\id REV - Toma Bible
\ide UTF-8
\h Kulakɛlɛmai
\toc1 Yesu Kilista Ná-Kulakɛlɛmai Zan Ʋɛ
\toc2 Kulakɛlɛmai
\toc3 Kul
\mt2 Yesu Kilista
\mt1 Ná-Kulakɛlɛmai
\mt2 Zan Ʋɛ
\imt Sɛʋɛi lɔɔzeizuʋɛ ma woo mɔungiti
\ip Kulakɛlɛma Zɛʋɛi ɠa é ga Minazeɠe Niinɛi ma zɛʋɛ ɠaaɓelagi. Tɔ ɠa ɓalaa keelai Zan sɛʋɛni ga gaaɓela (\xt 1:1\xt*), kona ʋuutaaʋuugɔ maazu lɔɔlugɔ (95) ɠɛɠala leʋegai ma, Kilista zɔlɔɔga ʋoluma. Zan naa nɔ ɠa é Woo Niinɛ Ʋagɔi zɛʋɛai, nii daaseigi ba, ta sɛʋɛ saʋagɔi zɔiti, niiti daaseigi ti ʋa. Nui ti ɠɛni Zan ɠwɛɛ ɓalaa ga «Kaladopoi nii Yesu nɛɛni ʋɛ» (\xt Zan 13:23\xt*). É Kulakɛlɛma Zɛʋɛi ɠɛɛni ziɛ zaama yooi zu, daa ga Patemɔse, mazɔlɔɔ ti soni, ti lii la miná, é Woo Niinɛ Ʋagɔi laazeelini, nii pilɛgai Yesu Kilista ʋa (\xt 1:9\xt*).
\ip Kulakɛlɛma Zɛʋɛi ɠɛɛ ungi Zan ʋɛ, naa ɠa ga é kala nuiti iɲɔdɔ ga ti ɠɛ ga wooɠɛɠila nua Yesu Yesu Kilista ʋɛ, ta é kitogi ve tiya, mazɔlɔɔ Yesu ɠaaɠalema vai ma yeeɠɛɠalai maaɓuɠaa (\xt 1:3; 22:7\xt*). É sɛʋɛi leʋeni keletiɛinti pɛ ma, ma un ge daa ma mɛɛ ga Egilisi lɔfelaiti ma (\xt 2:1—3:22\xt*). Zan ɓɔɠɔi ɠɛ ná-sɛʋɛi ɠa ga kulakɛlɛma ɓɔɛiti (\xt 1:3\xt*), é maaniini mɔinmɔin seɠeʋɛ ná-sɛʋɛi zu ná pɛ, nii a kɛ fai niiti é ti ɠaai, é ti zuɠula. Sɛʋɛi nii ɠulaʋɛ ga Minazeɠe Pɔlɔmai ná tanigaani, ma un ge daa ma mɛɛ ga Zakali 6:1-8. Puʋu dɔfelaiti ta ziawɔ lɔfelaiti kulaʋɛ ga ʋe ta nimiza vaiti GALA ge ti zeini Ezipete ma ga maaɠolo ɓakɔi (\xt Ɛgz 7:1—9:35\xt*). Kulakɛlɛmai ɠa ɓɔɛzu é ʋilɛ yeeɠɛɠala ɠaaɓelagi ʋa, é ɠɛ Yesu ɠa ɠɛɛzu ga pilɛ sɔlɔɔ nui, ta zɔiti kpein ti laazu tɔun da, naati ta ɠɔoɠɔ zɛnvui zɔlɔɔ. Sɛʋɛi nii wo loo ɠisu faan, ta é kitogi ve wo ya ga Yesu ɠa ʋaazu ʋolu fala.
\iot Unsosuʋɛ
\io1 1. Zan tɔɔzeiʋɛ ga é dɛɛ ɓɛ ɠa é ga tɔun, ta ʋele é kulakɛlɛmai zɔlɔɔgai la (\xt 1:1-20\xt*).
\io1 2. É keela wooi laazeelini, nii é zɔlɔɔni Yesu ɓɔɠɔi ya, Egilisi lɔfelaiti faa ma (\xt 2:1—3:22\xt*).
\io1 3. Naa ʋoluma é poo dɔfelaiti ta-vai zuɠula (\xt 4:1—8:5\xt*), ta puʋu dɔfelaiti (\xt 8:6—11:19\xt*).
\io1 4. Naa pɛ poluma Zan ɓɔɛʋɛ é lo anzanui ʋa, nii Vamɔɠɔgi ɠɛni kpɛɛzu, ta sua felegɔiti, naa ʋɛɛ baala ziʋoi ʋa (\xt 12:1—14:20\xt*).
\io1 5. É zɛba é ziiɠaawana ɗaawɔ dɔfelaiti ta-vai zuɠula (\xt 15:1—16:21\xt*).
\io1 6. Naa ʋoluma ʋelei GALA ge pilɛ sɔlɔɔsu da sili nuiti geeɠɔlɔgi zu, Zan naa ɓalaa suɠulaʋɛ (\xt 17:1—20:15\xt*).
\io1 7. É ná-sɛʋɛi ɠaaɓelagɛ ga, geeɠɔlɔ niinɛiti ta zou niinɛi niiti ti ʋaazu folo ɠaaɓelagi, é naati kɛʋelei zuɠula (\xt 21:1—22:21\xt*).
\c 1
\s Woo lɔɔzeigi
\p
\v 1 Sɛʋɛi nii zu vai ɠa ga kulakɛlɛmai nii Yesu Kilista sɔlɔɔni, nii GALA ge feeni zea ga é dɛɛ ga ná-botiɠɛ nuiti, fai niiti ti ʋaazu ɠɛɛzu fala. Kilista ná-geezuɠeelai leʋeni, é ti lɛ ga ná-botiɠɛ nui Zan. 
\v 2 Zan ɠɛni ga zeelei, ga é GALA daawooi ta Yesu Kilista ná-zeele wooi ta nii kpein é kaani, é naati daazeeli. 
\v 3 Undaanɛ nu ɠa ga naama nui, zɔi é niima zɛʋɛi zu ɠulakɛlɛma ɓɔɛiti kalasu, ta naati ti woilosu ma, naa ʋɛɛ niiti ti ziɛzu ga niiti ti zɛʋɛai su! Mazɔlɔɔ su vaiti kɛ yeei maaɓuɠaa.
\s Tuʋɔgi ta maamusɛi
\p
\v 4 Nɛ̀i gè ga Zan, nà niima zɛʋɛi leʋesu Azi yooi zu Egilisi lɔfelaiti ma. Zaalai la wo ma, ziilɛigi ve wo ʋɛ, naa ya, nii é ná, nii é ɠɛni ná, nii é ʋaazu, é ve wo ya, zɛnvu lɔfelaiti zea, ti ná-masa kpɔkpɔgi ɠakalaʋɛ, 
\v 5 é ve wo ʋɛ, Yesu Kilista ya, nii é ga wooɠɛɠila zeelei ta Doun Zunu mɔungi, é wuzeɠeni, é ɠula saai ya, etea masagiti ta-ɠundiɠii.
\p Tɔ ɠa é ade nɛa ʋɛ, é de unmɔɔni, é de ɠula da-ɠotoiti su ga ma ɲamai, 
\v 6 é de ɠɛ ga ná-masadai zu nuiti, zalaɠa ɠula nuiti Kɛɛɠɛ GALA ná-botii zu. Deɠɛmu, lɛbiyai ta zobogi ta ga nɔnɔ eyɛsu ɠɔ! Amina!
\p
\v 7 Wɛlɛ, toɠa yɛsu tonaɓiingi zaama, é ʋa! Ɛsɛ pɛ ka ka, anɛɛ zɔiti ti bɔɔni. Etea nuɓusɛi pɛ ka wɔlɔ ná-faa zu. Ungo, zekana a ɠɛ la! Amina!
\p
\v 8 Maliɠii GALA ge ɠɛ ma: «Nà ga Alefa ta Womega,»\f + \fr 1:8 \fr*\fk Alefa ta Womega\fk*\ft : Gɛlɛke zɛʋɛ ɠaei ma mɔungi ta ma ɠaaɓelagi. Naama wooi ʋoluʋɛ ɠa ga «ma mɔungi ta ma ɠaaɓelagi», ɓaa «tɔɔzeizuʋɛ ta gaaɓelasuʋɛ».\ft*\f* zɔi é ná, é ɠɛni ná, é ʋaazu, Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii.
\s Zan Kilista ná-kulakɛlɛmai ɠaa vai
\p
\v 9 Nɔ̀un nà Zan, nà ga wo-ɠɛɛloin, nà nɔ̀nɔ zɔlɔɔsu wo zaama kidaaʋili fai zu, ta GALA ná-masadai zu, ta ziilɔɔi zu, ada-ɠilibalai zu da Kilista, nuiti ti liini ga ze ziɛ zaama yooi zu, daa ga Patemɔse, tɔɔzei GALA daawooi ʋa gè daazeelini, ta Yesu ná-zeele wooi nii gè boni. 
\v 10 Maliɠii ná-dooɠo foloi, GALA Zɛnvui yeini mà, gè woo wolai ta mɛnini pòluʋelei, eɠɛ puʋu fɛɛ wooi, 
\v 11 é ɗa ɠɛ ma: «Niiti è ti ɠaazu, ti zɛʋɛ sɛʋɛi zu, è teʋe Egilisii lɔfelai niiti ma: Efɛze, ta Simiiline, ta Pɛɛlegame, naa ʋɛɛ Tiyatiil, ta Saalede ʋa, é ʋɛɛ Filadɛlɛfi, ta Laodisé ʋa.»
\p
\v 12 Gè latini, gè ɠɛ gè wooi naa ɠwɛɛ, é ɠɛni ɓɔɛzu pɔ̀. Tàtigai ma, gè fitina zei ani lɔfelaiti kaani, ti ga zanugi. 
\v 13 Gè nui ta ɠaani loni zanu fitina zei aniiti saamaʋɛ, eɠɛ nu ná-doun zunui, maaɠilini ga kwɛpele seɠezuɠoozagi, zanu saamaɠiligi ɓesagai kakai wu. 
\v 14 Nɔungi ta nɔundeɠaiti ti ɠoleni eɠɛ baala deɠa ɠolegi, ti ɠole eɠɛ kobe kolegi, gaazuɠɛzɛiti ti volozu eɠɛ abuzogi, 
\v 15 kɔɠɔiti ti ɠɛni eɠɛ kɔlu ɓɔigi, kpɔiɗai abuzulugi zu, gooi ɠɛni eɠɛ ziɛ wolai zulu gooi. 
\v 16 É somideɠa lɔfelaiti soni yeezai ya, gaavele boɠa zɔkpɔ ɠaaligi, naa ɠɛni ɠulazu daaʋɛ, gaazuʋɛ ɠɛni volozu eɠɛ foloi, siɛgi zu é toozu la ga zɛbɛi pɛ.
\p
\v 17 Siɛgi zu gè kaani la, gè looni kɔɠɔi wu, eɠɛ nà za. É yeezai ʋɛɛni mà, é ɠɛ mà: «Mina lua pa! Nà ɠa gè ga ma mɔungi ta ma ɠaaɓelagi, 
\v 18 nii é vulua. Gè zaani, kɛlɛ wɛlɛ, nà vulua eyɛsu ɠɔ, nà ɠa saai ma ɓaɠuiti ti zèa ta gɔvɛalaazu ɓaɠui. 
\v 19 Naa ɠa é ba, naa zɛʋɛ, niiti è ti ɠaa: niizu vaiti, ta niiti ti ʋaazu ɠɛɛzu naa ʋolu. 
\v 20 Wɛlɛ, somideɠa lɔfelaiti è ti ɠaazu, ti zoni zèezai ɠa, ta zanu fitina zei ani lɔfelaiti, dɔɔɠuzu vai naa ʋoluʋɛ ɠa é ga nii: Somideɠa lɔfelaiti ta ga Egilisi lɔfelaiti ta-ɠeezuɠeelaiti, zanu fitina zei ani lɔfelaiti ta ga Egilisi lɔfelaiti.
\c 2
\s Sɛʋɛi é leʋeni Efɛze Egilisii ma
\p
\v 1 «Sɛʋɛi ɠɛ, è teʋe Efɛze Egilisii ná-geezuɠeelai ma: ‹Wɛlɛ, zɔi somideɠa lɔfelaiti ti zoni zeezai ɠa, é ziɛzu zanu fitina zei ani lɔfelaiti saama, naa ɠa é nii wosu:
\p
\v 2 « ‹Gè è-ziɛ ʋeleiti kwɛɛ, ɗa-wotii, ta ɗa-yiilɔɔi. Gè kwɛni ga è la yeezeiɗa nu ɲɔiti bu: È naati suɠɔɠɔga, niiti ti ɓɔɠɔ ɠɛɛzu ga keelaiti, è kaani ga ta ga zɛɛ nuiti, ti la ga keela. 
\v 3 Ziilɔɔi ɠa è ya, è ɓɔlɔa nɔ̀un maaʋele ma, è la ɠɛni iɲɔteʋeni. 
\v 4 Kɛlɛ nii gè ma yelii losu è ma, naa ɠa é ga, è ɠɛlɛa nɛɛbɛi ʋa, é ɠɛni è-yiimaʋɛ mɔungi. 
\v 5 Naa ɠa é ba, ɠizɛ deɠɛmu è loozuʋɛ zu, è è-ziɛ ʋelei maavalibo, è kɛɛwotiiti kɛ niiti è ɠɛa ti ɠɛɛzu mɔungi zu. Ni naa laade, nà ʋaazu è ʋɔ, gè ɗa-vitina zei anii zeɠe losuʋɛ, ni è la è-ziɛ ʋelei maavaliboni. 
\v 6 Kɛlɛ anɛɛ naa ʋe, faa ʋagɔ ɠila ka è ya, ga ɗa naati kɛɛ vai wɔinzeɠezu niiti ti ʋilɛsu Nikola ná-kalagi ʋolu, nii nà ɓalaa gè wɔinzeɠezu.
\p
\v 7 « ‹Zɔi nɔpɛ goiyeɠe ba, naama nui naa mɛni, nii GALA Zɛnvui bosu Egilisiiti ma. Zɔi a pilɛ sɔlɔɔ, nà zɛnvu wului ma waai ve zea, é mi, nii é GALA ná-taa ʋagɔi zu.›
\s Sɛʋɛi é leʋeni Simiiline Egilisii ma
\p
\v 8 «Sɛʋɛi ɠɛ, è teʋe Simiiline Egilisii ná-geezuɠeelai ma: ‹Wɛlɛ, zɔi é ga ma mɔungi ta ma ɠaaɓelagi, nii é zaani ta é vulu su ʋolu, naa ɠa é nii wosu:
\p
\v 9 « ‹Gè ɗa-ɓɔlɔiti kwɛɛ, gè ɗa-ʋaladai ɠwɛɛ, kɛlɛ gaamazu, è ɓɛtɛʋɛ! Niiti ti ɠɛ ta ga Zuifuiti, kɛlɛ Zuifu la ga tiye, è-lɔɠɔi ti koloɠolosu, gè naa ɠwɛɛ, ta ga Setana lɛbi ʋɛlɛi ma nuɓusɛi. 
\v 10 Mina lua ga ɗa ʋaazu kpɔlɔi zɔlɔɔsu. Wɛlɛ! Inɛgi ɠa ʋaazu tanigaani pilisu kasoi ɠa wo zaama ga é ti zuɠɔɠɔ, wa maanɔɠɔi zɔlɔɔ gola folo puugɔ laawu. Ɠɛ ga wooɠɛɠila nu eyɛsu saai, masa bɔɔlɔgi é ga zɛnvu gelei, nà naa ve è ya naazu.
\p
\v 11 « ‹Zɔi nɔpɛ goiyeɠe ba, naama nui naa mɛni, nii GALA Zɛnvui bosu Egilisiiti ma. Zɔi a pilɛ sɔlɔɔ, saai velesiɛi la faa ɲɔu nɔpɛ kɛa la.›
\s Sɛʋɛi é leʋeni Pɛɛlegame Egilisii ma
\p
\v 12 «Sɛʋɛi ɠɛ, è teʋe Pɛɛlegame Egilisii ná-geezuɠeelai ma: ‹Wɛlɛ zɔi gaavele boɠa zɔkpɔ ɠaaligi zea, naa ɠa é nii wosu:
\p
\v 13 « ‹Gè è-zeizuʋɛ ɠwɛɛ, ná ɠa Setana ná-masa kpɔkpɔgi ná. È ɠiliʋɛ bà kpaan, è la ɠɛlɛni nà-kidaaleʋei ʋa, anɛɛ naama ziɛgi zu ti nà-zeelei Antipase ʋaani la wo ʋɔ bɛ, nii é ɠɛni ga wooɠɛɠila nui, naa ɠɛɛni wo ʋɔ bɛ, ʋɛ Setanai zeini ná. 
\v 14 Kɛlɛ fai tanigaani ta ná, gè ma yelii losu è ma, naa ɠa é ga, nui tanigaa ta è ʋɔ bɛ, ti ziɛzu ga Ɓalaame\f + \fr 2:14 \fr*\fk Ɓalaame\fk*\ft : Wɛlɛ ʋɛti: \+xt GlS 22:1—25:1-2; 31:16\+xt*.\ft*\f* ná-kala gooi. Tɔ ɠa é Ɓalake ɠalani ga é kɔɠɔziɠa zaɓui la Izilayɛle nuiti tuɠɔ, ga ti suaiti mi, niiti ti ɠulaai ga zalaɠai kɔɔɠɔ ganigiti bɛ, ti ɓɔɠɔ lɔ koloɠologi zu. 
\v 15 Ɗa ɓalaagi zenɔ ɠana, nui tanigaani ta è ʋɔ bɛ, ti ziɛzu ga Nikola ná-kalagi. 
\v 16 È-ziɛ ʋelei maavalibo deɠɛmu. Ni naa laade, nà ʋaazu è ʋɔ bɛ ɠani nɔ, gè ti zakpe ga boɠa zɔkpɔi é ɠulazu dàaʋɛ.
