\id MRK \h San Marcos \toc1 Widi'zh nazhon che'n Jesukrist, kwa'n mizobni' Mark \toc2 San Marcos \toc3 Mr. \mt1 Widi'zh nazhon che'n Jesukrist, kwa'n mizobni' Mark \c 1 \s1 Juan xa' nililëi' men le'n nits \r (Mt. 3:1-12; Lc. 3:1-9, 15-17; Jn. 1:19-28) \p \v 1 Se' nguzublo widi'zh nazhon che'n Dios por Jesukrist, Me nak Xga'n Dios. \v 2 Lo yech che'n profet Isaías, tu xa' midi'zh por Dios chi tiemp, se' nzhab: \q1 Biwi', nzhab Dios lo Xga'n Me, dilant lol xëla tu xa' di'zh por Lu, \q1 par kuxkwa' xa' nez dedal. \q1 \v 3 Lo yuo bizh, naye di'zh xa' re' lo rë men: \q1 “Bizuxkwa' go nez che'n Dios, \q1 nali laka bile' go nez ro che'n Me.” \m \v 4 Kuze' nguio Juan le'n yuo bizh, nililëi' Juan men le'n nits, nu nzhab Juan: \p ―Bila' go rë kwa'n gat lë' nak go, orze' goklëi' go par lu' go, walika mila' go kwa'n nak go, nes par che' Dios rë kwa'n nzë'b xki go. \p \v 5 No rë men xa' nzë lazh men Judea, kun rë men yezh Jerusalén, ngwa bixa' lo Juan, ngwaxo'bdol bixa', orze' mililëi' Juan bixa' le'n you' Jordán. \v 6 No xab Juan nakxao' yich che'n kamey, mbaino nazi' tu yid laxto' xa'; no kwa'n nzhao xa' nak rë ma nela xanch ga' no mizhin ser. \v 7 No se' kidi'zh Juan widi'zh che'n Dios, nzhab Juan: \p ―Xa' nzadkë ticha más tsak xa' lon; no ni gat ñal da, zi' xa' da nela tu mos ga'. \v 8 Na mililëi' go kun nits, per xa' nzë re' li'lëi' go kun Sprit che'n Dios. \s1 Juan mililëi' Jesús le'n nits \r (Mt. 3:13-17; Lc. 3:21-22) \p \v 9 Le'n rë ngubizh ze' nguro' Jesús yezh Nazaret, kwa'n ña'n lo yuo che'n men Galilea, par li'lëi' Juan Me you' Jordán, \v 10 no or nguro' Jesús le'n nits, une Jesús mixa'l lo yibë', no ngula Sprit che'n Dios yek Me nela tu palom ga'. \v 11 Lë'chi nguro' tu widi'zh lo yibë' kwa'n nzhab: \p ―Lu Xga'na xa' nazhi' da; nizak laxto'n por Lu. \s1 Ngokla Mizhab ngakide Jesús \r (Mt. 4:1-11; Lc. 4:1-13) \p \v 12 Orze' tuli mbi'y Sprit che'n Dios Jesús le'n yuo bizh. \v 13 Ze' nguio Me cho' ngubizh no cho' yë'l xid rë ma nazhe'b kwa'n nzho dan; ze' plo ngokla Mizhab ngakide Jesús, no lë' rë ganj che'n Dios miza' kwa'n naki'n Jesús. \s1 Nguzublo Jesús kile' zhi'n nazhon che'n Xuz Me Dios \r (Mt. 4:12-17; Lc. 4:14-15) \p \v 14 No or nzho Juan lizhyi'b, nguiubre Jesús par lazh men Galilea, plo kidi'zh Me widi'zh nazhon che'n Dios par ne men xmod yo men plo nile' Dios mandad, \v 15 nzhab Me: \p ―Mizhin la zhë ne men xmod gak men, men che'n Dios; kuze' bila' go rë kwa'n gat lë' nak go, no wayila go widi'zh nazhon re'. \s1 Ngurezh Jesús primer men che'n Me \r (Mt. 4:18-22; Lc. 5:1-11) \p \v 16 No tu ngubizh dub nzhaded Jesús ro' lagún kwa'n ña'n lazh men Galilea, ze' une Me rop wech xa' re', Simón no Ndres; kigubi bixa' yex le'n nits par zen bixa' mbël, porke kure' zhi'n che'n bixa', \v 17 orze' nzhab Jesús: \p ―Di'kë go ticha, porke dizde nal, len, lë' go kan men lugar di mbël. \p \v 18 No tuli nzhakë bixa' tich Jesús or mbin bixa' kure', mila' bixa' yex che'n bixa'. \v 19 No xche'p dilant ze' une Jesús Jakob xga'n Zebedeo, no wech xa' Juan, rop xa' re' nzob le'n bark, kizuxkwa' bixa' yex che'n bixa', \v 20 orze' tuli ngurezh Jesús bixa', mila' bixa' Zebedeo xuz bixa' le'n bark kun rë mos che'n xa', no lë' bixa' nzhakë tich Jesús. \s1 Tu miyi' nzho tu mbi mal laxto' \r (Lc. 4:31-37) \p \v 21 Or mizhin bixa' yezh Capernaúm, zhë kwa'n nayi' kë rë men Israel zhi'n, nguio Jesús le'n yo' plo nitse'd bixa' widi'zh che'n Dios, orze' nguzublo kilu' Me widi'zh che'n Dios lo rë men nzhin ze'. \v 22 Xe mia'n rë men ze' tuli por kwa'n kilu' Jesús, porke kidi'zh Me nela men nile' ka mandad ga', no tlë't nela rë men xa' nilu' leye. \v 23 Lë'chi ze' nzo tu miyi', nzho tu mbi mal laxto', naye nguru'zhië miyi' re', nzhab xa': \p \v 24 ―¿Kwan nizakal kun no, Jesús kwa'n nzë Nazaret? ¿Chi nzël par lo'xal no? ¡Na nane ka cho lu, Lu nak xa' Nazhon che'n Dios! \p \v 25 Orze' nzhab Jesús: \p ―¡Kiex, bitsao' ro'l, no guro' laxto' miyi' re'! \p \v 26 Orze' mile' mbi mal ze' mikao miyi' re', no nguru'zhyëi naye, orze' nguro'tine. \v 27 Rë men xe mia'n por kwa'n ngok re', mbaino kidi'zh bixa': \p ―¿Kwan kure'? Kwa'n mile' xa' ba' nilu', lë' xa' nak tu xa' walika nile' mandad, porke, ¡haxta nu rë mbi mal nzhon ro' xa'! \p \v 28 Orze' nayen laka nguxo'b di'zh, rë kwa'n nile' Me, rë yezh kwa'n nzhin naka'n lazh men Galilea. \s1 Miliyak Jesús xna'zha'p Simón \r (Mt. 8:14-15; Lc. 4:38-39) \p \v 29 No or nguro' Me le'n yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios, tuli nzha Me par lizh Simón plo nak ska lizh Ndres, no Jakob kun Juan nzha kun lë' Me. \v 30 No lë' xa'zha'p Simón nax kun xlë', orze' lwega' nzhab bixa'i lo Jesús. \v 31 Orze' nguzubi Jesús, nguzen Me ya' xa' una' re' par ngwaxche xa', orze' tuli nguro' xlë' xa', mbaino lë' xa' miza' kwa'n ndao rë xa' re'. \s1 Miliyak Jesús nayax men nzhakne \r (Mt. 8:16-17; Lc. 4:40-41) \p \v 32 No mizhël la lyuo ngwa'z la ngubizh, rë xa' yezh ze' ngwanu rë men nzhakne, no rë xa' kwa'n nzho mbi mal laxto' lo Jesús par yak bixa'. \v 33 Rë bixa' migwa' ro' yo' plo nzo Jesús, \v 34 orze' miliyak Jesús nayax rë xa' nizak rë lo yalyizh, no ngulo' Me mbi mal laxto' nayax men, per nangala't Jesús ngadi'zh rë mbi ze', porke nzhakbe'i cho nak Jesús. \s1 Milu' Jesús widi'zh che'n Dios lo rë men yezh Galilea \r (Lc. 4:42-44) \p \v 35 No xtu riyë'l, garzi'l laka, nakao ra'; nguro' Jesús par nzhadi'zh Me tu lad lo Dios plo yent cho nak. \v 36 No Simón kun rë xa' nzo kun lë' xa', nzhakwa'n bixa' Jesús, \v 37 no or une bixa' plo nzo Me, nzhab bixa' lo Me: \p ―Rë men re' kizikwa'n go. \p \v 38 Orze' nzhab Jesús: \p ―Cha'o nzha be rë yezh kwa'n ña'n gax re', par dizha widi'zh nazhon che'n Dios rë ze'; par kuze' ka nzhala re'. \p \v 39 Orze' nkizë Jesús rë yezh kwa'n ña'n lazh men Galilea, par ngwalu' Me widi'zh che'n Dios le'n rë yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios, mbaino ngulo' Me rë mbi mal laxto' rë men. \s1 Miliyak Jesús tu men xa' nizak yalyizh kwa'n lë lepra \r (Mt. 8:1-4; Lc. 5:12-16) \p \v 40 No ze' nguzubi tu men lo Jesús, xa' re' nizak yalyizh kwa'n lë lepra, no nguzuxib xa' re' par mina'b xa' lo Jesús, nzhab xa': \p ―Chi lë'o nzhaklai, gak liyak go da. \p \v 41 Dox milats laxto' Jesús xa' re', orze' migal Me xa', mbaino nzhab Me: \p ―Nzhaklan yakal; lë'l miakla. \p \v 42 No tuli mitlo yalyizh ze', mimbe xa'. \v 43 No ngulunez Jesús xa', per dox nzhab Me lo xa': \p \v 44 ―Biwi', yent cho lo gable, nab tsa wa lo ngulëi' par ne xa'i, no biza' gon kwa'n nzobni' lo ley kwa'n mila' Dios lo Muisés por yalyizh che'nal kwa'n miak ba', par gon xtu mene. \p \v 45 Per miyi' re', laore nguro' xa' nez, tuli ka mixo'bdi'zh xa'i, orze' rë plo mire'che, kuze' nangaktra' ngayo Jesús rë yezh dub niwi' men. Por kuba' mia'n Me plo yent cho nak, per ni kun ter, rë plo nguro' men, nzha bixa' lo Jesús. \c 2 \s1 Miliyak Jesús tu xa' nagakt win \r (Mt. 9:1-8; Lc. 5:17-26) \p \v 1 Nded pla ngubizh, nguiubre Jesús xtu wëlt yezh Capernaúm, no mbin rë men lë' Jesús nzho la yo', \v 2 orze' lwega' dox men migan ze', haxta yentra' plo kwin bixa', haxta ni ro' yo' nagaktra' kwin bixa'; mbaino midi'zh Jesús widi'zh che'n Dios lo bixa'. \v 3 Ze' mizhinu tap miyi' tu men nzhakne, tu xa' nagakt win. \v 4 No por nagakt yo bixa' plo nzo Jesús por tanta men, kuze' nkili bixa' yek yo' par michil bixa'i par ngok mila bixa' miyi' re' nali laka plo nzo Jesús dub nax xa' lo kwa'n. \v 5 Or une Jesús dox ñila bixa' Me, kuze' nzhab Jesús lo xa' nagakt win re': \p ―Xga'na, lë' rë kwa'n nzë'b xkil mizhe' la lo Dios. \p \v 6 Per ze' nzob pla rë xa' nilu' ley, mile' bixa' xigab: \v 7 “¿Chon midi'zh xa' ba' sa'? ¡Midi'zh xa' kwa'n nayi' par lo Dios, porke yent cho men gak che' kwa'n nzë'b xki xtu men! ¡Nabtsa Dios gak le'i!” \v 8 No lwega' ngwanu laxto' Jesús cho xigab kile' bixa', kuze' nzhab Jesús lo bixa': \p ―¿Chon kile' go xigab sa' le'n laxto' go? \v 9 ¿Kwan más jwals gapa lo xa' nzhakne rë? ¿Chi gapa: “Rë kwa'n nzë'b xkil, mizhe' la lo Dios”, o gapa: “Waxche, gulits kwa'n naxal lo, no guzë”? \v 10 Nal par ne go, na nak Xga'n Dios mbaino nak da tu men yizhyuo, no mile' Dios mandad da par che'n rë kwa'n nzë'b xki men lo Dios —kuze' nzhab Jesús lo xa' nagakt win re'―, \v 11 lol nin, waxche, gulits kwa'n ngo'tal lo, bizë lizhal. \p \v 12 Orze' tuli ngwaxche miyi' re', no ngulits xa' kwa'n ngo't xa' lo, no ña xa', xe niwi' rë men nzhin ze', mbaino kidi'zh bixa': “¡Dox nazhon Dios!” No nzhab bixa': “¡Lalta' gat ne be tu kure'!” \s1 Jesús ngule Leví par gak xa' men che'n Me \r (Mt. 9:9-13; Lc. 5:27-32) \p \v 13 Orze' nguro' Jesús par ngwa Me xtu wëlt, ro' lagún kwa'n ña'n lazh men Galilea; orze' migan tu bëd men lo Jesús, no ze' nguzublo kilu' Me widi'zh che'n Dios lo bixa'. \v 14 No or nzhaded Me ze', une Me Leví xga'n Alfeo nzob plo nzhax dimi che'n gobier Roma. Orze' nzhab Jesús lo xa': \p —Di'kë ticha. \p Lë'chi tuli nzhakë xa' tich Jesús. \s1 Jesús milu' chon nzhao Me kun rë xa' gat nzhont ley che'n Muisés \p \v 15 Uzhëla di orze', nzob Jesús lo mes lizh Leví, kiyao Me kun nayax xa' nikan dimi che'n gobier Roma, no kun rë xa' gat nzhont ley; kiyao rë bixa' kun Jesús mbaino kun rë men che'n Me, no dox la nayax xa' nzhakë tich Jesús nzhin ze'. \v 16 Per or une rë men nilu' ley kun rë men fariseo, lë' Jesús kiyao kun rë xa' gat nzhont ley no kun rë xa' nikan dimi che'n gobier Roma, orze' nzhab bixa' lo rë men che'n Jesús: \p ―¿Chon kiyao xa' nitse'd go, kun rë men gat nzhont ley che'n Dios, mbaino kun rë xa' nikan dimi che'n gobier Roma? \p \v 17 Or mbin Jesús kure', nzhab Me: \p ―Rë xa' wen, gat naki'nt xa' doctor; sino ke nab tsa xa' nzhakne naki'n doctor; porke nangaxë'lt Dios da lo rë men yent kwan nak lo Dios; Dios mixë'l da lo rë men xa' nzë'b xki lo Dios. \s1 Jesús milu' xmod zo men xlats men or na'b men lo Dios \r (Mt. 9:14-17; Lc. 5:33-39) \p \v 18 No ngol tu ngubizh nzo xlats pla rë men che'n Juan xa' nili'lëi' men le'n nits, no pla rë men fariseo, par kina'b bixa' lo Dios, kuze' ngwa pla rë xa' plo nzo Jesús, mina'bdi'zh bixa' lo Me, nzhab bixa': \p ―Rë men che'n Juan mbaino rë men che'n rë xa' fariseo nizo bixa' xlats bixa' or nina'b bixa' lo Dios, per rë men che'nalse, gat nizot bixa' xlats bixa'. \p \v 19 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Taxa plo gon go, zo men xlats men lo jwandang, dub nzo xa' disposad ze'? \v 20 Per or yalo jwandang or bi disposad, orze'se lë' bixa' zo xlats. \v 21 Yent cho kë' rremiend tu bistid go'x kun tlë' lar kub, porke lë' lar kub nido'p no nichëze bistid go'x, orze' más nakap nzhake. \v 22 No yent cho ko vin nax le'n tu pump go'x, porke lë'i chëz pump go'x, orze' zu't rope. Más wen ko men vin nax le'n pump kub. \s1 Jesús nile' mandad zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n \r (Mt. 12:1-8; Lc. 6:1-5) \p \v 23 Tu ngubizh nzhaded Jesús tu plo nzhi'b triu, zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n. Orze', nguzublo rë men che'n Me kikib do che'ne, no kiyao bixa'i. \v 24 no ze' nzhin pla men fariseo, nzhab lo Jesús: \p ―Biwi', ¿chon kile' rë men che'nal kuba', zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n? \p \v 25 Per nzhab Jesús: \p ―¿Taxa, chi nagat go'l go kwa'n mile' Dabi tu wëlt, lë' xa' no rë men che'n xa', or niyent kwa'n gao bixa' no dox nila'n bixa'? \v 26 Orze' miye laxto' xa' nguio xa' le'n yo' che'n Dios or nak Abiatar ngulëi' ro; ndao xa' pan kwa'n nab tsa ngulëi' nzhak nzhao; no nu rë men che'n xa' miza' xa'i ndao. \p \v 27 No nu nzhab Jesús: \p ―Zhë kwa'n nile' men diskans; Dios nguloi par ya men wen, no nangagot Diose par zakzi men por nile' xa' be's xigab. \v 28 Kuze', na, Xga'n Dios, mbaino nak ska da tu men yizhyuo, no na nile' mandad zhë re'. \c 3 \s1 Miliyak Jesús tu men mibizh ya' \r (Mt. 12:9-14; Lc. 6:6-11) \p \v 1 No xtu wëlt nguio Jesús le'n yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios; no ze' nzo tu miyi' xa' mibizh ya'. \v 2 Xe kila'ch bixa' par nabei chi lë' Jesús liyak miyi' ze' zhë re', nes par gak kë' bixa' kixu' Jesús lo rë xa' nak zhi'n. \v 3 Orze' nzhab Jesús lo miyi' xa' mibizh ya' re': \p ―Watso, guzo garol sao' rë. \p \v 4 Mbaino nzhab Jesús lo rë más xa' nzhin ze': \p ―¿Kwan nzhab ley che'n Muisés gak le' met, zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n? ¿Chi tu kwa'n wene o tu kwa'n nakape? ¿Chi gaknu be tu men par nagat xa', o la' be gat xa'? \p Per yent cho