\id ECC \h Tangata Malanga \toc1 Ko E Tohi ʻae Tangata Malanga \toc2 Tangata Malanga \toc3 TngM \mt2 KO E TOHI \mt3 ʻAE \mt1 TANGATA MALANGA \cl KO E VAHE \c 1 \cd \it 1 ʻOku fakahā ʻe he tangata malanga ko e ngaahi ʻulungaanga fakamaama ko e vaʻinga ia: 4 Koeʻuhi ʻoku feliliuʻaki ʻae meʻa kotoa pē, 9 Pea ʻoku ʻikai ke tupu ha meʻa foʻou, pea ʻoku ngalo ʻae ngaahi meʻa motuʻa, 12 Pea kuo ʻilo eni ʻe Solomone ʻi heʻene kumi ki he poto.\it* \p \v 1 Ko e ngaahi lea eni ʻae Tangata Malanga, ko e foha ʻo Tevita, naʻe tuʻi ʻi Selūsalema. \v 2 “Vaʻinga ʻoe vaʻinga,” ʻoku pehē ʻe he Malanga, “Vaʻinga ʻoe vaʻinga, ʻoku vaʻinga ʻae meʻa kotoa pē.” \v 3 Ko e hā hono ʻaonga ki he tangata ʻo ʻene ngāue kotoa pē ʻoku ne fai ʻi he lalo laʻā? \v 4 ‌ʻOku mole atu ʻae toʻutangata ʻe taha, kae haʻu ʻae toʻutangata kehe: ka ʻoku tuʻumaʻu aipē ʻa māmani. \v 5 ‌ʻOku hopo hake foki ʻae laʻā, pea ʻalu hifo, ʻoku ʻalu fakavave ia ki he potu naʻe hopo mei ai. \v 6 ‌ʻOku ʻalu ʻae matangi ki he feituʻu tonga, pea toe liliu ki he tokelau: ʻoku fakatakamilo maʻuaipē ia, pea toe ʻalu foki ʻi hono ngaahi ʻaluʻanga. \v 7 ‌ʻOku tō atu ki tahi ʻae ngaahi vaitafe kotoa pē; ka ʻoku ʻikai ke pito ai ʻae tahi; pea ko e potu ʻoku tupu mei ai ʻae vaitafe ʻoku toe foki atu ia ki ai. \v 8 ‌ʻOku fonu ʻae meʻa kotoa pē ʻi he ngāue; ʻoku ʻikai faʻa fakamatala ia ʻe he tangata: pea ʻoku ʻikai fiu ʻae mata ʻi he sio, pe ko e telinga ʻi he fanongo. \v 9 Ko e meʻa ʻaia ʻoku talu mei muʻa, ko ia ia ʻe kei ʻi ai; pea ko e meʻa ʻoku fai ni ko ia pe ʻe fai; pea ʻoku ʻikai ha meʻa foʻou ʻi he lalo laʻā. \v 10 He ʻoku ai ha meʻa ʻe totonu ke pehē ki ai, “Vakai, ko eni ʻae meʻa foʻou?” Naʻe ʻi ai pe ia ʻi he kuonga ʻi muʻa, ʻaia naʻe muʻa ʻiate kitautolu. \v 11 ‌ʻOku ʻikai ha fakamanatu ki he ngaahi meʻa ʻi muʻa, pea ʻe ʻikai ha manatu ki he ngaahi meʻa ʻoku hoko mai ni, pe ko ia ʻe hoko ʻamui. \p \v 12 ¶ Ko au ko e Malanga, naʻaku tuʻi au ki ʻIsileli ʻi Selūsalema. \v 13 Pea naʻaku fai ʻi hoku loto ke kumi pea hakule ke u poto ʻi he meʻa kotoa pē ʻoku fai ʻi he lalo langi: he kuo tuku ʻae feinga ni ʻe he ʻOtua ke fakamamahi ʻaki ʻae fānau ʻae tangata. \v 14 Kuo u mamata ki he ngāue kotoa pē ʻoku fai ʻi he lalo laʻā; pea vakai, ko e vaʻinga ʻae meʻa kotoa pē mo e fakamamahi ki he laumālie. \v 15 Ko e meʻa pikopiko ʻoku ʻikai faʻa fakatotonu, pea ko ia ʻoku ʻikai kātoa ʻe ʻikai faʻa lau ia. \v 16 Naʻaku fakakaukau ʻi hoku loto ʻoʻoku, ʻo pehē, “Vakai, kuo u hoko ʻo maʻumeʻa lahi, pea ʻoku ou maʻu lahi hake ʻae poto ʻiate kinautolu kotoa pē naʻa nau ʻi muʻa ʻiate au ʻi Selūsalema; ʻio, naʻe fakapotoʻi lahi hoku loto ʻi he poto mo e ʻilo.” \v 17 Pea naʻaku tuku hoku loto ke ʻilo ʻae poto, pea ke ʻilo mo e hē mo e vale: pea u ʻiloʻi foki ia ko e fakamamahi ki he laumālie. \v 18 He ʻoku lahi ʻae mamahi ʻi he poto ʻoku lahi: pea ko ia ʻoku fakatupu ʻa ʻene ʻilo ʻoku ne fakatupu mo e mamahi. \c 2 \cd \it 1 Ko e taʻeʻaonga ʻoe kumi ki he lelei fakamamata. 12 ʻOku lelei hake ʻae poto ʻi he vale, ka ʻoku tatau hona ikuʻanga. 18 Ko e taʻeʻaonga ʻoe ngāue ʻae tangata, he ʻoku ʻikai ʻilo pe ʻe maʻu ia ʻe hai. 24 Ko e meʻa lelei ke tau fiefia ʻi heʻetau ngāue; ka ko e foaki ia ʻae ʻOtua.\it* \p \v 1 Naʻa ku pehē ki hoku loto, “Vakai eni, teu ʻahiʻahiʻi koe ki he fiengutuhua, ko ia ke ke fiefia koe ʻi he fakavā;” pea vakai, ko e vaʻinga foki eni. \v 2 Naʻaku pehē ki he kata, “Ko e faha ia”: pea ki he fiengutuhua, “ʻOku ʻaonga ia ki he hā?” \v 3 Naʻaku fai ʻi hoku loto ke u faʻa inu uaine, kae kumi foki hoku loto ki he poto; pea ke puke atu ki he vale, koeʻuhi ke u ʻilo pe ko e hā ʻoku lelei ke fai ʻe he fānau ʻae tangata ʻi he ʻaho kotoa pē ʻo ʻenau moʻui ʻi he lalo langi. \v 4 Naʻaku fai ʻae ngaahi ngāue lahi; naʻaku langa hoku ngaahi fale; pea naʻaku tō ʻeku ngaahi ngoue vaine: \v 5 Naʻaku tō ʻeku ngaahi ngoue mo e ngaahi ʻakau ʻoku fua, pea naʻaku tō ʻi ai ʻae faʻahinga ʻakau fua kehekehe kotoa pē. \v 6 Naʻaku ngaohi ʻae ngaahi anovai, ke fakatafe ki he potu ʻoku tupu ʻi ai ʻae ngaahi ʻakau: \v 7 Naʻaku maʻu ʻae kau tamaioʻeiki mo e kau kaunanga, pea naʻe fanauʻi ʻae kau tamaioʻeiki ʻi hoku fale; pea naʻaku maʻu foki ʻo lahi ʻae fanga manu iiki, mo ia ʻoku lalahi, pea naʻe lahi hake ʻa ʻeku maʻumeʻa ʻiate kinautolu kotoa pē naʻe ʻi muʻa ʻiate au ʻi Selūsalema. \v 8 Pea naʻaku tānaki foki kiate au ʻae siliva mo e koula, pea mo e koloa mahuʻinga lahi ʻoe ngaahi tuʻi mo e potu fonua kehekehe: pea u maʻu ʻae kau tangata faiva mo e kau fefine faiva, mo e meʻa fakafiefia kotoa pē ʻoe fānau ʻae tangata, mo e ngaahi meʻa faiva ʻi honau faʻahinga kehekehe. \v 9 Ko ia naʻaku hoko ko e lahi au, pea u tupu ʻo lahi hake ʻiate kinautolu kotoa pē naʻe ʻi muʻa ʻiate au ʻi Selūsalema: pea naʻe maʻu pe foki ʻa ʻeku poto ʻiate au. \v 10 Pea ko e meʻa kotoa pē naʻe manako ki ai hoku mata naʻe ʻikai te u taʻofi ia