\id COL - Urat NT (PNGBTA); Hilkka Arminen (SIL Advisor); 24-NOV-2015 \h KOLOSI \toc3 Kol \toc2 Kolosi \toc1 Pol nainge tup nal lenge Kolosi \mt2 Pol nainge tup nal lenge \mt1 Kolosi \c 1 \p \v 1-2 Got si nalaŋatme ŋam, ŋaiye ŋam si tahar aposel tikin Jisas Krais. Ŋam topoꞌe toꞌ poi Timoti member tup eꞌe malme yip lenge Kristen miyeꞌ tuweinge Kolosi ŋaiye yarp holi bwore mise supule. Poi misilihme Yai Got poi ŋaiye ka ember ŋoihmbwaip ŋumwaiye topoꞌe ŋoih miꞌmiꞌ kin otme yip. \s1 Pol hriphrip ŋaiye ŋoihmbwaip lenge miyeꞌ tuweinge Kolosi teŋei bongol me Jisas \p \v 3 Ŋupe ŋaiye poi manange wusyep topoꞌe Got pe, nye nyermbe poi ŋoihmeryembe yip ŋaiye manange wusyep hriphrip malme Got ŋaiye Yai tikin Lahmborenge poi Jisas Krais. \v 4 Detale, poi si masande ŋaiye ŋoihmbwaip yip teŋeime Jisas Krais, topoꞌe ŋoih miꞌmiꞌ yip ŋaiye yende niharar lenge miyeꞌ tuweinge tikin Got. \v 5 Ŋendeheiyeh ŋaiye wusyep bwore mise tikin Got natme yip pe, yip yarp yeseperhme ŋaimune bwore tikin Got ŋaiye kin si nupwaiꞌe sai nanah moihlaꞌ ŋaiye ka yul yip. \v 6 Wusyep tikin Got ŋende wah nato ŋoihmbwaip lenge miyeꞌ tuweinge pe, kin nalꞌe nalꞌe moiye moiye kekep lalme. Ŋahwikin ilyeh uku ŋaiye ki ŋende gah bumbe yip ŋaiye ŋendeheiyeh yip yisande yetekeꞌe wusyep bwore mise luku. Ki nasambe ŋoih miꞌmiꞌ embere tikin Got nal lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye yende hwap. \v 7 \x - \xo 1.7 \xt Kol 4.12, Flm 1.23\x*Yip si yambaꞌe wusyep bwore mise tikin Got natme Epafras. Kin ŋimei bwore poi, topoꞌe miyeꞌ wah bwore bwarme tikin Krais. Pe kin ŋende wah tikin Krais ŋaiye ka ungwisme yip. \v 8 Kin si ŋana poi me ŋoihmbwaip ŋaiye ŋende nihararme lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye Yohe Yirise si yal yip. \p \v 9 Taꞌe luku pe, ŋendeheiyeh ŋaiye poi masande wusyep me yip pe, poi mende wah misilihme Yai me yip. Topoꞌe poi misilihme Got ŋaiye ka yul yip sande tekeꞌe embere no, pa sisyeme ŋaimune ŋaiye ka ende oto laip yip gunde ŋasande kitikin, topoꞌe poi misilihme kin ŋaiye pa sisyeme ŋoihmbwaip tikin Yohe Yirise bworerme. \v 10 Miꞌe pe, yip pa yurp junde ŋaiye Lahmborenge ŋasande no, nye nyermbe laip yip ka ahraꞌe naŋ tikin Lahmborenge. Pe nye nyermbe yip pa yende ŋaiꞌe ŋaiꞌe bwore bwore yil lenge mitiŋ, topoꞌe sande tekeꞌe tikin Got ka tuhur ŋembere oto yip enge el el. \v 11 Topoꞌe poi misilihme ŋaiye ka yul yip bongol kitikin ŋaiye pa jin bongole, ŋupe ŋaiye pa yambaꞌe hwap pe, ka ende yip pa yurp ŋumwaiye, topoꞌe pa hriphrip. \s1 Pol ŋanange wusyep me wah ŋaiye Krais ŋende \p \v 12 Topoꞌe pa yininge wusyep hriphrip yilme Yai. Detale, kin ŋende yip tatame ŋaiye pa yambaꞌe yitini yiptip ŋaiye Got si nupwaiꞌe wusyep topoꞌe lenge Kristen miyeꞌ tuweinge lalme, ŋaiye ka yul yip lalme