\id JAS \h Santiago \toc1 DIꞌIDZAꞌ LAꞌIYA BZU SANTIAGO APÓSTOL LËꞌË GUICHI \toc2 Santiago \toc3 Stg. \mt1 DIꞌIDZAꞌ LAꞌIYA BZU SANTIAGO APÓSTOL LËꞌË GUICHI \c 1 \s1 Useꞌelaꞌ Santiago carta ni lao benꞌ nao xneza Cristo, benꞌ nitaꞌ tu tu yedyi \p \v 1 Nëꞌëdiꞌ, Santiago, nacaꞌ benꞌ ruzu diꞌidzaꞌ ca mandado rue Diuzi lënëꞌ xaꞌnro Jesucristo. Rgapaꞌ leꞌe diuz̃i, leꞌe benꞌ naca chipchopa cueꞌ benꞌ Israel, leꞌe benꞌ nao xneza Cristo, leꞌe benꞌ rdale duz̃e yedyi layu. \s1 Naca Diuzi ta uzioñeꞌenëꞌ raꞌo \p \v 2 Bichaꞌ, reyaꞌalaꞌ yedaohuele cati hue Diuzi leꞌe bitiꞌtezi prueba ta uluꞌen chi rnaole xnezëꞌ du guicho du laꞌadyiꞌle. \v 3 Baquezi nezile caora hue Diuzi leꞌe prueba, lenaꞌ nacan ta gacalën leꞌe suele dyëꞌëdi biusanlaꞌadyiꞌle xnezëꞌ cati gaca zëdi quiele. \v 4 Quie lenaꞌ reyaꞌalaꞌ huele purari suele dyëꞌëdi bi tazëdi gaca quiele danꞌ rnaole xneza Cristo cuenda gacale benꞌ nao xnezëꞌ du guicho du laꞌadyiꞌ, gacale benꞌ bigapa falta. \p \v 5 Chi nu leꞌe binezile cabëꞌ reyaꞌalaꞌ huele, ruen zi inabale lao Diuzi gacalënëꞌ leꞌe ta inezile ca reyaꞌalaꞌ huele. Diuzi sí, huacalënëꞌ leꞌe ta inezile. Biidzaꞌ Diuzi leꞌe danꞌ inabalenëꞌ ta inezile ca reyaꞌalaꞌ huele. \v 6 Pero cati inabale Diuzi gacalënëꞌ leꞌe, bihuele pensari chi usanlaꞌadyiꞌnëꞌ leꞌe, huacalëcazëꞌ leꞌe. Chi huele pensari usanlaꞌadyiꞌnëꞌ leꞌe, lenaꞌ naca pensari quiele ca quie nisa yao z̃e ruꞌa be len, reruꞌunnan len tzalaꞌ huio lao yu bidyi. \v 7 Nu benꞌ naca canaꞌ, bireyaꞌalaꞌ huenëꞌ pensari hueꞌ Diuzi lëbëꞌ ca ta inabanëꞌ Diuzi. \v 8 Canaꞌ naca quie yaca benꞌ rue canaꞌ, como danꞌ chi racajëꞌ chopa pensari, zëdi nacan quiejëꞌ, naꞌ biruejëꞌ pensari inaojëꞌ tuzi xneza Diuzi. \p \v 9 Naꞌra rniaꞌ leꞌe, bichaꞌ, benꞌ yëchiꞌ, benꞌ bi de quie: Reyaꞌalaꞌ yedaohuele sule gusto cabëꞌ tahuen gula babë Diuzi quiele sunëꞌ dispuesto ta yeziꞌnëꞌ leꞌe guibá. \v 10 Lëscanꞌ rniaꞌ leꞌe, bichaꞌ, benꞌ uñaꞌa, benꞌ bibi rdziogue: Reyaꞌalaꞌ yedaohuele sule contento cati rue benëꞌ leꞌe bizinaquezi redzagalaole nun quie naole xneza Cristo. Canaꞌ reyaꞌalaꞌ huele como danꞌ tzadicaꞌzi zaꞌle lao yedyi layu. Naca quiele ca quie tu yo guixiꞌ bisun zidza. \v 11 Cati rnaꞌ oba ziꞌ rbeꞌ tala, canaꞌ ibidyi guixiꞌ iguino yo quien, canaꞌ rniti yelaꞌ badan quien. Lëscanaꞌ nacarë quie yaca benꞌ uñaꞌa. Tu chopa dzazi rdajëꞌ ruejëꞌ negocio, caora naꞌ laratitejëꞌ. \s1 Hue Diuzi raꞌo prueba chi tali naoro xnezëꞌ \p \v 12 Huelaꞌiya Diuzi nu benꞌ sue dyëꞌëdi cabëꞌ prueba hue Diuzi lëbëꞌ, porque caora banaquëꞌ prueba, naꞌra gaca quienëꞌ ca quie benꞌ nuzu coron ca coron nuzu rey. Hueꞌ Diuzi lëbëꞌ yelaꞌ neban tuzioli cabëꞌ unëꞌ huenëꞌ quie benꞌ nadyëꞌë