ngakab, xe mia'n bixa'. \v 5 Lë'chi miëk Jesús nayi', miwi' Me lo rë men nzhin naka'n ze', mbaino miwin laxto' Me por tanta mal laxto' bixa'; orze' nzhab Me lo miyi' ze': \p ―Bitsiga' ya'l. \p No mitsiga' miyi'y, mbaino uni wene, \v 6 per or nguro' rë men fariseo al tich, orze' midi'zh bixa' kun rë men che'n Herodes, par xmod gut bixa' Jesús. \s1 Tu bëd men nzhakë tich Jesús \p \v 7 Orze' nguiubchi Jesús kun rë men che'n Me, par nzha Me ro' lagún kwa'n ña'n lo yuo che'n men Galilea. No nayax men Galilea, mbaino tu bëd men xa' nzë lazh men Judea, nzhakë bixa' tich Jesús. \v 8 No nu rë xa' nzë Jerusalén, kun rë xa' nzë lazh men Idumea, kun más rë xa' nzë xtu ro' you' Jordán, no haxta rë xa' nzë naka'n plo ña'n yezh Tiro no Sidón; rë men re' miza plo nzo Jesús, par gon bixa' rë kwa'n nile' Me. \v 9 Kuze' mile' Jesús mandad rë men che'n Me, par list yi'dnu bixa' tu bark, por tanta men, par nakotip men Me, \v 10 porke dox men miliyak Jesús, kuze' rë xa' nzhakne nila' kobi bixa' Jesús par gal bixa' ta' Jesús. \v 11 Mbaino rë men xa' nzho mbi mal laxto' re', or une bixa' Jesús, ngo't kuslo bixa' lo Me, orze' nguruzhië bixa', nzhab bixa': “¡Lu nak Xga'n Dios!” \v 12 Per mile' Jesús mandad nadi'zhtra' bixa' cho nak Me lo rë men. \s1 Ngule Jesús tu dusen men che'n Me, rë xa' le' mandad nela lë' Me \r (Mt. 10:1-4; Lc. 6:12-16) \p \v 13 Orze' nkili Jesús yek tu lom, dizde ze' ngurezh Me cho xa' gak men che'n Me, orze' nguzubi bixa' lo Me. \v 14 Xid rë xa' ze' ngule Me tu dusen xa' kizë kun lë' Me, no par xë'l Me bixa', yadi'zh bixa' widi'zh che'n Dios lo rë men, \v 15 mbaino par le' bixa' mandad, ro' rë mbi mal laxto' rë men. \v 16 No dub tu dusen bixa' lë se': Simón, xa' nzhab Jesús lë Per; \v 17 no rop wech Jakob kun Juan, xga'n Zebedeo, xa' kwa'n ngulu'lë Jesús, Boanerges (widi'zh re' gab: Xga'n nguzi'); \v 18 no Ndrés, mbaino Lip, no Bartol, no Mateo, mbaino Max, no xtu Jakob xga'n Alfeo, kun Tadeo, mbaino Simón xa' nzë xid men Kananist, \v 19 no nu Judas Iscariote, xa' chi Jesús lo rë men xa' gut Me. \s1 Nzhab men, lë' Jesús nile' rë kwa'n por Mizhab \r (Mt. 12:22-32; Lc. 11:14-23; 12:10) \p \v 20 Or mizhin Jesús le'n tu yo' kun rë men che'n Me, orze' dox men migan xtu wëlt plo nzo Me, no por tanta men, haxta ni nangakt ngao Me kun rë men che'n Me. \v 21 Or mbin rë melizh Jesús kure', orze' ngokla bixa' ngazen bixa' Jesús, porke mile' bixa' xigab, pas nzhak miyizh xa' re'. \v 22 No nzë pla xa' dizde Jerusalén, xa' nilu' ley kwa'n mila' Dios lo Muisés, nzhab bixa': \p —Lë' Beelzebú, mizhab xa' nile' mandad lo rë mbi mal, nile' nigo' miyi' re', rë mbi mal laxto' rë men. \p \v 23 Orze' ngurezh Jesús rë xa' nilu' ley ze', par midi'zh Me kun kwent lo bixa', nes par zobyek bixa'i, nzhab Me: \p ―¿Xmod ko' Mizhab, xtu tsa' mbi mal xa', laxto' men? \v 24 Chi tu yezh men nidil kun mis rë men che'n xa', orze' lë' bixa' lox. \v 25 No chi dil mis men nzho tutsa yo', tu xa' kun xtu xa', lë' bixa' lox. \v 26 No chi dil Mizhab kun mis rë mbi mal che'n xa', lë' bixa' lox; orze' yentra' kwan gak le' xa'. \v 27 No lizh tu miyi' xa' dox nzhak nidil, nagakt yo men par li'wa'n men rë kwa'n kinu xa'. Par gak liwa'n men che'n xa', naki'n galo laka li'b xa'. \v 28 Walika kwa'n nin lo go re': Rë kwa'n gat lë' nile' men lo Dios, no rë kwa'n gat lë' nidi'zh men por Dios; rëi che' Dios. \v 29 Per xa' nidi'zh gat lë' por Sprit che'n Dios, nayotra' zhe' che'n xa', lë' xa' nzë'b xki lo Dios par dubta'. \p \v 30 Kure' nzhab Jesús, porke lë' bixa' nidi'zh: “Lë' Jesús kinu mbi che'n Mizhab.” \s1 Xna' Jesús no rë wech Me \r (Mt. 12:46-50; Lc. 8:19-21) \p \v 31 Orze' mizhin xna' Jesús kun rë wech Me, al tich nzo bixa', orze' mixë'l bixa' gavis ya Jesús lo bixa'. \v 32 No dub kidi'zh Jesús lo rë xa' nzhin naka'n lo Me, lë'chi nzhab tu rë xa' ze': \p ―Lë'o; lë' xna' go no rë wech go, nzhin al tich; lë' bixa' kibezh go. \p \v 33 Orze' mikab Jesús: \p ―¿Cho xa' nak xna'n, no rë wecha? \p \v 34 Orze' miëk Me lo rë men nzhin naka'n ze', no nzhab Me: \p ―Rë xa' re' nak xna'n, no rë wecha, \v 35 porke rë xa' nile' kwa'n nzhakla Dios; xa' ze' nak wecha, no bizana, mbaino xna'n. \c 4 \s1 Kwent che'n xa' nzha'n triu \r (Mt. 13:1-9; Lc. 8:4-8) \p \v 1 Xtu wëlt nguzublo kilu' Jesús widi'zh che'n Dios lo rë men, ro' lagún kwa'n ña'n lazh men Galilea. Ze' dox men migan plo nzo Jesús, orze' nkë Me le'n tu bark par ña Me xche'p al le'n nits. Orze' nguzob Me, no lë' rë men nzhin ro' nits. \v 2 Orze' nguzublo Jesús, milu' Me nayax kwa'n lo bixa' kun pura kwent. Kuze' miza' Me kwent re', nzhab Me: \p \v 3 ―Bin go kure'. Nguro' tu xa' nzhaya'n lazh triu nzhache'ch xa'i. \v 4 Or ngo'n xa'i, che'pe ngob le'n nez, ngula miyin loi ndao mai. \v 5 No xche'pe ngob lo yuo ke, no por niyen be's yuo ze', lwega' ngulene. \v 6 Per or ngulen ngubizh, migo'le; no por gat kinui be's luch, mibizhe. \v 7 No xche'pe ngob xid ya yich; no or miro'b rë ya yich re', nangala't rë kure' ngaro'be, kuze' nangaza'te. \v 8 Per máse ngob lo yuo wen, miro'be no miaxe; orze' dox miza'i. Nzhoi miza' gal bichi' lazhe, nzhoi miza' chon gal lazhe; mbaino nzhoi miza' haxta tu gayo' lazhe. \p \v 9 Orze' nzhab Jesús: \p ―Go kinu nzha par gone, bin goi. \s1 ¿Chon midi'zh Jesús kure'? \r (Mt. 13:10-17; Lc. 8:9-10) \p \v 10 Or mia'n nab Jesús, rë xa' nzhin naka'n lo Me, kun za tu dusen men che'n Me xa' más nile' mandad, mina'bdi'zh bixa' lo Me, nzhab bixa': \p —¿Kwan gab kwent kwa'n midi'zh go ba'? \p \v 11 Orze' nzhab Jesús: \p ―Lo go nin rë kwa'n naga'ch che'n Dios kwa'n kinu Me plo nile' Me mandad; per lo rë xa' nzo al tich, kun pura kwent nilune lo bixa', \v 12 porke, \q1 Ter une bixa'i, per yent cho xigab ngale' bixa' por lë'i; \q1 no ter mbin bixa'i, per nangazobyekt bixa'i. \q1 Kuze' nangala't bixa' rë kwa'n gat lë' nak bixa', \q1 mbaino nangache't Dios rë kwa'n nzë'b xki bixa' lo Me. \s1 Jesús midi'zh xmod nak kwent che'n men nzha'n triu \r (Mt. 13:18-23; Lc. 8:11-15) \p \v 13 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Chi lë' go nangazob yekt kwent re'? Orze', ¿xmod zob yek go más kwa'n? \v 14 Men xa' nzha'n ze' nak xa' nidi'zh widi'zh che'n Dios. \v 15 No yuo le'n nez nak xa' mbin widi'zh che'n Dios, per por nangayilat xa'i, orze' lwega' ngwa Mizhab, mizubchi widi'zh che'n Dios kwa'n nzho laxto' xa'. \v 16 No yuo ke nak xa' mbin widi'zh che'n Dios, dub nizak laxto' xa', \v 17 per por gat ña laxto' xa' kun rë che'n Dios, kuze' or nizak xa' tu kwa'n, o nidi'zh men tich xa' por widi'zh che'n Dios, orze' nila' xa' Dios. \v 18 No yuo plo nzhi'b ya yich nak xa' nzhon widi'zh che'n Dios, \v 19 per por dox nile' xa' xigab por kwa'n naki'n xa', no por niwix xa' gap xa' máse, mbaino por más rë kwa'n nizë'bla xa'; kuze' yent cho kwent nak xa' men che'n Dios. \v 20 Per yuo wen nak xa' nzhon widi'zh che'n Dios, no nile' xa' kwa'n nzhab Dios; no por mod niban xa', nak xa' nela yuo kwa'n miza' tu yalgo'n ro, nzhoi miza' gal bichi'y, nzhoi miza' chon gale, mbaino nzhoi miza' haxta tu gayo' lazhe. \s1 Kwent che'n tu ki \r (Lc. 8:16-18) \p \v 21 Nu nzhab Jesús: \p ―Yent cho tu men tsinki tu biani, orze' zob xa'i xan tu kaj o xan tu lo'n. Gat lë' xa' zobe al ya par ziniy dub le'n yo', \v 22 porke rë kwa'n naga'ch nilun lo go, lë'i xo'bdi'zh go lo men. \v 23 Cho go nzhakla gon kwa'n nin, bizobyek goi. \p \v 24 Mbaino nzhab Jesús: \p ―No bizobyek go kwa'n nin re': Chi lë' go gone, orze' más kwa'n gak zobyek go, \v 25 porke xa' nile' kwa'n nzhapa, ngubizh kun ngubizh más kwa'n zobyek xa'; per xa' gat nile' kwa'n nzhapa, haxta rë kwa'n mbin xa' midizha, yubchi lo xa'. \s1 Kwent che'n lazh tu kwa'n nixë'n men \p \v 26 Mbaino nu nzhab Jesús: \p ―Plo nile' Dios mandad nak nela tu miyi' kwa'n ngo'n lazh triu lo yuo che'n. \v 27 Ño xa' nzha' xa' no ñaxche xa'; mbaino ngaza't xa' kwent xmod ngulene no miro'b lazh kwa'n mixë'n xa' ze'. \v 28 Lë' yuo nile' nilene, orze' niru'xo'b lai, no niru'xo'b doi, orze' niza'i lazhe. \v 29 Mbaino or ngwagale miza'i lazhe, orze' lë' men ngo'ne, lwega' nilits xa' rë kwa'n miza'i, porke ngol la tiemp yatse. \s1 Kwent che'n tu lazh mostás \r (Mt. 13:31-32; Lc. 13:18-19) \p \v 30 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Kun kwan tutsa nak plo nile' Dios mandad?, o, ¿kun kwan chë'l lal bei, par ne be xmod nake? \v 31 Nake nela tu lazh mostás kwa'n mixë'n tu men lo yuo che'n, ter nake tu lazh kwa'n más kwa'n win, lo rë lazh kwa'n nzho yizhyuo. \v 32 Per or mixë'n xa'i, orze' miro'be, haxta ngoke tu ya más kwa'ro xid rë ya nayë' kwa'n nzhi'b ze', haxta miyin michao' yo che'n lo rë rram che'ne. \s1 ¿Chon nilu' Jesús widi'zh che'n Dios kun kwent lo rë men? \r (Mt. 13:34-35) \p \v 33 Kun nayaxra' kwent milu' Jesús widi'zh che'n Dios lo rë men, par ne bixa' xmod nile' Dios kun rë men yizhyuo, haxta plo ngwazha bixa' mbin bixa'i. \v 34 Kun pura kwenttsa nilu' Jesús widi'zh che'n Dios lo rë men, per nab tsa lo rë men che'n Me, nzhab Me kwan nzhab kad kwent. \s1 Mikwë'z Jesús tu yiwbi \r (Mt. 8:23-27; Lc. 8:22-25) \p \v 35 No or nzhala la yë'l, nzhab Jesús lo rë men che'n Me: \p ―Cha' go nzha be xtu ro' nits ba'. \p \v 36 Orze' mia'n rë men nzhin ze', mbaino lë' rë men che'n Jesús ña bixa' le'n bark plo nzob la Jesús; no nu más rë bark che'n xtu ben men, ñakë tich Jesús. \v 37 Dub nzha bixa' le'n bark, lë'chi tu yiwbi dox nguro'; no por tanta niwin nits, haxta nguioi le'n bark no nzhaya'z yo'i le'n nits. \v 38 No lë' Jesús naxnaa al xan bark, nako' Me lo tu almad. Lë'chi milixche bixa' Me, nzhab bixa': \p ―¡Maestr! ¿Chi yent kwan ña laxto'l, lë'be gat le'n nits? \p \v 39 Orze' ngwaxche Jesús, mikwë'z Me mbi, no nzhab Me lo nits: \p ―¡Nawintra'l! ¡Xe gulëz! \p Orze' tuli ngulëz mbi, no rëi mia'n xe. \v 40 Orze' nzhab Me lo rë men che'n Me: \p ―¿Chon dox nizheb go? ¿Chon naga yila go Dios? \p \v 41 Orze' dox mizheb bixa', no nzhab bixa' lo wech bixa': \p ―¿Cho xa' re'? ¡Haxta mbi no nits nzhon ro' xa'! \c 5 \s1 Tu miyi' nzhak miyizh nzho Gadara \r (Mt. 8:28-34; Lc. 8:26-39) \p \v 1 Or mizhin bixa' xtu ro' lagún kwa'n ña'n lazh men Gadara, \v 2 laore ngula Jesús bark, tuli nguzubi tu miyi' nzhak miyizh lo Me, zilita' nzho xa' re' le'n panteón no dox nzho mbi mal laxto' xa'. \v 3 Mbaino yent cho le' gan li'bdo' xa', ni kun kaden, \v 4 porke nayax wëlt mili'b ni' xa' kun kaden; no rë wëlt micho' xa'i, kuze' yent cho xek lo xa'. \v 5 Zhëy-yë'le nikizë xa' le'n panteón no le'n mont, mbaino nibizhyë xa', no nikë' xa' ke ta' xa'. \v 6 Per or une miyi' re' Jesús zitra', karre nguzubi xa' no nguzuxib xa' lo Me, \v 7 no naye nguru'zhië xa', nzhab xa': \p ―¡Yent kwan nizaka kun lu, Jesús Xga'n Dios, Me nzho lo yibë'! ¡Kina'ba lol por Dios, nazakzital da! \p \v 8 Sa' midi'zh xa' por rë mbi mal kwa'n nzho laxto' xa', porke lë' Jesús kiyab lo xa': \p ―¡Mbi mal, guro' laxto' miyi' re'! \p \v 9 Mbaino nu mina'bdi'zh Jesús lo mbi mal ze': \p ―¿Xmod lël? ―nzhab Jesús. \p Orze' mikab mbi mal ze': \p ―Na lë legión, porke dox nayax no. \p \v 10 No nu dox kina'b rë mbi mal re' lo Jesús, par naxë'l Me rë mbi re' xtu lazh men. \v 11 No gax laka ze', ta' tu lom; nzhin tu bëd kuch, kiyao ma, \v 12 no dox kina'b rë mbi mal ze' lo Jesús par ziyël Jesús biy laxto' rë kuch kwa'n nzhin ze'. \v 13 Orze' nguziyël Jesús, nguro' rë mbi mal ze' par ñai laxto' rë kuch ze', pas como tu chop mil ma; lë'chi nguzublo mikë' rë bima karre yek tu lom par ngob bima haxta le'n barrank plo nzho nits; ze' ngut bima. \p \v 14 Or une rë xa' nikina kuch ze'i, karre ña bixa' par ngwayab bixa'i lo rë men yezh, mbaino lo rë men nzho dan. Orze', rë men ngwatswi' kwan ngok ze'. \v 15 Or mizhin bixa' lo Jesús, une bixa' xa' ngok miyizh ze', nzob la xa' no nak la xa' lar, no menaye la nilu' xa'; no xa' re', xa' nguio mbi mal laxto'; orze' rë men mizheb. \v 16 No rë xa' une kwa'n ngok kun xa' ngok miyizh re', mbaino kwa'n ngok kun rë kuch nzhin ze', kidi'zh bixa'i lo más rë men, \v 17 orze' nguzublo dox kina'b bixa' lo Jesús, par yubchi Jesús lo yuo che'n bixa'. \v 18 Or nzhakë Jesús le'n bark par bi Me, mbaino lë' miyi' kwa'n ngok miyizh ze', dox kina'b miyi' par ngakë miyi' tich Jesús, \v 19 per nangaziyëlt Jesús, sino ke nzhab Jesús: \p ―Bizë lo rë men lizhal, no guzh rë kwa'n mile' Dios por lu, no xmod milats laxto' Diosal. \p \v 20 Orze' ña miyi' ze', no nguzublo kiyab miyi'y lo rë men kwa'n nzho rë yezh kwa'n ña'n lazh men Decápolis, kwa'n mile' Jesús