\p
\v 17 « ‹Zɔi nɔpɛ goiyeɠe ba, naama nui naa mɛni, nii GALA Zɛnvui bosu Egilisiiti ma. Zɔi a pilɛ sɔlɔɔ, nà manegi ve zea, nii dɔɔɠuai, ta kɔtu ɠolegi, kɔtui nii daasei niinɛi zɛʋɛai ma. Nu ɠili nɔpɛ ge la kwɛɛ, kɛni zɔi é veezu zea.›
\s Sɛʋɛi é leʋeni Tiyatiil Egilisii ma
\p
\v 18 «Sɛʋɛi ɠɛ, è teʋe Tiyatiil Egilisii ná-geezuɠeelai ma: ‹Wɛlɛ, GALA Doun Zunui, gaazuɠɛzɛiti ti volozu eɠɛ abuzogi, kɔɠɔiti ti volozu eɠɛ kɔlu ɓɔigi, naa ɠa é nii wosu:
\p
\v 19 « ‹Gè è-ziɛ ʋeleiti kwɛɛ, ɗa-nɛɛbɛi, ɗa-wooɠɛɠiladai, ɗa-wotii, ɗa-yiilɔɔi. Gè kwɛni ga ɗa-ɠɛɛwoti ʋagɔiti mɔinʋɛ niizu, é leʋe mɔungi zu geleiti ba. 
\v 20 Kɛlɛ wɛlɛ, nii gè ma yelii losu è ma, naa ɠa é ga, ɗa Zezaɓɛle yɛsu ná, anzanui naa nii é ɠɛ toɠa ga GALA goo wo nu, é ɗa nà-botiɠɛ nuiti kaka ga ti ɓɔɠɔ lɔ koloɠologi zu, ti ɗa suaiti mi, niiti ti ɠulaai ga zalaɠai kɔɔɠɔ ganigiti bɛ. 
\v 21 Gè yeeɠɛɠala veeʋɛ zea ga é siɛ ʋelei maavalibo, kɛlɛ é la pɔ é ʋa ɓeteʋe ná-koloɠologi ʋa. 
\v 22 Naa ɠa é ba, nà ʋaazu pilisu ya betei zu, é la ná kidaaʋili golai zu, gè naati pɛ kpɔlɔ ɠana nɔ, zɔiti ti wɛɛnziɛgi ɠɛai ta tiye, kɛni ni ta ti-ziɛ ʋelei maavalibona, ti zeɠe ná-faa ɲɔiti polu. 
\v 23 Naa ʋoluma, nà ná-dointi pɛ paa, naazu Egilisiiti pɛ ta kwɛɛ ga gè nuiti ta-ɠisiɛiti ta ti yiima vaiti pɛ kwɛɛ. Nà wo ɠilagilagi pɛ sala é zoloo kɛɛwotii ma wo kɛɛni. 
\v 24 Kɛlɛ wɔun, wa Tiyatiil Egilisi nui zɔiti, wɔi wo la ɠilini ná-kala ɲɔiti ba, nii ti ɠɛɛzu ma Setana ná-dɔɔɠuzu vaiti, nà bosu wo ma ga gè la kasɔ ɠili daazu wo unma. 
\v 25 Kɛlɛ tama, nii é wo ya, à naa zo kpaan eyɛsu gè ʋa.
\p
\v 26 « ‹Zɔi a pilɛ sɔlɔɔ, é yɛ ziɛzu ga zìima vaiti eyɛsu gaaɓela, nà zobogi ve bɛ, é zei ziiti unda. 
\v 27 Toɠa lo ti luɠɔ ga kɔlu lukpɔi, eɠɛʋelei nu a ɗa pɔlɔ liɠii wolowolo la, zekana nà ɓɔɠɔi ɓalaa gè ma zobogi zɔlɔɔni la Kɛ̀ɛ ya. 
\v 28 Nà geelaalaosu zomideɠai ve zea.
\p
\v 29 « ‹Zɔi nɔpɛ goiyeɠe ba, naama nui naa mɛni, nii GALA Zɛnvui bosu Egilisiiti ma.›
\c 3
\s Sɛʋɛi é leʋeni Saalede Egilisii ma
\p
\v 1 «Sɛʋɛi ɠɛ, è teʋe Saalede Egilisii ná-geezuɠeelai ma: ‹Wɛlɛ, zɔi GALA ná-zɛnvu lɔfelaiti ti zea, ta somideɠa lɔfelaiti, naa ɠa é nii wosu:
\p « ‹Gè è-ziɛ ʋeleiti kwɛɛ. È-lɔɠɔi ɠulaʋɛ ga ɗa vulua, kɛlɛ è zaaʋɛ. 
\v 2 Wɛlɛi wo, è naati sɛbɛlɔ, niiti ti ɠɛɛzu ti ʋa za, mazɔlɔɔ gè kaaʋɛ ga è-ziɛ ʋeleiti daa la zeelini ga pagɔ nà-GALAGI ɠaazu. 
\v 3 Ɠizɛ naa zu, ʋelei è Wooi mɛnini da, è sɔlɔɔ. Ɠolo naama ɠalagi ʋɛ, è è-ziɛ ʋelei maavalibo. Ni è la wɛlɛni ɓɔɠɔ ma, nà ʋaazu eɠɛ unma nui, è la kwɛɛ ga yeeɠɛɠalai gè ʋaazu la ɲɛgɛlɛin, gè ɠula è viliba. 
\v 4 Anɛɛ naa ʋe, ɗa-nui tanigaa ta è ʋɔ bɛ Saalede, ti la ta-zeɠeiti kɔzɔni. Gá tiyani gá ziɛ ʋɔɔma, ti maaɠiliai ga seɠe ɠolegi, tɔɔzei ti zoloogɛ.
\p
\v 5 « ‹Zɔi a pilɛ sɔlɔɔ, naa ɠa seɠe ɠolegiti too ɠɔba ɠana, gè la daaseigi ɠaaʋaa pɛ, gè ʋa kula zɛnvu zɛʋɛi zu. Nà daaseigi wo Kɛ̀ɛ ɠaazu ta ná-geezuɠeelaiti.
\p
\v 6 « ‹Zɔi nɔpɛ goiyeɠe ba, naama nui naa mɛni, nii GALA Zɛnvui bosu Egilisiiti ma.›
\s Sɛʋɛi é leʋeni Filadɛlefi Egilisii ma
\p
\v 7 «Sɛʋɛi ɠɛ, è teʋe Filadɛlɛfi Egilisii ná-geezuɠeelai ma: ‹Wɛlɛ, zɔi ɲadegai, gaamai, masagi Davide ná-kpaɠui zea, zɔi a daalaona, nu nɔpɛ ge la daaɠuluga, a daaɠuluna, nu nɔpɛ ge la daalaoga, naa ɠa é nii wosu:
\p
\v 8 « ‹Gè è-ziɛ ʋeleiti kwɛɛ. Gè kwɛni ga zɛbɛ wola la è ya, kɛlɛ anɛɛ naa ʋe, è ɠoloʋɛ dàawooi ʋɛ, è ɠɛ bɛ̀ ga wooɠɛɠila nu. Wɛlɛ, gè daalaogai yɛgɛ è luɠɔ, nu nɔpɛ ge la zooga é ʋa daaɠulu. 
\v 9 Pɛtɛ, nà naati feezu è ya, niiti ti ga Setana lɛbi ʋɛlɛi ma nuɓusɛiti, ti ɠɛɛzu ɓɔɠɔ ma Zuifuiti, kɛlɛ Zuifu la ga tiye, mazɔlɔɔ zɛɛi ɠa ti bosu. Wɛlɛ, nà ʋaazu ga tiye, ti nɔkɔ è ɠɔɠɔwu, ta kwɛɛ ga gè è nɛɛʋɛ ʋɛ. 
\v 10 Tɔɔzei è ziɛni ga nà-devei, è ɠɛ ga ziilɔɔ nu, nà ɓalaagi nà è makɛ maanɔɠɔi ma ziɛgi zu, é ʋaazu zeizu eteai pɛ ma, é ɠɛ ga suɠɔɠɔgi etea nuɓusɛiti pɛ bɛ. 
\v 11 Nà ʋaazu fala. Nii é è ya, naa zo kpaan, naa ɠa a kɛ, nu nɔpɛ ge mina ɗa-zobo sɔlɔɔ fai ma zalai ɠula è ya.
\p
\v 12 « ‹Zɔi a pilɛ sɔlɔɔ, nà naa ɠɛ ga kpɛdɛgi nà-GALA sei ʋɛlɛi wu, é la ɠula ná eyɛsu pɛ. Nà nà-GALAGI laaseigi zɛʋɛ maaʋɛ, ta nà-GALAGI ná-taai laaseigi, Zeluzalɛme niinɛi, é ʋaazu yeizu, é zeɠe geezuʋɛ, nà-GALAGI ʋɔ bɛ. Nà dàasei niinɛi ɓalaa zɛʋɛ maaʋɛ.
\p
\v 13 « ‹Zɔi nɔpɛ goiyeɠe ba, naama nui naa mɛni, nii GALA Zɛnvui bosu Egilisiiti ma.›
\s Sɛʋɛi é leʋeni Laodisé Egilisii ma
\p
\v 14 «Sɛʋɛi ɠɛ, è teʋe Laodisé Egilisii ná-geezuɠeelai ma: ‹Wɛlɛ, zɔi é ga Amina, wooɠɛɠila zeelei, nii é gaamai wosu, GALA ná-kpɛtɛanii kpein ma ungi, naa ɠa é nii wosu:
\p
\v 15 « ‹Gè è-ziɛ ʋeleiti kwɛɛ. Gè kwɛni ga è la lɛini, è la vilɛni. Ni tama è lɛini suɠila, ɓaa è vilɛ! 
\v 16 Kɛlɛ tɔɔzei ɗa wuulee, è la lɛini, è la vilɛni, nà ʋaazu unpilisu ga ɗe. 
\v 17 Tɔɔzei ɗa ɠɛɛzu ma, naavolo nu ɠa ga ze, gè la ʋalani ani nɔpɛ ma, kpɛ̀dɛ la mɔ ani nɔpɛ ba. Tɔɔzei è la kwɛɛ ʋelei è maanɔɠɔai la, è maawɔin, è ɠɛ ga bala nu, è ɠaazuɠole, è maaɲakai ɠɛ de. 
\v 18 Naa ɠa é ba, nà è lɛnɛsu ga è zanugi ɠeya pɔ̀ bɛ, nii abui ma nɔɠɔi ɠulaai ba, naa ɠa a kɛ è ɓɛtɛ ga ɠite, seɠe ɠolegiti geya, è ɓɔɠɔ maaɠili la, naa ɠa a kɛ è-ɓusɛi ma unfesuʋɛti ti mina ɠula kɛlɛzu, è gaazuwana zalei ɠeya, è ɗa siɛ ɠaazuʋɛti, naa ɠa a kɛ è ɗa gwɛlɛi wo. 
\v 19 Nɔ̀un nà, niiti gè ti nɛai ʋɛ, nà ɗa zelii lo ti ma, gè ti maaɠolo. Ɠaaɓa, è zɛbɛzeɠe, è è-ziɛ ʋelei maavalibo. 
\v 20 Wɛlɛ, nà loni pɛlɛlaʋɛ, gè ɗa daaloɠa. Ni nu a gòoi mɛnina, é daalao, nà lɛ pɔ bɛ, gá tɔ gi daami wo ʋɔɔma.
\p
\v 21 « ‹Zɔi a pilɛ sɔlɔɔ, nà naa zei ɠoba nà-masa kpɔkpɔgi ɠa, eɠɛʋelei gè pilɛ sɔlɔɔni da, gè zeini Kɛ̀ɛ ɠoba ná-masa kpɔkpɔgi ɠa.
\p
\v 22 « ‹Zɔi nɔpɛ goiyeɠe ba, naama nui naa mɛni, nii GALA Zɛnvui bosu Egilisiiti ma.› »
\c 4
\s GALA ná-masa kpɔkpɔgi
\p
\v 1 Naa ʋoluma gè wɛlɛni. Gè kpogi ɠaani geeɠɔlɔgi zu, nii daalaogai. Woo mɔungi gè mɛnini eɠɛ puʋu fɛɛ wooi, é ɗa ɓɔɛ pɔ̀, naa ɠɛni mà: «Lɛ ʋɛ. Nii é ʋaazu ɠɛɛzu naa ʋolu, nà naa lɛɛzu ga ɗe.»
\p
\v 2 Gaamago nɔ, GALA Zɛnvui yeini mà. Wɛlɛ, masa kpɔkpɔgi ɠɛni geeɠɔlɔgi zu, nui ta ɠɛni zeini ma masa kpɔkpɔgi ɠa. 
\v 3 Zɔi é ɠɛni zeini ná, é ɠɛni volozu eɠɛ kɔtu zɔngɔ ɓaagiti, ti-laa ga zasepe ta saaledowane. Masa kpɔkpɔgi maalatiga ɠɛni de ga kpazamanamanagi, é ɗa volo eɠɛ kɔtu zɔngɔ ɓaagi, daa ga emelɔde. 
\v 4 Masa kpɔkpɔ ʋuufelegɔ maazu naanigɔ (24) ɠɛni masa kpɔkpɔgi naa maaɠoolii zu. Kɛwola wɔlɔ ʋuufelegɔ maazu naanigɔ (24) ɠɛni zeini naama masa kpɔkpɔgiti ga, ti maaɠiliai ga seɠe ɠolegiti, masa bɔɔlɔgi ti unba ga zanugi. 
\v 5 Mainmain ɠɛni ɠulazu masa kpɔkpɔgi zu, ta wooiti, ta tona kpunɛ tugiti. Sɔmɔ dɔfela ɠɛni sosu gola masa kpɔkpɔgi ɠakalaʋɛ, naati ka ti ga GALA ná-zɛnvu lɔfelaiti. 
\v 6 Masa kpɔkpɔgi ɠakalaʋɛ, anii ta ɠɛni ná eɠɛ kpoloɗɛi, suɠalagai eɠɛ ʋɛɛlɛi.
\p Zɛnvu su ani naanigɔiti ti ɠɛni masa kpɔkpɔgi zaamaʋɛ, ta ti ɠoolini ma. Ti-ɠaazuɠɛzɛi ɠɛni ti maaʋɛ ná pɛ, ti-ɠakalaʋɛti ta ti-ʋoluʋɛti pɛ. 
\v 7 Zɛnvu su anii ma mɔungi ɠulani ga zalai, felesiɛi ɠula ga nikɛ ɓokpagi, saʋasiɛi ɠaazuʋɛ ɠula ga nui ɠaazuʋɛ, naanisiɛi ɠula ga koɠɛi a ɠɛna ɠoʋega. 
\v 8 Koʋegi ɠɛni zɛnvu su ani naanigɔi, naati gilagilagi pɛ ba ga dɔzitadɔzita, ti-ɠaazuɠɛzɛi ɠɛni ti maaʋɛ pɛ, ta ti-ɠoozuʋɛ pɛ. Folo ʋɛɛ kpidi ʋa, ti la ɠɛni ɓɔlɔzu ti ɗa ɠɛ ma:
\q «Ɲadegai, ɲadegai, ɲadegai,
\q naa ɠa é ga Maliɠii GALA, Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii,
\q é ɠɛni ná, tɔ ɠa é ná, tɔ ɠa é ʋaazu!»
\m
\v 9 Siɛgi zu zɛnvu su ani naanigɔiti ta ɠɛna lɛbiyai ta maamusɛi ta mamagi vea la naa ʋɛ, nii é zeini masa kpɔkpɔgi ɠa, ta é vulua ɠɔoɠɔ, 
\v 10 kɛwola wɔlɔ ʋuufelegɔ maazu naanigɔiti (24) ta ɗa ʋilɛ ɲiibiɠa, ti nɔkɔ naa wu, nii é zeini masa kpɔkpɔgi ɠa, é vulua ɠɔoɠɔ. Ta ɗa ta-masa bɔɔlɔgiti pili masa kpɔkpɔgi ɠakalaʋɛ, ti ɠɛ ma:
\q
\v 11 «Ee, gi-Maliɠii, gá-ƓALAGI,
\q è zoloogɛ ga è lɛbiyai zɔlɔɔ, ta bɔɔlɔi, ta zɛbɛi,
\q mazɔlɔɔ ɗa ɠa è aniiti pɛ kpɛtɛa,
\q ti pɛ ta ná è-yiimai zu,
\q ti pɛ ta zɛnvui wosu è-zaalai zu.»
\c 5
\s Sɛʋɛ ɓiligi ta Baala Ziʋoi
\p
\v 1 Naa ʋolu gè sɛʋɛ ɓiligi ɠaani é zoni naa yeezai ya, nii é ɠɛni zeini masa kpɔkpɔgi ɠa, sɛʋɛi ɠɛai ná felegɔ pɛ, koozuʋɛ ta poluʋɛ, daaɠulugai poogi zei ba ga dɔfela. 
\v 2 Gè geezuɠeela ɠila kaani, zɛbɛi ba, é ɗa ɓɔɛ ga woo wola, é ɗa ɠɛ ma: «Ɓɛ ɠa é kula ɠɛai su ga é poogiti kpezeɠele sɛʋɛ ɓiligi tɛi ma, é daalao?» 
\v 3 Kɛlɛ nu nɔpɛ ge la ɠɛni zɔlɔɔni, anɛɛ geeɠɔlɔgi zu, anɛɛ zooi ma, anɛɛ zooi wu, nii a la zoo é daalao, ɓaa é wɛlɛ su. 
\v 4 Gè wɔlɔi woni gola, tɔɔzei nu nɔpɛ ge la ɠɛni zɔlɔɔni nii maanɛai é sɛʋɛ ɓiligi laalao, ɓaa é wɛlɛ su. 
\v 5 Názu ɠa kɛwola wɔlɔi gila ge ɠɛni mà la: «Mina wɔlɔ! Wɛlɛ, Zuda ná-bolodai zu, zalai é ga masagi Davide mavofodai, naa ɠa é pilɛgi zɔlɔɔga, toɠa zoo deɠɛmu é poo dɔfelaiti kpezeɠele, é sɛʋɛ ɓiligi laalao.»
\p
\v 6 Gè Baala Ziʋoi ɠaani, é loni masa kpɔkpɔgi ɠoba, zɛnvu su ani naanigɔiti kooliai ma ta kɛwola wɔlɔiti. Kɛai eɠɛ kɔdaaleʋeni. Minɛi ɠɛni ba lɔfela, gaazuɠɛzɛi ɠɛni ba lɔfela, naati ta ga GALA ná-zɛnvu lɔfelaiti, a ɗa ti leʋe eteai zu ná pɛ. 
\v 7 Baala Ziʋoi liini ga é sɛʋɛ ɓiligi zo, é kula naa yeezai ya, nii é ɠɛni zeini masa kpɔkpɔgi ɠa. 
