\id 2CO - Urat NT (PNGBTA); Hilkka Arminen (SIL Advisor); 24-Nov-2015 \h 2 KORIN \toc3 2Ko \toc2 2 Korin \toc1 Tup hoi ŋaiye Pol nainge nal lenge Korin \mt2 Tup hoi ŋaiye Pol nainge nal lenge \mt1 Korin \c 1 \s1 Pol ŋanange wah ŋaiye Got nangange lenge aposel \p \v 1 \x - \xo 1.1 \xt Apo 18.1\x*Ŋam Pol, ŋam aposel tikin Krais Jisas. Ŋasande tikin Got pe, ki nalaŋatme ŋam aposel. Ŋam mainge tup eꞌe pe, poi hindi Timoti member tup uku mal lenge miyeꞌ tuweinge tikin Got ŋaiye yarp moi embere Korin, topoꞌe lenge miyeꞌ tuweinge tikin Got ŋaiye yarp yalꞌe yalꞌe ya yoto provins Akaia. \v 2 Yai Got poi topoꞌe Lahmborenge Jisas Krais ka yungwisme yip, topoꞌe ka yende ŋoihmbwaip yip ka si ŋumwaiye. \s1 Pol ŋanange wusyep risukwarme Got ŋaiye kin nungwisme kin \p \v 3 Poi ya mahraꞌe naŋ tikin Got, kin Got topoꞌe Yai tikin Lahmborenge poi Jisas Krais. Kin tehei tikin ŋoihmbwaip ŋumwaiye lalme topoꞌe ŋoihginir. Kin Got ŋaiye nangange ŋoihmbwaip nal lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye yarp yoto hwap. \v 4 Mane lalme ŋaiye tas natme poi pe, Got kin tehei ŋaiye ki pwal poi ŋoihmbwaip ŋumwaiye. Taꞌe luku pe, kin ŋasande ŋaiye ya mungwis lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye yarp topoꞌe hwap wula wula pe, ki ŋahilyeh taꞌe ŋaiye Got pwal poi ŋoihmbwaip ŋumwaiye. \v 5 Syohe ŋaiye poi mambaꞌe pe, ki ŋahilyeh taꞌe syohe ŋaiye Krais kin nambaꞌe. Kom poi tongorꞌ mal Krais pe, Got pwal poi ŋoihmbwaip ŋumwaiye ŋembere sekete. \v 6 Ŋupe ŋaiye poi ya mambaꞌe syohe pe, liki ka ungwisme yip. Pe Got ka plihe ambaꞌe yip. Ŋaiye Got ka ende ŋoihmbwaip poi ka si ŋumwaiye pe, liki se ka ungwisme yip ŋaiye pa yambaꞌe ŋoihmbwaip ŋumwaiye. Ŋaiye pa jin bongole, topoꞌe ŋaiye pa yikirh mane tuꞌe ŋaiye poi mikirh pe, Got se ka yul yip ŋoihmbwaip ŋumwaiye. \v 7 Poi yukur ya ŋoihsipe yip, pakai. Ŋoihmbwaip poi teŋeime yip pe, poi sisyeme ŋaiye yip se pa jin bongole. Poi sisyeme ŋaiye yip yikirh mane topoꞌe poi pe, poi sisyeme nange yip se pa yambaꞌe ŋoihmbwaip ŋumwaiye topoꞌe poi. \p \v 8 \x - \xo 1.8 \xt 1Ko 15.32\x*Lenge Kristen toꞌ tatai, poi masande yip pa sisyeme mane leꞌe ŋaiye lenge miyeꞌ syeꞌ nato provins Esia yende yatme poi. Mane leꞌe ŋaiye sai me poi pe, ki ŋembere sekete nengelyembe poi taꞌe ŋaiye poi da mule. \v 9 Poi ŋoihmeryembe ŋaiye tinge ka yende yumbune poi ya mule. Kom mane luku ki tas ŋaiye poi ya ŋoihmeryembe ŋaiye bongol poi pakai. Ya ŋoihmeryembe milme Yai Got, kin miyeꞌ ŋaiye ŋahraꞌe lenge miyeꞌ yule. \v 10 Mane pupwa luku de ka pumboi ya mule, kom Got si nambaꞌe poi. Pe mindemboi se ka ungwisme poi. Poi sisyeme taꞌe leꞌe, ŋaiye mane pupwa ka ot no, ka ende yumbune poi pe, Got se ka ungwisme poi ya murp laip. \v 11 Topoꞌe yip pa yungwisme poi yisilihme Yai ŋaiye ka ungwisme poi. No Got ka isyunde ŋisilih yip lalme pe, ka ungwisme poi. Pe lenge miyeꞌ tuweinge lalme ka yetekeꞌe ŋaimune ŋaiye Got ŋende me poi. Detale, kin nungwisme yisilih lenge miyeꞌ tuweinge pe, ka yininge wusyep hriphrip yilme kin. \s1 Pol yukur homboꞌe yeh lenge Korin \p \v 12 Ŋainde ŋaiye poi hriphrip supule, topoꞌe poi sisyeme pe, poi mende ŋaiꞌe ŋaiꞌe topoꞌe ŋoihmbwaip ŋumwaiye malme lenge mitiŋ lalme, topoꞌe yip miyeꞌ tuweinge Korin. Poi marp bwore bwarme gwande ŋasande tikin Got. Poi yukur marp gwande ŋasande tikin kekep eꞌe, pakai. Poi marp gwande bongol, topoꞌe ŋoihginir tikin Got. \v 13-14 Ŋupe ŋaiye poi mainge tup member malme yip pe, poi mainge wusyep ŋaiye yip tatame pa jonose no, pa sisyeme wusyep tehei kin. Ŋam yukur minise wusyep ende me yip. Bwore mise, wusyep ŋaiye ŋam mainge pe, teter yip jinjame wusyep syeꞌ. Kom ŋam masande yip pa sisyeme bwore mise wusyep tehei lalme ŋaiye ŋam mainge no, ŋup yuwo tikin Jisas Krais pe, yip pa yahraꞌe naŋ poi, topoꞌe poi ya mahraꞌe naŋ yip. \p \v 15-16 \x - \xo 1.15-16 \xt Apo 19.21\x*Ŋam ŋoiheryembe nange yip sisyeme nange ŋam miyeꞌ bwore mise pe, ŋam si mupwaiꞌe wusyep ŋaiye ma muta metekeꞌ yip yer ti, ma musme yip pe, ma mil provins Masedonia. Ŋupe ŋaiye ma musme Masedonia mut pe, ma plihe metekeꞌe yip no, Got ka ende miꞌmiꞌ me yip nihoi. Pe yip pa yungwisme ŋam ŋaiye ma mil Judia. \v 17 Yip ŋoiheryembe nange wusyep ŋaiye ŋam manange mal yer taꞌe ŋam homboꞌe yeh yip lakai? Yip ŋoiheryembe nange ŋam miyeꞌ pupwa ŋaiye bunjenge ŋoihmbwaip taꞌe ŋaiye lenge miyeꞌ kekep yende, topoꞌe ŋam heꞌme miꞌe pe, ŋam plihe manange pakai? \v 18 Wusyep tikin Got ki bwore mise. Taꞌe luku pe, wusyep lalme ŋaiye ŋam mana yip pe, ŋam manange mise pe, yukur ma plihe mininge pakai. \v 19 \x - \xo 1.19 \xt Apo 18.5\x*Poi hindi Sailas topoꞌe Timoti, poi manange malaŋatme wusyep me Jisas Krais, talah tikin Got, malme yip. Poi sisyeme, Jisas Krais kin miyeꞌ mise, kin yukur homboꞌe, pakai. Krais, kin miyeꞌ mise ŋilyehe sai. \v 20 Krais ki ŋende wusyep upwaiꞌe wula wula tikin Got ki tas halhale supule pe, ŋupe ŋaiye poi masande wusyep tikin Got me naŋ tikin Krais pe, poi manange bwore mise. Pe poi maŋaꞌe naŋ embere malme Got. \v 21 Got kin ŋilyehe sai ŋende bilip poi topoꞌe bilip yip bongol nato naŋ tikin Krais Jisas, topoꞌe Got kin ŋilyehe sai kin nalaŋatme poi miyeꞌ tuweinge kitikin. \v 22 Got si pwal poi Yohe Yirise kitikin taꞌe wutuꞌ nato ŋoihmbwaip poi ŋaiye ki sasambe nange poi tikin Got. Luku ŋai ŋendehei ŋaiye kin pwal poi. Ŋaiꞌe ŋaiꞌe bwore bwore ŋaiye mindemboi ka pul poi pe, kin ŋende miꞌmiꞌ ŋanar nanah moihlaꞌ. \s1 Pol yukur hwihwai nal Korin \p \v 23 Ŋam gwal naŋ tikin Lahmborenge Got ŋende bongol me wusyep ŋam pe, kin sisyeme ŋoihmbwaip ŋam. Tehei kin ŋaiye ŋam yukur plihe mat Korin pe, ki taꞌe leꞌe, ŋam gwarnge ŋaiye wusyep bongol ŋam se ka yul yip ŋoihmbwaip mane. \v 24 Poi yukur bepmeteme ŋoihmbwaip yip ŋaiye teŋeime Got, topoꞌe yukur ya mini yip ŋaimune ŋaiye pa yende, pakai. Poi sisyeme nange yip si jan bongole, topoꞌe ŋoihmbwaip yip teŋei bongol. Kom poi lalme mende wah bwore bwore ŋaiye ka ende yip pa hriphrip supule. \c 2 \p \v 1 Taꞌe luku pe, ŋam ŋoiheryembe na, prepwan ŋaiye ma plihe muta metekeꞌ yip no, ma mende yip pa ŋoihmbwaip mane. \v 2 Ŋaiye ma mende yip pa ŋoihmbwaip mane, topoꞌe ma yul yip syohe pe, lahmende ka ende ŋam ma hriphrip? Yip miyeꞌ tuweinge pa yende ŋam ma hriphrip. \v 3 Tehei kin ŋaiye somohon ŋam mainge tup uku pe, ki taꞌe leꞌe, ŋam gwarnge ŋaiye ma mute metekeꞌ yip pe, ka pule ŋoihmbwaip mane. Yip lenge miyeꞌ tuweinge liki pa yende ŋam ma hriphrip. Pe ŋam sisyeme, ŋupe ŋaiye ma hriphrip pe, yip topoꞌe pa hriphrip. \v 4 Bwore mise, ŋupe ŋaiye ŋam mainge tup uku member malme yip pe, ŋoihmbwaip ŋam ginir embere sekete. Topoꞌe ŋoihmbwaip ŋam mane sekete pe, ŋam milil. Kom ŋam yukur mainge tup uku ŋaiye ma yul yip ŋoihmbwaip mane, pakai. Ŋam mainge ŋaiye pa sisyeme na, ŋam mende nihararme yip ŋembere sekete. \s1 Lenge Korin ka yusme hwap tikin miyeꞌ ende \p \v 5 Miyeꞌ ende si ŋende yip ŋoihmbwaip mane pe, ŋam ŋoihmanme kin sikirp. Kom ŋam gwarnge ŋaiye ma mininge wusyep bongol milme kin. \v 6 Pe wusyep mune ŋaiye yip si yanange yalme kin pe, luku si taꞌe ŋaiye yitini pupwa ŋaiye kin nambaꞌe. \v 7 Kom tukwini yip yusme pupwa kin, topoꞌe yininge wusyep yende bongolme kin no, yukur ŋoihmbwaip mane luku ka tule kin. \v 8 Pe ŋam misilih yip ŋaiye pa yinime yasambe no, ka sisyeme na, yip yende nihararme kin. \v 9 Ŋam mainge tup eꞌe ŋaiye ŋam da sisyeme na, yip pa jin bongole, topoꞌe yip pa junde Krais yusyunde wusyep kin, lakai pakai? \v 10 Ŋupe ŋaiye yip yasme pupwa miyeꞌ ende pe, ŋam topoꞌe masme pupwa kin. Ŋaiye pupwa ende ka si no, ma musme pe, ŋam masme gwah ŋembep tikin Krais ŋaiye ka ungwisme yip. \v 11 Ŋam mende taꞌe luku no, miyeꞌ pupwa satan yukur ka ambaꞌe bongol el unuh hlaꞌ me poi. Poi sisyeme wah pupwa kin. \s1 Pol ŋasande ka etekeꞌe Taitus \p \v 12 \x - \xo 2.12 \xt Apo 20.1\x*Ŋupe ŋaiye ŋam pwar mal Troas ŋaiye ma mininge wusyep bwore mise tikin Krais pe, ŋam masande nange Lahmborenge si kumbur ŋahwikin me wah uku. \v 13 Kom ŋoihmbwaip ŋam yukur tahaiꞌ ŋumwaiye, detale, ŋam yukur metekeꞌe toꞌ poi Taitus. Taꞌe luku pe, ŋam masme lenge Kristen titinge Troas pe, ŋam mikilꞌe mate gwere provins Masedonia. \s1 Got ŋende lenge aposel jan bongol ŋaiye yende wah \p \v 14 Ŋam hriphrip me Got ŋaiye poi si gwahilyeh topoꞌe Krais pe, nyermbe nyermbe Got kin yohe pe, kin neleŋeime poi taꞌe ŋaiye miyeꞌ ondoh titinge miyeꞌ wondoh.