por lë' xa'. No rë men niwi' lo miyi' re', xe mia'n bixa' tuli. \s1 Xcha'p Jairo no tu una' xa' migal xab Jesús \r (Mt. 9:18-26; Lc. 8:40-56) \p \v 21 Or nguiubre Jesús kun bark xtu wëlt, al xtu ro' nits, ze' migan tu bëd men naka'n lo Jesús, ro' nits plo ngula Me bark ze'. \v 22 Ze' mizhin tu xa' lë Jairo, xa' nile' mandad le'n yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios. Or une xa' Jesús, tuli nguzuxib xa' lo Me, \v 23 mbaino dox nalats midi'zh xa' or kina'b xa' lo Jesús, nzhab xa': \p ―Lë' xcha'pa naxiat la; cha'o par xo'b go ya' go yek xcha'pa, par yak xcha'pa no par ban una'. \p \v 24 Orze' nguziyël Jesús nzha bixa', no nu tu bëd men nzhakë, haxta kiche'p guchin bixa'. \v 25 No xid rë men re', nzho tu una' nzhakne, nizak xa' kwa'n, nzhala tu dusen li'n. \v 26 No dox la nguzakzi xa' por kwa'n mile' nayax doctor kun lë' xa', no ni kon ter milo'x xa' rë kwa'n kinu xa'; per yent kwa'n ngazu'i, lë'la más mixo' xa'. \v 27 Or mbin xa', rë kwa'n nile' Jesús, orze' nguzubi xa' al tich Jesús, xid rë men ze', par migal xa' xab Me, \v 28 porke mile' xa' xigab: “Namás gala xab xa' re', lë'da yak ka.” \v 29 No tuli ngulëz kwa'n nizak una' no mize'n una' lë' una' miak la. \v 30 Per lwega', mizi Jesús, lë' yalnazhon kwa'n kinu Me, miliyak tu men. Orze' miëk Me lo rë men, nzhab Me: \p —¿Cho migal xaba? \p \v 31 Orze' nzhab rë men che'n Me: \p ―Lë' go nane ka, dox men kiche'p go rë lad, no kinabdi'zh go, ¿cho migal go? \p \v 32 Per Jesús xe kiwi' Me naka'n, par ne Me, cho men migal ta' Me. \v 33 Orze' dox nizheb una' haxta nizhiz una', no por mizi una' lë' una' miak, orze' nguzubi una' no nguzuxib una' lo Jesús, mbaino mixë'lro' una' rëi. \v 34 Orze' nzhab Jesús: \p ―Xcha'p, por ngwayilal da, miakal. Bizë, nale'tra'l xigab. \p \v 35 Stubi kidi'zh Jesús kun lë' una' re', lë'chi mizhin pla xa' nguro' lizh Jairo, nzhab xa' lo Jairo: \p ―Lë' xcha'pal ngut la; bila' nalicha'btra'l Maestr. \p \v 36 Or mbin Jesús widi'zh re', lwega' nzhab Me lo Jairo: \p ―Nazhebtal, wayila da namás. \p \v 37 No nangaziyëltra' Jesús nga más men lizh Jairo; nab tsa Per, no Jakob, mbaino Juan wech Jakob nzha kun lë' Me. \v 38 Or mizhin bixa' lizh Jairo, une Jesús dox nazhe'b kile' men, kibizhië bixa', kiyo'n bixa'. \v 39 Or nguio Jesús, nzhab Me: \p ―¿Chon dox nazhe'b kile' go, kiyo'n go? Lë' mizhwin re', gat lë'ta' ngut mizhwin; ka naxnaa mizhwin. \p \v 40 Orze' mixizhnu men Jesús, per Jesús mile' nguro' rë men, orze' mbi'y Me nab tsa rop xa' nak xine re', no kun yon men che'n Jesús, nguio bixa' plo nax mizhwin ngut re'. \v 41 Orze' nguzen Jesús ya' mizhwin, no nzhab Me: \p ―¡Talita kumi! (Widi'zh rë gab: Mizhwin, lë'da kini lol: “¡Waxche!”) \p \v 42 Orze' tuli ngwaxche mizhwin kwa'n nzhap tu dusen li'n re', no nguzublo nguzë mizhwin, no rë men une kure', xe mia'n bixa' tuli. \v 43 Orze' mile' Jesús mandad, yent cho lo gab bixa' kure'; no nzhab Me, za' bixa' kwa'n gao mizhwin re'. \c 6 \s1 Nguiubre Jesús yezh Nazaret, plo mixen Me \r (Mt. 13:53-58; Lc. 4:16-30) \p \v 1 Orze' nguro' Jesús ze' par ngwa Me yezh Nazaret plo mixen Me, no rë men che'n Me nzhakë tich Me. \v 2 Or ngol zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n, orze' ngwalu' Jesús widi'zh che'n Dios le'n yo' plo nitse'd bixa' widi'zh che'n Dios. No rë xa' mbin kwa'n midi'zh Me, xe mia'n bixa' tuli por xmod nilu' Jesús widi'zh che'n Dios, orze' nzhab bixa' lo wech bixa': \p ―¿Plo ngwatse'd xa' re', dox kwa'n nzhak xa'? ¿Plo ngwatse'd xa' rë kwa'n nzhak xa' re', no rë kwa'n nazhon nile' xa'? \v 3 ¿Per chi gat lë't xa' re' karpinter, xga'n Mari; no wech Jakob, no Che, no Judas, mbaino Simón? No, ¿chi gat lë't rë bizan xa' re', nzo kun be? \p Kuze', nangayilat bixa' Me. \v 4 Orze' nzhab Jesús: \p ―Rë plo ñila men tu profet, xa' nidi'zh por Dios. Nabtsa rë men lazh xa', no rë melizh xa', mbaino rë xa' nzhin kun lë' xa' gat ñilat xa'. \p \v 5 Nangakt ngale' Jesús nayax zhi'n nazhon lazh Me. Nabtsa pla men nzhakne miliyak Me or mixo'b Me ya' Me yek bixa'. \v 6 No xe mia'n Jesús por tanta nad rë men lazh Me, par yila bixa' Jesús. No nkizë Jesús naka'n rë yezh win kwa'n nzhin ze', par milu' Me widi'zh che'n Dios. \s1 Mixë'l Jesús tu dusen men che'n Me par yalu' bixa' widi'zh che'n Dios \r (Mt. 10:5-15; Lc. 9:1-6) \p \v 7 Orze' ngurezh Me dub tu dusen men che'n Me, par mixë'l Me bixa' kad yezh, chop ga bixa'; no miza' Me yalnazhon ka' bixa' par ko' bixa' mbi mal laxto' rë men. \v 8 orze' mile' Me mandad, yent kwa'n wei' bixa' nez; nab tsa tu bordón; no ni nawei' bixa' kwa'n gao bixa', no ni tu bols, no ni dimi; \v 9 no ni nawei' bixa' xtu nez yalyid, no ni xtu nez lar. \v 10 No nzhab Me: \p ―Wanei plo zhin go lizh tu men, biya'n go ze' haxta or ya go xtu yezh. \v 11 No wanei cho yezh plo naziyël bixa' gon bixa' kwa'n gab go; or ro' go ze', kwib go yuo xan xkalyid go, nela tu señ ga', ke lë' bixa' nzë'b xki lo Dios. (Kuze' walika kwa'n nin lo go, más zakzi rë men ze' lo rë men yezh Sodoma kun yezh Gomorra, or gab Dios xmod gak kun kad men yizhyuo.) \p \v 12 Orze' nguro' bixa' par nzhadi'zh bixa' widi'zh che'n Dios lo rë men Israel, par la' rë men ze' rë kwa'n gat lë' nile' bixa' lo Dios. \v 13 Orze' ngulo' bixa' nayax mbi mal laxto' rë men, mbaino nayax men nzhakne mitsa' bixa' aseit, par miak rë men ze'. \s1 Ngut Juan xa' nililëi' men le'n nits \r (Mt. 14:1-12; Lc. 9:7-9) \p \v 14 No mbin rey Herodes rë kwa'n nile' Jesús no rë kwa'n nile' rë men che'n Me, porke rë plo nguxo'b di'zhe, kuze' nguio men nzhab: \p —Pas Juan xa' nili'lëi' men le'n nits, nguruban, no nzhaknu Dios xa' par nile' xa' rë kwa'n nazhon ba'. \p \v 15 No zipla men nzhab: \p —Li xa' ba'. \p Mbaino zipla men nzhab: \p —Xa' ba' xa' nak xtu xa' nidi'zh por Dios, xa' nguio nzhala. \p \v 16 No or mbin Herodes kwa'n nidi'zh men, orze' nzhab xa': \p ―¡Juan xa' ba'! ¡Na mile mandad miro'g yek xa', no nal nguruban xa'! \p \v 17 Se' midi'zh Herodes, porke mis lë' xa' mile' mandad ngwaga' Juan par mili'b xa' Juan kun kaden, no ngulo xa' Juan lizhyi'b, por ro' Herodías, una' che'n wech xa' Lip, por ngok jwandang che'n Herodes kun lë' una', \v 18 porke nzhab Juan lo Herodes: “Gat ñalt, banal kun una' che'n wechal”, \v 19 kuze' xian re' kinu Herodías kun Juan, orze' mikwa'n una' mod par gat Juan, per nangakta' ngut una' Juan, \v 20 porke Herodes nizheb nine Juan, porke nane Herodes dox wen rë kwa'n nile' Juan, mbaino nab tsa par Dios naban Juan. Kuze' nikina xa' Juan par niyent kwan zak Juan. No or mbin Herodes rë kwa'n nidi'zh Juan, orze' net xa' kwan le' xa', mbaino mizheb xa', per ño laxto' xa' nzhon xa' kwa'n nidi'zh Juan. \v 21 Per ngol tu ngubizh, ngwazhël Herodías xmod gut xa' Juan. Or ngol lani che'n Herodes, miza' Herodes kwa'n gao rë men che'n xa', xa' nile' mandad, mbaino rë xa' nile' mandad lo rë sondad, no rë xa' más tsak yezh Galilea. \v 22 No plo kiyao rë xa' re', nguio xcha'p Herodías no kiyolni' una'. Orze' nguio laxto' Herodes kure', no rë xa' kwa'n nzob lo mes kun lë' xa', orze' nzhab Herodes lo una': \p —Bina'b kwa'n nzhaklal lon, na nei. \p \v 23 No haxta mize't Herodes Dios, za' xa' wanei kwan na'b una', mbaino haxta za' xa' garol rë kwa'n kinu xa' par lë' una'. \v 24 Orze' nguro' una', nzhab una' lo xna' una': \p ―¿Kwan na'ba? \p Orze' nzhab xa': \p ―Yek Juan xa' nililëi' men le'n nits nguna'b. \p \v 25 Orze' lwega' ña ska una' plo nzob Herodes par nzhab una' kure': \p ―Nzhaklan nal re' tuli, ne' go yek Juan xa' nili'lëi' men le'n nits kan; le'n tu che'. \p \v 26 Orze' dox miwin laxto' Herodes por Juan, per lë' xa' nzhablai lo Dios, no lo rë xa' ngurezh xa', kuze' nangakt ngab xa': “Gakte.” \v 27 Orze' lwega' mile' rey Herodes mandad par nzha tu sondad che'n xa', nzhacho' yek Juan le'n lizhyi'b, \v 28 mbaino ñadnu xa' yek Juan le'n tu chë', miza' xa'i ka' una', no lë' una' miza'i nka' xna' una'. \v 29 Or mbin rë men che'n Juan kure', ngwaka' bixa' kwerp che'n Juan par mika'ch bixa'i. \s1 Miza' Jesús kwa'n ndao gai' mil miyi' \r (Mt. 14:13-21; Lc. 9:10-17; Jn. 6:1-14) \p \v 30 Orze' ñë'd rë apost, men che'n Jesús xa' más nile' mandad, migan bixa' lo Me, no midi'zh bixa' rë kwa'n nazhon kwa'n mile' bixa', no rë kwa'n milu' bixa', \v 31 orze' nzhab Me lo rë men che'n Me: \p ―Guro' go xid rë men ba'; cha' go nzha be plo yent cho nak, par le' go diskans che'p. \p Porke dox men nzhin lo bixa', cho ña la, no cho laore nzë; kuze' ni nangak ngao bixa'. \v 32 Orze' ña Me kun rë men che'n Me le'n tu bark, plo yent cho nak. \v 33 Per nayax men une nzha Jesús kun rë men che'n Me, no ngwanu laxto' bixa' plo nzha Jesús. Orze', rë bixa' nzha ni' plo nzha Jesús, no galo bixa' mizhin plo zhin Me kun rë men che'n Me. \v 34 Or ngula Jesús bark, une Me dox nayax men nzhin la, orze' milats laxto' Me rë men ze', porke nzhin bixa' chigab nela rë mbëkxi'l kwa'n yent cho nikina ga'. Orze' nguzublo milu' Jesús nayax kwa'n lo bixa'. \v 35 No nzhazhëlalyuo, orze' nguzubi rë men che'n Me, nzhab: \p ―Yent kwa'n nak dan re', no cho or la nal. \v 36 Más ñal guzh go lo rë men ba', bi bixa' lo rë xa' nzho dan mbaino lo rë xa' nzho yezh win, par yazi' bixa' kwa'n gao bixa'. \p \v 37 Orze' nzhab Jesús: \p ―¡Biza' go kwa'n gao bixa'! \p Orze' nzhab rë men che'n Me: \p ―¿Taxa nzhakla go yazi' no kwa'n gao bixa', kun dimi kwa'n nile' men gan chop gayo' ngubizh zhi'n? \p \v 38 Orze' nzhab Jesús: \p ―Biwi' go pla pan kinu go. \p No or milab bixa'i, orze' nzhab bixa': \p ―Kinu no ga'ytsa pan, no chop mbël. \p \v 39 Orze' mile' Me mandad, nguzhin tu montón ga' bixa', lo gozh nayë'. \v 40 No nguzhin montón bixa', por gayo' bixa', no por cho' bichi' ga' bixa', por montón. \v 41 Orze' nguzen Me za gai' pan ze' no rop mbël ze', no or miwi' Me lo yibë', no miza' Me xkix lo Dios, orze' michi'x Mei, no miza' Mei ka' rë men che'n Me, par ki'z rë men che'n Mei gao rë men ze'. No se'ga' mile' Me kun rop mbël ze'. \v 42 No rë men ndao haxta plo une ndao bixa'. \v 43 No mikan bixa' rë bilao kwa'n mia'n sobr ndao rë men ze'; michizhë bixa' tu dusen kardor. \v 44 No rë men ndao re', nab tsa rë xa' miyi', como gai' mil bixa'. \s1 Jesús nguzë lo nits \r (Mt. 14:22-27; Jn. 6:16-21) \p \v 45 No lwega' mile' Jesús mandad, nkë rë men che'n Me le'n bark, par ñaner ga' bixa' xtu ro' nits plo lë Betsaida; no lë' Me mia'n tras par miwi' Me xmod ña rë men ze'. \v 46 No or milox ña rë men ze', orze' nzha Jesús le'n mont par nzhana'b Me lo Xuz Me Dios. \v 47 No or ngula yë'l, lë' bark nzha la garol sao' nits, no lë' Jesús nzo gak ka lo yuo. \v 48 No une Me rë men che'n Me, dox vid kitsë' bixa' bark kun ya' bixa', porke nzo dox mbi no kichë'l-lo bixa' mbi. No paste las tres or garzi'l, nzhazë Me lo nits plo nzhazë bixa'. No ngokla Jesús, ngazhubner lo bixa'. \v 49 Per or une bixa', lë' Jesús nzhazë lo nits, mile' bixa' xigab: “¡Paste tu komale!”, kuze' haxta nguruzhië bixa', \v 50 porke rë bixa' une Jesús, dox mizheb bixa', per lwega' midi'zh Jesús lo bixa', nzhab Me: \p ―¡Nazhebt go! ¡Ka nai! \p \v 51 Orze' nkë Jesús le'n bark, no ngulëz mbi. Orze' rë bixa' xe mia'n tuli por kure'. \v 52 Se' nguzak bixa', porke nagat zobyek bixa' kwa'n mile' Jesús kun rë pan ze'; porke nayao' yek bixa'. \s1 Miliyak Jesús pla men nzhakne yezh Genesaret \r (Mt. 14:34-36) \p \v 53 No or milox nded bixa' le'n nits, orze' mizhin bixa' par lazh men Genesaret, orze' mikido' bixa' bark ro' nits. \v 54 no or ngula bixa' bark, lwega' ngokbe' men Jesús, \v 55 orze' rë men nzhin naka'n yezh ze', karre ñanu bixa' rë men nzhakne lo ya, plo mbin bixa' mizhin Jesús. \v 56 Rë plo ña Jesús, ter yezh ro o yezh win, o haxta rë dan plo nzho men; le'n rë nez ñanu bixa' men nzhakne, no nina'b bixa' lo Jesús ke namás la' Jesús gal bixa' xab Jesús. No rë xa' kwa'n nigale ze', ñak bixa'. \c 7 \s1 ¿Kwan nile', nzhak gat nambet men lo Dios? \r (Mt. 15:1-20) \p \v 1 Pla men fariseo kun zipla xa' nilu' ley kwa'n mila' Dios lo Muisés, nguzubi bixa' naka'n lo Jesús. Rë xa' re' nzë yezh Jerusalén. \v 2 No une bixa', pla men che'n Jesús kiyao bixa' dub be'd ya' bixa' orze' midi'zh bixa': “Gat ñalte.” \v 3 (Se' mbi'd yek bixa', porke rë men fariseo, nela más rë men Israel xa' más delikad por ley che'n Muisés, dox nabe laxto' bixa'. Chi nazëtt xa' ya' xa', nagaot xa', par le' xa' rë kostumbr che'n rë xuz xa', xa' tiemp. \v 4 No or ñë'd xa' di lo xbi', nagaot xa' chi nagaz xa' galo, par le' xa' kostumbr che'n bixa'; mbaino