\id LUK \h San Lucas \toc1 Dill' wen dill' kob daa bzej Lúcaza' \toc2 San Lucas \toc3 Lc. \mt1 Dill' wen dill' kob daa bzej \mt1 Lúcaza' \c 1 \s1 Dga bzej Lúcaza' na' bseḻeen lao Teófilona' \p \v 1 Beṉ' zan ba goklall'gake' wzejgake' to to diika' ba gok ladjnto'ni \v 2 kon ka wna beṉ'ka' bli' bsedi neto', beṉ'ka' ble'gakile' daa gok dezd nech na' gok lo na'gake' be'gake'n dill'. \v 3 Na' ka'kz nad', ba wṉabyoll' nakyeṉ'an gok dezd nech. Na' chakid' nakan wen wzej' li', Teófilo, kon ka gok to to diiki, \v 4 kwenc̱he iṉezilo' daa ba bli' bsedgakile' li' nakan dowalj dii ḻi. \s1 Wdix̱jee anjla' galj Juanna' \p \v 5 Kana' chṉabia' rey Heródeza' gana' mbani Judeana' wzoa to beṉ' wlie' Zacarías, goke' toz bx̱ozka' nonlen dii Abíaza'. Na' xoole', Elizabeta', ḻekzka' goke' xiiṉ dia c̱he dii bx̱oz Aarónna'. \v 6 Na' c̱hop xooltie' chongake' wen lao Chioza', na' chongake' yog'ḻoḻte daa nllie' bia'. \v 7 Na' aga no xiiṉgake' wzoa daa nak Elizabeta' nool will; na' ba naktegake' beṉ' gol. \p \v 8 Na' to shii ka bidoḻ' bx̱ozka' nak Zacaríaza' txen gongake' xshin Chioza' daa nak lo na'gake', \v 9 bengake' to wyitj, ka yoologake' chongake', kwenc̱he got'bia' noe' yidoḻ' lljḻo' llen yala' ḻoo lill xḻatj X̱ancho Chioza'. Na' bidoḻ' Zacaríaza' gone'n. \v 10 Na' shlak chgwee llen yala' ḻoo yoodo'na', beṉ' zan bgaaṉ chyoolə choe'ḻwillgake' Chioza'. \v 11 Na' bli'lao to anjl c̱he X̱ancho Chioza' Zacaríaza', na' anjla' zie' shḻaa de shḻina' gana' chzeygake' yala'.\fig Ki nak gana' bzeygake' yala'.|src="20_LB00263B.TIF" size="COL" ref="San Lucas 1:11" \fig* \v 12 Ka ble'i Zacaríaza' anjla', bikzə bi billel-lallee gone' daa ḻe bllebe'. \v 13 Na' anjla' chi'ene': \p ―Bi illebo' Zacarías, ḻa' Chioza' ba bzenague' daa chṉabilo'ne', na' xoolo' Elizabeta' sane' to xiiṉo' na' wsi'ob' Juan. \v 14 Na' yibachgailo' kat' galjb', na' ḻekzka' beṉ' zan yibayi, \v 15 ḻa' xiiṉo'na' gakb' to beṉ' zakii lao Chioza'. Bi chiyaḻ' wnix̱b' vino wa bichlə dii gonan ka sollib', na' Espíritu Sántona' soloe' iṉabi'e yic̱hjlall'do'baa ka zi' galjləb'. \v 16 Na' yigoob' beṉ' zan xiiṉ dia c̱he Israela' lo xṉez Chioza', beena' nak X̱angake'. \v 17 Na' kwialob' lao X̱anchona', na' soalen Espíritu c̱he Chioza' ḻeb' ka wzoalene' Elíaza', na' gapb' yeḻ' wak ka daa wdape'. Na' ye'b' beṉ'ka' bi zoalen xiiṉe'ka' wen, yizoagake' mbalaz. Na' gom' ka wzenag beṉ'ka' bi cheeni wzenaggake' dill' sin' c̱he beṉ'ka' zej shḻi lao Chioza'. Na' diikin gom' kwenc̱he kat' za' X̱anchona' na' gonḻilall'gake'ne'. \p \v 18 Na'ch che' Zacaríaza' anjla': \p ―¿Nakra gak iṉezid' shi lekzilo'n?, ḻa' ba nak' beṉ' gol na' ḻekzka' nool c̱ha'na'. \p \v 19 Na'ch che' anjla'ne': \p ―Nadaan anjl Gabriela', na' chon' xshin Chioza', na' kwine' bseḻee nad' kwenc̱he zaa zidnia' li' dill' wenni. \v 20 Na' daa bi wyajḻi'o daa wnia' li', idap shi'ona'. Bich gak iṉio' ax̱t kat'ch illin lla gak yog' dga ba wnia' li'. \p \v 21 Na' beṉ'ka' lle' chyoolə chbezgake' yichej Zacaríaza', gokllejgakile' daa wllaile' ḻoo yoodo'na'. \v 22 Na' ka bicheje' bich chak iṉie', seṉzə chone', na' gokbe'gakile' nan nochodan' bli'lao ḻe' ḻoo yoodo'na'. \p \v 23 Na' ka biyoll ben Zacaríaza' daa llia bia' gone' yoodo'na', na'ch biyaje' lille'na'. \v 24 Na' ka wde gok diiki, na' bia' xoole', Elizabeta'. Na' lao gay' beo' bichkzə ga bcheje', na' wne': \v 25 “X̱ancho Chioza' ba goklene' nad' kwenc̱he bich sia' yeḻ' zto' lao beṉ'.” \s1 Wdix̱jee anjla' galj Jesúza' \p \v 26 Na' ka gok x̱op beo' noa' Elizabeta', bseḻ' Chioza' anjla' le Gabriel yella' le Nazaret daa llia gana' mbani Galileana', \v 27 gana' zoa to nool wew' lie' María. Na' Maríana' ba nakan wshagna'lene' to beṉ' le José, na' Joséna' nake' xiiṉ dia c̱he dii rey Davina'. \v 28 Na' wyoo anjla' gana' zoa Maríana' na' chi'ene': \p ―¡Chwap' li' chiox, nool, beṉ' ba goklen Chioza' kwenc̱he gak dii wen c̱ho'! X̱anchona' zoalene' li', na' ba benḻeeyche' li' aga ka yog'ḻoḻte nool. \p \v 29 Na' Maríana' bibanile' daa golle'ne' ka', na' gokile' berac̱he naz beeni nad' ka'. \v 30 Na' che' anjla' ḻe': \p ―Bi illebo' María, ḻa' Chioza' ba wleje' li' kwenc̱he gone' to dii wen c̱ho'. \v 31 Na' ṉaa woo to bdo' na' kat' galjb' na' wsi'ob' Jesús. \v 32 Na' gakb' to beṉ' zakii na' ye'gake'b' Xiiṉ Chios, beena' nak ḻiizelozi beṉ' choo beṉ' xen. Na' X̱ancho Chioza' gone'b' to beṉ' wṉabia' ka dii x̱ozxto'b' Davina' \v 33 kwenc̱he toshiizi iṉabia'b' le' beṉ' Israel, le' nakle xiiṉ dia c̱he dii Jacoba', na' yeḻ' wṉabia' c̱he'baa bi yiyoll yidon. \p \v 34 Na'ch wṉabi Maríana' anjla', chi'ene': \p ―¿Nakra gakz wa', lla?, ḻa' aga no beṉ' byo zoalen'. \p \v 35 Na'ch che' anjla' ḻe': \p ―Espíritu Sántona' yidsoalene' li', na' yeḻ' wak c̱he Chioza', beena' nak ḻiizelozi beṉ' choo beṉ' xen, soalenan li'. Na' bi'do'na' galj gakb' lall' na' Chioza' na' ye'gake'b' Xiiṉ Chios. \v 36 Ḻekzka' dialla c̱ho' Elizabeta' ba no'e, ḻa'kzi ba nake' beṉ' gol. Na' ḻa'kzi chaki beṉ' nake' nool will, ba gok x̱op beo' no'e. \v 37 Aga bi de dii bi chak gon Chioza'. \p \v 38 Na'ch che' Maríana' anjla': \p ―Xmos X̱ancho Chiozan' nak', na' wak gone' c̱ha' kon ka ba wno'. \p Na' biza' anjla' gana' zoa Maríana'. \s1 Jawia Maríana' Elizabeta' \p \v 39 Na' lii wza'te Maríana' wyaje' to yell dii llia yaa yao c̱he Judeana'. \v 40 Na' blline' lill Zacaríaza' na' bwape' Elizabeta' chiox. \v 41 Na' ka bwap Maríana' ḻe' chiox, gokbe'i Elizabeta' bxit' bdo'na' ḻoo ḻi'ena'. Na' wzolo wṉabia' Espíritu Sántona' ḻoo yic̱hjlall'do'ena', \v 42 na' wṉie' zillj, chi'ene': \p ―Chioza' ba benḻeeyche' li' ladj yog'ḻoḻ nool, na' ḻekzka' bdo' c̱ho'na'. \v 43 ¿Nora nak' nad' zidwia'zə xṉa' X̱an'na' nad', lla? \v 44 Ḻa' kon ka bwapo' nad' chiox, lii bxit'te bdo' c̱ha'ni ḻoo ḻi'ani daa chibaib'. \v 45 Chakomba li' wyajḻi'o ka wna anjla', ḻa' yog' daa wna X̱anchona', aga wde bi gakan. \p \v 46 Na'ch wna Maríana': \q1 Do yic̱hj do lallaa choe'lawaa X̱ancho Chioza'. \q1 \v 47 Chibayi yic̱hjlall'dawaani lao Chioza', beena' chisla nad'. \q1 \v 48 Ba biyesh'lallile' nad' nak' xmose', \q1 ṉaa solo yog' beṉ' iṉe' nad': “Chakomba li'.” \q1 \v 49 Ḻa' Chioza', beena' nap yeḻ' wak choo yeḻ' wak xen, ba bene' dii wen inlleb c̱ha'. \q1 Nake' ḻiizelozi beṉ' ḻi beṉ' shao', \q1 \v 50 na' chiyesh'lallile' yog'te beṉ'ka' chall chllebgake'ne'. \q1 \v 51 Dii zakii nlleb ba benlene' yeḻ' wak c̱he'na'. \q1 Ba bc̱hiṉj bselle' yog'ḻoḻ daa nan gon beṉ'ka' chep cha'lall'. \q1 \v 52 Ba bikwase' yeḻ' wṉabia' c̱he beṉ' wṉabia'ka', \q1 na' beṉ'ka' ble'gakile' nakzi, Chioza' ba bene' ḻegake' beṉ' zakii. \q1 \v 53 Na' beṉ'ka' chbiḻ chdon, ba bzesh bzeljile' ḻegake' kon dii wen dii shao' c̱he'na', \q1 na' bilague' beṉ' wni'aka' to ka cha'gake'. \q1 \v 54 Ba goklene' cho' beṉ' Israel, cho' nakcho xmose', \q1 na' toshiizi chiyesh'lallile' cho', \q1 \v 55 kon ka bc̱hebe' gone' c̱he dii x̱ozxto'cho Abrahama' \q1 na' yog' beṉ' zizaak lo dia c̱he'na'. \p \v 56 Na' Maríana' bgaaṉe' ka do shoṉ beo' lill Elizabeta', na'ch bizee ziyaje' lille'na'. \s1 Golj Juanna' \p \v 57 Na' ka bllin lla wxan Elizabeta', wxane' to bi' byodo'. \v 58 Na'ch ka wṉezi beṉ' wlill c̱he'ka' na' beṉ' dialla c̱he'ka', wyajgake' bibalengakile'ne' daa ba biyeshii X̱ancho Chioza' ḻe'. \v 59 Na' ka gokib' to xman, jḻoogake'b' seṉ daa ne' circuncisión, na' goklall'gake' wsi'gake'b' Zacarías ka le x̱abaa. \v 60 Na' che' xṉa'baa: \p ―¡Bi gakan! Juanan chiyaḻ' wsi'nto'b'. \p \v 61 Na' gollgake'ne': \p ―¿Bic̱he wsi'zo'b' ka'? Ḻa' aga no dialla c̱ho' le ka'. \p \v 62 Na'ch bengake' seṉ kwenc̱he wṉabgakile' x̱abaa bi cheenile' wsi'e bdo'na'. \v 63 Na'ch wṉabe' to yagla'do' kwenc̱he bzeje'n, na' daa bzeje' nan: “Juanan wsi'nto'b'.” Na' yog' beṉ'ka' bibani. \v 64 Na' lii gokte biṉe Zacaríaza', na'ch wzoloe' choe'lawee Chioza'. \v 65 Na' beṉ' wlill c̱he'ka' bllebgake' ka nak daa gok, na' yog' yellka' lle' ladj yaa yao c̱he Judeana' wze dill' ka gok. \v 66 Na' yog' beṉ'ka' beni ka gok, gokgakile': \p ―¿Noran gak bi'do'ni, lla? \p Wnagake' ka', ḻa' nakbia' zoalen X̱ancho Chioza' ḻeb'. \s1 Daa wna Zacaríaza' \p \v 67 Na' Espíritu Sántona' wṉabi'e yic̱hjlall'do' x̱ab' Zacaríaza' na' bi'e cho'a xtill' Chioza', wne': \q1 \v 68 Choe'lawaa X̱anchona', beena' nak Chios c̱hecho, cho' beṉ' Israel, \q1 ḻa' ba bide' ladjchoni, cho' nakcho beṉ' yell c̱he', kwenc̱he yisle' cho' lawi dii mala'. \q1 \v 69 Na' ba bseḻee to beṉ' nap yeḻ' wak xen yisle' cho', \q1 na' zee lo dia c̱he dii Davina', beena' gok xmose'. \q1 \v 70 Ba chak ka bc̱hebe' gone' kani'yi daa golle' dii beṉ'ka' wdix̱jee cho'a xtilleena', beṉ'ka' gok lall' nee. \q1 \v 71 Bc̱hebe' yisle' cho' lao beṉ'ka' bi chle'shii cho', na' lao yog' beṉ'ka' chakzi' chakzbani cho'. \q1 \v 72 Na' golle' dii x̱ozxto'choka' yiyeshile' ḻegake', \q1 na' bi gaḻ-lallee ka nak diika' bc̱hebe' gone'. \q1 \v 73 Ki nak daa bc̱heb Chioza' gone' c̱he dii x̱ozxto'cho Abrahama': \q1 \v 74 Bc̱hebe' yisle' cho' lao beṉ'ka' bi chle'shii cho' \q1 kwenc̱he we'la'ochone' na' bibi wwall wsheban cho', \q1 \v 75 na' gon kwincho lall' nee na' goncho ka yiyoolallile' shlak mbancho. \q1 \v 76 Na'ch Zacaríaza' chi'e bdo' c̱he'na': \q1 Na' li', xiiṉdawaa, iṉa beṉ' li' beṉ' chyix̱jee daa na Chioza', beena' nak ḻiizelozi beṉ' choo beṉ' xen. \q1 Na' kwialozego' lao X̱anchona' kwenc̱he wzenaggake' c̱he' kat' zee. \q1 \v 77 Wzenilo' beṉ' wlall c̱hechoka' daa chiyaḻ' gongake' \q1 kwenc̱he yizi'xen Chioza' saaxya c̱he'ka' na' yisle' ḻegake' bi tegake' lo yeḻ' zak'zi'na'. \q1 \v 78 Ḻa' Chios c̱hechona' chakile' cho' na' chiyesh'lallile' cho', \q1 na' wseḻee to beṉ' za' yabana' nsee to beeni' c̱he yic̱hjlall'do' beṉ' yell-lioni \q1 \v 79 kwenc̱he sho' beeni'na' ḻoo yic̱hjlall'do' beṉ'ka' chda gani nak shgasj shc̱hoḻ ni che dii mala' daa nsa' yeḻ' wit, \q1 na' wliile' cho' nez ḻi c̱he'na' na' soacho mbalaz. \p \v 80 Shlak bgol Juanna', ben Chioza'ne' beṉ' wal. Na' wzoe' to latj gana' bibi chashj chḻeb ax̱t ka bllin lla wzoloe' be'lene' beṉ' Israelka' cho'a xtill' Chioza'. \c 2 \s1 Golj Jesúza' \r (Mt. 1:18-25) \p \v 1 Kana' chṉabia' César Augústona', bene' byen ibab baḻ beṉ' lle' to to yell doxen yell-liona' gana' chṉabi'e. \v 2 Na' ka wbabgake' dii nech, beena' le Cirenio nake' gobernador c̱he Síriana'. \v 3 Na' benan byen biyaj yog' beṉ' yell c̱he c̱hegake' kwenc̱he jada' lie'ka'. \v 4 Na' daa nak Joséna' xiiṉ dia c̱he dii Davina', bizee yell Nazareta' daa llia gana' mbani Galileana', na' biyaje' yell Belénna' gana' golj dii Davina', daa llia gana' mbani Judeana'. \v 5 Na' kwenc̱he ibabgake' biyaje' yell Belénna' len Maríana', beena' ba nakan ikee. Na' Maríana' ba no'e. \v 6 Na' shlak zoagake' Belénna', bllin lla sane'. \v 7 Na' wxane' to bi' byodo' nakb' bi' nech, na' btobe'b' lechaa na' wdix̱je'b' gana' chao bayix̱'ka', ḻa' bich bi latj bllel gana' chigaaṉ beṉ'. \s1 Jtix̱je'i anjla' beṉ'ka' chap xil'ka' ba golj Jesúza' \p \v 8 Na' lle'na' goljb', gaozə yell Belénna' lle' x̱oṉj beṉ' chapgake' xil' c̱he'ka'. \v 9 Na' gokx̱e to anjl c̱he X̱ancho Chioza', na' yeḻ' chey cheeni' c̱he X̱anchona' bzeeni'n gana' lle'gake', na' ḻe bllebgake'. \v 10 Na' che' anjla' ḻegake': \p ―Bi illeble, ḻa' zidtix̱je'id' le' dill' wen dill' koba' daa gonan ka yibachgayi yog' beṉ'. \v 11 Ḻa' ṉaa yell c̱he dii Davina' ba golj beena' yisla le' lao dii mala'. Na' ḻen' X̱ancho Crístona', beena' chbezle wseḻ' Chioza'. \v 12 Na' kwenc̱he yillelileb', ki nak gana' deb': deb' gana' chao bayix̱'ka' na' ndobb' lech'. \p \v 13 Na' ka biyoll goll anjla' ka', lii bllinte anjl zanch kwite'na', na' choe'la'ogake' Chioza', nagake': \q1 \v 14 ¡We'la'ocho Chioza' zoa yabana'! \q1 Mbalaz beṉ'ka' zoa yell-lioni, beṉ'ka' ba bli'yi Chioza' yeḻ' goklen c̱he'na'. \p \v 15 Na' ka biza' anjlka' ziyajgake' yabana', na'ch che' ljwell beṉ'ka' chap xil'ka': \p ―Ḻi yidoshki Belénna', ḻi sho' diwiashki daa ba gok, daa ba wdix̱je'i anjl c̱he X̱anchona' cho'. \p \v 16 Na'ch ziyajdogake' Belénna' na' bllingake' gana' zoa Maríana' len Joséna', na' bdo'na' deb' gana' chao bayix̱'ka'. \v 17 Na' ka biyoll ble'gakile'b', na' be'gake' dill' lao beṉ' wlall c̱he'ka' daa goll anjla' ḻegake' c̱he bdo'na'. \v 18 Na' yog' beṉ'ka' beni ka wna wap xil'ka' bibangakile' ka dillaa be'gake'. \v 19 Na' Maríana' kon ka biyoll bzenague' dill'ka' na' bgaaṉan ḻoo yic̱hjlall'do'ena', na' gokile' bera zejin dga. \v 20 Na'ch ziyaj wap xil'ka' choe'la'ogake' Chioza' daa ba ben ble'gakile' yog' daa goll anjla' ḻegake'.\fig Na' lle'na' goljb', gaozə yell Belénna' lle' x̱oṉj beṉ' chapgake' xil' c̱he'ka'. Lc. 2:8|src="21_LB00013B.TIF" size="COL" ref="San Lucas 2:20" \fig* \s1 Jwa'gake' Jesúza' yoodo'na' \p \v 21 Na' ka gokib' to xman, wloogake'b' seṉ daa le circuncisión, na' bsi'gake'b' Jesús kon ka goll anjla' Maríana' kana' zi' weeb'. \p \v 22 Na' kon ka na ley c̱he dii Moiséza' gongake', wlezgake' ka bzaa llaka' bixi biyech Maríana' len bdo' c̱he'na', na'ch wyajlengake'b' Jerusalénna' kwenc̱he jengake'b' lo na' X̱ancho Chioza'. \v 23 Bengake' ka', ḻa' ley c̱he X̱anchona' nan: “Bi' byo nech c̱he yog'ḻoḻ beṉ', chiyaḻ' gongake'b' lo na' Chioza'.” \v 24 Na' jaake' je'la'ogake' X̱ancho Chioza' jengake' ka na leya' daa nan chiyaḻ' witgake' c̱hop ngolbex wa c̱hop palom. \p \v 25 Na' kana' jwa'gake' Jesúza' yoodo'na', zoa to beṉ' le Simeón Jerusalénna'. Nake' to beṉ' chon dii wen dii shao' na' choe'lawee Chioza', na' chbeze' batan wseḻ' Chioza' beena' gaklene' beṉ' Israelka'. Na' zoalen Espíritu Santo c̱he Chioza' ḻe'. \v 26 Na' Espíritu Sántona' ba bzenile'ne' nan aga wete' shi biṉ' ile'ile' Crístona', beena' chbezgake' wseḻ' X̱ancho Chioza' kwenc̱he iṉabi'e. \v 27 Na' Espíritu Sántona'kz bseḻeene' yoodo'na', na' na' zie' ka bllinlen x̱axṉa' Jesúza' ḻeb' kwenc̱he gongakile'b' ka na leya'. \v 28 Na'ch bḻen Simeónna' ḻeb' na' be'lawee Chioza', chi'e: \q1 \v 29 Chios c̱ha', be' latj guet' mbalaz ṉaa, \q1 ḻa' ba beno' daa bc̱hebo' gono' c̱ha', nad' nak' xmoso'. \q1 \v 30 Ḻa' ba ble'id' beena' yisla neto', \q1 \v 31 beena' ba bseḻoo lao yog'ḻoḻ beṉ' yell-lioki. \q1 \v 32 Ḻen' kwee beeni'na' ḻoo yic̱hjlall'do' beṉ'ka' bi nakgake' beṉ' Israel. \q1 Na' gone' ka neto' beṉ' Israel sho'nto' balaaṉ, neto' naknto' yell c̱ho'. \p \v 33 Na'ch Joséna' len xṉa'ba bibangakile' ka nak daa wna Simeónna' c̱heb'. \v 34 Na'ch wṉabi Simeónna' Chioza' gaklene' ḻegake', na' chi'e Maríana', xṉa' Jesúza': \p ―Ba nc̱hogbi'a Chioza' c̱he bi'do'ni gom' kwenc̱he zan beṉ' Israelka' kwiayi'gake' na' ḻekzka' zane' yila. Na' wliib' beṉ' ka nak yeḻ' wak c̱he Chioza', na' beṉ' zan iṉegake' zban c̱heb' na' bi shajḻe'gake' c̱heb', \v 35 na'ch gakbia' ka chza'lall' beṉ' ḻoo yic̱hjlall'do'eka'. Na' ka nako' li', ḻoo yic̱hjlall'do'na' gakan ka'kzə ga chaz to spad ka ile'ilo' daa illaglob'. \p \v 36 Na' ḻekzka' yoodo'na' zoa to nool goldo', beṉ' chyix̱jee daa che' Chioza'ne', na' lie' Ana. Nake' xiiṉ dii Fanuela' na' xiiṉ dia c̱he dii Asera'. Beṉ' xkwid'ze' bshagnee, na' gall yizchga wzoalene' beṉ' c̱he'na' ka wite'. \v 37 Nake' noolə wizeb na' ba gokile' taplaḻj tap yiz. Na' toshiizi zoe' yoodo'na', na' ka waḻ ka tella zoe' choe'lawee Chioza', na' tlizi chzoe' wbas' na' choe'ḻwille'ne'. \v 38 Na' ḻekzka' wbiguee kwite'ka' na' bi'e Chioza' yeḻ' chox̱ken daa ba bseḻee beena' gaklene' beṉ' Israelka'. Na' bi'e dill' c̱he Jesúza' lao beṉ' Jerusalénka', beṉ'ka' chbez wseḻ' Chioza' beena' yisla ḻegake' lao dii mala'. \s1 Biyajgake' Nazareta' \p \v 39 Na' ka biyoll bengake' yog' daa nllia ley c̱he X̱ancho Chioza' bia', na'ch biyajgake' lalle'ka' daa le Nazaret daa llia gana' mbani Galileana'. \v 40 Na' Jesúza' bgolb' na' zejch gokb' bi' wal na' bi' sin', na' ḻe goklen Chioza' ḻeb'. \s1 Jesúza' jashaljlem' beṉ' sin'ka' yoodo'na' \p \v 41 X̱axṉa' Jesúza' chajgake' Jerusalénna' yog' yiz kat' chaḻ' lṉi Paskwa'. \v 42 Na' ka goki Jesúza' shlliṉ yiz, wyajlengake'b' lṉina' kon ka yoologake'. \v 43 Na' ka wde lṉina' biza' x̱axṉa'baa, na' bi gokbe'gakile' bigaaṉ Jesúza' Jerusalénna'. \v 44 Gokgakile' do ladj beṉ'ka' ziyajlengake' zilem', na' kon bigootezgake' nez do lla. Na' ka biyiljgake'b' ladj beṉ' dialla c̱he'ka' na' beṉ'ka' nombia'gake' \v 45 aga billelgakile'b'. Na' bibiigake' jadiljgake'b' Jerusalénna'. \p \v 46 Na' ka gok shoṉə lla billelgakile'b' yoodo'na', chi'b' ladj beṉ'ka' chli' chsedi leya' chzenagb' xtilleeka' na' chṉabib' ḻegake' c̱he daa choe'gake' dill'. \v 47 Na' yog' beṉ'ka' chzenag xtill'baa chibangakile' yeḻ' chajnii c̱he'baa na' ka chilliib' xtill' beṉ'ka' chli' chsedi leya'. \v 48 Na' ka ble'i x̱axṉa'baab' bibangakile'. Na'ch che' xṉa'baa: \p ―Xiiṉdawaa, ¿bic̱he benzilo' neto' ka'? X̱o'ni na' nad' ba gokshejlall'chgainto' biyiljnto' li'. \p \v 49 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―¿Bic̱he chiyiljzle nad'? ¿Abi ṉezile chiyaḻ' soa' lill X̱a'na'? \p \v 50 Na' aga wyajni'gakile' bi zejin daa gollb' ḻegake'. \p \v 51 Na'ch Jesúza' biyajlem' ḻegake' Nazareta' na' bzenagb' c̱hegake' toshiizi. Na' xṉa'baa aga goḻ-lallee diika' gok. \v 52 Na' Jesúza' zejch bgolb' na' wdapchb' yeḻ' sin', na' Chioza' bibachile'b', na' ḻekzka' bibayi beṉ' ḻeb'. \c 3 \s1 Juanna', beena' bchoa beṉ' nis \r (Mt. 3:1-12; Mr. 1:1-8; Jn. 1:19-28) \p \v 1 Na' ka gok shin' yiz chṉabia' César Tibériona', na' Poncio Pilátona' chṉabi'e gana' mbani Judéana', na' Heródeza' chṉabi'e gana' mbani Galileana', na' beṉ' bishee Felípena' chṉabi'e gana' mbani Ituréana' len Traconítena', na' Lisániaza' chṉabi'e gana' mbani Abilíniana', \v 2 na' Anáza' len Caifáza' nakgake' bx̱oz choo bx̱oz xen c̱he beṉ' Israelka'. Na' kana'yeṉ' wṉe Chioza' Juanna', xiiṉ Zacaríaza', kana' zoe' to latj gana' bibi chashj chḻeb. \v 3 Na'ch wyaj Juanna' jte' doxen yell-liona' de cho'a yao Jordánna' na' wdix̱je'ile' beṉ' chiyaḻ' yiyaj yilengakile' na' c̱hoagake' nis kwenc̱he yizi'xen Chioza' c̱hegake'. \v 4 Bene' kon ka bzej dii Isaíaza' gana' nan: \q1 To beṉ' gosyee latja' gana' bibi chashj chḻeb, na' iṉe': \q1 “Ḻi se kwas wzenagle c̱he X̱anchona' \q1 na' wsalj yic̱hjlall'do'leka' kat' zee. \q1 \v 5 Ḻa' ḻe' gone' ka chon beṉ' chillee ga nak xitj yao, \q1 na' ka beṉ' chc̱hiṉj yaa kwenc̱he chiḻeshe'n. \q1 Na' chiḻie' yog'ḻoḻ nez dii nyok nḻew, \q1 na' chillee xitjka' chi' lo neza'. \q1 \v 6 Na' yog'ḻoḻ beṉ' ile'gakile' ka gon Chioza' yisle' beṉ' lawi dii mala'.” \p \v 7 Na' beṉ' zan chllin lao Juanna' kwenc̱he wchoe' ḻegake' nisa', na'ch kat' chllingake' lawe'na', chi'e ḻegake': \p ―¡Le' naklikzle ka beḻ zṉia! ¿Achakile wak wxoṉjile' yeḻ' zak'zi' daa wseḻ' Chioza'? \v 8 Ḻi gon ka gakbe'i beṉ' nan dii ḻi ba biyaj bilenile'. Na' bi gakzile bibi yeḻ' zak'zi' ile'ile daa iṉazle: “Neto' naknto' xiiṉ dia c̱he dii Abrahama'.” Ni iṉia' le' ax̱t yajki wak gon Chioza' xiiṉ dia c̱he dii Abrahama'. \v 9 Yog'ḻoḻ-le shi bi chonle ka chiyoolallii Chioza' na' gak c̱hele ka chak c̱he to yag dii choe' dii zix̱ dii bi nak wen, na' lii chc̱hogtegake'n na' chzaḻ'gake'n lo yi'na'. \p \v 10 Na' beṉ'ka' chzenag xtill' Juanna' che'gake'ne': \p ―¿Beran chiyaḻ' gonnto', shka'? \p \v 11 Na'ch che' Juanna' ḻegake': \p ―Beena' de c̱hop kwe' xe', chiyaḻ' wi'e shkwe' c̱he beena' bi de c̱he'. Na' beena' de dii cheej chawe', chiyaḻ' gaolene'n beena' bi de c̱heyin. \p \v 12 Na' ḻekzka' bllin baḻ beṉ' wic̱hixjka' kwenc̱he wchoa Juanna' ḻegake' nisa', na' wṉabgakile'ne': \p ―Maestro, ¿beran chiyaḻ' gonnto', shka'? \p \v 13 Na'ch che' Juanna' ḻegake': \p ―Bi wc̱hixjle dii xenchlə ka to daa chiyaḻ' wc̱hixjle. \p \v 14 Na' ḻekzka' baḻ beṉ'ka' nak soldad wṉabgakile'ne': \p ―¿Shera neto', beran chiyaḻ' gonnto' shka'? \p Na'ch che' Juanna' ḻegake': \p ―Bi wwall wsheble beṉ' kwenc̱he ikaazle bi de c̱he', ni bi wtobilene' dii bi nak ka'. Ḻi gon banez laxjlena'. \p \v 15 Na' beṉ' zan yoo yic̱hjgake' ila' Crístona', beena' wseḻ' Chioza' kwenc̱he iṉabi'e, na' yog'ze' gokgakile' Juanna'ljan Crístona'. \v 16 Na' Juanna' golle' ḻegake': \p ―Zi' za' beena' napch yeḻ' wak xench ka nad'. Na' nad' ni bi zakaa gak' xmose' kwenc̱he wḻec̱hj' xele'na'. Nad' chchoa' le' nis daa chiyaj chilenile, san ḻen' gone' ka yidsoa Espíritu Sántona' ḻoo yic̱hjlall'do'lena', na' beṉ'ka' bi chiyaj chileni, wseḻee ḻegake' lo yi' gabiḻa'. \v 17 Na' daa gon Crístona' c̱he beṉ' chzaklebin ka daa chon beena' nox̱' yag xoz' daa chpa'ile' trígona', na' yitope' trígona' kooshaween na' wzeye' beb c̱heyinna' lo yi'na' daa biga yiyolkzə.\fig Ki chpaagake' trigona'.