e oto moi yirise. \v 13 Kin si nambaꞌe poi nenge tupwaihme bongol tikin Satan ŋaiye yepelmbe pe, kin nenge poi nato lemame Talah kitikin ŋaiye kin ŋende nihararme. \v 14 \x - \xo 1.14 \xt Efe 1.7\x*Kin miyeꞌ ŋaiye ŋende poi marp hlaininge, topoꞌe kin ŋoihsipe hwap poi. \q1 \v 15 Lenge miyeꞌ tuweinge yukur tatame ŋaiye ka yetekeꞌe Got, \q1 kut tinge tatame ka yetekeꞌ Krais. \q1 Kin ŋahilyeh taꞌe Got, topoꞌe talah miyeꞌ ŋendehei Got \q1 ŋaiye somohonme kin narp yerme ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye Got ŋende. \q1 \v 16 Nato Krais ti, Got ŋende ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme \q1 ŋaiye sai nanah moihlaꞌ, topoꞌe nate gah kekep. \q1 Ŋaimune ŋaiye poi menge ŋembep poi metekeꞌe, \q1 topoꞌe ŋaimune ŋaiye yukur tatame ya metekeꞌe. \q1 Ŋaiꞌe ŋaiꞌe luku taꞌe walip hlaꞌ bongol, topoꞌe yipihinge bongol, \q1 topoꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme ŋaiye bongol supule. \q1 Kin nangange bongol nal lenge miyeꞌ syeꞌ \q1 ŋaiye ka bepteme lenge mitiŋ lalme. \q1 Got ŋende ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme luku nato Krais pe, \q1 ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme luku tikin Krais. \q1 \v 17 Krais si narp yer ti, ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme nate sai. \q1 Pe kin ŋende ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme luku sai luh tititinge tongonose. \q1 \v 18 \x - \xo 1.18 \xt Efe 1.22-23\x*Krais kin ŋondoh, kut lenge Kristen miyeꞌ tuweinge wahriꞌ orope. \q1 Kin Talah miyeꞌ endehei, ŋaiye tahar nasme nule. \q1 Taꞌe luku pe, kin ka orp miyeꞌ ondoh me ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme. \q1 \v 19 Got ŋasande ŋaiye bongol embere \q1 topoꞌe ŋoihmbwaip bwore bwore kitikin ka ote guhunuhme \q1 Talah kitikin pe, ka ŋahilyeh tuꞌe Got. \q1 \v 20 \x - \xo 1.20 \xt Efe 2.16\x*O Got ŋasande ŋaiye kin de ka plihe enge ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme \q1 ŋaiye sai kekep, topoꞌe nanah moihlaꞌ ote guhilyeh \q1 ŋaiye ka lalme yahraꞌe ŋoihmbwaip ilyeh. \q1 Wim tikin Jisas turuꞌ nase loutungwarmbe gah pe, \q1 Got kin ŋonombe ŋinise yaŋah \q1 ŋaiye ya mende wachaih mile mut me potopoi topoꞌe Got. \p \v 21 Somohon yip yende hwap pupwa yehe supule pe, yip yende wachaihme Got, topoꞌe yip yarp wohme kin. \v 22 Kom tukwini Talah esep kin ilyeh uku ŋaiye si nule nal loutungwarmbe pe, Got ŋende yip taꞌe ŋimei kin. Kin ŋende taꞌe luku no, kin nenge yip nate sehei me kin ŋaiye pa yurp bwore bwarme miꞌ supule, topoꞌe ŋaiye ŋembep kin pe, yip hwap pakai supule. \v 23 Yip pa yurpe ŋoiheryembe mise yip uku bongol pe, pa jin bongole tuꞌe tumwange miyeꞌ. O ŋainde pupwa ŋaiye ka ota ondolꞌme yip pe, yukur pa yusme ŋoiheryembe mise yip ŋaiye yip si