lëbëꞌ. \v 13 Cati racaro pensari huero tamala, bigacaro pensari chi Diuzi rudzeꞌnëꞌ raꞌo pensari mala, porque Diuzi biyuꞌunëꞌ pensari ta huenëꞌ tamala, lëscanꞌ birudzeꞌnëꞌ raꞌo pensari huero tamala. \v 14 Pero cani nacan: Pensari quieziro ruenan raꞌo mandado huero ta rnazin quiero huero tamala. \v 15 Nun quie pensari mala yuꞌuro, lenaꞌ inën raꞌo huero tamala cuëchin dulaꞌ xquia quiero. Naꞌra cati baoyë dulaꞌ xquia quiero, barnabëꞌn raꞌo, caora naꞌ udyiaguiꞌn raꞌo. \p \v 16 Bichaꞌ, benꞌ nedyëꞌëdaꞌ, rniaꞌ leꞌe bisiꞌle cuinle yëꞌ. \v 17 Puro ta naca huen gula zaꞌ guibá gun Diuzi raꞌo. Lëbëꞌ nabëchinëꞌ xniꞌ guibá. Tuzi ca naca Diuzi tuzioli, bibetzaꞌnëꞌ. \v 18 Según ca una Diuzi huenëꞌ quiero dza naꞌte, canaꞌ bënëꞌ naꞌ. Useꞌelëꞌ diꞌidzaꞌ laꞌiya quienëꞌ cuenda hue quiero quienëꞌ gataꞌ yelaꞌ neban quiero tuzioli. Naca quiero ca quie usecho nëro ta yeziꞌ Diuzi. \s1 Ni rguixogueꞌn ca reꞌen Diuzi huero inaoro xnezëꞌ dyëꞌëdi \p \v 19 Quie lenaꞌ, bichaꞌ, rniaꞌ leꞌe reyaꞌalaꞌ ye uzënagale dyëꞌëdi huele cuenda xtiꞌidzaꞌ Diuzi. Reyaꞌalaꞌ huele pensari biinële con ganzi. Reyaꞌalaꞌ gacale benëꞌ z̃elaꞌadyiꞌ, bigacale benꞌ huinꞌ. \v 20 Porque chi rdzaꞌro rdilalëro laguedyiro, bisaqueꞌ huero tadyaꞌa cabëꞌ reꞌen Diuzi huero. \v 21 Quie lenaꞌ bira inaole huele ca tamala gula rue yaca benëꞌ. Reyaꞌalaꞌ inaole huele ca naca diꞌidzaꞌ laꞌiya quie Diuzi ta bayuꞌu guicho laxtaꞌole, bihuele cuinle benꞌ z̃e. Pues fuerza valor nuꞌa diꞌidzaꞌ laꞌiya quie Diuzi ta gacalën raꞌo yedyinro guibá. \p \v 22 Quie lenaꞌ uzule diꞌidzaꞌ huele mandado cabëꞌ mandado rue diꞌidzaꞌ laꞌiya quie Diuzi. Biinaro tu yezilen, tu inaꞌzilen, porque chi tu yezilen, tu inaꞌzilen, canaꞌ siꞌle cuinle yëꞌ. \v 23 Chi yeziro inaꞌziro biuzuro diꞌidzaꞌ huero ca mandado rue xtiꞌidzaꞌ Diuzi, naca quiero ca quie tu benꞌ rnaꞌ laohue lao huan. \v 24 Tzadicaꞌzi baonaꞌnëꞌ laohuëꞌ lao huan, naꞌra bagulaꞌadyiꞌnëꞌ bi naque laohuëꞌ. Canaꞌ naca quie benꞌ yezi inaꞌzi xtiꞌidzaꞌ Diuzi. Tu rezinëꞌ rnaꞌzinëꞌ, naꞌra bagulaꞌadyiꞌnëꞌ len. \v 25 Pero nu benꞌ re rnaꞌ dyëꞌëdi xtiꞌidzaꞌ Diuzi, birezaꞌlaꞌadyiꞌnëꞌn ruzunëꞌ diꞌidzaꞌ ca na xtiꞌidzaꞌ Diuzi, naꞌra huelaꞌiya Diuzi lëbëꞌ cabëꞌ ruenëꞌ. Naca xtiꞌidzaꞌ Diuzi diꞌidzaꞌ dyaꞌatzegue. Ruen raꞌo mandado chi hue quiero len gacaro benꞌ libre, suro contento cabëꞌ ruero. \p \v 26 Chi ina nu benꞌ naquëꞌ benꞌ quie Diuzi, pero binezinëꞌ hueꞌlënëꞌ benëꞌ diꞌidzaꞌ z̃elaꞌadyiꞌ, rnënëꞌ diꞌidzaꞌ yaladyiꞌ rulidzëꞌ benëꞌ, naꞌra rziꞌnëꞌ cuinnëꞌ yëꞌ. Binaquëꞌ sirve para gaquëꞌ benꞌ quie Diuzi. \v 27 Pero cani reꞌen Xuziro Diuzi huero inaoro dyëꞌëdi xnezëꞌ, reꞌennëꞌ gacalëro xcuidiꞌ huezëbi, reꞌennëꞌ gacalëro nigula baguti xquiuhue ta rdzioguenëꞌ, reꞌennëꞌ taro dyëꞌëdi biinaoro neza mala cabëꞌ tamala de lao yedyi layu. \c 2 \s1 Reyaꞌalaꞌ huero tuzi ca huelëro benëꞌ \p \v 1 Bichaꞌ, leꞌe benꞌ nao xneza Señor quiero Jesucristo, reyaꞌalaꞌ huele tuzi ca huelële benëꞌ. \v 2 Por ejemplo, chi zaꞌ benꞌ uñaꞌa ga reguꞌudiꞌle, benꞌ yuꞌu tu anillo de oro z̃benëꞌ, chi zaꞌnëꞌ nacuëꞌ tu laꞌariꞌ dyaꞌa, lëscanꞌ chi zaꞌ tu benꞌ yëchiꞌ nacuëꞌ tu laꞌariꞌ gula, \v 3 chi rapale balaꞌana dyëꞌëdi benꞌ uñaꞌa rëbilenëꞌ: “Ureꞌ ganꞌ ni ga naca dyaꞌa”, pero chanꞌ naꞌ benꞌ yëchiꞌ rëbilenëꞌ: “Ude uzuli naꞌla”, o chi rëbilenëꞌ: “Ureꞌ layu”, cala tadyaꞌa ruele danꞌ ruele canaꞌ. \v 4 Chi biruele tuzi ca ruelële benëꞌ, biruele tahuen. Baruluꞌena quiele biyuꞌule pensari dyaꞌa. \p \v 5 Bichaꞌ, benꞌ nedyëꞌëdaꞌ, uzënagale dyëꞌëdi cabëꞌ rniaꞌ: Entre yaca benꞌ nitaꞌ lao yedyi layu, ulio Diuzi yaca benꞌ yëchiꞌ tacuenda gaca huen gula quiejëꞌ inaojëꞌ xneza Cristo yedyinjëꞌ guibá ga rnabëꞌ Diuzi cabëꞌ una Diuzi huenëꞌ quie benꞌ nadyëꞌë lëbëꞌ. \v 6 Pero leꞌe baruele yelaꞌ stuꞌ quie yaca benꞌ yëchiꞌ. ¿Binezile benꞌ uñaꞌa, benꞌ siꞌ leꞌe yëꞌ, lëjëꞌ cuanjëꞌ ta de quiele hasta rehuaꞌajëꞌ leꞌe lao benꞌ rnabëꞌ? \v 7 ¿Binezile leyaquëꞌ rnëbiz̃oyaquëꞌ quie Cristo, benꞌ naca Señor quiero, benꞌ rzëtoro laohue? \p \v 8 Chi tali uzule diꞌidzaꞌ ca mandado rue ley rnabëꞌra quie Diuzi, baruele huen. Lëley naꞌ rguixogueꞌn cani: “Idyëꞌële laguedyile ca idyëꞌële cuinle.” \v 9 Pero chi biruele tuzi ca ruelële benëꞌ, canaꞌ ruele xquia quiele, napale dulaꞌ biruzule diꞌidzaꞌ ca mandado rue Cristo raꞌo. \v 10 Chi uzuro diꞌidzaꞌ con cabëꞌ rna lao ley pcaꞌn Diuzi lao naꞌa Moisés, pero naꞌa chi baoquixiro tun cabëꞌ mandado ruen raꞌo, naꞌra de dulaꞌ quiero ca quie benꞌ baoquixi yugulu mandado ruen. \v 11 Pues dza naꞌ una Diuzi rëbinëꞌ raꞌo: “Bireyaꞌalaꞌ talële nigula binaca z̃gulale”, pero lëscanꞌ una Diuzi: “Bireyaꞌalaꞌ gutile benëꞌ.” Quie lenaꞌ laꞌacazi birdalële nigula binaca z̃gulale, pero chi babëtile benëꞌ, naca quiele ca quie benꞌ biruzu ni tu diꞌidzaꞌ con cabëꞌ rna lao ley quie Diuzi. \v 12 Reyaꞌalaꞌ huele pensari dyëꞌëdi tale du guicho du laꞌadyiꞌle como benꞌ hue cuenda lao Cristo chi bë quiele cabëꞌ unanëꞌ huele ta gacale benꞌ libre. \v 13 Pues con nu benꞌ biyeyëchiꞌlaꞌadyiꞌ benëꞌ, lëscanꞌ biyeyëchiꞌlaꞌadyiꞌ Diuzi lëbëꞌ dza gaca juicio. Pero con nu benꞌ beyëchiꞌlaꞌadyiꞌ benëꞌ, huenëꞌ gan yeyëchiꞌlaꞌadyiꞌ Diuzi lëbëꞌ dza gaca juicio. \s1 Bireyaꞌalaꞌ tu yeziro xtiꞌidzaꞌ Diuzi \p \v 14 Naꞌ rniaꞌ leꞌe bichaꞌ: ¿Ga rue dyin danꞌ inale rnaole xneza Cristo, chi biruzule diꞌidzaꞌ quienëꞌ yeyëchiꞌlaꞌadyiꞌle benëꞌ ca mandado bënëꞌ quiero? Chi huele canaꞌ, lenaꞌ ruluꞌen quiele binaole xneza Cristo, naꞌ biyeziꞌ Diuzi leꞌe yedyinle guibá. \v 15 Inaro chi zu nu bichiro, o nu zanro, benꞌ naorë xneza Cristo, pero rdzioguenëꞌ z̃abanëꞌ, rdzioguenëꞌ ta gaonëꞌ, \v 16 naꞌra chi nu leꞌe inale rëbile benꞌ rdziogue, benꞌ bibi de quie: “Beyo dyëꞌëdi. Utacoꞌ cuinoꞌ quie tazaga. Udao dyëꞌëdi”, pero bibi bëꞌlenëꞌ ta idaconëꞌ quie tazaga, bibi bëꞌlenëꞌ ta gaonëꞌ, chi canaꞌ bële, ¿biz̃i bële ta gacalële benꞌ rdziogue, bële canaꞌ? \v 17 Cani nacan: Chi biuzuro diꞌidzaꞌ ca mandado bë Cristo raꞌo, lenaꞌ ruluꞌen quiero binaoro xneza Cristo, lenaꞌ ruluꞌen quiero diꞌidzaꞌ dachi rnëro inaro naoro xneza Cristo. \p \v 18 Pero bala leꞌe inale biruen zi uzuro diꞌidzaꞌ ca mandado bë Cristo. Inale tu neziziro bidëꞌ gutiëꞌ lëꞌë yaga cruzo, quie lëzin yedyinro guibá. Pero nëꞌëdiꞌ rniaꞌ leꞌe, ruecazin zi uzuro diꞌidzaꞌ ca mandado bë Cristo, porque chi biuzuro diꞌidzaꞌ ca mandado bë Cristo, lenaꞌ ruluꞌen quiero binaoro xnezëꞌ. \v 19 Pues banezile dyëꞌëdi tuzi Diuzi zu. Tahuen naꞌ banezile canaꞌ. Pero bigalaꞌadyiꞌle banezirë yaca taxiꞌibiꞌ tuzi Diuzi zu. Pues hasta tu rz̃iziyacan rdzebiyacan quie Diuzi. Pero laꞌacazi neziyacan tuzi Diuzi zu, biyeziꞌ Diuzi leyacan yeyoyacan guibá. \v 20 Pero pensari tondo yuꞌule. ¿Binezile diꞌidzaꞌ dachi rnëro chi inaro naoro xneza Cristo, naꞌ biuzuro diꞌidzaꞌ ca mandado bënëꞌ raꞌo? \v 21 Naꞌra blëꞌë Diuzi xuzixtaꞌoro Abraham benꞌ laxtaꞌo yëri nun quie danꞌ bzu Abraham ca diꞌidzaꞌ bëꞌlë Diuzi lëbëꞌ. Bzunëꞌ z̃iꞌinëꞌ Isaac lao ruꞌaba ca quie gun quie Diuzi lao laza bia guixiꞌ. \v 22 Pues claro nacan cabëꞌ bëlë Diuzi Abraham. Nun quie danꞌ bzu Abraham diꞌidzaꞌ ca mandado bë Diuzi lëbëꞌ, canaꞌ bluꞌen quie Abraham talicazi uzudyiꞌilënëꞌ Diuzi. \v 23 Canaꞌ uzu diꞌidzaꞌ con cabëꞌ rna lëꞌë guichi laꞌiya quie Diuzi cani: “Como danꞌ uzudyiꞌilë Abraham Diuzi, quie lenaꞌ blëꞌë Diuzi lëbëꞌ benꞌ laxtaꞌo yëri.” Canaꞌ guca una Diuzi rëbinëꞌ Abraham: “Nacaro amigo.” \p \v 24 Lëscanꞌ, claro nacan cala tu neziziro zu Diuzi, naꞌ ilëꞌënëꞌ raꞌo benꞌ laxtaꞌo yëri, yeziꞌnëꞌ raꞌo. Pero lëscanꞌ ruen zi uzuro diꞌidzaꞌ ca mandado ruenëꞌ raꞌo. \v 25 Canaꞌ bëlë Diuzi tu nigula gutiꞌ gusto quie lao Rahab dza naꞌte. Pues lënigula naꞌ gucalënëꞌ chopa benꞌ Israel, benꞌ bida balarazi denaꞌ ca naca yedyi quienëꞌ. Caora naꞌ bëꞌneꞌ lëjëꞌ posada quiejëꞌ. Bluꞌenëꞌ leyaquëꞌ ga zu neza ta yez̃unoyaquëꞌ lao yedyi yezaꞌjëꞌ balarazi, porque guꞌun rey quie yedyi naꞌ gutinëꞌ lëjëꞌ. Naꞌ caora guca dilalë benꞌ yedyi quie nigula naꞌ, len benꞌ Israel, caora naꞌ pte psela Diuzi nigula naꞌ len familia quienëꞌ, bigutiyaquëꞌ. \v 26 Pues cani