\id MAT \h San Mateo \toc1 Dill' wen dill' kob daa bzej Matewa' \toc2 San Mateo \toc3 Mt. \mt1 Dill' wen dill' kob daa bzej \mt1 Matewa' \c 1 \s1 Dii x̱ozxto' Jesucrístona' \r (Lc. 3:23-38) \p \v 1 Dga cho'en dill' nan Jesucrístona' nake' xiiṉ dia c̱he dii Davina' na' dii Abrahama'. \p \v 2 Abrahama' goke' x̱a Isaaca', na' Isaaca' goke' x̱a Jacoba', na' Jacoba' goke' x̱a Judána' len beṉ' bisheeka'. \v 3 Na' Judána' goke' x̱a Fáreza' len Zárana', na' xṉeeka' wlie' Tamar. Na' Fáreza' goke' x̱a Esróma', na' Esróma' goke' x̱a Arama'. \v 4 Na' Arama' goke' x̱a Aminadaba', na' Aminadaba' goke' x̱a Naasónna', na' Naasónna' goke' x̱a Salmónna'. \v 5 Na' Salmónna' len Rahaba' gokgake' x̱axṉa' Booza'. Na' Booza' goke' x̱a Obeda' na' xṉeena' wlie' Rut. Na' Obeda' goke' x̱a Isaína'. \v 6 Na' Isaína' goke' x̱a Davina', na' Davina' goke' x̱a Salomónna'. Na' xṉa' Salomónna', beena' bikaa Davina', goke' xool dii Uríaza'. \p \v 7 Na' Salomónna' goke' x̱a Roboama', na' Roboama' goke' x̱a Abíaza', na' Abíaza' goke' x̱a Ásana'. \v 8 Na' Ásana' goke' x̱a Josafata', na' Josafata' goke' x̱a Jorama', na' Jorama' goke' x̱a Uzíaza'. \v 9 Na' Uzíaza' goke' x̱a Jotama', na' Jotama' goke' x̱a Acaza', na' Acaza' goke' x̱a Ezequíaza'. \v 10 Na' Ezequíaza' goke' x̱a Manaséza', na' Manaséza' goke' x̱a Amónna', na' Amónna' goke' x̱a Josíaza'. \v 11 Na' Josíaza' goke' x̱a Jeconíaza' len beṉ' bisheeka', ḻegaken' zoa kana' bc̱he'byen beṉ' Babilóniaka' beṉ' Israelka' lalle'ka'. \p \v 12 Na' shlak ni zoagake' Babilóniana' golj Salatiela' xiiṉ Jeconíaza', na' Salatiela' goke' x̱a Zorobabela'. \v 13 Na' Zorobabela' goke' x̱a Abiuda', na' Abiuda' goke' x̱a Eliaquima', na' Eliaquima' goke' x̱a Azora'. \v 14 Na' Azora' goke' x̱a Sadoca', na' Sadoca' goke' x̱a Aquima', na' Aquima' goke' x̱a Eliuda'. \v 15 Na' Eliuda' goke' x̱a Eleazara', na' Eleazara' goke' x̱a Matánna', na' Matánna' goke' x̱a Jacoba'. \v 16 Na' Jacoba' goke' x̱a Joséna' beṉ' c̱he Maríana', xṉa' Jesúza', beena' ḻekzka' nsi'gake' Cristo. \p \v 17 Na' ka' gok wzoa shda' diaka' wzololenzan dii Abrahama' na' biyoll-lenan dii Davina'. Na' wde zi shda' diaka' bizzololenan dii Davina' ax̱t ka bc̱he'byengake' beṉ' Israelka' Babilóniana'. Na' wizak zi shda' diaka' bizzolon ka bc̱he'byengake' ḻegake' Babilóniana' ax̱t ka wzoa Crístona', beena' bseḻ' Chioza' iṉabi'e. \s1 Ka golj Jesúza' \r (Lc. 2:1-7) \p \v 18 Ki gok ka golj Jesucrístona': Xṉee Maríana' ba nakan ikaa Joséna'ne', na' ka zi' soalene'ne' bi'e, ḻa' Espíritu Santo c̱he Chioza' bene' kwenc̱he bi'e. \v 19 Na' Joséna' beena' ba nakan ikeene', nake' to beṉ' chon ka cheeni Chioza', na' daa bi goklallee wsi'e Maríana' yeḻ' zto' gokile' c̱hooṉlalleene' ka kono gakbe'i. \v 20 Na' shlak chza'lallee gone' dga, to anjl c̱he X̱ancho Chioza' bli'lawe' ḻe' lo bishgal c̱he'na', na' chi'ene': \p ―José, xiiṉ dia c̱he dii Daví, bi illebo' ikoo Maríana' daa ba no'e, ḻa' Espíritu Sántona' bene' kwenc̱he bi'e. \v 21 Na' sane' to bi' byodo' na' wsi'ob' Jesús, ḻa' ḻeban' yislab' beṉ' yell c̱heb'ka' lao saaxya c̱he'ka' kwenc̱he bi kwiayi'gake'. \p \v 22 Gok yog' diiki kwenc̱he gok ka wna dii beena' wdix̱jee daa goll Chioza'ne', chi'e: \q1 \v 23 To nool wew' wee, na' sane' to bi' byodo', \q1 na' wsi'gake'b' Emanuel. \m Na' Emanuel zejin: Chioza' zoalene' cho'. \p \v 24 Na' ka biban Joséna', bene' kon ka goll anjl c̱he X̱ancho Chioza'ne' na' wkee Maríana'. \v 25 Na' bi wdelle'ne' ax̱t ki wxanche' bi'do'na', na' bsi'eb' Jesús. \c 2 \s1 Wyaj beṉ' sin'ka' jawiagake' Jesúza' \p \v 1 Jesúza' golje' yell Belénna', daa llia gana' mbani Judeana', kana' chṉabia' Heródeza'. Na'ch baḻ beṉ' sin', beṉ' nsed c̱he beljka', za'gake' ka de gana' chla'lə wbilla', bllintegake' Jerusalénna'. \v 2 Na' che'gake': \p ―¿Gaṉi rey c̱he beṉ' Israelka', bi'na' ba golj? Ṉezinto' ba goljb' ḻa' ka de gana' chla'lə wbilla' ble'into' to belj dii bzajniin neto' nan ba goljb', daan ba za'nto' kwenc̱he we'la'onto'b'. \p \v 3 Na' ka beni Heródeza' daa wnagake', gokshejlallee, na' ḻekzka' yog'ḻoḻ beṉ' Jerusalénka'. \v 4 Na'ch Heródeza' goxe' yog'ḻoḻ bx̱ozka' chṉabia', na' beṉ'ka' chli' chsedi ley c̱he dii Moiséza', na' wṉabile' ḻegake' gan chiyaḻ' galj Crístona', beena' wseḻ' Chioza' iṉabi'e. \v 5 Na'ch gollgake'ne': \p ―Yell Belénna' daa mbani Judeanan' galje', ḻa' kan' bzej to beṉ' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻe', chi'e: \q1 \v 6 Na' li', yell Belén llio' gani mbani Judeani, \q1 aga iṉacho nako' dii ḻiizelozi bibi zakii ladj yellka' zakii llia Judeani; \q1 ḻa' lawo'ni ichej to beṉ' iṉabi'e, \q1 na' gap wwie' beṉ' Israelka', beṉ'ka' nak yell c̱ha'. \p \v 7 Na'ch Heródeza', ka kono gokbe'zi goxe' beṉ' sin'ka' na' wṉabile' ḻegake' batyeṉ'an ble'gakile' belja'. \v 8 Na'ch bseḻee ḻegake' Belénna' na' golle' ḻegake': \p ―Ḻi shaj, na' ḻi lljadiljyoll bi'do'na', na' kat' yillelileb' na' yidṉale nad' kwenc̱he len' sha' llje'lawaab'. \p \v 9 Na' ka biyoll goll Heródeza' ka', na'ch wza'gake'. Na' belja' daa ble'gakile' kana' zi' sa'gake', zejan xan yabana' llialon lawe'ka', na' ka bllinan gana' zoa bi'do'na', na' na'zə wzoan. \v 10 Na' ka bizle'i beṉ' sin'ka' belja', ḻe bibagakile'. \v 11 Na'ch ka wyoogake' ḻoo yoona' ble'gakile' bi'do'na' len xṉa'b' Maríana'. Na'ch bc̱hek' xibe'ka' na' be'la'ogake'b'. Na' wlejgake' or, na' yal zix̱, na' ḻekzka' len nill' c̱he to yag dii chḻa' zix̱ daa le mirra, na' be'gake'n c̱heb'. \v 12 Ka biyoll be'la'ogake'b', Chioza' bsi'nile' ḻegake' lo yel bishgal c̱he'ka' kwenc̱he bich yidegake' gana' zoa Heródeza'. Daan, bikaagake' nez yoblə ziyajgake' lalle'ka'. \s1 Bxoṉjgake' wza'gake' Egíptona' \p \v 13 Ka wde biza' beṉ' sin'ka', to anjl c̱he X̱ancho Chioza' bli'lawe' Joséna' lo bishgal c̱he'na' chi'ene': \p ―Wyas, na' bc̱he' bdo'na' len xṉa'baa na' ḻi shaj gana' mbani Egíptona'. Na' na'z soale ax̱t kat'ch iṉia' li' yiza'le. Ḻa' Heródeza' yiyilje' bdo'na' kwenc̱he wite'b'. \p \v 14 Na'ch lii wyaste Joséna' na' bc̱hi'e bdo'na' len xṉa'baa, na' waḻ-lə wza'gake' zejlengake'b' gana' mbani Egíptona'. \v 15 Na' wzoagake' na'zə ax̱t ka bllin lla wit Heródeza'. Na' daa gok ka', gok ka goll X̱ancho Chioza' to beṉ' wdix̱jee daa golle'ne', kana' wne': “Nad' biṉia' bi' c̱ha'na' kwenc̱he biza'b' gana' mbani Egíptona'.” \s1 Ben Heródeza' mandad witgake' bi'do'ka' \p \v 16 Na' ka gokbe'i Heródeza' bi ben beṉ' sin'ka' ka golle' ḻegake', ḻe bllee. Na' bene' mandad witgake' yog'ḻoḻ bi' byodo'ka' lle' yell Belénna' len yellka' ndiḻ nllagan, bdo' cheeṉka' ax̱t bi' c̱hop yizi, bsakee ka to yizka' ba gok ble'i beṉ' sin'ka' belja'. \v 17 Na' daa bengake' ka', gok daa wna dii Jeremíaza', beena' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻe', ka wne': \q1 \v 18 Kwe' wbell na' gakyeshii beṉ'ka' lle' yella' le Ramá. \q1 Noolka' nak xiiṉ dia c̱he dii Raquela' \q1 ni to kono cheengakile' gonxenlall' ḻegake', \q1 daa wit bi'do' c̱he'ka'. \p \v 19 Na'ch ka wde wit Heródeza', to anjl c̱he X̱ancho Chioza' bli'lawe' Joséna' lo yel bishgal c̱he'na' shlak ni zoe' Egíptona', na' chi'ene': \p \v 20 ―Wyas, bic̱he' bi'do'na' len xṉa'baa na' ḻi yiyaj gana' mbani Israela', ḻa' ba wit beṉ'ka' cheengakile' witgake'b'. \p \v 21 Na'ch wyas Joséna' na' bic̱hi'e bi'do'na' len xṉa'baa na' biyajgake' gana' mbani Israela'. \v 22 Na' ka wṉezi Joséna' Arquelawa' ba chṉabi'e lo laz dii x̱e' Heródeza', na' bllebe' yiyajgake' Judéana'. Na' Chioza' wdix̱je'ile'ne' lo yel bishgal c̱he'na' yiyajgake' gana' mbani Galileana'. \v 23 Na' ka billingake' Galileana' jazoagake' yell Nazareta'. Na' daa jazoagake' na', gok ka wna dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake' kani'yi c̱he Jesúza', wnagake' wsi'gake'ne' beṉ' Nazaret. \c 3 \s1 Juanna', beena' bchoa beṉ' nisa' \r (Mr. 1:1-8; Lc. 3:1-9, 15-17; Jn. 1:19-28) \p \v 1 Na' do kana', Juan, beena' bchoa beṉ' nisa', wyaje' to latj gana' bibi chashj chḻeb gana' mbani Judeana', na' wdix̱je'ile' beṉ'ka' chdi'a chllag na', \v 2 chi'e: \p ―Ḻi yiyaj yileni dii malka' chonle, ḻa' ba bllin lla iṉabia' Chioza', beena' zoa yabana', ḻoo yic̱hjlall'do'lena'. \p \v 3 Na' dii Isaíaza', beena' wdix̱jee daa goll Chioza'ne', wne' c̱he Juanna': \q1 To beṉ' gosyee to lo latj ga bibi chashj chḻeb, na' iṉe': \q1 “Ḻi se kwas wzenagle c̱he X̱anchona' \q1 na' wsalj yic̱hjlall'do'leka' kat' zee.” \p \v 4 Na' Juanna' bene' xe'na' de xa kamey, na' nc̱hej lsineena' to yid. Na' wdawe' bish'zo len shin baser daa de lyix̱aa. \v 5 Na' beṉ'ka' lle' yell Jerusalénna', na' doxen gana' mbani Judeana' na' yellka' llia gaoz yao Jordánna' jazenaggake' dillaa cho'e. \v 6 Na' bix̱oadoḻ'gake' saaxya c̱he'ka', na' bchoa Juanna' ḻegake' nisa' ḻoo yao Jordánna'. \p \v 7 Na' ka ble'i Juanna' zan fariseoka' na' saduceoka' bllingake' lawe'na' kwenc̱he wchoe' ḻegake' nisa', na' golle' ḻegake': \p ―¡Le' naklikzle ka beḻ zṉia! ¿Achakile wak wxoṉjile' yeḻ' zak'zi' daa wseḻ' Chioza'? \v 8 Ḻi gon ka gakbe'i beṉ' nan dii ḻi ba biyaj bilenile. \v 9 Na' bi gakzile bibi yeḻ' zak'zi' ile'ile daa iṉazle: “Neto' naknto' xiiṉ dia c̱he dii Abrahama'.” Dii ḻi nia' le', ax̱t yajki wak gon Chioza' xiiṉ dia c̱he dii Abrahama'. \v 10 Yog'ḻoḻ-le shi bi chonle ka chiyoolallii Chioza' na' gak c̱hele ka chak c̱he to yag dii chbia dii zix̱ dii bi chak wen, na' lii chc̱hogtegake' ax̱t xanin na' chzaḻ'gake'n lo yi'na'. \v 11 Dii ḻi nad' chchoa' le' nisa' daa chiyaj chilenile, per beena' zi' za' kollaana' napche' yeḻ' wak xench ka nad', na' ni bi zakaa gak' xmose' kwenc̱he galj' xele'na'. Ḻen' gone' ka yidsoa Espíritu Sántona' ḻoo yic̱hjlall'do'lena', ka le' chiyaj chilenile', na' beṉ'ka' bi chiyaj chileni wzaḻee ḻegake' lo yi' gabiḻa'. \v 12 Na' gone' c̱he beṉ' yell-lioni ka chon beena' nox̱' yag xozaa daa chpa'ile' trígona' na' kooshawee trígona' na' wzeye' beb c̱heyinna' lo yi'na' daa biga yiyolkzə. \s1 Jesúza' wchoe' nisa' \r (Mr. 1:9-11; Lc. 3:21-22; Jn 1:31-34) \p \v 13 Na'ch wza' Jesúza' gana' mbani Galileana' wyaje' cho'a yao Jordánna' kwenc̱he wchoa Juanna'ne' nisa'. \v 14 Na' ka blline', bi nan cheeni Juanna' wchoe'ne' nisa', san chi'ene': \p ―Li'lan chiyaḻ' wcho' nad' nisa', na' li'lə za'zo' kwenc̱he wchoa' li' nisa'. \p \v 15 Per Jesúza' golle'ne': \p ―Ben goklen bchoa' nad' nisa' ḻa' chiyaḻ' goncho ka nak daa nllia Chioza' bia' goncho. Na'ch bchoe'ne' nisa'. \p \v 16 Na' kon ka biyoll bchoe'ne' nisa' lii bichejte Jesúza' ḻoo nisa' na' lii byaljte yabana' na' ble'ile' Espíritu c̱he Chioza' chetje' ka to palom na' jsoalene' ḻe'. \v 17 Na'ch bengakile' shii Chioza' zoa yabana' chi'e: \p ―Beenin nake' Xiiṉ', beena' chakid', na' ḻe chibaid' ḻe'. \c 4 \s1 Goki dii x̱iwaa gonan ka wzenag Jesúza' c̱heyin \r (Mr. 1:12-13; Lc. 4:1-13) \p \v 1 Na'ch Espíritu c̱he Chioza' bc̱hi'e Jesúza' to latj ga bibi chashj chḻeb na' dii x̱iwaa goklalliin kooyeḻa'n ḻe' gone' ka cheenin. \p \v 2 Na' ka wde c̱hoa lla c̱hoa yel bibi wdawe', na' wdone'. \v 3 Na'ch bllin dii x̱iwaa kwite'na' gollan ḻe': \p ―Shi leilo' nako' Xiiṉ Chios, ben ka yiyak yajki yetxtil. \p \v 4 Na'ch goll Jesúza': \p ―Cho'a xtill' Chioza' nan: “Aga toz yeḻ' wawa' choe'n yeḻ' mban c̱he beṉec̱ha', san ḻekzka' Cho'a Xtill' Chioza' choe'n yeḻ' mban.” \p \v 5 Na'ch dii x̱iwaa bc̱he'n ḻe' Jerusalénna' daa nak yell c̱he Chioza' na' bḻepan ḻe' yic̱hj yoodo'na' gana' nak sib wal. \v 6 Na'ch gollan ḻe': \p ―Shi leilo' nako' Xiiṉ Chios, lla bixit'shki ni. Ḻa' Cho'a Xtill' Chioza' nan: \q1 Wseḻee anjl c̱he'ka' gap wwiagake' li', \q1 na' gox̱'gake' li' kwenc̱he ki koo wc̱hewo' yajka'. \p \v 7 Na' goll Jesúza' ḻen: \p ―Ḻekzka' na Cho'a Xtill' Chioza': “Bi wzo' Chioza' gone' daa nazan c̱ho' kwenc̱hezə x̱enlalloo shi gone' ka ba wne'.” \p \v 8 Na'ch stokzə bizc̱he' dii x̱iwaane' to lo yaa sib wal na' bliin ḻe' yog' yellka' lle' yell-lioni na' yeḻ' zakii c̱heyinka'. \v 9 Na' gollan ḻe': \p ―Yog' diiki chle'ilo' goṉ' li' shi wc̱hek' xibo'na' we'lawoo nad'. \p \v 10 Na'ch goll Jesúza' ḻen: \p ―Biyaj, Satanás, ḻa' Cho'a Xtill' Chioza' nan: “Be'la'o toz X̱ano' Chioza' na' kon daa iṉe', ḻennan' gono'.” \p \v 11 Na'ch biza' dii x̱iwaa kwit Jesúza' na' bllin baḻ anjlka' be'gake'ne' kon bi byalljile'. \s1 Wzolo Jesúza' choe' cho'a xtill' Chioza' gana' mbani Galileana' \r (Mr. 1:14-15; Lc. 4:14-15; 5:1-11; 6:17-19) \p \v 12 Ka beni Jesúza' wloogake' Juanna' lillyana', bizee biyaje' gana' mbani Galileana'. \v 13 Na' bizee yell Nazareta' na' jazoe' yell Capernaúma', to yell xen dii llia cho'a nisdo'na' gana' mbani yell-lio c̱he dia c̱he dii Zabulónna' na' dii Neftalína'. \v 14 Na' daa jazoe' na', gok ka wna dii Isaíaza', beena' wdix̱jee daa goll Chioza'ne', daa wne': \q1 \v 15 Ka nak yell-lio daa naki c̱he dia c̱he dii Zabulónna' na' dii Neftalína', \q1 daa llia shḻaa yao Jordánna', \q1 gana' xoa nez daa zej cho'a nisdo'na' \q1 daa llia gana' mbani Galileana', \q1 gana' lle' zan beṉ'ka' bi nak beṉ' Israel, \q1 \v 16 beṉ'ka' lle' na' gok yic̱hjlall'do'eka' shgasj shc̱hoḻ, \q1 na' Chioza' ba bseḻee to beeni' xen lawe'ka'. \q1 Lao beṉ'ka' lle' gana' chṉabia' yeḻ' wita' \q1 ba chzeeni' beeni' c̱he Chioza'. \p \v 17 Na' wzolo Jesúza' chyix̱je'ile' beṉ' cho'a xtill' Chioza', chi'e: \p ―Ḻi yiyaj yileni dii malka' chonle, ḻa' ba bllin lla Chioza', beena' zoa yabana', iṉabi'e ḻoo yic̱hjlall'do'lena'. \s1 Wlej Jesúza' tap beṉ' wxen beḻ kwenc̱he gongake'ne' txen \r (Mr. 1:16-20; Lc. 5:1-11) \p \v 18 Na' ka zej Jesúza' cho'a nisdo' c̱he Galileana' ble'ile' c̱hop bish' beṉ' wxen beḻ chzaḻ'gake' yix̱ja' ḻoo nisa' chzengake' beḻa'. Toe' le Simón na' ḻekzka' nsi'gake'ne' Pedro, na' beena' sto lie' Andrés. \v 19 Na'ch Jesúza' chi'e ḻegake': \p ―Ḻi da, dino nad', na' kon ka chonle ṉaa chbejle beḻki ḻoo nisi, ka'kzan gonle yibejle beṉ' lao dii mala'. \p \v 20 Na' ka golle' ḻegake' ka', lii bkwaaṉ'tegake' yix̱j c̱he'ka' na' zejlengake'ne'. \p \v 21 Na' zi lat'chga wza'gake' bizle'i Jesúza' zi c̱hop bish' beṉ', beena' to lie' Jacobo na' beena' sto lie' Juan, beṉ'ka' nak xiiṉ Zebedewa', lle'gake' to ḻoo barkw chiyonshao'gake' yix̱ja' daa chzengakile' beḻka'. Na' ḻekzka' goll Jesúza' Jacóbona' len Juanna' shajlengake'ne'. \v 22 Na' lii bkwaaṉ'tegake' barkwa' len x̱e'ka' na' janogake' Jesúza'. \s1 Jesúza' chli' chsedile' beṉ' zan \r (Lc. 6:17-19) \p \v 23 Na' wda Jesúza' yog' yellka' llia doxen gana' mbani Galileana', chli' chsedile' beṉ' Israelka' gana' chdop chllaggake' choe'ḻwillgake' Chioza', cho'e dill' wen dill' kob c̱he yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza', na' biyone' yog' beṉ' che'i wde wdeli yillwe'. \v 24 Na' doxen gana' mbani Síriana' wze dill' daa chon Jesúza', na' jwa'gake' yog'ḻoḻ beṉ'ka' che'i wde wdeli yillwe', beṉ' chey chla, beṉ' yoo dii x̱iw', beṉ' chaz shoṉ, na' beṉ' net ṉi'a nee. Na' Jesúza' biyone' ḻegake'. \v 25 Na' beṉ' zan inlleb jano ḻe', beṉ'ka' lle' yellka' mbani Galileana' na' yellka' mbani Decápoliza', na' beṉ'ka' lle' yell Jerusalénna' na' yellka' sto mbani Judeana', na' beṉ'ka' lle' yellka' llia shḻaa yao Jordánna'. \c 5 \s1 Dill'ka' be' Jesúza' lo yaana' \p \v 1 Ka ble'i Jesúza' beṉ' zan ba nogake'ne', na'ch wyepe' to lo yaa, na' wchi'e. Na'ch beṉ'ka' nakgake'ne' txen jabig'gake' kwite'na'. \v 2 Na' wzolo Jesúza' chli' chsedile' ḻegake', chi'e: \s1 Beṉ'ka' zoa mbalaz \r (Lc 6:20-23) \p \v 3 ―Chakomba beṉ'ka' chakbe'gakile' chyalljgakile' gaklen Chioza' ḻegake', ḻa' ḻegaken' yillingake' yabana' gana' chṉabia' Chioza'. \p \v 4 ’Chakomba beṉ'ka' chbellyesh', ḻa' Chioza' yizoe' ḻegake' mbalaz. \p \v 5 ’Chakomba beṉ'ka' nak beṉ' gax̱jlall', ḻa' wllin lla Chioza' wi'e ḻegake' yell-lioni. \p \v 6 ’Chakomba beṉ'ka' chzelall' gakgake' beṉ' ḻi beṉ' shao', ḻa' Chioza' iṉe' nakgake' beṉ' wen lawe'na'. \p \v 7 ’Chakomba beṉ'ka' chiyeshii beṉ', ḻa' ka'kzə yiyeshii Chioza' ḻegake'. \p \v 8 ’Chakomba beṉ'ka' nxi nyech yic̱hjlall'do'eka', ḻa' ḻegaken' ile'gakile' Chioza'. \p \v 9 ’Chakomba beṉ'ka' chon to dii byen soalen ljwellgake' mbalaz, ḻa' iṉa beṉ' dii ḻikzan nakgake' xiiṉ Chios. \p \v 10 ’Chakomba beṉ'ka' chiya dii chen chle'i daa chongake' ka cheeni Chioza', ḻa' ḻegaken' yillingake' gana' chṉabi'e. \p \v 11 ’Chakomba le' kat' chiya dii na beṉ' c̱hele na' chiya dii chongakile' le', na' kat'ka' chiyiljlall'gake' bittezə dill' wxiye' c̱hele daa chonḻilall'le nad'. \v 12 Ḻi yiba yizaki, ḻa' yabana' gaple to dii wen dii shao'. Ḻa' ka chongakile' le' ṉaa, ka'kzan bc̱hi' bsak'gake' kani'yi dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake'. \s1 Nakle ka zed' na' ka beeni' \r (Mr. 9:50; Lc. 14:34-35) \p \v 13 ’Len' nakle ka zedaa ladj beṉ' yell-lioki. Zedaa, shi bich zxi'n, aga wakch yiyonchon zxi' ni bich gak wc̱hinchon, na' chchooṉchon gana' wlej wshoshj beṉ' ḻen. \p \v 14 ’Len' nakle ka to beeni' ladj beṉ' yell-lioki. To yell dii llia to lo yaa, zit'lə nḻa'n, na' bi ngashaan. \v 15 Ni biga zoa to beṉ' chxene' kandila' na' chdose'n to dii wkwashaan ḻen, san chzoe'n sibə kwenc̱he wzeeni'n doxen ḻoo yoona'. \v 16 Ka'kzan le', ḻi gon to dii byen gonle daa nak wen kwenc̱he ile'i beṉ' na' we'la'ogake' X̱acho Chioza' zoa yabana'. \s1 Jesúza' cho'e dill' c̱he ley c̱he dii Moiséza' \p \v 17 ’Bi gakzile bid' kwenc̱he yikwas' ley daa bzej dii Moisézan' wa daa bli' bsedi dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegaken'. Bi nakan ka', san bid' kwenc̱he yiyoll gak yog'ḻoḻ ka na leya' na' daa bli' bsedi beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake'. \v 18 Dii ḻi nia' le', shlak biṉ' te c̱he yabana' len yell-lioni, bi init ni shc̱ho'a dill' daa nllia ley c̱he Chioza' bia' gak, ax̱t ki gakch yog'ḻoḻ daa bllie' bia' gak. \v 19 Daan, nottezə beṉ' chyishje' to daa nllia Chioza' bia' goncho, ḻa'kzi dii bi llialotek, na' shi wliile' beṉ' yoblə gone' ka chone', bitek bi zakee yabana' gana' chṉabia' Chioza'. San beena' gon daa nllia Chioza' bia' goncho na' wliile' beṉ' yoblə gone'n, beenan' gake' to beṉ' zakii yabana' gana' chṉabia' Chioza'. \v 20 Na' nia' le', aga wak yillinle gana' zoa Chioza' chṉabi'e shi toz ka chonlenle fariseoka' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya', chiyaḻ' wzenagchle c̱he Chioza' aga ka ḻegake'. \s1 Bi chiyaḻ' witcho beṉ' \r (Lc. 12:57-59) \p \v 21 Na' ḻekzka' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ṉezkzile goll dii Moiséza' dii x̱ozxto'choka': “Bi chiyaḻ' wito' beṉ'. Ḻa' beena' wit to beṉ' chiyaḻ' guete' daa bene' ka'.” \v 22 Per nad' nia' le', nottez beena' chllee bish' ljwelle'na' chidoḻee tie' lo yeḻ' zak'zi'na'. Na' ḻekzka' beena' chzoazi'yee bish' ljwelle'na', beṉ'ka' chṉabia' chiyaḻ' wwiagake' nak gongake' c̱he'; na' beena' chṉie' bish' ljwelle'na' dill' zibia', chidoḻee wzaḻ' Chioza' ḻe' lo yi' gabiḻa'. \p \v 23 ’Daan, shi ka zjoo daa chzanilo' wi'o Chioza' na' ka illino' gana' chzeygake'n lljadinilo' ngoolall' to bish' ljwello'na' li', \v 24 na'z bkwaaṉ daa nox̱oo, zigaate chiyaḻ' lljaye'xeno' bish' ljwello'na', na'tech wak wi'o Chioza' daa chzanilo' wi'one'. \p \v 25 ’Shi no cheeni lljtao xya c̱ho' lao josc̱hiska', ben byen yiyoe'xeno'ne' shlak ni de xḻatjin. Ḻa' shi ba bllino' lao beena' wc̱hogbia' c̱ho', na' gone' li' lo na' beena' wseje' li' lillyana'. \v 26 Dii ḻi nia' li', aga wibeje' li' lillyana' ax̱t ki c̱hixjo' doxen daa chiyaḻ' c̱hixjo'. \s1 Bi chiyaḻ' iṉelen ljwell beṉ' \p \v 27 ’Ṉezkzile wna dii Moiséza': “Bi chiyaḻ' iṉeleno' nool bi nak nool c̱ho'.” \v 28 San nad' nia' le', nottez beena' chwia to noolə na' chza'lalleene' ḻoo yic̱hjlall'do'ena', daa chone' ka' ba benkze' ka chon beena' zoate xoole'na' na' chṉelene' nool yoblə. \p \v 29 ’Shi jalawo' de shḻina' chonan ka gono' dii mala', naklan wen wtoḻjo'n na' c̱hooṉo'n. Ḻa' wenchan soa tḻaaz jalawo'na' aga ka daa yiyaj doxentio' lo yi' gabiḻa'. \v 30 Na' shi noo de shḻina' chonan ka gono' dii mala', naklan wen wc̱hogo'n na' c̱hooṉo'n, ḻa' wenchan soa tḻaaz noona' aga ka daa yiyaj doxentio' lo yi' gabiḻa'. \s1 Bi nakan wen yilaa beṉ'ka' nshagna' \r (Mt. 19:9; Mr. 10:11-12; Lc. 16:18) \p \v 31 ’Ṉezkzile wna dii Moiséza': “Nottez beena' yiḻaa nool c̱he'na' chiyaḻ' c̱has to yish we'n dill' nan bilaagake'.” \v 32 San nad' nia' le' shi to beṉ' byo yiḻee xoole'na' ḻa'kzi xoole'na' bi chṉelene' beṉ' yoblə, daa yiḻeene' chone' ka yikaa noola' beṉ' yoblə na' gake' ka to noolə zoalentie' beṉ' c̱he'na' na' chṉelene' beṉ' yoblə. Na' beena' yikee noola' nḻaa beṉ' c̱he'na', ḻekzka' chone' ka chon beena' chṉelen xool beṉ' yoblə. \s1 Bibi wzoacho de tasc̱hiw kat' bin wc̱hebcho \p \v 33 ’Ḻekzka' ṉezkzile golle' dii x̱ozxto'leka': “Bi wkwaaṉzo' ka'zə daa ba bc̱hebo' lao X̱ancho Chioza' shi bzoatio' bi bzo' de tasc̱hiw.” \v 34 San nad' nia' le', bibi wzoale de tasc̱hiw kat' wc̱heble lao Chioza'. Bi wzoazle yabana' de tasc̱hiw, ḻa' yabana' nakan gana' zoa Chioza'. \v 35 Na' ni bi wzoale yell-lioni de tasc̱hiw, ḻa' nakan ka gana' nzoa ṉi'a Chioza'; na' ni Jerusalénna', ḻa' ḻennan' yell c̱he beena' chṉabia' doxen. \v 36 Na' ni bi wzoazle yic̱hjlena' de tasc̱hiw, ḻa' aga wak gonle ka yiyak ni to yish' yic̱hjlena' yish' bez' shi nakan dii gasj wa gonle ka yiyakan dii gasj shi nakan yish' bez'. \v 37 San kon iṉale “wakan” wa iṉale “bi gakan”, ḻa' shi chzoale de tasc̱hiw bichlə wa nochlə, dii malan' chonan chonle ka'. \s1 Chiyaḻ' gakicho beṉ' \r (Lc. 6:29-30) \p \v 38 ’Ḻekzka' ṉezkzile' wna dii Moiséza': “Shi to beṉ' wshoshje' tḻaa jalawo'na' ḻekzka' yiyono' c̱he'. Na' shi to beṉ' wx̱ope' ḻeyo'na', ḻekzka' yix̱opo' ḻeye'na'.” \v 