\id EPH - Urat NT (PNGBTA); Hilkka Arminen (SIL Advisor); 24-NOV-2015 \h EFESUS \toc3 Efe \toc2 Efesus \toc1 Pol nember tup nal lenge Efesus \mt2 Pol nember tup nal lenge \mt1 Efesus \c 1 \p \v 1 \x - \xo 1.1 \xt Apo 18.19-21, 19.1\x*Ŋam Pol. O ŋasande kitikin Got pe, kin nalaŋatme ŋam taꞌe ŋaiye aposel tikin Jisas Krais. Tup eꞌe ŋam member mal lenge miyeꞌ tuweinge tikin Got ŋaiye yarp ya yoto moi embere Efesus ŋaiye ŋoihmbwaip tinge teŋeime Jisas Krais. \v 2 Yai Got poi topoꞌe Lahmborenge Jisas Krais ka ŋoih miꞌmiꞌ me yip, topoꞌe ka yende ŋoihmbwaip yip ka si ŋumwaiye. \s1 Nato Krais pe, Got pwal poi ŋaiꞌe ŋaiꞌe bwore bwore tikin moihlaꞌ \p \v 3 Ya hriphrip mahraꞌe naŋ tikin Got ŋaiye kin Yai tikin Lahmborenge poi Jisas Krais! Poi tongorꞌ mal Krais pe, Got pwal poi ŋaiꞌe ŋaiꞌe bwore bwore tikin moihlaꞌ ŋaiye ka ungwisme yipihinge bwore poi. \v 4 Teter ŋaiye Got yukur ŋende kekep pe, kin si nalaŋatme poi ŋaiye ya murp moto Krais. Taꞌe luku pe, nato Krais ya murp yirise supule topoꞌe ya murp holi bwore mise supule mil ŋembep kin. \v 5 Kin ŋende nihararme poi pe, somohonme kin nalaŋatme poi ŋaiye ya murp tuꞌe talah kitikin mil moto Jisas Krais. \v 6 Poi ya lalme mahraꞌe naŋ tikin Got ŋaiye kin ŋoih miꞌmiꞌ me poi. Detale, Talah esep kin ilyeh uku, ŋaiye kin ŋende nihararme pe, kin pwal poi pakaiye. \p \v 7 \x - \xo 1.7 \xt Kol 1.14\x*Krais nule nal loutungwarmbe pe, hwap lalme ŋaiye poi mende pe, wim kin si nongohe miꞌe ko. Kin ŋende poi marp bwore hlaininge. Ŋoih miꞌmiꞌ tikin Got pe, \v 8 kin ŋembere supule. Topoꞌe Got pwal poi sande tekeꞌe, topoꞌe ŋoihmbwaip bwore bwore kitikin natme poi. \v 9 Somohonme Got si ŋoiheryembe ŋai uku ŋaiye ka ende oto wah tikin Krais. Kom ŋoihmbwaip kin uku sai tase tatame ŋaiye tukwini kin si pasam poi. \v 10 Ŋup kitikin uku ka ot pe, Got ka uwilꞌe ember ŋoihmbwaip tase kitikin ŋaiye kin si ŋoiheryembe sai. Kin ka enge ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme ŋaiye sai nanah moihlaꞌ, topoꞌe nate gah kekep ote guhilyeh pe, Krais ka orp tuꞌe miyeꞌ ondoh. \p \v 11 Got se ka ende ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme luku gunde ŋasande topoꞌe ŋoihmbwaip kitikin. Got si nalaŋatme poi taꞌe miyeꞌ tuweinge kitikin. Pe poi ya mil tongorꞌ mil Krais supule gunde ŋaiye somohonme kin ŋoiheryembe. \v 12 Poi lenge miyeꞌ tuweinge Juta pe, poi ŋendehei ŋaiye ŋoihmbwaip poi teŋeime Jisas pe, poi gwande kin. Poi ya mahraꞌe naŋ tikin Got mi moto bongol kin, topoꞌe yirise embere kin. \p \v 13 Topoꞌe ŋupe ŋaiye yip haiten yisande wusyep bwore mise tikin Got no, ŋoihmbwaip yip teŋeime Krais pe, wusyep bwore mise luku kin nungwisme yip. Miꞌe pe, Got nember wutuꞌ tikin Yohe Yirise gahanahme yip ŋaiye kin si ŋanange nalaŋatme. \v 14 Topoꞌe poi sisyeme ŋaiye mindemboi se ya mambaꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe bwore bwore lalme ŋaiye Got ŋanange nalaŋatme nange ka angange lenge miyeꞌ tuweinge kin. Pe tinge ka yurp hlaininge. Detale, poi si mambaꞌe Yohe Yirise. Taꞌe luku pe, poi ya ŋoihmeryembe wah embere embere ŋaiye Got ŋende pe, ya mahraꞌe naŋ kin. \s1 Pol ŋanange wusyep ŋisilihme Got ŋaiye ka angange sande tekeꞌe kitikin el lenge miyeꞌ tuweinge Efesus \p \v 15 Ŋam masande wusyep nange ŋoihmbwaip yip teŋeime Lahmborenge Jisas, topoꞌe yip yende nihararme lenge miyeꞌ tuweinge lalme tikin Got. \v 16 Taꞌe luku pe, ŋam yukur masme ŋoihmbwaip ŋaiye ŋam manange wusyep hriphrip me Got me yip. Ŋam ŋoihmeryembe yip ŋupe ŋaiye ŋam manange wusyep topoꞌme Got. \v 17 Ŋam misilihme Got tikin Lahmborenge poi Jisas Krais. Kin Yai tikin yirise embere topoꞌe bongol supule. Kin ka yul yip sande tekeꞌe bwore ŋaiye pa sisyeme kin. \v 18 Ŋam misilihme Got ŋaiye ka oworꞌe ŋondoh yip no, yirise kin ka ote oto ŋondoh yip. Taꞌe luku pe, yip pa ŋoiheryembe ŋaimune ŋaiye kin nalaŋatme ŋaiye ka yul yip. Yip pa sisyeme ŋaimune bwore bwore ŋaiye Got si nalaŋatme sai me lenge miyeꞌ tuweinge kitikin. \v 19 Topoꞌe bongol embere tikin Got uku ŋaiye ŋende wah nato poi lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye ŋoihmbwaip poi teŋeime kin. Bongol uku, ki embere embere sekete. \v 20 \x - \xo 1.20 \xt Sng 110.1\x*Bongol ŋilyeh uku ŋaiye Got ŋahraꞌe Krais nasme nule pe, kin nember kin narp nal syep non kitikin nanah moihlaꞌ, ŋaiye ka hindi bepeteme ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme. \v 21 Taꞌe luku pe, Krais narp nanah hlaꞌ supulme lenge yipihinge pupwa ŋaiye bongol, topoꞌe lenge miyeꞌ ondoh lalme, topoꞌe lenge gavman, topoꞌe lenge ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme ŋaiye tikin bongol. Kin narp nanah hlaꞌ me lenge yipihinge, topoꞌe lenge miyeꞌ lalme embere embere ŋaiye diꞌ naŋ tahar tahar tukwini leꞌe topoꞌe ŋaiye mindemboi boi. \v 22 \x - \xo 1.22 \xt Sng 8.6, Kol 1.18\x*Got nember ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme gah ŋihip tuweihe Jisas pe, kin ŋende kin narp miyeꞌ ondoh me ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme luku, topoꞌe kin miyeꞌ ondoh tikin sios. \v 23 Sios pe, ki wahriꞌ tikin Krais. Pe bongol tikin Krais ki paparar supule nalꞌe nalꞌe nato kekep lalme topoꞌe moihlaꞌ, topoꞌe kin nangange bongol kin uku nato sios kin lalme. \c 2 \s1 Got si ŋende poi miyeꞌ tuweinge ŋaiye si mule plihe marp laip topoꞌe Krais \p \v 1 \x - \xo 2.1 \xt Kol 2.13\x*Somohonme yip yengelyembe wusyep, topoꞌe yip yende hwap wula wula pe, ki yambe yip pe, yip yule. \v 2 Ŋup uku pe, yip jande yaŋah pupwa tikin kekep eꞌe. Yip jande ŋoihmbwaip tikin miyeꞌ ondoh lenge yipihinge pupwa ŋaiye yarp yanah hlaꞌ. Yipihinge pupwa luku kin ŋende wah nato ŋoihmbwaip lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye yukur jande wusyep tikin Got. \v 3 Somohon poi lalme marp taꞌe lenge mitiŋ uku pe, poi gwande ŋasande ŋaiye ŋoihmbwaip telei topoꞌe ŋoihmbwaip potopoi. Ŋaiye poi ya murp tuꞌe luku pe, poi ya mambaꞌe yitini pupwa ŋaiye Got si ŋende miꞌmiꞌ sai ŋaiye ka angange lenge miyeꞌ tuweinge lalme ŋaiye yende pupwa. \p \v 4 Kom ŋoih miꞌmiꞌ topoꞌe ŋoihmbwaip kin ŋaiye ŋende nihararme poi pe, ki ŋembere sekete supule. \v 5 Poi mengelyembe wusyep kin pe, hwap pupwa ŋaiye poi mende luku pe, ki si pwamb poi pe, poi mule. Kom Got nungwisme poi pe, poi marp laip topoꞌe Krais. Detale, Got kin ŋoihginirme poi. \v 6 Poi gwahilyeh topoꞌe Krais Jisas pe, kin ŋahraꞌe poi topoꞌe kin pe, poi topoꞌe Krais ya mil moihlaꞌ. \v 7 Got nala asambe ŋoihginir embere embere kin elme lenge miyeꞌ tuweinge lalme ŋaiye tukwini yarp, topoꞌe mindemboi ka yurp. Detale, ŋoihginir kin tahar embere nato wah tikin Krais Jisas. \v 8 Got kin ŋoihginirme yip ti, kin plihe nambaꞌe yip pe, ŋoihmbwaip yip teŋeime Krais. Pe yukur pa yambaꞌe naŋ embere me ŋai uku, pakai. Luku yitini tikin Got ŋaiye kin yal yip pakaiye. \v 9 Got nambaꞌe yip pakaiye. Yukur kin nambaꞌe yip gande wah bwore yip, pakai. Taꞌe luku pe, yukur miyeꞌ ende ka se ahraꞌe naŋ kitikin nange ki ŋende. \v 10 Got si ŋende poi tahar ambaran nato Krais Jisas pe, Got si ŋoiheryembe ŋaiye ya mende ŋaiꞌe ŋaiꞌe bwore mungwisme lenge miyeꞌ tuweinge. \s1 Krais nenge ŋoihmbwaip michukor nat pe, kin nenge lenge Juta topoꞌe lenge haiten jahilyeh \p \v 11 Yip sisyeme ŋaiye somohon yip haiten miyeꞌ tuweinge. Taꞌe luku pe, lenge Juta ŋaiye si yotombo wahriꞌ tinge, yana yip na, “Lenge miyeꞌ iki yukur yotombo wahriꞌ tinge.” \v 12 Ŋup uku pe, yip yarp wohme Krais. Yip yarp ya tas wicherꞌ me lenge miyeꞌ tuweinge Israel ŋaiye Got nalaŋatme. Yip yukur yarp yal yoto wusyep tupwaiꞌ ŋaiye Got nupwaiꞌe ŋotop lenge miyeꞌ tuweinge kin. Yukur ŋainde bwore sai kekep eꞌe ŋaiye pa yurp yeseperhme ŋaiye mindemboi ka ungwisme yip, topoꞌe yip yukur sisyeme Got. \v 13 Somohon yip yarp wohme Got. Kom tukwini pe, yip si yate yarp sehei me Krais. Detale, Krais nule pe, wim kin turuꞌ nate gahme yip pe, kin nenge yip nal sehei me Got. \p \v 14 Krais nenge ŋoihmbwaip michukor nat pe, kin ŋende lenge