\id ACT \h Hechos \toc1 DANꞌ BEN BEꞌNN KAꞌ JATIXJWEꞌ XTIꞌLL XANLLONꞌ \toc2 Hechos \toc3 Hch. \mt1 DANꞌ BEN BEꞌNN KAꞌ JATIXJWEꞌ XTIꞌLL XANLLONꞌ \c 1 \s1 Bcheb Jesúsenꞌ wseꞌleꞌ Spíritu ke Diosenꞌ \p \v 1 Ke nak yich nellenꞌ bzojaꞌ rweꞌ Teófilo, gannaꞌ nlliaꞌ yeolol da kaꞌ ben Jesúsenꞌ, naꞌ danꞌ broeꞌreꞌ \v 2 bllinte lla bazeꞌe baziꞌi Diosenꞌ Leꞌe yebá da yobre. Ka za wazaꞌtereꞌ, beꞌreneꞌ postl keꞌe kaꞌ diꞌll binꞌ llayaꞌl gon akeꞌ, beꞌe diꞌll kon kaꞌ bzejnieꞌ Spíritu ke Diosenꞌ Leꞌe. \v 3 Broeꞌraweꞌ leakeꞌ, naꞌ da zan da beneꞌ nench byejleꞌ akeꞌ, da likzenꞌ babaneꞌ radj beꞌnn wat kaꞌ. Bdareneꞌ leakeꞌ rao choa (40) lla, naꞌ ye to chiꞌi bzejnieꞌreꞌ leakeꞌ kanꞌ nak yel llnebiaꞌ ke Diosenꞌ. \p \v 4 Nna zorenteꞌ leakeꞌ txhen, golleꞌ leakeꞌ bi llayaꞌl yellach akeꞌ Jerusalén naꞌ, bneꞌe: \p —Kwexhre nize llinte kat wseꞌl Xaꞌn danꞌ bchebeꞌ, kanꞌ ba gollkzaꞌ reꞌ. \v 5 Da li Juan naꞌ bchoeꞌ beꞌnn nis, naꞌ tere wakll wen ke reꞌ, ke nak ba zo rez yedsó Spíritu ke Diosenꞌ yichjraꞌlldaꞌore. \s1 Ka bayep Jesúsenꞌ yebá \p \v 6 Naꞌ gok ka badop akeꞌ rao Jesúsenꞌ, naꞌ goll akeꞌ Leꞌe: \p —Xantoꞌ, ¿kere ba bllin lla gonoꞌ nench yelloj beꞌnn Israel kaꞌ rao naꞌa beꞌnn ziꞌt kaꞌ? \p \v 7 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ: \p —Bi llayaꞌl nnézere bi llanꞌ gon Xallo Diosenꞌ da llwieꞌ goneꞌ rao rall-llo ni. \v 8 Zan katenꞌ yed Spíritu keꞌen yedsorenen reꞌ, kanaꞌ gapre yel wak keꞌe, naꞌ chislasre xtiꞌllaꞌn, soraozre Jerusalén naꞌ, naꞌll yell kaꞌ ganꞌ nziꞌi Judea, naꞌ ganꞌ nziꞌi Samaria, naꞌtell doxhen yellrio. \p \v 9 Bayoll bneꞌe kaꞌ, naꞌ llwia akteꞌ Leꞌe naꞌ, kat bayepeꞌ yebánꞌ, le zete to bej bkwaꞌchen Leꞌe rao akeꞌn, naꞌ bill breꞌe akreꞌ Leꞌe. \v 10 Bixha nna ze akteꞌ llwia akeꞌ yebá ganꞌ bayepeꞌ naꞌ, kat bllinkze chop beꞌnn kwit akeꞌn, naꞌ nak xharaꞌn akeꞌ llich kwis. \v 11 Naꞌll lle beꞌnn kaꞌ leakeꞌ: \p —Reꞌ beꞌnn Galilea, ¿bixchen nna zezre llwiare yebánꞌ? Kanꞌ breꞌkzere zayej Jesúsenꞌ yebánꞌ, baziꞌi Diosenꞌ Leꞌe radjre naꞌ, kaꞌkze gak katenꞌ yedeꞌ da yobre. \s1 Ka gok brej akeꞌ beꞌnnenꞌ re Matías nench bzoeꞌ roraz Judas \p \v 12 Naꞌ bazaꞌa akeꞌ rao yaꞌ ganꞌ llaꞌa akeꞌn, yaꞌ ganꞌ nziꞌi Yaꞌ Olivos, zayej akeꞌ Jerusalén naꞌ. Naꞌ naken awlloze, ke to de latj saꞌa akeꞌ rao lla nbaꞌnne ke beꞌnn Israel kaꞌ. \v 13 Naꞌ ballín akeꞌ latj ganꞌ lljaxhiꞌraꞌll postl kaꞌ, to yoꞌ da zo chkwia. Gannaꞌ ren Pedro, Jacobo, Juan, Andrés, Felipe, Tomás, Bartolomé, Mateo, Jacobo xhiꞌnn Alfeo, Simón beꞌnn ben txhen beꞌnn kaꞌ nziꞌi Zelote, naꞌ Judas biꞌch Jacobo. \v 14 Yeolol akeꞌ llaꞌa nak akeꞌ toze, llalwill akeꞌ Diosenꞌ yeo lla. Gannaꞌ ren María xhnaꞌ Jesúsenꞌ ren biꞌcheꞌ kaꞌ, naꞌ ye bal noꞌr non leakeꞌ txhen. \p \v 15 Ka bllin to lla, bzollaꞌa Pedronꞌ radj akeꞌn, naꞌ nak to gayoa galj akeꞌ (120), naꞌ bneꞌe: \p \v 16 —Reꞌ beꞌnn biꞌche, dekz de gok kanꞌ nyoj xtiꞌll Diosenꞌ. Batnaꞌte Spíritu ke Diosenꞌ bzejnieꞌn rey Davidenꞌ, nench beꞌe diꞌll ke Judas beꞌnnenꞌ bcheꞌe beꞌnn kaꞌ beꞌx akeꞌ Jesúsenꞌ. \v 17 Judas naꞌ gokeꞌ netoꞌ txhen bentoꞌ xchin Diosenꞌ. \v 18 Naꞌ ka nak da xhinnjenꞌ beneꞌn, bxhiꞌi raxhjeꞌ, naꞌ bayaꞌweꞌ to yellrio. Naꞌ ka goteꞌn bayexjeꞌ jatin yichjeꞌ, blleꞌzte leꞌen, naꞌ blloj doxhen xhojloeꞌ. \v 19 Yeolol beꞌnn Jerusalén kaꞌ, bnnez akreꞌ kanꞌ goken, naꞌ bsiꞌi akeꞌ yellrionꞌ Acéldama, naꞌ Acéldama naꞌ lleꞌnen nen Yellrio Llen. \v 20 Ke nak da ni, ba nyojkzen leꞌ yich ke Salmos ganꞌ nen ki: \q1 Gakchga rilleꞌn to da dach, \q1 naꞌ nono sokze len. \m Leskaꞌ nen: \q1 Naꞌ te to beꞌnn yobre wlaneꞌ xchineꞌn. \p \v 21 ’Ke nak ganni llaꞌa bal beꞌnn non lliꞌo txhen, chak bda Xanllo Jesucristo radjllo ni, \v 22 beꞌnn ki llon lliꞌo txhen, bzoraozen kanꞌ bchoa Juan naꞌ Leꞌe nis, bllinte ka baziꞌi Diosenꞌ Leꞌe yebá. Naꞌ llayaꞌl kwejllo toeꞌ, nench goneꞌ netoꞌ txhen, weꞌtoꞌ diꞌll ke Jesucristonꞌ kanꞌ gok babaneꞌ radj beꞌnn wat kaꞌ. \p \v 23 Naꞌ brej akeꞌ chopeꞌ, toeꞌ re José beꞌnn nsiꞌi akeꞌ Barsabás, leskaꞌ re Justo, naꞌ ye toeꞌ re Matías. \v 24 Naꞌll balwill akeꞌ Diosenꞌ bne akeꞌ: \p —Xantoꞌ, rweꞌ nombiaꞌo ke nak yichjraꞌlldaꞌo yeolol beꞌnne, broeꞌ netoꞌ nore beꞌnn ki chop, ba brejoꞌ \v 25 gakeꞌ netoꞌ txhen gontoꞌ xchinoꞌn. Ke nak Judas naꞌ, bsanraꞌlleꞌ danꞌ benoꞌ rallneꞌe goneꞌn, naꞌ ba zayejeꞌ ganꞌ llayaꞌl wayejkzeꞌ yel beꞌnn wen da xhinnj keꞌe naꞌ. \p \v 26 Naꞌll bzaꞌl akeꞌ yej daꞌo ak, nench nore lljataꞌn, naꞌ blloj toeꞌ, naꞌ beꞌnnenꞌ re Matías bdoꞌlen leꞌe, naꞌ gokeꞌ txhen ren postl kaꞌ ye chnej. \c 2 \s1 Ka gok betj Spíritu ke Diosenꞌ \p \v 1 Ka bllin lla lnni danꞌ ne Pentecostés, yeolol beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, nak akeꞌ toze ganꞌ llaꞌa akeꞌn. \v 2 Kat gokse llakia yebánꞌ ke ga zaꞌa to beꞌ xhen, bllinte lo yoꞌ ganꞌ llaꞌa akeꞌn. \v 3 Naꞌ breꞌe akreꞌ da nak ka bel yiꞌ, llalnninnen jasó raꞌt wejen yichj toto akeꞌ. \v 4 Yeolol akeꞌ byoꞌ Spíritu ke Diosenꞌ yichjraꞌlldaꞌo akeꞌ, naꞌ bzorao llnne akeꞌ wde wdere diꞌll, kon ka llzejnieꞌ Spíritunꞌ leakeꞌ. \p \v 5 Naꞌ beꞌnn zan beꞌnn Israel kaꞌ lloeꞌrao Diosenꞌ ba ndop akeꞌ Jerusalén naꞌ, naꞌ gateze yell zaꞌk toto akeꞌ. \v 6 Ka ben akreꞌ gok llakianꞌ, beꞌnn zan bdop ganꞌ llaꞌa postl kaꞌ, naꞌll to nnaꞌl-llej akzeꞌ, ka nak llen akreꞌ llnne beꞌnn kaꞌ xtiꞌll toto akeꞌ. \v 7 Naꞌ llaꞌa akeꞌ llabán akreꞌ, ne akeꞌ: \p —¿Kere beꞌnn Galilea beꞌnn ki? \v 8 ¿Akre llakze llnne akeꞌ xtiꞌll-llo da gorjrén totollo? \v 9 Ganni llaꞌa bal-llo nakllo beꞌnn Partia, naꞌ beꞌnn Media, naꞌ beꞌnn Elam. Naꞌ bal-llo nakllo beꞌnn Mesopotamia, naꞌ beꞌnn Judea, naꞌ beꞌnn Capadocia, naꞌll beꞌnn Ponto, naꞌ Asia. \v 10 Naꞌ beꞌnn Frigia, naꞌ beꞌnn Panfilia, naꞌ beꞌnn Egipto, naꞌ rente beꞌnn zaꞌa yell kaꞌ zjalliꞌ África, ziꞌtre ka ganꞌ nziꞌi Cirene, bixha ren beꞌnn Roma zo ganni, beꞌnn nakse beꞌnn Israel, naꞌ beꞌnn za bayak txhen beꞌnn Israel. \v 11 Naꞌtell beꞌnn Creta, naꞌ beꞌnn Arabia. ¡Naꞌ ka nak beꞌnn Galilea ki, lloeꞌrén akeꞌ lliꞌo diꞌll ren xtiꞌll totollo, kanꞌ nak yel wak ke Diosenꞌ! \p \v 12 Yeolol akeꞌ llaꞌa llakgan akreꞌ, naꞌ llabán akreꞌ lle lwellj akeꞌ: \p —¿Akre ka chejnieꞌre kanꞌ llaken? \p \v 13 Naꞌ ye bal akeꞌ lltitj akreꞌ, ne akeꞌ: \p —Zoll akreꞌn. \s1 Diꞌll da beꞌrén Pedronꞌ beꞌnn kaꞌ bdop ganꞌ llaꞌa akeꞌn \p \v 14 Naꞌ bzollaꞌa Pedronꞌ ren beꞌnn chnej kaꞌ, naꞌ bnneꞌe zillj, lleꞌe leakeꞌ: \p —Reꞌ beꞌnn Israel, naꞌ yeolol reꞌ llaꞌa Jerusalén ni nnaꞌ lla, lewzenay, llonen bien nnézere diꞌllenꞌ weꞌrenaꞌ reꞌ ni. \v 15 Kere zolle beꞌnn ki kanꞌ nere naꞌ, le nna nak tzire. \v 16 Ganni llak kanꞌ bzoj da Joel, beꞌnnenꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ, bzojeꞌ kanꞌ bne Diosenꞌ ki: \q1 \v 17 Kate ba zo rez wayoll yellrio, \q1 nadaꞌ Dios wseꞌlaꞌ Spíritu kiaꞌn, naꞌ sorenen yeolol beꞌnne, \q1 naꞌ gonaꞌ nench xhiꞌnnre byio, naꞌ xhiꞌnnre noꞌr, \q1 weꞌe akbeꞌ xtiꞌllaꞌn. \q1 Naꞌ bi weꞌo kaꞌ, reꞌdaꞌo akebeꞌ, \q1 naꞌ beꞌnn gor kaꞌ, nne akreꞌ yere. \q1 \v 18 Beꞌnn kaꞌ llon xchinaꞌn beꞌnn byio ren noꞌre, \q1 sorén Spíritu kiaꞌn leakeꞌ, \q1 nench weꞌe akeꞌ xtiꞌllaꞌn. \q1 \v 19 Gonaꞌ leꞌ yebánꞌ da yebane beꞌnne, \q1 naꞌ rao yellrio wroeꞌraꞌ yel wak kiaꞌn, naꞌ larj llen, naꞌ xhen yiꞌ, naꞌ kweꞌ llén da nak ka bej. \q1 \v 20 Willenꞌ wayaken da xchole, \q1 naꞌ beꞌon wayaken xhna ka llen, \q1 katenꞌ ba zon llin lla yedaꞌ da yobre, nadaꞌ nakaꞌ Xanre. \q1 Kanaꞌ gaken to lla lliarao xhen, naꞌ wroeꞌraꞌ yel wak kiaꞌn. \q1 \v 21 Ka nak nadaꞌ nakaꞌ Xanre, noteze beꞌnn yelwille nadaꞌ, \q1 nadaꞌ yesreꞌe rao da xhinnjenꞌ. \p \v 22 ’Naꞌ reꞌ beꞌnn Israel, lewzenay xtiꞌllaꞌn. Ke nak Jesús beꞌnn Nazaretenꞌ, Diosenꞌ broeꞌreꞌ nakeꞌ beꞌnn zaꞌke. Diosenꞌ beneꞌ nench Jesúsenꞌ beneꞌ yel wak, naꞌ billre da yebánello kanꞌ ba nnézkzere naꞌ. \v 23 Bixha gok Jesúsenꞌ rallnaꞌre kanꞌ ba nwiakze Diosenꞌ, naꞌll benreꞌ rao naꞌa beꞌnn wen da xhinnj kaꞌ, naꞌ bet akeꞌ Leꞌe bdaꞌa akeꞌ Leꞌe leꞌ yay cruzenꞌ. \v 24 Bixha nnaꞌ Diosenꞌ basbaneꞌ Leꞌe radj beꞌnn wat kaꞌ, yel gotenꞌ bi bzoen wzaꞌyen Leꞌe. \v 25 Le kaꞌkzenꞌ bne rey Davidenꞌ batnaꞌ, beꞌe xtiꞌll Jesúsenꞌ bneꞌe: \q1 Llreꞌteze llreꞌraꞌ Xanllonꞌ, zeꞌe kwitaꞌ, \q1 ke len naꞌ notno soe wta wnne nadaꞌ. \q1 \v 26 Naꞌll llawé raꞌlldaꞌwaꞌ, \q1 naꞌ llolaꞌ nench lloeꞌraweꞌ. \q1 Naꞌ leskaꞌ nnezraꞌ katenꞌ gataꞌ, kere ke chnarenꞌ gataꞌ. \q1 \v 27 Le nnézkzeraꞌ bi wsanraꞌlloꞌ nadaꞌ ganꞌ llaꞌa beꞌnn wat kaꞌ. \q1 Bi weꞌo latj goꞌll xpeꞌraꞌn, nadaꞌ nakaꞌ rallnaꞌo. \q1 \v 28 Broeꞌroꞌ nadaꞌ ka nak nez danꞌ zej rao yel nban naꞌ, \q1 naꞌ yeweraꞌ kwis ke naken zerenoꞌ nadaꞌ. \p \v 29 ’Reꞌ beꞌnn biꞌche, nnézello xozxtaꞌollo Davidenꞌ goteꞌ, naꞌ bkwaꞌch akeꞌ leꞌe, naꞌ llreꞌtello ba keꞌen nnaꞌ lla. \v 30 Naꞌ rey Davidenꞌ gokeꞌ to beꞌnn beꞌe xtiꞌll Dios, beꞌe diꞌll kanꞌ bzejnieꞌ Diosenꞌ leꞌe, naꞌllenꞌ bnnezreꞌ kwasro kanꞌ gaken, le kwin Diosenꞌ bchebeꞌ bneꞌe, Cristonꞌ garjeꞌ rao xhiꞌnn dialla keꞌe, naꞌ nnebieꞌ rorazeꞌ. \v 31 Ke len naꞌ gokbeꞌe Davidenꞌ kanꞌ yebán Cristonꞌ, bneꞌe bi gaꞌyeꞌ ganꞌ llaꞌa beꞌnn wat kaꞌ, naꞌ bi goꞌll xpeꞌreꞌn. \v 32 Naꞌ ba gok kanꞌ bneꞌen, ke nak Diosenꞌ basbaneꞌ Jesúsenꞌ radj beꞌnn wat kaꞌ, naꞌ netoꞌ lloeꞌtoꞌ xtiꞌlleꞌn, breꞌtoꞌ kwasro kanꞌ babaneꞌn. \v 33 Naꞌ nnaꞌ Diosenꞌ ba baliseꞌ Leꞌe, bazieꞌ Leꞌe kwiteꞌ, naꞌ ba llnebiaꞌreneꞌ Leꞌe txhen. Naꞌ Diosenꞌ beneꞌ rallneꞌe Spíritu keꞌen, kanꞌ ba bchebeꞌ naꞌ. Jesús naꞌn ba beneꞌ yel wak ni, kanꞌ ba bénere, naꞌ kanꞌ ba breꞌre. \v 34 Ka nak rey Davidenꞌ kere bayepeꞌ yebánꞌ, le kwineꞌn bneꞌe ki: \q1 Xanllo Dios naꞌ, lleꞌe Xanaꞌn: \q1 “Blleꞌkeroꞌ kwitaꞌ ni, \q1 \v 35 llinte lla kat gonaꞌ nniꞌt beꞌnn kaꞌ xhniaꞌo, beꞌnn kaꞌ llwie rweꞌ naꞌ.” \p \v 36 ’Naꞌ nnaꞌ llayaꞌl nneze yeolol beꞌnn Israel kaꞌ, Jesús beꞌnnenꞌ betre bdaꞌre leꞌ yay cruzenꞌ, Leꞌen ba brej Diosenꞌ nakeꞌ Xanllo, naꞌ leskaꞌ Leꞌen Cristo beꞌnn brej Dios nnebieꞌ. \p \v 37 Ka bayoll ben akreꞌ diꞌll ki, da xhen gok akreꞌ, naꞌll lle akeꞌ Pedronꞌ ren beꞌnn kaꞌ non leꞌe txhen naꞌ: \p —¿Akxha gontoꞌ nnaꞌ chaꞌ, biꞌchaꞌ? \p \v 38 Naꞌll lle Pedronꞌ leakeꞌ: \p —Lewayate ke da xhinnjenꞌ nonre naꞌ, naꞌ choare nis, nench wroeꞌn llonliraꞌllre Jesucristonꞌ. Naꞌllenꞌ yeziꞌxhen Diosenꞌ keré, naꞌll gonneꞌ reꞌ Spíritu keꞌen son yichjraꞌlldaꞌore. \v 39 Le ke reꞌn ba bchebeꞌ gonneꞌn, ke xhiꞌnnre, ke beꞌnn llaꞌa ziꞌte, naꞌ ke yeolol beꞌnn gaxh Xanllo Diosenꞌ. \p \v 40 Naꞌ kaꞌ diꞌll zan da lloeꞌrén Pedronꞌ leakeꞌ, llaweꞌ leakeꞌ nez, lleꞌe leakeꞌ: \p —Bi gonre beꞌnn wen da xhinnj ki txhen, nench ke gak keré kanꞌ gak ke akeꞌ naꞌ. \p \v 41 Naꞌ ka nak beꞌnn kaꞌ bxhiꞌi xtiꞌlleꞌn, blloa akeꞌ nis. Naꞌ byan akeꞌ, ke lla naꞌ badil akeꞌ ka do chonn mireꞌ. \v 42 Naꞌ bniꞌtteze bniꞌt akeꞌ, bzenay akeꞌ danꞌ llroeꞌ llsede postl kaꞌ. Naꞌ toze ka llon yichjraꞌlldaꞌo akeꞌ, naꞌ llao akeꞌ txhen, naꞌ llalwill akeꞌ Diosenꞌ. \s1 Ka ben beꞌnn kaꞌ bxenraꞌll Jesucristonꞌ da nelle \p \v 43 Yeolol beꞌnne llon akeꞌ yel wan kwis kanꞌ llon postl kaꞌ, da zan da yebánello llon akeꞌ, da llroeꞌ yel wak ke Diosenꞌ. \v 44 Yeolol beꞌnn kaꞌ, ba byejleꞌ ke Jesucristonꞌ, llaꞌa akeꞌ toze, naꞌ toze non bi da de ke akeꞌ. \v 45 Bayoꞌt akeꞌ no yellrio, naꞌ bi da de ke akeꞌ, naꞌ mellenꞌ bdaꞌon naꞌ, llyis akeꞌn kon ka yallje totoeꞌ. \v 46 Naꞌ yeo lla lldop akeꞌ yodaꞌo braonꞌ, naꞌ weꞌj bdao akeꞌ txhen rill toto akeꞌ, naꞌ nbaraz kwis bllaꞌa akeꞌ txhen bawé akreꞌ. \v 47 Lloeꞌrao akeꞌ Diosenꞌ, naꞌ yeolol beꞌnn yell llayoꞌraꞌll kanꞌ llon akeꞌn. Naꞌ Xanllo Diosenꞌ lloneꞌ tlla tlla llren yezikre beꞌnn llonliraꞌll Jesucristonꞌ. \c 3 \s1 Ka gok bayak to beꞌnn bi llak saꞌa \p \v 1 Gok to lla zej Pedronꞌ ren Juan naꞌ yodaꞌo braonꞌ, ka do lladá chonne, hor naꞌ llalwill beꞌnn Israel kaꞌ Diosenꞌ yeo lla. \v 2 Naꞌ to beꞌnn bi llak saꞌa ka gorjteꞌ, yeo lla lljalek akeꞌ leꞌe lloaꞌ yodaꞌon, puert danꞌ nziꞌi Da Nbaraz. Naꞌ llbieꞌ llnnabeꞌ lmoxh rao beꞌnn kaꞌ lloꞌ yodaꞌon. \v 3 Bixha kate breꞌreꞌ Pedronꞌ ren Juan naꞌ, ka za choꞌ akeꞌ yodaꞌon, le bzete taꞌkeꞌ llnnabeꞌ lmoxh. \v 4 Naꞌll bwiachich akeꞌ leꞌe, naꞌ lle Pedronꞌ leꞌe: \p —Bwiake netoꞌ. \p \v 5 Naꞌll bwieꞌ leakeꞌ, llakreꞌ chaꞌ weꞌe akeꞌ leꞌe mellenꞌ. \v 6 Bixha Pedronꞌ lleꞌe leꞌe: \p —Bibi mell kiaꞌ de, ni plat ni oro, zan ka da napaꞌ gonnaꞌ rweꞌ, kone yel wak ke Jesucristo beꞌnn Nazaretenꞌ, bayas naꞌ badá. \p \v 7 Le beꞌxte Pedronꞌ taꞌkeꞌ chaꞌwe, le gokte bazelleꞌe, balí nieꞌ kaꞌ. \v 8 Naꞌll bxhiꞌteꞌ naꞌ bzorao deꞌe, naꞌ byoꞌreneꞌ leakeꞌ yodaꞌon, xhiꞌteꞌ llawereꞌ lloeꞌraweꞌ Dios. \v 9 Yeolol beꞌnn yell breꞌe akreꞌ kanꞌ deꞌen, naꞌ kanꞌ lloneꞌ lloeꞌraweꞌ Diosenꞌ. \v 10 Naꞌ bayombiaꞌ akreꞌ leꞌe, nakeꞌ beꞌnnenꞌ llbeꞌ llnnab lmoxh lloaꞌ puertenꞌ nziꞌi Da Nbaraz. Naꞌll llabán akreꞌ, nnaꞌl-llej akteꞌ danꞌ breꞌe akreꞌ bayak beꞌnnenꞌ. \s1 Pedronꞌ beꞌe xtiꞌll Dios lo lchir yodaꞌon \p \v 11 Naꞌ beꞌnnenꞌ bayakenꞌ, noꞌxeꞌ Pedronꞌ ren Juan naꞌ, bi llsankzeꞌ leakeꞌ. Naꞌll yeolol beꞌnn kaꞌ llaꞌa yodaꞌon, llabán akreꞌ kwis zjakdo akeꞌ ganꞌ ze Pedronꞌ ren Juan naꞌ, ren beꞌnn xhinnjenꞌ bayak naꞌ, ze akeꞌ ganꞌ ze to lchir kwit yodaꞌon da nziꞌi Lchir ke Salomón. \v 12 Ka breꞌe Pedronꞌ beꞌnn zan kaꞌ, naꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —Reꞌ beꞌnn Israel, ¿bixchen llabánzere, naꞌ llwiachichre netoꞌ? ¿Llákere kone yel wak ke netoꞌn bayak beꞌnnenꞌ? \v 13 Dios ke xozxtaꞌollo Abraham naꞌ, naꞌ Isaac naꞌ Jacob, ba beꞌe Xhiꞌnneꞌ Jesúsenꞌ doxhen yel baraꞌnnenꞌ, beꞌnnenꞌ benre rallnaꞌa koxchis, laꞌkze Pilatonꞌ gokraꞌlleꞌ yesaneꞌ Leꞌe, naꞌ reꞌ bi beꞌre latje. \v 14 Latje da bnnabre yesán Pilatonꞌ beꞌnnenꞌ nak raꞌlldaꞌo yall beꞌnnenꞌ llon da li naꞌ, bnnabzre yesaneꞌ to beꞌnn wen xhiare. \v 15 Naꞌ betre beꞌnnenꞌ nak xan yel nban naꞌ. Bixha Diosenꞌ baliseꞌ Leꞌe radj beꞌnn wat kaꞌ, naꞌ netoꞌ breꞌtoꞌ da likzenꞌ babaneꞌ. \v 16 Naꞌ llreꞌre beꞌnn ni, bi gok seꞌe, naꞌ nombiaꞌreꞌ, naꞌ nnaꞌ ba bayak nieꞌn kone yel wak ke Jesúsenꞌ, beꞌnnenꞌ nxenraꞌlltoꞌ naꞌ. Le danꞌ llonliraꞌlltoꞌ Jesúsenꞌ, ke len naꞌ bayoneꞌ niaꞌ beꞌnn ni, naꞌ ba llreꞌre kanꞌ bayakeꞌn. \p \v 17 ’Naꞌ nnaꞌ biꞌchaꞌ, nnézkzeraꞌ, reꞌ ren beꞌnn gor brao keré kaꞌ, betre Jesúsenꞌ le bi nnezyaꞌnnere bixhanꞌ benre. \v 18 Naꞌ danꞌ benre kaꞌ, gok kanꞌ bne Diosenꞌ gak, kanꞌ bdixjweꞌ beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌlleꞌn kanaꞌ, bzoj akeꞌ ke Cristonꞌ yellayraweꞌ. \v 19 Naꞌ nnaꞌ lewayate ke da xhinnjenꞌ nonrenꞌ, nench yeziꞌxhen Diosenꞌ keré, naꞌllenꞌ wzoeꞌ reꞌ nbaraz. \v 20 Wseꞌl Xanllo Diosenꞌ Jesúsenꞌ da yobre rao yellrionꞌ, beꞌnnenꞌ brejeꞌ kanaꞌte, nench naꞌ yednnebieꞌ lliꞌo. \v 21 Naꞌ dekz de yegaꞌnn Jesúsenꞌ yebánꞌ, llinte kat Diosenꞌ yeweꞌ xhnneze doxhen kanꞌ llak rao yellrionꞌ. Kanaꞌllenꞌ yedeꞌ, le kaꞌn bne beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ. \v 22 Da Moisésenꞌ golleꞌ xozxtaꞌollo kaꞌ: “Wllin lla kat Xanllo Diosenꞌ kwejeꞌ to beꞌnn radjrenꞌ, naꞌ weꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanꞌ beneꞌ brejeꞌ nadaꞌ, naꞌ llayaꞌl wzenayre keꞌe. \v 23 Naꞌ noteze beꞌnn chaꞌ bi wzenayeꞌ keꞌe, llayaꞌl biꞌy beꞌnnenꞌ kaꞌle, naꞌ kweyieꞌ.” \p \v 24 ’Yeolol beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ, bzoraozen beꞌnnenꞌ re Samuel, bdixjweꞌ akreꞌ gak danꞌ llreꞌllo llak nnaꞌ. \v 25 Reꞌ nakre xhiꞌnn dialla ke beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ, naꞌ danꞌ goll Diosenꞌ xozxtaꞌollo kaꞌ goneꞌ, lekze naken ke reꞌ. Ka diꞌllenꞌ beꞌrenkzeꞌ xozxtaꞌollo Abraham naꞌ, kanꞌ golleꞌ leꞌe: “To xhiꞌnn dialla koꞌon zazaꞌa, goneꞌ gak laꞌy beꞌnn llaꞌa rao yellrio.” \v 26 Ke nak Diosenꞌ ba baliseꞌ Xhiꞌnneꞌn, zgaꞌtek bseꞌleꞌ Leꞌe radj lliꞌo beꞌnn Israelenꞌ, badyenlaꞌyeꞌ lliꞌo, nench wayakbeꞌllo da xhinnj kellonꞌ, naꞌ wayátello. \c 4 \s1 Pedronꞌ ren Juan naꞌ niꞌt akeꞌ rao koxchis \p \v 1 Nna zete Pedronꞌ ren Juan naꞌ, lloeꞌrén akeꞌ beꞌnn kaꞌ diꞌll kat bllin bxoz kaꞌ ren beꞌnnenꞌ nak xan beꞌnn kaꞌ llap yodaꞌo braonꞌ, naꞌ ren beꞌnn kaꞌ nziꞌi saduceo. \v 2 Llakllaꞌa akeꞌ danꞌ llroeꞌ postl kaꞌ beꞌnn yell kanꞌ gok babán Jesúsenꞌ, kaꞌkzenꞌ yebán yeolol beꞌnne. \v 3 Naꞌll beꞌx akeꞌ leakeꞌ, broꞌ akeꞌ leakeꞌ rill ya bllinte bateyó, le ba llonen ba wlleꞌ kanꞌ beꞌx akeꞌ leakeꞌn. \v 4 Naꞌ beꞌnn zan kaꞌ bzenay xtiꞌll Diosenꞌ benliraꞌll akeꞌn, naꞌ beꞌnn byio kaꞌ ba nonliraꞌll Jesucristonꞌ, nak akeꞌ do gaꞌy mire. \p \v 5 Bateyó badop beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ ganꞌ nziꞌi Jerusalén naꞌ, naꞌ beꞌnn gor brao kaꞌ, naꞌ beꞌnn kaꞌ llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, \v 6 naꞌ beꞌnnenꞌ nak bxoz brao, beꞌnnenꞌ re Anás, naꞌ Caifás, naꞌ to beꞌnn re Juan, naꞌ Alejandro, naꞌ ren no biꞌch lwellj bxoz brao kaꞌ. \v 7 Naꞌll jaxhiꞌi akeꞌ Pedronꞌ ren Juan naꞌ, bze akeꞌ leakeꞌ kllol akeꞌn, naꞌll bnnab akreꞌ leakeꞌ: \p —Lennechk netoꞌ, ¿no bseꞌl rweꞌ danꞌ llonre ki? ¿No ben latj bayonre beꞌnnenꞌ? \p \v 8 Bixha llnebiaꞌteze Spíritu ke Diosenꞌ yichjraꞌlldaꞌo Pedronꞌ, lleꞌe leakeꞌ: \p —Reꞌ beꞌnn llnebiaꞌ rao yell, naꞌ reꞌ beꞌnn gor brao ke Israelenꞌ, \v 9 ka nak nnaꞌ llnnábere netoꞌ akre goken bayak to beꞌnn xhinnj. \v 10 Llayaꞌl nnézere, naꞌ llayaꞌl nneze yeolol beꞌnn Israel, beꞌnnenꞌ ze nga, bayakeꞌ kone yel wak ke Jesús beꞌnn Nazaret naꞌ, beꞌnnenꞌ betre bdaꞌre leꞌ yay cruzenꞌ, bixha Diosenꞌ basbaneꞌ Leꞌe. \v 11 Jesúsenꞌ wsaꞌkrébelloeꞌ ka to yej, naꞌ reꞌ beꞌnn wnebiaꞌ nakre ka beꞌnn llon to yoꞌ. Reꞌ bi byoꞌraꞌllre yejenꞌ, naꞌ yejenꞌ bi byoꞌraꞌllrenꞌ, ba naken to yej da zaꞌke. \v 12 Gatga zo to beꞌnn gak yesrá lliꞌo rao da xhinnjenꞌ, nono noeꞌ Diosenꞌ yel wak rao yellrio, beꞌnn gak yesrá lliꞌo, zeraoze Jesucristo naꞌ. \p \v 13 Bixha beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ, llwia akeꞌ kanꞌ llon Pedronꞌ ren Juan naꞌ, bi lleb akeꞌ llalliꞌi akeꞌ xtiꞌll akeꞌn. Naꞌ llabán akreꞌ, le nak akeꞌ beꞌnn bi nsedtek. Naꞌll bayakbeꞌe akreꞌ leakeꞌn bdarén akeꞌ Jesúsenꞌ. \v 14 Naꞌ llwia akteꞌ ze beꞌnn xhinnjenꞌ bayakenꞌ kwit Pedronꞌ ren Juan naꞌ, naꞌ bi llallel akreꞌ, akre ye akeꞌ leakeꞌ. \v 15 Naꞌll bchach akeꞌ leakeꞌ liaꞌre choll, chak beꞌrén lwellj akeꞌ diꞌlle. \v 16 Naꞌ lle lwellj akeꞌ: \p —¿Akre gonllo ke beꞌnn ki? Yeolol beꞌnn Jerusalén kaꞌ, nneze da yel wan naꞌ ben akeꞌn, bikzbi de nnello ke beꞌnn ki. \v 17 Lete to da gonllo wcheb aklloeꞌ, nench ni ye to nollno weꞌrén aklleꞌ xtiꞌll Jesúsenꞌ. \p \v 18 Naꞌll goxh akeꞌ Pedronꞌ ren Juan naꞌ, naꞌ goll akeꞌ leakeꞌ, chras bill weꞌe akeꞌ xtiꞌll Jesúsenꞌ. \v 19 Bixha Pedronꞌ ren Juan naꞌ, lle akeꞌ leakeꞌ: \p —Lennechk reꞌ chaꞌ nakllen wen wzenaytoꞌ ke reꞌ beꞌnnach, naꞌ bi wzenaytoꞌ ke Diosenꞌ. \v 20 Bi gak sotoꞌ lli, dekz de llayaꞌl nneze beꞌnn kaꞌ da kaꞌ ba breꞌtoꞌn, naꞌ da kaꞌ ba bénetoꞌ. \p \v 21 Naꞌll da zan da goll akeꞌ leakeꞌ, ben akreꞌ leakeꞌ znia nench lleb akeꞌ. Naꞌll basán akeꞌ leakeꞌ, le billbi llallel akreꞌ ka gon akreꞌ leakeꞌ, le yeolol beꞌnn yell lloeꞌrao akeꞌ Dios danꞌ bayak beꞌnnenꞌ. \v 22 Ka nak beꞌnnenꞌ bayakenꞌ, ba lloneꞌ ka do choa (40) iz wde. \s1 Bnnab akeꞌ rao Diosenꞌ gakreneꞌ leakeꞌ weꞌe akeꞌ xtiꞌlleꞌn \p \v 23 Naꞌ Pedronꞌ ren Juan naꞌ, kate basán akeꞌ leakeꞌn, jayakeꞌ ganꞌ llaꞌa beꞌnn kaꞌ non akeꞌ txhen naꞌ, beꞌrén akeꞌ leakeꞌ diꞌll, kanꞌ goll bxoz wnebiaꞌ kaꞌ ren beꞌnn gor brao kaꞌ leakeꞌ. \v 24 Ka ben akreꞌ kaꞌ, gok akeꞌ toze, naꞌ balwill akeꞌ Diosenꞌ, bne akeꞌ: \p —Xantoꞌ Dios, rweꞌ benoꞌ yebá ren yellrio, naꞌ nisdaꞌo, naꞌ yeolol da de rawe naꞌ. \v 25 Naꞌ rey da David naꞌ, beꞌe xtiꞌlloꞌ kanꞌ bzejnieꞌroeꞌn, bneꞌe: \q1 ¿Bixchen llach beꞌnn kaꞌ nench gon akeꞌ da xhinnj? \q1 ¿Bixchen beꞌnn kaꞌ llaꞌa yellrionꞌ llon akzeꞌ xhbab da bibi zaꞌke? \q1 \v 26 Naꞌ badop yeolol beꞌnn kaꞌ llnebiaꞌ rao yellrionꞌ, \q1 gok akeꞌ toze nench blliayiꞌll akeꞌ Xanllo Diosenꞌ, \q1 naꞌ blliayiꞌll akeꞌ Cristonꞌ beꞌnnenꞌ bseꞌleꞌ nnebiaꞌ naꞌ. \p \v 27 ’Naꞌ da li da gokte rao yell nga, rey Herodes, naꞌ Poncio Pilato, naꞌ ren beꞌnn bi nak beꞌnn Israel, gok akeꞌ txhen beꞌnn Israel kaꞌ, nench bet akeꞌ xhiꞌnnoꞌn, Jesúsenꞌ beꞌnnenꞌ nak laꞌy, naꞌ beꞌnnenꞌ brejoꞌ nnebiaꞌ. \v 28 Gok kaꞌ nenchk gok da ba nwiakzoꞌ rweꞌ gak. \v 29 Naꞌ nnaꞌ Xantoꞌ Dios, bwia kanꞌ llon akeꞌn llcheb akeꞌ netoꞌ, naꞌ gokrén netoꞌ beꞌnn wen llin koꞌo, nench bi llebtoꞌ weꞌtoꞌ xtiꞌlloꞌn. \v 30 Naꞌ rweꞌ wroeꞌroꞌ yel wak ke xhiꞌnnoꞌ Jesús, beꞌnnenꞌ nak laꞌyenꞌ, wayak beꞌnn llak yillweꞌ, naꞌ gak billre da yebane beꞌnne. \p \v 31 Bixha ke bayoll balwill akeꞌ Diosenꞌ, bxhoꞌ naꞌ bxhiz ganꞌ llaꞌa akeꞌn, naꞌ Spíritu ke Diosenꞌ byoꞌn yichjraꞌlldaꞌo yeolol akeꞌ, naꞌ gok beꞌe akeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ, ni ke lleb akzeꞌ. \s1 Da zjadé ke akeꞌ ben akeꞌn toze \p \v 32 Naꞌ beꞌnn zan kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, toze ka gok yichjraꞌlldaꞌo akeꞌ. Bi da zjadé ke akeꞌ, toze ben akeꞌn, nono bne: “Kiaꞌ da ni”, naꞌ “Kiaꞌ da naꞌ”. Yeolol bi da zjadé ke akeꞌ non akeꞌn toze. \v 33 Naꞌll postl kaꞌ, kone yel wak ke Dios, lloeꞌ akeꞌ diꞌll kanꞌ babán Jesúsenꞌ, naꞌ llonlaꞌyte Diosenꞌ yeolol akeꞌ. \v 34 Ni to beꞌnn ren radj akeꞌn bibi byalljreꞌ, le ren beꞌnn zjadé yellrio ke akeꞌ, naꞌ no yoꞌ ke akeꞌ llayoꞌt akeꞌn, naꞌ lljwaꞌa akeꞌ mellenꞌ ganꞌ llaꞌa akeꞌ naꞌ. \v 35 Naꞌ ben akeꞌn rallnaꞌa postl kaꞌ, naꞌ leakeꞌ llyis akeꞌn kon ka yallje toto akeꞌ. \v 36 Ka ben to beꞌnn Chipre beꞌnn re José, nakeꞌ xhiꞌnn dialla ke Leví, naꞌ postl kaꞌ bsiꞌi akeꞌ leꞌe Bernabé, lleꞌnen nen Beꞌnn Llayoeꞌxhen. \v 37 Leꞌe de to yellrio keꞌe, naꞌ bayoꞌteꞌn, naꞌ beneꞌ mellenꞌ rallnaꞌa postl