mei ai, naʻe ʻikai te u taʻofi hoku loto mei ha fiefia; he naʻe fiefia hoku loto ʻi heʻeku ngāue kotoa pē: pea ko hoku ʻinasi ia ʻi heʻeku ngāue kotoa pē. \v 11 Pea naʻaku toki mamata ki he ngāue kotoa pē kuo fai ʻe hoku nima, mo e ngāue naʻaku ongosia ʻi hono fai: pea vakai, ko e vaʻinga ia kotoa pē mo e fakamamahi ki he laumālie, pea ʻoku ʻikai hano ʻaonga ʻi he lalo laʻā. \p \v 12 ¶ Pea naʻaku tafoki au ke mamata ki he poto, mo e hē, mo e vale: he ko e hā ha meʻa ʻe faʻa fai ʻe he tangata ʻoku muimui ki he tuʻi? ʻAia pe kuo ʻosi hono fai. \v 13 “Pea naʻaku toki mamata ʻoku lelei lahi hake ʻae poto ʻi he vale, ʻo hangē ko e lelei hake ʻoe maama ki he poʻuli. \v 14 Ko e mata ʻoe poto ʻoku ʻi hono ʻulu ka ʻoku ʻeveʻeva ʻae vale ʻi he poʻuli:” pea naʻaku mamata ʻeau ko e meʻa pe taha ʻoku hoko kiate kinautolu kotoa pē. \v 15 Pea naʻaku toki pehē ai ʻi hoku loto, “Hangē ko ia ʻoku hoko ki he vale, ko ia foki ʻoku hoko kiate au; pea ko e hā ia kuo u poto lahi hake ai?” Pea naʻaku toki pehē ʻi hoku loto, “Tā ko e vaʻinga foki eni.” \v 16 He ʻoku ʻikai lahi hake ʻae fakamanatu ki he poto ʻi he manatu ki he vale ʻo taʻengata: koeʻuhi ko e meʻa ʻoku ai ni ʻe ngalo ia ʻi he ʻaho kimui. Pea ʻoku fēfē ʻae mate ʻae poto? ʻOku hangē pe ia ko e vale. \v 17 Ko ia naʻaku fehiʻa ki he moʻui; koeʻuhi ko e ngāue ʻoku fai ʻi he lalo laʻā ʻoku fakamamahi kiate au: he ko e vaʻinga ʻae meʻa kotoa pē mo e fakamamahi ki he laumālie. \p \v 18 ¶ ʻIo, naʻaku fehiʻa ki heʻeku ngāue kotoa pē naʻaku ongosia ai ʻi he lalo laʻā: koeʻuhi te u tuku pe ia ki he tangata ʻoku muimui ʻiate au. \v 19 Pea ko hai ʻoku ne ʻilo pe ko ha poto ia pe ko ha vale? Ka ʻe pule ʻe ia ki he ngāue kotoa pē kuo u ngāue ai mo fakahā ʻaki ʻa ʻeku poto ʻi he lalo laʻā. Ko e vaʻinga foki eni. \v 20 Ko ia naʻaku ʻalu fano ai ke fakataʻeʻamanaki hoku loto ki heʻeku ngāue kotoa pē naʻaku fai ʻi he lalo laʻā. \v 21 He ʻoku ai ʻae tangata ʻoku fai ʻene ngāue ʻi he poto, mo e ʻilo, pea mo e totonu; ka te ne tuku pe ia ko e ʻinasi ʻo ha tangata ʻoku ʻikai ngāue ki ai. Ko e vaʻinga foki eni, pea ko e kovi lahi. \v 22 He ʻoku maʻu ʻae hā ʻe he tangata mei heʻene ngāue, mo e mamahi ʻa hono loto, ʻaia kuo ne ongosia ai ʻi he lalo laʻā? \v 23 He ko hono ngaahi ʻaho kotoa pē ko e mamahi ia, pea ko ʻene feinga ko e fakamāfasia; ʻio, naʻa mo e pō ʻoku ʻikai fakafiemālie hono loto. Ko e vaʻinga foki eni. \p \v 24 ¶ ʻOku ʻikai ha meʻa ʻoku lelei hake ki he tangata ka ko ʻene kai mo inu, pea ke fakafiefiaʻi hono loto ʻi he lelei ʻo ʻene ngāue. Naʻaku mamata foki ki he meʻa ni, kuo foaki mai ia mei he nima ʻoe ʻOtua. \v 25 He ko hai ʻoku faʻa kai, pea ko hai ʻoku fakatoʻotoʻo lahi hake ki ai ʻiate au? \v 26 He ʻoku foaki ʻe he ʻOtua ki he tangata ʻaia ʻoku lelei ʻi hono ʻao, ko e poto, mo e ʻilo, mo e fiefia: ka ʻoku ne foaki ki he angahala ʻae feinga ke tānaki mo fokotuʻu, ka ne foaki ia kiate ia ʻoku lelei ʻi he ʻao ʻoe ʻOtua. Ko e vaʻinga foki eni mo e fakamamahi ki he laumālie. \c 3 \cd \it 1 ʻOku fakaʻāsili ʻae vaʻinga mo e feinga fakamaama ʻi he faikehekehe ʻae ngaahi kuonga. 11 ʻOku ai ʻae lelei ʻi he ngaahi ngāue ʻae ʻOtua: 16 Ka ko e tangata ʻe fakamaauʻi ʻe he ʻOtua ʻene ngāue.\it* \p \v 1 ‌ʻOku ai hono kuonga ʻoe meʻa kotoa pē, mo e ʻaho ki he ngāue kotoa pē ʻi he lalo langi: \q1 \v 2 Ko e ʻaho ke fanauʻi ai, \q2 mo e ʻaho ke mate; \q1 ko e ʻaho ke tō, \q2 mo e ʻaho ke taʻaki ʻaia kuo tō; \q1 \v 3 Ko e ʻaho ke tāmateʻi, \q2 mo e ʻaho ke fakamoʻui; \q1 ko e ʻaho ke holoki hifo, \q2 mo e ʻaho ke langa hake; \q1 \v 4 Ko e ʻaho ke tangi, \q2 mo e ʻaho ke kata; \q1 ko e ʻaho ke tangilāulau, \q2 mo e ʻaho ke meʻe; \q1 \v 5 Ko e ʻaho ke liʻaki ʻae ngaahi maka, \q2 mo e ʻaho ke tānaki fakataha ʻae ngaahi maka; \q1 ko e ʻaho ke fāʻufua, \q2 mo e ʻaho ke vāmamaʻo; \q1 \v 6 Ko e ʻaho ke maʻu, \q2 mo e ʻaho ke mole ai; \q1 ko e ʻaho ke kuku maʻu, \q2 mo e ʻaho ke liʻaki atu; \q1 \v 7 Ko e ʻaho ke mahaehae, \q2 mo e ʻaho ke tuitui; \q1 ko e ʻaho ke fakalongolongo, \q2 mo e ʻaho ke lea; \q1 \v 8 Ko e ʻaho ke ʻofa, \q2 mo e ʻaho ke fehiʻa; \q1 ko e ʻaho ke tau, \q2 mo e ʻaho ke melino. \p \v 9 Ko e hā ʻae lelei ʻoku maʻu ʻe ia ʻoku ngāue ʻi he meʻa ʻoku ne ngāue ai? \v 10 Kuo u mamata ki he feinga ʻaia kuo tuku ʻe he ʻOtua ki he fānau ʻae tangata ke ʻahiʻahi ʻaki ʻakinautolu. \v 11 Kuo ngaohi ʻe ia ʻae meʻa kotoa pē ke fakaʻofoʻofa ʻi hono kuonga: pea kuo ne ʻai foki ʻae māmani ki honau loto, pea ko ia ʻoku ʻikai faʻa ʻilo ai ʻe ha tangata ʻae ngāue ʻoku fai ʻe he ʻOtua mei he kamataʻanga ʻo aʻu ki hono ngataʻanga. \v 12 ‌ʻOku ou ʻilo ʻoku ʻikai ha lelei ʻi ai, ka koeʻuhi ke fiefia ʻae tangata, pea ke fai lelei ʻi heʻene moʻui. \v 13 Pea ko e kai mo e inu ʻae tangata kotoa pē, mo e fiefia ʻi he lelei ʻo ʻene ngāue kotoa pē, ko e foaki ia ʻae ʻOtua. \v 14 ‌ʻOku ou ʻilo, ko e meʻa kotoa pē ʻoku fai ʻe he ʻOtua, ʻe