\id MAT \h San Mateo \toc1 Widi'zh nazhon che'n Jesukrist kwa'n mizobni' Mateo \toc2 San Mateo \toc3 Mt. \mt1 Widi'zh nazhon che'n Jesukrist kwa'n mizobni' Mateo \c 1 \s1 Ben che'n rë men re' nzë Jesukrist \r (Lc. 3:23-38) \p \v 1 Kure' lë rë men xa' ngok ben che'n Jesukrist, Me nzë ben che'n rey Dabi, mbaino nu ben che'n Abraham. \q1 \v 2 Xga'n Abraham ngok Isaac, \q1 lë' xga'n Isaac ngok Jakob, \q1 mbaino lë' xga'n Jakob ngok Judá kun rë wech Judá. \q1 \v 3 No lë' rë xga'n Judá ngok Fares mbaino Zara, \q1 no xna' bixa' ngok Tamar. \q1 No xga'n Fares ngok Esrom, \q1 mbaino lë' xga'n Esrom ngok Aram. \q1 \v 4 No lë' xga'n Aram ngok Aminadab, \q1 lë' xga'n Aminadab ngok Naasón, \q1 no lë' xga'n Naasón ngok Salmón. \q1 \v 5 Lë' xga'n Salmón ngok Booz, \q1 mbaino lë' xna' Booz ngok Rahab. \q1 No lë' xga'n Booz ngok Obed, \q1 lë' xna' Obed ngok Rut. \q1 No lë' xga'n Obed ngok Isaí. \q1 \v 6 Mbaino lë' xga'n Isaí ngok rey Dabi, \q1 no lë' xga'n rey Dabi ngok Salomón, \q1 no lë' xna' Salomón ngok tsa' Urías. \q1 \v 7 No lë' xga'n Salomón ngok Roboam, \q1 lë' xga'n Roboam ngok Abías, \q1 mbaino lë' xga'n Abías ngok Asa. \q1 \v 8 No lë' xga'n Asa ngok Josafat, \q1 mbaino lë' xga'n Josafat ngok Joram, \q1 no lë' xga'n Joram ngok Uzías. \q1 \v 9 Lë' xga'n Uzías ngok Jotam, \q1 no lë' xga'n Jotam ngok Akaz, \q1 mbaino lë' xga'n Akaz ngok Hezekías. \q1 \v 10 Lë' xga'n Hezekías ngok Manasés, \q1 no lë' xga'n Manasés ngok Amón. \q1 Lë' xga'n Amón ngok Josías. \q1 \v 11 Lë' rë xga'n Josías ngok Jecunías kun rë wech Jecunías. \p Le'n rë ngubizh ze' ñanu rey Babilonia rë men yezh Judá. Lazh men ze' ngok bixa' nela rë men nado ga', dox nguzakzi bixa'. \p \v 12 Or mile' Dios nguro' bixa' lazh men Babilonia, ñë'd bixa' lazh bixa'. \q1 Orze' lë' xga'n Jecunías ngok Salatiel, \q1 no lë' xga'n Salatiel ngok Zorobabel. \q1 \v 13 Lë' xga'n Zorobabel ngok Abihud, \q1 lë' xga'n Abihud ngok Eliakim, \q1 mbaino lë' xga'n Eliakim ngok Azor. \q1 \v 14 Lë' xga'n Azor ngok Sadok, \q1 lë' xga'n Sadok ngok Akim, \q1 lë' xga'n Akim ngok Eliud. \q1 \v 15 Lë' xga'n Eliud ngok Eleazar, \q1 mbaino lë' xga'n Eleazar ngok Matán, \q1 lë' xga'n Matán ngok Jakob, \q1 \v 16 no lë' xga'n Jakob ngok Che, xa' ngok tsa' Mari, \q1 no lë' Mari ngok xna' Jesús, Me lë Krist. \p \v 17 Kuze', dizde zhë che'n Abraham haxta zhë che'n Dabi nded chida tiemp kwa'n niban tu men, orze' nguio xtu chida tiemp kwa'n niban tu men dizde zhë che'n Dabi haxta zhë kwa'n ñanu rey Babilonia rë men yezh Judea par lazh men Babilonia. No dizde zhë kwa'n nguro' bixa' lazh men Babilonia haxta zhë kwa'n ngol Krist, nded xtu chida tiemp kwa'n niban tu men. \s1 Ngol Jesukrist \r (Lc. 2:1-7) \p \v 18 Se' ngok or ngol Jesukrist: lë' Mari, xna' Jesukrist, nzo xti'zh kun Che; per nagat ban bixa' junt, lë' Mari mbi'y xin la por Sprit che'n Dios. \v 19 Lë' Che xa' ngok tsa' Mari, ter nak xa' tu miyi' xa' dox nile' kwa'n nzobni' lo ley kwa'n mila' Dios lo Muisés, per gat nzhaklat xa' xo'bdi'zh xa' kwan nak Mari, orze' mile' xa' xigab, xla'n la' xa' Mari. \v 20 No dub kile' xa' xigab kure', lë'chi ngurulo tu ganj che'n Dios lo xa' le'n mika'l, nzhab ganj: \p ―Che, xga'n Dabi, nazhebtal banal kun Mari par gak tsa'l; lë' Mari nakxin por Sprit che'n Dios. \v 21 Lë' una' gap tu më'd xibyi', mbaino ku'lël më'd JESÚS; lë' më'd re' ko' rë men che'n Dios lo rë kwa'n nzë'b xki bixa'. \p \v 22 Ngok rë kure' par mile' Dios rë kwa'n mila' Dios di'zh lo tu rë profet, xa' midi'zh por Dios, or nzhab Dios: \q1 \v 23 Biwi' go, lë' tu una' ye'n wei' xin, \q1 no gap una' tu më'd xibyi', \q1 mbaino ku'lë bixa' më'd Emanuel. \m Widi'zh re' gab: Dios nzo kun be. \p \v 24 Or nguro' mika'l lo Che, mile' xa' nela xmod mile' ganj mandad ga'. Orze' nguziyël xa' ngok Mari tsa' xa', \v 25 per nanga't bixa' junt, haxta or ngol xin una' më'd re'; no ngulo'lë Che më'd JESÚS. \c 2 \s1 Rë xa' nane xmod nak mbël lo yibë', ngwatsi' lo më'do' \p \v 1 Lë' Jesús ngol yezh Belén kwa'n ña'n lazh men Judea; le'n rë ngubizh ze' nak Herodes rey. Orze' nded pla men yezh Jerusalén, rë xa' nane xmod nak rë mbël lo yibë', zit nzë bixa' al nez plo nilen ngubizh, no nzhab bixa': \p \v 2 ―¿Ma më'do' kwa'n ngol ze', më'd nak rey che'n rë men Israel? Lë'no une tu mbël che'n më'd re' lo yibë'. Nzë no par di'zh no nazhon më'd. \p \v 3 Or mbin rey Herodes kure' kun rë xa' nzho yezh Jerusalén, net bixa' kwan le' bixa'. \v 4 Orze' mikan Herodes rë ngulëi' xa' más nile' mandad, no rë xa' nilu' ley par minabdi'zh Herodes: \p —¿Plo nak di'zh, gal Krist? \p \v 5 Orze' nkab bixa': \p ―Yezh Belene, kwa'n ña'n lazh men Judea, porke se' nzhab tu xa' midi'zh por Dios: \q1 \v 6 Lu, yezh Belén, kwa'n ña'n lazh men Judea, \q1 nagaktra'l tu yezh kwa'n natsakt kwa'n nzho xid rë yezh kwa'n tsak lazh men Judea, \q1 lë' xid rë men xa' nzho lol, rozi' tu xa' le' mandad, \q1 par kina rë men da, men Israel. \p \v 7 Orze' xla'n ngurezh Herodes rë xa' nane xmod nak mbël lo yibë', par minabdi'zh Herodes, pok ka nguluxo'b mbël ze', \v 8 no or mixë'l Herodes bixa' par yezh Belén, nzhab Herodes lo bixa': \p ―Wa go ba' par wanabdi'zh go cho ka më'd ba'. No or yazhël go më'd, ne go rëi lon, par nu da yadi'zh nazhon më'd. \p \v 9 No or milox mbin bixa' kwa'n nzhab rey, orze' nzha bixa'. No une bixa' mbël lo yibë' nzha dilant lo bixa'; no or ngulëz mbël, nali laka ze' nzho më'd. \v 10 Or une rë xa' ze' ngulëz mbël, dox mizak laxto' bixa'. \v 11 Or nguio bixa' le'n yo' ze', une bixa' më'd kun xna' më'd, orze' nguzuxib bixa' lo më'd mbaino midi'zh bixa' nazhon më'd. No ngulo' bixa' rë kwa'n nzhanu bixa', rë or, kun ya'l, mbaino nits nax che'n mirra. Rë kure' ngok kwa'n miza' bixa' par lë' më'd. \v 12 Or milox ngok kure', nzhab Dios lo bixa' le'n mika'l, nayubretra' bixa' lo Herodes. Orze' xa' nez ña bixa' par lazh bixa'. \s1 Che no Mari ña bixa' kun më'd lazh men Egipto \p \v 13 Mbaino or ña rë xa' nane xmod nak mbël lo yibë', orze' ngurulo tu ganj che'n Dios lo Che le'n mika'l, nzhab ganj: \p ―Waxche, bi'y më'd kun xna' më'd, bizë go lazh men egipto, no ba'gaka guyo go haxta na ka gani pok ro' go ba'; lë' Herodes kwa'n më'd ye'n par gut xa' më'd. \p \v 14 Orze' lwega' ngwaxche Che, nguzen xa' më'd ye'n kun xna' më'd or yë'l ze', nguio xa' nez, ña xa' lazh men egipto, \v 15 no ba'gaka nguio bixa' haxta or ngut Herodes, par ngok rë kwa'n mila' Dios di'zh lo tu xa' midi'zh por Dios or nzhab xa': “Dizde lazh men egipto ngurezha Xga'na.” \s1 Mile' Herodes mandad, gat rë më'd ye'n \p \v 16 No or une Herodes, lë' rë xa' nane xmod nak mbël lo yibë' ze' mikide xa', dox miyi'xian Herodes, no mile' xa' mandad, gat rë nak më'd xibyi' kwa'n nzhap haxta chop li'n. Nguzen Herodes dizde zhë kwa'n midi'zhnu xa' rë xa' kwa'n une nguluxo'b mbël ze' lo yibë'; rë më'd ye'n mbit xa' kwa'n nzho yezh Belén mbaino rë më'd kwa'n nzho más rë yezh kwa'n nzhin naka'n yezh Belén, \v 17 par ngok widi'zh che'n Dios kwa'n mizobni' Jeremías, rë widi'zh kwa'n nzhab se': \q1 \v 18 Dox tu yalnawin nzho lazh men Ramá, \q1 dox niwin laxto' Raquel, nzho'n xa' naye; \q1 nibizhyë xa' por rë xmë'd xa', \q1 no nanetra' yalnawin che'n xa' kwëz, por niyen ra' rë xmë'd xa'. \p \v 19 No or ngut Herodes, xtu wëlt ngurulo tu ganj che'n Dios lo Che le'n mika'l lazh men egipto, \v 20 nzhab ganj: \p ―Waxche, bi'y më'd kun xna' më'd; bizë go lazh men Israel; lë' rë xa' nzhakla gut më'd, lë' rë bixa' ngut la. \p \v 21 Ngwaxche Che, mbi'y xa' më'd kun xna' më'd, nguiubre bixa' lazh men Israel. \v 22 Per or mbin Che, lë' Lao nile' mandad lazh men Judea lugar che'n Herodes xuz xa', dox nizheb Che bi xa' ze'; orze' nzhab Dios lo xa' le'n mika'l, bi xa' lazh men Galilea, \v 23 no or mizhin xa' ze', ña xa' tu yezh lë Nazaret, par ngok rë widi'zh kwa'n midi'zh tu profet or nzhab xa': “Lë' xa' ru'lë xa' nzë yezh Nazaret.” \c 3 \s1 Widi'zh che'n Juan, xa' nililëi' men le'n nits \r (Mr. 1:1-8; Lc. 3:1-9, 15-17; Jn. 1:19-28) \p \v 1 Le'n rë ngubizh ze', Juan xa' nililëi' men le'n nits, nguio xa' le'n yuo bizh kwa'n ña'n lo yuo che'n men Judea, kidi'zh xa' lo rë men, \v 2 nzhab xa': \p ―Bila' go rë kwa'n gat lë' nak go; lë' zhë nzhazhin la, ne go xmod ban go kun Dios. \p \v 3 No Juan re' mize't Isaías, tu xa' midi'zh por Dios chi tiemp or nzhab xa': \q1 Dizde le'n yuo bizh, naye kibizhyë tu xa', kidi'zh: \q1 “Bizuxkwa' go laxto' go par Dios; \q1 bila' go rë kwa'n gat lë' kwa'n nak go.” \p \v 4 Nakxao' xab Juan kun yich che'n kamey, no nazi' tu sint yid laxto' xa'; kwa'n nzhao Juan nak nab tsa xanch kun mizhin che'n rë mbëz dan. \v 5 Rë men re' ñayon kwa'n nidi'zh Juan: rë men yezh Jerusalén kun rë men xa' nzho lazh men Judea, mbaino rë men xa' nzho naka'n ro' you' Jordán. \v 6 Or nixo'bdol bixa' lo Juan, nili'lëi' Juan bixa' le'n you' Jordán. \p \v 7 No or une Juan, nayax rë men fariseo kun nayax men saduceo, nzë bixa' par lilëi' Juan bixa', orze' nzhab Juan: \p ―¡Rë go, men nakap, xa' nak nela mbë'l nayi' ga'! ¿Cho ne lo go, nab por gaklëi' go, le' go gan lo kwa'n nazhe'b kwa'n xë'l Dios par rë men kwa'n nzë'b xki lo Me? \v 8 Nal bilu' go, walika mila' go rë kwa'n gat lë' nak go, \v 9 mbaino nagabt go, yent kwa'n le' Dios kun go por nzë go ben che'n Abraham, porke nin lo go, haxta kun rë ke re', gak le' Dios, gake rë men xa' nzë ben che'n Abraham, \v 10 no lë' yi'b ya nzo la xan rë ya, par cho'i rë ya kwa'n gat niza' xlë wen, orze' yole. \v 11 Walika, nab tsa nililë̱i'ña̱ men le'n nits or walika nila' bixa' rë kwa'n gat lë' nak bixa' lo Dios. Per nzho xtu xa', xa' nzadkë ticha, xa' re' nililëi' men kun Sprit che'n Dios, no más tsak xa' lon. Per ni gat ñal lan yalyid che'n xa' ni' xa'. \v 12 No nzen la xa' pal par tsumbe xa' triu, no tu lad ko' xa' yix. Or lox tsumbe xa'i, orze' kan xa' triu par kichao' xa'i, per lë' yix zë'k xa' plo gat ñalt bël. \s1 Ngoklëi' Jesús you' Jordán \r (Mr. 1:9-11; Lc. 3:21-22) \p \v 13 Nalse nzha Jesús plo nzo Juan par lilëi' Juan Me le'n nits; dizde lazh men Galilea nguro' Me par mizhin Me ro' you' Jordán plo nzo Juan. \v 14 Or galo laka nanet Juan lilëi' Juan Jesús, nzhab Juan: \p ―¿Taxa na lilë̱i̱ña̱l? ¡Maska lu lilëi' da! \p \v 15 Per nzhab Jesús: \p ―Por nal, la' be gake se', par le' be rë kwa'n nzhakla Dios gak. \p Orze' mililëi' Juan Jesús. \v 16 No or milox ngoklëi' Jesús, tuli nguro' Me le'n nits, lë'chi mixa'l lo yibë', une Jesús ngulayët Sprit che'n Dios yek Me, nela tu palom ga', \v 17 lë'chi mien tu widi'zh dizde lo yibë' kwa'n nzhab: \p ―Xa' re' Xga'na xa' nazhi' da; dox nizak laxto'n por xa' re'. \c 4 \s1 Nguzenbe' Mizhab Jesús \r (Mr. 1:12-13; Lc. 4:1-13) \p \v 1 Or nguio Sprit che'n Dios laxto' Jesús, mbi'y Sprit Jesús plo más zit le'n yuo bizh par nabei chi zile' Mizhab gan kide Jesús. \v 2 Nzhala cho' ngubizh no cho' yë'l di nzo Me ze', dub orze' gat gao Me, orze' dox mila'n Me. \v 3 Lë'chi nguzubi Mizhab par zenbe' Mizhab Jesús (wi' Mizhab xmod nak Jesús), nzhab Mizhab: \p ―Chi walika Lu nak Xga'n Dios, bile' ke re' gake yët gawal. \p \v 4 Orze' nzhab Jesús: \p ―Se' nzobni' lo Yech che'n Dios: “Gat lë't nab yët gak gao men par ban men; nab tsa kun widi'zh kwa'n niro' ro' Dios gak ban men.” \p \v 5 Orze' mbi'y Mizhab Jesús yek yado' Jerusalén plo más ya, \v 6 par nzhab Mizhab: \p ―Chi walika nakal Xga'n Dios, bila' gabal dizde re' haxta lo yuo; nela nzobni' ka lo Yech che'n Dios: “Xë'l Me rë ganj che'n Me par kinal, no zen rë ganj ya'l par nayachinal lo ke.” \p \v 7 Per nzhab Jesús: \p ―Nuska nzobni' lo Yech che'n Dios: “Nazenbe'tal Dios che'nal, Me nile' mandadal.” \p \v 8 Lult mbi'y Mizhab Jesús yek tu yi' dox kwa'ro; di ze' milu' Mizhab rë nak lazh men, plo nzhin men yizhyuo, mbaino rë kwa'n tsak che'n bixa', \v 9 no nzhab Mizhab: \p ―Na ne rë nak kure' ka'l, chi lë'l ne, nazhon da, mbaino zuxibal xan ni'n haxta gal lol lo yuo. \p \v 10 Orze' nzhab Jesús: \p ―¡Yubchi lon, Mizhab! Nela nzobni' ka lo Yech che'n Dios: “Nabtsa lo Dios, Me nile' mandadal, di'zhal nazhon Me, mbaino gonal ro' Me.” \p \v 11 Orze'se nguiubchi Mizhab lo Jesús, lë'chi nguzubi pla ganj che'n Dios, miza' rë kwa'n naki'n Jesús. \s1 Nguzublo kile' Jesús zhi'n nazhon che'n Xuz Me Dios \r (Mr. 1:14-15; Lc. 4:14-15) \p \v 12 Or mbin Jesús, lë' Juan nzho lizhyi'b, nzha Me lazh men Galilea. \v 13 Mila' Me yezh Nazaret, ña Me yezh Capernaúm, kwa'n nzhin ro' lagún plo nazhë'l rë men yezh Zabulón no rë men yezh Neftalí, \v 14 Se' ngok rë kwa'n mizobni' Isaías, xa' midi'zh por Dios, or nzhab xa': \q1 \v 15 Bin goi, men yezh Zabulón, \q1 mbaino men yezh Neftalí, \q1 kwa'n nzhin al nez ro' nitsdo' \q1 al xtu ro' you' Jordán; \q1 no bin goi, rë men yezh Galilea, \q1 rë xa' gat lë't men Israel: \q1 \v 16 Ter naban go lo nakao, \q1 per lë' tu ki ro zini lo go; \q1 rë go xa' dox nizheb gat mbaino lox lo Dios. \p \v 17 No dizde orze' nguzublo kidi'zh Jesús lo rë men, nzhab Me: \p ―Bila' go rë kwa'n gat lë' nak go lo Dios; lë' nzhazhin la gak go men che'n Dios. \s1 Jesús ngule tap miyi' par gak men che'n Me \r (Mr. 1:16-20; Lc. 5:1-11) \p \v 18 Dub nikizë Jesús ro' nits kwa'n ña'n lazh men Galilea, une Me rop wech tu miyi'. Tu xa' lë Simón Per, mbaino xtu xa' lë Ndres. Zhi'n che'n bixa' nizen bixa' mbël, no mer ngulubi bixa' yex le'n nits par zen bixa' mbël, \v 19 lë'chi nzhab Jesús lo bixa': \p ―Dikë go ticha, na le kan go men nela mbël ga'. \p \v 20 Tuli mila' bixa' rë yex kwa'n nizen bixa' mbël, nzhakë bixa' tich Jesús. \v 21 No nguzë Jesús xche'p, une Me rop wech xchop miyi', tu xa' lë Jakob no xtu xa' lë Juan, xuz bixa' lë Zebedeo; nzho bixa' le'n bark kun xuz bixa', kiliwen bixa' rë yex kwa'n nizen bixa' mbël. Orze' ngurezh Jesús bixa'. \v 22 Mbaino tuli mila' bixa' xuz bixa' le'n bark, lë' bixa' nzhakë tich Jesús. \s1 Jesús kilu' widi'zh che'n Dios lo nayax men \r (Lc. 6:17-19) \p \v 23 No dub lazh men Galilea, nikizë Jesús, kilu' Me widi'zh che'n Dios le'n rë yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios, kidi'zh Me xmod le' men, gak men, men che'n Dios; mbaino miliwen Me rë lo yalyizh no rë yalne kwa'n kinu rë men. \v 24 No dub lazh men Siria nguxo'b xti'zh Jesús, ngwanu rë men lo Jesús rë xa' nzhakne, wanei cho yalyizh nizak bixa', mbaino cho yalne kinu bixa'; rë xa' nzho mbi mal laxto' no rë xa' nizak yalyizh nikao, mbaino rë xa' nizak yalyizh kwa'n nagakt win men; rë bixa' miliwen Jesús. \v 25 Dox tu bëd men nzhakë tich Jesús: men Galilea no rë men yezh Decápolis, no nu rë men yezh Jerusalén, mbaino rë men yezh Judea, kun rë men xa' nzë xtu ro' you' Jordán; rë men re' nzhakë tich Jesús. \c 5 \s1 Midi'zhnu Jesús nayax men yek tu lom \p \v 1 Or une Jesús nayax dox men nzhakë tich Me, nkili Me yek tu lom, ze' nguzob Me, orze' nguzubi rë men che'n Me lo Me, \v 2 mbaino nguzublo Me kilu' Me widi'zh che'n Dios lo rë men, nzhab Me: \s1 ¿Cho rë men nzha wen? \r (Lc. 6:20-23) \p \v 3 ―Nazhon nzha rë men xa' nane, dox naki'n bixa' Dios, porke che'n bixa' nak rë kwa'n kinu Dios par rë men che'n Me. \p \v 4 ’Nazhon nzha rë men xa' nzho'n nalre'; lë' Dios tsiyal laxto' bixa'. \p \v 5 ’Nazhon nzha rë men xa' niwi' nab tsa lo Dios por rë kwa'n naki'n bixa'; kuze' lë' bixa' gal kwa'n mila' Dios di'zh. \p \v 6 ’Nazhon nzha rë men, xa' nizak nela or nila'n tu men ga', mbaino nizak xa' nela or nizëi' laxto' tu men ga', por tanta nzhakla xa' ban xa' nela xmod nzhakla Dios ga', orze' dimás za' Dios kwa'n ka' xa'. \p \v 7 ’Nazhon nzha rë men xa' nilats laxto' xtu men; lë' Dios lats ska laxto' bixa'. \p \v 8 ’Nazhon nzha rë men xa' nambe laxto' lo Dios; lë' bixa' ne Dios. \p \v 9 ’Nazhon nzha rë men xa' nile' nibin tu men wen kun xtu men; lë bixa' ru'lë xmë'd Dios. \p \v 10 ’Nazhon nzha rë men, xa' niyi' men nine men por nile' bixa' kwa'n nzhakla Dios; kuze' lë' bixa' yo plo nzho yalnazhon che'n Dios. \p \v 11 ’Nazhon nzha go or nichao' yek men tu bëd kwa'n gat lë' nak go, no or dox nakap men lo go, mbaino or nidi'zh men tu bëd kwa'n mbël nak go, por nak go men da. \v 12 Dox bizak laxto' go por kuba'; lë' dox tu kwa'ro ne' Dios ka' go lo yibë'. Sa' nguzak rë men nzhala xa' midi'zh por Dios, rë xa' miban galo lo go. \s1 Zed che'n yizhyuo \r (Mr. 9:50; Lk. 14:34-35) \p \v 13 ’Lë' go nak nela zed ga' yizhyuo re', per chi lë' zed gat nazhira', orze' yent kwan zu'i; lë'i yubi, mbaino lo men loi. \s1 Biani che'n yizhyuo \p \v 14 ’Go nak nela tu ki ga' lo yizhyuo re', nela tu yezh nzhin yek tu lom nilu' lakai; \v 15 no yent cho tsinki tu biani par zob xa'i le'n tu kaj; lë' xa' zobe al ya' par ziniy lo rë men nzho le'ño'. \v 16 Gok go nela tu biani ga', nes par ne men xa naban go, orze' lë' men di'zh nazhon Xuz go Dios, Me nzho lo yibë'. \s1 Jesús milu' xmod nak ley kwa'n mila' Dios lo Muisés \p \v 17 ’Nale't go xigab, nzhala par chila ley kwa'n mila' Dios lo Muisés, o nzhala par kubchin rë widi'zh kwa'n mikë' rë xa' midi'zh por Dios nzhala; na nzhal par len, gak rë kwa'n nzobni' lo ley, mbaino par gak rë kwa'n mikë' rë xa' midi'zh por Dios nzhala. \v 18 Walika kwa'n nin lo go, dub nzho gaka yibë' no yizhyuo, rë kwa'n nzobni' lo ley gak; haxta rë kwa'n más kwa'n win, rëi gak. \v 19 Kuze', tu xa' nane la kwa'n nzobni' lo ley, ter más che'ptsa nilu' tsake, no chi nilu' xa' re' lo men, gat naki'nt le' men kwa'n che'ptsa nilu' tsak re', orze' xa' re' gak xa' más che'p tsak plo nile' Dios mandad. Per men nile' rë kwa'n nzobni' lo ley, no nilu' xa'i lo más men par nu bixa' le'i, orze' xa' re' dox xa' ro gak xa' plo nile' Dios mandad. \v 20 Nin lo go, chi lë' go nale' gan le' go más rë kwa'n nzobni' lo ley che'n Muisés lo rë men fariseo, mbaino lo rë men nilu' ley re', orze' por kuba' nayot go plo nile' Dios mandad. \s1 Jesús milu' kwan nzhak, or niyi' tu men kun xtu men \r (Lc. 12:57-59) \p \v 21 No nu nzhab Me: \p ―Lë' go nane ka, se' nak widi'zh kwa'n mbin rë xuz go xa' nzhala: “Naguttal men, porke xa' nzhut men, lë' gustis wei' xa' par kix xa' kwa'n mile' xa'.” \v 22 Per na ni lo go, wanei cho men, xa' niyi' kun xtu men, orze' lë' gustis gab kwan ñal xa' re'; no wanei cho men nzhab lo xtu xa': “Tont gox”, guzhë nzë'b xki xa' ze' lo gustis xa' más tsak; mbaino wanei cho nzhab: “Le'n bël loxal”, lo xtu men, orze' por midi'zh xa' re' sa', lë' xa' re' nzho rriez bi le'n gabil. \p \v 23 ’No chi dub kiza'l tu gon lo Dios, mbaino nanel, lë'l kinu tu kwent kun wechal, \v 24 orze' más wen nalta' za'l gon lo Dios, galo laka watsiya'l laxto' wechal, orze' yubre'l, za'l gon lo Dios. \p \v 25 ’No chi wei' tu menal lo gustis, dub nzha go nez, bitsiyal laxto' xa' re', nes par nachi xa' lu lo gustis xa' nile' mandad, napa' wei' xa' re' lu lo xa' nikina lizhyi'b; no xa' nikina lizhyi'b re' kol lizhyi'b. \v 26 Walika kwa'n nin, nako't bixa' lu lizhyi'b haxta ke kixal rë kwa'n nzë'bal. \s1 Jesús midi'zh, nabant men kun xa' gat lë' tsa' men \p \v 27 No nzhab Jesús: \p ―Lë' go mbin la kure': “Nabant go kun men gat lë' tsa' go.” \v 28 Per na ni lo go, wanei cho tu miyi' niwi' lo tu una' no niwix xa' ban xa' kun una' ze', guzhë nzë'b xki xa' re' lo Dios por kuba'. \v 29 Kuze', chi lë' zalol lad direch nile', nzë'b xkil, neka gulo'i tuli; más wen gak jwalt tu plol ke par dubal bi le'n gabil. \v 30 No chi lë' ya'l lad direch nile' nzë'b xkil, neka bicho'i tuli; más wen yent xtu plol ke par bi dubal le'n gabil. \s1 Jesús milu' kwan nzhak, or nilë' men kun tsa' men \r (Mt. 19:9; Mr. 10:11-12; Lc. 16:18) \p \v 31 ’No nu mbin la go: “Wanei cho tu men lë' kun tsa', naki'n yats tu yech par gak ban xa' kun xtu men.” \v 32 Per na ni lo go, chi tu miyi' lë' kun tsa', no chi gat lë' por ngop la una' re' xtu miyi'y, orze' kure' le', nzë'b xki una' lo Dios, mbaino miyi' xa' ban kun una' re', por kure' nu ska xa' nzë'b xki lo Dios. \s1 Jesús nilu' kwan nzhak or nila' men di'zh tu kwa'n \p \v 33 ’No mbin la go xmod midi'zh Dios lo rë xuz go chi tiemp or nzhab Dios: “Naya'lt laxto' go, le' go kwa'n mila' go di'zh lon.” \v 34 Per na ni, naze't go lë Dios lo ni tu kwa'n or ña'n go di'zh le' go tu kwa'n, ni por yibë', porke lë'i nak plo nzob Dios; \v 35 no ni naze't go yizhyuo or ña'n go di'zh tu kwa'n, porke lë' yizhyuo nak nela plo nizo ni' Dios; no ni naze't go yezh Jerusalén, porke lë'i nak yezh che'n rey, Me más tsak. \v 36 No ni naze't go yek go or ña'n go di'zh le' go tu kwa'n, porke nagakt le' go naguzh o nagats ni tu yich yek go. \v 37 Naki'n gab go “Yoo”, o “A'a” namás, porke chi gab go más kwa'n, che'n Mizhab kuze'. \s1 Xmod naki'n le' be kun xa' nakap lo be \r (Lc. 6:29-30) \p \v 38 ’No mbin la go se' nzhab di'zh: “Men kwa'n kich zalo xtu men, se'ska kix xa'i; mbaino xa' ko' kilëi xtu men, se'ska