yisande wusyep bwore mise luku, na pakai. Tinge yanange yalaŋatme wusyep bwore mise ilyeh uku yalme lenge miyeꞌ tuweinge lalme ŋaiye yarp kekep pe, Got si nalaŋatme ŋam Pol ŋaiye ma mininge malaŋatme wusyep uku. \s1 Pol nungwis lenge Kristen miyeꞌ tuweinge \p \v 24 Tukwini ŋam hriphrip ŋaiye ma mikirh mande mungwisme yip. Detale, ŋam da mungwisme sios tikin Krais ŋaiye wahriꞌ kin. Nihe syohe ŋaiye Krais nambaꞌe nungwisme sios pe, yukur ki miꞌe. Taꞌe luku pe, nihe syohe ŋaiye ŋam mambaꞌ me wahriꞌ ŋam pe, ŋam da mambaꞌe tutume syohe ŋaiye Krais nambaꞌe. \v 25 Taꞌe luku pe, Got si nalaŋatme ŋam ŋaiye ma murp tuꞌe miyeꞌ wah yip lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye ŋoihmbwaip teŋeime Jisas pe, ma mungwisme yip. Wah uku ki sai me ŋam, ŋaiye ma mininge malaŋatme wusyep mise lalme tikin Got. \v 26 O somoho somohonme nenge nat pe, Got ŋinise wusyep uku sai tasme lenge miyeꞌ tuweinge lalme, kom tukwini Got si nember wusyep uku nate tas halhale nal lenge miyeꞌ tuweinge kitikin. \v 27 Got ŋoiheryembe ŋaiye ka asambe wusyep tase luku otme poi lenge miyeꞌ tuweinge kitikin, ŋaiye ya sisyeme. Wusyep tase luku ki bwore miꞌ supule tatame ŋaiye ka ungwisme lenge mitiŋ lalme. Wusyep tase luku ki taꞌe leꞌe, Krais kin narp nato yip. Pe luku ki taꞌe leꞌe, yip pa yambaꞌe yirise bwore bwore tikin Got. \v 28 Taꞌe luku pe, poi manange malaŋatme wusyep mise tikin Krais mal lenge mitiŋ lalme. Poi manange masamb lenge wusyep, topoꞌe wusyep erŋem lenge gwande sande tekeꞌe, topoꞌe ŋoihmbwaip bwore tikin Got ŋaiye ya menge lenge milme Got pe, ka yurp tuꞌe miyeꞌ tuweinge tikin Krais ŋaiye si tahar bworenge. \v 29 Taꞌe luku pe, ŋam mende wah nihe supule topoꞌe bongol embere ŋaiye Krais si pwale. \c 2 \s1 Ŋoihmbwaip poi ka teŋeime Krais bongol no, ya gwinyenme wusyep homboꞌe \p \v 1 Ŋam de ma mini yip yaŋah, ŋaiye ŋam mende wah nihme yip, topoꞌe lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye yarp moi embere Laodisia, topoꞌe lenge lahmende miyeꞌ tuweinge, ŋaiye yukur sisyeme ŋam bworerme. \v 2 Ŋam mende bongolme ŋoihmbwaip yip no, pa yende niharar lenge mitiŋ tuꞌe ŋimei yip no, pa yurp ilyeh. Topoꞌe pa yambaꞌe gondoume wusyep tase tikin Got. Pe Krais kitikin wusyep tase luku. \v 3 Kin lousikan ŋaiye kumbur kohmap me sande tekeꞌe, topoꞌe ŋoihmbwaip bwore bwore lalme tikin Got ŋaiye tase ŋanar. \v 4 Ŋam mana yip! Ŋam gwarnge ŋaiye lenge miyeꞌ syeꞌ ka yuta homboꞌe yaŋaih yip me wusyep syeꞌ ŋaiye yip yisande nange luku ki bwore mise, na pakai. \v 5 Tukwini leꞌe ŋam yukur marp topoꞌe yip, kom nato ŋoihmbwaip ŋam pe, ŋam ŋoihmeryembe yip, topoꞌe ŋam hriphrip ŋaiye yip jan ilyeh yende wah bongol ŋaiye ŋoihmbwaip yip teŋeime Krais. \s1 Poi ya tongorꞌ mil Krais ŋaiye ya mambaꞌe laip mise \p \v 6 Yip si