\id ZEP - Toma Bible
\ide UTF-8
\h Sofoni
\toc1 Sofoni Ná-Sɛʋɛi
\toc2 Sofoni
\toc3 Sof
\mt1 Sofoni
\mt2 Ná-Sɛʋɛi
\imt Sɛʋɛi lɔɔzeizuʋɛ ma woo mɔungiti
\ip GALA gooiti Sofoni ti woni, naati ka ti sɛʋɛi nii zu. Sofoni ɠɛni ga masagi Ezekiase vofodai ta. É GALA gooi woni masagi Zoziase ná-masadai ma ziɛgi zu, kona undɔzita puunaanigɔiti zɔɠɔzuʋɛ ta undɔzita taaʋuugɔi (640-609), aisa Yesu Kilista ʋa zɔlɔɔ. Naama ziɛgi zu nɔ ɠa Zelemini ta Naɠuume ti ta-eteai ziɛni la. Naa ɠɛɛni ɓalaa aisa Asiili yooi ʋa zo (\xt 2:13\xt*). Sofoni ná-keela wooi ɠɛni liizu Zuda yooi ʋɔ, naazu Izilayɛle yooi ɓegai ma ga zo.
\ip Sofoni ɠɛni ɓɔɛzu é lo tukpɔɠaaleʋe voloi ʋa é ʋaazu, yeeɠɛɠalai GALA ge ʋaazu faa zeizu la Zuda ta zɔɔma yooiti ma, ti eteai zu ná pɛ. Naama vaa zeimai ɠa ʋaazu nuɓusɛiti ɲadesu (\xt 3:9\xt*), ta GALA ka ʋaazu nuɓusɛi ɠilazuʋɛ zei ʋele ɓɛtɛzu ʋolu ga niina, niiti ti ga ɓɔɠɔmaayei nuiti ta tuʋa ʋele ʋagɔ nuiti.
\iot Unsosuʋɛ
\io1 1. Sofoni lɛɛ vai (\xt 1:1\xt*).
\io1 2. GALA ka ʋaazu faa zeizu Zuda ma (\xt 1:2—2:3\xt*).
\io1 3. GALA ka ʋaazu faa zeizu eteai zu yooi zɔiti ma (\xt 2:4-15\xt*).
\io1 4. GALA ka ʋaazu nuɓusɛi ɠilazuʋɛ zei ʋele ɓɛtɛzu ʋolu ga niina, niiti ta yɛ ga ɓɔɠɔmaayei nuiti ta tuʋa ʋele ʋagɔ nuiti (\xt 3:1-20\xt*).
\c 1
\p
\v 1 Wooi niiti ka Ɠɔoɠɔ GALAGI ti woni Sofoni ma, Zuda masagi Zoziase, Amon ná-doun zunui, ná-yeeɠɛɠalai zu. Sofoni ɠɛni ga Kusi ná-doun zunui, naa kɛɛɠɛ ɠɛ ga Gedalia, naa kɛɛɠɛ ɠɛ ga Amalia, naa kɛɛɠɛ ɠɛ ga Ezekiase.
\s Eteai pɛ tukpɔɠaaleʋe vai
\q
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:
\q «Nà ʋaazu anii kpein suwuɠaaleʋezu,
\q niiti ti yɛnvuzu eteai zu.
\q
\v 3 Nà nuɓusɛi pɛ koloɠolosu ta suaiti,
\q gè wɔniiti pɛ koloɠolo ta kaleiti pɛ,
\q gè naa ɠoloɠolo, nii é nu ɲɔiti kɔɠɔziɠazu.
\q Nà nu vului ma zuwu ɠaaleʋezu eteai zu,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\s Fai é kɔɔɠɔ gani kɔɔ nuiti daalɔɠɔma
\q
\v 4 «Nà yeewuzeɠezu Zuda nuɓusɛiti daalɔɠɔma,
\q Zeluzalɛme nuiti kpein daalɔɠɔma,
\q gè Ɓaale lɛbi nui mɔtaiti pɛ suwuɠaaleʋe adaʋɛ tɔna ba,
\q ta zɔiti ti botii ɠɛɛzu bɛ,
\q ti pɛ ʋɔɔma ta zalaɠa ɠula nuiti.
