\id PSA - Toma Bible
\ide UTF-8
\h Guyeiti
\toc1 GALA Sɛʋɛi Ma Wuyeiti
\toc2 Guyeiti
\toc3 Guy
\mt1 GALA Sɛʋɛi Ma Wuyeiti
\imt Sɛʋɛi lɔɔzeizuʋɛ ma woo mɔungiti
\ip Sɛʋɛi nii ɠa ga guye zɛʋɛi ta GALA maanɛɛnɛ zɛʋɛi. Eɓulu wooi zu, daaseigi ɠa ga «Maamusɛ wuyeiti». Tama guye mɔinmɔin ka su, niiti ti GALA maamusɛzu ti zu, kɛlɛ guyei ma zii ɠiligaa ta su ɓalaa. Tanigaa ta ga GALA falii, GALA ná-kpɔbai maaloli fai zu, tanigaa ma ti ga gɔlɔ wooiti niiti ti ziiɓɔlɔ wolai ɠulazu kɛlɛma. Guyei tanigaa ta Izilayɛle masagi maamusɛzu, tanigaa ti ɗa nuiti kala ga ɠimalai ta GALA ziimai, naa ʋɛɛ faa ɠiligaa ʋa. Nu mɔinmɔin ka é guye zɛʋɛi nii zɛʋɛai, gaalɛba vai kona un mɔinmɔin seɠeʋɛ. Guyei tanigaa ta guye wɔlɔma wɔlɔmagiti niiti ti zɛʋɛai masagi Davide ná-yeeɠɛɠalai zu. Tama GALA daawooi ɓɔɠɔi ɠɛ Davide ma guyei ma mɔinmɔin sɛʋɛʋɛ. Tanigaa zɛʋɛʋɛ siɛgi zu Zuifuiti ti ɠaleni la ma, ti ɠula duɔlai zu Ɓaɓilɔne. Faaɠwɛ nu wolaiti ti ɠɛ guye zɛʋɛi zeelini kwɛgi ma kona unnaanigɔiti zɔɠɔzuʋɛ ta unfelegɔi (400-200), aisa Yesu Kilista ʋa zɔlɔɔ. Kɛʋele ɠaaɓelagi naa zu guye ungila puulɔɔlugɔi (150) naati gaaɠwɛʋɛ su ga guye zɛʋɛ ʋɛlɛʋɛlɛ dɔɔlugɔ. É ɠɛni ga guye ɓaa GALA falii, ti pɛ ti zɛʋɛʋɛ kidafaawui ɠɛʋelei zu.
\ip Guye zɛʋɛi nii ɠa sɛʋɛi naati saama, niiti ti wola ɠwɛɛgai ta ti lɔɠɔ wola ɠulaai GALA Daawoo Zɛʋɛi zu. Ti ɠɛni sɛʋɛi nii wola ɠalasu gaalɛbaiti su, GALA sei ʋɛlɛi wu Zeluzalɛme. Guyeiti ta ade ɠalasu ga ʋelei nu a GALA fali ɠɛɛ la, ta é GALA maamusɛ. Guyei puufelegɔ maazu saʋagɔi (\xt 23\xt*) nu mɔinmɔin iɲɔdɔa, niiti saa loai ti ma. Guyei puulɔɔlugɔ maazu ɠilagi (\xt 51\xt*) ɓɔga ma mɔinmɔin ba, ti lo zoga ga ta-ɠotoiti GALA gaazu. Guyei ungila puugɔi (\xt 110\xt*) ɠa iɲɔdɔɔi ta kitogi veezu é lo Mesi ʋaa vai ʋa, nii é ɠɛɛzu ga masagi ta zalaɠa ɠula nui.
\iot Unsosuʋɛ
\io1 1. Sɛʋɛ mɔungi zu wuyeiti ta ga 1 é li 41.
\io1 2. Sɛʋɛi velesiɛi zu wuyeiti ta ga 42 é li 72.
\io1 3. Sɛʋɛi zaʋasiɛi zu wuyeiti ta ga 73 é li 89.
\io1 4. Sɛʋɛi naanisiɛi zu wuyeiti ta ga 90 é li 106.
\io1 5. Sɛʋɛi lɔɔlusiɛi zu wuyeiti ta ga 107 é li 150.
\c 1
\ms1 Sɛʋɛ Mɔungi
\mr (Guyeiti 1—41)
\s Undaanɛ ɠitei
\q
\v 1 Undaanɛ nu ɠa ga naa, nii é la ziɛzu ga faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta-lɛnɛ gooi,
\q é la ziɛzu ga kotoba nuiti siɛ ʋelei,
\q é la zeizu ɲɛɛɠulasu nuiti ta-ɓɔkpɔgi ma.
\q
\v 2 Kɛlɛ ziima vai ɠa ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tɔgi,
\q é ɗa ɠizɛ ná-tɔgi zu, folo ʋɛɛ kpidi ʋa.
\b
\q
\v 3 Kɛɛʋɛ eɠɛ gului nii siingai ziɛlaʋɛ,
\q é gwaai wosu ga gwaa yeeɠɛɠalai,
\q gaalaagi la ʋooloa,
\q nii kpein é kɛɛzu, ta ɗa zoloo.
\q
\v 4 É la ɠana ga faa ɲɔu ɠɛ nuiti,
\q ti ɠɛɛʋɛ eɠɛ molo ɠalai fiilɛi liizu la.
\q
\v 5 Naa ɠa é ba, faa ɲɔu ɠɛ nuiti ti la losu zɔlɔɔga tukpɔɠaaleʋe voloi.
\q Kotoba nuiti ɓalaa, ti la zeizu zɔlɔɔga telebo nuiti saama.
\q
\v 6 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu ɠa telebo nuiti ta-ʋelei ʋa.
\q Kɛlɛ kotoba nuiti ta-ʋelei ɠa liizu ga tiye undaaʋiligi zu.
\c 2
\s Masagi zei vai
\q
\v 1 Leeni vaa zu zii ɠiligiti ti ɠɛɛzu unga wuulee?
\q Leeni vaa zu ziiti pɛ ti kisiɛ ɲakaiti bosu?
\q
\v 2 Zou masagiti ta kɔɔi ɓɛtɛzu,
\q kundiɠiiti ti ɗa yaavai ɓɛtɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI laalɔɠɔma,
\q ta ná-zunui nii é gulɔ ɲadegai ziaai ma.
\q
\v 3 Ti ɠɛ ma: «Ade galui vie ɓɔɠɔ ma, nii de ɠiliai la,
\q de ta-yɔlɔɠɔiti pili ya, maaɠooza de ʋa!»
\b
\q
\v 4 Kɛlɛ Maliɠii GALA ka zeini ná-masa kpɔkpɔgi ɠa, geeɠɔlɔgi zu,
\q é ɗa ɲɛɛi wo, é ɗa ɲɛɛɠula ti zu.
\q
\v 5 Toɠa ɓɔɛzu ti ʋɔ, ná-ziiɠaawanai zu,
\q é ti maalua ná-ziiɠulagi zu, é ɠɛ ma:
\q
\v 6 «Nà ɠa gè nà-masagi zeiɗai Siyɔn, nà-gize ɲadegai ma,
\q gè gulɔ ɲadegai ziɛ ma.»
\b
\q
\v 7 Nà devei naa lɛ adaʋɛ pɛ, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI boni.
\q É ɠɛni mà: «Ɗa ga dòun zunui,
\q za, gè è ɠɛa ga dòin.
\q
\v 8 Zii ɠiligiti fali mà, nà ti ve è ya ga ɗɔnɔ,
\q ɗa zooi zɔlɔɔ ga ɗɔnɔ, é li zou ɓela ga,
\q
\v 9 ɗa ti maaɠolo ga kɔlu lukpɔi,
\q ɗa ti wolowolo eɠɛ pɔlɔ liɠii.»
\b
\q
\v 10 Niizu, masagiti à kidafaawui ɠɛ!
\q À ɠigi zɔlɔɔ, wɔi wo zeini eteai unda.
\q
\v 11 À Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi dualuagi zu,
\q à ɠoozunɛ, wo zasu ɗa ɓali gaazu.
\q
\v 12 À ɓɔɠɔ unmaayei GALA doun zunui ʋɛ, nii a kɛ é mina yiiɠaawana,
\q wo undaa a ʋa ʋili, wɔi kpein wo ziɛzu ga pelei naa.
\q Mazɔlɔɔ ná-ziiɠaawanai zuvilɛʋɛ.
\q Undaanɛ nu ɠa ga naati kpein, niiti ti ʋoluzeizu ba, ti lɔɔɠu pɔ bɛ.
\c 3
\s Kizogi zeɠeʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ
\d Davide ná-guyei, siɛgi zu é ɠɛni ʋelazu la ná-doun zunui Aɓasalɔme ʋa.\f + \fr 3:1 \fr*\ft Wɛlɛ ʋɛ: \+xt 2Sa 15:13—18:18\+xt*.\ft*\f*
\b
\q
\v 1 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, sìli nuiti mɔinʋɛ gola!
\q Ungo, sìli nuiti mɔinʋɛ gola, ti wuzeɠeai dàalɔɠɔma!
\q
\v 2 Nuiti mɔinʋɛ ti ɠɛɛzu ma nà-faa zu:
\q «Ná-kpɔba nɔpɛ ge la mɔ zɔlɔɔga GALA zea!»
\qr Lo!\f + \fr 3:3 \fr*\fq Lo!\fq*\ft : Niima wooi wo daa ɠɛɛʋɛ ga puulɔfela maazu ɠila (71) guye zɛʋɛi zu. Eɓulu wooi nii é ga «sela», naa ɠa tatigai ɠana. Poluʋɛ ɓɔɔɓɔgi la ɠwɛɛni. Poluʋɛ tanigaa ta ga niiti: \ft*\fqa tago looɠogi guyei zu\fqa*, ɓaa \fqa ta siɛposui\fqa*, ɓaa \fqa maamusɛi ma ʋoogi\fqa*.\f*
\b
\q
\v 3 Kɛlɛ ɗɔun ɗa, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ɠa è bɛ̀ ga kɔɔɠɔ zɛpɛgi,
\q ɗa ga mà zaalai, ɗa nɔ̀ungi wuzeɠezu.
\q
\v 4 Nà wooɠulazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ma ga kpeei,
\q toɠa yɛsu ná-gize ɲadegai ma, é gòoɠaaʋote.
\qr Lo!
\b
\q
\v 5 Gè la, gè ɲi,
\q gè wuzeɠe, mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa màkɛsu.
\q
\v 6 Gè la lua nu waa mɔinmɔingiti ba,
\q niiti ti dàalɔɠɔma mini-o-mini.
\b
\q
\v 7 Wuzeɠe, Ɠɔoɠɔ GALAGI!
\q Kìzo, nà-GALAGI!
\q Tɔɔzei ɗa sìli nuiti kpein doɠazu ti-woizuʋɛ,
\q ɗa faa ɲɔu ɠɛ nuiti ɲiigaiti galeɠalezu.
\q
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ɠa ɗa nu ɠizo.
\q Ɗa-luyai ɠɛ ɗa-nuɓusɛiti ba.
\qr Lo!
\c 4
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ziilɛigi veezu
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. É loozu ga kɔnigiti. Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Siɛgi zu gè wooɠulazu la è ma, gòoɠaaʋote,
\q GALAGI nii é ga nà-telebodai.
\q Kidaaʋiligi zu, ɗa ìɲɔdɔɔzu.
\q Zaalai la mà, è woilo nà-fali wooiti ma.
\b
\q
\v 2 Wɔi wo ga nuiti,
\q wa yɛsu nà-lɛbiyai maaɓoozu, eyɛsu yeelɛ?
\q Wa yɛsu faa ɲakai nɛɛzu ʋɛ,
\q wo ɗa zɛɛi ɠaiziɛ, eyɛsu yeelɛ?
\qr Lo!
\b
\q
\v 3 À suɠwɛɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI yiimazeɠeʋɛ ga zunu ɠila, nii é ga wooɠɛɠila nu tɔun bɛ,
\q toɠa ɗa gòomɛni, siɛgi zu gè tolisu da.
\q
\v 4 Wa yiiɠaawanana, à mina koto ɠɛ.
\q À kisiɛi wo wa-ʋetei zu, wo maaɠɛ kpɔ.
\qr Lo!
\b
\q
\v 5 À zalaɠaiti kula, niiti ti zoloogai tɔgi ma,
\q à ɓɔɠɔ ɠaliva Ɠɔoɠɔ GALAGI ma.
\b
\q
\v 6 Naati mɔinʋɛ, niiti ti gaazaɠagi wosu ga: «Mini ɠa gá-undaanɛɛi ʋaazu, é zeɠe ná?»
\q Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, è-ɠaazuʋɛ ma wozakalagi lo gi ʋa!
\q
\v 7 Ɗa koozunɛɛi ʋuuzu zìimaʋɛ,
\q é leʋe ta-molo leʋe ziɛgi zu ʋa, ta ta-lɔɔ niinɛi ʋu ziɛgi zu ʋa.
\q
\v 8 Nà laana nɔ feya, nà ɲi ziilɛigi zu.
\q Mazɔlɔɔ ɗa ɠila kpe, Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q ɗa sèizu ziilɛigi zu.
\c 5
\s Lo tùɠɔ pelei zu
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. É loozu ga kooleiti. Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI, woilo gòoi ma!
\q Kpalagi gè bosu gaaɠa!
\q
\v 2 Ɠida nà-kpee loligi wu, nà-masagi, nà-GALAGI,
\q mazɔlɔɔ ɗa ɠa gè è valizu.
\q
\v 3 Ɠɔoɠɔ GALAGI, gosui, ɗa ɗa gòoi mɛni,
\q sobui, nà ɗa ʋa è ʋɔ bɛ, gè ɗa è maaɓɔun.
\b
\q
\v 4 Mazɔlɔɔ è la ga GALAGI, nii faa ɲɔi nɛai bɛ.
\q Faa ɲɔi la zeizu zɔlɔɔga è ɠobaʋɛ.
\q
\v 5 Ɠimalala nuiti ti la zooga ti ʋa lo è ɠaazu,
\q naati wɔin la è ma, niiti ti faa ɲɔi ɠɛɛzu.
\q
\v 6 Ɗa zɛɛ wo nuiti kpein undaaʋili.
\q Nu ʋaa nuiti ta yaava nuiti wɔin la Ɠɔoɠɔ GALAGI ma.
\b
\q
\v 7 Ɗa-wooɠɛɠilada wolai ʋɔ, nii kpela ge la ba,
\q nà zoo gè lɛ ɗa-ʋɛlɛi wu,
\q è ɠaazuluabai é zèa,
\q nà nɔkɔ è wu, è zei ʋɛlɛ ɲadegai wu.
\q
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI, lo tùɠɔ ɗa-lelebodai zu, sìli nuiti maaʋele ma.
\q Ɗa-ʋelei ɠaa ɠɛ sɔli tùɠɔ.
\b
\q
\v 9 Mazɔlɔɔ nu nɔpɛ ge la laa ti-wooiti da,
\q ti ɠoozu ɠisiɛi kpein ka ga faa ɠoloɠologi,
\q ti-ɠɔdayeɠei ɠɛɛʋɛ eɠɛ kabayeɠei daalaogai,
\q ti-nɛgi ɠa ga yaava anii.
\q
\v 10 Ee, GALA, ti leve ga faa ɲɔu ɠɛ nuiti, è ti zo ɠana!
\q Ti ɠoozu ɠisiɛi ɠɛ ga ti loo zaɓui.
\q Ti ʋili ya ta-lɔ koloɠologiti maaʋele ma, nii gaa la luga.
\q Mazɔlɔɔ ta wuzeɠezu è laalɔɠɔma.
\b
\q
\v 11 Kɛlɛ niiti kpein ti lɔɔɠuzu è ʋɔ bɛ, ta ɠoozunɛ è ʋɔ.
\q Ta ɠoozunɛ eyɛsu ɠɔ, ɗa ɓaa ti maazu,
\q ta ɠoozunɛ è ʋɔ,
\q niiti è-laaseigi nɛai ti ʋɛ.
\q
\v 12 Mazɔlɔɔ ɗɔun ɗa, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa tuya loo telebo nui ʋɛ.
\q Ɗa ɓaa maazu ga ɗa-nuɓɔɠɔlai, eɠɛ kɔɔɠɔ zɛpɛgi.
\c 6
\s Kpɔbai ɠaiziɛ vai
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. É looni ga kɔnigiti, niiti galu lɔsaʋai ti ɠa. Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI, mina dòɠa ɗa-yiiɠaawanai zu,
\q mina kòlo ɗa-yiiɠulagi zu.
\q
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI, màawɔinɠa, mazɔlɔɔ zɛbɛ nɔpɛ ge la mɔ bà!
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, bàlo, mazɔlɔɔ sàsu ɠa ɓalizu,
\q
\v 3 zìi ɗa wola ɓali.
\q Yeelɛ ɠa è ʋaazu la Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà-kpɔba vai ma?
\b
\q
\v 4 Ʋa bɛ̀ mɔnɔ, Ɠɔoɠɔ GALAGI, è ùnmɔɔ,
\q kìzo ɗa-wooɠɛɠiladai maaʋele ma.
\q
\v 5 Mazɔlɔɔ niiti ti zaai, naati ti la zooga ti ʋa ɠisiɛ è zu!
\q Ɓɛ ɠa a zoo é è maamusɛ gɔvɛalaazu?
\b
\q
\v 6 Gè yɛga kpalagi wola wosu, gaaɓaai ɠula sù,
\q nà laani nà-betei zu, kpidii kpein gè ɗa wɔlɔ,
\q dàazuʋɛ yɛɓɛa, é lɛilɛi ga gàazuɗɛi.
\q
\v 7 Gàazuɠɛzɛiti ti wɔlɔzaɠaga ga ziizoolɛi,
\q ta wɔlɔzaɠasu, tɔɔzei sìli nuiti ta-vaa zu.
\b
\q
\v 8 À maaɠooza bà, faa ɲɔu ɓɛtɛ nuiti,
\q mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI nà-gɔlɔ wooiti mɛnini.
\q
\v 9 Ɠɔoɠɔ GALAGI yeezeini nà-maanɛɛnɛ wooiti bu.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI vaani nà-maanɛɛnɛ wooi wu.
\q
\v 10 Sìli nuiti kpein ta unfe, ti zasuɓali,
\q ti ɠula ʋolu gaamanɔ, ti pɛ ti unfe.
\c 7
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI potokulai wo bɛ̀
\d Davide ná-maawɔin wuyei, é tooni Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é ʋilɛ Kuse ʋa, Ɓɛnzamɛn nui.
\b
\q
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà-GALAGI, nà lɔɔɠuzu ɠaiziɛzu è ʋɔ bɛ,
\q kìzo wɔ̀inzeɠe nuiti kpein ma, ùnmɔɔ,
\q
\v 2 nii a kɛ ti mina bàli ga eɠɛ zalai,
\q nii a ɗa li ga anii, nu la kula zea.
\b
\q
\v 3 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ná-GALAGI, ni gè naa ɠɛɛʋɛ,
\q eɠɛʋelei ti pèelalazu la, ni gè ɲamaba vaa ɠɛɛʋɛ,
\q
\v 4 ni gè ɓaaɠogɛ bɔ̀ɔlai ta ma,
\q ni gè sìli nui ta maavoogɛ, un ge la ba,
\q
\v 5 naazu sìli nui ʋilɛ pòlu, é sò,
\q é ɠɔɠɔlo mà,
\q é nà-lɛbiyai ɓokpo fufiligi zu.
\qr Lo!
\b
\q
\v 6 Wuzeɠe, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-yiiɠulagi zu,
\q wɔ̀inzeɠe nuiti ta-yiiɠulagi laalɔɠɔma, ɠaaɓa mà,
\q ɗɛi è faa zɔle fai leveai!
\q
\v 7 Ziiti ti maaɓɔ è-maaɠoolii zu,
\q ɗɔun ɗa zei ti unda, è yɛ zeini naa maazuʋɛ, ɗa-masa kpɔkpɔgi ɠa.
\q
\v 8 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗɛi è ga ziiti pɛ tukpɔɠaaleʋe nui,
\q tukpɔi lo bɛ̀, kɛ eɠɛʋelei nà-sɔledai la.
\q É ɠɛ bɛ̀ eɠɛʋelei nà-sɔbalalai la.
\b
\q
\v 9 Pele ɓesa faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta-vaa ɲɔi luɠɔ,
\q telebo nui ɠɔɠɔ losu ɓɛtɛ,
\q ɗɛi è nuiti ziimaʋɛ ʋɛtɛsu, ta ta-ɠisiɛi,
\q telebo GALAGI.
\q
\v 10 GALA ka é ga nà-kɔɔɠɔ zɛpɛgi.
\q Nii zii zɔlegai, toɠa naa ɠizo.
\q
\v 11 GALA ka ga tukpɔɠaaleʋe nui nii sɔlegai,
\q nii a ɗa ná-ziiɠaawanai ɠula kɛlɛma voloi faaɠaazagi a ɠɛ la,
\q
\v 12 nui naa laalɔɠɔma, nii é la ʋaazu pɔ.
\q GALA ka ɗa ná-boɠa zɔkpɔi ɠaali,
\q é ná-mɛɛin zumɛɛn, é kɛʋele ɓɛtɛ.
\q
\v 13 Toɠa kɔɔɠɔ zɔɔlaiti kpɛtɛzu nu ʋaa vai ma,
\q é mɛɛinti kpɛtɛ niiti abui ti ʋa.
\b
\q
\v 14 Wɛlɛ, faa ɲɔu ɠɛ nui ɠa telebotalai ɠɛʋele ɓɛtɛzu,
\q toɠa kogi zeɠezu ga faa ɲɔi, é sɔlɔɔ ga zɛɛ vai.
\q
\v 15 Toɠa zeɠei wɔɔzu, é bɔ,
\q é loo zeɠei zu, nii é bɔai.
\q
\v 16 Ná-faa ɲɔi ɠa loozu tɔ ɓɔɠɔi unma.
\q Ná-suɲɔulai ɠa loozu toʋalaʋɛ.
\b
\q
\v 17 Nà Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ ná-telebodai maaʋele ma,
\q nà guyei loo Ɠɔoɠɔ GALAGI laaseigi lɛbi vai ma,
\q GALAGI nii é Anii-Pɛ-Unda geezuʋɛ.
\c 8
\s GALA bɔɔlɔ ʋelei,  //  ta nuɓusɛi ɓalaa losuʋɛ
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Davide ná-guyei. É loozu kɔnigi ɠa, nii é zeɠezu Gate taazuʋɛ.
\b
\q
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI, gi-Maliɠii!
\q È-laaseigi maayikiʋɛ, eteai zu ná pɛ!
\q Ɗa-maayikii é volozu, è naa zeiɗa geeɠɔlɔgi maazuʋɛ.
\q
\v 2 È lɛbiyai lɔa doungoiti daaʋɛ, ta ɲiimiɓɔlegiti,
\q è wɔinzeɠe nuiti ta-vaa zu,
\q è è zili nuiti gaalɛi, ta potokula nuiti.
\b
\q
\v 3 Siɛgi zu nà geeɠɔlɔgiti pɛtɛna da, ti ga ɗɔnɔiti, è-yeei ti ɓɛtɛai,
\q alugi ta somideɠaiti, è ti ɲɛkpɛai:
\q
\v 4 Nuɓusɛi ɠa ga leeni, è ʋa ɠigaiziɛ su?
\q Nui ɠa ga leeni, è ʋa yiizoolɛ la?
\q
\v 5 Anɛɛ naa ʋe, è kɛɛʋɛ ga GALA ná-seikobai nɔ,
\q è lɛbiyai ta unfemai veeʋɛ bɛ, ti ɠɛ unma ga masa bɔɔlɔgi.
\q
\v 6 È zobogi veeʋɛ bɛ, ga é masadai ɠɛ anii kpein unda, è-yeei ti ɓɛtɛai,
\q è ti pɛ puuni kɔɠɔwu,
\q
\v 7 toganiiti pɛ, ma wolaiti ta ma goiti,
\q anɛɛ dɔɓɔ zuaiti ɓalaa,
\q
\v 8 ta wɔniiti, ta kaleiti,
\q ta niiti kpein ti ziɛzu ziɛiti bu.
\b
\q
\v 9 Ɠɔoɠɔ GALAGI, gi-Maliɠii!
\q È-laaseigi maayikiʋɛ, eteai zu ná pɛ!
\c 9
\s GALA sɔlegɛ
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Nii é loozu é zoloo guye wooi ma, nii daa ga: «Zunu loin ná-saai». Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 \f + \fr 9:2 \fr*\ft Guyei tanigaa zu, guyei laaɠulazuʋɛti tɔɔzeiʋɛ ga Eɓulu zɛʋɛ ɠae puufelegɔ maazu felegɔi gila, é zoloo ti-ɲɛkpɛ ʋelei ma. Ti laasei pɛɛʋɛ ga \ft*\fqa sɛʋɛ ɠae wuyeiti. \fqa*\ft Guyei 9 ta 10 ta-zɛʋɛ ɠaeiti ta ga faa ɠila.\ft*\f*Nà Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ ga zìimaʋɛ pɛ,
\q nà ɗa-vaa ʋagɔi kpein bo.
\q
\v 2 Nà ɠoozunɛ è ʋɔ, gè ɠoozunɛ gola,
\q nà guyei loo è-laaseigi lɛbi vai ma,
\q GALA nii é Anii-Pɛ-Unda!
\b
\q
\v 3 Siɛgi zu sìli nuiti ti ɠulazu la ʋolu,
\q ti-ɠɔɠɔi ɠa ɗa ziɠa, ti undaaʋili è ɠakala.
\q
\v 4 Mazɔlɔɔ è màaloboga, è bà vai ɠaaɠula ba,
\q ɗa zeizu ɗa-masa kpɔkpɔgi ɠa, ga tukpɔɠaaleʋe nui sɔlegai.
\b
\q
\v 5 Ɗa ɓaazaɠazu zii ɠiligiti ma, è faa ɲɔu ɠɛ nui undaaʋili,
\q è ti-laaseigi ɓale eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 6 Sili nu nɔpɛ ge la mɔ ná.
\q Ti ɠoloɠologa eyɛsu ɠɔ, mazɔlɔɔ è ta-laa wolai lokaga,
\q zeemai woga ti ma.
\b
\q
\v 7 Kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa sei wosu yeenɔpɛ,
\q é ná-masa kpɔkpɔgi ʋilɛni tukpɔɠaaleʋe vai ma.
\q
\v 8 Tɔ ɠa é zeini eteai unda ga telebodai,
\q é ɗa ziiti pɛ tukpɔɠaaleʋe ga sɔledai.
\b
\q
\v 9 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ ga siɠigi maanɔɠɔ nui ʋɛ kae,
\q é ɠɛ bɛ ga siɠigi kidaaʋili siɛgi zu.
\q
\v 10 Niiti ti è ɠwɛɛ, naati ti la è la.
\q Mazɔlɔɔ ɗɔun ɗa, Ɠɔoɠɔ GALAGI, è la ɠɛlɛa nu ʋa, nii é ɠaaʋotesu è ma.
\b
\q
\v 11 À Siyɔn masagi Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi ga guyeiti,
\q faa wolaiti é ti ɠɛai, à naati bo zii ɠiligiti saama!
\q
\v 12 Mazɔlɔɔ toɠa ɗa ɲama ʋui ʋotokula, ki ge la ɠula su,
\q é la yeema maawɔin nuiti ta-ɓee wooi ma.
\b
\q
\v 13 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, màawɔinɠa!
\q Kpɔlɔi ʋɛtɛ, nii wɔ̀inzeɠe nuiti ti dɔ̀ai su.
\q Ɗa ɠa è lɛɛzu ga ze, è kùla saai ma ziɠidaʋɛ,
\q
\v 14 nii a kɛ è maamusɛ wooi wo Zeluzalɛme taa ziɠidaʋɛti,
\q gè ɠɛ koozunɛɛi zu, tɔɔzei gè è zɔlɔɔga ga nà-kizo nui.
\b
\q
\v 15 Zii ɠiligiti ta loozu zeɠei zu, nii ti bɔai ga ti-yeeiti,
\q ti-ɠɔɠɔiti ta lɔɔzu tumɔi zu, nii ti seini dɔɔɠuzu.
\q
\v 16 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɓɔɠɔ lɛɛzu, é sɔledai ɠɛ.
\q Toɠa faa ɲɔu ɠɛ nui zosu, ga naa ɓɔɠɔi ná-balii.
\qr Lo!
\b
\q
\v 17 Faa ɲɔu ɠɛ nuiti, ta zii ɠiligiti, ti la yiizoolɛzu ga GALA ná-faa,
\q naati ta li gɔvɛalaazu.
\q
\v 18 Kɛlɛ GALA ge la yeema pɛ maanɔɠɔ nuiti ma, eyɛsu ɠɔ,
\q maawɔin nuiti ta-ɠitogi la ɠoloɠologa eyɛsu ɠɔ.
\b
\q
\v 19 Wuzeɠe, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nui mina pilɛ sɔlɔɔ!
\q Zii ɠiligiti to ɠaazu, è ta-lukpɔi ɠaaleʋe.
\q
\v 20 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, dualuagi lɔ ti zu!
\q Nuɓusɛi naati ti kwɛɛ ga ta ga nuiti nɔ.
\qr Lo!
\c 10
\s Màliɠii, lee vaa zu?
\q
\v 1 \f + \fr 10:1 \fr*\ft Guyei tanigaa zu, guyei laaɠulazuʋɛti tɔɔzeiʋɛ ga Eɓulu zɛʋɛ ɠae puufelegɔ maazu felegɔi gila, é zoloo ti-ɲɛkpɛ ʋelei ma. Ti laasei pɛɛʋɛ ga \ft*\fqa sɛʋɛ ɠae wuyeiti. \fqa*\ft Guyei 9 ta 10 ta-zɛʋɛ ɠaeiti ta ga faa ɠila.\ft*\f*Lee vaa zu Ɠɔoɠɔ GALAGI, è losu ɠoozama?
\q Lee vaa zu, kidaaʋili foloiti, è lɔɔɠuzu?
\b
\q
\v 2 Faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta-wasogi zu, ta ɗa ʋilɛ maanɔɠɔ nuiti polu, ti ɗa ti ɓɔlɔ,
\q ti yee ɠa zeelizu ti ma, ga ti ɠoozu ɠisiɛ ɲɔiti bogai.
\q
\v 3 Mazɔlɔɔ faa ɲɔu ɠɛ nui ɠa ɓɔɠɔ lɛɛzu su, ná-gaazuɠulapɔiti su.
\q Nui nii kpalaai ga é ɠula za nɔ zu,
\q naa ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠotozu, é ɲɛɛɠula su.
\q
\v 4 Faa ɲɔu ɠɛ nui ná-wasogi zu, toɠa ɠɛɛzu ma: «GALA ge la ná!»\f + \fr 10:4 \fr*\fq GALA ge la ná\fq*\ft : Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: \ft*\fqa Zobo ge la GALA bɛ\fqa*\f*
\q Kisu vai kpein kana, é la wɛlɛzu ɠoozama.
\q
\v 5 Yeenɔpɛ ná-faiti su ɠa ɗa ɓɛtɛ,
\q ɗa-leveiti bɔɔlɔʋɛ, ti ɓudɛ ná-faaɠaaɠai maazu,
\q toɠa yeelaaʋilisu ga wɔinzeɠe nuiti kpein.
\q
\v 6 Toɠa ɠɛɛzu ma yiimaʋɛ: «Gè la ɲiikpiga eyɛsu pɛ!
\q Dɔ̀ɔɠuʋɛ, maanɔɠɔ la zeelia mà, eyɛsu ɠɔ, nà yɛ loni kpaan.»
\b
\q
\v 7 Daaʋɛ laavegɛ ga foovooi, yaava wooiti ka ti da, ta ziiɠula vaiti.
\q Suɲɔu vaiti, ta nu maawana vaiti ka ti nɛgi wu.
\q
\v 8 Toɠa ɗa lɔɔɠu taa loaʋɛ,
\q é sɔbalala nui ʋaa, ada maalɔɔɠuai.
\q Gaazuʋɛ la zeɠea zobotala nui ʋa.
\q
\v 9 Toɠa laazu ná-dɔɔɠu wosuʋɛ, eɠɛ zalai nii é laani pɛɛzuʋɛ.
\q Toɠa lɔɔɠuzu, é ʋa ɠula maanɔɠɔ nui viliba,
\q toɠa ɠulazu maanɔɠɔ nui viliba, é pili ná-tumɔi zu.
\q
\v 10 É ɓili, é maaʋɛ,
\q maanɔɠɔ nuiti ti loo zeezu.
\q
\v 11 É ɠɛ ma ziimaʋɛ: «GALA ka ɗa yeema!
\q Toɠa ɗa ɠaazuʋɛ lɔɔɠu, é la ɗa ga wɛlɛ pɛ!»
\b
\q
\v 12 Wuzeɠe, Ɠɔoɠɔ GALAGI! GALA yeei wuzeɠe!
\q Mina yeema maawɔin nuiti ma.
\q
\v 13 Leeni vaa zu, faa ɲɔu ɠɛ nui ɲɛɛɠulazu GALA su?
\q Lee vaa zu, é bosu ziimaʋɛ ga: «É la màaɠoloa»?
\b
\q
\v 14 Anɛɛ naa ʋe, ɗɔun ɗa, ɗa kpɔlɔi ta maanɔɠɔi ʋɛtɛsu,
\q ɗa ɠaaɓaazu, è ti pɛ seɠe ya!
\q Zɛbɛsulala nui ɠa ɓɔɠɔ veezu è ya ɲɛgɛlɛin,
\q ɗa ɓɔsu podoin ʋa.
\q
\v 15 Faa ɲɔu ɠɛ nui yeei ɠaleɠale,
\q ná-faa ɲɔiti sala, é ɲɛɛlɛ è ɠaazu.
\q
\v 16 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ga masagi eyɛsu ɠɔ.
\q Zii ɠiligiti ma zuwu ɠaaleʋe ná-zooi zu.
\b
\q
\v 17 Ɠɔoɠɔ GALAGI, è maawɔin nuiti wɔinma vaiti mɛniga.
\q Ɗa zɛbɛi veezu ti ʋɛ, è woilo ti-wooi ma.
\q
\v 18 È sɔle fai ɠɛ podoin ʋɛ, ta maawɔin nui,
\q nii a kɛ, nu vului tanɔpɛ ge mina bɔɔla maalua.
\c 11
\s Nu lɔɔɠuzu ʋagɔi
\d
\v 1 Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Davide ná-guyei.
\b
\q Dɔ̀ɔɠuzuʋɛ ɠa ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ bɛ.
\q Wa zoo ɠale ɠɛɛzu mà:
\q «Ʋela è li gizeiti ma, eɠɛ wɔni»?
\q
\v 2 Mazɔlɔɔ faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta mɛɛin ɠaalɛɛzu,
\q ti mɛɛn ɠaei ɠɛʋele ɓɛtɛ galui ma,
\q ti ʋa pili naati ma kpidii zu, niiti ti-yii zɔlegai.
\q
\v 3 Siɛgi zu ma ɓogiti ti lokasu da,
\q leeni ɠa telebo nui a kɛ?
\b
\q
\v 4 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa sei ʋɛlɛ ɲadegai wu.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-masa kpɔkpɔgi ɠa geeɠɔlɔgi zu,
\q gaazuʋɛ ɠa wozaɠaazu,
\q toɠa wɛlɛzu ga ɠaazuʋɛ, é ɗa nuɓusɛiti sumɔ.
\q
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa telebo nui ta faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta-vai wuuʋɛtɛsu.
\q Toɠa naama nui wɔinzeɠezu, nii toomai nɛai bɛ.
\q
\v 6 É abulekai ʋu kae faa ɲɔu ɠɛ nuiti ma, nii é ɠalazu ga timinigi.
\q Fiilɛ ɓadii nii é galai wosu, naa ɠa é ga ta-ɠulanumai.
\q
\v 7 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI zɔlegɛ, telebo faiti nɛɛʋɛ bɛ.
\q Nuiti ti zɔlegai, naati ta gaazuʋɛ ʋɛtɛ.
\c 12
\s GALA ka ɗa ná-minazeɠegiti daazeeli
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. É looni ga kɔnigi, nii galu lɔsaʋai ga. Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, kpɔbai ɠɛ!
\q Wooɠɛɠila nu nɔpɛ ge la mɔ nuɓusɛiti saama,
\q nu la mɔ laa nu nɔpɛ da.
\q
\v 2 Ɛsɛ ka seiɲɔɠɔi yaavazu,
\q ti ɗa ɓɔɛ ɓɔɠɔ ʋɔ ga yaava lakɔlɔgiti, ta wooveledai ti-yiimaʋɛti.
\q
\v 3 Ɠɔoɠɔ GALAGI yaava lakɔlɔgiti ma zuwu ɠaaleʋe,
\q ta naama nɛgi nii é waso kpɔɛiti bosu.
\q
\v 4 É naati ma zuwu ɠaaleʋe, niiti ti ɠɛɛzu ma:
\q «Ade-nɛgi ɠa é ga ada-zobogi é zɛbɛi veezu ade ʋɛ.
\q Ade-lakɔlɔgiti ka ti ɓɔsu ade ʋa.
\q Ɓɛ ɠa a zei ade unda?»
\b
\q
\v 5 Kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ ma:
\q «Bala nuiti maaʋele ma ti ti maanɔɠɔzu, ta maawɔin nuiti ti liizu ga kpalagi woga,
\q nà ga wuzeɠe gè ti maalobo,
\q gè kizogi ve naati zea, niiti ti ti ʋɛlɛʋilisu.»
\q
\v 6 Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooiti ta ga wooiti ti ɲadegai,
\q ti ɠɛɛʋɛ eɠɛ walii puai aniɲakai zu, é zei abui ɠa,
\q é ɲade ná zeizu ɠɛ lɔfela.
\q
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ɓaazu è-laawooi maazu,
\q ɗa gi makɛ, è gi ɠizo naama nui ɠilagilagi ma.
\q
\v 8 Faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta leʋesu mini-o-mini,
\q faa zuɠoloɠologi ɠa masadai ɠɛɛzu nuɓusɛiti saama.
\c 13
\s Inɛinɛgi ta ladalai
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, eyɛsu yeelɛ? È yeemazu mà kenein?
\q Ɗa maaɠoozazu bà, eyɛsu yeelɛ?
\q
\v 2 Ziizoolɛi ɠa yɛsu mà, zìimaʋɛ eyɛsu yeelɛ?
\q Folo-o-folo, ziiɓɔlɔi zìimaʋɛ?
\q Sìli nui ɠa yɛsu wuzeɠezu dàalɔɠɔma, eyɛsu yeelɛ?
\b
\q
\v 3 Wɛlɛ, gòoɠaaʋote, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà-GALAGI!
\q Gàazuʋɛ zeɠe ma, naa ɠa a kɛ, gè mina ɲi saai zu.
\q
\v 4 Sìli nui mina ɠɛ ma: «Gè vɔniga ma!»
\q Wɔ̀inzeɠe nuiti ti mina ɠoozunɛ, ni nà ɲiikpina.
\b
\q
\v 5 Nɔ̀un nà, dàaʋɛ ɗa-wooɠɛɠiladai la.
\q Koozunɛɛi ɠa zìimaʋɛ laavesu, ɗa-ɠizo faa wolai vaa zu.
\q Nà pɔ gè guyei loo è lɛbi vai ma,
\q ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, è màalatigɛ ga ɗa-vaanɛɛiti.
\c 14
\s Telebotala eteai
\d
\v 1 Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Davide ná-guyei.
\b
\q Ɠimalala nui ɠa ɗa bo yiimaʋɛ ga:
\q «GALA ge la ná!»\f + \fr 14:1 \fr*\fq GALA ge la ná\fq*\ft : Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: \ft*\fqa Zobo ge la GALA bɛ\fqa*\f*
\q Ti ɠakagɛ, ti telebotala ɲɔi ɠɛa, ta maaɲɛɛba vaiti.
\q Gila kpalaa ge la ná, nii é faa ʋagɔ ɠɛɛzu.
\q
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI yɛni geeɠɔlɔgi ungaʋɛ,
\q é unpilɛ, é nuɓusɛiti pɛtɛ zooi ma,
\q é pɛtɛ, ni nu ɠila kpalaa ka ná, nii ɠi pagɔ ma,
\q é GALA gaiziɛzu.
\q
\v 3 Ti pɛ ti ɠakaga, ti kpein ti ɠɛa ga yaava nuiti ʋɔɔma,
\q taɠila kpalaa ge la ná, nii é faa ʋagɔ ɠɛɛzu, anɛɛ gila kpalaa.
\b
\q
\v 4 Nii kpein é telebotala vai ɠɛɛzu, ti la faa ɠaaɠaazu ɓaa?
\q Tɛi ti nà-nuɓusɛiti numasu, eɠɛʋelei nu a ɗa ɓului numa da,
\q ti la wooɠulazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ma.
\q
\v 5 Naa ɠa ti zasuɓalizu la ga duai,
\q mazɔlɔɔ GALA ka telebo nuiti ba.
\q
\v 6 Wa pɔ wo maanɔɠɔ nuiti kisu vaa ʋagɔiti falibo ti unfe.
\q Kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ga ti-lɔɔɠuzuʋɛ.
\b
\q
\v 7 Nɔ̀un wɔ̀inʋɛ ga gè Izilayɛle ná-kizo fai ɠa, nii é ʋaazu Siyɔn gizei ma!
\q Siɛgi zu Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-nuɓusɛiti ta-vai valibosu da,
\q Zakɔɓe mavofodai ɠa ɠoozunɛ, Izilayɛle ɠa ɠɛ koozunɛɛi zu!
\c 15
\s Ɓɛ ɠa a zoo é zɛnvui wo GALA ba?
\d
\v 1 Davide ná-guyei.
\b
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɓɛ ɠa a lɛ è zei ʋɛlɛ ɲadegai wu?
\q Ɓɛ ɠa deɠɛmu a yɛ ɗa-ɠize ɲadegai ma?
\b
\q
\v 2 Zɔi é ziɛzu sɔledai zu, é ɗa telebodai ɠɛ,
\q é ɗa gaamai wo ga yiimaʋɛ pɛ.
\q
\v 3 É la maaɓoo vaa woga ga nɛgi,
\q é la faa ɲɔu ɠɛa ga seiɲɔɠɔi,
\q é la unfetala vaa ɠɛa ga koba nuiti.
\q
\v 4 Toɠa naama nui laaʋili, nii é la ʋani GALA gaazu,
\q kɛlɛ toɠa unfe naati ma, niiti ti luazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa.
\q Toɠa yɛ ná-minazeɠe gooi ʋolu, é so kpaan,
\q anɛɛ ni naa ɠa ɠɛ ga tɔun kpɔlɔ vaa.
\q
\v 5 É la ná-walii vea nu ya ga talama vaa.
\q É la lobɛani zoga sɔbalala nu laalɔɠɔma.
\b
\q Zɔi é ziɛzu ɠana, naa la ɲiikpiga eyɛsu pɛ!
\c 16
\s Zɛnvu ʋelei
\d
\v 1 Davide ná-guyei.
\b
\q Ee, GALA, màkɛ! Mazɔlɔɔ nà lɔɔɠuzu è ʋɔ bɛ.
\q
\v 2 Nà ɗa ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ma: «Ɗa ga Màliɠii,
\q ɗa ga nà-undaanɛɛi, taɠili nɔpɛ ge la ná, a ùndaanɛ!»
\q
\v 3 Nu ɲadegaiti ti zooi zu,
\q tiya ɓɔɠɔi, ti ga nu wolaiti, naati ka nà ɗa unfe ti ma.
\q
\v 4 Taɠiligaa ta undaanɛɛi ɠaiziɛzu gala kiligiti zea,
\q ta ta-ɓɔlɔi mɔinzu ɓɔɠɔ ma.
\q Gè la ta-ʋuya zalaɠa ɠula, nii é ga ɲamai,
\q gè la ti-laasei boga ga dàkɔlɔgiti.