39 San nad' nia' le': Bi yizi'o wzon c̱he beṉ' mala'. Shi no kap' x̱agoona' tḻaa, bi'e daa zi shḻaa. \v 40 Shi to beṉ' chbagoo dii chbagoo c̱he' na' cheenile' ikee xkamiso'na', be'shaze' lente daa nx̱oa kolloona'. \v 41 Na' shi to beṉ' wwee li' yoa' c̱he'na' na' gone' byen woon to kilómetro, wza'lentegan c̱hop kilómetro. \v 42 Na' nottezə beṉ' shi bi iṉabe' c̱ho', be'n. Na' shi no iṉabi li' wi'one' shloll bi de c̱ho', bi wllonilo'ne'n. \s1 Chiyaḻ' gakicho beṉ'ka' chakzbangakile' cho' \r (Lc. 6:27-28, 32-36) \p \v 43 ’Na' ḻekzka' ṉezile wnagake': “Goki bish' ljwello'na' na' bwiyi beṉ'ka' chakzi' chakzbangakile' li'.” \v 44 San nad' nia' le': Ḻi gaki beṉ'ka' chakzbangakile' le', ḻi iṉabi Chioza' gak wen c̱he beṉ'ka' chsak'zi'gake' le'. \v 45 Shi gonle ka', na'ch iṉezi beṉ' nakle xiiṉ X̱acho Chioza', beena' zoa yabana'. Ḻa' ḻe' chone' ka chla' wbilla' lao beṉ' mal na' lao beṉ' wen, na' chone' ka chak yeja' lao beṉ' chon wen na' lao beṉ' chon mal. \v 46 Na' shi to beṉ'ka' nllagzile chakile, aga bi zjanayin, ḻa' ka'klen chon beṉ' wic̱hixjka' beṉ'ka' chakile ḻe beṉ' mal nakgake'. \v 47 Na' shi to beṉ'ka' nllagzile chwaple chiox, ¿garan de dii wenna' chonle? Ḻa' ka'klen chon beṉ'ka' bi nombia'gake' Chioza'. \v 48 Ḻi gak dowalj beṉ' ḻi beṉ' shao' ka nak X̱acho Chioza' zoa yabana', nake' dowalj beṉ' ḻi beṉ' shao'. \c 6 \s1 Chiyaḻ' gaklencho beṉ' \p \v 1 ’Bi wli' wzez c̱hele ladj beṉ' nan nakle beṉ' wen. Ḻa' shi kwenc̱hezə ile'i beṉaan chonle daa nak wen, bibi laxjle goṉ X̱acho Chioza', beena' zoa yabana'. \v 2 Na' kat' chaklenle beṉ'ka' chyallj chc̱hini, bi wzelen dill', ka chon beṉ' wxiye'ka' gana' chdop chllagcho choe'ḻwillcho Chioza', wa do yawi nez. Choe'gake' dill' c̱he daa chongake' kwenc̱he we'la'o beṉ' ḻegake'. Dii ḻi nia' le', daa choe'la'o beṉ' ḻegake', ḻennan' laxje'ka'. \v 3 San le', kat' choe'le beṉ' bi dii choe'lene', bi gonlen ka ile'i beṉ'. Na' ni to beṉ' bi ye'lene' bin chonle. \v 4 San ḻi gaklen beṉ' ka kono gakbe'i. Na' X̱achona', beena' chen chle'i daa chonle, goṉe' laxjle. \s1 Ka chiyaḻ' we'ḻwillcho Chioza' \r (Lc. 11:2-4) \p \v 5 ’Na' kat' choe'ḻwill-le Chioza', bi gonle ka beṉ' wxiye'ka'. Ḻegake' choolall'gake' sechagake' we'ḻwillgake' Chioza' gana' chdop chllagcho choe'ḻwillchone' wa ga lle' lla' beṉ' kwenc̱he ile'gakile' ka chongake'. Dii ḻi nia' le', daa chle'i beṉ' ka chongake', ḻezannan' laxje'ka'. \v 6 San le', kat' we'ḻwill-le Chioza', ḻi yiyoo ḻoo lill-lena' na' ḻi wsej puerta', na' ḻi we'ḻwill X̱achona', beena' kono chle'i. Na'ch X̱achona', beena' chen chle'i daa chonle, goṉe' laxjle. \p \v 7 ’Na' kat' choe'ḻwill-le Chioza' aga ḻiḻezi dill'ka' iṉale ka chon beṉ'ka' bi nombia'gake'ne', ḻa' chakgakile' daa choe'gake' dill' zan na' wzenague' bin che'gake'ne'. \v 8 Bi gonle ka chongake', ḻa' X̱acho Chioza' ba ṉezkzile' bi daa chyalljile ka zi' iṉabləlen. \v 9 Kat' we'ḻwill-le Chioza', kin iṉale: \q1 X̱anto' Chios, beṉ' zoa yaba, \q1 we'la'oshga yog'ḻoḻ beṉ' li'. \q1 \v 10 Na' iṉabia'gacho' ḻoo yic̱hjlall'do' yog'ḻoḻ beṉ', \q1 kwenc̱he gak lo yell-lioni ka chaklalloo, ka chak yabana'. \q1 \v 11 Ka nak daa choṉo' cheej chaonto' yog' lla, beṉgachan ṉaanlla. \q1 \v 12 Wxi'xen c̱hento', ka chon neto' chzi'xennto' bittezə dii choni beṉ' neto'. \q1 \v 13 Bi we'gacho' latj ibix̱nto' gonnto' daa bi nak wen, san bislagach neto' lo ṉi'a na' dii mala'. \q1 Ḻa' lin' napo' yeḻ' wṉabia', na' yeḻ' wak, na' lin' chidoḻoo shoo balaaṉ xen zejḻi kaṉi. Kan' nakan. \p \v 14 ’Ḻa' shi le' chzi'xenle c̱he beṉ' shi bi chongakile' le', ka'kzə X̱acho Chioza' zoa yabana' si'xene' c̱hele. \v 15 San shi le' bi chzi'xen c̱he ljwell-le, ka'kzə Chioza', beena' nak X̱ale, bi si'xene' dii malka' chonle. \s1 Daa chiyaḻ' goncho kat' zoacho wbas' \p \v 16 ’Kat' zoale wbas', bi gonzle cho'alaolena' nyesh' ka chon beṉ' wxiye'ka', ḻa' ḻegake' chon cho'alawe'ka' nyesh' kwenc̱he gakbe'i beṉ' bi neej naogake'. Dii ḻi nia' le', daa gakbe'i beṉ' daa chongake', ḻezannan' laxje'ka'. \v 17 San le', kat' soale wbas', ḻi wpaa yic̱hjlena' na' ḻi c̱hib ḻi wx̱is cho'alaolena' \v 18 kwenc̱he bi gakbe'i beṉ' nan zoale wbas'. San toz X̱acho Chioza', beena' kono chle'i, ile'ile' daa chonle na' goṉe' laxjle. \s1 Yeḻ' shawaa daa de yabana' \r (Lc. 12:33-34) \p \v 19 ’Bi wtop wshagle yeḻ' wni'ana' yell-lioni, ḻa' baḻ diika' chaljan baka' chlliayi'gakban, na' baḻan chibia leyin na' chbiayi'gakan, wa choo wbanka' na' chkaagake'n. \v 20 San ḻi gon ka gat' yeḻ' shao' c̱hele yabana', ḻa' daa de yabana' bi galjan bado' wlliayi'ban, ni bi yibia leyin, ni bi gak sho' wbanna' ikeen. \v 21 Ḻa' gana' de yeḻ' shao' c̱helena', na'kzan se yic̱hjlall'do'lena' wṉeyi. \s1 Jalaochoki nakgakan beeni' c̱he kwerp c̱hechoni \r (Lc. 11:34-36) \p \v 22 ’Jalaochoki nakgakan beeni' c̱he kwerp c̱hechoni. Shi jalaochoki chle'gakin kwasḻoḻ, doxen kwerp c̱hechoni zoan lo beeni'na'. \v 23 Per shi bi chle'i jalaochoki, kwerp c̱hechoni zoan lo yel c̱hoḻa'. Ka'kzan chak c̱he yic̱hjlall'do'choni. Shi bi chzenagcho c̱he Chioza', nc̱hoḻi yic̱hjlall'do'choni. \s1 Aga wak goncho yeḻ' wni'ana' txen na' ḻekzka' gontecho Chioza' txen \r (Lc. 16:13) \p \v 24 ’Aga ga zoa to beṉ' wḻane' xshin c̱hop beṉ', ḻa' wakzbanile' beena' to, na' gakchile' beena' sto, wa gone' xshin beena' to do yic̱hj do lallee na' xshin beena' sto gone'n do ki do lallee. Na' ka'kzan chak c̱hecho len Chioza', aga wak goncho ka cheenile' shi we'techo latj iṉabia' yeḻ' wni'ana' cho'. \s1 Bi kwek yic̱hjcho diika' chyalljicho \r (Lc. 12:22-31) \p \v 25 ’Daan nia' le': Bitek kwek yic̱hjle daa yeej gaole kwenc̱he ibanle, ni xalaanle. Ḻa' zak'techlə yeḻ' mban c̱hechona' aga ka daa cheej chaocho, na' zak'tech kwerp c̱hechona' aga ka xalaanchona'. \v 26 Ḻi wwiakachi byiṉdo'ka' chda xan yabana', ḻa'kzi bi chaz chaaṉgakb na' bibi chizi' chilapgakb, ni bi zoa ga chgooshao'gakb dii gaogakb, len chweej chwaokz X̱acho Chioza' zoa yabana' ḻegakb. ¿Alechlin le', zak'techle aga ka bado'ka' ze lo llazə? \v 27 Na' ni tole bi gak yisc̱hooch yeḻ' mban c̱helena' zi shloll ḻa'kzi nall inlleb zele wṉeyi c̱heyin. \p \v 28 ’Na' ¿bic̱he chi' yic̱hjzle xalaanlena'? Wwiakachile ka chgol yejdo'ka' ze lyix̱aa, len aga bi llin chongakan ni bi choḻgakan do. \v 29 Per nia' le', ni dii Salomónna', beena' wdapchga yeḻ' shao'ka', bi bllin gak xe'na' xochi ka yejdo'ka'. \v 30 Na' shi Chioza' none' yejdo'ka' ze lyix̱aa xochi, ḻa'kzi nakan de toldezə na'tech chtop beṉ' ḻen na' chzeye'n, ¿alechla le', gontechle' wen c̱hele goṉe' xalaanle ḻa'kzi bitek chajḻe'le gaklene' le'? \v 31 Na' bi kwek yic̱hjzle iṉazle: “¿Bin yeej gaocho?” wa “¿Nak goncho gat' xalaancho?” \v 32 Ḻa' beṉ'ka' bi nonḻilall'gake' Chioza' to daazə chi' yic̱hjgake'. Per X̱achona', beena' zoa yabana', ṉezkzile' chyalljile yog' diiki. \v 33 Na' daa llialote chiyaḻ' wzenagle c̱he Chioza' kwenc̱he iṉabi'e le', na' gonle kon daa cheenile', na' goṉkze' yog' daa chyalljile. \v 34 Bitek kwek yic̱hjle shi wyaj wdele llaka' zi za' ḻa' to to lla nsa' dii zed c̱heyin. \c 7 \s1 Bi chiyaḻ' yiya yiyiljcho beṉ' \r (Lc. 6:37-38, 41-42) \p \v 1 ’Bi yiya yiyiljle beṉ', kwenc̱he bi yiya yiyilj Chioza' le'. \v 2 Ḻa' kon ka chiya chiyiljle beṉ', ka'kzan yiya yiyilj Chioza' le', na' kon ka gonile beṉ', ka'kzan goni Chioza' le'. \v 3 ¿Bic̱he chwiazo' bic̱ha' yoo ḻoo jalao bish' ljwello'na' na' bi chile'ilo' kwagaa yoo ḻoo jalawo'na'? \v 4 Shi bi chle'ilo' kwagaa yoo ḻoo jalawo'na', ¿nakra gono' yoo bish' ljwello'na': “Beṉshki yibej' bic̱ha' yoo ḻoo jalawo'na'”? \v 5 ¡Beṉ' wxiye'! Zigaate bwia c̱ho'na' na'tech wwio' c̱he bish' ljwello'na'. \p \v 6 ’Na' bi gonzle byen we'lenle xtill' Chioza' beṉ'ka' bi chazlall'gake'n, kwenc̱he ki gongakile' le' zṉia ka chon bekw'ka' chxoxj chtingakb kat' no chonḻegakib. Ni bi we'lenle xtill' Chioza' beṉ'ka' bi cheengakile' wzenaggake'n kwenc̱he ki wlej wshoshjgake' dillaa ka chon kushka' chlej chshoshjgakb daa bi choolall'gakb gaogakb. \s1 Chiyaḻ' iṉabicho Chioza' gaklene' cho' \r (Lc. 11:9-13; 6:31) \p \v 7 ’Ḻi iṉabi Chioza' bin cheenile na' goṉe'n. Ḻi yiyilj daa cheenile na' yillelilen. Ḻi iṉe cho'a puerta', na' wsalje'n. \v 8 Ḻa' beena' chṉabile' beṉ' daa cheenile', we'kze'n; na' beena' chiyilje' daa cheenile', willelkzile'n; na' beena' chṉe cho'a puerta', wsaljkzgake' sho'e. \p \v 9 ’Le' zoa xiiṉle, shi iṉabib' le' to yetxtil aga we'leb' to yaj. \v 10 Wa shi iṉabib' le' to beḻ yaa, aga we'leb' to beḻ zṉia. \v 11 Shi le' naktele beṉ' mal chak we'le xiiṉleka' daa nak dii wen, ¿alechli X̱acho Chioza' zoa yabana' ki goṉe' le' dii wen dii shawaa shi iṉabilene'n? \p \v 12 ’Kon ka cheenile goni beṉ' le', ka'kzan chiyaḻ' gonilene', ḻa' kan' na leya' na' librka' bzej dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake'. \s1 Puert daa nak diido' yid \r (Lc. 13:24) \p \v 13 ’Ḻi gon byen sho'le cho'a puerta' daa nshop'. Ḻa' nḻag' puerta' na' zlag' nak neza' daa zej gana' chbiayi' beṉ', na' beṉ' zan choogake'n. \v 14 Per ka nak neza' daa zej yabana' gana' lljazoalencho Chioza', nakan to nez les, na' to c̱hopchga beṉ' chillelgakile'n. \s1 Daa chbia lo yaga' chli'n bi yag daa \r (Lc. 6:43-44) \p \v 15 ’Ḻi wsak' kwenc̱he bi shajḻe'le c̱he beṉ'ka' chonz ka chyix̱jee daa che' Chioza' ḻegake', na' chonz kwingake' beṉ' wen beṉ' gax̱jlall', per beṉ' malzgakan na' chlliayi'gake' beṉ', ka chon to ba zṉia. \v 16 Ka ile'ile ka nsa' c̱hegake' na' gakbe'ile non nakgake'. Ḻa' ṉezkzile aga wishibcho uvana' to lo yag yesh' na' ḻekzka' aga wishibcho yix̱wewa' to lo yag yesh' yaa. \v 17 Ka'kzan yag wenna' chbian dii wen, na' yaga' daa bi nak wen chbian dii bi nak wen. \v 18 Ḻa' yaga' daa nak dii wen aga wbian dii bi nak wen, na' yaga' daa bi nak dii wen aga wbian dii nak wen. \v 19 Yog' yag dii chbia dii bi nak wen, chc̱hoggake'n na' chzeygake'n. \v 20 Daan, wakbe'kzile ka nsa' c̱he beṉ'ka'. \s1 Aga yog' beṉ' yilline' yabana' gana' zoa Chioza' chṉabi'e \r (Lc. 13:25-27) \p \v 21 ’Aga yog' beṉ'ka' na nad': “X̱an', X̱an'”, yillingake' yabana' gana' chṉabia' Chioza', ḻete beṉ'ka' chongake' ka cheeni X̱a' Chioza', beena' zoa yabana'. \v 22 Kat'ka' illin llana' yizia' kwent c̱he ben', zangake' iṉagake' nad': “X̱an', X̱an', neto' wdix̱jeento' daa wno', na' kon yeḻ' wak c̱ho'na' bibejnto' dii x̱iw'ka' yoo beṉ' na' bennto' dii zan yeḻ' wak.” \v 23 Na'ch yepgakee: “Biga bembi'a le'. Ḻi kwas ka'lə, le' beṉ' wen dii mal.” \s1 C̱hop beṉ' bengake' twej yoo \r (Lc. 6:47-49; Mr. 1:22) \p \v 24 ’Daan, nottez beena' chzenag cho'a xtillaani na' chone' ka nia', nake' ka to beṉ' sin', beena' ben lille'na' to lo yaj. \v 25 Na' ka gok yejsiwaa, bgol yaoka', na' wzechga be'na' nan wllig'gakan yoona', per bi billeen daa chi'cha leninna' lo yaja'. \v 26 Per beena' cheni cho'a xtillaani na' bi chone' ka nia', nake' ka beena' bi chajnii, beena' bx̱e lille'na' lo yoxa'. \v 27 Na' ka gok yejsiwaa, bgol yaoka', na' wzechga be'na' na' bllig'gakan yoona' na' wlliayi'tekzan. \p \v 28 Na' ka biyoll be' Jesúza' dillii, bibani beṉ'ka' ka chli' chsedile', \v 29 daa bli' bsedile' ḻegake' ḻega beṉ' za'len yeḻ' wṉabia', aga ka chli' chsedi beṉ'ka' chzajnii ḻegake' leya'. \c 8 \s1 Jesúza' biyone' to beṉ' che'i léprana' \r (Mr. 1:40-45; Lc. 5:12-16) \p \v 1 Na' ka biyetj Jesúza' lo yaana', beṉ' zan zinogake'ne'. \v 2 Na' kwite'na' bllin to beṉ' che'ile' lepra', na'ch bc̱hek' xibe' lawe'na', chi'ene': \p ―X̱an', ṉezid' wak yikwaso' yillwe'ni chak' sheḻ' gueenilo'. \p \v 3 Na'ch Jesúza' bx̱oa neena' yic̱hje'na', chi'ene': \p ―Cheenid'x. Na' ṉaate yikwasa'n. \p Na' kon ka golle' ka', lii biyakteyi beena'. \v 4 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Ni to kono yoo ka nak daa ba ben' c̱ho'. Ḻete wyaj lao bx̱oza' kwenc̱he ile'ile' ba biyakilo', na' jwa' daa chiyaḻ' lljoo lao Chioza' ka nllia dii Moiséza' bia' goncho kwenc̱he iṉezi beṉ' ba biyakilo'. \s1 Biyon Jesúza' xmos x̱an soldadka' \r (Lc. 7:1-10) \p \v 5 Ka billin Jesúza' yell Capernaúma' lii bllinte to x̱an soldad lawe'na', na' got'yoile'ne', \v 6 chi'ene': \p ―X̱an', xmosaa die' lillaa, na' net tḻaa kwerp c̱he'na' na' ḻe chey chle'. \p \v 7 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Na' sa' yiyonee. \p \v 8 Na' che' x̱an soldadka'ne': \p ―X̱an', aga zakii nad' kwenc̱he shoo ḻoo yoo lillaa. Kon ben mandad yiyakile' na' wiyakkzile'. \v 9 Nia' ka' ḻa' zoa beṉ' chṉabia' nad', na' nad' ḻekzka' chṉabia' soldad c̱ha'ka'. Kat' chep' toe': “Wyaj ni'”, na' chaje'; na' kat' chep' stoe': “Da ni”, na' chide'; na' kat' chizep' xmosaa: “Ben dga”, na' chone'n. \p \v 10 Ka beni Jesúza' cho'a xtilleena', bibanile' na' chi'e beṉ'ka' nogake' ḻe': \p ―Dii ḻi nia' le', bigaṉ' lljtia' to beṉ' Israel beṉ' gonḻilallee nad' ka chonḻilall' beeni nad'. \v 11 Na' nad' nia' le', beṉ' zan beṉ' zaak doxen yell-lioni gonḻilall'gake' nad' na' lljazoalengake' txen dii Abrahama', dii Isaaca' na' dii Jacoba' yabana' gana' chṉabia' Chioza'. \v 12 Na' ka nak beṉ'ka' wlej Chioza' nan lljazoagake' gana' chṉabi'e, zane' wzaḻee gana' shgasj shc̱hoḻ, gana' kwellyesh'gake' na' gaoyaax̱ax̱j ḻeye'ka' daa ḻe gakshejlall'gake', daa bi goongakile' iṉabi'e ḻegake'. \p \v 13 Na'ch che' Jesúza' x̱an soldadka': \p ―Biyaj lillo'na', na' gak ka cheenilo' daa chajḻi'o c̱ha'. \p Na' lo lla lo gorzə biyaki xmose'na'. \s1 Biyon Jesúza' tobiiṉ c̱he Pédrona' \r (Mr. 1:29-31; Lc. 4:38-39) \p \v 14 Na'ch wyaj Jesúza' lill Pédrona', na' ble'ile' de tobiiṉ c̱he'na' yo'e dii ḻana'. \v 15 Na' bex̱' Jesúza' neena' na' bicheje' dii ḻana'. Na' lii wyastie' bene' dii wdaogake'. \s1 Jesúza' biyone' zan beṉ'ka' bi shao' \r (Mr. 1:32-34; Lc. 4:40-41) \p \v 16 Na'ch ka ba chxoa wbilla', jwa'gake' beṉ' zan gana' zoa Jesúza', beṉ' yoo dii x̱iw'ka', na' shcho'azə dillaa bi'e bichejgakan. Na' ḻekzka' biyone' yog' beṉ' bi shao'. \v 17 Gok ka' kwenc̱he gok ka wna dii Isaíaza', beena' wdix̱jee daa goll Chioza'ne', daa wne': “Ḻe' bikee yillwe'ka' che'icho na' bene' ka bigaa yeḻ' chey chla c̱hechona'.” \s1 Beṉ'ka' cheengakile' lljanogake' Jesúza' \r (Lc. 9:57-62) \p \v 18 Na' ka ble'i Jesúza' beṉ' zan inlleb ba nec̱hjgake'ne', bene' mandad telene' beṉ'ka' nakgake'ne' txen shḻaa nisdo'na'lə. \v 19 Na' wbig' to beṉ' chli' chsedi leya', chi'ene': \p ―Maestro, cheenid' sa'len' li' gattezə shajo'. \p \v 20 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Bez'ka' nongakb yech ga chiyoogakb, na' byiṉdo'ka' non lilldo'gakb, san nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, bibi lill' de. \p \v 21 Na' bchej sto beṉ' nake' Jesúza' txen na' chi'ene': \p ―X̱an', wza'len' li' gattezə shajo' ka yiyoll guet x̱a'na'. \p \v 22 Na'ch goll Jesúza'ne': \p ―Da, dino nad'. Wikwash'kzə ljwell beṉ' wetka'. \s1 Jesúza' bkweze' be'na' lo nisdo'na' \r (Mr. 4:35-41; Lc. 8:22-25) \p \v 23 Na'ch wyoo Jesúza' ḻoo barkwa' len beṉ'ka' ba nakgake'ne' txen. \v 24 Na' shlak zej barkwa' wtese'. Na' wzolo wzechga be'na' lo nisdo'na', na' wzolo chas chataan na' biyoll nisa' ḻoo barkwa'. \v 25 Na'ch beṉ'ka' nak Jesúza' txen jasbangake'ne', na' che'gake': \p ―¡X̱an', bisla cho'! ¡Ba chbe'cho yel! \p \v 26 Na'ch che' Jesúza': \p ―¿Berac̱he chlleblikzle? ¿Bic̱he bi nx̱enilall'le nad' kwasḻoḻ? \p Na'ch wyase' bsheshlene' be'na' len nisdo'na', na' wlezgakan. \v 27 Na' beṉ'ka' lle'len Jesúza' ḻoo barkwa' bibangakile' ka bene', na'ch che' ljwellgake': \p ―¿Noran nak beeni, lla? Ax̱t be'na' na' nisdo'na' chzenaggakan c̱he'. \s1 C̱hop beṉ' Gadara yoogake' dii x̱iwaa \r (Mr. 5:1-20; Lc. 8:26-39) \p \v 28 Na' ka bllin Jesúza' yell-liona' mbani Gadárana' daa llia shḻaa nisdo'na', c̱hop beṉ' yoogake' dii x̱iw'ka' bchejgake' ḻoo kapsanta' jatiḻgake'ne'. Na' daa ḻe zṉiagake' aga no chak te lo neza' chde gana' zoagake'. \v 29 Na' besyaagakan che'gakan Jesúza': \p ―¿Bic̱he za'zo' gani zoanto', Jesús, Xiiṉ Chios? ¿Aba za'zelo' zidsak'zi'o neto' ḻa'kzi biṉ' illin lla sak'zi'nto'? \p \v 30 Na' gaoz lle' ba zan kush chaogakb. \v 31 Na'ch got'yoi dii x̱iw'ka' Jesúza', che'gakan ḻe': \p ―Shi yibejo' neto' ḻoo yic̱hjlall'do' beṉ'ki, we'gacho' latj yiyoonto' kushka'. \p \v 32 Na'ch goll Jesúza' ḻegakan: \p ―Wakkzan. Ḻi yiyoo shka'. \p Na'ch bichej dii x̱iw'ka' na' biyoogakan kushka', na' kushka' lii bxoṉjtegakb na' jabix̱gakb to cho'a yaa na' bxoptegakb ḻoo nisdo'na' na' wche'gakb yel. \p \v 33 Na'ch beṉ'ka' chap kushka' bixoṉjdogake', na' ka billingake' lalle'ka' gollgake' beṉ' yellka' doxen ka gok c̱he beṉ'ka' yoo dii x̱iw'ka'. \v 34 Na'ch wza' yog' beṉ' yellka' zjatiḻgake' Jesúza', na' ka ble'gakile'ne' got'yogakile'ne' yiyaje' gan yoblə. \c 9 \s1 Jesúza' biyone' to beṉ' net tḻaa kwerp c̱he'na' \r (Mr. 2:1-12; Lc. 5:17-26) \p \v 1 Na' biyoo Jesúza' to ḻoo barkw, na'ch biḻag'gake' shḻaa nisdo'na' na' billine' yell c̱he'na' gana' wzee. \v 2 Na' bllinlengake' to beṉ' net ṉi'a neena' lawe'na', nx̱oagake'ne' to lo daa. Na' gokbe'i Jesúza' ḻe nonḻilall'gake'ne', na'ch golle' beṉ' we'na': \p ―Btiplalloo, xiiṉ', ba biyakxen xtoḻoona'. \p \v 3 Na'ch baḻ beṉ'ka' chli' chsedi leya' che' ljwellgake': “Ba chonz kwin beeni ka Chioza' daa ne' ka'.” \v 4 Na' gokbe'i Jesúza' daa wza'lall'gake', na' chi'e ḻegake': \p ―¿Bic̱he chza'lall'zle ka'? \v 5 ¿Achakile chyalljchid' yeḻ' wak xench yep' beeni: “Ba bizi'xen' saaxya c̱ho'na'”, ka daa yepee: “Biyas na' bigoo nez”? \v 6 Na' wliid' le', nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza', nap' yeḻ' wṉabia' yell-lioni kwenc̱he yizi'xen' saaxya c̱he beṉ'. \p Na'ch golle' beena' net ṉi'a neena': \p ―Biyas, bitob daa c̱ho'na', na' biyaj lillo'na'. \p \v 7 Na'ch biyas beena' net ṉi'a neena' na' ziyaje' lille'na'. \v 8 Na' ka ble'i beṉ'ka' ka gok, bibangakile', na' be'la'ogake' Chioza' daa bi'e yeḻ' wak xenna' to beṉ' yell-lio. \s1 Wlej Jesúza' Matewa' kwenc̱he gone'ne' txen \r (Mr. 2:13-17; Lc. 5:27-32) \p \v 9 Ka biza' Jesúza' na', ble'ile' to beṉ' wic̱hixj, lie' Mateo, chi'e gana' chc̱hixje'. Na' chi'ene': \p ―Da, dino nad'. \p Na'ch lii wzolla'te Matewa' janoe'ne'. \p \v 10 Na' shlak chi' Jesúza' lill Matewa', bllin beṉ' zan wic̱hixjka' na' zan beṉ' zeyi c̱heyi bi nsa' c̱hegake' wen, wche'gake' cho'a mesa' wdaolengake' Jesúza' len beṉ'ka' nakgake'ne' txen. \v 11 Na'ch ka ble'i fariseoka' chaolen Jesúza' beṉ'ka', na'ch wṉabgakile' beṉ'ka' nakgake'ne' txen, che'gake': \p ―¿Bic̱he chaolenz maestro c̱heleni beṉ' wic̱hixjki len beṉ'ki bi nsa' c̱heyin wen? \p \v 12 Na' beni Jesúza' daa goll fariseoka', na'ch chi'e ḻegake': \p ―Aga beṉ'ka' shawaan chyalljgakile' wen rmecha' san beṉ'ka' bi shawaan chyalljgakile'ne'. \v 13 Ḻi yiyaj na' ḻi lljased bin zeji Cho'a Xtill' Chioza' gana' nan: “Nad' cheenchid' yiyeshii ljwell-le, aga ka daa witle bayix̱'ka' kwenc̱he we'la'ole nad'.” Aga bid' ni c̱he beṉ'ka' nak beṉ' ḻi beṉ' shao', san bid' ni c̱he beṉ' saaxyaka'. \s1 Wṉabgakile' Jesúza' bic̱he bi chzoa beṉ'ka' nakgake'ne' txen wbas' \r (Mr. 2:18-22; Lc. 5:33-39) \p \v 14 Na'ch beṉ'ka' nak Juanna' txen jabig'gake' kwit Jesúza' na' wṉabgakile'ne' che'gake': \p ―Neto' na' fariseoka' zeyi c̱hento' chzoanto' wbas'. Na' ¿bic̱he beṉ'ka' nakgake' li' txen bi chzoagake' wbas'? \p \v 15 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Kat' chak to wishagna' beṉ'ka' chdi'a chllag lill beṉ' byona' aga chdagake' nyesh', san cheej chaogake'. Na' ka'kzan beṉ'ki nakgake' nad' txen, cheej chaogake' ṉaa zoalen' ḻegake', per wllin lla wkwas beṉ' nad' kwite'ka', kana'chan soagake' wbasaa. \p \v 16 ’Ni to kono chida' lat' lech' kob ḻee lech' gola', ḻa' kat' shechan na' yibe' lech' koba' na' wsho'chan dii gola' na' gana' nllo' gakchan dii xench. \v 17 Na' aga no chgaa vino daa zi' bchejte ḻoo yid gola', ḻa' wchez' yid gola' na' ḻaljə vinona', na' ka vinona' ka yida' kwiayi'gakan. San chiyaḻ' sholl vino daa zi' bchejte ḻoo yid koba' kwenc̱he ni ton bi kwiayi'. \s1 Jesúza' biyone' xiiṉ Jairona' len noola' jex̱ee xe'na' \r (Mr. 5:21-43; Lc. 8:40-56) \p \v 18 Na' ni choe'te Jesúza' dill', ka bllin to beṉ' wṉabia' na' bc̱hek' xibe'na' lao Jesúza', chi'ene': \p ―Shintg wit to bi' nool c̱ha'; per shi li' sa'gacho' na' wx̱oa noona'b' na' yibam'. \p \v 19 Na'ch lii wzolla'te Jesúza' zejlene' beṉ'ka' nakgake'ne' txen lill beṉ' wṉabia'na'. \v 20 Na' ka zejgake' lill beṉ' wṉabia'na' jano to noolə ḻegake', na' ba gok shlliṉ yiz chzoe' wbaa. Na'ch wbiguee koll' Jesúza' bex̱ee xe'na', \v 21 ḻa' chakile': “Kon sheḻ' ba bex̱aa xe'na' wiyakkzid'.” \v 22 Na' biyec̱hj Jesúza' na' ka ble'ile' noola' chi'ene': \p ―Btiplalloo, xiiṉ', ba biyakilo' daa chonḻilalloo nad'. \p Na' lii biyakteyi noola'. \p \v 23 Na' ka bllin Jesúza' lill beṉ' wṉabia'na' ba lle' beṉ'ka' chkwell blleja' na' beṉ' zan ba chosyaagake' chbellgake'. \v 24 Na'ch che' Jesúza' beṉ'ka': \p ―Ḻi yillesh ni. Aga witba'n san cheszbaan. \p Per bxill-ligake'ne'. \v 25 Na' ben Jesúza' byen billeshgake', na' wyo'e na' bex̱ee na' bi' nool weta' na' lii biyasteb'. \v 26 Na' yog' yellka' llia gaoz wze dill' daa bene'. \s1 Biyon Jesúza' c̱hop beṉ' lc̱hoḻ \p \v 27 Na' ka biza' Jesúza', c̱hop beṉ' lc̱hoḻ janogake'ne'. Na' chosyaagake' zilljə che'gake': \p ―¡Biyesh'lall'gachi neto', xiiṉ dia c̱he dii Daví! \p \v 28 Ka biyoo Jesúza' ḻoo yoona', beṉ' lc̱hoḻka' jabig'gake' kwite'na'. Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―¿Achajḻe'le wak gon' ka ile'ile? \p Na'ch goll beṉ' lc̱hoḻka'ne': \p ―Awe, X̱annto', wak gono' ka ile'into'. \p \v 29 Na'ch bex̱' Jesúza' jalawe'ka' na' golle' ḻegake': \p ―Daa chonḻilall'le nad' na' gak ka cheenile. \p \v 30 Na'ch bile'gakile'. Na' Jesúza' golle' ḻegake': \p ―Ḻi gon byen kono ye'le ka'. \p \v 31 Per ka biza'gake' kwite'na' lii wzolotegake' choe'gake' dill' doxen gana' mbani yella' daa ben Jesúza' c̱hegake'. \s1 Biyon Jesúza' to beṉ' bi chak iṉe \p \v 32 Shlak chiza' beṉ'ka' gok beṉ' lc̱hoḻ, bllin beṉ' yoblə lao Jesúza' nc̱he'gake' to beṉ' bi chak iṉe daa yo'e dii x̱iwaa. \v 33 Na' kon ka bibej Jesúza' dii x̱iwaa yoo beena' na' biṉie'. Na' bibani beṉ'ka' lle' na', nagake': \p ―Ni shlin biṉ' ile'icho yell Israeli to yeḻ' wak ka dga ba ben beeni. \p \v 34 Per fariseoka' che'gake': \p ―Beeni chibeje' dii x̱iw'ka' kon yeḻ' wak c̱he daa chṉabia' ḻegakan. \s1 Chyallj beṉ' zan gongake' xshin Chioza' \p \v 35 Na' wda Jesúza' yog' yellka', ka yell xen ka yelldo', chli' chsedile' to to gana' chdop chllag beṉ' Israelka' choe'ḻwillgake' Chioza'. Wdix̱je'ile' ḻegake' dill' wen dill' kob c̱he yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza' na' biyone' beṉ' che'i bittezə yillwe'. \v 36 Na' ble'i Jesúza' beṉ' zan zejlengake'ne' na' biyeshile' ḻegake', ḻa' gokbe'ile' ka nyesh'lazan chak c̱hegake', ka xil' ba kono x̱anin zoa. \v 37 Na'ch golle' beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―Dii ḻi nia' le', beṉ'ka' zi' gonḻilall'gake' Chioza' zaklebgakile' to dii wlliachga to lo yell-lio, na' chyallj no yizi' yilapan, per to c̱hopchga wen llinka' zoa. \v 38 Na' ḻi iṉabi X̱ancho Chioza' wzanche' beṉ'ka' wtopgake' beṉ'ka' gonḻilall'gake'ne'. \c 10 \s1 Jesúza' wleje' shlliṉ beṉ'ka' gakgake' postl c̱he' \r (Mr. 3:13-19; Lc. 6:12-16) \p \v 1 Na'ch biti'a Jesúza' beṉ'ka' shlliṉ wleje' na' bi'e ḻegake' yeḻ' wṉabia' kwenc̱he gak yibejgake' dii x̱iw'ka' yoo beṉ', na' yiyongake' beṉ' che'i bittezə yillwe'. \p \v 2 Na' kin le postlka' shlliṉ: zigaate wleje' Simónna', beena' ḻekzka' che'gake' Pedro, len beṉ' bishee Andréza', na'tech Jacóbona' len beṉ' bishee Juanna', beṉ'ka' nak xiiṉ Zebedewa', \v 3 na'ch Felípena', Bartoloména', Tomáza', Mateo, beṉ' wic̱hixja', Jacobo xiiṉ Alfewa', Tadewa', \v 4 Simón, beena' bsi'gake' Zelote, na' Jud Scariota', beena' bene' Jesúza' lo na' beṉ' malka'. \s1 Bseḻ' Jesúza' postlka' shlliṉ je'gake' cho'a xtill' Chioza' \r (Mr. 6:7-13; Lc. 9:1-6) \p \v 5 Na'ch bseḻ' Jesúza' beṉ'ka' shlliṉ je'gake' cho'a xtill' Chioza', na' chi'e ḻegake': \p ―Bi shajle yellka' gana' zoa beṉ'ka' bi nak beṉ' Israel, ni bi shajle yellka' llia gana' mbani Samáriana'. \v 6 San ḻi shaj gana' lle' beṉ' Israelka', beṉ'ka' nak ka xil' ba wnit. \v 7 Ḻi shaj ḻi lljtix̱jee ba zoa gaoshosh iṉabia' Chioza' beena' zoa yabana' ḻoo yic̱hjlall'do' beṉ'. \v 8 Ḻi yiyon beṉ'ka' bi shao' na' beṉ'ka' che'i lepra, ḻi yisban beṉ' ba wit, na' ḻi yibej dii x̱iw'ka' yoo beṉ'. Na' ka beṉ Chioza', beṉe' le' yeḻ' waka' ka'z, ka'kzan le' bibi wc̱hixjle yiyonle beṉ'. \p \v 9 ’Na' bi wa'le mech de or, de plat ni de cobre. \v 10 Na' ni bi gaḻ'le no yix̱j les, ni bi gox̱'le zi shkwe' xale, ni zi shkwe' xel-le, ni bi gox̱'le yag bar, ḻa' to wen llin chidoḻee yeej gawe'. \p \v 11 ’Na' kat' illinle to to yell xen wa yelldo'zə, c̱hiljle to beṉ' nsa' c̱he' wen, na' yigaaṉle lille'na' na' na'tezə soale ax̱t ka illinch lla yiza'le. \v 12 Na' ka sho'le lille'na' ye'lene': “Chioza' wzoe' le' mbalaz.” \v 13 Na' shi dii ḻi beṉ'ka' lle' na' nakgake' beṉ' wen, wakkzə daa ye'le ḻegake'; san shi bi nakgake' beṉ' wen, na' aga wakan. \v 14 Na' gattezə illinle shi kono wleb le' na' ni bi wzenaggake' c̱hele, na' yiza'le lill beena' wa yella' gana' gongakile' le' ka' na' yishible bishtena' llia ṉi'aleka'. \v 15 Dii ḻi nia' le', kat' illin lla wc̱hoglo Chioza' c̱he beṉ', yeḻ' zak'zi' xench ile'chi beṉ' yellka' gana' gongakile' le' ka' aga ka beṉ' yell Sodómana' na' yell Gomórrana'. \s1 Yeḻ' zak'zi'ka' yen ile'i beṉ'ka' nak Jesucrístona' txen \p \v 16 ’Nad' chseḻaa le' ka xildo' ladj ba zṉiaka'. Na' chiyaḻ' gakle beṉ' sin' na' beṉ' wen. \v 17 Wsak'gale, ḻa' wchej beṉ' lljwee le' lao beṉ'ka' chṉabia' na' wit c̱hingake' le' gana' chdop chllagcho choe'ḻwillcho Chioza'. \v 18 Na' lljwa'gake' le' lao beṉ' wṉabia' xenka' daa chonḻilall'le nad', na' ka' gak we'lenle ḻegake' cho'a xtillaana' na' ka'kzə beṉ'ka' bi nakgake' beṉ' Israel. \v 19 Na' kat' gongake' le' lo na' beṉ'ka', bi sele wṉeyi naklə iṉale wa bi iṉale, ḻa' ka gaḻ' iṉele, Chioza' wx̱oe' dillaa cho'a ḻoll'leka'. \v 20 Ḻa' aga len' iṉele, san Espíritu c̱he X̱acho Chiozan' gone' ka iṉele. \p \v 21 ’Beena' zoa beṉ' bishee ḻeteze' gone'ne' lo na' beṉ'ka' witgake'ne', na' beena' zoa xiiṉe' gone'b' lo na' beṉ' wite'b'. Na' soa beṉ' yizoshyi'e x̱axṉeena' na' gone' ḻegake' lo na' beṉ'ka' witgake' ḻegake'. \v 22 Yog'ḻoḻ beṉ' gakzbangakile' le' daa nonḻilall'le nad', per beena' so sakile' bittezə daa yen ile'ile' ax̱t kat' guete', beenan' gat' yeḻ' mban c̱he' zejḻi kaṉi. \v 23 Shi to yell yilaggake' le', ḻi yiyaj yell yoblə. Ḻa' dii ḻi nia' le' bilaṉ' yiyoll tale yog'ḻoḻ yellki mbani Israeli kat' illin lla yiyed' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza'. \p \v 24 ’To beṉ' chsed aga zak'che' ka beena' chli' chsedi ḻe', na' ka'kzə to wen llin aga zak'che' ka x̱ane'na'. \v 25 Na' beena' ni chsed yibaile' gake' ka beena' chli' chsedi ḻe', na' ka'kzə wen llinna', yibaile' gake' ka x̱ane'na'. Nad' nak' x̱anle, na' shi nagake' c̱ha' non' txen dii x̱iwaa daa le Bezlo, ¿alelə ki iṉagake' c̱hele ka'? \s1 ¿Non chiyaḻ' illebcho? \r (Lc. 12:2-9) \p \v 26 Bi illeble beṉ'ka' biya dii wc̱hi' wsak'gake' le'. Ḻa' daa kono ṉezi ṉaa, wllin lla ila'lawin, na' aga ga de to dii ngash' dii bi illin lla ila'lawin. \v 27 Diika' chli' chsedid' le' do ngash'zə, ḻi we'n dill' ladj lkwe' beṉ'. Na' diika' nia' le' to le'zə, ḻi wzenin yog'ḻoḻ beṉ'. \v 28 Bi illeble beṉ'ka' cheengakile' witgake' le', ḻa' kwerp c̱hele na'zan witgake', aga bi gak gongakile' yic̱hjlall'do'lena'. San Chiozan' chiyaḻ' illeble, ḻa' ḻen' wakə wlliayee kwerp c̱helena' len yic̱hjlall'do'lena' lo yi' gabiḻa'. \p \v 29 ’Ḻa'kzi wak si'cho c̱hop byiṉdo' kon to sintabdo', ni tob bi guet shi X̱acho Chioza' bi wi'e latj. \v 30 Na' ka nakle le', ax̱t yish' yic̱hjlena' nḻabe'. \v 31 Daan bi chiyaḻ' illeble, ḻa' zak'ch le' aga ka ba zan byiṉdo'ka'. \s1 Beṉ'ka' chc̱hebgake' lao beṉ' nan nombia'gake' Jesúza' \r (Lc. 12:8-9) \p \v 32 ’Beena' we' dill' lao beṉ' iṉe' nake' nad' txen, ka'kzə nad' yep' X̱a'na' zoa yabana' nake' nad' txen. \v 33 Na' beena' bi chc̱heb lao beṉ' nan nake' nad' txen, ka'kzə nad' yep' X̱a'na' zoa yabana' bi nake' nad' txen. \s1 Ni c̱he Jesúza' gak beṉ' c̱hoplə \r (Lc. 12:51-53; 14:26-27) \p \v 34 ’Bi gakzile bid' lo yell-lioni kwenc̱he gon' ka soalen ljwell beṉ' mbalaz. Aga daan bid', san bid' kwenc̱he wx̱ia' wdiḻ. \v 35 Daa bid' na' yidiḻ-len beṉ' byona' x̱e'na' na' noola' yidiḻ-lene' xṉeena', na' beena' zoa xoolille' yidiḻ-lene' ḻe'. \v 36 Na' beṉ'ka' zoa toz yoo gakzbani ljwelle'. \p \v 37 ’Beena' chakchile' x̱e'na' wa xṉeena' aga ka nad', bi chidoḻee gake' nad' txen, na' ka'kzə shi chaktechile' xiiṉe'na' ka nad', ḻekzka' bi chidoḻee gake' nad' txen. \v 38 Beena' bi chzani yeḻ' mban c̱he'na' yen ile'ile' bittezə kwenc̱he gone' ka nia', bi chidoḻee gake' nad' txen. \v 39 Na' beena' chakile' sheḻ' kono wc̱hi' wsak' ḻe', beenan' kwiayee. San beena' chzani yeḻ' mban c̱he'na' yen ile'ile' bittez daa nonḻilallee nad', beenan' gat' to yeḻ' mban c̱he' zejḻi kaṉi. \s1 Beṉ'ka' soagake' mbalaz yabana' \r (Mr. 9:41) \p \v 40 ’Beena' wlebe' le', nad'kzan chlebe'. Na' beena' wlebe' nad' ḻekzka' Chioza', beena' bseḻ' nadaan, chlebe'. \v 41 Beena' wlebe' to beṉ' chyix̱jee daa che' Chioza'ne', lenkzen' ikee ka laxj beena' chyix̱jee daa che' Chioza'ne'. Na' ḻekzka' beena' wlebe' to beṉ' chone' daa nak shḻi daa chibaile' nake' beṉ' ḻi beṉ' shao', ḻekzka' lene'n ikee ka laxj beena' chon daa nak shḻi. \v 42 Na' beena' we' ḻa'c̱h' lat' nis yeej beṉ'ki nakgake' nad' txen, dii ḻi nia' le', de laxje'. \c 11 \p \v 1 Na' ka biyoll goll Jesúza' beṉ'ka' shlliṉ bin chiyaḻ' gongake', na'ch bizee na', na' jali' jasedile' beṉ' na' jtix̱je'ile' ḻegake' cho'a xtill' Chioza' yellka' llia gana' mbani Galileana'. \s1 Beṉ'ka' bseḻ' Juan wichoa nisa' \r (Lc. 7:18-35) \p \v 2 Na' Juanna' beena' chchoa beṉ' nisa', ba die' lillyana'. Ka wṉezile' daa chon Crístona', na'ch bseḻee c̱hop beṉ'ka' nakgake'ne' txen gana' zoe'. \v 3 Na' jaṉabgakile'ne' che'gake': \p ―¿Alin' beena' ba llia bia' yid?, ¿anti chiyaḻ' kweznto' sto beṉ' yoblə? \p \v 4 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻi yiyaj na' ḻi lljayell Juanna' daa chenile nia' na' daa chle'ile chon'. \v 5 Ḻi lljayelle' chon' ka chle'i beṉ' lc̱hoḻka', na' chiza' beṉ'ka' bi chak sa', na' chiyaki beṉ'ka che'i lepra, na' chiyeni beṉ' kwellka', na' chisban' beṉ'ka' ba wit, na' chyix̱je'id' beṉ' yesh'ka' dill' wen dill' kob c̱he Chioza'. \v 6 Chakomba beena' chajḻe' c̱ha' na' bi chakc̱hoplallee. \p \v 7 Na' ka biza' beṉ'ka' bseḻ' Juanna', na'ch wzolo Jesúza' be'lene' beṉ'ka' lle' na' xtill' Juanna', chi'e ḻegake': \p ―¿Nakran nsa' c̱he beena' jawiale latja' gana' bibi chashj chḻeb? ¿Anake' to beṉ' chakc̱hoplallii c̱he dill'ka' cho'e? \v 8 Shi bi nakan ka', ¿nakran nak beena' jawiale? ¿Ato beṉ' nakw xalaane' dii ḻe nakə? Bi nakan ka'. Ḻa' ṉezkzile beṉ'ka' nakw xalaangake' dii ḻe nak zoagake' ḻoo yoo lill beṉ' wṉabia'ka'. \v 9 ¿Nakrakzan nak beena' jawiale? ¿Ato beṉ' chyix̱jee daa che' Chioza'ne'? Dii ḻi kan' chone', na' chontechle' ka beṉ'ka' chyix̱jee daa che' Chioza' ḻegake'. \v 10 Ḻa' c̱he beenin cho'e Cho'a Xtill' Chioza' dill' daa nan: \q1 Wseḻaa beena' kwialo lawo'na', \q1 na' c̱hix̱ji'e xtilloona' kwenc̱he soa beṉ' wzenaggake' c̱ho' kat' illino'. \m \v 11 Dii ḻi nia' le', ladj yog' beṉ' yell-lioki, ni toe' biṉ' ichej gake' beṉ' zak'chi' aga ka Juanna' beena' chchoa beṉ' nisa'. Per nottezə beena' choe' latj iṉabia' Chioza' yic̱hjlall'do'ena', zak'teche' aga ka Juanna'. \p \v 12 ’Kon ka wzolo Juanna' bchoe' beṉ' nisa' ax̱t ṉaanlla, zoa beṉ' chsej chllongake' kono wleb yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza'.\f + \fr 11:12 \ft Zoa beṉ' chsej chllongake' kono wleb yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza': dga nakan to dii lallj. Ḻekzka' baḻ beṉ'ka' nsed nagake' versículoni zejin: zoa beṉ' chongake' ax̱t ga zeelo chakgake' kwenc̱he iṉabia' Chioza' ḻegake'. \f* \v 13 Librka' daa bzej dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake' na' leya' bzej dii Moiséza' wdix̱jeegakan c̱he yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza', na' ḻekzannan' cho'e Juanna' dill' ṉaa blee. \v 14 Na' shi cheenile shajḻe'le dga nia' le', ḻekzen' Elíaza', beena' nagake' yid kwenc̱he c̱hix̱ji'e cho'a xtill' Chioza'. \v 15 Ka le' chenile dga nia', ḻi sen wṉeyi. \p \v 16 ’¿Bera ka wsaklebid' le' mbanle ṉaa? Le' chonle ka bi'do'ka' lle' gana' chak yaana' na' chosyaagakb' che' ljwellb': \v 17 “Bkwellnto' blleja' na' bi byaale, na' beḻnto' daa chon nyesh' na' ni bi wchellkzle.” \v 18 Ḻa' Juanna' bi weej wdawe' dii wen dii shao', na' wnagake' c̱he': “Dii x̱iwaan yo'e.” \v 19 Na'ch wdena' bid' nad' nak' Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, na' cheej chaw', na' nagake' nak' to beṉ' waox̱at na' to weezo, na' ḻekzka' nagake' non' txen beṉ' wen dii malka' na' beṉ' wic̱hixjka'. Per yeḻ' sin' c̱he Chioza' chli'lawin ka chsa' c̱he beṉ'ka' chzenaggake' c̱he'. \s1 Yellka' gana' bi bzenaggake' c̱he Jesúza' \r (Lc. 10:13-15) \p \v 20 Na'ch wzolo Jesúza' bsheshlene' beṉ' yellka' gana' bli'che' yeḻ' waka', daa bi biyaj bilengakile' xtoḻeeka'. Na' wne': \p \v 21 ―¡Nyesh'laz gak c̱hele, le' beṉ' yell Corazín! ¡Nyesh'laz gak c̱hele, le' beṉ' yell Betsaida! Ḻa' sheḻ' beṉ'ka' lle' yell Tírona' na' yell Sidónna' ble'gakile' yeḻ' wakka' ba ble'ile, lii biyaj bilenteljagakile' xtoḻeeka', na' gokwljagake' lech' zeshaa na' bllaagake' dena' yic̱hje'ka' daa ḻe gokyesh'gakile', sheḻ'ka'. \v 22 Na' daa bi biyaj bilenile, ba nia' le', llana' wc̱hoglo Chioza' c̱he ben', dii walch sak'zi'le aga ka beṉ' Tíroka' na' beṉ' Sidónka'. \v 23 Na' le' beṉ' Capernaúm, ¿achakile willinle yabana'? Aga willinle na', san latj gana' sak'zi'len yillinle. Ḻa' sheḻ' beṉ' Sodómaka' ble'gakile' yeḻ' wakka' daa ba ble'ile, balja biyaj bilengakile' saaxya c̱he'ka' na' ni ndia yella', sheḻ'ka'. \v 24 Daan nia' le', kat' illin lla wc̱hoglo Chioza' c̱he beṉ', dii walch sak'zi'le aga ka beṉ' Sodómaka'. \s1 Mbalaz soa beṉ'ka' gonḻilall'gake' Jesúza' \r (Lc. 10:21-22) \p \v 25 Na' lo gora' wṉe Jesúza', chi'e: \p ―X̱a, li' nako' x̱an yabana' na' yell-lioni, choe'lawaa li' daa bkwashilo' beṉ' sin'ka' diika' ba bliilo' beṉ'ka' bibi chajnii. \v 26 Beno' ka', X̱a, ḻa' kan' wyazlalloo. \p \v 27 Na'ch goll Jesúza' beṉ'ka': \p ―X̱a'na' bene' lall' na' yog'ḻoḻ daa chon'. Na' ni to kono nombia'yeṉ' nad' ḻete X̱a'na', na' ḻekzka' kono nombia'yeṉ' X̱a'na' ḻete nad' nak' Xiiṉe' len beṉ'ka' cheenid' gon' ka gombia'gake'ne'. \v 28 Ḻi gonḻilall' nad', yog'le le' ba chjshiaile na' nakle ka beṉ' ntakw nc̱hej to dii zii dii zshab, na' nad' gon' ka yizi'lall'le. \v 29 Ḻi gon ka nia', na' ḻi wzenag daa chzajniid' le', ḻa' nad' nak' beṉ' gax̱jlall' na' gon' ka gat' yeḻ' wixi'lall' c̱hele. \v 30 Daa nia' le' gonle aga nakan dii bi gak gonle, na' daa chli' chsedid' le' bi nakan dii bi so sakile. \c 12 \s1 Beṉ'ka' nak Jesúza' txen wdishjgake' trígona' llana' chombaaṉgake' \r (Mr. 2:23-28; Lc. 6:1-5) \p \v 1 To lla sabd, llana' chombaaṉ beṉ' Israelka', wdelen Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen to ga naz to beṉ' trígona', na' beṉ'ka' zejlengake'ne' wzolo wdishjgake' trígona' na' wdaogake'n. \v 2 Na' ka ble'i fariseoka' daa chon beṉ'ka', na'ch che'gake'ne': \p ―Bwia ka chon beṉ'ki nakgake' li' txen, chongake' daa bi chiyaḻ' goncho llani chombaaṉcho. \p \v 3 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―¿Abiṉ' wlable ka ben dii Davina' len beṉ'ka' nakgake'ne' txen ka wdongake'? \v 4 Wyo'e ḻoo lill xḻatj Chioza' na' wdoyoe' yetxtilka' daa naki c̱he Chioza' daa toz bx̱ozka' de lsens gaogake'. \v 5 ¿Abiṉ' wlable leya' gana' nan aga bi xya nakan c̱he bx̱ozka' ḻa'kzi chongake' llinna' ḻoo yoodo'na' llaka' chombaaṉcho? \v 6 Na' nia' le', ladjleni zoa to beṉ' zak'che' aga ka yoodo'na'. \v 7 Bilja wyajniile bi zeji Cho'a Xtill' Chioza' daa na: “Nad' cheenchid' yiyeshii ljwell-le, aga ka daa witle bayix̱'ka' kwenc̱he we'la'ole nad'.” Ḻa' sheḻ' le' wyajniilen, aga waole xya c̱he beṉ' bi nap doḻ', sheḻ'ka'. \v 8 Nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, chṉabi'a lao llani chombaaṉcho. \s1 Jesúza' biyone' to beṉ' llana' chombaaṉ beṉ' Israelka' \r (Mr. 3:1-6; Lc. 6:6-11) \p \v 9 Na'ch biza' Jesúza' latja', na' biyaje' gana' chdop chllag beṉ' Israelka' choe'ḻwillgake' Chioza'. \v 10 Na' ladj beṉ'ka' len to beṉ' net tḻaa neena'. Na' fariseoka' chwiagake' naklə ka si' sengake' kwenc̱he gaogake' xya c̱he Jesúza', na'ch wṉabgakile'ne', che'gake': \p ―¿Beran na leya'? ¿Ade lsens yiyoncho to beṉ' bi shao' llani chombaaṉcho? \p \v 11 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Shi nole zoa to xil' c̱hele na' ixopb to ḻoo yech llaki chombaaṉcho, ¿abi yibejleb? \v 12 Na' ¡zak'techlə beṉec̱ha' aga ka xilaa! Daan de lsens goncho daa nak wen llaki chombaaṉcho. \p \v 13 Na'ch golle' beena' net tḻaa neena': \p ―Bḻi noona'. \p Na' ka bḻi neena' lii biyakten ka nak daa zi shḻaa. \v 14 Na' ka biza' fariseoka' gana' chdop chllaggake', be'gake' dill' nak sho' xṉezi witgake' Jesúza'. \s1 Daa wna dii Isaíaza' c̱he Jesúza' \p \v 15 Ka gokbe'i Jesúza' daa cheengakile' gongake', na' bizee ziyaje' gan yoblə. Na' beṉ' zan inlleb janoe'ne' na' biyone' yog' beṉ'ka' bi shao'. \v 16 Na' golle' beṉ'ka' biyone' bi we'gake' dill' daa chone'. \v 17 Daa bene' ka', billinin ka wna dii Isaíaza', beena' wdix̱jee daa goll Chioza'ne', kana' wne': \q1 \v 18 Beenin nake' wen llin c̱ha', beena' ba wlej', \q1 na' ḻe chakidee na' chazlallaa ka chone'. \q1 Na' wzoa' Espíritu c̱ha'na' ḻoo yic̱hjlall'do'ena', \q1 na' c̱hix̱je'ile' beṉ'ka' lle' yell-lioni ka cheenid' gongake'. \q1 \v 19 Bi gakdiḻ-lene' beṉ', \q1 na' ni bi gosyee wi'e dill' yawi nez. \q1 \v 20 Aga wisyoll wistoe' c̱hishje' yax̱tila' daa ba chashjə. \q1 na' aga wisole' mesha' daa ba chiyol, \q1 ax̱t ki gone' gan wli'lao yeḻ' ḻi yeḻ' shao' c̱he'na'. \q1 \v 21 Na' beṉ' lle' doxen yell-lioni gongake' lez ḻen' gaklene' ḻegake'. \s1 Nagake' c̱he Jesúza' chibeje' dii x̱iw'ka' kon yeḻ' wak c̱heyinna' \r (Mr. 3:19-30; Lc. 11:14-23; 12:10) \p \v 22 Jwa'gake' lao Jesúza' to beṉ' yo'e dii x̱iw' na' bi chle'ile' ni bi chak iṉie'. Na' bibej Jesúza' dii x̱iwaa yo'e, na' bile'ile' na' gokte biṉie'. \v 23 Yog'ḻoḻ beṉ'ka' bibangakile' ka nak daa bene', na' chisne': \p ―¿Aaga beenin xiiṉ dia c̱he dii Davina', beena' chbezcho, lla? \p \v 24 Ka beni fariseoka' dillaa choe' beṉ'ka', na' che'gake': \p ―Aga bi yeḻ' wak nap beeni. San yeḻ' wak c̱he Bezlona',\f + \fr 12:24 \ft Bezlo: ḻekzannan' Beelzebú de xtil na' nakan sto le Satanáza'.\f* daa chṉabia' dii x̱iw'ka'zan, chibejile' diika'. \p \v 25 Na' gokbe'i Jesúza' daa chza'lall' fariseoka', na'ch chi'e ḻegake': \p ―Shi gana' chṉabia' to beṉ' na' tiḻgake' to ḻezgake' na' gakgake' c̱hoplə, na' kwiayi' gana' chṉabi'e, na' ka'kzə shi to yell wa beṉ' lle' toz yoo gakgake' c̱hoplə aga wdiagake'. \v 26 Ka'kzə Satanáza', shi yibej ljwell dii x̱iwiinka' yoo beṉ', aga wdia yeḻ' wṉabia' c̱heyinna', sheḻ'ka', ḻa' to ḻezgakannan' chidiḻ-len kwingakin. \v 27 Le' nale chibej' dii x̱iwaa yoo beṉ' kon yeḻ' wak c̱he Bezlona'\f + \fr 12:27 \ft Bezlo: ḻekzannan' Beelzebú de xtil na' nakan sto le Satanáza'.\f* daa chṉabia' ḻegakan. ¿Shera beṉ'ka' nakle txen? ¿Aḻekzka' ḻennan' chibejlengake' dii x̱iw'ka' yoo beṉ'? Daa bi nakan ka', na' chli'n nakllejile. \v 28 Na' shi nad' chibej' dii x̱iw'ka' kon yeḻ' wak c̱he Espíritu c̱he Chioza' zejin ladjleni ba bla' yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza'. \p \v 29 ’Aga no gak sho' lill to beṉ' wal na' kwane' dii de c̱he' shi bi wc̱heje'ne' zigaate. Na'chan gak kwane' lille'na'. \p \v 30 ’Beena' bi chone' nad' txen, ḻen' chakzbanile' nad'; na' beena' bi chaklene' nad' kwenc̱he wzenag beṉ' c̱he Chioza', ḻen' chsej chllone' wzenaggake'. \p \v 31 ’Na' nia' le', wizi'xen Chioza' yog' saaxya c̱helena' na' yog'te dii mala' daa chbell chṉele, san shi iṉele zban c̱he Espíritu Sántona' na' c̱heyi diika' chone', aga wizi'xen Chioza' c̱hele. \v 32 Na' shi no iṉe c̱ha', nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, ḻekzka' wizi'xen Chioza' c̱he', san beena' iṉe c̱he Espíritu Sántona', aga wizi'xene' c̱he' ṉaa zoe' yell-lioni ni kat' illin llana' wc̱hogloe' c̱he beṉ'. \s1 Kon ka nak yaga', ka'te nak daa chbian \r (Lc. 6:43-45) \p \v 33 ’Ṉezicho yaga' daa nak wen chbian dii wen, na' yaga' daa bi nak wen aga bi dii wen chbian. Kon ka nak yaga', ka'te nak daa chbian. \v 34 ¡Le' beṉ' wen dii mal! ¿Nakra gonle iṉele daa nak dii wen daa nakle beṉ' mal? Ḻa' yog' dill' daa chchej cho'a ḻoll'chona' za'n ḻoo yic̱hjlall'do'chona'. \v 35 Beena' nak beṉ' wen cho'e dill' wen, daa yoo dii wenna' ḻoo yic̱hjlall'do'ena'; na' beena' nak beṉ' michian bi cho'e dill' yejni'alallii, daa yoo dii michianna' ḻoo yic̱hjlall'do'ena'. \v 36 Na' nad' nia' le', kat' illin lla yizi' Chioza' kwent c̱he yog' beṉ', kanan' yidele kwent c̱he yog'te dill'ka' konteḻe wṉele. \v 37 Ḻa' shi le' choe'le dill' wen, na'ch iṉa Chioza' bibi doḻ' naple; per shi le' bi choe'le dill' wen, na' wc̱hogloe' c̱hele sak'zi'le. \s1 Wṉabi beṉ' malka' Jesúza' wli'e to yeḻ' wak \r (Mr. 8:12; Lc. 11:29-32) \p \v 38 Na'ch baḻ fariseoka' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya' che'gake' Jesúza': \p ―Maestro, cheeninto' ile'into' gono' to yeḻ' wak kwenc̱he gakbe'into' shi Chiozan' bseḻee li'. \p \v 39 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Le' nakle beṉ' mal na' beṉ' bi chzenag c̱he Chioza' chṉable ile'ile' yeḻ' waka' kwenc̱he wli'n shi Chiozan' bseḻee nad', per aga wliid' le' daa cheenile. Ḻete ile'ile to dii nak ka yeḻ' wak daa ben Chioza' c̱he dii Jonáza'. \v 40 Ḻa' Jonáza' wyo'e shoṉə lla shoṉə yel ḻoo ḻee beḻ xenna', na' ka'kzə nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, shoṉ lla shoṉ yel igaaṉa' ḻoo bana'. \v 41 Kat' illin lla wc̱hoglo Chioza' c̱he beṉ' yell-lioni, kanan' dii beṉ' Níniveka' gaogake' xya c̱hele, le' zoale ṉaa, ḻa' ḻegake' biyaj bileni saaxya c̱he'ka' kana' wdix̱je'i dii Jonáza' ḻegake' cho'a xtill' Chioza'. Na' nad', zak'techid' aga ka dii Jonáza' na' bi chzenagle c̱ha'. \v 42 Na' ḻekzka' llana' kat' wc̱hoglo Chioza' c̱he beṉ' yell-lioni, noola' wṉabia' yellka' lle' do lli'lə gawe' xya c̱hele, le' zoale ṉaa, ḻa' ḻen' wzee zit' nlleb bidzenague' dill' sin' daa wṉe dii Salomónna'. Na' nad', zak'techid' aga ka dii Salomónna' na' bi chzenagle c̱ha'. \s1 Dii x̱iwaa daa chiyoo beṉ' \r (Lc. 11:24-26) \p \v 43 ’Kat' chichej dii x̱iwaa yoo beṉ', na' chdan gana' bibi chashj chḻeb chyiljan gana' yizi'lalliin. Na' kat' bi chllelin gana' yizi'lalliin, \v 44 na'ch chakin: “Yiyaach' dii yoblə gana' bichejkz'.” Na' kat' yillinan gana' bichejan, nakan ka to yoo desh dii nxi nḻoa. \v 45 Na'ch lljaxi'n zi gall dii x̱iw'ka' nakch dii malch aga ka ḻen, na' sho'gakan beena'. Na' gaktech mal c̱he beena' aga ka gok c̱he' dii nech. Ka'kzan gak c̱he beṉ' malka' lle' ṉaa. \s1 Bllin