\q
\v 5 Nà naati pɛ koloɠolo, niiti ti lɛɛzu pɛlɛ ɠɔmaʋɛ,
\q ti ɗa nɔkɔ ná aniiti pɛ bu, ti volozu geeɠɔlɔgi zu,
\q ta zɔiti ti nɔkɔsu bù, ti ɗa ɠona mà, nɛ̀i gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q ti lati ti ɗa minazeɠegiti bo ta-ɠalagi Mɔlɔke ʋɛ.
\q
\v 6 Nà naati koloɠolo, zɔiti ti ʋoluavegai bà, nɛ̀i gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q ta zɔiti ti la gàiziɛzu,
\q ti la wɔinni ti ʋa nà-kpɔba zɔlɔɔ, ɓaa ti ʋa gàazaɠa.»
\s Fai é nu wolaiti daalɔɠɔma
\q
\v 7 À maaɠɛ kpɔ, Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu,
\q mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-foloi maaɓuɠaa!
\q Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI zalaɠai ɠɛʋele ɓɛtɛʋɛ,
\q é naati gba, zɔiti é ti loligai.
\q
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ ma: «Tama, nà-zalaɠa ɠula voloi,
\q nà laalɛ kundiɠiiti bu, ta masa dointi,
\q ta niiti kpein ti wɛɛinti ta-maaɠilii ma zii wosu.
\q
\v 9 Naama volo ná, nà vɔɔɠu naati ba,
\q zɔiti ti ɓudɛzu GALA sei ʋɛlɛi ma ɓofalagi maazu, eɠɛ zii ɠiligiti,\f + \fr 1:9 \fr*\fq zɔiti ti ɓudɛzu GALA sei ʋɛlɛi ma ɓofalagi maazu, eɠɛ zii ɠiligiti\fq*\ft : Wɛlɛ ʋɛ: \+xt 1Sa 5:5\+xt*.\ft*\f*
\q ti ti-maliɠii ná-pɛlɛi wuulaave ga naavoloi, sɔlɔɔgai toomai zu ta yaavai.»
\s Fai é wosu yaaɠoiti daalɔɠɔma
\q
\v 10 «Tama, naama volo ná,
\q ta kpee woo wolai mɛni Kale Ziɠidaʋɛ,
\q ta zɔngɔ wooi Koi Niinɛi zu ʋele,
\q ta ani ɠolo lu golai gizeiti ma,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\q
\v 11 «À kpeei loo, Buu Ʋele Ɠoizu nuiti,\f + \fr 1:11 \fr*\fq Buu Ʋele Ɠoizu nuiti\fq*\ft : Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: \ft*\fqa Koda Ɠoizu nuiti\fqa*\f*
\q mazɔlɔɔ yaaɠoiti pɛ ta zaazu,
\q wali ɠaiziɛ nuiti pɛ ti zuwuɠaa ɠa leʋezu.»
\s Fai é wosu kibɔɔlɔma nuiti daalɔɠɔma
\q
\v 12 «Naa zu, nà Zeluzalɛme zuvɛɠɛlɛfɛɠɛlɛ ga fitinai,
\q nà vɔɔɠu zunuiti pɛ ba,
\q ti zeini su kpɛ, eɠɛ dɔɔi buuʋɛai,
\q ti ɗa bo yiimaʋɛ ga:
\q ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI la faa nɔpɛ kɛa,
\q ma ʋagɔ ɓaa ma ɲɔu!›
\q
\v 13 Toosui ɠa wo ga ta-naavoloiti,
\q ta-ʋɛlɛiti ta ɠoloɠolo.