kaꞌ. \c 5 \s1 Ka ben to beꞌnn re Ananías naꞌ ren noꞌr keꞌe \p \v 1 Naꞌ bzo to beꞌnn re Ananías, naꞌ noꞌr keꞌe re Safira, naꞌ bayoꞌt akeꞌ to yellrio da de ke akeꞌ. \v 2 Naꞌ ka jwaꞌa Ananíasenꞌ mellenꞌ rao naꞌa postl kaꞌ, lleꞌe leakeꞌ: \p —Doxhenkzen naꞌ noꞌxaꞌ. \p Renchaꞌ ba beꞌe akeꞌ diꞌll wkwaꞌch akeꞌ raꞌten. \v 3 Naꞌll Pedronꞌ lleꞌe leꞌe: \p —Ananías, ¿bixchen beꞌzoꞌ latj byoꞌ daxiꞌon yichjraꞌlldaꞌon, naꞌ ziyeꞌo Spíritu ke Diosenꞌ ke nak bkwaꞌchoꞌ mell ke yellrionꞌ? \v 4 ¿Kere yellrio koꞌkzoꞌn? Leskaꞌ rweꞌkzoꞌ bxhiꞌo mellenꞌ bayoꞌtoꞌn naꞌ. Da xhinnjenꞌ llonoꞌ ziyeꞌo. Kere beꞌnnachenꞌ ziyeꞌo, kwinkze Diosenꞌ ziyeꞌo. \p \v 5 Ka bayoll bene Ananíasenꞌ kanꞌ goll Pedronꞌ leꞌen, to byalzeꞌ gotteꞌ. Yeolol beꞌnn kaꞌ bene kanꞌ goken, blleb akeꞌ kwis. \v 6 Naꞌ bzollaꞌa bal beꞌnn llabán kaꞌ, babej akeꞌ leꞌe, naꞌ jakwaꞌch akeꞌ leꞌe. \p \v 7 Bixha gok ka chonn hor, bllin Safira noꞌr ke da Ananíasenꞌ, naꞌ bi nnezreꞌ chaꞌ bi ba gok. \v 8 Naꞌll lle Pedronꞌ leꞌe: \p —Bnechk nadaꞌ, ¿da linꞌ bayoꞌtre yellrionꞌ to kaꞌte? \p Naꞌll bne Safiranꞌ: \p —Awaꞌ, to katenꞌ bayoꞌttoꞌn. \p \v 9 Naꞌll lle Pedronꞌ leꞌe: \p —¿Bixchen gokoꞌ toze ren xhyiꞌon, naꞌ gokraꞌllre siyeꞌre Spíritu ke Diosenꞌ? Lloaꞌ yoꞌ naꞌ, ba ze beꞌnn kaꞌ jakwaꞌch xhyiꞌon, naꞌ leskaꞌ lljakwaꞌch akeꞌ rweꞌ. \p \v 10 Ka bayoll bne Pedronꞌ kaꞌ, le byalteꞌ xhniaꞌ Pedronꞌ gotteꞌ. Ka bayoꞌ beꞌnn kaꞌ jakwaꞌch Ananíasenꞌ, breꞌe akreꞌ noꞌrenꞌ ba deꞌe goteꞌ, naꞌ blen akeꞌ leꞌe, naꞌ jakwaꞌch akeꞌ leꞌe kwit xhyiweꞌn. \v 11 Yeolol beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Cristonꞌ, blleb akeꞌ ka breꞌe akreꞌ kanꞌ goken, naꞌ nollre beꞌnn yobre leskaꞌ blleb akeꞌ kwis ka ben akreꞌ kaꞌ. \s1 Da zan yel wak gok \p \v 12 Naꞌ postl kaꞌ da zan da yebánello llon akeꞌ, naꞌ llroeꞌ akeꞌ yel wak ke Diosenꞌ. Naꞌ yeolol akeꞌ lladopteze lladop akeꞌ lchir yodaꞌo braonꞌ, danꞌ nziꞌi Lchir ke Salomón. \v 13 Yeolol beꞌnn yell llayoꞌraꞌll kanꞌ llon akeꞌn, naꞌ bdap akeꞌ leakeꞌ baraꞌnne, laꞌkze lleb akeꞌ gon akeꞌ leakeꞌ txhen. \v 14 Beꞌnn kaꞌ llxenraꞌll Xanllonꞌ, byan akeꞌ ka beꞌnn byio ren noꞌre. \v 15 Naꞌ to llbej akeꞌ beꞌnn weꞌe ke akeꞌ kaꞌ, llniꞌt akeꞌ leakeꞌ tnez. Naꞌ llxoa akeꞌ leakeꞌ no rao daꞌ, nench kat te Pedronꞌ, laꞌ bxen keꞌe naz llel beꞌnn weꞌe kaꞌ, naꞌ wayak akseꞌ. \v 16 Leskaꞌ beꞌnn kaꞌ zjalliꞌ awlloze lljakeꞌ Jerusalén naꞌ, lljwaꞌa akeꞌ no beꞌnn llak yillweꞌ, no beꞌnn yoꞌ daxiꞌo, yeolol akeꞌ llayak. \s1 Ka gok broꞌ akeꞌ Pedronꞌ ren Juan naꞌ rill ya \p \v 17 Naꞌll beꞌnnenꞌ llnebiaꞌ bxoz kaꞌ, ren beꞌnn kaꞌ llon txhen beꞌnn kaꞌ nziꞌi saduceo, gok akreꞌ postl kaꞌ ziꞌ. \v 18 Naꞌ bzap akeꞌ leakeꞌ broꞌ akeꞌ leakeꞌ rill ya. \v 19 Naꞌ to angl ke Xanllo Dios bllineꞌ tlleꞌle, bsarjeꞌ rill yanꞌ, naꞌ babejeꞌ postl kaꞌ, lleꞌe leakeꞌ: \p \v 20 —Lechej yodaꞌo braonꞌ da yobre, naꞌ lelljeꞌrén beꞌnn yell xtiꞌll Dios da nsaꞌa yel nban naꞌ. \p \v 21 Ka bayoll ben akreꞌ kaꞌ, kate byeniꞌ, byej akeꞌ yodaꞌo braonꞌ, jazejnieꞌ akreꞌ beꞌnn kaꞌ xtiꞌll Diosenꞌ. \p Bixha beꞌnnenꞌ nak bxoz brao, ren beꞌnn kaꞌ nakeꞌ txhen naꞌ, batop akeꞌ beꞌnn gor brao kaꞌ llnebiaꞌ beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌll bseꞌl akeꞌ beꞌnn ak lljaxhiꞌi akeꞌ postl kaꞌ, ganꞌ niꞌt akeꞌ rill yanꞌ. \v 22 Ka bllin policía kaꞌ lloaꞌ rill yanꞌ, ker no beꞌnn kaꞌ da nne. Naꞌ zayej akeꞌ jadixjweꞌ akreꞌ, \v 23 lle akeꞌ beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ: \p —Neyjchochte rill yanꞌ, naꞌ llaꞌa akteꞌ llap akeꞌn, bixha ke bsarjtoꞌn naꞌ, ker no beꞌnn kaꞌ da nne. \p \v 24 Beꞌnnenꞌ nak bxoz brao, naꞌ beꞌnnenꞌ nak xan beꞌnn kaꞌ llap yodaꞌon, naꞌ bxoz wnebiaꞌ kaꞌ, ka ben akreꞌ kaꞌ, llayón akeꞌ xhbab akre wayoll ke danꞌ llaken. \v 25 Bixha le bllinte to beꞌnn, lleꞌe leakeꞌ: \p —Beꞌnn kaꞌ broꞌre rill yanꞌ, ba ze akteꞌ da yobre yodaꞌon llroeꞌ akreꞌ beꞌnn yell. \p \v 26 Naꞌll beꞌnn kaꞌ llap yodaꞌon ren xan akeꞌ naꞌ, jakeꞌ jaxhiꞌi akeꞌ leakeꞌ, naꞌ kone diꞌll wen zancheꞌe akeꞌ leakeꞌ, le lleb akeꞌ wchekw beꞌnn yell kaꞌ leakeꞌ yej. \v 27 Ka ballín akeꞌ rao beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ, naꞌll beꞌnnenꞌ nak bxoz brao lleꞌe postl kaꞌ: \p \v 28 —¿Kere golltetoꞌ reꞌ, bill wroeꞌre xtiꞌll beꞌnnenꞌ? Naꞌ yezikre llonre, doxhen Jerusalén naꞌ, ba bzénere xtiꞌlleꞌn, naꞌ lltóbere netoꞌ bettoeꞌ. \p \v 29 Naꞌll Pedronꞌ ren postl kaꞌ yelaꞌ, lle akeꞌ beꞌnn kaꞌ: \p —Nakllen lliarao wzenaytoꞌ ke Diosenꞌ kerke ke beꞌnnach. \v 30 Dios ke xozxtaꞌollo kaꞌ baliseꞌ Jesúsenꞌ, beꞌnnenꞌ betre bdaꞌre leꞌ yay cruzenꞌ. \v 31 Naꞌ Diosenꞌ ba beꞌe Jesúsenꞌ doxhen yel baraꞌnn keꞌen, naꞌ ba bazieꞌ Leꞌe raweꞌ, nench nnebieꞌ, naꞌ yesreꞌe lliꞌo beꞌnn Israel. Naꞌ kone Leꞌen yeziꞌxhen Diosenꞌ ke da xhinnjenꞌ benllo, chaꞌ lliꞌo wayátello. \v 32 Netoꞌ nnézetoꞌ kanꞌ ben Diosenꞌ, naꞌ lloeꞌtoꞌ diꞌll keꞌen, naꞌ lekze Spíritu ke Diosenꞌ lloeꞌn diꞌll lo raꞌlldaꞌotoꞌn, le Diosenꞌ bseꞌleꞌ Spíritu keꞌen lo yichjraꞌlldaꞌo beꞌnn llzenay keꞌe. \p \v 33 Ka llen akreꞌ kanꞌ ne postl kaꞌ, to llakllaꞌa akeꞌ kwis, to lleꞌn akreꞌ got akeꞌ leakeꞌ. \v 34 Radj beꞌnn kaꞌ llaꞌa naꞌ, ren to beꞌnn fariseo re Gamaliel, naꞌ llroeꞌ llsedreꞌ ley danꞌ bzoj da Moisés, naꞌ le llap beꞌnn kaꞌ leꞌe baraꞌnne. Bzolleꞌe naꞌ golleꞌ beꞌnn kaꞌ, bachach akeꞌ postl kaꞌ choll koꞌllre. \v 35 Naꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —Reꞌ, beꞌnn Israel, lewiachek akre gonre ke beꞌnn ki. \v 36 Lelljadinraꞌll ka ben beꞌnnenꞌ re Teudas kanaꞌ, bneꞌe nakeꞌ to beꞌnn zaꞌke, naꞌ tap gayoa (400) beꞌnn bzenay keꞌe. Bixha kat bet akseꞌ leꞌe, naꞌll beꞌnn kaꞌ bnao leꞌen bayaslas akeꞌ, naꞌ kaꞌ gok barán akeꞌ. \v 37 Bixha gok da yobre blloj beꞌnnenꞌ re Judas, beꞌnn Galilea, kanꞌ bllia beꞌnn yiche, naꞌ beꞌnn zan bnao leꞌe, leskaꞌ goteꞌ, naꞌ bayaslas beꞌnn kaꞌ bnao leꞌen. \v 38 Naꞌllenꞌ ni llniaꞌ reꞌ, waljé beꞌnn ki, bibi gon akereꞌ. Chaꞌ danꞌ llon akeꞌn naken ke lwellj beꞌnnachllo, to wrazzen yeranen. \v 39 Zan chaꞌ naken ke Dios, kere da soere yelanren, lewiayaꞌnn ke gonzre tilrenre Dios. \p \v 40 Bayoꞌraꞌll beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ kanꞌ bne Gamalielenꞌ. Bde naꞌ, goxh akeꞌ postl kaꞌ, naꞌ bdintat akeꞌ leakeꞌ, naꞌll bllon akeꞌ bill wsed akreꞌ beꞌnn xtiꞌll Jesucristonꞌ, naꞌll basán akeꞌ leakeꞌ. \v 41 Ka balloj akeꞌ ganꞌ llaꞌa beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ, llawé akreꞌ kwis, le nnez akreꞌ Diosenꞌ lloeꞌkzeꞌ latj llallayrao akeꞌ, ni ke Jesucristonꞌ. \v 42 Naꞌ yeo lla, do ga zo yodaꞌo, naꞌ do lo yoꞌ rill akeꞌ, llroeꞌ akreꞌ beꞌnn xtiꞌll Jesucristonꞌ. \c 6 \s1 Ka gok brej akeꞌ gall beꞌnn gakrén beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ \p \v 1 Ka gok ka lla naꞌ, llan beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, naꞌ beꞌnn kaꞌ nne diꞌll griego, bnne akeꞌ ke beꞌnn kaꞌ nne diꞌll Hebreo. Ne akeꞌ noꞌr wazeb ke akeꞌ kaꞌ, bi ziꞌi akeꞌ da lleꞌj llao akeꞌ ke to da llayaꞌl siꞌi akeꞌ tlla tlla. \v 2 Naꞌll beꞌnn chllinn kaꞌ (12), batop akeꞌ yeolol beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, naꞌ lle akeꞌ leakeꞌ: \p —Bi naken wen wsanraꞌlltoꞌ xtiꞌll Diosenꞌ, naꞌ setoꞌ chislastoꞌ da yeꞌj da gao beꞌnn kaꞌ. \v 3 Naꞌ nnaꞌ beꞌnn biꞌche, lekwej gall beꞌnn lwelljre, beꞌnn nak beꞌnn siꞌn, beꞌnn llzenay ke Dios, naꞌ beꞌnn yoꞌ Spíritu ke Diosenꞌ yichjraꞌlldaꞌo akeꞌ, naꞌll gak rallnaꞌa akeꞌ chis akeꞌ danꞌ gao beꞌnn kaꞌ. \v 4 Naꞌ netoꞌ weꞌlaꞌll-lltoꞌ yelwilltoꞌ Dios, naꞌ wroeꞌtoꞌ xtiꞌlleꞌn. \p \v 5 Yeolol beꞌnn kaꞌ bayoꞌraꞌll kanꞌ bne postl kaꞌ, naꞌ brej akeꞌ to beꞌnn re Esteban, beꞌnn le nxenraꞌll Dios, naꞌ yoꞌyaꞌnn Spíritu ke Diosenꞌ yichjraꞌlldaꞌweꞌ. Naꞌ brej akeꞌ ye to beꞌnn re Felipe, naꞌ Prócoro, naꞌ Nicanor, naꞌ Timón, naꞌ Parmenas, naꞌll Nicolás beꞌnn yellenꞌ re Antioquía beneꞌ txhen ren beꞌnn Israel. \v 6 Naꞌ jwaꞌa akeꞌ beꞌnn ki rao postl kaꞌ, naꞌ bxoa taꞌk akeꞌn yichj akeꞌ, naꞌ balwill akeꞌ Dios. \p \v 7 Beꞌnn zan llnnez akreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ, naꞌ Jerusalén naꞌ, zejze llan beꞌnn kaꞌ llxenraꞌll Jesucristonꞌ, leskaꞌ zan bxoz kaꞌ, ba llxenraꞌll akeꞌ Leꞌe. \s1 Ka gok beꞌx akeꞌ Esteban \p \v 8 Naꞌ beꞌnnenꞌ re Esteban, napyaꞌnneꞌ yel wak ke Dios, naꞌ Diosenꞌ llakreneꞌ leꞌe lloneꞌ da llabane beꞌnn yell. \v 9 Bixha gok to lla, txhonnj beꞌnn kaꞌ lladop ganꞌ zo yodaꞌo danꞌ nziꞌi Yoꞌ ke Beꞌnn Bill Zo Xan, naꞌ ren beꞌnn Israel zayaꞌk yell kaꞌ nziꞌi Cirene, naꞌ Alejandría, naꞌ do ganꞌ nziꞌi Cilicia, naꞌ ganꞌ nziꞌi Asia, naꞌ bzorao llaꞌdyiꞌ akeꞌ Esteban. \v 10 Naꞌ bi llzoe akreꞌ yelliꞌi akeꞌ xtiꞌll Esteban, le Spíritu ke Diosenꞌ beꞌn yel siꞌn keꞌen. \v 11 Naꞌ beꞌnn kaꞌ bkoꞌyel akreꞌ bal beꞌnn, nench btob akreꞌ, dá Esteban llnneꞌe ke da Moisés, naꞌ leskaꞌ llnneꞌe ke Diosenꞌ. \v 12 Naꞌ bta bnne akeꞌ beꞌnn yell, leskaꞌ bta bnne akeꞌ beꞌnn gor brao ke yell Israelenꞌ ren beꞌnn kaꞌ llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, naꞌ bzap akeꞌ Esteban, naꞌ jwaꞌa akeꞌ leꞌe rao koxchis kaꞌ. \v 13 Leskaꞌ bdirj akeꞌ beꞌnn beꞌe diꞌll wenraꞌll, nench bne akeꞌ: \p —Beꞌnn ni, dateze deꞌe lloeꞌ diꞌlle, naꞌ llnneꞌe ke yodaꞌo braonꞌ, naꞌ rente ke ley ke Diosenꞌ. \v 14 Leskaꞌ bénetoꞌ neꞌe, Jesús beꞌnn Nazaretenꞌ yechinnjeꞌ yodaꞌo kellonꞌ, naꞌ wacheꞌe danꞌ bkwaꞌnn da Moisésenꞌ gonllo. \v 15 Naꞌll koxchis kaꞌ, naꞌ ren beꞌnn kaꞌ zjalliꞌ ren leakeꞌn, ka bwia akeꞌ rao Esteban, naꞌ breꞌe akreꞌ kaꞌkze rao angl ke Dios nak raweꞌn. \c 7 \s1 Diꞌll da beꞌe Esteban \p \v 1 Naꞌll beꞌnnenꞌ nak bxoz braonꞌ, lleꞌe Esteban: \p —¿Renne beꞌnn ki kanꞌ ne akeꞌn? \p \v 2 Naꞌll bne Esteban: \p —Reꞌ beꞌnn gor xa, naꞌ reꞌ beꞌnn biꞌchaꞌ, le wzenay kiaꞌ choll. Xanllo Dios beꞌnnenꞌ nak le zerao beꞌnn zaꞌk, broeꞌraweꞌ da xozxtaꞌollo Abraham naꞌ, kanꞌ zoeꞌ ganꞌ nziꞌi Mesopotamia, ka za lljasoeꞌ yellenꞌ nziꞌi Harán. \v 3 Goll Diosenꞌ leꞌe: “Blloj yell koꞌon, bsanraꞌll biꞌch lwelljoꞌ, naꞌ chejoꞌ ga de to yellrio da wroeꞌraꞌ rweꞌ.” \v 4 Kaꞌ goken bllojeꞌ bkwaꞌnneꞌ yellrio ganꞌ nbane beꞌnn Caldeo kaꞌ, naꞌ jasoeꞌ Harán. Harán naꞌ got xeꞌe. Bde got xeꞌe naꞌn, badwaꞌa Diosenꞌ leꞌe ganꞌ llaꞌllo ganni nnaꞌ lla. \v 5 Bixha Diosenꞌ bi gokraꞌlleꞌ gak yellrionꞌ keꞌe kate naꞌ, ni raꞌten bi gok keꞌe, zan bchebeꞌ weꞌen xhiꞌnn dialla keꞌe kate ba goteꞌ, laꞌkze nono xhiꞌnneꞌ nna so, katenꞌ golleꞌ leꞌe kaꞌ. \v 6 Naꞌ goll Diosenꞌ leꞌe: “Wllin lla kat lljachaꞌa xhiꞌnn dialla koꞌo kaꞌ to yell ziꞌte, ga gak akeꞌ beꞌnn wen llin ke beꞌnn kaꞌ ganꞌ lljasó akeꞌ naꞌ, wsaꞌkziꞌ akeꞌ leakeꞌ tap gayoa (400) iz.” \v 7 Naꞌ leskaꞌ goll Diosenꞌ leꞌe: “Nadaꞌ wsaꞌkziaꞌ yellenꞌ gone leakeꞌ kaꞌ, naꞌll wallach akeꞌ, naꞌ wayed akeꞌ ganni nench weꞌrao akeꞌ nadaꞌ.” \v 8 Diosenꞌ beꞌreneꞌ Abraham naꞌ diꞌlle, ke yeolol no xhiꞌnn dialla keꞌe bi byio za so, so akbeꞌ sen danꞌ nziꞌi circuncisión nench gak akbeꞌ txhen rao yell ke Diosenꞌ. Naꞌ ka gok gorj xhiꞌnneꞌ Isaac, ka gókebeꞌ xoꞌn lla, bzoebeꞌ sen, leskaꞌ ben Jacobenꞌ ke xhiꞌnneꞌ kaꞌ, beꞌnn chllinn kaꞌ (12) gok xozxtaꞌollo kaꞌ. \p \v 9 ’Bixha beꞌnn kaꞌ gok xozxtaꞌollo, baxhéꞌ akreꞌ to biꞌch akeꞌ beꞌnnenꞌ le José, naꞌ beꞌt akeꞌ leꞌe, bxhiꞌi beꞌnn Egipto kaꞌ leꞌe, bixha Diosenꞌ zerenkzeꞌ Josénꞌ. \v 10 Diosenꞌ gokreneꞌ leꞌe laꞌkze ballayraweꞌ, naꞌ beꞌe leꞌe yel siꞌn. Naꞌ ka bllin lla byej Josénꞌ rao Faraón naꞌ, beꞌnnenꞌ llnebiaꞌ beꞌnn Egipto kaꞌ, byoꞌraꞌll beꞌnnenꞌ leꞌe, naꞌ beneꞌ rallneꞌe doxhen Egiptonꞌ. Naꞌ gok rallnaꞌa Josénꞌ rente yoꞌ ganꞌ llia beꞌnn wnebiaꞌn. \p \v 11 ’Kanaꞌ gokse to win doxhen Egiptonꞌ ren Canaán naꞌ, naꞌ ballayrao beꞌnn kaꞌ kwis, ren xozxtaꞌollo kaꞌ, byallj da gao akeꞌ. \v 12 Ka bene Jacobenꞌ, Egipto naꞌ de trigo, naꞌ bseꞌleꞌ xozxtaꞌollo kaꞌ jaxiꞌi akeꞌn, ka gok byej akeꞌ da nelle. \v 13 Ka zjaklleꞌ da wllop ras naꞌ, broeꞌrao Josénꞌ biꞌche kaꞌ. Kanaꞌll bnneze Faraón naꞌ, no beꞌnn kaꞌ nak dialla Josénꞌ. \v 14 Naꞌ baseꞌl Josénꞌ leakeꞌ, jaxhiꞌi akeꞌ xa akeꞌn, naꞌ yeolol biꞌch lwelljeꞌ kaꞌ, naꞌ nak wyon chiꞌno akeꞌ (75), to katenꞌ bllin Egiptonꞌ. \v 15 Kaꞌ goken bllin Jacobenꞌ Egiptonꞌ, gannaꞌ goteꞌ; leskaꞌ Egipto naꞌ, got xozxtaꞌollo kaꞌ. \v 16 Bde got akeꞌ naꞌ, jakwaꞌch akteꞌ leakeꞌ yell ganꞌ nziꞌi Siquem ganꞌ zo ba danꞌ weꞌo Abraham naꞌ, ke xhiꞌnn beꞌnnenꞌ le Hamor beꞌnn Siquem naꞌ. \p \v 17 ’Bixha ka ba zo llin lla weꞌe Diosenꞌ leakeꞌ yellrio danꞌ bchebeꞌ ren da Abraham naꞌ, ba bzorao llan no xhiꞌnn dialla da Abraham naꞌ, rall beꞌnn Egipto kaꞌ. \v 18 Naꞌ bzorao llnebiaꞌ to beꞌnn yobre, beꞌnn bi bnnezreꞌ chaꞌ bi da wen ben da Josénꞌ rao ralleꞌn. \v 19 Beꞌnn wnebiaꞌn bayirjlaꞌlleꞌ ka beneꞌ nench bsaꞌkzieꞌ xozxtaꞌollo kaꞌ, naꞌ golleꞌ leakeꞌ lljachoꞌnn akeꞌ bdaꞌo ke akeꞌ kaꞌ za llarje, nench bill chan akeꞌ. \v 20 Kanꞌ llak kaꞌ, gorj da Moisésenꞌ, naꞌ byazraꞌll Diosenꞌ leꞌe, blliꞌweꞌ chonn beꞌo ganꞌ zo xeꞌen. \v 21 Bllin lla bill bzoe akreꞌ wkwaꞌch akeꞌ bdaꞌon, naꞌll bsanraꞌll akebeꞌ. Kat ballelkze noꞌrenꞌ nak xhiꞌnn beꞌnn wnebiaꞌ naꞌ lebeꞌ, naꞌ bazieꞌbeꞌ bénebeꞌ ka xhiꞌnneꞌ. \v 22 Kaꞌ gok bsed da Moisésenꞌ yel siꞌn ke beꞌnn Egipto kaꞌ, naꞌ gok beꞌe diꞌll da zaꞌke, naꞌll leskaꞌ beneꞌ da zaꞌke. \p \v 23 ’Ka goke Moisésenꞌ choa (40) iz, bzo lo raꞌlldaꞌweꞌn lljaraꞌnneꞌ beꞌnn wrall keꞌe, beꞌnn Israel kaꞌ. \v 24 Ka bllineꞌ ganꞌ llaꞌa akeꞌn, jadiꞌreꞌ to beꞌnn Egiptonꞌ lloneꞌ ziꞌ ke to beꞌnn wrall keꞌen, naꞌ gokreneꞌ beꞌnn wrall keꞌen, betteꞌ beꞌnn Egiptonꞌ. \v 25 Moisésenꞌ llakreꞌ wayakbeꞌe beꞌnn wrall keꞌe kaꞌ, gonrén Diosenꞌ leꞌe llin yechacheꞌ leakeꞌ Egiptonꞌ, naꞌ bi bayakbeꞌe beꞌnn kaꞌ. \v 26 Bixha bateyore breꞌreꞌ chop beꞌnn Israel kaꞌ dil akeꞌ, naꞌ byejeꞌ jaleꞌe leakeꞌ, lleꞌe leakeꞌ: “¿Kere llopteze beꞌnn Israel reꞌ, bixchen dilzre?” \v 27 Naꞌ beꞌnnenꞌ ze lloneꞌ ziꞌ ke lwelljeꞌn, blliꞌyeꞌ Moisésenꞌ, naꞌ lleꞌe leꞌe: “¿Nonꞌ bseꞌl rweꞌ nench yedyenoꞌ yel koxchis ketoꞌn? \v 28 ¿Chaꞌ leskaꞌ lleꞌnroꞌ gotoꞌ nadaꞌ kanꞌ benoꞌ betoꞌ beꞌnn Egiptonꞌ neje?” \v 29 Ka bene Moisésenꞌ kanꞌ bne beꞌnnenꞌ, le bllebeꞌ naꞌ bxhonnjeꞌ, jasoteꞌ to yell ziꞌte nziꞌi Madián. Gannaꞌ bchayneꞌe, naꞌ bzo chop xhiꞌnneꞌ. \p \v 30 ’Ka gok choa iz zoeꞌ Madián naꞌ, broeꞌrao to angl ke Diosenꞌ leꞌe ganꞌ nak latj dach, yoeꞌ to lo xhis yeꞌche da llaꞌlnninnen ganꞌ zo yaꞌ nziꞌi Sinaí. \v 31 Ka breꞌe Moisésenꞌ kanꞌ llaken, llabanreꞌ kwis, naꞌ jabiꞌyeꞌ jawieꞌ, naꞌ bne Diosenꞌ, lleꞌe leꞌe: \v 32 “Nadaꞌ nakaꞌ Dios ke xozxtaꞌo Abraham, naꞌ Isaac, naꞌ Jacob.” Moisésenꞌ bllebeꞌ, naꞌ bi bayaxhjreꞌ lljawieꞌ. \v 33 Naꞌll goll Xanllo Diosenꞌ leꞌe: “Golje xheroꞌn le nak laꞌy latj ganꞌ zeꞌon. \v 34 Ba breꞌraꞌ kanꞌ llsaꞌkziꞌ akeꞌ beꞌnn kaꞌ nak yell kiaꞌn llaꞌa Egipto naꞌ, ba benraꞌ kanꞌ llosiaꞌ akeꞌn, naꞌ ba bllin lla yesrá akeꞌ. Nnaꞌ wseꞌlaꞌ rweꞌ Egiptonꞌ.” \p \v 35 ’Moisés, beꞌnnenꞌ bi byoꞌraꞌll beꞌnn Israel kaꞌ da nell, ka nak goll akeꞌ leꞌe: “¿No bseꞌl rweꞌ nench yedyenoꞌ yel koxchis ketoꞌ?” Leꞌe baseꞌl Diosenꞌ da yobre nench nnebieꞌ, naꞌ yechacheꞌ leakeꞌ lo naꞌ beꞌnn Egipto kaꞌ, le kaꞌn goll angl ke Diosenꞌ leꞌe kanꞌ bneꞌe lo yay yeꞌchenꞌ. \v 36 Naꞌ bachacheꞌ leakeꞌ, broeꞌreꞌ yel wak ke Diosenꞌ, beneꞌ da yebane beꞌnn Egipto kaꞌ, leskaꞌ beneꞌ ka bllineꞌ lloaꞌ Nisdaꞌo Xhnaꞌn, naꞌll ganꞌ bllaꞌa akeꞌ ganꞌ nak latj dachenꞌ, kaꞌ gokte choa iz. \v 37 Naꞌ da Moisésenꞌ golleꞌ xozxtaꞌollo kaꞌ: “Radjre beꞌnn Israel, kwej Xanllo Diosenꞌ to beꞌnn weꞌe xtiꞌlleꞌn, kanꞌ beneꞌ brejeꞌ nadaꞌ, llayaꞌl wzenayre keꞌe.” \v 38 Moisésenꞌ bzoreneꞌ xozxtaꞌollo kaꞌ ganꞌ nak latj dachenꞌ, naꞌ beꞌrén angl ke Diosenꞌ leꞌe diꞌll, ganꞌ zo yaꞌ da nziꞌi Sinaí, beꞌe leꞌe diꞌll da nsaꞌa yel nban, len naꞌ broeꞌreꞌ lliꞌo. \p \v 39 ’Bixha xozxtaꞌollo kaꞌ, bi bzenay akeꞌ ke da Moisésenꞌ, bi ben akeꞌ leꞌe bare, naꞌ gokraꞌll akeꞌ wayej akeꞌ Egiptonꞌ da yobre. \v 40 Naꞌ goll akeꞌ da Aarón naꞌ, beꞌnn biꞌch da Moisésenꞌ: “Ben to dios kello, beꞌnn wabiarao raollo tnezenꞌ. Ka nak Moisésenꞌ beꞌnnenꞌ babej lliꞌo Egiptonꞌ, nono nneze binꞌ ba gok keꞌe.” \v 41 Naꞌ ben akeꞌ to bell daꞌo, naꞌ bet akeꞌ no bayiꞌx, ben akeꞌ lnni, beꞌrao akeꞌ danꞌ bayoll ben ren niaꞌnaꞌa akeꞌn. \v 42 Diosenꞌ bsanraꞌlleꞌ leakeꞌ, beꞌe latj beꞌrao akeꞌ no will, beꞌo naꞌ berj kaꞌ llia leꞌ yebá. Leꞌ yich danꞌ bzoj beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ naꞌ, llian ganꞌ bne Diosenꞌ ki: \q1 Reꞌ beꞌnn Israel, ni ke beꞌraozre nadaꞌ, \q1 kanꞌ betre bayiꞌx kaꞌ, kanꞌ bzore latj dachenꞌ rao choa iz. \q1 \v 43 Da yobre beꞌraore, biaꞌre lwaꞌa lsaꞌkenꞌ nziꞌi Moloc, \q1 naꞌ biaꞌre berj ke lwaꞌa lsaꞌken nziꞌi Refán dios ben kwinre. \q1 Ke len wachachaꞌ reꞌ ganꞌ llaꞌrenꞌ, \q1 naꞌ wseꞌlaꞌ reꞌ ziꞌt ganꞌ nziꞌi Babilonia. \p \v 44 ’Chak bllaꞌa xozxtaꞌollo kaꞌ ganꞌ nak latj dachenꞌ, ben akeꞌ to yodaꞌo da lladobte ga broꞌchaꞌo akeꞌ bray de yej, ganꞌ llia ley ke Diosenꞌ. Diosenꞌ broeꞌreꞌ da Moisésenꞌ doxhen kanꞌ beneꞌ yodaꞌon. \v 45 Xozxtaꞌollo kaꞌ bgaꞌnnrén akeꞌ yodaꞌon. Kanꞌ bzo Josuénꞌ, Diosenꞌ bchacheꞌ beꞌnn kaꞌ llaꞌa yell kaꞌ, nench gok blan akeꞌ yellrio danꞌ bchebeꞌ weꞌe leakeꞌ. Bsaꞌrén akteꞌ yodaꞌo danꞌ lladobte, ka nak bllin akeꞌ rao yellrionꞌ, naꞌ kaꞌ bdap akeꞌn bllinte bzo rey Davidenꞌ. \v 46 Diosenꞌ byoꞌraꞌlleꞌ kanꞌ ben Davidenꞌ, Davidenꞌ gokraꞌlleꞌ goneꞌ yodaꞌo ke Diosenꞌ, beꞌnnenꞌ beꞌrao Jacobenꞌ kanaꞌ. \v 47 Bixha xhiꞌnneꞌ Salomón naꞌ, beneꞌn. \v 48 Laꞌkze nnézello Diosenꞌ ker beꞌnn zo yodaꞌo da llon beꞌnnachenꞌ, le kanꞌ bzoj beꞌnnenꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ: \q1 \v 49 Nadaꞌ zoaꞌ yebá, naꞌ nzoate niaꞌ rao yellrionꞌ. \q1 ¿Akxhanꞌ nezre gonre to yoꞌ ga soaꞌ? \q1 ¿Akxhanꞌ nezre gonre to ga waziꞌraꞌllaꞌ? \q1 \v 50 ¿Kere nadaꞌ benaꞌ yeolol da zjadé rao yellrionꞌ? \p \v 51 ’Naꞌ nnaꞌ reꞌ, leskaꞌ llonre war yichjraꞌlldaꞌorenꞌ, bi llzenayre ke Spíritu ke Diosenꞌ, doxhen kanꞌ ben xozxtaꞌore kaꞌ, kaꞌn llonre. \v 52 Xozxtaꞌore kaꞌ bsaꞌkziꞌ akeꞌ yeolol beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ. Bet akeꞌ beꞌnn kaꞌ bdixjweꞌ, wllin lla yed beꞌnnenꞌ zerao nak beꞌnn wen. Naꞌ Leꞌen ba bedeꞌ nnaꞌ, naꞌ reꞌ benreꞌ rallnaꞌa beꞌnn kaꞌ bwie Leꞌe, naꞌ kone kaꞌ betreꞌ. \v 53 Naꞌ reꞌ nnéztere ley ke Dios danꞌ bseꞌleꞌ kone angl kaꞌ, naꞌ bi bzenayre ke. \s1 Ka gok bet akeꞌ Esteban \p \v 54 Ka llene beꞌnn kaꞌ kanꞌ ne Esteban, to llrok akeꞌ leꞌe, naꞌ llaoxoxj lay akeꞌ. \v 55 Naꞌ Esteban yoꞌyaꞌnn Spíritu ke Diosenꞌ yichjraꞌlldaꞌweꞌ, ka blis raweꞌn bwieꞌ yebánꞌ, naꞌ breꞌreꞌ beniꞌ ke Diosenꞌ, naꞌ breꞌreꞌ Jesucristonꞌ zeꞌe kwit Diosenꞌ. \v 56 Naꞌll bneꞌe: \p —Nnaꞌstek llreꞌraꞌ nyarj yebánꞌ, naꞌ ze Jesúsenꞌ Beꞌnnenꞌ Gorj Radj Beꞌnnach, zeꞌe kwit Diosenꞌ ganꞌ llnebieꞌn. \p \v 57 Ka bayoll bne Esteban kaꞌ, bsejdo nay akeꞌ besiaꞌ akeꞌ, yeololeꞌ zejdo, byechj akeꞌ leꞌe. \v 58 Naꞌ brej akeꞌ leꞌe yell, bchekw akeꞌ leꞌe yej. Naꞌll beꞌnn kaꞌ bchekw leꞌe yejenꞌ, blechj xha akeꞌn, naꞌ bniꞌt akeꞌn xhniaꞌ to beꞌnn llabán re Saulo. \v 59 Ka llaral llchekw akeꞌ Esteban yejenꞌ, balwilleꞌ Diosenꞌ bneꞌe: \p —Xa Jesús, baziꞌchga spíritu kiaꞌn. \p \v 60 Naꞌll bcheꞌk xhibeꞌ, bneꞌe zillj: \p —Xanaꞌ, bi lljadinraꞌllchgoꞌ da xhinnjenꞌ llon akeꞌn. \p Bayoll bneꞌe kaꞌ goteꞌ. \c 8 \s1 Saulo blleꞌnaweꞌ naꞌ bsaꞌkzieꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ \p \v 1 Beꞌnnenꞌ re Saulo byazraꞌlleꞌ kanꞌ ben akeꞌ bet akeꞌ Esteban. \p Naꞌll beꞌnn kaꞌ llnebiaꞌn, bzorao llsaꞌkziꞌ akeꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ llaꞌa Jerusalén naꞌ. Beꞌnn zan bxhonnje jakeꞌ do ganꞌ nziꞌi Judea, naꞌ Samaria, naꞌ postl kaꞌ goꞌy akseꞌ Jerusalén naꞌ. \v 2 Bal beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, jakwaꞌch akeꞌ Esteban, naꞌ bllell akeꞌ keꞌe. \v 3 Naꞌ Saulonꞌ le llwiereꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, naꞌ lloeꞌ toto yoꞌ llxhobxexjeꞌ no beꞌnn byio, no noꞌre, llgoeꞌ leakeꞌ rill ya. \s1 Beꞌnn Samaria kaꞌ bzenay akeꞌ Diꞌll Wen ke Jesucristonꞌ \p \v 4 Beꞌnn kaꞌ bxhonnjenꞌ, toto yell ga ll-llin akeꞌ llyixjweꞌ aktereꞌ beꞌnn kaꞌ, kanꞌ nak Diꞌll Wen ke Jesucristonꞌ. \v 5 Beꞌnnenꞌ re Felipe bllineꞌ yellenꞌ re Samaria, naꞌ bzorao llroeꞌreꞌ beꞌnn kaꞌ xtiꞌll Jesucristonꞌ. \v 6 Beꞌnn Samaria kaꞌ, lldop akeꞌ llzenay akyaꞌnneꞌ kanꞌ ne Felipenꞌ, naꞌ llwia akteꞌ yel wak kaꞌ lloneꞌ naꞌ. \v 7 Le beꞌnn zan beꞌnn yoꞌ daxiꞌo llayak akeꞌ, llalloj daxiꞌo kaꞌ llosiaꞌ akeꞌn, naꞌ beꞌnn zan beꞌnn nat chlaꞌ niaꞌnaꞌa akeꞌ, naꞌ beꞌnn xhinnj beꞌnn bi llak saꞌa, llayak akeꞌ. \v 8 Naꞌ beꞌnn Samaria kaꞌ, llawé akreꞌ kwis. \p \v 9 Leskaꞌ Samaria naꞌ, zo to beꞌnn wallaꞌa re Simón, batnaꞌte ziyeꞌe leakeꞌ kone yel wallaꞌa naꞌ, lleꞌe leakeꞌ nakeꞌ to beꞌnn zaꞌke. \v 10 Yeolol akeꞌ bzenay keꞌe, ka beꞌnn gor rente xkwiꞌde, naꞌ ne akeꞌ: \p —Beꞌnn ni napeꞌ yel wak xhen ke Dios. \p \v 11 Naꞌ llaꞌa akeꞌ llzenay akeꞌ, naꞌ llwia akteꞌ ka yel wallaꞌan lloneꞌ naꞌ, le kone len naꞌ, ba bxhiyeꞌe leakeꞌ scha. \v 12 Bixha ka bllin Felipenꞌ llyixjweꞌreꞌ Diꞌll Wen ke Jesucristonꞌ, llroeꞌreꞌ leakeꞌ kanꞌ lleꞌne Diosenꞌ nnebieꞌ yichjraꞌlldaꞌo akeꞌn. Naꞌ byejleꞌ akeꞌ, naꞌ blloa akeꞌ nis ka beꞌnn byio ren noꞌre. \v 13 Ren Simón naꞌ byejleꞌ, naꞌ blloareneꞌ nis, naꞌ bdarenteze Felipenꞌ txhen, llwieꞌ yel wak danꞌ lloneꞌ naꞌ, naꞌ llabanreꞌ kwis. \p \v 14 Naꞌ postl kaꞌ llaꞌa Jerusalén naꞌ, ka ben akreꞌ ke beꞌnn Samaria kaꞌ, ba bxhiꞌi akeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ, naꞌ bseꞌl akeꞌ Pedronꞌ ren Juan naꞌ, Samarianꞌ. \v 15 Ka bllin akeꞌn, balwill akeꞌ Dios nench betj Spíritu keꞌen jasón yichjraꞌlldaꞌo beꞌnn Samaria kaꞌ. \v 16 Le nono nna siꞌi