\f + \fr 2.14 \ft Wusyep Grik yukur tas gondoume.\f* Taꞌe luku pe, nye nyermbe Got nungwisme poi ŋaiye poi manange wusyep misme wah bongol tikin Krais pe, wusyep uku ki naihe sengehrepe nal moiye moiye. \v 15 Mise supule, poi aposel taꞌe nihyeh ŋaiye naihe sengehrepe miꞌ supule, ŋaiye Krais nambaꞌe pe, kin ŋende ofa nal me Got. Naihe sengehrepe luku nal lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye Got si nambaꞌe tinge, topoꞌe kin nal bumbe me lenge mitiŋ syeꞌ ŋaiye ka talai. \v 16 Lenge mitiŋ ŋaiye ka talai pe, naihe luku ki taꞌe naihe tikin nule. O lenge mitiŋ ŋaiye Got si nambaꞌe tinge pe, wusyep mise ŋaiye poi manange, ki naihe sengehrepe pe, ki nangang lenge laip ŋaiye sai nye nyermbe. Lahmende tatame ka ende wah bongol uku bwore bwarme? \v 17 Kom poi yukur taꞌe lenge miyeꞌ wula wula ŋaiye yalꞌe yalꞌe moiye moiye yanange wusyep mise tikin Got yende wah wuhyau titinge. Pakai. Got kitikin pwal poi wah uku, topoꞌe poi yukur mende homboꞌe. Nal ŋembep tikin Got pe, poi miyeꞌ wah tikin Krais ŋaiye poi manange wusyep mise tikin Got bwore bwarme. \c 3 \s1 Lenge aposel yarp miyeꞌ wah tikin kontrak ŋambaran \p \v 1 Yip yisande ŋaiye ma minge tup ende ŋaiye poi aposel mise, lakai? O yip ŋoiheryembe nange poi taꞌe lenge miyeꞌ syeꞌ ŋaiye ka yul yip tup ŋaiye lenge mitiŋ si yainge ŋaiye tinge aposel mise? Topoꞌe poi yukur ya misilih yip ŋaiye pa yinge tup ende ŋaiye poi aposel mise, pakai supule. \v 2 Yip tip pe, yip si yarp taꞌe tup ŋaiye ŋana lenge mitiŋ me ŋaimune ŋaiye poi mende. Topoꞌe poi monorh yip tahaiꞌ nato ŋoihmbwaip poi, ŋaiye mitiŋ lalme ka yetekeꞌe, topoꞌe ka jonose. \v 3 \x - \xo 3.3 \xt Kis 24.12, Jer 31.33, Ese 11.19, 36.26\x*Bwore mise, yip yarp halhale taꞌe tup ŋaiye natme Krais pe, wah ŋaiye poi mende pe, ki taꞌe ŋaiye Krais nainge tup uku. Kin yukur nenge sen nainge, pakai. Kin nainge topoꞌe Yohe Yirise tikin Got ŋaiye narp nye nyermbe. Topoꞌe yukur ki nainge nanah ŋeser, pakai. Ki nainge nato ŋoihmbwaip lenge miyeꞌ tuweinge. \p \v 4 Poi tatame ya mininge wusyep eꞌe tuꞌe leꞌe. Detale, ŋoihmbwaip poi si teŋei bongol me Got nato Krais. \v 5 Yukur ŋainde sai nato poi ŋaiye ki pwal poi bongol no, poi tatame ya mende wah eꞌe, pakai. Got kin ŋilyehe sai, kin pwal poi bongol ŋaiye poi tatame ya mende wah eꞌe. \v 6 \x - \xo 3.6 \xt Jer 31.31\x*Pe kitikin si ŋende poi ŋaiye poi tatame ya murp miyeꞌ wah tikin kontrak ŋambaran. Kontrak eꞌe yukur ŋaimune ŋaiye tinge yainge yal tup me wusyep erŋeme, pakai. Leꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe tikin Yohe Yirise. Wusyep tikin wusyep erŋeme pe, kin nongombe lenge miyeꞌ tuweinge yule. Kut Yohe Yirise pe, kin nangange laip ŋaiye sai nye nyermbe nal lenge miyeꞌ tuweinge. \p \v 7 \x - \xo 3.7 \xt Kis 34.29\x*Got nainge wusyep erŋeme nanah ŋeser pe, kin nangange lenge, kom wusyep erŋeme luku nenge nule natme lenge miyeꞌ tuweinge. Pe wusyep erŋeme luku nat topoꞌe yirise ŋembere tikin Got naŋarꞌe timbiya gah, topoꞌe bepmohro Moses tikin yirise supule. Pe lenge Israel yukur tatame ka yetekeꞌe bepmohro Moses, kom yirise luku plihe kyupe. \v 8 Kom wah ŋaiye Yohe Yirise ŋende nal lenge miyeꞌ tuweinge pe, yirise kin nengelyembe yirise tikin wusyep erŋeme. \v 9 Wah tikin wusyep erŋeme pe, ki ende poi ŋaiye ya gwin wusyep topoꞌe ya talai! Wusyep erŋeme luku ki nat topoꞌe yirise embere tikin Got, kom wah tikin Yohe Yirise ŋaiye yende lenge miyeꞌ tuweinge ka bwore bwarme yil ŋembep tikin Got pe, luku ki nat topoꞌe yirise embere supule tikin Got. \v 10 Yirise embere topoꞌe bongol tikin Yohe Yirise ŋembere sekete pe, ki nengelyembe yirise tikin kontrak telei. \v 11 Wusyep erŋeme yukur ka si nye nyermbe, pakai, se ka miꞌe. Somohon ki nasambe yirise tikin Got. Kom tukwini Got pwal poi kontrak ambaran uku ŋembere supule ŋaiye ka si nye nyermbe. \p \v 12 Tukwini poi manange wusyep hiꞌluluwe. Detale, poi marp meseperhme wusyep tupwaiꞌ tikin Got ka tus halhale. \v 13 \x - \xo 3.13 \xt Kis 34.33\x*Poi yukur mende taꞌe Moses ŋaiye ŋende. Kin nambaꞌe ŋaiyuwat nenge naparaꞌe bepmohro kin ŋaiye lenge Israel yukur ka yetekeꞌe ŋupe ŋaiye yirise sai bep mohro kin da kyupe. \v 14 Ŋoihmbwaip lenge Israel ki tingis pe, nye nyermbe tinge jonose kontrak telei, kom tinge yukur tatame, ŋaiye ka sisyeme wusyep tehei ŋaiye tinge jonose. Pe luku ki taꞌe ŋaiyuwat ŋaiye nupwaiꞌe ŋoihmbwaip tinge. Ŋaiye ŋoihmbwaip poi teŋeime Krais pe, kin ka ongohe ŋaiyuwat uku. \v 15 Ki ŋahilyeh taꞌe tukwini, ŋupe ŋaiye tinge jonose wusyep erŋeme tikin Moses, kom ŋaiyuwat uku teter nupwaiꞌe ŋoihmbwaip tinge. \v 16 \x - \xo 3.16 \xt Kis 34.34\x*Kom ŋaiye miyeꞌ ende ka imbilme ŋoihmbwaip elme Lahmborenge pe, kin ka ongohe ŋaiyuwat uku ŋaiye ŋupwaiꞌe ŋoihmbwaip kin. \v 17 Lahmborenge kin yipihinge. Taꞌe luku pe, luh ŋaiye yipihinge tikin Lahmborenge narp pe, kin ŋende poi hlaininge. \v 18 Lahmborenge kin nongohe ŋaiyuwat ŋaiye ŋupwaiꞌe ŋoihmbwaip poi ŋaiye ya tuꞌe pinip yipihinge ŋaiye masambe yirise tikin Lahmborenge. Lahmborenge kin yipihinge ŋaiye ka ende wah oto poi, ya tuhur tuꞌe kin, topoꞌe yirise kin ŋaiye poi masamb lenge ka tuhur embere enge el. \c 4 \s1 Lenge aposel yukur bongol \p \v 1 Got kin ŋoihginirme poi pe, kin nalaŋatme poi ŋaiye ya mende wah kin. Taꞌe luku pe, poi yukur gwarnge ŋaiye ya mende wah uku, pakai. \v 2 Poi si maŋaꞌe teket me ŋaiꞌe ŋaiꞌe pupwa yehe ŋaiye tinge yende tase. Poi yukur bunjenge wusyep mise tikin Got, topoꞌe poi yukur minise wusyep mise tikin Got, pakai. Poi manange malaŋatme wusyep mise tikin Got mal halhale, ŋaiye lenge miyeꞌ tuweinge ka yiyarꞌe poi pe, ka sisyeme nange poi mende wah bwore mise mal ŋembep tikin Got. \v 3 Ŋaiye lenge miyeꞌ tuweinge syeꞌ yukur sisyeme tehei tikin wusyep mise tikin Got ŋaiye poi manange malaŋatme pe, lenge miyeꞌ tuweinge luku tinge yarp yal yaŋah tikin hel. \v 4 Tinge yukur yimbilme ŋoihmbwaip. Detale, got homboꞌe tikin kekep eꞌe nupwaiꞌe tinge ŋaiye yukur ka yetekeꞌe yirise tikin wusyep mise ŋaiye natme yirise tikin Krais. Kin miyeꞌ ŋaiye yipihinge mise tikin Got. \v 5 Poi yukur manange wusyep me potopoi. Poi manange malaŋatme wusyep ŋaiye Jisas Krais kin Lahmborenge poi. Poi gwande wusyep tikin Jisas pe, poi marp taꞌe miyeꞌ wah yip. \v 6 \x - \xo 4.6 \xt Stt 1.3\x*Got kitikin ŋanange na, “Yirise ka aŋarꞌe el oto yepelmbe”. Got esep ilyeh uku pe, kitikin ŋende yirise naŋarꞌe nato ŋoihmbwaip poi ŋaiye poi metekeꞌe bepmohro tikin Jisas Krais, ŋaiye yirise bongol ŋembere tikin Got gahanahme kin. \p \v 7 Kom yirise bongol embere tikin Got leꞌe ŋaiye sai me poi aposel pe, ki sai nato wahriꞌ poi ŋaiye yukur bongol. Pe lenge miyeꞌ tuweinge yetekeꞌe yirise bongol embere ŋaiye bongol tikin Got. Yukur bongol potopoi, pakai. \v 8 Ŋup wula wula poi mambaꞌe hwap nat umbur umbur, kom yukur ki ŋisyerꞌe poi no, poi mirkit. Hwap tikin wula wula sekete, kom yukur poi gwarnge masme wah, pakai. \v 9 Ŋup syeꞌ tinge pwamboi pe, poi mambaꞌe syohe, kom tinge yukur yende yumbun poi. Detale, Got, kin bepeteme poi. \v 10 Nye nyermbe lenge miyeꞌ da pumboi ya mule. Detale, poi tikin Krais. Kom yukur poi si mule. Leꞌe ki ŋasamb lenge miyeꞌ tuweinge na, Jisas kin narp laip nato