tuʻumaʻu ia ʻo taʻengata: ʻe ʻikai faʻa fakalahi ia, pea ʻe ʻikai faʻa toʻo mei ai ha meʻa; pea ʻoku fai eni ʻe he ʻOtua koeʻuhi ke manavahē ʻae kakai ʻi hono ʻao. \v 15 Ko e meʻa naʻe ʻi ai, ʻoku ʻi ai ni; pea ko ia kuo tuʻutuʻuni ke hoko, kuo hili hono fai, pea ʻoku toe ʻomi ʻe he ʻOtua ʻae meʻa kuo mole atu. \p \v 16 ¶ Pea naʻaku mamata foki ʻi he lalo laʻā ki he potu ʻoe fakamaau, ʻoku ʻi ai ʻae angahala; mo e potu ʻoe māʻoniʻoni, ʻoku ʻi ai ʻae fai kovi. \v 17 Pea u pehē ʻi hoku loto, “ʻE fakamaau ʻe he ʻOtua ʻae māʻoniʻoni mo e angahala: he ʻoku ʻi ai pe hono ʻaho ki he tuʻutuʻuni kotoa pē mo e ngāue kotoa pē.” \v 18 Pea naʻaku pehē ʻi hoku loto koeʻuhi ko e anga ʻoe fānau ʻae tangata, \q2 ke fakahā ia ʻe he ʻOtua kiate kinautolu, pea nau ʻilo ai ʻoku nau hangē ko e fanga manu. \v 19 He ko e meʻa ʻoku hoko ki he fānau ʻae tangata ʻoku hoko ia ki he fanga manu; ʻio, ko e meʻa pe taha ʻoku hoko ki ai fakatouʻosi: ʻo hangē ko e mate ʻae taha, ʻoku pehē pe ʻae mate ʻae taha; ʻio, ko e mānava pe taha ʻoku nau maʻu; pea ko ia ʻoku ʻikai māʻolunga ai ʻae tangata ʻi ha manu: he ʻoku vaʻinga ʻae meʻa kotoa pē. \v 20 ‌ʻOku lau kotoa pē ki he potu pe taha; he ʻoku mei he efu kotoa pē, pea ʻoku toe liliu kotoa pē ki he efu. \v 21 Ko hai ʻoku ne ʻilo ʻae laumālie ʻoe tangata ʻoku ʻalu ki ʻolunga, mo e moʻui ʻae manu ʻoku ʻalu hifo ki he kelekele? \v 22 Ko ia ʻoku hā mai kiate au, ʻoku ʻikai ha meʻa ʻoku lelei hake, ka ko e fiefia ʻae tangata ʻi heʻene ngaahi ngāue ʻaʻana; he ko hono ʻinasi ia: he ko hai te ne ʻomi ia ke ne mamata ki he meʻa ʻe hoko kimui ʻiate ia? \c 4 \cd \it 1 ʻOku fakaʻāsili ʻae vaʻinga ki he tangata koeʻuhi ko e fakamālohi, 4 Mo e meheka, 5 Mo e fakapikopiko, 7 Mo e manumanu, 9 Mo e nofo tokotaha, 13 Mo e paongataʻa.\it* \p \v 1 Ko ia naʻaku tafoki mai, pea u tokanga ki he fakamālohi kotoa pē ʻoku fai ʻi he lalo laʻā: pea vakai ko e loʻimata ʻonautolu kuo fakamālohiʻi, pea ʻikai hanau fakafiemālie; pea naʻe ʻi he nima ʻonautolu naʻe fakamālohi ʻae mālohi, ka naʻe ʻikai hanau fakafiemālie. \v 2 Ko ia naʻaku leleiʻia moʻoni ʻi he mate kuo mate, ʻi he moʻui ʻoku kei moʻui. \v 3 ‌ʻIo, pea ʻoku lelei hake ia ʻiate kinaua fakatouʻosi, ʻaia ʻoku teʻeki ai fakatupu pe mamata ki he ngāue kovi ʻoku fai ʻi he lalo laʻā. \p \v 4 ¶ Pea ko eni, naʻaku fakalaulauloto ki he feinga mo e ngāue lelei kotoa pē, he ko e meʻa ia ʻoku fakatupu meheka ki ha tangata mei hono kaungāʻapi. Ko e vaʻinga foki eni mo e fakamamahi ki he laumālie. \v 5 ‌ʻOku fehulunaki ʻae nima ʻoe vale, pea ʻoku ne kai hono kakano ʻoʻona. \v 6 ‌ʻOku lelei hake ke fonu ʻae nima ʻe taha mo e fiemālie, ʻi he fonu fakatouʻosi ʻoe nima kae feinga mo mamahi ʻae laumālie. \p \v 7 ¶ Pea naʻaku toki tafoki mai, pea naʻaku mamata ki he vaʻinga ʻi he lalo laʻā. \v 8 ‌ʻOku ai ʻaia ʻoku tokotaha pe, pea ʻoku ʻikai hono toko ua; ʻio, ʻoku ʻikai haʻane fānau pe kāinga: ka ʻoku ʻikai ngata ʻene ngāue; pea ʻoku ʻikai fiu hono mata ki he koloa; pea ʻoku ʻikai pehē ʻe ia, Ko ʻeku ngāue eni maʻa hai, kau fakamasivaʻi ʻa hoku laumālie ʻi he lelei? Ko e vaʻinga foki eni, ʻio, ko e fakamamahi lahi. \p \v 9 ¶ ʻOku lelei hake ʻae toko ua ʻi he tokotaha; he ʻoku ai ʻae totongi lelei ʻi heʻena ngāue. \v 10 He kapau te na tō ki lalo, ʻe hiki ki ʻolunga ʻe he tokotaha ʻa hono kāinga: ka ʻe kovi lahi kiate ia ʻoku tō ki lalo ʻi heʻene tokotaha pe; he ʻoku ʻikai ha tokotaha ke tokoni hake ia ki ʻolunga. \v 11 Ko eni foki, kapau ʻe takoto ʻae toko ua te na mafana; ka ʻe mafana fēfeeʻi ha taha ʻi heʻene tokotaha pe? \v 12 Pea kapau ʻe mālohi ha tokotaha ki he tokotaha, ka ʻe faʻa ikuʻi ia ʻe he toko ua; pea ko e afo tuʻo tolu ʻoku motungataʻa ia. \p \v 13 ¶ ʻOku lelei hake ʻae tamasiʻi ʻoku masiva mo poto, ʻi ha tuʻi ʻoku motuʻa kae vale, ʻaia ʻoku ʻikai tui ki he valoki. \v 14 He ʻoku haʻu ia mei he fale fakapōpula ki he pule; ka ko ia kuo fanauʻi ko e pule ʻoku hoko ia ʻo masiva. \v 15 Naʻaku mamata ki he kakai moʻui kotoa pē ʻoku ʻaʻeva ʻi he lalo laʻā, mo hono foha ʻe hoko, ʻaia ʻe tuʻu hake ʻi hono potu ko hono fetongi. \v 16 ‌ʻOku ʻikai hano ngataʻanga ʻoe kakai kotoa pē, ʻakinautolu foki naʻe ʻi muʻa ʻiate kinautolu: pea ʻe ʻikai fiefia ʻiate ia ʻakinautolu ʻe tupu kimui. Ko e moʻoni ko e vaʻinga foki eni mo e fakamamahi ki he laumālie. \c 5 \cd \it 1 Ke ʻoua ʻe vaʻinga ʻi he lotu; 8 Ko e taʻeʻaonga ʻoe lāunga koeʻuhi ko e fakamālohi; 9 Ko e vaʻinga ʻoe koloa. 18 Ko e fiefia ʻi he koloa ko e foaki ia ʻae ʻOtua.