\id JHN \h San Juan \toc1 Dill' wen dill' kob daa bzej Juanna' \toc2 San Juan \toc3 Jn. \mt1 Dill' wen dill' kob daa bzej \mt1 Juanna' \c 1 \s1 Beena' nak Xtill' Chioza' golje' goke' to beṉ' \p \v 1 Ba zoakzə beena' le Xtill' Chios ka wxe wzil yog'ḻoḻte dii de. Ḻen' ba zoalene' Chioza', na' ḻekzen' Chioza', \v 2 na' dezd nechte ba zoalenkze' Chioza'. \v 3 Ḻen' bene' yog'te dii de, na' biga de to dii bi bene'. \v 4 Ḻen' cho'e yeḻ' mban, na' nake' beeni' c̱he beṉ' yell-lioni. \v 5 Na' beeni' c̱he'na' chzeeni'n yell-lioni gani nak shgasj shc̱hoḻ ni c̱he dii mala', na' yel c̱hoḻa' bi bizoyin yisolan beeni'na'. \p \v 6 Wzoa to beṉ' bseḻ' Chioza' wlie' Juan. \v 7 Juanna' bidyee dill' c̱he beena' nsa' beeni'na' kwenc̱he yog' beṉ' gonḻilall'gake'ne'. \v 8 Aga Juanna'yeṉ'nan nsee beeni'na', san to bidtix̱je'ze' c̱he beena' nsa' beeni'nan'. \v 9 Beena' nsa' beeni'na' daa nak dowalj daa wzeeni'n lao yog'ḻoḻ beṉ', ba zee yell-lioni. \p \v 10 Na' beena' nsa' beeni'na' bidsoe' yell-lioni, na' ḻa'kzi ḻe' bx̱e bsile' yell-lioni, beṉ'ka' lle' lawinna' aga gokbe'gakile' non nake'. \v 11 Blline' ladj beṉ'ka' nak beṉ' yell c̱he', na' ḻegake' bi blebgake'ne'. \v 12 Per yog' beṉ'ka' blebgake'ne' na' benḻilall'gake'ne', bene' ḻegake' xiiṉ Chios. \v 13 Na' aga daa nakgake' beṉ' de beli chenan, wa daa cheeni beṉ' soalen ljwellen', ni aga daa cheeni beṉ' soa xiiṉen', san daa benḻilall'gake'nen' gokgake' xiiṉ' Chios. \p \v 14 Na' beena' le Xtill' Chios golje' goke' to beṉ' de beli chen na' wzoe' ladjnto'ni. Na' ble'into'ne' nake' beṉ' zakii nlleb daa nake' Xiiṉ tlish' tyaj X̱acho Chioza', na' nake' beṉ' lall'do' xen inlleb na' bli'e do ka nak dii ḻina'. \v 15 Na' Juanna' bi'e dill' c̱he' wne': \p ―C̱he beenin bzajniid' le' kana' wnia': “Beena' zi' za' nake' beṉ' zak'chi aga ka nad', ḻa' ba zoakze' kana' zi' soa' nad'.” \p \v 16 Daa nake' beṉ' wen inlleb na' daa chakchgaile' cho', dii zan dii wenka' ba bene' c̱he yog'cho. \v 17 Dii Moiséza' bzajniile' cho' diika' bllia Chioza' bia' goncho; per Jesucrístona' bli'e yeḻ' chiyesh'lalli c̱he Chioza' len dii ḻi c̱he'na'. \v 18 Ni to konoṉ' ile'i Chioza', per Xiiṉe'na' nak tlish' tyaj, beena' zoalene'ne', ḻen' bidliile' cho' ka nake'. \s1 Juanna', beena' bchoa beṉ' nisa', bi'e xtill' Jesucrístona' \r (Mt. 3:11-12; Mr. 1:7-8; Lc. 3:15-17) \p \v 19 Beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelka' lle' Jerusalénna' bseḻ'gake' to c̱hop bx̱oz na' sto c̱hop beṉ'ka' nak xiiṉ dia c̱he dii Levína' kwenc̱he jaṉabgakile' Juanna' non nake'. \v 20 Na' bi bkwashee non nake', san golle' ḻegake': \p ―Aga nadaan Crístona', beena' chbezcho wseḻ' Chioza'. \p \v 21 Na'ch wizṉabgakile'ne': \p ―¿Norakzan nako' shka'? ¿Alin' Elíaza', beena' wdix̱jee daa goll Chioza'ne' kani'yi? \p Na' Juanna' chi'e: \p ―Aga ḻe' nad'. \p Na'ch chize'gake'ne': \p ―¿Alin' beena' ba llia bia' yid kwenc̱he c̱hix̱ji'e daa che' Chioza'ne', shka'? \p Na' che' Juanna': \p ―Akza ḻe' nad'. \p \v 22 Na'ch che'gake'ne': \p ―¿Norakzə li', shka'? Cheeninto' iṉezinto' kwenc̱he lljayellnto' beṉ'ka' bseḻ' neto' non nako'. ¿Bi ka iṉo' c̱he kwino'? \p \v 23 Na'ch che' Juanna' ḻegake': \p ―Dii Isaíaza', beena' wdix̱jee daa goll Chioza'ne' kani'yi, dill' c̱han' bi'e kana' wne': “To beṉ' gosyee zillj latja' gana' bibi chashj chḻeb, na' iṉe': Ḻi se kwas kwenc̱he wzenagle c̱he X̱anchona' kat' zee.” \p \v 24 Na' beṉ'ka' bseḻ' fariseoka' \v 25 wṉabgakile'ne': \p ―¿Berac̱he chchoazo' beṉ' nis shi aga lin' Crístona', ni Elíaza', ni beena' llia bia' wseḻ' Chioza' kwenc̱he c̱hix̱ji'e daa chi'ene'? \p \v 26 Na' che' Juanna' ḻegake': \p ―Nad' chchoa' beṉ' nis, per ladjleni zoa to beṉ' bi nombia'le, \v 27 na' ḻen' zi' wli'lawe'. Na' nad' ni bi zakaa gak' xmose' kwenc̱he galj' ḻa'c̱h' xele'na'. \p \v 28 Yog' diiki gok gana' le Betania, daa llia shḻaa yao Jordanna', gana' bchoa Juanna' beṉ' nisa'. \s1 Jesúza', beena' bseḻ' Chioza', zaklebile' xil'do'na' chitgake' \p \v 29 Na' betiyo ble'i Juanna' Jesúza' zeje' kwite'na', na' chi'e: \p ―Ḻi wwia, beenin bseḻ' Chioza' na' zaklebile' xil'do'na' chitcho, ḻa' ḻen' yikwase' saaxya c̱he beṉ' yell-lioni. \v 30 Na' xtill' beenin bi'a kana' wnia': “Zi' za' to beṉ' zak'chi ka nad', na' ba zoakz beeni kana' zi' soa'.” \v 31 Ni nad' bi wṉezid' no xtilliin bi'a, per kwenc̱he gombia' beṉ' Israelki ḻe', bidchoa' beṉ' nis. \p \v 32 Na' Juanna' wizne': \p ―Ble'id' Espíritu c̱he Chioza' betje' yabana' nake' ka to palom na' jsoalene' ḻe'. \v 33 Ḻa' ni nad' bi wṉezid' no xtilliin bi'a, per Chioza', beena' bseḻ' nad' chchoa' beṉ' nis, wne': “Ile'ilo' yetj Espíritu c̱ha'na' lljsoalene' beena' wlej', na' ḻen' gone' ka yidsoa Espíritu Sántona' ḻoo yic̱hjlall'do' beṉ'.” \v 34 Ba ble'id' gok ka wna Chioza' nad', na' ṉaa nia' le' beenin Xiiṉ Chioza'. \s1 Beṉ'ka' bengake' Jesúza' txen dii nech \p \v 35 Na' betiyo Juanna' zelene' c̱hop beṉ'ka' nakgake'ne' txen. \v 36 Na' ka ble'ile' chda Jesúza' na', na'ch chi'e: \p ―Ḻi wwia, beenin bseḻ' Chioza' na' zaklebile' xil'do'na' chitcho kwenc̱he chiyakxen saaxya c̱hechoka'. \p \v 37 Na' c̱hop beṉ'ka' nak Juanna' txen, ka bengakile' wna Juanna' ka', na' janogake' Jesúza'. \v 38 Na'ch ka biyec̱hj Jesúza', ble'ile' zjanogake'ne' na' chi'e ḻegake': \p ―¿Bin cheenile? \p Na' che'gake'ne': \p ―Rabí, ¿garan zo'? \p (Na' Rabí zejin: beṉ' chli' chsedi beṉ'.) \v 39 Na' che' Jesúza': \p ―Ḻi da wwiale. \p Na'ch wyajlengake'ne' na' jale'gakile' gana' zoe', na' bigaaṉlengake'ne' ax̱t ka wde llana', ḻa' ka do chida tapan billinlengake'ne' gana' zoe'. \p \v 40 Na' beena' le Andrés, beṉ' bish' Simón Pédrona', len sto beṉ' yoblə gokgake' c̱hopə janogake' Jesúza' ka bengakile' daa wna Juanna' c̱he'. \v 41 Na' Andréza' lii jadiljtie' beṉ' bishee Simónna', na' chi'ene': \p ―Ba billelinto' beena' nak Mesíaza'―. Na' Mesías zejin Cristo, beena' chbezgake' wseḻ' Chioza' kwenc̱he iṉabi'e. \p \v 42 Na'ch Andréza' bc̱hi'e Simónna' gana' zoa Jesúza', na' ka ble'i Jesúza'ne', chi'ene': \p ―Lin' Simón, xiiṉ Jonáza', na' ṉaa yilio' Cefas―. Na' Cefas zejin Pedro. \s1 Jesúza' golle' Felípena' len Natanaela' gakgake'ne' txen \p \v 43 Na' betiyo ka zi' yiyaj Jesúza' gana' mbani Galileana', billague' Felípena' na' chi'ene': \p ―Da dino nad'. \p \v 44 Felípena' nake' beṉ' yell Betsaida, gana' nak lall Andréza' na' Pédrona'. \v 45 Na'ch jadilj Felípena' Natanaela' na' chi'ene': \p ―Ba billelinto' beena' bzej dii Moiséza' xtilleena' ḻee libr c̱he leya'. Na' ḻekzka' c̱hen' bzej dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake' kani'yi. Ḻen' Jesúza', beṉ' Nazareta', xiiṉ Joséna'. \p \v 46 Na' Natanaela' chi'ene': \p ―¿Aka Nazareta' ichej to beṉ' zakii? \p Na' Felípena' golle'ne': \p ―Dakachi kwenc̱he gakbe'ilo'. \p \v 47 Na' ka ble'i Jesúza' zej Natanaela' gana' zie', golle': \p ―Ni za' to beṉ' nak dowalj beṉ' Israel, to beṉ' bi nak beṉ' wxiye'. \p \v 48 Na'ch goll Natanaela'ne': \p ―¿Nakra chak nombi'o nad'? \p Na' Jesúza' golle'ne': \p ―Ka zi' yidṉelə Felípena' li', ble'id' li' xan yag yix̱wewa'. \p \v 49 Na' goll Natanaela'ne': \p ―Maestro, lin' nako' Xiiṉ Chioza'. Na' lin' beena' zidṉabia' neto' beṉ' Israel. \p \v 50 Na' goll Jesúza'ne': \p ―¿Adaa wnia' ble'id' li' xan yag yix̱wewan' chajḻi'o c̱ha'? Zi' ile'chilo' dii xench aga ka dga. \p \v 51 Na' ḻekzka' gollch Jesúza': \p ―Dii ḻi nia' le', ile'ile yabana' nyaljan, na' beṉ'ka' nak anjl c̱he Chioza' chep chetjgake' lawa', nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni. \c 2 \s1 Got' to wishagna' yella' le Caná \p \v 1 Na' biyoṉ lla got' to wishagna' yella' le Caná daa llia gana' mbani Galileana', na' na' len xṉa' Jesúza'. \v 2 Na' ḻekzka' goxgake' Jesúza' na' beṉ'ka' nakgake'ne' txen. \v 3 Na' shlak chak lṉina' bibill vino c̱he'ka', na' goll xṉa' Jesúza'ne': \p ―Ba bibill vino c̱he beṉ'ki. \p \v 4 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―¿Berac̱he nazo' nad' ka'? Biṉ' gaḻ' gon' daa llia bia' gon'. \p \v 5 Per xṉeena' golle' wen mandadka': \p ―Ḻi gon kon bin iṉe' le'. \p \v 6 Na' na' zoa x̱op yes' xen de yaj, dii choll nis, diika' chon llin kat' beṉ' Israelka' chixi chiyechgake' kon ka na ley c̱he'ka'. Na' to to yes'ka' chollan ka do shoṉ yid nis. \v 7 Na' che' Jesúza' wen mandadka': \p ―Ḻi kaa nisa' ḻoo yes'ki. \p Na' wda'gake'n ax̱t ka billa'chagakan. \v 8 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻi gash' lataan ṉaa na' ḻi lljeen beena' ngoo lo neen. \p Na' bengake' ka golle'. \v 9 Na' beena' ngoo lo neen bnix̱e' nisa' daa biyak vino, ni bi ṉezile' ga wza'n. Tochga wen mandadka' ṉezgakile', ḻa' ḻegaken' wdaagake' nisa'. Na'ch beena' ngoo lo neen goxe' bi'na' chshagna', \v 10 chi'eb': \p ―Yog' beṉ' zigaate chdie' vino wenna', na' kat' ba weej beṉ'ka' len lṉina' dii zil, na'ch chdie' daa bi naktek wen. San li', ba bzagoo vino wenni na' ax̱t ṉaach chdio'n. \p \v 11 Yeḻ' waki dga ben Jesúza' yell Canána' daa llia gana' mbani Galileana', ḻennan' bene' dii nech. Na' ka' bli'e yeḻ' wak c̱he'na' nape', na'ch beṉ'ka' nongake' ḻe' txen benḻilall'gake'ne'. \p \v 12 Na' ka wde, biyaje' Capernaúma' len xṉeena', len beṉ' bisheeka' na' len beṉ'ka' nakgake'ne' txen, na' wzoagake' na' to c̱hop shoṉ lla. \s1 Bishesh Jesúza' beṉ'ka' chit' chde lesh' chyoodo'na' \r (Mt. 21:12-13; Mr. 11:15-18; Lc. 19:45-46) \p \v 13 Na' ka ba zoa gaḻ' lṉi Paskwa' daa chon beṉ' Israelka', wyaj Jesúza' Jerusalénna'. \v 14 Na' ka blline' lesh' chyoodo'na', ble'ile' lle' beṉ' chit'gake' gooṉ, xil', na' palom, na' ḻekzka' na' chi' beṉ'ka' chisha' mecha'. \v 15 Na' ka ble'ile' ka chak, bene' to do tashj, na' kon ḻen bisheshile' yog'ḻoḻe' lesh' chyoodo'na' lente gooṉka' na' xil'ka'. Na' bzaḻee xmech beṉ'ka' chisha' mecha' lo yona' na' bishi'e mes c̱he'ka'. \v 16 Na' beṉ'ka' chit' palomka', golle' ḻegake': \p ―¡Ḻi yishesh baki ni! ¡Bi gonzle lill X̱a'na' ka lao yaa! \p \v 17 Na'ch beṉ'ka' nakgake'ne' txen jadingakile' Cho'a Xtill' Chioza' gana' nan: “Daa ḻe chakid' lill xḻatjo'na' ḻen wlliayi'n nad'.” \p \v 18 Na'ch beṉ' Israelka' lle' na' che'gake' Jesúza': \p ―¿Bi yeḻ' wak gono' dii wli'n napo' yeḻ' wṉabia' kwenc̱he chono' diiki? \p \v 19 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻi yic̱hinj yoodo'ni na' lo shoṉə llazə yiyona'n. \p \v 20 Na'ch che' beṉ' Israelka' ḻe': \p ―X̱opiyon yiz bengake' yoodo'ni, na' li' nazo' shoṉə llazə yiyono'n. \p \v 21 Per daa goll Jesúza' ḻegake' ka', kwerp c̱he'nan' bsaklebile' yoodo'na'. \v 22 Na'ch ka biban Jesúza' ladj beṉ' wetka', jadini beṉ'ka' nakgake'ne' txen daa wne', na' wyajḻe'gake' Cho'a Xtill' Chioza' na' dill'ka' be' Jesúza'. \s1 Nombia' Jesúza' yic̱hjlall'do' yog'cho \p \v 23 Na' shlak zoa Jesúza' lṉi Paskwa' Jerusalénna', beṉ' zan wyajḻe'gake' c̱he' daa ble'gakile' yeḻ' wakka' bene'. \v 24 Per Jesúza' bi bx̱enilallee ḻegake', ḻa' nombi'e yic̱hjlall'do' yog'ḻoḻ beṉ'. \v 25 Aga byalljile' no yee ḻe' nakan nak beṉec̱ha', ḻa' kwasḻoḻ nombi'e yic̱hjlall'do'eka'. \c 3 \s1 Jesúza' bshaljlene' Nicodémona' \p \v 1 Wzoa to fariseo beṉ' wle Nicodemo, na' goke' to beṉ' wṉabia' ladj beṉ' Israelka'. \v 2 Na' Nicodémona' wyaje' jawie' Jesúza' waḻ-lə na' chi'ene': \p ―Maestro, ṉezinto' Chioza' bseḻee li' kwenc̱he wli' wsedilo' neto', ḻa' bi gak gono' yeḻ' wakka' chono' sheḻ' bi zoalen Chioza' li'. \p \v 3 Na'ch Jesúza' chi'ene': \p ―Dii ḻi nia' li', beena' bi yiyalj dii yoblə aga wak lljazoe' gana' chṉabia' Chioza'. \p \v 4 Na' che' Nicodémona'ne': \p ―¿Nakra gon to beṉ' gol yiyaljze' dii yoblə? Ḻa' aga wak yiyo'e ḻoo ḻee xṉeena' kwenc̱he yiyalje' sto shii. \p \v 5 Na' Jesúza' chi'ene': \p ―Dii ḻi nia' li', kono gak yiyaj gana' zoa Chioza' chṉabi'e shi biṉ' galjlenile' nis \f + \fr 3:5 \ft Galjlenile' nis: baḻ beṉ'ka' nsed nagake' zejin daa chchoacho nisa', na' zi baḻgake' nagake' zejin nisa' daa chzani xṉa'chona' cho', na' zi baḻgake' nagake' zejin daa chix̱is chiyib Espírituna' cho' kat' chonḻilall'cho Crístona'.\f* na' yikob Espíritu c̱he Chioza' yic̱hjlall'do'ena' kwenc̱he gake' ka beṉ' galj sto shii. \v 6 Beena' nak xiiṉ beṉ' de beli chen, de beli chenchokzan nake'. Per beena' chikob Espíritu c̱he Chioza'ne', nake' xiiṉ Chios na' de to yeḻ' mban c̱he' daa bi te c̱heyin. \v 7 Bi yibanilo' daa nia' li': “Yog' beṉ' chiyaḻ' galje' dii yoblə.” \v 8 Kat' chze be'na' na' chajan kon ga cheenin, na' ḻa'kzi chenicho ka sshag chonan aga ṉezicho galan za'n, ni bi ṉezicho galan zejan. Ḻekzkan' aga ṉezicho nakan chon Espíritu c̱he Chioza' kwenc̱he chiyalj beṉ' dii yoblə. \p \v 9 Na'ch wizṉabi Nicodémona'ne': \p ―¿Nakra gak gakz dga? \p \v 10 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Len naktio' to beṉ' chli' chsedi beṉ' Israelki, ¿ana' bi ṉezilo' diiki? \v 11 Dii ḻi nia' li', choe'nto' dill' c̱he daa ṉezinto' na' daa ben ble'into', per bi chajḻe'le daa nanto' le'. \v 12 Shi bi chajḻe'le daa wnia' le' c̱he diika' chak yell-lioni, ¿alechlə shi we'len' le' dill' c̱he daa nak c̱he yabana'? \p \v 13 ’Ni to konoṉ' shep yabana', toz nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, nak' beṉ' za' yabana'. \v 14 Na' ka ben dii Moiséza' gana' bibi chashj chḻeb bdee beḻ de broncena' ḻee yaga', ka'kzan gongakile' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni. Wda'gake' nad' ḻee yaga' \v 15 kwenc̱he nottez beṉ' gonḻilall' nad' bi kwiayee, san gat' to yeḻ' mban c̱he' zejḻi kaṉi. \s1 Chaki Chioza' yog' beṉ' yell-lio \p \v 16 ’Daa ḻe chakchgayi Chioza' beṉ' yell-lioni, bseḻee Xiiṉe'na' tlish' tyaj kwenc̱he nottez beṉ' gonḻilalleene' bi kwiayee, san gat' yeḻ' mban c̱he' zejḻi kaṉi. \v 17 Chioza' bseḻee xiiṉe'na' yell-lioni aga kwenc̱he wlliayee beṉaan, san kwenc̱he yisle' ḻegaken'. \p \v 18 ’Beena' nonḻilall' Xiiṉ Chioza', bich nchoglo c̱he' sak'zi'e, san beena' bi nonḻilalleene', ba nchoglo c̱he' kwiayee daa bi nonḻilallee Xiiṉ tlish' tyaj Chioza'. \v 19 Ba nchoglo kwiayi' beṉ' yell-lioni daa ba bla' beena' nsa' beeni'na', na' daa chongake' dii mala', wyazlall'chgake' yel c̱hoḻa' aga ka beeni'na'. \v 20 Yog' beṉ'ka' chon diika' bi yejni'alallii chakzbangakile' beeni'na', na' aga willjabig'lat'gake' lawinna' daa chllebgake' wli'lawi dii mala' chongake'. \v 21 San beṉ'ka' zoagake' chongake' ka na dill' ḻi c̱he Chioza', chbig'gake' lao beeni' c̱he'na' kwenc̱he gakbia' chongake' ka cheeni Chioza'. \s1 Juanna', beena' bchoa beṉ' nisa', be'che' xtill' Jesúza' \p \v 22 Ka wde, wyaj Jesúza' Judeana' len beṉ'ka' nakgake'ne' txen na' wzoagake' na' xtit wen, na' bchoagake' beṉ' nis. \v 23 Na' Juanna' ḻekzka' chchoe' beṉ' nis gana' le Enón, gaozə gana' le Salim, ḻa' na' de nis zil, na' chaj beṉ' kwenc̱he chchoe' ḻegake' nisa'. \v 24 Diiki gokgakan kana' zi' koogake' Juanna' lillyana'. \p \v 25 Na'ch beṉ'ka' nakgake' Juanna' txen gokdiḻ-lengake' sto beṉ' Israel ni c̱heyi diika' yoologake' chongake' kwenc̱he chixi chiyechgake' lao Chioza'. \v 26 Na' wyajgake' jellgake' Juanna': \p ―Maestro, beena' wzeleno' shḻaa yao Jordanna', beena' bi'o xtilleena', ba chchoe' beṉ' nis na' yog'zə beṉ' chajgake' kwite'na'. \p \v 27 Na'ch che' Juanna' ḻegake': \p ―Kono gak bi gon shi Chioza' bi wi'e latj. \v 28 Kwinkzle benile kana' wnia' aga nadaan Crístona', beena' chbezcho wseḻ' Chioza', san nak' to beṉ' bseḻee kwenc̱he kwialoa' lawe'na' na' yep' beṉ' wzenaggake' c̱he'. \v 29 To ga chak wishagna', bi'na' chshagnan' ikaab' noola'. Na' bi'na' nllaguib' chi'b' kwitbaa, ḻe chibaib' ka chenib' chshaljb'. Kayeṉ'nan chak c̱ha', ḻe chibaid' daa chzenaggake' c̱he Crístona'. \v 30 Ḻen' zizikchli seyi c̱he', na' nad' bichtek seyi c̱ha'. \s1 Beena' za' yabana' \p \v 31 ’Ka nak beena' za' yabana', ḻen' zak'chi' aga ka yog'ḻoḻ beṉ'. Na' beṉ'ka' lle' yell-lioni, chinogake' daa de lo yell-lionizə, na' c̱he yell-lionizə choe'gake' dill'. San beena' za' yabana' zak'che' aga ka yog'ḻoḻte beṉ', \v 32 na' choe' dill' c̱heyi diika' ba ben ble'ile' yabana', per baḻchga beṉ' chajḻe' xtilleena'. \v 33 Na' nottez beena' chajḻe' c̱he', chli'e Chioza' cho'e dill' ḻi. \v 34 Beena' bseḻ' Chioza', cho'a