\b
\q
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ga nà-kulanumai, ta nà-undaanɛɛi,
\q poganii nii gè sɔlɔɔgai, ɗa ɠa è ɓaazu maazu.
\q
\v 6 Gè nɔ̀nɔ ma ʋoganii zɔlɔɔga, nii fizɔgai,
\q toɠa bɛ̀ ga poganii, é kòozunɛɛzu.
\b
\q
\v 7 Nà Ɠɔoɠɔ GALAGI mamasu, nii é tɛ̀nɛsu.
\q Zìi ɓɔɠɔi ɠa ɗa gàanɛɛnɛ kpidii.
\q
\v 8 Gàazu logɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa yeenɔpɛ, mazɔlɔɔ toɠa kòbaʋɛ,
\q nii a kɛ gè mina ɲiikpi eyɛsu pɛ.
\q
\v 9 Naa ɠa é ba, zìi ɠaanɛa, zɛ̀nvui ɗa ɠoozunɛ,
\q kpùsɛi ɓɔɠɔi ɠa looɠosu, makɛgai kitogi zu.
\q
\v 10 Mazɔlɔɔ è la ɠɛlɛa bà, gè ʋa yɛ gɔvɛalaazu,
\q è la vaa bu ɗa-wotiɠɛ nui, é ga wooɠɛɠila nui, é ʋa yei zeɠei zu.
\q
\v 11 Ɗa zɛnvu ʋelei lɛ ga ze,
\q koozunɛ wolai ɠa è ɠakalaʋɛ,
\q ta ɠɔoɠɔ undaanɛɛi è yeezazuʋɛ.
\c 17
\s Ti ɗa kpɛ̀, un ge la ba
\d
\v 1 Davide ná-GALA falii.
\b
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, woilo màavai ma, nii sɔlegai.
\q Woilo nà-kpee wooiti ma.
\q Woiyeɠei laalao nà-maanɛɛnɛ wooi luɠɔ,
\q nii gè kɛɛzu ga dakɔlɔgi, nii yaava la ba.
\q
\v 2 È nà-telebodai ɠula kɛlɛma,
\q è-ɠaazuʋɛti ti telebodai wuuzumɔ.
\q
\v 3 Zìi zumɔ, è wɛlɛ mà kpidii,
\q ɗa pòluɠula, è la faa nɔpɛ kaa.
\q Gè deveʋɛ ga gè mina koto ɠɛ kpɔɛzuɠulai zu.
\q
\v 4 Nuɓusɛiti ti ɠɛ ʋa faa nɔpɛ kɛɛzu,
\q nà ɓɔɠɔ zosu ga è-laawooiti,
\q gè mina ziɛ ga faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta-ʋeleiti.
\q
\v 5 Gè ziɛni ɗa-ʋeleiti su,
\q kɔ̀ɠɔiti ti la ɲiikpini.
\b
\q
\v 6 Ee, GALA, nà wooɠulazu è ma, mazɔlɔɔ ɗa gòoɠaaʋote!
\q Woii lati dɛɛ mà, è woilo gòoi ma!
\q
\v 7 Ɗa-wooɠɛɠiladai ɠula kɛlɛma bɛ̀,
\q ɗɛi è naati kizosu toosu nuiti ma,
\q niiti ti lɔɔɠuzu ɠaiziɛzu è ɠobaʋɛ.
\q
\v 8 Makɛ mà ga nu ɠaazuleegi ɠɛʋele,
\q dɔ̀ɔɠu è-ɠoʋegiti ma niinigi wu,
\q
\v 9 màaɠooza sìli nuiti ba, ti wɔ̀inzeɠezu,
\q màaɠooza faa ɲɔu ɠɛ nuiti ba, ti latisu mà.
\q
\v 10 Maawɔinɠa la ti-yiimaʋɛ,
\q ti-laaʋɛ ɗa waso kpɔɛi wo,
\q
\v 11 ta kɔ̀ɠɔʋo ba, ti ɠoolia mà,
\q ta ɠaazulosu bà, ti ʋa gàavala zooi ma,
\q
\v 12 eɠɛ zalai nii pului ma, é anii zosu é bali ga,
\q eɠɛ zala yiʋoi nii dɔɔɠuai makɛsuʋɛ.
\b
\q
\v 13 Ɠɔoɠɔ GALAGI wuzeɠe, è li è ti laaɠomi, è ti ɠaavala!
\q Kìzo, è kùla faa ɲɔu ɠɛ nuiti zea, ga ɗa-woɠa zɔkpɔi.
\q
\v 14 Ɗɔun kìzo niima nuiti ma, è-zɛbɛi ʋɔ, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI!
\q Kùla etea nuɓusɛiti zea.
\q Ta-ɠulanumai ɠwɛɛ ge ɠɛ ga eteai zu nɔ!
\q Ungo, ti yiɠo, tiya-o, ti-lointi-yo, ga naa, nii è makɛsu ti ʋɛ.
\q Ti yiɠo la, ti mɔtai yɛ, ti-mavofodai ya!
\q
\v 15 Nɔ̀un nà, nà-telebodai ʋɔ, nà è-ɠaazuʋɛ ɠa,
\q nà wuzeɠena feya, è-maaniinigi ɠa zìɠo!
\c 18
\s È mama ɗa-unmɔɔ fai zu
\r (2 Samiyɛle 22:1-51)
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-botiɠɛ nui Davide ná-guyei. É niima wuyei looni Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, siɛgi zu naa unmɔɔni da, é kula sili nuiti kpein zeezu, ma un ge la ma mɛɛ ga Sayile.
\b
\q
\v 1 É ɠɛni ma: «È nɛɛʋɛ bɛ̀, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà-zobogi!
\b
\q
\v 2 «Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ga nà-fasai, nà-siɠigi, ùnmɔɔ nui,
\q nà-GALAGI, nà-fasai, ʋɛ gè lɔɔɠuzu ná,
\q nà-kɔɔɠɔ zɛpɛgi, zobogi nii é kìzosu, nà-siɠi gaaɠoozagi!
\q
\v 3 Mamagi ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ!
\q Siɛgi zu gè tolini da, gè vieni, gè ɠula sìli nuiti kpein zea.
\b
\q
\v 4 «Saai gìlini ga ná-galuiti,
\q é ɗa màalua, eɠɛʋelei kɔtuɗɛi la, é faa zuɠoloɠologi ɠɛɛzu.
\q
\v 5 Gɔvɛalaazu ɠaluiti ti veleveleni mà,
\q saai ná-tumɔiti ti ɠɛ tùɠɔ, ti ɗa màalua.
\q
\v 6 Nà-kidaaʋiligi zu, gè wooɠulani Ɠɔoɠɔ GALAGI ma,
\q gè ɓainni nà-GALAGI woizu,
\q é yɛni ná-masa pɛlɛi wu, é gòomɛni,
\q nà-kpee wooi looni goizu.
\b
\q
\v 7 «Naazu, zooi ɓalini, é ɲiikpi,
\q gizeiti ma wuulaagiti ti ɓalini,
\q ti ɲiikpi ná-ziiɠaawanai maaʋele ma.
\q
\v 8 Duului ɠa ɠulazu sokpayeɠeiti su,
\q abui nii é galai wosu, naa ɗa ɠula daaʋɛ,
\q ga tiɠilekai é ɗa ɠala.
\q
\v 9 É geeɠɔlɔgi ziɛni su, é yei,
\q tonaɓiin gaaɠiligai kɔɠɔi wu.
\q
\v 10 É lɛɛni seeluɓɛin ɠɔma, é ɗa ɠoʋe,
\q é ʋa fiilɛi ɠoʋegiti kɔma.
\q
\v 11 É kpidii latini ɓɔɠɔ ma, é lɔɔɠu ma ɓiligi zu,
\q fiilɛ wolai ma ɓidii zu, tonaɓiin gaaɠiligai zu.
\q
\v 12 Wozakalagi é ɠɛni volozu tuɠɔ,
\q sakɔtui ta abulekai niiti ti ɠɛni ɠulazu su,
\q naati ti ɠɛni leʋesu tonaɓiingi zaama.
\q
\v 13 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa zikɔzu geeɠɔlɔgi zu,
\q GALA nii é Anii-Pɛ-Unda, naa wooi ɠa ɠulazu.\f + \fr 18:14 \fr*\ft Eɓulu woo zɛʋɛ wɔlɔmai zu, niima wooi ʋɛɛʋɛ ba: \ft*\fqa sakɔtui ta abulekai\fqa*\ft , nii ɠulazu puuzu 13 zu.\ft*\f*
\q
\v 14 É ná-mɛɛinti pilini ga é sili nuiti suvaza,
\q é mainmainti pilini, nii a kɛ ti ʋoluazo.
\q
\v 15 Kpoloɗɛi ɓomaʋɛ ɠulani kɛlɛma,
\q eteai ma wuulaagiti maa ɠɛ kala,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-kpaazaɠai ʋɔ,
\q ta sokpayeɠeiti su viilɛi ʋɔ!
\b
\q
\v 16 «É yeemaaleni, é yɛ geezuʋɛ, é nɔ̀un so,
\q é mɛ̀ɛn, é kùla ziɛ wolaiti ga.
\q
\v 17 É kùlani sìli nu wolai ya,
\q niiti ti wɔ̀inzeɠezu, tama ti zuɓaai nɔ̀un ba.
\q
\v 18 Ti wuzeɠeni dàalɔɠɔma nà-kidaaʋili foloi,
\q kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é loni pòlu.
\q
\v 19 É kùlani faaɓaagi zu,
\q é kùlani, mazɔlɔɔ nɛ̀ɛʋɛ bɛ.
\b
\q
\v 20 «Ɠɔoɠɔ GALAGI vaani bu, é sò eɠɛʋelei nà-telebodai la,
\q é kɛ bɛ̀, eɠɛʋelei zèeiti ɲade pelei la,
\q
\v 21 mazɔlɔɔ gè Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-peleiti sogɛ,
\q gè la maaɠoozani nà-GALAGI ʋa, ga faa ɲɔu ɠɛɛ vaa maaʋele.
\q
\v 22 Gàazu ɠa ná-tɔgiti ba yeenɔpɛ,
\q gè la ɗa ga ná-deveiti daa ɠoba.
\q
\v 23 Gè ɠɛni ga ziimai ɠɛ nui,
\q gè ɓɔɠɔ zoni ga gè mina faaɠaaza gola ɠɛ.
\q
\v 24 Ɠɔoɠɔ GALAGI sàlani nà-telebo fai maaʋele ma,
\q eɠɛʋelei zèeiti ti ɲadeni da tɔun gaazu.
\b
\q
\v 25 «Zɔi é è ʋɛ ga wooɠɛɠila nui, ɗa ɠɛ naa ʋɛ ga wooɠɛɠila GALAGI,
\q zɔi peelalazu la ba, peelalazu la è ʋa naa letema.
\q
\v 26 Zɔi ɲadegai, ɗa ɗa-ɲadedai lɛɛzu ga naa,
\q niiti ti ga yaava nuiti, ɗa ɗa-ɠimalai lɛɛzu ga naati.
\q
\v 27 Mazɔlɔɔ ɗa ɠa è maanɔɠɔ nuiti kizosu,
\q è gaazulɛɛ nuiti gaazumaayei.
\q
\v 28 Ɗa ɠa è nà-wozakalagi volozu,
\q ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà-GALAGI, ɗa nà-kpidii zu ɠɛɛzu kala.
\q
\v 29 Ni ɗa bà, nà ʋili salaʋusu ɓulugi zaama,
\q ni nà-GALAGI ɠa bà, nà ʋili gè ɓudɛ siɠigi maazu.
\b
\q
\v 30 «GALA ná-peleiti daazeeliʋɛ,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooi ɠoleʋɛ.
\q GALA ka ga kɔɔɠɔ zɛpɛgi naati kpein bɛ, niiti ti lɔɔɠuzu tɔun polu.
\q
\v 31 Mazɔlɔɔ ɓɛ ɠa é ga GALA, ni Ɠɔoɠɔ GALAGI laade?
\q Ɓɛ ɠa é ga fasai, ni gá-ƓALAGI laade?
\q
\v 32 GALA ka é sàamaɠilizu ga zɛbɛi,
\q é nà-pelei ɓɛtɛ ga pagɔ.
\q
\v 33 Toɠa kɔ̀ɠɔiti kɛɛzu, eɠɛ dopai ɠɔɠɔiti,
\q é tò ada ɠaaɠoozagiti.
\q
\v 34 Tɔ ɠa é màalɛlɛzu ga kɔɔɠɔ vai,
\q mɛɛin é ga kɔlu ɓɔigi kpili fai ɓaai, zèeiti ta mɛɛn ɠae ʋilisu ga naa.
\q
\v 35 Unmɔɔgi è bosu ga ze, naa ɠa é ga nà-kɔɔɠɔ zɛpɛgi,
\q ɗa yeezeizu bù ga è-yeezai.
\q Ɗa-ɓɔbaiti ta sɛ̀bɛlɔɔzu.
\q
\v 36 È-zaalai zu, nà ziɛzu valafala,
\q kɔ̀ɠɔiti ti la liizu ga.
\b
\q
\v 37 «Nà ʋilɛsu sìli nuiti polu, gè yeezeeli ti ma,
\q gè la ɠalega ma, ni gè la ti-ma zuwu ɠaaleʋeni.
\q
\v 38 Nà ti ʋalizu ga, ti la zooga ti ʋa wuzeɠe,
\q ti loo kɔ̀ɠɔ wu.
\q
\v 39 Ɗa sàamaɠilizu ga zɛbɛi kɔɔɠɔ vai ma,
\q ɗa sìli nuiti toozu bu bɛ̀.
\q
\v 40 Ɗa sìli nuiti kpɛɛzu tùɠɔ,
\q nà wɔ̀inzeɠe nuiti koloɠolo.
\q
\v 41 Ta kpee loozu ga ti kpɔba zɔlɔɔ, ti la sɔlɔɔni,
\q ni ta Ɠɔoɠɔ GALAGI lolina, naa la ti wooɠaaʋotesu!
\q
\v 42 Nà ti ɠɛɛzu ga fufiligi, nii fiilɛi liizu la,
\q gè ti ɓale eɠɛ pele zu ʋalaʋalagi.
\b
\q
\v 43 «È kùla nà-nuɓusɛiti ta-ɓaka fai laawu,
\q è sèiɗa zii ɠiligiti unda ga kundiɠii.
\q Nuɓusɛiti gè la ti ɠwɛɛ, naati ta botii ɠɛɛzu bɛ̀.
\q
\v 44 Nà ti levena nɔ feya, ti ɠolo bɛ̀ gaamanɔ.
\q Wɛɛinti ta ʋaazu, ti ɗa tɛ̀ su.
\q
\v 45 Wɛɛinti ta iɲɔteʋei zu,
\q ti zasu ɗa ɓali, ta ɠɛna ɠulaa ta-ziɠigi zu.
\b
\q
\v 46 «Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa vulua! Mamagi ɠa bɛ, tɔ ɠa é ga nà-fasai!
\q Ɛsɛ pɛ ge nà-kizo GALAGI maamusɛ,
\q
\v 47 GALAGI é zobo feezu bɛ̀, gè nɔ̀nɔ ʋotokula,
\q é ziiti kolozu bɛ̀,
\q
\v 48 ɗa kùlazu sìli nuiti zea.
\q Ɗa sèizu wɔ̀inzeɠe nuiti unda,
\q è kùla nu ɲɔiti zea!
\q
\v 49 Naa ɠa é ba, nà è maamusɛ zii ɠiligiti saama, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI!
\q Nà guyei loo è-laaseigi lɛbi vaa ma.
\q
\v 50 Ɠɔoɠɔ GALAGI unmɔɔ faa wolai ɠɛa ná-masagi ʋɛ.
\q Toɠa wooɠɛɠiladai ɠɛɛzu naa ʋɛ, nii gulɔ ɲadegai ziaai ma,
\q nii é ga Davide, ta mavofodai, eyɛsu ɠɔ!»
\c 19
\s GALA ná-kulakɛlɛma felegɔiti
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Geeɠɔlɔgiti kpein ta GALA ná-lɛbiyai lɛɛzu,
\q somideɠaiti ti geezuʋɛ, naati ta zeei ná-botii lɛɛzu.
\q
\v 2 Folo ɠilagi ɠa zɔɔma voloi ɠalasu ga naa,
\q kpidi ɠilagi faaɠwɛgi ve zɔɔma ɓidii ya ga naa.
\q
\v 3 Naa la ɠɛɛzu ga wooiti ɓaa kpɔɛzuɠulaiti,
\q nii nu a zoo mɛnisu.
\q
\v 4 Kɛlɛ ti-ma wooi ɠa laazeelizu eteai zu ná pɛ.
\q Ti-wooi ɗa zeeli zou ɓela ga.
\b
\q GALA ge foloi ná-seɠe ɠotai ɓɛtɛʋɛ geeɠɔlɔgi zu.
\q
\v 5 Kɛɛʋɛ eɠɛ anzazini niinɛi, nii é ɠulazu daa ʋɛlɛi wu,
\q eɠɛ pilɛ sɔlɔɔ nui, é liizu luɠɔ, koozunɛai ga é kpizɛi lɔɔzei!
\q
\v 6 Toɠa ɠulazu geeɠɔlɔgi ɠwɛgi,
\q é ná-kpizɛi ɠaaɓela zɔɔla ʋelei,
\q ani nɔpɛ ge la lɔɔɠua ná-diegi ʋa.
\b
\q
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tɔgi laazeeliʋɛ,
\q toɠa ɗa nu yii niinɛ.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-zeele wooi ɠa ga gaamai,
\q toɠa ɗa ɠimalai ve ɠimalala nui ʋɛ.
\q
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-deveiti sɔlegɛ,
\q ta ɗa nu ɠoozunɛ.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-deveiti suɠalagɛ,
\q ta ɗa nu ɠaazuzeɠe ma.
\q
\v 9 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazuluabai ɠoleʋɛ,
\q toɠa yɛ kɛʋele ma eyɛsu ɠɔ.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-deveiti ta ga gaamai,
\q ti zɔlegɛ gola.
\q
\v 10 Ti vizɔgɛ zanugi ʋa, anɛɛ zanu mɔinmɔingiti,
\q niiti ti-ma nɔɠɔi ɠulaai ti ʋa.
\q Ti ɲɛmigɛ kɔin gulɔi ʋa,
\q anɛɛ kɔin gulɔi nii é ɠulazu ɓɔɠɔ ʋɛ ma zɛpɛgi ʋa.
\q
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-lɔgiti ti ɗa-wotiɠɛ nui loa ɠisu,
\q é ná-kulanuma wola zɔlɔɔgɛ ti zu.
\b
\q
\v 12 Ɓɛ ɠa é tɔ ɓɔɠɔi ná-gaaɠilimalala vaaɠaazagi ɠwɛɛsu?
\q Màavaayɛ ga nà-kotoiti, ti lɔɔɠuai, gè la ti ɠwɛɛ.
\q
\v 13 Nà ga ɗa-wotiɠɛ nui, màkɛ, gè mina gaaɠilima ɠoto ɠɛ!
\q Ti mina pilɛ sɔlɔɔ mà ga tago ɓalaa!
\q Nà ɠɛ ga telebo nu,
\q gè ɠɛ ga sɔbalala nu, tɔ koloɠologiti faa zu.
\b
\q
\v 14 Yeezei dàawooiti bu ga pagɔ,
\q ta kòozu ɠisiɛiti è ɠakala,
\q ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà-fasai, ùnmɔɔ nui!
\c 20
\s Gá-Masagi zobo sɔlɔɔ!
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI è wooɠaaʋote è ɠidaaʋili foloi!
\q Zakɔɓe ná-GALAGI laaseigi è makɛ!
\q
\v 2 É ɗa-ɓɔbai leʋe è ma, é zeɠe seizu ɲadegai,
\q é yɛ Siyɔn é yeezei è wu.
\q
\v 3 É ɠizɛ ɗa-vebɛaniiti kpein su.
\q É yeezei ɗa-zalaɠaiti bu ti ɠalazu.
\qr Lo!
\b
\q
\v 4 É è yiima vai ɠɛ è ʋɛ,
\q é naati daazeeli, niiti è pɔ è ti ɠɛ!
\q
\v 5 Gá wooɠula ga koozunɛɛi ɗa-zobo sɔlɔɔ fai zu,
\q gá gá-ƓALAGI ná-ɗalapoi lɛ geezu,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa naa kpein kɛ, nii è falizu ma.
\b
\q
\v 6 Gè kwɛɛ niina, ga Ɠɔoɠɔ GALAGI zee ɠa ná-masagi ʋa, nii é gulɔ ɲadegai ziɛni ma,
\q toɠa yɛ ná-ada ɲadegai geezuʋɛ, é gooɠaaʋote,
\q é unmɔɔ, zeezazu ɓɔba wolai ʋɔ.
\q
\v 7 Tanigaani zee ɠa ta-ɠɔɔɠɔ wotoloiti ma,
\q tanigaani zee ɠa ta-zooiti ma,
\q gɔun gá, gá-ɠitogi ɠa ga ɗe, Ɠɔoɠɔ GALAGI, gá-ƓALAGI.
\q
\v 8 Tiya mu ta ɓilisu ti loo,
\q gɔun, gá yɛsu loni, gi lo kpaan.
\b
\q
\v 9 Ɠɔoɠɔ GALAGI, zobogi ve gá-masagi ʋɛ!
\q É zoo é gi wooɠaaʋote, siɛgi zu gi wooɠulazu ma la, ga é ɓɔ gi ʋa!
\c 21
\s Zobo sɔlɔɔ fai ma mamagi
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, masagi ɠa ɠoozunɛɛzu è-zɛbɛi zu.
\q Ɗa-zobo sɔlɔɔ fai ɠa gola laavesu ga koozunɛɛi.
\q
\v 2 È ziima anii veeni zea,
\q è la ɠɛni ɠɛlɛni, è ʋa ɓe naa veezu zea, nii é ɠɛni falizu è ma.
\qr Lo!
\b
\q
\v 3 È ʋaani bɛ ga tuya ʋagɔiti.
\q È masa bɔɔlɔgi lɔ unba nii é ga zanu kitei.
\q
\v 4 É zɛnvui valini è ma, è feeni zea,
\q è sii suɠooza, eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 5 Ná-lɛbiyai wɔɔlɔa, tɔɔzei ɗa-zobogi ʋɔ, nii è feeni zea,
\q è maayikia, é ɗa volo.
\q
\v 6 È kɛɛʋɛ ga tuya ɗɛungi eyɛsu ɠɔ,
\q è daavegɛ ga koozunɛɛi è ɠaazu.
\q
\v 7 Masagi ɠa ɓɔɠɔ ɠalivaazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ma,
\q nii é Anii-Pɛ-Unda, naa ná-wooɠɛɠiladai ʋɔ, é la ɲiikpiga eyɛsu pɛ.
\b
\q
\v 8 Ɗa yeeʋɛɛ è zili nuiti kpein ma,
\q è-yeezai ɠa zeeli è wɔinzeɠe nuiti kpein ma.
\q
\v 9 Ɗa ti ɠɛ ga abuzulugi, siɛgi zu è ɠulazu la kɛlɛma.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ti maaɓɔle ná-ziiɠaawanai zu,
\q abui ɠa ti ɠala.
\q
\v 10 Ɗa ti-mavofodai undaaʋili, é ɠula eteai zu,
\q ti-ma zuwu ɠula fulu nuiti saama.
\q
\v 11 Ta faa ɲɔi ɓɛtɛzu è laalɔɠɔma,
\q ti kisiɛ ɲɔiti bo, kɛlɛ ti la zobo sɔlɔɔga.
\q
\v 12 Mazɔlɔɔ ɗa ti ɓɛ, ti ʋoluazo,
\q ɗa ɗa-mɛɛin ʋili ti ma.
\b
\q
\v 13 Wuzeɠe, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ga è-zɛbɛi!
\q Gɔun gá, gá pɔ gi guyei loo, gi ɗa-ʋilɛ sɔlɔɔdai maamusɛ.
\c 22
\s Nà-GALAGI, nà-GALAGI,  //  leeni vaa zu è ɠɛlɛai bà?
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Nii é loozu é zoloo guye wooi ma, nii daa ga: «Sobuzobu lopai». Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Nà-GALAGI, nà-GALAGI, lee vaa zu è ɠɛlɛa bà?
\q È loni ɠoozama, è la ʋaazu, è ʋa ɓɔ bà, anɛɛ ni nà kpalagiti bosu?
\q
\v 2 Nà-GALAGI, nà kpeei loozu foloi, è la gòoɠaaʋotesu,
\q gè la maaɠɛsu kpɔ kpidii.
\q
\v 3 Anɛɛ naa ʋe, ɗa ga GALAGI, Ɲadegai,
\q ɗa zeini Izilayɛle ná-maamusɛi zaama.
\q
\v 4 Ɗa ɠa gi-mɛmɛwolani ti ɠɛni ɠalivaazu è ma,
\q ti ɠɛni ɠalivaazu è ma, è ɗa ti unmɔɔ.
\q
\v 5 Ti ɠɛni wooɠulazu è ma, ti ɗa vie,
\q ti ɠɛni ɠalivaazu è ma, ti la ɠɛni unfeni pɛ.
\b
\q
\v 6 Kɛlɛ nɔ̀un nà, gè ɠɛa ga kpeinɲaɠagi, gè la mɔ ga nu,
\q kɛni fulu nuiti ta-ɲɛɛɠulasu anii, wɔ̀inzeɠea nuɓusɛiti ma.
\q
\v 7 Nii kpein é pɛ̀tɛsu, naati ta ɲɛɛɠulazu sù,
\q ti ɗa laaɓɛɛlu, ti ɗa ɠɔmɔɔni, ti ɗa ɠɛ ma:
\q
\v 8 «É ɠitoni Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q deɠɛmu niizu, Ɠɔoɠɔ GALAGI fie niina!
\q Tɔɔzei nɛɛʋɛ bɛ, é kizo na mu!»
\q
\v 9 Ungo, ɗa ɠa è kùlaa dèe ɠoozu,
\q ɗa ɠa è kàlivaani dèe ná-ɲiimiiti ma.
\q
\v 10 Gè zɔlɔɔni nɔ feya, ti kàliva è ma,
\q kùlaai ma dèe ɠoozu nɔ feya, è ɠɛni ga nà-GALAGI.
\q
\v 11 Mina maaɠooza bà, mazɔlɔɔ kidaaʋiligi maaɓuɠa bà,
\q tɔɔzei nu la ʋaazu, é ʋa ɓɔ bà!
\b
\q
\v 12 Sìli nuiti tatigɛ mà, eɠɛ nikɛ zinɛ ɓulugi,
\q Ɓasan nikɛ zinɛ ɓulugi ɠooliʋɛ mà.
\q
\v 13 Ta laalaosu dàalɔɠɔma eɠɛ zalai,
\q nii é anii ʋalizu ga, é ɗa zikɔ.
\q
\v 14 Gè ɠɛa eɠɛ ziɛi é yeizu,
\q kàeiti kpein ti ɠula ga,
\q zìi ɠɛa eɠɛ kedoi,
\q gaa ɠa wuunsu, kòozu zɔɔlaiti saama.
\q
\v 15 Sùvikɛi vɔa, é ʋaliʋali eɠɛ penɛi,
\q nɛ̀gi ɗa ɠata dàa ɠoozuʋɛ ʋa.
\q È dɔ̀a saai ma vufiligi zu.
\q
\v 16 Mazɔlɔɔ gilɛiti ti màaɠooliʋɛ,
\q faa ɲɔu ɠɛ nuiti ma ɓulugi màaɠooliʋɛ,
\q ti zèeiti bɔɔʋɛ ta kɔ̀ɠɔiti.
\q
\v 17 Nà mà ɠaeiti kpein gaalusu.
\q Ta naa ʋɛtɛsu, ti ɠaazulo bà.
\q
\v 18 Ta nà-seɠeiti gaaɠwɛɛzu ɓɔɠɔ ʋa,
\q ti kpakutoomai ɠɛ ga màazeɠeiti.
\b
\q
\v 19 Kɛlɛ ɗɔun, Ɠɔoɠɔ GALAGI, mina maaɠooza bà!
\q Ɗa ɠa è ga sùvikɛi, ʋa fala è ɓɔ bà!
\q
\v 20 Zìi ɠula boɠa zɔkpɔi ɠa,
\q è zɛ̀nvui ɠula gilɛiti zea!
\q
\v 21 Kìzo zalai laaʋɛ ma,
\q ta teɠui minɛiti!
\b
\q È gòoɠaaʋoteni!
\q
\v 22 Nà zeze ga è-laaseigi kɛ̀ɛleaiti saama.
\q Nà è maamusɛ maaɓɔgi zaama.
\q
\v 23 Wɔiti wo luazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa, à maamusɛ!
\q Zakɔɓe mavofodaiti kpein à dɛbi!
\q Wo zasuɓali tuɠɔ, Izilayɛle mavofodaiti kpein!
\q
\v 24 É la bala nui ʋɛlɛʋilini, naa ná-maanɔɠɔ ziɛgi zu,
\q é la ɠaazuzeɠeni ba, é ʋa maaɠooza ba.
\q Kɛlɛ é woiloni, siɛgi zu naa ɓainni da, é wooɠula ma.
\b
\q
\v 25 È-zaalai zu, nà è maamusɛ maaɓɔ golai zu.
\q Gè nà-minazeɠegiti daazeeli naati gaazu, niiti ti luazu è ʋa.
\q
\v 26 Maawɔin nuiti ti daami wo, ti yiɠo.
\q Naati ti Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ, niiti ti eteai ziɛzu tɔun bɛ,
\q wo-zii zuɠooza eyɛsu ɠɔ!
\q
\v 27 Zou ɓela ga ɲɛgɛlɛin, ta ɠizɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI zu, ti lati tɔun ma.
\q Zii ɠiligiti ta-ʋɛlɛyeɠeiti kpein, ta nɔkɔ tɔun bu.
\q
\v 28 Mazɔlɔɔ masadai ɠa ɠɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔ,
\q toɠa masadai ɠɛɛzu zii ɠiligiti unda.
\q
\v 29 Etea zu zobobɛ nuiti kpein, ta daami wo, ti nɔkɔ bu,
\q niiti kpein ti yeizu kabai zu, naati ta maayei bɛ,
\q niiti ti la zooga ti ʋa ti-yɛnvui makɛ.
\q
\v 30 Ti-mavofodai ɠa Maliɠii lɛbi,
\q ta ná-fai wo yamanii naazu nuiti ma, niiti ti wuzeɠezu.
\q
\v 31 Mavofodai naa ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-telebodai lɛ adaʋɛ pɛ,
\q é naa laazeeli nuɓusɛiti ma, ti ʋaazu zɔlɔɔsu,
\q nii Ɠɔoɠɔ GALAGI kɛa ná-nuiti ta-ɠizo fai zu.
\c 23
\s Nà ga baalagi,  //  Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ga màkɛ nui
\d
\v 1 Davide ná-guyei.
\b
\q Nà ga baalagi, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ga màkɛ nui,
\q gè la ʋalaga ani nɔpɛ ma.
\q
\v 2 Toɠa nà-dooɠo bosuʋɛ ɠɛɛzu ga tufa lɛnugi zu,
\q toɠa losu tùɠɔ, é li ga ze ziɛ lɛilɛigiti pɔ bɛ.
\q
\v 3 Toɠa nìinɛzu,
\q é lo tùɠɔ, é li ga ze telebo peleiti su,
\q daaseigi wɔɔlɔ vai zu.
\q
\v 4 Siɛgi zu gè ziɛzu la faaɓaagi ma ʋɛtugi zu,
\q gè la lua faa ɲɔu nɔpɛ ba, mazɔlɔɔ ɗa bà,
\q ɗa-lukpɔi, ta ɗa-ɓakɔi, naati ka ti zìilɛizu.
\b
\q
\v 5 Ɗa fɛti laamii ɠɛʋele ɓɛtɛzu bɛ̀ sìli nuiti gaazu,
\q è gulɔi ziɛ nɔ̀ungi ma\f + \fr 23:5 \fr*\fq è gulɔi ziɛ nɔ̀ungi ma\fq*\ft : Ti-ɠɛɛ vaa wɔlɔi ta ɠɛni ga naa, nii a kɛ ti unfemai ve nui ʋɛ, niiti toligai fɛti ɠula vai ma. Wɛlɛ ʋɛ: \ft*\xt Luk 7:46\xt*.\f*,
\q nà-ziawɔi laavegɛ, é ɗa ʋu ya.
\q
\v 6 Ungo, undaanɛɛi ta nɛɛbɛi ta yɛ bà, nà-eteai pɛ su,
\q nà ɠale ma, gè yɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-pɛlɛi wu, eyɛsu sìi ma voloi pɛ.
\c 24
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa lɛɛzu ná-ada ɲadegai
\d
\v 1 Davide ná-guyei.
\b
\q Zooi ta gaa ɠaniiti ta ga Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔ,
\q eteai ta nii kpein é zeini su!
\q
\v 2 Mazɔlɔɔ tɔ ɠa é zooi zeiɗa kpoloɗɛiti gaaʋɛ,
\q é suvie ziɛ wolaiti maazu.
\b
\q
\v 3 Ɓɛ ɠa a zoo é lɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-gizei ma?
\q Ɓɛ ɠa a zoo é wuzeɠe, eyɛsu é lo ná-ada ɲadegai?
\q
\v 4 Nii zeeiti ti la ɠɔzɔni, ziimaʋɛ ɠoleai,
\q nii é la ɓɔɠɔ lɔɔzu faa ɲakaiti su,\f + \fr 24:4 \fr*\fq nii é la ɓɔɠɔ lɔɔzu faa ɲakaiti su\fq*\ft : Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: \ft*\fqa nii é la ɠaaʋotesu zɛɛ ɠalagiti ma\fqa*\f*
\q é la ɠonazu ga é ʋa nu yaava.
\q
\v 5 Toɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tuyai zɔlɔɔ,
\q ná-kizo GALAGI ɠa deve ga telebo nu.
\q
\v 6 Pele ɠana niiti ti gaiziɛzu, naati ta-nuɓusɛiti ti la,
\q ti ɠilizu Zakɔɓe ná-GALAGI ʋa.
\qr Lo!
\b
\q
\v 7 Kpogiti, à wa-ɓofalagiti buzeɠe,
\q à ti wuzeɠe, ɠɔoɠɔ siɠidaʋɛti,
\q naa ɠa a kɛ, lɛbiya Masagi lɛ ná!
\q
\v 8 Ɓɛ ɠa é ga lɛbiya Masagi?
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋe, sulogai, kɔɔɠuluɓai,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, kɔɔɠuluɓai.
\q
\v 9 Kpogiti, à wa-ɓofalagiti buzeɠe,
\q à ti wuzeɠe, ɠɔoɠɔ siɠidaʋɛti,
\q naa ɠa a kɛ, lɛbiya Masagi lɛ ná!
\q
\v 10 Ɓɛ ɠa é ga lɛbiya Masagi?
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋe, Fai-Pɛ-Maliɠii,
\q tɔ ɠa é ga lɛbiya Masagi!
\qr Lo!
\c 25
\s Pelei lɛ ga ze,  //  nii è pɔ ga gè ziɛ la
\d
\v 1 Davide ná-guyei.
\b
\q \f + \fr 25:1 \fr*\ft Guyei tanigaa zu, guyei laaɠulazuʋɛti tɔɔzeiʋɛ ga Eɓulu zɛʋɛ ɠae puufelegɔ maazu felegɔi gila, é zoloo ti-ɲɛkpɛ ʋelei ma. Ti laasei pɛɛʋɛ ga \ft*\fqa sɛʋɛ ɠae wuyeiti.\fqa*\f*Ɠɔoɠɔ GALAGI, è ʋɔ pelei ɠa gè ɠaaʋotesu ná.
\q
\v 2 Nà-GALAGI, ɗa ɠa gè ɠalivaai è ma,
\q mina va bu gè ʋa lɔ unfegi zu,
\q sìli nuiti ti ʋa ɗa ɠoozunɛ nà-faa zu.
\q
\v 3 Nii kpein kitogai è ʋa, tanɔpɛ ge la lɔa unfegi zu.
\q Kɛlɛ niiti ti yaavai ɠɛɛzu fuun, naati ta unfe.
\b
\q
\v 4 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɗa-ʋeleiti dɛɛ ga ze!
\q Kàla ga ɗa-ʋeleiti.
\q
\v 5 Lo tùɠɔ gè ziɛ ga ɗa-ɠaamai, è kàla.
\q Mazɔlɔɔ ɗa ɠa è ga nà-kizo GALAGI,
\q ɗa ɠa kìtogai è ʋa folo-o-folo.
\q
\v 6 Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɠizɛ ɗa-maawɔinɠai zu, ta ɗa-wooɠɛɠiladai,
\q mazɔlɔɔ ta ɠɛʋele ma eyɛsu ɠɔ!
\q
\v 7 Mina ɠizɛ nà-doungo ziɛgi ma ɠotoiti su, ɓaa nà-tɔ koloɠologiti ti leʋegai,
\q ɠizɛ sù ɗa-wooɠɛɠiladai maaʋele ma, tɔɔzei, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, è ʋagɛ!
\b
\q
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋagɛ, é zɔle,
\q naa ɠa é ba, é pelei lɛɛzu la ga kotoba nuiti, ga ti ziɛ la.
\q
\v 9 Toɠa ɗa ɓɔɠɔmaayei nuiti pilɛ telebo pelei ʋa,
\q toɠa ɗa ɓɔɠɔmaayei nuiti kala ga ná-pelei.
\q
\v 10 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-peleiti ta ga nuɓɔɠɔlai, ta wooɠɛɠiladai,
\q naati bɛ, niiti ti ga wooɠɛɠila nu, ná-minazeɠegiti su, ta ná-deveiti.
\q
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà-faaɠaaza golaiti suvaayɛ è-laaseigi ná-lɛbiyai ʋɛ,
\q mazɔlɔɔ ti wola wɔɔlɔʋɛ.
\q
\v 12 Nui nii é luazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa pelei lɛ ga naa, nii maanɛai é yiimazeɠe la.
\q
\v 13 Toɠa zɛnvui wo undaanɛɛi zu,
\q mavofodai zooi zɔlɔɔ ga nɔnɔ.
\q
\v 14 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa koozu vaiti dɛɛ ga naati, niiti ti luazu ba.
\q É ti ɠala ga ná-minazeɠegi.
\q
\v 15 Gàazu logɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa yeenɔpɛ,
\q mazɔlɔɔ tɔ ɠa é kɔ̀ɠɔi ɠulazu tumɔi zu.
\b
\q
\v 16 Ɠaaʋote mà, è kulafiliba vaanɛɛi ɠɛ bɛ̀,
\q mazɔlɔɔ nà ɠila be, màawɔinʋɛ.
\q
\v 17 Ziizoolɛi zìi laavega,
\q kìzo nà-ziiɓɔlɔ vaiti ma.
\q
\v 18 Nà-maanɔɠɔi ʋɛtɛ, ta nà-kpɔlɔi,
\q nà-kotoiti kpein suvaayɛ bɛ̀.
\q
\v 19 Wɛlɛ ʋelei sìli nuiti mɔinɗai la,
\q ta wɔinzeɠema wolai, ti wɔ̀inzeɠezu la.
\q
\v 20 Zɛ̀nvui makɛ, è ùnmɔɔ!
\q Gè mina lɔ unfegi zu, tɔɔzei nà lɔɔɠuzu è ʋɔ bɛ.
\q
\v 21 Telebodaiti ta sɔledai ta màkɛ,
\q mazɔlɔɔ kìtogɛ è ʋa!
\q
\v 22 Ee, GALA, Izilayɛle ɠula ná-kidaaʋili faiti pɛ su!
\c 26
\s Tukpɔi lo bɛ̀
\d
\v 1 Davide ná-guyei.
\b
\q Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, tukpɔi lo bɛ̀!
\q Mazɔlɔɔ nà nà-eteai ziɛzu peelalazu nɔpɛ ge la bà.
\q Nà ɠalivaazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, gè la ɲiikpiga eyɛsu pɛ.
\q
\v 2 Fɛ̀ɠɛlɛfɛɠɛlɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI, pòluɠula,
\q è zìi ʋɛtɛ, ta nà-kisiɛiti.
\q
\v 3 Mazɔlɔɔ gàazu ɠa ɗa-nuɓɔɠɔlai ʋa,
\q nà nà-eteai ziɛzu, eɠɛʋelei ɗa-wooɠɛɠiladai la.
\q
\v 4 Gè la liizu gè ʋa zei yaava nuiti koba,
\q gè la woovele nuiti seizeisu.
\q
\v 5 Niiti ti faa ɲɔi ɠɛɛzu, naati ta-maaɓɔgi wɔinzeɠeʋɛ mà.
\q Gè la zeizu suɲɔu nuiti koba.
\q
\v 6 Nà zèeiti gaagbazu sɔbalalai zu,
\q ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà latisu ɗa-zalaɠa ɠulazuʋɛ ma,
\q
\v 7 gè mama gooiti bo,
\q gè ɗa-vaanɛɛiti kpein bo.
\q
\v 8 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, è-zeizuʋɛ nɛɛʋɛ bɛ̀,
\q ʋɛ ɗa-lɛbiyai zeini ná!
\b
\q
\v 9 Mina sò ga nu ɲɔiti kɛʋele,
\q mina zɛ̀nvui zeɠe ga nu ʋaa nuiti kɛʋele!
\q
\v 10 Ti-yeeiti dɔɔʋɛ faa ɲɔi zu.
\q Ti ɓɔɠɔ yɛgɛna ti ti ɠeya ga lobɛanii.
\q
\v 11 Nɔ̀un, nà ziɛzu nà-telebodai zu,
\q ùnmɔɔ, è zaalai la mà!
\q
\v 12 Kɔ̀ɠɔi ɠa loni sɔledai zu,
\q nà Ɠɔoɠɔ GALAGI mamasu maaɓɔgi zu.
\c 27
\s GALA pɔ bɛ ɠa é ga nu lɔɔɠuzuʋɛ
\d
\v 1 Davide ná-guyei.
\b
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ga nà-wozakalagi, ta nà-kizogi.
\q Ɓɛ ɠa nà lua ba?
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ga zɛ̀nvui makɛ nui.
\q Ɓɛ ɠa nà inɛinɛ ba?
\q
\v 2 Siɛgi zu niiti ti faa ɲɔi ɠɛɛzu,
\q ti maaɓuɠazu la bà, ga ti kpùsɛi mi,
\q wɔ̀inzeɠe nuiti ta sìli nuiti,
\q tiya ɠa naazu, ti-ɠɔɠɔi ziɠazu, ti loo.
\q
\v 3 Ni kɔɔɠɔ nua ta wuzeɠena dàalɔɠɔma,
\q gè la lua zìimaʋɛ ga tago ɓalaa,
\q ni kɔɔ a wuzeɠena dàalɔɠɔma,
\q anɛɛ naa ʋe, dàavegɛ ga kitogi.
\q
\v 4 Ani ɠila kpe ka gè falizu Ɠɔoɠɔ GALAGI ma,
\q gè gaiziɛzu gola,
\q gè zei Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-pɛlɛi wu,
\q sìi ma voloi pɛ su,
\q gè ɗa Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-maayikii ʋɛtɛ,
\q gè ɠaaɓa gè tɔun kwɛɛ sei ʋɛlɛi wu.
\q
\v 5 Mazɔlɔɔ toɠa màkɛ ná-seɠe ʋɛlɛi wu,
\q kpɔlɔi ma voloi zu.
\q Toɠa dɔ̀ɔɠu ná-seɠe ʋɛlɛi wu,
\q toɠa bùzeɠe, é gàalɔ fasai ma.
\q
\v 6 Nɔ̀ungi wuzeɠeʋɛ na, gàaɠooza sìli nuiti ba, ti ɠooliai mà.
\q Nà zalaɠaiti kula ná-seɠe ʋɛlɛi wu, mama zalaɠaiti,
\q nà guyei loo, gè guyei loo Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi vai ma.
