\id MRK \h San Marcos \toc1 Dill' wen dill' kob daa bzej Márcona' \toc2 San Marcos \toc3 Mr. \mt1 Dill' wen dill' kob daa bzej Márcona' \c 1 \s1 Juanna', beena' bchoa beṉ' nis \r (Mt. 3:1-12; Lc. 3:1-9, 15-17; Jn. 1:19-28) \p \v 1 Ki wzolo dill' wen dill' kob c̱he Jesucrístona', beena' nak Xiiṉ Chioza'. \p \v 2 Gok ka wna dii Isaíaza', beena' wdix̱jee daa goll Chioza'ne': \q1 Wseḻaa to beṉ' kwialoe' lawo'na', \q1 wi'e xtilloona' kwenc̱he ba lle' beṉ' wzenague' c̱ho' kat' illino'. \q1 \v 3 To beṉ' wṉie' zilljə to lo latj gana' bibi chashj chḻeb, chi'e: \q1 “Ḻi se kwas wzenagle c̱he X̱anchona' na' wsalj yic̱hjlall'do'leka' kat' zee.” \m \v 4 Na' bllin Juanna' latja' gana' bibi chashj chḻeb. Bchoe' beṉ' nis, na' wdix̱je'ile' beṉ' chiyaḻ' yiyaj yilengakile' na' c̱hoagake' nis kwenc̱he yizi'xen Chioza' saaxya c̱he'ka'. \v 5 Na' yog' beṉ'ka' lle' gana' mbani Judeana' na' beṉ'ka' lle' yell Jerusalénna' jazenaggake' dillaa cho'e. Na' bix̱oadoḻ'gake' saaxya c̱he'ka', na' bchoa Juanna' ḻegake' nis ḻoo yao Jordánna'. \p \v 6 Na' xa Juanna' gokan de xa kamey na' bc̱hej lsineena' to yid. Na' wdawe' bish'zo na'ch shin baser dii de lyix̱aa. \v 7 Na' wdix̱je'ile' beṉ'ka' cho'a xtill' Chioza', chi'e: \p ―Zi' za'lə beena' napch yeḻ' wak xench ka nad', na' ni bi zakaa gak' xmose' kwenc̱he wḻec̱hj' xele'na'. \v 8 Nad' ba bchoa' le' nisa', san ḻe', gone' ka yidsoa Espíritu c̱he Chioza' ḻoo yic̱hjlall'do'lena'. \s1 Jesúza' wchoe' nisa' \r (Mt. 3:13-17; Lc. 3:21-22) \p \v 9 Na' kana'yeṉ' Jesúza' wzee yell Nazareta' daa llia gana' mbani Galileana' na' wyaje' cho'a yao Jordánna' gana' bchoa Juanna'ne' nisa'. \v 10 Na' shlak chichej Jesúza' ḻoo nisa', ble'ile' byalj yabana' na' betj Espíritu c̱he Chioza' jsoalene'ne' na' ble'ile' Espírituna' ka to palom. \v 11 Na' bengakile' wṉe Chioza' yabana', chi'e Jesúza': \p ―Lin' nako' Xiiṉ', chakchgaid' li' na' ḻe chibaid' li'. \s1 Dii x̱iwaa goklalliin kooyeḻa'n Jesúza' gone' ka cheenin \r (Mt. 4:1-11; Lc. 4:1-13) \p \v 12 Na' lii bc̱he'te Espíritu c̱he Chioza' ḻe' latja' gana' bibi chashj chḻeb. \v 13 Na' wzoe' na' c̱hoa lla ladj ba zṉiaka', na' Satanáza' daa chṉabia' dii x̱iw'ka' goklalliin kooyeḻa'n ḻe' gone' ka cheenin. Na' ka wde, jaklen anjlka' ḻe'. \s1 Wzolo Jesúza' choe'lene' beṉ' xtill' Chioza' gana' mbani Galileana' \r (Mt. 4:12-17; Lc. 4:14-15) \p \v 14 Biyoll wloogake' Juanna' lillyana', Jesúza' wyaje' gana' mbani Galileana' na' je'lene' beṉ' dill' wen dill' kob c̱he Chioza', \v 15 chi'e: \p ―Ba bllin lla iṉabia' Chioza' ḻoo yic̱hjlall'do'lena'. Ḻi yiyaj yileni dii malka' chonle na' ḻi shajḻe' dill' wen dill' kob c̱he'na'. \s1 Jesúza' goxe' tap beṉ' wxen beḻ \r (Mt. 4:18-22; Lc. 5:1-11) \p \v 16 Shlak ngoo Jesúza' nez cho'a nisdo' c̱he Galileana', ble'ile' Simónna' len beṉ' bishee Andréza', chzaḻ'gake' yix̱j daa chzengakile' beḻka' ḻoo nisdo'na', ḻa' ḻennan' noni xshingake'. \v 17 Na' goll Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻi da, dino nad'. Na' ka chonle chbejle beḻka' ḻoo nisi, ka'kzan gonle yibejle beṉ' lao dii mala'. \p \v 18 Na' ka biyoll golle' ḻegake' ka', lii bkwaaṉ'tegake' yix̱ja' daa chzengakile' beḻka' na' zejlengake'ne'. \p \v 19 Ka ba wza'gake' zi lat', ble'i Jesúza' Jacóbona' len beṉ' bishee Juanna', beṉ'ka' nak xiiṉ Zebedewa', lle'gake' ḻoo barkwa' chiyonshao'gake' yix̱ja' daa chzengakile' beḻka'. \v 20 Na' lii wṉetie' ḻegake', na' bkwaaṉ'gake' x̱e'ka', beena' le Zebedeo, len beṉ'ka' chaklen ḻegake' ḻoo barkwa', na' wyajlengake' Jesúza'. \s1 Jesúza' bibeje' dii x̱iwaa yoo to beṉ' \r (Lc. 4:31-37) \p \v 21 Na' bllingake' yell Carpernaúma'. Na' lla sabda', llana' chombaaṉ beṉ' Israelka', wyaj Jesúza' gana' chdop chllaggake' choe'ḻwillgake' Chioza' na' wzoloe' chli' chsedile' ḻegake'.\fig Ki gok baḻ yooka' gana' bdop bllag beṉ' Israelka' daa bsi'gake' sinagoga.|src="11_LB00244B.TIF" size="COL" ref="San Marcos 1:21" \fig* \v 22 Na' bibani beṉ'ka' lle' na' ka chli' chsedi Jesúza', ḻa' bli' bsedile' ḻegake' ḻega beṉ' nap yeḻ' wṉabia', na' bi chli' chsedile' ka beṉ'ka' chli' chsedi leya'. \v 23 Na' ladj beṉ'ka' chdop chllag gana' chli' chsedile' ḻegake', len to beṉ' yo'e dii x̱iwaa, na' besyaan, che'n: \p \v 24 ―¡Jwayi neto', Jesús, beṉ' Nazaret! ¿Abido' kwenc̱he wlliayoo neton'? Nad' nombi'a li' na' ṉezid' nako' dowalj beṉ' ḻi beṉ' shao' c̱he Chios. \p \v 25 Na' Jesúza' bsheshlene'n, chi'e: \p ―¡Llizə wzoa! ¡Bichej ḻoo yic̱hjlall'do' beeni! \p \v 26 Na' dii x̱iwaa wchooṉan beena' na' bchix̱ btoḻan ḻe' na' bichejan chosyaadian. \v 27 Na' yog' beṉ'ka' lle' na' bibangakile', na' che' ljwellgake': \p ―¿Bi dii kob dga chli' chsedi beeni, lla? ¡Nakbia' nape' yeḻ' wṉabia', ḻa' ax̱t len dii x̱iw'ka' chsheshlene' na' chzoagakan xtillee! \p \v 28 Na' lii wzete dill' doxen gana' mbani Galileana' ka nak daa chon Jesúza'. \s1 Jesúza' biyone' tobiiṉ c̱he Simón Pédrona' \r (Mt. 8:14-15; Lc. 4:38-39) \p \v 29 Na' biza' Jesúza' gana' chdop chllaggake' na' biyajlene' Jacóbona' len Juanna' lill Simónna' na' Andréza'. \v 30 Na' tobiiṉ c̱he Simónna' die' yo'e dii ḻa. Na' gollgake' Jesúza' daa chak c̱he'. \v 31 Na' wbiguee gana' die' na' bex̱ee neena' bḻise'ne'. Na' lii bichejte dii ḻana' na' wzoloe' bene' daa wdaogake'. \s1 Jesúza' biyone' beṉ' zan \r (Mt. 8:16-17; Lc. 4:40-41) \p \v 32 Na' ka ba wxoa wbilla', jwa'gake' lao Jesúza' yog' beṉ'ka' bi shao' na' beṉ'ka' yoo dii x̱iwaa. \v 33 Na' yog' beṉ'ka' lle' yella' bdi'a bllaggake' cho'a yoona' gana' zoe'. \v 34 Na' Jesúza' biyone' beṉ' chak wde wdeli yillwe'. Na' ḻekzka' bibeje' dii x̱iw'ka' yoo beṉ', na' bi bi'e latj iṉegakan daa nombia'gakan ḻe'. \s1 Jesúza' cho'e cho'a xtill' Chioza' gana' mbani Galileana' \r (Lc. 4:42-44) \p \v 35 Na' Jesúza' wyase' ni baḻ, na' bcheje' yella' jeḻwille' Chioza' ga kono beṉ' lle'. \v 36 Na' wyaj Simónna' len beṉ'ka' nakgake'ne' txen jadiljgake'ne', \v 37 na' ka billelgakile'ne' na'ch gollgake'ne': \p ―Yog'z beṉ' chiyiljgake' li'. \p \v 38 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻi sho' yellka' sto, diika' llia gaozə, kwenc̱he ḻekzka' llje'len' cho'a xtill' Chioza' beṉ'ka' lle' na', ḻa' ni c̱heyinnan' bid'. \p \v 39 Na' wda Jesúza' yog' yellka' llia doxen gana' mbani Galileana' choe'lene' beṉ'ka' cho'a xtill' Chioza' yog' gana' chdop chllag beṉ' Israelka' choe'ḻwillgake' Chioza', na' bibeje' dii x̱iw'ka' yoo beṉ'. \s1 Jesúza' biyone' to beṉ' chak yillwe' daa le lepra \r (Mt. 8:1-4; Lc. 5:12-16) \p \v 40 To beṉ' chak yillwe' daa le lepra blline' lawe'na' na' bc̱hek' xibe'na' lawe'na', chi'e: \p ―Shi cheenilo', wak yikwaso' yillwe'ni chak'. \p \v 41 Na' biyesh'lallii Jesúza'ne', na' bx̱oa neena' yic̱hje'na' chi'e: \p ―Cheenid'x. Na' ṉaate yikwasa'n. \p \v 42 Na' katena' lii bikwaste léprana' na' biyakile'. \v 43 Na' Jesúza', chi'ene': \p \v 44 ―Kono yoo dga ba ben' c̱ho'. San wyaj jali'lawo' lao bx̱oza', na' jwa' daa chiyaḻ' lljoo lao Chioza' ka nllia dii Moiséza' bia' goncho kwenc̱he iṉezile' ba biyakilo'. \p \v 45 Per ka bizee, wzoloe' bi'e dill' lao yog'ḻoḻ beṉ' daa gokə. Na' daa bene' ka', bich gok sho' Jesúza' ka nḻa'zə yellka', san bigaaṉe' ga kono beṉ' lle'. Per bia'kzə wyaj beṉ' za' wde wdeli yell jawiagake'ne'. \c 2 \s1 Biyon Jesúza' to beṉ' net ṉi'a neena' \r (Mt. 9:1-8; Lc. 5:17-26) \p \v 1 Wde to c̱hop lla, Jesúza' billine' sto shii yell Capernaúma'. Na' ka wṉezi beṉ'ka' lle' na' ba billine' yoona' gana' wzoe', \v 2 na' bdi'a bllag beṉ' zan inlleb ḻoo yoona' ax̱t bich chaki lesh' chyoona' she'gake'. Na' bli' bsedile' ḻegake' cho'a xtill' Chioza'. \v 3 Na' bllin tap beṉ' nḻengake' to beṉ' net ṉi'a neena'. \v 4 Na' daa bi gok illingake' gana' zete Jesúza' daa lle' beṉ' zan inlleb, na' wzologake' bsaljgake' koll' yoona' na' bḻetjgake'ne' do daa c̱he'na'. \v 5 Na' ka gokbe'i Jesúza' chajḻe'gake' c̱he', golle' beṉ' we'na': \p ―Xiiṉ, ba biyakxen saaxya c̱ho'ka'. \p \v 6 Na' chi' baḻ beṉ'ka' chli' chsedi leya', na' wza'lall'gake': \v 7 “¿Berac̱he naz beeni ka'? Chonz kwine' ka Chioza'. Kono zoa sto beṉ' gak yizi'xen saaxya c̱he beṉ', san toz Chioza' gak yizi'xene'n.” \v 8 Na' lii gokbe'teyi Jesúza' daa chza'lall'gake', na' wṉabile' ḻegake', chi'e: \p ―¿Berac̱he chza'lall'zle ka'? \v 9 ¿Achakile chyalljchid' yeḻ' wak xench yep' beeni: “Ba bizi'xen' saaxya c̱ho'na'”, ka daa yepee: “Biyas na' bigoo nez”? \v 10 Na' wliid' le', nad' Beṉ' Bseḻ' Chioza' nap' yeḻ' wṉabia' yell-lioni kwenc̱he yizi'xen' saaxya c̱he beṉ'. \p Na'ch golle' beena' net ṉi'a neena': \p \v 11 ―Nia' li', biyas, bitob daa c̱ho'na', na' biyaj lillo'na'. \p \v 12 Na' lii biyastie' bitobe' daa c̱he'na' na' bizee chwiate beṉ'ka' lle' na'. Na' yog'zgake' bibani na' be'la'ogake' Chioza', che'gake': \p ―Bigaṉ' ile'icho ka dga. \s1 Jesúza' goxe' Levína' kwenc̱he gake'ne' txen \r (Mt. 9:9-13; Lc. 5:27-32) \p \v 13 Na' wyaj Jesúza' sto shii cho'a nisdo'na' na' beṉ' zan janogake'ne', na' bli' bsedile' ḻegake'. \v 14 Na' wde Jesúza' gana' chi' Levína', xiiṉ Alfewa', chc̱hixje' daa chkaa beṉ' Rómaka'. Na' chi'ene': \p ―Da, dino nad'. \p Na' wzolla' Levína' janoe'ne'. \p \v 15 Na' to shii Jesúza' len beṉ'ka' nakgake'ne' txen cheej chaogake' lill Levína', na' zan beṉ' wic̱hixjka' na' beṉ'ka' zeyi c̱hegake' nakgake' beṉ' mal cheej chaolengake'ne', ḻa' beṉ' zan ba nak beṉ'ka' no ḻe'. \v 16 Na' baḻ fariseoka', beṉ'ka' ḻekzka' chli' chsedi leya', ka ble'gakile' cheej chaolen Jesúza' beṉ'ka', na' gollgake' beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―¿Berac̱he cheej chaolenz beena' chli' chsedi le' beṉ' wic̱hixjka' na' beṉ' malka'? \p \v 17 Na' ka beni Jesúza' che'gake' ka', na'ch chi'e: \p ―Beṉ'ka' zoa shi'a shao' aga no wen rmech chyalljgakile', san beṉ'ka' bi shawaan chyalljgakile'ne'. Ka'kzə nad', aga bid' ni c̱he beṉ'ka' nak beṉ' ḻi beṉ' shao', san ni c̱he beṉ' malkan' bid'. \s1 Wṉabgakile' Jesúza' bic̱he bi chon beṉ'ka' nakgake'ne' txen wbasaa \r (Mt. 9:14-17; Lc. 5:33-39) \p \v 18 To shii beṉ'ka' nak Juanna' txen na' beṉ'ka' nak fariseoka' txen chzoagake' wbas'. Na' baḻ beṉ' wyajgake' lao Jesúza' na' che'gake'ne': \p ―Beṉ'ka' nak Juanna' txen na' beṉ'ka' nak fariseoka' txen chzoagake' wbas'. ¿Berac̱he beṉ'ka' nakgake' li' txen bi chongake'n? \p \v 19 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―¿Awak soa beṉ'ka' chaxe' to ga chak wishagna' wbasaa shlak chak lṉina'? Bi gakan, ḻa' shlak zoalen beena' chshagna' ḻegake' aga wak soagake' wbasaa. \v 20 San wllin lla kat' yikwas beṉ' beena' chshagna' ladje'ka', kana'chan soagake' wbasaa. \p \v 21 ’Ni to beṉ' bi chida' chichollee ḻee lech' gola' lat' lech' kob, ḻa' lech' koba' yibe'n kat' c̱hibe'n na' zizikli wc̱hez'chan lech' gola', na' dii xench gak gana' nchez'. \v 22 Ni biga zoa beṉ' chguee vino koba' ḻoo yid golka', ḻa' vino koba' wc̱hezaan yid gola' na' kwiayi' vino koba' lente yid gola'. Na' daan, chiyaḻ' sholl vino koba' ḻoo yid koba'.\fig Bc̱hingake' yid xa shiba' kwenc̱he wda'shao'gake' vino c̱he'ka'.|src="12_LB00145B.TIF" size="COL" ref="San Marcos 2:22" \fig* \s1 Beṉ'ka' non Jesúza' txen chyishjgake' do c̱he trígona' llana' chombaaṉgake' \r (Mt. 12:1-8; Lc. 6:1-5) \p \v 23 Na' to lla sabd, llana' chombaaṉ beṉ' Israelka', wdelen Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen to ga naz to beṉ' trigo, na' wzolo beṉ'ka' nakgake'ne' txen wdishjgake' trígona' wdaogake'n. \v 24 Na' goll fariseoka'ne': \p ―¿Berac̱he chonz beṉ'ki nako' txen daa bi chiyaḻ' gongake' llani chombaaṉcho? \p \v 25 Na' golle' ḻegake': \p ―¿Ani shlin biṉ' wlable daa ben dii Davina' to shii kon beṉ'ka' nakgake'ne' txen ka byallj daa gaogake'? \v 26 Kana' nak Abiatara' bx̱oz choo bx̱oz xen, wyoo Davina' gana' nongake' lill xḻatjə Chioza' na' wdoyoe' yetxtila' daa naki c̱he Chioza' na' wdaolene'n beṉ'ka' nakgake'ne' txen, ḻa'kzi toz bx̱ozkan' chiyaḻ' gaogake'n. \p \v 27 Na' ḻekzka' golle' ḻegake': \p ―Chioza' wleje' llani chombaaṉcho kwenc̱he gaklenan beṉec̱ha', aga bx̱e bsile' beṉec̱ha' kwenc̱hezə we'la'ogake' llani chombaaṉchon. \v 28 Daan, nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, chṉabi'a lao llani chombaaṉcho. \c 3 \s1 Beena' net neena' tḻaa \r (Mt. 12:9-14; Lc. 6:6-11) \p \v 1 Na' sto shii wyaj Jesúza' gana' chdop chllaggake' choe'ḻwillgake' Chioza' na' ladj beṉ'ka' lle' na' len to beṉ' net neena' tḻaa. \v 2 Na' chwiayeṉ'gake' shi wiyon Jesúza'ne' lla sabda', llana' chombaaṉgake', kwenc̱he gaogake' xya c̱he'. \v 3 Na' che' Jesúza' beena' net neena' tḻaa: \p ―Wzolla' na' wze gchoḻ beṉ'ki. \p \v 4 Na'ch wṉabile' beṉ'ka' ndop nllag na': \p ―¿Beran na leya' chiyaḻ' goncho lla sabdka'? ¿Agoncho daa nak wen, anti goncho daa nak mal? ¿Ayislacho beṉ', anti witchone'? \p Na' kokzno billii xtilleena'. \v 5 Na' ka chwie' beṉ'ka' lle' na', bllee na' gokyeshile' daa nakgake' beṉ' lall'do' c̱hec̱h, na' chi'e beena': \p ―Bḻi noona'. \p Na'ch bḻi na' beena' na' lii biyakteyin. \v 6 Na' bichej fariseoka' na' wzologake' chgoogake' xṉezin len beṉ'ka' non Heródeza' txen kwenc̱he witgake' Jesúza'. \s1 Beṉ' zan bdop bllag cho'a nisdo'na' gana' chda Jesúza' \p \v 7 Na' biza' Jesúza' gana' zoe' na' zejlene' beṉ'ka' nakgake'ne' txen cho'a nisdo'na' na' beṉ' zan beṉ' Galiléaka' wnogake' ḻegake'. \v 8 Na' beṉ' zan beṉ'ka' lle' gana' mbani Judeana', na' yell Jerusalénna', na' gana' mbani Idumeana', na' beṉ'ka' lle' shḻaa yao Jordánna' na' yellka' ndiḻ nllag yell Tírona' na'ch yell Sidónna', ka wṉezgakile' chon Jesúza' dii zan yeḻ' wak, na' wyajgake' jawiagake'ne'. \v 9 Na' daa lle' beṉ' zan inlleb, golle' beṉ'ka' nakgake'ne' txen yisbig'gake' to barkw gana' lljshie' kwenc̱he bi idakwyill' beṉ' be beṉ' zilka' ḻe'.