Juta yate jahilyeh yotop lenge haiten. Krais nenge wahriꞌ kitikin nuluwau lem ŋaiye sai bumbe me tinge pe, wachaih tinge miꞌe ko. \v 15 \x - \xo 2.15 \xt Kol 2.14\x*Kin ginyenme wusyep erŋeme tikin Moses, topoꞌe wusyep syeꞌ ŋaiye sai topoꞌe. Kin ŋende taꞌe luku no, ka enge lenge Juta topoꞌe haiten ote guhilyeh no, ka tuꞌe ŋaiye lenge miyeꞌ tuweinge ambaran pe, ka juhilyeh yotop kin. Kin ŋende taꞌe luku pe, ya murp ŋoihmbwaip ilyeh. \v 16 \x - \xo 2.16 \xt Kol 1.20\x*Kin nule nal loutungwarmbe pe, kin nenge lenge wachaih hoi uku yate jahilyeh. Pe kin nenge lenge natme Got. \v 17 \x - \xo 2.17 \xt Ais 57.19\x*Taꞌe luku pe, Krais nate ŋanange nalaŋatme wusyep bwore mise tikin ŋoihmbwaip michukor. Kin ŋanange nal lenge haiten ŋaiye yarp wohme Got, topoꞌe lenge miyeꞌ tuweinge Juta ŋaiye yarp sehei me kin. \v 18 Nato Krais pe, Yohe Yirise ŋilyeh ŋaiye kin nember lenge Juta topoꞌe lenge haiten yatme Yai jande wah ŋaiye Krais ŋende me poi lalme. \s1 Poi Kristen lalme pe, poi yukoh yirise tikin Got \p \v 19 Taꞌe luku pe, yip haiten ŋaiye si tahar Kristen yukur yarp yuwor yuwor yal ŋembep tikin Got, pakai. Yip bamtihei ilyeh ŋaiye yarp yotop lenge miyeꞌ tuweinge holi bwore mise supule tikin Got. Yip yarp bamtihei tikin Got. \v 20 Yip taꞌe yokoh ŋaiye Got ŋende. Lenge aposel, topoꞌe lenge profet pe, tinge taꞌe tumwange ŋaiye Got si ŋononde. O Krais Jisas pe, kin tumwange miyeꞌ bwore mise. \v 21 Yokoh barnange luku, ki sai tongorꞌ nal Krais pe, ki narpe yokoh orope lalme dil supule. Taꞌe luku pe, Got teter ŋende wah ŋende yokoh uku pe, ki nala ende ŋembere pe, yokoh uku ka si yukoh yirise tikin Lahmborenge. \v 22 Got si nenge yip gahilyeh topoꞌe Krais pe, yip si miyeꞌ tuweinge kitikin pe, yip si taꞌe yokoh tikin Got ŋaiye ka hindi Yohe Yirise kin yurp yi yoto. \c 3 \s1 Pol ŋanange nalaŋatme wusyep bwore mise nal lenge haiten \p \v 1 Ŋam Pol, ŋam marp mwahupwaiꞌe. Tehei kin taꞌe leꞌe, ŋam mende wah me Krais Jisas pe, ŋam misilihme Yai, ŋaiye ka ungwisme yip lenge haiten. \v 2 Bwore mise! Yip si sisyeme ŋaiye Got ŋoih miꞌmiꞌ me ŋam pe, kin nalaŋatme ŋam ŋaiye ma mende wah me yip. \v 3 Ŋam si mainge wusyep sikirp me ŋai uku ŋaiye Got si ŋanange ŋoworꞌe ember ŋoihmbwaip tase kin uku natme ŋam. \v 4 \x - \xo 3.4 \xt Kol 1.26-27\x*Topoꞌe ŋaiye pa jonose wusyep ŋaiye ŋam mainge pe, yip se pa sisyeme ŋaiye ŋam sisyeme bwore mise wusyep tase tikin Krais. \v 5 Somo somohonme pe, Got yukur ŋanange ŋoworꞌe nember wusyep tase luku nal lenge miyeꞌ tuweinge. Kom tukwini ŋaiye wah tikin Yohe Yirise pe, Got si ŋanange ŋoworꞌe nal lenge aposel holi bwore mise supule, topoꞌe lenge profet kitikin. \v 6 Wusyep tase luku pe, ki taꞌe leꞌe. Nato wusyep bwore mise pe, yip lenge miyeꞌ tuweinge titinge haiten pe, tukwini yip yarp yotop lenge Juta taꞌe bamtihei topoꞌe wahriꞌ ilyeh nato Krais pe, poi ya lalme mambaꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye Got si nupwaiꞌe. \v 7 Got kin ŋende ŋam tahar taꞌe ŋaiye miyeꞌ wah ŋaiye ma mininge malaŋatme wusyep bwore mise luku. Kin ŋoih miꞌmiꞌ me ŋam pe, kin pwale bongol embere kin uku ŋaiye ka ende bongolme ŋam no, ma mende wah uku. \p \v 8 Ŋam marp tuwihme lenge miyeꞌ tuweinge lalme tikin Got. Kom kin ŋoihginirme ŋam pe, kin pwale wah ŋaiye ma mininge malaŋatme wusyep mise kin uku mil lenge haiten. Wusyep bwore mise luku pe, kin ŋanange ŋaiꞌe ŋaiꞌe bwore bwore tikin Krais ŋaiye lenge miyeꞌ tuweinge yukur ka yiyarꞌe, topoꞌe ka jonose. \v 9 Got kin ŋende ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme, kom kin ŋinise ŋoihmbwaip kin me ŋaimune ŋaiye kin nala ende. Ŋoihmbwaip tase kin uku pe, ki sai tase somohonme. Kom tukwini pe, kin pwale wah ŋaiye ma mininge malaŋatme ŋoihmbwaip tase kin uku. \v 10 Kom tukwini Got ŋende sande tekeꞌe ŋembere, topoꞌe ŋoihmbwaip bwore bwore kin nate tas halhalme sios, ŋaiye lenge walip hlaꞌ bongol, topoꞌe lenge yipihinge tikin moihlaꞌ, tinge topoꞌe ka sisyeme ŋoihmbwaip tikin