\id JHN \h San Juan \toc1 DIꞌLL WEN DANꞌ BZOJ SAN JUAN \toc2 San Juan \toc3 Jn. \mt1 DIꞌLL WEN DANꞌ BZOJ SAN JUAN \c 1 \s1 Jesucristo beꞌnn nziꞌi Diꞌlle gorjeꞌ gokeꞌ beꞌnnach \p \v 1 Kanꞌ bxhete yellrionꞌ, ba zokze beꞌnnenꞌ nziꞌi Diꞌlle, naꞌ zorenkzeꞌ Dios naꞌ, naꞌ Lekzeꞌn Diosenꞌ. \v 2 Ba zorenkzeꞌ Diosenꞌ kanꞌ bxhe yellriote. \v 3 Leꞌen beneꞌ yeolol da de. Bibi de, da bxhe to wrazze da bi ben beꞌnnenꞌ nziꞌi Diꞌll. \v 4 Leꞌen nseꞌe yel nban, naꞌ yel nban keꞌe naꞌ, naken ka to beniꞌ danꞌ nseniꞌ yichjraꞌlldaꞌo yeolol beꞌnnach. \v 5 Beniꞌn nseniꞌn ganꞌ nak xchole, naꞌ da xcholenꞌ bi bzoen wkweꞌjen beniꞌ keꞌen. \p \v 6 Bzo to beꞌnn re Juan, naꞌ bseꞌl Diosenꞌ leꞌe. \v 7 Juan naꞌ beꞌe diꞌll ke beꞌnnenꞌ nsaꞌa beniꞌ naꞌ, nench byejleꞌ yeolol beꞌnnach keꞌe. \v 8 Kere Juan naꞌn nak beꞌnnenꞌ nsaꞌa beniꞌn, badezeꞌ diꞌll ke beꞌnnenꞌ nsaꞌa beniꞌ ke yichjraꞌlldaꞌo beꞌnnachenꞌ. \v 9 Ba bllin lla braꞌ beniꞌ danꞌ nak dogarje, ba braꞌn yellrio ni, nench wseniꞌn yichjraꞌlldaꞌo noteze beꞌnne. \p \v 10 Beꞌnnenꞌ nziꞌi Diꞌll ba zokzeꞌ yellrio ni. Laꞌkze Leꞌen beneꞌ yellrionꞌ, beꞌnn kaꞌ llaꞌa yellrio ni, bi gokbeꞌe akreꞌ noxhanꞌ nakeꞌ. \v 11 Gorjeꞌ radj beꞌnn wrall keꞌe kaꞌ, naꞌ zan beꞌnn wrall keꞌe kaꞌ, bi byejleꞌ akeꞌ keꞌe. \v 12 Bal akzeꞌ byejleꞌ akeꞌ keꞌe, naꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Leꞌen, beneꞌ nench nak akeꞌ xhiꞌnn Dios. \v 13 Naꞌ kere nnello nak akeꞌ xhiꞌnn Dios danꞌ gorj akeꞌ niꞌt xaxhnaꞌ akeꞌ naꞌzenꞌ. Naꞌ lekze kere nak akeꞌ xhiꞌnn Dios, danꞌ bzorén to beꞌnn byio to noꞌre naꞌ bzo xhiꞌnn akeꞌn, naꞌ leskaꞌ kere danꞌ goꞌne beꞌnn byio so xhiꞌnneꞌ naꞌn; zan danꞌ benliraꞌll akeꞌ Leꞌe naꞌ, naꞌllenꞌ non Diosenꞌ leakeꞌ ka xhiꞌnneꞌ. \p \v 14 Naꞌ beꞌnnenꞌ nziꞌi Diꞌll gorjeꞌ gokeꞌ beꞌnnach, naꞌ bzoreneꞌ netoꞌ. Naꞌ breꞌtoꞌ nakeꞌ to beꞌnn zaꞌk xhen kwis, le toze Leꞌen nakeꞌ dogarje Xhiꞌnn Diosenꞌ, nllieꞌreꞌ lliꞌo beꞌnnach, badzejnieꞌreꞌ lliꞌo diꞌll li ke Diosenꞌ. \v 15 Juan naꞌ beꞌe diꞌll keꞌe, bneꞌe: \p —Diꞌll ke beꞌnn ninꞌ badiaꞌ kanꞌ bniaꞌn: “Beꞌnnenꞌ za zaꞌa, zaꞌklleꞌ ka nadaꞌ, le ba zokze Leꞌen kanꞌ bi nna soaꞌ nadaꞌ.” \p \v 16 Leꞌen nllieꞌreꞌ lliꞌo kwis yeolol lliꞌo llonliraꞌll Leꞌe, zokzeꞌ llakreneꞌ lliꞌo. \v 17 Le da Moisésenꞌ bzejnieꞌreꞌ ley ke Diosenꞌ da xozxtaꞌollo beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ Jesucristonꞌ beꞌnnenꞌ bed naꞌ, badroeꞌre nllieꞌ Diosenꞌ lliꞌo beꞌnnach, naꞌ badzejnieꞌreꞌ lliꞌo diꞌll li ke Diosenꞌ. \v 18 Nono zo beꞌnn ba breꞌreꞌ Diosenꞌ, toze Xhiꞌnneꞌ tiꞌch naꞌ, beꞌnnenꞌ nak dogarje Xhiꞌnn Dios beꞌnnenꞌ zeteze zeꞌe kwiteꞌ, Leꞌen ba bzejnieꞌreꞌ lliꞌo beꞌnnach, kanꞌ nak yichjraꞌlldaꞌo Xallo Diosenꞌ. \s1 Juan beꞌnnenꞌ bchoa beꞌnne nis beꞌe xtiꞌll Jesúsenꞌ \r (Mt. 3:11‑12; Mr. 1:7‑8; Lc. 3:15‑17) \p \v 19 Naꞌ beꞌnn kaꞌ llnebiaꞌ beꞌnn Israel kaꞌ llaꞌa Jerusalén naꞌ, bseꞌl akeꞌ to chop bxoz kaꞌ, naꞌ ye bale beꞌnn gorje rao dialla da Leví, beꞌnn llakrén bxoz kaꞌ, nench jannab akreꞌ Juan naꞌ noxha leꞌe. \v 20 Naꞌ golleꞌ leakeꞌ lixheje: \p —Kere nadaꞌn Cristonꞌ beꞌnnenꞌ bexhllo yedenꞌ. \p \v 21 Naꞌll lle akeꞌ leꞌe: \p —¿Noxha rweꞌ chaꞌ? ¿Rweꞌn Elías beꞌnnenꞌ beꞌe xtiꞌll Dios kanaꞌ chaꞌ? \p Naꞌll lleꞌe leakeꞌ: \p —Kere nadkzaꞌn. \p Naꞌll bnnab akreꞌ leꞌe da yobre: \p —¿Rweꞌn nakoꞌ beꞌnnenꞌ yedtixjweꞌ netoꞌ xtiꞌll Dios chaꞌ? \p Naꞌll golleꞌ leakeꞌ: \p —Kere nadaꞌn. \p \v 22 Naꞌll bnnab akreꞌ leꞌe da yobre: \p —¿Noxha rweꞌ chaꞌ? Nench yetoꞌ beꞌnn kaꞌ bseꞌl netoꞌ kaꞌ. ¿Bixha nekzoꞌ ke kwinoꞌ? \p \v 23 Naꞌll goll Juan naꞌ leakeꞌ: \p —Nadaꞌn nakaꞌ beꞌnn nne zillj to latj dach, niaꞌ: “Lewasarj to nez li ganꞌ te Xanllonꞌ”, kanꞌ bne da Isaías beꞌnnenꞌ bdixjweꞌ xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ. \p \v 24 Naꞌ beꞌnn kaꞌ jak rao Juan naꞌ, beꞌnn fariseo akeꞌn bseꞌl leakeꞌ. \p \v 25 Naꞌll lle akeꞌ leꞌe: \p —¿Bixchen llchoaꞌo beꞌnne nis, chaꞌ bi nakoꞌ Cristo, naꞌ ni ke nakzoꞌ Elías, naꞌ ni beꞌnnenꞌ bexhtoꞌ yed yedyeꞌe xtiꞌll Dios naꞌ? \p \v 26 Naꞌll lle Juan naꞌ leakeꞌ: \p —Nadaꞌ llchoaꞌ beꞌnne nis, zan radjre naꞌ, ba zo to beꞌnne bi nna gombiaꞌre. \v 27 Leꞌen za wroeꞌraweꞌ reꞌ, naꞌ zaꞌklleꞌ ka nadaꞌ, naꞌ danꞌ nakeꞌ beꞌnn zaꞌk naꞌ, ni ke zaꞌkzaꞌ nadaꞌ, ni jeze xhereꞌ ke gak wlechjaꞌ. \p \v 28 Yeolol da kinꞌ gok ganꞌ nziꞌi Betábara, danꞌ lliꞌ chlaꞌ yeo Jordán ganꞌ llchoa Juan naꞌ beꞌnn kaꞌ nis. \s1 Jesúsenꞌ nakeꞌ ka xhiꞌr daꞌo ba llot beꞌnn Israel kaꞌ nench llaziꞌxhen Diosenꞌ ke akeꞌ \p \v 29 Naꞌ bateyó breꞌe Juan naꞌ, zej Jesúsenꞌ ganꞌ zeꞌe naꞌ, naꞌll lle Juan naꞌ beꞌnn kaꞌ nao leꞌen: \p —Lewiá ke ganni zaꞌa beꞌnnenꞌ ba brej Diosenꞌ, nench yedkeꞌe xtoꞌl beꞌnnach. Beꞌnn ninꞌ nakeꞌ ka xhiꞌr daꞌo ba llot lliꞌo beꞌnn Israel, nench llaziꞌxhen Diosenꞌ ke xtoꞌl-llo. \v 30 Ke Leꞌen biaꞌa diꞌll, bniaꞌ: “Beꞌnnenꞌ za zaꞌa zaꞌklleꞌ ka nadaꞌ, naꞌ Leꞌen ba zokzeꞌ ka bi nna soaꞌ nadaꞌ.” \v 31 Naꞌ bi bnnezraꞌ noxhanꞌ nakeꞌ, bixha Dios naꞌ bzejnieꞌreꞌ nadaꞌ, ke len naꞌ zaꞌa zadchoaꞌ beꞌnne nis, nench nneze yeolol beꞌnn Israel kaꞌ noxhanꞌ nakeꞌ. \p \v 32 Leskaꞌ bne Juan naꞌ: \p —Breꞌraꞌ betj Spíritu ke Diosenꞌ yebánꞌ, bllinen ganꞌ zo Jesúsenꞌ. Bllinen naken ka to plom daꞌo, naꞌ bagaꞌnnrenen Leꞌe. \v 33 Nadaꞌ bi gokbeꞌraꞌ chaꞌ nakeꞌ beꞌnnenꞌ bseꞌl Dios, Dios beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌ llchoaꞌ beꞌnne nis golleꞌ nadaꞌ: “Nnaꞌ reꞌkeroꞌ ka yetj Spíritu kiaꞌn, naꞌ yegaꞌnnrenen beꞌnnenꞌ ba nbejaꞌ naꞌ. Le leꞌen nakeꞌ beꞌnnenꞌ wzo Spíritu kiaꞌn lo yichjraꞌlldaꞌo beꞌnne.” \v 34 Naꞌ ba breꞌraꞌ ba gok kanꞌ bneꞌe naꞌ, naꞌllenꞌ lloaꞌ diꞌll, beꞌnn ninꞌ Xhiꞌnn Diosenꞌ. \s1 Beꞌnn nell kaꞌ brej Jesúsenꞌ \p \v 35 Bateyó da yobre zerén Juan naꞌ ye chop beꞌnn kaꞌ nao Leꞌen. \v 36 Ka breꞌreꞌ bde Jesúsenꞌ, naꞌll lleꞌe beꞌnn kaꞌ: \p —Lewiá ke beꞌnnenꞌ bseꞌl Diosenꞌ, beꞌnn naꞌn nakeꞌ ka xhiꞌr daꞌo banꞌ llot lliꞌo beꞌnn Israel, nench llaziꞌxhen Diosenꞌ da xhinnj kaꞌ nonllo. \p \v 37 Naꞌ beꞌnn chop kaꞌ nao Juan naꞌ, ka ben akreꞌ kanꞌ bneꞌen, naꞌll zjakdoeꞌ jannao akeꞌ Jesúsenꞌ. \v 38 Ka bayechj Jesúsenꞌ llwieꞌ nao akeꞌ Leꞌen, naꞌll lleꞌe leakeꞌ: \p —¿Bixhanꞌ lleꞌnere? \p Naꞌll lle akeꞌ Leꞌe: \p —Rabí (lleꞌnen nen beꞌnn llzejnieꞌ beꞌnne), ¿gaxhanꞌ zoꞌo? \p \v 39 Naꞌll golleꞌ leakeꞌ: \p —Lechoꞌo naꞌ reꞌkere. \p Naꞌll byejrén akeꞌ Leꞌe, naꞌll breꞌe akreꞌ ganꞌ zoeꞌn, naꞌll bagaꞌnnrén akeꞌ Leꞌe rao lla naꞌ, le ba nak ba wlleꞌ, ba llonen ka do lladá tap. \p \v 40 Naꞌ beꞌnn chop kaꞌ bzenay xtiꞌll Juan naꞌ, bnao akeꞌ Jesúsenꞌ, toeꞌ re Andrés, biꞌch Simón Pedronꞌ. \v 41 Naꞌll Andrés naꞌ, le jadirjteꞌ bi biꞌcheꞌn re Simón naꞌ. Naꞌll lleꞌe leꞌe: \p —Ba ballaytoꞌ beꞌnnenꞌ ne akeꞌ Mesías. (Naꞌ Mesías naꞌ lleꞌnen nen Cristo.) \p \v 42 Naꞌll bcheꞌe Andrésenꞌ beꞌnn biꞌcheꞌn ganꞌ zo Jesúsenꞌ. Naꞌ ka breꞌe Jesúsenꞌ Simón naꞌ, naꞌll lleꞌe leꞌe: \p —Rweꞌn Simón xhiꞌnn Jonás, rweꞌ wsiꞌtoꞌ Cefas. (Naꞌ Cefas naꞌ lleꞌnen nen Pedro.) \s1 Jesúsenꞌ brejeꞌ Felipenꞌ ren Natanael \p \v 43 Bateyó bayej Jesúsenꞌ Galileanꞌ, naꞌ jadiꞌreꞌ Felipenꞌ, naꞌ lleꞌe leꞌe: \p —Choꞌ ren nadaꞌ. \p \v 44 Felipenꞌ nakeꞌ beꞌnn yellenꞌ nziꞌi Betsaida ganꞌ nak rall Andrésenꞌ, ren Pedro naꞌ. \v 45 Naꞌ Felipenꞌ jawieꞌ Natanaelenꞌ, naꞌll lleꞌe leꞌe: \p —Ba breꞌtoꞌ beꞌnnenꞌ bzoj da Moisésenꞌ xtiꞌlleꞌ leꞌ leyenꞌ kanaꞌ, naꞌ lekze xtiꞌll Leꞌen bzoj beꞌnn kaꞌ bdixjweꞌ xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ. Leꞌen Jesús beꞌnn Nazaret, xhiꞌnn José. \p \v 46 Naꞌll Natanaelenꞌ bneꞌe: \p —¿Wllojrize da wen Nazaretenꞌ lla? \p Naꞌll lle Felipenꞌ leꞌe: \p —Choꞌ ke reꞌroꞌ. \p \v 47 Ka breꞌe Jesúsenꞌ ba zej Natanaelenꞌ ganꞌ zeꞌe naꞌ, naꞌll bneꞌe: \p —Gannaꞌ zaꞌa to beꞌnn nak dogarje beꞌnn Israel, ni raꞌt bi nakeꞌ beꞌnn wxhiyeꞌe. \p \v 48 Ka bene Natanaelenꞌ kanꞌ ne Jesúsenꞌ, naꞌll lleꞌe Leꞌe: \p —¿Akxha gok nombiaꞌo nadaꞌ? \p Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Breꞌraꞌ rweꞌ kanꞌ zeꞌo xhan yay higonꞌ, kanꞌ za nne Felipenꞌ rweꞌ. \p \v 49 Naꞌll ne Natanaelenꞌ: \p —Maestro, rweꞌn nakoꞌ dogarje Xhiꞌnn Dios. Rweꞌn nakoꞌ beꞌnnenꞌ bexhtoꞌ yednnebiaꞌ rall-llo Israelenꞌ. \p \v 50 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —¿Danꞌ niaꞌ breꞌraꞌ rweꞌ xhan yay higo naꞌn, naꞌllenꞌ llejleꞌo kiaꞌ? Za reꞌllroꞌ da zaꞌkll ye raꞌte. \p \v 51 Leskaꞌ bneꞌe: \p —Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ reꞌ: Nnaꞌ reꞌre leꞌ yebánꞌ ganꞌ zo Diosenꞌ gaken ka to da yarje, naꞌ beꞌnn kaꞌ nak angl keꞌe kaꞌ, chep chetj akeꞌ ganꞌ zoaꞌ nadaꞌn Beꞌnn Gorj Radj Beꞌnnach. \c 2 \s1 To yel wachaynaꞌa da gok yell ganꞌ nziꞌi Caná \p \v 1 Bayónn lla goꞌt to yel wachaynaꞌa yell ganꞌ nziꞌi Caná ganꞌ nbane Galilea. Naꞌ xhnaꞌ Jesúsenꞌ byejeꞌ ganꞌ gok yel wachaynaꞌn. \v 2 Naꞌ leskaꞌ goxh akeꞌ Jesúsenꞌ, naꞌ ren beꞌnn kaꞌ non Leꞌen txhen naꞌ. \v 3 Naꞌt babillkze xis uvanꞌ lleꞌj akeꞌ ganꞌ llak lnninꞌ, naꞌll xhnaꞌ Jesúsenꞌ golleꞌ Leꞌe: \p —Billbi xis uva ke beꞌnn kaꞌ de. \p \v 4 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —¿Bixchen neꞌo kaꞌ? Renchaꞌ bi nna llin lla wroeꞌrawaꞌn. \p \v 5 Naꞌll lle xhneꞌen beꞌnn kaꞌ dá llwia bi da yallj rao lnni naꞌ: \p —Legón kon binꞌ neꞌe naꞌ. \p \v 6 Naꞌ zjazó xop yeꞌs de yej, ga llgaꞌa akeꞌ nis da llonrén beꞌnn Israel kaꞌ llin da llayib kwin akeꞌ kon kanꞌ llia leꞌ ley naꞌ. Naꞌ toto yeꞌs kaꞌ lloll aken do chop chonn lleꞌ nis. \v 7 Naꞌll goll Jesúsenꞌ beꞌnn kaꞌ dá llwia bi da yallj rao lnni naꞌ: \p —Leyesllaꞌa nis lo yeꞌs kaꞌ. \p Naꞌll bdaꞌa akeꞌn nis ballaꞌa akten. \v 8 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ: \p —Legaꞌch raꞌtenꞌ, naꞌ leweꞌn beꞌnnenꞌ nak rallnaꞌa lnni naꞌ. \p Naꞌll ben akeꞌ kanꞌ bneꞌe naꞌ. \v 9 Naꞌ beꞌnnenꞌ nak rallnaꞌa lnninꞌ kon bnixeꞌn, naꞌ bi nnezreꞌ ga zaꞌn, kon beꞌnn kaꞌ dá llwia bi da kaꞌ yallj rao lnni naꞌze, nnez akreꞌ nisenꞌ bayak xis uvanꞌ, le leakeꞌn goꞌch akeꞌ nisenꞌ. Naꞌ beꞌnnenꞌ bnix len naꞌ, goxheꞌ beꞌnn byionꞌ llchaynaꞌn, \v 10 naꞌll lleꞌe leꞌe: \p —Yeololte beꞌnn kaꞌ llon lnninꞌ, llde akeꞌ xis uva chaꞌon ka zorao lnni naꞌ, naꞌ kat ba weꞌj akeꞌ da xhen, naꞌll zorao akeꞌ llde akeꞌ xis uva da bi naktek wen naꞌ. Naꞌt rweꞌ nzaꞌyoꞌ xis uva chaꞌon, lldeꞌon nnaꞌll ba llayoll lnninꞌ. \p \v 11 Kaꞌn ben Jesúsenꞌ yell Canánꞌ ganꞌ nbane Galileanꞌ, goken yel wak nell danꞌ beneꞌ nench broeꞌreꞌ nakeꞌ beꞌnn zaꞌk xhen, naꞌ benliraꞌll beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ Leꞌe. \p \v 12 Bde naꞌ, byejeꞌ ganꞌ nziꞌi Capernaum ren xhneꞌe naꞌ, ren biꞌcheꞌ kaꞌ, naꞌ ren beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, naꞌ naꞌze goꞌy akeꞌ to chop chonn lla. \s1 Jesúsenꞌ bachacheꞌ beꞌnn kaꞌ llon yaꞌa liaꞌ yodaꞌon \r (Mt. 21:12‑13; Mr. 11:15‑18; Lc. 19:45‑46) \p \v 13 Naꞌ ba zo gaꞌl lnni Paskw ke beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ byej Jesúsenꞌ Jerusalén naꞌ. \v 14 Ka bllineꞌ liaꞌ yodaꞌo braonꞌ, beꞌnn zan zjallaꞌa lloꞌt akeꞌ no bell, no xhiꞌre, no plom, ba llonrén akeꞌ llin kat llayoeꞌxhen akeꞌ Dios, naꞌ zjalliꞌ beꞌnn llchaꞌa ak mell. \v 15 Ka breꞌe Jesúsenꞌ kanꞌ llaken, naꞌ beneꞌ to sot nench bachacheꞌ yeolol beꞌnn kaꞌ zjallaꞌa liaꞌ yodaꞌon, yeolol no bell kaꞌ lloꞌt akeꞌn, no xhiꞌr kaꞌ ren beꞌnn kaꞌ llchaꞌa mell kaꞌ, beseꞌ xhmell akeꞌn rao yo, naꞌ blloꞌnneꞌ ganꞌ nkwaꞌa akeꞌ xhmell akeꞌn. \v 16 Naꞌll golleꞌ beꞌnn kaꞌ lloꞌt plomenꞌ: \p —Leyechach yeolol ba ki ganni. Bi gonre yaꞌa rill Xaꞌn. \p \v 17 Naꞌll jadinraꞌll beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, kanꞌ nyoj xtiꞌll Diosenꞌ ganꞌ nen: “Danꞌ lliꞌ yichjaꞌ kwis ke rilloꞌn zaꞌkziaꞌ.” \p \v 18 Naꞌ beꞌnn Israel kaꞌ llasné akeꞌ: \p —¿Bi yel wak wroeꞌroꞌ netoꞌ, nench chejleꞌtoꞌ koꞌo zaꞌkoꞌ bachachoꞌ beꞌnn kaꞌ? \p \v 19 Naꞌll balliꞌi Jesúsenꞌ xtiꞌll akeꞌn, lleꞌe leakeꞌ: \p —Leyechinnjchek yodaꞌo ni, naꞌ chonn llaze wayontiaꞌn. \p \v 20 Naꞌll beꞌnn Israel kaꞌ, goll akeꞌ Leꞌe: \p —Xopayon (46) iz blle akreꞌ, ka ben akeꞌ yodaꞌon. ¿Naꞌ rweꞌ wayonchkoꞌn chonn llaze? \p \v 21 Bixha Jesúsenꞌ kwineꞌn bsaꞌkreꞌ yodaꞌon bneꞌe kaꞌ, naꞌ llake leakeꞌn chaꞌ yodaꞌo naꞌkzenꞌ neꞌe kaꞌ. \v 22 Naꞌ ka bllin lla babaneꞌ radj beꞌnn wat kaꞌ, beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, jadinraꞌll akeꞌ kanꞌ bneꞌen, naꞌll byejleꞌ akeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ danꞌ nyoj keꞌe naꞌ, leskaꞌ benliraꞌll akeꞌ xtiꞌll Jesúsenꞌ. \s1 Jesúsenꞌ nnéztereꞌ bi yoꞌ lo yichjraꞌlldaꞌo toto beꞌnnach \p \v 23 Naꞌ chak zo Jesúsenꞌ lnni Paskwnꞌ Jerusalén naꞌ, beꞌnn zan breꞌe akreꞌ yel wak kaꞌ beneꞌn, naꞌll byejleꞌ akeꞌ keꞌe, nakseꞌ beꞌnn bseꞌl Dios. \v 24 Bixha Jesúsenꞌ bi gotraꞌlltekeꞌ radj beꞌnn kaꞌ, le nombieꞌ yichjraꞌlldaꞌo akeꞌn. \v 25 Bi byalljreꞌ no ye Leꞌe bi xhbab yoꞌ lo yichjraꞌlldaꞌo beꞌnn kaꞌ. Kwinkzeꞌ nnezreꞌ binꞌ yoꞌ lo yichjraꞌlldaꞌo toto beꞌnnach. \c 3 \s1 Jesúsenꞌ ren Nicodemo \p \v 1 Bzo to beꞌnn fariseo beꞌnn golle Nicodemo. Gokeꞌ to beꞌnne wnebiaꞌ ke yell Israelenꞌ. \v 2 Byejeꞌ rao Jesúsenꞌ tlleꞌlre, naꞌ lleꞌe Leꞌe: \p —Maestro, nnézetoꞌ bseꞌl Diosenꞌ rweꞌ nench wzejnieꞌroꞌ netoꞌ, le nono gak gon ka yel wak kaꞌ llonoꞌn, chaꞌ bi zorén Diosenꞌ leꞌe. \p \v 3 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ rweꞌ, chaꞌ nonꞌ bi yeyarjeꞌ ye to, bi gak reꞌreꞌ Diosenꞌ ganꞌ llnebieꞌn. \p \v 4 Naꞌll lle Nicodemonꞌ leꞌe: \p —¿Akxha gon to beꞌnne yeyarjeꞌ ye to, chaꞌ ba nakeꞌ beꞌnn gore? ¿Waklle yeyoeꞌ lo leꞌe xhneꞌen, naꞌ yeyarjeꞌ ye to? \p \v 5 Naꞌll goll Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ rweꞌ, chaꞌ nonꞌ bi yeyarjeꞌ ren nis, naꞌ ren Spíritu ke Diosenꞌ, bi gak lljazoeꞌ ganꞌ zo Diosenꞌ llnebieꞌ. \v 6 Beꞌnn llarjeꞌ rao dialla beꞌnnach, lekze beꞌnnachkze leꞌe. Naꞌ beꞌnn llarjeꞌ rao Spíritu ke Diosenꞌ, leꞌen de yel nban danꞌ lloeꞌ Spíritunꞌ leꞌe. \v 7 Bi yebanroꞌ danꞌ bniaꞌ: “Llonen bien yeolol beꞌnne de yeyarjeꞌ ye to.” \v 8 Kat llechj beꞌ, llechjen gateze, naꞌ llenroꞌ llolyoyen, naꞌ bi nnezroꞌ ga zaꞌn, naꞌ ni ke nnézzeroꞌ ga zejen. Kaꞌkzenꞌ naken ke yeolol beꞌnn kaꞌ llon Spíritu ke Diosenꞌ nench llayarj akeꞌ ye to da yobre. \p \v 9 Naꞌll lle Nicodemonꞌ Leꞌe: \p —¿Akxha gak kanꞌ neꞌo ni? \p \v 10 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Rweꞌ llzejnieꞌroꞌ beꞌnn Israel kaꞌ xtiꞌll Dios, ¿bi llejnieꞌroꞌ da ki? \v 11 Da li netoꞌ llyixjweꞌtoꞌ da nnézetoꞌ, naꞌ lloeꞌtoꞌ diꞌll ke da ba breꞌtoꞌ, naꞌ bi llejleꞌre. \v 12 Ba biaꞌa diꞌll danꞌ llak yellrio ni, naꞌ bi llejleꞌre. ¿Akxha gakrize chejleꞌre chenak niaꞌ reꞌ danꞌ llak yebá naꞌ? \p \v 13 ’Notno nna wayep yebánꞌ, toze nadaꞌ zaꞌa yebánꞌ nakaꞌ Beꞌnn Gorj Radj Beꞌnnach. \v 14 Kanꞌ gok latj dachenꞌ kanaꞌ, kanꞌ ben da Moisésenꞌ to bel de ya chaꞌon nziꞌi bronce, naꞌ bdeꞌebaꞌ to leꞌ yay, kaꞌn llayaꞌl gak wdaꞌa akeꞌ nadaꞌ to leꞌ yay, nadaꞌ Beꞌnn Gorj Radj Beꞌnnach. \v 15 Kaꞌn gak kiaꞌ nench noteze beꞌnn gonliraꞌlle nadaꞌ bi kwiayieꞌ, naꞌ gaꞌt yel nban zejlikane keꞌe. \s1 Nllieꞌ Diosenꞌ beꞌnnach \p \v 16 ’Kaꞌn nllieꞌ Diosenꞌ lliꞌo beꞌnnach, naꞌllenꞌ bseꞌleꞌ Xhiꞌnneꞌ tiꞌchenꞌ nench noteze beꞌnne gonliraꞌlle Leꞌe bi kwiayieꞌ, naꞌ gaꞌt yel nban zejlikane keꞌe. \v 17 Diosenꞌ bi bseꞌleꞌ Xhiꞌnneꞌn yellrio ni, nench goneꞌ da wsaꞌkziꞌ beꞌnnach, zan bseꞌleꞌ Leꞌe nench yesreꞌe leakeꞌ rao da xhinnj ke akeꞌn. \p \v 18 ’Noteze beꞌnne gonliraꞌll akeꞌ Xhiꞌnn Dios beꞌnn tiꞌch naꞌ, bi yellayrao akeꞌ ke doꞌl ke akeꞌn, naꞌ beꞌnn kaꞌ bi gonliraꞌll akeꞌ Leꞌe, ba nlloyen ke akeꞌ saꞌkziꞌ akeꞌ ke chnare, le bi llonliraꞌll akeꞌ Xhiꞌnn Dios beꞌnn tiꞌch naꞌ. \v 19 Kanꞌ naken, ke beꞌnn kaꞌ bi llonliraꞌll Xhiꞌnn Diosenꞌ, ba nlloyen ke akeꞌ, saꞌkziꞌ akeꞌ ke chnare, le ba bed Xhiꞌnn Diosenꞌ, nseꞌe beniꞌ ke yichjraꞌlldaꞌo beꞌnnach, bixha leakeꞌ naꞌn, llawé akllereꞌ danꞌ nak da xcholenꞌ kerke beniꞌn, le da kaꞌ llon akeꞌ naꞌ, naken da xhinnj. \v 20 Yeololte beꞌnn kaꞌ llon da xhinnjenꞌ, llwie akreꞌ beniꞌ keꞌen, naꞌ bi llazraꞌll akeꞌ wzenay akeꞌ keꞌe, nench ke wroeꞌrawe da xhinnj kaꞌ llon akeꞌn. \v 21 Zan beꞌnn kaꞌ llon kanꞌ llia diꞌll li ke Diosenꞌ, llawé akreꞌ lljabiꞌy akeꞌ ganꞌ nseniꞌ beniꞌ ke Diosenꞌ, len llroeꞌn zokze Diosenꞌ llakreneꞌ leakeꞌ, nench llon akeꞌ kanꞌ llia diꞌll li keꞌe naꞌ. \s1 Juan beꞌnnenꞌ bchoa nis beꞌe diꞌll ke Jesúsenꞌ \p \v 22 Bde naꞌ byej Jesúsenꞌ ren beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, yell daꞌo kaꞌ zjalliꞌ do ganꞌ nbane Judeanꞌ, naꞌ chak zo akeꞌ naꞌ, bchoeꞌ beꞌnne nis. \v 23 Naꞌ leskaꞌ bchoa Juan naꞌ beꞌnn ak nis yell ganꞌ nziꞌi Enón danꞌ lliꞌ kwitze Salim, le naꞌ de nis xhen, naꞌ jak beꞌnn kaꞌ ganꞌ bzoeꞌn nench bchoeꞌ leakeꞌ nis. \v 24 Kaꞌn gok ka bi nna koꞌ akeꞌ Juan naꞌ rill ya. \p \v 25 Naꞌ beꞌnn kaꞌ nao Juan naꞌ, goꞌd diꞌll lwellj akeꞌ ren beꞌnn Israel kaꞌ, akrenꞌ llayaꞌl gon beꞌnne nench yeyak akeꞌ xhiraꞌll rao Diosenꞌ. \v 26 Naꞌll byej akeꞌ rao Juan naꞌ, naꞌ lle akeꞌ leꞌe: \p —Maestro, beꞌnnenꞌ bzo ren rweꞌ ye chlaꞌ yeo Jordán naꞌ, beꞌnnenꞌ lloeꞌo xtiꞌll naꞌ, ba llchoeꞌ beꞌnne nis, naꞌ yeololze beꞌnne lljakeꞌ ganꞌ zoeꞌn. \p \v 27 Naꞌll lle Juan naꞌ leakeꞌ: \p —Bibi yedoꞌl beꞌnnachenꞌ chaꞌ bi weꞌe Diosenꞌ len. \v 28 Nnézkzere kanꞌ ba bniaꞌn, kere Cristo naꞌ, nadaꞌ, beꞌnnenꞌ bseꞌl Diosenꞌ yednnebieꞌ lliꞌo. Zan nadaꞌ nakaꞌ beꞌnn bseꞌl Dios nench blliarawaꞌ badiaꞌ xtiꞌlleꞌn. \v 29 Kat llak to yel wachaynaꞌa, toze beꞌnn byio naꞌ ziꞌi noꞌrenꞌ. Naꞌ beꞌnnenꞌ nak txhen beꞌnn byionꞌ llchaynaꞌn zereneꞌ leꞌe, llawereꞌ ka nak llzenayeꞌ kanꞌ ne beꞌnnenꞌ llchaynaꞌn. Kanꞌ llakraꞌ nadaꞌ, llaweraꞌ kwis. \v 30 Le Leꞌen llayaꞌl chejlleꞌ gon beꞌnne Leꞌe xhen, naꞌ nadaꞌ llayaꞌl yeyexjaꞌ. \s1 Beꞌnn zaꞌa ganꞌ llia Dios \p \v 31 Leskaꞌ bne Juan naꞌ: \p —Ka nak Cristonꞌ beꞌnnenꞌ zaꞌa ganꞌ llia Diosenꞌ, Leꞌen nakeꞌ beꞌnn zaklle ka yeolol beꞌnne. Naꞌ beꞌnnach nak beꞌnn ke yellrio nize, diꞌll da de yellrio ni lloeꞌ. Naꞌ beꞌnnenꞌ zaꞌa ganꞌ llia Dios naꞌ, zaꞌklleꞌ ka yeolol beꞌnne. \v 32 Leꞌen lloeꞌ diꞌll ke danꞌ ba breꞌreꞌn, naꞌ diꞌll ke danꞌ ba benreꞌ ganꞌ llia Diosenꞌ, naꞌ nono llzenay xtiꞌlleꞌn. \v 33 Naꞌ beꞌnnenꞌ llzenay xtiꞌll beꞌnnenꞌ zaꞌa yebá naꞌ, leꞌen llroeꞌreꞌ lloeꞌ Diosenꞌ diꞌll li. \v 34 Beꞌnnenꞌ bseꞌl Diosenꞌ, lekzeꞌn lloeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ, le Spíritu ke Dios naꞌ zerenen Leꞌe, naꞌ kat Diosenꞌ weꞌe Spíritu keꞌen, bi llyiseꞌ raꞌt wejen. \v 35 Diosenꞌ nllieꞌreꞌ Xhiꞌnneꞌ Cristonꞌ, naꞌ ba beneꞌ rallneꞌe yeolol bi da de keꞌe. \v 36 Naꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Xhiꞌnn Diosenꞌ, de yel nban zejlikane ke akeꞌ, zan beꞌnn kaꞌ bi llzenay ke Diosenꞌ, bibi yel nban ke beꞌnn kaꞌ gaꞌte, le Dios naꞌ goneꞌ saꞌkziꞌ akeꞌ ke chnare. \c 4 \s1 Jesúsenꞌ beꞌreneꞌ to noꞌr Samaria diꞌlle \p \v 1 Naꞌll Jesúsenꞌ gokbeꞌreꞌ ba bnneze beꞌnn fariseo kaꞌ, naꞌ ne akeꞌ: beꞌnn zanll nao Jesúsenꞌ, naꞌ beꞌnn zanlle llchoeꞌ nis ka beꞌnn kaꞌ llchoa Juan naꞌ nis, \v 2 (laꞌkze kere kwin Jesúsenꞌ bchoeꞌ beꞌnn nis, beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, llchoaꞌ akeꞌ nis). \v 3 Naꞌll ka bnneze Jesúsenꞌ kaꞌ, bazeꞌe Judeanꞌ bayejeꞌ Galilea. \p \v 4 Naꞌ dekze de yedieꞌ Samaria naꞌle. \v 5 Ka goken ballineꞌ to yell da nziꞌi Sicar ga nbane Samaria, to yell da lliꞌ kwitze ganꞌ de yellrio danꞌ beꞌe da Jacobenꞌ xhiꞌnneꞌ Josénꞌ. \v 6 Gannaꞌ llia to bej da nake zitj kwis, danꞌ nziꞌi Bej ke da Jacob. Ka do wawillenꞌ ba lljaxaꞌke Jesúsenꞌ zayoeꞌ nez, naꞌ jallieꞌ lloaꞌ bejenꞌ. \p \v 7 Ka bllin to noꞌr Samarianꞌ lloaꞌ bejenꞌ zjaxieꞌ nis. Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Benn raꞌt nis yeꞌjaꞌ. \p \v 8 Naꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, zjakeꞌ lyell zjaxiꞌi akeꞌ da gaorén akeꞌ Leꞌe. \v 9 Naꞌll lle noꞌr Samarianꞌ Leꞌe: \p —¿Bixchen llnnabzeroꞌ nadaꞌ nis yeꞌjoꞌ, le beꞌnn Israel rweꞌ, naꞌ noꞌr Samaria nadaꞌ? \p (Le beꞌnn Israel kaꞌ, bi llalwill lwellj akeꞌ ren beꞌnn Samaria kaꞌ.) \v 10 Naꞌll lle Jesúsenꞌ Leꞌe: \p —Nadaꞌ niaꞌ kaꞌ: “Benn raꞌt nis yeꞌjaꞌ”, naꞌ chenak llayakbeꞌroꞌ danꞌ lleꞌne Diosenꞌ gonneꞌ rweꞌ, naꞌ wayakbeꞌroꞌ noxha nadaꞌ, naꞌ ba bnnabroꞌ nadaꞌ, naꞌ bennaꞌ rweꞌ nis danꞌ llonn yel nban zejlikane chenake. \p \v 11 Naꞌ noꞌrenꞌ lleꞌe Leꞌe: \p —Beꞌnne, bi noꞌxoꞌ da gaꞌchoꞌn le nak bejenꞌ zitj. ¿Gaxha siꞌo nis danꞌ llonn yel nban naꞌ, neꞌo kaꞌ? \v 12 ¿Llakroꞌ zaꞌklloꞌ ka da xozxtaꞌollo Jacobenꞌ, beꞌnnenꞌ bkwaꞌnnrén netoꞌ bej ni, ganꞌ weꞌjrén xhiꞌnneꞌ kaꞌ nis, naꞌ ren no bayiꞌx keꞌe kaꞌ? \p \v 13 Jesúsenꞌ lleꞌe leꞌe: \p —Noteze beꞌnne yeꞌj nis ke bej ni, dekze bilreꞌ da yobre. \v 14 Naꞌ noteze beꞌnne yeꞌjeꞌ nis danꞌ weꞌe nadaꞌ, chras bill bilkzereꞌ, le danꞌ weꞌe nadaꞌn gaken lo raꞌlldaꞌweꞌ ka to latje ga llraꞌ nis, nench gaꞌt yel nban zejlikane keꞌe. \p \v 15 Naꞌll lle noꞌrenꞌ Leꞌe: \p —Beꞌnne, bennchek nadaꞌ nisenꞌ neꞌo kaꞌ nench bill yedaꞌ yedxiaꞌn gannite. \p \v 16 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Jalwill xhyiꞌo, naꞌ dareneꞌ ganni. \p \v 17 Naꞌll lleꞌe Jesúsenꞌ: \p —Notno xhyiwaꞌ zo. \p Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Rennkzroꞌ kanꞌ bneꞌon nono xhyiꞌo zo, \v 18 le gaꞌy beꞌnn ba bzorenoꞌ, naꞌ beꞌnnenꞌ zorenoꞌ nnaꞌ, kere xhyiꞌon. Da li kanꞌ bneꞌon. \p \v 19 Naꞌll lle noꞌrenꞌ Leꞌe: \p —Beꞌnne, llakzraꞌ nakjeꞌo to beꞌnne llayixjweꞌ bi da ne Dios. \v 20 Da xozxtaꞌo netoꞌ beꞌnne Samaria, bxenraꞌll akeꞌ Diosenꞌ rao yaꞌn zo ganni, naꞌ reꞌ nakre beꞌnn Israel, nere Jerusalén naꞌn llayaꞌl gonxhenlloeꞌ. \p \v 21 Jesúsenꞌ lleꞌe leꞌe: \p —Noꞌre, byejleꞌ kiaꞌ, wllin lla kat bill yedre rao yaꞌ nite, yedyeꞌraore Xallo Diosenꞌ, ni Jerusalén naꞌ. \v 22 Reꞌ nakre beꞌnn Samaria bi nombiaꞌyaꞌnnre Dios beꞌnnenꞌ lloeꞌraorenꞌ. Zan netoꞌ beꞌnn Israel, nombiaꞌtoꞌ Dios beꞌnnenꞌ nxenraꞌlltoꞌn, naꞌ radjtoꞌ ni lloj to beꞌnn yebejeꞌ beꞌnnach rao da xhinnj. \v 23 Wllin lla, naꞌ nnaꞌ ba bllinen, kat beꞌnn gon Xallo Diosenꞌ xhen dogarje, naꞌ weꞌrao akeꞌ Leꞌe kone yel wak ke Spíritu keꞌen, naꞌ weꞌrao akeꞌ Leꞌe kanꞌ llayaꞌle, le Xallo Diosenꞌ llayirjeꞌ beꞌnne weꞌrao Leꞌe ki. \v 24 Diosenꞌ nakeꞌ Spíritu, naꞌllenꞌ beꞌnn kaꞌ weꞌrao Leꞌen, llayaꞌl weꞌrao akeꞌ Leꞌe kanꞌ llayaꞌle kone Spíritu keꞌe naꞌkze. \p \v 25 Naꞌll lle noꞌrenꞌ Leꞌe: \p —Nnezraꞌ wed beꞌnn ba brej Diosenꞌ beꞌnnenꞌ nziꞌi Mesías, Leꞌen Cristo, naꞌ kate yedeꞌ naꞌ, yedzejnieꞌreꞌ lliꞌo yeolol da ki. \p \v 26 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Nadaꞌ nakaꞌ beꞌnnenꞌ neꞌo kaꞌ, naꞌ lloeꞌrenaꞌ rweꞌ diꞌlle. \p \v 27 Nna lloeꞌrente Jesúsenꞌ noꞌrenꞌ diꞌll kaꞌ, ka ballindo beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ lloaꞌ bejenꞌ. Naꞌ babán akreꞌ lloeꞌreneꞌ to noꞌre diꞌlle, naꞌ bitbi goll akseꞌ Leꞌe bi diꞌllenꞌ lloeꞌreneꞌ noꞌrenꞌ, naꞌ bixchen lloeꞌrenzeꞌ leꞌe diꞌlle. \v 28 Naꞌll bkwaꞌnn lleꞌ nis ke noꞌrenꞌ naꞌze, naꞌ bayejeꞌ yellenꞌ jayelleꞌ beꞌnn wrall keꞌe kaꞌ: \p \v 29 —Lechoꞌke wiare to beꞌnn ba golleꞌ nadaꞌ yeolol da ba benaꞌ. ¿Kere Leꞌen Cristonꞌ lla, beꞌnnenꞌ ne akeꞌ yedenꞌ? \p \v 30 Naꞌll bllachdo akeꞌ yellenꞌ zjakeꞌ ganꞌ lliꞌ Jesúsenꞌ. \v 31 Naꞌ chak zayej noꞌrenꞌ, beꞌnn kaꞌ non Jesúsenꞌ txhen naꞌ, llaꞌtyoe akreꞌ Leꞌe, lle akeꞌ Leꞌe: \p —Maestro, bdao. \p \v 32 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ: \p —De to yel wao kiaꞌ da bi nna gombiaꞌre. \p \v 33 Naꞌll lle lwellj akeꞌ: \p —¿Kere no ba badwaꞌrize da bdaweꞌn lla? \p \v 34 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Yel wao kiaꞌn naken gonaꞌ kanꞌ llazraꞌll Diosenꞌ, beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌ nench gak yeolol da zeraꞌlleꞌ. \v 35 Reꞌ nere: “Nna dell ye tap beꞌo yedop danꞌ gozllonꞌ.” Naꞌ nadaꞌ niaꞌ, lewiá ke danꞌ naz akeꞌ rao yellrio, ba byechen ba lleꞌnen yedopen. \v 36 Beꞌnn llon ka beꞌnn llon wrap, ba lloneꞌ llin nench gaꞌt yel nban zejlikane ke beꞌnn llzenay xtiꞌll Diosenꞌ. Naꞌ beꞌnn kaꞌ llyixjweꞌ xtiꞌll Diosenꞌ, naꞌ rente beꞌnn kaꞌ llon nench wzenay beꞌnn xtiꞌlleꞌ naꞌ, nniꞌt akeꞌ txhen nbaraz. \v 37 Diꞌll ni naken da li nen: “Beꞌnn yobre llaz naꞌ, naꞌ beꞌnn yobre llarape.” \v 38 Ba llseꞌlaꞌ reꞌ lljarapre ganꞌ bi gozre, le reꞌ gonre wzenay beꞌnne xtiꞌll Diosenꞌ danꞌ ba bdixjweꞌ beꞌnn yobre. \p \v 39 Naꞌ beꞌnn Samaria kaꞌ, zaneꞌ benliraꞌll Jesúsenꞌ danꞌ ben akreꞌ bne noꞌrenꞌ: “Ba golleꞌ nadaꞌ yeolol da ba benaꞌ.” \v 40 Naꞌllenꞌ bllin beꞌnn Samaria kaꞌ ganꞌ lliꞌ Jesúsenꞌ, naꞌ goꞌtyoe akreꞌ Leꞌe yegaꞌnnreneꞌ leakeꞌ, naꞌll bagaꞌnnreneꞌ leakeꞌ chop lla. \v 41 Naꞌ beꞌnn zanlle benliraꞌll Jesúsenꞌ ka ben akreꞌ diꞌll da kaꞌ beꞌreneꞌ leakeꞌn. \v 42 Naꞌll lle akeꞌ noꞌrenꞌ: \p —Ba byejleꞌtoꞌ naꞌ, kere danꞌ bénetoꞌ xtiꞌlloꞌ naꞌzenꞌ, ba bénkzetoꞌ lloeꞌ kwineꞌ diꞌlle, naꞌ ba bnnézetoꞌ Leꞌen Cristonꞌ beꞌnnenꞌ yesrá beꞌnn kaꞌ llaꞌa yellrio. \s1 Jesúsenꞌ bayoneꞌ to xhiꞌnn beꞌnn wnebiaꞌ \p \v 43 Ka gok chop lla naꞌ, bazaꞌa Jesúsenꞌ Samarianꞌ zjayakeꞌ Galileanꞌ. \v 44 Kwinkze Jesúsenꞌ ba beꞌe diꞌll neꞌe, noteze beꞌnne llyixjweꞌ bi da ne Diosenꞌ, bi llap beꞌnn wrall keꞌe kaꞌ leꞌe baraꞌnne. \v 45 Ka ballín akeꞌ Galileanꞌ, beꞌnn yell kaꞌ bareb akeꞌ Jesúsenꞌ, le ba breꞌe akreꞌ yeolol da wen naꞌ beneꞌ rao lnni Jerusalén naꞌ, le renkze leakeꞌn jakeꞌ lnninꞌ. \p \v 46 Naꞌ bayej Jesúsenꞌ da yobre yell Caná, danꞌ lliꞌ ganꞌ nbane Galileanꞌ ganꞌ beneꞌ bayak nisenꞌ xis uva, naꞌ yell Capernaum naꞌ, bzo to beꞌnn non reyenꞌ rallneꞌe yel llnebiaꞌ, naꞌ llak xhiꞌnneꞌn yillweꞌ. \v 47 Ka benreꞌ ba bllin Jesúsenꞌ Galileanꞌ zazeꞌe Judea, naꞌll byejeꞌ jelleꞌ Jesúsenꞌ chejeꞌ lljayeneꞌ xhiꞌnneꞌn, le ba lleꞌnen goten lebeꞌ. \v 48 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Chenak bi llreꞌre yel wak kiaꞌn, bi chejleꞌre kiaꞌ. \p \v 49 Naꞌll lle beꞌnnenꞌ Leꞌe: \p —Beꞌnne, yoꞌkeroꞌ chaga bi nna gat xhiꞌnnaꞌn. \p \v 50 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Bayejdo, bi gat xhiꞌnnoꞌn. \p Naꞌll byejleꞌ kanꞌ goll Jesúsenꞌ leꞌe, naꞌll bazeꞌe. \v 51 Ye raꞌtz yellineꞌ naꞌn, kat jatil beꞌnn wen llin keꞌe kaꞌ leꞌe, naꞌll lle akeꞌ leꞌe: \p —Ba bayakte xhiꞌnnoꞌn. \p \v 52 Naꞌll bnnabreꞌ leakeꞌ ka do bi hor bzorao bacheꞌbeꞌ, naꞌll lle akeꞌ leꞌe: \p —Neje lladá to bde wawill, ballachbeꞌ da lanꞌ. \p \v 53 Naꞌll llakreꞌ ka hor naꞌkzenꞌ goll Jesúsenꞌ leꞌe bi gatbeꞌ. Naꞌll benliraꞌlleꞌ Jesúsenꞌ, leꞌe naꞌ, ren yeolol beꞌnn kaꞌ llaꞌa rilleꞌ naꞌ. \p \v 54 Da ni yel wak wllopenꞌ ben Jesúsenꞌ kanꞌ zazeꞌe Judeanꞌ, naꞌ ballineꞌ Galileanꞌ. \c 5 \s1 Jesúsenꞌ bayoneꞌ to beꞌnn nat chlaꞌ niaꞌneꞌe \p \v 1 Bde naꞌ gok ye to lnni ke beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ byej Jesúsenꞌ Jerusalén naꞌ. \v 2 Kwitze ganꞌ zo reyj ke zeꞌe danꞌ nechj yell naꞌ, danꞌ nziꞌi Reyj ke Xhiꞌre, ga llia to ga yoll nis da nziꞌi Betesda, naꞌ zjazé gaꞌy lchir nkweꞌj kwite ganꞌ yoll nis naꞌ. \v 3 Naꞌ beꞌnn zan beꞌnn weꞌe, zjadé akeꞌ lo lchir kaꞌ, no beꞌnn lchol, no beꞌnn nxhinnj niaꞌ, no beꞌnn nat niaꞌnaꞌa akeꞌ, zjadé akeꞌ bexh akeꞌ batkrenꞌ chas nisenꞌ. \v 4 Le twej twejze kat lletj to angl, naꞌ llteꞌe nisenꞌ, naꞌ beꞌnn nellenꞌ lladoꞌl choꞌ lo nisenꞌ llayoll llta anglenꞌ len naꞌ, llayakteꞌ biteze yillweꞌ da llakeꞌ. \v 5 Naꞌ de to beꞌnn ba gok chiꞌnchonnalloa (38) iz llakeꞌ yillweꞌ. \v 6 Naꞌ breꞌe Jesúsenꞌ leꞌe, naꞌ gokbeꞌreꞌ ba gok scha deꞌe kaꞌ, naꞌll lleꞌe leꞌe: \p —¿Lleꞌnroꞌ wayakoꞌ? \p \v 7 Naꞌll lleꞌe Jesúsenꞌ: \p —Nono llraꞌ koꞌ nadaꞌ lo nisenꞌ katenꞌ dan naꞌ. Naꞌ chak zyaꞌ naꞌ, le lldedote beꞌnn yobre lletjeꞌ lo nisenꞌ llagaꞌnntiaꞌ kaꞌze. \p \v 8 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Byas naꞌ batob ganꞌ xhoaꞌon, naꞌ badá. \p \v 9 Naꞌll le bayakte beꞌnnenꞌ, naꞌ bazieꞌ ganꞌ bxhoeꞌn, naꞌ bzorao badeꞌe. Naꞌ goken to lla nbaꞌnne ka bi de latj gon beꞌnn Israel kaꞌ llin. \v 10 Naꞌ beꞌnn wnebiaꞌ ke beꞌnn Israel kaꞌ, lle akeꞌ beꞌnnenꞌ bayakenꞌ: \p —Lla nbaꞌnn nnaꞌ, bi de lsens yeyoaꞌo ganꞌ bxhoaꞌon. \p \v 11 Naꞌll lle beꞌnnenꞌ leakeꞌ: \p —Beꞌnnenꞌ bayón nadaꞌ Leꞌen goll nadaꞌ: “Batob ganꞌ xhoaꞌo naꞌ badá.” \p \v 12 Naꞌll lle akeꞌ leꞌe: \p —¿Noxhanꞌ gollze rweꞌ kaꞌ: “Batob ganꞌ xhoaꞌo, naꞌ badá”? \p \v 13 Naꞌ beꞌnnenꞌ bayakenꞌ, bi nnezreꞌ nonꞌ bayón leꞌe, le Jesúsenꞌ to banitzeꞌ radj beꞌnn zan kaꞌ. \v 14 Bdere badil Jesúsenꞌ beꞌnnenꞌ bayak lo lchir yodaꞌo braonꞌ, naꞌ lleꞌe leꞌe: \p —Ba bayakoꞌ nnaꞌ, llayaꞌl kwej yichjoꞌ bill gonoꞌ da xhinnj, nench ke gak ye to da ziꞌllore koꞌo. \p \v 15 Naꞌll bazaꞌdoeꞌ jayelleꞌ beꞌnn Israel kaꞌ, Jesús naꞌn bayón leꞌe. \v 16 Naꞌll beꞌnn Israel kaꞌ, bzorao blleꞌnao akeꞌ Jesúsenꞌ, naꞌ llayirjlaꞌll akeꞌ akre gon akeꞌ got akeꞌ Leꞌe danꞌ lloneꞌ yel wak kaꞌ lla nbaꞌnne, kat bi de lsens gon beꞌnn Israel kaꞌ llin. \v 17 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Xaꞌn zokzeꞌ llaraltezreꞌ, leskaꞌkze nadaꞌ. \p \v 18 Naꞌll llayirjlaꞌll akeꞌ akre gon akeꞌ nench got akeꞌ Jesúsenꞌ, kere ni ke danꞌ bi lloneꞌ kanꞌ ne ley naꞌ, ganꞌ llwaꞌlen ke lla nbaꞌnne naꞌzenꞌ; danꞌ bneꞌe Diosenꞌ nakeꞌ Xeꞌe, danꞌ zejen toze ka zaꞌkeꞌ ren Diosenꞌ. \s1 Yel llnebiaꞌ danꞌ nap Xhiꞌnn Diosenꞌ \p \v 19 Jesúsenꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ reꞌ: Bibi llak gonaꞌ to wrazzaꞌ, kon da llreꞌraꞌ llon Xaꞌ naꞌn, len naꞌ llonaꞌ le nakaꞌ Xhiꞌnneꞌ. \v 20 Le Xaꞌn nllieꞌreꞌ Xhiꞌnneꞌ, naꞌllenꞌ llroeꞌreꞌ nadaꞌ yeolol danꞌ lloneꞌn, naꞌ wroeꞌreꞌ nadaꞌ da zaꞌklle ka da ki goneꞌ nench yebánere. \v 21 Kanꞌ llon Xaꞌ Diosenꞌ llasbaneꞌ beꞌnne radj beꞌnn wat kaꞌ, kaꞌkzenꞌ llonaꞌ nadaꞌ nakaꞌ Xhiꞌnneꞌ, lloaꞌ yel nban ke noteze beꞌnne llbejaꞌ nench gaꞌt yel nban ke akeꞌ. \v 22 Naꞌ Xaꞌn bi llchoybieꞌ ke to beꞌnn napeꞌ doꞌle, zan ba beneꞌ rallnaꞌ wchoybiaꞌ ke yeolol beꞌnnach chaꞌ nonꞌ nap doꞌle. \v 23 Xaꞌn lleꞌnreꞌ yeolol beꞌnne goneꞌ nadaꞌ xhen, naꞌ lekze kaꞌn llonaꞌ Leꞌe xhen, naꞌ beꞌnn bi lloneꞌ nadaꞌ xhen, Xaꞌ Dios naꞌkzenꞌ bi lloneꞌ xhen le Leꞌen bseꞌl nadaꞌ. \p \v 24 ’Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ reꞌ, kanꞌ zjazén naꞌ: Beꞌnn llzenay xtiꞌllaꞌn, naꞌ llonliraꞌlleꞌ Dios beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌ, de yel nban zejlikane keꞌe, naꞌ bi saꞌkziꞌ akeꞌ chras. Naꞌ bill nak akeꞌ ka beꞌnn wat lo yichjraꞌlldaꞌo akeꞌn, le ba bakobeꞌ yichjraꞌlldaꞌo akeꞌn danꞌ ba llonliraꞌll akeꞌ Leꞌen. \v 25 Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ reꞌ: Wllin lla kat beꞌnn kaꞌ nat yichjraꞌlldaꞌo akeꞌn, yen akreꞌ xtiꞌllaꞌn nakaꞌ Xhiꞌnn Dios, naꞌ beꞌnn wzenay kiaꞌ, waꞌt yel nban zejlikane ke akeꞌ, naꞌ kaꞌn ba bzorao llak nnaꞌ. \v 26 Xaꞌ Diosenꞌ nseꞌe yel nban zejlikane, naꞌ leskaꞌ beneꞌ nench nadaꞌ nsaꞌa yel nban zejlikane, le Xhiꞌnneꞌ nadaꞌ. \v 27 Naꞌ leskaꞌ ba benneꞌ nadaꞌ yel llnebiaꞌ nench nnezraꞌ nonꞌ nap doꞌle, le Leꞌen bseꞌleꞌ nadaꞌ nakaꞌ Beꞌnn Gorj Radj Beꞌnnach. \v 28 Naꞌ bi yebánere kanꞌ niaꞌ ni, le wllin lla kat yeolol beꞌnn wat llaꞌa lo ba, yen akreꞌ katenꞌ yelwill akeꞌ. \v 29 Naꞌ beꞌnn kaꞌ ben da wen chak bzo akeꞌ yellrio ni, yebán akeꞌ, naꞌ ban akeꞌ ke chnare, naꞌ beꞌnn kaꞌ ben da xhinnj chak bzo akeꞌ yellrio ni, yebán akeꞌ saꞌkziꞌ akeꞌ ke chnare. \s1 Jesúsenꞌ broeꞌreꞌ napeꞌ yel wak \p \v 30 ’Bibi gak gonaꞌ to wrazaꞌ. Le llzenayaꞌ bi danꞌ ne Xaꞌn, nench kaꞌ llonaꞌ yel koxchis ke beꞌnnach. Naꞌ danꞌ niaꞌ gak ke toto beꞌnne lekze da llayaꞌl gaken, le kere niaꞌ kon da lleꞌnraꞌ nadaꞌ gaken, kon ka danꞌ ne Xaꞌ naꞌn gak, beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌ. \v 31 Chaꞌ to wrazaꞌ lloaꞌ xtiꞌll kwinaꞌ, bi naken to da chejleꞌre. \v 32 Zan beꞌnn yobre lloeꞌ diꞌll li noxhanꞌ nakaꞌ, naꞌ nnezraꞌ danꞌ lloeꞌ kiaꞌn naken da li. \v 33 Naꞌ ba bseꞌlre beꞌnne rao Juan naꞌ, nench jannabreꞌ leꞌe akrenꞌ nak kiaꞌn, naꞌ beꞌrén Juan naꞌ reꞌ diꞌll li noxha nadaꞌ. \v 34 Zan nadaꞌ bi yalljraꞌ ni to diꞌll da weꞌe beꞌnnach kiaꞌ, kon da kizenꞌ niaꞌ reꞌ nench chejleꞌre kiaꞌ nench yesrá Diosenꞌ reꞌ rao da xhinnjenꞌ. \v 35 Juan naꞌ gokeꞌ ka to yiꞌ da llseniꞌ da xhen danꞌ bzejnieꞌreꞌ reꞌ ke Diosenꞌ, naꞌ choll daꞌon bawere danꞌ bzejnieꞌreꞌ reꞌn. \v 36 Naꞌ de to da lloeꞌ xtiꞌllaꞌn da zaꞌklle ka diꞌll danꞌ lloeꞌ Juan naꞌ kiaꞌ: llonaꞌ yeolol da ba broꞌ Xaꞌn rallnaꞌ gonaꞌ, naꞌ da kaꞌ llonaꞌn lloeꞌn diꞌll, le Xaꞌ naꞌn bseꞌl nadaꞌ. \v 37 Naꞌ Xaꞌ, beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌn leskaꞌ lloeꞌ xtiꞌllaꞌ, laꞌkze bi nna yénere kanꞌ neꞌen, naꞌ bi nna reꞌre kanꞌ nakeꞌ naꞌ. \v 38 Naꞌ bi nna choꞌ xtiꞌlleꞌn lo yichjraꞌlldaꞌore, le bi llonliraꞌllre nadaꞌ nakaꞌ beꞌnn bseꞌl Leꞌe. \v 39 Lewsedyaꞌnn xtiꞌll Diosenꞌ, le nnézere nsaꞌn yel nban zejlikane. Naꞌ len naꞌ lloeꞌn diꞌll li kiaꞌn. \v 40 Naꞌ reꞌ bi lleꞌnere gonliraꞌllre nadaꞌ nench gaꞌt yel nban zejlikane keré. \p \v 41 ’Ka nak nadaꞌ bi llyalljraꞌ nne beꞌnnach kiaꞌ nakaꞌ beꞌnn zaꞌke. \v 42 Naꞌ nadaꞌ nombiaꞌ reꞌ, naꞌ nnezraꞌ bi nllieꞌre Diosenꞌ. \v 43 Xaꞌn bseꞌl nadaꞌ llonaꞌ kon da neꞌe, naꞌ bi llejleꞌre kiaꞌ. Naꞌ kat zaꞌk beꞌnn llon akeꞌ ka da llarjlaꞌll akzeꞌ, lereꞌn llejleꞌre. \v 44 ¿Akxha gak chejleꞌre kiaꞌ nadaꞌn? Le llawere yeyoeꞌrao beꞌnne reꞌ, bi llazraꞌllre gonre nench toze Dios naꞌ nneꞌe llonre wen. \v 45 Naꞌ bi gonre xhbab chaꞌ nadaꞌn ll-lliayiꞌllaꞌ reꞌ rao Xaꞌn. Da Moisés naꞌn ll-lliayiꞌlleꞌ reꞌ raweꞌn, le llsedre kwis danꞌ bzojeꞌn llákere zore wen rao Dios. \v 46 Chenak reꞌ llejleꞌre xtiꞌll da Moisésenꞌ, kiaꞌ nadkzaꞌn llejleꞌre chet kaꞌ, le xtiꞌllaꞌ nadaꞌn bzojeꞌ. \v 47 Naꞌ chaꞌ bi llejleꞌre danꞌ bzojeꞌ naꞌ, ¿akxha gonre chejleꞌre danꞌ llepaꞌ reꞌ naꞌ? \c 6 \s1 Jesúsenꞌ bwaweꞌ gaꞌy mir beꞌnne \r (Mt. 14:13‑21; Mr. 6:30‑44; Lc. 9:10‑17) \p \v 1 Bde gok kaꞌ, byej Jesúsenꞌ ye chlaꞌ nisdaꞌo Galileanꞌ. Naꞌ nisdaꞌon leskaꞌ nziꞌn nisdaꞌo Tiberias. \v 2 Naꞌ beꞌnn zan nao Jesúsenꞌ danꞌ ba breꞌe akreꞌ yel wak danꞌ lloneꞌ llayoneꞌ beꞌnn weꞌe kaꞌ. \v 3 Naꞌ byep Jesúsenꞌ to rao yaꞌ ren beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, jacheꞌreneꞌ leakeꞌ. \v 4 Naꞌ ba zo rez gaꞌle lnni paskw ke beꞌnn Israel kaꞌ. \v 5 Naꞌ ka bwia Jesúsenꞌ beꞌnn zan ba nao ak Leꞌe, naꞌll golleꞌ Felipenꞌ: \p —¿Gaxha siꞌllo da gao yeolol beꞌnn ki? \p \v 6 Bneꞌe kaꞌ naraꞌchek bi ne Felipenꞌ, le nnezkze Leꞌen akrenꞌ goneꞌ. \v 7 Naꞌll lle Felipenꞌ Leꞌe: \p —Chop gayoa (200) mell danꞌ nziꞌi denario yet xtir, kere waken ni raꞌt wejen bi yellel akeꞌ. \p \v 8 Naꞌ ye to beꞌnn non Jesúsenꞌ txhen reꞌe Andrés, nakeꞌ beꞌnn biꞌch Simón Pedro. Naꞌ Andrés naꞌ lleꞌe Leꞌe: \p \v 9 —Ganni ze to bidaꞌo, noꞌxbeꞌ gaꞌy yet xtir kebeꞌ da nak de yezj danꞌ nziꞌi cebada, naꞌ ye chop belyaꞌ. Kere bi de gon da ki ke beꞌnn zan ki llaꞌa ganni. \p \v 10 Naꞌll lle Jesúsenꞌ beꞌnn keꞌe kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ: \p —Leyé yeolol beꞌnn kaꞌ kweꞌ akeꞌ. \p Naꞌ gannaꞌ de yix dak, naꞌll blleꞌ beꞌnn kaꞌ rao yixenꞌ, nak akeꞌ ka do gaꞌy mir beꞌnn byio. \v 11 Naꞌll bxhiꞌi Jesúsenꞌ yet xtir kaꞌ, beꞌe yel llioxken ke Dios. Bayoll naꞌ, beꞌen beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, naꞌ beꞌnn kaꞌ bdislas akeꞌn rao beꞌnn kaꞌ zjalliꞌ naꞌ. Naꞌ leskaꞌ beneꞌ kone belyaꞌ kaꞌ, naꞌ beꞌe totoeꞌ kon ka berj akreꞌ bdao akeꞌ. \v 12 Naꞌ bayoll badao akeꞌ naꞌ, naꞌll lleꞌe beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ: \p —Leyetop da kaꞌ bagaꞌnn ye raꞌt wejen nench bitbi kwiayiꞌ. \p \v 13 Naꞌll batop beꞌnn kaꞌ da laꞌo kaꞌ bagaꞌnnenꞌ, naꞌ goken ye chllinn (12) llom danꞌ bagaꞌnn rao yet xtir gaꞌy kaꞌ, danꞌ ben akeꞌ de yezj danꞌ nziꞌi cebada. \v 14 Ka breꞌe beꞌnn kaꞌ yel wak danꞌ beneꞌn, naꞌll ne akeꞌ: \p —Da li yaꞌnne beꞌnn ninꞌ nak beꞌnnenꞌ bexhllo yedtixjweꞌ lliꞌo xtiꞌll Diosenꞌ yellrio ni. \p \v 15 Ka gokbeꞌe Jesúsenꞌ ba ze beꞌnn kaꞌ wcheꞌe akeꞌ Leꞌe nench gon akeꞌ Leꞌe rey ke akeꞌ, naꞌll bazeꞌe, naꞌ byejeꞌ yaꞌ daꞌon tozeꞌ. \s1 Jesúsenꞌ bzeꞌe rao nisdaꞌon \r (Mt. 14:22‑27; Mr. 6:45‑52) \p \v 16 Ka gol naꞌ, jayak beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen lloaꞌ nisdaꞌon. \v 17 Naꞌll bayoꞌ akeꞌ to lo barco lljayakeꞌ ganꞌ nziꞌi Capernaum. Ba nak ba gol, naꞌ bi nna yellín Jesúsenꞌ. \v 18 Naꞌ bzorao llechj beꞌ rao nisdaꞌon, naꞌll llas yitjen. \v 19 Naꞌ ka bexte zjayakeꞌn ba bagoꞌ akeꞌ nez lo barconꞌ rao nisdaꞌon, ka breꞌe akreꞌ ba zazaꞌa Jesúsenꞌ zazeꞌe rao nisenꞌ to kwit barconꞌ, naꞌll blleb akeꞌ. \v 20 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ: \p —Nadaꞌn, bi llebre. \p \v 21 Naꞌll llawé akreꞌ kwis, bagoꞌ akeꞌ Leꞌe lo barconꞌ. Ye chollze le ballín akteꞌ rao yo bill lloaꞌ nisdaꞌon ganꞌ zjayakeꞌn. \s1 Beꞌnn zan llayirj akeꞌ Jesúsenꞌ \p \v 22 Naꞌ bateyó naꞌ, beꞌnn zan bagaꞌnn chlaꞌ lloaꞌ nisdaꞌo naꞌze, gokbeꞌe akreꞌ nono Jesúsenꞌ zejrén, naꞌ gokbeꞌe akreꞌ billbi barco yobre llasdá, toze danꞌ zayoꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌze, naꞌ bnnez akreꞌ bi zayoꞌ ren Jesúsenꞌ leakeꞌ lo barco naꞌ. \v 23 Kat le ballinte barco da zayaꞌk yellenꞌ nziꞌi Tiberias kwitze ganꞌ bdao akeꞌ yet xtir, danꞌ ganꞌ bayoll beꞌe Xanllo Jesúsenꞌ yel llioxken ke Dios. \v 24 Naꞌ ka gokbeꞌe akreꞌ nono Jesúsenꞌ zerén leakeꞌ ganꞌ llaꞌa akeꞌ naꞌ, naꞌll ballaꞌa akeꞌ lo barconꞌ jayakeꞌ Capernaum nench bayirj akeꞌ Jesúsenꞌ do naꞌ. \s1 Yet xtir danꞌ lloeꞌ beꞌnne yel nban zejlikane \p \v 25 Naꞌll ka ballele beꞌnn zan kaꞌ Jesúsenꞌ ye chlaꞌ nisdaꞌon, naꞌll lle akeꞌ Leꞌe: \p —Maestro, ¿batkre bayedoꞌ ganni? \p \v 26 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ reꞌ, llayirjre nadaꞌ le danꞌ bdaore kon ka bérjere naꞌn, kere llayirjre nadaꞌ ni ke da kaꞌ breꞌre yel wak kaꞌ danꞌ llonaꞌ naꞌn. \v 27 Bi llayaꞌl koꞌ yichjre gaꞌt da yeꞌj gaore, lekoꞌ yichjre gaꞌt da gonn yel nban zejlikane keré. Nadaꞌ Beꞌnnenꞌ Gorj Radj Beꞌnnach, gonnaꞌ to da yeꞌj gaore, nench gaꞌt yel nban zejlikane keré. Le len naꞌ, ba broꞌ Xaꞌ Diosenꞌ lo naꞌ gonnaꞌ reꞌ. \p \v 28 Naꞌll lle akeꞌ Leꞌe: \p —¿Bixhanꞌ llayaꞌl gontoꞌ naꞌ, nench gontoꞌ danꞌ llazraꞌll Diosenꞌ? \p \v 29 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Da ninꞌ llayaꞌl gonre, naꞌllenꞌ yewé Diosenꞌ, gonliraꞌllre nadaꞌ nakaꞌ beꞌnn bseꞌl Leꞌe. \p \v 30 Naꞌll lle akeꞌ Jesúsenꞌ: \p —¿Bixha yel wak gonkzoꞌ chet kaꞌ, naꞌll gonliraꞌlltoꞌ rweꞌ? ¿Bi gonoꞌ? \v 31 Le da xozxtaꞌollo kaꞌ, bdao akeꞌ yet daꞌo danꞌ nziꞌi maná, chak bzo akeꞌ latj dachenꞌ, naꞌ nyoj xtiꞌll Diosenꞌ ke akeꞌ llian: “Yet xtir da zaꞌa yebánꞌ beꞌe leakeꞌ bdao akeꞌ.” \p \v 32 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ reꞌ: Kere da Moisés naꞌn beꞌe da xozxtaꞌollo kaꞌ yet xtirenꞌ, Xaꞌ Dios naꞌkzenꞌ beꞌen leakeꞌ. Naꞌ Leꞌen llonneꞌ reꞌ yet xtirenꞌ danꞌ zaꞌa yebá ganꞌ zoeꞌ naꞌ. \v 33 Naꞌ danꞌ zaꞌa yebá naꞌ, betjen yellrio ni, naꞌ lloeꞌn yel nban ke noteze beꞌnn gao len. \p \v 34 Naꞌll lle akeꞌ Leꞌe: \p —Xantoꞌ, bennchga netoꞌ yeo lla yet xtirenꞌ neꞌo kaꞌ. \p \v 35 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Nadaꞌn nakaꞌ yet xtir danꞌ lloeꞌ beꞌnn yel nban zejlikane. Naꞌ noteze beꞌnn wzenay kiaꞌ bill toneꞌ, naꞌ beꞌnn gonliraꞌll nadaꞌ, bill bilreꞌ nis chras. \v 36 Naꞌ ba bnekzaꞌ reꞌ, laꞌkze ba breꞌre nadaꞌ, naꞌ bi llonliraꞌllre nadaꞌ. \v 37 Yeololte beꞌnn kwej Xaꞌn nench gak akeꞌ nadaꞌ txhen, ll-llin lla gonliraꞌll akeꞌ nadaꞌ, naꞌ noteze beꞌnne yeꞌnreꞌ gonliraꞌlleꞌ nadaꞌ, bi wkwaseꞌ kaꞌle. \v 38 Nadaꞌ betjaꞌ yebá zaꞌa yellrio ni, kere nench gonaꞌ ka nen kiaꞌ nadaꞌn, kon kanꞌ ne Xaꞌ beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌ naꞌn gonaꞌ. \v 39 Leꞌen lleꞌnreꞌ bi waꞌa latje kweyiꞌ ni to beꞌnn ba brejeꞌ, nench gak akeꞌ nadaꞌ txhen. Naꞌ kat llin lla te ke yellrio ni, kanaꞌ yesbán akeꞌ radj beꞌnn wat kaꞌ, chaꞌ ba got akeꞌ. \v 40 Xaꞌn lleꞌnreꞌ yeolol beꞌnn kaꞌ gonliraꞌll akeꞌ nadaꞌ, weꞌe akeꞌ yel nban zejlikane, naꞌ nadaꞌ yesbán akeꞌ radj beꞌnn wat kaꞌ, chaꞌ ba got akeꞌ kat llin lla te ke yellrio ni. \p \v 41 Beꞌnn zan beꞌnn Israel kaꞌ, bchach akeꞌ danꞌ bne Jesúsenꞌ kaꞌ: “Nadaꞌ nakaꞌ yet xtir danꞌ betj yebá.” \v 42 Naꞌ wasné akeꞌ: \p —¿Kere beꞌnn ninꞌ Jesús, xhiꞌnn José lla? Nombiaꞌkzllo xaxhnaꞌ beꞌnnenꞌ. ¿Bi diꞌllenꞌ lloeꞌ neꞌe, zeꞌe yebá, naꞌ betjeꞌ yellrio? \p \v 43 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Bi wchachre kiaꞌ. \v 44 Notno gak gonliraꞌll nadaꞌ, chaꞌ Xaꞌ beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌ, bi gakreneꞌ leakeꞌ gonliraꞌll akeꞌ nadaꞌ, naꞌ kat llin lla te ke yellrio ni, yesbanaꞌ leakeꞌ chaꞌ ba got akeꞌ. \v 45 Le ganꞌ bzoj beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ nen: “Yeololeꞌ, Diosenꞌ wroeꞌ wsedreꞌ leakeꞌ.” Naꞌ yeololeꞌ nneze kanꞌ ne Xaꞌn, naꞌ wzenay akeꞌ nench gon akeꞌ kanꞌ neꞌe naꞌ, leskaꞌ gonliraꞌll akeꞌ nadaꞌ. \p \v 46 ’Nono beꞌnn nna reꞌe Xaꞌn. Toze nadaꞌ ba breꞌreꞌ le ganꞌ zoeꞌ naꞌn zaꞌa. \v 47 Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ reꞌ: Beꞌnn gonliraꞌll nadaꞌ, de yel nban zejlikane ke akeꞌ. \v 48 Nadaꞌ nakaꞌ yet xtir danꞌ lloeꞌ beꞌnne yel nban zejlikane ke akeꞌ. \v 49 Da xozxtaꞌollo kaꞌ, laꞌkze bdao akeꞌ yel wao da nziꞌi maná chak bzo akeꞌ latj dachenꞌ, naꞌ yeololteꞌ dekz de wasaꞌte ka bllin lla ke akeꞌ. \v 50 Nadaꞌ lloaꞌ diꞌll ke to yet xtir da zaꞌa yebá, naꞌ beꞌnn gao len bi gateꞌ. \v 51 Nadaꞌn nakaꞌ yet xtir da zaꞌa yebánꞌ danꞌ nsaꞌa yel nban zejlikane. Beꞌnn gao yet xtirenꞌ, wbaneꞌ ke chnare. Naꞌ yet xtir danꞌ weꞌe akeꞌn nench gaꞌt yel nban ke beꞌnnach, naken kwerp kiaꞌn. \p \v 52 Naꞌll llaschach beꞌnn Israel kaꞌ llasné akeꞌ: \p —¿Akxha goneꞌ gonneꞌ kwerp keꞌen gaollon, nezeꞌ kaꞌ? \p \v 53 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ reꞌ: Nadaꞌ Beꞌnnenꞌ Gorj Radj Beꞌnnach, chaꞌ bi gaore kwerp kiaꞌn, naꞌ chaꞌ bi yeꞌjre xchenaꞌn, bibi yel nban zejlikane de keré chet kaꞌ. \v 54 Beꞌnn kaꞌ gao akeꞌ kwerp kiaꞌn, naꞌ yeꞌj akeꞌ xchenaꞌn, ke chnare de yel nban ke beꞌnn kaꞌ, laꞌkze chaꞌ ba wasaꞌt akeꞌ, kat te ke yellrio ni, wasbanaꞌ leakeꞌ radj beꞌnn wat kaꞌ. \v 55 Le kwerp kiaꞌn naken dogarje yel wao, naꞌ xchenaꞌn naken dogarje da yeꞌjre. \v 56 Beꞌnn kaꞌ llasaꞌo akeꞌ kwerp kiaꞌn, naꞌ llaseꞌjeꞌ xchenaꞌn, de yel nban zejlikane ke beꞌnn kaꞌ, naꞌ nak akeꞌ nadaꞌ txhen, leskaꞌ nadaꞌ nak akseꞌ txhen. \v 57 Xaꞌ Diosenꞌ bseꞌleꞌ nadaꞌ, naꞌ Leꞌen napeꞌ yel nban naꞌ, naꞌ de yel nban kiaꞌ danꞌ nakaꞌ toze ren Leꞌe. Naꞌ kaꞌkze gak ke beꞌnn gao kwerp kiaꞌn, so akeꞌ ke chnare, le gak akeꞌ nadaꞌ txhen. \v 58 Kwerp kiaꞌn naken yet xtir da zaꞌa yebá, bi naken ka danꞌ bdao da xozxtaꞌollo kaꞌ kanaꞌ latj dachenꞌ, le beꞌnn bdao len dekze de got akeꞌ. Naꞌ beꞌnn gao yet xtir danꞌ niaꞌ nadaꞌ kaꞌ, ke chnare so akeꞌ. \p \v 59 Jesúsenꞌ broeꞌ bsedreꞌ da ki lo yodaꞌo ke beꞌnn Israel kaꞌ ganꞌ nziꞌi Capernaum. \s1 Xtiꞌll Jesúsenꞌ lloeꞌn yel nban zejlikane ke beꞌnn wzenay len \p \v 60 Naꞌ zan beꞌnn kaꞌ zjanao Jesúsenꞌ, ka ben akreꞌ da kaꞌ llzejnieꞌreꞌ leakeꞌn, naꞌll ne akeꞌ: \p —Bniꞌ xhen naken gonllo danꞌ llzejnieꞌreꞌn. ¿Noxha gakrize gon kanꞌ neꞌe naꞌ? \p \v 61 Gokbeꞌe Jesúsenꞌ llasnné akeꞌ ke danꞌ bzejnieꞌreꞌ leakeꞌ da kaꞌ, naꞌll lleꞌe leakeꞌ: \p —¿Bi llazraꞌllre da kaꞌ gollaꞌ reꞌ naꞌn? \v 62 ¿Akxha nnere kat reꞌre nadaꞌ yeyepaꞌ yebá ganꞌ bzoaꞌ kanaꞌ, nadaꞌ Beꞌnnenꞌ Gorj Radj Beꞌnnach? \v 63 Spíritu ke Diosenꞌ lloeꞌn yel nban ke beꞌnnach, naꞌ kwerpenꞌ bi gak gonen kaꞌ. Diꞌll danꞌ ba beꞌrenaꞌ reꞌ, naken diꞌll da lloeꞌ Spíritunꞌ, naꞌ nsaꞌn yel nban. \v 64 Bixha nna niꞌt bale reꞌ, bi llejleꞌre kiaꞌ. \p Kaꞌ bne Jesúsenꞌ le kate naꞌ, gokbeꞌreꞌ nore beꞌnn kaꞌ llejleꞌ keꞌen, naꞌ norenꞌ wde Leꞌe rao beꞌnn kaꞌ llwie Leꞌe naꞌ. \v 65 Naꞌll bne Jesúsenꞌ: \p —Ke len naꞌ, ba bniaꞌ nono gak gonliraꞌlle nadaꞌ, chaꞌ bi gakrén Xaꞌ Diosenꞌ leꞌe nench gonliraꞌlleꞌ nadaꞌ. \p \v 66 Bayoll bzejnieꞌ Jesúsenꞌ leakeꞌ da kaꞌ, zan beꞌnn kaꞌ llzenay xtiꞌlleꞌn, brej yichj akeꞌ bill bnao akeꞌ Leꞌe. \v 67 Naꞌll bnnabe Jesúsenꞌ beꞌnn chllinn kaꞌ (12) brejeꞌ nao Leꞌen: \p —¿Ren reꞌ lleꞌnere wayejre? \p \v 68 Naꞌll lle Simón Pedronꞌ Leꞌe: \p —Xantoꞌ, nollno zaꞌk wzenaytoꞌ keꞌe. Tozoꞌ rweꞌn lloeꞌo diꞌll da lloeꞌ yel nban ke beꞌnn llzenay len. \v 69 Netoꞌ llonliraꞌlltoꞌ rweꞌ, naꞌ nnézetoꞌ nakoꞌ Cristo, naꞌ nakoꞌ dogarje Xhiꞌnn Dios beꞌnnenꞌ zo ke chnare. \p \v 70 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Ba brejaꞌ reꞌ chllinnre nnaore nadaꞌ, naꞌ to reꞌ rao chllinn naꞌ, llzenayre ke daxiꞌon. \p \v 71 Kanꞌ bneꞌe ke Judas Iscariotenꞌ xhiꞌnn beꞌnnenꞌ re Simón, le ba nnezreꞌ, leꞌen wdieꞌ Leꞌe rao naꞌa beꞌnn kaꞌ llwie Leꞌen, laꞌkze nakeꞌ beꞌnn ren rao beꞌnn chllinn kaꞌ. \c 7 \s1 Beꞌnn kaꞌ nak beꞌnn biꞌch Jesúsenꞌ bi benliraꞌll akeꞌ Leꞌe \p \v 1 Bde naꞌ, bdakze Jesúsenꞌ broeꞌ bsedreꞌ beꞌnn kaꞌ do ganꞌ nbane Galileanꞌ. Bill gokraꞌlleꞌ chejlleꞌ ganꞌ nziꞌi Judeanꞌ, le beꞌnn Israel kaꞌ llaꞌa naꞌ, llayirj akeꞌ akre gon akeꞌ got akeꞌ Leꞌe. \v 2 Naꞌ ba zo rez gaꞌle lnni ke beꞌnn Israel kaꞌ, danꞌ llon akeꞌ nench lljadinraꞌll akeꞌ kanꞌ bzo akeꞌ yoꞌ de yixh kanaꞌ. \v 3 Naꞌ beꞌnn kaꞌ nak beꞌnn biꞌch Jesúsenꞌ, lle akeꞌ Leꞌe: \p —Bi yegaꞌnnoꞌ ganni, byej Judea naꞌle nench beꞌnn kaꞌ llzenay koꞌon, reꞌe akreꞌ yel wak kaꞌ llonoꞌn. \v 4 Noteze beꞌnn chaꞌ lleꞌnreꞌ gombiaꞌ beꞌnn kaꞌ leꞌe nakeꞌ to beꞌnn zaꞌk, bi goneꞌ yel wak ngaꞌchze. Chaꞌ da li llonoꞌ yel wak, benen rao yeolol beꞌnne, naꞌll reꞌe akreꞌ danꞌ llonoꞌ. \p \v 5 Kaꞌn bne beꞌnn kaꞌ nak beꞌnn biꞌch Jesúsenꞌ, le ni leakeꞌ bi llejleꞌ akeꞌ ke Jesúsenꞌ. \v 6 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Bi nna llin lla chaꞌa, zan reꞌ wakse batteze chejre. \v 7 Beꞌnn kaꞌ bi nombiaꞌ Dios bi gak wie akreꞌ reꞌ, zan llwie akreꞌ nadaꞌ, le llroeꞌraꞌ da xhinnj kaꞌ llon akeꞌn. \v 8 Lechej lnninꞌ. Zan bi saꞌa nadaꞌ, le bi nna llin lla kiaꞌ. \p \v 9 Bayoll golleꞌ leakeꞌ kaꞌ, naꞌ goꞌyeꞌ Galilea naꞌze. \s1 Jesúsenꞌ byejeꞌ Jerusalén ganꞌ llak lnni \p \v 10 Bde bzaꞌa biꞌcheꞌ kaꞌ zjakeꞌ lnninꞌ, naꞌll bzaꞌa Jesúsenꞌ, de ngaꞌchze byejeꞌ. \v 11 Naꞌ beꞌnn wnebiaꞌ ke beꞌnn Israel kaꞌ llaꞌa naꞌ, llayirj akeꞌ Leꞌe rao lnninꞌ llasné akeꞌ: \p —¿Gaxha dá beꞌnnenꞌ do ni? \p \v 12 Naꞌ beꞌnn kaꞌ bllay rao lnninꞌ, lloeꞌ akeꞌ diꞌll llillize keꞌe, naꞌ biteze bne totoeꞌ. Bale ne: “Wa beꞌnn wen nakeꞌ”, naꞌ ye bale ne: “Bi nakeꞌ beꞌnn wen, ziyeꞌze beꞌnnenꞌ deꞌe.” \p \v 13 Naꞌll llillize lloeꞌ akeꞌ diꞌllenꞌ, le yeololze beꞌnne lleb akeꞌ bi gone beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ leakeꞌ, chaꞌ yen akreꞌ lloeꞌ akeꞌ xtiꞌll Jesús naꞌ. \p \v 14 Naꞌ ka do achje lnni naꞌn, kate byej Jesúsenꞌ lo lchir yodaꞌo brao ke beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ bzoraweꞌ llroeꞌ llsedreꞌ leakeꞌ. \v 15 Naꞌll babane beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ, llasné akeꞌ: \p —¿Akxha llaken da zan da nneze beꞌnnenꞌ? Renchaꞌ kere bi nzedeꞌn. \p \v 16 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Danꞌ llroeꞌ llsedraꞌ ni, kere xhbab kiaꞌn, xhbab ke beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌn. \v 17 Noteze beꞌnne gakraꞌlle goneꞌ kanꞌ lleꞌne Dios beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌn, wayakbeꞌkzereꞌ chaꞌ danꞌ llroeꞌ llsedraꞌn naken ke Dios o chaꞌ naken da llarjlaꞌllaꞌ nadzaꞌ. \v 18 Kate to beꞌnn llroeꞌ llsedreꞌ xhbab kekzeꞌ, llayirjlaꞌlleꞌ akre goneꞌ nench gakeꞌ xhen. Zan beꞌnn gakraꞌlle gon akeꞌ xhen beꞌnnenꞌ bseꞌl leꞌen, nnézkzello nak xtiꞌlleꞌn da li, bi naken da wxhiyeꞌe. \p \v 19 ’Da Moisés naꞌ, benneꞌ reꞌ ley danꞌ nsedre, naꞌ ni tore bi llonre kanꞌ nen naꞌ. ¿Bixchen llayirjzre akre gonre gotre nadaꞌ? \p \v 20 Beꞌnn kaꞌ zjallaꞌa naꞌ, bne akeꞌ: \p —Daxiꞌon yoꞌ. ¿Noxhanꞌ lleꞌne got rweꞌ? \p \v 21 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Toze yel wak da benaꞌ, naꞌ yeololre babánere. \v 22 Da Moisésenꞌ bllieꞌ biaꞌa sollo sen danꞌ nziꞌi circuncisión (laꞌkze kere leꞌen bllieꞌ biaꞌan, le da bkwaꞌnn xozxtaꞌollo kaꞌ bllaꞌa kanaꞌn), naꞌ ke len naꞌ, llzoare bidaꞌo byio kaꞌ sen, laꞌkze lla nbaꞌnne. \v 23 Naꞌ kanꞌ naken, laꞌkze chaꞌ naken lla nbaꞌnne, llzoare bidaꞌo byio kaꞌ sen, kat llákebeꞌ xoꞌn lla nench naꞌ llonre kanꞌ ne ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, naꞌ ¿bixchen llakllaꞌre nadaꞌ danꞌ bayonaꞌ to beꞌnn weꞌe lla nbaꞌnne? \v 24 Bi wlliayiꞌllre beꞌnne chaꞌ bi da daꞌo llreꞌreꞌ lloneꞌ, legón yel koxchisenꞌ lixheje kanꞌ llayaꞌl gaken naꞌ. \s1 Bne Jesúsenꞌ zeꞌe ganꞌ zo Dios \p \v 25 Naꞌll bne to chop beꞌnn Jerusalén kaꞌ: \p —¿Kere beꞌnn ninꞌ llayirj akeꞌ nench yesoꞌte Leꞌe? \v 26 Lewiá kanꞌ lloneꞌn, lloeꞌ diꞌll rao beꞌnn yell, naꞌ nono bi llekze Leꞌe. ¿Kere ba llasoꞌn beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ xhbab, Leꞌen nakeꞌ Cristonꞌ beꞌnnenꞌ bexhllo? \v 27 Nnézello ga beꞌnn beꞌnn ni, zan kat yed Cristonꞌ, nono nneze gaxha zeꞌe. \p \v 28 Jesúsenꞌ llroeꞌ llsedreꞌ llyoꞌ yodaꞌo braonꞌ, ka bne akeꞌ kaꞌ. Naꞌll bneꞌe zillje, lleꞌe leakeꞌ: \p —Llákere nombiaꞌre nadaꞌ, naꞌ nnézere gaxha beꞌnne nadaꞌ. Bixha kere to wrazzaꞌn zaꞌa. Da li zo beꞌnn bseꞌl nadaꞌn, reꞌ ni ke nombiaꞌzreꞌ. \v 29 Nadaꞌ nombieꞌ, le ganꞌ zoeꞌ naꞌn zaꞌa, le Leꞌen bseꞌleꞌ nadaꞌ. \p \v 30 Naꞌ danꞌ bneꞌe kaꞌ, bale beꞌnn kaꞌ gokraꞌll akeꞌ goꞌx akeꞌ Leꞌe, zan nono beꞌx Leꞌe, le bi nna llin lla keꞌe, gakeꞌ rao naꞌa akeꞌ. \v 31 Beꞌnn zan byejleꞌ ke Jesúsenꞌ, nakeꞌ beꞌnn bseꞌl Dios, naꞌll bne akeꞌ: \p —¿Gonlle Cristonꞌ ye raꞌt yel wak da zaꞌklle ka danꞌ ba ben beꞌnn ni, kat yedeꞌ? \s1 Beꞌnn kaꞌ llape yodaꞌon jakeꞌ nench lljeꞌx akeꞌ Jesúsenꞌ \p \v 32 Naꞌ beꞌnn fariseo kaꞌ, ben akreꞌ diꞌllenꞌ lloeꞌ akeꞌ ke Jesúsenꞌ. Naꞌ beꞌrén akeꞌ bxoz wnebiaꞌ ke Israel kaꞌ diꞌlle, naꞌ bseꞌl akeꞌ beꞌnn kaꞌ llap yodaꞌo braonꞌ, nench naꞌ lljeꞌx akeꞌ Jesúsenꞌ. \v 33 Naꞌll goll Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Ye chollze sorenaꞌ reꞌ, naꞌll wayaꞌa ganꞌ zo beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌ naꞌ. \v 34 Naꞌll wayirjre nadaꞌ, naꞌ bi yellélere nadaꞌ, le bi gak yedre ganꞌ zoaꞌ naꞌ. \p \v 35 Naꞌll lle lwellj beꞌnn Israel kaꞌ: \p —¿Gaxhanꞌ neꞌe wayejeꞌ ga bi yellélelloeꞌ? ¿Yeyejeꞌ ganꞌ naslas beꞌnn wrall kaꞌ radj beꞌnn griego kaꞌ, naꞌ wroeꞌ wsedreꞌ leakeꞌn? \v 36 ¿Akxha zejen danꞌ bneꞌe kaꞌ: “Yeyirjre nadaꞌ, naꞌ bi yellélere nadaꞌ, naꞌ bi gak yedre ganꞌ zoaꞌn”? \s1 Jesúsenꞌ beꞌe diꞌll ke Spíritu ke Diosenꞌ \p \v 37 Lla zerao llon akeꞌ lnni naꞌ, naken lla xhenlle, naꞌ bzellá Jesúsenꞌ llroeꞌ llsedreꞌ leakeꞌ, naꞌ bneꞌe zillje, bneꞌe: \p —Noteze reꞌ, chaꞌ lo yichjraꞌlldaꞌorenꞌ nakre ka beꞌnne llbilraꞌlle, llayaꞌl gonliraꞌllre nadaꞌ, naꞌ gonnaꞌ da yeꞌjre. \v 38 Naꞌ beꞌnnenꞌ nxenraꞌll nadaꞌ, gak keꞌe kanꞌ ne xtiꞌll Dios danꞌ nyojen, to da wen kwis gak lo yichjraꞌlldaꞌweꞌ, gaken ka to yellrio ga llartit nis da lloeꞌ yel nban. \p \v 39 Naꞌ danꞌ bne Jesúsenꞌ kaꞌ, beꞌe diꞌll ke Spíritu ke Dios danꞌ yedsó lo yichjraꞌlldaꞌo noteze gonliraꞌll Leꞌen. Naꞌ kanꞌ bneꞌe kaꞌ, bi nna yedsó Spíritunꞌ lo yichjraꞌlldaꞌo beꞌnne, le bi nna gak yeolol da kaꞌ llayaꞌl gak, nench wroeꞌn Jesúsenꞌ nakeꞌ beꞌn zaꞌk xhen. \s1 Gok akeꞌ chop kweꞌre ni ke Jesús naꞌ \p \v 40 Beꞌnn kaꞌ llzenay xtiꞌll Jesúsenꞌ bal akeꞌ bne: \p —Da li beꞌnn ninꞌ beꞌnn llyixjweꞌ xtiꞌll Dios, beꞌnnenꞌ ba naksen yedeꞌ. \p \v 41 Naꞌ ye bal akeꞌ ne: \p —Beꞌnn ninꞌ Cristonꞌ beꞌnnenꞌ ba naken yednnebiaꞌ. \p Bixha ye baleꞌn llasneꞌe: \p —¿Bixha nello beꞌnn Galilea naꞌ, kwej Diosenꞌ gakeꞌ Cristonꞌ? \v 42 Xtiꞌll Diosenꞌ danꞌ nyojen nen, Cristo beꞌnnenꞌ yedenꞌ, llojeꞌ rao dialla ke rey David, naꞌ nakeꞌ beꞌnn zaꞌa Belén ganꞌ nak rall David naꞌ. \p \v 43 Naꞌ gok beꞌnn kaꞌ chop kweꞌre, ni ke Jesús naꞌ. \v 44 Naꞌ baleꞌ gokraꞌll akeꞌ goꞌx akeꞌ Leꞌe, naꞌ bi gok goꞌx akeꞌ Leꞌe. \s1 Beꞌnn wnebiaꞌ ke Israelenꞌ bi byejleꞌ akeꞌ ke Jesúsenꞌ \p \v 45 Beꞌnn kaꞌ llape yodaꞌo braonꞌ, jayakeꞌ ganꞌ zjazó bxoz wnebiaꞌ kaꞌ, ren beꞌnn fariseo kaꞌ, le beꞌnn kaꞌn bseꞌl leakeꞌ nench goꞌx akeꞌ Jesús naꞌ, naꞌll beꞌnn kaꞌ lle akeꞌ leakeꞌ: \p —¿Bixchen bi bcheꞌreꞌ? \p \v 46 Naꞌ beꞌnn kaꞌ llap yodaꞌon braonꞌ, llasné akeꞌ: \p —Bi nna yénetoꞌ beꞌnn weꞌe diꞌll wen, ka danꞌ lloeꞌ naꞌ. \p \v 47 Naꞌll lle beꞌnn fariseo kaꞌ leakeꞌ: \p —¿Rente reꞌ ba bxhiyeꞌreneꞌ? \v 48 Ni to netoꞌ beꞌnn fariseo, bi nna chejleꞌtoꞌ xtiꞌlleꞌn, ni beꞌnn wnebiaꞌ kello kaꞌ, ni toeꞌ bi nna chejleꞌ xtiꞌlleꞌn. \v 49 Zan beꞌnn ki zjallaꞌa ni, bi nombiaꞌ akeꞌ ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, naꞌ ba nbeyiꞌ akeꞌ, danꞌ llejleꞌ akeꞌ xtiꞌlleꞌn. \p \v 50 Naꞌ Nicodemo beꞌnnenꞌ byej rao Jesúsenꞌ tlleꞌlre beꞌnnenꞌ nak txhen fariseo kaꞌ, golleꞌ leakeꞌ: \p \v 51 —Ley kellonꞌ nen bi gak wchoybiaꞌllo ke to beꞌnne ba ben da xhinnj, chaꞌ bi nna weꞌe diꞌll akrenꞌ gok, naꞌ chaꞌ bi nna nnézello bixhanꞌ beneꞌ. \p \v 52 Naꞌll lle akeꞌ leꞌe: \p —¿Renoꞌ rweꞌ ba bayakoꞌ beꞌnn Galilea? Bsed xtiꞌll Diosenꞌ kwasro danꞌ nyojen, naꞌ nnezroꞌ ni to beꞌnn bdixjweꞌ xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ bllojeꞌ Galilea. \s1 Noꞌrenꞌ badoꞌl akreꞌ lloneꞌ da xhinnj \p \v 53 Naꞌll bazaꞌa totoeꞌ, jayak akeꞌ rill akeꞌ. \c 8 \p \v 1 Jesúsenꞌ byejeꞌ rao yaꞌ ganꞌ nziꞌi Yaꞌ Olivos. \v 2 Naꞌ bateyó kate byeniꞌ, byejeꞌ lo yodaꞌo braonꞌ da yobre, naꞌ yeolol beꞌnn kaꞌ llaꞌa naꞌ, jabiꞌy akeꞌ raweꞌn. Naꞌ bllieꞌ naꞌ bzoraweꞌ llroeꞌ llsedreꞌ leakeꞌ. \v 3 Naꞌ beꞌnn kaꞌ llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisés naꞌ, naꞌ beꞌnn fariseo kaꞌ, jwaꞌa akeꞌ to noꞌre, badoꞌl akreꞌ leꞌe ren xtoeꞌ. Naꞌ jazé akeꞌ leꞌe kllol beꞌnn kaꞌ llzenay xtiꞌll Jesúsenꞌ. \v 4 Naꞌll lle akeꞌ Jesúsenꞌ: \p —Maestro, noꞌr ni badoꞌletoeꞌ lloneꞌ da xhinnj. \v 5 Ka nak ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, nllian biaꞌa wchekw aklloeꞌ yej got aktelloeꞌ. ¿Bixha neꞌo rweꞌ, akre gonllo keꞌe? \p \v 6 Lle akeꞌ Jesúsenꞌ kaꞌ, nench wkwej akeꞌ Leꞌe diꞌll, naꞌ gaꞌt da gao akeꞌ xhia keꞌe. Bixha Jesúsenꞌ kanꞌ lliꞌteze naꞌ, to bxhexjze yichjeꞌn bzoraweꞌ llzojeꞌ rao yo ren xhbeneꞌ. \v 7 Naꞌll llchieꞌ akreꞌ Leꞌe, akre neꞌe. Naꞌll kat babeꞌchaꞌweꞌ, naꞌll lleꞌe leakeꞌ: \p —Noteze reꞌ bibi da xhinnj nonre nakre yalle, reꞌ lesorao lewchekweꞌ yejenꞌ. \p \v 8 Le babeꞌteꞌ syichjre da yobre, llzojeꞌ rao yonꞌ. \v 9 Ka golleꞌ leakeꞌ kaꞌ, naꞌll bayakbeꞌe akreꞌ, lekze beꞌnn wen da xhinnj leakeꞌ, naꞌll chbaꞌ chbaꞌ balloj twej twej akeꞌ, zgaꞌtek beꞌnn gore kaꞌ, naꞌll zanao beꞌnn llaban kaꞌ, bagaꞌnnte noꞌr naꞌze ganꞌ lliꞌ Jesúsenꞌ. \v 10 Ka bakos yichjeꞌn da yobre, nollno beꞌnn kaꞌ llraꞌ, ni ye toeꞌ, naꞌll lleꞌe noꞌrenꞌ: \p —Noꞌre, ¿gannxha beꞌnn kaꞌ lleꞌne got rweꞌn? ¿Ni toeꞌ billbi ll-lliayiꞌll rweꞌ? \p \v 11 Naꞌll ne noꞌrenꞌ: \p —Ni toeꞌ, Xanaꞌ. \p Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Ni nadaꞌ bi wlliayiꞌllaꞌ rweꞌ. Bayej, naꞌ bill nnaoꞌ gonoꞌ da xhinnjenꞌ. \s1 Jesúsenꞌ nakeꞌ beniꞌ ke yichjraꞌlldaꞌo beꞌnnach \p \v 12 Jesúsenꞌ beꞌe diꞌll da yobre, lleꞌe beꞌnn kaꞌ: \p —Nadaꞌ nakaꞌ beniꞌ ke yichjraꞌlldaꞌo beꞌnnach. Beꞌnn goneꞌ nadaꞌ txhen, bill nchole yichjraꞌlldaꞌo akeꞌn, naꞌ lo yichjraꞌlldaꞌo akeꞌ naꞌ, ba naken ka to da yoꞌ beniꞌ. Leakeꞌn ba de yel nban zejlikane ke akeꞌ. \p \v 13 Naꞌll lle beꞌnn fariseo kaꞌ Leꞌe: \p —Kwinzoꞌ lloeꞌo diꞌll koꞌo, neꞌo nakoꞌ beꞌnn zaꞌke, bi nak danꞌ da li. \p \v 14 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌn: \p —Laꞌkze chaꞌ lloaꞌa diꞌll ke kwinzaꞌ, xtiꞌllaꞌn naken da zaꞌke, naꞌ da li. Nadaꞌ nnezraꞌ ganꞌ bzaꞌa naꞌ, naꞌ ganꞌ wayaꞌa, zan reꞌ ni ke nnézzere gaxhanꞌ zaꞌa, naꞌ gaxhanꞌ wayaꞌa. \v 15 Reꞌ ll-lliayiꞌllre nadaꞌ kon ka llaraꞌn lo yichjraꞌlldaꞌore, zan nadaꞌ notno ll-lliayiꞌllaꞌ. \v 16 Naꞌ chet kaꞌ llonaꞌ yel koxchis ke beꞌnn kaꞌ, llonaꞌn ka llayaꞌl gaken, le bibi de da llonaꞌ to wrazzaꞌ, llonaꞌ kanꞌ ne Xaꞌ beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌ naꞌ. \v 17 Ley kellonꞌ danꞌ llsedrenꞌ nen, llayaꞌl chejleꞌllo kat chope beꞌnn breꞌe kanꞌ goken, naꞌ toze ka diꞌll weꞌe akeꞌ. \v 18 Nadaꞌ lloaꞌa diꞌll kiaꞌ kwinaꞌ, naꞌ Xaꞌ beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌ, lekze diꞌll kiaꞌ nadaꞌn lloeꞌ. \p \v 19 Naꞌll lle akeꞌ Leꞌe: \p —¿Gaxhanꞌ zo xaꞌo? \p Naꞌll ne Jesúsenꞌ: \p —Ni nadaꞌ ni Xaꞌ naꞌ, bi nombiaꞌre. Chenak nombiaꞌre nadaꞌ, renkze Xaꞌ naꞌ, ba nombiaꞌre. \p \v 20 Diꞌll kaꞌ broeꞌ bsede Jesúsenꞌ, kanꞌ llaꞌa akeꞌ kwitze ganꞌ lloeꞌ akeꞌ mell ke yodaꞌo brao ke beꞌnn Israel kaꞌ. Naꞌ notno beꞌx Leꞌe, le bi nna llin lla keꞌe goꞌx akeꞌ Leꞌe. \s1 Jesúsenꞌ lleꞌe leakeꞌ bi gak wayejrén akeꞌ ganꞌ wayejeꞌn \p \v 21 Jesúsenꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —Nadaꞌ yeyaꞌa, naꞌ yeyirjre nadaꞌ, zan bi gak yezaꞌrenre ganꞌ yeyaꞌan, naꞌ rao da xhinnj keré kaꞌ kwiayiꞌre. \p \v 22 Naꞌ danꞌ bneꞌe kaꞌn, bne beꞌnn Israel kaꞌ: \p —¿Yeyotje kwineꞌn, naꞌllenꞌ neꞌe nono gak yeyej ganꞌ wayejeꞌ naꞌ? \p \v 23 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Reꞌ nakre beꞌnn ke yellrio ni, naꞌ llzenayre ke danꞌ llnebiaꞌ yellrio ni, zan ke nak nadaꞌ, zaꞌa yebá bi llzenayaꞌ ke danꞌ llak yellrio ni. \v 24 Ke len naꞌ, gollaꞌ reꞌ kwiayiꞌre rao da xhinnj keré kaꞌ. Le chaꞌ bi chejleꞌre nadaꞌn nakaꞌ doxhen kanꞌ ba bniaꞌ naꞌ, kwiayiꞌre rao da xhinnj keré kaꞌ. \p \v 25 Naꞌll lle akeꞌ Leꞌe: \p —¿Noxha rweꞌ? \p Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Da zan ras ba gollaꞌ reꞌ noxha nadaꞌ. \v 26 Da zanlle de da nniaꞌ reꞌ, naꞌ wzejnieꞌraꞌ reꞌ napre doꞌle. Naꞌ beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌ, lloeꞌ diꞌll li, naꞌ nadaꞌ lloeꞌrenaꞌ beꞌnnach diꞌll da ba benraꞌ bneꞌe. \p \v 27 Beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ, bi byejnieꞌ akreꞌ lloeꞌreneꞌ leakeꞌ diꞌll ke Xeꞌe Diosenꞌ. \v 28 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Kat wlisre nadaꞌ to leꞌ yay, nadaꞌ nakaꞌ Beꞌnn Gorj Radj Beꞌnnach, kanaꞌll nnézere nakaꞌ beꞌnnenꞌ ba bniaꞌ nakaꞌ, naꞌ nnézere bibi llonaꞌ to wrazaꞌ, kon da ba bzejnieꞌ Xaꞌn nadaꞌ, len naꞌ niaꞌ. \v 29 Xaꞌ beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌ, zerenkzeꞌ nadaꞌ. Bi llbej yichjeꞌ nadaꞌ, le zoteze zoaꞌ llonaꞌ da llayoꞌraꞌlleꞌ. \p \v 30 Naꞌ ka lloeꞌrén Jesúsenꞌ beꞌnn kaꞌ diꞌll kaꞌ, beꞌnn zan bzorao llonliraꞌll akeꞌ Leꞌe. \s1 Da linꞌ gonen nench yelloj beꞌnn kaꞌ rallnaꞌa da xhinnjenꞌ \p \v 31 Naꞌll lle Jesúsenꞌ beꞌnn Israel kaꞌ ba bzorao llonliraꞌll Leꞌe: \p —Chaꞌ sotezre gonre kanꞌ ba bniaꞌ naꞌ, naꞌll wroeꞌn da likzenꞌ llonre nadaꞌ txhen. \v 32 Gombiaꞌre diꞌll li kiaꞌn, naꞌll gakrenen reꞌ, naꞌll yellojre rao naꞌa danꞌ llnebiaꞌ reꞌ naꞌ. \p \v 33 Bale beꞌnn kaꞌ, goll akeꞌ Jesúsenꞌ: \p —Netoꞌn naktoꞌ dialla da Abraham naꞌ, naꞌ nono nna so beꞌnn nnebiaꞌ netoꞌ. ¿Bixchen nezoꞌ yellojtoꞌ danꞌ llnebiaꞌ netoꞌ? \p \v 34 Naꞌ lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Diꞌll li niaꞌ reꞌ, yeololte beꞌnn llon da xhinnje, nak akeꞌ rallnaꞌa da xhinnj danꞌ llnebiaꞌ leakeꞌn. \v 35 Beꞌnn zo rill xan llin keꞌen, choll wejze llzoreneꞌ xan yoꞌn txhen, zan beꞌnn nak xhiꞌnn xan yoꞌn zorentezeꞌ leꞌe. \v 36 Nadaꞌ nakaꞌ dogarje Xhiꞌnn Dios, naꞌ wak gonaꞌ nench yelloj da xhinnj kaꞌ yichjraꞌlldaꞌorenꞌ, bill nnebiaꞌn reꞌ. \v 37 Nnezraꞌ nakre dialla da Abraham naꞌ, naꞌ llayirjlaꞌllre akre gonre gotre nadaꞌ, le bi lloeꞌre latj so xtiꞌllaꞌn yichjraꞌlldaꞌorenꞌ. \v 38 Nadaꞌ lloaꞌa diꞌll ke da kaꞌ ba breꞌraꞌ kanꞌ zoaꞌ kwit Xaꞌn, naꞌ reꞌ leskaꞌ llonkzre da ba bénere bne xarenꞌ. \p \v 39 Naꞌll lle beꞌnn kaꞌ Jesúsenꞌ: \p —Netoꞌ naktoꞌ dialla da Abraham. \p Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Chenak nakre dogarje dialla da Abraham naꞌ, gonre kanꞌ beneꞌ naꞌ. \v 40 Laꞌkze ba bzejnieꞌraꞌ reꞌ diꞌll li danꞌ benraꞌ bne Diosenꞌ, naꞌ lleꞌnkzere gotre nadaꞌ. Da Abraham naꞌ, bi beneꞌ kanꞌ llonre naꞌ. \v 41 Toz kaꞌ llonre ren xarenꞌ. \p Naꞌll lle beꞌnn kaꞌ Leꞌe: \p —Toze Dios naꞌn nak xatoꞌ, naꞌ bi llzenaytoꞌ ke nollre beꞌnne. \p \v 42 Jesúsenꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —Chaꞌ Dios naꞌ nak xare, llieꞌre nadaꞌ chenake, le nadaꞌn bzaꞌa ganꞌ zo Diosenꞌ. Kere to wrazzaꞌn zaꞌa, Dios naꞌn bseꞌl nadaꞌ. \v 43 Bi llejnieꞌre danꞌ llepaꞌ reꞌn, le bi lleꞌnere wzenayre kiaꞌ. \v 44 Daxiꞌo naꞌ, nak xare, naꞌllenꞌ llawere llonre kanꞌ lleꞌnen naꞌ. Le len naꞌ naken wet beꞌnne, kanꞌ bxhe yellrio naꞌte. Naꞌ bi llejleꞌn diꞌll li, le bibi diꞌll li yoꞌ lo raꞌlldaꞌwe. Naꞌ kat nen diꞌll wenraꞌlle, nen kon kanꞌ naken naꞌ, le len naꞌ nak wenraꞌlle, naken xa yeolol diꞌll wenraꞌlle. \v 45 Naꞌ nadaꞌ, lloeꞌtiaꞌ diꞌll li, naꞌ bi llejleꞌre kiaꞌ. \v 46 ¿Noxha reꞌ gak wroeꞌ chaꞌ bi da xhinnj nonaꞌ? Nadaꞌ zoteze zoaꞌ lloaꞌa diꞌll li. ¿Bixchen bi llejleꞌre kiaꞌ? \v 47 Beꞌnn kaꞌ nak xhiꞌnn Diosenꞌ, llzenay akeꞌ xtiꞌlleꞌn. Naꞌ reꞌ bi llzenayre keꞌe, le bi nakre xhiꞌnneꞌ. \s1 Ba zokze Cristonꞌ kanꞌ gorj da Abraham naꞌ \p \v 48 Naꞌll beꞌnn wnebiaꞌ ke Israel kaꞌ, lle akeꞌ Jesúsenꞌ: \p —Kanꞌ ba bnekztoꞌ naꞌ, nakbieꞌkze nakoꞌ txhen beꞌnn Samaria kaꞌ, naꞌ yoꞌ daxiꞌo lo yichjraꞌlldaꞌon. \p \v 49 Jesúsenꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —Bitbi daxiꞌo yoꞌ lo yichjraꞌlldaꞌwaꞌn, Xaꞌ naꞌ lloeꞌxhenaꞌ, naꞌ reꞌ bi llapre nadaꞌ baraꞌnne. \v 50 Kere llyirjaꞌ beꞌnn gon nadaꞌ xhen naꞌ, Xaꞌ naꞌn zoeꞌ lleꞌnreꞌ beꞌnnache goneꞌ nadaꞌ xhen, le Leꞌen lloneꞌ yel koxchis. \v 51 Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ reꞌ: Noteze beꞌnn llzenay xtiꞌllaꞌn, gaꞌt yel nban zejlikane keꞌe. \p \v 52 Naꞌll lle beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ Leꞌe da yobre: \p —Naꞌ bayoll bnnézetoꞌ yoꞌ daxiꞌon lo yichjraꞌlldaꞌon. Ba got xozxtaꞌollo Abraham naꞌ, ren yelaꞌ beꞌnn kaꞌ bdixjweꞌ xtiꞌll Dios kanaꞌ, naꞌ rweꞌ nechkoꞌ beꞌnn wzenay koꞌo, gaꞌt yel nban zejlikane keꞌe. \v 53 ¿Llakroꞌ zaꞌklloꞌ ka da xozxtaꞌollo Abraham naꞌn? Leꞌen ba goteꞌ, naꞌ ren beꞌnn kaꞌ bdixjweꞌ xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ, leakeꞌn ba got akeꞌ. ¿Noxha llakroꞌ nakoꞌ rweꞌ naꞌn? \p \v 54 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Chaꞌ llon kwinaꞌ xhen, bibi zaꞌken, zan Xaꞌn llon nadaꞌ xhen beꞌnnenꞌ nere llonre xhen. \v 55 Naꞌ ni ke nombiaꞌzreꞌ, zan nadaꞌ nombieꞌ. Chaꞌ niaꞌ bi nombieꞌ, naꞌ gakaꞌ beꞌnn wenraꞌll kanꞌ nak reꞌ. Zan nadaꞌ nombieꞌ, naꞌ llzenayaꞌ xtiꞌlleꞌn. \v 56 Da Abraham naꞌ, beꞌnnenꞌ gok xozxtaꞌore, bawereꞌ kwis bnnezreꞌ wreꞌreꞌ llanꞌ yedaꞌ rao yellrio ni, naꞌ zoeꞌ nbaraz ba breꞌreꞌn. \p \v 57 Naꞌll lle beꞌnn Israel kaꞌ Leꞌe: \p —Ni ke nna gákzeroꞌ chiyon (50) iz, naꞌ nechkoꞌ ba breꞌroꞌ Abraham naꞌ. \p \v 58 Jesúsenꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ reꞌ: Ba zokzaꞌ nadaꞌ ka bi nna so Abraham naꞌ. \p \v 59 Naꞌ bxhiꞌi akeꞌ yej wchekw akeꞌ Leꞌe, cheꞌr ke bkwaꞌchdoeꞌ, naꞌ ballojeꞌ yodaꞌon. Ni ke gokbeꞌe akzreꞌ, badieꞌ radj akeꞌn. \c 9 \s1 Jesúsenꞌ bayoneꞌ to beꞌnn nchole ka gorjteꞌ \p \v 1 Jesúsenꞌ zejreneꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen, naꞌ breꞌe akreꞌ to beꞌnn nchole ka gorjteꞌ. \v 2 Naꞌll lle akeꞌ Leꞌe: \p —Maestro, ¿noxha nap doꞌlenꞌ, gorj beꞌnnenꞌ beꞌnn lchole, leꞌen o chaꞌ xaxhneꞌen? \p \v 3 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Beꞌnn ni gorjeꞌ nchole kere da napeꞌ doꞌlenꞌ, naꞌ ni kere da nap xaxhneꞌe doꞌlenꞌ, gorjeꞌ kaꞌ nench wroeꞌrawe bi danꞌ gon Diosenꞌ. \v 4 Llayaꞌl gonllo xchin Dios beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌ, chak nna de latje. Le wllin lla kat bill gaꞌl gonllon. \v 5 Naꞌ chak nna zoaꞌ yellrio ni, llgoaꞌ beniꞌ lo yichjraꞌlldaꞌo beꞌnnache. \p \v 6 Bayoll bneꞌe kaꞌn, blloꞌnn xheꞌn keꞌen rao yonꞌ, naꞌll beneꞌ raꞌt bennj kone xheꞌn keꞌe naꞌ, naꞌll bdebeꞌ bennjenꞌ rao beꞌnn lcholenꞌ. \v 7 Naꞌll golleꞌ leꞌe: \p —Byej jadib raoꞌn ganꞌ llia nisenꞌ ganꞌ nziꞌi Siloé. \p (Siloé naꞌ lleꞌnen nen Nseꞌlaꞌ.) Naꞌ kaꞌ gok byejeꞌ, naꞌ jadib raweꞌn, ka ballineꞌ, naꞌ ba llareꞌreꞌ. \v 8 Naꞌ beꞌnn wrill keꞌe kaꞌ, naꞌ nollre beꞌnne breꞌe akreꞌ leꞌe yeo lla, kanꞌ nna nakeꞌ beꞌnn nchole naꞌ, ne akeꞌ: \p —¿Kere beꞌnn ninꞌ llbeꞌ llnnabeꞌ lmoxh lla? \p \v 9 Naꞌ baleꞌ ne: \p —Leꞌen. \p Naꞌ ye baleꞌ llasné: \p —Kere leꞌen, beꞌnn yobrenꞌ, zan toz ka nakeꞌ ren beꞌnn ni. \p Naꞌll bne beꞌnnenꞌ: \p —Nadkzaꞌn. \p \v 10 Naꞌll lle akeꞌ leꞌe: \p —¿Akxha gok bzorao llareꞌroꞌn? \p \v 11 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ: \p —To beꞌnn re Jesús beneꞌ raꞌt bennj, naꞌ bdebeꞌn rawaꞌn, naꞌll lleꞌe nadaꞌ: “Byej ganꞌ llia nis ganꞌ nziꞌi Siloé, naꞌ jadib raoꞌn.” Naꞌll byaꞌa jadibaꞌn, naꞌll bzorao llareꞌraꞌ. \p \v 12 Naꞌll lle akeꞌ Leꞌe: \p —¿Gannxha beꞌnnenꞌ naꞌ? \p Naꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —Bi nnezraꞌ. \s1 Beꞌnn fariseo kaꞌ bnnabyoll akreꞌ beꞌnn lcholenꞌ akre gok bayakeꞌ \p \v 13 Naꞌll bcheꞌe akeꞌ beꞌnnenꞌ gok beꞌnn lcholenꞌ ganꞌ llaꞌa beꞌnn fariseo kaꞌ. \v 14 Naꞌ nak to lla nbaꞌnne, kanꞌ ben Jesúsenꞌ bennj danꞌ bdebeꞌ rao beꞌnnenꞌ nench bareꞌreꞌ. \v 15 Naꞌ leskaꞌ bnnabe beꞌnn fariseo kaꞌ leꞌe, akre goken ba llareꞌreꞌ, naꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —Bdebeꞌ bennj yejrawaꞌn naꞌll jadibaꞌn, naꞌ nnaꞌ ba llareꞌteraꞌ. \p \v 16 Naꞌ bale beꞌnn fariseo kaꞌ, bne akeꞌ: \p —Nnézello bi zorén Diosenꞌ beꞌnnenꞌ bayón beꞌnn lcholenꞌ, le lloneꞌ da bi llayaꞌl goneꞌ lla nbaꞌnne. \p Naꞌ ye baleꞌ ne akeꞌ: \p —¿Akxha gon to beꞌnn wen da xhinnj, gonchekeꞌ yel wak ka danꞌ llon beꞌnn ni? \p Naꞌll gok akeꞌ chop kweꞌre. \v 17 Naꞌll lle akeꞌ beꞌnnenꞌ bayakenꞌ: \p —¿Bixha neꞌo rweꞌ ke beꞌnnenꞌ bayón raoꞌn? \p Naꞌll ne beꞌnnenꞌ: \p —Nakeꞌ to beꞌnn llyixjweꞌ xtiꞌll Dios. \p \v 18 Naꞌ beꞌnn wnebiaꞌ ke beꞌnn Israel kaꞌ, bi byejleꞌ akeꞌ ke beꞌnnenꞌ gok beꞌnn lcholenꞌ, naꞌ ba llareꞌreꞌ. Naꞌll goxh akeꞌ xaxhneꞌen. \v 19 Naꞌll bnnab akreꞌ xaxhnaꞌ beꞌnnenꞌ gok lcholenꞌ, lle akeꞌ leakeꞌ: \p —¿Xhiꞌnnre beꞌnn ni, beꞌnnenꞌ nere gorjeꞌ nchole? ¿Akxha goken ba llareꞌreꞌ nnaꞌ? \p \v 20 Naꞌ xaxhneꞌe naꞌ, goll akeꞌ leakeꞌ: \p —Xhiꞌnntoꞌn, naꞌllenꞌ nnézetoꞌ ka gorjtebeꞌn ncholbeꞌ. \v 21 Zan bi nnézetoꞌ akrenꞌ gok ba llareꞌbeꞌ, naꞌ ni ke nnézzetoꞌ nonꞌ bayón raobeꞌn. Ba naksbeꞌ bi wak, lennabteze kwinbeꞌ, nench weꞌbeꞌ diꞌll akrenꞌ gok. \p \v 22 Kaꞌ bne xaxhneꞌe kaꞌ, le lleb akeꞌ beꞌnn Israel kaꞌ, le leakeꞌn bchoy akeꞌn nono wreb akeꞌ lo yodaꞌon, noteze beꞌnn weꞌe diꞌll llejleꞌ ke Jesúsenꞌ nakeꞌ Cristo. \v 23 Naꞌllenꞌ bne xaxhnaꞌbeꞌn kaꞌ: “Ba nwaksbeꞌ, lennabteze kwinbeꞌ.” \p \v 24 Naꞌll goxh akeꞌ beꞌnnenꞌ gok beꞌnn lcholenꞌ da yobre, lle akeꞌ leꞌe: \p —Beꞌe diꞌll li rao Dios. Beꞌnnenꞌ neꞌo bayón rweꞌn, nakeꞌ beꞌnn wen da xhinnje. \p \v 25 Naꞌll lle beꞌnnenꞌ leakeꞌ: \p —Bi nnezraꞌ chaꞌ nakeꞌ beꞌnn wen da xhinnje. Kon toz da nnezraꞌ, gokaꞌ beꞌnn lchole, naꞌ nnaꞌ ba llareꞌraꞌ. \p \v 26 Naꞌll da yobre lle akeꞌ leꞌe: \p —¿Bixha benreꞌ rweꞌ? ¿Akre beneꞌn nench bareꞌroꞌ? \p \v 27 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ: \p —Ba bnekzaꞌ reꞌ, naꞌ bi llejleꞌre. ¿Bixchen lleꞌnzere nniaꞌ weltze? ¿Lleꞌnere nnaore gonreꞌ txhen naꞌ? \p \v 28 Naꞌll bchachrén akeꞌ leꞌe, lle akeꞌ leꞌe: \p —Rweꞌn nakoeꞌ txhen, zan netoꞌ da Moisés naꞌ, naktoꞌ txhen. \v 29 Le nnézetoꞌ Dios naꞌ, beꞌrén da Moisésenꞌ diꞌlle, naꞌ beꞌnn ni, bi nnézetoꞌ ga zeꞌe. \p \v 30 Naꞌll lle beꞌnnenꞌ bayakenꞌ leakeꞌ: \p —Da ninꞌ nak zi yebánello, le bi nnézere ga zaꞌa beꞌnn ni, naꞌ ba bayoneꞌ nadaꞌ. \v 31 Nnézello Diosenꞌ bi llzenayeꞌ ke beꞌnn llon da xhinnje, zan llzenayeꞌ ke noteze beꞌnn llonliraꞌll Leꞌe. \v 32 Ka bxhe yellriote, gaga nna yénello zo beꞌnne llayoneꞌ rao beꞌnn nchol ka gorjteꞌ. \v 33 Beꞌnn ni, bibi gak goneꞌ chenak bi zeꞌe ga zo Dios. \p \v 34 Naꞌ balliꞌi beꞌnn fariseo kaꞌ xtiꞌlleꞌn: \p —Rweꞌn ka gorjteꞌo nakoꞌ beꞌnn wen da xhinnj kwis. ¿Llakroꞌ chaꞌ rweꞌ za wsedroꞌ netoꞌn? \p Naꞌll babej akeꞌ leꞌe lo yodaꞌon. \s1 Beꞌnn kaꞌ nchole yichjraꞌlldaꞌo \p \v 35 Jesúsenꞌ benreꞌ kanꞌ ben akeꞌ babej akeꞌ beꞌnnenꞌ lo yodaꞌon, beꞌnnenꞌ bayoneꞌ yejraonꞌ, naꞌll ka badileꞌ leꞌen, lleꞌe leꞌe: \p —¿Llonliraꞌlloꞌ Xhiꞌnn Diosenꞌ? \p \v 36 Naꞌll ne beꞌnnenꞌ: \p —Xanaꞌ, bne nadaꞌ noxhanꞌ, nench gonliraꞌlleꞌ. \p \v 37 Jesúsenꞌ lleꞌe leꞌe: \p —Ba breꞌkzeroꞌ nadaꞌ, nadkzaꞌn lloeꞌrenoꞌ diꞌlle. \p \v 38 Naꞌll bzoa xhib beꞌnnenꞌ raweꞌ lloeꞌraweꞌ Leꞌe, bneꞌe: \p —Xanaꞌ, llonliraꞌllaꞌ rweꞌ. \p \v 39 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Zaꞌa yellrio ni, nench wroeꞌn nonꞌ nap doꞌle, naꞌ nonꞌ bi nap doꞌle, naꞌ zadyenaꞌ nench beꞌnn kaꞌ bi llejnieꞌ, bill gak akeꞌ ka beꞌnn lchole, naꞌ zadyenaꞌ nench beꞌnn kaꞌ llak akreꞌ llejnieꞌ akreꞌ, gak akeꞌ ka beꞌnn nchole lo yichjraꞌlldaꞌo akeꞌn. \p \v 40 Naꞌll bal beꞌnn kaꞌ zjazé kaꞌle, beꞌnn fariseo kaꞌ, ben akreꞌ kanꞌ ne Jesúsenꞌ, naꞌll lle akeꞌ Leꞌe: \p —¿Llakroꞌ chaꞌ ren netoꞌn naktoꞌ beꞌnn lcholenꞌ? \p \v 41 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Chenak nakre beꞌnn lchole, bibi doꞌl keré de, zan danꞌ nere llejnieꞌre naꞌ, naꞌllenꞌ dekze doꞌl keré. \c 10 \s1 Jesúsenꞌ bsaꞌkrebreꞌ ka llon beꞌnn gop xhiꞌre \p \v 1 Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ reꞌ: Beꞌnne bi choeꞌ ganꞌ nake lloaꞌ reꞌj ke xhiꞌrenꞌ, naꞌ choeꞌ ga yobre, leꞌen nakeꞌ beꞌnn wan. \v 2 Beꞌnn wsarjeꞌ choeꞌ lixhej lloaꞌ reꞌjenꞌ, leꞌen llap xhiꞌrenꞌ. \v 3 Naꞌ beꞌnnenꞌ llape lloaꞌ reꞌjenꞌ wsarjeꞌ, naꞌ choꞌ gop xhiꞌrenꞌ. Naꞌ llzenay xhiꞌr kaꞌ xtiꞌll beꞌnnenꞌ llwia leakbaꞌn, nombiaꞌ akbaꞌ chieꞌn kat llaxhebaꞌ, lloeꞌ ra akbaꞌ kat llbejebaꞌ. \v 4 Naꞌ kate ba bchacheꞌ yeololtebaꞌ lo reꞌjenꞌ, llbiaraweꞌ rao akbaꞌn, naꞌll nao xhiꞌr keꞌe kaꞌ leꞌe, le nombiaꞌ akbaꞌ chieꞌ naꞌn. \v 5 Bill nnao akbaꞌ no beꞌnn yobre, to llxhonnj akzbaꞌ le bi nombiaꞌ akbaꞌ chieꞌ naꞌ. \p \v 6 Jesúsenꞌ beꞌe diꞌll ke beꞌnn gop xhiꞌrenꞌ, nench bzejnieꞌreꞌ beꞌnn kaꞌ llaꞌa naꞌ, naꞌ bi byejnieꞌ beꞌnn kaꞌ, akre zejeꞌn danꞌ golleꞌ leakeꞌn. \s1 Jesúsenꞌ nakeꞌ ka to beꞌnn llap xhiꞌr keꞌen wen kwis \p \v 7 Naꞌ lle Jesúsenꞌ leakeꞌ da yobre: \p —Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ reꞌ: Nadaꞌ nakaꞌ ka to lloaꞌ reꞌj ganꞌ llallaꞌa xhiꞌr kaꞌ. \v 8 Yeololte nollre beꞌnn ba bedeꞌ ka za yedaꞌ nadaꞌ, nello nak akeꞌ beꞌnn wan. Naꞌ beꞌnn kaꞌ nak ka xhiꞌr daꞌo kiaꞌ, bi bzenay akeꞌ xtiꞌll beꞌnn kaꞌ. \v 9 Nadaꞌn nakaꞌ ka lloaꞌ reꞌj ke xhiꞌr kaꞌ, naꞌ noteze beꞌnne gonliraꞌll nadaꞌ, yerá akeꞌ rao da xhinnjenꞌ, naꞌ gak akeꞌ ka xhiꞌr daꞌo ba lloꞌ lo reꞌj, naꞌll llalloj akbaꞌ, naꞌ llel da llao akbaꞌ. \p \v 10 ’Le beꞌnn wan naꞌ, zeꞌe nench kwaneꞌ xhiꞌr daꞌo kaꞌ, naꞌ gotebaꞌ, naꞌ wlleyieꞌbaꞌ. Zan nadaꞌ zaꞌa lloaꞌa yel nban zejlikane ke beꞌnn kaꞌ llonliraꞌlle nadaꞌ, nench nniꞌt akeꞌ wen kwis. \v 11 Naꞌ nadaꞌ llonaꞌ ka to beꞌnne llap xhiꞌr keꞌen kwasro. Naꞌ beꞌnn llap xhiꞌr keꞌen kwasro llsanraꞌll yel nban keꞌen, ni ke danꞌ nllieꞌreꞌ xhiꞌr keꞌe kaꞌ. \v 12 Naꞌ beꞌnn ziꞌi raxhjeꞌ gapeꞌ xhiꞌr ke beꞌnnenꞌ, to wxhonnjzeꞌ wsanraꞌllebaꞌ ka reꞌreꞌ zaꞌa beꞌkw yiꞌon, le bi nak xhiꞌr kaꞌ ba keꞌe. Naꞌllenꞌ lloeꞌ latj lljeꞌx beꞌkw yiꞌon leakbaꞌ, naꞌ lloslasbaꞌ xhiꞌr daꞌo kaꞌ. \v 13 Naꞌ beꞌnn bi nak xan xhiꞌr kaꞌ, llxhonnjeꞌ le bi nllieꞌreꞌ xhiꞌr kaꞌ, le bi nak xhiꞌr kaꞌ ba keꞌe. Danꞌ ziꞌi raxhjeꞌ naꞌzenꞌ llwiebaꞌ. \p \v 14 ’Nadaꞌ llonaꞌ ka llon to beꞌnn llape xhiꞌr keꞌen kwasro, naꞌ nombiaꞌ beꞌnn kaꞌ nak akeꞌ ka xhiꞌr daꞌo kiaꞌ, naꞌ leakeꞌ nombiaꞌ akeꞌ nadaꞌ. \v 15 Kaꞌn nombiaꞌ Xaꞌn nadaꞌ, naꞌ kaꞌ nombiaꞌ Leꞌe, naꞌ llsanraꞌll kwinaꞌ gataꞌ ni ke akeꞌ. \v 16 Naꞌ zjaniꞌt beꞌnn yobre beꞌnn bi nak ak beꞌnn Israel. Beꞌnn