xtill' Chiozan' cho'e, ḻa' Chioza' no'ene' do ka nak Espíritu c̱he'na'. \v 35 Chioza' chakile' Xiiṉe'na', na' ba bene' lall' nee yog'ḻoḻte dii de. \v 36 Na' beena' gonḻilall' Xiiṉ Chioza' gat' yeḻ' mban c̱he' zejḻi kaṉi. Per beena' bi cheeni gonḻilalleene' bi gat' yeḻ' mban c̱he' zejḻi kaṉi, san ile'ile' yeḻ' zak'zi'na' we' Chioza'. \c 4 \s1 Bshaljlen Jesúza' to nool Samaria \p \v 1 Fariseoka' gokbe'gakile' beṉ' zanch nakgake' Jesúza' txen, na' beṉ' zanch chchoe' nisa' aga ka Juanna', \v 2 ḻa'kzi aga kwin Jesúzan' bchoe' beṉ' nisa', san beṉ'ka' nakgake'ne' txenan. \v 3 Na' ka gokbe'i Jesúza' ba ṉezi fariseoka' beṉ' zanch nakgake'ne' txen, na'ch bizee gana' mbani Judeana' ziyaje' gana' mbani Galiléana'lə. \p \v 4 Na' kwenc̱he yilline' gana' mbani Galileana' chiyaḻ' yidie' gana' mbani Samáriana'. \v 5 Na' billingake' to yell dii le Sicar, daa llia gana' mbani Samáriana'. Na' yella' llian gaozə gana' de yell-liona' be' dii Jacoba' xiiṉe' dii Joséna'. \v 6 Na' lo yell-liona' llia posa' wden dii Jacoba'. Na'ch wche' Jesúza' cho'a posa' daa ba chjx̱akchgaile' zingwee neza'. Na' ba chonan ka gobill. \v 7-8 Na' beṉ'ka' nakgake'ne' txen zejgake' yella' zjx̱i'gake' daa gaolengake'ne'. Na' cho'a posa' chi' Jesúza' ka bllin to noolə Samaria zjx̱i'e nisa'. Na' che' Jesúza'ne': \p ―Beṉ lat' nis yeej'. \p \v 9 Na'ch che' noolə Samáriana'ne': \p ―¿Berac̱he chṉabzilo' nad' nisa' yeejo'?, ḻa' beṉ' Israel li', na' nool Samaria nad'. \p Golle' ka' ḻa' beṉ' Israelka' bi zoalengake' wen beṉ' Samáriaka'. \v 10 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Sheḻ'ka' ṉezshailo' daa choṉ Chioza' na' no nad' chṉabid' li' nisa' yeej', ba wṉabilo' nad' goṉ daa yeejo', sheḻ'ka', ḻa' nap' to nis yaa nis ban daa goṉ li'. \p \v 11 Na' noola' chi'ene': \p ―Beṉ'do', bibi nox̱oo wḻepilo' nisa', na' posi ḻe zitjan. ¿Gara lljx̱i'o nis yaa nis banna' goṉo' nad' nazo' ka'? \v 12 Dii x̱ozxto'cho Jacoba' bkwaaṉlene' neto' posi gani weeje', na' weej xiiṉe'ka' na' bayix̱' c̱he'ka'. ¿Achakilo' zak'chilo' ka ḻe'? \p \v 13 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Nottezə beṉ' cheeje' nis c̱he posi, wbiḻchkzile' dii yoblə. \v 14 San beena' yeej nisa' daa wi'ane', aga wbiḻchile'. Ḻa' nisa' daa wi'ane' nakan ka to dii galchga ḻoo yic̱hjlall'do'ena' na' gonan ka gat' yeḻ' mban c̱he' zejḻi kaṉi. \p \v 15 Na'ch che' noola'ne': \p ―Beṉ'do', beṉ nad' nisa' no' ka' kwenc̱he bich ibiḻid' na' bich yid beja' ni. \p \v 16 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Biyaj jaṉe beṉ' c̱ho'na', na' dalene' ni. \p \v 17 Na' che' noola'ne': \p ―Aga no beṉ' c̱ha' zoa. \p Na' Jesúza' chi'ene': \p ―Lekzilo' no' ka', aga no beṉ' c̱ho' zoa. \v 18 Ḻa' ba gok gay' beṉ' c̱ho'ka', na' beena' zoaleno' ṉaa ni bi nshagna'lenkzo'ne'. Shḻikzan ba wṉio'. \p \v 19 Na'ch noola' chi'ene': \p ―Beṉ'do', ba gokbe'id' nako' to beṉ' chyix̱jee daa na Chioza'. \v 20 Dii x̱ozxto'nto'ka' be'la'ogake' Chioza' lo yaani, na' le' beṉ' Israel nale chonan byen we'la'ochone' Jerusalénna'. \p \v 21 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Noolə, wyajḻe' c̱ha', wllin lla kat' bich gonan byen yidle lo yaani, ni bich gonan byen shajle Jerusalénna' kwenc̱he we'la'ole X̱acho Chioza'. \v 22 Le' beṉ' Samaria ni bi nombia'le non choe'la'ole, san neto' beṉ' Israel nombia'nto' Chioza', beena' choe'la'onto', ḻa' ladjnto'nan' ichej beena' yisle' beṉ' kwenc̱he bi kwiayi'gake'. \v 23 Ba zoa illin lla, wa ba bllinkz llana' beṉ'ka' dii ḻi choe'la'ogake' X̱acho Chioza' we'la'ogake' beena' nak dowalj Chios do yic̱hj do lallgake', ḻa' kan' chaklall' X̱acho Chioza' we'la'ochone'. \v 24 Chioza' nake' Espíritu, na' beṉ'ka' cheengakile' we'la'ogake'ne', chiyaḻ' we'la'ogake'ne' dowalj na' do yic̱hj do lall'gake'. \p \v 25 Na' che' noola'ne': \p ―Ṉezid' wla' beena' chbezcho wseḻ' Chioza' beena' nsi'e Mesías wa Cristo. Na' kat' yide', wzajniile' cho' yog' diiki. \p \v 26 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Nad'kzan' beena' no' ka', na' ḻen' chshaljlene' li'. \p \v 27 Na' shlak choe'lene' noola' dill', billin beṉ'ka' nakgake'ne' txen na' bibangakile' daa chshaljlen Jesúza' to noolə. Per ni toe' bi biyaxji iṉabile'ne' bin cheeni noola' wa bi dillaan chshaljlene'ne'. \v 28 Na'ch noola' bkwaaṉe' chee nis c̱he'na' na'zə, na' biyaje' jayelle' beṉ' wlall c̱he'ka': \p \v 29 ―Ḻi da lljawiacho to beṉ' ba wne' nad' yog' diika' ba ben'. ¿Aaga ḻen' Crístona', lla? \p \v 30 Na'ch blleshgake' yella' wyajgake' gana' chi' Jesúza'. \v 31 Na' shlak ziyaj noola' zeyid beṉ'ka' nak Jesúza' txen che'gake'ne': \p ―Maestro, wdao lat'. \p \v 32 Na' Jesúza' chi'e ḻegake': \p ―De to yeḻ' wao c̱ha' daa bi nombia'le. \p \v 33 Na'ch che' ljwell beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―¿Anti no ba bidwa' dii wdawe', lla? \p \v 34 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Yeḻ' wao c̱ha'na' nakan daa chon' ka cheeni beena' bseḻ' nad' na' wzeeloa' daa cheenile' gon'. \v 35 Le' nazle: “Chyalljch zi tap beo' kwenc̱he yizi' yilapcho.” Per nad' nia' le', ḻi wwiakachi ba de daa yizi' yilapcho. \v 36 Beena' chyix̱jee cho'a xtill' Chioza' ṉaa, zaklebile' to beṉ' ba chilaḻile' chizi' chilape'. Na' beṉ'ka' chzenag daa chyix̱ji'e, gat' to yeḻ' mban c̱hegake' zejḻi kaṉi, na' beena' goz yibalenile' beena' chizi' chilap. \v 37 Nakan ka dillaa de daa na: “Beṉ' yoblan chaz na' beṉ' yoblə chizi' chilap.” \v 38 Nad' ba bseḻaa le' lljalaple gana' bi bllaglole gozle, ḻa' le' gonle ka wzenag beṉ' cho'a xtill' Chioza' daa wdix̱jee beṉ' yoblə. \p \v 39 Beṉ' zan beṉ' Samáriaka', beṉ'ka' lle' yell Sicara' benḻilall'gake' Jesúza' daa goll noola' ḻegake': “Ba wne' nad' yog'te dii ba ben'.” \v 40 Na'ch ka bllingake' gana' chi' Jesúza', got'yogakile'ne' kwenc̱he yigaaṉlene' ḻegake'. Na' bigaaṉe' na' c̱hop lla. \v 41 Na' beṉ' zanch benḻilall'gake'ne' daa bengakile' dillaa cho'e. \v 42 Na'ch che'gake' noola': \p ―Ṉaach ba chajḻe'nto', aga daa wnazo' neto' kan', san kwinkznton' ba beninto' cho'e dillaa na' ṉezinto' dii ḻi ḻekzen' beena' yisla beṉ' yell-lioni kwenc̱he bi kwiayi'gake'. \s1 Jesúza' biyone' xiiṉ to beṉ' wṉabia' \p \v 43 Na' ka gok c̱hop lla, bizee biyaje' gana' mbani Galileana'. \v 44 Kwinkz Jesúza' wne' nan to beṉ' chyix̱jee daa che' Chioza'ne' aga no chgoo ḻe' balaaṉ lalle'na'. \v 45 Na' ka billine' gana' mbani Galileana', blebgake'ne' daa ble'gakile' yog' daa bene' Jerusalénna' ka goḻ' lṉi Paskwa'. \p \v 46 Na' dii yoblə wizaj Jesúza' yell Canána' daa llia gana' mbani Galileana', gana' biyone' nisa' vino. Na' yella' zoa to beṉ' zakii beṉ' chon llin c̱he beṉ' wṉabia'na', na' zoa to xiiṉe' bi' byo bi shao'b'. \v 47 Na' ka wṉezile' ba billin Jesúza' Galileana' zizee Judeana'lə, na' wyaje' lawe'na' got'yoile'ne' shaje' lljayene' bi' c̱he'na' daa ba chakshwetb'. \v 48 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Aga wyajḻe'le c̱ha' shi bibi yeḻ' wak gon' ile'ile. \p \v 49 Na' beṉ' wṉabia'na' chi'ene': \p ―Beṉ'do', ben goklen dagach ṉaate, shategali biṉ' guet bi' c̱ha'na'. \p \v 50 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Biyaj, jawia. Aga wet bi'na'. \p Na' beena' wyajḻi'e daa goll Jesúza'ne' na' bizee. \v 51 Na' ka ba zoa yilline' lille'na' jatiḻ xmose'ka' ḻe', che'gake'ne': \p ―Ba biyaki bi' c̱ho'na'. \p \v 52 Na'ch wṉabile' ḻegake' ka do bi gor wzolo chiyakshao'lall'b'. Na' che'gake'ne': \p ―Daa ṉeji do ka chida to bichejb' dii ḻana'. \p \v 53 Na'ch gokbe'i x̱abaa biyakshao'lall'b' ka gora' goll Jesúza'ne': “Biyaj jawia. Aga wet bi'na'.” Na' ḻe' len yog' beṉ'ka' zoa lille'na' benḻilall'gake' Jesúza'. \p \v 54 Dga gok de wchopi yeḻ' wakka' ben Jesúza' Galileana' ka zizee Judeana'. \c 5 \s1 Biyon Jesúza' to beṉ' net ṉi'a nee \p \v 1 Ka wde gok diiki, goḻ' to lṉi c̱he beṉ' Israelka' Jerusalénna', na' biyaj Jesúza' lṉina'. \v 2 Na' Jerusalénna', gaozə cho'a puerta' le Puert C̱he Xil'ka' llia to tang dii le Betesda dill' hebreo. Na' gay' koridor nec̱hjan tanga'. \v 3 Na' ḻoo koridorka' de beṉ' zan beṉ' we', no beṉ' lc̱hoḻ, no beṉ' bi chak sa' wen, na' no beṉ' net ṉi'a nee, chbezgake' ta nisa'. \v 4 Ḻa' zoa kat' chetj to anjl cho'a tanga' chte' nisa', na' beena' chyobi cho'e ḻoo nisa' chiyoll chta anjla'n chiyakile' bittezə yillwe' che'ile'. \v 5 Na' ladj beṉ'ka' lle' na' len to beṉ' ba gok shin'shoṉichoa yiz bi shawee. \v 6 Na' ble'i Jesúza'ne' na' gokbe'ile' ba wlla die' ka', na'ch chi'ene': \p ―¿Acheenilo' yiyakilo'? \p \v 7 Na'ch beena' bi shao' chi'ene': \p ―Beṉ'do', aga no zoa c̱ha' wḻetje' nad' ḻoo nisi kat' chdan. Na' kat' chakid' yetj' ḻoo nisa', beṉ' yoblə lii chjsho'tie' ḻo'inna'. \p \v 8 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Biyas, bitob daa c̱ho'na' biyoa'n na' bigoo nez. \p \v 9 Na' katena' biyakile' na' lii bitobtie' daa c̱he'na' biyo'en na' bigwee nez. Gok dga lla sabda', llana' chombaaṉgake'. \v 10 Na' beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka' gollgake' beena' biyaki: \p ―Lla chombaaṉcho ṉaa. Aga bi lsens de woo daa c̱ho'na'. \p \v 11 Na'ch che' beena' ḻegake': \p ―Beena' biyone' nad' ḻen' wne': “Bitob daa c̱ho'na' biyoa'n na' bigoo nez.” \p \v 12 Na'ch che'gake'ne': \p ―¿Nora beena' wna li': “Bitob daa c̱ho'na' biyoa'n na' bigoo nez”? \p \v 13 Na' beena' biyaki aga ṉezile' non biyon ḻe', ḻa' Jesúza' ba bikwase' ladj beṉ'ka' lle' na'. \v 14 Na'tech billag Jesúza'ne' lesh' chyoodo'na', na' chi'ene': \p ―Ba biyakilo' ṉaa. Bich bi dii mal gono' kwenc̱he ki wtiḻcho' dii walch. \p \v 15 Na'ch beena' biyaje' lao beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelka' jayelle' ḻegake' nan Jesúza' biyone'ne'. \v 16 Na' daa ben Jesúza' yeḻ' waka' lla sabda', llana' chombaaṉgake', goklall'gake' witgake'ne'. \v 17 Na' Jesúza' chi'e ḻegake': \p ―X̱a'na' bittezə lla chone' llin na' ka'kzə nad'. \p \v 18 Na'ch beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelka' goklall'gake' witgake'ne' aga toz daa wdishje' leya' daa cho'en dill' c̱he llana' chombaaṉgake', san ḻekzka' daa chon kwine' ka Chios daa chi'e Chioza' nake' X̱e'. \s1 Yeḻ' wṉabia' daa nap Xiiṉ Chioza' \p \v 19 Na' Jesúza' chi'e ḻegake': \p ―Dii ḻi nia' le', nad', Xiiṉ Chios, aga bi gak gon' tobia'loz', san daa chle'id' chon X̱a'nan' ḻekzannan' chon'. \v 20 Ḻa' X̱a'na' chakile' nad' na' chliile' nad' yog' diika' chone'. Na' wli'chile' nad' dii zak'techlə ka diiki, dii gonan ka yibanchile. \v 21 Ka chon X̱a'na' chisbane' beṉ' wetka' na' chiyo'e yeḻ' mban c̱hegake', ka'kzə chon nad', Xiiṉe', cho'a yeḻ' mban c̱he nottezə beṉ' cheenid' wi'an. \v 22 Na' X̱a'na' aga ga chc̱hogloe' c̱he beṉ', san nad' nak' Xiiṉe', ba bene' lall' na' wc̱hogloa' c̱he yog'ḻoḻ beṉ'. \v 23 Bene' ka' kwenc̱he yog' beṉ' koogake' nad' balaaṉna' ka daa chgoogake' X̱a'na'. Beena' bi chgwee nad' balaaṉ, nad' nak' Xiiṉ Chios, ḻekzka' bi chgwee X̱a'na' balaaṉ, beena' bseḻ' nad'. \p \v 24 ’Dii ḻi nia' le', beena' chzenag xtillaana' na' chonḻilallee beena' bseḻ' nad', gat' yeḻ' mban c̱he' zejḻi kaṉi. Na' aga bi de dii gonan ka c̱hoglo c̱he' sak'zi'e, san ba bile' lo yeḻ' wita' na' ba zoe' lo yeḻ' mban daa bi te c̱heyin. \v 25 Dii ḻi nia' le', wllin lla kat' beṉ' wetka' yengakile' iṉia' ḻegake', nad' nak' Xiiṉ Chios, na' beṉ'ka' yengakile' kat' iṉia' na' yibangake'. \v 26 X̱a'na' nape' yeḻ' wak kwenc̱he wi'e yeḻ' mban c̱he beṉ' daa bi te c̱heyin. Ka'kzə ba beṉe' nad' Xiiṉe' yeḻ' wak kwenc̱he wi'a yeḻ' mban c̱he beṉ' daa bi te c̱heyin. \v 27 Na' ḻekzka' ba beṉe' nad' yeḻ' wṉabia' kwenc̱he gon' yeḻ' josc̱his daa nak' Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni. \v 28 Bi yibanile daa nia' ka', ḻa' wllin lla wllin gor yeni yog'te beṉ' wetka' kat' iṉia' ḻegake'. \v 29 Na' ka yengakile' iṉia' na'ch yichejgake' ḻoo bana'. Na' beṉ'ka' ben dii wenna' yibangake' na' si'gake' banez to yeḻ' mban daa bi te c̱heyin, na' beṉ'ka' ben dii mala', yibangake' na' c̱hoglo tegake' lo yeḻ' zak'zi'na' zejḻi kaṉi. \s1 Jesúza' bli'e yeḻ' wṉabia' c̱he'na' \p \v 30 ’Ni to bibi gak gon' tobia'loz', san chc̱hogloa' c̱he beṉ' kon ka nllia Chioza' bia' gon', na' kon ka nakannan' wc̱hogloa'n. Ḻa' aga chon' kon ka cheenid', san daa cheeni X̱a'na', beena' bseḻ' nad', ḻennan' chon'. \v 31 Na' shi nad' wi'a dill' c̱he kwin', ṉezid' aga no shajḻe' c̱ha'. \v 32 San zoa to beṉ' cho'e xtillaana', na' ṉezid' daa ne' c̱ha' nakan shḻicha. \v 33 Le' bseḻ'le beṉ' jaṉabgakile' Juanna' bi ka iṉe' c̱ha', na' dillaa daa bi'e c̱ha' nakan dii ḻi. \v 34 Ḻa'kzi nad' bi chyalljid' we' beṉ' yell-lioni xtillaa; nia' le' diiki kwenc̱he yilale na' bi kwiayi'le. \v 35 Juanna' goke' ka to yi' dii bzeeni' na' ḻe bibaile bzenagle c̱he' tolde. \v 36 Daa chon' diika' non X̱a' Chioza' lall' na' gon' choe'n dill' c̱ha', na' zak'chin aga ka daa wna Juanna'. Na' chli'lawin Chiozan' bseḻee nad'. \v 37 X̱a'na', beena' bseḻ' nad', ḻekzka' ba bi'e dill' c̱ha'. Ni shlin bigaṉ' yenile iṉie' ni biṉ' ile'ilene' nak nake'. \v 38 Na' cho'a xtilleena' biṉ' sho'n ḻoo yic̱hjlall'do'lena', ḻa' bi chajḻe'le c̱ha', nad' beṉ' bseḻee. \v 39 Le' chsedchgale Cho'a Xtill' Chioza' daa chakile ḻe'inna' yillelile naklə ka gonle kwenc̱he gat' yeḻ' mban c̱hele zejḻi kaṉi. Na' ḻa'kzi Cho'a Xtill' Chioza' choe'n xtillaana', \v 40 aga cheenile gakle nad' txen kwenc̱he gat' yeḻ' mban c̱hele daa bi te c̱heyin. \p \v 41 ’Aga chyalljid' no koo nad' balaaṉ. \v 42 Na' nombia' le', na' ṉezid' aga chakile Chioza'. \v 43 X̱a' Chioza' bseḻee nad' na' ba bid', na' bi chzenagle c̱ha'. San shi yid beṉ' yoblə tobia'loze', beena'lan ḻe gak c̱hele. \v 44 ¿Nakrakzə gonle shajḻe'le c̱ha'? Ḻa' gangazə chgoo ljwell-le balaaṉ, na' bi chinole sho'le balaaṉ c̱he beena' zeelo nak Chios. \v 45 Bi gakile nad' gaw' xya c̱hele lao X̱a' Chioza', ḻa' zoa sto beṉ' gawe' xya c̱hele. Dii Moiséza', beena' nonle lez gaklene' le', ḻen' gawe' xya c̱hele lao X̱a' Chioza'. \v 46 Ḻa' sheḻ' chajḻe'le daa bzej dii Moiséza', ḻekzka' wyajḻe'le c̱ha', sheḻ'ka'. Ḻa' ḻen' bzeje' xtillaana'. \v 47 Na' daa bi chajḻe'le c̱he daa bzej dii Moiséza', ¿nakra gonle shajḻe'le c̱he diiki nia'? \c 6 \s1 Bwao Jesúza' wdeli gayaa mil beṉ' \r (Mt. 14:13-21; Mr. 6:30-44; Lc. 9:10-17) \p \v 1 Na' ka wde, Jesúza' wyaje' shḻaa nisdo' c̱he Galileana', daa ḻekzka' le nisdo' c̱he Tiberias. \v 2 Na' beṉ' zan janogake'ne' daa ble'gakile' yeḻ' wakka' bene' kana' biyone' beṉ'ka' bi shao'. \v 3 Na'ch wyep Jesúza' to lo yaa na' wche'lene' beṉ'ka' nakgake'ne' txen. \v 4 Na' ba zoa gaḻ' lṉi Paskw c̱he beṉ' Israelka'. \v 5 Ka ble'i Jesúza' beṉ' zan ba bllin gana' chi'e, na' chi'e Felípena': \p ―¿Gara lljx̱i'cho dii gao yog' beṉ'ki? \p \v 6 Golle' ka' daa chakile' la'shki bi yee Felípena', ḻa' ba ṉezkzile' nakan gone'. \v 7 Na' Felípena' chi'ene': \p ―Aga waki laxj to beṉ' c̱he x̱on' beo' lljx̱i'yicho dii gao yog' beṉ'ki lat' wej. \p \v 8 Na' sto beena' nak Jesúza' txen lie' Andrés, beṉ' bish' Simón Pédrona', chi'ene': \p \v 9 ―Ni ze to bi' xkwid' no'ab' gay' yetxtil de cebada na' zi c̱hop beḻ. Per bizə daa par yog' beṉ'ki. \p \v 10 Na'ch Jesúza' chi'e: \p ―Ḻi yee yog' beṉ'ka' kwe'gake'. \p Na' dechga yixdo' gana' lle'gake', na' yog'tie' wche', na' to beṉ' byoka'zə gok ka do gayaa mil. \v 11 Na'ch bex̱' Jesúza' yetxtilka', na' bi'e Chioza' yeḻ' chox̱ken, na' bgone' c̱he c̱he beṉ'ka' nakgake'ne' txen na' ḻegake' be'gake' c̱he yog' beṉ'ka' chi' na' ax̱t ka beljgakile'. Na' ḻekzka' bene' c̱he beḻka'. \v 12 Na' ka beljgakile', na'ch chi'e beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―Ḻi yitop yog'ḻoḻ dii lao'ka' bichooṉan kwenc̱he bibi gakditj. \p \v 13 Na'ch bitopgake'n, biyakte shlliṉ xet' diika' bichooṉan lao yetxtilka' gay'. \v 14 Na' ka ble'i beṉ'ka' yeḻ' waka' daa ben Jesúza', na'ch che' ljwellgake': \p ―Dii ḻi beenin nake' beena' llia bia' yid yell-lioni kwenc̱he c̱hix̱ji'e daa che' Chioza'ne'. \p \v 15 Na' daa gokbe'i Jesúza' cheengakile' yic̱he'gake'ne' kwenc̱he wzoagake'ne' iṉabi'e ḻegake', bicheje' ladje'ka' na' wyepe' toze' zi lat' cha'ch lo yaana'. \s1 