\v 8 Siɛgi zu Baala Ziʋoi sɛʋɛ ɓiligi zoni da, zɛnvu su ani naanigɔiti ta kɛwola wɔlɔ ʋuufelegɔ maazu naanigɔiti (24) ti ʋilɛni ɲiibiɠa kakalaʋɛ, ti nɔkɔ bu. Kɔnigi ɠɛni ti ɠilagilagi pɛ zea, ta zanu aniɲakai ti laavegai ga ansansegi, naati ka ti ga GALA ná-nuiti ta-ƓALA fali wooiti. 
\v 9 Ti ɠɛni guye niinɛi loozu, ti ɗa ɠɛ ma:
\q «È zoloogɛ su mɛtu, è sɛʋɛ ɓiligi zeɠe,
\q è poogiti kpezeɠele ma.
\q Mazɔlɔɔ ti è ʋaani,
\q è nuiti unmɔɔ GALA bɛ ga è-ma ɲamai,
\q ti ɠula bolodai pɛ su, ta zii wooi pɛ su,
\q ta nuɓusɛi pɛ, ta zooi pɛ su.
\q
\v 10 È ti ɠɛ ga zalaɠa ɠula nuiti, è ti ʋilɛ ɗa-masadai zu, è ti ɠɛ ga ada-ƓALAGI nɔnɔiti,
\q ta masadai ɠɛ zooi nii ma.»
\p
\v 11 Gè wɛlɛni, gè geezuɠeela mɔinmɔingiti goomɛni masa kpɔkpɔgi maaɠoolii zu, ti ɠɛni ga waa mɔinmɔin seizu waa mɔinmɔin, ti ɠooliai zɛnvu su aniiti ma ta kɛwola wɔlɔiti, 
\v 12 ti ɠɛni bosu, ti ɗa wooɠula la, ti ɗa ɠɛ ma:
\q «Baala Ziʋoi nii ti paani, soloogɛ é zɛbɛi zɔlɔɔ,
\q ta naavoloi, ta ɠimalai, ta gaaɓaai, ta bɔɔlɔi, ta lɛbiyai, ta maamusɛi!»
\p
\v 13 Gè kpɛtɛaniiti pɛ goomɛnini ɓalaa, niiti ti geeɠɔlɔgi zu, niiti ti zooi ma, niiti ti zooi wu, niiti ti kpoloɗɛi wu, fuluanii kpein é ná, ti ɗa ɠɛ ma:
\q «Nii é zeini masa kpɔkpɔgi ɠa, ta Baala Ziʋoi,
\q maamusɛi, ta bɔɔlɔi, ta lɛbiyai, ta zobogi ɠa ga tɔnɔ, eyɛsu ɠɔ!»
\m
\v 14 Zɛnvu su ani naanigɔiti ti ɠɛni daazosu, ti ɗa ɠɛ ma: «Amina!» Kɛwola wɔlɔiti ti ɠɛni ʋilɛsu ɲiibiɠa, ti ɗa nɔkɔ bu.
\c 6
\s Poo mɔungi laalao fai: Pilɛ sɔlɔɔ nui
\p
\v 1 Naa ʋolu gè Baala Ziʋoi ɠaani, é poo dɔfelai ma mɔungi laalao. Gè zɛnvu su ani naanigɔi gila goomɛnini, é ɗa ɓɔɛ eɠɛ tona kpunɛ tugi, é ɠɛ ma: «Ʋa!» 
\v 2 Gè wɛlɛni, gè soo ɠolegi ɠa. Zɔi é ɠɛni kɔma, mɛɛin ɠɛni zea. Ti masa bɔɔlɔgi veeni zea. É liini pilɛ sɔlɔɔdai zu, ga é pilɛ sɔlɔɔ mɔnɔ.
\s Poogi velesiɛi laalao fai: Kɔɔɠɔ vai
\p
\v 3 Siɛgi zu Baala Ziʋoi poogi velesiɛi laalaoni da, gè zɛnvu su anii velesiɛi woomɛnini, é ɠɛ ma: «Ʋa!» 
\v 4 Sooi taɠili ge ɠulani, é ɠɛni ga ma ɓɔigi. Zɔi é ɠɛni kɔma, ma zobogi veeni bɛ ga é ziilɛigi ɠula eteai zu, nii a kɛ nuɓusɛiti ti ɗa ɓɔɠɔ ʋaa. Boɠa zɔkpɔ wolai veeni zea.
\s Poogi zaʋasiɛi laalao fai: Pului loo vai
\p
\v 5 Siɛgi zu Baala Ziʋoi poogi zaʋasiɛi laalaoni da, gè zɛnvu su anii zaʋasiɛi woomɛnini, é ɠɛ ma: «Ʋa!» Gè wɛlɛni, gè soo lɛigi ɠa. Zɔi é ɠɛni kɔma, kɔɠɔ ganii ɠɛni zoni zea. 
\v 6 Gè wooi mɛnini, eɠɛ a ɠula zɛnvu su ani naanigɔiti saama, é ɗa ɠɛ ma: «Moloi ma ɠilo ɠilagi ɠa ɠeya ga folo ɠila wotiɠɛ zalai. Moloi nii daa ga wɔɔlezegi, naama ɠilo saʋagɔi ɠa ɠeya ga folo ɠila wotiɠɛ zalai. Kɛlɛ nii é ga gulɔi ta dɔɔi, mina faa ɲɔu ɠɛ ga tiye.»
\s Poogi naanisiɛi laalao fai: Saa vai
\p
\v 7 Siɛgi zu Baala Ziʋoi poogi naanisiɛi laalaoni da, gè zɛnvu su anii naanisiɛi woomɛnini, é ɠɛ ma: «Ʋa!» 
\v 8 Gè wɛlɛni, gè soo maaɠolekolegi ɠaani. Zɔi é ɠɛni kɔma, naa laaseigi ɠɛni ga «Saai», gɔvɛalaazu ɠɛni ga siɛɲɔɠɔi. Zobogi veeni ti ya eteai zeizu naanisiɛi unda, ti nuɓusɛiti undaaʋili ga boɠa zɔkpɔi, ta pului, ta ɗɔfɔ zeeɓɛi, ta dɔɓɔ zua ɲɔiti.
\s Poogi lɔɔlusiɛi laalao fai:  //  Nuiti ti zaani GALA fai zu
\p
\v 9 Siɛgi zu Baala Ziʋoi poogi lɔɔlusiɛi laalaoni da, gè naati zɛnvuiti kaani zalaɠa ɠulazuʋɛ wuʋɛ, niiti ti ti ʋaani ti ziɛ vai zu ga GALA daawooi, ta ta-zeele wooi ti ɠɛni bosu. 
\v 10 Ti wooɠulani gola, ti ɠɛ ma: «Siɛgi ɓɛgele ɠa è maaɓɔunsu, Maliɠii, ɗɛi è ɲadegai, gaama nui, è ʋa eteai zu nuɓusɛiti tukpɔɠaaleʋe, è ʋa gi-ma ɲamai ʋotokula ti ma, nii ti puai?» 
\v 11 Seɠe ɠolegi veeni ti ɠilagilagi pɛ zea, é woni ti ma ga ti lago looɠo yeeɠɛɠala go laawu, eyɛsu ta-wotiɠɛɲɔɠɔiti ta ti-ɠɛɛlointi tiegɔi laazeeli, niiti ti ʋaazu zaazu ga ti ɠɛʋele.
\s Poogi lɔzitasiɛi laalao fai: Ziiɠaawana voloi
\p
\v 12 Siɛgi zu Baala Ziʋoi poogi lɔzitasiɛi laalaoni da, gè wɛlɛni. Zou ɓali wolai ɠɛɛni, foloi lɛini eɠɛ seɠe lɛi tiintiingi, alugi pɛ ge ɓɔi eɠɛ ɲamai. 
\v 13 Somideɠaiti ti ɠulani geezuʋɛ, ti ʋu ya zooi ma, eɠɛ siɛgi zu fiilɛ wolai kooleɠoole gului ɲiikpisu da, é ma ɓoeiti pu ya. 
\v 14 Geeɠɔlɔgi zeɠeni ná, eɠɛ nu a sɛʋɛ ɓili. Gizeiti pɛ ta ziɛ zaama yooiti pɛ ti zeɠeni ti-losuʋɛti. 
\v 15 Eteai zu masagiti, nu wolaiti, salaʋusu ɠundiɠi wolaiti, kpɛtɛ nu wolaiti, zobobɛ nuiti, ta nuɓusɛi mɔtaiti pɛ, duɔiti ta wɔɔlɔiti, ti pɛ ti lɔɔɠuni pugiti su, ta fasa ɠizeiti saama. 
\v 16 Ti ɠɛni ɠɛɛzu gizeiti ma ta fasaiti: «À loo gi ma, à gi lɔɔɠu naa ʋa, nii é zeini masa kpɔkpɔgi ɠa, gi maaɠooza Baala Ziʋoi ná-ziiɠaawanai ʋa! 
\v 17 Mazɔlɔɔ ta-yiiɠaawana volo wolai ʋaa, ɓɛ ɠa a zoo é lo daawu?»
\c 7
\s GALA ná-nuɓusɛiti
\p
\v 1 Naa ʋoluma, gè geezuɠeela naanigɔiti kaani loni eteai ma zoko naanigɔiti su. Ti eteai ma viilɛ zeizu naanigɔiti soni, nii a kɛ fiilɛ mina mɔ ʋu zooi ma, ɓaa kpoloɗɛi ɠa, ɓaa gului tanɔpɛ ma. 
\v 2 Gè geezuɠeelai taɠili kaani, é ɗa ʋa, é zeɠe folo ɠulazu ʋelei, zɛnvu su ƓALAGI ná-poogi zoni zea. É wooɠulani gola geezuɠeela naanigɔiti ma, niiti zobogi veeni ti ya ga ti faa ɲɔi ɠɛ ga eteai ta kpoloɗɛi, é ɠɛni ti ma: 
\v 3 «À mina faa ɲɔu nɔpɛ kɛ ga eteai, ta kpoloɗɛi, ta guluiti, eyɛsu gi poogi ʋɛɛ da-ƓALAGI ná-botiɠɛ nuiti toʋalaʋɛti.»
\p
\v 4 Ti naati tiegɔi woni mà, niiti GALA ná-poogi ʋɛɛni ti-loʋalaʋɛti. Ti ɠɛni ga nu waaungila waaʋuunaani maazu naani (144.000), Izilayɛle nuɓusɛiti ta-wolodai kpein su.
\li1
\v 5 Zuda ná-bolodai zu waapuugɔ maazu felegɔ (12.000) ɠa poogi ʋɛɛni ba,
\li1 Luɓɛn ná-bolodai zu waapuugɔ maazu felegɔ (12.000),
\li1 Gade ná-bolodai zu waapuugɔ maazu felegɔ (12.000),
\li1
\v 6 Asɛɛl ná-bolodai zu waapuugɔ maazu felegɔ (12.000),
\li1 Nɛfɛtali ná-bolodai zu waapuugɔ maazu felegɔ (12.000),
\li1 Manasé ná-bolodai zu waapuugɔ maazu felegɔ (12.000),
\li1
\v 7 Simiyɔn ná-bolodai zu waapuugɔ maazu felegɔ (12.000),
\li1 Levi ná-bolodai zu waapuugɔ maazu felegɔ (12.000),
\li1 Isakaal ná-bolodai zu waapuugɔ maazu felegɔ (12.000),
\li1
\v 8 Zaɓulɔn ná-bolodai zu waapuugɔ maazu felegɔ (12.000),
\li1 Zozɛfe ná-bolodai zu waapuugɔ maazu felegɔ (12.000),
\li1 Ɓɛnzamɛn ná-bolodai zu waapuugɔ maazu felegɔ (12.000).
\s Bɛbɛ wolai
\p
\v 9 Naa ʋoluma, gè wɛlɛni mɔnɔ, gè bɛbɛi ɠa, nii nu nɔpɛ ge la ɓena zoo é ʋa gaalu. Nuiti kana ti ɠulani ziiti pɛ su, ta bolodaiti pɛ, nuɓusɛiti pɛ nɔ, zii wooiti pɛ su. Ti ɠɛni loni masa kpɔkpɔgi ɠakalaʋɛ, Baala Ziʋoi ɠakalaʋɛ, ti maaɠiliai ga seɠe ɠolegiti, dɔɔ laaiti ti zoni ti ya. 
\v 10 Ti ɠɛni wooɠulazu gola, ti ɗa ɠɛ ma:
\q «Kizogi ɠa ga ada-ƓALAGI nɔnɔ,
\q é zeini masa kpɔkpɔgi ɠa, ta Baala Ziʋoi nɔnɔ!»
\m
\v 11 Geezuɠeelaiti pɛ ti ɠɛni loni masa kpɔkpɔgi maaɠoolii zu, ti kɛwola wɔlɔiti maaɠooli ta zɛnvu su ani naanigɔiti. Ti unpilɛni masa kpɔkpɔgi ɠakalaʋɛ, ti nɔkɔ GALA bu, 
\v 12 ti ɗa ɠɛ ma:
\q «Amina!
\q Maamusɛi, lɛbiyai, ɠimalai,
\q mamagiti, bɔɔlɔi, zɛbɛi, gaaɓaai,
\q naati pɛ ta ga ada-ƓALAGI nɔnɔ, eyɛsu ɠɔ!
\q Amina!»
\p
\v 13 Kɛwola wɔlɔi gila ge ɓɔɛni pɔ̀, é ɠɛ mà: «Ɓɛɛni ka ga niiti seɠe ɠolegiti ti ti ɠɔba, mini ɠa ti zeɠeai ná?» 
\v 14 Gè tɔun gooɠaaʋoteni, gè ɠɛ ma: «Màliɠii, ɗa ɠa è kwɛɛ.» É ɠɛni mà: «Tiya ɠa ti leʋegai wɔinzeɠema wolai zu, ti ʋa. Ti ta-zeɠeiti gbani, ti ti ɠole Baala Ziʋoi ɲamai zu.
\q
\v 15 Naa ɠa é ba, ti loni GALA ná-masa kpɔkpɔgi ɠakalaʋɛ,
\q ti ɗa dɛbi folo ʋɛɛ kpidi ʋa GALA sei ʋɛlɛi wu.
\q Zɔi é zeini masa kpɔkpɔgi ɠa,
\q naa ɠa ti makɛ ná-seɠe ʋɛlɛi wu.
\q
\v 16 Pulu la mɔ ti zoga eyɛsu pɛ,
\q kpɔɔle wɔin la mɔ ti zoga,
\q folo la ɓɔiɗa ti la,
\q die ge la ti ɓɔlɔa.
\q
\v 17 Mazɔlɔɔ Baala Ziʋoi é masa kpɔkpɔgi zaamaʋɛ
\q naa ɠa ti makɛ eɠɛ baala makɛ nui,
\q é lo ti luɠɔ, é ɗa li ga tiye zɛnvu su ɗɛungiti pɔ bɛ.
\q GALA ka ti-ɠaazuɗɛiti pɛ kpale.»
\c 8
\s Poogi lɔfelasiɛi laalao fai: Maaɠɛkpɔ golai
\p
\v 1 Siɛgi zu Baala Ziʋoi poogi lɔfelasiɛi laalaoni da, woza ɠɛɛni malomalo geeɠɔlɔgi zu, eyɛsu lɛlɛ ʋalisaama ɠila. 
\v 2 Naa ʋoluma gè geezuɠeela lɔfelaiti kaani, niiti ta ɗa lo GALA kakala. Ti puʋu dɔfela veeni ti ya.
\p
\v 3 Geezuɠeelai taɠili ge ʋaani, é lo zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠobaʋɛ, ansanse gala liɠii é ga zanugi, naa zoni zea. Ti ansanse mɔinmɔin feeni zea, ga é kpɔ GALA ná-nuiti ta-ƓALA faliiti ba, é kula ga zalaɠai, zalaɠa ɠulazuʋɛ nii zanugi ziɛni maaʋɛ, nii é masa kpɔkpɔgi ɠakalaʋɛ. 
\v 4 Ansansegi ɠala luului ta GALA ná-nuiti ta-ƓALA fali wooiti ti lɛɛni ʋɔɔma GALA kakalaʋɛ, é ɠula geezuɠeelai ya. 
\v 5 Geezuɠeelai ansanse gala liɠii zeɠeni, é daave ga zalaɠa ɠulazuʋɛ ma abulekaiti, é pili eteai zu. Tona kpunɛ tugiti ti ɠulani ta wooiti, mainmain ɗa saɠa, zou ɓalii ɠɛ.
\p
\v 6 Geezuɠeela lɔfelaiti puʋugi ɠɛni zoni ti ya, ti ɠɛni ɠɛʋele ɓɛtɛzu ga ti ʋa ti vɛ.
\s Puʋu naanigɔ mɔungiti
\p
\v 7 Geezuɠeela mɔungi puʋugi vɛɛni. Sakɔtui ta abui, supuai ga ɲamai, naa ʋuuni eteai zu. Zooi zeizu saʋagɔi ɠilazuʋɛ ɠalani, guluiti seizu saʋagɔi ɠilazuʋɛ ɠala, tufa wunduiti pɛ ti ɠala.
\p
\v 8 Geezuɠeelai velesiɛi puʋugi vɛɛni. Anii ta ɠɛni eɠɛ gize wolai, abui ba, naa ʋilini kpoloɗɛi wu. Kpoloɗɛi zeizu saʋagɔi ɠilazuʋɛ ɠɛni ga ɲamai. 
\v 9 Kpɛtɛaniiti ti yɛnvuzu kpoloɗɛi wu, naati seizu saʋagɔi ɠilazuʋɛ zaani, ɓatoiti seizu saʋagɔi ɠilazuʋɛ ɠoloɠolo.
\p
\v 10 Geezuɠeelai zaʋasiɛi puʋugi vɛɛni. Somideɠa wolai, abui ba é ɗa zo eɠɛ sɔmɔgi, naa zeɠeni geezuʋɛ, é loo. É looni ziɛ wolaiti ta ziɛungiti seizu saʋagɔiti gilazuʋɛ ma. 
\v 11 Somideɠai naa laaseigi ɠa ga: «Ani wanai». Ziɛiti seizu saʋagɔiti gilazuʋɛ wanani, nuɓusɛ mɔinmɔin ge zaani, tɔɔzei ti ziɛ wanai naa ɓɔle vai zu.