|src="22_HK00097B.TIF" size="COL" ref="San Lucas 3:17" \fig* \p \v 18 Kan' nak diika' bzajnii Juanna' beṉ'ka', na' dii zanch dill' dii be'lene' ḻegake' kana' bi'e dill' wen dill' kob c̱he Chioza'. \v 19 Na' Juanna' ḻekzka' bsheshlene' Heródeza', beena' wṉabia' Galileana', daa bikee Herodíaza', xool beṉ' bishee Felípena', na' c̱he bichlə dii malka' ba bene'. \v 20 Na'ch Heródeza' benche' bish' ljwell dii malka' ba bene' daa wlo'e Juanna' lillyana'. \s1 Wchoa Jesúza' nisa' \r (Mt. 3:13-17; Mr. 1:9-11) \p \v 21 Kana' chchoa Juanna' beṉ' nisa', len Jesúza' bchoe'n. Na' shlak choe'ḻwill Jesúza' Chioza', byalj yabana' \v 22 na' betj Espíritu Sántona' jsoalene'ne', na' ble'gakile' Espírituna' ka to palom. Na' bengakile' shii Chioza' za'n yabana', chi'e: \p ―Lin' nako' Xiiṉ', chakchgaid' li' na' ḻe chibaid' li'. \s1 Beṉ'ka' nak dia c̱he Jesucrístona' \r (Mt. 1:1-17) \p \v 23 Na' do shichoa yizi Jesúza' ka wzoloe' bene' yog' daa llia bia' gone'. Na' yog' beṉ' wnagake' xiiṉ Josénan'. Na' Joséna' goke' xiiṉ Elína', \v 24 Elína' goke' xiiṉ Matata', Matata' goke' xiiṉ Levína', Levína' goke' xiiṉ Mélquina', Mélquina' goke' xiiṉ Jánana', Jánana' goke' xiiṉ Joséna'. \v 25 Joséna' goke' xiiṉ Matatíaza', Matatíaza' goke' xiiṉ Amóza', Amóza' goke' xiiṉ Nahuma', Nahuma' goke' xiiṉ Éslina', Éslina' goke' xiiṉ Nagaina'. \v 26 Nagaina' goke' xiiṉ Maata', Maata' goke' xiiṉ Matatíaza', Matatíaza' goke' xiiṉ Semeina', Semeina' goke' xiiṉ Joséna', Joséna' goke' xiiṉ Judána'. \v 27 Judána' goke' xiiṉ Joánana', Joánana' goke' xiiṉ Résana', Résana' goke' xiiṉ Zorobabela', Zorobabela' goke' xiiṉ Salatiela', Salatiela' goke' xiiṉ Nérina'. \v 28 Nérina' goke' xiiṉ Mélquina', Mélquina' goke' xiiṉ Ádina', Ádina' goke' xiiṉ Cosama', Cosama' goke' xiiṉ Elmodama', Elmodama' goke' xiiṉ Era'. \v 29 Era' goke' xiiṉ Josuéna', Josuéna' goke' xiiṉ Eliezera', Eliezera' goke' xiiṉ Jorima', Jorima' goke' xiiṉ Matata'. \v 30 Matata' goke' xiiṉ Levína', Levína' goke' xiiṉ Simeónna', Simeónna' goke' xiiṉ Judána', Judána' goke' xiiṉ Joséna', Joséna' goke' xiiṉ Jonánna', Jonánna' goke' xiiṉ Eliaquima'. \v 31 Eliaquima' goke' xiiṉ Meleana', Meleana' goke' xiiṉ Mainána', Mainána' goke' xiiṉ Matátana', na' Matátana' goke' xiiṉ Natánna'. \v 32 Natánna' goke' xiiṉ Davina', Davina' goke' xiiṉ Isaína', Isaína' goke' xiiṉ Obeda', Obeda' goke' xiiṉ Booza', na' Booza' goke' xiiṉ Salmónna', Salmónna' goke' xiiṉ Naasónna'. \v 33 Naasónna' goke' xiiṉ Aminadaba', Aminadaba' goke' xiiṉ Arama', Arama' goke' xiiṉ Ezroma', Ezroma' goke' xiiṉ Fáreza', Fáreza' goke' xiiṉ Judána'. \v 34 Judána' goke' xiiṉ Jacoba', Jacoba' goke' xiiṉ Isaaca', Isaaca' goke' xiiṉ Abrahama', Abrahama' goke' xiiṉ Taréna', Taréna' goke' xiiṉ Nacora'. \v 35 Nacora' goke' xiiṉ Seruga', Seruga' goke' xiiṉ Ragauna', Ragauna' goke' xiiṉ Pelega', Pelega' goke' xiiṉ Hebera', Hebera' goke' xiiṉ Sálana'. \v 36 Sálana' goke' xiiṉ Cainánna', Cainánna' goke' xiiṉ Arfaxada', Arfaxada' goke' xiiṉ Sema', Sema' goke' xiiṉ Noéna', Noéna' goke' xiiṉ Lameca'. \v 37 Lameca' goke' xiiṉ Matusalénna', Matusalénna' goke' xiiṉ Enoca', Enoca' goke' xiiṉ Jareda', Jareda' goke' xiiṉ Mahalaleela', Mahalaleela' goke' xiiṉ Cainánna'. \v 38 Cainánna' goke' xiiṉ Enóza', Enóza' goke' xiiṉ Seta', Seta' goke' xiiṉ Adánna', na' Adánna' goke' xiiṉ Chioza'. \c 4 \s1 Dii x̱iwaa goklalliin kooyeḻa'n Jesúza' gone' ka cheenin \r (Mt. 4:1-11; Mr. 1:12-13) \p \v 1 Ka biza' Jesúza' cho'a yao Jordanna', Espíritu Sántona', beena' chṉabia' ḻoo yic̱hjlall'do'ena', bc̱hi'ene' latja' gana' bibi chashj chḻeb. \v 2 Na' na' wzoe' c̱hoa lla, na' dii x̱iwaa goklalliin kooyeḻa'n ḻe' gone' ka cheenin. Na' shlak wzoe' na' ni lat' bibi wdawe', na' ka gok c̱hoa lla, wdone'. \v 3 Na'ch che' dii x̱iwaane': \p ―Shi leilo' nako' Xiiṉ Chios, goll yaji yiyakan yetxtil. \p \v 4 Na'ch che' Jesúza': \p ―Cho'a Xtill' Chioza' nan: “Aga toz yeḻ' wawa' choe'n yeḻ' mban c̱he beṉec̱ha', san ḻekzka' Cho'a Xtill' Chioza' choe'n yeḻ' mban c̱hegake'.” \p \v 5 Na'ch ka wde, bc̱he' dii x̱iwaa Jesúza' to lo yaa sib wal, na' tolbe'do' bliin ḻe' yog' yellka' llia yell-lioni. \v 6 Na'ch che'n ḻe': \p ―Goṉ' li' doxen yeḻ' wṉabia'na' na' yeḻ' zakiina' daa de c̱he yog' yellki, ḻa' ba nakin c̱ha' na' wak wi'an kon no cheenid'. \v 7 Na' goṉa'n li' shi wc̱hek' xibo'na' we'lawoo nad'. \p \v 8 Na' che' Jesúza': \p ―Cho'a Xtill' Chioza' nan: “Be'la'o toz X̱ano' Chioza' na' kon daa iṉe', ḻennan' gono'.” \p \v 9 Na'ch ka wde, bizc̱he' dii x̱iwaa Jesúza' Jerusalénna' na' bḻepan ḻe' yic̱hj yoodo'na' gana' nakch sib wal, na' gollan ḻe': \p ―Shi leilo' nako' Xiiṉ Chios, lla bxit'shki ni. \v 10 Ḻa' Cho'a Xtill' Chioza' nan: \q1 Chioza' wseḻee anjl c̱he'ka' gap wwiagake' li', \q1 \v 11 na' gox̱'gake' li' \q1 kwenc̱he ki koo wc̱hewo' yajka'. \p \v 12 Na'ch che' Jesúza': \p ―Ḻekzka' na Cho'a Xtill' Chioza': “Bi wzo' Chioza' gone' daa nazan c̱ho' kwenc̱he x̱enlalloo shi gone' ka ba wne'.” \p \v 13 Na' ka bi gok kooyeḻ' dii x̱iwaa Jesúza' gone' ka cheenin, na'ch bkwasan kwite'na' shloll. \s1 Wzolo Jesúza' bi'e Cho'a Xtill' Chioza' Galileana' \r (Mt. 4:12-17; Mr. 1:14-15) \p \v 14 Jesúza' billine' gana' mbani Galileana' ziyoochgue' yeḻ' wak c̱he Espíritu Sántona', na' doxenzə na' wze dill' daa chone'. \v 15 Na' chjali' chjasedile' beṉ' Israelka' gana' chdop chllaggake' choe'ḻwillgake' Chioza', na' yog' beṉ' nagake' ḻe xochi cho'e dill'. \s1 Billin Jesúza' yell Nazareta' \r (Mt. 13:53-58; Mr. 6:1-6) \p \v 16 Na'ch biyaje' Nazareta', yella' gana' bgole'. Na' ka bllin lla sabda', llana' chombaaṉ beṉ' Israelka', wyaje' gana' chdop chllaggake' choe'ḻwillgake' Chioza' kon ka yooloe' chone'. Na'ch wzollee lawe'ka' kwenc̱he blabe' Cho'a Xtill' Chioza'. \v 17 Na' be'gake'ne' yisha' daa bzej dii Isaíaza', beena' wdix̱jee daa goll Chioza'ne', na' ka bzeshe'n blabe' gana' na:\fig Kin gok libr c̱he beṉ'ka|src="23_AP-13-19.tif" size="COL" ref="San Lucas 4:17" \fig* \q1 \v 18 Espíritu c̱he X̱ancho Chioza' zoalene' nad', \q1 na' Chioza' ba bzoe' nad' zidye'len' beṉ' yesh'ka' dill' wen dill' kob c̱he'na'. \q1 Ba bseḻee nad' kwenc̱he zidtip' lall' beṉ'ka' chakyeshii yic̱hjlall'do'eka', \q1 na' zidtix̱je'id' beṉ' wak yisell yiḻaagake', \q1 na' gon' ka ile'i beṉ' lc̱hoḻka', \q1 na' gaklen' beṉ'ka' chc̱hi' chsak' beṉ' ḻegake', \q1 \v 19 na' wi'a dill' ba bllin lla gaklen X̱anchona' beṉ' yell-lioki. \p \v 20 Ka biyoll blabe' yisha' na'ch bitobe'n na' biyo'en beena' ngoo lall' neen, na' bibi'e. Na' yog' beṉ'ka' lle' na' shin chizozgakile' chwiagake'ne'. \v 21 Na' wzoloe' cho'e dill', chi'e: \p ―Ṉaa billinin ka na Cho'a Xtill' Chioza' dga ba benile. \p \v 22 Na' yog' beṉ'ka' lle' na' che' ljwellgake' ḻe chon beeni, na' chibangakile' ka xochi cho'e dill'. Na' che' ljwellgake': \p ―¿Aaga beenin xiiṉ Joséna'? \p \v 23 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Wnaljale c̱ha' ka dillaa de: “Wen rmech, biyon kwino'.” Na' ḻekzka' wnaljale nad': “Daa beninto' beno' Capernaúma' ḻekzka' benshkin lallchoni.” \p \v 24 Na' be'che' dill' chi'e ḻegake': \p ―Dii ḻi nia' le', to beṉ' chyix̱jee daa che' Chioza'ne' aga no shajḻe' c̱he' yell c̱he'na'. \v 25 Na' nia' le', zan nool wizeb wlle' gani mbani Israeli kana' wzoa Elíaza', beena' wdix̱jee daa goll Chioza'ne', kana' aga bi yej gok shoṉ yiz yoo gashjə na' wche'chga wbinna' doxen gani mbani Israeli. \v 26 Na' bi bseḻ' Chioza' Elíaza' kwenc̱he gaklene' nool wizebka' lle' ni, san bseḻeene' to yell zit' daa le Sarepta, daa llia gaozə yell Sidónna', gana' goklene' to nool wizeb zoa na'. \v 27 Na' ḻekzka' gok kana' wzoa dii Elisewa', beena' wdix̱jee daa goll Chioza'ne'. Beṉ' zan beṉ' Israelka' che'gakile' yillwe' daa le lepra, per ni toe' bi biyone'. Toz beṉ' Síriana' biyone', beena' le Naamán. \p \v 28 Na' yog' beṉ'ka' lle' gana' chdop chllaggake' ḻe bllaagake' daa wna Jesúza' ka'. \v 29 Na' lii wzolla'tegake' bibejgake' Jesúza' yella', na' bc̱he'gake'ne' to ga ze bdiṉj xen wal, goklall'gake' lljachix̱gake'ne'. \v 30 Per Jesúza' bicheje' ladje'ka' na' ziyaje'. \s1 Bibej Jesúza' dii x̱iwaa yoo to beṉ' \r (Mr. 1:21-28) \p \v 31 Jesúza' wyaje' Capernaúma', sto yell daa llia gana' mbani Galileana', na' bli' bsedile' beṉ'ka' lla sabda', llana' chombaaṉ beṉ' Israelka'. \v 32 Na' bibangakile' ka chli' chsedi Jesúza', ḻa' bli' bsedile' ḻegake' ḻega beṉ' nap yeḻ' wṉabia'. \p \v 33 Na' gana' chdop chllaggake', len to beṉ' yoo dii x̱iwaa na' bgosyaan ḻe' zillj wal, chi'e: \p \v 34 ―¡Jwayi neto', Jesús, beṉ' Nazaret! ¿Abido' kwenc̱he wlliayoo neton'? Nad' nombi'a li', na' ṉezid' nako' ḻiizelozi beṉ' ḻi beṉ' shao' c̱he Chios. \p \v 35 Na'ch bsheshlen Jesúza' dii x̱iwaa, golle'n: \p ―¡Llizə wzoa! ¡Bichej! \p Na' chwiate beṉ'ka' bchix̱ btoḻ dii x̱iwaa beena', na' bichejan na' bikzə gayile' bi goki. \v 36 Na' yog' beṉ'ka' lle' na' bibangakile', na' che' ljwellgake': \p ―¿Naktekan nak cho'a xtill' beeni, lla? Ka chṉeze' chillesh dii x̱iw'ka' yoo beṉ' daa napchgue' yeḻ' wṉabia' na' yeḻ' wak. \p \v 37 Na' doxen na' wze dill' ka nak daa chon Jesúza'. \s1 Biyon Jesúza' tobiiṉ c̱he Simón Pédrona' \r (Mt. 8:14-15; Mr. 1:29-31) \p \v 38 Na' biza' Jesúza' gana' chdop chllaggake' na' biyaje' lill Simónna'. Na' tobiiṉ c̱he Simónna' bi shawee, yoochgue' dii ḻana', na' wṉabgakile' Jesúza' gaklene'ne'. \v 39 Na'ch wbig' Jesúza' kwite'na' gana' die' na' bsheshlene' dii ḻana' na' bichejan. Na' lii biyaste noola' wzoloe' bene' dii weej wdaogake'. \s1 Jesúza' biyone' beṉ' zan \r (Mt. 8:16-17; Mr. 1:32-34) \p \v 40 Na' ka ba chxoa wbilla', beṉ'ka' lle' na' jwa'gake' lao Jesúza' beṉ'ka' chak wde wdeli yillwe'. Na' bx̱oa neena' to togake' na' biyakgakile'. \v 41 Na' bibeje' dii x̱iwaa yoo beṉ' zan, na' ka bichejgakan chosyaagakan zillj inlleb, che'gakan: \p ―Lin' nako' Xiiṉ Chioza'. \p Na'ch bsheshlen Jesúza' ḻegakan. Bi bi'e latj iṉegakan ḻa' ṉezgakin ḻen' nake' Crístona', beena' chbez beṉ' Israelka' wseḻ' Chioza' iṉabi'e. \s1 Wda Jesúza' bi'e Cho'a Xtill' Chioza' Galileana' \r (Mr. 1:35-39) \p \v 42 Ka wyeeni', bchej Jesúza' yella' na' wyaje' ga kono lle'. Per beṉ' yellka' biyiljgake'ne', na' ka bllingake' kwite'na', goklall'gake' wzag'gake'ne' kwenc̱he yigaaṉlene' ḻegake'. \v 43 Na'ch goll Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻekzka' chiyaḻ' c̱hix̱je'id' beṉ'ka' lle' yell yoblə ka nak yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza', ḻa' daan bseḻee nad'. \p \v 44 Na' wda Jesúza' wdix̱ji'e cho'a xtill' Chioza' to to gana' chdop chllag beṉ' Israelka' choe'ḻwillgake' Chioza'. \c 5 \s1 Wxengake' beḻ zan \r (Mt. 4:18-22; Mr. 1:16-20) \p \v 1 To shii bllin Jesúza' cho'a nisdo' c̱he Genesareta' na' bllin beṉ' zan wal ax̱t bdakwyillgake'ne', daa cheengakile' wzenaggake' cho'a xtill' Chioza'. \v 2 Na' ble'i Jesúza' c̱hop barkw chi'gakan cho'a nisdo'na'. Ba bichej beṉ' wxen beḻka' na' ba chiyibgake' yix̱j c̱he'ka'. \v 3 Na'ch wyoo Jesúza' ḻoo barkw c̱he Simónna', na' wṉabile'ne' wllig' zilateen ḻoo nisdo'na'. Na' wche' Jesúza' ḻoo barkwa' na' wzoloe' bli' bsedile' beṉ'ka'. \v 4 Na' ka biyoll bli' bsedile' ḻegake', na'ch chi'e Simónna': \p ―Wyajlen barkwi gana' zitj na' wzaḻ'le yix̱j c̱helena' kwenc̱he senle beḻka'. \p \v 5 Na'ch che' Simónna': \p ―Maestro, do yel ba bennto' llinna' na' ni tlish'b bi bdoḻinto', per shi kan' no', wzaḻ'chnto' yix̱jki. \p \v 6 Na' ka bzaḻ'gake' yix̱j c̱he'ka', wxenan beḻ zan inlleb. Na' ka nan yibejgake' yix̱ja' wzolo chcheza'n. \v 7 Na' blaa neeka' beṉ'ka' lle' ḻoo barkwa' sto kwenc̱he jaklengake' ḻegake'. Na' ka bllin beṉ'ka', na'ch bissha'chagake' c̱hopte barkwka' ax̱t ba chakgakan ka dii kwe' yel. \v 8 Ka ble'i Simón Pédrona' ka gok, bc̱hek' xibe'na' lao Jesúza' na' chi'ene': \p ―Bikwasgach kwitii X̱an', ḻa' beṉ' saaxyaz nad'. \p \v 9 Golle'ne' ka' daa bibanile', na' ka'kzə beṉ'ka' lene' bibangakile' daa bdoḻ' beḻ zan inlleb. \v 10 Na' ḻekzka' bibani Jacóbona' len Juanna' xiiṉ Zebedewa', ḻa' lengaken' nakgake' txen Simónna'. Na' che' Jesúza' Simónna': \p ―Bi illebo'. Kon ka chono' ṉaa chbejo' beḻki ḻoo nisi, ka'kzan gono' yibejo' beṉ' lao dii mala'. \p \v 11 Na' ka billinlengake' barkwka' cho'a nisdo'na', na'zə bkwaaṉgake'n len xshinḻaze'ka' na'ch janogake' Jesúza'. \s1 Biyon Jesúza' to beṉ' chake' yillwe' daa le lepra \r (Mt. 8:1-4; Mr. 1:40-45) \p \v 12 Na' shlak zoa Jesúza' to yell, bllin to beṉ' lawe'na' chak doxen kwerp c̱he'na' yillwe' daa le lepra. Na' ka ble'ile' Jesúza', bc̱hek' xibe'na' lawe'na' na' bc̱hek' yic̱hje'na' ax̱t lo yona' na' got'yoile'ne', chi'ene': \p ―X̱an', ṉezid' wak yikwaso' yillwe'ni chak' shi cheenilo'. \p \v 13 Na'ch Jesúza' bx̱oa neena' yic̱hj beena', na' chi'ene': \p ―Cheenid'x. Na' ṉaate yikwasa'n. \p Na' kon ka golle' ka' lii biyakteyi beena'. \v 14 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Kono yoo ka ba ben' c̱ho'. Ḻete wyaj lao bx̱oza' kwenc̱he ile'ile' ba biyakilo', na' jwa' daa chiyaḻ' lljoo c̱he Chioza' daa nllia dii Moiséza' bia' kwenc̱he iṉezi beṉ' ba biyakilo'. \p \v 15 Na' ḻa'kzi golle'ne' ka', zizikchli wzeyi c̱he', na' beṉ' zan bdop bllaggake' kwenc̱he bzenaggake' cho'a xtilleena' na' kwenc̱he biyone' bittezə yillwe' dii chakgake'. \v 16 Per Jesúza' yooloe' chaje' ga kono beṉ' chak kwenc̱he chjeḻwille' Chioza'. \s1 Biyon Jesúza' to beṉ' net ṉi'a neena' \r (Mt. 9:1-8; Mr. 2:1-12) \p \v 17 To lla ka chli' chsedi Jesúza', x̱oṉj fariseoka' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya', na' beṉ'ka' za' yog' yellka' daa mbani Galileana' na'ch daa mbani Judeana' na' ḻekzka' beṉ' za' yell Jerusalénna', chi'gake' chzenaggake' dill' daa cho'e. Na' yeḻ' wak c̱he Chioza' wzoalenan Jesúza' kwenc̱he gok biyone' beṉ'ka' bi shao'. \v 18 Na'ch bllin to c̱hop beṉ' nḻengake' to beṉ' net ṉi'a neena' nx̱oagake'ne' to lo daa. Goklall'gake' sho'lengake'ne' ḻoo yoona' kwenc̱he lljwa'gake'ne' lao Jesúza', \v 19 per bi gok sho'lengake'ne' daa nyichachga beṉ'ka' ḻoo yoona'. Na'ch wyepgake' koll' yoona'lə na' bkwasgake' dexka' kwenc̱he gok bḻetjgake'ne' do daa c̱he'na' ladj beṉ'ka' lle' na' kwenc̱he blline' lao Jesúza'. \v 20 Na' ble'i Jesúza' ḻe nx̱enilall'gake'ne', na'ch chi'e beṉ' we'na': \p ―Bish'dawaa, ba biyakxen saaxya c̱ho'ka'. \p \v 21 Na'ch beṉ'ka' chli' chsedi leya' na' fariseoka' wza'lall'gake', chakgakile': “¿Nora beeni chonz kwine' ka Chioza'? ¡Ḻa' toz Chiozan' chak chizi'xene' saaxya c̱he beṉ'!” \p \v 22 Na' gokbe'i Jesúza' daa wza'lall'gake', na'ch golle' ḻegake': \p ―¿Berac̱he chza'lall'zle ka'? \v 23 ¿Achakile chyalljchid' yeḻ' wak xench yep' beeni: “Ba bizi'xen' saaxya c̱ho'na'”, ka daa yepee: “Biyas na' bigoo nez”? \v 24 Na' wliid' le', nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza', nap' yeḻ' wṉabia' yell-lioni kwenc̱he yizi'xen' saaxya c̱he beṉ'. \p Na'ch golle' beena' net ṉi'a neena': \p ―Ṉaa nia' li', biyas, bitob daa c̱ho'na' na' biyaj lillo'na'. \p \v 25 Na' lii biyaste beena' chwiate beṉ'ka' lle' na', bitobe' daa c̱he'na' bizee ziyaje' lill-le' choe'lawee Chioza'. \v 26 Na' yog'ḻoḻ beṉ'ka' bibangakile' na' be'la'ogake' Chioza', na' do chllebzgake' che'gake': \p ―Ṉaanlla ba ble'icho dga chonan ka chibanicho. \s1 Gox Jesúza' Levína' \r (Mt. 9:9-13; Mr. 2:13-17) \p \v 27 Ka biza' Jesúza', na' ble'ile' to beṉ' wic̱hixj lie' Leví, chi'e gana' chc̱hixjgake'. Na' chi'ene': \p ―Da, dino nad'.\fig To beṉ' wic̱hixj chi'e gana' chc̱hixje'.|src="24_LB00309B.TIF" size="COL" ref="San Lucas 5:27" \fig* \p \v 28 Na'ch lii wzolla'te Levína', wlej yic̱hje' xshine'na' na' janoe' Jesúza'. \p \v 29 Na' Levína' bene' to lṉi xen c̱he Jesúza' lille'na'. Na' wyaj beṉ' zan beṉ' wic̱hixjka' na' zi baḻ beṉ' yoblə wdaogake' txen. \v 30 Na' fariseoka' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya' wzologake' chakdiḻ-lengake' beṉ'ka' nak Jesúza' txen, che'gake': \p ―¿Berac̱he cheej chaolenle beṉ' wic̱hixjka' na' beṉ' malka'? \p \v 31 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Beena' zoa shi'a shao' aga no wen rmech chyalljile', san beena' bi shawaan chyalljile'ne'. \v 32 Aga bid' ni c̱he beṉ'ka' nak beṉ' ḻi beṉ' shao', san bid' kwenc̱he yep' beṉ' saaxyaka' chiyaḻ' yiyaj yilengakile'. \s1 Wṉabgakile' Jesúza' c̱he wbasaa \r (Mt. 9:14-17; Mr. 2:18-22) \p \v 33 Na' wṉabgakile' Jesúza', che'gake'ne': \p ―Beṉ'ka' nak Juanna' txen na' beṉ'ka' nak fariseoka' txen zekizezi chzoagake' wbas' na' choe'ḻwillgake' Chioza'. Na' ¿berac̱he beṉ'ki nakgake' li' txen bi chzoagake' wbas'? \p \v 34 Na' chi'e ḻegake': \p ―Kat' de to yeḻ' wishagna', aga wak gonle byen beṉ'ka' chdop chllag soagake' wbasaa shlak zoalengake' bi'na' chshagna'. Na' ka'kzan beṉ'ki nakgake' nad' txen, cheej chaogake' ṉaa zoalen' ḻegake'. \v 35 Per wllin lla wkwas beṉ' nad' ladje'ka', kana'chan soagake' wbasaa. \p \v 36 Na' ḻekzka' bzoe' sto jempl, chi'e ḻegake': \p ―Ni to beṉ' bi chc̱hogue' xa kobe'na' na' chideen ḻee xe' dii gola'. Ḻa' shi gone'n ka', na' wlliayee dii koba', na' dii gola' aga wṉelebin lech' koba'. \v 37 Na' ni kono chgaa vinona' daa zi' chchejte to ḻoo yid golə. Ḻa' shi no gon ka', vino koba' wc̱hezaan yid gola' na' c̱hopten kwiayi'. \v 38 San vino koba' chiyaḻ' shollan ḻoo yid koba'. \v 39 Na' ḻekzka' to beṉ' ba yooloe' cheeje' vino gola' aga weenile' yeeje' dii koba', daa chziachile' dii gola'. \c 6 \s1 Wdishjgake' do c̱he trígona' lla sabda' \r (Mt. 12:1-8; Mr. 2:23-28) \p \v 1 To lla sabd, llana' chombaaṉ beṉ' Israelka', wdelen Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen to ga naz beṉ' trígona', na' beṉ'ka' zejlengake'ne' wzolo wdishjgake' trígona' na' wxobgake'n wdaogake'n. \v 2 Na' baḻ fariseoka' gollgake' ḻegake': \p ―¿Bic̱he chonzle daa bi chiyaḻ' goncho llani chombaaṉcho? \p \v 3 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―¿Abiṉ' wlable gana' cho'en dill' ka ben dii Davina' len beṉ'ka' nakgake'ne' txen ka wdongake'? \v 4 Wyo'e ḻoo lill xḻatj Chioza' na' wdoyoe' yetxtilka' daa naki c̱he Chioza' daa toz bx̱ozka' de lsens gaogake'. Na' ḻekzka' bi'en beṉ'ka' nakgake'ne' txen. \p \v 5 Na' ḻekzka' chi'e fariseoka': \p ―Nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, chṉabi'a lao llani chombaaṉcho. \s1 Biyon Jesúza' to beṉ' lla sabda' \r (Mt. 12:9-14; Mr. 3:1-6) \p \v 6 Na' sto lla sabd, llana' chombaaṉ beṉ' Israelka', wyaj Jesúza' gana' chdop chllaggake' choe'ḻwillgake' Chioza' na' wzoloe' chli' chsedile' ḻegake'. Na' ladj beṉ'ka' len to beṉ' net nee de shḻina'. \v 7 Na' fariseoka' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya' lle'gake' chwiayeṉ'gake' shi wiyon Jesúza' beena' llana' chombaaṉgake', kwenc̱he gaogake' xya c̱he'. \v 8 Na' gokbe'i Jesúza' daa chza'lall'gake', na'ch golle' beena' net tḻaa neena': \p ―Wzolla' na' wze gchoḻa'. \p Na'ch wzolla' beena', wzie' gchoḻa'. \v 9 Na'ch goll Jesúza' beṉ'ka': \p ―Ni iṉabid' le': ¿Beran na leya' chiyaḻ' goncho lla sabdka'? ¿Agoncho dii wenna' anti goncho dii mala'? ¿Ayislacho beṉ' anti witchone'? \p \v 10 Na'ch bwia Jesúza' ḻegake', na' chi'e beena' net tḻaa neena': \p ―Bḻi noona'. \p Na'ch bḻi neena' na' biyakin. \v 11 Na' fariseoka' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya' ḻe bllaagake' na' choe'gake' dill' nak ka gongake' c̱he Jesúza'. \s1 Wlej Jesúza' postlka' shlliṉ \r (Mt. 10:1-4; Mr. 3:13-19) \p \v 12 Na' wyaj Jesúza' to lo yaa kwenc̱he jeḻwille' Chioza', na' do yel be'ḻwille'ne'. \v 13 Ka wyeeni', goxe' beṉ'ka' nakgake'ne' txen na' ladj beṉ'ka' wleje' beṉ'ki shlliṉ na' bsi'e ḻegake' postl: \v 14 Simónna' beena' bsi'e Pedro, len beṉ' bishee Andréza', na' Jacóbona', Juanna', Felípena', Bartoloména', \v 15 Matewa', Tomáza', Jacobo xiiṉ Alfewa', Simónna', beena' bsi'gake' Zelote, \v 16 Judas, beṉ' bish' Jacóbona'\f + \fr 6:16 \ft Beṉ' bish' Jacóbona': beṉ'ka' nsed nagake' chiyaḻ' iṉan xiiṉ Jacóbona'.\f* na' Jud Scariota', beena' bene' Jesúza' lo na' beṉ' malka'. \s1 Bli' bsedi Jesúza' beṉ' zan \r (Mt. 4:23-25) \p \v 17 Na'ch biyetjlen Jesúza' ḻegake' lo yaana' na' billingake' to ga nak lesh'. Na' na' lle' beṉ' zan inlleb, beṉ' zaak doxen gana' mbani Judeana' na' yell Jerusalénna', na' beṉ' zaak cho'a nisdo'na' gana' mbani yell Tírona' na' yell Sidónna'. \v 18 Wyajgake' kwit Jesúza' kwenc̱he wzenaggake' xtilleena' na' yiyakgakile' bi yillwe' dii chakgake'. Na' ḻekzka' biyaki beṉ'ka' chsak'zi' dii x̱iw'ka' ḻegake'. \v 19 Yog'z beṉ' goklall'gake' idi'gake' Jesúza' daa ba ṉezgakile' chchej yeḻ' wak c̱he'na' na' chiyaki yog' beṉ'. \s1 Beṉ'ka' zoa mbalaz na' beṉ'ka' bi zoa mbalaz \r (Mt. 5:1-12) \p \v 20 Na'ch bwia Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen, na' chi'e ḻegake': \p ―Chakomba le' nakle beṉ' yesh' daa chleble yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza'. \p \v 21 ’Chakomba le' chbiḻ chdonle ṉaa; wllin lla yesh yeljile. \p ’Chakomba le' chbell-le ṉaa; wllin lla yixill-le. \p \v 22 ’Chakomba le' shi chakzbani beṉ' le', shi bi chongake' le' txen, shi biya dii nagake' le', na' shi chongakile' le' nakzi ka chongakile' to beṉ' wen dii mal ni c̱ha', nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni. \v 23 Ḻi yibayi, na' ḻi soa mbalaz kat' ba chongakile' le' ka', ḻa' yabana' gaple to dii wen dii shao'. Ḻa' ka'kzə beni dii x̱ozxtoe'ka' beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake' kani'yi. \p \v 24 ’Nyesh'laz gak c̱hele, le' nakle beṉ' wni'a, ḻa'kzi ḻe wen chak c̱hele ṉaa. \p \v 25 ’Nyesh'laz gak c̱hele, le' de dii cheej chaole ṉaa, ḻa' wllin lla ibiḻ idonle. \p ’Nyesh'laz gak c̱hele, le' chyitj chxill-le ṉaa; wllin lla kwellyesh'le. \p \v 26 ’Nyesh'laz gak c̱hele, le' choe'la'o yog' beṉ' le', ḻa' ka'kzə be'la'o dii x̱ozxto'leka' dii beṉ'ka' benzə ka chyix̱jee daa che' Chioza' ḻegake'. \s1 Chiyaḻ' gakicho beṉ'ka' chakzbani cho' \r (Mt. 5:38-48; 7:12) \p \v 27 ’Le' chzenagle ṉaa, nia' le', ḻi gaki beṉ'ka' chakzbani le'. Ḻi gonigake' wen. \v 28 Ḻi iṉabi Chioza' gone' ka gak wen c̱he beṉ'ka' chyishj bia' blag' c̱hele. Ḻi iṉabi Chioza' gaklene' beṉ'ka' chiya dii nagake' c̱hele. \v 29 Shi no kap' x̱ag'lena' tḻaa, ḻi wze daa zi shḻaa. Na' shi no koyo xachel-lena', ḻi we'tega len xkamislena'. \v 30 Nottezə beṉ' shi bi iṉabe' c̱hele, ḻi we'n. Na' ka', shi no ikaa bi de c̱hele, bi yiṉabzilene'n. \v 31 Ḻi goni beṉ' kon ka cheenile gongakile' le'. \p \v 32 ’Shi to beṉ'ka' nllagzile chakile, ¿garan de dii wenna' daa chonle? Ḻa' ka'klen chon beṉ' saaxyaka'. \v 33 Ḻekzka' shi to beṉ'ka' chonzi le' wen chiyonile wen, ¿garan de dii wenna' chonle? Ḻa' ka'klen chon beṉ' saaxyaka'. \v 34 Na' shi choe'le bi choe'le beṉ' daa ṉezile yigwee wzonna', ¿garan de dii wenna' daa chonle? Ḻa' ka'klen chon beṉ' ssaxyaka', choe'gake' bi choe'gake' daa nongake' lez wigoogake' wzon c̱he'ka'. \v 35 Na' le', ṉaalla, chiyaḻ' gakile beṉ'ka' chakzbani le', na' gonle wen c̱hegake'. Na' shi we'le dii we'le ḻegake', bi gonle lez yiyoṉgake'n. Shi ka' gonle, Chioza' yiyoṉe' dii xench c̱hele, na' iṉezi beṉ' nakle xiiṉ Chios, beena' nak beṉ' choo beṉ' xen, ḻa' ḻe' chone' wen c̱he beṉ'ka' bi choe' ḻe' yeḻ' chox̱ken na' beṉ' wen dii malka'. \v 36 Chiyaḻ' yiyeshii ljwell-le ka chiyeshii X̱acho Chioza' yog' beṉ'. \s1 Bi wwia wyile bi chon beṉ' \r (Mt. 7:1-5) \p \v 37 ’Bi wwia wyile bi chon beṉ', kwenc̱he bi gon Chioza' xya c̱hele. Bibi wtobile' beṉ', kwenc̱he bi gaple doḻ' lao Chioza'. Ḻi si'xen c̱he ljwell-le, na' Chioza' si'xene' c̱hele. \v 38 Ḻi we' beṉ' bi chyalljile' na' Chioza' yiyoṉe'n. Na' yiyoṉchle' dii xench, ka chon beṉ' chzanile' do yic̱hj do lallee kat' bi wi'e, chzoayaa chzoalline'n. Ḻa' kon ka chonle chzanile' we'le beṉ' bi de c̱hele, ka'kzan goni Chioza' le'. \p \v 39 Na' bzoa Jesúza' to jempl, chi'e ḻegake': \p ―Ṉezicho bi gak to beṉ' lc̱hoḻ wc̱hi'e sto beṉ' lc̱hoḻ, ḻa' c̱hoptegake' lljabix̱gake' to ḻoo yech. \v 40 Na' beena' chsed bi gak iṉe': “Chonch' ka beena' chli' chsedile' nad'.” Kat'ch yiyoll yido wsede', kana'chan gake' ka beena' bli' bsedile'ne'. \p \v 41 ’¿Bic̱he chwiazo' bic̱ha' yoo ḻoo jalao bish' ljwello'na' na' bi chile'ilo' kwagaa