Wza' Jesúza' lo nisdo'na' \r (Mt. 14:22-27; Mr. 6:45-52) \p \v 16 Ka ba chaḻ, beṉ'ka' nak Jesúza' txen biyetjgake' cho'a nisdo'na'. \v 17 Na' biyoogake' to ḻoo barkw kwenc̱he ziyajgake' yell Capernaúma'. Ba goḻ na' biṉ' yillin Jesúza' kwite'ka'. \v 18 Na'ch wzolo wzechga be'na' na' wzolo chas chat' nisdo'na'. \v 19 Na' ka do gay' wa x̱op kilómetro ba wza'len barkwa' ḻegake' lo nisdo'na' kat' ble'gakile' Jesúza' zeje' tlo nisdo'na' zjatiḻe' barkwa' na' ḻe bllebgake'. \v 20 Na' Jesúza' chi'e ḻegake': \p ―Nad'kzan, ¡bi illeble! \p \v 21 Na' chibagakile' bigoogake'ne' ḻoo barkwa', na' lii bllintekzgake' gana' chwiagake' illingake'. \s1 Zan beṉ' chiyiljgake' Jesúza' \p \v 22 Na' betiyo gokbe'i beṉ'ka' bigaaṉ shḻaa nisdo'na' nan tochga barkwa' got' na' to beṉ'ka' nonz Jesúza' txen biyoogake'n na' bi len Jesúza' biyoolene' ḻegake'. \v 23 Na' gaozə gana' wdaogake' yetxtilka' ka wde be' X̱ancho Jesúza' Chioza' yeḻ' chox̱ken, bllin sto c̱hop barkw dii za' yell Tibériaza'. \v 24 Na' ka gokbe'i beṉ'ka' aga no Jesúza' nḻa' ni beṉ'ka' nakgake'ne' txen, na'ch biyoogake' ḻoo barkwka' ziyajgake' Capernaúma' jadiljgake'ne'. \s1 Jesúza' nake' ka to yeḻ' wao dii choṉa'n yeḻ' mban \p \v 25 Na' ka bllingake' shḻaa nisdo'na' jadi'gake'ne', na' gollgake'ne': \p ―Maestro, ¿bat biyedo' ni? \p \v 26 Na' Jesúza' chi'e ḻegake': \p ―Dii ḻi nia' le', chiyiljle nad' aga daa wyajni'lati'le bi zejin yeḻ' wakka' benan', san daa wdaozle ax̱t ka beljilen. \v 27 Bi yilaḻ yizodzile kwenc̱he gat' dii yeej gaole, ḻa' dii te c̱heyin nak daa. San ḻi gaḻ' kwe'no daa goṉ yeḻ' mban c̱hele zejḻi kaṉi, daa goṉ' nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni. Ḻa' X̱a' Chioza' ba bene'n lall' na' wi'an. \p \v 28 Na' che'gake'ne': \p ―¿Beran chiyaḻ' gonnto' kwenc̱he gonnto' daa cheeni Chioza'? \p \v 29 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Daa cheeni Chioza' gonle, gonḻilall'le nad', beṉ' bseḻee. \p \v 30 Na'ch che'gake'ne': \p ―¿Bera yeḻ' wak gono' ile'into' kwenc̱he shajḻe'nto' c̱ho'? ¿Bi ka gono'? \v 31 Dii x̱ozxto'choka' wdaogake' daa le maná latja' gana' bibi chashj chḻeb, ka na Cho'a Xtill' Chioza' gana' na: “Yeḻ' wawa' daa za' yabana' bi'en wdaogake'.” \p \v 32 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Dii ḻi nia' le', aga dowaljyeṉ' yeḻ' wao daa za' yabanan' be' dii Moiséza' ḻegake', san X̱a'na' choṉe' daa nak dowalj yeḻ' wao daa za' yabana'. \v 33 Ḻa' nad', beṉ' za' yabana', nak' ka to yeḻ' wao dii choe' Chioza' beṉ' yell-lioki kwenc̱he ibangake'. \p \v 34 Na'ch che'gake'ne': \p ―Beṉ'do', beṉgach neto' toshiizi yeḻ' wawa' no' ka'. \p \v 35 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Nad' nak' ka yeḻ' wawa' daa choe'n yeḻ' mban c̱he beṉ'. Beena' gake' nad' txen, gake' ka beṉ' nelj nlla'i toshiizi. Na' beena' gonḻilallee nad', gake' ka to beṉ' bichga ibiḻi. \v 36 Per kon ka ba wnia' le', ḻa'kzi ba ble'ile nad' bi chajḻe'le. \v 37 Yog' beṉ'ka' chon X̱a'na' lall' na', gakgake' nad' txen. Na' beena' gake' nad' txen aga wzoa'ne' ka'lə. \v 38 Ḻa' zaa yabana' na' zoa' yell-lioni aga kwenc̱he gon' daa nazan c̱han', san zaa kwenc̱he gon' daa cheeni X̱a'na', beena' bseḻ' nad'. \v 39 Na' X̱a'na', beena' bseḻ' nad', cheenile' bi wi'a latj kwiayi' ni to beṉ'ka' ba wleje' kwenc̱he gakgake' nad' txen. San cheenile' yisban' ḻegake' ladj beṉ' wetka' kat' illin lla te c̱he yell-lioni. \v 40 Na' dgan cheeni X̱a'na', beena' bseḻ' nad': chaklallee gat' yeḻ' mban zejḻi kaṉi c̱he yog'ḻoḻ beṉ' gakbe'i nak' X̱iine' na' gonḻilallee nad'. Na' nad' yisbanee ladj beṉ' wetka' kat' te c̱he yell-lioni. \p \v 41 Na'ch beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelka' wzologake' biz chon chnagake' c̱he Jesúza' daa wne': “Nad' nak' yeḻ' wao daa za' yabana'.” \v 42 Na' che'gake': \p ―¿Aaga beenin Jesús, xiiṉ Joséna'? Nombia'cho x̱axṉa' beeni. ¿Berac̱he naze': “nad' za' yabana'”? \p \v 43 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Bibi gon iṉazle c̱heyi daa wnia' le'. \v 44 Ni to kono gak gon nad' txen shi X̱a'na', beena' bseḻ' nad', bi gone' ḻe' lall' na'. Na' beṉ'ka' nak nad' txen, yisban' ḻegake' kat' te c̱he yell-lioni. \v 45 Ḻee librka' bzej dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake' kani'yi nan: “Chioza' wli' wsedile' yog'ḻoḻte beṉ'.” Na' yog' beṉ' chzenag c̱he X̱a'na' na' chajni'gakile' daa ne', ḻegaken' chongake' nad' txen. \p \v 46 ’Aga ga zoa beṉ' ba ble'ile' X̱a'na'; toz nad', beṉ' za' yabana', ba ble'idee. \v 47 Dii ḻi nia' le', nottez beṉ' nonḻilallee nad' de yeḻ' mban c̱he' zejḻi kaṉi. \v 48 Nadaan nak' ka yeḻ' wawa' daa choe'n yeḻ' mban c̱he beṉ' zejḻi kaṉi. \v 49 Dii x̱ozxto'leka' wdaogake' daa le maná latja' gana' bibi chashj chḻeb na' bia'kzə witgake'. \v 50 San nad' cho'a dill' c̱he yeḻ' wao daa za' yabana', na' beena' gawe'n aga bi yeḻ' wit zejḻi kaṉi ile'ile'. \v 51 Nadaan nak' yeḻ' wao daa za' yabana' daa cho'en yeḻ' mban c̱he beṉ'. Beena' gao yeḻ' wawi, ibane' zejḻi kaṉi. Na' yel' wawa' daa wi'ane', ḻennan' beli chen c̱ha'ni daa chzanid' kwenc̱he gat' yeḻ' mban c̱he beṉ' yell-lioni. \p \v 52 Na'ch beṉ' Israelka' wzolo chshesh chṉegake', che' ljwelle': \p ―¿Nakra gon beeni goṉe' beli chen c̱he'na' gaochon? \p \v 53 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, dii ḻi nia' le', shi bi gaole kwerp c̱ha'ni na' shi bi yeejle chen c̱ha'ni, aga wat' yeḻ' mban c̱hele daa bi te c̱heyin. \v 54 Ḻa' beṉ'ka' gaogake' kwerp c̱ha'ni na' yeejgake' chen c̱ha'ni, beṉ'kan' gat' yeḻ' mban c̱hegake' zejḻi kaṉi. Na' kat' illin lla te c̱he yell-lioni, nad' yisbangakee ladj beṉ' wetka'. \v 55 Ḻa' kwerp c̱ha'ni nakan dowalj yeḻ' wao, na' chen c̱ha'ni nakan dowalj dii cheeje'. \v 56 Beena' gao kwerp c̱ha'ni na' yeeje' chen c̱ha'ni, nake' nad' txen, na' ḻekzka' nad' nakee txen. \v 57 X̱a'na', beena' bseḻ' nad', zoe' zejḻi kaṉi na' de yeḻ' mban c̱ha' daa mbane' ḻe'. Na' ka'kzan beena' gao beli chen c̱ha'ni ibane' daa wi'ane' yeḻ' mbanna'. \v 58 Beli chen c̱ha'ni nakan yeḻ' waw dii za' yabana'. Ka nak yeḻ' wawi, aga nakan ka daa le maná daa wdao dii x̱ozxto'leka' na' bia'kzə witgake'. Beena' gao yeḻ' wawa' daa za' yabana', ibane' zejḻi kaṉi. \p \v 59 Diikin wna Jesúza' shlak bli' bsedile' beṉ' gana' chdop chllag beṉ' Israelka' choe'ḻwillgake' Chioza' yell Capernaúma'. \s1 Dill' dii nsa' yeḻ' mban \p \v 60 Na' zan beṉ'ka' nogake'ne', ka bengakile' daa wna Jesúza', na' wnagake': \p ―Lallj inlleb nak dga chli' chsedi beeni. ¿Notgui gon ka ne'? \p \v 61 Na' Jesúza' gokbe'ile' bi wyazlall'gake' xtillee'na', na'ch wṉabile' ḻegake': \p ―¿Achakzbanile dga ba wnia' le'? \v 62 ¿Nakra gonle sheḻ'ka' ile'ile nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, yiyep' gana' wzaa? \v 63 Espíritu c̱he Chioza' cho'e yeḻ' mban c̱he beṉ', ḻa' beli chenna' aga bi zakiin. Dill'ka' ba wnia' gonan ka soalen Espírituna' le' na' gat' yeḻ' mban c̱hele. \v 64 Per bia'kzə zoa baḻ-le bi chajḻe'le. \p Goll Jesúza' ḻegake' ka', ḻa' dezd nechte ba ṉezkzile' no beṉ'ka' bi chajḻe' c̱he' na' non gon ḻe' lo na' beṉ' malka'. \v 65 Na' chi'e ḻegake': \p ―Ba wniakz' le' ni to kono gak gon nad' txen shi X̱a'na' bi gone'ne' lall' na'. \p \v 66 Na' lo llana'tez beṉ' zan beṉ'ka' nakgake'ne' txen bkwasgake' bich janogake'ne'. \v 67 Na'ch che' Jesúza' beṉ'ka' shlliṉ, beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―¿Aḻekzka' lenle cheenile yiyajle? \p \v 68 Na' Simón Pédrona' chi'ene': \p ―X̱an', aga nochlə c̱heyi zakii wzenagnto', ḻa' tozo' lin' choo dillaa daa chonan ka gat' yeḻ' mban c̱hento' zejḻi kaṉi. \v 69 Ba wyajḻe'nto' c̱ho', na' ṉezinto' lin' Crístona', Xiiṉ Chios yaa Chios banna'. \p \v 70 Na' Jesúza' chi'e ḻegake': \p ―Ba wlej' shlliṉle gakle nad' txen. Per tole nakle dii x̱iwaa txen. \p \v 71 Wne' ka' c̱he Jud Scariota', xiiṉ to beṉ' le Simón, ḻa' ṉezile' nan Juda' gone'ne' lall' na' beṉ' malka', ḻa'kzi wlene' beṉ'ka' shlliṉ. \c 7 \s1 Beṉ'ka' nak beṉ' bish' golj Jesúza' bi wyajḻe'gake' c̱he' \p \v 1 Ka wde dga, Jesúza' wde' doxen gana' mbani Galileana'. Ḻa' bi goklallee shaje' gana' mbani Judeana' daa cheeni beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelka' witgake'ne'. \v 2 Na' ka ba zoa gaḻ' lṉi c̱he ranshdo'ka' daa chon beṉ' Israelka' yog' yiz, \v 3 beṉ'ka' nak beṉ' bish' golj Jesúza' che'gake'ne': \p ―Bi yigaaṉo' nizə, san wyaj Judeana' kwenc̱he beṉ'ka' ba non li' txen ile'gakile' yeḻ' wakka' chono'. \v 4 Ḻa' beena' cheeni seyi c̱he', aga chkwashee diika' chone'. Bachgali chono' yeḻ' wakki, jentegan lao yog'ḻoḻ beṉ'. \p \v 5 Ḻa' ni beṉ' bisheekan' bi wyajḻe'gake' c̱he'. \v 6 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Biṉ' illin lla illin gor gon' daa llia bia' gon'. San le', bat'tez wak shajle. \v 7 Beṉ' yell-lioki bibi de dii gonan ka gakzbangakile' le', san nadaan chakzbangakile' daa chepgakee malan' chongake'. \v 8 Ḻi shaj le' lṉina'. San nad' bi saa, ḻa' biṉ' illin lla illin gor gak c̱ha' daa llia bia'. \p \v 9 Biyoll golle' ḻegake' ka' na' bigaaṉe' Galileana' zi xtit. \s1 Wyaj Jesúza' lṉina' \p \v 10 Na' ka wde wza' beṉ' bisheeka', ḻekzka' wzee wyaje' lṉina' do ngash'z. \v 11 Na' beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka' chiyiljgake'ne' lo lṉina', che' ljwellgake': \p ―¿Garaṉzi beena', lla? \p \v 12 Na' ladj beṉ'ka' lle' lṉina', beṉ' zan choe'gake' xtill' Jesúza'. Baḻe' che': “Nake' beṉ' wen.” Na' zi baḻe' che': “Bi nake' beṉ' wen, ḻa' chdaze' chziyee beṉ'.” \p \v 13 Per ni to kono biyaxji we' xtill' Jesúza' ka nḻa'z daa chllebgake' beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka'. \p \v 14 Na' ba zej shoṉ tap lla chak lṉina' ka bllin Jesúza' gana' zoa yoodo'na' na' wzoloe' chli' chsedile' beṉ'. \v 15 Na' chibani beṉ' Israelka', na' che' ljwelle': \p ―¿Nakra chak chli' chsedi beeni beṉ', len aga bi nsede'? \p \v 16 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Diika' chli' chsedid' aga nakan dii chyiljlall'z', san beena' bseḻ' nad', ḻen' bli' bsedile' nad' diiki. \v 17 Nottez beṉ' cheenile' gone' ka cheeni Chioza', wakbe'ile' shi daa chli' chsedid' nakan c̱he Chios wa shi nakan dii chyiljlall'z'. \v 18 Beena' tobia'loze' cho'e xtillee, balaaṉ c̱he kwinzen' chyilje', san beena' chyilje' sho' beena' bseḻ' ḻe' balaaṉ, ḻen' cho'e dill' ḻi, na' aga bi dill' wxiye' cho'e. \p \v 19 ’Dii Moiséza' beṉe' le' ley c̱he Chioza', na' ni tole bi chonle ka nllian bia' gonle. ¿Bic̱he cheenzile witle nad'? \p \v 20 Na'ch beṉ'ka' lle' na' che'gake'ne': \p ―Dii x̱iwaan yoo no' ka'. ¿Noran cheeni wit li'? \p \v 21 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Tochga yeḻ' waka' ba ble'ile ben' llana' chombaaṉcho na' yog'le chibanile. \v 22 Dii ḻi dii Moiséza' bene' byen yog'tele nakle beṉ' byo chiyaḻ' sho'le seṉ daa le circuncisión, ḻa'kzi aga ḻen' wzololene'n, san dii x̱ozxto'leka'ten. Daan chgoole bi' byodo'ka' seṉna' ḻa'kzi nakan lla chombaaṉcho. \v 23 Na' shi choe'le latj sho' bi' byodo'ka' seṉ daa le circuncisión lo llana' chombaaṉcho kwenc̱he gak ka na leya' daa bzej dii Moiséza', ¿bic̱he chllaazle nad' daa biyon' to beṉ' llana' chombaaṉcho? \v 24 Bi wc̱hogḻizle c̱he beṉ' shi bi chle'ile chone', san cheenin iṉezile nakyeṉ'an nakan kwenc̱he we'le dill' kon ka nakan. \s1 Jesúza' wne' zee gana' zoa Chioza' \p \v 25 Na'ch baḻ beṉ' Jerusalénka' nagake': \p ―¿Aaga beenin cheengakile' witgake', lla? \v 26 Ḻi wwia ka cho'e dill' ladj lkwe' beṉ', na' ni to kono bi che'. ¿Anti ba chajḻe'lzə beṉ' wṉabia'ka' nan dii ḻi beeni nake' Crístona', beena' wseḻ' Chioza' iṉabi'e, lla? \v 27 Cho' ṉezicho ga beṉ' beeni. San kat' yid beena' nak Crístona', ni to kono iṉezi galə za' beena'. \p \v 28 Jesúza' chli' chsedile' beṉ'ka' yoodo'na', na' ka benile' daa wna beṉ'ka' c̱he', na' wṉie' zillj chi'e: \p ―Chakzile nombia'le nad' na' ṉezile ga beṉ' nad'. Aga zaa tolazz', san zoa beena' bseḻ' nad', beena' chon kon ka chc̱hebe' gone'. Na' le' bi nombia'lene', \v 29 san nad' nombi'ane', ḻa' gana' zoen' wzaa, na' ḻen' bseḻee nad'. \p \v 30 Na'ch baḻe' goklall'gake' gox̱'gake'ne', per ni toe' bi bex̱' ḻe', ḻa' biṉ' illin lla illin gor gak c̱he' daa llia bia'. \v 31 Na' beṉ' zan wyajḻe'gake' c̱he', na' wnagake': \p ―Kat' yid beena' nak Crístona', beena' wseḻ' Chioza' iṉabi'e, ¿awli'techle' yeḻ' wak aga ka daa chli' beeni, lla? \s1 Goklall'gake' gox̱'gake' Jesúza' \p \v 32 Na' fariseoka' bengakile' dillaa daa choe' beṉ'ka' c̱he Jesúza'. Na' ḻegake' len bx̱ozka' chṉabia' bseḻ'gake' beṉ'ka' chap yoodo'na' kwenc̱he lljex̱'gake' Jesúza'. \v 33 Na' Jesúza' golle': \p ―Aga sshach soalen' le', na'ch yiyaa gana' zoa beena' bseḻ' nad'. \v 34 Na' yiyiljle nad' per aga willelile nad' daa bi gak yidle gana' lljazoa'. \p \v 35 Na'ch beṉ' Israelka' che' ljwellgake': \p ―¿Garan yiyaj beeni na' bich yillelichone', lla? ¿Anti gana' lle' beṉ' wlall c̱hechoka', beṉ'ka' lle' lall beṉ' zit'kan' shaje' kwenc̱he lljasedile' beṉ' griegoka', lla? \v 36 ¿Beran zejin daa ne': “Yiyiljle nad', per aga willelile nad' daa bi gak yidle gana' lljazoa'”? \s1 Espíritu c̱he Chioza' nake' ka nis yaa nis ban \p \v 37 Na' llana' zeelo gok lṉina', llana' nak lla choo lla xen, wzolla' Jesúza' na' wṉie' zillj, chi'e: \p ―Shi nole chbiḻi, ḻi da yeejle nisa' daa goṉ' le'. \v 38 Na' gak kon ka na Cho'a Xtill' Chioza' gana' nan beena' gonḻilallee nad', gak ḻoo yic̱hjlall'do'ena' ka ga chaltit nis yaa nis ban. \p \v 39 Na' daa wna Jesúza' ka', zejin soa Espíritu c̱he Chioza' ḻoo yic̱hjlall'do' beena' gonḻilall' ḻe'. Ḻa' ka gora' biṉ' yidsoa Espírituna' ḻoo yic̱hjlall'do' beṉ' daa biṉ' sho' Jesúza' balaaṉna' daa llia bia' sho'e kat' yiyepe' gana' zoa Chioza'. \s1 Gok beṉ'ka' c̱hop shoṉ kwenlə \p \v 40 Na' baḻ beṉ'ka' bengakile' daa wna Jesúza' na' wnagake': \p ―Dii ḻi beeni nake' beena' llia bia' yid kwenc̱he c̱hix̱ji'e daa che' Chioza'ne'. \p \v 41 Na' zi baḻe' che'gake': \p ―Beenikzan' Crístona', beena' chbezcho wseḻ' Chioza' iṉabi'e. \p Na' zi baḻe' che'gake': \p ―¿Achakile ladj beṉ' Galileaka' ichej beena' wseḻ' Chioza' iṉabi'e? \v 42 Cho'a xtill' Chioza' nan lo dia c̱he dii Davina' galj beena' nak Crístona', na' gake' beṉ' yell Belén ka dii Davina'. \p \v 43 Ka' gok, gokgake' c̱hop shoṉ kwenlə ni c̱he Jesúza'. \v 44 Baḻe' goklall'gake' gox̱'gake'ne', per ni toe' bi biyaxji. \s1 Beṉ'ka' wṉabia' beṉ' Israelka' bi wyajḻe'gake' c̱he Jesúza' \p \v 45 Na'ch beṉ'ka' chap yoodo'na' billingake' gana' zoa fariseoka' len bx̱ozka' chṉabia'. Na'ch che'gake' ḻegake': \p ―¿Bic̱he bi bc̱he'lene'? \p \v 46 Na' beṉ'ka' chap yoodo'na' che'gake': \p ―Ni to konoṉ' we' dill' ka dillaa choe' beena'. \p \v 47 Na'ch che' fariseoka': \p ―¿Aḻekzka' lenle ba wxiyee? \v 48 Ni to beṉ' wṉabia' c̱hechoka', ni neto' fariseo bi chajḻe'nto' c̱he'. \v 49 Per beṉ'ki bi nombia'gake' leya', ba wlliayi'gake'. \p \v 50 Na' farisewa' le Nicodemo, beena' wyaj lao Jesúza' waḻ-lə, chi'e ḻegake': \p \v 51 ―Ley c̱hechona' nan aga wak wc̱hoglocho c̱he to beṉ' iṉacho chone' mal shi biṉ' wzenagcho dillaa wi'e kwenc̱he iṉezicho bin chone'. ¿Anti aga kan' nakan? \p \v 52 Na'ch che'gake'ne': \p ―¿Aḻekzka' beṉ' Galilea li'? Bsed kwenc̱he iṉezilo' ni to beṉ' chyix̱jee daa che' Chioza'ne' biṉ' ichej gana' mbani Galileana'. \p \v 53 Na'ch billeshgake' ziyaj lill c̱he c̱hegake'. \c 8 \s1 Noola' bidoḻ'len beṉ' byona' \p \v 1 Na' Jesúza' wyaje' lo Yaa Olívoza'. \v 2 Na' betiyo ka wyeeni' wizaje' yoodo'na'. Na' beṉ' zan inlleb wbig' kwite'na', na' wchi'e wzoloe' bli' bsedile' ḻegake'. \v 3 Na'ch beṉ'ka' chli' chsedi leya' len fariseoka' nc̱he'gake' to noolə bidoḻ'lene' to beṉ' byo, na' bzegake'ne' ladj beṉ'ka' lle' na'. \v 4 Na' che'gake' Jesúza': \p ―Maestro, ba bidoḻinto' nooli kon to beṉ' byo. \v 5 Na' ṉezinto' leya' daa bzej dii Moiséza' nan chiyaḻ' witcho noolka' chon ka' kon yaj. ¿Shera li', bi ka iṉo'? \p \v 6 Che'gake'ne' ka' kwenc̱hez kwejgake'ne' dill' ga si' sengake' na' gaogake' xya c̱he'. Na'ch Jesúza' bchekee bzeje' lo yona' kon xbene'na'. \v 7 Na' daa zeyidgake' chṉabgakile'ne', na' bibe'shawee