\fig Ki nak yix̱ja' daa bc̱hin beṉ' wxen beḻka'.|src="13_LB00210B.TIF" size="COL" ref="San Marcos 3:9" \fig* \v 10 Ḻa' beṉ' zan inlleb ba biyone' na' yog' beṉ'ka' bi shao' chdi'a chllaggake' lawe'na' kwenc̱he gox̱'gake'ne' na' yiyakgakile'. \v 11 Na' dii x̱iw'ka' yoo baḻ beṉ'ka', ka chle'gakin Jesúza', chongakan ka chc̱hek' xib beṉ'ka' lawe'na' na' chosyaagakan, che'gakan: \p ―¡Lin' nako' Xiiṉ Chioza'! \p \v 12 Na' Jesúza' bsheshlene'gakan kwenc̱he bi iṉagakan ka' ga lle' lla' beṉ'. \s1 Jesúza' chbeje' shlliṉ postlka' \r (Mt. 10:1-4; Lc. 6:12-16) \p \v 13 Ka biyoll ben Jesúza' diika', na' wleje' baḻ beṉ'ka' wyazlallee gakgake'ne' txen na' wyajlengake'ne' to lo yaa. \v 14 Na' wleje' shlliṉ beṉ'ka' kwenc̱he talengake'ne' txen na' kwenc̱he wseḻee ḻegake' llje'gake' cho'a xtill' Chioza', na' bsi'e ḻegake' postl. \v 15 Na' bi'e ḻegake' yeḻ' wṉabia' kwenc̱he yiyongake' beṉ'ka' bi shao' na' yibejgake' dii x̱iw'ka' yoo beṉ'. \v 16 Beṉ'kin wleje' shlliṉ: Simónna', beena' bisi'e Pedro; \v 17 Jacóbona' len beṉ' bishee Juanna', beṉ'ka' nak xiiṉ Zebedewa', (beṉ'ka' bsi'e Boanerges, daa zeji beṉ' nak ka yi' wziw' dii chashj chtin); \v 18 na' Andréza', Felípena', Bartoloména', Matewa', Tomáza', Jacóbona', xiiṉ Alfewa', Tadewa', Simón, beena' wlen cananistka', \v 19 na'ch Jud Scariota', beena' bene' Jesúza' lo na' beṉ' malka'. \s1 Wnagake' c̱he Jesúza' bc̱hine' yeḻ' wak c̱he dii x̱iwaa \r (Mt. 12:22-32; Lc. 11:14-23; 12:10) \p \v 20 Na' Jesúza' len beṉ'ka' nakgake'ne' txen biyajgake' gana' zoagake'. Na' daa bizdi'a bizllag beṉ' zan inlleb, ni bi gok latj gaogake'. \v 21 Ka wṉezi beṉ'ka' nak bish' ljwell Jesúza', wyajgake' nan lljaxi'gake'ne', ḻa' gokgakile' ba chaktonte'n. \p \v 22 Na' ḻekzka' beṉ'ka' chli' chsedi leya', beṉ'ka' zaak Jerusalénna', nagake' c̱he': \p ―Bezlo daa chṉabia' dii x̱iw'kan' yo'e, na' yeḻ' wak c̱heyinnan' chisheshile' dii x̱iw'ka'. \p \v 23 Na' gox Jesúza' ḻegake' na' bzoe' to jempl lawe'ka', chi'e: \p ―¿Nakra gon Satanáza' yibej ljwell dii x̱iwiinna'? \v 24 Beṉ'ka' lle' toz yell shi tiḻ-len ljwellgake' na' gakgake' c̱hoplə, aga ssha soagake'. \v 25 Na' beṉ'ka' lle' toz yoo shi illaa ljwellgake' na' gakgake' c̱hoplə, aga ssha soagake'. \v 26 Na' shi Satanáza' na' dii x̱iw'ka' nak lall' na'yin yiyakdiḻgakan na' gakgakan c̱hoplə, bi idiagakan, san ba bllin lla kwiayi'gakannan', shi ṉaa. \p \v 27 ’Kono gak sho' ḻoo yoo lill to beṉ' wal na' kwane' bi de c̱he' shi bi wc̱heje'ne' zigaate, na'chan wtesh wḻoe' ḻoo lille'na'. \p \v 28 ’Dii ḻi nia' le', Chioza' yizi'xene' yog'ḻoḻ saaxya na' yog'ḻoḻ dii mal daa chbell chṉe beṉ' c̱he'; \v 29 san beena' iṉe zban c̱he Espíritu Sántona', biga yizi'xene' c̱he', na' toshiizi gak xbaguee c̱heyi daa wchell wṉie' c̱he'. \p \v 30 Golle' ḻegake' ka' daa wnagake' c̱he' dii x̱iwaan yo'e. \s1 Xṉa' Jesúza' na' beṉ' bisheeka' \r (Mt. 12:46-50; Lc. 8:19-21) \p \v 31 Na'ch bllin xṉa' Jesúza' len beṉ' bisheeka', wzegake' lesh' chyoona' na' bseḻ'gake' beṉ' jaṉegake'ne'. \v 32 Na' beṉ'ka' chi' kwit Jesúza' gollgake'ne': \p ―Ba chiyilj xṉoona' li' len beṉ' bishooka'. \p \v 33 Na' chi'e ḻegake': \p ―¿Aṉezile noran xṉa'na' na' beṉ' bishaaka'? \p \v 34 Na' chwie' beṉ'ka' chi' kwite'na' na'ch chi'e: \p ―Beṉ'kin xṉa'na' na' beṉ' bishaaka'. \v 35 Nottezə beena' chon ka cheeni Chioza', ḻen' beṉ' bishaana', beṉ' zanna' na'ch xṉa'na'. \c 4 \s1 Jempl c̱he to beṉ' goz gooṉ \r (Mt. 13:1-9; Lc. 8:4-8) \p \v 1 Sto shii wzolo Jesúza' bli' bsedile' beṉ' cho'a nisdo'na', na' daa bdop bllag beṉ' zan inlleb jshie' to ḻoo barkw daa chi' cho'a nisdo'na', na' beṉ'ka' bdi'a bllag wlle'gake' cho'a nisdo'na'. \v 2 Na' dii zan dii bli' bsedile' ḻegake' na' bc̱hine' jemplka', na' golle' ḻegake': \p \v 3 ―Ḻi wzenag dga. To beṉ' goz gooṉ wzee zeje' goza'. \v 4 Na' ka zej chzaḻee biṉna', baḻan bxop cho'a neza' na' bllin byiṉka' wdaogakban. \v 5 Na' zi baḻan bxop ladj yajka', gana' bitek bi yo chi'. Na' tolbe' bilaan, daa bi chi'tekan yona'. \v 6 Per ka bla' wbilla', bkwedgakan. Na' daa bi bde loinna', wbillan. \v 7 Na' zi baḻan bxop ladj yag yesh'ka' na' yag yesh'ka' bi be'gakan latj igolgakan na' bibi wllian. \v 8 Na' zi baḻan bxop gana' chi' yo wenna', na' bgolgakan na' ḻe wlliagakan. Baḻan wllia shichoa wej, na' zi baḻan guiyon wej, na'ch to guiyoa wej. \p \v 9 Na' chi'e ḻegake': \p ―Ka le' chenile dga nia', ḻi sen wṉeyi. \s1 Jesúza' bzajniile' ḻegake' bic̱he chseesee jemplka' \r (Mt. 13:10-17; Lc. 8:9-10) \p \v 10 Na' ka bgaaṉ stoz Jesúza', beṉ'ka' wlle' gaoshosh kwite'na' len beṉ'ka' shlliṉ, wṉabgakile'ne' bi zeji jempla' daa bseesile' ḻegake'. \v 11 Na' chi'e ḻegake': \p ―Chioza' cho'e latj iṉezile daa kono wṉezi c̱he yeḻ' wṉabia' c̱he'na'. Per beṉ'ka' bi chzenag c̱he', chseesid' ḻegake' jemplka' \v 12 kwenc̱he ḻa'kzi ile'tegakile' ka chon', bi shajni'gakile' bi zejin, na' ḻa'kzi yentegakile' xtillaana', bi shajni'gakile'n, kwenc̱he bi yiyaj yilengakile' lao Chioza' na' bi yizi'xene' c̱hegake'. \s1 Jesúza' bizajniile' bi zeji jempla' \r (Mt. 13:18-23; Lc. 8:11-15) \p \v 13 Na' chi'e ḻegake': \p ―Shi bi chajniile jempli, ¿nakra gonle shajniile diika' sto? \v 14 Beena' chaz zaklebile' beena' choe' cho'a xtill' Chioza'. \v 15 Zoa beṉ' chengakile' cho'a xtill' Chioza' na' kat' ba bengakile'n, ḻii zejte dii x̱iwaa chikwasan daa ḻoo yic̱hjlall'do'eka'. Na' chak c̱hegake' ka gok c̱he biṉna' daa bxop cho'a neza'. \v 16 Zi baḻgake' chak c̱hegake' ka gok c̱he biṉna' daa bxop ladj yajka' na' aga bi logakin bde. Ḻa' ka chengakile' cho'a xtill Chioza' chiba chizak'gakile' chzenaggake'n \v 17 per shlollchga chajḻe'gake'. Na' kat' bi chen chle'gakile' ni c̱he cho'a xtill' Chioza', lii chbej yic̱hjtegake'n. \v 18 Zi baḻgake' chak c̱hegake' ka gok c̱he biṉna' daa bxop ladj yag yesh'ka'. Chengakile' cho'a xtill' Chioza', \v 19 per chi' yic̱hjgake' diika' chak c̱hegake', na' zetegake' wṉeyi c̱he yeḻ' wni'ana' na' chzelall'tegake' yog'ḻoḻte daa de yell-lioni. Na' ḻegakannan' chsej chllongakan gon xshin cho'a xtill' Chioza' ḻoo yic̱hjlall'do'eka'. \v 20 Na' zoa zi baḻ beṉ' chengakile' cho'a xtill' Chioza' na' chajḻe'gake' do yic̱hj do lall'gake', na' chon xshinin ḻoo yic̱hjlall'do'eka'. Na' chak c̱hegake' ka biṉna' bxop lo yo wenna' daa wllia shichoa wej, na' guiyon wej na'ch to guiyoa wej. \s1 Jempl c̱he to kandil \r (Lc. 8:16-18) \p \v 21 Na' ḻekzka' chi'e ḻegake': \p ―Biga zoa beṉ' chxene' kandila' na' chdose'n to dii wkwashaan ḻen wa chṉi'en xan xḻague'na', san chzoe'n sibə kwenc̱he wzeeni'n doxen ḻoo yoona'. \v 22 Na' ḻekzka' yog'ḻoḻte dii ngash' ṉaa wllin lla yila' lawin, na' daa kono ṉezi ṉaa wllin lla iṉezi beṉaan. \v 23 Le' chenile dga nia', ḻi sen wṉeyi. \p \v 24 Na' ḻekzka' chi'e ḻegake': \p ―Ḻi se wṉeyi c̱heyi dga chzenagle. Na' shi gonle ka dii le, Chioza' wzajni'chile' le' dii xench. \v 25 Beena' chzenag, zizikchli shajni'chile', na' beena' bi chzenag, ax̱t daa ba benile' lat' yiyaḻ-lallee. \s1 Jempl c̱he biṉna' daa chgol \p \v 26 Na' ḻekzka' chi'e ḻegake': \p ―Yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza' zaklebin daa chak c̱he biṉna' chaz beṉ'. \v 27 Beena' chaz chaaṉ, chila' daa chaze' na' chgolan ḻa'kzi chese' wa chec̱hj chdaze', ka'kzə shi waḻ wa tella, na' ni bi ṉezile' nak chak chgolan. \v 28 Lo yell-lioni chla' daa chaz beṉ': zigaate chila'n, na' chgolan, na' chzen do, na'tech chbian. \v 29 Na' kat' ba gol daa chbian, na' chizi' chilape'n. \s1 Jempl c̱he sa mostásana' \r (Mt. 13:31-32; Lc. 13:18-19) \p \v 30 Ḻekzka' che' Jesúza' ḻegake': \p ―¿Bera ka wsaklebicho yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza', lla? wa ¿bera ka jempl wc̱hincho wsaklebichon? \v 31 Yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza' nakan ka sa mostásana' daa chazgake'. Ḻa'kzi ḻennan' biṉna' daa ḻiizelozi nesh'ch, \v 32 kat' ba bla'n na'ch chgolan na' chakan dii xench ka yog'te yix̱' kwan yoblə, na' chak xoziinka' dii xen ax̱t byiṉdo'ka' wak lljshiagakban na' sho'gakb xol c̱heyinna'. \s1 Jesúza' bc̱hine' jempl ka bli' bsedile' beṉ' \r (Mt. 13:34-35) \p \v 33 Dii zan jempl bc̱hin Jesúza' ka bli' bsedile' beṉ'ka' cho'a xtill' Chioza', bene' kon ga zeelo wyajni'gakile'. \v 34 Na' toshiizi bzoe' jemplka' lao beṉ'ka' bdi'a bllag, na' toz beṉ'ka' nakgake'ne' txen bizajniile' bi zejin yog' diika'. \s1 Jesúza' bkweze' to yejpe' wal lo nisdo'na' \r (Mt. 8:23-27; Lc. 8:22-25) \p \v 35 Na' ka goḻ, golle' beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―Techo shḻaa nisdo'ni. \p \v 36 Na' biza'gake' kwit beṉ'ka' bdi'a bllag na' bic̱he'gake' Jesúza' ḻoo barkwa' daa chi' cho'a nisdo'na', na' lench barkw yoblə ziyajlengake'. \v 37 Na' wze to yejpe' wal na' wzolo nisdo'na' chas chataan ax̱t ba chiyollan ḻoo barkwa', na' ba wzolo chbe'n yel. \v 38 Na' ba de Jesúza' chese' xaninna' nkogtie' to dii nkogue', na' jasbangake'ne' che'gake': \p ―¡Maestro! ¿Abikzə chakbe'ilo' ba chbe'cho yel? \p \v 39 Na' wyase' bsheshlene' be'na', na' chi'e nisdo'na': \p ―Lliz wzoa. \p Na' wlez be'na' na' wche'lli nisdo'na'. \v 40 Na' golle' beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―¿Bic̱he chllebzle? ¿Abikzaṉ' gonḻilall'le nad'? \p \v 41 Na' ḻe bllebgake', na' che' ljwellgake': \p ―¿Nora beeni, lla?, ax̱t be'na' na'ch nisdo'ni chzoagakan xtillee. \c 5 \s1 Bibej Jesúza' dii x̱iwaa yoo beṉ' Gadárana' \r (Mt. 8:28-34; Lc. 8:26-39) \p \v 1 Na'ch bllingake' gana' mbani Gadárana' daa llia shḻaa nisdo'na'. \v 2 Na' ka bichej Jesúza' ḻoo barkwa', na' wbig' to beṉ' yo'e dii x̱iwaa. Na' beeni bcheje' ḻoo kapsanta' \v 3 gana' none' ka lill xḻatje'. Na' kono gok wc̱hej ḻe', ni gdenna' bi ben llin. \v 4 Zan shii bc̱hejgake' ṉi'a neena' gdenka', na' tolbe'do' chc̱hogue'gakan, na' kono wzoyi ḻe'. \v 5 Ka waḻ ka tella chec̱hj chde' yaa yaoka' na'ch kapsanta' chosyaadie' na' chgoyoe' yajka' chon kwine' zi'. \v 6 De zit'lə ble'ile' zej Jesúza' na' bxoṉjdoe' jatiḻe'ne' na' jac̱hek' xibe'na' lawe'na', \v 7 na' besyee zillj, chi'e: \p ―¡Bi wlalli' c̱ho' kon nad', Jesús, Xiiṉ Chios, beṉ' choo beṉ' xen! Chat'yoid' li', ¡bc̱heb lao Chioza' bi wsak'zi'o nad'! \p \v 8 Gollan ka' daa goll Jesúza' ḻen: \p ―¡Dii x̱iw', bichej ḻoo kwerp c̱he beeni! \p \v 9 Na' goll Jesúza' ḻen: \p ―¿Bin lio'? \p Na' che'n: \p ―Legiónan lia', ḻa' zannto' nak. \p \v 10 Na' got'yochgain Jesúza' bi wseḻeegakan gan yoblə. \v 11 Na' gaozə kwit yaana' gana' lle'gake', lle' zan kush chaogakb. \v 12 Na' got'yoi dii x̱iw'ka' ḻe', che'gakan: \p ―Bseḻ' neto' gana' lle' kushka' na' be' latj yiyoonto' ḻegakb. \p \v 13 Na' bi'e latj c̱hegakin, na' bichejgakan jayoogakan kushka'. Na' nakgakb ka c̱hopa mil, na' wzologakb chxoṉjdogakb jabix̱gakb ḻoo nisdo'na', na' jc̱he'gakb yel. \p \v 14 Na' beṉ'ka' chap kushka' ziyajdogake' jayellgake' beṉ'ka' lle' yella' na' beṉ'ka' lle' lyix̱aa daa ble'gakile', na' beṉ' zan jawia daa gok. \v 15 Na' ka bllingake' gana' ze Jesúza', ble'gakile' beena' wyoo dii x̱iw'ka' chi'e kwite'na' ba biyakw xe'na' na' ba biyeeṉ biyeeniile', na' bllebgake'. \v 16 Na' beṉ'ka' ble'i daa gok c̱he beena' wyoo dii x̱iw'ka' na' daa gok c̱he kushka', be'gake'n dill' lao beṉ'ka' bllin. \v 17 Na' got'yogakile' Jesúza' yiyaje' gan yoblə. \p \v 18 Ka chiyoo Jesúza' ḻoo barkwa', beena' wyoo dii x̱iw'ka' got'yoile'ne' wi'e latj shajlene'ne'. \v 19 Per bi bi'e latj, san chi'ene': \p ―Biyaj lillo'na' gana' lle' bish' ljwello'ka', na' jayellgake' ka nak diiki ba ben X̱ancho Chioza' c̱ho' na' ka ba biyesh'lallile' li'. \p \v 20 Na'ch biza' beena' na' jaye' dill' doxen gana' mbani Decápoliza' daa ben Jesúza' c̱he', na' yog' beṉ' bibani. \s1 Biyon Jesúza' noola' bex̱' xe'na' na' ḻekzka' xiiṉ Jairona' \r (Mt. 9:18-26; Lc. 8:40-56) \p \v 21 Ka billinlen