kix xa'i.” \v 39 Per na ni, nagakt go nela men xa' nile' kwa'n nakap lo go; más wen chi nzho tu xa' kë' tube ta' ro' go, orze' biza' go xtu lad. \v 40 No chi cho men nzhakla chi go lo gustis par lat xa' xkamiset go, orze' bila' go wei' xa' ter nu xkamis go. \v 41 No chi tu men ki'l go par wei' go tu kwa'n ne' tu kilómetro garol, neka bi'y goi chon kilómetro; \v 42 no wanei cho tu men na'b tu kwa'n jwers lo go, biza' goi; no cho tu men ki'n tu kwa'n lo go, la't go bi xa' nab ya' xa'. \s1 Bichizhi' go xa' niyi' nine go \r (Lc. 6:27-28, 32-36) \p \v 43 ’No nu mbin go se' nzhab di'zh: “Bichizhi' go tsa' men go, per xa' niyi' nine go, biyi' ska go, une go xa'.” \v 44 Per na ni: Bichizhi' go xa' niyi' nine go, no bina'b go lo Dios por rë xa' niru'kë tich go, \v 45 nes par gak go xmë'd Dios, Me nzho lo yibë'; porke Dios nile' niro' ngubizh par niziniy lo rë men wen no lo rë men nakap; mbaino nila Dios yiu par rë men, xa' nile' kwa'n nzhakla Dios no par rë men xa' nile' kwa'n gat lë' lo Me. \v 46 No chi chizhi' go nab tsa xa' nazhi' go, ¿kwan gab go, ne' Dios tu kwa'n wen ka' go, por nak go sa'?, porke haxta nu rë xa' nikan dimi che'n rey Roma nak sa'. \v 47 No chi nab tsa lo rë melizh go nini' go, ¿kwan gab go, más wen kwa'n kile' go, par lo rë men, xa' gat nilibe't Dios?, porke haxta nu rë xa' nikan dimi che'n rey Roma nak sa'. \v 48 Gok go wen kun rë men, nela wen Dios Xuz go, Me nzho lo yibë', kun rë men. \c 6 \s1 Jesús milu' xmod nilu' or nile' men tu kwa'n wen lo Dios \p \v 1 No nzhab Jesús: \p ―Or le' go tu kwa'n wen, nale't goi namás par ne mene, porke chi nak go sa', ni tu kwa'n wen nane't Xuz go ka' go, Me nzho lo yibë'. \v 2 Kuze' or gaknu go tu men prob nali, naxo'bdi'zht goi lo men, nela xmod nile' rë xa' chigab walika men wen, or nizo bixa' le'n rë yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios, no le'n rë nez, par di'zh men wen tich bixa' namás. No walika kwa'n nin, yalnak bixa' sa', nab tsa lo rë men yizhyuo ña'n bixa' wen, per par lo Dios, yent kwan gal bixa'. \v 3 Per go, or gaknu go tu men yent kwan nzhap, nadi'zht goi ni lo xa' más nichë'l go; \v 4 bile' goi namás, porke lë' Xuz go Me nzho lo yibë', niwi' lo rë kwa'n nzhak xla'n, orze' lë' Me ne' tu kwa'n wen ka' go, por kwa'n mile' go ba'. \s1 Jesús milu' xmod na'b men lo Dios \r (Lc. 11:2-4) \p \v 5 ’Or na'b go lo Dios, nale't go nela xmod nile' rë xa' chigab walika men wen, rë xa' ño laxto' nina'b lo Dios, dub nzoli le'n rë yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios, mbaino le'n rë nez, no plo nzhak xbi', par xo'b xti'zh bixa' namás. No walika kwa'n nin, yalnak bixa' sa', nab tsa lo rë men yizhyuo ña'n bixa' wen, per par lo Dios, yent kwan gal bixa'. \v 6 Per go, or na'b go lo Dios, guyo go le'n yo', no bitsao' go ro'i, orze' xla'n bina'b go lo Dios Xuz go; no lë' Xuz go niwi' kwa'n kile' go xla'n, lë' Me ne' tu kwa'n wen par go dilant lo rë men. \v 7 No dub kina'b go lo Me, nadi'zht go tutsa kwa'n garga'l, nela nile' rë men, xa' gat nilibe't Dios. Lë' bixa' gab, por nile' bixa' sa', gon Dios kwa'n nina'b bixa'. \v 8 Kuze' nale't go nela rë men ba', porke lë' Xuz go, Me nzho lo yibë', nane la kwan naki'n go, antis di na'b goi lo Me. \v 9 Or na'b go lo Xuz go Dios, se' guzh go: \q1 Xuz no, Me nzho lo yibë', \q1 dox ñal di'zh rë men, nazhon Go; \q1 \v 10 nzhakla no, rë men yizhyuo ziyël le' Go mandad lo bixa', \q1 nela xmod nile' Go lo yibë' ga'; \q1 \v 11 bine' Go kwa'n gao no, no kwa'n naki'n no zilita'; \q1 \v 12 biya'l laxto' Go rë kwa'n gat lë' nile' no lo Go; \q1 sa' ska ya'l laxto' no rë kwa'n gat lë' nile' men lo no. \q1 \v 13 No nala't Go zenbe' Mizhab no (wi' Mizhab xmod nak no); \q1 gulo' Go no lo rë kwa'n nzhakla xa' li'nu xa' no. \p \v 14 ’No chi lë' go ya'l laxto' rë kwa'n gat lë' nile' xtu men lo go, orze' nu ska Xuz go Me nzho lo yibë', ya'l laxto' rë kwa'n gat lë' nile' go lo Me, \v 15 per chi naya'lt laxto' go rë kwa'n gat lë' nile' xtu men lo go, orze' nu ska Xuz go Me nzho lo yibë', naya'lt ska laxto' Me rë kwa'n nile' go. \s1 Jesús milu' xmod, na'b men xlats men lo Dios \p \v 16 ’No or na'b go lo Dios dub xlats go; nale't go nalats lo go nela nile' rë xa' chigab walika men wen; nalats nile' bixa' lo bixa' or nina'b bixa' lo Dios xlats bixa' par ne mene namás. No walika kwa'n nin, yalnak bixa' sa', nab tsa lo rë men yizhyuo ña'n bixa' wen, per par lo Dios, yent kwan gal bixa'. \v 17 Per go, or zo go xlats go lo Dios par na'b go lo Me, bichob go aseit yek go no bizët go lo go, \v 18 nes par nane rë men, nzo go xlats go lo Dios; no Xuz go Dios Me niwi' lo rë kwa'n nzhak xla'n; lë' Me ne' tu kwa'n wen ka' go por nile' go sa'. \s1 Rë kwa'n tsak kwa'n nzho lo yibë' \r (Lc. 12:33-34) \p \v 19 ’Naku'chao't go rë kwa'n tsak nzho yizhyuo re', plo nilox rë kwa'n nzhao mbëze, mbaino nikibëowe, plo ño rë men wa'n, niliwa'ne; \v 20 más wen bile'o xigab xmod le'o kwa'n tsak lo Dios, no por rë kure' gal go tu kwa'n lo yibë' kwa'n más tsak, plo nagaot mbëz kwa'n, mbaino ni nakibëowe, no ni rë wa'n nayo ze' par liwa'ne. \v 21 No plo kinu go kwa'n tsak che'n go, ze' nzo xigab che'n go. \s1 Yalnaban che'n men nak nela tu biani par dub men \r (Lc. 11:34-36) \p \v 22 ’Lë' yalnaban che'n men nak nela tu biani par dub men. Chi lë' yalnaban kwa'n kinul nizini, orze' dubal ñani; per chi gat nizini yalnaban che'nal, orze' dubal nzo lo nakao; \v 23 no chi dubal nzo lo nakao por gat nizini yalnaban che'nal, orze', ¡dox nazhe'b nzhal! \s1 Dios no dimi \r (Lc. 16:13) \p \v 24 ’Yent cho tu mos gak le' zhi'n che'n chop xa' nile' mandad lo xa' tutsa or; porke lë' mos yi' ne tu xa', no xtu xa' chizhi' mos; o ro' tu xa' gon mos, mbaino ro' xtu xa' nagont mos. Kuze', nagakt le' go kwa'n nzhakla Dios, mbaino wix go gap go dimi. \s1 Nzhaknu Dios rë xmë'd Me \r (Lc. 12:22-31) \p \v 25 ’Kuze' nin lo go: Nale't go be's xigab por kwa'n gao go, o por kwa'n go go par ban go; no ni nale' go dox xigab por kwa'n gak go. ¿Chi nanet go, más tsak yalnaban che'n men lo kwa'n nzhao men, mbaino más tsak men lo xab men? \v 26 Biwi' go lo rë miyin kwa'n nikizë lo yibë'; naban ma no ni gat nzha'n ma, mbaino ni gat nikan ma yalgo'n, par kuchao' ma kwa'n gao ma; per Dios Xuz go Me nzho lo yibë', niza' kwa'n nzhao ma. No, ¿chi nanet go, más tsak go lo rë miyin? \v 27 No ter dox nile' go xigab, ¿xmod le' go par ban go xtu or más lo rë li'n, kwa'n mine' Dios ban go yizhyuo re'? \p \v 28 ’¿Chon nile' go be's xigab plo ro' xab go? Bile' go xigab por rë ye' dan, xmod niro'be: Gat nikëte zhi'n, no ni gat nitibe lar. \v 29 Per ni rey Salomón, ter dox miar kwa'n ngop xa', no nangakt xab xa' nela xmod nilu' tu ye' ga'. \v 30 No chi sa' nile' Dios nilu' rë yix kwa'n nzhi'b dan nal, mbaino yë', lë'i yëk la lo ki, orze', ¿chi nale't Dios más kwa'n por go? Tatu nazhe'b nak go, gat nzhont goi, we'tsa ñila go Dios. \v 31 Kuze', nagabt go nal: “¿Plo ro' kwa'n gao be no kwa'n go be, mbaino lar gak be?”, \v 32 porke kure' nile' rë men, xa' gat nili'be't Dios; per go, lë' Xuz go Me nzho lo yibë', nane la, lë' go naki'n rë kure'. \v 33 Kuze' galo laka biwi' go lo Dios por rë kwa'n naki'n go, mbaino ban go nela xmod nzhakla Me, orze' lë' Me zilazh rë kwa'n naki'n go ba'. \v 34 Kuze' nale't go be's xigab por rë kwa'n naki'n go yë'. Kad ngubizh nzadnu kwa'n nizob xigab yek men, kuze' gat ñalt le' go xigab par yë'. \c 7 \s1 Nadi'zht go kwan ñal tu men por kwan nile' xa' \r (Lc. 6:37-38, 41-42) \p \v 1 ’Nagabtal kwan ñal tu men or nile' xa' tu kwa'n gat lë', nes par nazakzi Diosal or nul nile'i, \v 2 porke or nini'l tich tu men por xmod nak xa', sa' ska le' Dios kun lu. \v 3 ¿Chon nila'chal por yix kwa'n nzho zalo xtu men, no chi nanetal, lë' tu kwa'n más kwa'ro nzho zalol? \v 4 No chi más tu kwa'ro nzho zalol, ¿xmod gabal lo wechal: “Dinu lol, kon yix”? \v 5 ¡Tatu nazhe'b nakal, chigab walika men wenal! Galo laka gulo' yix ro kwa'n nzho lol ba', nes par gak wi'l wen no ko'l yix kwa'n nzho zalo wechal ba'. \p \v 6 ’Naza't go kwa'n nazhon che'n Dios ka' rë xa' gat nzhont nzho Dios, par nayëk bixa' dil bixa' kun go, orze' lo'x bixa' go tuli. Mbaino naza't go rë kwa'n tsak che'n Dios par ka' wanei cho xa' gat nambet laxto' lo Dios; nayot laxto' bixa' yalnazhon che'n Dios, nitsinu bixa'i. \s1 Rë kwa'n na'b go lo Dios, lë'i gap go \r (Lc. 11:9-13; 6:31) \p \v 7 No nzhab Jesús: \p ―Dubta' bina'b go kwa'n naki'n go lo Dios, lë' Me ne'i; dubta' bikwa'n goi lo Dios, lë' Me le' yazhël go kwa'n naki'n go; mbaino zilita' bikwe'zh go ro' yo', lë' Dios xa'le, \v 8 porke tu men nina'b tu kwa'n lo Dios, lë' Dios za'i; mbaino xa' nikwa'n tu kwa'n, lë' xa' yazhële por Dios; no xa' nikwe'zh ro' yo', lë' Dios xa'le. \v 9 O, ¿cho tu go, za' tu ke gao xmë'd go or nina'b më'd tu yët gao më'd lo go?; \v 10 o, ¿chi ziza' go tu mbë'l gao më'd or nina'b më'd tu mbël gao më'd? \v 11 No chi nzhak go niza' go kwa'n wen par xin go ter nile' go kwa'n gat lë' lo Dios, per Xuz go Diose, Me nzho lo yibë', más nzhak Me niza' Me kwa'n wen ka' rë men, xa' nina'be lo Me. \p \v 12 ’Chi se' nazhi' Dios go, se'ska bile' go kun men, nela xmod nzhakla go le' men kun go ga'; porke kure' nzobni' lo ley che'n Muisés; no se'ga' midi'zh rë profet, rë xa' midi'zh por Dios nzhala. \s1 Pwert naya \r (Lc. 13:24) \p \v 13 ’Bile' pa' go por yo go ro' puert naya, porke pwert mbaino nez kwa'n ña par gabil, dox naxene, no dox nayax men ño ze'; \v 14 per naya nez no naya pwert kwa'n ña plo nzho Dios, Me niza' yalnaban par dubta' ka' men; kuze' che'ptsa men ño ze'. \s1 Nakbe' ya por xlë kwa'n niza'i \r (Lc. 6:43-44) \p \v 15 ’Bikina go go lo rë xa' chigab walika nidi'zh por Dios; ter nilu' nado' bixa' nela tu mbëkxi'l ga', per le'n laxto' bixa' nak bixa' nela tu ma nazhe'b ga', \v 16 per por zhi'n kwa'n nile' bixa', li'be' go cho men bixa'; lë' go nane ka, gat nikët gub lo cho la ya, no ni nzhao' gat nikëte lo ya yich. \v 17 Kuze' rë ya wen niza' xlë wen, mbaino rë ya nazu't, xlë nazu't ska niza'i, \v 18 porke tu ya wen za'te xlë nazu't, no ni tu ya nazu't naza'te xlë wen. \v 19 No rë nak ya kwa'n gat niza't xlë wen, lë'i ro'g no yoi lo ki par yole. \v 20 Sa' ska por kwa'n nile' bixa', ne go cho men bixa'. \s1 Gat lë't rë men yo plo nile' Dios mandad \r (Lc. 13:25-27) \p \v 21 ’Gat lë't rë xa' nine lon: “¡Señor, señor!”, yo plo nile' Dios mandad; lë'i nab tsa rë xa' nile' kwa'n nzhakla Xuza Me nzho lo yibë', yo ze'. \v 22 Zhë ze', nayax men ne lon: “¡Señor, señor! No midi'zh widi'zh che'n go lo men, no por yalnazhon che'n go ngulo' no mbi mal laxto' rë men, mbaino nayax kwa'n nazhon mile' no por yalnazhon che'n go.” \v 23 Per orze' lë'da gap: “Lalta' gat libe'n go; yubchi go lon, ¡rë go xa' mila' ley che'n Dios tu lad, nayi'lazh go!” \s1 Chop xa' michao' tu ga' lizh \r (Lc. 6:47-49; Mr. 1:22) \p \v 24 ’Kuze', rë xa' nzhon xti'zha no nile' xa' kwa'n nzhapa, men ze' nak nela tu men natsin, kwa'n michao' tu lizh yek tu ke ro. \v 25 No or ngula tu yiubi nazhe'b, miro'b you', naye ndin nits ta' yo' ze', per ni nangayalai, por nzobe lo ke. \v 26 Per rë xa' nzhon xti'zha, no gat nile't xa' kwa'n nzhapa, rë men ze' nak nela tu men yent xigab kwa'n michao' tu lizh lo pura yux. \v 27 No or ngula yiubi nazhe'b, miro'b you', naye ndin nits ta' yo' ze', ngubixchei, orze' milao'we. \p \v 28 No or milox midi'zh Jesús kure' lo rë xa' nzhin ze', xe mia'n bixa' tuli por kwa'n midi'zh Me, \v 29 porke nitse'd Me men nela tu xa' nile' ka mandad, no gat nakt Me nela rë maestr xa' nilu' ley che'n Moiseze. \c 8 \s1 Jesús miliyak tu men nizak yalyizh kwa'n lë lepra \r (Mr. 1:40-45; Lc. 5:12-16) \p \v 1 No or ñala Jesús yek lom ze', nayax dox men nzadkë tich Me, \v 2 lë'chi nguzubi tu miyi' lo Jesús, tuli ngo't kuslo xa' lo Me; no miyi' re' nizak tu yalyizh kwa'n lë lepra, orze' nzhab xa' lo Jesús: \p ―Lë' go, chi lë'o nzhaklai, gak liyak go da. \p \v 3 Orze' mitsiga' Jesús ya', no migal Me yek miyi' re', nzhab Me: \p ―Nzhaklan niwenal. \p Orze' lwega' miak xa' re', no mimbe xa', \v 4 orze' nzhab Jesús: \p ―Wi'le, nadi'zhtle lo men, maska wa lo ngulëi' par rël xa' lu, no biza' gon nela xa nzobni' lo ley che'n Muisés par ne xa', lë'l uniwen la. \s1 Jesús miliyak mos che'n tu xa' nzë Roma \r (Lc. 7:1-10) \p \v 5 No or nguio Jesús yezh Capernaúm, nguzubi tu capitán xa' nzë Roma lo Me, dox nalats mile' xa', nguna'b xa' lo Jesús, \v 6 nzhab xa': \p ―Lë' go, kinun tu mos da, nax nzhakne, nagakt win xa', no dox yalne kinu xa'. \p \v 7 Orze' nzhab Jesús: \p ―Lë'da yal, liyaka xa'. \p \v 8 Orze' nzhab capitán ze': \p ―Lë' go, gat ñalt da yi'd go lizha; namás bile' go mandad por xti'zh go, lë' mos da niwen, \v 9 porke kinun más rë xa' nile' mandad lon, no nu ska da kinu rë sondad xa' nile' kwa'n nzhapa; chi gapa lo tu xa': “Wa”, lë' xa' ya; no chi gapa lo xtu xa': “Dë'”, no lë' xa' yë'd; no or gapa lo tu mos da: “Bile' kure'”, no lë' xa' le'i. \p \v 10 Or mbin Jesús kure', xe miwi' Me, orze' nzhab Me lo rë xa' nzhakë tich Me: \p ―Walika kwa'n nin lo go; per ni xid rë men Israel gat nen tu xa' ñila xti'zha nela miyi' re', \v 11 no nin lo go, nayax men yi'd nez plo nilen ngubizh, no nez plo ña'z ngubizh, par gao bixa' lo mes kun Abraham no kun Isaac, mbaino kun Jakob plo nile' Dios mandad, \v 12 per rë men Israel xa' gat nzhont widi'zh che'n Dios, lë' Dios xë'l bixa' plo nakao no plo go'n bixa' lo yalne, haxta kwezh lëi bixa'. \p \v 13 Orze' nzhab Jesús lo capitán ze': \p ―Bizë lizhal; sa' gake nela xmod ngwayilal da. \p No mis orze', tuli miak mos che'n capitán ze'. \s1 Miliyak Jesús xna'zha'p Per \r (Mr. 1:29-31; Lc. 4:38-39) \p \v 14 No or mizhin Jesús lizh Per, une Me, lë' xna'zha'p Per nax lo lo'n, nizak xlë', \v 15 no migal tsa Jesús ya' xa' una' re', tuli nguro' xlë' xa', no ngwaxche xa', orze' miza' una' re' kwa'n ndao Jesús. \s1 Miliyak Jesús nayax men nzhakne \r (Mr. 1:32-34; Lc. 4:40-41) \p \v 16 No or nzhazhëlalyuo, nzhanu men nayax xa' nzho mbi mal laxto', lo Jesús; no kun widi'zh che'n Jesús namás, mile' Me mandad nguro' rë mbi mal laxto' rë men ze'; no nu miliyak Jesús rë nak rë xa' nzhakne nzhin ze'. \v 17 Rë kure' ngok par mizhin rë kwa'n midi'zh Isaías, tu xa' midi'zh por Dios nzhala, or nzhab xa': “Lë' xa' re' mbi'y yalyizh che'n be, no ñanu xa' yalne che'n be.” \s1 Kwan naki'n le' men par yakë men tich Jesús \r (Lc. 9:57-62) \p \v 18 No or une Jesús, nayax men nzhin naka'n plo nzo Me, orze' mile' Me mandad, ded Me kun rë men che'n Me xtu ro' lagún, \v 19 no ze' nguzubi tu maestr lo Jesús, tu xa' nilu' ley kwa'n mila' Dios lo Muisés, no nzhab xa': \p ―Maestr, nzhaklan yi'd kë'n tich go rë plo ya go. \p \v 20 Orze' nzhab Jesús: \p ―Rë mbëëz kinu lizh, no rë miyin kinu yo che'n, per Xga'n Dios Me nu nak tu men yizhyuo, gat kinut ni plo ga'. \p \v 21 Orze' nzhab xtu men che'n Jesús: \p ―Gulëz go, galo laka nzhakacha xuza, orze' yi'dkë'n tich go. \p \v 22 Per nzhab Jesús: \p ―Tuli di'kë ticha, bila' ka'ch rë men, xa' nak nela men ngut ba', tsa' men ngut bixa'. \s1 Mikwë'z Jesús tu yiubi nazhe'b le'n nits \r (Mr. 4:35-41; Lc. 8:22-25) \p \v 23 No or nkë Jesús le'n tu bark, rë men che'n Me nzha kun lë' Me. \v 24 No or nzha la bixa' garol sao' nits, lë'chi nguro' tu yiubi nazhe'b le'n nits, no kun rë bol che'n nits, nila' yitlo bark le'ne, per lë' Jesús naxnaa, \v 25 orze' ngwalixche men che'n Me Me, nzhab bixa': \p ―¡Lë'o, nala't go ya'zyuo' no le'n nits! \p \v 26 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Chon dox nizheb go? Kuba' nak por gat ñila go Dios be's. \p Or midi'zh Me kure', ngwatsuli Me no mile' Me mandad par kwëz yiubi no nits, orze' rëi mia'n xe, \v 27 orze' xe mia'n rë men che'n Me, no nzhab bixa' lo wech bixa': \p ―¿Plo nzë xa' re' se? ¡Haxta yiubi no nits nzhon ro' xa'! \s1 Chop men yezh Gadara xa' dox nzho mbi mal laxto' \r (Mr. 5:1-20; Lc. 8:26-39) \p \v 28 No or mizhin Jesús xtu ro' lagún, plo ña'n lazh men Gadara, ze' mizhë'l Jesús chop xa' nzho dox mbi mal laxto'; nguro' bixa' le'n panteón, no dox nayi'lazh bixa', kuze' ni tu men gat nidedt ze', \v 29 lë'chi nguruzhië bixa', nzhab bixa': \p ―¿Kwan nzhaklal linul no, Jesús Xga'n Dios? ¿Chi nzë'l par zakzil no dub naga gal zhë or gab Dios xmod gak kun no? \p \v 30 No gax laka ze' nzhin tu bëd kuch kiyao; \v 31 nalats midi'zh rë mbi kwa'n nzho laxto' rop rë men re' lo Jesús, nzhabe: \p ―Chi lë'l kutin no laxto' rë xa' re', neka bila' bi no laxto' rë kuch ba'. \p \v 32 Orze' nzhab Jesús: \p ―¡Bizë go! \p Or nguro' rë mbi mal ze' laxto' rop miyi' ze', par ñai le'n rë kuch ze', lë'chi ñaoxo'n rë ma, no ngula bima ro' tu bilë' plo nak ro' nits, ze' ngwap bima, \v 33 no or une rë xa' kikina rë kuch ze' kure', mikë' bixa' karre, ña bixa'; no or mizhin bixa' yezh plo nzho bixa', midi'zh bixa' rë nak kwa'n une bixa', no xmod ngulo' Jesús rë mbi mal kwa'n nguio laxto' rop men ze', \v 34 lë'chi rë nak men yezh ze' nguro' bixa' par nzhatsi' bixa' plo nzo Jesús; no or mizhin bixa' plo nzo Me, orze' mina'b bixa' ro' Jesús ze'. \c 9 \s1 Miliyak Jesús tu men nagakt win \r (Mr. 2:1-12; Lc. 5:17-26) \p \v 1 No or milo'x ngok rë kure', nkë Jesús le'n tu bark par nded Me xtu ro' lagún, orze' mizhin Me lazh Me. \v 2 Ze' mizhinu pla miyi' tu men nzhakne nax xa' lo tu tapexk, no nagakt win xa'; no or une Jesús dox ñila rë xa' re' Me, orze' nzhab Me lo men nzhakne ze': \p ―Bizak laxto' xga'n; lë' rë kwa'n nzë'b xkil mizhe' la lo Dios. \p \v 3 Lë'chi ze' nzhin pla maestr, xa' nilu' ley che'n Muisés, orze' xla'n nzhab bixa' lo wech bixa': \p ―¡Nayi' kwa'n midi'zh xa' re' par Dios! \p \v 4 Or une Jesús cho xigab kile' rë xa' re', tuli nzhab Me lo bixa': \p ―¿Chon tatu gat lë' kwa'n kile' go xigab? \v 5 ¿Kwan más jwals gapa?: “Lë' rë kwa'n nzë'b xkil lo Dios mizhe' la”, o gapa: “Waxche, no nguzë.” \v 6 No par ne go, na Xga'n Dios, no nak da tu men yizhyuo, mbaino kinun yalnazhon par che'n rë kwa'n nzë'b xki men. \p Orze' nzhab Me lo xa' nagakt win re': \p ―Waxche, gulits kwa'n naxal lo, no bizë lizhal. \p \v 7 Tuli ngwaxche xa' nagakt win ze', mbaino ña xa' lizh xa', \v 8 no rë xa' nzhin ze', or une bixa' kwa'n mile' Jesús, mizheb bixa' tuli, orze' nguzublo kidi'zh bixa', dox nazhon Dios mbaino niza' Dios yalnazhon nka' rë men par le' bixa' kwa'n nazhon. \s1 Jesús ngurezh Mateo \r (Mr. 2:13-17; Lc. 5:27-32) \p \v 9 No or nguro' Jesús ze', une Me tu miyi' xa' lë Mateo, xa' nikan dimi che'n rey César, nzob xa' lo mes plo ñatix men dimi che'n rey; orze' nzhab Jesús lo xa': \p ―Dikë ticha. \p Tuli ngwatsuli Mateo, nzhakë xa' tich Jesús. \v 10 No or nzob Jesús lo mes lizh Mateo, no kiyao bixa', lë'chi ze' mizhin nayax xa' nikan dimi che'n rey César, kun más rë xa' gat nile't kwa'n nzobni' lo ley che'n Muisés; rë bixa' nzob lo mes kun Jesús, mbaino kun rë men che'n Me. \v 11 Or une rë men fariseo kure', orze' nzhab bixa' lo rë men che'n Jesús: \p ―¿Chon tutsa nzhao maestr che'n go kun rë xa' nikan dimi che'n rey César, no kun rë men nzë'b xki lo Dios? \p \v 12 Or mbin Jesús kure', nzhab Me: \p ―Rë men gat nzhaknet, gat naki'nt xa' doctor, nab tsa rë xa' nzhakne naki'n doctor. \v 13 Kuze' bile' pa' go por tse'd go kwa'n nzhab widi'zh che'n Dios re': “Na nzhakla, lats laxto' go xtu men, ke par ne' go gon lon”, porke gat nzhalta par kwezha rë xa' nile' kwa'n nzhakla Dios; na nzhal par kwezha rë men nzë'b xki lo Dios, par la' bixa' rë kwa'n gat lë' nak bixa'. \s1 Kwan nzhak or nizo men xlats men lo Dios \r (Mr. 2:18-22; Lc. 5:33-39) \p \v 14 Orze' lo Jesús nguzubi pla rë men che'n Juan xa' nili'lëi' men le'n nits, par nzhab bixa': \p ―Lë' no, mbaino rë men fariseo, dox nizo no xlats no or nina'b no lo Dios; per rë men che'n go, gat nizot bixa' xlats bixa' par na'b bixa' lo Dios. \p \v 15 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Chi zak zo men xlats men, na'b men lo Dios, dub nzo xa' gak jwandang che'n ze'? Per or zhin zhë yubchi miyi' ze', orze'se lë' bixa' zo xlats, na'b bixa' lo Dios. \v 16 No yent cho cho' tlë' vestid kub par kë' xa' rëmiënd tu vestid go'x; porke nazhëlt lar kub kun lar go'x, porke xekt lar go'x, lë'i rëz; \v 17 no ni nako men vin kub le'n tu kwa'n go'x; porke lë' vin kub chëz kwa'n go'x ze', orze' rope nazu'tra'. Kuze' naki'n yo vin kub le'n tu kwa'n kubska, nes par rope zu'. \s1 Xcha'p Jairo no tu una' kwa'n migal xab Jesús \r (Mr. 5:21-43; Lc. 8:40-56) \p \v 18 Dub kidi'zh Jesús kure', lë'chi mizhin tu miyi' xa' nile' mandad xid rë men Israel, tuli ngo't kuslo xa' lo Jesús, nzhab xa': \p ―Lë' xcha'pa nzë'b ngut, per chi lë' go yi'd mbaino xo'b go ya' go yek ne', lë' ne' ruban. \p \v 19 