chi'e ḻegake': \p ―Beena' bibi saaxya c̱he' de, wak soloe' wtakwe'ne' yaja'. \p \v 8 Na'ch bizchekee chizzeje' lo yona'. \v 9 Na' ka goll Jesúza' ḻegake' ka', na' biza' twej tweje', wzolozan beṉ' golka' na'tech beṉ' xkwid'ka', na' stoz noola' bgaaṉlene' Jesúza'. \v 10 Na' bibe'shao' Jesúza' dii yoblə, na' chi'ene': \p ―Noolə, ¿garaṉ beṉ'ka' chao xya c̱ho'? ¿Ani toe' bibi beni li'? \p \v 11 Na' che' noola'ne': \p ―Ni toe', beṉ'do'. \p Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Ni nad' bibi gonid' li'. Biyaj, na' bich wx̱iṉj wḻeno'. \s1 Jesúza' nsee beeni' c̱he beṉ' yell-lioni \p \v 12 Na'ch Jesúza' bizoloe' choe'lene' beṉ'ka' lle' na' dill', chi'e: \p ―Nad' nak' beeni' c̱he beṉ' yell-lioni. Beena' gone' nad' txen bich soe' lo yel c̱hoḻ c̱he dii mala', san ḻoo yic̱hjlall'do'ena' gape' beeni' daa nsa' yeḻ' mban zejḻi kaṉi. \p \v 13 Na'ch che' fariseoka'ne': \p ―Li' choe'zo' xtill' kwino', na' daa choe' xtill' kwino' bi nakan dii shajḻe'cho. \p \v 14 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻa'kzi choa' dill' c̱he kwin', ṉezid' nakan dill' ḻi, ḻa' ṉezid' gan zaa na' gan yiyaa. San le', aga ṉezile gan zaa, ni bi ṉezile gan yiyaa. \v 15 Le' chc̱hoglole c̱he beṉ' ḻega beṉ' yell-lio. San nad' bi chc̱hogloa' c̱he beṉ'. \v 16 Per shi nad' wc̱hogloa' c̱he beṉ', kon ka nakannan' wc̱hogloa'n, ḻa' aga tobia'lozaan chc̱hogloa'n, san X̱a'na', beena' bseḻ' nad', naknto' txen chc̱hoglonto' c̱he beṉ'. \v 17 Ley c̱helena' nan shi c̱hop beṉ' toz ka chitiḻi xtilleeka' chiyaḻ' shajḻe'cho c̱hegake'. \v 18 Na' nak c̱hopnto', nad' cho'a dill' c̱he kwin', na' ḻekzka' X̱a'na', beena' bseḻ' nad', cho'e dill' c̱ha'. \p \v 19 Na'ch che'gake'ne': \p ―¿Garan zoa X̱o'na'? \p Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ni nad' ni X̱a'na' bi nombia'le. Ḻa' sheḻ' nombia'le nad', ḻekzka' nombia'le X̱a'na', sheḻ'ka'. \p \v 20 Jesúza' bi'e dill'ki shlak bli' bsedile' beṉ' latja' gana' chi' daa chgoogake' mech c̱he yoodo'na', per ni to kono bex̱' ḻe' daa biṉ' illin lla biṉ' illin gor gak c̱he' daa llia bia'. \s1 Jesúza' wne' kono gak yiyaj gana' yiyaje' \p \v 21 Na'ch Jesúza' wizi'e ḻegake': \p ―Nad' yiyaa, na' yiyiljle nad', na' gana' yiyaa aga wak sa'le, ḻa' lao saaxya c̱heleka' guetle. \p \v 22 Na'ch beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelka' che' ljwellgake': \p ―¿Acheenile' yiyit kwinen', lla? ¿Adaan naze': “Gana' yiyaa bi gak sa'le”? \p \v 23 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Le' nakle beṉ' yell-lio, na' nad' zaa yabana'. Le' chonle ḻega beṉ' yell-lio, san nad' bi chon' ka le' beṉ' yell-lio. \v 24 Daan nia' le', guetle lao saaxya c̱heleka'. Ḻa' shi bi chajḻe'le nadaan nak' beena' ba wnia' nak', na' guetle lao saaxya c̱heleka'. \p \v 25 Na'ch che'gake'ne': \p ―¿Norakzə li', shka'? \p Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Nadaan nak' beena' ba wṉiakz' le' dii nechte. \v 26 Dii zan dii gak iṉia' dii gaogakan xya c̱hele. Per beena' bseḻ' nad' cho'e dill' ḻi, na' daa wne' nad' ḻennan' choe'len' beṉ' yell-lioni dill'. \p \v 27 Na' ḻegake' aga wyajni'gakile' shi xtill' X̱e'nan' choe'lene' ḻegake'. \v 28 Na' daan chi'e ḻegake': \p ―Kat' ba bda'le nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, to ḻee yag, kana'chan gakbe'ile nak' beena' ba wnia' nak'. Na' gakbe'ile aga ga de to dii ben' to bia'loz', san kon daa bsedi X̱a'na' nad', ḻennan' cho'a dill'. \v 29 Ḻa' X̱a'na', beena' bseḻ' nad', ḻekzen' zoalene' nad'. Bi chbej yic̱hje' nad', ḻa' toshiizi chon' ka chazlallee. \p \v 30 Na' ka biyoll be' Jesúza' dill'ka', beṉ' zan benḻilall'gake'ne'. \s1 Beṉ'ka' chṉabia' dii mala' yic̱hjlall'do'eka' \p \v 31 Na'ch che' Jesúza' beṉ' Israelka' ba chajḻe' c̱he': \p ―Shi le' soac̱hec̱hle gonle ka ba wnia', dii ḻi txenan ba nakle nad', shi ṉaa. \v 32 Na' gombia'le dill' ḻi c̱ha'na', na' kat' ba nombia'len, gakle ka to beṉ' ba biyell bila' lao daa ntakw nc̱hejan ḻe'. \p \v 33 Na'ch che'gake'ne': \p ―Neto' naknto' xiiṉ dia c̱he dii Abrahama' na' ax̱t ṉaanlla aga noṉ' iṉabia' neto' kwenc̱he gonznto' kon daa iṉe'. ¿Berac̱he nazo' yiyell yila'nto'? \p \v 34 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Dii ḻi nia' le', nottez beena' chon dii mala' nake' ka beṉ' ndoo lawinna' daa chṉabi'an ḻe'. \v 35 To wen llin aga toshiizi soe' lill x̱ane'na', san xiiṉ x̱an llinna', toshiizi soe' lill x̱e'na'. \v 36 Na' shi nad', Xiiṉ Chios, yisell yiḻaa le' lawi dii mala', dii ḻi wiyell wila'le lawinna'. \v 37 Ṉezkzid' nakle xiiṉ dia c̱he dii Abrahama', per cheenile witle nad' daa bi chleble cho'a xtillaani. \v 38 Nad' cho'a dill' c̱he daa ba ble'id' gana' zoa X̱a'na', na' le', chonle ka na x̱alena'. \p \v 39 Na' che'gake'ne': \p ―Xiiṉ dia c̱he dii Abrahama' neto'. \p Na' Jesúza' chi'e ḻegake': \p ―Sheḻ' nakle dowalj xiiṉ dia c̱he dii Abrahama', kon ka ben dii Abrahama' chonle, sheḻ'ka'. \v 40 Ḻa'kzi ba wnia' le' dill' ḻi daa wna Chioza' nad', kon cheenkzile witle nad'. Dii Abrahama' agaga bene' ka chonle. \v 41 Le' chonle kon ka chon x̱alena'. \p Na'ch che'gake'ne': \p ―Aga naknto' ka to beṉ' bi wyoo x̱ayin. Toz Chioza' nake' X̱anto'. \p \v 42 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Sheḻ' lekzile Chioza' nake' X̱ale, wakile nad' sheḻ'ka', ḻa' kwite'nan' wzaa. Aga tobia'lozaan bid', san Chiozan' bseḻee nad'. \v 43 Na' aga chajniile diika' nia' le' daa bi cheenile wzenagle dill'ka' cho'a. \v 44 Dii x̱iwaan nak x̱ale na' chibaile chonle daa chaklalliin. Ḻa' kana'te dii x̱iwaa nakan to wen xya, na' ni shlin biṉ' gonan daa nak shḻi, ni bi choe'n dill' ḻi. Kat' chziye'n chonan kon ka nan ḻoo lall'do'inna', ḻa' nakan ḻiizelozi dii wxiye' na' nakten x̱an yeḻ' wxiye'na'. \v 45 Na' nad', daa cho'a dill' ḻina' aga chajḻe'le c̱ha'. \v 46 Ni tole bi gak wli'le shi de saaxya c̱ha'. Na' shi cho'a dill' ḻi, ¿berac̱he bi chajḻe'le c̱ha'? \v 47 Beena' nak xiiṉ Chioza' chzenague' xtilleena'. Na' le', bi chzenaglen daa bi nakle xiiṉe'. \s1 Ba zoakz Crístona' kana' zi' galj dii Abrahama' \p \v 48 Na'ch beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelka' che'gake'ne': \p ―¡Aga naznto' nanto' nako' beṉ' Samaria na' yootio' to dii x̱iw'! \p \v 49 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Aga no dii x̱iw' yo'a, san X̱a'nan' chgwaa balaaṉ, per le', chṉit chdele nad'. \v 50 Aga chyilj' koo beṉ' nad' balaaṉ. San zoa beena' cheeni sho'a balaaṉ, na' ḻen' chc̱hogloe' c̱he beṉ' kon ka nakan. \v 51 Dii ḻi nia' le', beena' chon ka nia', ibane' zejḻi kaṉi. \p \v 52 Na'ch beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelka' che'gake'ne': \p ―Ṉaach ba wṉezinto' dii x̱iw'kzan yoo. Dii x̱ozxto'cho Abrahama' wite' na' ḻekzka' yog' beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake' kani'yi. Na' li' ṉaa, nazo': “Beena' chzenag c̱ha' ibane' zejḻi kaṉi.” \v 53 ¿Achakilo' zak'cho' aga ka dii x̱ozxto'cho Abrahama'? Ḻe' wite' na' ka'kzə dii beṉ'ka' wdix̱jee daa goll Chioza' ḻegake' kani'yi. ¿Noraka chakzi kwino'? \p \v 54 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Sheḻ' nadaan chgwaa kwin' balaaṉ aga bi zakiin, sheḻ'ka'. Per X̱a'na', beena' nale nake' Chios c̱hele, ḻen' chgwee nad' balaaṉ. \v 55 Ḻa'kzi bi nombia'lene', nad' nombi'ane'. Sheḻ'ka' nia' bi nombi'ane', na' nak' ka le' beṉ' wxiye'. Per nombi'ane' na' chon' ka ne'. \v 56 Dii x̱ozxto'cho Abrahama' bibaile' daa wṉezile' ile'ile' llaki zoa' yell-lioni. Na' ba ble'ile'n na' bibaile'. \p \v 57 Na'ch beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka' che'gake'ne': \p ―Ni shiyon yiz biṉ' gakilo' na' nazo' zle'ilo' dii Abrahama'. \p \v 58 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Dii ḻi nia' le', kana' zi' galjte dii Abrahama', bakz zoa' nad'. \p \v 59 Na'ch lii wdoyotegake' yaja' nan wtakwgake'ne'n, per lii bkwash'tie' na' bizee gana' zoa yoodo'na'. Na' ni bi gokbe'gakile' bidie' ladje'ka' ziyaje'. \c 9 \s1 Biyon Jesúza' to beṉ' lc̱hoḻ \p \v 1 Ka zej Jesúza' na' ble'ile' to beṉ' byo beṉ' golje' nc̱hoḻe'. \v 2 Na' beṉ'ka' nakgake'ne' txen che'gake'ne': \p ―Maestro, ¿berac̱he golj beeni nc̱hoḻe', lla? ¿Anc̱hoḻe' ni c̱he saaxya c̱he'na', anti ni c̱he saaxya c̱he x̱axṉeekan', lla? \p \v 3 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Aga ni c̱he saaxya c̱he'nan' ni aga ni c̱he saaxya c̱he x̱axṉeekan', san kwenc̱he wli'lawi yeḻ' wak c̱he Chioza' lo yeḻ' mban c̱he'nan' nake' ka'. \v 4 Shlak ṉaa ni de latj, chiyaḻ' goncho xshin beena' bseḻ' nad'. Ḻa' wllin lla kat' kochno bi gak gon. \v 5 Shlak ni zoa' yell-lioni nak' beeni' c̱he beṉ' yell-lioni. \p \v 6 Na' ka biyoll wna Jesúza' ka', na'ch blle' x̱eneena' lo yona' na' bene' lat' beṉj kon x̱eneena', na'ch wdebe'n jalao beṉ' lc̱hoḻa'. \v 7 Na' chi'ene': \p ―Wyaj jadib jalawo'na' cho'a tanga' daa le Siloé ―na' Siloé zejin Beṉ' Nseḻee. \p Na'ch wyaj beṉ' lc̱hoḻa' jadib jalawe'na', na' ka bizee na', ba chle'ile'. \v 8 Na'ch beṉ' wlill c̱he'ka' na' beṉ'ka' ble'gakile'ne' kana' nc̱hoḻe' che'gake': \p ―¿Aaga beenin chbi'e chṉabe' mecha'? \p \v 9 Na' baḻe' che': \p ―Awe, ḻen'. \p Na' zi baḻe' che': \p ―Aga ḻen', per ka'tekzə nake'. \p Na' beena' chi'e: \p ―Nad'kzan'. \p \v 10 Na'ch wṉabgakile'ne': \p ―¿Nakra gok ba chle'ilo'? \p \v 11 Na' chi'e ḻegake': \p ―To beṉ' le Jesús bene' beṉja' na' wdebe'n jalaw'ki na'ch wne' nad': “Wyaj gana' llia tanga' daa le Siloé na' jadib jalawo'na'.” Na'ch wyaa na' ka biyiba'n, na' gok ble'id'. \p \v 12 Na'ch che'gake'ne': \p ―¿Garaṉ beena' no' ka'? \p Na' chi'e ḻegake': \p ―Bi ṉezid'. \s1 Wṉabyolli fariseoka' nak gok ble'i beṉ' lc̱hoḻa' \p \v 13 Na'ch jwa'gake' beena' gok beṉ' lc̱hoḻ lao fariseoka'. \v 14 Na' llana' wdeb Jesúza' beṉja' jalao beena' kwenc̱he ble'ile' nakan lla chombaaṉgake'. \v 15 Na'ch fariseoka' ḻekzka' wṉabgakile'ne' nak gok chle'ile'. Na' chi'e ḻegake': \p ―Beena' biyone' nad' wdebe' beṉja' jalaw'ki, na' ka biyiba'n gok ble'id'. \p \v 16 Na'ch baḻ fariseoka' che'gake': \p ―Aga Chiozan' bseḻee beena', ḻa' chone' daa bi chiyaḻ' goncho llani chombaaṉcho. \p Na' zi baḻe' che'gake': \p ―¿Nakra gon to beṉ' saaxya gone' yeḻ' wak ka diiki chon beeni? \p Na'ch gokgake' c̱hoplə. \v 17 Na'ch dii yoblə gollgake' beena' gok beṉ' lc̱hoḻ: \p ―¿Shera li'? ¿Bi iṉo' c̱he beena' ben ka chle'ilo'? \p Na' chi'e ḻegake': \p ―Nad' nia' nake' to beṉ' chyix̱jee daa che' Chioza'ne'. \p \v 18 Na' beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka' bi wyajḻe'gake' shi dii ḻi gok beena' beṉ' lc̱hoḻ na' ṉaa ba chle'ile'. Na'ch goxgake' x̱axṉeena', \v 19 na' wṉabgakile' ḻegake': \p ―¿Abeenin xiiṉlena', beena' nale nc̱hoḻe' ka golje'? Na' ¿nakra gok ba chle'ile' ṉaa, shka'? \p \v 20 Na' x̱axṉeena' billiigake' xtilleeka': \p ―Ṉezinto' beenin xiiṉnto'na' na' golje' nc̱hoḻe'. \v 21 Per aga ṉezinto' nak gok chle'ile' ṉaa, ni bi ṉezinto' non biyon ḻe'. Ḻi iṉabile', ḻa' aga nake' bi'do' iṉacho bi gak iṉe' non biyon ḻe'. \p \v 22 Goll x̱axṉeena' ka' daa chllebgake' beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka', ḻa' ba bgaaṉgake' dill' nottezə beṉ' iṉe' Jesúza' nake' Crístona' bi wlebgake'ne' gana' chdop chllaggake' choe'ḻwillgake' Chioza'. \v 23 Daan golltezə x̱axṉeena': “Ḻi iṉabile', ḻa' aga nake' bi'do' iṉacho bi gak iṉe' non biyon ḻe'.” \p \v 24 Na'ch dii yoblə goxgake' beena' gok beṉ' lc̱hoḻ, che'gake'ne': \p ―Bzoashki Chioza' de tasc̱hiw shi leilo' choo dill' ḻi, ḻa' ṉezinto' beena' biyon li' nake' beṉ' saaxya. \p \v 25 Na'ch golle' ḻegake': \p ―Bi ṉezid' shi nak beena' beṉ' saaxya. Ḻete dii ṉezid', golj' nc̱hoḻ' na' ṉaa ba chle'id'. \p \v 26 Na'ch che'gake'ne': \p ―¿Beran benile' li'? ¿Nak bene' kwenc̱he chle'ilo'? \p \v 27 Na' chi'e ḻegake': \p ―Ba wniakz' le', na' bi chzi'le cho'a xtillaana'. ¿Bic̱he cheenzile iṉia'n dii yoblə? ¿Anti ḻekzka' lenle ba cheenile gonlene' txen? \p \v 28 Na'ch wṉegake'ne' zibia', che'gake'ne': \p ―Lin' nako' beena' txen, san neto' Moisézan' naknto' txen. \v 29 Ṉezinto' Chioza' wṉie' Moiséza', san beena', ni bi ṉezinto' ga zee. \p \v 30 Na'ch beena' gok beṉ' lc̱hoḻ chi'e ḻegake': \p ―¡Nakkzan dii yibanicho daa bi ṉezile ga za' beena' na' ba bene' ka chle'id'! \v 31 Ṉezkzicho aga chzenag Chioza' c̱he beṉ' saaxyaka', san chzenague' c̱he beṉ'ka' choe'la'ogake'ne' na' chongake' daa chazlallee. \v 32 Dezd ka wxe wzil yell-lioni biṉ' yenicho shi zoa beṉ' chak chone' ka chle'i to beṉ' golje' nc̱hoḻe'. \v 33 Sheḻ' beeni bi nake' to beṉ' bseḻ' Chioza', ni to yeḻ' wak bi gak gone', sheḻ'ka'. \p \v 34 Na'ch che'gake'ne': \p ―Dezd ka goljo' nako' beṉ' saaxya. ¿Ana' chakilo' wli' wsedilo' neto'? \p Na'ch bibejgake'ne' ladje'ka'. \s1 Beṉ'ka' nc̱hoḻ nniti yic̱hjlall'do'eka' \p \v 35 Na' wṉezi Jesúza' bibej fariseoka' beena' gok beṉ' lc̱hoḻ ladje'ka', na' ka billague'ne' na'ch chi'ene': \p ―¿Achonḻilalloo Beena' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni? \p \v 36 Na' beena' chi'ene': \p ―Beṉ'do', wnashki nad' nora beena' kwenc̱he gonḻilallaane'. \p \v 37 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Ba ble'kzilo'ne', na' ḻekzen' chshaljleno' ṉaa. \p \v 38 Na'ch lii bc̱hek'te xibe'na' lao Jesúza', na' chi'ene': \p ―Chonḻilallaa li', X̱an' ―na'ch be'laweene'. \p \v 39 Na'ch che' Jesúza': \p ―Ba bid' yell-lioni kwenc̱he wc̱hogloa' c̱he beṉ' yell-lioni. Zaa kwenc̱he beṉ'ka' nak ka beṉ' lc̱hoḻ ile'gakile', na' beṉ'ka' chakgakile' chle'gakile' yiyakgake' ka beṉ' lc̱hoḻ. \p \v 40 Na'ch baḻ fariseoka' lle' na', ka bengakile' chi'e ka', che'gake'ne': \p ―¿Achakilo' lennton' naknto' beṉ' lc̱hoḻ? \p \v 41 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Sheḻ' nakle beṉ' lc̱hoḻ, aga bi xtoḻ'le de, sheḻ'ka'. Per daa nale chle'ile, daan de xtoḻ'le. \c 10 \s1 Jempl c̱he leej c̱he xil'ka' \p \v 1 ’Dii ḻi nia' le', beena' bi choo cho'a leej c̱he xil'ka' san chiyiljlallee cho'e gan yoblə, beenan' beṉ' wbanna'. \v 2 San beena' choo cho'a leeja', ḻen' ngoo lall' nee chape' ḻegakb. \v 3 Na' beena' chap cho'a leej c̱hebka' chsalje'n kwenc̱he cho'e, na' xil'ka' lii chiyombia'tegakb shi'ena'. Na' cho'e le to tob na' chbeje' ḻegakb ḻoo leej c̱hebka'. \v 4 Na' chde chbeje' yog' xil' c̱he'na' na'ch chbialoe' laobka'. Na' xil'ka' xochi chjanogakb ḻe' daa nombia'gakb shi'ena'. \v 5 Aga willjanogakb beṉ' yoblə, san wxoṉjdogakib ḻe' daa bi nombia'gakb shi'ena'. \p \v 6 Bzoa Jesúza' jempli kwenc̱he bzajniile' beṉ'ka'. Per ḻegake' aga wyajni'gakile' bin zeji daa golle' ḻegake'. \s1 Jesúza' chapshi'e cho' ka beṉ' chapshi'e xil' c̱he' \p \v 7 Na'ch chize' Jesúza' ḻegake': \p ―Dii ḻi nia' le': Nad' nak' ka cho'a leej c̱he xil'ka'. \v 8 Yog' beṉ'ka' bid kana' biṉ' yid', nakgake' ka beṉ' wban. Na' beṉ'ka' nia' nakgake' xil' c̱ha' bi bzenaggake' c̱hegake'. \v 9 Nad' nak' ka cho'a leej c̱he xil'ka', na' beena' gonḻilallee nad' bi kwiayee, san gake' ka xilaa, bana' mbalaz choob na' chchejb cho'a leej c̱heba' na' chllelib dii cheej chaob. \p \v 10 ’Ka nak wbanna', za'ze' kwenc̱he kwane' na' wite' na' wlliayee ḻegake'. San nad', zaa kwenc̱he wi'a to yeḻ' mban shao' c̱hegake', na' soagake' mbalaz. \v 11 Nad' nak' ka to beṉ' chapshi'e xil' c̱he'na', beena' ax̱t chzani yeḻ' mban c̱he'na' ni c̱he xil'do'ka' nape'. \v 12 San beena' chap xil'ka' ni c̱he mba laxje'na', ka chle'ile' ba za' to ba zṉia gaob xil'ka', lii chchooṉlall'tie'gakb na' chxoṉje' daa bi nakgakb ba c̱he'. Na'ch chllin ba zṉiana' chox̱'b xil'ka' na' chsheshlesb ḻegakb. \v 13 Beena' chzi' laxje'na' chxoṉjtezile' xil'ka', ḻa' daa ikaaz laxje'nan' chibaile', na' bi chakile' ḻegakb. \p \v 14 ’Nad' nak' ka to beṉ' chapshi' xil'do'. Na' beṉ'ka' chonḻilall'gake' nad' nakgake' ka xil'do' c̱ha'. Nad' nombi'a ḻegake' na' ḻegake' ḻekzka' nombia'gake' nad'. \v 15 Ka chak c̱he X̱a'na' nombi'e nad', na' nad' nombi'ane', ka'kzan nad' nombi'a ḻegake', na' chzanid' yeḻ' mban c̱ha'ni ni c̱hegake'. \v 16 Na' ḻekzka' zoach beṉ' yoblə, beṉ' zi' gonḻilall' nad', na' ḻekzka' nakgake' ka xil' c̱ha', per biṉ' gakgake' txen xil' c̱ha'ka'. Na' chiyaḻ' gaxgakee kwenc̱he