Jesúza' barkwa' shḻaa nisdo'na', na' bdi'a bllag beṉ' zan cho'a nisdo'na' gana' billine'. \v 22 Na' bllin to beṉ' le Jairo, nake' to beṉ'ka' chgoogake' xṉezi diika' chon beṉ' Israelka' gana' chdop chllaggake' choe'ḻwillgake' Chioza'. Na' ka blline' gana' ze Jesúza', bc̱hek' xibe' lawe'na' \v 23 na' benyesh'chgue', chi'e: \p ―Ba chet bi' c̱ha'na'. Ben goklen sho'gach wx̱oa noona' yic̱hjbaa kwenc̱he yiyakib' na' ibanchb'. \p \v 24 Na' wyajlen Jesúza' ḻe', na' beṉ' zan inlleb nogake'ne' ax̱t bdakwyillgake'ne'. \v 25 Na' ladj beṉ' zan walka' len to noolə ba gok shlliṉ yiz chzoe' wbaa. \v 26 Dii zan dii ba ben ble'ile' lao beṉ' wen rmechka', na' ba blliayee yog' dii de c̱he' na' bi gokkze' rmech, san gokxinlile'. \v 27 Na' ka benile' xtill' Jesúza', jṉi'e ladj beṉ' zan walka' no ḻe' na' jex̱ee xe'na'. \v 28 Ḻa' gokile': “Ḻa'c̱h' xe'na' sheḻ' ba bex̱aa, na' yiyakid'.” \v 29 Na' katena' wlez wbaana' na' gokbe'ile' ba bigaa yillwe' c̱he'na'. \v 30 Na' gokbe'i Jesúza' bchej yeḻ' wak c̱he'na', na' biyec̱hje' chi'e beṉ'ka': \p ―¿Noran bex̱' xa'na'? \p \v 31 Na' beṉ'ka' non ḻe' txen che'gake'ne': \p ―Beṉ' zan walan ndakwyill li'. ¿Bic̱he nazo': “Non ba bex̱' nad'”? \p \v 32 Na' ze Jesúza' chwie' beṉ'ka' lle' kwite'na' kwenc̱he iṉezile' non bex̱' ḻe'. \v 33 Na'ch noola', daa ba gokbe'ile' biyakile', de chall chllebzile' wdie' na' bc̱hek' xibe'na' lawe'na' na' golle' ḻe' doxen daa ba gok c̱he'. \v 34 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Xiiṉ', daa chonḻilalloo nadaan ba biyakilo'. Biyaj mbalaz daa ba bigaa yillwe'na' bsak'zi' li'. \p \v 35 Na' ni chshaljte Jesúza' ka bllin to c̱hop beṉ' wza' lill Jairona', chi'ene': \p ―Ba wit bi' c̱ho'na'. Bich gonilo' maestroni zed. \p \v 36 Na' bi ben Jesúza' ḻegake' kwent, na' golle' Jairona': \p ―Bi illebo'. Kon bx̱enilall' nad'. \p \v 37 Na' bi bi'e latj shajlen beṉ' yoblə ḻe', ḻete Pédrona' na' c̱hop bish'te, Jacóbona' na'ch Juanna'. \v 38 Na' ka bllingake' lill Jairona', ble'ile' ḻe chakyeshii beṉ'ka' lle' na' na'ch chbellgake' na' ḻe chosyaagake'. \v 39 Na' jabiguee gana' lle'gake' na' golle' ḻegake': \p ―¿Berac̱he chonzle daṉe na' chbellzle? Aga ba wit bi'do'nan', san cheszbaan. \p \v 40 Na' bxillgakile' Jesúza'. Na' bisheshe' yog'ḻoḻe' na' wyoolene' x̱axṉa'baa na' beṉ'ka' zejlene' txen gana' de bi'do'na'. \v 41 Na' bex̱ee na'baa na' golle'b': \p ―Talita, cumi\f + \fr 5:41 \ft Talita, cumi: dill'ki nakgakan dill' arameo.\f* ―na' zejin: Bi' nooldo', nia' li' biyas. \p \v 42 Na' bi' nooldo'na' lii biyasteb' na' bidab', ḻa' ba gokkzib' shlliṉ yizan. Na' bibanchgayi beṉ'ka' lle' na'. \v 43 Na' Jesúza' bene' mandad kono ye'gake' daa gok, na' golle' ḻegake' we'gake' dii gao bi'do'na'. \c 6 \s1 Billin Jesúza' yell Nazareta' \r (Mt. 13:53-58; Lc. 4:16-30) \p \v 1 Na' biza' Jesúza' biyaje' lalle'na', na' beṉ'ka' nakgake'ne' txen zejlengake'ne'. \v 2 Na' ka bllin lla sabda', llana' chombaaṉ beṉ' Israelka', wyaje' gana' chdop chllaggake' choe'ḻwillgake' Chioza' na' wzoloe' bli' bsedile' beṉ'ka' lle' na'. Na' zan beṉ'ka' bzenag xtilleena' bibangakile', na' che'gake': \p ―¿Gara jasedz beeni diiki, lla? ¿Gara za' yeḻ' sin' c̱he beeni, na' yeḻ' wakka' chone', lla? \v 3 ¿Aaga beenin karpintera', beena' nak xiiṉ Maríana', na' beṉ' bish' Jacóbona', Joséna', Júdaza' na'ch Simónna'? Na' ḻekzka' beṉ' zane'ka' zoagake' lallchoni.\fig ¿Aaga beenin karpintera'? Mr. 6:3|src="14_HK00128B.TIF" size="COL" ref="San Marcos 6:3" \fig* \p Na' bi wyajḻe'gake' c̱he'. \v 4 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―To beṉ' chyix̱jee daa che' Chioza'ne', gattez chgoogake'ne' balaaṉ, san lall lille'na' aga no chgoo ḻe' balaaṉ. \p \v 5 Na' aga bitek yeḻ' wak gok gone' na', ḻete x̱onjchga beṉ' we'ka' bx̱oa neena' yic̱hje'ka' na' biyone' ḻegake'. \v 6 Na' bibanile' daa bi chajḻe' beṉ'ka' c̱he'. Na' wde' bli' bsedile' beṉ'ka' lle' to to yellka' llia gaozə yell Nazareta'. \s1 Jesúza' bseḻee beṉ'ka' shlliṉ llje'gake' cho'a xtill' Chioza' \r (Mt. 10:5-15; Lc. 9:1-6) \p \v 7 Na' wṉie' beṉ'ka' shlliṉ, na' bseḻee c̱hop weje', na' bi'e ḻegake' yeḻ' wṉabia' kwenc̱he yibejgake' dii x̱iw'ka' yoo beṉ'. \v 8 Na' golle' ḻegake' bibi gox̱'gake' kat' koogake' nez; bi chiyaḻ' wa'gake' yix̱j ga koo xshinḻaze'ka', ni dii gaogake', ni mech, san twejz yag bar gox̱'gake'. \v 9 Na' shkwe'z xelgake' wlej, na' zi shkwe'z xe'ka' gakw. \v 10 Na' chi'e ḻegake': \p ―Yoona' gana' illinle, na'z soale ax̱t ka illinch lla yiza'le. \v 11 Na' yella' gana' bi wlebgake' le' ni bi wzenaggake' c̱hele, ka yiza'le na', yishible bishtena' llia ṉi'aleka' kwenc̱he gakbe'gakile' aga wenan chongake' bi chlebgake' cho'a xtill' Chioza'. Dii ḻi nia' le', kat' illin lla wc̱hoglo Chioza' c̱he beṉ', beṉ'ka' lle' yella' gana' bi wlebgake' le', ile'gakile' yeḻ' zak'zi' xench aga ka beṉ'ka' wlle' yell Sodómana' na' yell Gomórrana'. \p \v 12 Na' wza'gake' zjtix̱je'gakile' beṉ' chiyaḻ' yiyaj yilengakile' saaxya c̱he'ka'. \v 13 Na' bibejgake' zan dii x̱iw'ka' yoo beṉ', na' bshongake' lat' wej seta' yic̱hj beṉ'ka' bi shao' na' biyakgakile'. \s1 Betgake' Juanna', beena' bchoa beṉ' nis \r (Mt. 14:1-12; Lc. 9:7-9) \p \v 14 Na' Heródeza', beena' wṉabia' gana' mbani Galileana', benile' yog' daa chon Jesúza', daa ḻe ba zeyi c̱he'. Baḻ beṉ'ka' che'gake': \p ―Dii Juanna', beena' bchoa beṉ' nisan' ba biban, daan chone' yeḻ' wakka'. \p \v 15 Zi baḻe' che': \p ―Elíazan' ba biyed. \p Na' zi baḻe' che': \p ―Nake' beṉ' chyix̱jee daa che' Chioza'ne', ka beṉ'ka' wzoa kani'yi. \p \v 16 Ka beni Heródeza' dill'ki, na' chi'e: \p ―¡Beenan' dii Juanna', beena' ben' mandad wchog yic̱hje'na'! ¡Ba bibane' ladj beṉ' wetka'! \p \v 17 Ḻa' kwin Heródeza' bene' mandad bex̱'gake' Juanna' na' bseje'ne' lillyana' daa bseshlene'ne' daa bikee Herodíaza', xool beṉ' bishee, Felípena'. \v 18 Juanna' golle'ne': \p ―Xya nlleb nakan bikoo xool beṉ' bishoona'. \p \v 19 Na' bllaa Herodíaza' Juanna' na' goklallee wite'ne', per bibi gok gone' \v 20 daa chlleb Heródeza' Juanna', daa ṉezile' nake' to beṉ' ḻi beṉ' shao' beṉ' nak lall' na' Chioza', na' bi bi'e latj no bi goni ḻe'. Na' ḻa'kzi chakc̱hoplallee c̱he dill'ka' cho'e, bibaile' bzenague' c̱he'. \v 21 Per ka wyayi Heródeza' yiz, bene' to lṉi na' goxe' beṉ'ka' chṉabia', na' x̱an soldadka', na' beṉ'ka' mbejlawin gana' mbani Galileana'. Na' got' xḻatjin gon Herodíaza' ka cheenile'. \v 22 Na' bi' nool wew' c̱he Herodíaza' byaab' lao beṉ'ka' lle' lṉina', na' ḻe bibayi Heródeza' len beṉ'ka' chaolene' ka byaab'. Na' golle'b': \p ―Wṉab bittezə cheenilo' na' goṉa'n. \p \v 23 Na' bc̱hebe' wi'eb' daa cheenib', ḻa'kzi ax̱t gashj gana' chṉabi'e wi'eb'. \v 24 Na' bichejb' jaṉabib' xṉa'baa: \p ―¿Bera ka iṉab', lla? \p Na' che' xṉa'baa: \p ―Wṉab yic̱hj Juan wichoa nisa'. \p \v 25 Na' lii biyooteb' gana' chi' Heródeza', na' che'b': \p ―Cheenid' yic̱hj Juanna' to lo plat llilj ṉaate. \p \v 26 Na' ḻe gokyeshii Heródeza', per daa ba bc̱heble' lao yog' beṉ'ka' goxe', bi goklallee wllonile'b' daa chṉabib' ḻe'. \v 27 Na' lii bseḻ'tie' to soldad jac̱hogue' yen Juanna' ḻoo lillyana' \v 28 na' bllie' yic̱hje'na' to lo plat. Na' bi'en bi' nool wewaa na' ḻeb' be'baan xṉa'baa. \p \v 29 Ka wṉezi beṉ'ka' nak Juanna' txen, na' jaxi'gake' kwerp c̱he'na' na' jakwash'gake'ne'. \s1 Bwao Jesúza' gayaa mil beṉ' \r (Mt. 14:13-21; Lc. 9:10-17; Jn. 6:1-14) \p \v 30 Ka billin postlka' gana' zoa Jesúza', na' gollgake'ne' yog' diika' jengake' na' daa jali' jasedgakile' beṉ'. \v 31 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻi sho' shajcho ga kono beṉ' lle' kwenc̱he yizi'lall'lat'cho. \p Golle' ka' daa ḻe chdia chllag beṉ' zan lawe'ka', na' ni bi chak latj gaogake'. \v 32 Na' wyoogake' to barkw wyajgake' ga kono beṉ' lle'. \v 33 Na' beṉ' zan ble'gakile' ka wza'gake' na' biyombia'gake' ḻegake', na' wza'do beṉ'ka' lle' to to yell zejdogake' gana' illin barkwa' na' nechləgake' bllin. \v 34 Na' ka bichej Jesúza' ḻoo barkwa' ble'ile' ba bdi'a bllag beṉ' zan inlleb na' biyesh'lallile' ḻegake' daa nakgake' ka xil'do', ba kono x̱anin zoa. Na' wzoloe' dii zan dii bli' bsedile' ḻegake'. \v 35 Na' ka wlle', beṉ'ka' nakgake'ne' txen wbig'gake' lawe'na' che'gake'ne': \p ―Ba wlle' ṉaa, na' gani lle'cho kono zoa wit' dii gaocho. \v 36 Goll beṉ'ki yiyajgake' ranshka', na' yellka' llia gaozə kwenc̱he lljx̱i'gake' daa gaogake'. \p \v 37 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Len', ḻi we' dii gaogake'. \p Na' che'gake'ne': \p ―¿Nakra gonnto' lljx̱i'nto' yetxtilka' gao yog' beṉ'ki? ḻa' wyejljain c̱he c̱hop guiyoa lla c̱he laxj beṉ'. \p \v 38 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻi lljawia ka'k' yetxtilka' naple. \p Na' ka wṉezgakile' ka'ka'n de, na' che'gake'ne': \p ―De gayaan, na' zi c̱hop beḻ. \p \v 39 Na'ch goll Jesúza' ḻegake' kwekgake' x̱oṉj wej beṉ'ka' lo yixa'. \v 40 Na' wche' to guiyoa wejgake' na' shiyon wejgake'. \v 41 Na' bex̱' Jesúza' yetxtilka' gay' na' beḻka' zi c̱hop na' bḻis jalawe'na' yabalə bi'e Chioza' yeḻ' chox̱ken, na' bxoxje' yetxtilka' bi'en beṉ'ka' nakgake'ne' txen kwenc̱he be'gake' c̱he c̱he beṉ'ka'. Na' ḻekzka' yog'gake' be'gake' beḻka'. \v 42 Na' yog'ḻoḻgake' wdaogake' ka beljgakile'. \v 43 Na' postlka' bitopgake' yetxtilka' len beḻka' bichooṉan, na' biyakan zi shlliṉ xet'. \v 44 Na' beṉ'ka' wdao, to beṉ' byoka'zə gokgake' gayaa mil. \s1 Jesúza' wzee lo nisdo'na' \r (Mt. 14:22-27; Jn. 6:16-21) \p \v 45 Na' ka wde, bigoo Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen ḻoo barkwa' kwenc̱he yibialogake' lawe'na' yiyajgake' Betsáidana' daa llia zi shḻaa nisdo'na', shlak bisee beṉ'ka' bdi'a bllag na'. \v 46 Na' ka biya beṉ'ka' billesh, na' wyaje' lo yaana' jeḻwille' Chioza'. \v 47 Na' ka goḻ, ba zej barkwa' gchoḻ nisdo'na' na' stoz Jesúza' bgaaṉe' gana' biza'n. \v 48 Na' ble'ile' ḻe chllaglogaken' daa za' be'na' gana' zejləgake'. Na' ni baḻ wlo'e nez tlo nisdo'na' zeje' gana' ziyajlgake'. Na' ba zoa yidie' lawe'ka' \v 49 ka ble'gakile'ne' zeje' tlo nisdo'na' na' gokgakile' yel bx̱enzan. Na' besyaagake' \v 50 daa ḻe bllebgake' daa ble'gakile'. Na' lii wṉetie' ḻegake', chi'e: \p ―Bi illeble, nad'kzan. \p \v 51 Na' biyepe' ḻoo barkwa' na' wche'lli be'na'. Na' ḻe bibangakile', \v 52 ḻa' aga ba wyajni'gakile' yeḻ' waka' daa bene' c̱he yetxtilka' daa gokgake' beṉ' lall'do' wal. \s1 Jesúza' biyone' beṉ'ka' bi shao' gana' mbani Genesareta' \r (Mt. 14:34-36) \p \v 53 Na' ka biyoll wdegake' lo nisdo'na' na' bllingake' yell-lio daa mbani Genesareta', na' bda' barkw c̱he'ka' yag cho'a nisdo'na'. \v 54 Ka bchejgake' ḻoo barkwa', lii biyombia'te beṉ' Genesaretka' Jesúza'. \v 55 Na' wdadogake' doxen gana' mbani lalle'ka' btopgake' beṉ' bi shao', na' lo daazə nx̱oagake' ḻegake' chjwa'gake' ḻegake' gana' ṉezgakile' bllin Jesúza'. \v 56 Na' gattezə chaje' ḻaa yelldo'ka' ḻaa yell xenka', wa ḻaa ranshka', chyix̱jgake' beṉ'ka' bi shao' tneza' gana' chdie'. Na' chat'yogakile'ne' wi'e latj gox̱'gake' ḻa'c̱h' xe'na'. Na' yog' beṉ'ka' gok bex̱'gake'n biyakgakile'. \c 7 \s1 Diika' chx̱iṉj chḻenan yic̱hjlall'do'chona' \r (Mt. 15:1-20) \p \v 1 Fariseoka' len zi baḻ beṉ'ka' chli' chsedi leya', beṉ'ka' zaak Jerusalénna', bllingake' lao Jesúza'. \v 2 Na' ka ble'gakile' baḻ beṉ'ka' nak Jesúza' txen bi bix̱is biyib neeka' ka zi' gaogake', na' wdaogake' xya c̱hegake'. \v 3 (Ḻa' fariseoka' len yog'z beṉ' Israelka' ni nogake' daa bli' bsedi dii x̱ozxtoe'ka' ḻegake' nan bi gak gaogake' shi biṉ' yix̱is yiyib neeka'. \v 4 Na' ka chiyoll chajgake' lao yaana' shi bi yix̱is yiyib neeka' bi gak gaogake'. Na' ḻekzka' chix̱is chiyibgake' diika' cheej chaogakile'. Na' dii zanch diika' yoologake' chongake'.) \v 5 Na' fariseoka' len beṉ'ka' chli' chsedi leya' wṉabgakile' Jesúza', che'gake': \p ―¿Bic̱he bi chon beṉ'ki nako' txen ka bli' bsedi dii x̱ozxto'choka' cho'?, ḻa' bi chix̱is chiyib neeka' kat' cheej chaogake'. \p \v 6 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Kwasḻoḻ inlleban wṉe dii Isaíaza' c̱hele, le' beṉ' wxiye', kana' bzeje' daa na: \q1 Ka nak beṉ'ki, de cho'a dill'zan choe'la'ogake' nad', \q1 na' aga choe'la'ogake' nad' do yic̱hj do lall'gake'. \q1 \v 7 Bibi zjanayin chongake' ka choe'la'o nad'; \q1 na' daa chli' chsedgakile' nakan dii chyiljlall'z beṉ'. \m \v 8 Na' le' chbej yic̱hjle daa nllia Chioza' bia' gonle kwenc̱he gonle daa chyiljlall' beṉ' yell-lioni. \p \v 9 Na' ḻekzka' golle' ḻegake': \p ―Chzoale ka'lə daa nllia Chioza' bia' gonle kwenc̱he gonle daa bli' bsedi dii x̱ozxto'leka' le'. \v 10 Moiséza' wne': “Ḻi koo x̱axṉa'lena' balaaṉ”, na' “Beena' iṉe zban c̱he x̱axṉeena' chiyaḻ' guete'.” \v 11 Na' le' choe'le latj yee beṉ' x̱axṉeena': “Bi gak