Orze' ngwatsuli Jesús, ñakë Me tich xa' ze' kun rë men che'n Me. \v 20 No xid rë men ze' nzha tu una', xa' nzhala tu dusen li'n nzhakne, nizak xa' kwa'n, orze' nguzubi xa' al tich Jesús par migal xa' xi' xab Me, \v 21 porke mile' xa' xigab: “Sol gala xi' xab Jesús namás, lë'da yak.” \v 22 Tuli miëk Jesús, no or une Me una' ze', nzhab Me: \p ―Xcha'p, bizak laxto'; nab tsa por ngwayilal da, lë'l niwen la. \p Orze', uniwen una'. \v 23 No or mizhin Jesús lizh xa' nile' mandad ze', une Me kiyo'l la musk par yaka'ch bixa' mizhwin ye'n re', mbaino dox nibizhyë men, no kiyo'n bixa', \v 24 orze' nzhab Jesús: \p ―Bizë go lizh go, porke gat lë't ngut mizhwin ye'n re', ka naxnaa më'd. \p Orze' mixizhnu rë men Jesús, \v 25 per or ña rë men ze', nguio Jesús plo nax më'd re', nguzen Me ya' më'd, orze' nguruban më'd mbaino ngwaxche më'd, \v 26 no nguxo'bdi'zh kure' rë nak yezh kwa'n nzhin naka'n ze'. \s1 Jesús miliyak chop men nikal lo \p \v 27 No or nguro' Jesús ze', nzhakë chop men nikal lo tich Jesús, nibizhyë bixa' nzhab bixa': \p ―¡Bilats laxto' no, xga'n Dabi! \p \v 28 No or nguio Jesús le'n tu yo', nguzubi rop xa' re' lo Jesús, orze' nzhab Jesús lo bixa': \p ―¿Chi ñila go, gak len yani lo go? \p Orze' nzhab bixa': \p ―Lë' no ñila ka, lë' go gak ka le'i. \p \v 29 Orze' migal Jesús zalo bixa', mbaino nzhab Me: \p ―Sa' gak kun go nela xmod ñila go da. \p \v 30 Orze' ngwani zalo rop bixa', no chop-chon nzhab Jesús lo bixa': \p ―Yent cho lo gab go kure'. \p \v 31 Per mas nguro' bixa' ze', tuli mixo'b di'zh bixa'i rë yezh kwa'n nzhin naka'n ze', kwa'n mile' Jesús por lë' bixa'. \s1 Jesús miliyak tu men nagakt di'zh \p \v 32 No kwanti gatsa di nguro' rop xa' miak zalo ze', orze' mizhinnu pla men tu miyi' nagakt di'zh lo Jesús, por nzho mbi mal laxto' xa', \v 33 no or ngulo' Jesús mbi mal laxto' miyi' ze', tuli ka nguzublo kidi'zh xa', no rë men nzhin ze', xe mia'n bixa' tuli, no nzhab bixa': \p ―¡Lalta' gat ne men tu kwa'n se'ta' lazh men Israel! \p \v 34 Per nzhab men fariseo: \p ―Lë' Mizhab kwa'n nile' mandad lo rë mbi mal, miza' yalnazhon nka' miyi' ba', kuze' nzhak nigo' xa' mbi mal laxto' men. \s1 Nilats laxto' Jesús rë men \p \v 35 No se'ga' nikizë Jesús rë yezh no rë rranch, kilu' Me xmod nak widi'zh nazhon che'n Dios par yo men plo nile' Dios mandad, kilu' Mei le'n rë yo' plo nitse'd men Israel widi'zh che'n Dios, mbaino kiliyak Me rë lo yalyizh no yalne kwa'n nizak men. \v 36 Or une Jesús rë men ze', dox milats laxto' Me bixa', porke yentra' cho gaknu bixa', ngwazha bixa' naban bixa', nak bixa' nela rë mbëkxi'l kwa'n niyent cho nikina ga', \v 37 orze' nzhab Me lo rë men che'n Me: \p ―Walika, nzho nayax dox men yizhyuo, xa' nagat gon xti'zha, per che'ptsa men kinun, xa' nilu' widi'zh che'n Dios lo rë men, xa' nak nela tu yalgo'n kwa'n une la yats, no che'ptsa mos nzhin par litse. \v 38 Kuze', naki'n na'b go lo Xuza, Me nak che'n rë yalgo'n re', par xë'l Me más mos par kane. \c 10 \s1 Mixë'l Jesús tu dusen men xa' le' zhi'n che'n Me \r (Mr. 3:13-19; Lc. 6:12-16) \p \v 1 No or ngurezh Jesús za tu dusen xa' mixë'l Me par le' rë zhi'n nazhon che'n Me, orze' miza' Me yalnazhon nka' bixa' par ko' bixa' mbi mal laxto' men, no liyak bixa' men nizak wanei cho yalyizh, no cho yalne. \v 2 Se' lë rë za tu dusen apost: xa' galo laka lë Simón Per, kun wech xa' xa' lë Ndres; no Jakob kun wech xa' Juan; xuz rop xa' re' lë Zebedeo; \v 3 mbaino Lip kun Bartolomé, no Max, kun Mateo xa' mikan dimi che'n rey César; mbaino Jakob xga'n Alfeo, no tu xa' lë Lebeo xa' nzhab ska men lë Tadeo; \v 4 mbaino Simón xa' nzë xid men Kananist, no Judas Iscariote, xa' michi Jesús lo rë men par ngut Me. \s1 Jesús mixë'l za tu dusen men che'n par milu' bixa' xmod gak men, men che'n Dios \r (Mr. 6:7-13; Lc. 9:1-16) \p \v 5 Or mixë'l Jesús za tu dusen men che'n Me par yalu' bixa' xmod gak men, men che'n Dios, kure' mile' Jesús mandad lo bixa', nzhab Me: \p ―Nayat go rë yezh plo nzho rë xa' gat lë't men Israel, no ni naya go lazh men Samaria. \v 6 Nabtsa wa go rë yezh plo nzho men Israel, rë xa' nak nela rë mbëkxi'l nguziwan dan ga', \v 7 par gab go lo bixa': “Bila' go rë kwa'n gat lë' nak go lo Dios; lë' zhë mizhin la gak go men che'n Dios.” \v 8 No biliyak go rë men nzhakne, mbaino bile' go ruban rë men ngut, no biliyak go rë men nizak yalyizh lepra, mbaino gulutin go mbi mal laxto' rë men. Ka minen yalnazhon re' ka' go; se'ska bile' go, ka bile' go rë kwa'n nazhon kun rë men rë plo ya go. \v 9 Nawei't go dimi or, no ni dimi plat, mbaino ni dimi kwa'n kobr; \v 10 Yent kwan wei' go nez, no ni nawei' go chop nez xab go, no ni xtu nez yalyid che'n go nawei't go, mbaino ni tu bar wei't go, porke xa' nikë zhi'n, ñal za' men kwa'n gao xa'. \p \v 11 ’No wanei plo zhin go, ze' gunabdi'zh go plo nzho tu men wen laxto'; lizh xa' ze' biya'n go haxta or ya go xtu plo. \v 12 No or zhin go lizh xa' re', guzh go, lë' Dios le' ya rë bixa' wen, xa' nzho ze'. \v 13 No chi niwi' go, ñal ka bixa' rë widi'zh kwa'n nzhab go par lë' bixa', orze' lë' widi'zh ze' ya'n par lë' bixa'. Per chi gat ñal bixa' widi'zh nazhon re', orze' lë'i yëk ska lo go. \v 14 No chi nzho bixa' gat nzhaklat ya go lizh bixa', o ni gat nzhakla bixa' gon bixa' widi'zh kwa'n lu' go lo bixa'; or ya go xtu plo, guzhib go ni' go par gab rë zhen yuo ze'. Kure' gak nela tu señ ga', lë' bixa' nzë'b xki lo Dios. \v 15 Walika kwa'n nin, zhë gab Dios xmod gak kun rë men yizhyuo, más zakzi bixa' lo rë men yezh Sodoma no lo rë men yezh Gomorra. \s1 Rë men yi' ne men che'n Jesús \p \v 16 ’¡Biwi' go! Lë'da xël go nela mbëkxi'l ga', xid rë men xa' nak nela ma nazhe'b ga'; kuze' gok go natsin nela mbë'l ga', per gok go nado' nela palom ga'. \v 17 No bikina go go lo rë men, porke lë' rë men chi go lo gustis, mbaino lë' bixa' kin go le'n rë yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios, \v 18 no haxta wei' bixa' go lo rë xa' nak gobiernador, mbaino lo rë rey, por nak go men da; nes par nu rë xa' ba' gon xti'zha, no haxta rë men xa' gat lë't men Israel gon xti'zha. \v 19 Per or chi bixa' go lo rë xa' nile' mandad, nale't go xigab xmod di'zh go, o kwan kab go lo bixa', porke or di'zh go, Dios ka ne' xigab ka' go par gak di'zh go lo bixa' lë'tsa kwa'n ñal, \v 20 porke gat lë't go di'zh lo bixa'; lë' Sprit che'n Dios Xuz go, di'zh por go. \p \v 21 ’Rë men da mis wech xa', chi xa' par gat xa'; no mis xuz xa' chi xin xa', mbaino mis xin xa' chi xuz xa' no xna' xa', par gat bixa'. \p \v 22 ’No rë men yizhyuo yi' ne go por nak go men da. Per xa' naro't nez da dubta' nak xa' men da, xa' re' gap yalnaban dubta' kun Dios. \v 23 Chi tu rë men yezh ru'kë tich go, bizë go xtu yezh; walika kwa'n nin, ni naga lox go kizë go rë yezh che'n men Israel, lë' Xga'n Dios, Me nak tu men yizhyuo, yubre la xtu wëlt. \p \v 24 ’Yent cho tu men más tsak lo xa' nitse'd xa', mbaino se'ska, yent cho tu mos nado más tsak xa' lo xa' nile' mandad xa'. \v 25 Kuze', nab tsa naki'n gak xa' nitse'd nela nak maestr che'n xa' ga', no rë mos nado lo xtu men, nab tsa ñal gak xa' nela men xa' nile' mandad lo xa'. No chi nidi'zh men na Mizhab, xa' lë Beelzebú, orze' se'ska di'zh men go. \s1 Cho lo ñal zheb rë men \r (Lc. 12:2-9) \p \v 26 ’Kuze' nazhebt go di'zh go rë kwa'n mbin go nin, porke yent tu kwa'n naga'ch midizha lo go nagon men; mbaino yent tu kwa'n xla'n milun lo go naded nagon men. \v 27 Rë kwa'n midizha lo go or yë'l, zhë bidi'zh goi lo men; mbaino rë kwa'n midi'zha xla'n lo go, guruzhië goi naye dizde yek yo' lo rë men. \v 28 Nazhebt go lo xa' nzhut men, porke nab tsa kwerp nzhut bixa', per alm che'n go nagakt gal xa'. Más wen nab tsa lo Dios bizheb go, porke Dios gak gut go, mbaino gak xë'l Dios go le'n gabil par dubta'. \p \v 29 ’Lë' go nane ka, dox che'p tsak rë miyin ye'n or nido bine', per Dios nazhi' bima; no ni tu bima gat nzhat chi gat lë' por Dios Xuz goi. \v 30 Per go, más nazhi' Dios go, haxta rë yich yek go, nane Dios pla. \v 31 Kuze' nazhebt go, porke más tsak go lo rë miyin. \s1 Xa' di'zh, nak xa' tu men che'n Jesukrist lo rë men \r (Lc. 12:8-9) \p \v 32 ’Kuze', wanei cho tu xa' di'zh lo rë men, lë' xa' nak tu men da, nu ska da gap lo Xuza Me nzho lo yibë', xa' re' nak tu men da; \v 33 per xa' gab lo rë men, gat nilibe't xa' da, se'ska gapa lo Xuza, Me nzho lo yibë', gat nilibe'tska xa' ba'. \s1 Jesús nile', nilë' men \r (Lc. 12:51-53; 14:26-27) \p \v 34 ’Nagabt go nzhala par len kwin men wen yizhyuo re'; na nzhal par len lë' men, tu xa' kun xtu xa': \v 35 Na nzhal par lë' miyi' kun xuz miyi', no una' lë' kun xna' una', mbaino xix una' lë' kun xna'ye'. \v 36 Kuze' mis kun rë xa' lizh men, gak xa' yi' ne men. \p \v 37 ’Men xa' más le' por xuz o por xna' ke por da, nazu't xa' ze' par gak xa' men da; mbaino xa' más le' por xga'n o por xcha'p ke por da, nazu't ska xa' gak xa' men da. \v 38 No xa' tula por nak xa' men da, no naziyël xa' zakzi xa', mbaino ni gat xa', nazu't ska xa' re' gak xa' tu men da. \v 39 Mbaino xa' nile' más por kwa'n yizhyuo re', nagakt ban xa' re' kun Dios; per xa' más nile' por kwa'n nak che'n Dios ke por kwa'n yizhyuo re', xa' re' ban kun Dios par dubta'. \s1 Kwan nzhal tu men or nile' xa' tu kwa'n wen \r (Mr. 9:41) \p \v 40 ’Rë men, xa' niwi' wen lo go por nak go men da, lon niwi' xa' wen; no xa' niwi' wen lon, nu ska lo Xuza niwi' xa' wen, Me mixë'l da lo yizhyuo re'. \v 41 No tu men, xa' za' lizh, ya'n tu xa' nidi'zh por Dios, Dios za' kwa'n ka' xa' nak lizh ze', nela kwa'n nika' xa' nidi'zh widi'zh che'n Dios. Mbaino se'ska men, xa' niza' lizh, par ya'n tu men xa' nile' kwa'n nzhakla Dios, se'ska kwa'n gal xa' nak lizh ze', nela kwa'n nika' men xa' nile' kwa'n nzhakla Dios. \v 42 No wanei cho tu xa' za' che'p nits nayag go tu men ye'n, xa' nak tu men da; walika kwa'n nin, por nits kwa'n miza' xa', lë' xa' gal tu kwa'n nazhon. \c 11 \s1 Jesús mbaino Juan xa' nili'lëi' men le'n nits \r (Lc. 7:18-35) \p \v 1 No or milox nzhab Jesús lo za dusen men che'n Me xmod le' bixa' zhi'n nazhon che'n Me, orze' nguro' Me ze' par nzhalu' Me widi'zh che'n Dios rë yezh kwa'n ña'n lazh men Galilea. \v 2 No Juan xa' nililëi' men le'n nits, dub nzho xa' lizhyi'b, mbin xa' rë kwa'n nazhon nile' Jesús, Me nak Krist, kuze' mixë'l xa' pla men che'n xa', \v 3 par ngwana'bdi'zh bixa' lo Jesús, chi lë'ka Jesús nak Krist, o kwëz bixa' zhin xtu men. \v 4 Orze' nzhab Jesús: \p ―Wayab go lo Juan rë kwa'n une go no rë kwa'n mbin go; \v 5 guzh go, rë' xa' nikal lo, niwi'; no rë men nagakt zë, nizë; mbaino rë xa' nizak yalyizh kwa'n lë lepra, nzhakwen; no rë xa' sord, nixa'l nzha; mbaino rë men ngut, niruban; no rë xa' yent kwan nzhap, lë' bixa' nzhon widi'zh nazhon che'n Dios, no niro' bixa' lo rë kwa'n nzë'b xki bixa' lo Dios. \v 6 ¡Dox wen nzha rë xa' nayot la', yila da! \p \v 7 No or ña rë xa' mixë'l Juan, orze' nguzublo kidi'zh Jesús kwent che'n Juan lo rë men, nzhab Me: \p ―Or ngwa go le'n yuo bizh, ¿cho une go ba'? ¿Chi une go tu men xa' nile' chop xigab or nile' xa' tu kwa'n, nela tu yaxtil kwa'n nikwin mbi rë lad? \v 8 Chi nangane go tu xa' sa', ¿cho ska xa' une gox? o, ¿une go tu xa' nak lar wen? Per rë xa' nzhak lar wen, nab tsa lizh rë rey nine men rë xa' ba'. \v 9 ¿Per cho ka une gox? ¿Chi une go tu profet, xa' nidi'zh por Dios? Na ni walika, más tsak xa' une go ba' lo tu profet, xa' nidi'zh por Dios, \v 10 porke kwent che'n Juan re' nize't ley che'n Dios, plo nzobni': \q1 Biwi', antis di yi'dal, \q1 galo laka tu xa' xëla par kuxkwa' nez dedal. \m \v 11 Walika kwa'n nin lo go, xid rë men yizhyuo, rë profet xa' midi'zh por Dios, Juan más tsak lo bixa'; per xid rë men da, plo nile' Dios mandad, xa' más che'p tsak, más tsak xa' re' lo Juan. \p \v 12 ’Dizde zhë nguzublo kidi'zh Juan widi'zh che'n Dios haxta nalzhë re', nab tsa men xa' nile' tutsa xigab gak le' gan yo plo nile' Dios mandad; nab tsa rë xa' nile' jwers yo, nak che'ne. \v 13 Rë profet xa' midi'zh por Dios, no rë kwa'n nzobni' lo ley, haxta zhë che'n Juan namás midi'y. \v 14 Ter yila go kure' o nayilat goi, or midi'zh Dios por rë profet che'n Me, xë'l Me Li, mbaino Juan nak xa' mize't Me orze'. \v 15 Chi lë' go kiyon kwa'n kinin, bizobyek goi. \p \v 16 ’Per nal, ¿kun cho chë'lala rë men nal? Nak bixa' nela pla rë mbwin nizob le'n nez plo nzhak xbi' par niyit bimbwin; se' nidi'zh bimbwin lo zipla rë mbwin kwa'n nzhin ze': \v 17 “¿Chon nanet go kit go kun no? Mbi'l no bizhi, no nangolni't go; mbaino mikë' no kant nalats, per nango'nt go”, \v 18 porke mbi'd Juan, xa' nizo xlats nayax wëlt, par nidi'zh xa' lo Dios, mbaino gat nzhot xa' vin; no nzhab go: “Mbi che'n Mizhab nzho laxto' xa'.” \v 19 Per na nzhala lo go, nzha̱o̱wa̱ mbaino nzho'n, no ne go lon: “¿Chon nzhao doxal, no nzhol vin? ¡No nichë'lal kun rë men xa' nikan dimi che'n rey César, mbaino kun rë xa' gat nile't kwa'n nzobni' lo ley che'n Muisés!” Per kwa'n nilun mbaino kwa'n nilu' Juan, nilu' lë'tsa lë' kwa'n nidi'zh no, por rë men nzhone no naban xa' xmod nidi'zh no. \s1 Rë yezh plo nzho rë xa' nangayilat Jesukrist \r (Lc. 10:13-15) \p \v 20 Orze' nguzublo kidi'zh Jesús por rë kwa'n gat lë' nak rë men xa' nzho rë yezh plo mile' Me nayax kwa'n nazhon, per nangala't bixa' rë kwa'n gat lë' nak bixa' lo Dios, kuze' nzhab Jesús: \p \v 21 ―¡Zhe'b nalats nzha go, men yezh Korazín, no men yezh Betsaida! Chi lo rë men yezh Tiro, no lo rë men yezh Sidón, ngalen rë nak kwa'n nazhon kwa'n milen xid go, orze' rë men ze' ngayila da mbaino ngala' bixa' rë kwa'n gat lë' nak bixa' lo Dios, no ngak bixa' lar nagats, mbaino ngazob bixa' le'n kubde, par lu' bixa', lë' bixa' nizi, nzë'b xki bixa' lo Dios. \v 22 Kuze', or gab Dios xmod gak kun kad men yizhyuo, más zakzi Dios men yezh Korazín no men yezh Betsaida ke rë men yezh Tiro no yezh Sidón. \v 23 No rë go men yezh Capernaúm, ¿chi nile' go xigab bi go lo yibë' plo nzho Dios? Gat lë't sa'i. Na ni, ¡lë' go bi le'n bël!, porke chi yezh Sodoma ngalen rë kwa'n nazhon kwa'n milen lo go, orze' se'gaka ngabin yezh ze' haxta nalzhë re'. \v 24 Kuze' nin lo go, zhë kwa'n gab Dios xmod gak kun rë men yizhyuo, más zakzi Dios go, lo rë men yezh Sodoma. \s1 Dë' go lon par xax go \r (Lc. 10:21-22) \p \v 25 Orze' nzhab Jesús lo Xuz Me Dios: \p ―Dios, xkix Go, Payë', Me nile' mandad yibë' no yizhyuo, porke ngulu'ka'ch Go kure' lo rë xa' nzhak, no lo men natsin; mbaino ngulu'xo'b Goi lo rë men nado', xa' nak nela tu më'd ga'. \v 26 Walikai Xuza, porke sa' ngokla Go. \p \v 27 ’Lë' Xuza mila' rë kwa'n ya'n, no yent cho nili'be' Xga'n Xuza, nab tsa Xuza nilibe'; no yent cho nilibe' Xuza, nab tsa Xga'n Me nilibe', kun rë xa' ngule Xga'n Xuza, par libe' bixa' Xuza. \v 28 Dë' go lon, rë go xa' ngwazha naban lo rë kwa'n nizak go; na le xax go loi. \v 29 No bitse'd go le' go kwa'n nin, no bitse'd go xmod nak da, porke na nak tu men nado' laxto', mbaino nizine laxto'n go, orze' lë' alm che'n go xax lo rë kwa'n nizak go, \v 30 porke rë kwa'n nika'ba lo go, naxax laka le' goi; no rë kwa'n nilan di'zh lo go, gat nagant le' goi. \c 12 \s1 Mikan men che'n Jesús triu zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n \r (Mr. 2:23-28; Lc. 6:1-5) \p \v 1 Tu zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n, nzhaded Jesús kun rë men che'n Me plo ngo'n men triu. No mer orze' nila'n bixa', orze' nguzublo kikib bixa' do che'n triu no ndao bixa'i. \v 2 Per or une pla men fariseo kure', orze' nzhab bixa' lo Jesús: \p ―Biwi', lë' rë men che'nal kile' kwa'n gat ñalt le' bixa', zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n. \p \v 3 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Chi nagat go'l go plo nzobni' kwa'n mile' Dabi, tu or mila'n xa' kun rë men che'n xa'? \v 4 Nguio xa' le'n yo' che'n Dios, no ndao bixa' pan kwa'n niza' men par gon che'n Dios, no pan re' gat ñalt gao bixa'i, no ni rë men che'n xa'; nab tsa rë ngulëi' ñal gawe. \v 5 O, ¿chi nagat go'l go kwa'n nzobni' lo ley kwa'n mila' Dios lo Muisés, xmod nile' rë ngulëi' le'n yado', zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n? Mbaino gat nile't bixa' diskans zhë ze', no gat nayi'te par lë' bixa'. \v 6 Per na ni lo go, re' nzo tu xa' más tsak lo yado'. \v 7 Per go nazobyekt go widi'zh kwa'n nzobni' re': “Gat nzhaklata ne'u go gon Da; kwa'n nzhaklan, lats laxto' go tsa' men go.” Per chi ngazobyek go widi'zh re', orze' nangakë't go kixu' men yent kwan nak. \v 8 Lë' Xga'n Dios Me nu nak tu men yizhyuo, gak gab Me lo rë men, kwan ñal le' men, zhë kwa'n nayi' kë rë men Israel zhi'n. \s1 Tu miyi' xa' mibizh ya' \r (Mr. 3:1-6; Lc. 6:6-11) \p \v 9 Or mila' Jesús rë men ze', nguio Me le'n tu yo' plo nitse'd men Israel widi'zh che'n Dios. \v 10 No ze', nzob tu miyi' xa' mibizh tu ya', no pla men Israel xa' nzhin ze', kikwa'n bixa' mod par kë' bixa' kixu' Jesús, kuze' nzhab bixa' lo Me: \p ―¿Chi nzhab ley che'n Muisés, gak liyakal tu men zhë kwa'n nayi' kë rë men Israel zhi'n? \p \v 11 Orze' nzhab Jesús: \p ―Cho tu men xid go kinu tu mbëkxi'l, no chi lë' ma la le'n tu zo, zhë kwa'n nayi' kë go zhi'n, ¿gat lë'o ko' ma orze', chi tlë' ma zake zhë ze'? \v 12 ¿Chi nanet go, más tsak tu men lo tu ma? Kuze', gak ka le' men kwa'n wen, ter zhë kwa'n nayi' kë go zhi'n. \p \v 13 Orze' nzhab Me lo xa' mibizh ya' ze': \p ―Bitsiga' ya'l. \p No or mitsiga' xa' ya' xa', tuli miake, ngoke nela nak ka xtu ya' xa'. \v 14 Per or nguro' rë men fariseo ze', orze' midi'zh rë bixa' xmod le' bixa' par gut bixa' Jesús. \s1 Jesús nak Me ngule Dios, le' rë kwa'n nzhakla Dios \p \v 15 Per or ngwanu laxto' Jesús kwan kile' rë men fariseo ze' xigab, tuli nguro' Me ze', no dox men nzhakë tich Me, mbaino miliyak Me rë lo yalyizh kwa'n nizak rë men ze', \v 16 no nu mile' Me mandad lo rë men, naxo'bdi'zht bixa' kwa'n nile' Me, \v 17 nes par ngok widi'zh kwa'n midi'zh Isaías, tu xa' midi'zh por Dios chi tiemp or nzhab xa': \q1 \v 18 Biwi' go, lë' mos da re', xa' kwa'n ngulen, no xa' nazhi' da; \q1 nizak laxto'n por lë' xa'; \q1 lë' Sprit da zan ka' xa', \q1 par lu' xa' lo rë men xmod ko' Dios rë lo men lo rë kwa'n gat lë'. \q1 \v 19 Nachë'lro't xa' kun men, \q1 no ni nakuzhië xa' lo men, \q1 mbaino ni nagon men chi xa' le'n nez. \q1 \v 20 Gat naya't xa' kun rë men xa' che'ptsa ñila Dios, \q1 mbaino nakubchit xa' men, xa' pe'n nzo lo Dios, \q1 lë'la más chi xa' men lo Dios, \q1 \v 21 no rë men xa' gat lë't men Israel yila widi'zh che'n xa' re'. \s1 Nzhab rë men fariseo, lë' Jesús nigo' mbi mal por Mizhab \r (Mr. 3:19-30; Lc. 11:14-23; 12:10) \p \v 22 No ngwanu bixa' tu miyi' lo Jesús, tu xa' nzen tu mbi mal; nikal lo xa' mbaino mud xa'; orze' miliyak Jesús miyi' re', ngwani lo xa' no midi'zh xa'. \v 23 No rë nak xa' nzhin ze', xe miwi' bixa' tuli, orze' kina'bdi'zh bixa' lo wech bixa': \p ―¿Chi gat lë't xa' re' Xga'n Dabi? \p \v 24 Or mbin rë men fariseo kure', orze' nzhab bixa': \p ―Lë' xa' re' nigo' mbi mal laxto' men por mandad che'n Beelzebú, yub Mizhab kwa'n nile' mandad lo rë mbi mal. \p \v 25 Per lë' Jesús nane la cho xigab kile' bixa', orze' nzhab Me: \p ―Rë gobier, chi gat nzhin bixa' wen kun rë men che'n xa', lë' bixa' lë'; se'ska rë men yezh, chi gat nzhin bixa' wen, lë' bixa' lë'; mbaino se'ska rë men kun rë xa' lizh xa'. \v 26 Se'ska, chi dil yub Mizhab, kun rë mbi mal che'n xa', lë' bixa' bil. \v 27 No chi na nigo' mbi mal laxto' men por Beelzebú, xa' nak yub Mizhab, orze', ¿chi nu rë men che'n go nigo' mbi mal laxto' men por Beelzebú? Kuze', por di'zh yix go, lo mis men che'n go ne kwan ñal go. \v 28 Per chi na nigo' mbi mal laxto' rë men por Sprit che'n Dios; kure' nilu', lë' Dios mizhin la lo go, par lat Me go ya' Mizhab. \p \v 29 ’¿Xmod le' tu men, yo xa' lizh tu miyi' xa' dox nzhak nidil, par liwa'n xa' rë kwa'n kinu miyi' re'? Naki'n galo laka li'bdo' xa' miyi', par gak lat xa' rë che'n miyi' re'. \p \v 30 ’Kuze', xa' gat nzhaknu da, xa' ze' nidil kuda; mbaino xa' gat nidi'zh xti'zha lo men, par gak men, men da, xa' ze' nichubla men lon. \v 31 ’Kuze' nin lo go, gak zhe' rë kwa'n nzë'b xki men lo Dios, no rë widi'zh gat lë' kwa'n nidi'zh men lo Dios. Per tu men nidi'zh kwa'n gat lë' por Sprit che'n Dios, ya nayotra' zhe' kwa'n nzë'b xki men re'. \v 32 No cho tu xa' di'zh Da gat lë', Na, Me nak Xga'n Dios mbaino nak Da tu men yizhyuo, gak zhe' kwa'n nzë'b xki xa' re'; per xa' di'zh tu kwa'n gat lë' tich Sprit che'n Dios, nayotra' zhe' kwa'n nzë'b xki men re', ni lo yizhyuo re' mbaino ni lo yizhyuo kwa'n laore yo. \s1 Nili'be' men ya por xlë kwa'n niza'i \r (Lc. 6:43-45) \p \v 33 ’Chi lë'o kinu tu ya wen, xlë wenska za'i; per chi kinu go tu ya yent kwan zu', xlë