wzenaggake' c̱ha', na' yog'gake' gakgake' tozə, na' toz nad' gak lall' na'gake'. \p \v 17 ’Chaki X̱a'na' nad' daa chzanid' yeḻ' mban c̱ha'ni witgake' nad', na'tech yiban' sto shii. \v 18 Ni to kono yikaa yeḻ' mban c̱ha'ni, san kwinkza'n wi'an. Nap' yeḻ' wṉabia' kwenc̱he wi'a yeḻ' mban c̱ha'ni witgake' nad', na' ḻekzka' nap' yeḻ' wṉabia' kwenc̱he yiban'. Ḻa' kan' nllia X̱a'na' bia' gon'. \p \v 19 Na'ch dii yoblə beṉ' Israelka' lle' na' gokgake' c̱hoplə ka bengakile' daa wne'. \v 20 Zane' che'gake': \p ―¿Bic̱he chzenagzle c̱he beena'? Dii x̱iwaan yo'e, na' chaktonte'n. \p \v 21 Na' zi baḻe' che'gake': \p ―Aga choe' beeni dill' ka beṉ' yoo dii x̱iw', ḻa' aga bi yeḻ' wak nap dii x̱iwaa yiyonan to beṉ' lc̱hoḻ. \s1 Beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka' bi bzenaggake' c̱he Jesúza' \p \v 22 Na' do kana', goḻ' lṉina' Jerusalénna' daa chisa'lall'gake' llana' bengake' lall' na' Chioza' yoodo'na', na' nak beo' zag. \v 23 Na' chda Jesúza' ḻoo koridor c̱he dii Salomónna' daa ze kwit yoodo'na'. \v 24 Na' beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka' wyec̱hjyobgake'ne', che'gake'ne': \p ―¿Ax̱t batrakzə yikwaso' yeḻ' chakc̱hoplall' c̱hento'ni? Shi li'kzan Crístona', beena' chbeznto' wseḻ' Chioza', lla wnatega neto' kwenc̱he iṉezinto'. \p \v 25 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ba wniakz' le' kan', na' bi chajḻe'le. Yeḻ' wakka' chon', chonlena'n yeḻ' wṉabia' c̱he X̱a'na', na' chli'n nan ḻen' bseḻee nad'. \v 26 Na' le', bi chajḻe'le daa bi nakle txen beṉ'ka' nia' nakgake' xil' c̱ha'. \v 27 Nombi'a beṉ'ka' nia' nakgake' xil' c̱ha', na' ḻegake' chzenaggake' xtillaana' na' nogake' nad'. \v 28 Na' cho'a ḻegake' yeḻ' mban zejḻi kaṉi, na' bi kwiayi'gake'. Na' ni to kono gak yibej ḻegake' lo ṉi'a na'ni. \v 29 X̱a'na' ba bene' ḻegake' lall' na' gapshiigakee, na' ḻen' chṉabia'che' lao nottez. Na' ni to kono gak yikwas ḻegake' lo ṉi'a neena'. \v 30 Ka X̱a'na'kz, nad'. \p \v 31 Na'ch beṉ' Israelka' bizgoyogake' yaja' kwenc̱he nan wtakwgake'n Jesúza'. \v 32 Na' chi'e ḻegake': \p ―Dii zan dii wen ba ble'ile chonlen' yeḻ' wak c̱he X̱a'na'. Na' ¿nonnan' bi choolall'le daa cheenile' wtakwle nad' yaja'? \p \v 33 Na' beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka' che'gake'ne': \p ―Aga ni c̱he dii wenka' ba benon' cheeninto' wtakwnto' li' yaja', san daa chonz kwino' ka Chiozan', ḻa' beṉ'zə li'. \p \v 34 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ley c̱helena' nan, Chioza' ne': “Nad' wnia' le' nakle chios.” \v 35 Cho'a Xtill' Chioza' toshiizi nakan ka wne', na' shi cho'en dill' bsi'e “chios” beṉ'ka' wdix̱jee xtilleena', \v 36 ¿bic̱he nazle nad' chṉia' c̱he X̱acho Chioza' daa nia' nak' Xiiṉe', len ḻen' wleje' nad' na' bseḻee nad' yell-lioni? \v 37 Shi bi chon' ka chon X̱a'na', aga wyajḻe'le c̱ha'. \v 38 Na' shi chle'ile chon' ka diika' chon X̱a'na', ḻi shajḻe' c̱he diika' chon', ḻa'kzi bi cheenile shajḻe'le c̱ha', kwenc̱he iṉezyeṉ'ile X̱a'na' zoalene' nad' na' nad' zoalenee. \p \v 39 Na'ch dii yoblə goklall'gake' gox̱'gake'ne' na' bene' gan bile' lawe'ka'. \p \v 40 Na'ch bizyaj Jesúza' dii yoblə shḻaa yao Jordánna' jazoe' latja' gana' bchoa Juanna' beṉ'ka' nisa' kana'. \v 41 Na' beṉ' zan wyajgake' gana' zoe' na' che'gake': \p ―Ḻa'kzi bibi yeḻ' wak bli' Juanna', yog' diika' wne' c̱he beeni nakan dii ḻi. \p \v 42 Na' beṉ' zan wyajle'gake' c̱he Jesúza' na'. \c 11 \s1 Wit Lázarona' \p \v 1 Yell Betániana' wzoa to beṉ' bi shao' wlie' Lázaro, na' ḻekzka' na' wzoa beṉ' zane'ka' Maríana' len Mártana'. \v 2 Maríana', beṉ' zan Lázarona', ḻen' bwazje' set zix̱a' ṉi'a X̱ancho Jesúza' na' bisbillile'n yish' yic̱hje'na'. \v 3 Na' c̱hop bilte beṉ' zan Lázarona' bseḻ'gake' rson lao Jesúza' che'gake'ne': \p ―X̱an', bi shao' beṉ' zannto'ni, beeni nllaguilo'. \p \v 4 Na' ka beni Jesúza' rsonna', chi'e: \p ―Bi guetile' yillwe'na', san chak c̱he ka' kwenc̱he sho' Chioza' balaaṉ, na' ḻekzka' nad', nak' Xiiṉe', sho'a balaaṉ. \p \v 5 Ḻa'kzi Jesúza' chakchgaile' Mártana', na' beṉ' bile'na' na' Lázarona', \v 6 ka benile' rson bi shao' Lázarona', wllachile' zi c̱hop lla gana' zoe'. \v 7 Na' ka wde, chi'e beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―Ḻi sho' Judeana' sto shii. \p \v 8 Na'ch beṉ'ka' nakgake'ne' txen che'gake'ne': \p ―Maestro, kani batchgana' goklallii beṉ' Israelka' lle' na' witgake' li' kon yaja'. ¿Ana' cheenilo' yizajo' na'? \p \v 9 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―¿Aaga shlliṉ goran' de beeni'na' shlla? Na' beena' chda tellalə aga willjac̱hewee daa de beeni'na' yell-lioni. \v 10 San shi chde' waḻ-lə, willjac̱hewee daa bi nḻa'. \p \v 11 Na'tech golle' ḻegake': \p ―Ba ches Lázarona', beena' nllaguicho, na' sha' lljasbanee. \p \v 12 Na'ch che' beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―X̱an', shi ba chese', wiyakshao'lall'kzile'. \p \v 13 Jesúza' golle' ka' daa ṉezile' ba wit Lázarona', na' ḻegake' chakgakile' daa cheszen' golle' ka'. \v 14 Na'ch be'len Jesúza' ḻegake' dill' ka to shajni'gakile', chi'e: \p ―Ba wit Lázarona'. \v 15 Na' chibaid' bi wzoa', ḻa' chyalljch gon' ka shajḻe'chle c̱ha'. Ḻi sho' shajcho gana' die'. \p \v 16 Na'ch Tomáza', beena' che'gake' Dídimo\f + \fr 11:16 \f*, chi'e beṉ'ka' sto: \p ―Ḻi sho'lene' kwenc̱he lencho guetlenchone' shi witgake'ne'. \s1 Jesúza' chak yisbane' beṉ' wetka' \p \v 17 Na' ka bllingake' yella', na' che'gake'ne' ba gok tap lla bgash' Lázarona'. \v 18 Na' Betániana' llian gaozə Jerusalénna', ka do shoṉ kilómetro nḻaagakan. \v 19 Na' beṉ' zan beṉ' Israelka' lle' Jerusalénna' wyajgake' jenxenlall'gake' Mártana' len Maríana' daa wit beṉ' zane'ka'. \v 20 Na' ka wṉezi Mártana' ba zoa illin Jesúza', na'ch jatiḻe'ne', per Maríana' bigaaṉe' lille'ka'. \v 21 Na' ka blline' kwite'na', chi'ene': \p ―X̱an', sheḻ' zo' ni kana' wḻen yillwe' c̱he beṉ' zan'na' bi wite', sheḻ'ka'. \v 22 Na' ṉaa ḻa'kzi ba wite', ṉezid' goṉ Chioza' bittezə dii iṉabilo'ne'. \p \v 23 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Wiban beṉ' zano'na'. \p \v 24 Na'ch che' Mártana': \p ―Awe, ṉezid' wibane' kat' yiban beṉ' wetka' llana' te c̱he yell-lioni. \p \v 25 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Nad' chon' ka chiban beṉ' wetka' na' nap' yeḻ' mban dii bi te c̱heyin. Beena' chonḻilallee nad', ḻa'kzi ba wite', wibanchkze'. \v 26 Na' yog' beṉ'ka' mban na' chonḻilall'gake' nad' bi guetgake' toshiizi. ¿Achajḻi'o dga nia' li'? \p \v 27 Na' che' Mártana'ne': \p ―Awe, X̱an', chajḻi'a lin' nako' Crístona', na' lin' Xiiṉ Chioza', beena' llia bia' yid yell-lioni. \s1 Wchell Jesúza' gana' bkwash'gake' Lázarona' \p \v 28 Na' biyoll wna Mártana' ka', na'ch ziyaje' zjaṉie' beṉ' bile' Maríana', na' chi'ene' xochizi: \p ―Ba bid Maestrona' chṉie' li'. \p \v 29 Na' kon ka golle' Maríana' ka', lii wzolla'tie' jawie' Jesúza'. \v 30 Bilaṉ' sho' Jesúza' yella', ni zetie' gana' jatiḻ Mártana'ne'. \v 31 Na' beṉ' Israelka', beṉ'ka' chonxenlall'gake' Maríana' lille'na', ka ble'gakile' wzollee na' zejdoe', na'ch zjanogake'ne' chakgakile' lljc̱helle' cho'a banan'. \p \v 32 Na' ka bllin Maríana' kwit Jesúza', lii bc̱hek'te xibe'na' lawe'na' chi'ene': \p ―X̱an', sheḻ' zoasho' ni, bi wit beṉ' zan'na', sheḻ'ka'. \p \v 33 Na' ka ble'i Jesúza' chbell Maríana', na' ka'kzə beṉ'ka' zejlengake'ne', na' to dii wal inlleb gokile'. \v 34 Na' chi'e ḻegake': \p ―¿Gara jakwash'lene'? \p Na'ch che'gake'ne': \p ―Sho' lljawiacho gana' die', X̱an'. \p \v 35 Na' wchell Jesúza'. \v 36 Na'ch che' ljwell beṉ' Israelka' lle' na': \p ―Ḻi wwia ka gokchgaile'ne'. \p \v 37 Na'ch baḻe' che'gake': \p ―Beeni bene' ka ble'i beṉ' lc̱hoḻa', ¿Aaga zak bisle' Lázarona', na' bi wite' sheḻ'ka', lla? \s1 Bisban Jesúza' Lázarona' ladj beṉ' wetka' \p \v 38 Na'ch Jesúza' wizakile' dii wal ka bllingake' cho'a bana'. Na' bana' nakan to blej, na' chi' to yaj nkwasha'n cho'ayinna'. \v 39 Na'ch che' Jesúza': \p ―Ḻi yikwas yaja' ka'lə. \p Na' Mártana', beṉ' zan beṉ' weta', chi'ene': \p ―X̱an', ba chḻa' beena' zban, ḻa' ba gok tap lla wite'. \p \v 40 Na' che' Jesúza'ne': \p ―¿Aaga ba wnia' li' shi shajḻi'o, na' ile'ilo' yeḻ' wak choo yeḻ' wak xen c̱he Chioza'? \p \v 41 Na'ch bikwasgake' yaja' cho'a bana' gana' die'. Na' bḻis jalao Jesúza' yabana', na' chi'e: \p ―X̱a, chox̱keno' ba bzenago' c̱ha'. \v 42 Ṉezid' toshiizi chzenago' c̱ha', per chṉia' li' kwenc̱he shajḻe' beṉ'ki lle' ni nan lin' bseḻoo nad'. \p \v 43 Na' ka biyoll wne' ka', na'ch wṉie' zillj, chi'e: \p ―¡Lázaro, bichej na'! \p \v 44 Na' lii bichejte Lázarona' ndob ṉi'a neena' lech'ka', na' cho'alawe'na' ndoban to lech'. Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻi yizeshe' lechaa na' ḻi yisane' yiyaje'. \s1 Wloogake' xṉezin gox̱'gake' Jesúza' \r (Mt 26:1-5; Mr. 14:1-2; Lc 22:1-2) \p \v 45 Na' zan beṉ' Israelka', beṉ'ka' jen Maríana' txen daa wit beṉ' zane'na', ble'gakile' ka ben Jesúza' na' benḻilall'gake'ne'. \v 46 Per baḻe' wyaj lao fariseoka' na' jellgake' ḻegake' ka ben Jesúza'. \v 47 Na'ch bx̱ozka' chṉabia' na' fariseoka' bitopgake' yog' beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka', na' che'gake': \p ―¿Nakraz ka gonchon, lla? Ḻa' zan yeḻ' wak chli' beeni. \v 48 Na' shi iṉacho jwayi beena', yog'z beṉ' gonḻilall'gake'ne' na'ch yid beṉ' Rómaka' na' wlliayi'gake' yoodo' c̱hechoni len yell c̱hechoni. \p \v 49 Na' len to beṉ' le' Caifás, nake' bx̱oz choo bx̱oz xen ka lo yiza'. Na' chi'e ḻegake': \p ―Bi ṉezzilen, \v 50 ni bi chakbe'ile wenlan toz beṉ' guet ni c̱he beṉ' wlall c̱hechoka', aga ka daa kwiayi' doxen lallchoni. \p \v 51 Na' aga kon ka wnaz Caifáza' kan', san daa nake' bx̱oz choo bx̱oz xen lo yizan', ben Chioza' ka bi'e dill' guet Jesúza' ni c̱he beṉ' Israelka'. \v 52 Na' aga ni c̱he toz beṉ' Israelkan' guet Jesúza', san ḻekzka' ni c̱he yog' beṉ'ka' ba wleje' gakgake' xiiṉe' doxen yell-lionin, kwenc̱he gakgake' toz. \v 53 Na' daa goll Caifáza' ka', lo llana' wzolo bengake' toz dill' kwenc̱he witgake' Jesúza'. \p \v 54 Na' daa wzolo chongake' ka', aga wdatekch Jesúza' ladj beṉ' Israelka', san wzee wyaje' to yell dii le Efraín, daa llia gaozə latja' gana' bibi chashj chḻeb, na' na'z wzoe' len beṉ'ka' nakgake'ne' txen. \p \v 55 Na' ba zoa gao gaḻ' lṉi Paskw c̱he beṉ' Israelka', na' beṉ' zan beṉ' yell yoblə wyajgake' Jerusalénna' ka zi' gaḻ' lṉina' kwenc̱he yixi yiyechgake' ka nllia leya' bia'. \v 56 Na' chdagake' chiyiljgake' Jesúza', na' shlak lle'gake' lesh' chyoodo'na', chṉabi ljwelle': \p ―¿Beraka chakile? ¿Awide' lṉina', lla? \p \v 57 Na' bx̱ozka' chṉabia' len fariseoka' bengake' mandad shi no ṉezi ga chda Jesúza' do na' lljellgake' ḻegake' ka' kwenc̱he gox̱'gake'ne'. \c 12 \s1 Bwazj Maríana' set zix̱a' ṉi'a Jesúza' \r (Mt 26:6-13; Mr. 14:3-9) \p \v 1 Zi' x̱op lla gaḻ' lṉi Paskwa' wyaj Jesúza' yell Betániana', gana' zoa Lázarona', beena' bisbane' ladj beṉ' wetka'. \v 2 Na' beṉ'ka' lle' Betániana' bsini'agake' to xshe' c̱he Jesúza', na' Mártana' bdie' yeḻ' wawa'. Na' Lázarona' wche'lene' Jesúza' cho'a mesa' na' nochlə beṉ'ka' wdaolengake'ne'. \v 3 Na'ch bex̱' Maríana' ka do gashj litr set zix̱a' daa le nardo, daa ḻe zak'chga, na' bwazje'n ṉi'a Jesúza', na' tech bisbillile'n yish' yic̱hje'na'. Na' doxen ḻoo yoona' wche' shii set zix̱a'. \v 4 Na' len Jud Scariota', beena' nak Jesúza' txen, beena' gone'ne' lo na' beṉ' malka'. Na' golle': \p \v 5 ―¿Berac̱he bi betee set zix̱a' na' wi'e mecha' gaklenan beṉ' yesh'ka', lla? Len ḻa' ka c̱he twiz laxj beṉaan zakaan. \p \v 6 Juda' wne' ka' aga iṉacho daa chiyeshile' beṉ' yesh'kan', san daa nake' to beṉ' wbanan. Ḻa' ḻen' gok lall' nee xmeche'ka' na' chbane' lat' wejan. \v 7 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Bi wllono' gone' ka'. Ba nzoashao'kze' daa kwenc̱he wgone'n llin kat'ka' wkwash'gake' nad'. \v 8 Ka nak beṉ' yesh'ka', toshiizin soakz beṉ'ka' ladjleni, san nad', aga toshiizin soalen' le'. \s1 Wloogake' xṉezin witgake' Lázarona' \p \v 9 Na' zan beṉ' Israelka' wṉezgakile' zoa Jesúza' yell Betániana' na' wyajgake' na'. Per aga wyajgake' yella' ni c̱he toz Jesúzan', san ḻekzka' kwenc̱he ile'gakile' Lázarona', beena' bisban Jesúza' ladj beṉ' wetka'. \v 10 Na'ch bx̱ozka' chṉabia' bengake' toz dill' witgake' len Lázarona'. \v 11 Ḻa' daa biban Lázarona' ladj beṉ' wetka', zan beṉ' Israelka' benḻilall'gake' Jesúza' na' bich bzenaggake' c̱he bx̱ozka'. \s1 Ka biyoo Jesúza' Jerusalénna' \r (Mt. 21:1-11; Mr. 11:1-11; Lc. 19:28-40) \p \v 12 Na' betiyo beṉ' be beṉ' zil, beṉ'ka' lle' yell Jerusalénna' daa chaḻ' lṉi Paskwa', wṉezgakile' ba ngoo Jesúza' nez yilline' yella'. \v 13 Na'ch wyajgake' jḻezgake'ne' nox̱'gake' zinka', na' choe'la'ogake'ne', nagake': \p ―¡Ḻi we'la'o Chioza'! ¡Gonḻeeyshga X̱ancho Chioza' beeni ba bseḻee iṉabi'e cho' beṉ' Israel! \p \v 14 Na' blleli Jesúza' to burr chbando' na' wllie'b. Na' gok kon ka na Cho'a Xtill' Chioza', gana' na: \q1 \v 15 Le' beṉ' yell Jerusalén, bi illeble. \q1 Ḻi wwia, ni ba za' beena' iṉabia' le' \q1 na' llie' to burr chbando'. \p \v 16 Na' beṉ'ka' nakgake'ne' txen aga wyajni'gakile' diiki ka lo gora'. Ka bibanch Jesúza' ladj beṉ' wetka', kana'ch gokbe'gakile' nan Cho'a Xtill' Chioza' daa bzej beṉ'ka' kani'yi choe'n dill' c̱he', na' c̱he diika' bengakile'ne'. \p \v 17 Na' beṉ'ka' lle'len Jesúza' kana' bisbane' Lázarona' ladj beṉ' wetka', beṉ'ka' bengakile' biṉie'ne' kwenc̱he bicheje' ḻoo bana', ḻegaken' be'gake' dill' daa bene'. \v 18 Daan beṉ' zan jatiḻgake' Jesúza' daa bengakile' ka nak yeḻ' waka' bene'. \v 19 Na'ch fariseoka' che' ljwellgake': \p ―Ḻi wwia ka ba chak, bibi de goncho. Ḻi wwia, yog'ḻoḻzə beṉ' ba nogake' ḻe'. \s1 Baḻ beṉ' griegoka' chiyiljgake' Jesúza' \p \v 20 Ladj beṉ'ka' wyaj lṉina' Jerusalénna' je'la'ogake' Chioza' na' len baḻ beṉ' griego. \v 21 Na' beṉ'ki jabig'gake' gana' ze Felípena', beena' nak beṉ' yell Betsaida daa llia yell-lio daa mbani Galileana', na' che'gake'ne': \p ―Beṉ'do', cheeninto' we'lennto' Jesúza' dill'. \p \v 22 Na' Felípena' jelle' Andréza' ka', na' c̱hoptie' wyajgake' jellgake' Jesúza' ka'. \v 23 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ba bllin lla, nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, sho'a balaaṉ xenna'. \v 24 Dii ḻi nia' le', shi to biṉ c̱he trígona' bi igasha'n ḻoo yona', ka'chokzə kwe'n. Per shi igasha'n ḻoo yona', na' yila'n na' yiyakan dii zan wal. \v 25 Beena' ze wṉeyi c̱he yeḻ' mban c̱he'na' yell-lioni, ḻen' kwiayee. San beena' chzani yeḻ' mban c̱he'na' bittezə dii gak c̱he', beenan' gat' yeḻ' mban c̱he' zejḻi kaṉi. \v 26 Nottezə beṉ' cheenile' gone' xshin'na' chiyaḻ' gone' nad' txen. Na' gana' soa', na'kzə soe'. Na' beena' gon xshin'na', X̱a'na' kwee ḻe' balaaṉ. \s1 Wdix̱jee Jesúza' witgake'ne' \p \v 27 ’Ṉaatek chakyeshid' dii wal inlleb. ¿Awṉabid' X̱a'na' yisle' nad' lawi dga wtiḻ', lla? Bi gak gon' ka', ḻa' ni c̱heyi dgayeṉ'kzan bid'. \v 28 Na'ch golle': \p ―X̱a, benshki ka shoo balaaṉ. \p Na'ch wṉe Chioza' yabana', chi'e: \p ―Ba ben' kwenc̱he wyo'a balaaṉ, na' ṉaa gon' ka sho'a balaaṉ sto shii. \p \v 29 Na' beṉ'ka' lle' na' bengakile' shii Chioza', na' baḻe' wnagake' wziwa'zan wṉe. Na' zi baḻe' wna to anjlan' ba wṉie' ḻe'. \p \v 30 Na'ch Jesúza' chi'e ḻegake': \p ―Aga ni c̱ha' nadaan wṉe Chioza', san ni c̱he len'. \v 31 Na' ba bllin lla gone' yeḻ' josc̱his c̱he yog' beṉ' lle' yell-lioni, na' ṉaa kweje' dii x̱iwaa daa chṉabia' yell-lioni. \v 32 Na' kat'ka' wḻisgake' yaga' cha'lə gana' nda'gake' nad', kanan' gat' latj gonḻilall' nottezə beṉ' nad'. \p \v 33 Na' daa wne' ka', bzajniile' ḻegake' nakan guete'. \v 34 Na' beṉ'ka' lle' na' che'gake'ne': \p ―Ba beninto' chlabgake' Cho'a Xtill' Chioza' gana' nan Crístona', beena' wseḻ' Chioza' iṉabi'e, soe' zejḻi kaṉi. Na' ¿bic̱he nazo' Beena' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni wḻisgake'ne' cha'lə wwia beṉ' ḻe' ḻee yaga' gana' dee? ¿Nora Beena' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni no' ka'? \p \v 35 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Nad' nak' beeni' c̱he