yambaꞌe Krais Jisas taꞌe ŋaiye Lahmborenge yip pe, pa yurp tongorꞌ yil kin. \v 7 Pa yurp bongole tongorꞌ yil kin tuꞌe lou, ŋaiye gere nase kekep anah, topoꞌe yarp yip pe, ŋoiheryembe mise yip ka teŋeime kin. Pa jin bongole junde yaŋah mise, ŋaiye poi masamb yip. Pe pa yininge wusyep hriphrip wula wula yilme Got. \v 8 Ŋoihme ŋaiye miyeꞌ ende se ka ota homboꞌe alaŋatme wusyep homboꞌe ŋaiye sande tekeꞌe topoꞌe ŋoihmbwaip tikin miyeꞌ ot elme yip, ŋaiye ka ende yip pa junde kin. Wusyep uku kin natme lenge mwan kaꞌ, topoꞌe lenge yipihinge pupwa ŋaiye bepteme kekep lalme. Yukur kin natme Krais. \v 9 Nato Krais pe, Got gahanahme wahriꞌ tikin miyeꞌ pe, ki paparar supulme Got. \v 10 Topoꞌe yip yarp tongorꞌ yal Krais pe, Got ki yal yip laip ŋaiye yip paparar supulme laip tikin Got. Kin miyeꞌ ondoh me lenge miyeꞌ ondoh lalme ŋaiye tikin kekep eꞌe. \v 11 Yip yarp tongorꞌ yal Krais pe, Krais si nongohe ŋoihmbwaip pupwa yip miꞌe. Yukur yip jande yaŋah lenge mwankaꞌ lenge Juta ŋaiye yotombo wahriꞌ miyeꞌ, pakai. \v 12 \x - \xo 2.12 \xt Rom 6.4\x*Ŋupe ŋaiye yip yambaꞌe pinip pe, hwap ŋaiye yip yende luku nule ko pe, Got ŋononde topoꞌe Krais. O ŋoihmbwaip yip teŋeime Got ŋaiye ŋahraꞌe Jisas topoꞌe bongol kin pe, kin tahar nasme nule pe, kin ŋahraꞌe yip topoꞌe Krais pe, yip yambaꞌe laip mise. \v 13 \x - \xo 2.13 \xt Efe 2.1-5\x*Somohon yip yende hwap pe, kin ŋende yumbune ŋoihmbwaip bwore yip pe, yip si yule. Kom tukwini Got si nongohe hwap poi lalme pe, kin ŋende poi mambaꞌe laip mise motop Krais. \v 14 \x - \xo 2.14 \xt Efe 2.15\x*Kin ginyenme wusyep lalme luku, ŋaiye minde ka ende wusyep me poi. Got nambaꞌe pe, kin ŋende yupupur pe, kin ŋendere nal loutungwarmbe tikin Krais. \v 15 Nanah loutungwarmbe luku pe, Got nungwisme Krais, ŋaiye ŋende yumbune bongol lenge yipihinge pupwa, topoꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe pupwa ŋaiye tinge bongol. Kin yohme tinge pe, bongol tinge luku miꞌe ko pe, tinge hiꞌe. \s1 Wusyep erŋeme yukur ka se ungwisme poi \p \v 16 \x - \xo 2.16 \xt Rom 14.1-6\x*Miyeꞌ syeꞌ jonombaiꞌe yip ŋaiye yip yukur jande wusyep erŋeme lenge mwankaꞌ ŋaiye yono ŋai, lakai yonoꞌe pinip, topoꞌe yip yukur yende lotu tikin ŋup embere, topoꞌe lotu tikin wundehei ambaran, topoꞌe lotu tikin ŋup Sabat. Kom ŋam mana yip, yukur pa yusyunde wusyep tinge. \v 17 Ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme luku pe, tinge sasambe taꞌe wutuꞌ ŋaiye mindemboi miyeꞌ mise Krais ka ot. \v 18 Yukur pa yisyunde miyeꞌ ende ŋaiye ka ini pakai me ŋaiꞌe ŋaiꞌe syeꞌ, lakai ka ini yip nange kin nate tange ŋetekeꞌe yipihinge, topoꞌe ka ini yip nange pa yende lotu me lenge walip hlaꞌ. Lenge miyeꞌ iki tengelyem yahraꞌe naŋ tititinge pe, tinge jande ŋoihmbwaip homboꞌe tititinge. \v 19 \x - \xo 