xṉa' Jesúza' len beṉ' bisheeka' gana' zoe' \r (Mr. 3:31-35; Lc. 8:19-21) \p \v 46 Ni choe'lente Jesúza' beṉ'ka' dillaa ka bllin xṉeena' len beṉ' bisheeka' goklall'gake' wshaljlengake'ne' na' wzegake' lesh' chyoona'. \v 47 Na' goll to beṉ' Jesúza': \p ―Xṉoona' len beṉ' bishooka' zegake' lesh' chyoona' cheengakile' wshaljlengake' li'. \p \v 48 Na' che' Jesúza' beena' golle'ne' ka': \p ―¿Noran xṉa'na' na' noran beṉ' bishaaka'? \p \v 49 Na'ch bli'e beṉ'ka' nakgake'ne' txen na' chi'e: \p ―Beṉ'kin xṉa'na' na' beṉ' bishaaka'. \v 50 Ḻa' nottezə beena' chon ka cheeni X̱a'na' zoa yabana', beenan' nake' beṉ' bishaa, beṉ' zan' na' xṉa'. \c 13 \s1 Jempl c̱he to beṉ' goz gooṉ \r (Mr. 4:1-9; Lc. 8:4-8) \p \v 1 Na' lo llana'tezə wza' Jesúza' yoona' gana' zoe' na' jc̱hi'e cho'a nisdo'na'. \v 2 Na' daa bdop beṉ' zan gana' chi'e, na' wyepe' jshie' to ḻoo barkw. Na' yog' beṉ'ka' bdop bllag wzegake' cho'a nisdo'na'zə. \v 3 Na'ch bseesee zan jemplka' kwenc̱he bli' bsedile' ḻegake', chi'e: \p ―To beṉ' goz gooṉ wzee zeje' goza'. \v 4 Na' ka zej chzaḻee biṉna', bxop baḻan cho'a neza' na' bllin byiṉka' wdaogakban. \v 5 Na' zi baḻan bxop ladj yajka' gana' bitek chi' yona', na' ḻobe' bilaan daa bi wyazan zitj. \v 6 Na' ka wṉa'n wbilla', bkwedan na' wbillten daa bitek bde loinna'. \v 7 Na' zi baḻan bxop ladj yag yesh'ka', na' bgol yag yesh'ka' na' bi be'gakan latj igolgakan. \v 8 Na' zi baḻan bxop lo yo wenna', na' wlliachgan. Baḻan wllia to guiyoa, na' zi baḻan wllia guiyon na' zi baḻan wllia shichoa. \v 9 Ka le' chenile dga nia', ḻi sen wṉeyi. \s1 Jesúza' bzajniile' bic̱he chzoe' jemplka' \r (Mr. 4:10-12; Lc. 8:9-10) \p \v 10 Na' beṉ'ka' nak Jesúza' txen jabig'gake' kwite'na', wṉabgakile'ne': \p ―¿Bic̱he chseesoo jemplka' kat' chli' chsedilo' beṉ'? \p \v 11 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Chioza' cho'e latj iṉezile ka nak yeḻ' wṉabia' c̱he'na' daa kono ṉezi. Na' beṉ'ka' bi nak nad' txen, bi cho'e latj iṉezgakile'n. \v 12 Ḻa' beena' ze wṉeyi shajniile' Cho'a Xtill' Chioza', zizikli shajni'chile'n. Na' beena' bi se wṉeyi shajniile'n, na' gaḻ-lallee daa ba wyajniile' lat'. \v 13 Daan chseesaa jemplka' kat' chzajniid' ḻegake'. Ḻa' beṉ'ka' chwiategake' na' bi chakbe'gakile' bin zeji daa chon', na' chengakile' daa chṉia' na' bi chajni'gakile' bin zejin, daa bi chajḻe'gake' c̱ha'. \v 14 Na' daa chongake' ka', chillinin ka wna dii Isaíaza' ka wdix̱ji'e daa goll Chioza'ne', daa na: \q1 Ḻa'kzi yengakile', aga wyajni'gakile' bi zeji daa yengakile'. \q1 Na' ḻa'kzi ile'gakile', aga wakbe'gakile' bi zeji daa ile'gakile'. \q1 \v 15 Ḻa' yic̱hjlall'do'eka' nc̱hoḻ nnitin, \q1 na' chongake' ka beṉ' ndap naguin \q1 na' ka beṉ' nshod' jalawin. \q1 Sheḻ' bi chongake' ka', na' shajni'gakile' daa chzajniid' ḻegake' \q1 na' c̱hazan ḻoo yic̱hjlall'do'eka' \q1 na' yiyaj yilengakile' dii malka' chongake', \q1 na' yiyongakee sto beṉ' wen. \p \v 16 ’Per chakomba le' chakbe'ile bi zeji diika' chle'ile chon' na' chajniile diika' chli' chsedid'. \v 17 Dii ḻi nia' le', zan dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake' na' zan dii beṉ'ka' bsa' c̱heyin wen lao Chioza' goklall'gake' ile'gakile' ka dga chle'ile ṉaa, na' bi ble'gakile'n. Na' goklall'gake' yengakile' ka dga chenile ṉaa na' bi bengakile'n. \s1 Bizajnii Jesúza' ḻegake' bi zeji jempl c̱he beṉ' goz gooṉa' \r (Mr. 4:13-20; Lc. 8:11-15) \p \v 18 ’Ḻi wzenag bin zeji jempl c̱he beṉ' goz gooṉa'. \v 19 Beena' cheni cho'a xtill' Chioza' daa chzajniin ḻe' c̱he yeḻ' wṉabia' c̱he'na', na' bi chajniile'n, nake' ka cho'a neza' gana' bxop binṉa' daa wdao byiṉdo'ka', ḻa' dii x̱iwaa chikwasan cho'a xtill' Chioza' daa wyoo ḻoo yic̱hjlall'do'ena'. \v 20 Na' beena' cheni cho'a xtill' Chioza' na' ḻe chibaile' chlebe'n, nake' ka ladj yajka' gana' bxop biṉna' \v 21 daa bitek bi loin bde na' bi bdian. Ḻa' kat' bi chak c̱he' wa chc̱hi' chsak' beṉ' ḻe' ni c̱he cho'a xtill' Chioza', na' lii chbejte yic̱hje'n. \v 22 Na' beena' cheni cho'a xtill' Chioza' per chi' yic̱hje' diika' chak c̱he' na' chzelall'tie' yeḻ' wni'ana', na' chsej chllongakan gon xshin cho'a xtill' Chioza' lo yeḻ' mban c̱he'na'. Beenan' nake' ka daa bla' ladj yag yesh'ka' daa bi be'gakan latj igolan. \v 23 Per beena' cheni cho'a xtill' Chioza' na' chajniile'n na' chone' ka nan, nake' ka yo wenna' gana' bxop biṉna', na' baḻan wllian to guiyoa, baḻan do guiyon, na' zi baḻan wllian shichoa. \s1 Jempl c̱he yix̱aa daa bla' ladj trígona' \p \v 24 Na' bsees' Jesúza' sto jempl, chi'e ḻegake': \p ―Yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza' nakan ka to beṉ' goze' biṉ wenna' lo yell-lio c̱he'na'. \v 25 Per waḻ chela' shlak chese', wyaj to beṉ' chakzbanile'ne' jeze' ladj trígona' daa nak x̱enin, na' ka biyoll bene' ka' bizee. \v 26 Na' ka bgol trígona' na' wllian, na' ḻekzka' bgolte x̱eninna' ladjinna'. \v 27 Na' wyaj wen llinka' jellgake' x̱aninna': “Beṉ'do', ¿aaga biṉ wennan jezo' lo c̱ho'na'? ¿Gara wza' x̱eninna' lenzan ladjinna', lla?” \v 28 Na' che' x̱aninna' ḻegake': “Nochod' beṉ' chakzbanile' nad' jene' ka'.” Na' goll wen llinka' ḻe': “¿Acheenilo' shajnto' lljaḻall'nto'n?” \v 29 Na' chi'e ḻegake': “Bi lljaḻall'len, ḻa' nxoll lente trígona' wḻall'le. \v 30 San igol-lenchan trígona', na' kat' illin lla yic̱hoggake'n, na' yep' beṉ'ka' zigaate yiḻall'gake' x̱eninna' na' gongake'n shḻen wej kwenc̱he sheyan, na'tech yitopgake' trígona' na' yigooshao'gake'n ḻoo lillinna'.” \s1 Jempl c̱he sa mostásana' \r (Mr. 4:30-32; Lc. 13:18-19) \p \v 31 Na' ḻekzka' bzoa Jesúza' sto jempl, chi'e: \p ―Yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza' nakan ka sa mostásana' daa goz to beṉ' lo yell-lio c̱he'na'. \v 32 Ḻa'kzi sa mostásana' nakan ḻiizelozi diido' yid lao bichlə sa yix̱' kwan, kat' chḻa'n na' chgolan na' chakan dii xench aga ka yix̱' kwanka' sto, na' ax̱t byiṉdo'ka' chon lillbka' lo xoziinna'. \s1 Jempl c̱he levadúrana' \r (Lc. 13:20-21) \p \v 33 Na' ḻekzka' bzoe' sto jempl, chi'e: \p ―Yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza' nakan ka levadúrana' daa chc̱hix̱ to noolə shoṉa rob yezja' kwenc̱he yisgolan kwa c̱he yetxtila'. \s1 Jesúza' bc̱hine' jemplka' \r (Mr. 4:33-34) \p \v 34 Jesúza' toshiizi bc̱hine' jemplka' ka bi'e dill' ladj lao lkwe' beṉ'. \v 35 Na' daa ben Jesúza' ka', billinin daa wdix̱jee to beṉ' daa goll Chioza'ne', ka wne': \q1 Wc̱hin' jemplka' ka we'len' beṉ' dill'. \q1 We'len' beṉ' dill' c̱heyi daa konoṉ' iṉezi dezd kana' bx̱e bsilte Chioza' yell-lioni. \s1 Bizajnii Jesúza' bi zeji jempl c̱he yix̱aa daa bla' ladj trígona' \p \v 36 Na' bisa' Jesúza' beṉ'ka' lle' na', na' biyo'e ḻoo yoona'. Na' beṉ'ka' nakgake'ne' txen jabig'gake' kwite'na' che'gake'ne': \p ―Bizajnii neto' bi zeji jempl c̱he x̱en trígona' \p \v 37 Na' goll Jesúza' ḻegake': \p ―Kin zejin: Nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, zaklebid' beena' goz trígona'. \v 38 Na' doxen yell-lioni zaklebin gana' goz beena' trígona'. Na' beṉ'ka' choe'gake' latj chṉabia' Chioza' yic̱hjlall'do'eka' zaklebgakile' trígona'. Na' beṉ'ka' choe'gake' latj chṉabia' dii x̱iwaa yic̱hjlall'do'eka' zaklebgakile' x̱en trígona'. \v 39 Na' dii x̱iwaa zaklebin beṉ' mala', beena' jez ladj trígona' daa nak x̱enin. Na' llana' chilapgake', zaklebin llana' kwiayi' yell-lioni. Na' anjlka' zaklebgakile' beṉ'ka' chizi' chilap trígona'. \v 40 Na' ka chitopgake' daa nak x̱en trígona' kwenc̱he wzeygake'n, ka'kzan gak c̱he beṉ'ka' chṉabia' dii x̱iwaa yic̱hjlall'do'eka' ka illin lla kwiayi' yell-lioni. \v 41 Nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, wseḻaa anjl c̱ha'ka' kwenc̱he yitopgake' beṉ' wen dii malka' na' beṉ'ka' chzechgake' beṉ' yoblə gongake' dii mala'. \v 42 Na' wzaḻ'gake' ḻegake' lo yi' gabiḻa' gana' kwellyesh'gake' na' gaox̱ax̱j ḻeye'ka' daa ḻe gakshejlall'gake'. \v 43 Na' beṉ' ḻi beṉ' shao'ka' sho'gake' balaaṉ choo balaaṉ xen yabana' gana' chṉabia' X̱acho Chioza'. Ka le' chenile dga nia', ḻi sen wṉeyi. \s1 Jempl c̱he mecha' ngash' \p \v 44 ’Yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza' nakan ka to mech xen dii ngash' to lo yell-lio c̱he beṉ' gana' to beṉ' jadi'en. Na' na'tezə bikwasheen, na' chibaile' jayet' jadie' yog' dii de c̱he' kwenc̱he bizi'e yell-liona' gana' ngash' mecha'. \s1 Jempl c̱he to perla dii zak'chga \p \v 45 ’Yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza' zaklebin to beṉ' chone' delgens c̱he perla dii zak'chga. \v 46 Na' ka bllelile' to dii ḻiizelozi zakii, na'ch jayet' jadie' yog' dii de c̱he' kwenc̱he wxi'en. \s1 Jempl c̱he yix̱j c̱he beḻa' \p \v 47 ’Yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza' zaklebin to yix̱j c̱he beḻ. Beṉ'ka' chzen beḻa' chzaḻ'gake' yix̱ja' ḻoo nisdo'na' na' chzenan zan kwen beḻ.\fig Chibegake' beḻka' nak wen na' chgooshao'gake'b to ḻoo llom, na' baka' bi nak wen, chchooṉgake'b. Mt. 13:48|src="05_LB00212B.TIF" size="COL" ref="San Mateo 13:47" \fig* \v 48 Na' kat' chilla' yix̱ja' na' chibejgake'n cho'a nisdo'na' na' chbe'gake' chibegake' beḻka' nak wen na' chgooshao'gake'b to ḻoo llom, na' baka' bi nak wen, chchooṉgake'b. \v 49 Kan' gak c̱he beṉec̱ha' ka illin lla kwiayi' yell-lioni. Anjlka' yibegake' beṉ' wenka' ladj beṉ' malka', \v 50 na' wzaḻ'gake' beṉ' malka' lo yi' gabiḻa' na' kwellyesh'gake' na' gaox̱ax̱j ḻeye'ka' daa ḻe gakshejlall'gake'. \s1 Dii koba' na' dii gola' \p \v 51 Na'ch che' Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―¿Azajniile yog' daa ba bli' bsedid' le'? \p Na'ch che'gake'ne': \p ―Awe, zajniinto'n. \p \v 52 Na' chi'e ḻegake': \p ―Beena' chli' chsedi leya' na' nzedile' c̱he yeḻ' wṉabia' c̱he Chios, beena' zoa yabana', zaklebile' to x̱an yoo beṉ' ngooshawee dii zan dii zakii, ka dii kob na' ka dii gol, na' chbeje'gakan chc̱hine'gakan. \s1 Jesúza' biyaje' Nazareta' \r (Mr. 6:1-6; Lc. 4:16-30) \p \v 53 Ka biyoll bsees' Jesúza' jemplka', na' bizee. \v 54 Na' ka billine' yell Nazareta' gana' bgole', na' bli' bsedile' beṉ' Israelka' chdop chllag gana' choe'ḻwillgake' Chioza'. Na' bibani beṉ'ka', che'gake': \p ―¿Gara jx̱i' beeni yeḻ' sin' c̱he'na', na' nak chak chone' yeḻ' wakka'? \v 55 ¿Aaga xiiṉ karpintera'zan na' xṉeena' lie' María? Na' ¿aaga beṉ' bishee Jacóbona', Joséna', Simónna' na' Júdaza'? \v 56 Na' beṉ' zane'ka' zoagake' lallchoni. ¿Gara jasede' yog'ḻoḻ diiki chli' chsedile', lla? \p \v 57 Na' daa bi wyajḻe'gake' c̱he Jesúza', na' golle' ḻegake': \p ―To beṉ' chyix̱jee daa che' Chioza'ne', gattez chgoogake'ne' balaaṉ san lall lille'na' aga no chgoo ḻe' balaaṉ. \p \v 58 Na' aga bitek yeḻ' wak ben Jesúza' yell Nazareta' daa bi wyajḻe'gake' c̱he'. \c 14 \s1 Betgake' Juanna', beena' bchoa beṉ' nisa' \r (Mr. 6:14-29; Lc. 9:7-9) \p \v 1 Na' do kana', Heródeza', beena' chṉabia' gana' mbani Galileana', benile' ka nak daa chon Jesúza'. \v 2 Na' golle' beṉ'ka' chon xshine'na': \p ―Beenan' dii Juanna', beena' bchoa beṉ' nisa'. Ba bibane' ladj beṉ' wetka', daan chak chone' yeḻ' wakka'. \p \v 3 Ḻa' kana' ni mban dii Juanna', Heródeza' bseḻee beṉ' bex̱'gake'ne' na' wloogake'ne' lillyana' ni c̱he Herodíaza' xool beṉ' bisheena', beena' le Felipe. \v 4 Ḻa' dii Juanna' golle' Heródeza': \p ―Bi nakan wen nkoo xool beṉ' bishoona'. \p \v 5 Na' daa golle'ne' ka' goklall' Heródeza' wite'ne', per bi biyaxjile' daa bllebe' beṉ'ka' chajḻe' daa nak Juanna' to beṉ' chyix̱jee daa che' Chioza'ne'. \v 6 Per ka wya'i Heródeza' yiz, bi' nool wew' c̱he Herodíaza' byaab' lao beṉ'ka' lle' lṉina'. Na' daa ḻe biyoolallii Heródeza' ka byaab' \v 7 ax̱t bzoe' Chioza' de tasc̱hiw bc̱hebe' wi'eb' bittezə dii iṉabib' ḻe'. \v 8 Na' kon ka bzajnii xṉa'baab' bem', na' che'b' Heródeza': \p ―Yic̱hj Juanna', beena' chchoa beṉ' nisa', cheenid' goṉo'n nad' to lo plat llilj. \p \v 9 Na' gokyeshii Heródeza', per daa ba bc̱heble' lao yog' beṉ'ka' goxe' lṉina' wi'eb' kon daa iṉabib' ḻe', benshaze' byen we'gake'b' daa wṉabb'. \v 10 Na' bseḻee beṉ' jac̱hoggake' yic̱hj Juanna' ḻoo lillyana'. \v 11 Na' blliagake'n to lo plat llilj na' be'gake'n bi' nool wewaa na' be'baan xṉa'baa. \p \v 12 Na'ch beṉ'ka' wdalen Juanna' txen wyajgake' jaxi'gake' kwerp c̱he'na' na' bkwash'gake'n. Na' wdena' jellgake' Jesúza' ka gok. \s1 Jesúza' bwawe' gayaa mil beṉ' \r (Mr. 6:30-44; Lc. 9:10-17; Jn. 6:1-14) \p \v 13 Na' ka wṉezi Jesúza' daa gok c̱he Juanna', bizee gana' zoe' na' biyo'e to ḻoo barkw ziyaje' gana' kono beṉ' lle'. Na' ka wṉezi beṉ'ka' lle' yellka' llia gaozə cho'a nisdo'na' galan zej Jesúza', na'ch wloogake' nez janogake'ne'. \v 14 Na' ka bichej Jesúza' ḻoo barkwa', ble'ile' beṉ' zan inlleb ba lle' na', na' biyeshile' ḻegake' na' biyone' beṉ'ka' bi shao'. \v 15 Na' ka ba wlle', na'ch beṉ'ka' nak Jesúza' txen jabig'gake' kwite'na', che'gake'ne': \p ―Ba wlle' ṉaa, na' gani lle'cho kono zoa wit' dii gaocho. Goll beṉ'ki yiyajgake' yellka' llia gaozə kwenc̱he lljx̱i'gake' dii gaogake'. \p \v 16 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Bi chonan byen yiyajgake'. Len', ḻi we' dii gaogake'. \p \v 17 Na' che'gake'ne': \p ―Gay'chga yetxtil na' zi c̱hopchga beḻ noa'nto' ni. \p \v 18 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻi goṉshkin ni. \p \v 19 Na'ch golle' beṉ'ka' kwe'gake' lo yixa'. Na' bex̱ee yetxtilka' gay' na' beḻka' c̱hop na' bḻis lawe'na' yabana' na' bi'e Chioza' yeḻ' chox̱ken. Na'ch bxoxje' yetxtilka' na' bi'en beṉ'ka' nakgake'ne' txen kwenc̱he be'gake' c̱he c̱he beṉ'ka'. \v 20 Na' wdao yog'ḻoḻ beṉ'ka' ax̱t ka beljgakile'. Na' ka bidaogake', na'ch bitopgake' diika' bgaaṉ, na' biyakan shlliṉ xet'. \v 21 Na' beṉ' byoka' wdao gokgake' ka do gayaa mil, na' bi blabgake' noolka' na' bi'do'ka' wdao. \s1 Jesúza' wzee lo nisdo'na' \r (Mr. 6:45-52; Jn. 6:16-21) \p \v 22 Ka wde dga bigoo Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen to ḻoo barkw kwenc̱he yiḻag'gake' shḻaa nisdo'na' to ḻezgake', na' ḻe' bigaaṉe' kwenc̱he bisee beṉ'ka' bdop bllag. \v 23 Na' wde bisee beṉ'ka', na'ch wyepe' to lo yaa kwenc̱he jeḻwille' Chioza' toze'. Na' ni zetie' lo yaana' ka goḻ. \v 24 Na' barkwa' gana' ziyoo beṉ'ka' nakgake'ne' txen ba zejan gchoḻ nisdo'na'. Chakan to ki to ka'lə daa chas chat' nisa', na' be'na' bi cho'en latj yiyajan shḻicha. \v 25 Na' zbaḻz biyetj Jesúza' lo yaana' na' bizee tlo nisdo'na' zeje' gana' zejləgake'. \v 26 Na' ka ble'i beṉ'ka' non Jesúza' txen zeje' tlo nisa', ḻe bllebgake' na' ax̱t besyaagake', nagake': \p ―¡Ba za' to yel bx̱en! \p \v 27 Na' lii wṉete Jesúza' ḻegake', chi'e: \p ―Bi illeble. Nad'kzan'. \p \v 28 Na'ch wṉe Pédrona' chi'e: \p ―X̱an', shi lin', ben ka gak saa lo nisi kwenc̱he yid' kwito'na'. \p \v 29 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Dashka'. \p Na'ch bchej Pédrona' ḻoo barkwa' na' wzoloe' chzee tlo nisa' nan shaje' kwit Jesúza'. \v 30 Per ka gokbe'ile' zechga be'na', na' bllebe' na' lii wzolote chbi'e yel, na'ch besyee chi'e: \p ―¡X̱an', bisla nad'! \p \v 31 Na' lii biyox̱'te Jesúza' neena', chi'ene': \p ―¿Berac̱he gokc̱hopzilo'? ¿Bic̱he bi nx̱enilalloo nad' kwasḻoḻ? \p \v 32 Na' kon ka biyoogake' ḻoo barkwa' na' bgan be'na'. \v 33 Na' beṉ'ka' bgaaṉ ḻoo barkwa', be'la'ogake' Jesúza' na' gollgake': \p ―Dii ḻi, lin' Xiiṉ Chioza'. \s1 Jesúza' biyone' beṉ'ka' bi shao' gana' mbani Genesareta' \r (Mr. 6:53-56) \p \v 34 Na' ka bḻag'gake' shḻaa nisdo'na' na' bllingake' gana' mbani Genesareta'. \v 35 Na' beṉ' Genesaretka' biyombia'gake' Jesúza' na'ch bzengakile' beṉ' yellka' lle' gao nan ba bllin Jesúza'. Na' jwa'gake' yog' beṉ'ka' bi shao' lawe'na', \v 36 na' got'yogakile'ne' wi'e latj ḻa'c̱h' gox̱' beṉ' we'ka' xe'na', na' yog' beṉ'ka' bex̱'gake'n biyakgakile'. \c 15 \s1 Daa chx̱iṉj yic̱hjlall'do' beṉec̱ha' \r (Mr. 7:1-23) \p \v 1 Baḻ fariseoka' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya', wza'gake' Jerusalénna' na' wyajgake' lao Jesúza', wṉabgakile'ne': \p \v 2 ―¿Bic̱he beṉ'ki nakgake' li' txen bi chongake' ka wyoolo dii x̱ozxto'choka'? Ḻa' bi chix̱is chiyib neeka' ka zi' gaogake'. \p \v 3 Na' wṉabi Jesúza' ḻegake' chi'e: \p ―¿Bic̱he chyishjle daa nllia Chioza' bia' gonle na' zechle wṉeyi chonle ka ben dii x̱ozxto'choka'? \v 4 Ḻa' kin wna Chioza': “Ḻi gap x̱axṉa'le balaaṉ”, na' “Beena' iṉe zban c̱he x̱e'na' wa xṉeena', chiyaḻ' guete'.” \v 5 Per le', nale wak ye' beṉ' x̱axṉeena': “Bi gak gaklen' le', ḻa' yog' daa nap' ba nc̱heb' wi'an Chioza'.” \v 6 Na' beena' yee x̱axṉeena' ka', cho'allalene' daa nale bi chonan byen gaklene' ḻegake'. Na' daa chonle ka', chonile daa nllia Chioza' bia' goncho ka to dii bibi zakii kwenc̱he nole diika' wyoolo dii x̱ozxto'choka'. \v 7 ¡Le' beṉ' wxiye', le' wen gan! Kwasḻoḻ inlleb be' dii Isaíaza' xtill'le, ka wne': \q1 \v 8 Beṉ'ki choe'la'ogake' nad' de cho'a ḻoll'zgake', \q1 ḻa' aga do yic̱hj do lall'gaken' choe'la'ogake' nad'. \q1 \v 9 Bibi zjanayin chonzgake' ka beṉ' choe'la'o nad'; \q1 na' diika' chli' chsedgakile' nakgakan c̱he beṉ' yell-lioz. \p \v 10 Na' wṉe Jesúza' beṉ'ka' lle' na', golle' ḻegake': \p ―Ḻi wzenag dga iṉia' le' na' ḻi shajniin. \v 11 Aga daa cheej chao beṉaan chx̱iṉj chḻenan yic̱hjlall'do'ena', san dill'ka' chchej cho'enan', ḻennan' chx̱iṉj chḻenan yic̱hjlall'do'ena'. \p \v 12 Na'ch beṉ'ka' nak Jesúza' txen wbig'gake' kwite'na', gollgake'ne': \p ―¿Azakbe'ilo' gokzi'chgayi fariseoka' ka bengakile' wno' ka'? \p \v 13 Na'ch goll Jesúza' ḻegake': \p ―Nottezə beṉ' bi chzenague' c̱he X̱a'na' zoa yabana', yiyol yinite', na' gak c̱he' ka chak c̱he to yag dii chḻall' beṉ' do loyin. \v 14 Jwayishazi fariseoka', ḻa' nnit nc̱hoḻgakilen'. Na' ṉezicho shi to beṉ' lc̱hoḻ wc̱hi'e sto ljwell lc̱hoḻe', c̱hoptie' lljabix̱. \p \v 15 Na'ch Pédrona' golle' Jesúza': \p ―Bizajnii neto' bi zejin jempla' daa ba bseesoo. \p \v 16 Na'ch goll Jesúza' ḻegake': \p ―¿Aḻekzka' lenle biṉ' shajniile bi zejin daa ba wnia'? \v 17 ¿Abi ṉezile nan daa cheej chaocho chjc̱he'n ḻoo ḻeechona' na'tech chiden? \v 18 Per ka nak daa chṉecho, ḻennan' chalj chxen ḻoo yic̱hjlall'do'chona'. Na' shi chṉecho dii bi nak wen, ḻennan' chx̱iṉj chḻenan cho'. \v 19 Ḻa' ḻoo yic̱hjlall'do' beṉec̱han' chalj chxe diiki bi nak wen: yeḻ' chon xya, yeḻ' chṉelen ljwellin, yeḻ' wban, yeḻ' chyiljlall' c̱he beṉ', na' yeḻ' chbell chṉe c̱he beṉ'. \v 20 Diikin chx̱iṉjan yic̱hjlall'do' beṉ', aga daa bi chix̱is chiyib neena' ka zi' gawen'. \s1 To noolə bi nak beṉ' Israel benḻilallee Jesúza' \r (Mr. 7:24-30) \p \v 21 Na' biza' Jesúza' wyaje' gana' mbani yell Tírona' len yell Sidónna'. \v 22 Na' to noolə cananea zoe' gana' mbani yellka' wbigue' kwite'na' na' wṉie' zilljə, chi'ene': \p ―X̱an', Xiiṉ dia c̱he dii Daví, biyesh'lall'gachi nad', ḻa' bi' nool c̱ha'na' yoob' dii x̱iwaa na' ḻe chsak'zi'n ḻeb'. \p \v 23 Per Jesúza' bikzə bi golle' noola'. Na'ch beṉ'ka' nakgake'ne' txen wbig'gake' kwite'na' gollgake'ne': \p ―Goll nooli yiyaje', ḻa' kon chosyee zidnoe' cho'. \p \v 24 Na'ch goll Jesúza': \p ―Bseḻ' Chioza' nad' kwenc̱he gaklen' to beṉ' Israelka'zə, beṉ'ka' nak ka xil'ka' wnit. \p \v 25 Na'ch noola' jabiguee kwit Jesúza' na' bc̱hek' xibe'na' lawe'na' chi'ene': \p ―¡X̱an', goklengach nad'! \p \v 26 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Bi nakan wen yikaacho yeḻ' wawa' chao bi'do' c̱hechoka' na' we'chon bekw'ka'. \p \v 27 Na'ch noola' chi'ene': \p ―Lekzilo', X̱an', per chak chao xikw'choka' diika' chxop lo yona'. \p \v 28 Na'ch goll Jesúza'ne': \p ―¡Noolə, nonḻilall'likzo' nad'! Na' gak ka cheenilo'. \p Na' katena' lii biyakteyi bi' nool c̱he'na'. \s1 Jesúza' biyone' beṉ' zan \p \v 29 Na' biza' Jesúza' na', na' billine' cho'a nisdo' c̱he Galileana' na' wyepe' to lo yaa jc̱hi'e. \v 30 Na' beṉ' zan bllin lawe'na' nc̱he'gake' no beṉ' bi chak sa', no beṉ' lc̱hoḻ, no beṉ' bi chak iṉe, no beṉ' nxiṉj, no beṉ' chak bichlə yillwe'. Na' bzoagake' ḻegake' lao Jesúza' na' biyone' ḻegake'. \v 31 Na' bibani beṉ'ka' ka gok, ḻa' beṉ'ka' bi chak iṉe wṉegake', na' beṉ'ka' nxiṉj biyakgakile', na' beṉ'ka' bi chak sa' wza'gake', na' beṉ' lc̱hoḻka' ble'gakile'. Na'ch yog'ḻoḻ beṉ'ka' be'la'ogake' Chios, beena' choe'la'o beṉ' Israelka'. \s1 Jesúza' bwawe' tapa mil beṉ' \r (Mr. 8:1-10) \p \v 32 Na'ch gox Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen, na' golle' ḻegake': \p ―Ḻe chiyeshid' beṉ'ki, ḻa' ba gok shoṉ lla zoalengake' cho' ni, na' aga bi de dii gaogake'. Na' bi cheenid' yisangakee daa biṉ' gaogake', ḻa' nxoll ikwidgakile' tneza'. \p \v 33 Na' che' beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―Per ¿ga lljx̱i'cho dii gao yog'ḻoḻ beṉ'ki?, ḻa' gani lle'cho kono zoa wit' dii gaocho. \p \v 34 Na'ch wṉabi Jesúza' ḻegake', chi'e: \p ―¿Zi baḻchga yetxtil c̱hechoka' de? \p Na' che'gake'ne': \p ―De gall yetxtilka' na' sto c̱hop beḻ. \p \v 35 Na'ch goll Jesúza' beṉ'ka' kwe'gake' lo yona'. \v 36 Na' bex̱ee yetxtilka' gall na' beḻka' na' bi'e Chioza' yeḻ' chox̱ken, na' bxoxje'n bi'en beṉ'ka' nakgake'ne' txen kwenc̱he be'gake' c̱he c̱he beṉ'ka'. \v 37 Na' yoguee wdao ax̱t ka beljgakile'. Na' wdena' bitopgake' dii lao'ka' bichooṉan, gokten zi gall xet'. \v 38 Na' beṉ' byoka' wdao nakgake' tapa mil, na' bi blabgake' noolka' ni bi'do'ka' wdao. \v 39 Na' biyoll bisa' Jesúza' ḻegake', biyo'e to ḻoo barkw len beṉ'ka' nakgake'ne' txen na' biyajgake' gana' mbani yell Magdálana'. \c 16 \s1 Fariseoka' na' saduceoka' wṉabgakile' Jesúza' gone' to yeḻ' wak \r (Mr. 8:11-13; Lc. 12:54-56) \p \v 1 Fariseoka' len saduceoka' jawiagake' Jesúza' na' wṉabgakile'ne' gone' to yeḻ' wak dii ile'gakile' kwenc̱he wli'n shi