kinꞌ llayaꞌle lljatop akeꞌ nench wzenay akeꞌ kiaꞌ, naꞌll gak akeꞌ ka xhiꞌr daꞌo kaꞌ llaꞌa toze reꞌj, naꞌ toze beꞌnn llap leakbaꞌ. \p \v 17 ’Llsanraꞌll kwinaꞌ yesoꞌt beꞌnn kaꞌ nadaꞌ, naꞌ te naꞌ, yebanaꞌ da yobre, naꞌ Xaꞌn nllieꞌreꞌ nadaꞌ, le llazraꞌlleꞌ kanꞌ llonaꞌ naꞌ. \v 18 Nono llakaꞌa yel nban kiaꞌn. Nadkzaꞌn llsanraꞌll kwinaꞌ gataꞌ. Wak wsanraꞌll kwinaꞌ got akeꞌ nadaꞌ, naꞌ leskaꞌ wak yeyas yebanaꞌ radj beꞌnn wat kaꞌ, kanꞌ nllia Xaꞌn biaꞌa gonaꞌ. \p \v 19 Da yobre gok beꞌnn Israel kaꞌ chopre, ni ke xtiꞌll Jesús naꞌ. \v 20 Zan akeꞌ bne: \p —Daxiꞌon yoꞌ yichjraꞌlldaꞌweꞌn, bi ne bi zilleꞌ. ¿Bixchen llzenayrizre xtiꞌlleꞌn? \p \v 21 Naꞌ ye baleꞌ ne akeꞌ: \p —Ni to beꞌnn yoꞌ daxiꞌo bi gak nneꞌe kaꞌ. ¿Bixha wak gon daxiꞌon yeyak beꞌnn lchol yereꞌreꞌ? \s1 Beꞌnn wnebiaꞌ ke Israelenꞌ ll-lliayiꞌll akeꞌ Jesúsenꞌ \p \v 22 Ka bllin lla byoꞌ lnni danꞌ llon akeꞌ ka nak lljadinraꞌll akeꞌ llanꞌ benlaꞌy akeꞌ yodaꞌo brao ke Diosenꞌ, naꞌ ba bllin lla llak zay Jerusalén naꞌ. \v 23 Naꞌ dá Jesúsenꞌ lo lchir ke Salomón naꞌ. \v 24 Naꞌ beꞌnn wnebiaꞌ ke Israelenꞌ, byechj akeꞌ Jesúsenꞌ ne akeꞌ: \p —¿Bixchen llonllejlaꞌlloꞌ netoꞌ, chaꞌ rweꞌn nakoꞌ Cristo? Bnetega netoꞌ chet kaꞌ rweꞌn. \p \v 25 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Ba bnekzaꞌ, naꞌ reꞌ bi llejleꞌre. Da kaꞌ ba benaꞌn kone yel wak ke Xaꞌ naꞌn, llroeꞌn nakaꞌ beꞌnn bseꞌl Leꞌe. \v 26 Naꞌ bi llejleꞌre kiaꞌ, le bi llonre txhen beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll nadaꞌ, kanꞌ ba bnekzaꞌ reꞌ. \v 27 Beꞌnn kaꞌ nak ka xhiꞌr daꞌo kiaꞌ kaꞌ, nombiaꞌ akeꞌ chiaꞌn. Naꞌ nadaꞌ nombiaꞌ akeꞌ, naꞌ nao akeꞌ nadaꞌ. \v 28 Naꞌ lloeꞌ akeꞌ yel nban zejlikane, naꞌ kbat kweyiꞌ akeꞌ, naꞌ nono gak yekaꞌa leakeꞌ rao naꞌ. \v 29 Xaꞌ naꞌ, ba brejeꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll nadaꞌ, nench llwia akeꞌ, naꞌ notno gak yekaꞌa leakeꞌ rao naꞌa Xaꞌn, le napeꞌ yel llnebiaꞌ ga zeraoze. \v 30 Nadaꞌ ren Xaꞌ naꞌ, naktoꞌ ka toze beꞌnne. \p \v 31 Bayoll bneꞌe kaꞌ, le bxhiꞌte beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ yej, gokraꞌll akeꞌ wchekw akeꞌ Leꞌe. \v 32 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Da zan da wen ba breꞌre benaꞌ kone yel wak ke Xaꞌn. ¿Bixha ken lleꞌnere wchekwre nadaꞌ yej? \p \v 33 Naꞌll lle beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ Leꞌe: \p —Kere ke da wen kaꞌ benoꞌ naꞌn, wchekwtoꞌ rweꞌ yejenꞌ, danꞌ llkadiꞌo ke Dios naꞌ, le beꞌnnachze rweꞌ, naꞌ llon kwinoꞌ Dios. \p \v 34 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Nnézkzere kanꞌ nyoj xtiꞌll Diosenꞌ danꞌ nzedrenꞌ ganꞌ nen: “Nadaꞌ ba bniaꞌ reꞌ, nakre ka dios kaꞌ.” \v 35 Naꞌ xtiꞌll Dios danꞌ nyojen kere da te ken, naꞌ len naꞌ nen Diosenꞌ bneꞌe ke beꞌnn kaꞌ bzenay xtiꞌlleꞌn kanaꞌ, gok akeꞌ ka Leꞌe. \v 36 Diosenꞌ brejeꞌ nadaꞌ nench gakrenaꞌ beꞌnnach llaꞌa yellrio ni, naꞌ ¿bixchen nere llkwasaꞌ Diosenꞌ kaꞌle, danꞌ niaꞌ nakaꞌ Xhiꞌnneꞌn? \v 37 Chaꞌ bi llonaꞌ yel wak ke Xaꞌ Diosenꞌ, bi llayaꞌl chejleꞌre kiaꞌ chet kaꞌ. \v 38 Zan chaꞌ llakbeꞌre llonaꞌ da zaꞌk kone yel wak ke Diosenꞌ, llayaꞌl chejleꞌre, Leꞌen bseꞌleꞌ nadaꞌ, laꞌkze bi lleꞌnere chejleꞌre xtiꞌllaꞌn. Naꞌ chaꞌ chejleꞌre ke da kaꞌ ba llonaꞌ naꞌ, naꞌllenꞌ nnézere zerenkze Xaꞌn nadaꞌ, naꞌ leskaꞌ nadaꞌ zerenaꞌ Leꞌe. \p \v 39 Naꞌll gokraꞌll akeꞌ goꞌx akeꞌ Jesúsenꞌ da yobre, naꞌ bi bdoꞌleꞌ. \p \v 40 Jesúsenꞌ bayejeꞌ ganꞌ zoeꞌ ye chlaꞌ yeo Jordán naꞌ, latje ganꞌ bzo da Juan naꞌ, chak bchoeꞌ beꞌnne nis. \v 41 Naꞌ beꞌnn zan jak ganꞌ zoeꞌn nench bzenay akeꞌ xtiꞌlleꞌn, naꞌ bne akeꞌ: \p —Da Juan naꞌ, ni to yel wak bibi beneꞌ, zan yeolol danꞌ bneꞌe ke beꞌnn ni, naken da li. \p \v 42 Naꞌ beꞌnn zan benliraꞌll Jesúsenꞌ latj naꞌ. \c 11 \s1 Kanꞌ gok kanꞌ got Lázaro \p \v 1 To beꞌnne gokeꞌ yillweꞌ, golle Lázaro bzoeꞌ ganꞌ nziꞌi Betania, ren ye chop zaneꞌ kaꞌ nziꞌi María ren bireꞌ, beꞌnnenꞌ re Marta. \v 2 (María, zan Lázaro naꞌ, leꞌen bwazj to ceit danꞌ laꞌ xhix niaꞌ Xanllo Jesúsenꞌ, bayoll naꞌ, bachechteꞌn kone yich yichjeꞌ.) \v 3 Naꞌ kaꞌ gok llop bir noꞌr ki, bseꞌl akeꞌ rson ke Jesúsenꞌ, lle akeꞌ Leꞌe: \p —Xantoꞌ, beꞌnnenꞌ nllieꞌroꞌ, re Lázaronꞌ ba llakeꞌ yillweꞌ. \p \v 4 Ka bnneze Jesúsenꞌ llak Lázaronꞌ yillweꞌ, naꞌll bneꞌe: \p —Ka nak yillweꞌ llak beꞌnnenꞌ bi kwiayiꞌreneꞌn, llakeꞌ kaꞌ nench gakbeꞌre katek beꞌnn zaꞌk nak Diosenꞌ, naꞌ gakbeꞌre nakaꞌ nadaꞌ beꞌn zaꞌk kwis, nadaꞌ nakaꞌ dogarj Xhiꞌnn Dios. \p \v 5 Naꞌ nllieꞌ Jesúsenꞌ Martanꞌ ren bireꞌ naꞌ, naꞌ ren Lázaronꞌ. \v 6 Ka bnnezreꞌ llak Lázaronꞌ yillweꞌ, naꞌ bzoeꞌ ye to chop lla ganꞌ zoeꞌ naꞌ. \v 7 Naꞌll golleꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ: \p —Lechoꞌo, chejllo ganꞌ nbane Judeanꞌ da yobre. \p \v 8 Naꞌ lle akeꞌ Leꞌe: \p —Maestro, bi lla naꞌze gokraꞌll beꞌnn kaꞌ llaꞌa gannaꞌ, got akeꞌ rweꞌ, wchekw akeꞌ rweꞌ yej. ¿Naꞌ lleꞌnchkeroꞌ chejlloꞌ gannaꞌ da yobre? \p \v 9 Jesúsenꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —Rao lla nsaꞌn chllinn (12) hor, naꞌ beꞌnn dá te lla bi lljacheꞌweꞌ le zo willenꞌ nseniꞌn rao yellrionꞌ. \v 10 Naꞌ beꞌnn dá ba gole lljacheꞌweꞌ, le ba nak xchole. \p \v 11 Bayoll bneꞌe kaꞌ, naꞌll lleꞌe leakeꞌ: \p —Beꞌnnenꞌ nllieꞌllo nziꞌi Lázaronꞌ ba lltaseꞌ, naꞌ chaꞌa lljasbaneꞌ. \p \v 12 Naꞌll lle akeꞌ Leꞌe: \p —Xantoꞌ, chaꞌ ba lltaseꞌ, wayakzereꞌn. \p \v 13 Kaꞌ bne Jesúsenꞌ, le ba bnnezreꞌ ba got Lázaronꞌ, naꞌ beꞌnn kaꞌ nao Jesúsenꞌ, llak akreꞌ chaꞌ taszeꞌ llaziꞌraꞌlleꞌn. \v 14 Naꞌll goll Jesúsenꞌ leakeꞌ lixheje: \p —Ba got Lázaronꞌ. \v 15 Naꞌ llaweraꞌ bi bzoaꞌ gannaꞌ kanꞌ gokeꞌ yillweꞌn, nench naꞌ chejleꞌre kiaꞌ. Lechoꞌo chejllo ganꞌ deꞌe naꞌ. \p \v 16 Naꞌll beꞌnnenꞌ re Tomás, beꞌnnenꞌ bsiꞌi akeꞌ Tomás Dídimo golleꞌ yezikre beꞌnn kaꞌ non Jesúsenꞌ txhen: \p —Lechoꞌo nench gatrenllo Jesúsenꞌ txhen, chaꞌ ba llot akeꞌ Leꞌe. \s1 Jesúsenꞌ napeꞌ yel wak yesbaneꞌ beꞌnn wat naꞌ weꞌe leakeꞌ yel nban zejlikane \p \v 17 Naꞌ ka bllin Jesúsenꞌ Betanianꞌ ren beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, lle akeꞌ Leꞌe ba gok tap lla nnaꞌ, bkwaꞌch akeꞌ Lázaronꞌ. \v 18 Betania naꞌ, lliꞌn awlloze Jerusalén ka do choll daꞌoze llgoꞌllo nez. \v 19 Beꞌnn zan beꞌnn Israel kaꞌ, bllin akeꞌ ganꞌ zo Martanꞌ ren Maríanꞌ, lloeꞌ akeꞌ leakeꞌ yel llxhenraꞌlle danꞌ got zan akeꞌn. \v 20 Ka bnneze Martanꞌ ba bllin Jesúsenꞌ lloaꞌ yellenꞌ, naꞌll bzaꞌdoeꞌ jatileꞌ Leꞌe, naꞌ María naꞌ bagaꞌnneꞌ yoꞌze. \v 21 Naꞌll lle Martanꞌ Jesúsenꞌ: \p —Xanaꞌ, chenak zoꞌo ganni kanꞌ gok beꞌnn zanaꞌn yillweꞌ, bije goteꞌ chenake. \v 22 Naꞌ nnezraꞌ laꞌkze ba goteꞌ, biteze bi da nnabroꞌ Diosenꞌ gonkzeꞌn. \p \v 23 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Wabán bi zanoꞌn. \p \v 24 Naꞌll lle Martanꞌ Leꞌe: \p —Nnézkzeraꞌ wabaneꞌ kat yebán beꞌnn wat kaꞌ, kat llin lla wayoll yellrionꞌ. \p \v 25 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Nadaꞌ napaꞌ yel wak yesbanaꞌ beꞌnn wat kaꞌ, naꞌ weꞌe akeꞌ yel nban zejlikane. Naꞌllenꞌ beꞌnn kaꞌ gonliraꞌll nadaꞌ, laꞌkze gat akeꞌ, waꞌt yel nban zejlikane ke akeꞌ. \v 26 Naꞌ noteze beꞌnn niꞌt gonliraꞌlle nadaꞌ, kbat gat beꞌnn kaꞌ, naꞌ bi kweyiꞌ akeꞌ. ¿Llejleꞌo danꞌ llepaꞌ rweꞌn? \p \v 27 Naꞌll lle Martanꞌ Leꞌe: \p —Xanaꞌ, llejliaꞌ nakoꞌ dogarje Xhiꞌnn Dios, llejliaꞌ nakoꞌ Cristo beꞌnnenꞌ ba breztoꞌ wseꞌl Diosenꞌ yellrio ni. \s1 Jesúsenꞌ bllelleꞌ ganꞌ bkwaꞌch akeꞌ Lázaronꞌ \p \v 28 Bayoll goll Martanꞌ Leꞌe kaꞌ, bayejeꞌ jayelleꞌ María bireꞌn kaꞌ llillize: \p —Ba braꞌ Maestronꞌ lloaꞌ yell naꞌ, naꞌ llaxheꞌ rweꞌ. \p \v 29 Naꞌll kate bene Maríanꞌ kanꞌ goll Martanꞌ leꞌe naꞌ, le bzaꞌdoteꞌ byejeꞌ ganꞌ zo Jesúsenꞌ. \v 30 Bi nna choꞌ Jesúsenꞌ lyellenꞌ, naꞌ zeꞌe lloaꞌ yellre ganꞌ jatil Martanꞌ Leꞌe naꞌ. \v 31 Naꞌ beꞌnn Israel kaꞌ, zjallaꞌa rill Maríanꞌ, lloeꞌ akeꞌ leꞌe yel llxhenraꞌll danꞌ got zaneꞌ naꞌ. Ka breꞌe akreꞌ bzaꞌdoeꞌn, naꞌll naodo akeꞌ leꞌe, llak akreꞌ chaꞌ zejeꞌ lloaꞌ ba naꞌ zjachelleꞌn. \p \v 32 Naꞌ Maríanꞌ, kate bllineꞌ ganꞌ ze Jesúsenꞌ, le bzoate xhibeꞌ raweꞌ ka breꞌreꞌ Leꞌen, naꞌ lleꞌe Leꞌe: \p —Xanaꞌ, chenak zoꞌo ganni kanꞌ gok beꞌnn zanaꞌn yillweꞌ, bije gotjeꞌ chenake. \p \v 33 Naꞌ ka breꞌe Jesúsenꞌ bell Maríanꞌ, naꞌ ren beꞌnn Israel kaꞌ zaꞌrén leꞌe naꞌ, naꞌ gokyaꞌchreꞌ kwis naꞌ gokeꞌ lo yichjraꞌlldaꞌweꞌn. \v 34 Naꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —¿Gaxha jakwaꞌchreꞌ? \p Naꞌll lle akeꞌ Leꞌe: \p —Xantoꞌ, choꞌke lljawiaꞌo. \p \v 35 Naꞌ bllell Jesúsenꞌ. \v 36 Naꞌ beꞌnn Israel kaꞌ, bne akeꞌ: \p —Lewiake katekenꞌ llákereꞌ leꞌe. \p \v 37 Naꞌ baleꞌ bne: \p —Beꞌnn ni bayoneꞌ rao beꞌnn lcholenꞌ bareꞌreꞌ, chenak zoeꞌ ni, kanꞌ gok Lázaronꞌ yillweꞌn, bije goteꞌ chenake. \s1 Jesúsenꞌ basbaneꞌ Lázaronꞌ radj beꞌnn wat kaꞌ \p \v 38 Jesúsenꞌ gokeꞌ lo raꞌlldaꞌweꞌn da yobre. Ka byejeꞌ ganꞌ jakwaꞌch akeꞌ Lázaronꞌ, naken to broj, naꞌ daꞌa to yej lloaꞌ banꞌ da nsej lloeꞌ naꞌ. \v 39 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Lewkaꞌa yejenꞌ. \p Naꞌ Marta zan da Lázaronꞌ, lleꞌe Leꞌe: \p —Xanaꞌ, ba laꞌ beꞌnnenꞌ zban, le ba gokte tap llanꞌ goteꞌ. \p \v 40 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —¿Bixha kere ba bnetiaꞌ, chaꞌ gonliraꞌlloꞌ nadaꞌ, naꞌ reꞌroꞌ nak Diosenꞌ beꞌnn zaꞌk xhen? \p \v 41 Naꞌll bkaꞌa beꞌnn kaꞌ yejenꞌ, naꞌll le bwiate Jesúsenꞌ yebáre, naꞌ bneꞌe: \p —Xa, llioxkenoꞌ ba bzenayoꞌ kiaꞌ. \v 42 Nnezraꞌ yeo ras llzenayoꞌ kiaꞌ, niaꞌ kaꞌ nench chejleꞌ beꞌnn kaꞌ, rweꞌkzoꞌn bseꞌloꞌ nadaꞌ. \p \v 43 Bayoll balwilleꞌ Diosenꞌ, naꞌll bnneꞌe zillje, bneꞌe: \p —¡Lázaro, balloje! \p \v 44 Naꞌll le ballojte Lázaronꞌ ndob do niaꞌneꞌe to raꞌlle, naꞌ lloaꞌ raweꞌn ndoben to bay. Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Leyesell raꞌllenꞌ, naꞌ leyesaneꞌ wayejeꞌ. \s1 Beꞌe akeꞌ diꞌll yesoꞌt akeꞌ Jesúsenꞌ \r (Mt. 26:1‑5; Mr. 14:1‑2; Lc. 22:1‑2) \p \v 45 Naꞌ zan beꞌnn Israel kaꞌ, beꞌnn kaꞌ byej ren Maríanꞌ, breꞌe akreꞌ ka yel wakenꞌ ben Jesúsenꞌ, naꞌll benliraꞌll akeꞌ Leꞌe. \v 46 Naꞌ bal beꞌnn Israel kaꞌ, jakeꞌ rao beꞌnn fariseo kaꞌ, naꞌ jayell akeꞌ leakeꞌ kanꞌ ben Jesúsenꞌ basbaneꞌ Lázaronꞌ. \v 47 Naꞌll bxoz wnebiaꞌ kaꞌ, naꞌ ren beꞌnn fariseo kaꞌ, batop akeꞌ beꞌnn kaꞌ nak koxchis llnebiaꞌ Israelenꞌ. Naꞌ bzorao akeꞌ ne akeꞌ: \p —¿Akxha gonllo nnaꞌ? Le yel wak zan naꞌ, llon beꞌnn ni. \v 48 Chaꞌ nnello waljezen, yeololze beꞌnn gonliraꞌll akeꞌ Leꞌe, naꞌ yed beꞌnn Roma kaꞌ yedlan akeꞌ yodaꞌo brao kellonꞌ, naꞌ yedlleyiꞌ akeꞌ rall-llonꞌ. \p \v 49 Naꞌ to beꞌnn wnebiaꞌ zo kanaꞌ reꞌe Caifás. Leꞌe nakeꞌ bxoz brao iz naꞌ, naꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —Reꞌ ni ke bi nnézzere. \v 50 Bi llakbeꞌre naken wen kello gat toze beꞌnne, kerke da kweyiꞌ yeolol-llo, naꞌ rente yell kello ni. \p \v 51 Kere dogarjenꞌ bne Caifásenꞌ kaꞌ, danꞌ nakeꞌ bxoz brao iz naꞌn, naꞌllenꞌ bneꞌe kaꞌ, Diosenꞌ beneꞌ bneꞌe kaꞌ, nench naꞌ bdixjweꞌreꞌ gat Jesúsenꞌ, ni ke yell Israel naꞌ. \v 52 Naꞌ danꞌ gateꞌ naꞌ, kere ke beꞌnn Israel kaꞌze, renkze ke yeolol beꞌnn ba brej Diosenꞌ gak xhiꞌnneꞌ doxhente, gak akeꞌ Leꞌe txhen gonliraꞌll akeꞌ Leꞌe. \v 53 Kaꞌ gok, naꞌ lla naꞌte bzorao beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ, ben akeꞌ diꞌll akre gon akeꞌ nench yesoꞌte Jesúsenꞌ. \p \v 54 Ke len naꞌ, bill bda Jesúsenꞌ ganꞌ llaꞌa beꞌnn wnebiaꞌ ke Israelenꞌ, naꞌ bzeꞌe Judeanꞌ, naꞌ byejeꞌ to yell da nziꞌi Efraín danꞌ lliꞌ awlloze latj dachenꞌ, naꞌ bagaꞌnnreneꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ. \p \v 55 Naꞌ ba zo rez gaꞌle lnni paskw ke beꞌnn Israel kaꞌ. Naꞌ beꞌnn zan zaꞌk toto yell jakeꞌ Jerusalén naꞌ, kanꞌ za gaꞌl lnni naꞌ, nench wayón kwin akeꞌ yall rao Diosenꞌ kanꞌ ne ley ke akeꞌ naꞌ. \v 56 Naꞌll dá akeꞌ llayirj akeꞌ Jesúsenꞌ do ganꞌ zo yodaꞌo brao naꞌ, naꞌll lle lwellj akeꞌ: \p —¿Bi ka nere? ¿Bi yedeꞌ lnninꞌ lla? \p \v 57 Bne akeꞌ kaꞌ le bxoz wnebiaꞌ kaꞌ, naꞌ beꞌnn fariseo kaꞌ, ba bchoy akeꞌn chaꞌ noteze beꞌnn nnezreꞌ ganꞌ zo Jesúsenꞌ, llayaꞌl wzenreꞌ leakeꞌ nench naꞌ lljeꞌx akeꞌ Leꞌe. \c 12 \s1 Maríanꞌ llgoeꞌ ceit xhix niaꞌ Jesúsenꞌ \r (Mt. 26:6‑13; Mr. 14:3‑9) \p \v 1 Naꞌ ka ye xop llare gaꞌle lnni paskwnꞌ, byej Jesúsenꞌ yell Betania naꞌ, ganꞌ zo Lázaro beꞌnnenꞌ basbaneꞌ radj beꞌnn wat kaꞌ. \v 2 Naꞌ bsiniaꞌ akeꞌ da bdao Jesúsenꞌ xcheꞌ, nench ben akeꞌ Leꞌe xhen. Naꞌ Marta naꞌ, bdieꞌ yel wao ke akeꞌn, naꞌ Lázaronꞌ blleꞌreneꞌ beꞌnn kaꞌ txhen, bdaoreneꞌ leakeꞌ ren Jesús naꞌ. \v 3 Naꞌ Maríanꞌ noꞌxeꞌ ka do tya ceit xhix keꞌe da zaꞌk da xhen, naꞌ naken dogarje da blloj yay yej xhix danꞌ nziꞌi nardo. Naꞌ jabiꞌyeꞌ awllo xhniaꞌ Jesúsenꞌ, naꞌll broeꞌ ceit xhixenꞌ nieꞌn. Naꞌll bayoll naꞌ, bachechteꞌn kone yich yichjeꞌn. Naꞌ doxhen lo yoꞌn, blaꞌ xhix kwis. \v 4 Naꞌ Judas Iscariote xhiꞌnn to beꞌnn re Simón, beꞌnnenꞌ nak txhen beꞌnn chllinn kaꞌ, beꞌnnenꞌ ba naken wdieꞌ Jesúsenꞌ rao naꞌa beꞌnn kaꞌ llwietate Leꞌen, bneꞌe: \p \v 5 —¿Bixchen bi beꞌteꞌ ceitenꞌ, naꞌ gaꞌt mell nench gakrenen beꞌnn yaꞌche? Le ceitenꞌ zaꞌken ka chonn gayoa (300) mell danꞌ nziꞌi denario. \p \v 6 Kaꞌ bne Judasenꞌ, naꞌ kere danꞌ llayaꞌchraꞌlleꞌ beꞌnn yaꞌch kaꞌn bneꞌe kaꞌ, danꞌ gokeꞌ beꞌnn wan naꞌ. Le leꞌen noꞌxeꞌ mell danꞌ benrén yeololeꞌ llin, naꞌ brejraneꞌ mellenꞌ. \v 7 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Bitbi yeꞌweꞌ, le ba beneꞌ da non goneꞌ kiaꞌ kat gaꞌchaꞌn. \v 8 Beꞌnn yaꞌch kaꞌ, llaꞌrenkzre beꞌnn kaꞌ batteze, zan nadaꞌ bill sorenaꞌ reꞌ ye scha. \s1 Bxoz wnebiaꞌ kaꞌ ben akeꞌ diꞌll got akeꞌ Lázaronꞌ \p \v 9 Beꞌnn zan beꞌnn Israel kaꞌ, bnnez akreꞌ zo Jesúsenꞌ yell Betanianꞌ, naꞌ byej akeꞌ, naꞌ kere danꞌ reꞌe akreꞌ toze Jesús naꞌn, lleꞌn akzereꞌ reꞌe akreꞌ Lázaro beꞌnnenꞌ basbaneꞌ radj beꞌnn wat kaꞌ. \v 10 Naꞌ bxoz wnebiaꞌ ke Israel kaꞌ, leskaꞌ ben akeꞌ diꞌll gotrén akeꞌ Lázaronꞌ, \v 11 le beꞌnn zan beꞌnn Israel kaꞌ, ba llaraꞌll akeꞌ leakeꞌ, naꞌ ba llonliraꞌll akeꞌ Jesúsenꞌ danꞌ bnnez akreꞌ basbaneꞌ Lázaronꞌ. \s1 Jesúsenꞌ bayoeꞌ Jerusalén naꞌ da yobre \r (Mt. 21:1‑11; Mr. 11:1‑11; Lc. 9:28‑40) \p \v 12 Naꞌ ka bateyó, bazaꞌa Jesúsenꞌ Betanianꞌ zayejeꞌ Jerusalén naꞌ, naꞌ beꞌnn zan llay Jerusalén naꞌ, danꞌ ba zo rez gaꞌle lnni naꞌ. Naꞌ beꞌnn zan ba bnnez akreꞌ llin Jesúsenꞌ Jerusalén naꞌ, \v 13 bllach akeꞌ jalexh akeꞌ Leꞌe noꞌx akeꞌ no ziꞌn, naꞌ llosiaꞌ akeꞌ llasné akeꞌ: \p —¡Nbaraz, beꞌnn nak laꞌy beꞌnn ni! ¡Nbaraz beꞌnnenꞌ zaꞌa, nseꞌl Xanllo Diosenꞌ le Leꞌen nnebieꞌ! ¡Nbaraz beꞌnnenꞌ nak Rey ke Israelenꞌ! \p \v 14 Naꞌ bllele Jesúsenꞌ to burr daꞌo ba bllieꞌ, naꞌ gok kanꞌ nyoj xtiꞌll Diosenꞌ nen: \q1 \v 15 Reꞌ llonre Diosenꞌ xhen ganꞌ nziꞌi Sión naꞌ, bi llebre naꞌ, \q1 ba zaꞌa Rey kerénꞌ llieꞌ to burr daꞌo. \p \v 16 Naꞌ beꞌnn kaꞌ non Jesúsenꞌ txhen bi byejnieꞌ akzereꞌn. Bayoll got Jesúsenꞌ, naꞌ broeꞌrao Jesúsenꞌ nakeꞌ beꞌnn zaꞌk xhen, kanaꞌll jadinraꞌll akeꞌ diꞌll kaꞌ nyoj ke Jesúsenꞌ, naꞌll byejnieꞌ akreꞌn. \p \v 17 Beꞌnn kaꞌ breꞌe kanꞌ balwill Jesúsenꞌ Lázaronꞌ, basbaneꞌ leꞌe nench ballojeꞌ lo ba naꞌ, beꞌrén akeꞌ beꞌnn kaꞌ llaꞌa yellenꞌ diꞌll kanꞌ goken. \v 18 Naꞌllenꞌ jalez beꞌnn zan kwis Jesúsenꞌ, danꞌ ba ben akreꞌ diꞌll ke yel wak danꞌ basbaneꞌ Lázaronꞌ. \v 19 Naꞌll lle lwellj beꞌnn fariseo kaꞌ: \p —Ba breꞌre bikze bi llak gonllo. Yeololze beꞌnne ba llzenay akeꞌ keꞌe. \s1 To chop beꞌnn zaꞌk ga yobre bnnab akeꞌ weꞌrén akeꞌ Jesúsenꞌ diꞌlle \p \v 20 To chop beꞌnn griego ak jen akeꞌ Diosenꞌ xhen rao lnni naꞌ. \v 21 Naꞌ beꞌnn ki ballín akeꞌ ganꞌ zo Felipenꞌ, beꞌnnenꞌ nak beꞌnn Betsaida ganꞌ nbane Galilea, naꞌ lle akeꞌ leꞌe: \p —Siꞌxhenchgoꞌ, lleꞌnetoꞌ weꞌrentoꞌ Jesúsenꞌ diꞌlle. \p \v 22 Naꞌll byej Felipenꞌ jawieꞌ Andrésenꞌ, naꞌll llop akteꞌ jell akeꞌ Jesúsenꞌ kaꞌ. \v 23 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Nnaꞌ ba bllin lla gak yeolol da llayaꞌl gak, nench naꞌ wroeꞌrawaꞌ nakaꞌ beꞌnn zaꞌk xhen. \v 24 Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ reꞌ: Chaꞌ to nbaz trigonꞌ bi chazen lo yo, naꞌ yexhinnjen, naksen toze nbaz; zan chaꞌ yexhinnjen, naꞌ raꞌn, da zan trigo yeyaken. \v 25 Noteze beꞌnn kon lliꞌ yichj akeꞌ gak wen ke akeꞌ yellrio nize, beꞌnn kaꞌn kwiayiꞌ akeꞌ. Naꞌ noteze beꞌnne llsanraꞌll kwineꞌ, biteze da llak ke yellrio ni, waꞌt yel nban zejlikane ke akeꞌ. \v 26 Naꞌ noteze beꞌnne lleꞌn akreꞌ gon akeꞌ xchinaꞌn, llayaꞌle gon akeꞌ nadaꞌ txhen. Naꞌ ganꞌ soaꞌ nadaꞌ, lekze naꞌ so beꞌnn kaꞌ yesoꞌn xchinaꞌn. Noteze beꞌnne gon xchinaꞌn, Xaꞌ naꞌ goneꞌ gak akeꞌ xhen. \s1 Jesúsenꞌ bdixjweꞌreꞌ got akeꞌ Leꞌe \p \v 27 ’Ba llak zozeze lo yichjraꞌlldaꞌwaꞌn. ¿Akxha yepaꞌ Xaꞌn? ¿Llákere nnabreꞌ yesreꞌe nadaꞌ danꞌ ba zo gak kiaꞌ naꞌn? Bi gonaꞌ kaꞌ, le ke len naꞌ zaꞌa gak kiaꞌ yeolol da ki. \p \v 28 Naꞌll balwilleꞌ Dios, bneꞌe: \p —Xa, ben nadaꞌ nench gakbeꞌe beꞌnne nakoꞌ beꞌnn zaꞌk kwis. \p Bayoll bneꞌe kaꞌn, blloj to be xhnne yebánꞌ: \p —Nadaꞌ ba benkzaꞌ nench gakbeꞌe beꞌnn nakaꞌ beꞌnn zaꞌk, naꞌ gonllkzaꞌ kaꞌ ye to, nench yeyakbeꞌe akreꞌ nakaꞌ beꞌnn zaꞌke. \p \v 29 Naꞌ beꞌnn zan kaꞌ llaꞌa naꞌ, ben akreꞌ kanꞌ bne Diosenꞌ, naꞌ baleꞌ llasné yiꞌwziꞌon gochj. Naꞌ ye baleꞌ llasné akeꞌ: \p —To anglenꞌ bneꞌe leꞌe. \p \v 30 Naꞌ Jesúsenꞌ bneꞌe: \p —Diosenꞌ bnneꞌe nadaꞌ zillje, kere nench yenraꞌ nadaꞌn, bnneꞌe zillje nench yene reꞌn. \v 31 Ba bllin lla wchoybiaꞌ Diosenꞌ ke beꞌnn kaꞌ bi llejleꞌ kiaꞌ. Naꞌ ba bllin lla yelloj daxiꞌon kaꞌle, danꞌ llnebiaꞌ beꞌnn kaꞌ llaꞌa yellrio ni. \v 32 Naꞌ kate wlis akeꞌ nadaꞌ rao yellrionꞌ, kanaꞌll gonaꞌ nench gonliraꞌll beꞌnn llaꞌa doxhente yellrio nadaꞌ. \p \v 33 Bneꞌe kaꞌ nench bnnez akreꞌ akrenꞌ got beꞌnn kaꞌ Leꞌen. \v 34 Naꞌ beꞌnn kaꞌ zjallaꞌa naꞌ, lle akeꞌ leꞌe: \p —Netoꞌ ba bénetoꞌ kanꞌ ne xtiꞌll Dios danꞌ nyojen, Cristonꞌ soeꞌ ke chnare. Naꞌ rweꞌ, ¿bixchen nezoꞌ nakoꞌ Beꞌnn Gorj Radj Beꞌnnach, naꞌ neꞌo got akeꞌ rweꞌ to leꞌ yay