\b
\q
\v 7 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, woilo gòoi ma, nà wooɠulazu è ma,
\q gòoɠaaʋote è-zaalai ʋɔ!
\q
\v 8 Kìgi ɠa ɗa-vai wosu ma ga: «Gàiziɛ, è lati mà!»
\q Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà è ɠaiziɛzu!
\q
\v 9 Mina ɠaazuʋɛ lɔɔɠu bà,
\q nà ga ɗa-wotiɠɛ nui, mina dàaʋili ga ziiɠaawanai,
\q ɗa ga nà-kpɔba nui!
\q Mina yeeɓe bà, mina ɠɛlɛ bà,
\q nà-kizo GALAGI!
\q
\v 10 Kɛ̀ɛ ta dèe ti ɠɛlɛni bà,
\q kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI yeezeini bù.
\q
\v 11 Pelei lɛ ga ze, nii è pɔ ga gè ziɛ la,
\q ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, lo tùɠɔ telebo pelei zu,
\q tɔɔzei sìli nuiti ta gàiziɛzu.
\q
\v 12 Mina dɔ̀ sìli nuiti ziimai zu,
\q mazɔlɔɔ zɛɛ zeeleiti ti wuzeɠea dàalɔɠɔma,
\q toomai ɠa ti bosu.
\q
\v 13 Nà la ɠɛ ga leeni, ni kito ge la ɠɛni bɛ̀,
\q gè ʋa Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-nɛɛbɛi ɠwɛɛ,
\q niima eteai zu fulu nuiti saama?
\b
\q
\v 14 Ɠito Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa!
\q Zɛbɛzeɠe, è yiilɔɔ!
\q Ɠito Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa!
\c 28
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-gooɠaaʋotegi
\d
\v 1 Davide ná-guyei.
\b
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ɠa gè wooɠulazu è ma.
\q Nà-fasai, mina woizuɓɔlɔ tùɠɔ.
\q Ni ɗa laaɠuluna, nà ɠɛ ga naati kɛʋele,
\q niiti ti yeizu kabai zu.
\q
\v 2 Woilo nà-maanɛɛnɛ wooiti ma,
\q siɛgi zu gè wooɠulazu la è ma,
\q siɛgi zu gè zèeiti tɛɛzu la
\q è-zeizu ɲadegai ʋɔ pelei, è zeini ná!
\q
\v 3 Mina faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta-vaa ɲɔu ɠasɔi ta la ùnma,
\q faa ɲɔu ɠɛ nui naati, ti ziilɛi kpɔɛi wosu ti-zeiɲɔɠɔi ma,
\q kɛlɛ faa ɲɔi ti-yiimaʋɛ, ga yaavai.
\q
\v 4 Ti zala, eɠɛʋelei ta-ɠɛɛwotiiti ti la,
\q eɠɛʋelei ta-yaava ɠɛɛwotiiti ti la.
\q Ti zala é zoloo ti-yeei ná-kɛɛwotii ma.
\q Nii soloogai ti ma, naa la ti unma.
\q
\v 5 Mazɔlɔɔ ti la Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-kɛɛwotiiti deveni,
\q anɛɛ zeei ná-kɛɛwotiiti.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ti ɠoloɠolo!
\q Ti mina mɔ wuzeɠe eyɛsu pɛ!
\b
\q
\v 6 Mamagi ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ!
\q Mazɔlɔɔ toɠa woilosu nà-maanɛɛnɛ wooiti ma.
\q
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ga sùvikɛi ta nà-kɔɔɠɔ zɛpɛgi.
\q Gè ɠalivaaʋɛ ma, toɠa ɓɔsu bà.
\q Zìimaʋɛ laavegɛ ga koozunɛɛi.
\q Nà maamusɛzu ga nà-guye wooiti.
\q
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ga ná-nuiti kpein suvikɛi,
\q tɔ ɠa é ga siɠigi, ʋɛ masagi nii é gulɔ ɲadegai ziaai ma, naa a ɗa unmɔɔgi zɔlɔɔ ná.
\q
\v 9 Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-nuɓusɛiti kizo, è tuya loo ti ʋɛ, ta ga ɗɔnɔiti!
\q Ɠɛ ga ti makɛ nui, è yeezei ti wu, eyɛsu ɠɔ!
\c 29
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooi
\d
\v 1 Davide ná-guyei.
\b
\q GALA ná-geezuɠeelaiti, à Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ,
\q wo ná-zɛbɛi ta ná-lɛbiyai ɠula kɛlɛma!
\q
\v 2 Ungo, à Ɠɔoɠɔ GALAGI laaseigi ma lɛbiyai maamusɛ,
\q wo nɔkɔ tɔun bu, maaɠiliai ga seɠe ɲadegai!
\b
\q
\v 3 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠa ɠulazu ziɛiti maazu,
\q lɛbiya ƓALAGI ɠa tona ɓunɛ tugi ɠulazu.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠa ɓudɛzu ziɛ wolaiti gooi maazu!
\q
\v 4 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠa ɠulazu ga keɠaaɓa!
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠa ɠulazu ga masa gooi!
\q
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠa sɛdele guluiti galeɠalezu,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa Liɓan sɛdele guluiti koloɠolosu,
\q
\v 6 toɠa Liɓan ɠizeiti kpizɛzu eɠɛ nikɛ ɓokpagiti,
\q ta Siliyɔn ɠizei eɠɛ teɠu ɓokpagi.
\q
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠa mainmain ɠulazu.
\q
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠa ɗa teʋebai zuɲiikpi.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa Kadɛse teʋebai zuɲiikpi.
\q
\v 9 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠa ɗa ɠɛ ga zaɓui dopaiti ti yiʋoi ʋu.
\q Toɠa ɗa dɔɓɔi zuwolo.
\q Ná-masa pɛlɛi wu ti pɛ ta ɗa wooɠula, ti ɠɛ ma: «Lɛbiyai ɠa bɛ!»
\b
\q
\v 10 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni masadai ɠɛɛzu, ziɛve golai ʋaa ziɛgi zu.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa masadai ɠɛɛzu eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa zobogi ve ná-nuɓusɛiti bɛ.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa tuya loo ná-nuɓusɛiti bɛ, é ziilɛigi ve ti ʋɛ.
\c 30
\s È zɛ̀nvui vea zèa ʋolu
\d GALA sei ʋɛlɛi laalao guyei. Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà è maamusɛzu,
\q mazɔlɔɔ è kùlaa zeɠe ɓokulagi zu.
\q È la vaani bu, sìli nuiti ti ʋa ɗa ɲɛɛɠula sù.
\q
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà-GALAGI, gè è loligɛ ga è ɓɔ bà,
\q ɗa ma, è bàloʋɛ.
\q
\v 3 Ɠɔoɠɔ GALAGI, è mɛ̀ɛnni, è kùla saai ya,
\q è zɛ̀nvui ʋu sù, siɛgi zu gè ɠɛni liizu la kabayeɠei ʋɔ pelei.
\b
\q
\v 4 À guyei loo Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, wɔiti wo bɛ ga wooɠɛɠila nuiti.
\q À maamusɛ, wo ná-ɲadedai ɠula kɛlɛma.
\q
\v 5 Mazɔlɔɔ ná-ziiɠaawanai la ɗa ga lɛbiga,
\q kɛlɛ ná-nuɓɔɠɔlai ɠa ná nu zii ma voloi pɛ su.
\q Ni kpɔkɔi gɔlɔi ɠa é ná,
\q geelaa ɠa laosu ga koozunɛɛi.
\b
\q
\v 6 Gè ɠɛni ɓɔɠɔ ɠaazu ga nà ziilɛi su, gè ɗa ɠɛ ma:
\q «Gè la ɲiikpiga eyɛsu pɛ.»
\q
\v 7 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-nuɓɔɠɔlai ʋɔ, è sɛ̀bɛlɔɔni sèi ɠizei ma.
\q Kɛlɛ è ʋoluavega bà, gaamanɔ kiteʋei zeelia mà.
\b
\q
\v 8 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, gè wooɠulaa è ma,
\q ee, Màliɠii, gè è maanɛɛnɛ, gè ɠɛ ma:
\q
\v 9 «Ni nà zaana, ni nà yeina kabayeɠei zu,
\q ɗa-ɠulanumai ɠa naazu ga leeni?
\q Zɔi é niina ga fufiligi nɔ, naa ɠa zoo ɠale è maamusɛzu?
\q Toɠa zoo ɠale ɗa-wooɠɛɠiladai ɠulazu kɛlɛma?
\q
\v 10 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, woilo, gàazumaawɔinɠa,
\q ʋa è ɓɔ bà, Ɠɔoɠɔ GALAGI.»
\b
\q
\v 11 È nà-gɔlɔ wooiti faliboga ga kua wogai koozunɛɛi zu,
\q è saa wɔlɔ wo seɠeiti kula kɔ̀ba, è ti maavalibo ga fɛti ɠula zeɠeiti,
\q
\v 12 naa ɠa a kɛ gè è maamusɛ ga zìimaʋɛ pɛ, gè mina ɓɔlɔ.
\q Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà-GALAGI, nà è maamusɛ eyɛsu ɠɔ.
\c 31
\s Dàaʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI la
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ɠa gè lɔɔɠuzu è ʋoluʋɛ,
\q màkɛ eyɛsu pɛ, gè mina lɔ unfegi zu!
\q Ùnmɔɔ ɗa-lelebodai zu!
\q
\v 2 Woilo gòoi ma, zuvilɛ è ùnmɔɔ!
\q Ɠɛ bɛ̀ ga dɔɔɠuzu vasai, ta siɠigi, nii a kɛ gè ɠizo!
\q
\v 3 Mazɔlɔɔ ɗa ɠa è ga nà-fasai, ta nà-siɠigi,
\q è-laaseigi lɛbi vai ma, ɗa lo tùɠɔ, è ɓɔ bà.
\q
\v 4 Ɗa kùla tumɔi zu, nii ti seiɗai tùɠɔ,
\q mazɔlɔɔ ɗa ɠa è ga siɠigi é màkɛsu.
\b
\q
\v 5 Nà zɛ̀nvui ɠalivaazu è ma,
\q ɗɛi è ùnmɔɔni, Ɠɔoɠɔ GALAGI, gaama ƓALAGI.
\q
\v 6 Gè naati wɔinzeɠea, niiti ti ɠilizu zɛɛ zaleiti ba.
\q Nà ɠalivaazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ma.
\q
\v 7 Nà ɠɛ wuulee ga koozunɛɛi, ɗa-wooɠɛɠiladai maaʋele ma,
\q tɔɔzei è nà-maanɔɠɔi ʋɛtɛga,
\q è ɠida nà-kidaaʋili fai wu.
\q
\v 8 È la dɔ̀ɔzu sìli nuiti zeezu,
\q è pìlɛga ɓɔɠɔyeemai zu.
\b
\q
\v 9 Màawɔinɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI!
\q Mazɔlɔɔ nà kidaaʋiligi zu, ziizoolɛi gàazuʋɛ maaʋooloa,
\q ta zìi ta kpùsɛi kpein.
\q
\v 10 Nà-eteai ɓega taɓai zu,
\q nà-konagiti ɓalaa ti ɠɛa kpalagi zu,
\q sùvikɛi ɠula sù, tɔɔzei nà-faaɠaaza golai ʋa,
\q mà ɠaeiti sumiiʋɛ.
\q
\v 11 Wɔ̀inzeɠe nuiti kpein ta ɲɛɛɠulazu sù,
\q sìɛɲɔɠɔiti ti ɗa ta ɓɔ ba,
\q kwɛ̀ɛ nuiti ti ɗa lua bà.
\q Niiti ti kàazu eteaʋɛ, naati ti ɗa ɓizɛ, ti ɗa maaɠooza bà.
\q
\v 12 Nà-fai yeema nuiti bɛ ti-yiimaʋɛ, eɠɛ nà za.
\q Gè ɠɛa eɠɛ anii nii toai ya.
\q
\v 13 Nà naama woo ɲɔiti mɛnisu, niiti ti wosu dàalɔɠɔma:
\q «Maaɠooliʋɛ ga maalua vai.»
\q Ti zoloogɛ ma dàalɔɠɔma,
\q ti yaavai ɠili ga ti zɛ̀nvui ɠula zèa.
\b
\q
\v 14 Kɛlɛ nɔ̀un nà, nà ɠalivaazu è ma, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI!
\q Gè ɠɛ ma: «Ɗa ga nà-GALAGI!»
\q
\v 15 Nà-eteai ɠa è yeezu,
\q kùla sìli nuiti zea, niiti ti wɔ̀inzeɠezu!
\q
\v 16 Yeezei bù ga pagɔ, nà ga ɗa-wotiɠɛ nui!
\q Kìzo ɗa-wooɠɛɠiladai maaʋele ma!
\q
\v 17 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, gè mina lɔ unfegi zu,
\q siɛgi zu gè wooɠulazu la è ma.
\q Faa ɲɔu ɠɛ nuiti ti yɛ unfegi zu,
\q ti yɛ maaɠɛkpɔgi zu, ti yei gɔvɛalaazu!
\q
\v 18 Ti ɠɛ ga ɓoɓoiti,
\q naama lakɔlɔgiti ti ɓɔɛzu ga gaazumaanɛɛi telebo nui laalɔɠɔma,
\q ta wasogi, ta wɔinzeɠemai.
\b
\q
\v 19 Ɗa-nuɓɔɠɔlai wɔɔlɔʋɛ gola,
\q nii è makɛgai naati bɛ, niiti ti luazu è ʋa,
\q ta naati ti lɔɔɠuai è ʋolu,
\q nii è ʋaazu kɛɛzu ti ʋɛ, nuɓusɛi kpein gaazu.
\q
\v 20 Ɗa ti lɔɔɠuzu è-ɠaazu ma,
\q ti maaɠooza nuɓusɛiti ta-ɠisiɛ ɲɔiti ba,
\q dɔɔɠuzuʋɛ miná ɠa è ti ɠizosu ná,
\q nuiti ti-nɛgiti ma, niiti ti laalɛɛzu ti wu.
\q
\v 21 Mamagi ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ!
\q Mazɔlɔɔ é ná-wooɠɛɠiladai ɠulaʋɛ kɛlɛma bɛ̀,
\q nɛ̀i gè ɠɛni eɠɛ taa wolai seiɗai kɛlɛ su.
\q
\v 22 Kìgi zupuni, eyɛsu gè ɠɛ ma:
\q «É la mɔ yiizoolɛzu ga ze!»
\q Kɛlɛ è nà-maanɛɛnɛ wooiti mɛnini,
\q siɛgi zu gè wooɠulani la è ma.
\b
\q
\v 23 Wɔiti wo ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-wooɠɛɠila nuiti, à nɛɛʋɛ wo pɛ!
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa kidaaleʋe nuiti makɛ.
\q Kɛlɛ toɠa waso nuiti sala ga ɲɔuɗa.
\q
\v 24 À zɛbɛzeɠe, wo zulo,
\q wɔiti wo ɠitogai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa!
\c 32
\s Maavaayɛgi ma ɠoozunɛɛi
\d
\v 1 Davide ná-kidafaawui.
\b
\q Undaanɛ nu ɠa ga naama nui, nii ná-tɔ koloɠologiti maavaayɛgai,
\q ná-kotoiti suvaayɛgai!
\q
\v 2 Undaanɛ nu ɠa ga naama nui, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI la ná-faaɠaaza golai levezu unma,
\q nii yaava vaa la ziimaʋɛ!
\b
\q
\v 3 Siɛgi zu gè maaɠɛni la kpɔ nà-kotoi ma, mà ɠaeiti ti ɠɛni ɠalazu.
\q Gè ɠɛni kpeei loozu foloi laawu ɲɛgɛlɛin.
\q
\v 4 Mazɔlɔɔ è-yeei ɠa wuizu mà, folo ʋɛɛ kpidi ʋa,
\q sùvikɛi vɔɔni eɠɛ foɠoi.
\qr Lo!
\q
\v 5 Gè nà-kotoi lɛɛni ga ɗe,
\q gè la nà-faaɠaaza golai maalɔɔɠuni.
\q Gè ɠɛni ma: «Nà laazu zɔ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ga nà-tɔ koloɠologiti.»
\q Ɗɔun ɗa, è nà-kotoi ma ɠasɔi zeɠeni ùnma.
\qr Lo!
\b
\q
\v 6 Wooɠɛɠila nuɓusɛi kpein ge è vali ɠana, yeeɠɛɠala ʋagɔi zu.
\q Ni ziɛve golaiti ta ɠulana, ti la zeelia ma pɛ.
\q
\v 7 Ɗa ga dɔ̀ɔɠuzuʋɛ,
\q ɗa màkɛsu kidaaʋili foloi.
\q Nà wooɠula ga koozunɛɛi, tɔɔzei è màaɠoolia ga ɗa-ɓaamaazui.
\qr Lo!
\b
\q
\v 8 È ɠɛni ma: «Nà è ɠalasu, gè pelei lɛ ga ɗe, nii ɗa ziɛ la.
\q Nà è lɛnɛ, gàazu ɠa yɛ è ʋa.
\q
\v 9 À mina ɠɛ ga sooi ɠɛʋele, ɓaa soovale fuului nii ɠi ge la ma,
\q nii nu a ɗa ti ɠili ga galui, ɓaa kalafei, ti maaɠilizu la,
\q nii a kɛ ti maaɓuɠa è ʋa.»
\b
\q
\v 10 Taɓa mɔinmɔin ka ɗa zeeli faa ɲɔu ɠɛ nui ma,
\q kɛlɛ nuiti ti ɠigi logai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q naati maaɠooliʋɛ ga ná-wooɠɛɠiladai.
\q
\v 11 Telebo nuiti, à ɠoozunɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ!
\q À wooɠula ga koozunɛɛi, wɔiti wo yiimaʋɛ zɔlegai.
\c 33
\s Aniiti kpɛtɛ ƓALAGI, kizo GALAGI
\q
\v 1 Telebo nuiti, à ɠoozunɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-faa zu!
\q Mazɔlɔɔ soloogɛ sɔle nuiti ma ga ti maamusɛi wo.
\q
\v 2 À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ ga kɔnigi,
\q à guyei loo dɛbi vai ma, ga kɔnigi nii galu puugɔi ga!
\q
\v 3 À guye niinɛi loo dɛbi vai ma!
\q À wa-ɠɛingɛin ganiiti gɛin ga pagɔ dɛbi vai ma.
\b
\q
\v 4 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooi zɔlegɛ,
\q ná-kɛɛwotiiti kpein ta ná-wooɠɛɠiladai lɛɛzu.
\q
\v 5 Telebodai nɛɛʋɛ GALA bɛ ta sɔledai.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-wooɠɛɠiladai eteai laavegɛ.
\q
\v 6 Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooi ɠa é geeɠɔlɔgi ɓɛtɛni la,
\q ta su aniiti kpein ga daa viilɛi.
\q
\v 7 Toɠa ɗa kpoloɗɛi ɠaalɛ ba, é siɠito,
\q é kpoloɗɛi zo, é pu aniɲaka wolaiti su.
\b
\q
\v 8 Eteai kpein ge lua Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa!
\q Etea nuiti kpein ti ɓali tɔun tuɠɔ!
\q
\v 9 Nii nɔpɛ a bona, naama vai ɠa a ɗa ɠɛ,
\q a devei wona, naa ɠa a ɠɛ.
\q
\v 10 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa zii ɠiligiti ta-lɛnɛ gooiti pu ya,
\q toɠa ɗa ziiti pɛ ti ɠoozu ɠisiɛiti suɠoloɠolo.
\q
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tɛnɛ gooiti ta ɗa yɛ ná yeenɔpɛ,
\q ta koozu ɠaaɠisiɛiti ta yɛ ná ɠɔ.
\q
\v 12 Undaanɛɛ ɠa zii naati bɛ, niiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ga ta-ƓALAGI,
\q ta nuɓusɛiti é yiimazeɠeai ga tiye, ga ti ɠɛ ga nɔnɔiti!
\q
\v 13 Ɠɔoɠɔ GALAGI yɛni geeɠɔlɔgi ungaʋɛ,
\q é wɛlɛ, é nuɓusɛiti kpein ka.
\q
\v 14 É yɛni zeini zeizuʋɛ,
\q é eteai zu nuiti kpein pɛtɛ.
\q
\v 15 Tɔungi é ti kpein zii ɓɛtɛai,
\q é ti-ɠɛɛ vaiti kpein kwɛɛ.
\b
\q
\v 16 Masa ge la ná, nii a ɠizo ná-kɔɔɠɔ zɔɔlai mɔin vai ʋɔ,
\q kɔɔɠuluɓa nɔpɛ ge la ná, nii a ɠizo ná-zɛbɛ wolai ʋɔ.
\q
\v 17 Ni pilɛ sɔlɔɔ fai ʋe, sooi ɠa ga kito gani nɔ,
\q suvikɛi kpein ge ɓɔsu, naa la nu unmɔɔga.
\q
\v 18 Wɛlɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazuɠɛzɛi ɠa naati ba, niiti ti luazu tɔun ba,
\q ta niiti ti ɠitogai ná-wooɠɛɠiladai ʋa.
\q
\v 19 Naa ɠa a kɛ, é ti ɠula saai ya,
\q é ti-yɛnvui makɛ pulu loo ziɛgi zu.
\b
\q
\v 20 Ungo, gi ɠitogɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q toɠa ga gá-ɓɔba nui ta gá-ɠɔɔɠɔ zɛpɛgi.
\q
\v 21 Mazɔlɔɔ gi-yii ɠa ɠoozunɛɛzu ga tɔun maaʋele,
\q mazɔlɔɔ gi laaʋɛ daasei ɲadegai la.
\q
\v 22 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-wooɠɛɠiladai ɠɛ gi ʋɛ,
\q eɠɛʋelei gi è maaɓɔunsu da kitogi zu.
\c 34
\s Màliɠii ùnmɔɔni,  //  é kùla maalua vaiti su
\d Davide ná-guyei, siɛgi zu é ɓɔɠɔ ɠɛɛni la ga titi nui Aɓimelɛke ɠaazu, naa kpɛ, é ʋela, é li.
\b
\q
\v 1 \f + \fr 34:2 \fr*\ft Guyei tanigaa zu, guyei laaɠulazuʋɛti tɔɔzeiʋɛ ga Eɓulu zɛʋɛ ɠae puufelegɔ maazu felegɔi gila, é zoloo ti-ɲɛkpɛ ʋelei ma. Ti laasei pɛɛʋɛ ga \ft*\fqa sɛʋɛ ɠae wuyeiti.\fqa*\f*Ungo, yeenɔpɛ nà yɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI mamasu ɠɔ,
\q ná-maamusɛi ɠa ɠɛ dàaʋɛ eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 2 Nà-ɓɔɠɔ maamusɛi ma ungi ɠa é ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\q Ɓɔɠɔmaayei nuiti ti woilo, ti ɠoozunɛ.
\q
\v 3 À ʋa wo ɓɔ bà, ade Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ ʋɔɔma!
\q Ade daaseigi lɛbi ʋɔɔma!
\b
\q
\v 4 Gè Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaiziɛni, é gòoɠaaʋote,
\q toɠa ɗa kùla fai kpein su, nii é màaluazu.
\q
\v 5 Siɛgi zu nu wɛlɛzu la tɔun ba, ɗa ɗa volo ga koozunɛɛi,
\q unfe ge la lɔa nu ɠaazu.
\q
\v 6 Maanɔɠɔ nui kpeei looni, Ɠɔoɠɔ GALAGI goomɛnini,
\q é kizo ná-kidaaʋili fai pɛ ma.
\q
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ɠa naati maaɠoolii zu,
\q niiti ti ziɛzu ga GALA ziimai, é ti ɠizo.
\b
\q
\v 8 À kɔɠɔ, wo pɛtɛ, ʋelegi Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋagai la!
\q Undaanɛ nu ɠa ga zunui naa, nii é lɔɔɠuzu pɔ bɛ!
\q
\v 9 À lua Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa, wɔi wo ga ná-nu ɲadegaiti!
\q Mazɔlɔɔ ani nɔpɛ ge la ʋalaga naati zea, niiti ti luazu ba.
\q
\v 10 Zala yiʋoiti ta ɗa ʋala ani ma, ti yɛ pului zu,
\q kɛlɛ niiti ti Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaiziɛzu, naati ti la ʋalaga ani ʋagɔ nɔpɛ ma.
\b
\q
\v 11 À ʋa, dòun zunuiti, wo woilo gòoi ma!
\q Nà wo ɠalasu ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazuluabai.
\q
\v 12 Zunui ɓɛ ɠa é wɔinni ga zɛnvui,
\q é wɔinni ga sii zuɠooza, é undaanɛɛi zɔlɔɔ?
\q
\v 13 È-nɛgi makɛ, é mina faa ɲɔu ɠɛ,
\q è-lakɔlɔgiti ti mina yaava ɓɔɛ wo.
\q
\v 14 Ʋoluave faa ɲɔi ʋa, è faa ʋagɔi ɠɛ,
\q ziilɛigi ɠaiziɛ, è ʋilɛ polu.
\b
\q
\v 15 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazuʋɛ ɠa telebo nuiti ba,
\q goilogɛ gola ti ɓain gooiti ma.
\q
\v 16 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa ɠaazuʋɛ lati naati daalɔɠɔma, niiti ti faa ɲɔi ɠɛɛzu,
\q nii a kɛ é ti ɠaaleʋe, nu mina ɠisiɛ ti zu eteai zu.
\q
\v 17 Siɛgi zu telebo nuiti ti kpeei loozu la, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa woilo,
\q toɠa ɗa ti ɠula ta-ɠidaaʋiligiti kpein su.
\q
\v 18 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ziiɠoloɠolo nuiti koba,
\q toɠa naati kizo, niiti ti ziiɓɔlɔi zu.
\b
\q
\v 19 Maanɔɠɔ mɔinmɔin ka ɗa zeeli telebo nui ma,
\q kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa unmɔɔ, é kula ti pɛ su.
\q
\v 20 Toɠa ma ɠaeiti pɛ makɛ,
\q tanɔpɛ ge la ɠalea.
\q
\v 21 Maanɔɠɔi ɠa faa ɲɔu ɠɛ nui ʋaa,
\q telebo nui zili nuiti ta ti-zalai zɔlɔɔ,
\q
\v 22 kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa ná-botiɠɛ nuiti kpein zɛnvui ɠizo,
\q ta niiti ti tɔun kɛai ga ti-lɔɔɠuzuʋɛ, naati ti la ʋeelala.
\c 35
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa maawɔin nuiti makɛ
\d
\v 1 Davide ná-guyei.
\b
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, naati sakpe, niiti ti sàkpesu,
\q kɔɔi laalɛ naati bu, niiti ti kɔɔi laalɛɛzu bù!
\q
\v 2 Kɔɔɠɔ zɛpɛ koi ta ma wolaiti seɠe,
\q è wuzeɠe, è ɓɔ bà!
\q
\v 3 Kpɛɛn goiti ta kɔɔɠɔ yoovɛiti seɠe,
\q è tɛ ga naati daalɔɠɔma niiti ti wɔ̀inzeɠezu!
\q È ɠɛ zɛ̀nvui ma:
\q «Nà ɠa gè ga è ɠizo nui!»
\b
\q
\v 4 Naati ti unfe, ɓaaɠula ti ma,
\q niiti ti wɔinɗai ga ti zɛ̀nvui ɠula zèa!
\q Ti ɠula ʋolu, ti unfe,
\q tɛiti ti ɠisiɛzu nà-maanɔɠɔ vai zu!
\q
\v 5 Ti ɠɛ ga daazaɠagi ɠɛʋele, nii fiilɛi liizu la,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ti ɓɛ!
\q
\v 6 Ta-ʋelei ti ziɛzu la suɓidi, suɲa,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ʋilɛ ti ʋolu ga ti ɓɛa!
\q
\v 7 Mazɔlɔɔ ti zeɠei wɔɔʋɛ, ti tumɔi zei su,
\q ma un ge la ba, ti naa wɔɔʋɛ nɔ̀un bɛ.
\q
\v 8 Ziizoolɛi zeeli ti ma, ti yeemazu,
\q ta-lumɔi ti dɔɔɠuai tùɠɔ, naa ti zo,
\q ti loo naama undaaʋiligi zu!
\q
\v 9 Koozunɛɛi ɠa ɠɛ zìimaʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ,
\q toɠa ɠoozunɛ ná-kizo fai zu.
\q
\v 10 Mà ɠaeiti kpein ta ɠɛ ma:
\q «Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɓɛ ɠa é ga è ɠɛʋele?
\q Ɗa maanɔɠɔ nui unmɔɔsu, è kula naa yeezu, nii sɛbɛi wɔɔlɔai tɔun nɔnɔi ʋa.
\q Maanɔɠɔ nui ta bala nui ɓalaa, ɗa ti ɠulazu tooma nui ya.»
\b
\q
\v 11 Zɛɛ zeeleiti ta wuzeɠezu,
\q ti ʋa, ti ɗa gàazaɠa faiti ma, niiti gè la ti zuɠwɛɛ.
\q
\v 12 Nà-faa ʋagɔi gè kɛɛni,
\q ti ɗa naa zala mà ga faa ɲɔi.
\q Ti zɛ̀ gilɛlai zu.
\q
\v 13 Nɔ̀un nà, siɛgi zu ti ɠɛni zeeɓɛzu la,
\q gè ɓena saa wɔlɔ wo seɠei loo ɠɔba,
\q gè ɠaalɛi, gè ɓɔɠɔmaayei, gè zugi zo.
\q Gè la ɠɛni ɓeni GALA falii ʋa ti ʋɛ ɠɔ,
\q
\v 14 eɠɛ nà ɠɛ kɛɛzu bɔɔla ʋɛ, ɓaa kɛ̀ɛloun.
\q Gè maaʋɛ, gè ɗa ziɛ gaazuɠiliai,
\q gàalɛi, eɠɛ nu dee a za.
\q
\v 15 Naa ʋolu, siɛgi zu gè ɲiikpisu da,
\q ta ɠaalɛɛzu ba, ti ɗa ɲɛɛɠula sù,
\q gè la dòɠa nuiti kwɛɛ, ti ɠaalɛɛzu ba dàalɔɠɔma,
\q ti ɗa dàazuɠɔli, ti la looɠosu.
\q
\v 16 Eɠɛ nuiti ti ɲɛɛɠulazu nɛɛʋuzu ba nuiti su,
\q ta ɲiigai ziɛzu ga dàalɔɠɔma.
\q
\v 17 Màliɠii, ɗa yɛsu niima vaiti pɛtɛsu nɔ ɓaa?
\q Zɛ̀nvui ɠula ta-wɔinzeɠemai laawu,
\q zɛ̀nvui wola vizɔgɛ, é mina yɛ zalaiti zea.
\q
\v 18 Nà è maamusɛ maaɓɔ golai zu,
\q nà è mama nuɓusɛ mɔinmɔingiti saama.
\b
\q
\v 19 Niiti ti ga sìli nuiti, ti ɓaaɠosu mà, naati ti mina ɲɛɛɠula sù.
\q Niiti ti wɔ̀inzeɠezu un ge la ba, naati ti mina pòomu ga ɠaazuɠɛzɛi.
\q
\v 20 Mazɔlɔɔ ti la ziilɛi kpɔɛ wosu,
\q yaavai ɠa ti kpɛtɛzu nu ʋagɔiti daalɔɠɔma,
\q ti zeini zooi zu.
\q
\v 21 Ta laalaosu dàalɔɠɔma,
\q ti ɗa ɠɛ ma: «Ee, gi-ɠaazuɠɛzɛi ɠa wozaɠaazu!»
\q
\v 22 Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa wozaɠaazu, mina maaɠɛ kpɔ!
\q Màliɠii, mina maaɠooza bà!
\q
\v 23 Wuzeɠe, ɠaazuzeɠe ma, è màalobo!
\q Nà-GALAGI, Màliɠii, lo bɛ̀!
\q
\v 24 Tukpɔi lo bɛ̀, eɠɛʋelei ɗa-zɔledai la, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà-GALAGI!
\q Ti mina ɠoozunɛ, ti ʋa ɲɛɛɠula sù!
\q
\v 25 Ti mina ɠɛ ma ti-yiimaʋɛ:
\q «Ee, nii ɠa ade ɠɛa pɔ!»
\q Ti mina ɠɛ ma: «Ade kpɔlea!»
\q
\v 26 Ti pɛ ti unfe ʋɔɔma, ti ʋɛlɛʋɛlɛ ɓɔɠɔ ma,
\q tɛiti ti ɠoozunɛɛzu nà-maanɔɠɔ vai zu!
\q Unfegi loo ti ɠɔba ta faazupui,
\q niiti dɔin ti ɓɔɠɔ wɔɔlɔzu dàalɔɠɔma!
\q
\v 27 Naati ti maamusɛi wo, ti ɠoozunɛ,
\q niiti ti yiilɛiɗai nà-telebo fai zu,
\q ti ɗa ɠɛ ma yeenɔpɛ: «Lɛbiyai ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ,
\q nii é ná-botiɠɛ nui ná-ziilɛigi ʋɔ!»
\q
\v 28 Nɛ̀gi ɠa ɗa-lelebo fai wo,
\q ta ɗa-maamusɛi, folo-o-folo.
\c 36
\s Maliɠii ná-nuɓɔɠɔlai
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-botiɠɛ nui Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Nà ɗa ɠisiɛ zìimaʋɛ naa zu,
\q nii faa ɲɔu ɠɛ nui bosu ná-tɔ koloɠologi zu,
\q GALA gaazuluabai la gaazu ga faa nɔpɛ.
\q
\v 2 Mazɔlɔɔ daaʋɛ ɓɔɠɔ la gola ná-sɔle fai zu,
\q é la zooga é ʋa ná-faaɠaaza golai ɠwɛɛ, é ʋa wɔinzeɠe.
\q
\v 3 Kpɔɛi niiti ti ɠulazu daaʋɛ, ta ga zɛɛi ta yaavai nɔ.
\q Toɠa ɠɛlɛzu faa yɔɠɔzuɠaa vai ʋa ta faa ʋagɔi.
\q
\v 4 Toɠa ɗa ɠisiɛ yaavai zu, a ɠɛna laani ná-betei zu,
\q toɠa ziɛzu pelei zu nii é la ʋani,
\q é la faa ɲɔi ʋilisu ya.
\b
\q
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-nuɓɔɠɔlai wɔɔlɔʋɛ geeɠɔlɔgi ʋa,
\q ɗa-wooɠɛɠiladai zeeli tonaɓiingiti ma.
\q
\v 6 Ɗa-lelebodai ɠaaɠoozaʋɛ, eɠɛʋelei gize ɠaaɠoozagiti ti la,
\q ɗa-leveiti kpoma ɠoozaʋɛ, eɠɛʋelei kpoloɗɛiti buuzeiɗai la,
\q ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ɓaazu nuiti maazu ta suaiti.
\q
\v 7 Ee, GALA, ɗa-wooɠɛɠiladai wola ʋagɛ!
\q Nuɓusɛiti ta lɔɔɠuzu è-ɠoʋegiti ma niinigi wu.
\q
\v 8 Ɗa ɗa-ʋɛlɛi wu vaaɓɔɠɔi ɠɛɛzu ti ʋɛ, ta sɔlɔɔ é ʋooʋa ti ma,
\q ti ɓɔɔle ga ɗa-nuɓɔɠɔlai ma ɗɛ wola ʋagɔi.
\q
\v 9 Mazɔlɔɔ zɛnvu ɗɛungi ɠa è ɠobaʋɛ nɔ,
\q ɗa-wozakalagi ʋɔ, gá wozakalagi ɠaazu.
\b
\q
\v 10 Ɗa-wooɠɛɠiladai makɛ è ɠwɛɛ nuiti bɛ,
\q ta ɗa-lelebodai ɓalaa naati bɛ niiti ti-yii zɔlegai!
\q
\v 11 Waso nuiti ti mina ɠɔɠɔlo mà,
\q faa ɲɔu ɠɛ nuiti ti mina kpɛ̀ ga ti-yeei!
\q
\v 12 Wɛlɛ, niizu niiti ti telebotala vai ɠɛɛzu, ti loa,
\q ti loka, ti la zooga ti ʋa wuzeɠe.
\c 37
\s Kalagi é zɔlɔɔsu faiti su, ti leʋegai
\d
\v 1 Davide ná-guyei.
\b
\q Mina yiiɠaawana naati ma, niiti ti faa ɲɔi ɠɛɛzu,
\q mina ɠaazuɠula naati ba, niiti ti kakama vaiti kɛɛzu.
\q
\v 2 Mazɔlɔɔ ta ʋoolozu, eɠɛ tufai,
\q ti vɔ, eɠɛ tufa lɛnugi.
\b
\q
\v 3 Ɠaliva Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, è ɗa faa ʋagɔi ɠɛ,
\q ɗa zei zooi zu, ziilɛigi zu.
\q
\v 4 Ɗa-undaanɛɛi ɠaiziɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ya,
\q toɠa è yiima vai ɠɛ è ʋɛ.
\b
\q
\v 5 È-maavaiti kpein zɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI yeezu,
\q ɠaliva tɔun ma, toɠa ti ɠaaɠula ba.
\q
\v 6 Toɠa ɗa-zɔledai ɠula kɛlɛma eɠɛ wozakalagi,
\q ta ɗa-ɠaamai eɠɛ folo gaalɔgai.
\b
\q
\v 7 Maaɠɛ kpɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, tɔun maaɓɔun,
\q mina yiiɠaawana naati ma, niiti ti ɓɔɠɔ zɔlɔɔsu,
\q ɓaa nui naati daalɔɠɔma, niiti ti ɠisu vaa ɲɔiti suɓɛtɛzu.
\b
\q
\v 8 Ɓe ziiɠaawanai ʋa, è ziiɠulagi yɛ ná,
\q mina yiiɠaawana, toɠa ɠɛ ga faa ɲɔu ɠɛɛ vaa.
\q
\v 9 Mazɔlɔɔ niiti ti faa ɲɔi ɠɛɛzu, naati ta leʋezu ga,
\q kɛlɛ niiti ti ɠitogai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa, naati ta zooi zɔlɔɔ ga tɔnɔ.
\b
\q
\v 10 Ná tago nɔ ʋe na, faa ɲɔu ɠɛ nui la mɔ ɠaa!
\q Ʋɛ é ɠɛa ná, ɗa naa ʋɛtɛ, nu nɔpɛ ge la ná!
\q
\v 11 Ɓɔɠɔmaayei nuiti ta zooi zɔlɔɔ ga tɔnɔ,
\q ti ɠoozunɛ ziilɛi golai zu.
\b
\q
\v 12 Faa ɲɔu ɠɛ nui ɠa ɗa kisiɛ ɲɔiti kpɛtɛ telebo nui laalɔɠɔma,
\q é ɗa ɲiigai ziɛ ga naa laalɔɠɔma.
\q
\v 13 Anɛɛ naa ʋe, Maliɠii ɠa ɲɛɛɠulazu su,
\q tɔɔzei é kwɛɛ ga naa ná-foloi ɠa na zeeli.
\b
\q
\v 14 Faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta ɗa boɠa zɔkpɔi ɠula su,
\q ti ta-mɛɛin ɠaalɛ,
\q nii a kɛ ti maanɔɠɔ nui ta bala nui loo bu,
\q ti ʋa naati kɔdaaleʋe niiti ta-ʋelei zɔlegai.
\q
\v 15 Tiya ɓɔɠɔi ta-woɠa zɔkpɔi ɠa ti yiiɓota,
\q ta-mɛɛinti ta ɠaleɠale.
\b
\q
\v 16 Nii goi é telebo nui ya naa vizɔgɛ,
\q é leʋe faa ɲɔu ɠɛ nuiti tɔnɔ mɔinmɔin golai ʋa.
\q
\v 17 Tɔɔzei faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta-zobogi zu ɠa ɠoloɠolo,
\q kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɓaa sɔle nuiti maazu.
\b
\q
\v 18 Ɠɔoɠɔ GALAGI sɔbalala nuiti ta-eteai ɠwɛɛ,
\q ta-ʋoganii ɠa yɛ ná ɠɔ.
\q
\v 19 Ti la unfega maanɔɠɔ ziɛgi zu,
\q pului ma ziɛgi zu, ta laami, mɔtai yɛ.
\b
\q
\v 20 Faa ɲɔu ɠɛ nuiti undaa ɠa ʋili,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI zili nuiti
\q ta ɠɛ eɠɛ tufa lɛnugi,
\q ti ɲɛɛlɛ, ti ɲɛɛlɛ duului zu.
\b
\q
\v 21 Nu ɲɔi ɠa ɗa kuyei zeɠe, kɛlɛ é la kulaa ʋolu.
\q Telebo nui ɠa ɗa maawɔinɠai wo, é fe zea.
\q
\v 22 Mazɔlɔɔ niiti Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya loozu ti ʋɛ, naati ta zooi zɔlɔɔ ga tɔnɔ,
\q niiti é ti voovoozu, naati ta leʋe ga.
\b
\q
\v 23 Siɛgi zu nui ziɛ ʋelei nɛɛzu la Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ,
\q toɠa naa ɠɔɠɔ losu ɓɛtɛ ná-eteai zu.
\q
\v 24 Ni a loona, é la vɛzɛɠɛlɛga,
\q mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa sosu zeei ʋa.
\b
\q
\v 25 Gè ɠɛni ga doungoi, gè wɔlɔzaɠaga,
\q gè la dɛ nu ɠaani nii sɔlegai, kɛlɛbai ʋa wo da,
\q ɓaa mavofodai ʋa ɗa daamianigi vali.
\q
\v 26 Toɠa ɗa maawɔinɠai ɠɛ, é kuye ʋɛɛ nu ma,
\q mavofodai ɠa tuyai zɔlɔɔ.
\b
\q
\v 27 Ʋoluave faa ɲɔi ʋa, è faa ʋagɔi ɠɛ,
\q zei zooi zu, yɛ ná ɠɔ.
\q
\v 28 Mazɔlɔɔ sɔlegi nɛɛʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ,
\q é la ɠɛlɛa ná-wooɠɛɠila nuiti ba.
\b
\q Toɠa wɛlɛzu ti ma siɛnɔpɛ su,
\q kɛlɛ faa ɲɔu ɠɛ nuiti mavofodai ɠa leʋe ga.
\q
\v 29 Telebo nuiti ta zooi zɔlɔɔ ga tɔnɔ,
\q ti yɛ zeini ná ɠɔ.
\b
\q
\v 30 Telebo nuiti ta ɗa ɠima ɓɔɛiti bo,
\q ti-nɛgi ɠa ɗa sɔledai ɠɛ.
\q
\v 31 Ta-ƓALAGI ná-tɔgi ɠa ti-yiimaʋɛ,
\q ti-ɠɔɠɔi la ɓunɛga.
\b
\q
\v 32 Faa ɲɔu ɠɛ nui ɠa ɗa telebo nui maayaava,
\q é gaiziɛ ga é paa.
\q
\v 33 Kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI la yeeɓega ba, é ʋa zɛ zeezu,
\q é la zɛga naa, ti ʋa peelala, siɛgi zu ti tukpɔzu la.
\b
\q
\v 34 Ɠito Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q è ziɛ ga ná-pelei,
\q toɠa è wuzeɠe, è zooi zɔlɔɔ ga ɗɔnɔ,
\q ɗa faa ɲɔu ɠɛ nuiti ka, ti leʋe ga.
\b
\q
\v 35 Gè nu ɲɔi ɠaa, é ná-zobodai kpein su,
\q é ɗa wɔɔlɔ, eɠɛ gulu wolai nii kpɔvɔai.
\q
\v 36 É leʋeni, wɛlɛ, é la mɔ ná.
\q Gè gaiziɛni, kɛlɛ é la ɠaani.
\b
\q
\v 37 Ɠida GALA gaazuluaba nui ná-fai wu, nui naa ʋɛtɛ nii sɔlegai,
\q ziilɛi nui ɠa ɓɔɠɔ zɔlɔɔ ná-eteai zu.
\q
\v 38 Kɛlɛ kpaka nuiti kpein ta ɠoloɠolo,
\q faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta-eteai ɠa ɠoloɠolo.