\q Ta pɛlɛiti to, kɛlɛ ti la ɲia ti wu,
\q ti leezɛn ɓeleiti da, kɛlɛ ti la ma lɔɔi ta ɓɔlea.»
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-foloi
\q
\v 14 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-folo wolai maaɓuɠaa,
\q maaɓuɠaa, gaazuvilɛʋɛ é ɗa ʋa,
\q kpee ɲɔi ɠa é loozu Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-foloi,
\q salaʋusui ziilogai ti pɛ ba, naa ɓɔɠɔi ɠa kpee wolai loo.
\q
\v 15 Toɠa ɠɛ ga ziiɠaawana voloi,
\q kidaaʋili foloi ta koozuʋiligi,
\q faa zuɠoloɠolo foloi ta faaɠaaʋalabai.
\q Foloi naa ɠa ɠɛ ga kpidii, é ɠɛ ga kpidi ɓɔii,
\q foloi naa ɠa ɠɛ ga tonaɓiingi ta ɓumugi.
\q
\v 16 Naama volo ná, salaʋusuiti ta puʋugi vɛ,
\q ti kɔɔ ɓeei loo taa wolaiti daalɔɠɔma siɠigi ti ma,
\q ta ti zu ʋɛlɛ ɠaaɠoozagiti daalɔɠɔma.
\q
\v 17 «Nà nuɓusɛiti dɔ kidaaʋiligi zu,
\q ta ziɛ eɠɛ gaazuɠole nuiti, ti ɗa yeeʋɛɛ mɛmɛ,
\q mazɔlɔɔ ti kotoi ɠɛa dàalɔɠɔma, nɛ̀i gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\q Ti-ma ɲamai ɠa ʋu adaʋɛ pɛ eɠɛ fufiligi,
\q ti-ma ʋoomaiti ta luula eɠɛ kaʋai.»
\q
\v 18 Ta-waliiti ta zanugi ti ti ya
\q naati ti la zooga ti ʋa ti ɠizo
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-ziiɠaawana voloi.
\q Ná-ziiɠaawana abui ɠa eteai pɛ koloɠolo.
\q Gaamazu, naa maa ɠa yiki,
\q toɠa eteai zu nuɓusɛiti pɛ suwuɠaaleʋe.
\c 2
\s Toligi é wosu ɓɔɠɔmaayei vai zu
\q
\v 1 À ɠaalɛ ba, wo maaɓɔ,
\q wɔi wo ga zii, unfe ge la wo ma,
\q
\v 2 aisa deve zɛʋɛi ʋa ɠula,
\q foloi ʋa leʋe eɠɛ molo ɓooloi,
\q aisa Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-ziiɠaawana ʋa zeeli wo ma,
\q aisa Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-ziiɠaawana voloi ʋa zeeli!
\b
\q
\v 3 À Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaiziɛ, wɔi wo ga ɓɔɠɔmaayei nuiti zooi zu,
\q wo ɠolozu ná-deveiti bɛ!
\q À telebodai ɠaiziɛ ta ɓɔɠɔmaayeii.
\q Tanisu toɠa wo yɛ ná Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-ziiɠaawana voloi.
\s Nimizai ɠa folo liizu ʋele nuiti tuɠɔ
\q
\v 4 Kulaai ɠa wo Gaza ʋa tɛtɛ,
\q Asekalɔn ɠoloɠolo,
\q Asadɔde nuiti ti ɓɛ ná, ga folo gaalɔgai kpekpe,
\q Ekelɔn nuiti ti ɠula ná ʋa.
\q
\v 5 Maanɔɠɔi ɠa wo ʋɛ, Kelɛte nuiti, kpoloɗɛi ɠoba zei wo nuiti!
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tukpɔi ɠa wo laalɔɠɔma, é ɠɛ ma:
\q «Kanaan, é ga Filisiti nuiti ta-yooi,
\q nà è ɠoloɠolosu, nu vulu nɔpɛ ge la mɔ ɠɛa ná.