poi. \v 11 Poi marp laip pe, nye nyermbe lenge miyeꞌ tuweinge da pumboi ya mule. Detale, poi mende wah tikin Krais. Kom poi marp laip. Taꞌe luku pe, laip tikin Jisas ki tas halhalme laip poi, ŋaiye narp nato wahriꞌ eꞌe ŋaiye mindemboi ka nyeꞌ. \v 12 Luku taꞌe ŋaiye nule ki ŋende wah sai nato wahriꞌ poi aposel, kom laip ki ŋende wah sai nato yip. \v 13 \x - \xo 4.13 \xt Sng 116.10\x*Tup tikin Got ŋanange na, \q1 Ŋoihmbwaip ŋam teŋeime Got pe, ŋam manange wusyep. \m Poi topoꞌe, ŋoihmbwaip poi teŋeime Got pe, poi manange malaŋatme wusyep mise. \v 14 Poi sisyeme nange Got kin ŋahraꞌe Lahmborenge Jisas tahar narp laip. Pe poi sisyeme nange kin se ka plihe ahraꞌe poi ya murp laip, tuꞌe ŋaiye kin ŋahraꞌe Jisas miꞌe pe, Got se ka ambaꞌe poi topoꞌe yip enge el ŋembep Jisas. \v 15 Ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme leꞌe pe, se ka ungwisme yip. Pe ŋoihginir tikin Got ka enge lenge miyeꞌ tuweinge wula wula ot me Krais pe, ka yininge wusyep hriphrip, topoꞌe ka yirisukwarme Got pe, Got ka ambaꞌe naŋ embere. \s1 Lenge aposel, ŋoihmbwaip tinge teŋeime Krais pe, tinge yambaꞌe bongol \p \v 16 Poi ŋoiheryembe wah bwore leꞌe ŋaiye Got ŋende pe, poi yukur mende pilpil ŋaiye mende wah tikin Got. Bwore mise, tinge yende yumbune wahriꞌ poi. Kom ŋoihmbwaip poi ki tahar ŋambaran ŋup ilyeh ilyeh. \v 17 Pe nihe syohe ŋaiye poi mambaꞌe tukwini leꞌe yukur ŋembere, topoꞌe yukur ka si ŋup sokoloh. Kom nihe syohe luku pwal poi laip bwore ŋaiye ka si nye nyermbe pe, ki nengelyembe nihe syohe ŋaiye tukwini poi mambaꞌe. \v 18 Poi yukur member ŋoiheryembe poi malme ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye ŋembep etekeꞌe, pakai. Ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye ŋembep etekeꞌe pe, yukur ka si ŋup sokoloh. O ŋaiꞌe ŋaiꞌe bwore bwore ŋaiye ŋembep yukur ka etekeꞌe pe, ka si nye nyermbe. \c 5 \p \v 1 Poi si sisyeme na, wahriꞌ tikin kekep eꞌe ŋaiye taꞌe yokoh sel ŋaiye poi marp ma moto no, ŋupe ŋaiye ka turwau pe, Got si ŋende miꞌmiꞌ yokoh sai nanah moihlaꞌ me poi ŋaiye ya murp mi moto. Wahriꞌ ŋaiye Got kitikin ŋende ŋaiye ka si nye nyermbe pe, yukur miyeꞌ nenge syep ŋende, pakai. \v 2 Tukwini ŋaiye poi marp kekep eꞌe pe, poi mambaꞌe nihe syohe, topoꞌe poi milil milil marp. Taꞌe luku pe, poi mende niharar ŋaiye ya mambaꞌe wahriꞌ ambaran tikin moihlaꞌ no, ka aparaꞌe poi tuꞌe ŋaiye poi dendeꞌ hihyilih ŋambaran. \v 3 Detale, ŋupe ŋaiye poi si mambaꞌe wahriꞌ ambaran uku no, ki tatme poi pe, yukur poi taꞌe yipihinge ŋaiye wahriꞌ pakai. \v 4 Ŋupe ŋaiye poi marp topoꞌe wahriꞌ tikin kekep eꞌe pe, poi mambaꞌe nihe syohe, topoꞌe poi milil marp. Yukur taꞌe ŋaiye poi da musme wahriꞌ tikin kekep eꞌe, pakai. Kom poi masande ya mambaꞌe wahriꞌ tikin moihlaꞌ ŋaiye ka aparaꞌe poi tuꞌe ŋaiye poi si dendeꞌ hihyilih ambaran. No wahriꞌ ŋaiye tikin nule pe, ka ambaꞌe laip ambaran ŋaiye ka si nye nyermbe. \v 5 Got ŋende miꞌmiꞌ me poi ŋaiye ya mambaꞌe laip bwore, topoꞌe kin si pwal poi Yohe Yirise taꞌe ŋai ŋendehei ŋaiye poi mambaꞌe. Taꞌe luku pe, kin pasam poi ŋaiꞌe ŋaiꞌe bwore bwore ŋaiye kin si ŋende miꞌmiꞌ no, mindemboi ya mambaꞌe. \p \v 6 Poi marp ŋoihmbwaip ŋumwaiye pe, poi meseperhme ŋaiꞌe ŋaiꞌe luku. Kom poi sisyeme na, teter poi marp topoꞌe wahriꞌ tikin kekep eꞌe pe, poi yukur marp topoꞌe Lahmborenge ma manah moi kin, pakai. \v 7 Ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye tukwini poi metekeꞌe, yukur ŋoihmbwaip poi teŋeime, kut poi meseperhme ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye ŋanar moihlaꞌ. \v 8 Taꞌe luku pe, yukur ya hiꞌgwirnge ŋaiye ya mule. Detale, ŋaiye ya mule no, ya musme wahriꞌ tikin kekep eꞌe pe, ya mil la murp topoꞌe Lahmborenge mil moi jeheinge poi nanah moihlaꞌ. Luku ŋai embere. \v 9 Taꞌe luku pe, poi da mende ŋaiye Lahmborenge ka hriphrip ŋupe ŋaiye teter ya murp topoꞌe wahriꞌ tikin kekep eꞌe, lakai ŋaiye ya mil topoꞌe kin mil moi kin. \v 10 \x - \xo 5.10 \xt Rom 14.10\x*Taꞌe luku pe, poi lalme ya gwin ŋembep Krais ŋaiye ka iyarꞌe poi lalme. Miꞌe pe, poi lalme ya mambaꞌe yitini gunde ŋaimune bwore lakai pupwa ŋaiye poi si mende, ŋupe ŋaiye poi marp topoꞌe wahriꞌ tikin kekep eꞌe. \s1 Ya mende lenge miyeꞌ tuweinge ka ŋoihmbwaip ilyeh topoꞌe Got \p \v 11 Poi sisyeme mindemboi Krais se ka iyarꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye poi mende. Taꞌe luku pe, poi hiꞌ gwarnge Lahmborenge pe, poi marp tuwihme kin pe, poi mende wah ŋaiye mahraꞌe ŋoihmbwaip lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye ka yimbilme ŋoihmbwaip yilme kin. Got kin sisyeme ŋoihmbwaip poi. Taꞌe pe, poi ŋoiheryembe nange yip miyeꞌ tuweinge Korin sisyeme nange poi yukur mende homboꞌme yip. \v 12 Wusyep eꞌe pe, yukur poi plihe mahraꞌe naŋ potopoi nange poi bwore bwarme, pakai. Poi mainge wusyep eꞌe me yip ŋaiye yip pa hriphrip me ŋaimune ŋaiye poi mende. Poi masande yip pa yungwisme wusyep lenge miyeꞌ ŋaiye tinge yahraꞌe naŋ tititinge me wah tinge ŋaiye yungwisme wahriꞌ wicherꞌ ilyehme. Kut yukur tinge yiyarꞌe ŋaimune ŋaiye sai ŋoihmbwaip meleꞌe. \v 13 Lenge miyeꞌ syeꞌ yanange nange poi miyeꞌ kwote. Kom ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme ŋaiye poi mende pe, poi mahraꞌe naŋ tikin Got. Topoꞌe ŋoiheryembe poi ki bwore bwarme pe, luku ka ungwisme yip. \v 14 Krais ŋende nihararme poi lalme pe, tukwini poi lalme sisyeme Krais kin nule nal loutungwarmbe me mitiŋ lalme. Luku taꞌe ŋaiye ŋoihmbwaip telei poi lalme si nule. \v 15 Krais kin nule berme lenge miyeꞌ tuweinge lalme. Pe yukur ka yurp laip ŋaiye yungwisme tititinge, pakai. Tinge ka yurp laip ŋaiye ka yungwisme lenge mitiŋ. Detale, tinge ŋoiheryembe ŋaiye Krais kin nule berme tinge miꞌe pe, Got plihe nahraꞌe kin ŋaiye ka ungwisme lenge miyeꞌ tuweinge lalme. \p \v 16 Poi tahar Kristen pe, poi yukur gwande yaŋah tikin kekep eꞌe ŋaiye yiyarꞌe lenge miyeꞌ tuweinge. Bwore mise, somohon ŋaiye poi marp ŋoihmbwaip yerkeime pe, poi miyarꞌe Krais taꞌe ŋaiye kin miyeꞌ kekep. Kom tukwini poi sisyeme nange Krais kin Talah tikin Got. \v 17 Ŋupe ŋaiye miyeꞌ ende tongorꞌ nal Krais pe, kin si miyeꞌ ambaran supule pe, ŋoihmbwaip yerkeime kin si miꞌe, kut kin tahar miyeꞌ ambaran supule. \v 18 Got si ŋende ŋaiꞌe ŋaiꞌe leꞌe me poi. Somohon poi wachaih kin, kom wah ŋaiye Krais ŋende pe, Got plihe ŋende poi ŋoihmbwaip ilyeh topoꞌe kin. Got si pwal poi wah ŋaiye ya mende lenge mitiŋ syeꞌ ka plihe ŋoihmbwaip ilyeh topoꞌe kin. \v 19 Wusyep ŋaiye ŋam manange pe, taꞌe leꞌe, ŋaimune ŋaiye Krais ŋende pe, Got ka ende lenge miyeꞌ tuweinge lalme kekep eꞌe ka ŋoihmbwaip ilyeh topoꞌe kin. Kin si nasme pupwa poi, topoꞌe kin si ŋoihsipe pe, kin si pwal poi wah ŋaiye ya mininge malaŋatme wusyep kin ŋaiye ka ende lenge miyeꞌ tuweinge lalme ka ŋoihmbwaip ilyeh topoꞌe kin. \v 20 Poi miyeꞌ mut tikin Krais ŋaiye poi manange malaŋatme wusyep kin, topoꞌe wusyep tas mut poi pe, Got ŋanange wusyep nal lenge miyeꞌ tuweinge. Poi miyeꞌ wah tikin Krais, ŋaiye poi misilih yip ŋaiye pa yusme ŋaiye yende wachaihme Got no, ka bunjenge yip pa yil ŋoihmbwaip ilyeh topoꞌe kin. \v 21 Krais kin yukur ŋende hwap pupwa, pakai supule. Kom Got de ka ungwisme poi pe, kin nenge hwap pupwa poi lalme nate nikil nanah Krais pe, taꞌe ŋaiye kin miyeꞌ pupwa supule. Nato Krais pe, poi bwore bwarme mal ŋembep tikin Got. \c 6 \s1 Lenge aposel yikirh mane wula wula me wah ŋaiye tinge yende \p \v 1 Poi miyeꞌ wah tikin Got pe, poi misilih yip lahmende ŋaiye si yisande wusyep me ŋoihginir tikin Got pe, yukur pa yusme ŋoihginir luku ka si pakaiye. \v 2 \x - \xo 6.2 \xt Ais 49.8\x*Detale, Got ŋanange taꞌe leꞌe, \q1 Leꞌe ŋup kitikin pe, ŋam si masande yip. \q1 Ŋup tikin ŋaiye ŋam si malaŋatme ŋaiye ma mambaꞌe yip pe, \q1 ma mungwisme yip. \m Yusyunde! Tukwini ŋup tikin ŋaiye Got de