zu'tska za'i. Nakbe' ya por xlë kwa'n niza'i. \v 34 ¡Rë go nak nela rë mbë'l nayi' ga'! ¿Xmod di'zh go kwa'n wen, lë' go men nakap? Rë widi'zh kwa'n gat lë' kwa'n nzho laxto' go, kuze' niro' ro' go. \v 35 Men wen, kwa'n wen nidi'zh xa', porke kwa'n wen nzho laxto' xa'; no men nakap, kwa'n nakap ska nidi'zh xa', porke kwa'n nakap nzho laxto' xa'. \v 36 No walika kwa'n nin re', zhë kwa'n gab Dios xmod gak kun kad men yizhyuo, rë widi'zh kwa'n gat lë' kwa'n midi'zh bixa' dub miban bixa' yizhyuo re', rëi na'b Dios kwent lo bixa'. \v 37 Por rë widi'zh kwa'n niro' ro' go, ne Dios xa nak go, chi men wen go, o men nakap go. \s1 Kina'b rë men nakap, le' Jesús tu kwa'n nazhon \r (Mr. 8:12; Lc. 11:29-32) \p \v 38 Orze' pla rë men fariseo kun pla rë maestr xa' nilu' ley che'n Muisés, nzhab bixa' lo Jesús: \p ―Maestr, nzhakla no, ne no le'l tu kwa'n nazhon. \p \v 39 Orze' nzhab Jesús lo bixa': \p ―Minu la go lo Dios, mbaino nak go lo Dios nela rë xa' nile' burr tsa' ga'; kuze' kina'b go ne go tu kwa'n nazhon, per nanet goi. Nabtsa kwa'n mile' Dios nguzak profet Jonás ne go. \v 40 Nela nguio Jonás laxto' mbël, chon ngubizh no chon yë'l, se'ska yo Xga'n Dios, Me nu nak tu men yizhyuo, chon ska ngubizh no chon ska yë'l, yo Me plo más na'ch le'n yuo. \v 41 No rë men yezh Nínive, or gab Dios xmod gak kun kad men yizhyuo, lë' nu bixa' zo par gab bixa' lo Dios kwa'n nak go, par más zakzi Dios go; porke rë men yezh Nínive ze', mila' bixa' rë kwa'n gat lë' nak bixa' lo Dios or ngwadi'zh Jonás widi'zh che'n Dios lo bixa'; no biwi' go, na kidi'zh lo go, no más tsak da lo Jonás. \v 42 No tu una' xa' mile' mandad lazh men Seba, or gab Dios xmod gak kun kad men yizhyuo, lë' nu una' zo kun rë men nal re', par gab una' rë kwa'n nak go par más zakzi Dios go; porke dox zit nguro' una' lazh una' par ngwayon una' rë widi'zh kwa'n nzhak Salomón; no biwi' go, na kidi'zh lo go, no más tsak da lo Salomón. \s1 Mbi che'n Mizhab kwa'n ñëk xtu wëlt laxto' men \r (Lc. 11:24-26) \p \v 43 ’No or niro' tu mbi mal laxto' tu men, orze' niki'zëi mont plo ni nits niyen, kikwa'ne plo kwëze; no or gat ñayazhële plo kwëze, \v 44 orze' nile'i xigab: “Lë'da yëkska lizha plo nguro'n.” No or yëk mbi mal ze' laxto' men re', nak laxto' xa' nela le'n tu yo', plo nalo'b nambe ga', mbaino rë kwa'n le'ne nzhin chul, \v 45 orze' ya mbi ze', yaka'i xtu gazh mbi más nakap, par yo rëi laxto' men re'; orze' lë' men re' gak más nakap, ke lë'la xmod nak xa' galo. No se'ska zak rë men nakap, xa' nzhin lo yizhyuo nal re'. \s1 Xna' Jesús kun rë wech Me \r (Mr. 3:31-35; Lc. 8:19-21) \p \v 46 Dub kidi'zh Jesús kure' lo rë men, lë'chi mizhin xna' Jesús kun rë wech Me, nzhin bixa' tich, nzhakla bixa' di'zh bixa' kun lë' Me. \v 47 Orze' ngwayab tu men lo Jesús: \p ―Lë' xna' go no rë wech go nzo al tich, nzhakla bixa' di'zh bixa' kun go. \p \v 48 Orze' nzhab Jesús lo xa' ze': \p ―¿Cho xna'n, no cho rë wecha? \p \v 49 Orze' milu' Me rë men che' Me, xa' nizikë tich Me, no nzhab Me: \p ―Biwi' go, rë men re' nak xna'n no rë wecha, \v 50 porke xa' nile' kwa'n nzhakla Xuza, xa' ze' wecha, no bizana, mbaino xna'n. \c 13 \s1 Milu' Jesús kwan nzhak or nzha'n men \r (Mr. 4:1-9; Lc. 8:4-8) \p \v 1 No zhë ze' nguro' Jesús le'n yo' ze' par ngwa Me ro' lagún; ze' nguzob Me. \v 2 Por dox nayax men migan ze', nkë Jesús le'n tu bark, nguzob Me le'ne, no lë' rë men nzhin ro' nits. \v 3 Orze' midi'zh Me nayax kwa'n lo rë men ze' kun pura kwent, nzhab Me: \p ―Bingole, tu wëlt nzha tu men, nzhaya'n lazh triu lo yuo. \v 4 No or ngwache'ch xa'i, pla lazhe ngob le'n nez, ndao miyine. \v 5 No más lazhe ngob lo yuo ke; lwega' ngulëne, per niyent be's yuo ze'. \v 6 Or ngulen ngubizh, no or mina ngubizh nayi', mike'x ngubizhe por niyen luche; mibizhe. \v 7 No ziplai ngob le'n ya yich, per or miro'b ya yich, ngala't ya yich ngabane, orze' ngute. \v 8 Per ziplai ngob lo yuo wen, miro'be, no dox miza'i. Tu lazhe miza' tu gayo'i, xtu lazhe miza' chon gale, mbaino xtu lazhe miza' gal bichi'y. \v 9 ¡Chi lë' go mbine, bizobyek goi! \s1 ¿Kwan gab rë kwent re'? \r (Mr. 4:10-12; Lc. 8:9-10) \p \v 10 Orze' nguzubi rë men che'n Me lo Me par nzhab bixa': \p ―¿Chon nidi'zh go kun pura kwent tsa lo rë men? \p \v 11 Orze' nzhab Jesús lo rë men che'n Me: \p ―Nabtsa go mila' Dios, ne go kwa'n naga'ch kwa'n kinu Dios plo nile' Dios mandad; per rë xa' ba', nangala't Dios ngane bixa'i, \v 12 porke rë xa' kwa'n nzhakla zobyeke, mbaino le' rë kwa'n nidizha, rë xa' re' xa' nzhaknu Dios par más zobyek bixa'i; per rë xa' gat nzhaklat be's zobyek kwa'n nidizha, haxta che'p tsa kwa'n nile' xa' xigab ya nane la xa', per lë'i yubchi lo xa'. \v 13 Kuze' midizha lo rë xa' ba' kun pura kwent tsa, par une bixa'i per nanganet bixa' kwane; mbaino par mbin bixa'i, per nangazobyekt bixa'i. \v 14 Kuze', par yek rë xa' ba' nzha widi'zh kwa'n mizobni' Isaías kwa'n nzhab se': \q1 Ter más gon bixa'i, per nazobyekt bixa'i, \q1 no ter más ne bixa'i, per nanet bixa' kwane, \q1 \v 15 porke dox nad laxto' rë men re'. \q1 No gat nzhont nzha bixa'i; \q1 no nak bixa' nela tu men nikal lo ga'. \q1 No chi nangak bixa' sa', lë' bixa' nganei kun zalo bixa', \q1 no ngon bixa'i kun nzha bixa', \q1 no ngazobyek bixa'i dub la bixa', \q1 orze' ngala' bixa' rë kwa'n gat lë' nak bixa', \q1 par ngago' Dios bixa' lo rë kwa'n nazhe'b. \p \v 16 ’Per go, wen nzha go por une goi, no wen nzha go por mbin goi. \v 17 Walika kwa'n nin lo go, nayax xa' midi'zh por Dios, mbaino nayax men, xa' mile' rë kwa'n nzhakla Dios, ngokla bixa' ngane bixa' rë kwa'n kine go, per nanganet bixa'i; mbaino ngokla bixa' ngon bixa' rë kwa'n kiyon go, per nangont bixa'i. \s1 Nzhab Jesús kwan gab kwent che'n yalgo'n \r (Mr. 4:13-20; Lc. 8:11-15) \p \v 18 ’Bin go xmod nak kwent che'n nzha'n men lazh triu ze'. \v 19 Or nzhon tu men widi'zh che'n Dios no gat nizobyekt xa'i, orze' laxto' men re' nak nela yuo le'n nez ze', porke or nzhon xa'i, gat ñat laxto' xa', kuze' nizhin Mizhab, nigo' Mizhab kwa'n mixë'n Dios laxto' xa'. \v 20 No lazh kwa'n ngob lo yuo ke ze', nak rë men mbin widi'zh che'n Dios, no or mbin xa'i, nizak laxto' xa', \v 21 per yent be's luche, che'ptsa midi'y. Se' nak rë men, or nizak xa' tu kwa'n nalats, o niyi' men nine xa' por nak xa' men che'n Dios; orze' por kure' tuli nila' xa' Dios. \v 22 No lazh kwa'n ngob le'n ya yich ze', nak rë men ngwayila widi'zh che'n Dios, per por dox nile' xa' xigab por rë kwa'n naki'n xa' yizhyuo re', mbaino por niwix xa' gap xa' dimi, kuze' ña'l laxto' xa' Dios; nak xa' nela tu ya kwa'n gat niza't xlë ga'. \v 23 Per lazh kwa'n ngob lo yuo wen ze', nak rë xa' nzhon widi'zh che'n Dios, no nizobyek xa'i, orze' nile' xa' rë kwa'n nzhakla Dios; nak xa' nela tu yalgo'n kwa'n dox miza', nela tu do che'n triu ga' kwa'n miza' tu gayo' lazhe, no xtube miza' zichon gale, mbaino xtube miza' zigal bichi'y. \s1 Kwent che'n triu mbaino yix kwa'n ngulen le'ne \p \v 24 No midi'zh Jesús xtu kwent lo rë men ze', nzhab Me: \p ―Nu plo nile' Dios mandad nak nela tu miyi' kwa'n ngo'n lazh triu wen lo yuo che'n, \v 25 no lë' rë men che'n xa' nax, lë'chi mizhin tu xa' nidil xa', par ngwaxë'n xa' yix kwa'n lë cizaña, xid rë triu ze', orze' ña xa'. \v 26 No or miro'b triu, no miza'i do; orze' nu yix ze' nguluxo'b, \v 27 orze' ngwayab rë mos lo xa' nak che'n triu ze': “Lë'o, ¿chi gat lë't nab tsa lazh triu mixë'n go? No nal, ¿plo nguro' yix kwa'n nzhi'b le'ne re'?” \v 28 Orze' nzhab xa' nak che'ne: “Tu xa' niyi' nine da mixë'n kure'.” No nzhab rë mos ze': “¿Chi nzhakla go yaki'b no yix kwa'n nazu't ba'?” \v 29 Per nzhab xa': “Naki'bta' goi nal, napa' nu triu ki'b go. \v 30 Más wen bila' go ro'be tutsa haxta or yats yalgo'n; orze' xëla go par kan go galo laka yix kwa'n nazu't ba', orze' li'b goi, le' go manoje par yëke; orze'se kan go triu no kichao' goi plo niguchao' go rë kwa'n.” \s1 Kwent che'n lazh mostas \r (Mr. 4:30-32; Lc. 13:18-19) \p \v 31 No midi'zh Jesús xtu kwent lo rë men, nzhab Me: \p ―No nu plo nile' Dios mandad nak nela tu lazh win mostas kwa'n mixë'n tu xa' le'n yuo che'n. \v 32 Ter más win lazh mostas, lo rë lazh ya kwa'n nixë'n men, per or niro'be, lë'i más nzhak kwa'ro, lo rë ya kwa'n nzhi'b tutsa kun lë'i, no lo rë rram che'ne, ñi'd rë miyin, nixo'b yo che'n. \s1 Kwent che'n levadur \r (Lc. 13:20-21) \p \v 33 No midi'zh Jesús xtu kwent, nzhab Me: \p ―No se'ska nak plo nile' Dios mandad; nake nela levadur kwa'n nguzen tu una' par migoch una'i, le'n tu bëd harin, par zubeche. \s1 ¿Chon nilu' Jesús widi'zh che'n Dios kun nab tsa kwent lo rë men? \r (Mr. 4:33-34) \p \v 34 Midi'zh Jesús rë nak kure' lo rë men kun nab tsa kwent; yent kwan ngadi'zh Me lo bixa' chi gat lë' kun kwente, \v 35 par ngok rë kwa'n midi'zh tu xa' midi'zh por Dios or nzhab xa': \q1 Kun pura kwent tsa dizha lo rë men, \q1 Rë kwa'n naga'ch che'n Dios kwa'n kinu Me or ni naga ko Me yizhyuo. \s1 Jesús nzhab kwan gab yix kwa'n nazu't, nzhi'b xid triu \p \v 36 Or ngulunez Jesús rë men ze', nguio Me le'n yo', orze' nguzubi rë men che'n Me lo Me, par mina'bdi'zh bixa', kwan gab kwent che'n yix kwa'n nazu't ze'. \v 37 Orze' nzhab Jesús: \p ―Xa' mixë'n lazh triu kwa'n wen ze' nak Xga'n Dios Me nu nak tu men yizhyuo, \v 38 mbaino lë' yuo che'n Me nak rë men yizhyuo re'. Lazh triu wen ze' nak rë men che'n Dios, no lë' yix kwa'n nazu't ze' nak rë men che'n Mizhab. \v 39 Lë' men kwa'n ngwaxë'n yix nazu't ze' nak Mizhab, mbaino lë' yalgo'n nak or gab Dios xmod gak kun kad men yizhyuo, mbaino rë xa' kan yalgo'n nak rë ganj che'n Dios. \v 40 Nela nigan yix kwa'n nazu't par yëke, se'ta' gak kun rë xa' chigab walika men che'n Dios. \v 41 Na, Xga'n Dios, mbaino nak Da tu men yizhyuo, xëla rë ganj da, par ko' bixa' xid rë men da, rë men kwa'n nile' nzhap xtu men dol lo Dios, mbaino rë xa' naban ngokla ngwa xid rë men che'n Dios. \v 42 Rë men re' ko' rë ganj da par bi bixa' le'n bël che'n gabil, plo go'n bixa' no kwezh lëi bixa' por dox yalne. \v 43 Orze'se rë men xa' nile' kwa'n nzhakla Dios, gak bixa' nela biani che'n ngubizh plo nile' Xuz bixa' Dios mandad. ¡Chi lë' go mbin kure', bizobyek goi! \s1 Kwent che'n kwa'n wen dox \p \v 44 ’Plo nile' Dios mandad nak nela tu kwa'n dox tsak, nzhuka'che le'n yuo, no or ngwazhël tu miyi'y, nguluka'ch ska xa'i. Por dox nizak laxto' xa', miëk xa' lizh xa', ngwato xa' rë kwa'n kinu xa' par nguzi' xa' dub yuo ze'. \s1 Kwent che'n tu ke chul kwa'n dox tsak \p \v 45 No nzhab Jesús: \p ―Nu plo nile' Dios mandad nak nela tu xa' nito no nizi', kikwa'n xa' ke chul. \v 46 No or ngwachib xa' lo ke chul kwa'n dox tsak, orze' miëk xa' lizh xa', mito xa' rë nak kwa'n kinu xa' par nguzi' xa' ke tsak re'. \s1 Kwent che'n yex kwa'n nizen mbël \p \v 47 ’No nela tu yex kwa'n nizen rë lo mbël, se'ta' nak plo nile' Dios mandad. \v 48 Or ñazhëi di mbël, nigo' mene ro' nits par nibe bixa' ma wen tsa, niguchao' bixa'. No lë' rë ma nazu', nigubi bixa'. \v 49 Sa'ta' le' Dios kun rë men or gab Dios xmod gak kun kad men yizhyuo. Xë'l Me rë ganj che'n Me par kutin rë men nakap xid rë men wen, \v 50 par bi rë men nakap ze' le'n bël che'n gabil. Ze' go'n bixa', haxta kwezh lëi bixa' por dox yalne. \s1 Xid kwa'n wen nguro' kwa'n kub no kwa'n go'x \p \v 51 Orze' nzhab Jesús lo rë men che'n Me: \p —¿Chi mizobyek go rë kwa'n midizha lo go re'? \p Nkab bixa': \p ―Lë'i mizobyek ka no. \p \v 52 Orze' nzhab Jesús lo bixa': \p ―Wenkai. Chi tu xa' nane ley kwa'n mila' Dios lo Muisés, mbaino nizobyek xa' rë kwa'n nilun, xa' re' nak nela tu xa' nak lizh tu yo' ga'; xid rë kwa'n kinuchao' xa', nane xa' xmod le' xa' kun kwa'n kub mbaino kun kwa'n go'x. \s1 Miëk Jesús yezh Nazaret plo miro'b Me \r (Mr. 6:1-6; Lc. 4:16-30) \p \v 53 Or milox midi'zh Jesús kure', nguro' Me ze'. \v 54 Or mizhin Me yezh Nazaret plo nak lazh Me, tuli ka nguzublo Me milu' Me widi'zh che'n Dios lo rë men nzhin le'n yo' plo nitse'd bixa' widi'zh che'n Dios. Xe mia'n bixa' tuli por kwa'n milu' Jesús, orze' nzhab bixa': \p ―¿Plo mitse'd xa' re' kwa'n nzhak xa', no rë kwa'n nazhon kwa'n nile' xa'? \v 55 ¿Chi gat lë't xa' re' xga'n xa' nichao' mes, no Mari lë xna' xa', no gat rë wech xa' lë Jakob, Che, Simón, no Judas? \v 56 ¿No chi gat lë't rë bizan xa' nzo kun be re'? ¿Plo ska mitse'd xa' re' rë kwa'n nzhak xa'? \p \v 57 No por nak bixa' sa', kuze' nangayilat bixa' widi'zh che'n Dios kwa'n milu' Jesús, per nzhab Jesús lo bixa': \p ―Rë plo, lë' men ñila ka tu xa' nidi'zh por Dios; per mis rë men lazh xa' no rë men lizh xa', nayilat kwa'n nidi'zh xa'. \p \v 58 No por nangayila rë men ze'i, kuze' nangale't Jesús nayax kwa'n nazhon ze'. \c 14 \s1 Ngut Juan xa' nililëi' men le'n nits \r (Mr. 6:14-29; Lc. 9:7-9) \p \v 1 Le'n rë ngubizh ze' nak Herodes gobiernador lazh rë men Galilea, no mbin xa' rë kwa'n nzhudi'zh men por Jesús, \v 2 kuze' nzhab Herodes lo rë men xa' nile' mandad che'n xa': \p ―Lë'la Juan xa' nililëi' men le'n nits nguruban, kuze' nile' xa' re' rë kwa'n nazhon ba'. \p \v 3 Porke lë' Herodes mile' mandad, ngwaga' Juan, mili'b xa' Juan kun kaden, orze' ngulo xa' Juan lizhyi'b por Herodías, una' che'n Lip wech xa', \v 4 por nzhab Juan lo Herodes: “Gat went ka'l una' che'n wechal.” \v 5 Orze' ngokla Herodes ngut xa' Juan, per nangale't xa'i por nizheb xa' lo rë men, porke lë' rë men nane, lë' Juan nidi'zh por Dios. \v 6 Per or ngol lani che'n Herodes, nguio xcha'p Herodías, mbilni' xid bixa', orze' nguio laxto' Herodes kun rë xa' kwa'n nzob lo mes kun lë' xa', xmod mbilni' una'. \v 7 Mize't xa' Dios or nzhab xa' lo una', lë' xa' za' wanei kwan na'b una' lo xa'. \v 8 Per lë' xna' una' miki'l la una', kuze' nzhab una' lo Herodes: “Nzhaklan yi'dnu go yek Juan, le'n tu plat.” \v 9 No or mbin Herodes kure', miwin laxto' xa', per por lë' xa' mia'n la tutsa dilant lo rë men nzob kun lë' xa', lë' xa' za' wanei kwan na'b una', kuze' nguziyël xa' za' xa' kwa'n nguna'b una', \v 10 orze' mile' xa' mandad, miro'g yek Juan le'n lizhyi'b, \v 11 no ñadnu bixa' yek Juan, nzhoi le'n tu chë', par miza' bixa'i ka' una', orze' lë' una' miza'i ka' xna'. \v 12 Orze' mizhin rë men che'n Juan par ngwats Juan, mbi'y xa' Juan par miga'ch xa', orze' ngwayab bixa'i lo Jesús. \s1 Jesús miza' kwa'n ndao gai' mil miyi' \r (Mr. 6:30-44; Lc. 9:10-17; Jn. 6:1-14) \p \v 13 Or mbin Jesús lë' Juan ngut, orze' nguro' Jesús ze' kun dub tu dusen men che'n Me, nkë Me le'n tu bark, nzha Me tu plo yent men. Per lë' rë men, or mbin bixa' plo nzha Me, rë yezh nguro' men, nzhakë bixa' ni' bixa', tich Jesús. \v 14 Or ngula Jesús bark, une Me, lë' tu bëd men nzhin la ze', orze' milats laxto' Me men, miliyak Me rë men nzhakne xa' nzho xid rë men ze'. \v 15 Per or nzhala la yë'l, nguzubi rë men che'n Me lo Me nzhab bixa': \p ―Ya cho gor la nal, no yent kwa'n nak dan re'. Guzh go lo rë men, bi bixa', yazi' bixa' kwa'n gao bixa' rë yezh win kwa'n nzhin naka'n re'. \p \v 16 Per nzhab Jesús: \p ―Gat naki'nt bi bixa'; ¡yub go biza' kwa'n gao bixa'! \p \v 17 Orze' nkab rë men che'n Me: \p ―Gat kinut no nayax kwa'n gao rë xa' re', nab tsa gai' pan kun chop mbël kinu no. \p \v 18 Orze' nzhab Jesús: \p ―Dinu goi re'. \p \v 19 Orze' mile' Me mandad, nguzob rë men ze' lo gozh, nguzen Me za gai' pan ze' kun rop mbël ze', miwi' Me lo yibë', miza' Me xkix lo Dios. Orze' michi'x Mei, no miza' Mei ka' rë men che'n Me; par lë' bixa' ki'ze gao rë men. \v 20 No rë men ze' ndao haxta plo nguzhë bixa'. No mikan bixa' rë bilao kwa'n mia'n sobr; michizhë bixa' tu dusen kardor. \v 21 Rë xa' ndao re', nab tsa xa' miyi', paste gai' mil bixa', no ngalabt bixa' rë una' no rë më'd. \s1 Jesús nguzë lo nits \r (Mr. 6:45-52; Jn. 6:16-21) \p \v 22 Or milox ngok rë kure', tuli mile' Me mandad, nkili rë men che'n Me le'n bark par kubner ga' bixa' xtu ro' nits plo lë Betsaida; mbaino lë' Jesús mia'n par une Me xmod ña rë men. \v 23 Or milox mire'chbe rë men ze', nkili Jesús yek yi' par nguna'b Me lo Dios. Nab Me nzo ze' or ngula la yë'l. \v 24 No dox la zit ñazë bark di plo mia'n Me, une Me labai-larei kikwin mbi bark por nzha bixa' nez nzë mbi. \v 25 No paste las tres garzi'l, nzhazë Jesús lo nits nez nzë bixa'. \v 26 Or une bixa' ñë'dzë Me lo nits, nguruzhië bixa': “¡Tu komale!”, por dox mizheb bixa'. \v 27 Tuli midi'zh Me, nzhab Me: \p ―¡Nazhebt go! ¡Ka nai! \p \v 28 Orze' nzhab Per lo Me: \p ―¡Lë' go!, chi walika go kuba', gurezh go da yala lo go. \p \v 29 Orze' nzhab Me: \p ―¡Dë'x! \p Tuli nguro' Per le'n bark, nguzublo nzhazë xa' nali laka lo Jesús, \v 30 per or une Per, dox naye nzo mbi, mizheb xa', no or nguzublo nzhaya'zyuo xa' le'n nits, orze' nguruzhië xa', nzhab xa': \p ―¡Lë'o!, ¡nala't go gat da! \p \v 31 Tuli nguzen Jesús ya' Per, nzhab Jesús: \p ―¿Chon tatu lo ya ñayilal da? \p \v 32 No or unkë Me le'n bark kun Per, xega ngulëz mbi, \v 33 orze' nguzuxib rë men che'n Me lo Me, nzhab bixa': \p ―¡Walika go nak Xga'n Dios! \s1 Miliyak Jesús rë xa' nzhakne yezh Genesaret \r (Mr. 6:53-56) \p \v 34 Or milox nded bixa' le'n nits ze', mizhin bixa' lazh men Genesaret. \v 35 Or mili'be' rë men yezh ze' Jesús, mixo'bdi'zh bixa', lë' Jesús mizhin ze', lo rë yezh kwa'n nzhin naka'n ze'. Orze' ngwanu men rë xa' nzhakne lo Jesús, \v 36 no dox nguna'b bixa' ziyël Jesús, namás gal bixa' xi' xab Me, no rë xa' migale, miak bixa'. \c 15 \s1 ¿Kwan nile', ña'n gat nambe men lo Dios? \r (Mr. 7:1-23) \p \v 1 Yezh Jerusalén nzë pla men fariseo, kun pla men, xa' nilu' ley che'n Muisés; nguzubi bixa' lo Jesús, nzhab bixa': \p \v 2 ―¿Chon gat nizet rë men che'nal ya' bixa' or nzhao bixa'; gat nile't bixa' rë kostumbr kwa'n mila' rë men che'n be, xa' tiemp? \p \v 3 Orze' nkab Jesús: \p ―Nu ska go, ¿chon gat nile' go kwa'n nzobni' lo Yech che'n Dios, lë'la rë kostumbr che'n men tiemp nile' go?, \v 4 porke se' nzobni' lo Yech che'n Dios: “Gop kwent xuzal mbaino xna'l”, mbaino: “Men ke xuz o xna', gat xa' re' tuli.” \v 5 Per go nzhab: “Lë' men gak ka gab lo xuz o lo xna': Nagakt gaknun go; lë' rë kwa'n kinun, lë'i mizala par Dios”, \v 6 namás par nile' go, gat naki'ntra' gaknu men xuz men o xna' men. Wen go par nile' go, natsaktra' kwa'n mile' Dios mandad. Más nile' go por rë kwa'n michao'yek rë men tiemp. \v 7 ¡Tatu nazheb nak go, chigab walika men wen go! Kuze' ka, por go mizobni' Isaías widi'zh re' lo yech: \q1 \v 8 Rë men re'; ka lo ya nidi'zh bixa', nazhi' xa' da, \q1 per le'n laxto' bixa', yent kwan nize'n bixa' por Da. \q1 \v 9 Yent kwan zu' nidi'zh bixa' nazhon Da, \q1 mbaino rë kwa'n nilu' bixa' lo men, \q1 pura kwa'n nichao'yek mene. \p \v 10 Orze' ngurezh Me rë men lo Me, nzhab Me: \p ―Bin go kure' no bizobyek goi: \v 11 Gat lë't por kwa'n nzhao men nile' ña'n gat nambe men lo Dios; por widi'zh kwa'n niro' ro' men, nile' ña'n gat nambe men lo Dios. \p \v 12 Orze' nguzubi rë men che'n Jesús lo Jesús, nzhab bixa': \p ―¿Chi une go, lë' rë men fariseo miyi' or mbin bixa' rë kwa'n midi'zh go? \p \v 13 Orze' nzhab Jesús: \p ―Rë ya kwa'n nangaxë'nt Xuza, Me nzho lo yibë', lë'i yi'b dub luche. \v 14 Nachë'lt go kun rë men ba'. Ter nak bixa' nela men nikal lo ga', per zak bixa' lë' bixa' lu' nez lo rë xa' nakao nak yek lo rë che'n Dios, per gakt lu' tu men nikal lo nez lo xtu xa' nikal lo, porke lë' rop bixa' yachin le'n tu ye'r. \p \v 15 Orze' nzhab Per: \p ―Bineo lo no kwan gab widi'zh ba'. \p \v 16 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Taxa nu go, gat nizobyekt kure'? \v 17 ¿Chi nanet go, kwa'n nzhao met nibi laxto' met, orze' niro'i or ña met bi'x? \v 18 Per rë widi'zh gat lë' kwa'n niro' ro' men, le'n laxto' men nzëi; kure'se nile' ña'n gat nambe men lo Dios, \v 19 porke dizde le'n laxto' men nzë rë xigab gat lë' re': Rë kwa'n nzhut men men; no rë kwa'n ban men kun tsa' xtu men o kun xa' gat lë' tsa' men; mbaino rë kwa'n niliwa'n men; no rë kwa'n nile' nikë' men kixu' men; mbaino rë kwa'n niye men Dios. \v 20 Rë kure' nile', ña'n gat nambe men lo Dios, no gat lë't por gao men dub be'd ya' mene. \s1 Tu una' cananea dox ñila Dios \r (Mr. 7:24-30) \p \v 21 Or nguro' Jesús ze', nzha Me al nez plo nzhin yezh Tiro no yezh Sidón. \v 22 Ze' nzho tu una' ben rë xa' cananea; or une una' Jesús, tuli nguzubi una' no nguruzhië una', nzhab una': \p ―¡Lë'o Xga'n Dabi, bilats laxto'u da! ¡Lë' tu mbi mal nzen xcha'pa, dox kizakziy una'! \p \v 23 Per nangakabt Jesús lo una', orze' nguzubi rë men che'n Jesús lo Jesús par mina'b bixa' lo Me, nzhab bixa': \p ―Bichubla go una' ba', lë' una' nzadkë tich be, nibizhyë una'. \p \v 24 Orze' nzhab Jesús lo una' ze': \p ―Per Dios mixë'l da nab tsa par gaknun rë men Israel, xa' nak nela rë mbëkxi'l ma nguziwan