gaklen' le', ḻa' yog' dga de c̱ha' ba nc̱heb' wi'an Chioza'.” \v 12 Na' daa nale ka', bich chonle byen gaklen beṉ' x̱axṉeena'. \v 13 Na' daa chonle ka', chzoale cho'a xtill' Chioza' ka'lə kwenc̱he chonle daa bli' bsedi dii x̱ozxto'leka' le'. Na' dii zanch ka dga chonle. \p \v 14 Na' wṉe Jesúza' yog' beṉ'ka' lle' na', na' golle' ḻegake': \p ―Ḻi wzenag dga iṉia' le', na' ḻi shajniin: \v 15 Aga daa cheej chao beṉ' yell-lionin chx̱iṉj chḻenan ḻe'. San daa chalj chxe ḻoo yic̱hjlall'do'enan' chx̱iṉj chḻenan ḻe'. \v 16 Ka le' chenile dga nia', ḻi sen wṉeyi. \p \v 17 Na' ka bikwase' kwit beṉ'ka' lle' na' biyo'e ḻoo yoona' gana' zoagake', na' beṉ'ka' nakgake'ne' txen wṉabgakile'ne' bi zejin daa golle' beṉ'ka'. \v 18 Na' golle' ḻegake': \p ―¿Ani le' bi chajniilen? ¿Abi chajniile aga daa cheej chao beṉaan chx̱iṉj chḻenan ḻe'? \v 19 Ḻa' aga ḻoo yic̱hjlall'do'enan' illinan, san ḻoo ḻi'enan' lljc̱he'n, na'tech yichejan. \p Na' daa golle' ka', zejin bittezə yeḻ' wao wak yeej gaocho. \v 20 Na' ḻekzka' golle': \p ―Daa chchej ḻoo yic̱hjlall'do' beṉ' yell-lioni, ḻennan' chx̱iṉj chḻenan ḻe'. \v 21 Ḻa' ḻoo yic̱hjlall'do'ekan' chalj chxe diiki bi nak wen: yeḻ' chza'lall' mal, yeḻ' chṉelen ljwellin, yeḻ' chiyit ljwellin, \v 22 yeḻ' wban, yeḻ' wzelall', yeḻ' wen dii mal, yeḻ' wxiye', yeḻ' wenlen kwerp c̱heyinna' daa bi nxe bi nzak', yeḻ' xe', yeḻ' wyilj wzan dill' c̱he beṉ', yeḻ' chep cha'lall', na' yeḻ' nc̱hoḻ nniti. \v 23 Yog'ḻoḻ dii malki chalj chxegakan ḻoo yic̱hjlall'do' beṉ' na' chx̱iṉj chḻengakan ḻegake'. \s1 To noolə bi nake' beṉ' Israel benḻilallee Jesúza' \r (Mt. 15:21-28) \p \v 24 Na' biza' Jesúza' gana' wzoe' na' ziyaje' gana' mbani yell Tírona' na'ch yell Sidónna'. Na' blline' to yoo na' bi goklallee no iṉezin, per bi gok wkwashee. \v 25 Na' to noolə, beṉ' zoa to bi' nool c̱he' yoob' dii x̱iwaa, ka wṉezile' bllin Jesúza', lii wyajtie' jac̱hek' xibe'na' lawe'na'. \v 26 Na' noola' nake' beṉ' griego, na' golje' gana' mbani Sirofeníciana'. Na' got'yoile' Jesúza' yibeje' dii x̱iwaa yoo bi' nool c̱he'na'. \v 27 Na' goll Jesúza' ḻe': \p ―Yog'zə beṉ' zigaate chwawe' xiiṉe'ka'. Ḻa' bi nakan wen koyocho daa chao xiiṉchoka' na' wzaḻ'chon lao bekw'ka'. \p \v 28 Na' che' noola' ḻe': \p ―Lekzilo'n, beṉ'do', per bekw'ka' chbe'gakb xan mesa' na' chitopgakb bḻaaka' chxop. \p \v 29 Na'ch golle'ne': \p ―Ni c̱he dillii ba bi'o, biyaj mbalaz. Ba bichej dii x̱iwaa yoo bi' c̱ho'na'. \p \v 30 Na' ka billin noola' lille'na', ble'ile' bi' nool c̱he'na' deb' lo blaga' na' ba bichej dii x̱iwaa wyoob'. \s1 Biyon Jesúza' to beṉ' kwell na' bi chak iṉetie' \p \v 31 Na' biza' Jesúza' gana' mbani Tírona' na' bidie' yell Sidónna' na' billine' gana' de nisdo' c̱he Galileana', gana' mbani Decápoliza'. \v 32 Na' jwa'gake' lawe'na' to beṉ' kwell na' leyi bi cha'yeṉ' iṉie', na' got'yogakile'ne' wx̱oa neena' yic̱hje'na'. \v 33 Na' bc̱he' Jesúza'ne' ka'lə gana' kono lle', na' bṉe' xbene'na' ḻoo nague'na', na' bllaa x̱eneena' lo xbene'na', bshile'n lo ḻoll' beena'. \v 34 Na' bḻis jalawe'na' cha'lə, wkaalallee, na' golle'ne': \p ―¡Éfata! ―zejin: ¡Byalj! \p \v 35 Na' lii byaljte nague'na', na' gok bita ḻolleena' na' bishalje' wen. \v 36 Na' che' Jesúza' beṉ'ka' ble'i kono ye'gake' ka'. Na' ḻa'kzi golle' ḻegake' ka', zizikli bzegake'n dill'. \v 37 Na' ḻe bibangakile', che'gake': \p ―Yog'ḻoḻte chak gon beeni, chiyone' beṉ'ka' bi cheni, na' beṉ'ka' bi chak iṉe, chone' ka chṉegake'. \c 8 \s1 Jesúza' bwawe' tapa mil beṉ' \r (Mt. 15:32-39) \p \v 1 Do kana', beṉ' zan inlleb bdop bllag. Na' daa bibi de yeej gaogake', wṉe Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen chi'e ḻegake': \p \v 2 ―Chiyeshid' beṉ'ki, ḻa' ba gok shoṉ lla zoalengake' nad' na' bibi de yeej gaogake'. \v 3 Na' shi yiseḻaa ḻegake' bi neej naogake', xoll ic̱hoḻ-lall'gake' tneza', ḻa' baḻgake' za'gake' zit'. \p \v 4 Na' beṉ'ka' nakgake'ne' txen che'gake'ne': \p ―¿Gatg lljx̱i'cho dii gao yog' beṉ'ki?, ḻa' gani lle'cho kono zoa wit' dii gaocho. \p \v 5 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―¿Ka'k' yetxtilka' noa'le? \p Na' che'gake'ne': \p ―Gallan. \p \v 6 Na' bene' mandad kwe' beṉ'ka' lo yona', na' bex̱ee gallte yetxtilka', na' ka biyoll bi'e Chioza' yeḻ' chox̱ken, na' bxoxje'n na' bi'en beṉ'ka' nakgake'ne' txen kwenc̱he c̱hisgake' c̱he c̱he beṉ'ka'. \v 7 Na' ḻekzka' nox̱'gake' zto c̱hop beḻ. Na' bi'e Chioza' yeḻ' chox̱ken, na' golle' beṉ'ka' nakgake'ne' txen we'gake' c̱he c̱he beṉ'ka'. \v 8 Na' yog'ḻoḻgake' weej wdaogake' ax̱t ka beljgakile', na' bitopgake' zi gall xet' diika' bichooṉan. \v 9 Beṉ'ka' weej wdao gokgake' ka tapa mil. Na' Jesúza' bisee ḻegake' \v 10 na' bizee biyoolene' beṉ'ka' nakgake'ne' txen ḻoo barkwa' na' ziyajgake' gana' mbani Dalmanútana'. \s1 Fariseoka' goklall'gake' gon Jesúza' to yeḻ' wak lawe'ka' \r (Mt. 16:1-4; Lc. 12:54-56) \p \v 11 Na' bllin fariseoka' na' wzologake' chakguedlengake' Jesúza'. Na' daa goklall'gake' wchix̱gake'ne', wṉabgakile'ne' gone' to yeḻ' wak lawe'ka' kwenc̱he gakbia' shi Chioza'kzan bseḻeene'. \v 12 Na' Jesúza' ax̱t wkaalallee, golle': \p ―¿Berac̱he le' zoale ṉaa chṉabzle gon' to yeḻ' wak dii ile'ile'? Dii ḻi nia' le', aga bi yeḻ' wak gon' ile'ile'. \p \v 13 Na' bizee kwite'ka', na' biyo'e ḻoo barkwa' sto shii ziyaje' shḻaa nisdo'na'. \s1 Dill' wxiye' c̱he fariseoka' zaklebin levadúrana' \r (Mt. 16:5-12) \p \v 14 Na' beṉ'ka' nak Jesúza' txen goḻ-lall'gake' wa'gake' yetxtil c̱he'ka', na' tlish'chga dii noa'gake' ḻoo barkw c̱he'ka'. \v 15 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Wsak'gale bi shajḻe'le dill' wxiye' c̱he fariseoka' na' c̱he Heródeza', daa zaklebi levadúrana'. \p \v 16 Na' beṉ'ka' nakgake'ne' txen che' ljwellgake': \p ―Daa bi bi'acho yetxtilan' ne' ka'. \p \v 17 Na' gokbe'i Jesúza' dillaa choe'gake', na' golle' ḻegake': \p ―¿Berac̱he chakzile daa bi bi'ale yetxtilan' nia' ka'? ¿Abiṉ' shajni'kzile' ni biṉ' gakbe'ile ka nak diika' chon'? ¿Abiṉ' iyalj yic̱hjlall'do'lenan'? \v 18 Zoate jalaoleka' na' bi chle'ile, na' zoate nagleka' na' bi chenile'. ¿Abi chjadinile ka ben'? \v 19 Kana' bxoxj' gay' yetxtilka' na' wdao beṉ'ka' gaya' mil, ¿baḻ xet' diika' bichooṉan? \p Na' gollgake'ne': \p ― Shlliṉan. \p \v 20 ―Na' kana' bxoxj' gall yetxtilka' na' wdao beṉ'ka' tapa mil, ¿baḻ xet' diika' bichooṉan? \p Na' che'gake'ne': \p ―Zi gallan. \p \v 21 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―¿Ana' ni ka' biṉ' shajni'kzile? \s1 Jesúza' biyone' to beṉ' lc̱hoḻ yell Betsáidana' \p \v 22 Na' bllingake' yella' le Betsaida, na' beṉ'ka' lle' yella' jwa'gake' to beṉ' lc̱hoḻ lao Jesúza' na' got'yogakile'ne' gox̱'gache'ne'. \v 23 Na' bex̱' Jesúza' na' beṉ' lc̱hoḻa' na' wleje'ne' yella'. Na' blle' x̱eneena' jalawe'na' na' bx̱oa neena' yic̱hje'na', na' wṉabile'ne' shi ba chle'ile'. \v 24 Na' che' beṉ' lc̱hoḻa': \p ―Chle'id' x̱oṉj beṉ', na' nakgake' ka yag dii chza'. \p \v 25 Na' Jesúza' bex̱ee jalawe'na' sto shii, na' biyakile'. Na' ble'ile' kwasḻoḻ yog'ḻoḻte. \v 26 Na' biseḻ' Jesúza'ne' shḻicha lille'na', chi'ene': \p ―Bi lljayoo dill' yella'. \s1 Pédrona' bi'e dill' Jesúzan' nake' Crístona' \r (Mt. 16:13-20; Lc. 9:18-21) \p \v 27 Na' biza'len Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen wyajgake' yellka' mbani Cesarea de Filípona'. Na' shlak ngoogake' nez, wṉabile' ḻegake', chi'e: \p ―¿Non na beṉ' nak'? \p \v 28 Na' che'gake'ne': \p ―Baḻgake' nagake' lin' dii Juanna', beena' bchoa beṉ' nisa', na' zi baḻgake' nagake' lin' Elíaza', na' zi baḻgake' nagake' nako' sto beṉ' wdix̱jee daa goll Chioza'ne' kani'yi. \p \v 29 Na' chi'e ḻegake': \p ―Shera le', ¿nora nale nak'? \p Na' che' Pédrona': \p ―Lin' Crístona', beena' nc̱heb Chioza' wseḻee. \p \v 30 Na' che' Jesúza' ḻegake' kono ye'gake' ka'. \s1 Jesúza' cho'e dill' guete' \r (Mt. 16:21-28; Lc. 9:22-27) \p \v 31 Na' wzolo Jesúza' bli' bsedile' ḻegake' nan ḻe', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, chonan byen sak'zi'e dii xen, na' beṉ' golka' chṉabia' na' bx̱ozka' chṉabia' na'ch beṉ'ka' chli' chsedi leya' gakzbangakile'ne', na' chonan byen witgake'ne' na' yibane' ka gak shoṉ lla. \v 32 Na' bshaljlene' ḻegake' kwasḻoḻ daa gak c̱he'. Na'ch wlej Pédrona'ne' ka'lə na' wzolo golle'ne' bi koo cho'e daa. \v 33 Na' biyec̱hj Jesúza' chwie' beṉ'ka' nakgake'ne' txen, na' bsheshlene' Pédrona', chi'ene': \p ―¡Kwas ka'lə, Satanás!, ḻa' bi chajniilo' daa cheeni Chioza' gone', san de yell-liozan chajniilo'. \p \v 34 Na' wṉe Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen len beṉ'ka' lle' na', na' chi'e: \p ―Shi no cheeni gake' nad' txen, chiyaḻ' wsanlall' kwine' na' izanile' yeḻ' mban c̱he'na' yen ile'ile' bittez ni c̱ha', na' gone' ka chazlallaa. \v 35 Ḻa' beena' bi chzanile' yeḻ' mban c̱he'na', beenan' kwiayi', san beena' chzanile' yeḻ' mban c̱he'na' ni c̱ha' na' ni c̱he dill' wen dill' kob c̱ha'na', beenan' gat' to yeḻ' mban c̱he' zejḻi kaṉi. \v 36 Bibi zjanayin gap beṉ' yog'ḻoḻ daa de yell-lioni, shi ḻe' kwiayee. \v 37 Na' aga zakii c̱hixje' kwenc̱he yisla yeḻ' mban c̱he'na'. \v 38 Nottezə beena' chido'i wc̱hebe' nombi'e nad' wa wi'e cho'a xtillaana' lao beṉ' saaxyaka' beṉ'ka' bi chonḻilall' nad', ka'kzə nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, yiyii yido'id' ḻe' kat' yiyedlen' anjl c̱ha'ka' na' zinsa' balaaṉ xen c̱he X̱a' Chioza'. \c 9 \p \v 1 Na' ḻekzka' golle' ḻegake': \p ―Dii ḻi nia' le', baḻ-le lle'leni, ni mbanle ile'ile ka chṉabia'len Chioza' yeḻ' wak xen c̱he'na'. \s1 Jesúza' biyake' nlla'lə \r (Mt. 17:1-13; Lc. 9:28-36) \p \v 2 Wde x̱op lla, Jesúza' wyaje' to lo yaa sibə, na' bc̱hi'e Pédrona', Jacóbona' na'ch Juanna'. Na' lawe'ka' biyake' nlla'lə. \v 3 Na' xe'na' ax̱t chep cheeni'n, na' biga zoa beṉ' c̱hibe'n xtil inlleb ka gokan. \v 4 Na' ble'gakile' Elíaza' na'ch dii Moiséza' chshaljlengake' Jesúza'. \v 5 Na' che' Pédrona' Jesúza': \p ―Maestro, ¡wen inlleb zoacho ni! Gonnto' twej ransh c̱hele, to c̱ho', to c̱he dii Moiséza', na' sto c̱he Elíaza'. \p \v 6 Kon bi billel-lallee golle', daa chllebchgagake'. \v 7 Na' wze to bej bkwashaan ḻegake', na' ḻoo beja' wṉe Chioza', chi'e: \p ―Beenin xiiṉaa, na' ḻe chakidee. Ḻi wzenag c̱he'. \p \v 8 Na' ka bwiagake' gana' wlle' beṉ'ka' shoṉ, stoz Jesúza' ze. \p \v 9 Na' shlak chiyetjgake' lo yaana', goll Jesúza' ḻegake' kono ye'gake' daa ble'gakile' ax̱t kat'ch ḻe', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, ba bibane' ladj beṉ' wetka'. \v 10 Na' daa golle' ka', ni to kono beṉ' yoblə gollgake' daa ben ble'gakile', ḻa'kzi wṉabi ljwellgake', bi zejin daa golle' yibane' ladj beṉ' wetka'. \v 11 Na' wṉabgakile' Jesúza', che'gake'ne': \p ―¿Bic̱he naz beṉ'ka' chli' chsedi leya' nan zigaate Elíazan' yiyed? \p \v 12 Na' chi'e ḻegake': \p ―Dii ḻi, Elíaza' yide' zigaate yidgwee xṉezi yog'ḻoḻte. ¿Abi ṉezile bic̱he Cho'a Xtill' Chioza' nan Beena' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni chonan byen sak'zi'chgue' na' gakzbani beṉ' ḻe'? \v 13 Na' nia' le', ba biyed Elíaza', na' bengakile'ne' daa nazan c̱hegake', kon ka na Cho'a Xtill' Chioza' gongake' c̱he'. \s1 Biyon Jesúza' to bi' yoo dii x̱iw' \r (Mt. 17:14-21; Lc. 9:37-43) \p \v 14 Na' ka billingake' gana' lle' beṉ'ka' sto, beṉ'ka' nakgake'ne' txen, na' ble'gakile' lle' beṉ' zan inlleb kwite'ka', na' len baḻ beṉ'ka' chli' chsedi leya' chakguedlengake' ḻegake'. \v 15 Na' beṉ'ka' lle' na' ka ble'gakile' Jesúza', bibangakile' na' wza'dogake' jawapgake'ne' chiox. \v 16 Na' chi'e ḻegake': \p ―¿Bi c̱heyin chakguedlenile beṉ'ka'? \p \v 17 Na' to beena' len ladj beṉ'ka' lle' na' chi'ene': \p ―Maestro, ni ba nc̱hi'a bi' c̱ha'ni lawo'ni, ḻa' yoob' to dii x̱iw' na' chllonan iṉeb'. \v 18 Gattezə chdab' dii x̱iwaa chox̱a'n ḻeb' na'ch chchooṉan ḻeb' lo yona'. Na' chbia bllin' cho'abaa, na' chaox̱ax̱j ḻeybaa na' chzecha kwerp c̱he'baa. Na' ba gosh' beṉ'ki nako' txen yibejgake' dii x̱iwaa yoob', per bi chakgake'. \p \v 19 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―¡Le' beṉ' bi chajḻe'! ¿Zi' ka'k'tek chiyaḻ' soalen' le'? ¿Zi' ka'k'tek chiyaḻ' soid' le'? Ḻi lljx̱i'shkib' ni. \p \v 20 Na' jwa'gake'b' lawe'na'. Na' ka ble'i dii x̱iwaa Jesúza', benan ka wyazb' shoṉa'. Na' billeeb' lo yona' na' wbix̱ wtoḻb' na' wllia bllin'na' cho'abaa. \v 21 Na' wṉabi Jesúza' x̱abaa, chi'e: \p ―¿Batrate wzolo chakb' ki? \p Na' che' x̱abaa: \p ―Kana' nakteb' bi'do' chakb' ka'. \v 22 Na' zan shii ba bzaḻ' dii x̱iwaab' lo yi'na' na' ḻoo nisa' kwenc̱he witan ḻeb'. Na' shi wak yiyono'b', biyesh'lall'gachi neto' na' goklengach neto'. \p \v 23 Na' che' Jesúza': \p ―¿Bic̱he nazo' shi wak'?, ḻa' beena' chonḻilall' Chioza' aga bi dii lallj gat' c̱he'. \p \v 24 Na' besyaa