ka ende miꞌme poi. Topoꞌe tukwini ŋup tikin Got ka ambaꞌ poi. \p \v 3 Poi aposel gwarnge ŋaiye lenge mitiŋ ka yininge wusyep pupwa me wah ŋaiye poi mende. Taꞌe luku pe, poi yukur gwande yaŋah ŋaiye yende lenge miyeꞌ tuweinge ka tuhwarme wah ŋaiye poi mende, pakai. \v 4 Nato ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme ŋaiye poi mende pe, ki sasambe nange poi miyeꞌ mise tikin Got. Pe ŋupe ŋaiye mane, topoꞌe nihe syohe, topoꞌe wachaih ŋaiye natme poi pe, poi syumbe marp ŋumwaiye, topoꞌe poi gwan bongole. \v 5 \x - \xo 6.5 \xt Apo 16.23\x*Topoꞌe tinge pwamboi pe, tinge yember poi yal mwahupwaiꞌe, tinge tuhwar yende wondoh paka pakaiye me poi pe, poi mende wah nihe. Yukur poi mate posoh bworere, topoꞌe poi seheiꞌe ŋai. \v 6 Poi miyeꞌ bwore bwarme supule, topoꞌe sande tekeꞌe poi bwore. Poi syumbe marp bwore ŋumwaiye, topoꞌe poi mende niharar lenge miyeꞌ tuweinge pe, poi mungwis lenge topoꞌe bongol tikin Yohe Yirise. \v 7 Poi manange malaŋatme wusyep mise topoꞌe bongol tikin Got. Ŋoihmbwaip bwore bwarme poi ki taꞌe ŋaiye ŋim ŋombor ŋaiye ya menge murmbe, topoꞌe wihmbwah ŋaiye ki tatme poi. \v 8 Lenge miyeꞌ syeꞌ tinge yahraꞌe naŋ poi, kut lenge miyeꞌ syeꞌ tinge tale naŋ poi. Topoꞌe lenge miyeꞌ syeꞌ tinge yanange wusyep teket me poi, kut lenge miyeꞌ syeꞌ tinge yana lenge mitiŋ me ŋaimune bwore ŋaiye poi mende. Topoꞌe lenge miyeꞌ syeꞌ ŋoiheryembe nange poi miyeꞌ homboꞌe, kom pakai, poi manange wusyep mise. \v 9 Lenge miyeꞌ syeꞌ tinge homboꞌe ŋaiye yukur tinge sisyeme poi, kom mise kin, mitiŋ wula wula tinge sisyeme poi. Poi taꞌe ŋaiye miyeꞌ de ka ole, kom pakai, poi teter marp laip. Tinge yende yumbune poi, kom yukur poi mule. \v 10 Poi marp topoꞌe ŋoihmbwaip mane, kom hriphrip ki sai nye nyermbe. Poi marp taꞌe ŋaipwa ŋiꞌ, kom wah ŋaiye poi mende pe, ki nungwis lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye tinge tatame ŋaiꞌe ŋaiꞌe wula wula tikin moihlaꞌ. Ki taꞌe ŋaiye poi ŋaiꞌe ŋaiꞌe pakai, kom poi tatame ŋaiꞌe ŋaiꞌe tikin moihlaꞌ. \p \v 11 Yip Korin, poi si mana yip mal halhale ŋaiye poi mende nihararme yip supule. \v 12 Poi yukur mupwaiꞌe ŋoihmbwaip poi, pakai. Poi mende nihararme yip, kom yip yupwaiꞌe ŋoihmbwaip yip bongol me poi. \v 13 Ŋam mana yip wusyep taꞌe ŋaiye yai ŋanange wusyep me talah kin. Yip pa yende ŋahilyeh tuꞌe ŋaiye poi mende me yip. Pa bunjenge ŋoihmbwaip yip yutme poi. \s1 Poi yukoh yirise tikin Got \p \v 14 Lenge haiten pe, tinge ŋoinde tikin, yukur pa juhilyeh yende wah topoꞌe tinge. Tatame ŋaiye lenge miyeꞌ bwore bwarme ka juhilyeh topoꞌe lenge miyeꞌ pupwa, lakai? Topoꞌe tatame ŋaiye yirise ka guhilyeh topoꞌe yepelmbe, lakai? \v 15 Tatame ŋaiye Krais ka hindi Satan ŋoihmbwaip ilyeh, lakai? Topoꞌe tatame ŋaiye Kristen topoꞌe haiten ka juhilyeh, lakai? \v 16 \x - \xo 6.16 \xt Wkp 26.12, Ese 37.27, 1Ko 3.16, 6.19\x*Tatame ŋaiye na ambaꞌe yipihinge got homboꞌe enge el yukoh yirise tikin Got, lakai? Pakai lalme. Poi yukoh yirise tikin Got, taꞌe ŋaiye Got kitikin ŋanange, \q1 Ŋam ma murp motop tinge, \q1 topoꞌe ma mile mut murp bumbe me tinge. \q1 Ŋam ma Got tinge, topoꞌe tinge ka miyeꞌ tuweinge ŋam. \m \v 17 \x - \xo 6.17 \xt Ais 52.11\x*Topoꞌe Got plihe ŋanange na, \q1 Yip pa yusme tinge, topoꞌe yenge yip yil wohme tinge. \q1 Yukur pa yil sehei me ŋai ŋaiye pupwa lome, \q1 taꞌe na ŋam ma mambaꞌe yip. \q1 \v 18 \x - \xo 6.18 \xt 2Sam 7.14, 1Sto 17.13, Ais 43.6, Jer 31.9\x*Ŋam yai yip, o yip lahtuweinge miyeꞌ ŋam. \m Lahmborenge ŋaiye bongol sekete kin ŋanange wusyep uku. \c 7 \p \v 1 Lenge toꞌ tatai ŋam, poi si lalme mambaꞌe wusyep tupwaiꞌ tikin Got. Taꞌe luku pe, poi ya gwinyenme hwap pupwa lalme ŋaiye ŋende yumbune wahriꞌ topoꞌe yipihinge poi pe, poi ya tuhur prihe supule mil ŋembep tikin Got. Pe poi ya hiꞌ gwirnge pe, ya murp tuwihme Got pe, ya maŋaꞌe poi supule mil me Got pe, poi ya gunde yaŋah bwore bwarme nye nyermbe. \s1 Lenge Korin yimbilme ŋoihmbwaip pe, Pol kin hriphrip supule \p \v 2 Ŋoiheryembe poi yi yoto ŋoihmbwaip yip. Poi yukur mende pupwa me miyeꞌ ende, poi yukur mende wachaihme miyeꞌ ende. Topoꞌe poi yukur mende homboꞌme miyeꞌ ende no, poi mambaꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe kin. \v 3 Wusyep eꞌe ŋaiye ŋam manange pe, yukur ka ende yip pa ŋoih mane. Detale, ŋam yukur tale yip, pakai. Kut poi mende nihararme yip ŋembere sekete. Poi hriphrip ŋaiye ya mule lakai ya murp laip topoꞌe yip. \v 4 Ŋam sisyeme taꞌe leꞌe, ŋam tatame ŋaiye ma mininge wusyep mil halhalme yip, ŋaiye ŋam hriphrip me yip, topoꞌe ma mahraꞌe naŋ yip pe, luku ki ŋende bongolme ŋoihmbwaip ŋam. Hwap lalme ŋaiye natme poi pe, ŋam ŋoihmeryembe yip, taꞌe luku pe, ŋoihmbwaip ŋam ki hriphrip ŋembere sekete. \p \v 5 \x - \xo 7.5 \xt 2Ko 2.13\x*Ŋupe ŋaiye poi ma marp Masedonia pe, poi yukur mambaꞌe yohe. Wachaih sai nalꞌe nalꞌe, topoꞌe tinge tuhwarme poi pe, ŋoihmbwaip poi hiꞌ garnge. \v 6 Kom Got kin miyeꞌ ŋaiye nangange ŋoihmbwaip ŋumwaiye nal lenge mitiŋ ŋaiye yarp topoꞌe ŋoihmbwaip mane. Got nember Taitus nat pe, taꞌe ŋaiye kin nenge ŋoihmbwaip ŋumwaiye natme poi. \v 7 Poi metekeꞌe bepmohro kin, topoꞌe kin ŋana poi yaŋah bwore ŋaiye yip si yende bongolme kin pe, poi hriphrip. Taitus kin ŋana ŋam ŋaiye yip yende niharar ŋaiye pa yetekeꞌ ŋam pe, ŋoihmbwaip yip ginir supule. Pe yip ŋoiheryembe ŋaiye pa yurp ŋoihmbwaip ilyeh topoꞌe ŋam pe, luku ŋende ŋam hriphrip supule. \p \v 8 Ŋam sisyeme tup ŋaiye somohon ŋam mainge pe, ki ŋende yip yambaꞌe ŋoihmbwaip mane, kom ŋam yukur manange pakai me wusyep uku. Bwore mise, somohon ŋam gwarnge ŋaiye ma member tup mil me yip no, ma yul yip ŋoihmbwaip mane. Kom tukwini pakai. Ŋam sisyeme tup uku ki yal yip ŋoih mane, kom ŋoih mane leꞌe pupwa nilyehe. \v 9 Tukwini ŋam hriphrip, kom yukur ŋam hriphrip ŋaiye ŋam yal yip ŋoih mane, pakai. Kom ŋam hriphrip ŋaiye ŋoih mane luku ŋende yip yimbilme ŋoihmbwaip yip pe, luku kin gande ŋasande tikin Got. Poi yukur mende yumbune yip. \v 10 Ŋoihmbwaip mane ŋaiye natme ŋasande tikin Got pe, ki nungwisme miyeꞌ ŋaiye ka imbilme ŋoihmbwaip elme Got pe, Got ka ambaꞌe kin. Poi ya hriphrip me ŋoih mane ŋaiye taꞌe luku, kut ŋoih mane ŋaiye tikin kekep eꞌe pe, ki nenge nule nat. \v 11 Yip pa ŋoiheryembe bworere. Ŋoihmbwaip mane leꞌe ŋaiye Got yal yip pe, ki ŋende ŋaiye yip tahar yanange wusyep yende miꞌ me yip. Yip ŋoihmbwaip mane topoꞌe yip hiꞌjarnge pe, yip yasande ŋaiye pa yetekeꞌe poi. Pe yip pa yihyele miyeꞌ ŋaiye si ŋende pupwa. Ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme ŋaiye pa yende pe, luku ki sasambe nange yip yukur yende hwap. \v 12 Ŋupe ŋaiye ŋam mainge tup uku malme yip pe, ŋam yukur mainge tup malme miyeꞌ ŋaiye si ŋende hwap. Ŋam yukur ŋoiheryembe miyeꞌ ŋaiye miyeꞌ uku si ŋende hwap nalme kin, pakai. Ŋam masande ŋaiye ŋoihmbwaip bwore bwore yip ka tus halhale el ŋembep tikin Got ŋaiye yip yende nihararme poi pe, pa junde wusyep poi. \p \v 13 Luku ki pwal poi ŋoihmbwaip ŋumwaiye, topoꞌe Taitus kin ŋende poi hriphrip ŋembere supule. Detale, kin ŋana poi ŋaiye yip bepyeteme kin bworere no, ŋoih mane kin si miꞌe. \v 14 Somohon ŋam mahraꞌe naŋ yip malme Taitus. Yip yende ŋoihmbwaip bwore bwore yalme kin. Luku ki ŋasambe kin nange wusyep poi nalme yip ki mise supule. Taꞌe pe, poi yukur hiꞌme wusyep ŋaiye poi manange. Nye nyermbe poi gwande wusyep mise, topoꞌe ŋoihmbwaip bwore yip ki sasambe nange wusyep poi ki mise supule. \v 15 Ŋupe ŋaiye Taitus nate ŋetekeꞌ yip pe, yip hiꞌjarnge, topoꞌe hip syep yip dolndol. Yip yambaꞌe kin pe, yip jande wusyep poi. Taꞌe luku pe, tukwini kin ŋoiheryembe ŋoihmbwaip bwore yip pe, kin hriphrip me yip. \v 16 Ŋam hriphrip supule me yip, detale, ŋam sisyeme, yip se pa junde yaŋah bwarme ŋilyehme. \c 8 \s1 Lenge Kristen miyeꞌ tuweinge yember wuhyau jahilyeh ŋaiye