\id 2PE NT0167 - Kala NT Rob Head Jan/1995 \h OU-PITA 5, PE-PITA \toc1 PE-PITA PITAne Pepá PE Topa Mundorumu Bokumu Kolomongo Awili 1-3 pali OLIO ULU PEANGAMA MINDI TONDOLO MUNDUPU TEPO MOLAMILI. YE KERIMENE MANE SILIMELE UNGUME PAA NAA PILIPU BULU SIEMILI UNGU MARE \toc2 PE-PITA \mt1 PE-PITA \mt2 PITAne Pepá PE Topa Mundorumu Bokumu \ip \it Pitane I Pepá Topa Mundorumumunge Ungu Pulu Mare\it* \h PE-PITA \toc1 PE-PITA PITAne Pepá PE Topa Mundorumu Bokumu Kolomongo Awili 1-3 pali OLIO ULU PEANGAMA MINDI TONDOLO MUNDUPU TEPO MOLAMILI. YE KERIMENE MANE SILIMELE UNGUME PAA NAA PILIPU BULU SIEMILI UNGU MARE \toc2 PE-PITA \ip \it Pita yuyu yunge ungu te inie yakondo gomo 1202 molemo.\it* \ip \it Pitane konopuni pilipelie pepá te ou topo mundorumumu kinie i pepá pe topa mundorumu akuselonga pulumu inie Pe-Pita 3:1 molemo. “‘Ulu peanga kake telime mindi konopu kimbu siengi.’ nimbu ipepá talo topo sikiru.” nirimu. Nalo “Pepá te ou topa mundorundu.” nirimu bokumu olio “Ou-Pita” nilimolo bokumu molo te lupenje, mimi sipu naa pilimolo.\it* \ip \it I pepámonga ungu pulumu isipe mele: ‘Ungu kolo tolime mane silimele yemane ‘Kirasinge yemboma ‘Sike.’ ningu tondolo munduku pilimele ulumu kinie molko kondolemele ulumu kinie tepo kenjipu, topo manie mundemili.’ ningu andoko telemele yemanga ungume Kirasinge yembomane paa naa piliengi! Yesusini “Nanga kongonomo tende-paa.” nimbe lipe mundorumu yemane ningu siringi ungume mindi ‘Sike.’ ningu tondolo munduku piliengi! Aku siku tenge ulumuni Pulu Yemo kinie Awili Yesusi Kirasiselo molembele mele paa pilinge. Yesusini ou lipe mundorumu yemane Yesusi yu mongone kanoko, yu-kinie andoko, yuni eno mane sirimu ungume sumbi siku pilieringi.’ nimbe pepá torumu.\it* \ip \it Ungu te: Yesusi olionga Lipe Tapondopa Mindili Nolemela Aulkena Wendo Lili Yemo wale awisili nirimu akumu 1:1,11, 2:20, 3:1-2,18 molopa, aku mele ungu te 3:15 molemo. Aku ungumunge ungu pulumu boku ambolkonomonga alsena anjokondo “21. kisim bek”, “21.3. Man Bilong Kisim Bek Yumi”.\it* \ip \it Ungu te: Yembo marene ningendo: “Yesusi kelepa naa ombá.” niringi. Nalo ipepámone nimbendo: “Sike yu welea naa olemo, nalo Pulu Yemone ‘Yembo telu kepe kolea kerine naa pupili. Konopu alowa teangi.’ nimbe taka lipe nokopa molemomonga Yesusi welea naa olemo.” nilimo. (Aku ungumu 3:9 molemo.)\it* \ip \it Pe-Pita 2 kinie Jutu 4-18 kinie ungu awisili paa telu sipe mele molemo.\it* \ip \it Ya ungu pulumu pora nikimu.\it* \c 1 \mt1 Kolomongo Awili 1-3 pali OLIO ULU PEANGAMA MINDI TONDOLO MUNDUPU TEPO MOLAMILI. YE KERIMENE MANE SILIMELE UNGUME PAA NAA PILIPU BULU SIEMILI UNGU MARE \s1 1:1-2 Pitane Pep mo Tombando Pulu Polopa Torumu Ungumu \p \v 1 Na Saimono Pita, Yesusi Kirasini “Nanga kongonomo tende-pou.” nimbe lipe mundorumu yemo,\f + \fr 1:1 \ft bokumunge alsena anjokondo “1. aposel”.\f* na yunge kongono tendeli kendemande yemo molopolie ⸤i pepámo topo sikiru⸥. \p Olionga Pulu Yemo, olionga Lipe Tapondopa Mindili Nolemela Aulkena Wendo Lili Ye\f + \fr 1:1 \ft 11 bokumunge alsena anjokondo “21.3. Man Bilong Kisim Bek Yumi”; inie anjokondo 3:15 kananila.\f* Yesusi, ⸤Pulu Yemone “Simbo.” nimbe mana lipe mundorumu ye⸥ Kirasimu, yuni ulume sumbi sipe telemomonga olio\f + \fr 1:1 \ft “olio” nirimu akumu yu-kinie namele-kinienje? Yesusini lipe mundorumu yemando nirimu, molo kolea marenga ‘Sike.’ ningu tondolo munduku pilieringi yembomando nirimu, molo Kirasinge yembo mare yu-kinie moloringimendo nirimunje, naa pilimolo.