\it* \p \v 1 Tauhi ho vaʻe ʻoka ke ka ʻalu ki he fale ʻoe ʻOtua, pea lahi hake hoʻo fiefanongo ʻi hoʻo fai ʻae feilaulau ʻae vale: he ʻoku ʻikai te nau tokanga ki he kovi ʻoku nau fai. \v 2 ‌ʻOua naʻa ke ʻohonoa ʻaki ho ngutu, pea ʻoua naʻa vave ho loto ke fakahā ha meʻa ʻi he ʻao ʻoe ʻOtua: he ʻoku ʻi he langi ʻae ʻOtua, ka ʻoku ke ʻi māmani ko ē: ko ia ke siʻi ai hoʻo lea. \v 3 He ʻoku tupu ʻae misi mei he femouʻekina ki he ngāue; pea ʻoku ʻilo ʻae leʻo ʻoe vale ʻi he lahi ʻo ʻene lea. \v 4 ‌ʻOka ke ka fuakava ki he ʻOtua, ʻoua naʻa ke fakatuai hoʻo fai ki ai; he ʻoku ʻikai te ne leleiʻia ʻi he vale; fai koe ki he meʻa kuo ke fuakava ki ai. \v 5 ‌ʻOku lelei hake ke ʻoua ʻaupito naʻa ke fuakava, ʻi hoʻo fuakava kae ʻikai fai ki ai. \v 6 ‌ʻOua naʻa tuku ke fakahalaʻi koe ʻe ho ngutu; pea ʻoua naʻa ke pehē ʻi he ʻao ʻoe ʻāngelo, ko hoʻo fai hala: ko e hā ʻoku ke fakahouhauʻi ʻae ʻOtua ʻaki ho leʻo, pea te ne fakaʻauha ʻae ngāue ʻa ho nima? \v 7 He ʻoku lahi ʻae vaʻinga foki ʻi he lahi ʻoe misi mo e lea ʻoku lahi: ka ke manavahē koe ki he ʻOtua. \p \v 8 ¶ Kapau ʻoku ke mamata ki he fakamālohiʻi ʻoe masiva, pea mo e mioʻi fakamālohi ʻae fakamaau mo e fai totonu ʻi ha vahefonua, ʻoua naʻa ke ofo ai: he ko ia ʻoku māʻolunga taha ʻi he māʻolunga kotoa pē ʻoku ne ʻafioʻi ia; koeʻuhi ʻoku ai ʻaia ʻoku māʻolunga hake ʻiate kinautolu. \p \v 9 ¶ Kaeʻumaʻā foki ko e tupu ʻoe kelekele, ko e meʻa maʻa e kakai kotoa pē: naʻa mo e tuʻi ʻoku tauhi ia mei he ngoue. \v 10 Ko ia ʻoku manako ki he siliva ʻe ʻikai ke ne fiemālie ʻi he siliva; pe ko ia ʻoku manako ki he koloa ʻi he tupulaki ʻo ʻene meʻa: ko e vaʻinga foki eni. \v 11 Koeʻuhi ʻi he tupulekina ʻae meʻa, ʻoku tupu foki ʻakinautolu ʻoku nau kai ia: pea ko e hā hono lelei kiate kinautolu ʻoku ʻanautolu ia, ka ko ʻenau mamata pe ki ai ʻaki honau mata? \v 12 ‌ʻOku fiemālie ʻae mohe ʻae tangata ngāue, neongo pe ʻoku siʻi pe ʻoku lahi ʻa ʻene kai: ka ko e lahi ʻoe meʻa ʻae koloaʻia, ko ia ʻoku ʻikai ke nau faʻa mohe ai. \v 13 ‌ʻOku ai ʻae kovi lahi kuo u mamata ki ai ʻi he lalo laʻā, ʻa eni, ʻae tauhi koloa ke kovi ai ʻakinautolu ʻoku ʻanautolu pe ia. \v 14 Ka ʻoku maumau ʻae koloa ko ia ʻi he feinga kovi; pea ʻoku tupu ʻiate ia ʻae foha, ka ʻoku ʻikai ha meʻa ʻi hono nima. \v 15 ‌ʻO hangē ko ʻene haʻu mei he manāva ʻo ʻene faʻē, ʻe pehē ʻa ʻene ʻalu telefua atu ʻo hangē ko ʻene haʻu, pea ʻe ʻikai ha tupu ʻo ʻene ngāue te ne maʻu ke ʻave ʻi hono nima. \v 16 Pea ko e kovi foki eni ʻoku lahi, ʻa ʻene ʻalu ʻo tatau ʻi he meʻa kotoa pē mo ʻene haʻu: pea ko e hā ʻae lelei ʻoku maʻu ʻe ia ʻoku ngāue ki he matangi? \v 17 ‌ʻOku kai ʻe ia ʻi he fakapoʻuli ʻi he ʻaho kotoa pē, pea ʻoku lahi ʻae mamahi mo e tautea ʻoku hoko kiate ia ʻi hono mahaki. \p \v 18 ¶ Vakai ki he meʻa kuo u mamata ki ai: ʻoku lelei mo totonu ki he tangata ke kai mo inu, pea ke fiefia ʻi he lelei kotoa pē ʻo ʻene ngāue, ʻaia ʻoku ne fai ʻi he lalo laʻā, ʻi he ʻaho kotoa pē ʻo ʻene moʻui, ʻaia kuo foaki ʻe he ʻOtua kiate ia; he ko hono ʻinasi ia. \v 19 Pea ko e tangata kotoa pē ʻaia ʻoku foaki ki ai ʻe he ʻOtua ʻae maʻumeʻa mo e koloa lahi, pea mo e mālohi ke ne kai mei ai, pea ke maʻu hono ʻinasi, pea ke fiefia ʻi heʻene ngāue; ko e foaki ia ʻae ʻOtua. \v 20 Pea ʻe ʻikai te ne tokanga mamahi ia ki he ngaahi ʻaho ʻo ʻene moʻui; koeʻuhi ʻoku tauhi ia ʻe he ʻOtua, pea ko ia ʻoku fiefia ai hono loto. \c 6 \cd \it 1 Ko e vaʻinga ʻoe koloa ʻoku taʻengāueʻaki. 3 Ko e fānau mo e mātuʻa taʻemaʻukoloa. 9 Ko e vaʻinga ʻoe holi fano ʻae loto. 11 Ko e vale ʻoe ʻamanaki ke maʻu ha lelei mei he meʻa ʻo māmani.\it* \p \v 1 ‌ʻOku ai ʻae kovi kuo u mamata ki ai ʻi he lalo laʻā, pea ʻoku lahi ia ʻi he tangata. \v 2 Ko e tangata ʻaia ʻoku foaki ki ai ʻe he ʻOtua ʻae paʻanga lahi, mo e koloa lahi, mo e ongoongolelei, ko ia ʻoku ʻikai te ne masiva ai ʻi ha meʻa ki hono laumālie ʻi he meʻa kotoa pē ʻoku ne holi ki ai, ka ʻoku ʻikai foaki ʻae mālohi kiate ia ʻe he ʻOtua ke ne kamata ia, ka ʻoku kai ia ʻe he kakai kehe; ko e vaʻinga eni, pea ko e mahaki kovi moʻoni. \p \v 3 ¶ Kapau ʻe tupu ʻi ha tangata ʻae fānau ʻe toko teau, pea moʻui ia ki he ngaahi taʻu lahi, pea lahi ʻaupito ʻae ngaahi ʻaho ʻo hono taʻu, ka ʻoku ʻikai fakapito hono laumālie ʻi he lelei, pea ka mate ia ʻoku ʻikai fai hano putu; ʻoku ou pehē ʻeau, ʻoku lelei hake ʻiate ia ha fanauʻi taʻehoko. \v 4 He koeʻuhi ʻoku hoko mai ia mo e vaʻinga, pea ʻoku ʻalu ʻi he fakapoʻuli, pea ʻe ʻufiʻufi ʻaki ʻae fakapoʻuli ʻa hono hingoa. \v 5 Kaeʻumaʻā eni, naʻe ʻikai te ne mamata ki he laʻā, pe ʻilo ha meʻa ʻe taha: ʻoku lahi hake ʻa ʻene fiemālie ʻaʻana ʻi he tokotaha ko ia. \p \v 6 ¶ ʻIo, neongo ʻene moʻui ʻi ha taʻu ʻe ua afe, ka naʻe ʻikai te ne mamata ki he lelei: ʻikai ʻoku ʻalu kotoa pē ki he potu pe taha? \v 7 ‌ʻOku fai ʻae ngāue kotoa pē ʻae tangata, koeʻuhi ko hono ngutu, ka ʻoku ʻikai fiu ai ʻene holi. \v 8 He ko e hā ʻoku maʻu lahi hake ʻe he poto ʻiate ia ʻoku vale? Ko e hā ʻoku maʻu ʻe he masiva, ʻaia ʻoku ʻilo ke ʻalu totonu ʻi he ʻao ʻoe kakai moʻui? \p \v 9 ¶ ʻOku lelei hake ʻae sio ʻae mata ʻi he holi fano ʻae laumālie: he ko e vaʻinga foki eni mo e fakamamahi ki he laumālie. \v 10 Ko e meʻa ʻaia naʻe ʻi ai kuo ʻosi hono fakahingoa, pea kuo ʻilo ia ko e tangata: ka ʻoku ʻikai faʻa fekuki ia mo ia ʻoku mālohi lahi kiate ia. \p \v 11 ¶ Pea ʻi he ʻi ai ʻae ngaahi meʻa lahi ʻoku tupulekina ai ʻae vaʻinga, ko e hā hono ʻaonga ki he tangata? \v 12 He ko hai ʻoku ne ʻilo ʻae meʻa ʻoku lelei ki he tangata ʻi he moʻui ni, ʻi he ʻaho kotoa pē ʻo ʻene moʻui vaʻinga, ʻaia ʻoku mole atu ʻo hangē ko e ʻata? He ko hai ʻoku faʻa tala ki he tangata ʻae meʻa ʻe hoko kimui ʻiate ia ʻi he lalo laʻā? \c 7 \cd \it 1 Ko e ngaahi meʻa faitoʻo eni ki he vaʻinga: ko e hingoa ʻoku ongolelei, 2 Mo angavaivai, 7 Mo e faʻa kātaki, 11 Mo e poto. 23 Ko e faingataʻa ʻoe poto.