\id LUK \h San Lucas \toc1 Widi'zh nazhon che'n Jesukrist kwa'n mizobni' San Luk \toc2 San Lucas \toc3 Lc. \mt1 Widi'zh nazhon che'n Jesukrist kwa'n mizobni' San Luk \c 1 \s1 Mixë'l Luk tu yech lo Tioj \p \v 1 Nayax men, xa' nak men che'n Jesukrist, mizuxkwa' la bixa' kwent che'n kwa'n mile' Dios xid be, \v 2 no nela xmod milu' ka men dizde or galo, rë xa' kwa'n une kure' kun zalo bixa', no nu rë xa' kwa'n milu' widi'zh che'n Jesukrist lo men. \v 3 Kuze', nu ska da mile xigab kë'n rë kure' lo yech, or milox mina'b dizha, miwi'n wena-wen, xmod ngok kwent che'n Jesukrist, dizde or nagat gal Me, O Tioj, lu xa' dox tsak, \v 4 par ganel, walika widi'zh kwa'n milu' men lol, kwent che'n Jesukrist. \s1 Midi'zh tu ganj che'n Dios lë' Juan gal, xa' lilëi' Krist le'n nits \p \v 5 No or nak Herodes rey lo rë men Judea, nzho tu ngulëi' xa' lë Zacarías, tu xa' nzë ben che'n Abías, tu xa' tiemp. No una' che'n xa' lë Sabel, una' re' nzë ben che'n ngulëi' Aarón. \v 6 No wen nikizë bixa' lo Dios, mbaino nzhon bixa' ro' Dios, nile' bixa' rë kwa'n nzhab Señor. \v 7 Per gat kinut bixa' xin bixa', porke lë' Sabel nagakt gap më'd, mbaino rop bixa' ya ngwagal la. \p \v 8 Per ngol tu ngubizh, lë' ben tsa' ngulëi' Zacarías ngol, le' zhi'n lo Dios, orze' Zacarías ngol xa' le' zhi'n lo Dios. \v 9 Le'n rë ngubizh ze', se' nak kostumbr che'n rë ngulëi', lë' Zacarías ngol yo le'n yado', par lazh ya'l lo Dios. \v 10 No dub kilazhya'l xa' lo biko', lë' nayax men nzhin tich, kina'b bixa' lo Dios. \v 11 Lë'chi ngurulo tu ganj che'n Dios lo Zacarías, al nez lad direch che'n biko' plo nilazhya'l rë ngulëi'. \v 12 No or une Zacarías ganj re', net xa' kwan le' xa', dox mizheb xa'. \v 13 Orze' nzhab ganj: \p ―Zacarías, nazhebtal, porke lë' kwa'n guna'bal lo Dios, lë' Me mbin kai, lë' una' che'nal Sabel gap tu xmë'dal, mbaino ku'lël më'd Juan, \v 14 no dox zak laxto'l, mbaino zak laxto' rë men, or gal më'd re', \v 15 porke lë' më'd re', dox tu miyi' gak xa' lo Dios, no nayot go xa' kwa'n nile' nizuzh men, mbaino dub naga gal më'd re', lë' Sprit che'n Dios nzho la laxto' më'd. \v 16 No lë' më'd re', le' nayax men Israel, lë' bixa' la' kwa'n gat lë't nile' bixa', mbaino yëk bixa' lo Dios che'n bixa'. \v 17 Juan re' yi'd galo laka lo Señor kun mis poder kwa'n miza' Sprit che'n Dios nka' Li, tu xa' tiemp, par kwin xuz men wen kun xin xa', mbaino par rë men nayi' lazh, tse'd bixa' gon bixa' ro' rë xa' nile' kwa'n ñal, nes par zobyek men widi'zh che'n Dios, Me yë'd re'. \p \v 18 Orze' minabdi'zh Zacarías lo ganj ze': \p ―¿Xmod nen chi walika rë kwa'n kinel lon? Porke na dadgol la, no nu ska una' da mengol la. \p \v 19 Orze' nzhab ganj: \p ―Na lë Gabriel, no nzon lo Dios par len mandad che'n Dios. Lë' Dios mixë'l da par dizha kulu, nzadnin tu widi'zh wen kwa'n le' zak laxto'l. \v 20 No biwi', por nangayilal kwa'n nin lol, lë'l ya'n mud, nagaktra' di'zhal, haxta ke zhin zhë gak rë kure'. \p \v 21 No dub kiyak rë kure', no lë' rë men nzhin al tich kimbëz bixa' ro' Zacarías, no kile' bixa' xigab: “¿Chon zhe'b xche nzho xa' re' le'n yado'?” \v 22 No or nguro' Zacarías le'n yado', nangaktra' ngadi'zh xa' lo rë men. Orze' ngwanu laxto' rë men, lë' Dios milu' tu kwa'n lo xa' le'n yado', mbaino maska ya' Zacarías nzhak, kidi'zh xa' kun pura señ, orze' mia'n xa' mud. \p \v 23 No or milox mitsa Zacarías rë ngubizh che'n xa' kwa'n nile' xa' zhi'n le'n yado', orze' ña xa' lizh xa'. \v 24 No or nded rë ngubizh ze', lë' Sabel, una' che'n xa' nak xin la, no nangaro't una' lizh una' dub gai' mbëo', kile' una' xigab re': \v 25 “Lë' Dios mile' kure' kuda, par naxizhnu ra' men da, por nagapa më'd.” \s1 Tu ganj ngwayab lo Mari, lë' Jesús gal \p \v 26 Nzha xo'p mbëo' di ngok kure', orze' mixë'l Dios ganj Gabriel tu yezh kwa'n lë Nazaret, kwa'n ña'n lazh men Galilea, \v 27 plo nzho tu una' ye'n lë Mari, nzo xti'zh par ban kun tu miyi' lë Che; miyi' re' nzë ben che'n rey Dabi. \v 28 Nguio ganj le'n yo' plo nzho Mari, orze' nzhab ganj: \p ―¿Mal Mari? ¡Dios niwi' wen lol, no Dios nzo kun lu! \p \v 29 No or mbin Mari widi'zh re', net Mari xmod le' Mari, mile' Mari xigab: “¿Chon ne xa' ba' kure' lon?” \v 30 Orze' nzhab ganj: \p ―Mari, nazhebtal, porke nazhon nzhal, lë' Dios niwi' lol. \v 31 Nal biwi', lë'l wei'xin, lë'l gap tu më'd xibyi', mbaino ku'lël më'd JESÚS. \v 32 Dox tu miyi' tsak gak më'd re' lo Dios, mbaino lë' më'd re' rulë Xmë'd pa' Dios, Me nzho lo yibë', no lë' Señor Dios le', gak më'd re' rey, nela ngok Dabi ga', tu xa' kwa'n ngok mis ben më'd re'; \v 33 par le' më'd re' mandad par dubta' lo rë men Israel, no nayot lox le' më'd re' mandad. \p \v 34 Orze' nzhab Mari lo ganj: \p ―¿Xmod gak kure', porke gat kinuta' miyi'? \p \v 35 Orze' nzhab ganj: \p ―Lë' Sprit che'n Dios yi'd lol, mbaino kun poder che'n Dios, dubal yao' kun xkal che'n Me, kuze' lë' më'd gapal ba', rulë Xmë'd pa' Dios, më'd nazhon kwa'n le' rë tsa kwa'n nzhakla Dios. \v 36 No biwi', nu ska tu bël ye'nal, xa' lë Sabel, nzha la xo'p mbëo' nakxin xa', no ter mengol la xa', xa' kwa'n nidi'zh men nagakt gap më'd, \v 37 porke par Dios, yent kwan nagak le' Dios. \p \v 38 Orze' nzhab Mari: \p ―Biwi' go, Dios nak Me nile' mandad da; le' Dios kuna nela xmod nel lon ba'. \p Orze' ña ganj. \s1 Ngwatsi' Mari ma Sabel \p \v 39 No le'n rë ngubizh ze', nayen nzha Mari plo nzho Sabel, tu yezh kwa'n nzhin le'n rë yi', kwa'n ña'n lazh men Judea. \v 40 No or nguio Mari lizh Zacarías, nzhab Mari: \p ―¿Mal, Sabel? \p \v 41-42 No or mbin Sabel widi'zh che'n Mari, tuli miwin më'd laxto' Sabel, orze' mile' Sprit che'n Dios naye midi'zh Sabel lo Mari, nzhab una': \p ―Nazhon nzhal mile' Dios, más ke lo rë una' nzho yizhyuo; mbaino nu nazhon nzha xmë'dal lo Dios. \v 43 ¿Cho da, par yi'dtswi' xna' Señor da, ma da?, \v 44 porke biwi', or mbina midi'zhal, miwin xmë'da laxto'n di tanta nizak laxto' më'd. \v 45 Nazhon nzhal, por ngwayilal gak rë widi'zh che'n Dios, kwa'n ne ganj lol. \p \v 46 Orze' nzhab Mari: \q1 Kun dub laxto'n, zan xkix lo Dios por nazhon Me, \q1 \v 47 no nizak laxto'n por Dios da, Me kwa'n ngulo' da lo rë kwa'n nzë'b xkin, \q1 \v 48 porke Dios miwi' lon, \q1 ter nak da nela tu mos nado ga' lo Dios, tu men kwa'n natsakt tuli. \q1 Per biwi', dizde nal ra', rë men kwa'n yo yizhyuo, di'zh nazhon nzhan, \q1 \v 49 porke lë' Dios Me kwa'n nzhak nile' rë kwa'n, mile' kwa'n dox kwa'ro kuda, \q1 no nazhon lë Me. \q1 \v 50 No nilats laxto' Dios rë xa' nzhon ro' Dios, \q1 dizde xmë'd xa' haxta rë xa' gak ben che'n xa'. \q1 \v 51 Mile' Dios kwa'n nazhon kun poder che'n Dios. \q1 Mika'n Dios lo rë xigab che'n rë men nizi dox tsak, \q1 \v 52 no ngulutin Dios rë xa' nile' mandad, \q1 par ngulo Dios rë men nado' xlugar bixa'. \q1 \v 53 No miza' Dios nayax kwa'n wen ka' rë men prob, \q1 no lë' men rrik, mile' Dios mia'n bixa' se'tsa. \q1 \v 54 Ngoknu Dios rë men che'n Dios, rë men Israel; \q1 nangaya'lt laxto' Dios, lë' Dios nilats laxto' bixa', \q1 \v 55 nela xmod mila' ka Dios di'zh lo rë xuz be, xa' tiemp; \q1 lo Abraham, no lo rë xa' nzë ben che'n xa'. \p \v 56 No como chon mbëo' mia'n Mari lizh Sabel, orze' nguiubre Mari, ña Mari lizh Mari. \s1 Ngol Juan, xa' mililëi' Krist le'n nits \p \v 57 No or ngol ngubizh gal xin Sabel, orze' ngol xin xa' tu më'd xibyi'. \v 58 Or mbin rë xa' kwa'n nzho gax kun lë' una', no rë melizh una', lë' Dios milats laxto' una', orze' nu bixa' nizak laxto' kun lë' una'. \v 59 No or nded xon ngubizh, ngwa bixa' lo më'd, mikë' bixa' señ kwa'n lë circuncisión ze' më'd, no nzhakla bixa' ngarolë më'd nela lë xuz më'd, Zacarías. \v 60 Orze' nzhab xna' më'd: \p ―Narulët më'd sa', lë' më'd rulë Juan. \p \v 61 Orze' nzhab bixa': \p ―Per yent cho melizhal lë Juan. \p \v 62 Orze' minabdi'zh bixa' kun pura señ lo xuz më'd, par gab xuz më'd xmod rulë më'd. \v 63 Orze' mina'b xuz më'd tlë' tab win, mizobni' xa': “Lë' më'd lë Juan.” Orze' xe mia'n rë men tuli. \p \v 64 Haxta orze', ngok midi'zh Zacarías, tuli ka nzhab xa': “¡Dox nazhon Dios!” \v 65 Orze' rë xa' nzhin xa' gax kun lë', mizheb bixa' tuli, no rë xa' nzho rë yezh kwa'n nzhin le'n rë yi' lazh men Judea, mbin bixa' rë kure'. \v 66 No rë xa' ze', mile' bixa' xigab: “¿Kwan le' më'd re' or ro'b më'd?”, porke dox nazhon kwa'n mile' Dios kun lë' më'd. \s1 Kant kwa'n mikë' Zacarías lo Dios \p \v 67 Orze' mile' Sprit che'n Dios midi'zh Zacarías, nzhab xa': \q1 \v 68 Dox nazhon Dios che'n rë men Israel, \q1 yi'dgo' Me be, lo rë kwa'n nzë'b xki be. \q1 \v 69 Lë' Dios xë'l tu xa' dox kinu poder xa' ko' be lo kwa'n nazhe'b. \q1 Xa' re' yi'd ben che'n rey Dabi. \q1 \v 70 Lë'i gak nela xmod midi'zh Dios lo rë men che'n be, xa' ngok profet, \q1 \v 71 par lat Me be lo rë xa' nidil be, \q1 mbaino par ko' xa' be ya' rë xa' kwa'n niyi' nine be, \q1 \v 72 par ne be, lë' Dios se'gaka nilats laxto' rë xuz be, xa' tiemp, \q1 mbaino par lu' Dios, lë' Me se'gaka nitsila kwa'n mila' Me di'zh lo bixa'. \q1 \v 73 Se' mila' Dios di'zh lo xuz be Abraham, xa' tiemp. \q1 \v 74 Lë' Dios lat be ya' rë men xa' niyi' nine be, \q1 par niyentra' kwan zheb be, le' be kwa'n nzhakla Dios, \q1 \v 75 dub nambe laxto' be lo Dios, \q1 dub tiemp kwa'n naban be nali yizhyuo re'. \q1 \v 76 No lu, xmë'da, lë'l rulë xa' nidi'zh por Dios, Me kwa'n nzho lo yibë', \q1 porke lo Señor yal, \q1 par xa'lal nez che'n Señor, \q1 \v 77 par le'l ne men che'n Dios, xmod nak nabantra' bixa' lo kwa'n gat lë', \q1 par ro' bixa' lo rë kwa'n nzë'b xki bixa', \q1 \v 78 porke por nazhi' Dios men no nizine laxto' Me men. \q1 Kuze', dizde al ya' lo yibë' yi'd Me, \q1 par yani laxto' men, nela or ñanilyuo xtu zhë ga', \q1 \v 79 par zini Me lo rë xa' naban lo yalzi che'n xki bixa', \q1 mbaino zini Me lo rë xa' nazubxax yalgut tich, \q1 par ku'nez Me be plo zi be chul. \p \v 80 No nzharo'b më'd, no nzharo'b nu më'd rë jwers, par nile' më'd gan lo rë kwa'n gat lë', no pura rë plo yent men nguio xa', haxta zhë or ngurulo xa' lo rë men Israel. \c 2 \s1 Ngol Jesús \r (Mt. 1:18-25) \p \v 1 No le'n rë ngubizh ze', Augusto César mile' mandad, zoblë rë nak men rë yezh plo nile' xa' mandad. \v 2 Kure' ngok primer wëlt mile' xa' zoblë men, or nak Cirenio gobiernador lazh men Siria. \v 3 No kad men ngwazobni' lë plo ngol bixa'. \v 4 Kuze' nguro' Che yezh Nazaret kwa'n ña'n lazh men Galilea, par nzha xa' yezh Belén, kwa'n ña'n lazh men Judea, plo ngol rey Dabi, porke ben che'n rey Dabi nzë Che. \v 5 Junt ngwazobni' Che lë Che kun Mari, una' kwa'n nak di'zh gak tsa' xa', mbaino nakxin la Mari. \v 6 No dub nzhin bixa' ze', ngol zhë kwa'n gal xin Mari. \v 7 Or mizhin bixa' plo ya'n bixa', yentra' lugar ngaya'n bixa', kuze' ña bixa' plo nzhin ma, no ze' ngol xin Mari, më'd galo, no michël xa' lar më'd, orze' ndix xa' më'd plo nzhao ma. \s1 Rë ganj che'n Dios mbaino rë xa' nikina mbëkxi'l \p \v 8 No gax yezh Belén, or yë'l ze', nzhin pla men dan, xa' nikina mbëkxi'l. \v 9 Lë'chi orze' ngurulo tu ganj che'n Dios lo bixa', no dub plo nzhin bixa' nkë tu biani kwa'n maska ña'zbël che'n Señor, orze' dox mizheb bixa', \v 10 per nzhab ganj lo bixa': \p ―Nazhebt go, no biwi' go, lë'da nzadni tu widi'zh wen lo go kwa'n le' dox zak laxto' rë nak men yizhyuo, \v 11 porke nalyë'l re', yezh che'n Dabi, ngol tu më'd kwa'n nak Krist no Señor, Me kwa'n ko' men lo rë kwa'n nzë'b xki men lo Dios. \v 12 Kure' nak nela tu señ ga', par ne go rë kwa'n kinin, lë'i walika; lë' go yazhël më'd, narël më'd lar, nax më'd plo nzhao ma. \p \v 13 Lë'chi orze', nguruxo'b tu bëd ganj lo yibë', kikë' kant lo Dios kwa'n nzhab se': \q1 \v 14 ¡Dox nazhon Dios, Me nzho lo yibë', \q1 no lo yizhyuo, mial laxto' Dios kun rë men, rë xa' kwa'n niwi' Dios wen lo! \p \v 15 No or ña rë ganj lo yibë', orze' nzhab rë xa' niki'na mbëkxi'l ze' lo wech bixa': \p ―Chao' nzha be yezh Belén, par ne be rë kwa'n bi'dne ganj che'n Dios lo be re'. \p \v 16 Orze' nzha bixa' nayen-nayen, no ngwazhël bixa' Mari no Che, no më'd ye'n nax plo nzhao ma. \v 17 No or une bixa' më'd ye'n, orze' miza' bixa' kwente lo Mari no lo Che, por kwa'n ngwayab ganj lo bixa' por më'd ye'n re'. \v 18 No rë xa' kwa'n mbin kure', xe mia'n bixa' tuli, por rë kwa'n midi'zh rë xa' nikina mbëkxi'l re'. \v 19 Mbaino Mari, rë kure' kiguchao' xa' laxto' xa', no kile' xa' xigab por lë'i. \v 20 Orze' rë xa' nikina mbëkxi'l ze', miëk bixa', mbaino kidi'zh bixa' nazhon Dios por rë kwa'n mbin bixa' no kwa'n une bixa', porke rëi ngok nela xmod nzhab ka ganj lo bixa'. \s1 Or nguro'lë më'd \p \v 21 Or nzhap më'd xon ngubizh, orze' ngwanu xuz më'd, më'd, par nkë señ plo naban më'd; orze' ngulo'lë bixa' më'd JESÚS, nela xmod nzhab ka ganj lo Mari, antis di wei'xin Mari. \v 22 No or miza ngubizh che'n Mari, or gak la yo Mari le'n yado', ya mimbe la kwerp che'n xa', nela xmod nzobni' lo ley kwa'n mila' Dios lo Muisés, orze' nzhanu bixa' më'd yado' kwa'n nzob yezh Jerusalén, par lu' bixa' më'd lo Dios. \v 23 Se' mile' bixa', porke se' nzobni' lo ley kwa'n mila' Dios lo Muisés: “Rë më'd miyi' kwa'n galo laka gal, gak par Dios.” \v 24 No miza' bixa' tu gon lo Dios, nela xmod nzobni' ka lo ley che'n Muisés; chop ngog o chop palom. \p \v 25 No le'n rë ngubizh ze', yezh Jerusalén nzho tu miyi' xa' lë Simeón. Nambe naban xa' lo Dios, nile' xa' rë nak kwa'n nzhab Dios, mbaino kimbëz xa' re', lë' Dios xë'l tu xa' lat rë men Israel, ya' rë xa' kwa'n nidil xa' kun lë'. No Lë' Sprit che'n Dios nzo kun lë' xa'. \v 26 Lë' Sprit che'n Dios milu' la lo xa', lë' xa' ne Krist, Me kwa'n xë'l Dios antis di gat xa'. \v 27 Kuze' mbiy' Sprit che'n Dios xa' le'n yado'. No or mbiy' xuz më'd no xna' më'd, më'd le'n yado', par le' bixa' kun lë' më'd rë kostumbr kwa'n nzobni' lo ley che'n Dios, \v 28 orze' nde'x Simeón më'd, nzhab xa': \q1 \v 29 O Dios Señor da, yent kwane bila' gat da nal, \q1 porke lë'l milu'la kwan nel lon por Sprit che'nal, \q1 \v 30 porke lë'da unela xa' kwa'n ko' men lo rë kwa'n nzë'b xki men lo Dios, \q1 \v 31 më'd kwa'n mixë'lal lo rë nak men, \q1 \v 32 par le' më'd, ne rë xa' gat lë't men Israel, \q1 xmod ko' Dios bixa' lo kwa'n nzë'b xki bixa' lo Dios. \q1 No por më'd re', rë men Israel ya wen. \p \v 33 No Che kun xna' Jesús, xe mia'n bixa' por rë kwa'n midi'zh Simeón por më'd re'. \v 34 Orze' ngurezh Simeón yalnaza'k par Che no par Mari xna' Jesús, per nu nzhab Simeón lo Mari: \p ―Biwi', por më'd re', nayax men Israel lox lo Dios, mbaino nu nayax bixa' por më'd re', lë' bixa' ro' lo rë kwa'n nzë'b xki bixa' lo Dios; mbaino më'd re' lu' lo rë men xmod nak xigab che'n Dios kun rë men, per nayax men le' naya', gaklat xa' gon xa' kwa'n di'zh më'd re'. \v 35 Kure' gak nela tu yalne, mbaino nela tu yalnawin dox par lu, Mari. Por më'd re', rube' xmod nak kad men, xa' wen no xa' nakap. \p \v 36 No nu tu una' xa' lë Gan nzo ze'; tu una' kwa'n nidi'zh por Dios. Xa' re' nak xcha'p Fanuel, tu xa' nzë ben che'n Aser. No dox la ngwagal xa'. Di ngok jwandang che'n xa', gazhtsa li'n miban xa' kun xmiyi' xa', \v 37 no or nzhap xa' tap gal nzho tap li'n, ngut xmiyi' xa'. Zhëy-yë'le nzho xa' yado'. Nzho or gat nzhaot xa' par nina'b xa' lo Dios. \v 38 No mis orze', nguzubi xa' lë Gan re', orze' nguzublo miza' xa' xkix lo Dios, mbaino kidi'zh xa' por më'd re', no midi'zh xa', lë' Dios le', ro' rë men Jerusalén lo rë kwa'n nzë'b xki bixa' lo Dios, rë xa' kwa'n kimbëz gaknu Dios bixa'. \s1 Miëk bixa' yezh Nazaret \p \v 39 No or milox mile' xuz Jesús, rë nak kwa'n nzobni' lo ley kwa'n mila' Dios lo Muisés, orze' miëk bixa' par lazh men Galilea, par ña bixa' yezh Nazaret, plo nak lazh bixa'. \v 40 Orze' nzharo'b më'd, mbaino nzharo'b xigab che'n më'd; dox nzhak më'd che'n Dios mbaino nane më'd xmod nak tu men; no nilu', lë' Dios kiyaknu më'd. \s1 Jesús nzho le'n yado' \p \v 41 No xuz Jesús kun xna' Jesús, rë li'n ña bixa' yezh Jerusalén, or nzhal lani Pask. \v 42 No or nzhap Jesús tu dusen li'n, ngwa rë bixa' lani yezh Jerusalén, nela xmod nile' ka bixa'. \v 43 No or ngwalo lani ze', miëk xuz Jesús kun xna' Jesús, ña bixa' lizh bixa', no nanganet bixa', mia'n më'd yezh Jerusalén. \v 44 Mile' bixa' xigab, ñë'd ka më'd xid rë xa' ñë'd bixa' kun lë', no dub tu ngubizh nguzë la bixa' nez, per or mikwa'n bixa' Jesús xid rë melizh bixa' no xid rë xa' nzhakbe' bixa', \v 45 per nangazhëlt bixa' më'd. Orze' miëk bixa' yezh Jerusalén par nzhakwa'n bixa' më'd. \v 46 Nzha chon ngubizh di niyent më'd, lë'chi ngwazhël bixa' më'd le'n yado'; nzob më'd xid rë xa' nilu' ley, kiyon më'd kwa'n kidi'zh bixa', no kinabdi'zh më'd rë kwa'n lo bixa'. \v 47 No rë xa' kwa'n mbin kidi'zh më'd, xe mia'n bixa' tuli, por tanta natsin më'd, no dox natsin më'd lo rë kwa'n nikab më'd. \v 48 No or une xuz më'd no xna' më'd plo nzo më'd; xe mia'n bixa' tuli; orze' nzhab xna' më'd: \p ―Xmë'da, ¿chon mile'l kure' kun no? ¡Biwi', xuzal no da kikwa'n no lu, no dox kile' no xigab che'nal! \p \v 49 Orze' mikab më'd: \p ―¿Chon kikwa'n go da? Lë'da nile xigab, nane ka go lë'da naki'n le rë kwa'n nak che'n Xuza. \p \v 50 Per nangazobyekt bixa' kwa'n midi'zh më'd. \v 51 Orze' ña më'd kun lë' bixa' lazh bixa', plo miban më'd, no mile' më'd rë kwa'n nzhab bixa'. Per xna' më'd nguluchao' rë kure' laxto' xa'. \v 52 No nzharo'b më'd, no nzharo'b xigab che'n më'd, no kad ngubizh más nilu' nzo Dios kun lë' më'd, no rë men, wen niwi' bixa' lo më'd. \c 3 \s1 Widi'zh che'n Juan xa' mililëi' men \r (Mt. 3:1-12; Mr. 1:1-8; Jn. 1:19-28) \p \v 1 Or nzha chi'n li'n nak Tiberio César rey lo rë men Roma, lë' Pons Pilat nak gobiernador lo rë men Judea; no Herodes nak gobiernador lo rë men Galilea; lë' wech xa' Lip nake lo rë men Iturea no lo rë men Traconite; mbaino lë' Lisanias nak gobiernador lo rë men Abilinia. \v 2 Le'n mis rë ngubizh ze', lë' Anás no Caifás nak ngulëi' ro. Orze' midi'zh Dios lo Juan, xga'n Zacarías or nzho xa' le'n yuo bizh. \v 3 Nguzublo Juan nded xa' rë yezh kwa'n ña'n plo nak you' Jordán, kiyab xa' lo rë men, naki'n la' bixa' rë kwa'n gat lë' nile' bixa', orze' gaklëi' bixa' le'n nits par lu', walika mila' bixa' kwa'n nak bixa', nes par che' Dios rë kwa'n nzë'b xki bixa'. \v 4 Kure' ngok nela xmod midi'zh ka Isaías, tu xa' midi'zh por Dios, or nzhab xa': \q1 Gon go tu men nzo le'n yuo bizh, kidi'zh xa' naye: \q1 “Bizuxkwa' go laxto' go par yo Dios laxto' go, \q1 nale'tra' go kwa'n gat lë', \q1 \v 5 porke rë men nado', lë' Dios le' gak xa' men tsak, \q1 per rë xa' nile' xigab dox tsak xa', \q1 lë' Dios le', che'ptsa zi xa' lo men. \q1 Rë men nikizë nez gat lë', naki'n ban xa' nali, \q1 no rë xa' di'zhyix, naki'n di'zh xa' kwa'n ñal, \q1 \v 6 mbaino rë men yizhyuo libe' xa' kwa'n xë'l Dios, \q1 par ko' men lo rë kwa'n nazhe'b nzho bixa'.” \p \v 7 No or nzha men par gaklëi' men le'n nits lo Juan, per nzhab Juan lo bixa': \p ―¡Rë go, men nakap, xa' nak nela mbë'l nayi' ga'! ¿Cho ne lo go, nab por gaklëi' go, le' go gan lo kwa'n nazhe'b kwa'n xë'l Dios par rë men kwa'n nzë'b xki lo Me? \v 8 Nal bilu' go walika, mila' go rë kwa'n gat lë' nile' go. Mbaino nagabt go por nzë go ben che'n Abraham, xmë'd Dios go, porke Dios gak le' kun rë ke nzhin re', gake xa' nzë ben che'n Abraham, \v 9 porke rë go nak nela rë ya kwa'n nazu't ga'. Kuze' biwi'u, lë' yi'b ya nzo la list par cho' haxta rë luch che'n rë nak ya kwa'n gat niza't xlë wen, orze' yubiy par yoi lo ki. \p \v 10 Orze' nzhab rë men lo Juan: \p ―Nal, ¿kwan naki'n le' no? \p \v 11 Orze' nzhab Juan: \p ―Rë xa' kinu chop nez xab, naki'n za' xa' tube ka' xa' kwa'n gat kinute, mbaino xa' kinu kwa'n gao, naki'n ki'z xa'i, gao xtu xa' gat kinute. \p \v 12 No ngwa pla xa' nikan dimi che'n gubier Roma lo Juan par gaklëi' bixa', mbaino nzhab bixa' lo Juan: \p ―Maestr, no ga', ¿kwan naki'n le' no? \p \v 13 Orze' nzhab Juan: \p ―Guna'b go dimi kwa'n ñal na'b go namás, nana'bt goi di más. \p \v 14 No nu pla sondad gunabdi'zh, nzhab bixa': \p ―Mbaino no ga', ¿kwan naki'n le' no? \p Orze' nzhab Juan: \p ―Nalat go dimi jwers lo men, no ni nakë' go kixu' men; mbaino bizak laxto' go kun kwa'n nzhax ka' go namás. \p \v 15 No nal, rë xa' kwa'n dox xigab nile', pok xë'l Dios Krist; mile' bixa' xigab paste lë' Juan nak Krist, \v 16 per nzhab Juan lo rë men: \p ―Walika, nililëi'ya men le'n nits namás, per xtu xa' yi'd más tsak lon. Per ni gat ñal da gak da tu mos che'n xa', porke yent kwan tsak da par lë' xa'. Xa' re' li'lëi' go kun Sprit che'n Dios, no kun bël. \v 17 No lë' Me nzen la kwa'n par tsumbe Me triu, par ki'b Me yix le'ne. No kan Me triu par kuchao' Mei le'n yo', no lë' yix kwa'n yi'b le'ne, kubi Me le'n bël kwa'n nayot yal. \p \v 18 Se' midi'zh Juan lo rë men, no kun más rë widi'zh par nzhab xa' xmod ko' Dios men lo rë kwa'n nazhe'b nzho men. \v 19 No nu ndil Juan Herodes, xa' nile' mandad lazh men Galilea, por kinu xa' Herodías, una' che'n wech xa' Lip, no por más rë kwa'n gat lë' kwa'n nak Herodes. \v 20 No xid rë kwa'n gat lë' kwa'n mile' Herodes, mile' xa' xtu kure'; ngulo xa' Juan lizhyi'b. \s1 Ngoklëi' Jesús le'n nits \r (Mt. 3:13-17; Mr. 1:9-11) \p \v 21 No or kililëi' Juan men le'n nits, nu Jesús ngoklëi' lo Juan; no dub kina'b Jesús lo Dios, mixa'l lo yibë', \v 22 orze' milu' ngula Sprit che'n Dios yek Jesús nela tu palom ga', no mien tu widi'zh lo yibë' kwa'n nzhab se': \p ―Lu nak Xga'na, kwa'n nazhi' da; mbaino dox nizak laxto'n, niwi'n lol. \s1 Ben che'n rë men re' nzë Jesús \r (Mt. 1:1-17) \p \v 23 Nzhap Jesús gal bichi' li'n or nguzublo nkë Jesús zhi'n nazhon che'n Dios. Nzhab men, lë' Che ngok xuz Jesús, \q1 lë' Elí ngok xuz Che. \q1 \v 24 Lë' Matat ngok xuz Elí, \q1 lë' Leví ngok xuz Matat, \q1 lë' Melqui ngok xuz Leví, \q1 lë' Jana ngok xuz Melqui, \q1 lë' Che ngok xuz Jana, \q1 \v 25 lë' Matatías ngok xuz Che, \q1 lë' Amós ngok xuz Matatías, \q1 lë' Nahum ngok xuz Amós, \q1 lë' Esli ngok xuz Nahum, \q1 lë' Nagai ngok xuz Esli, \q1 \v 26 lë' Maat ngok xuz Nagai, \q1 lë' Matatías ngok xuz Maat, \q1 lë' Semei ngok xuz Matatías, \q1 lë' Che ngok xuz Semei, \q1 lë' Judá ngok xuz Che, \q1 \v 27 lë' Joana ngok xuz Judá, \q1 lë' Resa ngok xuz Joana, \q1 lë' Zorobabel ngok xuz Resa, \q1 lë' Salatiel ngok xuz Zorobabel, \q1 lë Neri ngok xuz Salatiel, \q1 \v 28 lë' Melqui ngok xuz Neri, \q1 lë' Adi ngok xuz Melqui, \q1 lë' Cosam ngok xuz Adi, \q1 lë' Elmodam ngok xuz Cosam, \q1 lë' Er ngok xuz Elmodam, \q1 \v 29 lë' Josué ngok xuz Er, \q1 lë' Elieser ngok xuz Josué, \q1 lë' Jorim ngok xuz Elieser, \q1 lë' Matat ngok xuz Jorim, \q1 \v 30 lë' Leví ngok xuz Matat, \q1 lë' Simeón ngok xuz Leví, \q1 lë' Judá ngok xuz Simeón, \q1 lë' Che ngok xuz Judá, \q1 lë' Jonán ngok xuz Che, \q1 lë' Eliaquim ngok xuz Jonán, \q1 \v 31 lë' Melea ngok xuz Eliaquim, \q1 lë' Mainán ngok xuz Melea, \q1 lë' Matata ngok xuz Mainán, \q1 lë' Natán ngok xuz Matata. \q1 \v 32 Lë' Dabi ngok xuz Natán, \q1 lë' Isaí ngok xuz Dabi, \q1 lë' Obed ngok xuz Isaí, \q1 lë' Booz ngok xuz Obed, \q1 lë' Salmón ngok xuz Booz, \q1 lë' Naasón ngok xuz Salmón, \q1 \v 33 lë' Aminadab ngok xuz Naasón, \q1 lë' Aram ngok xuz Aminadab, \q1 lë' Esrom ngok xuz Aram, \q1 lë' Fares ngok xuz Esrom, \q1 lë' Judá ngok xuz Fares, \q1 \v 34 lë' Jakob ngok xuz Judá, \q1 lë' Isaac ngok xuz Jakob, \q1 lë' Abraham ngok xuz Isaac, \q1 lë' Taré ngok xuz Abraham, \q1 lë' Nacor ngok xuz Taré, \q1 \v 35 lë' Serug ngok xuz Nacor, \q1 lë' Ragao ngok xuz Serug, \q1 lë' Peleg ngok xuz Ragao, \q1 lë' Heber ngok xuz Peleg, \q1 lë' Sala ngok xuz Heber, \q1 \v 36 lë' Cainán ngok xuz Sala, \q1 lë' Arfaxad ngok xuz Cainán, \q1 lë' Sem ngok xuz Arfaxad, \q1 lë' Noé ngok xuz Sem, \q1 lë' Lamec ngok xuz Noé, \q1 \v 37 lë' Matusalén ngok xuz Lamec, \q1 lë' Enoc ngok xuz Matusalén, \q1 lë' Jared ngok xuz Enoc, \q1 lë' Mahalaleel ngok xuz Jared, \q1 lë' Cainán ngok xuz Mahalaleel, \q1 \v 38 lë' Enós ngok xuz Cainán, \q1 lë' Set ngok xuz Enós, \q1 lë' Adán ngok xuz Set, \q1 lë' Dios ngok xuz Adán. \c 4 \s1 Ngokla Mizhab ngakide Jesús \r (Mt. 4:1-11; Mr. 1:12-13) \p \v 1 No dox nzho Sprit che'n Dios laxto' Jesús, nguiubre Jesús plo nak you' Jordán, no mbiy' Sprit che'n Dios Jesús le'n yuo bizh plo yent cho nak. \v 2 Ze' nguio Jesús dub cho' ngubizh, mbaino yent kwan ngao Jesús. Per or nded rë ngubizh re', mila'n Jesús, no ngokla Mizhab ngazenbe' Jesús (ngawi' Mizhab xmod nak Jesús), \v 3 kuze' nzhab Mizhab: \p ―Chi walika nakal Xga'n Dios, guzh lo ke re' gake yët. \p \v 4 Per nzhab Jesús: \p ―Se' nzobni' lo Yech che'n Dios: “Gat lë't nab kun yët gak ban men, sino kun nab tsa rë widi'zh kwa'n niro' ro' Dios.” \p \v 5 Orze' ngwanu Mizhab Jesús yek tu yi' ro, no tu rratsa milu' Mizhab rë lazh men plo nzhin men yizhyuo, \v 6 orze' nzhab Mizhab lo Jesús: \p ―Na ne rë nak kure' ka'l, par le'l mandade, mbaino rë kwa'n tsak che'ne, porke na nile' mandade, no na zai ka' cho nzhaklan. \v 7 Chi lë'l ne nazhon da, mbaino zuxibal lon, che'nal rëi. \p \v 8 Orze' nzhab Jesús: \p ―¡Chi lon Mizhab!, porke se' nzobni' lo Yech che'n Dios: “Nabtsa lo Dios Me nile' mandadal, zuxibal lo, mbaino gabal nazhon.” \p \v 9 Orze' mbiy' Mizhab Jesús haxta yek laka yado' Jerusalén, no nzhab Mizhab: \p ―Chi lë'l walika nak Xga'n Dios, dizde re' wats haxta lo yuo, \v 10 porke se' nzobni' lo Yech che'n Dios: \q1 Dios xë'l rë ganj che'n Dios par gaknul mbaino kinal; \q1 \v 11 mbaino zen rë ganj ya'l par nakë ke ni'l, \q1 nes par nayachinal. \p \v 12 Orze' nzhab Jesús: \p ―Nuska nzob lo Yech che'n Dios: “Nagakta' le'l mandad lo Dios, jwers le' Dios tu kwa'n or nzhaklal.” \p \v 13 No or une Mizhab, nangakt ngakide xa' Jesús, orze' nguiubchi Mizhab che'p lo Jesús, haxta or le' xa'i xtu wëlt, orze' zubi xa'. \s1 Nguzublo nikë Jesús zhi'n nazhon che'n Dios \r (Mt. 4:12-17; Mr. 1:14-15) \p \v 14 Orze' miëk Jesús lazh men Galilea, dox kile' Sprit che'n Dios kwa'n nazhon kun Jesús, no rë yezh kwa'n nzhin naka'n ze', nzhon men kwa'n nile' Jesús. \v 15 No ñalu' Jesús widi'zh che'n Dios lo rë men plo nzob rë yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios, kwa'n nzob kad yezh ze', mbaino dox wen ñët Jesús xid rë men. \s1 Jesús nzo yezh Nazaret \r (Mt. 13:53-58; Mr. 6:1-6) \p \v 16 Orze' ngwa Jesús yezh Nazaret plo mixen Me. No zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n, nguio Jesús le'n yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios, nela xmod nile' ka Jesús, nguzuli Me par go'l Me widi'zh che'n Dios. \v 17 Orze' miza' men yech go'l Me, yech kwa'n mikë' profet Isaías, tu xa' kwa'n midi'zh por Dios; no or mixa'l Me loi, mbi'l Me plo nzobni' widi'zh re': \q1 \v 18 Lë' Sprit che'n Dios kiyaknu da, \q1 porke ngule Dios da par dizha widi'zh wen lo rë men prob; \q1 no mixë'l Dios da par rë xa' nayao' yo', \q1 par kon bixa' lizhyi'b; \q1 no rë xa' kwa'n nikal lo, lë' da le wi' bixa', \q1 mbaino kotina rë xa' nzho ya' Mizhab; \q1 \v 19 mbaino par dizha lo rë nak men: \q1 “¡Mizhin la zhë ko' Dios men lo rë kwa'n nazhe'b kwa'n nzadkë tich men!” \p \v 20 Orze' mitsao' Jesús lo yech, no miza' ska Mei ka' xa' niguchao'we, orze' nguzob Me. No rë xa' nzhin ze', xe niwi' bixa' lo Me, \v 21 orze' nzhab Jesús lo rë men nzhin ze': \p ―Mis nal re' mizhin ngok rë widi'zh kwa'n nzobni', kwa'n milox mbin go re'. \p \v 22 Orze' rë men midi'zh wen por Jesús, no xe mia'n bixa' tuli por rë kwa'n wen midi'zh Jesús, orze' nzhab bixa' lo wech bixa': \p ―Gat xa' re' nak xga'n Che. \p \v 23 Orze' nzhab Jesús: \p ―Sigur ka, lë' go ne widi'zh re' lon: “Doctor, biliwen mis lu”; no nu ne go: “Kwa'n mile'l Capernaúm yezh ye'n ba', se'ska bile'i lazhal re'.” \p \v 24 Per nzhab Jesús: \p ―Walika da kwa'n nin re', rë xa' kwa'n nidi'zh por Dios, mis rë xa' lazh xa' nayilat kwa'n di'zh xa'. \v 25 Mbaino walika, nayax una' kwa'n ngut xmiyi', nguio lazh men Israel zhë che'n Li, or nangalat yiu chon li'n garol, no dub rë ze' nguio yalwin, \v 26 per nangaxë'lt Dios Li lo ni tu rë una' men Israel ze', sino ke nab tsa lo tu una' gat lë't men Israel mixë'l Dios Li, tu una' ngut xmiyi' xa' nzë yezh Sarepta, plo nile' lazh men Sidón mandad. \v 27 No zhë che'n profet Eliseo, tu xa' midi'zh por Dios, nguio dox men Israel xa' nzhakne di yalyizh kwa'n lë lepra, no per ni tu rë xa' re' ngaliwent Eliseo; sino ke nab tsa Naamán miliwen Eliseo, tu men gat lë't men Israel, tu xa' nzë lazh men Siria. \p \v 28 Or mbin rë men kure', rë xa' kwa'n nzhin plo nitse'd men widi'zh che'n Dios, dox miyi'xian bixa', \v 29 orze' rë bixa' ngwatso par ngulo' bixa' Jesús haxta ro' yezh yek lom plo nzhin yezh re', par ze', ngache'p bixa' Jesús le'n barrank. \v 30 Per nded Jesús xid bixa', ña Jesús. \s1 Tu miyi' kwa'n nzho mbi mal laxto' \r (Mr. 1:21-28) \p \v 31 Orze' ña Jesús yezh Capernaúm, plo nile' lazh men Galilea mandad. Ze' kilu' Jesús widi'zh che'n Dios lo rë men, rë zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n. \v 32 No xe ña'n rë men tuli, por xmod nilu' Jesús widi'zh che'n Dios, porke nilu' Me, lë' Me kinu poder che'n Dios par le' Me mandad. \v 33 No le'n yo' ze' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios, nzo tu miyi' kwa'n nzho mbi mal laxto'; naye nguruzhië xa', nzhab xa': \p \v 34 ―¡Bila' no! ¿Chon nzël lo no Jesús, xa' nzë yezh Nazaret? ¿Chi nzël par lo'xal no? ¡Lë'da nilibe'kal, lu nak Me Nazhon che'n Dios! \p \v 35 Orze'se ngalatra' Jesús ngadi'zh mbi mal ze', nzhab Jesús: \p ―¡Nadi'zhtra'l; biliya' miyi' re'! \p Orze' milichin mbi mal ze' miyi' re' lo rë nak men, mbaino nguro'i; yent kwan ngali'noi miyi' re'. \v 36 Orze' rë nak xa' nzhin ze', xe mia'n bixa' tuli pur kure', no kidi'zh bixa', tu xa' kun xtu xa': \p ―¿Xmod nak rë widi'zh re'? ¡Porke kinu xa' poder par nile' xa' mandad lo rë mbi mal, mbaino niliya'i men! \p \v 37 No rë yezh kwa'n nzhin naka'n ze', ñët kwa'n nile' Jesús. \s1 Miliwen Jesús xna'zha'p Simón \r (Mt. 8:14-15; Mr. 1:29-31) \p \v 38 No or nguro' Jesús le'n yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios, no ña Jesús lizh Simón, lë' xna'zha'p Simón nzhakne, dox nzho xlë' xa'; no mina'b bixa' lo Jesús par liwen Me xa' re', \v 39 orze' nguzobda' Jesús plo nax me una' re', mbaino mile' Jesús mandad nguro' xlë', mbaino lwega' ngwaxche xa' una' re' par miza' xa' kwa'n gao rë xa' re'. \s1 Miliwen Jesús nayax men nzhakne \r (Mt. 8:16-17; Mr. 1:32-34) \p \v 40 Lë' ngubizh ngwa'z, lë' rë men nzhanu rë xa' nzhakne, nizak rë lo yalyizh, orze' migal Jesús tu ga' bixa', no rë bixa' miak. \v 41 No nu nayax men nzhakne nguro' mbi mal laxto', naye nguruzhië rë mbi ze' lo Jesús: \p ―¡Lu Xga'n Dios! \p Per Jesús midi'zh nayi' lo rë mbi ze' par nakuzhiëtra'i, porke lë' rë mbi ze' nzhakbe', lë' Jesús nak Krist. \s1 Kidi'zh Jesús widi'zh che'n Dios lazh men Galilea \r (Mr. 1:35-39) \p \v 42 Or ngwanilyuo, nguro' Jesús yezh ze' par nzha Me plo yent cho nak, per rë men kikwa'n Me, no or ngwazhël bixa' Me, gat nzhaklatra' bixa' bi Me xtu plo, \v 43 per nzhab Jesús: \p ―Per más rë yezh plo nzhin men, naki'n yalun widi'zh che'n Dios, kwa'n le' zak laxto' men par gon bixa' xmod yo bixa' plo nile' Dios mandad, porke par kure' mixë'l Dios da yizhyuo re'. \p \v 44 No se' nikizë Jesús, ñalu' Jesús widi'zh che'n Dios le'n rë yo' kwa'n nzob lazh men Judea, plo nitse'd men widi'zh che'n Dios. \c 5 \s1 Nazhon ngwaga' nayax mbël \r (Mt. 4:18-22; Mr. 1:16-20) \p \v 1 No ngol tu ngubizh, nzo Jesús ro' lagún kwa'n lë Genesaret. No nayax men mizhin ze' haxta kiche'p bixa' Jesús por tanta men nzhakla gon widi'zh che'n Dios. \v 2 No ze' une Jesús nzob chop bark ro' nits, yent cho nak le'ne. Lë' rë xa' nak che'ne kizët yex, kwa'n nizen bixa' mbël. \v 3 Orze' nkë Jesús le'n tu rë bark re' kwa'n nak che'n Simón, no mina'b Jesús lo Simón, chi Simón xche'pe par le'n nits, orze' nguzob Jesús le'ne, ze' nguzublo kilu' Jesús widi'zh che'n Dios lo rë men. \v 4 No or milox midi'zh Jesús lo rë men nzhin ze', orze' nzhab Me lo Simón: \p ―Bi'y bark más al xan, plo más na'ch nits; ba' kubi go yex che'n go, zen go mbël. \p \v 5 Orze' nzhab Simón: \p ―Maestr, dub yë'l kile' no por zen no mbël, no per ni tu ma gat zen no, per lë' go nei, lë'da kubi yex da re'. \p \v 6 No or ngulubi bixa'i le'n nits, dox mbël nguzen bixa', haxta nila'rëz yex che'n bixa', por tanta lë' ma ngwaga'. \v 7 Orze' milu' bixa' señ lo más rë xpen bixa', rë xa' nzho le'n xtu bark, par gaknu bixa'. Orze' ngoknu bixa', no michizhë bixa' rop bark haxta mer ngaya'zyo'i le'n nits, por tanta zhëi. \v 8 No or une Simón Per kure', orze' nguzuxib xa' lo Jesús, nzhab xa': \p ―Yubchi lon, Señor, porke lë'da tu men dox nzë'b xki lo Dios. \p \v 9 Porke Simón Per, no rë xa' kwa'n nzhin kun lë' xa', dox mizheb bixa' por tanta mbël ngwaga'. \v 10 Mbaino rop xga'n Zebedeo, Jakob no Juan, rë xa' nikë zhi'n kun Simón, nu bixa' mizheb; per nzhab Jesús lo Simón: \p ―Nazhebtra'l. Dizde nal re', lë'l kan tu bëd men, nela mbël kwa'n nguzenal ba'. \p \v 11 Orze' ngulo' bixa' bark che'n bixa' le'n nits, mila' bixa' rëi, par nzhakë bixa' tich Jesús. \s1 Jesús miliwen tu men nizak yalyizh kwa'n lë lepra \r (Mt. 8:1-4; Mr. 1:40-45) \p \v 12 No tu wëlt nzo Jesús tu yezh kwa'n nzhin ze', lë'chi ze' mizhin tu miyi' kwa'n nizak tu yalyizh lë lepra, dub nak xa' nizake. Or une xa' Jesús, ngo't kuslo xa' lo yuo tuli lo Jesús, orze' guna'b xa' lo Jesús, nzhab xa': \p ―Señor, chi lë'o nzhaklai, gak tsumbe go da lo yalyizh re'. \p \v 13 Orze' mitsiga' Jesús ya', migal Me xa' nzhakne re', orze' nzhab Me: \p ―Nzhaklan mbel lo yalyizh re'. \p Mbaino mis orze', miak xa' nzhakne re', \v 14 orze' nzhab Jesús: \p ―Yent cho lo di'zhle, maska wa lo ngulëi', par rël xa' lu, no za'l gon kwa'n na'b xa' par ya'n nambe kwerp che'nal, nela xmod nzobni' lo ley kwa'n mila' Dios lo Muisés, nes par ne ngulëi', lë'l mimbe la. \p \v 15 Per zilita' ñët kwa'n nile' Jesús, no dox men nibin par gon widi'zh che'n Jesús, no par liwen Jesús rë xa' nzhakne. \v 16 Per ña Jesús rë plo yent cho nak, par nidi'zh Me lo Dios. \s1 Miliwen Jesús tu men nagakt win \r (Mt. 9:1-8; Mr. 2:1-12) \p \v 17 No ngol tu ngubizh, dub kilu' Jesús widi'zh che'n Dios lo rë men; ze' nzob rë men fariseo kun rë xa' nilu' ley. Rë xa' re' nzë rë yezh che'n rë men Galilea, no rë yezh che'n rë men Judea, mbaino nzho bixa' nzë yezh Jerusalén. No dox kinu Jesús yalnazhon che'n Dios, par liwen Me men nzhakne. \v 18 Lë'chi nzhanu pla miyi' tu men nzhakne lo ya, tu xa' nagakt win. No nzhakla bixa' ko bixa' xa' re' le'n yo' plo nzo Jesús, \v 19 per nagakt yo bixa' por tanta men nzhin al le'n. Kuze' nkë bixa' yek yo', mixa'l bixa' tu plo par mila bixa' xa' nzhakne re' nali laka plo nzo Jesús. \v 20 Or une Jesús, dox ñila rë xa' re' Jesús, orze' nzhab Me lo xa' nzhakne re': \p ―Lë' you, rë kwa'n nzë'b xkil lo Dios, lë'i mizhe' la. \p \v 21 Orze' rë men, rë xa' nilu' ley kun rë men fariseo nguzublo kile' bixa' xigab: “¿Cho xa' re'? Tatu nakap kidi'zh xa' Dios, porke yent cho gak che' rë kwa'n nzë'b xki men lo Dios. ¡Nabtsa Dios gak le'i!” \p \v 22 Per lë' Jesús nane la kwan kile' bixa' xigab, kuze' nzhab Me: \p ―¿Chon tatu xigab dox kile' go por kwa'n nzhapa ba'? \v 23 ¿Kwan más jwals gapa: “Lë' rë kwa'n nzë'b xkil lo Dios mizhe' la”, o gapa: “Waxche, bizë lizhal”? \v 24 Pwes par ne go, Lë'da nak Xga'n Dios no nak da tu men yizhyuo; Lë' Da kinu yalnazhon par che'n rë kwa'n nzë'b xki men lo Dios. \p Orze' nzhab Me lo xa' nzhakne re': \p ―Lë'da kini lol, waxche, gulits kwa'n naxal lo ba', orze' bizë lizhal. \p \v 25 Lwega' ngwaxche xa' nzhakne re' lo rë men, ngulits xa' kwa'n nax xa' lo, orze' ña xa', mbaino kidi'zh xa' nazhon Dios. \v 26 No rë men, xe mia'n bixa' tuli, no nzhab bixa': \p ―¡Dox nazhon Dios! \p No nu por tanta mizheb bixa', nzhab bixa': \p ―Nal une be, mile' Dios rë kwa'n gat ne be. \s1 Jesús ngurezh Leví \r (Mt. 9:9-13; Mr. 2:13-17) \p \v 27 Or milox ngok rë kure', nguro' Jesús, no une Me tu men nikan dimi che'n rey César, tu miyi' lë Leví, nzob xa' plo ñatix men dimi che'n rey, orze' nzhab Jesús lo xa' re': \p ―Dikë ticha. \p \v 28 Orze' ngwatso Leví, mila' xa' rë kwa'n kinu xa' ze', nzhakë xa' tich Jesús. \v 29 Orze' mile' Leví tu lani lizh xa' par Jesús, no nu nayax xa' nikan dimi che'n rey César, tutsa plo nzob bixa' kun Jesús lo mes, mbaino kun más rë xa' kwa'n nichë'l Leví. \v 30 Per pla rë men fariseo, kun rë xa' kwa'n nilu' ley; nguzublo kidi'zh bixa' nakap lo rë men che'n Jesús, nzhab bixa': \p ―¿Chon kiyao go kiyo go, kun rë xa' nikan dimi che'n rey César, mbaino kun rë xa' gat nzhakt ley kwa'n mila' Dios lo Muisés, rë xa' ba' más nzë'b xki lo Dios? \p \v 31 Orze' nzhab Jesús: \p ―Rë men wen gat naki'n ya xa' lo doctor, nab tsa men nzhakne naki'n ya. \v 32 Na, gat nzhalta par kwezha rë xa' nile' kwa'n nzhakla Dios; na nzhal par kwezha rë xa' nzë'b xki lo Dios, par la' bixa' rë kwa'n gat lë' nak bixa'. \s1 Minabdi'zh pla xa' lo Jesús, ¿chon gat nizo men che'n Jesús xlats bixa' lo Dios? \r (Mt. 9:14-17; Mr. 2:18-22) \p \v 33 Minabdi'zh pla bixa' lo Jesús, nzhab bixa': \p ―¿Chon nayax wëlt gat nzhaot rë xpen Juan, or nina'b bixa' lo Dios, no se'ga' rë men che'n rë men fariseo, per rë xpenal, zilita' nzhao bixa' no nzho bixa'? \p \v 34 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Chi zak gab go jwers, nagaot rë men, rë xa' kwa'n nzë jwandang, dub nzhak jwandang che'n miyi' kwa'n nzo xti'zh re'? \v 35 Per or zhin zhë, yubchi miyi' re' xid rë xpen miyi', orze'se nagaot bixa'. \p \v 36 Nuska midi'zh Jesús tu kwent re', nzhab Me: \p ―Yent cho tu men cho' tlë' xab kub xa', par kë' xa' remiend tu xab go'x xa'; porke nazhë'lt kwa'n kub kun kwa'n go'x. \v 37 Mbaino yent cho tu men ko bin kwa'n laore nguro' le'n tu yeg go'x; porke lë' bin kwa'n laore ngokxao' chëz yeg go'x ze', orze' lë'i xo. \v 38 Kuze' ñal ko men bin kwa'n laore nguro' le'n yeg kub, par yent chi gake. \v 39 No yent cho xa' mië' la nzho bin kwa'n nayan, gakla xa' go xa' kwa'n nax, porke lë' xa' gab: “Más nix kwa'n nayan.” \c 6 \s1 Mikan men che'n Jesús triu zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n \r (Mt. 12:1-8; Mr. 2:23-28) \p \v 1 No tu ngubizh kwa'n nile' men Israel diskans, nzhaded Jesús kun rë men che'n Me plo nzha'n men triu. No por nila'n bixa', nguzublo kikib bixa' do che'ne, no kigo' bixa' lazhe par kiyao bixa'i, \v 2 orze' nzhab pla men fariseo lo bixa': \p ―¿Chon nile' go kwa'n gat ñal, zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n? \p \v 3 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Chi nagat go'l go plo nikë kwa'n mile' Dabi tu zhë or mila'n xa' kun rë xpen xa'?, \v 4 or nguio xa' le'n yo' che'n Dios par ndao xa' pan kwa'n miza' men par gon lo Dios, no ngwatao xa'i no miza' xa'i gao rë xpen xa', no lë' pan ze' nab tsa rë ngulëi' gak gawe. \p \v 5 No nu nzhab Jesús lo bixa': \p ―Na Xga'n Dios mbaino nak da tu men yizhyuo, kinun poder par len mandad, kwan ñal le' men zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n. \s1 Tu miyi' kwa'n ngut tu lad ya', lad direch \r (Mt. 12:9-14; Mr. 3:1-6) \p \v 6 Or ngol xtu zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n, nguio Jesús le'n yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios, no nguzublo kilu' Jesús widi'zh che'n Dios lo rë men nzhin ze'. Ze' nzo tu miyi' kwa'n ngut tu lad ya' lad direch. \v 7 No ze', nzo pla xa' nilu' ley kun rë men fariseo, kila'ch bixa', nabei chi liwen Jesús xa' re', zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n, nes par kinu bixa' tu kwa'n gab bixa', nak Jesús. \v 8 Per lë' Jesús nane la cho xigab kile' rë men re', kuze' nzhab Jesús lo miyi' nzhakne re': \p ―Watsuli, guded garol tsao' re'. \p Orze' ngwatsuli miyi' re', nguzubi xa' lo Jesús. \v 9 Orze' nzhab Jesús lo rë men kila'ch ze': \p ―Nzhaklan nabdi'zha tu kwa'n lo go: ¿Kwan más ñal le' met zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n? ¿Chi tu kwa'n wene o tu kwa'n male? ¿Chi ko' be tu men lo tu kwa'n nazhe'b nizak xa', o la' be gat xa'? \p \v 10 Orze' miwi' Jesús lo rë xa' nzo naka'n plo nzo Me, mbaino nzhab Me lo miyi' ngut ya' re': \p ―Bitsiga' ya'l. \p Orze', mitsiga' miyi' ya' miyi', mbaino miake. \v 11 Per rë xa' nilu' ley kun rë men fariseo nded niyi'xian bixa', orze' nzhab bixa' lo wech bixa': “Nal, ¿kwan li'nu be Jesús?” \s1 Ngule Jesús tu dusen apost che'n Me \r (Mt. 10:1-4; Mr. 3:13-19) \p \v 12 Le'n rë ngubizh ze', ngwa Jesús yek tu yi' par guna'b Me lo Dios, orze' dub yë'l guna'b Me lo Dios. \v 13 Or ngwanilyuo, ngurezh Me rë xa' kizikë tich Me, no xid rë xa' re' ngule Me tu dusen rë xa' ngulo'lë Me apost. \v 14 Tu rë xa' re' lë Simón, xa' kwa'n nu ngurulë Me Per; no xtu xa' lë Ndres, wech Simón; no Jakob mbaino Juan; no Lip, no Tol; \v 15 orze' Mateo no Max; mbaino Jakob xga'n Alfeo; no Simón xa' nguio xlad men Kananist; \v 16 no Judas, xga'n Jakob; mbaino xtu Judas Iscariote, kwa'n michi Jesús lo rë men kwa'n mbit Me. \s1 Milu' Jesús widi'zh che'n Dios lo nayax men \r (Mt. 4:23-25) \p \v 17 Or ngula Jesús yek yi' ze' kun rë men che'n Me, orze' ngulëz Me lo tu lach, no ze' miza tu bëd xa' kizikë tich Me, mbaino nu nayax xa' nzë rë yezh che'n lazh men Judea no rë xa' nzë yezh Jerusalén, kun nayax xa' nzho ro' nitsdo' che'n yezh Tiro mbaino kun rë men yezh Sidón. Rë men re' nzhin par gon bixa' widi'zh che'n Jesús no par liwen Jesús yalyizh che'n bixa'; \v 18 no miak rë xa' kwa'n nzhakne por mbi mal. \v 19 Kuze' rë nak men ze' nzhakla namás gal xa' kwerp che'n Jesús, porke kwerp che'n Jesús niro' rë yalnazhon kwa'n niliwen rë men nzhakne. \s1 Kwa'n walika tsak lo Dios \r (Mt. 5:1-12) \p \v 20 Orze' miwi' Jesús lo rë men che'n Me, nzhab Me: \p ―Rë go, xa' prob nal re', wen nzha go; porke lë' go ya nzho la ya' Dios. \p \v 21 ’No go, xa' nila'n nal re', wen nzha go, porke lë' Dios ne' kwa'n na'b go lo Me. \p ’No go, xa' nzho'n nal re', wen nzha go, porke kaxche'ptsa lë' go zak laxto'. \p \v 22 ’No wen nzha go, go xa' niyi' men nine nal re', no or nigotin xa' go xid bixa', no or niye xa' go, no nidi'zh xa' go, rë kwa'n gat walit nak go, por nak go men da. \v 23 Bizak laxto' go zhë ze', haxta wats go, porke lë' Dios ne' tu kwa'n tsak ka' go por rë kwa'n nilinu men go; porke sa' ska nguzak rë profet, rë xa' kwa'n midi'zh por Dios chi tiemp. \p \v 24 ’Per zhe'b nalats nzha go, rë go xa' rrik nal re'; porke lë' go kinu la rë kwa'n gap go par dubta'. \p \v 25 ’No zhe'b nalats nzha go, rë go xa' ndao la haxta plo une, porke lë' zhë zhin, lox go di yalnila'n. \p ’Mbaino zhe'b nalats nzha rë go, xa' nizak laxto' nal re', per lë' zhë zhin, lë' go go'n di yalnawin haxta plo nagakra'i. \p \v 26 ’Zhe'b nalats nzha go, por nidi'zh men dox tsak go nal re'; porke sa' ska midi'zh men lo rë xa' kwa'n chigab walika profet che'n Dios, per ka mbële. \s1 Chizhi' be rë xa' niyi' nine be \r (Mt. 5:38-48; 7:12) \p \v 27 ’Per rë go xa' nzhon kwa'n nin, bichizhi' go rë xa' nidil go, no bile' go wen lo rë xa' niyi' nine go; \v 28 no guna'b go lo Dios, ya bixa' wen, rë xa' kwa'n nizhi'bde go, mbaino nu bina'b go lo Dios por rë xa' kwa'n nile' nakap lo go. \v 29 No cho tu xa' kë' tube ta' ro' go, bila' go ter nu xtu lad kë' xa'i, no chi cho lat chiket che'n go, bila' go wei' xa' ter nu kamis che'n go. \v 30 Xa' na'b tu kwa'n lo go, biza' goi, mbaino xa' zen tu kwa'n nak che'n go, nagabt go lo xa' zhire ska xa'i. \v 31 Bile' go kun rë men nela xmod nzhakla go le' men kun go. \p \v 32 ’No chi nazhi' go nab tsa rë men kwa'n nazhi' go, ¿xmod le' go tu kwa'n wen chi nak go sa'?, porke haxta rë men más nzë'b xki, nak sa'. \v 33 No chi nile' go wen lo nab tsa rë xa' nile' wen kun go, ¿xmod le' go tu kwa'n wen chi nak go sa'?, porke haxta rë men más nzë'b xki, nak sa'. \v 34 Mbaino chi lë' go le' prext kwa'n ka' nab tsa rë men xa' zak go nilu' ka kixe, orze', ¿xmod le' go tu kwa'n wen chi le' go sa'?, porke nu ska haxta rë men más nzë'b xki, nile' bixa' prext kwa'n ka' guchin bixa', orze' kimbëz bixa' zhire ska xa' ze'i. \v 35 Per rë go, ñal chizhi' go rë xa' nikwa'n dil kun go, no bile' go wen; no bile' go prext kwa'n ka' men sin nakwëz go kix