\b
\q
\v 39 Telebo nuiti ta-ɠizogi ɠa ʋaazu, é zeɠe Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ bɛ.
\q Tɔ ɠa é ga ti-lɔɔɠuzuʋɛ, kidaaʋili foloi.
\q
\v 40 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɓɔ ti ʋa, é ti unmɔɔ.
\q Toɠa ti unmɔɔ, é ti ɠula faa ɲɔu ɠɛ nuiti zea, é ti ɠizo,
\q tɔɔzei naati ta lɔɔɠuzu pɔ bɛ.
\c 38
\s Seeɓɛ nui ná-GALA falii,  //  tɔɔzei ná-kotoi ʋa
\d Davide ná-guyei, é ɠɛ ga ɠizɛsui.
\b
\q
\v 1 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, mina fàla, ɗa-yiiɠaawanai zu,
\q mina dòɠa, ɗa-yiiɠulagi zu.
\q
\v 2 Mazɔlɔɔ ɗa-mɛɛinti ti nɔ̀un soga,
\q è-yeei wuiʋɛ mà.
\q
\v 3 Fai tanɔpɛ ge la mɔ ɠɛʋele ma kpùsɛi zu, ɗa-yiiɠaawanai maaʋele ma.
\q Kɛdɛya la mà ɠaeiti zea, nà-kotoi maaʋele ma.
\q
\v 4 Mazɔlɔɔ nà-faaɠaaza golaiti kpudɛʋɛ nà-kisiɛi maazu,
\q eɠɛ kasɔ wuigi, ti wuiʋɛ mà gola.
\q
\v 5 Nà-palaiti ti ɲɔuɗa, ti-ɠugi ɗa ɠula
\q nà-ɠimalalai maaʋele ma.
\q
\v 6 Kpìligɛ, gè ɓɔlɔ fɔ da ge leʋe,
\q folo-o-folo, nà ziɛzu ziizoolɛi zu.
\q
\v 7 Mazɔlɔɔ abui ɠa é sàamaʋɛti galazu,
\q fai tanɔpɛ ge la mɔ ɠɛʋele ma kpùsɛi zu.
\q
\v 8 Zɛbɛ la mɔ bà, sùɠaleɠalea,
\q nà kpalagi wosu, tɔɔzei nà-ziiɓɔlɔi ʋa.
\b
\q
\v 9 Màliɠii, wɔ̀inma vaiti kpein ta è ɠakalaʋɛ,
\q kpàla gooiti ti la lɔɔɠuni è ʋa.
\q
\v 10 Zìi ɠa doɠazu gola, sɛ̀bɛi ɗa ɠula zèa,
\q gàazuʋɛ la mɔ wozaɠaazu.
\q
\v 11 Nà-kpɔlɔi maaʋele ma, bɔ̀ɔlaiti ta sìɛpoluɲɔɠɔiti ti maaɠooza bà,
\q sèiɲɔɠɔiti ɓalaa ti maaɠooza bà.
\q
\v 12 Niiti ti pɔ ti pàa, naati ta baliiti tɛɛzu tùɠɔ,
\q niiti ti ɠɛɛzu maanɔɠɔi zeeli mà, naati ta kpɔɛiti bosu, nii a kɛ gè ɠoloɠolo,
\q ti ɗa unsuyelii lo folo-o-folo yaavai zu.
\q
\v 13 Nɔ̀un nà, gè ɠɛa eɠɛ goizuɓɔlɔ nui, gè la ta mɛnisu.
\q Nɔ̀un daaɠulugɛ eɠɛ ɓoɓoi.
\q
\v 14 Kɛ̀ɛʋɛ eɠɛ zunui nii é la faa mɛnisu,
\q é la ta zuloozu.
\q
\v 15 Ɗa ɠa gè è maaɓɔunsu, Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q ɗa ɠa ɗa gooɠaaʋotegi wo, Màliɠii, nà-GALAGI!
\q
\v 16 Mazɔlɔɔ nà bosu è ma ga: «Ti mina ɲɛɛɠula nɔ̀un su,
\q ti ʋa wuzeɠe dàalɔɠɔma siɛgi zu kɔ̀ɠɔi ɓalizu la!»
\q
\v 17 Mazɔlɔɔ sàsu ɠa na ʋa ɓalizu,
\q taɓai ɠa kɔ̀lɔ su yeenɔpɛ.
\q
\v 18 Ungo, gè nà-faaɠaaza golai ɠwɛɛ,
\q zìi ɠa zoolɛzu ga nà-kotoi vaa.
\q
\v 19 Tama sìli nuiti ta vulua, zɛbɛi ɠa ti ʋa.
\q Niiti ti wɔ̀inzeɠezu fuun, naati mɔinʋɛ.
\q
\v 20 Niiti ti nà-faanɛɛi zuloozu ga faa ɲɔi,
\q ti ɗa wuzeɠe dàalɔɠɔma, tɔɔzei faa ʋagɔi ɠa gè gaiziɛzu.
\b
\q
\v 21 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, mina ɠɛlɛ bà.
\q Nà-GALAGI, mina maaɠooza bà.
\q
\v 22 Ʋa fala, è ɓɔ bà,
\q Màliɠii, nà-kizogi!
\c 39
\s Saai ɠakala
\d Guye loo ɠundiɠii Yedutun nɔnɔi ʋe. Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Gè ɠɛni ɠɛɛzu ma: «Nà daazu ma kpɛ ga sìɛ ʋeleiti,
\q gè ʋa koto ɠɛ kpɔ̀ɛ wooiti su.
\q Nà yeeʋɛɛzu la,
\q ni nɔ dɛ faa ɲɔu ɠɛ nui ɠa tùɠɔ.»
\q
\v 2 Gè ɓɔɠɔ lɔɔni maaɠɛkpɔ golai zu,
\q gè la woo ɠila kpalaa boni.
\q Nà-taɓai wola zuwɔɔlɔni.
\q
\v 3 Zìi ɠɛni zoolɛzu kòozu,
\q zɛ̀gɛ kpalagi wosu, abui ɗa zo,
\q wooi ʋaani kìsu, gè ɓɔɛ, gè ɠɛ ma:
\q
\v 4 «Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà-eteai ɠaaɓelagi lɛ ga ze,
\q sìi ma voloi liegɔi,
\q naa ɠa a kɛ gè kwɛɛ ʋelei sìi zuɓuɠaai la.
\q
\v 5 Wɛlɛ, nà-foloiti kwɛteʋeʋɛ, ta ga zeelo gilagi liegɔi.
\q Sìi zuɠooza ʋelei la è ɠaazu ga ani nɔpɛ.
\q Ungo, nui kpein é loni, toɠa è ɠaazu ga fiilɛi nɔ.
\qr Lo!
\q
\v 6 Ungo, nui ɠa ziɛzu eɠɛ niinigi,
\q é ɗa ɓɔɠɔ ɲiikpi, kɛlɛ toɠa ga fiilɛi.
\q Toɠa ani ʋagɔiti gaalɛɛzu ba,
\q kɛlɛ é la kwɛni, ɓɛ ɠa é ʋaazu ti yɛʋɛzu.
\b
\q
\v 7 «Niizu, Màliɠii, leeni ɠa nà ɠito ba niina?
\q Nà-kitogi ɠa ɗa nɔ è ʋa.
\q
\v 8 Ùnmɔɔ, è kùla nà-tɔ koloɠologi kpein su!
\q Mina va bu, ɠimalala nuiti ti ʋa dɔ̀ ɓaaɠulamai zu!
\q
\v 9 Nà maaɠɛsu kpɔ, gè la laalaosu,
\q mazɔlɔɔ ɗa ɠa è tii ɠɛɛzu.
\q
\v 10 Ɗa-ɓakɔiti maaɠooza bà.
\q È-yeei a ɠɛna dòɠaa, nà loozu.
\q
\v 11 Ni a kɛ è nuiti maaɠolo, ɗa ti loɠazu ta-vaaɠaaza golaiti faa zu,
\q è ti nɛɛbɛ aniiti koloɠolo eɠɛ fɔfɔi.
\q Ungo, nui kpein ka ga fiilɛi.
\qr Lo!
\b
\q
\v 12 «Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, woilo nà-maanɛɛnɛ wooi ma,
\q woilo nà-kpee wooi ma!
\q Mina woizuɓɔlɔ nà-gɔlɔ wooiti tuɠɔ!
\q Mazɔlɔɔ nà ga wɛɛn è ʋɔ bɛ,
\q gè ɠɛ ga seikɔɠɔma nu,
\q eɠɛʋelei mɛ̀mɛwolani ti ɠɛni la.
\q
\v 13 Ɠaazu lati, è seɠe bà, ga gè undaanɛɛ zɔlɔɔ,
\q aisa gè ʋa li, gè ɲɛɛlɛ!»
\c 40
\s GALA ná-kizo fai ta ná-botiɠɛ nui ná-fai
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Gè ɠitoni Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q é ungi maayeini pɔ̀ pelei,
\q é woilo nà-maanɛɛnɛ wooi ma.
\q
\v 2 É mɛ̀ɛnni, é kùla zeɠezaɠa ɲɔi zu, palaʋalai ɓomaʋɛ.
\q É kɔ̀ɠɔiti to fasai ma, é kɔ̀ɠɔiti topele ɓɛtɛ.
\q
\v 3 É guye niinɛ lɔ dà, da-ƓALAGI maamusɛ vai ma,
\q ma mɔinmɔin ka pɛtɛ, ti lua tɔun ba,
\q ta ɠaliva Ɠɔoɠɔ GALAGI ma.
\b
\q
\v 4 Undaanɛ nu ɠa ga naama nui, nii é ɠitosu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q é la ɠaaʋotesu waso nuiti ma,
\q niiti ti zɛɛ wo maaɓɔgi zu!\f + \fr 40:5 \fr*\fq niiti ti zɛɛ wo maaɓɔgi zu\fq*\ft : Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: \ft*\fqa niiti ti ɠaaʋotesu zɛɛ ɠalagiti ma\fqa*\f*
\q
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI, ná-GALAGI, è ɗa-vaa ʋagɔiti ta è ɠisu vaiti mɔinʋɛ su gi letegi,
\q è-ʋokɔɠɔma la ná,
\q nà pɔ gè naa wo, gè zeze la,
\q ti wola mɔinʋɛ gola, ti ɠaa la luga.
\b
\q
\v 6 È la zalaɠai ʋɔ, ɓaa vebɛanii,
\q è gòiyeɠeiti daalaogɛ,
\q è la gala zalaɠai maaɠaazaɠaboni,
\q ɓaa koto gba zalaɠai.
\q
\v 7 Gè ɠɛni ma naazu:
\q «Wɛlɛ, gè ʋa ga sɛʋɛi nii kɛai nà-faa zu,
\q
\v 8 zìima vai ɠa ga gè è-yiimai ɠɛ, nà-GALAGI!
\q Ɗa-lɔgi ɠa zìimaʋɛ.»
\b
\q
\v 9 Nà unmɔɔ fai ma woo niinɛ ʋagɔi laazeelizu maaɓɔ golai zu,
\q wɛlɛ, gè la laaɠulusu,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, è naa zuɠwɛɛ!
\q
\v 10 Gè la unmɔɔ fai zulɔɔɠua zìimaʋɛ, nii è kɛai bɛ̀.
\q Nà zezezu ga ɗa-wooɠɛɠiladai ma vai, ta ɗa-ɠizo fai,
\q gè la ɗa-nuɓɔɠɔlai lɔɔɠua, ta ɗa-ɠaamai maaɓɔ golai zu.
\b
\q
\v 11 Ɗa, Ɠɔoɠɔ GALAGI, è la ɠɛlɛa, è ʋa ɓe ɗa-maawɔinɠai veezu bɛ̀.
\q Ɗa-wooɠɛɠiladai ta ɗa-ɠaamai, ta màkɛ eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 12 Maanɔɠɔ mɔinmɔin ka màaɠoolii zu,
\q nà-faaɠaaza golaiti ti pilɛ sɔlɔɔga mà,
\q gè la zooga gè ʋa wozaɠa.
\q Ti mɔinʋɛ, ti leʋe nɔ̀undeɠai ʋa,
\q sùvikɛi ɠulaa sù.
\q
\v 13 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, soma è ùnmɔɔ!
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, suvilɛ, è ɓɔ bà!
\q
\v 14 Ti pɛ ti unfe ʋɔɔma, ti wooi zupu,
\q tɛiti ti pɔ ti zɛ̀nvui ɠula zèa!
\q Ti li ga ʋoluʋelei, ti unfe,
\q tɛiti kpein ti wɔinɗai ga màanɔɠɔ!
\q
\v 15 Ti laavɔ ta-unfegi ma ɠasɔi wu,
\q niiti ti ɲɛɛɠulazu nɔ̀un su!
\q
\v 16 Niiti dɔin ti è ɠaiziɛzu,
\q ti ɠaazuɠalakala, ti ɠoozunɛ è ʋɔ,
\q niiti ɗa-ɠizo fai nɛai ti ʋɛ,
\q ti ɠɛ ma yeenɔpɛ: «Lɛbiyai ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ!»
\b
\q
\v 17 Nɔ̀un nà, màanɔɠɔʋɛ, gè ɠɛ ga bala nu,
\q kɛlɛ Màliɠii ɠa ɠisiɛzu sù.
\q Ɗa ga nà-kpɔba nui, ta ùnmɔɔ nui,
\q nà-GALAGI, mina nɛkɛ!
\c 41
\s Seeɓɛ nui, ti wɔinzeɠezu
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Undaanɛ nu ɠa ga naama nui, nii é daazu ma ga bala nui ná-fai!
\q Maanɔɠɔ voloi, Ɠɔoɠɔ GALAGI unmɔɔ tɔ ɓalaa.
\q
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa makɛ, é zɛnvui wo,
\q undaa ɠa nɛ ná-zooi zu,
\q é la dɔa sili nuiti ziimai zu.
\q
\v 3 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa yeeyɛ ba, a ɠɛna laani betei zu taɓai ba.
\q Toɠa pilɛ kɔɠɔiti ga, siɛgi zu é zeeɓɛzu la.
\b
\q
\v 4 Gè ɠɛni ma: «Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, màawɔinɠa!
\q Kɛdɛyai ve bɛ̀, gè kotoi ɠɛa è laalɔɠɔma!»
\q
\v 5 Wɔ̀inzeɠe nuiti ta ɓɔɛzu dàalɔɠɔma ga ɲɔuɗa,
\q ti ɗa ɠɛ ma: «Siɛgi ɓɛgele zu ɠa é zaazu la?
\q Daaseigi ɠa za siɛgi ɓɛgele zu?»
\q
\v 6 Ni nui ta a ʋaana é wɛlɛ bà,
\q toɠa kpɔɛ wafuungiti bosu,
\q zii ɠa telebotala vaiti gaalɛɛzu ba,
\q é ɠula, é li, é ɓɔɛ eteaʋɛ.
\q
\v 7 Niiti kpein ti wɔ̀inzeɠezu, ta ɓɔɛzu laa wu ɓɔɠɔ zaama ga ze,
\q ti ɗa ɠisiɛ maanɔɠɔ vaiti su dàalɔɠɔma.
\q
\v 8 «Niima zeeɓɛi é sogai, faa ɲɔu wola ɠa!
\q É laa betei ɠa, é la mɔ wuzeɠea eyɛsu pɛ!»
\q
\v 9 Anɛɛ bɔ̀ɔla ʋagɔi nii gè laani da,
\q gi ɗa nà-daamianigi mi gá tɔ, naa wuzeɠea dàalɔɠɔma.
\b
\q
\v 10 Kɛlɛ ɗɔun ɗa, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, màawɔinɠa, è ʋa è bùzeɠe,
\q nà naa ve ti ya, nii maanɛai ti sɔlɔɔ.
\q
\v 11 Wɛlɛ, nii gè kwɛɛgai la ga è wɔinʋɛ ga ze,
\q toɠa ga sìli nui la zobo sɔlɔɔsu mà.
\q
\v 12 Ɗa makɛsu mà nà-sɔbalalai zu,
\q ɗa màkɛ è ɠakalaʋɛ eyɛsu ɠɔ.
\b
\q
\v 13 Mamagi ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ,
\q Izilayɛle ná-GALAGI, ɠɔoɠɔ!
\q Amina! Amina!
\c 42
\ms1 Sɛʋɛi Velesiɛi
\mr (Guyeiti 42—72)
\s Eɠɛ dopai nii kpɔɔle wɔin ma
\d \f + \fr 42:1 \fr*\ft Eɓulu woo zɛʋɛ wɔlɔmai ma mɔinmɔin su, Guyeiti 42 ta 43 kpɔgɛ su, ti ɠɛ ga guyei ɠila.\ft*\f*Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Kolé mavofodaiti ta-ɠidafaawui.
\b
\q
\v 1 Ʋelei kpɔɔle wɔin a ɠɛna dopai ma, a ɗa ziɛi ɠaiziɛ la, nii é yeizu,
\q ʋele ɠana zìi è magalasu da, ee, GALA!
\q
\v 2 GALA wɔin ɠa zìi ma, eɠɛ kpɔɔle wɔin, zɛnvu su ƓALAGI.
\q Siɛgi ɓɛgele ɠa nà lii la, gè ɠula kɛlɛma,
\q gè lo GALA gaazu ná-pɛlɛi wu?
\q
\v 3 Gàazuɗɛiti ti ɠɛa ga kɔ̀nɔgi, folo ʋɛɛ kpidi ʋa,
\q siɛgi zu ti ɠɛɛzu mà la yeenɔpɛ:
\q «Mini ɠa ɗa-ƓALAGI ná?»
\q
\v 4 Anɛɛ naa ʋe, nii gè ɠisiɛzu su, zìi ɗa ɓali kòozu:
\q Gè ɠɛni bɛbɛi luɠɔ, gi ɗa li GALA pɛlɛi ʋɔ pelei,
\q koozunɛ wolai zu, ta faanɛɛ wuuɠwɛɛgai,
\q nuɓusɛi kpein bɛ, niiti ti ɠɛni fɛtii zu.
\b
\q
\v 5 Leeni vaa zu, zìi, è ɲiikpisu,
\q è ɗa kpalagi wo kòozu?
\q Ɠito GALA ba, mazɔlɔɔ nà maamusɛzu ʋolu dɛ,
\q toɠa ga nà-kizogi ta nà-GALAGI.
\b
\q
\v 6 Zìi ɠa ɓalizu nà-faa zu,
\q naa ɠa é ba, nà ɠisiɛzu è zu,
\q Zuludɛn yooi zu, gè su,
\q Ɠɛɛlɛmɔn gizei, ta Miseyaal gizei ʋɔ bɛ.
\q
\v 7 Ziɛ zulugi ɠa ɗa taɠili toli,
\q ɗa-ɠɔtuɗɛiti gooiti ma.
\q Ɗa-veinfeingiti ta ɗa-ɗɛ lakpatakpagiti
\q ti yeini nɔ̀un ma.
\q
\v 8 Foloi, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ná-wooɠɛɠiladai ɠɛɛzu bɛ̀,
\q kpidii, ná-guyei ɠa ɗa ʋilɛ pòlu.
\q Nà nà-maanɛɛnɛ wooi laazeelizu GALAGI ma, nii é ga zɛ̀nvui.
\q
\v 9 Nà ɗa ɠɛ GALA ma, nii é ga nà-fasai:
\q «Lee vaa zu è yeemaai mà?
\q Lee vaa zu kɛni gè ziɛ gaazuɠilii zu,
\q sìli nuiti ta-wɔinzeɠemai zu?»
\q
\v 10 Wɛlɛ, gè ɠoloɠologa ɲɛgɛlɛin ga ta-ʋoomugiti,
\q siɛgi zu wɔ̀inzeɠe nuiti ti ɓaaɠulazu mà la.
\q Ta ɠɛna ɠɛa mà yeenɔpɛ:
\q «Mini ɠa ɗa-ƓALAGI ná?»
\b
\q
\v 11 Leeni vaa zu, zìi, è ɲiikpisu,
\q è ɗa kpalagi wo kòozu?
\q Ɠito GALA ba, mazɔlɔɔ nà maamusɛzu ʋolu dɛ,
\q toɠa ga nà-kizogi, ta nà-GALAGI.
\c 43
\s Ɠito GALA ba
\q
\v 1 \f + \fr 43:1 \fr*\ft Eɓulu woo zɛʋɛ wɔlɔmai ma mɔinmɔin su, Guyeiti 42 ta 43 kpɔgɛ su, ti ɠɛ ga guyei ɠila.\ft*\f*Ee, GALA, tukpɔi lo bɛ̀!
\q Màalobo ladalala nuɓusɛiti daalɔɠɔma!
\q Ùnmɔɔ, è kùla keleɠele ɲɔu nuiti zea, ti ga yaava nuiti!
\q
\v 2 Ɗa ɠa è ga nà-GALAGI, màkɛ nui.
\q Leeni vaa zu è pìliga ya?
\q Leeni vaa zu nà nà-eteai ziɛ gaazuɠilii zu,
\q sìli nuiti ta-wɔinzeɠemai zu?
\q
\v 3 Ɗa-wozakalagi leʋe ta ɗa-ɠaamai!
\q Ti lo tùɠɔ,
\q ti li ga ze ɗa-ɠize ɲadegai ma, è-zeizuʋɛ!
\q
\v 4 Nà liizu GALA ná-zalaɠa ɠulazuʋɛ,
\q GALA pɔ bɛ, nii é ga nà-koozunɛ wolai.
\q Nà è maamusɛ ga kɔnigi wooi,
\q ee, GALA, nà-GALAGI!
\b
\q
\v 5 Leeni vaa zu, zìi, è ɲiikpisu,
\q è ɗa kpalagi wo kòozu?
\q Ɠito GALA ba, mazɔlɔɔ nà maamusɛzu ʋolu dɛ,
\q toɠa ga nà-kizogi, ta nà-GALAGI.
\c 44
\s Nii GALA ge piligai ya
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Kolé mavofodaiti ta-ɠidafaawui.
\b
\q
\v 1 Ee, GALA, gi mɛnini ga gi-woiyeɠeiti,
\q gi-mɛmɛwolani ti boni gi ma,
\q kɛɛwotii nii kpein è kɛɛni ta-ziɛgi zu,
\q wɔlɔwɔlɔi ma voloiti su.
\q
\v 2 È-yeei ɠa è zii ɠiligiti kpɛɛni la, è gi-mɛmɛwolani seizu ve,
\q è ziiti doɠani, nii a kɛ ti ɠaawɔɔlɔ.
\q
\v 3 Mazɔlɔɔ ta-woɠa zɔkpɔi laade, ti ʋa zooi zɔlɔɔ da ga tɔnɔ.
\q Ti-yeelokoi laade, é ʋa ti ɠizo.
\q Kɛlɛ kɛni è-yeezai, è-yeelokoi, è-ɠaazuʋɛ ma wozakalagi,
\q tɔɔzei è ɠɛni ga ti-ʋoluzeigi, ɗa-ƓALA pagɔlai ʋɔ.
\b
\q
\v 4 Ee, GALA, ɗa ɠa è ga nà-masagi,
\q devei ve Zakɔɓe ná-kizo fai zu!
\q
\v 5 Gá ɠɛna è ʋolu, gá gi zili nuiti toka,
\q è-zaalai zu, gá ɠɔɠɔlo naati ma, niiti ti wuzeɠezu gi laalɔɠɔma.
\q
\v 6 Mazɔlɔɔ gè la ɠalivaani nà-mɛɛin ma,
\q nà-boɠa zɔkpɔi laade, é ʋa ɠɛ kìzosu.
\q
\v 7 Kɛlɛ ɗa ɠa è gi ɠizosu gi zili nuiti ma,
\q niiti ti gi maayoseɠezu, è unfegi lɔ naati gaazu.
\q
\v 8 Gá-ƓALAGI, gá è maamusɛzu folo-o-folo,
\q gá yɛ è-laaseigi lɛbizu eyɛsu ɠɔ.
\qr Lo!
\b
\q
\v 9 Anɛɛ naa ʋe, è gi ʋiliga ya, è unfegi yei ga giye,
\q è la mɔ yɛsu gá-zalaʋusuiti ba kɔɔmaʋɛ.
\q
\v 10 Ɗa vaazu bu gi zili nuiti ti gi ɓɛ,
\q gi wɔinzeɠe nuiti ti loo gi ma ga ti-yiimai.
\q
\v 11 È gi lɔɔni ti yeezu eɠɛ baalagiti ti liizu ti ʋaazu,
\q ɗa gi vazasu zii ɠiligiti saama.
\q
\v 12 È ɗa-nuɓusɛiti pɔdini ga daanɛai,
\q è la tɔnɔ nɔpɛ sɔlɔɔni su.
\q
\v 13 È gi ɠɛɛni ga zɔngɔzɛlɛ ba anii, gi-zeiɲɔɠɔiti zea,
\q gi ɠɛa ga gi-maaɠoolii zu nuiti ta-ɲɛɛɠulasu anii, nii ti zɔngɔzu ma.
\q
\v 14 È gi ɠɛa ga ɲɛɛɠulasu anii zii ɠiligiti zea,
\q nuiti ta ɠɔmɔɔnizu ga giye zii ɠiligiti saama.
\q
\v 15 Nà-ɓaaɠulamai ɠa tùɠɔ yeenɔpɛ,
\q unfegi gàazuʋɛ ɓidia,
\q
\v 16 siɛgi zu gè zɔngɔzɛlɛ ba nui wooi mɛnisu da,
\q é ɗa faiti gaaʋala ba, sili nui é ga potokula nui.
\b
\q
\v 17 Naa kpein ka zeelizu gi ma,
\q anɛɛ naa ʋe, gi la yeemani è ma,
\q gi la ɗa-minazeɠegi ɠoloɠoloni.
\q
\v 18 Gi la ʋoluaveni ɗa gi-yiimaʋɛ,
\q gi-ɠɔɠɔiti ti la maaɠoozani ɗa-ʋelei ʋa,
\q
\v 19 anɛɛ naa ʋe, è gi wolowoloni koʋeiti pɛɛzuʋɛ,
\q è gi maaɓɔlega ga kpidi ɓɔii.
\q
\v 20 Ni gi yeemani gá-ƓALAGI laaseigi ma,
\q ni gi yeezeini gala kili bɛ,
\q
\v 21 GALA ge la ɓena naa ʋoluɠula ɓaa,
\q tɔungi é dɔɔɠuzu vaiti kwɛɛ nu yiimaʋɛ?
\q
\v 22 Kɛlɛ è maaʋele ɠa é kɛɛzu, ti gi lɔɔzu la saai zu folo-o-folo,
\q ti ɗa gi leve ga baalagiti, ti liizu ga tiye ti-ʋaazuʋɛ.
\b
\q
\v 23 Wuzeɠe! Leeni vaa zu è ɲiizu, Màliɠii?
\q Wuun! Mina gi ʋili ya ɲɛgɛlɛin!
\q
\v 24 Leeni vaa zu è ɠaazuʋɛ lɔɔɠuzu?
\q Leeni vaa zu è yeemazu gá-maanɔɠɔi ma, ta gá-wɔinzeɠemai?
\q
\v 25 Mazɔlɔɔ gá laani fufiligi zu, ziiɓɔlɔi zu,
\q gi laaʋɛɛʋɛ zooi ma, ungo, pɔlɔi ɓɔɠɔi ma.
\q
\v 26 Wuzeɠe! È ɓɔ gi ʋa!
\q Gi unmɔɔ ɗa-wooɠɛɠiladai maaʋele ma!
\c 45
\s Masagi ná-vulu ɠɛɛ vai
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Nii é loozu é zoloo guye wooi ma, nii daa ga: «Bulɛgi ma ʋuaiti». Kolé mavofodaiti ta-ɠidafaawui, ta ta-nɛɛbɛ wuyei.
\b
\q
\v 1 Zìi ɠa ɲiikpisu ga woo ʋagɔiti,
\q nà-kɛɛwotiiti ta ga masagi nɔnɔ!
\q Nà pɔ ga nɛ̀gi ɠɛ ga seeli kpaɠai, é sɛʋɛ ɠɛ nui yeezu nii ɠigi ma.
\b
\q
\v 2 Nuɓusɛiti kpein saama, è ʋagɛ ti pɛ ba,
\q è ɓɔɛ ʋeleiti pagɛ,
\q GALA ge tuya looʋɛ è ʋɛ eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 3 Ɗa-woɠa zɔkpɔi ɠili zaama, kɔɔɠɔ nu wolai,
\q ɗa-maayikii ta ɗa-lɛbiyai nii é volozu.
\q
\v 4 Ɗa-lɛbiyai zu, zobo sɔlɔɔ!
\q Lo ɗa-ɠɔɔɠɔ wotoloi luɠɔ,
\q è gaamai maalobo, naa ʋɛɛ ɓɔɠɔmaayeii ʋa ta telebodai!
\q È-yeezai ɠa pilɛ sɔlɔɔ, é faa wolaiti dɛɛ ga ɗe!
\q
\v 5 Ɗa-mɛɛinti gaazoɓaʋɛ, nuɓusɛiti ta loo bu è ɠakalaʋɛ,
\q ɗa-mɛɛinti ta lɔ masagi zili nuiti ziiti su.
\b
\q
\v 6 Ee, GALA, ɗa-masa kpɔkpɔgi ɠa ná yeenɔpɛ, eyɛsu ɠɔ,\f + \fr 45:7 \fr*\fq Ee, GALA, ɗa-masa kpɔkpɔgi ɠa ná yeenɔpɛ, eyɛsu ɠɔ\fq*\ft : Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: \ft*\fqa Ɗa-masadai GALA ge fea è ya, toɠa ná ɠɔoɠɔ ta ɠɔoɠɔ\fqa*\f*
\q ɗa-masa tukpɔi ɠa ga telebo tukpɔi.
\q
\v 7 Telebodai nɛɛʋɛ è ʋɛ, è faa ɲɔi wɔinzeɠe.
\q Naa ɠa é ba, GALA, ɗa-ƓALAGI gulɔi ziɛni è ma, koozunɛ wulɔi,
\q é yiimazeɠe ga ɗe è ɠɛɠalaiti saama.
\q
\v 8 Miilegi, ta kanɛlegi, naa ʋɛɛ alɔwɛgi ʋa ta ɗa-zeɠei makugi nɛɛzu.
\q Ɗa-masa pɛlɛiti buuɓɛtɛʋɛ ga see ɲiigai,
\q miná ɠa ti kɔnigi ɠɛinsu ná, ti ɗa è ɠoozunɛ.
\q
\v 9 Wɛlɛ, masa anzanuiti ka ti ga è-ziɛpoluɲɔɠɔiti,
\q masa anzanui ɠa è yeezazuʋɛ, maaɠiliai ga zanugi nii seɠeai Wofiil yooi zu.
\b
\q
\v 10 Woilo dòun anzanu, wɛlɛ, è woilo,
\q yeema ɗa-nuɓusɛiti ma, ta è-ɠɛɛ ná-pɛlɛyeɠei.
\q
\v 11 Ɗa-ʋadai nɛa masagi ʋɛ,
\q tɔɔzei tɔ ɠa é ga è-maliɠii, nɔkɔ tɔun bu.
\q
\v 12 Tiil yooi zu nuiti, nuɓusɛiti ti wola ɓɛtɛai,
\q naati ta ɗa-ɓɔbai ɠaiziɛ, faanɛɛi ʋɔ ta kɛ è ʋɛ.
\b
\q
\v 13 Anzanu loin maazogai masagi ʋɛ, toɠa volozu masa pɛlɛi wu,
\q ma zeɠei zuʋuʋɛ ga zanugi.
\q
\v 14 Ta liizu la masagi ʋɔ, é seɠe zuʋuai zu.
\q Anzalopo ɓulugi ʋilɛgai polu, ti ʋa ga tiye è ʋɔ.
\q
\v 15 Ti lɔ masagi ná-pɛlɛi wu,
\q ga fɛti wuyeiti, koozunɛɛi zaama.
\b
\q
\v 16 È-loun zunuiti ta zei, ti ɠɛ ga masagi, è ɠɛɛni potogi zu.
\q Ɗa ti zei ga kundiɠiiti zooi zu ná pɛ.
\q
\v 17 Nà è-laaseigi ɠula kɛlɛma, gè bo yeeɠɛɠalai pɛ su nuiti ma,
\q naa ɠa a kɛ, nuɓusɛiti ti è maamusɛ eyɛsu ɠɔ.
\c 46
\s GALA ka ade ma ga siɠigi
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Kolé mavofodaiti ta-wuyei. Too ʋelei ɠaaɓaingai.
\b
\q
\v 1 GALA ka ade ʋɛ ga ade-lɔɔɠuzuʋɛ, ta siɠigi é ade ma,
\q kpɔbai é nu yeema yeenɔpɛ kidaaʋili foloi zu.
\q
\v 2 Naa ɠa é ba, maaɠili la ade ma, siɛgi zu eteai ɲiikpisu da,
\q gizeiti ti ɓusɛ, ti ʋu kpoloɗɛiti saamaʋɛ,
\q
\v 3 siɛgi zu ma ɗɛiti ti zɔngɔzu la, ti ɗa vuɠe,
\q ti ɗa gizeiti ɲiikpi, ti ɗa ti wuzeɠe.
\qr Lo!
\b
\q
\v 4 Ziɛ wolai ɠa ná, nii ma lobaiti ti GALA ná-taai ɠoozunɛɛzu,
\q nii é Anii-Pɛ-Unda, naa zeizu ɲadega wolai zaamaʋɛ.
\q
\v 5 GALA ka zeini saama, é la ɲiikpiga eyɛsu pɛ,
\q GALA ka ɓɔsu ba, é lɔɔzei folo lie kulazuʋɛ ma.
\q
\v 6 Zii ɠiligiti ta zɔngɔzu, masadaiti ti ɗa ɲiikpi.
\q Kɛlɛ GALA ga ɓɔɛna, eteai ɠa lua.
\q
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɠa ade ʋa,
\q Zakɔɓe ná-GALAGI ɠa é ade ʋɛ ga siɠi gaaɠoozagi.
\qr Lo!
\b
\q
\v 8 À ʋa lɛɛ, wo Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-kɛɛwotiiti ka,
\q laavɔɔ vaa wolaiti é ti ɠɛai eteai zu!
\q
\v 9 Tɔ ɠa é kɔɔi ɓegai eyɛsu é zeeli zou ɓela ga.
\q Toɠa mɛɛin ɠaleɠalezu, é kpɛɛin zuɠaleɠale,
\q é kɔɔɠɔ wotoloiti\f + \fr 46:10 \fr*\fq kɔɔɠɔ wotoloiti\fq*\ft : Eɓulu woo zɛʋɛ wɔlɔmai zu, naa ɠa ga: \ft*\fqa kɔɔɠɔ zɛpɛgiti\fqa*.\f* gala ga abui.
\q
\v 10 «À lo! À suɠwɛɛ ga nà ɠa gè ga GALA.
\q Nà zeini ziiti pɛ unda, nà zeini eteai unda.»
\q
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɠa ade ʋa.
\q Zakɔɓe ná-GALAGI ɠa é ade ʋɛ ga siɠi gaaɠoozagi.
\qr Lo!
\c 47
\s À yealoɠa GALA bɛ
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Kolé mavofodaiti ta-wuyei.
\b
\q
\v 1 Nuɓusɛiti, wo kpein à yealoɠa!
\q À ɠoozunɛ wo wooɠula GALA ma!
\q
\v 2 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI maayikiʋɛ, nii é Anii-Pɛ-Unda,
\q tɔ ɠa é ga eteai kpein su masa golai.
\q
\v 3 É nuɓusɛiti koloa gi wu,
\q é ziiti kolo gi-ɠɔɠɔi wu.
\q
\v 4 É yiimazeɠea ga gá-yooi gi ʋɛ,
\q é ɠɛ ga nɛɛbɛ nui Zakɔɓe mavofodai ná-lɛbiyai.
\qr Lo!
\b
\q
\v 5 GALA ka lɛɛzu seizuʋɛ pilɛ sɔlɔɔ gooi zaama.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa liizu ɠakala ʋelei puʋu fɛɛ wooi ʋɔ.
\q
\v 6 À guyei loo GALA dɛbi vai ma, à guyei loo!
\q À guyei loo gá-masagi lɛbi vai ma, à guyei loo!
\q
\v 7 Mazɔlɔɔ GALA ka ga eteai ma masagi,
\q à kidafaawu wuyei loo bɛ!
\q
\v 8 GALA ka masadai ɠɛɛzu ziiti unda,
\q GALA ka masadai ɠɛɛzu ná-masa kpɔkpɔ ɲadegai ɠa.
\q
\v 9 Ziiti ta-ɠundiɠiiti ta ɓɔsu su,
\q ta Abalaame ná-GALAGI ná-nuɓusɛiti!
\q Mazɔlɔɔ eteai ma wɛlɛma nuiti\f + \fr 47:10 \fr*\fq wɛlɛma nuiti\fq*\ft : Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: \ft*\fqa zobobɛ nuiti\fqa*\f* kpein ta GALA zeezu.
\q Tɔ ɠa é zeini eteai pɛ unda.
\c 48
\s GALA ná-taazuʋɛ
\d Guyei. Kolé mavofodaiti ta-wuyei.
\b
\q
\v 1 Ungo, Ɠɔoɠɔ GALAGI wɔɔlɔʋɛ, toɠa maamusɛi kpein soloogai ma,
\q gá-ƓALAGI ná-taazuʋɛ, ná-gize ɲadegai ma.
\q
\v 2 Gize maanɛɛgi, nii é eteai pɛ koozunɛɛzu,
\q Siyɔn gizei, nii é ga GALA seizuʋɛ,
\q masa golai ná-taai!
\q
\v 3 GALA ka ɓɔɠɔ lɛɛzu, eɠɛ siɠi gaaɠoozagi,
\q Siyɔn masa pɛlɛi wu.
\b
\q
\v 4 Mazɔlɔɔ wɛlɛ, masagiti ti ɓɔɠɔ ɠaani,
\q ti liini ʋɔɔma Siyɔn laalɔɠɔma.
\q
\v 5 Ti wɛlɛni, ti laavɔ,
\q ti ɠoozuʋilini ti ʋela.
\q
\v 6 Ti zasuɓalini náʋɛ nɔ,
\q eɠɛ taɓai nii a ɗa anzanui zo a ɠɛna doin zɔlɔɔga.
\q
\v 7 Eɠɛ folo ɠulazu ʋele viilɛi,
\q é Taalasise ɓato wolaiti koloɠolosu.
\q
\v 8 Nii gi mɛnini, gi naa ɠa gá ɓɔɠɔi
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-taazuʋɛ, Fai-Pɛ-Maliɠii, gá-ƓALAGI ná-taazuʋɛ,
\q GALA ka sasulɔ eyɛsu ɠɔ.
\b
\q
\v 9 Ee, GALA, gá ɠisiɛzu ɗa-wooɠɛɠiladai zu,
\q è zei ʋɛlɛi wu.
\q
\v 10 Ee, GALA, è lɔɠɔɠulaa,
\q ɗa-maamusɛi zeelia zou ɓela ga,
\q è-yeezai laavegɛ ga telebodai.
\q
\v 11 Koozunɛɛi ɠa Siyɔn gizei ma,
\q Zuda yooi zu laaiti ta ɠoozunɛɛzu,
\q ɗa-lukpɔɠaaleʋe vaiti maaʋele ma.
\q
\v 12 À Siyɔn maalati, wo ziɛ koozuʋɛ,
\q wo ná-pɛlɛ ɠaaɠoozagiti gaalu,
\q
\v 13 à ná-siɠigiti pɛtɛ,
\q wo wɛlɛ dɔɔɠuzuʋɛ ma ʋɛlɛiti ba,
\q wo ʋa bo yamanii zu nuiti ma, ti ʋaazu.
\q
\v 14 Wɛlɛna GALAGI ʋa,
\q nii é ga gá-ƓALAGI eyɛsu ɠɔ.
\q Toɠa ɠɛ ga gá-lotuɠɔi eyɛsu saai.
\c 49
\s Gɔvɛ la lia ga ani nɔpɛ
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Kolé mavofodaiti ta-wuyei.
\b
\q
\v 1 À woilo dɛɛ nii ma, wo kpein nuɓusɛiti,
\q à woilo dɛɛ, nuɓusɛiti wɔi kpein wo zeini eteai zu,
\q
\v 2 ɓolomadɔɠɔiti ta nu wolaiti,
\q wo pɛ kpɛtɛ nuiti ta bala nuiti!
\q
\v 3 Ɠima ɓɔɛiti ta ɠulazu dàaʋɛ.
\q Nà-kigaiziɛiti daavegɛ ga kisiɛ ʋagɔiti.
\q
\v 4 Gòilogɛ ɠima vaalaaliiti ma,
\q nà faalaaliiti poluwosu kɔnigi ɠa.
\b
\q
\v 5 Leeni vaa zu nà lua maanɔɠɔ voloiti ba,
\q siɛgi zu sìli nuiti ta-vaaɠaaza golai màaɠoolizu la?
\q
\v 6 Ta-zɔlɔɔgi ɠa ti laai da,
\q ti ɗa waso da, ta-naavolo wolai zaama.
\q
\v 7 Nu nɔpɛ ge la zooga é ʋa bɔɔla unmɔɔ.
\q Tanɔpɛ ge la zooga é ʋa zɛnvui unmɔɔ salai ve GALA zea.
\q
\v 8 Mazɔlɔɔ ti-yɛnvui unmɔɔ salai wola ɓaaʋɛ.
\q Kɛni ti yeema ma ɠisiɛi ma vɔlɔ ɲɛgɛlɛin.
\q
\v 9 Ta ɠisiɛzu ga ta yɛ vulua eyɛsu ɠɔ,
\q ti lɔɔɠu saai ʋa?
\q
\v 10 Ɗa ɠima nui ɠaazu, é za,
\q titi nui ta ɠimalala nui naati undaa ɠa ʋilisu ɠana nɔ,
\q ti ti-yeaɠɔligiti zɛ taɠiligaani zea.
\q
\v 11 Anɛɛ ni ti-laaseigiti pɛɛʋɛ ta-yooiti ba,
\q ta-ɠabaiti ta ɠɛɛzu ga ta-ʋɛlɛ ɠaaɓelagiti, eyɛsu ɠɔ,
\q ti-zeizuʋɛti ti yɛsu ná, yeeɠɛɠalaiti pɛ su.
\q
\v 12 Kɛlɛ nui nii unfema wolai bɛ, naa zii zu la ɠooza ɲɛgɛlɛin,
\q kulaʋɛ ga suaiti ti undaaʋilisu.
\q
\v 13 Wɛlɛ fai ʋa, seiɗai naati tuɠɔ, niiti ti laazu ti la, ta-litigi zu,
\q naati ta-ʋelela ʋele vai ɠana, niiti ti ɠitosu ta-ɓɔɛzuɠulaiti ba.
\qr Lo!
\q
\v 14 Ta ti laaʋilisu gɔvɛalaazu eɠɛ baala kpulugi,
\q saai lo ti luɠɔ, é li ga tiye.
\q Su la ɠooza telebo nuiti ti ɠɔɠɔlo ti ma,
\q pagi ti ɠɛni su, naa ɲɛɛlɛ,
\q gɔvɛalaazu ɠa ɠɛ ga ti-zeizuʋɛ.
\q
\v 15 Kɛlɛ GALA ka zɛ̀nvui unmɔɔ, é kùla gɔvɛalaazu,
\q mazɔlɔɔ toɠa sèɠe.
\qr Lo!
\b
\q
\v 16 Mina yiizoolɛ, siɛgi zu nui ta ɓɛtɛzu la,
\q siɛgi zu ná-pɛlɛ wu zɔɔlai ɠaawɔɔlɔzu la,
\q
\v 17 mazɔlɔɔ é la lia ga tanɔpɛ a ɠɛna zaa,
\q sɔlɔɔ ganiiti ti la ʋilɛga polu.
\q
\v 18 Toɠa ɓɔɠɔ leve ga undaanɛɛʋɛ ná-eteai zu.
\q Ta maamusɛ tɔɔzei é undaanɛɛi zɔlɔɔni.