beṉ' yell-lioni, per zi shlollchga soalen' le'. Ḻi sho' lo nez ḻina' shlak ni de beeni'na' kwenc̱he bi gak c̱hele ka chak c̱he to beṉ' chaḻile' kat' ngwee' nez. Ḻa' beena' chda' gana' shc̱hoḻ bi ṉezile' galan zeje'. \v 36 Ḻi gonḻilall' nad' ṉaa shlak ni zoalen' le' kwenc̱he sho' beeni' c̱ha'na' ḻoo yic̱hjlall'do'lena'. \p Biyoll wna Jesúza' ka' na'ch bizee jakwashi'le' ḻegake'. \s1 Beṉ' zan beṉ' Israelka' bi wyajḻe'gake' c̱he Jesúza' \p \v 37 Ḻa'kzi beṉ' Israelka' ble'gakile' yeḻ' wak zan daa ben Jesúza', zangake' bi benḻilall'gake'ne'. \v 38 Na' daa bengake' ka', gok ka wna dii Isaíaza', beena' wdix̱jee daa goll Chioza'ne' kani'yi, daa wne': \q1 X̱an' ¿azoa beṉ' ba wyajḻi'e dillaa chyix̱je'nto'? \q1 Na' ¿azoa beṉ' ba gokbe'ile' bli'o yeḻ' wak c̱ho'na'? \m \v 39 Na' bi wyajḻe'gake', ḻa' Chioza' bene' c̱hegake' ka na sto dii bzej dii Isaíaza': \q1 \v 40 Bene' ḻegake' ka beṉ' lc̱hoḻ na' lall'do' c̱hec̱h \q1 kwenc̱he bi gakbe'gakile' bi zejin diika' chle'gakile', \q1 ni bi shajni'gakile' diika' chengakile', \q1 kwenc̱he ki yiyaj yilengakile' na' yiyone' ḻegake' beṉ' wen. \m \v 41 Wna Isaíaza' ka' daa ble'ile' ka nak balaaṉ xen wala' nap Jesúza', na' bi'e dill' c̱he'. \p \v 42 Na' ḻa'kzi ka', beṉ' zan beṉ' Israelka' lente no beṉ' wṉabia' c̱he'ka' benḻilall'gake' Jesúza'. Per bi be'gake'n dill' daa bllebgake' bich wleb fariseoka' ḻegake' gana' chdop chllaggake' choe'ḻwillgake' Chioza', \v 43 ḻa' wyoolall'chgake' iṉa beṉ' nakgake' beṉ' wen aga ka daa iṉa Chioza' nakgake' beṉ' wen. \s1 Cho'a xtill' Jesúza' nakan dii llialo \p \v 44 Na'ch wṉe Jesúza' zillj chi'e: \p ―Nottez beṉ' chonḻilall' nad', aga toz' nadaan chonḻilallee, san len beena' bseḻ' nadaan chonḻilallee. \v 45 Na' nottezə beṉ' chle'ile' nad', ḻekzka' chle'ile' beena' bseḻ' nad'. \v 46 Zaa yell-lioni kwenc̱he beena' gonḻilallee nad' te' lo beeni' c̱ha'na' na' bich soe' lo yel c̱hoḻa'. \v 47 Na' shi no beṉ' chenile' cho'a xtillaani na' bi chone' ka nia', aga nadaan wc̱hogloa' c̱he', ḻa' aga zaa kwenc̱he wc̱hogloa' c̱he beṉ' yell-lionin, san zaa kwenc̱he yislagakee na' bi kwiayi'gake'. \v 48 Beena' bi cheenile' gonḻilallee nad' na' bi chzenague' c̱ha', de daa gawan xya c̱he'. Cho'a xtillaana' daa ba bi'a, ḻennan' gawan xya c̱he' kat' illin lla te c̱he yell-lioni. \v 49 Ḻa' dillaa daa ba bi'a aga to bia'lozan' wnia' ka'. X̱a'na', beena' bseḻ' nad', ḻen' nllie' bia' bin chiyaḻ' iṉia' na' bin chiyaḻ' wli' wsedid' beṉ'. \v 50 Na' ṉezid' dill' daa nllia X̱a'na' bia' iṉia' nsa'n yeḻ' mban zejḻi kaṉi. Daan, yog'ḻoḻ diika' nia', nakan kon ka wna X̱a'na' nad'. \c 13 \s1 Wdib Jesúza' ṉi'a beṉ'ka' nakgake'ne' txen \p \v 1 Ka ba zoa gaḻ' lṉi Paskwa', na' ṉezi Jesúza' ba zoa gao yizee yell-lioni kwenc̱he yiyaje' kwit X̱e'na'. Na' chakchgaile' beṉ'ka' nonḻilall'gake'ne' yell-lioni, na' ka' gokile' ḻegake' ax̱t ga zeelo. \p \v 2 Na' ka chaogake' xshe'na', ba wloolə dii x̱iwaa ḻoo yic̱hjlall'do' Jud Scariota', xiiṉ Simónna', gone' Jesúza' lo na' beṉ' malka'. \v 3 Na' ṉezi Jesúza' X̱e'na' bene' lall' nee yog' dii de, na' ṉezile' wzee gana' zoa Chioza' na' kwite'na'kzə yilline' dii yoblə. \v 4 Na' lo zej chaogake' xshe'na', wzolla' Jesúza' na' bkwase' xe' dii toṉa' ka'lə, na' bc̱heḻe' to lech' lsineena'. \v 5 Na'ch wdee nisa' to ḻoo sha' na' wzoloe' chyibe' ṉi'a to to beṉ'ka' nakgake'ne' txen, na' bisbillile'n lechaa nc̱heje' lsineena'. \p \v 6 Na' ka bidoḻ' c̱hibe' ṉi'a Simón Pédrona', na'ch che' Pédrona'ne': \p ―X̱an', ¿ali'lə c̱hibzo' ṉi'ani? \p \v 7 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Aga chajniilo' dga chon' ṉaa, per techlə shajniilo'n. \p \v 8 Na'ch che' Pédrona'ne': \p ―Bat wi'a latj c̱hibo' ṉi'ani. \p Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Shi bi c̱hib' ṉi'ona', bich gako' nad' txen. \p \v 9 Na'ch chize' Pédrona'ne': \p ―Shi kan' nakan, X̱an', aga toz ṉi'ani c̱hibo' san ḻen yic̱hji na' na'ki. \p \v 10 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Beena' nosh' nazje', toz ṉi'enan' chiyaḻ' shech, ḻa' ba nechkz kwerp c̱he'na'. Ka'kzan le', ba nxi nyechle, ḻa'kzi aga yog'le. \p \v 11 Daa ṉezi Jesúza' non gon ḻe' lo na' beṉ' malka', daan chi'e ḻegake': “Aga yog'le ba nxi nyech.” \p \v 12 Na' ka biyoll wdibe' ṉi'eka', na'ch biyakwe' xe' dii toṉa' na' jachi'e cho'a mesa' sto shii. Na' chi'e ḻegake': \p ―¿Aṉezile bi zejin dga ba ben'? \v 13 Le' nale nad' Maestro na' X̱an', na' lekzile, ḻa' kan' nakan. \v 14 Na' shi nad', naktia' Maestro c̱hele na' X̱anle, ba wdib' ṉi'alena', ḻekzka' le' chiyaḻ' c̱hib ṉi'a ljwell-le. \v 15 Ba ben' dga kwenc̱he bliid' le' kan' chiyaḻ' gon c̱he ljwell-le. \v 16 Dii ḻi nia' le', aga zak'chi to mos ka x̱ane'na', na' to beṉ' zej mandad aga zak'che' ka beena' bseḻeene'. \v 17 Shi chajniile diiki ba wnia' na' gonlen, na' soale mbalaz. \p \v 18 ’Na' aga yog'len nia' ka'. Ṉezid' nolen ba wlej' kwenc̱he nonḻilall'le nad'. Na' chiyaḻ' gak ka na Cho'a Xtill' Chioza', gana' na: “Beena' chaolentie' nad' txen ba chiyec̱hje' nad' gone' mal c̱ha'.” \v 19 Ṉaa nia' le' dga zi' gak, kwenc̱he kat' ba chakan shajḻe'le nak' beena' ba wnia' nak'. \v 20 Na' dii ḻi nia' le', beena' wlebe' nottezə beena' wseḻaa, nad'kzan chlebe'. Na' beena' chlebe' nad', lenkz beena' bseḻ' nadaan chlebe'. \s1 Wdix̱jee Jesúza' ka gon Juda' wdie'ne' lo na' beṉ' malka' \r (Mt 26:20-25; Mr. 14:17-21; Lc 22:21-23) \p \v 21 Na' biyoll wna Jesúza' ka', ḻe gokyeshii ḻoo yic̱hjlall'do'ena', na' bi'e dill' kwasḻoḻ, chi'e: \p ―Dii ḻi nia' le', tole gonle nad' lo na' beṉ' malka'. \p \v 22 Na'ch beṉ'ka' nakgake'ne' txen chwia ljwellgake' chakgakile' nogaken' chi'e ka'. \v 23 Na' to beena' nak Jesúza' txen, beena' chakchgaile', chi'e kwite'na'. \v 24 Na' Simón Pédrona' bene' seṉ kwenc̱he iṉabi beena' chi' kwit Jesúza' noen' chi'e ka'. \v 25 Na'ch jabig'ch beena' gaoch kwit Jesúza' na' wṉabile'ne', chi'ene': \p ―¿Noran gon ka', X̱an'? \p \v 26 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Wḻeejch' lat' yetxtili ḻo'i dga yoll ḻoo yeeṉi, na' kon beena' wi'an, ḻen' gon ka'. \p Na'ch bḻeeje' lat' yetxtila' na' bi'en Jud Scariota', xiiṉ beena' le Simón. \v 27 Na' kon ka biyoll be' Jesúza' Juda' yetxtila', lii wyoote Satanáza' ḻoo yic̱hjlall'do'ena'. Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Daa ba ngoo yic̱hjo' gono', bentegan. \p \v 28 Na' ni to beṉ'ka' chaolengake'ne' bi wyajni'gakile' bic̱he gollze'ne' ka'. \v 29 Baḻe' gokgakile' goll Jesúza' Juda' lljx̱i'e bi dii chyalljgakile' c̱he xshe' c̱he'ka', wa wi'e lat' mech beṉ' yesh'ka'. Ḻa' ḻen' nak lall' nee xmeche'ka'. \v 30 Na' ka wde wdao Juda' yetxtila' daa be' Jesúza'ne', lii wza'tie'. Na' ba goḻ ka wzee. \s1 Dii koba' daa nllia Chioza' bia' \p \v 31 Na' ka wde wza' Juda', na'ch che' Jesúza': \p ―Ba bllin lla sho'a balaaṉ, nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, na' ḻekzka' dga gon', gonan ka sho' Chioza' balaaṉ. \v 32 Na' daa gon' ka sho' Chioza' balaaṉ, ḻekzka' kwin Chioza' gone' kwenc̱he nad', Beṉ' Bseḻ' Chioza' Yell-lioni, sho'a balaaṉ, na' lii gontie'n. \v 33 Le' xiiṉdawaa, zi shlollchga zoalen' le'. Na' yiyiljle nad', na' chiznia' le' ka gosh' beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka': Gana' yiyaa, bi gak sa'le. \v 34 Na' to dii kob chllia' bia' gonle ṉaa: Ḻi gaki ljwell-le. Ka chakid' le', kan' chiyaḻ' gaki ljwell-le. \v 35 Shi gaki ljwell-le, na'ch iṉezi yog'ḻoḻte beṉ' nakle nad' txen. \s1 Wdix̱jee Jesúza' bi wc̱heb Pédrona' shi nombi'ene' \r (Mt. 26:31-35; Mr. 14:27-31; Lc. 22:31-34) \p \v 36 Na'ch Simón Pédrona' wṉabile' Jesúza', chi'ene': \p ―X̱an', ¿garan yiyajo'? \p Na' che' Jesúza'ne': \p ―Aga wak soo gana' yiyaa ṉaa, per wllin lla soo. \p \v 37 Na'ch che' Pédrona'ne': \p ―X̱an', ¿berac̱he bi gak sa'len' li' ṉaa? Ba nc̱hoglallaa guet' ni c̱ho'. \p \v 38 Na' Jesúza' chi'ene': \p ―¿Achakilo' ba nc̱hoglalloo gueto' ni c̱ha'? Dii ḻi nia' li', shoṉ shii bi wc̱hebo' shi nombi'o nad' ka zi' kwell-lə shikwteza'. \c 14 \s1 Jesúza' nake' neza' chillin kwit X̱e' Chioza' \p \v 1 Bi gakshejlall'le. Ḻi gonḻilall' Chioza' na' ḻekzka' ḻi gonḻilall' nad'. \v 2 Lill xḻatj X̱a'na' dii xen latj de. Sheḻ' bi nakan ka', ba wnia' le' ka', sheḻ'ka'. Na' ṉaa yiyaa lljayenshawaa gana' yidzoale. \v 3 Na' kat' ba benshawaan, na'ch yiyed' yidxia' le' kwenc̱he lenle soale gana' zoa'. \v 4 Na' ba nombia'le neza' daa chillin gana' lljazoa'. \p \v 5 Na'ch Tomáza' chi'ene': \p ―X̱an', bi ṉezinto' gan yiyajo'. ¿Nakran gonnto' yillelinto' neza'? \p \v 6 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Nadaan' neza' daa chillin lao Chioza', na' chli'a daa nak dii ḻi, na' cho'a beṉ' yeḻ' mban zejḻi kaṉi. Aga no yillin kwit X̱a'na' shi bi gonḻilallee nad'. \v 7 Daa ba nombia'le nad', lenkz X̱a'nan' ba nombia'le. Na' ṉaa ba nombia'lene' na' ba ble'ilene'. \p \v 8 Na'ch che' Felípena'ne': \p ―X̱an', ben ka ile'into' X̱o'na' na' x̱enlall'nto'. \p \v 9 Na'ch billii Jesúza' xtilleena', chi'e: \p ―Felipe, ba wlla zoalen' le', ¿ana' bikzaṉ' gombia'yeṉoo nad'? Beena' ba ble'ile' nad' ḻekzka' ba ble'ile' X̱a'na'. ¿Berac̱he chṉabzo' gon' ka ile'ilene'? \v 10 ¿Abi chajḻi'o zoalen X̱a'na' nad' na' nad' zoalenee? Diika' nia' le' aga to bia'lozan' chṉia'n, san daa cheeni kwin X̱a'na', beena' zoalene' nad', ḻennan' cho'a dill' na' ḻennan' chon'. \v 11 Ḻi shajḻe' daa nia' zoalen X̱a'na' nad', na' nad' zoalen' ḻe'. Na' shi bi chajḻe'le dga nia', ḻa'c̱h' ḻi shajḻe' c̱ha' ni c̱he yeḻ' wakki chle'ile' chon'. \v 12 Dii ḻi nia' le', nottez beṉ' chonḻilallee nad', gone' ka diika' chon'. Na' dii zak'techi gone' aga ka diika' chon', daa yiyaa kwit X̱a'na'. \v 13 Na' gon' bittez daa iṉabile X̱a'na' daa nakle nad' txen kwenc̱he sho'e balaaṉ ni c̱ha'. \v 14 Nad' gon' bittezə daa iṉable daa nakle nad' txen. \s1 Bc̱heb Jesúza' wseḻee Espíritu Sántona' \p \v 15 ’Shi chakile nad', ḻi gon diika' nllia' bia' gonle. \v 16 Na' iṉabid' X̱a'na' wseḻee sto beṉ' gaklene' le' na' soalene' le' toshiizi. \v 17 Ḻen' Espíritu Sántona', beena' chli' daa nak dii ḻi. Na' beṉ' yell-lioki aga wak wlebgake'ne', ḻa' bi chle'gakile'ne' ni bi nombia'gake'ne'. San le', ba nombia'lene' daa zoalene' le' na' soe' ḻoo yic̱hjlall'do'lena'. \v 18 Aga wikwaaṉ' le' ka bi' wizeb, san wiyedch' soalen' le'. \v 19 Aga chllach bich ile'i beṉ' yell-lioni nad', san le' wle'chkzile nad'. Na' daa mban' toshiizi, ḻekzka' le' toshiizi ibanle. \v 20 Kat' illin llana' nia' ka', na' gakbe'ile zoalen' X̱a'na', na' le' zoalenle nad' na' nad' zoalen' le'. \v 21 Nottez beṉ' chzenague' daa nllia' bia' na' chone' ka nan, beenan' chakile' nad'. Na' beena' chakile' nad', ḻekzka' gaki X̱a'na'ne', na' nad' ḻekzka' gakidee na' gon' kwenc̱he gombia'che' nad'. \p \v 22 Na' Júdaza' (beena' sto, aga Jud Scariota',) chi'ene': \p ―X̱an', ¿berac̱he to neto'z gonzo' ka gombia'chnto' li' na' bi len beṉ' yell-lioki, beṉ'ka' bi chonḻilall'gake' li'? \p \v 23 Na' billii Jesúza' xtilleena': \p ―Beena' chakile' nad', wzoe' xtillaa, na' X̱a'na' gakile'ne', na' nad' kon X̱a'na' yidsoalennto'ne'. \v 24 Na' beena' bi chakile' nad', bi chzoe' xtillaa. Na' diika' chli' chsedid' aga dii chyiljlallzaan, san X̱a'na', beena' bseḻ' nad', chzajniile'n nad'. \p \v 25 ’Yog' diiki choe'len' le' dill' ṉaa shlak ni zoalen' le'. \v 26 Na' kat' bich soa' len le', Espíritu Sántona', beena' wseḻ' X̱a'na', gaklene' le' na' wzajniile' le' yog' dii chiyaḻ' iṉezile, na' gone' ka lljadinile yog' diika' ba wnia' le'. \p \v 27 ’Yeḻ' mbalaza' chkwaaṉlena'n le'. Na' yeḻ' mbalaz c̱ha'na' choṉ' le' bi nakan ka yeḻ' mbalaz c̱he beṉ' yell-lioka'. Bi gakshejlall'le, ni bi gall illeble. \v 28 Ba benkzile nia' yiyaa gana' zoa X̱a'na' na' ḻekzka' wiyedchkz' yidzoalen' le'. Na' shi chakile nad', chiyaḻ' yibaile daa yiyaa gana' zoa X̱a'na', ḻa' zak'che' aga ka nad'. \v 29 Na' ba nia' le' diiki zi' gak kwenc̱he kat' gakan shajḻe'le. \p \v 30 ’Na' bich bitek dill' we'lench' le' ṉaa, ḻa' ba za' dii x̱iwaa, daa chṉabia' yell-lioni. Per aga wak iṉabia'n nad'. \v 31 Ḻa' chon' kon ka nllia X̱a'na' bia' gon' kwenc̱he iṉezi beṉ' yell-lioki chakid' X̱a'na'. Ḻi yizolla'. Ḻi yidó. \c 15 \s1 Jesúza' chzaklebi kwine' to yag uva \p \v 1 ’Nad' nak' ka yag uva daa nak dowalj, na' X̱a'na' nake' ka beena' chaz chaaṉan. \v 2 Na' yog'ḻoḻ xoz' xka'inna' daa bi chbia, chc̱hogue'n. Na' diika' chbia, chonshao'che'n kwenc̱he zizikli kwian. \v 3 Na' le', nakle ka xoz' xka'inna' daa chbia, daa bzenagle ka nak dill'ka' be'len' le'. \v 4 Ḻi soatezi soa gonle nad' txen, na' ka'kz nad' soatezi soalen' le'. Ka xoz' xka'inna', shi bi ndiḻ nllagan xyaguinna' aga bi chbian, ka'kzan le' shi bi soatezi soale gonle nad' txen bi gak gonle daa chibaid'. \p \v 5 ’Nad' nak' ka to yag uva, na' le' nakle ka xoz' xka'inna'. Shi le' soatezi soale gonle nad' txen na' nad' soatezi soalen' le', na' gakle ka xoz' xka'inna' daa chbiachga. Shi le' bi nakle nad' txen aga bi gak gonle. \v 6 Beena' bi gone' ka dii le gone' nad' txen, nake' ka xoz' xka'inna' daa ba bc̱hogue' na' ibillan, na' yitope'n wzaḻeen lo yi'na' kwenc̱he sheyan. \p \v 7 ’Shi le' soatezi soale gonle nad' txen na' toshiizi chzoale xtillaana', ḻi iṉab daa cheenile na' gakan. \v 8 X̱a'na' cho'e balaaṉ kat' chonle dii wenna', na' daa chonle ka', chli'lawin dii ḻi nakle nad' txen. \v 9 Ka chaki X̱a'na' nad', ka'kzan chakid' le'. Ḻi soatezi soa gonle nad' txen kwenc̱he gakbe'ile chakid' le'. \v 10 Shi gonle daa nllia' bia' gonle, na'ch gakbe'ile ḻe chakid' le', ka chon' nad', chon' daa nllia X̱a'na' bia' gon', na' ka' chakbe'id' ḻe chakile' nad'. \p \v 11 ’Ba wnia' le' ka' kwenc̱he yiba yizaklenile' nad', na' yiyoll yido soale mbalaz. \v 12 Na' dgan nllia' bia' gonle: Gaki ljwell-le ka chakid' le'. \v 13 Bich bi yeḻ' chaki dii xench de ka c̱he beena' chzani yeḻ' mban c̱he'na' guete' ni c̱he beṉ'ka' nllaguile'. \v 14 Len' nakle beṉ'ka' nllaguid' shi chonle ka nllia' bia' gonle. \v 15 Bich gon' le' ka mos, ḻa' beena' nak mos aga ṉezile' bin chon x̱ane'na'. San nakle beṉ' nllaguid' ḻa' ba bzajniid' le' yog' diika' wna X̱a'na' nad'. \v 16 Aga len' wlejle nad', san nadaan wlej' le' na' ba bzoa' le' shajle lljenle dii wenna' daa bi te c̱heyi. Na' X̱a'na' goṉe' yog' daa iṉabilene' daa nakle nad' txen. \v 17 Na' dgan chllia' bia' gonle: Gaki ljwell-le ganga. \s1 Beṉ'ka' bi nombia' Chioza' gakzbangakile' beṉ'ka' nak Crístona' txen \p \v 18 ’Bibi gakile shi beṉ'ka' bi nombia' Chioza' gakzbangakile' le', ḻa' ṉezkzile ka'kzan gokzbangakile' nad'. \v 19 Sheḻ' nakle ḻegake' txen na'ch gakgakile' le', sheḻ'ka'. Per daa ba wlej' le' kwenc̱he gakle nad' txen, daan chakzbangakile' le'. \v 20 Ḻi lljadini ka ba wniakz' le': “Aga iṉacho zak'chi to mos ka x̱ane'na'.” Ka ba bsak'zi'gake' nad', ka'kzan wsak'zi'gake' le'. Na' shi bzenaggake' cho'a xtillaana', ḻekzka' wzenaggake' c̱hele. \v 21 Yog' diikin gongakile' le' daa nakle nad' txen, ḻa' bi nombia'gake' X̱a'na' beena' bseḻ' nad'. \p \v 22 ’Beṉ'ka' bi nombia' Chioza', aga bi doḻ' napgake' sheḻ'ka' bi bidye'len' ḻegake' xtilleena'. Per daa ba bidye'len' ḻegake' xtilleena' bi gak iṉagake' bi chakbe'gakile' chongake' dii mala'. \v 23 Beena' chakzbanile' nad' lenkz X̱a'nan' chakzbanile'. \v 24 Aga bi doḻ' napgake' sheḻ'ka' bi bli'a yeḻ' wakka' daa konoṉ' gon ladje'ka'. Na' ḻa'kzi ba ble'gakile' diika' chon', bia'kzə chakzbangakile' nad' na' X̱a'na'. \v 25 Chak dga kwenc̱he chillinin ka na ley c̱he'ka' gana' nan: “Kon gokzi' gokzbangakile' nad' ḻa'kzi aga bi ben' c̱hegake'.” \p \v 26 ’Na' wseḻaa Espíritu c̱he X̱a' Chioza', beena' gaklene' le'. Espírituna', beena' chli' daa nak dii ḻi, see gana' zoa X̱a' Chioza' na' yidyee xtillaa. \v 27 Na' ḻekzka' lenle we'le cho'a xtillaana', ḻa' ba gokle nad' txen ka wzoloa' chli' chsedid' beṉ'. \c 16 \p \v 1 ’Ba wnia' le' diiki kwenc̱he bi yidiṉjile' daa chonḻilall'le nad'. \v 2 Ḻa' bich wlebgake' le' gana' chdop chllagcho choe'ḻwillcho Chioza', na' wllin lla ax̱t wit beṉ' le' daa gakile' kan' chazlall' Chioza'. \v 3 Gongake' ka' daa bi