ka yungwis lenge Judia \p \v 1 \x - \xo 8.1 \xt Rom 15.26\x*Lenge toꞌ tatai ŋam, tukwini ŋam da mini yip ŋaimune ŋaiye Got kin ŋoih miꞌmiꞌ me lenge sios Masedonia. \v 2 Lenge toꞌ tatai poi ŋaiye yarp ya yato Masedonia pe, tinge yambaꞌe hwap wula wula, topoꞌe tinge seheiꞌe wuhyau pe, tinge ŋaipwa ŋiꞌ, kom ŋoihmbwaip tinge ki hriphrip supule pe, tinge yiche wuhyau ŋaiye yungwisme lenge mitiŋ syeꞌ. \v 3 Tukwini ŋam da mini yip mil halhale tuꞌe leꞌe, tinge yiche wuhyau eꞌe jande ŋasande tititinge. Tinge ŋaipwa ŋiꞌ, kom ŋoihmbwaip tinge pe, ki taꞌe pinip lalal. Ŋaimune sikirp ŋaiye tinge yember yanar pe, yukur tinge yupwaiꞌe, tinge yiche yal. \v 4 Tinge yisilih poi aposel bongol ŋaiye poi ya tenerme tinge no, ka top lenge Kristen syeꞌ yungwisme lenge miyeꞌ tuweinge tikin Got ŋaiye yarp Judia. \v 5 Poi ŋoihmeryembe nange ka yiche wuhyau ŋahilyeh, kom ŋoihmbwaip tinge pe, ki ŋoinde tikin. Ŋendehei tinge yaŋaꞌe tinge yalme Lahmborenge jande ŋasande kin miꞌe pe, tinge yaŋaꞌe tinge yatme poi. \v 6 Somohon Taitus kin miyeꞌ ŋaiye ŋahraꞌe ŋoihmbwaip yip ŋaiye pa yiche wuhyau yungwisme lenge Kristen miyeꞌ tuweinge syeꞌ. Taꞌe luku pe, poi bongol ŋaiye ka plihe el la ungwis yip ende wah uku no, ka miꞌe. \v 7 Ŋaiꞌe ŋaiꞌe tetehei ŋaiye yip yende pe, yip jande yaŋah bwore. Ŋoihmbwaip yip teŋeime Got bongol, topoꞌe yaŋah ŋaiye yip yanange wusyep ki bwore miꞌ supule. Sande tekeꞌe yip embere pe, yip hriphrip supule ŋaiye yende wah tikin Got. Topoꞌe yip yende nihararme poi aposel. Tukwini ŋam masande ŋaiye pa junde yaŋah ŋaiye yiche wuhyau yungwis lenge Kristen syeꞌ, yukur pa yupwaiꞌe. \p \v 8 Ŋam yukur mana yip wusyep eꞌe taꞌe wusyep erŋeme ŋaiye pa yende junde, pakai. Mise kin pe, lenge sios syeꞌ tinge hriphrip supule ŋaiye ka yende. Kom ŋam da sisyeme ŋaiye yip yende nihararme lenge Kristen syeꞌ, lakai. \v 9 Yip sisyeme na, Lahmborenge Jisas Krais kin ŋoihginirme poi pe, kin nasme bongol, topoꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe bwore tikin moihlaꞌ pe, kin nate gah kekep eꞌe taꞌe ŋaiye miyeꞌ pakaiye. Ki ŋende taꞌe luku ŋaiye ya mambaꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe bwore tikin moihlaꞌ. \v 10 Ŋaiye ŋoiheryembe ŋam pe, ŋam da mininge wusyep milme yip gunde yaŋah ŋaiye yiche wuhyau. Somohon yip yasande ŋaiye pa yahraꞌe wah uku. Wahtaip ende si nal miꞌe, kom wah uku yukur miꞌe. Tukwini pa yende wah nihe ŋaiye wah uku ka miꞌe. \v 11 Somohon ŋoihmbwaip yip tahar ŋaiye yip yende wah uku pe, tukwini ŋam masande ŋaiye pa yende bongol me wah uku yi tutume ŋaiye ka miꞌe. Pa yende tutume wutuꞌ ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye yip yember. \v 12 Miyeꞌ ŋaiye ŋende niharar ŋaiye ka aŋaꞌe Got pe, Got ka hriphrip ŋaiye se ka ambaꞌe. Got ŋoiheryembe ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye miyeꞌ ilyeh ilyeh tatame ka aŋaꞌe. Kin yukur ŋisilih lenge ŋaiye ka yaŋaꞌe ŋaimune ŋaiye yukur ŋanar topoꞌe tinge, pakai. \v 13 Ŋam yukur manange yip ilyeh pa yikirh mane, kut lenge miyeꞌ tuweinge syeꞌ ka yurp bwore, pakai. Ŋam masande poi lalme ya guhilyeh mikirh mane luku. \v 14 Tukwini ŋup eꞌe pe, yip ŋaiꞌe ŋaiꞌe wula wula pe, pa yangange ŋaiꞌe ŋaiꞌe syeꞌ yil lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye tinge seheiꞌe. Ŋupe ŋaiye yip pa seheiꞌe pe, tinge se ka plihe yungwis yip. Taꞌe luku pe, yip lalme pa yende tuꞌe luku no, pa juhilyeh yikirh mane. \v 15 \x - \xo 8.15 \xt Kis 16.18\x*Ki taꞌe ŋaiye wusyep mise tikin Got ŋanange na, \q1 Miyeꞌ ŋaiye nambaꞌe ŋai wula wula pe, \q1 yukur ka se usungurhme wutuꞌ kin, \q1 topoꞌe miyeꞌ ŋaiye nambaꞌe ŋai sikirp pe, \q1 yukur ka seheiꞌe ŋai. \s1 Pol nember lenge miyeꞌ syeꞌ yal Korin \p \v 16 Ŋam hriphrip me Got ŋaiye kin nahraꞌe ŋoihmbwaip Taitus ŋahilyeh taꞌe poi ŋaiye kin hriphrip ŋaiye ka ungwisme yip. \v 17 Ŋoihmbwaip ŋembere kin pe, kin ŋende niharar ŋaiye ka etekeꞌ yip. Taꞌe pe, kin hriphrip ŋaiye ka gunde ŋisilih poi ŋaiye ka plihe e etekeꞌ yip. \v 18 Poi member tatai ende ŋaiye kin nala el topoꞌme kin. Nal sios lalme pe, tinge yaŋaꞌe naŋ embere yalme tatai uku. Detale, kin ŋanange wusyep bwore mise tikin Got. \v 19 Pe yukur nange ka ende wah ilyeh uku, pakai. Lenge sios si yalaŋatme kin ŋaiye ka top poi elꞌe elꞌe ende wah ungwisme poi ŋaiye ya menge wuhyau uku mil ŋaiye tinge si yiche. Poi mende wah uku ŋaiye ya mahraꞌe naŋ tikin Lahmborenge, topoꞌe yasambe lenge Kristen miyeꞌ tuweinge ŋaiye poi mende nihararme ŋaiye ya mungwis lenge. \v 20 Poi hiꞌ gwarnge ŋaiye lenge miyeꞌ tuweinge ka yiche ŋeser me poi me wuhyau ŋembere ŋaiye poi bepeteme. Taꞌe luku pe, poi mambaꞌe tatai uku nat topoꞌe poi. \v 21 \x - \xo 8.21 \xt Snd 3.4\x*Kom wah uku bwore bwarme yukur poi mende mal ŋembep tikin Got ilyehme, pakai. Poi mende mal ŋembep lenge miyeꞌ tuweinge topoꞌe. \v 22 Poi plihe member tatai poi ende mal ŋaiye ka el topoꞌe tinge hindi. Poi si sasaipe wah kin ŋup wula wula mal wah wula pe, poi metekeꞌe kin taꞌe ŋaiye kin bongol tatame ŋaiye ka ende wah. Kin si sisyeme na, ŋoihmbwaip yip bwore supule pe, ŋoihmbwaip ŋembere kin pe, kin ŋasande ŋaiye ka ende wah eꞌe. \v 23 Yip si sisyeme Taitus, kin miyeꞌ yaŋam ŋam, topoꞌe kin wah ilyeh ŋam ŋaiye poi hindi mende wah mungwisme yip. O lenge toꞌ tatai poi hoi uku pe, pa sisyeme ŋaiye sios yalaŋatme tinge hindi me wah uku, topoꞌe tinge hindi yahraꞌe naŋ tikin Krais nato wah tinge. \v 24 Taꞌe luku pe, yip pa yisambe ŋoihmbwaip bwore bwore me tinge hindi no, lenge miyeꞌ tuweinge sios ka sisyeme ŋoihmbwaip bwore bwore yip ŋaiye yip yende nihararme lenge mitiŋ syeꞌ. Pe tinge ka sisyeme na, poi yukur manange wusyep hriphrip paka pakaiye me ŋoihmbwaip bwore bwore ŋaiye yip yende, pakai. \c 9 \s1 Lenge Korin ka yangange wuhyau ŋaiye ka yungwisme lenge miyeꞌ tuweinge tikin Got \p \v 1 Yip si sisyeme wuhyau ŋaiye poi masande ya mungwisme lenge miyeꞌ tuweinge tikin Got pe, prepwan ŋaiye ya plihe minge tup member mil me yip. \v 2 Ŋam si sisyeme ŋoihmbwaip yip tahar ŋaiye pa yende wah eꞌe yungwisme lenge Kristen syeꞌ pe, nye nyermbe ŋam mahraꞌe naŋ yip mal ŋembep lenge Masedonia. Pe ŋam mana lenge taꞌe leꞌe, “Wahtaip telei ŋaiye si nal uku pe, lenge mitiŋ Akaia\f + \fr 9.2 \ft Moi embere Korin sai nato provins Akaia.\f* si yende miꞌmiꞌ ŋaiye ka yende wah uku.” Ŋupe ŋaiye tinge yasande nange yip yende niharar ŋaiye pa yaŋaꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe pe, luku ki ŋahraꞌe lenge Kristen miyeꞌ tuweinge Masedonia ŋaiye tinge de ka yaŋaꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe topoꞌe. \v 3 Ŋam gwarnge ŋaiye wusyep ŋaiye ŋam manange mahraꞌe naŋ yip, ka el luh pakaiye. Yip pa yende miꞌmiꞌ me wuhyau yember yinir ŋupe ŋaiye ma member lenge toꞌ tatai hun ka yut me yip. \v 4 Ŋam jinjame na, ma menge lenge sios miyeꞌ tuweinge Masedonia mut lakai pakai, ŋupe ŋaiye ma mi gwere me yip. Pe ŋam gwarnge ŋaiye tinge ka yetekeꞌe nange yukur yip yende miꞌmiꞌ me wuhyau ofa. Pe ŋam gwarnge ŋaiye ŋam ma mambaꞌe hiꞌe, topoꞌe yip pa yambaꞌe hiꞌe. Detale, ŋam mahraꞌe naŋ yip paka pakaiye. \v 5 Taꞌe luku pe, ŋam member lenge toꞌ tatai uku yal yer me ŋam ŋaiye ka hindi sisyeme na, wuhyau ofa ŋaiye yip si yupwaiꞌe wusyep pe, yip si yende miꞌmiꞌ yanar. Pe ŋupe ŋaiye ya mute gwere pe, ya metekeꞌe wuhyau embere luku ka inir. Kom wuhyau uku pe, ka ot gunde ŋoihmbwaip ilyeh yip, yukur ya mututus yip. \p \v 6 Ŋoiheryembe na, miyeꞌ ŋaiye worsyep ŋai yuwate pe, ka talame ŋai yuwate. O miyeꞌ ŋaiye worsyep ŋai wula pe, ka talame ŋai sekete. \v 7 Yip ilyeh ilyeh pa ŋoiheryembe yi yoto ŋoihmbwaip yip ŋaiye yukuriye pa yiche. Kom wuhyau ŋaiye pa yiche pe, pa yiche topoꞌe hriphrip. Yukur pa yiche topoꞌe ŋoihmbwaip mane. Got ŋende nihararme miyeꞌ ŋaiye ŋiche topoꞌe ŋoihmbwaip hriphrip. \v 8 Got se ka yul