Spíritu ke Diosenꞌ, laꞌkze ba byejleꞌ akeꞌ ke Xanllo Jesucristonꞌ, naꞌ ba blloa akteꞌ nis. \v 17 Naꞌll bxoa taꞌk postl kaꞌ yichj toto akeꞌ, naꞌ kaꞌ jasó Spíritu ke Diosenꞌ lo yichjraꞌlldaꞌo akeꞌn. \p \v 18 Ka breꞌe Simón naꞌ kanꞌ ben postl kaꞌ, bxoa taꞌk akeꞌn yichj beꞌnn kaꞌ, nench bxhiꞌi akeꞌ Spíritunꞌ, naꞌ bchabreꞌ postl kaꞌ mell, \v 19 lleꞌe leakeꞌ: \p —Legónn nadaꞌ yel wakenꞌ naprenꞌ, nench noteze beꞌnn wxoa taꞌkaꞌn yichjeꞌ, leskaꞌ so Spíritu ke Diosenꞌ lo yichjraꞌlldaꞌweꞌ. \p \v 20 Naꞌ lle Pedronꞌ leꞌe: \p —Kweyiꞌrenchgoꞌ xhmelloꞌn, ¿llakroꞌ chaꞌ da gak gaꞌo yel wak ke Diosenꞌ? \v 21 Bibi latj koꞌo rweꞌ de gonoꞌ ka nak danꞌ llontoꞌ ni, le bi nak yichjraꞌlldaꞌon wen rao Dios. \v 22 Naꞌ Llayaꞌl wayatroꞌ ka danꞌ bneꞌo, naꞌ bnnabe Diosenꞌ chaꞌ yeziꞌxheneꞌ koꞌo. \v 23 Nakbieꞌze nna nchej da xhinnjenꞌ rweꞌ, naꞌ nna llaꞌa yel xheꞌ lo raꞌlldaꞌo, bi lloeꞌn latj gonoꞌ da wen. \p \v 24 Naꞌll bne Simón naꞌ: \p —Lennab okré rao Xanllonꞌ, bi gakchga kiaꞌ ka danꞌ bnere nga. \p \v 25 Pedronꞌ ren Juan naꞌ, ka bayoll bzejnieꞌ akreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ, naꞌ bazaꞌa akeꞌ zayej akeꞌ Jerusalén naꞌ. Naꞌ ka badé akeꞌ yell kaꞌ ganꞌ nbane Samarianꞌ, bdixjweꞌ akreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ. \s1 Felipe naꞌ to beꞌnn Etiopía \p \v 26 Bixha gok, kat to angl ke Xanllonꞌ balwilleꞌ Felipenꞌ, lleꞌe leꞌe: \p —Byej ganꞌ xhoa nez danꞌ zaꞌa Jerusalén naꞌ, danꞌ zej yellenꞌ re Gaza ganꞌ nak latj dachenꞌ. \p \v 27 Naꞌll broꞌ Felipenꞌ nez zejeꞌ, naꞌ breꞌreꞌ to beꞌnn weꞌo gore, beꞌnn nak beꞌnn brao ganꞌ nziꞌi Etiopía, zazeꞌe byejeꞌ Jerusalén naꞌ, jeꞌraweꞌ Dios. Naꞌ nakeꞌ beꞌnn wex mell ke noꞌrenꞌ re Candace beꞌnn llnebiaꞌ Etiopía. \v 28 Naꞌ ka zazeꞌe zayoeꞌ to lo karret, lloleꞌ yich danꞌ bzoj da Isaías beꞌnnenꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ. \p \v 29 Naꞌll goll Spíritu ke Diosenꞌ Felipenꞌ: \p —Byej jabiꞌy kwit beꞌnnenꞌ, naꞌ byejreneꞌ txhen. \p \v 30 Naꞌll byej Felipenꞌ jabiꞌyeꞌ kwiteꞌn, naꞌ benreꞌ llol beꞌnnenꞌ yich danꞌ bzoj da Isaíasenꞌ beꞌnnenꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ, naꞌ lle Felipenꞌ leꞌe: \p —¿Llejnieꞌroꞌ danꞌ lloloꞌn? \p \v 31 Naꞌll bne beꞌnnenꞌ: \p —¿Akxha chejnieꞌraꞌn naꞌ, chaꞌ nono llraꞌ wzejnieꞌ nadaꞌ? \p Naꞌll golleꞌ Felipenꞌ choeꞌ lo karretenꞌ, naꞌ zjakeꞌ txhen. \v 32 Naꞌ ganꞌ llol beꞌnnenꞌ nen: \q1 Ka xhiꞌr daꞌo ba nxhobeꞌ, zejbaꞌ rao yel got, \q1 ka xhiꞌr daꞌo bi llosiaꞌ kat llchipeꞌ xhabaꞌ, \q1 kaꞌ beneꞌ, bi ballieꞌ xtiꞌll akeꞌn. \q1 \v 33 Naꞌ ben akeꞌ Leꞌe ka to beꞌnn bibi zaꞌke, bi ben akeꞌ yel koxchis keꞌen ka llayaꞌl gaken. \q1 Nono xhiꞌnn dialla keꞌe niꞌt, \q1 le bakaꞌa akeꞌ yel nban keꞌen rao yellrio nga. \p \v 34 Naꞌ wex mellenꞌ lleꞌe Felipenꞌ: \p —Ben okré bne nadaꞌ, ¿bixchen ne beꞌnnenꞌ kaꞌ, ke kwineꞌn neꞌe kaꞌ o chaꞌ ke beꞌnn yobrenꞌ neꞌe kaꞌ? \p \v 35 Naꞌll Felipenꞌ, bxhiꞌzen ganꞌ bel beꞌnnenꞌ, bzorao lloeꞌreneꞌ leꞌe Diꞌll Wen ke Jesucristonꞌ. \v 36 Naꞌ chak yoꞌ akeꞌ nezenꞌ ka bllin akeꞌ ga de nis, naꞌll lleꞌe Felipenꞌ: \p —Ganni llia nis, ¿bi gak choategaꞌ nis nnaꞌ? \p \v 37 Felipenꞌ lleꞌe leꞌe: \p —Chaꞌ wxenraꞌlloꞌ Jesucristonꞌ do yichj do raꞌlldaꞌo, wakse. \p Naꞌll ne beꞌnnenꞌ: \p —Ba byejliaꞌ Jesucristonꞌ nakeꞌ Xhiꞌnn Dios. \p \v 38 Naꞌll golleꞌ beꞌnnenꞌ wzaꞌyeꞌ karretenꞌ, naꞌ llop akeꞌ betj akeꞌ lo nisenꞌ, naꞌ bchoa Felipenꞌ leꞌe nis. \v 39 Ka balloj akeꞌ lo nisenꞌ, Spíritu ke Diosenꞌ bacheꞌen Felipenꞌ ga yobre, bill breꞌe beꞌnnenꞌ leꞌe. Naꞌ bagoꞌ beꞌnnenꞌ nez llawereꞌ kwis zayejeꞌ. \v 40 Ka gokbeꞌe Felipenꞌ ba bllinteꞌ yellenꞌ nziꞌi Azoto, naꞌ zejzeꞌ toto yell llyixjweꞌreꞌ Diꞌll Wen ke Jesucristonꞌ, bllinteꞌ yellenꞌ re Cesarea. \c 9 \s1 Ka gok bachaꞌa Diosenꞌ yichjraꞌlldaꞌo Saulonꞌ \r (Hch. 22:6‑16; 26:12‑18) \p \v 1 Naꞌ Saulonꞌ zokze yichjraꞌlldaꞌweꞌ goꞌxeꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, nench goteꞌ leakeꞌ. Naꞌ byejeꞌ rao bxoz braonꞌ, \v 2 naꞌ bnnabeꞌ yich da weꞌe latj chejeꞌ yellenꞌ re Damasco, naꞌ choeꞌ toto yodaꞌo ke beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ goꞌxeꞌ beꞌnn kaꞌ nao nez kob ke Diosenꞌ, ka beꞌnn byio ren noꞌre, naꞌ wacheꞌe leakeꞌ Jerusalén choꞌ akeꞌ rill ya. \v 3 Ka gok broꞌ Saulonꞌ nez zejeꞌ, bixha ka le llinteꞌ Damasconꞌ, to beniꞌ da zaꞌa yebá byechjen leꞌe. \v 4 Naꞌ wixeꞌ jeꞌtteꞌ rao yo, naꞌll benreꞌ bne to beꞌnn lleꞌe leꞌe: \p —Saulo, Saulo, ¿bixchen llwieroꞌ nadaꞌ, naꞌ daꞌo llrayoꞌ nadaꞌ? \p \v 5 Naꞌll bne Saulonꞌ: \p —¿No rweꞌ, Xanaꞌ? \p Naꞌll bne beꞌnnenꞌ: \p —Nadaꞌn Jesús, nadaꞌn daꞌo llonroꞌ kaꞌ, llonze ziꞌ kwinoꞌn llonoꞌ kaꞌ, ka llon to bell llcheꞌobaꞌ rao to da la, da llaꞌdebaꞌ. \p \v 6 Naꞌll Saulonꞌ do xhizeꞌ, llebeꞌ bneꞌe: \p —Xanaꞌ, ¿Bixha lleꞌnroꞌ gonaꞌ? \p Naꞌll lle Xanllo leꞌe: \p —Byejkze Damasconꞌ, gannaꞌ nne akeꞌ akre gonoꞌ. \p \v 7 Beꞌnn kaꞌ zejrén Saulonꞌ txhen blleb akeꞌ kwis, ka nak ben akreꞌ chiꞌi beꞌnnenꞌ, naꞌ nono breꞌe akreꞌ. \v 8 Naꞌ bayas Saulonꞌ, ka gokraꞌlleꞌ yexaꞌ raweꞌn bill breꞌreꞌ. Naꞌ beꞌnn kaꞌ zejreneꞌ txhen naꞌ, beꞌx akeꞌ taꞌkeꞌ, bcheꞌe akeꞌ leꞌe ganꞌ nziꞌi Damasconꞌ. \v 9 Chonn lla bzoeꞌ bi breꞌreꞌ, naꞌ bi weꞌj bdaokzeꞌ. \p \v 10 Damasco naꞌ, zo to beꞌnn llonliraꞌll Xanllo Jesucristonꞌ beꞌnn re Ananías, naꞌ Ananíasenꞌ breꞌdaꞌoreꞌ Xanllonꞌ, lleꞌe leꞌe: \p —¡Ananías! \p Naꞌll bne Ananíasenꞌ: \p —Bi naꞌ, Xanaꞌ, ganni zoaꞌ. \p \v 11 Naꞌll lle Xanllonꞌ leꞌe: \p —Bzollaꞌa, naꞌ byej rill beꞌnnenꞌ re Judas, beꞌnnenꞌ zo ganꞌ nziꞌi Nez Li, naꞌ bayirj to beꞌnne re Saulo beꞌnn Tarso, nnaꞌstek llieꞌ llalwilleꞌ nadaꞌ. \v 12 Naꞌ ba benaꞌ nench breꞌdaꞌoreꞌ rweꞌ, bllinoꞌ wxoa taꞌkoꞌn yichjeꞌ, nench yereꞌreꞌ. \p \v 13 Naꞌll bne Ananíasenꞌ: \p —Xanaꞌ, beꞌnn zan kwis lloeꞌ xtiꞌll beꞌnnenꞌ, katek da xhinnj kwis ba beneꞌ, bsaꞌkzieꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll rweꞌn llaꞌa Jerusalén naꞌ. \v 14 Naꞌ ke len naꞌ, bedeꞌ ganni noꞌxteꞌ to yich danꞌ beꞌe bxoz wnebiaꞌ kaꞌ, nench goꞌxeꞌ beꞌnn kaꞌ llalwill rweꞌn. \p \v 15 Naꞌll Xanllonꞌ lleꞌe Ananíasenꞌ: \p —Lla byej, nadaꞌ ba brejaꞌ beꞌnnenꞌ, nench chejeꞌ weꞌe xtiꞌllaꞌn rao beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel, naꞌ chejeꞌ no rao beꞌnn wnebiaꞌ ke toto yell kaꞌ, naꞌ renkze beꞌnn Israel kaꞌ. \v 16 Nadaꞌ wroeꞌreꞌ katek yellayraweꞌ danꞌ wzenayeꞌ kiaꞌ naꞌ. \p \v 17 Naꞌ byej Ananíasenꞌ ganꞌ zo Saulonꞌ, ka bllineꞌn bxoa taꞌkeꞌn yichjeꞌ, lleꞌe leꞌe: \p —Saulo biꞌchaꞌ, Xanllo Jesús beꞌnnenꞌ broeꞌrao rweꞌ kanꞌ zaꞌo tnezenꞌ, bseꞌleꞌ nadaꞌ nench yereꞌroꞌ, naꞌ so Spíritu ke Diosenꞌ lo yichjraꞌlldaꞌo. \p \v 18 Naꞌll le ballachte da nak ka yid bdeꞌj lo raweꞌn, naꞌll bareꞌreꞌ. Naꞌll bayaseꞌ, naꞌ blloeꞌ nis. \v 19 Bde naꞌ, bayaweꞌ, naꞌ bayakraꞌlleꞌ. Naꞌ bagaꞌnneꞌ Damasconꞌ chop chonn lla ren beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ. \s1 Saulonꞌ lloeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ Damasconꞌ \p \v 20 Le bzoraote Saulonꞌ llejeꞌ ga zo toto yodaꞌo ganꞌ lladop beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ lloeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ, neꞌe Jesucristonꞌ nakeꞌ Xhiꞌnn Dios. \v 21 Yeolol beꞌnn kaꞌ llzenay xtiꞌlleꞌn, llabán akreꞌ kwis, naꞌ lle lwellj akeꞌ: \p —¿Kere beꞌnn ninꞌ dá lliꞌnaweꞌ, naꞌ lloꞌxeꞌ beꞌnn kaꞌ llalwill Jesucristonꞌ, beꞌnn kaꞌ llaꞌa Jerusalén naꞌ? ¿Naꞌ kere ke len naꞌ ba bedeꞌ ganni nench goꞌxeꞌ beꞌnn kaꞌ, naꞌ lljasaneꞌ leakeꞌ rao bxoz wnebiaꞌ kaꞌ? \p \v 22 Naꞌll Saulonꞌ yezikre llaralreꞌ llroeꞌreꞌ neꞌe, Jesúsenꞌ nakeꞌ Cristo beꞌnn bseꞌl Dios nench nnebieꞌ. Naꞌ beꞌnn Israel kaꞌ llaꞌa Damasconꞌ, bi ballel akreꞌ akre ye akeꞌ leꞌe. \s1 Ka gok baxhonnj Saulonꞌ Damasconꞌ \p \v 23 Bixha ba gok zan lla, lloeꞌ Saulonꞌ xtiꞌll Jesucristonꞌ, naꞌll beꞌnn Israel kaꞌ, beꞌe akeꞌ diꞌll got akeꞌ leꞌe. \v 24 Ka nak yellenꞌ nechjen zeꞌe, naꞌ blleꞌnao akeꞌ toto ganꞌ ll-lloj akeꞌ yellenꞌ. Bixha Saulonꞌ gokbeꞌreꞌ kaꞌ. \v 25 Naꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, broꞌ akeꞌ leꞌe to lo wit, naꞌ baletj akeꞌ leꞌe tlleꞌle koꞌll zeꞌen, naꞌ baxhonnjeꞌ. \s1 Saulonꞌ ballineꞌ Jerusalén naꞌ \p \v 26 Ka ballín Saulonꞌ Jerusalén naꞌ, gokraꞌlleꞌ gakeꞌ txhen ren beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, naꞌ yeolol akeꞌ blleb akeꞌ, bi llejleꞌ akeꞌ chaꞌ da linꞌ ba llonliraꞌlleꞌ Jesucristonꞌ. \v 27 Naꞌ beꞌnnenꞌ re Bernabé bcheꞌe leꞌe ganꞌ llaꞌa postl kaꞌ, naꞌ beꞌreneꞌ leakeꞌ diꞌll, kanꞌ gok breꞌe Saulonꞌ Xanllonꞌ, kanꞌ yoeꞌ nez zejeꞌ Damasconꞌ, naꞌ kanꞌ beꞌreneꞌ leꞌe diꞌll. Naꞌ gollteꞌ leakeꞌ kanꞌ ben Saulonꞌ, bi bllebeꞌ beꞌe xtiꞌll Jesucristonꞌ Damasconꞌ. \v 28 Saulonꞌ bzoeꞌ Jerusalén naꞌ, naꞌ bdateze bnaweꞌ beꞌnn kaꞌ nxenraꞌll Jesucristonꞌ. \v 29 Naꞌ bi llebeꞌ weꞌreneꞌ beꞌnn griego kaꞌ xtiꞌll Jesucristonꞌ, naꞌ beꞌnn kaꞌ, lleꞌn akreꞌ got akeꞌ leꞌe. \v 30 Ka gokbeꞌe beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ danꞌ lleꞌn akreꞌ got akeꞌ leꞌen, naꞌll bcheꞌe akeꞌ Saulonꞌ yellenꞌ nziꞌi Cesarea, naꞌll baseꞌl akeꞌ leꞌe Tarso. \p \v 31 Yeolol beꞌnn kaꞌ ba lldop ll-llay llonliraꞌll Jesucristonꞌ toto ganꞌ nbane Judeanꞌ, naꞌ Galilea, naꞌ Samaria llaꞌa akeꞌ wen, naꞌ zejzell llejnieꞌ akreꞌ xtiꞌll Jesucristonꞌ, naꞌ llonliraꞌll aklleꞌ Leꞌe. Naꞌ Spíritu ke Diosenꞌ lltipraꞌllen leakeꞌ, naꞌ zejze llan beꞌnn kaꞌ tlla tlla. \s1 Ka gok bayak to beꞌnn re Eneas \p \v 32 Bixha gok ka dá Pedronꞌ llraꞌnneꞌ yeolol beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ. Naꞌ bllineꞌ yellenꞌ nziꞌi Lida. \v 33 Naꞌ jadiꞌreꞌ to beꞌnn re Eneas. Ba gok xoꞌn iz deꞌe nat nieꞌ. \v 34 Pedronꞌ lleꞌe leꞌe: \p —Eneas, Jesucristonꞌ wayoneꞌ rweꞌ nnaꞌsteke, bayas batob xtaꞌon. \p Le bayaste beꞌnnenꞌ bayakeꞌ. \v 35 Yeolol beꞌnn kaꞌ llaꞌa Lidanꞌ, naꞌ beꞌnn kaꞌ llaꞌa yellenꞌ re Sarón breꞌe akreꞌ kanꞌ bayak beꞌnnenꞌ, naꞌ bsanraꞌll akeꞌ billre da llxenraꞌll akeꞌ, naꞌ baxenraꞌll akeꞌ toze Xanllonꞌ. \s1 Ka gok babán Dorcas \p \v 36 Bixha gok to lla yellenꞌ nziꞌi Jope, zo to noꞌr nxenraꞌll Dios, naꞌ nzieꞌ Tabita, diꞌll griego lleꞌnen nen Dorcas. Dorcas naꞌ zoteze zoeꞌ lloneꞌ da wen llakreneꞌ beꞌnne. \v 37 Bixha goksereꞌ yillweꞌ, naꞌ goteꞌ. Naꞌ bayoll bwazj akeꞌ leꞌe naꞌ, bxoa akeꞌ leꞌe to lo yoꞌ. \v 38 Yell Lida naꞌ, naken awlloze Jope, naꞌ bnneze beꞌnn kaꞌ nxenraꞌll Jesucristonꞌ, yell Lida naꞌ zo Pedronꞌ, naꞌ bseꞌl akeꞌ chop beꞌnn nench gaꞌtyoe akreꞌ leꞌe, naꞌ lle akeꞌ leꞌe: \p —Ben okré choꞌrén netoꞌ nnastek. \p \v 39 Le byejrente Pedronꞌ leakeꞌ. Ka bllin akeꞌ naꞌ, jwaꞌa akeꞌ leꞌe ganꞌ de beꞌnn watenꞌ, naꞌ jabiꞌy noꞌr wazeb kaꞌ, bell akeꞌ, naꞌ llroeꞌ akreꞌ leꞌe raꞌll xha kaꞌ da ben Dorcas ka nna nbaneꞌ. \v 40 Naꞌ Pedronꞌ bchacheꞌ yeolol beꞌnn kaꞌ llaꞌa lo yoꞌn, naꞌll bcheꞌk xhibeꞌ balwilleꞌ Dios. Naꞌtell bayechjeꞌ bwieꞌ beꞌnn watenꞌ, naꞌ lleꞌe leꞌe: \p —¡Tabita, bayas! \p Le baxaꞌte rao Tabitanꞌ. Ka breꞌreꞌ Pedronꞌ, le bayasteꞌ babieꞌ. \v 41 Naꞌll beꞌx Pedronꞌ taꞌkeꞌ basolleꞌe leꞌe, naꞌll goxheꞌ noꞌr wazeb kaꞌ, naꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, broeꞌreꞌ leakeꞌ ba babaneꞌ. \v 42 Yeolol beꞌnn Jope kaꞌ, bnnez akreꞌ kanꞌ goken, naꞌ beꞌnn zan byejleꞌ ke Xanllonꞌ. \v 43 Pedronꞌ goꞌyeꞌ zan lla Jopenꞌ, bzoeꞌ rill to beꞌnn re Simón beꞌnn wazoꞌll yid. \c 10 \s1 Pedro ren Cornelio \p \v 1 Naꞌ yellenꞌ re Cesarea, zo to beꞌnn re Cornelio, naꞌ nakeꞌ xan wakaꞌa ya kaꞌ, nziꞌi Beꞌnn Italia. \v 2 Llapeꞌ Diosenꞌ baraꞌnne, laꞌkze bi nakeꞌ beꞌnn Israel, lloeꞌraweꞌ Dios ren beꞌnn kaꞌ llaꞌa lo yoꞌ keꞌen, naꞌ lloeꞌ mell da llakreneꞌ beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ zoteze zoeꞌ llalwilleꞌ Diosenꞌ. \v 3 Gok to lla, lladá chonne breꞌdaꞌoreꞌ, breꞌreꞌ to angl ke Dios byoeꞌ ganꞌ zoeꞌn, naꞌ lle anglenꞌ leꞌe: \p —¡Cornelio! \p \v 4 Cornelio naꞌ bwiachicheꞌ anglenꞌ, naꞌ do llebeꞌ lleꞌe leꞌe: \p —¿Bi naꞌ, xanaꞌ? \p Naꞌll lle anglenꞌ leꞌe: \p —Diosenꞌ ba benreꞌ kanꞌ llalwilloeꞌn, naꞌ ba breꞌreꞌ kanꞌ llakrenoꞌ beꞌnn yaꞌch kaꞌ. \v 5 Naꞌ bseꞌl beꞌnn lljakeꞌ yellenꞌ re Jope, naꞌ lljaxiꞌi akeꞌ to beꞌnn re Simón Pedro. \v 6 Zoeꞌ rill beꞌnn leskaꞌ reꞌe Simón, beꞌnn wazoꞌll yid, naꞌ zoeꞌ lloaꞌ nisdaꞌo, leꞌe yeꞌe rweꞌ da llayaꞌl gonoꞌ. \p \v 7 Ka bazaꞌa anglenꞌ, goxh Cornelionꞌ chop beꞌnn wen llin keꞌe, naꞌ goxhteꞌ ye to wakaꞌa ya, beꞌnn llakrén leꞌe, leskaꞌ wakaꞌa yanꞌ nxenraꞌlleꞌ Diosenꞌ. \v 8 Naꞌ beꞌreneꞌ leakeꞌ diꞌll kanꞌ goll anglenꞌ leꞌe, naꞌll bseꞌleꞌ leakeꞌ Jopenꞌ. \p \v 9 Bateyó ka ba zo rez llin beꞌnn kaꞌ Jopenꞌ, Pedronꞌ byepeꞌ yichjo ganꞌ zoeꞌn, nench balwilleꞌ Dios, llonen ka do wawill. \v 10 Naꞌ doneꞌ kwis, naꞌ gokraꞌlleꞌ gaweꞌ. Chak llon akeꞌ da gaweꞌn, breꞌdaꞌoreꞌ. \v 11 Breꞌreꞌ byarj yebánꞌ, naꞌ breꞌreꞌ to xchan xhen, nllej toto xhiꞌne lletjen. \v 12 Naꞌ loe naꞌ llaꞌa yoꞌy kwen bayiꞌxe ba llia tap niaꞌnaꞌa, naꞌ ba llxhob leꞌ, naꞌ ba llia xire. \v 13 Naꞌll benreꞌ bne Diosenꞌ: \p —Byas Pedro, bet ba ki naꞌ bdao. \p \v 14 Naꞌll Pedronꞌ lleꞌe Diosenꞌ: \p —Kaꞌa, Xanaꞌ, bi nna gawaꞌ ba zban kaꞌ, nllon leyenꞌ gaotoꞌ ka ba kaꞌ. \p \v 15 Naꞌll bne Diosenꞌ da yobre, lleꞌe leꞌe: \p —To da ba bayib Dios, bi nneꞌo nakllen da zban. \p \v 16 Gokte chonn ras lleꞌe leꞌe kaꞌ, naꞌll bayep xchan naꞌ yebá. \v 17 Chak llon Pedronꞌ xhbab kwis, bi zejen danꞌ breꞌdaꞌoreꞌn, kat bllinkze beꞌnn kaꞌ bseꞌl Cornelionꞌ lloaꞌ yoꞌn, llnnab akeꞌ ganꞌ zo beꞌnnenꞌ re Simón, beꞌnn wazoꞌll yid naꞌ. \v 18 Ka bllin beꞌnn kaꞌ lloaꞌ yoꞌn, bnne akeꞌ zillje, llnnab akeꞌ chaꞌ gannaꞌn zo to beꞌnn re Simón Pedro. \p \v 19 Naꞌ nna ze Pedronꞌ lloneꞌ xhbab ke danꞌ breꞌdaꞌoreꞌn, kat goll Spíritu ke Diosenꞌ leꞌe: \p —Rweꞌn llayirj beꞌnn ki chonne. \v 20 Lla bzollaꞌa, naꞌ bayetj, naꞌ byejrén akeꞌ, bi gakganroꞌ, nadkzaꞌn bseꞌl akeꞌ. \p \v 21 Naꞌll bayetj Pedronꞌ, jatileꞌ beꞌnn kaꞌ bseꞌl Cornelionꞌ, lleꞌe leakeꞌ: \p —Nadaꞌn riaꞌ Simón Pedro, ¿bi ken llayirjre nadaꞌ? \p \v 22 Naꞌll bne beꞌnn kaꞌ: \p —To xan wakaꞌa ya kaꞌ re Cornelio bseꞌleꞌ netoꞌ, nakeꞌ to beꞌnn lloeꞌrao Dios, naꞌ yeolol beꞌnn Israel kaꞌ, lloeꞌ akeꞌ xtiꞌlleꞌ nakeꞌ beꞌnn wen. To angl ke Diosenꞌ broeꞌraweꞌ leꞌe, naꞌ golleꞌ leꞌe yedxiꞌtoꞌ rweꞌ chejoꞌ rilleꞌn, nench yeꞌweꞌ binꞌ llayaꞌl goneꞌ. \p \v 23 Naꞌ broeꞌ leakeꞌ yoꞌ, naꞌ btas akeꞌ lleꞌ naꞌ. Bateyó byas Pedronꞌ zejreneꞌ beꞌnn kaꞌ, naꞌ ren ye bal beꞌnn nxenraꞌll Jesucristonꞌ, beꞌnn llaꞌa Jope naꞌ. \p \v 24 Ballop lla bllin akeꞌ Cesareanꞌ. Cornelionꞌ ba llbexheꞌ leakeꞌ, ba btopeꞌ no biꞌch lwelljeꞌ, no beꞌnn nakeꞌ txhen. \v 25 Ka bllin Pedronꞌ yoꞌn, le bllojdote Cornelionꞌ, jatileꞌ leꞌe, bcheꞌk xhibeꞌ gokraꞌlleꞌ weꞌraweꞌ Pedronꞌ. \v 26 Pedronꞌ basolleꞌe leꞌe, naꞌ lleꞌe leꞌe: \p —Bazollaꞌa, lekze beꞌnnach nadaꞌ. \p \v 27 Nna lloeꞌrenteꞌ leꞌe diꞌllenꞌ, byoꞌ akeꞌ lo yoꞌn, naꞌ breꞌreꞌ beꞌnn zan ba llaꞌa. \v 28 Naꞌll Pedronꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —Reꞌ nnézere, ley ke netoꞌ beꞌnn Israel, ll-llonen choꞌtoꞌ lo yoꞌ rill beꞌnn bi nak beꞌnn Israel gon aktoeꞌ txhen, zan Diosenꞌ ba broeꞌreꞌ nadaꞌ gonaꞌ beꞌnn kaꞌ txhen, laꞌkze bi nak akeꞌ beꞌnn ketoꞌ. \v 29 Ke len naꞌ, kate braꞌ beꞌnn ki badxiꞌi akeꞌ nadaꞌn, le zaꞌtiaꞌ. Naꞌ lleꞌnraꞌ nnere bi ken goxhre nadaꞌ. \p \v 30 Naꞌll bne Cornelionꞌ: \p —Nnaꞌ llak tap lla, hor kite lladá chonne, nonaꞌ was, naꞌ llalwillaꞌ Dios, ka breꞌraꞌ to beꞌnn badseꞌe rawaꞌn llaktit xharaꞌneꞌn kwis. \v 31 Naꞌ bneꞌe: “Cornelio, ba bzenay Diosenꞌ kanꞌ llalwilloeꞌn, naꞌ ba breꞌreꞌ kanꞌ llonoꞌ llakrenoꞌ beꞌnn yaꞌche. \v 32 Bseꞌl beꞌnn lljakeꞌ Jope, naꞌ lljaxiꞌi akeꞌ to beꞌnn re Simón Pedro, zoeꞌ rill beꞌnn re Simón, beꞌnn wazoꞌll yid. Zoeꞌ lloaꞌ nisdaꞌo. Naꞌ kate raꞌ Pedronꞌ rilloꞌ, naꞌll weꞌreneꞌ rweꞌ diꞌlle.” \v 33 Naꞌllenꞌ le bseꞌltiaꞌ beꞌnn kaꞌ badxiꞌi rweꞌn, naꞌ ba benoꞌ wen bedoꞌ. Ni llaꞌtoꞌ nnaꞌ, naꞌ lleꞌnetoꞌ wzenaytoꞌ binꞌ lleꞌne Diosenꞌ gontoꞌ. \s1 Diꞌll da beꞌe Pedronꞌ rill Cornelio \p \v 34 Pedronꞌ bzorao lloeꞌ diꞌll, naꞌ bneꞌe: \p —Nnaꞌll ba byejnieꞌraꞌ ke Diosenꞌ bi llaleꞌe ke ke beꞌnne. \v 35 Beꞌnn llaꞌa gateze yellrio, chaꞌ llap akeꞌ Diosenꞌ baraꞌnne, naꞌ llon akeꞌ da wen, lloꞌraꞌllkze Diosenꞌ leakeꞌ. \v 36 Diosenꞌ bdixjweꞌreꞌ beꞌnn Israel kaꞌ, wak wazorenllo Diosenꞌ wen, chaꞌ wxenraꞌll-llo Jesucristonꞌ, le Leꞌen nak Xan yeolol-llo. \v 37 Reꞌ nnézkzere ka danꞌ gok doxhen ganꞌ nziꞌi Judeanꞌ, danꞌ bzorao ganꞌ nziꞌi Galilea naꞌ, bde kanꞌ bdixjweꞌ Juan naꞌ xtiꞌll Diosenꞌ, naꞌ bchoeꞌ beꞌnn kaꞌ nis. \v 38 Nnézkzere, Dios naꞌn beꞌe Jesús beꞌnn Nazaretenꞌ yel wak, naꞌ beꞌe Leꞌe Spíritu keꞌen. Naꞌllenꞌ bda Jesúsenꞌ beneꞌ da wen, bayoneꞌ yeolol beꞌnn llsaꞌkziꞌ daxiꞌon, le Diosenꞌ bzorén Leꞌe. \v 39 Naꞌ netoꞌ breꞌtoꞌ, naꞌ lloeꞌtoꞌ diꞌll ke da kaꞌ ben Jesúsenꞌ do Judea naꞌ Jerusalén, naꞌ breꞌtetoꞌ kanꞌ gok bet akeꞌ Leꞌe, bdaꞌa akeꞌ Leꞌe leꞌ yay cruzenꞌ. \v 40 Bixha Diosenꞌ basbaneꞌ Leꞌe bayónn lla, naꞌ beneꞌ nench broeꞌraweꞌ netoꞌ. \v 41 Kere broeꞌraweꞌ yeolol beꞌnnenꞌ, netoꞌ brejeꞌ da nellte nench weꞌtoꞌ xtiꞌlleꞌn broeꞌraweꞌ netoꞌ. Netoꞌ weꞌj bdaorentoeꞌ txhen, kanꞌ babaneꞌ radj beꞌnn wat kaꞌ. \v 42 Naꞌll ba bseꞌleꞌ netoꞌ chixjweꞌtoꞌ yeolol beꞌnne, ba brej Diosenꞌ Leꞌe goneꞌ yel koxchis ke beꞌnn ban, naꞌ beꞌnn ba got. \v 43 Yeolol beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ, beꞌe akeꞌ xtiꞌll Jesucristonꞌ, bne akeꞌ noteze chejleꞌ keꞌe, Dios naꞌ yeziꞌxheneꞌ ke akeꞌ. \s1 Ka gok byoꞌ Spíritu ke Diosenꞌ yichjraꞌlldaꞌo beꞌnn kaꞌ \p \v 44 Nna lloeꞌte Pedronꞌ diꞌllenꞌ, kat byoꞌ Spíritu ke Diosenꞌ yichjraꞌlldaꞌo beꞌnn kaꞌ llaꞌa llzenayenꞌ. \v 45 Beꞌnn Israel kaꞌ nxenraꞌll Jesucristonꞌ, beꞌnn kaꞌ bnao Pedronꞌ, llabán akreꞌ kwis ka nak rente beꞌnn bi zjanak beꞌnn Israel, ba byoꞌ Spíritu ke Diosenꞌ yichjraꞌlldaꞌo akeꞌ. \v 46 Gokbeꞌe akreꞌ kanꞌ bxhiꞌi beꞌnn kaꞌ Spíritu ke Diosenꞌ, le bzoraote lloeꞌrao akeꞌ Dios, llnne akeꞌ to diꞌll yobre. \v 47 Naꞌll bne Pedronꞌ: \p —Bibi de wllon choa beꞌnn ki nis nnaꞌ, ka nak Spíritu ke Diosenꞌ ba byoꞌn lo yichjraꞌlldaꞌo akeꞌn, kanꞌ ba byoꞌn lo yichjraꞌlldaꞌo lliꞌo. \p \v 48 Naꞌ golleꞌ leakeꞌ choa akeꞌ nis, le ba nxenraꞌll akeꞌ Jesucristonꞌ. Bde naꞌ goꞌtyoe akreꞌ Pedronꞌ, nench goꞌyreneꞌ leakeꞌ ye chop chonn lla. \c 11 \s1 Pedronꞌ bzénreꞌ beꞌnn Jerusalén kaꞌ kanꞌ goken \p \v 1 Postl kaꞌ, naꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ llaꞌa do ganꞌ nziꞌi Judeanꞌ, bnnez akreꞌ ke nak beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel, ba bxhiꞌi akeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ. \v 2 Ka ballín Pedronꞌ Jerusalén naꞌ, beꞌnn Israel kaꞌ, beꞌnn kaꞌ nxenraꞌll Jesucristonꞌ, bdil akeꞌ leꞌe, \v 3 lle akeꞌ leꞌe: \p —¿Bixchen jachoꞌzoꞌ rill beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel, naꞌ jataorén akteꞌweꞌ txhen? \p \v 4 Naꞌll beꞌrén Pedronꞌ leakeꞌ diꞌll kwasro doxhen kanꞌ goken, lleꞌe leakeꞌ: \p \v 5 —Chak zoaꞌ yellenꞌ re Jope, ka llalwillaꞌ Diosenꞌ breꞌdaꞌoraꞌ, breꞌraꞌ to xchan xhen nllejten dapte xhiꞌne, lletjen yebá, naꞌ zaꞌn ganꞌ ziaꞌ naꞌ. \v 6 Naꞌ bwiayaꞌnnaꞌ bixhanꞌ llaꞌa loenꞌ, naꞌ breꞌraꞌ llaꞌa bayiꞌx ba llia tap niaꞌnaꞌa, ba llxhob leꞌe, naꞌ ba llia xire. \v 7 Naꞌ benraꞌ bne Diosenꞌ lleꞌe nadaꞌ: “Bzollaꞌa Pedro, bet ba ki, naꞌ bdao akbaꞌ.” \v 8 Naꞌll balliaꞌ xtiꞌlleꞌn: “Kaꞌa, Xanaꞌ, bi nna gawaꞌ ba zban kaꞌ, nllon leyenꞌ gaotoꞌ ka ba kaꞌ.” \v 9 Naꞌll bneꞌe da yobre, lleꞌe nadaꞌ: “Da ba bayib Dios, bill nneꞌo nakllen zban.” \v 10 Chonn ras gok kaꞌ, naꞌll bayep xchan naꞌ yebá. \v 11 Nnaꞌ llakte kaꞌn, le braꞌte chonn beꞌnn ganꞌ zoaꞌn, beꞌnn zaꞌk yellenꞌ re Cesarea. \v 12 Naꞌll Spíritu ke Diosenꞌ gollen nadaꞌ llayaꞌl chaꞌrén akeꞌ, naꞌ bi gakganraꞌ. Naꞌ bzaꞌrente beꞌnn biꞌchllo ki xope, bllintetoꞌ rill to beꞌnn re Cornelio, naꞌ byoꞌtoꞌ rilleꞌn. \v 13 Cornelionꞌ beꞌreneꞌ netoꞌ diꞌll ka gok broeꞌrao to anglenꞌ leꞌe, naꞌ goll anglenꞌ leꞌe: “Bseꞌl beꞌnn lljakeꞌ Jope, naꞌ lljaxiꞌi akeꞌ to beꞌnn re Simón Pedro. \v 14 Beꞌnn naꞌ weꞌreneꞌ rweꞌ xtiꞌll Diosenꞌ akre gonoꞌ, nench yeraꞌo rao da xhinnjenꞌ ren beꞌnn llaꞌa lo yoꞌ rilloꞌ.” \v 15 Naꞌ ka bzorawaꞌ lloeꞌrén akeꞌ diꞌllenꞌ, Spíritu ke Diosenꞌ byoꞌn yichjraꞌlldaꞌo akeꞌ, kanꞌ byoꞌn lo yichjraꞌlldaꞌollonꞌ kanaꞌ. \v 16 Naꞌ jadinraꞌllaꞌ xtiꞌll Xanllo Jesucristonꞌ, kanꞌ bneꞌe: “Da li Juan naꞌ bchoeꞌ beꞌnn kaꞌ nis, zan to da zaꞌkll gak keré yedsó Spíritu ke Diosenꞌ yichjraꞌlldaꞌore.” \v 17 Chaꞌ kwin Diosenꞌ ba beꞌe leakeꞌ Spíritu keꞌen kanꞌ benneꞌn lliꞌo nxenraꞌll-llo Jesucristonꞌ, ¿noxha nakaꞌ nadaꞌn yepaꞌ Diosenꞌ bi goneꞌ kaꞌ? \p \v 18 Ka bayoll ben akreꞌ kanꞌ bne Pedronꞌ, bzo akeꞌ llize naꞌ beꞌrao akeꞌ Dios, bne akeꞌ: \p —¿Bixha ren beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israelenꞌ, ba lloeꞌ Diosenꞌ latj yeyat akreꞌ nench yeziꞌxheneꞌ ke akeꞌ, naꞌ weꞌe yel nban zejlikane ke akeꞌn chaꞌ? \s1 Beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ yellenꞌ re Antioquía \p \v 19 Beꞌnn kaꞌ bxhonnj goslas kanꞌ bde bet akeꞌ Esteban naꞌ, bal akeꞌ bllin akteꞌ ganꞌ nziꞌi Fenicia, naꞌ yell kaꞌ zjalliꞌ to yellrio da lliꞌ lo nisdaꞌo ganꞌ nziꞌi Chipre, naꞌ yellenꞌ re Antioquía ganꞌ nbane Siria. Naꞌ bi lloeꞌrén akeꞌ no beꞌnn yobre xtiꞌll Diosenꞌ, zre beꞌnn Israel kaꞌze lloeꞌrén akeꞌ diꞌlle. \v 20 Naꞌ bal beꞌnn yellenꞌ nziꞌi Chipre, naꞌ beꞌnn Cirene bllin akeꞌ Antioquía, naꞌ bzorao llroeꞌ akreꞌ Diꞌll Wen ke Xanllo Jesucristonꞌ, ren beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel. \v 21 Naꞌ yel wak ke Xanllonꞌ zerenen leakeꞌ. Naꞌ beꞌnn zan llsanraꞌll da nao akeꞌ, naꞌ baxenraꞌll