\f* ‘Sike.’ nimbu tondolo mundupu pilimolo ulu peangamo eno aku siku ‘Sike.’ ningu tondolo munduku pilimele yemboma, eno ipepámo topo sikiru. \p \v 2 Pulu Yemo kinie olionga Awili Yesusiselo pilku imbi silimelemonga elone eno paa we kondo kolko teko kondolembele mele kinie, ‘Eno konopu pe nipili taka liku molangi.’ nilimbele mele kinie olandopa olandopa pupili. \s1 1:3-15 Pulu Yemone Olio Mako Topa “Nanga Yemboma Molangi Waa.” Nirimu Ungumu ‘Paa Manie Naa Pupili.’ Niemili Ungu Te \p \v 3 Pulu Yemonga tondolomo Yesusi kinie pelemo, aku tondolomone olio molopo kondopo Pulu Yemonga ungume mindi pilipu lipu temolo ulu pulumu sirimu. Tondolo pa telimu pepa, ulu peangamanga pulumu pelemo yemone olio “Nanga yemboma molangi waa.” nimbe walserimu yemo pilipu imbi silimolomonga yunge tondolomone aku sipe ulu pulumu sirimu. \v 4 Aku sipe molopa aku terimumunge yunge melema olio ‘Simbo.’ nimbe ou nimbe panjerimu mele paa tondolo puli peangama sirimu. ‘ “Simbo.” nimbu, nimbu panjerindu melema simbo eno-kinie pemba kinie Pulu Yemo yu molemo mele ulu pulumu eno-kinie pepili molko; mana yembomanga konopumene melema kanoko konopu mondoko paa molko kenjiku, ulu keri telemele ulume eno ⸤Pulu Yemonga yemboma⸥ aku siku teko molko naa kenjengi!⸥ Aku sili ulu kerime liku bulu siku, Pulu Yemonga yemboma molko, molko kondangi⸥.’ nimbe, yu “Simbo.” nirimu mele paa tondolo puli peangama sirimu. \p \v 5 Aku ⸤terimu-ne eno aku siku molemele⸥ kene eno ‘Sike.’ ningu tondolo munduku pilimele mele\f + \fr 1:5 \ft 1 bokumunge alsena anjokondo “8. bilip”.\f* aku siku kepe ulu peangama mindi paa mimi siku pilku tondolo munduku teangi. Pe tondolo munduku ulu peangama tenge mele aku siku kepe ⸤Pulu Yemo kinie Yesusi Kirasiselo molembele mele kinie nilimbele ungume kinie⸥ paa pilku kondangi.\f + \fr 1:5 \ft Gallesia 5:22-23*.\f* \v 6 Pe Pulu Yemo kinie Yesusi Kirasiselo pilku kondolemele mele, aku siku kepe eno enono ulu pulu kerime waka lemba kinie ‘Paa naa teamili.’ ningu enono kangimu nokoko kondoko ulu kerime naa teangi. Pe enono kangimu nokoko kondoko ulu kerime naa tenge mele aku siku kepe eno-kinie umbunema wendo ombá kinie tondolo munduku molko taka liku umbunema meangi.\f + \fr 1:6 \ft Jemisi 5:10.\f* Pe umbunema tondolo munduku taka liku menge mele aku siku kepe ‘Pulu Yemonga yemboma molemolo.’ ningu yunge ungume mindi pilku liku teko molangi. \v 7 Pe Pulu Yemonga yemboma molkolie yu kanopa peanga kanolemo ulume tenge mele aku siku kepe Kirasinge yemboma ‘Olionga kandi angenupilime.’ ningu konopu telune pupili kapola kapola molangi. Pe Kirasinge yemboma ‘Pulu lemoma.’ ningu molonge mele aku siku kepe ⸤anjo yando⸥ paa konopu mondoko molangi. \v 8 \f + \fr 1:8 \ft ungu pulu te inie yakondo 1:5*.\f*Iulu peangama tondolo munduku ambolko aku ulume eno-kinie tondolo pupili molongi liemo olionga Awili Yesusi Kirasi\f + \fr 1:8 \ft bokumunge alsena anjokondo “6. Bikpela”, “23. Krais”.\f* eno pilku imbi silimele mele olandopa olandopa langi awisili mongo tomba. We manie naa pumbe kene ⸤aku siku ulume teko molangi⸥. \v 9 Nalo ⸤Kirasinge⸥ yembo te aku sipe ulu peangama naa tepa molemo yembomo yu mongo keri lemo yembo te sulu tepa lemo melema naa kanopa, paa nondopa lemo melema mindi kanolemo yembo aku sipe te molemo. Yuni ulu pulu keri ou terimume ⸤Pulu Yemone⸥ kulumiye topa yunge konopu tepa kake tenderimu mele kinié naa pilipe komu silimo. \p \v 10 Akumunge, nanga angokeme, eno Pulu Yemone ‘Nanga yemboma molangi wangi.’ nimbe walsipe mako torumu kene ‘Paa yunge yemboma molopo mindi pamili.’ ningu tondolo munduku molangi. Aku siku tenge kinie eno umbune tene topa manie naa mundumbe, enone yu manda munduku siye naa kolonge. \v 11 ⸤Aku siku teko molonge kinie⸥ olionga Awilimu, olionga Lipe Tapondopa Mindili Nolemela Aulkena Wendo Lili Ye Yesusi Kirasimunge kolea, yu ye nomi kingi molopa nokopa mindi pumbe akune\f + \fr 1:11 \ft bokumunge alsena anjokondo “20. kingdom”.