yoo ḻoo jalawo'na'? \v 42 Shi bi chle'ilo' kwagaa yoo ḻoo jalawo'na', ¿nakra gono' yoo bish' ljwello'na': “Beṉshki yibej' bic̱ha' yoo ḻoo jalawo'na'”? ¡Beṉ' wxiye'! Zigaate bwia c̱ho'na' na' tech wwio' c̱he' bish' ljwello'na'. \s1 Daa chbia to yag chli'n bi yag daa \r (Mt. 7:17-20; 12:33-35) \p \v 43 ’Biga zoa to yag wen na' kwiazan dii bi nak wen, ni biga zoa to yag dii bi nak wen kwiazan dii nak wen. \v 44 Ka ile'icho daa chbia to yag, na' chṉezicho bi yag daa. Yag yeshaa aga wbian yix̱wewa', na' ḻekzka' yag bisgaana' aga wbian uvana'. \v 45 Ka'kzan beena' nak beṉ' wen, choe' dill' wen, ḻa' ḻoo yic̱hjlall'do'enan' yoo dii wenna'. Na' beena' nak beṉ' mal, cho'e dill' dii nak mal, ḻa' ḻoo yic̱hjlall'do'enan' yoo dii mala', ḻa' yog' daa chṉecho chchejan ḻoo yic̱hjlall'do'chona'. \s1 C̱hop beṉ' bengake' twej yoo \r (Mt. 7:24-27) \p \v 46 ’¿Berac̱he nazle nad' “X̱an', X̱an'”, na' bi chonle daa nia' le'? \v 47 Ni iṉia' le' no zaklebi beena' chone' nad' txen na' chzenague' c̱ha' na' chone' ka nia'. \v 48 Zaklebile' beena' ben to yoo. Zigaate wdene' zitj wal na' wleke' leninna' lo yaja'. Ka wde yawa' na' wyoon ḻe'inna', aga bizoyin yisheen daa, ḻa' chi'cha leninna' lo yaja'. \v 49 Na' beena' cheni cho'a xtillaana' na' bi chone' ka nia', zaklebile' beena' ben lille'na' lo yona' na' bibi lenin wleke'. Na' ka wde yawa' wyoon ḻe'inna', lii billeeten na' wlliayi'tekkzan. \c 7 \s1 Biyon Jesúza' xmos x̱an soldadka' \r (Mt. 8:5-13) \p \v 1 Ka biyoll be'len Jesúza' beṉ'ka' dill', biyaje' Capernaúma'. \v 2 Na' yella' zoa to beṉ' Roma beṉ' chṉabi'e to guiyoa soldad, na' zoa to xmose' lille'na', beena' ḻe chakile', na' chake' to yillwe' dii chonan ka witan ḻe'. \v 3 Na' ka beni x̱an soldadka' choe'gake' xtill' Jesúza', na'ch bseḻee baḻ beṉ' golka' chṉabia' Israela' kwenc̱he lljet'yogakile'ne' lljayene' beena' bi shao'. \v 4 Na' ka bllin beṉ' golka' kwit Jesúza', got'yogakile'ne', che'gake': \p ―X̱an soldadka' chidoḻee gakleno'ne', \v 5 ḻa' ḻe chakile' cho' beṉ' Israel na' ḻen' bene' yoona' gana' chdi'anto' choe'ḻwillnto' Chioza'. \p \v 6 Na'ch wyajlen Jesúza' ḻegake'. Na' ka ba zoa yillingake' lille'na', x̱an soldadka' bseḻee baḻ beṉ' nllaguile' kwenc̱he jellgake' Jesúza' dill'ki: \p ―X̱an', bi sio' wṉeyi yido', ḻa' bi chidoḻaa shoo ḻoo lillii. \v 7 Daan bi biyaxjid' yid' kwin' yidtiḻ' li'. Ḻa'c̱h' to c̱hop cho'a dill' sheḻ' iṉo' na' yiyakile'. \v 8 Ḻa' zoa no chṉabia' nad', na' ḻekzka' chṉabi'a soldad c̱ha'ka'. Na' kat' chep' toe': “Wyaj ni”, na' chaje'. Na' kat' chep' stoe': “Da ni”, na' chide'. Na' kat' chep' xmosaa: “Ben dga”, na' chone'n. \p \v 9 Na' ka beni Jesúza' xtill' beena' na' bibanile', na' biyec̱hje' bwie' beṉ'ka' zjanogake'ne', na' chi'e ḻegake': \p ―Dii ḻi, ni to beṉ' Israel biṉ' illag' beṉ' gonḻilall'ḻikze' nad' ka chonḻilall' beeni nad'. \p \v 10 Na'ch ziyaj beṉ'ka' bseḻ' x̱an soldadka', na' ka billingake' lille'na' ble'gakile' ba biyaki xmose'na'. \s1 Bisban Jesúza' xiiṉ to nool wizeb bi' ba wit \p \v 11 Ka wde, na' wyaj Jesúza' sto yell dii le Naín kon beṉ'ka' nakgake'ne' txen na' lench zan beṉ' yoblə. \v 12 Na' ka bllingake' cho'a yella', ble'gakile' zjakwash' beṉ'ka' to bi' wet. Na' bi'na' wit nakb' bi' tlish', na' xṉa'baa nake' noolə wizeb. Na' beṉ' zan beṉ' yellka' zjakwash'gake'b'. \v 13 Na' ka ble'i X̱ancho Jesúza' noola', na' biyeshile'ne', chi'ene': \p ―Bi kwello'. \p \v 14 Na'ch jabiguee bex̱ee gana' xoa bi' weta', na' wlez beṉ'ka' nḻengake'b'. Na' golle' bi' weta': \p ―Bi' xkwid', nia' li', ¡biyas! \p \v 15 Na' bi' weta' lii bibanteb' na' bibe'b' na' wzolo chiṉeb', na' biyon Jesúza'b' lo na' xṉa'baa. \v 16 Na' ka ble'i beṉ'ka' daa bene', yog'ḻoḻze' blleb na' wzologake' choe'la'ogake' Chioza', nagake': \p ―Ladjchoni ba bla' to beṉ' zakii beṉ' chyix̱jee daa che' Chioza'ne'. \p Na' ḻekzka' nagake': \p ―Chiozan' ba blee kwenc̱he gaklene' cho' nakcho yell c̱he'. \p \v 17 Na' doxen gana' mbani Judeana' na' yellka' llia gaozə wṉezgakile' daa ben Jesúza'. \s1 Beṉ'ka' bseḻ' Juanna' lao Jesúza' \r (Mt. 11:2-19) \p \v 18 Na' beṉ'ka' nongake' Juanna' txen jayellgake'ne' yog' diika' chon Jesúza'. Na'ch Juanna' wṉie' c̱hope' \v 19 na' bseḻee ḻegake' gana' zoa Jesúza' kwenc̱he jaṉabgakile'ne' shi ḻeyeṉ'en' beena' llia bia' yid wa shi chiyaḻ' kwezgake' sto beṉ' yoblə. \v 20 Na' ka bllin beṉ'ka' bseḻ' Juanna' kwit Jesúza', che'gake'ne': \p ―Juanna', beena' chchoa beṉ' nisa', bseḻee neto' kwenc̱he zidṉabinto' li' shi li'yeṉ'kzan nako' Crístona', beena' chbeznto' wseḻ' Chioza' kwenc̱he iṉabi'e, wa shi chiyaḻ' kweznto' stoe'. \p \v 21 Na' shlak zegake' na', biyon Jesúza' beṉ' zan beṉ' chak yillwe', na' ḻekzka' bibeje' dii x̱iw'ka' yoo beṉ', na' bene' ka ble'i beṉ' zan beṉ' lc̱hoḻka'. \v 22 Na'ch che' Jesúza' beṉ'ka' bseḻ' Juanna': \p ―Ḻi yiyaj na' ḻi lljayell Juanna' daa ba ben ble'ile. Ḻi lljayelle' beṉ' lc̱hoḻka' chle'gakile', na' beṉ'ka' bi chak sa' chza'gake', na' beṉ'ka' chak yillwe'na' daa le lepra chiyakgakile', na' beṉ' kwellka' chengakile', na' chiban beṉ' wetka', na' chyix̱je'id' beṉ' yesh'ka' dill' wen dill' kob c̱he Chioza'. \v 23 Chakomba beena' chajḻe' c̱ha' na' bi chakc̱hoplallee. \p \v 24 Na' ka biza' beṉ'ka' bseḻ' Juanna', Jesúza' bi'e xtill' Juanna' lao beṉ'ka' lle' na', chi'e: \p ―¿Nakra nak beena' jawiale latja' gana' bibi chashj chḻeb? ¿Anake' to beṉ' chakc̱hoplallii c̱he dill'ka' cho'e? \v 25 Na' shi bi nake' ka', ¿nakran nak beena' jawiale, shka'? ¿Ato beṉ' nakwe' lech' dii zakii? Ḻa' ṉezkzile beṉ'ka' nakw lech' dii zakii, na' naptegake' bittezə dii chzelall'gake', zoagake' lill beṉ' wṉabia'ka', aga zoagake' latja' gana' bibi chashj chḻeb. \v 26 Na' ¿nakran nak beena' jawiale, shka'? ¿Ato beṉ' chyix̱jee daa che' Chioza'ne'? Dii ḻi kan' chone', na' chontechle' ka to beṉ' chyix̱jee daa che' Chioza'ne'. \v 27 Ḻa' c̱he beenin cho'e Cho'a Xtill' Chioza' dill' gana' nan: \q1 Wseḻaa beena' kwialo lawo'na', \q1 na' c̱hix̱ji'e xtilloona' kwenc̱he soa beṉ' wzenaggake' c̱ho' kat' illino'. \m \v 28 Na' nia' le', lao yog'ḻoḻte beṉ' yell-lioni, ni to konoṉ' ichej beṉ' zak'teche' ka Juanna'. Per nottezə beena' choe' latj iṉabia' Chioza' ḻoo yic̱hjlall'do'ena', zak'teche' ka Juanna'. \p \v 29 Na' yog'ḻoḻ beṉ'ka' bchoa Juanna' nisa', no beṉ' wic̱hixjka' na' zan beṉ' yoblə, ka bengakile' daa wna Jesúza', gokbe'gakile' dill' ḻi dill' shao' nak cho'a xtill' Chioza'. \v 30 Na' fariseoka' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya' bi goongakile' wchoa Juanna' ḻegake' nisa', ni bi goklall'gake' gon Chioza' dii wenna' cheenile' gone' c̱hegake'. \v 31 Na'ch goll X̱ancho Jesúza' ḻegake': \p ―¿Bi ka wsaklebid' le' mbanle ṉaa? ¿No ka iṉia' nakle? \v 32 Nakle ka bi'do'ka' chbe' gana' chak yaana' na' chosyaagakb' che' ljwellb': “Bkwellnto' blleja' na' bi byaale, na' beḻnto' dii chon nyesh', na' ni bi wchell-le.” \v 33 Ḻa' bid Juan wichoa nisa', na' bi chawe' yetxtil ni bi cheeje' vino, na' nale c̱he': “Dii x̱iwaan yo'e.” \v 34 Na'ch bid' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, na' chle'ile cheej chaw', na' nale c̱ha': “Ḻe beṉ' waox̱at nak beeni na' cheejtie', na' nllagteile' beṉ' saaxyaka' na' beṉ' wic̱hixjka'.” \v 35 Per yeḻ' sin' c̱he Chioza' chli'lawin ka nsa' c̱he beṉ'ka' chzenaggake' c̱heyin. \s1 Jesúza' wyaje' lill Simónna', beena' nak fariseo \p \v 36 To fariseo wṉie' Jesúza' kwenc̱he gaogake' lille'na'. Ka blline' na' wchi'e cho'a mesa'. \v 37 Na' to noolə wda zoa yella', ka wṉezile' zjtao Jesúza' lill farisewa', na'ch wyaje' nox̱ee to lmet de yaj xochi na' yollan set zix̱. \v 38 De chbellzile' jabiguee xṉi'a Jesúza' na' bisbisile' ṉi'ena' nis xc̱hell c̱he'na'. Na' bisbillile'n yish' yic̱hje'na', na' bnope'n na' bwazje'n set zix̱a'. \v 39 Na' farisewa', beena' wṉie' Jesúza' lille'na', ka ble'ile' ka chon noola', na' gokile': “Sheḻ'ka' dii ḻi nak beeni to beṉ' chyix̱jee daa che' Chioza'ne', wakbe'ile' nan nooli chox̱' ṉi'ena' nake' beṉ' saaxya.” \v 40 Na'ch che' Jesúza' farisewa': \p ―Simón, de to dii cheenid' iṉia' li'. \p Na' che' Simónna': \p ―Wna, Maestro. \p \v 41 Na'ch che' Jesúza': \p ―C̱hop beṉ' chbag'gake' mech c̱he to beṉ' chon yic̱hjin. Toe' chbaguee gay' guiyoa mech plat\f + \fr 7:41 \ft Mech plat: dill' griegona' nan denario, na' nakan to mech dii zak' c̱he shlla llin.\f*, na' stoe' chbaguee shiyonan. \v 42 Na' ni toe' bi bllelgakile'n yiyixjgake'n. Na'ch x̱an mecha' benxenlallee daa chaḻ'gake' c̱he'. Wnashki nad', ¿no beṉ'ka' c̱hop gakchile'ne'? \p \v 43 Na'ch che' Simónna': \p ―Chakid' beena' chbag' dii xench. \p Na' che' Jesúza'ne': \p ―Lekzilo', kan' nakan. \p \v 44 Na'ch bwia Jesúza' noola' na' chi'e Simónna': \p ―Bwiakachi nooli. Ka wyo'a ḻoo lillo'ni bi beṉo' nisa' kwenc̱he c̱hib ṉi'ani, per nooli ba wdibile' nis xc̱hell c̱he'na' ṉi'ani na' bisbillile'n yish' yic̱hje'na'.\fig Daa gok lall beṉ' Israelka' yo bill, wche'chgan bishtena', na' kat' bllin beṉ' lille'ka', wdibgake' ṉi'eka' kwenc̱he biyakshao'lallee. Na' beṉ'ka' bibi zakiin wdibgake' ṉi'eka'.|src="25_AP-00-08.TIF" size="COL" ref="San Lucas 7:44" \fig* \v 45 Bi bnopo' nad', per nooli kon ka wyo'a chnoptezi chnope' ṉi'ani. \v 46 Bi wdebo' yic̱hjii set, per nooli ba bwazje' set zix̱a' ṉi'ani. \v 47 Daan nia' li', ḻa'kzi dii zan saaxya ba ben nooli, ba biyakxengakan daa ḻe chakchgaile' nad'. Na' beena' lat'zə biyakxen c̱he', ḻekzka' lat'chga chakile' nad'. \p \v 48 Na'ch golle' noola': \p ―Ba biyakxen saaxya c̱ho'ka'. \p \v 49 Na' beṉ'ka' chi'lengake' Jesúza' txen wzologake' che' ljwellgake': \p ―¿Nora beeni, lla, ax̱t saaxyaka' chizi'xene'? \p \v 50 Na' Jesúza' chi'e noola': \p ―Daa chonḻilalloo nad', ba bilo' lao yeḻ' zak'zi'na'. Biyaj mbalaz. \c 8 \s1 Noolka' goklengake' Jesúza' \p \v 1 Ka wde dga, wda Jesúza' zan yell xen na' zan yelldo', chyix̱ji'e dill' koba' nan Chioza' chṉabi'e ḻoo yic̱hjlall'do' beṉ'ka' chzenag c̱he'. Na' postl c̱he'ka' shlliṉ chdalengake'ne' txen. \v 2 Na' ḻekzka' len baḻ noolka' ba biyone'. Baḻe' bibeje' dii x̱iw'ka' wyoogake', na' zi baḻe' gokgake' yillwe' na' biyone' ḻegake'. Na' ladje'ka' len Maríana', noola' nsi'gake' Magdalena, beena' bibej Jesúza' gall dii x̱iw'ka'. \v 3 Na' ḻekzka' len noola' le Juana, xool Chúzana', beena' ngoo lo nee chap chwie' lill Heródeza'. Na' len Susánana', na' zanch noolka' beṉ'ka' jano Jesúza' na' bc̱hingake' dii de c̱hegake' kwenc̱he goklengake'ne'. \s1 Jempl c̱he to beṉ' goz gooṉ \r (Mt. 13:1-9; Mr. 4:1-9) \p \v 4 Beṉ' zan bllesh to to yell jawiagake' Jesúza', na' ka bdop beṉ' zan wal na'ch bseesile' ḻegake' to jempl, chi'e: \p \v 5 ―To beṉ' goz gooṉ wzee zeje' goza'. Na' ka zej chzaḻee biṉna', baḻan bxop cho'a neza' na' blej bshoshj beṉ' ḻen, na' bllin byiṉka' wdaogakban. \v 6 Na' zi baḻan bxop ladj yajka' gana' bitek chi' yona', na' ka bla'gakan to wbillzgakan, ḻa' aga bi gop' de gana' bxopan. \v 7 Na' zi baḻan bxop ladj yag yesh'ka', na' ka bla'gakan aga be' yag yesh'ka' latj igolgakan. \v 8 Na' zi baḻan bxop lo yo wenna', na' ḻe bgolgakan na' ax̱t do to guiyoa wej wllia to ton. \p Na' ka biyoll bseesee jempla', na'ch wṉie' zilljə chi'e:\fig To beṉ' goz gooṉ wzee zeje' goza'. Lc. 8:5a|src="26_LB00094B.TIF" size="COL" ref="San Lucas 8:8" \fig* \p ―Le' chenile dga nia', ḻi sen wṉeyi. \s1 Bzajnii Jesúza' bic̱he chzoe' jemplka' \r (Mt. 13:10-17; Mr. 4:10-12) \p \v 9 Na'ch wṉab beṉ'ka' nakgake'ne' txen bi zejin jempla' daa bseesee. \v 10 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Chioza' cho'e latj iṉezile daa kono ṉezkzi, ka chṉabi'e ḻoo yic̱hjlall'do' beṉ'ka' chzenaggake' c̱he'. Na' beṉ'ka' sto chseesid' ḻegake' shgaḻ' jempl, ḻa' ḻa'kzi chle'gakile' bin chon', kon chongake' ka beṉ' bi chle'i. Na' ḻa'kzi chengakile' bin nia', aga chajni'gakile'n. \s1 Bzajnii Jesúza' bi zeji jempl c̱he beṉ' goz gooṉa' \r (Mt. 13:18-23; Mr. 4:13-20) \p \v 11 ’Kin zeji jempl c̱he beṉ goz gooṉa': cho'a xtill' Chioza' nakan ka biṉna' daa goze'. \v 12 Na' zoa beṉ' chzenaggake' cho'a xtill' Chioza', na' lii ze'te dii x̱iwaa chikwasan daa kwenc̱he bi shajḻe'gake' na' kwiayi'gake'. Chak c̱hegake' ka gok c̱he biṉna' daa bxop cho'a neza'. \v 13 Na' zoa beṉ' chibagakile' chzenaggake' cho'a xtill' Chioza' na' chlebgake'n, per kat' chak bi chak c̱hegake' na' chbej yic̱hjgake'n. Chak c̱hegake' ka gok c̱he biṉna' bi bde loinna' daa bxopan lo yaja'. \v 14 Na' zoa beṉ' chzenague' cho'a xtill' Chioza', per chi'ch yic̱hjgake' daa chak c̱hegake' na' c̱he yeḻ' wni'ana', na' c̱he bichlə dii chzelall'gake', na' bi chakchagake' lo xṉez Chioza'. Chak c̱hegake' ka gok c̱he biṉna' bxop ladj yag yesh'ka'. \v 15 Na' zoa beṉ' chzenaggake' cho'a xtill' Chioza' do yic̱hj do lall'gake' na' chongake' ka nan, na' chzo chzakgakile' bittezə dii chak c̱hegake'. Beṉ'kin chak c̱hegake' ka gok c̱he biṉna' bxop lo yo wenna' daa ḻe wllia. \s1 Jempl c̱he to kandil \r (Mr. 4:21-25) \p \v 16 ’Biga zoa to beṉ' chxene' kandila' na' chdose'n to dii wkwashaan daa wa chzoe'n xan xḻague'na', san chzoe'n sibə kwenc̱he ile'i beṉ'ka' sho' ḻoo yoona'. \v 17 Na' ḻekzka' yog'ḻoḻte dii ngash' ṉaa, wllin lla yila' lawin, na' daa kono ṉezi ṉaa, wllin lla iṉezi beṉaan. \p \v 18 ’Ḻi wzenag dga nia' le' ṉaa. Beena' chzenag zizikchli shajni'chile', na' beena' bi chzenag, daa ba bzenague' lat', yog'ḻoḻan yiyaḻ-lallee. \s1 Xṉa' Jesúza' len beṉ' bisheeka' \r (Mt. 12:46-50; Mr. 3:31-35) \p \v 19 Na'ch bllin xṉa' Jesúza' len beṉ' bisheeka' gana' zoe', na' bi gok ibig'gake' kwite'na' daa lle' beṉ' zan. \v 20 Na' wbig' to beṉ' golle' Jesúza': \p ―Xṉoona' len beṉ' bishooka' lle'gake' lesh' chyoona' na' cheengakile' wshaljlengake' li'. \p \v 21 Na' goll Jesúza': \p ―Beṉ'ka' chzenaggake' cho'a xtill' Chioza' na' chongake' ka nan, ḻegaken' nakgake' xṉa' na' beṉ' bishaa. \s1 Jesúza' bkweze' to be' wal lo nisdo'na' \r (Mt. 8:23-27; Mr. 4:35-41) \p \v 22 To lla wyoo Jesúza' to ḻoo barkw len beṉ'ka' nakgake'ne' txen na' golle' ḻegake': \p ―Techo shḻaalə nisdo'ni. \p Na'ch wza'gake'. \v 23 Na' shlak ngoo barkwa' nez, wtes Jesúza'. Na'ch wze to be' wal lo nisdo'na' na' wzolo chas chat' nisa' na' biyollan ḻoo barkwa', na' zi lat'zə nan kwe'n yel. \v 24 Na' jasbangake' Jesúza', che'gake'ne': \p ―¡Maestro! ¡Maestro! ¡Ba chbe'cho yel! \p Na' wyas Jesúza' na' bsheshlene' be'na' len nisdo'na'. Na' wlezgakan, bich bi gok. \v 25 Na'ch golle' ḻegake': \p ―¿Abi chonḻilall'kzle nad'? \p Na' ḻegake' ḻe chllebgake' na' ḻe chibangakile' na' che' ljwellgake': \p ―¿Nora beeni lla?, ax̱t be'na' na' nisdo'na' chzenaggakan c̱he'. \s1 Bibej Jesúza' dii x̱iwaa yoo to beṉ' Gadara \r (Mt. 8:28-34; Mr. 5:1-20) \p \v 26 Na'ch bllingake' yell-lio c̱he beṉ' Gadáraka', daa llia shḻaa nisdo'na' ndiḻ yell-lio c̱he Galileana'. \v 27 Ka bichej Jesúza' ḻoo barkwa' jabig' to beṉ' Gadara kwite'na'. Ba wlla yo'e dii x̱iw'ka', na' bich bi xalaane' nakw, ni bich zoe' lille', san kapsanta' noni lille'. \v 28 Na' ka ble'ile' Jesúza', besyee na' jac̱hek' xibe' lawe'na', na' zillj inlleb chi'e: \p ―Jwayiz nad', Jesús Xiiṉ Chios, beṉ' nak ḻiizelozi beṉ' choo beṉ' xen. Ben goklen bi wsak'zi'o nad'. \p \v 29 Gollan ka' daa ba chon Jesúza' byen yichejan. Ba wlla chṉabi'an ḻe' na' ḻa'kzi chc̱hejgake' ṉi'a neena' gdenna', ḻobe' chc̱hogue'n. Na' dii x̱iwaa chtadon ḻe' na' chjsoe' ga kono beṉ' lle'. \v 30 Na' che' Jesúza': \p ―¿Bin lio'? \p Na' chi'e: \p ―Legiónan lia'. \p Golle' ka', ḻa' zanannan' yo'e. \v 31 Na' got'yogakin Jesúza' bi wseḻeegakan gana' kwiayi'gakan. \v 32 Na' gaozə zoa to yaa gana' lle' kush zan chaogakb. Na' dii x̱iw'ka' wzeyidgakan wṉabgakin Jesúza' wi'e latj yiyoogakan kushka', na' bi'e latj. \v 33 Na'ch bichej dii x̱iw'ka' yoo beena' na' biyoogakan kushka'. Na' lii goklleshtegakib na' jabix̱gakb to cho'a bdiṉj na' jshoogakb ḻoo nisa' na' witgakb. \p \v 34 Na' beṉ'ka' chap kushka' ka ble'gakile' daa gok, biyajdogake' jazengakile'n beṉ'ka' lle' yella' na' beṉ'ka' lle' lyix̱aa. \v 35 Na'ch bllesh beṉ'ka' jawiagake' daa gok. Na' ka bllingake' kwit Jesúza', na' chi' beena' wyoo dii x̱iw'ka' kwite'na'. Ba biyakw xalaane'na' na' ba biyeeṉ biyeeniile'. Na' bllebgake'. \v 36 Na' beṉ'ka' ble'gakile' daa gok, gollgake' beṉ'ka' zi' bllin nakan gok biyaki beena' wyoo dii x̱iw'ka'. \v 37 Na' yog'ḻoḻ beṉ' Gadáraka' got'yogakile' Jesúza' yizee lalle'ka' daa ḻe chllebgake' ka bene'. Na' biyo'e ḻoo barkwa' ziyaje'. \v 38 Na' beena' bichej dii x̱iw'ka' got'yoile' Jesúza' wi'e latj shajlene'ne'. Per Jesúza' chi'ene': \p \v 39 ―Biyaj lillo'na' na' jaye' dill' ka nak dii wen dii shawaa daa ba ben Chioza' c̱ho'. \p Na'ch biyaj beena' jayee dill' doxen yella' ka nak dii wen dii shawaa daa ben Jesúza' c̱he'. \s1 Biyon Jesúza' noola' bex̱ee xe'na' na' ḻekzka' xiiṉ Jairona' \r (Mt. 9:18-26; Mr. 5:21-43) \p \v 40 Ka billin Jesúza' shḻaa nisdo'na', ḻe chiba chizaki beṉ'ka' lle' na', ḻa' yog'zgake'n chbezgake' ḻe'. \v 41 Na'ch bllin to beṉ' le Jairo, nake' to beṉ'ka' chgoo xṉezi c̱heyi diika' chon beṉ' Israelka' gana' chdop chllaggake' choe'ḻwillgake' Chioza'. Na' bc̱hek' xibe'na' lao Jesúza' na' got'yoile'ne' shaje' lille'na', \v 42 daa ba chakshwet bi' nool c̱he'na'. Nakb' to bi' tlish' tyaj, na' ka do shlliṉ yizib'. Na' shlak zej Jesúza' beṉ' zan janogake'ne' ax̱t bdakwyillgake'ne'. \p \v 43 Na' ladj beṉ'ka' zjano Jesúza' len to noolə ba gok shlliṉ yiz chzoe' wbaana'. Na' ba blliayee yog' dii de c̱he' daa chajtezi chaje' lao beṉ' wen rmechka', na' ni to kono gok yiyon ḻe'. \v 44 Na'ch wbiguee koll' Jesúza' bex̱ee xe'na', na' katena' lii biyakteile'. \p \v 45 Na'ch goll Jesúza' beṉ'ka' zjano ḻe': \p ―¿No beena' ba bex̱' nad'? \p Na' ni to kono bc̱heb. Na'ch goll Pédrona'ne': \p ―Maestro, beṉ'kin chdakwyillgake' li' na' chllig'gake' li' to ki to ka'lə. ¿Bic̱he nazo': “Non ba bex̱' nad'”? \p \v 46 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Nochodan' ba bex̱' nad', ḻa' gokbe'teid' bchej yeḻ' wak c̱ha'na'. \p \v 47 Na' noola', ka gokbe'ile' aga wak wkwashee, do chllebze' jac̱hek' xibe'na' lao Jesúza'. Na' lao yog'ḻoḻ beṉ'ka' lle' na', golle' bic̱he bex̱'ze' xe'na' na' daa bex̱een lii biyakteile'. \v 48 Na'ch goll Jesúza'ne': \p ―Xiiṉ', daa chonḻilalloo nadaan biyakilo'. Biyaj mbalaz. \p \v 49 Ni choe'telə Jesúza' dill' ka bllin to beṉ' wzee lill Jairona', na' jelle'ne': \p ―Ba wit bi' c̱ho'na'. Bich gonilo' Maestroni zed. \p \v 50 Na' ka beni Jesúza', na' golle' Jairona': \p ―Bi illebo'. Wyajḻe' c̱ha', na' wiyakkzi bi' c̱ho'na'. \p \v 51 Na' ka bllingake' lille'na', aga be' Jesúza' latj sho' beṉ' yoblə, ḻete Pédrona', Jacóbona', Juanna' na' x̱axṉa' bi' weta'zə. \v 52 Yog'ḻoḻ beṉ'ka' lle' lill Jairona' chbellgake' daa ba wit bi'do'na'. Na' goll Jesúza' ḻegake': \p ―Bi kwell-le, aga witbaan, cheszbaan. \p \v 53 Na' bxill-ləgake' c̱he', ḻa' ṉezgakile' ba witbaan. \v 54 Na'ch bex̱' Jesúza' na' bi' wetdo'na' na' wṉie' zilljə, chi'e: \p ―Biyas, bi'do'. \p \v 55 Na'ch bibam' na' lii biyasteb'. Na' goll Jesúza' ḻegake' we'gake' dii gaob'. \v 56 Na' x̱axṉa'baa ḻe bibangakile', na' che' Jesúza' ḻegake' ni to kono ye'gake' daa gok. \c 9 \s1 Beṉ'ka' shlliṉ jtix̱je'gake' cho'a xtill' Chioza' \r (Mt. 10:5-15; Mr. 6:7-13) \p \v 1 Na' bitop Jesúza' beṉ'ka' shlliṉ, na' bi'e ḻegake' yeḻ' wak na' yeḻ' wṉabia' kwenc̱he yibejgake' yog'ḻoḻ dii x̱iw'ka' yoo beṉ' na' yiyongake' beṉ' che'i yillwe'. \v 2 Na' bseḻee ḻegake' kwenc̱he llje'gake' dill' ka nak yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza', na' yiyongake' beṉ'ka' bi shao'. \v 3 Na' chi'e ḻegake': \p ―To ka chazlen ḻi shaj. Bi gox̱'le yag bar, bi wa'zle yix̱j ga koo xshinḻazle, bi wa'le dii gaole, ni mech, na' ni zi shkwe' xale. \v 4 Na' yoona' gana' illinle, na'tezə soale ax̱t ka illinch lla yiza'le. \v 5 Na' yella' gana' bi wlebgake' le', kat' yiza'le, yishible bishtena' llia ṉi'aleka' kwenc̱he gakbe'gakile' aga wenan chongake' bi chlebgake' cho'a xtill' Chioza'. \p \v 6 Na'ch wza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen na' wyajgake' to to yell wdix̱je'gake' dill' wen dill' kob c̱he Chioza' na' biyongake' beṉ'ka' bi shao'. \s1 Wit Juanna', beena' bchoa beṉ' nisa' \r (Mt. 14:1-12; Mr. 6:14-29) \p \v 7 Heródeza', beena' wṉabia' gana' mbani Galileana', benile' yog' daa chon Jesúza'. Na' chakile' nora beena', ḻa' baḻ beṉ' nagake' dii Juan wichoa nisan' ba bibane' dii yoblə. \v 8 Na' zi baḻe' nagake' Elíazan' ba bila' dii yoblə. Na' zi baḻe' nagake' nochod' dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake' kani'yin ba biban ladj beṉ' wetka'. \v 9 Na' Heródeza' wne': \p ―Nad' ben' mandad wchog yen dii Juanna'. ¿Noraz beena' chenzid' nagake' chiya dii chone', lla? \p Na' ḻe goklall' Heródeza' ile'ile' Jesúza'. \s1 Jesúza' bwawe' gayaa mil beṉ' \r (Mt. 14:13-21; Mr. 6:30-44; Jn. 6:1-14) \p \v 10 Na' ka billin postlka' shlliṉ, na' gollgake' Jesúza' yog'ḻoḻ diika' jengake'. Na'ch bc̱hi'e to ḻezgake' yella' le Betsaida. \v 11 Na' ka wṉezi beṉ'ka' ba zej Jesúza', na'ch wloogake' nez zjanogake'ne' na' ka bllingake' lawe'na', blebe' ḻegake' na' bzajniile' ḻegake' ka nak yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza', na' biyone' beṉ'ka' bi shao'. \p \v 12 Na' ka ba wlle', beṉ'ka' shlliṉ jabig'gake' kwit Jesúza' na' gollgake'ne': \p ―Goll beṉ'ki yiyajgake' yellka' wa no ranshdo'ka' llia gaozə lljadiljgake' dii gaogake' na' ga guesgake', ḻa' ga ni zoacho bikzə bi de. \p \v 13 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Len', ḻi we' dii gaogake'. \p Na'ch che'gake'ne': \p ―Gay'lish'tgui yetxtilki napcho na' zi c̱hopchga beḻ, ḻechozə shi willjx̱i'chnto' c̱he yoguee. \p \v 14 Gollgake'ne' ka' ḻa' ka do gayaa mil beṉ' byoka' lle' na'. Na'ch che' Jesúza' beṉ'ka' shlliṉ: \p ―Ḻi ye'gake' kwe' shiyon wejgake'. \p \v 15 Na' bzoagake' xtillee na' wlekgake' beṉ'ka'. \v 16 Na'ch bex̱' Jesúza' yetxtilka' gay' na' beḻka' c̱hop. Na' bḻis jalawe'na' yabana' bi'e Chioza' yeḻ' chox̱ken, na' bxoxje'n na' bi'en beṉ'ka' nakgake'ne' txen na'ch be'gake' c̱he c̱he beṉ'ka'. \v 17 Na' yog'gake' wdao ka beljgakile', na' diika' bichooṉan bitopgake'n biyakten shlliṉ xet'. \s1 Pédrona' bi'e dill' nan Jesúza'n beena' wlej Chioza' iṉabi'e \r (Mt. 16:13-19; Mr. 8:27-29) \p \v 18 To shii ka choe'ḻwill