dan ga'. \p \v 25 Per nguzuxib una' re' lo Jesús, no nzhab una': \p ―¡Lë'o, kina'ba lo go, gaknu go da! \p \v 26 Orze' nzhab Jesús: \p ―Gat ñalt kwe men yët lo xmë'd men, par za' xa'i gao mbëk. \p \v 27 Per nkab una': \p ―Walika goi; per nu ka mbëk nikan rë biyo ye'n kwa'n nzhab xan mes, che'n xa' nak che'n ma. \p \v 28 Orze' nzhab Jesús: \p ―¡Ay una'yo, luse dox ñilal da! Kwa'n una'bal ba', lë'i gak. \p No mis orze', miak xcha'p una'. \s1 Miliyak Jesús nayax men nzhakne \p \v 29 Or nguro' Jesús ze', mizhin Me nez ro' lagún che'n men Galilea, orze' nkë Me yek tu lom, ze' nguzob Me. \v 30 No ze' migan dox nayax men lo Jesús. Xid rë men ze' nzho rë xa' nzhanu men nzhakne, xa' nagakt zë, xa' nikal lo, mbaino xa' nagakt di'zh, xa' ma'nk, no más rë men nzhakne; rë xa' re' mizhinu men lo Jesús, no rë bixa' miliyak Jesús. \v 31 Xe mia'n rë men tuli or une bixa' men nagakt di'zh, nzhudi'zh; no men ma'nk uniwen; men nagakt zë, nizë; no men nikal lo, miwi'. Orze' nzhab rë men, dox nazhon Dios che'n rë men Israel. \s1 Miza' Jesús kwa'n ndao tap mil miyi' \r (Mr. 8:1-10) \p \v 32 Orze' ngurezh Jesús rë men che'n Me, nzhab Me: \p ―Nilats laxto'n rë men re', re' yon ngubizh nzhin bixa' lon, no gat kinut bixa' kwa'n gao bixa'. Gat nzhaklata bi bixa' xlats bixa', nzha ska yazha bixa' nez. \p \v 33 Orze' nzhab rë men che'n Jesús: \p ―¿Per plo yaka' be kwa'n gao rë nak men re'? No plo nzhin be re', yent lizh mene. \p \v 34 Orze' mina'bdi'zh Jesús lo bixa': \p ―¿Pla pan kinu go? \p ―Gazhtsai, no pla mbël win ―nkab bixa'. \p \v 35 Or mile' Me mandad, nguzob rë men ze' lo yuo, \v 36 nguzen Me za gazh pan ze' kun pla mbël ze'. Or milox miza' Me xkix lo Dios por lë'i, michix Mei no miza' Mei, ka' rë men che'n Me, par ndi'z bixa'i gao rë men ze'. \v 37 Rë men ndao haxta plo ngwazhë bixa', no or milox ndao bixa', mikan ra' bixa' zigazh kardor rë bilao kwa'n mila' bixa'. \v 38 Rë xa' ndao ze', nab tsa xa' miyi', paste tap mil bixa', no ngalabt bixa' rë una' no ni rë më'd. \v 39 Orze' ngulunez Jesús rë men, no lë' Me nkë le'n tu bark par nzha Me rë yezh kwa'n nzhin lazh men Magdala. \c 16 \s1 Mina'b pla men fariseo no pla men saduceo, le' Jesús tu kwa'n nazhon \r (Mr. 8:11-13; Lc. 12:54-56) \p \v 1 Nguzubi pla rë men fariseo kun zipla men saduceo lo Jesús, nzhakla bixa' zenbe' bixa' Me (wi' bixa' xmod nak Me), nabei chi walika Dios mixë'l Me; kuze' nzhakla bixa', lu' Jesús tu kwa'n nazhon le' Dios, \v 2 orze' nzhab Jesús lo bixa': \p ―Or mizhëlyuo, chi naxne nilu' lo yibë', nzhab go: “Biwi', gat lë't kwa'n la yiu yë', lë' lo yibë' nilu' naxne”; \v 3 no or garzi'l nzhab go: “Biwi', nadedt lë' yiu la, dox nazhon nilu' xkao lo yibë'.” No chi nilibe' go rë señ kwa'n ño lo yibë', ¿chon nalibe'o rë kwa'n nazhon kile' Dios rë zhë re'? \v 4 Men nakap go, gat nile't go kwa'n nzhakla Dios, mbaino nal nzhakla go, ne go tu kwa'n nazhon le' Dios. Per nanet goi; nab tsa kwa'n nazhon kwa'n mile' Dios kun Jonás, ne go. \p Orze' mila' Jesús rë men ze', nzha Me xtu plo. \s1 Levadur che'n men fariseo \r (Mr. 8:14-21) \p \v 5 Or nded Jesús kun rë men che'n Me xtu ro' lagún, no mia'l laxto' bixa' ngwei' bixa' kwa'n gao bixa', \v 6 orze' nzhab Me lo bixa': \p ―Ne go, nazen go levadur che'n rë men fariseo, no che'n rë men saduceo. \p \v 7 Orze' nzhab bixa' lo wech bixa': \p ―Ne xa' kuba' lo be, pas por nangayi'dnu be kwa'n gao bei. \p \v 8 Per nane la Jesús cho xigab kile' bixa', kuze' nzhab Me: \p ―¿Chon dox kile' go xigab por gat nzadnut go kwa'n gao be? ¡Dox wë' ñila go da! \v 9 ¿Chi gat zobyek go kwa'n nin ba'?, no, ¿chi mia'l la laxto' go kwan ngok kun gai' tsa pan no ngole ndao gai' mil men, mbaino zipla kardore mia'n sobr? \v 10 No, ¿chi nu mia'l laxto' go kwan ngok kun gazh tsa pan, no tap mil men ndaowe, no pla kardore mia'n sobr? \v 11 ¿Chon nanganut laxto' go kwa'n midizha lo go, gat lë't pan midizha? Kwa'n nin lo go, ne go nayë'de go rë kwa'n nak rë men fariseo no men saduceo; lë' bixa' nak nela levadur kwa'n nitsibech kwa'n ga'. \p \v 12 Orze' mizobyek bixa', gat lë't levadur che'n pan midi'zh Jesús; kwa'n midi'zh Me nak rë kwa'n nilu' rë men fariseo kun men saduceo lo más rë men. \s1 Nzhab Per, lë' Jesús nak Krist \r (Mr. 8:27-30; Lc. 9:18-21) \p \v 13 Or mizhin Jesús kun rë men che'n Me yezh Cesarea plo nile' Lip wech Herodes mandad, orze' mina'bdi'zh Jesús lo rë men che'n Jesús, nzhab Me: \p ―¿Cho da nzhab men? \p \v 14 Orze' nzhab rë men che'n Me: \p ―Nzho men nidi'zh, go Juan xa' mili'lëi' men le'n nits; más bixa' nzhab, go Li; no xtu ben men nidi'zh go Jeremías, o xtu rë xa' midi'zh por Dios nzhala. \p \v 15 Orze' nzhab Jesús: \p ―Go ga', ¿cho da nile' go xigab? \p \v 16 Tuli mikab Simón Per, nzhab xa': \p ―Go Krist, Xga'n Dios, Me kinu yalnaban par dubta'. \p \v 17 Orze' nzhab Jesús: \p ―Wen nzhal, Simón xga'n Jonás; gat lë't men milu'i lol, lë' Xuza Me nzho lo yibë' milu'i lol. \v 18 Na ni, lël rulë Per (kwa'n gab ke ro), mbaino lo ke re' cha̱o̱wa̱ yado' da xa' nak rë men da, no per ni Mizhab nale't gan chil yado' re'. \v 19 No lu zo lo rë men da: Rë kwa'n nzhaklal gak lo yizhyuo re', lë' Dios ziyël le'i; no rë kwa'n gat nzhaklatal gak lo yizhyuo re', nagakte. \p \v 20 Orze' mile' Jesús mandad lo rë men che'n Me, par yent cho lo di'zh bixa', lë' Me Krist. \s1 Jesús nzhab, lë' Jesús gat \r (Mr. 8:31–9:1; Lc. 9:22-27) \p \v 21 Dizde zhë ze' nguzublo Jesús midi'zh Jesús lo rë men che'n Jesús, naki'n ya Me yezh Jerusalén. Ze' zakzi rë men Me, rë xa' nak zhi'n lo rë men Israel, no kun rë ngulëi' xa' nile' mandad lo más rë ngulëi', mbaino kun rë xa' nilu' ley che'n Muisés; no nu nzhab Me: \p ―Lë' bixa' gut da, per ngubizh yon lë'da ruban. \p \v 22 Orze' ngulo' Per Jesús tu lad, nzhab Per: \p ―Lë' go, ¡Dios lats laxto' go! ¡Nayot la' Dios zak go rë kuba'! \p \v 23 Per miëk Jesús lo Per, nzhab Me: \p ―¡Chi lon Mizhab! ¡Ka nzhaklal chil da lo kwa'n gat lë'; kwa'n nzhaklal, gat lë't lo Dios nzëi; xigab che'n men kuba'! \p \v 24 Orze' nzhab Me lo rë men che'n Me: \p ―Chi nzhakla tu go yi'dkë go ticha, bila' go kwa'n nzhakla go yizhyuo re', no biye laxto' go ter gat go por nak go men da, orze'se di'kë go ticha. \v 25 Xa' nane gak men da por nizheb xa' gat xa', lë' xa' lox lo Dios; per xa' niye laxto' gat por nak xa' men da, lë' xa' ban dubta' lo Dios, \v 26 no, ¿kwan zu' par tu men, ter che'n xa' dub yizhyuo, per lo Dios lë' xa' lox? \v 27 Na, Xga'n Dios no nak Da tu men yizhyuo, nadedte lë' da yal xtu wëlt kun yalnazhon che'n Xuza, no kun rë ganj che'n Me, orze' zan kwa'n gal kad men por rë kwa'n mile' bixa', wanei chi kwa'n wene o kwa'n nakape. \v 28 Walika kwa'n nin lo go, nzho pla go nzo re', naban gaka go lë' go ne or yala kun rë yalnazhon Da par len mandad. \c 17 \s1 Or ngubixlo Jesús \r (Mr. 9:2-13; Lc. 9:28-36) \p \v 1 Unded xo'p ngubizh, ngwanu Jesús Per, no Jakob, mbaino Juan wech Jakob, yek tu yi' ro. \v 2 Ze', ngubixlo Jesús dilant lo bixa': milu' lo Me nela biani che'n ngubizh ga', no xab Me bëo laka no ñaz bële. \v 3 Lë'chi ¡di!, nguro'xo'b Li, rop xa' kun Muisés, kidi'zh bixa' kun Jesús. \v 4 Orze' nzhab Per: \p ―¡Lë' go, wen dox nzo be re'! Chi nzhakla go, cha̱u̱ chon rranch re'; tube par go, xtube par Muisés, no xtube par Li. \p \v 5 Dub kidi'zh Per kure', lë'chi ¡di!, maska ña'zbël tu xkao ngula yek bixa', ngwani dub plo nzhin bixa'; le'n xkao ze' mien tu widi'zh kwa'n nzhab se': \p ―¡Xa' re' Xga'na, Xa' nazhi' da!, dox nizak laxto'n por lë' Xa'; ¡bin go ro' Xa'! \p \v 6 Or mbin yon men che'n Jesús widi'zh re', tuli ngo't kuslo bixa' lo yuo, dox mizheb bixa', \v 7 orze' nguzubi Jesús lo bixa', migal Me bixa', no nzhab Me: \p ―Waxche go, nanzhebt go. \p \v 8 Or ngulits bixa' lo bixa', yentra' cho nak, nab tsa Jesús nzo ze'. \v 9 No dub ñadla bixa' yek yi' ze', nzhab Me lo yon xa' re': \p ―Yent cho lo di'zh go kwa'n une go re', haxta or ruban Xga'n Dios, Me nu nak tu men yizhyuo. \p \v 10 Orze' minabdi'zh bixa' kure' lo Me: \p ―¿Chon nidi'zh rë xa' nilu' ley che'n Muisés, galo laka Li yi'd? \p \v 11 Orze' nzhab Jesús: \p ―Walika, galo Li yi'd, par le' xa' yëk rë men lo Dios, \v 12 per na ni lo go, lë' Li mbi'd la, no maska bixa' ngon ro' Li, lë'la mili'nu bixa' Li kwa'n nzhakla bixa'. Se'ska le' men kun Xga'n Dios, Me nu nak tu men yizhyuo. \p \v 13 Orze' mizobyek yon men che'n Me, ka Juan xa' mililëi' men le'n nits, mize't Me. \s1 Miliyak Jesús tu miyi' nzen tu mbi mal \r (Mr. 9:14-29; Lc. 9:37-43) \p \v 14 Or mizhin Jesús plo nzhin nayax men, nguzubi tu miyi' plo nzo Jesús, no nguzuxib xa' lo Me, nzhab xa': \p \v 15 ―Lë' go, bilats laxto'u xga'na, dox nalats kwa'n nizak xa', tutsa or nikao xa' maska ñëk xa'; nayax wëlt ñachin xa' plo nzhab xa' le'n bël o le'n nits. \v 16 Na mbi'dnu la xa' lo rë men che'n go, per nangale't bixa' gan, nganiwen xga'na. \p \v 17 Orze' nzhab Jesús: \p ―¡Taxa nagat yila go rë kwa'n nin lo go! ¡Tatu nad go par yila go rë kwa'n nazhon che'n Dios! ¡Dox kixek da lo go, nagat zobyek go rë kwa'n nin lo go! \p Orze' nzhab Jesús: \p ―¡Dinu xmë'dal re'! \p \v 18 Orze' mile' Jesús mandad, ro' mbi mal ze' laxto' miyi' ze'; no tuli miak miyi' dizde zhë ze'. \v 19 Or nzo Me tu lad, nguzubi rë men che'n Me lo Me par nzhab bixa': \p ―¿Chon nangakt ngago' no mbi mal laxto' miyi' ze'? \p \v 20 Orze' nzhab Jesús: \p ―Por ña-ñë'd xigab che'n go kun Diose. Walika kwa'n nin lo go, chi kwa'n ñila go Dios ngak nela tu lazh mostas ga', or gab go lo yi' ba': “Yubchi, bizë xtu plo”, no lë'i yubchi, no yent cho tu kwa'n nagak le' go. \v 21 Lë' mbi mal kwa'n ngulon laxto' miyi' ze', nayot ro'i chi nana'b men lo Dios xche, no xlats men. \s1 Jesús midi'zh xtu wëlt xmod gat Me \r (Mr. 9:30-32; Lc. 9:43-45) \p \v 22 Dub nzho Jesús lazh men Galilea kun rë men che'n Me, nzhab Me lo bixa': \p ―Na, Xga'n Dios, nu nak Da tu men yizhyuo, lë' rë men zen da no wei' bixa' da lo rë xa' nile' mandad. \v 23 Lë' bixa' gut da, per ngubizh yon, lë'da ruban. \p Orze' dox miwin laxto' rë men che'n Me por kure'. \s1 Dimi kwa'n nigan par yado' \p \v 24 Or mizhin Jesús kun rë men che'n Me yezh Capernaúm, ze' nguzubi pla miyi' lo Per, rë xa' nikan dimi par yado', nzhab bixa': \p ―¿Taxa chi gat niza't Maestr che'nal dimi par yado'? \p \v 25 Nkab Per: \p ―Lë'i niza' ka Xa'. \p Or nguio Per le'n yo', tuli ka nzhab Jesús: \p ―Di xigab che'nal Simón, ¿xmod nile' rë rey yizhyuo re'? ¿Cho lo nikan bixa' dimi? ¿Chi mis lo rë xin xa'i, o lo xa' rë mene? \p \v 26 Orze' nzhab Per: \p ―Lo xa' rë mene. \p Orze' nzhab Me: \p ―Kuze' nal, rë xin rey, gat naki'nt za' bixa' dimi ba', \v 27 per par naki'xian be rë men ba', wa ro' nits, bi'y kwa'n nizenal mbël; no mbël galo laka zenal, xa'lal ro' ma, ze' nzho tu pes, guzene par wati'x cheda mbaino che'nal. \c 18 \s1 ¿Cho más tsak xid rë men che'n Dios? \r (Mr. 9:33-37; Lc. 9:46-48) \p \v 1 Mis orze', nguzubi rë men che'n Jesús, par mina'bdi'zh bixa' lo Me: \p ―¿Cho xa' más tsak xid rë men che'n Dios? \p \v 2 Orze' ngurezh Jesús tu më'd, mizo Me më'd garol sao' plo nzhin bixa', \v 3 no nzhab Me: \p ―Walika kwa'n nin lo go, rë go, chi nachë'u xmod nak go, mbaino nagak go nela më'd re', orze' gakt yo go plo nile' Dios mandad. \v 4 Men xa' nado' laxto' lo Dios nela më'd re', xa' re' más tsak plo nile' Dios mandad, \v 5 no xa' chizhi' tu men, ter tu xa' yent kwan tsak par lo rë men nela më'd re', per por nak xa' tu men da, orze' kun na mile' xa'i. \s1 Zhe'b nalats nzha men, xa' le' zë'b xki xtu men lo Dios \r (Mr. 9:42-48; Lc. 17:1-2) \p \v 6 ’No wanei cho tu men le' zë'b xki tu men da xa' yent kwan tsak par lo men, xa' le' kure' ñal gat xa' le'n nitsdo', dub nikili'b tu ke ro yën xa'. \v 7 Dox rë kwa'n gat lë' nzho yizhyuo, mbaino yent cho kwë'ze; wene namás par zë'b xki men lo Dios, ¡per zhe'b nalats nzha xa' nile', nzë'b xki xtu men lo Dios! \v 8 No chi por ya' go o ni' go nile' go tu kwa'n gat lë', par la' go widi'zh da, neka bicho' goi, porke más wen yent ya' go o tu ni' go yizhyuo re', per ban go vid nazhon kwa'n niza' Dios par dubta', ke par dub go bi le'n gabil par dubta'. \v 9 No chi por tu zalo go le' go kwa'n le' par la' go widi'zh da, neka gulo' goi; más wen ban go yizhyuo re' vid nazhon dub sa' go ke par dub nak go bi le'n gabil par dubta'. \s1 Kwent che'n tu mbëkxi'l kwa'n nguziwan \r (Lc. 15:3-7) \p \v 10 ’Biwi'u, par nale' go naya' lo rë men da, xa' chigab natsakt be's lo rë men, porke rë ganj kwa'n nikina bixa', zilita' ñayab rë kwa'n nizak bixa' lo Xuza, Me nzho lo yibë'. \v 11 Na, Xga'n Dios, no nak Da tu men yizhyuo, mixë'l Dios Da par lo rë men nzë'b xki lo Dios par kon bixa' lo rë kwa'n nazhe'b nzho bixa'. \p \v 12 No nzhab Jesús: \p ―¿Cho xigab che'n go? Chi tu men kinu tu gayo' mbëkxi'l, no chi nguziwan tu ma, ¿chi zila' xa' nzhin dub tap gal nzho chi'n bitap ma, par yakwa'n xa' ma nguziwan ze'? \v 13 No or yazhël xa' ma, kwa'n nanen, más zak laxto' xa' por ma re', ke par dub tap gal nzho chi'n bitap ma kwa'n nzhin ka lo xa'. \v 14 Se'ska Xuz go Me nzho lo yibë', gat nzhaklat Me yitlo ni tu rë men da, rë xa' chigab natsakt be's. \s1 Biya'l laxto' go rë kwa'n gat lë' nile' xtu men lo go \r (Lc. 17:3) \p \v 15 ’No chi lë' wech go mile' tu kwa'n gat lë' lo go, bidi'zh roptsa go, guzh go gat lë't kwa'n mile' xa'. No chi mizi xa' kwa'n nak xa', orze' guzhë mile' go gan, gak yo xa' xid go xtu wëlt. \v 16 No chi nangazi xa' kwa'n nak xa', orze' gurezh go xtu men o xchop xa' par gon bixa' kwan ya'n go. \v 17 No chi nane xa' gon xa' kwa'n nak xa', orze' gurezh go rë men yado'; no chi ni sa' nane xa' zi xa' kwan nak xa', orze' nachë'lt ra' go kun lë' xa', no gop go kwent xa' nela tu men gat nzhont widi'zh che'n Dios, o nela tu men nikan dimi che'n rey. \p \v 18 ’Walika kwa'n nin lo go; rë nak kwa'n nzë'b xki men, kwa'n ya'l laxto' go lo yizhyuo re', nu ska Dios ya'l laxto' rë nak kure'; no rë kwa'n gat lë' kwa'n naya'lt laxto' go che'n rë men yizhyuo re', nayu'bchitskai lo Dios lo yibë'. \p \v 19 ’No nu walika kwa'n nin re', chi chop go ya'n tutsa kwa'n yizhyuo re' par na'b goi lo Xuza Me nzho lo yibë', orze' lë' Me ne' kwa'n na'b go lo Me, \v 20 porke plo nzo chop tsa go o chon go par na'b go tu kwa'n lo Xuza por nak go men Da, orze' ze' nzon kun go. \p \v 21 Orze' nguzubi Per lo Jesús, nzhab Per: \p ―Lë'o, ¿mási pla wëlt le' wecha kwa'n gat lë' lon, no naki'n ya'l laxto'n kwa'n mile' xa'? ¿Chi haxta gazh wëlte? \p \v 22 Orze' nzhab Jesús: \p ―Gat lë't sa'i; lë'i nak haxta nagakt lab met pla wëlte. \s1 Kwent che'n tu xa' nanet ya'l laxto' kwa'n mile' men lo \p \v 23 ’Plo nile' Dios mandad nak nela tu rey xa' nguna'b kwent plak nzë'b tuga' rë mos che'n xa'. \v 24 No or nguzublo rey kina'b xa' kwent, ngwanu bixa' lo rey tu mos xa' nzë'b más di tu miyon pes pura kwa'n plat. \v 25 No lë' mos re' gat kinut mos dimi par kix xa' rë kwa'n nzë'b xa', orze' mile' rey mandad, do mos re' nela tu ma ga' kun rë lizh xa', mbaino kun rë kwa'n kinu xa', por rë kwa'n nzë'b xa'. \v 26 Orze' ngo't kuslo mos re', mile' xa' nalats lo rey, nzhab xa': “Lë'o, bilats laxto' go da, gulëz go xche'p, lë'da kix ka rë kwa'n nzë'ba lo go.” \v 27 Orze' milats laxto' rey xa', nzhab rey: “Bila' nakixtra'le, yentra' kwan nzë'bal lon”, no miliya' rey xa'. \v 28 Milox nguro' xa' re' lizh rey, lë'chi mizhë'l xa' xtu tsa' mos xa', nzë'b ne' re' lo xa' re' dimi kwa'n nile' men gan chon mbëo' garol nikë men zhi'n, per nguzen xa' yën ne' re', mitsi' xa'i no nzhab xa': “¡Xaxa udix kwa'n nzë'bal lon!” \v 29 Orze' ngo't kuslo ne' re' lo xa', nalatsa mile' ne' lo xa', mbaino nzhab ne': “¡Bilats laxto' go da, gulëz go xche'p, lë'da kix ka rë kwa'n nzë'ba lo go!” \v 30 Per nangaziyëlt xa', lë'la ngulo xa' ne' lizhyi'b haxta kix ne' kwa'n nzë'b ne' lo xa'. \v 31 Or une más rë mos che'n rey kure', dox miwin laxto' bixa', orze' ngwayab bixa'i lo rey. \v 32 Or mbin rey kure', orze'se miyi' rey no ngurezh rey mos nakap re', no nzhab rey: “¡Mos mal laxto', tatu nazhe'b nakal! Na mia'l laxto' rë kwa'n nzë'bal lon por miwi'n nalats mile'l lon. \v 33 Ñal ngalats ka laxto'l tsa' mosal ba' nela xmod milen kun lu ga'.” \v 34 No por dox miyi'xian rey, tuli michi xa' mos re' lo rë xa' nikina lizhyi'b par zakzi bixa' mos re' haxta kix mos re' rë kwa'n nzë'b mos. \p \v 35 No nu nzhab Jesús: \p ―Se'ska linu Xuza Me nzho lo yibë', tuga' go, chi naya'l laxto' go rë kwa'n gat lë' nile' xtu men lo go, per naki'n le' goi kun dub laxto' go. \c 19 \s1 Jesús milu', gat ñalt lë' men kun tsa' men \r (Mr. 10:1-12; Lc. 16:18) \p \v 1 Or milox midi'zh Jesús rë kure', orze' nguro' Me lazh men Galilea, nzha Me lazh men Judea, xtu ro' you' Jordán nez plo nilen ngubizh. \v 2 Tu bëd men nzhakë tich Me; ze' miliyak Me rë men nzhakne xa' nzho xid rë men ze'. \v 3 Orze' nguzubi pla men fariseo lo Jesús par zenbe' bixa' Me (wi' bixa' xmod nak Me), kuze' nzhab bixa': \p ―Lo ley che'n Muisés, ¿chi zak la' tu miyi' tsa' xa' por wanei kwan tu kwa'n? \p \v 4 Per nzhab Jesús: \p ―¿Chi nagat go'l go lo Yech che'n Dios, plo nzobni', dizde galo laka, or ngulo Me rë kwa'n, Dios ngulo miyi' no una' par ban bixa' tutsa? \v 5 No nu se' nzobni' lo Yech che'n Dios: “Por una', lë' miyi' la' xuz no xna' par ban xa' tutsa kun tsa' xa', mbaino rop xa' gak tutsa men.” \v 6 No gat lë'tra' chop xa', lë' xa' ngok tutsa men. Kuze', miyi' xa' mizo Dios tsa', nagaktra' lë' xa' kun tsa' xa'. \p \v 7 Orze' nzhab rë xa' re' lo Jesús: \p ―¿Chon ska mile' Muisés mandad: “Yats tu yech par za' miyi'y ka' una', nes gak la' xa' una'”? \p \v 8 Orze' nzhab Jesús: \p ―Por niyent kwan gon goi, kuze' nguziyël Muisés la' nzë'b go tsa' go, per or galo gat lë't sa'i. \v 9 Per na ni lo go, cho la' nzë'b una' che'n, no gat lë't por milibe' la una' miyi'y or naga ban una' kun miyi' re', no chi ban miyi' kun xtu una', nzë'b xki xa' lo Dios orze'. No nu ska, xa' ban kun una' re', nzë'b xki ska xa' lo Dios. \p \v 10 Orze' nzhab rë men che'n Jesús: \p ―Chi lë'i sa' nak kwent che'n men nzhap una', neka más wen nakwa'nt xa' una'. \p \v 11 Orze' nzhab Jesús: \p ―Gat lë't rë go gak zobyek kure', nab tsa rë xa' mile' Dios gak zobyeke, zobyeke. \v 12 Per nzho miyi' nagakt gap una', dizde or ngol xa', nak xa' sa'; no nzho miyi', nagakt gap una', por men mile' xa' sa'; mbaino nzho miyi' gakt ska gap una', par le' bixa' rë zhi'n nazhon che'n Dios kwa'n nile' bixa'. Kuze', xa' gak zobyek kure', lë' xa' zobyeke. \s1 Una'b Jesús ya rë më'd wen \r (Mr. 10:13-16; Lc. 18:15-17) \p \v 13 No ngwanu rë men rë më'd lo Jesús par xo'b Me ya' Me yek bimë'd, mbaino na'b Me ya rë më'd wen, orze' nala't rë men che'n Me zubi rë më'd lo Me, \v 14 per nzhab Me lo rë men che'n Me: \p ―Bila' go yi'd rë më'd ba' lon, naka'nt go lo bimë'd, porke plo nile' Dios mandad, nak che'n rë men, xa' nak nela më'd ga'. \p \v 15 Or milo'x mixo'b Me ya' Me yek rë më'd ze', nzha Me xtu plo. \s1 Tu miyi' xi, dox rrik \r (Mr. 10:17-31; Lc. 18:18-30) \p \v 16 Lë'chi nguio lo Jesús, mizhin tu miyi' xi, nzhana'bdi'zh miyi' lo Me, nzhab miyi': \p ―Maestr, ¿cho kwa'n naki'n len par nen, lë' da ban dubta' lo Dios? \p \v 17 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Chon mina'bdi'zhal lon, kwan wen? Nabtsa Dios wen. Chi nzhaklal banal dubta' lo Dios, bile' rë nak kwa'n nzobni' lo ley che'n Muisés. \p \v 18 Orze' nzhab miyi' re': \p ―¿Cho pa' kwa'ne? \p Mikab Jesús: \p ―Nagutal men, nabantal kun una' gat lë' tsa'l, no naliwa'ntal, mbaino nakë'tal kixu' xa' yent kwan nak, \v 19 gop kwent xuzal mbaino xna'l, no bichizhi' xtu men nela lu ka. \p \v 20 Orze' nzhab miyi' xi re': \p ―Rë kure' mile la, dizde or win da. ¿Kwan ra' más jwalt len? \p \v 21 Orze'se nzhab Jesús kure': \p ―Chi walika nzhaklal gakal tu men nile' rëi lo Dios, bito rë nak kwa'n kinul, orze' biza'i, ka' rë xa' yent kwan kinu, nes gapal yalrrik lo yibë'; orze' dikë ticha. \p \v 22 Or mbin miyi' xi kure', dub niwin laxto' xa', ña xa', porke dox rrik xa'. \v 23 Orze' nzhab Jesús lo rë men che'n: \p ―¡Walika kwa'n kinin lo go, dox nagan, yo tu rrik plo nile' Dios mandad! \v 24 Xtu wëlt nin lo go, más jwals ded tu kamey xan tu yaguj, ke par yo tu rrik plo nile' Dios mandad. \p \v 25 Or mbin rë men che'n Me kure', xe mia'n bixa' tuli, orze' nzhab bixa' lo wech bixa': \p ―Chi lë'i sba', ¡pas yent cho men le' gan, ro' lo rë kwa'n nazhe'b nzho men! \p \v 26 Orze' xe miwi' Jesús lo bixa', no nzhab Jesús: \p ―Par rë men, nzho kwa'n nagakt le' men; per Dios, yent cho tu kwa'n nagakt le' Dios. \p \v 27 Orze' nzhab Per: \p ―Biwi'u, no mila' rë kwa'n, par nzadkë no tich go; nal, ¿kwan gal no por kure'? \p \v 28 Mikab Jesús: \p ―Walika kwa'n nin lo