nacan: Cati babero bichi be quiero luꞌu cuerpo quiero, canaꞌ banati cuerpo quiero, bira bisirve. Lëscanꞌ raꞌo, chi biuzuro diꞌidzaꞌ huero ca mandado rue Cristo raꞌo, nacaro ca quie benꞌ huati, bibi sirve inaro rnaoro xneza Cristo. \c 3 \s1 Reyaꞌalaꞌ gaparo cuidado cabëꞌ diꞌidzaꞌ hueꞌlëro benëꞌ \p \v 1 Bichaꞌ, gapale cuidado cabëꞌ ruele usëdile benëꞌ xtiꞌidzaꞌ Diuzi, porque nezile cabëꞌ hue Diuzi quie raꞌo benꞌ rusëdi. Nezile cati yeziꞌ Diuzi cuenda quiero, naꞌtera inaba Diuzi raꞌo chi bëro cuinro cabëꞌ psëdiro benëꞌ tula, cabëꞌ psëdirojëꞌ reyaꞌalaꞌ hueyaquëꞌ. \v 2 Yuguluro rquixiro, biruꞌelëro benëꞌ puro diꞌidzaꞌ dyaꞌa. Chi zu tu benꞌ birquixi, benꞌ biruꞌelë benëꞌ diꞌidzaꞌ mala, naquëꞌ benꞌ laxtaꞌo li, nezinëꞌ inabëꞌnëꞌ cuinnëꞌ. \v 3 Naꞌ iniaꞌ leꞌe chopa ejemplo. Cati rudzeꞌro freno ruꞌa caballo, canaꞌ ucaxorobaꞌ ta tzahuaꞌabaꞌ raꞌo ganꞌ reꞌenro tzioro. \v 4 Lëscanꞌ ulehue pensari ca naca quie yaca barco. Laꞌacazi nacan barco yela, laꞌacazi be fuerte rudyigan len, huaca usaꞌ benꞌ rusaꞌ len con tuzi yaga taꞌa daoꞌ ta tziolënëꞌn ga reꞌennëꞌ tzioguëꞌ. \v 5 Canaꞌ nacarë quie ludyiro. Nacan tu parte daoꞌ bicuꞌ cuerpo quiero, pero ruenan tazëla quiero. Lëscanꞌ canaꞌ nacarën quie tu guiꞌ daoꞌ. Laꞌacazi nacan guiꞌ daoꞌzi, taz̃e guixiꞌ yaga uzeinan. \v 6 Naca ludyiro ca quie guiꞌ reꞌ gabila. Tanto ruelëro ludyiro tamala udyiaguiꞌro benëꞌ, canaꞌ udyiaguiꞌro cuinro. Nun quie lenaꞌ quilon tazëdi gula quiero dza rdaro lao yedyi layu. \v 7 Huazaqueꞌ ucaxoro nutezi bia guixiꞌ, nutezi bguini, nutezi bëla. Pues hasta yaca bia yuꞌu luꞌu nisa huazaqueꞌ ucaxorobaꞌ. \v 8 Pero nunu saqueꞌ ucaxo ludyinëꞌ. Bicueza ludyiro quilon tamala quiero. Naca ludyiro ca quie lei bëla ta yudzu veneno ta udyiaguiꞌ benëꞌ. \v 9 Con tuzi ludyiro tzionlaꞌadyiꞌro Xuziro Diuzi, naꞌ udzeꞌdeꞌro laguedyiro, benꞌ bzalo Diuzi ca naquëꞌ cuinnëꞌ. \v 10 Tuzi ruꞌaro rero diꞌidzaꞌ huen tzionlaꞌadyiꞌro Diuzi, naꞌ reron diꞌidzaꞌ mala udzeꞌdeꞌro benëꞌ. Bichaꞌ bireyaꞌalaꞌ huele canaꞌ. \v 11 ¿Binezile ca naca ga ralo nisa? ¿Binezile biralo chopa cueꞌ nisa gacan nisa z̃ixi, naꞌ gacan nisa slaꞌ? \v 12 Bichaꞌ, rniaꞌ leꞌe: ¿Huazaqueꞌ cuia yaga hui taz̃ixi tula? Pues bisaqueꞌ. Lëscanꞌ, rniaꞌ leꞌe: ¿Huazaqueꞌ cuia lao luba bedzuliꞌ hui? Pues bisaqueꞌ. Lëscanꞌ ga ralo nisa, bisaqueꞌ gacan nisa z̃naꞌa, naꞌ gacan nisa z̃ixi. \s1 Ca reyaꞌalaꞌ huero chi tali rioñeꞌero quie xneza Cristo \p \v 13 Ca naca leꞌe, chi tali rioñeꞌele quie xneza Cristo, reyaꞌalaꞌ huele tahuen cuenda uluꞌen quie tali barioñeꞌele. Reyaꞌalaꞌ huele ca rue benꞌ rioñeꞌe, bihuele cuinle benꞌ z̃e. \v 14 Chi racaz̃ëꞌle laguedyile, naꞌ naca laxtaꞌole