\f* “Molamili. Sukundu waa.” nimbe konopu sipe kune lipe nosindimbe. \p \v 12 Akumunge,\f + \fr 1:12 \ft inie yakondo 1:3-11.\f* sike nane nikiru mele eno ungu sikemo pilku ‘Paa sike.’ ningu tondolo munduku pilieringi mele kinié we pilimele nalo ‘Aku ungume komu naa sindiku munduku siye naa kolangi.’ nimbu taki-teki nimbu simbondo altopo nimbu sikiru. \v 13-14 Olionga Awili Yesusi Kirasini na nimbe sirimumunge ‘Na wale laye-kolo nanga kangimu sele-ulke melena molopolie,\f + \fr 1:13-14 \ft “sele-ulke” nirimu akumunge ungu te Pe-Korini 5:1 molemola. Giriki ungune kinie Ingillisi ungune kinie aku sipe molemo nalo Pisini ungune sele-ulkemo munduku siye kolko naa toringi.\f* mundupu siye kolombo.’ nimbu pilipulie ‘Kinié na isele-ulkena we molopolie ‘Eno ou ungu pilieringime paa konopu kimbu siku molangi.’ nimbu nane altopo nimbu silio akumu papu telio.’ konopu lekero. \v 15 ‘Pe kepe, ⸤nanga kangimu mundupu siye kolopo⸥ pumbo kinie eno ungu nimbu silioma kelko mimi siku pilku konopu kimbu siku molangi.’ nimbu eno ungume mimi sipu nimbu sikiru mele tondolo mundupu nimbu simbo. \s1 1:16-21 Yesusini “Nanga Kongonomo Tende-Paa.” Nimbe Lipe Mundorumu Yemane Ou Pulu Yemonga Pa Teli Kirasi-Kinie Perimumu Kanoringi Ungu Te \p \v 16 Olionga Awili Yesusi Kirasi yu paa tondolo pelemo mele kepe, yu pe kelepa yando ombá mele kepe, eno nimbu sirimulu kinie olione olionga konopune pilipe konginjeli pelemomone kange temanema tepo mimi tepolie naa nimbu sirimulumunge ⸤Yesusi mana molorumu kinie pea molopolie,⸥ tondolo pa telimu yu-kinie molorumu mele mongone kanorumulu mele eno temane topo sirimulu. We naa nirimulu. \v 17 ⸤Olio kanopo molamili mulu⸥ kolea tondolo pa telimu pelemo koleana ungu te wendo ombalie yundu nimbendo: “I nanga paa konopu mondolio kangomo.\f + \fr 1:17 \ft bokumunge alsena anjokondo “32.2. Pikinini Bilong God”.\f* Yu nane konopu sipu molio yemo.” nirimu kinie Lapa Pulu Yemone ‘Yunge imbimu paa ola molopili. Tondolo pa telimu yu-kinie pepili.’ nirimu. \v 18 Olio yu-kinie Pulu Yemonga ma pangine ola molorumulu kinie kanu ungumu mulu koleana maniendo orumu kinie olio pilierimulu kanumu.\f + \fr 1:18 \ft Mateyu 17:5, (3:17).\f* \p \v 19 Akumu kanopo pilipulie, Pulu Yemone ungu umbu tondorumume pilkulie yando yemboma ningu siringi yemane ningulie ⸤bokune toringi⸥ mele pilipulie ‘Paa sike niringi.’ nimbu tondolo mundupu pilimolo akumunge enonga ungume mimi siku pilkulie pilku lingi liemo paa papu. ⸤Pilkulie pilku linge kinie⸥ eno lipe tapondomba mele isipe: Ipulueli kolea sumbulu tolemo kinie tepe-llame pa tendepa nomba molopili kolea tangolemo. ⸤Aku ye Pulu Yemonga ungume ningu moloringime eno tepe-llame mele. Pe⸥ kolea tangombando\f + \fr 1:19 \ft “Pulu Yemonga walemo wendo ombá” nimbendo ungu iko topa “kolea tangomba.” nirimu.\f* kombukandipime pali kumbulupe, telu mindi kamu tondolo pa tepa angilimo mele aku sipe mele ⸤Yesusi⸥ kanu kombukandipimu mele omba ‘olionga konopune sukundu omba angiliepili.’ ningu kanu yemanga ungume isili ou konopune pepili mimi siku pilku molangi.\f + \fr 1:19 \ft Lipe Ora Sirimu 22:16. Kolomongo Awili 2 Ungumu* Jutu 3-19.\f* \v 20 Eno ungu awili te pilingemo isipe: Pulu Yemone ungu umbu tondorumume pilku yando yemboma ningu siringi ye kanumene Pulu Yemonga bokune toringi ungume eno enono ungu pulu te konopuni pilkulie bokune naa toringi. \v 21 “Pulu Yemone ungu umbu tondomu ungu te pilipu isipu isipu nikimulu. Isipe isipe wendo ombá.” niringi ungu akumenga ungu telu kepe yemane enono ‘Ungu mare konopuni pilipulie yemboma nimbu siemili.’ naa niringi. Mini Kake Telimuni enonga konopune sukundu molopalie nimbe sirimu mele pilkulie “Pulu Yemonga ungu te nikimulu.” ningu yemboma ningu siringi. \c 2 \p \v 1 ⸤Sike ou ye marene Pulu Yemone ungu umbu tondorumume mindi pilkulie yemboma sumbi siku ningu siringi⸥ nalo marene Pulu Yemone ungu umbu tondolime naa pilku we kolo toko yemboma ningu siringila.\f + \fr 2:1 \ft bokumunge alsena anjokondo “35. profet”.\f* Kinié aku sipela eno molemelena ye marene ‘⸤Yesusi Kirasinge ungume mane sikimulu.’ ningu⸥ kolo toko mane singe. Kanu kolo toko mane singe yemane ‘Eno tondolo munduku pilimele mele munduku siye kolangi. Olio mane sikimulu ungume ‘Sike.’ ningu tondolo munduku piliengi!’ ningu kiyengo ningu ongo kolo toko kondi toko “⸤Pulu Yemo kinie kapola kapola molongendo i siku i siku teangi.” ningu⸥ ungu paa lupe mare mane singe. Awilimuni ‘Eno kolea kerine naa pangi.’ nimbe enonga nimbe kolondorumu, yunge mememone eno kelepa yando lsimu akumu kepe ‘Molo.’ ningu bulu singe. Aku tengemonga eno enono tamburumbu mindili nongo molko kenjinge aulkemo akisinge. \v 2 ⸤Kirasinge⸥ yembo awisilini kanu yemane pipili naa kolko amboma kinie andoko wapora toko tenge mele manda manjiku tenge. Aku tengemonga yembo mare kanokolie ungu sikemo pelemo temane peangamo\f + \fr 2:2 \ft Giriki ungune “ungu sikemonga aulkemo” molemo.\f* marake mele teko ungu taka tondonge. \v 3 Kanu mane sili yemane ‘Mele awisili lipu nosemili.’ ningulie eno enono konopuni pilinge temanema kolo toko, eno temane toko sikulie “Kou mone melema siee.” ningu pangu singe. ⸤Nalo⸥ aku tenge mele Pulu Yemone koronga-ou pilipelie eno kote pilipe “Mindili nangi.” nimbe, nimbe panjerimu. ‘Eno mindili nonge.’ nirimu ungu kanumu manie naa purumu. We nokopa molemo. \p \v 4 ⸤‘Pulu Yemone kanu yema sike mindili simbe.’ nimbu tondolo mundupu pilimolomonga pulumu isipe:⸥ Ou ⸤mulu koleana⸥ angello marene ulu pulu kerime teringi kinie Pulu Yemone eno mundupe siye naa kolopa, ‘Kote walemo wendo ombá kinie kote teangi, ou ka ulke paa sumbulu toli koleana nokoko molangi.’ nimbe ka-senene ka topa mindili nonge kolea kerine lipe mundorumu kanumu. \v 5 Koronga-ou moloringi yemboma kepe Pulu Yemonga ungumu naa pilku yu bulu siringi kinie mundupe siye naa kolorumu. ‘Eno kolangi none topili.’ nirimu kanumu. ⸤Nalo none yemboma torumu kinie⸥ Noane ‘Yemboma sumbi siku molangi.’ nimbe yemboma mane sirimu ye kanumu kinie yunge yembo yepoko pakera kinie eno Pulu Yemone ‘None naa topili.’ nimbe lipe tapondorumumunge eno manda moloringi.\f + \fr 2:5 \ft Ou Pulu Pulu 6-8, Ou-Pita 3:20.\f* \v 6 Kolea awili Sodomo kinie Gomoraselonga yemboma ‘Teko kenjikimili kene kolangi.’ nimbe Pulu Yemone kanu koleaselo tepene topa kalorumu kinie kanu koleaselo tepe keku lierimu kanumu.\f + \fr 2:6 \ft Ou Pulu Pulu 19.\f* ‘Yembomane na kolea Sodomo Gomoraselo topo kalorundu mele pilkulie nanga ungume naa pilku na bulu singe yemboma kinie aku sipu umbune mare simbo mele piliengi!’ nimbe aku terimu.\f + \fr 2:6 \ft Ou-Korini 10:6.\f* \v 7 ⸤Kanu koleaselo tepene topa kalorumu kinie⸥ Pulu Yemone ye sumbi nili LLoto mindi lipe tapondopa ‘Naa kolopili.’ nimbe wendo lsimu kanumu. Yembomane ulu paa kerime teko wapora toli ulu lupe lupema teringi kinie LLoto yu paa kanopa keri kanopa paa kamele umbune kolorumumunge lipe tapondorumu. \v 8 (Kanu ye konopu sumbi nimbe pelimu Sodomo molopa walemanga pali kanorumu kinie ⸤Sodomo yemboma⸥ alieli ungu manema pulue toko paa ulu lupe lupema teko kenjeringi mele kanopalie yu mini-wale mundupe konopu paa umbune tepili molorumu.) \p \v 9 Awilimuni\f + \fr 2:9 \ft bokumunge alsena anjokondo “6.Bikpela”.