cruze? ¿Noxha nakoꞌ naꞌn? \p \v 35 Naꞌll goll Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Ye chollzenꞌ zorenaꞌ reꞌ, naꞌ nsaꞌa beniꞌ ke yichjraꞌlldaꞌorenꞌ. Lewzenay kiaꞌ chaga nna de latje choꞌ beniꞌ kiaꞌn lo yichjraꞌlldaꞌorenꞌ, nench bi kweyiꞌrenre da xhinnjenꞌ danꞌ llnebiaꞌ reꞌn. Le beꞌnn dá ga nak xchole bi llakbeꞌreꞌ ganꞌ zejeꞌn. \v 36 Legonliraꞌll nadaꞌ chak nna zorenaꞌ reꞌ, nench choꞌ beniꞌ kiaꞌn lo yichjraꞌlldaꞌore. \p Bayoll bne Jesúsenꞌ kaꞌ, le bazaꞌteꞌ jakwaꞌchreꞌ leakeꞌ. \s1 Zan beꞌnn Israel kaꞌ bi benliraꞌll akeꞌ Jesúsenꞌ \p \v 37 Naꞌ laꞌkze breꞌe beꞌnn Israel kaꞌ, ben Jesúsenꞌ zan yel wak, bi byejleꞌ akzeꞌ, \v 38 nench bzoa diꞌll kanꞌ bzoj da Isaías beꞌnnenꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ, bneꞌe: \q1 Xanaꞌ, nono llejleꞌ diꞌll danꞌ chixjweꞌtoꞌn, \q1 naꞌ nono ba bayakbeꞌe yel wak kaꞌ ba benoꞌn. \m \v 39 Bi gok chejleꞌ akeꞌ, le kaꞌkzenꞌ bzoj da Isaíasenꞌ, bneꞌe: \q1 \v 40 Diosenꞌ beneꞌ nench nak akeꞌ ka beꞌnn lchole, naꞌ beneꞌ nench nak akeꞌ beꞌnn nak yichjraꞌlldaꞌo war. \q1 Naꞌ beneꞌ kaꞌ nench bi reꞌe akreꞌ, \q1 naꞌ bi llayakbeꞌe lo yichjraꞌlldaꞌo akeꞌn bi zejen danꞌ llroeꞌreꞌ leakeꞌn, \q1 naꞌ bi wayat akreꞌ, naꞌ bi wayoneꞌ leakeꞌ. \m \v 41 Kaꞌ bne Isaíasenꞌ, le breꞌreꞌ batnaꞌte Jesúsenꞌ nakeꞌ beꞌnn zaꞌk kwis, naꞌllenꞌ beꞌe diꞌll keꞌen. \p \v 42 Naꞌ laꞌkze naken kaꞌ, beꞌnn zan byejleꞌ keꞌe, ren no beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ, benliraꞌll akeꞌ Leꞌe, naꞌ bi beꞌe akeꞌ diꞌll chaꞌ llonliraꞌll akeꞌ Leꞌe, le lleb akeꞌ bill wreb beꞌnn fariseo kaꞌ leakeꞌ lo yodaꞌon. \v 43 Lleꞌn akllreꞌ sorén beꞌnnach leakeꞌ wen, kerke da sorén akeꞌ Diosenꞌ wen. \s1 Xtiꞌll Jesúsenꞌ wroeꞌn beꞌnnach kanꞌ nap akeꞌ doꞌle \p \v 44 Naꞌll bne Jesúsenꞌ zillje, golleꞌ beꞌnn kaꞌ zjallaꞌa naꞌ: \p —Beꞌnn gonliraꞌlle nadaꞌ, kere toze nadaꞌn gonliraꞌlleꞌ, renkze Xaꞌ beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌ naꞌn llonliraꞌlleꞌ. \v 45 Naꞌ beꞌnnenꞌ llreꞌe nadaꞌn, llreꞌreꞌ beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌn. \v 46 Nadaꞌ zaꞌa yellrio ni, llgoaꞌ beniꞌ lo yichjraꞌlldaꞌo beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll nadaꞌ, nench bill so aklleꞌ rao da xcholenꞌ, naꞌ bill gon aklleꞌ da xhinnj. \v 47 Naꞌ noteze beꞌnne nnezreꞌ kanꞌ ba bniaꞌn, naꞌ chaꞌ bi llzenayeꞌ kiaꞌ, kere nadaꞌn waꞌa yel llzaꞌkziꞌ ke doꞌl keꞌen, le kere zaꞌa yellrionꞌ waꞌa yel llzaꞌkziꞌ ke doꞌl ke beꞌnnachenꞌ, zaꞌa nench yesraꞌa beꞌnn gonliraꞌll nadaꞌn. \v 48 Naꞌ de da wchoybiaꞌ ke beꞌnn kaꞌ bi llonliraꞌll nadaꞌn, le bi llzenay akeꞌ ke danꞌ ba bniaꞌ naꞌ, xtiꞌllaꞌ danꞌ ba bniaꞌ naꞌ, len naꞌ choybiaꞌn ke beꞌnn kaꞌ nap akeꞌ doꞌle, kat llin lla yeyoll yellrio ni. \v 49 Kere to wrazzaꞌn niaꞌ kaꞌ, Xaꞌ beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌ naꞌn, golleꞌ nadaꞌ bi da kaꞌ llayaꞌl nniaꞌn, naꞌ bi da llayaꞌl wroeꞌ wsedraꞌ. \v 50 Nnezraꞌ danꞌ nllieꞌ biaꞌa, nsaꞌn yel nban zejlikane ke beꞌnn wzenay len, naꞌ da li kon kanꞌ ne Xaꞌ naꞌn, kaꞌn lloeꞌrenaꞌ reꞌ diꞌll. \c 13 \s1 Jesúsenꞌ bdibeꞌ niaꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen \p \v 1 Ka za gaꞌl lnni paskwnꞌ Jesúsenꞌ ba nnezreꞌ ba bllin lla yezeꞌe yellrionꞌ, naꞌ yeyejeꞌ ganꞌ zo Xeꞌe Diosenꞌ, naꞌ kanꞌ nllieꞌkzreꞌ yeolol beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Leꞌen yellrio ni, naꞌ kaꞌkze bllieꞌreꞌ leakeꞌ bayollte. \p \v 2 Naꞌ ka nak ba llaꞌa akeꞌ llao akeꞌ xcheꞌn, naꞌ ba byoꞌ daxiꞌon lo yichjraꞌlldaꞌo Judas Iscariotenꞌ, beꞌnnenꞌ nak xhiꞌnn beꞌnnenꞌ re Simón, nench naꞌ wdieꞌ Jesúsenꞌ rao naꞌa beꞌnn kaꞌ llwietate Leꞌen. \v 3 Naꞌ nneze Jesúsenꞌ ba ben Xeꞌen Leꞌe napeꞌ le zeraoze yel llnebiaꞌ, naꞌ nnezreꞌ ganꞌ zo Diosenꞌ bzeꞌe, naꞌ naꞌkzenꞌ wayejeꞌ. \v 4 Naꞌ bzolleꞌe ganꞌ llaꞌa akeꞌ llao akeꞌ xcheꞌn, naꞌ golje xheꞌe danꞌ nakeꞌ koꞌllreꞌ, naꞌll bxhieꞌ to raꞌll da broꞌ lsiꞌneꞌ. \v 5 Naꞌll bxhieꞌ nis, naꞌ bdeꞌen to lo chaꞌ, naꞌll bzoraweꞌ bdibeꞌ niaꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, naꞌll bachechteꞌ niaꞌ akeꞌn kone raꞌll danꞌ ngoꞌ lsiꞌneꞌ naꞌ. \v 6 Naꞌ ka bayaꞌl chibeꞌ niaꞌ Simón Pedro naꞌn, naꞌll lle Pedronꞌ Leꞌe: \p —Xanaꞌ, ¿rweꞌ chiboꞌ niaꞌn? \p \v 7 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Danꞌ llonaꞌ ni bi llejnieꞌroꞌn nnaꞌ, zan wllin lla kat chejnieꞌroꞌn. \p \v 8 Naꞌll lle Pedronꞌ Leꞌe: \p —Ni ke gonnzaꞌ latj chiboꞌ niaꞌn. \p Jesúsenꞌ lleꞌe leꞌe: \p —Chet kaꞌ bi chibaꞌ niaꞌon, bill gak gakoꞌ nadaꞌ txhen chet kaꞌ. \p \v 9 Naꞌll lle Pedronꞌ Leꞌe: \p —Xanaꞌ, kere to niaꞌnaꞌzenꞌ chiboꞌ, doxhenkzaꞌn chet kaꞌ. \p \v 10 Naꞌll goll Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Beꞌnn noꞌch nazjeꞌ, nieꞌ naꞌzeꞌn lleꞌnen chall, le doxheneꞌ nakeꞌ yalle. Kanꞌ nak reꞌ, nak yichjraꞌlldaꞌorenꞌ yalle, laꞌkze kere yeololre. \p \v 11 Le Jesúsenꞌ bnnezreꞌ nonꞌ wde Leꞌe rao naꞌa beꞌnn kaꞌ llwietate Leꞌe. Naꞌllenꞌ bneꞌe: “Kere yeololrenꞌ nak raꞌlldaꞌorenꞌ yalle.” \p \v 12 Naꞌll ka bayoll bdibeꞌ niaꞌ yeololteꞌn, naꞌll bayakweꞌ xheꞌe danꞌ nakeꞌ koꞌllre, naꞌll babieꞌ ganꞌ lliꞌ akeꞌ llao akeꞌn da yobre. Naꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —¿Llejnieꞌre akre zejen danꞌ benrenaꞌ reꞌ ganni? \v 13 Reꞌ nsiꞌre nadaꞌ Maestro naꞌ xanre, wenkzenꞌ nere kaꞌ, le kaꞌn naksaꞌ. \v 14 Nadaꞌ laꞌkze nakaꞌ maestro keré naꞌ xanre, ba bdibaꞌ niaꞌrenꞌ ka llon to beꞌnn wen llin, naꞌ kaꞌn llayaꞌl gakrén lwelljre, gakre ka to beꞌnn wen llin ke beꞌnn yobre. \v 15 Ba bdibaꞌ niaꞌrenꞌ nench broeꞌraꞌ reꞌ, llayaꞌl gonre kanꞌ ba benaꞌ naꞌ. \v 16 Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ reꞌ: Noteze no beꞌnn nak beꞌnn wen llin, bi nakeꞌ beꞌnn llonlle ka xaneꞌn, naꞌ to beꞌnn zej ga zejeꞌ, bi zaꞌklleꞌ ka beꞌnnenꞌ bseꞌl leꞌe naꞌ. \v 17 Chaꞌ chejnieꞌre da ki, naꞌ gonre kanꞌ bniaꞌn, naꞌllenꞌ sore nbaraz. \p \v 18 ’Bi niaꞌ kaꞌ ke yeololre. Nombiaꞌ yichjraꞌlldaꞌo toto reꞌ ba brejaꞌ nench sorenre nadaꞌ txhen. Naꞌ nnezraꞌ gak kanꞌ ne xtiꞌll Diosenꞌ danꞌ nyojen nen: “Beꞌnnenꞌ bdaorén nadaꞌ txhen, ba brej bchekweꞌ nadaꞌ.” \v 19 Llepaꞌ reꞌ da ki za gak, nench kat ba goken naꞌ, naꞌll chejleꞌre nakaꞌ beꞌnn bseꞌl Dios, kanꞌ ba bnekzaꞌ reꞌ. \v 20 Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ reꞌ: Beꞌnn wrebe noteze beꞌnn llseꞌlaꞌ, nadkzaꞌn llreb akeꞌ chet kaꞌ, naꞌ beꞌnn wrebe nadaꞌ, leskaꞌ Dios naꞌkzenꞌ, llreb akeꞌ, beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌ. \s1 Jesúsenꞌ bneꞌe to beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ wdieꞌ Leꞌe rao naꞌa beꞌnn kaꞌ llwie Leꞌe \r (Mt. 26:20‑25; Mr. 14:17‑21; Lc. 22:21‑23) \p \v 21 Bayoll bne Jesúsenꞌ kaꞌ, bzorao llakyaꞌcheꞌ lo raꞌlldaꞌweꞌn, naꞌ golleꞌ leakeꞌ lixheje: \p —Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ reꞌ: To reꞌ wdere nadaꞌ rao naꞌa beꞌnn kaꞌ llwie nadaꞌ. \p \v 22 Naꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, kon llaswia rao lwellj akeꞌ, llon akeꞌ xhbab chaꞌ nore keꞌen bneꞌe kaꞌ. \v 23 Naꞌ to beꞌnnenꞌ lliꞌ kwiteꞌn, le nllieꞌ Jesúsenꞌ leꞌe. \v 24 Naꞌll ben Pedronꞌ sen rao beꞌnn naꞌ, nench bnnabreꞌ Leꞌe no keꞌen neꞌe kaꞌ. \v 25 Naꞌll jabiꞌyeꞌ awllo, lleꞌe Jesúsenꞌ: \p —¿Noxhanꞌ gon kaꞌ, Xanaꞌ? \p \v 26 Naꞌll lleꞌe leꞌe: \p —Beꞌnnenꞌ waꞌa yet xtir naꞌ kat ba blabjaꞌn lo yel wao naꞌ, leꞌen gon kaꞌ. \p Naꞌll blabjeꞌ raꞌt yet xtirenꞌ lo yeꞌnnenꞌ, naꞌ le beꞌteꞌn Judas Iscariote, beꞌnnenꞌ nakeꞌ xhiꞌnn beꞌnnenꞌ re Simón. \v 27 Naꞌ ka bayoll beꞌe Judasenꞌ yet xtirenꞌ, le byazte daxiꞌon lo yichjraꞌlldaꞌo Judasenꞌ. Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Danꞌ ba zo gonoꞌ naꞌ, le benten. \p \v 28 Naꞌ ni to beꞌnn kaꞌ zjalliꞌreneꞌ txhen naꞌ, bi byejnieꞌ akreꞌ bixchen golleꞌ leꞌe kaꞌ. \v 29 Baleꞌ llak akreꞌ danꞌ noꞌx Judasenꞌ ganꞌ llaꞌa mell naꞌn, lleꞌe leꞌe kaꞌ, naꞌ lljaxieꞌ da yallj rao lnni naꞌn o chaꞌ weꞌe mell da yallje no beꞌnn yaꞌch akenꞌ. \v 30 Ka bayoll bdao Judasenꞌ yet xtir danꞌ beꞌe Jesúsenꞌ leꞌe, le bllojteꞌ. Naꞌ ba nak ba gol kwis. \s1 To da kobe nllia Jesúsenꞌ biaꞌa gonllo \p \v 31 Bayoll blloj Judasenꞌ, bne Jesúsenꞌ: \p —Nadaꞌ Beꞌnnenꞌ Gorj Radj Beꞌnnach, naꞌ ba broeꞌrawaꞌ nakaꞌ beꞌnn zaꞌke, naꞌ leskaꞌ ba llroeꞌraꞌ nak Diosenꞌ beꞌnn zaꞌk kwis. \v 32 Naꞌ danꞌ llroeꞌraꞌ nakeꞌ beꞌnn zaꞌk naꞌ, naꞌ lekze Leꞌen wroeꞌreꞌ nakaꞌ nadaꞌ beꞌnn zaꞌke, naꞌ le gonteꞌn nnaꞌ. \v 33 Xhiꞌnnaꞌ daꞌo ak, ye chollzenꞌ zorenaꞌ reꞌ. Naꞌ yeyirjre nadaꞌ, naꞌ niaꞌ reꞌ kanꞌ gollaꞌ beꞌnn Israel kaꞌ, bi gak yezaꞌrenre nadaꞌ ganꞌ yeyaꞌa naꞌ. \v 34 To da kobe lliaꞌ biaꞌa gonre, llieꞌ lwelljre. Kanꞌ ba bllieꞌraꞌ reꞌ, naꞌ kaꞌkze reꞌ llieꞌre lwelljre. \v 35 Naꞌ chaꞌ soteze sore llieꞌ lwelljre, kone kaꞌ nneze beꞌnn ak, da likzenꞌ nxenraꞌllre nadaꞌ. \s1 Jesúsenꞌ bneꞌe ka gon Pedro bi wchebeꞌ chaꞌ nombieꞌ Leꞌe \r (Mt. 26:31‑35; Mr. 14:27‑31; Lc. 22:31‑34) \p \v 36 Naꞌ Simón Pedronꞌ bnnabreꞌ Leꞌe: \p —Xa, ¿gaxhanꞌ wayejoꞌ? \p Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Ganꞌ yeyaꞌa naꞌ, bi gak yezaꞌrenoꞌ nadaꞌ nnaꞌ, zan tere wayedoꞌ yenaoꞌ nadaꞌ. \p \v 37 Naꞌll lle Pedronꞌ Leꞌe: \p —Xa, ¿bixchen bi gak yezaꞌrenaꞌ rweꞌ nnaꞌ? Wsanraꞌll kwinaꞌ kere bi gonen chaꞌ gataꞌ, ni koꞌo rweꞌ. \p \v 38 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —¿Da bare lleꞌnroꞌ wsanraꞌll kwinoꞌ gatoꞌ ni kiaꞌ nadaꞌ? Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ rweꞌ: Ka za kwellre lekwnꞌ ba gok chonn ras bi wcheboꞌ chaꞌ nombiaꞌo nadaꞌ. \c 14 \s1 Beꞌnn llonliraꞌlle Jesúsenꞌ, Dios xeꞌe naꞌkzenꞌ nombieꞌ \p \v 1 Leskaꞌ bne Jesúsenꞌ: \p —Bi gakllejlaꞌllre, legonliraꞌll Dios, naꞌ leskaꞌ legonliraꞌll nadaꞌ. \v 2 Da zan yoꞌ llaꞌa ganꞌ zo Xaꞌ Diosenꞌ. Chenak bi naken kaꞌ, bi gollaꞌ reꞌ kaꞌ. Naꞌ nnaꞌ yeyaꞌa, naꞌ lljayenchaꞌwaꞌ yoꞌ ke keré. \v 3 Naꞌ kat yeyoll lljayenchaꞌwaꞌ yoꞌ keré kaꞌ, kanaꞌ yedaꞌ da yobre yechiaꞌ reꞌ, nench yedzore ganꞌ lljazoaꞌ nadaꞌ. \v 4 Ba nnézkzere ganꞌ yeyaꞌa naꞌ, naꞌ ba nombiaꞌre nezenꞌ nench yellinre naꞌ. \p \v 5 Naꞌll lle Tomásenꞌ Leꞌe: \p —Xanaꞌ, bi nnézetoꞌ gaxhanꞌ wayejoꞌ. ¿Akxha gontoꞌ, naꞌ nnézetoꞌ, naꞌ yellintoꞌ to li? \p \v 6 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Nadaꞌn nakaꞌ nezenꞌ, naꞌ nsaꞌa diꞌll li, naꞌ toz nadaꞌ llak lloaꞌ beꞌnne yel nban zejlikane. Ni to beꞌnne bi yellín ganꞌ zo Xaꞌn, chaꞌ bi gonliraꞌlleꞌ nadaꞌ. \v 7 Chaꞌ nombiaꞌre nadaꞌ, renkze Xaꞌ naꞌn nombiaꞌrenre. Naꞌ nnaꞌ ba nombiaꞌreꞌ, naꞌ ba breꞌreꞌ. \p \v 8 Naꞌll lle Felipenꞌ Leꞌe: \p —Bennchek latje reꞌtoꞌ Xaꞌon, naꞌ kone len chejleꞌtoꞌ. \p \v 9 Jesúsenꞌ lleꞌe leꞌe: \p —Felipe, da xhen naꞌ, ba bzorenaꞌ reꞌ. ¿Naꞌ bi nna gombiaꞌo nadaꞌ? Noteze beꞌnne ba breꞌe nadaꞌ, Xaꞌ naꞌkzenꞌ ba breꞌreꞌ. ¿Bixchen llnnabzeroꞌ nadaꞌ reꞌroꞌ Xaꞌ naꞌ? \v 10 ¿Bi llejleꞌo Xaꞌ naꞌkzenꞌ zerén nadaꞌ, naꞌ nadaꞌ zerenaꞌ Leꞌe? Diꞌll danꞌ lloeꞌrenaꞌ reꞌ, kere da lloaꞌa to wrazzaꞌn. Xaꞌ naꞌn zereneꞌ nadaꞌ, Leꞌen lloneꞌ nench lloaꞌa diꞌllenꞌ danꞌ lleꞌnreꞌ waꞌa naꞌ. \v 11 Lechejleꞌ kiaꞌ zerenaꞌ Xaꞌ naꞌ, naꞌ Leꞌen zereneꞌ nadaꞌ. Naꞌ chaꞌ bi llejleꞌre xtiꞌllaꞌ naꞌ, lechejleꞌ kiaꞌ danꞌ ba breꞌre yel wak kaꞌ ba benaꞌ naꞌ. \v 12 Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ reꞌ: Beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll nadaꞌ, da kaꞌ llonaꞌn wakte gon akeꞌn. Naꞌ da zaꞌkll gon akeꞌ, le wayaꞌa ganꞌ zo Xaꞌn. \v 13 Naꞌ biteze da nnábere Xaꞌn, danꞌ llonliraꞌllre nadaꞌn nakaꞌ Xhiꞌnneꞌ, gonaꞌn, nench wroeꞌraꞌ nak Xaꞌn beꞌnn zaꞌk kwis. \v 14 Naꞌ biteze da nnabre, danꞌ llonliraꞌllre nadaꞌn, nadaꞌ gonnaꞌn. \s1 Jesúsenꞌ bneꞌe wseꞌleꞌ Spíritu ke Diosenꞌ \p \v 15 ’Chaꞌ nllieꞌre nadaꞌ, legón kanꞌ nlliaꞌ biaꞌa naꞌ. \v 16 Naꞌ nnabraꞌ Xaꞌn nench wseꞌleꞌ Spíritu keꞌen sorenen reꞌ ke chnare, naꞌ gakrenen reꞌ. \v 17 Naꞌ Spíritu ke Dios naꞌ, wzejnieꞌn reꞌ da nak da li. Naꞌ beꞌnn bi llonliraꞌll ak Diosenꞌ, bi gak sorén Spíritu keꞌen leakeꞌ, le bi llreꞌe akreꞌn, naꞌ ni ke llejleꞌ akzeꞌ chaꞌ zon. Zan reꞌ nombiaꞌren, le zerenkzen reꞌ, naꞌ son lo yichjraꞌlldaꞌorenꞌ. \v 18 Bi yekwaꞌnnaꞌ reꞌ ka xkwiꞌd wazebe. Wedkzaꞌ ye to ganꞌ zore ni. \v 19 Ye chollze naꞌ bill reꞌe beꞌnn kaꞌ nadaꞌ, beꞌnn kaꞌ bi llonliraꞌll Dios, zan reꞌ wreꞌllkzere nadaꞌ, le nadaꞌ nbanaꞌ, kaꞌkze reꞌ banre ke chnare. \v 20 Naꞌ kat llin lla yedsó Spíritu ke Diosenꞌ lo yichjraꞌlldaꞌore, kanaꞌllenꞌ gakbeꞌre nadaꞌn zorenaꞌ Xaꞌn, naꞌ reꞌ zorenre nadaꞌ, naꞌ nadaꞌ zerenaꞌ reꞌ. \v 21 Beꞌnn nnez akreꞌ danꞌ nlliaꞌ biaꞌa gon akeꞌn, naꞌ llon akeꞌn, beꞌnn kaꞌn ba nllieꞌ akreꞌ nadaꞌ. Naꞌ beꞌnn kaꞌ nllieꞌ nadaꞌ, lekze kaꞌ llieꞌ Xaꞌn leakeꞌ, naꞌ nadaꞌ lekze llieꞌ akreꞌ, naꞌ gonaꞌ ka gombiaꞌ akllreꞌ nadaꞌ. \p \v 22 Naꞌ Judas naꞌ (kere Judas Iscariote) lleꞌe Leꞌe: \p —Xantoꞌ, ¿bixchen wroeꞌraozoꞌ chraoze netoꞌ, naꞌ bi wroeꞌraoꞌ beꞌnn kaꞌ bi llonliraꞌll Dios naꞌ? \p \v 23 Naꞌ goll Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Beꞌnn nllieꞌ akreꞌ nadaꞌ, llzenay akeꞌ xtiꞌllaꞌn, naꞌ Xaꞌn lekze llieꞌreꞌ leakeꞌ, naꞌ nadaꞌ ren Xaꞌ naꞌ, yedsorén aktoeꞌ. \v 24 Beꞌnn bi nllieꞌ nadaꞌ, bi llzoa akeꞌ xtiꞌllaꞌn. Naꞌ diꞌll danꞌ lloaꞌa naꞌ, kere kiaꞌ to wrazaꞌn, kon da ne Xaꞌ beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌ naꞌn ba bniaꞌ. \p \v 25 ’Da ki ba bniaꞌ chak nna zorenaꞌ reꞌ ni. \v 26 Zan Xaꞌn wseꞌleꞌ Spíritu keꞌen son lo yichjraꞌlldaꞌore gonliraꞌllre nadaꞌ nench gakrenen reꞌ. Naꞌ Spíritunꞌ wzejnieꞌn yeolol da llayaꞌl nnézere, naꞌ lljasaꞌralleꞌn reꞌ yeolol da kaꞌ ba bniaꞌ. \p \v 27 ’Yel nbaraz kiaꞌn llkwaꞌnnaꞌn, yel nbaraz kiaꞌn gonnaꞌ reꞌ. Bi llonnaꞌn kanꞌ llonn beꞌnn kaꞌ llaꞌa yellrio ni len. Bit gakgane raꞌlldaꞌore, naꞌ bi llebre. \v 28 Ba bénere bniaꞌ yeyaꞌa ganꞌ zo Xaꞌ naꞌ, naꞌ wadzorenkzaꞌ reꞌ da yobre. Naꞌ chaꞌ do raꞌllre nllieꞌre nadaꞌ, naꞌ yewere danꞌ yeyaꞌa ganꞌ zo Xaꞌn, le Xaꞌ naꞌ zaꞌklleꞌ ka nadaꞌ. \v 29 Naꞌ ba beꞌrenaꞌ reꞌ diꞌll kaꞌ, chaga bi nna gaken nench naꞌ, katenꞌ gaken naꞌ, gonliraꞌllre nadaꞌ. \p \v 30 ’Bill weꞌrenaꞌ reꞌ diꞌll zan, le ba zaꞌa daxiꞌon danꞌ llnebiaꞌ beꞌnn kaꞌ bi llonliraꞌll nadaꞌ, zan bibi de gon ren nadaꞌ. \v 31 Llonaꞌ kon kanꞌ nllia Xaꞌn biaꞌa, nench nneze beꞌnnachenꞌ nllieꞌraꞌ Xaꞌn. Leyezollaꞌa, leyeyoꞌo. \c 15 \s1 Jesúsenꞌ nakeꞌ ka to yay da llbia uvas \p \v 1 ’Nadaꞌ llonen kiaꞌ ka ke to yay da llbia uvas, naꞌ Xaꞌ naꞌ, nakeꞌ ka to beꞌnn llonchiꞌi len. \v 2 Naꞌ reꞌ llonliraꞌllre nadaꞌ, nakre ka to xhoꞌz yay naꞌ. Naꞌ xhoꞌze kaꞌ danꞌ bibi llbianꞌ, wchoyeꞌn. Naꞌ xhoꞌze danꞌ llbia uvas naꞌ, llonchieꞌn nench llbiallen ye raꞌt da zanlle. \v 3 Naꞌ reꞌ ba nakre ka to xhoꞌze danꞌ ba nonchieꞌ, le ba llzenayre xtiꞌllaꞌ danꞌ ba beꞌrenaꞌ reꞌ. \v 4 Lesechichrén nadaꞌ nench kaꞌ sechichrenaꞌ reꞌ. Kanꞌ nak xhoꞌz yayenꞌ, bibi llbian to wraze chaꞌ bi nkaꞌn leꞌ yayenꞌ, kaꞌn naken ke reꞌ, bi gakre gonre kanꞌ lleꞌne Diosenꞌ, chaꞌ bi serenre nadaꞌ. \p \v 5 ’Nadaꞌ zaꞌkrebraꞌ ka to yay da llbia uvas, naꞌ reꞌ nakre ka xhoꞌze. Notezre chaꞌ sechichrenre nadaꞌ, lekze kaꞌ sechichrenaꞌ reꞌ, naꞌ gakre kanꞌ llazraꞌll Diosenꞌ, kaꞌkzenꞌ naken ke yay uvas danꞌ llbiachachen, le bibi gak gonre to wrazzre. \v 6 Beꞌnn bi sechichreneꞌ nadaꞌ, naꞌ gak keꞌe kanꞌ llak ke xhoꞌz yay danꞌ bi llbia, llchoyeꞌn naꞌ llyechen, naꞌ ll-llin lla llatopeꞌn, naꞌ llaꞌden yiꞌ nench lleyen. \p \v 7 ’Naꞌ reꞌ chaꞌ sechichrenre nadaꞌ, naꞌ zechichre wzenayre xtiꞌllaꞌn, biteze da lleꞌnere nnábere Diosenꞌ, gonnkzeꞌn. \v 8 Llaziꞌi Xaꞌn baraꞌnn xhen kate zore llonre kanꞌ llazraꞌlleꞌn, naꞌ chaꞌ llonre kaꞌ, naꞌ gakbeꞌe beꞌnne da likzenꞌ llonliraꞌllre nadaꞌ, naꞌ llzenayre kiaꞌ. \v 9 Kanꞌ llon Xaꞌn nllieꞌreꞌ nadaꞌ, leskaꞌ nadaꞌ ba nllieꞌraꞌ reꞌ. Lesó legón kanꞌ niaꞌ naꞌ, nench gakbeꞌre nllieꞌraꞌ reꞌ. \v 10 Chaꞌ gonre kanꞌ nlliaꞌ biaꞌa gonre, naꞌllenꞌ gakbeꞌre nllieꞌraꞌ reꞌ, le nadaꞌ llonaꞌ danꞌ nllia Xaꞌn biaꞌa gonaꞌ, naꞌ llakbeꞌraꞌ nllieꞌreꞌ nadaꞌ. \p \v 11 ’Kaꞌn ba bniaꞌ reꞌ, nench sore nbaraz ka nbarazenꞌ zoaꞌ nadaꞌ. Zeraꞌllaꞌ sore nbaraz kwis. \v 12 Naꞌ da ni nlliaꞌ biaꞌa gonrenꞌ, llieꞌ lwelljre kanꞌ nllieꞌraꞌ nadaꞌ reꞌ. \v 13 Nono zo beꞌnne nllieꞌllre lwelljeꞌ goneꞌ ka da ni, wsanraꞌll kwineꞌ gateꞌ, ni ke beꞌnn lwelljeꞌ kaꞌ nllieꞌreꞌ naꞌ. \v 14 Naꞌ reꞌ nakre beꞌnn nllieꞌraꞌ chaꞌ llonre kanꞌ nlliaꞌ biaꞌa naꞌ. \v 15 Naꞌ bill niaꞌ nakre beꞌnn wen llin kiaꞌ, le to beꞌnn wen llin, bi nnezreꞌ yeolol danꞌ llon xaneꞌn, zan niaꞌ nakre beꞌnn nllieꞌraꞌ, le yeolol danꞌ ba benraꞌ bne Xaꞌn, ba bzejnieꞌraꞌn reꞌ. \v 16 Kere reꞌn brejre nadaꞌ, nadaꞌn brejaꞌ reꞌ, naꞌ nakaꞌ xanrenꞌ. Naꞌ llseꞌlaꞌ reꞌ nench lljenre kanꞌ llazraꞌll Xaꞌ naꞌ, naꞌ kere da te ke da kaꞌ gonrenꞌ. Naꞌ yeolol da wnnábere Xaꞌn, gonkzeꞌn danꞌ llonliraꞌllre nadaꞌ naꞌ. \v 17 Naꞌ da ni nlliaꞌ biaꞌa gonre, llieꞌ lwelljre. \s1 Beꞌnn bi llonliraꞌll Dios llwie akreꞌ beꞌnn llzenay ke Jesúsenꞌ \p \v 18 ’Chaꞌ beꞌnn bi llonliraꞌlle Diosenꞌ, llwie akreꞌ reꞌ, lenneze zgaꞌtek nadaꞌn bwie akreꞌ. \v 19 Chenak reꞌ llonre txhen beꞌnn kaꞌ bi llonliraꞌll Diosenꞌ, naꞌllenꞌ llieꞌ akreꞌ reꞌ, kanꞌ nllieꞌ lwellj akeꞌ chenake. Zan ba brejaꞌ reꞌ nench llzenayre kiaꞌ, naꞌllenꞌ llwie akreꞌ reꞌ, danꞌ bi llonrén akreꞌ txhen. \v 20 Lelljasaꞌraꞌll kanꞌ bniaꞌ reꞌn: “Noteze beꞌnn nak ka to beꞌnn wen llin, bi nakeꞌ beꞌnn llonlle ka xaneꞌn.” Chet kaꞌ nadaꞌ ba bsaꞌkziꞌ beꞌnn, leskaꞌ gon akreꞌ reꞌ. Naꞌ chaꞌ ba bzenay akeꞌ xtiꞌllaꞌn, leskaꞌ wzenay akeꞌ xtiꞌll reꞌn. \v 21 Naꞌ danꞌ bi nombiaꞌ akeꞌ Dios beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌn, len naꞌ llon akreꞌ reꞌ kaꞌ, le llwie akreꞌ reꞌ, danꞌ llzenayre kiaꞌ naꞌ. \p \v 22 ’Chenak nadaꞌ bi bedaꞌ yedzejnieꞌ akreꞌ, bibi doꞌl nap akeꞌ chenake. Zan nnaꞌ bibi de wde akreꞌ, ne akeꞌ bibi doꞌl nap akeꞌ. \v 23 Beꞌnn llwiere nadaꞌ renkze Xaꞌ naꞌn llwiereꞌ. \v 24 Ba benaꞌ yel wak da nono nna gon, naꞌ chenak bi breꞌe akreꞌn, bibi doꞌl