Jesúza' Chioza', na' lle' beṉ'ka' nakgake'ne' txen, na' wṉabile' ḻegake': \p ―¿Non na beṉ'ka' nak'? \p \v 19 Na' che'gake'ne': \p ―Baḻe' nagake' nako' dii Juan wichoa nisa', na' zi baḻe' nagake' nako' Elíaza', na' zi baḻe' nagake' nako' to beṉ' wdix̱jee daa goll Chioza'ne' kani'yi, na' ba bibane' ladj beṉ' wetka'. \p \v 20 Na'ch chi'e ḻegake': \p ―Shera le', ¿nora nale nak'? \p Na'ch che' Pédrona'ne': \p ―Lin' Crístona', beena' nc̱heb Chioza' wseḻee. \p \v 21 Na'ch goll Jesúza' ḻegake' ni to kono ye'gake' ka'. \s1 Goll Jesúza' postl c̱he'ka' wit beṉ' ḻe' \r (Mt. 16:20-28; Mr. 8:30–9:1) \p \v 22 Na' chi'e ḻegake': \p ―Kon ka nchogbia' c̱ha', nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, biya dii wc̱hi' wsak'gake' nad'. Na' beṉ' golka' chṉabia' wzoagake' nad' ka'lə na' ka'kzə bx̱ozka' chṉabia' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya'. Na' chonan byen witgake' nad', na' ka gak shoṉ lla yiban' ladj beṉ' wetka'. \p \v 23 Na'ch golle' yog'ḻoḻe': \p ―Shi no cheeni gon nad' txen, chiyaḻ' wsanlall' kwine' na' izanile' yeḻ' mban c̱he'na' yen ile'ile' bittez ni c̱ha', na' gone' ka chazlallaa. \v 24 Ḻa' beena' bi chzani yeḻ' mban c̱he'na' yen ile'ile' bittez ni c̱ha', beenan' kwiayi'. San beena' chzani yeḻ' mban c̱he'na' ni c̱ha', beenan' gat' to yeḻ' mban c̱he' zejḻi kaṉi. \v 25 Bibi zjanayin gap beṉ' yog'ḻoḻ daa de yell-lioni, shi ḻe' kwiayee. \v 26 Nottezə beṉ' chiyii chido'i nad' na' c̱he cho'a xtillaana', ka'kz nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, yiyii yido'id' ḻe' kat' yiyed' kon balaaṉ xen c̱ha'na', na' c̱he X̱a' Chioza' na' c̱he anjl c̱he'ka'. \v 27 Na' dii ḻi nia' le', baḻ-le lle'le ni, ni mbanle kat' wli' Chioza' yeḻ' wṉabia' c̱he'na'. \s1 Jesúza' biyake' nlla'lə \r (Mt. 17:1-8; Mr. 9:2-8) \p \v 28 Ka gok do to xman wna Jesúza' ka', na'ch wyaje' to lo yaa kwenc̱he jeḻwille' Chioza' na' bc̱hi'e Pédrona', Juanna' na' Jacóbona'. \v 29 Na' shlak choe'ḻwille' Chioza', biyak cho'alawe'na' nlla'lə, na' biyak xe'na' xtil ax̱t chey cheeni'n. \v 30 Na' gokx̱e c̱hop beṉ' bshaljlengake'ne', toe' dii Moiséza' na' beena' sto Elíaza'. \v 31 Na' yeḻ' chey cheeni'na' nec̱hjan ḻegake'. Na' chshaljlengake'ne' c̱he ka nak yeḻ' wita' ile'ile' Jerusalénna'. \v 32 Na' Pédrona' len Juanna' na' Jacóbona' ḻe chakxwesgake', per bendiplall'gake' bi wtesgake', na'ch ble'gakile' yeḻ' chey cheeni' c̱he Jesúza' na' c̱he beṉ'ka' zi c̱hop bllin kwite'na'. \v 33 Na' ka ba chikwas dii Moiséza' na' Elíaza' kwit Jesúza', Pédrona' golle' Jesúza': \p ―Maestro, ¡ḻe wen zoacho nizə! Gonnto' shoṉə ransh, to c̱ho', to c̱he dii Moiséza' na' sto c̱he Elíaza'. \p Na' ni bi gokbe'i Pédrona' bin golle'. \v 34 Na' ni choe'tie' dill', ka wze to bej gana' lle'gake' na' bkwashaan ḻegake'. Na' ḻe bllebgake' ka gokbe'gakile' ba yoogake' ḻoo beja'. \v 35 Na' ḻoo beja' bengakile' shii Chioza', chi'e ḻegake': \p ―Beenin xiiṉaa, na' ḻe chakidee. Ḻi wzenag c̱he'. \p \v 36 Na' ka wde goll Chioza' ḻegake' ka', na' ble'gakile' stozə Jesúza' ze. Na' ni to kono gollgake' daa ben ble'gakile'. \s1 Biyon Jesúza' to bi' wew' yoo dii x̱iwaa \r (Mt. 17:14-21; Mr. 9:14-29) \p \v 37 Betiyo, ka biyetjgake' lo yaana', beṉ' zan wal jatiḻgake' ḻegake'. \v 38 Na'ch ladj beṉ'ka' wṉe to beṉ' byo zillj, chi'e Jesúza': \p ―Maestro, ben goklen bwiagach bi' c̱ha'ni, ḻa' tlish' tyajchgabaan zoa. \v 39 Dii x̱iwaa chox̱a'n ḻeb' na' tokonganz chosyaab', na' chonan ka chazb' shoṉ ax̱t chbia bllin' cho'abaa. Na' chiya dii chonin ḻeb', na' aga cheenin wsanan ḻeb'. \v 40 Ba got'yoid' beṉ'ki nakgake' li' txen yibejgachgake' dii x̱iwaa yoob', na' bi gokgake' yibejgake'n. \p \v 41 Na'ch che' Jesúza': \p ―¡Zi'tegalə c̱helena', le' beṉ' mal na' beṉ' bi chajḻe'! ¿Zi ka'k'tek chiyaḻ' soalen' le'? Na' ¿zi ka'k'tek chiyaḻ' soid' le'? Da diwa' bi' c̱ho'na' ni. \p \v 42 Na' ka zej bi'na' kwit Jesúza' na' wchooṉ dii x̱iwaa ḻeb' lo yona' na' wyazb' shoṉa' sto shii. Na'ch bsheshlen Jesúza' dii x̱iwaa na' bichejan, na' biyakib'. Na' biyone'b' lall' na' x̱abaa. \v 43 Na' yog' beṉ'ka' lle' na' bibangakile' daa ble'gakile' yeḻ' wak xen c̱he Chioza'. \s1 Sto shii wdix̱jee Jesúza' witgake'ne' \r (Mt. 17:22-23; Mr. 9:30-32) \p Na' shlak chibani yog' beṉ'ka' ble'i daa ben Jesúza', na' golle' beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p \v 44 ―Ḻi wzeyeṉ' nagle dga iṉia' le': gongake' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, lall' na' beṉ'ka' chakzi' chakzbani nad'. \p \v 45 Na' bi wyajni'gakile' bin golle', ḻa' ni ngashaan lawe'ka' kwenc̱he bi shajni'gakile'n. Na' bllebgake' iṉabgakile'ne' bi zejin daa golle' ḻegake'. \s1 ¿Noran zak'chi? \r (Mt. 18:1-5; Mr. 9:33-37) \p \v 46 Na' wzolo chakdiḻ-len ljwellgake' nogaken' nak beṉ' zak'chi. \v 47 Ka gokbe'i Jesúza' daa chza'lall'gake', na'ch wdoyoe' to bi'do' na' bzie'b' kwite'na'. \v 48 Na' chi'e ḻegake': \p ―Nottezə beṉ' wlebe' ḻaa to bi'do'zə ka bi'do'ni daa chonḻilallee nad', nad'kzan chlebe'. Na' beena' chlebe' nad', ḻekzka' chlebe' Chioza', beena' bseḻ' nad'. Na' beena' chaki bibi zakee lao yog'le, ḻen' nake' beṉ' zak'chi ladjlena'. \s1 Beena' bi chakile' cho' zi', txenkzan nake' cho' \r (Mr. 9:38-40) \p \v 49 Na'ch goll Juanna'ne': \p ―Maestro, ba ble'into' to beṉ' chzetje' lio'na' kwenc̱he chibeje' dii x̱iw'ka' yoo beṉ'. Na' bllonnto' gone' ka', ḻa' bi nake' cho' txen. \p \v 50 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Bi wllonle gone' ka', ḻa' beena' bi chakile' cho' zi', txenkzan nake' cho'. \s1 Jesúza' bsheshlene' Jacóbona' len Juanna' \p \v 51 Na' ka ba zoa yiyaj Jesúza' yabana', na'ch btoblallee yiyaje' Jerusalénna'. \v 52 Na' bseḻee beṉ' wllialozegagake' na' wyajgake' to yell daa mbani Samáriana' jtiljgake' gana' yigaaṉe'. \v 53 Na' beṉ' Samáriaka' bi blebgake'ne' daa ṉezgakile' Jerusalénna'lan yiyaje'. \v 54 Na' c̱hop beṉ'ka' nakgake'ne' txen, Jacóbona' len Juanna', ka ble'gakile' ka ben beṉ' Samáriaka', na' che'gake' Jesúza': \p ―X̱an', ¿acheenilo' iṉabinto' Chioza' wseḻee yi'na' kwenc̱he sheytega beṉ'ki? \p \v 55 Na' biyec̱hj Jesúza' bsheshlene' ḻegake', chi'e: \p ―Aga ṉezile non chṉabia' yic̱hjlall'do'lena' nazle ka'. \v 56 Nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, aga zaa kwenc̱he wlliayaa yeḻ' mban c̱he beṉ', san zaa kwenc̱he yisla' yeḻ' mban c̱he'kan'. \p Na'ch biyajgake' yell yoblə. \s1 Beṉ'ka' goklall' lljano Jesúza' \r (Mt. 8:19-22) \p \v 57 Na' ka zejgake' tneza', to beṉ' chi'e Jesúza': \p ―X̱an', cheenid' sa'len' li' gattezə shajo'. \p \v 58 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Zoa yech ga chiyoo bez'ka', na' byiṉdo'ka' non lilldo'gakb, san nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, biga de yigaaṉ'. \p \v 59 Na'ch che' Jesúza' sto beṉ': \p ―Da dino nad'. \p Na' beena' chi'ene': \p ―X̱an', ben goklen be' latj zigaate lljakwashaa x̱a'na'. \p \v 60 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Bibi gakilo', wikwash'kzə ljwell beṉ' wetka'. San li', jtix̱je'i beṉ' ka nak yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza'. \p \v 61 Na'ch sto beṉ' yoblə chizi'e Jesúza': \p ―X̱an', cheenid' sa'len' li' per zigaate be' latj lljaḻaach' dill' bish' ljwell'ka'. \p \v 62 Na' che' Jesúza'ne': \p ―To beṉ' chwaaṉe' gooṉ, aga wak wwie' gozkoll'lə. Na' ka'kzan nakan c̱he beena' noe' nad', shi bi nc̱hoglallee aga wak gone' ka cheeni Chioza'.\fig To beṉ' chwaaṉe' gooṉ, aga wak wwie' gozkoll'lə. Lc. 9:62|src="27_LB00018B.TIF" size="COL" ref="San Lucas 9:62" \fig* \c 10 \s1 Jesúza' bseḻee guiyon shlliṉ beṉ' jtix̱je'gake' cho'a xtilleena' \p \v 1 Na' ka wde dga, Jesúza' wleje' zi guiyon shi beṉ'\f + \fr 10:1 \f* na' bseḻee c̱hop weje' wllialogake' lawe'na' kwenc̱he llje'gake' cho'a xtilleena' yellka' gana' llia bia' shaje'. \v 2 Na' golle' ḻegake': \p ―Dii ḻi nia' le', dii xen wal daa yizi' yilaple de, na' to c̱hoptgui wen llinka' zoa. Na' ḻi iṉabi Chioza', beena' nak x̱an llinna' wseḻ'stoe' wen llinka' kwenc̱he yizi' yilapgake'n. \v 3 Ḻi shajshki ṉaa, nad' chseḻaa le' ka xil'do' ba zej ladj ba zṉia.\fig Ḻi shajshki ṉaa, nad' chseḻaa le' ka xildo' ba zej ladj ba zṉia. Lc 10:3|src="28_LB00011B.TIF" size="COL" ref="San Lucas 10:3" \fig* \v 4 Bi wa'le ga koo xshinḻazle, ni mech, ni zi shkwe' xel-le; na' bi shazile wwaple beṉ' chiox tneza'. \v 5 Na' ka sho'le to lill beṉ', zigaate wwaplene' chiox, ye'lene': “Soashgale mbalaz, le' zoale yooni.” \v 6 Na' shi zoa beṉ' cheenile' soe' mbalaz, na' yeḻ' mbalaza' yigaaṉlenan ḻe'. Na' shi bi cheenile', na' yibiilenan le'. \v 7 Na' yoona' gana' illinle na'tezə yigaaṉle na' yeej gaole kon bi goṉgake' le', ḻa' to wen llin chiyaḻ' ikaa laxje'. Na' bi lljsoale to to yoo. \v 8 Kat' illinle to yell ga wlebgake' le', yeej gaotezle bittezə dii goṉgake' le'. \v 9 Na' yiyonle beṉ'ka' bi shao' yella', na' ye'le ḻegake': “Yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza' ba bla'n laoleni.” \v 10 Na' shi illinle to yell ga bi wlebgake' le', ḻi yide lyell, ḻi ye'gake': \v 11 “Ax̱t bishte c̱he yell c̱heleni wllia ṉi'anto'ni chibibnto'n kwenc̱he gakbe'ile aga wenan chonle bi chleble cho'a xtill' Chioza'. Na' ḻi koosha yic̱hjle dga iṉanto' le', yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza'n ba bla'n laoleni.” \v 12 Na' nia' le', beṉ'ka' lle' yellka' gana' bi wlebgake' le', dii xench nak yeḻ' zak'zi'na' ile'gakile' aga ka beṉ' yell Sodómaka' llana' wc̱hoglo Chioza' c̱he beṉ'. \s1 Beṉ'ka' bi bzenag xtill' Jesúza' \r (Mt. 11:20-24) \p \v 13 ’¡Nyesh'laz gak c̱hele, le' beṉ' yell Corazín na' le' beṉ' yell Betsaida! Ḻa' sheḻ' gok yeḻ' wakka' yell Tírona' na' Sidónna' ka diika' ba gok ladjlena', kana'telja biyaj bilengakile' saaxya c̱he'ka', na' ba wche'gake' bwazjgake' dena' yic̱hjlaogake' na' gokwgake' lech' zeshaa, kwenc̱he wli'gake' nan ba biyaj bilengakile' daa chongake', sheḻ'ka'. \v 14 Kat' illin lla wc̱hoglo Chioza' c̱he beṉ', yeḻ' zi' xench ile'ile aga ka beṉ' yell Tíroka' na' beṉ' yell Sidonka'. \v 15 Na' le' beṉ' yell Capernaúm, bi gonle lez yillinle yabana', ḻa' Chioza' wzaḻee le' gana' sak'zi'le. \p \v 16 Na'ch che' Jesúza' beṉ'ka' bseḻee: \p ―Beṉ'ka' chzenaggake' c̱hele, c̱ha'kzan chzenaggake'. Na' beṉ'ka' bi chlebgake' le', nad'kzan bi chlebgake'. Na' beena' bi chlebe' nad', ḻekzka' bi chlebe' Chioza', beena' bseḻ' nad'. \s1 Billin beṉ'ka' guiyon shi \p \v 17 Na' beṉ'ka' guiyon shi\f + \fr 10:17 \f* ḻe chibagakile' ka billingake' kwit Jesúza', na' che'gake'ne': \p ―X̱an', ax̱t dii x̱iw'ka' chilleshgakan ka chzetjnto' lio'na'. \p \v 18 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ble'id' Satanáza' daa chṉabia' dii x̱iw'ka' bxopan yabana' ka chxop to yi' wziw'. \v 19 Nad' ba beṉ' le' yeḻ' waka' kwenc̱he ḻa'kzi gad' no beḻ zṉia wa no bex̱joni' le' aga bi gakile', na' wlej wshoshjtele yog' daa chon dii x̱iwaa. \v 20 Per bi yibaile daa chisheshle dii x̱iw'ka', san ḻi yibayi daa ba da' lelena' ḻee libra' de yabana'. \s1 Jesúza' bibaile' \r (Mt. 11:25-27; 13:16-17) \p \v 21 Na' katena' Espíritu Sántona' bene' ka bibachgayi Jesúza', na' wne': \p ― X̱a, li' nako' X̱an yabana' na' yell-lioni, na' choe'lawaa li' daa ba bliilo' beṉ'ka' bibi chajnii daa bi bliilo' beṉ' sin'ka' na' beṉ'ka' nteyi. Kan' ba wyazlalloo gono', X̱a. \p \v 22 ’X̱a'na' ba none' lall' na' yog'te dii de. Na' ni to kono ṉezi noyeṉ'an' nak' nad' Xiiṉe'; toz X̱a'na' ṉezile'n. Na' ni to kono ṉezi noyeṉ'an' nak X̱a'na'; toz nad' Xiiṉe' ṉezid', na' chon' ka iṉezi beṉ'ka' cheenid' iṉezgakile'n. \p \v 23 Na'ch biyec̱hje' bwie' beṉ'ka' nakgake'ne' txen, chi'e ḻegake': \p ―Chakomba beṉ'ka' chle'gakile' diika' chle'ile ṉaa. \v 24 Nia' le' ka', ḻa' zan beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake' na' zan beṉ' wṉabia'ka' goklall'gake' ile'gakile' diiki chle'ile ṉaa, na' bi ble'gakile'n. Goklall'gake' yengakile' dga chenile ṉaa, na' bi bengakile'n. \s1 To beṉ' Samaria bene' to dii wen \p \v 25 Na'ch wbig' to beṉ' chli' chsedi leya' wṉabile' Jesúza' kwenc̱hezə iṉezile' shi wak yillii Jesúza' xtilleena', na' wṉabile'ne': \p ―Maestro, ¿bin chiyaḻ' gon' kwenc̱he gat' to yeḻ' mban c̱ha' zejḻi kaṉi? \p \v 26 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―¿Bin na leya' chiyaḻ' goncho? ¿Bi na daa chlabo'? \p \v 27 Na'ch beena' chli' chsedi leya' chi'e: \p ―“Chiyaḻ' gakicho X̱ancho Chioza' do yic̱hj do lall'cho, do ka nak fuerz c̱hechona', na' ax̱t ga zeelo chajniicho; na' gaki bish' ljwellcho ka chaki kwincho.” \p \v 28 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Kayeṉ'nan nakan ka ba wno'. Shi gono' ka nan, na' gat' to yeḻ' mban c̱ho' zejḻi kaṉi. \p \v 29 Na' beena' bi goklall' wṉit kwine', na'ch chi'ene': \p ―¿Noran bish' ljwell'? \p \v 30 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―To beṉ' ziyo'e nez daa ziza' Jerusalénna' daa ziyaj Jericólə, na' bchej wbanka' tneza' wlangake' yog'te diika' zino'e ax̱t len xe'na' daa nakwe' goljgake', na' bet wdingake'ne', sto chdoaze' bengake', na' bixoṉjgake'. \v 31 Na' shintk gok ka' ka wde to bx̱oz lo neza'. Na' ka ble'ile' beena' de na', to wdeze' ka'lə. \v 32 Na' ḻekzka' wde to beṉ' nake' xiiṉ dia c̱he dii Levína'. Na' ka ble'ile' chtoḻ beena' na', ḻekzka' to wdeze' ka'lə. \v 33 Na' sto beṉ' Samaria ḻekzka' zeje' tneza' ka ble'ile' beena' chtoḻ na', na' biyeshile'ne'. \v 34 Na' jabiguee kwite'na', na'ch bllie' lo we'na' set na'ch vino, na' bc̱heje'n. Na' biḻepe'ne' koll' bayix̱' c̱he'na', bic̱hi'ene' to yoo gana' wdape'ne'. \v 35 Na' betiyo, ka ba zoa yiza' beṉ' Samáriana', wleje' c̱hop mech plat\f + \fr 10:35 \ft Mech plat: dill' griegona' nan denario, na' nakan to mech dii zak' c̱he shlla llin.\f*, na' bi'en x̱an yoona' kwenc̱he gap wwie'ne' zan lla, na' chi'ene': “Wdap bwiagach beeni, na' shi bi gaki mechi chkwaaṉ', na' yiyixja'n kat' zizaa dii yoblə.” \v 36 Na' ¿nora beṉ'ki shoṉ chakilo' beni bish' ljwell beena' wlan beṉ' wbanka'? \p \v 37 Na' beena' chli' chsedi leya' chi'ene': \p ―Beena' biyeshile'ne'. \p Na' che' Jesúza'ne': \p ―Ḻekzka' li', kan' chiyaḻ' gono'. \s1 Jesúza' jawie' Mártana' na' Maríana' \p \v 38 Na' shlak ngoo Jesúza' nez, blline' to yelldo' na' to noolə le Marta blebe'ne' lille'na'. \v 39 Na' zoa to beṉ' bil Mártana' lie' María, na' Maríana' wchi'e lao Jesúza' chzenague' dillaa cho'e. \v 40 Na' Mártana', dechga daa gone' na' wzeche' wṉeyi c̱heyin, na'ch wyaje' kwit Jesúza', chi'ene': \p ―X̱an', goll-lat' beṉ' bila'ni gaklene' nad'. Toz' ndakw' yog' mandadka'. \p \v 41 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Marta, Marta, chi'chga yic̱hjo' na' zechgo' wneyi c̱heyi diika' gono'. \v 42 Per toz daa de nakan dii llialoch na' Maríani ba wleje'n, na' kono gak yikaan lawe'na'. \c 11 \s1 Bli' Jesúza' nak we'ḻwillgake' Chioza' \r (Mt. 6:9-15; 7:7-11) \p \v 1 Shlin choe'ḻwill Jesúza' Chioza' to latj, na' ka biyoll be'ḻwille'ne', to beena' nake'ne' txen golle'ne': \p ―X̱an', bli'yi neto' nakan chiyaḻ' we'ḻwillnto' Chioza', ka ben Juanna' bli' bsedile' beṉ'ka' bengake'ne' txen. \p \v 2 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Kat' we'ḻwill-le Chioza' kin iṉale: \q1 X̱anto' Chios, beṉ' zoa yaba, \q1 we'la'oshga yog'ḻoḻ beṉ' li'. \q1 Na' iṉabia'gacho' ḻoo yic̱hjlall'do' yog'ḻoḻ beṉ' \q1 kwenc̱he gak lo yell-lioni ka chazlalloo, kon ka chak yabana'. \q1 \v 3 Ka nak daa choṉo' cheej chaonto' yog' lla, beṉgachan ṉaanlla. \q1 \v 4 Wxi'xen c̱hento', ka chon neto' chzi'xennto' bittezə dii choni beṉ' neto'. \q1 Bi we'gacho' latj ibix̱nto' gonnto' daa bi nak wen, san bislagach neto' lo ṉi'a na' dii mala'. \p \v 5 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Iṉatezcho shi zoa to beṉ' nllaguile na' do chel shajle lille'na' na' ye'lene': “Beṉ' bish'dawaa, beṉ shloll nad' shoṉ yetxtil, \v 6 ḻa' ba bla' lilla'na' to beṉ' nllaguid', zee zit', na' bikzə bi de c̱ha' wshabidee.” \v 7 Na'ch beena' yoo ḻoolə lii iṉatie' le': “Bi gonzilo' nad' zed, ba nsejl' lillii na' ba delen' bi' c̱ha'ki. Aga wak c̱has' goṉ' daa chyalljilo'.” \v 8 Na' nia' le', ḻa'kzi nllagteile'ne', bi c̱hase' wi'ene' daa chṉabile'ne'. San shi seyide' iṉabe'n, chen ki cheenile' c̱hase' wi'e yog' daa chyalljile. \v 9 Daan nia' le': Ḻi iṉabi Chioza' bin cheenile na' goṉe'n. Ḻi yiyiljan na' willelkzilen. Ḻi wtankw ḻee puerta', na' wsaljkze'n. \v 10 Ḻa' beena' chṉabile' to bi chṉabile' beṉ', cho'ene'n; na' beena' chiyilje' bi chiyilje', chillelkzile'n; na' beena' chtankwe' to ḻee puert, na' chsaljkzgake'n. \p \v 11 ’Ka chak c̱hele le' nakle beṉ' chisgol chischoo bi'do', ka iṉabi xiiṉlena' le' yetxtila', aga we'leb' to yaj. Wa shi iṉabib' le' to beḻ gaob', aga we'leb' to beḻ zṉia. \v 12 Wa shi iṉabib' le' to llit gaob', aga we'leb' to bex̱joni'. \v 13 Le' naktele beṉ' mal, chak we'le xiiṉleka' daa nak dii wen. ¡Na' X̱acho Chioza' zoa yabana' nakteche' beṉ' wench! Na' wi'e Espíritu Santo c̱he'na' soe' ḻoo yic̱hjlall'do' yog' beṉ' iṉabe'ne'. \s1 Nagake' Jesúza' chibeje' dii x̱iw'ka' kon yeḻ' wak c̱he Bezlona' \r (Mt. 12:22-30; Mr. 3:19-27) \p \v 14 Jesúza' chibeje' to dii x̱iw' yoo to beṉ' bi chak iṉie', na' ka bichejan na'ch gok biṉie'. Na' beṉ'ka' lle' na', bibangakile' daa bene'. \v 15 Na' baḻe' che'gake': \p ―Kon yeḻ' wak c̱he Bezlona', daa chṉabia' dii x̱iw'kan', chibeji beeni dii x̱iw'ka'. \p \v 16 Na' zi baḻe' wṉabgakile'ne' gone' to yeḻ' wak dii ile'gakile' kwenc̱he wli'n shi Chioza'kzan bseḻeene'. \v 17 Na' ba ṉezli Jesúza' daa chza'lall'gake', na'ch chi'e ḻegake': \p ―Shi beṉ'ka' lle' to yell gakgake' c̱hoplə na' tiḻ-len ljwellgake', na' kwiayi' yella', shi ṉaa. Na' ḻekzka' shi beṉ'ka' lle' toz yoo tiḻ-len ljwellgake', aga ssha soagake' toz. \v 18 Na' ka'kzə Satanáza' na' dii x̱iw'ka' yoo lo na'yin, shi gakgakan c̱hoplə na' kwiayi' yeḻ' wṉabia' c̱heyinna'. Nia' le' ka' daa nale yeḻ' wak c̱he Bezlonan\f + \fr 11:18 \ft Bezlonan': ḻekzannan' Beelzebú de xtil na' nakan sto le Satanáza'.\f* chibejid' dii x̱iw'ka' yoo beṉ'. \v 19 Shi chibej' dii x̱iwaa yoo beṉ' kon yeḻ' wak c̱he Bezlona',\f + \fr 11:19 \ft Bezlona' : ḻekzannan' Beelzebú de xtil na' nakan sto le Satanáza'.\f* ¿sheralə beṉ'ka' nakle txen? ¿Aḻekzka' ḻennan' chibejlengake' dii x̱iwaa yoo beṉ'? Daa bi nakan ka', chli'n nakllejilen. \v 20 Na' daa chibej' dii x̱iwaa yoo beṉ' kon yeḻ' wak c̱he Chioza', ḻennan' chli'n ba bla' yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza' ladjleni. \p \v 21 ’Kat' to beṉ' wal nape' dii gonile' zṉia na' chape' lille'na', aga no gak lljtoyo dii de c̱he'. \v 22 Per shi illin sto beṉ' walch tiḻ-lene'ne', na' gone'ne' gan, na'ch yigoyoe' yog' daa none' lez wṉiaile', na' kwantie' yog' daa yoo ḻoo lille'na' na' wi'e lat' wej c̱he beṉ'ka' nakgake'ne' txen. \p \v 23 ’Beena' bi nake' nad' txen, chakzbanile' nad'. Na' beena' bi chaklen kwenc̱he wzenag beṉ' cho'a xtill' Chioza', ḻen' chsej chllone' wzenaggake'n. \s1 Chillin dii x̱iwaa sto shii gana' bichejan \r (Mt. 12:43-45) \p \v 24 ’Kat' chichej to dii x̱iw' dii yoo beṉ', na' chjadan ga bibi dekzə na' chyiljan gana' yizi'lalliin. Na' shi bi chllelin gana' yizi'lalliin na'ch chakin: “Yiyaachkz' dii yoblə gana' bichejkz'.” \v 25 Na' ka chillinan gana' bichejan, nakan ka to ḻoo yoo dii nxi nḻoa na' nakan xochi. \v 26 Na'ch chza'n chjx̱i'n zi gall dii x̱iw'ka' daa nakch dii malch aga ka ḻen, na' yogaan choogakan beena'. Na' chaktechlə mal c̱he beena' aga ka gok c̱he' dii nech. \s1 Chakomba beena' chzenag cho'a xtill' Chioza' \p \v 27 Na' shlak che' Jesúza' ka', to noolə zie' ladj beṉ'ka' lle' na' wṉie' zilljə, chi'e: \p ―¡Chakomba noola' wxane' li' na' bwall bx̱ope' li'! \p \v 28 Na' che' Jesúza'ne': \p ―¡Mbalazch beṉ'ka' chzenaggake' cho'a xtill' Chioza' na' chongake' ka nan! \s1 Beṉ'ka' bi chajḻe' c̱he Jesúza' wṉabgake' wli'e to yeḻ' wak \r (Mt. 12:38-42; Mr. 8:12) \p \v 29 Na' bdi'a bllagch beṉ'ka' kwit Jesúza' na' golle' ḻegake': \p ―Le' zoale ṉaa, nxiṉj yic̱hjlall'do'leka'. Chṉable wliid' le' to yeḻ' wak, na' aga wliid' le' daa cheenile. Ḻete ile'ile to dii nak ka yeḻ' waka' daa ben Chioza' c̱he dii Jonáza'. \v 30 Daa gok c̱he Jonáza' bli'n yeḻ' wak c̱he Chioza' lao beṉ' Níniveka'. Kakzə nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, wli'a yeḻ' wak c̱he Chioza' laolena', le' zoale ṉaa. \v 31 Na' llana' wc̱hoglo Chioza' c̱he beṉ', na' yiban noola' wṉabia' do lli'lə, na' gawe' xya c̱hele lao Chioza', le' zoale ṉaa, iṉe' chiyaḻ' sak'zi'le. Ḻa' noola', zit' wal wzee bidzenague' dill' sin'na' daa be' dii Salomónna', na' nad' zoa' ni, nak' beṉ' zak'chi ka dii Salomónna', na' bi chzenagle c̱ha'. \v 32 Na' ḻekzka' llana' wc̱hoglo Chioza' c̱he beṉ', na' yiban beṉ' Níniveka' na' gaogake' xya c̱hele lao Chioza', le' zoale ṉaa, iṉagake' chiyaḻ' sak'zi'le. Ḻa' ḻegake' biyaj bileni saaxya c̱he'ka' ka be'len Jonáza' ḻegake' cho'a xtill' Chioza', na' nad' zoa' ni, nak' beṉ' zak'chi ka dii Jonáza', na' bi chzenagle c̱ha'. \s1 Jalaochona' nakan ka to yi' c̱he kwerp c̱hechona' \r (Mt. 5:15; 6:22-23) \p \v 33 Na' ḻekzka' chi'e ḻegake': \p ―Biga zoa beṉ' chxene' to kandil na' chzoe'n to ga ngash' wa wdoseen to dii wkwashaan ḻen, san chzoe'n sibə kwenc̱he ile'i beṉ'ka' sho' ḻoo yoona'. \v 34 Jalawo'ka' nakan ka to yi' c̱he kwerp c̱ho'na'. Shi jalawo'na' nakan wen, doxen kwerp c̱ho'na' zoan lo beeni'na'. San shi bi chle'i jalawo'na', kwerp c̱ho'na' zoan lo yel c̱hola'. \v 35 Na' bsak' wze wṉeyi kwenc̱he ki lwaa to' lo beeni'na', tazo' lo yel c̱hoḻa'lə. \v 36 Shi doxen kwerp c̱ho'na' yoon beeni', na' ni to dii shgasj shc̱hoḻ bi yoon, na' ile'ilo' kwasḻoḻ ka chle'ilo' kat' ze to yi' chzeeni'n doxen. \s1 Jesúza' chsheshlene' fariseoka' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya' \r (Mt. 23:1-36; Mr. 12:38-40; Lc. 20:45-47) \p \v 37 Na' ka biyoll be' Jesúza' dillaa, na' bc̱he' to fariseo ḻe' lljtawe' lille'na'. Na' wyoo Jesúza' lille'na' na' wchi'e cho'a mesa'. \v 38 Na' farisewa' bibanile' ka ble'ile' bi bina' Jesúza' ka yoologake' chongake' ka zi' gaogake'. \v 39 Na'ch che' X̱ancho Jesúza'ne': \p ―Le' fariseo nakle ka xig' yeeṉ dii nyib x̱ise' tcho'a tlawin na' ḻo'inna' besjan. Chaki beṉ' ḻe beṉ' wen nakle, len le' chibaile chkaale bi de c̱he beṉ' na' chibaile chonle bichlə dii mal. \v 40 ¡Le' beṉ' bi nteyi! ¿Abi chakbe'ile Chioza', beena' ben kwerp c̱hechoni, ḻekze'n bene' yic̱hjlall'do'choni? \v 41 Ḻi izani bi de c̱hele, ḻi we'n beṉ' bibi de c̱he', na'ch yixi' yiyech yic̱hjlall'do'lena'. \p \v 42 ’¡Nyesh'laz gak c̱hele, le' fariseo! Choe'le Chioza' lat' wej\f + \fr 11:42 \ft Lat' wej: literalmente la décima parte.