yip ŋaiꞌe ŋaiꞌe wula wula nye nyermbe ŋaiye pa yurp bwore nye nyermbe miꞌe pe, pa plihe yiyarꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe bwore wula wula yil lenge mitiŋ syeꞌ ŋaiye tinge seheiꞌe. \v 9 \x - \xo 9.9 \xt Sng 112.9\x*Tup tikin Got ŋanange taꞌe leꞌe, \q1 Miyeꞌ ŋaiye nungwis lenge ŋaipwa ŋiꞌ, \q1 ŋoihmbwaip bwore kin ka si nye nyermbe. \m \v 10 \x - \xo 9.10 \xt Ais 55.10\x*Got kin ŋilyehe sai, ŋaiye naŋaꞌe ŋaisep nalme miyeꞌ ŋaiye kin worsyep, topoꞌe Got ka ende ŋai ka tuhur bwore ŋaiye ka ono. Taꞌe luku pe, ka ende ŋai yip ka wula wula sekete pe, pa plihe yungwisme lenge mitiŋ syeꞌ yenge yil yil. \v 11 Nye nyermbe Got ka ungwisme yip pe, pa tutume ŋaiꞌe ŋaiꞌe pe, pa plihe yungwisme lenge mitiŋ syeꞌ nye nyermbe. Wuhyau ofa ŋaiye yip pwal poi pe, ya mi mungwis lenge mitiŋ syeꞌ pe, ka yininge wusyep hriphrip yilme Got. \v 12 Wah ŋaiye yip yende me Got pe, yip yungwisme lenge miyeꞌ tuweinge tikin Got ŋaiye seheiꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe pe, tinge luku ka yininge wusyep hriphrip yilme Got me wah uku ŋaiye yip yende. \v 13 Wah eꞌe ŋaiye yip yende yungwisme lenge miyeꞌ tuweinge pe, ka sasambe ŋoihmbwaip bwore bwore yip yil halhale pe, tinge ka sisyeme nange yip yambaꞌe wusyep mise tikin Krais, topoꞌe yip jande wusyep kin bworere. Pe tinge ka yetekeꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe wula wula ŋaiye yip si yangange tinge, topoꞌe lenge mitiŋ syeꞌ. Taꞌe luku pe, tinge ka yahraꞌe naŋ tikin Got. \v 14 Tinge sisyeme ŋaiye Got si ŋoih miꞌmiꞌ me yip pe, tinge yende nihararme yip pe, tinge ka yisilihme Got me yip. \v 15 Poi yukur tatame ya mininge wusyep bworerme yitini ŋembere ŋaiye Got pwal poi. Kut poi ya mirisukwarme Got me yitini bwore ŋaiye kin si pwal poi. \c 10 \s1 Pol nungwisme wusyep lenge miyeꞌ ŋaiye jonombaiꞌe wah kin \p \v 1 Ŋam Pol pe, ŋam da misilih yip. Yip syeꞌ yanange na, “Ŋupe ŋaiye Pol narp wohe pe, kin ŋanange wusyep bongol natme poi. Kom ŋupe ŋaiye kin narp topoꞌe poi pe, kin hiꞌgarnge syumbe ŋanange wusyep ŋumwaiye me poi.” Kom ŋam Pol, ŋam gwande ŋoihmbwaip ŋumwaiye, topoꞌe ŋoihmbwaip michukor tikin Krais. \v 2 Ŋam misilih yip ŋaiye yukur pa yututus ŋam ŋaiye ma mininge wusyep bongol milme yip, ŋupe ŋaiye ma mute motop yip murp. Ŋam sisyeme, ŋam tatame ŋaiye ma mininge wusyep bongol mil lenge mitiŋ ŋaiye ŋoiheryembe nange poi gwande yaŋah lenge miyeꞌ kekep. \v 3 Bwore mise, poi marp kekep eꞌe, kom poi yukur marmbe taꞌe lenge miyeꞌ tuweinge kekep. \v 4 Sehyikal ombor ŋaiye poi menge marmbe pe, yukur sehyikal ombor tikin kekep eꞌe, pakai. Sehyikal ombor ŋaiye poi menge marmbe pe, kin bongol tikin Got ŋaiye kin ŋende yumbune bongol tikin miyeꞌ homboꞌe Satan. \v 5 Pe poi gwinyenme yaŋah ŋaiye mahraꞌe naŋ miyeꞌ ŋaiye tahar tatme sande tekeꞌe tikin Got. Pe poi mupwaiꞌe ŋoiheryembe pupwa tinge pe, tinge yasme, kut tinge jande Krais. \v 6 Poi marp meseperhme yip ŋaiye pa junde wusyep poi lalme pe, poi mende miꞌmiꞌ ŋaiye ya mininge wusyep bongol topoꞌe ya gunyen lenge miyeꞌ ŋaiye yengelyembe wusyep. \p \v 7 Yip pa yiyarꞌe bworerme ŋaimune ŋaiye yip yetekeꞌe. Ŋaiye miyeꞌ ende ka ininge nange kin miyeꞌ mise tikin Krais pe, kin ka ŋoiheryembe bworere tuꞌe leꞌe, poi topoꞌe miyeꞌ wah tikin Krais, ŋahilyeh taꞌe kin. \v 8 Lahmborenge Jisas Krais si pwal poi bongol ŋaiye ya bepyeteme yip, topoꞌe ya mende bongolme yip, kut yukur ya mende yumbune yip. Ŋaiye ŋam mahraꞌe naŋ ŋam ma manah me bongol ŋaiye Jisas Krais si pwale pe, yukur ma se hiꞌe. \v 9 Kom ŋam gwarnge ŋaiye yip pa ŋoiheryembe nange ŋam miyeꞌ ŋaiye mainge tup ŋaiye ka ende yip pa hiꞌjirnge. \v 10 Miyeꞌ syeꞌ yanange na, “Wusyep Pol ŋaiye nainge sai nato tup pe, ki bongol sekete, kom ŋupe ŋaiye kitikin miyeꞌ tehei nate ŋanange wusyep pe, poi metekeꞌe taꞌe ŋaiye kin yukur bongol. Topoꞌe wusyep kin pwa luh pakaiye.” \v 11 Lenge miyeꞌ ŋaiye yanange taꞌe luku pe, yip pa sisyeme tuꞌe leꞌe, wusyep ŋaiye poi mainge sai nato tup poi ŋaiye ya mende me yip pe, yukur ki ŋoinde me ŋaiye poi marp mal wohme yip, lakai ŋupe ŋaiye ya murp topoꞌme yip. \p \v 12 Poi yukur manange nange poi ŋahilyeh taꞌe lenge miyeꞌ syeꞌ ŋaiye hriphrip, topoꞌe yahraꞌe naŋ tititinge. Lenge miyeꞌ uku, tinge yiyarꞌe ŋoihmbwaip tititinge jande ŋasande tinge. Miyeꞌ ende pe, kin ŋiyarꞌe ŋoihmbwaip lenge miyeꞌ syeꞌ gande ŋaiye kin ŋoiheryembe nato ŋoihmbwaip kin. Lenge miyeꞌ ŋaiye yende taꞌe luku pe, tinge sande tekeꞌe pakai. \v 13 Ŋaiye poi pe, yukur ya mahraꞌe naŋ poi menge mi munuh hlaꞌ, pakai. Poi ya mahraꞌe naŋ tutume wutuꞌ si mi moto wah tikin Got ŋaiye kin si pwal poi pe, Got nalaŋatme poi ŋaiye ya mende wah guh bumbe me yip Korin. \v 14 Wah ŋaiye Got si nalaŋatme ŋam pe, ki naparaꞌe yip yarp ya yoto, topoꞌe ŋupe ŋaiye ŋam mal Korin no, ŋam manange wusyep bwore mise tikin Krais pe, yukur ŋam taharꞌe mal moi uku, pakai. \v 15 Poi yukur taharꞌe wutuꞌ poi, topoꞌe poi yukur mahraꞌe naŋ poi me wah ŋaiye lenge miyeꞌ syeꞌ si yende, pakai. Poi de ya mende wah ŋaiye Got si pwal poi no, ŋoihmbwaip yip ka teŋei bongol me Krais pe, wah ŋaiye poi mende gwah bumbe me yip ka ende ŋembere elꞌe elꞌe. \v 16 Pe poi ya menge wusyep mise tikin Got mil moi embere syeꞌ ŋaiye sai teket me yip. Poi yukur ya mil moi ŋaiye lenge miyeꞌ syeꞌ si ya yende wah no, poi ya mahraꞌe naŋ poi me wah ŋaiye tinge si yende. \v 17 \x - \xo 10.17 \xt Jer 9.24\x*Detale, wusyep bwore mise tikin Got ŋanange na, \q1 Lahmende ŋasande ŋaiye ka hriphrip pe, \q1 ka hriphrip me ŋaimune ŋaiye Lahmborenge si ŋende. \m \v 18 Poi sisyeme ŋaiye miyeꞌ ende ka hriphrip, topoꞌe ka ahraꞌe naŋ kitikin pe, miyeꞌ uku ŋaiye nal ŋembep tikin Got pe, kin luh pakaiye. Ŋaiye Lahmborenge ka ahraꞌe naŋ miyeꞌ ende pe, miyeꞌ uku, kin miyeꞌ mise nal ŋembep tikin Got. \c 11 \s1 Wah tikin aposel Pol yukur ŋahilyeh taꞌe lenge aposel homboꞌe ŋaiye yarp Korin \p \v 1 Ŋam da mininge wusyep sikirp tuꞌe ŋaiye miyeꞌ kwote pe, tatame ŋaiye pa yusme ŋam ma mininge? \v 2 Got ŋende nihararme lenge miyeꞌ tuweinge ŋembere sekete ŋaiye ka yurp tuwihme kin ŋilyehe si. Pe ki ŋahilyeh taꞌe ŋam ŋaiye ŋam mende nihararme yip ŋaiye pa junde Krais ŋilyehe si. Pe ŋam da yul yip milme Krais tuꞌe ŋaiye ŋam da menge tesimbihyeꞌ ende ŋaiye yukur wambaꞌe ŋemei, topoꞌe miyeꞌ ende mil me miyeꞌ ŋaiye ka enge ti. \v 3 \x - \xo 11.3 \xt Stt 3.1-5,13\x*Ŋam ŋoiheryembe hwaŋ Satan, kin miyeꞌ pupwa homboꞌe. Somohon kin homboꞌe yeh me Iv pe, ŋam hiꞌgwarnge ŋaiye lenge miyeꞌ syeꞌ homboꞌe yeh yip. Taꞌe luku pe, ŋoihmbwaip yip ka susukut topoꞌe se ka elꞌe elꞌe pe, yukur ŋoihmbwaip yip ka si bwore bwarme elme Krais. \v 4 Ŋam hiꞌ gwarnge, detale, lenge miyeꞌ syeꞌ yat pe, tinge yana yip wusyep nange Jisas kin ŋoinde tikin supule. O yukur Jisas eꞌe, ŋaiye tukwini poi mana yip wusyep bwore mise kitikin. Taꞌe luku pe, yip yambaꞌe yipihinge pupwa ŋoinde tikin. Luku yukur Yohe Yirise ŋaiye somohon yip yambaꞌe. Topoꞌe yip yambaꞌe wusyep homboꞌe ŋoinde tikin. Yukur wusyep bwore mise tikin Krais ŋaiye yip si yambaꞌe. Ŋupe ŋaiye tinge yende taꞌe luku pe, yip si yende miꞌmiꞌ yarp ŋaiye pa junde wusyep homboꞌe tinge. \v 5 Ŋam sisyeme, ŋam yukur marp tuwihme lenge aposel homboꞌe ŋaiye yip yanange nange tinge aposel ondoh, pakai. \v 6 Yip ŋoiheryembe ŋaiye ŋam yukur miyeꞌ wusyepe ŋaiye ma mininge wusyep tikin Got bworerme, kom ŋam yukur seheiꞌe sande tekeꞌe. Nye nyermbe pe, ŋaimune ŋaiye sai nato ŋoihmbwaip poi pe, poi si yasam yip sande tekeꞌe luku mal halhale. \p \v 7 Ŋupe ŋaiye ŋam mana yip wusyep bwore mise tikin Got pe, yukur ŋam misilih yip ŋaiye pa pule yitini me wah ŋaiye ŋam mende. Ŋam tale ŋam tanam ma gwah tuweihe, kut ma mahraꞌe yip mi munuh hlaꞌ. Pe yip ŋoiheryembe nange luku pupwa, lakai? \v 8 Lenge sios syeꞌ, tinge yungwisme ŋam wuhyau