2.19 \xt Efe 4.16\x*Taꞌe luku pe, tinge yukur tongorꞌ yal Krais ŋaiye kin narp miyeꞌ ondoh poi. Poi si tongorꞌ mal wahriꞌ kin pe, taꞌe ŋaiye mwah wahriꞌ si neŋelꞌe gahilyeh. Pe bongol tikin Got ŋende wahriꞌ uku ki tahar embere. \p \v 20 Yip si yule yotop Krais pe, yip yukur yarp tuwihme bongol lenge yipihinge pupwa, ŋaiye bepteme kekep lalme. Detaꞌe lai ti yip yarp taꞌe ŋaiye lenge miyeꞌ tikin kekep eꞌe? Topoꞌe detaꞌe lai ti yip jande wusyep erŋeme syeꞌ ŋaiye ŋanange na, \v 21 “Yukur pa yusuwaꞌe, topoꞌe yukur pa yono ŋai, topoꞌe yukur pa yusme ŋai uku ka usuwaꞌe wahriꞌ yip.” \v 22 Wusyep erŋeme luku kin ŋanange nalaŋatme nal ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye poi menge mende wah no, ka pupwa hihwaiye. Wusyep uku titinge lenge miyeꞌ pakaiye yanange. \v 23 Miyeꞌ homboꞌe syeꞌ yana poi nange ya mende lotu nye nyermbe, topoꞌe yukur ya mono ŋai, topoꞌe monoꞌe pinip pe, ŋai uku ŋende poi mambaꞌe nihe syohe. Pe yaŋah uku miyeꞌ ŋahraꞌe naŋ kitikin. Kom yaŋah uku yukur ka se ungwisme poi ginyenme ŋoihmbwaip yerkeime. \c 3 \s1 Poi si tahar topoꞌe Krais \p \v 1 \x - \xo 3.1 \xt Sng 110.1\x*Yip si plihe tahar yarp laip mise topoꞌe Krais. Pe yaŋaꞌe ŋoihmbwaip yip supule yilme ŋaiꞌe ŋaiꞌe tikin moihlaꞌ. Nanah uku pe, Krais narp anah luh kin nal syep non tikin Got.\f + \fr 3.1 \ft Krais narp nal syep non tikin Got pe, ki sasambe ŋaiye kin miyeꞌ ondoh topoꞌe Got.\f* \v 2 Nye nyermbe yip pa ŋoiheryembe ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye sai nanah uku, kut ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye sai kekep pe, na pakai. \v 3 Yip si yule pe, laip mise yip si narp tase ŋotop Krais nato Got. \v 4 Krais kin tehei ŋaiye laip mise yip pe, ŋupe ŋaiye ka ot pe, yip topoꞌe pa yut yotop kin pe, pa yambaꞌe yirise bwore kin. \s1 Poi si tahar miyeꞌ tuweinge ambaran \p \v 5 Yip pa yusme supule ŋoihmbwaip pupwa tikin kekep eꞌe, ŋaiye ŋende wah narp nato yip. Ŋai uku taꞌe niŋ pinip yar, topoꞌe ŋoihmbwaip tahar ŋaiye ka ende niŋ pinip yar, topoꞌe ŋoihmbwaip tahar ŋaiye yende hwap, topoꞌe ŋoiheryembe pupwa. Pa yusme yaŋah ŋaiye wim lal me ŋaiꞌe ŋaiꞌe wula wula tikin kekep eꞌe. Detale, luku yaŋah ŋaiye yende lotu me got homboꞌe. \v 6 Tehei ŋaiye Got ka ember ŋoihmbwaip nihe kin otme lenge miyeꞌ tuweinge luku pe, tinge jande ŋoihmbwaip pupwa luku. \v 7 Somohon yip jande ŋoihmbwaip telei yip pe, yip yende hwap uku. \v 8 Kom tukwini pe, pa jinyenme ŋoihmbwaip pupwa lalme luku yiche yil. Ki taꞌe ŋoihmbwaip nihe, topoꞌe tuhwar, topoꞌe ŋoihmbwaip pupwa, topoꞌe yaŋah ŋaiye tuhwar wusyep pupwa yal lenge mitiŋ, topoꞌe ŋaiye yanange ŋilim wusyep. \v 9 \x - \xo 3.9 \xt Efe 4.22\x*Yukur pa yininge wusyep homboꞌe yil lenge mitiŋ syeꞌ. Detale, yip si jinyenme ŋoihmbwaip