\it* \p \v 1 ‌ʻOku lelei lahi ʻae hingoa ʻoku ongoongolelei ʻi he meʻa namu kakala ʻoku mahuʻinga lahi; pea ʻoku lelei ʻae ʻaho ʻoe mate ʻi he ʻaho ʻoe fanauʻi. \v 2 ‌ʻOku ʻaonga lahi hake ʻae ʻalu ki he fale ʻoku ʻi ai ʻae tangilāulau, ʻi he ʻalu ki he fale ʻoku fai kātoanga: he ko e ikuʻanga ia ʻoe kakai kotoa pē; pea ʻe mamafa ia ki he loto ʻoʻona ʻoku kei moʻui. \v 3 ‌ʻOku lelei lahi ʻae mamahi ʻi he kata, he ʻoku fakaʻāsili ʻae lelei ʻoe loto ʻi he mamahi ʻoe mata. \v 4 ‌ʻOku ʻi he fale ʻoe mamahi ʻae loto ʻoe poto; ka ʻoku ʻi he fale ʻoe fiefia ʻae loto ʻoe vale. \v 5 ‌ʻOku lelei hake ʻae fanongo ki he valoki mei he poto, ʻi he fanongo ʻae tangata ki he hivehiva ʻae kau vale. \v 6 He ʻoku hangē ko e makalakala ʻae ʻakau talatala ʻi he lalo kulo, ʻoku pehē ʻae kata ʻae vale: he ko e vaʻinga foki ia. \p \v 7 ¶ Ko e moʻoni ʻoka fakamālohi ʻae tangata poto ʻoku vale ai ia; pea ʻoku maumauʻi ʻae loto ʻi he maʻu ʻae foaki. \v 8 ‌ʻOku lelei hake ʻae ikuʻanga ʻo ha meʻa ʻi hono kamataʻanga: pea ʻoku lelei lahi ʻaia ʻoku loto faʻa kātaki ʻiate ia ʻoku loto fielahi. \v 9 ‌ʻOua naʻa ke ʻita vave ʻi ho laumālie: he ʻoku nofo ʻae ʻita ʻi he fatafata ʻoe kau vale. \v 10 ‌ʻOua naʻa ke pehē, “Ko e hā naʻe lelei lahi ai ʻae ngaahi ʻaho ʻi muʻa ʻi he ngaahi ʻaho ko eni?” He ʻoku ʻikai te ke fai fakapotopoto ʻi hoʻo fehuʻi ki he meʻa ni. \p \v 11 ¶ ʻOku lelei ke maʻu ʻae tofiʻa pea maʻu mo e poto, pea ʻoku ʻaonga ia kiate kinautolu ʻoku mamata ki he laʻā. \v 12 He ko e poto ko e ungaʻanga ia, pea ko e koloa ko e ungaʻanga mo ia: ka ko hono lelei lahi ʻoe ʻilo, ʻoku foaki ʻe he poto ʻae moʻui kiate kinautolu ʻoku maʻu ia. \v 13 Tokanga ki he ngāue ʻae ʻOtua: he ko hai ʻoku faʻa fakatotonu ʻaia kuo ne ngaohi ke pikopiko? \v 14 Ke ke fiefia ʻi he ʻaho ʻoe lelei, ka ke fakalaulauloto ʻi he ʻaho ʻoe kovi: he kuo fokotuʻu foki ʻe he ʻOtua ʻae taha ki he taha koeʻuhi ke ʻoua naʻa ʻilo ʻe he tangata ha meʻa ʻe fai ʻamui. \v 15 Kuo u mamata ki he meʻa kotoa pē ʻi he ngaahi ʻaho ʻo ʻeku vale: ʻoku ai ʻae tangata ʻoku angatonu, ka ʻoku mate pe mo ʻene māʻoniʻoni, pea ʻoku ai ʻaia ʻoku angahala, ka ʻoku tolonga ʻa ʻene moʻui ʻi heʻene fai hala. \v 16 ‌ʻOua naʻa lahi fau hoʻo māʻoniʻoni; pea ʻoua naʻa ke kumi ki he poto lahi fau: he ko e hā te ke fakaʻauha ai koe ʻe koe pe? \v 17 ‌ʻOua naʻa lahi fau hoʻo fai kovi, pe te ke vale: he ko e hā te ke mate ai ʻi he teʻeki hoko ho ʻaho? \v 18 ‌ʻOku lelei ke ke puke ki he meʻa ni: ʻio, ʻoua naʻa toʻo ho nima mei he meʻa ni he ko ia ʻoku manavahē ki he ʻOtua ʻe hao ia mei he ngaahi meʻa ni kotoa pē. \v 19 ‌ʻOku lahi ʻae tokoni ʻe he poto kiate ia ʻoku poto, ʻi ha kau tangata mālohi ʻe toko hongofulu ʻoku nofo ʻi ha kolo. \v 20 He ʻoku ʻikai ʻi māmani ha tangata angatonu ʻoku fai lelei, pea taʻehalaia. \v 21 Pea ʻoua foki naʻa ke tui ki he lea kotoa pē ʻoku leaʻaki; telia naʻa ke fanongo ʻoku lauʻikoviʻi koe ʻe hoʻo tamaioʻeiki. \v 22 He ʻoku ke ʻilo foki ʻi ho loto kuo liunga lahi ʻa hoʻo lauʻikovi ʻe koe ʻae kakai kehe. \p \v 23 ¶ Ko e ngaahi meʻa ni kotoa pē kuo u ʻilo ʻi he poto: naʻaku pehē, te u poto au, ka naʻe mamaʻo ia ʻiate au. \v 24 Ko e meʻa ʻoku mamaʻo atu, pea loloto lahi, ko hai ʻe faʻa ʻilo ki ai? \v 25 Naʻaku tuku hoku loto ke ʻilo mo hakule, pea ke kumi atu ki he poto, mo hono ʻuhinga ʻoe ngaahi meʻa, pea ke ʻilo ʻae kovi ʻoe vale, ʻio, ʻae vale mo e hē. \v 26 Pea ʻoku ou ʻilo ʻoku kona lahi hake ʻi he mate ʻae fefine ko ia ʻoku tatau hono loto mo e tauhele mo e kupenga, pea ko hono nima ʻoku hangē ko e ngaahi haʻi: ka ko ia ia ʻoku lelei ʻi he ʻao ʻoe ʻOtua, ʻe hao ia mei ai; ka ʻe moʻua ʻae angahala kiate ia. \v 27 Vakai, kuo u ʻilo eni, ʻoku pehē ʻe he Tangata Malanga, ʻi heʻeku ʻahiʻahi taki taha ʻae meʻa kotoa pē, ke ʻilo hono ʻuhinga: \v 28 ‌ʻAia ʻoku kei kumi ki ai ʻe hoku laumālie, ka ʻoku teʻeki ai te u maʻu: ko e tangata ʻe tokotaha kuo u ʻilo ʻi ha toko afe; ka ʻoku ʻikai te u ʻilo ʻiate kinautolu kotoa pē ha fefine ʻe tokotaha. \v 29 Vakai, ko eni pe ʻae meʻa kuo u ʻiloʻi, naʻe ngaohi ʻae tangata ʻe he ʻOtua ʻi he angatonu; ka kuo nau kumi ki he ngaahi filioʻi lahi. \c 8 \cd \it 1 Ke fakaʻapaʻapa ki he ngaahi tuʻi. 6 Ke tau tokanga ki he tuʻutuʻuni ʻae ʻOtua. 