Got. \v 11 Got kin ŋende ŋai uku gande ŋaimune ŋaiye kin ŋoiheryembe nye nyermbe. Nato wah tikin Krais Jisas, Lahmborenge poi pe, Got si ŋende wah uku. \v 12 Ŋoihmbwaip poi teŋeime Krais pe, poi yukur hiꞌ gwarnge, ŋaiye ya gwin bongol mil ŋembep tikin Got. \v 13 Taꞌe luku pe, ŋam misilih yip ŋaiye yukur pa ŋoiheryembe wula wula me nihe syohe leꞌe ŋaiye ŋam mambaꞌ me yip. Yaŋah uku ka ungwisme yip no, pa yurp bwore topoꞌe Got. \s1 Pol ŋisilihme Got ŋaiye ka ende bongolme bilip lenge Efesus \p \v 14 Ŋam ŋoiheryembe ŋaimune ŋaiye Yai si ŋende pe, ŋam masarꞌe ŋimbep misilihme kin. \v 15 Kin Yai lenge mitiŋ lalme ŋaiye yarp yanah moihlaꞌ topoꞌe kekep pe, kin nangange naŋ ilyeh ilyeh nal me tinge. \v 16 Got kin bongol sekete, topoꞌe yirise supule pe, ŋam misilihme Got ŋaiye ka yul yip Yohe Yirise no, ka ende bongolme ŋoihmbwaip yip. \v 17 Topoꞌe ŋam manange wusyep misilihme Got ŋaiye Krais ka orp el oto ŋoihmbwaip yip. Detale, ŋoihmbwaip yip si teŋeime kin. Topoꞌe ŋoihmbwaip ŋaiye yende niharar lenge mitiŋ topoꞌe Krais pe, ka si bongol el oto ŋoihmbwaip yip. \v 18 Taꞌe luku pe, lenge miyeꞌ tuweinge tikin Got lalme pa yambaꞌe bongol tutume ŋaiye pa sisyeme gondoume ŋoihmbwaip tikin Krais ŋaiye ŋende niharar lenge mitiŋ. Pe ki ŋembere supule, topoꞌe sokoloh sekete, topoꞌe nanah hlaꞌ supule, topoꞌe nangah nal supule. \v 19 Mise, ŋoihmbwaip tikin Krais ŋaiye ŋende niharar lenge mitiŋ pe, ki ŋembere supule pe, kin nengelyembe sande tekeꞌe lalme. Kut yip tatame ŋaiye pa sisyeme ŋoihmbwaip kin uku. Ŋaiꞌe ŋaiꞌe bwore bwore luku ki paparar nato me Got. Pe ki tatame ŋaiye ka yul yip topoꞌe. \p \v 20 Bongol tikin Got ŋaiye sai nato ŋoihmbwaip poi pe, ki tatame ka ende wah engelyembe ŋaimune ŋaiye poi ŋoiheryembe, topoꞌe ŋaimune ŋaiye poi misilihme Got nange ka ende. \v 21 Taꞌe luku pe, lenge miyeꞌ tuweinge tikin sios ka yahraꞌe naŋ Got yoto naŋ tikin Krais Jisas nye nyermbe. Mise. \c 4 \s1 Poi Kristen pe, poi wahriꞌ ilyeh tikin Krais \p \v 1 Ŋam Pol, ŋam marp mwahupwaiꞌe. Detale, ŋam mende wah tikin Lahmborenge. Pe ŋam da mini yip ŋaiye pa yurp junde wusyep ŋaiye Got si gal yip. \v 2 \x - \xo 4.2 \xt Kol 3.12-13\x*Pa syumbe yurp ŋumwaiye, topoꞌe yukur pa yende wachaih yilme lenge miyeꞌ ŋaiye yende wachaihme yip. Pa yasambe ŋoihmbwaip yip ŋaiye yende niharar yil lenge mitiŋ, kut yukur pa ŋoiheryembe ŋaiꞌe ŋaiꞌe pupwa ŋaiye tinge yende me yip. \v 3 Yohe Yirise ki yal yip ŋoihmbwaip ilyeh pe, pa yende wah nihe ŋaiye pa yurp juhilyeh topoꞌe ŋoihmbwaip ŋumwaiye. \v 4 Wahriꞌ poi kin ŋaisep ilyeh, topoꞌe Yohe Yirise, kin ŋaisep ŋilyeh. Taꞌe luku pe, Got si nambaꞌ yip ŋaiye pa yurp yeseperhme ŋaimune bwore bwore ŋaiye ka ot. \v 5 Lahmborenge ŋaisep ilyeh ŋaiye kin narp, topoꞌe ŋoihmbwaip poi ŋaiye teŋeime kin ŋilyeh, topoꞌe ŋaiye yambaꞌe pinip ki ŋilyeh. \v 6 Got kin ŋilyeh, topoꞌe Yai lenge miyeꞌ tuweinge lalme. Kin Lahmborenge poi lalme. Kin ŋilyeh ŋaiye ŋende wah gah bumbe poi lalme. Topoꞌe kin narp nato poi lalme. \p \v 7 Taꞌe luku pe, Krais kin ŋoih miꞌmiꞌ me poi pe, kin pwal poi yitini tikin Yohe Yirise ilyeh ilyeh tongonose gande ŋasande kitikin. \v 8 \x - \xo 4.8 \xt Sng 68.18\x*Ki taꞌe ŋaiye wusyep tikin Got ŋanange na, \q1 Ŋupe ŋaiye kin nanah hlaꞌ supule pe, \q1 kin nambaꞌe lenge miyeꞌ tuweinge wula wula \q1 ŋaiye yarp mwahupwaiꞌe yal yotop kin. \q1 Pe kin nangange yitini nal lenge mitiŋ uku. \p \v 9 Wusyep uku pe, ki nanah hlaꞌ supule me ŋaimune? Tehei kin taꞌe leꞌe, ŋendeheiyeh kin pe, kin nate gah kekep eꞌe. \v 10 Taꞌe luku pe, kin miyeꞌ esep ilyeh uku ŋaiye nate gah kekep pe, kin ilyeh uku ki plihe nanah moihlaꞌ supule. Kin ka aparaꞌe kekep topoꞌe moihlaꞌ lalme. \v 11 Pe kin ilyeh uku nangange yitini nal lenge miyeꞌ tuweinge kitikin. Kin nalaŋatme mitiŋ syeꞌ taꞌe aposel, syeꞌ taꞌe profet. O syeꞌ taꞌe lenge mitiŋ ŋaiye yanange yalaŋatme wusyep bwore mise tikin Got yalꞌe yalꞌe taꞌe evangelis. Topoꞌe kin nalaŋatme mitiŋ syeꞌ taꞌe pasto, topoꞌe syeꞌ taꞌe jetmam. \v 12 Krais ŋende ŋai uku ŋaiye ka ungwisme lenge miyeꞌ tuweinge tikin Got ŋaiye ka yende wah kin bworerme. Pe ka ende bongolme sios ŋaiye wahriꞌ tikin Krais miꞌe pe, ka eŋelꞌe enge el. \v 13 Ŋupe ŋaiye ya lalme mute guhilyeh no, ŋoihmbwaip poi ka el ŋilyeh pe, ya sisyeme Krais, Talah tikin Got. Taꞌe luku pe, poi lenge Kristen ya mambaꞌe ŋoihmbwaip bwore bwore tuꞌe Krais. \v 14 Kut poi yukur ya murp tuꞌe ŋaiye lenge lahmakerep. Ya bunjenge musme ŋoihmbwaip hoi hoi poi ŋaiye teŋeime wusyep lenge miyeꞌ homboꞌe. Somohon ŋaiye miyeꞌ ende nate ŋanange wusyep ŋoinde tikin homboꞌe paŋaih poi pe, poi manange wusyep uku ki bwore mise pe, poi gwande. \v 15 Kom tukwini poi ya mende niharar lenge mitiŋ pe, ya mininge wusyep ŋaiye ki bwore mise ŋilyehme. Poi ya mi tongorꞌ mil topoꞌe Krais pe, Krais kin ŋondoh me poi lalme. \v 16 \x - \xo 4.16 \xt Kol 2.19\x*Gande ŋasande kitikin pe, wahriꞌ uku kin neŋelꞌe lalme nal ŋilyeh bwore miꞌ supule. Wahriꞌ poi lalme pe, tinge yende wah tititinge ilyeh ilyeh tongonose. Ki nungwisme wahriꞌ lalme tahar bongol. Wahriꞌ orope lalme luku tahar ŋembere bongol bwore miꞌ supule pe, ki paparar me ŋoihmbwaip ŋaiye ŋende niharar lenge mitiŋ. \s1 Lenge Kristen miyeꞌ tuweinge ka junde ŋoihmbwaip ŋambaran \p \v 17 Taꞌe luku pe, ŋam de ma mini yip wusyep bongol ende tuꞌe leꞌe. Nato naŋ tikin Lahmborenge pe, yukur pa yurp tuꞌe lenge miyeꞌ tuweinge tikin kekep eꞌe ŋaiye yukur sisyeme Got. Ŋoihmbwaip topoꞌe ŋoiheryembe tinge si hoi hoi. \v 18 Ŋoiheryembe tinge tikin yepelmbe supule, topoꞌe ŋoihmbwaip tinge si tingis. Taꞌe luku pe, tinge yarp ya tas wicherꞌ me laip bwore tikin Got. \v 19 Tinge yukur ka se hiꞌ me ŋaimune ŋaiye tinge yende nange luku ki bwore lakai pupwa. Tinge behembuhu yende. Tinge yal yoto yende hwap tetehei ŋaiye tikin pupwa yehe supule tikin kekep eꞌe ŋaiye tinge ŋoiheryembe ka yende. Ka yende niŋ pinip yar, topoꞌme ŋaiꞌe ŋaiꞌe pupwa yenge yal. \v 20 Kom ŋupe ŋaiye yip yisande wusyep tikin Krais pe, yukur tinge yalaŋat yip ŋaiꞌe ŋaiꞌe pupwa luku ŋaiye pa yende topoꞌe, pakai. \v 21 Tinge si yalaŋat yip wusyep mise ŋaiye sai nato Jisas, topoꞌe yip si yisande wusyep kin. \v 22 \x - \xo 4.22 \xt Kol 3.9\x*Taꞌe luku pe, yember ŋaimun pupwa pupwa ŋaiye somohon yip yende liki yil tikihe. Jinyenme ŋoihmbwaip yerkeime pupwa yehe supule ŋaiye kete yip nenge nal ŋahwikin pupwa. \v 23 Ŋoiheryembe topoꞌe ŋoihmbwaip yip ka si bwore ŋambaran supule. \v 24 \x - \xo 4.24 \xt Stt 1.26, Kol 3.10\x*Got ŋende yip ŋambaran, ŋahilyeh taꞌe kitikin pe, pa yurp bwore bwarme junde yaŋah mise tikin Got. \p \v 25 \x - \xo 4.25 \xt Sek 8.16\x*Yip pa yusme ŋaiye yininge wusyep homboꞌe. Yip pa yininge wusyep mise ilyehme yil lenge miyeꞌ tuweinge. Detale, poi ilyeh ilyeh, poi wahriꞌ tikin Krais. \v 26 \x - \xo 4.26 \xt Sng 4.4\x*Topoꞌe ŋaiye ŋoihmbwaip yip ka nihe pe, yukur pa yusme ŋoihmbwaip nihe yip uku ka enge yip e oto hwap. Topoꞌe yukur pa yurpe tuhwar yip uku yenge si yi tutume ŋaiye ŋau ka e guh. \v 27 Yukur pa chumbur kohmap me Satan. \v 28 Lahmende ŋaiye kin ŋende ŋendei pe, sekei no. Kin ka enge syep kin hoime luku ende wah ŋaiye bwore pe, ka se ambaꞌe ŋaimune ŋaiye kin seheiꞌe. Topoꞌe ka aŋaꞌe lahmende ŋaiye tinge seheiꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe. \v 29 Yip yukur pa yininge wusyep tetehei pupwa tus mut yip, na pakai. Yininge wusyep ŋaiye ki bwore ŋilyehme. Wusyep bwore yip uku ka ungwisme lenge miyeꞌ tuweinge tikin Got ŋaiye ka yurp bwore bwarme. \v 30 Topoꞌe yip yukur pa yaŋaꞌe ŋoihmbwaip mane yilme Yohe Yirise, kin wutuꞌ tikin Got ŋaiye narp nato yip. Topoꞌe kin nalaŋatme ŋup tikin Got ŋaiye ka ambaꞌe yip no, pa yurp hlaininge. \v 31 Yip pa jinyenme ŋoihmbwaip pupwa, ŋoihmbwaip syohe, ŋoihmbwaip nihe, wusyep pupwa, wusyep hiꞌe, topoꞌe ŋoiheryembe pupwa ŋaiye na ende yumbune miyeꞌ ende. \v 32 \x - \xo 4.32 \xt Kol 3.13\x*Pa yasambe ŋoihmbwaip bwore bwore yil lenge Kristen miyeꞌ tuweinge. Pa