akeꞌ Xanllonꞌ. \p \v 22 Naꞌ beꞌnn kaꞌ lldop ll-llay llonliraꞌll Jesucristonꞌ llaꞌa Jerusalén naꞌ, ben akreꞌ kanꞌ llaken, naꞌ bseꞌl akeꞌ beꞌnnenꞌ re Bernabé Antioquía naꞌ. \v 23 Ka bllin Bernabénꞌ, breꞌreꞌ kanꞌ llakrén Diosenꞌ leakeꞌ bawereꞌ kwis, naꞌ golleꞌ leakeꞌ do yichj do raꞌll akeꞌ nnao akeꞌ Xanllonꞌ. \v 24 Ka nak Bernabénꞌ nakeꞌ to beꞌnn wen kwis, naꞌ yoꞌyaꞌnneꞌ Spíritu ke Diosenꞌ, naꞌ le nxenraꞌlleꞌ Dios, naꞌll yezikre beꞌnn zanll bxenraꞌll Xanllonꞌ. \p \v 25 Naꞌtell byej Bernabénꞌ yellenꞌ re Tarso jadirjeꞌ Saulonꞌ, ka balleleꞌ leꞌen, bcheꞌe leꞌe Antioquíanꞌ. \v 26 To iz bzo akeꞌ Antioquíanꞌ, ben akeꞌ txhen beꞌnn kaꞌ lldop ll-llay llonliraꞌll Jesucristonꞌ, naꞌ beꞌnn zan broeꞌ akreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ. Antioquía naꞌ bsiꞌi akeꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Xanllonꞌ, Cristiano da nelle. \p \v 27 Ka gok kaꞌ, bal beꞌnn kaꞌ llaꞌa Jerusalén, beꞌnn kaꞌ lloeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ kon ka llzejnieꞌ Spíritu ke Diosenꞌ leakeꞌ, naꞌ byej akeꞌ Antioquíanꞌ. \v 28 Toeꞌ beꞌnn re Agabo bzolleꞌe radj beꞌnn kaꞌ llaꞌa lloeꞌrao Diosenꞌ, naꞌ bneꞌe kon kanꞌ bzejnieꞌ Spíritunꞌ leꞌe, bdixjweꞌreꞌ gak to win xhen doxhen yellrio. Naꞌ ka bllin lla bnebiaꞌ beꞌnnenꞌ re Claudio doxhen ganꞌ nbane Roma, kanaꞌ gok win kanꞌ bne Agabonꞌ. \v 29 Naꞌ beꞌnn Antioquía kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, beꞌe akeꞌ diꞌll gakrén akeꞌ beꞌnn lwellj akeꞌ kaꞌ llaꞌa yell kaꞌ do ganꞌ nziꞌi Judea, kon ka yezaꞌraꞌll toto akeꞌ. \v 30 Naꞌ ka bayoll bdopen naꞌ, bseꞌl akeꞌ Bernabénꞌ ren Saulonꞌ jwaꞌa akeꞌ mellenꞌ rao beꞌnn gor brao kaꞌ, nak rallnaꞌa beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ llaꞌa Judeanꞌ. \c 12 \s1 Ka gok bet akeꞌ Jacobo naꞌ broꞌ akeꞌ Pedronꞌ rill ya \p \v 1 Leskaꞌ kanaꞌ bchoybiaꞌ rey Herodes, beꞌx akeꞌ bal beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, nench wsaꞌkzieꞌ leakeꞌ. \v 2 Naꞌ bchoybieꞌ bet akeꞌ Jacobo, bchoy akeꞌ yeneꞌ, beꞌnnenꞌ nak beꞌnn biꞌch Juan naꞌ. \v 3 Gokbeꞌe Herodesenꞌ bayoꞌraꞌll beꞌnn Israel kaꞌ kanꞌ beneꞌn, naꞌll bseꞌleꞌ beꞌnn kaꞌ, beꞌx akeꞌ Pedronꞌ rao lnninꞌ, katenꞌ llao akeꞌ yet xtir danꞌ bi nchix kwa binn. \v 4 Herodes naꞌ, broeꞌ Pedronꞌ rill ya, naꞌ bseꞌleꞌ tap kwen wakaꞌa ya, beꞌnn nak tap wej, nench bdap akeꞌ rill yanꞌ. Llakreꞌ ka te lnni naꞌ, kwejeꞌ leꞌe rao beꞌnn yell, goneꞌ yel koxchis keꞌe. \v 5 Bixha chak yoꞌ Pedronꞌ rill yanꞌ, naꞌ llaꞌa wakaꞌa ya kaꞌ llap akeꞌ leꞌe, naꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, llaral llalwill akeꞌ Diosenꞌ gakreneꞌ Pedronꞌ. \s1 Ka gok balloj Pedronꞌ rill ya \p \v 6 Bixha tlleꞌle naꞌ, ka wxere llwia Herodesenꞌ kwejeꞌ Pedronꞌ. Naꞌ Pedronꞌ deꞌe taseꞌ radj chop wakaꞌa ya, naꞌ nllej taꞌkeꞌn chop gden, naꞌ llaꞌte ye to kwen wakaꞌa ya, llap akeꞌ lloaꞌ rill yanꞌ. \v 7 Kat bllinkze to angl ke Xanllo Dios lo rill yanꞌ, to beniꞌ xhen goꞌte, naꞌ anglenꞌ jataneꞌ Pedronꞌ basbaneꞌ leꞌe, lleꞌe leꞌe: \p —¡Sete byase! \p Ka bneꞌe kaꞌn, le ballojte gden kaꞌ taꞌk Pedronꞌ. \v 8 Naꞌll lle anglenꞌ leꞌe: \p —Bachej leꞌon, naꞌ barejdo xheroꞌn. \p Naꞌll bayoll naꞌ, lleꞌe leꞌe: \p —Balleldo xhalleroꞌn, naꞌ banao nadaꞌ. \p \v 9 Naꞌ balloj anglenꞌ, naꞌ zanao Pedronꞌ, naꞌ bi llakbeꞌreꞌ chaꞌ da linꞌ llabej anglenꞌ leꞌe rill yanꞌ, kon llakreꞌ chaꞌ llreꞌdaꞌozreꞌn. \v 10 Badé akteꞌ ganꞌ llaꞌa to kwen wakaꞌa ya kaꞌ, naꞌll badé akeꞌ ga llaꞌa beꞌnn wllope kaꞌ. Kat ballín akteꞌ ga zo reyj de ya danꞌ llwia tnezre, to wrazzen byarjen, naꞌ balloj akeꞌ. Bzaꞌa akeꞌ ye raꞌt, naꞌll bazaꞌa anglenꞌ, naꞌ bakwaꞌnneꞌ Pedronꞌ toze. \p \v 11 Kanaꞌll gokbeꞌe Pedronꞌ da likzenꞌ ballojeꞌ rill yanꞌ, naꞌll bneꞌe: \p —Nnaꞌll llreꞌraꞌ da likzenꞌ bseꞌl Diosenꞌ angl keꞌen, nench basreꞌe nadaꞌ rao naꞌa Herodes naꞌ, naꞌ rao yeolol da kaꞌ lleꞌne beꞌnn Israel kaꞌ gon akreꞌ nadaꞌ. \p \v 12 Llontezeꞌ xhbab kanꞌ goken, ballinteꞌ rill María xhnaꞌ Juan Marcos, naꞌ llaꞌa beꞌnn zan llalwill akeꞌ Dios. \v 13 Ka bnne Pedronꞌ leꞌ zaguan naꞌ, byejdo to bi noꞌr re Rode jawiabeꞌ nonꞌ nne. \v 14 Ka bayombiaꞌbeꞌ chiꞌi Pedronꞌ, bawebeꞌ kwis, naꞌ bi bsarjbeꞌ, zayejdobeꞌ jatixjweꞌbeꞌ beꞌnn kaꞌ yelaꞌ, ba ze Pedronꞌ lloaꞌ yoꞌn. \v 15 Naꞌll lle beꞌnn kaꞌ bi noꞌrenꞌ: \p —¿Binꞌ ba llakroꞌ? \p Naꞌ zekzbeꞌ llebeꞌ leakeꞌ, Pedro naꞌn ze gannaꞌ. Naꞌll bne akeꞌ: \p —¿Kere angl ke Pedro naꞌn lla? \p \v 16 Naꞌll Pedronꞌ zekzeꞌ llnneꞌe lloaꞌ yoꞌn, naꞌll jasarj akeꞌ. Ka breꞌe akreꞌ leꞌen, llabán akreꞌ kwis. \v 17 Naꞌll Pedronꞌ beneꞌ sen ren taꞌkeꞌ nench bzo akeꞌ lli, naꞌ beꞌreneꞌ leakeꞌ diꞌll kanꞌ gok babej Xanllonꞌ leꞌe rill yanꞌ, leskaꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —Lechixjweꞌ Jacobonꞌ, naꞌ beꞌnn lwelljllo kaꞌ yelaꞌ kanꞌ ba goken. Naꞌll ballojeꞌ zayejeꞌ ga yobre. \p \v 18 Bixha ka byeniꞌ, da xhen gokllejlaꞌll wakaꞌa ya kaꞌ, ke nak nollno Pedronꞌ yoꞌ lo rill yanꞌ. \v 19 Naꞌll Herodes naꞌ, bseꞌleꞌ beꞌnne bayirj akeꞌ Pedronꞌ, naꞌ bi ballel akreꞌ leꞌe, naꞌll bnnabyollreꞌ wakaꞌa ya kaꞌ, akre gok ballojeꞌ, naꞌ wakaꞌa ya kaꞌ bibi gokse nne akeꞌ. Naꞌ bchoybieꞌ bet akeꞌ wakaꞌa ya kaꞌ gop rill yanꞌ. Naꞌll bzaꞌa Herodesenꞌ Judeanꞌ, naꞌ byejeꞌ jasoeꞌ yellenꞌ re Cesarea. \s1 Ka gok got Herodes \p \v 20 Rey Herodes naꞌ, llaklleꞌe beꞌnn yell kaꞌ nziꞌi Tiro, naꞌ Sidón. Naꞌll beꞌnn kaꞌ beꞌe akeꞌ diꞌll lljakeꞌ raweꞌn, naꞌ beꞌrén akeꞌ to beꞌnne diꞌll, beꞌnn nak rallnaꞌa ganꞌ nbane Herodes, beꞌnn re Blasto. Beꞌe akeꞌ leꞌe mell nench wdieꞌ xtiꞌll akeꞌ, naꞌ bnnabeꞌ yeniꞌt akeꞌ wen ren reyenꞌ, le yallj akreꞌ da yeꞌj gao akeꞌ ganꞌ nbane Herodes. \v 21 Herodes naꞌ bzoeꞌ to lla lljak beꞌnn kaꞌ raweꞌn. Ka bllin llanꞌ, Herodes gokeꞌ xharaꞌneꞌ da chaꞌo, naꞌ bllieꞌ ganꞌ lloneꞌ yel koxchis, naꞌ broeꞌ lban rao beꞌnn Tiro, naꞌ beꞌnn Sidón kaꞌ. \v 22 Ka bayoll broeꞌ lban naꞌ, besiaꞌ beꞌnn kaꞌ bne akeꞌ: \p —¡Kere beꞌnnachenꞌ bnne, Dioskzenꞌ ba bnne! \p \v 23 Rawe llak kaꞌn, to angl ke Xanllo Dios beneꞌ nench Herodes naꞌ, biaꞌzeꞌ to yillweꞌ, le bi beꞌraweꞌ Dios, beꞌe latj beꞌrao beꞌnn kaꞌ leꞌe. Naꞌ goteꞌ, naꞌ bdao bel daꞌo kaꞌ xpeꞌreꞌn. \p \v 24 Zan ka nak xtiꞌll Xanllonꞌ, zejzell goslasen, naꞌ gateze ba lloeꞌ akeꞌ xtiꞌlleꞌn. \p \v 25 Bernabé ren Saulonꞌ, bayoll bi danꞌ ben akeꞌ Jerusalén naꞌ, naꞌ bazaꞌa akeꞌ zayej akeꞌ yellenꞌ nziꞌi Antioquíanꞌ, ncheꞌe akteꞌ beꞌnnenꞌ re Juan Marcos. \c 13 \s1 Blloj Bernabé ren Saulo zjakeꞌ zjatixjweꞌ akreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ \p \v 1 Radj beꞌnn kaꞌ lldop ll-llay llonliraꞌll Jesucristonꞌ llaꞌa yellenꞌ nziꞌi Antioquíanꞌ, zjarén beꞌnn lloeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ kon ka llzejnieꞌ Spíritu ke Diosenꞌ leakeꞌ. Naꞌ zjarén beꞌnn llak llroeꞌ llsede xtiꞌll Diosenꞌ, ki re bal akeꞌ: Bernabé, naꞌ Simón (beꞌnnenꞌ nsiꞌi akeꞌ Beꞌnn Gasj), Lucio beꞌnn Cirene, naꞌ Manaén (beꞌnn blliꞌorén Herodesenꞌ txhen, beꞌnnenꞌ llnebiaꞌ Galileanꞌ), naꞌ Saulo. \v 2 To lla ka non akeꞌ was, naꞌ lloeꞌrao akeꞌ Dios, naꞌ llalwill akeꞌ Leꞌe, naꞌ bnne Spíritu keꞌen llen leakeꞌ: \p —Lekwej Bernabénꞌ ren Saulonꞌ, le ba bayaxh akeꞌ gon akeꞌ xchinaꞌ. \p \v 3 Naꞌll bayoll ben akeꞌ was naꞌ, balwill akeꞌ Diosenꞌ, naꞌ bxoa taꞌk akeꞌ yichj Bernabénꞌ ren Saulonꞌ, naꞌll bsaꞌa akeꞌ leakeꞌ. \s1 Postl kaꞌ bdixjweꞌ akreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ yellenꞌ re Chipre \p \v 4 Spíritu ke Diosenꞌ bseꞌlen Bernabénꞌ ren Saulonꞌ yellenꞌ re Seleucia, gannaꞌ byoꞌ akeꞌ barco bllin akteꞌ to yellrio, da lliꞌ radj nisdaꞌo ganꞌ nziꞌi Chipre. \v 5 Ka bllin akeꞌ yellenꞌ nziꞌi Salamina, bzorao lljakeꞌ yodaꞌo ke beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ lloeꞌrén akeꞌ leakeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ. Naꞌ nao Juan Marcos naꞌ llakreneꞌ leakeꞌ. \p \v 6 Naꞌ kaꞌ bde akeꞌ doxhen yellrionꞌ lliꞌ radj nisenꞌ, bllin akteꞌ yellenꞌ nziꞌi Pafos. Gannaꞌ jadiꞌ akreꞌ to beꞌnn Israel beꞌnn wallaꞌa re Barjesús, naꞌ ziyeꞌe beꞌnn kaꞌ neꞌe nakeꞌ beꞌnn lloeꞌ xtiꞌll Dios. \v 7 Zoteze zoreneꞌ to beꞌnn wnebiaꞌ, to beꞌnn siꞌn re Sergio Paulo. Naꞌ beꞌnnenꞌ goxheꞌ Bernabénꞌ ren Saulonꞌ, lleꞌnreꞌ wzenayeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ. \v 8 Naꞌ Barjesúsenꞌ, lekze nsiꞌi akeꞌ leꞌe Elimas, (diꞌll griego lleꞌnen nen beꞌnn wallaꞌa), ll-lloneꞌ wzenay beꞌnnenꞌ llnebiaꞌn bi lloeꞌ latj chejleꞌ. \v 9 Naꞌll Saulonꞌ, lekze leꞌen re Pablonꞌ, ka nak yoeꞌ Spíritu ke Diosenꞌ, bwiachicheꞌ beꞌnn wallaꞌan. \v 10 Naꞌll lleꞌe leꞌe: \p —Beꞌnn wxhiyeꞌe, beꞌnn wen da xhinnj, xhiꞌnn daxiꞌo bi lloꞌraꞌlloꞌ da nak da wen. ¿Bat wsanoꞌ bill gonchixroꞌ yichjraꞌlldaꞌo beꞌnn kaꞌ, nench bi nnao akeꞌ diꞌll li ke Diosenꞌ? \v 11 Naꞌ nnaꞌ Xantoꞌ Diosenꞌ wsaꞌkzieꞌ rweꞌ, wcholoꞌ to chiꞌi bi reꞌroꞌ beniꞌ. \p Le bcholte beꞌnnenꞌ, bxhoa bej raweꞌ, naꞌ deꞌe llganeꞌ no goꞌx taꞌkeꞌ. \v 12 Ka breꞌe beꞌnnenꞌ llnebiaꞌn kanꞌ goken naꞌ byejleꞌ, llabanreꞌ kwis kanꞌ nak xtiꞌll Xanllo Jesucristonꞌ. \s1 Pablonꞌ ren Bernabénꞌ jakeꞌ Antioquía ga nbane Pisidia \p \v 13 Naꞌll Pablonꞌ ren beꞌnn lwelljeꞌ kaꞌ, bazaꞌa akeꞌ yellenꞌ re Pafos, byoꞌ akeꞌ barco bllin akteꞌ yellenꞌ nziꞌi Perge ganꞌ nbane Panfilia. Gannaꞌ bsanraꞌll Juan Marcos leakeꞌ, zayejeꞌ Jerusalén. \v 14 To bde akzeꞌ Pergenꞌ, bllin akteꞌ yellenꞌ nziꞌi Antioquía ga nbane Pisidia. Ka bllin to lla nbaꞌnne, naꞌ jakeꞌ yodaꞌo ke beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ jacheꞌ akeꞌ. \v 15 Ka bayoll bel beꞌnn kaꞌ yich ganꞌ llia ley, danꞌ bzoj beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ, naꞌll beꞌnn kaꞌ llnebiaꞌ lo yodaꞌon, bseꞌl akeꞌ beꞌnn, jell akeꞌ Pablonꞌ ren Bernabénꞌ: \p —Beꞌnn biꞌch ake, chaꞌ bi diꞌll de weꞌrenre beꞌnn ki wak nnere nnaꞌ. \p \v 16 Naꞌll bzollaꞌa Pablonꞌ, beneꞌ sen ren taꞌkeꞌn, nench bzo akeꞌ lli, naꞌ bneꞌe: \p —Reꞌ, beꞌnn Israel, naꞌ notezre llapre Diosenꞌ baraꞌnne lewzenay kanꞌ niaꞌ ni. \v 17 Dios beꞌnnenꞌ lloeꞌraollo lliꞌo beꞌnn Israel, brejeꞌ xozxtaꞌollo kaꞌ, beneꞌ leakeꞌ to yell xhen kanꞌ bllaꞌa akeꞌ gok akeꞌ beꞌnn ziꞌt ganꞌ nziꞌi Egiptonꞌ. Naꞌ Diosenꞌ broeꞌreꞌ yel wak keꞌen ka nak bachacheꞌ leakeꞌ Egiptonꞌ. \v 18 Diosenꞌ gokxhenreꞌ kanꞌ ben akeꞌ bllaꞌa akeꞌ latj dachenꞌ choa (40) iz. \v 19 Diosenꞌ banit balaneꞌ beꞌnn kaꞌ llaꞌa gall yellrio kaꞌ, nench beꞌe yellrionꞌ xozxtaꞌollo kaꞌ. \p \v 20 ’Naꞌ rao tap gayoa chiyon (450) iz, Diosenꞌ brejeꞌ beꞌnn ben yel koxchis ke akeꞌ, nench bnebieꞌ leakeꞌ, ka gok bllinte lla bzo beꞌnnenꞌ re Samuel, beꞌnnenꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ. \v 21 Naꞌll bnnab akeꞌ so rey beꞌnn bnebiaꞌ leakeꞌ, naꞌ Diosenꞌ brejeꞌ beꞌnnenꞌ re Saúl, nench gokeꞌ rey choa iz. Saúlenꞌ gokeꞌ xhiꞌnn Cis, naꞌ gokeꞌ xhiꞌnn dialla ke Benjamín. \v 22 Kat bllin lla bkwas Diosenꞌ Saúlenꞌ kaꞌle, naꞌ brejeꞌ David gokeꞌ rey, naꞌ bne Diosenꞌ ke Davidenꞌ: “David xhiꞌnn Isaínꞌ, leꞌe lloꞌraꞌllaꞌ, leꞌe goneꞌ danꞌ lleꞌnraꞌn.” \v 23 Naꞌ rao dialla ke rey David naꞌ, gorj Jesús beꞌnnenꞌ yesrá lliꞌo beꞌnn Israel, kanꞌ bcheb Diosenꞌ. \v 24 Ka zayedtere Jesúsenꞌ, Juan naꞌ bdixjweꞌreꞌ beꞌnn Israel kaꞌ, llayaꞌl wayat akreꞌ ke da xhinnjenꞌ non akeꞌ, naꞌ choa akeꞌ nis. \v 25 Ka ba zo rez wayoll xchin Juan naꞌ, bneꞌe: “Beꞌnnenꞌ bexhrenꞌ kere nadaꞌ, za zaꞌa to beꞌnn zaꞌkll ka nadaꞌ, bi zaꞌkaꞌ nadaꞌ ka Leꞌe, ni da wadechaꞌwaꞌ xhereꞌn nieꞌ, bi zaꞌkaꞌ.” \p \v 26 ’Beꞌnn biꞌche, nakllo xhiꞌnn dialla da Abraham, naꞌ notezre llapre Diosenꞌ baraꞌnne, ke lliꞌon ba bseꞌl Diosenꞌ lloaꞌ xtiꞌlleꞌ danꞌ nsaꞌa yel wasrá. \v 27 Ka nak beꞌnn kaꞌ llaꞌa Jerusalén naꞌ, naꞌ beꞌnn kaꞌ llnebiaꞌ leakeꞌ, bi bayakbeꞌe akreꞌ chaꞌ Diosenꞌ bseꞌl Jesúsenꞌ, naꞌ ni ke llejnieꞌ akzreꞌ danꞌ bzoj beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ, laꞌkze llaꞌa akeꞌ llol akeꞌn yeo lla nbaꞌnne. Naꞌ kaꞌ gok bzoa lloaꞌ xtiꞌll Diosenꞌ ka nak bchoybiaꞌ akeꞌ llayaꞌl gat Jesúsenꞌ. \v 28 Llwia akteꞌ bibi da xhinnj beneꞌ nench gateꞌ, naꞌ goll akseꞌ Pilatonꞌ llayaꞌl gat beꞌnnenꞌ. \v 29 Gok kaꞌ nench gok doxhen kanꞌ nyoj xtiꞌll Diosenꞌ gak ke Jesúsenꞌ. Naꞌ bayoll goteꞌ naꞌ, baletj akeꞌ Leꞌe leꞌ yay cruzenꞌ, naꞌ bkwaꞌch akeꞌ Leꞌe. \v 30 Bixha Diosenꞌ basbaneꞌ Leꞌe radj beꞌnn wat kaꞌ. \v 31 Naꞌ broeꞌraweꞌ beꞌnn kaꞌ ben Leꞌe txhen kanꞌ bzeꞌe Galileanꞌ bllinteꞌ Jerusalén naꞌ, zan lla bdareneꞌ leakeꞌ kanꞌ babaneꞌn. Naꞌ leakeꞌn lloeꞌ xtiꞌll Jesucristonꞌ rao beꞌnn yell. \p \v 32 ’Naꞌ nnaꞌ netoꞌ leskaꞌ llyixjweꞌtoꞌ reꞌ kanꞌ nak Diꞌll Wen ke Jesucristonꞌ, diꞌll danꞌ bcheb Diosenꞌ ren xozxtaꞌollo kaꞌ. \v 33 Lliꞌo nakllo xhiꞌnn dialla ke akeꞌ, naꞌ lliꞌo llreꞌllo ba llon Diosenꞌ ka danꞌ golleꞌ leakeꞌn, danꞌ basbaneꞌ Jesúsenꞌ. Kanꞌ nyojkze salmo wllopenꞌ nen: “Xhiꞌnnkzaꞌ rweꞌ, nadaꞌ gonnaꞌ rweꞌ yel nban.” \v 34 Danꞌ basbaneꞌ Jesúsenꞌ, bill weꞌe latj gateꞌ da yobre, leskaꞌ nen: “Naꞌ gonnaꞌ rweꞌ yel nak laꞌye danꞌ bchebaꞌ waꞌa Davidenꞌ.” \v 35 Ke len naꞌ leskaꞌ ne leꞌ yich ke to salmo yobre: “Bi weꞌo latj goꞌll xpeꞌraꞌn, nadaꞌ nakaꞌ rallnaꞌo.” \v 36 Da li naken, Davidenꞌ bzoeꞌ gokreneꞌ xozxtaꞌollo kaꞌ kon ka broeꞌ Diosenꞌ leꞌe. Bde naꞌ, goteꞌ jayeneꞌ txhen xozxtaꞌollo kaꞌ ba got, naꞌ goꞌll xpeꞌr Davidenꞌ. \v 37 Zan ka nak beꞌnnenꞌ basbán Diosenꞌ, bi goꞌll xpeꞌreꞌn. \v 38 Naꞌ llayaꞌl nnézere, beꞌnn biꞌchaꞌ, Jesucristonꞌ beꞌnnenꞌ lloeꞌtoꞌ xtiꞌlleꞌn, Leꞌe yeziꞌxheneꞌ ke yeolol beꞌnne chaꞌ gonliraꞌll akeꞌ Leꞌe. \v 39 Ka nak ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, bi llzoen yelanen da xhinnj kellonꞌ, zan Jesucristonꞌ Leꞌen yenit yelaneꞌ da xhinnj kellonꞌ, chaꞌ lliꞌo wxenraꞌll-lloeꞌ. \v 40 Lewiá, ke gak keré kanꞌ bzoj beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ, ganꞌ nen: \q1 \v 41 Lewayón xhbab beꞌnn lltitje, \q1 Legón yel wan, naꞌ lewxhonnje. \q1 Nadaꞌ Dios gonaꞌ to da yebánere chak nbanre, \q1 naꞌ laꞌkze weꞌrén akteꞌ reꞌ diꞌll, ni ke chejleꞌzre. \p \v 42 Ka balloj Pablonꞌ ren beꞌnn lwelljeꞌ kaꞌ lo yodaꞌon, beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel goꞌtyoe akreꞌ leakeꞌ, nench kat wazó xhman naꞌ, lljakeꞌ da yobre lljazejnieꞌ akreꞌ leakeꞌ. \v 43 Ka ballach akeꞌn, beꞌnn zan beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ leskaꞌ beꞌnn kaꞌ ba nao llon kanꞌ ne ley ke beꞌnn Israel kaꞌ, bnao akeꞌ Pablonꞌ ren Bernabénꞌ. Naꞌ basyoll Pablonꞌ ren Bernabénꞌ broeꞌ akreꞌ leakeꞌ, naꞌ goll akeꞌ leakeꞌ seteze se akeꞌ wxenraꞌll akeꞌ Dios, beꞌnnenꞌ nllieꞌ lliꞌo. \p \v 44 Bixha ka bazó xhman lla nbaꞌnne, yeolol kaze beꞌnn yell badop bzenay akeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ. \v 45 Bixha beꞌnn Israel kaꞌ, ka breꞌe akreꞌ beꞌnn zan kaꞌ, baxhéꞌ akreꞌ postl kaꞌ, naꞌ ka nne Pablonꞌ, llalliꞌi akteꞌ xtiꞌlleꞌn, naꞌ llaꞌdyiꞌ akeꞌ leꞌe. \v 46 Bixha Pablonꞌ ren Bernabénꞌ bi lleb akeꞌ lloeꞌ akeꞌ diꞌllenꞌ, naꞌ lle akeꞌ beꞌnn kaꞌ: \p —Ba bentoꞌ bien ba bzejnieꞌtoꞌ zgaꞌtek reꞌ beꞌnn Israel xtiꞌll Diosenꞌ, naꞌ ka nak ll-llon yichjraꞌlldaꞌore, bi lloꞌraꞌllre xtiꞌlleꞌ danꞌ nsaꞌa yel nban zejlikane, naꞌ wayejlltoꞌ ganꞌ llaꞌa beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel. \v 47 Le kaꞌkzenꞌ bne Xantoꞌ Diosenꞌ golleꞌ netoꞌ: \q1 Ni nzoaꞌ rweꞌ gakoꞌ beniꞌ ke beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel, \q1 nench beꞌnn kaꞌ llaꞌa doxhen yellrio, gakbeꞌe akreꞌ wak yerá akeꞌ rao da xhinnj ke akeꞌn. \p \v 48 Naꞌll beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel, ka ben akreꞌ kaꞌ, llawé akreꞌ kwis, naꞌ ne akeꞌ wen kwis nak xtiꞌll Xanllo. Naꞌ byejleꞌ yeolol beꞌnn kaꞌ ba brej Diosenꞌ gaꞌt yel nban zejlikane ke akeꞌ. \v 49 Kaꞌ gok, doxhen ganꞌ nziꞌi Pisidia, bnnez akreꞌ xtiꞌll Xanllo Jesucristonꞌ. \v 50 Bixha beꞌnn Israel kaꞌ, bkoꞌyel akreꞌ bal noꞌr brao kaꞌ, nench ben akeꞌ txhen koxchis kaꞌ, naꞌ bzorao bdilrén akeꞌ Pablonꞌ ren Bernabénꞌ, ben akteꞌ gan babej akeꞌ leakeꞌ yellenꞌ. \v 51 Naꞌll postl kaꞌ balloj akeꞌ yellenꞌ, babib akteꞌ no bichte bllia niaꞌ akeꞌ, nench bayakbeꞌe beꞌnn kaꞌ krerenꞌ ben akeꞌ. Naꞌ bazaꞌa akeꞌ ballín akteꞌ yellenꞌ re Iconio. \v 52 Yeolol beꞌnn kaꞌ nxenraꞌll Jesucristonꞌ, llaꞌa akeꞌ llawé akreꞌ kwis, naꞌ Spíritu ke Diosenꞌ llnebiaꞌn yichjraꞌlldaꞌo akeꞌ. \c 14 \s1 Pablonꞌ ren Bernabénꞌ bllin akeꞌ Iconio \p \v 1 Naꞌ gok ka bllin Pablonꞌ ren Bernabénꞌ yellenꞌ nziꞌi Iconio, jakeꞌ yodaꞌo ke beꞌnn Israel kaꞌ. Naꞌ jazejnieꞌ akreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ kwasro, naꞌ beꞌnn zan benliraꞌll Jesucristonꞌ ka beꞌnn Israel naꞌ ren beꞌnn griego kaꞌ. \v 2 Naꞌ beꞌnn Israel kaꞌ bi nxenraꞌll Jesucristonꞌ, bkoꞌyel akreꞌ beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel, nench gok akreꞌ Pablo ren Bernabénꞌ beꞌnn wen da xhinnj ak. \v 3 Ni ke len naꞌ bagaꞌnn akeꞌ scha Iconionꞌ, lloeꞌ akeꞌ xtiꞌll Xanllonꞌ, ni ke lleb akzeꞌ, llroeꞌ akreꞌ kanꞌ nllieꞌ Diosenꞌ beꞌnn kaꞌ. Naꞌ Diosenꞌ llroeꞌreꞌ diꞌll likzenꞌ lloeꞌ akeꞌ, ke nak beꞌe leakeꞌ yel wak, naꞌ llon akeꞌ da yebánello. \v 4 Naꞌ beꞌnn Iconio kaꞌ gok akeꞌ chopre, bal akeꞌ bdaꞌa beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ ye bal akeꞌ bdaꞌa postl kaꞌ. \v 5 Naꞌ beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ ren beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel, gok akeꞌ toze ren koxchis kaꞌ, naꞌ bziꞌchiꞌll akeꞌ Pablonꞌ ren Bernabénꞌ, naꞌ lleꞌn akreꞌ wchekw akeꞌ leakeꞌ yej. \v 6 Ka gokbeꞌe Pablonꞌ ren Bernabénꞌ kaꞌ, naꞌll bazaꞌa akeꞌ jakeꞌ yell kaꞌ nziꞌi Listra, naꞌ Derbe ga nbane Licaonia. Naꞌ jatá akeꞌ yell kaꞌ lliꞌ do kwite, \v 7 naꞌ gannaꞌ jatixjweꞌ akreꞌ Diꞌll Wen ke Jesucristonꞌ. \s1 Ka gok bchekw akeꞌ Pablonꞌ yej chak zoeꞌ Listra \p \v 8 Ganꞌ ne Listra jadiꞌ akreꞌ to beꞌnn nxhinnj niaꞌ ka gorjte, naꞌ bi llak seꞌe. \v 9 Bixha ka llzenayeꞌ diꞌllenꞌ lloeꞌ Pablonꞌ ren Bernabénꞌ, Pablonꞌ bwiayaꞌnneꞌ leꞌe, naꞌ gokbeꞌreꞌ nxenraꞌlleꞌ wayakeꞌ. \v 10 Naꞌ goll Pablonꞌ leꞌe zillj: \p —¡Balí niaꞌon, naꞌ bazollaꞌa! \p Naꞌ le bazollaꞌte beꞌnnenꞌ, bxhiꞌteꞌ naꞌ le gokte bazeꞌe. \v 11 Beꞌnn Listra kaꞌ, ka breꞌe akreꞌ kanꞌ ben Pablonꞌ, bzorao llosiaꞌ akeꞌ nne xtiꞌll akeꞌ, ne akeꞌ: \p —¡Dios aksenꞌ ba betj radjllonꞌ, nak akeꞌ ka beꞌnne! \p \v 12 Naꞌ bne akeꞌ Bernabénꞌ nakeꞌ dios ke akeꞌ, beꞌnn re Júpiter, naꞌ Pablonꞌ nakeꞌ dios beꞌnn re Mercurio, le leꞌen lloeꞌ diꞌllenꞌ. \v 13 Naꞌ bxoz ke Júpiter naꞌ, ke nak yodaꞌo keꞌen zon lloaꞌ yellre, jaxieꞌ bal bell, naꞌ benchaꞌweꞌ yeje, naꞌ jwaꞌa akeꞌn ganꞌ llaꞌa akeꞌ ren beꞌnn zan kaꞌ, gokraꞌll akeꞌ got akeꞌ bell, nench weꞌrao akeꞌ postl kaꞌ. \v 14 Ka gokbeꞌe Bernabénꞌ ren Pablonꞌ kanꞌ lleꞌne beꞌnn kaꞌ gon akeꞌn, naꞌll bcheꞌz xharaꞌn akeꞌ, nench broeꞌ akreꞌ beꞌnn kaꞌ, krerenꞌ llon akeꞌ, naꞌ bde akeꞌ radj beꞌnn zan kaꞌ llosiaꞌ akeꞌ, lle akeꞌ leakeꞌ: \p \v 15 —Reꞌ, beꞌnne, ¿bixchen llonre kaꞌ? Lekze beꞌnnachkze netoꞌ, zaꞌtoꞌ llzejnieꞌtoꞌ reꞌ, llayaꞌl wsanraꞌllre danꞌ naore naꞌ, da bi zaꞌke, naꞌ wayoeꞌraore Dios beꞌnn nban zejlikane, beꞌnn ben yebá, yellrio naꞌ nisdaꞌo, naꞌ beneꞌ yeolol da zjadé. \v 16 Do batnaꞌ beꞌe latj ben beꞌnn kaꞌ ka nezen ke akeꞌ. \v 17 Naꞌ bzekzeꞌ gokreneꞌ yeolol beꞌnne, nench bnnez akreꞌ zokzeꞌ, naꞌ Lekzeꞌn lloneꞌ llak yejw nench llak bi da llaz llaꞌnnllo, naꞌ de da lleꞌj llaollo, naꞌ zollo nbaraz. \p \v 18 Da zan da goll akeꞌ beꞌnn kaꞌ, ganne bzoe akreꞌ bi bet beꞌnn Listra kaꞌ bell kaꞌ, weꞌrao akeꞌ leakeꞌ. \v 19 Nna llakte kaꞌn, bllin beꞌnn Israel kaꞌ zaꞌk yell kaꞌ nziꞌi Antioquía ren Iconio, naꞌ benchix akreꞌ beꞌnn kaꞌ, nench bill byejleꞌ akeꞌ ke postl kaꞌ. Naꞌ bchekw akeꞌ Pablonꞌ yej. Naꞌ llak akreꞌ chaꞌ ba goteꞌn, naꞌll bxhob akeꞌ leꞌe brej akteꞌ leꞌe yell. \v 20 Naꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ bdop akeꞌ byechj akeꞌ Pablonꞌ ganꞌ deꞌen, naꞌll bayaseꞌ naꞌ bayoeꞌ yell. Bateyó bagoꞌ Pablonꞌ ren Bernabénꞌ nez, jayakeꞌ ganꞌ nziꞌi Derbe. \p \v 21 Ka ballín akeꞌ naꞌ, bdixjweꞌ akreꞌ beꞌnne kanꞌ nak Diꞌll Wen ke Jesucristonꞌ, naꞌ beꞌnn zan benliraꞌll akeꞌ Xanllonꞌ. Bde naꞌ, bzaꞌa akeꞌ ballín akteꞌ Listra, naꞌll Iconio, naꞌtell ballín akeꞌ Antioquía. \v 22 Toto yell ga badé akeꞌ, beꞌltipraꞌll akeꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, lle akeꞌ leakeꞌ: \p —Yezikre lesé war ka naken ba nxenraꞌllre Jesucristonꞌ, dekz de yellayraollo chak bexhllo yeyejllo ganꞌ llnebiaꞌ Diosenꞌ. \p \v 23 Leskaꞌ toto yell ganꞌ badé akeꞌn, brej akeꞌ beꞌnn gor llejnieꞌ, nench se akeꞌ wia akeꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ. Naꞌ bayoll ben akeꞌ was, balwill akeꞌ Diosenꞌ, naꞌ ben akeꞌ leakeꞌ rallnaꞌa Xanllonꞌ, beꞌnnenꞌ bakze llonliraꞌll akeꞌ. \s1 Pablonꞌ ren Bernabé ballín akeꞌ Antioquía ganꞌ nbane Siria \p \v 24 Ka zayoꞌ Pablonꞌ ren Bernabénꞌ nezenꞌ, bde akeꞌ ga nziꞌi Pisidia, naꞌll ballín akteꞌ ganꞌ nziꞌi Panfilia. \v 25 Ka bayoll beꞌe akeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ yellenꞌ re Perge, naꞌll bazaꞌa akeꞌ ballín akteꞌ yellenꞌ re Atalia. \v 26 Gannaꞌ byoꞌ akeꞌ barco, naꞌ ballín akteꞌ Antioquía ganꞌ nbane Siria, le kanaꞌ ben beꞌnn Antioquía kaꞌ leakeꞌ rallnaꞌa Dios, kanꞌ blloj akeꞌ jatixjweꞌ akreꞌ xtiꞌlleꞌn danꞌ ballín akteꞌ naꞌ. \v 27 Ka ballín akeꞌn, batop akeꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, naꞌ beꞌrén akeꞌ leakeꞌ diꞌll kanꞌ gokrén Diosenꞌ leakeꞌ, broeꞌreꞌ da zan da yebánello ganꞌ jatá akeꞌn, naꞌ kanꞌ ben Xanllonꞌ bsarjeꞌ yichjraꞌlldaꞌo beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel nench byejleꞌ akeꞌ. \v 28 Naꞌ goꞌy akeꞌ scha ren beꞌnn kaꞌ ba llonliraꞌll Jesucristonꞌ. \c 15 \s1 Jerusalén naꞌ bayej diꞌll akre gon beꞌnn kaꞌ nxenraꞌll Jesucristonꞌ \p \v 1 Kanꞌ llak kaꞌ, bal beꞌnn bzaꞌa yell kaꞌ ganꞌ nbane Judeanꞌ, bllin akeꞌ Antioquía naꞌ, naꞌ bzorao llsed akreꞌ beꞌnn kaꞌ nxenraꞌll Jesucristonꞌ, ne akeꞌ: \p —Chaꞌ bi sore sen danꞌ nziꞌi circuncisión kanꞌ ne ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, bi gak yerare rao da xhinnjenꞌ. \p \v 2 Pablonꞌ ren Bernabénꞌ llakdilrén akeꞌ beꞌnn kaꞌ, bixchen llroeꞌ akreꞌ leakeꞌ kaꞌ. Naꞌll beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ llaꞌa Antioquíanꞌ, beꞌe akeꞌ diꞌll lljak Pablonꞌ ren Bernabénꞌ ren ye bal beꞌnn lwellj akeꞌ kaꞌ Jerusalén naꞌ, nench lljaraꞌnn akeꞌ postl kaꞌ, naꞌ beꞌnn gor brao ke beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, naꞌ lljeꞌrén akeꞌ leakeꞌ diꞌlle, akre gak ke danꞌ llroeꞌ beꞌnn kaꞌ. \p \v 3 Ke len naꞌ, beꞌnn kaꞌ lldop ll-llay llonliraꞌll Jesucristonꞌ llaꞌa Antioquíanꞌ, bseꞌl akeꞌ leakeꞌ Jerusalén naꞌ. Ka zjakeꞌn bde akeꞌ yell kaꞌ ganꞌ nziꞌi Fenicia, naꞌll ganꞌ nziꞌi Samaria. Lloeꞌrén akeꞌ beꞌnn kaꞌ diꞌll kanꞌ ba bachaꞌa yichjraꞌlldaꞌo beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel, ba llzenay akeꞌ ke Dios. Naꞌ beꞌnn kaꞌ nak leakeꞌ txhen naꞌ, llawé akreꞌ kwis ka llen akreꞌ kaꞌ. \p \v 4 Ka bllin akeꞌ Jerusalén naꞌ, beꞌnn kaꞌ lldop ll-llay llonliraꞌll Jesucristonꞌ, naꞌ beꞌnn gor brao ke akeꞌ kaꞌ, naꞌ postl kaꞌ, bwap akeꞌ leakeꞌ lliox. Naꞌ Pablonꞌ ren Bernabénꞌ beꞌrén akeꞌ leakeꞌ diꞌll kanꞌ ba gokrén Diosenꞌ leakeꞌ. \v 5 Bixha bal beꞌnn fariseo kaꞌ ba llejleꞌ ke Jesucristonꞌ, bzollaꞌa akeꞌ, naꞌ bne akeꞌ: \p —Llonen bien noteze beꞌnn byio wxenraꞌll Jesucristonꞌ, llayaꞌl soeꞌ sen danꞌ nziꞌi circuncisión, naꞌ llayaꞌl gon akeꞌ kanꞌ ne ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ. \p \v 6 Naꞌll badop postl kaꞌ, naꞌ beꞌnn gor brao kaꞌ, nench wayej diꞌll akre gaksen. \v 7 Bixha ba gokte scha llayej diꞌllenꞌ, kat bzollaꞌa Pedronꞌ, naꞌ bneꞌe: \p —Reꞌ, beꞌnn biꞌchaꞌ, nnézkzere kwasro kanꞌ gok batnaꞌ, Diosenꞌ brejeꞌ nadaꞌ jazejnieꞌraꞌ xtiꞌll Jesucristonꞌ beꞌnn kaꞌ bi zjanak beꞌnn Israel, nench chejleꞌ akeꞌ keꞌe. \v 8 Diosenꞌ nnezreꞌ ka nak yichjraꞌlldaꞌo yeolol beꞌnne, leskaꞌ broeꞌreꞌ nllieꞌreꞌ leakeꞌ, ka nak beꞌe leakeꞌ Spíritu keꞌen kanꞌ beneꞌ ke lliꞌo. \v 9 Toz ka ben Diosenꞌ kello, naꞌ ren leakeꞌ, lekze ba bayibeꞌ yichjraꞌlldaꞌo akeꞌ, ni ke danꞌ nxenraꞌll akeꞌ Jesucristonꞌ. \v 10 Naꞌ nnaꞌ, ¿bixchen bikze llejleꞌre, ba llwiátere danꞌ llon Diosenꞌ? Bi llayaꞌl wchieꞌllo beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel, gon akeꞌ ke danꞌ llon lliꞌo beꞌnn Israel, nnéztello ni lliꞌo, ni xozxtaꞌollo kaꞌ, bi gok gon akeꞌn. \v 11 Nnéztello kere ni ke danꞌ gonllo kanꞌ ne ley naꞌn, yesrá Diosenꞌ lliꞌo, le ni ke danꞌ nllieꞌreꞌ lliꞌon, naꞌllenꞌ yesreꞌe lliꞌo, naꞌ kaꞌkze yesreꞌe noteze beꞌnne. \p \v 12 Naꞌll billbi bnekze beꞌnn zan kaꞌ, naꞌll bllaꞌa akeꞌ lli chak bzenay akeꞌ lloeꞌ Pablonꞌ ren Bernabénꞌ diꞌll kanꞌ gokrén Diosenꞌ leakeꞌ, ben akeꞌ da zan da yebánello radj beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel. \v 13 Ka bayoll bnne akeꞌ naꞌ, bzollaꞌa Jacobonꞌ bneꞌe: \p —Beꞌnn biꞌchaꞌ, lewzenay kiaꞌ choll. \v 14 Simón Pedronꞌ ba beꞌe diꞌll kanꞌ bzorao broeꞌ Diosenꞌ yel wak keꞌen ren beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel, naꞌ brejeꞌ baleꞌ nench gok akeꞌ to yell ke Dios. \v 15 Danꞌ llak kaꞌ, llatilen ke danꞌ bzoj beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ: \q1 \v 16 Te naꞌ yedaꞌ da yobre, \q1 kanaꞌ gonaꞌ nench nnebiaꞌ xhiꞌnn dialla ke rey Davidenꞌ, \q1 laꞌkze ba nak akeꞌ ka to yoꞌ da ba bayinnje, \q1 naꞌ nadaꞌ wayonaꞌn, walisaꞌn wayontiaꞌn ka wazón war, \q1 \v 17 gonaꞌ kaꞌ nench beꞌnn kaꞌ bi zjanak beꞌnn Israel, wayirj akeꞌ nadaꞌ nakaꞌ Xan akeꞌ, \q1 naꞌ noteze beꞌnn yellrio wak walwilleꞌ nadaꞌ. \q1 \v 18 Kanꞌ ne Xanllo Diosenꞌ llyixjweꞌreꞌ lliꞌo da ki \q1 kanꞌ batnaꞌte. \p \v 19 ’Ke len naꞌ, niaꞌ beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel, bi llayaꞌl gon akelloeꞌ zed, chaꞌ ba llayechj akeꞌ llonliraꞌll akeꞌ Diosenꞌ. \v 20 To da gonllo, wzojllo to yich, naꞌ ye aklloeꞌ bi gao akeꞌ no yel wao da ba bxhoa no rao lwaꞌa lsaꞌke, naꞌ chaꞌ bi nchaynaꞌa akeꞌ, bi gak sorén lwellj akeꞌ, naꞌ bi gao akeꞌ bayiꞌx ba llchok akeꞌ yen, naꞌ leskaꞌ bi gao akeꞌ llen naꞌ. \v 21 Ka nak ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ kanaꞌte, llaꞌkze beꞌnn toto yell llzejnieꞌ akreꞌn, katenꞌ lladop akeꞌ lla nbaꞌnne. \p \v 22 Naꞌ postl kaꞌ, naꞌ beꞌnn gor brao kaꞌ, naꞌ yeolol beꞌnn kaꞌ lldop ll-llay llonliraꞌll Jesucristonꞌ, bayazraꞌll akeꞌ kanꞌ bne Jacobonꞌ. Naꞌ beꞌe akeꞌ diꞌll kwej akeꞌ chop beꞌnn lwellj akeꞌ kaꞌ, naꞌ wseꞌlrén akeꞌ leakeꞌ Antioquíanꞌ ren Pablonꞌ naꞌ Bernabénꞌ. Naꞌ brej akeꞌ Judas lekze nzieꞌ Barsabás, naꞌ Silas, beꞌnn kaꞌn nak beꞌnn brao radj akeꞌ. \v 23 Naꞌ bzoj akeꞌ to yich beꞌx beꞌnn kaꞌ, yichenꞌ nen: \p “Netoꞌ postl, naꞌ ren beꞌnn gor brao kaꞌ, naꞌ ren beꞌnn biꞌchllo kaꞌ, llwaptoꞌ reꞌ lliox, reꞌ llaꞌre Antioquía, naꞌ Siria, naꞌ Cilicia. Nakllo txhen llonliraꞌll-llo Jesucristonꞌ, laꞌkze bi nakre beꞌnn Israel. \v 24 Ba bnnézetoꞌ bal beꞌnn blloj radjtoꞌ ni, braꞌ akeꞌ ganꞌ llaꞌrenꞌ lloeꞌ akeꞌ diꞌll wenraꞌll, naꞌ llonchix akreꞌ reꞌ, ne akeꞌ llayaꞌl sore sen danꞌ nziꞌi circuncisión, naꞌ gonre yeolol billre kanꞌ ne ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ. Kere netoꞌ bseꞌltoꞌ beꞌnn ki, byaꞌzeraꞌll akeꞌn llon akeꞌ kaꞌ. \v 25 Ni ke len naꞌ, ba beꞌtoꞌ toze diꞌlle, naꞌ ba brejtoꞌ chop beꞌnn nench yedwia akeꞌ reꞌ, naꞌ llseꞌl aktoeꞌ ren beꞌnn biꞌchllo ki nllieꞌtoꞌ kwis, Pablo naꞌ ren Bernabénꞌ. \v 26 Ke nak beꞌnn ki ba bzoa yel nban ke akeꞌn rao da nxholl, ni ke Xanllo Jesucristonꞌ. \v 27 Ganni llseꞌltoꞌ Judas ren Silas, leakeꞌ weꞌrén akseꞌ reꞌ diꞌll lloaꞌ akeꞌ, danꞌ ba nlliatoꞌ leꞌ yich nga. \v 28 Llawetoꞌ ka nak Spíritu ke Diosenꞌ ba bzejnieꞌn netoꞌ, akre nnetoꞌ nench bi wchieꞌtoꞌ reꞌ gonre billre, lete ka nak da brao ki: \v 29 Bi gaore yel wao da ba bllia akeꞌ rao lwaꞌa lsaꞌk Dios, bi gaore llen, naꞌ bi gaore no bayiꞌx ba llchoke yen, leskaꞌ chaꞌ bi nchaynaꞌre, bi gak sorén lwelljre. Chaꞌ wzenayre da ki, da wen kwis gonre. Chaꞌchgare wen.” \p \v 30 Kaꞌ gok, naꞌ bzaꞌa beꞌnn kaꞌ, zjakeꞌ Antioquíanꞌ, ka bllin akeꞌ naꞌ, batop akeꞌ yeolol beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, naꞌ bayoeꞌ akeꞌ leakeꞌ yichenꞌ. \v 31 Ka bayoll bel akeꞌ yichenꞌ, llawé beꞌnn kaꞌ kwis, le da xhen llayoeꞌxhenen leakeꞌ. \v 32 Naꞌll ka nak Judasenꞌ ren Silas naꞌ, llak lloeꞌ akeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ kon ka llzejnieꞌ Spíritu ke Diosenꞌ leakeꞌ, ye to chiꞌi bayonxhenraꞌll akeꞌ leakeꞌ, beꞌrén akeꞌ leakeꞌ diꞌll nniꞌtteze nniꞌt akeꞌ gonliraꞌll akeꞌ Jesucristonꞌ. \v 33 Ka gok scha daꞌo bzorén akeꞌ leakeꞌ, bllin lla yezaꞌa akeꞌ, naꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, bagoꞌ akeꞌ leakeꞌ nez, lle akeꞌ leakeꞌ: \p —Wallinchgare wen ganꞌ bzaꞌrenꞌ. \p \v 34 Bixha Silas naꞌ, byazraꞌlleꞌ gaꞌyeꞌ gannaꞌze. \v 35 Leskaꞌ Pablo ren Bernabénꞌ goꞌy akeꞌ ren ye txhonnj beꞌnn zej ren leakeꞌ txhen Antioquíanꞌ, broeꞌ bsed akreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ. \s1 Pablonꞌ byejeꞌ da yobre ganꞌ ba jatixjweꞌreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ \p \v 36 Ka bde zan lla, Pablonꞌ lleꞌe Bernabénꞌ: \p —Chejllo da yobre ganꞌ ba jatallo jatixjweꞌllo xtiꞌll Xanllo Jesucristonꞌ, lljawiallo akre llaꞌa beꞌnn biꞌchllo kaꞌ ba nxenraꞌll Leꞌen. \p \v 37 Naꞌll Bernabénꞌ lleꞌnreꞌ wcheꞌe akeꞌ beꞌnnenꞌ re Juan Marcos. \v 38 Naꞌ Pablonꞌ llakreꞌ bi gonen wen wcheꞌe akeꞌ leꞌe, le bsanraꞌlleꞌ leakeꞌ ganꞌ nziꞌi Panfilia, bill bnaweꞌ gakreneꞌ gon akeꞌ xchin Diosenꞌ. \v 39 Ni ke len naꞌ, bi gokse gon akeꞌ toze diꞌlle, naꞌ braꞌa lwellj akeꞌ. Naꞌ bzaꞌa Bernabénꞌ ncheꞌe Juan Marcos, naꞌ byoꞌ akeꞌ barco zjakeꞌ yellrio danꞌ lliꞌ lo nisdaꞌo ganꞌ nziꞌi Chipre. \v 40 Leskaꞌ Pablonꞌ bzeꞌe ncheꞌe beꞌnnenꞌ re Silas, naꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ llaꞌa Antioquíanꞌ, ben akeꞌ leakeꞌ rallnaꞌa Dios, ka nak bzaꞌa akeꞌn. \v 41 Naꞌll Pablonꞌ ren Silas naꞌ, ka zjakeꞌn, bde akteꞌ yell kaꞌ ganꞌ nziꞌi Siria, naꞌ ganꞌ nziꞌi Cilicia, naꞌ llgoꞌltip akeꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ toto yell. \c 16 \s1 Timoteo bnaweꞌ Pablo ren Silas \p \v 1 Naꞌ bllin Pablonꞌ ren Silas yell kaꞌ re Derbe naꞌ Listra. Gannaꞌ jadiꞌ akreꞌ to beꞌnn re Timoteo, naꞌ nxenraꞌlleꞌ Jesucristonꞌ, xhnaꞌ Timoteonꞌ nakeꞌ beꞌnn Israel, leskaꞌ nxenraꞌlleꞌ Jesucristonꞌ, naꞌ xeꞌe nakeꞌ beꞌnn griego. \v 2 Beꞌnn kaꞌ nxenraꞌll Jesucristonꞌ llaꞌa Listra, naꞌ Iconio, lloeꞌ akeꞌ diꞌll nak Timoteonꞌ beꞌnn wen. \v 3 Pablonꞌ byazraꞌlleꞌ wcheꞌe leꞌe, naꞌ zgaꞌtek bzoeꞌ leꞌe sen danꞌ nziꞌi circuncisión, nench bibi de nne beꞌnn Israel kaꞌ llaꞌa do gannaꞌ, le nnez akreꞌ xeꞌen bi nakeꞌ beꞌnn Israel. \v 4 Naꞌ yeololte yell ganꞌ bde akeꞌn, bdixjweꞌ akreꞌ beꞌnn kaꞌ ba nxenraꞌll Jesucristonꞌ kanꞌ llayaꞌl gon akeꞌ, kanꞌ bne postl kaꞌ, naꞌ ren beꞌnn gor brao kaꞌ llaꞌa Jerusalén naꞌ. \v 5 Naꞌ Beꞌnn kaꞌ ba lldop ll-llay llonliraꞌll Jesucristonꞌ, toto yell yezikre llxenraꞌll akeꞌ Leꞌe, naꞌ tlla tlla zjazell llan akeꞌ. \s1 Pablonꞌ breꞌdaꞌoreꞌ to beꞌnn Macedonia llaꞌtyoereꞌ leꞌe chejeꞌ ralleꞌ \p \v 6 Spíritu ke Diosenꞌ bi beꞌn latj weꞌe akeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ yell kaꞌ ganꞌ nziꞌi Asia, naꞌll to bde akzeꞌ yell kaꞌ ganꞌ nziꞌi Frigia naꞌ Galacia. \v 7 Bllin akteꞌ ganꞌ nziꞌi Misia, naꞌ gokraꞌll akeꞌ lljakeꞌ yell kaꞌ do ganꞌ nziꞌi Bitinia, leskaꞌ bi beꞌe Spíritu ke Diosenꞌ latj. \v 8 Naꞌll to bde akzeꞌ Misia, bllin akteꞌ yellenꞌ re Troas. \v 9 Rao lleꞌ naꞌ, breꞌdaꞌwe Pablonꞌ, breꞌreꞌ to beꞌnn Macedonianꞌ llaꞌtyoereꞌ leꞌe, lleꞌe leꞌe: “Yoꞌo Macedonianꞌ nench gakrenoꞌ netoꞌ.” \p \v 10 Kate bde gok kaꞌ, le bsiniaꞌte ketoꞌ chejtoꞌ yell kaꞌ do ganꞌ nziꞌi Macedonianꞌ, le byejnieꞌtoꞌ Dios naꞌkzenꞌ llseꞌleꞌ netoꞌ chixjweꞌtoꞌ Diꞌll Wen ke Jesucristonꞌ gannaꞌ. \s1 Pablo ren Silas jakeꞌ Filipos \p \v 11 Troas naꞌ byoꞌtoꞌ barco da zej lixhej ganꞌ ne Samotracia, to yellrio da lliꞌ kllol nis, naꞌ bateyó naꞌ bllintoꞌ yellenꞌ re Neápolis. \v 12 Neápolis naꞌ bzaꞌtoꞌ, naꞌ bllintoꞌ yellenꞌ re Filipos ganꞌ nbane Macedonia, Filipos naꞌ naken to yell brao ga llaꞌa beꞌnn Roma, naꞌ bzotoꞌ to chiꞌi gannaꞌ. \v 13 To lla nbaꞌnne ke beꞌnn Israel kaꞌ, bllojtoꞌ yellenꞌ byejtoꞌ lloaꞌ yeo ga lladop akeꞌ llalwill akeꞌ Diosenꞌ, naꞌ blleꞌtoꞌ beꞌrentoꞌ bal noꞌr kaꞌ bllayenꞌ diꞌlle. \v 14 Radj noꞌr kaꞌ ren to noꞌr re Lidia, beꞌnn yellenꞌ re Tiatira, naꞌ non xchineꞌ lloꞌteꞌ raꞌll chaꞌo da morad. Lidianꞌ lloeꞌraweꞌ Dios, naꞌ llieꞌ llzenayeꞌ, naꞌ Xanllo Diosenꞌ bsarjeꞌ yichjraꞌlldaꞌweꞌ nench bzenayeꞌ kanꞌ ne Pablonꞌ. \v 15 Naꞌ kaꞌ blloeꞌ nis ren beꞌnn kaꞌ llaꞌa rilleꞌn, naꞌ goꞌtyoereꞌ netoꞌ neꞌe: \p —Chaꞌ ba llakliere danꞌ ba llonliraꞌllaꞌ Xanllonꞌ, lechoꞌo rillaꞌ, naꞌ sore. \p Naꞌll bchieꞌreꞌ netoꞌ nench byejtoꞌ rilleꞌn. \p \v 16 Gok ye to lla chak zejtoꞌ lljeꞌrentoꞌ Diosenꞌ diꞌlle, balláyetoꞌ to bi noꞌre, yoꞌbeꞌ daxiꞌo da llanneyaꞌ. Da xhen llon xanbeꞌ gan ke danꞌ llanneyaꞌbeꞌ naꞌ. \v 17 Naꞌll badnnaobeꞌ netoꞌ ren Pablo naꞌ, llosiaꞌbeꞌ nebeꞌ: \p —¡Beꞌnn kinꞌ llon akeꞌ xchin Dios, beꞌnn zo yebá, naꞌ llyixjweꞌ akreꞌ akre nak nez ke Diosenꞌ danꞌ nsaꞌa yel wasrá! \p \v 18 Naꞌ kaꞌ llonbeꞌ naobeꞌ netoꞌ gokte zan lla, naꞌ bi byazraꞌll Pablonꞌ kanꞌ llonbeꞌ, naꞌ bayechjeꞌ, lleꞌe daxiꞌon yoꞌ yichjraꞌlldaꞌo bi noꞌrenꞌ: \p —Kone yel wak ke Jesucristo, llepaꞌ rweꞌ yellojoꞌ yichjraꞌlldaꞌo bi noꞌrenꞌ. \p Naꞌll le ballojten. \p \v 19 Bixha ka gokbeꞌe beꞌnn kaꞌ nak xan bi noꞌrenꞌ, naꞌ zerao yel wniaꞌ ke akeꞌn, ka nak ba balloj yel llnneyaꞌ ke bi noꞌrenꞌ, naꞌ beꞌx akeꞌ Pablonꞌ ren Silas, naꞌ jwaꞌa akeꞌ leakeꞌ lao yaꞌa ganꞌ llaꞌa beꞌnn kaꞌ llnebiaꞌ. \v 20 Ka bllin akeꞌ rao koxchis kaꞌ, lle akeꞌ leakeꞌ: \p —Beꞌnn Israel ki da akeꞌ llta llnne akeꞌ beꞌnn rao yell kellonꞌ. \v 21 Llroeꞌ akreꞌ leakeꞌ to da yobre da bi gak nnao lliꞌo, naꞌ bi llayaꞌl gonllon nakllo beꞌnn Roma. \p \v 22 Naꞌll bdop beꞌnn zan goꞌdyiꞌ akeꞌ Pablonꞌ ren Silas, naꞌ golj akeꞌ xharaꞌn akeꞌn, naꞌ koxchis kaꞌ goll akeꞌ beꞌnn kaꞌ bdin akeꞌ leakeꞌ xhis. \v 23 Bayoll bdintat akeꞌ leakeꞌ, naꞌll broꞌ akeꞌ leakeꞌ rill ya, naꞌ goll akeꞌ beꞌnnenꞌ llap rill yanꞌ wsejeꞌn da war. \v 24 Ka bene beꞌnnenꞌ llap rill yanꞌ kaꞌ, naꞌ jaloeꞌ leakeꞌ lo rill ya da zo loete. Naꞌll ye to chiꞌi, broeꞌ yen niaꞌ akeꞌn to lo yay da nziꞌi cepo. \p \v 25 Do llere naꞌ, Pablo ren Silas lloeꞌrén akeꞌ Diosenꞌ diꞌlle, naꞌ llol akeꞌ lloeꞌrao akeꞌ Dios, naꞌ beꞌnn kaꞌ yelaꞌ llaꞌa rill yanꞌ, llzenay akeꞌ kanꞌ llol akeꞌn. \v 26 Bixha kate bxhoꞌkze da xhen, naꞌ bnniben rill yanꞌ, yeololte ganꞌ nsej akeꞌ warenꞌ, byarj aken naꞌ gden kaꞌ yoꞌ yen taꞌk beꞌnn kaꞌ llaꞌa lo rill yanꞌ, to wrazze bayell akeꞌn. \v 27 Ka babán beꞌnnenꞌ llap rill yanꞌ, gokbeꞌreꞌ ba nyarj rill yanꞌ, naꞌ blechj spad keꞌen gokraꞌlleꞌ wayot kwineꞌ, llakreꞌ chaꞌ yeolol beꞌnn kaꞌ llaꞌa lo rill ya naꞌ, ba baxhonnj akeꞌ. \v 28 Naꞌ Pablonꞌ bnneꞌe zillj, lleꞌe leꞌe: \p —Bi gonoꞌ kaꞌ, ni llaꞌa yeololtoꞌ. \p \v 29 Naꞌll beꞌnnenꞌ bnnabeꞌ to yiꞌ, naꞌ byoꞌdoeꞌ lo rill yanꞌ, bllinte ganꞌ ze Pablo ren Silas naꞌ, to xhiztiteꞌ bcheꞌk xhibeꞌ rao akeꞌn. \v 30 Naꞌll le babejteꞌ leakeꞌ, naꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —¿Bi llayaꞌl gonaꞌ nench yeraꞌ rao da xhinnjenꞌ? \p \v 31 Naꞌll lle akeꞌ leꞌe: \p —Gonliraꞌlloꞌ Xanllo Jesucristonꞌ, naꞌll yesreꞌe rweꞌ rao da xhinnjenꞌ ren beꞌnn llaꞌa lo yoꞌ rilloꞌ. \p \v 32 Naꞌll le broeꞌ aktereꞌ leꞌe xtiꞌll Xanllonꞌ rente beꞌnn kaꞌ llaꞌa lo yoꞌ rilleꞌ. \v 33 Leskaꞌ rao yer naꞌ, bdib beꞌnnenꞌ llap rill yanꞌ rao weꞌe ke akeꞌn, naꞌll le blloateꞌ nis ren yeolol beꞌnn kaꞌ llaꞌa lo yoꞌ rilleꞌ naꞌ. \v 34 Le bacheꞌteꞌ leakeꞌ rilleꞌ, beꞌe da bdao akeꞌ, llawereꞌ kwis ka nak yeolol akeꞌ ba nxenraꞌll Dios. \p \v 35 Ka byeniꞌn bseꞌl koxchis kaꞌ policía kaꞌ, naꞌ goll akeꞌ beꞌnnenꞌ llap rill yanꞌ: \p —Basán beꞌnn kaꞌ. \p \v 36 Naꞌll beꞌnnenꞌ llap rill yanꞌ lleꞌe Pablonꞌ: \p —Ba bseꞌl koxchis kaꞌ rson ba gok yesanaꞌ reꞌ, naꞌ nnaꞌ lewalloje, lewayejchga wen nnaꞌ. \p \v 37 Naꞌ Pablonꞌ lleꞌe policía kaꞌ: \p —Zgaꞌtek bdintat akeꞌ netoꞌ rao lkweꞌ beꞌnn zan kaꞌ latj gon akeꞌ yel koxchis ketoꞌ, naꞌtell broꞌ akeꞌ netoꞌ rill ya, naꞌ nnaꞌ lleꞌn akchekreꞌ yesán akeꞌ netoꞌ llillize, renchaꞌ ndetetoꞌ leꞌ yich naktoꞌ beꞌnn Roma. Naꞌ bi yellojtoꞌ, dekz de yed kwin akeꞌ yedrej akeꞌ netoꞌ. \p \v 38 Policía kaꞌ le jayell akteꞌ koxchis kaꞌ kanꞌ bne Pablonꞌ, naꞌll blleb akeꞌ kwis, ka ben akreꞌ nak beꞌnn kaꞌ beꞌnn Roma. \v 39 Naꞌll jak koxchis kaꞌ rao Pablonꞌ ren Silas, naꞌ bnnab akeꞌ siꞌxhen akeꞌ kanꞌ goken, naꞌ babej akeꞌ leakeꞌ rill yanꞌ. Naꞌ goꞌtyoe akreꞌ leakeꞌ gon akeꞌ okré yelloj akeꞌ yellenꞌ. \v 40 Kaꞌ balloj akeꞌ rill yanꞌ, naꞌ jayakeꞌ rill Lidianꞌ, naꞌ beꞌrén akeꞌ beꞌnn kaꞌ nxenraꞌll Jesucristonꞌ diꞌlle, beꞌltip akeꞌ leakeꞌ, naꞌll bazaꞌa akeꞌ. \c 17 \s1 Gok to da nne xhen yellenꞌ nziꞌi Tesalónica \p \v 1 Ka bazaꞌa akeꞌ yellenꞌ nziꞌi Filipos, bde akteꞌ yell danꞌ nziꞌi Anfípolis, naꞌ yell da nziꞌi Apolonia, naꞌll bllin akeꞌ yellenꞌ nziꞌi Tesalónica. Gannaꞌ llaꞌa beꞌnn Israel, naꞌ zo to yodaꞌo ke akeꞌ. \v 2 Pablonꞌ kanꞌ llonkzeꞌ, byejeꞌ yodaꞌon, chonn xhman toto lla nbaꞌnne, jeꞌreneꞌ leakeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ. \v 3 Llroeꞌreꞌ leakeꞌ xtiꞌll Dios danꞌ bzoj beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ, ganꞌ llian katenꞌ yed Cristo beꞌnnenꞌ wseꞌl Diosenꞌ dekz de zgaꞌtek yellayraweꞌ, naꞌtellenꞌ gateꞌ, naꞌ leskaꞌ llian yebaneꞌ. Naꞌ lle Pablonꞌ leakeꞌ: \p —Ni lloaꞌ xtiꞌll Jesús, Leꞌen Cristonꞌ bseꞌl Diosenꞌ. \p \v 4 Bal akeꞌ byejleꞌ, naꞌ benrén akeꞌ Pablonꞌ txhen ren Silas, naꞌ beꞌnn zan beꞌnn griego kaꞌ, lloeꞌrao Dios, leskaꞌ byejleꞌ akeꞌ, naꞌ leskaꞌ zan noꞌr kaꞌ nak noꞌr brao rao yellenꞌ. \v 5 Bixha beꞌnn Israel kaꞌ bi llejleꞌ gok akreꞌ ziꞌ, naꞌll btop akeꞌ beꞌnn ria ak, naꞌ beꞌnn wen da xhinnj ak, naꞌ bta bnne akeꞌ beꞌnn yell. Naꞌ ben akeꞌ bien byoꞌ akeꞌ rill beꞌnn re Jasón naꞌ, llayirj akeꞌ Pablo ren Silas naꞌ, lleꞌn akreꞌ kwej akeꞌ leakeꞌ rao beꞌnn yell kaꞌ. \v 6 Bixha ker no ballel akreꞌ, naꞌ bcheꞌe akeꞌ Jasón naꞌ, ren ye bal beꞌnn kaꞌ nxenraꞌll Jesucristonꞌ rao koxchis kaꞌ, naꞌ llosiaꞌ akeꞌ ne akeꞌ: \p —Beꞌnn kinꞌ llonchix akreꞌ beꞌnn llaꞌa doxhen yellrio, ba braꞌ akeꞌ yell kello ni. \v 7 Naꞌ Jasón naꞌ, ba brebeꞌ leakeꞌ lo yoꞌ rilleꞌ, naꞌ dá akeꞌ lle akeꞌ beꞌnn bibi zaꞌk ley danꞌ non Césarenꞌ gonllo, naꞌ dá akeꞌ ne akeꞌ zo to rey yobre beꞌnn re Jesús. \p \v 8 Kone diꞌll ki bta bnne akeꞌ beꞌnn, naꞌ ren koxchis kaꞌ. \v 9 Jasón naꞌ ren beꞌnn lwelljeꞌ kaꞌ, bllia akeꞌ mell, naꞌll basán akeꞌ leakeꞌ. \s1 Pablo ren Silas jakeꞌ Berea \p \v 10 Naꞌll beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, rao lleꞌ naꞌ, basaꞌa akeꞌ Pablo ren Silas jakeꞌ yell danꞌ nziꞌi Berea. Ka bllin akeꞌ naꞌ, byej akeꞌ yodaꞌo ke beꞌnn Israel kaꞌ. \v 11 Beꞌnn Berea kaꞌ nak aklleꞌ beꞌnn raꞌlldaꞌo wen kerke beꞌnn kaꞌ llaꞌa Tesalónicanꞌ, le llaꞌteze llaꞌa akeꞌ llzenay akeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ yeo lla, naꞌ llseꞌs akteꞌ leꞌ yich danꞌ bzoj beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ, chaꞌ da li danꞌ lle akeꞌ leakeꞌn. \v 12 Beꞌnn zan byejleꞌ ke Jesucristonꞌ, leskaꞌ bal noꞌr griego beꞌnn nak noꞌr brao byejleꞌ akeꞌ, leskaꞌ zan beꞌnn byio. \v 13 Naꞌ beꞌnn Israel kaꞌ llaꞌa Tesalónica, ka ben akreꞌ ba zo Pablonꞌ ganꞌ nziꞌi Berea llyixjweꞌreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ, naꞌ jakeꞌ Bereanꞌ leskaꞌ jatá nne akeꞌ beꞌnn zan, nench bi byejleꞌ akeꞌ ke Pablonꞌ. \v 14 Naꞌ beꞌnn kaꞌ ba non txhen llonliraꞌll Jesucristonꞌ, le bseꞌl akteꞌ Pablonꞌ lloaꞌ nisdaꞌore, naꞌ Silas ren Timoteonꞌ goꞌy akeꞌ Berea naꞌze. \v 15 Beꞌnn kaꞌ zejrén Pablonꞌ txhen, jwaꞌa akteꞌ leꞌe yellenꞌ nziꞌi Atenas. Ka bazaꞌa beꞌnn kaꞌ, le gollte Pablonꞌ leakeꞌ chej Silas ren Timoteo ganꞌ zoeꞌ naꞌ. \s1 Pablonꞌ bzejnieꞌreꞌ beꞌnn Atenas kaꞌ xtiꞌll Diosenꞌ \p \v 16 Chak zo Pablonꞌ Atenas naꞌ, bexheꞌ beꞌnn lwelljeꞌ kaꞌ, da xhen llakreꞌ ka nak llwieꞌ beꞌnn Atenas kaꞌ, nize naꞌze lloeꞌrao akeꞌ beꞌnn non akeꞌ lwaꞌa lsaꞌk diosenꞌ. \v 17 Ni ke len naꞌ, llej Pablonꞌ yodaꞌo ke beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ lloeꞌreneꞌ leakeꞌ diꞌll, naꞌ ren yezikre no beꞌnn llap Diosenꞌ baraꞌnne. Leskaꞌ yeo lla byejeꞌ lao yaꞌa ganꞌ lladop beꞌnn kaꞌ, naꞌ jeꞌreneꞌ leakeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ. \v 18 Gannaꞌ llaꞌa beꞌnn llsed da llroeꞌ to beꞌnn re Epicuro, naꞌ llaꞌa ye bal beꞌnn llsed da llroeꞌ beꞌnn kaꞌ nziꞌi estoico, lloeꞌrén akeꞌ Pablonꞌ diꞌlle. Naꞌ bal beꞌnn kaꞌ ne akeꞌ: \p —¿Binꞌ ne beꞌnn llaljenꞌ gannaꞌ? \p Naꞌ ye bale ne: \p —Cheke diꞌll kob ke diosjenꞌ lloeꞌ. \p Ne akeꞌ kaꞌ, le lloeꞌreneꞌ leakeꞌ xtiꞌll Jesucristonꞌ, naꞌ kanꞌ gok babaneꞌn radj beꞌnn wat kaꞌ. \v 19 Naꞌ bcheꞌe akeꞌ Pablonꞌ to latj nziꞌi Areópago ga lladop akeꞌ llgoꞌ akeꞌ lban, naꞌ lle akeꞌ leꞌe: \p —¿Wak nnézetoꞌ bi da kobenꞌ nsaꞌo? \v 20 Diꞌll da bi nna yénetoꞌn lloeꞌo, naꞌ lleꞌnetoꞌ nnézetoꞌ bi lleꞌnen nnen. \p \v 21 Bne akeꞌ kaꞌ, le beꞌnn Atenas kaꞌ, naꞌ noteze beꞌnn zo Atenas naꞌ, le llawé akreꞌ no wchaljrén leakeꞌ, naꞌ no weꞌrén leakeꞌ diꞌll bi da kobe. \p \v 22 Naꞌll bzollaꞌa Pablonꞌ radj beꞌnn kaꞌ llaꞌa ganꞌ ne Areópago, naꞌ bneꞌe: \p —Reꞌ beꞌnn Atenas, ba breꞌyaꞌnnraꞌ kanꞌ llonre yell ni, wa lloeꞌraore kon biteze. \v 23 Ka nak bdiaꞌ bwiaꞌ ganꞌ niꞌt da kaꞌ lloeꞌraore naꞌ, jadiꞌraꞌ to rao bkoy nyojen ki: “To dios nono nombiaꞌ.” Xtiꞌll Leꞌen lloeꞌrenaꞌ reꞌ nnaꞌ. \p \v 24 ’Dios beꞌnnenꞌ ben yellrio, naꞌ beneꞌ yeolol da zjadé rawe naꞌ, Leꞌen nakeꞌ xan yebá, naꞌ yellrio ni, ker beꞌnn gak wzoallo to lo yodaꞌo da llon beꞌnnachenꞌ. \v 25 Nono llyalljreꞌ no bi gon keꞌe, le Leꞌen llonneꞌ lliꞌo yel nban, naꞌ llonneꞌ bich yoꞌllo, naꞌ llonneꞌ yeolol da napllo. \p \v 26 ’Rao toze llen naꞌ, beneꞌ yeololtello, naꞌ beneꞌ to latj ga chaꞌa to kwen to kwenllo, naꞌ bzoateꞌ ke toto ga sollo. \v 27 Diosenꞌ beneꞌ kaꞌ nench wayirjlloeꞌ, ka llon beꞌnn dá llgan lltobeꞌ, wallelreꞌ kanꞌ nakse Diosenꞌ, naꞌ da li bi zoeꞌ ziꞌte ganꞌ zollonꞌ, zorenkzeꞌ lliꞌo. \v 28 Ni ke Leꞌen naꞌ, zollo, naꞌ dallo, naꞌ nbanllo, kanꞌ bzojkze beꞌnn siꞌn keré kaꞌ, bne akeꞌ: “Dialla ke Lekzeꞌn nakllo.” \v 29 Naꞌ ka nak nakllo beꞌnn zaꞌa rao dialla ke Diosenꞌ, bi gonllo xhbab Diosenꞌ nakeꞌ to beꞌnn de yej chaꞌo danꞌ nziꞌi oro, beꞌnn de plat, beꞌnn de yej, beꞌnnenꞌ ben beꞌnnachenꞌ kon ka baraꞌn yichjraꞌlldaꞌweꞌ. \v 30 Naꞌ ba bwiaraoze Diosenꞌ beꞌnn kaꞌ bllaꞌa batnaꞌ ben akeꞌ kaꞌ, le bi byejnieꞌ akreꞌn. Naꞌ nnaꞌ ne Diosenꞌ yeolol beꞌnne llayaꞌl wayat akreꞌ ke danꞌ ben akeꞌn. \v 31 Le ba nzoeꞌ to lla kat goneꞌ yel koxchis ke yeolol beꞌnne, naꞌ ba brejteꞌ beꞌnnenꞌ gonreneꞌ yel koxchisenꞌ, ke len naꞌ basbaneꞌ Jesucristonꞌ nench nnézello Leꞌen goneꞌ yel koxchisenꞌ. \p \v 32 Ka ben akreꞌ bne Pablonꞌ yebán beꞌnn wat kaꞌ, baleꞌ bzorao lltitj akreꞌ, naꞌ ye baleꞌ bne: \p —Nnaꞌ wzenaytoꞌ xtiꞌlloꞌn kat ye to. \p \v 33 Bde naꞌ, balloj Pablonꞌ radj akeꞌn. \v 34 Naꞌ bal akeꞌ byejleꞌ akseꞌ, naꞌ bdop akeꞌ kwit Pablonꞌ. Radj beꞌnn kaꞌ byejleꞌn ren to beꞌnn re Dionisio, nakeꞌ txhen beꞌnn siꞌn kaꞌ nlan llnebiaꞌ Areópago, naꞌ ye to noꞌr re Dámaris, naꞌ ye bal beꞌnn yobre. \c 18 \s1 Pablonꞌ byejeꞌ Corinto \p \v 1 Bde naꞌ, bazaꞌa Pablonꞌ yellenꞌ nziꞌi Atenas, naꞌ byejeꞌ yellenꞌ nziꞌi Corinto. \v 2 Corinto naꞌ ballayreꞌ to beꞌnn Israel re Aquila, naꞌ noꞌr keꞌen reꞌe Priscila, nak akeꞌ beꞌnn zaꞌk ganꞌ nziꞌi Ponto. Chin ballín akzeꞌ Corintonꞌ zayaꞌk akeꞌ ganꞌ nziꞌi Italia, le Claudio beꞌnnenꞌ llnebiaꞌ Italia, bachacheꞌ yeolol beꞌnn Israel kaꞌ llaꞌa yellenꞌ nziꞌi Roma. Naꞌ byej Pablonꞌ ganꞌ zo akeꞌn, \v 3 naꞌ bzoreneꞌ leakeꞌ, le lekze llakeꞌ lloneꞌ ka llin naꞌ llon akeꞌn, llia akeꞌ raꞌll llej da llchirj akeꞌ ga llzo akeꞌ. \v 4 Toto lla nbaꞌnne ke beꞌnn Israel kaꞌ, Pablonꞌ llejeꞌ yodaꞌo ke akeꞌn, naꞌ llzejnieꞌreꞌ leakeꞌ kanꞌ nak xtiꞌll Jesucristonꞌ ka beꞌnn Israel, naꞌ beꞌnn griego, llroeꞌreꞌ leakeꞌ. \p \v 5 Ka bllin Silas ren Timoteonꞌ, zayaꞌk akeꞌ Macedonia, Pablonꞌ llaral-llreꞌ llroeꞌreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ, lleꞌe beꞌnn Israel kaꞌ, Jesús naꞌn nak Cristonꞌ beꞌnnenꞌ llbexh akeꞌ wseꞌl Diosenꞌ. \v 6 Bixha beꞌnn Israel kaꞌ, bi lloꞌraꞌll xtiꞌll Diosenꞌ, bzorao ne akeꞌ diꞌll zban ke Pablonꞌ. Naꞌ Pablonꞌ babibeꞌ xharaꞌneꞌn nench broeꞌreꞌ da xhinnjenꞌ llon akeꞌ, naꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —Bi naken xhia kiaꞌ, xhia ke reꞌ naken, naꞌ nnaꞌ wzejnieꞌllraꞌ xtiꞌll Diosenꞌ beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel. \p \v 7 Naꞌ bazeꞌe, naꞌ ballineꞌ rill to beꞌnn re Justo beꞌnn lloeꞌrao Dios, zoeꞌ awllo ganꞌ zo yodaꞌon. \v 8 To beꞌnn re Crispo beꞌnn llnebiaꞌ lo yodaꞌon, benliraꞌlleꞌ Xanllonꞌ ren beꞌnn llaꞌa lo yoꞌ rilleꞌ, leskaꞌ beꞌnn zan beꞌnn Corinto kaꞌ byejleꞌ, naꞌ blloa akeꞌ nis. \v 9 Naꞌ gok to lleꞌ, Xanllonꞌ broeꞌraweꞌ Pablonꞌ, lleꞌe leꞌe: \p —Bi lleboꞌ, beꞌkze xtiꞌllaꞌn, bi soꞌo lli. \v 10 Ni zerenkzaꞌ rweꞌ nono bi gak gone rweꞌ, le rao yell ni llaꞌa beꞌnn zan za wxenraꞌll nadaꞌ. \p \v 11 Naꞌll bzo Pablonꞌ yellenꞌ nziꞌi Corintonꞌ twiz xop beꞌo, llroeꞌreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ. \p \v 12 Bixha ka lla llia beꞌnne re Galión, nakeꞌ beꞌnn llnebiaꞌ ganꞌ nziꞌi Acaya, beꞌnn Israel kaꞌ gok akeꞌ toze, beꞌe akeꞌ diꞌll nench blliayiꞌll akeꞌ Pablonꞌ, naꞌ jwaꞌa akeꞌ leꞌe ganꞌ llon beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ yel koxchis. \v 13 Ne akeꞌ: \p —Beꞌnn ni deꞌe llpereꞌ beꞌnne, nench weꞌrao akeꞌ Diosenꞌ krere kanꞌ ne leyenꞌ. \p \v 14 Ka gokraꞌll Pablonꞌ weꞌreneꞌ leakeꞌ diꞌllenꞌ, naꞌ Galión naꞌ golleꞌ beꞌnn Israel kaꞌ: \p —Chenak naken billre da yobre, naꞌ chaꞌ beneꞌ no xhia, gonaꞌ yel koxchis kerénꞌ, beꞌnn Israel. \v 15 Zan naken zre diꞌllze, naꞌ ra beꞌnne, naꞌ da nak da naore, lekoꞌ xhnneze reꞌ, bi lleꞌnraꞌ gakaꞌ beꞌnn wchoybiaꞌ bi danꞌ llak kerénꞌ. \p \v 16 Naꞌ bachacheꞌ leakeꞌ ganꞌ llieꞌ lloneꞌ yel koxchisenꞌ. \v 17 Naꞌll yeololte beꞌnn griego kaꞌ, beꞌx akeꞌ Sóstenes beꞌnnenꞌ llnebiaꞌ yodaꞌo ke beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ ben akeꞌ ziꞌ keꞌe ganꞌ llaꞌa beꞌnn kaꞌ llon yel koxchisenꞌ, bixha Galión naꞌ, bi bwiakzeꞌ. \s1 Pablonꞌ bllineꞌ Antioquía naꞌll bllojeꞌ jatixjweꞌreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ da yobre \p \v 18 Bde gok kaꞌ, ye to chiꞌi bzo Pablonꞌ zan lla Corintonꞌ. Naꞌll ka bazeꞌe naꞌ, beꞌreneꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ diꞌlle, naꞌll baweꞌ nez bayoeꞌ lo barco ren Priscila, naꞌ Aquilanꞌ, zjakeꞌ ganꞌ nziꞌi Siria. Bixha ka za wagoꞌtere Pablonꞌ nez yellenꞌ re Cencrea, bchip yichjeꞌ le kanꞌ bchebeꞌ goneꞌ. \v 19 Naꞌ bllin akeꞌ yellenꞌ nziꞌi Éfeso, naꞌ bkwaꞌnneꞌ Aquila ren Priscilanꞌ, naꞌ byej leꞌen yodaꞌo ke beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ jeꞌreneꞌ leakeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ. \v 20 Beꞌnn kaꞌ lladopenꞌ goꞌtyoe akreꞌ leꞌe gaꞌyeꞌ wroeꞌreꞌ leakeꞌ zan lla, naꞌ bi bcheb Pablonꞌ. \v 21 Naꞌll bazeꞌe lleꞌe leakeꞌ: \p —Llonen bien chaꞌa Jerusalén naꞌ, gannaꞌ lljadiaꞌ lnni danꞌ zaꞌa. Te naꞌ yedaꞌ yedraꞌnnaꞌ reꞌ, chaꞌ Dios gonneꞌ latj. \p Naꞌ bayoeꞌ lo barconꞌ, bazeꞌe Éfesonꞌ. \v 22 Bllinteꞌ yellenꞌ nziꞌi Cesarea, naꞌll byejeꞌ Jerusalén naꞌ, jawapeꞌ beꞌnn kaꞌ lldop ll-llay llonliraꞌll Cristonꞌ lliox, naꞌll bazeꞌe zayejeꞌ Antioquía. \v 23 Naꞌ bzoeꞌ to chiꞌi daꞌo, naꞌll bllojeꞌ da yobre jateꞌe toto yell kaꞌ ganꞌ nbane Galacia, naꞌ Frigia, naꞌ lloeꞌltipeꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ. \s1 Apolos bdixjweꞌreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ Éfeso \p \v 24 Katenꞌ llak kaꞌ, bllin to beꞌnn Israel Éfesonꞌ beꞌnnenꞌ re Apolos, nakeꞌ beꞌnn yellenꞌ nziꞌi Alejandría, naꞌ llejnieꞌreꞌ llroeꞌ llsedreꞌ Diꞌll Wen, naꞌ leskaꞌ nnezreꞌ kwasro kanꞌ ne xtiꞌll Diosenꞌ. \v 25 Apolos naꞌ bnnezreꞌ kanꞌ nak xhnnez Jesucristonꞌ. Naꞌ do yichj do raꞌlleꞌ lloeꞌreneꞌ beꞌnn kaꞌ xtiꞌll Jesucristonꞌ, laꞌkze bi nnezyaꞌnnreꞌn, le danꞌ broeꞌ Juan beꞌnnenꞌ bchoa nis, lezen naꞌ nnezreꞌ. \v 26 Bi llebeꞌ llroeꞌreꞌ beꞌnn Israel kaꞌ xtiꞌll Jesucristonꞌ lo yodaꞌon. Ka bene Priscilanꞌ naꞌ Aquilanꞌ kanꞌ lloneꞌ llroeꞌreꞌ beꞌnn kaꞌ, naꞌ goxh akeꞌ leꞌe to ga yobre, naꞌ bsed akreꞌ leꞌe xhnnez Diosenꞌ da bi nna nnezreꞌ. \v 27 Naꞌ lleꞌne beꞌnnenꞌ nziꞌi Apolos chejeꞌ yell kaꞌ ganꞌ nziꞌi Acaya, naꞌ beꞌnn kaꞌ lldop ll-llay llonliraꞌll Jesucristonꞌ, bayoꞌraꞌll akeꞌ ka naken llwieꞌ chejeꞌn. Naꞌ bzoj akeꞌ to yich beꞌxeꞌ, nench wreb beꞌnn kaꞌ llaꞌa ganꞌ nziꞌi Acayanꞌ leꞌe. Ka bllineꞌ gannaꞌ, da xhen gokreneꞌ beꞌnn kaꞌ ba brej Xanllo Diosenꞌ nxenraꞌll Leꞌe. \v 28 Llroeꞌ llsedreꞌ beꞌnn Israel kaꞌ, lleꞌe leakeꞌ, krerenꞌ llejnieꞌ akreꞌ ke Jesucristonꞌ, naꞌ llroeꞌreꞌ leakeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ, nen ke Jesúsenꞌ nakeꞌ Cristo beꞌnnenꞌ bexh akeꞌ yednnebiaꞌ. \c 19 \s1 Pablonꞌ byejeꞌ yellenꞌ nziꞌi Éfeso \p \v 1 Bixha chak zo Apolos yellenꞌ nziꞌi Corinto naꞌ, Pablonꞌ jateꞌe yell kaꞌ lliꞌ radj yaꞌ kaꞌ. Naꞌll bllineꞌ Éfeso, naꞌ jadiꞌreꞌ bal beꞌnn llejleꞌ ke Jesucristonꞌ. \v 2 Pablonꞌ bnnabreꞌ leakeꞌ: \p —¿Badsó Spíritu ke Diosenꞌ yichjraꞌlldaꞌore llanꞌ byejleꞌre ke Jesucristonꞌ? \p Naꞌll bne akeꞌ: \p —Ni ke nnézzetoꞌ chaꞌ de da nziꞌi Spíritu ke Diosenꞌ. \p \v 3 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ: \p —¿Akxha gok blloare nis? \p Naꞌ bne akeꞌ: \p —Kon ka bchoa Juan naꞌ beꞌnn kaꞌ nis naꞌ, blloatoꞌ nis. \p \v 4 Naꞌll bne Pablonꞌ: \p —Da li Juan naꞌ bchoeꞌ beꞌnn kaꞌ nis, beꞌnn ba bayate ke da xhinnj ke akeꞌ, naꞌ leskaꞌ bne Juan naꞌ, llayaꞌl chejleꞌ akeꞌ ke to beꞌnn za yed, zeje diꞌll Jesús beꞌnnenꞌ nak Cristonꞌ bseꞌl Dios. \p \v 5 Ka ben akreꞌ kaꞌ, naꞌll blloa akeꞌ nis ke danꞌ ba nxenraꞌll akeꞌ Xanllo Jesúsenꞌ. \v 6 Naꞌll bxoa taꞌk Pablonꞌ yichj toto akeꞌ, nench bllin Spíritu ke Diosenꞌ byoꞌn yichjraꞌlldaꞌo akeꞌ. Naꞌ bzorao lloeꞌ akeꞌ diꞌll yobre, naꞌ llne akeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ kon kanꞌ llzejnieꞌ Spíritunꞌ leakeꞌ. \v 7 Ka do chllinn (12) beꞌnn byio nak yeolol akeꞌ. \p \v 8 Naꞌ Pablonꞌ byoeꞌ lo yodaꞌo ke beꞌnn Israel kaꞌ llroeꞌreꞌ leakeꞌ, bi llebeꞌ ke nak llaꞌtyoereꞌ leakeꞌ, naꞌ llzejnieꞌreꞌ kanꞌ nak yel llnebiaꞌ ke Diosenꞌ. Ka llejteze llejeꞌ gokte chonn beꞌo. \v 9 Naꞌ bal akeꞌ llonchoch yichjraꞌlldaꞌo akeꞌn, bi llejleꞌ akeꞌ, naꞌ bzorao llnne akeꞌ no diꞌll zban rao beꞌnn kaꞌ ke xhnnez Diosenꞌ. Ka llaken braꞌa Pablonꞌ leakeꞌ, naꞌll babieꞌ beꞌnn kaꞌ ba nxenraꞌll Jesucristonꞌ radj akeꞌn, naꞌ bcheꞌe leakeꞌ to lo yoꞌ xkwel ke to beꞌnn re Tirano, naꞌ broeꞌ bsedreꞌ leakeꞌ yeo lla. \v 10 Ka beneꞌ gokte chop iz, naꞌ kaꞌ doxhen ganꞌ nziꞌi Asia ben akreꞌ xtiꞌll Xanllo Jesucristonꞌ, ka beꞌnn Israel, naꞌ ren beꞌnn bi nak beꞌnn Israel. \v 11 Diosenꞌ llakreneꞌ Pablonꞌ lloneꞌ da zan da yebánello. \v 12 Naꞌ no raꞌll no bay da ll-llel kwerp keꞌen, lljadaꞌa akeꞌn beꞌnn kaꞌ llak yillweꞌn llayak akteꞌ, leskaꞌ beꞌnn yoꞌ daxiꞌo llalloj akten. \p \v 13 Naꞌ bal beꞌnn Israel beꞌnn llon rmell ren yel wallaꞌa, leskaꞌ gokraꞌll akeꞌ gonrén akeꞌ ra Xanllo Jesúsenꞌ llin, nench yebej akeꞌ daxiꞌo yoꞌ beꞌnne, naꞌ lle akeꞌ daxiꞌo kaꞌ: \p —Kon ren yel wak ke Jesús beꞌnnenꞌ dá Pablonꞌ lloeꞌ xtiꞌll, llalwilltoꞌ reꞌ yellojre. \p \v 14 Kaꞌ ben gall xhiꞌnn to beꞌnn re Esceva beꞌnn nak xan bxoz. \v 15 Bixha bayechjkze daxiꞌon, llen leakeꞌ: \p —Nombieꞌraꞌ Jesúsenꞌ, naꞌ nnezraꞌ no beꞌnnenꞌ re Pablo, zan reꞌ, ¿noxha nak reꞌ? \p \v 16 Naꞌ beꞌnnenꞌ yoꞌ daxiꞌon, bxhiꞌteꞌ bzapeꞌ leakeꞌ, ka bize beꞌxeꞌ leakeꞌ benteꞌ leakeꞌ weꞌe, naꞌ baxhonnj beꞌnn kaꞌ gal yid akzeꞌ. \v 17 Yeolol beꞌnn Éfesonꞌ bnnez akreꞌ kanꞌ goken, ka beꞌnn Israel naꞌ beꞌnn griego, blleb akeꞌ kwis, naꞌ ben akeꞌ xhen Xanllo Jesúsenꞌ. \p \v 18 Naꞌ zan beꞌnn kaꞌ ba byejleꞌ akeꞌ ke xtiꞌll Jesucristonꞌ, naꞌ bllin akeꞌ rao beꞌnn kaꞌ yelaꞌ, naꞌ llxoarap akeꞌ bi da xhinnj ba ben akeꞌ. \v 19 Leskaꞌ beꞌnn zan ba ben xchin akeꞌ yel wallaꞌan, naꞌll jaxhiꞌi libr ke akeꞌn, bzey akeꞌn rao yeolol beꞌnn kaꞌ. Naꞌ bwia akeꞌ ka to zaꞌk yich kaꞌ, naꞌ gokbeꞌe akreꞌ zaꞌken ka chiyon mir (50,000) mell plat. \v 20 Naꞌ ka zejze llaslas xtiꞌll Xanllonꞌ, naꞌ llroeꞌtereꞌ yel wak keꞌen. \p \v 21 Bde naꞌ, Pablonꞌ bene xhbab wayejeꞌ Jerusalén naꞌ, kat te wadieꞌ yell kaꞌ ganꞌ nziꞌi Macedonia naꞌ Acaya, bneꞌe: \p —Zgaꞌtek wayaꞌa Jerusalén naꞌ, naꞌtell chaꞌa Roma. \v 22 Naꞌll bseꞌleꞌ chop beꞌnn lwelljeꞌ kaꞌ Macedonia, Timoteo ren Erasto, naꞌ leꞌen goꞌyeꞌ ye to chiꞌi Asianꞌ. \s1 Gok to da nne xhen yellenꞌ nziꞌi Éfeso \p \v 23 Naꞌ beꞌnn kaꞌ bi llazraꞌll xtiꞌll Jesucristonꞌ, to da zed xhen bdixj akeꞌ yellenꞌ re Éfeso. \v 24 Naꞌ beꞌnnenꞌ ben kaꞌ re Demetrio, beꞌnnenꞌ non xchineꞌ no bi da daꞌo de ya chaꞌo nziꞌi plat, naꞌ lloneꞌ no yodaꞌo riz kanꞌ nak yodaꞌo ke Diana lwaꞌa lsaꞌk dios. Beꞌnn kaꞌ llonreneꞌ llin naꞌ, da xhen llon akeꞌ gan kone llin naꞌ. \v 25 Naꞌll Demetrionꞌ batopeꞌ beꞌnn kaꞌ llonreneꞌ llin naꞌ, naꞌ ren yezikre beꞌnn llon ka llin keꞌe naꞌ, lleꞌe leakeꞌ: \p —Reꞌ beꞌnne, nnézkzere kone xchinllonꞌ, da xhen llonllo gan. \v 26 Naꞌ kanꞌ ba llwiare, naꞌ llénere kanꞌ ne Pablonꞌ, deꞌe neꞌe, naꞌ beꞌnn zan ba beneꞌ gan, kere Éfeso nize, doxhente Asia, lleꞌe beꞌnn kaꞌ: “Kere dios da zaꞌk ke nak da ki llon niaꞌnaꞌa beꞌnnachenꞌ.” \v 27 Naꞌ nxholl billbi xchinllo gaꞌte, naꞌ leskaꞌ yodaꞌo ke dios kello Diananꞌ, nxholl bill wxenraꞌll akeꞌn, naꞌ sorao nnit yel baraꞌnn keꞌen, le nnézello doxhen ganꞌ nziꞌi Asia, naꞌ doxhenkze yellrio, llap akeꞌ Diananꞌ baraꞌnne. \p \v 28 Ka bene beꞌnn kaꞌ kaꞌ, naꞌll gokllaꞌa akeꞌ, naꞌ besiaꞌ akeꞌ bne akeꞌ: \p —¡Beꞌnn yel wak xhen nak Diana ke lliꞌo beꞌnn Éfeso! \p \v 29 Naꞌ da nne xhen gok rao yellenꞌ, naꞌ le bllachte beꞌnn zan kaꞌ, naꞌ bzap akeꞌ chop beꞌnn lwellj Pablonꞌ, toeꞌ reꞌe Gayo, naꞌ ye toeꞌ reꞌe Aristarco beꞌnn Macedonia ake. Naꞌ bxhoblleꞌo akeꞌ leakeꞌ, bcheꞌe akteꞌ leakeꞌ ga zo yoꞌ ganꞌ lladop akeꞌn. \v 30 Pablonꞌ gokraꞌlleꞌ chejeꞌ lljeꞌreneꞌ beꞌnn kaꞌ diꞌlle, naꞌ beꞌnn kaꞌ nxenraꞌll Jesucristonꞌ bi beꞌe akeꞌ latj chejeꞌ. \v 31 Leskaꞌ bal beꞌnn kaꞌ nak beꞌnn llnebiaꞌ nak akeꞌ Pablonꞌ txhen naꞌ, bseꞌl akeꞌ rson bi chejeꞌ lljatileꞌ beꞌnn kaꞌ ganꞌ ndop akeꞌn. \v 32 Naꞌ beꞌnn kaꞌ bdopenꞌ, wde wdere da ne toto akeꞌ kon llak da nne xhen, naꞌ beꞌnn zan, ni ke nnez akzreꞌ bi ken bdop akeꞌ. \v 33 Naꞌ brej akeꞌ to beꞌnn re Alejandro radj beꞌnn zan kaꞌ, naꞌll blliꞌy beꞌnn Israel kaꞌ leꞌe rao lkweꞌ beꞌnn yell. Naꞌll Alejandro blis taꞌkeꞌ bnnabeꞌ chaꞌa akeꞌ lli, gokraꞌlleꞌ wneꞌe, wayoꞌxeꞌ beꞌnn kaꞌ rao lkweꞌ beꞌnn yell. \v 34 Bixha ka bayombiaꞌ akreꞌ lekze beꞌnn Israelenꞌ, naꞌ bzorao llosiaꞌ akeꞌ ka chop hor, bne akeꞌ: \p —¡Beꞌnn yel wak xhen nak Diana ke lliꞌo beꞌnn Éfeso! \p \v 35 Naꞌ beꞌnnenꞌ nake wazoje rao yellenꞌ, ka gok babekllieꞌ beꞌnn kaꞌ, naꞌll lleꞌe leakeꞌ: \p —Reꞌ beꞌnn Éfeso, yeolol beꞌnn llaꞌa doxhen yellrionꞌ, nnez aksereꞌ rao yell kello ni zo yodaꞌo ke Diana, naꞌ lliꞌo llapllon, naꞌ ren lwaꞌa lsaꞌk keꞌen da zaꞌa yebá. \v 36 Nono te nneꞌe bi naken kaꞌ, naꞌ nnaꞌ lesó lli, naꞌ lewayonyaꞌnn xhbab kanꞌ llonrenꞌ. \v 37 Le beꞌnn ki badwaꞌre ganni, bibi nna siꞌi akeꞌ lo yodaꞌo, leskaꞌ bi nne akeꞌ zban ke dios kello Diananꞌ. \v 38 Zan ka nak Demetrionꞌ naꞌ ren beꞌnn kaꞌ llonreneꞌ llin naꞌ, chaꞌ bi de ke akeꞌ kon ren beꞌnn ki, ke len naꞌ zo beꞌnn llnebiaꞌ, naꞌ lljatao akeꞌ xhia chet kaꞌ, nench choꞌ xhnneze ke akeꞌn. \v 39 Naꞌ chaꞌ billre da yobrenꞌ lleꞌnere, wakse wadopllo, naꞌ wayej diꞌll kwasro chet kaꞌ. \v 40 Bixha ka nak da nne xhen naꞌ, ba gok nnaꞌ, nxholl wtob akreꞌ lliꞌo llonllo da wlliayiꞌll beꞌnn wnebiaꞌ kello, naꞌ ke len naꞌ ba lldopllo. Chaꞌ wnnab akeꞌ binꞌ llonllo, ni ke bi dez nnello ke da zban naꞌ ba gok nnaꞌ. \p \v 41 Bayoll bneꞌe kaꞌ, naꞌll golleꞌ leakeꞌ wayaslas akeꞌ. \c 20 \s1 Byej Pablonꞌ ganꞌ nziꞌi Grecia naꞌ ganꞌ nziꞌi Macedonia \p \v 1 Ka bde da nne xhen naꞌ Éfesonꞌ, Pablonꞌ goxheꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, beꞌreneꞌ leakeꞌ diꞌll bi wsan akeꞌ danꞌ ba nxenraꞌll akeꞌ Jesucristonꞌ. Naꞌll bdeꞌleꞌ toto akeꞌ, naꞌ baweꞌ nez zayejeꞌ ganꞌ nziꞌi Macedonia. \v 2 Naꞌ jateꞌe yell kaꞌ lliꞌ ganꞌ nziꞌi Macedonia, beꞌreneꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ diꞌlle, nniꞌtteze nniꞌt akeꞌ gonliraꞌll akeꞌ Leꞌe. Kaꞌ gok bllinteꞌ ganꞌ nziꞌi Grecia. \v 3 Chonn beꞌo bzoeꞌ Grecianꞌ. Naꞌll gokraꞌlleꞌ choeꞌ lo barco wayejeꞌ ganꞌ nziꞌi Siria, bixha gokbeꞌreꞌ beꞌnn Israel kaꞌ lliꞌnao akeꞌ leꞌe, lleꞌn akreꞌ goꞌx akeꞌ leꞌe. Naꞌll baweꞌ nez kon nieꞌ, naꞌ babieꞌ Macedonia naꞌle. \v 4 Bal beꞌnn kaꞌ byejrén akeꞌ Pablonꞌ, to beꞌnn re Sópater beꞌnn Berea, naꞌ Aristarco, naꞌ ren ye to beꞌnn re Segundo llopteze beꞌnn Tesalónica, naꞌll beꞌnnenꞌ re Gayo, beꞌnn zaꞌa yellenꞌ nziꞌi Derbe, naꞌ Timoteo, naꞌ chop beꞌnn zaꞌk ganꞌ nziꞌi Asia, toeꞌ reꞌe Tíquico, naꞌ ye toeꞌ reꞌe Trófimo. \v 5 Beꞌnn ki blliarao akeꞌ raotoꞌ, naꞌ brexh akeꞌ netoꞌ yellenꞌ nziꞌi Troas. \v 6 Naꞌ netoꞌ, ka bde lnni danꞌ kate llao akeꞌ yet xtir danꞌ bi nchixe kwa binn, naꞌll byoꞌtoꞌ lo barconꞌ, naꞌ bzaꞌtoꞌ yellenꞌ nziꞌi Filipos. Gok gaꞌy lla bllintoꞌ yellenꞌ nziꞌi Troas ganꞌ llbexh beꞌnn kaꞌ yelaꞌ netoꞌ, naꞌ bzotoꞌ to xhman. \s1 Da gok chak zo Pablonꞌ yellenꞌ nziꞌi Troas \p \v 7 Bixha ka bllin lla dmio, badop yeolol beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ llaꞌa yellenꞌ nziꞌi Troas, naꞌ bdaotoꞌ txhen. Naꞌ Pablonꞌ ka wxere yeweꞌ nez, broeꞌreꞌ leakeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ bllinte llere. \v 8 Naꞌ llaꞌtoꞌ to yoꞌ da zo chkwia, zan yiꞌn zjazó akeꞌn llaꞌlen. \v 9 Naꞌ to bi llabán re Eutico, lliꞌbeꞌ lloaꞌ ventan naꞌ, naꞌ Pablonꞌ da xhen zejze diꞌllenꞌ lloeꞌn, bdekze bichgal kebeꞌ, wixbeꞌ lloaꞌ ventan naꞌ, naꞌ naken chonn kwia, naꞌ ka jalis akebeꞌn, ba gotbeꞌ. \v 10 Naꞌll betjdo Pablonꞌ, ka bllineꞌ ganꞌ debeꞌn, goꞌtteze bdeꞌlebeꞌ, naꞌll lleꞌe beꞌnn kaꞌ: \p —Bibi gákere, nbankzbeꞌn. \p \v 11 Naꞌtell bayepeꞌ lo yoꞌn, naꞌ bxhoxhjeꞌ yet xtirenꞌ, naꞌ bdao akeꞌn, naꞌ ye to chiꞌi beꞌreneꞌ leakeꞌ diꞌll bllinte bale, naꞌll bazeꞌe. \v 12 Ka ballach akeꞌn, llawé akreꞌ kwis ka nak binꞌ wixenꞌ, zancheꞌe akebeꞌ nbanbeꞌ. \s1 Broꞌ akeꞌ nez jakeꞌ yellenꞌ nziꞌi Mileto \p \v 13 Netoꞌ blliaraotoꞌ byoꞌtoꞌ barco byejtoꞌ yellenꞌ nziꞌi Asón, le beꞌtoꞌ diꞌll gannaꞌ kwexhtoꞌ Pablonꞌ, le leꞌen gokraꞌlleꞌ chejeꞌ kon nieꞌ. \v 14 Kaꞌ bllintoꞌ yellenꞌ nziꞌi Asón, naꞌ byepeꞌ lo barconꞌ, kaꞌ gok bllintoꞌ yellenꞌ nziꞌi Mitilene. \v 15 To bdeztoꞌ Mitilenenꞌ, bateyó bdetoꞌ chlaꞌ yellrionꞌ lliꞌ lo nisdaꞌon danꞌ nziꞌi Quío. Tlla gok zejtoꞌ lo barconꞌ, naꞌ bllintoꞌ ye to yellrionꞌ lliꞌ lo nisdaꞌon re Samos. Gannaꞌ ballojtoꞌ barconꞌ, naꞌ byejtoꞌ yellenꞌ nziꞌi Trogilio, naꞌ goꞌytoꞌ baziꞌraꞌlltoꞌ. Naꞌ bayoꞌtoꞌ lo barco da yobre, naꞌ bateyó bllintoꞌ yellenꞌ re Mileto. \v 16 Bi byejtoꞌ yellenꞌ nziꞌi Éfesonꞌ, le Pablonꞌ bi lleꞌnreꞌ gaꞌyeꞌ scha ganꞌ nziꞌi Asianꞌ, le ne lleꞌnreꞌ yobdo yellineꞌ Jerusalén naꞌ, chaꞌ gaꞌle yellineꞌ lnni Pentecostés. \s1 Diꞌll da beꞌrén Pablonꞌ ren beꞌnn Éfeso kaꞌ \p \v 17 Chak zo Pablonꞌ yellenꞌ re Mileto, goxheꞌ beꞌnn Éfeso kaꞌ, beꞌnn kaꞌ nak beꞌnn gor brao ke beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ. \v 18 Ka bllin akeꞌn, naꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —Reꞌ nnézere kanꞌ benaꞌ chak bzorenaꞌ reꞌ, bxhiꞌzen lla nell kanꞌ bedaꞌ Asianꞌ. \v 19 Kanꞌ bzoaꞌ, benaꞌ xchin Diosenꞌ, bi benxhen kwinaꞌ, zan ras bllellaꞌ, naꞌ ballayrawaꞌ ni ke beꞌnn Israel kaꞌ, kanꞌ blleꞌnao akeꞌ nadaꞌ. \v 20 Naꞌ bi bsanaꞌ wroeꞌraꞌ reꞌ da kaꞌ llayaꞌl nnézeren, broeꞌraꞌ reꞌ ganꞌ lladop llallayllo, naꞌ leskaꞌ rill totore. \v 21 Ka beꞌnn Israel, naꞌ beꞌnn bi nak beꞌnn Israel, goll akeꞌ llayaꞌl wayat akreꞌ ke da xhinnj ke akeꞌn, naꞌ gonliraꞌll akeꞌ Xanllo Jesucristonꞌ. \v 22 Naꞌ nnaꞌ, Spíritu ke Diosenꞌ llchieꞌreꞌ nadaꞌ wayaꞌa Jerusalén naꞌ, naꞌ bi nnezraꞌ bi gak kiaꞌ. \v 23 Lete toto yell ga lldiaꞌ, Spíritu ke Diosenꞌ llyixjweꞌn goꞌx akeꞌ nadaꞌ, naꞌ wallayrawaꞌ. \v 24 Naꞌ ker bi gon danꞌ, ba nsanraꞌllkzaꞌ yel nban kiaꞌn, le lleꞌnraꞌ wasyollaꞌ yeolol da llayaꞌl gonaꞌ. Naꞌ llaweraꞌ kwis ke llin naꞌ, benn Xanllo Jesúsenꞌ gonaꞌ. Brejeꞌ nadaꞌ nench taꞌa weꞌrenaꞌ beꞌnn kaꞌ diꞌll kanꞌ nllieꞌ Diosenꞌ lliꞌo. \p \v 25 ’Naꞌ nnezraꞌ reꞌ llaꞌa yell ganꞌ ba bdiaꞌ llyixjweꞌraꞌ yel llnebiaꞌ ke Diosenꞌ, ni tore bill reꞌre nadaꞌ. \v 26 Ke len ni niaꞌ reꞌ, bibi xhia naken kiaꞌ, chaꞌ no reꞌ kwiayiꞌ. \v 27 Doxhen kanꞌ nak xtiꞌll Diosenꞌ ba broeꞌraꞌ reꞌ, bibi nello bkwaꞌchraꞌ reꞌ. \v 28 Naꞌ nnaꞌ, legap kwinre, naꞌ legap yeolol beꞌnn kaꞌ nakre txhen naꞌ. Spíritu ke Diosenꞌ brejen reꞌ, nench gap wiare beꞌnn kaꞌ lldop ll-llay llonliraꞌll Xanllo Jesucristonꞌ, le weꞌweꞌ lliꞌo kon ren xcheneꞌ danꞌ brarje leꞌ yay cruzenꞌ. \v 29 Nadaꞌ nnezraꞌ, ka nak nnaꞌ wayaꞌa bill sorenaꞌ reꞌ. Chaz beꞌnn wxhiyeꞌe ak radjrenꞌ, gon akeꞌ kaꞌkze beꞌkw yiꞌo, le gonchix akreꞌ beꞌnn kaꞌ nench laꞌa akeꞌ nez li ke Xanllo Diosenꞌ. \v 30 Radjre nize llojkze beꞌnn weꞌe diꞌll wenraꞌll da bi zej lixheje, nench beꞌnn kaꞌ llejleꞌ ke Jesucristonꞌ, wzenay akeꞌ ke akeꞌ. \v 31 Lewiayaꞌnn nench nono siyeꞌe reꞌ, lelljadinraꞌll kanꞌ benaꞌ bzorenaꞌ reꞌ chonn iz, tella naꞌ tlleꞌle, to bllellaꞌ ke totore ka nak llzejnieꞌraꞌ reꞌ xtiꞌll Diosenꞌ. \p \v 32 ’Naꞌ reꞌ beꞌnn biꞌchaꞌ, llonaꞌ reꞌ rallnaꞌa Dios, xtiꞌlleꞌn napkzen yel wak gakrenen reꞌ, nench sere war llinte lla gonneꞌ reꞌ danꞌ bchebeꞌ weꞌe yeolol beꞌnn kaꞌ brejeꞌ, nench wxenraꞌll akeꞌ leꞌe. \v 33 Bi bzeraꞌllaꞌ bi da de keré, ni mell keré, ni xharaꞌnre. \v 34 Reꞌ nnézkzere chaꞌ bi byalljraꞌ, leskaꞌ bi byalljre beꞌnn kaꞌ bzorenaꞌ txhen naꞌ, niaꞌnaꞌ ki ben llin. \v 35 Kone kaꞌ broeꞌraꞌ reꞌ kanꞌ llayaꞌl gonllo llin, nench gakrenllo beꞌnn chaꞌ bi yalljreꞌ. Lelljadinraꞌll kanꞌ bne Xanllo Jesucristonꞌ, kanꞌ bneꞌe: “Nbarazre naken chaꞌ bi weꞌllo beꞌnn, kerke siꞌllo chaꞌ bi da gonn akeꞌ lliꞌo.” \p \v 36 Ka bayoll beꞌrén Pablonꞌ leakeꞌ diꞌll ki, naꞌll bcheꞌk xhibeꞌ balwillreneꞌ leakeꞌ Dios. \v 37 Yeolol akeꞌ bzorao bell akeꞌ kwis, naꞌ llyeꞌl akeꞌ Pablonꞌ. \v 38 Da xhen llak akreꞌ ka nak danꞌ lleꞌe leakeꞌ: “Nnaꞌze llreꞌre nadaꞌ.” Naꞌ ben akeꞌ leꞌe txhen ganꞌ bayoeꞌ barconꞌ. \c 21 \s1 Zej Pablonꞌ Jerusalén \p \v 1 Bde bkwaꞌnntoꞌ beꞌnn kaꞌ, naꞌ byoꞌtoꞌ barconꞌ zejtoꞌ lilla ganꞌ lliꞌ to yellrio danꞌ lliꞌ lo nisdaꞌon danꞌ nziꞌi Cos. Naꞌ bateyó bllintoꞌ ye to yellrio danꞌ lliꞌ lo nisdaꞌo danꞌ nziꞌi Rodas, naꞌ bzaꞌtoꞌ, naꞌ bllintoꞌ to yell nziꞌi Pátara. \v 2 Pátara naꞌ, jadiꞌtoꞌ to barco da le llzaꞌte chej ganꞌ nziꞌi Fenicia, naꞌ byoꞌtoꞌ zejtoꞌ. \v 3 Ka zejtoꞌ naꞌn, breꞌtoꞌ yellenꞌ lliꞌ lo nisdaꞌon danꞌ nziꞌi Chipre, naꞌ bkwaꞌnntoꞌn taꞌkllo rbese zejzetoꞌ Siria. Kat bllintoꞌ Tiro naꞌ bletj akeꞌ yoaꞌ noaꞌ barconꞌ. \v 4 Tiro naꞌ jadiꞌtoꞌ beꞌnn nxenraꞌll Jesucristonꞌ, naꞌ bzotoꞌ to xhman ren leakeꞌ. Naꞌ lle akeꞌ Pablonꞌ bi chejeꞌ Jerusalén naꞌ, kaꞌ llzejnieꞌ Spíritu ke Diosenꞌ leakeꞌ. \v 5 Gok to xhman naꞌ bagoꞌtoꞌ nez. Yeolol beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ ren noꞌr ren xkwiꞌd, bzaꞌrén akeꞌ netoꞌ txhen lloaꞌ nisdaꞌon, naꞌ bcheꞌk xhibtoꞌ balwilltoꞌ Dios. \v 6 Naꞌll bdeꞌl lwelljtoꞌ, naꞌ netoꞌ byoꞌtoꞌ lo barconꞌ, naꞌ leakeꞌn zayej rill akeꞌ. \p \v 7 Naꞌ bzaꞌtoꞌ Tiro, naꞌ bllintoꞌ yellenꞌ nziꞌi Tolemaida, naꞌ ballojtoꞌ barconꞌ, naꞌ jawaptoꞌ lliox beꞌnn kaꞌ nxenraꞌll Jesucristonꞌ llaꞌa Tolemaidanꞌ, naꞌ bzorén aktoeꞌ tlla. \v 8 Naꞌ bateyó bzaꞌrentoꞌ Pablonꞌ bllintetoꞌ Cesarea, naꞌ byejtoꞌ rill beꞌnnenꞌ re Felipe beꞌnn lloeꞌ xtiꞌll Jesucristonꞌ, leskaꞌ nakeꞌ txhen beꞌnn gall kaꞌ llakrén postl kaꞌ, rilleꞌ naꞌ bzotoꞌ. \v 9 Felipenꞌ zo tap xhiꞌnneꞌ noꞌr weꞌo, naꞌ nne akbeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ kon ka llzejnieꞌ Spíritu ke Diosenꞌ leakbeꞌ. \v 10 Naꞌ bzotoꞌ zan lla, kat braꞌ to beꞌnn Judea beꞌnn re Agabo, lloeꞌ xtiꞌll Dios kon ka llzejnieꞌ Spíritu ke Diosenꞌ leꞌe. \v 11 Naꞌ badraꞌnneꞌ netoꞌ, naꞌ bnnabeꞌ xpaydon Pablonꞌ, naꞌ bchejeꞌn niaꞌneꞌe, naꞌll bneꞌe: \p —Spíritu ke Diosenꞌ ne, ki gone beꞌnn Israel kaꞌ xan baydon ni, goꞌx akeꞌ leꞌe gon akeꞌ leꞌe rallnaꞌa beꞌnn ziꞌte. \p \v 12 Ka bayoll bénetoꞌ kaꞌ, netoꞌ naꞌ ren beꞌnn Cesarea kaꞌ, goꞌtyoetoꞌ Pablonꞌ zanakzen chejeꞌ Jerusalén naꞌ. \v 13 Naꞌll Pablonꞌ lleꞌe netoꞌ: \p —¿Bixchen bellre, naꞌ llzoayaꞌchre nadaꞌ? Ba bchoyraꞌllkzaꞌ kere wchej akzeꞌ nadaꞌ, wakse gataꞌ Jerusalén naꞌ, ni ke Xanllo Jesucristonꞌ chet kaꞌ. \p \v 14 Laꞌkze da zan da golltoeꞌ, bi bzoekzetoꞌ wzaꞌytoeꞌ, naꞌll lletoeꞌ: \p —Gakchaz kon kanꞌ ne Xanllo Diosenꞌ. \p \v 15 Bde gok kaꞌ, bentoꞌ xhnid, naꞌll zejtoꞌ Jerusalén naꞌ. \v 16 Naꞌ bal beꞌnn Cesarea kaꞌ nxenraꞌll Jesucristonꞌ, bzaꞌrén netoꞌ ncheꞌe akteꞌ to beꞌnn re Mnasón beꞌnn Chipre, ba gok scha naweꞌ Jesucristonꞌ, rill leꞌe llintoꞌ Jerusalén naꞌ. \s1 Bllin Pablonꞌ Jerusalén naꞌ jaraꞌnneꞌ Jacobo \p \v 17 Ka bllintoꞌ Jerusalén naꞌ, llawé beꞌnn kaꞌ nakllo txhen llonliraꞌll Jesucristonꞌ, ka breꞌe akreꞌ netoꞌ. \v 18 Bateyó byejrentoꞌ Pablonꞌ, jaraꞌnntoꞌ Jacobo naꞌ, ganꞌ zoeꞌ naꞌ, leskaꞌ balláyetoꞌ yeolol beꞌnn gor brao kaꞌ. \v 19 Naꞌ bwap Pablonꞌ leakeꞌ lliox, naꞌll beꞌreneꞌ leakeꞌ diꞌll toto kanꞌ gokrén Diosenꞌ leꞌe, ka nak deꞌe llroeꞌreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel. \v 20 Ka ben akreꞌ diꞌllenꞌ beꞌe Pablonꞌ, beꞌrao akeꞌ Dios, naꞌll goll akeꞌ leꞌe: \p —Rweꞌ nnézkzeroꞌ beꞌnn zan beꞌnn Israel kaꞌ, ba llejleꞌ ke Jesucristonꞌ, naꞌ yeolol akeꞌ ne akeꞌ llonen bien gonllo kanꞌ ne ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ. \v 21 Naꞌ ba ben akreꞌ, rweꞌn daꞌo llroeꞌroꞌ beꞌnn Israel wrall kello niꞌt rall beꞌnn ziꞌt kaꞌ, bill gon akeꞌ kanꞌ ne ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, naꞌ bi wzoa xhiꞌnn akeꞌ sen danꞌ nziꞌi circuncisión naꞌ, naꞌ bi gon akeꞌ billre da kaꞌ nao lliꞌo beꞌnn Israel. \v 22 ¿Akxha gonllo nnaꞌ? Nnez akreꞌ ba bayedoꞌ, naꞌ wadop beꞌnn yell. \v 23 To da ben, ganni zo tap beꞌnne ncheb akeꞌ weꞌe akeꞌ Diosenꞌ to da weꞌe akeꞌ Leꞌe, naꞌ ba bllin lla weꞌe akeꞌn. \v 24 Byejrén akeꞌ yodaꞌo braonꞌ, jadib kwinoꞌ ren leakeꞌ, naꞌ bdixhj danꞌ llayaꞌl chixhj akeꞌ naꞌ, nench gak wchip yichj akeꞌ. Kaꞌ ben nench reꞌe beꞌnn kaꞌ llonkzoꞌ kanꞌ ne leyenꞌ, naꞌ gakbeꞌe akreꞌ kere da li kanꞌ goll akeꞌ leakeꞌn. \v 25 Ka nak beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel, ba bzoj akstoeꞌ, bi gon akeꞌ da kaꞌ nao lliꞌo. Lete to da gon akeꞌ, bi gao akeꞌ yel wao da bxoa akeꞌ rao lwaꞌa lsaꞌk dios, bi gao akeꞌ llen, naꞌ bi gao akeꞌ no bayiꞌx ba llchok akeꞌ yen, naꞌ chaꞌ bi nchaynaꞌa akeꞌ, bi gak sorén lwellj akeꞌ. \s1 Ka gok beꞌx akeꞌ Pablonꞌ lo yodaꞌo braonꞌ \p \v 26 Naꞌ bcheꞌe Pablonꞌ beꞌnn tap kaꞌ, naꞌ bateyó bayib kwin akeꞌ ren leꞌe. Naꞌll byoꞌ akeꞌ yodaꞌo braonꞌ, nench bdixjweꞌ akreꞌ bxozenꞌ ba bllin lla yeyib kwin akeꞌ, naꞌ yeraꞌ danꞌ bcheb akeꞌ weꞌe akeꞌ naꞌ. \p \v 27 Bixha ka le gakte gall lla, naꞌ wayoll yeraꞌ danꞌ bcheb akeꞌn, bal beꞌnn Israel zayaꞌk Asia, breꞌe akreꞌ Pablonꞌ lo yodaꞌo braonꞌ, naꞌ bta bnne akeꞌ beꞌnn, naꞌ beꞌx akeꞌ Pablonꞌ. \v 28 Naꞌ llosiaꞌ akeꞌ ne akeꞌ: \p —¡Reꞌ beꞌnn wrall, legakrén goꞌxllo beꞌnnenꞌ! Leꞌe doxhente deꞌe llroeꞌreꞌ beꞌnne, wiello yell kellonꞌ, naꞌ rente yodaꞌo braonꞌ, naꞌ bi gonllo kanꞌ ne ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ. Naꞌ ye to da xhinnj xhen ba beneꞌ, ba broeꞌ beꞌnn bi nak beꞌnn Israel lo yodaꞌon. \p \v 29 Ne akeꞌ kaꞌ, le breꞌe akreꞌ Pablonꞌ deꞌe lyell ren to beꞌnn re Trófimo beꞌnn Éfeso, naꞌ llak akreꞌ chaꞌ broeꞌ leꞌe lo yodaꞌo braonꞌ. \p \v 30 Yeolol beꞌnn llaꞌa rao yell Jerusalén naꞌ, ben akeꞌ da nne xhen, naꞌ bdop akeꞌ beꞌx akeꞌ Pablonꞌ. Naꞌ bxhobxexj akeꞌ leꞌe, babej akeꞌ leꞌe lo yodaꞌo braonꞌ, naꞌll le basej akteꞌ yeololte kon ga nyarjkze ke yodaꞌon. \v 31 Naꞌ ba llot akseꞌ leꞌen, kat bllin diꞌll rao beꞌnnenꞌ nak xan yeolol wakaꞌa ya kaꞌ, naꞌ bnnezreꞌ llak da nne xhen Jerusalén naꞌ. \v 32 Naꞌll bzaꞌdo beꞌnnenꞌ ncheꞌteꞌ txhonnj wakaꞌa ya rente xan akeꞌ. Ka breꞌe akreꞌ beꞌnn wakaꞌa ya kaꞌ, bsan akeꞌ bill ben akeꞌ ziꞌ ke Pablonꞌ. \v 33 Ka bllin beꞌnnenꞌ ganꞌ llaꞌa beꞌnn kaꞌ, naꞌ golleꞌ wakaꞌa ya kaꞌ beꞌx akeꞌ Pablonꞌ, naꞌ bchej akeꞌ leꞌe chop gden. Naꞌll bnnabeꞌ no beꞌnnenꞌ, naꞌ bixha beneꞌ naꞌ. \v 34 Bixha beꞌnn zan kaꞌ kon llosiaꞌ akeꞌ, wde wdere da ne toto akeꞌ, naꞌ beꞌnnenꞌ ni ke llejnieꞌzreꞌ bixhanꞌ ne akeꞌ, kon llak llakia. Naꞌ golleꞌ wakaꞌa ya kaꞌ bacheꞌe akeꞌ Pablonꞌ ganꞌ llaꞌa akeꞌ naꞌ. \v 35 Ka bllin akeꞌ ganꞌ xhoa neꞌp ke ganꞌ llaꞌa wakaꞌa ya kaꞌ, naꞌ blen wakaꞌa ya kaꞌ Pablonꞌ rao llaze, le beꞌnn zan kaꞌ llon akeꞌ zban, lleꞌn akreꞌ wzap akeꞌ leꞌe. \v 36 Le ne nao akeꞌ llosiaꞌ akeꞌ ne akeꞌ: \p —¡Llayaꞌl gat beꞌnnenꞌ! \s1 Pablonꞌ beꞌe diꞌll rao beꞌnn zan kaꞌ \p \v 37 Ka ba llgoꞌ akeꞌ leꞌe ganꞌ llaꞌa wakaꞌa ya kaꞌ, Pablonꞌ lleꞌe xan wakaꞌa ya kaꞌ: \p —¿Bi gonnre latj nniaꞌ to chop diꞌlle? \p Naꞌ lle beꞌnnenꞌ leꞌe: \p —¿Bixha llakse nneꞌo diꞌll griegonꞌ? \v 38 ¿Kere rweꞌn beꞌnn Egipto beꞌnn bwie beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ kanꞌ batnaꞌ, naꞌ byejoꞌ latj dachenꞌ bcheꞌo tap mir beꞌnn wen xhia ake? \p \v 39 Naꞌll bne Pablonꞌ: \p —Kere nadaꞌn, beꞌnn Israel nadaꞌ, naꞌ nakaꞌ beꞌnn Tarso to yell zaꞌk ganꞌ nbane Cilicia, ben okré benn latj weꞌrenaꞌ beꞌnn ki diꞌlle. \p \v 40 Naꞌ beꞌe beꞌnnenꞌ latj. Naꞌll bze Pablonꞌ rao neꞌp kaꞌ, naꞌ beneꞌ sen ren taꞌkeꞌ nench bllaꞌa beꞌnn kaꞌ lli, naꞌll bnneꞌe diꞌll hebreo bneꞌe: \c 22 \p \v 1 —Reꞌ beꞌnn biꞌchaꞌ, reꞌ beꞌnn gor xa, le wzenay diꞌllenꞌ niaꞌ ni. \p \v 2 Ka ben akreꞌ nneꞌe diꞌll hebreonꞌ, yezikre bllaꞌa akeꞌ lli. Naꞌll bne Pablonꞌ: \p \v 3 —Lekze beꞌnn Israel nadaꞌ, gorjaꞌ yellenꞌ re Tarso ganꞌ nbane Cilicia, naꞌ Jerusalén ni blliꞌwaꞌ, beꞌnnenꞌ re Gamaliel broeꞌ bsedreꞌ nadaꞌ, naꞌ bsedaꞌ kanꞌ nak ley danꞌ bzoj da xozxtaꞌollo kaꞌ. Do yichj do raꞌllaꞌ benaꞌ da llakraꞌ lloꞌraꞌll Dios, kanꞌ llonkze reꞌ nnaꞌ. \v 4 Bdaꞌa blleꞌnawaꞌ beꞌnn kaꞌ nao nez kobenꞌ, gokraꞌllaꞌ got akeꞌ, naꞌ beꞌx akseꞌ broꞌ akeꞌ rill ya ka beꞌnn byio ren noꞌre. \v 5 Beꞌnnenꞌ nak bxoz brao, naꞌ beꞌnn gor brao kaꞌ, nnez akreꞌ kwasro kanꞌ benaꞌ. Leakeꞌ benn yich da llonn nadaꞌ latj chaꞌa ganꞌ llaꞌa beꞌnn wrall kello kaꞌ Damasco. Naꞌ byaꞌa lljeꞌxaꞌ beꞌnn kaꞌ llejleꞌ ke Jesucristonꞌ, naꞌ wacheꞌe akeꞌ Jerusalén ni, nench saꞌkziꞌ akeꞌ. \s1 Pablonꞌ beꞌe diꞌll kanꞌ gok bayechjeꞌ bnaweꞌ Jesucristonꞌ \r (Hch. 9:1‑19; 26:12‑18) \p \v 6 ’Bixha gok ka zyaꞌ Damasco, llonen ka do wawill byechjkze to beniꞌ da zaꞌa yebá nadaꞌ. \v 7 Naꞌ wixaꞌ jeꞌttiaꞌ rao yo, naꞌ benraꞌ chiꞌi to beꞌnn bneꞌe: “Saulo, Saulo, ¿bixchen daꞌo llrayoꞌ nadaꞌ?” \v 8 Naꞌll balliaꞌ xtiꞌlleꞌn, llepeꞌ: “¿Noxha rweꞌ Xanaꞌ?” Naꞌ bneꞌe: “Nadaꞌn Jesús beꞌnn Nazaret, nadaꞌn daꞌo llrayoꞌ.” \v 9 Naꞌ beꞌnn kaꞌ zaꞌrén nadaꞌ txhen naꞌ breꞌe akreꞌ beniꞌn, naꞌ blleb akeꞌ, naꞌ bi byejnieꞌ akreꞌ kanꞌ bne beꞌnnenꞌ balwill nadaꞌn. \v 10 Naꞌll llepeꞌ: “¿Bixha gonaꞌ, Xanaꞌ?” Naꞌll bneꞌe: “Bayas, naꞌ byejkze Damasconꞌ. Gannaꞌ nne akeꞌ bi llayaꞌl gonoꞌ.” \v 11 Bacholtiaꞌ ka nak byoꞌ beniꞌn rawaꞌ. Beꞌnn kaꞌ zyaꞌrenaꞌ txhen naꞌ, beꞌx akeꞌ taꞌkaꞌ, kaꞌ gok bllinaꞌ Damasconꞌ. \p \v 12 ’Naꞌ zo to beꞌnn lloeꞌrao Dios re Ananías, lloneꞌ kanꞌ ne ley kellonꞌ. Yeolol beꞌnn Israel kaꞌ llaꞌa Damasconꞌ, ne akeꞌ nakeꞌ beꞌnn wen. \v 13 Bedeꞌ ganꞌ zoaꞌn, naꞌ lleꞌe nadaꞌ: “Saulo biꞌchaꞌ, nnaꞌ yereꞌroꞌ da yobre.” Naꞌ le bareꞌteraꞌ, naꞌll gok breꞌreꞌ. \v 14 Naꞌll bneꞌe: “Dios ke xozxtaꞌollo kaꞌ, ba brejeꞌ rweꞌ nench nnezroꞌ bixhanꞌ lleꞌnreꞌ gonoꞌ, naꞌ ba breꞌroꞌ Xhiꞌnneꞌ beꞌnn zerao nak beꞌnn wen, naꞌ ba benroꞌ xtiꞌlleꞌ. \v 15 Naꞌll weꞌo xtiꞌlleꞌn rao yeolol beꞌnne, naꞌ weꞌo diꞌll ke da ki ba breꞌroꞌ, naꞌ ba benroꞌ. \v 16 Naꞌ nnaꞌ, ¿bi llbexhoꞌ? Le bayasteꞌ blloa nis, naꞌ balwill Xanllo Jesucristonꞌ nench yeziꞌxheneꞌ koꞌo.” \s1 Pablonꞌ beꞌe diꞌll kanꞌ gok bseꞌl Diosenꞌ leꞌe radj beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel \p \v 17 ’Naꞌ gok ka bayedaꞌ Jerusalén ni, ka llalwillaꞌ Dios lo yodaꞌo braonꞌ breꞌdaꞌoraꞌ, broeꞌrao Jesúsenꞌ nadaꞌ. \v 18 Naꞌ bneꞌe: “Beꞌlaꞌll blloj Jerusalén naꞌ, le bi chejleꞌ akeꞌ diꞌllenꞌ weꞌo kiaꞌn.” \v 19 Naꞌ nadaꞌ llepeꞌ: “Xanaꞌ, leakeꞌ nnez akreꞌ kanꞌ benaꞌ jataꞌa toto ganꞌ zo yodaꞌo, llayirjaꞌ beꞌnn kaꞌ nxenraꞌll rweꞌn, naꞌ llgoꞌ akeꞌ rill ya, naꞌ lloaꞌ latj llon akeꞌ ziꞌ ke akeꞌ. \v 20 Kanꞌ bet akeꞌ Esteban beꞌnnenꞌ beꞌe xtiꞌlloꞌn, nadaꞌ ziaꞌ gokaꞌ txhen beꞌnn kaꞌ bet leꞌen, nadaꞌ bdapaꞌ xharaꞌn akeꞌn.” \v 21 Bixha Jesúsenꞌ bneꞌe: “Lla blloje, nadaꞌ wseꞌlaꞌ rweꞌ ziꞌte ga llaꞌa beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel.” \s1 Pablonꞌ gokeꞌ rao naꞌa xan wakaꞌa ya kaꞌ \p \v 22 Zerao to kat bzenay akeꞌ xtiꞌll Pablonꞌ, naꞌll bzorao llosiaꞌ akeꞌ da yobre ne akeꞌ: \p —¡Bill llayaꞌl so beꞌnnenꞌ yellrio, llayaꞌl gateꞌ! \p \v 23 Yezikre llosiaꞌ akeꞌ, llzaꞌl xharaꞌn akeꞌ, naꞌ llzaꞌl akeꞌ bichte yo rao lla. \v 24 Naꞌ xan wakaꞌa yanꞌ golleꞌ beꞌnn kaꞌ broꞌ akeꞌ Pablonꞌ ganꞌ llaꞌa wakaꞌa ya kaꞌ, leskaꞌ golleꞌ leakeꞌ chintat akeꞌ leꞌe, nench nneꞌe bixchen llosiaꞌ beꞌnn kaꞌ llwie leꞌen. \v 25 Bixha ba nllejteꞌ sorao chintat akeꞌ leꞌen, Pablonꞌ lleꞌe to beꞌnn kaꞌ ze kwiteꞌn: \p —¿Bixha de latj to beꞌnn nde leꞌ yich nakeꞌ beꞌnn Roma chin akeꞌ leꞌe, ka za gaktere yel koxchis keꞌen? \p \v 26 Ka bene beꞌnnenꞌ kaꞌ, naꞌ byejeꞌ jelleꞌ xan wakaꞌa ya kaꞌ: \p —Bwiayaꞌnn kanꞌ gonoꞌn, nde beꞌnnenꞌ leꞌ yich nakeꞌ beꞌnn Roma. \p \v 27 Naꞌll byejdo xan wakaꞌa ya kaꞌ ganꞌ ze Pablonꞌ, naꞌ lleꞌe leꞌe: \p —¿Da li de xhlichoꞌ nakoꞌ beꞌnn Roma? \p Naꞌll bne Pablonꞌ: \p —Awaꞌ. \p \v 28 Naꞌll bne beꞌnnenꞌ: \p —Da xhen mell bxhaꞌkraꞌn nadaꞌ nench gokaꞌ beꞌnn Roma. \p Naꞌll bne Pablonꞌ: \p —Ka gorjtiaꞌ nakaꞌ beꞌnn Roma. \p \v 29 Beꞌnn kaꞌ gokraꞌll chin leꞌen blleꞌyiꞌll akeꞌ, leskaꞌ xan wakaꞌa ya kaꞌ, ka bnnezreꞌ Pablonꞌ ndieꞌ yich nakeꞌ beꞌnn Roma, bllebeꞌ kwis ke naken beꞌe latj bchej akeꞌ leꞌen. \s1 Bseꞌl akeꞌ Pablo rao beꞌnn kaꞌ llnebiaꞌ Israelenꞌ \p \v 30 Bateyó xan wakaꞌa ya kaꞌ, lleꞌnreꞌ nnezreꞌ kwasro bixchen llao beꞌnn Israel kaꞌ xhia ke Pablonꞌ. Naꞌ bakeꞌe gden naꞌ, nllej taꞌk Pablonꞌ, naꞌll batopeꞌ bxoz wnebiaꞌ kaꞌ, naꞌ yeolol beꞌnn gor brao kaꞌ llnebiaꞌ Israelenꞌ, naꞌ brejeꞌ Pablonꞌ bzeꞌe leꞌe kllol akeꞌn. \c 23 \p \v 1 Naꞌ Pablonꞌ, ka breꞌreꞌ beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ, lleꞌe leakeꞌ: \p —Reꞌ beꞌnn biꞌchaꞌ, chak ba bzorenaꞌ reꞌ bllinte nnaꞌ lla, nbaraz zo yichjraꞌlldaꞌwaꞌ llonaꞌ kanꞌ llazraꞌll Diosenꞌ. \p \v 2 Naꞌ bxoz braonꞌ re Ananías golleꞌ beꞌnn kaꞌ ze kwit Pablonꞌ, bdap akeꞌ lloeꞌ. \v 3 Pablonꞌ lleꞌe leꞌe: \p —Dios kapeꞌ rweꞌ, beꞌnn wxhiyeꞌe, lliaꞌo gannaꞌ, gonoꞌ yel koxchis kanꞌ ne leyenꞌ, naꞌ llxinnjoꞌ, bi llonoꞌ kanꞌ ne leyenꞌ ke naken beꞌo latj bdap akeꞌ nadaꞌ. \p \v 4 Beꞌnn kaꞌ llaꞌa gannaꞌ, lle akeꞌ Pablonꞌ: \p —¿Bixchen lleꞌo bxoz brao ke Diosenꞌ kaꞌ? \p \v 5 Naꞌll bne Pablonꞌ: \p —Beꞌnn biꞌchaꞌ ak, kere llakraꞌ chaꞌ bxoz braonꞌ, le ki nyoj xtiꞌll Diosenꞌ: “Bi nneꞌo zban ke beꞌnnenꞌ llnebiaꞌ rao yell koꞌo.” \p \v 6 Pablonꞌ breꞌreꞌ beꞌnn kaꞌ llaꞌn, baleꞌ nak beꞌnn fariseo, naꞌ ye baleꞌ nak beꞌnn saduceo, naꞌll bnneꞌe zillje: \p —Lewzenay ke biꞌchaꞌ, nadaꞌ nakaꞌ beꞌnn fariseo, leskaꞌ biꞌch lwelljaꞌ nak akeꞌ beꞌnn fariseo. Naꞌ zoaꞌ ni, llonre yel koxchis kiaꞌ, ni ke danꞌ llejliaꞌ yebán beꞌnn wat kaꞌ. \p \v 7 Ka bne Pablonꞌ kaꞌ, gok beꞌnn kaꞌ chopre, beꞌnn fariseo kaꞌ, naꞌ beꞌnn saduceo kaꞌ, bzorao llaꞌdyiꞌ lwellj akeꞌ. \v 8 Le beꞌnn saduceo kaꞌ, bi llejleꞌ akeꞌ chaꞌ yebán beꞌnn wat kaꞌ, naꞌ ne akeꞌ nono angl, naꞌ bibi spíritu zo. Naꞌ beꞌnn fariseo kaꞌ llejleꞌ akeꞌ yeolol da ki. \v 9 Llakia kwis llak llchachrén lwellj akeꞌ. Naꞌ bzollaꞌa beꞌnn kaꞌ llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, llon akeꞌ txhen beꞌnn fariseo kaꞌ, bne akeꞌ: \p —Bibi doꞌl ke beꞌnnenꞌ de, bixha chaꞌ to alm o chaꞌ to angl balwill leꞌe, bi gonllo kaꞌ, nxholl gonllo da bi lloꞌraꞌll Diosenꞌ. \p \v 10 Naꞌ blleꞌ to wdil xhen radj akeꞌn, to blleb xan wakaꞌa ya kaꞌ wxhoxhjtin akeꞌ Pablonꞌ. Naꞌ golleꞌ beꞌnn wakaꞌa ya kaꞌ, jaxhob akeꞌ leꞌe radj akeꞌn, naꞌ bacheꞌe akeꞌ leꞌe ganꞌ llaꞌa akeꞌn. \p \v 11 Bateyó, tlleꞌle broeꞌrao Xanllo Jesucristonꞌ, Pablonꞌ, lleꞌe leꞌe: \p —Bendipraꞌll Pablo, kanꞌ benoꞌ beꞌo xtiꞌllaꞌn Jerusalén ni, kaꞌkze gonoꞌ kat llinoꞌ Roma. \s1 Beꞌnn Israel kaꞌ beꞌe akeꞌ diꞌll got akeꞌ Pablonꞌ \p \v 12 Naꞌ bateyó bal beꞌnn Israel kaꞌ, beꞌe akeꞌ diꞌll got akeꞌ Pablonꞌ, naꞌ bcheb akeꞌ bne akeꞌ: \p —Bi yeꞌj gaokzllo llinte kat gotllo Pablonꞌ, Dios wlleyieꞌ kon to lliꞌo chaꞌ bi gonllo danꞌ ba bnello gonllo. \p \v 13 Nak ka choa (40) wde beꞌnn kaꞌ beꞌe diꞌllenꞌ kaꞌ. \v 14 Naꞌll byej akeꞌ rao bxoz wnebiaꞌ kaꞌ, naꞌ rao beꞌnn gor brao ke beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ goll akeꞌ leakeꞌ: \p —Ba bentoꞌ diꞌll bi yeꞌj gaotoꞌ llinte kat gottoꞌ Pablonꞌ. \v 15 Naꞌ lleꞌnetoꞌ reꞌ beꞌnn wnebiaꞌ yere xan wakaꞌa ya kaꞌ, yedweꞌe Pablonꞌ raorenꞌ, yereꞌ lleꞌnere nnézere ye to chop binꞌ lloneꞌ, naꞌ netoꞌ kweꞌnaotoꞌ tnez gottoeꞌ. \p \v 16 Bixha to bi nak xhiꞌnn noꞌr zan Pablonꞌ, bénebeꞌ kanꞌ llwia akeꞌ gon akeꞌn, naꞌ byejbeꞌ ganꞌ llaꞌa wakaꞌa ya kaꞌ, naꞌ gollbeꞌ Pablonꞌ kaꞌ. \v 17 Pablonꞌ goxheꞌ to beꞌnn nak xan wakaꞌa ya kaꞌ, lleꞌe leꞌe: \p —Jwaꞌa bi ni rao xanrenꞌ, de to diꞌll weꞌrenbeꞌ leꞌe. \p \v 18 Naꞌ bcheꞌe beꞌnnenꞌ lebeꞌ, jweꞌebeꞌ rao xan akeꞌn, naꞌ lleꞌe leꞌe: \p —Pablonꞌ beꞌnnenꞌ yoꞌ rill yanꞌ bnnabeꞌ okré yedwaꞌa bi ni raoꞌn, de to diꞌll weꞌrenbeꞌ rweꞌ. \p \v 19 Beꞌnnenꞌ llnebiaꞌn beꞌxeꞌ taꞌkbeꞌ, bcheꞌebeꞌ ga yobre, naꞌ bnnabrebeꞌ: \p —¿Bi diꞌllenꞌ lleꞌnroꞌ weꞌrenoꞌ nadaꞌ? \p \v 20 Naꞌll llebeꞌ leꞌe: \p —Beꞌnn wrall ketoꞌ kaꞌ, ba beꞌe akeꞌ diꞌll, ye akeꞌ rweꞌ, wxe lljwaꞌo Pablonꞌ rao beꞌnn wnebiaꞌ ke akeꞌ kaꞌ, nne akeꞌ lleꞌn akreꞌ nnez akreꞌ ye to chop diꞌll binꞌ lloneꞌ. \v 21 Bi chejleꞌo ke akeꞌ, ke do choa beꞌnn kaꞌ kweꞌnao akeꞌ leꞌe tnez, ba beꞌe akeꞌ diꞌll, bi yeꞌj gao akeꞌ llinte kat got akeꞌ Pablonꞌ. Naꞌ nnaꞌ to llbexh akzeꞌ bi nneꞌo rweꞌ. \p \v 22 Ka bazaꞌbeꞌ naꞌ, xan wakaꞌa ya kaꞌ lleꞌebeꞌ, nono yebeꞌ ka diꞌllenꞌ beꞌe akeꞌn. \s1 Bseꞌl akeꞌ Pablonꞌ rao beꞌnnenꞌ llnebiaꞌn re Félix \p \v 23 Naꞌll xan wakaꞌa ya kaꞌ goxheꞌ chop beꞌnn kaꞌ nlan to gayoa (100) wej wakaꞌa ya, naꞌ golleꞌ leakeꞌ gon akeꞌ xhnid chop gayoa (200) wakaꞌa ya, ye wyon chi (70) beꞌnn llbia kabay, naꞌll chop gayoa (200) beꞌnn llak yitjen yay da nak da rao la nench lljakeꞌ Cesarea lladá ga tlleꞌle. \v 24 Leskaꞌ lleꞌe leakeꞌ gon akeꞌ xhnid to kabay kwia Pablonꞌ nench llineꞌ wen ka nak lljwaꞌa akeꞌ leꞌe rao beꞌnnenꞌ llnebiaꞌn re Félix. \v 25 Naꞌll bzojeꞌ to yich da bseꞌleꞌ rao beꞌnnenꞌ llnebiaꞌn nen ki: \p \v 26 “Nadaꞌ Claudio Lisias, llzojaꞌ rweꞌ beꞌnn llnebiaꞌ, rweꞌ Félix, nakoꞌ beꞌnn brao, llwapaꞌ rweꞌ lliox. \v 27 Beꞌnn Israel kaꞌ beꞌx akeꞌ beꞌnnenꞌ gokraꞌll akeꞌ got akeꞌ leꞌe. Bixha bnnezraꞌ ndieꞌ yich nakeꞌ beꞌnn Roma, naꞌ bakeꞌe rao naꞌa akeꞌn. \v 28 Gokraꞌllaꞌ nnezraꞌ bi ken llao akeꞌ xhia keꞌe, naꞌ jweꞌe rao beꞌnn wnebiaꞌ ke akeꞌ kaꞌ. \v 29 Naꞌ benraꞌ llao akeꞌ xhia bi lloneꞌ ka ne ley ke akeꞌn. Bixha ke nak da ni, bi naken zi gotlloeꞌ, naꞌ bi naken zi choeꞌ rill yanꞌ. \v 30 Bixha bnnézkzeraꞌ beꞌnn Israel kaꞌ beꞌe akeꞌ diꞌll kweꞌnao akeꞌ leꞌe nench got akeꞌ leꞌe. Ke len naꞌ llseꞌleꞌ raoꞌn, naꞌ leskaꞌ ba gollaꞌ beꞌnn kaꞌ llao xhianꞌ yed akeꞌ raoꞌn, naꞌ nne akeꞌ binꞌ de ke akeꞌ ren leꞌe. Sochgoꞌ wen.” \p \v 31 Bllin tlleꞌle, naꞌ ben wakaꞌa ya kaꞌ kon kanꞌ bne xan akeꞌ, bcheꞌe akeꞌ Pablonꞌ, jwaꞌa akeꞌ leꞌe ganꞌ ne Antípatris. \v 32 Bateyó wakaꞌa ya kaꞌ jak kon niaꞌ babiꞌ akeꞌ ganꞌ llaꞌa akeꞌn naꞌ zjak zreze beꞌnn kaꞌ llia kabayenꞌ ren Pablonꞌ. \v 33 Ka bllin akeꞌ ganꞌ nziꞌi Cesareanꞌ, naꞌ beꞌe akeꞌ beꞌnnenꞌ llnebiaꞌn yichenꞌ, leskaꞌ ben akteꞌ Pablonꞌ rallneꞌe. \v 34 Bayoll beleꞌ yichenꞌ naꞌ bnnabeꞌ ga beꞌnne Pablonꞌ, naꞌ ka bnnezreꞌ zeꞌe ganꞌ nziꞌi Cilicia, \v 35 naꞌll lleꞌe Pablonꞌ: \p —Nnaꞌ weꞌllo diꞌll katenꞌ yed beꞌnn kaꞌ llao xhianꞌ. \p Naꞌ golleꞌ leakeꞌ jaloꞌ akeꞌ leꞌe lo yoꞌ ganꞌ llon Herodes yel koxchis. \c 24 \s1 Pablonꞌ beꞌe diꞌll rao beꞌnn wnebiaꞌn nziꞌi Félix \p \v 1 Gok gaꞌy lla zo Pablonꞌ Cesareanꞌ, naꞌll bllin Ananías beꞌnnenꞌ nak bxoz brao, ncheꞌteꞌ beꞌnn gor brao ke beꞌnn Israel kaꞌ, leskaꞌ ncheꞌe akteꞌ to beꞌnn re Tértulo beꞌnn llak lloeꞌ diꞌll rao lkweꞌ beꞌnne. Naꞌll jakeꞌ rao beꞌnnenꞌ llnebiaꞌn, llao akeꞌ xhia ke Pablonꞌ. \v 2 Bixha ka jaxiꞌi akeꞌ Pablonꞌ, Tértulonꞌ bzorao llaweꞌ xhia, neꞌe: \p —Ni koꞌo rweꞌ, beꞌnn llnebiaꞌ netoꞌ, llaꞌtoꞌ wen, llioxkenoꞌn llak llgoꞌ xhnnez danꞌ llak rao rall-llo, le nakoꞌ beꞌnn llejnieꞌ. \v 3 Llazraꞌlltoꞌ yeolol da kaꞌ llonoꞌn, naꞌ gateze llaꞌa beꞌnn llonn akeꞌ yel llioxken koꞌo. \v 4 Naꞌ bi lleꞌnetoꞌ gontoꞌ zan diꞌll chaꞌ de billre da gonoꞌ, llnnabtoꞌ gonoꞌ okré wzenayoꞌ ketoꞌ chollteze. \v 5 Zaꞌtoꞌ zadtaotoꞌ xhia ke beꞌnnenꞌ ze raoꞌ ni, nakeꞌ to beꞌnn wen da xhinnj, deꞌe llyixjeꞌ da zed doxhen, kon ga llaꞌa beꞌnn Israel llejeꞌ, naꞌ lloneꞌ leakeꞌ chopre. Nakeꞌ beꞌnn brao rao beꞌnn kaꞌ nziꞌi Nazareno. \v 6 Naꞌ gokraꞌlleꞌ goneꞌ da xhinnj kwis lo yodaꞌo ketoꞌn. Naꞌllenꞌ beꞌxtoeꞌ gokraꞌlltoꞌ gontoꞌ yel koxchis keꞌe kon kanꞌ ne ley ketoꞌn. \v 7 Bixha xan wakaꞌa yanꞌ beꞌnnenꞌ re Lisias, da bien byoeꞌ radjtoꞌn, bakeꞌe leꞌe rao naꞌtoꞌn. \v 8 Leꞌen bseꞌleꞌ netoꞌ yedtoꞌ ganni, yedtaotoꞌ xhia rao rweꞌ ni. Naꞌ ka nak gonoꞌ yel koxchisenꞌ, wnnabke rweꞌ, naꞌ nnezroꞌ diꞌll linꞌ lloeꞌrentoꞌ rweꞌ. \p \v 9 Ren beꞌnn Israel kaꞌ ze akeꞌ, ne akeꞌ kaꞌn naken. \v 10 Naꞌll beꞌnnenꞌ llnebiaꞌn beneꞌ sen rao Pablonꞌ nench nneꞌe. Naꞌll bne Pablonꞌ: \p —Nnezraꞌ ba gok zan iz rweꞌ llonoꞌ yel koxchis ke yell kellonꞌ, ke len naꞌ llaweraꞌ niaꞌ to chop diꞌll ke danꞌ llao beꞌnn ki xhia kiaꞌ. \v 11 Chinze gok chllinn (12) lla byaꞌa Jerusalén naꞌ, jeꞌrawaꞌ Diosenꞌ. Wakse wnnab akroeꞌ nench nnezroꞌ diꞌll linꞌ lloaꞌ. \v 12 Kere breꞌe akreꞌ nadaꞌ llakyollrenaꞌ beꞌnne, ni ker llta llnniaꞌ beꞌnne do lo yodaꞌo braonꞌ, ni lo yodaꞌo yobre, naꞌ do lyellenꞌ. \v 13 Ni ke deze da lloeꞌ diꞌll chaꞌ da li danꞌ llao akeꞌ xhianꞌ. \v 14 Naꞌ ni llniaꞌ rweꞌ, llonaꞌ xchin Diosenꞌ beꞌnn beꞌrao xozxtaꞌotoꞌ kaꞌ, naꞌ laꞌkze nawaꞌ nez kob danꞌ ne leakeꞌn da xhinnj, naꞌ llejliaꞌ doxhen da kaꞌ llia leꞌ leyenꞌ, naꞌ danꞌ bzoj beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ. \v 15 Nadaꞌ llonaꞌ rez, leskaꞌ leakeꞌn llon akeꞌ rez yesbán Diosenꞌ beꞌnn wat kaꞌ, yesbaneꞌ beꞌnn ben da wen naꞌ beꞌnn ben da xhinnj. \v 16 Ke len llonaꞌ bien llonaꞌ da wen nench kaꞌ bibi de gao xhia kiaꞌ rao Xanllo Dios, naꞌ rao beꞌnnach. \p \v 17 ’Ba gokte zan iz daꞌa gateze, naꞌ bayedaꞌ rallaꞌ, badsanaꞌ mell btopaꞌ nench gakrenaꞌ beꞌnn yaꞌche, leskaꞌ jasanaꞌ ye raꞌtenꞌ lo yodaꞌo braonꞌ. \v 18 Ka goken zoaꞌ yodaꞌo braonꞌ llonaꞌ kanꞌ ne leyenꞌ, naꞌ ba naksaꞌ yall, kat to chop beꞌnn Israel zaꞌk Asia breꞌe akreꞌ nadaꞌ, kere nello llta llnniaꞌ beꞌnn zan ake, kanꞌ ne akeꞌn. \v 19 Leakeꞌn llayaꞌl yedsé akeꞌ ganni gao akeꞌ xhia, chaꞌ bi de ke akeꞌ kone nadaꞌ. \v 20 Naꞌ chaꞌ beꞌnn kaꞌ ze gannizenꞌ wak nne akeꞌ chaꞌ wroeꞌrao bi da xhinnj benaꞌ kanꞌ jasiaꞌ rao bxoz wnebiaꞌ kaꞌ. \v 21 Lete to da bniaꞌ kanꞌ jesiaꞌ radj akeꞌn, besiaꞌ goll akeꞌ: “Ka nak yel koxchis kiaꞌn llonre nnaꞌ lla, llonren danꞌ llejliaꞌ wllin lla yebán beꞌnn kaꞌ ba got.” \p \v 22 Naꞌ Félixenꞌ ba nnezreꞌ kanꞌ nak nez kob ke Jesucristonꞌ, naꞌ kate benreꞌ kanꞌ bne Pablonꞌ, naꞌll bkwaꞌnneꞌn gaken ye to lla yobre, lleꞌe leakeꞌ: \p —Kat yed xan wakaꞌa ya kaꞌ re Lisias, wnnabyollyaꞌnnaꞌ akrenꞌ nak kerénꞌ, kanaꞌ wayej diꞌll da yobre. \p \v 23 Naꞌ golleꞌ to beꞌnnenꞌ nak xan wakaꞌa ya kaꞌ, za yoꞌz Pablonꞌ rill yanꞌ, naꞌ gaꞌt latj chaꞌ bi lleꞌnreꞌ goneꞌ, naꞌ weꞌe latj yedraꞌnn beꞌnn kaꞌ nllieꞌ leꞌen, naꞌ gakrén akeꞌ leꞌe. \v 24 Naꞌ bazaꞌa Félixenꞌ, naꞌ kat gok chop chonn lla ballineꞌ ren noꞌr keꞌe, naꞌ noꞌr keꞌen nakeꞌ beꞌnn Israel naꞌ re Drusila. Goxheꞌ Pablonꞌ, naꞌ bzenayeꞌ kanꞌ llayaꞌl wxenraꞌll-llo Jesucristonꞌ. \v 25 Bixha goll Pablonꞌ leꞌe, llayaꞌl gonllo da nak lixheje, naꞌ bi gontekllo danꞌ zeraꞌll lo yichjraꞌlldaꞌollonꞌ, naꞌ lleꞌe leꞌe wllin lla gon Diosenꞌ yel koxchis kello. Naꞌll blleb Félixenꞌ kwis, naꞌll lleꞌe Pablonꞌ: \p —Ba gokse wayejoꞌ. Kat gaꞌt latj kiaꞌ, naꞌ gaxhaꞌ rweꞌ. \p \v 26 Le leskaꞌ gokraꞌlleꞌ weꞌe Pablonꞌ leꞌe mell nench yesaneꞌ leꞌe, ke len weltze llaxheꞌ Pablonꞌ lloeꞌreneꞌ leꞌe diꞌlle. \v 27 Kaꞌ gokte chop iz, kat bill bnebiaꞌ Félixenꞌ, naꞌ bnebiaꞌ beꞌnn yobre beꞌnn re Porcio Festo. Naꞌ Félixenꞌ bkwaꞌnneꞌ Pablonꞌ lo rill yanꞌ, nechkze bgaꞌnneꞌ wen rao beꞌnn Israel kaꞌ. \c 25 \s1 Bde Pablonꞌ rao beꞌnn wnebiaꞌn nziꞌi Festo \p \v 1 Naꞌ bllin beꞌnnenꞌ re Festo, gok chonn lla bzeꞌe Cesareanꞌ byejeꞌ Jerusalén naꞌ. \v 2 Naꞌ jak bxoz wnebiaꞌ kaꞌ, naꞌ ren beꞌnn kaꞌ nak beꞌnn gor brao ke beꞌnn Israel kaꞌ, jak akeꞌ rao Festonꞌ llao akeꞌ xhia danꞌ llon Pablonꞌ. \v 3 Llnnab akeꞌ goneꞌ okré lljasaneꞌ Pablonꞌ Jerusalén naꞌ. Naꞌ leakeꞌn ba noeꞌ akeꞌ diꞌll got akeꞌ leꞌe tnez. \v 4 Festonꞌ lleꞌe beꞌnn kaꞌ ka nak Pablonꞌ yoeꞌ rill ya Cesareanꞌ, naꞌ leꞌen le wayejteꞌ Cesareanꞌ, \v 5 naꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —Lelloj balre nak beꞌnn wnebiaꞌ, saꞌrenre nadaꞌ chejllo Cesareanꞌ, chaꞌ bi da xhinnj ben beꞌnnenꞌ naꞌ gaore xhia. \p \v 6 Festonꞌ bzoeꞌ Jerusalén naꞌ, ye xoꞌn ga chi lla, naꞌll bazeꞌe zayejeꞌ Cesareanꞌ. Naꞌ bateyó ka ballineꞌn, bllieꞌ ganꞌ lloneꞌ yel koxchisenꞌ, naꞌ bseꞌleꞌ beꞌnn kaꞌ jaxiꞌi akeꞌ Pablonꞌ. \v 7 Ka bllin Pablonꞌ raweꞌn naꞌ, jabiꞌy beꞌnn Israel kaꞌ zaꞌk Jerusalén. Naꞌ bzorao akeꞌ llao akeꞌ xhia ke Pablonꞌ, lltob akreꞌ leꞌe da zan da ne akeꞌ beneꞌ, bixha ni to da ki bi broeꞌn chaꞌ naken da li. \v 8 Leskaꞌ Pablonꞌ llakrén kwineꞌ, bneꞌe: \p —Bibi nna gonaꞌ da wkwaꞌnn nadaꞌ tore rao ley ke beꞌnn Israel kaꞌ, ni kon ren yodaꞌo braonꞌ, ni kone César beꞌnnenꞌ llnebiaꞌ doxhen