\f* ⸤teko kenjeringi yemboma kinie yembo sumbi nilime kinie⸥ sike aku sipe mele terimu liemo yuni yunge ungumu pilku liku ulu peangama telemele yemboma-kinie umbune wendo olemo kinie yuni ‘Umbune naa tepili.’ nimbe manda lipe tapondomba mele yuyu pilipe, ulu sumbi nilime naa teko, teko kenjilimele yemboma kote walemo wendo ombá kinie pundu tomba mele yuyu pilipe, aku walemo wendo ombándo kinié kepe eno mindili sipe molemo. \v 10 Ou-we-konopu-kerimuni\f + \fr 2:10 \ft 18 bokumunge alsena anjokondo “29. olpela bel”.\f* waka kolemo mele pilkulie yembo mare ambo molo ye mare kanoko ‘Ulu te telemelanje papu.’ konopu leko, wapora toko ulu paa kalaro mololime teko, ‘⸤Pulu Yemo kinie namba pelemo yembo awilime kinie akumenga⸥ ungu mane tene olio naanokolemo.’ ningu liku bulu siku, aku telemele yemboma mele kaloli keri awisili olandopa simbe linge. \p Kanu yembo kerime eno molemelena andoko kara puku, enonga konopumuni pilimele ulume mindi andoko teko, mulu koleana ⸤angello⸥ tondolo pulimo awilime kepe pipili naa kolko ungu taka tondoko, telemele. \v 11 Kanu yema maniendopa, enge te naa pelemo, angelloma eno olandopa, enge paa pelemo, nalo kanu yemane teko kenjilimele mele angellomane kepe Awilimunge kumbikerena kanu yemanga ungu bulkundu nindiku ‘Paa teko kenjilimele.’ naa nilimele. \v 12 Nalo kanu yema, mele takerama konopu naa pelemo mele, aku sipe konopu naa pelemo. Mele takerama konopu kimbu naa silimele. Ulu te tenge mele naa pilkulie walu telemele. Mele takerama walu molko, waloma walu leko, yemboma molemelena walu andolemele kinie yembomane eno toko kondolemele aku sipe mele ⸤kolo toko mane sili⸥ ye kanumene ungu ningema mimi siku pilku naa ningu, ungume ningu kenjilimele. Aku siku telemelemonga mele takerama walu andolemele kinie yembomane eno toko kondoko mindili silimele mele eno yemboma kepe aku siku mindili nonge. \p \v 13 Kanu yemane yemboma teko kenjiku umbunema silimelemonga eno enono mele kalolimu lingendo mindili nongela. Tangoli kepe ‘langi awisili nombo no tondolomo nombolie konopu simolo.’ ningulie, eno ⸤pepá topo sikiru yemboma⸥-kinie langi nongo no nongo, teko kalaro mondoko enonga imbime teko kenjiku, teko pipili kondolemele.\f + \fr 2:13 \ft Jutu 12.\f* ⸤Kanu yema aku siku kolo toli⸥ ulume telemele akumu konopu siku telemele. \v 14 Alieli amboma kanoko mongo-kenge teko ‘eno-kinie pea wa ulu kerinele teamili.’ ningu, ulu kerimu mindi teko molemele. Kirasinge yembo mare tondolo munduku naa molemelema kondi toko “Olione telemolo mele pea teamili.” ningulie eno-kinie ulu pulu kerime telemele. Eno melema kanoko konopu mondolemele ulu akumu enono sukuli mele teringimunge kinié yembomanga melema ‘liemili.’ ningu konopu mondoko molemele. ⸤Pulu Yemone⸥ aku telemele yema “Paa molko kenjengi!” nimbe, nimbe panjerimu. \v 15 Kolo toko kondi tolemele kanu yema aulke sumbi nilimu munduku siye kolko eno kekelepa toko, ⸤ye⸥ Beo malo Bellame purumu aulkena lombili pulimele. Bellame yu ⸤Pulu Yemone ungu umbu tondorumumu pilipe yemboma nimbe sirimu ye te\f + \fr 2:15 \ft bokumunge alsena anjokondo “35. profet”.\f* molorumu nalo⸥ ulu keri te tepa kenjimbemonga kou mone mele kalolimu singe limbe akumu konopu mondopalie ulu te sike tepa kenjerimu. \v 16 Kongi dongime ungu naa nilimele nalo telu mindi, Bellame kekelepa topa ulu te tepa kenjimbe terimu kinie, ‘Mundupe siye kolopili.’ nimbe, Bellame yu pumbe aulkemo pipi sipe, yu iri topa yembo ungu nilimele mele ungu te nimbe Pulu Yemone ungu umbu tondorumume pilipe yemboma nimbe sirimu ye kanumundu “Teko kenjikinu.” nirimu.\f + \fr 2:16 \ft Kambu 22-24, 31:16. Jutu 11, Lipe Ora Sirimu 2:14 kananila.\f* \p \v 17 Kanu yema no pikipe wendo omba kumbululimo mele eno aku silime. ⸤Yembomane ‘no namili.’ ningu no pikipe wendo olemona pilimele kinie kumbululimo-na manda naa nolemele.⸥ ⸤Kupe topa pombera tolemo kinie kanokolie ‘Lo tomba.’ ningu konopu siku nokoko molemele nalo⸥ poporomene kupema we topa meli pulimo mele kanu yema aku silime molemele. ⸤Aku sipe, yemboma lipe tapondomba ungu te kanu yema-kinie naa pelemo. Pulu Yemone⸥ aku yemanga kolea sumbulu topa paa pombera toline molonge koleamo tepa mimi terimu. \v 18 Enone ungu nilimele akume aroma toko nilimele, kanu ungume tondolo te naa pelemo ungu wema. Ungu awisili kara puku ningu, yemboma kondi toko “Enonga ou-we-konopumu pepili\f + \fr 2:18 \ft inie yakondo 2:10*.\f* kangimuni wapora andopa topa, ulu kerime tembando waka kolemo ulume teangi.” nilimele. Pulu Yemone “Naa teangi.” nilimo ulume ulsukundu yembomane telemele ulume yembo mare isili mindi wendo ongo Kirasinge ungumu ‘Sike.’ ningu molemele yemboma ‘Olionga ungume piliengi!’ ningu kondi tongendo aku telemele. \v 19 Teko kenjilimele ye kanumene enondo ningendo: “Olio telemolo mele manda manjiku tenge kinie ulume pali enonga konopuni pilimele mele manda tenge. Yembo tene molo ungu tene eno naa nokomba.” nilimele nalo eno enono ulu kalaro molemomane eno tepa kenjimbe ulumenga kendemande yema molemele, aku ulu kalaro molemo ulumene kanu yema mindili sipe nokolemo. Meltene yembo te “Kongono kendemande tendei.” nimu liemo yu aku melemonga kongono kendemandemo molemo akumunge kanu yema aku siku kongono kendemande yema molko, ⸤‘We molemolo.’ konopu lemele mele sike we naa molemele.⸥ \p \v 20 Yesusi Kirasi, olionga Awilimu, olionga Lipe Tapondopa Mindili Nolemela Aulkena Wendo Lili Yemo,\f + \fr 2:20 \ft bokumunge alsena anjokondo “21.3. Man Bilong Kisim Bek Yumi”.\f* kanu yemane ou pilkulie ‘Yu sike aku sipe yemo molemo.’ ningu pilimele ulumuni ‘Ma koleana ulu pulu kerimene eno pipi sipe naa ambolopili. Kanu ulume munduku siye kolko wendo wangi.’ nimbe lipe tapondorumumunge we kapola molemele nalo altoko sukundu pungi liemo ulu pulu kerimene eno ka singe kamu paa molko kenjinge. Ou wendo naa wangi sike ka ulkena mele molko, molko kenjeringi nalo altoko sukundu pungi liemo paa kamu olandopa molko kenjinge.\f + \fr 2:20 \ft Mateyu 12:45\f* \v 21 ⸤Aku nikirumunge⸥ pulumu isipe: Yemboma sumbi siku molonge aulkemo\f + \fr 2:21 \ft bokumunge alsena anjokondo “45. stretpela man”.\f* kanoko ⸤sukundu ongolie altoko ulsu puringi⸥ ye kanumene yemboma sumbi siku molonge aulkemo ou naa kanolemelanje papu. Kinié aku aulkemo kanokolie, ⸤Yesusinge⸥ ungu mane nimbu sirimulume\f + \fr 2:21 \ft Jutu 3.\f* pilku likulie munduku siye kolko liku bulu siringi liemo paa kapola molo.\f + \fr 2:21 \ft Ipuru 6:4-6, 10:26-27.\f* \v 22 Aku telemele yembomanga ungu iko tondolo kanga talo sike pelemo. Akuselone nimbendo: \m ⸤Te:⸥ ‘Owa tene meku topalie \q1 anjo pupe pe kelepa yuyu omba nolemo.’ \m ⸤Te:⸥ ‘Kongi te no lendelemele kinie \q1 pe kelepa oline pupe peke pelemo.’\f + \fr 2:22 \ft Ungu Tondolo Kangama 26:11.\f* \m nilimo kanuselondo nikiru. \c 3 \s1 Kolomongo Awili 2 Kolo Toko Mane Siringi Yemane Kirasinge Yemboma Ningu Embambo Siringi Ungu Mare \s1 Kolomongo Awili 3 Yesusi Sike Kelepa Ombá Omb Kinie Mulu Maselo Pora Nimbé, Aku Walemonga Ungu Te \s1 3:1-10 Awili Yesusi Paa Sike Kelepa Wale Talo Sipe Omb monga Ungu Te\f + \fr 3:0 \ft Ou-Tesallonaika 4:13-5:11, Pe-Tesallonaika 2:1-4, Jemisi 5:7-9.\f* \p \v 1-2 Nanga konopu mondolio yemboma, i pepá tokoromo enonga topo mundundumbondo wale talo sipu tokoro. Nane pilipulie ipepá tokoro mele nimbu siembo: Yesusi ou mana naa opili koronga-ou Pulu Yemone ungu umbu tondorumume pilku yemboma ningu siringi yemane\f + \fr 3:1-2 \ft bokumunge alsena anjokondo “35. profet”.\f* ⸤Awilimu pe ombá mele⸥ ningu siringi bokune molemo ungume kepe, pe kinié Yesusini “Nanga kongonomo tende-paa.” nimbe lipe mundorumu yemane\f + \fr 3:1-2 \ft bokumunge alsena anjokondo “1. aposel”.\f* Awilimu olionga Lipe Tapondopa Mindili Nolemela Aulkena Wendo Lili Ye\f + \fr 3:1-2 \ft 18 bokumunge alsena anjokondo “21.3. Man Bilong Kisim Bek Yumi”.\f* Yesusini ungu manema eno nimbe sirimume pilkulie yando yemboma ningu siringi ungume kepe, enone kanu ungume ou pulu pulu pilieringi mele ‘kelko pilku konopu kimbu siku molangi.’ nimbu pepá te ou topo sirindula, kinié imu kepe topo mundumbondo ungu pulu telumu pilipulie ipepámo tokoro. \p \v 3 Ungu te ou nimbo tekeromo mimi siku piliee: ⸤Yesusi ombá kinie mulu maselo⸥ pora nimbé walemo nondopa wendo ombá walemanga yembo mare ongo enono enonga konopu leko ‘Paa teamili.’ ningu pilinge ulu kerime mindi tenge yembo mare eno molongena ongo ungu taka tondokolie\f + \fr 3:3 \ft Jutu 18*.\f* \v 4 ningendo: “Yesusi yu “Pe kelepo yando ombó.” nimbe, sike nimbe panjerimuye? Aku liemo kinié tena molemoye? ⸤Olionga⸥ lapalime koloringi wale kinie kepe, yandopa yandopa kinié wale kinie kepe, ou pulu pulu melema wendo ombalie lierimu mele yandopa kinié we aku sipe lepa mindi pulimo. Ulu te lupe wendo naa olemo.” ninge. \v 5 Nalo aku yembomane “Ulume ou pulu pulu wendo orumu mele paa naa pilimolo.” ningu komume pipi silimele. Pulu Yemone nirimu ungumuni mulúmu wendo omba, mamo nona wendo omba lierimu.\f + \fr 3:5 \ft Ou Pulu Pulu 1:2,6,9, Konana 24:2.\f* \v 6 Kanu kinie pe ⸤Pulu Yemone nirimu ungumuni⸥ ou nona mamo wendo orumu kanu nomo kelepa molopa ola ombalie mama pali aki topa, moloringi melema pali topa kondorumu.\f + \fr 3:6 \ft Ou Pulu Pulu 6-8.\f* \v 7 Aku sipe mele Pulu Yemone “Pe tembo.” nirimu mele paa sike aku ungumuni temba. Pulu Yemone yu liku bulu siku teko kenjilimele yembomanga kote tendepa eno mongo lipe simbe walemo wendo ombámonga ‘Isili-ou mulu maselo we liepili.’ nilimo. ‘Kanu kote walemo wendo ombá kinie mulumu kinie mamo kinie tepene nopili. Isili ou we liepili.’ nirimumunge kinié yunge ungu nirimumuni mulu maselo aku walemo wendo ombándo we nokoko lembele. \p \v 8 Nanga konopu mondolio yemboma, ulu telumu komu naa sindengi. Awilimuni\f + \fr 3:8 \ft bokumunge alsena anjokondo “6. Bikpela”.\f* pilipelie, ponie wane tausini wale telu mele pilipe, wale telumu ponie wane tausini mele pilipe molemo kanumu\f + \fr 3:8 \ft Konana 90:4.\f* komu naa sindeyo. \v 9 Awilimuni ⸤“Ombó.” nimbe,⸥ nimbe panjerimu kanumunge yembo marene “Welea naa okomo.” ningu pilimele. Nalo yembomane ningu pilimele mele yuni aku sipe nimbe naa pilimo. ‘Yembo mare ⸤ulu pulu keri telemelema konopune we pepili molemelemonga⸥ mindili nongo molko kenjinge koleana punge, kapola naa temba. Eno kondo kolopolie, ulu pulu keri telemelema kanoko keri kanoko munduku siye kolko konopu alowa teangi kene eno molemelena welea naa pambo. Ou konopu alowa teangi kene ya ou nokopo molambo.’ nimbe pilipe welea naa olemo. \s1 3:10-18 Awilimunge Walemo Wendo Omb Kinie Mulu Maselo Sike Pora Nimbé Kene Mimi Siku Molangi Ungu Te\f + \fr 3:10 \ft Lipe Mundorumu Yema 2:17-21, Ou-Pita 4:7.\f* (3:pali kanani.) \p \v 10 Nalo Awilimu ombá walemo paa sike wendo ombá. ‘Wa noli ye te ombá.’ ningu nokoko naa molangi lipe sinjipe olemo mele aku sipe wendo ombá.