telei, topoꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe pupwa luku yal miꞌe. \v 10 \x - \xo 3.10 \xt Stt 1.26, Efe 4.24\x*Got si ŋende yip tahar miyeꞌ tuweinge ŋambaran pe, nye nyermbe ka yul yip sande tekeꞌe bwore wula wula ŋaiye pa sisyeme kin, topoꞌe pa yurp tuꞌe kitikin. \v 11 Taꞌe luku pe, yukur ŋainde ŋembere ŋaiye poi haiten, lakai tinge Juta, topoꞌe yukur poi motombo wahriꞌ, lakai tinge si yotombo wahriꞌ, topoꞌe poi marp taꞌe miyeꞌ wah pakaiye, o tinge yarp hlaininge. Pakai! Poi tikin moiye moiye ilyeh ilyeh kekep eꞌe, topoꞌe wusyep ŋimeser ilyeh ilyeh. Poi si tahar ŋambaran miꞌe pe, ya lalme murp ŋahilyeh. Detale, Krais ilyeh uku kin si narp nato poi lalme. \s1 Poi ya mambaꞌe ŋoihmbwaip ŋaiye yende niharar lenge mitiŋ \p \v 12 \x - \xo 3.12 \xt Efe 4.2\x*Yip lenge miyeꞌ tuweinge liki, Got si ŋende nihararme yip pe, kin si nalaŋatme yip ŋaiye kitikin holi bwore mise supule. Taꞌe luku pe, yip pa junde ŋoihmbwaip ŋaiye ginir me lenge mitiŋ no, yende miꞌmiꞌ me tinge. Pa yurp ŋumwaiye tuꞌe miyeꞌ michukor, topoꞌe yukur pa yahraꞌe ŋoihmbwaip nihe hihwai yilme lenge mitiŋ ŋaiye yende hwap yatme yip. \v 13 \x - \xo 3.13 \xt Efe 4.32\x*Pa yende miꞌmiꞌ ŋaiye pa yusme hwap lahmende ŋaiye ŋende hwap natme yip. Yukur pa yurpe ŋai uku yenge si. Ŋoiheryembe, Lahmborenge nasme pupwa yip pe, yip topoꞌe pa yende ŋahilyeh ŋaiye yusme pupwa lenge mitiŋ. \v 14 Kom ŋoiheryembe ŋaiye pa yende niharar lenge mitiŋ pe, luku ki ŋai embere supule. Luku ka ende yip pa lalme yurp ilyeh miꞌ supule. \v 15 Krais kin tehei ŋaiye pwal poi ŋoihmbwaip ŋumwaiye no, ya gunde. Nato ŋoihmbwaip ŋumwaiye tikin Krais pe, Got si gal yip, ŋaiye pa yurp tuꞌe wahriꞌ ilyeh. Pe yip pa yininge wusyep hriphrip me Got. \v 16 \x - \xo 3.16 \xt Efe 5.19-20\x*Pa yonorh wusyep bwore bwore tikin Krais ŋaiye ka tihiꞌ oto ŋoihmbwaip yip. Yip pa papararme sande tekeꞌe ŋaiye pa yasambe lenge Kristen miyeꞌ tuweinge ŋaiye ka yende ŋaiꞌe ŋaiꞌe bwore. Pa yosoko wenersep yoto Tup Wenersep, topoꞌe wenersep syeꞌ ŋaiye lotu, topoꞌe wenersep syeꞌ ŋaiye Yohe Yirise nember nato ŋoihmbwaip yip. Yip pa yosoko wenersep hriphrip yilme Got topoꞌe ŋoihmbwaip yip. \v 17 Ŋaimune ŋaiye yip yende, lakai wusyep ŋaiye yip yanange pe, pa yende ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme luku yoto naŋ tikin Lahmborenge Jisas. Pe yip pa yininge wusyep hriphrip yilme Yai Got. \s1 Pol ŋanange wusyep me Kristen bamtihei \p \v 18 \x - \xo 3.18 \xt Efe 5.22, 1Pi 3.1\x*Yip lenge tuweinge pa yaŋaꞌe yip tip ŋaiye pa yurp tuweihe lenge miyeꞌ yip. Yip si jande Krais pe, luku yaŋah kin ŋaiye pa yende junde. \v 19 \x - \xo 3.19 \xt Efe 5.25, 1Pi 3.7\x*Yip lenge miyeꞌ pa yende niharar lenge tuweinge yip pe, yukur pa tuhwar yende yumbune ŋoihmbwaip tinge. \v 