go, xtu yizhyuo kwa'n laore yo, or zob Xga'n Dios Me nu nak tu men yizhyuo, par le' Me mandad; no rë go xa' mbidkë ticha, se'ska zob za tu dusen go, par kube' go lo dub tu dusen ben men Israel. \v 29 No rë xa' la' lizh, o wech, o bizan, o xuz o xna', o xmë'd, o yuo che'n; por nak xa' men da; no xtu gayo' wëlt más nayaxe gap xa' lo yizhyuo re'; no lo xtu yizhyuo kwa'n laore yo, ya nayotra' gat xa'. \v 30 Per nayax xa' galo, xa' ze' gak xa' lult; no xa' lult gak xa' galo. \c 20 \s1 Kwent che'n pla mos \p \v 1 ’Nu nak plo nile' Dios mandad nela tu xa' nak che'n tlë' yuo. Garzi'l laka nguro' xa', ngwakwa'n xa' mos par kë zhi'n lo yuo plo kinu xa' ya gub che'n xa', \v 2 no mia'n xa' di'zh plak kix xa' ka' rë mos ze' tu ngubizh zhi'n; orze' mixë'l xa' rë mos ze' plo nzhi'b ya gub che'n xa'. \v 3 No mis zhë ze', paste las nueve garzi'l, xtu wëlt ngwa xa'. Or une xa' lo xbi', zipla xa' yent kwan kile', ka nzhin ze', \v 4 orze' nzhab xa' kinu zhi'n ze': “Nu go wa zhi'n plo nzhi'b ya gub da, na kix ka' go kwa'n ñal.” Orze' nu bixa' nzha zhi'n. \v 5 No xtu wëlt ngwa xa' nak che'n yuo ze', paste nzhala garol zhë, no nu ngwa xa' paste nzhala las tres zhë, no se'ga' mile' xa'. \v 6 No lult or par lox la ngubizh, ngwa xa' paste las cinco guzhe ngwakwa'n xa' más mos kë nzhin che'n xa', lë'chi une xa' zipla xa' ka nzhin ze', orze' nzhab xa' kinu zhi'n re': “¿Chon dub zhë nzhin go re', yent kwan kile' go?” \v 7 Orze' nkab rë mos re': “Yent cho ngale' no par kë no zhi'n.” Orze' nzhab xa' re': “Sas go, nu go wa zhi'n plo nzhi'b ya gub da.” \v 8 No or mizhëlyuo, nzhab xa' nak che'n rë ya gub ze' lo mos xa' nile' mandad lo más rë mos: “Gurezh rë mos par gudix ka' bixa'; guzublo kun rë xa' nguio lult lo zhi'n, orze' lult gudix ka' rë xa' nguio galo laka lo zhi'n.” \v 9 Or nguzubi rë mos kwa'n nguio lo zhi'n paste las cinco guzhe, ngox nka' bixa' kwa'n nzhax ka' tu men nikë zhi'n dub zhë. \v 10 Or nguzubi rë mos kwa'n nkë zhi'n dub zhë, mile' bixa' xigab, más ngax ka' bixa'; per tuga' bixa' ngox ka' kwa'n nzhax ka' tu men tu ngubizh zhi'n. \v 11 Kuze', or nguzen bixa' dimi, nguzublo midi'zh bixa' gat lë' lo xa' nak che'n zhi'n ze', \v 12 nzhab bixa': “Rë mos, xa' nkë zhi'n tutsa or, lal ndix go nka' no kun lë' bixa', mbaino dub zhë nkë no zhi'n no dub lo nëi'.” \v 13 Orze' nzhab xa' nak che'n zhi'n lo tu rë xa' ze': “Wen da kun lu; ni tu kwa'n gat lë' milen kun lu. ¿Chi gat lë't sa' mia'n be, kixa ka'l che'n tu ngubizh zhi'n? \v 14 Guzen kwa'n ngox ka'l ba', bizë; porke na nzhakla kixa ka' xa' nguio lult lo zhi'n nela kwa'n ndixa ka'l ga'. \v 15 Na gak le kwa'n nzhaklan kun dimi da, o, ¿chi niyi'l por wen da kun men?” \v 16 Kuze', xa' lult gak xa' galo, no xa' galo gak xa' lult. \s1 Xtu wëlt midi'zh Jesús, lë' Me gat \r (Mr. 10:32-34; Lc. 18:31-34) \p \v 17 Dub nzha Jesús nez yezh Jerusalén, lë'chi tu lad ngurezh Me za tu dusen men che'n Me, nzhab Me: \p \v 18 ―Biwi' go, lë' be nzha yezh Jerusalén; na Xga'n Dios no nu nak da tu men yizhyuo; ba' lë' rë men chi da lo rë ngulëi' xa' nile' mandad lo más rë ngulëi', no lo rë maestr xa' nilu' ley che'n Muisés; orze' lë' bixa' na'b gat da. \v 19 No chi bixa' da lo rë men gat lë't men Israel; lë' rë xa' re' xizhnu da, no chël bixa'i ticha, mbaino kë' bixa' da lo krus; per ngubizh yon lë'da ruban. \s1 Kwa'n nguna'b tu una' par rop xga'n xa' \r (Mr. 10:35-45) \p \v 20 Orze', lo Jesús nguzubi xna' rop xga'n Zebedeo, Jakob no Juan, tuli ngo't kuslo una' par na'b una' le' Me tu kwa'n, \v 21 orze' nzhab Jesús lo una': \p ―¿Kwan nzhaklal len por lu? \p Orze' mikab una': \p ―Or gak go rey, le' go mandad, nzhaklan zob tuga' xga'na re' kad ta' go. \p \v 22 Per nzhab Jesús: \p ―Nanet go kwan kina'b go; ¿chi zo go kwa'n nala kwa'n go'n? \p Orze' mikab bixa': \p ―Lë'i gak ka go no. \p \v 23 Orze' nzhab Jesús: \p ―Ter go go kwa'n nala kwa'n go'n, per gat lë't na kube' cho zob kad ta'n; nab tsa Xuza nane cho rë xa' gak zob ta'n. \p \v 24 Or mbin zichi' men che'n Jesús kure', orze' niyi' bixa' lo Jakob no lo Juan, \v 25 per ngurezh Jesús za chi' xa' re' par nzhab Me: \p ―Lë' go nane ka, xmod nak rë xa' nile' mandad xid rë men gat lë't men Israel, dox naye nikë xa' men zhi'n; mbaino rë xa' ro, xa' nzho xid bixa', kwa'n nzhakla bixa' nilinu bixa' men, \v 26 per go, nagakt go sa'; porke xa' nzhakla le' mandad xid go, xa' ze' gak nela tu mos ga' xid go; \v 27 mbaino xa' nzhakla gak xa' galo xid go, xa' ze' gak xa' lult, nela tu mos nado lo xtu men ga', \v 28 porke na ni, ter nak da Xga'n Dios, no nak da tu men yizhyuo; per nagaxë'lt Dios da par len mandad lo rë men; lë'da nzhal par len kwa'n ne bixa', mbaino haxta gat da por lë' bixa', par kixa rë kwa'n nzë'b xki bixa' lo Dios. \s1 Jesús mile' miwi' chop men nikal lo \r (Mr. 10:46-52; Lc. 18:35-43) \p \v 29 Or nzharo' la Jesús yezh Jericó kun rë men che'n Me, no nayax men nzhakë tich Me; \v 30 lë'chi ro' nez ze' nzob chop men nikal lo. Or mbin bixa' lë' Jesús nzhaded ze', tuli nguruzhië bixa': \p ―¡Lë' go, Xga'n Dabi, bilats laxto' go no! \p \v 31 Orze' niyi' rë men nguruzhyë bixa', per más naye nguruzhië bixa', nzhab bixa': \p ―¡Lë' go, Xga'n Dabi, bilats laxto' go no! \p \v 32 Orze' ngulëz Jesús, no ngurezh Me rop xa' nikal lo re', mbaino nzhab Me lo bixa': \p ―¿Kwan nzhakla go len kun go? \p \v 33 Orze' mikab bixa': \p ―Lë' go, nzhakla no le' go yani lo no. \p \v 34 No milats laxto' Jesús bixa', migal Me lo bixa', lë'chi tuli ngwaniy, orze' nzhakë bixa' tich Me. \c 21 \s1 Nguio Jesús yezh Jerusalén nela tu rey ga' \r (Mr. 11:1-11; Lc. 19:28-40; Jn. 12:12-19) \p \v 1 Nzhazhin la Jesús yezh Jerusalén, per galo mizhin Me tu yezh win yezh kwa'n lë Betfagé; gax mont Olivos ña'ne. Ze' mixë'l Me chop men che'n Me, \v 2 nzhab Me lo bixa': \p ―Wa go yezh win kwa'n nzhin nali laka re'; or zhin go plo nikido' tu burr gol kun tu burrit, bixëk go ma no di'nu go ma, \v 3 no chi na'bdi'zh tu men: “¿Plo wei' go burr ba'?”, orze' guzh go: “Lë' Señor naki'n ma, no lë' xa' zhire ska ma lwega'”, orze' lë' xa' la' yi'dnu go ma, \p \v 4 nes ngok kwa'n midi'zh tu profet, xa' kwa'n midi'zh por Dios, or nzhab xa': \q1 \v 5 Guzh go lo rë men yezh Sion: \q1 “Biwi'u; lë' rey che'n go nzë, tu xa' nado', \q1 Nzob xa' tich tu burrit.” \p \v 6 No ngwa rop men che'n Jesús ze', mile' bixa' nela xmod nzhab Jesús lo bixa', \v 7 ñadnu bixa' burr gol ze' kun xmë'd ma plo nzo Jesús, no mixo'b bixa' xab bixa' tich ma par nguzob Jesús ma. \v 8 Dox nayax men nzha ze', kiyix bixa' xab bixa' nez; nzho bixa' kicho' rram ya, par kiyix bixa'i plo nzhaded Jesús, \v 9 Rë xa' nzhubner plo nzha Jesús kun rë xa' nzhakë tich Me, kibizhyë bixa', nayë nzhab bixa': \q1 ―¡Par dubta' yo Xga'n Dabi! \q1 ¡Wen nzha xa' mixë'l Dios! \q1 ¡No par dubta' nzho Me nzho lo yibë'! \p \v 10 No or nguio Jesús yezh Jerusalén, net men kwan le' men di tanta nizak laxto' men, nzhab bixa' lo wech bixa': \p ―¿Cho xa' ba'? \p \v 11 Mikab más rë men nzha kun lë' Me: \p ―Lë' Jesuze, xa' nidi'zh por Dios, no yezh Nazaret nzë xa', kwa'n ña'n lazh men Galilea. \s1 Jesús ngulo'tin rë xa' nile' xbi' lo luwe che'n yado' \r (Mr. 11:15-19; Lc. 19:45-48; Jn. 2:13-22) \p \v 12 Or nguio Jesús lo luwe che'n yado', ngulo'tin Me rë xa' nile' xbi' ze', no michixche Me rë mes che'n rë xa' nichi'l dimi; no michixche Me rë plo nizob rë xa' nito palom, \v 13 orze' nzhab Me lo bixa': \p ―Se' nzobni': “Lë' lizha ñal gak plo na'b men Lon”, ¡per go kile'i nela plo nibin wa'n ga'! \p \v 14 No ze' nguzubi rë xa' nikal lo, no rë xa' ko'j lo Jesús, no miliyak Me bixa', \v 15 orze' niyi' rë ngulëi' xa' nile' mandad lo más ngulëi'; kun rë xa' nilu' ley che'n Muisés or une bixa' rë kwa'n nazhon kwa'n kile' Jesús, no nu haxta rë më'd kibizhyë, lo luwe che'n yado', midi'zh bimë'd: “¡Par dubta' yo Xga'n Dabi!”, \v 16 orze' nzhab rë xa' ze' lo Jesús: \p ―Biwi', ¿chi gat kiyontal kwan kidi'zh rë më'd ba'? \p ―Lë'i kiyon ka —mikab Jesús— ¿Chi nagat go'l go kwa'n nzobni' lo Yech che'n Dios?, widi'zh kwa'n nzhab: \q1 Widi'zh che'n rë mbwin, \q1 No kun widi'zh che'n mëdo' kwa'n nzho chich, \q1 Mile'l, nu bixa' midi'zh, nazhon Dios. \p \v 17 Orze' mila' Jesús rë men ze', nguro' Me ze', ña Me yezh Betania plo mite'd Me yë'l kun rë men che'n Me. \s1 Mibizh ya nzhao' \r (Mr. 11:12-14, 20-26) \p \v 18 No xtu riyë'l, dub se' ñë'd Me di yezh Jerusalén, lë'chi mbi'd tu yalnila'n Me. \v 19 No ro' nez une Me tu ya nzhao', no ngwatswi' Me, nabei chi nikë xlë loi per pura la nzhi'be, orze' nzhab Jesús: \p ―Ya nayotra' yi'd men gao men xlë lo ya re'. \p No mis orze', tuli mibizh ya nzhao' ze'. \v 20 Or une rë men che'n Jesús kure', mia'n xe bixa' tuli, no nzhab bixa': \p ―¡Tatu mibizh ya nzhao' re' tuli! \p \v 21 Orze' nzhab Jesús: \p ―Walika kwa'n nin lo go, chi lë' go ñila widi'zh che'n Dios, no nale't go chop xigab, orze' lë' nu go le' kwa'n milen kun ya nzhao' ba', no haxta gab go lo yi' ba': “Chi ba', bizë haxta le'n nits”, no lë'i gak. \v 22 Kuze' nin, rë kwa'n na'b go lo Dios, wayila goi namás, lë' Dios ne'i. \s1 Minabdi'zh bixa', cho mixë'l Jesús \r (Mr. 11:27-33; Lc. 20:1-8) \p \v 23 Or milox midi'zh Jesús widi'zh re', nguio Me lo luwe che'n yado', no dub kilu' Me widi'zh che'n Dios ze', nguzubi rë xa' nile' mandad lo rë ngulëi', kun rë xa' nzo lo rë men Israel, plo nzo Me, no nzhab bixa': \p ―¿Cho mile' mandadal kile'l rë kure'; no cho mixë'lal par le'le? \p \v 24-25 Orze' mikab Jesús: \p ―Nu da, na'bdi'zh ska tu kwa'n lo go. Bineo, ¿cho mixë'l Juan xa' mili'lëi' men le'n nits? ¿Chi Dios mixë'l xa', o mene? No chi lë' go ne choi, orze' ganin, cho mile' mandad da, kilen rë kure'. \p Orze' kidi'zh bixa' lo wech bixa': \p ―¿Chi gab be?: “Diose”, orze' lë' xa' ne lo be: “¿Chon ska nangayila go Juan?”; \v 26 no chi gab be: “Men mixë'l xa'”, nazhe'b be par be, porke rë men zak, Juan tu xa' midi'zh por Dios. \p \v 27 Orze' mikab bixa' lo Jesús: \p ―Nanet no cho mixë'l xa'. \p Orze' nzhab Jesús: \p ―Nuska da, nanita cho mixë'l da kilen rë kure'. \s1 Kwent che'n tu xa' kinu chop xga'n \p \v 28 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Xmod nile' go xigab por kure'? Tu miyi' kinu chop xga'n, nzhab xa' lo xga'n galo xa': “Xga'n, wa zhi'n lo yuo plo nzhi'b ya gub che'n be.” \v 29 Mikab xga'n xa': “¡Nayata!”; per guzhëla ze' xtu xigab mile' miyi', ngwa miyi'. \v 30 No se' ska nzhab xuz bixa' lo xtu xga'n xa', per miyi' re' nzhab: “Lë'o, lë'da ya ka”, no nangat miyi'. \v 31 No di lo rop miyi' re', ¿cho miyi' mbin ro' xuz? \p Mikab bixa': \p ―Miyi' mile' xa' mandad galo lakai. \p Orze' nzhab Jesús: \p ―Walika kwa'n nin lo go, rë xa' nikan dimi che'n Roma, kun rë una' le'n kai (kwa' gal), galo laka bixa' yo lo go plo nile' Dios mandad, \v 32 porke Juan xa' mili'lëi' men le'n nits, mbi'dlu' lo go xmod ban go nali lo Dios, no nangont go ro' xa'; per rë xa' nikan dimi che'n rey kun rë una' le'n kai (kwa' gal), ngwayila bixa' xti'zh Juan. Per go, ter une go kure', per nangala't go rë kwa'n gat lë' kwa'n nak go orze' ngayila go xa'. \s1 Kwent che'n pla mos nakap \r (Mr. 12:1-12; Lc. 20:9-19) \p \v 33 ’Gon go xtu kwent re': Nguio tu miyi', mixë'n ya gub lo yuo che'n; mitsao' xa' naka'n ro'i, no mizuxkwa' xa' tu plo tsi' xa' gub che'n xa', nu mizuxkwa' xa' tu plo ya par kina xa'i. Sa' mila' xa'i par ga'n xtu mene, orze' nguro' xa' xche, nzha xa' xtu lazh men. \v 34 Or ngol tiemp miza'i, mixë'l xa' nak che'ne pla mos par na'b xa' lo xa' ngo'ne ze' kwa'n ñal xa'. \v 35 Per rë xa' ngo'n yuo che'n xa', nguzen bixa' rë mos ze'; tu mos michël bixa'i tich, xtu mos mbit bixa', no xtu mos mbit bixa' kun ke. \v 36 Orze' mixë'l xa' nak che'n yuo ze', más nayax mos ke lë'la or galo, per sa' ska milinu bixa' rë mos ze'. \v 37 Lult, mixë'l xa' tugaka xga'n xa' kwa'n kinu xa', mile' xa' xigab: “Ro' xga'nase gon rë xa' ba'.” \v 38 Per or une rë xa' ngo'n yuo ze', xga'n xa' nak che'ne, nzhab bixa' lo wech bixa': “Xa' re' ya'nu rë kure'; cha'o gut be xa' nes ya'nu be rë che'n xa'.” \v 39 Orze' nguzen bixa' miyi' re', ngulo' bixa' miyi' le'n ya gub, orze' mbit bixa' miyi'. \v 40 No nal, or yë'd xa' nak che'n ya gub ze', ¿kwan li'nu xa' rë xa' ngo'n yuo che'n xa'? \p \v 41 Orze' nzhab bixa': \p ―Lë' xa' yë'd dub xian xa' par lo'x xa' rë men nakap kwa'n ngo'n yuo che'n xa', mbaino lë' xa' za' yuo ga'n xtu ben men; rë xa' re'se za' kwa'n ñal gal xa', kad or za' ya gub che'n xa'. \p \v 42 Orze' nzhab Jesús lo bixa': \p —¿Chi nagat go'l go kure' kwa'n nzobni' lo Yech che'n Dios?: \q1 Lë' ke kwa'n ngulubi rë xa' nichao' yo', \q1 lë'i ngok ke kwa'n nzen dub yo'; \q1 kure' mile' Dios par rë men wi' xe. \m \v 43 Kuze' nin lo go, por gat nzhont go ro' xa' mixë'l Dios lou, nazotra' go kina go rë men che'n Dios; xa'la men zo, rë xa' nzhon ro' Dios. \v 44 Mbaino ke kwa'n ngulubi go re', rë xa' yachin loi, lë' xa' xix; per chi lë'i gab yek tu men, de laka le'i xa'. \p \v 45 Or mbin rë men, xa' nile' mandad lo ngulëi', kun men fariseo, widi'zh re'; ngwanu laxto' bixa', par yek bixa' nzha kwa'n midi'zh Jesús. \v 46 Mis orze' ngokla bixa' ngazen bixa' Jesús, per nangale't bixa'i por men mizheb bixa', porke rë men nzhin ze' zak, lë' Jesús nak tu profet, xa' nidi'zh por Dios. \c 22 \s1 Kwent che'n tu jwandang \p \v 1 Xtu kwent midi'zh Jesús, nzhab Me: \p \v 2 ―Plo nile' Dios mandad nak nela tu rey xa' mile' jwandang che'n xga'n, \v 3 mixë'l xa' rë mos che'n xa' ngwane lo men par yi'd bixa' jwandang; per net bixa' ngayi'd bixa'. \v 4 Orze' xtu wëlt mixë'l rey ze' xtu ben mos che'n xa' par ngwayab: “Dë' go, lë' kwa'n gao be nzhin la; lë'da mbit la rë ngo'n da kun rë ma más nacha', rëi nzhin la; kuze', dë' go le' be lani.” \v 5 Per mile' bixa' naya'; nzho bixa' ngwa zhi'n lo yuo che'n, no nzho bixa' ngwa xbi', \v 6 no más bixa' nguzen rë mos che'n rey, ndin bixa' haxta mbit bixa' rë mos ze'. \v 7 Orze' niyi' rey no mixë'l rey rë sondad che'n xa' par ngwayut rë xa' nzhut men ze', no haxta lazh rë men nakap ze' mizë'k bixa'. \v 8 Lult nzhab rey lo rë mos che'n: “Lë' rëi nzhin la par le' be jwandang, per rë men xa' nak di'zh ngayi'd, gat ñalt bixa' kure'; \v 9 nalse wa go rë nez, waka'o cho la rë men yazhë'l go par yi'd bixa' jwandang.” \v 10 Orze' ngwa rë mos che'n rey, rë nez mikan bixa' dike men ngwazhë'l bixa', men wene o men nakape, haxta ngwazhë plo nzhin bixa' kile' bixa' jwandang. \v 11 Per or nguio rey par ne xa' rë men nzhin lo mes, no une xa' tu men nzob ze', no gat nakt xa' lar kwa'n nzhak men lo jwandang, \v 12 orze' nzhab xa' lo men ze': “Lë' mbe', ¿chi niye laxto'l nzol re', ter gat naktal lar kwa'n ñal gak men lo jwandang?” Per yent kwan ngab xa' re' lo rey. \v 13 Orze' nzhab rey lo rë mos che'n xa': “Bili'b go ya' xa' no ni' xa', no gulo' go xa' tich lo nakao, plo go'n xa' haxta kwezh lëi xa' lo yalne”, \v 14 porke nayax men nibezh Dios par gak men che'n Me, per che'ptsa men nile' kwa'n nzhakla Me. \s1 Nzhab Jesús, ñal kix men dimi che'n rey César \r (Mr. 12:13-17; Lc. 20:20-26) \p \v 15 Or milox midi'zh Jesús kure', nguiubchi rë men fariseo plo nzo Jesús par mia'n bixa' di'zh, le' bixa' gab Me tu kwa'n gat lë', \v 16 kuze' tutsa mixë'l bixa' pla men che'n bixa' kun pla men che'n Herodes par nzhab rë xa' re' kure' lo Jesús: \p ―Maestr, nane no, lë'tsa lë' kwa'n nidi'zhal, no dox nzhakal nilu'l xmod nak nez che'n Dios; mbaino or nigobe'l tu kwa'n, gat nibetal men. \v 17 Nal bine lo no, ¿xmod nak xigab che'nal? ¿Chi ñal kix no dimi kwa'n nzhax lo rey César, o gat ñalt gaxe? \p \v 18 Per lë' Jesús nane la xmod nak xigab che'n bixa', kuze' nzhab Jesús: \p ―¡Mbël gox, chigab walika men wen go! ¿Chon nzhakla go zenbe' go da? (wi' go xmod nak da) \v 19 Bilu' go tu pes kwa'n nzhax lo rey César. \p No milu' bixa' tu pes kwa'n lë denario, \v 20 orze' minabdi'zh Jesús lo bixa': \p ―¿Cho nikë lo pes re', no cho lë nikë loi? \p \v 21 Orze' nzhab bixa': \p ―César nikë loi. \p Orze' mikab Jesús: \p ―Ne goix, biza' go che'n César kwa'n nak che'n César, no biza' go che'n Dios kwa'n nak che'n Dios. \p \v 22 Or mbin bixa' kure', xe mia'n bixa' tuli, net bixa' kwan le' bixa', orze' mila' bixa' Jesús, ña bixa'. \s1 Midi'zh Jesús, lë' men ruban \r (Mr. 12:18-27; Lc. 20:27-40) \p \v 23 Mis zhë ze', ngwa pla men saduceo lo Jesús, rë xa' nidi'zh: “Gat walit ruban men ngut”, \v 24 orze' nzhab bixa': \p ―Maestr, lë' Muisés mila' di'zh lo no: “Chi lë' tu miyi' gat, no nangapt xa' më'd kun una' che'n xa', orze' lë' wech xa' naki'n ban kun lë' una' par gap xa' më'd por kwent che'n xa' ngut re'.” \v 25 Mbaino nguio tu xa' xid no, ngop gazh wech; xa' galo ngop tu una', per ngut xa' no nangapt xa' më'd; orze' wech mirop xa' miban kun lë' una', \v 26 per nu ska xa' re' ngut no nangapt ska xa' më'd kun lë' una'; no se'ska kun xa' mion, haxta kun za gazh xa', rë xa' ngut, ni tu xa' nangapt më'd; \v 27 no lult, nu una' ngut. \v 28 Or ruban bixa', ¿cho xa' ya'n kun lë' una'?, porke za gazh xa' miban kun lë' una'. \p \v 29 Orze' mikab Jesús: \p ―Men migoch yek go, kuze' nagakt zobyek go rë kwa'n nzobni' lo Yech che'n Dios; no ni yalnazhon che'n Dios nanet go kwan. \v 30 Or ruban men, yentra' cho ban kun una', no ni yentra' cho za' xcha'p ban kun miyi'; porke lë' bixa' gak nela rë ganj che'n Dios, Me nzho lo yibë'. \v 31 No por kwa'n ruban men ngut, ¿chi nagat go'l go kwan midi'zh mis Dios or midi'zh Me se': \v 32 “Na nak Dios che'n Abraham, no Dios che'n Isaac, no Dios che'n Jakob”? Porke Dios, gat lë't Dios che'n rë mengute, lë' Dios nak Dios che'n rë men naban. \p \v 33 Or mbin rë men nzhin ze' kure', xe mia'n bixa' por rë widi'zh kwa'n milu' Jesús. \s1 Kwa'n más naki'n le' men \r (Mr. 12:28-34) \p \v 34 Or mbin rë men fariseo, lë' Jesús mitsao' ro' rë men saduceo ze', orze' migan bixa' lo Jesús, \v 35 no xid rë xa' re', tu xa' nilu' ley mina'bdi'zh kure' lo Jesús par zenbe' xa' Me: \p \v 36 ―Maestr, ¿kwan más naki'n le' men xid rë kwa'n nzobni' lo ley? \p \v 37 Nkab Jesús: \p ―“Bichizhi' Señor Dios che'nal kun dub laxto'l, kun dub lal, mbaino kun rë xigab che'nal.” \v 38 Kure' kwa'n más naki'n le' men galo laka lo rëi; \v 39 No kwa'n rop kwa'n naki'n le' men nak kure': “Bichizhi' xtu men, nela lu ka.” \v 40 Rop gaka kure' más kwa'ro xid rë kwa'n nzobni' lo ley, mbaino xid rë kwa'n midi'zh rë profet, xa' midi'zh por Dios. \s1 ¿Cho Xuz Krist? \r (Mr. 12:35-37; Lc. 20:41-44) \p \v 41 Dub nzhin rë men fariseo ze', mina'bdi'zh Jesús lo bixa', \v 42 nzhab Me: \p ―¿Xmod nile' go xigab, plo nzë Krist? ¿Cho Xuz Krist? \p Nkab bixa': \p ―Dabi nzhak xuz Krist. \p \v 43 Per nzhab Me: \p ―¿Chon midi'zh Dabi, por Sprit che'n Dios, or nzhab xa': “Lë' Krist, Me nile' mandad da”, porke yub Dabi nzhab: \q1 \v 44 Lë' Dios nzhab lo Me nile' mandad da: \q1 “Guzob ta'n lad direch haxta or len, \q1 che'ptsa (bi'ch laka) gak rë xa' nidilal, xan ni'l”? \m \v 45 Chi yub Dabi nzhab: “Krist Me nile' mandad da”, orze', ¿xmod gak Dabi Xuz Krist? \p \v 46 No ni tu bixa' nangakt ngakab ni tu widi'zh lo Jesús, no dizde orze', yent ra' cho ngaye laxto' ngana'bdi'zh más kwa'n lo Jesús. \c 23 \s1 Jesús midi'zh kwa'n nak rë men fariseo, no rë xa' nilu' ley che'n Muisés \r (Mr. 12:38-40; Lc. 11:37-54; 20:45-47) \p \v 1 Orze' nzhab Jesús kure' lo rë xa' nzhin ze' no lo rë men che'n Me: \p \v 2 ―Rë xa' nilu' ley che'n Muisés, no rë men fariseo, nzhab bixa', lë'gaka bixa' nilu'i nela xmod ñalkai. \v 3 Nin lo go, bin go widi'zh che'n bixa', no bile' go kwa'n ne bixa', per nagakt go nela lë' bixa'; nidi'zh bixa' tu kwa'n, no xa' kwa'n nile' bixa'. \v 4 Kwa'n nilu' bixa' lo men nak nela tu kwa'n dox ne' ga', no jwers wei' mene nzhakla bixa'; mbaino lë' bixa' ni ya' bixa' gat nigo bixa' ta'i par wei' mene. \v 5 Se' nile' bixa' par ña'n bixa' wen lo más rë men; no ño laxto' bixa', kë tu yech lo xchuzh bixa' plo nzobni' widi'zh che'n Dios; no nzhak bixa' lar no'l xlox, nes par gab men, walika men che'n Dios bixa'. \v 6 No ño laxto' bixa', galo laka bixa' zob plo nizob rë xa' tsak plo nzhak tu lani no le'n rë yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios. \v 7 No nu nzhakla bixa' zen men ya' bixa' dub lo men, mbaino gab men lo bixa': “Maestr”. \p \v 8 Per nzhab Jesús lo rë men che'n Me: \p ―Xid go, gat ñalt ne men Maestr lo go, porke tutsa wech rë go por nak go men da; no tutsa maestr kinu go, Me nak Krist. \v 9 No ni nagab go: “Pa”, lo tu men gat lë't xuz go, porke tutsa Xuz go kinu go, Me nzho lo yibë'. \v 10 No naziyëlt go kulë men go: “Maestr”, porke tutsa Krist nak Maestr che'n go. \v 11 Men xa' nzhakla gak xa' más tsak xid go, xa' ze' gak xa' le' kwa'n gab go, \v 12 porke xa' nzhakla