\p
\v 12 Geezuɠeelai naanisiɛi puʋugi vɛɛni. Foloi zeizu saʋagɔi ɠilazuʋɛ loɠani, ta alugi zeizu saʋagɔi ɠilazuʋɛ, ta somideɠaiti seizu saʋagɔiti gilazuʋɛti. Ti-zeizu saʋagɔi ɠilazuʋɛti ti ɓidini, foloi ʋalani ma voloi zeizu saʋagɔi ɠilazuʋɛ ma. Zekana nɔ é ɠɛɛni la ga kpidi ɓalaagi.
\p
\v 13 Gè koɠɛi ɠaani, é ɗa ɠoʋe, tɛai geezuʋɛ gola, é ɠɛni ɓɔɛzu, é ɗa wooɠula, é ɗa ɠɛ ma: «Nimizai! Nimizai! Niima nimiza ɠa lee, nuɓusɛiti bɛ ti zeini eteai zu, siɛgi zu zɔɔma ʋuʋu gooiti ti ʋaazu ɠulazu la, niiti geezuɠeela saʋagɔiti ti ʋaazu ti vɛɛzu!»
\c 9
\s Puʋugi lɔɔlusiɛi
\p
\v 1 Geezuɠeelai lɔɔlusiɛi puʋugi vɛɛni. Gè somideɠai ɠaani, nii é zeɠeni geezuʋɛ, é loo zooi ma. Zeɠezaɠa ɓokulagi ma ɓaɠui veeni zea. 
\v 2 É zeɠezaɠa ɓokulagi laalaoni. Duului ɠulani zeɠei naa zu, eɠɛ abuzulu golai ma luului. Foloi ta fiilɛi ti lɛini ga zeɠei naa ma luului. 
\v 3 Kotogiti ti ɠulani duului naa zu, ti vaza eteai zu ná pɛ. Zobogi veeni ti ya, eɠɛ nɔ akuɠɔtɔkaalii é zooi ma, naa ná-zobogi. 
\v 4 Tɔgi zeini ti ma ga ti mina faa ɲɔu nɔpɛ kɛ ga zou ɠa lufai tanɔpɛ, ta gului tanɔpɛ, kɛni nɔ nuɓusɛiti niiti ti la GALA ná-poogi zɔlɔɔni ti-loʋalaʋɛ. 
\v 5 É woni ti ma ga ti mina ti ʋaa, kɛlɛ ti ti ɓɔlɔ alu dɔɔlugɔ laawu. Kpɔlɔi naa é ɠɛni zeizu nuiti ma eɠɛʋelei akuɠɔtɔkaalii a nui wona da. 
\v 6 Naama voloiti su, nuiti ta ɗa saai ɠaiziɛ, ti la sɔlɔɔga ɲɛgɛlɛin. Wɔin ɠa ɠɛ ti ma ga ti za, kɛlɛ saai ɗa ʋela ti ʋa, é maaɠooza.
\p
\v 7 Kotogi naati kulaʋɛ ga sooiti ti maaɠiliai, ti ɠɛʋele ɓɛtɛai kɔɔɠɔ vai ma. Anii ta ɠɛni ti unmaʋɛti, kulaai ga zanu masa bɔɔlɔgi, ti-ɠaazuʋɛti kɛɛʋɛ eɠɛ nuɓusɛi ɠaazuʋɛ. 
\v 8 Tɔun deɠaiti kɛɛʋɛ eɠɛ anzanuiti tɔun deɠaiti, ti-ɲiigaiti ti ɠɛ eɠɛ zalai nɔnɔiti. 
\v 9 Anii ta ɠa ti-ɠakai ma, eɠɛ kɔlu ɠɔɔɠɔ zɛpɛgi, ti-ɠoʋegiti tugi ɠɛɛʋɛ eɠɛ wotoloiti tugi ti soo ɓulugiti ba, ti ɓizɛzu kɔɔmaʋɛ. 
\v 10 Wɔɔngiti ta ti-lologiti ti ti ʋa eɠɛ akuɠɔtɔkaaliiti, ti-wɔɔngi naati ka zobogi ti ʋɛ, ti ɗa faa ɲɔi ɠɛ la ga nuɓusɛiti alu dɔɔlugɔ laawu. 
\v 11 Geezuɠeelai é zeini zeɠezaɠa ɓokulagi unda, naa ɠa é ti unda ga masagi. Daasei ka Eɓulu wooi zu ga, Aɓadɔn, é ɠɛ Gɛlɛke wooi zu ga Apoliyɔn (nii poluʋɛ ga «faa zuɠoloɠolo nui»).
\p
\v 12 Nimiza vaa mɔungi leʋega. Wɛlɛ nimiza vaa felegɔiti ta ʋaazu mɔnɔ naa ʋoluma.
\s Puʋugi lɔzitasiɛi
\p
\v 13 Geezuɠeelai lɔzitasiɛi puʋugi vɛɛni. Gè wooi mɛnini, é ɠula minɛ naanigɔiti su niiti ti zalaɠa ɠulazuʋɛ ʋa nii zanugi ziɛni maaʋɛ, é GALA kakalaʋɛ. 
\v 14 Wooi woni geezuɠeelai lɔzitasiɛi ma, nii puʋugi ɠɛni zea ga: «Geezuɠeela naanigɔiti fie, ti ɠiliai ziɛ wolai Efelate laaʋɛ.» 
\v 15 Ti geezuɠeela naanigɔi naati fieni, ti ɠɛʋele ɓɛtɛa ɠɛni de niima lɛlɛi vaa ma, ta niima voloi, ta niima alugi, ta niima ɠonagi, nii a kɛ ti etea nuɓusɛi zeizu saʋagɔi ɠilazuʋɛ ʋaa. 
\v 16 Salaʋusuiti ti ɠɛni sooiti kɔma, ti-liegɔi ɠɛni ga miliyɔn unfelegɔ (200.000.000). Gè ti-liegɔi mɛnini. 
\v 17 Zekana nà-kulakɛlɛmai zu, gè sooiti kaani la ta zɔiti ti zeini ti ɠɔma, ti-ɠakai makɛ kɔɔɠɔ zɔɔlai ɓɔini eɠɛ abui, é ɓiini eɠɛ kɔtu zɔngɔ ɓaagi daa ga safiilegi, é ʋazi eɠɛ timinigi. Sooiti tɔungi ɠɛni eɠɛ zalai ungi, abui ta duului ta timinigi ɠɛni ɠulazu ti-laaʋɛti. 
\v 18 Etea nuɓusɛi zeizu saʋagɔi ɠilazuʋɛ zaani ga niima maanɔɠɔ saʋagɔiti, abui, duului, ta timinigi, niiti ti ɠɛni ɠulazu ti-laaʋɛti. 
\v 19 Mazɔlɔɔ sooi niiti ta-zobogi ɠa ti-laaʋɛti ta ti-wɔɔngiti su. Ti-wɔɔngiti kulaʋɛ ga kaalii, tɔungiti ta ti ʋa, naati ka ta ɗa faa ɲɔi ɠɛ la ga nuɓusɛiti.
\p
\v 20 Nuɓusɛi mɔtaiti, niiti ti la ɠɛni zaani ga niima maanɔɠɔi, naati ti la ɠɛni ti-ziɛ ʋelei maavaliboni, ti ʋa ɓe ta-ɠɛɛwoti ɲɔiti ba, ti la ɓeni nɔkɔsu inɛgiti bu, ta kɔɔɠɔ ganigiti bu, ti ɓɛtɛai ga zanugi, ta walii, ta kɔlu ɓɔigiti, ta kɔtuiti, ta guluiti, niiti ti la zooga ti ʋa wozaɠa, ɓaa ti ʋa faa mɛni, ɓaa ti ʋa ziɛ. 
\v 21 Nuɓusɛi niiti ti la ti-ziɛ ʋelei maavaliboni, ti ʋa ɓe ta-nu ʋaa vai ʋa pɛ, ta ta-zoɠo vaiti, ta ta-ɠoloɠologiti, ta ta-unma wo faiti.
\c 10
\s Sɛʋɛ ɓili koi
\p
\v 1 Gè geezuɠeelai taɠili kaani suɓaai, é ɗa yei, é zeɠe geezuʋɛ, maaɠilini ga tonaɓiingi. Kpazamanamanagi latigai nɔungi ma, gaazuʋɛ ɠɛai eɠɛ foloi, kɔɠɔiti ti ɠɛ eɠɛ abuzogi, ti ɠɛ eɠɛ kpɛdɛgiti. 
\v 2 Sɛʋɛ ɓili koi ɠɛni zoni zea, daalaogai. É zeezazu ʋele ɠɔɠɔi loni kpoloɗɛi ɠa, é kɔʋɛzu ʋele gelei lo zooi ma. 
\v 3 É kpeei looni, é wooɠula la gola, eɠɛ zalai é zikɔzu. Siɛgi zu é kpeei looni la, tona kpunɛ tu dɔfelaiti ti wooɠulani. 
\v 4 Tona kpunɛ tu dɔfelaiti kpegai ma ga ɓɔɛ, gè ɠɛnina ɠɛɛzu gè ti-wooi zɛʋɛ. Kɛlɛ gè wooi ta mɛnini, é zeɠe geezuʋɛ, é ɠɛ mà: «Wooiti tona kpunɛ tu dɔfelaiti ti ti wogai, ti makɛ ga dɔɔɠuzu vaa, mina ti zɛʋɛ.»
\p
\v 5 Geezuɠeelai gè kaani loni, kɔɠɔi gilagi kpoloɗɛi ɠa, gilagi zooi ma, naa yeezai lɛɛni geezu, 
\v 6 naa ʋoluma é ɠonani GALA ma, nii é vulua ɠɔoɠɔ, nii é geeɠɔlɔgi ɓɛtɛa ta su aniiti, ta zooi ta gaa aniiti, ta kpoloɗɛi ta bu aniiti, é ɠɛ ma: «Ku la mɔ ba! 
\v 7 Kɛlɛ voloi geezuɠeelai lɔfelasiɛi puʋugi vɛɛzu la, naazu GALA ná-faazeikpasui ma lɔɔɠuzu vai laa ɠa zeeli niina, eɠɛʋelei é boni la ná-botiɠɛ nuiti ma, GALA goo wo nuiti.»
\p
\v 8 Naa ʋoluma wooi nii gè mɛnini, é zeɠe geezuʋɛ, naa ɓɔɛni pɔ̀ mɔnɔ, é ɠɛ mà: «Li, è sɛʋɛ ɓili koi zeɠe, daalaogai, é zoni geezuɠeelai ya, nii é loni, kɔɠɔi gilagi kpoloɗɛi ɠa, gilagi loni zooi ma.» 
\v 9 Gè liini geezuɠeelai ʋɔ bɛ, gè bo ma ga é sɛʋɛ ɓili koi ve zèa. É ɠɛni mà: «Seɠe, è mi, toɠa wana è-ɠoozuʋɛ, kɛlɛ toɠa ɲɛmi è-laaʋɛ, eɠɛ kɔin gulɔi.»
\p
\v 10 Gè sɛʋɛ ɓili koi zoni, é ɠɛni geezuɠeelai ya, gè mi. É nɛɛni dà eɠɛ kɔin gulɔi, kɛlɛ gè miai ma, é wanani kòozuʋɛ. 
\v 11 Ti ɠɛni mà: «Kɛni dɛ mɔnɔ è GALA goo wo, é ʋilɛ nuɓusɛ mɔinmɔin, ta ziiti ba, naa ʋɛɛ zii wooiti ta masagiti ba.»
\c 11
\s Zeele felegɔiti
\p
\v 1 Ti seeli kpakui veeni zèa kɔɠɔ bo fai ma, kulaai ga tukpɔi, ti ɠɛ mà: «Li, è GALA sei ʋɛlɛi ɠɔɠɔ, ta zalaɠa ɠulazuʋɛ, è naati gaalu, zɔiti ti nɔkɔsu ná. 
\v 2 Kɛlɛ GALA sei ʋɛlɛi ma ɠoii ɠoozuʋɛ yɛ ná, mina naa ɠɔɠɔ, mazɔlɔɔ naa veeʋɛ zii ɠiligiti zea, ta yiimai ɠɛ ga taa ɲadegai alu ʋuunaanigɔ maazu felegɔ (42) laawu. 
\v 3 Nà nà-keela wooi ve nà-zeele felegɔiti zea, ti yɛ daazeelizu, naama volo waagila unfelegɔ puulɔzitaiti (1.260) daawu, ti maaɠiliai ga saa wɔlɔ wo seɠei.»
\p
\v 4 Zeele felegɔi tɛiti ta ga wolive wulu felegɔiti, ta fitina zei ani felegɔiti, niiti ta ɗa lo eteai Maliɠii ɠakalaʋɛ. 
\v 5 Ni nu a ɠɛna pɔ ga é faa ɲɔu ɠɛ ga tiye, abui ɠa ɠula ti-laaʋɛ, é ti zili nuiti koloɠolo. Ungo, ni nu a ɠɛna pɔ ga é faa ɲɔu ɠɛ ga tiye, kɛni naa za ɠana nɔ. 
\v 6 Zobogi ɠa ti ya, ti geeɠɔlɔgi laaɠulu, nii a kɛ tona mina ʋu naama voloiti pɛ daawu, ti GALA goo wosu la. Zobogi ɠa ti ya, ti ziɛiti falibo ga ɲamai. Zobogi ɠa ti ya mɔnɔ ga ti eteai ɓɔlɔ ga seeɓɛi ma zii pɛ, siɛnɔpɛ su ti pɔ la.
\p
\v 7 Ta ɓena ga ta-ɠeela wooi wo, filɛ zuai é lɛɛzu, é ɠula zeɠezaɠa ɓokulagi zu, naa ɠa laalɛ ti wu ga kɔɔi. Toɠa vɔni ti ma, é ti ʋaa. 
\v 8 Ti-ma ʋoomaiti ta yɛ laani taa wolai zaama ʋelei zu, ʋɛ ti-Maliɠii ɓadɔni ná saa wului ma. Taa wolai nii ɠa é lolisu poogi zu ga Sɔdɔme, ɓaa Ezipete.\f + \fr 11:8 \fr*\fk Sɔdɔme\fk*\ft : Taa wolai nii kwɛɛgai é lo ná-koloɠolo faiti ba. \ft*\fk Ezipete\fk*\ft : Duɔla yooi nii GALA ge ná-nuɓusɛiti unmɔɔni su ga Moize maaʋele.\ft*\f* 
\v 9 Zooi ɠilagilagi pɛ ma nuiti, bolodaiti pɛ, zii wooi pɛ su, zii pɛ su, ta ti-ma ʋoomaiti ka folo saʋagɔ ta tukpɛ (3,5) daawu, ti la vaa bu ga nu ti maaɠulu. 
\v 10 Etea nuɓusɛiti pɛ ta ɠoozunɛ, ti ɗa ɠɔkɔ niima nu felegɔiti saa vai zu, ti ɗa sabaliʋaiti teʋe ɓɔɠɔ ma ti ɠilagilagi pɛ, tɔɔzei GALA goo wo nu felegɔi niiti ti eteai zu nuɓusɛiti kpɔlɔni gola. 
\v 11 Kɛlɛ folo saʋagɔ ta tukpɛgi (3,5) leʋegai ma, zɛnvu viilɛi ʋaani, é zeɠe GALA pɔ, é lɔ ti zu. Ti wuzeɠeni, ti lo ɠɔɠɔiti ga. Dualuagi lɔɔni ti ʋɛtɛ nuiti su gola. 
\v 12 Zeele felegɔiti ti wooi ta mɛnini, gaaɓaingai, é zeɠe geezuʋɛ, é ɠɛ ti ma: «À lɛ ʋɛ!» Ti lɔɔni tonaɓiingi zu, ti lɛ geeɠɔlɔgi zu, ti zili nuiti gaazuyɛni ti ʋa. 
\v 13 Naama yeeɠɛɠalai nɔ laawu, zou ɓali wolai ɠɛɛni, taa wolai zeizu puugɔi ɠilazuʋɛ woloni ba, nu waadɔfela (7.000) zaani zou ɓalii naa zu. Nuɓusɛi mɔtaiti ti luani, ti lɛbiyai ve geeɠɔlɔgi ma ƓALAGI ʋɛ.
\p
\v 14 Nimiza vai velesiɛi leʋega. Wɛlɛ, saʋasiɛi ɠana ʋa gaamago nɔ.
\s Puʋugi lɔfelasiɛi
\p
\v 15 Geezuɠeelai lɔfelasiɛi puʋugi vɛɛni. Woo ɠaaɓaingaiti ti mɛnini, ti zeɠe geeɠɔlɔgi zu, ti ɠɛ ma:
\q «Masadai ɠɛɛ vai eteai unda,
\q naama zobogi vea ade-Maliɠii ya,
\q ta ná-zunui nii é gulɔ ɲadegai ziaai ma.
\q Toɠa masadai ɠɛ, eyɛsu ɠɔ.»
\m
\v 16 Kɛwola wɔlɔ ʋuufelegɔ maazu naanigɔiti (24) ti zeini ta-masa kpɔkpɔgiti ga GALA kakalaʋɛ, naati ti dabui woni, ti unpilɛ zooi ma, ti nɔkɔ GALA bu, 
\v 17 ti ɠɛ ma:
\q «Gá è mamasu, gi-Maliɠii, GALA Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii,
\q ɗɛi è ná, è ɠɛni ná,
\q ɗa-zɛbɛ wolai ɠula vai zu kɛlɛma
\q ga è zei, è masadai ɠɛ.
\q
\v 18 Zii ɠiligiti ti yiiɠaawanani, kɛlɛ ɗa-yiiɠaawanai ʋaa,
\q gɔvɛiti tukpɔɠaaleʋe ziɛgi zeelia,
\q siɛgi zeelia ga è ɗa-wotiɠɛ nuiti ta-ɠulanumai ve,
\q GALA goo wo nuiti, ta ɗa-nuiti,
\q ta niiti ti è-laaseigi lɛbizu, ɓolomadɔɠɔiti ta seizumaanɛgiti,
\q è naati koloɠolo, niiti ti eteai ɠoloɠolosu.»
\p
\v 19 GALA sei ʋɛlɛi é geeɠɔlɔgi zu daalaoni, minazeɠe kesui ɠaani bu. Mainmain saɠani, wooiti ti mɛni, tona kpunɛ tugiti ti ɠulani, zooi balini, sakɔtui ʋuuni ga gola.
\c 12
\s Koma anzanui ma ʋoogi
\p
\v 1 Poo golai ɠulani kɛlɛma geeɠɔlɔgi zu: anzanui foloi loai kɔba eɠɛ seɠei, alugi ɠɛ kɔɠɔi wu, masa bɔɔlɔgi somideɠa puugɔ maazu felegɔiti (12) ti ba, naa ɠɛni unba. 
\v 2 Kogi ɠɛni ma, doun zɔlɔɔ koozuwanai ɓɔini da, é ɗa kpeei loo.
\p
\v 3 Poogi taɠili ge ɠulani kɛlɛma geeɠɔlɔgi zu: vamɔɠɔ golai kpɔiɗai, nii nɔungi ɠɛni lɔfela, minɛi ɠɛ ba puu, nɔungi ɠilagilagi pɛ ka masa bɔɔlɔgi ɠɛni unba. 
\v 4 Wɔɔngi geeɠɔlɔgi ma zomideɠai zeizu saʋagɔi ɠilazuʋɛ ɓaleni, é ti ʋili ya zooi ma. Vamɔɠɔgi naa loni anzanui ɠakalaʋɛ, nii é ɠɛni doin zɔlɔɔsu, nii a kɛ doin a zɔlɔɔna nɔ feya, é mi. 
\v 5 Anzanui doun zunui zɔlɔɔni, nii é ʋaazu losu ziiti pɛ tuɠɔ ga kɔlu lukpɔi. Ti lɛɛni ga doungoi GALA ta ná-masa kpɔkpɔgi ʋɔ bɛ. 
\v 6 Anzanui ʋelani, é li teʋebai zu, ʋɛ GALA ge adaʋɛ ta ɓɛtɛni ná bɛ, nii a kɛ é ɗa ɠɔnɔgi zɔlɔɔ ná folo waagila folo unfelegɔ folo ʋuulɔzita (1.260) laawu.
\p
\v 7 Kɔɔi ɠɔɔni geeɠɔlɔgi zu. Misɛle ta ná-geezuɠeelaiti ti kɔɔni ta vamɔɠɔgi. Vamɔɠɔgi ta ná-geezuɠeelaiti ti kɔɔi ɠɔɔni ɓalaa. 
\v 8 Kɛlɛ zobogi zɔlɔɔni vamɔɠɔgi ta ná-geezuɠeelaiti ma, naa ma, seizu nɔpɛ ge la mɔ ɠɛni zɔlɔɔni ti ʋɛ geeɠɔlɔgi zu. 
\v 9 Vamɔɠɔ golai ʋilini ya, nii é ga kaali wɔlɔzaɠagi, daa ga Inɛgi, ɓaa Setana, tɔ ɠa é eteai pɛ yaavazu. É ʋilini ya zooi ma, ta ná-geezuɠeelaiti pɛ ʋɔɔma.
\p
\v 10 Gè wooi ta mɛnini geeɠɔlɔgi zu, gooɠula gola, é ɠɛ ma:
\q «Niizu niina, kizo foloi zeelia!
\q Niizu niina, ada-ƓALAGI ná-masadai ma zɛbɛi ɠula kɛlɛma!
\q Niizu niina, ná-nui Kilista ɓɔɠɔ zobogi ɠula kɛlɛma!
\q Mazɔlɔɔ de-ɠɛɛlointi maalɔɔ nui\f + \fr 12:10 \fr*\fk maalɔɔ nui\fk*\ft : Setana laaseigi ʋoluʋɛ ɠana.\ft*\f* ʋiliga ya,
\q tɔ ɠa é ɠɛni losu da-ƓALAGI ɠaazu,
\q folo ʋɛɛ kpidi ʋa, é ɗa ti maalɔ.
\q
\v 11 Ade-ɠɛɛleaiti ti pilɛ sɔlɔɔni ma Baala Ziʋoi ɲamai zaɓui zu,
\q ta gaama zeele wooi zaɓui zu, ti ɠɛni bosu,
\q ti la ɠɛni ti-yɛnvui nɛɛni ʋɛ, ti ʋa lua saai ʋa.
\q
\v 12 Naa ɠa é ba, à ɠoozunɛ, wo ɠɔkɔ,
\q geeɠɔlɔgi ta wɔiti wo zeini ná!
\q Kɛlɛ nimizai ɠa eteai ʋɛ ta kpoloɗɛi!
\q Mazɔlɔɔ Inɛgi ʋaa wo ʋɔ pelei, daavegɛ ga ziiɠulagi,
\q é suɠwɛɛgɛ ga yeeɠɛɠala go nɔ ɠa niina é zea.»
\p
\v 13 Siɛgi zu vamɔɠɔgi kaani la ga piligɛ ya zooi ma, é ʋilɛni anzanui ʋolu, nii é doun zunui zɔlɔɔni. 
\v 14 Názu ɠa koɠɛ wolai ɠoʋe felegɔiti ti veeni la anzanui ya, ga é ɠoʋe, é li teʋebai zu ná-adaʋɛ, ʋɛ a yɛ, ɠɔnɔgi zɔlɔɔsu ná, kona saʋagɔ ta tukpɛ (3,5) daawu, maaɠooza kaalii naa ʋa. 
\v 15 Kaalii ziɛi ɠulani laaʋɛ, é pili anzanui ʋolu, eɠɛ ziɛ wola, naa ʋa yei la. 
\v 16 Kɛlɛ zooi ɓɔni anzanui ʋa, é laalao, é ziɛ wolai naa ɓɔle, nii vamɔɠɔgi pilini, é ɠula daaʋɛ. 
\v 17 Vamɔɠɔgi yiiɠaawanani gola anzanui ma, é liini, é kɔɔi ʋɛɛ anzanui mavofodai mɔtaiti ba, niiti ti GALA ná-deveiti sosu, ti Yesu ná-zeele wooi zosu kpe. 
\v 18 Vamɔɠɔgi loni kpoloɗɛi ma ɠakei ma.
\c 13
\s Filɛ zuai nii é ɠulani kpoloɗɛi wu
\p
\v 1 Naa ʋoluma gè filɛ zuai ɠaani, é ɗa ɠula kpoloɗɛi wu. Minɛi ɠɛni ba puu, nɔungi ɠɛ ba lɔfela, masa bɔɔlɔ puugɔi ɠɛni minɛ puugɔiti pɛ ba, woo ɲɔu wo fai GALA daalɔɠɔma, naa ma laaseigi ɠɛni nɔungiti maaʋɛ. 
\v 2 Filɛ zuai gè kaani, é ɠulani ga kɔii, kɔɠɔiti ti ɠɛni eɠɛ filɛ zuai taɠili kɔɠɔ, daaʋɛ ɠɛni eɠɛ zalai laaʋɛ. Vamɔɠɔgi ná-zɛbɛi veeni zea, ta ná-masa kpɔkpɔgi, ta ná-zobo golai. 
\v 3 Gè nɔungi gilagi ɠaani, eɠɛ maa a wana, é za, kɛlɛ maawanazuʋɛ a la paa, miná ɠɛdɛni. Eteai pɛ daavɔɔni, ti ʋilɛ filɛ zuai ʋolu. 
\v 4 Nuɓusɛi pɛ ge nɔkɔni vamɔɠɔgi wu, tɔɔzei zobogi ʋa é feeni filɛ zuai ya. Ti nɔkɔni filɛ zuai wu, ti ɗa ɠɛ ma: «Ɓɛ ɠa kulaai ga filɛ zuai tɛi? Ɓɛ ɠa a zoo é sakpe?»
\p
\v 5 Daaʋɛ veeni filɛ zuai ʋɛ, nii é ɠɛni waso kpɔɛiti bosu la, ta woo ɲɔiti GALA daalɔɠɔma. Zobogi veeni bɛ alu ʋuunaanigɔ maazu felegɔ (42) laawu. 
\v 6 É laalaoni, é ɗa woo ɲɔiti bo GALA daalɔɠɔma, ga é woo ɲɔi wo GALA daaseigi laalɔɠɔma, ta ʋɛ é zeini ná, ta naati daalɔɠɔma, niiti kpein ti zeini geeɠɔlɔgi zu. 
\v 7 É veeni bɛ ga é kɔɔ ʋɛɛ GALA ná-nuiti ba, é vɔni ti ma. Zobogi veeni bɛ bolodaiti pɛ unda, ta nuɓusɛiti pɛ, ta zii wooi pɛ, ta ziiti pɛ. 
\v 8 Etea nuɓusɛiti pɛ ta nɔkɔ bu, niiti ti laaseigi la ɠɛni zɛʋɛni kaipa eteai ɓɛtɛ yee ma zɛnvu zɛʋɛi zu, nii é ga Baala Ziʋoi nɔnɔi nii ti paani.
\p
\v 9 Zɔi nɔpɛ goiyeɠe ba, naa woilo naa ma ga pagɔ.
\q
\v 10 Zɔi duɔlai leveai ma,
\q naa ɠa li nɔ duɔlai zu.
\q Zɔi deveai ma ga é za ga boɠa zɔkpɔi,
\q naa ɠa za nɔ ga boɠa zɔkpɔi.
\m Naa ɠa é ba, kɛni GALA ná-nuiti ti ta-yiilɔɔi ta ta-ɠidaaleʋei ɠula kɛlɛma.
\s Filɛ zuai nii é ɠulani zooi wu
\p
\v 11 Naa ʋolu gè filɛ zuai taɠili kaani, é ɗa ɠula zooi wu. Minɛi ɠɛni ba ga felegɔ, ti ɠulaai ga baala ziʋoi minɛiti, é ɠɛni ɓɔɛzu eɠɛ vamɔɠɔgi. 
\v 12 Zobogi é ɠɛni filɛ zua mɔungi ya, é ɠɛni naa pɛ kɛɛzu naa ɠaazu. É daani eteai ta su nuɓusɛiti pɛ ma ga maaɓaai ga ti nɔkɔ sua mɔungi wu, nii maawanani é ɠɛ a za, kɛlɛ é ɠɛdɛni. 
\v 13 Filɛ zuai velesiɛi naa ɠɛni laavɔɔ vaa wolaiti kɛɛzu, eyɛsu é ɗa abui yei zooi ma, é ɠula geezuʋɛ, nuɓusɛiti pɛ ti ka. 
\v 14 É eteai zu nuɓusɛiti yaavani ga laavɔɔ vaiti ti ɠɛɛ zobogi veeni bɛ, é ɗa kɛ sua mɔungi ɠakala. É ɓɔini etea nuɓusɛiti da ga ti filɛ zuai ʋaaɠulabai ɓɛtɛ, nii maawanani ga boɠa zɔkpɔi, é ʋalo ʋolu. 
\v 15 Ma zobogi veeni bɛ ga é zɛnvui ʋu filɛ zuai ʋaaɠulabai zu ti kpɛtɛni, nii a kɛ filɛ zuai ʋaaɠulabai zoo é ɓɔɛ, ta é naati pɛ paa, niiti ti la nɔkɔni filɛ zuai ʋaaɠulabai wu. 
\v 16 É daani ɛsɛ pɛ ma ga maaɓaai, ɓolomadɔɠɔiti ta seizumaanɛgiti, naavolo nuiti ta bala nuiti, naa ʋɛɛ wɔɔlɔiti ta duɔiti ba, ga ti poogi ta zɔlɔɔ ti-yeezai ʋa, ɓaa ti-loʋalaʋɛ. 
\v 17 Nu nɔpɛ ge la zooga é ʋa ani ɠeya, ɓaa é ʋa ani ʋɔdi, ni é la poogi zɔlɔɔni, ga filɛ zuai laaseigi, ɓaa daaseigi liegɔi.
\p
\v 18 Kɛni ɠimalai ɠɛ nu ya ʋɛ. Zɔi keleɠelegai, naa filɛ zuai laaseigi liegɔi wo. Mazɔlɔɔ nuɓusɛ liegɔi ʋe, tiegɔi ɠa ga undɔzita puulɔzita maazu lɔzita (666).
\c 14
\s Baala Ziʋoi ta ná-nu unmɔɔgaiti
\p
\v 1 Gè wɛlɛni, gè Baala Ziʋoi ɠa loni Siyɔn gizei ma, ta nu waaungila waaʋuunaani maazu naanigɔiti (144.000), daaseigi ta Kɛɛɠɛ laaseigiti sɛʋɛai ti-loʋalaʋɛti. 
\v 2 Gè wooi ta mɛnini, é zeɠe geeɠɔlɔgi zu, eɠɛ ziɛ wola zulu gooi, eɠɛ geeɓadɛ lu golai. Wooi gè mɛnini, é ɠɛni eɠɛ kɔni gɛin nuiti ta-ɠɔni gɛin gooi. 
\v 3 Ti ɠɛni guye niinɛi loozu masa kpɔkpɔgi ɠakalaʋɛ, zɛnvu su ani naanigɔiti gaazu, ta kɛwola wɔlɔiti. Nu nɔpɛ ge la ɠɛni zooga é ʋa guyei tɛi maalɛlɛ, kɛni nɔ nu waaungila waaʋuunaani maazu naanigɔiti (144.000) nɔ, niiti ti unmɔɔni, ti ɠula eteai zu. 
\v 4 Naati ka ti la ɓɔɠɔ ɠɔzɔni anzanuiti pɔ, ti la anzanu vaa nɔpɛ kɛɛni. Ta Baala Ziʋoi ʋolu, ʋɛ nɔpɛ é liizu ná. Ti unmɔɔgɛ, ti ɠula nuɓusɛiti saama, ti ɠɛ ga ma mɔungiti GALA bɛ ta Baala Ziʋoi ʋɛ, 
\v 5 zɛɛ nɔpɛ ge la ɠɛni ti-laawooi ʋa, kɔzɔzu nɔpɛ ge la ti ʋa.
\s Tukpɔɠaaleʋe vai wo fai
\p
\v 6 Gè geezuɠeelai taɠili kaani, é ɗa ɠoʋe geezuʋɛ fiilɛi zu, ɠɔoɠɔ Woo Niinɛ Ʋagɔi ɠɛni zea ga é daazeeli eteai zu nuɓusɛiti pɛ ma, ziiti pɛ ma, ta bolodaiti pɛ, ta zii wooiti pɛ su, naa ʋɛɛ nuɓusɛiti pɛ ba. 
\v 7 É ɠɛni wooɠulazu la, é ɗa ɠɛ ma: «À lua GALA ba, wo lɛbiyai ve tɔun bɛ! Mazɔlɔɔ ná-tukpɔɠaaleʋe yeei zeelia. À nɔkɔ naa wu, nii é geeɠɔlɔgi, ta zooi, ta kpoloɗɛi, ta ziɛungiti kpɛtɛa!»
\p
\v 8 Geezuɠeelai taɠili, felesiɛi ɠana, naa ʋilɛni ma mɔungi ʋolu, é ɠɛ ma: «É loa bu, é loa bu, Ɓaɓilɔne taa wolai! Tɔ ɠa é ná-koloɠolo ziiɠula dɔɔi loni ziiti pɛ da!»
\p
\v 9 Geezuɠeelai zaʋasiɛi ʋilɛni ti ʋolu, é ɗa wooɠula, é ɠɛ ma: «Ni nu nɔpɛ ka nɔkɔna filɛ zuai wu, ta baaɠulabai, é ná-poogi zɔlɔɔ toʋalaʋɛ, ɓaa zee ʋa, 
\v 10 tɔ ɓalaa ka GALA ná-ziiɠula dɔɔi ɓɔle, nii é la zupuni, puai ná-ziiɠula ɗaawɔi zu. Toɠa ɓɔlɔ abui zu, é ɠalazu ga timinigi, naa ɠa ɠɛ geezuɠeela ɲadegaiti gaazu ta Baala Ziʋoi. 
\v 11 Ti ɓɔlɔ abui ma luului ɠa yɛ ɠulazu eyɛsu ɠɔ, dooɠo ge la ɠɛa ti ʋɛ, folo ʋɛɛ kpidi ʋa, tɛiti ti nɔkɔsu filɛ zuai wu ta baaɠulabai, ta nu nɔpɛ nɔ é daaseigi ma ʋoogi zɔlɔɔsu.»
\p
\v 12 Naazu ɠa GALA ná-nuiti, niiti ti ziɛzu ga GALA ná-deveiti, ta ti ga wooɠɛɠila nuiti Yesu ʋɛ, ti maanɛai la ga ti ta-yiilɔɔi ɠula kɛlɛma.
\p
\v 13 Gè wooi ta mɛnini geeɠɔlɔgi zu, é ɠɛ mà: «Nii zɛʋɛ ga: ‹Undaanɛ nu ɠa ga naati, niiti ti ɠiliai yɛsu Maliɠii ʋa, ti za niizu!› » GALA Zɛnvui ɠɛni ma: «Ungo, ta ta-wotiiti ma looɠogi wo, mazɔlɔɔ ti-ɠɛɛ vaa ʋagɔiti ta ɠɛ ti ʋolu.»
\s Eteai ma moloi leʋe vai
\p
\v 14 Gè wɛlɛni mɔnɔ, gè tonaɓiin kolegi ɠa. Nui ta ɠɛni zeini tonaɓiingi maazuʋɛ, kulaai ga nu ná-doun zunu. Masa bɔɔlɔgi é ga zanugi, naa ɠɛni unba, soo lufa leʋe woɠa ɠaaligi zoni zea. 
\v 15 Geezuɠeelai taɠili ge ɠulani GALA sei ʋɛlɛi wu, é wooɠula gola naa ma, nii é ɠɛni zeini tonaɓiingi maazuʋɛ, é ɠɛ ma: «Ɗa-zoo lufa leʋe woɠai ʋili, é moloi leʋe, moloi leʋe ziɛgi zeelia, mazɔlɔɔ eteai mɔa, é zeeli teʋei ma!» 
\v 16 Zɔi é ɠɛni zeini tonaɓiingi maazuʋɛ, é ná-soo lufa leʋe woɠai ʋilini eteai zu, eteai leʋeni eɠɛ molo.
\p
\v 17 Geezuɠeelai taɠili ge ɠulani GALA sei ʋɛlɛi wu é geeɠɔlɔgi zu, tɔ ɓalaagi soo lufa leʋe woɠa ɠaaligi ɠɛni zea. 
\v 18 Geezuɠeelai taɠili mɔnɔ, nii zobogi zea abui unda, naa ʋaai, é zeɠe zalaɠa ɠulazuʋɛ. É wooɠulani gola zɔi ma, nii soo lufa leʋe woɠa ɠaaligi ɠɛni zea, é ɠɛ ma: «Ɗa-zoo lufa leʋe woɠa ɠaaligi zeɠe, é eteai ná-leezɛn ɓelei ma wulu ɠɔpɔgiti kula, mazɔlɔɔ ná-leezɛinti ti ɓɔiɗa.» 
\v 19 Geezuɠeelai ná-soo lufa leʋe woɠai ʋilini eteai zu. É eteai ná-leezɛn ɓelei ma waai ɠulani, é ti ʋu GALA ná-ziiɠula golai ma lɔɔ ɓɛtɛzuʋɛ. 