yusme pupwa lenge miyeꞌ tuweinge tuꞌe ŋaiye Got nasme pupwa yip nato naŋ tikin Krais. \c 5 \s1 Poi ya murp yirise \p \v 1 Got kin ŋende nihararme yip pe, yip si yarp taꞌe talah kitikin pe, pa yende wah nihe ŋaiye pa yurp tuꞌe Got. \v 2 \x - \xo 5.2 \xt Kis 29.18, Sng 40.6\x*Yarp yip pe, ŋoihmbwaip yip ka ende niharar lenge mitiŋ tuꞌe ŋaiye Krais ŋende nihararme poi. Kin naŋaꞌe wahriꞌ kin ŋaiye nungwisme poi lalme. Wahriꞌ kin ŋaiye kin naŋaꞌe taꞌe ofa pe, kin naihe sengehrepe miꞌ supule pe, ki ŋende Got hriphrip. \v 3 Yip si miyeꞌ tuweinge tikin Got pe, yukur pa yende niŋ pinip yar, topoꞌe yende solombe pe, yukur pa si yambaꞌe naŋ pupwa me ŋai uku. \v 4 Yukur pa yininge wusyep pupwa, topoꞌe yukur pa jonosambalaiꞌ yininge ŋilim ŋaiye jil naŋ wahriꞌ ŋaiye miyeꞌ lakai tuwei, na pakai. Ki bwore ŋaiye pa yininge wusyep hriphrip yilme Got. \v 5 Yip pa sisyeme tuꞌe leꞌe, lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye yende niŋ pinip yar pe, tinge taꞌe ŋumbwat miyeꞌ ŋaiye gande ŋumbwat tuwei. Lenge mitiŋ ŋaiye yetekeꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe no, tinge wim lal pe, ki ŋahilyeh taꞌe ŋaiye yirisukwarme got homboꞌe pe, lenge miyeꞌ tuweinge lalme luku yukur ka yute yoto lemame tikin Krais hindi Got. \p \v 6 Ŋoihme ŋaiye pa yusyunde wusyep molohe lenge miyeꞌ ŋaiye ka yute homboꞌe yaŋaih yip no, pa yende ŋaiꞌe ŋaiꞌe tetehei pupwa luku. Ŋoihmbwaip nihe tikin Got ka si lenge miyeꞌ uku ŋaiye yengelyembe wusyep kin. \v 7 Taꞌe luku pe, yukur pa plihe yila juhilyeh yotop lenge miyeꞌ homboꞌe luku. \v 8 Yip iki pe, somohon yip yarp yepelmbe, kom tukwini Lahmborenge si nember yip yarp yirise. Taꞌe luku pe, tukwini pa yurp tuꞌe lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye yarp yirise. \v 9 Yirise ŋaiye ki sai nato yip no, ŋaisep kin uku pe, ŋoihmbwaip bwore bwore, topoꞌe narp bwore bwarme, topoꞌe wusyep mise. \v 10 Topoꞌe pa yende wah nihe ŋaiye ka ende Got ka hriphrip. \v 11 Yip yukur pa yila juhilyeh yotop lenge miyeꞌ ŋaiye yende hwap ŋaiye tikin pupwa tekepe supule. Ŋaiꞌe ŋaiꞌe luku tikin yepelmbe. Ŋoihmbwaip ŋaiye taꞌe luku yukur nenge ŋaisep bwore, pakai. Ki bwore ŋaiye ya masamb lenge miyeꞌ na, hwap ŋaiye taꞌe luku ki pupwa. \v 12 Ŋam yukur ma moworꞌe mininge ŋaimune ŋaiye tinge tase tayaꞌ yende, pakai. Ŋam hiꞌe ŋaiye ma mininge wusyep me ŋai uku. \v 13 Kom yirise ki noworꞌe ember ŋaimune ŋaiye lenge miyeꞌ tuweinge yende nat nal halhale. \v 14 Ŋupe ŋaiye yirise luku ki naŋarꞌe nato yepelmbe pe, ŋaimune ŋaiye ŋanar nato yepelmbe luku, ka yetekeꞌe. Luku wusyep tehei ŋaiye ki sai taꞌe leꞌe, \q1 “Yip lahmende ŋaiye yate posoh, pa tuhur. \q1 Yip tuhur yusme ŋeheh no, Krais ka yul yip yirise.” \s1 Pa yurp yi yoto bongol tikin Yohe Yirise \p \v 15 Taꞌe luku pe, yip ŋoihme ŋaiye yarp yip. Yip yukur pa yurp tuꞌe lenge miyeꞌ kwote, na pakai. Kom pa yurp tuꞌe lenge miyeꞌ ŋaiye sisyeme. \v 16 \x - \xo 5.16 \xt Kol 4.5\x*Yip ŋoihme! Ŋup eꞌe pe, ŋup pupwa tikin lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye yende hwap. Kom nye nyermbe pe, pa yende ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye ki bwore. \v 17 Yip yukur pa yende bwiliꞌe bwulaꞌe yende ŋaiꞌe ŋaiꞌe tetehei ŋaiye ki pupwa. Kom yip pa yende ŋaimune junde ŋaiye Lahmborenge ŋasande. \v 18 Yip yukur pa yonoꞌe pinip kwote no, ŋondoh yip ka talalai ende kwite kwote. Na pakai. Yip pa papararme Yohe Yirise tikin Got. \v 19 \x - \xo 5.19 \xt Kol 3.16-17\x*Ŋupe ŋaiye pa juhilyeh yotop lenge miyeꞌ tuweinge tikin Got pe, pa yosoko wenersep ŋaiye sai nato Tup Wenersep, topoꞌe wenersep syeꞌ tikin lotu, topoꞌe wenersep syeꞌ ŋaiye Yohe Yirise ki nember nato ŋoihmbwaip yip. Topoꞌe yip pa yosoko wenersep yilme Got tus mut topoꞌe ŋoihmbwaip yip. \v 20 Nye nyermbe yip pa yininge wusyep hriphrip yilme Yai Got me ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme yi yoto naŋ tikin Lahmborenge poi Jisas Krais. \s1 Pol kin ŋanange wusyep me dindiꞌ \p \v 21 