xa'i, nes par ne' Dios tu kwa'n dox tsak ka' go, no par lu' go nak go xmë'd Dios, Me kwa'n nzho lo yibë', porke Dios nazhi' haxta rë xa' gat niza't xkix lo Dios, no rë xa' minu la yentra' kwan tsak, nazhi' Dios. \v 36 Kuze', naki'n lats laxto' go xtu men nela Xuz go Dios nizine laxto' Me go. \s1 Nadi'zhtal kwan ñal xtu men \r (Mt. 7:1-5) \p \v 37 ’Nagabt go kwan ñal tu xa' nzhap dol, nes par nale' Dios kix go kwa'n nak go; mbaino nana'bt go zakzi Dios xtu men por kwa'n nak xa', nes par Dios nazakzit ska go por xmod nak go. Más wen biya'l laxto' go kwa'n nile' men lo go, nes par Dios che' rë kwa'n nzë'b xki go. \v 38 No biza' go kwa'n ka' men, nes par Dios zilazh mase ka' go, haxta ya'n sobre; nela xmod niza' goi ka' men, se' ska ne' Diose ka' go. \p \v 39 No nu miza' Jesús tu kwent re': \p ―¿Chi zak tu men nikal lo, lu' xa' nez lo xtu xa' nikal lo? ¿Gat rop bixa' yachin le'n tu zo? \v 40 No yent cho tu men más nzhak lo maestr che'n xa', sino ke or lox tse'd xa', lë' xa' gak nela xa' kwa'n milu'i lo xa'. \p \v 41 ’¿Chon niwi'l por tu kwa'n nak xtu men, mbaino lë' rë kwa'n más nazhe'b nakal gat niwi'tal? Kure' nak nela tu yix win kwa'n nzho lo wechal, no lë' yix ro kwa'n nzho lol gat niwi'tal. \v 42 ¿Chon nzhabal lo wechal: “Bila' kon yix win kwa'n nzho lol re'”, no chi gat nizital, más tu kwa'ro nzho lol? ¡Tatu nazhe'b nakal, chigab walika men wenal! Mejor galo laka ngulo' kwa'n nzho lol ba', nes par gak ko'l kwa'n nzho lo wechal ba'. \s1 Nakbe' ya por xlë kwa'n niza'i \r (Mt. 7:17-20; 12:33-35) \p \v 43 ’No yent cho tu ya wen za' rë xlë nazu't, mbaino ni rë ya kwa'n nazu't, za' xlë wen, \v 44 porke kad ya nakbe' por xlë kwa'n niza'i, porke gat nikant men nzhao' le'n ya yich, no yent cho cho' tu rosim gub lo tu ya zhii'. \v 45 Lë' menaye nidi'zh pura rë kwa'n ñal, porke kwa'n wen nzho laxto' xa'; mbaino lë' men nakap nidi'zh pura kwa'n gat lë', porke kure' nzho laxto' xa', porke kwa'n nzho laxto' men, kuze' nidi'zh men. \s1 Chop simient \r (Mt. 7:24-27) \p \v 46 No nzhab Jesús: \p ―¿Chon nine go lon: “Señor, Señor”, mbaino gat nile't go kwa'n nin? \v 47 Nal nin lo go, xmod nak men kwa'n nizubi lon, mbaino nile' xa' kwa'n nzhapa. \v 48 Nak xa' nela tu men michao' tu yo'. Galo laka nde'n xa' na'ch lo ke, ze' michao' xa' simient che'ne. No or miro'b you', dub jwers nkë nits ta' yo' re', no per ni nangawine, porke lë'i nzob lo ke. \v 49 Per xa' nzhon xtizha namás, no gat nile't xa' kwa'n nzhapa, nak xa' nela tu xa' michao' tu lizh plo pura yuo, gat nayet nzobe, porke nangachao't xa'i kun simient. No or miro'b you', dub jwers nkë nits ta'i, orze' michil nitse. \c 7 \s1 Miliwen Jesús mos che'n tu men Roma, tu xa' nile' mandad lo tu gayo' sondad \r (Mt. 8:5-13) \p \v 1 No or milox midi'zh Jesús lo rë men, orze' ña Me yezh Capernaúm. \v 2 Yezh re' nibëz tu xa' nile' mandad lo tu gayo' sondad román, kinu xa' tu mos che'n xa', no dox nazhi' xa' mos re'; mbaino nzhakne ne', mer gat ne'. \v 3 Or mbin xa' nile' mandad re', kidi'zh men nikizë Jesús gax ze', orze' mixë'l xa' pla xa' nzo lo men Israel, par ngwayab bixa' yi'd Jesús, liwen mos che'n xa' re'. \v 4 No or mizhin rë xa' re' plo nzo Jesús, garga'l kiyab bixa': \p —Cha'o ña be par gaknu go xa' nile' mandad ze', \v 5 porke dox nazhi' xa' re', rë be men Israel; mbaino lë' xa' re' mizuxkwa' tu yo' plo nitse'd be widi'zh che'n Dios yezh re'. \p \v 6 Orze' nzha Jesús kun lë' bixa'. Per or nzhazhin la bixa' gax lizh xa' re', orze' mixë'l xa' nile' mandad re' pla rë xa' kwa'n nichë'l xa' par ngwayab bixa' lo Jesús: \p ―Señor, zit go gat lë', porke gat ñalta da par yi'd go lizha. \v 7 Kuze' ni nangaye laxto'n ngayal yuba lo go; namás bile' go mandad por xti'zh go, yak mos da. \v 8 Porke nu ka da, nzhona ro' xa' nile' mandad lon, no kinu ska men nilen mandad or gapa lo tu xa': “Wa”, lë' xa' ya; no or gapa lo xtu xa': “Dë'”, lë' xa' yë'd. Mbaino or gapa lo tu mos da, le' xa' tu kwa'n, lë'i le' xa'. \p \v 9 No or mbin Jesús widi'zh re', xe mia'n Me, orze' miwi' Me lo rë xa' nzhakë tich Me, no nzhab Me: \p ―Walika kwa'n nin lo go, per ni tu men Israel gat nen yila widi'zh da nela xa' re'. \p \v 10 No or nguiubre rë xa' kwa'n mixë'l xa' nile' mandad re', lë' mos che'n xa' miak la. \s1 Jesús mile' nguruban xga'n tu una' ngut xmiyi' \p \v 11 No xtu riyë'l, nzha Jesús tu yezh kwa'n lë Naín kun rë men che'n Me, no nayax men nzhakë tich Me. \v 12 No or nzhazhin Jesús ro' yezh re', lë'chi une Me nzhaka'ch men tu yinto'. No yinto' re', tutsa miyi' nak xga'n tu una' kwa'n ngut xmiyi'. No dox men yezh ze' nzhaka'ch bixa' xga'n una' re'. \v 13 No or une Jesús una' re', milats laxto' Me una', orze' nzhab Me lo una': \p ―Nago'ntra'l. \p \v 14 Orze' nguzubi Jesús, migal Jesús ta' kwa'n nzho'b yinto' lo, orze' xe ngulëz rë xa' nzhanu yinto', orze' nzhab Jesús lo yinto': \p ―Miyi' xi, lë'da ni lol: ¡Waxche! \p \v 15 Orze' nguzob miyi' xa' ngut re', mbaino nguzublo kidi'zh miyi', orze' nzhab Jesús lo xna' miyi': “Lë' xga'nal re'.” \v 16 No or une rë men kure', mizheb bixa', orze' nguzublo kidi'zh bixa' dox nazhon Dios, mbaino nzhab bixa': \p ―¡Dox tu profet ro, xa' nidi'zh widi'zh che'n Dios, mizhin lo be! \p No nzhab bixa': \p —¡Nzatsiwi' Dios rë men che'n Dios! \p \v 17 No rë xa' nzë lazh men Judea kun rë xa' nzho naka'n rë yezh kwa'n ña'n ze', mbin bixa' kwa'n mile' Jesús. \s1 Rë men kwa'n mixë'l Juan \r (Mt. 11:2-19) \p \v 18 No rë xpen Juan ngwayab lo Juan, rë kwa'n nile' Jesús xid rë men, no or ngurezh Juan chop xpen xa', \v 19 orze' mixë'l xa' rop rë xa' re' par wayab bixa' lo Jesús: “¿Chi lu ka nak Krist, kwa'n nak di'zh yi'd lo no, o kwëz no yi'd xtu xa'?” \v 20 No or mizhin rop xpen Juan re' plo nzo Jesús, orze' nguzubi bixa', nzhab bixa': \p ―Lë' Juan xa' nililëi' men le'n nits, mixë'l no par nabdi'zh no lol, ¿chi lu ka nak Krist kwa'n nak di'zh yi'd, o kwëz no yi'd xtu xa'? \p \v 21 No mis orze', dox men nzhakne kiliwen Jesús, no nu rë xa' nizak yalnawin, no rë xa' nzho mbi mal laxto', no haxta rë xa' nikal lo, mile' Jesús miwi' bixa', \v 22 orze' nzhab Jesús lo rë xpen Juan: \p ―Wayab go lo Juan rë kwa'n une go, no rë kwa'n mbin go. Guzh go, lë' rë men nikal lo, niwi'; no rë men nagakt zë, nizë; no rë xa' nizak yalyizh kwa'n lë lepra, nimbe bixa'; no rë men sord, nixa'l nzha; no rë men ngut, niruban; mbaino rë men prob\f + \fr 7:22 \ft Widi'zh “prob” re', par lo widi'zh grieg, chon kwa'n gabe: 1. men yent kwa'n kinu par ban; 2. men natsakt, nile' rë men rrajón lo; 3. men nado'.\f*, kiyon widi'zh nazhon che'n Dios. \v 23 ¡No nazhon nzha men yila da dubta'! \p \v 24 No or ña rë xa' mixë'l Juan, orze' nguzublo kidi'zh Jesús kwent che'n Juan lo rë men, nzhab Me: \p ―¿Cho xa' kwa'n ngwatsi' go lo, plo nak yuo bizh ze'? ¿Chi lo tu xa' ña-ñë'd xigab che'ne, nela yix kwa'n nzhuwei' mbi rë plo? \v 25 No chi gat lë't kuba' une go, ¿kwan ska une go orze'? ¿Chi une go tu miyi' nak lar wen? Per nane ka go, cho rë xa' kwa'n nzhak lar wen, rë xa' ze' nzho lizh rë rey, plo nzho bixa' mod nzhakla bixa'. \v 26 ¿Per cho ska xa' ngwatsi' go lo? ¿Chi ngwatsi' go lo tu men nak profet, xa' nidi'zh por Dios? Na ni, lë' xa' kwa'n ngwatsi' go lo re', más tsak xa' ke lo tu profet, \v 27 porke kwent che'n Juan re', nidi'zh Yech che'n Dios or nzhabe se': \q1 Biwi', lë Da xë'l xa' di'zh xtizha dilant lol, \q1 par kuxkwa' xa' laxto' rë men par gon bixa' ro' Dios. \p \v 28 Nin lo go, xid rë men yizhyuo, nangayota' tu xa' más tsak lo Juan. Per rë xa' más natsakt, xid rë xa' nzho plo nile' Dios mandad, nak rë xa' kwa'n más tsak lo Juan. \p \v 29 Or mbin rë nak men kure', rë xa' kwa'n mililëi' Juan le'n nits, no haxta rë men nikan dimi che'n rey, milibe' bixa', dox ñal kwa'n nile' Dios. \v 30 Per rë men fariseo no rë xa' nilu' ley, mile' bixa' naya' lo rë kwa'n ngokla Dios par lë' bixa', porke nangaziyëlt bixa' ngaklëi' bixa' xmod nzhab Juan. \v 31 Orze' nzhab Jesús lo rë xa' ze': \p ―¿Xmod gapa nak rë men nal; nela kun cho chëla bixa'? \v 32 Nak bixa' nela rë mbwin, kwa'n nzhin le'n nez plo nzhak xbi', kiyab mbwin lo wech mbwin kwa'n nzhin ze': “¿Chon nanet go ngolni' go or kiyo'l no bizhi, no ni nango'nt go or kikë' no kant nalats?” \v 33 Porke mbi'd Juan, xa' nililëi' men le'n nits, gat nzhawt xa' yët no gat nzhot xa' bin, no nzhab go: “Mbi mal nzho laxto' xa'.” \v 34 No or nzhala, nak da Xga'n Dios mbaino nak da men yizhyuo, nzha̱o̱wa̱ no nzho'n, no ne go: “Biwi', nzhao cho'l, mbaino nzho cho'l kwa'n; no nichë'lal kun rë men nikan dimi che'n rey no kun rë men más nzho'b xti'zh nzë'b xki.” \v 35 Per bitsila go, rë xa' kwa'n ñila widi'zh che'n Dios, nilu' walika nazhone por xmod naban bixa'. \s1 Ngwatao Jesús lizh Simón, tu men fariseo \p \v 36 No ngurezh tu men fariseo Jesús, par gao Jesús lizh xa'; orze' ngwa Jesús, no or nguio Me lizh xa', nguzob Me lo mes. \v 37 No yezh ze' nzho tu una' kwa'n más nzho'b xti'zh dox nzë'b xki. Or mbin una', lë' Jesús nzhatao lizh men fariseo re', orze' mizhinnu una' tu bot win zhëi di aseit nax, mbaino tsak doxe, haxta nu bot kwa'n nzhoi re', dox tsak. \v 38 No or nguzo una' xan ni' Jesús, dub kiyo'n una', orze' migazh una' kun nits nzho'n una' ni' Me, no dub kichiro' una'i, kitsibizh una'i kun yich yek una'; no nu micho'n una' aseit nax ni' Me. \v 39 No or une xa' fariseo ze' kure', xa' kwa'n ngurezh Jesús lizh, mile' xa' xigab: “Chi lë' xa' re' walika nak tu profet, xa' nidi'zh por Dios, lë' xa' nganu la, cho una' kwa'n kigal ni' xa', tu una' zhe'b nzë'b xki.” \v 40 Orze' nzhab Jesús lo xa' fariseo re': \p ―Simón, nzhaklan ganin tu kwa'n lol. \p Orze' nzhab Simón: \p ―Bineu xkwane, Maestr. \p \v 41 Orze' nzhab Jesús: \p ―Nguio chop men, nzë'b dimi lo tu xa' kwa'n nile' prexte. Tu xa' nzë'b dimi kwa'n nile' men gan tu li'n garol lo pura zhi'n, lë' xtu xa' nzë'b dimi kwa'n nile' men gan, pas como chop mbëo', di lo zhi'n. \v 42 No nangale't rop xa' gan ngayix bixa'i lo xa' nak che'ne, orze' milats laxto' xa' nak che'n dimi ze' rop xa' ze'. \p Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Di lo rop xa' ze', cho xa' más nazhi' xa' kwa'n nak che'n dimi ze'? \p \v 43 Orze' nzhab Simón: \p ―Zaka, xa' kwa'n más nayax dimi nzë'b ze'i. \p Orze' nzhab Jesús: \p ―Lë'ka kwa'n nel. \p \v 44 Orze' miwi' Jesús lo una' ze', mbaino nzhab Me lo Simón: \p ―¿Chi niwi'l lo una' re'? Or nguio'n lizhal, nangane'tal nits par yët ni'n, per lë' una' re' migazh ni'n kun nits nzho'n xa', no mitsibizh xa'i kun mis yichyek xa'. \v 45 Nangachiro'tal ta' kwatsa or mizhi'na lizhal, per una' re', dizde mizhin xa' lon, kichiro' xa' ni'n, no haxta nal stubi kichiro' xa'i. \v 46 Nangacho'btal aseit nax yeka, per lë' una' re' micho'be ni'n. \v 47 Kuze' nin lol, lë' rë kwa'n zhe'b nzë'b xki una' re', mizhe' la lo Dios, porke dox nazhi' xa' Dios. Per men kwa'n nagat za' kwent cho pa' xtol xa' miche' Dios, che'p tsa nazhi' xa' re' Dios. \p \v 48 Orze' nzhab Jesús lo una' re': \p ―Lë' rë kwa'n nzë'b xkil lo Dios, lë'i mizhe' la. \p \v 49 Orze' rë xa' kwa'n nzhin lo mes ze', nguzublo kiyab bixa' lo wech bixa': \p ―¿Cho xa' re'? ¡Haxta nu rë kwa'n nzë'b xki men lo Dios, niche' xa'! \p \v 50 Per nu nzhab Jesús lo una' re': \p ―Por ngwayilal da, lë'l nguro' la lo rë kwa'n nazhe'b nzadkë tichal. Nal, dub bizë, bizak laxto'. \c 8 \s1 Rë una' kwa'n ngoknu Jesús \p \v 1 No dispwés di ngok rë kure', nikizë Jesús kun dub tu dusen men che'n Me, nayax yezh no rë rranch win, kidi'zh Jesús widi'zh nazhon che'n Dios par xmod gak men, men che'n Dios. \v 2 No nu zipla una' ngoknu Jesús. Xid rë una' re' nzho una' kwa'n miliwen Jesús yalyizh che'n, kun zipla una' kwa'n ngulo' Jesús mbi mal laxto'. Tu rë una' re' lë Mari Madalén; una' kwa'n nguro' gazh mbi mal laxto'. \v 3 No xtu rë una' re' lë Juan xa' nak una' che'n Chuza, miyi' kwa'n nzo lo rë kwa'n nak che'n gobiernador Herodes; no xtu una' re' lë San; no nguio más rë una' kwa'n ngoknu Jesús kun rë kwa'n nak che'n biuna'. \s1 Kwent che'n xa' nzha'n \r (Mt. 13:1-9; Mr. 4:1-9) \p \v 4 No nayax men kwa'n nzho rë yezh kwa'n nzhin naka'n ze', nguro' bixa' par ngwatsi' bixa' lo Jesús, no or migan nayax men plo nzo Jesús, orze' miza' Jesús kwent che'n men nzha'n triu, nzhab Me: \p \v 5 ―Nguro' tu miyi', nzhaya'n xa' lazh triu, no or miche'ch xa' lazhe, plai ngob le'n nez, no milo men loi, mbaino ndao miyine. \v 6 No mase ngob lo yuo ke, no or ngulene, lwega' mibizhe, porke yent gop ze'. \v 7 No mase ngob le'n ya yich, no ngulene junt kun rë ya yich, no ngala't ya yich ngaro'be, orze' ngute. \v 8 No xche'pe ngob lo yuo wen, orze' miro'be, no dox miza'i. Tu lazhe miza' xtu gayo'i dimás. \p No or milox midi'zh Jesús kure', orze' naye midi'zh Me, nzhab Me: \p ―¡Chi lë'l mbine, bizobyeke! \s1 ¿Chon midi'zh Jesús kwent re'? \r (Mt. 13:10-17; Mr. 4:10-12) \p \v 9 Orze' minabdi'zh rë men che'n Me lo Me, nzhab bixa': \p —¿Kwan gab kwent kwa'n miza' go ba'? \p \v 10 Orze' nzhab Jesús: \p ―Lo go nin rë kwa'n naga'ch kwa'n kinu Dios plo nile' Dios mandad; per lo más men nidizha kun pura kwent lo bixa', par ne bixa'i, per nangalibe't bixa'i; no par gon bixa'i, per nangazobyekt bixa'i. \s1 Kiyab Jesús kwan gab kwent che'n men nzha'n \r (Mt. 13:18-23; Mr. 4:13-20) \p \v 11 No nzhab Jesús: \p —No nal, lë'da ni lo go kwan gab kwent ba'. Lë' widi'zh che'n Dios nak nela lazh kwa'n nzha'n men. \v 12 Lë' lazh triu kwa'n ngob le'n nez, nak nela tu men kwa'n mbin widi'zh che'n Dios, per ña Mizhab nizubchiy laxto' xa', par nayila xa'i, no par naro' xa' lo kwa'n nazhe'b nzho xa'. \v 13 No lë' kwa'n ngob lo yuo ke, nak nela men mbin widi'zh che'n Dios, no ngwayila xa'i, nizak laxto' xa', per gat nzot xa' naye lo che'n Dios. Ñila xa'i che'p, per or nizak xa' tu kwa'n nazhe'b, orze' nila' xa' Dios. \v 14 Mbaino lë' lazh triu kwa'n ngob le'n ya yich, nak rë men mbin widi'zh che'n Dios, per che'p ga' che'p ga', ña'l laxto' xa'i, por rë xigab kwa'n nile' xa', xmod ban xa', mbaino por ño laxto' xa' le' xa' kwa'n nzhakla xa', no por niwix xa' gap xa' dimi; kuze' gat nile't xa' kwa'n nzhakla Dios le' xa'. \v 15 Mbaino lë' lazh triu kwa'n ngob le'n yuo wen, nak nela men kwa'n mbin widi'zh che'n Dios kun dub laxto' xa', no ngwayila xa'i, no mia'ne laxto' xa'. Mbaino ter nizak xa' rë kwa'n nazhe'b, per nile' xa' rë kwa'n nzhakla Dios le' xa'. Orze' nak xa' nela tu ya xlë, kwa'n dox niza' xlë wen. \s1 Kwent che'n tu biani \r (Mr. 4:21-25) \p \v 16 No nu nzhab Jesús: \p ―Yent cho tsinki tu biani no tsao' xa' loi, o zob xa'i lo yuo xan lo'n, sino ke al ya zob xa'i, par ziniy lo rë xa' yo le'n yo', \v 17 porke yent tu kwa'n naga'ch, naro' al tich; no ni kwa'n xla'n, naded gon men, sino ke rëi ro' al tich. \p \v 18 ’Kuze', biwi' go xmod le' go, por rë kwa'n nidizha lo go; porke rë xa' kwa'n nzhakla zobyek, mbaino le' rë kwa'n nidizha, rë xa' re' xa' nzhaknu Dios, par más zobyek bixa'i; per xa' gat nzhaklat be's zobyek kwa'n nidizha, haxta che'p tsa kwa'n nile' xa' xigab, ya nane la xa', per lë'i yubchi lo xa'. \s1 Rë wech Jesús kun xna' Me \r (Mt. 12:46-50; Mr. 3:31-35) \p \v 19 Orze' nzha xna' Jesús, kun rë wech Jesús plo nzo Me, per nangakt ngazubi bixa' lo Me, porke dox nayax men nzhin ze', \v 20 orze' ngwayab tu men lo Jesús: \p ―Lë' xna' go mbaino rë wech go nzo al tich, nzhakla bixa' di'zh bixa' kun go. \p \v 21 Per nzhab Jesús: \p ―Lë' xna'n mbaino rë wecha, nak rë xa' kwa'n nzhon widi'zh che'n Dios, mbaino nile' bixa' kwa'n nzhakla Dios. \s1 Mikwë'z Jesús tu yiubi nazhe'b le'n nits \r (Mt. 8:23-27; Mr. 4:35-41) \p \v 22 Tu ngubizh, nkë Jesús le'n tu bark kun rë men che'n Me, no nzhab Me: \p ―Chao' nzha be xtu ro' nits. \p Orze' nzha bixa'. \v 23 No or nzha la bixa' le'n nits, no nguzen mika'l Jesús, lë'chi nguzublo tu yiubi nazhe'b le'n nits, orze' nguzublo nguio nits le'n bark, no mer ya'zyo'i. \v 24 Orze' ngwalixche bixa' Jesús, nzhab bixa': \p ―¡Maestr, Maestr, lë' bark nzhakla ya'zyo' le'n nits! \p Orze' ngwaxche Jesús, no naye midi'zh Me lo mbi, no lo rë bol che'n nits, no ngulëz yiubi, xe mia'n rëi. \v 25 Orze' nzhab Jesús lo rë men che'n Me: \p ―Ñal más yila go da. \p Per rë bixa' mizheb, no xe mia'n bixa' tuli, orze' nzhab bixa' lo wech bixa': \p ―¿Cho xa' re'? ¡Haxta lo mbi, no lo nits nidi'zh xa', mbaino nzhone kwa'n nzhab xa'! \s1 Tu men lazh men Gadara tu xa' nzho nayax mbi mal laxto' \r (Mt. 8:28-34; Mr. 5:1-20) \p \v 26 Orze' mizhin bixa' lazh men Gadara, kwa'n nzhin xtu ro' nits dilant lazh men Galilea. \v 27 No or ngula Jesús bark, orze' nguzubi tu men yezh ze' lo Jesús, tu xa' kwa'n dox nzhala nzho mbi mal laxto'. No kache' xa', mbaino ni gat nzho xa' lizh xa', le'n panteón nzho xa'. \v 28 No or une xa' Jesús, nguzuxib xa' lo Jesús, no naye nguruzhië xa', nzhab xa': \p ―¿Kwan nizakal kuda, Jesús Xga'n Dios, Me nzho lo yibë'? ¡Kina'ba lol, zakzital da! \p \v 29 Se' nzhab mbi mal ze' lo Jesús, porke lë' Jesús mile' mandad, par liya' mbi mal ze' miyi' re'. Nayax wëlt, nilinu rë mbi re' miyi' re' kwa'n nzhaklai, no ter nili'b men ya' xa', no ni' xa' kun kaden, no ter nikina men xa' par nayent plo ya xa', per nicho' xa' kaden, nixëk xa', orze' nizhinu rë mbi mal xa', plo niyent cho nak. \v 30 Orze' nzhab Jesús lo xa' re': \p ―¿Xmod lël? \p Orze' nzhab xa': \p ―Lë'da lë Legión. \p Se' nzhab xa', porke dox nayax mbi mal nzho laxto' xa'. \v 31 No nzhab rë mbi mal ze' lo Jesús: \p ―Naxë'ltal no, plo nazhe'b na'ch no nakao. \p \v 32 No ze' nzhin nayax kuch, kiyao ma ta' tu lom, no guna'b rë mbi mal ze', la' Jesús biy le'n rë kuch kwa'n nzhin ze', orze' nguziyël Jesús. \v 33 Orze' nguro' rë mbi mal laxto' miyi' re', par ñai le'n rë kuch, orze' mikë' bima karre, ngula bima ro' bilë' plo nak ro' nits, ze' ngwap rë kuch. \p \v 34 No rë xa' kwa'n kikina rë kuch re', or une bixa' kure', mikë' bixa' karre, ngwayab bixa'i lo rë men yezh ze', no lo rë xa' nzho dan. \v 35 Orze' rë men ngwatswi', por kwan mbin xa' ngok re'; or mizhin men plo nzo Jesús, une bixa' miyi' kwa'n nzhak miyizh ze', lë' xa' wen la, mbaino nak xab la xa', nzob xa' xan ni' Jesús, orze' rë men mizheb tuli. \v 36 No rop xa' kwa'n une, xmod uniwen xa' kwa'n ngok miyizh ze', midi'zh bixa'i, lo más rë men kwa'n ngwatswi' ze', \v 37 kuze' guna'b rë nak men, kwa'n nzho rë yezh kwa'n ña'n lazh men Gadara, nzhab bixa', ro' Jesús ze', porke dox nizheb bixa' lo Jesús. Orze' nkë Jesús le'n bark, par ña Me kun rë men che'n Me. \v 38 No miyi' kwa'n miliya' mbi mal ze', guna'b xa' lo Jesús, yakë xa' tich Jesús; per nzhab Jesús lo xa': \p \v 39 ―Biyëk lizhal, no guzh lo rë men, rë kwa'n mile' Dios kun lu. \p Orze' ña miyi' ze', dub lazh men Gadara, midi'zh xa', lë' Jesús miliwen xa'. \s1 Xcha'p Jairo no tu una' kwa'n migal xab Jesús \r (Mt. 9:18-26; Mr. 5:21-43) \p \v 40 No or miëk Jesús di xtu ro' nits, rë men nzhin ze', nizak laxto' or mizhin Jesús lo bixa', porke lë' bixa' kimbëz lo la. \v 41 Lë'chi, ze' mizhin tu xa' lë Jairo, nak xa' tu men xa' nile' mandad le'n yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios, orze' tuli nguzuxib xa' xan ni' Jesús, kina'b xa' ya Jesús lizh xa', \v 42 porke mer gat, tutsa xcha'pye'n xa' kwa'n nzhap xa', nzhap la më'd tu dusen li'n. \p No dub nzha Jesús lizh më'd re', nayax men nzhakë tich Me, haxta kigotip men Jesús. \v 43 Xid rë men re', nzho tu una' kwa'n nzhakne, nzhala tu dusen li'n nizak xa' kwa'n. Milo'x xa' rë kwa'n kinu xa', lo rë doctor, no yent cho doctor ngaliwen xa'. \v 44 No nguzubi una' re' al tich Jesús, par migal una' punt xab Me, no mis orze' ngulëz ren kwa'n nizak una'. \v 45 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Cho migal ta'n? \p Rë men nzhab, yent cho migale, orze' nzhab Per: \p ―Maestr, ka rë men kitao'w go, no kiche'p xa' go rë lad. ¿Chon kinabdi'zh go: “Cho migal da”? \p \v 46 Per garga'l nzhab Jesús: \p ―Nzho ka cho migal ta'n, lë' da mizi, por yalnazhon kwa'n kinun, lë' tu men miak. \p \v 47 No or une una' re', nagaktra' ka'ch una' kure', maska nixiz una', nguzuxib una' xan ni' Jesús, no mixë'l ro' una' lo rë men, nzhab una': \p —Na migal punt xab Jesús, mbaino lwega' miak da. \p \v 48 Orze' nzhab Jesús: \p ―Xcha'p, lë'l ngokwen la por ngwayilal da, nal bizë, no bizak laxto'. \p \v 49 Stubi ra' kidi'zh Jesús, orze' mizhin tu xa' kwa'n nzho lizh Jairo, nzhab xa' lo Jairo: \p ―Lë' mizhwin che'nal ngut la; bila' nayi'dnutra'l Maestr. \p \v 50 No or mbin Jesús kure', orze' nzhab Me lo Jairo: \p ―Nazhebtal, na gaknu mizhwin, lë' mizhwin che'nal yak ka. \p \v 51 No or mizhin bixa' lizh Jairo, yentra' cho ngala' Jesús ngaded al le'n, nab tsa Per no Jakob mbaino Juan no xuz mizhwin, kun xna' mizhwin nguio al le'n. \v 52 No maska kiyo'n rë men di yalnawin, kigal bixa' laz bixa' por mizhwin re', per nzhab Jesús lo rë men: \p ―Nagontra' go; gat lë't ngut mizhwin, lë' mizhwin ka naxnaa. \p \v 53 Per kixizhnu rë men Jesús, porke nane bixa' lë' mizhwin ngut la. \v 54 Orze' nguzen Jesús ya' mizhwin, no naye nzhab Me: \p ―¡Mizhwina, waxche! \p \v 55 Orze' nguruban mizhwin, no tuli ngwaxche mizhwin; mbaino mile' Jesús mandad, za' bixa' kwa'n gao mizhwin re'. \v 56 Orze' xe mia'n rop xa' nak xine re' tuli, per mile' Jesús mandad, yent cho lo di'zh bixa' kwa'n ngok re'. \c 9 \s1 Mixë'l Jesús tu dusen apost che'n Me par kë xa' zhi'n nazhon che'n Dios \r (Mt. 10:5-15; Mr. 6:7-13) \p \v 1 No mizhin Jesús dub tu dusen men che'n Me, par miza' Me yalnazhon nka' bixa', par le' bixa' mandad lo rë mbi mal, mbaino par liwen bixa' rë men nzhakne; \v 2 no mixë'l Jesús bixa' par di'zh bixa' lo rë men, xmod gak men, men che'n Dios, no par liwen bixa' rë lo yalyizh, \v 3 mbaino nzhab Jesús lo bixa': \p ―Yent kwa'n wei' go nez; nawei't go ni tu bar, ni tu bols, no ni yët, mbaino ni dimi, no lar nak tsa go bi'y go namás. \v 4 No or zhin go kwalisquier tu lizh men, plo wi' bixa' wen lo go, ze' biya'n go haxta or ya go xtu plo, ro' go ze'. \v 5 No wanei tu plo nawi' men wen lo go, guro' go ze', guzhi'b go ni' go lo rë men yezh ze', nela tu señ ga', lë' bixa' mile' naya' lo Dios. \p \v 6 Orze' ngwa bixa' rë nak yezh win, kwa'n nzhin naka'n ze', midi'zh bixa' widi'zh nazhon che'n Dios, no miliwen bixa' rë men nzhakne. \s1 Ngut Juan xa' nililëi' men le'n nits \r (Mt. 14:1-12; Mr. 6:14-29) \p \v 7 Or mbin gobiernador Herodes rë kwa'n kile' Jesús, orze' dox xigab nguzob yek Herodes, porke nzho men nidi'zh, lë' Juan nguruban, \v 8 más men nidi'zh ka profet Li nguruban, mbaino nzho men nidi'zh, ka tu rë profet xa' tiemp nguruban, \v 9 per nzhab Herodes: \p ―Na mile' mandad, miro'g yek Juan, ¿per cho ska xa' kwa'n nidi'zh men, xa' nzhona nile' rë kuba'? \p Kuze' dox nzhakla Herodes ne xa' Jesús. \s1 Jesús miza' kwan gao gai' mil men \r (Mt. 14:13-21; Mr. 6:30-44; Jn. 6:1-14) \p \v 10 No or miëk rë apost, miza' bixa' kwent lo Jesús rë nak kwa'n mile' bixa', orze' nzhanu Jesús bixa' tu lad di ro' yezh kwa'n lë Betsaida. \v 11 Per or mbin rë men plo nzha Jesús, rë bixa' ngwakë. No milats laxto' Me rë men ze'. Midi'zh Jesús lo bixa', xmod gak bixa' men che'n Dios, no miliwen Jesús rë nak men nzhakne nzho xid bixa'. \v 12 No or nzhazhëlyuo, dub tu dusen men che'n Jesús, nguzubi bixa' lo Me, nzhab bixa': \p ―Bi rë men re', guzh go, par yakwa'n bixa' plo ga' bixa', no kwa'n gao bixa', ya bixa' rë rranch no rë yezh kwa'n ña'n gax re', porke plo nzhin be re', yent kwan nak. \p \v 13 Per nzhab Jesús: \p ―¡Biza' go kwa'n gao rë men re'! \p Orze' nzhab bixa': \p ―Gai'tsa yët kinu no, no choptsa mbël, o ¿chi yazi' no kwa'n gao rë men re'? \p \v 14 Nzhin ze' pas tu gai' mil men nab tsa miyi'. Per nzhab Jesús lo rë men che'n Jesús: \p ―Guzh go zob rë men, cho' bichi'ga' bixa' bizhin go. \p \v 15 Orze' mile' bixa' nguzob men. \v 16 Orze' nguzen Jesús za gai' yët kun rop mbël ze', miwi' Me lo yibë' miza' Me xkix lo Dios por kwa'n gao bixa', orze' michi'x Mei, miza' Mei ka' rë men che'n Me, par lë' bixa' ki'ze gao rë men. \v 17 Rë nak men ze' ndao, haxta plo ngwazhë bixa'; no or milox ndao bixa', mikan rë men che'n Jesús, tu dusen kardor kwa'n mia'n sobr lo kwa'n ndao bixa'. \s1 Midi'zh Per, lë' Jesús nak Krist \r (Mt. 16:13-19; Mr. 8:27-29) \p \v 18 No ngol tu ngubizh, nab Jesús kina'b lo Dios, no rë men che'n Me nzhin kun lë' Me, orze' nzhab Me lo bixa': \p ―¿Cho da nzhab men? \p \v 19 Orze' nzhab rë men che'n Me: \p ―Pla men nidi'zh, lu nak Juan xa' nililëi' men le'n nits, más men nidi'zh, lu nak Li, no nzho men nidi'zh lu nak tu rë profet xa' tiemp nguruban. \p \v 20 Orze' nzhab Jesús lo bixa': \p ―Mbai go ga', ¿cho da par go? \p Orze' nzhab Per: \p ―Go nak Krist Me mixë'l Dios. \s1 Nzhab Jesús: “Lë' Da gat” \r (Mt. 16:20-28; Mr. 8:30—9:1) \p \v 21 Orze' dox mika'b Jesús, nadi'zht bixa' kure', \v 22 No nzhab Me: \p ―Na Xga'n Dios no nak da tu men yizhyuo, dox naki'n zakzi da; mbaino nayilat rë xa' kwa'n nak zhi'n, xid rë men Israel da, no ni rë xa' nile' mandad lo rë ngulëi', mbaino ni rë xa' kwa'n nilu' ley, nayilat da; no mis rë xa' re' le' mandad gat da, per ngubizh yon lë'da ruban. \p \v 23 No nzhab Jesús lo rë nak men nzhin ze': \p ―Chi tu go nzhakla gak xpena, naki'n ya'l laxto' go rë kwa'n nzhakla go le' go, par le' go kwa'n nzhaklan, mbaino nazolia'zht go (le't go naya') or naki'n zakzi go, haxta ter gat go por da, \v 24 porke xa' gat nzhaklat gak xa' men da par le' xa' kwa'n nzhakla xa', orze' mila' xa' kwa'n ban xa' par dubta' lo Dios; per xa' la' kwa'n nzhakla xa' le' xa', por nak xa' men da, orze' lë' xa' ban par dubta' lo Dios, \v 25 porke, yent kwan zu' par tu men, ka' xa' rë nak kwa'n nzho yizhyuo, por mile' xa' kwa'n nzhakla xa', no or gat xa', lë' xa' lox lo Dios par dubta'. \v 26 Chi tu go le' naya' lon no lo rë widi'zh da, nu ska da le naya', nawi'ta' lo go, or yala kun biani da kwa'n más ke ngubizh, mbaino kun biani che'n Xuza, no che'n rë ganj nazhon che'n Dios. \v 27 No walika kwa'n nin lo go, nzho pla xa' xid go nalre', nagata' xa' antis dike ne bixa', xmod nile' Dios mandad kun yalnazhon che'n Me. \s1 Ngubixlo Jesús lo pla men che'n Me \r (Mt. 17:1-8; Mr. 9:2-8) \p \v 28 Nzha xon ngubizh di midi'zh Jesús kure', orze' nzha Me yek tu yi' par na'b Me lo Dios, no nzhanu Me Per kun Juan no Jakob. \v 29 No or kina'b Me lo Dios, orze' ngubixlo lo Me; no xab Me milu' bëo laka, no ña'zbële. \v 30 Lë'chi nguruxo'b xchop miyi', kidi'zh bixa' kun Jesús. Tu xa' re' Muisés, no xtu xa' Li. \v 31 No nzhin bixa' le'n tu biani maska ña'zbël, kidi'zh bixa' rë kwa'n mizhin la zak Jesús yezh Jerusalén. \v 32 No Per kun xchop xa' kwa'n nzo kun lë' xa', dub nzë mika'l lo bixa', mixek bixa' nanga't bixa', no une bixa' biani kwa'n maska ña'zbël che'n Jesús, kun xchop xa' kwa'n nzo kun Jesús re'; \v 33 no or nguiubchi rë xa' ze' lo Jesús, orze' nzhab Per lo Jesús: \p ―Maestr, ¡zhe'b wen nzhin be re'! Bila' go chao' no chon yo' yix; tube par go, xtube par Muisés, no xtube par Li. \p Se' midi'zh Per porke gat naya't Per par di'zh Per. \v 34 No dub kidi'zh Per, mbi'd tu xkao, ngulai plo nzhin yon bixa', orze' mizheb bixa' nzho bixa' le'n xkao re', \v 35 no mbin bixa' le'n xkao re', nguro' tu widi'zh kwa'n nzhab se': \p ―¡Xa' re' nak Xga'na Me nazhi' da, no Me ngulen nak Krist; bile' go kwa'n ne Me! \p \v 36 No or milox mbin bixa' widi'zh ze', une bixa' lë' nab Jesús nzo, orze' nab bixa' nane kure', le'n rë ngubizh ze', yent cho lo ngadi'zh bixa' kwa'n une bixa'. \s1 Ngulo' Jesús mbi mal laxto' tu miyi' xi \r (Mt. 17:14-21; Mr. 9:14-29) \p \v 37 No xtu riyë'l, or ngula bixa' yek lom ze', nayax men nzhachëlo Jesús, \v 38 lë'chi xid rë men re' nguro' tu miyi' nibizhyë naye, nzhab xa' lo Jesús: \p ―Maestr, kina'ba lol, liwenal xmë'da re', porke tutsa mbwin re' nzhapa. \v 39 Nizen tu mbi mal mbwin, nikuzhiëi mbwin, no nile'i dox nixiz mbwin, no niro' bichi'n ro' mbwin, orze' pe'n nila'i mbwin. \v 40 Dox la nzhapne lo rë xpenal par ko' bixa' mbi mal re', per nangale't bixa' gan ngaro'i. \p \v 41 Orze' nzhab Jesús lo rë men ze': \p ―¡Taxa nagat yila go kwa'n nin lo go! ¡Tatu nad go par yila go rë kwa'n wen che'n Dios! ¡Dox kixek da lo go, nagat zobyek go kwa'n nin lo go! \p Orze' nzhab Jesús: \p ―¡Dinu xmë'dal re'! \p \v 42 No or nguzubi mbwin lo Jesús, milichin mbi mal re' mbwin, mbaino maska nixiz mbwin; per ngulo' Jesús mbi mal re' laxto' mbwin, miliwen Jesús mbwin, orze' nzhab Jesús lo xuz mbwin: “Lë' xmë'dal re'”. \v 43 No rë men xe mia'n bixa' tuli, or une bixa' yalnazhon ro kwa'n mile' Dios. \s1 Jesús midi'zh xtu wëlt lë' Me gat \r (Mt. 17:22-23; Mr. 9:30-32) \p Dub niwi' rë men kwa'n mile' Jesús, orze' nzhab Jesús lo rë men che'n Me: \p \v 44 ―Bizobyek go kure', no naya'lt laxto' goi: Na nak Xga'n Dios, no nak da tu men yizhyuo, lë' men chi Da lo rë men niyi' nine da par gut bixa' Da. \p \v 45 Per nangazobyekt bixa' kwa'n nzhab Jesús, porke stubi gat xa'l yek bixa', par ne bixa' kwane; mbaino nu nizheb bixa' nabdi'zh bixa', kwan gab widi'zh ba' lo Jesús. \s1 Midi'zh men che'n Jesús: “¿Cho más tsak?” \r (Mt. 18:1-5; Mr. 9:33-37) \p \v 46 No nguzublo kichëlro' rë men che'n Jesús par nabei, ¿cho xa' gak más xa' tsak xid bixa'?, \v 47 per lwega' mizi Jesús cho xigab kile' bixa', orze' nguzen Me tu më'd win, no mizo Me më'd ta' Me, \v 48 orze' nzhab Me: \p ―Men kwa'n niwi' wen lo më'd win re' por nak më'd men da, pwes lon niwi' xa' wen; no xa' kwa'n niwi' wen lon, lo Xuza, Me mixë'l da, niwi' xa' wen lo. Kuze' men yent kwan tsak xid go, xa' ze' xa' más tsak lo go. \s1 Xa' gat niyi't nine be, lad che'n be nzho xa' \r (Mr. 9:38-40) \p \v 49 Orze' nzhab Juan lo Jesús: \p ―Maestr, une no tu xa' kigotin mbi mal laxto' tu men por lël, no nzhab no lo xa' nale'tra' xa'i, porke gat nikizët xa' kun be. \p \v 50 Orze' nzhab Jesús: \p ―Bila' go kile' xa'i, porke xa' gat niyi' nine be, lad che'n be nzho xa'. \p \v 51 No or nzhazhin la zhë, bi Jesús lo yibë', mbaino ter nane la Me rë kwa'n zak Me yezh Jerusalén, per tutsa xigab mile' Me, lë' Me ya ka yezh Jerusalén, \v 52 orze' mixë'l Me pla men che'n Me par ya bixa' tu rë yezh lazh men Samaria, yakwa'n bixa' plo ya'n bixa' kun lë' Me. \v 53 Per rë men Samaria, nangaza't bixa' plo ya'n Jesús kun rë men che'n, porke nane bixa', lë' Jesús kile' xigab ya par yezh Jerusalén. \v 54 Orze' nzhab Jakob kun Juan lo Jesús: \p ―Señor, ¿chi ziyël go na'b no lo Dios, gab bël lo yibë', par lo'xe rë men re'? \p \v 55 Orze' miëk Jesús, miwi' Me lo bixa', orze' nzhab Jesús: \p ―¡Nanet go cho rë mbi mal nzo lo go, par kidi'zh go kuba'! \v 56 Na Xga'n Dios, no nu tu men yizhyuo da, nangayalta par loxa men; na nzhal, par kon men lo rë kwa'n nazhe'b, nzadkë tich men. \p Orze' ña bixa' xtu yezh win. \s1 Kwan naki'n le' men par gak bixa' men che'n Jesús \r (Mt. 8:19-22) \p \v 57 Or nzha bixa' nez, nzhab tu miyi' lo Jesús: \p ―Señor, nzhaklan yi'dkë'n tichal, rë plo yal. \p \v 58 Orze' nzhab Jesús: \p ―Lë' mbëz kinu ma lizh ma, no lë' rë miyin kinu yo che'n, per na Xga'n Dios, mbaino nak da tu men yizhyuo, per gat kinuta' ni plo ga'n. \p \v 59 No nzhab Jesús lo xtu xa': \p ―Di'kë ticha. \p Orze' nzhab xa' re': \p ―Señor, bila' go galo laka nzhakacha xuza. \p \v 60 Orze' nzhab Jesús: \p ―Kwa'n más naki'n le'l nal re', wadi'zh lo rë men, xmod gak bixa' men che'n Dios, no bila' yaka'ch rë xa' nak nela mengut ga', tsa' mengut bixa'. \p \v 61 Xtu men nzhab lo Jesús: \p ―Señor, nzhaklan yi'dkë'n tichal, per bila' galo, yayapne lo rë xa' lizha. \p \v 62 Orze' nzhab Jesús: \p ―Nagakt gak men tu men che'n Dios, or nak xa' nela tu men nzha'n, xa' nazu't. Xa' kwa'n nile' rrëi yuo mbaino yëk xa' al tich xa', orze' lë' rrëi che'n xa' xub. \c 10 \s1 Mixë'l Jesús chon gal nzho chi' xa' yadi'zh widi'zh che'n Dios \p \v 1 Or milox midi'zh Jesús rë kure', ngule Jesús zi xchon gal nzho chi' men par mixë'l Me chop ga' bixa' nez plo ya Me, rë yezh no rë plo nak di'zh ya Me, \v 2 no nzhab Jesús lo bixa': \p ―Walika, dox nayax yalgo'n, per rë xa' nikan yalgo'n, pla tsa bixa'; kuze' bina'b go lo xa' nak che'n yalgo'n par xë'l xa' más xa' kan yalgo'n. \v 3 Wa go nal, biwi' go lë'da mixël go, nela mbëkxi'l xid rë xa' nak nela ma nazhe'b ga'. \v 4 Nawei't go ni tu bols, no ni dimi, ni xtu nez yalyid che'n go; no ni nakwëz go nez, di'zhnu go men. \v 5 Or yo go lizh tu men, galo laka se' guzh go: “Dios le', kwin men chul xa' nzho re'.” \v 6 No chi ze' nzho men, xa' ño laxto' wi' Dios wen lo xa', orze' lë' kwan midi'zh go ya'n par lë' xa'; per chi nayo laxto' xa', wi' Dios wen lo xa', orze' lë' kwa'n nazhon kwa'n midi'zh go, naya'nte lo xa'. \v 7 Biya'n go yo' plo wi' men wen lo go, no dao go no gu' go rë kwa'n ne' xa', porke xa' nikë zhi'n, ñal gax ka' xa'; no naya'nt go tu yo' xtu yo', mbaino tutsa plo biya'n go haxta or ro' go, ya go xtu plo. \v 8 No or zhin go yezh plo wi' men wen lo go, dao go kwa'n ne' xa', \v 9 no biliwen go rë nak men nzhakne nzho ze', no guzh go lo men, le' zhë mizhin la, gak xa' men che'n Dios. \v 10 Per chi zhin go tu yezh plo nawi' men wen lo go, guro' go nez, no guzh go: \v 11 “Haxta zhen yuo lazh go, kwa'n nkë ni' no, nal lë'i kwib no par ne go, lë' go mile' naya' lo Dios; per bin go kure', lë' zhë mizhin la gak rë men, men che'n Dios, per go nagakt goi.” \v 12 Kuze' kinin lo go, or gab Dios xmod gak kun kad men yizhyuo, más zakzi rë men yezh re', ke rë men yezh Sodoma. \s1 Rë yezh kwa'n nzho rë men xa' gat ñilat Jesukrist \r (Mt. 11:20-24) \p \v 13 No nu nzhab Jesús: \p ―¡Zhe'b nalats nzha go, men yezh Corazín, kun rë men yezh Betsaida! Dox mile' Dios kwa'n nazhon xid go, ¡per yent kwan ngazu'i par go! No chi rë men yezh Tiro kun rë men yezh Sidón ngane rë yalnazhon ba', orze' lë' bixa' ngayila Dios, no ngak bixa' lar nagats, no ngazob bixa' le'n kubde, par lu' bixa', lë' bixa' nizi, nzë'b xki bixa' lo Dios. \v 14 Kuze', or gab Dios xmod gak kun kad men yizhyuo, más zakzi Dios go, ke rë men yezh Tiro kun yezh Sidón. \v 15 No rë go, men yezh Capernaúm, ¿chi nile' go xigab, bi go lo yibë' plo nzho Dios? Per nabit go, sino ke, ¡lë' go bi le'n gabil! \p \v 16 Orze' nzhab Jesús lo rë men che'n Me: \p ―Rë xa' yila kwa'n di'zh go, orze' na ngwayila xa'; mbaino xa' nangayilat kwa'n di'zh go, orze' na nangayilat xa'; no xa' nangayilat da, orze' nangayilat xa' Xuza, Me kwa'n mixë'l da. \s1 Or nguiubre za chon gal nzho chi' men \p \v 17 No za chon gal nzho chi' xa' kwa'n mixë'l Jesús, nguiubre bixa', nizak laxto' bixa', nzhab bixa': \p ―Señor, haxta rë mbi mal nzhon ro' no, or nize't no lë go. \p \v 18 Orze' nzhab Jesús lo bixa': \p ―Walikai, porke na une lë' Mizhab ngob lo yibë', nela tu do'zi' ga'. \v 19 Biwi' go, na mine' kwa'n ka' go par le' go mandad lo rë mbi mal, kwa'n nak nela mbë'l nayi' ga' mbaino nela nixguy nayi' ga', nes par le' go, che'ptsa (bi'ch laka) gak Mizhab lo go, mbaino yent kwa'n zak go. \v 20 Per nazakt laxto' go por nzhon mbi mal ro' go; más wen bizak laxto' go, lë' lë go nzobni' la lo yibë'. \s1 Nizak laxto' Jesús \r (Mt. 11:25-27; 13:16-17) \p \v 21 Orze' mile' Sprit che'n Dios, dox nizak laxto' Jesús, orze' nzhab Me: \p ―Payë', dox nazhonal, Lu Me nile' mandad lo yibë' no lo yizhyuo, porke nguluka'chal rë kure' lo rë men natsin, no lo rë men nzhak; mbaino milu'le lo rë xa' nak nela më'd ga'. Sa' mile'l Payë', porke sa' nguio laxto'l. \p \v 22 Orze' nzhab Jesús lo rë men nzhin ze': \p —Lë' Xuza mine' rë nak kwa'n kinu Me kan. Mbaino yent cho nane cho Da, nab tsa Xuza nanei. No yent cho nane cho nak Xuza, nab tsa Da nanei, no nab tsa rë xa' nzhaklan lun, cho nak Xuza, lë' bixa' nei. \p \v 23 Orze' miëk Jesús, no miwi' Me lo nab tsa rë men che'n Me, orze' nzhab Me: \p ―Wen nzha go, por milu' Dios lo go, rë nak kwa'n kiyak nal re', \v 24 porke nin lo go, nayax rë profet, xa' midi'zh por Dios chi tiemp, kun rë xa' ngok rey; dox ngokla bixa' ngane bixa' kwa'n une go nal re', per nanganet bixa'i; no ngokla bixa' ngon bixa', kwa'n mbin go nal re', per nangont bixa'i. \s1 Kwent che'n tu men Samaria \p \v 25 Lë'chi nguzubi tu xa' nilu' ley lo Jesús, par zenbe' xa' Jesús (wi' xa' xmod nak Jesús), nabei chi walika nzhak Me, kuze' nzhab xa': \p ―Maestr, ¿xmod len par ban da dubta' lo Dios? \p \v 26 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Kwan nzobni' lo ley, mbaino xmod nizobyekle? \p \v 27 Orze' nzhab xa' nilu' ley ze': \p ―“Bichizhi' Dios che'nal, dub laxto'l, no kun dub lal, mbaino kun rë jwers che'nal, no kun rë xigab che'nal. No bichizhi' xtu men nela lu ka.” \p \v 28 Orze' nzhab Jesús: \p ―Wenka kwa'n nel; chi lë'l le' kuba', lë'l ban lo Dios par dubta'. \p \v 29 Per xa' nilu' ley ze', nzhakla namás par gab men, dox nzhak xa', kuze' nzhab xa': \p ―¿Cho xa' ñal chizhi' da, nela da ka? \p \v 30 Orze' nzhab Jesús: \p ―Tu miyi' nguro' yezh Jerusalén par nzha xa' yezh Jericó, no nez nguro' pla wa'n lo xa', kwa'n milat rë che'n xa', haxta xab xa'; no ndin wa'n xa', orze' pe'n nak xa' mila' wa'n xa'. \v 31 Orze', lë'ska nez plo nax xa' re', nded tu ngulëi', no or une ngulëi' miyi' miwe' re', maska nded nka'n ngulëi', ña ngulëi'. \v 32 Se'ska xtu xa' kwa'n nzhaknu ngulëi', or une xa', lë' miyi' re' naxbi, nu ska xa' maska nded nez xa', ña xa'. \v 33 Per nded xtu xa' nez ze', tu xa' nzë lazh men Samaria. Or une xa', miyi' naxbi re', milats laxto' xa' miyi' re', \v 34 orze' nguzubi xa' lo miyi' re', no mile' xa' rumed plo miwe' xa' re' kun aseit no kun bin; no michël xa' lar plo miwe' xa' re', orze' mixo'b xa' miyi' re', tich ma che'n xa', par mbiy' xa' xa' re' tu plo ya'n xa'; ze' mikina xa' miyi' re'. \v 35 No xtu riyë'l, ngulo' xa' kwa'n nile' tu men gan, che'n chop ngubizh lo zhi'n, miza' xa'i ka' xa' nak che'n yo' ze', orze' nzhab xa': “Bikina miyi' re', no chi lë'l le' gaxt más dimi por lë' xa', or yubren, kixne.” \p \v 36 Orze' nzhab Jesús lo xa' nilu' ley re': \p ―No nal, di lo yon xa' re', ¿cho xa' kwa'n michizhi' xa' kwa'n undin wa'n ze', nela lë'ka xa'? \p \v 37 Orze' nzhab xa' nilu' ley re': \p ―Xa' kwa'n milats laxto' men kwa'n ndin wa'n ze'i. \p Orze' nzhab Jesús lo xa': \p ―Bizë, no sa' ska bile'. \s1 Jesús ngwatsi' ma Mart, no ma Mari \p \v 38 No or nzha Jesús nez kun rë men che'n Me, mizhin Me tu yezh win, ze' nibëz tu una' lë Mart, no ngurezh una' Jesús lizh una'. \v 39 Mart kinu tu bël lë Mari. Or mizhin Jesús, nguzubi Mari xan ni' Jesús par kiyon Mari kwa'n kidi'zh Jesús, \v 40 per Mart dox ñen laxto' xa', kile' xa' rë kwa'n ro' yarde, kuze' nguzubi Mart, nzhab Mart lo Jesús: \p ―Señor, ¿chi gat niwi'tal?, lë' bëla mila' nab da ro' yarde re'. ¡Guzh, gaknu una' da! \p \v 41 Orze' nzhab Jesús: \p ―¡Mart, Mart, dox ñen laxto'l, mbaino ña-ñë'dal por rë kwa'n kile'l! \v 42 Per nzho tutsa kwa'n más naki'n le'l, no Mari kile' la kure', no yent cho kubchiy lo xa'. \c 11 \s1 Milu' Jesús xmod naki'n na'b men lo Dios \r (Mt. 6:9-15; 7:7-11) \p \v 1 No ngol tu zhë, nzo Jesús tu plo, kina'b Me lo Dios; no or milox guna'b Me, nzhab tu rë men che'n Me: \p ―Señor, bitse'd no par xmod na'b no lo Dios, nela xmod mitse'd Juan rë xpen Juan ga'. \p \v 2 Orze' nzhab Jesús: \p ―Or na'b go lo Dios, se' guzh go: \q1 Xuz no, Me nzho lo yibë', dox nazhon lël. \q1 Nzhaklan zhin zhë, le'l mandad lo yizhyuo re', \q1 nela xmod nile'le lo yibë' ga'. \q1 \v 3 Bine' kwa'n gao no nalzhë. \q1 \v 4 Biche' rë kwa'n nzë'b xki no lol, \q1 porke nu ka no ña'l laxto' rë kwa'n gat lë' nile' men lo no. \q1 No nala'tal wei' rë kwa'n no, rë kwa'n le', nzë'b xki no Lol, \q1 sino ke gulo' no lo rë kwa'n gat lë'. \p \v 5 No nu nzhab Jesús: \p ―Gab be, tu go kinu tu xa' nichë'l go, no zhin xa' lizh go garol yë'l, mbaino ne xa' lo go: “Wech, le'l prext chon yët kan; \v 6 porke nzë'b mizhin tu xa' nichëla lizha, mbaino yent kwa'n kinun par zhina lo xa'.” \v 7 No dizde le'n yo', lë' xa' ne lo go: “Nakixiantal da mbee'; lë' da mitsa̱o̱ la ro' yo', mbaino lë'da nax la kun rë xmë'da, nayaxcheta' nen kwa'n ka'l.” \v 8 Nin lo go, yaxchet xa' por nichë'l xa' kun go, sino ke lë' xa' yaxche no ne' xa' kwa'n naki'n go, par nalixolt ra' go xa'. \v 9 Kuze' nin lo go, sa' bina'b go kwa'n lo Dios, no lë' Dios ne'i; mbaino sa' bikwa'n go kwa'n lo Dios, no lë' go yazhële; no sa' ska gurezh go ro' yo', mbaino lë'i xa'l, par zhin kwa'n nzhakla go, \v 10 porke xa' nile' se' or nina'b xa' kwa'n lo Dios, lë' Dios za'i; no xa' nile' sa', or nikwa'n xa' tu kwa'n, lë' xa' yazhële; mbaino xa' nile' sa' or kwezh xa' ro' yo', lë'i xa'l par zhin kwa'n nzhakla xa'. \p \v 11 ’O, ¿chi nzho tu go kinu tu më'd, chi ziye la go za' go tu ke gao më'd, or nina'b më'd tu yët lo go? O, ¿chi ziza' go tu mbë'l, or nina'b më'd tu mbël gao më'd lo go? \v 12 O, ¿chi ziye laxto' go za' go tu nixguy or nina'b më'd tu ngo, gao më'd lo go? \v 13 No ter men nakap go, per nane go niza' go kwa'n wen, par xmë'd go; no ter nak go sa', ¡Dios nazolia'zht (le't Dios naya') or na'b go Sprit che'n Dios par yo laxto' go, por nded nazhi' Dios go! \s1 Jesús no Beelzebú \r (Mt. 12:22-30; Mr. 3:19-27) \p \v 14 Kigo' Jesús tu mbi mal, laxto' tu miyi' xa' mia'n mud por mbi re'. Or nguro'i, nguzublo midi'zh xa' re', no rë xa' une kure', xe mia'n bixa' tuli. \v 15 Per pla men nzhab: \p ―Lë' xa' ba' nigo' mbi mal laxto' men, por mandad che'n Beelzebú, xtu lë Mizhab, xa' kwa'n nile' mandad lo rë mbi mal. \p \v 16 Mbaino lë' más men, guna'b xa' lo Jesús, le' Me tu kwa'n nazhon, par ne bixa', nabei, chi walika Dios mixë'l Jesús. \v 17 Per lë' Jesús nane la, kwan kile' bixa' xigab, orze' nzhab Me: \p ―Rë lazh men plo nile' tu gobier mandad, no or gat nzhin bixa' wen, orze' zhin xtu ben xa' nzë xtu plo, lë' bixa' lo'x ze'; mbaino rë lizh men plo gat nzhin men wen, lë' bixa' lë'. \v 18 No se'ska, chi mis yub Mizhab, dil kun rë mbi mal che'n xa', orze', nagaktra' le' Mizhab rë kwa'n nile' xa'. Kuba' nin lo go, porke lë' go kidi'zh mbël, ne go, lë'da nigo' mbi mal, por mandad che'n Beelzebú. \v 19 No chi lë' go ne, lë' da nile' mandad che'n Beelzebú, orze', lo mis go kidi'zh nu rë xpen go, nigo' mbi mal laxto' rë men, por mandad che'n Beelzebú. Kuze' mis rë xpen go ne kwan ñal go, por mbël go. \v 20 Per na nigo mbi mal laxto' rë men por mandad che'n Dios; kure'se nilu', lë' Dios mizhin la lo go par lat Me go lo Mizhab, \v 21 porke or nzho tu miyi' kwa'n dox naye, no kinu xa' yi'b par kina xa' lizh xa', orze' yent cho liwa'n rë kwa'n kinu xa'. \v 22 Per chi zhin xtu xa' más naye lo xa' re', no dil bixa'; xa' más naye ze' le' gan, lat rë yi'b kwa'n kinu xa' re' lizh xa', orze' xa' mile' gan ze', ki'z rë kwa'n ngulat xa' par ka' rë men che'n xa'. \p \v 23 ’Kuze', xa' gat nzhaknu da, xa' ze' nidil kuda; mbaino xa' gat nidi'zh xtizha lo men, par gak men, men da, xa' ze' nichubla men lon. \s1 Mbi mal kwa'n ñubre xtu wëlt plo nguro' \r (Mt. 12:43-45) \p \v 24 ’No or niro' tu mbi mal laxto' tu men, orze' nikizëi mont plo ni nits niyen, nikwa'ne plo kwëze; no or gat ñayazhële plo kwëze, orze' nile'i xigab: “Lë'da yubre ska lizha plo nguro'n.” \v 25 No or nguiubre mbi ze' laxto' men re', nak laxto' xa' nela le'n tu yo', nalo'b nambe ga', mbaino rë kwa'n le'ne nzhin chul, \v 26 orze' ya mbi ze', yaka'i xtu gazh mbi más nakap, par yo rëi laxto' men re'; orze' lë' xa' re' gak más nakap, ke lë'la ngok xa' or galo. \s1 Rë xa' walika nzha wen \p \v 27 No or dub kidi'zh Jesús rë kure', lë'chi nguro' tu una' xid men, naye nguruzhië una', nzhab una': \p ―¡Wen dox nzha una' kwa'n mizol yizhyuo re', xa' kwa'n mine' chich ngu'l! \p \v 28 Per nzhab Jesús: \p ―¡Más wen nzha rë xa' nzhon widi'zh che'n Dios, mbaino nile' bixa' kwa'n nzhab Dios! \s1 Rë men xa' minu la lo Dios kina'b, le' Jesús tu kwa'n nazhon \r (Mt. 12:38-42; Mr. 8:12) \p \v 29 No más men nzhagan plo nzo Jesús, orze' nguzublo kidi'zh Me, nzhab Me: \p ―Rë men nal re', minu la bixa' lo Dios, mbaino nzhakla bixa', ne bixa' tu kwa'n nazhon nile' Dios, per nab tsa kwa'n mile' Dios kun Jonás ne bixa', \v 30 porke nela kwa'n nguzak Jonás ga' une rë men yezh Nínive, ke lë' Dios mixë'l Jonás lo bixa', se'ska kwa'n zak da, na xa' nak Xga'n Dios mbaino nak