\v 20 Ti leezɛin naa ziɠani taa ʋoluʋɛ, ɲama ɓoigi ɠulani siɠazuʋɛ, é yɛ yeizu, é zeeli kilo unsaʋagɔ (300) zu, gaaɠoozaai ga mɛtɛlɛ ɠila ta tukpɛ (1,5).
\c 15
\s Nimiza vaa lɔfela ɠaaɓelagiti
\p
\v 1 Naa ʋoluma gè poogi taɠili kaani geeɠɔlɔgi zu, bɔɔlɔai, maayiki, geezuɠeela lɔfelaiti niiti nimiza vaa lɔfelaiti ti ɠɛni ti ya. Naati ka ti ga nimiza vaa lɔfela ɠaaɓelagiti, naati ka GALA ná-ziiɠulagi laazeelizu ga tiye.
\p
\v 2 Gè anii ta ɠaani, kulaai ga kpoloɗɛi, suɠalagai eɠɛ sanu ʋɛɛlɛi, ta daavegai ga abui. Niiti ti pilɛ sɔlɔɔni filɛ zuai ma, ta baaɠulabai ma, ta daaseigi liegɔi ma, ti ɠɛni loni kpoloɗɛi ɠa, kɛai eɠɛ ʋɛɛlɛi, kɔnigiti GALA ge feeni ti ya, naati ti ɠɛni ti ya. 
\v 3 Ti ɠɛni GALA ná-botiɠɛ nui Moize ná-guyei loozu, ta Baala Ziʋoi ná-guyei, ti ɗa ɠɛ ma:
\q «Ɗa-ɠɛɛwotiiti bɔɔlɔʋɛ, ti maayikiʋɛ,
\q Maliɠii GALA Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii!
\q Ɗa-ʋeleiti sɔlegɛ, ti ga gaamai,
\q ziiti ta-Masagi!
\q
\v 4 Maliɠii, ɓɛ ɠa é la luaa è ʋa?
\q Ɓɛ ɠa é la è-lɔɠɔi lɛbia?
\q Mazɔlɔɔ ɗa ɠila kpe nɔ ɠa è ɲadegai.
\q Ziiti pɛ ta ʋa, ti nɔkɔ è wu,
\q mazɔlɔɔ ɗa-lelebo faiti ti ɠulaa kɛlɛma.»
\p
\v 5 Naa ʋoluma, gè GALA sei ʋɛlɛi ɠaani geeɠɔlɔgi zu, daalao, ʋɛ zeele woo zeɠe ʋɛlɛi makɛsu ná. 
\v 6 Geezuɠeela lɔfelaiti niiti nimiza vaa lɔfelaiti ti ɠɛni ti ya, naati ti ɠulani GALA sei ʋɛlɛi wu, ti maaɠilini ga geze ʋagɔ zeɠei, koleai, é ɗa volo, zanu saamaɠiligi ɠɛni ti-ɠaka wu. 
\v 7 Zɛnvu su ani naanigɔiti taɠila ge zanu aniɲaka lɔfelai veeni geezuɠeela lɔfelaiti zea, ti laavegai ga GALA nii é vulua ɠɔoɠɔ, naa ná-ziiɠulagi. 
\v 8 GALA sei ʋɛlɛi wuulaaveni ga duului, GALA ná-lɛbiyai ta ná-zɛbɛi maaʋele ma. Nu nɔpɛ ge la ɠɛni zooga é ʋa lɛ GALA sei ʋɛlɛi wu, eyɛsu geezuɠeela lɔfelaiti ta-nimiza vaa lɔfelaiti gaaɓela.
\c 16
\s GALA ná-ziiɠula aniɲaka lɔfelaiti
\p
\v 1 Gè woo wolai ta mɛnini, é zeɠe GALA sei ʋɛlɛi wu, é ɠɛ geezuɠeela lɔfelaiti ma: «À li, wo GALA ná-ziiɠula aniɲaka lɔfelaiti suwo, wo pu ya eteai zu.»
\p
\v 2 Geezuɠeela mɔungi liini, é ná-aniɲakai zuwo, é pu ya eteai zu. Divologi ná-taɓai ɠaawanaai gola, naa loni nuiti ba, niiti filɛ zuai ná-poogi ɠɛni ti ʋa, ta ti ɠɛni nɔkɔsu baaɠulabai wu.
\p
\v 3 Geezuɠeelai velesiɛi ná-aniɲakai zuwoni, é pu ya kpoloɗɛi ɠa. Ziɛi ɠɛni eɠɛ nu ʋoomai ma ɲamai, fuluanii kpein ge zaani, niiti ti ɠɛni kpoloɗɛi wu.
\p
\v 4 Geezuɠeelai zaʋasiɛi ná-aniɲakai zuwoni, é pu ya ziɛ wolaiti ga ta ziɛungiti su. Ti pɛ ti valiboni, ti ɠɛ ga ɲamai. 
\v 5 Gè geezuɠeelai woomɛnini, nii é zeini ziɛ vaiti unda, é ɠɛ ma:
\q «È zɔlegɛ, ɗa ɠa è ná, ɗa ɠa è ɠɛni ná,
\q ɗa ɠa è ga GALA Ɲadegai,
\q eɠɛʋelei è niima lukpɔiti gaaleʋeai la.
\q
\v 6 Mazɔlɔɔ ti ɗa-nuiti ta GALA goo wo nuiti ma ɲamai ʋuuni,
\q è ɲamai vea ti ya ga ti ɓɔɔle la,
\q naa zoloogɛ ti ma mɛtu!»
\p
\v 7 Gè zalaɠa ɠulazuʋɛ woomɛnini, é ɗa ɠɛ ma:
\q «Ungo, Maliɠii GALA, Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii,
\q ɗa-lukpɔɠaaleʋeiti ta ga gaamai, ti zɔlegɛ!»
\p
\v 8 Geezuɠeelai naanisiɛi ná-aniɲakai zuwoni, é pu ya foloi ma. Ma zobogi veeni foloi ya ga é ɗa nuiti gala ga ná-abui. 
\v 9 Nuiti ti ɠɛni ɠalazu ga die golai. GALA nii zobogi bɛ naama nimiza vaiti unda, ti ɠɛni woo ɲɔiti bosu naa laalɔɠɔma, ti la ti-ziɛ ʋelei maavaliboni, ti ʋa lɛbiyai ve GALA bɛ.
\p
\v 10 Geezuɠeelai lɔɔlusiɛi ná-aniɲakai zuwoni, é pu ya filɛ zuai ná-masa kpɔkpɔgi ma. Kpidii ʋɛɛni ná-masada yooi pɛ su. Nuiti ti ɠɛni ti-nɛgiti miizu, taɓai maaʋele ma. 
\v 11 Ti ɠɛni woo ɲɔiti bosu geeɠɔlɔgi ma ƓALAGI laalɔɠɔma, tɔɔzei taɓai ʋa ta divologi ʋa é ɠɛni ti ʋa. Kɛlɛ ti la ɠɛni ti-ziɛ ʋelei maavaliboni, ti ʋa zeɠe ta-ɠɛɛwoti ɲɔiti polu.
\p
\v 12 Geezuɠeelai lɔzitasiɛi ná-aniɲakai zuwoni, é pu ya ziɛ wolai Efelate ɠa. Ma ɗɛi vɔɔni, ga é pelei ɓɛtɛ masagiti bɛ, ti ʋaazu, ti zeɠe folo ɠulazu ʋelei. 
\v 13 Gè kɔzɔba yɛnvu saʋagɔiti kaani, ti ɠɛai eɠɛ zɔlɔgiti, ta ɠɛni ɠulazu vamɔɠɔgi laaʋɛ, ta ɗa ɠula filɛ zuai laaʋɛ, ta ɗa ɠula zɛɛ ɠala goo wo nui laaʋɛ. 
\v 14 Tiya ɠa ti ga inɛ zɛnvuiti, ti laavɔɔ vaiti kɛɛzu. Zɛnvu saʋagɔi niiti ka ti liizu etea masagiti pɛ pɔ bɛti, ga ti ti ɠaalɛ ba kɔɔɠɔ vai ma, GALA Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ná-folo wolai zu.
\p
\v 15 Maliɠii ɠɛ ma: «Wɛlɛ, nà ʋaazu eɠɛ unma nu! Undaanɛ nu ɠa ga naama nui, nii é wɛlɛzu ɓɔɠɔ ma, é ɗa ná-seɠeiti makɛ, ga é mina ziɛ ga maaɲakai, nu mina unfesu ɠa!»
\p
\v 16 Zɛnvu ɲɔiti ti masagiti gaalɛɛni ba naama adaʋɛ, ʋɛ ná laasei ge Eɓulu wooi zu ga Ɠaalemagedɔn.\f + \fr 16:16 \fr*\fk Ɠaalemagedɔn \fk*\ft ɠa ga Megido taa wolai ma ɠizei, taai nii é ʋuuni nɛmɛi zu Kaalamɛle gizei ɠɔɠɔaʋɛ, ʋɛ mɔungi zu, kɔɔɠɔ ɓaagiti ti ɠɔɔni ná. Wɛlɛ ʋɛti: \+xt TɠN 5:19; 2Ma 23:29\+xt*.\ft*\f*
\p
\v 17 Geezuɠeelai lɔfelasiɛi ná-aniɲakai zuwoni, é pu ya fiilɛi zu. Wooi woni woo wola zu, é ɠula GALA sei ʋɛlɛi wu, é zeɠe masa kpɔkpɔgi ʋɔ bɛ, é ɠɛ ma: «É ɓega ga ɠɛ!» 
\v 18 Mainmainti ti ɗa saɠa, wooiti ti ɗa ɠula, tonai ɗa kpunɛ, zou ɓali wolai ɠɛɛni, nii kɛɠala you ɓali wola la dɛ ɠɛɛni kaipa nuɓusɛi ɠulani etea. 
\v 19 Taa wolai ʋalini su saʋa, zooiti pɛ ta-laa wolaiti ti woloni. GALA ge la ɠɛni yeemani Ɓaɓilɔne taa wolai ma, é ná-ziawɔi loni da, é ɓɔɔle la, ná-ziiɠula golai ma lɔɔi. 
\v 20 Ziɛ zaama yooiti pɛ ti ɲɛɛlɛni, nu la mɔ gize nɔpɛ kaani ʋolu ɲɛgɛlɛin. 
\v 21 Sakɔtu wolaiti, nii buɲɛgi a ɠɛ ga kilo ʋuunaanigɔ (40) ɠɛɠala, naati ti ɠɛni zeɠezu geezuʋɛ, ti ɗa loo nuɓusɛiti ma. Nuɓusɛiti ti ɠɛni woo ɲɔiti bosu GALA daalɔɠɔma, tɔɔzei sakɔtui ná-nimiza vai ʋa, mazɔlɔɔ naama nimizai ɲɔuni gola da ge leʋe.
\c 17
\s Koloɠolo anzanui lɛɛ vai
\p
\v 1 Naa ʋoluma geezuɠeela lɔfelai, niiti aniɲaka lɔfelai ɠɛni ti ya, naa gila ge ʋaani, é ɠɛ mà: «Ʋaa lɛɛ, koloɠolo anzanu wolai nii é zeini ziɛ wolaiti ga, gè ná-peelalai ma ɓakɔi lɛ ga ɗe, é zeelizu ma. 
\v 2 Etea masagiti ti lɔɔni koloɠologi zu ta tiye, eteai zu nuɓusɛiti ti ɓɔɔleni ga ná-koloɠolo dɔɔi, é ti zo.»
\p
\v 3 GALA Zɛnvui yeini mà, geezuɠeelai li ga ze teʋebai zu. Gè anzanui ɠaani miná, é zeini filɛ zua ɓɔigi ɠɔma, nii woo ɲɔu wo fai GALA daalɔɠɔma, naa ma laaseigiti ti maaʋɛ pɛ, nɔungi ɠɛni ba lɔfela, minɛi ɠɛ ba puu. 
\v 4 Anzanui naa maaɠilini ga seɠe ɓɔigi ta seɠe ɓɔi sɔsɔgi, maaɠili ga zanugi é ɗa volo, ta kɔtu zɔngɔ ɓaagiti. Zanu ziawɔi ɠɛni zoni zea, daavegai ga kɔzɔba vaiti kpein é sɔlɔɔgai ná-koloɠologi zu. 
\v 5 Dɔɔɠuzu vai ma laaseigi zɛʋɛni toʋalaʋɛ ga: «Ɓaɓilɔne wolai, koloɠolo anzanuiti ti-lee ʋe, ta etea ɠɔzɔba vaiti». 
\v 6 Gè anzanui naa ɠaani, GALA ná-nuiti ma ɲamai, ta Yesu ná-zeeleiti ma ɲamai sogai eɠɛ dɔɔi. Kaai ma bɛ̀, dàavɔɔni gola.
\s Koloɠolo anzanui ná-fai ma lɔɔɠuzu vai
\p
\v 7 Geezuɠeelai ɠɛni mà: «Leeni vaa zu è laavɔɔzu? Nà anzanui naa ná-fai ma lɔɔɠuzu vai ʋoluʋɛ wosu è ma, ta filɛ zuai é seɠezu, nii nɔungi ba lɔfela, minɛi ba puu. 
\v 8 Filɛ zuai è kaai, é ɠɛni vulua mɔungi, kɛlɛ é la mɔ ná, maanɛɛʋɛ é lɛ, é ɠula zeɠezaɠa ɓokulagi zu, é li ná-undaaʋiligi zu. Eteai zu nuɓusɛiti, niiti ti-laaseigi la zɛʋɛni zɛnvu zɛʋɛi zu kaipa eteai ɓɛtɛ yee ma, naati daa ɠa vɔ, ta filɛ zuai ɠaana, tɔɔzei é ɠɛni vulua mɔungi, kɛlɛ é la mɔ ná, tama toɠa ɠulazu kɛlɛma mɔnɔ.
\p
\v 9 «Kɛni ɠimalai ɠɛ nu ya ʋɛ. Nɔun dɔfelaiti ta ga gize lɔfelaiti, niiti anzanui zeini ti unda. 
\v 10 Kɛlɛ ta ɓalaa ga masa dɔfelaiti. Dɔɔlugɔiti ti loa bu, gilagi ɠa ná, zɔi la dɛ ʋaani. Siɛgi zu é ʋaazu la, maanɛɛʋɛ é yɛ ná nɔ yeeɠɛɠala go laawu. 
\v 11 Filɛ zuai é ɠɛni vulua mɔungi, kɛlɛ é la mɔ ná, naa ɓɔɠɔi ɠa é ga masagi lɔsaʋasiɛi, toɠa ɓalaa ga dɔfelaiti ti ta, toɠa liizu undaaʋiligi zu.
\p
\v 12 «Ma minɛ puugɔiti è ti ɠaai, naati ta ga masa puugɔiti, ti la dɛ masadai zɔlɔɔni, kɛlɛ ta masadai ma zobogi zɔlɔɔ yeeɠɛɠala ɠila daawu ʋɔɔma ta filɛ zuai. 
\v 13 Ti ɠoozu ɠisiɛi ɠa ga ani ɠila nɔ, ga ti ti-zɛbɛi ta ta-zobogi ve filɛ zuai ya. 
\v 14 Ta kɔɔi ʋɛɛ Baala Ziʋoi ʋa, kɛlɛ Baala Ziʋoi ɠa pilɛ sɔlɔɔ ti ma, mazɔlɔɔ tɔ ɠa é ga maliɠiiti ti-Maliɠii, ta masagiti ta-Masagi. Ná-nuiti é ti loligai, é yiimazeɠe ga tiye, ti ga wooɠɛɠila nuiti, ta naati ta vɔni ti ma ɓalaa.»
\p
\v 15 Geezuɠeelai ɠɛni mà mɔnɔ: «Ziɛiti è ti ɠaai, niiti koloɠolo anzanui zeini ti ɠa, naati ta ga nuɓusɛiti, ta bɛbɛiti, ta ziiti, ta zii wooiti. 
\v 16 Minɛ puugɔiti è ti ɠaai, ta filɛ zuai, ta koloɠolo anzanui wɔinzeɠe, ti maavo, ti maaɲakai ɠula, ti ma zuai mi, ti mɔtai ɠala. 
\v 17 Mazɔlɔɔ GALA ge puuni ti-yiimaʋɛti ga ti kisu vaiti daazeeli, ti zoloo faa ɠila ma, ti ta-masadai ma zobogi ve filɛ zuai ya, eyɛsu GALA daawooiti ti ʋilɛ su. 
\v 18 Anzanui nii è kaai, naa ɠa é ga taa wolai, é masadai ɠɛɛzu eteai zu masagiti pɛ unda.»
\c 18
\s Ɓaɓilɔne loo vai bu
\p
\v 1 Naa ʋoluma, gè geezuɠeelai taɠili kaani, é yei, é zeɠe geezuʋɛ. Zobo golai ɠɛni zea, é ɗa volo, ná-foloi eteai pɛ suɠalani. 
\v 2 É kpeei looni, é wooɠula la, é ɠɛ ma:
\q «É loa bu, é loa bu, Ɓaɓilɔne taa wolai!
\q É ɠɛa niizu niina ga inɛgiti seizuʋɛ,
\q ta kɔzɔba yɛnvui pɛ dɔɔɠuzuʋɛ,
\q wɔni ɠɔzɔai ma zii pɛ wɔinzeɠeai, naati puuzuʋɛ.
\q
\v 3 Mazɔlɔɔ é ná-koloɠolo ziiɠula dɔɔi loni ziiti pɛ da, ti ɓɔɔle la.
\q Eteai zu masagiti ti ɓɔɠɔ lɔɔni koloɠologi zu ta tiye,
\q eteai zu yaaɠoiti ti ɠɛni ga naavolo nuiti, ná-kpɛtɛi lateʋegai maaʋele ma.»
\p
\v 4 Gè woo taɠili mɛnini, é zeɠe geeɠɔlɔgi zu, é ɗa ɠɛ ma:
\q «Nà-nuɓusɛiti, à ɠula Ɓaɓilɔne ʋa,
\q naa ɠa a kɛ, wo mina ʋɔɔpɛɛ ná-kotoiti ba,
\q wo ʋa wɔnɔ zɔlɔɔ ná-nimizai zu, é ʋaazu sɔlɔɔsu.
\q
\v 5 Mazɔlɔɔ ná-kotoiti ti ɠaaɓɔga ba, eyɛsu é zeeli geeɠɔlɔgi ma,
\q GALA ge la yeemani ná-telebotala vaiti ma.