\f* no yix̱wej, no kwanirod na' bichlə yix̱' kwan dii mbekle. Na' bi chonle daa nak shḻicha na' bi chakteile' Chioza'. Ḻa' daayeṉ'an llialoch gonle per ḻekzka' bi wsanle kwejle daa chṉab Chioza'. \p \v 43 ’¡Nyesh'laz gak c̱hele, le' fariseo! Ḻe chibaile kwe'le gana' chbe' beṉ'ka' zakii gana' chdop chllagcho choe'ḻwillcho Chioza', na' cheenile yog' beṉ' kwee le' balaaṉ ga lle' lla' beṉ'. \p \v 44 ’¡Nyesh'laz gak c̱hele, daa nakle beṉ' wxiye'! Nakle ka to ba c̱he beṉ' wet dii bi nla' lawinna' dii bi chle'i beṉ' na' chaj chdegake' lawinna', ni bi chakbe'gakile' bin naki ḻoolə. \p \v 45 Na'ch to beena' chli' chsedi leya' golle' Jesúza': \p ―Maestro, daa no' ka' len neto' chzoazi'yoo. \p \v 46 Na' goll Jesúza': \p ―¡Ḻekzka' nyesh'laz gak c̱hele, le' chli' chsedile leya'! Dii zan dii che'le beṉ' chiyaḻ' gongake', na' nakan ka to yoa' xen dii chwa'le ḻegake' dii kono soyi, na' le' bikz bi chda na'le kwenc̱he gaklenle ḻegake'. \p \v 47 ’¡Nyesh'laz gak c̱hele! Le' chonshao'zle cho'a ba c̱he dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake', beṉ'ka' bet dii x̱ozxto'leka'. \v 48 Na' daa chonle ka' zejin chonle txen dii x̱ozxto'leka' ka nak daa bengake'. Ḻa' ḻegaken' betgake' beṉ'ka', na' le' chonshao'le cho'a ba c̱he'ka'. \p \v 49 ’Na' daan, lo yeḻ' sin' c̱he Chioza' wne': “Wseḻaa beṉ' c̱hix̱jee daa yepee na' len beṉ' wi'e cho'a xtillaana', na' baḻe' witgake' na' zi baḻe' biya dii gongakile'ne'.” \v 50 Na' le' zoale ṉaa, lenle ile'ile ka yeḻ' zi'na' ile'i beṉ'ka' blalj xc̱hen dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake', wzolozan ka wxe wzil yell-lioni. \v 51 Le' zoale ṉaa, lenle chidoḻ'le sak'zi'le ni c̱he yeḻ' wit c̱he dii Abela' ax̱t dii Zacaríaza', beena' betgake' cho'a yoodo'na' kwit gana' chzeygake' bayix̱'ka'. \p \v 52 ’¡Nyesh'laz gak c̱hele, le' chli' chsedile leya'! Ḻa' nazle chsedile beṉ' c̱he Chioza', per ni le' bi cheenile wzenagle daa nan, na' chllontele shajnii beṉ'ka' chzenagan. \p \v 53 Na' ka goll Jesúza' ka', beṉ'ka' chli' chsedi leya' na' fariseoka' zizikli bllaagake' na' wzologake' chongakile'ne' zed wal wṉabgakile'ne' chiya dii nak lallj, \v 54 goklall'gake' we' Jesúza' dill' dii wchix̱a'n ḻe'. \c 12 \s1 Dill' wxiye' c̱he fariseoka' zaklebin levadúrana' \p \v 1 Na'ch bdop bllag beṉ' zan inlleb gana' zoa Jesúza' ax̱t chdakw ljwellgake', na' wzoloe' zigaate be'lene' beṉ'ka' nakgake'ne' txen dill', chi'e: \p ―Wsak'gale bi shajḻe'le dill' wxiye' c̱he fariseoka' daa zaklebi levadúrana'. \v 2 Ḻa' daa kono ṉezi ṉaa, wllin lla iṉezi beṉaan, na' yog'ḻoḻ daa ngash' ṉaa, wllin lla ila' lawin. \v 3 Na' yog' daa chakile kono beni daa wnale, wllin lla iṉezgakile'n. Na' daa wnale ka yoole ḻoolə nsejshoshle yoona', ax̱t gosya'i beṉ' wzie'n dill'. \s1 Beena' chiyaḻ' illebcho \r (Mt. 10:26-31) \p \v 4 ’Le' nllaguid', nia' le' bi illeble beṉ'ka' witgake' le', ḻa' kachokzan zeelo gak gongakile' le'. \v 5 Per ni iṉia' le' non chiyaḻ' illeble: ḻi illeb Chioza', ḻa' ka yiyoll yikee yeḻ' mban c̱helena' ḻekzka' nape' yeḻ' wṉabia' wzaḻee le' lo yi' gabiḻa'. Ḻen', ḻi illeb. \p \v 6 ’Ṉezicho wak si'cho gay' byiṉdo' kon c̱hop sintabdo'. Ḻa'kzi aga bitek zak'gakb, ni tob bi mbej yic̱hj Chioza'. \v 7 Na' ka'kzə le', ax̱t to to yish' yic̱hjlena' mbab. Na' bi illeble, ḻa' zak'chle aga ka zan byiṉdo'ka'. \s1 Beṉ'ka' chc̱hebgake' nakgake' Crístona' txen \r (Mt. 10:32-33; 12:32; 10:19-20) \p \v 8 ’Na' nia' le', beena' wc̱heb lao beṉ' nake' nad' txen, ḻekzka' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, wi'a dill' lao yog'ḻoḻ anjl c̱he Chioza', yepgakee beeni nake' nad' txen. \v 9 San beena' bi wc̱heb nake' nad' txen, ḻekzka' nad', wi'a dill' lao yog'ḻoḻ anjl c̱he Chioza', yepgakee beeni bi nake' nad' txen. \p \v 10 ’Na' beena' biz gon iṉa c̱ha', nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, wizi'xen Chioza' c̱he', san beena' iṉe zban c̱he Espíritu Sántona', aga wizi'xen Chioza' c̱he'. \p \v 11 ’Kat' lljwa'gake' le' lao beṉ'ka' chṉabia' gana' chdop chllagcho choe'ḻwill-cho Chioza', wa lao beṉ' chc̱hogbia' c̱he beṉ' wa lao josc̱his, bi sele wṉeyi naklə yilliile cho'a xtill' beṉ'ka' wa bin iṉale. \v 12 Ḻa' kat' iṉele, Espíritu Sántona'kzan wzajniile' le' daa chiyaḻ' iṉale. \s1 Dii nxolla' nsa' yeḻ' wni'ana' \p \v 13 Na' ladj beṉ'ka' ndop nllag wṉe to beṉ', golle' Jesúza': \p ―Maestro, gollgach beṉ' bishaana' goṉe' daa chidoḻ' ikaa c̱he dii x̱anto'na'. \p \v 14 Na' che' Jesúza'ne': \p ―¿Nora bzoa nad' ladjleni ka to beṉ' chon yeḻ' josc̱his c̱he beṉ' wa beṉ' chḻaa bi dii de c̱he beṉ'? \p \v 15 Na' ḻekzka' chi'e: \p ―Ḻi wsak' kwenc̱he bi selall'le gat'ch bi gat' c̱hele, ḻa' aga dii kan' llialo lo yeḻ' mban c̱helena'. \p \v 16 Na'ch bzoe' to jempl, chi'e ḻegake': \p ―Wzoa to beṉ' wni'a na' dii zan bizi' bilape' lo yell-lio c̱he'na'. \v 17 Na'ch chakile': “¿Nakra ka gona'n ṉaa? Biga de kooshawaa dga bizi' bilap'.” \v 18 Na'ch wne': “Ba ṉezid' bi gon'. Yic̱hiṉj' yoona' gana' chgooshawaa daa chizi' chilap' na' yiyona'n dii xench, na' kooshawaa daa bizi' bilap' na' bichlə dii de c̱ha'. \v 19 Na'ch zan yiz yizia' banez c̱he daa ngooshawaa, na' yizi'lallaa na' yeej gaw', na' soa' mbalaz.” \v 20 Na' goll Chioza'ne': “Li', beṉ' bi nteyi, ṉaanlle' gueto' na' daa ngooshawoo, nola c̱heyi gakan.” \v 21 Kan' gak c̱he beena' chtop chshag yeḻ' wni'ana', na' bibi zakee lao Chioza'. \s1 Chioza' chap chwie' beṉ'ka' nak xiiṉe' \r (Mt. 6:25-34) \p \v 22 Ka wde dga, Jesúza' golle' beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―Ṉaa nia' le': Bi sele wṉeyi c̱he daa yeej gaole, ni bi sele wṉeyi c̱he xalaanlena'. \v 23 Ḻa' zak'techlə yeḻ' mban c̱helena' aga ka daa yeej gaole, na' zak'tech xkwerplena' aga ka xalaanlena'. \v 24 Ḻi wwiakachi bec̱hjka', ḻa'kzi bi chaz chaaṉgakb na' bibi chizi' chilapgakb, ni bi zoa ga chgooshao'gakb dii gaogakb, len chweej chwaokz Chioza' ḻegakb. Na' le', ṉaa, zak'techle aga ka bado'ka' ze lo llazə. \v 25 Ni tole bi gak yisc̱hoochle yeḻ' mban c̱helena' ni zi tgor ḻa'kzi nall inlleb selen wṉeyi. \v 26 Shi dga nak diido'zə bi chak gonlen, ¿berac̱he zezle wṉeyi c̱he bichlə dii yoblə? \p \v 27 ’Ḻi wwiakachi ka chgol yejdo'ka', len aga bi llin chongakan ni bi choḻgakan do. Na' nia' le', ni Salomónna', beena' wdapchga yeḻ' shao'ka', bi bllin gak xe'na' xochi ka yejdo'ka'. \v 28 Shi Chioza' none' xochi yejdo'ka' ze lyix̱aa, ḻa'kzi xtitchgan mbanan na'ch wtop beṉ' ḻen wlli'en lo yi'na', ¿alechlin ki gone' c̱hele, ḻa'kzi bitek chajḻe'le gaklene' le'? \v 29 Na' daan bi setekle wṉeyi ga sa' daa yeej gaole. \v 30 Ḻa' beṉ'ka' bi nonḻilall'gake' Chioza' to daazə chinogake'. Per le', Chioza' nake' X̱ale, na' ṉezile' chyalljilen. \v 31 Ḻi se wṉeyi wzenagle c̱he Chioza' kwenc̱he iṉabi'e le', na' goṉkze' yog' daa chyalljile. \s1 Yeḻ' shao' daa de yabana' \r (Mt. 6:19-21) \p \v 32 ’Bi illeble. Ḻa'kzi bi nyanle, X̱acho Chioza', yeḻ' beṉ' wen c̱he'na', chaklallee yillinle iṉabia'lenlene' gana' chṉabi'e. \v 33 Ḻi wit' wde bi de c̱hele, na' ḻi gaklen beṉ' bibi de c̱heyin. Shi ka' gonle, na' gat' yeḻ' shao' c̱hele dii bi te c̱heyin yabana' gana' bi gak kwan wbanna'n, ni bi iteban. \v 34 Na' gana' de yeḻ' shao' c̱helena', na'kzan se yic̱hjlall'do'lena' wṉeyi. \s1 Chiyaḻ' se kwascho ka yiyed Jesúza' \p \v 35-36 Na' ḻekzka' chi'e ḻegake': \p ―Ḻi gakto ka wen llinka', beṉ'ka' chbezgake' x̱ane'ka' yilline' daa zeje' to ga chak wishagna'. Na' toshiizi chi'gake' chbezgake'ne' na' nox̱'tegake' yi' c̱he'ka' kwenc̱he kate wtankwe' ḻee puerta' lii wsaljtegake'n. \v 37 Chakomba wen llinka' chbezgake' kat' yillin x̱ane'ka', ḻa' dii ḻi nia' le', kwine' kweke' ḻegake' cho'a mesa' na' wi'e dii gaogake'. \v 38 Chakomba beṉ'ka' chbezgake' yillin x̱ane'ka' ḻa'kzi yilline' do chel wa do zbaḻzə. \v 39 Na' chiyaḻ' shajniile dga, sheḻ'ka' to x̱an yoo iṉezile' bi gor illin wbanna' lille'na', wbe'noe'ne' na' bi wi'e latj sho'e lille'na' kwane'. \v 40 Ka'kzan le' chiyaḻ' sele wṉeyi toshiizi kwezle nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, ḻa' tokonganzə yiyed'. \s1 Wen llinna' chon wen na' beena' bi chon wen \r (Mt. 24:45-51) \p \v 41 Na'ch wṉabi Pédrona' Jesúza', chi'ene': \p ―X̱an', ¿ato neto'zan no' ka', anti c̱he yog' beṉaan no' ka'? \p \v 42 Na'ch goll X̱ancho Jesúza': \p ―¿Nakra chakile chon to wen llin wen, beṉ' ṉezi nak gone' llinna', shi x̱ane'na' gone' lall' nee yog'te beṉ'ka' zoa ḻoo yoo lille'na' kwenc̱he wweej wwawe' ḻegake' gor c̱heyin? \v 43 Chakomba wen llinna' chilaḻile' chone' daa nak lall' nee ka yillin x̱ane'na'. \v 44 Dii ḻi nia' le', x̱ane'na' gone' lall' nee yog'ḻoḻ dii de c̱he'. \v 45 Na' shi wen llinna' gakile': “Akza ṉaa yila' x̱an'na'”, na'ch soloe' gonile' zban wen llinka' sto, ka nool ka beṉ' byo, na' soloe' yeej gawe' na' sollile'. \v 46 Na' tokonganzi yillin x̱ane'na' llana' bi none' lez, na' wdie'ne' to yeḻ' zi' wal kon ka ba nc̱hogloe' gak c̱he beṉ'ka' bi chongake' daa chiyaḻ' gongake'. \p \v 47 ’Beṉ' wen llinna' ṉezi bin cheeni x̱ane'na' gone', na' bi chone'n ni bi zie'n wṉeyi, na' wit c̱hinchga x̱ane'na' ḻe'. \v 48 Per beena' bi ṉezi bin cheeni x̱ane'na' gone', na' chone' dii chonan ka wsak'zi' x̱ane'na'ne', agalə wsak'zi'teke'ne'. Ḻa' beena' be'lenyeṉee dill' nakan gone', chonan byen gonyeṉee ka bzajniile'ne'. Na' beena' ba bene' lall' nee gone' dii zan dii cheenile' gone', chonan byen gone' yog'ḻoḻte diika' bene' lall' nee. \s1 Gak beṉ' c̱hoplə ni c̱he Jesúza' \r (Mt. 10:34-36) \p \v 49 ’Daa bid' yell-lioni nakan ka iṉacho yin' bidxen'. Na' cheenchgaid' sheḻ' ṉaate ba chaḻ'ṉiṉan. \v 50 Biya dii yen ile'id', na' ḻe ba chakyeshid' ax̱t ni illini llana'. \v 51 ¿Achakile bid' yell-lioni kwenc̱he gon' ka soalen ljwell beṉ' mbalaz? Aga kan', san daa bid' illaa ljwellgake' na' gakgake' c̱hoplə. \v 52 Ḻa' ṉaa, shi to yoo lle' gayee, na' gakgake' c̱hoplə, shoṉe' tiḻ-lengake' beṉ'ka' c̱hop, na' beṉ'ka' zi c̱hop tiḻ-lengake' beṉ'ka' zi shoṉə. \v 53 X̱a bi' byona' tiḻ-lene'b', na' ḻeb' tiḻ-lem' x̱abaa. Na' xṉa' bi' noola' tiḻ'lene'b', na' ḻeb' tiḻ-lem' xṉa'baa. Na' noola' tiḻ-lene' xoolille'na', na' xoolille'na' tiḻ-lene' ḻe'. \s1 Bi chajni'gakile' bi zejin daa chon Jesúza' \r (Mt. 16:1-4; Mr. 8:11-13) \p \v 54 Na' ḻekzka' che' Jesúza' beṉ'ka' lle' na': \p ―Kat' chle'ile ziza' beja' gana' chxoalə wbilla', lii natele: “Wakə yeja'”, na' kayeṉ' chak. \v 55 Na' kat' chde be'na' daa za' lli'lə, na' nale: “Ḻe zey'chga yizak”, na' kayeṉ' chak. \v 56 ¡Le' beṉ' wxiye'! Kat' chle'ile bin chak xan yabana' na' lo yell-lioni ṉezile beran gak. ¿Bic̱he bi chakbe'ile bin zeji daa chon Chioza' llaki zoacho ṉaa? \s1 Chiyaḻ' yiyoe'xencho beṉ'ka' chao xya c̱hecho \r (Mt. 5:25-26) \p \v 57 ’¿Bic̱he ki chiyiljle to kwinzle daa nak dii ḻi dii shao'? \v 58 Shi no chao xya c̱hele na' wc̱hi'e le' lao josc̱hiska', ḻi gon byen yiyoe'xenlene' tneza'. Ḻa' shi lljwee le' lao beena' chc̱hogbia' c̱he beṉ', na' ḻe' gone' le' lo na' beena' wseje' le' lillyana'. \v 59 Na' nia' le', aga wichejle lillyana' ax̱t ki c̱hixjle doxen daa chiyaḻ' c̱hixjle. \c 13 \s1 Chiyaḻ' yiyaj yilenicho dii malka' choncho \p \v 1 Na' lo llana'tezə bllin baḻ beṉ' lao Jesúza' gollgake'ne' ka ben Pilátona' bene' mandad betgake' baḻ beṉ' Galiléaka' ka chitgake' bayix̱'ka' choe'la'ogake' Chioza'. Na' xc̱hene'ka' biyakan toz kon xc̱hen bayix̱'ka' betgake'. \v 2 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―¿Achakile beṉ' Galiléaka' betgake' nakchgake' beṉ' malch aga ka nochlə beṉ' wlall c̱he'ka'? \v 3 Nia' le' bi nakan ka'. Shi le' bi yiyaj yilenile dii malka' chonle, ḻekzka' yog'le kwiayi'. \v 4 Shera beṉ' Jerusalénka' shiṉ'shoṉə, beṉ'ka' wit daa bdakwgake' yoo siba' daa zoa Siloéna', ¿achakile' napchgake' doḻ' aga ka beṉ' wlall c̱he'ka'? \v 5 Nia' le' bi nakan ka'. Na' shi le' bi yiyaj yilenile dii malka' chonle, ḻekzka' yog'le kwiayi'. \s1 Jempl c̱he yag yix̱wewa' daa bi wllia \p \v 6 Na'ch bzoa Jesúza' to jempl, chi'e beṉ'ka': \p ―To beṉ' zoa to yag yix̱wew lo yell-lio c̱he'na' gana' naze' yag uvaka', na' wyaje' jawie' shi llian yix̱wewa', na' ka blline' ni tlish' bi llian. \v 7 Na'ch chi'e beena' chap yell-lio c̱he'na': “Ba gok shoṉ yiz chidwia' shi llian yix̱wewa', na' ni to bibi chbian. Bc̱hogchoklan, ḻa' nḻanchokzan yell-lioni.” \v 8 Na' beena' chape' yell-lio c̱he'na' chi'e: “X̱an', zi' zoashkin zi twiz na' wc̱heeṉ' xaninna' na' wlla'n ben'na'. \v 9 Shera shicholə wbian. Na' shi bi wlliakzan, na' wc̱hogo'n.” \s1 Biyon Jesúza' to noolə llana' chombaaṉ beṉ' Israelka' \p \v 10 Na' to lla sabd, llana' chombaaṉ beṉ' Israelka', chli' chsedi Jesúza' beṉ'ka' chdop chllag gana' choe'ḻwillgake' Chioza'. \v 11 Na' len to noolə ba gok shiṉ'shoṉ yiz nḻew dii x̱iwaa ḻe', na' bichkzə gok yizie' shḻi. \v 12 Na' ka ble'i Jesúza'ne' wṉie'ne' na' golle'ne': \p ―Noolə, ba bikwas yillwe' c̱ho'na'. \p \v 13 Na'ch bx̱oa neena' koll' noola' na' katena' lii bizetie' shḻicha, na' wzoloe' choe'lawee Chioza'. \v 14 Na' beena' chgoo xṉezi c̱heyi diika' chongake' gana' chdop chllaggake' bllee daa biyon Jesúza' noola' llana' chombaaṉgake', na'ch chi'e beṉ'ka' lle' na': \p ―De x̱op lla goncho llinna', na' bittezə llaka' yidle kwenc̱he yiyakile, na' bi gonle lez yiyakile' llani chombaaṉcho. \p \v 15 Na'ch che' X̱ancho Jesúza' ḻegake': \p ―Le' beṉ' wxiye', ¿abi wsell-le gooṉ c̱heleka' wa burr c̱heleka' lljaweejlegakb nisa' llani chombaaṉcho? \v 16 Nooli nake' xiiṉ dia c̱he dii Abrahama', na' ba gok shiṉ'shoṉ yiz Satanáza' daa chṉabia' dii x̱iw'ka' nonan ḻe' ka beṉ' nc̱heje'. ¿Ana' chakile bi nakan wen biyonee llani chombaaṉcho? \p \v 17 Na' ka goll Jesúza' ka', yog' beṉ'ka' chakzbangakile'ne' biyii bido'gakile', na' yog' beṉ'ka' sto bibagakile' daa ble'gakile' yeḻ' wakka' chone'. \s1 Jempl c̱he sa mostásana' \r (Mt. 13:31-32; Mr. 4:30-32) \p \v 18 Na'ch wna Jesúza': \p ―¿Nakra ka nak yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza', lla? Na' ¿bera ka wsaklebida'n? \v 19 Zaklebin sa mostásana' daa goz to beṉ' lo yell-lio c̱he'na', na' ka bla'n na' bgolan gokan to yag xen na' ax̱t byiṉdo'ka' ben lillbka' lo xoziinna'. \s1 Jempl c̱he levadúrana' \r (Mt. 13:33) \p \v 20 Na' ḻekzka' chize' Jesúza': \p ―Dga sto wsaklebida'n yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza'. \v 21 Zaklebin levadúrana' daa chc̱hix̱ to noolə shoṉa rob yezj kwenc̱he yisgolan kwa c̱he yetxtila'. \s1 Chiyaḻ' sho'cho puertdo'naz \r (Mt. 7:13-14, 21-23) \p \v 22 Shlak ziyaj Jesúza' Jerusalénna', bidie' yell yeḻka' na' yelldo'ka' na' bli' bsedile' beṉ'. \v 23 Na' bchej to beṉ' wṉabile'ne', chi'ene': \p ―Maestro, ¿ato c̱hopchga beṉ' yila bi kwiayi'gake'? \p Na'ch che' Jesúza'ne': \p \v 24 ―Ḻi gon byen sho'le cho'a puert daa nak diido'zə kwenc̱he soalenle Chioza'. Ḻa' beṉ' zan gaklall'gake' sho'gake'n, na' bi gak sho'gake'. \v 25 Na' ka solla' x̱an yoona' wseje' puerta', na' le', igaaṉle cho'a puerta' wtankwle ḻe'inna' na' ye'lene': “Beṉ'do', bsaljgach kwenc̱he sho'nto'.” Na' x̱an yoona' iṉe' le': “Bi nombi'a le' ni bi ṉezid' ga beṉ' le'.” \v 26 Na'ch ye'lene': “Weej wdaolennto' li' txen, na' bli' bsedilo' neto' yell c̱hento'na'.” \v 27 Na'ch iṉe' le': “Bi nombi'a le', ni bi ṉezid' ga beṉ' le'. Ḻi lljayaak do na'lə yog'ḻoḻ-le le' beṉ' wen dii mal.” \v 28 Na' kwellchgale ax̱t gaox̱ax̱j ḻeylena' daa ḻe gakshejlall'le ka ile'ile dii Abrahama', dii Isaaca', dii Jacoba' na' yog' dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake' lle'gake' yabana' gana' chṉabia' Chioza', na' le', bi gok yiyoole. \v 29 Na' wde wdeli beṉ' lle' zbii zkaaṉ yell-lioni yillingake' yabana' gana' chṉabia' Chioza' na' kwe'gake' gaogake'. \v 30 Na' baḻ beṉ' bi nak beṉ' zakii ṉaa gakgake' beṉ' zakii, na' beṉ'ka' nak beṉ' zakii ṉaa bich gakgake' beṉ' zakii. \s1 Wchell Jesúza' ni c̱he beṉ' Jerusalénka' \r (Mt. 23:37-39) \p \v 31 Na' lo llana'tezə bllin baḻ fariseoka' kwit Jesúza' na' che'gake'ne': \p ―Biyaj gan yoblə. Cheeni Heródeza' wite' li'. \p \v 32 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻi yiyaj na' ḻi lljayell beṉ' wxiye'na': “Nin soa' to c̱hop shoṉ lla kwenc̱he yibej' dii x̱iw'ka' yoo beṉ' na' yiyon' beṉ' bi shao', na' sheelo diika' chon'.” \v 33 Chonan byen kooch' nez ṉaa, wx̱e len willj kwenc̱he yiyaa Jerusalénna' gana' chitgake' beṉ'ka' chyix̱jee daa che' Chioza', ḻa' agagaṉ' witgake' ḻegake' gan yoblə. \p \v 34 ’¡Le' beṉ' Jerusalén, chitle beṉ'ka' chidtix̱jee daa che' Chioza' ḻegake', na' yaja' chitile beṉ'ka' chseḻee choe'gake' cho'a xtilleena'! Dii zan shii goklallaa yitop' le' ka chon jeda' chiyellb xiiṉdobka' xan x̱ilba', na' le' bi goonile'. \v 35 Ḻi koo yic̱hjle dga iṉia' le', Chioza' kwej yic̱hje' gani zoale. Na' nia' le', aga wle'chile nad' ax̱t kat'ch illin lla iṉale: “¡Gaklenshga X̱ancho Chioza' beeni ba bseḻee!” \c 14 \s1 Jesúza' biyone' to beṉ' yo'e yi \p \v 1 To lla sabd, llana' chombaaṉ beṉ' Israelka', wyaj Jesúza' jtawe' lill to fariseo, beṉ' chṉabia', na' fariseoka' sto chinaḻ' chinogake'ne'. \v 2 Na' lawe'na' ze to beṉ' yo'e yi. \v 3 Na'ch Jesúza' wṉabile' fariseoka' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya', chi'e ḻegake': \p ―¿Ade lsens yiyoncho to beṉ' bi shao' llani chombaaṉcho, anti bi den? \p \v 4 Na' ḻegake' bikzə bi gollgake'ne'. Na'ch Jesúza' bex̱ee beena' yoo yina' na' biyone'ne', na' golle'ne': \p ―Wak yiyajo'. \p \v 5 Na'ch chi'e fariseoka': \p ―Shi to burr c̱hele wa to gooṉ c̱hele ixopb to ḻoo yech to lla chombaaṉcho, ¿abi yibejleb katena' ḻa'kzi nakan llana' chombaaṉcho? \p \v 6 Na' bikz bi billel-lall'gake' ye'gake'ne'. \s1 Beṉ'ka' chaxgake' to ga chak wishagna' \p \v 7 Na' ble'i Jesúza' ka chon beṉ'ka' wdaolene' lill farisewa', wche'gake' gana' chbe' beṉ'ka' zakii. Na'ch bseesee to jempl, chi'e ḻegake': \p \v 8 ―Kat' no gax le' to ga chak wishagna', bi kwe'le gana' chbe' beṉ'ka' zakii. Ḻa' shera shi ila' beṉ' zak'chi ka le', \v 9 na' beena' goxe' le' iṉe': “Wzolla' kwenc̱he kwe' beeni gani chi'o.” Na'ch do chido'zile yizolla'le na' lljache'le xanteyin. \v 10 Na' bi gonle ka'. San kat' no gax le', chiyaḻ' lljc̱he'le xanteyin kwenc̱he kat' ila' beena' goxe' le' na' iṉe': “Bish'dawaa, nilə wda kwi'o gani zak'chi.” Na' ka' sho'le balaaṉ lao beṉ'ka' chi'lenle cho'a mesa'. \v 11 Ḻa' beena' chon kwine' beṉ' choo beṉ' xen, Chioza' gone'ne' beṉ' bibi zakii; na' beena' chakile' bibi zakee, Chioza' gone'ne' beṉ' choo beṉ' xen. \p \v 12 Na' ḻekzka' che' Jesúza' beena' goxe'ne' lille'na': \p ―Kat' cheenilo' wwawo' beṉ', bi gaxo' beṉ' zoalenzo' wen, no beṉ' bishoo, no beṉ' dialla c̱ho', ni no beṉ' wlill c̱ho', beṉ' nake' beṉ' wni'a, ḻa' ḻegake' ḻekzka' wak yigoogake' wzonna' yiwaogake' li' ka beno' c̱hegake'. \v 13 Aga kan' gono', san byi beṉ' yesh', beṉ' net ṉi'a nee, beṉ' bi chak sa' wen na' beṉ' lc̱hoḻ. Beṉ'kan' chiyaḻ' gaxo', \v 14 na'ch so' mbalaz. Ḻa' beṉ'kan' aga wak yigoogake' wzon c̱ho', san Chiozan' yigwee wzon c̱ho'na' llana' kat' yisbane' beṉ' wenka' ladj beṉ' wetka'. \s1 Jempl c̱he to beṉ' ben to lṉi xen \p \v 15 Na' to beena' chi'lene' Jesúza' cho'a mesa', ka benile' wne' ka', na' chi'ene': \p ―¡Chakomba beṉ'ka' lljadaogake' gana' chṉabia' Chioza'! \p \v 16 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Wzoa to beṉ' bene' to lṉi xen, na' goxe' beṉ' zan kwenc̱he shajgake' lille'na' lljtaogake'. \v 17 Na' ka goḻ' gaogake', bseḻee to wen llin c̱he'na' jelle' beṉ'ka' ba bye': “Ḻi dagach, ḻa' ba gok daa gaocho.” \v 18 Na' yog' beṉ'ka' jaṉie' wzologake' chc̱he'gake' dill'. Toe' golle'ne': “Zi' bizi'a lat' yell-lio na' chonan byen lljawia'n. Ye'gacho'ne' si'xene' bi gak yid'.” \v 19 Na' beena' sto chi'ene': “Zi' bizi'a gay' kwe' gooṉ na' chonan byen wwia' shi wak gaaṉgakb. Ye'gacho'ne' si'xene' bi gak yid'.” \v 20 Na' beena' sto chi'ene': “Zi' bshagna', na' bi gak yid'.” \v 21 Na'ch biza' wen llinna' jayelle' x̱ane'na' yog' daa goll beṉ'ka' ḻe'. Na'ch bllaa x̱ane'na' na' chi'e wen llin c̱he'na': “Ḻobe' jta lyell na' bc̱he' kon no beṉ' yillago', no beṉ' yesh', no beṉ' net ṉi'a nee, no beṉ' lc̱hoḻ, na' no beṉ' bi chak sa' wen.” \v 22 Na' ka jasane' beṉ'ka' jatope', na'ch chi'e x̱ane'na': “X̱an', ba ben' ka wno', na' ni dech latj sho' beṉ'.” \v 23 Na'ch che' x̱ane'na': “Wyaj do yawi nezka' na' ben byen yid beṉ'ka' yillago' kwenc̱he yilla' ḻoo lilla'ni. \v 24 Na' nia' le', ka nak beṉ'ka' bya' dii nech, ni toe' bi gaogake' daa ba bsini'a.” \s1 Yeḻ' zak'zi'na' yen ile'icho ni c̱he Jesucrístona' \p \v 25 Beṉ' zan zjanogake' Jesúza', na'ch biyec̱hje' chi'e ḻegake': \p \v 26 ―Shi nole cheeni gakle nad' txen, chiyaḻ' gakchile nad' aga ka x̱axṉa'le, xool-le, xiiṉle, beṉ' bish'le, beṉ' zanle, na' ax̱t yeḻ' mban c̱helena'. Shi bi gakile' nad', aga wak gakle nad' txen. \v 27 Na' ḻekzka' beena' bi chzanile' yeḻ' mban c̱he'na', gak bittezə dii gak c̱he', kwenc̱he gone' daa chazlallaa, aga wak gake' nad' txen. \v 28 Shi nole cheenile gonle to yoo sib wal, zigaate chiyaḻ' wwiale ka'k' gaki na' shi waki xmechlena' sheeloin. \v 29 Ḻa' shi ba wlekwle leninna' na' tena' bich bi de wzeeloilen, na' yog' beṉ'ka' ile'gakile' bi biyollan wxillgakile' le'. \v 30 Na' iṉagake': “Kon wdishj beena' len yoona' na' bi goki xmeche'na' wzeeloe'n.” \v 31 Na' ka'kz to beṉ' wṉabia', shi cheenile' tiḻ-lene' sto wṉabia' yoblə, na' ḻekzka' chiyaḻ' wsakee shi wzoi shi mil beṉ'ka' nape' tiḻ-lengake' beena' nap gaḻja mil beṉ'. \v 32 Na' shi gakbe'ile' bi soi beṉ'ka' nape', na' zi' illinlə beṉ' wṉabia'na' sto, wseḻee to c̱hop beṉ' lljellgake'ne': “Bizə tiḻcho.” \v 33 Na' ka' le', shi bi c̱hooṉlall'le yog' dii de c̱hele, aga wakə gakle nad' txen. \s1 Kat' bich zxi' zedaa \r (Mt. 5:13; Mr. 9:50) \p \v 34 ’Zedaa nakan dii wen, na' shi bich zxi'n aga wakch yiyonchon zxi' dii yoblə kwenc̱he wc̱hinchon. \v 35 Ni bi gak wc̱hinchon lwaa ben', san c̱hooṉchon. Na' le' chenile dga nia', ḻi sen wṉeyi. \c 15 \s1 Jempl c̱he xilaa wnit \r (Mt. 18:10-14) \p \v 1 Yog' beṉ' wic̱hixjka' na' beṉ' saaxyaka' jabig'gake' kwit Jesúza' kwenc̱he bzenaggake' dillaa