\q
\v 19 Kɛni é ʋilɛ mɛmɛwolani polu, ti zaai,
\q niiti ti la mɔ wozakalagi ɠa é ʋa volo eyɛsu pɛ.
\q
\v 20 Nui nii unfemai bɛ, kɛlɛ ɠi ge la ma,
\q kulaʋɛ ga suaiti ti undaaʋilisu.
\c 50
\s GALA ka ʋaazu  //  ná-nuɓusɛiti tukpɔɠaaleʋezu
\d
\v 1 Azafe ná-guyei.
\b
\q GALA, GALA, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɓɔɛzu, é ɗa eteai loli,
\q é zo folo ɠulazu, é li folo liizu.
\q
\v 2 É zo Siyɔn, taai naa fizɔgai pagi zu,
\q miná ɠa GALA ge volozu ná, é ɗa ɠula kɛlɛma adaʋɛ pɛ.
\q
\v 3 Gá-ƓALAGI ɠa ʋaazu, é la yɛga maaɠɛkpɔgi zu,
\q abui ɠa tuɠɔ, é ɗa galai wo,
\q maaɠooliʋɛ ga tɔngɔlɔ fiilɛi.
\q
\v 4 GALA ka geeɠɔlɔgiti tolisu ti maazu ʋelei,
\q ta zooi, ga ti ʋa ná-nuɓusɛiti tukpɔɠaaleʋe.
\q
\v 5 «À nà-lada nuiti gaalɛ ba bɛ̀,
\q ti minazeɠe bɛ̀ ga zalaɠai!»
\q
\v 6 Geeɠɔlɔgiti ta ná-telebodai lɛ,
\q mazɔlɔɔ GALA ka é ga tukpɔɠaaleʋe nui.
\qr Lo!
\b
\q
\v 7 «Nà-nuɓusɛi woilo, nà ɓɔɛzu è ʋɔ,
\q Izilayɛle, nà zeele wooi wosu è laalɔɠɔma,
\q nɛ̀i gè ga GALA, ɗa-ƓALAGI.
\q
\v 8 Ɗa-zalaɠaiti faa laade, gè ʋa ɠɛ zeliiti tosu da è ma,
\q ɗa-ɠala zalaɠaiti ta gàazu yeenɔpɛ.
\q
\v 9 Gè la nikɛ zinɛ zeɠezu ɗa-ʋɛlɛi wu,
\q anɛɛ bolia ɗa-logani makɛsuʋɛ.
\q
\v 10 Mazɔlɔɔ dɔɓɔ zuaiti kpein ta ga nɔ̀nɔ,
\q ta sua mɔinmɔingiti ti gizeiti ma.
\q
\v 11 Gè wɔniiti kpein kwɛɛ, ti gizeiti ma,
\q ta nii kpein é ɲiikpisu dɔɓɔiti su ta ga nɔ̀nɔ.
\q
\v 12 Ni pulu ɠɛni ma, gè la ɓena bo è ma,
\q mazɔlɔɔ eteai ɠa ga nɔ̀nɔ, ta nii dɔin é ʋuuni su.
\q
\v 13 Nà ɗa nikɛ zinɛi ma zuaiti mi ɓaa?
\q Nà ɗa boli ɲamaiti kpɔle ɓaa?
\q
\v 14 Nii ɗa kɛ ga zalaɠai bɛ̀, nɛ̀i gè ga GALA, naa ɠa ga faanɛɛ wuuɠwɛɛgai.
\q È ɗa-minazeɠegiti daazeeli bɛ̀, nɛ̀i gè Anii-Pɛ-Unda.
\q
\v 15 Wooɠula mà kidaaʋili foloi,
\q nà è unmɔɔ, ɗa lɛbiyai ve bɛ̀.»
\b
\q
\v 16 GALA ge ɠɛ faa ɲɔu ɠɛ nui ma:
\q «Leeni ʋe mu! Ɗa nà-deveiti bosu ɠisu nɔ,
\q nà-minazeɠe gooi ɠɛ è-laaʋɛ,
\q
\v 17 ɗɛi è kalagi wɔinzeɠezu,
\q è dàawooiti pilisu ya è ʋoluʋelei!
\q
\v 18 Ɗa unma nui ɠaana, ɗa ɠɛɛzu ga naa ná-kpɔba nui,
\q wa ɓɔsu faa ɠilagi ma wa wɛɛnzo nuiti,
\q
\v 19 ɗa è-laaʋɛ lɔɔzu faa ɲɔi zu,
\q è-nɛgi ɠa yaavai ɓɛtɛzu.
\q
\v 20 Siɛgi zu wo zeizu la wa zɔiti,
\q ɗa vaazu è-ɠɛɛloin ma,
\q ɗa è-leeloin maaɓoozu.
\b
\q
\v 21 «Wɛlɛna, naa ɠa è kɛɛni, gè maaɠɛ kpɔ,
\q è ɠisiɛni ga nà ga è ɠɛʋele,
\q kɛlɛ nà zeliiti tosu è ma, gè ti pɛ dɛɛ è ɠaazu.
\q
\v 22 À naa ɠaaɠa, wɔi wo yeemazu mà, nɛ̀i gè ga GALA,
\q à dama, gè mina wo ʋali ga, nu nɔpɛ ge la wo unmɔɔga.
\q
\v 23 Zɔi a ɠɛ zalaɠa ɠulazu, é kɛ ga faanɛɛ wuuɠwɛɛgai, naama nui ɠa dɛ̀bizu,
\q zɔi é ɠaaɓaazu siɛ ʋelei ma, nà, GALA, nà nà-kizo fai lɛɛ la.»
\c 51
\s Maavaayɛ gaiziɛ ƓALA falii
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Davide ná-guyei. Siɛgi zu GALA goo wo nui Natan liini la Davide ʋɔ bɛ, pilɛgai ma Ɓate-Seɓa ʋolu.
\b
\q
\v 1 Ee, GALA, màawɔinɠa ɗa-wooɠɛɠiladai maaʋele ma,
\q ɗa-maawɔinɠaa wolai ʋɔ, nà-tɔ koloɠologiti gaaʋa.
\q
\v 2 Gbà ga pagɔ, è kùla nà-faaɠaaza golaiti su,
\q ɲàde, è nà-kotoi zeɠe bà.
\q
\v 3 Mazɔlɔɔ gè nà-tɔ koloɠologiti kwɛɛ,
\q nà-kotoi ma ɠisiɛi ɠa kpɔ̀lɔzu yeenɔpɛ.
\q
\v 4 Ɗa ɠa gè kotoi ɠɛai è laalɔɠɔma, ɗa ɠila kpe è laalɔɠɔma,
\q nii ɲɔuɗai è ɠaazu, gè naa ɠɛɛni,
\q naa ɠa a kɛ, è ɠɛ ga sɔle nu ɗa-vaawogi zu,
\q zelii mina lo è ma, ɗa ɠɛna tùkpɔɠaaleʋea.
\q
\v 5 Wɛlɛ, sɔ̀lɔɔgɛ faaɠaaza golai zu,
\q kaite zɛ̀gɛ dèe ɠoozu, gè ɠɛ ga kotoba nu.
\q
\v 6 Kɛlɛ, gaamai é nui yiimaʋɛ, naa ɠa nɛai è ʋɛ,
\q ɠimalai lɛ ga ze zìimaʋɛ, ʋɛ ná lɔɔɠuai.
\q
\v 7 Ɲàde ga ɠizɔɔpe tufa ɓifɔgi,\f + \fr 51:9 \fr*\fq Ɲàde ga ɠizɔɔpe tufa ɓifɔgi\fq*\ft : Wɛlɛ ʋɛ: \+xt Lev 14:4\+xt*.\ft*\f* nà ɠole naazu,
\q gbà, nà ɠole kobe kolegi ʋa.
\q
\v 8 Koozunɛɛi ta ziilɛi fai wo mà,
\q kpùsɛi è suɓɔlɔkpɔlɔni, naa ɠa ɠoozunɛ.
\q
\v 9 Ɠaazuzeɠe nà-kotoiti ba,
\q nà-faaɠaaza golaiti gaaʋa.
\q
\v 10 Ee, GALA, zii ʋagɔi ɓɛtɛ kòozu,
\q kìgi niinɛ, è sei ʋele ɓɛtɛ sù.
\q
\v 11 Mina pìli ya, è ʋa màaɠooza,
\q mina ɗa-Yɛnvu Ɲadegai ɠula zèa.
\q
\v 12 Ɗa-ɠizo fai ma ɠoozunɛɛi ve zèa,
\q GALA, è-yiimaɠɛ ɠi pagɔi yeezei bù, é màkɛ.
\b
\q
\v 13 Niiti ti ga tɔ koloɠolo nuiti, nà naati kala ga ɗa-ʋeleiti,
\q kotoba nuiti ta ʋa ʋolu è ʋɔ.
\q
\v 14 Ee, GALA, nà-kizo GALAGI!
\q Ùnmɔɔ, è kùla ɲama ʋuu vai nii zu,
\q nà guyei loo, gè ɗa-lelebodai ɠula kɛlɛma.
\q
\v 15 Màliɠii, dàkɔlɔgiti buzeɠe,
\q dàaʋɛ è maamusɛ.
\q
\v 16 Mazɔlɔɔ zalaɠai la ga è yiilɛi gani,
\q ni naa laade, nà la ta ɠula.
\q Gala zalaɠai la ga è yiilɛi gani.
\b
\q
\v 17 Zalaɠa ɠila kpegi soloogai GALA ma,
\q naa ɠa é ga ɓɔɠɔmaayei ɠigi,
\q zɔi nimizaai, ziiɓɔlɔ,
\q ee, GALA, è la ɠɛlɛa naa ʋa.
\q
\v 18 Ɗa-nuɓɔɠɔlai zu, faa ʋagɔiti kɛ Siyɔn taa wolai ʋɛ,
\q Zeluzalɛme ná-siɠigiti to.
\q
\v 19 Naazu, è yiima zalaɠaiti ta ɠula,
\q ta gala zalaɠaiti, nii kpusɛi kpein ge ɠalazu.
\q Naazu, nikɛ zinɛiti ta ɠula ga zalaɠai, ɗa-zalaɠa ɠulazuʋɛ.
\c 52
\s Naavolo nu ɲɔi ná-eteai ɠaaɓelagi
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Davide ná-kidafaawui. Siɛgi zu Edɔme nui Dowɛge liini la, é ɠɛ Sayile ma, Davide liiʋɛ Ayimelɛke ná-pɛlɛi wu.
\b
\q
\v 1 Ɗɛi è zuɓaai, leeni vaa zu è wasosu ɗa-zuɲɔi zu?
\q Wɛlɛ, GALA ná-wooɠɛɠiladai ɠa ɠulazu kɛlɛma folo-o-folo.
\q
\v 2 Yaavai nɔ ɠa è-nɛgi kpɛtɛzu, kpeka ɠaaligi,
\q ɗa ga yaava nui!
\q
\v 3 Faa ɲɔi nɛɛʋɛ è ʋɛ, é leʋe faa ʋagɔi ʋa,
\q zɛɛ vai nɛ è ʋɛ, é leʋe sɔle kpɔɛi ʋa.
\qr Lo!
\q
\v 4 Nu ɠoloɠolo gooiti nɛɛʋɛ è ʋɛ,
\q è-nɛgi yaavaʋɛ!
\b
\q
\v 5 Naa ɠa é ba, GALA ka è lokasu eyɛsu ɠɔ.
\q Toɠa è zosu ɗa-zeɠe ɠotai wu, é è lɔɔɠula,
\q é è-ma zapei lɔɔɠula fulu nuiti ta-yooi ɠa.
\qr Lo!
\q
\v 6 Telebo nuiti ta naa ɠa, dualuagi ti zo,
\q ti ɲɛɛɠula è zu, ti ɠɛ ma:
\q
\v 7 «Wɛlɛ zunui ʋa, nii é la ɠɛni GALA kɛɛni ga makɛ nui,
\q kɛlɛ é ɓɔɠɔ ɠalivaani ná-naavolo wolai ma,
\q é ɗa ɓaa ɓɔɠɔ maazu ga ná-keleɠele ɲɔi!»
\b
\q
\v 8 Nɔ̀un nà, nà GALA ná-pɛlɛi wu eɠɛ wolive wului ma wundui,
\q gè ɓɔɠɔ ɠalivaaʋɛ GALA ná-wooɠɛɠiladai ma eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 9 Nà è maamusɛ eyɛsu ɠɔ, è-ɠɛɛ vai ʋɔ, nii è kɛai.
\q Nà ɠitosu è-laaseigi ʋa, tɔɔzei è ʋagɛ ɗa-wooɠɛɠila nuiti bɛ.
\c 53
\s Eteai ná-kaka faa wolai
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. É loozu koolei zu. Davide ná-kidafaawui.
\b
\q
\v 1 Ɠimalala nui ɠa ɗa bo yiimaʋɛ ga:
\q «GALA ge la ná!»
\q Ti ɠakagɛ, ti faaɠaaza golai ɠɛa.
\q Gila kpalaa ge la ná, nii é faa ʋagɔ ɠɛɛzu.
\q
\v 2 GALA ge yɛni geeɠɔlɔgi ungaʋɛ,
\q é unpilɛ, é nuɓusɛiti pɛtɛ zooi ma,
\q é pɛtɛ, ni nu ɠila kpalaa ka ná, nii ɠi pagɔ ma,
\q é GALA gaiziɛzu.
\q
\v 3 Ti pɛ ti maaɠooza, ti kpein ti ɠɛa ga yaava nuiti ʋɔɔma,
\q taɠila kpalaa ge la ná, nii é faa ʋagɔ ɠɛɛzu, anɛɛ gila kpalaa.
\b
\q
\v 4 Niiti ti telebotala vai ɠɛɛzu,
\q ti la faa ɠaaɠaazu ɓaa?
\q Tɛi ti nà-nuɓusɛiti numasu, eɠɛʋelei nu a ɗa ɓului numa da.
\q Ti la wooɠulazu GALA ma.
\q
\v 5 Miná ɠa ti zasuɓalizu ná ga duai,
\q anɛɛ dua un taade.
\q GALA ka naati ma ɠaei vaza niiti ti laalɛɛzu è wu,
\q ɗa ti unfe, mazɔlɔɔ GALA ge ti ʋilini ya.
\b
\q
\v 6 Nɔ̀un wɔ̀inʋɛ ga gè Izilayɛle ná-kizo fai ɠa, nii é ʋaazu Siyɔn gizei ma!
\q Siɛgi zu GALA ge ná-nuɓusɛiti ta-vai valibosu da,
\q Zakɔɓe mavofodai ɠa ɠoozunɛ, Izilayɛle ɠa ɠɛ koozunɛɛi zu!
\c 54
\s GALA ge ùnmɔɔni
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. É loozu ga kɔnigiti. Davide ná-kidafaawui. Siɛgi zu Zife nuiti ti ʋaani la, ti ɠɛ Sayile ma: «Davide lɔɔɠuʋɛ gi zaama.»
\b
\q
\v 1 Ee, GALA, kìzo è-laaseigi ʋɔ,
\q telebo fai ɠɛ bɛ̀, ɗa-zobogi ʋɔ!
\q
\v 2 Ee, GALA, nà-maanɛɛnɛ wooi mɛni,
\q woilo dàawooiti ma!
\q
\v 3 Mazɔlɔɔ wɛɛinti ti wuzeɠea dàalɔɠɔma,
\q suɲɔu zunuiti ta pɔ ti zɛ̀nvui ɠula zèa,
\q ti la ɠisiɛzu GALA su ga tago ɓalaa.
\qr Lo!
\b
\q
\v 4 Kɛlɛ wɛlɛ, GALA ka é ga nà-kpɔba nui!
\q Maliɠii ɠila kpe ka é ga pòluzeigi.
\q
\v 5 Toɠa sìli nuiti ta-vaa ɲɔi loo ti ma ʋolu.
\q Ɗa-wooɠɛɠiladai ʋɔ, ti laaɠulu, eyɛsu ɠɔ!
\b
\q
\v 6 Nà zalaɠaiti kula è ʋɛ ga zìimaʋɛ pɛ,
\q nà è-laaseigi maamusɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI, tɔɔzei pagɛ.
\q
\v 7 Mazɔlɔɔ è ùnmɔɔni, è kùla kidaaʋiligiti su,
\q niizu, nà zoosu gè wɛlɛ sìli nuiti ba, ti maa ɗa nɔɠɔ.
\c 55
\s Nui ti yaavaai, ná-GALA falii
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. É loozu ga kɔnigiti. Davide ná-kidafaawui.
\b
\q
\v 1 Ee, GALA, woilo nà-maanɛɛnɛ wooi ma,
\q mina lɔɔɠu nà-maanɛɛnɛ wooi ʋa!
\q
\v 2 Ɠida nà-faiti bu, è gòoɠaaʋote!
\q Mazɔlɔɔ nà kpalagi wosu, gè ɗa kpeei loo.
\q Zìi ɠa kpɔlɔzu,
\q
\v 3 sìli nuiti daawooi maaʋele ma,
\q kpɔidai ʋɔ nu ɲɔiti ti bosu.
\q Mazɔlɔɔ ta màanɔɠɔzu,
\q ti ɗa ʋilɛ pòlu ta-yiiɠulagi zu.
\q
\v 4 Zìi ɠa ɓalizu kòozu,
\q saai ʋa luabai ɠa lɔɔzu ùnga.
\q
\v 5 Dualuagi ta sasuɓalii naati ta kpɔ̀lɔzu,
\q maalua vai màaɓɔlega.
\q
\v 6 Gè ɠɛ ma: «Nà pɔ ga gè koʋe sɔlɔɔ, ga poopogi ɠɛʋele,
\q gè ɠoʋe, gè li gè dooɠo bosu ʋagɔ zɔlɔɔ.
\q
\v 7 Wɛlɛ, nà ʋela gè li ɠoozama,
\q gè li gè zei teʋebai zu.
\qr Lo!
\q
\v 8 Nà ʋelazu ʋagɔ zɔlɔɔ ga suvilɛ,
\q gè lɔɔɠu fiilɛi ʋa, anɛɛ fiilɛ wolai.»
\b
\q
\v 9 Faazupui lɔ ti zaama, Màliɠii,
\q ti laawooi zupu,
\q mazɔlɔɔ nà toomai ta zeeɠaaɠwɛɛi ɠaazu taazuʋɛ,
\q
\v 10 ti ziɛzu kpidii ta foloi siɠigiti ga,
\q telebotalai ta faa ɲɔi ɠa taazuʋɛ.
\q
\v 11 Faa zuɠoloɠologi nɔ ɠa é ɠɛɛzu siɠigi naa zu,
\q yaavai ta zɛɛi la zeɠezu ta-maaɓɔ bosuʋɛti.
\b
\q
\v 12 Mazɔlɔɔ sìli nu laade, é ʋa ɠɛ ɓaaɠulazu mà,
\q nà la va naa wu,
\q wɔ̀inzeɠe nui laade, é ʋa ɠɛ wuzeɠeni dàalɔɠɔma,
\q nà la lɔɔɠu ba.
\q
\v 13 Kɛlɛ ɗa ʋe, è ga zunui ga nɔ̀un kɛʋele,
\q bɔ̀ɔlai, nɛ̀ɛɲɔɠɔi!
\q
\v 14 Dɛi de ɠɛa ɓɔni dɔɔɠuzu vaiti ma,
\q siɛgi zu de ɠɛni liizu la ʋɔɔma, ada bɛbɛi GALA pɛlɛi wu!
\q
\v 15 Saai ɠula ti viliba!
\q Ti ma vului yei gɔvɛalaazu!
\q Mazɔlɔɔ faa ɲɔi ɠa ti-zeizuʋɛ, ta ti-yiimaʋɛ.
\b
\q
\v 16 Nɔ̀un nà, nà kpee loozu GALA goizu,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa kìzo.
\q
\v 17 Kpɔkɔ, sobu ta folo gaalɔgai,
\q zìi ɠa ɓɔlɔzu, gè ɗa ɓala,
\q toɠa gòoi mɛni.
\q
\v 18 Toɠa ziilɛigi veezu bɛ̀, é zɛ̀nvui unmɔɔ,
\q é kùla kɔɔi ya, nii ti daalɛa bù.
\q Mazɔlɔɔ niiti ti kpɛ̀ɛzu, ti wola mɔinʋɛ.
\q
\v 19 GALA ka gòomɛni é ti ɠaayei.
\q Toɠa masadai ɠɛɛzu yeenɔpɛ!
\qr Lo!
\q Mazɔlɔɔ ti la valibosu ɲɛgɛlɛin,
\q ti la luazu GALA ba.
\b
\q
\v 20 Zunui naa ɠa laalɛɛzu seiɲɔɠɔiti kpein bu,
\q é ná-minazeɠegi ɠaaʋala ba.
\q
\v 21 Daaʋɛ ʋagɛ nɔnɔ vukɔi ʋa,
\q kɛlɛ kɔɔi ɠa é ziimaʋɛ,
\q daawooiti nɛɛʋɛ gulɔi ʋa,
\q anɛɛ naa ʋe, ta ga boɠa zɔkpɔiti niiti ti ɠulaai ti-maalaɠagiti su.
\b
\q
\v 22 È-maavaiti zɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ya,
\q toɠa è zɛsɛbo,
\q é la telebo nui yɛga ná, é ʋa ɲiikpi, eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 23 Ee, GALA, ɗa ti yei zeɠezaɠai ɓomaʋɛ,
\q ɲama ʋuu nuiti, yaava nuiti,
\q ti la ti-zii ma voloi ma ɠaaɠwɛsui zɔlɔɔga eteai zu,
\q kɛlɛ nɔ̀un nà, nà ɠalivaazu è ma.
\c 56
\s Ni GALA ka nu ʋa, dualuagi ɓega
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Nii é loozu é zoloo guye wooi ma, nii daa ga: «Poopogi, gaayeiɗai, é lo zooiti ba, ti maaɠoozaai». Davide ná-guyei. Siɛgi zu Filisiti nuiti ti soni da Gate.
\b
\q
\v 1 Ee, GALA, màawɔinɠa, mazɔlɔɔ nuiti ta kpɔ̀lɔzu.
\q Foloi kpein daawu ta sàkpesu, ti ɗa dàaʋili.
\q
\v 2 Yeenɔpɛ sìli nuiti ta ʋilɛsu pòlu,
\q ti mɔinʋɛ gola, ta kɔɔi ʋɛɛzu bà, GALA é Anii-Pɛ-Unda!
\q
\v 3 Voloi nà ɠɛ luazu la,
\q ɗa ɠa nà ɗa ɠaliva è ma.
\q
\v 4 Nà GALA maamusɛzu daawooi vaa zu.
\q Nà ɠalivaazu GALA ma, gè la lua ani nɔpɛ ba.
\q Leeni ɠa nuiti ta zoo ti kɛ ga ze?
\b
\q
\v 5 Yeenɔpɛ, ta gòoi maavalibosu,
\q kisiɛ ɲɔi nɔ ɠa é ti ɠisu nɔ̀un tetema.
\q
\v 6 Ta yaavai ɠɛɛzu, ti maaʋɛɛnɛgi wo,
\q ti ɗa kɔ̀ɠɔʋo gaiziɛ,
\q tɔɔzei ti wɔinʋɛ ga ti zɛ̀nvui ɠula zèa.
\q
\v 7 Telebotalai naati kpein poluma, ta ɠula su nɛi?
\q Ee, GALA, nuɓusɛi naati pu ya zooi ma, ɗa-yiiɠaawanai zu!
\q
\v 8 È kɔ̀ɠɔ ʋilɛsuʋɛ liegi ɠaalugɛ nà-eteai zu, gè kɛai siɛziɛgi zu.
\q Gàazuɗɛi ɠaalɛ ba, è pu ɗa-ɠɔlɔ woolei zu.
\q Ti zɛʋɛʋɛ ɗa-zɛʋɛi zu.
\q
\v 9 Naazu nɔ̀un sili nuiti ta ɠulazu ʋolu,
\q voloi gè kpee loozu la,
\q gè kwɛni ga GALA ka bɛ̀.
\q
\v 10 Nà GALA maamusɛzu daawooi vaa zu.
\q Nà Ɠɔoɠɔ GALAGI musɛzu daawooi vaa zu.
\q
\v 11 Nà ɠalivaazu GALA ma,
\q gè la lua ani nɔpɛ ba.
\q Leeni ɠa nuiti ta zoo ti kɛ ga ze?
\b
\q
\v 12 Ee, GALA, maanɛɛʋɛ gè minazeɠegiti daazeeli, niiti gè ti woni.
\q Nà mama zalaɠaiti kula è ʋɛ.
\q
\v 13 Mazɔlɔɔ è zɛ̀nvui ɠizoga, è kùla saai ya,
\q kɔ̀ɠɔiti ti ʋoola tooi ʋa,
\q naa ɠa a kɛ, gè ziɛ è ɠaazu, ee, GALA,
\q zɛnvui ma wozakalagi ɠa.
\c 57
\s Nui ziilɛiɗai sili nuiti saama
\d Guyei loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Nii é loozu é zoloo guye wooi ma, nii daa ga: «Mina koloɠolo!» Davide ná-guyei. Siɛgi zu é ʋelani la, Sayile ɗa kpɛ, é li é lɔɔɠu pugi zu.
\b
\q
\v 1 Màawɔinɠa, ee, GALA, màawɔinɠa!
\q Mazɔlɔɔ zɛ̀nvui ɠa lɔɔɠuzu è ʋoluʋɛ,
\q è-ɠoʋegiti ma niinigi ɠa gè lɔɔɠuzu bu,
\q eyɛsu maanɔɠɔiti ti leʋe.
\q
\v 2 Nà wooɠulazu GALA ma, nii é Anii-Pɛ-Unda,
\q GALA nii é fai pɛ kɛɛzu bɛ̀, eyɛsu gaaɓela ga pagɔ.
\q
\v 3 Toɠa ná-kizogi leʋe mà, é zeɠe geeɠɔlɔgi zu!
\q É zelii lo naati ma, niiti ti kpɔ̀lɔzu.
\qr Lo!
\q GALA ka ná-wooɠɛɠiladai ta ná-gaamai leʋe mà.
\b
\q
\v 4 Nà zalaiti saama,
\q nà laani nu mii nuiti kakala,
\q ti-ɲiigaiti ta ga kpɛɛin ta mɛɛinti,
\q ti-nɛgi ɠaaliʋɛ eɠɛ boɠa zɔkpɔi.
\b
\q
\v 5 Ee, GALA, è wɔɔlɔ ʋelei lɛ geeɠɔlɔgi maazuʋɛ!
\q Ɗa-lɛbiyai volo eteai zu ná pɛ!
\b
\q
\v 6 Ti tumɔi laani nà-pelei zu,
\q ti pɛ̀lɛʋɛlɛni,
\q ti zeɠei wɔ tùɠɔ,
\q kɛlɛ tiya ɓɔɠɔi nɔ ɠa ti loai zeɠei naa zu.
\qr Lo!
\b
\q
\v 7 Ladalai ɠa zìimaʋɛ, ee, GALA!
\q Nà guyei loo, gè è maamusɛ.
\q
\v 8 Wuzeɠe, zìi, wuzeɠe!
\q À wuzeɠe, nà-kɔnigi ta nà-papai!
\q Nà geelaalaosuʋɛ maaloɠa!
\q
\v 9 Nà è maamusɛ ziiti pɛ saama, ee, Màliɠii!
\q Nà guyei loo è ʋɛ zii ɠiligiti saama.
\q
\v 10 Mazɔlɔɔ ɗa-nuɓɔɠɔlai wɔɔlɔʋɛ geeɠɔlɔgi ʋa,
\q ɗa-wooɠɛɠiladai ɓudɛʋɛ tonaɓiingiti maazu.
\b
\q
\v 11 Ee, GALA, è wɔɔlɔ ʋelei lɛ geeɠɔlɔgi maazuʋɛ!
\q Ɗa-lɛbiyai volo eteai zu ná pɛ!
\c 58
\s GALA ka ná,  //  nii é eteai lukpɔɠaaleʋezu
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Nii é loozu é zoloo guye wooi ma, nii daa ga: «Mina koloɠolo!» Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Gaamazu, wa tukpɔi ɠaaleʋe ga maaɠɛkpɔgi?\f + \fr 58:2 \fr*\fq Gaamazu, wa tukpɔi ɠaaleʋe ga maaɠɛkpɔgi?\fq*\ft : Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: \ft*\fqa Gaama ʋe ɓaa ga wɔi wo ga totuɠɔiti, wa telebodai ziɛzu?\fqa*\f*
\q Wa nuiti tukpɔɠaaleʋezu nɛi ga sɔledai?
\q
\v 2 Naa li poun! Wa telebotalai ɠɛɛzu ga kɛɛɠɛɛi!
\q Zooi zu, toomai ɠa wo fazasu ga wo-yeeiti.
\q
\v 3 Faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta yɛsu ti-lee ɠoozu ti ɠaka,
\q zɛɛ nuiti ta ɓɔɠɔ ɠakasu, é zo ta ɠɛna zɔlɔɔga ti ʋa ɠula ti-lee ɠoozu,
\q
\v 4 ma wanai ɠa ti ʋa eɠɛ kaaliiti,
\q ta woiyeɠei laaɠulusu eɠɛ pɛɛɠaalii goizuɓɔlɔai,
\q
\v 5 é la woiloga pote nuiti ta-wuye wooi ma,
\q anɛɛ nii gola ɠeleɠelegai.
\b
\q
\v 6 GALA, ti-ɲiigaiti galeɠale ti-laaʋɛ!
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, zala yiʋoiti kpalɔɠaeiti gale!
\q
\v 7 Niima nuiti ti ɲɛɛlɛ, eɠɛ ziɛiti ti yeizu!
\q É ná-mɛɛinti pili, ti mina faa ʋaa.
\q
\v 8 Eɠɛ koe goi é ʋoolozu, a ɠɛna lia luɠɔ,
\q eɠɛ doin saai é ʋa leɠa zɔlɔɔ, ti la ɠaazulaani foloi ma.
\q
\v 9 Aisa wa-laaɠoli liɠiiti ti ʋa ɓadi ga dɔɓɔ ɠaingiti ma abui,
\q ti ma lɛnugi, ɓaa abui ti ʋa, GALA ka tɔngɔlɔ fiilɛi zei faa ɲɔu ɠɛ nui wu, é lii la!\f + \fr 58:10 \fr*\ft Eɓulu woo zɛʋɛi zu, puuzu 10 wola la ɠoleni.\ft*\f*
\b
\q
\v 10 Toɠa ga koozunɛ telebo nui ʋɛ, a faa ɲɔu ɠɛ nuiti kaana ti ɗa zalai zɔlɔɔ.
\q Toɠa ɠɔɠɔiti maagba ti-ma ɲamai zu.
\q
\v 11 Nuɓusɛiti ta ɠɛ ma naazu:
\q «Ungo, telebo nui zalai ɠa ná.
\q Ungo, GALA gila kana nii é tukpɔi ɠaaleʋezu eteai zu!»
\c 59
\s Nà-GALAGI, ùnmɔɔ!
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Nii é loozu é zoloo guye wooi ma, nii daa ga: «Mina koloɠolo!» Davide ná-guyei. Siɛgi zu Sayile ná-pɛlɛi maalatini da ga é ʋa paa.
\b
\q
\v 1 Nà-GALAGI, ùnmɔɔ, è kùla sìli nuiti zea,
\q bùzeɠe, gàaɠooza naati ba, niiti ti wuzeɠezu dàalɔɠɔma!
\q
\v 2 Ùnmɔɔ, è kùla naati zea, niiti ti telebotala vai ɠɛɛzu,
\q kìzo ɲama ʋuu nuiti ma!
\q
\v 3 Mazɔlɔɔ ti ʋɛtɛ, ti lɔɔɠuai zɛ̀nvui ɠoloɠolo fai ma,
\q zobobɛ nuiti ta yaavai ɠilizu mà,
\q anɛɛ ni gè la ga tɔ koloɠolo nu,
\q anɛɛ ni gè la koto ɠɛɛni, Ɠɔoɠɔ GALAGI!
\q
\v 4 Anɛɛ ni gè la faaɠaaza gola ɠɛɛni, ta ɓizɛzu, ti ɗa ɠɛʋele ɓɛtɛ.
\q Wuzeɠe, ʋa è dàaɠomi, gwɛlɛi wo!
\q
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii, Izilayɛle ná-GALAGI,
\q ɗɔun wuzeɠe, è zii ɠiligiti sakpe!
\q Mina nu ʋaa nui tɛiti, telebotala nuiti maawɔinɠa!
\qr Lo!
\b
\q
\v 6 Ta ʋaana ʋolu kpɔkɔi, ti ɓozɔ eɠɛ gilɛiti,
\q ti taai maalati.
\q
\v 7 Wɛlɛ, poomugi ɠa ti-laaʋɛ, ti-lakɔlɔgiti ta ga boɠa zɔkpɔiti,
\q ta ɠɛɛzu ɓɔɠɔ ma: «Ɓɛ ɠa a woilo ade-woo ma?»
\q
\v 8 Kɛlɛ ɗɔun ɗa, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ti ɲɛɛzu,
\q ɗa ɲɛɛɠulazu zii ɠiligiti kpein su.
\q
\v 9 Ɗɛi è ga sɛ̀bɛi, è ʋɔ pelei ɠa gè wɛlɛzu ná.
\q Ungo, GALA ka é mà ga siɠigi.
\q
\v 10 Nà-wooɠɛɠila ƓALAGI ɠa ʋa pɔ̀.
\q Nà-GALAGI ɠa sìli nuiti kpein dɛɛ ga ze, pilɛgi zɔlɔɔgai na ti ma.
\q
\v 11 Mina ti ʋa, nà-nuɓusɛiti ta ʋa yeema naa ma,
\q kɛlɛ è-zɛbɛi ʋɔ, ti ɠɛ ga teʋeteʋe nu, è ti loka,
\q ɗɛi è ga gá-ɠɔɔɠɔ zɛpɛgi, Maliɠii!
\q
\v 12 Ti-laawooi kpein ka ga kotoi nɔ.
\q Ti ɠɔ ga tiya ɓɔɠɔi ta-waso balii,
\q ta-yɛɛiti kpein faa zu ta ta-voovooiti kpein.
\q
\v 13 Ti-ma zuwu ɠaaleʋe, ɗa-yiiɠulagi zu,
\q ti-ma zuwu ɠaaleʋe, ti mina mɔ ɠɛna!
\q Toɠa ɠwɛɛ naazu ga GALA ka masadai ɠɛɛzu Izilayɛle unda,
\q eyɛsu é zeeli eteai ɓela ga.
\qr Lo!
\b
\q
\v 14 Ta ʋaana ʋolu kpɔkɔi, ti ɓozɔ eɠɛ gilɛiti,
\q ti taai maalati,
\q
\v 15 ti ziɛziɛ, ti ɗa ti-laamianigi ɠaiziɛ.
\q Ni ti la sɔlɔɔni, ti yɛ ná eyɛsu geelaalao.
\q
\v 16 Nɔ̀un nà, nà è-zɛbɛi maawuye,
\q sobui, gè ɗa-wooɠɛɠiladai maamusɛ.
\q Mazɔlɔɔ ɗa bɛ̀ ga siɠigi,
\q ʋɛ gè lɔɔɠuzu ná kidaaʋili foloi.
\q
\v 17 Ee, nà-zobogi, nà guyei loo è-laaseigi lɛbi vai ma,
\q mazɔlɔɔ GALA ka ga nà-siɠigi,
\q nà-GALAGI nii é wooɠɛɠiladai ɠɛai bɛ̀.
\c 60
\s GALA sɛbɛi zu,  //  gá pilɛ sɔlɔɔ nɔ fai pɛ su
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Nii é loozu é zoloo guye wooi ma, nii daa ga: «Bulɛgi ma ʋuaiti». Zeele wooi. Davide ná-guyei, kalagi wosu da. Siɛgi zu é kɔɔi ʋɛɛni la Siili yooi zu nuiti ba, niiti ti Mezopotami, ta Soɓa. Zoaɓe ɠalesuʋɛ ma, é Edɔme nu waapuugɔ maazu felegɔ (12.000) ʋaani Kpolo Ʋɛtugi zu.
\b
\q
\v 1 Ee, GALA, è ɠɛlɛa gi ʋa, è gá-ɠɔɔi ɠoloɠologa.
\q È ɗa-yiiɠaawanai ɠula kɛlɛma, niizu, gi ɓɛtɛna ʋolu.
\q
\v 2 È eteai ɲiikpiga, è bali ga.
\q Galeɠalezuʋɛti kpɛtɛ, mazɔlɔɔ toɠa ɲiikpisu.
\q
\v 3 È ʋoluɠula vaa ɓaa golaiti seiɗa ɗa-nuɓusɛiti ma,
\q è gaazulati dɔɔi loga gi-la.
\q
\v 4 È poo gila fea nuiti zea, niiti ti luazu è ʋa,
\q ti ʋa ʋela ti zili nuiti ta-ɠɔɔɠɔi ʋa.\f + \fr 60:6 \fr*\fq ti ʋa ʋela ti zili nuiti ta-ɠɔɔɠɔi ʋa\fq*\ft : Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: \ft*\fqa é ɠɛ ga gaamai ná-kulanumai\fqa*\f*
\qr Lo!
\q
\v 5 Gi unmɔɔ ga è-yeezai, gi wooɠaaʋote,
\q naa ɠa a kɛ è nɛɛbɛ nuiti ti unmɔɔ.
\b
\q
\v 6 GALA ge ɓɔɛni seizu ɲadegai,\f + \fr 60:8 \fr*\fq seizu ɲadegai\fq*\ft : Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: \ft*\fqa ná-ɲadedai zu\fqa*\f* é ɠɛ ma: «Pilɛ sɔlɔɔ nui ɠa é ga ze!
\q Nà Sikɛme ɠaaɠwɛ su, gè Sukɔte nɛmɛi ɠaaɠwɛ.
\q
\v 7 Galaade ɠa ga nɔ̀nɔ, Manasé ɠa ga nɔ̀nɔ,
\q Efelayime ɠa ga kɔɔɠɔ wɔɔlɔgi ùnba,
\q Zuda ɠa ga nà-masa tukpɔi.
\q
\v 8 Moaɓe ɠa ga kokoi, nii gè maagbazu su,
\q nà-saʋala pilisuʋɛ ɠa ga Edɔme yooi.
\q Nà pilɛ sɔlɔɔ kpeei loozu Filisiti nuiti ta-yooi laalɔɠɔma.»\f + \fr 60:10 \fr*\fq Nà pilɛ sɔlɔɔ kpeei loozu Filisiti nuiti ta-yooi laalɔɠɔma\fq*\ft : Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: \ft*\fqa Filisiti nuiti ta zɔngɔzu mà\fqa*\f*
\b
\q
\v 9 Ɓɛ ɠa a li ga ze taa wolai zu, nii siɠigi ma?
\q Ɓɛ ɠa a li ga ze Edɔme?
\q
\v 10 Ee, GALA, ɗa laade ɓaa, è ɠɛa ɠɛlɛni gi ʋa?
\q Ee, GALA, siɛgi zu gá-ɠɔɔɠɔ nuiti ti ɠɛni ɠulazu la, è la mɔ ɠɛni ʋilɛsu ti ʋolu.
\q
\v 11 Ɓɔ gi ʋa gi zili nuiti daalɔɠɔma,
\q mazɔlɔɔ nuɓusɛiti ta-ɓɔbai ɠa nɔ ga wafuun faa.
\b
\q
\v 12 Ni GALA ka ade ʋa, ada pilɛ sɔlɔɔ,
\q mazɔlɔɔ tɔ ɠa é ade zili nuiti dɛɛvɛzu.
\c 61
\s Dɔ̀ɔɠu è-ɠoʋegiti bu
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. É loozu ga kɔnigiti. Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Ee, GALA, woilo nà-kpee wooi ma,
\q ɠida nà-maanɛɛnɛ wooi wu!
\q
\v 2 Eteai ɠwɛmaʋɛ ɠa gè wooɠulazu ná è ma, zìiɓɔlɔʋɛ.
\q Lɛ ga ze fasa ɠaaɠoozagi ma, nii gè la zooga gè ʋa zeeli ma ɓɔɠɔ ʋɛ!
\q
\v 3 Mazɔlɔɔ ɗa ga nɔ̀un dɔɔɠuzuʋɛ,
\q pɛlɛ ɠaaɠoozagi siɠigi ma, sìli nui ɠaazu.
\q
\v 4 Nà pɔ gè zei ɗa-zeɠe ʋɛlɛi wu, gè yɛ ná ɠɔ,
\q gè lɔɔɠu è-ɠoʋegiti bu.
\qr Lo!
\q
\v 5 Mazɔlɔɔ GALA, ɗa ɠa è woilosu nà-minazeɠe gooiti ma,
\q è poganii ve zèa, nii è feezu naati zea, niiti ti luazu è ʋa.
\b
\q
\v 6 Gá-masagi zii ma voloiti suɠooza, è ta ɓɔ ti ʋa,
\q ná-konagiti suɠooza yeeɠɛɠalaiti pɛ su!
\q
\v 7 É yɛ zeini GALA kakala, eyɛsu ɠɔ.
\q Va bu, ɗa-wooɠɛɠiladai ta ɗa-ɠaamai, naati ti ɓaa tɔun maazu.
\q
\v 8 Ungo, nà guyei loozu yeenɔpɛ è-laaseigi lɛbi vai zu,
\q gè nà-minazeɠegiti daazeeli folo-o-folo.
\c 62
\s Ni nà GALA zea, zìilɛiʋɛ
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Eɠɛʋelei Yedutun la. Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 GALA gila kpegi ʋɔ bɛ ɠa nà ziilɛigi zɔlɔɔ ná,
\q tɔ ɠa nà-kizo fai zea.
\q
\v 2 Tɔ ɠila kpegi ɠa é bɛ̀ ga fasai ta kizogi,
\q nà-siɠigi, gè la ɲiikpiga eyɛsu pɛ.
\b
\q
\v 3 Yeeɠɛɠala lielegɔ ɠa wo kɛɛzu, wo ɗa ɠili ɓɔɠɔ ʋa zunu ɠilagi laalɔɠɔma,
\q nii a kɛ wo golo,
\q eɠɛ siɠigi maalaai na, ɓaa eɠɛ sasai é loozu niina?
\q
\v 4 Ti deveiti boga ga ti too, ti kula tosu wolai.
\q Zɛɛi nɛɛʋɛ ti ʋɛ,
\q ta tuyai loozu ga ti-laaʋɛ,
\q ti ɗa foovooi loo ti-ɠoozuʋɛ.
\qr Lo!
\b
\q
\v 5 GALA gila kpegi ʋɔ bɛ ɠa nà ziilɛigi zɔlɔɔ ná,
\q mazɔlɔɔ tɔ ɠa é ga nà-kitogi.
\q
\v 6 Tɔ ɠila kpegi ɠa é bɛ̀ ga fasai ta kizogi,
\q nà-siɠigi, gè la ɓunɛga pɛ.
\q
\v 7 Nà-kizogi, nà-lɛbiyai, ti kpein sɛlɛgɛ GALA ba.
\q Nà-fasai é màkɛsu, dɔ̀ɔɠuzuʋɛ, toɠa ga GALA.
\q
\v 8 Nuɓusɛiti, à ɠaliva tɔun ma yeenɔpɛ!
\q À wo-yiiti daalao tɔun bɛ!
\q GALA ka é ga ade-lɔɔɠuzuʋɛ.
\qr Lo!
\b
\q
\v 9 Ungo, Adama leaiti ta nɔ ga fiilɛi é leʋesu.
\q Nuiti kpein ti ɓɔ su, ta nɔ ga gaaʋɛ nua.
\q Ɗa ti pɛ seina kiloi ɠa,
\q fiilɛi wuiʋɛ ti ʋa.
\q
\v 10 Mina ʋilɛ toomai ʋolu.
\q Mina ɠito naavoloiti ba, niiti ti zɔlɔɔ pelei ɲɔuɗai.