gak xa', xa' tsak; lë' Dios layët xa'; per xa' gat nzhaklat gak xa', xa' tsak, lë' Dios le' gak xa' tu men tsak. \p \v 13 Orze' nzhab Jesús lo rë men nilu' ley mbaino lo rë men fariseo: \p ―¡Nal ne goi, go xa' nilu' ley, no go, men fariseo, chigab walika men wen go! Net go, xa'l go ro' pwert plo nile' Dios mandad par yo más rë men; no ni mis go nanet yo, mbaino ni nala' go yo xtu men, xa' nzhakla yo. \p \v 14 ’¡Nal ne goi, go xa' nilu' ley, kun go men fariseo! ¡Tatu nazhe'b nak go! Nilat go lizh rë una' ngut xmiyi', no xche nile' go nina'b go lo Dios. Por nak go sa', más zakzi Dios go. \p \v 15 ’¡Nal ne goi, go xa' nilu' ley kun go men fariseo, chigab walika men wen go! Nikizë go xtu ro' nitsdo' mbaino rë plo nzhin men par le' go gan tse'd men widi'zh che'n Dios nela go ga', no or milox mitse'd go bixa', más nzhak bixa' xin Mizhab lo go, kuze' galo laka bixa' bi le'n gabil lo go. \p \v 16 ’¡Nal ne goi, go xa' nak nela tu men nikal lo ga'!, per nzhakla go lu' go nez lo xtu men. Nzhab go lo rë men, chi la' tu men di'zh, le' xa' tu kwa'n por yado', nzhab go, yent kwane ter nale't xa'i; per chi la' tu men di'zh le' xa' tu kwa'n por rë kwa'n gor che'n yado', orze'se naki'n le' xa'i, nzhab go. \v 17 ¡Taxa chi miao' yek go! ¿Chi gat ñanit lo go? ¿Kwan más tsak? ¿Chi rë kwa'n gor che'n yado'i, o yub yado' kwa'n nile' ña'n nazhon rë kuba'i? \v 18 No nu nzhab go, chi tu men mila' di'zh le' xa' tu kwa'n por biko' che'n yado', gat naki'nt le' xa'i; per chi mila' xa' di'zh le' xa' tu kwa'n, por gon kwa'n nixo'b lo biko', orze'se naki'n le' xa' kwa'n mila' xa' di'zh. \v 19 ¡Miao' yek go mbaino nikal lo go! ¿Kwan más tsak? ¿Chi gone, o biko' kwa'n nile' ña'n gon nazhone?, \v 20 porke xa' nila' di'zh, le' tu kwa'n por biko', gat lë't nab por biko' nidi'zh xa'i; nu por rë kwa'n nixo'b lo biko' nile' xa'i. \v 21 No rë xa' ze't yado' or nila' xa' di'zh le' xa' tu kwa'n, no gat lë't nab yado' kize't xa', nu Dios Me nak che'n yado' kize't xa'. \v 22 Mbaino rë xa' nize't yibë' or nila' xa' di'zh le' xa' tu kwa'n, gat nabt yibë' nize't xa'; nu plo nizob Dios, no haxta nu Dios, Me nizob ze' kize't xa'. \p \v 23 ’¡Nal ne goi, rë go xa' nilu' ley, kun rë go, men fariseo, chigab walika men wen go! Niza' go diezmo lo Dios che'n rë kwa'n nixë'n go: rë yix ment, no rë anís, mbaino rë kumin. Per gat nile't go rë kwa'n tsak re': le' go kwa'n ñal kun kad men, no lats laxto' go men, mbaino ban go nab tsa par Dios. Galo laka re' kure' ñal le' go kwa'n nzobni' lo ley per naya'lt laxto' go le' go rë más rë kwa'n menes tsak. \v 24 ¡Ter nak go nela men nikal lo ga', per nzhakla go, go lu' nez che'n Dios lo más rë men! Nak go nela tu men nigo' tu nguru'zh le'n tu vas nits, per nanet xa' tu ma más kwa'ro niyëb xa'. \p \v 25 ’¡Nal ne goi, rë go xa' nilu' ley kun rë go xa' fariseo, chigab walika men wen go! Nizët go tich vas no tich plat, no lë' yek go ngwazhëi di rë xigab liwa'n go, no naxekt go ka'n go lo kwa'n nzhakla kwerp che'n go. \v 26 ¡Men fariseo, nikal lo go! Galo laka bizët go le'n vas no le'n plat, nes par ya'n nambe tiche. \p \v 27 ’¡Nal ne goi, rë go xa' nilu' ley, kun rë go men fariseo, chigab walika men wen go! Nak go nela rë ba': chul nilu'i al tich, per al le'ne, ngwazhë di hues che'n yinto', kun más rë kwa'n gat nambe. \v 28 Sa' nak go: al tich nilu' go nela men dox nile' kwa'n nzhakla Dios, no lo rë más men; per al le'n laxto' go, zhëi di kwa'n nikide go men, no rë kwa'n nayi'lazh go lo Dios. \p \v 29 ’¡Nal ne goi, xa' nilu' ley, kun go, men fariseo, chigab walika men wen go! Chul nizuxkwa' go rë ba' che'n rë profet xa' midi'zh por Dios nzhala, mbaino rë ba' che'n rë men xa' mile' rë kwa'n nzhakla Dios, par nitsila men bixa'. \v 30 No nidi'zh go: “Chi ngak nzo la be rë zhë or miban rë xa' kwa'n midi'zh por Dios chi tiemp, ngala't be ngut men rë profet ze'.” \v 31 Por nidi'zh go sa', kuba' nilu' tutsa nak go kun rë xa' mbit rë profet ze'. \v 32 Kuze', ¡bilo'x go kwa'n mizublo rë xuz go, xa' mbit rë men che'n Dios ze'! \p \v 33 ’¡Rë go nak nela mbë'l ga'! ¡Nzë go ben che'n mbë'l nayi'! Biwi' go xmod le' go gan, par nalox go le'n gabil. \v 34 Kuze', lë' da xël rë profet da lo go, xa' nidi'zh por Dios, kun rë xa' dox nzhak, mbaino rë xa' kwa'n nilu' xti'zha lo go; per lë' go gut bixa', kë' go bixa' lo krus; no más bixa' chël goi tich le'n rë yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios; no nzho bixa' ru'kë go tich tu yezh, xtu yezh, \v 35 nes par yek go xo'b Dios rë ren che'n rë men, xa' ngut por mile' bixa' rë kwa'n nzhakla Dios, dizde Abel haxta Zacarías, xga'n Berequías, xa' ngut lo luwe che'n yado' plo nzob biko', por mandad che'n rë xuz go. \v 36 Walika kwa'n nin lo go, Dios na'b kwent ren che'n rë xa' re' lo rë men nal re'. \s1 Miwin laxto' Jesús por men yezh Jerusalén \r (Lc. 13:34-35) \p \v 37 ’¡Yezh Jerusalén, yezh Jerusalén, rë men che'nal nzhut rë profet, xa' nidi'zh por Dios, no nigo' ke bixa' rë men nixë'l Dios lo bixa'! ¡Nayax wëlt, ngoklan tutsa ngazhina bixa', nela or niye'zh nguid rë xmë'd ma le'n xi'l ma, per naya' mile' bixa' lon! \v 38 Nal ne bixa'i, lë' yado' che'nal ya'n nzë'b. \v 39 Ya nanetra' bixa' da haxta or zhin zhë gab bixa': “¡Wen nzha xa' le' mandad lo be, xa' mixë'l Dios!” \c 24 \s1 Midi'zh Jesús, lë' yado' Jerusalén bil \r (Mr. 13:1-2; Lc. 21:5-6) \p \v 1 Or nzharo' Jesús le'n yado', nguzubi pla rë men che'n Me lo Me, nzhab bixa', tatu chul yado' re', kun más rë yo' che'ne, \v 2 per nzhab Jesús: \p ―¿Chi niwi' go por chule? Walika kwa'n nin, lë' zhë zhin, ni tu rë ke kwa'n nakxao'we re', naya'nte tich weche; rëi bil. \s1 Rë señ kwa'n gak or jwaltra' lox yizhyuo \r (Mr. 13:3-23; Lc. 21:7-24; 17:22-24) \p \v 3 Or nzha bixa' yek lom kwa'n lë Olivos, dub nzob Jesús ze', lë'chi nguzubi nab rë men che'n Me lo Me, par nzhab bixa' lo Me: \p ―Bine go lo no, ¿pok gak rë kwa'n midi'zh go ba'?, no, ¿kwan pa' yo yizhyuo or nzhazhin la yë'd go xtu wëlt yizhyuo?, mbaino, ¿kwan pa' gak yizhyuo or nzhazhin la loxe? \p \v 4 Orze' nzhab Jesús: \p ―Neu nakide men go, \v 5 lë' nayax men yo xa' di'zh: “Na nak Krist”, no nayax men kide bixa'. \v 6 Rë plo gon go kidil men, per yent kwan zheb go, lë' rë kure' naki'n gak per jwalt ra' lox yizhyuo. \v 7 Lë' tu gubier dil kun xtu gubier, no tu yezh kun xtu yezh dil, mbaino rë plo yo yalwin no win xo. \v 8 Per laore lo yalne re', kwa'n yo yizhyuo re', nela yalne kwa'n nine tu una' gal xin ga'. \p \v 9 ’Lë' men zen go no wei' bixa' go lo rë gustis; lë' bixa' gut go, mbaino rë men yi' ne go por nak go men da. \v 10 Le'n rë zhë ze', nayax men da nayilat ra' bixa' da, mis lë' bixa' chi más bixa' par gut rë xa' nak zhi'n bixa', mbaino yi' bixa' ne bixa' wech bixa'. \v 11 No nu yo nayax men, xa' chigab walika tu profet xa' nidi'zh por Dios, mbaino kide bixa' nayax men. \v 12 No por dox yar rë xa' la' ley che'n Dios tu lad, por nayi'lazh bixa', kuze' nayax men la' nazinet ra' laxto' bixa' men. \v 13 Per xa' zo naye lo kwa'n ñila xa' Da dub nzhak rë kure', xa' re' gap yalnaban dubta' kun Dios, \v 14 no dub yizhyuo, yadi'zh men xmod yo men plo nile' Dios mandad, nes par gon rë lo ben mene, orze' lox yizhyuo. \s1 Or gak kure', ñal kë' men karre \p \v 15 No nu nzhab Jesús: \p —Se' mizobni' profet Daniel. Tu ngubizh lë' men yala' tu gon dox gat nambet le'n yado' che'n Dios plo más nazhon. Xa' go'l kure' naki'n zobyek xa'i. \v 16 Orze' rë men xa' nzho lazh men Judea, naki'n kë' bixa' karre, bi bixa' dan, \v 17 no rë xa' nikë yek yo' le'n rë ngubizh ze', naza't la bixa' par ko' bixa' rë che'n bixa' le'n yo'; \v 18 no rë xa' nzo dan, naza't yubre bixa' lizh bixa' yaka' bixa' xab bixa'; \v 19 mbaino rë una' nakxin no rë una' naka' më'do' rë zhë ze', zhe'b nalats nzha bixa'. \v 20 Bina'b go lo Dios par nagak kure' rë mbëo' nayag, no ni zhë kwa'n nayi' kë men zhi'n, \v 21 porke dox nazhe'b kwa'n ne men rë zhë ze', rë kwa'n lalta' nagat ne men dizde nguiuxkwa' yizhyuo, no ni nayora' ne mene. \v 22 Chi lë' Dios nakwë'zt ra' rë kure', rë zhë ze', orze' yot men le' gan loi; per lë' Dios le' kwë'ze, por rë xa' ngule Dios, nak men che'n Me. \p \v 23 ’No chi cho ne lo go, le'n rë ngubizh ze': “Biwi' go; lë' Krist nzo re'”, o “Lë' Krist ba'”, nayilat goi. \v 24 Lë' nayax men yo, kide bixa' men, gab bixa' lë' bixa' Krist, no nu gab bixa', nidi'zh bixa' por Dios; haxta le' bixa' nayax rë kwa'n chigab nazhon par kide bixa' men, no haxta nu rë men xa' ngule Dios gak men che'n Me, nzho rriez kide bixa'. \v 25 Biwi' go, nes par or gak rë kure', non la goi (nane la goi). \v 26 Kuze', chi cho ne lo go: “Biwi'u, lë' Krist nzo le'n yuo bizh”, nayilat goi; o chi ne bixa' lo go: “Biwi' go, lë' Me nzo le'n yo' re'”, nayilat ska goi, \v 27 porke nela or nine men nzha' tu do'zi', niziniy tu lad no xtu lad lo yibë', se'ta' ne rë men or yala. \v 28 Nela or nine men tu plo nidal ngulbech, ze' sigur ka nax tu ma ngut. \s1 Or yë'd Krist xtu wëlt yizhyuo \r (Mr. 13:24-37; Lc. 21:25-33; 17:26-30, 34-36) \p \v 29 ’Or lox rë yalzi kwa'n yo yizhyuo, orze' tuli ka kao lo ngubizh, no nazinit ra' mbëo', mbaino rë mbël lo yibë' gab; no haxta xiz rë kwa'n nzho lo yibë'. \v 30 Orze' luxo'b señ che'n Xga'n Dios Me nu nak tu men yizhyuo, rë ben men yizhyuo go'n di zheb or ne bixa' yala le'n xkao par len mandad lo rëi, kun biani ro che'n yalnazhon da. \v 31 No or yen kwezh tu trompet nayë, xëla rë ganj Da par kan rë men ngulen dap lad lo yizhyuo, dizde tu ro' haxta xtu ro'. \p \v 32 ’Or niwi' go lo ya nzhao' nzë bixiche, nane la go, lë' mbëo' nëi' nzhazhin. \v 33 No se'ga', or ne go kiyak rë kwa'n yizhyuo; lë' go nane la, lë'da nzhazhin la yal; nzo la ro' yo'. \v 34 Walika kwa'n nin lo go, rë kure' gak antis dike gat rë men xa' nzho orze'. \v 35 Yibë' no yizhyuo lë'i lox; per widi'zh da, par dubta' yoi. \v 36 Per rë ngubizh or gak rë kwa'n yizhyuo, yent cho nanei; ni rë ganj yibë', no ni Na; tugaka Xuza nane poke. \p \v 37 ’No nela rë zhë or miban Noé, se'ta' gak zhë or yala. \v 38 Le'n rë zhë ze', or naga la yiu nazhe'b, ndao men, ngu' men, ngok jwandang che'n men, no miza' men xcha'p men ngok jwandang che'n haxta zhë or nguio Noé le'n yo'ya, \v 39 no ni xigab nangale' bixa', lë'chi ngula yiu nazhe'b, milo'xe rë nak bixa'; se'ska rë men nal re', ni xigab nale' bixa', lë'chi ne bixa' ruxo'ba. \v 40 Le'n rë zhë ze', chop miyi' nzo dan; tu miyi' wë̱i̱ñ, lë' xtu miyi' ya'n; \v 41 o chop una' kiyo; tu una' wë̱i̱ñ, lë' xtu una' ya'n. \p \v 42 ’Kuze' bikina go go, porke nanet go, zhë or yala. \v 43 Per nane ka go, chi tu xa' nak lizh tu yo', nzhon xa' cho or yo wa'n lizh xa' yë'l, lë' xa' kina par yent cho liwa'n lizh xa'. \v 44 Kuze' bikina go go, porke lë'da yal zhë nale't go xigab. \s1 Mos wen no mos nakap \r (Lc. 12:41-48) \p \v 45 ’Lë' go nane ka, tu mos nzhon di'zh no natsin; or nizo xa' nile' mandad mos re' par kina lizh xa', no za' mos re' kwa'n gao más tsa' mos xa', \v 46 wen nzha mos re', or yëk xa' nile' mandad xa', lë' xa' ne, kile' ka mos re' kwa'n ñal le' xa'. \v 47 Walika nin lo go, lë' xa' la' rë nak kwa'n kinu xa' lizh xa' ya' mos. \v 48 Per chi lë' mos re' gak tu mos nakap, gab mos: “Lë' xa' nile' mandad da nayë'd gat”, \v 49 orze' zublo mos za' lao' más rë tsa' mos xa', mbaino zo xa' xid rë nguy par gao xa' no go xa' kun rë nguy, \v 50 no xa' nile' mandad ze' yë'd or nale't mos re' xigab, \v 51 orze' dox zakzi xa' mos re', no xë'l xa' mos plo nzho rë men nikide men; ze' go'n mos di yalne, haxta kwezh lëi mos. \c 25 \s1 Kwent che'n chi' una' ye'n \p \v 1 ’No nu plo nile' Dios mandad nak nela kwent che'n chi' una' ye'n, xa' kinu kwa'n nizini kun aseit, par nzha bixa' jwandang. Dub kimbëz bixa' zhin miyi' xa' nak che'n jwandang ze', \v 2 gai' una' ye'n re', xa' naro'b laxto', mbaino zigai' una' ye'n, xa' natsin. \v 3 Rë una' ye'n, xa' naro'b laxto' re', nzhanu ka bixa' kwa'n nizini, per nangwei't bixa' xche'p aseit part par yo le'n kwa'n nizini kwa'n nzen bixa'. \v 4 Per rë una' natsin re', nzhanu bixa' kwa'n nizini no part ka nzhanu bixa' xche'p aseit. \v 5 No por dox milë' xa' nak che'n jwandang re', orze' rë una' ye'n ze' nzë mika'l lo, no nguzen mika'l bixa'. \v 6 Paste garol yë'l, mien nibizhyë tu men: “¡Biwi' go, lë' xa' nak che'n jwandang mizhin la! ¡Guro' rë go par kwin go kun lë' xa'!” \v 7 Orze' rë una' ye'n ngwaxche, mitsinki bixa' kwa'n nizini re', \v 8 orze' nzhab rë una' ye'n, xa' naro'b laxto' ze', lo rë una' natsin re': “Tatu wen gak go, ne' go che'p aseit che'n go ka' no, porke kwa'n kizini no re', nzadlox aseit le'ne.” \v 9 Orze' nzhab rë una' natsin ze': “Nane't noi, nzha ska nagale par no. Neka wazi' goi par go.” \v 10 No dub nzhazi' rë una' ze' aseit par lë' bixa', lë'chi mizhin miyi' gak jwandang che'n ze', no za gai' una' natsin nguio le'n yo' kun lë' miyi', orze' miao' ro' yo'. \v 11 No guzhëla ze', mizhin rë una' ye'n, rë xa' naro'b laxto' ze', ro' yo'; orze' nzhab bixa': “¡Señor, señor! ¡Bixa'l go ro' yo' yo no!” \v 12 Orze' nzhab miyi' nak che'n jwandang ze': “Walika kwa'n nin, nalibe'ta' go.” \p \v 13 Kuze' nzhab Jesús: \p ―Gok go natsin, porke nanet go cho zhë no ni or yala. \s1 Kwent che'n dimi \p \v 14 ’No nu ska, plo nile' Dios mandad nak nela xmod mile' tu miyi'; jwaltra' di ro' xa' lazh xa' tu tiemp, ngurezh xa' rë mos che'n xa' par mila' xa' rë dimi che'n xa', kë rë xa' re' zhi'n kun lë'i. \p \v 15 ’Lo tu xa' mila' xa' gai' mile, no lo xtu xa' mila' xa' chop mile, mbaino lo xtu xa' mila' xa' tu mile; lo tu ga' rë mos mila' xa' dimi kwa'n zu'tsa bixa', orze' nzha xa' nak che'ne. \v 16 No mos kwa'n mia'nnu gai' mile, tuli ka unkë xa' zhi'n kun lë'i, no mile' xa' gan xtu gai' mile. \v 17 No sa' ska mos xa' mia'nnu chop mile, mile' xa' gan xchop mile. \v 18 Per mos xa' mia'nnu tu miltsai, nde'n xa' tu ye'r le'n yuo par nguluka'ch xa' dimi che'n xa' nile' mandad lo xa'. \p \v 19 ’No dox la xche nzhai, lë'chi ñë'd xa' nile' mandad lo rë mos, orze' ngurezh xa' rë mos che'n xa' par mina'b xa' kwent lo tu ga' bixa'. \v 20 Galo laka, nded xa' mia'nnu gai' mile, miza' xa' zigai' mile kwa'n mile' xa' gan, no nzhab xa': “Lë'o, go mila' gai' mile lon, per biwi' go, lë' xtimi go mile' gan xtu gai' mile dimás.” \v 21 Orze' nzhab xa' nile' mandad lo xa': “Lë'ska lë' kwa'n mile'l, mos wenal mbaino nzhonal di'zh. Kun che'ptsai, wen mile'l; lë'da ne kwa'n más kwa'ro ka'l. Guded lizha, no bizak laxto' kuda.” \v 22 Orze' nded xtu mos xa' mia'nnu chop mile, nzhab xa': “Lë'o, go mila' chop mile lon, mbaino lë' xchop mil xine re' kwa'n mile'i gan.” \v 23 Orze' nzhab xa' nile' mandad lo xa': “Lë'ska lë' kwa'n mile'l, mos wenal mbaino nzhonal di'zh. Kun che'ptsai, wen mile'l; lë'da ne kwa'n más kwa'ro ka'l. Guded lizha, no bizak laxto' kuda.” \v 24 Per or nded mos kwa'n mia'nnu tu mile, nzhab mos lo xa' nile' mandad re': “Lë'o, na nzhakbe' go, go nak tu men nina'b kwent dimás, no nilits go yalgo'n plo gat nzha'nt go, mbaino niguchao' go kwa'n gat lë' che'n go. \v 25 Kuze', mizheb da lo go, ngulu'cha̱u̱a̱ dimi che'n go le'n yuo, per nal lë'i re'.” \v 26 Orze' nzhab xa' nile' mandad lo mos re': “¡Tatu nakapal mbaino jlojal! Chi lë'l nane, nak da tu men nina'b kwent dimás, no nilitsa plo gat nzha'nta, mbaino nigucha̱o̱ kwa'n gat lë' cheda, \v 27 orze', ¿chon ska nangagol dimi da bank par ngale'i gan xine?” \v 28 Orze' nzhab xa' nile' mandad ze' lo más xa' nzhin ze': “Gulat go dub tu mil dimi ba' lo xa', no biza' goi ka' mos xa' kinu chi' mile ba', \v 29 porke xa' mile' lë'tsa lë' kun kwa'n mizan nka' xa', xa' ze' zan más nayaxe ka'; per xa' mile' gat lë' kun kwa'n mizan nka' xa', ter che'ptsa kwa'n kinu xa', lë'i kubchin lo xa'. \v 30 Orze' wala' go mos xa' nazu't re' al tich lo nakao, plo nzho yalnawin no yalne, haxta kwezh lëi mos.” \s1 Or gab Jesús xmod gak kun tu ga' men \p \v 31 ’Or yi'd Xga'n Dios, Me nu nak tu men yizhyuo, kun rë yalnazhon no kun rë ganj che'n Xuz Me, par zob Me plo nazhon, \v 32 mbaino rë men yizhyuo kwin lo Me par lë' Me men che'n Me xid más rë men, nela nigo' men mbëkxi'l xid rë chib; \v 33 lë' lad direch che'n Me zhin Me rë men che'n Me xa' nak nela mbëkxi'l ga', no lë' lad skierd che'n Me zhin Me rë men xa' nak nela chib ga'. \v 34 Orze' gab rey lo rë xa' nzhin lad direch che'n Me: “Dë' go, porke go nak xa' niwi' Xuza wen lo, par gal go rë kwa'n kinu Me par go dizde or naga yuxkwa' yizhyuo, \v 35 porke or mila'n da, mine' go kwa'n nda̱u̱; no or mizei' laxto'n, mine' go kwa'n ngu'n; mbaino or ngok da nela tu men nzë zit, mine' go tu plo mia'n da; \v 36 no or niyen xaba, mine' go kwa'n ngoka; no or ngokne da, mbi'dtswi' go ma da; mbaino or nguio'n lizhyi'b, mbi'dtswi' go lon.” \v 37 Orze' gab rë xa' mile' kwa'n nzhakla Dios: “Lë'o, ¿pok une no mila'n go, no mine' no kwa'n ndao go?, o, ¿pok une no, mizei' laxto' go, no mine' no kwa'n ngu' go?, \v 38 mbaino, ¿pok une no nkizë go nela tu men zit ga' no mine' no tu plo mia'n go?, o, ¿pok mia'n go niyent xab go no mine' no kwa'n ngok go?, \v 39 o, ¿pok une no ngokne go, o nguio go lizhyi'b, mbaino mbi'dtswi' no ma go?” \v 40 Orze' lë' rey gab: “Walika kwa'n nin, rë kwa'n mile' go por tu rë wecha, xa' chigab natsakt be's, kun na mile' goi.” \p \v 41 ’Orze' gab rey lo rë xa' nzhin lad skierd che'n Xa': “Chi go lon, go xa' nzhi'b de; bizë go plo ñol bël kwa'n nayot yal, kwa'n ngokxao' par Mizhab no par rë ganj che'n xa', \v 42 porke or mila'n da, nangane't go kwa'n nga̱u̱; no or mizei' laxto'n, nangane't go kwa'n ngo'n; \v 43 no nkizë'n nela tu men zit ga', no nangane't go tu plo ngayana; ngok jwalt xaba, no nangane't go lar ngaka; mbaino ngokne da no nguio'n lizhyi'b, nangayi'dtsi't go ma da.” \v 44 Orze' gab rë men ze': “Lë'o, ¿pok une no go mila'n go, o nizëi' laxto' go, o nkizë go nela tu men zit ga', u or ngok jwalt xab go, o ngokne go o nguio go lizhyi'b, mbaino ngaknut no go?” \v 45 Orze' lë' rey gab lo bixa': “Walika kwa'n nin, por nangaknu go ni tu rë men nzhin re', xa' nile' kwa'n nzhapa, ter chigab natsakt xa' be's, no por mile' go sa' kun lë' bixa', kuna mile' goi.” \v 46 Rë men re' bi plo zakzi bixa' par dubta', mbaino rë xa' mile' kwa'n nzhakla Dios, lë' bixa' ban par dubta' kun Dios. \c 26 \s1 Mia'n bixa' di'zh xmod zen bixa' Jesús \r (Mr. 14:1-2; Lc. 22:1-2; Jn. 11:45-53) \p \v 1 Or milox midi'zh Jesús kure', nzhab Me lo rë men che'n Me: \p \v 2 ―Lë' go nane ka, nzhak jwalt chop ngubizh par gal lani Pask, mbaino lë' men chi da, na Xga'n Dios, no nak da tu men yizhyuo, par kë' men da lo krus. \p \v 3 Le'n rë ngubizh ze', lo luwe che'n Caifás, xa' nak yub ngulëi' ro, ze' migan rë ngulëi', rë xa' nile' mandad xid más rë ngulëi', no kun rë xa' kwa'n nilu' ley, mbaino kun rë xa' nzo lo rë men Israel, \v 4 par mia'n bixa' di'zh xmod zen bixa' Jesús xla'n par gut bixa' Me, no nu nzhab bixa': \p \v 5 ―Nale't bei dub kiyak lani, par nachëldil be men. \s1 Tu una' michob aseit nax yek Jesús \r (Mr. 14:3-9; Jn. 12:1-8) \p \v 6 No or nzo Jesús yezh Betania, ngwatao Me lizh Simón xa' nguzak tu yalyizh kwa'n lë lepra. \v 7 Or nzob Jesús lo mes, mizhin tu una' kun tu bidr ónice kwa'n dox tsak; le'ne nzho aseit kwa'n lë nardo kwa'n viv, no dox tsake, no michob una' rëtsai yek Jesús. \v 8 Or une rë men che'n Jesús kure', niyi' bixa', no nzhab bixa': \p —¿Chon mitsinu una' aseit ba'? \v 9 Ngak ngado aseit nax ba' nayax dimi, orze' ngaga'z dimi ze', ngaka' rë men yent kwan nzhap. \p \v 10 Per or mbin Jesús kure', nzhab Me: \p ―¿Chon niyi' go lo una' re'? Dox tu kwa'n nazhon mile' una' por da; \v 11 rë men yent kwan nzhap, zilita' yo bixa' xid go, per na gat lë't zilita' zon kun go. \v 12 Kwa'n mile' una' re', or michob una' aseit nax yeka, mile' xa'i par mizuxkwa' xa' kwerp da or ga'ch da. \v 13 Walika kwa'n nin; rë plo di'zh men widi'zh nazhon che'n Dios por da, nu ska kwa'n nazhon kwa'n mile' una' re' yët, nes par rë men gon kwa'n mile' una' re'. \s1 Ngox ka' Judas Iscariote par michi xa' Jesús \r (Mr. 14:10-11; Lc. 22:3-6) \p \v 14 Orze', lë' Judas Iscariote, xa' nzho xid za tu dusen men che'n Jesús, ngwa xa' lo rë ngulëi' ro, par chi xa' Jesús lo rë xa' re', \v 15 no nzhab Judas: \p ―¿Plak kix go kan nes chi'n Jesús lo go? \p Undix rë xa' re' nka' Judas, gal bichi' pes kwa'n plat, \v 16 no dizde orze', mikwa'n Judas xmod, chi xa' Jesús lo rë men ze'. \s1 Lult yë'l kwa'n ndao xche' Jesús kun za tu dusen men che'n Me \r (Mr. 14:12-25; Lc. 22:7-23; Jn. 13:21-30; I Co. 11:23-26) \p \v 17 No zhë galo laka che'n lani Pask, or nzhao men Israel pan yent levadur, orze' nguzubi rë men che'n Jesús, par nzhab bixa' lo Me, plo chao' bixa' kwa'n gao bixa' yë'l