Chiozan' bseḻeene'. \v 2 Na' goll Jesúza' ḻegake': \p ―Shlle'na' chwiale xan yabana' na' nale: “Ḻe yillaa wx̱e, ḻa' ḻe nḻatjcha.” \v 3 Na' shi chibe'cha shzila' na' nale: “Wak yeja' ḻa' ba bibe'cha.” Le' chakbe'ile shi gak zey' wa gak yej daa chwiale ka nak xan yabana', per aga chakbe'ile bin zeji diika' chon Chioza' llaki zoacho ṉaa. \v 4 Le' nakle beṉ' mal na' beṉ' bi chzenag c̱he Chioza', chṉable ile'ile' to yeḻ' wak kwenc̱he wli'n shi Chioza' bseḻee nad', per bi wliid' le' daa chṉable. Ḻete ile'ile sto yeḻ' wak ka daa ben Chioza' c̱he dii Jonáza'. \p Na' wde goll Jesúza' ḻegake' ka', na' bizee kwite'ka' ziyaje'. \s1 Dill' wxiye' c̱he fariseoka' zaklebin levadúrana' \r (Mr. 8:14-21) \p \v 5 Na' ka bllingake' shḻaa nisdo'na', beṉ'ka' nakgake'ne' txen goḻ-lall'gake' wa'gake' yetxtila'. \v 6 Na' goll Jesúza' ḻegake': \p ―Wsak'gale bi shajḻe'le dill' wxiye' c̱he fariseoka' na' saduceoka', daa zaklebi levadúrana'. \p \v 7 Na' che' ljwellgake': \p ―Daa goḻ-lall'cho wa'cho yetxtilan' ne' cho' ka'. \p \v 8 Na' gokbe'i Jesúza' daa che' ljwellgake' na' golle' ḻegake': \p ―¿Bic̱he nazle bibi yetxtila' bia'le? ¿Bic̱he bi nx̱enilall'le nad' kwasḻoḻ? \v 9 ¿Abikzaṉ' shajniile ka nak diika' chon'? ¿Abi chjadinile kana' wdao gayaa mil beṉ' kon gay'zə yetxtilka' na' baḻ xet' dii bixjka' bitople? \v 10 Na' ¿shera kana' wdao tapa mil beṉ' kon gallzə yetxtilka'? ¿Abi chjadinile baḻ xet' dii bixjka' bitople? \v 11 ¿Bic̱he c̱he yetxtila'lə wyajnizile ka wnia' wsak'gale c̱he levadura c̱he fariseoka' len saduceoka'? \p \v 12 Na' kana'ch wyajni'gakile' nan aga c̱he levadura c̱he yetxtilan' chi'e ḻegake' wsak'gake' san diika' chli' chsedi fariseoka' len saduceoka'lan. \s1 Pédrona' chi'e Jesúza'n nake' Crístona' \r (Mr. 8:27-30; Lc. 9:18-21) \p \v 13 Na' ka bllin Jesúza' len beṉ'ka' nakgake'ne' txen gana' mbani yell Cesarea c̱he Filípona', na'ch chi'e ḻegake': \p ―¿Non na beṉ' yell-liona' nak', nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni? \p \v 14 Na' che'gake'ne': \p ―Baḻe' nagake' nako' dii Juanna', beena' bchoa beṉ' nisa', na' zi baḻe' nagake' nako' Elíaza', na' zi baḻe' nagake' nako' dii Jeremíaza', na' baḻe' nagake' nako' sto beṉ' chyix̱jee daa che' Chioza'ne'. \p \v 15 Na'ch chi'e ḻegake': \p ―¿Shera le'? ¿Nora nale nak'? \p \v 16 Na' Simón Pédrona' chi'ene': \p ―Lin' Crístona', Xiiṉ Chios yaa Chios banna'. \p \v 17 Na' Jesúza' chi'ene': \p ―Chakomba li' Simón, xiiṉ Jonás, ḻa' aga nochlan bzajnii li' daa ba wno'. X̱a'na' zoa yabanan' ba bzajniile'n li'. \v 18 Na' nad' nia' li', lin' lio' Pedro, daa zeji yaj, na' gako' ka to yaj wal na' lin' wc̱hin' kwenc̱he gono' ka shanch beṉ'ka' gonḻilall'gake' nad', na' ni yeḻ' wita' bi yizoin wlliayi'n beṉ'ka' ba wlej' kwenc̱he nakgake' lall' na'. \v 19 Na' goṉ' li' yeḻ' wṉabia' daa zaklebi to xiiṉya dii chsaljan yabana' gana' chṉabia' Chioza'. Na' diika' iṉo' bi chiyaḻ' gon beṉ' yell-lioni, ḻekzka' iṉa Chioza' zoa yabana', na' diika' iṉo' wak gongake', ḻekzka' iṉa Chioza' zoa yabana'. \p \v 20 Na' goll Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen ni to kono ye'gake' ḻen' Crístona', beena' bseḻ' Chioza' iṉabi'e. \s1 Jesúza' bi'e dill' witgake'ne' \r (Mr. 8:31–9:1; Lc. 9:22-27) \p \v 21 Na' lo llana' wzolo Jesúza' bzajniile' beṉ'ka' nakgake'ne' txen daa llia bia' gak c̱he'. Golle' ḻegake' chonan byen yiyaje' Jerusalénna' kwenc̱he gake' lo na' beṉ' golka' chṉabia' na' lo na' bx̱ozka' chṉabia' na' lo na' beṉ'ka' chli' chsedi leya', na' ḻe wsak'zi'gake'ne', na' chonan byen witgake'ne' na' ka gak shoṉ lla yibane' ladj beṉ' wetka'. \v 22 Na'ch Pédrona' wleje' Jesúza' ladj beṉ'ka' chi'ene': \p ―X̱an', ¡bat gak c̱ho' ka ba wno'! \p \v 23 Na' biyec̱hj Jesúza' chi'e Pédrona': \p ―Kwas ka'lə, Satanás. Cheenzilo' bi gon' daa llia bia' gon' daa bi yoo yic̱hjo' daa cheeni Chioza', san daa nak c̱he yell-liozan yoo yic̱hjo'. \p \v 24 Na' che' Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―Shi no cheeni gon nad' txen, chiyaḻ' wsanlall' kwine', na' izani yeḻ' mban c̱he'na' yen ile'ile' bittez ni c̱ha', na' gone' ka chazlallaa. \v 25 Ḻa' beena' bi chzani yeḻ' mban c̱he'na', beenan' kwiayi', san beena' chzani yeḻ' mban c̱he'na' yen ile'ile' bittez ni c̱ha', beenan' gat' to yeḻ' mban c̱he' zejḻi kaṉi. \v 26 ¿Bera zjanayin gap beṉ' yog'te dii de yell-lioni, shi ḻe' kwiayee? Aga bi de wi'e lo laz yeḻ' mban c̱he'na' kwenc̱he bi kwiayee. \v 27 Ḻa' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, yiyed' len anjl c̱ha'ka' zinsa' balaaṉ xen c̱he X̱a' Chioza'. Kana'chan c̱hixj' to to beṉ' kon ka dii bene'. \v 28 Dii ḻi nia' le', baḻ-le lle'le ni, ni mbanle ile'ile yeḻ' wṉabia' c̱ha'na', nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni. \c 17 \s1 Biyak Jesúza' nlla'lə \r (Mr. 9:2-13; Lc. 9:28-36) \p \v 1 Ka wde x̱op lla, bc̱he' Jesúza' Pédrona', na' Jacóbona' len beṉ' bishee Juanna', na' to ḻezgake' wyajlene' to lo yaa xen. \v 2 Na' ka lle'gake' lo yaana', gok Jesúza' nlla'lə lawe'ka'. Wyep wyeeni' cho'alawe'na' kakzə wbilla', na' xe'na' nakwe' gokan xtil llyish ax̱t chey cheeni'n. \v 3 Na' beṉ'ka' lle'lengake'ne' ble'gakile' dii Moiséza' na' Elíaza' chshaljlengake' Jesúza'. \v 4 Na'ch Pédrona' golle' Jesúza': \p ―X̱an', ḻe mbalaz zoacho ni. Shi cheenilo', gon' shoṉ ransh, ton cho', ston c̱he Moiséza' na' ston c̱he Elíaza'. \p \v 5 Na' ka golle' ka', betj to bej dii chey cheeni' na' bkwashaan ḻegake', na' ḻoo beja' bengakile' che' Chioza': \p ―Beenin Xiiṉaa, beena' chakid', na' chazlall'chga' ka chone'. Ḻi wzenag c̱he'. \p \v 6 Na' beṉ'ka' nak Jesúza' txen, ka bengakile' wṉe Chioza', ḻe bllebchgagake' na' to bdoszgake' lo yona'. \v 7 Na' wbig' Jesúza' kwite'ka' bex̱ee ḻegake', chi'e: \p ―Ḻi yiyas. Bi illeble. \p \v 8 Na' ka biḻis yic̱hje'ka', koch no beṉ'ka' ble'gakile', stochga Jesúza'. \p \v 9 Na' ka biza'gake' lo yaana' goll Jesúza' ḻegake': \p ―Ni to kono ye'le ka nak dga ba ble'ile ax̱t kat'ch nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, ba biban' ladj beṉ' wetka'. \p \v 10 Na'ch beṉ'ka' nak Jesúza' txen che'gake'ne': \p ―¿Berac̱he naz beṉ'ka' chli' chsedi leya' zigaate Elíazan' yiyed? \p \v 11 Na' goll Jesúza' ḻegake': \p ―Dii ḻi ka nakannan', zigaate Elíazan' yiyede' yigwee xṉezi yog'ḻoḻte. \v 12 Per nad' nia' le', ba biyed Elíaza', na' bi gokbe'gakile' shi ḻen'. Na' bengakile'ne' kon ka wnazan c̱hegake'. Na' ka'kzan gongakile' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni. \p \v 13 Na' gokbe'gakile' nan c̱he Juanna', beena' bchoa beṉ' nisan' cho'e dill'. \s1 Jesúza' biyone' to bi' chaz shoṉ \r (Mr. 9:14-29; Lc. 9:37-43) \p \v 14 Na' ka billingake' gana' lle' lla' beṉ', na'ch bchej to beṉ' jabiguee kwit Jesúza' na' bc̱hek' xibe'na' lawe'na', chi'ene': \p \v 15 ―Maestro, biyesh'gachi bi' c̱ha'ni. Chazb' shoṉ na' ḻe chzak'zi'b'. Zan shii ba bzaḻa'n ḻeb' lo yi'na' na' ḻekzka' ḻoo nisa'. \v 16 Na' ba jwa'b' lao beṉ'ka' nakgake' li' txen na' bi gok yiyongake'b'. \p \v 17 Na' goll Jesúza': \p ―¡Zi'tegalə c̱helena', le' beṉ' mal na' beṉ' bi chajḻe'! ¿Zi ka'k'tek chiyaḻ' soalen' le'? Na' ¿zi ka'k'tek chiyaḻ' soid' le'? Ḻi da diwa' bi' xkwidaa ni. \p \v 18 Na'ch bsheshlen Jesúza' dii x̱iwaa yoob' na' bichejan. Na' katena' biyakib'. \p \v 19 Na' ka biyoll gok ka', beṉ'ka' nak Jesúza' txen bshaljlengake'ne' to ḻezgake', gollgake': \p ―¿Bic̱he bi gok yibejnto' dii x̱iwaa yoo bi' xkwidaa? \p \v 20 Na' goll Jesúza' ḻegake': \p ―Bi gok yibejlen, ḻa' bi chajḻe'le Chioza' gone' ka yichejan. Dii ḻi nia' le', sheḻ'ka' yeḻ' chajḻe' c̱helena' nakan ḻa'c̱h' ka sa mostásana' daa nak diido'zə, wakte ye'le yaani: “Bkwas ni na' jsoa gan yoblə”, na' wkwasan ka'lə. Aga ga de to dii bi gak gonle sheḻ'ka' chajḻe'le c̱he Chioza'. \v 21 Kwenc̱he gak yibejle dii x̱iwaa ka daa bibej' bi' xkwidaa, chiyaḻ' soale wbas' na' soac̱hec̱hle we'ḻwill-le Chioza'. \s1 Sto shii wdix̱jee Jesúza' witgake'ne' \r (Mr. 9:30-32; Lc. 9:43-45) \p \v 22 Na' shlak chdalen Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen gana' mbani Galileana', golle' ḻegake': \p ―Nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, gak' lo na' beṉ' malka'. \v 23 Na' witgake' nad', na' ka gak shoṉ lla yiban' ladj beṉ' wetka'. \p Na' ka golle' ḻegake' ka', ḻe gokyesh'gakile'. \s1 Jesúza' wdixje' daa chiyaḻ' gaxj c̱he yoodo'na' \p \v 24 Na' ka billin Jesúza' len beṉ'ka' nakgake'ne' txen Capernaúma', beṉ' Israelka' beṉ'ka' chc̱hixj c̱he yoodo'na' jawiagake' Pédrona', na' wṉabgakile'ne': \p ―¿Achyixj maestro c̱helena' daa chidoḻ'cho we'cho c̱he yoodo'na'? \p \v 25 Na' goll Pédrona' ḻegake': \p ―Awe, chyixje'n. \p Na' ka biyoo Pédrona' ḻoo yoona' gana' zoagake', Jesúza' bkwialoe' dillaa chi'e: \p ―¿Nak ka chakilo', Simón? Beṉ'ka' chṉabia' yell-lioni, ¿abeṉ' wlall c̱he'kan' chc̱hixjgake'?, ¿awa beṉ' zit'kan'? \p \v 26 Na' billii Pédrona' xtilleena': \p ―Beṉ' zit'kan' chc̱hixjgake'. \p Na' goll Jesúza'ne': \p ―Zejin beṉ' wlall c̱he'ka' bi chonan byen c̱hixjgake'. \v 27 Per kwenc̱he bi wshaachogake', wyaj cho'a nisdo'na' na' wzaḻoo daa chzenilo' beḻa'. Na' beḻ necha' seno' wx̱oo cho'aba' na' ḻoo cho'aba' yillelilo' to mech. Waktekzin lljtixjo' c̱he c̱hoptecho. \c 18 \s1 Beṉ'ka' nak Jesúza' txen gokdiḻgake' nogaken' nak beṉ' zak'chi \r (Mr. 9:33-37; Lc. 9:46-48) \p \v 1 Na' do kana'kzə, beṉ'ka' nak Jesúza' txen jabig'gake' kwite'na' che'gake'ne': \p ―¿Noran nak beṉ' zak'chi ladj beṉ'ka' chṉabia' Chioza'? \p \v 2 Na' wṉe Jesúza' to bi'do' na' bzie'b' ladje'ka'. \v 3 Na'ch chi'e ḻegake': \p ―Dii ḻi nia' le', beena' bi yiyak yic̱hjlall'do'ena' ka c̱he bi'do'ni kwenc̱he iṉabia' Chioza' ḻe', bi ḻene' beṉ'ka' chṉabia' Chioza'. \v 4 Daan beena' wḻex̱j yic̱hje' wzenague' c̱he Chioza' ka chḻex̱j yic̱hj bi'do'ni chzenagb' c̱he x̱axṉa'baa, beenan' zak'chi ladj beṉ'ka' chṉabia' Chioza'. \v 5 Na' beena' wlebe' to bi'do' ka bi'do'ni daa chonḻilallee nad', nad'kzan chlebe'. \s1 Xoll ibix̱cho lao dii mala' \r (Mr. 9:42-48; Lc. 17:1-2) \p \v 6 ’Nottez beena' wchix̱e' to beṉ' zi' chzolo chonḻilallee nad' gone' dii mala', naklan wen wwaḻ'gake' yene'na' to yaj c̱he molin na' lljḻekgake'ne' yel ḻoo nisdo'na' aga ka daa wchix̱e' beṉ' lao dii mala'. \v 7 ¡Nyesh'laz c̱he beṉ' yell-lioki!, ḻa' biga iyallji daa gonan ka wx̱iṉj wḻengake'. Per ¡nyesh'lazch gak c̱he beena' gon ka wx̱iṉj wḻen beṉ' yoblə! \p \v 8 ’Na' shi noona' wa ṉi'ona' gonan ka ibix̱o' lao dii mala', naklan wen wc̱hogo'n na' c̱hooṉo'n, ḻa' wenchlan bi de noona' tḻaa wa ṉi'ona' tḻaa yillino' kwit Chioza' aga ka daa yiyaj doxentio' lo yi' gabiḻa' daa biga yiyol. \v 9 Na' shi daa ile'ilo' kon jalawo'na' gonan ka ibix̱o' lao dii mala', naklan wen wḻec̱hjo'n na' c̱hooṉo'n, ḻa' wenchlan yillinleno' tḻaaz jalawo'na' kwit Chioza' aga ka daa yiyaj doxentio' lo yi' gabiḻa'. \s1 Jempl c̱he xilaa wnit \r (Lc. 15:3-7) \p \v 10 ’Bi gonile nakzi ni to beṉ'ki zi' wzolo chonḻilall' nad'. Ḻa' nia' le', anjl c̱he'ka' toshiizi zoagake' lao X̱a'na', beena' zoa yabana'.\fig Shi to beṉ' lle' to guiyoa xil' c̱he' na' ṉit tob ¿Abi wkwaaṉe' baka' taplaḻj twaḻj na' shaje' lljadilje' bana' wnit? Mt. 18:12|src="06_HK00002B.TIF" size="COL" ref="San Mateo 18:10" \fig* \v 11 Ḻa' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, bid' kwenc̱he yisla' beṉ'ka' yoo nez daa wlliayi'n ḻegake'. \p \v 12 ’¿Nak chakile? Shi to beṉ' lle' to guiyoa xil' c̱he' na' ṉit tob, ¿abi wkwaaṉe' baka' taplaḻj twaḻj na' shaje' lljadilje' bana' wnit? \v 13 Na' shi yillelile'b, ḻech yibaile' c̱heb aga ka c̱he baka' taplaḻj twaḻj baka' lle' tozga. \v 14 Ka'kzan X̱acho Chioza' zoa yabana' cheenile' ni to beṉ'ki zi' wzolo chonḻilall' nad' bi kwiayi' sheḻ'ka'. \s1 Chiyaḻ' si'xencho c̱he beṉ'ka' nakcho txen chonḻilall'cho Chioza' \r (Lc. 17:3) \p \v 15 ’Shi to beṉ' nakle txen nonḻilall'le Chioza' gone' to dii mal c̱ho', je'lene' dill' to li' to ḻe' daa bene' c̱ho'. Shi ba bzenague' c̱ho', ba beno' gan bizoaleno'ne' wen. \v 16 Per shi bi wzenague' bin yoone', na'ch wc̱hi'o sto c̱hop beṉ' kwenc̱he gakgake' tasc̱hiw c̱he daa yoone'. \v 17 Na' shi ni ka' bi wzenague' c̱hele, wak ye'le yog' beṉ'ka' nakle txen nonḻilall'le Chioza' ka nak daa ba bene' kwenc̱he we'lengake'ne' dill'. Na' shi ni c̱he beṉ'ka' bi wzenague', na'chan gonilene' ka to beṉ' bi nonḻilall' Chioza' wa ka to beṉ' wic̱hixj. \p \v 18 ’Na' dii ḻi nia' le', diika' iṉale bi gon beṉ' yell-lioni, ḻekzka' iṉa Chioza' zoa yabana', na' diika' iṉale wak gon beṉ' yell-lioni, ḻekzka' iṉa Chioza' zoa yabana'. \p \v 19 ’Na' ḻekzka' nia' le', shi c̱hople idiḻi xtill'lena' yell-lioni kat' bi iṉable lao X̱a' Chioza', beena' zoa yabana', na' gone' daa iṉabilene'. \v 20 Ḻa' gana' chdop c̱hope' wa shoṉe' choe'la'ogake' nad', na'kz zoa' ladje'ka'. \p \v 21 Na' wbig' Pédrona' kwit Jesúza', chi'ene': \p ―X̱an', ¿baḻ shii chiyaḻ' yizi'xen' c̱he bish' ljwellaa shi bi dii mal chone' c̱ha'? ¿Azeelo gall shii? \p \v 22 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Aga nia' li' zeelo gall shii yizi'xeno' c̱he bish' ljwello'na', san nia' li' chiyaḻ' yizi'xeno' guiyon shin'c̱hopə shii.\f + \fr 18:22 \ft Guiyon shin'c̱hopə shii: baḻ yishka' nyoj de dill' griegona' nan gall shii de guiyonshin'. Per c̱hopten zejin toshiizi chiyaḻ' yizi'xencho c̱he beṉ'.\f* \s1 Jempl c̱he beena' bi bizi'xen c̱he bish' ljwelle'na' \p \v 23 ’Yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza' zaklebin to beṉ' wṉabia' beena' bizi' kwent c̱he mecha' daa chaḻ' wen llin c̱he'ka'. \v 24 Na' ka wzoloe' chizi'e kwent c̱he to toe', jwa'gake' to wen llin c̱he'na' beena' chaḻ' dii xen inlleb. \v 25 Per aga bi mech nap beena' kwenc̱he yiyixje' daa chbaguee, na' x̱ane'na' bene' mandad wit' wdegake'ne' do xiiṉ do xoole' na' yog'ḻoḻ dii de c̱he' kwenc̱he yiyaxj xyana' daa llie'. \v 26 Na' beena' chbag' mecha' bc̱hek' xibe'na' lao x̱ane'na', chonyeshee, chi'e: “X̱an', wdapgach yeḻ' chxenlall' c̱ha', wiyixjkz' doxen daa chbagaa c̱ho'.” \v 27 Na' x̱ane'na' biyeshile'ne', na' bene' ka'z doxen daa chaḻee c̱he', na' bisane'ne'. \v 28 Per ḻe', ka bicheje' lill x̱ane'na', billague' sto wen llin beṉ' chaḻ' lat'do' xmeche', na' lii bṉiztie' yene'na' chi'ene': “¡Biyoṉ xmechaa daa chaḻoo!” \v 29 Na' bc̱hek' xib beena' lawe'na' na' chonyeshee, chi'ene': “Wdapgach yeḻ' chxenlall' c̱ha', wiyixjkz' doxen daa chbagaa c̱ho'.” \v 30 Na' bi goonile', san lii wyajtie' ji'ene' part kwenc̱he wloogake'ne' lillyana' ax̱t ki yiyixjche' doxen daa chaḻee c̱he'. \v 31 Na' ka ble'i wen llinka' sto ka bene', na' gokyesh'gakile' na' jayellgake' x̱ane'ka' doxen ka bene'. \v 32 Na' wizax x̱ane'na' ḻe', chi'ene': “Beṉ' mal inlleb nako'. Nad' ben' ka'z doxen daa chaḻoo c̱ha' daa benyeshoo lawa'. \v 33 Ka'kzan nan chiyaḻ' yiyeshilo' bish' ljwello'na' chaḻ' c̱ho', ka biyeshid' li'.” \v 34 Na' daa ḻe bllaachga x̱ane'na', bene'ne' lo na' beṉ'ka' wdix̱jgake'ne' lillyana' na' wit c̱hingake'ne' ax̱t ki yiyixjche' doxen daa chaḻee. \p \v 35 Na'ch goll Jesúza' ḻegake': \p ―Ka'kzan goni X̱a'na' beena' zoa yabana' le' shi bi si'xen c̱he ljwell-le do yic̱hj do lall'le. \c 19 \s1 Bi chiyaḻ' yilaa ljwell beṉ'ka' nkaa c̱heyin \r (Mr. 10:1-12; Lc. 16:18) \p \v 1 Na' ka biyoll be' Jesúza' dill'ki, bizee Galileana' na' biyaje' gana' mbani Judeana' daa llia shḻaa yao Jordánna'. \v 2 Na' beṉ' zan zjanogake'ne', na' na' biyone' beṉ'ka' bi shao'. \p \v 3 Na' wbig' baḻ fariseoka' lao Jesúza' daa goklall'gake' wi'e dill' dii wchix̱a'n ḻe', na' che'gake'ne': \p ―¿Ade lsens yiḻaa xool beṉ' ni c̱he bizə diido' chone' dii bi chiyoolallee? \p \v 4 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―¿Abiṉ' wlable gana' nan ka wxe wzil yell-lioni Chioza' bene' beṉec̱ha', beṉ' byo na' noolə? \v 5 Na' wne': “Daan, wḻaa beṉ' byona' x̱axṉeena' kat' ikaa c̱he', na' soalene' xoole'na' gakgake' toz.” \v 6 Na' bich nakgake' c̱hop, san ba nakgake' toz. Na' daan bi chiyaḻ' yiḻaa xool beṉ', ḻa' Chiozan' ba btiḻe' ḻegake'. \p \v 7 Na' gollgake'ne': \p ―Na' ¿bic̱he ben dii Moiséza' mandad kat' to beṉ' yiḻaa xoole'na' chiyaḻ' wḻise' to yish dii we'n dill' bich nake' xoole' na' wak yichooṉe'ne'? \p \v 8 Na' goll Jesúza' ḻegake': \p ―Yeḻ' widenag c̱helenan' be' dii Moiséza' latj yiḻaa xool-lena'. Per ka ben Chioza' beṉ' nechka', bi gokan ka'. \v 9 Nad' nia' le', shi nool c̱helena' bi chdalene' beṉ' yoblə, bi chiyaḻ' yiḻaalene' na' yikaale nool yoblə, ḻa' shi ka' gonle, na' chonle ka beena' zoalente xoole'na' na' chdalene' noolə yoblə. \p \v 10 Na' beṉ'ka' nakgake'ne' txen gollgake'ne': \p ―Shi ka' nak c̱he beena' chshagna', naklan wen kono wshagna'. \p \v 11 Na' goll Jesúza' ḻegake': \p ―Aga yog' beṉ' chajni'gakile' dga, ḻete beṉ'ka' chon Chioza' ka shajni'gakile'n. \v 12 Ḻa' de dii chllonan wshagna' beṉ'. Baḻ beṉ' bi chshagna'gake' daa bi nak kwerp c̱he'ka' wen ka chaljtegake', na' zi baḻe' bi chshagna'gake' daa bx̱iṉj beṉec̱ha' kwerp c̱he'ka'. Na' zi baḻe' bi chshagna'gake' daa cheenchgakile' gongake' xshin Chioza'. Beena' wlebe' dga, na' gonin c̱he'. \s1 Jwa'gake' bi'do'ka' lao Jesúza' \r (Mr. 10:13-16; Lc. 18:15-17) \p \v 13 Na' wyaj beṉ' jwa' bi'do' c̱he'ka' lao Jesúza' kwenc̱he wx̱oa neena' yic̱hjb'ka' na' we'ḻwille' Chioza' ni c̱hegakb'. Per beṉ'ka' nakgake'ne' txen bsheshlengake' beṉ'ka' zjwa' bi'do'ka'. \v 14 Na' goll Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻi we' latj yid bi'do'ki lawa'ni, bi wllonle, ḻa' Chioza' chṉabi'e ḻoo yic̱hjlall'do' beṉ'ka' nak ka ḻegakb'. \p \v 15 Na' ka biyoll bx̱oa na' Jesúza' yic̱hj bi'do'ka', na'ch bizee ziyaje' gan yoblə. \s1 To bi' wew', bi' wni'a, bshaljlem' Jesúza' \r (Mr. 10:17-31; Lc. 18:18-30) \p \v 16 Na' bllin to bi' wew' lao Jesúza' che'b' ḻe': \p ―Maestro, ¿bi dii wennan' chiyaḻ' gon' kwenc̱he gat' to yeḻ' mban c̱ha' zejḻi kaṉi? \p \v 17 Na'ch goll Jesúza' ḻeb': \p ―¿Bic̱he chṉabzilo' nad' c̱he daa nak wen? Toz Chioza' nake' beṉ' wen. Na' shi cheenilo' gat' to yeḻ' mban c̱ho' zejḻi kaṉi, chiyaḻ' gono' diika' bllia Chioza' bia' goncho. \p \v 18 Na' goll bi' wewaane': \p ―¿Bera diika' chiyaḻ' gon', lla? \p Na' che' Jesúza': \p ―Bi wito' beṉ', bi soaleno' nool bi nak nool c̱ho', bi kwano' bi de c̱he beṉ', bi c̱hiljlalloo bizə gon iṉo' c̱he beṉ'. \v 19 Wdap balaaṉ x̱axṉoona' na' goki bish' ljwello'na' ka chaki kwino'. \p \v 20 Na' che' bi' wewaane': \p ―Yog' diika' chon' kana' naktia' bi'do'. ¿Berachan ni chyallj gon'? \p \v 21 Na' goll Jesúza' ḻeb': \p ―Shi lekzilo' cheenilo' gako' dowalj beṉ' ḻi beṉ' shao', biyaj jayet' yog' dii de c̱ho' na' xmechinna' wyoon beṉ' yesh'ka', na' yido' gono' nad' txen. Na' kat' yillino' yabana' na' goṉ Chioza' li' yeḻ' shawaa. \p \v 22 Na' ka beni bi' wewaa dga, nyesh' inlleb gokib' na' biza'b', ḻa' bi' wni'a nlleban nakb'. \p \v 23 Na' goll Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―Dii ḻi nia' le', lallj inlleb chonan c̱he beṉ' wni'ana' yilline' yabana' gana' chṉabia' Chioza'. \v 24 Sto shii nia' le', ḻobe'ch te to kamey to xan yesh' aga ka to beṉ' wni'a yilline' yabana' gana' chṉabia' Chioza'. \p \v 25 Na' bibangakile' ka wne', na' che' ljwellgake': \p ―¿Notg gak yillin lao Chioza', shka'? \p \v 26 Na' bwia Jesúza' ḻegake', na' golle': \p ―Ni to beṉ' yell-liona' bi gak gone' dga, san Chioza' yog'ḻoḻte chak gone'. \p \v 27 Na' che' Pédrona'ne': \p ―Neto' ba wlej yic̱hjnto' yog' dii de c̱hento' kwenc̱he naknto' li' txen. ¿Bin gonnto' gan? \p \v 28 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Dii ḻi nia' le', kat' illin lla yikob yog'ḻoḻ dii de, nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, kwi'a iṉabi'a gana' sho'a balaaṉ xen wal, na' le', shlliṉtele, nakle nad' txen kwe'le kwitaa kwenc̱he iṉabia'lenle nad'. Na' yizi'le kwent shlliṉ kwente yell c̱he beṉ' Israelka'. \v 29 Na' nottez beena' ba wlej yic̱hje' lille'na', beṉ' bisheeka', beṉ' zane'ka', x̱axṉeeka', wa xiiṉ xoole', wa yell-lio c̱he' ni c̱ha', Chioza'kzə wi'ene' dii zak' dii xen inllebch aga ka daa wlej yic̱hje', na' ḻekzka' wi'ene' to yeḻ' mban zejḻi kaṉi. \v 30 Per beṉ' zan nakgake' beṉ' zakii, wllin lla bich bi sak'gake', na' beṉ' zan bi nakgake' beṉ' zakii, wllin lla gakgake' beṉ' zakii. \c 20 \s1 Jempl c̱he wen llinka' \p \v 1 Na' wna Jesúza': \p ―Yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza' chzaklebin daa gok c̱he to x̱an yell-lio beena' naz yag uvana'. Na' shzildo' wzee zeje' zjtilje' wen llinka' kwenc̱he lljengake' llinna' gana' naze' yag uvaka'. \v 2 Na' bgaaṉgake' dill' c̱hixje' ḻegake' c̱he lla, na'ch bseḻee ḻegake' gana' lljengake' llinna'. \v 3 Na' ba gok shoṉ gor chon beṉ' nechka' llinna' ka wyaje' dii yoblə gana' chak yaana', na' ble'ile' lle' beṉ' bibi llin de gongake'. \v 4 Na'ch chi'e ḻegake': “Ḻi shaj ḻi lljen llinna' gana' naz' yag uvana' na' c̱hixj' le' daa chidoḻ'le.” Na' wza'gake' zejgake' llinna'. \v 5 Na' do ka gobill wizaje' dii yoblə, na' ḻekzka' chida shoṉə, bizllelile' beṉ' yoblə lljengake' llin c̱he'na'. \v 6 Na' do ka chida gay', wizaje' dii yoblə na' bizle'ile' beṉ' lle'zgake'. Na'ch chi'e ḻegake': “¿Bic̱he bi benle llinna' ṉaanlla?” \v 7 Na' goll beṉ'ka'ne': “Ḻa' ni to kono bc̱he' neto' llinna'.” Na' golle' ḻegake': “Ḻi shaj, lla, ḻi lljen llinna' gana' naz' yag uvana'.” \v 8 Na' ka wzeḻes yela' na' che' x̱an yag uvana' beena' ngoo lo nee llinna': “Biyax wen llinka' na' wdixjgake'. Zigaate beṉ'ka' zi' wyoo llinna' c̱hixjo', na' yiyoll-lin beṉ'ka' wzolo nech.” \v 9 Na' bene' kon ka goll x̱ane'na', na' wdixje' zigaate beṉ'ka' wyoo llinna' do