cho'e. \v 2 Na' fariseoka' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya' wzologake' biz chon chnagake' c̱he Jesúza', che'gake': \p ―Chlebtezə beeni beṉ' saaxyaka' na' chaolenteze' ḻegake'. \p \v 3 Na'ch bzoa Jesúza' to jempl, golle' ḻegake': \p \v 4 ―Shi tole naple to guiyoa xil' na' ṉit tob, na' wkwaaṉle baka' taplalj twaḻj lyix̱aa na' lljadiljle bana' wnit, na' ax̱t kon ka yillelb gonle. \v 5 Na' ka yillelb, yibaile yix̱oaleb yaaxizlena'. \v 6 Na' ka yillinle lill-lena' wtople beṉ'ka' nllaguile na' beṉ' wlill c̱heleka', na' ye'le ḻegake': “Ḻi yibaleni nad', ḻa' ba billel xil' c̱ha'na' bana' wnit.” \v 7 Na' nia' le', ka'kzan chibayi Chioza' len anjl c̱he'ka' yabana' kat' to beṉ' wen dii mal chiyajile' saaxya c̱he'na' aga ka taplalj twaḻj beṉ'ka' bi chonan byen yiyajgakile'. \s1 Jempl c̱he mecha' wnit \p \v 8 ’Wa shi to noolə de shi mech plat c̱he' na' ṉit ton, na' wxene' yi' c̱he'na' na' wḻoe' ḻoo lille'na' na' yiyilje'n ax̱t ki yillelile'n. \v 9 Na' ka yillelile'n na' wtope' noolka' nllaguile' na' beṉ' wlill c̱he'ka', na' yee ḻegake': “Ḻi yibaleni nad', ḻa' ba billel mech c̱ha'na' daa wnit.” \v 10 Na' nia' le', ka'kzan chibayi Chioza' len anjl c̱he'ka' kat' chiyaj chileni to beṉ' saaxya. \s1 Jempl c̱he bi'na' benditj xmech x̱abaa \p \v 11 Na' ḻekzka' che' Jesúza' ḻegake': \p ―To beṉ' wzoa c̱hop xiiṉe', \v 12 na' bi' neshaa gollb' x̱abaa: “X̱a, bḻaa daa de c̱ho' na' beṉ nad' daa chiyaḻ' ikaa.” Na'ch bḻaa x̱abaa daa de c̱he' na' bi'en ḻegakb'. \v 13 Na' aga wlla, biyit' bide bi' neshaa daa bi'eb', na' mecha' daa bex̱'b' c̱heyin wyajlema'n to yell zit' na' jenditjba'n na' jem' kon daa nazan c̱heb'. \v 14 Na' ka biyoll benditj xmechbaa wche' to wbiṉ xen yella' gana' chdab', na'ch wzolo chdeb' wbinna'. \v 15 Na' wyajb' jaṉabb' llinna' gom' lao to beṉ' yella' gana' chdab', na' beena' bseḻeeb' lyix̱aa gana' nllee kushka' kwenc̱he jtapb' ḻegakb. \v 16 Na' daa ḻe chdom' goklall'b' gaob' daa chao kushka', na' ni ḻen bi be'gake'b'. \v 17 Na' gokib': “Beṉ' zan wen llin c̱he x̱a'na' lle' na' chichooṉzan dii cheej chaogake', na' nad', ba chetid' wbinni. \v 18 Ba ziyaachoklə kwit x̱a'na' na' yepee: X̱adawaa, ba bx̱iṉj' bḻen' lao Chioza' na' lawo'na'. \v 19 Bich chidoḻaa gak' xiiṉo', san beni nad' ka nottezə wen llin c̱ho'ki.” \v 20 Na'ch biza'b' ziyajb' lill x̱abaa. \p ’Na' zi dii xench yillim' lillbaa ble'i x̱abaa ḻeb' na' biyesh'lallile'b'. Na'ch zejdoe' jatiḻe'b' na' wdeḻe'b' na' bnope'b'. \v 21 Na'ch che'b' x̱abaa: “X̱adawaa, ba bx̱iṉj bḻen' lao Chioza' na' lawo'na', bich chidoḻaa gak' xiiṉo'.” \v 22 Na' x̱abaa chi'e wen llin c̱he'ka': “Ḻobe'zə ḻi lljḻej tgot lech' daa ḻiizelozi nakch na' ḻi wwakwba'n, na' ḻekzka' ḻi wllin to niy xbemaa na' ḻi wllin yel ṉi'abaa. \v 23 Na' ḻi lljx̱i' me'do'na' mbejchlawin, ḻi witb kwenc̱he gaochob na' goncho to lṉi, \v 24 ḻa' xiiṉdawaani gok c̱heb' ka bi' ba wit, na' ṉaa ba bila'b' mbam'. Gok c̱heb' ka bi' wnit, na' ṉaa ba billelb'.” Na'ch wzologake' bengake' lṉina'. \p \v 25 ’Na' ka wzolo lṉina', xiiṉe' bi' necha' chdab' lyix̱aa. Na' ka billim' gaozə lillbaa, benib' chkwell wikwellka' na' chakte wiyaana'. \v 26 Na'ch wṉeb' to wen llinka' na' wṉabibee bin chak lillbaa. \v 27 Na' wen llinna' chi'e: “Bi' bishoonan' ba bila', na' ben x̱o'na' mandad betgake' me'do'na' mbejchlawin daa bila'b' shi'a shao'.” \v 28 Na' xiiṉe' bi' necha' bllaab' na' bi goonib' yiyoob'. Na'ch bchej x̱abaa got'yoile'b' kwenc̱he yiyoob'. \v 29 Na'ch che'b' x̱abaa: “Ṉezkzilo' ba gok zan yiz chon' yog' daa no', na' ni shlin biṉ' c̱hishj' cho'a xtilloona'. Na' bigaṉ' goṉo' nad' ḻa'c̱h' to shibdo' kwenc̱he wit'b yeej gaolem' bi'ka' nllaguid'. \v 30 Na' ṉaa bila' xiiṉo'ni biyit' bideb' yog' daa bi'ob' na' benditjb' xmecho'na' kon noolə wdaka', na' ba betzo' me'do'na', bana' ḻe nak, ni c̱heb'.” \v 31 Na'ch che' x̱abaa: “Xiiṉdawaa, li' zoaleno' nad' toshiizi, na' yog' bi de c̱ha' c̱hekzo' daa. \v 32 Per chonan byen ṉaa yibaicho na' goncho lṉini, ḻa' ba bila' bi' bishooni. Ba gok c̱heb' ka bi' ba wit, na' ṉaa ba bila'b' mbam'; gok c̱heb' ka bi' wnit, na' ṉaa ba billelb'.” \c 16 \s1 Jempl c̱he wen llinna', beena' benditj daa de c̱he x̱ane'na' \p \v 1 Na' ḻekzka' goll Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―Wzoa to beṉ' wni'a nape' to wen llin c̱he', na' bene' lo nee yog' dii de c̱he'. Na' wyaj baḻ beṉ' jellgake'ne': “Ḻe chonditj beena' daa beno' lo nee.” \v 2 Na'ch wṉe x̱ane'na' ḻe', chi'ene': “Ba benid' ka nagake' chono', na' chiyaḻ' yidio' kwent diika' ngoo lo no', ḻa' bich goṉ' xshino'na'.” \v 3 Na'ch chaki wen llinna': “¿Nakra gona'n ṉaa, bich goṉ x̱an'na' llinna' gon'? Bi soid' gon' llin wal, na' chido'id' yep' beṉ' yiyesh'gakile' nad' goṉgake' lat' wej xmech'. \v 4 Ba ṉezid' nak gon' kwenc̱he wleb beṉ' nad' lille'ka' kat' bich gat' llin c̱ha'na'.” \v 5 Na'ch goxe' to to beṉ'ka' chaḻ'gake' c̱he x̱ane'na', na' beṉ' necha' wṉabile'ne', chi'ene': “¿Ka'k' chaḻoo c̱he x̱an'na'?” \v 6 Na' beena' chi'e: “Chaḻaa to guiyoa medid\f + \fr 16:6 \ft Medid: to to medidki gokan ka do 37 litr.\f* set.” Na'ch chi'ene': “Ni de yisha', ḻobe'zə wche' na' bda'n shiyonzannan' chaḻoo.” \v 7 Na' ka wde, wṉabile' beena' sto, chi'ene': “¿Shera li'? ¿Ka'k' chaḻoo?” Na' beena' chi'ene': “Chaḻaa to guiyoa gush trigo.” Na'ch chi'ene': “Ni de yisha' na' bda'n taplaḻj gushzannan' chaḻoo.” \v 8 Na' x̱an wen llinna' be'lawee wen llin mal c̱he'na' daa biyiljlallee naklan gone'n. Ḻa' beṉ'ka' zech wṉeyi c̱he daa chak lo yell-lioni, chiyiljlall'chgake' nak soalen ljwellgake' wen kwenc̱he ile'shii ljwellgake', aga ka beṉ'ka' ba yoo beeni' c̱he Chioza' ḻoo yic̱hjlall'do'eka'. \p \v 9 ’Na' nia' le', ḻi wc̱hin yeḻ' shawaa de c̱hele yell-lioni kwenc̱he gaklenle beṉ', na' kat' ba wde c̱he yeḻ' shawaa, Chioza' wlebe' le' soalenlene' zejḻi kaṉi. \p \v 10 ’Na' beena' chon ka chiyaḻ' kon lat' daa nak lall' nee, ka'kzan gone' shi bichlə dii xench koo lall' nee. Na' beena' bi chon ka chiyaḻ' kon daa nak lall' nee, ka'kzə gone' shi bitekchlə dii xench koo lall' nee. \v 11 Shi bi chonle ka chiyaḻ' kon yeḻ' shawaa de yell-lioni, bi gonzle lez ikaale yeḻ' shawaa de yabana'. \v 12 Na' shi bi chonle ka chiyaḻ' kon yeḻ' shawaa nak lall' na'le yell-lioni, ¿nakra gon Chioza' goṉe' le' yeḻ' shawaa daa gaki c̱hele? \p \v 13 ’Aga ga zoa to beṉ' wḻane' xshin c̱hop beṉ', ḻa' wakzbanile' beena' to, na' gakchile' beena' sto, wa gone' xshin beena' to do lallee na' xshin beena' sto gone'n nakzi. Aga wak gonle ka cheeni Chioza' shi ḻe chzelall'le yeḻ' wni'ana'. \p \v 14 Na' fariseoka' ḻe chzelall'gake' mecha', na' ka bengakile' dillaa choe' Jesúza', bxillgakile'ne'. \v 15 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻa'kzi nale nakle beṉ' wen, Chioza' ṉezile' nakan nak yic̱hjlall'do'lena'. Ḻa' daa chaki beṉ' yell-lioni nakan dii llialote, ḻeyeṉ'lannan' chakzbani Chioza'. \s1 Leya' na' yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza' \p \v 16 Na' ḻekzka' che' Jesúza': \p ―Leya' na' daa bli' bsedi dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake', ḻegakannan' wṉabia'gakan ax̱t ka bllin lla bid Juanna'. Na' ka bid Juanna', wzolo chzenag beṉ' dill' wen dill' kob c̱he yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza', na' chongake' to dii byen kwenc̱he iṉabi'e ḻoo yic̱hjlall'do'eka'. \p \v 17 ’Dii ḻi nia' le', ḻobe'ch te c̱he yabana' len yell-lioni, aga ka daa tegonz shc̱ho'a daa na leya'. \s1 Bi chiyaḻ' yilaa beṉ'ka' nshagna' \r (Mt. 19:1-12; Mr. 10:1-12) \p \v 18 ’Shi to beṉ' byo yiḻee xoole'na' na' yikee noolə yoblə, chone' ka chon beena' zoate nool c̱he'na' na' chdalene' noolə yoblə. Na' beena' yikee noola' biḻaa beṉ' c̱he'na' ḻe', ḻekzka' chone' ka chon beena' zoalente nool c̱he'na' na' chdalene' noolə yoblə. \s1 Beṉ' wni'ana' na' Lázarona' \p \v 19 Na' chize' Jesúza' beṉ'ka': \p ―Wzoa to beṉ' wni'a na' chakwe' shgaḻ' lech' dii wen na' yog' lla chaoshawe'. \v 20 Na' ḻekzka' wzoa to beṉ' yesh' wlie' Lázaro, na' llia we'na' doxen kwerp c̱he'na'. Na' tlizi chjc̱hi'e cho'a yoo c̱he beṉ' wni'ana', \v 21 gokile' gawe' ḻa'c̱h' bḻaaka' chxop xan mes c̱he'na', na' ax̱t bekw'ka' chḻeegakb we'na' llie'. \v 22 Na' bllin lla wit beṉ' yeshaa, na' bic̱he' anjl c̱he Chioza'ne' kwenc̱he jazoalene' dii Abrahama'. Na' ḻekzka' wit beṉ' wni'ana' na' bkwash'gake'ne'. \v 23 Na' dii beṉ' wni'ana' chdezi'chgue' gana' lle' beṉ' wetka', na' bḻis jalawe'na' na' zit'lə ble'ile' dii Lázarona' chi'e kwit dii Abrahama'. \v 24 Na'ch wṉie' zilljə chi'e: “X̱adawaa Abraham, biyesh'gachi nad' na' bseḻ' Lázarona' kwenc̱he wḻeejlat' xbene'na' ḻoo nisa' na' yidshone'n lo ḻollaani, ḻa' ḻe chllaglochgan' lo yi'ni.” \v 25 Na' Abrahama' chi'ene': “Xiiṉ, jadini ka mbalaz gok c̱ho' shlak wbano' yell-liona', na' Lázaroni aga bi dii wen gok c̱he'. Na' ṉaa chizi'e banez ni, na' li' chzak'zi'o. \v 26 Na' ziznakan sto, ze to bdiṉj xen gchoḻi, na' aga wak te beṉ'ki yidgake' gana' lle'le, na' beṉ'ka' lle' na' aga wak tegake' yidgake' gani zoanto'.” \v 27 Na'ch che' beṉ' wnia'na'ne': “Chṉabid' li' shka', x̱adawaa Abraham, ben goklen bseḻ'gach Lázarona' lill x̱a'na' \v 28 gana' zoa zi gay' beṉ' bishaaka', llje'lene' ḻegake' dill' kwenc̱he bi lengake' yiyedgake' gani de yeḻ' zak'zi'ni.” \v 29 Na' Abrahama' chi'ene': “Napkzgake' daa bzej dii Moiséza' na' daa bzej dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza'. ¡Na' chiyaḻ' wzenaggake'n!” \v 30 Na' che' beṉ' wnia'na'ne': “Aga wakan, x̱adawaa Abraham, san sheḻ' to beṉ' ba wit yibane' na' yiyaje' lljaye'lene' ḻegake' dill', na' wiyaj wilengakile' saaxya c̱he'ka'.” \v 31 Na' che' Abrahama'ne': “Shi bi chzenaggake' daa bzej dii Moiséza' na' daa bzej dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza', ḻekzka' aga wyajḻe'gake' ḻa'kzi yiban to beṉ' wet.” \c 17 \s1 Bi goncho ka ixop beṉ' yoblə gone' dii mala' \r (Mt. 18:6-7, 21-22; Mr. 9:42) \p \v 1 Na'ch che' Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―Bia'kzə de dii gon ka ixop beṉ' gone' dii mala', per ¡nyesh'laz gak c̱he beena' wchix̱e' beṉ' yoblə gone' dii mala'! \v 2 Wenlan sheḻ' wwaḻ'gake' yene'na' to yaj c̱he molin na' lljazaḻ'gake'ne' ḻoo nisdo'na' aga ka daa wchix̱e' to beṉ'ki chajḻe'gake' c̱ha'. \v 3 Daan, ḻi wsak'. \p ’Shi to bish' ljwell-le gone' mal c̱hele, ḻi wsheshlene', na' shi yiyajile' daa bene' c̱hele, ḻi yizi'xen c̱he'. \v 4 Ḻa'kzi ax̱t gall shii shlla gone' bi gone' c̱hele, na' gall shiite iṉe' le': “Chiyajid' daa ben' c̱ho'”, chiyaḻ' yizi'xenle c̱he'. \s1 Daa gak gon to beṉ' chajḻe' \p \v 5 Na'ch goll postlka' X̱ancho Jesúza': \p ―Goklen neto' gonḻilall'chnto' Chioza'. \p \v 6 Na'ch che' X̱ancho Jesúza' ḻegake': \p ―Sheḻ' yeḻ' chajḻe' c̱helena' nakan ḻa'c̱h' ka nak sa mostásana', daa nak diido'zə, wak ye'le yag xen wala': “Blall'shki, na' jsoa ḻoo nisdo' na'lə”, na' gon yaga' daa ye'len, sheḻ'ka'. \s1 Daa chiyaḻ' gon to wen llin \p \v 7 ’Shi nole zoa to wen llin c̱hele na' zizee lyix̱aa jawaaṉe' gooṉna' wa jtapeeb, aga we'lene': “Biyoo, na' wche' kwenc̱he gawo'.” \v 8 Aga we'lene' ka', san ye'l-lene': “Bsini'a daa gaw' xshe'na', na' wze wṉeyi kwenc̱he wdio' daa yeej gaw', na'techlə yeej gawo'.” \v 9 Na' ni bi we'lene' yeḻ' chox̱ken daa ba bene' daa che'lene' gone'. \v 10 Ḻekzka' le', kat' ba biyoll benle yog' daa non Chioza' mandad gonle, chiyaḻ' iṉale: “Neto' bi chizo chizakinto' gonnto' yog'ḻoḻten, shinchga bizointo' ba bennto' daa chonan byen gonnto'.” \s1 Biyon Jesúza' shi beṉ' chak yillwe' daa le lepra \p \v 11 Na' shlak zjada Jesúza' Jerusalénna', wdie' gana' ndiḻ yell-lioka' mbani Samáriana' na' Galileana'. \v 12 Na' ka blline' to cho'a yelldo', bllesh shi beṉ' chakgake' yillwe' daa le lepra kwenc̱he lljatiḻgake'ne', na' de zit'lə wzegake' \v 13 besyaagake' zilljə, che'gake'ne': \p ―¡Jesús, Maestro, biyesh'lall'gachi neto'! \p \v 14 Na' ka ble'i Jesúza' ḻegake', na' golle': \p ―Ḻi shaj lao bx̱ozka' kwenc̱he ile'gakile' le'. \p Na' shlak zejgake' bigaa yillwe' c̱he'ka'. \v 15 Na'ch toe' bibi'e ka gokbe'ile' ba biyakile', na'ch ax̱t chosya'ile' choe'lawee Chioza'. \v 16 Na' bc̱hek' xibe'na' lao Jesúza' na' bdose' lo yona' kwenc̱he bi'ene' yeḻ' chox̱ken. Na' beena' ben ka' nake' beṉ' Samaria. \v 17 Na'ch che' Jesúza': \p ―¿Aaga shigaken' biyaki? ¿Garaṉ beṉ'ka' zi ga? \v 18 ¿Atochga beṉ' zitiin bibi'e choe'lawee Chioza'? \p \v 19 Na'ch che' Jesúza' beena': \p ―Bizolla' na' biyaj. Ba biyakilo' daa wyajḻi'o c̱ha'. \s1 Yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza' \r (Mt. 24:23-28, 36-41) \p \v 20 Na'ch wṉabi fariseoka' Jesúza' batran solo iṉabia' Chioza' lo yell-lioni. Na' chi'e ḻegake': \p ―Ka nak yeḻ' wṉabia' c̱he Chioza', aga nakan ka to dii ile'tekzicho. \v 21 Aga no iṉa: “Ni chṉabia' Chioza'”, wa “Na' chṉabi'e”, ḻa' ladjlenikzan ba bla' yeḻ' wṉabia' c̱he'na'. \p \v 22 Na'ch chi'e beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―Wllin lla kat' gaklall'le ḻa'c̱h' zi shlla ile'chile iṉabi'a, nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, na' aga wle'chile nad'. \v 23 Na' ichej beṉ' iṉe': “Ni zoe'”, wa “Na' zoe'.” Na' bi shajle, ni bi gonle beṉ'ka' txen. \v 24 Ḻa' ka chak kat' chep yes, chzeeni'n doxen xan yabana', ka'kzan gak llana' kat' zizaa, nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni. \v 25 Na' chonan byen zigaate biya daa yen ile'id', na' beṉ'ki zoa ṉaa wzoagake' nad' ka'lə. \v 26 Kon ka gok kana' wzoa dii Noéna', ka'kzan gak kat' ba zoa illin lla yiyed' dii yoblə, nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni. \v 27 Kana' wzoa dii Noéna', beṉ' yell-lioka' cheej chaogake', chshagna'gake', na' choe'gake' yeḻ' wishagna' c̱he xiiṉe'ka' bllinte llana' wyoo dii Noéna' ḻoo barkwa'. Na' wzolo chak yejsiwaa yell-lioni ax̱t billa'cha lawinna' nisa', na' blliayi'n yog'ḻoḻe'. \v 28 Na' ḻekzka' wizak kana' wzoa dii Lota'. Cheej chaogake', chiya'o chidegake' bi de c̱hegake', na' chaz chaaṉgake', na' chon lillgake'. \v 29 Per ka bchej dii Lota' yell Sodómana', Chioza' bḻetje' yi'na' xan yabana' nc̱hix̱an daa ne' azufre na' betan yog' beṉ' yell Sodómaka'. \v 30 Na' ka'kzan gak llana' kat' yiyed', nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni. \p \v 31 ’Llana' zizaa, shi to beṉ' llie' yic̱hj lille'na' na' xshinḻaze'na' den ḻoo yoo c̱he'na', bi yiyetjze' kwenc̱he lljaleje'n. Na' shi to beṉ' zeje' lyix̱aa, bi yiyajze' lille'na'.\fig Llana' zizaa, shi to beṉ' llie' yic̱hj lille'na' na' xshinḻaze'na' den ḻoo yoo c̱he'na', bi yiyetjze' kwenc̱he lljaleje'n. Lc. 17:31|src="29_LB00234B.TIF" size="COL" ref="San Lucas 17:31" \fig* \v 32 Ḻi lljadini ka gok c̱he dii xool Lota'. \v 33 Beena' bi chsanlall' yeḻ' mban c̱he'na', beenan' kwiayi'; san beena' chsanlall' yeḻ' mban c̱he'na', beenan' gat' to yeḻ' mban c̱he' zejḻi kaṉi. \p \v 34 ’Na' nia' le', lle'na' kat' zizaa, c̱hop beṉ' die' toz blag, toe' yic̱hi'a na' stoe' yigaaṉ. \v 35 Na' gana' lle' c̱hop noolə chotgake', toe' yic̱hi'a na' stoe' yigaaṉ. \v 36 Na' c̱hop beṉ' byo chongake' llin lyix̱aa, toe' yic̱hi'a na' beena' sto yigaaṉe'. \p \v 37 Na'ch wṉabgakile'ne': \p ―¿Garan gak dga, X̱an'? \p Na' chi'e ḻegake': \p ―Gana' de ba weta', nan' chdop chllag llodka'. \c 18 \s1 Jempl c̱he to nool wizeb na' to beṉ' wen yeḻ' josc̱his \p \v 1 Na' bzoa Jesúza' to jempl kwenc̱he bli' bsedile' ḻegake' bi lljshyagakile' we'ḻwillgake' Chioza'. \v 2 Chi'e ḻegake': \p ―Wzoa to beṉ' wen yeḻ' josc̱his to yell, na' bi chall chllebe' Chioza', ni bibi chakile' shi bi chiyoolallii beṉ' ka chone'. \v 3 Na' yella' wzoa to noolə wizeb na' chajtezi chaje' lawe'na', chi'ene': “Bensha yeḻ' josc̱his c̱ha'ni.” \v 4 Na' ssha ba gok chaje' lawe'na' na' bikzə chone' bin chi'ene', na' bllin lla kat' chakile': “Ḻa'kzi bi chall chlleb' Chioza' na' ni bibi chakid' shi bi chiyoolallii beṉ' ka chon', \v 5 gonch' yeḻ' josc̱his c̱he nooli kwenc̱he bich yidyembeguile' nad'.” \p \v 6 Na' X̱ancho Jesúza' chi'e ḻegake': \p ―Ḻi wzenag ka ben beṉ' wen yeḻ' josc̱hisa', beena' bi chall chlleb Chioza'. \v 7 ¿Achakile Chioza' bi gaklene' beṉ'ka' ba wleje' nakgake' lall' nee, beṉ'ka' choe'ḻwillgake'ne' ka waḻ ka tella? ¿Awllaile' gaklene' ḻegake'? \v 8 Bi nakan ka', san nia' le' katena' gaklene' ḻegake'. Per kat' zizaa, nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, ¿alle'ch beṉ' nonḻilall' nad' yell-lioni, lla? \s1 Jempl c̱he to fariseo na' to beṉ' wic̱hixj \p \v 9 Na' bzoa Jesúza' sto jempl c̱he beṉ'ka' chakgakile' nakgake' beṉ' wen lao Chioza' na' chongakile' beṉ' yoblə nakzi. Na' wne': \p \v 10 ―C̱hop beṉ' wyajgake' yoodo'na' kwenc̱he je'ḻwillgake' Chioza'. Toe' nake' fariseo na' beena' sto nake' beṉ' wic̱hixj. \v 11 Na' farisewa' zie' chshalj chshon c̱he kwine', chi'e: “Chios c̱ha', chox̱keno' bi chon' ka chon beṉ' yoblə, bi chzi' chban', bi nak' beṉ' wen dii mal, agagaṉ' kwej yic̱hj' nool c̱ha'na' kwenc̱he soalen' nool yoblə, na' ni bi chon' ka chon beṉ' wic̱hixji. \v 12 C̱hop shii to xman chzoa' wbas', na' lawi yog' daa chon' gan chbej' daa chidoḻoo ikoo.”\f + \fr 18:12 \ft Daa chidoḻoo ikoo: literalmente la décima parte.\f* \v 13 Na' beṉ' wic̱hixja', zit'lə wzie' na' ni bi biyaxjile' wḻis lawe'na' wwie' yabana', san chballee cho'a lc̱ho'ena' chi'e: “¡Chios c̱ha', biyesh'gachi nad' daa nak' beṉ' saaxya!” \v 14 Na' nia' le', Chioza' bzenague' c̱he beṉ' wic̱hixja' na' bizee biyaje' lille'na' ba biyakxen saaxya c̱he'na'. San bi bzenague' c̱he farisewa'. Ḻa' beena' chon kwine' beṉ' choo beṉ' xen, Chioza' gone'ne' beṉ' bibi zakii. Na' beena' chakile' bibi zakee, Chioza' gone'ne' beṉ' choo beṉ' xen. \s1 Benḻeey Jesúza' bi'do'ka' \r (Mt. 19:13-15; Mr. 10:13-16) \p \v 15 Na' ḻekzka' beṉ' zan jwa' bi'do' c̱he'ka' lao Jesúza' kwenc̱he bx̱oa neena' yic̱hjb'ka' na' wṉabile' Chioza' gaklene'gakb'. Na' ka ble'i beṉ'ka' nakgake'ne' txen, bsheshlengake' ḻegake'. \v 16 Na' Jesúza' goxe' bi'do'ka', na' chi'e beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―Ḻi we' latj yid bi'do'ki lawa'ni, bi wllonle, ḻa' Chioza' chṉabi'e ḻoo yic̱hjlall'do' beṉ'ka' nak ka ḻegakb'. \v 17 Dii ḻi nia' le', beena' bi yiyak yic̱hjlall'do'ena' ka c̱he bi'do'ki kwenc̱he iṉabia' Chioza' ḻe', bi yilline' gana' zoa Chioza'. \s1 To beṉ' zakii beṉ' nak beṉ' wni'a be'lene' Jesúza' dill' \r (Mt. 19:16-30; Mr. 10:17-31) \p \v 18 To beṉ' zakii wṉabile' Jesúza', chi'ene': \p ―Maestro, li' nako' beṉ' wen. Wna nad' beran chiyaḻ' gon' kwenc̱he gat' to yeḻ' mban c̱ha' zejḻi kaṉi. \p \v 19 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―¿Berac̱he nazo' nad' beṉ' wen? Toz Chioza' nake' beṉ' wen. \v 20 Ba ṉezkzilo' daa nllia Chioza' bia' goncho: “Bi soaleno' nool bi nak nool c̱ho', bi wito' beṉ', bi kwano', bi c̱hiljlalloo bizə gon iṉo' c̱he beṉ', na' wdap balaaṉ x̱axṉoo.” \p \v 21 Na'ch che' beena'ne': \p ― Kana' naktia' bi' xkwid' chon' yog' diika'. \p \v 22 Na'ch ka beni Jesúza' ka goll beena'ne', na' chi'ene': \p ―Stozə daa chyallj gono': jayet' jade yog' daa de c̱ho' na' be'n beṉ' yesh'ka'. Na' shi gono' ka', na' gat' to yeḻ' shao' c̱ho' yabana'. Na' da, dino' nad'. \p \v 23 Na' ka beni beena' ka goll Jesúza'ne', ḻe gokyeshile', ḻa' beṉ' wni'a nlleban'. \v 24 Na' ka ble'i Jesúza' ḻe gokyeshile', na' chi'e: \p ―¡Lallj inlleb chonan c̱he beṉ' wni'aka' we'gake' latj iṉabia' Chioza' ḻegake'! \v 25 Ḻobe'ch te to kamey xan yeshaa aga ka to beṉ' wni'a yiyo'e yabana'. \p \v 26 Na' beṉ'ka' beni, gollgake'ne': \p ―¿Noran yila shka'? \p \v 27 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Daa bi chak gon beṉec̱ha', Chioza' chak gone'n. \p \v 28 Na'ch che' Pédrona' Jesúza': \p ―X̱an', ba wlej yic̱hjnto' yog' dii de c̱hento' kwenc̱he naknto' li' txen. \p \v 29 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Dii ḻi nia' le', nottezə beṉ' ba bzanile' no lille', no x̱axṉee, no beṉ' bishee, no beṉ' zane', no xiiṉ xoole' kwenc̱he cho'e latj chṉabia' Chioza'ne', \v 30 Chioza'kzə wi'e dii zak'chi c̱he' yell-lioni aga ka diika' wlej yic̱hje', na' ka yilline' yabana' wi'ene' to yeḻ' mban zejḻi kaṉi. \s1 De wyoṉ shii wdix̱jee Jesúza' guete' \r (Mt. 20:17-19; Mr. 10:32-34) \p \v 31 Na'ch wlej Jesúza' beṉ'ka' shlliṉ ka'lə, beṉ'ka' nakgake'ne' txen, chi'e ḻegake': \p ―Dga ziyajcho Jerusalénna' ṉaa, yillinin daa bzej dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' kani'yi daa gak c̱ha', nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni. \v 32 Ḻa' gongake' nad' lo na' beṉ'ka' bi nombia' Chioza', na' gonḻegake' c̱ha', biya dii iṉagake' nad', na' wlla' x̱eneeka' nad'. \v 33 Na' wit c̱hingake' nad' na'tech witgake' nad', na' yiyoṉ lla yiban' ladj beṉ' wetka'. \p \v 34 Na' beṉ'ka' nakgake'ne' txen ni lat' bi wyajni'gakile' daa golle' ḻegake', na' ni bi wṉezgakile' berac̱he chi'e ḻegake' ka', ḻa' daa golle' ḻegake' nakan dii bi gak shajni'gakile'. \s1 Biyon Jesúza' to beṉ' lc̱hoḻ yell Jericóna' \r (Mt. 20:29-34; Mr. 10:46-52) \p \v 35 Na' ka ba chllin Jesúza' yell Jericóna', na' chi' to beṉ' lc̱hoḻ cho'a neza' chṉabile' beṉ' yiyesh'lall'gakile'ne' we'gake' lat' wej xmeche'. \v 36 Na' ka benile' chde beṉ' zan na'ch wṉabe' bin chak. \v 37 Na' gollgake'ne': \p ―Jesús, beṉ' Nazaretan', chda ni. \p \v 38 Na'ch besyee, chi'e: \p ―¡Jesús, Xiiṉ dia c̱he dii Daví, biyesh'lall'gachi nad'! \p \v 39 Na' beṉ'ka' llialo lao Jesúza' chsheshlengake'ne' kwenc̱he kwi'e llizə, na' zizikchlə chosyee, chi'e: \p ―¡Xiiṉ dia c̱he dii Daví, biyesh'lall'gachi nad'! \p \v 40 Na'ch wlez Jesúza' na' bene' mandad lljx̱i'gake'ne'. Na' ka bllin beṉ' lc̱hoḻa' lawe'na' na'ch wṉabile'ne': \p \v 41 ―¿Beran cheenilo' gon' c̱ho'? \p Na'ch che' beṉ' lc̱hoḻa'ne': \p ―X̱an', cheenid' ile'id'. \p \v 42 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Daa ba chonḻilalloo nad' na' ile'ilo'. \p \v 43 Na' katena' lii bile'teile', na'ch janoe' Jesúza' choe'lawee Chioza'. Na' yog' beṉ'ka' ble'i daa ben Jesúza' be'la'ogake' Chioza'. \c 19 \s1 Jesúza' na' Zaquewa' \p \v 1 Na'ch bllin Jesúza' yell Jericóna' na' wdie' gchoḻ yella'. \v 2 Na' yella' zoa to beṉ' wni'a lie' Zaqueo, na' ngoo lall' nee x̱oṉj wic̱hixjka'. \v 3 Na' goklallee ile'ile' Jesúza', per bi gok ile'ile'ne' daa nake' beṉ' bc̱hekwdo' na' daa zejlen Jesúza' beṉ' zan. \v 4 Na'ch wllialodoe' lawe'ka' na' wyepe' to