x̱abaa, chi'e: \p ―Chonḻilallaane'. ¡Goklen nad' gonḻilall'chee! \p \v 25 Na' ka ble'i Jesúza' ba chdop chllag beṉ' zan inlleb, na' bsheshlene' dii x̱iwaa, chi'en: \p ―Dii x̱iw', lin' chono' kwenc̱he bi cheni bi'ni ni bi chak iṉeb', nad' nia' li', bichej, na' bich gak yiyoo sto shii. \p \v 26 Na' besyaa dii x̱iwaa, na' bx̱izan ḻeb' zibia' wal na' bichejan, na' gotb' ka bi' wet. Na' beṉ' zan wnagake': “Ba witb'.” \v 27 Na' bex̱' Jesúza' na'ba' kwenc̱he bisolleeb'. \p \v 28 Na' ka biyoo Jesúza' to ḻoo yoo, beṉ'ka' nakgake'ne' txen wṉabgakile'ne' to ḻezgake', che'gake': \p ―¿Berac̱he bi gok yibejnto' dii x̱iwaa? \p \v 29 Na' chi'e ḻegake': \p ―Kwenc̱he gak yichej dii x̱iw' ka dga, chiyaḻ' soale wbas' na' we'ḻwill-le Chioza'. \s1 Jesúza' sto shii cho'e dill' guete' \r (Mt. 17:22-23; Lc. 9:43-45) \p \v 30 Na' biza'gake', na' bidegake' gana' mbani Galileana'. Na' Jesúza' bi goklallee no iṉezi gan zoagake' \v 31 daa chzajniile' beṉ'ka' nakgake'ne' txen. Na' chi'e ḻegake': \p ―Nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, gon beṉ' nad' lo na' beṉ' malka' na' witgake' nad', na' ka gak shoṉ lla, yiban' ladj beṉ' wetka'. \p \v 32 Na' bi wyajni'gakile' daa chi'e ḻegake', na' bi biyaxjgakile' iṉabgakile'ne' bic̱he che'ze' ka'. \s1 ¿Noran zak'chi? \r (Mt. 18:1-5; Lc. 9:46-48) \p \v 33 Na' billingake' yell Capernaúma'. Na' ka billingake' gana' zoagake', na' chi'e ḻegake': \p ―¿Bi c̱heyin chakguedzle shlak zingoocho neza'? \p \v 34 Na' ni togake' bi wṉe, daa gokguedgake' c̱he noyeṉ'gaken' nak beṉ' zak'chi. \v 35 Na' wche' Jesúza' na' goxe' beṉ'ka' shlliṉ, chi'e ḻegake': \p ―Shi nole cheenile gakle beṉ' zakii, chiyaḻ' gon kwinle ka wen llin c̱he beṉ'. \p \v 36 Na'ch bzoe' to bi'do' ladje'ka'. Na' bḻene'b' chi'e ḻegake': \p \v 37 ―Nottezə beṉ' wlebe' to bi'do' ka bi'do'ni daa chonḻilallee nad', nad'kzan chlebe'. Na' beena' chlebe' nad', ḻekzka' chlebe' Chioza', beena' bseḻ' nad'. \s1 Beena' bi chakzbani cho', txenkzan nake' cho' \r (Lc. 9:49-50; Mt. 10:42) \p \v 38 Na' che' Juanna' ḻe': \p ―Maestro, ba ble'into' to beṉ' chzetje' lio'na' kwenc̱he chibeje' dii x̱iw'ka' yoo beṉ' na' bllonnto' gone' ka', ḻa' bi nake' cho' txen. \p \v 39 Na' che' Jesúza': \p ―Bi wllonle gone' ka', ḻa' beena' chzetj lia'na' kwenc̱he chone' yeḻ' wak, aga wak iṉie' zban c̱ha'. \v 40 Ḻa' beena' bi chakzbani cho', txenkzan nake' cho'. \v 41 Na' nottezə beena' goṉe' le' ḻa'c̱h' lat' nis yeejle daa nakle nad' txen, dii ḻi nia' le', de dii si'e banez. \s1 Diika' gon ka ibix̱cho lao dii mala' \r (Mt. 18:6-9; Lc. 17:1-2) \p \v 42 ’Nottezə beena' gon ka ibix̱ to beṉ' zi' chzolo chonḻilallee nad', naklan wen wwaḻ'gake' yene'na' to yaj c̱he molinna' na' lljazaḻ'gake'ne' ḻoo nisdo'na' aga ka daa gone' ka ibix̱ beṉ' lao dii mala'. \v 43 Na' shi noona' chonan ka ibix̱o' lao dii mala', bc̱hogan. Wenchlan bi de noona' tḻaa yillino' kwit Chioza' aga ka daa yiyaj doxentio' lo yi' gabiḻa' daa biga yiyol, \v 44 gana' ni bzogaa bi chet ni biga chiyol yi'na'. \v 45 Na' shi ṉi'ona' chonan ka chono' to dii mal, bc̱hogan. Wenchlan bi de ṉi'ona' tḻaa yillino' kwit Chioza' aga ka daa yiyaj doxentio' lo yi' gabiḻa', \v 46 gana' ni bzogaa bi chet ni biga chiyol yi'na'. \v 47 Na' shi jalawo'na' chonan ka chono' to dii mal, wlejan. Wenchlan bi de jalawo'na' tḻaa yillino' gana' zoa Chioza' chṉabi'e aga ka daa yiyaj doxentio' lo yi' gabiḻa', \v 48 gana' bi chet bzogaa ni biga chiyol yi'na'. \p \v 49 ’Ka yog'te diika' chzangakile' choe'gake' Chioza' chgoogake'n zed', ka'kzan yog'te beṉ'ka' nonḻilall' nad' yen ile'gakile' yeḻ' zak'zi'na' yell-lioni. \v 50 Zedaa nakan dii wen, per shi bich nakan zxi', aga wakch yiyonchon zxi' dii yoblə kwenc̱he wc̱hinchon. Chiyaḻ' soalen ljwell-le mbalaz, na' shi gonle ka', nakle ka yeḻ' wao daa yoo zed' na' sian. \c 10 \s1 Bi chiyaḻ' yilaa beṉ'ka' nshagna' \r (Mt. 19:1-12; Lc. 16:18) \p \v 1 Biza' Jesúza' Capernaúma' ziyaje' gana' mbani Judeana' na' lo yell-liona' daa de shḻaa yao Jordánna'. Na' bizdi'a bizllag beṉ' zan lawe'na' na' wzoloe' chli' chsedile' ḻegake' kon ka ba yooloe' chone'. \v 2 Na' baḻ fariseoka' wbig'gake' lawe'na', na' kwenc̱hezə wchix̱gake'ne' wṉabgakile'ne' shi de lsens yiḻaa xool beṉ'. \v 3 Na' chi'e ḻegake': \p ―¿Bin bllia dii Moiséza' bia' gonle? \p \v 4 Na' che'gake'ne': \p ―Dii Moiséza' bi'e latj yichooṉ beṉ' byona' xoole'na' na' wi'ene' to yish daa cho'e dill' ba bilaagake'. \p \v 5 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Dii Moiséza' bllie' bia' gonle ka' daa nakle beṉ' widenag. \v 6 Per dii nech ka wxe wzil yell-lioni, Chioza' “bene' beṉ' byona' na'ch noola'.” \v 7 “Daan, beṉ' byona' wḻee x̱axṉeena' kwenc̱he soalene' xoole'na' \v 8 na' gakgake' toz.” Na' bich nakgake' c̱hop, san ba nakgake' toz. \v 9 Na' beṉ'ka' ba non Chioza' toz, ni to beṉ' yell-lio bi chiyaḻ' yiḻee ḻegake'. \p \v 10 Ka billingake' yoona' gana' zoagake', beṉ'ka' nakgake'ne' txen wṉabgakile'ne' c̱heyi daa golle' ka'. \v 11 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Beena' yiḻee nool c̱he'na' na' yishagnee nool yoblə, chone' ka beena' zoakzə nool c̱he' na' chdalene' nool yoblə. \v 12 Na' shi noola' yiḻee beṉ' c̱he'na' na' yikee beṉ' yoblə, chone' ka beena' zoakzə beṉ' c̱he' na' chdalene' beṉ' yoblə. \s1 Jesúza' chonḻeeye' bi'do'ka' \r (Mt. 19:13-15; Lc. 18:15-17) \p \v 13 Na' baḻ beṉ' jwa'gake' bi'do' c̱he'ka' lao Jesúza' kwenc̱he wx̱oa neena' yic̱hjb'ka' na' gonḻeeye' ḻegakb'. Na' beṉ'ka' nakgake'ne' txen wzologake' chsheshlengake' beṉ'ka' zjwa' bi'do'ka'. \v 14 Na' ka ble'i Jesúza' chsheshlengake' beṉ'ka', bllee na' chi'e ḻegake': \p ―Ḻi we' latj yid bi'do'ki lawa'ni, bi wllonle, ḻa' Chioza' chṉabi'e ḻoo yic̱hjlall'do' beṉ'ka' nak ka ḻegakb'. \v 15 Dii ḻi nia' le', beena' bi yiyak yic̱hjlall'do'ena' ka c̱he bi'do'ki kwenc̱he iṉabia' Chioza' ḻe', bi yilline' gana' zoa Chioza'. \p \v 16 Na' bḻene' bi'do'ka', na' bx̱oa neena' yic̱hjb'ka' na' benḻeeye' ḻegakb'. \s1 To bi' wew', bi' wni'a, bshaljlem' Jesúza' \r (Mt. 19:16-30; Lc. 18:18-30) \p \v 17 Ka ba chiza' Jesúza' yigwee nez, bllindo to bi' wew' bc̱hek' xibbaa lawe'na' che'bee: \p ―Maestro, li' nako' beṉ' wen. ¿Beran chiyaḻ' gon' kwenc̱he gat' to yeḻ' mban c̱ha' zejḻi kaṉi? \p \v 18 Na' che' Jesúza' ḻeb': \p ―¿Berac̱he nazo' nad' beṉ' wen? Toz Chioza' nake' beṉ' wen. \v 19 Ba ṉezkzilo' daa nllia Chioza' bia' goncho: “Bi wito' beṉ', bi soaleno' nool bi nak nool c̱ho', bi kwano', bi c̱hiljlalloo bizə gon iṉo' c̱he beṉ', ni bi siyoo, na' wdap balaaṉ x̱axṉoo.” \p \v 20 Na'ch che'bee: \p ―Maestro, kana' naktia' bi' xkwid' chon' yog' diika'. \p \v 21 Na' bwia Jesúza' ḻeb' kon yeḻ' chaki, chi'e: \p ―Stozə daa chyallj gono': jayet' yog' dii de c̱ho' na' be'n beṉ' yesh'ka', na' gat' to yeḻ' shao' c̱ho' yabana'. Na' da dino' nad'. \p \v 22 Na' gokyeshii bi' wni'ana' ka golle'b' ka'. Na' ziyajb' chakyeshib' daa nakb' bi' wni'a xen inlleb. \p \v 23 Na' bwia Jesúza' beṉ'ka' lle' na', na' chi'e beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―¡Lallj inlleb chonan c̱he beṉ' wni'aka' we'gake' latj iṉabia' Chioza' ḻegake'! \p \v 24 Na' bibani beṉ'ka' nakgake'ne' txen daa golle' ka'. Na' chizi'e ḻegake': \p ―Le' xiiṉdawaa, chonan lallj c̱he beṉ' wni'ana' yilline' yabana' gana' chṉabia' Chioza'. \v 25 Ḻobe'ch te to kamey to xan yesh' aga ka to beṉ' wni'a yilline' yabana' gana' chṉabia' Chioza'.\fig Ḻobe'ch te to kamey to xan yesh' aga ka to beṉ' wni'a yilline' yabana' gana' chṉabia' Chioza'. Mr. 10:25|src="15_HK00038B.TIF" size="COL" ref="San Marcos 10:25" \fig* \p \v 26 Ka bengakile' golle' ka', zizikli bibangakile', na' che' ljwellgake': \p ―¿Notg gak yillin lao Chioza', shka'? \p \v 27 Na' bwia Jesúza' ḻegake' chi'e: \p ―Ni to beṉ' yell-lio bi gak gone' dga, per Chioza' aga bi dii lallj c̱he' de, ḻa' yog'ḻoḻte chak gone'. \p \v 28 Na' Pédrona' chi'ene': \p ―Neto' ba wlej yic̱hjnto' yog'ḻoḻ dii napnto' kwenc̱he nonnto' li' txen. \p \v 29 Na' che' Jesúza': \p ―Dii ḻi nia' le', nottezə beṉ' ba bzanile' no lille', no x̱axṉee, no beṉ' bishee, no beṉ' zane', no xiiṉ xoole', no yell-lio c̱he' ni c̱ha' nad' na' ni c̱he dill' wen dill' kob c̱ha'na', \v 30 lo yell-lioni Chioza' yiyo'ene' dii zanch ka diika' wlej yic̱hje', no lille', no beṉ' bishee, no beṉ' zane', no xiiṉe', no yell-lio c̱he' ḻa'kzi chiya dii wsak'zi' beṉ' ḻe', na' illin lla gat' to yeḻ' mban c̱he' zejḻi kaṉi. \v 31 Per beṉ' zan nakgake' beṉ' zakii ṉaa, wllin lla bich bi sak'gake', na' beṉ' zan bi nakgake' beṉ' zakii, wllin lla gakgake' beṉ' zakii. \s1 De wyoṉ shii Jesúza' cho'e dill' guete' \r (Mt. 20:17-19; Lc. 18:31-34) \p \v 32 Ka ziyajgake' Jerusalénna', na' zillialo Jesúza' lao beṉ'ka' nakgake'ne' txen. Na' ḻe chibangakile', na' beṉ'ka' zinoch ḻe' ḻe chllebgake'. Na' bc̱he' Jesúza' beṉ'ka' shlliṉ ka'lə na' wzoloe' cho'e dill' lawe'ka' daa gak c̱he', \v 33 chi'e ḻegake': \p ―Ba gokbe'kzile' ba ziyajcho Jerusalénna', na' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, gongake' nad' lo na' bx̱ozka' chṉabia' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya', na' wc̱hoglogake' c̱ha' guet' na' gongake' nad' lo na' beṉ' zit'ka'. \v 34 Na' wtitjgakile' nad', na' wlla' x̱eneeka' nad', na' wit c̱hingake' nad', na' witgake' nad'. Na' ka gak shoṉ lla yiban' ladj beṉ' wetka'. \s1 To dii wṉab Jacóbona' len Juanna' lao Jesúza' \r (Mt. 20:20-28) \p \v 35 Na' Jacóbona' len Juanna', beṉ'ka' nak xiiṉ Zebedewa', wbig'gake' lao Jesúza' che'gake'ne': \p ―Maestro, cheeninto' gongacho' goklen gono' dga iṉabinto' li'. \p \v 36 Na' chi'e ḻegake': \p ― ¿Beran cheenile' gon' c̱hele? \p \v 37 Na' che'gake'ne': \p ―We'gacho' latj kwe'nto' shḻaa wej kwito'na' kat' solo iṉabi'o gana' de balaaṉ xen c̱ho'na'. \p \v 38 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Aga ṉezile' bin chṉable. ¿Awzoile' wtiḻ-le ka yeḻ' zak'zi'ka' idiḻ illag' na' gak c̱hele ka gak c̱ha'? \p \v 39 Na' che'gake'ne': \p ―Wzointo'n. \p Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Dii ḻi, wtiḻ-le ka yeḻ' zak'zi'ka' idiḻ illag' na' gak c̱hele ka gak c̱ha'. \v 40 Per daa nale kwe'le shḻaa wej kwitaa bi nak lo na' gona'n, san beṉ'ka' ba mbej Chiozan', gakan c̱hegake'. \p \v 41 Ka beni beṉ'ka' zi shi, na' bllaagake' Jacóbona' na'ch Juanna'. \v 42 Na' wṉe Jesúza' ḻegake', chi'e: \p ―Ṉezkzile beṉ'ka' chṉabia' yell-lioni na' beṉ'ka' zakii chongake' byen chzenag beṉ' c̱hegake'. \v 43 Per aga kan' chiyaḻ' gonle. Shi nole cheenile gakle beṉ' mbejlawin chiyaḻ' gon kwinle ka wen llin c̱he beṉ'. \v 44 Na' shi nole cheenile gakle beṉ' zakii, chiyaḻ' gakle ka beṉ' ndoo lla yel chone' xshin beṉ'. \v 45 Ḻa' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, aga bid' kwenc̱he gaklen beṉ' nad', san bid' kwenc̱he gaklen' beṉ' na' wi'a yeḻ' mban c̱ha'na' kwenc̱he yisla' beṉ' zan lao saaxyana'. \s1 Jesúza' biyone' beṉ' lc̱hoḻa' le Bartimeo \r (Mt. 20:29-34; Lc. 18:35-43) \p \v 46 Na' bllingake' Jericóna', na' ka ba chichej Jesúza' yella' kon beṉ'ka' nakgake'ne' txen na' len beṉ' zanch zinogake'ne', na' chi' to beṉ' lc̱hoḻ cho'a neza' cheenile' no we' ḻe' mech, na' lie' Bartimeo, xiiṉ to beṉ' le Timeo. \v 47 Na' ka benile' nan Jesús, beṉ' Nazaretan', wdena', na' wzoloe' chosyee, chi'e: \p ―¡Jesús, xiiṉ dia c̱he dii Daví, biyesh'lall'gachi nad'! \p \v 48 Na' beṉ' zan bsheshlengake'ne' daa chosyee, na' zizikli chosyaache', chi'e: \p ―¡Xiiṉ dia c̱he dii Daví, biyesh'lall'gachi nad'! \p \v 49 Na' wlez Jesúza' chi'e: \p ―Ḻi iṉie'. \p Na' wṉegake'ne', che'gake': \p ―Btiplalloo, wzolla', ba chṉie' li'. \p \v 50 Na' bzaḻee ka'lə lechaa nx̱oa kolleena' na' wzollee jsie' lao Jesúza'. \v 51 Na' wṉabile'ne', chi'e: \p ―¿Bin cheenilo' gon' c̱ho'? \p Na' che' beṉ' lc̱hoḻa'ne': \p ―Maestro, cheenid' ile'id'. \p \v 52 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Wak yiyajo'. Daa ba benḻilalloo nad', ba biyakilo'. \p Na' katena' lii ble'teile' na' wnoe' Jesúza'. \c 11 \s1 Ka billin Jesúza' Jerusalénna' \r (Mt. 21:1-11; Lc. 19:28-40; Jn. 12:12-19) \p \v 1 Ka ba zoa yillingake' Jerusalénna', na' wdegake' gaozə gana' llia yell Betfagéna' na' yell Betániana', kwit Yaa Olívoza', na' Jesúza' bseḻee c̱hop beṉ'ka' nakgake'ne' txen, \v 2 chi'e ḻegake': \p ―Ḻi shaj yella' daa llia gaozə, na' ka illinle na', ile'ile to burr chbando', ba konoṉ' kwia, da'b yaga'. Na' wsell-leb wc̱he'leb nilə. \v 3 Na' shi no iṉaz le': “¿Berac̱he chsellzleb?”, na' ye'lene': “X̱anchonan' chyalljile'b xtit, na' yiyoṉtie'b.” \p \v 4 Na'ch wyaj beṉ'ka' bseḻee, na' ble'gakile' to burr da'b to cho'a yoo gana' chde neza', na' bsellgake'b. \p \v 5 Na' beṉ'ka' lle' na' wṉabgakile' ḻegake': \p ―¿Bin chonle? ¿Bic̱he chsellzleb? \p \v 6 Na' gollgake' ḻegake' daa goll Jesúza', na' be'gake' latj bc̱he'gake'b. \v 7 Na' bx̱oagake' xe'ka' koll' burra' na' jasangake'b lao Jesúza', na' wllie'b. \v 8 Na' beṉ' zan bshiljgake' xe'ka' tneza', na' zi baḻe' bc̱hoggake' no zin na' wdix̱jgake'n tneza'. \p \v 9 Na' ka beṉ'ka' llialo lao Jesúza' ka beṉ'ka' nogake'ne', chosyaagake', nagake': \p ―¡Ḻi we'la'o Chioza'! ¡Gonḻeeyshga X̱ancho Chioza' beeni ba bseḻee! \v 10 ¡Gonḻeeyshga X̱ancho Chioza' yeḻ' wṉabia' c̱he beeni zee lo dia c̱he dii x̱ozxto'cho Davina'! ¡Ḻi da we'la'ocho Chioza' zoa yabana'! \p \v 11 Na' wyoo Jesúza' yell Jerusalénna' na' zeje' gana' zoa yoodo'na'. Na' ka biyoll bwie' doxenten na' ziyaje' Betániana' len beṉ'ka' shlliṉ, daa ba wlle'. \s1 Bllaa Jesúza' daa bibi dii zix̱ llia yag yix̱wewa' \r (Mt. 21:18-19) \p \v 12 Na' betiyo ka biza'gake' Betániana', wdon Jesúza'. \v 13 Na' zit'lə ble'ile to yag yix̱wew llia xḻaguinna', na' jawie' shi ḻekzka' llian yix̱wewa'. Na' ka blline' zeelo xḻaguiinna' llia, ḻa' aga tiemp c̱he yix̱wew kana'.