nap akeꞌ. Zan ka naken ba breꞌe akreꞌ da ki, llia biaꞌkze llwie akreꞌ nadaꞌ ren Xaꞌ naꞌ. \v 25 Naꞌ llak kanꞌ nyoj xtiꞌll Diosenꞌ danꞌ llsed akeꞌ ganꞌ nen: “Bwie akreꞌ nadaꞌ, laꞌkze bibi da xhinnj benaꞌ.” \p \v 26 ’Naꞌ katenꞌ yed Spíritu danꞌ wayonxhenraꞌll reꞌ, danꞌ zaꞌa ganꞌ zo Xaꞌ naꞌ, Spíritu danꞌ lloeꞌ diꞌll li, len weꞌe diꞌll li akre nak kiaꞌ nadaꞌ. \v 27 Leskaꞌ reꞌ llayaꞌle weꞌre xtiꞌllaꞌn, le ba bzerenre nadaꞌ chak ba bdixjweꞌraꞌ xtiꞌll Xaꞌ Diosenꞌ. \c 16 \p \v 1 ’Ba bniaꞌ reꞌ yeolol da ki nench bi gakllejlaꞌllre. \v 2 Le wabej akeꞌ reꞌ lo yodaꞌo ke akeꞌ kaꞌ, naꞌ wllin lla kat noteze beꞌnn got akeꞌ reꞌ, gak akreꞌ llawé Dios kanꞌ llon akeꞌn. \v 3 Gon akreꞌ reꞌ yeolol da kaꞌ, le bi nombiaꞌ akeꞌ Xaꞌn, ni nadaꞌ. \v 4 Niaꞌ reꞌ da ki nench kat llin lla gak kanꞌ bniaꞌn, lljadinraꞌllre. \s1 Danꞌ llon Spíritu ke Diosenꞌ \p ’Bi bniaꞌ reꞌ yeolol da kaꞌ gak kerénꞌ, ka llanꞌ bzorawaꞌ bzejnieꞌraꞌ reꞌ xtiꞌll Diosenꞌ, le nna zokzaꞌ llakrenaꞌ reꞌ. \v 5 Naꞌ nnaꞌ wayaꞌa ganꞌ zo Xaꞌ beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌ naꞌ, ¿naꞌ ni tore bi llnnábere nadaꞌ gaxhanꞌ wayaꞌa? \v 6 Naꞌ danꞌ bniaꞌ kaꞌ ba llakyaꞌchere. \v 7 Diꞌll linꞌ ba bniaꞌ, llonen bien wayaꞌa, le chaꞌ bi wayaꞌa, bi yedsó Spíritu ke Xaꞌ Diosenꞌ lo yichjraꞌlldaꞌorenꞌ gakrenen reꞌ. Wayaꞌa naꞌllenꞌ wseꞌlaꞌn. \v 8 Naꞌ kat yed Spíritunꞌ, wzejnieꞌn beꞌnnach nap akeꞌ doꞌle, naꞌ wzejnieꞌn nonꞌ nak beꞌnn wen rao Dios, naꞌ wzejnieꞌn gaꞌt yel llzaꞌkziꞌ ke chnare ke beꞌnn bi wzenay kiaꞌ. \v 9 Spíritunꞌ wzejnieꞌn leakeꞌ, nap akeꞌ doꞌl danꞌ bi llonliraꞌll akeꞌ nadaꞌn. \v 10 Naꞌ wzejnieꞌn leakeꞌ nonꞌ nak beꞌnn wen rao Dios, le wayaꞌa ganꞌ zo Xaꞌ Diosenꞌ, naꞌ reꞌ bill reꞌre nadaꞌ. \v 11 Naꞌ wzejnieꞌn leakeꞌ, gaꞌt yel llzaꞌkziꞌ ke doꞌl ke akeꞌn ke chnare, le daxiꞌon danꞌ llnebiaꞌ rao yellrio ni, ba nlloybiaꞌn saꞌkziꞌn ke chnare. \p \v 12 ’Nnaꞌ dell da zan da nniaꞌ reꞌ, zan naken bniꞌ chejnieꞌren nnaꞌ. \v 13 Naꞌ kat yedsó Spíritu ke Diosenꞌ danꞌ lloeꞌ diꞌll linꞌ, len koꞌ reꞌ nez rao yeololte da nak da li, le kere weꞌn diꞌll to wrazzen, kon weꞌn diꞌll da llzene Xaꞌ naꞌ len naꞌ, naꞌ chixjweꞌn reꞌ bi da kaꞌ za gak. \v 14 Spíritunꞌ gonen nench wroeꞌrawe, nakaꞌ beꞌnn zaꞌke kwis, le yeolol kanꞌ nakaꞌ nadaꞌ wroeꞌn reꞌ. \v 15 Yeololte bi da de ke Xaꞌn naken kiaꞌ, ke len naꞌ gollaꞌ reꞌ, Spíritunꞌ wroeꞌn reꞌ yel nbaraz kiaꞌn. \s1 Jesúsenꞌ bneꞌe chollzenꞌ gakyaꞌch akreꞌ, te naꞌ yewé akreꞌ \p \v 16 ’Ye chollze naꞌ, bi reꞌre nadaꞌ, naꞌll te naꞌ, yereꞌre nadaꞌ da yobre, le wayaꞌa ganꞌ zo Xaꞌ naꞌ. \p \v 17 Naꞌ bal beꞌnn kaꞌ non Jesúsenꞌ txhen, lle lwellj akeꞌ: \p —¿Akre zejen danꞌ llezeꞌ lliꞌo, ye chollze naꞌ, bill reꞌlloeꞌ, naꞌ te naꞌ, yereꞌlloeꞌ da yobre? Naꞌ ¿akre zejen danꞌ neꞌe, wayejeꞌ ganꞌ zo Xeꞌen? \v 18 ¿Bi zejen danꞌ neꞌe ye chollzenꞌ? Bi llejnieꞌllo danꞌ neꞌe kaꞌ. \p \v 19 Jesúsenꞌ gokbeꞌreꞌ lleꞌne beꞌnn kaꞌ nnab akreꞌ Leꞌe, akre zejen ka diꞌll kaꞌ, naꞌll golleꞌ leakeꞌn: \p —¿Ba llnnabe lwelljre danꞌ bniaꞌn: “Ye chollze naꞌ bill reꞌre nadaꞌ, naꞌ te naꞌ, yereꞌre nadaꞌ da yobre”? \v 20 Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ reꞌ: Kwellre naꞌ gákere, chak yewé beꞌnn kaꞌ bi llonliraꞌll Diosenꞌ. Gakyaꞌchere, zan chollze gakyaꞌchere, te naꞌ naꞌll yewere. \v 21 Ka ke to noꞌre zan, ll-llayraweꞌ chak llake bes yel zan naꞌ. Naꞌ kat ba gorj bdaꞌo keꞌe naꞌ, bill lloneꞌ xhbab danꞌ bllayraweꞌn, ba llawereꞌ ba gorj ye to beꞌnnach yellrio ni. \v 22 Kaꞌkzenꞌ ke reꞌ, ba llakyaꞌchere nnaꞌ, zan kat yellayllo da yobre sore nbarazlle, naꞌ nono gak yekaꞌa yel llawé ke lo yichjraꞌlldaꞌorenꞌ. \p \v 23 ’Naꞌ kate ba bllin lla lljazoaꞌ da yobre ganꞌ zo Xaꞌn, kanaꞌ billbi nnábere wzejnieꞌraꞌ reꞌ. Diꞌll li, diꞌll li niaꞌ reꞌ: Danꞌ llonliraꞌllre nadaꞌn, biteze da nnábere Xaꞌn, gonnkzeꞌn reꞌ. \v 24 Xte nnaꞌ bibi nna nnábere Xaꞌn, ni ke danꞌ llonliraꞌllre nadaꞌn. Naꞌ nnaꞌ lennabe Xaꞌn, naꞌ gonneꞌn nench sore nbaraz kwis. \s1 Cristonꞌ beneꞌ yenit yel llnebiaꞌ ke daxiꞌon \p \v 25 ’Da zan ba bniaꞌ reꞌ kanꞌ bsaꞌkrebraꞌ bi da kaꞌ. Wllin lla kate bill wzejnieꞌraꞌ reꞌ, wsaꞌkrebraꞌ bi da kaꞌ llzejnieꞌraꞌ reꞌn. Naꞌ waꞌa diꞌll da chejnieꞌre kat wzejnieꞌraꞌ reꞌ ke Xaꞌn. \v 26 Naꞌ kat llin lla naꞌ, kanaꞌ nnábere Xaꞌn bi da nnábere, ni ke danꞌ llonliraꞌllre nadaꞌ. Bi yalljen nnabraꞌ Xaꞌn gakreneꞌ reꞌ. \v 27 Le kwinkze Xaꞌ naꞌn nllieꞌreꞌ reꞌ, danꞌ nllieꞌre nadaꞌn, naꞌ chejleꞌre Leꞌen bseꞌl nadaꞌ. \v 28 Ganꞌ zo Xaꞌ Dios naꞌn, bzaꞌa bedaꞌ yellrio ni, naꞌ nnaꞌ yezaꞌa yellrio ni. Naꞌ wayaꞌa ganꞌ zo Xaꞌn da yobre. \p \v 29 Naꞌll goll akeꞌ Leꞌe: \p —Ba lloeꞌo diꞌll da ba llejnieꞌtoꞌ, naꞌ bill llsaꞌkrebroꞌ bi da kaꞌ llzejnieꞌroꞌ netoꞌn. \v 30 Naꞌ ba gokbeꞌtoꞌ nombiaꞌo yeolol xhbab ke beꞌnnach. Ba nnezroꞌ binꞌ lleꞌne beꞌnne nnezreꞌ kat za nnabtereꞌn. Ke len naꞌ ba llejleꞌtoꞌ zaꞌo ganꞌ zo Diosenꞌ. \p \v 31 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —¿Ba llejleꞌre nnaꞌ? \v 32 Ba bllin lla nnaꞌ, naꞌ ba goꞌl gaslasre. Totore wkaꞌa xhnnez ke keré, naꞌ wkwaꞌnnre tozaꞌ. Zan bi zoaꞌ tozaꞌ, Xaꞌ naꞌn zorenkzeꞌ nadaꞌ. \v 33 Ba bniaꞌ reꞌ kaꞌ, nench naꞌ nniꞌtre nbaraz, legonliraꞌll nadaꞌ. Yellrio ni saꞌkziꞌre, bi gakllejlaꞌllre, nadaꞌ ba benaꞌ yenit yel llnebiaꞌ ke daxiꞌon, danꞌ zo llnebiaꞌn yellrio ni. \c 17 \s1 Jesúsenꞌ nnabeꞌ rao Diosenꞌ ke beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen \p \v 1 Bayoll bne Jesúsenꞌ da ki, naꞌll bwieꞌ yebáre bneꞌe: \p —Xa, ba bllin lla gak kiaꞌ, danꞌ ba blliaꞌo biaꞌa gak kiaꞌn. Ben nench nakbieꞌ nadaꞌn, nakaꞌ xhiꞌnnoꞌ, nakaꞌ beꞌnn zaꞌk xhen, nench gonaꞌ reꞌe akreꞌ, nakoꞌ beꞌnn zaꞌk xhen. \v 2 Ba bennoꞌ nadaꞌ yel llnebiaꞌ rao beꞌnnach, nench lloaꞌa yel nban zejlikane ke yeolol beꞌnn kaꞌ ba brejoꞌ llonliraꞌll nadaꞌn. \v 3 Da ni naken yel nban zejlikane: gombiaꞌ akreꞌ rweꞌ, le tozoꞌ rweꞌn nakoꞌ Dios li, naꞌ leskaꞌ gombiaꞌ akreꞌ nadaꞌn, Jesucristo, beꞌnnenꞌ bseꞌloꞌ. \p \v 4 ’Rao yellrio ni, ba benaꞌ nench nakbieꞌ nakoꞌ beꞌnn zaꞌk, naꞌ ba bayoll benaꞌ yeolol da broꞌ rao naꞌ gonaꞌ. \v 5 Naꞌ nnaꞌ Xa, ben nench naꞌ wroeꞌn nakaꞌ beꞌnn zaꞌk, kat yeyedaꞌ gan zoꞌo naꞌ, doxhen kanꞌ broeꞌn kanꞌ bzoaꞌ ganꞌ lliaꞌo naꞌ, kanꞌ za xete yellrio. \p \v 6 ’Beꞌnn kaꞌ ba brejoꞌ rao yellrionꞌ, nench naꞌ benoꞌ leakeꞌ rallnaꞌ, ba broeꞌraꞌ leakeꞌ noxhanꞌ nakoꞌ. Beꞌnn koꞌon nak akeꞌ, naꞌ ba benoꞌ leakeꞌ rallnaꞌ, naꞌ ba bzenay akeꞌ xtiꞌlloꞌn. \v 7 Naꞌ ba nnez akreꞌ yeolol danꞌ llonaꞌ, naꞌ yeolol diꞌll danꞌ lloaꞌan, naken koꞌo rweꞌ. \v 8 Le ba beꞌrén akeꞌ diꞌll danꞌ ba bzejnieꞌroꞌ nadaꞌ, naꞌ ba bzenay akeꞌn, naꞌ ba llakbeꞌe akreꞌ, da likzenꞌ bzaꞌa ganꞌ zoꞌo naꞌ, naꞌ llejleꞌ akeꞌ rweꞌkzoꞌn bseꞌloꞌ nadaꞌ. \p \v 9 ’Naꞌ llnnabaꞌ gakrén akoeꞌ. Bi llnnabaꞌ gakrenoꞌ yeolol beꞌnnach, kon beꞌnn kaꞌ ba brejoꞌ naꞌn, gakrenoꞌ le ba llonliraꞌll akeꞌ nadaꞌ, naꞌ ba nak akeꞌ rallnaꞌo. \v 10 Naꞌ yeolol beꞌnn llonliraꞌlle nadaꞌ, leskaꞌ llonliraꞌll akeꞌ rweꞌ. Naꞌ kaꞌ noteze beꞌnne nak rallnaꞌo, leskaꞌkze nak akeꞌ rallnaꞌ nadaꞌ, naꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll nadaꞌn, llroeꞌ akreꞌ nakaꞌ beꞌnn zaꞌke. \p \v 11 ’Naꞌ nnaꞌ bill soaꞌ yellrio ni, zan beꞌnn ki llonliraꞌll nadaꞌn, nna zjaniꞌt akseꞌ rao yellrio ni, naꞌ nadaꞌ ba zazaꞌa ganꞌ zoꞌo naꞌ. Xa, nakoꞌ le zeraoze beꞌnn raꞌlldaꞌo yalle, naꞌ llnnabaꞌ gakrén akoeꞌ, wkwasoꞌ da xhinnjenꞌ kaꞌle, nench nniꞌt akeꞌ gak akeꞌ toze ren no lwellj akeꞌ, kanꞌ nak lliꞌo toze. \v 12 Chak bzorén akeꞌ, benrenaꞌ yel llnebiaꞌ koꞌon llin, nench bkwasaꞌ da xhinnjenꞌ kaꞌle. Ke len naꞌ, ni toeꞌ bi blleyiꞌ, kon toze beꞌnne ba naken kweyiꞌ, nench gak doxhen kanꞌ ne xtiꞌlloꞌ danꞌ nyoj naꞌ. \p \v 13 ’Naꞌ nnaꞌ ba zazaꞌa ganꞌ zoꞌo naꞌ, naꞌ chak nna zoaꞌ yellrio ni, lloaꞌa diꞌll ki nench nniꞌt beꞌnn ki nbaraz, ka nbarazenꞌ zoaꞌ nadaꞌ. \v 14 Nadaꞌ ba beꞌrén akeꞌ xtiꞌlloꞌn. Naꞌ beꞌnn kaꞌ bi llonliraꞌll rweꞌn, llwie akreꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll nadaꞌn, danꞌ bi llonrén akeꞌ leakeꞌ txhen, kaꞌn ben akzreꞌ nadaꞌ, le bi benrenaꞌ leakeꞌ txhen. \v 15 Naꞌ ka nak beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll nadaꞌn, bi llnnabaꞌ yekaꞌa akoeꞌ rao yellrio ni, llnnabaꞌ gakrén akoeꞌ naꞌ wkweꞌjoꞌ leakeꞌ rao biteze da xhinnj da de rao yellrio ni. \v 16 Leakeꞌ bi nak akeꞌ txhen beꞌnn kaꞌ llon da xhinnj, danꞌ de rao yellrio ni, ka nadaꞌ bi llonaꞌ txhen da xhinnjenꞌ, da de rao yellrio ni. \v 17 Ben nench yichjraꞌlldaꞌo beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll nadaꞌ, gaken yall kone diꞌll li koꞌo naꞌ. Le diꞌll koꞌon naken da li. \v 18 Rweꞌn bseꞌloꞌ nadaꞌ yellrio ni, nench baddiaꞌ xtiꞌlloꞌn, leskaꞌ nadaꞌ llseꞌlaꞌ leakeꞌ, weꞌe akeꞌ xtiꞌllaꞌn rao yellrio ni. \v 19 Non kwinaꞌ rallnaꞌo, nench naꞌ leakeꞌ gak akeꞌ yall kone diꞌll li koꞌo naꞌ. \p \v 20 ’Naꞌ bi llnnabaꞌ gakrenoꞌ to leakzeꞌ, leskaꞌkze gakrenoꞌ beꞌnn kaꞌ za gonliraꞌll nadaꞌ, kat yen akreꞌ diꞌll danꞌ lloeꞌ beꞌnn ki. \v 21 Xa, ben nench yeololeꞌ gak akeꞌ toze ren lwellj akeꞌ, naꞌ gak akeꞌ lliꞌo txhen, ka rweꞌ nakoꞌ toze ren nadaꞌ, naꞌ nadaꞌ nakaꞌ rweꞌ toze. Ben nench yeyoll gak akeꞌ lliꞌo toze, nench gakbeꞌe beꞌnn kaꞌ bi llonliraꞌll rweꞌn, rweꞌkzoꞌn bseꞌloꞌ nadaꞌ. \v 22 Naꞌ yel baraꞌnn danꞌ bennoꞌ nadaꞌ, ba beꞌe akeꞌn nench nak akeꞌ toze ren beꞌnn lwellj akeꞌ, kanꞌ nak lliꞌo toze. \v 23 Leakeꞌn nak akeꞌ nadaꞌ txhen, naꞌ nadaꞌ nakaꞌ rweꞌ txhen, nench yeolol-llo gakllo toze. Gakllo toze nench gakbeꞌe beꞌnn kaꞌ bi llonliraꞌll rweꞌn, rweꞌkzoꞌn bseꞌloꞌ nadaꞌ, naꞌ gakbeꞌe akreꞌ nllieꞌkzroꞌ beꞌnn kaꞌ, kanꞌ nllieꞌroꞌ nadaꞌ. \p \v 24 ’Xa, nllieꞌroꞌ nadaꞌ ka bi nna xe yellrio naꞌte, naꞌ nonoꞌ nadaꞌ beꞌnn zaꞌke. Naꞌ lleꞌnraꞌ beꞌnn ki brejoꞌ, llonliraꞌll akeꞌ nadaꞌ, yedzorén akeꞌ nadaꞌ ganꞌ yedzoaꞌn, nench reꞌe akreꞌ nakaꞌ beꞌnn zaꞌke. \v 25 Xa, nakoꞌ beꞌnn llon da zej to lilla. Naꞌ ka nak beꞌnn kaꞌ bi llonliraꞌll nadaꞌn, leskaꞌ bi nombiaꞌ akeꞌ rweꞌ, zan nadaꞌ nombiaꞌ rweꞌ, naꞌ beꞌnn kaꞌ ba brejoꞌ gonliraꞌll akeꞌ nadaꞌ, nnez akreꞌ rweꞌn bseꞌloꞌ nadaꞌ. \v 26 Naꞌ ba bzejnieꞌ akreꞌ kanꞌ nakoꞌn, naꞌ kanꞌ llonoꞌ, naꞌ za wzejnieꞌ akllereꞌ, nench gakbeꞌe akreꞌ nllieꞌ akroeꞌ kanꞌ nllieꞌroꞌ nadaꞌ, naꞌ sorenaꞌ leakeꞌ. \c 18 \s1 Kanꞌ gok kanꞌ beꞌx akeꞌ Jesúsenꞌ \r (Mt. 26:47‑56; Mr. 14:43‑50; Lc. 22:47‑53) \p \v 1 Bayoll beꞌrén Jesúsenꞌ beꞌnn keꞌe kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ diꞌll, naꞌ bzaꞌreneꞌ leakeꞌ, naꞌ jakeꞌ chlaꞌ yeo ganꞌ nziꞌi Cedrón, ganꞌ de to reꞌj ga naz akeꞌ zan yay danꞌ nziꞌi olivos. Naꞌ bllaꞌa akeꞌ lo reꞌjenꞌ. \v 2 Naꞌ Judas beꞌnnenꞌ ba naken goneꞌ Jesúsenꞌ rallnaꞌa beꞌnn kaꞌ llwie Leꞌen, leskaꞌ nombieꞌ latjenꞌ, le da zan ras ba badop beꞌnn kaꞌ non Jesúsenꞌ txhen gannaꞌ. \v 3 Ka goken bllin Judasenꞌ, naꞌ ncheꞌe zan wakaꞌa ya kaꞌ, naꞌ ye txhonnj beꞌnn kaꞌ llap yodaꞌo braonꞌ, beꞌnn bseꞌl bxoz wnebiaꞌ kaꞌ, naꞌ ren beꞌnn fariseo kaꞌ, nench goꞌx akeꞌ Jesúsenꞌ. Zjanoꞌx akeꞌ no da llseniꞌ, naꞌ zjanoꞌx akeꞌ no yiꞌ yell yay, naꞌ zjanaꞌl akeꞌ spad. \v 4 Naꞌ Jesúsenꞌ ba nnezreꞌ yeolol ka da kaꞌ gak keꞌen, naꞌll bllojeꞌ jatileꞌ leakeꞌ, naꞌll golleꞌ leakeꞌ: \p —¿No llayirjre? \p \v 5 Naꞌll lle akeꞌ Leꞌe: \p —Jesús beꞌnn Nazaret. \p Naꞌll goll Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Nadaꞌn. \p Naꞌ Judas beꞌnnenꞌ wde Leꞌe rao naꞌa beꞌnn kaꞌ, llwie Leꞌen, zereneꞌ leakeꞌ. \v 6 Kate goll Jesúsenꞌ leakeꞌ: “Nadaꞌn”, le babiꞌ akteꞌ skoꞌllre, byal akeꞌ rao yonꞌ. \v 7 Naꞌll da yobre goll Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —¿Nonꞌ llayirjre? \p Naꞌll bne akeꞌ: \p —Jesús beꞌnn Nazaretenꞌ llayirjtoꞌ. \p \v 8 Naꞌ bne Jesúsenꞌ: \p —Ba bnetiaꞌ. Chaꞌ nadaꞌn llayirjre, leweꞌe latje wayej beꞌnn ki. \p \v 9 Kaꞌ bneꞌe nench gok kanꞌ ba bdixjweꞌreꞌ, kanꞌ bneꞌe: “Ni to beꞌnn kaꞌ ba brej Diosenꞌ gonliraꞌlle nadaꞌ, bi kweyiꞌ akeꞌ.” \v 10 Naꞌ Simón Pedronꞌ naꞌle to spad, naꞌ le blechjteꞌn bdineꞌn beꞌnn wen llin ke bxoz braonꞌ, bchoyteꞌ nayeꞌ chaꞌwenꞌ. Naꞌ beꞌnnenꞌ benreꞌ kaꞌ, reꞌe Malco. \v 11 Naꞌll lle Jesúsenꞌ Pedronꞌ: \p —Bagoꞌ spad koꞌon lo rille. ¿Llakroꞌ bi llayaꞌl gak danꞌ ba nllia Xaꞌ Diosenꞌ biaꞌa gak kiaꞌn? \s1 Bcheꞌe akeꞌ Jesúsenꞌ rao beꞌnnenꞌ re Anás \r (Mat. 26:57‑58; Mr. 14:53‑54; Lc. 22:54) \p \v 12 Naꞌ wakaꞌa ya kaꞌ ren xan akeꞌn, naꞌ beꞌnn kaꞌ llape yodaꞌo brao ke beꞌnn Israel kaꞌ, beꞌx akeꞌ Jesúsenꞌ, naꞌ bchej akeꞌ Leꞌe. \v 13 Naꞌ bcheꞌe akeꞌ Leꞌe da nell rao beꞌnnenꞌ nziꞌi Anás, xa noꞌr ke beꞌnnenꞌ nziꞌi Caifás. Naꞌ Caifás naꞌ gokeꞌ bxoz brao ke beꞌnn Israel kaꞌ, ka iz naꞌ. \v 14 Naꞌ Caifás naꞌn golleꞌ beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ, naksen wen ke akeꞌ, toze beꞌnne gat ker ke da kweyiꞌ yeololeꞌ. \s1 Pedronꞌ bi bchebeꞌ chaꞌ nombieꞌ Jesúsenꞌ \r (Mt. 26:69‑70; Mr. 14:66‑68; Lc. 22:55‑57) \p \v 15 Simón Pedronꞌ ren ye to beꞌnn non Jesúsenꞌ txhen, bnao akeꞌ Leꞌe. Naꞌ bxoz braonꞌ nombieꞌ beꞌnnenꞌ ye to, naꞌllenꞌ gok byoꞌreneꞌ Jesúsenꞌ liaꞌ ke bxoz braonꞌ. \v 16 Naꞌ Pedronꞌ bagaꞌnneꞌ lloaꞌ yoꞌze. Naꞌ beꞌnnenꞌ ye to, danꞌ nombieꞌ bxoz wnebiaꞌ naꞌn, beꞌreneꞌ noꞌrenꞌ diꞌlle, beꞌnnenꞌ lliꞌ llapeꞌ lloaꞌ yoꞌ naꞌ, nench broeꞌ Pedronꞌ. \v 17 Naꞌ noꞌrenꞌ llap lloaꞌ yoꞌ naꞌ, golleꞌ Pedronꞌ: \p —¿Kere renoꞌ rweꞌn llzenayoꞌ danꞌ llroeꞌ llsed beꞌnn ni? \p Naꞌll bne Pedronꞌ: \p —Kaꞌa, bi renaꞌ. \p \v 18 Naꞌ llak zay, naꞌ nbek beꞌnn wen llin kaꞌ to yiꞌ barje, naꞌ zjazellá akeꞌ lloaꞌ yiꞌn, llachaꞌa kwin akeꞌ. Naꞌ Pedronꞌ le jaserenteꞌ leakeꞌ lloaꞌ yiꞌn, llachaꞌa kwineꞌ. \s1 Bnnab akreꞌ Jesúsenꞌ bi danꞌ llroeꞌ llsedreꞌ beꞌnn kaꞌ \r (Mt. 26:59‑66; Mr. 14:55‑64; Lc. 22:66‑71) \p \v 19 Naꞌ beꞌnnenꞌ nak bxoz braonꞌ, bnnabreꞌ Jesúsenꞌ nonꞌ llzenay danꞌ llroeꞌ llsedreꞌn, naꞌ danꞌ llzejnieꞌreꞌn. \v 20 Naꞌ lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Ba biaꞌa diꞌll doxhente, naꞌ da zan ras broeꞌ bsedraꞌ lo yodaꞌo kellonꞌ, naꞌ liaꞌ yodaꞌo brao, ganꞌ ll-llay yeolol beꞌnn wrall kello kaꞌ. Naꞌ bi biaꞌan ga ngaꞌch. \v 21 ¿Bixchen llnnabzroꞌ nadaꞌ? Bnnabe beꞌnn kaꞌ badzenay danꞌ broeꞌ bsedraꞌ naꞌ. Leakeꞌn nneze bi diꞌllenꞌ biaꞌa. \p \v 22 Bayoll bne Jesúsenꞌ kaꞌ, naꞌ to beꞌnnenꞌ llape yodaꞌo brao naꞌ, zereneꞌ gannaꞌ, le broꞌteꞌ to ke xaꞌyeꞌ, lleꞌe Leꞌe: \p —¿Kaꞌ llayaꞌl yelliꞌo diꞌll ke beꞌnnenꞌ nak bxoz braonꞌ? \p \v 23 Naꞌll goll Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Chaꞌ bi da xhinnj ba bniaꞌ, bne chet kaꞌ, naꞌ chaꞌ bniaꞌ da wen, ¿bixchen llgapoꞌ nadaꞌ? \p \v 24 Naꞌ Anásenꞌ bdieꞌ Jesúsenꞌ nllejtezeꞌ taꞌkeꞌ rao Caifásenꞌ, beꞌnnenꞌ nakeꞌ bxoz braonꞌ. \s1 Pedronꞌ bi bchebeꞌ chaꞌ nombieꞌ Jesúsenꞌ \r (Mt. 26:71‑75; Mr. 14:69‑72; Lc. 22:58‑62) \p \v 25 Naꞌ lliꞌ Pedronꞌ lloaꞌ yiꞌn nench llalleꞌreꞌ, naꞌll lle beꞌnn kaꞌ zjallaꞌa naꞌ leꞌe: \p —¿Kere renkzoꞌ rweꞌn nakoꞌ beꞌnn ke beꞌnn ni? \p Naꞌ bi bchebeꞌ, bneꞌe: \p —Kaꞌa, bi renaꞌ. \p \v 26 Naꞌ to beꞌnn wen llin ke bxoz braonꞌ, nakeꞌ biꞌch lwellj beꞌnnenꞌ bchoy Pedronꞌ nay naꞌ, naꞌ golleꞌ leꞌe: \p —¿Kere rweꞌn breꞌraꞌ renoꞌ Jesúsenꞌ lo reꞌj, ganꞌ llaꞌa yay olivos kaꞌ? \p \v 27 Naꞌll Pedronꞌ da yobre kere bchebeꞌ, naꞌ le bllellte lekwnꞌ. \s1 Bcheꞌe akeꞌ Jesúsenꞌ rao Pilatonꞌ \r (Mr. 27:1‑2, 11‑14; Mr. 15:1‑5; Lc. 23:1‑5) \p \v 28 Ka ba lleniꞌ naꞌ, brej akeꞌ Jesúsenꞌ ganꞌ zo Caifásenꞌ, naꞌ bcheꞌe akeꞌ Leꞌe rao beꞌnnenꞌ llon yel koxchisenꞌ. Naꞌ bi byoꞌrén beꞌnn kaꞌ ll-lliayiꞌll Jesúsenꞌ, ganꞌ zo beꞌnnenꞌ llon yel koxchisenꞌ, le kanꞌ nak danꞌ nao beꞌnn Israel kaꞌ, bi gak gao akeꞌ katenꞌ gaꞌl lnni paskwnꞌ, chaꞌ choꞌ akeꞌ ganꞌ zjallaꞌa beꞌnn bi nake beꞌnn Israel. \v 29 Naꞌllenꞌ blloj Pilatonꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —¿Bixha ben beꞌnn ninꞌ? ¿Bi ken llaore xhia keꞌe? \p \v 30 Naꞌll bne beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ: \p —Chenak beꞌnn ni bi nakeꞌ beꞌnn wen da xhinnj, bi yedwaꞌtoeꞌ rao naꞌo chenake. \p \v 31 Naꞌll lle Pilatonꞌ leakeꞌ: \p —Leyecheꞌe chaꞌ, naꞌ legón yel koxchis keꞌen kanꞌ ne ley keré naꞌ. \p Naꞌll ne beꞌnn wnebiaꞌ ke Israel kaꞌ: \p —Bi de latj gottoꞌ no beꞌnne. \p \v 32 Naꞌ bzoa diꞌll kanꞌ bne Jesúsenꞌ kanꞌ bzejnieꞌreꞌ, akre gon akeꞌ got akeꞌ Leꞌe. \v 33 Naꞌll bayoꞌ Pilatonꞌ lo yoꞌn da yobre, naꞌll goxheꞌ Jesúsenꞌ, lleꞌe Leꞌen: \p —¿Rweꞌn nakoꞌ Rey ke beꞌnn Israel kaꞌ? \p \v 34 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —¿Da gorjlaꞌllzoꞌn llnnaboꞌ, chaꞌ nollrenꞌ goll rweꞌ kaꞌ? \p \v 35 Naꞌll lle Pilatonꞌ Leꞌe: \p —¿Llakroꞌ chaꞌ beꞌnn Israel nadaꞌn? Beꞌnn Israel wrall koꞌo kaꞌn, naꞌ bxoz wnebiaꞌ keré kaꞌn, bde akeꞌ rweꞌ ganni. ¿Bixha da xhinnj benoꞌ naꞌn? \p \v 36 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Nllaꞌre nak yel llnebiaꞌ kiaꞌn, ka ke beꞌnn llnebiaꞌ yellrio ni. Chenak yel llnebiaꞌ kiaꞌn naken ke yellrio ni, wdil beꞌnn kaꞌ llzenay kiaꞌn chenak, naꞌ bi gakaꞌ rao naꞌa beꞌnn wnebiaꞌ ke Israel kaꞌ chenake. Zan yel llnebiaꞌ kiaꞌn bi naken ke yellrio ni. \p \v 37 Naꞌll lle Pilatonꞌ Leꞌe: \p —¿Rweꞌn nakoꞌ rey chaꞌ? \p Naꞌll goll Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Da li kanꞌ neꞌo naꞌ, nakaꞌ rey, naꞌ ba bedaꞌ yellrio ni, nench wzejnieꞌraꞌ beꞌnnach diꞌll linꞌ, naꞌ yeolol beꞌnn llon ak txhen diꞌll linꞌ, llzenay akeꞌ kiaꞌ. \s1 Bchoybiaꞌ akeꞌ gat Jesusenꞌ \r (Mt. 27:15‑31; Mr. 15:6‑20; Lc. 28:13‑25) \p \v 38 Naꞌll lle Pilatonꞌ Leꞌe: \p —¿Bi danꞌ nak diꞌll linꞌ? \p Bayoll bne Pilatonꞌ kaꞌ, naꞌ bllojeꞌ ye to chiꞌi, ganꞌ zjallaꞌa beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —Bibi da xhinnj nroeꞌn ke beꞌnnenꞌ chaꞌ bi lloneꞌ. \v 39 Naꞌ ka nak danꞌ llonre yeo iz, de wsanaꞌ to beꞌnn yoꞌ rill ya rao lnni Paskwnꞌ. ¿Lleꞌnere wsanaꞌ beꞌnnenꞌ nak rey keré, beꞌnn Israel? \p \v 40 Naꞌll besiaꞌ akeꞌ, ne akeꞌ: \p —¡Bi wasanoꞌ beꞌnn naꞌ! ¡Barrabás naꞌ basán! \p Naꞌ Barrabásenꞌ nakeꞌ to beꞌnn wan. \c 19 \p \v 1 Naꞌll goll Pilatonꞌ beꞌnn kaꞌ, bdin akeꞌ Jesúsenꞌ. \v 2 Naꞌ wakaꞌa ya kaꞌ, ben akeꞌ to da broꞌ akeꞌ yichjeꞌ de lba yeꞌche. Bayoll naꞌ, bwakw akeꞌ Leꞌe to raꞌll morad, ka da kaꞌ llonrén no beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ llin. \v 3 Naꞌll lltitj akreꞌ Leꞌe, naꞌ broꞌ akeꞌ ke xaꞌyeꞌ, naꞌ llasné akeꞌ: \p —¡Sechga ke beꞌnn wnebiaꞌ ke beꞌnn Israel kaꞌ! \p \v 4 Naꞌll blloj Pilatonꞌ da yobre lleꞌe leakeꞌ: \p —Kwejaꞌ beꞌnnenꞌ da yobre, nench nnézere bibi da xhinnj llallelraꞌ, chaꞌ bi noneꞌ. \p \v 5 Naꞌ blloj Jesúsenꞌ yoꞌte danꞌ yichjeꞌ, danꞌ nak de lba yeꞌch naꞌ, naꞌ nakteꞌ raꞌll moradenꞌ. Naꞌ bne Pilatonꞌ: \p —Ganni ba ze beꞌnnenꞌ nnaꞌ. \p \v 6 Naꞌ xan bxoz kaꞌ, naꞌ ren beꞌnn kaꞌ llape yodaꞌo braonꞌ, ka breꞌe akreꞌ Jesúsenꞌ, naꞌll besiaꞌ akeꞌ da zan ras bne akeꞌ: \p —¡Bdeꞌe leꞌ yay cruz! ¡Bdeꞌe leꞌ yay cruz! \p Naꞌll lle Pilatonꞌ leakeꞌ: \p —Lewcheꞌe chet kaꞌ, naꞌ lewdeꞌe reꞌ leꞌ yay cruzenꞌ, le bibi da xhinnj llallelraꞌ chaꞌ bi noneꞌ. \p \v 7 Naꞌ beꞌnn Israel kaꞌ, lle akeꞌ leꞌe: \p —De to ley ketoꞌ da nen, llayaꞌl gateꞌ danꞌ neꞌe nakeꞌ Xhiꞌnn Dios, le beꞌnnachze Leꞌe. \p \v 8 Naꞌ ba llalleb Pilatonꞌ kanꞌ ba llaken, naꞌ ka benreꞌ xtiꞌll akeꞌn, blleblleꞌ. \v 9 Naꞌ bayoeꞌ da yobre ganꞌ llieꞌ llnebieꞌn, zancheꞌe Jesúsenꞌ, naꞌ llnnabreꞌ Leꞌe: \p —¿Gaxha beꞌnne rweꞌ? \p Naꞌ bi balliꞌkze Jesúsenꞌ xtiꞌlleꞌn. \p \v 10 Naꞌll lle Pilatonꞌ Leꞌe: \p —¿Bi llalliꞌo xtiꞌllaꞌn? ¿Bi nnezroꞌ nadaꞌ napaꞌ yel llnebiaꞌ da yesanaꞌ rweꞌ, naꞌ napaꞌ yel llnebiaꞌ wchoybiaꞌ koꞌo, wdaꞌa akeꞌ rweꞌ leꞌ yay cruzenꞌ? \p \v 11 Naꞌ balliꞌi Jesúsenꞌ xtiꞌlleꞌ, golleꞌ leꞌe: \p —Bibi yel llnebiaꞌ napoꞌ chenak bibi nonn Diosenꞌ rweꞌ. Zan beꞌnnenꞌ bde nadaꞌ rao naꞌon, naplleꞌ doꞌl ka rweꞌ. \p \v 12 Naꞌll bayirjlaꞌll Pilatonꞌ akre goneꞌ wasaneꞌ Jesúsenꞌ. Naꞌ beꞌnn Israel kaꞌ, besiaꞌ akeꞌ ne akeꞌ: \p —Chaꞌ ba llasanoꞌ beꞌnn ni, bi llonoꞌ kanꞌ ne beꞌnn wnebiaꞌ ke Romanꞌ, le noteze beꞌnn chaꞌ lloneꞌ kwineꞌ ka to beꞌnn llnebiaꞌ, naꞌ llkwaseꞌ beꞌnn wnebiaꞌn nziꞌi César kaꞌle. \p \v 13 Naꞌll ka bayoll bene Pilatonꞌ xtiꞌll akeꞌn, brejeꞌ Jesúsenꞌ liaꞌre, naꞌ renkze leꞌe bllojreneꞌ, naꞌ bllieꞌ ganꞌ lloneꞌ yel koxchisenꞌ, to latje danꞌ nziꞌi Ganꞌ Nak Rao Yej, diꞌll hebreo nziꞌn Gábata. \v 14 Ka do wawill, ka wxere za sorao lnni Paskwnꞌ goll Pilatonꞌ beꞌnn Israel kaꞌ: \p —Ganni zo Rey kerénꞌ. \p \v 15 Naꞌll bzorao akeꞌ llosiaꞌ akeꞌ da yobre, llasné akeꞌ: \p —¡Llayaꞌl gateꞌ! ¡Bdeꞌe leꞌ yay cruz! \p Naꞌll lle Pilatonꞌ leakeꞌ: \p —¿Rey keré ninꞌ, wdaꞌa Leꞌe leꞌ yay cruz? \p Naꞌll bne bxoz wnebiaꞌ kaꞌ: \p —Kere rey ketoꞌ beꞌnnenꞌ, toze César naꞌn nak beꞌnn llnebiaꞌ netoꞌ. \p \v 16 Naꞌll bde Pilatonꞌ Jesúsenꞌ rao naꞌa akeꞌ, nench wdaꞌa akeꞌ Leꞌe leꞌ yay cruzenꞌ. Naꞌll bzaꞌa akeꞌ Jerusalén naꞌ, bcheꞌe akteꞌ Jesúsenꞌ lloaꞌ yellre. \s1 Bdaꞌa akeꞌ Jesúsenꞌ leꞌ yay cruz \r (Mt. 27:32‑44; Mr. 15:21‑32; Lc. 23:26‑43) \p \v 17 Naꞌ zej Jesúsenꞌ noeꞌ yay cruz keꞌen, naꞌ bllineꞌ to latje ganꞌ nziꞌi Latj ke Llit Wat, diꞌll hebreo nziꞌn Gólgota. \v 18 Naꞌ bdaꞌa akeꞌ Leꞌe leꞌ yay cruzenꞌ, naꞌ leskaꞌ bdaꞌa akeꞌ ye chope beꞌnne leꞌ yay cruzenꞌ chlaꞌ weje kwit Jesúsenꞌ. \v 19 Naꞌ Pilatonꞌ bzojeꞌ yichj yay cruz keꞌen. Diꞌllenꞌ bzojenꞌ nen: “Jesús beꞌnn Nazaret, Rey ke beꞌnn Israel kaꞌ”. \v 20 Bzojeꞌn diꞌll hebreo, naꞌ diꞌll griego, naꞌ diꞌll latín. Naꞌ zan beꞌnn Israel kaꞌ bel akeꞌn, le ganꞌ bdaꞌa Jesúsenꞌ leꞌ yay cruzenꞌ, naken awlloze Jerusalén naꞌ. \v 21 Naꞌ bxoz wnebiaꞌ kaꞌ ke Israelenꞌ, goll akeꞌ Pilatonꞌ: \p —Bi wzojoꞌn: “Rey ke beꞌnn Israel kaꞌ”, wenre bzojen: “Leꞌen bneꞌe nakeꞌ rey ke beꞌnn Israel kaꞌ.” \p \v 22 Naꞌll bne Pilatonꞌ: \p —Da ba nzojaꞌ ba nyojkzen naꞌ. \p \v 23 Ka bayoll bdaꞌa beꞌnn wakaꞌa ya kaꞌ Jesúsenꞌ leꞌ yay cruzenꞌ, naꞌll bxhiꞌi akeꞌ xharaꞌneꞌn, naꞌ ben akeꞌn tapre, naꞌ bxhiꞌi akeꞌ twejeꞌn. Naꞌ leskaꞌ bxhiꞌi akeꞌ ye to xheꞌe danꞌ nak to chewalize, bibi dia zon. \v 24 Naꞌll lle lwellj akeꞌ: \p —Bi wcheꞌzllon, wenre chitjenllon, naꞌ norllo yedoꞌle len. \p Naꞌ kanꞌ ben akeꞌ naꞌ, bzoa diꞌll kanꞌ nyoj xtiꞌll Diosenꞌ nen: “Blaꞌ akeꞌ xharaꞌnaꞌn, naꞌ raꞌll danꞌ llakaꞌ naꞌ, bditj akeꞌn.” \p \v 25 Naꞌ kaꞌlze ganꞌ zo cruz ke Jesúsenꞌ, ze María beꞌnnenꞌ nak xhneꞌe naꞌ, ren bir xhnaꞌ Jesús naꞌ, naꞌ María beꞌnnenꞌ nakeꞌ noꞌr ke Cleofas, naꞌ María Magdalena. \v 26 Ka breꞌe Jesúsenꞌ ze xhneꞌen kaꞌlze, naꞌ ren ye to beꞌnnenꞌ nak leꞌe txhen, beꞌnnenꞌ nllieꞌ Jesúsenꞌ kwis, naꞌll lleꞌe xhneꞌen: \p —Beꞌnn naꞌ gakeꞌ ka xhiꞌnnoꞌ. \p \v 27 Naꞌll lleꞌe beꞌnnenꞌ non Leꞌe txhen naꞌ: \p —Beꞌnn ni gakeꞌ ka xhnaꞌo. \p Naꞌ lla naꞌte beꞌnnenꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, bxhieꞌ leꞌe, beneꞌ leꞌe ka xhneꞌe. \s1 Kanꞌ gok kanꞌ got Jesúsenꞌ \r (Mt. 27:45‑66; Mr. 15:33‑41; Lc. 23:44‑49) \p \v 28 Bde naꞌ, ba nneze Jesúsenꞌ ba gok yeolol da kaꞌ llayaꞌl gak keꞌen, kanꞌ ne xtiꞌll Diosenꞌ danꞌ nyoj naꞌ, bneꞌe: \p —Bilraꞌ nis. \p \v 29 Naꞌ de raꞌt zo zichj da yoll to lo leo daꞌo. Naꞌ to beꞌnnenꞌ bzaꞌlleꞌ zo zichjenꞌ to da nak ka xhiꞌre, bzoeꞌn to rao xhis ke yay danꞌ nziꞌi hisopo, naꞌ bliseꞌn llaꞌre, naꞌ bzoeꞌn lloaꞌ Jesúsenꞌ. \v 30 Naꞌ bayoll bxhoꞌp Jesúsenꞌ da zichjenꞌ, bneꞌe: \p —Ba gok yeolol da llayaꞌl gak, naꞌll le baxhexjte yichjeꞌn, naꞌ bayoneꞌ spíritu keꞌen rallnaꞌa Diosenꞌ, naꞌ goteꞌ. \s1 To beꞌnn wakaꞌa ya goꞌde lanz lwit Jesúsenꞌ \p \v 31 Naꞌllenꞌ beꞌnn wnebiaꞌ ke Israel kaꞌ, ba llseniaꞌ akeꞌ gaꞌl lnni Paskw ke akeꞌn, naꞌ jannab akeꞌ rao Pilatonꞌ, weꞌe latj lljatichj wakaꞌa ya keꞌe kaꞌ niaꞌ beꞌnn kaꞌ zjadaꞌa leꞌ yay cruzenꞌ, nench yob gat akeꞌ, naꞌ yeletj akeꞌ leakeꞌ leꞌ yay cruz kaꞌ, le bill lleꞌn akreꞌ taꞌlle beꞌnn kaꞌ leꞌ yay cruzenꞌ lla nbaꞌnne ke akeꞌn. \v 32 Naꞌll jak wakaꞌa ya kaꞌ, jatichj akeꞌ llop laꞌte niaꞌ beꞌnnenꞌ daꞌa kwit Jesúsenꞌ chlaꞌ. Naꞌ leskaꞌ ben akreꞌ beꞌnnenꞌ bdaꞌa ye chlaꞌ. \v 33 Naꞌ ka bllin akeꞌ ganꞌ daꞌa Jesúsenꞌ, naꞌ breꞌe akereꞌ ba goteꞌ. Naꞌll bill bdichj akeꞌ nieꞌ kaꞌ. \p \v 34 Naꞌ to wakaꞌa yanꞌ goꞌdeꞌ to da látit lwit Jesúsenꞌ, naꞌ braꞌn llen ren nis. \v 35 Nadaꞌ breꞌraꞌ kanꞌ goken, naꞌ nnezraꞌ lloaꞌa diꞌll li, nench chejleꞌ reꞌ. \v 36 Naꞌ da kaꞌn gok ke Jesúsenꞌ, nench gok kanꞌ ne xtiꞌll Diosenꞌ danꞌ nyoj keꞌe, nen: “Ni to llit yoeꞌ bi chichj akeꞌ.” \v 37 Naꞌ ye to ganꞌ nen: “Yeswia akeꞌ beꞌnnenꞌ ba bllia akeꞌ weꞌe.” \s1 Bkwaꞌch akeꞌ Jesúsenꞌ \r (Mt. 27:57‑61; Mr. 15:42‑47; Lc. 23:50‑56) \p \v 38 Bayoll gok yeolol da kaꞌ, José beꞌnnenꞌ nak beꞌnn yell ganꞌ nziꞌi Arimatea, jannabreꞌ Pilatonꞌ weꞌe latj yeletjeꞌ Jesúsenꞌ. Naꞌ beꞌe Pilatonꞌ latj. Naꞌll byej Josénꞌ jaletjeꞌ Jesúsenꞌ. Josénꞌ ba llejleꞌ ka nak danꞌ broeꞌ bsede Jesúsenꞌ, naꞌ ba llonliraꞌlleꞌ Leꞌe llillize, le llebeꞌ beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ. \v 39 Naꞌ leskaꞌ byej Nicodemonꞌ beꞌnnenꞌ ba byej ganꞌ zo Jesúsenꞌ ba gole, naꞌ noꞌxe to da laꞌ xhix, da nchix nell danꞌ nziꞌi mirra, naꞌ ren to yezj danꞌ nziꞌi áloes, ka do chonn rrobenꞌ. \v 40 Naꞌll bchel akeꞌ kwerp ke Jesúsenꞌ to raꞌll xhen, naꞌ ren danꞌ laꞌ xhix naꞌ, le kaꞌ llon beꞌnn Israel kaꞌ, llkwaꞌch akeꞌ beꞌnn wat ke akeꞌ kaꞌ. \v 41 Kwitze ganꞌ bdaꞌa akeꞌ Jesúsenꞌ leꞌ yay cruzenꞌ, de to reꞌj ga naz akeꞌ yay ak. Naꞌ gannaꞌ ben akeꞌ to bloj, nench ben akeꞌn ka to ba, naꞌ nono nna choꞌ beꞌnn wat rao yellrionꞌ. \v 42 Ka llanꞌ got Jesúsenꞌ naken llanꞌ llsiniaꞌ akeꞌ ke lla nbaꞌnne, naꞌllenꞌ llyen akreꞌ wkwaꞌch akeꞌ Leꞌe awlloze. \c 20 \s1 Jesúsenꞌ babaneꞌ radj beꞌnn wat kaꞌ \r (Mt. 28:1‑10; Mr. 16:1‑8; Lc. 24:1‑12) \p \v 1 Naꞌ bal dmio naꞌ, nna nakte xchole, byej María Magdalena lloaꞌ broj ganꞌ broꞌ akeꞌ Jesúsenꞌ. Naꞌ breꞌreꞌ ganꞌ bgaꞌch Jesúsenꞌ, ba bagaꞌa yejenꞌ danꞌ bdaꞌa akeꞌ lloaꞌ ba naꞌ. \v 2 Naꞌll bazaꞌdoeꞌ bayejeꞌ ganꞌ zo Simón Pedronꞌ, naꞌ ren ye to beꞌnn nak Jesúsenꞌ txhen, beꞌnnenꞌ nllieꞌ Jesúsenꞌ kwis, naꞌll lleꞌe leakeꞌ: \p —Ba babej akeꞌ Xanllonꞌ lo banꞌ, naꞌ bi nnézetoꞌ ga jaloꞌ akeꞌ Leꞌe. \p \v 3 Naꞌll bzaꞌa Pedronꞌ ren beꞌnnenꞌ ye to, jakeꞌ lloaꞌ brojenꞌ. \v 4 Llopteꞌ bzaꞌdo akeꞌ, bixha beꞌnnenꞌ ye to bzaꞌdolleꞌ ye raꞌte res ka Simón Pedronꞌ, naꞌ byoblleꞌ bllineꞌ lloaꞌ banꞌ ka leꞌe. \v 5 Naꞌll blleꞌkeꞌ bwieꞌ lo banꞌ, naꞌ breꞌreꞌ raꞌll kaꞌ, zjalliꞌn lo ba naꞌ, naꞌ bi byoeꞌ. \v 6 Le bllinte Simón Pedronꞌ, le byoꞌteꞌ lo brojenꞌ, naꞌ breꞌreꞌ raꞌll kaꞌ zjalliꞌn loe naꞌ. \v 7 Naꞌ bay danꞌ bchel akeꞌ yichjeꞌn, bi lliꞌn ganꞌ lliꞌ raꞌll kaꞌ, lliꞌten chlaꞌre ndoben. \v 8 Naꞌ byoꞌrén beꞌnnenꞌ ye to, le bi nna choeꞌ, laꞌkze byoblleꞌ bllineꞌ lloaꞌ ba naꞌ. Naꞌll breꞌreꞌ kanꞌ naken naꞌ, naꞌtelle byejleꞌe. \v 9 Le bi nna chejnieꞌ akreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ danꞌ nyoj nen, llayaꞌleꞌ yebaneꞌ radj beꞌnn wat kaꞌ. \v 10 Naꞌll bazaꞌa akeꞌ, naꞌ jayakeꞌ yoꞌ ganꞌ zo akeꞌn. \s1 María Magdalenanꞌ breꞌreꞌ nbankze Jesúsenꞌ \r (Mr. 16:9‑11) \p \v 11 Naꞌ Maríanꞌ bagaꞌnneꞌ kaꞌlte lloaꞌ banꞌ, bzeꞌe belleꞌ. Nna bellteꞌ naꞌn, blleꞌkeꞌ naꞌ bwieꞌ lo ba naꞌ. \v 12 Naꞌ breꞌreꞌ chop angl beꞌnn nak akeꞌ raꞌll lliche, zjalliꞌ akeꞌ lo ba naꞌ, toeꞌ lliꞌ yichjre ganꞌ bxhoa Jesúsenꞌ, naꞌ ye toeꞌ lliꞌ xhnieꞌre ganꞌ bxhoeꞌ naꞌ. \v 13 Naꞌll lle akeꞌ noꞌrenꞌ: \p —¿Bixchen belloꞌ noꞌre? \p Naꞌll ballieꞌ xtiꞌll akeꞌn, bneꞌe: \p —Ba badrej akeꞌ Xanllonꞌ, naꞌ gara jaroꞌ akreꞌ Leꞌe. \p \v 14 Bayoll bne Maríanꞌ kaꞌ, ka bayechjkzereꞌ zellá Jesúsenꞌ koꞌllre; naꞌ bi gokbeꞌreꞌ chet kaꞌ Leꞌen. \v 15 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —¿Bixchen belloꞌ noꞌre? ¿Noxhanꞌ llayirjoꞌ? \p Maríanꞌ llakreꞌ chaꞌ beꞌnne llap reꞌj naꞌn, naꞌll balwilleꞌ leꞌe, lleꞌe Leꞌe: \p —Bne, chaꞌ rweꞌn jasanoeꞌ ga yobre, bne nadaꞌ ga jasanoeꞌ nench lljaxhieꞌ. \p \v 16 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —¡María! \p Naꞌll byechj Maríanꞌ da yobre, naꞌ lleꞌe Leꞌe: \p —¡Raboni! —diꞌll hebreo lleꞌnen nen beꞌnn llzejnieꞌ beꞌnne. \p \v 17 Jesúsenꞌ lleꞌe leꞌe: \p —Bi goꞌxoꞌ nadaꞌ, le bi nna yeyepaꞌ yebá ganꞌ zo Xaꞌ naꞌ. Bayejrén beꞌnn kaꞌ ba bzenay xtiꞌllaꞌn, beꞌnn kaꞌ nak ka biꞌchaꞌ, ka zanaꞌ, naꞌ goll akeꞌ yeyepaꞌ ganꞌ zo Xaꞌn, beꞌnnenꞌ nakrenkze Xare. Nakeꞌ Dios beꞌnnenꞌ llonaꞌ nadaꞌ xhen, leskaꞌ nakeꞌ Dios beꞌnnenꞌ llonre xhen. \p \v 18 Naꞌll bazaꞌa María Magdalenanꞌ, jadixjweꞌreꞌ yezikre beꞌnn kaꞌ llzenay xtiꞌll Jesúsenꞌ, le ba breꞌreꞌ Leꞌen. \s1 Jesúsenꞌ broeꞌraweꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen \r (Mt. 28:16‑20; Mr. 16:14‑18; Lc. 24:36‑49) \p \v 19 Naꞌ gol lleꞌ dmio naꞌ, nna ndop beꞌnn kaꞌ non Jesúsenꞌ txhen lo yoꞌn neyjchochten, le lleb akeꞌ beꞌnn wnebiaꞌ ke beꞌnn Israel kaꞌ. Naꞌ byoꞌ Jesúsenꞌ, naꞌ jaseꞌe kllol beꞌnn kaꞌ, naꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —Lesó nbaraz lo yichjraꞌlldaꞌore. \p \v 20 Bayoll bneꞌe kaꞌ, le broeꞌtereꞌ leakeꞌ lo taꞌkeꞌn, naꞌ ren lwiteꞌ naꞌ. Naꞌll bawé akreꞌ kwis, ka breꞌe akreꞌ Xanllonꞌ. \v 21 Naꞌ lleꞌe leakeꞌ da yobre: \p —Lesó nbaraz lo yichjraꞌlldaꞌore. Kanꞌ bseꞌl Xaꞌn nadaꞌ yellrio ni, baddiaꞌ xtiꞌlleꞌn, leskaꞌ nadaꞌ llseꞌlaꞌ reꞌ weꞌre xtiꞌllaꞌn. \p \v 22 Bayoll bneꞌe kaꞌ, naꞌll brobeꞌ leakeꞌ, naꞌ golleꞌ leakeꞌ: \p —Lesiꞌi Spíritu ke Diosenꞌ. \v 23 Beꞌnn kaꞌ yereꞌ: “Ba banit barán da xhinnj keré kaꞌ”, ba bnitraokzen naꞌ, naꞌ beꞌnn yereꞌ: “Bi nna yenitrao da xhinnj keré kaꞌ”, bi nna yenitraokzen naꞌ. \s1 Tomásenꞌ breꞌreꞌ nbankze Jesúsenꞌ \p \v 24 Naꞌ Tomás beꞌnnenꞌ bsiꞌi akeꞌ Tomás Dídimo, beꞌnn ren rao beꞌnn chllinn kaꞌ, bi zoeꞌ kanꞌ jaroeꞌrao Jesúsenꞌ leakeꞌ lleꞌ dmio naꞌ. \v 25 Naꞌ beꞌnn kaꞌ yelaꞌ goll akeꞌ leꞌe: \p —Ba breꞌtoꞌ Xanllonꞌ. \p Naꞌll lle Tomásenꞌ leakeꞌ: \p —Bi chejliaꞌ chaꞌ nbaneꞌ, chaꞌ bi reꞌraꞌ lo taꞌkeꞌn ganꞌ bzo akeꞌ klav kaꞌ, naꞌ wzeb xhbenaꞌ ganꞌ bdeb klav kaꞌ, naꞌ ren leꞌ lwiteꞌ naꞌ. \p \v 26 Ka bde to xhman naꞌ, badop akeꞌ lo yoꞌn da yobre, naꞌ zerén Tomásenꞌ leakeꞌ. Naꞌ laꞌkze neyjte yoꞌn, byoꞌ Jesúsenꞌ da yobre, naꞌ jaseꞌe radj akeꞌn, naꞌ bneꞌe: \p —Lesó nbaraz lo yichjraꞌlldaꞌore. \p \v 27 Naꞌll golleꞌ Tomásenꞌ: \p —Bwia lo taꞌkaꞌ ki, naꞌ bzeb xhbenoꞌn. Naꞌ bzeb naꞌon lwitaꞌ ni, nench chejleꞌo. Bi gakoꞌ beꞌnn bi llejleꞌ, byejleꞌchga. \p \v 28 Naꞌll bne Tomásenꞌ: \p —¡Xanaꞌ, naꞌ Dios kiaꞌ! \p \v 29 Naꞌll bne Jesúsenꞌ, lleꞌe Tomásenꞌ: \p —Tomás, ba byejleꞌo danꞌ ba breꞌroꞌ nadaꞌn. Nbaraz ke beꞌnn kaꞌ ba llejleꞌ akeꞌ, laꞌkze bi nna reꞌe akreꞌ nadaꞌ. \s1 Da kinꞌ nyoj nench chejleꞌllo ke Jesúsenꞌ \p \v 30 Da zan yel wakenꞌ ben Jesúsenꞌ, da breꞌe beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen, da bi nyoj leꞌ ni. \v 31 Naꞌ da ki nyojen nench chejleꞌre ke Jesúsenꞌ nakeꞌ Cristo, beꞌnnenꞌ nak Xhiꞌnn Dios, naꞌ gonneꞌ yel nban zejlikane keré danꞌ llonliraꞌllreꞌ naꞌ. \c 21 \s1 Jesúsenꞌ broeꞌraweꞌ gall beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen \p \v 1 Bde ye to lla yobre, broeꞌrao Jesúsenꞌ beꞌnn keꞌe kaꞌ non Leꞌe txhen, lloaꞌ nisdaꞌo danꞌ nziꞌi Nisdaꞌo Tiberias, ki gok: \v 2 Ze akeꞌ txhen Simón Pedronꞌ ren Tomás beꞌnnenꞌ nsiꞌi akeꞌ Dídimo, naꞌ ren Natanael beꞌnn yell Caná ganꞌ nbane Galilea, naꞌ llop xhiꞌnn Zebedeonꞌ, naꞌ ye chop beꞌnn kaꞌ non Jesúsenꞌ txhen. \v 3 Naꞌ lle Simón Pedronꞌ leakeꞌ: \p —Chaꞌa wxhen bel. \p Naꞌll lle akeꞌ leꞌe: \p —Leskaꞌ wzaꞌrén netoꞌ. \p Naꞌll bzaꞌa akeꞌ jakeꞌ lloaꞌ nisdaꞌon, naꞌ byoꞌ akeꞌ to lo barco. Naꞌt nokze no bel bllel akreꞌ lleꞌ naꞌ. \v 4 Naꞌ kanꞌ ba zaꞌa lleniꞌ naꞌn, breꞌe akreꞌ ze Jesúsenꞌ lloaꞌ nisdaꞌon, naꞌ bi gok akreꞌ chaꞌ Leꞌen. \v 5 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ: \p —Xhiꞌnnaꞌ daꞌo ak, ¿de bel gaollo? \p Naꞌll lle akeꞌ Leꞌe: \p —Kaꞌa, nokz no lldoꞌletoꞌ. \p \v 6 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ: \p —Lewzaꞌl yixj bel kerénꞌ kwit barconꞌ chaꞌore, naꞌll doꞌl akbaꞌ. \p Naꞌll bzaꞌl yixj bel ke akeꞌn. Naꞌ bel zan kwis bdoꞌl akreꞌ, to bi zoe akreꞌ yegoꞌ akeꞌn lo barconꞌ. \v 7 Naꞌ to beꞌnnenꞌ nllieꞌ Jesúsenꞌ, lleꞌe Pedronꞌ: \p —Xanllo naꞌn. \p Naꞌ kate golleꞌ Simón Pedronꞌ, Xanllo naꞌn, le bayakdote Pedro xharaꞌneꞌn, le kere bi nakeꞌn lloneꞌ llin naꞌ, naꞌ le bxhiꞌtteꞌ lo nisenꞌ, nench byob bllineꞌ ganꞌ ze Jesúsenꞌ. \v 8 Naꞌ zjakdo ren beꞌnn kaꞌ yelaꞌ ren barconꞌ, nxhob akeꞌ yixj ganꞌ llaꞌa belyaꞌ kaꞌ, le ka do ye chop gayoa (200) wakaꞌa niaꞌ, lloaꞌ nisdaꞌo naꞌn ze akeꞌ. \v 9 Ka bayetj akeꞌ lloaꞌ nisdaꞌon, jadiꞌ akreꞌ ga lliꞌ yiꞌ barje, naꞌ xhoa to belyaꞌ rawenꞌ, naꞌ ye to yet xtir. \v 10 Naꞌ lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Leyeyoꞌx to chop belyaꞌ kaꞌ nile, ba kaꞌ za bxhenre naꞌ. \p \v 11 Naꞌll byej Simón Pedronꞌ, jaxhieꞌ yixj belenꞌ ganꞌ lliꞌ barconꞌ, naꞌ baxhobeꞌn ganꞌ nak yo bill. Llaꞌn to gayoa chiꞌnnayon (153) bel xhen kaꞌ, naꞌ laꞌkze llaꞌa bel zan loe naꞌ, bi blleꞌzen. \v 12 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ: \p —Ledá gaore. \p Naꞌ ni toeꞌ bi bayaxhje, ye akeꞌ Leꞌe: “¿Noxha rweꞌ?”, le ba gokbeꞌe aksreꞌ Xanllo naꞌn. \v 13 Naꞌll jabiꞌy Jesúsenꞌ, naꞌ bxhieꞌ yet xtirenꞌ, naꞌll beꞌe ke ke beꞌnn kaꞌ, naꞌ leskaꞌ beneꞌ belyaꞌ kaꞌ. \v 14 Kanꞌ gok da wyonn rase, broeꞌraweꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, bde ka nak babaneꞌ radj beꞌnn wat kaꞌ. \s1 Jesúsenꞌ beꞌreneꞌ Simón Pedronꞌ diꞌll \p \v 15 Naꞌ ka bayoll badao akeꞌn, naꞌ lle Jesúsenꞌ Simón Pedronꞌ: \p —Simón xhiꞌnn Jonás, ¿nllieꞌllroꞌ rweꞌ nadaꞌ, kerke kanꞌ nllieꞌ beꞌnn ki nadaꞌ? \p Naꞌ balliꞌi Pedronꞌ xtiꞌlleꞌn, lleꞌe Leꞌe: \p —Awaꞌ Xanaꞌ, nnezkzroꞌ nllieꞌraꞌ rweꞌ. \p Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Bdap bwia beꞌnn kaꞌ nak ka xhiꞌr daꞌo kiaꞌ. \p \v 16 Naꞌ golleꞌ leꞌe da wllop ras: \p —Simón xhiꞌnn Jonás, ¿nllieꞌroꞌ nadaꞌ? \p Naꞌll da yobre bne Pedronꞌ: \p —Xanaꞌ, rweꞌkzoꞌ nnezroꞌ nllieꞌraꞌ rweꞌ. \p Jesúsenꞌ golleꞌ leꞌe: \p —Bwia beꞌnn kaꞌ nak ka xhiꞌr daꞌo kiaꞌn. \p \v 17 Naꞌ da wyonn ras goll Jesúsenꞌ Leꞌe: \p —Simón xhiꞌnn Jonás, ¿nllieꞌroꞌ nadaꞌ? \p Naꞌ gokyaꞌche Pedronꞌ danꞌ goll Jesúsenꞌ leꞌe kaꞌ da wyonne ras, naꞌll lleꞌe Leꞌe: \p —Xanaꞌ, rweꞌkzoꞌ nnezroꞌ yeololten, naꞌ rweꞌ nnézkzeroꞌ nllieꞌraꞌ rweꞌ. \p Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Bdap bwia beꞌnn kaꞌ nak ka xhiꞌr kiaꞌn. \v 18 Diꞌll li, diꞌll li llepaꞌ rweꞌ: Ka gokoꞌ bi weꞌo, kwinoꞌ gokoꞌ xharaꞌnoꞌn, naꞌ byejoꞌ kon ga nen koꞌo. Naꞌ kat gakoꞌ beꞌnn gore, wli naꞌon, naꞌ beꞌnn yobre wakweꞌ xharaꞌnoꞌn, naꞌ yecheꞌe rweꞌ ga bi llazraꞌlloꞌ. \p \v 19 Golleꞌ leꞌe kaꞌ nench broeꞌreꞌ Pedronꞌ, kanꞌ gak keꞌe kat llin lla gateꞌ, naꞌ kone len weꞌraweꞌ Diosenꞌ. Naꞌll goll Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Kon benliraꞌll, naꞌ bnao nadaꞌ. \s1 Kanꞌ bne Jesúsenꞌ ke beꞌnnenꞌ nllieꞌreꞌ \p \v 20 Naꞌ ye to beꞌnn non Jesúsenꞌ txhen naweꞌ leakeꞌ. Naꞌ bayechj Pedronꞌ breꞌreꞌ leꞌe. Naꞌ nakeꞌ beꞌnnenꞌ nllieꞌ Jesúsenꞌ, beꞌnnenꞌ blleꞌ kwiteꞌ, kanꞌ bdao akeꞌ xcheꞌ, ka za gak Jesúsenꞌ rallnaꞌa beꞌnn kaꞌ llwietate Leꞌen, beꞌnnenꞌ bnnabeꞌ Leꞌe: “Xanaꞌ, ¿noxhanꞌ wde rweꞌ rao naꞌa beꞌnn kaꞌ?” \v 21 Ka breꞌe Pedronꞌ leꞌen, lleꞌe Jesúsenꞌ: \p —Xanaꞌ, ¿akxha gak ke beꞌnn ni? \p \v 22 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe: \p —Chaꞌ lleꞌnraꞌ nna zokzeꞌ kat yedaꞌ da yobre, ¿bi zed llakroꞌ? Rweꞌn bzoteze benliraꞌll nadaꞌ, naꞌ bzenay kiaꞌ. \p \v 23 Naꞌll biteze bne beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Cristonꞌ, ne akeꞌ bi gat beꞌnnenꞌ. Zan kere bne Jesúsenꞌ bi gateꞌn, bneꞌe: “Chaꞌ lleꞌnraꞌ nna zokzeꞌ kat yedaꞌ da yobre, ¿bi zed llakroꞌ?” \p \v 24 Beꞌnn ninꞌ nnezreꞌ kanꞌ gok yeolol da ki, ke len naꞌ ba beꞌe diꞌll ki, naꞌ ba bzojeꞌn. Naꞌ nnézkzello lloeꞌ diꞌll li. \v 25 Naꞌ da zanll da ben Jesúsenꞌ da bi nyoj, le chenak nyoj yeololen, ni rao yellrio ni, bi gaken chaꞌn, le yich zan kwis gaken chenake. Kaꞌn gakchga.