nombia'gake' X̱a'na', ni bi nombia'gake' nad'. \v 4 Na' nia' le' diiki kwenc̱he kat' ba bllin lla ile'ile yeḻ' zak'zi'ka', lljadinile ka'kzan ba wnia' gak c̱hele. Bi wnia' le' ka' dii nechte daa ni zoalen' le'. \s1 Daa chon Espíritu Sántona' \p \v 5 ’Na' ṉaa yiyaa lljazoalen' X̱a'na' beena' bseḻ' nad', na' ni stole bich chṉabile nad' gan yiyaa. \v 6 Na' daa ba wnia' le' ka' ḻe chakyesh'zi'le'. \v 7 Per dii ḻi nia' le', wakch wen c̱hele shi yiyaa. Ḻa' shi bi yiyaa, beena' gaklene' le' bi yidsoalene' le'. San shi ba ziyaa, na' wseḻaane'. \v 8 Na' kat' yide', gone' kwenc̱he gakbe'i beṉ' yell-lioki nakgake' beṉ' saaxya daa bi biyombia'gake' beena' nak dowalj beṉ' ḻi beṉ' shao', na' gakbe'gakile' chidoḻ'gake' wc̱hoglo Chioza' c̱hegake' ni c̱he xtoḻeeka'. \v 9 Yiyakbe'gakile' napgake' doḻ' daa bi chonḻilall'gake' nad'. \v 10 Na' yiyakbe'gakile' nak' beṉ' ḻi beṉ' shao' daa yiyaa gana' zoa X̱a'na' na' aga wle'chile nad'. \v 11 Na' ḻekzka' yiyakbe'gakile' Chioza' wi'e yeḻ' zak'zi' c̱he beṉ'ka' bi chzenag c̱ha', ḻa' ba bc̱hogloe' sak'zi' dii x̱iwaa daa chṉabia' yell-lioni. \p \v 12 ’Dii zanch de dii iṉia' le', dii bi shajniile ṉaa. \v 13 Per kat' ila' Espíritu Sántona', beena' chli' daa nak dii ḻi, ḻen' wzajniile' le' kwasḻoḻ daa nak dii ḻi. Ḻa' aga dii c̱hiljlall'ze'n iṉe', san iṉe' daa che' X̱a'na'ne', na' c̱hix̱je'ile' le' diika' zi' za' gak. \v 14 Na' gone' ka sho'a balaaṉ, ḻa' wzajniile' le' diika' ba wnia'. \v 15 Ḻa' yog'ḻoḻte daa na X̱a'na' ḻennan' cho'a dill'. Daan nia', Espírituna' wzajniile' le' diika' ba wnia'. \s1 Yeḻ' chakyeshiina' yiyakan yeḻ' xaba \p \v 16 ’Aga chllach bich ile'ile nad', na' ḻekzka' aga wlla yizle'ile nad'. \p \v 17 Na' baḻ beṉ'ka' nakgake'ne' txen wṉabi ljwelle': \p ―¿Bera zejin daa ne' aga chllach bich ile'ichone', na' ḻekzka' aga wlla yizle'ichone', na' daa natelze' yiyaje' kwit X̱e'na'? \v 18 ¿Bi zejin daa naze' “aga chllach”? Bi chajniicho bic̱he naze' ka'. \p \v 19 Na' Jesúza' gokbe'ile' cheengakile' iṉabgakile'ne' bi zejin daa wne', na'ch chi'e ḻegake': \p ―¿Achṉabi ljwell-le bi zejin daa wnia' le' aga chllach bich ile'ile nad', na' ḻekzka' aga wlla yizle'ile nad'? \v 20 Dii ḻi nia' le', kwell-le na' gakyeshile shlak beṉ'ka' bi nombia' Chioza' yibagakile'. Na' ḻa'kzi gakyeshile, yeḻ' chakyeshii c̱helena' yiyakan yeḻ' xaba. \v 21 Kat' chzan to noolə, chey chle' daa ba bllin gor sane'. Na' ka chiyoll chzane' ni bich chjtinile' yeḻ' chey chlana', daa ḻe chibaile' ba zoa to bi'do' c̱he' yell-lioni. \v 22 Ka'kzan chak c̱hele. Ṉaa chakyeshile, na' ka yillagcho dii yoblə kanan' yiba yizakile, na' ni to kono wsej wllon yibaile. \p \v 23 ’Na' kana'chan bich bi iṉabile nad'. Dii ḻi nia' le', bittezə dii iṉabile X̱a'na', goṉkze'n, daa nonḻilall'le nad'. \v 24 Ax̱t ṉaa ni to bibiṉ' iṉabile X̱a'na' daa nonḻilall'le nad'. Ḻi iṉab bittez dii cheenile iṉabilene' na' goṉkze'n kwenc̱he yiyoll yido soale mbalaz. \s1 Jesucrístona' ba bene' gan daa chṉabia' yell-lioni \p \v 25 ’Ba bseesaa jemplka' bzajniid' le' diiki, na' wllin lla kat' bich wzajniid' le' kon jempl, san we'len' le' dill' c̱he X̱a'na' ka to shajniilen. \v 26 Na' kat' ba bllin llana', kanan' iṉabile X̱a'na' bittezə dii iṉabilene' daa nonḻilall'le nad', na' bi chonan byen kwin' iṉabidee gaklene' le', \v 27 ḻa' kwinkz X̱a'na' chakile' le' daa chakile nad' na' daa chajḻe'le bseḻee nad'. \v 28 Wzaa gana' zoa X̱a'na' kwenc̱he bid' yell-lioni, na' ṉaa yizaa yell-lioni kwenc̱he yiyaa gana' zoe'. \p \v 29 Na'ch che' beṉ'ka' nakgake'ne' txen: \p ―Ṉaach ba choo dill' dii najnii, na' bich bi jempl chc̱hino'. \v 30 Na' chakbe'into' ṉez nḻe'ilo' yog'ḻoḻte, na' aga chonan byen no bi iṉabzi li', ḻa' ba ṉezlilo' bin iṉabile' li'. Daan chajḻe'nto' dii ḻi zoo gana' zoa Chioza'. \p \v 31 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―¿Aṉaach chajḻe'le? \v 32 Ba zoa illin lla, wa ba bllinkz llana', illeshlesle na' gala ikaa twej twejle, na' yikwaaṉle toz'. Per aga tozan' yigaaṉa', ḻa' zoalenkz X̱a'na' nad'. \v 33 Ba wnia' le' yog' diiki kwenc̱he soale mbalaz daa nakle nad' txen. Yell-lioni biya dii yen ile'ile, per ḻi gondiplall', ḻa' ba ben' gan daa chṉabia' yell-lioni. \c 17 \s1 Be'ḻwill Jesúza' Chioza' c̱he beṉ'ka' nakgake'ne' txen \p \v 1 Na' ka wde wna Jesúza' diika', na' bḻis jalawe'na' bwie' yabalə, na' golle': \p ―X̱a, ba bllin gor illagloa' daa llia bia' wtiḻ'. Wloo nad' balaaṉ, nad' nak' xiiṉo', kwenc̱he ḻekzka' nad' kwaa li' balaaṉ. \v 2 Ḻa' ba beno' lo na' iṉabia' lao yog'ḻoḻ beṉ', kwenc̱he gon' ka gat' yeḻ' mban zejḻi kaṉi c̱he beṉ'ka' wlejo' gonḻilall'gake' nad'. \v 3 Na' daa gat' yeḻ' mban zejḻi kaṉi c̱he beṉ', zejin nombia'gake' li', nako' dowalj Chios, na' ḻekzka' nombia'gake' nad', beṉ' bseḻoo yell-lioni. \p \v 4 ’Nad' ba wlo'a li' balaaṉ lao beṉ' yell-lioki, na' ba biyoll ben' daa bllio' bia' gon'. \v 5 Na' ṉaa, X̱a, yiyoṉgacho' nad' balaaṉna' kat' yiyed' kwito'na' ka balaaṉna' daa wdapkz' kana' wzoalen' li' ka zi' x̱e sil yell-lioni. \p \v 6 ’Ba beṉo' nad' beṉ'ki wlejo' yell-lioni kwenc̱he gonḻilall'gake' nad', na' ba bzajniid' ḻegake' ka nako'. Lall' non' nakgake', na' beno' ka benḻilall'gake' nad' na' chzenaggake' xtilloona'. \v 7 Na' ṉaa ba ṉezgakile' yog' dill'ka' bi'a nakan dii wno'. \v 8 Ḻa' ba be'len' ḻegake' dill' daa nllio' bia' we'lengakee na' ba bzenaggake'n. Na' ba gokbe'gakile' dii ḻi wzaa gana' zo' na' ba wyajḻe'gake' lin' bseḻoo nad'. \p \v 9 ’Chṉabid' li' gakleno' ḻegake'. Aga chṉab' gakleno' yog' beṉ' yell-lioki, san chṉab' gakleno' beṉ'ka' wlejo' kwenc̱he gonḻilall'gake' nad', ḻa' lall' non' nakgake'. \v 10 Na' yog' beṉ'ka' nak lall' na' ḻekzka' nakgake' lall' no'. Na' ḻegake' ba wloogake' nad' balaaṉ. \p \v 11 ’Na' ṉaa ba chiza' yell-lioni. Na' ḻegake' yigaaṉgake' ni. X̱a, li' nako' dowalj beṉ' wen beṉ' shao'. Wdapgach beṉ'ka' ba beṉo' nonḻilall'gake' nad' kon yeḻ' wak c̱ho'na' kwenc̱he gakgake' toz, ka nakcho cho' nakcho toz. \v 12 Shlak wzoalen' ḻegake' yell-lioni ba wdap bwia' ḻegake' kon yeḻ' wak c̱ho'na'. Na' ni toe' bi wlliayi', ḻetechokzə beena' ba nakan kwiayee, kwenc̱he gak ka na Cho'a Xtilloona'. \p \v 13 ’Na' ṉaa ba zizaa gana' zo'. Na' nia' li' diiki shlak ni zoa' yell-lioni kwenc̱he beṉ'ki gapgake' yeḻ' xaba ka daa nap'. \v 14 Nad' ba bzajniid' ḻegake' cho'a xtilloona', na' beṉ'ka' bi nombia' li' chakzi' chakzbangakile' ḻegake' daa bi nakgake' ḻegake' txen, ka chon' nad' bi chon' txen beṉ'ka' bi nombia' li'. \v 15 Aga chṉabid' li' yikoo beṉ'ki nonḻilall' li' lo yell-lioni, san chṉab' wkweejgachgako'ne' kwenc̱he ki c̱hitj seni dii mala' daa chda yell-lioni ḻegake'. \v 16 Bi nongake' txen beṉ'ka' bi nombia' li', ka chon' nad' bi chon' beṉ'ka' txen. \v 17 Bengach kwenc̱he beṉ'ki nonḻilall' nad' gakchgake' ka chazlalloo daa chzenaggake' dill' ḻi c̱ho'na', ḻa' cho'a xtilloona' nakan dii ḻi. \v 18 Ka beno' bseḻoo nad' kwenc̱he bidsoa' yell-lioni, ka'kzan chseḻaa ḻegake' kwenc̱he shajgake' ladj beṉ' yell-lioki. \v 19 Chzanlallaa kwin' gon' ka no' ni c̱hegake', kwenc̱he ḻekzka' gongake' ka no' daa ba chzenaggake' dill' ḻi c̱ho'na'. \p \v 20 ’Aga chṉabid' li' gakleno' to ḻezgake', san ḻekzka' chṉab' gakleno' beṉ'ka' gonḻilall' nad' kat' wzenaggake' cho'a xtillaana' daa we' beṉ'ki. \v 21 X̱a, chṉabid' li' gonshgo' ka gak yog'gake' toz, ka nakcho cho' nakcho toz. Ḻekzka' chṉab' gakgake' cho' toz kwenc̱he beṉ'ka' bi nonḻilall' li' shajḻe'gake' lin' bseḻoo nad'. \v 22 Ba wlo'a ḻegake' balaaṉ ka daa wloo nad', kwenc̱he gakgake' toz ka nakcho cho' nakcho toz. \v 23 Nad' nakgakee toz ka nakcho cho' nakcho toz. Bengach ka gakgake' toz ka chiyaḻ', kwenc̱he beṉ'ka' bi nonḻilall' li' gakbe'gakile' lin' bseḻoo nad', na' gakbe'gakile' chakilo' beṉ'ka' nonḻilall' nad' ka chakilo' nad'. \p \v 24 ’X̱a, li' ba beṉo' nad' ḻegake', na' cheenid' soalengake' nad' gana' soa' kwenc̱he ile'gakile' balaaṉ c̱ha'na' daa beṉo' nad' ka zi' x̱e silte yell-lioni daa chakilo' nad'. \v 25 X̱a, li' nako' beṉ' ḻi beṉ' shao'. Ḻa'kzi beṉ'ka' bi nonḻilall' nad' bi nombia'gake' li', nad' nombi'a li' na' beṉ'ki nonḻilall' nad' ṉezgakile' lin' bseḻoo nad'. \v 26 Na' ba bzajniid' ḻegake' non nako', na' zizikli wzajni'chgakidee kwenc̱he kon ka chakilo' nad' ka'kzə gakgakile' beṉ', na' nad' soalenkzgakee. \c 18 \s1 Bex̱'gake' Jesúza' \r (Mt. 26:47-56; Mr. 14:43-50; Lc. 22:47-53) \p \v 1 Na' ka biyoll wna Jesúza' ka', wza'lene' beṉ'ka' nakgake'ne' txen wyajgake' shḻaa yao Cedrónna', na' wyoolene' ḻegake' to yell-lio ga lle' lla' yag olivo. \v 2 Na' Juda', beena' bene' Jesúza' lo na' beṉ' malka', ḻekzka' nombi'e latja', ḻa' Jesúza' zan shii wyajlene' ḻegake' na'. \v 3 Na' bllinlen Juda' beṉ' zan soldad na' zi x̱oṉj beṉ'ka' chap yoodo'na', beṉ'ka' bseḻ' bx̱ozka' chṉabia' len fariseoka'. Zejgake' nox̱'gake' no kandil, no yi' yech, na' dii wṉiagakile'. \v 4 Na' Jesúza' ba ṉezkzile' yog' daa zi' gak c̱he', na'ch bcheje' jatiḻe' ḻegake', na' chi'e: \p ―¿Non chiyiljle? \p \v 5 Na' che'gake'ne': \p ―Jesús, beṉ' Nazaretan', chiyiljnto'. \p Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Nadaan'. \p Na' lengake' Juda', beena' bene' ḻe' lall' na'gake'. \v 6 Na' ka goll Jesúza': “Nadaan”, to biza'zgake' jayetgake' wza'che'lə. \v 7 Na'ch wizṉabi Jesúza' ḻegake': \p ―¿Noran chiyiljle? \p Na' che'gake'ne': \p ―Jesús, beṉ' Nazaretan'. \p \v 8 Na'ch che' Jesúza' ḻegake' sto shii: \p ―Ba wniakz' le' nadaan. Na' shi nadaan chiyiljle, ḻi we' latj yiyaj beṉ'ki. \p \v 9 Golle' ḻegake' ka' kwenc̱he billinin daa wne': “X̱a, ba wdap' beṉ'ka' beṉo' nad' na' ni toe' bi wlliayi'.” \v 10 Na' Simón Pédrona' no'e to spad, na'ch wleje'n bc̱hogue' tḻaa nag to beṉ' le Malco, de shḻina'. Na' Málcona' nake' xmos bx̱oz choo bx̱oz xenna'. \v 11 Na'ch che' Jesúza' Pédrona': \p ―Bigoo spad c̱ho'na' ḻoo lillinna'. Ḻa' chonan byen gak c̱ha' daa ba nllia X̱a'na' bia' gak. \s1 Jwa'gake' Jesúza' lao Anáza' \r (Mt 26:57-58; Mr. 14:53-54; Lc 22:54) \p \v 12 Na'ch soldadka' len x̱ane'ka', na' beṉ'ka' chap yoodo' c̱he beṉ' Israelka', bex̱'gake' Jesúza' na' bc̱hejgake'ne'. \v 13 Na' zigaate jwa'gake'ne' lao Anáza' xtobiiṉ c̱he Caifáza', na' Caifáza' nake' bx̱oz choo bx̱oz xen lo yiza'. \v 14 Na' Caifáza', ḻen' beena' golle' beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka' wenchlan witgake' toz Jesúza' aga ka daa kwiayi' yog' beṉ' wlall c̱he'ka'. \s1 Bi bc̱heb Pédrona' shi nombi'e Jesúza' \r (Mt 26:69-70; Mr. 14:66-68; Lc 22:55-57) \p \v 15 Na' Simón Pédrona' len sto beṉ' nake' Jesúza' txen janogake'ne'. Na' beena' zejlen Pédrona' txen nombia' bx̱oz choo bx̱oz xenna'ne', daan gok wyoolene' Jesúza' lesh' chyoo c̱he bx̱oz choo bx̱oz xenna'. \v 16 Na' Pédrona' wzie' cho'a leeja'. Na'ch beena' nombia' bx̱oz choo bx̱oz xenna', bicheje' jashaljlene' bi' nool wewaa chap cho'a leeja' kwenc̱he be'b' latj wyoo Pédrona'. \v 17 Na'ch bi' nool wewaa chap cho'a leeja' che'b' Pédrona': \p ―¿Aaga lenon' nako' beeni txen? \p Na' che' Pédrona'b': \p ―Bi len' nakee txen. \p \v 18 Na' moska' len beṉ'ka' chap yoodo'na' wlekgake' yi'na' kwenc̱he wbillgake' daa ba chak zag. Na' jselen Pédrona' ḻegake' cho'a yi'na' kwenc̱he billa'ile'. \s1 Wṉabyolli Anáza' Jesúza' \r (Mt 26:59-66; Mr. 14:55-64; Lc 22:66-71) \p \v 19 Na' beena' nak bx̱oz choo bx̱oz xen wṉabyollile' Jesúza' no beṉ'ka' nakgake'ne' txen na' beran chli' chsedile'. \v 20 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Ladj lkwe' beṉaan ba bi'a dill'. Ba bli' bsedid' beṉ' lesh' chyoodo'na' na' gachlə chdop chllag beṉ' wlallka' choe'ḻwillgake' Chioza'. Na' bibi dill' bi'a do ngash'zə. \v 21 ¿Berac̱he chṉabzilo' nad'? Wṉabi beṉ'ka' ba bli' bsedid' kwenc̱he iṉagake' li' beran ba goshgakee. Ḻa' ṉezgakile' bin ba bli' bsedid' ḻegake'. \p \v 22 Na' ka wde wna Jesúza' ka', to beṉ'ka' chap yoodo'na' wdape' x̱agueena', chi'ene': \p ―¿Bic̱he chilliizo' bx̱oz choo bx̱oz xenni dill'? \p \v 23 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Shi bi dii mal ba wnia', wnashki beran ba wnia'. Na' shi shḻikzan ba wnia', ¿berac̱he chitzo' nad'? \p \v 24 Na'ch de nchejzi Jesúza' bde Anáza'ne' lao Caifáza', beena' nak bx̱oz choo bx̱oz xen. \s1 Sto shii bi bc̱heb Pédrona' shi nombi'e Jesúza' \r (Mt. 26:71-75; Mr. 14:66-72; Lc. 22:58-62) \p \v 25 Na' shlak ze Pédrona' chshee cho'a yi'na', beṉ'ka' lle' na' che'gake'ne': \p ―¿Aaga lenon' nako' beeni txen? \p Na' bi bc̱hebe', san chi'e: \p ―Bi nakee txen. \p \v 26 Na' to xmos bx̱oz choo bx̱oz xenna', beena' nak bish' ljwell beena' bc̱hog Pédrona' nague'na', chi'ene': \p ―¿Aaga lenon' ble'lenid' Jesúza' gana' lle' yag olívoka'? \p \v 27 Na' stokzə bi bc̱heb Pédrona', na' lii wchellte shikwteza'. \s1 Bdegake' Jesúza' lao Pilátona' \r (Mt. 27:1-2, 11-14; Mr. 15:1-5; Lc. 23:1-5) \p \v 28 Na' cheeni'ḻesdo' bichejgake' lill Caifáza' na' bic̱he'gake' Jesúza' gana' chon Pilátona' yeḻ' josc̱hisa'. Na' beṉ' Israelka' aga wyoolengake' Jesúza' gana' chon Pilátona' yeḻ' josc̱hisa', ḻa' aga wak gaogake' daa chsini'agake' c̱he Paskwa' shi ba wyoogake' ḻoo yoona'. \v 29 Na'ch bchej Pilátona' chi'e ḻegake': \p ―¿Bi xyan chaole c̱he beeni? \p \v 30 Na' che'gake'ne': \p ―Sheḻ' bibi dii mal chone' aga widwa'nto'ne' lawo' ni, sheḻ'ka'. \p \v 31 Na'ch che' Pilátona' ḻegake': \p ―Ḻi yic̱hi'e na' ḻi gon yeḻ' josc̱his c̱he' kon ka na ley c̱helena'. \p Na' beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka' che'gake'ne': \p ―Aga bi lsens c̱hento' de witnto' beṉ'. \p \v 32 Na' daa gok ka', billinin ka wna Jesúza' gak kat'ka' guete'. \v 33 Na'ch biyoo Pilátona' gana' chone' yeḻ' josc̱hisa', na' goxe' Jesúza' chi'ene': \p ―¿Alin' nako' beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelki? \p \v 34 Na' che' Jesúza'ne': \p ―¿Adii chza'z lalloon no' ka'? ¿Awa beṉ' yoblan ba be'lene' li' xtillaana'? \p \v 35 Na'ch che' Pilátona'ne': \p ―¿Achakilo' beṉ' Israel nad'? Beṉ' wlall c̱ho'kikzan na' bx̱ozka' chṉabia' le', ba bengake' li' lo na'. ¿Beran beno'? \p \v 36 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Aga nak yeḻ' wṉabia' c̱ha'na' ka c̱he beṉ' yell-lioki. Sheḻ' nakan ka', beṉ'ka' nak nad' txen wllongake' nad' kwenc̱he bi gox̱' beṉ' wlall c̱ha'ki nad', sheḻ'ka'. Per aga nak yeḻ' wṉabia' c̱ha'na' de yell-lioz. \p \v 37 Na'ch che' Pilátona'ne': \p ―¿Ana' beṉ' wṉabia'kzan nako', shka'? \p Na' che' Jesúza'ne': \p ―Awe, kan' nakan. Ni c̱heyi daan golj' na' bid' yell-lioni, kwenc̱he wi'a dill' daa nak dii ḻi. Na' yog'ḻoḻ beṉ'ka' chzenaggake' dill' ḻina', chzenaggake' c̱ha'. \p \v 38 Na'ch che' Pilátona'ne': \p ―¿Beran nak dill' ḻi? \s1 Bc̱hoglogake' guet Jesúza' \r (Mt. 27:15-31; Mr. 15:6-20; Lc. 23:13-25) \p Na' ka wde goll Pilátona'ne' ka', na'ch bizcheje' kwenc̱he jashaljlene' beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelka', na' chi'e ḻegake': \p ―Ni to dii mal bi chillelid' chon beeni. \v 39 Na' kon ka yoolole chak yog' yiz chsan' to beṉ' de lillyana' kat' chaḻ' lṉi Paskwi, ¿abi cheenile yisan' beṉ' wṉabia' c̱heleni, le' nakle beṉ' Israel? \p \v 40 Na'ch yog'gake' besyaagake' zillj, che'gake'ne': \p ―¡Aga beenan' yisano'! ¡Barrabázan' bisan! \p Na' Barrabáza' nake' to beṉ' wban. \c 19 \p \v 1 Na' ka' gok ben Pilátona' mandad bet wdingake' Jesúza'. \v 2 Na' soldadka' bengake' to bxooṉ de xis yesh' na' bllingake'n yic̱hje'na' ka corona na' bwakwgake'ne' to lech' de morad. \v 3 Na'ch wbig'gake' lawe'na' chtitjgakile'ne', chongake' ka beṉ' chgoo ḻe' balaaṉ, che'gake': \p ―¡Toshiizi sechgayi c̱he beeni chṉabia' beṉ' Israelka'! \p Na' wdapgake' x̱agueena'. \p \v 4 Na'ch bizchej Pilátona', chi'e beṉ' Israelka': \p ―Ḻi wwia, ni kwejee kwenc̱he iṉezile ni to dii mal bi chillelid' bene'. \p \v 5 Na' bchej Jesúza' mbinte bxooṉ de xis yeshaa yic̱hje'na' na' nakwtie' lech' morada'. Na'ch che' Pilátona' ḻegake': \p ―Ni ze beeni chaole xya c̱heyin. \p \v 6 Na' bx̱ozka' chṉabia' na' beṉ'ka' chap yoodo'na' ka ble'gakile'ne', na'ch wzologake' chosyaagake' zillj, che'gake': \p ―¡Bdee ḻee yag cruza'! ¡Bdee ḻee yag cruza'! \p