\fig Ki nak yag yix̱wewa'.|src="16_LB00085B.TIF" size="COL" ref="San Marcos 11:13" \fig* \v 14 Na'ch golle' yaga': \p ―¡Batch kwio' dii gao beṉ'! \p Na' beni beṉ'ka' nakgake'ne' txen ka golle'n. \s1 Jesúza' bisheshe' beṉ'ka' chit' chde lesh' chyoodo'na' \r (Mt. 21:12-17; Lc. 19:45-48; Jn. 2:13-22) \p \v 15 Na' ka billingake' Jerusalénna', Jesúza' wyo'e lesh' chyoodo'na' na' wzoloe' bishesh bic̱heeṉe' beṉ'ka' chit' chde na' beṉ'ka' cha'o chzi'. Na' bishi'e mes c̱he beṉ'ka' chshaa mecha' na' bzoles bzolline' gana' chi' beṉ'ka' chit'gake' palomka'. \v 16 Na' bi bi'e latj no sho'lench dii wit' wdie' lesh' chyoodo'na'. \v 17 Na' wzoloe' chli' chsedile' beṉ'ka' lle' na', chi'e: \p ―Cho'a Xtill' Chioza' nan: “Lilla'na' nakan ga choe'ḻwill yog'te beṉ' lle' doxen lo yell-lioni nad'”, per le', ba nonzlen ka to ga chdop chllag wban. \p \v 18 Na' ka beni bx̱ozka' chṉabia' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya' ka wne', wzologake' wdiljlall'gake' nak gongake' witgake'ne', daa ḻe chllebgake'ne', ḻa' yog' beṉ' chibangakile' ka chli' chsedile' ḻegake'. \v 19 Na' ka goḻ, biza'len Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen Jerusalénna'. \s1 Wbill yag yix̱wewa' \r (Mt. 21:20-22) \p \v 20 Na' betiyo shzila' ka wdegake' gana' zoa yag yix̱wewa', ble'gakile' ba wbill ax̱t loinna'. \v 21 Na' jadini Pédrona' daa goll Jesúza' yaga' na' chi'ene': \p ―Maestro, bwiakachi, yag yix̱wewa' daa bsheshleno'. Ba wbillan. \p \v 22 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻi gonḻilall' Chioza'. \v 23 Dii ḻi nia' le, nottezə beena' yee yaani: “Bkwas ka'lə na' jsoa ḻoo nisdo'na'”, na' bi gonc̱hoplallee, san shajḻi'e, na' gak ka iṉe'. \v 24 Daan nia' le', bittezə iṉable kat' we'ḻwill-le Chioza', ḻi shajḻe' ba nakkzan goṉe'n, na' ikaalen. \v 25 Na' kat'ka' choe'ḻwill-le Chioza', ḻi si'xen c̱he bish' ljwell-lena' shi bi chone' c̱hele kwenc̱he X̱alena' beena' zoa yabana' si'xene' saaxya c̱heleka'. \v 26 Ḻa' shi le' bi si'xen c̱he ljwell-le, ḻekzka' X̱alena', beena' zoa yabana', bi si'xene' saaxya c̱heleka'. \s1 Yeḻ' wṉabia' c̱he Jesúza' \r (Mt. 21:23-27; Lc. 20:1-8) \p \v 27 Na' billingake' Jerusalénna' sto shii, na' shlak chda Jesúza' lesh' chyoodo'na', wbig' bx̱ozka' chṉabia', len beṉ'ka' chli' chsedi leya' na' beṉ' golka' chṉabia', \v 28 na' che'gake'ne': \p ―Wnashki neto', ¿nora lsens c̱heyi chono' diiki? ¿No beṉ li' yeḻ' wṉabia'na' kwenc̱he chono' diiki? \p \v 29 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻekzka' nad', de to dii iṉabid' le'. Na' shi le' iṉale nad' daa iṉabid' le', na' iṉia' le' no lsens c̱heyin chon' yog' diiki. \v 30 ¿Noran bseḻ' Juanna' kwenc̱he bidchoe' beṉ' nisa'? ¿AChiozan' bseḻeene', anti beṉ' yell-liona'zan? Ḻi iṉashki nad'. \p \v 31 Na'ch choe'len ljwellgake' dill', che'gake': \p ―Shi ye'chone' Chioza' bseḻeene', ḻobe' iṉe' cho': “¿Berac̱he ki wyajḻe'le c̱he', lla?” \v 32 Na' bite gak yize'chone' nozə beṉaan bseḻeene'. \p Bi biyaxjgakile' ye'gake'ne' ka' daa bllebgake' beṉ' yellka', ḻa' yog'zgake' yoo yic̱hjgake' Juanna' goke' to beṉ' wdix̱jee daa goll Chioza'ne'. \v 33 Na' gollgake' Jesúza': \p ―Bi ṉezinto'. \p Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻekzka' nad', bi iṉia' le' no beṉ nad' yeḻ' wṉabia'na' chon' diiki. \c 12 \s1 Jempl c̱he wen llinka' beṉ'ka' nak beṉ' mal \r (Mt. 21:33-46; Lc. 20:9-19) \p \v 1 Na' wzolo Jesúza' bseesile' ḻegake' to jempl, chi'e: \p ―To beṉ' biyaze' yag uva. Na' wlo'en leeja', na' benshawee gana' wsigake' uvaka', na' bene' to yoo sibə, gana' kwia beena' gap wwie'n. \p ’Na'tech bene'n lo na' to c̱hop beṉ' na' wzee zeje' zit'.\fig To beṉ' biyaze' yag uva. Na' wlo'en leeja', na' benshawee gana' wsigake' uvaka', na' bene' to yoo sibə, gana' kwia beena' gap wwie'n. Mr. 12:1|src="17_LB00103B.TIF" size="COL" ref="San Marcos 12:1" \fig* \v 2 Na' ka bllin lla yishibgake' uvaka', bseḻee to wen llin c̱he'na' lao beṉ'ka' chap yag uvaka' kwenc̱he lljaxi'e daa chidoḻee. \v 3 Per beṉ'ka' bex̱'gake' wen llin c̱he'na', na' bet wdingake'ne' na' bilaggake'ne' to ka che'. \v 4 Na' x̱an yag uvaka' bseḻee sto wen llin c̱he' lawe'ka', na' bḻaagake' yic̱hje'na', na' chiya dii bengakile'ne'. \v 5 Na'ch bseḻee stoe', na' betgake'ne'. Na'tech bseḻee zanch beṉ' yoblə; na' baḻgake' bengakile' zibia', na' zi baḻgake' betgake'. \p \v 6 ’Na' ni chgaaṉ bi'na' nakyeṉ' xiiṉe', bi'na' ḻe chakile'. Na' bseḻeeb', ḻa' gokile': “Wapgake' balaaṉ bi' c̱ha'ni.” \v 7 Na' beṉ'ka' nak lo na'gake' yag uvaka' che' ljwellgake': “Bi'nin gaki c̱heb' dga chapcho. Ḻi da witchob', na' gakin c̱hecho.” \v 8 Na' bex̱'gake'b' na'ch betgake'b' na' bibejgake' kwerp c̱hebaa gana' lle' yag uvaka'. \p \v 9 Na' wṉabi Jesúza' ḻegake': \p ―¿Beraka chakile gon x̱an yag uvaka'? De de shaje' na' lljete' beṉ'ka' na' yiyone' yell-lio c̱he'na' gana' lle' yag uvaka' lo na' beṉ' yoblə. \p \v 10 ’¿Abigaṉ' wlable Cho'a Xtill' Chioza'?, gana' na: \q1 Yaja' daa bi wyoolall' wen yooka', \q1 ḻeyeṉ'lannan' yaja' daa ba nc̱hejcha yoona'. \q1 \v 11 Dgan ben X̱ancho Chioza' na' nakan to dii yibanicho. \p \v 12 Na'ch goklall'gake' gox̱'gake' Jesúza' daa gokbe'gakile' bc̱hine' jempla' daa bi chajḻe'gake' c̱he'. Per daa chllebgake' beṉ'ka' ndop nllag, biza'gake' bibi bengakile'ne'. \s1 Jaṉabgakile' Jesúza' shi chiyaḻ' c̱hixjgake' daa chṉab beṉ' Rómaka' \r (Mt. 22:15-22; Lc. 20:20-26) \p \v 13 Na' bseḻ'gake' lao Jesúza' baḻ fariseoka' na' zi baḻ beṉ'ka' nak Heródeza' txen, kwenc̱hezə kwejyelgakile'ne' na' lljadaogake' xya c̱he'. \v 14 Na' wyajgake' lawe'na', che'gake'ne': \p ―Maestro, ṉezinto' dillaa choo nakan dii ḻi. Na' biga chshoo cho'a xtilloona' lao nottez beṉ', ḻa' bi chwio' shi no nakgake'. San chli'o nez ḻi c̱he Chioza' kon ka nakan. Wnashki neto': ¿Achiyaḻ' c̱hixjcho daa chṉab beena' chṉabia' Rómana', anti bi chiyaḻ' c̱hixjchon? \p \v 15 Na' gokbe'i Jesúza' aga do lall'gake'n che'gake'ne' ka', na'ch chi'e ḻegake': \p ―¿Berac̱he chyiljlall'zle wchix̱le nad'? Ḻi goṉshki ni to mech kwenc̱he ile'ida'n. \p \v 16 Na' be'gake'ne'n, na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―¿Nora cho'alawin na' no lein da' ḻee mechi? \p Na' che'gake'ne': \p ―C̱he beena' chṉabia' Rómanan'. \p \v 17 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Na'len ḻi we' beena' chṉabia' Rómana' daa naki c̱he', na' ḻekzka' ḻi we' Chioza' daa naki c̱he'. \p Na' ḻe bibangakile' daa golle' ḻegake'. \s1 Wṉabgakile' Jesúza' nak gak kat' yiban beṉ' wetka' \r (Mt. 22:23-33; Lc. 20:27-40) \p \v 18 Na' wyaj baḻ saduceoka' lao Jesúza'. Na' daa nagake' bich yiban beṉ' wetka', wṉabgakile'ne' dga: \p \v 19 ―Maestro, ley daa bzej dii Moiséza' nan shi to beṉ' byo guete' na' yigaaṉ xoole'na' wizeb na' kono xiiṉgake' wzoa, beṉ' bisheena' chiyaḻ' yikee nool wizeba' kwenc̱he soa xiiṉ dia c̱he dii beṉ' bisheena'. \v 20 Na' to shii wzoa gall bish' beṉ'. Na' beṉ' necha' bshagnee, na' wite' na' kono xiiṉe' wzoa. \v 21 Na' beṉ' wchopina' bikee noola', na' ḻekzka' wite' na' kono xiiṉe' wzoa. Na' ka'kzə gok c̱he beṉ' wyoṉina'. \v 22 Na' gall bish'te beṉ'ki wzoalengake' noola' na' kono xiiṉgake' wzoa. Na' ka wde wit yog'ḻoḻgake', ḻekzka' wit noola'. \v 23 Na' kat' yiban beṉ' wetka', ¿norayeṉ'en' gak beṉ' c̱he noola', lla? ḻa' gall bish'tegaken' wkaagake'ne'. \p \v 24 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Nakllejzilen, daa bi nombia'le Cho'a Xtill' Chioza' ni yeḻ' wak c̱he'na'. \v 25 Kat'ka' yiban beṉ' wetka', koch no ikaa ljwellin, ni koch no wit' wde xiiṉin, san yiyakgake' ka anjlka' lle' yabana'. \v 26 Na' ka nak daa yiban beṉ' wetka', ¿abiṉ' wlable daa bzej dii Moiséza' gana' cho'en dill' c̱he yagdo'na' chaḻ', na' goll Chioza' dii Moiséza': “Nadaan Chios c̱he Abrahama', Isaaca', na'ch Jacoba'”? \v 27 Na' bi nake' Chios c̱he beṉ' wet, san nake' Chios c̱he beṉ' ban. Dii xen inlleb nakllejile. \s1 Daa llialoch lao diika' bllia Chioza' bia' goncho \r (Mt. 22:34-40) \p \v 28 Na' beni to beṉ' chli' chsedi leya' ka golle' ḻegake'. Na' daa gokbe'ile' ḻe wen billi'e xtilleeka', na' wṉabile'ne': \p ―¿Beran llialote nllia leya' bia' goncho? \p \v 29 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Daa llialote lao diika' nllia Chioza' bia' goncho, ḻen daa na: “Ḻi wzenag, le' beṉ' Israel, X̱ancho Chioza' zeelo nake' Chios. \v 30 Goki X̱ano' Chioza' do yic̱hj do lalloo, ax̱t ga zeelo chajniilo', na' do ka nak fuerz c̱ho'na'.” \v 31 Na' de wchopina' nakan ka dii necha': “Chiyaḻ' gakilo' bish' ljwello'na' ka chaki kwino'.” Bich de dii zak'chi ka diiki. \p \v 32 Na' beena' chli' chsedi leya' chi'ene': \p ―Kakzan nakan, Maestro. Dii ḻi kan' nakan: toz Chiozan' zoa, na' bichga zoa ka ḻe'. \v 33 Na' daa gakicho Chioza' do yic̱hj do lall'cho, na' ax̱t ga zeelo chajniicho, na' do ka nak fuerz c̱hechona', na' gaki bish' ljwellchona' ka chaki kwincho, zak'chan aga ka yog'ḻoḻte bayix̱'ka' chitgake' na' chzeygake'b lao Chioza'. \p \v 34 Na' ka gokbe'i Jesúza' kayeṉ'nan billii beena' xtilleena', na' chi'ene': \p ―Zi lat'zə chyalljilo' kwenc̱he iṉabia' Chioza' yic̱hjlall'do'na'. \p Na' koch no biyaxji iṉabchile'ne'. \s1 Crístona' nake' xiiṉ dia c̱he dii rey Davina' \r (Mt. 22:41-46; Lc. 20:41-44) \p \v 35 Na' shlak chli' chsedi Jesúza' beṉ'ka' lesh' chyoodo'na', na' chi'e ḻegake': \p ―¿Berac̱he nazə beṉ'ka' chli' chsedi leya' nan Crístona', beena' ba mbej Chioza' iṉabi'e, nake' xiiṉ dia c̱he dii Davina'? \v 36 Ḻa' kwin dii Davina' bi'e dill' daa goll Espíritu c̱he Chioza'ne', kana' wne': \q1 X̱ancho Chioza' golle' X̱an'na': \q1 “Wche' kwit' de shḻini, \q1 shlak wzoa' xṉi'ona' beṉ'ka' chakzbani li'.” \m \v 37 Len kwin dii Davinan' golle' Crístona': X̱an', ¿berac̱he nazgake' Crístona' nake' xiiṉ dia c̱he dii Davina'? \p Na' beṉ' zanka' ndop nllag bibagakile' xtilleena'. \s1 Jesúza' chawe' xya c̱he beṉ'ka' chli' chsedi leya' \r (Mt. 23:1-36; Lc. 11:37-54; 20:45-47) \p \v 38 Na' ka chli' chsedi Jesúza' beṉ'ka', chi'e ḻegake': \p ―Wsak'gale bi gonle ka beṉ'ka' chli' chsedi leya'. Ḻe chibagakile' gon xe'ka' dii toṉ, na' cheengakile' yog'zə beṉ' gapgake' ḻegake' balaaṉ ladj lkwe' beṉ'. \v 39 Na' gana' chdop chllagcho choe'ḻwillcho Chioza' ḻe chibagakile' kwe'gake' gana' chbe' beṉ'ka' zakii, na' ka'kzə chongake' ga de yeḻ' wao. \v 40 Na' ḻekzka' chkaatezgake' lill nool wizebka', na' kwenc̱he iṉa beṉ' ḻe shḻicha zej beṉ'ki lao Chioza', chongake' ka choe'ḻwill Chioza' ssha nlleb. Na' daa chongake' ka', ba nakten ile'chgakile' yeḻ' zi' walch. \s1 Daa bzani to nool wizeb, bi'en Chioza' \r (Lc. 21:1-4) \p \v 41 To shii chi' Jesúza' gaozə gana' chgoogake' mech c̱he yoodo'na' na' chwie' beṉ'ka' chgoogake' mecha'. Na' beṉ' zan beṉ' wni'aka' wloogake' mech xen. \v 42 Na' bllin to nool wizeb, beṉ' yesh', wlo'e c̱hop sintabdo'. \v 43 Na' wṉe Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen, chi'e ḻegake': \p ―Dii ḻi nia' le', nool wizebi ba be'che' dii xench aga ka yog'te beṉ'ka' wloo mech xench. \v 44 Ḻa' yog'gake' daa chichooṉzannan' be'gake', san ḻe', naktie' nool yesh', ba wlo'e doxen daa nape' ḻa'kzi chyalljile'n. \c 13 \s1 Jesúza' bi'e dill' wllin lla kwiayi' yoodo'na' \r (Mt. 24:1-2; Lc. 21:5-6) \p \v 1 Ka chichej Jesúza' lesh' chyoodo'na', to beṉ'ka' nakgake'ne' txen chi'ene': \p ―Maestro, bwiakachi ka xochi nak yajki na' yooki. \p \v 2 Na' che' Jesúza' ḻe': \p ―Ka nak yooki chwiale ṉaa, wllin lla kwiayi' yogaan na' ni sto yaj bich kwia koll' ljwellin. \s1 Diika' gak kat' ba zoa te c̱he yell-lioni \r (Mt. 24:3-28; Lc. 21:7-24; 17:22-24) \p \v 3 Na' ziyajgake' lo Yaa Olívoza' gana' nḻa' yoodo'na'. Na' shlak chi' Jesúza' na', Pédrona', Jacóbona', Juanna', na'ch