\q Ni è-zɔlɔɔgi ɠaa a wɔɔlɔna,
\q mina kɛ ga ɗa-ɠitogi.
\b
\q
\v 11 GALA ge faa ɠila boni,
\q é lati, é bo ʋolu, gè mɛnini, é ɠɛ ma:
\q «Zobogi ɠa ga GALA nɔnɔ.»
\q
\v 12 Ɗa ɓalaagi, Màliɠii, wooɠɛɠiladai ɠa ga ɗɔnɔ,
\q mazɔlɔɔ ɗa ɠa è ɛsɛ gilagilagi zalai veezu zea, eɠɛʋelei ná-kɛɛwotiiti ti la.
\c 63
\s Ɗa-nuɓɔɠɔlai vizɔgɛ zɛnvui ʋa
\d Davide ná-guyei. Siɛgi zu é ɠɛni la Zuda yooi zu teʋebai zu.
\b
\q
\v 1 Ee, GALA, ɗa ga nà-GALAGI!
\q Nà è ɠaiziɛzu,
\q è wɔin ɠa zìi ma eɠɛ kpɔɔle wɔin,
\q kpùsɛi ɠa ɓalasu ga ɗa-vaa,
\q eɠɛ zou vɔɔi, ná vɔai, ziɛ la ná.
\q
\v 2 Zekana gè è ɠaazu la è-zeizu ɲadegai,
\q gè ɗa wɛlɛ è-zɛbɛi ta ɗa-lɛbiyai ʋa.
\q
\v 3 Mazɔlɔɔ ɗa-wooɠɛɠiladai vizɔgɛ zɛnvui ʋa,
\q dàkɔlɔgiti ta è maamusɛ.
\q
\v 4 Naa ɠa é ba, nà è mama sìi ma voloi pɛ su,
\q gè zèeiti tɛ geezu è-laaseigi zu.
\q
\v 5 Nà anii pɛ sɔlɔɔ é kula ɠɛ, eɠɛ ma wulɔi ta ma ɓɔlɔgi,
\q nà wooɠula ga koozunɛɛi, gè guyeiti too, gè è maamusɛ la.
\b
\q
\v 6 Siɛgi zu kìgi loozu la è zu, dàazuʋɛ,
\q nà ɗa ɠigaiziɛ è zu kpidii ma yeeɠɛɠalai kpein su.
\q
\v 7 Mazɔlɔɔ ɗa ga nà-kpɔba nui,
\q nà guyei loozu ga koozunɛɛi, è-ɠoʋegiti ma niinigi wu.
\q
\v 8 Gìliʋɛ è ʋa ga zìimaʋɛ pɛ,
\q è-yeezai ɠa é ɓaazu màazu.
\q
\v 9 Kɛlɛ niiti wɔin ti ma ga ti zɛ̀nvui ɠoloɠolo,
\q naati ta yei zooi ma yeɠezaɠai ɓomaʋɛ.
\q
\v 10 Ta ti ʋaa ga boɠa zɔkpɔi,
\q ti ɠɛ ga koʋeiti daamianigi,
\q
\v 11 masagi ɠa ɠoozunɛ ga GALA maaʋele,
\q nu-o-nu nii a minazeɠe ná-faa zu, naa ɠa ɓɔɠɔ maamusɛ naazu.
\q Kɛlɛ naazu zɛɛ wo nuiti gaa ɠa lɛi, ti laaɠulu.
\c 64
\s Makɛ mà!
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Ee, GALA, woilo gòoi ma, siɛgi zu gè kpalagi wosu da!
\q Zɛ̀nvui makɛ sìli nuiti daalɔɠɔma, gè luazu ti ʋa!
\q
\v 2 Kìzo nu ɲɔiti daayaavai ma,
\q ta naati ta-woya vaiti ma, niiti ti faa ɲɔi ɠɛɛzu.
\q
\v 3 Ta ti-nɛgi ɠaalizu eɠɛ boɠa zɔkpɔi,
\q ta nu maawana ɓɔɛiti bosu, eɠɛ mɛɛinti ti ʋilisu,
\q
\v 4 é ʋilisu dɔɔɠuzu telebo nui ma.
\q Ta pilisu ma ga kulafilibai, inɛinɛ ge la ti ʋa.
\q
\v 5 Ta ɓɔɠɔ zasulɔɔzu kpɔɛ ɲɔu wogaiti su,
\q ta bosu ga ti baliiti da, ti maalɔɔɠu,
\q ti ɗa ɠɛ ma: «Ɓɛ ɠa a ti ɠa?»
\q
\v 6 Ti ɗa yaavaiti kpɛtɛ, ti ɠɛ ma:
\q «Wɛlɛ, ade ɠɛʋele ɓɛtɛa, ada-vaa ɓɛtɛi zolooga su!»
\q Ungo, kigaiziɛi, nu zii ɠa ga zeɠezaɠai.
\b
\q
\v 7 Kɛlɛ GALA ka mɛɛin ʋilisu ti ma ga kulafilibai,
\q tiya ɠana ti zuloɠaai.
\q
\v 8 Ti-nɛgi ɠa é ti ɓunɛgai.
\q Nuiti ta ti ʋɛtɛna, ti ɗa ɠɔmɔɔni ga tiye.
\q
\v 9 Dualuagi nuɓusɛiti kpein sogɛ,
\q ta GALA ná-kɛɛwotii ɠulazu kɛlɛma,
\q ti ná-kɛɛwotiiti gaaɠa.
\q
\v 10 Telebo nui ɠa ɠoozunɛɛzu Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-fai zu, é lɔɔɠu pɔ bɛ.
\q Niiti dɔin ti-yii zɔlegai, naati ta ɓɔɠɔ maamusɛ.
\c 65
\s GALA ka anii pɛ feezu ade ya ga bɔɔlɔa
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Davide ná-guyei. Guyei.
\b
\q
\v 1 Gá-maaɠɛkpɔgi gi bosu maaɓɔungi zu, ɗɔun è letemazu,
\q naa ɠa ga maamusɛi, gi feezu è ʋɛ,\f + \fr 65:2 \fr*\fq Gá-maaɠɛkpɔgi gi bosu maaɓɔungi zu, ɗɔun è letemazu, naa ɠa ga maamusɛi, gi feezu è ʋɛ\fq*\ft : Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: \ft*\fqa È letema, maaɠɛkpɔgi ɠa ga maamusɛi\fqa*\f* ee, GALA, Siyɔn taazuʋɛ.
\q Gɔun, gá gá-minazeɠegiti daazeeli, nii gi kɛɛni è ʋɛ.
\q
\v 2 Ɗɛi è maanɛɛnɛ wooi mɛnisu,
\q nuiti kpein ta ʋa è ʋɔ.
\q
\v 3 Kotoi ma ɠasɔi wuiʋɛ mà, gola wuiʋɛ,
\q kɛlɛ ɗa gá-lɔ koloɠologi kpein gbazu, è ti zuvaayɛ.
\q
\v 4 Undaanɛ nu ɠa ga naama nui, nii è yiimazeɠezu la, è maaɓuɠa ɓɔɠɔ ʋa,
\q ga é yɛ è zei ʋɛlɛi ma ɠoizuʋɛti.
\q Gá yiɠo ga ɗa-ʋɛlɛwuʋɛ ma undaanɛɛi,
\q ta ɗa-ʋɛlɛi ná-ɲadedai.
\b
\q
\v 5 GALA gi Ɠizo Nui, ɗa-lelebodai zu,
\q ɗa gi wooɠaaʋotesu ga laavɔɔ ɠɛɛwotiiti,
\q ɗɛi è ga nuɓusɛiti kpein ta-ɠitogi zou ɓela ga,
\q ziɛ zaama yooiti su, ti maaɠoozaai.
\q
\v 6 É gizeiti togɛ kpaan ga ná-zɛbɛi,
\q é ɓɔɠɔ maaɠiliʋɛ ga zobogi.
\q
\v 7 Toɠa kpoloɗɛiti sulu gooiti gaaɓɛɛzu,
\q ta ti-ma lakpatakpagiti tugi,
\q ta nuɓusɛiti sɔngɔ wooiti.
\q
\v 8 Niiti ti zeini zou ɓela ga, naati daavɔɔʋɛ, ti ɗa lua, ga ɗa-ʋoogiti kaa vai,
\q ɗa folo ɠulazu ta folo liizu laavesu ga koozunɛ wooiti.
\b
\q
\v 9 Ɗa eteai zɛsɛbosu, è kɔ ga bɔɔlɔa,
\q è sulaave ga kulanumai,
\q GALA ná-laasamagi laavegɛ ga ziɛi.
\q Ɗa moloi ɠɛʋele ɓɛtɛzu nuiti bɛ, zooi ɠɛʋele ɓɛtɛai ʋɔ.
\q
\v 10 Ɗa ziɛi ʋuuzu ma ɓabiiti su ga bɔɔlɔa.
\q È pɔlɔ ɓuiti golowolo, gaanɛmɛ,
\q è zɛɓɛ ga tonaiti,
\q è tuya loo pɔnɔ ganiiti ma.
\q
\v 11 È konagi maaɠiliʋɛ ga ɗa-vaanɛɛiti,
\q ʋɛ dɔin è leʋeni ná, zooi wulɔʋɛ ná pɛ.
\q
\v 12 Anɛɛ dɔɓɔ zaama lufaiti ta ziɛi wola zɔlɔɔsu,
\q gizeiti ti zaamaɠilia ga koozunɛɛi.
\q
\v 13 Toganiiti ta ʋɛɛni tufa lɛnugi zu mɛɛ,
\q molo lufai nɛmɛiti suɓidia,
\q ti pɛ ta guyei loozu, ti ta-ɠoozunɛɛi ɠula kɛlɛma.
\c 66
\s Mamagi ɠa GALA bɛ, nii é gi unmɔɔni
\d
\v 1 Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Guyei.
\b
\q À wooɠula GALA ma ga koozunɛɛi, wo kpein, wɔi wo zeini eteai zu!
\q
\v 2 À daaseigi ná-lɛbiyai maamusɛ!
\q À lɛbiyai ve bɛ ga wa-maamusɛiti!
\q
\v 3 À ɠɛ GALA ma: «Ɗa-ɠɛɛwotiiti maayikiʋɛ!
\q Ɗa-zobogi nii ɓela ge la ba, naa maaʋele ma, è zili nuiti ta nɔkɔ è wu.
\q
\v 4 Eteai pɛ ka nɔkɔ è wu,
\q ti guyei loo è lɛbi vai ma, ga ti ɗa-lɛbiyai maamusɛ.»
\qr Lo!
\b
\q
\v 5 À ʋa wo GALA ná-kɛɛwotiiti pɛtɛ!
\q Ti maayikiʋɛ niiti é ti ɠɛɛzu nuɓusɛiti saama.
\q
\v 6 É kpoloɗɛi valiboni, é kɛ ga zou vɔɔi,
\q ti ziɛ wolai ɓudɛni ɠɔɠɔa, kpaaɠɔ la maazu.
\q Miná ɠa gi ɠoozunɛɛni ná ga tɔun maaʋele.
\q
\v 7 Toɠa masadai ɠɛɛzu eyɛsu ɠɔ ná-zɛbɛi ʋɔ,
\q gaazuʋɛ ɠa wɛlɛzu ziiti ma,
\q kololala nuiti ti mina mɔ wuzeɠe pɛ.
\b
\q
\v 8 Nuɓusɛiti, à gá-ƓALAGI mama,
\q à wooɠula ga maamusɛ vai!
\q
\v 9 Gá vulua tɔun saalai zu,
\q é gi makɛ, gi mina loo.
\q
\v 10 Ee, GALA, è gi ʋoluɠulani!
\q È gi ʋoluɠulani, eɠɛʋelei ta ɗa walii ʋoluɠula la.
\q
\v 11 Gi ɠɛni è ya tumɔi zu, è ɗa ʋa ga giye,
\q è kasɔ wuigi laani gi-ɓokpozuʋɛ,
\q
\v 12 è zobogi veeni gi zili nui ʋɛ, é zei gi unda,
\q gi leʋeni abui zu ta ziɛi,
\q kɛlɛ è gi ɠulani ti zu, è kulagaanɛɛzui ve gi ya.
\b
\q
\v 13 Nà liizu ɗa-ʋɛlɛi wu ga gala zalaɠaiti,
\q nà nà-minazeɠegiti daazeeli è ʋɛ,
\q
\v 14 niiti dàkɔlɔgiti ti ti woni,
\q dàaʋɛ boni nà-kidaaʋiligiti su.
\q
\v 15 Nà gala zalaɠaiti kula è ʋɛ, ti wulɔai,
\q baala sinɛ wolaiti ta ti ɠala luului.
\q Nà nikɛ zinɛiti kula ga zalaɠai, é ɓɔ boliiti ba.
\qr Lo!
\b
\q
\v 16 À ʋa wo woilo, wɔiti kpein wo luazu GALA ba,
\q nà naa wosu wo ma, nii é kɛa nɔ̀un bɛ.
\q
\v 17 Gè wooɠulani ma,
\q ná-maamusɛi ɠɛni dàaʋɛ nɛ̀gi ma.
\q
\v 18 Ni gè ɠɛni faa ɲɔi makɛni zìimaʋɛ,
\q Màliɠii la ɠɛni woiloga gòo ma.
\q
\v 19 Kɛlɛ wɛlɛ, GALA ge woiloni gòoi ma,
\q é woiloni nà-maanɛɛnɛ wooi ma.
\q
\v 20 Mamagi ɠa GALA bɛ,
\q mazɔlɔɔ é la ɠɛlɛni nà-maanɛɛnɛ wooi ʋa,
\q é la ná-wooɠɛɠiladai maaɠoozani bà!
\c 67
\s Nuɓusɛiti pɛ ti GALA maamusɛ
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. É loozu ga kɔnigiti. Guyei.
\b
\q
\v 1 GALA ge undaanɛɛi ɠɛ ade ʋɛ, é tuya loo ade ʋɛ,
\q é yeezei ade wu ga pagɔ.
\qr Lo!
\q
\v 2 Naa ɠa a kɛ, ti ɗa-ʋelei ɠwɛɛ eteai zu,
\q ta ɗa-ɠizo fai ziiti kpein saama.
\q
\v 3 Nuɓusɛiti ti è maamusɛ, ee, GALA!
\q Nuɓusɛiti kpein ti è maamusɛ.
\q
\v 4 Ziiti ti ta-ɠoozunɛ wuyeiti too è ʋɛ,
\q mazɔlɔɔ ɗa nuɓusɛiti tukpɔɠaaleʋezu ga sɔledai,
\q ɗa losu ziiti untuɠɔ eteai zu.
\qr Lo!
\q
\v 5 Nuɓusɛiti ti è maamusɛ, ee, GALA!
\q Nuɓusɛiti kpein ti è maamusɛ.
\q
\v 6 Zooi ná-kulanumaiti feeni,
\q GALAGI, ada-ƓALAGI ɠa tuya loozu ade ʋɛ.
\q
\v 7 GALA ge tuya loo ade ʋɛ,
\q zou ɓela ga ɲɛgɛlɛin ti lua é ʋa.
\c 68
\s Pilɛ sɔlɔɔ GALAGI ná-maamusɛi
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Davide ná-guyei. Guyei.
\b
\q
\v 1 GALA ge wuzeɠe, sili nuiti ti vaza,
\q niiti ti maayoseɠezu, naati ti ʋela ba.
\q
\v 2 Ʋelei abu luului a ɗa ɲɛɛlɛ la, ɗa ti ɲɛɛlɛ ɠana,
\q eɠɛʋelei kedoi ɠaa a ɗa wuun da abui ɠa,
\q ʋele ɠana faa ɲɔu ɠɛ nuiti undaaʋilisu da GALA gaazu.
\q
\v 3 Naazu telebo nuiti ta ɠoozunɛ,
\q ti wola ɠoozunɛ gola GALA gaazu,
\q ta kpeei loozu ga koozunɛɛi.
\b
\q
\v 4 À guyei loo GALA bɛ! À maamusɛ ga wa-wuye wooiti!
\q À pelei la naa ʋɛ, nii é zeini tonaɓiingi ɠɔma eɠɛ sooi, é ɗa ziɛ la!
\q Daasei ka ga «Ɠɔoɠɔ GALAGI». À ɠoozunɛ tɔun gaazu!
\q
\v 5 Tɔ ɠa é ga podointi ti-ɠɛɛ, poanzaiti maalobo nui,
\q tɔ ɠa é ga GALA, ná-ada ɲadegai.
\q
\v 6 GALA ka ɗa pɛlɛyeɠei ve gilɛ nuiti bɛ,
\q é ɓɔɠɔyeemalai ma ɠoozunɛɛi ve kasoɠa nuiti zea.
\q Kɛlɛ kololala nuiti nɔ ɠa, ta ɗa yɛ ada vɔɔiti.
\b
\q
\v 7 GALA, siɛgi zu è ɠɛni losu da ɗa-nuɓusɛiti untuɠɔ,
\q siɛgi zu è ɠɛni ziɛzu la teʋebai zu,
\qr Lo!
\q
\v 8 zooi ɓalini, geeɠɔlɔgi ɠaawuunni, é ɠɛ ga ziɛi, GALA gaazu,
\q Sinayi gizei ná-GALAGI, GALAGI ɠakala, Izilayɛle ná-GALAGI.
\q
\v 9 Ee, GALA, è ɗa-vaanɛɛ lonai ʋuuni.
\q Ɗa-yooi nii gaaʋalani ba, è naa ɠɛʋele ɓɛtɛ ʋolu.
\q
\v 10 Ɗa-nuɓusɛiti ta zeini ná, ʋɛ è ti zeini ná ɗa-nuɓɔɠɔlai ʋɔ,
\q ee, GALA, è naa ɓɛtɛni maanɔɠɔ nui ʋɛ.
\b
\q
\v 11 Maliɠii woo ɠila boni,
\q gaamago nɔ, woo niinɛ ʋagɔi ma ɠeelaiti ti ɠɛni ga kɔɔʋɛbɛ wolai,
\q
\v 12 kɔɔʋɛbɛiti ta-masagiti ti ʋela, ti ʋela,
\q anzanuiti ti yɛni taazuʋɛ, naati ka ti aniiti gaaɠwɛɛni, niiti ti zogai kɔɔi zu.
\q
\v 13 Wa yɛsu nɔ laani togani ɠotai wu,\f + \fr 68:14 \fr*\fq togani ɠotai wu\fq*\ft : Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: \ft*\fqa kɔɔlaaɠai zu\fqa*\f* wo ɗa looɠo?
\q Poopogi ɠoʋegiti ti ɠolea ga walii,
\q maaleɠai é ga bazii, naa ɠɛa ga zanugi.
\q
\v 14 Siɛgi zu GALA Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii masagiti suvazani da,
\q kɔɔlɛ vukɔi ʋɛɛni Salamon gizei ma.
\b
\q
\v 15 Ɓasan ɠizei, ɠa ga maaɲɛɛba ɠizei.
\q Gizei nii nɔungi mɔinɗai, Ɓasan ɠizei,
\q
\v 16 leeni vaa zu, gizei, ɗɛi ɗɔungiti mɔinɗai, è toloi ɠulazu ga gizei,
\q nii nɛai GALA bɛ ga é zei ma?
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa kɛɛzu ga seizuʋɛ, eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 17 GALA ná-kɔɔɠɔ wotoloiti ta ga waa mɔinmɔingiti, nu la zooga é ʋa ti ɠaalu,
\q Maliɠii ɠa ti zaama.
\q Sinayi ƓALAGI ɠa seizu ɲadegai.\f + \fr 68:18 \fr*\fq Maliɠii ɠa ti zaama. Sinayi ƓALAGI ɠa seizu ɲadegai\fq*\ft : Tati pelei taɠiligaa ɓalaa ka ga niiti: \ft*\fqa Maliɠii ɠa ti zaama, Sinayi ɠizei ma, seizu ɲadegai zu\fqa* ɓaa \fqa Maliɠii ɠa ti zaama, Sinayi ɠizei ɠɛ seizu ɲadegai zu\fqa*\f*
\q
\v 18 È lɛɛni naa maazuʋɛ,
\q è ʋa ná ɠɛ ga è-zeizuʋɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI!
\q È liini ga kɔɔ luɔiti,
\q è vebɛaniiti seɠe nuɓusɛiti saama,
\q anɛɛ kololala nuiti saama.
\b
\q
\v 19 Mamagi ɠa Maliɠii ʋɛ,
\q toɠa gi zeɠezu ga ɠasɔ, folo-o-folo.
\q Naama ƓALAGI tɔna ka é ga gá-ɠizogi.
\qr Lo!
\q
\v 20 Naama ƓALAGI ɠa é gi ʋɛ ga kizo GALAGI,
\q mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI, Maliɠii, toɠa zobogi bɛ é gi ɠizo saai ma.
\q
\v 21 GALA ka sili nuiti tɔungi wolowolo,
\q zɔi siɛ ʋelei ɲɔuɗai, toɠa naa nɔundeɠai yɛ nɔunkalagi ma é golowolo.
\q
\v 22 Maliɠii ɠɛni ma: «Nà ʋaazu ga tiye, gè zeɠe ga tiye Ɓasan,
\q gè ʋa ga tiye ti zeɠe kpoloɗɛi wuʋɛ,
\q
\v 23 naa ɠa a kɛ, è è-ɠɔɠɔi maagba ɲamai zu,
\q ɗa-ɠilɛiti ta tɔnɔ zɔlɔɔ, è zili nuiti ma ɲamai zu.»
\b
\q
\v 24 Nuiti ta ɗa-ʋɛbɛi ziɛzuʋɛ ɠaazu, ee, GALA,
\q nà-GALAGI, ɗa-ʋɛbɛi ziɛzuʋɛ, nà-masagi, ɗa-ʋɛbɛi ɗa ziɛ, é ɗa li seizu ɲadegai.
\q
\v 25 Guye loo nuiti ta loni ti untuɠɔ, naa ʋolu, niiti ti gɛingɛin ganigiti gɛinsu,
\q zaamazuʋɛ ɠa anzalopoiti ti loni ná, tamadegiti ti ti ya, ti ɗa gɛin.
\q
\v 26 Ti ɗa ɠɛ ma: «À GALA mama wa-ɠaalɛbaiti su,
\q à Ɠɔoɠɔ GALAGI mama, wɔiti wo ɠulaai Izilayɛle ma zuwui zu!»
\q
\v 27 Wɛlɛ Ɓɛnzamɛn ʋa, nii dɔiɗai ti zaama, é loni ti untuɠɔ,
\q naa ʋoluma Zuda wolodamai ma ɠundiɠiiti, ti maaɠiliai ta-zeɠe zuʋuaiti su,
\q naa ʋoluma Zaɓulɔn nɔnɔ ma ɠundiɠiiti, é ɓɔ Nɛfɛtali nɔnɔiti ba.
\b
\q
\v 28 Ɗa-ƓALAGI devea ga é zobogi ve è ʋɛ.
\q È zɛbɛi naa wɔɔlɔ, nii è kɛa gi ʋɛ, ee, GALA!
\q
\v 29 È zei ʋɛlɛi nii é zɛlɛni Zeluzalɛme maazu,
\q masagiti ta ʋa miná ga vebɛaniiti è ʋɔ.
\q
\v 30 Zelii lo seeligi zu zuai ma,
\q ta nikɛ zinɛ ɓulugi, é ɓɔ nuɓusɛiti ta-nikɛ yiʋoiti ba.
\q Ta ʋaazu ti nɔkɔ è wu ga ta-wali ɠaeiti.
\q Ʋa è niima nuɓusɛiti suvaza, tɛiti kpein kɔɔ vai nɛai ti ʋɛ!
\q
\v 31 Nu wolaiti ta ʋaazu, ti zeɠe Ezipete yooi zu,
\q Etiyopi nuiti ta ɓizɛzu, ti ʋa GALA pɔ bɛ, ti yeemaale tɔun ma.
\b
\q
\v 32 Etea masadai zu nuɓusɛiti kpein, à guyei loo GALA bɛ,
\q à guyei loo Maliɠii wɔɔlɔ vaa ma.
\qr Lo!
\q
\v 33 À guyei loo naa ʋɛ, nii é zeini geeɠɔlɔgi ɠɔma eɠɛ sooi, é ɗa ziɛ geeɠɔlɔ pɔlɔmai maazuʋɛ!
\q Wɛlɛ, toɠa wooɠulazu, gooi ɠaaɓaingai.
\q
\v 34 À GALA ná-zobodai zuɠwɛɛ!
\q Ná-bɔɔlɔlai ɠa volozu Izilayɛle maazu,
\q ná-zobogi ɠa ɠulazu kɛlɛma tonaɓiingi zu.
\q
\v 35 Ee, GALA, è maayikiʋɛ è-zeizu ɲadegai.
\q Tɔ ɠa é ga Izilayɛle ná-GALAGI,
\q é zɛbɛi ta zobogi veezu nuɓusɛiti zea.
\q Mamagi ɠa GALA bɛ!
\c 69
\s Màaɓɔlea, kìzo
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Davide ná-guyei. Nii é loozu é zoloo guye wooi ma, nii daa ga: «Bulɛgi ma ʋuaiti».
\b
\q
\v 1 Kìzo, ee, GALA!
\q Ziɛi sòga kɔ̀daʋɛ.
\q
\v 2 Gè ɠataga palaʋalai zu,
\q kɔ̀ɠɔ losu nɔpɛ ge la bɛ̀.
\q Wɛlɛ, nɔ̀un gè yeiɗa ziɛi ɓomaʋɛ,
\q ziɛ veinfeingi màaɓɔlega.
\q
\v 3 Gè ɓɔlɔa ga kpee looi,
\q kɔ̀da yeɠei ɠaawana,
\q gàazuɠɛzɛiti ti ɓɔlɔa,
\q ga nà-GALAGI maaɓɔun fai.
\q
\v 4 Mazɔlɔɔ niiti ti wɔ̀inzeɠezu un ge la ba,
\q naati mɔinʋɛ, ti leʋe ùnma undeɠai liegɔi ʋa.
\q Ti-zɛbɛi wɔɔlɔʋɛ, tɛiti ti pɔ ga ti kòloɠolo,
\q ti ga sìli nuiti un ge la ba,
\q nii gè la unmani, kɛni gè naa ʋotogi ve.
\b
\q
\v 5 Ee, GALA, è nà-ɠimalalai ɠwɛɛ,
\q ta nà-kɛɛwoti ɲɔiti ti la lɔɔɠuni è ʋa.
\q
\v 6 Niiti ti ɠitogai è ʋa, naati ti mina unfe nɔ̀un maaʋele ma,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii!
\q Niiti ti è ɠaiziɛzu, naati ti mina unfe nɔ̀un maaʋele ma,
\q Izilayɛle ná-GALAGI!
\q
\v 7 Ɗa-vaa ɠa é kɛɛzu gè ɓaaɠulamai zuzosu,
\q ta unfegi lɔɔzu gàazu.
\q
\v 8 Gè ɠɛa ga wɛɛn kɛ̀ɛleaiti gaazu,
\q gè ɠɛ ga nui é la ɠwɛɛni pɛlɛyeɠei wu.
\q
\v 9 Mazɔlɔɔ ɗa-ʋɛlɛi ma wɔinlai ɠa gàlazu eɠɛ abui.
\q È ʋoomu nuiti ta-ʋoomugiti ti zeelia mà.
\q
\v 10 Gè wɔlɔni ga zìimaʋɛ pɛ, gè zugi zo,
\q naa ɠɛa zèa ga ɓaaɠulamai.
\q
\v 11 Gè saa wɔlɔ wo seɠei loa ɠɔba,
\q gè ɠɛa tiya ga ɲɛɛɠulasu anii.
\q
\v 12 Ta zeizu kpɔgi zu, ti ɗa sùɠula,
\q dɔɔ ɓɔle nuiti ti ɗa dàalɔɔ guyei zu.
\b
\q
\v 13 Kɛlɛ nɔ̀un nà, nà nà-maanɛɛnɛ wooi laazeelizu è ma, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI!
\q É ɠɛ ga siɛgi nii soloogai,
\q ee, GALA, gòoɠaaʋote ɗa-wooɠɛɠilada wolai zu,
\q è kìzo ɗa-wooɠɛɠiladai maaʋele ma!
\q
\v 14 Ùnmɔɔ, è kùla palaʋalai zu, gè mina mɔ yei su ʋolu!
\q Ùnmɔɔ, è kùla naati zea, niiti ti wɔ̀inzeɠezu,
\q kùla pali ɓomaʋɛ!
\q
\v 15 Ziɛ veinfeingi mina màaɓɔle,
\q zeɠezaɠa ɓokulagi mina màalɔɔɠu!
\q Kabayeɠei laa mina ɠulu mà!
\q
\v 16 Gòoɠaaʋote, Ɠɔoɠɔ GALAGI, mazɔlɔɔ è ʋagɛ ɗa-wooɠɛɠiladai zu.
\q Ɗa-maawɔinɠaa wolai zu, lati nɔ̀un ma.
\q
\v 17 Mina ʋoluave bà, nà ga ɗa-wotiɠɛ zunui.
\q Nà-kidaaʋiligi zu, gòoɠaaʋote fala!
\q
\v 18 Maaɓuɠa bà, è ùnmɔɔ.
\q Nɔ̀un fie, sìli nuiti maaʋele ma.
\q
\v 19 È nà-ɓaaɠulamai ɠwɛɛ, ta nà-unfegi, ta nà-bɛlɛʋiligi,
\q niiti ti wɔ̀inzeɠezu, ta loni è ɠakala.
\q
\v 20 Ɓaaɠulamai ɠa zìi ɓɔlɔzu, gè la ziɛzu bu,
\q kìtogɛ maawɔinɠai ʋa tètema, kɛlɛ nà-maaɓɔungi ɠɛa ga wafuun!
\q Nà gaanɛɛnɛ nu ɠaiziɛzu, kɛlɛ gè la nu zɔlɔɔsu.
\q
\v 21 Ta anivebɛi ʋuuzu nà-daamianigi zu,
\q kpɔɔle wɔin a ɠɛna mà, ti dɔɔ ɓodai ve, è lo dà.
\b
\q
\v 22 Ta-laami maaɓɔgi ɠɛ ti ʋɛ ga balii, ti ɠɔɔ la,
\q ti-zɔlɔɔ ganii ɠɛ ti ʋɛ ga balii!
\q
\v 23 Ti-ɠaazuʋɛ ɓidi, ti mina wozaɠa,
\q è ti-zaamaʋɛ ɓili eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 24 Ɗa-yiiɠulagi yei ti ma,
\q ɗa-yiiɠaawana wolai ti mazɔlɔɔ.
\q
\v 25 Ti-ʋuuzuʋɛ ɠoloɠolo,
\q ti ʋala nuɓusɛiti ma ti-zeizuʋɛ.
\q
\v 26 Mazɔlɔɔ ta ʋilɛsu naa ʋolu, nii ɗa ɓɔɠɔi è doɠaai na,
\q ta naati ta-maanɔɠɔ vai zuɠulazu, niiti è ti maawanaai niina.
\q
\v 27 Ta-vaaɠaaza golai ma ɠasɔi la ti unma,
\q ti mina lɔɔzu zɔlɔɔ ɗa-lelebodai zu.
\q
\v 28 Ti-laaseigi ɓale, é ɠula zɛnvu zɛʋɛi zu,
\q ti-laaseigi mina zɛʋɛ ʋɔɔma ta telebo nuiti.
\b
\q
\v 29 Nɔ̀un, màanɔɠɔʋɛ, gè ɗa zoolɛ ga ɓɔɠɔ,
\q ee, GALA, ɗa-ɠizo fai bùzeɠe!
\q
\v 30 Nà GALA daaseigi mama ga guyei,
\q nà bɔɔlɔ, nà ɠɛna maamusɛa,
\q
\v 31 naa nɛɛʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é leʋe nikɛ zinɛi ʋa,
\q anɛɛ nikɛ zinɛ wolai nii minɛiti ti ba, ta polokagiti.
\q
\v 32 Ɓɔɠɔmaayei nuiti ta naa ɠa, ti ɠoozunɛ.
\q Ungo, wɔi wo GALA gaiziɛzu, zɛnvui ve wo ya.
\q
\v 33 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa woilo bala nuiti gooi ma,
\q wooɠɛɠila nuiti ti ga ná-nuiti, é la ɗa ga naati ta-vai ʋɛlɛʋɛlɛga, ni ta ɠɛna kasoi ɠa.
\q
\v 34 Geeɠɔlɔgi ta zooi ti maamusɛ,
\q ta kpoloɗɛi ta niiti kpein ti bu.
\q
\v 35 Mazɔlɔɔ GALA ka ʋaazu é Siyɔn taai ɠizo,
\q toɠa Zuda laa wolaiti to ʋolu.
\q Ná-nuɓusɛiti ta zei ná, ná ɠɛ ga tɔnɔ,
\q
\v 36 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-botiɠɛ nuiti ti-mavofodai ɠa ná zɔlɔɔ ga tɔnɔ,
\q niiti nɛai ti ʋɛ, naati ta ná ɠɛ ga ti-zeizuʋɛ.
\c 70
\s GALA, ʋa è ɓɔ bà
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Davide ná-guyei, é ɠɛ ga ɠizɛsui.
\b
\q
\v 1 Ee, GALA, soma è ùnmɔɔ!
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, suvilɛ, è ɓɔ bà!
\q
\v 2 Unfegi ti maaɓɔle, ti wooi zupu,
\q tɛiti ti pɔ ti zɛ̀nvui ɠula zèa!
\q Ti li ga ʋoluʋelei, ti unfe,
\q tɛiti kpein ti wɔinɗai ga màanɔɠɔ!
\q
\v 3 Niiti ti ɲɛɛɠulazu nɔ̀un su,
\q ti ɠula ʋolu, ta-unfe kasɔi la ti unma!
\q
\v 4 Niiti dɔin ti è ɠaiziɛzu,
\q ti ɠaazuɠalakala, ti ɠoozunɛ è ʋɔ!
\q Niiti ɗa-ɠizo fai nɛai ti ʋɛ,
\q ti ɠɛ ma yeenɔpɛ: «Lɛbiyai ɠa GALA bɛ!»
\q
\v 5 Nɔ̀un nà, màanɔɠɔʋɛ, gè ɠɛ ga bala nu,
\q ee, GALA, ʋa kòba fala,
\q ɗa ga nà-kpɔba nui, ta ùnmɔɔ nui,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, mina nɛkɛ!
\c 71
\s Mina yeeɓe nɔ̀un ba pɔlɔzaɠa siɛgi zu
\q
\v 1 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ɠa gè lɔɔɠuzu è ʋoluʋɛ,
\q màkɛ eyɛsu pɛ, gè mina lɔ unfegi zu.
\q
\v 2 Ɗa-lelebodai zu, ùnmɔɔ, è fìe!
\q Woilo gòoi ma, è kìzo!
\q
\v 3 Ɠɛ bɛ̀ ga fasai, nii é bɛ̀ ga dɔ̀ɔɠuzuʋɛ,
\q è devei veeni zèa, ga gè ʋa ná yeenɔpɛ, nii a kɛ gè ɠizo,
\q mazɔlɔɔ ɗa ɠa è ga nà-fasai ta nà-siɠigi.
\q
\v 4 Ee, nà-GALAGI, kìzo nu ɲɔi yeei ma,
\q ta telebotala nui, nii zii ɲɔuɗai.
\q
\v 5 Mazɔlɔɔ Màliɠii, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ɠa è ga nà-kitogi!
\q Nà-kitogi ɠa ga ɗe, é zo nà-doungo ziɛgi zu ma,
\q
\v 6 kaite dèe ɠoozu gè ʋoluzeini è ʋa,
\q kaipa gè zɔlɔɔni, ɗa makɛsu mà,
\q yeenɔpɛ nà-maamusɛi ma ungi ɠa ga ɗe.
\q
\v 7 Nà nui ma mɔinmɔin gaazu ga laavɔɔ anii,
\q dɔɔɠuzu ɠitei ɠa é ga ɗe.
\q
\v 8 Dàaʋɛ laave ga ɗa-maamusɛi,
\q folo-o-folo é ɗa ɗa-lɛbiyai ɠula kɛlɛma.
\b
\q
\v 9 Mina pìli ya pɔ̀lɔzaɠa siɛgi zu,
\q siɛgi zu sɛ̀bɛiti ti ɠulazu la zèa, mina ɠɛlɛ bà!
\q
\v 10 Mazɔlɔɔ nɔ̀un sili nuiti ta sùɠulazu,
\q ta nɔ̀un gaaʋɛɛnɛsu zɛ̀nvui vaa zu, ta ɓɔɠɔ ɠaazu,
\q
\v 11 ti ɠɛ ma: «GALA ge ɠɛlɛa ba,
\q à ʋilɛ polu, à so!
\q Nu nɔpɛ ge la fiega.»
\q
\v 12 Ee, GALA, mina maaɠooza nɔ̀un ba!
\q Nà-GALAGI, ʋa ga suvilɛ, è ɓɔ bà!
\q
\v 13 Ti unfe, ti zuwuɠaaleʋe,
\q niiti ti pèelalazu!
\q Ɓaaɠulamai ta unfegi ti maaɓɔle,
\q tɛiti ti wɔinɗai ga nà-maanɔɠɔ vai!
\q
\v 14 Nɔ̀un nà, kìgi logɛ è ʋa yeenɔpɛ.
\q Nà yɛ è lɛbizu yeenɔpɛ nɔ.
\q
\v 15 Dàaʋɛ ɠa ɗa-lelebo fai wo,
\q ta ɗa-ɠizo fai folo-o-folo,
\q mazɔlɔɔ gè la ti-liegɔ ɠwɛɛ.
\q
\v 16 Nà liizu ga luɠɔʋelei, ɗa-vɔnifaamai ʋɔ,
\q Màliɠii, Ɠɔoɠɔ GALAGI!
\q Nà ɗa-lelebodai ɠila kpe nɔ ɠula kɛlɛma.
\b
\q
\v 17 Ee, GALA, è kàlani, é zo nà-doungo ziɛgi zu ma,
\q eyɛsu niizu, nà ɗa-vaa maanɛɛnɛgiti bosu.
\q
\v 18 Anɛɛ ɓalaa gè wɔlɔzaɠa pa, nɔ̀ungi ɠole,
\q ee, GALA, mina ɠɛlɛ bà,
\q naa ɠa a kɛ gè è-zɛbɛi ma vaiti bo niima ziɛgi zu nuɓusɛiti ma,
\q gè ɗa-ɠaaɓaai lɛ ga naati kpein, niiti ti ʋaazu.
\q
\v 19 Ee, GALA, ɗa-lelebogi ɠwɛ ge la ba,
\q è faa ʋagɔ wolaiti kɛɛni!
\q Ee, GALA, ɓɛ ɠa é ga è ɠɛʋele?
\q
\v 20 È ʋoluɠulai zeiʋɛ gi ma, ga kidaaʋiligiti ta maanɔɠɔiti.
\q Kɛlɛ ɗa zɛnvui veezu gi ya ʋolu,
\q ɗa mɛ̀ɛn, è kùla zeɠezaɠai ɓomaʋɛ.
\q
\v 21 Ɗa nà-unfemai ve zèa mɔnɔ,
\q è gàanɛɛnɛ mɔnɔ.
\q
\v 22 Nɔ̀un, nà lati niina, gè è maamusɛ ga kɔnigi wooi,
\q ɗa-wooɠɛɠiladai maaʋele ma, nà-GALAGI.
\q Nà ɗa-lɛbiyai maamusɛ ga papai,
\q Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai!
\q
\v 23 Dàkɔlɔgiti ta è maamusɛ,
\q siɛgi zu gè guyei loozu la è lɛbi vai zu,
\q ga zìimaʋɛ pɛ, nɛi è ùnmɔɔgai.
\q
\v 24 Folo-o-folo, nɛ̀gi ɠa ɠɛ ɗa-lelebo fai wosu,
\q mazɔlɔɔ ti-ɠigi zupua, ti maaɓɔle ga unfegi, tɛiti wɔin ɠɛni ti ma ga ti màanɔɠɔ.
\c 72
\s GALA maanɛɛnɛi é wosu masagi ʋɛ
\d
\v 1 Salomɔn ná-guyei.
\b
\q Ee, GALA, fe masagi ʋɛ, é tukpɔi ɠaaleʋe ga è ɠɛʋele,
\q ɗa-lelebodai ma ɠigi ve masagi tɛi zea.
\q
\v 2 Toɠa ɗa-nuɓusɛiti tukpɔɠaaleʋe ga telebodai,
\q ta sɔledai maanɔɠɔ nuiti tetema.
\q
\v 3 Ziilɛigi yei é zeɠe gizeiti ma,
\q ta telebodai gize goiti ma,
\q ti ɠɛ ga nuɓusɛiti pɛ tɔnɔ.
\q
\v 4 É sɔle fai ɠɛ maanɔɠɔ nuiti bɛ,
\q é bala nuiti ti-lointi kizo,
\q é naati kpɔlɔ nui wolowolo!
\b
\q
\v 5 Ni nɔ foloi ɠa dɛ toozu, toɠa yɛ vulua,\f + \fr 72:5 \fr*\fq toɠa yɛ vulua\fq*\ft : Eɓulu woo zɛʋɛ wɔlɔmai zu, naa ɠa ga: \ft*\fqa ta lua è ʋa\fqa*.\f*
\q ni nɔ alugi ɠa dɛ volozu,
\q eyɛsu yeeɠɛɠalaiti ti ɓe.
\q
\v 6 Masagi ɠa ɠɛ eɠɛ tonai é ʋuuzu wozawoliai zu,
\q eɠɛ duɓui é zooi yɛɓɛzu.
\q
\v 7 Ná-foloiti su, telebodai ɠaa ɠa wɔɔlɔ,
\q ziilɛigi zu ɠa wɔɔlɔ, ni nɔ dɛ alugi ɠa volozu.
\q
\v 8 Toɠa masadai ɠɛ é zo kpoloɗɛi ʋa, é zei kpoloɗɛi ʋa,
\q é zo ziɛ wolai Efelate ma, é li zou ɓela ga.
\q
\v 9 Nuiti ti zeini teʋebai zu, naati ta ʋilɛ ɲiibiɠa, ti nɔkɔ bu,
\q sili nuiti ta fufiligi ɠɔmɔ.
\q
\v 10 Taalasise masagiti ta ziɛ zaama yooiti ma masagiti ta ʋa pɔ bɛ ga maazoloo ganiiti,
\q Saɓa yooi ta Seɓa yooi ma masagiti ta ʋa pɔ bɛ ga ta-vebɛaniiti.
\q
\v 11 Masagiti kpein ta nɔkɔ bu, ti dɛbi,
\q ziiti kpein ta ɠɛ ga ná-botiɠɛ nuiti.
\q
\v 12 Mazɔlɔɔ toɠa bala nui unmɔɔ, nii é kpɔba ɠaiziɛzu,
\q ta maanɔɠɔ nui, nii kpɔba nu la bɛ.
\q
\v 13 Toɠa zɛbɛsulala nuiti maawɔinɠa ta bala nuiti,
\q toɠa bala nuiti zɛnvui ɠizo.
\q
\v 14 Toɠa ti unmɔɔ, é ti ɠula toomai ta maanɔɠɔi zu,
\q mazɔlɔɔ ti-yɛnvui ɠa vizɔ gaazu gola.
\q
\v 15 Masagi yɛnvui zuɠooza!
\q Toɠa zanugi zɔlɔɔ, nii é ga Saɓa yooi zu gelei.
\q Nuiti ti GALA maanɛɛnɛ bɛ yeenɔpɛ,
\q ti ɗa tuyai lo bɛ yeenɔpɛ su.
\q
\v 16 Moloi ɠa ʋooʋa zooi zu,
\q moloi ɠa ʋɛɛ mɛɛ gizeiti ma,
\q su ɠa wɔɔlɔ eɠɛ Liɓan ɠizeiti ma,
\q nuiti ta mɔin eɠɛ zooi zu lufaiti.
\q
\v 17 Daaseigi ɠa yɛ ná ɠɔ!
\q Ni nɔ dɛ foloi ɠa toozu, tɔɠɔi ɠa ɠula, maawoo ziɛ adaʋɛ pɛ!
\q Siɛgi zu nuiti ti tuya loozu la ɓɔɠɔ ʋɛ ti ɠilagilagi, ta daaseigi wo.
\q Ziiti kpein eteai zu ta ɠɛ ma undaanɛ nui!
\b
\q
\v 18 Mamagi ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ,
\q Izilayɛle ná-GALAGI,
\q tɔ ɠila kpe ka a ɗa laavɔɔ vaiti kɛ!
\q
\v 19 Eyɛsu ɠɔ, mamagi ɠa GALAGI ʋɛ,
\q é volozu, ná-lɛbiyai ma voloi eteai kpein sulaave!
\q Amina! Amina!
\b
\d
\v 20 Ʋɛ ɠa Izayi ná-doun zunui, Davide ná-maanɛɛnɛiti kwɛgai ná.
\c 73
\ms1 Sɛʋɛi Zaʋasiɛi
\mr (Guyeiti 73—89)
\s Leeni vaa zu  //  faa ɲɔu ɠɛ nuiti ti ɓɔɠɔ zɔlɔɔsu?
\d
\v 1 Azafe ná-guyei.
\b
\q Ungo, GALA pagɛ Izilayɛle ʋɛ,
\q pagɛ naati bɛ, niiti ti-yiimaʋɛ ɠoleai.
\q
\v 2 Anɛɛ naa ʋe, nɔ̀un nà, ná tago nɔ kɔ̀ɠɔiti ti ɠɛnina ɓunɛsu,
\q ná tago nɔ te, gè ʋa loo,
\q
\v 3 mazɔlɔɔ gè ɠɛni toloi ɠulazu ga waso nui,
\q gè nu ɲɔiti ta-zɔlɔɔgi ʋɛtɛgai ma.
\q
\v 4 Mazɔlɔɔ kpɔlɔ la zeelizu ti ma, eyɛsu ti zaa voloi zeeli,
\q kɛdɛyai ɠa ti ya, ti lɔtɔai.
\q
\v 5 Kpɔlɔi nii é zeizu nuɓusɛiti ma, naa tanɔpɛ ge la zeizu ti ma,
\q nimizai nu vuluiti ti sɔlɔɔsu, naa ta la zeizu ti ma.
\q
\v 6 Naa ɠa é ba, ta ɓɔɠɔ maaɠilizu ga wasogi, é ɠɛ ti ɠɔbu ga yɔlɔɠɔi,
\q ti maaɠiliʋɛ ga toomai, eɠɛ tookɔbai kɔɠɔgai ti ma.
\q
\v 7 Ti-ɠaazuʋɛ ɠa volozu ga ti-ma wulɔi,
\q ti ɠoozu ɠisiɛ ɲɔi ɓela ge la ba.
\q
\v 8 Ta ɲɛɛɠulasui ɠɛɛzu, ti ɗa ɓɔɛ ga ɲɔuɗa,
\q nu nimiza vai zu, ta ɓɔɛzu ga gaazulɛɛi.
\q
\v 9 Ta laalosu geeɠɔlɔgi ɓɔɠɔi ʋa,
\q ti-laa la leʋesu faa nɔpɛ ba eteai zu.
\b
\q
\v 10 Naa ɠa é ba, nuɓusɛiti ta ʋilɛsu ti ʋolu,
\q ti ɓɔɔle ga ti-laawooiti eɠɛ ziɛ,
\q
\v 11 ti ɗa ɠɛ ma: «Leeni ɠa GALA ge kwɛɛ?
\q Zɔi é Anii-Pɛ-Unda, naa ɠa kwɛɛ ɠale?»
\q
\v 12 Ʋele ɠana faa ɲɔu ɠɛ nuiti ti la,
\q ti yiilɛiɗai yeenɔpɛ nɔ, ti ɗa naavoloi ɠaalɛ ba.
\q
\v 13 Deɠɛmu fuun faa ɠa gè kɛɛni ga gè ɓɔɠɔ makɛ ladalai zu,
\q gè ɓɔɠɔ makɛ sɔbalalai zu nɔ fuun.
\q
\v 14 Nà kpɔlɔi zɔlɔɔsu folo-o-folo,
\q nà maaɠoloi laawu sobu-o-sobu.
\q
\v 15 Kɛlɛ ni gè deveni ga gè ɓɔɛ ga ti ɠɛʋele,
\q nà la ɗa-nuɓusɛiti yaava.
\b
\q
\v 16 Gè tɔɔzeini ga ɠigaiziɛ, gè ɠidaani bu, ga gè gaaɠa,
\q é ɠɛni gàazu ga faaɓaa gola.
\q
\v 17 Eyɛsu naama voloi, yeei gè lɛɛni la GALA seizu ɲadegai,
\q miná ɠa gè ɠidaanina faa ɲɔu ɠɛ nuiti gaaɓelazuʋɛ wu.
\q
\v 18 Gaamazu, ɗa ti ʋilɛsu pele zuɲagiti su,
\q ɗa ti laaʋilisu ti-undaaʋilisuʋɛ.
\q
\v 19 Ee, wɛlɛ, yeeɠɛɠala go nɔ laawu, é ɠɛa ga nimizai, ti loa ya,
\q saai ma luabai ti ɠoloɠologa.
\q
\v 20 Eɠɛʋelei maaniinigiti ti la, niiti ti ɠaazu segi zu, ɗa wuunna ti ɲɛɛlɛ,
\q ee, Màliɠii, siɛgi zu è wuzeɠezu la, ɗa ti kpein ɲɛɛlɛ.
\b
\q
\v 21 Siɛgi zu zìiɠaawanani la gola,
\q gè ɗa ɓɔlɔ zìimaʋɛ,
\q
\v 22 gè ɠɛni ga ɠimalala nui,
\q gè ɗa ziɛ è ʋolu, eɠɛ suai nii nɔungi la ná.
\q
\v 23 Anɛɛ naa ʋe, nà è ʋa yeenɔpɛ,
\q è sògɛ zèezai ʋa.
\q
\v 24 Ɗa losu tùɠɔ è-yiimai zu,
\q naa ʋoluma, ɗa sèɠe, è li ga ze ɗa-lɛbiyai zu.
\q
\v 25 Ɓɛ ɠili ka é zèema geeɠɔlɔgi zu?
\q É ɠula ɗɔun è ʋolu, zìima vaa ɠili nɔpɛ ge la ná eteai zu.
\q
\v 26 Anɛɛ ni kpùsɛi ɠa ɓɔlɔ, zìi ɓalaa,
\q kɛlɛ GALA ka ga nà-fasai, zìi ʋoluzeiɗai ba, é ɠɛ ga nɔ̀nɔ.
\b
\q
\v 27 Mazɔlɔɔ wɛlɛ, niiti ti maaɠoozazu è ʋa, ti undaa ɠa ʋilisu.
\q Ɗa naati pɛ koloɠolo, niiti ti la ga wooɠɛɠila nu è ʋɛ.
\q
\v 28 Nɔ̀un nà, nà-undaanɛɛi ɠa é ga gè ɠɛ GALA kobaʋɛ yeenɔpɛ.
\q Ungo, gè dɔɔɠuzu ɠiteɠitegi ɓɛtɛʋɛ, Màliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ bɛ,
\q naa ɠa a kɛ, nii kpein é kɛa, gè ɗa naati bo.
\c 74
\s Kpee wooi é lo  //  GALA sei ʋɛlɛ ɲadegai ɠoloɠolo fai ʋa
\d
\v 1 Azafe ná-kidafaawui.
\b
\q Leeni vaa zu, ee, GALA, è ɠɛlɛa gi ʋa ɠɔ?
\q Leeni vaa zu, è yɛsu yiiɠaawanazu gi ma, gɛi gi ga baalagiti, è ga ti makɛ nui?
\q
\v 2 Ɠizɛ ɗa-nuɓusɛiti su, niiti è ti zeɠeni ʋɛ kaite,
\q è ti unmɔɔ ɓɔɠɔ ʋɛ, bolodai ʋe é ga ɗɔnɔ,
\q ɠizɛ Siyɔn gizei zu, ʋɛ è ɠɛni ná ɠɛɛzu ga è-zeizuʋɛ!
\q
\v 3 Ʋa lɛɛ, è adaʋɛti pɛtɛ, ti ɠoloɠologai mɛtu.
\q È zili nuiti ti anii pɛ koloɠologa è-zeizu ɲadegai wu.
\q
\v 4 È zili nuiti ti zɔngɔni ɗa-ada ɲadegai ma,
\q ti poogi ʋilɛni ná, ga ta-vɔnifaamai ma ʋoogi.
\q
\v 5 Ti pɔgi woni ga ta-yoovɛiti,
\q eɠɛ pɔ bea goyai zu.
\q
\v 6 Aniiti ti ʋɛlupɛlugai pɛlɛi wu, ti naati koloɠologa,
\q ga zoovɛi, ta maadalagiti.
\q
\v 7 Ti abui ʋiliga è-zeizu ɲadegai ʋa,
\q ti pu ya zooi ma, ti è-zeizuʋɛ ɓɔɠɔi ɠɔzɔ.
\q
\v 8 Ti ɠɛni ɠisiɛzu, ti ɗa ɠɛ ma: «Ada ti pɛ koloɠolosu ʋɔɔma!»
\q Ti ada ɲadegaiti pɛ galaa zooi zu.
\q
\v 9 Ɗa-ɠulakɛlɛmai ma ʋoo ge la mɔ ná,
\q GALA goo wo nu la mɔ ná.
\q Nu nɔpɛ ge la gi zaama, nii é kwɛɛ ga niima vaiti ta yɛsu ɠɛɛzu, eyɛsu yeelɛ.
\b
\q
\v 10 Ee, GALA, tooma nui ɠa yɛsu maaɲɛɛba ɓɔɛi wosu, eyɛsu yeelɛ?
\q È zili nui ɠa yɛsu ɲɛɛɠulazu è-laaseigi zu, dooɠo ge la ba?
\q
\v 11 Leeni vaa zu è ɓɔɠɔ zuzosu?
\q Mina yɛ loni ɠana nɔ, ʋa è ti-ma zuwu ɠaaleʋe!
\b
\q
\v 12 Anɛɛ naa ʋe, ee, GALA, nà-Masagi, kaite wɔlɔwɔlɔ,
\q ɗa ɠa è unmɔɔgi wosu eteai zu.
\q
\v 13 Ɗa ɠa è ziɛiti zeeɠaaɠwɛɛni su ga è-zɛbɛi,
\q è kpoloɗɛ wu zua wolai nɔungiti golowoloni, ziɛi wu.
\q
\v 14 Ɗa ɠa è ziɛ wu zua maayikiai naa nɔungiti golowoloni.
\q È kɛ ga daamianigi, è teʋe teʋebai zu zuaiti pɔ.
\q
\v 15 Ɗa ɠa è pelei ɠulazu ziɛungiti bɛ, ta kɔtuɗɛiti.
\q Ɗa ɠa è ziɛiti fɔɔzu kpaankpaan ti-laazuʋɛti, niiti ti la ɠɛa vɔɔzu kpaan.
\q
\v 16 Foloi ɠa ga ɗɔnɔ, ta kpidii ɓalaa,
\q ɗa ɠa è alugi ɓɛtɛa, ta foloi.
\q
\v 17 Ɗa ɠa è zooi ɠwɛgiti kpein daai,
\q è foɠoi ɓɛtɛ, ta samai.
\b
\q
\v 18 Ɠizɛ nii zu, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ga è zili nui ɠa é è ʋoomuni,
\q ɠimalala nuɓusɛiti ta è-laaseigi ʋɛlɛʋilisu.
\q
\v 19 Ɗa-nuɓusɛiti ti wola nɛai è ʋɛ, mina naati zɛnvui ve dɔɓɔ zuaiti zea,
\q mina yeema ɲɛgɛlɛin maawɔin nuiti zɛnvui ma, ti ga ɗa-nuiti.
\q
\v 20 Ɠizɛ ɗa-minazeɠegi zu!
\q Mazɔlɔɔ, zooi zu ɠoozamaʋɛti ka ti ga toomai zeizuʋɛti.
\q
\v 21 Nuiti, ti ti zopele ɲɔu zu, mina va bu, naati ti ʋa ɠale ma ʋolu unfegi zu.
\q Maawɔin nui ta bala nui, ti è-laaseigi lɛbi.
\q
\v 22 Ee, GALA, wuzeɠe, ɓɔɠɔ maalobo!
\q Ɠizɛ è ʋoomu gooi zu, nii ɠimalala nui bosu folo-o-folo.
\q
\v 23 Mina yeema è zili nuiti ta-ɓee wooi ma,
\q ti zɔngɔ wooi, é wɔɔlɔzu yeenɔpɛ, ti bosu è laalɔɠɔma.
\c 75
\s GALA ka eteai lukpɔɠaaleʋe
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Nii é loozu é zoloo guye wooi ma, nii daa ga: «Mina koloɠolo!» Azafe ná-guyei. Guyei.
\b
\q
\v 1 Gá è maamusɛzu, ee, GALA!
\q Gá è maamusɛzu.
\q Gá zezezu ga è-lɔɠɔi.
\q Ɛsɛ pɛ ka ɗa-ɠɛɛwoti maayikiaiti ta-vaa wosu.
\b
\q
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ ma: «Siɛgi gè teʋeai ba, naa a zeelina,
\q nà tukpɔi ɠaaleʋe ga sɔledai.
\q
\v 3 Eteai ɠa ɲiikpi, ta nii kpein é zeini su,
\q nà ɠa nà zɛ loni kpaan kpɛdɛgiti ga.
\qr Lo!
\b
\q
\v 4 «Nà bosu naati ma, niiti ti wasosu ga: ‹À mina waso pa!›
\q Gè ɠɛ faa ɲɔu ɠɛ nuiti ma: ‹À mina loʋalaʋɛ wuzeɠe!
\q
\v 5 À mina gaazulɛ ɠula ga GALA!
\q À ɓe ɠɔgi losu ga, wo ʋa ɗa gaazulɛɛ ɓɔɛiti bo!› »
\b
\q
\v 6 À suɠwɛɛ ga nui ná-bɔɔlɔlai la zeɠezu folo ɠulazu ʋelei,
\q ɓaa folo liizu ʋelei, ɓaa teʋebai zu.
\q
\v 7 Mazɔlɔɔ GALA ka é tukpɔi ɠaaleʋezu,
\q toɠa ta wuzeɠe, é ta ɠaayei.
\q
\v 8 Ziawɔi ɠa zoni Ɠɔoɠɔ GALAGI ya,
\q daavegai ga ná-ziiɠaawana lɔɔi, nii sɔgai é zupu.
\q Toɠa puuzu faa ɲɔu ɠɛ nuiti bɛ eteai zu,
\q ta kpɔle, ti ziawɔi naa zuwo eyɛsu é zeeli kpogi zu.
\b
\q
\v 9 Nɔ̀un nà, gè la looɠoga bo fai ʋa ɠɔ,
\q nà Zakɔɓe ná-GALAGI maamusɛ yeenɔpɛ ga guyei.
\q
\v 10 Toɠa faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta-wasogi zuɠaleɠale,
\q kɛlɛ tɔun, telebo nui ɠa ɠɛ ziɛzu nɔungi wuzeɠeai.
\c 76
\s GALA ka é ga zobo sɔlɔɔ nui
\d Guyei loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. É loozu ga kɔnigiti. Azafe ná-guyei. Guyei.
\b
\q
\v 1 GALA ge ɓɔɠɔ lɛɛni Zuda yooi zu,
\q daaseigi wɔɔlɔʋɛ Izilayɛle yooi zu.
\q
\v 2 Ná-seɠe ʋɛlɛi ɠa Salɛme,
\q seizuʋɛ ɠɛ Siyɔn.
\q
\v 3 Miná ɠa é kɔɔɠɔ zɔɔlaiti galeɠaleni ná,
\q mɛɛinti, ta kɔɔɠɔ zɛpɛgiti, ta boɠa zɔkpɔiti.
\qr Lo!
\b
\q
\v 4 Ee, GALA, ɗa volozu,
\q è maayiki, é leʋe gizeiti ba, ʋɛti è è zili nuiti koloɠoloni ná.
\q
\v 5 Ti salaʋusu ɠɛzɛɠɛzɛgiti maavooni,
\q ti loa bu ɲiimɛnii zu, ta-ɲiimɛni ɠaaɓelagi.
\q Naama ɠɔɔɠɔ nu ɠɛzɛɠɛzɛgiti, ti la zooni ti ʋa ɓɔɠɔ maalobo.
\q
\v 6 Zakɔɓe ná-GALAGI, siɛgi zu è zelii loni da ti ma,
\q kɔɔɠɔ wotoloiti kpizɛ nuiti ta sooiti ti naʋalani.
\b
\q
\v 7 È maayikiʋɛ!
\q Ɓɛ ɠa a zoo losu è ɠakala, ɗa-yiiɠaawanai ʋa ziɛgi zu?
\q
\v 8 È yɛni geeɠɔlɔgi ungaʋɛ, è ɗa-lukpɔɠaaleʋe vai lɛ,
\q eteai ɠaaluani, é zei kpɛ,
\q
\v 9 siɛgi zu, ee, GALA, è wuzeɠeni la, è faawogi wo,
\q è ʋa ga kizogi naati kpein pɔ, niiti ti maawɔinɗai eteai zu.
\qr Lo!
\q
\v 10 Anɛɛ nuɓusɛiti ta-yiiɠulagi ɠa ɗa valibo, é ɠɛ ga maamusɛ vai è ʋɛ,
\q niiti ɗa-yiiɠulagi ʋoolazu ti ʋa, naati ta fɛtii ɠula ɗɔun è ʋɛ.
\b
\q
\v 11 À minazeɠegiti bo Ɠɔoɠɔ GALAGI wa-ƓALAGI ʋɛ, wo ti laazeeli.
\q Niiti kpein ti maaɠoolii zu, naati ti ʋa ga vebɛaniiti maayiki ƓALAGI ʋɔ bɛ.
\q
\v 12 Mazɔlɔɔ toɠa kundiɠiiti ta-waso fiilɛi ɠula ti zu,
\q maayikiʋɛ, etea masagiti zea.
\c 77
\s GALA ge valiboga ɓaa?
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Eɠɛʋelei Yedutun la. Azafe ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Nà ɓainsu, gè wooɠula GALA ma,
\q GALA ka gè wooɠulazu ma, goilogɛ pɔ̀ pelei.
\q
\v 2 Nà ɠɛna kidaaʋiligi zu, nà ɗa wooɠula Màliɠii ma.
\q Kpidii laawu ɲɛgɛlɛin, zèe lɛɛʋɛ tɔun pɔ pelei,
\q nà ɗa ɠɛlɛ gaanɛɛnɛ vai ʋa.
\q
\v 3 Nà ɠisiɛna GALA su feya, nà ɗa tɔɔzei ga kpalagi woga.
\q Siɛgi zu nà ɠigaiziɛna la, ìɲɔ ka ɗa leʋe.
\qr Lo!
\q
\v 4 Ɗa gàazu ɓaazu, gè la pɛa ma mɛɛ.
\q Zìiɓɔlɔni, gè la ɠɛni kwɛɛ, nii nà bo.
\q
\v 5 Nà ɠisiɛzu wɔlɔwɔlɔi ma voloiti su,
\q ta konagiti su ti leʋegai na kaite.
\q
\v 6 Kìgi loo nà-guyei zu kpidii,
\q gè ɠisiɛ zìimaʋɛ, zìi gaazaɠagi wo ga:
\q
\v 7 «Maliɠii ɠa ɠɛlɛ bà eyɛsu ɠɔ ɓaa?
\q É la mɔ yeezeiɗa bù eyɛsu pɛ ɓaa?
\q
\v 8 Ná-wooɠɛɠiladai ɓela kana ɓaa?
\q Nii é bosu, naa ɠoloɠologa eyɛsu ɠɔ ɓaa?
\q
\v 9 GALA ge yeema gi maawɔinɠaa vai ma ɓaa?
\q Ná-ziiɠaawanai zu, é yiilaaɠuluga gi luɠɔ?»
\qr Lo!
\b
\q
\v 10 Wɛlɛ, nii gè bosu: «Nii ɠa é ga nà-kpɔlɔi ma ungi:
\q GALA nii é Anii-Pɛ-Unda, é la mɔ faiti kɛɛzu ga mɔungi ɠɛʋele.»
\q
\v 11 Nà ɠitoo Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛɛ vaiti su.
\q Ungo, gè ɗa ɠizɛ laavɔɔ vaiti su, ti leʋegai.
\q
\v 12 Nà ɠisiɛzu ɗa-ɠɛɛwotiiti su.
\q Gè ɠida ɗa-vaa wolaiti bu.
\q
\v 13 Ee, GALA, ɗa-vaiti ɲadegɛ!
\q Galagi ɓɛgele ɠa bɔɔlɔai ga GALA kɛʋele?
\q
\v 14 Ɗa ɠa è ga GALAGI nii é laavɔɔ vaiti kɛɛzu.
\q È ɗa-zobogi ɠulani kɛlɛma zii ɠiligiti saama.
\q
\v 15 È yeelokoi ɠa è ɗa-nuɓusɛiti unmɔɔni da,
\q Zakɔɓe mavofodai ta Zozɛfe mavofodai.
\qr Lo!
\b
\q
\v 16 Ee, GALA, ziɛiti ti è ɠaani!
\q Ziɛiti ti è ɠaani, ti zasuɓali.
\q Ungo, paliiti ti ɲiikpini.
\q
\v 17 Tonaɓiingiti ti tonai ʋuuni,
\q tonai kpunɛni, tona togai ma viilɛi zu,
\q ɗa-mɛɛinti ti ɠɛni ɠoʋesu mini-o-mini geezuʋɛ.
\q
\v 18 Ɗa-lona ɓunɛ tugi ʋɔ, tɔngɔlɔ fiilɛi zu,
\q mainmainti ti eteai zu ɠɛɛni kala,
\q eteai ɲiikpini, é ɓali.
\q
\v 19 Ɗa-ʋelei ɠɛni kpoloɗɛi wu,
\q ɗa-ʋele goiti ti ɠɛ ziɛ wolaiti bu,
\q nu nɔpɛ ge la è-ɠɔɠɔ ʋogiti kaani.
\q
\v 20 È loni ɗa-nuɓusɛiti untuɠɔ eɠɛ baala kpulugi,
\q ga Moize ta Aalɔn maaʋele.
\c 78
\s GALA zee ɠa fai pɛ su
\d
\v 1 Azafe ná-kidafaawui.
\b
\q Nà-nuɓusɛiti, à woilo nà-kala gooiti ma,
\q wo ɠida dàawooiti bu!
\q
\v 2 Nà ɓɔɛzu faalaalii zu,
\q gè kidafaawu vaiti dɛɛ, niiti ti leʋegai wɔlɔwɔlɔi.
\q
\v 3 Nii ade mɛnini, ade kwɛɛ,
\q nii ade-ɠɛwolani ti boni ade ma,
\q
\v 4 ade la dɔɔɠua ade-lointi ba,
\q ada bo naati kpein ma, niiti ti ʋilɛsu ade ʋolu,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-kɛɛwoti maayikia wolaiti,
\q ná-zobogi ta ná-laavɔɔ vaa mɔinmɔingiti.
\b
\q
\v 5 É devei veeni Zakɔɓe mavofodaiti zea,
\q é tɔ feeni Izilayɛle nuiti zea,
\q é ade-mɛmɛwolani deveni, ga ti ti-lointi kala da,
\q
\v 6 naa ɠa a kɛ, niiti ti wuzeɠezu,
\q doungoiti ti ʋaazu zɔlɔɔsu, ti ɠala da,
\q tiya ɓalaa ti ti-lointi kala da,
\q
\v 7 naa ɠa a kɛ, ti la GALA da,
\q ti mina yeema kɛɛ vaiti ma,
\q ti ná-deveiti so, ti ɗa ziɛ ga tiye,
\q
\v 8 ti mina ɠula ga ti-mɛmɛwolani,
\q niiti tɔnɔ ma ziɛgi zu, ti ɠɛni ga kololala nuiti ti ɓakagai,
\q yamanii zu nuiti ti ɠikpaai gola,
\q ti-ɠigi la ga wooɠɛɠila nu GALA bɛ.
\b
\q
\v 9 Efelayime ná-bolodama nuiti, kɔɔɠɔ zɔɔlai ɠɛni ti ya ga mɛɛin,
\q ti ʋoluaveni kɔɔɠɔ voloi.
\q
\v 10 Ti la ɠɛni GALA ná-minazeɠegi zoni,
\q ti ɠɛlɛni, ti la ziɛni ga ná-tɔgi.
\q
\v 11 Ti yeemani ná-faa wolaiti ma, é ti ɠɛɛni,
\q ta ná-laavɔɔ vaa wolaiti é ti ɠɛɛni ti ɠaazu.
\q
\v 12 É maaɓɛlɛ vai ɠɛɛni ti-mɛmɛwolani gaazu,
\q Ezipete yooi zu, Soan ɓalaɠai zu.
\q
\v 13 É kpoloɗɛi ʋalini su, é ti leʋeni,
\q é ziɛi ɠaalɛɛni ba, é siɠi to.
\q
\v 14 É ɠɛni losu ti luɠɔ foloi ga tonaɓiingi,
\q é lo ti luɠɔ kpidii ga abu zezei.
\q
\v 15 É fasaiti daaʋalini teʋebai zu,
\q é ziɛ wolai ɠulani, ti ɓɔɔle la.
\q
\v 16 É ziɛ wolai ɠulani fasai ʋa,
\q kɔtuɗɛi zuluni eɠɛ ziɛ wola.
\b
\q
\v 17 Kɛlɛ ti ɠɛni nɔ kotoi ɠɛɛzu tɔun daalɔɠɔma,
\q nii é Anii-Pɛ-Unda, ti wuzeɠeni naa laalɔɠɔma teʋebai zu.
\q
\v 18 Ti GALA suɠɔɠɔni ti-yiimaʋɛ,
\q nii nɔ é ga ti yiima laamianigi, ti naa vali ma.
\q
\v 19 Ti ɓɔɛni GALA daalɔɠɔma, ti ɠɛ ma:
\q «GALA ka zoo nɛi é daamiani fe gi ya teʋebai zu ɓaa?
\q
\v 20 Pele ɠana é fasai loɠani la, ziɛi ɠulani,
\q kɔtuɗɛi zuluni, é vaza,
\q toɠa zoo nɛi ɓalaa, é daamianigi ve gi ya ɓaa?
\q Ɓaa é suai ve ná-nuɓusɛiti zea?»
\b
\q
\v 21 Ɠɔoɠɔ GALAGI naama wooiti mɛnini, é yiiɠaawana,
\q ná-ziiɠaawana abui soni ná-nuɓusɛiti daalɔɠɔma,
\q ná-ziiɠaawanai vukani Izilayɛle laalɔɠɔma,
\q
\v 22 mazɔlɔɔ ti la ɠɛni laani GALA da,
\q tɔɔzei ti la laani ná-kizo fai la.
\q
\v 23 É devei veeni tonaɓiingiti zea geezuʋɛ,
\q é geeɠɔlɔgi ma ʋɛlɛlaʋɛti daalaoni,
\q
\v 24 é manegi ʋuuni ti ʋɛ ga ti-laamianigi,
\q é geeɠɔlɔgi zu moloi veeni ti ya.
\q
\v 25 Ɛsɛ ge nɔnɔ miini nu wolaiti ta-ɓului zu,
\q é daamianigi leʋeni ti ma, ti yiɠo.
\q
\v 26 GALA ge folo ɠulazu ʋele viilɛi yeini, é zeɠe geezuʋɛ,
\q é ɓɔini lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazu viilɛi la, é lokoleʋe.
\q
\v 27 É suai ʋuuni ti ma, é mɔin eɠɛ fufiligi,
\q é wɔni ɓulugi ʋuuni, ti mɔin eɠɛʋelei kpoloɗɛiti koba ɲaɠaegi la.
\q
\v 28 É ti ʋuuni ti-zeizuʋɛ zaamaʋɛ,
\q ti-zeizuʋɛ maaɠoolii zu.
\q
\v 29 Ti daamii woni, ti yiɠo ga pagɔ,
\q nii wɔin ɠɛni ti ma, GALA ge ʋaani ga naa ti ʋɔ.
\q
\v 30 Kɛlɛ ti yiima vai laa la ɠɛni dɛ ɓeni ga zeeli,
\q suai ɠɛni dɛ ti-laaʋɛ,
\q
\v 31 siɛgi zu GALA ná-ziiɠaawanai wuzeɠeni la ti laalɔɠɔma,
\q é zeeɠaaɓa geleiti paani,
\q é zunu loungoiti too bu Izilayɛle nuiti saama.
\b
\q
\v 32 Anɛɛ naa ʋe, ti kotoi ɠɛɛni ʋolu mɔnɔ,
\q ti la ɠɛni laani ná-laavɔɔ vaiti da.
\q
\v 33 Ta-eteai ɓeni eɠɛ fiilɛi,
\q ta-eteai pɛ ge ɓeni maanɔɠɔi zu.
\q
\v 34 Siɛgi zu GALA ga la tanigaani paana la, ti ɓena gaiziɛ, ti ʋa pɔ,
\q ti ɓena ɠale ma, ti GALA gaiziɛ gola.
\q
\v 35 Ti-ɠigi ɓena loo su ga GALA ka é ga ta-vasai,
\q ga GALA nii é Anii-Pɛ-Unda, naa ɠa é ga ti unmɔɔ nui.
\q
\v 36 Kɛlɛ ti la ɠɛni ga sɔɓelama nu,
\q nii ti ɠɛni bosu GALA ma, naa la ɠɛni ga gaamai.
\q
\v 37 Mazɔlɔɔ ti-yii la ɠɛni zɔleni tɔun bɛ,
\q ti la ɠɛni ga wooɠɛɠila nua ná-minazeɠegi ʋɛ.
\q
\v 38 Anɛɛ naa ʋe, tɔun ná-maawɔinɠaa wolai zu,
\q é ɠɛni ti zuvaayɛsu, a ʋa li ti-ma zuwu ɠaaleʋezu,
\q siɛ mɔinmɔin su, é ɠɛni ná-ziiɠaawanai yɛsu ná,
\q é la ɠɛni ná-ziiɠaawanai pɛ kulani kɛlɛma.
\q
\v 39 GALA ge ɠizɛni su ga ta ga nu vuluiti nɔ,
\q fiilɛi nii é leʋesu, é la mɔ ʋa ʋolu.
\b
\q
\v 40 Siɛ mɔinmɔin su, ti ɠɛni wuzeɠezu daalɔɠɔma teʋebai zu!
\q Siɛ mɔinmɔin su, ti ɠɛni gaazuɠili vai ɠɛɛzu zou vɔɔi zu!
\q
\v 41 Ti tɔɔzeini mɔnɔ ga GALA suɠɔɠɔga,
\q ti ɗa Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai laazuɠɔli.
\q
\v 42 Ti yeemani naa ma, nii é kɛɛni ti ʋɛ:
\q É ti unmɔɔni, é ti ɠula ti zili nui ya,
\q
\v 43 é laavɔɔ vaiti kɛɛni Ezipete yooi zu,
\q é maaɓɛlɛ vaiti kɛ Soan yooi zu.
\q
\v 44 É ziɛungiti ta ziɛ wolaiti faliboni ga ɲamai,
\q Ezipete nuiti ti la mɔ ɠɛni zoosu, ti ʋa ta ɓɔle.
\q
\v 45 É dɛgiti teʋeni ti ma, ti ɗa ti wo,
\q ta zɔlɔgiti, naati ti ɗa faa zuɠoloɠologi ɠɛ zooi zu.
\q
\v 46 É ta-molo mɔɔiti feeni kpazinɛgiti zea,
\q é ti-ɓɔlɔzuʋɛ ma lɔnɔgi ve kotogiti zea.
\q
\v 47 Sakɔtui ta-ɓeleiti koloɠoloni,
\q ta-zikɔmɔɔl guluiti ti ɠoloɠoloni ga kɔɔlɛi.
\q
\v 48 É ta-loganiiti feeni sakɔtui ya,
\q é ta-logani ɓulugiti fe geeɓadɛi ya.
\q
\v 49 É ná-ziiɠaawana wolai yeini ti ma,
\q ta ná-ziimaleʋei, ta ná-ziiɠulagi, ta kidaaʋili fai,
\q eɠɛ geezuɠeela ɓulugiti, ti ʋa ti ʋɔ ga maanɔɠɔi.
\q
\v 50 É pelei vieni ná-ziiɠaawanai luɠɔ,
\q é la ɠɛni saai ɓudɛni ti maazu,
\q kɛlɛ tɔun é ti lɔɔni ɗɔfɔ zeeɓɛi zu.
\q
\v 51 É doun zunu mɔungiti kpein paani Ezipete yooi zu,
\q Same mavofodaiti ta-zeɠe ɠotaiti bu, ti-zuvikɛi ma mɔungiti.
\q
\v 52 É liini ga ná-nuɓusɛiti, eɠɛ togani go nɔ,
\q é loni ti luɠɔ teʋebai zu, eɠɛʋelei baala makɛ nui a ɗa lo da ná-baala kpulugiti tuɠɔ.
\q
\v 53 É loni ti luɠɔ, é ɓaa ti maazu, ti la ɠɛni ɲiikpini,
\q kpoloɗɛi ti zili nuiti maaɓɔleni.
\q
\v 54 É liini ga tiye ná-zou ɲadegai zu,
\q gizei naa ma, nii é soni ga ná-zobogi.
\q
\v 55 É zii ɠiligiti kpɛɛni ti luɠɔ,
\q é zooi ɠaaɠwɛ ti ɠilagilagi ʋa ga tɔnɔ,
\q é Izilayɛle wolodamaiti seini Kanaan nuiti seizuʋɛ.
\q
\v 56 Kɛlɛ ti GALA suɠɔɠɔni, nii é Anii-Pɛ-Unda,
\q ti wuzeɠeni daalɔɠɔma,
\q ti la ɠɛni ná-deveiti soni.
\q
\v 57 Ti ɠakani ga ti-mɛmɛwolani kɛʋele, ti ɠɛ ga wooʋalada nuiti,
\q ti ɠakani eɠɛ kilɛgi nii suɓiligai.
\q
\v 58 Ti Ɠɔoɠɔ GALAGI yiiɠaawanani,
\q tɔɔzei ti ɠɛni zalaɠai ɠulazu zii ɠiligiti ta-zalaɠa ɠula adaʋɛti,
\q ti ziiɠaawanani ga ta-vololibaiti, ta ta-ɠala kiligiti ti ɠɛni ti ya.
\b
\q
\v 59 GALA ge miná ɠaai ma, ziiɠaawanani,
\q Izilayɛle wɔinzeɠeni ma ga gola.
\q
\v 60 É ɠɛlɛni seizuʋɛ ʋa naa ga Silo,
\q seɠe ʋɛlɛi nii é ɠɛni zeizu bu nuɓusɛiti saama.
\q
\v 61 Ná-minazeɠe kesui, nii é ga ná-zobogi ta ná-lɛbiyai, ma ʋoogi,
\q é naa yɛni na, é lɔ zii ɠiligiti zeezu.
\q
\v 62 É yiiɠaawanani ná-nuɓusɛiti ma,
\q é ná-nuiti zɛni saai laawu.
\q
\v 63 Abui zunu loungoiti galani,
\q vulu ɠɛɛ wuye la mɔ ɠɛni loozu anzalopoiti bɛ.
\q
\v 64 Ti ná-zalaɠa ɠula nuiti undaaʋilini ga boɠa zɔkpɔi,
\q poanzaiti ti la ɠɛni saa wɔlɔi wosu fɔɔn.
\b
\q
\v 65 Kɛlɛ Maliɠii wuunni, eɠɛ zunui é ɠɛa ɲiizu,
\q eɠɛ kɔɔɠɔ nu ɠɛzɛɠɛzɛgi nii dɔɔi gaazulɛai.
\q
\v 66 É ʋilɛni sili nuiti polu, é ti zuloɠa,
\q nii a kɛ é zɔngɔi zɛlɛ ti ʋa eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 67 É Zozɛfe ná-pɛlɛyeɠei likpini,
\q é la ɠɛni yiimazeɠeni ga Efelayime mavofodai.
\q
\v 68 Kɛlɛ é yiimazeɠeni ga Zuda mavofodai,
\q Siyɔn gizei, nii é nɛɛni bɛ.
\q
\v 69 Miná ɠa é seizu ɲadegai logai ná, é lo kpaan eɠɛ geeɠɔlɔgi ta zooi,
\q niiti é ti ɓɛtɛai, ti ná eyɛsu ɠɔ.
\b
\q
\v 70 É yiimazeɠeni ga ná-botiɠɛ nui Davide,
\q é seɠeni, é kula ná-baalagiti makɛsuʋɛ.
\q
\v 71 É seɠeni baalagiti saama, é kɛ ga Izilayɛle makɛ nui,
\q ná-nuɓusɛiti ti ga nɔnɔi.
\q
\v 72 Davide ɠɛni ga ti makɛ nui, nii sɔlegai,
\q keleɠelegi ɠɛni zea, naa ɠa é loni la ti luɠɔ.
\c 79
\s Yeelɛ ɠa è ʋaazu la è ɓɔ gi ʋa?
\d
\v 1 Azafe ná-guyei.
\b
\q Ee, GALA, zii ɠiligiti ti ʋa ti ɗa-yooi zo,
\q ti è zei ʋɛlɛ ɲadegai ɠɔzɔa,
\q ti Zeluzalɛme zoga, ti naa ɠɛ ga kɔtu ziɠigiti.
\q
\v 2 Ti ɗa-wotiɠɛ nuiti paa, ti ti-ma ʋoomaiti fe wɔniiti zea ga daamianigi.
\q Niiti ti ga wooɠɛɠila nuiti è ʋɛ, ti naati ma zuaiti fea dɔɓɔ zuaiti zea.
\q
\v 3 Ti ti-ma ɲama ɓoigi ʋua Zeluzalɛme maaɠoolii zu, é lati ma,
\q nu nɔpɛ ge la zɔlɔɔni, nii a ti-ma ʋoomaiti maaɠulu.
\q
\v 4 Gi-zeiɲɔɠɔiti ta gi ʋoomusu,
\q gi ɠɛa ga ɲɛɛɠulasu ani naati zea, niiti ti gi-maaɠoolii zu, ti ɗa ɲɛɛ gi ma.
\b
\q
\v 5 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa yɛsu ziiɠaawanai laawu yeenɔpɛ, eyɛsu yeelɛ?
\q Ɗa-yiiɠaawana wolai ɠa sosu, eɠɛ abui?
\q
\v 6 Ɗa-yiiɠulagi yei zii ɠiligiti ma, niiti ti la è ɠwɛɛ,
\q ta masadaiti ma, niiti ti la wooɠulazu è ma!
\q
\v 7 Mazɔlɔɔ ti Izilayɛle mia,
\q ti seizuʋɛ zuwoga, naa zuɲakai yɛ.
\b
\q
\v 8 Mina gi-mɛmɛwolani ta-vaaɠaaza golai la gi unma!
\q Ɗa-maawɔinɠai ʋa gi ʋɔ fala, é mina lɛbi!
\q Mazɔlɔɔ gi maanɔɠɔa gola.
\q
\v 9 Gá-ɠizo GALAGI, ɓɔ gi ʋa, è-laaseigi ma lɛbiyai maaʋele ma.
\q Gi unmɔɔ, è gá-ɠotoiti gba, è-laaseigi wɔɔlɔ vai zu.
\q
\v 10 Leeni vaa zu, zii ɠiligiti ta ɠɛ ma:
\q «Mini ɠa ta-ƓALAGI ná?»
\q Dɛɛ ga tiye gi ɠaazu, ga ɗa-wotiɠɛ nuiti ma ɲamai puai, ɗa potokulazu!
\b
\q
\v 11 Kasoɠa nuiti kpala gooi zeeli è ma!
\q È-yeelokoi ná-zɛbɛi ʋɔ, naati kizo, niiti ti saai ma vaaɓaagi laawu.
\q
\v 12 Ɓaaɠulamai gi-zeiɲɔɠɔiti ti kɛai ga ɗe, Maliɠii,
\q naa ɠɛɠalai zei ti ma, ga dɔfela!
\q
\v 13 Gɔun gá, ɗa-nuɓusɛiti, baala kpulugi nii è ga makɛ nui,
\q gá è maamusɛ eyɛsu ɠɔ, gá zeze ga è maamusɛ vai, yeeɠɛɠalaiti pɛ su nuiti saama.
\c 80
\s Eyɛsu yeelɛ, Maliɠii?
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Nii é loozu é zoloo guye wooi ma, nii daa ga: «Bulɛgi ma ʋuaiti». Zeele wooi. Azafe ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Baala kpulugi Izilayɛle makɛ nui, woilo gòoi ma,
\q ɗɛi è losu Zozɛfe mavofodaiti untuɠɔ, eɠɛ baala kpulugi.
\q Ɗɛi ɗa-masa kpɔkpɔgi zeini seeluɓɛinti unda,
\q è-ma zezei ɠula kɛlɛma,
\q
\v 2 Efelayime wolodamaiti tuɠɔ, ta Ɓɛnzamɛn, ta Manasé.
\q È-zɛbɛi ɠula kɛlɛma, è ʋa è gi ɠizo!
\b
\q
\v 3 Ee, GALA, gi zei ʋele ɓɛtɛ ʋolu,
\q yeezei gi wu ga pagɔ, gá ɠizo.
\b
\q
\v 4 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii!
\q Ɗa yɛsu ziiɠaawanai zu, ɗa-nuɓusɛiti ta-ƓALA falii laalɔɠɔma, eyɛsu yeelɛ?
\q
\v 5 Ɗa ti-ɠɔnɔgi ɠɛɛzu ga ziizoolɛi,
\q ɗa ti ɓɔɔle ɗɛi ɠɛɛzu ga ti-ɠaazuɗɛi, kwɛ ge la ba.
\q
\v 6 Ɗa gi ɠɛɛzu ga sakpe ganii gi-zeiɲɔɠɔiti bɛ,
\q gi zili nuiti ti ɗa ɲɛɛɠula gi zu.
\b
\q
\v 7 Ee, GALA, Fai-Pɛ-Maliɠii, gi zei ʋele ɓɛtɛ ʋolu,
\q yeezei gi wu ga pagɔ, gá ɠizo!
\b
\q
\v 8 È leezɛn ansaɠɔgi lɔɔɠulani Ezipete yooi zu,
\q è zii ɠiligiti kpɛɛni, è siinni ʋolu.
\q
\v 9 È zooi ɠaaɓɛtɛni tuɠɔ.
\q É ma zapeiti dɔɔni zooi wu, naa ʋolu é zooi zulaave.
\q
\v 10 Ná-niinigi ʋɛɛni gizeiti ma,
\q ma ɓekegiti ti ɠulani ga sɛdele gulu wolaiti.
\q
\v 11 Ma ɓekegiti ti zeelini eyɛsu kpoloɗɛi ma,
\q ma ʋɔnɔgiti ti zeelini eyɛsu ziɛ wolai Efelate ma.
\q
\v 12 Leeni vaa zu è zeɠei wɔai ná-sasaiti ba,
\q teʋe nuiti kpein ti ɗa ʋa, ti ɗa ma waai ɠula?
\q
\v 13 Boigi ɠa ɠulazu dɔɓɔi zu, é ʋa é ɗa koloɠolo,
\q dɔɓɔ zuaiti ta ʋaazu ti ɗa mi.
\b
\q
\v 14 Ee, GALA, Fai-Pɛ-Maliɠii, ʋa ʋolu kae!
\q Yɛ geeɠɔlɔgi maazuʋɛ geezuʋɛ, è wɛlɛ!
\q Leezɛn ʋɔnɔgi tɛi maalobo!
\q
\v 15 Nii makɛ, nii ɗa ɓɔɠɔi è siingai,
\q zunu loin tɛi, nii ɗa ɓɔɠɔi è zobogi veeni bɛ.