Yip pa yurp tuwihme lenge miyeꞌ tuweinge tikin Got. Detale, Krais kin Lahmborenge yip. \v 22 \x - \xo 5.22 \xt Kol 3.18, 1Pi 3.1\x*Yip lenge tuweinge, pa yurp tuweihe lenge miyeꞌ tip tuꞌe ŋaiye yip lalme yarp tuwihme Krais. \v 23 Ki taꞌe ŋaiye miyeꞌ kin ŋondoh me tuwei kin, ŋahilyeh taꞌe Krais kin ŋondoh me sios. Pe sios wahriꞌ tikin Krais, kut Krais kin nule nungwisme sios. \v 24 Sios yarp tuwihme Krais. Pe ki ŋahilyeh nalme yip lenge tuweinge ŋaiye pa yurp tuwihme lenge miyeꞌ yip. \p \v 25 \x - \xo 5.25 \xt Kol 3.19, 1Pi 3.7\x*Lenge miyeꞌ, yip pa yende niharar lenge tuweinge tip tuꞌe ŋaiye Krais ŋende nihararme sios kin no, kin nule berme ti. \v 26 O nato wusyep mise topoꞌe ŋaiye yambaꞌe pinip pe, Krais kin nungurhme sios kin pe, ti tahar bwore bwarme miꞌ supule wal ŋembep tikin Got. \v 27 Kin da ende sios ta tuhur bwore miꞌ supule wil ŋembep kitikin pe, yukur ŋainde pupwa ŋosohe, lakai hroꞌ hap ka si wahriꞌ ti, pakai. Sios ta wurp holi bwore mise supule pe, yukur ŋainde pupwa ka ote onombe el, na pakai. \v 28 Ki ŋahilyeh nalme yip lenge miyeꞌ pa yende niharar lenge tuweinge yip tuꞌe ŋaiye yip yende nihararme wahriꞌ yiptip. Miyeꞌ ŋaiye ŋende nihararme tuwei kin pe, taꞌe ŋaiye kin ŋende nihararme kitikin. \v 29 Miyeꞌ ende yukur tatame ŋaiye ka se ende wachaihme wahriꞌ ilyeh kin. Kin naŋaꞌe ŋai pe, kin nembepteme wahriꞌ kitikin topoꞌe wahriꞌ ilyeh kin bworerme. Ki ŋahilyeh ŋaiye Krais ŋende nalme sios. \v 30 Detale, poi taꞌe ŋihip syep, bepmohro tikin Krais. \v 31 \x - \xo 5.31 \xt Stt 2.24\x*Wusyep ki sai nato Tup tikin Got ŋanange taꞌe leꞌe, \q1 Taꞌe luku pe, miyeꞌ ka osme yai mam kin pe, \q1 ka ambaꞌe tuwei ŋaiye ka hindi dindiꞌ. \q1 Pe ka hindi yurp tuꞌe ŋaiye wahriꞌ ilyeh. \m \v 32 Wusyep tase leꞌe pe, wusyep tehei kin ki ŋembere pupwa supule. Ŋam ŋoiheryembe nange wusyep uku ki ŋanange nalme Krais ŋaiye ka ambaꞌe sios tuꞌe tuwei kitikin. \v 33 Kom wusyep eꞌe kin nalme yip topoꞌe. Lenge miyeꞌ lalme pa yende niharar lenge tuweinge yip ilyeh ilyeh tuꞌe ŋaiye yip yende nihararme yip tip. O yip lenge tuweinge ilyeh ilyeh pa syumbe yurp bwore ŋumwaiye tuweihe lenge miyeꞌ tip yasamb lenge ŋoihmbwaip bwore. \c 6 \s1 Pol ŋanange wusyep me talah topoꞌe yai mam \p \v 1 \x - \xo 6.1 \xt Kol 3.20\x*Lenge talah, yisyunde wusyep lenge yai mam yip. Detale, yip lalme tikin Lahmborenge pe, luku yaŋah bwore bwarme ŋaiye yip yende. \v 2 \x - \xo 6.2 \xt Kis 20.12, Lo 5.16\x*Wusyep erŋeme ŋaiye sai nato Tup tikin Got ŋanange taꞌe leꞌe, \q1 Yip pa yurp tuweihe lenge yai mam yip pe, pa yisyunde wusyep tinge. \m Wusyep erŋeme leꞌe ki ŋendehei, topoꞌe wusyep tupwaiꞌ sai nato topoꞌe. \v 3 Wusyep tupwaiꞌ uku ki ŋanange taꞌe leꞌe, \q1 Ŋaiye pa yende tuꞌe luku pe, wah lalme ŋaiye pa yende pe, \q1 ka tus bwore, topoꞌe yip pa yurp ŋup sokolohe yurp kekep eꞌe. \p \v 4 \x - \xo 6.4 \xt Kol 3.21\x*Lenge yai, yip yukur pa yongombe yihyele lenge talah yip yende yumbune ŋoihmbwaip tinge no, ka tuhwarme yip, na pakai. Kut pa bepteme lenge bworerme ŋaiye yasamb lenge ŋoihmbwaip bwore bwore yil ŋembep tikin Lahmborenge. Topoꞌe ini lenge wusyep hraꞌembep gunde ŋasande tikin Lahmborenge no, ka hriphrip. \s1 Miyeꞌ wah topoꞌe miyeꞌ embep \p \v 5 \x - \xo 6.5 \xt Kol 3.22-25\x*Yip lenge miyeꞌ wah pakaiye, hiꞌjirnge lenge miyeꞌ embep kekep eꞌe pe, yurp tuwihme tinge, topoꞌe yisyunde wusyep tinge. Yukur pa yende homboꞌe. Nye nyermbe yip pa ŋoiheryembe ŋaiye pa yende wah bworerme, ŋahilyeh tuꞌe ŋaiye yip yende wah tikin Krais. \v 6 Yip pa yende ŋai uku bworerme juh ŋembep tinge ŋupe ŋaiye tinge bepsaime yip, lakai yukur tinge bepsaime yip. Yip pa ŋoiheryembe tuꞌe leꞌe, yip yarp miyeꞌ wah pakaiye tikin Krais. Pe ŋoihmbwaip yip ka hriphrip ŋaiye pa junde ŋasande tikin Got. \v 7 Ŋupe ŋaiye yip pa yende wah pe, ŋoihmbwaip yip ka hriphrip. Yip yende wah me Lahmborenge ilyeh. Yukur yip yende wah me lenge miyeꞌ. \v 8 Yip pa ŋoiheryembe tuꞌe leꞌe, Lahmborenge se ka angange yitini el