12 ʻOku lelei hake ʻae māʻoniʻoni ʻi he lolotonga ʻae kovi, ʻi he kau angahala lolotonga ʻenau lelei. 16 ʻOku taʻefaʻaʻiloʻi ʻae ngāue ʻae ʻOtua.\it* \p \v 1 Ko hai ʻoku hangē ko e tangata poto? Pea ko hai ʻoku ne ʻilo ʻae fakamatala ʻo ha meʻa? Ko e meʻa ʻi he poto ʻoku malama mai ʻae mata ʻoe tangata, pea ʻe liliu ai ʻae mālohi ʻa hono mata. \v 2 ‌ʻOku ou enginakiʻi koe ke ke fai ki he fekau ʻae tuʻi, pea ke fai ia koeʻuhi ko e fuakava ʻae ʻOtua. \v 3 ‌ʻOua naʻa ʻalu atu fakavave ʻi hono ʻao: ʻoua naʻa ke kau ʻi ha meʻa kovi; he ʻoku fai ʻe ia ʻa ʻene faʻiteliha. \v 4 Ko e meʻa ʻoku lea ki ai ʻae tuʻi ʻoku ʻi ai ʻae mālohi: pea ko hai ʻe faʻa pehē kiate ia, “Ko e hā ʻoku ke fai?” \v 5 Ko ia ʻoku fai ki he fekau ʻe ʻikai ʻilo ʻe ia ha kovi: pea ʻoku ʻiloʻi ʻe he loto ʻoe poto ʻae ʻaho tuʻutuʻumālie pea mo e fakamaau. \p \v 6 ¶ Koeʻuhi ʻoku ai ʻae ʻaho mo e fakamaau ʻoe ngāue kotoa pē, ko ia ʻoku mamafa ai ʻae kovi ʻae tangata kiate ia. \v 7 He ʻoku ʻikai te ne ʻilo ʻae meʻa ʻe hoko: pea ko hai ʻoku faʻa tala kiate ia pe ʻe hoko afe? \v 8 ‌ʻOku ʻikai ha tangata ʻoku maʻu ʻae mālohi ki he laumālie ke ne taʻofi maʻu ki he laumālie; pea ʻoku ʻikai ʻiate ia ha mālohi ʻi he ʻaho ʻoe mate: pea ʻoku ʻikai ha tukuange mei he tau ko ia; pea ʻe ʻikai fakahaofi ʻe he kovi ʻakinautolu kuo nau maheni ai. \v 9 Ko e meʻa ni kotoa pē kuo u mamata ki ai, pea u tuku hoku loto ki he ngāue kotoa pē ʻoku fai ʻi he lalo laʻā: ʻoku ai ʻae ʻaho ʻoku pule ʻae tangata ʻe tokotaha ki he tokotaha ka ʻe kovi ai ia. \p \v 10 ¶ Pea naʻaku mamata foki ki he tanu ʻoe angahala, ʻaia naʻe faʻa ʻalu mo haʻu mei he potu ʻoe māʻoniʻoni, pea naʻe ngalo ʻakinautolu ʻi he kolo naʻa nau fai pehē ai: ko e vaʻinga foki eni. \v 11 Koeʻuhi ʻoku ʻikai fakatoʻotoʻo ʻae fai ʻoe tautea ki he ngāue kovi, ko ia ʻoku tukupau ai ʻae loto ʻoe fānau ʻae tangata ke fai kovi. \v 12 Ka neongo ʻae fai ke liunga teau ʻae kovi ʻae angahala, pea fakatolonga hono ʻaho, ka ʻoku ou ʻilo moʻoni ʻe hoko ʻae lelei kiate kinautolu ʻoku manavahē ki he ʻOtua, ʻakinautolu ʻoku manavahē ʻi hono ʻao. \v 13 Ka ʻe ʻikai ha lelei ki he angahala, pea ʻe ʻikai tolonga maʻuaipē hono ngaahi ʻaho, he ko e ʻata ia: koeʻuhi ʻoku ʻikai te ne manavahē ʻi he ʻao ʻoe ʻOtua. \v 14 ‌ʻOku ai ʻae vaʻinga ʻoku fai ʻi he māmani: ʻa eni, ʻoku ai ʻae kakai angatonu, ʻoku hoko ʻae meʻa kiate kinautolu ʻo fakatatau ki he ngāue ʻae angahala; pea pehē, ʻoku ai ʻae kakai angahala, ʻoku hoko kiate kinautolu ʻo fakatatau ki he ngāue ʻae māʻoniʻoni: pea naʻaku pehē, ko e vaʻinga foki eni. \v 15 Pea naʻaku toki fakamālō ki he fakafiemālie, koeʻuhi ʻoku ʻikai ha meʻa ʻoku lelei hake ki he tangata ʻi he lalo laʻā, ka ko ʻene kai, mo inu, mo fakafiefia: he ko ia ʻe nofomaʻu mo ia ʻi heʻene ngāue ʻi he ʻaho kotoa pē ʻo ʻene moʻui, ʻaia ʻoku foaki ʻe he ʻOtua kiate ia ʻi he lalo laʻā. \p \v 16 ¶ ʻI heʻeku tuku hoku loto ke ʻilo ʻae poto, pea mamata ki he ngāue kotoa pē ʻoku fai ʻi he māmani: (he ʻoku ai ʻaia ʻoku ʻikai sio hono mata ki he mohe ʻi he ʻaho pe ʻi he pō:) \v 17 Pea naʻaku mamata ki he ngāue kotoa pē ʻae ʻOtua, ʻoku ʻikai faʻa ʻiloʻi ʻe he tangata ʻae ngāue ʻoku fai ʻi he lalo laʻā: he neongo ʻae fai feinga hono kumi ʻe he tangata, ʻe ʻikai te ne ʻilo ia; ko eni foki; naʻa mo e tangata poto ʻoku mahalo te ne ʻiloʻi, ʻe ʻikai faʻa maʻu ia ʻe ia. \c 9 \cd \it 1 ʻOku hoko tatau ʻae meʻa ki he angalelei mo e angakovi. 4 ʻOku pau pe ke mate ʻae kakai. 7 Ko honau ʻinasi ʻae fakafiemālie ʻi he moʻui. 11 ʻOku kau ʻae pule ʻae ʻOtua ki he meʻa kotoa pē. 13 ʻOku lelei lahi ʻae poto ʻi he mālohi.\it* \p \v 1 He naʻaku tokanga ʻi hoku loto ki he meʻa ni kotoa pē ke u fakahā kotoa pē ia, ʻoku ʻi he nima ʻoe ʻOtua ʻae māʻoniʻoni, mo e poto, pea mo ʻenau ngāue: ʻoku ʻikai ʻilo ʻe he tangata pe ko e ʻofeina ia pe ko e fehiʻanekina ʻi he meʻa ʻoku hoko mai kiate ia. \v 2 He ʻoku hoko tatau ʻae meʻa fulipē ki he kakai kotoa pē: ko e meʻa ʻe taha ʻoku hoko ki he māʻoniʻoni mo e angahala; ki he angalelei mo ia kuo fakamaʻa, pea ki he taʻemaʻa; kiate ia ʻoku feilaulau, mo ia ʻoku ʻikai fai ha feilaulau: ʻoku hangē ko ia ʻoku angalelei, ʻoku pehē ʻaia ʻoku angahala, pea ko ia ʻoku fuakava, ʻo hangē ko ia ʻoku manavahē ki he fuakava. \v 3 Ko e kovi eni ʻe taha ʻi he meʻa kotoa pē ʻoku fai ʻi he lalo laʻā, ʻae hoko tatau ʻae meʻa ki he kakai kotoa pē: ʻio, ʻoku fonu ʻi he kovi ʻae loto ʻoe fānau ʻae tangata, ʻoku ʻi honau loto ʻae vale ʻi heʻenau kei moʻui, pea hili ia ʻoku nau ʻalu ki he mate. \p \v 4 ¶ He ʻoku ai ʻae ʻamanaki lelei kiate ia ʻoku kei kau ki he moʻui: he ʻoku lelei hake ʻae kulī ʻoku moʻui ʻi ha laione kuo mate. \v 5 He ʻoku ʻilo ʻe he kakai moʻui te nau mate: ka ʻoku ʻikai siʻi ʻilo ha meʻa ʻe he mate, pea ʻoku ʻikai te nau kei maʻu ha totongi: he kuo ngalo ʻa honau fakamanatu. \v 6 Pea ko ʻenau ʻofa, mo ʻenau fehiʻa, mo ʻenau meheka, kuo ʻosi ia; pea ʻoku ʻikai te nau