da tu men yizhyuo, par ne rë men nal re', lë' Dios mixë'l da. \v 31 Or zhin zhë kwa'n gab Dios, xmod gak kun kad men yizhyuo, orze' tu una' xa' mile' mandad, lo rë xa' nguio plo ña'n lazh men, kwa'n nguzhin al nez al yët, una' re' zo par gab una' kwan ñal rë men nal re'; porke dizde zit nguro' una', par ngwayon una' rë widi'zh che'n Salomón, porke Salomón ngok tu men dox nzhak. Per na kidi'zh lo go, no más tsak da lo Salomón. \v 32 No rë men yezh Nínive, nu bixa' zo zhë ze', par gab bixa' kwan ñal rë men nal re', porke men yezh Nínive mila' bixa' rë kwa'n nakap nak bixa' lo Dios, or mbin bixa' kwa'n midi'zh Jonás lo bixa', mbaino na, más tsak da lo Jonás. \s1 Biani che'n men \r (Mt. 5:15; 6:22-23) \p \v 33 No nzhab Jesús: \p ―No yent cho tsinki tu biani, orze' zob xa'i tu plo naga'ch, o zob xa'i le'n tu kaj; sino ke lë' xa' zobe al ya, par ziniy lo rë xa' yo le'n yo' ze'. \v 34 Lë' sprit che'n men nak nela tu biani ga' par dub men. No chi lë' sprit che'nal wen, dubal ñani orze'; per chi lë' sprit che'nal nzhakne, orze' dubal nzo lo nakao. \v 35 Neo, napa' yal biani kwa'n kinu go ba', orze' ya'n go lo nakao. \v 36 Per chi dub le'n laxto'l nikë biani, orze' gakal nela tu biani ga' par zinil lo más rë men. \s1 Nzhab Jesús, zhe'b nalats nzha rë men fariseo, mbaino rë xa' nilu' ley \r (Mt. 23:1-36; Mr. 12:38-40; Lc. 20:45-47) \p \v 37 No or milox midi'zh Jesús rë kure', orze' ngurezh tu men fariseo Jesús par gao Me lizh xa'. Orze' ngwa Jesús. No or nguio Jesús le'n yo', nguzob Me lo mes. \v 38 No men fariseo re', xe mia'n xa' tuli por nangale't Jesús rë kwa'n mila' rë me tiemp che'n men Israel, por nangazët Jesús ya' Me or gao Me, \v 39 per nzhab Jesús: \p ―Rë go men fariseo, nizët go tich bas no tich plat, lë' laxto' go nzho rë xigab kwa'n niliwa'n go, no rë kwa'n gat lë' nak go. \v 40 ¡Nakao nak yek go! ¿Chi nanet go, Dios mizuxkwa' rë kwa'n al tich, mbaino nu ska rë kwa'n al le'n? \v 41 Más wen biza' go kwa'n kinu go, ka' rë men yent kwan kinu, nes ya'n nambe laxto' go lo Dios orze'. \p \v 42 ’¡Dox mal nzha go, men fariseo!, porke niyix go rë diezmo che'n menta, no che'n rrud, mbaino che'n rë nak kwa'n nayë', kwa'n nzha'n go; mbaino kun rë men gat nile't go kwa'n ñal, mbaino ni gat nazhi' go Dios mbaino ni rë men. Per kure' galo laka naki'n le' go, orze' le' go rë kuba'. \p \v 43 ’¡Dox nazhe'b kwa'n zak go, men fariseo!, porke ño laxto' go, nizob go plo nizob men tsak, le'n yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios, mbaino ño laxto' go, lo más men, zen men ya' go, kun rop lad ya' xa'. \p \v 44 ’¡Dox nazhe'b kwa'n nzadkë tich go, rë go xa' nilu' ley, kun rë go men fariseo, chigab walika men wen go! Lë' go nak nela ba' che'n yinto' kwa'n mizhë' la, ter nilo men tiche. \p \v 45 Orze' nzhab tu xa' kwa'n nilu' ley: \p ―Maestr, nu par yek no nzha kwa'n midi'zhal ba'. \p \v 46 Orze' nzhab Jesús: \p ―¡Nu par go, xa' nilu' ley, nazhe'b mal nzha go!, porke nzhab go lo más men, wei' xa' kwa'n ne' dox, kwa'n naxekt men lo; no go, ni gat nikwin goi. \p \v 47 ’¡Lë' go kixe!, porke nizuxkwa' go rë ke, nile' go par tsila men rë profet, xa' tiemp, rë xa' kwa'n mbit mis rë xuz go xa' tiemp. \v 48 Kuba', nilu' tutsa nak go kun rë xuz go, xa' tiemp, por rë kwa'n mile' bixa'; lë' bixa' mbit rë profet, no mis go nizuxkwa' rë ke par nile' go nitsila men rë profet re'. \v 49 Kuze', midi'zh Dios por rë kwa'n nane la Dios gak, nzhab Dios: “Lë'da xël rë profet, no rë apost, par di'zh bixa' por Da, per pla rë xa' re' gut go, no zipla bixa' rukë go tich.” \p \v 50 Mbaino nu nzhab Jesús: \p —Kuze' nal, lo rë go, Dios ne xmod gak kun go, por rë ren che'n rë profet, xa' ngut por Dios, dizde or mizuxkwa' Dios yizhyuo, \v 51 dizde ren che'n Abel no haxta ren che'n Zacarías, xa' ngut lo luwe plo nak biko' che'n Dios, nadedta' lë' Dios na'b ka kwent che'n rë xa' re', lo rë go. \p \v 52 ’Rë go xa' nilu' ley, ¡dox mal nzha go!, porke lë' go kinu la kwa'n xa'l go, plo nzho rë kwa'n nak che'n Dios, per naya' nile' go par yo go, mbaino nika go par yo xtu men. \p \v 53 Or nguro' Jesús ze', rë men fariseo no rë xa' kwa'n nilu' ley, dox gat lë' mizi bixa', porke ngwaxo'b rë kwa'n nak bixa', orze' nguzublo kikixian bixa' Jesús, kinabdi'zh bixa' más kwa'n, \v 54 par ngadi'zh Jesús tu kwa'n gat ñal, nes par ngaza' gab bixa' tu kwa'n nak Jesús. \c 12 \s1 Milu' Jesús xmod nak or mbël men \p \v 1 No or migan nayax dox men, plo nzo Jesús, por mil bixa', haxta kigotip bixa' wech bixa', orze' nguzublo Jesús galo laka midi'zh Me lo rë men che'n Me, nzhab Me: \p ―Bikina go go lo rë men fariseo, napa' nu go ye'd xmod nak bixa'; porke nak bixa' chigab men walika nzhon ro' Dios, \v 2 porke yent ni tu kwa'n naga'ch midizha lo go nagon men; mbaino yent ni tu kwa'n xla'n milun lo go naded nagon mene. \v 3 No rë nak kwa'n nidi'zh go lo nakao, zhë laka gon mene; no rë kwa'n nidi'zh go xla'n le'n yo', lë' xtu men kuzhyëi dizde yek yo' al ya. \s1 Cho lo naki'n zheb men \r (Mt. 10:28-31) \p \v 4 No nzhab Jesús: \p ―Kinin lo go, rë go xa' nichëla; nazhebt go ne go xa' nzhut men, porke nab tsa kuba' gak le' xa'. \v 5 Per na ni cho lo más ñal zheb go: Lo Dios bizheb go, porke lë' Dios, dispwés di gat men, Dios gak le' mandad, yo men le'n bël. Nab tsa lo Dios bizheb go. \p \v 6 ’Nane ka go, dox che'p tsak rë miyin ye'n or nido bine', per nikë ka laxto' Dios bine'. \v 7 No chi lë' Dios nikë laxto' miyin ye'n, ¿chi nanet go, más nazhi' Dios go?, porke haxta rë yich yek go nane Dios pla. Kuze' nazhebt go, porke lo rë miyin, go más tsak. \s1 Xa' kwa'n nzhab lo rë men, nak xa' tu men che'n Jesukrist \r (Mt. 10:32-33; 12:32; 10:19-20) \p \v 8 ’Kidizha lo rë go, xa' kwa'n xë'lro' lo rë men: “Na men che'n Jesús”, nu ska da, xa' nak Xga'n Dios nu nak da tu men yizhyuo, gapa lo rë ganj che'n Dios: “Lë' xa' ba' nak tu men da”, \v 9 per xa' naxë'lro' lo rë men, nak xa' tu men da, orze', nu ska da gap lo rë ganj che'n Dios: “Gat lë'ta' men da xa' ba'.” \p \v 10 ’No chi di'zh men tu kwa'n gat lë' por da, mbaino na nak Xga'n Dios nu nak da tu men yizhyuo, per Dios che' kwa'n nzë'b xki xa' re' por kure'; per tu xa' di'zh kwa'n gat lë' por Sprit che'n Dios, nayotra' zhe' kwa'n nzë'b xki xa' por kure'. \p \v 11 ’No or chi men go lo rë xa' kwa'n nile' mandad le'n rë yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios, o lo rë xa' nak nela rey ga', o lo rë xa' nak nela gobiernador ga', o lo rë gustis xa' más nile' mandad; per le't go xigab xmod kab go lo bixa', o kwan di'zh go lo bixa', \v 12 porke or di'zh go lo bixa', lë' Sprit che'n Dios ne lo go xmod di'zh go lo bixa'. \s1 Rik nazhab \p \v 13 No xid rë men nayax ze', nguro' tu xa' nzhab lo Jesús: \p ―Maestr, guzh lo wecha, ne' tlë' yuo kwa'n mila' xuza par gal da. \p \v 14 Per nzhab Jesús: \p ―Lë' you, yent cho mizo da xid go, par kobe'n o par ki'za kwa'n xid go. \p \v 15 Nu nzhab Jesús: \p ―Bikina go go, nawixt go gap go más kwa'n di lo rë kwa'n naki'n go, lo yizhyuo re', porke gat lë'ta' ba' nzë yalnaban par men. \p \v 16 Orze' miza' Jesús kwent re' lo bixa', nzhab Me: \p ―Nguio tu men rrik, mbaino rë yuo che'n xa' nded miza'i, \v 17 orze' mile' xa' rrik re' xigab: “¡Neta kwan len, porke gat kinuta' plo kucha̱u̱ rë yalgo'n re'!” \v 18 Guzhë la ze' mile' xa' xigab: “¡Neka kwan len! Lë'da chil lizha par cha̱u̱ tu kwa'n más kwa'ro, par kucha̱u̱ rë yalgo'n re', mbaino rë kwa'n kinun.” \v 19 Orze' mile' xa' xigab: “Nalse nzho kwa'n ga̱u̱wa̱ nayax li'n; xchë nakëtra' zhi'n; ga̱u̱ mbaino go'n, nazhon nzhan.” \v 20 Per nzhab Dios lo xa': “¿Chi miao' yekal kwan kile'l? Nanetal, nal yë'l re', lë'l gat, no rë kwa'n kinuchao'wal ba', ¿par choi?” \v 21 Sa' nizak men nitsiyar yalrrik yizhyuo re', per lo Dios, yent kwan kinu xa'. \s1 Dios nikina men che'n Me \r (Mt. 6:25-34) \p \v 22 Orze' nzhab Jesús lo rë men che'n Me: \p ―Kuze' nin lo go, le't go xigab por kwa'n gao go par ban go, no ni por xab go kwa'n gak go, \v 23 porke más tsak bid che'n go lo kwa'n gao go; no más tsak kwerp che'n go lo xab go. \v 24 Biwi' go lo rë nga, gat nzha'nt ma mbaino gat nikant ma yalgo'n, per lë' Dios niza' kwa'n nzhao ma; mbaino go, ¡más tsak go ke rë miyin! \v 25 O, ¿cho tu go por dox nile' go xigab, gak ro'b go zigarol metr dimás? \v 26 No chi ni tu kwa'n win nagakt le' go, orze', ¿chon nile' go xigab por rë kwa'n nagan, rë kwa'n nagakt le' go? \p \v 27 ’Biwi' go xmod niro'b ye', nabe nilu'i nabé, nela tu men or nzhak xa' tu lar chul ga'; no nin lo go, ni rey Salomón, nangabet xa' nela xmod nabé nilu' tu ye' ga'. \v 28 No chi lë' Dios nile', chul nilu' rë ye' che'n rë yix dan, kwa'n nixek tutsa ngubizh, orze' nibizhe, orze' nikan mene par yëke, or nichao' bixa' pan par nzhao bixa', pwes Dios más gak libe' go ke nela xmod nilu' tu ye' ga'. ¿Chon gat ñilat go be's, lë' Dios ne' kwa'n gak go? \v 29 Nin lo go, nale't go xigab por kwa'n gao go, no ni por kwa'n go go, \v 30 porke rë men yizhyuo, dox nile' bixa' xigab por rë kure'; per go kinu Xuz go, Me kwa'n nane la, lë' go naki'n rë kure'. \v 31 Mejor bile' go xigab, kwa'n go, galo laka rë kwa'n nazhon che'n Dios, orze' Dios zilazh rë kwa'n naki'n go yizhyuo re'. \s1 Xmod gap men kwa'n dox tsak lo yibë' \r (Mt. 6:19-21) \p \v 32 ’Rë go, xa' dox nazhi' da, nale't go be's xigab, porke lë' Xuz be Dios ne' rë kwa'n naki'n be. \v 33 Kuze' bito go rë kwa'n kinu go yizhyuo re', par za' goi ka' rë men gat kinui, nes par gap go yalnaza'k kwa'n nayot lox lo yibë', porke ba', yent cho liwa'ne, mbaino ni nagao mbëze, \v 34 porke plo kinu go kwa'n tsak, ze' nzo xigab chego. \s1 Zo be list \p \v 35-36 ’Guzo go list, nala't go yal biani che'n go, nela xmod nile' rë mos, xa' kimbëz yë'd miyi' xa' gak jwandang che'n, nes par or zhin xa' re', lwega' xa'l rë mos ro' pwert. \v 37 Wen nzha rë mos xa' nzo list kikina, or yë'd xa' kwa'n nile' mandad bixa'. Walika nin lo go, lë' xa' le' zob rë mos lo mes, no mis xa' nile' mandad re', ki'z kwa'n gao rë xa' re' lo mes. \v 38 Wanei, ter garol yë'l yë'd xa' re', o garzi'l lakai, per yazhël xa' rë mos kikina ka bixa', orze' nazhon nzha rë mos re'. \v 39 Bin go kure': Chi tu xa' nak lizh tu yo', nzhon la cho or yo wa'n lizh xa', sigurka nala't xa' yo wa'n lizh xa'. \v 40 Nuska go, naki'n zo go list; porke na yal, or nale't go xigab. \s1 Mos nzhon di'zh mbaino mos yent kwan nzhon \r (Mt. 24:45-51) \p \v 41 Orze' minabdi'zh Per lo Jesús, nzhab xa': \p ―Señor, ¿chi nab par yek no nzha kuba', o nu par rë men nzhai? \p \v 42 Orze' nzhab Jesús: \p ―Mos nzhon di'zh mbaino natsin, xa' re' nizo xa' nile' mandad par kina lizh xa', mbaino rë che'n xa', no par za' mos re', kwa'n gao más tsa' mos xa', or nila'n rë xa' re'. \v 43 Wen nzha mos nzhon di'zh, or yë'd xa' nile' mandad, or ne xa' lë' mos re' kile' ka kwa'n nzhab xa'. \v 44 Walika kwa'n nin lo go, lë' xa' nile' mandad re', la' rë nak kwa'n kinu xa', par kina mos kwa'n nzhon di'zh re'. \v 45 Per chi lë' mos re' le' xigab: “Lë' xa' nile' mandad yë'd gaat xa' lizh xa'”, orze' zublo kin xa' rë mos miyi' no rë mos una', no gao dox xa' mbaino go xa'i haxta zuzh xa', \v 46 orze' lë' xa' nile' mandad re', yë'd or nale't mos re' xigab, orze' chix xa' mos re' tuli, nela nzhak kun rë mos xa' gat nzhon di'zh. \p \v 47 ’No mos xa' nane la, kwan nzhakla xa' nile' mandad xa', per gat nile't xa' por le' xa'i, orze' dox kin xa' mos re', haxta plo nagakra'i; \v 48 per mos xa' nile' rë kwa'n gat ñal, sin nane mos, chi ñal zakzi mos por lë'i, por kuba' che'ptsa zakzi mos. Xa' kwa'n mila' Dios nayax kwa'n lo, pwes nayax ska kwa'n na'b Dios kwent lo xa' por kure'; mbaino xa' kwa'n mizo Dios par le' mandad, nu ska lo xa' na'b Dios kwent nayax kwa'n. \s1 Jesús nile' nilë' men \r (Mt. 10:34-36) \p \v 49 No nzhab Jesús: \p ―Na nzhal nela tu men kwa'n tsinki yizhyuo re'; ¡oj zinkigai nzhaklan! \v 50 Naki'n de'da lo tu kwa'n nazhe'b, mbaino dox trixt nizi da, haxta or lox de'da lo kwa'n nazhe'b re'. \v 51 ¿Chi nile' go xigab nzhala par len, kwin men wen yizhyuo re'? Per gat lë't sa'i; na nzhal par len lë' men, \v 52 porke re' par dilant, gai' xa' nzho le'n tu yo', lë' bixa' lë'; chon xa' dil kun chop xa', no chop xa' dil kun chon xa'. \v 53 Lë' xuz xa' kun xga'n xa', no lë' xga'n xa' kun xuz xa'; no lë' xna' xa' lë' kun xcha'p xa', no xcha'p xa' lë' kun xna' xa'; lë' xix xa' lë' kun xna'ye' xa', no lë' xnaye' xa' lë' kun xix xa'. \s1 Gat nizobyekt men kwa'n nile' Dios \r (Mt. 16:1-4; Mr. 8:11-13) \p \v 54 Nu nzhab Jesús lo nayax men: \p ―Or ne go nzhakxao' xkao al ya, orze' nzhab go: “Lë' yiu la”, mbaino nila ka yiu; \v 55 no or nzhakidan mbi dizde al yët, orze' nzhab go: “Lë' nëi' gak”, no sa' ka nzhake. \v 56 ¡Tatu nazhe'b nak go, chigab walika men wen go! No chi lë' go nilibe' señ lo yibë' no lo yizhyuo; orze', ¿chon gat nizobyek go rë kwa'n nile' Dios nal re'? \s1 Chul guzhin go kun rë xa' niyi' nine go \r (Mt. 5:25-26) \p \v 57 ’No, ¿chon nawi' mis go, kwan rë kwa'n ñal le' go? \v 58 Chi ne tu xa' nzhap go dol por tu kwa'n mile' go, no wei' xa' go lo gustis por kure', no dub nzha go lo gustis, bikwa'n go mod par tsiyal go laxto' xa', par nachi xa' go lo gustis, porke lë' gustis le' mandad yo go lizhyi'b; \v 59 porke sigur ka, naro't go lizhyi'b haxta ke kix go rë kwa'n nzë'b go. \c 13 \s1 Rë men naki'n la' mod nakap nak men \p \v 1 Orze' nguzubi pla men lo Jesús par nzhab xa': “Lë' Pilat mbit pla men Galilea, no migoch xa' ren che'n rë men re', kun ren che'n rë ma, kwa'n miza' rë men re' gon lo Dios.” \v 2 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Kwan gab go nal? Ngut rë men ba' por más nzë'b xki bixa', lo más rë men lazh xa', men Galilea. \v 3 Per gat lë't sa'i. No chi lë' go nala' rë kwa'n nakap nak go lo Dios, lë' go lox ska. \v 4 ¿Kwan gab go?, or ngut dub chi'n bichon men, or nguiuxche torr Siloé yek bixa', ¿gab go por más nzë'b xki bixa'i, lo más rë men yezh Jerusalén, por nguzak bixa' kuba'? \v 5 Per gat lë't sa'i. No chi lë' go nala' xmod nak go lo Dios, lë' nu ska go lox. \s1 Ya nzhao' kwa'n yent xlë lo \p \v 6 Orze' midi'zh Jesús kwent re' lo rë men, nzhab Me: \p ―Nguio tu miyi' kinu tu ya nzhao' xid rë ya gub che'n xa', no ngwatsi' xa' chi nzo xlë loi, per yent kwan ngaza'i. \v 7 Orze' nzhab xa' lo xa' nikina ya xlë che'n xa': “Biwi', nzha chon li'n, ñidkwana xlë lo ya re', no gat yazhël da ni tu xlë loi. Más wen bicho'i, porke yent por kwan nzobe lo yuo re'.” \v 8 Orze' nzhab xa' nikina ya xlë re': “Señor, bila' nzobe nal li'n re', lë'da tsiyëch yuo xane, no kon bone, \v 9 par ne be chi ziza'i xlë. No chi naza'i, orze' ro'ge.” \s1 Miliwen Jesús tu una', zhë nile' men diskans \p \v 10 Ngol tu ngubizh, kwa'n nile' men Israel diskans, lë' Jesús kilu' widi'zh che'n Dios le'n yo' plo nitse'd bixa' widi'zh che'n Dios. \v 11 No ze' nzo tu una' kwa'n nzhakne nzhala chi'n bichon li'n, nzho tu mbi mal laxto' xa', no nile'i bech xa', gakt li xa'. \v 12 Or une Jesús una' re', ngurezh Jesús una', nzhab Me: \p ―Una', lë'l miak la lo yalyizh che'nal. \p \v 13 No mixo'b Me ya' Me tich una', orze' lwega' mili una', no nguzublo kidi'zh una' nazhon Dios. \v 14 Per xa' nile' mandad le'n yo' ze', niyi' xa' por miliwen Jesús una' re', zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n, orze' nzhab xa' nile' mandad lo rë men nzhin ze': \p ―Nzho xo'p ngubizh kwa'n kë men zhi'n, nab tsa rë ngubizh re' ñal yi'd go par gak wen go; yi'dt go zhë re'. \p \v 15 Orze' nzhab Jesús lo xa' re': \p ―¡Tatu nazhe'b nak go, chigab walika men wen go! ¿Chi gat nixëkt go ngo'n che'n go, o burr che'n go zhë nile' men diskans, par za' go nits go ma?, \v 16 porke una' re' nzë ben che'n Abraham, per lë' Mizhab mile' ngokne una' chi'n bichon li'n; no nal, ¿chi nayi' ngok wen una' re', zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n? \p \v 17 No or nzhab Jesús rë kure', rë xa' nile' mandad kwa'n nikwa'n dil kun Jesús, mitula bixa', per más men mizak laxto' or une bixa', rë kwa'n nazhon nile' Jesús. \s1 Kwent che'n tu lazh win mostás \r (Mt. 13:31-32; Mr. 4:30-32) \p \v 18 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Kwan tu kwa'n nak nela xmod nile' Dios mandad lo rë men che'n Me, no kun kwan chë'l bei? \v 19 Nake nela tu lazh win mostás ga', kwa'n mixë'n tu miyi', lo yuo plo kinu xa' rë ya xlë che'n xa', no miro'be, no ngoke tu ya ro, haxta miyin michao' yo rram che'ne. \s1 Kwent che'n levadur \r (Mt. 13:33) \p \v 20 Nu nzhab Jesús: \p ―¿Kwan xtu kwa'n nak nela xmod nile' Dios mandad lo rë men che'n Me? \v 21 Nake nela levadur kwa'n nguzen tu una', no migoch una'i, le'n gal biga'i kil harín kwa'n mitsibech rë harín re'. \s1 Pwert nayaa \r (Mt. 7:13-14, 21-23) \p \v 22 Or nzha Jesús nez Jerusalén, kilu' Me widi'zh che'n Dios le'n rë yezh, no rë rranch plo nzhaded Me, \v 23 no nguro' tu men minabdi'zh lo Jesús, nzhab xa': \p ―Señor, ¿chi che'p tsa men ro' lo rë kwa'n nazhe'b kwa'n nzadkë tich bixa'? \p Orze' nzhab Jesús: \p \v 24 ―Dox pe'n le' men gan, yo men plo nile' Dios mandad. Nake nela or nided men ro' tu pwert dox nayaa ga'. Bile' go jwers, yo go ro' pwert re', porke nin lo go, nayax men gakla yo ro' pwert re', per che'p tsa men yo. \v 25 No lult, lë' xa' nak che'n yo' kwa'n kinu pwert nayaa re', yaxche tsao' ro' yo', no rë go ya'n al tich, orze' kwezh go ro' yo', gab go: “Señor, bixa'l go ro' yo'”, per lë' xa' ne lo go orze': “Yent cho nzhak da go.” \v 26 Orze' gab go lo xa': “¡Per nzho ka cho nzhak no go! Lë' be tutsa ndao, mbaino tutsa ngu' be, no go milu' widi'zh che'n go lo no, le'n rë nez che'n lazh be.” \v 27 Orze' ne xa' lo go: “Lë'da ni la, yent cho nzhak da go; ¡rë go xa' nile' kwa'n gat lë', chi go lon!” \v 28 Ze' go'n go, no dao' ley go or ne go Abraham, Isaac, Jakob, no rë profet xa' midi'zh por Dios chi tiemp, nzho bixa' plo nile' Dios mandad, no lë' go nzhin al tich, \v 29 porke lë' rë lad yizhyuo, yi'd men, par zob xa' lo mes, plo nile' Dios mandad par gao bixa'. \v 30 No biwi' go, nzho xa' nile' go xigab, más tsak nal re', per más dispwés, xa' ze' gak xa' menes tsak; no xa' nile' go xigab menes tsak nal re', xa' ze' gak xa' más tsak dispwés. \s1 Mbi'n Jesús por yezh Jerusalén \r (Mt. 23:37-39) \p \v 31 No mis zhë ze', mizhin pla men fariseo, nzhab lo Jesús: \p ―Chi, bizë laba'; porke lë' Herodes nzhakla gutal. \p \v 32 Orze' nzhab Jesús: \p ―Wa go wayab go lo xa' nizi dox ya ba', se' ne Jesús: “Biwi', nalzhë, no yë', kubchin mbi mal laxto' rë men, no liwena rë men nzhakne; no ngubizh yon loxa rë zhi'n da.” \v 33 No ter sa' nile' Herodes xigab kun na, per lë'da naki'n ka ya nez da dub nalzhë re', no yë' mbaino wizh par len rë kwa'n naki'n len; porke nagatta' da ni xtu rë plo, nab tsa Jerusalén naki'n gat da, porke nab tsa ba', nzhut men rë xa' kwa'n nixë'l Dios par nidi'zh widi'zh che'n Me. \p \v 34 ’¡Men Jerusalén, men Jerusalén, go kwa'n nzhut rë profet, no nigo ke go rë men kwa'n nixë'l Dios lo go! ¡Nayax wëlt ngoklan ngazhina junt rë go, nela nguid niye'zh rë xmë'd le'n xi'l ga', per nangaziyëlt go! \v 35 Per biwi' go, lë' yado' che'n go ya'n nzë'b, mbaino zit ya'n go di lo Dios; no nanetra' go da más, haxta zhin zhë kwa'n gab go: “¡Wen nzha xa' kwa'n mixë'l Señor!” \c 14 \s1 Miliwen Jesús tu men ngwazhë di ki \p \v 1 No ngol tu zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n, ngwatao Jesús lizh tu men fariseo, xa' nile' mandad, no rë men zhin ze' kila'ch bixa', nabei kwan le' Jesús. \v 2 Se' kile' bixa' porke lo Jesús nzo tu miyi' nzhakne, ngwazhë di ki. \v 3 Orze' minabdi'zh Jesús lo rë xa' nilu' ley, no lo rë men fariseo kwa'n nzhin ze', nzhab Jesús: \p ―¿Chi zak liwena tu men nzhakne, zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n, o nagakte? \p \v 4 Per yent kwan ngakab bixa'. Orze' nguzen Jesús ya' xa' re', mbaino miliwen Jesús xa', orze' nzhab Me lo xa': “Bizë lizhal.” \v 5 Mbaino lo rë men fariseo ze' nzhab Jesús: \p ―No chi tu go kinu tu xin, o tu ngo'n, no chi ngula ma le'n zo, ter zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n, orze', ¿chi nako't go ma lwega'? \p \v 6 Orze' yent kwan ngakab bixa' lo Jesús. \s1 Rë xa' nzha jwandang \p \v 7 No or une Jesús, rë xa' kwa'n ngwane xa' lo par nzë jwandang, or nizhin bixa', nibe bixa' plo nizob pura xa' ro par zob bixa', orze' nzhab Jesús: \p \v 8 ―Or kwezh tu men go ya go tu jwandang, nazobt go plo nizob rë men xa' ro, nzha ska zhin xtu xa' más tsak lo go, \v 9 no xa' ngurezh go re' zubi lo go par ne xa': “Watso par zob xa' re'”, no orze' lë' go tula, mbaino haxta tras zob go. \v 10 Más wen haxta tras zob go or kwezh men go, orze' lë' xa' ngurezh go ne lo go: “Guded lare' weech, re' ñal zobal”, orze' rë men xa' nzobal kun lë' lo mes, lë' bixa' le' kasal, \v 11 porke xa' kwa'n nzhakla le' men kas, per ni nawi' men lo xa'; mbaino xa' kwa'n gat nizi ya, lë' men le' kas xa'. \p \v 12 Orze', nzhab Jesús lo xa' kwa'n ñanu Jesús lizh xa': \p ―Or za'l tu kwa'n gao men, nakwezhtal xa' nichë'lal, ni wechal, ni melizhal, ni tu men rrik; porke lë' rë xa' re', se'ska le' bixa' kun lu, par kix bixa'i lol. \v 13 Mejor or za'l tu kwa'n gao men, gurezh rë xa' prob, rë xa' ma'nk, no rë xa' ne ni', mbaino rë xa' nikal lo, \v 14 par yal wen; porke rë xa' re', nagakt kixe lol; per Dios ne' tu kwa'n ka'l or ruban rë men xa' nile' kwa'n nzhakla Dios. \s1 Kwent che'n tu xche' ro \p \v 15 Or mbin tu rë xa' kwa'n nzob lo mes ze' kure', orze' nzhab xa' lo Jesús: \p ―¡Nazhon nzha rë xa' gao plo nile' Dios mandad! \p \v 16 Orze' nzhab Jesús: \p ―Nguio tu miyi' miza' tu xche' ro gao rë men, orze' mile' xa' mandad yi'd nayax men. \v 17 Or ngol or gao bixa', mixë'l xa' nile' mandad ze' tu mos che'n xa', par nzhab xa' lo rë men xa' nak di'zh yi'd: “Dë' go nal, porke lë' ye'n ya nzhin la.” \v 18 Per rë bixa' tutsa mia'nkë bixa' di'zh. Xa' galo nzhab: “Milox nguzin tlë' yuo, lë'da nzha za wëlt loi. Le' dispense, nagakt yala.” \v 19 No xtu xa' nzhab: “Lë'da nguzi' gai' nez ngo'n, lë'da nzhale' preb ma; le' dispense, nagakt