ka chida gay'. Na' wdixje' to toe' c̱he llakzə. \v 10 Na' ka goḻ' c̱hixje' beṉ'ka' wyoogake' llinna' shzildo', gokgakile' wx̱oache' laxje'ka'. Per bich bi bx̱oe' san c̱he llachokzə wdixje' ḻegake'. \v 11 Na' ka ba nox̱'gake' laxje'ka', wzologake' biz chon chnagake' c̱he x̱an llinna', \v 12 na' gollgake'ne': “Do lla wzento' lo bana' bennto' xshino'na' na' toz ka wdixjo' neto' len beṉ'ka' zi' wyoo, na' zi' tgorchga bengake' llinna'.” \v 13 Na' che' x̱an llinna' toe': “Bish'dawaa, aga bi laxjo' chzeshaa. ¿Aaga bgaaṉcho dill' c̱he llan c̱hixj' li'? \v 14 Wkaa laxjo'na', na' biyaj. Nad' cheenid' c̱hixj' beṉ'ka' wyoo llinna' ba wlle'ch ka to daa ba wkoo. \v 15 Jwayishaz nad' bi gonid' xmechaa. ¿Anti chakziilo' daa chonid' beṉ' wen?” \p \v 16 Na' ka wde bzoa Jesúza' jempli, na' chi'e beṉ'ka': \p ―Ka'kzan beṉ' zan nakgake' beṉ' zakii, wllin lla bich bi sak'gake', na' beṉ' zan bi nakgake' beṉ' zakii, wllin lla gakgake' beṉ' zakii. \s1 Sto shii wdix̱jee Jesúza' witgake'ne' \r (Mr. 10:32-34; Lc. 18:31-34) \p \v 17 Ka ziyaj Jesúza' Jerusalénna' wṉie' to beṉ'ka' shlliṉzə, chi'e: \p \v 18 ―Ṉaa ba ziyajcho Jerusalénna', gana' gongake' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' yell-lioni, lo na' bx̱ozka' chṉabia' na' lo na' beṉ'ka' chli' chsedi leya', na' wc̱hoglogake' witgake' nad'. \v 19 Na' gongake' nad' lo na' beṉ'ka' bi nak beṉ' Israel kwenc̱he wtitjgakile' nad' na' wit c̱hingake' nad', na'tech wda'gake' nad' ḻee yag cruza', per ka gak shoṉ lla yiban' ladj beṉ' wetka'. \s1 Daa wṉab xṉa' Jacóbona' len Juanna' lao Jesúza' \r (Mr. 10:35-45) \p \v 20 Na' Jacóbona' len Juanna', beṉ'ka' nak xiiṉ Zebedewa', wbig'lengake' xṉeeka' kwit Jesúza', na' xṉeeka' bc̱hek' xibe'na' lawe'na' wṉabile'ne' to goklen. \v 21 Na' goll Jesúza'ne': \p ―¿Bera goklenan cheenilo' gon' c̱ho'? \p Na' golle'ne': \p ―Cheenid' gongacho' goklen kweko' bi' c̱ha'ki shḻaa wej kwito'na' kat'ka' illin lla iṉabi'o. \p \v 22 Na' goll Jesúza'ne': \p ―Ni bi ṉezile bin chṉable. ¿Awizoile wtiḻ-le yeḻ' zak'zi'na' ka daa wtiḻ' na' gak c̱hele ka daa gak c̱ha'? \p Na' gollgake'ne': \p ―Wizokzinto'n. \p \v 23 Na' goll Jesúza' ḻegake': \p ―Lekzile wtiḻ-le ka daa wtiḻ', na' gak c̱hele ka daa gak c̱ha', per daa nale kwe'le shḻaa wej kwitaa bi nak lo na' gon' ka nale, san X̱a'nan' ba mbeje' beṉ'ka' wi'en. \p \v 24 Na' beṉ'ka' zi shi, bllaagake' Juanna' len Jacóbona' daa wṉabgake' kwe'gake' kwit Jesúza'. \v 25 Na' bitop Jesúza' ḻegake', na' chi'e: \p ―Ṉezkzile zoa beṉ' wṉabia' na' beṉ' zakii c̱he to to yell na' chongakile' kon daa nazan c̱hegake' beṉ' yell c̱he'ka'. \v 26 Per aga kan' chiyaḻ' gonle. Shi nole cheenile gakle beṉ' mbejlawin chiyaḻ' gakle ka to beṉ' chon xshin beṉ'. \v 27 Na' shi nole cheenile gakle beṉ' zakii, chiyaḻ' gakle ka beṉ' ndoo lla yel chone' xshin beṉ'. \v 28 Ka nak nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, aga bid' kwenc̱he gaklen beṉ' nad', san bid' kwenc̱he gaklen' beṉ' na' wi'a yeḻ' mban c̱ha'ni kwenc̱he yisla' beṉ' zan lao saaxya c̱he'ka'. \s1 Jesúza' biyone' c̱hop beṉ' lc̱hoḻ \r (Mr. 10:46-52; Lc. 18:35-43) \p \v 29 Na' ka biza' Jesúza' yell Jericóna' len beṉ'ka' nakgake'ne' txen, beṉ' zan inlleb janogake'ne'. \v 30 Na' cho'a neza' chi' c̱hop beṉ' lc̱hoḻ, na' ka bengakile' bide Jesúza' kwite'ka' na'ch besyaagake', che'gake': \p ―¡X̱an', xiiṉ dia c̱he dii Daví, biyesh'lall'gachi neto'! \p \v 31 Na' beṉ'ka' zejlen Jesúza' bsheshlengake' ḻegake' kwenc̱he nan kwe'gake' lliz, per ziziklə besyaachgake', che'gake': \p ―¡X̱an', xiiṉ dia c̱he dii Daví, biyesh'lall'gachi neto'! \p \v 32 Na'ch wlez Jesúza' na' wṉie' beṉ' lc̱hoḻka', na' chi'e ḻegake': \p ―¿Beran cheenile gon' c̱hele? \p \v 33 Na'ch che' beṉ' lc̱hoḻka'ne': \p ―X̱an', bengach ka ile'into'. \p \v 34 Na' biyesh'lallii Jesúza' ḻegake' na' bex̱ee jalawe'ka'. Na' katena' gok ble'gakile' na' janogake' Jesúza'. \c 21 \s1 Bllin Jesúza' Jerusalénna' \r (Mr. 11:1-11; Lc. 19:28-40; Jn. 12:12-19) \p \v 1 Na' ka ba zoa yillingake' Jerusalénna', bllingake' cho'a yell Betfagéna' daa llia kwit Yaa Olívoza'. Na' wlej Jesúza' c̱hop beṉ'ka' nakgake'ne' txen na' bseḻee ḻegake' yella'. \v 2 Na' chi'e ḻegake': \p ―Ḻi shaj yella' daa llia shḻaana'. Na' ile'ile to burr ba noolə da'b yag na' nc̱he' to xiiṉdo'b. Na' wsell-leb wc̱he'legakb nilə. \v 3 Na' shi no bi iṉa le', na' ye'lene': “X̱annto'nan' chyalljile' ḻegakb, na' lii yidsantento'gakb.” \p \v 4 Na' daa gok ka', billinin ka bzej dii beena' wdix̱jee daa goll Chioza'ne' daa wne': \q1 \v 5 Ḻi ye' beṉ'ka' lle' yell Siónna': \q1 “Ḻi wwia, ba za' beṉ' wṉabia' c̱helena', \q1 nake' beṉ' gax̱jlall' na' llie' to burrdo'; \q1 xiiṉ to ba choa' yoa'.” \p \v 6 Na' wza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen zejgake' yelldo'na' gana' bseḻ' Jesúza' ḻegake' na' bengake' kon ka golle' ḻegake'. \v 7 Na' jx̱i'gake' burra' len xiiṉba' na' bc̱he'gake' ḻegakb kwit Jesúza'. Na'ch bx̱oagake' xe'ka' koll'bka', na'ch wllia Jesúza'b zeje' Jerusalénna'. \v 8 Na' beṉ' zan wdix̱jgake' xe'ka' tneza', na' zi baḻe' bc̱hoggake' no zin na' wdix̱jgake'n tneza' gana' zeje'. \v 9 Na' beṉ'ka' llialo lao Jesúza', na' ka'kzə beṉ'ka' nogake'ne', wzologake' chosyaagake', nagake': \p ―¡We'la'ocho beeni nak xiiṉ dia c̱he dii Davina'! ¡Gonḻeeyshga X̱ancho Chioza' beeni ba bseḻee! ¡Ḻi da we'la'ocho Chioza' zoa yabana'! \p \v 10 Na' ka wyoo Jesúza' yell Jerusalénna', na' yog' beṉ'ka' lle' na' bllesh bcheeṉgake', nagake': \p ―¿Noraz beeni bla' ni, lla? \p \v 11 Na' beṉ'ka' che'gake': \p ―Beenin Jesúza' beṉ' Nazareta' yell daa mbani Galileana', beena' chyix̱jee daa che' Chioza'ne'. \s1 Bishesh Jesúza' beṉ'ka' chit' chde lesh' chyoodo'na' \r (Mr. 11:15-19; Lc. 19:45-48; Jn. 2:13-22) \p \v 12 Na' wyoo Jesúza' lesh' chyoodo'na' na' bisheshe' yog' beṉ'ka' chit' chde na'. Na'ch bishi'e mes c̱he beṉ'ka' chsha' mecha' na' bzoles bzolline' gana' chi' beṉ'ka' chit'gake' palomka'. \v 13 Na' ka wde bene' ka' chi'e ḻegake': \p ―Cho'a xtill' Chioza' nan: “Lillaa nakan ga choe'ḻwill beṉ' nad'”, na' le', ba nonzlen ka to ga chdop chllag wban. \p \v 14 Na' shlak zoa Jesúza' yoodo'na', baḻ beṉ' lc̱hoḻ na' beṉ' bi chak sa'gake' wen bllingake' lawe'na', na' biyone' ḻegake'. \v 15 Na' bx̱ozka' chṉabia' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya' ḻe bllaagake' ka ble'gakile' yeḻ' wakka' chon Jesúza', na' bengakile' chosyaa bi'do'ka' lesh' chyoodo'na', che'gakb': “¡We'la'ocho beeni nak xiiṉ dia c̱he dii Davina'!” \v 16 Na' gollgake' Jesúza': \p ―¿Achenilo' ka na bi'do'ka'? \p Na' chi'e ḻegake': \p ―Awe, chenkzid'. ¿Abiṉ' wlable Cho'a Xtill' Chioza' gana' na: \q1 Chc̱hino' cho'a ḻoll' bi' xkwid'do'ka' na' bdo'ka' ni chall' chxop \q1 kwenc̱he choḻ chṉegakb' li' ka chiyaḻ' we'la'o beṉ' li'? \p \v 17 Na'ch bicheje' ladj beṉ'ka', na' bizee yell Jerusalénna' ziyaje' yell Betániana' gana' wdie' yel. \s1 Jesúza' bene' ka wbill to yag yix̱wew \r (Mr. 11:12-14, 20-26) \p \v 18 Na' betiyo biza'gake' shzildo' yell Betániana' kwenc̱he biyajgake' yell Jerusalénna' dii yoblə, na' tneza' wzolo chdon Jesúza'. \v 19 Na' ble'ile' to yag yix̱wew dii zoa cho'a neza', na' jawie' shi llian. Per zeelo xḻaguiinna'z llia. Na' golle'n: \p ―¡Batch kwio' yix̱wewa'! \p Na' katena' lii wbillte yaga'. \v 20 Na' ka ble'i beṉ'ka' nakgake'ne' txen ka gok, ḻe bibangakile', na' che'gake'ne': \p ―¿Berac̱he lii wbilltelikazə yag yix̱wewa'? \p \v 21 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Dii ḻi nia' le', shi nonḻilall'le Chioza' na' bi gakc̱hoplall'le, aga daazan gak gonle, san wakte ye'le yaani: “Bkwas, na' jsoa ḻoo nisdo'na'”, na' gak ka ye'len. \v 22 Na' yog' daa iṉabile Chioza' ka we'ḻwill-lene' goṉkze'n kon shi nonḻilall'lene'. \s1 Yeḻ' wṉabia' c̱he Jesúza' \r (Mr. 11:27-33; Lc. 20:1-8) \p \v 23 Na' wyaj Jesúza' dii yoblə yoodo'na' kwenc̱he jali' jasedile' beṉ'ka'. Na' shlak chli' chsedile' ḻegake', bx̱ozka' chṉabia' na' beṉ' golka' chṉabia' beṉ' Israelka' bllingake', na' che'gake'ne': \p ―¿Nora lsens c̱heyi chono' diiki? ¿No beṉ li' yeḻ' wṉabia'na'?\fig Yoodo' c̱he beṉ' Israelka' daa wzoa kana' wzoa Jesúza' gokan to dii xen inlleb na' wyec̱hjan dii zan koridor.|src="07_LB00250B.TIF" size="COL" ref="San Mateo 21:23" \fig* \p \v 24 Na' goll Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻekzka' de to dii cheenid' iṉabid' le'. Na' shi le' iṉale nad' daa iṉabid' le', na' iṉia' le' no lsens c̱heyi chon' yog' diiki. \v 25 Ḻi iṉashki nad', ¿noran bseḻ' Juanna' kwenc̱he bidchoe' beṉ' nisa'? ¿AChioza' anti beṉ' yell-lioni? \p Na' wzologake' chakguedgake' to ḻezgake', nagake': \p ―Shi ye'chone' Chioza' bseḻeene' na'ch iṉe' cho': “¿Bic̱he bi wyajḻe'le c̱he', lla?” \v 26 Na' shi ye'chone' beṉ' yell-liona' bseḻee Juanna', ḻe xoll bi goni beṉ'ki cho', ḻa' yog'ḻoḻe' chajḻe'gake' Chioza' bseḻee Juanna' kwenc̱he bidtix̱ji'e daa golle'ne'. \p \v 27 Na'ch che'gake' Jesúza': \p ―Bi ṉezinto' non bseḻ' dii Juanna'. \p Na' goll Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻekzka' nad', aga wnia' le' nora lsens c̱heyin chon' diiki. \s1 Jempl c̱he c̱hop xiiṉ beṉ' \p \v 28 Na' goll Jesúza' ḻegake': \p ―¿Bi ka iṉale c̱heyi dga wseesaa? To beṉ' zoa c̱hop xiiṉe', na'ch golle' bi'na' to: “Xiiṉdawaa, wyajgach jen llinna' gana' nazcho yag uvana'.” \v 29 Na' che' xiiṉe'na'ne': “¡Bi sha'!” Per na'tech biyajib' na' wyajkzb' jem' llinna'. \v 30 Na' wyaj x̱abaa jelle' bi'na' sto ka golle' bi' bish'baa, na'ch goll bi'na'ne': “Wakkzə x̱a, na' sha'.” Per bi wyajb'. \v 31 Ḻi iṉashki, ¿nora bi'ka' c̱hop ben ka cheeni x̱ab'ka'? \p Na' goll beṉ'ka'ne': \p ―Bi'na' golle' ka' dii nech. \p Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Dii ḻi nia' le', beṉ' wic̱hixjka' na' noolə wdaka', ḻelgaken' zigaate we'gake' latj iṉabia' Chioza' ḻegake' aga ka le'. \v 32 Ḻa' ka bid Juanna' bchoe' beṉ' nisa', bidzajniile' le' ka chiyaḻ' soa kwezle, per le' aga wyajḻe'le c̱he', ḻete beṉ' wic̱hixjka' na' nool wdaka'chgan wyajḻe'gake' c̱he'. Na' le' ṉaalla, ḻa'kzi gokbe'ile ba chajḻe'gake' c̱he', aga biyaj bileni saaxya c̱heleka' na' shajḻe'le c̱he'. \s1 Jempl c̱he wen llinka' nak beṉ' mal \r (Mr. 12:1-12; Lc. 20:9-19) \p \v 33 ’Ḻi wzenag jempli sto. Wzoa to beṉ' biyaze' yag uva lo yell-lio c̱he'na' na'ch wlo'en leej, na'tech benshawee to ga wsigake' uvaka'. Na' ḻekzka' bene' to yoo sibə gana' kwia beena' gap wwie'n. \p ’Na'tech bene'n lo na' to c̱hop beṉ' na' wzee zeje' zit'. \v 34 Na' ka goḻ' yishibgake' uvaka', na'ch bseḻee to c̱hop wen llin c̱he'na' gana' lle' beṉ'ka' chapgake' yag uvaka' kwenc̱he lljaxi'gake' uvaka' daa chidoḻee. \v 35 Per ka bllingake' gana' lle' beṉ'ka' chapgake' yag uvaka', na'ch bex̱'gake' beṉ'ka' bllin, toe' bet wdingake'ne', na' stoe' bettekzgake'ne' na' beena' sto btakwgake'ne' yaja'. \v 36 Na'ch bseḻ' x̱an yag uvaka' zanch wen llin c̱he'ka' aga ka to beṉ'ka' bseḻee dii nech, per beṉ'ka' chap yag uvaka' bengakile' ḻegake' ka bengakile' beṉ' nechka' bllin. \p \v 37 ’Na'ch x̱an yag uvaka' bseḻee kwinkz xiiṉe'na', chakile': “Wapgake' balaaṉ bi' c̱ha'ni na' we'gake'b' daa chidoḻaa.” \v 38 Per beṉ'ka' chap yag uvaka' ka ble'gakile' xiiṉe'na', na'ch che' ljwelle': “Bi'nin xiiṉ x̱an yag uvaki na' ḻeban' yigaaṉlem' yog' dii nape'. Ḻi da witchob' kwenc̱he yigaaṉlencho daa gaki c̱heb'.” \v 39 Na'ch bex̱'gake'b' bibejgake'b' gana' lle' yag uvaka' na' betgake'b'. \p \v 40 Na' Jesúza' chi'e beṉ'ka' lle' na': \p ―¿Nakra ka chakile gon x̱an yag uvaka' c̱he beṉ'ka' chapgake'n ka illine' kwine'? \p \v 41 Na' che' beṉ'ka': \p ―Ba nakten wite' ḻegake' na' bi yiyeshile' ḻegake' daa nakgake' beṉ' mal. Na' yiyone' yell-lio c̱he'na' lo na' beṉ' yoblə, beṉ' yiyoe'gake'ne' daa chidoḻee kat' yishibgake'n. \p \v 42 Na' goll Jesúza' ḻegake': \p ―¿Abigaṉ' wlable Cho'a Xtill' Chioza' gana' na: \q1 Yaja' daa bi wyoolall' wen yooka', \q1 ḻeyeṉ'lannan' yaja' daa ba nc̱hejcha yoona'. \q1 Dgan ben X̱ancho Chioza' \q1 na' nakan to dii yibanicho? \m \v 43 Daan nia' le', kon ka gon x̱an yag uvaka' yiyone' yell-lio c̱he'na' lall' na' beṉ' yoblə, beṉ' gongake' ka cheenile', ka'kzan gon Chioza' c̱hele. Kwej yic̱hje' le', na' beṉ'ka' wzenaggake' c̱he', si'gake' banez yeḻ' wṉabia' c̱he'na'. \v 44 Na' ka nak yaja', nottezə beṉ' lljc̱haze' lawinna' kwiayee, na' shi idakwan beṉ', ax̱t wshoshjan ḻe'. \p \v 45 Na' ka biyoll bzenag bx̱ozka' chṉabia' na' fariseoka' jemplki bzoa Jesúza', na'ch gokbe'gakile' c̱hegake'n chṉie'. \v 46 Na'ch goklall'gake' gox̱'gake'ne', per bi biyaxjgakile', ḻa' bllebgake' beṉ'ka' lle' na' daa chajḻe'gake' Jesúza' nake' to beṉ' chyix̱jee daa che' Chioza'ne'. \c 22 \s1 Jempl c̱he to wishagna' \p \v 1 Na' Jesúza' bseesile' ḻegake' sto jempl, chi'e: \p \v 2 ―Yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza' chzaklebin to beṉ' wṉabia', beṉ' bene' to lṉi c̱he xiiṉe'na' ka bshagna'b'. \v 3 Na' bseḻee wen llin c̱he'ka' lljaṉegake' beṉ'ka' ba bye', per beṉ'ka' bye' bi goongakile' shajgake'. \v 4 Na'ch bizseḻee zi shkwen wen llin c̱he'ka' chi'e ḻegake': “Ḻi lljell beṉ'ka' ba bya' yid lṉi c̱he bi' c̱ha'na' ba de daa gaocho. Ba betgake' gooṉ c̱ha'ka' na' nochlə baka' ḻe nak, na' ba de yeḻ' wawa'. Ḻi lljellgake' yidgake' kwenc̱he yeej gaocho.” \v 5 Per beṉ'ka' ba bye' bi bengake' kwent daa goll wen llinka'. Toe' wyaj jawia' yell-lio c̱he'na' na' stoe' wzee zeje' delgens c̱he'na'. \v 6 Na' beṉ'ka' sto bex̱'gake' wen llinka' na' biya dii bengakile' ḻegake' ax̱t ka witgake'. \v 7 Na' ḻe bllaachga beṉ' wṉabia'na', na'ch bseḻee soldad c̱he'ka' kwenc̱he jetgake' ḻegake' na' bzeygake' yell c̱he'ka'. \v 8 Na'ch chi'e wen llin c̱he'ka' sto: “Ba gok daa yeej gaocho, na' wentelan bi wlen beṉ'ka' bya'. \v 9 Na' ḻi shaj lyell na' ḻi wc̱he' kon no beṉ' yillagle tneza' kwenc̱he yidgake' yeej gaogake'.” \v 10 Na'ch wza' wen llinka' zejgake', na' jx̱i'gake' kon no beṉ' billaggake', ka beṉ' wen ka beṉ' mal. Na' billa'cha lill beṉ' wṉabia'na'. \p \v 11 ’Na' ka wyoo beṉ' wṉabia'na' chwie' beṉ'ka' ba ndop nllag, na' ladj beṉ'ka' len to beṉ' bi nakw xe'na' daa chiyaḻ' gakwe' gana' chak wishagna'na'. \v 12 Na' goll beṉ' wṉabia'na'ne': “Bish'dawaa, ¿nakra gok wyoozo' na' bi nakw xo'na' daa chiyaḻ' gako' kwenc̱he ḻeno' gani chak wishagna'ni?” Na' beena' bikzə bi billel-lallee yeene'. \v 13 Na'ch che' beṉ' wṉabia'na' beṉ'ka' chde yeḻ' wawa': “Ḻi wc̱hej ṉi'a na' beeni na' ḻi yibeje' na' ḻi wzaḻee gana' shgasj shc̱hoḻ, gana' kwellyeshee na' gaox̱ax̱j ḻeye'na' daa ḻe gakshejlallee.” \v 14 Ḻa' beṉ' zan nak beṉ'ka' chax chṉab Chioza', per baḻchgagake' kweje' gakgake' lall' nee. \s1 Wṉabgakile' Jesúza' shi chiyaḻ' c̱hixjgake' daa chṉab beṉ' wṉabia'na' \r (Mr. 12:13-17; Lc. 20:19-26) \p \v 15 Na' biza' fariseoka', na' wloogake' xṉezi naklə gongake' kwenc̱he we' Jesúza' dill' dii wchix̱a'n ḻe'. \v 16 Na'ch bseḻ'gake' baḻ beṉ'ka' nakgake'ne' txen na' zi baḻ beṉ'ka' nak Heródeza' txen kwenc̱he wyajgake' lao Jesúza' na' jellgake'ne': \p ―Maestro, ṉezinto' nako' beṉ' ḻi beṉ' shao' na' chli' chsedilo' beṉ' c̱he nez ḻi c̱he Chioza' kon ka nakan, na' bi chshoo cho'a xtilloona' lao nottezə beṉ', ḻa' bi chwio' no nakgake'. \v 17 Daan cheeninto' iṉagacho' neto' nak ka chakilo': ¿Achiyaḻ' c̱hixjcho daa chṉab beṉ' wṉabia' Césara', anti bi chiyaḻ' c̱hixjchon? \p \v 18 Na' gokbe'i Jesúza' aga do lall'gaken' gollgake'ne' ka', na'ch chi'e ḻegake': \p ―Le' beṉ' wxiye', aga dii leilen nale ka'. \v 19 Ḻi wli'shki nad' to mech daa chyixjile beṉ' wṉabia'na'. \p Na' be'gake'ne' to mech. \v 20 Na' goll Jesúza' ḻegake': \p ―¿Nora cho'alawin na' no leyin da' ḻee mechi? \p \v 21 Na'ch che'gake'ne': \p ―C̱he beṉ' wṉabia', Césaran'. \p Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Na'len, ḻi we' Césara' daa naki c̱he', na' ḻekzka' ḻi we' Chioza' daa naki c̱he'. \p \v 22 Na'ch bibangakile' daa goll Jesúza' ka'. Na' biza'gake' kwite'na' ziyajgake'. \s1 Saduceoka' wṉabgake' nak gak kat' yiban beṉ' wetka' \r (Mr. 12:18-27; Lc. 20:27-40) \p \v 23 Na' lo llana'kzə saduceoka', beṉ'ka' bi chajḻe'gake' yiban beṉ' wetka', wyajgake' lao Jesúza', na' wṉabgakile'ne': \p \v 24 ―Maestro, dii Moiséza' wne' shi to beṉ' byo guete' na' kono xiiṉe' wzoa, beṉ' bisheena' chiyaḻ' yikee xool dii beṉ' bisheena' kwenc̱he soa xiiṉ dia c̱he dii beṉ' weta'. \v 25 Na' ki gok c̱he gall bish' beṉ' nakgake' neto' txen. Beṉ' necha' bshagnee, na' wite' na' kono xiiṉe' wzoa, na' beṉ' bishee, beṉ' wchopina', bikee xoole'na'. \v 26 Na' ḻekzka' wit beṉ' wchopina' na' kono xiiṉe' wzoa. Na' ka'kzə wit beṉ' wyoṉina' na' ax̱t biyate beṉ'ka' gall wit. Na' ni togake' bi wzoa xiiṉgake'. \v 27 Na' ka wde wit yog'ḻoḻe' na'ch ḻekzka' wit noola'. \v 28 Na' kat' yiban beṉ' wetka', ṉaa, ¿nora beṉ'ka' gall bish' gaki xoole' noola'? ḻa' yog'ḻoḻen' wkaagake'ne'. \p \v 29 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Nakllejzilen daa bi ṉezile ka na Cho'a Xtill' Chioza', na' ka nak yeḻ' wak c̱he'na'. \v 30 Ḻa' kat' yiban beṉ' wetka', koch no yikaa ljwellin, ni koch no wit' wde xiiṉin, san yiyakgake' ka anjlka' lle' yabana'. \v 31 Na' ka nak daa yiban beṉ' wetka', ṉaa, ¿abiṉ' wlable daa wna kwin Chioza', gana' nan: \v 32 “Nad nak' Chios c̱he Abrahama', Isaaca' na' Jacoba'”? Na' bi nake' Chios c̱he beṉ' wet, san nake' Chios c̱he beṉ' ban, ḻa' lao Chioza' mban beṉ'ki. \p \v 33 Na' ka beni beṉ'ka' lle' na' daa wna Jesúza', ḻe bibangakile' ka chli' chsedile'. \s1 Daa llialote daa bllia Chioza' bia' goncho \r (Mr. 12:28-34) \p \v 34 Ka wṉezi fariseoka' ba wleklli Jesúza' saduceoka', na'ch wyajgake' kwite'na'. \v 35 Na' to beena' chli' chsedi leya' wṉabile' Jesúza' kwenc̱hezə wchix̱eene', chi'e: \p \v 36 ―Maestro, ¿beran llialote nllia leya' bia' goncho? \p \v 37 Na' Jesúza' golle'ne': \p ―“Chiyaḻ' gakilo' X̱ancho Chioza' do yic̱hj do lalloo na' ax̱t ga zeelo chajniilo'.” \v 38 Dgan ḻiizelozi chonte na' llialon lawi yog' diika' nllia leya' bia'. \v 39 Na' de wchopina' nakan katekzə dii necha', na' nan: “Chiyaḻ' gakilo' bish' ljwello'ka' ka chaki kwino'.” \v 40 Na' diiki c̱hop chejin doxen ka na leya' len diika' bzej dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake'. \s1 Crístona' nake' xiiṉ dia c̱he dii Davina' \r (Mr. 12:35-37; Lc. 20:41-44) \p \v 41 Na' shlak ndop nllag fariseoka' kwit Jesúza' \v 42 wṉabile' ḻegake': \p ―¿Nak ka chakile c̱he Crístona', beena' iṉabia'? ¿No xiiṉ dia c̱heyin nake'? \p Na' che'gake'ne': \p ―Xiiṉ dia c̱he dii Davinan'. \p \v 43 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Na' ¿berac̱he ben Espíritu Sántona' ka goll dii Davina'ne': “X̱an'”? Ḻa' kin na daa bzeje': \q1 \v 44 X̱ancho Chioza' golle' X̱an'na': \q1 “Wche' kwit' de shḻini, \q1 shlak wzoa' xṉi'ona' beṉ'ka' chakzbani li'.” \m \v 45 Na' shi kwin dii Davina' golle' Crístona': “X̱an'”, ¿berac̱he nazle nake' xiiṉ dia c̱he', shka'? \p \v 46 Na' ni toe' bi gok yilliigake' xtilleena'. Na' zeelo kana' koch no biyaxji bi iṉabgakile'ne'. \c 23 \s1 Jesúza' chawe' xya c̱he fariseoka' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya' \r (Mr. 12:38-40; Lc. 11:37-54; 20:45-47) \p \v 1 Na'ch Jesúza' golle' beṉ'ka' nakgake'ne' txen len beṉ'ka' lle' na', chi'e: \p \v 2 ―Beṉ'ka' chli' chsedi leya' na' fariseoka' nak lo na'gake' wzajni'gakile' beṉ' daa bzej dii Moiséza'. \v 3 Na' chiyaḻ' wzenagle c̱hegake' kat' chzajni'gakile' le' leya' na' gonle ka nan. Per bi gonle ka chongake', ḻa' ḻegake' bi chongake' ka nagake' chiyaḻ' gonle. \v 4 Dii zan dii che'gake' beṉ' chiyaḻ' gongake', na' nakan ka to yoa' xen dii chwa'gake' beṉ' dii kono so saki, na' ḻegake' bikz bi chda na'gake' kwenc̱he gaklengake'. \v 5 Na' yog' diika' chongake' chongake'n kwenc̱hezə ile'i beṉ' ka chongake' na' we'la'ogake' ḻegake'. Na' kajdo'ka' nak de yid daa yoo lat' Cho'a Xtill' Chioza' daa chda' loxgue'ka' na' daa chc̱heḻ neeka' chongake'n dii xench aga ka c̱he beṉ' yoblə, na' chtoṉchgake' lox xe'ka' aga ka c̱he beṉ' yoblə.\fig Beṉ' Israelka' bc̱hejgake' kajdo'ka' nak de yid loxgue'ka' na' neeka' kat' be'lwillgake' Chioza'. Na' yoon lat' Cho'a Xtill' Chioza'.