kei maʻu honau tufakanga ʻi ha meʻa ʻoku fai ʻi he lalo laʻā ʻo taʻengata. \p \v 7 ¶ ʻAlu koe ʻi ho hala, pea kai hoʻo mā ʻi he fiefia, pea inu hoʻo uaine ʻi he loto fiemālie; he kuo maʻu ʻe he ʻOtua hoʻo ngaahi ngāue. \v 8 Ke hinehina maʻuaipē ho ngaahi kofu; pea ʻoua naʻa masiva ho ʻulu ʻi he pani. \v 9 Ke ke moʻui fiefia mo ho uaifi, ʻaia ʻoku ke ʻofa ai ʻi he ʻaho kotoa pē ʻo hoʻo moʻui vaʻinga, ʻaia kuo ne foaki kiate koe ʻi he lalo laʻā, ʻae ngaahi ʻaho kotoa pē ʻo hoʻo vaʻinga: he ko ho ʻinasi ia ʻi he moʻui ni, mo e ngāue kuo ke fai ʻi he lalo laʻā. \v 10 Ko ia kotoa pē ʻoku ʻilo ʻe ho nima ke fai, fai ia ʻaki ho mālohi kotoa pē; he ʻoku ʻikai ha ngāue, pe ha filioʻi, pe ha ʻilo, pe ha poto ʻi he faʻitoka, ʻaia ʻoku ke ʻalu ki ai. \p \v 11 ¶ Naʻaku tafoki mai, pea u mamata ʻi he lalo laʻā, ko e pue ʻoku ʻikai kiate ia ʻoku veʻe vave, pe ko e tau kiate ia ʻoku mālohi, pe ko e meʻakai kiate ia ʻoku poto, pe ko e koloa ki he kakai ʻoku faʻa fakakaukau, pe ko e ongoongolelei ki he kakai poto; he ʻoku maʻu taki taha kotoa pē hono ʻaho mo hono tuʻutuʻuni. \v 12 He ʻoku ʻikai ʻilo foki ʻe he tangata ʻa hono ʻaho: ʻoku hangē ko e maʻu fakafokifā ʻoe ika ʻi he kupenga, pea hangē ko e maʻu ʻae manupuna ʻi he tauhele; ʻoku pehē ʻae tauheleʻi ʻae fānau ʻae tangata ʻi he ʻaho ʻoe kovi, ʻoka hoko fakafokifā ia kiate kinautolu. \v 13 Ko e poto ni foki kuo u mamata ki ai ʻi he lalo laʻā, pea naʻe matamata lahi ia kiate au. \v 14 Naʻe ai ʻae kihiʻi kolo, pea tokosiʻi ʻae kau tangata naʻe ʻi ai; pea naʻe haʻu ʻae tuʻi lahi ke ne tauʻi ia, pea naʻa ne kāpui ia, pea lahi ʻaupito ʻa ʻene tanu puke ki ai. \v 15 Ka ko eni, naʻe ʻilo ʻi ai ʻae tangata masiva mo poto, pea ko e meʻa ʻi heʻene poto naʻe hao ai ʻae kolo; ka naʻe ʻikai manatuʻi ʻe ha tokotaha ʻae tangata masiva ko ia. \v 16 Pea naʻaku toki pehē ai, ʻOku lelei hake ʻae poto ʻi he mālohi; ka ʻoku manukiʻi ʻae poto ʻoe tangata masiva, pea ʻoku ʻikai ongoʻi ʻene ngaahi lea. \v 17 ‌ʻOku ongo lahi mai ʻae fanafana ʻae poto ʻi he kalanga ʻo ia ʻoku pule ʻi he lotolotonga ʻoe vale. \v 18 ‌ʻOku lelei hake ʻae poto ʻi he mahafutau: ka ʻoku maumauʻi ʻe he angahala ʻe tokotaha ʻae lelei lahi. \c 10 \cd \it 1 Ko e fakahā ʻae poto mo e vale. 16 Ko e lea ʻoku kau ki he pule, 18 Mo e fakapikopiko, 19 Mo e koloa. 20 Ke fakaʻapaʻapa ʻae loto ki he ngaahi tuʻi.\it* \p \v 1 ‌ʻOku fakanamukū ʻe he lango kuo mate ʻae meʻa namu lelei ʻae tangata faitoʻo: \q2 pea ʻoku pehē ʻae vale siʻi ʻo ha taha ʻoku ongoongoa ʻa ʻene poto mo ʻene angatonu. \q1 \v 2 Ko e loto ʻoe tangata poto ʻoku ʻi hono nima toʻomataʻu; ka ʻoku ʻi hono toʻohema ʻae loto ʻoe vale. \v 3 ‌ʻIo, ko e moʻoni, ʻoka ʻeveʻeva ʻae vale ʻi he hala kuo mole hono loto, pea ʻoku ne tala ki he kakai kotoa pē ko e vale pe ia. \v 4 Kapau ʻe tuputāmaki ʻae loto ʻoe pule kiate koe, ʻoua naʻa ke hiki mei hoʻo ngāue; he ʻoku fakamolemole ʻae kovi lahi ʻe he tali angavaivai. \v 5 ‌ʻOku ai ʻae kovi kuo u mamata ki ai ʻi he lalo laʻā, ko e fai hala ʻoe pule: \v 6 Kuo hakeakiʻi ʻae vale ke māʻolunga, pea nofo ʻae koloaʻia ʻi he potu māʻulalo. \v 7 Kuo u mamata ki he heka hoosi ʻae kau tamaioʻeiki, kae ʻeveʻeva ʻi he funga kelekele ʻae fānau ʻae tuʻi ʻo hangē ha kau tamaioʻeiki. \v 8 Ko ia ʻoku keli ʻae luo ʻe tō ia ki ai; pea ko ia ʻoku maumauʻi ʻae ʻā, ʻe uʻu ia ʻe he ngata fekai. \v 9 Ko ia ʻoku hiki ʻae ngaahi maka ʻe lavea ai ia; pea ko ia ʻoku tā ʻakau ʻe tuʻutāmaki ai. \v 10 Kapau ʻoku peku ʻae toki, pea ʻikai fakaʻalo, ʻoku totonu ke ne ʻai ʻaki ia ʻae mālohi lahi; ka ʻoku ʻaonga ʻae poto ke fakahinohino. \v 11 Ko e moʻoni ʻe uʻu ʻae ngata ʻoka ʻikai fakalalata; pea ʻoku tatau mo ia ʻae tangata faʻa lea. \v 12 ‌ʻOku lelei ʻae lea mei he ngutu ʻoe tangata poto; ka ʻe fakaʻauha ʻae vale ʻe hono loungutu ʻoʻona. \v 13 Ko e kamataʻanga ʻoe lea ʻa hono ngutu ko e vale ia; pea ko e ikuʻanga ʻo ʻene lea ko e pauʻu mo e faha. \v 14 ‌ʻOku fonu foki ʻae vale ʻi he lea: ʻoku ʻikai faʻa fakahā mai ʻe ha tangata ʻae meʻa ʻe hoko; pea ko e meʻa ʻe hoko ʻi he hili ʻa ʻene moʻui ni, ko hai ha taha ʻe faʻa tala ia kiate ia? \v 15 ‌ʻOku ongosia ʻae vale taki taha kotoa pē ʻi heʻene ngāue, koeʻuhi ʻoku ʻikai te ne ʻilo pe ʻoku fēfē ʻene ʻalu ki he kolo. \q1 \v 16 ‌ʻE fonua, ʻe malaʻia ʻa koe, ʻi he kei tamasiʻi ʻa ho tuʻi, \q2 pea keinanga ʻi he kei pongipongi ʻa ho houʻeiki pule! \v 17 ‌ʻE fonua, ʻoku ke monūʻia, ʻo kapau ko ho tuʻi ko e foha ia ʻoe houʻeiki, \q2 pea keinanga ho houʻeiki ʻi he feituʻulaʻā totonu, \q2 ke nau mālohi kae ʻikai ke konā ai! \q1 \v 18 Ko e meʻa ʻi he fakapikopiko lahi ʻoku fakaʻaʻau ke motuʻa ʻae fale; \q2 pea ʻi he taʻengāue ʻae nima ʻoku tutulu ʻae fale. \p \v 19 ¶ ʻOku ngaohi ʻae kātoanga ke tupu ai ʻae kata, pea ʻoku fakafiefia ʻe he uaine; ka ʻoku ʻaonga ʻae paʻanga ki he meʻa kotoa pē. \q1 \v 20 ‌ʻOua naʻa lea kovi ki he tuʻi, ʻoua ʻaupito naʻa ke mahalo ki ai; \q2 pea ʻoua naʻa lea kovi ki he koloaʻia ʻi ho potu mohe: \q2 koeʻuhi ʻe fakaongo atu ho leʻo ʻe he manupuna ʻoe ʻatā, \q2 pea ʻe tala ʻae meʻa ʻe he manu ʻoku kapakau. \c 11 \cd \it 1 Ko e enginaki ki he ʻofa. 7 ʻOku totonu ke tokanga ki he mate ʻi he moʻui, 9 Pea ki he ʻaho fakamaau ʻi he kei talavou.