20 \x - \xo 3.20 \xt Efe 6.1\x*Yip lenge talah, nye nyermbe pa yisyunde wusyep lenge yai mam yip ŋaiye yende ŋaiꞌe ŋaiꞌe. Got kin hriphrip ŋaiye pa yende tuꞌe luku. \v 21 \x - \xo 3.21 \xt Efe 6.4\x*Yip lenge yai mam yukur pa yininge wusyep tule talah yip no, ka hiꞌe. Pe yukur ka se yende ŋainde. \p \v 22 \x - \xo 3.22 \xt Efe 6.5-8\x*Yip lenge miyeꞌ wah pa yisyunde wusyep lenge miyeꞌ ondoh yip ŋaiye yana yip nange pa yende ŋaiꞌe ŋaiꞌe. Yukur pa hihembepme tinge ŋupe ŋaiye tinge ka yute yaŋar yip no, ka yininge nange yip miyeꞌ wah bwore, na pakai. Kom nye nyermbe yende wah bwore. Detale, pa ŋoiheryembe Lahmborenge ŋaiye kin ŋetekeꞌe wah yip ŋaiye yip yende. \v 23 Ŋaimune mune ŋaiye pa yende pe, yende wah topoꞌe ŋoihmbwaip yip. Pe luku yip yende wah me Lahmborenge, kut yukur yip yende wah me miyeꞌ. \v 24 Yip sisyeme, Lahmborenge se ka yul yip yitini. Luku ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye kin si ŋupwaiꞌe wusyep ŋaiye ka angange lenge miyeꞌ tuweinge kin. O Krais kin miyeꞌ ondoh ilyeh ŋaiye pa lalme yende wah me kin. \v 25 \x - \xo 3.25 \xt Lo 10.17, Efe 6.9\x*Topoꞌe lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye yende hwap pe, tinge ka yambaꞌe yitini pupwa me hwap ŋaiye tinge yende. Tehei kin taꞌe leꞌe, Got ŋiyarꞌe lenge miyeꞌ tuweinge lalme gande ŋaimune ŋaiye tinge ilyeh ilyeh yende. Kin yukur naparaꞌe hwap miyeꞌ ende, pakai. \b \c 4 \p \v 1 \x - \xo 4.1 \xt Efe 6.9\x*Yip lenge miyeꞌ embep pa bepeteme lenge miyeꞌ wah yip bworerme. Yip si sisyeme nange miyeꞌ ondoh yip narp nanah moihlaꞌ. \p \v 2 Yip pa yende wah ŋaiye yininge wusyep topoꞌe Got yenge yil. Topoꞌe yaŋaꞌe ŋoihmbwaip yip supule yilme ŋaimune ŋaiye yip yanange topoꞌe Got pe, yininge wusyep hriphrip yilme kin. \v 3 Ŋupe ŋaiye pa yininge wusyep topoꞌme Got pe, pa yisilihme ŋaiye ka ungwisme poi no, poi tatame ŋaiye ya se mininge malaŋatme wusyep tase tikin Krais. Luku tehei kin ŋaiye tukwini ŋam marp moto mwahupwaiꞌe. \v 4 Yininge wusyep yisilihme Got ŋaiye ka ungwisme ŋam no, ma mininge malaŋatme wusyep uku bworerme tuꞌe ŋaiye Got ŋasande. \v 5 \x - \xo 4.5 \xt Efe 5.16\x*Ŋupe ŋaiye yip yarp yotop lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye ŋoihmbwaip tinge yukur teŋeime Krais pe, pa yurp bworerme, topoꞌe yende ŋaiꞌe ŋaiꞌe junde ŋoiheryembe bwore. Pe nye nyermbe pa yende miꞌmiꞌ ŋaiye pa yininge yalaŋatme wusyep mise tikin Krais yilme tinge. \v 6 Wusyep yip ŋaiye pa yininge pe, ka bwore miꞌ supule ŋaiye lenge mitiŋ ka yisyunde. Pa ŋoiheryembe wusyep bworerme ti, pa yungwisme wusyep tinge bworerme. \s1 Pol nember Tikikus hindi Onesimus yal Kolosi \p \v 7 \x - \xo 4.7 \xt Apo 20.4, Efe 6.21-22, 2Ti 4.12\x*Tikikus kin wah ilyeh, topoꞌe kin toꞌ poi. Kin miyeꞌ wah bwore ende tikin Lahmborenge. Kin ka ininge wusyep me ŋaimune ŋaiye ŋende me ŋam. \v 8 Ŋam member kin malme yip ŋaiye ka ininge wusyep ende bongolme ŋoihmbwaip yip, topoꞌe pa sisyeme ŋaiye poi marp taꞌe la ŋai. \v 9 \x - \xo 4.9 \xt Flm 1.10-12\x*Ŋam member Onesimus\f + \fr 4.9 \ft Onesimus kin miyeꞌ wah pakaiye tikin Filemon.