yaladyiꞌ. Chi puro cuinzile reꞌenle gaca tahuen quiele, naꞌ biinale rioñeꞌele quie xneza Cristo, porque yëꞌ rziꞌle binaca tali ca nale. \v 15 Chi huele canaꞌ, cala pensari quie Diuzi yuꞌule, denꞌ pensari quie benëꞌ, pensari quie xanꞌ taxiꞌibiꞌ. \v 16 Porque cati racaz̃ëꞌ benëꞌ laguedyiyaquëꞌ, cati reꞌenyaquëꞌ puro cuinziyaquëꞌ gaca tahuen, quie lenaꞌ gaca tazëdi huaca dilayaquëꞌ, gaca zë cueꞌ tamala. \v 17 Pero yaca benꞌ rioñeꞌe dyëꞌëdi quie xneza Cristo, lëjëꞌ sí, rnaoyaquëꞌ tuzi xneza Cristo, biyuꞌujëꞌ pensari mala. Nacayaquëꞌ benꞌ gaxo, benꞌ huen, benꞌ yuꞌu pensari, benꞌ reyëchiꞌlaꞌadyiꞌ laguedyi, benꞌ rguixogueꞌ dyëꞌëdi ca nacan, benꞌ rda du guicho du laꞌadyiꞌ. \v 18 Con nu benꞌ rguilo ta cuëchi laxtaꞌo benëꞌ chizi, huaca huen quiejëꞌ lao Diuzi, ruejëꞌ ca reꞌen Diuzi huejëꞌ. \c 4 \s1 Bireyaꞌalaꞌ taro cabëꞌ rda yaca benꞌ nitaꞌ lao yedyi layu \p \v 1 ¿Gaz̃i zaꞌ ralo yelaꞌ huedila quiele? Pues zaꞌ ralon nun quie pensari mala yuꞌu luꞌu guicho laxtaꞌole. Lenaꞌ runën leꞌe luꞌu guicho laxtaꞌole rdale rdilalële laguedyile. \v 2 Leꞌe reꞌenle ta de quie laguedyile, pero como binacan quiele, naꞌra rutile laguedyile cuenda siꞌle ta de quienëꞌ. Rzaꞌlaꞌadyiꞌle ta de quie laguedyile, pero como biden quiele, naꞌra rzulaole rdilale. Bide ta rdzioguele como danꞌ birnabalen lao Diuzi. \v 3 Chi inabalen lao Diuzi, bibi gunnëꞌ leꞌe, porque danꞌ biyuꞌule pensari dyaꞌa inabalen. Yuꞌule pensari ta huele ta rnazin quiele. \v 4 Leꞌe bireꞌenle inaole tuzi xneza Diuzi. ¿Binezile chi huelële tuz̃e benꞌ rudie xneza Diuzi, naꞌ nacale enemigo quie Diuzi? Nutezi benꞌ reꞌen huelë tuz̃e benꞌ rudie xneza Diuzi, naꞌra banaca benꞌ naꞌ enemigo quie Diuzi. \v 5 Quie lenaꞌ rnën lëꞌë guichi laꞌiya quie Diuzi cani: “Lega nedyëꞌë Diuzi Bichi Be quienëꞌ, bdzeꞌnëꞌ lënëꞌ luꞌu guicho laxtaꞌoro.” \v 6 Canaꞌ taz̃e racalë Diuzi raꞌo. Lenaꞌ rguixogueꞌn lëꞌë guichi laꞌiya quie Diuzi caniga: “Bireꞌen Diuzi ca rue benꞌ rue z̃e cuine, pero reyëchiꞌlaꞌadyiꞌ Diuzi yaca benꞌ nao xnezëꞌ du guicho du laꞌadyiꞌ.” \v 7 Quie lenaꞌ reyaꞌalaꞌ uzule diꞌidzaꞌ dyëꞌëdi ca na Diuzi leꞌe. Chi bihueꞌle lato inabëꞌ xanꞌ taxiꞌibiꞌ leꞌe, canaꞌ usanlaꞌadyiꞌn leꞌe yez̃unona. \v 8 Ulehuelë Diuzi tuz̃e, canaꞌ huelë Diuzi leꞌe tuz̃e. Leꞌe, benꞌ napa dulaꞌ xquia, reyaꞌalaꞌ usanlaꞌadyiꞌle pensari mala quiele. Leꞌe, benꞌ reꞌen inao chopa neza, ulehue pensari bi neza inaole. \v 9 Huele pensari ca bayëchiꞌ raca quiele nun quie dulaꞌ xquia quiele. Biuz̃idyile ca ruele. Pues reyaꞌalaꞌ cuedyile gacale bayëchiꞌ. Bisule alegre. Pues reyaꞌalaꞌ cueꞌle chizi yeyuele pensari cabëꞌ raca quiele. \v 10 Ulequitzu z̃ibile lao Diuzi, naꞌra huenëꞌ leꞌe benꞌ z̃e. \s1 Bireyaꞌalaꞌ inëbiz̃oro quie laguedyiro \p \v 11 Bichaꞌ, bireyaꞌalaꞌ inëbiz̃ole mala quie laguedyile. Chi inëbiz̃ole quie laguedyile, ruen quiele rnëbiz̃ole quie ley pcaꞌn Diuzi lao naꞌa Moisés. Chi inëbiz̃ole quie ley naꞌ, naꞌ babële cuinle benꞌ rnabëꞌra quie lao ley naꞌ. Pero cabëꞌ reyaꞌalaꞌ huele, reyaꞌalaꞌ uzule diꞌidzaꞌ cabëꞌ rna lao ley naꞌ, \v 12 porque tuzi benꞌ zu, benꞌ pcaꞌn ley, benꞌ naca benꞌ rnabëꞌ. Lëlëbëꞌ ute uselanëꞌ benëꞌ, o chi iseꞌelëꞌ benëꞌ lao guiꞌ gabila. ¿Pero nuz̃i naca leꞌe reꞌenle inëbiz̃ole quie laguedyile? \s1 Bineziro bi ta zaꞌ gaca quiero uxe \p \v 13 Ulezënaga leꞌe benꞌ rnë: “Naꞌa, uxe, saꞌro tzioro yedyi tula tzasuro tu iza huero negocio huero gan.” \v 14 Pero nica nezile bi ta zaꞌ gaca quiele uxe. Quie lenaꞌ inabaꞌ leꞌe, ¿cabiz̃i naca quiero dza rdaro lao yedyi layu? Pues naca quiero ca quie tu beo lasi tzadicaꞌ reyulan. \v 15 Pero reyaꞌalaꞌ inale cani: “Chi reꞌen Diuzi, huazuro lao yedyi layu, huero bi dyin reꞌenro huero.” \v 16 Pero leꞌe, lega raxele huele cuinle benꞌ z̃e cabëꞌ rnële. Binacan huen ca ruele ruele cuinle benꞌ z̃e. \v 17 Chi leꞌe nezile huele tahuen, naꞌ biruelen, lenaꞌ nacan xquia quiele. \c 5 \s1 Ni rguixogueꞌn cabëꞌ naca quie benꞌ uñaꞌa \p \v 1 ¡Ulezënaga dyëꞌëdi cabëꞌ naca quie benꞌ uñaꞌa! Reyaꞌalaꞌ cuedyiyaꞌyaquëꞌ quie tamala zaꞌ quieyaquëꞌ yedzagalaoyaquëꞌ. \v 2 Ca naca yelaꞌ uñaꞌa quieyaquëꞌ, huabiaguiꞌn gudzon itabon. Lëscanaꞌ nu z̃abajëꞌ dyaꞌa, huatabon gao biazidzo len. \v 3 Lëscanaꞌ oro plata quiejëꞌ, huabiaguiꞌna gaca ditoguen. Uluꞌen ca tamala bëjëꞌ bëlëjëꞌ benꞌ yëchiꞌ. Lenaꞌ huen quiejëꞌ ca quie benꞌ z̃uba laguiꞌ, uzeinan leyaquëꞌ. Baptupajëꞌ yelaꞌ uñaꞌa quiejëꞌ naꞌadza cati baruen bago iyudyi yedu quie yedyi layu. \v 4 ¡Leꞌe ulezënaga! Rbedyi yaca benꞌ rue dyin quiejëꞌ, porque reziꞌjëꞌ cosecha quieyaquëꞌ, naꞌ racayaquëꞌ ziꞌ, pero birguiz̃uyaquëꞌ leyaquëꞌ. Lenaꞌ raona leyaquëꞌ xquia lao Diuzi. Naꞌra Diuzi rnabëꞌnëꞌ guibá, rnabëꞌnëꞌ lao yedyi layu, banezinëꞌ cabëꞌ rusaca benꞌ uñaꞌa yaca benꞌ rue dyin quieyaquëꞌ. \v 5 Ganꞌ ni lao yedyi layu, puro de lujo reꞌenyaquëꞌ. Rzaꞌlaꞌadyiꞌyaquëꞌ tuz ta rnan quie cuerpo quiejëꞌ. Ruejëꞌ baneza cuinziyaquëꞌ. Ruzëniꞌ cuinyaquëꞌ cabëꞌ reꞌeni bëdyihuaga. Baruen bago dza hue Diuzi leyaquëꞌ castigo gatiyaquëꞌ ca rati bëdyihuaga. \v 6 Mandado quiejëꞌ aochuguli yaca benꞌ rnabëꞌ ta gutijëꞌ benꞌ bibi tamala bë, benꞌ birzaqueꞌ hue defender cuine. \s1 Reyaꞌalaꞌ cuezaro dyëꞌëdi dza yeguida Cristo, hueꞌlëro Diuzi diꞌidzaꞌ \p \v 7 Pero leꞌe bichaꞌ, reyaꞌalaꞌ cuezale dyëꞌëdi dza cati yeguida Cristo lao yedyi layu. Naca quiero ca quie benꞌ rue dyin guixiꞌ. Rbezanëꞌ yelaꞌ nisa yo, naꞌra gazanëꞌ rbezanëꞌ dyëꞌëdi yeziꞌnëꞌ cosecha ca naca ta rdzioguenëꞌ. \v 8 Lëscanꞌ leꞌe, reyaꞌalaꞌ cuezale dyëꞌëdi huele tuzi pensari, porque baruen bago dza yeguida Jesucristo lao yedyi layu. \v 9 Bichaꞌ, biinële contra laguedyile, porque huachugubëꞌ Diuzi leꞌe chi inële contra laguedyile. Naca Diuzi benꞌ ichugubëꞌ quiero yuguluro. Ilëꞌëtiꞌzi nerdziogue idyin dza huenëꞌ juicio lao yedyi layu. \v 10 Bichaꞌ, cabëꞌ bë benꞌ profeta, benꞌ ulio Diuzi, benꞌ udixogueꞌ xtiꞌidzëꞌ dza naꞌte, bezueyaquëꞌ bedzagalaoyaquëꞌ, canaꞌ reyaꞌalaꞌ huele leꞌe. \v 11 Pues neziro huelaꞌiya Diuzi nu benꞌ rzue redzagalao, benꞌ biusan xneza Cristo. Babele cabëꞌ bë Job, benꞌ unitaꞌ tiempote. Dyëꞌëdi uzuenëꞌ bedzagalaonëꞌ. Lëscanꞌ nezile cabëꞌ gucalë Diuzi lëbëꞌ, bro quienëꞌ huen. Lenaꞌ ruluꞌen reyëchiꞌlaꞌadyiꞌ Diuzi benëꞌ, reꞌennëꞌ gacalënëꞌ raꞌo. \p \v 12 Nacan belao cabëꞌ rniaꞌ leꞌe ni, bichaꞌ. Biugunle ta dyia guibá, biugunle ta de lao yedyi layu. Biugunle Diuzi con ganzi. Bisiꞌle benëꞌ yëꞌ. Dulaꞌadyiꞌle inale: “Huazaqueꞌ”, dulaꞌadyiꞌle inale: “Bisaqueꞌ”. Naꞌra bihue Diuzi xquia quiele. \p \v 13 Chi nu leꞌe redzagalaole, reyaꞌalaꞌ ulidzale Diuzi hueꞌlënëꞌ diꞌidzaꞌ. Chi nu leꞌe sule contento, reyaꞌalaꞌ gulale alabanza. \v 14 Chi nu leꞌe raca z̃hueꞌle, reyaꞌalaꞌ guëz̃ile guida benꞌ napa dyin quie benꞌ nao xneza Cristo ta ulidzajëꞌ Diuzi ga dele ilëpiyaquëꞌ leꞌe aceite rzëtoyaquëꞌ lao Jesucristo. \v 15 Naꞌra cati ulidzayaquëꞌ Diuzi hueꞌlëyaquëꞌ lëbëꞌ diꞌidzaꞌ du guicho du laꞌadyiꞌyaquëꞌ, caora naꞌ iyacale yeyue Diuzi leꞌe. Chi bële xquia, hueziꞌz̃e Diuzi dulaꞌ xquia quiele. \v 16 Quie lenaꞌ reyaꞌalaꞌ ixubalëpile lao laguedyile, benꞌ nao xneza Cristo, chi bële xquia. Lëscanꞌ reyaꞌalaꞌ ulidzale Diuzi inabalenëꞌ gacalënëꞌ laguedyile, benꞌ nao xneza Cristo, cuenda sule huen. Huacalëcazi Diuzi nu benꞌ huen, benꞌ hueꞌlë lëbëꞌ diꞌidzaꞌ du guicho du laꞌadyiꞌ. \v 17 Bigalaꞌadyiꞌle ca guca quie benꞌ profeta Elías. Guquëꞌ benëꞌ ca raꞌo. Pero caora unabanëꞌ Diuzi du guicho du laꞌadyiꞌnëꞌ ta bihuen nisayo, naꞌra tzona iza yu gatzo biben nisayo. \v 18 Ude naꞌ benabanëꞌ lao Diuzi ta huen nisayo, naꞌra belaꞌ nisayo, beziꞌyaquëꞌ cosecha quieyaquëꞌ. \p \v 19 Naꞌra rniaꞌ leꞌe bichaꞌ. Chi nu laguedyile, benꞌ nao xneza Cristo, bapsanlaꞌadyiꞌnëꞌ xneza Cristo, reyaꞌalaꞌ gacalëlenëꞌ ta yenaohuëꞌ xneza Cristo tatula. \v 20 Reyaꞌalaꞌ inezile chi gacalële benꞌ psanlaꞌadyiꞌ xneza Cristo ta yenaohuëꞌ xneza Cristo tatula, babële tahuen ta bicuiaguiꞌnëꞌ bira inaohuëꞌ neza tula, neza zio gabila. Lëscanꞌ nun quie gucalëlenëꞌ, huaziꞌz̃e Diuzi dulaꞌ xquia quie benꞌ naꞌ, laꞌacazi napëꞌ xquia z̃e. Amén.