\f + \fr 3:10 \ft Mateyu 24:43-44, Ou-Tesallonaika 5:2, Lipe Ora Sirimu 3:3, 16:15.\f* Ombá kinie mulumu tepe ungu nilimo mele sukuraka nimbe pora nimbe, Pulu Yemone mele kangamane mana lemo mele terimume ⸤pali⸥ tepene nomba pora simbe. Pe mamo kinie mana lemo melema kinie pora nimbéla.\f + \fr 3:10 \ft Mamo kinie melema kinie temba mele Giriki ungune pilkulie mimi siku naa pilimele. ‘Tepene nomba pora simbe.’ nimbe nikimu molo we ‘Pora nimbá, altopa naa lemba.’ nimbe nirimunje. naa pilimele. Ungu te Mateyu 24:29 molemo kananila.\f* \p \v 11-12 ‘Kanu melema pali aku sipe pora nimbé.’ ningu pilkulie eno kinié nambolka yembo mele molonge kinie papuye? Enone ‘Pulu Yemonga walemo ombá.’ ningu nokoko molkolie ‘Paa welea opili.’ ningu ulu pulu peangama kinie ‘Pulu Yemonga yemboma manjipu molamili.’ ningu yuni ulu kake telime nimbe kanolemo ulume teko molangi. Pulu Yemonga Walemo wendo ombá kinie tepene mulumu nomba pora sipe, tepe paa kondoline Pulu Yemone mele kangamane mana lemo mele terimume ⸤pali⸥ no lemba. \v 13 ⸤Sike aku sipe ulumu wendo ombá⸥ nalo olione pilipulie Pulu Yemone ⸤olionga⸥ “Mulu konde te kinie ma konde te kinie tendembo. Kanune ulu sumbi nilime manjipe pemba.” nimbe, nimbe panjerimu. Kanu mulu ma kondeselo ‘wendo ombá.’ nimbu olio konopu sipu nokopo molemolo. \p \v 14 Akumunge, nanga konopu mondolio yemboma, ‘Aku sipe ulume wendo ombá.’ ningu konopu siku nokoko molemele kene ‘Yuni omba na kanomba kinie, na paa konopu kake tepili, mongo simbe ulu te paa naa pepili, yu pea paa kapola kapola molambili, paa aku sipu molambo omba kanopili.’ ningu yu mele mele aku siku molko yu nokoko molayo. \f + \fr 3:14 \ft Romo 13:11-14.\f* \v 15 Olionga Awilimu welea naa omba taka lipe molemo kanumunge pulumu eno pilku molangi.\f + \fr 3:15 \ft akumunge pulumu inie yakondo 3:9.\f* Yemboma lipe tapondopa, ‘Mindili nolemela aulkena wendo ongo, yu-kinie pea molko kondonge aulkena pangi.’ nimbe\f + \fr 3:15 \ft bokumunge alsena anjokondo “21. kisim bek”. \f* taka lipe nokopa molemo kanumu pilku molaa. Olionga konopu mondolemolo angenu Pollo Pulu Yemone pilipe konginjeli sirimumunge nane ya nikiru mele yuni aku sipe pepá topa sirimula. \v 16 Yuni koleamanga pali pepá topa sirimu akumenga pali nane ya pepá topo ⸤‘Awilimu kelepa ombá.’⸥ nikiru mele telu sipe mindi nirimu. Sike yunge pepána ungu tolemomanga pulu mare pilimolondo perelemolo, kanu ungume pilipe konginjeli naa pepa, tondolo munduku naa pilimele yembomane lawa teko mane silimele, kanu yembomane Pulu Yemonga bokune molemo ungu mare kepe yemboma lawa teko mane silimele. Aku telemelemonga ⸤Pulu Yemonga kote walemo wendo ombá kinie⸥ mindili awili teko nonge aulkemo eno enono akisilimele. \p \v 17 Akumunge, paa nanga pulu lemo yemboma, ⸤kanu yemane pe eno kondi tonge⸥ ulu aku sipema wendo ombá mele ou pilku molemele kene mimi siku pilku kondoko molangi. ‘⸤Pulu Yemonga⸥ ungu manema naa pilku, pulue toko kolo toli yemane olio kondi toko mane singendo lawa teko ungume ningu singe kinie pilipulie tondolo mundupu pilipu molemolo mele mundupu siye kolomolo. Akumu manie pumbe.’ ningu mimi siku pilku molaa. \v 18 Yesusi Kirasi olionga Awilimu, olionga Lipe Tapondopa Mindili Nolemela Aulkena Wendo Lili Yemo, ‘Yuni olio we kondo kolopa tepa kondolemo mele pilipu molemolo akumu olandopa olandopa aku sipu pilipu molamili.’ ningu molko, yuni telemo mele kinie yu molemo mele kinie olandopa olandopa tondolo munduku mimi siku pilku molangi. \p Imbi paa ola molemo yemonga imbimu kinié kepe pe pe alieli kepe yembomane liku ola mundunduku molangi. Aku sipe sike tepili. \p ⸤Aku pea nikiru.⸥