ŋupe ŋaiye ŋam mende wah me yip. Pe luku taꞌe ŋaiye ŋam mende ŋendei me wuhyau tinge mate mungwisme yip. \v 9 \x - \xo 11.9 \xt Flp 4.15-18\x*Ŋupe ŋaiye ŋam top yip marp pe, ŋam seheiꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe, kom ŋam gwarnge ŋaiye ma yul yip ŋoihmbwaip mane. Lenge sios miyeꞌ tuweinge ŋaiye yase Masedonia yat pe, tinge yungwisme ŋam ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye ŋam seheiꞌe. Ŋam yukur misilih yip me ŋaiꞌe ŋaiꞌe. Detale, ŋam gwarnge ŋaiye ma yul yip ŋoihmbwaip mane. \p \v 10 Wusyep bwore mise tikin Krais sai nato ŋam pe, yukur miyeꞌ ende tikin provins Akaia ka upwaiꞌe mut ŋam, ŋaiye gwate bip ŋam ŋaiye yukur ma mambaꞌe wuhyau me yip Korin. \v 11 Wusyep ŋaiye ŋam manange taꞌe luku pe, yukur taꞌe ŋaiye ŋam gwarnge yip, pakai. Got si sisyeme ŋaiye ŋam mende nihararme yip. \p \v 12 Ŋam mende gwande wusyep erŋeme ŋam ŋaiye yukur pa yungwisme ŋam wuhyau syeꞌ. Ŋam mende taꞌe luku no, lenge aposel luku yukur ka jin yunuh hlaꞌ no, ka yahraꞌe naŋ tinge nange tinge jande yaŋah ilyeh taꞌe ŋaiye poi gwande ŋaiye tinge yukur yambaꞌe wuhyau me wah tinge. \v 13 Lenge miyeꞌ uku yukur aposel mise, tinge aposel homboꞌe pe, tinge yende wah homboꞌe, topoꞌe tinge yende tititinge taꞌe ŋaiye tinge aposel mise tikin Krais. \v 14 Kom ŋam yukur gunguru plai. Ŋam sisyeme nange Satan tatame ka tunuh kitikin tuꞌe ŋaiye walip hlaꞌ tikin yirise. \v 15 Taꞌe luku pe, ki bwore ŋumwaiye ŋaiye lenge miyeꞌ wah tikin Satan ka yende tititinge tuꞌe ŋaiye lenge miyeꞌ wah mise tikin wusyep mise. Mindemboi ŋup yuwo pe, ka yambaꞌe yitini junde wah homboꞌe ŋaiye tinge yende. \s1 Pol ŋende wah aposel pe, kin nambaꞌe nihe syohe ŋembere ŋembere sekete \p \v 16 Ŋam plihe mala mininge na, ŋam yukur miyeꞌ kwote. Kom ŋaiye pa ŋoiheryembe nange ŋam miyeꞌ kwote pe, yambaꞌe ŋam tuꞌe ŋaiye kwote no, ŋam topoꞌe ma mininge wusyep mahraꞌe naŋ ŋam sikirp. \v 17 Bwore mise, wusyep eꞌe ŋaiye tukwini ŋam manange pe, yukur Lahmborenge ŋasande ŋaiye ma mininge. Wusyep ŋaiye ŋam manange mahraꞌe naŋ ŋam pe, ki taꞌe ŋaiye wusyep tikin miyeꞌ kwote. \v 18 Kom ŋupe ŋaiye lenge miyeꞌ wula wula tikin kekep jate bip yahraꞌe naŋ tinge pe, ŋam topoꞌe mende ŋahilyeh taꞌe ŋaiye tinge yende. \v 19 Yip ŋoiheryembe nange sande tekeꞌe bwore sai me yip, kom yip yende niharar ŋaiye lenge miyeꞌ kwote ka yul yip wusyep homboꞌe. \v 20 Bwore mise ŋaiye miyeꞌ ende ka kete yip enge el no, yip pa yende wah mwahupwaiꞌe me kin pe, ka tuꞌe la? O ŋaiye ka plihe ambaꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe yip lalme, topoꞌe ŋaiye ka homboꞌe yeh yip nange kin miyeꞌ bworenge no, ka angalai syep gute bepmohro yip pe, yip yusme ka ende tuꞌe ŋaiye ŋasande kitikin. \v 21 Ŋam ma hiꞌe, detale, ŋam bongol pakai ŋaiye ma mende yumbune yip me ŋai uku. Kom ŋaiye miyeꞌ ende ka ende bongol ininge kitikin pe, ŋam topoꞌe ma mende bongol mininge ŋam tanam. Wusyep ŋaiye tukwini ŋam manange pe, ki taꞌe ŋaiye wusyep titinge lenge miyeꞌ kwote. \p \v 22 Tinge Hibru? Ŋam topoꞌe Hibru. Tinge Israel? Ŋam topoꞌe Israel. Tinge ŋambaih talah tikin Abraham? Ŋam topoꞌe ŋambaih talah tikin Abraham. \v 23 \x - \xo 11.23 \xt Apo 16.23\x*Tinge miyeꞌ wah tikin Krais lakai? Ŋam manange wusyep taꞌe ŋaiye miyeꞌ kwote supule, kom ŋam miyeꞌ wah bwore mise tikin Krais mengelyembe tinge. Ŋam mende wah nihe mengelyembe tinge, topoꞌe ŋam mal mwahupwaiꞌe ni wula wula. Tinge yenge wunje jate ŋam ni wula wula, topoꞌe ni wula wula sehei ŋaiye ma mule. \v 24 \x - \xo 11.24 \xt Lo 25.3\x*Ni syepumbur lenge Juta yenge wunje jate ŋam ya tatame 39. \v 25 \x - \xo 11.25 \xt Apo 14.19, 16.22\x*Lenge miyeꞌ embep Rom yenge wunje jate ŋam ni hun. O nilyeh pe, tinge yiche ŋeser yeselyenge ŋam. Ki nal miꞌe pe, ni hun loumbil pinip ŋaiye ŋam marp pe, ki turwau. Kut ninde kin pe, ŋam tikir manah yukop ende mende jetuhwei tikir manah loh pinip ŋau ende supule, topoꞌe ŋup ende supule. \v 26 \x - \xo 11.26 \xt Apo 9.23, 14.5\x*Ŋup wula wula ŋaiye ŋam malꞌe malꞌe mal moi wohe pe, ŋam mambaꞌe hwap me mih tembelem ŋaiye nawe pe, lenge miyeꞌ endei yende ŋendei me ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋam. Ŋam Juta, kom lenge Juta topoꞌe lenge haiten de ka yende yumbune ŋam. Sehei ŋaiye ŋam de ma mambaꞌe hwap ŋaiye ŋam marp ma moto moi embere, topoꞌe mal moi ŋaiye lenge mitiŋ yukur yarp. Topoꞌe ŋam de ma talai mil ŋoloh pinip, topoꞌe lenge toꞌ tatai homboꞌe syeꞌ yala yende yumbune ŋam. \v 27 Ŋupe ŋau ŋam mende wah nihe sekete pe, yukur ŋam mate posoh bworere pe, ŋup syeꞌ ŋam marp mal pe, ki ŋundu lal gah. Pe ŋup syeꞌ yukur ŋam mono ŋai, topoꞌe yukur ŋam monoꞌe pinip pe, ŋup syeꞌ ŋam menge nimbot marp, topoꞌe ŋam seheiꞌe hihyilih pe, ŋam marp topoꞌe mwate. \v 28 Topoꞌe ŋam tatame ŋaiye ma mininge hwap wula wula ŋaiye tas me ŋam, kom prepwan, ŋam ŋoiheryembe ŋaiye ma bepmeteme sios lalme pe, luku taꞌe ŋaiye mane ŋembere ŋaiye ŋam mikirh. \v 29 Lenge mitiŋ syeꞌ ŋaiye ŋoihmbwaip tinge teŋeime Got yukur bongol pe, ŋam ŋoihginirme tinge, topoꞌe ŋam de ma mungwis lenge. O ŋupe ŋaiye ŋam masande nange lenge miyeꞌ syeꞌ yende lenge Kristen syeꞌ tambe pe, ŋam tuhwar embere sekete. \p \v 30 Yip yende wah yututusme ŋam ŋaiye ma mahraꞌe naŋ ŋam menge mil. Kom ŋaiye ŋam ma mahraꞌe naŋ ŋam pe, ma mininge ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye ki pasam nange ŋam bongol pakai. \v 31 Yai Got tikin Lahmborenge Jisas, kin sisyeme ŋam ŋaiye ŋam yukur miyeꞌ homboꞌe pe, poi ya mahraꞌe naŋ kin nye nyermbe. \v 32 \x - \xo 11.32 \xt Apo 9.23-25\x*Ŋupe ŋaiye ŋam marp Damaskus pe, miyeꞌ embep tikin kiŋ Aretas nember lenge miyeꞌ wondoh ŋaiye ka jin jeteme kohmap tikin moi embere ŋaiye ka yurpe ŋam. \v 33 Kom lenge toꞌ tatai syeꞌ yonorh ŋam ya jah sorh pe, tinge yinyer ŋam ya tas lem dou ŋaiye tinge si yere tatme moi embere luku pe, tinge yasme ŋam ya jah kekep pe, ŋam gwarnge tupwaihme miyeꞌ embep mal. \c 12 \s1 Pol nate tange pe, Got naŋaꞌe wusyep wula wula nalme kin \p \v 1 Ŋam gwarnge ŋaiye ma mahraꞌe naŋ ŋam tanam pe, luku yukur ka ungwisme yip topoꞌe ŋam, kom tukwini ŋam da mininge ŋaiye ŋam mate tange, topoꞌe wusyep tase tikin Jisas Krais ŋaiye kin si pwale. \v 2 Ŋam da mininge wusyep me miyeꞌ ende\f + \fr 12.2 \ft Miyeꞌ uku kin Pol, kom kin ŋinise naŋ kin.\f* tikin Krais ŋaiye somohon Got nambaꞌe kin nenge nanah moihlaꞌ kitikin.\f + \fr 12.2 \ft Lenge Juta, tinge ŋoiheryembe nange moihlaꞌ hun sai pe, ŋendehei kin ŋaitem, hoi kin pe, moi lenge yipihinge pupwa yarp, hun kin pe, moihlaꞌ tikin Got ŋaiye Pol nal.\f* Ŋup uku nate tatame tukwini leꞌe pe, kin narp kekep tatame wahtaip 14. Ŋam yukur sisyeme na, kin narp topoꞌe wahriꞌ, lakai kin si nasme wahriꞌ ŋupe ŋaiye kin nal moihlaꞌ. Pe luku ŋam jinjame, Got kin ŋilyehe sai, kin sisyeme. \v 3-4 Ŋam sisyeme na, Got nambaꞌe miyeꞌ uku nenge nanah moi yilihe. Kom ŋam yukur sisyeme na, kin narp topoꞌe wahriꞌ, lakai kin si nasme wahriꞌ. Luku pe, ŋam jinjame, Got ŋilyehe sai kin sisyeme. Na nah moihlaꞌ pe, kin ŋasande wusyep ŋoinde tikin ŋaiye yukur lenge miyeꞌ tatame ka yininge. \v 5 Ŋam mahraꞌe naŋ miyeꞌ uku, kom yukur ma gute bip ŋam mahraꞌe naŋ ŋam, pakai. Kom ŋam da mahraꞌe naŋ ŋam me ŋai uku ŋaiye ki sasambe nange ŋam yukur bongol. \p \v 6 Yusyunde, ŋaiye ma mahraꞌe naŋ ŋam tanam pe, yukur ma mende mut pinip pakai. Wusyep lalme ŋaiye ŋam manange pe, ki bwore mise. Pe ŋai uku somohon tas me ŋam. Kom ŋam yukur mahraꞌe naŋ ŋam. Detale, ŋam gwarnge ŋaiye miyeꞌ lakai tuwei ende ka yahraꞌe naŋ ŋam pakaiye. Ŋam masande ŋaiye yip lenge miyeꞌ tuweinge pa yetekeꞌe ŋaimune ŋaiye ŋam mende, topoꞌe wusyep bwore ŋaiye ŋam manange pe, pa yiyarꞌe ŋam pe, pa ŋoiheryembe ŋam lahmende. \s1 Nihe syohe taꞌe mwah senge gere wahriꞌ Pol \p \v 7 Got kin pasam ŋam ŋaiꞌe ŋaiꞌe