lo yag xen kwenc̱he ile'ile'ne' ka tie'. \v 5 Na' ka bllin Jesúza' xan yaga', na' bḻis lawe'na' chi'ene': \p ―Zaqueo, btalalloo biyetj, ḻa' lillo'nan' yigaaṉa' ṉaa. \p \v 6 Na'ch biyetjdo Zaquewa' chibaile' bic̱hi'e Jesúza' lille'na'. \v 7 Na' ka ble'i beṉ'ka' lle' na' ka gok, yog'ze' wzolo biz chon chnagake' c̱he', che'gake': \p ―Yigaaṉxgale' lill beṉ' saaxyani, na. \p \v 8 Na'ch wzolla Zaquewa' na' chi'e X̱ancho Jesúza': \p ―X̱an', cheenid' wi'a gashjə daa de c̱ha' beṉ' yesh'ka', na' yog' beṉ'ka' ba bc̱hixj' dii xench, yiyoe'gakee taplə ka daa ba wlan' c̱hegake'. \p \v 9 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Ṉaanlla ba bisla Chioza' beṉ'ki zoa ḻoo yooni kwenc̱he bi kwiayi'gake', daa len Zaquewi nake' xiiṉ dia c̱he dii Abrahama'. \v 10 Ḻa' ka nak' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, bid' kwenc̱he yiyilj' na' yisla' beṉ'ka' yoo nez daa wlliayi'n ḻegake'. \s1 Jempl c̱he beena' bkwaaṉlen wen llin c̱he'ka' mech \p \v 11 Shlak chzenag beṉ'ka' daa che' Jesúza', bseesile' ḻegake' to jempl, daa ba zoa illine' Jerusalénna' na' ḻegake' gokgakile' daa nake' beṉ' bseḻ' Chioza' lii solotie' iṉabi'e. \v 12 Na'ch chi'e ḻegake': \p ―To beṉ' zakii bcheje' wyaje' to yell zit' wal kwenc̱he lljaḻane' yeḻ' wṉabia' c̱he lalle'na', na' ka yilline' iṉabi'e. \v 13 Na' ka zi' see, wṉie' shi wen llin c̱he'ka' na' bi'e ḻegake' twej mech dii zak' dii xen na' chi'e ḻegake': “Ni de mechi, ḻi gonlenan delgens shlak bi soa'.” \v 14 Na' beṉ' wlall c̱he'ka' ḻe chakzbangakile'ne', na' ka wde wzee bseḻ'gake' x̱oṉj beṉ' wyajgake' lao beena' we' lsens iṉabi'e kwenc̱he jellgake'ne': “Bi cheeninto' iṉabia' beeni neto'.” \v 15 Per bia'kzə gok lo nee iṉabi'e, na' biyaje' lalle'na'. Na' ka billine' goxe' beṉ'ka' bkwaaṉlene' mecha' kwenc̱he iṉezile' ka'k' wej ben mecha' gan daa bkwaaṉlene' to toe'. \v 16 Na' ka bllin beṉ' necha' lawe'na' na' chi'ene': “X̱an', xmecho'na' bkwaaṉ'leno' nad' bena'n gan shin.” \v 17 Na'ch beṉ' wṉabia'na' chi'ene': “Wenkzan beno'. Daa beno' ka chiyaḻ' kon lat' mecha' bkwaaṉlen' li', wzoa' li' iṉabi'o shi yell.” \v 18 Na' ka bllin beena' sto lawe'na' na' chi'ene': “X̱an', xmecho'na' bkwaaṉ'leno' nad' bena'n gan gayaan.” \v 19 Na' ḻekzka' chi'e beena': “Wzoa' li' iṉabi'o gay' yell.” \v 20 Na'ch bllin stoe' lawe'na' na' chi'ene': “X̱an', ni de xmecho'na' bkwaaṉ'leno' nad'. Blall'tipteza'n to lech' na' wlooshawaan \v 21 daa blleb' li', ḻa' ḻe beṉ' zṉia nako'. Chkaatezo' dii bi naki c̱ho', na' chizi' chilaptezo' dii goz gooṉ beṉ' yoblə.” \v 22 Na'ch che' beṉ' wṉabia'na' ḻe': “Bikzbi yejni'alallii beno'. Kon ka ba wno' ka'kzan gak c̱ho'. Ṉezilo' nak' beṉ' zṉia, na' chkaatez' dii bi naki c̱ha' na' chizi' chilap' dii goz gooṉ beṉ' yoblə. \v 23 Na' daa ṉezilo' ka' chon', ¿berac̱he ki bi'o xmechaa gon yic̱hjin kwenc̱he yikaan ṉaa ba biyed'?” \v 24 Na'ch chi'e beṉ'ka' lle' na': “Ḻi yikaa mecha' daa bi'ane' na' ḻi we'n beena' bene' gan shin.” \v 25 Na'ch che' beṉ'ka'ne': “X̱an', ba napkzə beena' shin.” \v 26 Na' che' beṉ' wṉabia'na' ḻegake': “Nia' le', beena' chonlene' llin daa yoo lo nee, wakch lall' nee dii xench; san beena' bi chonlene' llin daa yoo lo nee, ax̱t daa ngoo lo nee lat' yidoyo. \v 27 Na' ka nak beṉ'ka' chakzbangakile' nad', beṉ'ka' bi cheengakile' iṉabi'a, ḻi lljx̱i'gake' ni na' ḻi witgake' ile'teid'.” \s1 Billin Jesúza' Jerusalénna' \r (Mt. 21:1-11; Mr. 11:1-11; Jn 12:12-19) \p \v 28 Na' ka wde wna Jesúza' ka', na'ch bigoolene' nez beṉ'ka' nakgake'ne' txen ziyajgake' Jerusalénna'. \v 29 Na' ka billingake' xṉi'a yaa daa le Yaa Olivos, gaozə yellka' le Betfagé na' Betania, na'ch bseḻee c̱hop beṉ'ka' nakgake'ne' txen, \v 30 na' chi'e ḻegake': \p ―Ḻi shaj yella' llia na', na' ka illinle ile'ile to burr chbando', ba konoṉ' kwia, da'b yag. Na' wsell-leb wc̱he'leb nilə. \v 31 Na' shi no iṉaz le': “¿Berac̱he chsellzleb?”, na' ye'lene': “X̱anchonan' chyalljile'b.” \p \v 32 Na'ch wyaj beṉ'ka' bseḻee, na' ka bllingake' ble'gakile' to burr chbando' da'b yag, kon kayeṉ' goll Jesúza' ḻegake'. \v 33 Na' ka chsellgake' burra' na'ch che' x̱ama' ḻegake': \p ―¿Berac̱he chsell-leb? \p \v 34 Na'ch che'gake'ne': \p ―X̱anchonan' chyalljile'b. \p \v 35 Na'ch bc̱he'gake'b jwa'gake'b lao Jesúza' na' bx̱oagake' xe'ka' koll'ba' na' blliagake' Jesúza' koll'ba'. \v 36 Na' shlak zej Jesúza' llie' burra', chshilj xa beṉ'ka' tlo neza'. \v 37 Na' ka ba chillingake' gaozə gana' chiyetj nez daa ziza' Yaa Olívoza', yog'ḻoḻ beṉ'ka' nakgake'ne' txen chosyaagake' daa chibagakile' na' choe'la'ogake' Chioza' daa ble'gakile' yog' yeḻ' wakka' bene'. \v 38 Na'ch nagake': \p ―¡Gaklenshga X̱ancho Chioza' beeni ba bseḻee iṉabi'e! ¡Ḻi da, we'la'ocho Chioza' zoa yabana' daa bene' ka zoalenchone' mbalaz! \p \v 39 Na' baḻ fariseoka' len ladj beṉ'ka' no Jesúza', che'gake'ne': \p ―Maestro, goll beṉ'ki nakgake' li' txen soagake' llizə. \p \v 40 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Nia' le', shi beṉ'ki soagake' llizə, na' yaj kilə solo gosyaagakan we'la'ogakan nad'. \p \v 41 Na' ka billine' gaozə yell Jerusalénna', gokyeshile' ka ble'ile'n na' wchelle' c̱he beṉ'ka' zoa na'. \v 42 Na' chi'e: \p ―¡Sheḻ'ka' ṉaanlla gakbe'ile nakan gonle kwenc̱he soale mbalaz! Per ngashaan laolena' na' aga wakbe'kzile. \v 43 Wllin lla ila' beṉ'ka' chakzbangakile' le' na' wzec̱hjgake' yelli leej na' kono gak sho' ichej. \v 44 Na' ni sto yaj c̱he lill-leka' bich yikwaaṉgake' koll' ljwellin, na' witgake' le' len xiiṉleka', ḻa' bi gokbe'ile ka bla' Chioza' ladjleni. \s1 Bishesh Jesúza' beṉ'ka' chit' chde lesh' chyoodo'na' \r (Mt. 21:12-17; Mr. 11:15-19; Jn 2:13-22) \p \v 45 Na'ch ka bllin Jesúza' cho'a yoodo'na' na' bisheshe' beṉ'ka' chit' chde. \v 46 Na' chi'e ḻegake': \p ―Cho'a Xtill' Chioza' nan: “Lilla'na' nakan ga choe'ḻwill beṉ' nad'”, na' le' ṉaa ba nonzlen ka to ga chdop chllag wban. \p \v 47 Na' yog' lla bli' bsedi Jesúza' beṉ' gana' zoa yoodo'na', na' bx̱ozka' chṉabia' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya' na' nochlə beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelka' ḻa'kzi biyiljlall'gake' naklə gongake' kwenc̱he witgake'ne' \v 48 bikzə bi gok gongake', ḻa' yog'zə beṉ' chibagakile' chzenaggake' dill'ka' cho'e. \c 20 \s1 Yeḻ' wṉabia' c̱he Jesúza' \r (Mt. 21:23-27; Mr. 11:27-33) \p \v 1 Na' bllin to lla, shlak chli' chsedi Jesúza' beṉ'ka' lesh' chyoodo'na' na' chyix̱je'ile' ḻegake' dill' wen dill' kob c̱he Chioza', bllin bx̱ozka' chṉabia' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya' len beṉ' golka' chṉabia'. \v 2 Na' che'gake'ne': \p ―Wnashki neto', ¿bi yeḻ' wṉabia' napo' chono' diiki? Na' ¿nora beṉ li' yeḻ' wṉabia'ni? \p \v 3 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻekzka' nad' de to dii iṉabid' le', ḻi iṉashki nad': \v 4 ¿Noran bseḻ' Juanna' kwenc̱he bidchoe' beṉ' nisa'? ¿AChiozan' bseḻeene'? ¿Anti beṉ' yell-liona'zan bseḻeene', lla? \p \v 5 Na'ch wzologake' choe'len ljwellgake' dill', che'gake': \p ―¿Nakra ka ye'chone', lla? Shi ye'chone' Chioza' bseḻeene', ḻobe' iṉe' cho': “¿Berac̱he ki wyajḻe'le c̱he', shka'?” \v 6 Na' shi yize'chone' nozə beṉ' bseḻeene', yog' beṉ'ki wlliagake' cho' yaj witgake' cho', ḻa' yog'gake' chajḻe'gake' Juanna' bi'e dill' daa goll Chioza'ne'. \p \v 7 Na'ch gollgake' Jesúza': \p ―Bi ṉezinto' no bseḻ' beena'. \p \v 8 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻekzka' nad' aga wnia' le' noran beṉ nad' yeḻ' wṉabia'na' kwenc̱he chon' diiki. \s1 Jempl c̱he wen llin malka' \r (Mt. 21:33-44; Mr. 12:1-11) \p \v 9 Na' Jesúza' bseesee to jempl lao beṉ'ka' lle' na': \p ―To beṉ' billee yag uva, na' bene'n lall' na' beṉ'ka' gap wwian, na' wzee wyaje' ssha gan yoblə. \v 10 Na' ka bizi' bilap beṉ'ka' uvana', x̱aninna' bseḻee to wen llin c̱he' kwenc̱he lljelle' beṉ'ka' nak lall' na'gake' yag uvaka' we'gake'ne' daa chidoḻee yikee. Na' beṉ'ka' chapgake' yag uvaka' bex̱'gake'ne' bet wdingake'ne', na'tech bilaggake'ne' to ka' che'. \v 11 Na'ch bseḻee sto wen llin c̱he'na'. Na' ḻekzka' bet wdingake'ne', na' biya dii bengakile'ne', na' bizlaggake'ne' to ka' che'. \v 12 Na'ch de wyoṉ shii, bizseḻee wen llin yoblə, na' ḻekzka' bengake'ne' bido we'zi, na' bizlaggake'ne'. \p \v 13 ’Na'ch chaki x̱an yag uvaka': “¿Nakra ka gona'n? Wseḻ'shkid' bi' c̱ha'ni, bi'ni ḻe chakid'. Shera shicholə wzenaggake' c̱heb'.” \v 14 Na' ka ble'i beṉ'ka' chap yag uvaka' xiiṉe'na', na'ch che' ljwelle': “Bi'nin yigaaṉlem' yell-lioni. Ḻi da witchob' kwenc̱he yigaaṉlenchon.” \v 15 Na' wlejgake'b' gana' lle' yag uvaka' na' betgake'b'. \p Na'ch wṉabi Jesúza' beṉ'ka' chzenag: \p ―¿Nakra ka chakile goni x̱an yag uvaka' beṉ'ka', lla? \v 16 Ba nakten shaje' na' lljete' beṉ'ka' chap yag uva c̱he'na' na' yiyone' yell-lio c̱he'na' lall' na' beṉ' yoblə. \p Na' ka beni beṉ'ka' wne' ka', na' wnagake': \p ―¡Bat we' Chioza' latj gak ka'! \p \v 17 Na' bwia Jesúza' ḻegake', chi'e: \p ―¿Beran zejin Cho'a Xtill' Chioza' gana' na: \q1 Yaja' daa bi wyoolall' wen yooka', \q1 ḻeyeṉ'lannan' yaja' daa ba nc̱hejcha yoona'? \m \v 18 Nottezə beṉ' lljc̱haze' lawinna' kwiayee, na' shi idakwan beṉ', ax̱t wshoshjan ḻe'. \s1 Jaṉabgakile' Jesúza' shi chiyaḻ' c̱hixjgake' daa chṉab beena' chṉabia' Rómana' \r (Mt. 21:45-46; 22:15-22; Mr. 12:12-17) \p \v 19 Na' bx̱ozka' chṉabia' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya' goklall'gake' gox̱'gake' Jesúza' ka biyoll golle' ka', ḻa' gokbe'gakile' c̱hezgaken' wṉie' daa bi chajḻe'gake' c̱he'. Per bllebgake' beṉ'ka' ndop nllag na'. \v 20 Na'ch bseḻ'gake' to c̱hop beṉ' wiwia wiyi, na' bentezgake' ka beṉ' cheenchgayi wzenag c̱he'. Per aga do lall'gaken' wyajgake', san kwenc̱hezə kwejyelgakile' Jesúzan' na' lljadaogake' xya c̱he' lao beena' chṉabia' gana' mbani Judeana'. \v 21 Na' wṉabgakile'ne': \p ―Maestro, ṉezinto' daa no' na' daa chli'o nakan dii ḻi, na' aga chwio' nak nak beṉ', shi nake' beṉ' zakii wa shi bi nake'. Ṉezinto' chli'o nez ḻi c̱he Chioza' kon ka nakan. \v 22 Wnashki neto': ¿Achiyaḻ' c̱hixjcho daa chṉab Césara', beena' chṉabia', anti bi chiyaḻ' c̱hixjchon? \p \v 23 Na' gokbe'i Jesúza' aga do lall'gaken' wṉabgakile'ne', na'ch chi'e: \p \v 24 ―Ḻi wli'shkayi nad' to mech. ¿Nora cho'alawin na' no leyin da'n? \p Na' che'gake'ne': \p ―C̱he Césaran', beena' chṉabia' Rómana'. \p \v 25 Na'ch chi'e: \p ―Na'len, ḻi we' Césara' daa naki c̱he', na' ḻekzka' ḻi we' Chioza' daa naki c̱he'. \p \v 26 Na' ni shcho'a dill' daa bi'e lao beṉ'ka' bi gok wc̱hingake'n kwenc̱he gaogake' xya c̱he'. Na' bibangakile' ka golle' ḻegake' na' bibe'gake' llizə. \s1 Wṉabgakile' Jesúza' nak gak kat' yiban beṉ' wetka' \r (Mt. 22:23-33; Mr. 12:18-27) \p \v 27 Ka wde dga, bllin baḻ saduceoka' lao Jesúza', beṉ'ka' bi chajḻe' daa yiban beṉ' wetka'. Na'ch che'gake' Jesúza': \p \v 28 ―Maestro, leya' bzej dii Moiséza' nan: shi to beṉ' byo guete' na' igaaṉ xoole'na' wizeb na' kono xiiṉgake' wzoa, beṉ' bish' beṉ' weta' chiyaḻ' yikee nool wizeba' kwenc̱he soa xiiṉ dia c̱he dii beṉ' bisheena'. \v 29 Ki gok to shii, wzoa gall bish' beṉ', na' beṉ' necha' bshagnee, na' wite' na' kono xiiṉe' wzoa. \v 30 Na' beṉ' wchopina' bikee noola', na' ḻekzka' wite' na' kono xiiṉe' wzoa. \v 31 Na' beṉ' wyoṉina', ḻekzka' bizkee noola', na' wizete' na' kono xiiṉe' wzoa. Na' ḻekzka' beṉ'ka' zi tap bizkaagake' noola' na' witgake', na' ni to beṉ'ka' gall bi wzoa xiiṉgake' kon noola'. \v 32 Na' ka bllin lla ḻekzka' wit noola'. \v 33 Na' kat' yiban beṉ' wetka', ¿norayeṉ'en' gak beṉ' c̱he', lla?, ḻa' galltien' wzoalene'. \p \v 34 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Beṉ'ka' lle' yell-lioni ṉaa chkaa ljwellgake', na' ḻekzka' choe' yeḻ' wishagna' c̱he xiiṉe'ka'. \v 35 San beṉ'ka' iṉa Chioza' zak'gake' yiyajgake' gana' zoe' ka yibangake' ladj beṉ' wetka', aga ka'chan gongake'. Ḻa' koch no wshagna' gana' zoa Chioza', \v 36 ni koch no guet, san soagake' ka zoa anjlka'. Na' gakgake' xiiṉ Chios daa ba bisbane' ḻegake' ladj beṉ' wetka'. \v 37 Kwin dii Moiséza' bzeje' kwenc̱he iṉezicho yiban beṉ' wetka' kana' bzeje' c̱he yag yeshaa daa ble'ile' chaḻ'ṉiṉ. Na' wne' X̱ancho Chioza' nake' Chios c̱he Abrahama', Isaaca' na' Jacoba'. \v 38 Na' Chioza' aga nake' Chios c̱he beṉ' wet, san nake' Chios c̱he beṉ' de yeḻ' mban c̱heyin. Ḻa' yog'ḻoḻ beṉ' nx̱enilallii Chioza', dekzə yeḻ' mban c̱hegake'. \p \v 39 Na'ch baḻ beṉ'ka' chli' chsedi leya' gollgake'ne': \p ―Maestro, ka ba wnayeṉoon nakan. \p \v 40 Na' bich bi biyaxjchgakile' iṉabchgakile'ne'. \s1 Crístona' nake' xiiṉ dia c̱he dii Davina' \r (Mt. 22:41-46; Mr. 12:35-37) \p \v 41 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―¿Berac̱he nazə beṉ' Crístona' nake' xiiṉ dia c̱he dii Davina'?, \v 42 len kwin dii Davinan' bzeje' ḻee libr c̱he Sálmoka' gana' na: \q1 X̱ancho Chioza' golle' X̱an'na': \q1 “Wche' kwit' de shḻi ni \q1 \v 43 shlak wzoa' xṉi'ona' beṉ'ka' chakzbani li'.” \m \v 44 ¿Berac̱he chakzile Crístona' nake' xiiṉ dia c̱he dii Davina', len kwin Davina' golle'ne': “X̱an'”? \s1 Jesúza' wne' nan beṉ'ka' chli' chsedi leya' chongake' mal \r (Mt. 23:1-36; Mr. 12:38-40; Lc. 11:37-54) \p \v 45 Na' shlak chzenag yog' beṉ'ka' lle' na', Jesúza' golle' beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p \v 46 ―Ḻi wsak' bi gonle ka chon beṉ'ki chli' chsedi leya'. Ḻe chibagakile' gon xe'ka' dii toṉ, na' cheengakile' yog'zə beṉ' gapgake' ḻegake' balaaṉ ladj lkwe' beṉ'. Na' gana' chdop chllagcho choe'ḻwillcho Chioza' chbagakile' kwe'gake' gana' chbe' beṉ'ka' zakii, na' ka'kzə chongake' ga de yeḻ' waw. \v 47 Na' ḻekzka' chkaatezgake' lill nool wizebka', na' chongake' ka chshaljlen Chioza' ssha nlleb kwenc̱he gaki beṉ' ḻe wen chongake'. Na' daa chongake' ka', ba nakten ile'gakile' yeḻ' zak'zi' wala'. \c 21 \s1 Daa bzani to nool wizeb, bi'en Chioza' \r (Mr. 12:41-44) \p \v 1 Na' ble'i Jesúza' ka chgoo beṉ' wni'aka' mecha' gana' chgoo beṉ' mech c̱he yoodo'na'. \v 2 Na' ḻekzka' ble'ile' to nool yesh', beṉ' wizeb, wlo'e c̱hop sintabdo'. \v 3 Na' goll Jesúza' ḻegake': \p ―Dii ḻi nia' le', ḻa'kzi nool wizebi nake' beṉ' yesh', ba be'che' dii xench aga ka yog'te beṉ'ka'. \v 4 Ḻa' yog'gake' choe'gake' daa chichooṉan c̱he'ka', na' ḻe', naktie' beṉ' yesh', wlo'e doxen daa nape', ḻa'kzi chyalljile'n. \s1 Jesúza' chi'e wllin to lla kwiayi' yoodo'na' \r (Mt. 24:1-2; Mr. 13:1-2) \p \v 5 Na' baḻ beṉ'ka' choe'gake' xtill' yoodo'na' ka xochi nak yajka' nongakile'n na' diika' bzani beṉ' be'gake'n yoodo'na'. Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p \v 6 ―Ka nak diiki chwiale ṉaa, wllin lla kwiayi' yogaan, ni sto yaj bich kwia koll' ljwellin. \s1 Diika' gak kat' ba zoa te c̱he yell-lioni \r (Mt. 24:3-28; Mr. 13:3-23) \p \v 7 Na'ch wṉabgakile' Jesúza', che'gake'ne': \p ―Maestro, ¿batran gak dga ba wno'? ¿Bera ka ile'into' gak kwenc̱he iṉezinto' nan ba zoa gaoshosh gakan? \p \v 8 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻi wsak' bi we'le latj no siye' le'. Ḻa' beṉ' zan zi ichej gonzgake' ka nad', na' iṉazgake': “Nadaan Crístona'”, na' ḻekzka' iṉazgake': “Ba bllin lla kwiayi' yell-lioni.” Bi gonle ḻegake' txen. \v 9 Na' ka yenile chak no wdiḻ wa chtop chshag ljwell beṉ' kwenc̱he soshyi'gake' beṉ' wṉabia'ka', bi illeble. Chonan byen zigaate gak diiki, per aga lii tete c̱he yell-lioni kat' ba chakgakan. \p \v 10 Na'ch golle' ḻegake': \p ―Ganga kwe' wdiḻa' na' tiḻ yell kon yell. \v 11 Na' gak no bedxo' wal, na' gat' wbin, na' biya yillwe' kwe' lo yell-lioni, na' biya dii gak xan yabana' dii wwall wsheban beṉ'. \p \v 12 ’Na' ka zi gak diiki, gox̱'gake' le' na' biya dii gongakile' le'. Na' lljwa'gake' le' gana' chdop chllagcho choe'ḻwill-cho Chioza' na' yiya yiyiljgake' le' na' koogake' le' lillya, na' lljwa'gake' le' lao beṉ' wṉabia' xenka' na' lao beṉ' wṉabia'ka' sto ni c̱ha'. \v 13 Na' kat' gak c̱hele ka', na'chlə gat' latj we'le cho'a xtillaana' lawe'ka'. \v 14 Na' bi sezle wṉeyi naklə iṉale kat' lljsele lao beṉ' wṉabia'ka', \v 15 ḻa' nad'kzan wzajniid' le' nakan iṉale na' goṉ' le' yeḻ' sin'na' kwenc̱he ni to beṉ'ka' chakzbangakile' le' bi sogakile' iṉagake' bi nakan ka nale. \v 16 Na' no x̱axṉa'tezle, no beṉ' bish'le, no dialla c̱hele, na' no beṉ' zoalenle wen gongake' le' lo na' beṉ' wṉabia'ka', na' witgake' baḻ-le. \v 17 Na' ax̱t yog'zə beṉ' gakzbangakile' le' daa nonḻilall'le nad'. \v 18 Per ḻi koo yic̱hjle, Chioza' gaklene' le' na' ni tlish' yish' yic̱hjlena' bi kwiayi'. \v 19 Na' shi sechale lawi daa yen ile'ile na' bi gakc̱hoplall'le, na'chan gat' to yeḻ' mban c̱hele dii bi te c̱heyin. \p \v 20 ’Na' kat' ile'ile nec̱hj soldadka' Jerusalénni, kanan' iṉezile nan ba zoa kwiayi'n. \v 21 Na'ch beṉ'ka' lle' gani mbani Judeani, chiyaḻ' wxoṉjgake' lljakwash'gake' do yaa yaoka', na' beṉ'ka' lle' yelli, chiyaḻ' wxoṉjgake', na' beṉ'ka' zej lyix̱aa, bichoklə yiyedgake' yelli. \v 22 Ḻa' kanan' gon Chioza' yeḻ' zi' c̱he yog'ze' kwenc̱he yillinin doxen ka na Cho'a Xtilleena'. \v 23 ¡Nyesh'laz wal gak c̱he noolka' noa' na' noolka' chwall' chx̱op llana' gak diiki! Ḻa' dii xen daa yen ile'i beṉ' Israelki. \v 24 Baḻgake' guet lo wdiḻa' na' zi baḻe' wc̱he'gake' pres yell zit'ka'. Na' beṉ' zit'ka' wlej wshoshjgake' yell Jerusalénni ax̱t kat'ch illin lla yiyoll yido ka llia bia' gongake'. \s1 Kat'ka' yiyed Jesúza' \r (Mt. 24:29-35, 42-44; Mr. 13:24-37) \p \v 25 ’Na' lo wbilla', lo bewaa na'ch lo beljka' gak dii gonan ka yibani beṉ'. Na' beṉ'ka' lle' yell-lioni gakshejlall'gake' na' illebgake' kat' gon nisdo'na' sshag wal daa so' kwe'n. \v 26 Na' ax̱t ic̱hoḻ-lall' beṉ' daa chllebgake' kwiayi'lengake' yell-lioni, ḻa' ax̱t yog' diika' llia xan yabana' iṉibgakan. \v 27 Na'ch ile'gakile' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, zizaa to lo bej kon yeḻ' wak xen na' balaaṉ xen. \v 28 Na' kat' solo gak diiki, ḻi wtipch lall'le, ḻa' ba zoa gaoshosh yidsla' len'. \p \v 29 Na' ḻekzka' bsees' Jesúza' to jempl chi'e: \p ―Ḻi wwiakachi yag yix̱wewa' wa bichlə yag. \v 30 Kat' chle'ile ba chibia xḻaguiinka', chakbe'ile ba zoa yiyoo la'o linna'. \v 31 Ka'kzə, kat' ile'ile ba chak diiki ba wnia', chiyaḻ' iṉezile ba zoa gao wli' Chioza' yeḻ' wṉabia' c̱he'na'. \p \v 32 ’Dii ḻi nia' le', aga ba wit beṉ'ka' zoa ṉaa kat' gak yog' diiki. \v 33 ’Yabana' na' yell-lioni te c̱hegakin, san cho'a xtillaana' aga wde bi gak ka nan. \p \v 34 ’Ḻi wsak' bi we'le latj sho' diika' wxiṉjan yic̱hjlall'do'lena'. Bi wḻanzle yeḻ' weezo, na' bi sezle wṉeyi bi chak c̱hele. Ḻi wsak' kwenc̱he aga sha c̱hel-le chon llana' zizaa. \v 35 Ḻa' tokonganzan gak diiki yen ile'i yog'te beṉ'ka' lle' doxen yell-lioni. \v 36 Na' le', ḻi se wṉeyi, ḻi iṉabi Chioza' toshiizi gaklene' le' kwenc̱he yilale lao yog' diiki llia bia' gak, na' kwenc̱he bi gall illeble sele lawa'na', nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni. \p \v 37 Na' Jesúza' bli' bsedile' beṉ' yog' lla yoodo'na', na' ka chaḻ, chjagaaṉe' lo Yaa Olívoza'. \v 38 Na' yog' zil yog' beṉ' chajgake' yoodo'na' chjazenaggake' daa chli' chsedile'. \c 22 \s1 Wloogake' xṉezin witgake' Jesúza' \r (Mt. 26:1-5, 14-16; Mr. 14:1-2, 10-11; Jn. 11:45-53) \p \v 1 Ba zoa gaozə lṉi Paskwa' kat' chaogake' yetxtil daa bi nc̱hix̱ levadúrana'. \v 2 Na' bx̱ozka' chṉabia' len beṉ'ka' chli' chsedi leya' chiyiljlall'gake' naklə gongake' witgake' Jesúza' ka kono gakbe'i, ḻa' bllebgake' shi bi goni beṉ' wlall c̱he'ka' ḻegake'. \p \v 3 Na'ch x̱an dii x̱iw'ka' daa le Satanás wyoon ḻoo yic̱hjlall'do' Jud Scariota', beena' nak txen beṉ'ka' shlliṉ. \v 4 Na' wyaje' lao bx̱ozka' chṉabia' len lao beṉ'ka' ngoo lall' na' beṉ'ka' chap yoodo'na', na' bi'e dill' nakan gone' Jesúza' lall' na'gake'. \v 5 Na' ḻe bibagakile' na' bc̱hebgake' we'gake'ne' mech. \v 6 Na'ch bc̱hebe' gone'ne' lall' na'gake'. Na' wzolo chinoe' batan gat' latj kat' kono beṉ' lle' gone' Jesúza' lall' na'gake'. \s1 Lle'na' zeelo wdaolengake' Jesúza' \r (Mt. 26:17-29; Mr. 14:12-25; Jn. 13:21-30; 1 Co. 11:23-26) \p \v 7 Na' bllin llana' chsini'agake' c̱he lṉina', llana' chzolo chaogake' yetxtil daa bi' nc̱hix̱ levadúrana' na' chitgake' to xil'do', bana' gaogake' lle' Paskwa'. \v 8 Na'ch wlej Jesúza' Pédrona' len Juanna' na' chi'e ḻegake': \p ―Ḻi lljasini'a daa gaocho lṉi Paskwi. \p \v 9 Na'ch che'gake'ne': \p ―¿Garan cheenilo' lljasini'anto'n? \p \v 10 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ka sho'le Jerusalénna', na' ile'ile to beṉ' byo zino'e to chee nis, na' ḻi lljanoe' ax̱t yoona' gana' yilline'. \v 11 Na' ye'le x̱an yoona': “Maestrona' chṉabile' li': ¿Garan zoa yoona' wyoone' gana' gaolene' beṉ'ka' nakgake'ne' txen lle' Paskwi?” \v 12 Na' wliile' le' to yoo xen dii llia shkwiana' cha'lə ga ba nonshao'tie'. Nan' wsini'ale daa gaocho xshe'na'. \p \v 13 Na' wloogake' nez zejgake', na' kon kayeṉ' golle' ḻegake' gok. Na' bsini'agake' daa wdaogake' lle' lṉi Paskwa'. \p \v 14 Na' ka goḻ' gaogake' xshe'na', Jesúza' wche'lene' postl c̱he'ka' cho'a mesa'. \v 15 Na'ch chi'e ḻegake': \p ―Ba goklall'chga' yeej gaolen' le' lṉi Paskwi ṉaa biṉ' witgake' nad'. \v 16 Na' ba nia' le', zeelo ṉaa cheej chaw' dga. Bichga yeej gawa'n ax̱t ki illin llana' wli' Chioza' yeḻ' wṉabia' xen c̱he'na', kana'ch yeej gawa'n dii yoblə. \p \v 17 Na' bex̱ee kopa' na' bi'e Chioza' yeḻ' chox̱ken, na' chi'e: \p ―Ḻi gox̱' dga, ḻi yeejan lat' wej. \v 18 Na' nia' le', bichga yeej' nis uvani ax̱t ki illin lla wli' Chioza' yeḻ' wṉabia' xen c̱he'na'. \p \v 19 Na'ch bex̱ee yetxtila' na' bi'e yeḻ' chox̱ken Chioza'. Na' bxoxje'n bi'en ḻegake' kwenc̱he wdaogake'n, na' chi'e: \p ―Dgan kwerp c̱ha'ni, chzanlallidaan ni c̱hele. Kin gonle kwenc̱he lljadinile nad'. \p \v 20 Na' ḻekzka' bene' ka wde wdaogake' xshe'na', bex̱ee kopa' sto shii, na'ch chi'e: \p ―Dga yoll ḻoo kopi zejin xc̱hen'na' daa ḻaljə ni c̱hele daa gonan ka gakḻi dii koba' bc̱heb Chioza' gone'. \p \v 21 ’Na' ṉaa, beena' gone' nad' lo na' beṉ'ka' chakzi'gakile' nad' chi'lene' nad' cho'a mesi. \v 22 Ḻa' ba bllin lla gak ka nak daa llia bia' gak c̱ha', nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, per ¡nyesh'laz gak c̱he beena' gone' nad' lo na' beṉ' malka'! \p \v 23 Na'ch beṉ'ka' nakgake'ne' txen wzologake' chṉabi ljwellgake' noen' gone'ne' lo na' beṉ'ka'. \s1 Gokgued beṉ'ka' nak Jesúza' txen