Roma bibi da xhinnj nna gonaꞌ. \p \v 9 Naꞌ Festonꞌ gokraꞌlleꞌ yegaꞌnneꞌ wen rao beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌll lleꞌe Pablonꞌ: \p —¿Lleꞌnroꞌ wayejoꞌ Jerusalén naꞌ gonaꞌ yel koxchis koꞌo gannaꞌ? \p \v 10 Naꞌ bne Pablonꞌ: \p —Ba zekzaꞌ raoꞌ ni, le nzoa rey Césarenꞌ rweꞌ gonoꞌ yel koxchis, ganni llayaꞌl gak yel koxchis kiaꞌn. Rweꞌ nnézkzeroꞌ, bibi benaꞌ ke beꞌnn Israel kaꞌ. \v 11 Chaꞌ bi da xhinnj benaꞌ da llayaꞌl gataꞌ, wakse gataꞌ, kere llebaꞌn. Zan ke danꞌ lltob akreꞌ nadaꞌn, ni ton bi nak da li, naꞌ bi gak kwaꞌnnre nadaꞌ rallnaꞌa beꞌnn kaꞌ. Lleꞌnkzraꞌ kwin rey Césarenꞌ goneꞌ yel koxchis kiaꞌn chet kaꞌ. \p \v 12 Festonꞌ, bayoll beꞌreneꞌ diꞌll beꞌnn kaꞌ llnebiaꞌreneꞌ naꞌ, naꞌll lleꞌe Pablonꞌ: \p —Ka naken lleꞌnroꞌ kwin Césarenꞌ goneꞌ yel koxchis koꞌon, dekz de chejoꞌ rao leꞌe. \s1 Bde akeꞌ Pablonꞌ rao rey Agripa \p \v 13 Bde chop chonn lla, reyenꞌ re Agripa ren bi zaneꞌ noꞌrenꞌ re Berenice, bllin akeꞌ Cesareanꞌ jaraꞌnn akeꞌ Festonꞌ. \v 14 Ka nak bzo akeꞌ zan lla naꞌ, beꞌrén Festonꞌ leꞌe diꞌll ke Pablonꞌ, bneꞌe: \p —Zo to beꞌnn bkwaꞌnn Félixenꞌ rill ya. \v 15 Ka byaꞌa Jerusalén naꞌ, bed beꞌnn kaꞌ nak bxoz wnebiaꞌ ak, naꞌ beꞌnn gor brao ke beꞌnn Israel kaꞌ rawaꞌn, llao akeꞌ xhia, lleꞌn akreꞌ wsaꞌkzieꞌ. \v 16 Naꞌll goll akeꞌ, lliꞌo beꞌnn Roma bi gak wchoyllo ke beꞌnne gateꞌ, chaꞌ bi nna gaꞌt latj nneꞌe gakrén kwineꞌ rao beꞌnn kaꞌ llao xhia keꞌen. \v 17 Naꞌ kate braꞌ akeꞌ ganni, bi brexhaꞌ; bateyoze le byaꞌtiaꞌ ganꞌ llak yel koxchisenꞌ, naꞌ goll akeꞌ lljaxhiꞌi akeꞌ beꞌnnenꞌ. \v 18 Naꞌll bed beꞌnn kaꞌ llao xhianꞌ, naꞌ llakraꞌ chaꞌ billre da xhinnj yobre wtob akreꞌ leꞌen. \v 19 Renchaꞌ da llak ke danꞌ nao akeꞌ naꞌzenꞌ, naꞌ ke ye to beꞌnn ba got re Jesús, bixha Pablonꞌ deꞌe neꞌe nbankzeꞌ. \v 20 Nadaꞌ bi nnezraꞌ ke da kaꞌ, naꞌll bnnabreꞌ chaꞌ lleꞌnreꞌ wayejeꞌ Jerusalén naꞌ, gak yel koxchis keꞌen gannaꞌ. \v 21 Naꞌ Pablonꞌ bnnabeꞌ tieꞌ rao kwin Césarenꞌ, nench gak yel koxchis keꞌen. Ke len naꞌ bkwaꞌnneꞌ lo rill yanꞌ, llinte katenꞌ wseꞌleꞌ rao rey César naꞌ. \p \v 22 Naꞌll Agripanꞌ lleꞌe Festonꞌ: \p —Leskaꞌ nadaꞌ lleꞌnraꞌ wzenayaꞌ diꞌllenꞌ lloeꞌ beꞌnnenꞌ. \p Naꞌll bne Festonꞌ: \p —Wxe wzenayoꞌ xtiꞌlleꞌn. \p \v 23 Bixha bateyó ka bllin rey Agripanꞌ ren Berenicenꞌ, da nne xhen gok ka bllin akeꞌn, naꞌ blleꞌ akeꞌ ganꞌ llbeꞌ Festonꞌ lloneꞌ yel koxchisenꞌ, naꞌ ren beꞌnn nak xan wakaꞌa ya, naꞌ bal beꞌnn nak beꞌnn brao rao yellenꞌ. Naꞌ bseꞌl Festonꞌ beꞌnn kaꞌ jaxhiꞌi akeꞌ Pablonꞌ. \v 24 Naꞌll bne Festonꞌ: \p —Rey Agripa, naꞌ yeololre llaꞌllo txhen ganni, ni ze beꞌnnenꞌ, yeolol beꞌnn Israel kaꞌ llao akeꞌ xhia keꞌe, ka beꞌnn llaꞌa Jerusalén, naꞌll beꞌnn kaꞌ llaꞌa Cesarea, naꞌ llchieꞌ akreꞌ kwis, llnnab akeꞌ llayaꞌl gateꞌ. \v 25 Naꞌ kon kaꞌ llakraꞌ nadaꞌ, bibi da xhinnj beneꞌ da nnello llayaꞌl gateꞌ. Lete to da bnnabeꞌ tieꞌ rao Césarenꞌ goneꞌ yel koxchis keꞌen. Naꞌ llwiaꞌ wseꞌleꞌ. \v 26 Bixha ka nak bibi de wzojaꞌ chixjweꞌraꞌ Césarenꞌ bi yaꞌnnenꞌ beneꞌ; ke len ba brejeꞌ, ba nzieꞌ raore ni, naꞌ rao rweꞌ rey Agripa, naꞌ wakse wnnabyoll rweꞌ, naꞌ gaꞌt da wzojaꞌ Césarenꞌ. \v 27 To da ke nxhia gonaꞌ chaꞌ wseꞌleꞌ, naꞌ bi yepaꞌ Césarenꞌ bi ken llseꞌleꞌ. \c 26 \s1 Pablonꞌ bnneꞌe rao rey Agripa \p \v 1 Naꞌll Agripanꞌ lleꞌe Pablonꞌ: \p —Bnechk nnaꞌ bixhanꞌ lleꞌnroꞌ nneꞌo. \p Naꞌll blis naꞌa Pablonꞌ, bzorao lloeꞌ diꞌllenꞌ, neꞌe: \p \v 2 —Da wen kwis ba gok kiaꞌ ka nak bziaꞌ raoꞌn, rey Agripa, nench waꞌa diꞌll ke da kaꞌ llao beꞌnn Israel kaꞌ xhia kiaꞌ. \v 3 Rweꞌ nnezkzroꞌ kanꞌ nak danꞌ nao netoꞌ, beꞌnn Israel, naꞌ da kaꞌ llakyollrentoꞌ. Ke len lleꞌnraꞌ gakxhenraꞌlloꞌ nadaꞌ wzenayoꞌ kiaꞌ. \s1 Pablonꞌ beꞌe diꞌll ka beneꞌ ka za gonliraꞌlleꞌ Jesucristonꞌ \p \v 4 ’Yeolol beꞌnn Israel kaꞌ nnez akreꞌ kwasro, ka benaꞌ ka nna naktiaꞌ xkwiꞌde chak bzoaꞌ rallaꞌ, leskaꞌ ka bzoaꞌ Jerusalén naꞌ. \v 5 Leskaꞌ nnez akreꞌ, naꞌ wakse ne akeꞌ chaꞌ lleꞌn akreꞌ, nna naktiaꞌ xkwiꞌde gokaꞌ txhen ren beꞌnn kaꞌ nziꞌi fariseo, leakeꞌn nao leyenꞌ klleꞌllo. \v 6 Danꞌ llejliaꞌ ke Diosenꞌ yesbaneꞌ beꞌnn wat kaꞌ kanꞌ bchebeꞌ ren da xozxtaꞌotoꞌ kaꞌ, llakllaꞌa akeꞌ nadaꞌ, ke len naꞌ llao akeꞌ xhianꞌ. \v 7 Chllinn (12) kwen ka nak yeolol beꞌnn Israel kaꞌ, llon akeꞌ rez yesbán Diosenꞌ beꞌnn wat kaꞌ. Ni ke len naꞌ, lloeꞌrao akeꞌ Diosenꞌ do lla do yere. Nadaꞌ leskaꞌ llonaꞌ rez ke Diosenꞌ yesbaneꞌ beꞌnn wat kaꞌ, ¿bixchen llakllaꞌa akzeꞌ, naꞌ llao akeꞌ xhia kiaꞌ, rey Agripa? \v 8 Naꞌ reꞌ lliꞌre llzenayre kiaꞌ, ¿llákere nono gak chejleꞌ wllin lla yesbán Diosenꞌ beꞌnn wat kaꞌ? \s1 Pablonꞌ beꞌe diꞌll kanꞌ bsaꞌkzieꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ \p \v 9 ’Kanaꞌ leskaꞌ nadaꞌ llakraꞌ llayaꞌl wsaꞌkziaꞌ beꞌnn kaꞌ llejleꞌ ke Jesús beꞌnn Nazaretenꞌ. \v 10 Naꞌ kaꞌ benaꞌ Jerusalén naꞌ. Ka benn bxoz wnebiaꞌ kaꞌ latj, beꞌnn zan beꞌnn kaꞌ nxenraꞌll Jesucristonꞌ broaꞌ rill ya. Naꞌ ka bet akeꞌ bal akeꞌ, nadaꞌ ben akeꞌ txhen. \v 11 Naꞌ zan ras byaꞌa toto yodaꞌo, naꞌ bsaꞌkziꞌ akeꞌ nench bill nnao akeꞌ danꞌ nxenraꞌll akeꞌn. Kaꞌ gok bwie akreꞌ kwis, byaꞌtiaꞌ yell ziꞌt jaray akeꞌ. \s1 Pablonꞌ beꞌe diꞌll da yobre kanꞌ gok bxenraꞌlleꞌ Jesucristonꞌ \r (Hch. 9:1‑19; 22:6‑16) \p \v 12 ’Ni ke len zyaꞌ Damasco noꞌxtiaꞌ yich ke bxoz wnebiaꞌ kaꞌ, da llonn nadaꞌ latj nench goꞌxaꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ. \v 13 Bixha gok, do wawill ka zyaꞌ tnezenꞌ, breꞌraꞌ to beniꞌ xhen, llseniꞌtellen kerke beniꞌ ke willenꞌ, byechjen nadaꞌ, naꞌ ren beꞌnn kaꞌ zaꞌa ren nadaꞌ naꞌ. \v 14 Naꞌ wix yeololtoꞌ jeꞌttetoꞌ rao yo, kat benraꞌ chiꞌi to beꞌnn balwilleꞌ nadaꞌ, nneꞌe diꞌll hebreo, bneꞌe: “Saulo, Saulo, ¿bixchen llwieroꞌ nadaꞌ, naꞌ daꞌo llrayoꞌ nadaꞌ? Llonze ziꞌ kwinoꞌn llonoꞌ kaꞌ, ka llon bell llcheꞌobaꞌ rao to da la, da llaꞌdebaꞌ.” \v 15 Naꞌll bniaꞌ: “¿No rweꞌ, xa?” Naꞌll bnne Xanllonꞌ: “Nadaꞌn Jesús, nadaꞌn daꞌo llrayoꞌ ka naken llonoꞌ kaꞌ. \v 16 Naꞌ nnaꞌ bayas bazellá, ba broeꞌrawaꞌ rweꞌ, le de to llin da lleꞌnraꞌ gonoꞌ, naꞌ weꞌo diꞌll ke danꞌ ba breꞌroꞌ ni, naꞌ da za wroeꞌraꞌ rweꞌ. \v 17 Nadaꞌ wseꞌlaꞌ rweꞌ ganꞌ llaꞌa beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel, naꞌ yesraꞌa rweꞌ rao naꞌa akeꞌ, leskaꞌ yesraꞌa rweꞌ rao naꞌa beꞌnn Israel kaꞌ. \v 18 Wseꞌlaꞌ rweꞌ nench lljaroeꞌ akroeꞌ, naꞌ xhaꞌ rao akeꞌ, reꞌe akreꞌ beniꞌ ke Diosenꞌ, naꞌ bill chaꞌa akeꞌ lo da xcholenꞌ. Bill chaꞌa akeꞌ xhniaꞌ daxiꞌon, naꞌ yellaꞌa akeꞌ xhniaꞌ Dios. Naꞌ chejleꞌ akeꞌ kiaꞌ, naꞌ yeziꞌxhen Diosenꞌ da xhinnj ke akeꞌ, naꞌ gak akeꞌ txhen ren beꞌnn kaꞌ ba brej Diosenꞌ nak akeꞌ rallneꞌe.” \s1 Pablonꞌ beꞌe diꞌll kanꞌ gok bzenayeꞌ ke Jesúsenꞌ \p \v 19 ’Kaꞌ gok rey Agripa, naꞌ bzenayaꞌ kanꞌ goll Jesúsenꞌ nadaꞌ ka nak ba broeꞌraweꞌ nadaꞌ. \v 20 Zgaꞌtek beꞌnn Damasco kaꞌ, bzejnieꞌraꞌ xtiꞌlleꞌn, naꞌll beꞌnn Jerusalén kaꞌ, naꞌll beꞌnn kaꞌ llaꞌa doxhen ganꞌ nziꞌi Judea, naꞌtell beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel. Goll akeꞌ llayaꞌl wayat akreꞌ ke da xhinnj ke akeꞌn, naꞌ wzenay akeꞌ ke Dios, naꞌ gon akeꞌ da wen nench wroeꞌn da linꞌ ba bayat akreꞌ ke da xhinnj ke akeꞌn. \v 21 Ni Ke len naꞌ beꞌnn Israel kaꞌ, beꞌx akeꞌ nadaꞌ lo yodaꞌon, naꞌ gokraꞌll akeꞌ got akeꞌ nadaꞌ. \v 22 Bixha Diosenꞌ zeꞌe llwieꞌ nadaꞌ, Leꞌen nna nzoeꞌ nadaꞌ nbanaꞌ bllinte nnaꞌ lla, naꞌll llak lloeꞌrenaꞌ beꞌnn xtiꞌlleꞌn ren xkwiꞌd ren beꞌnn gore. Naꞌ kere llroeꞌ akreꞌ krerenꞌ, llroeꞌ aksereꞌ doxhen kanꞌ ne danꞌ bzoj beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ, naꞌ danꞌ bzoj da Moisésenꞌ gak. \v 23 Danꞌ bzoj akeꞌ ke Cristonꞌ kanꞌ gak katenꞌ yedeꞌn, yellayraweꞌ, naꞌ gateꞌ, naꞌ Leꞌen gakeꞌ beꞌnn nell yebán radj beꞌnn wat kaꞌ. Naꞌ weꞌe diꞌll danꞌ nsaꞌa beniꞌ ke Diosenꞌ, ren beꞌnn Israel, naꞌ ren beꞌnn bi nak beꞌnn Israel. \s1 Pablonꞌ llaꞌtyoereꞌ rey Agripa chejleꞌ ke Jesucristonꞌ \p \v 24 Chak lloeꞌ Pablonꞌ diꞌll ki llakrén kwineꞌ, Festonꞌ bnneꞌe zillj, lleꞌe leꞌe: \p —Llaktontoꞌn, Pablo, danꞌ ba bsedoꞌ da xhen naꞌ, ba btonten rweꞌ. \p \v 25 Naꞌll bne Pablonꞌ: \p —Llapaꞌ rweꞌ baraꞌnne, Festo, zan kere llaktontaꞌn, diꞌll linꞌ lloaꞌ, ke nakten naꞌ. \v 26 Ganni lliꞌ reyenꞌ nnéztereꞌ kanꞌ naken, naꞌllenꞌ lloaꞌ diꞌllenꞌ do raꞌllaꞌ, leꞌe nnezreꞌ doxhen kanꞌ goken, le kere goken to latj ga ngaꞌchen. \v 27 Rey Agripa, ¿kaxha llejleꞌo ka nak da kaꞌ bzoj beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ? Nnézkzeraꞌ llejleꞌo. \p \v 28 Naꞌll Agripanꞌ lleꞌe Pablonꞌ: \p —Ye raꞌtze ke llonoꞌ nadaꞌ gan, chejliaꞌ ke Jesucristonꞌ. \p \v 29 Naꞌll bne Pablonꞌ: \p —Gonchga Diosenꞌ, la ye raꞌtze, la ye da xhen, kere rweꞌzoꞌ, lleꞌnkazraꞌ yeolol beꞌnn kaꞌ llaꞌa ganni, gakre kanꞌ nakaꞌ nadaꞌ wxenraꞌllre Jesucristonꞌ, kon bi llejre gden ki. \p \v 30 Bayoll bne Pablonꞌ kaꞌ, naꞌ bazollaꞌa reyenꞌ ren beꞌnnenꞌ llnebiaꞌn ren Berenicenꞌ, naꞌ ren yeolol beꞌnn kaꞌ blleꞌrén akeꞌn. \v 31 Ka jasé akeꞌ ye to latj yobre, lloeꞌrén lwellj akeꞌ diꞌlle, ne akeꞌ: \p —Bibi da xhinnj ben beꞌnnenꞌ da nello gateꞌ, ni da choeꞌ rill ya. \p \v 32 Naꞌll Agripanꞌ lleꞌe Festonꞌ: \p —Wakse yesanllo beꞌnnenꞌ chenak bi bnnabeꞌ tieꞌ rao kwin Césarenꞌ. \c 27 \s1 Bseꞌl akeꞌ Pablonꞌ yellenꞌ nziꞌi Roma \p \v 1 Bixha kat bllin lla wseꞌl akeꞌ netoꞌ ganꞌ nziꞌi Italia, chejtoꞌ lo barco. Naꞌ ben akeꞌ Pablonꞌ ren beꞌnn kaꞌ bllachreneꞌ rill yanꞌ, rallnaꞌa to xan wakaꞌa ya re Julio, nakeꞌ txhen ren wakaꞌa ya kaꞌ nziꞌi Augusto. \v 2 Naꞌ byoꞌtoꞌ to lo barco da zaꞌa yellenꞌ nziꞌi Adramitio, naꞌ zejen do ganꞌ nziꞌi Asia. Naꞌ Aristarco beꞌnn Tesalónica ga nbane Macedonia, zaꞌreneꞌ netoꞌ txhen. \v 3 Bateyó bllintoꞌ yellenꞌ lliꞌ lloaꞌ nisdaꞌo re Sidón, naꞌ Julionꞌ, wen kwis llonreꞌ Pablonꞌ, naꞌ beꞌe latj byejeꞌ ganꞌ llaꞌa beꞌnn kaꞌ nombiaꞌ leꞌe nench bzeniaꞌnaꞌa akeꞌ leꞌe. \v 4 Naꞌ bzaꞌtoꞌ yellenꞌ re Sidón, zejtoꞌ lo barconꞌ, naꞌ bdetoꞌ awlloze ganꞌ lliꞌ yellrio danꞌ lliꞌ lo nisdaꞌo danꞌ nziꞌi Chipre. Naꞌ dá beꞌn krere kanaꞌ, naꞌ yellrionꞌ bkweꞌjen netoꞌ. \v 5 Bdetoꞌ doxhen nisdaꞌo chlaꞌ ganꞌ nziꞌi Cilicia, naꞌ Panfilia, bllintetoꞌ yellenꞌ nziꞌi Mira ga nbane Licia. \p \v 6 Mira naꞌ jadiꞌ xan wakaꞌa ya kaꞌ to barco da zaꞌa Alejandría, naꞌ zejen Italia, naꞌ blleꞌe netoꞌ loenꞌ. \v 7 Naꞌ zejtoꞌ yoꞌtoꞌ barconꞌ gokte zan lla, chaoraꞌll zej barconꞌ, ganne bllintoꞌ chlaꞌ yellenꞌ nziꞌi Gnido. Ka nak beꞌn dan krere, naꞌ bdetoꞌ awllo ganꞌ ne Salmón, naꞌ byechjtoꞌ yellrionꞌ lliꞌ lo nisdaꞌo naꞌ danꞌ nziꞌi Creta. \v 8 To ganne llak zaꞌa barconꞌ, zejtoꞌ awllo ga de yellrio, bllintetoꞌ ga nziꞌi Buenos Puertos, awllo gannaꞌ lliꞌ yellenꞌ re Lasea. \p \v 9 Naꞌ zan lla ba gok, naꞌ ba llonen nxholl kwis koꞌtoꞌ nez lo nisdaꞌon, le ba bllin lla llak zay. Llwia Pablonꞌ kaꞌ, naꞌ lloeꞌreneꞌ leakeꞌ diꞌll. \v 10 Lleꞌe leakeꞌ: \p —Reꞌ beꞌnne, nxholl kwis ba llonen, chaꞌ nnaꞌ koꞌllo nez, nxholl kweyiꞌ barconꞌ, naꞌ yoaꞌ kaꞌ nsaꞌn naꞌ, rente lliꞌo nxholl kweyiꞌllo. \p \v 11 Bixha beꞌnnenꞌ nlan wakaꞌa ya kaꞌ, llzenaylleꞌ xtiꞌll beꞌnnenꞌ nlan barconꞌ, naꞌ xtiꞌll xan barconꞌ kerke xtiꞌll Pablo naꞌ. \v 12 Naꞌ yellenꞌ nziꞌi Buenos Puertos ganꞌ llaꞌtoꞌn, bi naken wen sotoꞌ gannaꞌ kat llak zay, naꞌllenꞌ yeolol akeꞌ llak akreꞌ wenkze koꞌ akeꞌ nez, chaꞌ gakte llin akeꞌ Fenice to yell ga nbane Creta. Fenice naꞌ bill llechjtek beꞌ, le gannaꞌ nlaꞌ ga llraꞌ will, naꞌ naken wen so akeꞌ gannaꞌ katenꞌ llak zayenꞌ. \s1 To beꞌ xhen byechjrén lo nisdaꞌon \p \v 13 Kat bzorao dá to beꞌ daꞌo riz danꞌ zaꞌa lleꞌlre, naꞌ llak akreꞌ wakse saꞌa akeꞌ kanꞌ ba non akeꞌ xhbabenꞌ. Naꞌ bzaꞌa akeꞌ zjakeꞌ awllo ganꞌ lliꞌ Creta. \v 14 Ker gok scha kat bllay akreꞌ to beꞌ xhen da re Noreste. \v 15 Naꞌ bzorao ll-lliꞌyen barconꞌ, naꞌ netoꞌ ker bi llak gontoꞌ, naꞌ beꞌtoꞌ latj llsaꞌa beꞌn netoꞌ. \v 16 Kat bdetoꞌ koꞌllre yellrionꞌ lliꞌ lo nisdaꞌon re Clauda, gannaꞌ bi datek beꞌn res. Naꞌ barconꞌ nxhoben ye to da daꞌo da llon llin kat bi llakre barconꞌ, baleptoꞌ da daꞌon lo barconꞌ. \v 17 Bayoll balep akeꞌ da daꞌon, naꞌ bzorao llchej akeꞌ barconꞌ ren do ake nench ke yeyinnjen. Beꞌnn kaꞌ llsaꞌa barconꞌ, lleb akeꞌ lljachoꞌn lo yoxhenꞌ ganꞌ nziꞌi Sirte. Naꞌ baletj akeꞌ raꞌll danꞌ llon nench zaꞌa barconꞌ. Naꞌ bsanraꞌll akeꞌ barconꞌ zejen kon kanꞌ dá beꞌ naꞌ. \v 18 Bateyó naꞌ dakze beꞌ xhen naꞌ, naꞌ bzorao akeꞌ llzaꞌl akeꞌ bal yoaꞌ kaꞌ nsaꞌa barconꞌ lo nisdaꞌon. \v 19 Gok lillj naꞌ, bzoraokze llzaꞌltoꞌ kon taꞌktoꞌ xchinraz barconꞌ lo nisenꞌ. \v 20 Gokte zan lla bi broeꞌkze rao willenꞌ ren berj, naꞌ nna dakze beꞌ xhen naꞌ, naꞌ lláketoꞌ bakze blleyiꞌtoꞌn. \v 21 Naꞌ ba gok zan lla bi nna gaotoꞌ, naꞌ Pablonꞌ bzeꞌe radj beꞌnn kaꞌ, bneꞌe: \p —Gokte wen chenak reꞌ bzenayre kiaꞌ, naꞌ bi broꞌllo nez yellrionꞌ nziꞌi Cretanꞌ, lewiakeroꞌ da xhen da ba blleyiꞌ. \v 22 Naꞌ nnaꞌ legondipraꞌlle, ni tollo bi kwiayiꞌ, toze barco ni kwiayiꞌkze. \v 23 Beꞌe llere broeꞌrao to angl ke Dios beꞌnnenꞌ llonaꞌ xchin naꞌ. \v 24 Naꞌ bneꞌe: “Bi lleboꞌ Pablo, dekze llinoꞌ rao rey César, Diosenꞌ yesreꞌe rweꞌ, naꞌ ren beꞌnn kaꞌ zejrenoꞌ txhen naꞌ.” \v 25 Naꞌ legondipraꞌlle, nadaꞌ nxenraꞌllaꞌ Diosenꞌ, naꞌ gakte kanꞌ ba bdixjweꞌreꞌ nadaꞌn. \v 26 Dekz de lljagoꞌnnllo ga de yellrio. \p \v 27 Ba zejten chdaꞌ (14) willenꞌ ka nak zej barconꞌ nlliꞌy beꞌn len, bdetetoꞌ ganꞌ de nisdaꞌon nziꞌi Adriático. Ba llonjen ka do ller, kat gokbeꞌe beꞌnn kaꞌ llsaꞌa barconꞌ, ba rez llin akeꞌ ga de yo bill. \v 28 Naꞌ bletj akeꞌ to ya ziꞌ nench bllix akeꞌ art zitj naken, naꞌ naken tapralj (80) llit. Naꞌ ka bzaꞌn ye raꞌt, bllix akeꞌn ye to, naꞌ ba naken wyon (60) llit. \v 29 Ka nak lleb akeꞌ lljatiꞌ barconꞌ yej, naꞌ bzaꞌl akeꞌ tap ya xhen danꞌ nziꞌi ancla lo nisenꞌ nench bzaꞌyen barconꞌ, naꞌll brexh akeꞌ, naꞌ lleꞌntat akreꞌ cheniꞌ. \v 30 Beꞌnn kaꞌ llsaꞌa barconꞌ, gokraꞌll akeꞌ yexhonnj akeꞌ, bletj akeꞌ barco daꞌon lo nisenꞌ, llon akeꞌ ka llzaꞌl ya ziꞌ kaꞌ rao barconꞌ. \v 31 Bixha Pablonꞌ lleꞌe beꞌnn xan wakaꞌa ya kaꞌ, naꞌ wakaꞌa ya kaꞌ: \p —Chaꞌ beꞌnn ki bi kwexh akeꞌ lo barconꞌ, ni to reꞌ bi yerá. \p \v 32 Naꞌ bchoy wakaꞌa ya kaꞌ do danꞌ nllej barco daꞌon, naꞌ bexjen lo nisenꞌ. \p \v 33 Bixha ka bazaꞌa cheniꞌn, Pablonꞌ llchieꞌreꞌ beꞌnn kaꞌ gao akeꞌ raꞌte, lleꞌe leakeꞌ: \p —Ba gok chdaꞌ lla, naꞌ bi nna tasre, naꞌ ni raꞌt bi nna gaore. \v 34 Legao raꞌt, legón to wen ke kwinre chaꞌ lleꞌnere banre, ni to yich yichjllo bi kwiayiꞌkze. \p \v 35 Bayoll bneꞌe kaꞌ, llwiate beꞌnn kaꞌ bxhieꞌ yet xtir, naꞌ beꞌe yel llioxken ke Dios, naꞌll bxhoxhjeꞌn bzorao llaweꞌn. \v 36 Ka llwia akeꞌn, naꞌ bayakxhenraꞌll akeꞌ, naꞌ yeolol akeꞌ bdao. \v 37 Naꞌ nak chop gayoa wyon chiꞌntotoꞌ (276) llaꞌa lo barconꞌ. \v 38 Ka bayoll bdao akeꞌ naꞌ, berj akreꞌ, naꞌ bzaꞌl akeꞌ trigo danꞌ noaꞌ barconꞌ lo nisenꞌ nench bill gokteken ziꞌ. \s1 Ka gok bxhoxhj nisdaꞌon barconꞌ \p \v 39 Ka byeniꞌn kere llayombieꞌ akreꞌ yellrionꞌ ganꞌ bllin akeꞌn, naꞌ breꞌe akreꞌ de to latj ga llia nisenꞌ llize, naꞌ lloeꞌ naꞌ, nak raꞌch lo yoxh. Naꞌ gokraꞌll akeꞌ chaꞌ gak wlliꞌy akeꞌ barconꞌ lloaꞌ nisenꞌ. \v 40 Naꞌ bchoy akeꞌ do kaꞌ nllej ya ziꞌi kaꞌ nziꞌi ancla, naꞌ bsanraꞌll akeꞌn lo nisenꞌ. Naꞌll basell akeꞌ yay kaꞌ danꞌ llsaꞌa akeꞌ barconꞌ, naꞌ blis akeꞌ raꞌllenꞌ nench wlliꞌy beꞌn len. Naꞌ bzorao llbiꞌy barconꞌ ganꞌ ba de yellrio. \v 41 Bixha jatiꞌkze barconꞌ ga lldil nisdaꞌon ren ye to da yobre, naꞌ jachoꞌ rawenꞌ lo yoxh ga bill gokse ta nnen, naꞌ bzorao nisdaꞌon llxhoxhjen xhan barconꞌ, le llebrazenꞌ nxhobxexjen len. \v 42 Naꞌll wakaꞌa ya kaꞌ beꞌe akeꞌ diꞌll got akeꞌ beꞌnn kaꞌ ncheꞌe akeꞌn, nench ke waxhonnj akeꞌ waxhoa akeꞌ rao nisenꞌ. \v 43 Bixha beꞌnnenꞌ nlan leakeꞌn, bi beꞌe latj nench basreꞌe Pablonꞌ. Naꞌ golleꞌ beꞌnn kaꞌ llak llxhoa yeonꞌ, wakse xiꞌt akeꞌ lo nisdaꞌon, naꞌ yob walloj akeꞌ ganꞌ de yo bill naꞌ. \v 44 Beꞌnn kaꞌ yelaꞌ, kon da ballel akreꞌ lo barconꞌ, no bray, bxhoa akeꞌ rawenꞌ, nench balloj akeꞌ lo nisenꞌ. Naꞌ kaꞌ gok yeolol akeꞌ balloj akeꞌ lo nisenꞌ. \c 28 \s1 Pablonꞌ bllineꞌ yellrio danꞌ lliꞌ radj nisdaꞌo re Malta \p \v 1 Naꞌ kaꞌ ballojtoꞌ lo nisdaꞌon wen kwis, ni totoꞌ bibi goke. Naꞌ bnnézetoꞌ yellrionꞌ bllintoꞌn nziꞌn Malta, naken to yellrio da lliꞌ lo nisdaꞌo. \v 2 Beꞌnn Malta kaꞌ le wen ben akreꞌ netoꞌ, bxhen akeꞌ to yiꞌ xhen ka nak bllintoꞌn, le llak yejw, naꞌ llak zay. \v 3 Naꞌ Pablonꞌ jatopeꞌ to chop xhis yeꞌche, naꞌ bxoeꞌn rao yiꞌn, bixha ballojkze to bel znia, ka nak bllebbaꞌ yiꞌn, goꞌlbaꞌ taꞌk Pablonꞌ. \v 4 Ka breꞌe beꞌnn Malta kaꞌ naꞌl belenꞌ taꞌk Pablonꞌ, naꞌ lle lwellj akeꞌ: \p —Beꞌnn wen xhia beꞌnnenꞌ, laꞌkze ba bareꞌe lo nisdaꞌon, Diosenꞌ bi lloeꞌkzeꞌ latj soeꞌ. \p \v 5 Naꞌ Pablonꞌ bllibeꞌ taꞌkeꞌn rao yiꞌn, naꞌ baxhoꞌp belenꞌ, naꞌ bibi gokreꞌ. \v 6 Naꞌ llbexh akeꞌ kweꞌ Pablonꞌ yi, naꞌ sete yaleꞌ naꞌ gateꞌ. Ba gokte scha bexh akeꞌ, naꞌ Pablonꞌ bibi llakreꞌ, naꞌ ballaꞌa xhbab ke akeꞌn. Naꞌll ne akeꞌ, cheke Pablonꞌ nakeꞌ to dios. \p \v 7 Awllo gannaꞌ de to yellrio ke to beꞌnn re Publio, naꞌ Publionꞌ nakeꞌ beꞌnn wnebiaꞌ ke doxhen Malta naꞌ. Leꞌe brebeꞌ netoꞌ, bzotoꞌ rilleꞌn chonn lla. \v 8 Naꞌ xa Publionꞌ deꞌe llakeꞌ yillweꞌ, yoeꞌ da la res, naꞌ yicheꞌ goll llen. Naꞌ byej Pablonꞌ jawieꞌ leꞌe, naꞌ balwilleꞌ Dios. Bayoll naꞌ bxoa taꞌkeꞌn yichjeꞌn, naꞌ bayakeꞌ. \v 9 Ka breꞌe beꞌnn kaꞌ kaꞌ, naꞌll kon beꞌnn llak yillweꞌ rao yellrionꞌ, byej akeꞌ rao Pablonꞌ, naꞌ bayak akteꞌ. \v 10 Leskaꞌ ben akeꞌ wen ketoꞌ, ka bllin lla bazaꞌtoꞌn, benn akeꞌ yeolol da yálljetoꞌ rao nezenꞌ. \s1 Pablonꞌ bllineꞌ Roma \p \v 11 Gok chonn beꞌo zotoꞌ Maltanꞌ, naꞌll bazaꞌtoꞌ byoꞌtoꞌ to lo barco da bzaꞌa yellenꞌ nziꞌi Alejandría, leskaꞌ ganꞌ nziꞌi Malta, naꞌ brexhen chak bde da zayenꞌ. Naꞌ nben leꞌ barconꞌ lwaꞌa lsaꞌk ke beꞌnn kaꞌ re Cástor naꞌ Pólux. \v 12 Naꞌ ka bllintoꞌ yell nziꞌi Siracusa naꞌ, bzotoꞌ gannaꞌ chonn lla. \v 13 Naꞌ bdetoꞌ to lloeꞌ, to lloeꞌ yellrionꞌ, naꞌll bllintoꞌ yellenꞌ nziꞌi Regio. Bateyó dá to beꞌ daꞌo zaꞌa lleꞌlre, naꞌ bzaꞌtoꞌ, ballop lla bllintetoꞌ yellenꞌ re Puteoli. \v 14 Puteoli naꞌ balláyetoꞌ beꞌnn lwelljtoꞌ kaꞌ nxenraꞌll Jesucristonꞌ, naꞌ goꞌtyoe akreꞌ netoꞌ nench gaꞌytoꞌ. Naꞌ bzorén aktoeꞌ to xhman, naꞌtell byejtoꞌ yellenꞌ nziꞌi Roma. \v 15 Beꞌnn lwelljtoꞌ kaꞌ nxenraꞌll Jesucristonꞌ llaꞌa Romanꞌ, bnnez akreꞌ kaꞌ, naꞌ broꞌ akeꞌ nez badlez akeꞌ netoꞌ ganꞌ nziꞌi Foro de Apia, naꞌ ganꞌ nziꞌi Chonn Tiend. Ka breꞌe Pablonꞌ leakeꞌ, beꞌe yel llioxken ke Dios, naꞌll da xhen bayakxhenreꞌ. \v 16 Ka bllintoꞌ Romanꞌ, beꞌnn xan wakaꞌa ya kaꞌ, beneꞌ pres kaꞌ rallnaꞌa beꞌnn wnebiaꞌ ke wakaꞌa ya kaꞌ. Naꞌ Pablonꞌ beꞌe akeꞌ latj bzoeꞌ to kere, naꞌ kaꞌ bzo akteꞌ to wakaꞌa ya bdapeꞌ leꞌe. \s1 Pablonꞌ bdixjweꞌreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ Romanꞌ \p \v 17 Ba gok chonn lla zo Pablonꞌ Romanꞌ, naꞌ goxheꞌ beꞌnn kaꞌ nak beꞌnn brao ke beꞌnn Israel kaꞌ llaꞌa Romanꞌ, naꞌ bdop akeꞌ lleꞌe leakeꞌ: \p —Reꞌ beꞌnn biꞌchaꞌ, nadaꞌ bibi da xhinnj nna gonaꞌ da wlleyiꞌ yell kellonꞌ, naꞌ bibi nna nniaꞌ ke da kaꞌ nao xozxtaꞌollo kaꞌ, naꞌ beꞌnn wrall kello kaꞌ beꞌx akeꞌ nadaꞌ Jerusalén naꞌ, naꞌll ben akeꞌ nadaꞌ rallnaꞌa beꞌnn Roma kaꞌ. \v 18 Naꞌ beꞌnn Roma kaꞌ, bnnabyoll akreꞌ nadaꞌ, naꞌll gokraꞌll akeꞌ yesán akeꞌ nadaꞌ, le bibi da xhinnj benaꞌ da nello llayaꞌl gataꞌ. \v 19 Ka gokraꞌll akeꞌ yesán akeꞌ nadaꞌn, bi beꞌe beꞌnn wrall kello kaꞌ latj. Ke len naꞌ bnnabaꞌ wde akeꞌ nadaꞌ rao kwin rey Césarenꞌ, naꞌ kere zaꞌa gawaꞌ xhia ke yell kello naꞌn. \v 20 Naꞌllenꞌ ba goxhaꞌ reꞌ nench reꞌraꞌ reꞌ, naꞌ weꞌrenaꞌ reꞌ diꞌlle. Nllejaꞌ gden ki, ni ke danꞌ llbexhaꞌ yesbán Diosenꞌ beꞌnn wat kaꞌ, kaꞌkze llbexh zan beꞌnn Israel ak. \p \v 21 Naꞌll lle beꞌnn kaꞌ leꞌe: \p —Ni to yich bi nna siꞌtoꞌ da zaꞌa Judeanꞌ weꞌn xtiꞌlloꞌ, leskaꞌ ni to beꞌnn wrall kello kaꞌ, bi nna yed yedtaweꞌ xhia, nneꞌe bi llonoꞌ wen. \v 22 Naꞌ lleꞌnetoꞌ nnézetoꞌ bixhanꞌ nsaꞌo, gateze llénetoꞌ llwie akreꞌ da kobenꞌ naoꞌn. \p \v 23 Naꞌ beꞌe akeꞌ diꞌll dop akeꞌ to lla. Kat bllin llanꞌ, beꞌnn zan jak ganꞌ zo Pablonꞌ. Naꞌ bzoraweꞌ tzirte bllinte tlleꞌle lloeꞌreneꞌ leakeꞌ diꞌll kanꞌ nak yel llnebiaꞌ ke Diosenꞌ, naꞌ llzejnieꞌreꞌ leakeꞌ danꞌ ne ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, naꞌ danꞌ bzoj beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ ke Jesús, nench chejleꞌ akeꞌ. \v 24 Baleꞌ llaze diꞌll kanꞌ ne Pablonꞌ, naꞌ ye baleꞌ bi llaz akseꞌ xtiꞌlleꞌn. \v 25 Ka nak bi llak toze diꞌlle, naꞌ bzorao llallach akeꞌ. Naꞌ lle Pablonꞌ leakeꞌ: \p —Da li kwis llakte kanꞌ bzejnieꞌ Spíritu ke Diosenꞌ Isaías beꞌnnenꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ, nench golleꞌ xozxtaꞌollo kaꞌ: \q1 \v 26 Byej jell beꞌnn kaꞌ: \q1 Da li yénere, naꞌ bi chejnieꞌkzere, \q1 da li reꞌtere, naꞌ bi gakbeꞌre bi danꞌ. \q1 \v 27 Le ba nakchoch yichjraꞌlldaꞌo beꞌnn ki, \q1 naꞌ nsej nay akeꞌ, \q1 naꞌ nchod rao akeꞌ, nench bi reꞌe akreꞌ, \q1 naꞌ bi yen akreꞌ, \q1 naꞌ bi chejnieꞌ akreꞌ lo raꞌlldaꞌo akeꞌ, \q1 naꞌ ni ke wayechj akseꞌ wanao akeꞌ nadaꞌ nench wayón akeꞌ. \m \v 28 Naꞌ nnaꞌ llayaꞌl nnézere, ba bseꞌl Diosenꞌ yel wasrá rao beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel, naꞌ leakeꞌ wzenay, naꞌ yesrá Diosenꞌ leakeꞌ rao da xhinnj ke akeꞌn. \p \v 29 Bayoll bne Pablonꞌ kaꞌ, naꞌ ballach beꞌnn Israel kaꞌ, zayej akeꞌ llak dilrén lwellj akeꞌ. \p \v 30 Pablonꞌ bzoeꞌ chop iz Romanꞌ lo yoꞌ ga bdixhjeꞌ, naꞌ brebeꞌ yeolol beꞌnn jawiá leꞌe. \v 31 Naꞌ llyixjweꞌreꞌ kanꞌ nak yel llnebiaꞌ ke Diosenꞌ. Latj xhen goꞌt nench bzejnieꞌreꞌ xtiꞌll Xanllo Jesucristonꞌ, nono bze wlloneꞌ.