bwore bwore, kom kin garnge ŋaiye ma ŋoiheryembe ŋaiꞌe ŋaiꞌe luku no, ma hriphrip me ŋam tanam. Taꞌe luku pe, kin nasme ŋainde taꞌe mwah senge nate gere ŋam pe, ki de wah ŋaiye gere gere wahriꞌ ŋam. Ŋai uku pe, miyeꞌ wah tikin Satan, kin de wah ŋaiye ki ŋende yumbune ŋam ŋaiye yukur ma mahraꞌe naŋ ŋam. \v 8 Ni hun pe, ŋam manange wusyep topoꞌe Lahmborenge misilihme kin ŋaiye ka ginyenme ŋai uku. \v 9 Kom Lahmborenge ŋana ŋam na, “Pakai, ŋam yukur ma gwinyenme. Kom ŋoih miꞌmiꞌ ŋam sai topoꞌe nin pe, nin tatame ŋaiye na ikirh mane. Detale, bongol ŋam pe, ki ŋende wah embere nal lenge miyeꞌ ŋaiye bongol pakai.” Miꞌe pe, ŋam Pol, ŋam hriphrip ŋembere sekete ŋaiye bongol ŋam pakai, kom bongol Krais si sai topoꞌe ŋam. \v 10 Ŋam hriphrip ŋaiye ŋam mambaꞌe nihe syohe me Lahmborenge. Ŋam yukur gwonose ŋaiye ŋam bongol pakai, topoꞌe ŋaiye tinge yende wachaihme ŋam, topoꞌe ŋaiye ŋam seheiꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe. Ŋam yukur gwonose ŋaiye tinge yende yumbune ŋam, topoꞌe hwap ŋaiye ŋam mambaꞌe. Pe ŋupe ŋaiye ŋam masme bongol ŋam pe, ŋam mambaꞌe bongol tikin Lahmborenge. \s1 Pol de ka ende bongol me ŋoihmbwaip lenge Korin ŋaiye teŋeime Lahmborenge \p \v 11 Wusyep eꞌe ŋaiye ŋam manange pe, yukur ki bwore bwarme. Kom yip yahraꞌe ŋoihmbwaip ŋam pe, ŋam manange wusyep eꞌe. Yip tatame ŋaiye pa yininge ŋaiꞌe ŋaiꞌe bwore ŋaiye ŋam mende, kom yukur yip yanange. Bwore mise, ŋam taꞌe miyeꞌ pakaiye. Kom lenge miyeꞌ homboꞌe ŋaiye yip jal lenge aposel bwore mise, yukur tinge yengelyembe ŋam. \v 12 Ŋupe ŋaiye ŋam marp topoꞌe yip no, ŋam mende wah aposel mise pe, ŋam gwan bongol mikirh mane pe, Got ŋende mirakel topoꞌe wah bongol nal halhale ŋaiye pa sisyeme nange ŋam mende wah mise tikin Got. \v 13 Wah ŋaiye ŋam mende me yip pe, ki ŋahilyeh ŋaiye ŋam mende me lenge miyeꞌ tuweinge sios lalme. Kom yip yasande nange ma misilih yip wuhyau, lakai? Ŋam pe, ŋam gwarnge ŋaiye ma misilih yip wuhyau ŋaiye ma mende wah me yip. Kom yip yanange nange ŋam mende pupwa luku pe, yip yasme pupwa ŋam. \p \v 14 Leꞌe ka ni hun kin ŋaiye ma mute metekeꞌe yip, kom ŋam gwarnge ŋaiye pa yungwis ŋam ŋaiꞌe ŋaiꞌe yip. Ŋam masande yip miyeꞌ tuweinge. Ŋai taꞌe luku pe, lenge talah yukur ka yangange ŋai yil lenge yai mam tinge, pakai. Lenge yai mam ka yangange ŋai yil lenge talah. \v 15 Ŋam hriphrip ŋaiye ma maŋaꞌe ŋam tanam topoꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋam ŋaiye ka ende bongolme yip Kristen miyeꞌ tuweinge. Ŋaiye ŋam mende nihararme yip ŋembere pe, tatame ŋaiye pa yende nihararme ŋam sikirp lakai? \v 16 Bwore mise, yip se pa ŋoihmbwaip ilyeh topoꞌe ŋam ŋaiye yukur ŋam mambaꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe yip syeꞌ. Kom miyeꞌ ende pe, se ka ininge nange ŋam mate homboꞌe yeh yip, topoꞌe ŋam mikil lounda ŋaiye ka ete yip. \v 17 Ki taꞌe la? Taꞌe miyeꞌ ende ŋaiye ŋam member mat me yip pe, ki gan ŋanah hlaꞌ me yip ŋaiye ka ambaꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe yip, lakai? \v 18 Ŋam member Taitus topoꞌe miyeꞌ ende tikin sios malme yip. Pe luku yip tatame pa yininge nange Taitus gan ŋanah hlaꞌ me yip ŋaiye ka ambaꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe yip, lakai? Pakai supule! Yipihinge poi hindi pe, ki ŋahilyeh, topoꞌe yaŋah ŋaiye poi hindi gwan pe, ki ŋahilyeh, topoꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye poi hindi mende pe, ki ŋahilyeh. \p \v 19 Yip ŋoiheryembe nange wusyep eꞌe ŋaiye poi manange pe, taꞌe poi da mende bongolme potopoi? Yukur taꞌe liki. Poi miyeꞌ wah tikin Krais, topoꞌe wusyep eꞌe ŋaiye poi manange pe, Got si ŋasande. Lenge toꞌ tatai, ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye poi mende pe, ka ungwisme yip. \v 20 Ŋam hiꞌ gwarnge ŋupe ŋaiye ma mi gwere liki no, ma metekeꞌ yip tuꞌe ŋaiye yip ŋoinde tikin me ŋasande ŋam, topoꞌe yip pa yetekeꞌ ŋam ma ŋoinde tikin me ŋasande yip. Ŋam gwarnge ŋaiye ma mil no, ma metekeꞌe ŋaiye pa teketenge wusyep, ŋoihmbwaip pupwa, tuhwar, yosoko taŋarꞌ, yende yumbune wah, wusyep nihe, wusyep teket, yuworꞌe yetenge, yahraꞌe naŋ, topoꞌe yende bwiliꞌe bwulaꞌe. \v 21 Ŋam hiꞌ gwarnge ŋaiye ma mut me yip no, Got ka ende ŋam ma hiꞌe guh ŋembep yip. Ŋam gwarnge ŋaiye ma metekeꞌ lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye somohon yende hwap no, yukur tinge yimbilme ŋoihmbwaip tinge yaŋaꞌe teket yalme ŋaiꞌe ŋaiꞌe pupwa taꞌe niŋ pinip yar, topoꞌe ŋoihmbwaip tahar ŋaiye yende ŋaiꞌe ŋaiꞌe pupwa. Ŋaiye ma metekeꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe tuꞌe luku pe, ŋoihmbwaip ŋam ka ginir supule. \c 13 \s1 Pol ŋanange wusyep ŋaiye lenge Korin ka bepeteme bilip tinge bworerme \p \v 1 \x - \xo 13.1 \xt Lo 17.6, 19.15\x*Ŋaiye miyeꞌ ende ka iniꞌe miyeꞌ ende nange kin si ŋende pupwa pe, yukur na hihwai usyunde wusyep kin. Ter na ende ŋumwai de na isyunde mut miyeꞌ hoi lakai hun ŋaiye tinge si yetekeꞌe hwap uku. Pe pa ŋoiheryembe ŋaiye leꞌe ni hun kin ŋaiye ŋam de ma mute metekeꞌe yip. \v 2 Somohon ni hoi kin ŋaiye ŋam mat pe, ŋam si mana yip wusyep malme lahmende yip ŋaiye somohon yip yende hwap. Kom tukwini ŋaiye ŋam marp wohe pe, ŋam da plihe mini yip na, ŋup ende ŋaiye ma plihe mut pe, yip lahmende ŋaiye yende hwap, yukur pa tupwaihme nihe syohe. \v 3 Taꞌe yip de pa sisyeme na, Krais kin ŋanange wusyep tas mut ŋam, lakai pakai? Taꞌe luku pe, yip pa sisyeme ŋai eꞌe, Krais yukur ka se ende pilpil, pakai. Krais kin miyeꞌ wondohe sekete pe, ka yasam yip bongol kin. \v 4 Ki bwore mise, ŋupe ŋaiye Krais kin narp taꞌe miyeꞌ kekep pe, tinge yuluwei kin yal loutungwarmbe pe, kin bongol pakai. Kom nato bongol tikin Got pe, Krais tahar narp laip. Poi topoꞌe, poi gwahilyeh topoꞌe kin, kom poi miyeꞌ tuweinge kekep pe, poi bongol pakai. Kom poi marp laip ma moto kin pe, poi mambaꞌe bongol tikin Got ŋaiye poi menge mende wah bongol gwah bumbe me yip. \p \v 5 Nye nyermbe yip pa yiyarꞌe yarp yip, topoꞌe ŋoiheryembe yiptip na, yip jan bongole yal yoto ŋembep tikin Jisas Krais, lakai pakai? Yip sisyeme ŋaiye kin narp nato yip, lakai pakai? Ŋaiye pakai pe, pa tumbe yusme kin. \v 6 Pe ŋam masande yip pa sisyeme tuꞌe leꞌe, poi miyeꞌ wah mise tikin Krais. \v 7 Poi misilihme Got ŋaiye ka ungwisme yip no, yukur pa yende pupwa. Ŋam yukur misilihme Got ŋaiye ka yasam yip nange ŋam aposel mise, pakai. Poi masande ŋaiye pa jin bongole pe, pa yende ŋoihmbwaip bwore bwore. Yukur ŋembere me ŋam ŋaiye lenge miyeꞌ ka ŋoiheryembe nange ŋam yukur ma gwin bongol pe, wah ŋam ki luh paka pakaiye. \v 8 Poi yukur tatame ŋaiye ya mende wachaihme wusyep bwore mise tikin Got, na pakai. Poi ya mininge wusyep mise nye nyermbe. \v 9 Poi hriphrip ŋaiye ŋup syeꞌ poi aposel bongol pakai, kut poi masande yip pa yurp bongol yi yoto Krais. Topoꞌe poi misilihme Got ŋaiye pa yurp bwore bwarme. \v 10 Tukwini ŋam marp wohme yip pe, ŋam mainge tup eꞌe malme yip. Detale, ŋam masande yip pa yende miꞌme yiptip yer ti, ŋupe ŋaiye ma mute gwere pe, ŋam gwarnge ŋaiye ma mahraꞌe ŋoihmbwaip nihe milme yip. Bongol ŋaiye si Lahmborenge pwale pe, ka ahraꞌe ŋoihmbwaip bwore yip enge e unuh, o yukur ka tule yip e guh. \s1 Pol ŋanange wusyep yuwo topoꞌe wusyep hriphrip \p \v 11 Lenge toꞌ tatai, leꞌe ŋam manange wusyep yuwo ŋam pe, yusyunde wusyep ŋam bworerme pe, pa yende junde wusyep ŋaiye ŋam si mana yip no, pa yurp ŋoihmbwaip ilyeh. Pe Got ka ende nihararme yip no, pa yurp topoꞌe ŋoihmbwaip ŋumwaiye no, ka orp topoꞌme yip. \v 12 Yip miyeꞌ tuweinge tikin Got pe, pa tirir topoꞌ lenge toꞌ tatai yip. \v 13 Lenge miyeꞌ tuweinge tikin Got lalme yember wusyep hriphrip, topoꞌe ŋau bwore tinge yatme yip. \v 14 Got, kin ka ende nihararme yip, topoꞌe Lahmborenge Jisas Krais ka ŋoih miꞌmiꞌ me yip, topoꞌe Yohe Yirise ka ende yip pa yurp juhilyeh.