|src="08_LB00276B.TIF" size="COL" ref="San Mateo 23:5" \fig* \v 6 Na' kat' chajgake' lṉika', ḻe chibagakile' kwe'gake' gana' chbe' beṉ'ka' zakii, na' ḻekzka'yeṉ' chjengake' gana' chdop chllaggake' choe'ḻwillgake' Chioza'. \v 7 Na' ḻe chibagakile' gap beṉ' ḻegake' balaaṉ kat' chillaggake' ḻegake' ga lle' lla' beṉ' na' ye'gake' ḻegake': “maestro”. \p \v 8 ’San le', bi we'le latj iṉa beṉ' le' “maestro”, ḻa' toz nadaan nak' Maestro c̱hele na' yog'le nakle ka bish' ljwellin. \v 9 Na' kono ye'le “x̱a” lo yell-lioni, ḻa' toz Chioza', beena' zoa yabana', nake' X̱ale. \v 10 Ni bi we'le latj iṉagake' le' “maestro”, ḻa' toz nad', Cristo, nak' Maestro c̱hele. \v 11 Ḻa' beena' nak beṉ' gax̱jlall' na' chaklene', beenan' nake' beṉ' zak'chi ladjlena'. \v 12 Na' beena' chon kwine' beṉ' zakii, Chioza' gone'ne' beṉ' bibi zakii. Na' beena' chon kwine' ka beṉ' bibi zakii, Chioza' gone'ne' beṉ' zakii. \p \v 13 ’¡Nyesh'laz gak c̱hele, le' chli' chsedile' leya' na' le' fariseo, daa nakle beṉ' wxiye'! Ḻa' chsej chllonle gombia' beṉ' yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza', na' ni bi choe'le latj iṉabi'e le', ni bi choe'le latj c̱he beṉ'ka' cheengakile' iṉabi'e ḻegake'. \p \v 14 ’¡Nyesh'laz gak c̱hele, le' chli' chsedile' leya' na' le' fariseo, daa nakle beṉ' wxiye'! Ḻa' chkaale lill nool wizebka' na' choe'ḻwill-le Chioza' ssha nlleb kwenc̱he gaki beṉ' nakle beṉ' wen. Na' daa chonle ka', Chioza' wsak'zi'che' le' aga ka beṉ' yoblə. \p \v 15 ’¡Nyesh'laz gak c̱hele, le' chli' chsedile' leya' na' le' fariseo, daa nakle beṉ' wxiye'! Chdale to ni to na' chyiljle beṉ' wsede' daa chli' chsedile. Na' kat' chllelilene' chónlene' beṉ' malch aga ka le' na' chlliayi'chlene' ax̱t c̱hoplə ka to ba mbiayi'le. \p \v 16 ’¡Nyesh'laz gak c̱hele, le' nakle ka beṉ' lc̱hoḻ, beṉ' chakile' wak wc̱hi'e sto beṉ' lc̱hoḻ! Ḻa' nale: “Shi to beṉ' wc̱hebe' to dii gone' na' wzoe' yoodo'na' de tasc̱hiw kwenc̱he gone' daa bc̱hebe', bi chonan byen gone'n.” Na' chiznale: “Shi wzoe' de tasc̱hiw ora' daa de ḻoo yoodo'na', na'chan chiyaḻ' gone' daa bc̱hebe'.” \v 17 ¡Le' nakle ka beṉ' lc̱hoḻ daa bi nteyile! ¿Abi chakbe'ile zak'ch yoodo'na' aga ka ora'? Ḻa' yoodo'nan' chonan kwenc̱he ora' de ḻo'inna' nakan c̱he Chios. \v 18 Na' ḻekzka' chiznale: “Shi to beṉ' wc̱hebe' to dii gone' na' wzoe' de tasc̱hiw gana' chzeygake' bayix̱'ka' chitgake' kwenc̱he choe'la'ogake' Chioza', bi chonan byen gone' daa bc̱hebe'. Per shi wzoe' de tasc̱hiw bayix̱aa chx̱oagake' lawinna', na'chan chiyaḻ' gone' daa bc̱hebe'.” \v 19 ¡Le' nakle ka beṉ' lc̱hoḻ daa bi chajniile! ¿Abi chakbe'ile' gana' chzeygake' bayix̱aa chzanile we'le Chioza' zak'chan aga ka bayix̱aa chzeygake' lawinna'?, ḻa' gana' chzeygake'b chonan ḻeb ba c̱he Chios. \v 20 Ḻa' beena' chc̱heb wi'e to dii wi'e na' chzoe' de tasc̱hiw gana' chzeygake'b, aga toz ḻennan' chzoe' de tasc̱hiw, san ḻekzka' len yog' daa xoa lawinnan'. \v 21 Na' beena' chc̱heb wi'e to dii wi'e na' chzoe' de tasc̱hiw yoodo'na', aga toz yoodo'nan' chzoe' de tasc̱hiw, san ḻekzka' len Chiozan' daa nakan lill xḻatje'. \v 22 Na' ḻekzka' beena' chc̱heb wi'e to dii wi'e na' chzoe' de tasc̱hiw yabana', aga toz yabanan' chzoe' de tasc̱hiw, san len Chiozan' daa nakan gana' chṉabi'e. \p \v 23 ’¡Nyesh'laz gak c̱hele, le' chli' chsedile leya' na' le' fariseo, daa nakle beṉ' wxiye'! Choe'le Chioza' diézmona' ax̱t len yix̱weja', aníza', na' cominna', per bi chonle daa llialotech daa nllia Chioza' bia' goncho. Dii llialotech goncho daa nak shḻi, yiyesh'lallicho beṉ', na' gonḻilall'cho Chioza' do yic̱hj do lall'cho. Diikin chiyaḻ' gonle, per ḻekzka' bi chiyaḻ' wsanle gonle diika' sto. \v 24 ¡Le' nakle ka to beṉ' lc̱hoḻ beṉ' chakile' wak wc̱hi'e sto beṉ' lc̱hoḻ! Na' chonle ka to beṉ' chone' byen chibeje' to bi'a lesdo' ḻoo yeḻ' wao c̱he'na' na' bi chakbe'ile' chebe' to kamey. \p \v 25 ’¡Nyesh'laz gak c̱hele, le' chli' chsedile leya' na' le' fariseo, daa nakle beṉ' wxiye'! Nakle ka xig' yeeṉ dii nxi nyech kolliinna' per ḻo'inna' bi nxe bi nzak' nakan, daa chonle ka chaki beṉ' nakle beṉ' wen per ḻe chzelall'le bi dii de c̱he beṉ' na' chbanlen. \v 26 Na' le' fariseo, ¡nakle ka beṉ' lc̱hoḻ daa bi chajniile! Ḻi yiyaj yileni daa chonle kwenc̱he gakle beṉ' wen ka chaki beṉ' nakle, na'ch gakle ka xig' yeeṉ dii nxi nyech ka ḻoolə ka koll'lin. \p \v 27 ’¡Nyesh'laz gak c̱hele, le' chli' chsedile leya' na' le' fariseo, daa nakle beṉ' wxiye'! Ḻa' nakle ka to lill beṉ' wet dii nyebgake' yiw' na' nḻa' lawinna' xochi, per ḻo'inna' lle' lla'n llit wetka' na' bichlə dii zban. \v 28 Kan' nakle le' daa chonle ka chaki beṉ' nakle beṉ' ḻi beṉ' shao' per ḻoo yic̱hjlall'do'lena' lle' lla'n de wxiye' na' dii mal. \p \v 29 ’¡Nyesh'laz gak c̱hele, le' chli' chsedile leya' na' le' fariseo, daa nakle beṉ' wxiye'! Chonshao'zle gana' bkwash'gake' dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake' kani'yi, na' chonle xochi gana' bkwash'gake' nochlə beṉ'ka' gok beṉ' ḻi beṉ' shao'. \v 30 Na' nale: “Sheḻ'ka' neto' ba zoanto' kana' wzoa dii x̱ozxto'nto'ka' aga bennto' ḻegake' txen ka betgake' dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake'.” \v 31 Per kwinzkzlen chli'le nakle toz beṉ'ka' betgake' dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake' kani'yi, ḻa' toz ka chonlenle ḻegake'. \v 32 ¡Na' ḻi yisyoll ḻi yisto ḻi gon dii mala' daa bi biyoll gon dii x̱ozxto'leka'! \p \v 33 ’¡Le' nakle ka beḻ zṉia! Bi gakile shi wilale lo yi' gabiḻa'. \v 34 Daan wseḻaa beṉ' c̱hix̱je'gakile' le' daa yepgakee. Wseḻaa beṉ' sin' beṉ' chajnii kwenc̱he wli' wsedgakile' le' cho'a xtillaana'. Per baḻgake' witle, na' baḻgake' wda'le ḻee yag cruza', na' baḻgake' wit c̱hinle gana' chdop chllagle choe'ḻwill-le Chioza', na' zi baḻgake' lljalagle to to yellka' gana' illingake'. \v 35 Na' daa gonle ka', yidobile yeḻ' wit c̱he yog'ḻoḻ beṉ' ḻi beṉ' shao'ka' bet dii x̱ozxto'leka', wzolozin dii Abela' beena' gok beṉ' ḻi beṉ' shao', ax̱t dii Zacaríaza', xiiṉ Berequíaza', beena' betgake' latja' daa de cho'a yoodo'na', kwit gana' chzeygake' bayix̱'ka'. \v 36 Dii ḻi nia' le', ka le' zoale ṉaa chidoḻ'le sak'zi'le c̱he yog' daa ben dii x̱ozxto'leka'. \s1 Jesúza' gokyeshile' c̱he beṉ' Jerusalénka' \r (Lc. 13:34-35) \p \v 37 ’¡Le' beṉ' Jerusalén, le' chitle beṉ'ka' chyix̱jee daa che' Chioza' ḻegake', na' chlliale yaj beṉ'ka' chseḻee c̱hix̱je'gakile' le' cho'a xtilleena'! ¡Zan shii goklallaa gon' c̱hele ka chon jeda' chiyellb xiiṉdo'bka' xan x̱ilba', na' bi goklall'le! \v 38 Na' ṉaa ba wlej yic̱hj Chioza' le', na' gani lle'le idesh iloan. \v 39 Na' nia' le', bich ile'ile nad' ax̱t kat'ch illin lla iṉale: “¡Gaklenshga X̱ancho Chioza' beeni ba bseḻee!” \c 24 \s1 Jesúza' bi'e dill' yiyiṉj yoodo'na' \r (Mr. 13:1-2; Lc. 21:5-6) \p \v 1 Na' ka bichej Jesúza' ḻoo yoodo'na' kwenc̱he yiyaje' gan yoblə, beṉ'ka' nakgake'ne' txen jabig'gake' kwite'na' na' wzologake' choe'lengake'ne' dill' ka xochi nak yoodo'na'. \v 2 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Yog' dga chle'ile ṉaa, dii ḻi nia' le' wllin lla kat' yiyiṉj doxenan, ni to yaj bich igaaṉ koll' ljwellin. \s1 Diika' gak kat' ba zoa te c̱he yell-lioni \r (Mr. 13:3-23; Lc. 21:7-24; 17:22-24) \p \v 3 Na'ch biyajgake' lo Yaa Olívoza', na' ka chi' Jesúza' lo yaana' na'ch wbig' beṉ'ka' nakgake'ne' txen na' xochitezə wṉabgakile'ne', che'gake': \p ―Cheeninto' iṉo' neto' batran gak daa ba wno'. ¿Nakran gak kat' ba zoa yiyedo' dii yoblə na' kat' ba zoa te c̱he yell-lioni? \p \v 4 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Wsak'yeṉ'gale kwenc̱he kono siye'z le'. \v 5 Ḻa' beṉ' zan ichej iṉazgake': “Nadaan Crístona'.” Na' beṉ' zan shajḻe'. \v 6 Na' yenile chak wdiḻ to ni to na', per bi gakshejlall'le. Ḻa' dii chiyaḻ'kz gakan, per aga ba bllin lla te c̱he yell-lionin kat' ba chak ka'. \v 7 Ḻa' yidiḻ-len ljwell yellka' na' beṉ' wṉabia'ka' yidiḻ-len ljwellgake', na' kwe' yillwe', kwe' wbin, na' zan yell gak bedxo' wal. \v 8 Kat' ba chak diiki, shinz chzolo ka nak daa yen ile'i beṉ' yell-lioki. \p \v 9 ’Na'ch gongake' le' lo na' beṉ'ka' wc̱hi' wsak' le', na' witgake' le', na' yog' beṉ' yell-lioki gakzbangakile' le' daa nonḻilall'le nad'. \v 10 Na' kat' ba chak diiki beṉ' zan bich gonḻilall'gake' nad', na' gakzbani ljwelle' na' gon ljwellgake' lo na' beṉ' malka'. \v 11 Na' ichej zan beṉ' gonzgake' ka beṉ' chyix̱jee daa che' Chioza' ḻegake', na' beṉ' zan shajḻe'. \v 12 Na' daa kwe'chachga dii mala', beṉ' zan bich gakgakile' Chioza' ni bish' ljwelle'ka'. \v 13 Per beena' soac̱hec̱h gonḻilallee nad' ax̱t ka yiyoll diika' yen ile'ile', beenan' gat' to yeḻ' mban c̱he' zejḻi kaṉi. \v 14 Na' ka nak dill' wen dill' kob c̱he yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza', chonan byen lljtix̱jeegake'n doxen yell-lioni kwenc̱he yog'ḻoḻ beṉ' yengakile'n, na' kana'chan te c̱he yell-lioni. \p \v 15 ’Dii Daniela', beena' wdix̱jee daa goll Chioza'ne', bzeje' c̱heyi daa soa ḻoo yoodo'na' daa wṉitan balaaṉ c̱heyinna', na' chiyaḻ' sele wṉeyi bin zejin. Na' kat' ile'ile'n ḻoo yoodo'na' \v 16 kanan' beṉ'ka' zoa Judeana' chiyaḻ' wxoṉjgake' shajgake' yaa yaoka'. \v 17 Na' beena' llia koll' lille'na' ni bich gaḻ' yiyetje' lljaleje' dii de ḻoo yoo lille'na'. \v 18 Na' beena' chda lyix̱aa ni bich gaḻ' yiyaje' lille'na' lljaxi'e xe'na'. \v 19 ¡Nyesh'laz gak c̱he noolka' noa' na' noolka' chwall' chx̱op llana' gak ka'! \v 20 Ḻi iṉabi Chioza' kwenc̱he llana' wxoṉjile dga bi gakan kat'ka' chbe' dii zaga' wa to lla sabd, llana' chombaaṉcho. \v 21 Ḻa' yeḻ' zak'zi' wal inlleban nak daa yen ile'ile, daa konoṉ' yen ile'kzi dezd ka wxe wzil yell-lioni ax̱t ṉaa, na' kat' ba wde gokan kochno yen ile'i ka ḻen. \v 22 Na' shi Chioza' bi wzeshee llaka' gak ka', kono yila, sheḻ'ka'. Per wzesheen daa chakile' beṉ'ka' ba wleje' kwenc̱he nakgake' lall' nee. \p \v 23 ’Na' llaka' chak ka' shi no iṉa le': “Ḻi wwia, ni ze Crístona'”, wa iṉe' le': “Na' zie'”, bi shajḻe'le. \v 24 Ḻa' wchej beṉ' siye'gake', iṉazgake': “Nadaan Crístona'”, wa “Nadaan chyix̱ji'a daa na Chioza'”. Na' ḻekzka' gongake' dii gonan ka yibani beṉ', na' gongake' yeḻ' wak xen kwenc̱he siye'gake' beṉ', ax̱t sheḻ' wxegakile' siye'gake' beṉ'ka' ba wlej Chioza' nakgake' lo nee. \v 25 Na' ṉaa ba bzenid' le' ka nak daa zi' gak. \v 26 Daan shi no iṉaz le': “Crístona' zoe' latja' gana' bibi chashj chḻeb”, bi shajle; wa shi no iṉaz le': “Ḻoo yoona' zoe'”, bi shajḻe'le. \v 27 Ḻa' kat' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, zizaa dii yoblə, gak ka chak kat' chep yes na' chzeeni'n doxen xan yabana'. \v 28 Ḻa' gana' de ba weta' nan' chllag llodka'. \s1 Kat' yiyed Jesucrístona' \r (Mr. 13:24-37; Lc. 21:25-33; 17:26-30, 34-36) \p \v 29 ’Na' kate yiyoll yeḻ' zak'zi'ka', lii gakte shgasj shc̱hoḻ lao wbilla' na' bewaa bich wzeeni'n na' beljka' ixopgakan, na' yog' diika' llia xan yabana' iṉibgakan. \v 30 Na'ch yog' beṉ' lle' yell-lioni ile'gakile' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, zizaa ladj bejka' kon yeḻ' wak na' balaaṉ xen. Na' yog' beṉ'ka' lle' doxen yell-lioni kwellyesh'gake'. \v 31 Na' ka kwell trompeta' zillj wseḻaa anjl c̱ha'ka' zbii zkaaṉ yell-lioni kwenc̱he yitopgake' beṉ'ka' wlej Chioza' nak lall' nee. \p \v 32 ’Na' ḻi wwia ka chak c̱he yag yix̱wewa': kat' ba chzolo chibia xḻaguiinna', na' chakbe'ile ba zoa yiyoo la'o linna'. \v 33 Ka'kzan, kat' ile'ile ba chak yog' diika' ba wnia' le' gakə, na' gakbe'ile ba zoa gaoshosh te c̱he yell-lioni. \v 34 Dii ḻi nia' le', aga ba wit beṉ'ki zoa ṉaa kat' gak yog' diiki llia bia' gakə. \v 35 Yabana' na' yell-lioni te c̱hegakin, san cho'a xtillaana' biga te c̱heyin na' gak ka nan. \p \v 36 ’Kono ṉezi bi lla bi gor te c̱he yell-lioni, ni anjlka' lle' yabana', ni nad' nak' Xiiṉ Chioza'. Toz X̱a' Chioza' ṉezile'n. \p \v 37 ’Na' ka gok kana' wzoa dii Noéna', ka'kzan chak kat' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, yiyed' dii yoblə. \v 38 Ḻa' beṉ'ka' wzoa kana' zi' gak yej ziw' wala', cheej chaogake', na' chshagna'gake' na' no choe'gake' yeḻ' wishagna' c̱he xiiṉe'ka' ax̱t llana' wyoolen dii Noéna' xiiṉ xoole'na' ḻoo barkwa'. \v 39 Na' beṉ'ka' bi wyoo bi gokbe'gakile' bin gak ax̱t ka wzolo chak yejsiwaa na' bia' nisa' yog'gake'. Na' ka'kzan ni to kono gakbe'i kat' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, zizaa. \v 40 Kana'n, gana' lle' c̱hop beṉ' lyix̱aa, toe' yic̱hi'a na' beena' sto yigaaṉe'. \v 41 Na' gana' lle' c̱hop noolə chotgake', toe' yic̱hi'a na' stoe' yigaaṉe'.\fig Na' gana' lle' c̱hop noolə chotgake', toe' yic̱hi'a na' stoe' yigaaṉe'. Mt. 24:41|src="09_LB00133B.TIF" size="COL" ref="San Mateo 24:41" \fig* \p \v 42 ’Daan ḻi se kwas kwezle nad' nak' X̱anle, ḻa' bi ṉezile bi lla bi gor zizaa. \v 43 Ḻi shajni'kachi dga, sheḻ' x̱an yoona' ṉezile' bi gor illin beṉ' wbanna' lille'na', aga wes yele' kwenc̱he bi wi'e latj sho' wbanna' lille'na'. \v 44 Na' daan, ḻi soatezi soa kwezle nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, ḻa' kat' bilə nonle lez, tokonganzi zizaa. \s1 Jempl c̱he wen llinka', beena' chon wen na' beena' bi chon wen \r (Lc. 12:41-48) \p \v 45 ’Na' ḻi gak ka to wen llin beṉ' chajnii na' chone' daa chiyaḻ' gone' na' kat' chza' x̱ane'na' chone' lall' nee lille'na' kwenc̱he wi'e dii yeej gao wen llinka' sto gor c̱heyin. \v 46 Chakomba wen llinna' daa chilaḻile' chone' daa chidoḻee gone' kat' yillin x̱ane'na'. \v 47 Ḻa' dii ḻi nia' le', x̱ane'na' gone' lall' nee yog' dii de c̱he'. \v 48 Per shi wen llinna' nake' beṉ' mal na' gakile': “Wllaljachkzi x̱an'na' yilee.” \v 49 Na' soloe' wit c̱hine' wen llinka' nak lall' nee na' yeej gaolene' weezoka'. \v 50 Na' llana' bi nonyeṉ'le' lez, tokonganz yillin x̱ane'na'. \v 51 Na' daa bi chone' wen, na' wsak'zi'ene' ka sak'zi' beṉ' wxiye'ka' gana' kwellyesh'gake' na' gaox̱ax̱j ḻeye'ka' daa ḻe gakshejlall'gake'. \c 25 \s1 Jempl c̱he shi bi' nool wew'ka' \p \v 1 ’Yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza' chzaklebin daa gok c̱he shi bi' nool wew' wyaj to wishagna', na' bex̱'gakb' kandil c̱heb'ka' jḻezgakb' bi' byona' lill noola'. \v 2 Na' gay'gakb' nteyi na' zi gay'gakb' bi nteyi. \v 3 Bi'ka' bi nteyi konteḻe wza'len kandil c̱heb'ka', per bich bex̱'gakb' seta' yigaagakba'n. \v 4 Na' bi'ka' nteyi, bex̱'gakb' kandil c̱heb'ka' na' bex̱'tegakb' seta' yigaagakba'n. \v 5 Na' bi' wishagna'na' wlle'ib' na' bi' nool wew'ka' chbez gokxwesgakb' na' wtesgakb'. \v 6 Na' do ka chel besyaa to beṉ', chi'e: “¡Ba za' bi' wishagna'na', ḻi sho' lljatilchob'!” \v 7 Na' wyas bi' nool wew'ka' wzologakb' chiyonshao' kandil c̱heb'ka'. \v 8 Na' bi' nool wew'ka' bi nteyi gollgakb' bi'ka' zi gay': “Ḻi goṉgach neto' lat' set c̱helena' ḻa' ba chibill c̱hento'ni.” \v 9 Per bi'ka' nox̱' seta' che'gakb': “Bi goṉnto'n, kwenc̱he ki iyalljichon ganga. Wenlə ḻi shaj ḻi lljx̱i' c̱helena' gana' chiteen.” \v 10 Na' shlak zejgakb' zjx̱i'gakb' seta', bllin bi' wishagna'na' na' bi'ka' nox̱' seta' wyoolengakb' beṉ'ka' ḻoo yoona' gana' chak wishagna'na', na'ch wyej puerta'. \v 11 Na' ka billin bi' nool wew'ka' jx̱i' seta', wṉegakb' x̱an yoona' che'gakb': “¡Beṉ'do', bsaljgach shoonto'!” \v 12 Per x̱an yoona' chi'e ḻegakb': “Bi wsalj', ḻa' bi nombi'a le'.” \p \v 13 Na'ch che' Jesúza' beṉ'ka': \p ―Ka'kzə le', chiyaḻ' se kwasle, ḻa' aga ṉezile bi lla bi gor zizaa. \s1 Jempl c̱he beṉ'ka' bgaaṉlen xmech x̱ane'ka' \p \v 14 ’Yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza' zaklebin dga wseesaa. To beṉ' wzee zeje' zit', na' ka ba zoa see, goxe' wen llin c̱he'ka' na' bene' lall' na'gake' xmeche'na' kwenc̱he gonlengake'n delgens. \p \v 15 ’Na' toe' bi'e gayaa mil mech de or, na' stoe' c̱hopa milan, na' beena' sto bi'e to milan. Bi'e to toe' kon ka dii chakile' wak gonlengake' llinna'. Na'ch wzee zeje'. \v 16 Na' beena' bi'e gayaa milan, benlene'n llin na' bene' gan zi gayaa milan. \v 17 Na' ḻekzka' beena' bi'e c̱hopa milan, benlene'n llin na' bene' gan zi c̱hopa milan. \v 18 San beena' bi'e to milan, jtene' to yech na' bkwasheen. \p \v 19 ’Na' ka ba gok ssha na' billin x̱ane'ka', na' goxe' to togake' kwenc̱he bidegake' kwent lawe'na'. \v 20 Na'ch zigaate beena' bi'e gayaa mil mech de or blline' lawe'na', chi'ene': “X̱an', ni de de gayaa mila' beṉo' nad', na' ni de zi gayaa mil daa benlena'n gan.” \v 21 Na' che' x̱ane'na'ne': “Ḻe wen beno', to wen llin wen inlleb nako', beno' ka chiyaḻ' gono' kon daa bkwaaṉlen' li' lat'. Na' dii xench goṉ' li' ṉaa. Wyoo kwenc̱he yibalenilo' nad'.” \v 22 Na'ch wdena' bllin wen llinna' bkwaaṉlene' c̱hopa mil, chi'ene': “X̱an', ni de de c̱hopa mila' beṉo' nad', na' ni de zi c̱hopa mil daa benlena'n gan.” \v 23 Na'ch che' x̱ane'na'ne': “Ḻe wen beno', to wen llin inlleb wen nako', beno' ka chiyaḻ' gono' kon daa bkwaaṉlen' li' lat'. Na' dii xench goṉ' li' ṉaa. Wyoo kwenc̱he yibalenilo' nad'.” \v 24 Per ka bllin wen llinna' bkwaaṉlene' to mil, na' golle' x̱ane'na': “X̱an', ṉezid' nako' beṉ' zṉia, na' to chizi'zo' banez daa chon beṉ' yoblə. \v 25 Na'chan blleb' gonditj' xmecho'na', daan wden' to yech na' bkwashaan. Ni de xmecho'na', bikaagachan, ḻa' c̱hekzo'n.” \v 26 Na'ch che' x̱ane'na'ne': “Beṉ' lia, bikz bi llin yejni'alallii chono'. Ṉezteilo' to chizi'z' banez daa chon beṉ' yoblə. \v 27 Na' daa ṉezilo' kan' chon', ¿berac̱he ki joo xmechaa gana' chon yic̱hjin shlak bi wzoa'? Sheḻ' beno' ka', na' ṉaa ba biyed' yiyoṉo'n lente yic̱hjinna', sheḻ'ka'.” \v 28 Na'ch golle' beṉ'ka' lle' na': “Ḻi yikaa mecha' daa bkwaaṉlene' na' ḻi we'n beena' nap shi milan. \v 29 Ḻa' kan' nakan, beena' chgone' llin daa yoo lo nee, gonche' lall' nee dii xench ax̱t gat' kwe'chile'; san beena' bi chgone' llin daa yoo lo nee, ax̱t daa ngoo lo nee lat' yidoyo. \v 30 Na' wen llinni bi yejni'alallii, ḻi wzaḻee gana' shgasj shc̱hoḻ, gana' kwellyeshee na' gaox̱ax̱j ḻeye'na' daa ḻe gakshejlallee.” \s1 Ka gak kat' wc̱hoglo Jesúza' c̱he beṉ' \p \v 31 ’Kat' ziza' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, len balaaṉ xen c̱ha'na' na' yog' anjl c̱ha'ka', na' wli'a yeḻ' wṉabia' choo yeḻ' wṉabia' xen c̱ha'na'. \v 32 Na' yog' beṉ' lle' doxen yell-lioni yidopgake' lawa'na', na' gon' c̱he c̱heləgake' ka chon to beṉ' chape' bayix̱' chone' c̱helə xil'ka' na' c̱helə shibka'. \v 33 Na' wzoa' shḻaa de shḻi c̱ha'ni beṉ'ka' zaklebi xil'ka' daa chonḻilall'gake' nad', na' beṉ'ka' zaklebi shibka' daa bi benḻilall'gake' nad', wzoagakee shḻaa de robes c̱ha'ni. \v 34 Na' nad', beṉ' wṉabia', yep' beṉ'ka' lle' shḻaa de shḻi c̱ha'ni: “Ḻi da, ka le' ba ben X̱a' Chioza' ka gak wen c̱hele, na' si'le banez daa ba nonshawee c̱hele ka bx̱e bsiltie' yell-liona'. \v 35 Ḻa' ka wdon', bwaole nad'; na' ka wbiḻid', beṉle dii weej'; na' ka wda' ka beṉ' zit', bleble nad' lill-lena'. \v 36 Na' ka byallj xalaana', beṉle dii gokw', na' ka bi shawaa, bidwiale nad'; na' ka gotaa lillyana', bidwiale nad'.” \v 37 Na' yog' beṉ' ḻi beṉ' shao'ka' iṉagake' nad': “X̱an', ¿batran ble'into' li' chdono' na' bwaonto' li'? ¿Batran ble'into' li' chbiḻilo' na' beṉnto' daa weejo'? \v 38 ¿Batran ble'into' li' chdo' ka beṉ' zit' na' blebnto' li' ḻoo yoo lillnto'na'? ¿Batran ble'into' li' chdo' bibi xalaano' de na' beṉnto'n? \v 39 Na' ¿batran gokbe'into' bi shawoo wa gotoo lillyana' na' bidwianto' li'?” \v 40 Na' nad', beṉ' wṉabia', yepgakee: “Dii ḻi nia' le', yog' daa benle c̱he beṉ'ka' byallj bc̱hini, beṉ'ka' nak beṉ' bishaa na' beṉ' zan', ḻa'kzi bi nakgake' beṉ' zakii, nad'kzan benile ka'.” \p \v 41 ’Na'ch yep' beṉ'ka' lle' shḻaa de robesi: “Ḻi kwas ka'lə, le' wen dii mal. Lo yi' gabiḻa' daa chaḻ' zejḻi kaṉi chidoḻ'le yiyajle gana' ba non Chioza' sak'zi' dii x̱iwaa len anjl c̱heyinka'. \v 42 Ḻa' ka wdon' bi beṉle dii gaw'; na' ka wbiḻid' bi beṉle dii yeej'. \v 43 Na' ka wda' ka beṉ' zit', aga bleble nad' ḻoo yoo lill-le. Na' ka byallj xalaana', aga bi beṉle; na' ka bi shawaa wa gotaa lillyana', aga bidwiale nad'.” \v 44 Na' iṉagake' nad': “X̱an', ¿batran wdono', wa wbiḻilo', wa wdoo ka beṉ' zit', wa bibi xalaano' got', wa bi shawoo, wa gotoo lillyana' na' bi goklennto' li'?” \v 45 Na' yepgakee: “Dii ḻi nia' le', daa bi goklenle beṉ'ka' byallj bc̱hini, beṉ'ka' nak beṉ' bishaa na' beṉ' zan', ḻa'kzi bi nakgake' beṉ' zakii, nad'kzan bi goklenle.” \v 46 Na' beṉ' malkan' yiyajgake' gana' tegake' yeḻ' sak'zi'na' zejḻi kaṉi, na' beṉ'ka' nak beṉ' ḻi beṉ' shao' soalengake' nad' zejḻi kaṉi. \c 26 \s1 Wloogake' xṉezin gox̱'gake' Jesúza' \r (Mr. 14:1-2; Lc. 22:1-2; Jn. 11:45-53) \p \v 1 Na' ka biyoll be' Jesúza' yog' dill'ka', na'ch golle' beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p \v 2 ―Ba ṉezkzile zi c̱hop llazan chyallj gaḻ' lṉi Paskwa', na' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, gak' lo na' beṉ'ka' witgake' nad' ḻee yag cruza'. \p \v 3 Na'ch bx̱ozka' chṉabia' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya' na' beṉ' golka' chṉabia' beṉ' Israelka' bdopgake' lill bx̱oz choo bx̱oz xenna', beena' le Caifás. \v 4 Na' wloogake' xṉezin gox̱'gake' Jesúza' xochizi, ka ki gakbe'i beṉ', na' witgake'ne'. \v 5 Na' che' ljwelle': \p ―Bi gox̱'chone' shlak chaḻ' lṉina' kwenc̱he bi wta wṉecho beṉ'. \s1 To noolə bwazje' set zix̱a' yic̱hj Jesúza' \r (Mr. 14:3-9; Jn. 12:1-8) \p \v 6 Na' ka zoa Jesúza' Betániana' len beṉ'ka' nakgake'ne' txen, wyajgake' lill to beṉ' le' Simón, beena' gok yillwe' daa le lepra. \v 7 Na' shlak chi' Jesúza' cho'a mesa', bllin to noolə nox̱ee to lmet de yaj xochi na' yollan set dii chḻa' zix̱ dii zak' mech xen, na'ch bwazje'n yic̱hj Jesúza'. \v 8 Na' ka ble'i beṉ'ka' nak Jesúza' txen daa ben noola', ḻe bllaagake' na' che' ljwelle': \p ―¿Bic̱he benditjz beeni seta'? \v 9 Sheḻ' bet'chokle'n, ḻa' dii xen zakaan, na' bi'e xmechinna' beṉ' yesh'ka', sheḻ'ka'. \p \v 10 Na' beni Jesúza' ka choe'gake' dill', na' golle' ḻegake': \p ―¿Bic̱he chṉezle c̱he nooli? Ḻa' daa ba bene' c̱ha' nakan dii wen. \v 11 Ka nak beṉ' yesh'ka', toshiizi soagake' ladjlena', san nad', aga toshiizi soalen' le'. \v 12 Daa ba bwazj nooli nad' set zix̱a', bene' ka' kwenc̱he gakshao'zega kwerp c̱ha'ni kat' wkwash'gake' nad'. \v 13 Na' dii ḻi nia' le', gattezə we'gake' dill' wen dill' kob c̱he Chioza' lo yell-lioni, ḻekzka' we'gake' dill' ka nak dii wenna' daa ba ben nooli na' lljadingakile'ne'. \s1 Juda' bdie' Jesúza' lo na' bx̱ozka' chṉabia' \r (Mr. 14:10-11; Lc 22:3-6) \p \v 14 Na'ch beena' le Jud Scariot, beena' nak txen beṉ'ka' shlliṉ, wyaje' lao bx̱ozka' chṉabia'. \v 15 Na' golle' ḻegake': \p ―¿Ka'k' c̱hixjle nad' shi gon' Jesúza' lo na'le? \p Na'ch wdixjgake'ne' shichoa mech plat. \v 16 Na'ch lo llana'tez wzolo Juda' chinoe' nakan gone' kwenc̱he gone' Jesúza' lo na' beṉ'ka'. \s1 X̱ancho Jesúza' wdaolene' beṉ'ka' nakgake'ne' txen xshe'na' \r (Mr. 14:12-25; Lc. 22:7-23; Jn. 13:21-30; 1 Co. 11:23-26) \p \v 17 Lla nech c̱he lṉi Paskwa', llana' chaogake' yetxtila' daa bi nc̱hix̱ levadúrana', beṉ'ka' nak