más rë kostumbr kwa'n kinu bixa', nela nizët bixa' rë vas no rë jarr, mbaino rë traxt che'n xa' kwa'n yi'b brons; no haxta lo'n kwa'n nzha' bixa' nizët bixa'.) \v 5 Kuze' rë men fariseo kun rë xa' nilu' ley, mina'bdi'zh bixa' lo Jesús: \p ―¿Chon nzhao rë men che'nal dub be'd ya' bixa', gat nile't bixa' rë kostumbr che'n rë men nzhala? \p \v 6 Orze' nzhab Jesús: \p ―¡Mbël gox! Walika kwa'n midi'zh Dios por Isaías por go or mizobni' Isaías kure': \q1 Rë men re'; nidi'zh bixa' nazhi' bixa' da, \q1 per niyent kwan nize'n bixa' kun laxto' bixa'. \q1 \v 7 Yent cho kwent nidi'zh bixa' nazhon Da; \q1 porke rë kwa'n nilu' bixa' por Da, pura che'n mene. \m \v 8 Porke go, tu lad nila' go che'n Dios, namás par nile' go kostumbr che'n men. \p \v 9 No nu nzhab Jesús: \p ―¡Walika natsin go par nitsinu go che'n Dios namás, par nile' go rë kostumbr che'n go!, \v 10 porke se' midi'zh Muisés: “Gop kwent xuzal mbaino xna'l”, no, “Cho xa' ke xuz xa' o xna' xa', ñal gat xa' ze'.” \v 11 Per go nzhab: “Lë' men gak ka gab lo xuz o lo xna': Nagakt gaknun lu, porke rë kwa'n kinun, lë'i mizala par Dios.” \v 12 Kuze' nala't go gaknu men xuz men o xna' men. \v 13 Por rë kostumbr che'n go, nile' go natsaktra' widi'zh che'n Dios, no nzho más rë kwa'n, kwa'n nile' go. \p \v 14 Orze' ngurezh Jesús rë men, par nzhab Me: \p ―Bin rë go kure', no bizobyek goi: \v 15 Gat lë't por kwa'n nzhao men o por kwa'n nzho men, nzhak gat nambe men lo Dios, sino por kwa'n gat lë' nzho laxto' mene. \v 16 Cho go nzob nzha, bin goi. \p \v 17 No or mila' Jesús rë nak men ze', nguio Me le'n yo', orze' nzhab rë men che'n Me lo Me: \p ―¿Kwan gab widi'zh kwa'n milu' go ba'? \p \v 18 Orze' nzhab Me: \p ―¿Taxa nu go, nagakt zobyek go kure'? ¿Chi gat nanet go, yent cho tu kwa'n nzhao men, nile' ña'n gat nambet men lo Dios?, \v 19 porke rë kwa'n nzhao men, gat nibite corazón che'n men, sino ke lë'i nibi laxto' men, orze' niro'skai or ña xa' bi'x. \p Kure' nzhab Me, par zobyek mene, ke lë' rë kwa'n nzhao men, rëi nambe. \v 20 No nzhab Me: \p ―Xigab gat lë' kwa'n niro' dizde laxto' men, kure' nile', nzhak gat nambet men lo Dios, \v 21 porke laxto' men niro' rë xigab gat lë' re': Rë xigab ban men kun kwaliskier xtu men, rë xigab liwa'n men che'n xtu men, no gut xa' men; \v 22 mbaino rë xigab zen men una' che'n xtu men, rë xigab gap men kwa'n dimás, rë xigab dox gat lë', rë xigab kide men xtu men, rë xigab ban men kun tu men xtu men, rë xigab wix men gap men kwa'n kinu xtu men, rë widi'zh nakap nidi'zh men Dios, rë xigab marian, mbaino rë xigab kwa'n yent yek. \v 23 Rë kwa'n gat lë' re' niro' laxto' men, no por lë'i, ña'n gat nambet men lo Dios. \s1 Tu una' zit mina'b, gaknu Jesús una' \r (Mt. 15:21-28) \p \v 24 Di ze' nguro' Jesús par nzha Me lazh men Tiro mbaino par lazh men Sidón. Orze' nguio Me le'n tu yo' par nanet men Me, per nangakt ngayuka'ch Me. \v 25 Lwega', mbin tu una', lë' Jesús nzho ze'; no una' re' kinu tu më'd una', nzho tu mbi mal laxto' më'd. Orze' mizhin una' lo Jesús, no ngo't kuslo una' lo Jesús. \v 26 No una' re' tlë't men Israel xa', lë' xa' nzë yezh sirofenicia. Dox nguna'b una' lo Jesús par ko' Me mbi mal laxto' xmë'd una', \v 27 orze' nzhab Jesús lo una': \p ―Bila' gao rë xmë'd Dios galo; porke gat ñalt, kubi men lo mbëk rë kwa'n kiyao rë xmë'd Dios. \p \v 28 Orze' nzhab una': \p ―Walika goi Señor, per no ska ño mbëk xan mes plo nzhao rë xmë'd Dios, par gao ma rë biyo ye'n kwa'n nzhab lo yuo. \p \v 29 Orze' nzhab Jesús: \p ―Por kwa'n nel re', bizë; nale'tra'l xigab, lë' mbi mal nguro' la laxto' xmë'dal. \p \v 30 No or nguiubre una' par lizh una', lë' xmë'd una' nax la lo lo'n, no lë' mbi mal nguro' la laxto' më'd. \s1 Miliyak Jesús tu men sord no gat niro'lant kwa'n nidi'zh xa' \p \v 31 Orze' nguro' Jesús lazh men Tiro, no nded Me lazh men Sidón mbaino lazh men Decápolis, par mizhin Me ro' lagún kwa'n ña'n lazh men Galilea. \v 32 Ze' ñanu pla men tu miyi' sord, no gat nirolant kwa'n nidi'zh xa'; no kwa'n dox mina'b bixa' lo Jesús, par xo'b Me ya' Me yek miyi' re'. \v 33 Orze' ngulo' Jesús miyi' re' tu lad xid rë men, par ngulo Me bikwen ya' Me le'n nzha miyi' re', orze' michuk Me par migal Me lo luzh miyi' re' kun nzhuk che'n Me, \v 34 orze' ngulits Me lo Me lo yibë', no mizi' laxto' Me, nzhab Me: \p ―¡Efata! (Widi'zh re' gab: “Bixa'l”). \p \v 35 No mis orze', mixa'l nzha xa' no nguruban luzh xa', midi'zh xa' klar laka. \v 36 Orze' mila' Jesús di'zh, yent cho lo gab bixa'i; per ter mile' Jesús mandad, nadi'zht bixa'i, ngont bixa'i, más midi'zh bixa'i. \v 37 Orze' dox xche mia'n kiwi' rë xa' nzhin ze' por kwa'n ngok re', orze' nzhab bixa': \p ―¡Rë kwa'n niliyak Jesús! Haxta rë men sord, nzhon kwa'n; mbaino rë men nagakt di'zh, nzhudi'zh xa'. \c 8 \s1 Miza' Jesús kwa'n ndao tap mil men \r (Mt. 15:32-39) \p \v 1 Le'n rë ngubizh ze', migan tu bëd men xtu wëlt, no gat kinut bixa' kwa'n gao bixa'; orze' ngurezh Jesús rë men che'n Me par nzhab Me: \p \v 2 ―Dox nilats laxto'n rë men re', porke nzhala chon ngubizh nzhin bixa' lon, no gat kinut bixa' kwa'n gao bixa', \v 3 no chi xëla bixa', bi bixa' lizh xa', sin naga gao bixa', nzho rriez gu'zh bixa' nez, porke nzho xa' nzë zit. \p \v 4 Orze' nzhab rë men che'n Me: \p ―Per, ¿xmod za' met kwa'n nayax gao rë men re', plo niyent kwan nak re'? \p \v 5 Orze' minabdi'zh Jesús pla pan kinu bixa', no nzhab bixa': \p ―Gazhe. \p \v 6 Orze' mile' Jesús mandad, zob rë men ze' lo yuo, no or nguzen Me za gazh pan, no miza' Me xkix lo Dios, orze' michix Mei no miza' Mei ka' rë men che'n Me par ki'z bixa'i gao rë men ze', no ndi'z bixa'i. \v 7 No nu pla mbël win kinu bixa'; xtu wëlt miza' Me xkix lo Dios por lë'i, no mile' Me mandad, par ndi'z bixa'i xid rë men ze'. \v 8 Rë men ndao haxta plo une ndao bixa', no mikan bixa' rë bilao; gazh kardore. \v 9 Rë xa' ndao re', paste como tap mil bixa'. Orze' ngulunez Jesús bixa'. \v 10 No lwega' nkë Me bark kun rë men che'n Me, par nzha bixa' lazh men Dalmanuta. \s1 Mina'b rë men fariseo, le' Jesús tu kwa'n nazhon por Dios \r (Mt. 16:1-4; Lc. 12:54-56) \p \v 11 Or mizhin bixa' ze', nu pla rë men fariseo migan lo Jesús, par michë'lro' bixa', porke nzhakla bixa', le' Jesús tu kwa'n nazhon kwa'n nzë lo yibë', par zenbe' bixa' Me (wi' bixa' xmod nak Me), chi Dios ka mixë'l Jesús. \v 12 Orze' mizi' laxto' Jesús, no nzhab Me: \p ―¿Chon nina'b rë men re', ne xa' tu kwa'n nazhon? Per na ni, walika ni tu kwa'n nazhon nanet bixa'. \p \v 13 Orze' mia'n nzhin tsa rë men ze', lë' Jesús nkë bark xtu wëlt, par nzha Me al xtu ro' lagún. \s1 Levadur che'n rë men fariseo \r (Mt. 16:5-12) \p \v 14 No mia'l laxto' bixa' ngazi' bixa' más pan, namás tutsa pan nzadnu bixa' le'n bark. \v 15 Orze' nzhab Jesús lo rë men che'n Me: \p ―Bikina go go lo rë men fariseo, mbaino lo rë men che'n Herodes, kun levadur che'n bixa'. \p \v 16 Orze' kidi'zh rë men che'n Me: \p ―Pas, por gat nzadnu be pan, gao bei. \p \v 17 Per ngwanu laxto' Jesús kwan kidi'zh bixa', kuze' nzhab Me: \p ―¿Chon dox xigab kile' go, por gat nzadnu go pan? ¿Chi nagat zobyek go kwa'n nin re'? ¿Chon stubi nayao' yek go, par ne goi? \v 18 ¡No ter niwi' go, per gat ne goi; no nzob nzha go, per gat gon goi; mbaino nat laxto' go! \v 19 Or ndi'za gai' pan xid gai' mil men, ¿pla kardor rë kwa'n bilao mikan go? \p Orze' nzhab bixa': \p ―Tu dusene. \p \v 20 No nzhab Jesús: \p ―¿No or ndi'za gazh pan xid tap mil men, pla kardor rë kwa'n bilao mikan go? \p Orze' mikab bixa': \p ―Gazhe. \p \v 21 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Taxa nagat zobyek goi orze'? \s1 Miliyak Jesús tu men nikal lo \p \v 22 Orze' mizhin bixa' yezh Betsaida, ze' mizhinnu men tu xa' nikal lo, par nguna'b xa' gal Jesús kwerp che'n xa' nikal lo re'. \v 23 Orze' nguzen Jesús ya' miyi' re', par ñanu Jesús xa' ro' yezh; orze' michuk Jesús lo xa', no mixo'b Me ya' Me lo xa' re', orze' minabdi'zh Jesús lo xa', nzhab Me: \p —¿Chi nilu' la kwa'n lol? \p \v 24 Orze' ngulits xa' lo xa', no nzhab xa': \p —Nilu' la men lon, per nilu' bixa' nela rë ya ñazë ga'. \p \v 25 Orze' xtu wëlt mixo'b Me ya' Me lo miyi' re', orze' mixa'l lo xa', haxta zit nilu' kwa'n lo xa', klar laka nilu' rë men lo xa'. \v 26 Orze' mixë'l Jesús xa', ña xa' lizh xa', per nzhab Jesús: \p ―Ni nayubrera'l yezh plo nzhin rë men ba'. \s1 Nzhab Per, lë' Jesús nak Krist \r (Mt. 16:13-20; Lc. 9:18-21) \p \v 27 Orze' nguro' Jesús kun rë men che'n Me, par nzha bixa' rë yezh win kwa'n ña'n lazh men Cesarea Filipo. Dub nzhazë bixa' nez, orze' minabdi'zh Jesús lo rë men che'n Me, nzhab Me: \p ―¿Cho da, nzhab men? \p \v 28 Orze' nzhab bixa': \p ―Nzho xa' nidi'zh, Lu Juan bautist; no más xa' nzhab, Lu Li; no zipla xa' nzhab, Lu nak xtu men midi'zh por Dios, xa' nzhala. \p \v 29 Orze' nzhab Jesús xtu wëlt: \p ―Par go ga'; ¿cho da? \p Orze' nzhab Per: \p ―Go nak Krist. \p \v 30 Orze' mile' Jesús mandad lo rë men che'n Me, yent cho lo gab bixa' cho nak Me. \s1 Jesús midi'zh xmod gat Me \r (Mt. 16:21-28; Lc. 9:22-27) \p \v 31 Orze' nguzublo kilu' Jesús lo rë men che'n Me, nzhab Me: \p ―Na nak Xga'n Dios, no nu nak da tu men yizhyuo; por xigab che'n Dios, nayax men zakzi da. Rë xa' re' nayilat da: Rë xa' nzo lo rë men Israel, kun rë ngulëi' ro, mbaino kun rë xa' nilu' ley kwa'n mila' Dios lo Muisés. No lë' bixa' chi da lo men par gat da. Per ngubizh yon, lë'da ruban. \p \v 32 Rë kure' midi'zh Me klar laka, per orze' ngulo' Per Jesús tu lad, nzhab Per: \p ―¡Nadi'zhtra' go kuba'! \p \v 33 Orze' miëk Jesús, niwi' Me lo rë men che'n Me, orze' miyi' Me lo Per, nzhab Me: \p ―¡Chi lon, Mizhab!, porke gat nile'tal xigab che'n Dios; pura che'n men nzho yekal. \p \v 34 Orze' ngurezh Me rë men che'n Me, no rë men nzhin ze', par nzhab Me: \p ―Chi nzho tu go nzhakla yi'dkë ticha, nale't go kwa'n nzhakla go, no bi'y go krus che'n go par di'kë go ticha, \v 35 porke xa' nzhakla kina vid che'n par naloxe, lë'i lox lo Dios; per xa' gat por da o por widi'zh nazhon kwa'n nilun, nayot lox xa' re' lo Dios, \v 36 porke, ¿kwan zu' par tu men, le' xa' gan ter dub yizhyuo, per lo Dios lox xa'? \v 37 No, ¿kwan za' tu men par naloxt xa' lo Dios?, \v 38 porke cho rë men la' da, o la' xa' widi'zh nazhon da, dilant lo rë xa' mia'l laxto' widi'zh che'n Dios, rë xa' gat nzhont ro' Dios; nu ska da la bixa', or yala, kun rë yalnazhon che'n Xuza, no kun rë ganj nazhon che'n Me. \c 9 \p \v 1 No nu nzhab Jesús: \p ―Walika kwa'n nin, pla xa' nzho xid rë men re', nagatta' bixa' chi naga ne bixa', xmod zhin zhë or luxo'b yalnazhon che'n Dios par le' Me mandad. \s1 Or ngubixlo Jesús \r (Mt. 17:1-13; Lc. 9:28-36) \p \v 2 No nded xo'p ngubizh, nzhanu Jesús nab tsa Per, no Jakob, mbaino Juan, tu lad yek tu yi' ro. No ze' mizhë' lo Jesús. \v 3 No xab Jesús milu' bëo laka no ñaz bële; no per ni tu men yizhyuo nale'ta' gan zët tu lar par ya'ne sa'. \v 4 No ze' ngurulo Li, rop xa' kun Muisés, no kidi'zh bixa' kun Jesús. \v 5 Orze' nzhab Per: \p ―¡Maestr, wen dox nzo be re'! ¡Bila' go chao' no chon rranch; tube par go, xtube par Muisés, no xtube par Li! \p \v 6 Porke dox mizheb rë men che'n Jesús re', kuze' net Per kwan di'zh xa'. \v 7 Orze' plo nzhin bixa', ngula tu xkao yek bixa', no mien tu widi'zh le'n xkao kwa'n nzhab: \p ―¡Xa' re' nak Xga'na xa' nazhi' da! ¡Bin go ro' Xa'! \p \v 8 Orze' lwega' miwi' bixa' naka'n, yentra' cho ngane bixa', nab tsa Jesús nzo. \v 9 Or ñadla bixa' yek yi', orze' mile' Jesús mandad, yent plo di'zh bixa' kwa'n une bixa', haxta or ruban Me. \v 10 Orze' ngulu'chao' bixa'i laxto' bixa', no midi'zh bixa' entre lë' bixa', ¿kwan kwa'n ruban menx? \v 11 Orze' minabdi'zh bixa' lo Jesús, nzhab bixa': \p ―¿Chon nidi'zh rë xa' nilu' ley kwa'n mila' Dios lo Muisés, galo laka Li yi'd? \p \v 12 Orze' nzhab Jesús: \p ―Walika, lë' Li galo yi'd, no lë' xa' le' yëk rë men lo Dios, mbaino, ¿chon nzobni' lo Yech che'n Dios, lë' Xga'n Dios Me nu nak tu men yizhyuo, kwa'n dox zakzi xa', no nayilat men xa'? \v 13 Per na ni lo go, lë' Li mbi'd la, no rë men mile' kwa'n ngokla bixa' kun lë' xa', nela xmod nzobni' ka lo Yech che'n Dios, kwa'n nguzak xa'. \s1 Miliyak Jesús tu mbwin nzho tu mbi mal laxto' \r (Mt. 17:14-21; Lc. 9:37-43) \p \v 14 No or mizhin bixa' plo nzhin más rë men che'n Me, une Jesús lë' tu bëd men nzhin la naka'n, no kichë'lro' pla rë men nilu' ley kun más rë men che'n Jesús. \v 15 No or une rë men Jesús, xe mia'n bixa', orze' karre nguzubi bixa' par