yala.” \v 20 No lë' xtu xa' nzhab: “Lë' jwandang da laore ngok laka; kuze' nagakt yala.” \v 21 No or miëk mos ze', nzhab xa' rë kure' lo xa' za' kwa'n gao men re'. Orze' dox niyi'xian xa', no nzhab xa' lo mos ze': “Le' purad, le'n rë nez ro che'n yezh re', no rë bered, par waka' rë men xa' prob, no rë xa' ma'nk, mbaino rë xa' nikal lo, no rë xa' ko'j.” \v 22 Guzhël la ze' nzhab mos: “Señor, lë'da mile la kwa'n mile'l mandad, per stubi nzho lugar.” \v 23 Orze' nzhab xa' nile' mandad re': “Wa le'n rë nez, mbaino wa ro' rë yalo, no jwers guzh yi'd rë men, par yazhë lizha. \v 24 Kuze' nin lo go, ni tu rë xa' kwa'n ngurezha galo ba', gaoxche't lizha.” \s1 Xmod nak tu men walika men che'n Jesukrist \p \v 25 No dox nayax men nzhakë tich Jesús, orze' miëk Me, miwi' Me lo bixa', nzhab Me: \p \v 26 ―Chi nzho tu go nzadkë ticha, no más nile' go por xuz go, o por xna' go, o por tsa' go, o por xmë'd go, o por wech go, o por bizan go, o nile' go más por rë kwa'n nile' go xigab; no chi más nazhi' go rë kuba' lon, orze' nagakt gak go tu men da. \v 27 Mbaino nu chi tu go nzadkë ticha, no nizheb go zakzi go o gat go por nak go men da; no chi sa' nak go, pwes nagakt gak go men da. \v 28 O chi nzho tu go nile' xigab kuxkwa' go tu yo' nayax pis, ¿gat galo laka zob go par le' go xigab, plak dimi gal par yaloi?, \v 29 porke chi zob go nab tsa simient che'ne, nalo'xt go kuxkwa' goi, orze' lë' rë men xizhnu go, \v 30 gab bixa': “Biwi', nangakt ngalo'x xa' ngazuxkwa' xa' lizh xa'.” \v 31 O chi tu rey nzhakla dil kun xtu rey, ¿gat galo laka naki'n le' xa' xigab, chi zixek chi' mil sondad che'n xa' lo gal mil sondad che'n xtu rey xa' nidil xa'? \v 32 No chi niwi' xa' naxekt xpen xa', orze' antis di ke yi'd xtu rey par dil xa', lë' xa' xë'l abis par kwëz dil. \v 33 Se'ska, chi nzho tu go xa' nak men da, per más nazhi' go rë kwa'n lon, rë kwa'n kinu go ba', pwes nagakt gak go men da. \s1 Or gat nazhi'ra' zed \r (Mt. 5:13; Mr. 9:50) \p \v 34 Nu nzhab Jesús: \p ―Wen zed, per chi gat nazhi'ra'i, ¿xmod dao'we zed? \v 35 Nazu'tra'i ni par yuo, no ni par bon. Orze' mejor re'che. Chi lë' go mbin kure', bizobyek goi. \c 15 \s1 Kwent che'n tu mbëkxi'l nguziwan \r (Mt. 18:10-14) \p \v 1 Rë men xa' nikan dimi che'n rey, no rë men xa' kwa'n nzho'b xti'zh más nzë'b xki lo Dios, nguzubi bixa' lo Jesús par gon bixa' kwa'n kidi'zh Jesús. \v 2 Kuze' rë men fariseo no rë xa' nilu' ley, dox nakap kidi'zh bixa' tich Jesús, nzhab bixa': \p ―Lë' xa' re' nichë'l kun rë men xa' más nzë'b xki lo Dios, mbaino nu nzhao xa' kun rë men re'. \p \v 3 Kuze' midi'zh Jesús kwent re' lo bixa', nzhab Me: \p \v 4 ―Chi nzho tu go kinu tu gayo' mbëkxi'l, no or ziwan tu ma, ¿chi nala't go dub tap gal nzho chi'n bitap ma re' dan, par yakwa'n go ma nguziwan re', haxta ke yazhël go ma? \v 5 No or yazhël go ma, nizak laxto' go, yi'dnu go ma yën go; \v 6 no or zhin go lizh go, kan go rë xa' nichë'l go, no rë xa' nzho go gax kun lë', no gab go lo bixa': “Bizak laxto' go kuna; porke lë'da ngwazhël la mbëkxi'l da ma nguziwan ze'.” \v 7 Nin lo go, se'ska más nzho yalnizak laxto' lo yibë', or nizi tu men xmod nak xa' lo Dios, par ban xa' nela xmod nzhakla Dios, ke por dub tap gal nzho chi'n bitap men xa' nizi, yent kwan nak, nambe laxto' lo Dios. \s1 Kwent che'n tu dimi miziwan \p \v 8 ’Se'ga' tu una' kwa'n kinu chi' pes kwa'n plat, no miziwan tube, orze', ¿chi nakë't xa' tu biani, no lo'b xa' dub le'n yo', par kwa'n xa'i nambe, haxta ke yazhël xa'i? \v 9 No or yazhël xa'i, kan xa' rë xa' nichë'l xa', no rë xa' nzho gax plo nzho xa', gab xa': “Bizak laxto' go kun na, porke lë'da ngwazhël la dimi da, kwa'n nguziwan ze'.” \v 10 Nin lo go, se'ga' nizak laxto' rë ganj che'n Dios, or nizi tu men xmod nak xa' lo Dios, par ban xa' nela xmod nzhakla Dios. \s1 Kwent che'n tu miyi' nayi'lazh lo xuz \p \v 11 No nu midi'zh Jesús kwent re' lo rë men, nzhab Me: \p ―Nguio tu miyi', kinu chop xga'n, \v 12 miyi' más win nzhab lo xuz: “Lë'o Pa, nzhaklan ne'u kwa'n gal da.” Orze' ndi'z xuz bimiyi' kwa'n ñal kad bixa'. \v 13 No xche'p dispwés, miyi' win re', mikan rë nak kwa'n nak che'n, orze' nzha xa' zit xtu lazh men. Ze' mile' xa' gaxt rë nak che'n xa' lo rë kwa'n gat lë', miban xa' nela xmod nzhakla xa'. \v 14 Or milo'x la xa' rë che'n xa', no plo nzho xa' nguio tu yalwin dox, orze' nguzublo ngok jwalt kwa'n lo xa'. \v 15 Orze' mikwa'n xa' zhi'n lo tu men yezh ze', xa' ze' mixë'l xa' plo nax yuo che'n xa' re', par za' xa' kwa'n gao kuch. \v 16 No por tanta nila'n xa', nzhakla xa' ngao xa' kwa'n ro' kuch, porke yent cho za' kwa'n gao xa'. \v 17 Lult mile' xa' xigab: “¡Dox nayax mos kinu xuza, no di sobr nzho kwa'n gao bixa', mbaino na, gat da di yalwin re'! \v 18 Neka lë'da yëk lo xuza, gapa lo xa': Payë', milen kwa'n gat lë' lo Dios mbaino lo go. \v 19 Nal gat ñalt ro'lë da xga'n go; biwi' go lon nela lo tu mos che'n go.” \v 20 Orze' nguzen miyi' nez, ñë'd miyi' par lo xuz miyi'. \p ’No jwaltra' di zhin miyi' lo xuz miyi', lë' xa' une la miyi'. Orze' milats laxto' xa' miyi', karre ngwachë'lo xa' xga'n xa', nde'x xa' yën miyi', no michiro' xa' ta' kwats miyi'. \v 21 Orze' nzhab miyi' lo xuz miyi': “Payë', milen kwa'n gat lë' lo Dios, mbaino lo go, gat ñaltra' da ro'lë da xin go.” \v 22 Per nzhab xuz miyi' lo rë mos xa' nguzi' xa': “Karre waka' go lar más kwa'n wen, no bigak goi xga'na re', no ngulo go yani ya' xa', no bikë' go kwa'n ni' xa', \v 23 no waka' go bicerr kwa'n más nacha', no bit go ma par gao be, no le' be lani, \v 24 porke lë' xga'na re', milen xigab ngut la xa', no nal, nguiubre xa' naban xa'; miziwan xa', per nal ngwazhël xa'.” Orze' mile' bixa' lani. \p \v 25 ’Per xga'n galo xa' re' nzo dan, no or ñë'd xa' par lizh xa', mbin xa' kiyo'l musk, no kiyolni' men, \v 26 orze' ngurezh miyi' re' tu mos, par minabdi'zh xa': “¿Kwan kile' rë men ba'?” \v 27 Orze' nzhab mos: “Lë' wechal miëk, no lë' xuzal mile' mandad ngut bicerr más nacha', porke lë' wechal nguiubre wen, mbaino yent kwa'n nizak xa'.” \v 28 Per maska miyi' re' ngazak laxto', lë'la niyi' miyi' re', net xa' ngayo xa' le'n yo'. Orze' nguro' xuz miyi', par mila xa' yek miyi' ngayo miyi' le'n yo', \v 29 per nzhab miyi' lo xuz miyi': “Biwi', pla li'n nzha nikën zhi'n lol, no dubta' nzhona kwa'n nel, no per ni tu chib ye'n gat ne'l par ga̱u̱ kun rë xa' nichëla, \v 30 per lë' xga'nal mbee' nguiubre re', mile' gaxt rë kwa'n miza'l ka' xa', lo rë una' le'n kai (kwa' gal), ¡no nal mile'l mandad, ngut bicerr kwa'n más nacha'!” \v 31 Orze' nzhab xuz miyi': “Xga'na, lu dubta' nzol kun na; no rë kwa'n kinun, che'nle. \v 32 Per nalre', ñal ngok lani, nizak laxto' be, porke lë' wechal re' ngut, per nguruban xa'; miziwan xa', per nal, ngwazhël xa'.” \c 16 \s1 Kwent che'n tu mos xa' nile' mandad \p \v 1 No midi'zh Jesús kure' lo rë men che'n Me: \p ―Nguio tu miyi' rrik, kinu xa' tu xa' nikina rë che'n xa', no ngwayab zipla mos che'n miyi' re': “Xa' nikina rë che'nal ba', gat lë't kile' xa'.” \v 2 Orze' ngurezh xa' rrik re' miyi' re' par nzhab xa': “¿Chi wali gat lë't kile'l kun rë cheda? Bite'd kwent rë kwa'n kile'l, porke nakinatra'l rë cheda.” \v 3 Orze' mile' xa' nikina re' xigab: “¿Xmod len nal, lë' xa' nile' mandad da re' milat zhi'n lon? No naxekt da ga'na yuo, no nitulan na'ba karida. \v 4 ¡Ah! Ne ka kwan len, par kwezh men da lizh xa', or niyenra' zhi'n kën.” \v 5 Orze' ngurezh xa' nikina re', tuga' rë xa' nzë'b lo xa' nile' mandad xa'; nzhab xa' lo xa' galo laka mizhin: “¿Plak nzë'bal lo xa' nile' mandad da?” \v 6 Orze' nzhab xa' re': “Lë'da nzë'b tu gayo' barril aseit.” Orze' nzhab xa' nikina re': “Lë' yech kwa'n nzë'bal re', karre nguzob, bizuxkwa' xtu yech, bizob cho' bichi' tsa barril aseit nzë'bal.” \v 7 Orze' nzhab xa' lo xtu xa' nzë'b: “Lu ga', ¿plak nzë'bal?” Orze' nzhab xa' ze': “Tu gayo' dabed triu.” Orze' nzhab xa' nikina re': “Lë' yech kwa'n nzë'bal re', bizuxkwa' xtu yech, bizob tap galtsa dabed loi.” \v 8 No or une xa' rrik re', lë' mos xa' gat nite'd kwent kumplet re', dox natsin por xmod mile' xa', orze' nzhab xa' rrik re' lo mos re': “Dox natsinal.” \p Kuze' nzhab Jesús: \p ―Porke rë men yizhyuo re', nzho xa' más natsin lo rë kwa'n nile' xa' kun rë men, ke xmod nile' rë men xa' nidi'zh, nilibe' Dios. \p \v 9 ’No nin lo go, bikwa'n go xmod chë'l go kun rë men yent kwan nzhap, kun yalrrik kwa'n gat lë' kwa'n nzho yizhyuo re'. No or lox yalrrik lo go, lë' Dios wei' go plo yo go par dubta'. \p \v 10 ’No men xa' nile' wen lo tu kwa'n che'p, pwes nu ska lo kwa'n nayax nile' xa' wen; mbaino xa' nile' kwa'n gat lë' lo tu kwa'n che'p, nu ska lo kwa'n nayax le' xa' kwa'n gat lë'. \v 11 No, chi nile' go kwa'n gat lë' lo rë kwa'n tsak lo yizhyuo re', orze', nagabt go, lë' Dios la' yalrrik kwa'n nidi' par dubta' par kina go. \v 12 No chi gat nile' go xmod ñal kun rë kwa'n nak che'n xtu men, orze', ¿xmod zhin rë kwa'n nak che'n go? \p \v 13 ’Yent cho tu mos gak kë zhi'n lo chop xa' nile' mandad xa', porke tu xa' re' yi' mos ne mos, no lë' xtu xa' chizhi' mos; o ro' tu rë xa' re' gon mos, no lo xtu xa' le' mos naya'. Kuze' nagakt chizhi' men Dios no orze' chizhi' men dimi nela tu dios ga'. \p \v 14 Orze' mixizhnu rë men fariseo Jesús, porke dox nazhi' bixa' dimi, \v 15 orze' nzhab Jesús lo bixa': \p ―Mis go nidi'zh wen go lo rë men; per lë' Dios nane ka xmod nak laxto' go; porke rë kwa'n zak men dox tsak, per par Dios nikap laxto' Diose. \s1 Ley che'n Muisés mbaino plo nile' Dios mandad \p \v 16 No nzhab Jesús: \p ―Haxta zhë che'n Juan, une naki'n mile' men kwa'n nzhab ley mbaino rë widi'zh kwa'n midi'zh rë profet. Dizde orze', nzhon men xmod yo men plo nile' Dios mandad, no jwers nile' men par yo men ze', \v 17 per más jwals lox yibë' no yizhyuo ke par ded tu rë kwa'n nzobni' lo ley; sino ke rëi gak. \s1 Jesús milu' kwan nzhak or nilë' tu men kun tsa' xa' \r (Mt. 19:1-12; Mr. 10:1-12) \p \v 18 ’No chi tu miyi' lë' kun una' che'n xa', no ban xa' kun xtu una', orze' nzë'b xki miyi' re' lo Dios por lë'i; mbaino miyi' kwa'n ban kun una' kwa'n milë' kun xmiyi' re', nzë'b xki ska xa' re', por kure'. \s1 Rik no Lásaro \p \v 19 ’Nguio tu men rrik, dox nabe xa', no pura lar wen nzhak xa'; no zilita' nile' xa' lani, no dox kwa'n kar nizi' xa' par nile' xa' lani. \v 20 No nguio tu men prob, xa' lë Lásaro, dub kwerp che'n xa' nzhazh lai; mbaino ro' pwert che'n rrik re' ñanu men xa' par nizob xa' ze'. \v 21 No haxta rë kwa'n nzhab xan mes che'n rrik niwix xa' gao xa', no rë mbëk nizubi mizup ta' xa' re'. \v 22 Per ngol tu ngubizh, ngut Lásaro, no mbiy' rë ganj che'n Dios Lásaro plo nzho Abraham; mbaino nu ska rrik ngut no miga'ch xa'. \v 23 No dizde le'n gabil plo nzho rrik, naxektra' xa' di yalne; no ngulits xa' lo xa' dizde zit une xa' Abraham no Lásaro nzo kun Abraham. \v 24 Orze' nguruzhië rrik: “¡Xuza Abraham!, bilats laxto' da, bixë'l Lásaro par gazh xa' yek bikwen ya' xa' kun nits, par gazh luzha, porke naxektra' da le'n bël re'.” \v 25 Per nzhab Abraham: “Xga'na, bitsila dox wen mibanal, no lë' Lásaro dox nalats miban; no nal, milox yalnalats kwa'n une xa', per lu kine kwa'n nazhe'b nal. \v 26 Mbaino nu ska garol tsao' plo nzo go, no plo nzo no, nided tu barrank kwa'n yent cho nane plak na'ch. Kuze', rë xa' kwa'n nzho re', nagakt yi'd xa' ba', no ni rë xa' kwa'n nzho ba', nagakt yi'd xa' re'.” \v 27 Orze' nzhab rrik: “Kina'ba lol xuza Abraham, xë'lal Lásaro lizh xuza, \v 28 plo kinun gai' wecha, nes par nayi'd bixa' plo nazhe'b nizakzi men re'.” \v 29 Per nzhab Abraham: “Lë' bixa' kinu ka ley kwa'n mila' Dios lo Muisés, no rë kwa'n midi'zh rë profet; rë kuba' ñal gon bixa'.” \v 30 Orze' nzhab rrik: “Nagont bixa' ro' rë xa' ba', xuza Abraham; naki'n ruban tu xa', par yayab rë kure' lo rë wecha, par la' bixa' rë kwa'n gat lë' nak bixa', mbaino ban bixa' nela xmod nzhakla Dios.” \v 31 Per nzhab Abraham: “Per chi gat ñila bixa' rë widi'zh che'n Muisés, no rë widi'zh che'n rë profet, rë xa' kwa'n midi'zh por Dios, nayot yila bixa'i, ter tu men ngut ruban, yadi'zhe lo bixa'.” \c 17 \s1 Milu' Jesús lo rë men che'n Me xmod ñal ban bixa' \r (Mt. 18:6-7, 21-22; Mr. 9:42) \p \v 1 No nu nzhab Jesús lo rë men che'n Me: \p ―Nagakt ka'n men lo kwa'n nile' nzë'b xki men lo Dios, per dox nazhe'b nzha men xa' le', nzë'b xki xtu men lo Dios. \v 2 Mejor wei' Dios xa' re' tuli, ke par le' xa', nzë'b xki xtu men lo Dios, tu xa' laore ngwayila Dios. \v 3 Kuze', biwi' go, chi tu wech go le' tu kwa'n gat lë' lo go, guzh go lo xa' nale'tra' xa'i; no chi mbin xa'i, orze' biya'l laxto' go kwa'n mile' xa' lo go. \v 4 No ter gazh wëlt le' xa' kwa'n gat lë' lo go tu ngubizh, per dub gazh wëlt yubre xa' lo go ne xa': “Nale'tra'ne”, orze' biya'l laxto' go kwa'n mile' xa' lo go. \s1 Kwan nzhak or ñila men Dios \p \v 5 Orze' nzhab rë apost lo Señor: \p ―Maestr, goknu go no par más yila no Dios, par le' no rë kwa'n nazhon nela xmod nile' go ga'. \p \v 6 Per nzhab Jesús: \p ―Ter we'tsa ñila go Dios, nela xmod win lazh tu mostás ga', orze' gak gab go lo tu ya ro ba': “Yubchi ba', bizë le'n nitsdo'”, no lë'i gon kwa'n gab go. \s1 Kwan ñal le' tu mos \p \v 7 ’Gab be, kinu tu rë go tu mos xa' nzha'n dan, o nikina xa' ma che'n go; no or yë'd mos di dan, nagabt go lo xa': “Guded, guzob gawal”, \v 8 sino ke lë' go gab: “Bikë' kwa'n lol, par bichao' kwa'n ga̱u̱, orze' kol kwa'n ga̱u̱ no kwa'n go'n; no lu nalta' gawal no gol.” \v 9 No ni xkix naza't go lo mos, por rë mandad kwa'n mile' mos re'. \v 10 Se'ska go, or lox le' go rë kwa'n mile' Dios mandad go, orze' ñal gab go: “No nak mos xa' niyent kwan zu', porke nab tsa kwa'n ñal le' no, mile' no.” \s1 Miliwen Jesús za chi' miyi' xa' nizak lepra \p \v 11 Or nzha Jesús yezh Jerusalén, nded Me sao' rë yezh kwa'n ña'n lazh men Samaria, mbaino sao' rë yezh kwa'n nzhin lazh men Galilea. \v 12 No or nzhazhin Me ro' tu yezh, ngwachë'l lo Me chi' miyi' xa' nizak tu yalyizh kwa'n lë lepra, per haxta zit nzo bixa' lo Jesús, \v 13 orze' nguruzhië rë xa' re', nzhab bixa': \p ―¡Jesús, Maestr, bilats laxto' go no! \p \v 14 No or une Jesús bixa', nzhab Jesús: \p ―Wa go lo rë ngulëi', par rël xa' go. \p Mbaino di nzha bixa' nez, lë' bixa' ngokwen la lo yalyizh che'n bixa'. \v 15 Or une tu rë xa' re', lë' xa' miak la; orze' nguiubre xa' lo Jesús, kidi'zh xa' naye, dox nazhon Dios, \v 16 mbaino ngo't kuslo xa' xan ni' Jesús par miza' xa' xkix lo Me; no xa' re' nzë yezh Samaria. \v 17 Orze' nzhab Jesús: \p ―Per, ¿chi gat lë't za chi' go mimbe lo yalyizh che'n go? ¿Ma ska zi yë' bixa'? \v 18 ¿Chi nab tsa miyi' xa' nzë zit re', nguiubre par miza' xkix lo Dios? \p \v 19 Orze' nzhab Jesús lo xa' re': \p ―Watsoli no bizë; lë'l mimbe la por ngwayilal da. \s1 Xmod lu' rë zhë or le' Dios mandad \r (Mt. 24:23-28, 36-41) \p \v 20 Orze' minabdi'zh rë men fariseo lo Jesús, xmod lu' rë zhë, or le' Dios mandad lo yizhyuo; orze' nzhab Jesús: \p ―Or zhin rë zhë le' Dios mandad, gat lë't kwa'n lu' zhine lo rë men, \v 21 no ni yent cho gab: “Lë'i re'”, o “Lë'i ba'”, porke lë' Dios kile' la mandad xid rë men nzho nal re'. \p \v 22 Orze' nzhab Jesús lo rë men che'n Me: \p ―Lë' zhë zhin, lë' go gakla ne, ter tutsa ngubizh che'n rë zhë or yala, per nayot ne goi. \p \v 23 ’No lë' rë men di'zh: “Lë'i re'”, o “Lë'i ba'”, per nayat go, no ni nayakë go tich bixa', \v 24 porke lë' zhë yala lu', nela or nikë tu do'zi' ga', niziniy tu lad no xtu lad lo yibë'. \v 25 Per galo ñal, zakzi dox da, no rë men nal re' le' naya' lon. \v 26 No nela xmod ngok rë zhë che'n Noé, se'ga' gak zhë or yala, na Xga'n Dios no nak da tu men yizhyuo. \p \v 27 ’Le'n rë zhë che'n Noé, ndao men ngu' men, mikwa'n bixa' una', ngok jwandang che'n bixa'; haxta or mizhin zhë nguio Noé le'n yo'ya, une mile' bixa' rë kuba', orze' ngula yiu nazhe'b milo'xe rë bixa'. \v 28 No se'ga' ngok le'n rë zhë kwa'n miban Lot; ndao men ngu' men, nguzi' bixa' mito bixa', ngo'n bixa', no michao' bixa' yo'. \v 29 Per or nguro' Lot yezh Sodoma, ngula bël no kubde ki lo yibë', par milox rë nak men ze'. \v 30 Se'ska gak zhë or ruxoba lo rë men, na Xga'n Dios no nak da tu men yizhyuo. \p \v 31 ’Zhë ze', tu xa' nzo yek yo' naza't la xa' par ko' xa' che'n xa' le'n yo'; o tu xa' nzo dan, naza't yëk xa' lizh xa'. \v 32 Bitsila go kwa'n nguzak una' che'n Lot. \v 33 Xa' gat nzhaklat gak xa' men da, par le' xa' kwa'n nzhakla xa', orze' mila' xa' kwa'n ban xa' par dubta' lo Dios; per xa' la' kwa'n nzhakla xa' le' xa' por nak xa' men da, orze' lë' xa' ban par dubta' lo Dios. \p \v 34 ’Nin lo go, yë'l ze' or yala, nax chop xa' lo tutsa lo'n, lë' tu xa' bi, no lë' xtu xa' ya'n. \v 35 O chop una' kiyo tutsa; lë' tu una' wë̱i̱, lë' xtu una' ya'n. \v 36 No zhë ze', chop miyi' nzo dan; tu miyi' bi, lë' xtu miyi' ya'n. \p \v 37 Orze' minabdi'zh bixa' lo Jesús, nzhab bixa': \p ―Señor, ¿plo gak rë kure'? \p Orze' nzhab Jesús: \p ―Rë go nane, plo nidal ngulbech, ze' naxbi ma ngut. Sa' gak or yala: Rë men ne or zhin rë kure'. \c 18 \s1 Kwent che'n tu una' ngut tsa', mbaino che'n tu jwes nakap \p \v 1 Midi'zh Jesús kwent re', par milu' Me xmod ñal na'b men che'n Me rë wëlt lo Dios, par nacha'b bixa', \v 2 nzhab Jesús lo rë men: \p ―Le'n tu yezh nguio tu jwes kwa'n gat nzhont nzho Dios, no niyent cho nzhon xa' nzho, \v 3 mbaino mis yezh ze' nzho tu una' ngut tsa'; zilita' ña una' lo jwes re' par le' jwes yalgustis kun xa' nidil una' kun lë'. \v 4 No tu tiemp xche, net jwes ngaknu una' re', no lult mile' jwes xigab: “Ter gat nzhonta nzho Dios, no yent cho nzhona nzho, \v 5 per dox nicha'b da ñi'd una' re' lon garga'l; mejor len kwa'n ne xa' par nayi'dra' xa' lon, no par nakixianra' una' re' da.” \p \v 6 Orze' nzhab Jesús: \p ―Bin go kwa'n nzhab jwes naya' re'; \v 7 orze', ¿chi nale't Dios yalgustis por rë xa' ngule Dios par gak men che'n Me, xa' nina'b zhëy-yë'le lo Dios? ¿Chi xche par le' Diose? \v 8 Per na ni lo go, lë' Dios le'i lwega'. Per or yala, ¿chi yazhëlra' da rë men da, xa' ñila len yalgustis, kun rë xa' nidil bixa'? \s1 Kwent che'n tu men fariseo no tu men nikan dimi che'n rey \p \v 9 No midi'zh Jesús kure', lo pla men xa' nidi'zh, mis lë' bixa' dox nzhon bixa' ro' Dios, per rrajón bixa' lo más rë men: \p \v 10 ―Nguio chop miyi', ngwa bixa' le'n yado' par guna'b bixa' lo Dios. Tu xa' fariseo, lë' xtu xa' nikan dimi che'n rey. \v 11 Xa' fariseo re', dub nzuli xa', guna'b xa' lo Dios, se' nzhab xa': “O Dios; xkixal porke gat nakt da nela más rë men; rë men wa'n, no rë men kwa'n nile' kwa'n gat lë', no rë xa' nika' men gat lë't tsa'; no ni gat nakt da nela men nikan dimi che'n rey re'; \v 12 na nizo xlatsa chop ngubizh le'n sman, no nizan diezmo che'n rë nak kwa'n nilen gan.” \v 13 Per xa' kwa'n nikan dimi che'n rey ze', zit nguzo xa', no milayët xa' lo xa', maska kikë' xa'i laz xa', no nzhab xa': “¡O Dios, bilats laxto' da, lë'da tu men nzë'b xki lol!” \p \v 14 Orze' nzhab Jesús: \p ―Nin lo go, or ña men nikan dimi ze' lizh, miwi' Dios lo xa', nela lo tu men yent kwan nzë'b ga'; per lo men fariseo re', nangawi't Dios wen, porke rë xa' mis lë' nidi'zh nzhon ro' Dios, lë' xa' tula; per xa' kwa'n nilibe' xmod nak, lë' Dios le', gak xa' tu men tsak. \s1 Jesús midi'zh ya rë më'd wen \r (Mt. 19:13-15; Mr. 10:13-16) \p \v 15 Nu nzhanu men, haxta rë më'do', par gal Jesús bimë'd, per or une rë men che'n Jesús kure', nangala'tra' bixa' ngwei' rë men më'd lo Jesús, \v 16 per ngurezh Jesús rë më'd, mbaino nzhab Me lo rë men che'n Me: \p ―Nakat go yi'd rë më'd lon; porke men nak nela tu më'd ga', xa' re' yo plo nile' Dios mandad. \v 17 Walika kwa'n nin lo go; xa' kwa'n nagak nela tu më'd ga', plo nile' Dios mandad nayot xa'. \s1 Tu miyi' rrik xa' xi \r (Mt. 19:16-30; Mr. 10:17-31) \p \v 18 Orze' tu xa' nile' mandad, minabdi'zh lo Jesús, nzhab xa': \p ―Maestr wen, ¿kwan len par ban da par dubta' lo Dios? \p \v 19 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Chon nel wen da? Yent cho wen, nab tsa Dios wen. \v 20 Lu nane la rë kwa'n nzhab ley: “Naka'tal una' gat lë't tsa'l, nagutal men, naliwa'ntal, nakë'tal kixu' xtu men yent kwan nzë'b, no gop kwent xuzal mbaino xna'l.” \p \v 21 Orze' nzhab miyi' rrik re': \p ―Rë nak kuba' milela dizde or win da. \p \v 22 Or mbin Jesús kure', orze' nzhab Me: \p ―Nzho xtu kwa'n jwalt le'l: Bito rë nak kwa'n kinul, orze' gudi'ze ka' rë men prob, par gapal kwa'n tsak lo yibë', orze' di'kë ticha. \p \v 23 Per or mbin miyi' rrik rë kure', dox trixt mizi xa', porke dox rrik xa'. \v 24 No or une Jesús, xmod mizi miyi' re', orze' nzhab Me: \p ―¡Dox nagan par tu men rrik ziyël xa' le' Dios mandad xa'! \v 25 Más jwals ded tu kamey xan tu yaguj, ke par yo tu rrik plo nile' Dios mandad. \p \v 26 Orze', rë xa' kwa'n mbin kure', nzhab bixa': \p ―Chi lë'i sa', ¡pas yent cho ro' lo kwa'n nazhe'b kwa'n nzho met! \p \v 27 Orze' nzhab Jesús: \p ―Par rë men, nzho kwa'n nagakt le' men; per Dios, yent cho tu kwa'n nagakt le' Dios. \p \v 28 Orze' nzhab Per lo Jesús: \p ―Biwi' go, lë' no mila' rë nak kwa'n kinu no, par nzadkë no tich go. \p \v 29 Orze' nzhab Jesús: \p ―Walika kwa'n nin lo go, rë xa' mila' lizh, o xuz, o xna', o wech, o bizan, o una', o xmë'd, par yo xa' plo nile' Dios mandad; \v 30 no dub ban xa' yizhyuo re', más nayax kwa'n gap xa', ke rë kwa'n mila' xa' par nzadkë xa' ticha, mbaino lë' xa' ban par dubta' lo Dios. \s1 Xtu wëlt, nzhab Jesús, lë' Me gat mbaino lë' Me ruban \r (Mt. 20:17-19; Mr. 10:32-34) \p \v 31 Ngurezh Jesús tu lad, za tu dusen men che'n Me par nzhab Me: \p ―Biwi'u, lë'be nzha yezh Jerusalén, plo gak rë kwa'n zaka, rë kwa'n nzobni' lo yech por rë profet, xa' midi'zh por Dios; \v 32 lë' rë men chi da lo xtu ben men, xa' gat lë't men Israel, no kitnu rë men re' da, mbaino ke bixa' da, no chuk bixa' lon. \v 33 Mbaino lë' bixa' chële ticha, orze' gut bixa' da; per ngubizh yon lë'da ruban. \p \v 34 Per rë men che'n Me ngazobyekt bixa' widi'zh re'; porke nagakt zobyek bixa'i, porke nake rë kwa'n nanet bixa' kwan. \s1 Miliwen Jesús tu xa' nikal lo \r (Mt. 20:29-34; Mr. 10:46-52) \p \v 35 Or nzhazhin Jesús gax yezh Jericó, ze' nzob tu xa' nikal lo ro' nez, kina'b xa' gon. \v 36 Or mbin xa' re', nzhaded nayax men ze', minabdi'zh xa': “¿Cho rë xa' ze' ga'?” \p \v 37 Orze' nzhab men lo xa': \p ―Lë' Jesús xa' nzë yezh Nazaret nzhaded re'. \p \v 38 Orze' naye nguruzhië xa' nikal lo re', nzhab xa': \p ―¡Jesús, Xga'n Dabi! ¡Bilats laxto' da! \p \v 39 Orze' rë xa' nzha dilant, nzhab bixa' lo xa' nikal lo re': “¡Kiex, bitsao' ro'l!”, per más naye nzhab xa': \p ―Xga'n Dabi, ¡bilats laxto' da! \p \v 40 Orze' ngulëz Jesús, mile' Me mandad ñë'd xa' nikal lo re' lo Me, orze' nzhab Jesús lo xa': \p \v 41 ―¿Kwan tu kwa'n nzhaklal gaknun lu? \p Orze' nzhab xa' nikal lo re': \p ―Señor, nzhaklan yani lon. \p \v 42 Orze' nzhab Jesús: \p ―¡Guzhë ngwani lol!, por ngwayilal da. \p \v 43 Orze' lwega' ngwani lo xa', no nzhakë xa' tich Jesús, mbaino kidi'zh xa' dox nazhon Dios; no rë xa' une kure', nu bixa' kidi'zh nazhon Dios. \c 19 \s1 Jesús no Zaqueo \p \v 1 Or mizhin Jesús ro' yezh Jericó, no or nzhaded Me le'n yezh, \v 2 ze' nibëz tu men rrik xa' lë Zaqueo; tu xa' nile' mandad lo rë men nikan dimi che'n rey. \v 3 Dox nzhakla xa' re' libe' xa' Jesús, per nagakte por tanta nayax men nzhaded ze', no nu por dox win xa'. \v 4 Orze' mikë' Zaqueo karre, nkë xa' lo tu ya kwa'n lë sicómoro, dilant plo ded Jesús. \v 5 No or nzhaded Jesús ze', miwi' Me al ya', une Me Zaqueo, orze' nzhab Me: \p ―Zaqueo, karre gula ba', porke nal, naki'n yana lizhal. \p \v 6 Orze' nayen ngula Zaqueo, nizak laxto' xa' ñanu xa' Jesús. \v 7 Or une rë men kure', rë xa' nguzublo kidi'zh nakap tich Jesús, nzhab bixa': \p ―¡Biwi'ule!, lë' Jesús ya'n lizh tu men dox nzë'b xki lo Dios. \p \v 8 Orze' nguzuli Zaqueo lo Jesús, nzhab xa': \p ―Biwi' Señor; lë'da za garol kwa'n kinun, ka' rë men prob; no chi miliwana che'n tu men, por mikiden xa', nal lë'da zhireskai tap wëlt más nayaxe. \p \v 9 Orze' nzhab Jesús: \p ―Nalzhë re', lë' rë xa' lizh go, lë' go ro' lo rë kwa'n nazhe'b nzadkë tich go, porke nukal nzë ben che'n Abraham. \v 10 Na nak Xga'n Dios, no nak da tu men yizhyuo, nzhala par nzakwana, rë xa' kilox lo rë kwa'n nzë'b xki xa' lo Dios, par kon bixa' lo rë kwa'n nazhe'b, kwa'n nzadkë tich bixa'. \s1 Kwent che'n rë xa' kwa'n nguzen dimi \r (Mt. 25:14-30) \p \v 11 Rë kwa'n kidi'zh Jesús kiyon men, no nu midi'zh Jesús tu kwent re', porke lë' Jesús gax la nzo Me par yezh Jerusalén, no rë men xa' nzhakë tich Me mile' bixa' xigab, ngane bixa' di repent, ngarulo xmod le' Dios mandad dub yizhyuo, \v 12 kuze' nzhab Jesús: \p ―Nguio tu miyi' xga'n tu xa' ro, ngwa xa' xtu lazh men zit, par gak xa' rey lo rë melazh xa' or yubre xa'. \v 13 No antis di ya xa', ngurezh xa' chi' mos che'n xa' par miza' xa' tu tant ga' dimi ka' kad bixa', orze' nzhab xa': “Gukë go zhi'n kun dimi re', haxta or yala.” \v 14 Per rë melazh xa', niyi' nine xa', no or nzha xa' gak rey re', mixë'l rë men lazh xa' pla xa' kwa'n nguzhubner ngwayab lo xa' más nile' mandad: “Gat nzhaklat no gak xa' re' rey lo no.” \v 15 Per or miëk xa' re' lazh xa', lë' xa' nak la rey; orze' ngurezh rey re' rë mos che'n xa' kwa'n miza' xa' dimi ze', par ne xa' plak mile' tuga' xa' gan. \v 16 Xa' galo nguzubi, nzhab: “Señor, lë' xtimi go mile' gan chi' wëlt más nayaxe.” \v 17 Orze' nzhab rey lo xa' re': “Dox wen mile'l, kun che'p tsa kwa'n milan lol, mos wenal. Nal lë'l le' mandad lo chi' yezh.” \v 18 Orze' nguzubi mos rop, nzhab: “Señor, lë' dimi che'n go mile' gan gai' wëlt xtu tante.” \v 19 Orze' nu lo xa' re' nzhab rey: “Nal lë'l le' mandad lo gai' yezh.” \v 20 Per xtu mos nguzubi, nzhab: “Señor, lë' xtimi go re', lë'da ngulucha̱we̱ lo tu pañit; \v 21 porke mizheb da lo go, go nak tu men nina'b kwent dimás; porke nina'b go kwa'n gat niza' go, mbaino nikan go kwa'n plo gat nzha'nt go.” \v 22 Orze' nzhab rey: “¡Minu la xigab che'nal! Nal nele por kwa'n nel ba'. Chi lë'l nane ka, na tu men nina'b kwent dimás, mbaino nina'ba kwa'n gat nizan, no nikana kwa'n plo gat nzha'na, \v 23 orze', ¿chon nangagotal dimi da bank, par or ngayala, ngazene kun xine?” \v 24 Orze' nzhab rey lo rë men nzhin ze': “Bilat go dimi lo xa' re', no biza' goi, ka' xa' kwa'n mile' gan zichi'y dimás.” \v 25 Orze' nzhab rë xa' nzhin ze': “Señor, xa' ba' kinu la zi chi'y más.” \v 26 Orze' nzhab rey: “Pwes nin lo go, xa' kinu lai, mase ka' xa'; per xa' gat kinui, haxta kwa'n nile' xa' xigab kinu xa', ro' ya' xa'.” \v 27 Orze' nzhab rey: “Nu rë xa' kwa'n gat nzhaklat gak da rey lo ba', waka' go bixa', no bit go bixa', dilant lon.” \s1 Nguio Jesús le'n yezh Jerusalén nela tu rey \r (Mt. 21:1-11; Mr. 1:1-11; Jn. 12:12-19) \p \v 28 No or milox midi'zh Jesús rë kure', orze' nzha Jesús par nez Jerusalén. \v 29 No or nzhazhin la Me gax plo nzhin rë rranch kwa'n lë Betfagé no Betania, kwa'n ña'n gax plo ña'n lom kwa'n lë Olivo, orze' mixë'l Jesús chop men che'n Me, \v 30 nzhab Me lo bixa': \p ―Wa go rranch kwa'n nzhin ba', ba' ne go tu burrit nikido', no nagat zob ni tu men tich ma; bixëk go ma no di'nu go ma, \v 31 no chi nabdi'zh tu men: “¿Chon kixëk go burrit ba'?”, orze' guzh go: “Lë' Señor naki'n ma.” \p \v 32 Orze' nzha rop xa' re', mbaino se'ka ngoke, nela xmod nzhab ka Jesús lo bixa', \v 33 no or kixëk bixa' burrit re', orze' nzhab rë xa' nak che'n ma: \p ―Lë'go, ¿chon kixëk go burr ye'n ba' ga'? \p \v 34 Mikab rop xa' re': \p ―Lë' Señor naki'n ma. \p \v 35 Orze' ngwala' bixa' ma lo Jesús, no mixo'b bixa' xab bixa' tich ma, mbaino mizob bixa' Jesús tich ma. \v 36 Dub nzhazë ma nzob Jesús tich ma, no rë men ndix bixa' xab bixa' plo ded Jesús. \v 37 Or nzhalayët la Me, tich lom kwa'n lë Olivo, plo nilu' la yezh Jerusalén, orze' rë men che'n Me nguzublo kibizhië bixa' di nizak laxto' bixa', kidi'zh bixa' dox nazhon Dios, por rë kwa'n nazhon une bixa', mile' Dios, \v 38 nzhab bixa': \p ―¡Wen nzha rey xa' mixë'l Dios! ¡Mial laxto' Dios kun rë men!, mbaino rë men yizhyuo ñal di'zh: “¡Lë' Dios nazhon mbaino wen!” \p \v 39 Orze' xid rë men re', nzhab pla men fariseo: \p ―¡Maestr, guzh lo rë men che'nal, di'zhtra' bixa', lu nak rey! \p \v 40 Per nzhab Jesús: \p ―Nin lo go, chi lë' rë men re' la', nadi'zhtra', orze', ¡lë' rë ke di'zh por lë' bixa'! \p \v 41 Or nzhazhin Jesús gax yezh Jerusalén, or une Mei, mbi'n Me por lë'i, \v 42 nzhab Me: \p ―¡Men yezh Jerusalén, oj nal zhë re', gak libe' go Me kwa'n le', yal laxto' Dios kun go!, per nela xmod nak go nal re', nagakt libe' go Me, \v 43 porke zhin zhë, lë' rë men kwa'n niyi' nine go, kurral le' bixa' go, par yent plo le' go gan, \v 44 mbaino rë go gut bixa', yent kwan zine laxto' bixa' go, mbaino lo'x bixa' yezh che'n go, ni tu ke naya'nte tich weche, rë kwa'n ngokxao'we, porke nangalibe't go, zhë mbi'dtswi' Dios go. \s1 Jesús mitsumbe yado' \r (Mt. 21:12-17; Mr. 11:15-19; Jn. 2:13-22) \p \v 45 No dispwés di kure', ña Me plo nak lo luwe che'n yado' yezh Jerusalén, orze' nguzublo kigotin Me rë xa' nito, no rë xa' nizi' ze', \v 46 no nzhab Me: \p ―Se' nzobni': “Lë' lizha nak plo nidi'zh men Lon”, ¡per go kile'i nela plo nibin rë wa'n ga', par lat xa' che'n rë men! \p \v 47 No zilita' nilu' Jesús widi'zh che'n Dios, lo luwe che'n yado', per rë xa' kwa'n nile' mandad lo rë ngulëi', no rë xa' nilu' ley, kun rë xa' nak zhi'n yezh; kikwa'n bixa' mod par gut bixa' Jesús, \v 48 per nangakt le' bixa'i, porke rë men yezh ze', dubla bixa' nzhon bixa' rë kwa'n nidi'zh Jesús. \c 20 \s1 Minabdi'zh bixa', cho mixë'l Jesús \r (Mt. 21:23-27; Mr. 11:27-33) \p \v 1 No ngol tu ngubizh, nzo Jesús lo luwe che'n yado', kilu' Me widi'zh che'n Dios lo rë xa' nzhin ze', orze' ze', mizhin rë xa' nile' mandad lo rë ngulëi', no rë xa' nilu' ley, kun rë xa' nak zhi'n yezh, \v 2 nzhab rë xa' re' lo Jesús: \p ―Bine lo no, ¿kwan nakal par kile'l rë kure', mbaino cho mixë'lal par le'le? \p \v 3 Orze' nzhab Jesús: \p ―Nuka da, nabdi'zh tu kwa'n lo go, no bine goi: \v 4 ¿Cho mixë'l Juan par lilëi' Juan men le'n nits? ¿Chi Diose, o mene? \p \v 5 Orze' nguzublo kidi'zh bixa' lo wech bixa': \p ―Chi gab be: “Lë' Dios mixë'l Juan”, orze' lë' xa' ne lo be: “¿Chonska nangayila go xa'?” \v 6 No chi gab be: “Men mixë'l Juan”, orze' lë' rë men re' koke be, porke rë men zak, lë' Juan ngok tu profet, xa' midi'zh por Dios. \p \v 7 Orze' nzhab bixa': \p ―Nanet no cho mixë'l Juan. \p \v 8 Orze' nzhab Jesús lo bixa': \p ―Nuska da, nanita cho mixë'l da kilen rë kure'. \s1 Kwent che'n rë mos mal laxto' \r (Mt. 21:33-44; Mr. 12:1-11) \p \v 9 Orze' midi'zh Jesús kwent re', lo rë men nzhin ze', nzhab Me: \p ―Tu miyi' mixë'n tu pedas ya gub, orze' miza' xa'i med lo rë men ga'ne; orze' nguro' xa' tu tiemp xche. \v 10 Or ngol tiemp miza'i, mixë'l xa' nak che'n ya gub re', tu mos che'n xa' par na'b xa' lo rë men ngo'ne, kwa'n gal xa'. Per rë xa' ngo'ne re', ndin bixa' mos re', no mizhire bixa' mos re' nab ya' mos. \v 11 Orze' mixë'l xa' xtu mos, no nu ska mos re' ndin bixa', no che'ptsa mile' bixa' ne', no mizhire bixa' mos re', nab ya' ska mos. \v 12 Orze' mixë'l xa' mos yon; nu ska xa' re' mitsiwe' bixa', no ngulutin bixa' mos re' al tich. \p \v 13 ’Orze' mile' xa' nak che'n ya gub re' xigab: “¿Kwan len nal? Mejor yub xga'na xëla, xa' nazhi' da, pas ro' xa' re'se gon bixa'.” \v 14 Per or une rë men ngo'n yuo re', xga'n xa' kwa'n nak che'ne, tutsa mia'n bixa' nzhab bixa': “Xa' re' nak che'n rëi; chao' gut be xa', par ka' be rë nak kure'.” \v 15 Orze' ngulutin bixa', xga'n xa' nak che'ne al tich, par mbit bixa' miyi' re'. \p Orze' nzhab Jesús lo rë men nzhin ze': \p ―Nal, ¿kwan le' xa' nak che'n ya gub re'? \v 16 Lë' xa' yë'd par lo'x xa' rë xa' kwa'n ngo'n ya gub che'n xa', mbaino lë' xa' za'i ga'n xtu ben men. \p No or mbin rë men nzhin ze' kure', nzhab bixa': \p ―¡Kuba'se nayot gak! \p \v 17 Per or miwi' Jesús xe lo bixa', nzhab Me: \p ―Aja, kwan gab widi'zh kwan nzobni' re'x: \q1 Lë' ke kwa'n ngulubi rë xa' nichao' yo', zak bixa' nazu'te, \q1 per lë'i ngok ke galo laka, kwa'n nzen dub yo'. \p \v 18 No rë men yachin lo ke re', lë'i gut xa'; no chi lë' ke re' gab yek tu men, lë'i ta'ch xa'. \s1 Ñal za' men che'n rey kwa'n nak che'n rey \r (Mt. 21:45-46; 22:15-22; Mr. 12:12-17) \p \v 19 Rë xa' nile' mandad lo rë ngulëi', no rë xa' nilu' ley; mis orze' ngokla bixa' ngazen bixa' Jesús, porke mizi bixa' par yek bixa' nzha kwa'n midi'zh Jesús. Per nangakt ngale' bixa'i, porke nizheb bixa' lo más rë men nzhin ze'. \v 20 Kuze', mixë'l bixa' pla miyi' kwa'n le', chigab walika nzhakla bixa' ne bixa' tu kwa'n, per ka namás par la'ch bixa'i, par ne bixa' gab Jesús tu kwa'n gat ñal, par za' chi bixa' Me lo gobier che'n men Roma. \v 21 Orze' kuze' nzhab bixa' lo Jesús: \p ―Maestr, nzhon no kwa'n nidi'zh go, no kwa'n nilu' go, pura kwa'n ñale; no gat nibet go men or nile' go tu kwa'n par men; no nilu' go gon men ro' Dios nela xmod nzhakla ka Dios. \v 22 Lë'o, ¿kwan ne go? ¿Chi lë'ka kix met dimi che'n rreyse, o gat lë'te? \p \v 23 Per lwega' mizi Jesús cho xigab kile' bixa'; orze' nzhab Me: \p ―¿Chon kizenbe' go da (kiwi' go xmod nak da)? \v 24 Gulo' go tu pes, par ne be xmod nake. No bineu, ¿cho nikë loi, mbaino cho lë kinui? \p Orze' nzhab bixa': \p ―César nikë loi. \p \v 25 Orze' nzhab Jesús: \p ―Ne goix, biza' go che'n César kwa'n nak che'n César; mbaino che'n Dios kwa'n nak che'n Dios. \p \v 26 No nangaktra' ngakab bixa' lo rë men; xe mia'n bixa' tuli por xmod nkab Jesús. \s1 ¿Chi ziruban men ngut? \r (Mt. 22:23-33; Mr. 12:18-27) \p \v 27 Orze' nguzubi pla men saduceo lo Jesús, no rë xa' re' gat ñilat chi wali ruban men ngut, minabdi'zh bixa' kure': \p \v 28 ―Maestr, lë' Muisés mizob lo yech, or gat tu miyi' no la' xa' una' che'n xa', mbaino nangapt xa' më'd kun lë' una', orze' wech xa' naki'n ban kun una' re' par gap xa' ngut re' më'd kun lë' una'. \v 29 Pwes nguio gazh miyi' tutsa wech; xa' galo ngok tsa' tu una', no ngut xa' sin nangap xa' më'd. \v 30 Xa' mirop se'ga', \v 31 no wech mion xa' se'ska, haxta za gazh bixa' ngut, sin nangapt bixa' më'd kun lë' una' re'. \v 32 No lult, nu ska una' re' ngut. \v 33 No nal, or ruban bixa', ¿cho xa' gak che'n una' re'?, porke za gazh bixa' miban kun lë' una'. \p \v 34 Orze' nzhab Jesús: \p ―Yizhyuo re', miyi' kun una' niban bixa', \v 35 per rë men xa' wi' Dios, ñal ban xtu yizhyuo kwa'n kinu Dios, or ruban bixa', nagaptra' bixa' una', ni nagak jwandang che'n bixa', \v 36 porke orze', nayotra' gat bixa', lë' bixa' gak nela ganj che'n Dios ga', no gak bixa' xmë'd Dios porke nguruban bixa'. \v 37 No par yila go lë' rë men ngut ruban, ¿chi nagat go'l go, kwa'n midi'zh Dios lo Muisés, or une Muisés tu ya yich nzobyol? Lë' Dios nzhab: “Na nak Dios che'n Abraham, no Dios che'n Isaac, mbaino Dios che'n Jakob.” \v 38 Rë widi'zh re' nilu', lë' Dios gat nakt Dios, Dios che'n rë men ngut; lë' Dios nak Dios che'n rë men naban; porke lo Dios rë men naban. \p \v 39 Orze' nzhab pla maestr xa' nilu' ley: \p ―Maestr, dox wen kwa'n midi'zhal. \p \v 40 Orze' nangayetra' laxto' bixa', nganabdi'zh bixa' más kwa'n lo Jesús. \s1 ¿Cho nak Xuz Krist? \r (Mt. 22:41-46; Mr. 12:35-37) \p \v 41 Orze' nzhab Jesús: \p ―¿Xmod nzhab men, lë' Krist nak xga'n Dabi?, \v 42 porke mis Dabi mizob lo libr che'n Salmos widi'zh re': \q1 Lë' Señor nzhab lo Señor da: \q1 “Guzob lad direch da plo más tsak, \q1 \v 43 haxta ke len, che'ptsa (bi'ch laka) gak rë xa' nidilal kun lë'.” \m \v 44 Orze', ¿xmod gak Krist Xga'n Dabi?, porke mis Dabi nzhab: “Lë' Krist nak Señor da.” \s1 Jesús nzhab lo rë men che'n Me, \s1 wi' bixa', nagakt bixa' nela rë xa' nilu' ley ga' \r (Mt. 23:1-36; Mr. 12:38-40; Lc. 11:37-54) \p \v 45 No dub kiyon rë men kwa'n kidi'zh Jesús, orze' nzhab Me lo rë men che'n Me: \p \v 46 ―Neu kun rë xa' nilu' ley, napa' ke'd bixa' kwa'n nak bixa' go. Lë' bixa' ño laxto' nzhak bixa' pura lar wen, mbaino ño laxto' bixa', or nini' men lo bixa', kun rop lad ya' men zen men ya' bixa', mbaino lo rë men ño laxto' bixa' le' men se' kun lë' bixa'; no nizob bixa' pura plo nizob rë men tsak, le'n yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios, mbaino lo rë lani, se'ska nile' bixa'. \v 47 No nilat bixa' haxta lizh una' ngut xmiyi'. No chigab walika men che'n Dios bixa', xche nidi'zh bixa' lo Dios; kuze' más zakzi Dios bixa'. \c 21 \s1 Gon kwa'n miza' tu una' ngut xmiyi' \r (Mr. 12:41-44) \p \v 1 Dub nzo Jesús lo luwe che'n yado' kun rë men che'n Me, lë'chi ngulits Me lo Me, une Me xmod kiza' rë men rrik gon, kila bixa'i le'n alkansí che'n yado', \v 2 no nu une Jesús tu una' ngut xmiyi', no prob una'; mila una' chop tsa dimi win kwa'n dox che'p tsak le'n alkansí ze', \v 3 orze' nzhab Jesús lo rë men che'n Me: \p ―Walika kwa'n nin lo go, más kwa'n miza' una' ba' ke más rë men ba', \v 4 porke rë xa' ba', kwa'n mia'n sobr lo xa', miza' bixa' gon, per una' re'se, dub niyente nizak una', miza' una' gon, rë tsa dimi kwa'n kinu una' par gao una'. \s1 Midi'zh Jesús, lë' yado' bil \r (Mt. 24:1-2; Mr. 13:1-2) \p \v 5 No pla rë men che'n Jesús, kidi'zh bixa' xmod ngokxao' yado', no tatu chul rë ke nzho ta'i, no rë dimi kwa'n ngoknu men, par milu'i chul, orze' nzhab Jesús: \p \v 6 ―Lë' tu zhë zhin, lë' rë nak kwa'n kiwi' go lo rë, ley bil; ni tu ke kwa'n nakxao'we, ya'nte tich weche. \s1 Rë kure' gak antis di lox yizhyuo \r (Mt. 24:3-28; Mr. 13:3-23) \p \v 7 Orze' minabdi'zh bixa', nzhab bixa': \p ―Maestr, ¿pok gak rë kure'? No, ¿xmod lu' rë zhë mizhin la gak rë kure'? \p \v 8 Orze' nzhab Jesús: \p ―Biwi' go par yent cho kide go, porke nayax men yi'd, ded bixa' nela da ga', di'zh bixa' lo men: “Na nak Krist”; mbaino nu di'zh bixa': “Mizhin gaxla zhë lox yizhyuo”, per nayilat go bixa'. \v 9 No or gon go kidil rë gobier, kun tsa' gubier bixa', no or kidil men kun mis gubier che'n bixa', nazhebt go kwa'n dox; porke rë kure' galo laka gak, per jwaltra' lox yizhyuo. \p \v 10 No nzhab Jesús: \p ―Lë' tu lazh men dil kun xtu lazh men, no tu gubier dil kun xtu gubier, \v 11 no dox rë xo ro win nayax plo, rë zhë ze', no yo yalwin no yalyizh; mbaino lo yibë' lu' rë kwa'n nazhe'b, no rë señ nazhe'b dox. \p \v 12 ’No antis di ke gak rë kure', lë' men zen go par zakzi bixa' go, no chi bixa' go lo rë xa' nile' mandad le'n yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios; no ko bixa' go lizhyi'b; no haxta chi xa' go lo rë xa' más nile' mandad, haxta lo rë rey no lo rë gobiernador, por nak go men da, \v 13 nes par za' di'zh go xtizha lo rë men. \v 14 Kuze', nale't go xigab kwan di'zh go lo bixa', \v 15 porke na gane xigab ka' go, par xmod kab go lo bixa'; mbaino ni tu bixa' gakt kab lo kwa'n di'zh go lo bixa'. \v 16 Per go, haxta rë xuz go, no rë xna' go no rë wech go, mbaino rë melizh go, no rë xa' nichë'l go; mis rë xa' re' chi go lo rë men, par gut bixa' pla go; \v 17 no rë nak men yi' ne' go por nak go men da; \v 18 no ter zak go rë kure', per Dios kina ka go. \v 19 Por ñila go da dub kizak go rë kure', kuze' le' go ban par dubta' lo Dios. \p \v 20 ’Or ne go, naka'n ro' yezh Jerusalén nzhin sondad, nane la go mizhin la loxe, \v 21 orze' lë' rë men Judea, ñal yuka'ch bixa' le'n rë mont, no rë xa' nzho yezh Jerusalén, ñal ro' bixa'; no rë xa' nzhin dan, ñal nayëktra' bixa' lizh bixa', \v 22 porke zhë re', gak zhë kwa'n gab Dios xmod gak kun rë men Israel, par gak rë kwa'n nzobni' lo ley che'n Muisés mbaino rë kwa'n mikë' rë xa' midi'zh por Dios chi tiemp. \v 23 ¡Zhe'b nalats, nzha rë una' xa' nak xin rë zhë ze', no rë una' xa' naka' më'd orze', porke dox nazhe'b kwa'n yi'd yizhyuo rë zhë re'; no rë men yezh re', dox kwa'n nazhe'b ne bixa'! \v 24 No gat bixa' kun spad, no más bixa' wei' men, par gak bixa' mos nado lo xtu men, lo más rë lazh men; no yezh Jerusalén, rë men xa' gat lë't men Israel, gak che'ne mbaino le' mandade, per lë' zhë zhin, nagaktra'i che'n bixa', mbaino nale'tra' xa' mandade. \s1 Or yubre Xga'n Dios xtu wëlt \r (Mt. 24:29-35, 42-44; Mr. 13:24-37) \p \v 25 No nzhab Jesús: \p ―No yo nayax señ lo ngubizh, no lo mbëo', no lo rë mbël. Mbaino lo yizhyuo, rë lazh men yo yalnazhe'b, net men kwan le' men por dox naye nibezh nitsdo' kiyite. \v 26 Lë' rë men te'dyë'l por tanta zhe'b, por rë kwa'n gak yizhyuo re'; porke haxta rë kwa'n nzen rë kwa'n nzho lo yibë', lë'i ro' xlugare. \v 27 Orze' rë men yizhyuo ne, lë' Xga'n Dios xa' nak ska tu men yizhyuo yi'd le'n tu xkao, mbaino kun biani kwa'n nizini nayi' dox, no dox kinu Me jwers par lë' Me mandad no par le' Me rë kwa'n, kwa'n niyent cho gak le'. \v 28 Or zublo gak rë kure', list guzo go, gulits go lo go lo yibë', porke ya nzhazhin la, ro' go lo rë kwa'n nazhe'b, mbaino ban go kun lë' Me. \p \v 29 No midi'zh Jesús kwent re': \p ―Biwi' go lo ya nzhao', no lo más rë ya; \v 30 or ne go nzhaxichla rë rram che'ne, lë' go niza' kwent, lë' mbëo' nëi' nzhazhin la; \v 31 no se'ga', or ne go, kiyak rë kure'; nane la go, nzhazhin la zhë, le' Dios mandad dub yizhyuo. \p \v 32 ’Walika kwa'n nin lo go, rë kure' gak antis dike gat rë men xa' nzho orze'. \v 33 Yibë' no yizhyuo lë'i lox; per rë kwa'n nidizha, rëi lë'i zhin gak. \p \v 34 ’Bikina go go, nala't go yo rë xigab laxto' go, kwa'n le' wei' go lo rë kwa'n nzhakla kwerp che'n go, no lo rë xigab ña-ñë'd yek go, xmod pa' le' go yizhyuo re', no di repent zhin zhë nazhe'b re' lo go, \v 35 porke zhë re' zhin ¡di! lo rë nak men nzhin yizhyuo, nela or nizen tramp mizin ga', yaga' men loi. \v 36 Kuze' list guzou biwi'u, no guna'b go zilita' lo Dios, par le' go gan lo rë kwa'n nazhe'b yi'd yizhyuo re', mbaino par yent kwan zheb go, or zhin go lo Xga'n Dios, Me nu nak tu men yizhyuo. \p \v 37 Or zhë, nilu' Jesús widi'zh che'n Dios lo luwe che'n yado', mbaino lë' yë'l, ña Me mont kwa'n lë Olivo. \v 38 No rë men nibin garzi'l laka lo luwe che'n yado', par gon bixa' kwa'n nidi'zh Jesús. \c 22 \s1 Mia'n bixa' di'zh xmod gut bixa' Jesús \r (Mt. 26:1-5, 14-16; Mr. 14:1-2, 10-11; Jn. 11:45-53) \p \v 1 Nzhazhin la lani Pask, or nzhao rë men Israel pan kwa'n niyent levadur; \v 2 no rë xa' nile' mandad lo rë ngulëi', no rë xa' nilu' ley, mia'n bixa' di'zh gut bixa' Jesús xla'n, nes par naxo'b mene yek bixa', porke nizheb bixa' gon mene. \v 3 Orze' nguio Mizhab laxto' Judas Iscariote, mis tu rë xa' kwa'n nak tu dusen men che'n Jesús. \v 4 Ngwa xa' re' lo rë xa' nile' mandad lo rë ngulëi', mbaino lo rë xa' nile' mandad rë xa' nikina yado', par midi'zhnu Judas rë xa' re', xmod chi Judas Jesús lo bixa'. \v 5 Orze' nizak laxto' rë xa' re', no mia'n bixa' di'zh, kix bixa' ka' Judas por kure'. \v 6 Orze' nguziyël Judas. No dizde orze', nguzublo kikwa'n Judas mod par chi xa' Jesús lo rë xa' re', tu or kwa'n nayent men lo Jesús. \s1 Lult xche' kwa'n ndao Jesús \r (Mt. 26:17-29; Mr. 14:12-25; Jn. 13:21-30; I Co. 11:23-26) \p \v 7 Mizhin zhë kwa'n nzhal lani Pask, or nzhao men Israel pan kwa'n niyent levadur; zhë re' nzhut men tu mbëkxi'l. \v 8 Orze' mixë'l Jesús Per kun Juan, nzhab Me: \p ―Wa go, wachao' go kwa'n gao be lani pask re'. \p \v 9 Orze' nzhab bixa' lo Jesús: \p ―¿Plo nzhaklal yachao' noi? \p \v 10 Orze' nzhab Jesús: \p ―Biwi' go, or zhin go yezh Jerusalén, ze' zhë'l go tu miyi' kwa'n ñanu tu re nits, wakë' go tich xa' haxta or zhin xa' lizh xa', \v 11 orze' gab go lo xa' kwa'n nak che'n yo' ze': “Lë' Maestr ne: ¿Lu' go plo gao Maestr kun rë men che'n Maestr nal lani re'?” \v 12 Orze' lë' xa' lu' tu kwart ro lo go, kwa'n nzob xtu pis ya, no rë kwa'n nzhin la le'ne; orze' ze' bichao' go kwa'n gao be. \v 13 Orze' ngwa bixa', no se'ka ngoke nela xmod nzhab ka Jesús lo bixa', orze' ze' michao' bixa' kwa'n gao bixa' lani pask re'. \p \v 14 No or ngol or, nguzob Jesús lo mes kun rë apost che'n Me, \v 15 orze' nzhab Me: \p ―¡Dox nzhapa gan gao be lani Pask re', antis di zakzi da mbaino gat da!, \v 16 porke nin lo go, nayotra' ga̱u̱n lani pask re'; haxta or le' Dios mandad, orze' ga̱u̱ne xtu xëlt. \p \v 17 Orze' nguzen Me tu bas, miza' Me xkix lo Dios, nzhab Me: \p ―Gu' go kure', no gudi'z goi