Jesúza' txen wyajgake' kwite'na' che'gake'ne': \p ―¿Ga cheenilo' lljasini'anto' xshe' c̱he lṉi Paskwi? \p \v 18 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻi shaj yell Jerusalénna', na' beena' yillagle ye'lene': “Maestrona' ne' ba zoa gak daa llia bia' gak c̱he', na' lillo'na' cheenile' wsini'anto' daa gaolennto'ne' xshe' c̱he lṉi Paskwi.” \p \v 19 Na'ch beṉ'ka' nakgake'ne' txen bengake' kon ka golle' ḻegake', na' jasini'agake' xshe' c̱he lṉi Paskwa'. \p \v 20 Na' ka goḻ, wche'len Jesúza' beṉ'ka' shlliṉ cho'a mesa'. \v 21 Na' shlak chaogake' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Dii ḻi nia' le', tole gonle nad' lo na' beṉ'ka' chakzi' chakzbani nad'. \p \v 22 Na' ka golle' ḻegake' ka' ḻe gokyesh'gakile' na' to toe' che'gake'ne': \p ―X̱an', ¿anadaan gon' ka', lla? \p \v 23 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Beena' ba bḻeejlene' nad' yetxtil c̱he'na' ḻoo yeeṉa', beena'kzan' gone' nad' lo na' beṉ'ka' chakzi' chakzbani nad'. \v 24 Ka nak nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, wit beṉ' nad' kon ka na Cho'a Xtill' Chioza', per ¡nyesh'laz gak c̱he beena' gone' nad' lo na' beṉ'ka'! ¡Naklan wen sheḻ'ka' bi golje'! \p \v 25 Na'ch Juda', beena' wdie' Jesúza' lo na' beṉ'ka', chi'ene': \p ―Maestro, ¿anadaan gon' ka'? \p Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Kan' ba wno'z. \p \v 26 Na' shlak chaogake', bex̱' Jesúza' yetxtila' na' bi'e Chioza' yeḻ' chox̱ken, na' bxoxje'n na'ch bi'en beṉ'ka' nakgake'ne' txen, chi'e: \p ―Ḻi gao dga. Ḻennan' kwerp c̱ha'ni. \p \v 27 Na'tech bex̱ee to kop dii yoll vino, na' bi'e Chioza' yeḻ' chox̱ken na' bi'en ḻegake', na' golle': \p ―Yog'le ḻi yeej dga yoll ḻoo kopi, \v 28 ḻa' ḻennan' xc̱hen'na' daa gon ka gak ḻi dii koba' bc̱heb Chioza' gone'. Na' ḻaljan kwenc̱he yiyakxen saaxya c̱he beṉ' zan. \v 29 Na' nia' le', ni zeelo cheejlen' le' nis uvani. Aga weejcha'n ax̱t kat'ch illin lla soacho txen gana' chṉabia' X̱a' Chioza', kana'chan yeejlena'n le' dii yoblə. \s1 Jesúza' chi'e bi wc̱heb Pédrona' shi nombi'ene' \r (Mr. 14:26-31; Lc. 22:31-34; Jn. 13:36-38) \p \v 30 Na' ka bidaogake', beḻgake' be'la'ogake' Chioza' na'ch biyajgake' lo yaa Olívoza'. \v 31 Na' ka ziyajgake', che' Jesúza' ḻegake': \p ―Yog'le kwej yic̱hjle nad' ṉaanlle'. Ḻa' kin na Cho'a Xtill' Chioza': “Wit' beena' chap xil'ka' na' illeshlesgakb.” \v 32 Per ka yiban' ladj beṉ' wetka', yiyaa Galileana' lljalez' le'. \p \v 33 Na'ch che' Pédrona'ne': \p ―Ḻa'kzi yog' beṉ'ki kwej yic̱hjgake' li', nad' bi kwej yic̱hj' li'. \p \v 34 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Dii ḻi nia' li', ṉaanlle' shoṉ shii bi wc̱hebo' shi nombi'o nad' ka zi' kwell shikwteza'. \p \v 35 Na' Pédrona' chi'ene': \p ―Ḻa'kzi guetlentia' li', biga iṉia' bi nombi'a li'. \p Na' ka'kzə goll yog'ḻoḻ beṉ'ka' nakgake'ne' txen. \s1 Jesúza' be'ḻwille' Chioza' latja' le Getsemaní \r (Mr. 14:32-42; Lc. 22:39-46) \p \v 36 Na' ka bllinlen Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen latja' le Getsemaní, na'ch golle' ḻegake': \p ―Nizə ḻi kwe' shlak shaa daa ka'lə llje'ḻwill' Chioza'. \p \v 37 Na' bc̱hi'e Pédrona' na' c̱hop bish'te xiiṉ Zebedewa', na' wzolo chakyeshile' dii wal inlleb. \v 38 Na' golle' ḻegake': \p ―Ax̱t chaklikazid' lii guettia' daa ḻe chakyeshii yic̱hjlall'dawaani. Ḻi igaaṉ nizə na' bi guesle. \p \v 39 Na' bḻee ḻegake' zi lat' na' bc̱hek' yic̱hje'na' lo yona' na' be'ḻwille' Chioza', chi'e: \p ―X̱adawaa, shi wakan, bengach ka ikwas dga yen ile'id', per aga gak ka cheenid', san gak ka cheenilo'. \p \v 40 Na'ch biyaje' gana' lle' beṉ'ka' shoṉ, na' ble'ile' ba chesgake'. Na' golle' Pédrona': \p ―¿Abikzə bchejlat'gaile ḻa'c̱h' tgor kwezle nad' bi guesle? \v 41 Bi guesle. Ḻi we'ḻwill Chioza' kwenc̱he bi we'zle latj gon beli chenna' le' gan. Aga ki cheeni yic̱hjlall'do'lena' gonlen per beli chenna' bi chizoin. \p \v 42 Na'ch wyaje' de wchop shii jeḻwille' Chioza', chi'e: \p ―X̱adawaa, shi ba nakten idiḻ illag' dga, gakkzə ka cheenilo'. \p \v 43 Na' ka billine' dii yoblə ḻekzka' chesləgake' daa bi wzogakile' bishgala'. \v 44 Na' bikzə bisbane' ḻegake', na' wzee sto shii jeḻwille' Chioza' de wyoṉ shii na' golle'ne' ka ba gollkze'ne'. \v 45 Na'ch biyaje' gana' bgaaṉ beṉ'ka', na' golle' ḻegake': \p ―¿Ani chestkile? Ba bllin gor nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, gak' lo na' beṉ' saaxyaka'. \v 46 Ḻi c̱has na' ḻi sho'. Ba za' beena' wdie' nad' lo neeka'. \s1 Bex̱'gake' Jesúza' \r (Mr. 14:43-50; Lc. 22:47-53; Jn. 18:2-11) \p \v 47 Bilaṉ' yiyoll yee Jesúza' ka' ka bllin Juda' beena' nak txen beṉ'ka' shlliṉ, nc̱hi'e beṉ' zan beṉ'ka' bseḻ' bx̱ozka' chṉabia' len beṉ' golka' chṉabia' beṉ' Israelka'. Na' nox̱'gake' no spad na' no yag. \v 48 Na' Juda' ba bzajniile' beṉ'ka' nc̱hi'e nakan gone' wli'e beena' gox̱'gake', golle': “Kon beena' wnop', ḻen gox̱'le.” \p \v 49 Na' ka bllinlene' beṉ'ka' kwit Jesúza', lii wbig'tie' lawe'na' chi'ene': \p ―¡Chiox ṉaa, maestro! \p Na'ch bnope'ne'. \v 50 Na' Jesúza' golle'ne': \p ―Bish'dawaa, ben daa zidyeno'. \p Na'ch lii wbig'te beṉ'ka' bex̱'gake' Jesúza'. \p \v 51 Na' ka bex̱'gake'ne', to beena' nake'ne' txen wleje' spad c̱he'na' na' wdine'n xmos bx̱oz choo bx̱oz xenna', bc̱hogtie' tḻaa nague'na'. \v 52 Na'ch goll Jesúza'ne': \p ―Bigooshao' spad c̱ho'na', ḻa' yog' beṉ'ka' chitgakile' beṉ' yesya, ḻekzka' ḻen guetgakile'. \v 53 ¿Achakile bi gak iṉabid' X̱a'na' gaklene' nad' na' lii wseḻ'tie' anjl zan inlleb, sheḻ'ka'? \v 54 Per shi ka' gon', ¿nakra gak yillini Cho'a Xtill' Chioza' gana' nan chonan byen gak ki? \p \v 55 Na'ch goll Jesúza' beṉ'ka' ba nox̱'gake'ne': \p ―¿Achakile' no wban no nad' za'lenzle no spad no yag kwenc̱he gox̱'le nad'? Yog' lla bli' bsedid' beṉ' ḻoo yoodo'na', ¿bic̱he bi bex̱'le nad' shlak bli' bsedid' beṉ' na'? \v 56 Per daa chonle ki, chillinin ka na Cho'a Xtill' Chioza' daa bzej dii beṉ'ka' wdix̱jee daa golle' ḻegake'. \p Na'ch yog'ḻoḻ beṉ'ka' nak Jesúza' txen bxoṉjgake' na' bkwaaṉ'gake' toze'. \s1 Jwa'gake' Jesúza' lao beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka' \r (Mr. 14:53-65; Lc. 22:54-55, 63-71; Jn. 18:12-14,19-24) \p \v 57 Na' beṉ'ka' bex̱'gake' Jesúza' jwa'gake'ne' lill Caifáza', beena' nak bx̱oz choo bx̱oz xen, na' lille'na' ba ndop nllag beṉ'ka' chli' chsedi leya' na' beṉ' golka' chṉabia'. \v 58 Na' Pédrona' janoe' Jesúza' de zit'lə, bllintie' lesh' chyoo c̱he bx̱oz choo bx̱oz xenna' na' jc̱he'lene' beṉ'ka' chap yoodo'na' kwenc̱he ile'ile' ka gak c̱he Jesúza'. \p \v 59 Na' bx̱ozka' chṉabia' len beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka' wdiljgake' beṉ' c̱hiljlallee c̱he Jesúza' kwenc̱he wc̱hoglogake' guete'. \v 60 Na' ḻa'kzi beṉ' zan beṉ'ka' biya dii biyiljlall'gake' c̱he Jesúza', aga bidiḻi cho'a dill' c̱he'ka', ax̱t ki bllin c̱hop beṉ' \v 61 be'gake' toz dill', che'gake': \p ―Ki wna beeni: “Nad' wak yic̱hinj' yoodo' c̱he Chioza' na' shoṉ llazə yiyontia'n dii yoblə.” \p \v 62 Na'ch wzolla' bx̱oz choo bx̱oz xenna', golle' Jesúza': \p ―¿Abikz bi iṉo' c̱heyi dga nagake' c̱ho'? \p \v 63 Na' Jesúza' bikzə wṉie'. Na'ch che' bx̱oz choo bx̱oz xenna'ne': \p ―Chios yaa Chios banna' soe' de tasc̱hiw. Wnashki neto' shi lin' Crístona', beena' nak Xiiṉe'. \p \v 64 Na' goll Jesúza'ne': \p ―Awe, kan' nakan. Na' ḻekzka' nia' le', wle'ile nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, kwi'a shḻaa de shḻi c̱he Chioza', beena' zeelo nap yeḻ' wak choo yeḻ' wak xenna', na' ḻekzka' ile'ile nad' zizaa ladj bejka' ze xan yabana'. \p \v 65 Na'ch bsho' bc̱hez' xa bx̱oz choo bx̱oz xenna'. Na' daa bene' ka', bli'e nan ḻe bllee, na' wne: \p ―¡Kwinle ba benile naz beeni nake' Xiiṉ Chioza'! Bich chyalljicho beṉ' gao xya c̱he'. \v 66 ¿Bi ka iṉale? \p Na'ch gollgake'ne': \p ―Chiyaḻ' guete'. \p \v 67 Na'ch bllaa x̱eneeka' cho'alao Jesúza' na' wdap' wlall'gake'ne'. \v 68 Na' che'gake'ne': \p ―Shi lin' Crístona', wnashki non wdap wlall' li'. \s1 Pédrona' bi bc̱hebe' shi nombi'e Jesúza' \r (Mr. 14:66-72; Lc. 22:56-62; Jn. 18:15-18, 25-27) \p \v 69 Na' shlak chak ka', Pédrona' chi'e lesh' chyoona' ka bllin to noolə wen mandad kwite'na' chi'ene': \p ―Lenon' nako' txen Jesúza', beṉ' Galileana'. \p \v 70 Na' lao yog' beṉ'ka' lle' na', aga bc̱heb Pédrona' shi nake' Jesúza' txen, na' golle' noola': \p ―Bi ṉezid' bin no'. \p \v 71 Na' ka ziyaje' cho'a puerta' bizle'i sto beṉ' yoblə ḻe' na' chi'e beṉ'ka' lle' na': \p ―Len beenin nake' txen Jesúza', beṉ' Nazareta'. \p \v 72 Na' ḻekzka' aga bizc̱heb Pédrona' shi nake' Jesúza' txen, bzoatie' Chioza' de tasc̱hiw, chi'ene': \p ―Bi nombi'a beena'. \p \v 73 Na' gokzə xtit na' jabig' beṉ'ka' lle' na' kwit Pédrona' na' che'gake'ne': \p ―Dii ḻikzan lenon' nako' ḻegake' txen, ḻa' lii nakbia'te ka chshaljo'. \p \v 74 Na'ch wzolo Pédrona' chone' zṉia, chi'e: \p ―¡Dii baḻkzan nia' bi nombi'ane'! ¡Chioza' wsak'zi'e nad' shi chziye'zan'! \p Na' biyoll wne' ka' lii wchellte shikwteza'. \v 75 Na'ch jadini Pédrona' daa goll Jesúza'ne': “Shoṉ shii bi wc̱hebo' shi nombi'o nad' ka zi' kwell shikwteza'.” Na'ch biza' Pédrona' chbellyeshee. \c 27 \s1 Jwa'gake' Jesúza' lao Pilátona' \r (Mr. 15:1; Lc. 23:1-2; Jn. 18:28-32) \p \v 1 Na' ka wyeeni', yog'ḻoḻ bx̱ozka' chṉabia' na' beṉ' golka' chṉabia' beṉ' Israelka' bengake' toz dill' witgake' Jesúza'. \v 2 Na' bc̱hejgake'ne' jwa'gake'ne' lao Pilátona' beena' chṉabia' gana' mbani Judeana'. \s1 Wit Juda' \p \v 3 Juda', beena' bene' Jesúza' lo na' beṉ'ka', ka gokbe'ile' ba nakan witgake' Jesúza' na' wdao bdiachgan ḻe'. Na'ch wyaje' lao bx̱ozka' chṉabia' na' lao beṉ' golka' chṉabia' jasane' shichoate mech de plata' daa be'gake'ne'. \v 4 Na' chi'e ḻegake': \p ―Ḻe malchga ben' daa bdia' to beṉ' bibi doḻ' nape' lo na'lena'. \p Na' ḻegake' che'gake'ne': \p ―¿Bera kwent c̱he neto'? Li'z ṉezilo' bin beno'. \p \v 5 Na' jazaḻ' Juda' mecha' ḻoo yoodo'na', na' tech jayet kwine' jaloo do yene'. \p \v 6 Na' bx̱ozka' chṉabia' bitopgake' mecha' na' che' ljwellgake': \p ―Bi gak yiyonchon toz mech c̱he yoodo'na', ḻa' nakan dii ba nap xya. \p \v 7 Na' be'gake' dill' yizi'gakile' mecha' to yell-lio dii le Yell-lio c̱he Beṉ' Wen Yes' gana' wkwash'gake' beṉ' zit'ka'. \v 8 Daan ax̱t ṉaanlla yell-liona' len Yell-lio Chen. \v 9 Na' daa gok ka', billinin ka wna dii Jeremíaza', beena' wdix̱jee daa goll Chioza'ne', ka wne': “Bikaagake' shichoa mech plat daa bc̱hogbia' beṉ' Israelka' zak' beena'. \v 10 Na' kon ḻen wxi'gakile' Yell-lio c̱he Beṉ' Wen Yesaa, kon kana' wna X̱ancho Chioza' nad'.” \s1 Bllin Jesúza' lao Pilátona' \r (Mr. 15:2-5; Lc. 23:3-5; Jn. 18:33-38) \p \v 11 Ka bllin Jesúza' lao Pilátona', na'ch che' Pilátona'ne': \p ―¿Alin' beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelka'? \p Na' che' Jesúza'ne': \p ―Kan' ba wno'. \p \v 12 Na' shlak bx̱ozka' chṉabia' na' beṉ' golka' chṉabia' beṉ' Israelka' chaogake' xya c̱he', bibi dill' billi'e ḻegake'. \v 13 Na'ch goll Pilátona'ne': \p ―¿Abi chenilo' diika' chaogake' xya c̱ho'? \p \v 14 Per Jesúza' ni to diika' chaogake' xya c̱he' ni shc̱ho'a dill' bi billi'e, na' ḻe bibanchgayi Pilátona'. \s1 Bc̱hoglogake' guet Jesúza' \r (Mr. 15:6-20; Lc. 23:13-25; Jn. 18:38–19:16) \p \v 15 Na' beṉ' wṉabia'na' yooloe' yog' yiz chisane' to beṉ' de lillyana' lla lṉi Paskwa', kon beena' iṉab yog' beṉ' yell yisane'. \v 16 Na' de to beṉ' lillyana', beṉ' ḻe zeyi c̱he' nake' beṉ' mal, na' lie' Barrabás. \v 17 Na' ka ndop nllag beṉ' yellka', che' Pilátona' ḻegake': \p ―¿No beṉ'ki cheenile yisan'?, ¿aBarrabáza', awa Jesúzi, beeni nsi'gake' Cristo? \p \v 18 Golle' ḻegake' ka' ḻa' gokbe'ile' daa chakxe'gakile' Jesúzan' jwa'gake'ne' lawe'na'. \p \v 19 Shlak chi' Pilátona' gana' chone' yeḻ' josc̱hisa', bseḻ' xoole'na' to rson, chi'ene': “Bi gaklebilo' beṉ'ka' chao xya c̱he beena', ḻa' aga bi doḻ' c̱he' de, ḻa' nlle'yi wṉeid' to yel c̱he', na' ḻe bsheban nad'.” \p \v 20 Per bx̱ozka' chṉabia' na' beṉ' golka' chṉabia' beṉ' Israelka' wlooyeḻ'gake' beṉ'ka' lle' lla' na' iṉabgake' yisane' Barrabáza' na' gone' mandad guet Jesúza'. \v 21 Na' Pilátona' sto shii wṉabile' ḻegake': \p ―¿No beṉ'ki c̱hop cheenile yisan'? \p Na' beṉ'ka' che'gake'ne': \p ―¡Bisan Barrabáza'! \p \v 22 Na' che' Pilátona' ḻegake': \p ―Na' ¿bera ka gonid' Jesúzi beeni nsi'gake' Cristo? \p Na' yog'ḻoḻe' che'gake'ne': \p ―¡Bdee ḻee yag cruza'! \p \v 23 Na' che' Pilátona' ḻegake': \p ―Per ¿bera dii malan' ba bene'? \p Na' ḻegake' zizikli chosyaadiagake', che'gake'ne': \p ―¡Bdee ḻee yag cruza'! \p \v 24 Na' ka gokbe'i Pilátona' bich bi de gone' daa zizikchli ba chaklleshgakile', bene' mandad jx̱i'gake' nisa' kwenc̱he binee lao yog' beṉ'ka', na' chi'e: \p ―Aga bi doḻ' nap' nad' daa guet beeni. Len' gak xbag'lene'. \p \v 25 Na' yog'ḻoḻ beṉ'ka' che'gake'ne': \p ―¡Neto' len xiiṉnto'ka' idobinto'ne'! \p \v 26 Na'ch bisan Pilátona' Barrabáza', na' bene' mandad bet wdingake' Jesúza' na' bene'ne' lo na'gake' kwenc̱he wda'gake'ne' ḻee yag cruza'. \p \v 27 Na' soldadka' bc̱he'gake' Jesúza' gana' chon Pilátona' yeḻ' josc̱hisa' na' biti'agake' yog'ḻoḻ soldadka' nakgake' txen. \v 28 Na'ch wdiṉgake' xa Jesúza' na' bwakwgake'ne' to lech' xṉa ka c̱he to beṉ' wṉabia'. \v 29 Na' bengake' to bxooṉ de xis yesh' na' bllingake'n yic̱hje'na' ka to corona, na' nee de shḻina' bgox̱'gake'ne' to bar. Na'ch bc̱hek' xibe'ka' lawe'na' na' btitjgakile'ne' che'gake': \p ―¡Toshiizi sechgayi c̱he beeni chṉabia' beṉ' Israelka'! \p \v 30 Na'ch no chlla' x̱eneeka' ḻe', no chikaagake' bara' daa bgox̱'gake'ne' na' chyingake'n yic̱hje'na'. \v 31 Na' ka wde btitjgakile'ne' na'ch biyiṉgake' lechaa bwakwgake'ne' na' biwakwgake' xe'na' nakwkze'. Na'ch bc̱he'gake'ne' kwenc̱he wda'gake'ne' ḻee yag cruza'. \s1 Bda'gake' Jesúza' ḻee yag cruza' \r (Mr. 15:21-32; Lc. 23:26-43; Jn. 19:17-27) \p \v 32 Na' ka ba chchejgake' cho'a yell Jerusalénna', billaggake' to beṉ' Cirene, beṉ' le Simón, na' bengake' byen bi'e yag cruz c̱he Jesúza'. \p \v 33 Na' ka' bllingake' latja' le Gólgota, na' zejin Latj c̱he llit yic̱hj beṉ' wet. \v 34 Na' nan wweejgake' Jesúza' vino daa nc̱hix̱' to dii zḻa', per ka bnix̱e'n, bi goonile' yeeje'n. \p \v 35 Na' ka biyoll bda'gake'ne' ḻee yag cruza', soldadka' bengake' to wyitj kwenc̱he got'bia' nogake' yidoḻ' xa Jesúza'. \v 36 Na'tech wche'gake' wdapgake'ne'. \v 37 Na' yic̱hj yag cruz c̱he'na' bda'gake' to dii choe'n dill' bic̱he nda'gake'ne' na', na' nan: “Beenin Jesúza', beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelka'.” \p \v 38 Na' ḻekzka' bda'gake' c̱hop beṉ' wban shḻaa wej kwit yag cruz c̱he Jesúza'. \v 39 Na' beṉ'ka' chde gana' dee, chta yic̱hje'ka' na' chgoogake'ne' belban, \v 40 che'gake'ne': \p ―Li' wno' yic̱hiṉjo' yoodo'na' na' shoṉ llazə yiyontio'n, ¡bisla kwino' ḻee yag cruzi shi leilo' nako' Xiiṉ Chios! \p \v 41 Na' ḻekzka' bx̱ozka' chṉabia' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya', na' fariseoka' len beṉ' golka' chṉabia' btitjgakile'ne', che' ljwelle': \p \v 42 ―Gok bisle' beṉ' yoblə per bi chak yisla kwine'. Shi leile' ḻen' beṉ' wṉabia' c̱hechona', cho' beṉ' Israel, yiyetjshkile' ḻee yag cruza' ṉaa kwenc̱he shajḻe'cho c̱he'. \v 43 Nx̱enilallee Chioza'. Yislashkile'ne' ṉaa shi leile' chakile'ne', ḻa' wne' nake' Xiiṉ Chios. \p \v 44 Na' ax̱t wbanka' da' ḻee yag cruza' kwite'na' ḻekzka' biya dii che'gake'ne'. \s1 Wit Jesúza' \r (Mr. 15:33-41; Lc. 23:44-49; Jn. 19:28-30) \p \v 45 Na' do ka gobill kat' bic̱hoḻ doxen yell-lioni ax̱t do ka chida shoṉch biyeeni'. \v 46 Na' do ka chida shoṉə besyaa Jesúza' zilljə, ne': \p ―Elí, Elí, ¿lama sabactani? ―na' zejin: Chios c̱ha', Chios c̱ha', ¿bic̱he ba wlej yic̱hjzo' nad'? \p \v 47 Na' baḻ beṉ'ka' lle' na', bengakile' ka wne', na'ch che'gake': \p ―Elíazan' chaxe', beena' wdix̱jee daa goll Chioza'ne' kani'yi. \p \v 48 Na' toe' lii zejdotie' jx̱i'e to dii bḻeeje' ḻoo vino daa nak zic̱hj zḻa', na'ch bzoe'n to lo xis na' jazoe'n cho'a Jesúza' kwenc̱he yeeje'n. \v 49 Na' beṉ'ka' sto che'gake': \p ―Jwayishkile'na', la'shki shi wid Elíaza' kwenc̱he yidsle'ne'. \p \v 50 Na' ka biyoll besyaa Jesúza' zilljə dii yoblə, na' wite'. \v 51 Na' ka wite', lechaa ze ḻoo yoodo'na' lii bchez'ten gokan c̱hoplə. Na' gok to bedxo' na' wlaa yajka'.\fig Na' ka wite' lechaa ze ḻoo yoodo'na' lii bchez'ten gokan c̱hoplə. Mt. 27:51|src="10_CN01843B.TIF" size="COL" ref="San Mateo 27:51" \fig* \v 52 Na' ḻekzka' ax̱t biyalj gana' bgash' beṉ' wetka'. Na' zan beṉ' wetka', beṉ'ka' benḻilall' Chioza', bibangake' sto shii \v 53 na' bichejgake' gana' bgash'gake'. Na' ka bibanch Jesúza', biyoogake' yell Jerusalénna', na' beṉ' zan ble'gakile' ḻegake'. \p \v 54 Na' x̱an soldadka' len beṉ'ka' chaplene' Jesúza' ḻe bllebgake' ka wxo' na' bichlə diika' gok. Na' wnagake': \p ―Dii ḻikzan Xiiṉ Chios beeni. \p \v 55 Na' zan noolka' wno Jesúza' dezd gana' mbani Galileana', beṉ'ka' goklengake'ne' c̱he bi dii byalljile', lle'gake' de zit'lə bwiagake' doxen ka gok. \v 56 Na' ladje'ka' len María, beṉ' yell Magdálana', na' María beena' nak xṉa' Jacóbona' len Joséna', na' xṉa' beṉ'ka' nak xiiṉ Zebedewa'. \s1 Bkwash'gake' Jesúza' \r (Mr. 15:42-47; Lc. 23:50-56; Jn. 19:38-42) \p \v 57 Na' ka chzeḻes yela' bllin to beṉ' wni'a lie' José, beena' nak beṉ' yell Arimatea na' goke' txen Jesúza'. \v 58 Na' wyaje' lao Pilátona' jaṉabe' kwerp c̱he Jesúza', na' Pilátona' bene' mandad biyoe'gake'ne'. \v 59 Na' bikaa Joséna' kwerp c̱he Jesúza' na' bitobe'ne' to lech' xtil. \v 60 Na' jḻo'ene' to ḻoo ba kob dii zi' benshawee to ḻee yaj. Na'tech bdee to yaj xen cho'ayinna'. Na'ch bizee. \v 61 Na' María, beṉ' yell Magdálana', len Maríana' sto wche'gake' cho'a bana'. \s1 Beṉ'ka' wdap cho'a ba c̱he Jesúza' \p \v 62 Na' betiyo, llana' chombaaṉ beṉ' Israelka', wyaj bx̱ozka' chṉabia' len fariseoka' lao Pilátona', \v 63 che'gake'ne': \p ―Beṉ'do', ba jadininto' ka wna dii beṉ' wxiye'na' kana' mbane', wne' yiyoṉ lla yibane' dii yoblə ladj beṉ' wetka'. \v 64 Na' bseḻ'gach beṉ' lljtape' gana' bkwash'gake'ne' ax̱t ka gakch shoṉ lla kwenc̱he bi shaj beṉ'ka' nakgake'ne' txen do waḻ chel lljalejgake' kwerp c̱he'na', na' tena' ye'gake' beṉ': “Ba bibane' dii yoblə ladj beṉ' wetka'.” Ḻa' shi ba bengake' ka', na'ch gongake' to dii wxiye' walch aga ka dii necha'. \p \v 65 Na'ch che' Pilátona' ḻegake': \p ―Na' lle' soldadka', ḻi wc̱he'gake' kwenc̱he gapgake'n ax̱t ga zeelo gakgake'. \p \v 66 Na'ch wyajlengake' soldadka' na' bsejchachgake' gana' da' yaja' nkwasha'n cho'a bana'. Na'ch bzoagake' soldadka' kwenc̱he gapgake'n. \c 28 \s1 Biban Jesúza' ladj beṉ' wetka' \r (Mr. 16:1-8; Lc. 24:1-12; Jn. 20:1-10) \p \v 1 Na' ka wde lla sabda', llana' chombaaṉgake', ni baḻ lla nech c̱he xmanna' sto, wyaj María nool Magdálana', len Maríana' sto jawiagake' cho'a bana'. \v 2 Na' wzolo to bedxo' xen wal daa betj to anjl c̱he X̱ancho Chioza' yabana', na' ka blline' cho'a bana' na' bikwase' yaja' daa nsejan cho'a bana' na' wllie' lawinna'. \v 3 Na' anjla' chey cheeni'e kakzə ga chep yes na' xe'na' nakan xtil inlleb. \v 4 Na' ka ble'i soldadka' ḻe' ax̱t bxiztitgake' daa ḻe bllebgake' na' ax̱t witgake' shlet. \v 5 Na'ch che' anjla' noolka': \p ―Bi illeble. Ṉezid' Jesúzan' chiyiljle, beena' wit ḻee yag cruza'. \v 6 Koch no de ni. Ba bibane' kon ka wne'. Ḻi dakachi wwiale gani wdix̱jgake'ne'. \v 7 Na' ḻi yiyajdo ḻi lljayell beṉ'ka' nakgake'ne' txen: “Ba bibane' ladj beṉ' wetka' na' ba ziyaje' Galileana' lljaleze' le', na' na'kzə ile'ilene'.” Na' ba wnia' le' ka'. \p \v 8 Na'ch biza'do noolka' cho'a bana' chllebgake' na' ḻe chibagakile' zjadix̱je'gakile' beṉ'ka' nak Jesúza' txen daa goll anjla' ḻegake'. \v 9 Na' ka ziyajgake', bli'lao Jesúza' ḻegake' na' bwape' ḻegake' chiox. Na' jabig'gake' kwite'na' na' wdeḻ'gake' ṉi'ena' be'la'ogake'ne'. \v 10 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Bi illeble. Ḻi lljayell beṉ' bishaaka' shajgake' Galileana' na' ile'gakile' nad' na'. \s1 Wxi' laxj soldadka' kwenc̱he bi we'gake' dill' biban Jesúza' \p \v 11 Na' ka biza' noolka', baḻ soldadka' wdap gana' bkwash'gake' Jesúza' biyajgake' yell Jerusalénna' jayellgake' bx̱ozka' chṉabia' yog' diika' gok. \v 12 Na'ch wyaj bx̱ozka' chṉabia' je'lengake' beṉ' golka' chṉabia' dill' naklə ka gongake' daa goll soldadka' ḻegake'. Na' ka biyoll be'gake' dillaa, na'ch be'gake' soldadka' mech xen, \v 13 che'gake': \p ―Iṉatezle waḻ chel shlak chesle, beṉ'ka' nak Jesúza' txen bidḻejgake' kwerp c̱he'na'. \v 14 Na' shi ba biṉezi Pilátona' dga, neto'kzə lljazajniinto'ne' nakan gok kwenc̱he bibi gonile' le'. \p \v 15 Na'ch soldadka' bex̱'gake' mecha' na' biza'gake' jazegake'n dill' kon ka gollgake' ḻegake'. Na' ax̱t ṉaanlla beṉ' Israelka' ni nagake' ka'. \s1 Jesúza' golle' ḻegake' we'gake' xtilleena' doxen yell-lioni \r (Mr. 16:14-18; Lc. 24:36-49; Jn. 20:19-23) \p \v 16 Na' wyaj beṉ'ka' shnej, beṉ'ka' nak Jesúza' txen, Galileana' kwenc̱he yillaggake' Jesúza' lo yaana' gana' golle' ḻegake'. \v 17 Na' ka ble'gakile' Jesúza', be'la'ogake'ne', per baḻgake' gokc̱hoplall'gake'. \v 18 Na'ch jabig' Jesúza' kwite'ka', chi'e ḻegake': \p ―Ba non Chioza' lo na' iṉabi'a yabana' na' yell-lioni. \v 19 Daan, ḻi shaj doxen yell-lioni, ḻi lljali' lljasedi yog' beṉ' kwenc̱he gakgake' nad' txen. Na' wchoale ḻegake' nis daa ba nonḻilall'gake' X̱acho Chioza', na' nad', Xiiṉe', len Espíritu Sántona'. \v 20 Na' wli' wsedile ḻegake' gongake' yog' diika' ba ben' mandad gonle. Na' nad' soalen' le' toshiizi ax̱t ka te c̱he yell-lioni.