uni' bixa' lo Jesús, \v 16 orze' nzhab Jesús: \p ―¿Kwan kichë'lro' go kun rë xa' ba'? \p \v 17 Orze' nzhab tu xa' xid rë men ze': \p ―Maestr, lë'da nzëdnu xmë'da lol, porke nzho tu mbi mal laxto' më'd, kwa'n nile' nagakta' di'zh më'd, \v 18 porke rë or nizen mbi re' më'd, haxta niyixkaowe më'd no nigubiy më'd; orze' ñax bichi'n ro' më'd no nidao'lëi më'd, orze' niyezh më'd; no mina'bla da lo rë men che'nal par ngago' bixa' mbi mal re', per nangakta' ngale' bixa'i. \p \v 19 Orze' mikab Me, no nzhab Me: \p ―¡Men xa' gat ñilat Dios! ¿Haxta pok zon kun go par yila go Dios? ¿Haxta pok xek da lo go? ¡Dinu xmë'dalx! \p \v 20 Orze' mbi'y bixa' mbwin lo Jesús; per or une mbi mal Jesús, orze' mile'i lwega' mikao mbwin, no ngwachin mbwin lo yuo, orze' maska ñaxyo mbwin, no ñax bichi'n ro' mbwin. \v 21 Orze' mina'bdi'zh Jesús lo xuz mbwin: \p ―¿Plak nzha di nizak mbwin kure'? \p Orze' nkab xuz mbwin: \p ―Dizde win mbwine. \v 22 No nayax wëlt nigobiy mbwin lo bël no le'n nits, par nzhaklai gute mbwin; per chi zak le'l tu kwa'n, bilats laxto' go no, no goknu go no. \p \v 23 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Chon nel: “Chi zak le'le”?, porke xa' ñila Dios, ¡rëi gak le' xa'! \p \v 24 Orze' lwega' nguruzhië xuz mbwin, nzhab xa': \p ―¡Na ñilaka lu; no goknu da, kwa'n nagak yilan! \p \v 25 No une Jesús, tu bëd men nzhazubi karre plo nzo Jesús, orze' nayi' midi'zh Jesús lo mbi mal ze', nzhab Me: \p ―¡Mbi che'n Mizhab kwa'n nile' nzhak sord men no nagakta' di'zh men, na kile' mandadal, gurutin laxto' mbwin re', no nayëktra'l xtu wëlt lo mbwin! \p \v 26 Orze' nguru'zhië mbi mal ze', no mile'i mikao mbwin xtu wëlt, no nguzhibe mbwin dox naye, orze' nguro'i; no lë' mbwin mia'n nela tu men ngut ga', haxta rë men nzhin ze' nzhab: “Ngut mbwin.” \v 27 Per Jesús nguzen ya' mbwin, ngoknu Me nguzuli mbwin. \v 28 Or nguio Jesús le'n tu yo', orze' minabdi'zh rë men che'n Me lo nab Me, nzhab bixa': \p ―¿Chon nangakt ngago' no mbi mal ba', laxto' mbwin ba'? \p \v 29 Nkab Jesús: \p ―Rë lo mbi mal kwa'n nak sa', nagakt ro'i chi nana'b men xche lo Dios. \s1 Nzhab Jesús xtu wëlt xmod gat Me \r (Mt. 17:22-23; Lc. 9:43-45) \p \v 30 Or nguro' bixa' ze', nded bixa' par lazh men Galilea; no nanet Jesús, gon rë men plo nzha Me, \v 31 porke lë' Me kilu' lo rë men che'n Me kwan zak Me, kuze' nzhab Me: \p ―Lë'da nak Xga'n Dios no nak da tu men yizhyuo; no lë' rë men zen da par chi bixa' da plo gat da; per ngubizh yon, lë'da ruban. \p \v 32 Per lë' rë men che'n Me, nangazobyekt bixa' widi'zh re', no nizheb bixa' nganabdi'zh bixa' kwane. \s1 Milu' Jesús, cho más tsak \r (Mt. 18:1-5; Lc. 9:46-48) \p \v 33 Or mizhin bixa' yezh Capernaúm, no or nzhin la bixa' le'n yo', nzhab Me lo rë men che'n Me: \p ―¿Kwan kichë'l ro' go, or nzë be nez? \p \v 34 Per yent cho ngakab; porke or nzë bixa' nez, mis lë' bixa' kichë'l ro', kidi'zh bixa', nabei cho gak xa' le' mandad xid bixa'. \v 35 Orze' nguzob Jesús, no ngurezh Me dub tu dusen men che'n Me, orze' nzhab Me: \p ―Cho go nzhakla, gak xa' nile' mandad; xa' ze' gak xa' lult, no nela tu mos ga' gak xa' xid go. \p \v 36 Orze' mizo Me tu më'd lo bixa', no nde'zh Me më'd, nzhab Me: \p \v 37 ―Men niwi' wen lo më'd win re' por nak më'd re' men da, gat lë'ta' lo më'de, sino ke lon miwi' xa' wen; mbaino xa' miwi' wen lon, gat lë'ta' lone, sino ke lo Xuza Me mixë'l da, miwi' xa' wen. \s1 Xa' gat niyi' nine be, man che'n be ño xa' \r (Lc. 9:49-50; Mt. 10:42) \p \v 38 Orze' nzhab Juan: \p ―Maestr, une no tu xa' kigo' mbi mal, kize't xa' lë go. Orze' nzhab no lo xa', nale'tra' xa'i, porke gat lë't men che'n be xa'. \p \v 39 Orze' nzhab Jesús: \p ―Bila' go kile' xa'i, porke yent cho tu xa' le' tu zhi'n nazhon por lën, no guzhëla di orze', di'zh xa' gat lë' ticha, \v 40 porke xa' gat niyi' nine be, man che'n be ño xa'. \v 41 No kwaliskier men ne' che'p nits go go, por nak go men da, walika nin, por kuze' lë' Dios za' tu kwa'n wen ka' xa'. \s1 Kwan zak tu xa' le'; la' xtu men Dios \r (Mt. 18:6-9; Lc. 17:1-2) \p \v 42 No nu nzhab Jesús: \p ―Wanei cho tu xa' le', ya'l laxto' xtu xa' Dios, tu xa' laore ngwayila da; más wen ya xa' le'n nitsdo', xo'b tu ke ro yën xa', nes yachin xa' par gat xa'. \v 43 No chi lë' ya'l nile' nizë'b xkil lo Dios; mejor bicho'i. Más wen gat kinutal rop ya'l, per banal dubta' kun Dios, ke par bil le'n bël, rop lad ya'l, plo ñol bël par dubta', \v 44 plo nzhao miyëz men, no gat ñot nzhat ma; ni bël gat ñalt. \v 45 No chi lë' ni'l nile' nizë'b xkil lo Dios, más wen bicho'i. Más wen banal dubta' kun Dios kun tutsa ni'l, ke par bil plo gat ñalt bël, kun rop lad ni'l, \v 46 plo nzhao miyëz men, no gat ñot nzhat ma; ni bël gat ñalt. \v 47 No chi lë' zalol nile' nizë'b xkil lo Dios; más wen gulo'i, mbaino yol plo nile' Dios mandad kun tutsa zalol, ke par bil kun rop zalol plo ñol bël par dubta', \v 48 plo nzhao miyëz men, no gat ñot nzhat ma; ni bël gat ñalt, \v 49 porke lë' Dios xë'l bël xid rë men, nela nigo men zed lo kwa'n gao men ga'. \v 50 Lë' zed nizu'; per chi gat nazhi'y, yentra' kwan zu'i. Gok wen go nela zed ga', par kwin go wen, tu go kun xtu go. \c 10 \s1 Milu' Jesús, or nilë' men kun tsa' men \r (Mt. 19:1-12; Lc. 16:18) \p \v 1 Orze' nguro' Jesús yezh Capernaúm, nzha Me lazh men Judea, xtu ro' you' Jordán. No ze', xtu wëlt, migan tu bëd men lo Jesús, no nguzublo Jesús, milu' Me widi'zh che'n Dios lo bixa' xtu wëlt, nela xmod nile' ka Me. \v 2 Orze' nguzubi pla men fariseo minabdi'zh bixa' lo Jesús par zenbe' bixa' Me (wi' bixa' xmod nak Me), nzhab bixa': \p ―¿Chi zak lë' tu miyi' kun tsa' xa', lo ley kwa'n mila' Dios lo Muisés? \p \v 3 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Kwan mizobni' Muisés lo ley por kuba'? \p \v 4 Orze' nzhab bixa': \p ―Lë' Muisés mizobni'; chi tu miyi' lë' kun tsa', orze' gakxao' tu yech par yanu una', par gak la' miyi' una'. \p \v 5 Per nzhab Jesús: \p ―Sa' mizobni' Muisés por dox nakap go, \v 6 per dizde or mizuxkwa' Dios yizhyuo, se' nzobni': “Dios ngulo miyi' no una'.” \v 7 No nu nzobni': “Por una', lë' miyi' la' xuz no xna', \v 8 par ban xa' tutsa kun tsa' xa'.” \p No nu nzhab Jesús: \p ―No gat lë'tra' chop xa', lë' xa' ngok tutsa men. \v 9 Kuze', miyi' xa' mizo Dios tsa', nagaktra' lë' xa' kun tsa' xa'. \p \v 10 No or ña la rë bixa' le'n yo', orze' mina'bdi'zh rë men che'n Jesús por kwa'n midi'zh Me re', \v 11 orze' nzhab Me: \p ―Wanei cho la' nzë'b una' che'n, no ban xa' kun xtu una', nzë'b xki xa' lo Dios por kure'. \v 12 No chi lë' una' la' tsa', no ban xa' kun xtu miyi', nzë'b xki ska xa' lo Dios por kure'. \s1 Una'b Jesús lo Dios por rë më'd \r (Mt. 19:13-15; Lc. 18:15-17) \p \v 13 Orze' nzhanu men pla më'd lo Jesús, par na'b Me lo Dios por lë' bimë'd; orze' ngala't rë men che'n Me. \v 14 Per or une Jesús kure', miyi' Me, orze' nzhab Me: \p ―Bila' go zubi më'd lon, naka'nt go lo bimë'd, porke rë men nak nela rë më'd, xa' ze' yo plo nile' Dios mandad. \v 15 No walika kwa'n nin, xa' nagak nela tu më'd ga', nagakt yo xa' plo nile' Dios mandad. \p \v 16 Orze' nde'zh Me rë më'd, no mixo'b Me ya' Me yek bimë'd, par miza' Me yalnazhon che'n Me ka' bimë'd. \s1 Tu miyi' xi, dox rrik \r (Mt. 19:16-30; Lc. 18:18-30) \p \v 17 Or mer nzharo' Jesús nez par nzha Me xtu plo, karre mizhin tu miyi' xi, nguzuxib lo Jesús, mbaino minabdi'zh miyi' re': \p ―Maestr wen, ¿kwan naki'n len par gapa yalnaban dubta' lo Dios? ―nzhab miyi'. \p \v 18 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Chon nel, wen da? Yent cho wen, nab tsa Dios wen. \v 19 Lu nane la rë ley che'n Dios: “Nagutal men, nabantal kun una' che'n men, no naliwa'ntal, nakë'tal kixu' men, no nakidetal men par ka'l che'n xa'; mbaino gop kwent xuzal mbaino xna'l.” \p \v 20 Orze' nzhab miyi' xi re': \p ―Maestr, rë kure' kilen, dizde win da. \p \v 21 Orze' miwi' Jesús lo miyi', michizhi' Me miyi', mbaino nzhab Me: \p ―Xtutsa kwa'n jwalt le'l: Bito rë nak kwa'n kinul, orze' biza'i, ka' rë men xa' yent kwan nzhap, nes par gapal rë kwa'n dox tsak lo yibë'; orze' di'kë ticha. \p \v 22 Or mbin miyi' re' kure', xe mia'n xa' tuli di miwin laxto' xa', orze' dox nalats ña xa', porke dox kwa'n nzhap xa', \v 23 mbaino miwi' Jesús naka'n lo rë men che'n Me; no nzhab Me: \p ―¡Tatu nagan yo tu rrik plo nile' Dios mandad! \p \v 24 Or mbin bixa' widi'zh re', xe mia'n rë men che'n Me tuli, no nzhab Jesús xtu wëlt: \p ―Bin goi xga'n, ¡tatu nagan yo tu rrik plo nile' Dios mandad! \v 25 Más jwals ded tu kamey xan tu yaguj, ke par yo tu rrik plo nile' Dios mandad. \p \v 26 Or mbin bixa' kure', más mia'n xe bixa', orze' nzhab bixa' lo wech bixa': \p ―Chi lë'i sa', ¡pas yent cho men gak ro' lo rë kwa'n nazhe'b kwa'n nzëdkë tich men! ―nzhab bixa'. \p \v 27 Orze' xe miwi' Jesús lo bixa', no nzhab Me: \p ―Par rë men, nzho kwa'n nagakt le' men; per Dios, yent cho tu kwa'n nagak le' Dios. \p \v 28 Orze' nguzublo nzhab Per: \p ―Biwi' go, no mila' rë kwa'n, par nzadkë no tich go. \p \v 29 Nkab Jesús: \p ―Walika kwa'n nin lo go, rë xa' la' lizh, o wech xa', o bizan xa', o xuz xa' o xna' xa', o xmë'd xa', o yuo che'n xa', por ñila xa' da; \v 30 per rë kwa'n mila' xa', xtu gayo' wëlt máse gap xa' mis yizhyuo re'; mbaino nu yi' men ne men xa' por da; no xtu yizhyuo kwa'n laore yi'd, lë' xa' ban par dubta'. \v 31 Per nayax xa' galo nal re', gak xa' lult laka; no xa' lult laka nal re', gak xa' galo laka. \s1 Mion wëlt midi'zh Jesús, lë' Me gat \r (Mt. 20:17-19; Lc. 18:31-34) \p \v 32 Or nzha Jesús nez kun rë men che'n Me par yezh Jerusalén, nzhubner Me lo bixa'; orze' xe mia'n rë men che'n Me niwi' bixa' lo Me; mbaino nu rë men se'ga, dub nizheb bixa' nzadkë bixa' tich rë men che'n Me. Orze' ngurezh Jesús za tu dusen men che'n Me tu lad, nguzublo kidi'zh Me lo bixa' kwan zak Me, \v 33 nzhab Me: \p ―Biwi'u, lë' be nzha yezh Jerusalén plo zen bixa' da, par chi bixa' da lo rë ngulëi' ro, no lo rë xa' nilu' ley; no lë' rë xa' re' gab, ñal gat da; orze' chi bixa' da lo rë men gat lë't men Israel par gut rë men re' da, \v 34 mbaino xizhnu bixa' da, chuk bixa' lon, no kin bixa' da; orze' gut bixa' da, per ngubizh yon, lë'da ruban. \s1 Kwa'n mina'b Jakob no Juan \r (Mt. 20:20-28) \p \v 35 Orze' nguzubi Jakob kun Juan xga'n Zebedeo lo Jesús, par nzhab bixa': \p ―Maestr, nzhakla no, le' go tu kwa'n na'b no lo go. \p \v 36 Nkab Jesús: \p ―¿Kwan nzhakla go len por go? \p \v 37 Orze' nzhab bixa': \p ―Or gak go rey, gap go rë kwa'n, ziyël go zob tuga' no, kad ta' go. \p \v 38 Per nzhab Jesús: \p ―Nanet go kwan kina'b go. ¿Chi zo go kwa'n nala kwa'n go'n, no chi xek go ne go kwa'n nazhe'b kwa'n zak da? \p \v 39 Orze' nkab bixa': \p ―Lë' no xek ka loi. \p Per nzhab Jesús: \p ―Lë' go go ka kwa'n nala kwa'n go'n; mbaino lë' go zakka kwa'n nazhe'b kwa'n zak da, \v 40 per par zob tuga' go ta'n, nagakta' nene; nab tsa Xuza kobe' (wi') cho zob kad ta'n. \p \v 41 Or mbin za chi' men che'n Jesús kure', orze' niyi' bixa' lo Jakob no lo Juan, \v 42 per ngurezh Jesús za chi' bixa' re' par nzhab Me: \p ―Nane ka go xmod nak rë xa' nile' mandad xid rë men gat lë't men Israel, dox naye nikë rë xa' re' men zhi'n; mbaino rë xa' ro xid rë men ba', mod nzhakla xa' nilinu xa' rë men. \v 43 Per go, nagakt go sa'; men kwa'n nzhakla le' mandad xid go, xa' ze' gak nela tu mos ga' lo go, \v 44 no xa' nzhakla gak xa' tsak xid go, xa' ze' gak xa' le' mandad che'n más go; \v 45 lë'la na, nak da Xga'n Dios mbaino nak da tu men yizhyuo; gat nzhalta par len mandad lo rë men; lë'da nzhal par len mandad che'n bixa', mbaino gat da por nayax men yizhyuo par ban bixa'. \s1 Jesús miliyak tu men nikal lo \r (Mt. 20:29-34; Lc. 18:35-43) \p \v 46 Or mizhin bixa' yezh Jeriko no or nzharo' la Jesús yezh ze' kun rë men che'n Me, mbaino kun nayax men se'ga nzhakë tich Me, no ro' nez ze' nzob tu xa' nikal lo lë Bartimeo, xga'n tu xa' lë Timeo, kina'b xa' gon. \v 47 Or mbin xa' nikal lo re', lë' Jesús nzë yezh Nazaret nzhaded ze', nguzublo kibizhië xa' re', naye nzhab xa': \p ―¡Jesús, Xga'n Dabi, bilats laxto' da! \p \v 48 Orze' nzhab rë men: “¡Kiex, nakuzhiëtra'l!”, per más nayë nguruzhië xa', nzhab xa': \p ―¡Xga'n Dabi, bilats laxto' da! \p \v 49 Lë'chi ngulëz Jesús, mbaino nzhab Me: \p ―Waka' go xa' ba'. \p Orze' nzhab rë men lo xa' nikal lo re': \p ―¡Nazhebtal, watso; lë' Jesús kibezhal! \p \v 50 Orze' xa' nikal lo re', ngulubi xa' lar kwa'n nzho'b tich xa', nayen laka ngwatso xa', mizhin xa' lo Jesús, \v 51 no minabdi'zh Jesús lo xa', nzhab Me: \p ―¿Kwan nzhaklal len pur lu? \p Mikab xa' nikal lo re': \p ―Maestr, nzhaklan yani lon. \p \v 52 Orze' nzhab Jesús: \p ―Bizë, guzhë ngwani lol por ngwayilal da. \p No mis orze', tuli ngwani lo xa' re', orze' nzhakë xa' tich Jesús. \c 11 \s1 Nguio Jesús Jerusalén nela tu rey ga' \r (Mt. 21:1-11; Lc. 19:28-40; Jn. 12:12-19) \p \v 1 Dub nzhazhin Jesús yezh Jerusalén, nzhaded la Me ro' xchop yezh win kwa'n nzhin ze'; tube lë Betfagé, no xtube lë Betania, gax lom plo lë Olivos; orze' mixë'l Me chop men che'n Me, \v 2 nzhab Me: \p ―Wa go yezh win kwa'n nilu' ba', lë' go zhin plo nikido' tu burrit kwa'n gat zob ni tu men; bixëk go ma no di'nu go ma, \v 3 no chi cho ne lo go: “¿Plo wei' go burrit ba'?”, orze' gab go: “Lë' Señor naki'n ma, per lwega' yi'dla' no ma.” \p \v 4 Orze' ngwa bixa', no une bixa' burrit nikido' le'n nez ro' tu pwert, no mixëk bixa' ma. \v 5 Ze' nzo pla men, xa' nzhab: \p ―¿Chon kixëk go burrit ba'? \p \v 6 Orze' nzhab rë men che'n Jesús nela xmod nzhab ka Jesús lo bixa', kuze' mila' rë xa' re'. \v 7 Orze' ñano bixa' burrit re' lo Jesús, mbaino mixo'b bixa' xab bixa' tich ma no nguzob Jesús ma. \v 8 No dox men ndix xab dilant plo ded Jesús, no nzho bixa' ndix rram la kwa'n micho' bixa' dan, \v 9 no xa' nzha dilant, no rë xa' nzë tras, naye kibizhië bixa', nzhab bixa': \q1 ¡Bidi'zh go wen nzha xa' mixë'l Dios! \q1 \v 10 ¡Wen nzha xa' nzë ben che'n xuz be Dabi par le' mandad lo be! \q1 ¡Bidi'zh go nazhon Dios, Me nzho lo yibë'! \p \v 11 No or nguio Jesús yezh Jerusalén, ngwa Me yado'; no or miwi' Me rë plo, une Me rë kwa'n nzhak ze', orze' nzha Me kun dub tu dusen men che'n Me par yezh Betania, porke ya cho gor la. \s1 Jesús mizhi'bde tu ya nzhao' por niyent nzhao' loi \r (Mt. 21:18-19) \p \v 12 No xtu riyë'l, or nguro' bixa' yezh Betania, orze' mbi'd nila'n Jesús, \v 13 no zitra', une Jesús tu ya nzhao' nayë', no ngwatswi' Me, nabei chi nzo nzhao' loi; no or mizhin Me xan ya, yent kwan nak loi, nab lai, porke gat lë't tiemp kwa'n niza'i orze'. \v 14 Kuze' mizhi'bde Jesús ya nzhao' ze', nzhab Me: \p ―Ya nayotra' yi'd men, gao men nzhao' che'nal. \p No kiyon rë men che'n Mei. \s1 Jesús ngulo'tin rë xa' kile'xbi' lo luwe che'n yado' \r (Mt. 21:12-17; Lc. 19:45-48; Jn. 2:13-22) \p \v 15 Or nguio bixa' yezh Jerusalén, mizhin Jesús lo luwe che'n yado'; orze' nguzublo kigo'tin Me rë xa' kile'xbi' no rë xa' kwa'n kizi' ze', mbaino michixche Me rë mes che'n rë xa' nichi'l dimi che'n men, no plo nito men palom, no michixche Me plo nizob bixa'. \v 16 No nangala'tra' Jesús ngaded men kun kwa'n lo luwe ze'. \v 17 Orze' nguzublo kilu' Me lo rë men nzhin ze', nzhab Me: \p ―¿Chi nanet go, se' nzobni' lo Yech che'n Dios: “Lizha yi'd rë nak men yizhyuo, par yi'di'zh bixa' lon”? ¡Per go kile'i nela plo nibin rë wa'n ga'! \p \v 18 No or mbin rë ngulëi' ro kure', kun rë xa' nilu' ley, orze' mikwa'n bixa' mod par gut bixa' Jesús, porke or nilu' Me widi'zh che'n Dios, rë men ña'n xe. Kuze' nizheb bixa' nine bixa' Me. \v 19 No or nzhala yë'l, nguro' Jesús kun rë men che'n Me, yezh Jerusalén. \s1 Ya nzhao' mibizh \r (Mt. 21:20-22) \p \v 20 No xtu riyë'l ze', or garzi'l; dub nzha bixa' nez, une bixa', lë' ya nzhao' ze' mibizh la, dub luche. \v 21 No Per mitsila or mizhi'bde Jesús ya ze', kuze' nzhab Per: \p ―Maestr, lë' ya nzhao' kwa'n mizhi'bde go ze', ¡mibizhe biwi'ule! \p \v 22 Orze' nkab Jesús: \p ―Kuze' la nin, wayila go Dios. \v 23 Walika kwa'n nin, wanei cho men gab lo yi' ba': “Chi ba', bizë le'n nitsdo'”, no nale't xa' chop xigab or gab xa'i, sino yila xa' rë kwa'n gab xa', orze' lë'i gak, lë' Dios le'i. \v 24 Kuze' kinin, rë kwa'n na'b go lo Dios, wayila goi, lë'i gap go; lë'i zhin lo go. \v 25 No or kina'b go lo Dios, biya'l laxto' go rë kwa'n nile' men lo go, nes par lë' Xuz go, Me nzho lo yibë', ya'l laxto' Me rë kwa'n nzë'b xki go lo Me. \v 26 Per chi naya'l laxto' go rë kwa'n nile' men lo go, nu ska Xuz go, Me nzho lo yibë', naya'lt laxto' Me rë kwa'n nzë'b xki go lo Me. \s1 Minabdi'zh bixa', cho mile' mandad Jesús \r (Mt. 21:23-27; Lc. 20:1-8) \p \v 27 Orze' nguiubre Jesús xtu wëlt yezh Jerusalén kun rë men che'n Me. No or nzo Me lo luwe che'n yado', lë'chi nguzubi rë ngulëi' ro lo Me, kun rë xa' nilu' ley, mbaino kun rë xa' nak zhi'n yezh, \v 28 par nzhab bixa': \p ―¿Cho mile' mandadal kile'l rë kure', o cho mixë'lal par le'le? \p \v 29 Orze' nkab Jesús: \p ―Nuska da nabdi'zh tu kwa'n lo go; no chi lë' go nei, orze' ganin cho mile' mandad da kilen rë kure'. \v 30 Nal bine go, ¿cho mixë'l Juan, xa' mili'lëi' men le'n nits? ¿Chi Diose, o mene? \p \v 31 Orze' kidi'zh bixa' entre lë' bixa': \p ―Chi gab be: “Diose”, orze' lë' xa' ne lo be: “¿Chon ska nangayila go xa'?” \v 32 No por rë men, nazhe'b be par be, kuze' nagakt gab be: “Men mixë'l Juan”. \p Porke rë men nidi'zh, walika Dios mixë'l Juan, \v 33 kuze', se' mikab bixa' lo Jesús: \p ―Nanet no choi. \p Orze' nzhab ska Jesús: \p ―Nuska da nanita, cho mixë'l da, kilen rë kure'. \c 12 \s1 Kwent che'n pla mos nakap \r (Mt. 21:33-46; Lc. 20:9-19) \p \v 1 Orze' nguzublo kidi'zh Jesús kun pura kwent lo rë men, nzhab Me: \p ―Nguio tu miyi', ngo'n ya gub lo yuo che'n; orze' mitsao' xa' naka'n ro' yuo che'n xa', mbaino mizuxkwa' xa' tu plo tsi' xa' gub che'n xa', no nu mizuxkwa' xa' tu plo ya par kina xa'i. Orze' miza' xa'i med par ga'n xtu mene, mbaino nguro' xa' lazh xa', nzha xa' che'p. \v 2 Or ngol tiemp za'i, mixë'l xa' nak che'n yuo ze' tu mos, par na'b mos lo xa' ngo'ne, kwa'n ñal gal xa'. \v 3 Per rë xa' ngo'n loi ze', lë'la migal bixa' mos, no ndin xa' mos, mbaino se'tsa mixë'l bixa' mos. \v 4 Orze' mixë'l xa' ze' xtu mos, per ngulë' bixa' yek mos re', no ngokla ngwa midi'zh bixa' lo mos. \v 5 Orze' mixë'l xa' ze' xtu mos, per mbit bixa' mos re'. Orze' mixë'l xa' más mos, per nzho mos ndin bixa' mbaino mbit bixa'. \p \v 6 ’No xa' nak che'n yuo re', nab tsa xga'n xa' kinu xa', miyi' nazhi' xa'; orze' nzhab xa': “Lë'da xë'l tugaka xga'na kwa'n kinun re'; ro' xa' re'se, gon bixa'.” \v 7 Per rë xa' kwa'n ngo'n yuo re', or une bixa' miyi' re', nzhab bixa' lo wech bixa': “Xa' re' xa' ya'nu rë kure', cha'o gut bixa', par ya'nu be rë che'n xa'.” \v 8 Orze' nguzen bixa' xga'n xa' ze', mbit bixa' miyi', mbaino zit ngulubi bixa' miyi' re'. \p \v 9 No nu nzhab Jesús: \p ―Nal, ¿kwa'n le' xa' nak che'n yuo ze'? Lë' xa' yë'd par lo'x xa' rë men nakap kwa'n ngo'n yuo che'n xa', no lë' xa' za'i ga'n xtu ben men. \v 10 Taxa, ¿nanet go kwa'n nzobni' lo Yech che'n Dios?: \q1 Lë' ke kwa'n ngulubi rë xa' nichao' yo', \q1 lë'i ngok ke galo laka kwa'n nzen dub yo'. \q1 \v 11 Kure' mile' Dios, par tuli xe mia'n rë men. \p \v 12 Orze' ngokla bixa' ngazen bixa' Jesús par ngayo Me lizhyi'b, porke mizi bixa', par yek bixa' nzha widi'zh re'. Per mizheb bixa' por rë men nzhin ze', orze' ña bixa'. \s1 Jesús midi'zh por kwa'n nzhax lo gubier César \r (Mt. 22:15-22; Lc. 20:20-26) \p \v 13 Orze' mixë'l bixa' pla men fariseo lo Jesús par zenbe' bixa' Me (wi' bixa' xmod nak Me), no pla men che'n Herodes, par nabei chi zab Jesús tu kwa'n gat ñal, par gak kë' bixa' kixu' Jesús. \v 14 Orze' mizhin rë men re', nzhab bixa': \p ―Maestr, nane no, go nidi'zh pura kwa'n wali, gat ñot go man che'n ni tu men, no nali nidi'zh go xmod ñal ban men lo Dios. Bine go lo no, lo ley che'n be, ¿chi lë'ka kix be kwa'n nina'b César, o gat lë'te? ¿Chi ñal za' bei, o gat ñalte? \p \v 15 Per lë' Jesús nane la, ka kina'bdi'zh bixa'i, kuze' nzhab Me: \p ―¿Chon kizenbe' go da? Ka ta go tu pes le. \p \v 16 No miza' bixa'i, orze' nzhab Jesús: \p ―¿Cho nikë lo pes re', mbaino cho lë nikë loi? \p Orze' nzhab bixa': \p ―César nikë loi. \p \v 17 Orze' nzhab Jesús: \p ―Ñal za' go che'n César kwa'n nak che'n César, no za' go che'n Dios kwa'n nak che'n Dios. \p Orze' xe mia'n bixa' tuli por kwa'n nzhab Me. \s1 Midi'zh Jesús xmod ruban men \r (Mt. 22:23-33; Lc. 20:27-40) \p \v 18 Orze' nguzubi pla men saduceo lo Jesús, xa' nidi'zh: “Gat walit nzho xtu vid”, orze' minabdi'zh bixa' kure': \p \v 19 ―Maestr, Muisés mizobni' lo ley: “Chi tu miyi' kinu una' mbaino gat xa' sin nangap xa' më'd kun lë' una', orze' lë' wech xa' naki'n ban kun lë' una', par gap wech xa' tu më'd por kwent che'n xa' ngut re'.” \v 20 Mbaino nguio tu xa' ngop gazh wech; xa' galo ngok tsa' tu una' per ngut xa' sin nangap xa' më'd; \v 21 orze' xa' mirop miban kun lë' una', per ngut ska xa', se'ga' nangapt ska xa' më'd. No kun xa' mion, se'ska. \v 22 Kun za gazh xa' miban una' re', no kun ni tu xa' nangapta' xa' më'd, mbaino rë xa' ngut. Lult, nu una' ngut. \v 23 No or ruban bixa' xtu wëlt, di lo rë xa', ¿cho xa' ya'n kun lë' una'?, porke za gazh xa' miban kun lë' una'. \p \v 24 Orze' nkab Jesús: \p ―Ñagan go por nane go kwa'n nzobni' lo Yech che'n Dios, no ni yalnazhon che'n Dios nanet go, \v 25 porke or ruban men, yentra' cho ban kun una', no ni yentra' cho gak jwandang che'n; lë' bixa' gak nela rë ganj che'n Dios ga'. \v 26 No por rë men ngut xa' ruban, taxa, ¿nanet go widi'zh kwa'n mizobni' Muisés lo yech, or mize't xa' tu ya yich zobyol? Dios nzhab lo Muisés: “Na nak Dios che'n Abraham, no Dios che'n Isaac, mbaino Dios che'n Jakob.” \v 27 Kuze' nane be, Dios re', gat lë't Dios che'n men ngute, sino lë' Me Dios che'n men naban. ¿Chi nagat zobyekt go kure'? \s1 Xid rë kwa'n mizobni' Muisés, ¿cho kwa'n galo naki'n le' men? \r (Mt. 22:34-40) \p \v 28 Orze' nguzubi tu xa' nilu' ley, plo nzo Jesús. Or mbin xa' xmod midi'zh Jesús lo rë men ze', porke une xa', dox wen mikab Jesús; kuze' minabdi'zh xa': \p ―Xid rë kwa'n mizobni' Muisés, ¿cho kwa'n galo naki'n le' men? \p \v 29 Orze' nkab Jesús, nzhab Me: \p ―Kure' galo laka naki'n le'l, men Israel: “Bine: tutsa Señor Dios che'nal nzho. \v 30 Bichizhi' Señor Dios che'nal kun dub laxto'l, no kun dub lal, no kun rë xigab che'nal, mbaino kun rë jwers che'nal.” \v 31 No kwa'n rop xid rë kwa'n nzobni' nak kure': “Bichizhi' xtu men nela lu ga'.” Yentra' xtu kwa'n mile' Dios mandad, más kwa'ro lo rop kure'. \p \v 32 Orze' nzhab xa' nilu' ley ze' lo Jesús: \p ―Dox wen kwa'n nel ba', maestr; walika, tutsa Dios, no yentra' xtu Dios más lo Dios re'. \v 33 No kwa'n chizhi' men kun dub laxto' men Dios, no kun rë xigab che'n men, mbaino kun rë jwers; no chizhi' men xtu men nela lë'ka xa', más tsake lo rë kwa'n zak men chigab walika nazhon par men, mbaino kun más rë gon niza' men lo Dios. \p \v 34 Or une Jesús, lë' xa' re' mikab nela xmod ñale, orze' nzhab Jesús: \p ―Gat zitra' nzol par yol plo nile' Dios mandad. \p No dizde orze', ya ni yentra' cho ngaye laxto', ngana'bdi'zh más kwa'n lo Me. \s1 ¿Plo nzë Krist? \r (Mt. 22:41-46; Lc. 20:41-44) \p \v 35 Dub kilu' Jesús widi'zh che'n Dios lo luwe che'n yado', lë'chi nzhab Me: \p ―¿Chon nidi'zh rë xa' nilu' ley, lë' Krist nak xga'n Dabi? \v 36 Mbaino mis Dabi nzhab por Sprit che'n Dios: \q1 Lë' Señor nzhab lo Xa' nile' mandad da: \q1 “Guzob lad direch da, haxta or len, \q1 che'ptsa gak rë xa' nidilal xan ni'l.” \m \v 37 Nal, ¿xmod nak lë' Krist nak xga'n Dabi?, porke mis Dabi nzhab: “Xa' re', Me nile' mandad da.” ¿Chon ska, nake xga'n Dabi? \p No tu bëd men kwa'n nzhin ze', ño laxto' bixa' xmod kidi'zh Jesús. \s1 Midi'zh Jesús, xmod nak rë xa' nilu' ley \r (Mt. 23:1-36; Lc. 11:37-54; 20:45-47) \p \v 38 No dub kilu' Jesús widi'zh che'n Dios, nzhab Me: \p ―Bikina go go lo rë xa' kwa'n nilu' ley, lë' bixa' ño laxto' nzhak bixa' lar no'l; mbaino ño laxto' bixa', nini' men lo bixa' dub lo xbi'. \v 39 Mbaino ño laxto' bixa' zob galo laka bixa' plo nizob rë xa' ro, le'n yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios; no nu plo nzhak tu lani galo laka bixa'. \v 40 Mbaino niliwa'n bixa' che'n rë una' ngut xmiyi'; no par gab men, menaye bixa', xche nina'b bixa' lo Dios. Kuze', más nazhe'b kwa'n zak bixa' or gab Dios xmod gak kun kad men yizhyuo. \s1 Tu una' ngut xmiyi', miza' gon \r (Lc. 21:1-4) \p \v 41 Orze' nguzob Jesús dilant plo ñuchao' rë gon; xe kiwi' Me xmod kila rë men ze' gon, no tu bëd men rrik kila nayax dimi. \v 42 Lë'chi mizhin tu una' ngut xmiyi', no prob xa'; orze' le'n ze' mila una' chop dimi kwa'n natsakt be's, \v 43 orze' ngurezh Jesús rë men che'n Me, nzhab Me: \p ―Walika nin, una' prob kwa'n ngut xmiyi' re', par Dios, más nayaxe miza' una' ke rë xa' rrik ba'; \v 44 rë xa' rrik ba' miza' kwa'n mia'n sobr lo bixa', per