Andréza' wṉabgakile'ne' to ḻezgake': \p \v 4 ―Cheeninto' iṉo' neto' batran gak daa ba wno'. ¿Bera ka ile'into' gak kwenc̱he iṉezinto' nan ba zoa gaoshosh gakan? \p \v 5 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Bi we'le latj no siye' le'. \v 6 Ḻa' beṉ' zan ichej na' iṉazgake': “Nadaan Crístona'”, na' beṉ' zan shajḻe'. \p \v 7 ’Na' ka yenile chak wdiḻ to ni to na', bi illeble. Ḻa' chonan byen gakgakan, per aga ba bllin lla te c̱he yell-lionin. \v 8 Ḻa' yidiḻ-len ljwell yellka' na' beṉ' wṉabia'ka' yidiḻ-len ljwellgake'. Na' zan latj gak bedxo', na' gat' wbin, na' kwe' wdiḻ wishesh. Kat' ba chak diiki shinz chzolo ka nak daa yen ile'i beṉ' yell-liokin. \p \v 9 ’Wsak'gale, ḻa' gongake' le' lall' na' beṉ'ka' chṉabia' cho' beṉ' Israel, na' wit c̱hingake' le' gana' chdop chllagcho choe'ḻwillcho Chioza'. Na' daa nakle nad' txen, lljwa'gake' le' lao beṉ' wṉabia' xenka' na' lao nochlə beṉ'ka' chṉabia', na' ka' gak we'le xtillaana' lawe'ka'. \v 10 Na' ka zi' te c̱he yell-lioni, chiyaḻ' illilj dill' wen dill' kob c̱ha'na' doxen yell-lioni. \v 11 Na' kat' ba zjwa'gake' le' lao beṉ'ka' chṉabia', bi sele wṉeyi bin ye'le ḻegake', san daa wzajnii Chioza' len' iṉele, ḻa' aga tobia'lall'zlen iṉele, san Espíritu Sántonan' iṉe. \v 12 Beena' zoa beṉ' bish' golje', ḻeteze' gone'ne' lo na' beṉ'ka' witgake'ne', na' beena' zoa xiiṉe', ḻeteze' gone' xiiṉe'na lo na' beṉ'ka' witgake'ne', na' baḻ beṉ', xiiṉe'ka'tezə gongake' x̱axṉeeka' lo na' beṉ'ka' witgake' ḻegake'. \v 13 Na' yog'zə beṉ' gakzbangakile' le' daa nonḻilall'le nad'. Per beena' so saki bittez dii yen ile'ile' ax̱t ka yiyoll diika' yen ile'ile', beenan' gat' to yeḻ' mban c̱he' zejḻi kaṉi. \p \v 14 ’Na' kat' ile'ile ba zoa daa nak dii zban inlleb latja' gana' bi chiyaḻ' soan, na'ch beṉ'ka' lle' Judeana' chiyaḻ' wxoṉjgake' shajgake' lo yaaka'lə. (Le' chlable dga, ḻi shajniin.) \v 15 Na' beena' llia koll' lille'na' ni bi gaḻ' yiyetje' lljaleje' dii de ḻoo lille'na'. \v 16 Na' beena' chda lyix̱aa, ni bich gaḻ' yiyaje' lille'na' kwenc̱he lljadoyoe' xe'na'. \v 17 ¡Nyesh'laz gak c̱he noolka' noa' na' noolka' chwall' chx̱op llana' gak ka'! \v 18 Ḻi iṉabi Chioza' bi gak dga kat'ka' chbe' dii zaga', \v 19 ḻa' yeḻ' zak'zi' wal inlleban nak daa yen ile'ile, daa konoṉ' yen ile'kzi dezd ka bx̱e bsil Chioza' yell-lioni ax̱t ṉaa, na' kat' ba wde gokan kochno yen ile'i ka ḻen. \v 20 Na' shi X̱ancho Chioza' bi wzeshee llaka' gak ka', kono yila sheḻ'ka'. Per wzesheen daa chakile' beṉ'ka' ba wleje' nakgake' lall' nee. \p \v 21 ’Na' kat' gak diika', shi no iṉa le': “Ḻi wwia, ni ze Crístona'”, wa iṉe', “Ḻi wwia, na' zie'”, bi shajḻe'le. \v 22 Ḻa' wchej beṉ' siye'gake' iṉazgake': “Nadaan Crístona'”, na' beṉ' chonz ka chyix̱jee daa che' Chioza'ne', na' wli'gake' no yeḻ' wak kwenc̱he siye'gake' beṉ', ax̱t sheḻ' wxegakile' siye'gake' beṉ'ka' ba wlej Chioza' nakgake' lo nee. \v 23 Wsak'gale. Ba bzenid' le' ka nak yog' diiki zi' gak. \s1 Kat' yiyed Crístona' dii yoblə \r (Mt. 24:29-35, 42-44; Lc. 21:25-36) \p \v 24 ’Na' kat' ba biyoll wde yeḻ' zak'zi'ka', lii yic̱hoḻte lao wbilla' na' beo'do'na' bich wzeeni'n. \v 25 Na' beljdo'ka' ixopgakan na' yog' diika' llia xan yabana' iṉibgakan. \v 26 Na' ile'gakile' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, zizaa ladj bejka' kon yeḻ' wak choo yeḻ' wak xen c̱ha'na' na' balaaṉ c̱ha'na'. \v 27 Na' wseḻaa anjl c̱ha'ka' tap ḻaate yell-lioni ax̱t gana' zeelo chiyollan kwenc̱he yitopgake' beṉ'ka' nak lall' na'. \p \v 28 ’Ḻi wwia ka chak c̱he yag yix̱wewa': kat' chzolo chigaan na' chibia xḻaguinna', na' chakbe'ile ba zoa yiyoo la'o linna'. \v 29 Ka'kzan, kat' ile'ile ba chak yog' diiki ba wnia' le' gak, na' gakbe'ile ba zoa gaoshosh te c̱he yell-lioni. \v 30 Dii ḻi nia' le', aga ba wit beṉ'ki zoa ṉaa kat' gak yog' diiki. \v 31 Yabana' na' yell-lioni te c̱hegakin, san cho'a xtillaana' aga wde bi gak ka nan. \p \v 32 ’Na' kono ṉezi bi lla bi gor gak diiki, ni anjlka' lle' yabana', ni nad' nak' Xiiṉ' Chios. Toz X̱a' Chioza' ṉezile'n. \p \v 33 ’Ḻi wsak', na' ḻi se kwas, na' ḻi we'ḻwill Chioza', ḻa' bi ṉezile bat illin lla gakan. \v 34 Nakan ka ben to beṉ' ba zoa see shaje' to yell zit', na' golle' beṉ'ka' chon xshine'na' gapgake' lille'na'. Na' to togake' bene' lall' na'gake' daa gongake', na' golle' beena' chap cho'a leej c̱he'na' bi guetlalleen. \v 35 Ḻi se kwas, ḻa' bi ṉezile bat yila' x̱an yoona'; shi yilee chaldo'zə, wa yilee chel, wa kat' chbell tezka', wa yilee cheeni'ḻesdo'. \v 36 Shi tokonganzə yilee na' yidoḻile' le' bich ze kwasle. \v 37 Dga nia' le', ḻekzka' yog'ḻoḻ beṉaan chep' ka', ḻi se kwas. \c 14 \s1 Wloogake' xṉezin gox̱'gake' Jesúza' \r (Mt. 26:1-5; Lc. 22:1-2; Jn. 11:45-53) \p \v 1 Chyallj zi c̱hop llazə gaḻ' lṉi Paskwa', kana' chaogake' yetxtila' bi yoo levadúrana', na' bx̱ozka' chṉabia' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya' biyiljlall'gake' naklə siye'gake' Jesúza' kwenc̱he gox̱'gake'ne' na' witgake'ne'. \v 2 Na' che' ljwellgake': \p ―Bi gox̱'chone' lo lṉina' kwenc̱he bi wsees wc̱heeṉcho beṉ' yell. \s1 Bwazj to noolə set zix̱a' yic̱hj Jesúza' \r (Mt. 26:6-13; Jn. 12:1-8) \p \v 3 Ka zoa Jesúza' Betániana', wyaje' lill beena' le Simón, beena' gok yillwe' daa le lepra. Na' shlak chi'e cho'a mesa', bllin to noolə nox̱ee to lmet de yaj xochi yoollan set zix̱ de nardo na' dii xen zakaan. Na' wdishje' yen lmeta' na' bwazje' set zix̱a' yic̱hj Jesúza'. \v 4 Na' baḻ beṉ'ka' lle' na' bllaagake', na' che' ljwellgake': \p ―¿Berac̱he benditjz nooli set zix̱a'? \v 5 Sheḻ' bet'chokle'n na' bi'e mecha' beṉ' yesh'ka', ḻa' zakaan c̱he shoṉ guiyoa lla c̱he laxj beṉ'. \p Na' bsheshlengake' noola' daa bene' ka'. \p \v 6 Na' che' Jesúza': \p ―Bibi ye'lene'. ¿Berac̱he chsheshlenzlene'? Daa ba bene' c̱ha' nakan dii wen. \v 7 Ka nak beṉ' yesh'ka', toshiizi soagake' ladjlena', na' wak gaklenle ḻegake' kat'ka' cheenile'; san nad', aga toshiizin soalen' le'. \v 8 Ka nak nooli ba bene' daa zeelo gok bene'. Ba bwazje' nad' set zix̱a' kwenc̱he gakshao'zega kwerp c̱ha'ni kat' wkwash'gake' nad'. \v 9 Dii ḻi nia' le', gattezə we'gake' dill' wen dill' kob c̱he Chioza' lo yell-lioni, ḻekzka' we'gake' dill' ka nak dii wenna' daa ba ben nooli na' lljadingakile'ne'. \s1 Juda' chc̱hebe' gone' Jesúza' lo na' beṉ' malka' \r (Mt. 26:14-16; Lc. 22:3-6) \p \v 10 Na' Jud Scariota', beena' nake' txen beṉ'ka' shlliṉ, wyaje' lao bx̱ozka' chṉabia' kwenc̱he gone' Jesúza' lo na'gake'. \v 11 Na' ka golle' ka', bibagakile' na' bc̱hebgake' we'gake'ne' mech. Na' wzolo Juda' chinoe' nakan gone' kwenc̱he gone' Jesúza' lo na'gake'. \s1 Lle'na' zeelo wdaolengake' Jesúza' \r (Mt. 26:17-29; Lc. 22:7-23; Jn. 13:21-30; 1 Co. 11:23-26) \p \v 12 Na' lla nech c̱he lṉina' kat' chaogake' yetxtila' daa bi nc̱hix̱ə levadúrana', llana' chitgake' xil'do'na' chaogake' lṉi Paskwa', beṉ'ka' nak Jesúza' txen wṉabgakile'ne': \p ―¿Ga cheenilo' lljasini'anto' xshe' c̱he lṉi Paskwi? \p \v 13 Na' bseḻee c̱hopgake', chi'e ḻegake': \p ―Ḻi shaj yell Jerusalénna' na' yillagle to beṉ' byo zino'e to chee nis, na' lljanólene'. \v 14 Na' gana' yiyo'e, ḻi yee x̱an yoona': “Maestrona' ne': ¿Garan zoa yoona' gana' gaolene' beṉ'ka' nakgake'ne' txen lle' lṉi Paskwi?” \v 15 Na' wliile' le' to yoo xen dii llia shkwia cha'lə ga ba nonshao'tie'. Na' nan' wsini'ale daa gaocho xshe'na'. \p \v 16 Na' wza' beṉ'ka' bseḻee, wyajgake' yella'. Na' gok kon kayeṉ' golle' ḻegake'. Na' bsini'agake' daa gaogake' lle' lṉi Paskwa'. \p \v 17 Na' ka goḻ billinlen Jesúza' beṉ'ka' shlliṉ yoona'. \v 18 Na' shlak chi'gake' cho'a mesa' chaogake', goll Jesúza' ḻegake': \p ―Dii ḻi nia' le', tole chi'le ni chaolenle nad' gonle nad' lo na' beṉ'ka' chakzi' chakzbani nad'. \p \v 19 Na' gokyesh'gakile', na' wzolo to togake' chṉabgakile'ne': \p ―¿Anadaan gon' ka', lla? \p \v 20 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ladjleni, ka le' nakle shlliṉ chḻeejlenle nad' yetxtila' ḻoo yeeṉi, len beena' gon ka'. \v 21 Ka nak nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, wit beṉ' nad' ka na Cho'a Xtill' Chioza'. Per nyesh'laz gak c̱he beena' gone' nad' lo na' beṉ'ka'. Naklan wen sheḻ'ka' bi golje'. \p \v 22 Na' shlak chaogake', bex̱' Jesúza' yetxtila' na' bi'e Chioza' yeḻ' chox̱ken, na' bxoxje'n na' bi'en ḻegake', chi'e: \p ―Ḻi gao dga. Ḻennan' kwerp c̱ha'ni. \p \v 23 Na' bex̱ee kopa', na' bi'e Chioza' yeḻ' chox̱ken na' bdie'n lawe'ka' na' yog'ḻoḻgake' weejgake' daa yollan. \v 24 Na' chi'e ḻegake': \p ―Ḻennan' xc̱hen'na' daa gon ka gak ḻi dii koba' bc̱heb Chioza' gone'. Na' ḻaljan kwenc̱he gaklenan beṉ' zan. \v 25 Dii ḻi nia' le', bichga yeej' x̱is uvana' ax̱t ki illin lla yeeja'n gana' chṉabia' Chioza'. \s1 Jesúza' golle' bi wc̱heb Pédrona' shi nombi'ene' \r (Mt. 26:30-35; Lc. 22:31-34; Jn. 13:36-38) \p \v 26 Na' ka biyoll beḻgake' be'la'ogake' Chioza', na'ch wyajgake' lo Yaa Olívoza'. \v 27 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Yog'le le' kwej yic̱hjle nad'. Ḻa' Cho'a Xtill' Chioza' nan: “Wit' beena' chap xil'ka', na' guesles xil'ka' chape'.” \v 28 Per kat' ba biban' ladj beṉ' wetka', na' yiyaa Galileana' lljalez' le'. \p \v 29 Na' che' Pédrona'ne': \p ―Ḻa'kzi yog' beṉ'ki c̱hooṉlall'gake' li', nad' bi gon' ka'. \p \v 30 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Dii ḻi nia' li', ṉaanyel ka zi' kwell teza' de wchop shii, shoṉ shii wi'o dill' nan bi nombi'o nad'. \p \v 31 Na' zeyid Pédrona' chi'ene': \p ―Ḻa' guetlentia' li', biga iṉia' bi nombi'a li'. \p Na' yog'zgake' che'gake'ne' ka'. \s1 Be'ḻwill Jesúza' Chioza' gana' le Getsemaní \r (Mt. 26:36-46; Lc. 22:39-46) \p \v 32 Na' wyajgake' to latj gana' le Getsemaní, na' che' Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―Nizə ḻi kwe' shlak llje'ḻwill' Chioza'. \p \v 33 Na' bc̱hi'e Pédrona', Jacóbona', na'ch Juanna', na' wzoloe' chakyeshile' na'ch chakchgaile' dii wal inlleb. \v 34 Na' chi'e ḻegake': \p ―Ax̱t chaklikazid' lii guettia' daa ḻe chakyeshii yic̱hjlall'dawaani. Ḻi igaaṉ nizə na' bi guesle. \p \v 35 Na' wzee zi lat' kwite'ka', na' bc̱hek' xibe'na' lo yona' na' be'ḻwille' Chioza' chi'ene' shi wak ten ka'zə daa wtiḻe'. \v 36 Na' chi'e: \p ―X̱adawaa, aga bi dii lallj c̱ho' li' de. Bislagach nad' lawi dga ba zoa idiḻ illag'. Per aga gak ka cheenid', san gak ka cheenilo' li'. \p \v 37 Na' biyaje' gana' lle'gake' na' ble'ile' ba chesgake'. Na' chi'e Pédrona': \p ―Simón, ¿Aba cheson'? ¿Abikzə bchejlat'gailo' ḻa'c̱h' tgor bi gueso'? \v 38 Bi guesle, ḻi we'ḻwill Chioza' kwenc̱he bi we'zle latj gon beli chenna' le' gan. Aga ki cheeni yic̱hjlall'do'chona' gonchon per beli chenna' bi chizoin. \p \v 39 Na' wyaje' sto shii jeḻwille' Chioza', na' toz ka golle'ne'. \v 40 Na' ka billine' gana' lle'gake', na' bizle'ile' chizesgake', ḻa' jalawe'ka' bi chizoyin bishgala'. Na' bibi billelgakile' ye'gake'ne'. \v 41 Na' ka billine' de wyoṉ shii, chi'e ḻegake': \p ―¿Ani cheskzle? Ba gok. Ba bllin gor nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, gak' lo na' beṉ' saaxyaka'. \v 42 Ḻi c̱has. Ḻi sho'. Ba za' beena' gone' nad' lo na'gake'. \s1 Bex̱'gake' Jesúza' \r (Mt. 26:47-56; Lc. 22:47-53; Jn. 18:2-11) \p \v 43 Ni choe'te Jesúza' dill' ka bllin Juda', beena' wlen beṉ'ka' shlliṉ, lene' beṉ' zan beṉ'ka' bseḻ' bx̱ozka' chṉabia' len beṉ'ka' chli' chsedi leya' na'ch beṉ' golka' chṉabia', nox̱'gake' spad, na' no yag. \v 44 Na' Juda', beena' bene'ne' lo na' beṉ'ka', ba be'le' dill', chi'e: \p ―Beena' wnop', ḻen' gox̱'le, na' wc̱he'lene'. \p \v 45 Na' ka bllingake', jabiguee lao Jesúza' na' chi'ene': \p ―¡Maestro! \p Na'ch bnope'ne'. \v 46 Na' lii bex̱'tegake' Jesúza' bc̱he'gake'ne'. \p \v 47 Na' to beena' len na' wleje' spad c̱he'na' bc̱hogue' shḻaa nag xmos bx̱oz choo bx̱oz xenna'. \v 48 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―¿Berac̱he za'zle nox̱'le no spad no yag kwenc̱he gox̱'le nad' ka to no beṉ' wban? \v 49 Yog' lla wzoa' ladjlena' bli' bsedid' ḻoo yoodo'na', na' biga bex̱'le nad'. Per chonan byen gak ka na Cho'a Xtill' Chioza'. \p \v 50 Na' yog'ḻoḻ beṉ'ka' ben Jesúza' txen wchooṉlall'gake'ne' na' bxoṉjgake'. \s1 Bi' xkwidaa bixoṉj \p \v 51 Na' to bi' xkwid' nob' ḻe' ndobb' to lech'. Na' ka bex̱'gake'b' \v 52 bsam' lechaa ndobb' na' bxoṉjb' gaḻ'yidzb'. \s1 Bdegake' Jesúza' lao beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka' \r (Mt. 26:57-68; Lc. 22:54-55, 63-71; Jn. 18:12-14, 19-24) \p \v 53 Na' jwa'gake' Jesúza' lao bx̱oz choo bx̱oz xenna', na' bdi'a yog'ḻoḻ bx̱ozka' chṉabia' na' beṉ' golka' chṉabia' na'ch beṉ'ka' chli' chsedi leya'. \v 54 Na' zit' zit'lə jano Pédrona'ne' bllintie' lesh' lill bx̱oz choo bx̱oz