\q
\v 6 À sala, eɠɛʋelei é ɠɛni salai wosu da.
\q À ná-kɛɛwotii ma ʋɛɛda felegɔi ve zea.
\q Ziawɔi é puuni su wo ʋɛ, à ma yeeɠaaɓaagi ɠɛ su fele, wo fe zea.
\q
\v 7 Ʋelei é ɓɔɠɔ wɔɔlɔni la,
\q é lɔ ɓɔɠɔyiimaɠɛɛi zu,
\q à kpɔlɔi ta nimizai zei ma ɠana nɔ!
\q Tɔɔzei toɠa ɠɛɛzu yiimaʋɛ:
\q ‹Nà zeini anzanu masadai zu, gè la ga poanza,
\q eyɛsu pɛ gè la gaazuɗɛʋu zɔlɔɔga pɛ!›
\q
\v 8 Naa maaʋele ma, ná-nimiza vaiti ta zei ma ʋɔɔma folo ɠila daawu,
\q saa zeeɓɛi, gaazuɗɛʋui, pului, toɠa ɠala ga abui.
\q Mazɔlɔɔ Maliɠii GALA nii é tɔun tukpɔɠaaleʋea, zobogi ɠa bɛ.»
\p
\v 9 Etea masagiti, niiti ti ɓɔɠɔ lɔɔni ná-koloɠologi zu ta tiye, ta ná-ɓɔɠɔyiimaɠɛɛi, ta wɔlɔ, ti ɗa ɓɔɠɔ maawɔin ná-faa zu, siɛgi zu ti taa wolai ɠala luului ɠaazu la. 
\v 10 Ta lo ɠoozama, kpɔlɔi é zeizu ma, naa ma luai maaʋele ma, ti ɗa ɠɛ ma:
\q «Ee, nimizai! Niima nimiza ɠa ga lee!
\q Ee, Ɓaɓilɔne, taa wolai ná-zobogi wɔɔlɔai!
\q Yeeɠɛɠala ɠila kpe nɔ daawu, peelalai ma ɓakɔi zeelia è ma!»
\p
\v 11 Etea yaaɠoiti ta wɔlɔ ɓalaa, ti ɗa ɓɔɠɔ maawɔin ná-faa zu, tɔɔzei nu nɔpɛ ge la mɔ ta-zɔɔlaiti ta ɠeyazu, 
\v 12 ta-yaaɠo zɔɔlaiti ti ga zanugi, walii, ta kɔtu zɔngɔ ɓaagiti, naa ʋɛɛ kɔtu zɔngɔ ɓaagi ʋa é ga pɛɛlegi, ta geze ʋagɔ zeɠei, ta ma ɓɔigi, ta ma ɓɔi sɔsɔgi, naa ʋɛɛ soa zeɠei ʋa, ta gulɔ maku nɛɛnɛ guluiti ma zii pɛ, ta anii ma zii pɛ kpɛtɛai ga see ɲiigai, anii kpein kpɛtɛai ga gului nii pagai gola, naa ʋɛɛ kɔlu ɓɔigiti ba, ta kɔluiti, ta kɔtui daa ga maaleɓelegi, 
\v 13 kanɛlegiti ɓalaa, ta tufa maku nɛɛnɛgiti, naa ʋɛɛ gulɔ maku nɛɛnɛgiti ba, naa ʋolu miilegiti, ta ansansegiti, ta dɔɔi, naa ʋɛɛ gulɔi ʋa, ta ɓulu vukɔ ʋagɔi, ta moloi, nikɛiti ta baalagiti, naa ʋɛɛ sooiti ba, wotoloiti, ta duɔiti, naa ʋɛɛ kɔɔ luɔiti ba. 
\v 14 Yaaɠoi niiti ti ɗa ɠɛ taa wolai naa ma:
\q «È yiima aniiti kpein ti wɔin ɠɛni è ma, ti ɲɛɛlɛa.
\q Ani ʋagɔiti, aniiti ti volozu, ti pɛ ti loa ya è ya,
\q è la mɔ ti zɔlɔɔga ʋolu pɛ!»
\m
\v 15 Yaaɠoiti ti ta-ɓɛtɛi zɔlɔɔgai yaaɠolai zu ti ɠɛni kɛɛzu taa wolai naa zu, ta lo ɠoozama, kpɔlɔi é zeizu ma, naa ma luai maaʋele ma, ti ɗa wɔlɔ, ti ɗa ɓɔɠɔ maawɔin, 
\v 16 ti ɗa ɠɛ ma:
\q «Ee, nimizai! Niima nimiza ɠa ga lee!
\q Taa wolai maaɠilini ga geze ʋagɔ zeɠei, seɠe ɓɔigi ta seɠe ɓɔi sɔsɔgi,
\q é ɓɔɠɔ ɓɛtɛai ga zanugi ta kɔtu zɔngɔ ɓaagiti.
\q
\v 17 Yeeɠɛɠala ɠila kpe nɔ laawu, naama naavoloiti pɛ ti ɠoloɠologa!»
\p Ɓato leve nuiti pɛ, ta ziɛ ɠaa ziɛ wo nuiti pɛ, ta niiti pɛ ti botii ɠɛɛzu ziɛiti ga, ta niiti kpein ti ɠɔnɔgi zɔlɔɔsu ziɛi ya, ti pɛ ti loni ɠoozama, 
\v 18 ti ɗa kpeei loo, ti ɠɛai ma gala luului ɠaazu, ti ɗa ɠɛ ma: «Taa wolai ɓɛgele ɠa kulaai ga taa wolai nii?» 
\v 19 Ti ɠɛni fufiligi ʋuuzu tɔungiti ma, ti ɗa wɔlɔ, ti ɠɛni gaalɛi zu, ti ɠɛni kpeei loozu, ti ɗa ɠɛ ma:
\q «Ee, nimizai! Niima nimiza ɠa ga lee!
\q Taa wolai, niiti kpein ɓatoiti ti ti ya kpoloɗɛi ɠa,
\q ti pɛ ti ta-ɓɛtɛi zɔlɔɔgɛ ga tɔun saɓui,
\q yeeɠɛɠala ɠila kpe nɔ daawu, é ʋalaga ti pɛ ma!
\q
\v 20 Geeɠɔlɔgi, ɠoozunɛ too vai zu bu!
\q GALA ná-nuiti, wa ɓalaagi, keelaiti, GALA goo wo nuiti, à ɠoozunɛ!
\q Mazɔlɔɔ GALA ge ná-tukpɔi ɠaaleʋea,
\q tɔɔzei faa ɲɔi ʋa é kɛɛni ga woye!»
\p
\v 21 Názu ɠa geezuɠeelai sɛbɛi wɔɔlɔai gola, naa kɔtui zeɠeni la buiɗai ga molo ziɠa ɠɔtu wolai ɠɛʋele, é pili ya kpoloɗɛi wu, é ɠɛ ma:
\q «Pele ɠana Ɓaɓilɔne taa wolai ʋilisu ya la ga maaɓaai,
\q é la mɔ ɠaa eyɛsu pɛ.
\q
\v 22 Eyɛsu pɛ nu la mɔ kɔni goomɛniga taai tɛi su,
\q ɓaa guye zoɠoa woo, ɓaa koole vɛɛ woo, ɓaa puʋu fɛɛ woo.
\q Nu la mɔ anii ma zii nɔpɛ ma wotiɠɛ nu ɠaa ná.
\q Nu la mɔ koda ziɠa lu nɔpɛ mɛniga ná.
\q
\v 23 Lanbo zeze la mɔ voloa ná pɛ.
\q Anzazinigi ta anzai woo la mɔ mɛniga náʋɛ pɛ.
\q Mazɔlɔɔ ɗa-yaaɠoiti ka ti ɠɛni ga zobobɛ nu wolaiti eteai zu,
\q è nuɓusɛiti pɛ yaavani ga ɗa-zoɠo vai!
\q
\v 24 GALA goo wo nuiti, ta GALA ná-nuiti,
\q ta niiti dɔin ti ti ʋaai eteai zu,
\q è ʋɔ bɛ ɠa ti-ma ɲamai ɠaani ná.»
\c 19
\s Pilɛ sɔlɔɔ guyei
\p
\v 1 Naa ʋoluma, gè woo wolai mɛnini geeɠɔlɔgi zu, eɠɛ bɛbɛ wolai wooi, é ɗa ɠɛ ma:
\q «Aleluya!
\q Kizogi, ta lɛbiyai, ta zɛbɛi ta ga ada-ƓALAGI nɔnɔ!
\q
\v 2 Tɔɔzei ná-tukpɔɠaaleʋeaiti ta ga gaamai, ti zɔlegɛ.
\q É koloɠolo anzanu wolai ʋeelala,
\q nii é ɠɛa eteai ɠoloɠolosu ga ná-koloɠologi.
\q GALA ná-botiɠɛ nuiti é ti ʋaani,
\q é ti-ma ɲamai ʋotokula ma.»
\m
\v 3 Ti ɠɛni ma mɔnɔ:
\q «Aleluya!
\q Taa wolai ɠala luului ɗa lɛ eyɛsu ɠɔ!»
\p
\v 4 Kɛwola wɔlɔ ʋuufelegɔ maazu naanigɔiti (24) ta zɛnvu su ani naanigɔiti ti laani GALA bu, nii é zeini masa kpɔkpɔgi ɠa, ti nɔkɔ bu, ti ɠɛ ma:
\q «Amina! Aleluya!»
\m
\v 5 Wooi ta ɠulani masa kpɔkpɔgi ʋɔ bɛ, é ɠɛ ma:
\q «À ada-ƓALAGI maamusɛ, wo pɛ ná-botiɠɛ nuiti,
\q wɔiti wo luazu ba, ɓolomadɔɠɔiti ta seizumaanɛgiti!»
\p
\v 6 Gè wooi ta mɛnini, eɠɛ bɛbɛ wolai wooi, ti ɗa zɔɔlɛ, eɠɛ ziɛ wolai zulu gooi, eɠɛ nɔ geeɓadɛ lu golai, ti ɗa ɠɛ ma:
\q «Aleluya!
\q Mazɔlɔɔ Maliɠii, ada-ƓALAGI, Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii, ná-masadai zeɠea.
\q
\v 7 Ade ɠoozunɛ, ade ɠɔkɔ, ade lɛbiyai ve tɔun bɛ!
\q Mazɔlɔɔ Baala Ziʋoi anza ɓeai maazaa kui zeelia,
\q Anza Ɓeai ɓɔɠɔ ɓɛtɛa.
\q
\v 8 Ma zobogi veeʋɛ bɛ ga é ɓɔɠɔ maaɠili ga geze ʋagɔ zeɠei, koleai, é ɗa volo.»
\m (Geze ʋagɔ zeɠei naa ɠa é ga GALA ná-nuiti ta-lelebogi ma ɠɛɛwotiiti.)
\p
\v 9 Geezuɠeelai ɠɛni mà: «Sɛʋɛ ga: Undaanɛ nu ɠa ga naama nuiti, niiti ti loligai Baala Ziʋoi ná-anza ɓea maazaa kui ma laamii wosuʋɛ!» Naa ʋolu é ɠɛni mà: «Wooi niiti ta ga GALA ná-gaama ɓɔɛiti.» 
\v 10 Gè laani kɔɠɔwu ga gè nɔkɔ bu, kɛlɛ é ɠɛni mà: «Mina naa ɠɛ! Nà ga botiɠɛ nui ga ɗɔun è ɠɛʋele, ta è-ɠɛɛleaiti kɛʋele, niiti ti ɠiliai gaamai ʋa, nii Yesu ga ma zeelei. Nɔkɔ GALA bu!»
\p Mazɔlɔɔ gaamai nii Yesu kulaai kɛlɛma, naa ɠa é feai GALA goo wo nuiti zea.
\s Soo ɓizɛ nui é soo ɠolegi ɠɔma
\p
\v 11 Naa ʋolu gè geeɠɔlɔgi laalaogai ɠaani. Soo ɠolegi ɠulani kɛlɛma. Zɔi é zeini kɔma, daaseigi ɠɛni ga «Wooɠɛɠila Nui ta Gaama Nui». Toɠa tukpɔi ɠaaleʋezu, é kɔɔi ɠɔ ga telebodai. 
\v 12 Gaazuɠɛzɛiti ti ɠɛni volozu eɠɛ abuzogi, masa bɔɔlɔ mɔinmɔingiti ti ɠɛni unba. Daaseigi zɛʋɛai maaʋɛ, nii nu nɔpɛ ge la kwɛɛ, kɛni tɔ ɠila nɔ. 
\v 13 Maaɠilini ga seɠei nii zɛɓɛai ga ɲamai. Daaseigi ɠa ga: «GALA daawooi». 
\v 14 Geeɠɔlɔgi zu ɠɔɔɠɔ nuɓusɛiti ti ʋilɛni polu, ti zeini soo ɠolegiti kɔma, ti maaɠiliai ga geze ʋagɔ zeɠeiti, ti ɠoleai, ti ɲadegai. 
\v 15 Boɠa zɔkpɔ ɠaaligi ɠulani daaʋɛ, naa ɠa é ziiti doɠazu la. Toɠa lo ti luɠɔ ga kɔlu lukpɔi. Toɠa leezɛin ziɠa GALA Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ná-ziiɠula golai ma lɔɔ ɓɛtɛzuʋɛ. 
\v 16 Daaseigi zɛʋɛʋɛ ná-seɠeun golai ma, ta kpalai ma ga: «Masagiti ta-Masagi, maliɠiiti ti-Maliɠii».
\p
\v 17 Naa ʋoluma gè geezuɠeelai ɠaani, é loni foloi zu. É ɓɔɛni wɔniiti pɔ, ti ɠoʋesu geezuʋɛ, é wooɠula la gola, é ɠɛ ma: «À ʋa, wo ɠaalɛ ba GALA ná-fɛti wolai zu, 
\v 18 naa ɠa a kɛ wo masagiti ma zuaiti mi, ta kɔɔɠɔ ɠundiɠiiti ma zuaiti, ta kɔɔɠɔ nuiti ma zuaiti, ta sooiti ma zuaiti, ta ti ɠɔma nuiti ma zuaiti, nuɓusɛiti pɛ ti-ma zuaiti, wɔɔlɔiti ta duɔiti, ɓolomadɔɠɔiti ta seizumaanɛgiti.»
\p
\v 19 Gè filɛ zuai ɠaani ta etea masagiti. Ti ta-ɠɔɔɠɔ nu ʋɛbɛi ɠaalɛɛni ba, ti ʋa kɔɔi ʋɛɛ soo ɠɔma nui ʋa ta ná-kɔɔʋɛbɛi. 
\v 20 Filɛ zuai zoni, é ɓɔ zɛɛ ɠala goo wo nui ʋa, nii é ɠɛni laavɔɔ vaa wolaiti kɛɛzu suai ʋɛ. Naama laavɔɔ vaiti maaʋele ma, é zooni é nuɓusɛiti yaava, niiti suai ná-poogi ɠɛni ti ʋa, ti ɗa nɔkɔ baaɠulabai wu. Filɛ zuai ta zɛɛ ɠala goo wo nui ti felegɔ ti ma vului ʋilini abu ɓoigi zu, nii é ɠalazu ga timinigi. 
\v 21 Kɔɔɠɔ nui mɔtaiti ti zaani ga boɠa zɔkpɔi nii é ɠulani naa laaʋɛ, nii é zeini sooi ɠɔma, wɔniiti pɛ ti yiɠoni ga ti-ma zuai.
\c 20
\s Kona waagila (1.000) masadai
\p
\v 1 Naa ʋoluma gè geezuɠeelai ɠaani, é yei, é zeɠe geeɠɔlɔgi zu, zeɠezaɠa ɓokulagi ma ɓaɠui ɠɛni zea, ta yɔlɔɠɔ zɛbɛlɛ golai. 
\v 2 É vamɔɠɔgi zoni, nii é ga kaali wɔlɔzaɠagi, é ga Inɛgi, Setana. É gilini ga yɔlɔɠɔi, é ʋa yɛ ga kona waagila (1.000) daawu. 
\v 3 É foɓeni zeɠezaɠa ɓokulagi zu, é daaɠulu ma, é yeeʋozɛ ba, naa ɠa a kɛ é mina mɔ ziiti yaava, eyɛsu kona waagilagi (1.000) ɓe. Naa ʋoluma, maanɛɛʋɛ ga é vie, é yeeɠɛɠala go ɠɛ.
\p
\v 4 Naa ʋoluma, gè masa kpɔkpɔgiti kaani. Zɔiti ti ɠɛni zeini ti ɠa, zobogi veeni ti ya ga ti tukpɔi ɠaaleʋe. Gè naati zɛnvuiti kaani, niiti unteʋe zaai zeelini ti ma, tɔɔzei ti Yesu ná-gaama ɓɔɛi laazeelini ta GALA daawooi, ti la ɠɛni nɔkɔni filɛ zuai wu, ɓaa baaɠulabai wu, ta ti la ɠɛni poogi zɔlɔɔni ti-loʋalaʋɛ, ɓaa ti-yeei ʋa. Ti vuluni su ʋolu, ta Kilista ti masadai ɠɛ ʋɔɔma kona waagila (1.000) daawu. 
\v 5 Naa ɠa é ga buzeɠe mɔungi saai ya. Gɔvɛi zɔiti ti la ɠɛni vuluni su, ti ʋa zɛnvui wo, eyɛsu kona waagilagi (1.000) ɓe. 
\v 6 Undaanɛ nu ɠa ga naati, zɔiti ti ɠɛɛzu buzeɠe mɔungi zu saai ya! Ta ga GALA nɔnɔ, saai velesiɛi ná-zobo ge la ɠɛa ti ma. Ta ɠɛ ga GALA ta Kilista ta-zalaɠa ɠula nuiti, ti masadai ɠɛ ʋɔɔma ta Kilista kona waagilagi (1.000) laawu.
\s Pilɛ sɔlɔɔ fai Setana ma mɛtu
\p
\v 7 Siɛgi zu kona waagilagi (1.000) ɓesu da ga leʋe, Setana ɠa vie, é ɠula ná-kasoi ɠa. 