\q
\v 6 Ɗa-yooi, kpoloɗɛi laaʋɛ,
\q miná ɠa valibo ga togani laamiizuʋɛ,
\q zooi baala makɛ nuiti ta ɠɛ ɓizɛzu su,
\q ti ɗa baalagiti ta-zasai lo ná.»
\q
\v 7 Kpoloɗɛi laaʋɛ tɔna ka ɠɛ ga Zuda nuɓusɛi mɔtaiti tɔnɔ.
\q Ta ɠɛ liizu ga ta-loganiiti ná, ti ɗa laami.
\q Kpɔkɔi, ti ɗa looɠo Asekalɔn ʋɛlɛiti bu,
\q mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI, ta-ƓALAGI ɠa ti maalobo,
\q é ta-vai valibo ga pagɔ.
\s Nimizai ɠa folo ɠulazu ʋele nuiti tuɠɔ
\q
\v 8 «Gè Moaɓe nuiti ta-ʋoomu gooiti mɛnini,
\q ta woo ɲɔi Amɔn nuiti ti boni,
\q ti ɓaaɠulani nà-nuɓusɛiti ma,
\q ti ɗa ta-yooi zuwɔɔlɔ ga naati ta-yooi, ti ɠɛni seɠezu.
\q
\v 9 Naa ɠa é ba, eɠɛʋelei gè vulua la ga ɠite,
\q Moaɓe ɠa ɠɛ ga Sɔdɔme ɠɛʋele,
\q Amɔn nuiti ti ɠɛ ga Gomɔɔl ɠɛʋele,
\q tufa ɲɔi letele nɔ ɠa a ɠɛ ʋɔnɔsu náʋɛ,
\q kpolo ɠula yeɠei nɔ ɠɛ ná, zooi ɠoloɠolo mɛtu eyɛsu ɠɔ.
\q Nà-nuɓusɛi mɔtaiti ta loo ti zu,
\q nà-zooi zu nuiti ta yɛ ná, naati ta naa zeɠe ga tɔnɔ,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii Izilayɛle ná-GALAGI wooi ɠana.
\q
\v 10 Naa ɠa zeelizu ti ma ga ta-wasogi ma zalai,
\q tɔɔzei ti ɓaaɠulani Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii, ná-nuɓusɛiti ma,
\q ti ta-vaiti gaawɔɔlɔ, naati ti loo bu.
\q
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ná-maayikii lɛ ga tiye,
\q mazɔlɔɔ toɠa eteai ná-galagiti kpein koloɠolo.
\q Naazu, anɛɛ zii niiti ti maaɠoozaai,
\q ti pɛ ta lɛbiyai ve bɛ,
\q ɛsɛ gilagilagi ɠa naa ɠɛ tɔ ɓɔɠɔi zeizuʋɛ.
\s Nimizai ɠa lɛkpɛma ʋelei nu yeezazuʋɛ nuiti tuɠɔ
\q
\v 12 Etiyopi nuɓusɛiti ɓalaa,
\q nà-boɠa zɔkpɔi ɠa ti zuɓota.
\s Nimizai ɠa lɛkpɛma ʋelei nu ɠɔʋɛzuʋɛ nuiti tuɠɔ
\q
\v 13 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa yeewuzeɠe
\q nu ɠɔʋɛzu ʋele yooi laalɔɠɔma,
\q toɠa Asiili undaaʋili,
\q é Ninive ɠoloɠolo,
\q naa ɠɛ ga zou vɔɔi eɠɛ teʋebai.
\q
\v 14 Taai ʋuuzuʋɛ ɠa, toganiiti ta ɠɛ ʋɛɛzu ná,
\q ta suai ma ziiti kpein,
\q buungiti ta dɛvɛiti ta ɠɛ zɛlɛsu ma ɓɛdɛgiti ba kpidii.
\q Nu ɗa wɔniiti goomɛni pɛlɛiti ma venɛtɛlɛiti da,
\q nu ɠa yɛsu kpofalagi nɔ ma, è pɛlɛi wuuɠoloɠologai ɠa,
\q sɛdele dakaiti ta ɠula ná.