\f* nal topoꞌme kin. Onesimus kin toꞌ bwore bwarme poi, topoꞌe kin ŋimei yip ŋaiye bamtihei yip tip. Tinge hindi ka yini yip ŋaimune mune ŋaiye tukwini ŋende ŋanar eꞌe. \s1 Pol nember ŋau bwore nal lenge Kristen miyeꞌ tuweinge tikin Kolosi \p \v 10 \x - \xo 4.10 \xt Apo 12.12,25, 13.13, 15.37-39, 19.29, 27.2, Flm 1.24\x*Aristarkus ŋaiye narp mwahupwaiꞌe ŋotop ŋam pe, kin nember ŋau bwore kin nalme yip. O yuruwai tikin Banabas ŋaiye tinge jalme Mak nember ŋau bwore kin topoꞌe nalme yip. Ŋam si member wusyep hraꞌembep malme yip yer, ŋaiye ka ot tuꞌe liki pe, pa hriphrip ŋaiye pa yambaꞌe kin. \v 11 Topoꞌe Jisas, naŋ umburꞌe kin tinge jalme Jastus, nember ŋau bwore kin nalme yip. Lenge miyeꞌ hun eꞌe, tinge Kristen miyeꞌ Juta pe, tinge yotop ŋam yende wah ŋaiye yahraꞌe lemame tikin Got, topoꞌe tinge miyeꞌ hun uku yungwisme marp ŋam bwore miꞌ supule. \v 12 \x - \xo 4.12 \xt Kol 1.7, Flm 1.23\x*Epafras topoꞌe ŋember ŋau bwore kin nalme yip. Kin ŋimei yip, topoꞌe miyeꞌ wah tikin Krais Jisas. Nye nyermbe kin ŋende wah nihe ŋaiye ŋanange wusyep ŋisilihme Got ŋaiye ka ungwisme yip no, pa jin bongole tuꞌe ŋaiye yip Kristen miyeꞌ tuweinge bwore mise, topoꞌe yip si jande bworerme ŋoihmbwaip tikin Got supule. \v 13 Ŋam de ma mininge wusyep me kin tuꞌe leꞌe, kin ŋende wah nihe ŋaiye nungwisme yip, topoꞌe lenge Kristen miyeꞌ tuweinge ŋaiye yarp moi embere Laodisia, topoꞌe moi embere Hierapolis. \v 14 \x - \xo 4.14 \xt 2Ti 4.10-11, Flm 1.24\x*\f + \fr 4.14 \ft Lenge mitiŋ ŋoiheryembe nange kin Luk ŋilyeh uku ŋaiye nainge Tup Luk, topoꞌe Wah lenge Aposel.\f* Dokta Luk ŋaiye poi mende nihararme kin hindi Tomas yember ŋau bwore tinge yalme yip. \p \v 15 Ŋam masande ŋaiye pa yangange hriphrip topoꞌe ŋau bwore poi yil lenge toꞌ tatai poi ŋaiye yarp Laodisia. Topoꞌe yaŋaꞌe ŋau bwore poi yilme Nimpa, topoꞌe lenge Kristen miyeꞌ tuweinge ŋaiye yate jahilyeh yarp yukoh ti. \v 16 Ŋupe ŋaiye pa jonose tup eꞌe miꞌe pe, pa yember tup eꞌe yil sios Laodisia, ŋaiye ka jonose yil lenge sios ka yisyunde. Topoꞌe tup ŋaiye ŋam si mainge malme tinge pe, yip pa jonose wusyep uku topoꞌe. \v 17 \x - \xo 4.17 \xt Flm 1.2\x*Pa yinime Arkipus na, “Lahmborenge si yale wah uku pe, nin na ende wah uku, topoꞌe na bepteme bworerme.” \p \v 18 Ŋam Pol, leꞌe syep ŋam tanam ŋaiye ŋam mainge ŋau bwore malme yip. Yukur pa ŋoihsipe ŋam ŋaiye teter ŋam marp mwahupwaiꞌe. Ŋam manange wusyep misilihme Got ŋaiye ŋoih miꞌmiꞌ kin ka si topoꞌme yip.