una' re', dub lo yalprob che'n xa', rë tsa dimi kwa'n kinu xa' par gao xa', miza' xa'. \c 13 \s1 Midi'zh Jesús, lë' yado' bil \r (Mt. 24:1-2; Lc. 21:5-6) \p \v 1 No or nzharo' Jesús lo luwe che'n yado', orze' nzhab tu rë men che'n Me: \p ―Maestr, biwi' go tatu kwa'ro yado' re'; no tatu nazhe'b rë ke nzho ta'i. \p \v 2 Per nzhab Jesús: \p ―¿Chi niwi'l dox kwa'roi? Per zhin zhë ni tu ke che'ne naya'nte tich weche; rëi bil. \s1 Señ kwa'n gak lo yibë', or nzhazhin lox yizhyuo \r (Mt. 24:3-28; Lc. 21:7-24; 17:22-24) \p \v 3 Orze' nzha Me yek lom kwa'n lë Olivos, ze' nilu' laka yado', orze' nguzob Me, no za dap rë xa' re' mina'bdi'zh lo Me: Per kun Jakob no Juan mbaino Ndres; nzhab bixa': \p \v 4 ―Bine go lo no, ¿pok gak rë kure', no xmod lu' or nzhazhin la rë kure'? \p \v 5 Orze' nguzublo kidi'zh Jesús, nzhab Me: \p ―Bikina go go, par yent cho kide go, \v 6 porke dox men di'zh: “Na nak Krist”, no dox men kide bixa'. \p \v 7 ’No or gon go, laba'i-lare'i kidil men, nayat laxto' go; rë kure' gak galo laka, per stubi nilë'ra' lox yizhyuo. \v 8 Lë' tu gubier dil kun xtu gubier, no tu yezh kun xtu yezh; mbaino rë plo win xo, no yo yalwin. Kure' galo laka yalzi kwa'n zublo zak rë men yizhyuo. \p \v 9 ’Per bikina go go, lë' rë men zen go no chi bixa' go lo rë gustis, no kin bixa' go le'n rë yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios; mbaino wei' bixa' go lo rë gobier no lo rë rey por nak go men da; kure' gak par di'zh go cho da lo bixa'. \v 10 No antis di lox yizhyuo, naki'n re'ch widi'zh nazhon che'n Dios lo rë ben men yizhyuo. \v 11 Or zen bixa' go par wei' bixa' go lo rë xa' nile' mandad ze', no nale't go xigab xmod kab go lo bixa'; lë' Sprit che'n Dios di'zh por go. \v 12 No lë' men chi mis wech men par gat wech xa', mbaino xuz men mis lë' xa' chi rë xin xa', no rë xin xa' chi xuz xa' par mis lë' bixa' le' gat rë melizh bixa'. \v 13 Sa' li'nu nayax men go por nak go men da, per xa' xek lo rë kure', xa' ze' ban bid nazhon kwa'n niza' Dios. \p \v 14 ‘No or ne go, yo tu kwa'n dox gat nambet plo nzho yalnazhon che'n Dios (xa' go'l kure', lë' xa' zobyeke), orze' rë men nzho lazh men Judea, lë' bixa' yuka'ch dan; \v 15 no rë men nzo yek yo', naza'tra' la bixa' par ko' bixa' rë che'n bixa'; \v 16 mbaino xa' nzo dan, naza'tra' yubre xa' ni par yaka' xa' xab xa'. \v 17 No zhë ze', ¡zhe'b nalats nzha rë una' nak xin, mbaino rë una' naka' më'd! \v 18 Bina'b go lo Dios, par zhë zhin rë kure' nagakte rë mbëo' nayag. \v 19 Dub di mizuxkwa' Dios yizhyuo, lalta', nagat zakzi men nela zak bixa' rë zhë ze', nab tsa orze'i; no ni nayo ra' ne men xtu kwa'n nela kwa'n yi'd ze'. \v 20 No chi xche di' rë kure', yent cho men yizhyuo ya'n naban, rë' xa' lox; per por nazhi' Dios rë men xa' ngule Me, la'ta' Dios di' rë kure' xche. \p \v 21 ’No chi cho ne lo go: “¡Biwi', lë' Krist nzo re'!”, o “¡Biwi', lë' Krist nzo ba'!”, nayilat goi, \v 22 lë' nayax men yo di'zh: “Na nak Krist”, mbaino yo nayax men gab lo men: “Na nidizh por Dios”, no le' bixa' rë señ nazhon par kide bixa' rë men; no nzho rriez kide bixa' nu rë men ngule Dios gak men che'n Dios. \v 23 Kuze' bikina go go; lë'da ni la rë kure' lo go nes par nzhon la goi. \s1 Or yi'd Krist xtu wëlt yizhyuo \r (Mt. 24:29-35, 42-44; Lc. 21:25-36) \p \v 24 No nzhab Jesús: \p ―Le'n rë ngubizh ze', or lox rë yalzi kwa'n nzho yizhyuo, orze' lo ngubizh kao, no lo mbëo' nayanitra', \v 25 mbaino gab rë mbël lo yibë'; no nu bil rë kwa'n nzen kwa'n nzho lo yibë'. \v 26 Orze' rë men ne, yala le'n xkao kun rë ganj che'n Xuza, mbaino kun rë yalnazhon da. \v 27 No xëla rë ganj che'n Xuza par kan rë men da xa' ngulen dap lad yizhyuo, dizde tu ro' yizhyuo haxta xtu ro' yizhyuo. \p \v 28 ’Biwi' go xmod nak ya nzhao'; or nixiche, orze' nane go, lë' biyiu nzhazhin la. \v 29 Se'ga' or ne go, kiyak rë kwa'n nazhe'b re'; nane la go, lë'da nzhazhin la yal. \v 30 Walika kwa'n kinin, or zublo gak rë kure', rë men yizhyuo xa' mia'n naban orze', se'gaka naban bixa' or lox gak rë kure'. \v 31 Yibë' no yizhyuo, lë'i lox; per rë widi'zh kwa'n kinin re', nadedte, rëi gak. \v 32 Per zhë ze', or zhin gak rë kure', yent cho nanei; ni rë ganj kwa'n nzho lo yibë', mbaino ni na; nab tsa Xuza Dios nanei. \v 33 Kuze' biwi' go kwan le' go, no gok natsin go; porke nanet go or zhin rë kure'. \v 34 Rë kure' nak nela tu miyi' nguro' nzha lazh men. Antis di ya xa', mila' xa' tuga' rë mos che'n xa' par kina rë che'n xa', mbaino mika'b xa' lo tu rë mos re' kina ro' pwert. \v 35 No go nak nela rë mos re', bikina go; porke nanet go cho or yë'd xa' nak che'n yo' re', chi mizhëlalyuoi, o garol yë'le, o or nikë' nguid gay kante, o garzi'le; \v 36 nes par or yala de rrepent, yent kwan ya laxto' go. \v 37 No kwa'n nin lo go re', gat lë't par nab go nzhai, sino par rë men yizhyuoi; ¡gok natsin go! \c 14 \s1 Mia'n bixa' di'zh xmod zen bixa' Jesús \r (Mt. 26:1-5; Lc. 22:1-2; Jn. 11:45-53) \p \v 1 Nzhak jwalt xchop ngubizh par gal lani Pask, zhë nzhao men pan kwa'n yent levadur. Lë' rë ngulëi' ro kun rë xa' nilu' ley, kikwa'n bixa' mod zen bixa' Jesús xla'n, par gut bixa' Me, \v 2 mbaino kidi'zh bixa': \p ―Nale't bei zhë lani, par nayent kwan le' rë men. \s1 Tu una' michob aseit nax yek Jesús \r (Mt. 26:6-13; Jn. 12:1-8) \p \v 3 No or nzo Jesús yezh Betania, ngwatao Me lizh Simón xa' lë “Lepros”. Or nzob Jesús lo mes, mizhin tu una' kun tu bot win kwa'n nakxao' kun ke ónice, dox tsake; viv aseit nardo nzho le'ne. Orze' ngulë' una' kwa'n nzho aseit re', michob una'i yek Jesús. \v 4 Per pla xa' nzhin ze', nangayot laxto' bixa'i, nzhab bixa' lo wech bixa': \p —¿Chon mitsinu una' re' aseit ba'? \v 5 Ngak ngado aseit ba' kwa'n tsak chi' mbëo' kë men zhi'n che'n men, par ngaga'z dimi ze', ngaka' rë men yent kwan nzhap. \p Kuze', ndil bixa' una' ze'. \v 6 Orze' nzhab Jesús: \p ―La' go, nadilt go una' re'; ¿chon kikixian go xa'?, porke dox wen tu kwa'n mile' xa' por da; \v 7 rë men prob, zilita' yo bixa' xid go, gak gaknu go bixa' or nzhakla go; per na gat lë'ta' dubta' zon kun go. \v 8 Mbaino una' re', mile' kwa'n ngok mile' xa'; michob xa' aseit nax da, nes par or ga'ch da mile' la xa'i. \v 9 No walika kwa'n nin; rë plo re'ch widi'zh nazhon che'n Dios, nu ka kwa'n mile' una' re' yët, par tsila bixa' una'. \s1 Judas mito Jesús \r (Mt. 26:14-16; Lc. 22:3-6) \p \v 10 Orze', lë' Judas Iscariote, xa' nzho xid za tu dusen men che'n Jesús, ngwa xa' lo rë ngulëi' ro, par chi xa' Jesús lo rë xa' re'. \v 11 Or mbin bixa' kure', dox nizak laxto' bixa', no nzhab bixa', za' bixa' dimi ka' Judas. No dizde orze', nguzublo kikwa'n Judas mod, kiwi' xa' cho or za'i, par gak chi xa' Jesús. \s1 Lult yë'l kwa'n ndao Jesús kun rë men che'n Me \r (Mt. 26:17-29; Lc. 22:7-23; Jn. 13:21-30; I Co. 11:23-26) \p \v 12 Mer ngubizh galo che'n lani pask, or nzhao men Israel pan kwa'n niyent levadur, zhë ze' niza' men Israel tu gon lo Dios, or nzhut bixa' tu mbëkxi'l. Orze' mina'bdi'zh rë men che'n Jesús, nzhab bixa': \p ―¿Plo nzhakla go yachao' no kwa'n gao be nal yë'l re', lani Pask re'? \p \v 13 Orze' mixë'l Me chop men che'n Me, nzhab Me: \p ―Wa go le'n yezh; ba' ne go tu miyi' ñanu tu re' nits, no wakë go tich xa'. \v 14 Mbaino plo zhin xa', guzh go lo xa' nak lizhe ze': “Lë' Maestr ne lol: ¿Plo nak yo' kwa'n ne'l, par ga̱o̱ kun rë men da, lani Pask re'?” \v 15 Orze' lë' xa' lu' tu yo' nzob yek al ya, naxene, no nazuxkwa' la le'ne; ze' bizuxkwa' go kwa'n gao be. \p \v 16 Orze' nzha rop men che'n Jesús par yezh; no rëi ngok nela xmod nzhab ka Jesús lo bixa'; ze' michao' bixa' kwa'n gao bixa' lani Pask. \v 17 No or ngula yë'l, mizhin Jesús ze', kun dub tu dusen men che'n Me. \v 18 No dub kiyao bixa' lo mes, nzhab Jesús: \p ―Walika kwa'n nin, mis tu rë go kiyao kuda re', chi da lo rë men par gut bixa' da. \p \v 19 No rë bixa' miwin laxto', orze' nguzublo minabdi'zh tuga' bixa' lo Jesús, nzhab bixa': \p ―¿Taxa le' go xigab nai? \p \v 20 Orze' nzhab Jesús lo bixa': \p ―Mis tu rë xa' nzho xid tu dusen goi, xa' kwa'n kigazh pan le'n plat dai. \v 21 Na Xga'n Dios no nu tu men yizhyuo da; lë'da zak rë kwa'n nzobni' lo Yech che'n Dios, ¡per nazhe'b nalats nzha miyi' xa' chi da lo rë men! Más wen nangayot ngal xa' re'. \p \v 22 No dub kiyao bixa', nguzen Me pan, miza' Me xkix lo Dios, no michix Mei, miza' Mei ka' rë men che'n Me, orze' nzhab Me: \p ―Mbai go, kure' nak kwerp da. \p \v 23 No nguzen Me tu vas nits gub, miza' Me xkix lo Dios, orze' miza' Mei ka' rë men che'n Me, rë bixa' ngu'y, \v 24 mbaino nzhab Me: \p ―Kure' nak ren da kwa'n xon, par ya'n nayax men nambe lo Dios. \v 25 Walika kwa'n nin, nago'tra' nits gub yizhyuo re'. Or go'ne xtu wëlt plo nile' Dios mandad, xa'la mode. \s1 Nzhab Jesús, lë' Per gab, gat nili'be't Per Me \r (Mt. 26:30-35; Lc. 22:31-34; Jn. 13:36-38) \p \v 26 No or milox mikë' bixa' tu kant lo Dios, nguro' bixa' nzha bixa' yek lom kwa'n lë Olivos, \v 27 orze' nzhab Me lo bixa': \p ―Rë go la' nzë'b da, porke se' nzobni' lo Yech che'n Dios: “Lë'da gut miyi' nikina mbëkxi'l, orze' lë' rë ma re'ch.” \v 28 Per or ruban da, lazh men Galilea kwëza yi'd go. \p \v 29 Orze' nzhab Per: \p ―Ter rë xa' re' la' nzë'b go; per na, nalat go. \p \v 30 Per nzhab Jesús: \p ―Walika kwa'n nin, nal yë'l re', ni naga kë' nguid gai kant chop wëlt, lë'l gab chon wëlt gat nili'be'tal da. \p \v 31 Per garga'l nzhab Per: \p ―¡Per na nalat go ter nu da gat kun go! \p No se'ska nzhab rë bixa'. \s1 Jesús mina'b lo Dios, plo lë Getsemaní \r (Mt. 26:36-46; Lc. 22:39-46) \p \v 32 Orze' ngwa bixa' tu plo lë Getsemaní, ze' nzhab Jesús lo rë men che'n Me: \p ―Riga guzob go, lë'da nzhana'b lo Dios. \p \v 33 Orze' nzhanu Me Per, no Jakob, mbaino Juan; orze' nguzublo niyentra' jwers Me por tanta nizheb Me, haxta netra' Me kwan le' Me, \v 34 no orze' nzhab Me lo yon xa' re': \p ―Nzho tu yalnawin dox laxto'n, ya naxektra' da; biya'n go re' no bikina go; naga't go. \p \v 35 Orze' nguzë Jesús xche'p dilant; ze' ngo't kuslo Me lo yuo, no mina'b Me lo Dios, chi lë'i gak le' Dios, nazhint rë kwa'n zak Me orze'. \v 36 Or kina'b Me lo Dios, nzhab Me: \p ―Payë', par go, rëi gak le' go. ¿Chi zak kubchi go da lo rë kwa'n nzë par da? Per gat lë't kwa'n nin, kuze' gak; sino kwa'n ne goi. \p \v 37 Orze' miëk Me plo nzhin yon men che'n Me ze'; no mizhin Me, lë' yon xa' nax la. Orze' nzhab Me lo Per: \p ―Simón, ¿chi naxnal? Nangaxektal ni tu or, ngakinal. \v 38 Bikina go no guna'b go lo Dios, par nayachin go lo che'n Mizhab. Le'n laxto' go nzhakla ka go che'n Dios, per kwerp che'n go gat nzhaklat che'n Dios. \p \v 39 Orze' ngwa Jesús xtu wëlt, par ngwana'b Me lo Xuz Me Dios, mis kwa'n nzhab la Me. \v 40 Or miëk Me xtu wëlt, lë' bixa' nax la, porke dox nzë mika'l lo bixa'; orze' net bixa' xmod kab bixa' lo Jesús. \v 41 No wëlt mion nzhab Me: \p ―¿Stubi nax go, kile' go diskans? Porke xa' chi da, ngox la nka'. Biwi' go, lë' or mizhin la, lë' Xga'n Dios Me nu nak tu men yizhyuo, yo ya' rë xa' nzë'b xki lo Dios. \v 42 Waxche go, cha'o, ro' be re'; biwi' go, lë' xa' chi da nzë la ba'. \s1 Ngwaga' Jesús \r (Mt. 26:47-56; Lc. 22:47-53; Jn. 18:2-11) \p \v 43 Mis orze', stubi kidi'zh Jesús; lë'chi mizhin Judas, mis tu xa' nak tu dusen men che'n Me, kun tu bëd men, nzho bixa' nzen spad mbaino yarrot. Rë xa' re' mixë'l rë ngulëi' ro, kun rë xa' nilu' ley, mbaino rë men Israel xa' nak zhi'n. \v 44 No xa' le' entreg Jesús, nzhab xa' tu señ le' xa': “Xa' kwa'n chiro'n ta' kwats, xa' ze' guzen go no bi'y go xa'; no neo, nale' xa' gan.” \v 45 Or mizhin Judas lo Jesús, lwega' nguzubi xa', nzhab xa': \p ―¿Ma go Maestr? \p Orze' michiro' xa' ta' kwats Jesús, \v 46 mbaino nguzubi rë men par nguzen bixa' Jesús. \v 47 Orze' xtu rë xa' nzo ze', kun spad micho' xa' tu nzha mos che'n ngulëi' ro, \v 48 orze' midi'zh Jesús lo rë men ze': \p ―¿Chon nzë go kun spad mbaino kun yarrot? ¿Chigab tu men wa'n nzatsen go? \v 49 Zilita' nguzon xid go le'n yado', plo nidi'zha widi'zh che'n Dios; no nangazent go da. Per rë kure' nzhak par gak rë kwa'n nzobni' lo Yech che'n Dios. \p \v 50 Orze', rë men che'n Jesús mikë' karre, mia'n nab tsa Me. \v 51 Per tu miyi' xi nzhakë tich Jesús, narël xa' nab tsa tu sab, per nu xa' nguzen men, \v 52 per nguro'tin xa' ya' men, mia'ntsa sab che'n xa' ya' rë men ze', kache' xa' mile' xa' gan. \s1 Mizhin Jesús lo rë gustis che'n men Israel, xa' más nile' mandad \r (Mt. 26:57-68; Lc. 22:54-55, 63-71; Jn. 18:12-14, 