lani Pask. \v 18 Orze' nzhab Jesús: \p ―Wa go le'n yezh; ze' yazhë'l go tu miyi', no guzh go lo xa': “Lë' Maestr ne: Lë' or da nzhazhin la, no lizhal len lani Pask kun rë men da.” \p \v 19 No mile' rë men che'n Me dike xmod nzhab Me; ze' michao' bixa' kwa'n gao bixa' yë'l ze', par le' bixa' lani Pask. \v 20 Or ngula yë'l, nzob Jesús lo mes kun za tu dusen men che'n Me, \v 21 no dub kiyao bixa', nzhab Me: \p ―Walika kwa'n nin, yub tu rë go re', gak xa' chi da lo rë xa' gut da. \p \v 22 Orze' dox miwin laxto' bixa', nguzublo mina'bdi'zh tu ga' bixa' lo Jesús, nzhab bixa': \p ―Lë' go, ¿chi nai? \p \v 23 Per nkab Jesús: \p ―Mis tu rë xa' kwa'n nikë pan che'n le'n kwa'n nzha̱u̱ne. \v 24 Lë' Xga'n Dios Me nu nak tu men yizhyuo, lë' Me gat nela xmod nzobni' ka lo Yech che'n Dios, per, ¡zhe'b nalats nzha men chi Me! Más wen nangalt xa' ze' yizhyuo re'. \p \v 25 Orze' nzhab Judas, xa' kwa'n le' kure': \p ―Maestr, ¿chi nai? \p Nkab Jesús: \p ―Mis lu nei. \p \v 26 No dub kiyao bixa', nguzen Jesús pan, miza' Me xkix lo Dios, orze' michix Mei, no miza' Mei, ka' rë men che'n Me, mbaino nzhab Me: \p ―Kure' nak kwerp da; guzen goi, gao go. \p \v 27 Orze' nguzen Me tu vas nits gub; se'ska miza' Me xkix lo Dios, no miza' Mei, ka' rë men che'n Me, nzhab Me: \p ―Gu' rë go kure'; \v 28 kure' nak ren da kwa'n xon; por lë'i ya'n Dios di'zh lo rë men da par che' Dios rë kwa'n nzë'b xki nayax men lo Me. \v 29 Lë' da ni lo go, nago'tra' nits gub xtu wëlt nela xmod kiyo'ne nalre'; or go'ne xtu wëlt kun go plo nile' Dios mandad, xa'la mod gake. \s1 Midi'zh Jesús, lë' Per gab, gat nili'be't xa' Jesús \r (Mr. 14:26-31; Lc. 22:31-34; Jn. 13:36-38) \p \v 30 Or milox mikë' bixa' tu kant che'n Salmo lo Dios, orze' nzha bixa' yek lom plo lë Olivo, \v 31 orze' nzhab Jesús lo rë men che'n Me: \p ―Nal yë'l re', lë'u la' nzë'b da, porke se' nzobni' lo Yech che'n Dios: “Lë'da gut miyi' kwa'n nikina mbëkxi'l, no lë' rë mbëkxi'l re'chbe.” \v 32 Per or ruban da, lazh men Galilea kwëza yi'd go. \p \v 33 Orze' nzhab Per: \p ―Ter rë xa' re', la' nzë'b go, per nase, nalata go. \p \v 34 Orze' nzhab Jesús: \p ―Walika kwa'n nin lol, mis nal yë'l re', wëlt yon or lox gabal gat nili'be'tal da, orze' kë' tu nguid gai kant. \p \v 35 Per garga'l nzhab Per: \p ―¡Ter tutsa gat da kun go, per nalata go! \p No se'ska nzhab rë bixa'. \s1 Jesús mina'b lo Dios le'n huert plo lë Getsemaní \r (Mr. 14:32-42; Lc. 22:39-46) \p \v 36 Lult ngwa bixa' tu plo lë Getsemaní, ze' nzhab Jesús lo rë men che'n Me: \p ―Re'ga guzob go; lë' da nzhana'b lo Dios. \p \v 37 No or nzhanu Me nab tsa Per, kun Jakob, mbaino Juan, orze' tuli nguzublo niyentra' jwers Me por tanta nizheb Me, no netra' Me kwan le' Me, \v 38 orze' nzhab Me lo yon xa' re': \p ―Nazhe'b dox nizi da, nela tu men naxiat ga'; biya'n go re', naga't go; bikina go da. \p \v 39 Orze' nguzë Jesús xche'p dilant; ze' ngo't kuslo Me lo yuo, no mina'b Me lo Dios, nzhab Me: \p ―Xuza, par Lu rëi gak le'l. ¿Chi zak kubchil da lo rë kwa'n nzadkë ticha re'? Per gat lë't kwa'n nin kuze' gak, nab tsa kwa'n nzhaklale. \p \v 40 Orze' nguiubre Jesús plo nzhin yon men che'n Me re'; per une Me, lë' yon xa' naxnaa la. Orze' nzhab Me lo Per: \p ―¿Chi nguzen la mika'l go? ¿Chi naxekt go ni tu rrat win tsa, ga'na go par kina go da? \v 41 Bikina go go no guna'b go lo Dios, par nayachin go lo che'n Mizhab. Le'n laxto' go nzhakla ka go che'n Dios, per kwerp che'n go gat nzhaklate. \p \v 42 Orze' ngwana'b Jesús xtu wëlt lo Xuz Me Dios, nzhab Me: \p ―Xuza, chi nagak ded rë kwa'n nazhe'b zaka re', gak kwa'n nzhaklal. \p \v 43 Or nguiubre Jesús, xtu wëlt naxnaa la rë men che'n Me, porke dox nzë mika'l lo bixa'. \v 44 Orze' mila' Jesús naxnaa bixa', wëlt mion ngwana'b Me lo Xuz Me Dios, se'ga' nzhab Me. \v 45 Lult miëk Me plo nzhin yon men che'n Me, nzhab Me: \p ―¿Taxa, se' gaka naxnaa go no kile' go diskans? Biwi' go, lë' or ngol la, lë' Xga'n Dios, Me nu nak tu men yizhyuo, lë' men chi Da lo rë men nzë'b xki lo Dios. \v 46 Waxche go, cha' go, ro' be re'; biwi' go, lë' xa' chi da nzë la ba'. \s1 Ngwaga' Jesús \r (Mr. 14:43-50; Lc. 22:47-53; Jn. 18:2-11) \p \v 47 Se'gaka kidi'zh Jesús kure', lë'chi mizhin Judas, yub tu xa' nzho xid za tu dusen men che'n Jesús, kun tu bëd men; cho bixa' nzen spad no más bixa' nzen yarrot. Rë xa' re' nzë por mandad che'n rë ngulëi' ro no por rë xa' nzo lo rë men Israel. \v 48 No xa' chi Jesús, nzhab xa', le' xa'i kun tu señ: “Xa' chiro'n ta' kwats, xa' ze'i, guzen go xa'.” \p \v 49 Or nguzubi xa' lo Jesús, nzhab xa': \p ―¡Mal maestr! \p Orze' michiro' xa' ta' kwats Me, \v 50 no nzhab Jesús lo Judas: \p ―Wech, kwa'n nzël, tuli bile'i. \p Orze' nguzubi men, no nguzen bixa' Jesús, \v 51 lë'chi tu rë xa' nzo kun lë' Me, ngulo' spad che'n, micho' xa' nzha tu rë mos che'n ngulëi' ro, \v 52 orze' nzhab Jesús lo xa' re': \p ―Gulu'chao' spad che'nal, ¡bila'o unelai!, porke rë xa' nidil kun spad, kun lë'skai gat xa'. \v 53 ¿Chi nanetal, lë'da gak na'b lo Xuza, no tuli xë'l Me más di tu dusen mil ganj, par dil kun rë men re'? \v 54 Per, ¿xmod ka gak widi'zh kwa'n nzobni' lo Yech che'n Dios, se'ka naki'n gak? \p \v 55 Orze' nzhab Jesús lo men nayax ze': \p ―¿Chon nzë go kun spad mbaino kun yarrot? ¿Chigab tu men wa'n zen go? Zilita' nguzon lo luwe che'n yado', milun widi'zh che'n Dios lo go, no nangazent go da. \v 56 Per rë kure' nzhak par gak rë kwa'n mizobni' rë profet, rë xa' midi'zh por Dios. \p Orze', rë men che'n Jesús mikë' karre, mila' nzë'b bixa' Me. \s1 Mizhin Jesús lo rë gustis men Israel, rë xa' más tsak \r (Mr. 14:53-65; Lc. 22:54-55, 63-71; Jn. 18:12-14, 19-24) \p \v 57 Orze' mbi'y bixa' Jesús lo Caifás, ngulëi' ro; plo nzhin rë xa' nilu' ley, kun rë xa' nzo lo rë men Israel. \v 58 No lë' Per zit-zit nzhakë tich Jesús, haxta mizhin xa' lo luwe che'n ngulëi' ro. Orze' nguzob Per xid rë xa' nikina yado', par kila'ch Per, nabei kwan pa' li'nu bixa' Jesús. \p \v 59 Rë ngulëi' ro, no rë xa' nzo lo rë men Israel, mbaino rë gustis xa' más tsak, kikwa'n bixa' tu men, kë' kixu' Jesús, tu kwa'n ñal gat Me, par gut bixa' Me. \v 60 Per yent kwan ngane bixa' nak Jesús, ter nayax men kikë' kixu' Me. Per lult mizhin xchop xa' kwa'n nzhab: \p \v 61 ―Mbin no midi'zh xa' ba', nzhab xa': “Na chil yado' che'n Dios, mbaino chontsa ngubizh, kuxkwane xtu wëlt.” \p \v 62 Orze' nguzuli ngulëi' ro, par nzhab xa' lo Jesús: \p ―¿Chon gat nikabal? Biwi', kwan kine rë xa' re' nakal. \p \v 63 Per yent kwa'n ngakab Jesús. Orze' minabdi'zh ngulëi' ro xtu wëlt, nzhab xa': \p ―Por Dios, Me naban par dubta', bine lo no, chi lu ka nak Krist, Xga'n Dios. \p \v 64 Orze' nzhab Jesús: \p ―Yub go ne dai. Per nin lo rë go, lë' go ne, Xga'n Dios, Me nu nak tu men yizhyuo; lë' Me zob lad direch che'n Dios, Me nile' mandad lo rëi; mbaino ne go, lë' da yal le'n tu xkao lo yibë'. \p \v 65 Orze' michëz ngulëi' ro xab, nela tu señ, lë' Jesús midi'zh tu kwa'n nakap par lo Dios. Orze'se nzhab xa': \p ―Rë go mbin, lë' xa' midi'zh tu kwa'n nakap lo Dios. ¿Kwan ra' gakla be, ne men, xtu kwa'n nak xa' re'? Rë go mbin kwa'n midi'zh xa'. \v 66 Nal, ¿kwan ne go ñal xa'? \p Orze' nkab rë men ze': \p ―Nzhap xa' dol, no ñal gat xa' por kuba'. \p \v 67 Orze' michuk bixa' lo Jesús, no ndin men Me; mitsao' bixa' lo Me orze' ndich men ro' Me, \v 68 no nzhab bixa': \p ―Chi walika lu nak Krist, ¡guro' divin cho ndinal, nabei! \s1 Nzhab Per, gat nilibe't xa' Jesús \r (Mr. 14:66-72; Lc. 22:56-62; Jn. 18:15-18, 25-27) \p \v 69 Dub kiyak rë kure', lë' Per nzob al tich, lo luwe, lë'chi nguzubi una' nak mos che'n ngulëi' ro lo Per, nzhab una': \p ―Nu ka lu, nikizë' kun Jesús, xa' nzë Galilea. \p \v 70 Per dilant lo rë nak men nzhin ze', nzhab Per lo una': \p ―¡Gat nuta' da! ¡Neta kwan kidi'zhal you! \p \v 71 Or nguro' Per ro' yo', une xtu kriad che'n ngulëi' ro Per, nzhab una' lo más rë men nzhin ze': \p ―¡Lë' nu ka xa' re', nikizë kun Jesús Nazareno! \p \v 72 Per xtu wëlt mize't Per Dios, nzhab Per: \p ―Lë Dios, gat nilibe'ta' xa' ba'. \p \v 73 Guzhëla di ze', pla rë xa' nzhin ze' nguzubi lo Per, nzhab bixa': \p ―¡Walika, nukal nak tu rë men che'n xa' ba', porke dox nakbe'i di xmod nidi'zhal namás! \p \v 74 Orze' xtu wëlt mize't xa' Dios, nzhab xa': \p ―¡Lë Dios, walika, gat nilibe'ta' xa' ba'! \p Lë'chi orze' mikë' nguid gai kant. \v 75 No mitsila Per kwa'n nzhab Jesús: “Walika kwa'n nin lol, mis nal yë'l re', wëlt yon or lox gabal gat nili'be'tal da, orze' kë' tu nguid gai kant.” Orze' nguro' Per ze', dox nzho'n Per. \c 27 \s1 Mbi'y bixa' Jesús lo Pilat \r (Mr. 15:1; Lc. 23:1-2; Jn. 18:28-32) \p \v 1 Xtu riyë'l garzi'l laka, rë ngulëi' xa' nile' mandad kun rë xa' nzo lo rë men Israel, mikwa'n bixa' mod par gut bixa' Jesús. \v 2 Nali'b Jesús mbi'y bixa' Me lo Pilat, xa' nak gobiernador lo rë men Roma. \s1 Judas Iscariote mbit yub xa' xa' \p \v 3 Judas, xa' mito Jesús, or une xa' nzhab rë ngulëi' xa' nile' mandad, kun rë xa' nzo lo rë men Israel, lë' Jesús gat, dox mizine xa'i. Kuze' ngwazhireska xa' dub gal bichi' pes dimi plat lo rë xa' re', \v 4 no nzhab Judas lo bixa': \p ―Dox nzë'b xkin lo Dios, por michi'n tu men lo go por dimi, tu xa' yent kwan nzë'b par ñal gat xa'. \p Orze' nzhab rë xa' re': \p ―¡Tlë't no miki'lal! ¡Kuba' xkwentalx! \p \v 5 Or ngulubi Judas rë dimi ze' le'n yado', tuli ka ña xa', ngulo xa' do' yën xa', yub xa' mbit xa'. \v 6 Orze' rë ngulëi' xa' nile' mandad lo más rë ngulëi', mikan bixa' dimi ze', orze' nzhab bixa': \p ―Dimi re' nzhi'b de la, lë'i ngox ngut men; lo ley che'n be nzobni', nagakt yo dimi gat lë' plo nzho dimi che'n yado'. \p \v 7 Orze' mia'n bixa' di'zh, kun dimi ze', zi' bixa' tlë' yuo plo lë, yuo che'n xa' nichao' rë kwa'n bitsi'n, par ga'ch rë men zit. \v 8 Kuze' ngulolë men yuo ze', Yuo Ren, haxta zhë nalzhë, \v 9 nes par ngok rë widi'zh kwa'n midi'zh profet Jeremías, tu xa' midi'zh por Dios, or nzhab xa': “Nguzen bixa' gal bichi' pes dimi plat, pres kwa'n nzhab rë men Israel tsak men Da. \v 10 Kun dimi re', nguzi' bixa' yuo che'n xa' nichao' rë kwa'n bitsi'n, nela xmod mile' ka Dios mandad da.” \s1 Jesús lo Pilat \r (Mr. 15:2-5; Lc. 23:3-5; Jn. 18:33-38) \p \v 11 Or michi bixa' Jesús lo Pilat, xa' nak gobiernador, nzhab Pilat lo Jesús: \p ―¿Chi lu nak rey che'n rë men Israel? \p Nkab Jesús: \p ―Yub go kine dai. \p \v 12 No or kikë' rë xa' re' kixu' Jesús; rë ngulëi' xa' más nile' mandad, kun rë xa' nzo lo rë men Israel, yent kwan ngakab Me. \v 13 Lult mina'bdi'zh Pilat lo Jesús, nzhab Pilat: \p ―Taxa, ¿chi gat kiyontal, dox kwa'n kine rë xa' re', nakal? \p \v 14 Per yent kwan ngakab Jesús, orze' xe mia'n Pilat tuli, net xa' kwan le' xa'. \s1 Mina'b men, kë Jesús lo krus \r (Mr. 15:6-20; Lc. 23:13-25; Jn. 18:38–19:16) \p \v 15 No kad li'n or nzhal lani Pask, kinu Pilat tu kostumbr, niliya' xa' tu men nzho lizhyi'b, dike xa' gab rë men. \v 16 No nzho tu miyi' lë Barrabás lizhyi'b, tu xa' dox nzho'b xti'zh nakap. \v 17 Or migan nayax men lo Pilat, par nabei, cho xa' liya' xa', kuze' nzhab Pilat lo rë xa' kikë' kixu' Jesús: \p ―¿Cho nzhakla go liyan? ¿Chi Jesús Barrabáze, o Jesús xa' lë Kriste? \p \v 18 Sa' nzhab Pilat porke ngwanu laxto' xa', lë' rë xa' nak zhi'n ze', michi Jesús por mal laxto' bixa'. \v 19 Dub nzob Pilat plo nile' xa' yalgustis, mixë'l una' che'n xa' tu abis lo xa', nzhab una': “Nale'tal ni tu kwa'n kun miyi', xa' nile' kwa'n nzhakla Dios ba'; por lë' xa', dox nazhe'b micha' laxto'n na'guxin.” \p \v 20 Per lë' rë ngulëi', xa' más nile' mandad, kun rë xa' nzo lo rë men Israel, mile' bixa' gan, miki'l bixa' men, par na'b bixa' lo Pilat, liya' xa' Barrabás, no lë' Jesús, gab bixa' gat. \v 21 Orze' nzhab Pilat xtu wëlt lo rë men: \p ―Di lo rop xa' re', ¿cho xa' nzhakla go, liyan? \p Nkab rë men: \p ―¡Barrabáze! \p \v 22 Per nzhab Pilat: \p ―Bai kun Jesús, xa' nzhab go lë Krist, ¿xmod gak xa'? \p Orze' rë men nkab: \p ―¡Kë xa' lo krus! \p \v 23 Orze' nzhab Pilat: \p ―¿Per chon? ¿Kwan tu kwa'n gat lë' mile' xa' re'? \p Per xtu wëlt nguruzhië rë men: \p ―¡Kë xa' lo krus! \p \v 24 Or une Pilat, yentra' kwan nzhon rë men, no haxta kun Pilat, niyi' la bixa', orze' mile' Pilat mandad ñë'd nits, nde'b ya' xa' dilant lo rë men, no nzhab xa': \p ―Gat lë't yeka xo'b kwa'n gat miyi' ba'; kuba' xkwent go. \p \v 25 Orze' nkab rë men: \p ―¡Yek no xo'b kwa'n gat xa' ba', mbaino yek rë xmë'd no! \p \v 26 Orze'se miliya' Pilat Barrabás, no lë' Jesús, mile' xa' mandad, ngurële tich; mbaino michi xa' Jesús lo rë sondad che'n xa' par kë' bixa' Jesús lo krus. \v 27 No mbi'y rë sondad Jesús ro' yalao kwa'n lë ‘pretorio’. Ze' migan pas xo'p gayo' sondad román naka'n lo Jesús. \v 28 Or ngulo' bixa' xab Jesús, migak bixa' Me tu lar naxne, chigab che'n tu rey ga'. \v 29 No mizuxkwa' bixa' tu koron yich par mizob bixa'i yek Jesús, mbaino ngulo bixa' tu bar ya' Me lad direch, orze' nguzuxib bixa', kiyitnu bixa' Me, nzhab bixa': \p ―¡Rey che'n rë men Israel, par dubta' ban go! \p \v 30 No michuk bixa' lo Jesús, mbaino mis bar kwa'n nzho ya' Me, mikë' bixa'i yek Me. \v 31 Or milox nguzhitnu bixa' Jesús, ngulo' bixa' lar naxne ze' yen Jesús, orze' migak ska bixa' Me xab Me, orze' ñanu bixa' Jesús par kë Me lo krus. \s1 Nkë Jesús lo krus \r (Mr. 15:21-32; Lc. 23:26-43; Jn. 19:17-27) \p \v 32 Or nzharo' bixa' ro' yezh, mizhë'l bixa' tu miyi' yezh Cirene xa' lë Simón, jwers mile' rë sondad, mbi'y xa' re' krus che'n Jesús. \v 33 Orze' ñanu bixa' Jesús plo lë Gólgota. Widi'zh re' gab, Wes Yek Men Ngut. \v 34 Ze' miza' bixa' vin kwa'n noch mirra par go Jesús; per or mile' Me prebe, nangot Mei. \v 35 Orze' mikë' bixa' Me lo krus, no nguzhit bixa' di cho le' gan xab Me. \v 36 Ze' nguzob rë sondad kikina par yent cho la Me lo krus. \v 37 No yek krus che'n Jesús, mikë' bixa' por kwan ngut Me, no se' mizob bixa': “Xa' re' Jesus, rey che'n rë men Israel.” \p \v 38 No nu chop wa'n mikë' bixa' lo krus orze'; tu xa' lad direch, no xtu xa' lad izkierd che'n Jesús, \v 39 No rë xa' nided ze', maska nikwin bixa' yek bixa', kidi'zh bixa' nakap lo Jesús, \v 40 nzhab bixa': \p ―¡Lu kwa'n nidi'zh, chilal yado', no chontsa ngwizh, kuxkwa'le xtu wëlt; nal, bile' nagattal! Chi lë'i walika, nakal Xga'n Dios, nal, ¡gula lo krus ba'! \p \v 41 Se'ska midi'zh rë xa' re' nakap lo Jesús: rë ngulëi' xa' nile' mandad, kun rë xa' nilu' ley, mbaino kun rë xa' nzo lo rë men Israel; nzhab bixa': \p \v 42 ―Nayax men miliyak xa', per kun lë' xa' yent kwan gak le' xa'. No chi lë' xa' walika nak rey lo rë men Israel, ¡nal la xa' lo krus, nes par yila be xa'! \v 43 Nidi'zh xa', ñila xa' Dios, nal nabei chi zaknu Dios xa' chi lë' Dios wali nazhi' xa'. ¿Gat lë' xa' nidi'zh, Xga'n Dios xa'? \p \v 44 No haxta rop wa'n, xa' nikë lo krus tu ga' lad che'n Jesús, midi'zh nakap lo Me. \s1 Or ngut Jesús \r (Mr. 15:33-41; Lc. 23:44-49; Jn. 19:28-30) \p \v 45 Dizde garol ngubizh nguzublo mikao dub yizhyuo, haxta las tres zhë midi'y, \v 46 no mis orze', paste las tres, naye nguruzhië Jesús, nzhab Me: \p ―¡Eloi, Eloi!, ¿lama sabactani? (Widi'zh re' gab: ¡Dios da! ¡Dios da!, ¿chon mila' nzë'b go da?) \p \v 47 No pla men nzhin ze' mbin widi'zh re'; orze' nzhab bixa': \p ―Bingole, Li kibezh xa' re', tu xa' mixë'l Dios nzhala. \p \v 48 Orze' tuli ngwa tu xa' ngwagazh tlë' sponj le'n vin ni; mizob xa'i yek tu yaxtil, orze' michi xa'i ro' Jesús par ngu' Mei, \v 49 per nzhab más rë men: \p ―Bila' go nabei, chi ziyi'd Li gaknu xa'. \p \v 50 Orze' xtu wëlt nguru'zhië Jesús, mizi' la Me, ngut Me. \v 51 Lë'chi ngurëzla lar nikë le'n yado' plo lë santuar, plo más nazhon, chop lë' ngoke tuli, di al ya haxta al yët; no miwin xo, ngo't bech le'n rë ke; \v 52 mixa'l le'n rë ba', nayax rë men che'n Dios nguruban, \v 53 nguro' bixa' le'n ba', no dispwes di nguruban Jesús, nguio bixa' yezh Jerusalén, mbaino une nayax men rë xa' re'. \v 54 Lë' capitán Roma kun rë sondad che'n xa', rë xa' kikina Jesús; or une bixa', lë' xo miwin kun más rë kwa'n kiyak, dox mizheb bixa', orze' nzhab bixa': \p ―Walika, Xga'n Dios miyi' re'. \p \v 55 No nayax rë una', xa' ngoknu Jesús, dizde lazh men Galilea nza'dkë bixa' tich Me; zit nzhin bixa', kiwi' bixa' kwa'n nzhak ze'. \v 56 Xid rë una' ze' nzo Mari Madalen, no Mari xna' Jakob mbaino xna' Che, kun xna' rë xga'n Zebedeo. \s1 Miga'ch Jesús \r (Mr. 15:42-47; Lc. 23:50-56; Jn. 19:38-42) \p \v 57 Or ngula yë'l, orze' mizhin tu miyi' rrik xa' lë Che, xa' nzë yezh Arimatea, no nu xa' men che'n Jesús. \v 58 Ngwa xa' re' lo Pilat par ngwana'b xa' kwerp che'n Jesús, orze' mile' Pilat mandad, za' bixa'i, wei' Che. \v 59 Or mila Che kwerp che'n Jesús lo krus, michël xa'i tu sab nambe kwa'n lë lar lino, \v 60 orze' mika'ch xa' Me le'n tu ba' kub kwa'n nade'n le'n ke; orze' mitsao' xa' ro'i kun tu ke ro, no ña xa'. \v 61 No Mari Madalen kun xtu Mari, nzob bixa' ro' ba' plo miga'ch Jesús. \s1 Xa' kikina ro' ba' plo miga'ch Jesús \p \v 62 Xtu riyë'l, or nded la zhë kwa'n nichao' rë men Israel kwa'n nzhao bixa' lani Pask; rë ngulëi' xa' nile' mandad lo más rë ngulëi', kun rë men fariseo, ngwa bixa' lo Pilat, \v 63 nzhab bixa': \p ―Lë'o, nitsila no, miyi' xa' nikide men ze', or naga gat xa', nidi'zh xa', ngubizh yon di gat xa', lë' xa' ruban. \v 64 Kuze' nal, bixë'l go pla sondad che'n go par kina ro' ba', haxta za yon ngubizh; napa' ya rë men che'n xa', yaliwa'n kwerp che'n xa', orze' di'zh rë men che'n xa', lë' xa' nguruban. No kwa'n kide xa' men re', más gat lë't gake ke or galo. \p \v 65 Orze' nzhab Pilat: \p ―Bi'y go dike rë sondad naki'n go, par kina haxta plo nzhakla go. \p \v 66 Orze' ngwa bixa' ro' ba', no mikë' bixa' sey che'n gobier lo ke kwa'n miao' ro' ba' ze', mbaino mizhin bixa' rë sondad kikina ro' ba'. \c 28 \s1 Nguruban Jesús \r (Mr. 16:1-8; Lc. 24:1-12; Jn. 20:1-10) \p \v 1 Or nded zhë sabd ze' xtu riyë'l, Mari Madalen kun xtu Mari, ngwatswi' bixa' ro' ba' plo miga'ch Jesús. \v 2 Lë'chi miwin tu xo ro, ngulali tu ganj che'n Dios lo yibë', nguzubi ganj re' ro' ba', no mizubchi xa' ke kwa'n nayao' ro'i, orze' nguzob xa' lo ke ze'. \v 3 Nilu' lo ganj re' nela ki che'n tu do'zi' ga', mbaino xab xa', bëo laka nela yeg ga'. \v 4 Or une rë sondad xa' kikina ro' ba' ze' rë ganj re', dox nizheb bixa' maska nixiz bixa' haxta ngwachin bixa', mia'n bixa' nela men ngut ga'; \v 5 per nzhab ganj lo rë una' re': \p ―Nazhebt go, lë'da nane ka lë' go kikwa'n Jesús, Me ngut lo krus. \v 6 Yent ra' Me re', lë' Me nguruban la, nela xmod midi'zh ka Me lo go, ter dë' go, biwi' go plo nguxo'b Me. \v 7 Bizë go tuli, wayab goi lo rë men che'n Me, lë' Me nguruban; no or ya go lazh men Galilea, biwi' go, lë' Me nzhubner la lo go; ze' ne go Me, kimbëz la Me zhin go; kure' nzadnin lo go. \p \v 8 Orze' ñaoxo'n rë una' ze' nzhayab bixa'i lo rë men che'n Jesús; dox nizheb bixa' per nu ska dox nizak laxto' bixa' por kure'. \v 9 Lë'chi, ngurulo Jesús lo biuna' nez, no nzhab Me: “¡Wen ya go!”, orze' nguzubi bixa' lo Jesús, nzhab bixa' lo Me nazhon Me, no nde'zh bixa' ni' Me, \v 10 orze' nzhab Jesús: \p ―Nazhebt go; wayab go lo rë wecha, ya bixa' lazh men Galilea; ba' ne bixa' da. \s1 Kwa'n midi'zh rë xa' mikina ro' ba' \p \v 11 Dub ña rë una' ze', lë'chi rë sondad xa' mikina ro' ba', nzha bixa' yezh Jerusalén, par ngwayab bixa' rë kwa'n ngok ro' ba', lo rë ngulëi' xa' nile' mandad lo más rë ngulëi'. \v 12 Orze' ngwadi'zhnu rë ngulëi' ze', rë xa' nzo lo rë men Israel, par mia'n bixa' di'zh xmod le' bixa', no ndix bixa' nayax dimi, nka' rë sondad ze', \v 13 mbaino nzhab bixa': \p ―Sa' guzh go lo rë men: “Rë xa' nak men che'n Jesús, yë'l mbi'd bixa' or naxnaa no, miliwa'n bixa' kwerp che'n Jesús”, \v 14 no chi lë' Pilat gon kure', la'u no dizhnu xa' par niyent kwan le' xa' kun go. \p \v 15 Orze' nguzen rë sondad ze' dimi, no mile' bixa' nela xmod nzhab ka rë xa' re'; no rë widi'zh kwa'n michao' yek rë men re', haxta zhë nalzhë, se'gaka nidi'zh men Israele. \s1 Kwa'n mika'b Jesús lo rë men che'n Me \r (Mr. 16:14-18; Lc. 24:36-49; Jn. 20:19-23) \p \v 16 Dub za chi' bitub men che'n Jesús, ngwa bixa' mont kwa'n ña'n lazh men Galilea, plo nzhab Jesús ya bixa'. \v 17 Or une bixa' Jesús, nzho bixa' nzhab lo Me, lë' Me nazhon, no nzho bixa' nangayilat chi lë' Mei. \v 18 No nguzubi Jesús lo bixa', nzhab Me: \p ―Nalse na nile mandad lo yibë' no lo yizhyuo; \v 19 kuze' wa go, gudi'zh go xti'zha lo rë lo ben men yizhyuo par gak bixa' men da, no bililëi' go bixa' por lë Dios Xuz go, no por lë Xga'n Me, mbaino por lë Sprit che'n Dios; \v 20 no nu bilu' go lo bixa', le' bixa' rë kwa'n milen mandad lo go; no bitsila go, na nzo kun rë men da dubta', haxta or lox yizhyuo.