\q
\v 15 Wɛlɛ lɛɛ taa wolai ʋa, koozunɛɛi ɠɛni su,
\q su nuɓusɛiti ti ɠɛni kaazu ga ta zeini ziilɛigi zu,
\q ti ɗa ɠisiɛ ga ti ɠɛɠala la ná.
\q É woloa, é ɠɛa ga dɔɓɔ zuaiti pɛɛzuʋɛ!
\q Zɔiti dɔin ti leʋesu ná
\q ta foei vɛɛzu, ti yeeʋɛɛ la.
\c 3
\s Nimizai ɠa Zeluzalɛme nuiti tuɠɔ
\q
\v 1 Nimizai ɠa kololala laai ʋɛ, kɔzɔai,
\q é ga nu ʋaa laai!
\q
\v 2 É la woiloni toligi ma,
\q é la vaazu maaɠoloi wu,
\q é la ɓɔɠɔ ɠalivaazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ma,
\q é la ʋoluzeizu ná-GALAGI ʋa.
\q
\v 3 Ná-kundiɠiiti ti ná
\q ta ga zalaiti ti zikɔzu,
\q ná-tukpɔɠaaleʋe nuiti ta ga zuluɓuiti ti kpɛgi wosu kpidii,
\q ti la tanɔpɛ makɛsu, ti ʋa mi sobui.
\q
\v 4 Ta-ƓALA goo wo nuiti ti la ga totuɠɔ ʋagɔ,
\q ta ga yaava nuiti.
\q Ta-zalaɠa ɠula nuiti ti la unfema veezu aniiti bɛ ti veai GALA bɛ,
\q ta ná-tɔgiti koloɠolosu.
\b
\q
\v 5 Anɛɛ naa ʋe, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ná, taazuʋɛ,
\q é ɗa ɓɔɠɔ lɛ ga telebo nu ʋe,
\q é la faa ɲɔu nɔpɛ kɛɛzu.
\q Sobu-o-sobu, zeɠema la ba, toɠa ná-tukpɔiti gaaleʋezu.
\q Kɛlɛ faa ɲɔu ɠɛ nui la ɗa ga unfe pɛ.
\b
\q
\v 6 «Gè ziiti suwuɠaaleʋea,
\q gè ti-velesuʋɛti suɠoloɠolo.
\q Gè koi yɔɠɔzuʋɛti koloɠologa,
\q nu nɔpɛ ge la mɔ ziɛzu náti.
\q Ta-laa wolaiti suɲakai ɠɛ de,
\q nu ɠila kpalaa ge la mɔ zeini ná.
\q
\v 7 Kɛlɛ gè ɠɛni ma:
\q ‹Ɗa unfe mà, è tɛnɛ gooi zo,
\q naa ɠa a kɛ, è-zeizuʋɛ mina ɠoloɠolo.›
\q Gè ti loɠani siɛ mɔinmɔin su,
\q kɛlɛ ti ɠɛni ɠaazuvilɛzu ga faa ɲɔi ɠɛa,
\q ti-ɠɛɛ vai pɛ su.
\q
\v 8 Naa ɠa é ba, à màaɓɔun,
\q ungo, à naama voloi maaɓɔun,
\q yeei gè ʋaazu wuzeɠezu la kɔɔzoganii vaa zu.
\q Gè devea ga gè ziiti ta masadaiti gaalɛ ba,
\q ga gè nà-ziiɠaawana wolai zei ti ma.
\q Eteai pɛ ka ɠala ga nà-ziiɠaawana abui,» Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\s Minazeɠegi Siyɔn ʋɛ
\q
\v 9 «Naazu nà nuɓusɛiti maavalibo,
\q nà ti-lakɔlɔgiti ɲade,
\q ta fàli, nɛ̀i gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q ti pɛ ta dɛ̀bi ga yiimaʋɛ pɛ.