lenge mitiŋ lalme ŋaiye yende wah kin bworerme, ŋaiye kin miyeꞌ wah pakaiye, lakai kin miyeꞌ ŋaiye narp hlaininge. \p \v 9 \x - \xo 6.9 \xt Lo 10.17, Kol 3.25, 4.1\x*O yip lenge miyeꞌ embep, yasambe ŋoihmbwaip bwore yil lenge miyeꞌ wah yip. Yukur pa yininge wusyep bongol ŋaiye ka ende lenge ka hiꞌ worhe. Ŋoiheryembe na, Lahmborenge ŋaiye narp moihlaꞌ pe, kin Lahmborenge yip lalme. Kin ka iyarꞌe lenge miyeꞌ tuweinge lalme ŋahilyeh. \s1 Lenge Kristen ka yurp tuꞌe lenge miyeꞌ wondoh \p \v 10 Leꞌe wusyep yuwo ŋam taꞌe leꞌe. Yip pa ŋoiheryembe bongol embere tikin Lahmborenge pe, pa jin bongole tongorꞌ yil kin. \v 11 Yip pa lalme tunuh me hihyilih lalme tikin yarmbe ŋaiye Got si yal yip. Pa yende tuꞌe luku no, pa se jin bongole yengelyembe wih minjau tikin Satan. \v 12 Ŋoiheryembe bworerme. Poi yukur marmbe motop lenge miyeꞌ tuweinge. Kom poi marmbe motop lenge yipihinge pupwa ŋaiye bongol sekete, topoꞌe lenge miyeꞌ ondoh tikin yipihinge pupwa, topoꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe syeꞌ ŋaiye tikin bongol sekete ŋaiye bepteme kekep ŋaiye tikin yepelmbe. Topoꞌe poi marmbe motop lenge yipihinge pupwa syeꞌ ŋaiye yarp yal yanah hlaꞌ. \v 13 Taꞌe luku pe, tukwini pa tunuh me hihyilih lalme tikin yarmbe ŋaiye Got si yal yip. O ŋup pupwa ŋaiye ka ot pe, yip tatame ŋaiye pa jin bongole yurmbe yotop miyeꞌ pupwa. Topoꞌe ŋupe ŋaiye yarmbe luku ka miꞌe pe, yip teter se pa jin bongol yenge yil.\fig Miyeꞌ dendeꞌ hihyilih tikin wondoh.|src="HK00194C.tif" size="col" ref="6.13" \fig* \v 14 \x - \xo 6.14 \xt Ais 11.5, 59.17\x*Ŋaiye pa jin bongole pe, pa terŋeme wusyep bwore mise yil mondom yip tuꞌe mwah ŋap yip. Kut pa juh ŋoihmbwaip bwore bwarme tuꞌe temhroŋ kapa ŋaiye ka aparaꞌe hehernge yip. \v 15 \x - \xo 6.15 \xt Ais 52.7\x*Kut yip pa yende miꞌmiꞌ ŋaiye pa yila yininge yalaŋatme wusyep bwore mise tikin Got ŋaiye ka ende lenge miyeꞌ tuweinge lalme ka ŋoihmbwaip ilyeh. Pe luku ka tuꞌe ŋaiye yip jah ŋihip hiꞌ. \v 16 Nye nyermbe ŋoihmbwaip yip ka teŋei bongol me Lahmborenge tuꞌe ŋaiye yip yosop wihmbwah. Pa yende tuꞌe luku pe, yip tatame pa tupwaihme sen ŋombor nihe tikin miyeꞌ pupwa Satan ŋaiye kesere nat. \v 17 \x - \xo 6.17 \xt Ais 59.17\x*Topoꞌe pa ŋoiheryembe yil ŋaiye Got si nambaꞌe yip miꞌe pe, ŋoihmbwaip yip ŋaiye teŋeime Got ka si tuꞌe ŋaiye yip taŋar galaꞌ kapa. Kut pa yambaꞌe wusyep tikin Got tuꞌe ŋaiye yip toworme ŋim ŋombor sokoloh tikin Yohe Yirise. \p \v 18 O bongol tikin Yohe Yirise ŋaiye ka ungwisme yip pe, pa yininge wusyep topoꞌe Got yisilihme kin ŋaiye ka ungwisme yip. Yip pa jin bongole ŋaiye yisilih yisilihme Got ŋaiye ka ungwisme yip. Topoꞌe yip yukur pa yambaꞌe yohe, na pakai. Pa yisilihme Got ŋaiye ka ungwisme lenge miyeꞌ tuweinge lalme kitikin. \v 19 Topoꞌe pa yininge wusyep yisilihme Got ŋaiye ka pule wusyep ŋupe ŋaiye ŋam mende miꞌmiꞌ ŋaiye ma mininge wusyep. Pe ŋam tatame ŋaiye ma gwin bongole mininge malaŋatme wusyep bwore mise ŋaiye ki sai tase luku mil halhale. \v 20 Got kin nember ŋam nal ŋaiye ma mininge malaŋatme wusyep bwore mise leꞌe. Tehei kin uku ti, leꞌe ŋam marp mwahupwaiꞌe. Pa yininge wusyep yisilihme Got ŋaiye ka ungwisme ŋam no, ma mininge malaŋatme wusyep kin mut loluwe mil lenge miyeꞌ tuweinge. \s1 Wusyep yuwo ŋaiye wusyep hriphrip \p \v 21 \x - \xo 6.21 \xt Apo 20.4, Kol 4.7-8, 2Ti 4.12\x*Tikikus kin toꞌ bwore poi ende, topoꞌe kin miyeꞌ wah bwore ende tikin Lahmborenge. Kin ka ini yip wusyep hraꞌembep me ŋaimune ŋaiye tinge yende me ŋam. \v 22 Leꞌe tehei ŋaiye ŋam member kin mat no, pa sisyeme na poi marp taꞌe lai, topoꞌe ka ende bongolme ŋoihmbwaip yip. \p \v 23 Yai Got hindi Lahmborenge Jisas Krais ka yende ŋoihmbwaip yip lenge toꞌ yuwon ka si ŋumwaiye. Topoꞌe tinge tatame ŋaiye ka yende ŋoihmbwaip yip ka teŋei bongole, topoꞌe pa yende niharar lenge mitiŋ. \v 24 Got kin ka ŋoih miꞌmiꞌ me lahmende miyeꞌ tuweinge ŋaiye yukur yasme ŋoihmbwaip ŋaiye yende nihararme Lahmborenge poi Jisas Krais.