nogaken' zak'chi \p \v 24 Na' ḻekzka' chakdiḻ-len ljwellgake' nogaken' nak beṉ' zak'chi. \v 25 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Zoa beṉ' wṉabia' to to nación, na' chongake' byen chzenag beṉ' c̱hegake', na' nagake' c̱he kwingake' ḻe chaklengake' beṉ'. \v 26 San le', bi chiyaḻ' gonle ka'. Shi nole nakle beṉ' zakii, chiyaḻ' wc̱hek' yic̱hjle ka to bi' xkwid', na' shi nole chṉabia', chiyaḻ' gonle ka nottezə beṉ' wen mandad. \v 27 ¿Noran nak beṉ' zak'chi?, ¿abeena' chbe' cho'a mesa' chawe'?, ¿anti beena' chon mandadan', lla? Beena' chi' cho'a mesan' nake' beṉ' zak'chi. San nad', ḻa'kzi naktia' x̱anle, zoa' ladjleni ka to beṉ' wen mandad c̱hele. \p \v 28 ’Le' ba wzoalenle nad' lao yog'te daa ba gok c̱ha'. \v 29 Na' daan, goṉ' le' yeḻ' wṉabia'na' ka daa beṉ X̱a'na' nad'. \v 30 Na' yeej gaolenle nad' gana' iṉabi'a. Na' kwe'le gana' iṉabia'le yizi'le kwent c̱he shlliṉ kwen beṉ'ka' nak xiiṉ dia c̱he dii Israela'. \s1 Jesúza' wne' bi wc̱heb Pédrona' shi nombi'ene' \r (Mt. 26:31-35; Mr. 14:27-31; Jn. 13:36-38) \p \v 31 Na' ḻekzka' golle' Simón Pédrona': \p ―Simón, Simón, Satanáza', daa chṉabia' dii x̱iw'ka', ba wṉaban le' gakle lo na'yin kwenc̱he gondinj gonganin le'. \v 32 Na' nad' ba wṉabid' Chioza' gaklene' li', Simón, kwenc̱he gonḻilall'cho nad'. Na' kat' ba biyajilo' c̱heyi daa gono', na' gakleno' beṉ'ki nako' txen kwenc̱he soac̱hec̱hgake' gonḻilall'gake' nad'. \p \v 33 Na' che' Simónna': \p ―X̱an', ba nc̱hoglallaa ḻaa lillyana' sa'len' li' wa ax̱t guetlen' li' txen. \p \v 34 Na' che' Jesúza': \p ―Pedro, nia' li', ṉaanlle' shoṉ shii bi wc̱hebo' shi nombi'o nad' ka zi' kwell shikwteza'. \s1 Ba zoa gaoz wtiḻ Jesúza' daa gak c̱he' \p \v 35 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―¿Azyalljile bi byalljile kana' bseḻaa le' na' bibi bex̱'le, ni ga koo xalaanle, ni mech na' ni xel-le? \p Na' che'gake': \p ―Bibi byalljinto'. \p \v 36 Na'ch golle': \p ―Per ṉaach nia' le', shi de ga chgoo xalaanle, ḻi gox̱aan, na' shi de xmechle, ḻi wa'n; na' shi nole bi de spad c̱hele, ḻi lljayet' xalena' na' ḻi si' tlisha'n. \v 37 Nia' le', chonan byen gak c̱ha' kon ka na Cho'a Xtill' Chioza' gana' na: “Gongakile'ne' ka chongakile' to beṉ' wen dii mal.” \p \v 38 Na' che'gake': \p ―X̱an', ni napnto' c̱hop spad. \p Na' chi'e: \p ―Lliz ḻi soachoklə. \s1 Be'ḻwill Jesúza' Chioza' gana' le Getsemaní \r (Mt. 26:36-46; Mr. 14:32-42) \p \v 39 Na'ch biza' Jesúza', na' kon ka yooloe' chone' biyaje' lo Yaa Olívoza', na' zjano beṉ'ka' nakgake'ne' txen. \v 40 Na' ka bllingake' latja', na' chi'e ḻegake': \p ―Ḻi we'ḻwill Chioza' kwenc̱he bi we'zle latj gon beli chenna' le' gan. \p \v 41 Na' bkwase' kwite'ka', ka to ga zeelo chllin to yaj dii chzaḻ'cho, na'ch bc̱hek' xibe'na' be'ḻwille' Chioza'. \v 42 Na' golle': \p ―X̱a, shi li' cheenilo', bislagach nad' lawi dga ba zoa idiḻ illag'; per aga gak ka cheenid', san gak ka cheenilo'. \p \v 43 Na'ch bli'lao to anjl beṉ' za' yabana' ḻe', na' biyo'ene' fuerz. \v 44 Na' daa ḻe chakyesh'chgaile', zizikli be'ḻwillche' Chioza' ax̱t biyaklolje'. Na' nis yes c̱he'na' daa chxop lo yona' nakan ka to bllon wej chen. \p \v 45 Biyoll be'ḻwille' Chioza', na' bizollee biyaje' gana' lle' beṉ'ka' nakgake'ne' txen, na' ka billine' kwite'ka' ba chesgake' daa chakyesh'gakile'. \v 46 Na' chi'e ḻegake': \p ―¿Berac̱he cheszle? Ḻi c̱has na' ḻi we'ḻwill Chioza' kwenc̱he bi we'zle latj gon beli chenna' le' gan. \s1 Bex̱'gake' Jesúza' \r (Mt. 26:47-56; Mr. 14:43-50; Jn. 18:2-11) \p \v 47 Ni choe'te Jesúza' dill', ka bllin beṉ' zan, na' beena' le Jud, beena' nak txen beṉ'ka' shlliṉ, nc̱hi'e ḻegake'. Na' ka blline' jabiguee kwit Jesúza' na' bnope' x̱agueena'. \v 48 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Jud, ¿akon dga bnopo' nad' chono' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, lo na' beṉ'ki? \p \v 49 Na' beṉ'ka' lle'len Jesúza', ka ble'gakile' ka ba chak c̱he', na'ch gollgake'ne': \p ―X̱an', ¿awṉiayinto' spadki? \p \v 50 Na' toe' lii wdintie'n to mos c̱he bx̱oz choo bx̱oz xenna' bc̱hogtie' nague' de shḻina'. \v 51 Na' che' Jesúza': \p ―Bich bi gonile beṉ'ka'. \p Na'ch bida' Jesúza' nag beena'. \v 52 Na' daa bllin bx̱ozka' chṉabia' len beṉ'ka' chap yoodo'na', na' beṉ' golka' chṉabia', kwenc̱he gox̱'gake'ne', chi'e ḻegake': \p ―¿Berac̱he za'zle nox̱'le yag na' spad kwenc̱he zidṉizle nad' ka to no beṉ' wban? \v 53 Yog' lla wzoa' ladjlena' yoodo'na' na' bi bex̱'le nad'. Per ṉaach bllin lla gonle ka cheenile na' ṉaayeṉ' chṉabia' dii mala' daa chṉabia' gana' shgasj shc̱hoḻ. \s1 Bi bc̱heb Pédrona' shi nombi'e Jesúza' \r (Mt. 26:57-58, 69-75; Mr. 14:53-54, 66-72; Jn. 18:12-18, 25-27) \p \v 54 Na'ch bṉizgake' Jesúza' na' bc̱he'gake'ne' lill bx̱oz choo bx̱oz xenna', na' zit' zit'lə zjano Pédrona'ne'. \v 55 Na' bxengake' yi'na' lesh' chyoo c̱he bx̱oz choo bx̱oz xenna' na' wche'gake' cho'a yi'na', na' wlen Pédrona' ḻegake'. \v 56 Na' to noolə wen mandad, ka ble'ile' chi' Pédrona' cho'a yi'na', lii wzetie' chwie'ne', na' chi'e: \p ―Ḻekzka' len beenin nake' Jesúza' txen. \p \v 57 Na' Pédrona' aga bc̱hebe', na' chi'ene': \p ―Noolə, aga nombi'a beena'. \p \v 58 Na' gokzə xtit bizle'i beṉ' yoblə Pédrona' na' chizi'ene': \p ―Ḻekzka' lenon' nako' beṉ'ka' txen. \p Na' Pédrona' chi'ene': \p ―Bi len' nak' beṉ'ka' txen. \p \v 59 Na' wizak ka do zi' tgor na' wize' sto beṉ' yoblə: \p ―Dii ḻikzan len beeni nake' txen Jesúza' ḻa' ḻekzka' beṉ' Galilean. \p \v 60 Na'ch che' Pédrona'ne': \p ―¡Ni bi ṉezid' bi dillaan choo! \p Na' ni che'telə Pédrona' ka', ka wchell to shikwtez. \v 61 Na'ch biyec̱hj X̱ancho Jesúza' bwie' Pédrona', na' Pédrona' jadinile' daa golle'ne', kana' chi'e: “Ṉaanlle' shoṉ shii bi wc̱hebo' shi nombi'o nad' ka zi' kwell shikwteza'.” \v 62 Na' bichej Pédrona' gana' lle' beṉ'ka' na' wchellyeshee. \s1 Btitjgakile' Jesúza' \r (Mt. 26:67-68; Mr. 14:65) \p \v 63 Na'ch beṉ'ka' chapgake' Jesúza' btitjgakile'ne' na' wdap' wlall'gake'ne'. \v 64 Na' bsejgake' jalawe'na', na'ch wlall'gake'ne', che'gake'ne': \p ―¡Wnashki non wlall' li'! \p \v 65 Na' biya dii gollgake'ne' kwenc̱he gakile' zi'. \s1 Wde Jesúza' lao beṉ'ka' chṉabia'gake' beṉ' Israelka' \r (Mt. 26:59-66; Mr. 14:55-64; Jn. 18:19-24) \p \v 66 Na' ka wyeeni', bidop beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka', len bx̱ozka' chṉabia' na' beṉ'ka' chli' chsedi leya'. Na' bdegake' Jesúza' lawe'ka'. Na'ch wṉabgakile'ne', che'gake': \p \v 67 ―Wnashki neto' shi li'kzan Crístona', beena' chbeznto'. \p Na' che' Jesúza': \p ―Shi iṉia' le': “Awe, nadaan”, aga wyajḻe'le c̱ha'. \v 68 Na' shi iṉabid' le' bi dii iṉabid' le', aga williilen na' ni bi yisanle nad', shi ṉaa. \v 69 Na' ṉaate, nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, kwi'a kwit de shḻi c̱he Chioza', beena' nap yeḻ' wak xenna'. \p \v 70 Na'ch yog'ze' wṉabgakile'ne': \p ―¿Ana' lin' nako' Xiiṉ Chioza'? \p Na'ch che' Jesúza': \p ―Awe, shḻikzan ba wnale. \p \v 71 Na'ch che' ljwellgake': \p ―Kochno chyalljicho gawe' xya c̱he beeni. Kwintekzcho ba benicho ka ba wne'. \c 23 \s1 Wde Jesúza' lao Pilátona' \r (Mt. 27:1-2, 11-14; Mr. 15:1-5; Jn. 18:28-38) \p \v 1 Na'ch yog'ḻoḻ beṉ'ka' bizolla'gake' na' jwa'gake' Jesúza' lao Pilátona'. \v 2 Na'ch wzologake' chaogake' xya c̱he Jesúza', che'gake': \p ―Ba bidoḻinto' beeni chta chṉie' beṉ' wlall c̱hento'ka'. Chi'e bi chiyaḻ' c̱hixjcho daa chṉab Césara', beena' chṉabia', na' ḻekzka' naze' nake' Crístona', na' daa ne' ka' zejin nake' to beṉ' wṉabia'. \p \v 3 Na'ch wṉabi Pilátona' Jesúza', chi'ene': \p ―¿Alin' nako' beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelki? \p Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Kan' nakan. \p \v 4 Na'ch che' Pilátona' bx̱ozka' chṉabia' na' yog' beṉ'ka' lle' na': \p ―Ni to dii mal bi chillelid' chon beeni. \p \v 5 Na' zizikchli che'gake': \p ―Diika' chli' chsedile' chta chṉen yog'ḻoḻ beṉ' lle' doxen lallnto'ni. Wzoloze' Galileana', na' ax̱t Judeani ba bide'. \s1 Bde Pilátona' Jesúza' lao Heródeza' \p \v 6 Ka gollgake' Pilátona' ka', na'ch wṉabile' ḻegake' shi nak Jesúza' beṉ' Galilea. \v 7 Na' ka wṉezile' nake' beṉ' Galilea, na'ch bdie'ne' lao Heródeza', beena' nḻane' chṉabi'e Galileana', ḻa' kana'yeṉ' zoa Heródeza' Jerusalénna'. \v 8 Na' ḻe bibayi Heródeza' ka ble'ile' Jesúza', ḻa' ba wlla cheenile' ile'ile'ne' daa ba benile' choe' beṉ' xtilleena'. Na' goki Heródeza' ile'ile' gone' to yeḻ' wak. \v 9 Na' biya dii wṉabile' Jesúza', na' ni to daa wṉabile'ne' bi billi'e. \v 10 Na' ḻekzka' na' lle' bx̱ozka' chṉabia' len beṉ'ka' chli' chsedi leya', na' zizikli chaogake' xya c̱he Jesúza'. \v 11 Na'ch Heródeza' len soldad c̱he'ka' biya dii bengakile'ne', na' btitjgakile'ne' bwakwgake'ne' to lech' ka daa chakw to beṉ' wṉabia'. Na'tech bizseḻ' Heródeza'ne' lao Pilátona'. \v 12 Na' lo llana' bizoalen Pilátona' Heródeza' wen, ḻa' kana'te chakzbani ljwelle'. \s1 Bc̱hoglogake' guet Jesúza' \r (Mt. 27:15-26; Mr. 15:6-15; Jn. 18:39–19:16) \p \v 13 Na'ch biti'a Pilátona' bx̱ozka' chṉabia', na' beṉ'ka' chṉabia'gake' beṉ' Israelka' na'ch beṉ' yell, \v 14 na' golle' ḻegake': \p ―Le' bidwa'le beeni lawii, nale chta chṉie' beṉ', na' nad' ba wṉabidee laoleni, na' bi chillelid' ni to daa nale c̱he' shi ḻi ka chone'n. \v 15 Na' ni Heródeza' bi billelile' shi bi doḻ' nap beeni, na' ba bizseḻeene' laochoni. Na' ba ble'teile aga bi bene' iṉacho wc̱hoglozcho guete'. \v 16 Na' ṉaa gon' mandad wit c̱hingake'ne' na'tech yisanee. \p \v 17 Na' ka chakz yog' yiz, chiyaḻ' yisane' to beena' nej lillyana' kat' chaḻ' lṉi Paskwa'. \v 18 Na' yog' beṉ'ka' ndop nllag na', wzologake' chosyaagake', che'gake': \p ―¡Guettega beeni! ¡Na' bisan Barrabáza'! \p \v 19 Nyix̱jgake' Barrabáza' lillyana' daa bx̱ie' wdiḻa' yell Jerusalénna', na' bettie' to beṉ'. \v 20 Na' daa cheeni Pilátona' yisane' Jesúza', na' stokzə wṉabile' beṉ'ka' shi wisane'ne'. \v 21 Na' beṉ'ka' zizikchli chosyaagake', che'gake': \p ―¡Bdee ḻee yag cruza'! ¡Bdee ḻee yag cruza'! \p \v 22 Na' de wyoṉ shiyi che' Pilátona' ḻegake': \p ―¿Bera dii malan' ṉezile ba ben beeni, lla? Bi chillelid' ni to dii mal dii ba bene' kwenc̱he guete'. Gonch' mandad wit c̱hingake'ne' na'tech yisanee. \p \v 23 Na' beṉ'ka' wzeyidgake' chosyaagake' chṉabgakile'ne' wdeene' ḻee yag cruza'. Na' daa wzeyidgake' chosyaagake', bengake' gan wzoa xtilleeka'. \v 24 Na' bc̱hoglall' Pilátona' gone' ka cheeni beṉ'ka'. \v 25 Na' bisane' beena' wṉabgake', beena' de lillyana' daa bx̱ie' wdiḻa' na' daa bettie' to beṉ'. Na' bene' Jesúza' lo na'gake' kwenc̱he gongakile'ne' ka chaklall'gake'. \s1 Bda'gake' Jesúza' ḻee yag cruza' \r (Mt. 27:32-44; Mr. 15:22-32; Jn. 19:17-27) \p \v 26 Na' ka nc̱he'gake' Jesúza' lljada'gake'ne' ḻee yag cruza', billaggake' to beṉ' Cirene lie' Simón zizee lyix̱aa. Na' bex̱'gake'ne' bwa'gake'ne' yag cruz c̱he Jesúza' na'ch janoe'ne'. \p \v 27 Na' beṉ' zan zjanogake'ne', na' zan noolka' chbellgake' na' chosyaagake' ni c̱he Jesúza'. \v 28 Na' biyec̱hj Jesúza' bwie' ḻegake' na' golle': \p ―Le' nool Jerusalén, bi kwellzle c̱ha'; ḻi kwell c̱he kwinle na' c̱he xiiṉleka'. \v 29 Ḻa' wllin lla kat' iṉa beṉ': “Chakomba nool willka', beṉ'ka' bi wxan na' bi bwall bx̱opgake'.” \v 30 Na'ch beṉ'ka' zoa llana' gak ka', solo iṉagake': “Sheḻ' iyiṉjtega yaa yaoki idakwtegan neto'.” \v 31 Shi yag yaa yag banna' chongakile'n kon daa nazan c̱hegake', ¿alechla ki gongakile' yag billa'? \p \v 32 Na' ḻekzka' nc̱he'gake' c̱hop beṉ' wen dii mal kwenc̱he witgake' ḻegake' txen len Jesúza'. \v 33 Na' ka bllingake' latja' gana' le Llit Yic̱hj Beṉ' Wet, bda'gake' Jesúza' ḻee yag cruza'. Na' ḻekzka' bda'gake' c̱hopte beṉ' wen dii malka' shḻaa wej kwite'na'. \v 34 Na' ka chda'gake' Jesúza' ḻee yag cruza', chi'e: \p ―X̱a, wxi'xen c̱hegake', ḻa' aga ṉezgakile' bin chongake'. \p Na' soldadka' bengake' to wyitj kwenc̱he wṉezgakile' nogake' yidoḻ' xe'na'. \v 35 Na' lle' beṉ' zan chwiagake', na' ax̱t beṉ'ka' chṉabia'gake' beṉ' Israelka' btitjgakile'ne', nagake': \p ―Gok bisle' beṉ' yoblə, na' ṉaa yislashki kwine' shi leile' ḻen' Crístona', beena' ba wlej Chioza'. \p \v 36 Na' ḻekzka' soldadka' btitjgakilene', na' jabig'gake' kwit yag cruza' gana' nda'gake'ne' na' bshabgakile'ne' to vino dii nak zic̱hj zḻa'. \v 37 Na' che'gake'ne': \p ―Shi lin' nako' beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelki, bislashki kwino'. \p \v 38 Na' yic̱hj yag cruz c̱he'na' bda'gake' to dii cho'en dill' bic̱he nda'gake'ne' ḻee yag cruza', nan: “Beenin beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelka'.” Bzejgake'n dill' griego, dill' latín na' dill' hebreo. \p \v 39 Na' to beṉ' wen dii mala', beena' da' kwit Jesúza', biya dii golle'ne', chi'ene': \p ―Shi lin' Crístona', Beena' Bseḻ' Chioza' iṉabia', bislashki kwino' na' ḻekzka' bisla neto'. \p \v 40 Na' beena' sto bsheshlene'ne', chi'e: \p ―¿Abikzə chall chlleblatoo Chioza'?, len kon ka chak c̱hen' ba chak c̱ho'. \v 41 Cho', ka chiyaḻ'kz gak c̱hechon' kwenc̱he c̱hixjcho c̱he dii mala' daa bencho; san beeni aga bi dii mal bene'. \p \v 42 Na'ch golle' Jesúza': \p ―Jesús, lljadingachilo' nad' kat'ka' solo iṉabi'o. \p \v 43 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Dii ḻi nia' li', ṉaanlla soaleno' nad' latja' gana' nak mbalaz. \s1 Wit Jesúza' \r (Mt. 27:45-56; Mr. 15:33-41; Jn. 19:28-30) \p \v 44 Na' do ka gobill bic̱hoḻ doxen yell-liona', bllinte do ka chida shoṉ, \v 45 daa bich bzeeni' wbilla'. Na' lechaa ze ḻoo yoodo'na' bllon' gokan c̱hop ḻaalə. \v 46 Na'ch besyaa Jesúza' zilljə, chi'e: \p ―X̱a, chiyon' bishbe c̱ha'ni lall' noo. \p Na' biyoll golle' ka' na'ch wite'. \p \v 47 Na' ka ble'i beena' chṉabia' soldadka' diika' gok, be'lawee Chioza', chi'e: \p ―Dii ḻi beeni nake' dowalj beṉ' wen. \p \v 48 Na' yog' beṉ'ka' lle' na', ka ble'gakile' ka gok, ziyajgake' chball'gake' cho'alc̱ho'eka'. \v 49 Na' yog' beṉ'ka' nombia'gake' Jesúza', do noolka' za'lengake'ne' ax̱t Galileana', wzegake' zit'lə chwiagake' ka gok. \s1 Bkwash'gake' Jesúza' \r (Mt. 27:57-61; Mr. 15:42-47; Jn. 19:38-42) \p \v 50 Wzoa to beṉ' wlie' José, beṉ' yell Arimatea, daa mbani Judéana'. Na' Joséna' nake' txen beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka'. Nake' to beṉ' wen na' to beṉ' chon ka cheeni Chioza', \v 51 na' zoe' chbeze' wseḻ' Chioza' beena' iṉabia'. Na' Joséna' aga wyoolallee ka ben beṉ'ka' chṉabia'lene' daa betgake' Jesúza', na' bi benlene' ḻegake' txen. \v 52 Na'ch wyaje' lao Pilátona' na' wṉabe' lsens yiḻetje' kwerp c̱he Jesúza'. \v 53 Na' biḻetje'ne' ḻee yag cruza', na'ch bitobe'ne' to lech' xen na' jḻo'ene' to ḻoo blej daa benshawee, ga biṉ' wkash'gake' ni tlish' beṉ' wet. \v 54 Na' llana' gok diiki nakan lla chsini'a beṉ' Israelka' c̱hegake' kwenc̱he bibi llin gongake' lla sabda', llana' chombaaṉgake', na' zi lat'zə chyallj solo llana' chombaaṉgake'. \p \v 55 Na' noolka' za'lengake' Jesúza' ax̱t Galileana', wyajgake' jawiagake' bleja' na' jale'gakile' nak wdix̱jgake' kwerp c̱he'na'. \v 56 Na'ch biza'gake', na' ka billingake' gana' zoagake', benshao'gake' daa chḻa' zix̱. Na' bizi'lall'gake' lla sabda' kon ka na leya'. \c 24 \s1 Biban Jesúza' ladj beṉ' wetka' \r (Mt. 28:1-10; Mr. 16:1-8; Jn. 20:1-10) \p \v 1 Na' lla necha' chizolo xmanna', wizaj noolka' ni baḻ cho'a bana', nox̱'gake' diika' chḻa' zix̱ daa benshao'gake', na' wyaj zi baḻ noolə yoblə kon ḻegake'. \v 2 Na' ble'gakile' aga chi'ch yaja' cho'a bana'.\fig Na' ble'gakile' aga chi'ch yaja' cho'a bana'. Lc. 24:2|src="30_CN01850B.TIF" size="COL" ref="San Lucas 24:2" \fig* \v 3 Na' wyoogake' ḻoo bleja', na' ble'gakile' aga bich bi kwerp c̱he X̱ancho Jesúza' de na'. \v 4 Na' shlak chakgakile' bera zejin dga, kat'kzali ble'gakile' c̱hop beṉ' byo, nakwgake' lech' dii chey cheeni', zegake' kwite'ka'. \v 5 Na' noolka' bllebchgagake' na' bc̱hek' yic̱hje'ka' ax̱t lo yona'. Na'ch beṉ'ka' zena' che'gake': \p ―¿Berac̱he chiyiljzle beena' mban ladj beṉ' wetki? \v 6 Kochno de ni. Ba bibane' ladj beṉ' wetki. Ḻi lljadini daa wne' le' kana' zoalene' le' Galileana'. \v 7 Wne' chonan byen Beena' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni gake' lo na' beṉ' malka', na' witgake'ne' ḻee yag cruza', na' ka yiyoṉ lla yibane' ladj beṉ' wetka'. \p \v 8 Na'ch jadini noolka' daa goll Jesúza' ḻegake'. \v 9 Na' biza'gake' biyajgake' gana' lle' postlka' shnej len yog' beṉ'ka' sto gokgake'ne' txen, na' be'gake' dill' yog' daa gok c̱hegake'. \v 10 Na' noolkin jayellgake' postlka' daa gok c̱hegake': María beṉ' yell Magdálana', Juánana', María xṉa' Jacóbona', na' len zi baḻ nool yoblə. \v 11 Na' postlka' ni lat' bi wyajḻe'gake' daa goll noolka' ḻegake' daa gokgakile' bizan chon chnagake'. \p \v 12 Na' Pédrona' wzee zejdoe' cho'a bana', na' ka blline', bwie' ḻoo bleja' na' ble'ile' lech'ka' chi'gakan ka'lə. Na'ch bizee zjade' gana' zoe' chibanile' ka nak daa ba gok. \s1 Bli'lao Jesúza' c̱hop beṉ' tnez Emaúza' \r (Mr. 16:12-13) \p \v 13 Na' lo llana' gok ka', c̱hop beṉ'ka' nak Jesúza' txen wyajgake' to yell dii le Emaús, na' nḻaa ljwellin ka do shnej kilometro kon Jerusalénna'. \v 14 Na' lo zej ngoogake' nez choe'gake' dill' c̱heyi diika' ba gok. \v 15 Na' shlak choe'gake' dill' c̱heyi diika' gok, na' jabig' kwin Jesúza' kwite'ka' na' zejlene' ḻegake' txen. \v 16 Na' ḻa'kzi chwiagake'ne', aga gokbe'gakile' no beena'. \v 17 Na'ch wṉabi Jesúza' ḻegake': \p ―¿Bera dillaan choe'le za'le ni? ¿Berac̱he chakyesh'zile? \p \v 18 Na' toe', beena' le Cleofas, chi'ene': \p ―Yog'zə beṉ' ṉezgakile' daa ba gok Jerusalénna' llaki ba wde. ¿Astozo' li' bi ṉezilo' daa ba gok? \p \v 19 Na'ch chi'e ḻegake': \p ―¿Beran gok? \p Na'ch che'gake': \p ―Diika' gok c̱he Jesús, beṉ' Nazareta'. Goke' to beṉ' wdix̱jee daa che' Chioza'ne', na' bene' yeḻ' wak na' bi'e dill' zakii dii nak shḻi lao Chioza' na' lao beṉ'. \v 20 Na' bx̱ozka' chṉabia' na' beṉ'ka' chṉabia'gake' cho' beṉ' Israel bengake'ne' lo na' josc̱hiska' kwenc̱he bc̱hoglogake' c̱he' guete', na' bda'gake'ne' ḻee yag cruza'. \v 21 Neto' nonnto' lez nan ḻen' yibeje' cho' beṉ' Israel lo na' beṉ' zit'ka'. Na' ba gok shoṉ lla gok diiki. \v 22 Na' baḻ noolka' nak neto' txen wyajgake' cho'a bana' daa baabaḻi, na' ḻe bibaninto' ka wnagake' \v 23 bich ble'gakile' kwerp c̱he'na' gana' bkwash'gake'ne'. Na'ch bila'gake' nagake' ble'gakile' c̱hop anjl, beṉ' goll ḻegake' mbankzə Jesúza'. \v 24 Na'ch wyaj baḻ beṉ' byoka' nonlennto' txen cho'a bleja', na' nakan kon ka wna noolka', per aga no Jesúza' ble'gakile'. \p \v 25 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―¡Le' beṉ' bi chajnii! ¡Bi llabia' bat shajḻe'le daa bzej dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake'! \v 26 ¿Abi ṉezile lliakzə bia' biya daa yen ile'i beena' nak Crístona' ka zi' yiyo'e gana' sho'e balaaṉ xenna'? \p \v 27 Na'ch wzoloe' chzajniile' ḻegake' Cho'a Xtill' Chioza' gana' cho'en dill' c̱he kwine', wzoloe' zigaate kon daa bzej dii Moiséza', na'tech diika' bzej yog' beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake'. \p \v 28 Na' ka bllingake' yella' gana' zejgake', bentezə Jesúza' ka beṉ' shaj gan yoblə. \v 29 Na' beṉ'ka' bengake' byen yigaaṉlene' ḻegake', che'gake'ne': \p ―Bigaaṉlen neto', ḻa' ba wlle' ṉaa, na' ba chaḻ. \p Na'ch wyoo Jesúza' bigaaṉlene' ḻegake'. \v 30 Na' ka ba chi'gake' cho'a mesa', bex̱ee to yetxtil na' bi'e yeḻ' chox̱ken Chioza', na'tech bxoxje'n na' bi'en ḻegake'. \v 31 Na'ch biyombia'yeṉ'gake' nan ḻen' Jesúza', na' to binitloze'. \v 32 Na'ch che' ljwelle': \p ―¡Bera daan, ax̱t mbalaz inlleb chibayi lall'do'chona' kana' za'cho tneza' choe'lene' cho' dill' chzajniile' cho' Cho'a Xtill' Chioza'! \p \v 33 Na'ch lii biza'tegake' ziyajgake' Jerusalénna'. Na' ka billingake', ndop nllag postlka' shnej na' nochlə beṉ'ka' nakgake'ne' txen, \v 34 na' gollgake' ḻegake': \p ―Dii ḻikzan ba biban X̱anchona' ladj beṉ' wetka'. Ba bli'lawe' Simónni. \p \v 35 Na'ch beṉ'ka' c̱hop gollgake' ḻegake' ka gok c̱hegake' tneza', na' ka biyombia'gake' Jesúza' ka bxoxje' yetxtila' bi'en ḻegake'. \s1 Jali'lao Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen \r (Mt. 28:16-20; Mr. 16:14-18; Jn. 20:19-23) \p \v 36 Na' shlak ni choe'gake' dillaa, tokonganzi jaze Jesúza' ladje'ka' na' bwape' ḻegake' chiox, chi'e ḻegake': \p ―Soashgale mbalaz. \p \v 37 Na' ḻe bllebgake' daa chakgakile' yel bx̱enzan chwiagake'. \v 38 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―¿Berac̱he chllebzle? ¿Bic̱he chak c̱hoplall'zle? \v 39 Ḻi wwia ṉi'a na'ki kwenc̱he iṉezile nad'kzan. Ḻi gox̱' nad' kwenc̱he iṉezile aga nak' to yel bx̱en, ḻa' to yel bx̱en bibi bel' bibi llit yoon ka nak' nad'. \p \v 40 Na' ka golle' ḻegake' ka', bliile' ḻegake' ṉi'a neena'. \v 41 Na' yeḻ' chiba chizaki c̱he'ka' na' yeḻ' chibanina', ni bi chakbe'gakile' shi ḻekzen'. Na'ch chi'e ḻegake': \p ―¿Abi de lat' dii gaocho? \p \v 42 Na'ch be'gake'ne' lat' beḻ ba bwey'gake' lo yi'na'. \v 43 Na' bex̱eeb wdawe'b chwiategake'. \v 44 Na' chi'e: \p ―Ka nak daa ba gok c̱ha', ḻennan' wnia' le' kana' ni zoalen' le', kana' wnia' llia bia' yillinin gak c̱ha' yog' diika' bzej dii Moiséza', na' diika' bzej dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake' na' diika' da' ḻee sálmoka'. \p \v 45 Na'ch ben Jesúza' ka wyajni'gakile' diika' na Cho'a Xtill' Chioza', \v 46 chi'e ḻegake': \p ―Cho'a Xtill' Chioza' nan: chonan byen Crístona', biya dii yen ile'ile' na' witgake'ne' na' yiyoṉ lla yibane' ladj beṉ' wetka'. \v 47 Na' ḻekzka' nan: ides cho'a xtilleena' daa nan shi yiyaj yileni beṉ' dii malka' chongake' na' yiyakxen c̱hegake'. Na' solozan Jerusalénni na' illiljan doxente. \v 48 Na' le' chiyaḻ' ye'le beṉ' yog' diiki ba ble'ile gok c̱ha'. \v 49 Na' nad' wseḻaa beena' bc̱heb X̱a' Chioza' goṉe' gaklene' le', na' ḻi soatezə Jerusalénni ax̱t kat'ch X̱a'na' goṉe' le' yeḻ' waka' daa za' yabana'. \s1 Biyep Jesúza' yabana' \r (Mr. 16:19-20) \p \v 50 Na'ch bc̱he' Jesúza' ḻegake' wyajgake' yell Betániana'. Na' bḻis neena' benḻeeye' ḻegake'. \v 51 Na' ni chonḻeeytie' ḻegake', ka bikwase' kwite'ka' na' biyepe' yabana'. \v 52 Na' beṉ'ka' nakgake'ne' txen, biyoll be'la'ogake'ne', biza'gake' ziyajgake' Jerusalénna' chiba chizakgakile'. \v 53 Na' wzoatezi wzoagake' be'la'ogake' Chioza' yoodo'na'.