\it* \p \v 1 Lii atu hoʻo mā ki he fukahi vai: \q2 he ka hili ʻae ngaahi ʻaho lahi te ke toe ʻilo ia. \q1 \v 2 Tufa ʻae ʻinasi ki he toko fitu, pea ki he toko valu foki; \q2 he ʻoku ʻikai te ke ʻilo ʻae kovi ʻe hoko ki he māmani. \q1 \v 3 ‌ʻOka pito ʻae ngaahi ʻao ʻi he ʻuha, ʻoku fakamaha ia ki he kelekele: \q2 pea kapau ʻe hinga ha ʻakau ki he feituʻu tonga pe ki he tokelau, \q2 ko e potu ʻoku hinga ki ai ʻae ʻakau, ʻe ʻi ai pe ia. \q1 \v 4 Ko ia ʻoku faʻa sio ki he matangi ʻe ʻikai te ne tūtuuʻi; \q2 pea ko ia ʻoku faʻa tokanga ki he ngaahi ʻao ʻe ʻikai te ne utu mai. \q1 \v 5 ‌ʻO hangē ko hoʻo taʻeʻilo ki he anga ʻoe laumālie, mo e tupu ʻoe hui ʻi he manāva ʻoʻona ʻoku feitama: \q2 ʻoku pehē, ʻoku ʻikai te ke ʻilo ʻae ngāue ʻae ʻOtua ʻaia ʻoku ne ngaohi ʻae meʻa kotoa pē. \q1 \v 6 Tūtuuʻi hoʻo tenga ʻi he pongipongi, \q2 pea ʻi he efiafi ʻoua naʻa taʻofi ho nima: \q2 he ʻoku ʻikai te ke ʻilo pe ko e fē ʻe tupu lelei, ʻa eni pe ko ʻena, \q2 pe te na lelei fakatouʻosi pe. \q1 \v 7 Ko e moʻoni, ko e meʻa lelei fau ʻae maama, pea ko e meʻa fakafiefia ke sio ʻae mata ki he laʻā: \q1 \v 8 Ka ko eni, kapau ʻe moʻui ha tangata ʻi he ngaahi taʻu lahi, ʻo ne fiefia ʻi ai kotoa pē; \q2 ka ʻoku lelei ke ne manatu foki ki he ngaahi ʻaho ʻoe fakapoʻuli; koeʻuhi ʻe lahi ia. \q2 Ko e meʻa kotoa pē ʻoku hoko mai ko e vaʻinga ia. \q1 \v 9 ‌ʻE tangata talavou, ke ke fiefia ʻi hoʻo kei talavou, \q2 pea ke fakafiefiaʻi ho loto ʻi he ngaahi ʻaho ʻo hoʻo kei talavou, \q2 pea ke ʻeveʻeva ʻi he anga ʻo ho loto, \q2 pea ʻi he holi ʻa ho mata ʻoʻou: \q2 ka ke ʻilo, ko e ngaahi meʻa ni kotoa pē ʻe ʻomi ai koe ʻe he ʻOtua ki he fakamaau. \q1 \v 10 Ko ia ke ke hiki ai ʻae ʻita mei ho loto, mo e fai kovi mei ho kakano: \q2 he ko e kei tamasiʻi mo e kei talavou ko e vaʻinga ia. \c 12 \cd \it 1 Ko e totonu ʻo ʻetau manatu ki hotau Tupuʻanga. 8 Ko e tokanga lahi ʻae tangata malanga ke ne ʻaonga. 13 Ko e manavahē ki he ʻOtua ko e fungani meʻa ʻaonga mo lelei.\it* \p \v 1 Manatu eni ki ho Tupuʻanga ʻi he ngaahi ʻaho ʻo hoʻo kei siʻi, \q2 ʻi he teʻeki ke hoko ʻae ngaahi ʻaho ʻoe kovi, pe ʻunuʻunu mai ʻae ngaahi taʻu, \q2 ʻaia te ke pehē ai, “ʻOku ʻikai te u maʻu ʻi ai ha fiemālie;” \q1 \v 2 ‌ʻI he teʻeki ai ke fakapoʻuli ʻae laʻā, pe ko e maama, pe ko e māhina, pe ko e ngaahi fetuʻu, pea ʻuha maʻu pe ʻae ngaahi ʻao: \q1 \v 3 ‌ʻI he ʻaho ʻe tetetete ʻae kau tauhi fale, \q2 pea ʻe fakatōmapeʻe ʻae kau tangata mālohi, \q2 pea kuo tuku ʻae momosi ʻae kau momosi koeʻuhi kuo siʻi, \q2 pea ʻe fakapoʻuli ʻakinautolu ʻoku sio atu ʻi he matapā sioʻata. \q1 \v 4 Pea ʻe tāpuni ʻae ngaahi matapā ʻi he hala, \q2 ʻoka siʻi ʻae longoaʻa ʻoe meʻa momosi, \q2 pea ʻe tuʻu hake ia ʻi he leʻo ʻoe manupuna, \q2 pea ʻe vaivai hifo ʻae ngaahi ʻofefine ʻoku fasi hiva; \q1 \v 5 ‌ʻOka nau ka manavahē foki ki he meʻa māʻolunga, \q2 pea ʻoku ʻi he hala ʻae ngaahi fakailifia, \q2 pea ʻe matamatalelei ʻae ʻakau ko e alamoni, \q2 pea ʻe mamafa ʻae heʻe, \q2 pea ʻe ʻosi ʻae tokanga: \q2 koeʻuhi ʻoku ʻalu ʻae tangata ki hono nofoʻanga tolonga, \q2 pea ʻoku ʻalu fano ʻi he ngaahi hala ʻae kau tangilāulau: \q1 \v 6 ‌ʻI he teʻeki vete ʻae afo siliva, \q2 pe laiki ʻae ipu koula, \q2 pe maumauʻi ʻae ipu ohu ʻi he veʻe matavai, \q2 pe maumauʻi ʻae meʻa tākai ʻi he ngutu ʻoe vaikeli. \q1 \v 7 Ka ʻe toki liliu ʻae efu ki he kelekele ʻo hangē ko ʻene ʻi ai: \q2 pea ʻe foki atu ʻae laumālie ki he ʻOtua ʻaia naʻa ne foaki ia. \q2 \v 8 “Vaʻinga ʻoe vaʻinga,” ʻoku pehē ʻe he Malanga. \q2 “ʻOku vaʻinga ʻae meʻa kotoa pē.” \p \v 9 Pea ko eni, koeʻuhi naʻe poto lahi ʻae Malanga, ko ia naʻa ne akonakiʻi ai ʻae kakai ki he poto; ʻio, naʻa ne tokanga lahi ʻo ne kumi atu mo ne fokotuʻu ʻae ngaahi lea fakatātā lahi. \v 10 Naʻe kumi ʻe he Malanga ke ne maʻu ʻae lea lelei: pea ko ia kuo tohi ʻoku totonu ia, pea ko e ngaahi lea ia ʻoe moʻoni. \v 11 Ko e ngaahi lea ʻae poto ʻoku tatau ia mo e meʻa māsila, mo e faʻo ʻoku tuki ke maʻu ʻe he ʻEiki ʻoe ngaahi fakataha, ʻaia ʻoku foaki mei he tauhi pe taha. \v 12 Pea ko eni, ʻE hoku foha, ke valokiʻi koe ʻe he ngaahi meʻa ni: ʻoku ʻikai hano ngataʻanga ʻoe ngaohi ʻoe tohi; pea ko e lau lahi ʻi he tohi ko e meʻa fakamāfasia ia ki he kakano. \p \v 13 ¶ Ke tau fanongo ki he fakaʻosi ʻoe ngaahi meʻa ni kotoa pē: Ke ke manavahē ki he ʻOtua, pea ke fai ki heʻene ngaahi fekau: he ʻoku kātoa ʻi he meʻa ni ʻae ngāue totonu ʻae tangata. \v 14 Koeʻuhi ʻe ʻomi ʻe he ʻOtua ʻae ngāue kotoa pē ki he fakamaau, mo e meʻa fufū kotoa pē, pe ko ha meʻa lelei ia pe kovi.