xid rë go, \v 18 porke lult nal go'n nits gub yizhyuo re'. Or go'ne xtu wëlt plo nile' Dios mandad, xa'la mode. \p \v 19 Orze' nguzen Me pan, miza' Me xkix lo Dios, orze' michi'x Mei, no miza' Mei ka' rë men che'n Me, orze' nzhab Me: \p ―Kure' nak kwerp da kwa'n zan por rë go; se' bile' go dubta', nela xmod kilen re', par tsila go da. \p \v 20 No se'ska mile' Me, or milox ndao xche' bixa', nguzen Me kwa'n nzho bin, orze' nzhab Me: \p ―Bin re' nak di nueb, kwa'n mila' Dios di'zh par rë men da, za' Dios yalnazhon ka' bixa', por ren da kwa'n xo por rë go. \p \v 21 ’Per biwi'u, xa' chi da lo rë men, lë' xa' nzob kuda lo mes re'. \v 22 Na, Xga'n Dios mbaino nak da tu men yizhyuo; nak la di'zh zakzi da, per xa' kwa'n chi da lo rë men, ¡nazhe'b mal nzha xa' re'! \p \v 23 Orze' nguzublo kidi'zh rë men che'n Me: “¿Cho xa' kwa'n nzho xid be, gak xa' kwa'n le' kure'?” \s1 Kichëlro' rë men che'n Jesús par nabei cho le' mandad xid bixa' \p \v 24 No rë men che'n Me nguzublo kichëlro' bixa', par nabei cho gak xa' le' mandad xid bixa', \v 25 orze' nzhab Jesús lo bixa': \p ―Rë xa' nak rey lo rë men gat lë't men Israel, dox nile' bixa' provech rë men re'; mbaino rë más rë xa' nile' mandad lo rë men re', mis lë' bixa' nidi'zh dox wen nile' bixa' rë kwa'n. \v 26 Per go, nale't go sa'. Mejor cho go nzhakla le' mandad, go ze' gak xa' más win; no xa' nizo dilant, nak nela tu mos ga'. \v 27 No, ¿cho más nile' mandad? ¿Chi men nizob lo mese, o xa' nichi kwa'n gao mene? ¿Chi gat lë't xa' nizob lo mese? Per na, nak xid go nela tu men nichi kwa'n lo men ga'. \p \v 28 ’No go, dubta' nguzo go kuna, or nguzaka rë kwa'n milinu men da. \v 29 Kuze', nela mine' Xuza poder par len mandad, se'ska nene ka' go par le' go mandad, \v 30 nes par gao go, no go go lo mes da, plo nilen mandad; no zob go plo le' go mandad lo za tu dusen ben men Israel. \s1 Midi'zh Jesús, lë' Per gab, gat nilibe't Per Jesús \r (Mt. 26:31-35; Mr. 14:27-31; Jn. 13:36-38) \p \v 31 No nu nzhab Señor: \p ―Simón, Simón; biwi' lë' Mizhab guna'b par nabei, cho go le' xa' gan ko' xa' lon, nela xmod nitsumbe men triu ga', \v 32 per na guna'b lo Dios por lu, par nala'l yilal da; no or yëkal lon, goknu rë wechal par zo bixa' naye lo Dios. \p \v 33 Orze' nzhab Per: \p ―Señor, ter lizhyi'b yo'n kun go, no haxta ter gat da kun go. \p \v 34 Orze' nzhab Jesús: \p ―Nin lol Per; antis di ke kë' gai kant, lë'l gab chon wëlt gat nilibe'tal da. \s1 Nzhazhin or gat Jesús \p \v 35 Orze' nzhab Jesús: \p ―Or mixëla go, nin yent kwa'n wei' go nez; ni tu bols, ni kwa'n nigo go dimi che'n go, ni yalyid che'n go, no, ¿chi ngok jwalt tu kwa'n lo go? \p Orze' nzhab bixa': \p ―Yent kwan ngak jwalt lo no. \p \v 36 Orze' nzhab Jesús: \p ―Per nal nin lo go, xa' kinu bols, wei' xa'i; no xa' kinu dimi, wei' xa'i; no xa' gat kinu spad, to xa' kwa'n nzhak xa' par zi' xa' tube, \v 37 porke nin lo go, nak la di'zh gak rë kwa'n nzobni' por da, widi'zh kwa'n nzhab: “Nu xa' nzho xid rë xa' más nzë'b xki lo men.” Walika rë kwa'n nzob lo yech por da, lë'i gak. \p \v 38 Orze' nzhab rë men che'n Jesús: \p ―Señor, biwi' go, lë' chop spad re'. \p Orze' nzhab Jesús: \p ―Une lai, nadi'zhtra' go. \s1 Mina'b Jesús lo Dios plo lë Getsemaní \r (Mt. 26:36-46; Mr. 14:32-42) \p \v 39 Orze' nguro' Jesús nela xmod nile' ka Me, nzha Me mont plo lë Olivos, nu rë men che'n Me, nzhakë tich Me. \v 40 No or mizhin Me ze', nzhab Me lo rë men che'n Me: \p ―Bina'b go lo Dios, par nayachin go lo kwa'n gat lë'. \p \v 41 Orze' nguruya' Jesús tu lad di plo nzhin rë men che'n Me, zit nela plo nichizhin men tu ke ya' men ga'; ze' nguzuxib Me, par kina'b Me lo Dios, \v 42 nzhab Me: \p ―Payë', chi nzhaklal, gulo' da lo kwa'n nazhe'b re'. Per gat lë't kwa'n nin gak, sino kwa'n nzhaklale. \p \v 43 Orze' nguruxo'b tu ganj lo yibë', par miza' jwers ka' Jesús. \v 44 No nazhe'b niwin laxto' Jesús nela tu men naxiat ga', orze' más naye kina'b Me lo Xuz Me; no nits nzhaknei' Me ngob lo yuo, rë lan ro nela ren ga'. \v 45 Or milox guna'b Jesús, ngwatso Me ña Me lo rë men che'n Me, orze' rë men che'n Me naxnaa por dox niwin laxto' bixa', \v 46 orze' nzhab Jesús lo bixa': \p ―¿Chon naxnaa go? Waxche go, no guna'b go lo Dios, par nayachin go lo kwa'n gat lë'. \s1 Or ngwaga' Jesús \r (Mt. 26:47-56; Mr. 14:43-50; Jn. 18:2-11) \p \v 47 Stubi kidi'zh Me, lë'chi mizhin tu bëd men, no xa' kwa'n lë Judas, mis tu rë xa' kwa'n nzho xid tu dusen men che'n Jesús, dilant laka xa' re', orze' nguzubi xa' lo Jesús par michiro' xa' ta' kwats Jesús, \v 48 orze' nzhab Jesús: \p ―Judas, na Xga'n Dios no nak da tu men yizhyuo, no ¿chi par chil da lo rë men re', chiro'l ta' kwatsa? \p \v 49 No rë men che'n Jesús, or une bixa' kure', nzhab bixa': \p ―Señor, ¿dil no kun spad? \p \v 50 No tu rë men che'n Jesús, micho' tu nzha mos che'n ngulëi' ro, lad direch, \v 51 orze' nzhab Jesús lo rë men che'n Me: \p ―¡Bila' go, unelai! \p Orze' migal Jesús nzha mos ze', no lwega' miliwen Jesuze. \v 52 No nzhab Jesús lo rë xa' kwa'n nile' mandad, no lo rë ngulëi'; mbaino lo rë xa' nikina yado', no lo rë xa' nak zhi'n, rë xa' kwa'n nzë par zen Jesús: \p ―¿Chon nzatsen go da kun spad no kun yarrot? Chigab tu wa'n nzatsen go. \v 53 Rë ngubizh nguzon kun go le'n yado', no nangazent go da; per nal yë'l re' nak or che'n go, no or che'n Mizhab. \s1 Nzhab Per, gat nilibe't Per Jesús \r (Mt. 26:57-58, 69-75; Mr. 14:53-54, 66-72; Jn. 18:12-18, 25-27) \p \v 54 Orze' nguzen bixa' Jesús, ñanu bixa' Me lizh ngulëi' ro; no lë' Per zit-zit nzhakë Per tich rë men ñanu Jesús. \v 55 No or mizo'l bixa' tu ki lo luwe, orze' nguzob bixa' naka'n par bizh bixa', mbaino nu Per nguzob xid bixa'. \v 56 No tu una' kwa'n nikë zhi'n ze', nzob gax plo kichë' Per, xe miwi' una' lo Per, orze' nzhab una': \p ―¡Nuka miyi' re' nikizë kun Jesús! \p \v 57 Orze' mika'ch Per, nzhab Per: \p ―Wi'le una', nalibe'ta' xa' ba'. \p \v 58 Guzhël la di ze', xtu xa' nzhab lo Per: \p ―¡Nuka lu nak tu xpen xa' ba'! \p Per nzhab Per: \p ―A'a mbee', gat nakt dai. \p \v 59 No dispwés, pas nzha tu or, lë'chi xtu xa' kiyab garga'l: \p ―¡Sigurka, nu ka xa' re' nikizë kun xa' ba', porke nu ka xa' re' nzë lazh men Galilea! \p \v 60 Orze' nzhab Per lo xa' re': \p ―Per mbee', ¡naneta kwan kidi'zhal! \p No stubi kidi'zh Per kure', lë'chi mikë' tu gai kant, \v 61 orze' miëk Jesús, miwi' lo Per, orze' mitsila Per kwa'n nzhab Señor: “Chon wëlt gabal: Gat nilibe'ta'l da, antis di kë' nguidgai kant.” \v 62 Orze' nguro' Per tich, dox nzho'n Per. \s1 Mixizhnu bixa' Jesús \r (Mt. 26:67-68; Mr. 14:65) \p \v 63 Rë xa' kikina Jesús, dub kiyin bixa' Me, kixizhnu bixa' Me, \v 64 nu mitsao' bixa' lo Jesús, no nzhab bixa': \p ―¡Bine, cho kiyinal nabei! \p \v 65 No nu nzhab bixa' más kwa'n gat lë' lo Jesús par nde bixa' Me. \s1 Mbiy' bixa' Jesús lo rë gustis, xa' más nile' mandad \r (Mt. 26:59-66; Mr. 14:55-64; Jn. 18:19-24) \p \v 66 No or ngwanilyuo, migan rë xa' nak zhi'n yezh, no rë xa' nile' mandad lo rë ngulëi', mbaino rë xa' nilu' ley, no mbiy' bixa' Jesús plo nzhin rë gustis xa' más nile' mandad, ze' minabdi'zh bixa' lo Me, nzhab bixa': \p \v 67 ―Bine lo no, chi lu ka nak Krist. \p Orze' nzhab Jesús: \p ―Chi nin: “Nakai”, nayilat goi, \v 68 no chi nabdi'zha tu kwa'n lo go, nanet goi. \v 69 Per dizde nal re', lë' Xga'n Dios, xa' nak ska tu men yizhyuo, zob lad direch che'n Dios, Me kwa'n nile' rë kwa'n. \p \v 70 Orze' rë bixa' minabdi'zh, nzhab bixa': \p ―¿Chi lu ka nak Xga'n Dios? \p Orze' nzhab Jesús: \p ―Go kine nai. \p \v 71 Orze' nzhab bixa': \p ―Gat naki'ntra' be, más men ne kwa'n lo be. Pwes mis be mbin kwa'n midi'zh xa'. \c 23 \s1 Mbiy' bixa' Jesús lo Pilat \r (Mt. 27:1-2, 11-14; Mr. 15:1-5; Jn. 18:28-38) \p \v 1 Orze', ngwatso rë bixa', ñanu bixa' Jesús lo Pilat. \v 2 Ze' michao' bixa' di'zhyix, nzhab bixa': \p ―Lë' xa' re' kikide men lazh no, no ne xa', gat ñalt gax dimi che'n rey César; no nidi'zh xa', lë' xa' nak Krist, mbaino nu nak xa' rey nidi'zh xa'. \p \v 3 Orze' nzhab Pilat lo Jesús: \p ―¿Chi lu ka nak rey che'n rë men Israel? \p Orze' nzhab Jesús: \p ―Go kine nai. \p \v 4 Orze' nzhab Pilat lo rë xa' nile' mandad rë ngulëi', no lo más rë men nzhin ze': \p ―Neule, na miwi', yent kwan nak xa' re' par ganin, lë' xa' nzhap dol. \p \v 5 Per más naye kibizhië bixa', nzhab bixa': \p ―Xa' re' kiki'l rë nak men Judea kun rë kwa'n kilu' xa'. Dizde kun rë men Galilea nguzublo xa', no nal, haxta re' kile' xa'i. \p \v 6 No or mbin Pilat rë kure', minabdi'zh xa': \p ―¿Chi lazh men Galilea nzë miyi' ba'? \p \v 7 Orze' nzhab rë men ze': \p ―Walikai, men Galilea xa'. \p No or mbin Pilat, lë' Jesús nzë plo nile' Herodes mandad, orze' mixë'l Pilat Jesús lo Herodes, no lë' Herodes le'n rë ngubizh ze', mer nzo xa' yezh Jerusalén. \v 8 No or une Herodes Jesús, dox nizak laxto' xa', porke nzhala, nzhakla Herodes ne xa' Jesús por rë kwa'n nzhon xa' nile' Jesús; kuze' nzhakla xa' ne xa' le' Jesús tu señ nazhon. \v 9 Nayax dox kwa'n minabdi'zh Herodes lo Jesús, per yent kwa'n ngakab Jesús. \v 10 Rë xa' nile' mandad lo rë ngulëi', no rë xa' nilu' ley nzhin ze', dox kikë' bixa' kixu' Jesús. \v 11 Orze' Herodes no rë sondad che'n xa', nguzhitnu bixa' no mixizhnu bixa' Jesús; migak bixa' tu lar wen Jesús, kwa'n nzhak rey; orze' mixë'lska xa' Jesús lo Pilat xtu wëlt. \v 12 No mis zhë ze', michë'l Pilat no Herodes, porke nzhala ze', lë' bixa' nidil. \s1 Nzhab rë men, gat Jesús \r (Mt. 27:15-26; Mr. 15:6-15; Jn. 18:39―19:16) \p \v 13 Orze' mikan Pilat rë xa' nile' mandad lo rë ngulëi', no rë xa' nak zhi'n yezh, mbaino rë men yezh, \v 14 orze' nzhab Pilat lo bixa': \p ―Biwi'u, go michi xa' re' lon, no ne go, lë' xa' kichëldil men, per na minabdi'zh lo xa' lo rë nak go; no ni tu kwa'n ne go nak xa', gat walit. \v 15 No nu ska Herodes nane, gat nzhapt xa' dol, kuze' mixë'l Herodes xa' lon xtu wëlt, ne goi nal, yent kwa'n nzë'b xa' par ñal gat xa'. \v 16 Nal re', dispwés di rële tich xa', lë' xa' liyan. \p \v 17 No rë lani Pask, niliya' Pilat tu men nzho lizhyi'b, \v 18 per rë bixa' nguruzhië: \p ―¡Naliya't go xa' re', biliya' go Barrabás! \p \v 19 No lë' Barrabás nzho lizhyi'b por michëldil xa' men yezh, no por mbit xa' men. \v 20 Per Pilat ngokla ngaliya' Jesús, no nzhab xa'i xtu wëlt, \v 21 per rë men ze' garga'l nguruzhië bixa', nzhab bixa': \p ―¡Bikë' go xa' lo krus! ¡Bikë' go xa' lo krus! \p \v 22 No wëlt yon nzhab Pilat lo bixa': \p ―Per, ¿kwan tu kwa'n mal mile' xa' re'? Na miwi', yent kwan nak xa', par ñal gat xa'. Nal re', lox rële tich xa', orze' liyan xa'. \p \v 23 Per más naye kibizhië bixa': “¡Bikë' go xa' lo krus!”, haxta ke mile' bixa' gan kwa'n nzhakla bixa'. \v 24 Orze' nguziyël Pilat kwa'n mina'b bixa', \v 25 no miliya' Pilat, xa' kwa'n michëldil men no xa' kwa'n mbit men, porke xa' re' ngokla bixa'; orze' michi Pilat Jesús lo rë men, par mile' bixa' kwa'n nzhakla bixa' kun lë' Me. \s1 Nkë Jesús lo krus \r (Mt. 27:32-44; Mr. 15:21-32; Jn. 19:17-27) \p \v 26 Or ñanu bixa' Jesús plo gat Me, nez nguzen bixa' tu miyi' xa' lë Simón, xa' nzë lazh men Cirene, se' ñë'd xa' re' di dan, no mile' bixa' mbiy' xa' re' krus che'n Jesús yën xa', nzhakë xa' tich Jesús. \v 27 Nayax men nzhakë, no nayax una' nzho'n naye, di yalnawin por kwa'n kizak Jesús. \v 28 Orze' miëk Jesús lo rë una' ze', nzhab Me: \p ―Rë go una' Jerusalén, nago'nt go por na; mejor bi'n go por mis go no por rë xmë'd go, \v 29 porke biwi'u, lë' zhë zhin gab men: “Wen nzha rë una' kwa'n nangapt më'd, no rë una' kwa'n nangayot ngaza' chich ngo më'd.” \v 30 Orze' gab men lo rë yi': “Gob yek no”, no lo rë lom: “Bitsao' no”, \v 31 porke chi kun tu ya nayë' nile' bixa' kure', no nal kun ya bizh, ¿kwan le' bixa' kun lë'i? \p \v 32 No nu ñanu bixa' chop men mal, par nu bixa' gat kun Jesús. \v 33 No or mizhin bixa' lugar kwa'n lë Kalaber, ze' mikë' bixa' Jesús lo krus; mbaino xchop men mal ze', tu xa' lad direch, no xtu xa' lad skierd che'n Jesús. \v 34 Orze' nzhab Jesús lo Dios: \p ―Payë', biche' go kwa'n nzë'b xki rë men re', porke nanet bixa' kwan kile' bixa'. \p No rë sondad nguzhit bixa', par cho le' gan xab Jesús, \v 35 no rë men nzhin ze' niwi'; no haxta pla rë xa' nak zhi'n mixizhnu bixa' Jesús, nzhab bixa': \p ―¡Nayax men miliwen xa' ba', nal nabei, chi walika nak xa' Krist, xa' kwa'n ngule Dios, pwes ñal mis lë' xa' le', nagat xa'! \p \v 36 Nu rë sondad mixizhnu Jesús, nguzubi bixa' kiza' bixa' nits yi'n binagr go Jesús, \v 37 no nzhab bixa': \p ―Chi lë'i lu nak rey lo rë men Israel, ¡bile', nagattal! \p \v 38 No lo tu tab, nkë tu widi'zh yek krus che'n Me kun letr grieg, no letr latín, mbaino letr hebreo. Se' nzhabe: “Xa' re' nak rey che'n rë men Israel.” \v 39 No tu rë miyi' xa' nikë lo krus, xa' mal ze', midi'zh xa' kwa'n gat lë' lo Jesús, nzhab xa': \p ―¡Pwes lu nak Krist! ¡Bile' nagatta'l, mbaino nu no nala'tal gat! \p \v 40 Per xtu xa' kwa'n nikë xtu lad ta' krus, nzhab xa' lo xa' ze': \p ―¿Chi gat nizhebtal ninel Dios, ter sa' kizakzil? \v 41 Be ñalkai kizakzi be por kwa'n mile' be, per xa' re', yent cho tu kwa'n mal mile' xa'. \p \v 42 Orze' nzhab xa' re' lo Jesús: \p ―Jesús, bitsila go da or yë'd go, le' go mandad. \p \v 43 Orze' nzhab Jesús: \p ―Sigurka, mis nal re', lë'l yo kuna lo yibë'. \s1 Or ngut Jesús \r (Mt. 27:45-56; Mr. 15:33-41; Jn. 19:28-30) \p \v 44 Pas como garol ngubizh nguzublo mikao dub lo yizhyuo, midi'y como chon or; \v 45 mikao lo ngubizh, no ngurëz lar kwa'n nikë le'n yado', garolta' ngoke, \v 46 orze' naye guna'b Jesús lo Dios, nzhab Me: \p ―¡Payë'! ¡Le'n ya'l, lan sprit da! \p Or milox midi'zh Jesús kure', ngut Me. \v 47 No or une xa' nile' mandad lo rë sondad román, kwa'n ngok re', midi'zh xa' nazhon Dios, nzhab xa': \p ―Walika, yent kwan nzë'b miyi' re'. \p \v 48 No rë xa' kwa'n nzhin ze', or une bixa' kwa'n ngok re', ña bixa' maska kiyich bixa' laz bixa' por tanta nalats kure'. \v 49 Per rë xa' kwa'n nilibe' Jesús, no rë una' kwa'n nkizë tich Jesús dizde or nkizë Me lazh men Galilea, zit nzo bixa', kiwi' bixa'. \s1 Or miga'ch Jesús \r (Mt. 27:57-61; Mr. 15:42-47; Jn. 19:38-42) \p \v 50 No nzho tu miyi' lë Che, nu xa' nak zhi'n xid rë gustis xa' más nile' mandad lo rë men Israel. Dox wen miyi' re', no menaye xa'. \v 51 Gat nut xa' re' nzho lad che'n rë xa' mbit Jesús, porke nu ka miyi' re', kimbëz or zhin zhë le' Dios mandad. No yezh Arimatea nzë xa' re', kwa'n ña'n lazh men Judea. \v 52 Miyi' re' ngwa lo Pilat, par guna'b xa' kwerp che'n Jesús par ga'che. \v 53 No or mila xa' kwerp che'n Jesús lo krus, orze' michël xa' lare', orze' ngwaka'ch xa' Jesús le'n tu ba' pura ke, plo nagat ga'ch ni tu men. \v 54 No zhë re', zhë kwa'n nichao' xa' kwa'n, par zublo zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n, no mer gal or kwa'n zublo zhë re'. \v 55 No rë una' kwa'n nkizë tich Jesús dizde lazh men Galilea, ngwatsi' bixa' ro' ba', par une bixa' xmod nzho'b kwerp che'n Jesús. \v 56 Or miëk rë una' re' par lizh, michao' bixa' aseit nax par ko bixa'i kwerp che'n Jesús; orze' mile' bixa' diskans ngubizh ze', nela xmod nzobni' ka lo ley kwa'n mila' Dios lo Muisés. \c 24 \s1 Nguruban Jesús \r (Mt. 28:1-10; Mr. 16:1-8; Jn. 20:1-10) \p \v 1 No primer zhë che'n sman, garzi'l laka ngwa rë una' ro' ba', no nzhanu bixa' aseit nax kwa'n michao' bixa', no nzho zipla una' xid bixa'. \v 2 No une bixa', lë' ke kwa'n nayao' ro' ba', nax la tu lad; \v 3 no or nguio bixa' le'n ba', une bixa' yentra' kwerp che'n Señor Jesús, \v 4 orze' xe mia'n bixa' tuli por kure', lë'chi, ¡di! nguruxo'b chop miyi' plo nzhin bixa', maska ñaz bël xab rop miyi' re'. \v 5 No por tanta mizheb rë una' re', haxta lo yuo ngo't kuslo biuna', no nzhab rop miyi' ze': \p ―¿Chon kikwa'n go Me naban xid rë men ngut? \v 6 Yentra' Me re', lë' Me nguruban. Bitsila go xmod midi'zh Me lo go, or stubi nzo Me lazh men Galilea, \v 7 or midi'zh Me: “Na nak Xga'n Dios, no nak ska da tu men yizhyuo, lë' men kwa'n más nzë'b xki lo Dios zen da, mbaino kë' bixa' da lo krus; per ngubizh yon, lë'da ruban.” \p \v 8 Orze' mitsila rë una' ze' widi'zh che'n Jesús. \p \v 9 No or miëk bixa' di ro' ba', ngwayab bixa' rë kure' lo za chi' bitub men che'n Jesús, no lo más rë xa' kwa'n nzhin ze'. \v 10 Rë una' kwa'n ngwayab rë kure' lo rë apost nak Mari Madalén, no Juan, mbaino Mari xna' Jakob, no kun zipla ra' una'. \v 11 Per rë miyi' re', xa' nak men che'n Jesús, mile' bixa' xigab, gat lë't xti'zh menaye rë kwa'n ngwayab rë una' re', kuze' nangayilat bixa'i. \v 12 Per orze' nguro' Per, karre nzha Per ro' ba', no or ndixni xa' le'n ba', une Per, nab tsa lar kwa'n ngurël Jesús nax tsa ze'. Lwega' miëk Per, net xa' kwan le' xa' por kwan ngok re'. \s1 Kwa'n ngok nez yezh Emaús \r (Mr. 16:12-13) \p \v 13 No mis zhë ze', nzha chop men che'n Jesús yezh kwa'n lë Emaús, ze' ña'n chi' bitub kilómetro par yezh Jerusalén. \v 14 Dub nzha rop xa' re' nez, kiza' bixa' kwent lo wech bixa', rë kwa'n ngok yezh Jerusalén. \v 15 No dub kidi'zh bixa' rë kure', lë'chi nguzubi Jesús, ñazë Jesús kun lë' bixa'. \v 16 Per mitsao' Dios lo rop xa' re', par nangalibe' bixa' choi, \v 17 orze' nzhab Jesús lo bixa': \p ―¿Kwan kidi'zh go dub nzë go nez? \p Orze' ngulëz bixa', dub niwin laxto' bixa', \v 18 orze' nzhab tu xa' lë Cleofas: \p ―¿Chi nab tsa lu nzë zit, nanetal kwa'n laore ngok laka yezh Jerusalén ba'? \p \v 19 Orze' nzhab Jesús lo bixa': \p ―¿Per kwan ngokx? \p Orze' nzhab bixa': \p ―Lë' Jesús xa' nzë yezh Nazaret, tu xa' midi'zh por Dios; milu' xa' kwa'n dox poder che'n Dios kinu xa', por rë kwa'n mile' xa', no por rë kwa'n midi'zh xa'. Rë kure' milu', walika mixë'l Dios xa', no milibe' mene. \v 20 No rë xa' nile' mandad lo rë ngulëi', no rë xa' nzo lo no, michi bixa' Jesús, lo rë xpen gubier Roma, par mile' bixa' mandad, ngut Jesús, mbaino mikë' bixa' Jesús lo krus. \v 21 Mbaino, no kimbëz, lë' xa' re' xa' mixë'l Dios, par ko' rë men Israel ya' xtu ben rë men nakap; no nalre' nzhala chon ngubizh ngok rë kure'. \v 22 No nu pla una' xa' nikizë kun no, mile' bixa' mia'n xe no tuli, nal garzi'l re', or ne bixa' ngwa bixa' ro' ba'; \v 23 une bixa' yentra' kwerp che'n Jesús le'n ba', mbaino nu nguruxo'b chop ganj lo bixa' kwa'n nzhab: “Lë' Jesús nguruban.” \v 24 No ngwatsi' pla rë xpen no ro' ba', no nu bixa' une, nela xmod midi'zh ka rë una' ze', per nanganet bixa' Jesús. \p \v 25 Orze' nzhab Jesús: \p ―¡Dox naxeen go par zobyek go rë kwa'n, no nazhe'b nen par yila go rë kwa'n midi'zh rë profet, xa' midi'zh por Dios nzhala! \v 26 No, ¿chi gat naki'nt zakzi Krist, zak Krist rë nak kure', antis di ke ruxo'b Me le'n biani ro, par le' Me mandad? \p \v 27 Orze' nguzublo kidi'zh Jesús, dizde kwent che'n Muisés, haxta kwent che'n rë profet xa' midi'zh por Dios. Midi'zh Me rë nak plo nzobni' kwent che'n Me. \v 28 No or nzhazhin bixa' tu yezh win kwa'n nzha bixa', mile' Jesús nela tu men nzha más zit ga', \v 29 per mikwë'z bixa' Jesús, nzhab bixa': \p ―Más wen biya'n go kun no, porke nzhazhëlalyuo, lë' yë'l nzadla la. \p Orze' nguio Jesús par ya'n Jesús kun lë' bixa'. \v 30 No or nguzob bixa' lo mes par gao bixa', orze' nguzen Me pan, miza' Me xkix lo Dios, orze' michi'x Mei no miza' Mei ka' rop xa' re'. \v 31 Orze' mixa'l lo bixa', milibe' bixa' Jesús; per mitlo Jesús lo bixa'. \v 32 Orze' nzhab tu xa' lo xtu xa': \p ―Kuze' ka, mizi be tu kwa'n le'n laxto' be, or kidi'zh Me rë kwa'n nzobni' lo yech lo be. \p \v 33 Mis orze' miëk bixa' par yezh Jerusalén, plo nzhin za chi' bitub men che'n Jesús kun más rë men, \v 34 no nzhab más rë xa' nzhin ze': \p ―Walika, nguruban Señor, porke nuka lo Per ngurulo Me. \p \v 35 Orze' midi'zh rop xa' re', rë kwa'n nguzak bixa' nez, no xmod ngokbe' bixa' Jesús, or michi'x Jesús pan lo bixa'. \s1 Ngurulo Jesús lo rë men che'n Me \r (Mt. 28:16-20; Mr. 16:14-18; Jn. 20:19-23) \p \v 36 No stubi kidi'zh bixa' kure', lë'chi ngurulo Jesús, nguzo Me garol tsao' plo nzhin bixa', no nzhab Me: \p ―Chul guzhin go. \p \v 37 Orze' dox mizheb bixa', no mile' bixa' xigab, paste tu mbi che'n tu men ngut une bixa', \v 38 orze' nzhab Jesús: \p ―¿Chon nizheb go?, no, ¿chon kwan kile' go xigab le'n laxto' go, ke gat lë't dai? \v 39 Biwi' go ya'n no ni'n; lë'i na ka. Bigal go da par ne goi; porke lë' tu mbi che'n tu men ngut, gat kinute bë'l no ni wes, per na biwi'u, lë'i kinun. \p \v 40 No or milox nzhab Me kure', milu' Me ya' Me no ni' Me, \v 41 per rë men che'n Me stubi gat ñilat bixa'i, por tanta nizak laxto' bixa'; net bixa' kwan le' bixa', orze' nzhab Jesús: \p ―¿Kwan tu kwa'n kinu go gao be re'? \p \v 42 Orze' miza' bixa' tlë' mbël kwa'n ngu'y lo ki, no che'p mizhin ser, \v 43 no nguzen Jesuze no ndao Mei lo rë bixa', \v 44 orze' nzhab Me: \p ―Rë kwa'n nguzaka re', lë'i ni ka lo go or stubi nzon kun go; naki'n gak rë kwa'n nzobni' lo ley kwa'n mila' Dios lo Muisés por da, no rë kwa'n midi'zh rë profet, rë xa' kwa'n midi'zh por Dios, mbaino rë kwa'n nzobni' lo Salmos. \p \v 45 Orze' mile' Jesús mixa'l yek bixa', par zobyek bixa' rë kwa'n nzobni' lo Yech che'n Dios, \v 46 no nzhab Jesús lo bixa': \p ―Se' nzobni': Lë' Krist naki'n zakzi, per ngubizh yon lë' Me ruban; \v 47 no nu nzobni', naki'n re'ch widi'zh che'n Me, par gon rë men xmod nigo' Me men lo kwa'n nzë'b xki men lo Dios chi lë' men chë' xmod nak men lo Dios, mbaino yila bixa' Krist; galo laka yezh Jerusalén zublo gon men kure'. \v 48 Rë go nak xa' mbin kure', no une go rë kwa'n ngok por da; \v 49 no biwi'u, nal lë'da xë'l kwa'n ne' Xuza ka' go; per biya'n go yezh Jerusalén, haxta or yo Sprit che'n Dios laxto' go. \s1 Jesús ña lo yibë' \r (Mr. 16:19-20) \p \v 50 Orze' ñanu Jesús rë men che'n Me haxta yezh Betania, no ngulits Me ya' Me, guna'b Me ya rë men che'n Me wen, \v 51 no dub kidi'zh Jesús kure', nkili Me lo yibë' haxta mitlo Me. \v 52 No dispwés di miza' rë men che'n Me xkix lo Dios, orze' miëk bixa' yezh Jerusalén, dox nizak laxto' bixa'. \v 53 No zilita', rë zhë nizo bixa' yado', nidi'zh bixa' nazhon Dios no niza' bixa' xkix lo Me.