\v 8 Toɠa li, é ziiti yaava, ti eteai ma zoko naanigɔiti pɛ su, naa ɠa é ga Gɔge ta Magɔge,\f + \fr 20:8 \fr*\fk Gɔge ta Magɔge\fk*\ft : Daaseigi naati ka ti ʋɛai zii naati ba, ti ʋaazu wuzeɠezu GALA ná-nuɓusɛiti daalɔɠɔma, folo ɠaaɓelagiti su. Wɛlɛ ʋɛ: \+xt Ezk 38:1—39:29\+xt*.\ft*\f* é ti ɠaalɛ ba kɔɔɠɔ vai ma, ti-liegɔi ɠa ɠɛ ga kpoloɗɛi ɠoba ɲaɠaegi liegɔi. 
\v 9 Ziiti ti wuzeɠeni eteai zu ná pɛ, ti li, ti GALA ná-nuiti ta-ɠɔɔlaaɠai maaɠooli, ta taa wolai GALA wɔinɗai la. Kɛlɛ abui yeini, é zeɠe geeɠɔlɔgi zu, é ti ɠala mɛtu. 
\v 10 Inɛgi é ɠɛni ti yaavazu, naa ʋilini abu ɓoigi zu, timinigi zu, ʋɛ filɛ zuai ná ta zɛɛ ɠala goo wo nui. Ti maa ɠa nɔɠɔ folo ʋɛɛ kpidi ʋa eyɛsu ɠɔ.
\s Tukpɔɠaaleʋe ɠaaɓelagi
\p
\v 11 Gè masa kpɔkpɔ golai ɠaani, koleai, ta zɔi é ɠɛni zeini ga. Zooi ta geeɠɔlɔgi ti ɓizɛni, ti ʋela ba. Nu ɠaazu la mɔ laani ti ma pɛ. 
\v 12 Gè gɔvɛiti kaani, seizumaanɛgiti ta ɓolomadɔɠɔiti, ti loni masa kpɔkpɔgi ɠakalaʋɛ. Sɛʋɛiti daalaoni. Sɛʋɛi taɠili daalaoni, naa ɠa é ga zɛnvu zɛʋɛi. Gɔvɛiti tukpɔɠaaleʋeni, é zoloo ti-ziɛ ʋeleiti ma, niiti ti zɛʋɛni sɛʋɛiti su. 
\v 13 Kpoloɗɛi gɔvɛiti feeni, niiti ti ɠɛni bu. Saai ta gɔvɛalaazu ti gɔvɛiti feeni, niiti ti ɠɛni ti ya. Ti ɠilagilagi pɛ ti lukpɔɠaaleʋeni, eɠɛʋelei ti-ziɛ ʋeleiti ti ɠɛni la, ti ti ɠɛɛni. 
\v 14 Saai-yo, gɔvɛalaazu-o, ti felegɔ pɛ ti ʋilini abu ɓoigi zu. Abu ɓoigi naa ɠa é ga saai velesiɛi. 
\v 15 Nu nɔpɛ daaseigi zɛʋɛai la ɠaani zɛnvu zɛʋɛi zu, naa ʋilini abu ɓoigi zu.
\c 21
\s Geeɠɔlɔ niinɛi ta zou niinɛi
\p
\v 1 Naa ʋoluma, gè geeɠɔlɔ niinɛi ta zou niinɛi ɠaani. Mazɔlɔɔ geeɠɔlɔ mɔungi ta zou mɔungi ti ɲɛɛlɛni, kpoloɗɛi la mɔ ɠɛni ná. 
\v 2 Gè taa ɲadegai ɠaani, Zeluzalɛme niinɛi, é ɗa yei, é zeɠe GALA pɔ bɛ geeɠɔlɔgi zu, kɛʋele ɓɛtɛai eɠɛ anza ɓeai, maaɠiliai sinigi ʋɛ. 
\v 3 Gè woo wolai ta mɛnini, é zeɠe masa kpɔkpɔgi ʋɔ bɛ, é ɗa ɠɛ ma:
\q «Wɛlɛ, GALA seizuʋɛ ɠa niina nuiti saama!
\q Toɠa yɛ zeini niina ti zaama,
\q ti ɠɛ ga ná-nuɓusɛiti,
\q GALA ɓɔɠɔi ɠa yɛ ti ʋa.
\q
\v 4 Toɠa ti-ɠaazuɗɛi pɛ kpale,
\q saa la mɔ loa eyɛsu pɛ,
\q ziizoolɛ vaa la mɔ ɠɛa ná, gɔlɔ vaa pa, nimiza vaa pa.
\q Mazɔlɔɔ faa mɔungiti ti ɲɛɛlɛa.»
\p
\v 5 Zɔi é ɠɛni zeini masa kpɔkpɔgi ɠa, naa ɠɛni ma: «Niizu nà niina aniiti pɛ kpɛtɛzu ga niinɛ.» Naa ʋolu é ɠɛ mà: «Sɛʋɛ, mazɔlɔɔ dàawooiti ta ga gaamai, maanɛɛʋɛ nu la ti la.»
\p
\v 6 É ɠɛni mà: «É ɓega ga ɠɛ! Nà ɠa gè ga Alefa ta Womega, tɔɔzeizuʋɛ ta gaaɓelazuʋɛ. Zɔi kpɔɔle wɔin ma, nà kpɔɔle ɗɛi ve zea ga zɛnvu ɗɛungi, geya la ba. 
\v 7 Zɔi a pilɛ sɔlɔɔ, naa ɠa vebɛanii naa maazɔlɔɔ ga nɔnɔ, nà ɠɛ ga ná-GALAGI, tɔun ka ɠɛ ga dòun zunui. 
\v 8 Kɛlɛ dualua nuiti, ta kidaaleʋelala nuiti, ta kɔzɔba vaa ɠɛ nuiti, ta nu ʋaa nuiti, ta koloɠolo nuiti, ta pote faa ɠɛ nuiti, ta kɔɔɠɔ gani kɔɔ nuiti, ta zɛɛ wo nuiti pɛ, naati diizuʋɛ ɠa ga abu ɓoigi zu, é ɠalazu ga timinigi, naa ɠa é ga saai velesiɛi.»
\s Zeluzalɛme niinɛi
\p
\v 9 Geezuɠeela lɔfelaiti niiti nimiza vai ma aniɲakaiti ti zoni ti ya, ti laavegai ga nimiza vaa ɠaaɓelagiti, naa gila ge ʋaani, é ɠɛni mà: «Ʋa, gè Anza Ɓeai lɛ ga ɗe, é ga Baala Ziʋoi anzai.» 
\v 10 GALA Zɛnvui yeini mà, geezuɠeelai lɛ ga ze gize ɠaaɠooza golai unmaʋɛ. É taa ɲadegai Zeluzalɛme lɛɛni ga ze, é ɠɛni yeizu, é ɗa zeɠe geeɠɔlɔgi zu, GALA pɔ bɛ. 
\v 11 É ɠɛni volozu ga GALA ná-lɛbiyai ma voloi, taai zu ɗa volo eɠɛ kɔtu zɔngɔ ɓaagi ma voloi, eɠɛ kɔtu zɔngɔ ɓaagi é ga zasepegi, suɠalagai ga kilisetalegi ɠɛʋele. 
\v 12 Siɠi golai ɠɛni ma, gaaɠooza. Daaʋɛ ɠɛni ba ga puugɔ maazu felegɔ (12), geezuɠeela puugɔ maazu felegɔ (12) ɠɛni loni daaʋɛti. Izilayɛle woloda puugɔ maazu felegɔiti (12) daaseigiti ti zɛʋɛni daaʋɛ ma ɓogiti ma. 
\v 13 Daaʋɛ ɠɛni ba saʋa folo ɠulazu ʋelei, daaʋɛ ɠɛ ba saʋa lɛkpɛmaʋɛ nu ɠɔʋɛzuʋɛ, daaʋɛ ɠɛ saʋa lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ, daaʋɛ ɠɛ saʋa folo liizu ʋelei. 
\v 14 Taai ná-siɠigi ɠɛni loni seɓasema puugɔ maazu felegɔ (12) maazu. Baala Ziʋoi ná-keela puugɔ maazu felegɔiti (12) ti-laaseigiti ti ɠɛni ti maaʋɛ.
\p
\v 15 Geezuɠeelai é ɠɛni ɓɔɛzu pɔ̀, seeli kpakui é ga zanugi, naa ɠa é ɠɛni zea, ga é taai ɠɔɠɔ da, ta ma ziɠidaʋɛti, ta ná-siɠigi. 
\v 16 Taai ɠɛʋelei ɠɛni ga seki naanigi, sakpai ta kogi ti ɠɛni tie. É taai ɠɔɠɔni ga seeli kpakui, é ɠɛni ga kɔɠɔ gani zɔligi waapuugɔ maazu felegɔ (12.000) ɠɛɠala, sakpai, kogi, ta gaalɔgai, ti pɛ ti ɠɛni tie. 
\v 17 É siɠigi ɠɔɠɔni, é ɠɛ ga zeezakpa ungila puunaanigɔ maazu naanigɔ (144), gaalɔgai zɔligɔi, nuɓusɛi ná-ani ɠɔɠɔ pelei ɠana geezuɠeelai kɛɛni la.
\p
\v 18 Siɠigi loni ga kɔtu zɔngɔ ɓaagi daa ga zasepegi, ta taai ɓɔɠɔi ɠɛni ga zanu kitei, suɠala eɠɛ ʋɛɛlɛi. 
\v 19 Taai ma ziɠigi ma zeɓasemaiti ti ɓɛtɛni ga kɔtu zɔngɔ ɓaagi ma zii pɛ. Seɓasema mɔungi ɠɛni ga zasepegi, felesiɛi ɠɛ ga safiilegi, saʋasiɛi ɠɛ ga kalesedowanegi, naanisiɛi ɠɛ ga emelɔdegi, 
\v 20 dɔɔlusiɛi ɠɛ ga wonikesegi, dɔzitasiɛi ɠɛ ga saaledowanegi, dɔfelasiɛi ɠɛ ga kelizolitegi, dɔsaʋasiɛi ɠɛ ga ɓeelilegi, taaʋuusiɛi ɠɛ ga topazegi, puusiɛi ɠɛ ga kelizopelazegi, puugɔ maazu ɠilasiɛi (11) ɠɛ ga tuulekowazegi, puugɔ maazu velesiɛi (12) ɠɛ ga ametisetegi. 
\v 21 Daaʋɛ ma ɓo puugɔ maazu felegɔiti (12) ti ɠɛni ga kɔtu zɔngɔ ɓaagi nii daa ga pɛɛlegi, kpogi ɠilagilagi pɛ ge ɠɛni ga pɛɛle gila kpe nɔ. Taai ɠoozu ʋele wolai ɠɛni ga zanu kitei, suɠalagai eɠɛ ʋɛɛlɛi.
\p
\v 22 Gè la ɠɛni GALA sei ʋɛlɛ ɠaani ɲɛgɛlɛin taai nii zu, mazɔlɔɔ Maliɠii GALA, Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ta Baala Ziʋoi ta ga ma ƓALA sei ʋɛlɛi. 
\v 23 Taai nii ɓɛdɛ la folo ʋa ɓaa alugi ʋa, ga é ʋa suɠala, mazɔlɔɔ GALA ná-lɛbiyai ɠa é volozu su, ta Baala Ziʋoi ɓɔɠɔi ɠa é ga ná-lanboi. 
\v 24 Ziiti ta ziɛ ná-wozakalagi ɠa, etea masagiti ta li pɔ bɛ ga ta-lɛbiyaiti. 
\v 25 Ma ziɠidaʋɛti daa la ɠulua pɛ, mazɔlɔɔ taai naa zu, kpidi la mɔ ʋɛa ná eyɛsu pɛ. 
\v 26 Ta ʋa ná ga naati pɛ, niiti ti ga ziiti ta-lɛbiyaiti ta ta-maamusɛiti. 
\v 27 Kɔzɔba ani nɔpɛ ge la lɛa taai tɛi su, anɛɛ nui nii é ɓɔɠɔ lɔɔzu kɔzɔba vaiti su, ta zɛɛi zu. Kɛni naati nɔ ɠa ta lɛ ná, niiti ti-laaseigi zɛʋɛai zɛnvu zɛʋɛi zu, Baala Ziʋoi ná-sɛʋɛi.
\c 22
\p
\v 1 Geezuɠeelai zɛnvu ɗɛ wolai lɛɛni ga ze, é ɗa ʋili, é ɗa ɠula GALA ta Baala Ziʋoi ta-masa kpɔkpɔgi wu, é ɗa volo eɠɛ kɔtui daa ga kilisetalegi, 
\v 2 é ɠɛni yeizu taai zaamaʋɛ. Zɛnvu wului ɠɛni loni ziɛ wolai ɠakama felegɔiti, é ɗa waa ga seizu puugɔ maazu felegɔ (12) konagi laawu, alu-o-alu é ɠɛni waazu ná ɠɛ ɠila. Gaalaagiti ka ti ga ziiti kɛdɛ gani. 
\v 3 Ani nɔpɛ ge la mɔ ɠɛa ná, nii GALA ná-foovooi ɠa yei ma.
\p GALA ta Baala Ziʋoi ta-masa kpɔkpɔgi ɠa ɠɛ taazuʋɛ, ná-botiɠɛ nuiti ta dɛbi. 
\v 4 Ta gaazuʋɛ ɠa, daaseigi ɠa zɛʋɛ ti-loʋalaʋɛti. 
\v 5 Kpidi la ʋɛa ná eyɛsu pɛ. Nu ɓɛdɛ la mɔ ɠɛa lanbo zeze nɔpɛ ba, anɛɛ foloi ná-wozakalagi ɓalaa, tɔɔzei Maliɠii GALA ná-wozakalagi ɠa yei ti ma. Ta masadai ɠɛ eyɛsu ɠɔ.
\s Yesu ʋaa laa velesiɛi
\p
\v 6 Naa ʋoluma geezuɠeelai ɠɛni mà: «Niima wooiti ta ga gaamai, maanɛɛʋɛ nu la ti la. Maliɠii GALA, nii é wooi ʋuuzu GALA goo wo nuiti da, naa ɠa é ná-geezuɠeelai leʋeni, ga é naa lɛ ga ná-botiɠɛ nuiti, nii maanɛai é ɠɛ fala.»
\p
\v 7 Yesu ɠa ɠɛɛzu ma: «Wɛlɛ, nà ʋaazu fala!»
\p Undaanɛ nu ɠa ga naama nui, nii é ziɛzu ga niima zɛʋɛi zu ɠulakɛlɛma ɓɔɛiti.
\p
\v 8 Nà Zan ʋe, nà ɠa gè niima vaiti mɛnini, gè ti ɠa. Siɛgi zu gè ti mɛnini da, gè ti ɠa, gè laani geezuɠeelai ɠɔɠɔwu, nii é ti lɛɛni ga ze, ga gè nɔkɔ bu. 
\v 9 Kɛlɛ é ɠɛni mà: «Mina naa ɠɛ! Nà ga botiɠɛ nui ga ɗɔun è ɠɛʋele, wa è-ɠɛɛleaiti GALA goo wo nuiti, ta niiti ti ɠolozu, ti ɗa ziɛ ga sɛʋɛi nii zu wooi. Nɔkɔ GALA bu!»
\p
\v 10 Naa ʋoluma é ɠɛni mà: «Mina sɛʋɛi nii zu ɠulakɛlɛma ɓɔɛiti kɛ ga dɔɔɠuzu vaa, mazɔlɔɔ niima vaiti kɛ yeei maaɓuɠaa. 
\v 11 Zɔi é ga telebotala nui, naa yɛ telebotala vai laawu nɔ. Zɔi é ga kɔzɔba nui, naa yɛ kɔzɔba vai laawu mɔnɔ. Kɛlɛ telebo nui yɛ telebo fai ɠɛɛzu nɔ mɔnɔ. Zɔi ɲadegai, naa yɛ ɓɔɠɔ ɲadesu mɔnɔ.»
\p
\v 12 Yesu ɠa ɠɛɛzu ma: «Wɛlɛ, nà ʋaazu fala! Nà ʋaazu ga kulanumaiti, gè fe ɛsɛ zea, é zoloo kɛɛwotii ma. 
\v 13 Nà ɠa gè ga Alefa ta Womega, ma mɔungi ta ma ɠaaɓelagi, tɔɔzeizuʋɛ ta gaaɓelazuʋɛ.»
\p
\v 14 Undaanɛ nu ɠa ga naati, niiti ti ɓɔɠɔ maazeɠeiti gbazu. Naa maaʋele ma, ma zobogi ɠa ve ti ya ga ti zɛnvu wulu waai mi, ti lɛ taazuʋɛ ga siɠida ʋelei. 
\v 15 Kɛlɛ kɔzɔba nuiti ta yɛ taa ʋoluʋɛ, ta zoɠo vaa ɠɛ nuiti, ta koloɠolo nuiti, ta nu ʋaa nuiti, ta kɔɔɠɔ gani kɔɔ nuiti, ta nu nɔpɛ zɛɛi nɛai bɛ, é ɗa bo, é ɗa ziɛ la.
\p
\v 16 «Nà Yesu, nà ɠa gè nà-geezuɠeelai leʋegai ga é niima vaiti pɛ daazeeli Egilisiiti su. Nà ga Davide ma zapei ma ʋɔnɔbai, mavofodai, nà ɠa gè ga geelaalaosuʋɛ ma zomideɠai, é volozu.»
\q
\v 17 GALA Zɛnvui ta Anza Ɓeai ti ɠɛni ma: «Ʋa!»
\q Zɔi é niima wooiti mɛnisu, naa ɠɛ ma: «Ʋa!»
\q Ɗɛigi kpɔɔle wɔin é ma, ʋa,
\q zɔi nɔpɛ zɛnvu ɗɛi wɔin ma, naa seɠe nɔ, geya vaa la ba.
\s Woo ɠaaɓelagi
\p
\v 18 Nà Zan, nà maaɓakpasu, ga nu-o-nu é sɛʋɛi nii zu ɠulakɛlɛma ɓɔɛi mɛnisu, ni nu a ta laana ma, nimiza vaiti ti zɛʋɛai niima zɛʋɛi zu, GALA ka naati da tɔun unma. 
\v 19 Ni nu ma ga ta ɠulana sɛʋɛi nii zu ɠulakɛlɛma ɓɔɛiti da, GALA ka ma nui nɔnɔ ɠula zɛnvu wului ná-fai zu, ta taa ɲadegai, niiti ta-vai zɛʋɛai niima zɛʋɛi zu.
\p
\v 20 Zɔi é gaama vai niiti daazeeliai, é ɠɛ ma: «Ungo, nà ʋaazu fala!»
\p Amina! Ʋa Maliɠii Yesu!
\p
\v 21 Maliɠii Yesu ná-zaalai yɛ ɛsɛ pɛ ba.