xenna'. Na' wche'lene' beṉ'ka' chap yoodo'na' chbillgake' cho'a yi'na'. \p \v 55 Na' bx̱ozka' chṉabia' na' yog'ḻoḻ beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka' lle' na' chiyiljyollgake' ga si' sengake' kwenc̱he wc̱hoglogake' c̱he Jesúza' guete', per bi bllel dii gao xya c̱he'. \v 56 Ḻa'kzi beṉ' zan chiya de wxiye' che'gake' c̱he', bi bidiḻi cho'a dillaa choe'gake'. \v 57 Baḻgake' wzolla'gake' chziye'gake' na' chaogake' xya c̱he', che'gake': \p \v 58 ―Neto' ba beninto' ne': “Nad' wc̱hiṉj yoodo'ni dga ben beṉ' yell-lioki. Na' ka gak shoṉ lla yiḻis' ston na' aga beṉ' yell-lionichan gone'n.” \p \v 59 Na' ḻa'kzi wxiye'gake', bi bidiḻi cho'a xtilleeka'. \p \v 60 Na' bx̱oz choo bx̱oz xenna' wzollee ladj beṉ'ka' na' chi'e Jesúza': \p ―¿Abikz bi iṉo' c̱heyi dga na beṉ'ki c̱ho'? \p \v 61 Na' Jesúza' wzie' lliz bibi gollkze'. Na' bx̱oz choo bx̱oz xenna' chizi'ene': \p ―¿Alin' Crístona', Xiiṉ Chioza'? \p \v 62 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Awe, nadaan. Na' ile'ile nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, chi'a de shḻi c̱he Chioza', beṉ' yeḻ' wak choo beṉ' yeḻ' wak xenna', na' ḻekzka' ile'ile' zizaa ladj bejka' ze xan yabana'. \p \v 63 Na' bx̱oz choo bx̱oz xenna' bsho' bc̱hez' xe'na' kwenc̱he chli'n nan ḻe chllee. Na' chi'e: \p ―Bich chyalljicho beṉ' gawe' xya c̱he beeni. \v 64 Kwinle ba benile ka chṉie' c̱he Chioza'. ¿Nakra gonchon? \p Na' yog'ḻoḻgake' bc̱hoglogake' c̱he' nan chiyaḻ' guete'. \p \v 65 Na' baḻgake' wzologake' chlla'gake'ne' x̱eneeka'. Na' bsejgake' jalawe'na' na'ch chgap' chball'gake'ne', na' che'gake'ne': \p ―Wnashki, non bet li'. \p Na' beṉ'ka' chap yoodo'na' wdap'gake' x̱ague'na'. \s1 Bi bc̱heb Pédrona' shi nombi'e Jesúza' \r (Mt. 26:69-75; Lc. 22:56-62; Jn. 18:15-18, 25-27) \p \v 66 Na' Pédrona' zie' lesh' chyoona' de lli'lə ka bllin to noolə, beṉ' nak xmos bx̱oz choo bx̱oz xenna'. \v 67 Na' ka ble'ile' Pédrona' chbille' cho'a yi'na', na' wzie' chwie'ne' chi'e: \p ―Lenon' nako' txen Jesús, beṉ' Nazareta'. \p \v 68 Na' bi bc̱heb Pédrona', san chi'e: \p ―Bi nombi'a beena', ni bi ṉezid' bi dillaan choo. \p Na' bicheje' na' jazie' cho'a leeja'. Na' wchell to tez. \v 69 Na' ble'i noola'ne' sto shii, na' golle' beṉ'ka' sto: \p ―Beenin lene' beṉ'ka' nak Jesúza' txen. \p \v 70 Na' sto shii bi bc̱hebe' nake'ne' txen. Na' ka gok zi shloll, beṉ'ka' lle' na' gollgake'ne' sto shii: \p ―Dii ḻi lenon' nako'ne' txen, ḻa' nakbia' nako' beṉ' Galilea. \p \v 71 Na' Pédrona' wzoloe' chone' zṉia, chi'e: \p ―Chioza' gone' yeḻ' zi' c̱ha' shi chziye'zan nia' bi nombi'ane'. \p \v 72 Na' katena' lii wchellte teza' de wchop shii. Na' jadini Pédrona' daa goll Jesúza'ne': “Ka zi' kwell teza' de wchop shii, na' gak shoṉ shii bi wc̱hebo' shi nombi'o nad'.” Na' wzoloe' chbelle'. \c 15 \s1 Bdegake' Jesúza' lao Pilátona' \r (Mt. 27:1-2, 11-14; Lc. 23:1-5; Jn. 18:28-38) \p \v 1 Na' ka wyeeni' bidi'a bx̱ozka' chṉabia' len beṉ' golka' chṉabia', na' beṉ'ka' chli' chsedi leya' na'ch yog'ḻoḻ beṉ'ka' chṉabia'gake' yell Israela'. Na' bc̱hejgake' Jesúza' jwa'gake'ne' lao Pilátona'. \v 2 Na' wṉabi Pilátona'ne', chi'e: \p ―¿Alin' nako' beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelka'? \p Na' che' Jesúza'ne': \p ―Kan' ba wno'. \p \v 3 Na' bx̱ozka' chṉabia' dii zan dii chaogake' xya c̱he'. \v 4 Na' che' Pilátona'ne' sto shii: \p ―¿Abibi iṉakzo'? Bwialat', dii zan dii chaogake' xya c̱ho'. \p \v 5 Na' bibi goll Jesúza'ne'. Na' bibani Pilátona' daa bibi golle'ne'. \s1 Bc̱hoglogake' guet Jesúza' \r (Mt. 27:15-31; Lc. 23:13-25; Jn. 18:38–19:16) \p \v 6 Na' kat' chaḻ' lṉina', Pilátona' chisane' to beṉ'ka' nseje' lillyana', beena' iṉab beṉ' yellka' wsane'. \v 7 To beṉ' le Barrabás die' lillyana' len beṉ'ka' benlene' xyana' daa bx̱egake' wdiḻa'. \v 8 Na' bdi'a bllag beṉ' yellka', na' che'gake' Pilátona' gone' ka chonkze' yog' yiz. \v 9 Na' che' Pilátona' ḻegake': \p ― ¿Acheenile yisan' beṉ' wṉabia' c̱heleni, le' nakle beṉ' Israel? \p \v 10 Ḻa' chakbe'ile' nan bx̱ozka' chṉabia' daa chakxe'zgakile'nen' jwa'gake'ne' lawe'na'. \v 11 Na' bx̱ozka' chṉabia' bta bṉegake' beṉ'ka' lle' na' kwenc̱he iṉabgake' yisane' Barrabáza'. \v 12 Na' che' Pilátona' ḻegake': \p ―Na' bera cheenile' gonid' beena' nale nake' beṉ' wṉabia' c̱hele, le' beṉ' Israel. \p \v 13 Na' besyaagake' che'gake': \p ―¡Bdee ḻee yag cruza'! \p \v 14 Na' che' Pilátona' ḻegake': \p ―¿Bera dii malan' bene'? \p Na' zizikli besyaagake' che'gake': \p ―¡Bdee ḻee yag cruza'! \p \v 15 Na' daa goklall' Pilátona' yigaaṉe' wen lao beṉ'ka' lle' na', bisane' Barrabáza'. Na' bene' mandad wit c̱hingake' Jesúza', na'tech bene'ne' lo na' beṉ'ka' wda'gake'ne' ḻee yag cruza'. \p \v 16 Na' bc̱he' soldadka' Jesúza' lesh' chyoona' gana' chon Pilátona' yeḻ' josc̱hisa', na' biti'a bishaggake' yog' soldadka' lle' na'. \v 17 Na' bwakwgake'ne' to lech' xṉa, na' bengake' to bxooṉ de xis yesh' na' bllingake'n yic̱hje'na' ka to corona. \v 18 Na' wzologake' chosyaagake' nagake': \p ―¡Soashga beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelka' mbalaz! \p \v 19 Na' wdingake' xisa' yic̱hje'na', na' bllaa x̱eneeka' ḻe', na' bc̱hek' xibe'ka' lawe'na' bengake' ka beṉ' chgwee balaaṉ. \v 20 Ka biyoll btitjgakile'ne', bikwasgake' lech' xṉana' daa bx̱oagake' kolleena' na' biwakwgake'ne' xe'na'kzə. Na' wlejgake'ne' kwenc̱he lljada'gake'ne' ḻee yag cruza'. \s1 Bda'gake' Jesúza' ḻee yag cruza' \r (Mt. 27:32-44; Lc. 23:26-43; Jn. 19:17-27) \p \v 21 To beṉ' yell Cirene lie' Simón, x̱a Alejándrona' na' Rúfona', zizee lyix̱aa. Na' ka billague' ḻegake', bengake' byen bi'e yag cruz c̱he Jesúza'. \p \v 22 Na' bc̱he'gake' Jesúza' latja' le Gólgota, na' zejin: Latj c̱he llit yic̱hj beṉ' wet. \v 23 Na' bshabgakile'ne' vino daa nc̱hix̱ə mírrana', per bi weeje'n. \v 24 Na' bda'gake'ne' ḻee yag cruza'. Na' soldadka' bengake' to wyitj kwenc̱he yiḻaagake' xe'na' na' ikaagake' daa yidoḻ' to togake'.\fig Na' soldadka' bengake' to wyitj kwenc̱he yiḻaagake' xe'na' na' ikaagake' daa yidoḻ' to togake'. Mr. 15:24|src="18_CN01837B.TIF" size="COL" ref="San Marcos 15:24" \fig* \p \v 25 Na' chida ga kana' bda'gake'ne' ḻee yag cruza'. \v 26 Na' yic̱hj yag cruz c̱he'na' bda'gake' to dii cho'en dill' bic̱he nda'gake'ne' ḻee yag cruza', nan: “Beenin beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelka'.” \v 27 Na' bda'lengake'ne' c̱hop beṉ' wban, toe' wda' kwite' de shḻina', na' stoe' kwite' de robesa'.\fig Na' bda'lengake'ne' c̱hop beṉ' wban, toe' wda' kwite' de shḻina', na' stoe' kwite' de robesa'. Mr. 15:27|src="19_CN01836B.TIF" size="COL" ref="San Marcos 15:27" \fig* \v 28 Na' billinin ka na Cho'a Xtill' Chioza' daa nan: “Ble'gakilene' ka to beṉ' mal.” \p \v 29 Na' beṉ'ka' chde na', chṉeḻegakile'ne', na' chta yic̱hje'ka' che'gake': \p ―¡Lin' wnazo' yic̱hiṉjo' yoodo'na' na' lo shoṉ llazə yiyono'n, \v 30 bislashki kwino' na' biyetj ḻee yag cruza'! \p \v 31 Na' ḻekzka' chon bx̱ozka' chṉabia' len beṉ'ka' chli' chsedi leya', chṉeḻegakile'ne', che'gake': \p ―Beṉ' yoblə gok bisle', na' bi chak yisla kwine'. \v 32 Shi leile' ḻen' Crístona', beṉ' wṉabia' c̱hechona', cho' beṉ' Israel, yiyetjshkile' ḻee yag cruza' ṉaa kwenc̱he ile'teicho na' shajḻe'cho c̱he'. \p Na' ax̱t len beṉ'ka' da'lene' ḻee yag cruza' chṉeḻegakile'ne'. \s1 Ka wit Jesúza' \r (Mt. 27:45-56; Lc. 23:44-49; Jn. 19:28-30) \p \v 33 Ka bllin gobill, doxen yell-liona' bic̱hoḻ, bllinte chida shoṉ. \v 34 Na' chida shoṉ besyaa Jesúza' zillj, chi'e: \p ―Eloí, Eloí, ¿lama sabactani?\f + \fr 15:34 \f* ―na' zejin: Chios c̱ha', Chios c̱ha', ¿bic̱he ba wlej yic̱hjzo' nad'? \p \v 35 Na' baḻ beṉ'ka' lle' na' bengakile' daa wne' na' che'gake': \p ―Ḻi wzenag, ba chaxe' Elíaza'. \p \v 36 Na' zejdo toe' na' bḻeeje' to dii chzi' nisa' gana' yollə vino daa zic̱hj zḻa' na' bzoe'n to lo xis kwenc̱he bzoe'n cho'ena' x̱ope'n, na' chi'e: \p ―Jwayishkile'na', wwiashkicho shi wid Elíaza' yiḻetje'ne'. \p \v 37 Na' besyaadia Jesúza', na'ch wite'. \v 38 Na' ka wite', lechaa ze ḻoo yoodo'na' bcheza'n gokan c̱hoplə. \v 39 Na' beena' chṉabia' soldadka' zie' lao Jesúza', ka benile' besyee na' ble'ile' ka gok wite', na' chi'e: \p ―Dii ḻi beenin Xiiṉ Chioza'. \p \v 40 Ḻekzka' zi baḻ noolka' lle'gake' de zit'lə chwiagake'. Na' ladje'ka' len María beṉ' Magdálana', na' Saloména', na'ch María, beena' nak x̱na' Joséna' len Jacóbona', beṉ' neshaa. \v 41 Noolkin wnogake' Jesúza' na' goklengake'ne' kana' zoe' gana' mbani Galileana'. Na' ḻekzka' len zanch noolka' beṉ'ka' wyajlengake'ne' Jerusalénna'. \s1 Bkwash'gake' Jesúza' \r (Mt. 27:57-61; Lc. 23:50-56; Jn. 19:38-42) \p \v 42 Na' llana' gok ka' nakan llana' chsini'a beṉ' Israelka' c̱he llana' chombaaṉgake'. Na' ka goḻ, \v 43 bllin José beṉ' Arimatéana', beena' nak txen beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka', na' lene' none' lez beena' wseḻ' Chioza' iṉabi'e. Na' biyaxjile' wyaje' lao Pilátona' jaṉabe' lsens yiḻetje' kwerp c̱he Jesúza'. \v 44 Na' bibani Pilátona' daa ba wite'. Na' goxe' beena' chṉabia' soldadka' kwenc̱he iṉabilene' shi dii ḻikzan ba witen'. \v 45 Na' ka che' beena' chṉabia' soldadka' ba wite' na' wxenlallee, na' bi'e lsens biḻetj Joséna' kwerp c̱he'na'. \v 46 Na' wxi' Joséna' to lech' de lino na' biḻetje' kwerp c̱he Jesúza' na' bitobe'ne' lechaa. Na' jḻo'ene' to ḻoo blej, na' bisejile'n to yaj xen. \v 47 Na' María beṉ' yell Magdálana', na' María, xṉa' Joséna', chwiayeṉ'gake' gana' jḻo'ene'. \c 16 \s1 Biban Jesúza' ladj beṉ' wetka' \r (Mt. 28:1-10; Lc. 24:1-12; Jn. 20:1-10) \p \v 1 Na' ka wde lla sabda', llana' chombaaṉ beṉ' Israelka', María beṉ' Magdálana' len Saloména', na'ch María, x̱na' Jacóbona', wxi'gake' diika' chḻa' zix̱ kwenc̱he wlla'gake'n kwerp c̱he Jesúza'. \v 2 Na' lla nech c̱he xmanna', shinzə chla' wbilldo'na', wyajgake' cho'a ba c̱he'na'. \v 3 Na' ka zejgake' che' ljwellgake': \p ―¿Nora gaklen cho' wkwase' yaja' daa chi' cho'a ba c̱he'na', lla? \p \v 4 Per ka bllingake', ble'gakile' bich chi' yaj xenna' cho'a bana'. \v 5 Na' ka wyoogake' ḻoo bana', ble'gakile' chi' to beṉ' xkwid' de shḻi c̱he bana' nakwe' to lech' llyish dii toṉ. Na' ḻe blleb noolka'. \v 6 Na' chi'e ḻegake': \p ―Bi illeble. Le' chiyiljle Jesús, beṉ' Nazareta', beena' bda'gake' ḻee yag cruza'. Ba biban beena', bich zoe' ni. Ḻi wwiakachi gana' wdix̱jgake'ne'. \v 7 Ḻi yiyaj lao beṉ'ka' nakgake'ne' txen na' len lao Pédrona', na' ḻi lljayellgake': “Ba ziyaje' zjaleze' le' Galileana', na' na' yile'ile'ne' sto shii, kon ka wne' le'.” \p \v 8 Na'ch bichej noolka' ḻoo bana' ziyajdogake' ax̱t chxiztitgake' daa ḻe chllebgake'. Na' kono bi gollgake' daa ḻe bllebgake'. \s1 Bli'lao Jesúza' María beṉ' yell Magdálana' \r (Jn. 20:11-18) \p \v 9 Na' ka biban Jesúza' ladj beṉ' wetka' lla nech c̱he xmanna' shzildo', zigaate bli'lawe' María beṉ' yell Magdálana', beena' bibej Jesúza' gall dii x̱iw'ka'. \v 10 Na' Maríana' wyaje' lao beṉ'ka' wdalen Jesúza' txen. Na' ka blline' lawe'ka' ḻe chakyesh'gakile' na' chbellgake', na' golle' ḻegake' ba biban Jesúza'. \v 11 Na' ka beni beṉ'ki mban Jesúza' na' ba ble'teyi Maríana'ne', bi wyajḻe'gake'. \s1 Bli'lao Jesúza' c̱hop beṉ'ka' nakgake'ne' txen \r (Lc. 24:13-35) \p \v 12 Ka biyoll gok ka', c̱hop beṉ'ka' nak Jesúza' txen ngoogake' nez zejgake' lyix̱aa, na' bli'lawe' ḻegake' na' nake' nlla'lə. \v 13 Na' biyajgake' gana' lle' beṉ'ka' sto, jayellgake' ḻegake' ba ble'gakile'ne', na' ni c̱hegake' bi wyajḻe'gake'. \s1 Jesúza' golle' beṉ'ka' nakgake'ne' txen we'gake' xtilleena' doxen lo yell-lioni \r (Mt. 28:16-20; Lc. 24:36-49; Jn. 20:19-23) \p \v 14 Na' wdetech, bli'lao Jesúza' beṉ'ka' shnej shlak chi'gake' chaogake'. Na' bsheshlene' ḻegake' daa bi chajḻe'gake' na' daa nakgake' lall'do' c̱hec̱h, ḻa' bi wyajḻe'gake' c̱he beṉ'ka' ble'gakile'ne' ka wde bibane'. \v 15 Na' chi'e ḻegake': \p ―Ḻi shaj doxen yell-lioni, ḻi lljtix̱je'i yog'ḻoḻ beṉ' dill' wen dill' kob c̱ha'na'. \v 16 Beena' shajḻe' na' c̱hoe' nisa', gat' yeḻ' mban c̱he' zejḻi kaṉi, san beena' bi shajḻe', c̱hogbi'a kwiayee. \v 17 Na' diikin gon beṉ'ka' nonḻilall' nad': wc̱hingake' lia'na' yibejgake' dii x̱iwaa yoo beṉ'; na' iṉegake' dill' kob dii bi nombia'gake'; \v 18 na' shi gonzin gox̱'gake' no beḻ wa yeejgake' dii nak yierb, aga bi gakgakile'. Na' ḻekzka' wx̱oa neeka' yic̱hj beṉ' we'ka' na' yiyakgakile'. \s1 Biyep Jesúza' yabana' \r (Lc. 24:50-53) \p \v 19 Ka biyoll bshaljlene' ḻegake', X̱ancho Jesúza' biyepe' yabana' na' jachi'e kwit Chioza' shḻaa de shḻina'. \v 20 Na' beṉ'ka' nakgake'ne' txen wyajgake' doxen jtix̱je'gake' cho'a xtilleena' na' X̱ancho Jesúza' goklene' ḻegake' bengake' yeḻ' wakka' kwenc̱he wyajḻe' beṉ' dillaa be'gake' nakan dii ḻi.