\q
\v 10 Anɛɛ Etiyopi ɗɛ wolai ʋoluʋele nuu,
\q dɛ̀bi nui, niiti gè ti vazani,
\q ta ʋa pɔ̀ ga ta-vebɛaniiti.
\b
\q
\v 11 «Naama volo ná, nà-nuɓusɛiti,
\q wo la mɔ unfega ga wo luʋa ʋeleiti faa,
\q kotoi niiti wo ti ɠɛɛni dàalɔɠɔma.
\q Nà naati pɛ kula wo zaama,
\q zɔiti ti laavegai ga wasogi,
\q wa ɓe niina waso fai ʋa nà-gize ɲadegai ma.
\q
\v 12 Nà nuɓusɛiti makɛ wo zaama,
\q ti ga ɓɔɠɔmaayei nuiti ta ti ʋalagai,
\q ta ɠɛ velesu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋolu.
\q
\v 13 Izilayɛle nuɓusɛi mɔtaiti ta ɠɛ vulua,
\q ti la mɔ telebotala vaa nɔpɛ kɛa,
\q ti la mɔ zɛɛ nɔpɛ boga,
\q ti la mɔ yaava vaa nɔpɛ kɛa ga ti-laaʋɛ.
\q Ta zoo ti daami wo, ti ɲiimɛni ʋagɔi wo,
\q nu nɔpɛ ge la ti maalua.»
\b
\q
\v 14 Ee, Siyɔn nuɓusɛiti, à vuka ga koozunɛɛi!
\q Ee, Izilayɛle nuiti, à ɠɔkɔ ga koozunɛɛi!
\q Ee, Zeluzalɛme nuɓusɛiti, à ɠoozunɛ ga wo-yiimaʋɛ pɛ!
\q
\v 15 Ɠɔoɠɔ GALAGI peelala vai ma ɠasɔi zeɠea wo unma,
\q é wo zili nuiti kpɛa wo ʋolu.
\q Izilayɛle ná-masagi, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa wo zaama,
\q maa la mɔ nɛɛni wo ʋa lua maanɔɠɔ ʋa.
\b
\q
\v 16 Naama volo ná, ta ɠɛ Zeluzalɛme ma:
\q «À mina lua, Siyɔn nuɓusɛiti,
\q wo iɲɔ ge mina leʋe pa!
\q
\v 17 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI wa-ƓALAGI ɠa wo zaama,
\q ga kɔɔɠɔ ɠuluɓai é wo ɠizosu.
\q Toɠa wo ɠaanɛɛnɛzu ga ná-nɛɛbɛi,
\q toɠa koozunɛ wuyei loo wa-vaa zu.»
\b
\q
\v 18 Maliɠii ɠɛ ma: «Nà maanɔɠɔ vaiti kpe wa-vɛti voloiti ba,
\q niiti ti ɠɛa wo unma ga kasɔi ta zelilomai.
\q
\v 19 Wɛlɛ, naama ziɛgi zu, nà vɔɔɠu naati pɛ ba,
\q niiti ti wo zopele ɲɔuni.
\q Nà naati balo, niiti ti lɛkpuzu,
\q zɔiti ti loai ya, gè naati gaalɛ ba.
\q Nà wo ɠɛ ga unfema nuiti,
\q wo-lɔɠɔi ɠula zooiti pɛ su,
\q ʋɛti unfegi zeelini wo ma náti.
\q
\v 20 Naama ziɛgi zu, nà ʋa ga woye ʋolu,
\q siɛgi zu gè wo ɠaalɛɛzu ba la ʋolu,
\q nà wo-laaseigi wɔɔlɔ, lɛbiyai ɠɛ wo ʋɛ
\q eteai zu nuɓusɛiti pɛ saama.
\q Nà naa ɠɛ siɛgi zu,
\q gè wa-vaiti maavalibosu da, wa ɓɔɠɔi wo ɠaazu.»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é boga.