19-24) \p \v 53 Orze' mbi'y bixa' Jesús lo ngulëi' ro; no ze' nzhin más ngulëi' kwa'n nile' mandad lo más ngulëi', kun rë men Israel xa' nak zhi'n, mbaino rë xa' nilu' ley kwa'n mila' Dios lo Muisés. \v 54 Per lë' Per ngwakë zit tich Jesús, haxta lo luwe che'n ngulëi' ro mizhin Per. Ze' nguzob Per xid rë xa' nikina yado', kibizh bixa' junt lo ki. \v 55 No rë ngulëi' ro, mbaino kun más rë gustis xa' más nile' mandad, kikwa'n bixa' cho men gab, nak Jesús tu kwa'n ñal gat Me, par gut bixa' Jesús; per yent kwan ngane bixa', nak Jesús. \v 56 No nayax men midi'zh kwa'n nak Jesús, per pura nikë bixa' di'zh, tu xa' kun xtu xa'. \v 57 No nzho xa' mikë' mbël nzhab: \p \v 58 ―Mbin no midi'zh xa': “Na chil yado' kwa'n michao' men, mbaino chontsa ngubizh kuxkwa'n xtube, per gat lë't kwa'n nichao' ya' mene.” \p \v 59 Per ni kwa'n nzhab xa' re', gat nakte tutsa kun rë kwa'n nidi'zh más bixa'. \v 60 Orze' nguzuli ngulëi' ro, par nguzo xa' sao' rë men ze', orze' minabdi'zh xa' lo Jesús: \p ―¿Chon nanel kabal? ¿Kwan kine rë xa' re' nakal? \p \v 61 Per yent kwan ngakab Jesús. Orze' minabdi'zh ngulëi' ro xtu wëlt, nzhab xa': \p ―¿Chi lu nak Krist, Xga'n Dios Me nidi'zh rë men nazhon? \p \v 62 Orze' nzhab Jesús: \p ―Nai. No rë go ne, lë' Xga'n Dios, Me nu nak tu men yizhyuo; lë' Me zob lad direch che'n Dios Me nile' rëi; no yë'd Me le'n xkao lo yibë'. \p \v 63 Orze' michëz ngulëi' ro lar kwa'n nzho'b tich xa', nela tu señ ga' ke lë' Jesús midi'zh tu kwa'n gat lë' lo Dios. Orze' nzhab xa': \p ―¿Kwan ra' gakla be, ne men, xtu kwa'n nak xa' re'? \v 64 Rë go mbin, midi'zh xa' di'zh gat lë' lo Dios. ¿Kwan nile'u xigab ñal xa'? \p No rë bixa', tutsa midi'zh bixa', ke ñal gat Jesús. \v 65 No nzho bixa' nguzublo michuk lo Jesús; no mitsao' bixa' lo Jesús kun tu lar, no mikë' bixa' puñet yek Jesús, orze' nzhab bixa': \p ―¡Bine cho mikë'i yekal! \p No nu rë xa' nikina yado', mixa't bixa'i ta'ro' Jesús. \s1 Lë' Per nzhab: “Gat nili'be'ta' Jesús” \r (Mt. 26:69-75; Lc. 22:56-62; Jn. 18:15-18, 25-29) \p \v 66 No lë' Per nzob al yët lo luwe, lë'chi mizhin tu una' nikë zhi'n che'n ngulëi' ro, \v 67 no or une una' lë' Per kibizh, xe miwi' una', nzhab una': \p ―Nuka lu, niki'zë kun Jesús Nazareno. \p \v 68 Orze' nzhab Per: \p ―¡A'a! ¡Ni nanen kwan kidi'zhal! \p Orze' nguro' Per ro' yo' al tich. (No lwega' mikë' tu nguid gai kant.) \v 69 No or une kriad Per xtu wëlt, nguzublo nzhab una' xid rë men nzhin ze': \p ―¡Nuka xa' re', tu xa' nikizë kun lë' bixa'! \p \v 70 Per xtu wëlt nzhab Per: “Nalibe'ta' xa' ba'”, no uzhëla ze', rë xa' nzhin ze' nzhab bixa' lo Per: \p ―¡Sigur nukal nikizël kun lë' bixa', porke lu nzë lazh men Galilea! \p \v 71 Orze' nguzublo kize't Per Dios, nzhab Per: \p ―¡Dios zakzi da chi lë'da ka kini rë kure'! \p \v 72 Lë'chi mis orze', mikë' nguid gai kant xtu wëlt. Orze' mitsila Per kwa'n nzhab Jesús: “Antis di kë' nguid gai kant chop wëlt, lë'l gab chon wëlt: Gat nili'be'ta' xa' ba'.” Orze' dox mbi'n Per. \c 15 \s1 Mbi'y bixa' Jesús lo Pilat \r (Mt. 27:1-2, 11-14; Lc. 23:1-5; Jn. 18:28-38) \p \v 1 No riyë'l, garzi'l laka migan rë ngulëi' xa' nile' mandad lo más ngulëi', no kun rë men Israel xa' nak zhi'n, mbaino kun rë xa' nilu' ley, no kun más rë gustis xa' más nile' mandad; rë xa' re' tutsa midi'zh bixa'. Orze' mili'b bixa' Jesús par mbi'y bixa' Me lo Pilat. \v 2 Orze' minabdi'zh Pilat lo Jesús, nzhab xa': \p ―¿Chi lu nak rey lo rë men Israel? \p Orze' nzhab Jesús: \p ―Go nei. \p \v 3 No rë ngulëi' xa' nile' mandad lo más ngulëi', por dox kixu' kikë' bixa' Jesús, \v 4 kuze' xtu wëlt minabdi'zh Pilat, nzhab xa' lo Jesús: \p ―¿Chon nanel kabal ni tu kwa'n? Biwi', dox kwa'n ne bixa' nakal. \p \v 5 Per yent kwan ngakab Jesús, kuze' haxta net Pilat, xmod le' xa'. \s1 Jesús o Barrabás \r (Mt. 27:15-31; Lc. 23:13-25; Jn. 18:38–19:16) \p \v 6 No or nzhal lani Pask, kinu Pilat kostumbr, niliya' xa' tu men nzho lizhyi'b, dike cho men gakla rë men ro' lizhyi'b. \v 7 No tu miyi' lë Barrabás nzho lizhyi'b orze', kun zipla xa' mbit men kun lë' xa', or ngok tu dil kun gubier César. \v 8 Orze' mizhin rë men lo Pilat, nguna'b bixa', ziyël Pilat ko' xa' tu men nela xmod nile' ka xa'. \v 9 orze' nzhab Pilat: \p ―¿Chi nzhakla go liyan xa' nak rey che'n rë men Israel? \p \v 10 Porke ngwanu laxto' Pilat, lë' rë ngulëi' ro xa' nile' mandad, michi Jesús por mbidios bixa'. \v 11 Per lë' rë ngulëi' xa' nile' mandad ze', más mile' bixa' par nzhab rë men, liya' Pilat Barrabás mejor. \v 12 Orze' minabdi'zh Pilat: \p ―¿Nal, kwan nzhakla go len kun xa' kwa'n nzhab go nak rey lo rë men Israel? \p \v 13 Orze' nzhab rë men, kibizhië bixa': \p ―¡Bikë' xa' lo krus! \p \v 14 Orze' nzhab Pilat: \p ―¿Per kwan tu kwa'n nazhe'b mile' xa' re'? \p Per rë men, xtu wëlt nguruzhië bixa': \p ―¡Bikë' xa' lo krus! \p \v 15 No par ya'n Pilat wen kun rë men, miliya' xa' Barrabás, no dispwes di mile' xa' mandad ndin bixa' Jesús, orze' michi xa' Jesús lo men par kë' bixa' Jesús lo krus. \v 16 Orze' lë' rë sondad mbi'y Jesús lo luwe plo nzob palas, kwa'n lë ‘pretorio.’ Ze' migan pas como xo'p gayo' sondad román. \v 17 No mila bixa' tu lar naxne yën Jesús, nela che'n tu rey ga'. Orze' mizuxkwa' bixa' tu koron yich, par mizob bixa'i yek Jesús, \v 18 orze' nguzublo nibizhyë bixa', nzhab bixa': \p ―¡Wen nzha rey che'n rë men Israel! \p \v 19 Orze' mixa't bixa' ya yek Jesús, no michuk bixa' lo Me, mbaino nguzuxib bixa' par mile' bixa' nela nile' men kun tu rey ga' lo Me. \v 20 No or milox mixizhnu bixa' Jesús, orze' ngulo' bixa' lar naxne ze' yën Me, orze' migak ska bixa' xab ka Me, orze' ngulo' bixa' Jesús par kë' bixa' Jesús lo krus. \s1 Or nkë Jesús lo krus \r (Mt. 27:32-44; Lc. 23:26-43; Jn. 19:17-27) \p \v 21 No tu miyi' lë Simón, xa' nzë yezh Cirene, xa' nak xuz Lejandr no Ruf; ñë'd xa' di dan. Or nded xa' ze', orze' mile' rë sondad, mbi'y xa' krus che'n Jesús. \v 22 Orze' nzhanu bixa' Jesús plo lë Gólgota (Widi'zh re' gab, Yek Men Ngut). \v 23 No nzhakla bixa' ngaza' bixa' vin kwa'n noch mirra, par go' Jesús, per nangot Mei. \v 24 Orze' mikë' bixa' Jesús lo krus, orze' nguzhit bixa' di swert, par ne bixa', cho ya'n kun xab Jesús, no kwan le' kad bixa'. \v 25 Pas como las nueve garzi'l, mikë' bixa' Jesús lo krus. \v 26 No mikë' bixa' tu letr por kwan ngut Jesús, kwa'n nzhab se': “Xa' re' rey che'n rë men Israel.” \p \v 27 No nu chop wa'n mikë' bixa' lo krus orze'; tu xa' lad direch, no xtu xa' lad izkierd che'n Jesús, \v 28 par ngok tu widi'zh kwa'n nzobni' lo Yech che'n Dios kwa'n nzhab se': “No nu xa' nguio kwent, xid rë xa' kwa'n nzë'b xki lo Dios.” \p \v 29 No rë men nided ze', nidi'zh bixa' kwa'n gat lë', nikwin bixa' yek bixa', nzhab bixa': \p ―¡Taxa! ¡Lu kwa'n nidi'zh, chilal yado'; no chontsa ngubizh, kuxkwa'le! \v 30 ¡Gula lo krus ba'; no mis lu, la'tal gatal! \p \v 31 Se'ska nzhab rë ngulëi' xa' nile' mandad, kun rë xa' nilu' ley kwa'n mila' Dios lo Muisés, mixizhnu bixa' Jesús; kidi'zh bixa' lo wech bixa': \p ―Nayax men miliyak xa'; per kun lë' xa', nangale't xa'i. \v 32 Chi lë' xa' walika nak Krist, no rey lo rë men Israel; ¡nzhakla no la xa' yub xa' lo krus, par ne noi, orze' yayila no xa'! \p No haxta rop xa' nikë lo krus kun lë' Jesús, midi'zh bixa' gat lë' lo Me. \s1 Or ngut Jesús \r (Mt. 27:45-56; Lc. 23:44-49; Jn. 19:28-30) \p \v 33 No or ngol garol ngubizh, dub yizhyuo mikao haxta las tres guzhe, \v 34 no mis orze', midi'zh Jesús naye: \p ―¡Eloi, Eloi!, ¿lama sabactani? (Widi'zh re' gab: ¡Dios da, Dios da!, ¿chon mila' nzë'b go da?) \p \v 35 No pla rë men nzhin ze' mbin widi'zh re'; nzhab bixa': “Bin go, lë' xa' kibezh Li, tu xa' mixë'l Dios nzhala.” \v 36 Orze' karre ngwa tu xa', migazh tlë' sponj le'n vin nala; orze' mili'b xa'i yek tu ya, no michi xa'i ro' Jesús par ngo Mei, orze' nzhab xa': \p ―Bila' go, nabei chi ziyi'd Li, par la xa' lo krus. \p \v 37 Per orze' naye nguru'zhië Jesús, no mizi'la Me; ngut Me, \v 38 lë'chi ngurëz lar kwa'n nayao' le'n yado' plo dox nazhon; chop lë' ngoke tuli, dizde al ya haxta al yët. \v 39 No une capitán che'n rë sondad, xa' nzo gax lo Jesús, xmod ngut Jesús, orze' nzhab xa': \p ―Walika, Xga'n Dios miyi' re'. \p \v 40 No nu ska pla rë una' kwa'n nzhin zit ze', une rë kure'. Xid rë una' re' nzo Mari Madalén, mbaino xtu Mari xna' Jakob xa' más xi, no xna' Che; no xtu una' lë Salomé. \v 41 Rë una' re', or stubi nzo Jesús Galilea, ngwakë bixa' tich Me, no mile' bixa' mandad che'n Jesús; no nu más rë una' nzhin ze', xa' kwa'n ngwakë tich Jesús par yezh Jerusalén. \s1 Or miga'ch Jesús \r (Mt. 27:57-61; Lc. 23:50-56; Jn. 19:38-42) \p \v 42 No or ngwa'z ngubizh zhë Vier, nguzublo zhë bispr che'n sabd, zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n, \v 43 orze' tu miyi' lë Che, xa' nzë yezh Arimatea, no nak xa' tu xa' nak zhi'n xid rë gustis xa' más nile' mandad che'n men Israel, no nu miyi' re' kimbëz yo plo nile' Dios mandad; xa' re' mile' rriez, ngwa lo Pilat, par nguna'b xa' kwerp che'n Jesús. \v 44 Orze' xe mia'n Pilat or mbin xa', lë' Jesús ngut la; orze' ngurezh xa' capitán che'n rë sondad kwa'n mikë' Jesús lo krus, par minabdi'zh xa', nabei chi walika ngut la Jesús. \v 45 Or mbin xa': “Walikai”, nzhab capitán, orze' miza' xa' kwerp che'n Jesús wei' Che. \v 46 Orze' nguzi' Che tu lar yex; no or milox mila xa' kwerp lo krus, orze' michël xa' lar yex kwerp che'n Jesús, ngwaka'ch xa'i le'n tu ba' kwa'n nade'n la le'n pura ke; no mitsao' xa' ro'i kun tu ke ro. \v 47 No Mari Madalen kun xtu Mari xna' Che, une bixa' plo miga'ch kwerp che'n Jesús. \c 16 \s1 Jesús nguruban \r (Mt. 28:1-10; Lc. 24:1-12; Jn. 20:1-10) \p \v 1 Or nded zhë sabd ze', lë' Mari Madalen mbaino xtu Mari xna' Jakob, kun una' lë Salomé; ngwazi' bixa' aseit nax par chob bixa'i kwerp che'n Jesús. \v 2 No primer zhë che'n sman, garzi'l laka laore ngulen laka ngubizh, nzha rë una' re' ro' ba'. \v 3 Dub nzha bixa' nez, nzhab tu una' lo xtu una': \p ―¿Cho gaknu be par kubchi ke, ro' ba' se? \p \v 4 Per or nzhazhin la bixa' gax, lë'chi une bixa', lë' ke ze' nax la tu lad. No dox kwa'ro ke ze'. \v 5 Or nguio bixa' le'n ba', une bixa' tu miyi' xi nak tu lar bëo laka, nzob lad derech; orze' dox mizhe'b biuna', \v 6 orze' nzhab miyi' xi re': \p ―Nazhebt go. ¿Chi Jesús Nazareno, Me nkë lo krus, kikwa'n go? Yentra' Me re', lë' Me nguruban la. Biwi' go plo nguxo'b Me. \v 7 Per nal bizë go, no wayab goi lo rë men che'n Me, mbaino lo Per; lë' Me kimbëz la lazh che'n men Galilea; ze' ne go Me, nela xmod mila' ka Me di'zh. \p \v 8 Orze' nguro' rë una' ze' karre le'n ba', porke dox mizheb bixa' haxta nixiz bixa'; per yent cho lo ngab bixa'i nez, porke dox mizheb bixa'. \s1 Ngurulo Jesús lo Mari Madalen \r (Jn. 20:11-18) \p \v 9 No dispwes di nguruban Jesús garzi'l laka ngubizh galo che'n sman, orze' ngurulo Me galo laka lo Mari Madalen, una' kwa'n ngulo' Jesús gazh mbi mal laxto'. \v 10 Orze' lë' una' ngwayabe lo rë men che'n Jesús, porke dox niwin laxto' bixa'. \v 11 No or mbin bixa', lë' Jesús nguruban, no lë' una' re' une Me; per net bixa' ngayila bixa'i. \s1 Jesús ngurulo lo xchop men che'n \r (Lc. 24:13-35) \p \v 12 Dispwés di kure', ngurulo Jesús xtu mod lo xchop men che'n Me, or nzo bixa' dan. \v 13 Orze', rop xa' re' ngwayabe lo más bixa', per nangayilatska rë xa' ze'i. \s1 Jesús ngurulo lo za chi' bitub men che'n \r (Mt. 28:16-20; Lc. 24:36-49; Jn. 20:19-23) \p \v 14 Lult laka ngurulo Jesús lo za chi' bitub men che'n Me or nzob bixa' lo mes; orze' ndil Jesús bixa' por gat ñila bixa'i, por tanta nad bixa', nangayilat bixa' rë kwa'n nzhab, rë xa' une nguruban Me. \v 15 Orze' nzhab Jesús: \p ―Wa go dub yizhyuo, par wadi'zh go kwa'n nazhon che'n Dios re', lo kwantsa men. \v 16 Xa' yila da no gaklëi' xa', lë' xa' gal vid nazhon kwa'n niza' Dios; per xa' nayila da, lë' Dios zakzi xa'. \v 17 No rë señ re' le' rë xa' ñila da: Por lën, kutin xa' mbi mal; di'zh xa' xtu ben di'zh kwa'n za' Dios ka' men; \v 18 no ter zen xa' mbë'l, o go xa' tu kwa'n nile' nzhat men, per yent kwa'n zak bixa'; no or xo'b bixa' ya' bixa' yek rë men nzhakne, lë' rë men ze' yak. \s1 Jesús ña lo yibë' \r (Lc. 24:50-53) \p \v 19 No or milox nzhab Me rë kure', orze' nkili Me lo yibë' par nguzob Me lad derech che'n Xuz Me Dios. \v 20 No rë men che'n Me, nguro' bixa' rë plo, par ngwadi'zh bixa' widi'zh nazhon che'n Dios por Jesukrist. No lë' Me ngoknu bixa' por rë señ nazhon kwa'n mile' Me por lë' bixa'.