Na' che' Pilátona' ḻegake': \p ―Ḻi yic̱hi'e, shka'. Na' ḻi wdee, le'. Ḻa' nad', ni to dii mal bi chillelid' bene'. \p \v 7 Na' beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelka' che'gake'ne': \p ―De to ley c̱hento' daa na chiyaḻ' guete' daa nalze' nake' Xiiṉ Chios. \p \v 8 Na' ka gollgake' Pilátona' ka', zizikchli bllebe'. \v 9 Na'ch biyo'e sto shii gana' chone' yeḻ' josc̱hisa' na' chi'e Jesúza': \p ―¿Gara beṉ' li'? \p Na' Jesúza' bikzə bi dill' billi'e. \p \v 10 Na'ch che' Pilátona'ne': \p ―¿Berac̱he ki chilli'o xtillii? ¿Abi ṉezilo' nap' yeḻ' wṉabia' kwenc̱he wdaa li' ḻee yag cruza' na' naptia' yeḻ' wṉabia' kwenc̱he yisan' li'? \p \v 11 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Aga bi yeḻ' wṉabia' napo' bi gonilo' nad' sheḻ' bi noṉ Chioza'n li'. Daan, beena' bdie' nad' lawo' ni, doḻ' xench nape' aga ka li'. \p \v 12 Na'ch ka beni Pilátona' wne' ka', biyiljlallee naklə ka gone' kwenc̱he yisane' Jesúza', per beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka' ax̱t chosyaayigake', che'gake'ne': \p ―Shi yisano'ne' bi nako' txen Césara', ḻa' nottez beena' iṉa nake' beṉ' wṉabia', Césaran' chizoshyi'e. \p \v 13 Na' ka beni Pilátona' gollgake'ne' ka', bizcheje' nc̱hi'e Jesúza'. Na'ch jc̱hi'e gana' chone' yeḻ' josc̱hisa', gana' le Gábata de dill' hebreo, na' zejin latj ga ntaogake' yaj. \v 14 Na' gok dga llana' chsini'agake' c̱he lṉi Paskwa'. Na' ka do gobill goll Pilátona' beṉ' Israelka': \p ―Ni ze beṉ' wṉabia' c̱heleni. \p \v 15 Na'ch ḻegake' chosyaagake'. Zeyidgake', che'gake': \p ―¡Wdoyo beena'! ¡Bdee ḻee yag cruza'! \p Na'ch che' Pilátona' ḻegake': \p ―¿Acheenile wi'a lsens wda'gake' beṉ' wṉabia' c̱heleni ḻee yag cruza'? \p Na' bx̱ozka' chṉabia' che'gake'ne': \p ―Toz Césaran' chṉabi'e neto'. Koch no beṉ' yoblə zoa. \p \v 16 Na'ch Pilátona' bene' Jesúza' lo na'gake' kwenc̱he wda'gake'ne' ḻee yag cruza', na'ch bc̱he'gake'ne'. \s1 Bda'gake' Jesúza' ḻee yag cruza' \r (Mt 27:32-44; Mr. 15:21-32; Lc 23:26-43) \p \v 17 Na'ch bwa'gake' Jesúza' yag cruz c̱he'na', na' bc̱he'gake'ne' gana' le Gólgota de dill' hebreo, na' zejin Latj c̱he llit yic̱hj beṉ' wet. \v 18 Na' na' bda'gake' Jesúza' ḻee yag cruza', na' ḻekzka' bda'gake' zi twej beṉ' shḻaa wej. \v 19 Na' Pilátona' bzeje' to dii bda'gake' yic̱hj yag cruz c̱he Jesúza', na' nan ki: “Jesús, beṉ' Nazaret, beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelka'.” \v 20 Na' bzeje'n dill' hebreo, dill' latín na' dill' griego. Na' zan beṉ' Israelka' blabgake' daa da' yic̱hj yag cruza', ḻa' gana' bda'gake' Jesúza' ḻee yag cruza' chgaaṉan gaozə yell Jerusalénna'. \v 21 Daan bx̱ozka' chṉabia' beṉ' Israelka' gollgake' Pilátona': \p ―Bi chiyaḻ' iṉan “Beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelka'”; san iṉan “Beenin nalze' nake' beṉ' wṉabia' c̱he beṉ' Israelka'.” \p \v 22 Na' Pilátona' chi'e ḻegake': \p ―Kon ka ba bzeja'n, ka'kzan igaaṉan. \p \v 23 Na' biyoll bda' soldadka' Jesúza' ḻee yag cruza', na'ch bex̱'gake' xe'na' na' bengake'n taplə kweṉche bikaa twej c̱hegake'. Na' ḻekzka' bex̱'gake' xe' dii toṉa' daa nak to shwiḻizə. \v 24 Na' che' ljwellgake': \p ―Bi wxoxjchon, san goncho to wyitj kwenc̱he ila'shki nocho ikaan. \p Na' ka' ben soldadka'. Na' daa bengake' ka', billinin ka na Cho'a Xtill' Chioza' gana' na: “Biḻaagake' xa'na', na' bengake' to wyitj kwenc̱he got'bia' nogake' wkaan.” \p \v 25 Na' kwit yag cruz c̱he Jesúza' ze xṉeena' len beṉ' bile'na', na' len María, xool Cleófaza', na' María beṉ' yell Magdálana'. \v 26 Na' ka ble'i Jesúza' xṉeena', na' ḻekzka' ble'ile' gaozə ze to beena' nake'ne' txen, beena' ḻe chakile', na'ch chi'e xṉeena': \p ―Beenin yiyoni xiiṉo' ṉaa. \p \v 27 Na'ch chi'e beena' nake'ne' txen: \p ―Beenin yiyoni xṉoo ṉaa. \p Na' lo llana' bic̱hi'e xṉa' Jesúza' wzoe' lille'na'. \s1 Wit Jesúza' \r (Mt. 27:45-56; Mr. 15:33-41; Lc. 23:44-49) \p \v 28 Na' ka wde, ṉezi Jesúza' ba gok yog' daa llia bia' gakə, na' kwenc̱he yillinin ka na Cho'a Xtill' Chioza', wne': \p ―Chbiḻid'. \p \v 29 Na' na' zoa to xwag nakan tolla' vino dii nak zic̱hj zḻa'. Na'ch bḻeejgake'n to dii chzi' nisa' na' bzoagake'n to lo xis\f + \fr 19:29 \ft To lo xis: literalmente en una rama de hisopo.\f* kwenc̱he bzoagake'n cho'ena'. \v 30 Na' wde weej Jesúza' daa nak zic̱hj zḻa', na'ch wne': \p ―Ba gok yog' daa llia bia' gak ṉaa. \p Na' bc̱hek' yic̱hje'na', na' wite'. \s1 To soldad wllibe' to ya dii nla' lawinna' kwit ḻee Jesúza' \p \v 31 Na' beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka' bi goongakile' yigaaṉ kwerp c̱he beṉ'ka' ḻee yag cruzka' llana' chombaaṉgake'. Daan gollgake' Pilátona' gone' mandad lljtishjgake' ṉi'a beṉ'ka' da' ḻee yag cruza' kwenc̱he yob guetgake' na' yiḻetjgake' kwerp c̱he'ka' ḻee yag cruzka'. \v 32 Na'ch bseḻee soldad c̱he'ka', na' jtishjgake' c̱hop ḻaate ṉi'a beṉ' necha' da' kwit Jesúza', na' ḻekzka' bengake' c̱he beena' sto da' zi shḻaa kwite'na'. \v 33 Na' ka jabig'gake' gana' da' Jesúza' ble'gakile' ba wite', na' bi wdishjgake' ṉi'ena'. \p \v 34 Na' to soldada' wllibe' to ya lo tosh' kwit ḻi'ena' na' lii bchejten chen len nis. \v 35 Na' beena' choe' dill' c̱heyi diiki, ḻen' ble'ile' ka gok, na' cho'e dill' kwenc̱he lenle shajḻe'le. Na' ḻe' ṉezile' dill' ḻin cho'e. \v 36 Gok diiki kwenc̱he billinin ka na Cho'a Xtill' Chioza' gana' na: “Ni to llitka' yo'e bi c̱hishjgake'.” \v 37 Na' gan yoblə ḻee Cho'a Xtill' Chioza' chiznan: “Wwiagake' beena' wllibgake' yana'.” \s1 Bkwash'gake' Jesúza' \r (Mt. 27:57-61; Mr. 15:42-47; Lc. 23:50-56) \p \v 38 Na' ka wde gok diiki, José beṉ' yell Arimatéana', wṉabile' Pilátona' wi'e latj yikee kwerp c̱he Jesúza'. Joséna' goke' txen Jesúza' do ngash'zə daa bllebe' beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka'. Na' Pilátona' bi'e latj, na'ch wyaj Joséna' bikee kwerp c̱he Jesúza'. \v 39 Na' wyajlene' Nicodémona', beena' wyaj jawia Jesúza' waḻ-lə. Na' no'e ka do shichoa kil dii chḻa' zix̱ daa nongake' de mirra na' nc̱hix̱an daa le áloe. \v 40 Na'ch btobgake' kwerp c̱he Jesúza' to lech' toṉ na' blla'gake'n daa chḻa' zix̱, kon ka chon beṉ' Israelka' kat' chkwash'gake' to beṉ' wet. \v 41 Na' gaozə gana' bda'gake' Jesúza' ḻee yag cruza' de to latj ga nazgake' yag dii chbia dii zix̱, na' na' zoa to blej kob dii biṉ' koogake' ni tlish' beṉ' wet. \v 42 Na' daa chakbyengakile' wsini'agake' c̱he llana' chombaaṉgake', lii wlootegake' kwerp c̱he Jesúza' ḻoo bleja' zoa gaozə na'. \c 20 \s1 Biban Jesúza' ladj beṉ' wetka' \r (Mt. 28:1-10; Mr. 16:1-8; Lc. 24:1-12) \p \v 1 Na' lla nech c̱he xmanna', ni shtedo', wyaj María nool Magdálana' cho'a bana'. Na' ble'ile' bich nkwash' yaja' cho'a bana'. \v 2 Na'ch bizee ziyajdoe' gana' zoa Simón Pédrona' na' sto beena' nak Jesúza' txen, beena' ḻe gokile', jayelle' ḻegake': \p ―Ba jalejgake' X̱anchona' ḻoo bana' na' bi ṉezinto' galə jaloogake'ne'. \p \v 3 Na'ch wza' Pédrona' len beena' sto zejgake' cho'a bana'. \v 4 C̱hoptie' zejdogake', per beena' to bxoṉjche' aga ka Pédrona' na' zigaate ḻe' blline' cho'a bana'. \v 5 Na' bchekee bwie' ḻoo bana' na' ble'ile' lech'ka' chi' na', per bi wyo'e. \v 6 Na' ka bllin Simón Pédrona' na' wyo'e ḻoo bana' na' ḻekzka' ble'ile' lech'ka' chi' na'. \v 7 Na' lecha' bdob yic̱hje'na' aga lenan chi' kwit lech'ka', san ndoban chi'n ka'lə. \v 8 Na'ch ḻekzka' wyoo beena' bllin dii nech cho'a bana', na' ka ble'ile' diika' na' wyajḻi'e dii ḻi biban Jesúzan'. \v 9 Ḻa' kana' aga ba wyajni'yeṉ'gakile' Cho'a Xtill' Chioza' gana' cho'en dill' yiban Jesúza' ladj beṉ' wetka'. \v 10 Na'ch beṉ'ka' c̱hop non Jesúza' txen biyajgake' gana' zoagake'. \s1 Jali'lao Jesúza' María, beṉ' yell Magdálana' \r (Mr. 16:9-11) \p \v 11 Na' Maríana' bigaaṉe' cho'a bana' chbelle'. Na' lo zej chbelle' bchekee kwenc̱he bwie' ḻoo bana'. \v 12 Na' ble'ile' c̱hop anjl zoagake' do xtil, chi'gake' ḻoo bana', toe' chi' yic̱hjinna' na' stoe' chi' xṉi'alin gana' got' kwerp c̱he Jesúza'. \v 13 Na'ch che'gake' Maríana': \p ―¿Berac̱he chbellzo', noolə? \p Na' golle' ḻegake': \p ―Chbell' daa ba bidḻejgake' kwerp c̱he X̱an'na', na' bi ṉezid' galə jaloogake'ne'. \p \v 14 Shintg wne' ka', ka bllii jalawe'na' na' ble'ile' ze Jesúza' kolleena', per bi biyombi'e shi Jesúzan'. \v 15 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―¿Berac̱he chbellzo', noolə? ¿Nodaa chiyiljo'? \p Na' Maríana' chakile' beena' chap yag zix̱kan', na' chi'ene': \p ―Beṉ'do', shi ba bibejo'ne', wnagach nad' galə jadix̱jo'ne' kwenc̱he yic̱hi'ane'. \p \v 16 Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―¡María! \p Na' biyec̱hje' na' wṉie'ne' dill' hebreo, chi'ene': \p ―¡Raboni! ―na' zejin: beṉ' chli' chsedi beṉ'. \p \v 17 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Bi gox̱oo nad', ḻa' biṉ' yiyep' kwit X̱a'na'. Ḻete biyaj, jaṉe beṉ'ka' nak nad' txen jayellgake' ba ziyaa kwit X̱a'na', beena' ḻekzka' nak X̱ale. Lljazoalen' Chios c̱ha'na', beena' ḻekzka' nak Chios c̱hele. \p \v 18 Na'ch biza' María, beṉ' yell Magdálana', jayelle' beṉ'ka' nak Jesúza' txen nan ba ble'ile' X̱ancho Jesúza'. Na' golle' ḻegake' diika' goll Jesúza' ḻe'. \s1 Jali'lao Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen \r (Mt 28:16-20; Mr. 16:14-18; Lc 24:36-49) \p \v 19 Na' ka goḻ lo llana' bibane', lla nech c̱he xmanna', ba ndop nllag beṉ'ka' nak Jesúza' txen na' nsejtegake' yoona' daa chllebgake' beṉ'ka' chṉabia' beṉ' Israelka', ka gokbe'gakile' ba ze Jesúza' ladje'ka', na' chi'e ḻegake': \p ―Soashgale mbalaz. \p \v 20 Na' ka biyoll golle' ḻegake' ka', na'ch bliile' ḻegake' c̱hop ḻaate neena' na' kwit ḻi'ena'. Na' beṉ'ka' nakgake'ne' txen ḻe bibagakile' ble'gakile'ne'. \v 21 Na'ch wize' Jesúza' ḻegake': \p ―Soashgale mbalaz. Ka bseḻ' X̱a'na' nad' kwenc̱he zidsoa' yell-lioni, ka'kzan chseḻaa le' llje'le cho'a xtillaana' yell-lioni. \p \v 22 Na' ka wde golle' ḻegake' ka', na'ch blobe' ḻegake', na' chi'e: \p ―Ḻi ikaa Espíritu Sántona'. \v 23 Na' beṉ'ka' yizi'xenle saaxya c̱he'ka', wiyakxenan. Na' beṉ'ka' bi yizi'xenle c̱heyin, bi yiyakxen c̱hegake'. \s1 Tomáza' bi wyajḻi'e shi biban Jesúza' ladj beṉ' wetka' \p \v 24 Tomáza', beena' che'gake' Dídimo nake' txen beṉ'ka' shlliṉ, na' bi lene' ka jali'lao Jesúza' ḻegake'. \v 25 Na' che'gake'ne': \p ―Ba ble'into' X̱anchona'. \p Na' Tomáza' chi'e ḻegake': \p ―Shi bi ile'id' neena' na' wde xben'ni gana' wde klabka', na' wde na'ni kwit ḻi'ena', aga wyajḻi'a. \p \v 26 Na' ka wde x̱on' lla, dii yoblə bidop beṉ'ka' nongake' Jesúza' txen ḻoo yoona' na' len Tomáza'. Na' ḻa'kzi nsejtegake' yoona', wyoo Jesúza' jsie' ladje'ka'. Na' chi'e ḻegake': \p ―Soashgale mbalaz. \p \v 27 Na'ch chi'e Tomáza': \p ―Bwia na'ni, na' bṉe'n xbeno'na'; na' bṉe' noona' kwit ḻi'ani. Bi gakc̱hoplalloo, san wyajḻe'. \p \v 28 Na'ch che' Tomáza'ne': \p ―¡Lin' nako' X̱an' na' naktio' Chios c̱ha'! \p \v 29 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Galj ble'ilo' nad' na'ch chajḻi'o. Chakomba beṉ'ka' chajḻe'gake' ḻa'kzi biṉ' ile'gakile' nad'. \s1 Bzej Juanna' libri kwenc̱he shajḻe' beṉ' Jesúza' nake' Xiiṉ Chios \p \v 30 Zan yeḻ' wak daa ben Jesúza' lao beṉ'ka' nakgake'ne' txen bi nyojgakan ḻee libri. \v 31 Per diiki nyojgakan kwenc̱he shajḻe'le Jesúza' nake' Xiiṉ Chioza' na' ḻen' Crístona', beena' wleje' iṉabi'e, na' daa gonḻilall'lene' gat' yeḻ' mban c̱hele dii bi te c̱heyin. \c 21 \s1 Jali'lao Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen \p \v 1 Ka wde, Jesúza' jali'lawe' sto shii beṉ'ka' nakgake'ne' txen cho'a Nisdo' c̱he Galileana' daa ḻekzka' le Nisdo' c̱he Tiberias. Na' ki gok: \v 2 Simón Pédrona' len Tomáza', beena' nsi'gake' Dídimo, na' Natanaela', beṉ' yell Canána' daa llia gana' mbani Galileana', na' c̱hopte xiiṉ Zebedewa' na' zi c̱hop beṉ'ka' nongake' Jesúza' txen lle'gake' Galileana'. \v 3 Na' Simón Pédrona' chi'e ḻegake': \p ―Sha'ch' lljx̱en' beḻa'. \p Na' ḻegake' gollgake'ne': \p ―Ḻekzka' wza'lennto' li'. \p Na'ch wyoogake' to ḻoo barkw zejgake' wxen beḻa', na' ni tlish' kono wxengake' do yel. \v 4 Na' cheeni'ḻesdo' bllin Jesúza' cho'a nisdo'na', na' beṉ'ka' nakgake'ne' txen aga chakbe'gakile' shi ḻen'. \v 5 Na'ch Jesúza' wṉie' ḻegake', chi'e: \p ―Le' beṉ' bish'dawaa, ¿abiṉ' senle beḻa' gaocho? \p Na' che'gake'ne': \p ―Aga no de. \p \v 6 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻi wzaḻ' yix̱j c̱helena' shḻaa de shḻi c̱he barkwa' na' idoḻ'gakb. \p Na' bengake' ka golle', na' ka nan yigoyogake' yix̱ja' ḻoo nisa' aga chizogakile'n daa nyichachgan beḻka'. \v 7 Na' beena' ḻe chaki Jesúza'ne', golle' Pédrona': \p ―¡X̱anchonan'! \p Na' kon ka beni Pédrona' golle'ne' ka', lii biyakwte xe'na', na' bxitee ḻoo nisa'. \v 8 Na' beṉ'ka' sto biyajlengake' barkwa' cho'a nisdo'na'lə, zingoyon yix̱ja' daa zinyichachga beḻka', ḻa' aga nakchan zit', ka sto guiyoa metrzan. \v 9 Na' ka bichejgake' ḻoo barkwa', ble'gakile' ba chi' yi'na' xṉa na' xoa to beḻ lawinna', na' dete yetxtil. \v 10 Na' che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻi yiyox̱'to beḻka' zi' wxenle. \p \v 11 Na'ch wyoo Simón Pédrona' ḻoo barkwa' kwenc̱he jaselle' yix̱j beḻa' na' bigoyoe'n ax̱t cho'a nisdo'na'. Na' ḻa'kzi tolla'cha nak yix̱ja' daa ziyoon to guiyoa shiiṉiyon beḻ yeḻka', bi bcheza'n. \v 12 Na'ch che' Jesúza' ḻegake': \p ―Ḻi da gaole xsila'. \p Na' ni to beṉ'ka' nakgake'ne' txen bi biyaxjgakile' ye'gake'ne': “¿Nora li'?” Ḻa' gokbe'gakile' X̱ancho Jesúza'kzan'. \v 13 Na'ch wbig' Jesúza' na' bex̱ee yetxtila' len beḻa' na' bi'e c̱he c̱hegake'. \p \v 14 Na' dga gok de wyoṉ shii jali'lao Jesúza' beṉ'ka' nakgake'ne' txen ka wde bibane' ladj beṉ' wetka'. \s1 Bshaljlen Jesúza' Simón Pédrona' \p \v 15 Na' ka bidaogake' xsila', na'ch che' Jesúza' Simón Pédrona': \p ―Simón, xiiṉ Jonás, ¿achakchilo' nad' aga ka to chaki beṉ'ki nad'? \p Na' Pédrona' chi'ene': \p ―X̱an', ṉezkzilo' chakid' li'. \p Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Na'len wdap bwia beṉ'ka' chonḻilall'gake' nad', beṉ'ka' nak ka xil'do' c̱ha'. \p \v 16 Na' de wchop shii wizṉabile'ne', chi'ene': \p ―Simón, xiiṉ Jonás, ¿achakilo' nad'? \p Na' Pédrona' chi'ene': \p ―X̱an', ṉezkzilo' chakid' li'. \p Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Na'len wdap bwia beṉ'ka' chonḻilall'gake' nad', beṉ'ka' nak ka xil' c̱ha'. \p \v 17 Na' de wyoṉ shii wizṉabile'ne', chi'ene': \p ―Simón, xiiṉ Jonás, ¿ana' chakilo' nad'? \p Na' gokyeshii Pédrona' daa ba gok shoṉ shii chṉab Jesúza' shi chakile'ne', na' chi'ene': \p ―X̱an', ṉez nḻe'ilo' yog'ḻoḻte, na' ṉezkzilo' chakid' li'. \p Na'ch che' Jesúza'ne': \p ―Na'len wdap bwia beṉ'ka' chonḻilall'gake' nad', beṉ'ka' nak ka xil'do' c̱ha'. \v 18 Dii ḻi nia' li', ka goko' beṉ' wew', gokw xalaano' to kwinzo' na' wyajo' kon ga wnan c̱ho'. Per kat' ba gox̱oo, wḻi nooka' na' yiwakw beṉ' yoblə xalaano'na', na' wc̱hi'e li' ga bi cheenilo' shajo'. \p \v 19 Na' daa goll Jesúza'ne' ka', bzajniile' ḻegake' ka guet Pédrona', na' daa guete' ka' sho' Chioza' balaaṉ. Na' ka wde golle' Pédrona' ka', chi'ene': \p ―Btiplalloo benḻilall' nad' toshiizi. \s1 Beena' ḻe chaki Jesúza'ne' \p \v 20 Na' biyec̱hj Pédrona' na' ble'ile' beena' sto, beena' ḻe chaki Jesúza'ne', noe' ḻegake'. Ḻen' wchi'e kwit Jesúza' kana' zeelo wdaogake' xshe'na' kana' wṉabile'ne', chi'ene': “X̱an', ¿norakznton' gon li' lo na' beṉ' malka'?” \v 21 Na' ka ble'i Pédrona'ne', na'ch chi'e Jesúza': \p ―X̱an', ¿shera beeni? \p \v 22 Na' che' Jesúza'ne': \p ―Shi cheenid', ni mbankz beeni kat' yiyed'. Bi sio' beena' wṉeyi. Lin' btiplalloo benḻilall' nad' toshiizi. \p \v 23 Na' daa golle' ka', wze dill' ladj beṉ'ka' chonḻilall' Jesúza' nan aga wet beena'. Per bi goll Jesúza' Pédrona' bi guet beena', san chi'ene': “Shi cheenid', ni mbankze' kat' yiyed'. Bi sio' beena' wṉeyi.” \p \v 24 Na' beena' nake' Jesúza' txen, beena' ḻe chakile', cho'e dill' kon ka gokə na' bzeje'n ḻee libri. Na' ṉezinto' dillaa cho'e nakan dii ḻi. \p \v 25 Dii zanch dii ben Jesúza' na' bi nyojan. Sheḻ' nyoj yog' diika' bene', chakid' bi gaki yell-lioni ikwa' librka' sheḻ'ka'.