\q
\v 16 Leezɛn ʋɔnɔgi tɛi ge ɠalaa, é leʋea ga.
\q Ti pɛ undaaʋili ɗa-yiiɠaawanai zu!
\q
\v 17 È-yeei yɛ zunui naa ʋa, nii é zeini è yeezazuʋɛ,
\q nii ɗa ɓɔɠɔi è zobogi veeni bɛ.
\q
\v 18 Gi la mɔ zeɠea è ʋa eyɛsu pɛ.
\q Gi vulu su ʋolu, gá wooɠula è ma.
\b
\q
\v 19 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii, gi zei ʋele ɓɛtɛ ʋolu,
\q yeezei gi wu ga pagɔ, gá ɠizo!
\c 81
\s Ee, ni nà-nuɓusɛiti ti woiloni gòo ma!
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. É loozu kɔnigi ɠa, nii é zeɠezu Gate taazuʋɛ. Azafe ná-guyei.
\b
\q
\v 1 À guyei loo ga koozunɛɛi GALA bɛ, tɔ ɠa é ga de-zɛbɛi!
\q À wooɠula ga koozunɛɛi Zakɔɓe ná-GALAGI ʋɛ!
\q
\v 2 À guyei loo ʋɔɔma, wo tamadegi ɠɛin,
\q wo kɔnigi ɠɛin gooloo ma, wo papai ɠɛin!
\q
\v 3 À puʋugi vɛ alu toga niinɛi ma,
\q ta à zeina gize la, ada-vɛti volo wolai!
\q
\v 4 Mazɔlɔɔ toɠa ga tɔgi Izilayɛle ʋɛ,
\q Zakɔɓe ná-GALAGI ná-devei ʋe.
\q
\v 5 Tɔgi ʋe, GALA ge seini Zozɛfe ná-pɛlɛyeɠei ma,
\q siɛgi zu é laalɛɛni la Ezipete yooi wu.
\b
\q Nà wooi ta mɛnisu, nii gè la kwɛɛ, é ɠɛɛzu ma:
\q
\v 6 «Gè kasɔi zeɠea wo ɠɔma,
\q wo-yeeiti ti viega, ti ɓe kpɔlɔgiti ba.
\q
\v 7 Siɛgi zu wo ɠɛni la kidaaʋiligi zu, wo tòlini, gè ʋaani, gè wo unmɔɔ,
\q gè wo wooɠaaʋoteni tonavifigi zu,
\q gè wo ʋoluɠulani Meliɓa ɗɛi ɠobaʋɛ.
\qr Lo!
\b
\q
\v 8 «Nà-nuɓusɛiti, à woilo gòo ma, nà wo lɛnɛsu.
\q Ee, ni nɔ wo ɠɛni woilosu gòo ma, Izilayɛle!
\q
\v 9 Gala kili ge mina ɠɛ wo yeema,
\q à mina nɔkɔ gala kiligiti taɠila kpalaa bu!
\q
\v 10 Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI, nii é wo ɠulani Ezipete yooi zu.
\q À laalao gola, nà ti laave.
\q
\v 11 Kɛlɛ nà-nuɓusɛiti ti la woiloni gòo ma,
\q Izilayɛle la nɔ̀un pɔ.
\q
\v 12 Gè ti yɛgɛ ti yiima vaiti polu,
\q ti ʋilɛgɛ ti ɓɔɠɔyiima vaiti nɔ ʋolu.
\q
\v 13 Ni nɔ nà-nuɓusɛiti ta woilo gòo ma,
\q ni Izilayɛle ɠa ziɛ ga pelei gè dɛɛzu la,
\q
\v 14 gaamago nɔ, nà ti zili nuiti da ti ɠɔɠɔwu,
\q nà ti nimiza nuiti doɠa.
\q
\v 15 Niiti ti Ɠɔoɠɔ GALAGI wɔinzeɠezu, naati ta lɛbiyai ve tɔun bɛ,
\q naa ɠa deveai ti ma eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 16 Nà Izilayɛle ɠɔnɔkula ga molo ʋagɔi,
\q gè dɔɓɔ ɠɔingi ma wulɔi ve ti ya, ti yiɠo la.»
\c 82
\s GALA ka gala kiligiti tukpɔɠaaleʋe
\d
\v 1 Azafe ná-guyei.
\b
\q GALA ná-tukpɔɠaaleʋezuʋɛ, GALA ka loni gala kiligiti saama,
\q é ɗa tukpɔi ɠaaleʋe.
\q
\v 2 É ɠɛ ma: «Wa yɛsu tukpɔi ɠaaleʋezu ga telebotalai, eyɛsu yeelɛ,
\q wo ɗa lo faa ɲɔu ɠɛ nuiti polu?
\qr Lo!
\q
\v 3 À zɛbɛsulala nuiti maalobo, podointi,
\q wo ɠɛ ga sɔle nu bala nuiti bɛ, ta maawɔin nuiti,
\q
\v 4 à zɛbɛsulala nuiti fie, ta maawɔin nuiti,
\q à ti vie, wo ti ɠula faa ɲɔu ɠɛ nuiti zea.
\b
\q
\v 5 «Kɛlɛ ti la faa nɔpɛ gaaɠaazu, ti la faa nɔpɛ kwɛɛ,
\q ta liizu ga yeeʋɛa mɛmɛ kpidii zu,
\q eteai ma wuulaagiti ti ɲiikpiga eteai zu ná pɛ.
\q
\v 6 Gè ɠɛni ma: ‹Wa ga galagiti,
\q wo pɛ wa ga nii é Anii-Pɛ-Unda naa ná-doun zunuiti!›
\q
\v 7 Anɛɛ naa ʋe, wa zaazu ga nuɓusɛiti kɛʋele,
\q wa loo bu, eɠɛʋelei nɔ kundiɠiiti ta ɗa loo bu la.»
\b
\q
\v 8 Ee, GALA, wuzeɠe, è eteai lukpɔɠaaleʋe!
\q Mazɔlɔɔ ziiti pɛ ta ga ɗɔnɔi.
\c 83
\s Mina yɛ wɛlɛzu è zili nuiti ba,  //  ti ʋa pilɛ sɔlɔɔ
\d Guyei. Azafe ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Ee, GALA, mina yɛ maaɠɛkpɔgi zu!
\q Mina maaɠɛ kpɔ, mina zei kpɛ, ee, GALA!
\q
\v 2 Mazɔlɔɔ è zili nuiti ti ɓakaga,
\q niiti ti è wɔinzeɠezu, ti tɔungiti buzeɠea.
\q
\v 3 Ta ɓɔɠɔ ɠaazu ɗa-nuɓusɛiti daalɔɠɔma,
\q ti ɗa yaavai ɓɛtɛ ɗɔnɔiti daalɔɠɔma, niiti è ti makɛsu.
\q
\v 4 Ti ɗa ɠɛ ma: «Ade ti-ma zuwu ɠaaleʋe, ti-ma zii ɲɛɛlɛ,
\q naa ɠa a kɛ, Izilayɛle laaseigi loo ya, zeemai wo ma eyɛsu ɠɔ!»
\b
\q
\v 5 Ta unpilɛsu, ti zoloo ma ɠi gilagi zu,
\q ti minazeɠegi wo è laalɔɠɔma.
\q
\v 6 Tiya ɠa ti ga, Edɔme nuiti, ta Isemayɛle nuiti,
\q ta Ɠagaal nuiti, ta Moaɓe nuiti,
\q
\v 7 ta Geɓale nuiti, ta Amɔn nuiti, ta Amalɛke nuiti,
\q Filisiti nuiti, ta Tiil nuiti,
\q
\v 8 Asiili nuiti ɓalaa ti ɓɔni ti ʋa,
\q ti yeeveeni Lote mavofodai ʋɛ.
\qr Lo!
\b
\q
\v 9 Ee, GALA, ti zo, eɠɛʋelei è Madiyan nuiti soni da,
\q ta Sisela, ta Yaɓin, Kison kɔtuɗɛi ʋɔ bɛ!
\q
\v 10 Ti ɠoloɠoloni En-Dɔɔl,
\q ti ɠɛni ga kpoɠa pɔlɔi zooi ʋɛ.
\q
\v 11 Ta-zeizumaanɛgiti so, eɠɛʋelei è Wolɛɓe ta Zeebeni soni da.
\q Ta-ɠundiɠiiti so, eɠɛʋelei è Zeɓa ta Salamunani soni da,
\q
\v 12 tɛiti ti ɠɛni ɠɛɛzu ma: «Ade GALA ná-zooiti so, ti ɠɛ ga adɔnɔ!»
\b
\q
\v 13 Nà-GALAGI, ti ɠɛ ga tɔngɔlɔ fiilɛi ɠɛʋele,
\q ti ɠɛ ga daazaɠagi, nii fiilɛi liizu la.
\q
\v 14 Pelei abui dɔɓɔi ɠalazu la,
\q pelei abuzogi sosu da gizei ʋa,
\q
\v 15 ʋilɛ ti ʋolu ɠana ga ɗa-viilɛ wolai,
\q ɗa-viilɛ wolai ti maalua ɠana!
\q
\v 16 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, unfegi lɔ ti-ɠaazuʋɛ,
\q naa ɠa a kɛ, ti è ɠaiziɛ.
\q
\v 17 Unfegi lɔ ti-ɠaazuʋɛ, ti zasuɓali eyɛsu ɠɔ,
\q ti undaaʋili ɓaaɠula ti ma.
\q
\v 18 Ti ɠɛ kwɛɛ ga, ɗa ɠila kpe, ɗɛi è-laaseigi ga Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q ɗa ɠa è Anii-Pɛ-Unda, eteai zu ná pɛ!
\c 84
\s È zei ʋɛlɛi wɔin ɠa ɓɔizu nɔ̀un da
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. É loozu kɔnigi ɠa, nii é zeɠezu Gate taazuʋɛ. Kolé mavofodaiti ta-wuyei.
\b
\q
\v 1 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii,
\q è-zeizuʋɛ nɛɛʋɛ bɛ̀ gola!
\q
\v 2 Nà ɓalasu, zìi ɗa zoolɛ, ɗa-ɠoi ma vaa zu, Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q nà wooɠula ga koozunɛɛi zɛnvu su ƓALAGI ʋɛ.
\q
\v 3 Soologi ɠa laɠagi losu zɔlɔɔsu,
\q sɛʋɛzɛʋɛgoi laɠagi losu zɔlɔɔ, ʋɛ é ma yiʋoiti puuzu ná,
\q ɗa-zalaɠa ɠulazuʋɛti kobaʋɛ,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii,
\q nà-masagi, nà-GALAGI.
\q
\v 4 Undaanɛ nu ɠa ga naati, niiti ti zeizu ɗa-ʋɛlɛi wu,
\q mazɔlɔɔ ta yɛ è maamusɛzu eyɛsu ɠɔ.
\qr Lo!
\b
\q
\v 5 Undaanɛ nu ɠa ga naati, niiti è ga ti-zɛbɛi,
\q pelei ɠa ti-yiimaʋɛ, ta ziɛ la, ti li ɗa-ʋɛlɛi wu.
\q
\v 6 Siɛgi zu ti leʋesu da Ɓaka nɛmɛi zu (nii poluʋɛ ga «gɔlɔ nɛmɛi zu»),
\q GALA ka falibo, é kɛ ga koozunɛ adaʋɛ,
\q tona mɔungiti ta ʋu naa ma, ga tuyai.
\q
\v 7 Ti-zuvikɛi ɠa li ga wɔɔlɔa,
\q ta ɓɔɠɔ lɛ ga GALA Siyɔn.
\q
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii, woilo nà-maanɛɛnɛ wooi ma!
\q Woilo, Zakɔɓe ná-GALAGI!
\qr Lo!
\b
\q
\v 9 Ee, GALA, ɗɛi è gi makɛsu,
\q yeezei naa wu ga pagɔ, nii è gulɔi ziaai ma, è sei.
\q
\v 10 Mazɔlɔɔ nu folo ɠila kɛ ɗa-ɠoizuʋɛ, naa zoloogɛ é leʋe folo waagilagi (1.000) ʋa nu a kɛ ada ɠili.
\q Fizɔgɛ nu yɛ nà-GALAGI ná-pɛlɛlaʋɛ,
\q é ʋa li yɛsu faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta-ʋɛlɛi wu.
\q
\v 11 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa gi ʋɛ eɠɛ foloi, ta kɔɔɠɔ zɛpɛgi,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa zaalai veezu ta lɛbiyai,
\q é la ɠɛlɛa undaanɛɛ veezu naati bɛ, niiti ti ziɛzu sɔledai zu.
\q
\v 12 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii,
\q undaanɛ nu ɠa ga naama nui, nii é ɠalivaazu è ma!
\c 85
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa undaanɛɛi ve gi ʋɛ
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Kolé mavofodaiti ta-wuyei.
\b
\q
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI, è undaanɛ vaa ɠɛɛni ɗa-yooi ʋɛ.
\q È Zakɔɓe mavofodai zei ʋele ɓɛtɛni ʋolu.
\q
\v 2 È ɗa-nuɓusɛiti ta-vaaɠaaza golaiti seɠeni ti unma,
\q è ta-ɠotoiti kpein suvaayɛni.
\qr Lo!
\q
\v 3 È ɗa-yiiɠaawana vai zeɠeni ga,
\q è yeeɓeni ɗa-yiimaleʋei ʋa.
\b
\q
\v 4 Gi zei ʋele ɓɛtɛ ʋolu, ee, GALA, gi ɠizo nui!
\q Ɓe yiiɠaawanazu gi ma!
\q
\v 5 Ɗa yɛsu yiiɠaawanazu gi ma, eyɛsu ɠɔ ɓaa?
\q Ɗa-yiiɠaawanai la ɓesu ɠɔ, eyɛsu yeeɠɛɠalaiti pɛ su?
\q
\v 6 È la kɛa, è ʋa zɛnvui ve gi ya ʋolu ɓaa,
\q nii a kɛ ɗa-nuɓusɛiti gi ɠoozunɛ è ʋɔ?
\q
\v 7 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-wooɠɛɠiladai lɛ ga giye!
\q Ɗa-ɠizo fai ve gi ʋɛ.
\b
\q
\v 8 Nà pɔ gè woilo naa ma, nii GALA ge bosu, Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\q Mazɔlɔɔ toɠa ziilɛi kpɔɛi wosu ná-nuɓusɛiti ma, ta niiti ti bɛ ga wooɠɛɠila nuiti.
\q Kɛlɛ ti mina ɠale ma mɔnɔ tooya vaiti ma.
\q
\v 9 Ungo, nágo ʋe na, è ʋa naati kizo, niiti ti luazu ba,
\q naa ɠa a kɛ, lɛbiyai zei gá-yooi zu.
\q
\v 10 Wooɠɛɠiladai ta gaamai ta ɠomi,
\q telebodai ta ziilɛigi ta yeezo.
\q
\v 11 Gaamai ɠa ʋɔnɔ zooi ʋa,
\q telebodai ɠa yei, é zeɠe geezuʋɛ.
\q
\v 12 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɠɔi ɠa undaanɛɛi ve,
\q gá-yooi ɠa kulanumai ve.
\q
\v 13 Telebogi ɠa ziɛ tɔun kakalaʋɛ,
\q é pelei la tuɠɔ.
\c 86
\s Nà-kidaaʋiligi zu, nà wooɠulazu è ma
\d
\v 1 Davide ná-GALA falii.
\b
\q Woilo gòoi ma, Ɠɔoɠɔ GALAGI, è gòoɠaaʋote,
\q mazɔlɔɔ màawɔinɗa, gè ɠɛ ga bala nu.
\q
\v 2 Ʋa è zɛ̀nvui makɛ, mazɔlɔɔ gìliʋɛ è ʋa.
\q Ɗɔun ɗa ga nà-GALAGI, nà ga ɗa-wotiɠɛ nui, é ɠalivaazu è ma, ʋa è kìzo.
\q
\v 3 Ee, Màliɠii, zaalai la mà,
\q yeenɔpɛ nà wooɠulazu è ma.
\q
\v 4 Ɗa-wotiɠɛ nui ɠoozunɛ,
\q mazɔlɔɔ è ʋɔ pelei ɠa, Màliɠii, gè ɠaaʋotegai ná.
\q
\v 5 Ungo, Màliɠii, è ʋagɛ, ɗa ɗa maavaayɛgi wo fala,
\q è ɓɛtɛʋɛ wooɠɛɠiladai zu naati kpein tetema, niiti ti wooɠulazu è ma.
\q
\v 6 Woilo nà-maanɛɛnɛ wooi ma, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI!
\q Woilo, siɛgi zu gè è valizu la!
\q
\v 7 Nà-kidaaʋili foloi zu, ɗa ɠa nà ɗa wooɠula è ma,
\q mazɔlɔɔ ɗa ɠa ɗa gòoɠaaʋote.
\q
\v 8 Màliɠii, galagi tanɔpɛ ge la ga è ɠɛʋele,
\q tanɔpɛ ge la zooga, é ʋa naa ɠɛ, nii è kɛa.
\q
\v 9 Ɗa ɠa è ziiti kpein kpɛtɛai, ta ʋa, ti nɔkɔ è ɠɔɠɔwu, Màliɠii,
\q ti lɛbiyai ve è ʋɛ.
\q
\v 10 Mazɔlɔɔ è wɔɔlɔʋɛ, ɗa laavɔɔ vaiti kɛɛzu,
\q ɗa ɠa è ga GALA kite ɠila kpegi.
\b
\q
\v 11 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, pelei lɛ ga ze, nii è pɔ ga gè ziɛ la!
\q Nà ziɛ ɗa-ɠaamai zu.
\q Naama ɠi gila kpegi ve bɛ̀, gè ɠolo ɗa-zobogi ʋɛ.
\q
\v 12 Nà è maamusɛzu ga zìimaʋɛ pɛ, Màliɠii, nà-GALAGI!
\q Nà è-laaseigi lɛbi yeenɔpɛ.
\q
\v 13 Mazɔlɔɔ ɗa-wooɠɛɠiladai zuwɔɔlɔʋɛ nɔ̀un tetema,
\q ɗa zɛ̀nvui unmɔɔsu, è kula gɔvɛalaazu ɓomaʋɛ.
\b
\q
\v 14 Ee, GALA, waso nuiti ti wuzeɠea dàalɔɠɔma,
\q zunu ɓulugiti ta gaiziɛzu ga ti pàa.
\q Ti la seizu veezu è ʋɛ ta-ɠisiɛiti su.
\q
\v 15 Kɛlɛ, ɗɔun Màliɠii, ɗa ga maawɔinɠa ƓALAGI, nii é zaalai veezu,
\q zii la ɠula fala, kpɛtɛai nuɓɔɠɔlai ta wooɠɛɠiladai zu.
\q
\v 16 Ɠaaʋote nɔ̀un ma, è zaalai la mà!
\q È-zɛbɛi ve bɛ̀, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui.
\q Ʋa è ɗa-wotiɠɛ anzanui ná-doun zunui ɠizo.
\q
\v 17 Ɗa-nuɓɔɠɔlai ma ʋoogi ta ve bɛ̀,
\q niiti ti wɔ̀inzeɠezu, ti ka, ti lɔ unfegi zu.
\q Mazɔlɔɔ ɗa ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI, è ɓɔsu bà, è gàanɛɛnɛ.
\c 87
\s Siyɔn ɠa é ga nuɓusɛiti pɛ ta-laai
\d
\v 1 Kolé mavofodaiti ta-wuyei. Guyei.
\b
\q Zeluzalɛme ɠa loni gize ɲadegaiti ma.
\q
\v 2 Siyɔn taa wolai nɛɛʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ,
\q é leʋe Zakɔɓe mavofodai zɔiti seizuʋɛti ba.
\q
\v 3 Ee, GALA ná-taai, nii ti bosu ɗa-vaa zu,
\q naa zu vai kpein ka ga lɛbiyai.
\qr Lo!
\q
\v 4 «Niiti kpein ti kwɛ̀ɛ, naati saama nà Ezipete nuiti ta-vai wo, ta Ɓaɓilɔne nuiti.
\q Gè Filisiti nuiti daaseigi zɛʋɛ, ta Tiil nuiti, ta Etiyopi nuiti, eɠɛ ta zɔlɔɔ ʋɛ nɔ.»
\q
\v 5 Toɠa wo Siyɔn ná-faa zu ga:
\q «Nui pɛ sɔlɔɔgɛ ʋɛ,
\q GALA, é Anii-Pɛ-Unda, naa ɠa zee ná ʋa.»
\q
\v 6 Ɠɔoɠɔ GALAGI nuɓusɛiti kpein tɔɠɔi zɛʋɛʋɛ,
\q é sɛʋɛ ɛsɛ gilagilagi ná-faa zu ga:
\q «Nii zɔlɔɔsuʋɛ ɓɔɔɓɔgi ɠa ga ʋɛ».
\qr Lo!
\q
\v 7 Niiti ti guyei loozu, ta niiti ti kuai wosu,
\q naati ta ɠɛɛzu ma:
\q «Nà-sɔlɔɔgi kpein ka ɗɔun è ʋɔ bɛ.»
\c 88
\s Nui nii é saa yeɠei la, naa ná-GALA falii
\d Kolé mavofodaiti ta-wuyei. Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Nii é loozu koolei bu. Ezela nui Ɠeman ná-kidafaawui.
\b
\q
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà-kizo GALAGI!
\q Nà kpeei loozu foloi ta kpidii è ɠaazu.
\q
\v 2 Nà-maanɛɛnɛ wooi lɛ, é zeeli è ma.
\q Woilo nà-kpee wooi ma.
\q
\v 3 Ungo, maanɔɠɔi kula ɠɛa ga ze,
\q gè maaɓuɠa saai ʋa gola.
\b
\q
\v 4 Nɔ̀un gàalugɛ niina naati saama, niiti ti yeizu kabayeɠei zu,
\q gè ɠɛa eɠɛ zunui, nii zɛbɛ nɔpɛ ge la mɔ ba.
\q
\v 5 Nà niina laani gɔvɛiti saama, eɠɛ poomaiti ti laani kabayeɠei zu.
\q È yeemaai ti ma, è-ɠi ge la mɔ ti zu, è la mɔ faa nɔpɛ kɛɛzu ti ʋɛ.
\q
\v 6 È dɔ̀a zeɠei ɓomaʋɛ,
\q saai ɓomaʋɛ ma ɓidii zu.
\q
\v 7 Ɗa-yiiɠulagi zeelia mà,
\q ɗa-yiiɠaawanai zeelia mà eɠɛ ziɛ lakpatakpagiti.
\qr Lo!
\q
\v 8 È màaɠooza sìɛɲɔɠɔiti ba, gè ɠɛa ti ʋɛ eɠɛ maalua ani,
\q nà-maanɔɠɔi daaɠuluga mà, gè la zooga gè ʋa ɠula su.
\q
\v 9 Gàazuɠɛzɛi ɓɔiɗa su ga ziizoolɛi.
\b
\q Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà wooɠulazu è ma, yeenɔpɛ!
\q Nà zèeiti tɛɛzu è ma.
\q
\v 10 Gɔvɛiti ka ɗa laavɔɔ vaiti kɛ ti ʋɛ?
\q Gɔvɛiti ka ta wuzeɠe, ti ɗa è lɛbi?
\qr Lo!
\q
\v 11 Ɗa-nuɓɔɠɔlai ɠa wo nɛi kabayeɠei zu,
\q ta ɗa-wooɠɛɠiladai undaaʋili zeɠezaɠai zu?
\q
\v 12 Ɗa-laavɔɔ vaiti kwɛɛgɛ nɛi kpidii zu,
\q ta ɗa-lelebodai zooi zu, ʋɛ zeemai wogai ná ma?
\b
\q
\v 13 Nɔ̀un nà, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ɠa gè è lolisu ga è ɓɔ bà.
\q Nà nà-maanɛɛnɛ wooi laazeelizu è ma, sobu-o-sobu.
\q
\v 14 Leeni vaa zu, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, è pìlisu ya?
\q Leeni vaa zu è ɠaazulɔɔɠuzu ga è mina kà?
\q
\v 15 Mazɔlɔɔ màawɔinʋɛ, nà niina saai ɠoba,
\q é tɔɔzei nà-doungo ziɛgi zu ma, eyɛsu niizu,
\q nà lɔɔzu maalua vai zu, nii è seizu mà,
\q sàsuɓalia gola.
\q
\v 16 Ɗa-yiiɠaawana abui soga nɔ̀un ba,
\q gè ɠoloɠologa ga ziizoolɛi, nii é zeelizu mà, é zeɠe è ʋɔ bɛ.
\q
\v 17 Eɠɛ ziɛiti ti màaɓɔlesu folo-o-folo,
\q ta latisu mà mini-o-mini.
\q
\v 18 È gàazuɠwɛɛgiti ta bɔ̀ɔlaiti maaɠooza bà.
\q Kpidii ɠila kpe nɔ ɠa é ga sìɛpoluɲɔɠɔi niina.
\c 89
\s Minazeɠegiti ta mini,  //  niiti ti ɠɛɛni Davide ʋɛ?
\d Ezela nui Etan ná-kidafaawui.
\b
\q
\v 1 Nà Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-nuɓɔɠɔlai maawuyezu,
\q dàaʋɛ ɠa ɗa-wooɠɛɠiladai ɠula kɛlɛma yeeɠɛɠalaiti pɛ su nuiti bɛ.
\q
\v 2 Nà zoo gè bo, gè ɠɛ ma:
\q «Ɗa-nuɓɔɠɔlai ɠa loni eyɛsu ɠɔ.
\q È ɗa-wooɠɛɠiladai zeiʋɛ kpaan geeɠɔlɔgi zu.»
\q
\v 3 È boni, è ɠɛ ma: «Gè minazeɠegi woni nà-nui ʋɛ, gè yiimazeɠeai la,
\q Davide ʋɛ, nii é ga nà-botiɠɛ nui, gè niima minazeɠegi woni ga:
\q
\v 4 ‹Nà yɛ è-mavofodai zeizu masadai zu eyɛsu ɠɔ, ɗa zeɠena ná,
\q gè ɓaa ɗa-masa kpɔkpɔgi maazu, yeeɠɛɠalai pɛ su nuiti saama.› »
\qr Lo!
\b
\q
\v 5 Geeɠɔlɔgiti su aniiti kpein ta ɗa-ɠɛɛwoti maayikiaiti dɛbizu, Ɠɔoɠɔ GALAGI!
\q Ɗa-nu ɲadegaiti ta-maaɓɔgi ɠa ɗa-wooɠɛɠiladai maamusɛzu.
\q
\v 6 Ɓɛ ɠa é ga è ɠɛʋele, geeɠɔlɔgi zu, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI?
\q Ɓɛ ɠa é ga è ɠɛʋele, geezu aniiti saama?
\q
\v 7 GALA maayikiʋɛ gola, nu ɲadegaiti ta-maaɓɔgi zu,
\q maayikiʋɛ naati kpein gaazu, niiti ti maaɠoolii zu.
\q
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii!
\q Ɓɛ ɠa zobogi bɛ ga ɗɔun è ɠɛʋele, Ɠɔoɠɔ GALAGI?
\q Ɗa-wooɠɛɠiladai è maaɠooliʋɛ.
\q
\v 9 Ungo, ɗa ɠila kpe ka ɗa ɗa kpoloɗɛi ná-wasogi ɠaayei.
\q Siɛgi zu é wuzeɠezu la ɲiikpigi ma, ɗa ɠa ɗa ɗa gaayei.
\q
\v 10 Ɗa ɠa è ziɛ wu zua ɲɔi Laɠaɓe\f + \fr 89:11 \fr*\fq zua ɲɔi Laɠaɓe\fq*\ft : Tanisu daaseigi naa ɠa ɓɔɛzu é ʋilɛ Ezipete ʋa ɓaa kpoloɗɛi.\ft*\f* lɛɛvɛni, é za,
\q è è zili nuiti suvazani ga ɗa-zɛbɛsu yeei.
\q
\v 11 Geeɠɔlɔgi ɠa ga ɗɔnɔ, zooi ɓalaagi ɠa ga ɗɔnɔ,
\q ta eteai, é ɓɔ su aniiti kpein ba, ɗa ɠa è ti ɓɛtɛni.
\q
\v 12 Ɗa ɠa è lɛkpɛmaʋɛti kpɛtɛa, nu ɠɔʋɛzu ʋelei, ta nu yeezazu ʋelei,
\q Taɓɔɔl gizei ta Ɠɛɛlɛmɔn gizei, ta wooɠula ga koozunɛɛi è-laaseigi ʋɛ.
\q
\v 13 È-yeei maaɠiliʋɛ ga zɛbɛi,
\q è yeezuɓaaʋɛ,
\q è-yeezai wuzeɠeʋɛ.
\q
\v 14 Ɗa-masa kpɔkpɔgi ma wuulaagi ɠa ga telebodai ta sɔledai.
\q Wooɠɛɠiladai ta gaamai, ta ziɛzu è ɠakalaʋɛ.
\b
\q
\v 15 Ee, undaanɛ nuɓusɛ ɠa ga naati, niiti ti zoogai è maamusɛzu!
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, ta ziɛ ɗa-wozakalagi ɠa è ɠaazu.
\q
\v 16 Ta ɠoozunɛ yeenɔpɛ, tɔɔzei ɗa ga ta-ƓALAGI.
\q Ɗa-lelebodai zaɓui zu ɠa ta wuzeɠe la.
\q
\v 17 Mazɔlɔɔ ɗa ɠa è ti-zɛbɛi ɠulazu kɛlɛma, é volo,
\q è-zaalai zu ɠa gi pilɛ sɔlɔɔsu da.
\q
\v 18 Gi makɛ nui ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI yeezu,
\q gá-masagi ɠa Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai yeezu.
\b
\q
\v 19 Mɔungi, è ɓɔɛni kulakɛlɛmai zu, è ɠɛ ɗa-wooɠɛɠila nuiti ma:
\q «Gè kpɔba veeni kɔɔɠuluɓai taɠila bɛ,
\q gè zunu loungoi ta wuzeɠeni nuɓusɛiti saama,
\q
\v 20 gè Davide ɠaani, gè ɠɛ é ɠɛ ga nà-botiɠɛ nui,
\q gè nà-gulɔ ɲadegai ziɛni ma.
\q
\v 21 Nà yeeyɛ ba,
\q nà iɲɔdɔ.
\q
\v 22 Sili nuiti ti la ɠula filiba eyɛsu pɛ,
\q faa ɲɔu ɠɛ nui la zeiɗa unda.
\q
\v 23 Nà sili nuiti kpein dɛɛvɛ tuɠɔ,
\q gè maayoseɠe nuiti koloɠolo.
\q
\v 24 Nà-wooɠɛɠiladai ta nà-nuɓɔɠɔlaiti ta ɠɛ tɔun ba,
\q ná-zobogi zu ɠa wɔɔlɔ, dàaseigi ʋɔ.
\q
\v 25 Nà kpoloɗɛi lɔ zeezu, é zei unda,
\q toɠa masadai ɠɛ ziɛ wolaiti unda.
\q
\v 26 Toɠa wooɠula mà, é ɠɛ mà:
\q ‹Ɗa ɠa è ga Kɛ̀ɛ, nà-GALAGI, nà-kizo fasai!›
\q
\v 27 Nɔ̀un nà, nà tɔun kɛ ga dòun zunu mɔungi,
\q nii bɔɔlɔai é leʋe masagiti kpein ba eteai zu ná pɛ.
\q
\v 28 Nà nà-wooɠɛɠiladai makɛ bɛ eyɛsu ɠɔ,
\q nà-minazeɠegi gè boni tɔun bɛ, naa la valiboga eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 29 Nà mavofodai makɛ eyɛsu ɠɔ,
\q ná-masa kpɔkpɔgi ɠa lɛbi, eɠɛ geeɠɔlɔgi.
\b
\q
\v 30 «Ni tanisu mavofodaiti ta ɠɛlɛna nà-tɔgi ʋa,
\q ti la ziɛni ga nà-deveiti,
\q
\v 31 ti nà-deveiti koloɠolo,
\q ti la ɠoloni nà-tɔgiti bɛ,
\q
\v 32 nà tukpɔi zeɠe, gè ta-lɔ koloɠologi maaɠolo,
\q nà ta-vaaɠaaza golai zale ga doɠai.
\q
\v 33 Kɛlɛ gè la ɓega nà-nuɓɔɠɔlai ʋa tɔun bɛ.
\q Gè la zeɠea nà-wooɠɛɠiladai ʋolu, eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 34 Gè la nà-minazeɠegi ɠoloɠologa,
\q gè la ɓalaa naa maavaliboga ɲɛgɛlɛin, nii kulaai dàaʋɛ.
\q
\v 35 Gè ɠonani, ná ɠɛ ɠila nà-ɲadedai ma,
\q ɓa-o, gè la zɛɛ woga Davide ma.
\q
\v 36 Mavofodai ɠa yɛ ná ɠɔ,
\q ná-masa kpɔkpɔgi ɠa yɛ gàazu eɠɛ foloi,
\q
\v 37 toɠa zei eyɛsu ɠɔ eɠɛ alugi,
\q nii é ga wooɠɛɠila zeelei tonaɓiingi ʋolu.»
\qr Lo!
\b
\q
\v 38 Anɛɛ naa ʋe, è masagi yɛni na, è ɠɛlɛ ba,
\q nii è gulɔ ɲadegai ziɛni ma, è yiiɠaawanani ma!
\q
\v 39 È ɗa-minazeɠegi ɠoloɠologa, nii è seɠeni ɗa-wotiɠɛ nui ʋɛ,
\q è ná-masa bɔɔlɔgi ɠɔzɔa, è pili zooi ma.
\q
\v 40 È zeɠei wɔa ná-siɠigiti kpein ba,
\q è ná-siɠigiti koloɠologa.
\q
\v 41 Teʋe nuiti kpein ti loa su,
\q seiɲɔɠɔiti ti ɗa ɲɛɛɠula su.
\q
\v 42 È sili nuiti iɲɔdɔɔni,
\q è wɔinzeɠe nuiti daave ga koozunɛɛi.
\q
\v 43 È ná-boɠa zɔkpɔi zeɠeni pelei ʋa, pilisuʋɛ,
\q è la loni polu kɔɔɠɔ ziɛgi zu.
\q
\v 44 Ʋelei é ɠɛa volozu la, è naa ɠaaʋa,
\q è ná-masa kpɔkpɔgi ʋiliga ya zooi ma.
\q
\v 45 È ná-nu niinɛlai ma voloiti suɓuɠaa,
\q è maaɓɔlega ga unfegi.
\qr Lo!
\b
\q
\v 46 Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa yɛsu dɔɔɠui zu, eyɛsu yeelɛ,
\q ɗa-yiiɠaawanai ɗa so, eɠɛ abui?
\q
\v 47 Ɠizɛ su ga nà-eteai zu la ɠoozani,
\q è nuɓusɛiti kpɛtɛʋɛ wafuun ɓaa?
\q
\v 48 Nui ɓɛgele ɠa a zoo é zɛnvui wo, é la saai ɠaa?
\q Ɓɛ ɠa a zɛnvui ɠula gɔvɛalaazu ná-zobogi ya?
\qr Lo!
\q
\v 49 Maliɠii, mini ɠa ɗa-nuɓɔɠɔlai ná, è ti ɠɛɛni mɔungi zu?
\q Ɗa-wooɠɛɠiladai zu, è ma minazeɠegi woni è ɠona Davide ʋɛ.
\q
\v 50 Maliɠii, ɠizɛ ɗa-wotiɠɛ nuiti ta-unfegi zu,
\q ɠizɛ nuɓusɛ mɔinmɔingiti su, ti-ma ɠasɔi laani ùnma.\f + \fr 89:51 \fr*\fq Maliɠii, ɠizɛ ɗa-wotiɠɛ nuiti ta-unfegi zu, ɠizɛ nuɓusɛ mɔinmɔingiti su, ti-ma ɠasɔi laani ùnma\fq*\ft : Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: \ft*\fqa Maliɠii, unfegi ma zii ʋɛtɛ, nii nuɓusɛ mɔinmɔingiti ti ɗa-wotiɠɛ nuiti gaazuɠilizu la, ta soolɛi ti seizu mà\fqa*\f*
\q
\v 51 Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɠizɛ su ga è zili nuiti ta ɓaaɠulamai ɠɛɛzu,
\q ta ɓaaɠulazu zunui naa ma, nii è gulɔ ɲadegai ziaai ma!
\b
\q
\v 52 Mamagi ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ eyɛsu ɠɔ!
\q Amina! Amina!
\c 90
\ms1 Sɛʋɛi Naanisiɛi
\mr (Guyeiti 90—106)
\s Ɠigi ve gi ʋɛ, gi gá-voloiti gaalu
\d
\v 1 GALA nui Moize, ná-GALA falii.
\b
\q Maliɠii, è ʋɔ bɛ ɠa ná ɠɛni ga gi-zeizuʋɛ,
\q yeeɠɛɠalaiti pɛ su.
\q
\v 2 Aisa gizeiti ti ʋa zɔlɔɔ,
\q è ʋa zooi ta eteai ɓɛtɛ,
\q ɗa ga GALA, ɠɔoɠɔ.
\b
\q
\v 3 Ɗa nui ɠaaɠalesu ma fufiligi zu,
\q ɗa ɠɛɛzu nuɓusɛiti ma:
\q «À ɠale ma náʋɛ!»
\q
\v 4 Mazɔlɔɔ kona waagilagi (1.000) ɠa è ɠaazu,
\q eɠɛ wogi voloi nii teʋegai na,
\q eɠɛ lɛlɛi tanigaani ti ɠɛai kpidii.
\q
\v 5 Ɗa nuɓusɛiti zɛʋɛzu, eɠɛ ɲiimɛni goi nɔ,
\q ti ɠɛɛʋɛ eɠɛ tufa lɛnugi, nii é leʋesu.
\q
\v 6 É ʋuazu sobui, é leʋe,
\q kpɔkɔi, é ʋoolo, é vɔ.
\b
\q
\v 7 Ɗa-yiiɠaawanai gi ɠalaa,
\q ɗa-yiiɠulagi ɠa gi maaluazu.
\q
\v 8 È gá-vaaɠaaza golaiti kpein pua ɠakala,
\q niiti kpein gi ɠɛa ti lɔɔɠuzu, è naati pua ɗa-wozakalagi ɠa è ɠaazu.
\q
\v 9 Mazɔlɔɔ gá-voloiti ta ɲɛɛlɛzu ga ɗa-yiiɠaawanai,
\q gá-ɠonagiti ta leʋesu fala eɠɛ nu ɓala goo ɠilagi.
\q
\v 10 Gá-ɠonagi liegɔi ɠa ga kona ʋuulɔfela (70),
\q ni zɔi sulogai, kona ʋuulɔsaʋa (80).
\q Kɛlɛ naati ta ziɛzu kpɔlɔi zu, ta nimizai,
\q yeeɠɛɠalai ɠa leʋesu gaamanɔ, ta gá ɠoʋesu, gi ɗa li saai ʋɔ pelei.
\q
\v 11 Ɓɛ ɠa a ɗa-yiiɠaawanai zuzɔligi ɠwɛɛ?
\q Ɓɛ ɠa é è lɛbizu gola, é ɠizɛ ɗa-yiiɠulagi zu?
\q
\v 12 Gi ɠala ga gi gá-voloiti gaalu ga pagɔ,
\q naa ɠa a kɛ gi ɠimalai zɔlɔɔ.
\b
\q
\v 13 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɠale ma gi ʋɔ. Ɗa yɛsu nɛkɛsu, eyɛsu yeelɛ?
\q Gi maawɔinɠa, gɛi gi ga ɗa-wotiɠɛ nuiti!
\q
\v 14 Geelaa ɠa laona nɔ feya, ɗa-wooɠɛɠiladai lɛ ga giye,
\q naazu gá guyei loo ga koozunɛɛi gi-zii ma voloi pɛ su.
\q
\v 15 Koozunɛ voloiti fe gi ya, gá-ʋoluɠula voloiti potogi zu,
\q koozunɛ ɠonagiti fe gi ya, gá-maanɔɠɔ ɠonagiti potogi zu.
\q
\v 16 Ɗa-ɠɛɛwotii ɠula kɛlɛma gi ʋɛ, gɛi gi ga ɗa-wotiɠɛ nuiti,
\q gi-mavofodaiti ti è wɔɔlɔ ʋelei ɠa.
\q
\v 17 Maliɠii gá-ƓALAGI ná-wɔinlai ɠɛ gi pɛ ba!
\q Kulanuma ɠɛ gá-wotiiti ba, nii a yɛ ná,
\q ungo, kulanuma ɠɛ gá-wotiiti ba, nii a yɛ ná.
\c 91
\s Nu lɔɔɠuzu ʋagɔi
\q
\v 1 Zɔi é zeini, nii é Anii-Pɛ-Unda, naa ná-dooɠo bosuʋɛ,
\q naa ɠa looɠosu Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ná-niinigi wu.
\q
\v 2 Gè ɠɛ ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ɠa è ga dɔ̀ɔɠuzuʋɛ, ta nà-siɠigi,
\q nà-GALAGI nii gè ɠalivaai ma!»
\b
\q
\v 3 Ungo, tɔ ɠa é è unmɔɔsu, é è ɠula balii ɠa tɛai è luɠɔ,
\q ta ɗɔfɔ zeeɓɛi, ta ná-faa zuɠoloɠologiti.
\q
\v 4 Toɠa è maalɔɔɠu koʋegiti bu, ɗa lɔɔɠu kpeɠabuʋɛ,
\q ná-gaamai ɠa ga kɔɔɠɔ zɛpɛgi, kɔɔɠɔ zɔɔlai é è makɛsu.
\q
\v 5 È la lua ani nɔpɛ ba, anɛɛ kpidii zu maalua vai,
\q ɓaa mɛɛin nii é ɠoʋesu ga foloi,
\q
\v 6 anɛɛ ɗɔfɔ zeeɓɛi, nii é ziɛzu kpidii zu,
\q ɓaa pili ma zeeɓɛi, nii é nuiti doɠazu foloi a gaalɔna.
\q
\v 7 Waagila ka loo è ɠobaʋɛ,
\q waapuugɔ (10.000) è yeezazuʋɛ,
\q kɛlɛ tanɔpɛ ge la zeelia è ma.
\q
\v 8 Ɗa ɠaazulaalao nɔ,
\q è zoo è faa ɲɔu ɠɛ nuiti salai ɠa.
\q
\v 9 Ungo, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ga dɔ̀ɔɠuzuʋɛ!
\q Nii é Anii-Pɛ-Unda, è naa ɠɛa ga è-ʋoluzeigi.
\q
\v 10 Faa ɲɔu nɔpɛ ge la zeelia è ma,
\q maanɔɠɔ nɔpɛ ge la zeelia ɗa-ʋɛlɛi ma.
\q
\v 11 Mazɔlɔɔ toɠa devei ve ná-geezuɠeelaiti zea ɗa-vaa zu,
\q ga ti ɓaa è maazu ɗa-ʋeleiti kpein su.
\q
\v 12 Ta è la yeezu,
\q nii a kɛ è-ɠɔɠɔi mina ziɠa kɔtu ʋa.
\q
\v 13 Ɗa ziɛ zalai ta pɛɛɠaalii ma, faa nɔpɛ ge la ɠɛa ga ɗe,
\q ɗa ɠɔɠɔlo zala yiʋoi ta kaali ɲɔi ma.
\b
\q
\v 14 Maliɠii ɠɛ ma: «Tɔɔzei giliʋɛ nɔ̀un ba,
\q nà kizosu, gè makɛ ma, mazɔlɔɔ é kwɛ̀ɛ.
\q
\v 15 Toɠa wooɠula mà, nà gooɠaaʋote,
\q ungo, nà ɠɛ tɔun ba, kidaaʋiligi ma ziɛgi zu,
\q nà unmɔɔ, gè bɔɔlɔ.
\q
\v 16 Nà sii zuɠooza, daazeeli,
\q gè dɛɛ la, ga nà ga ná-kizo nui.»
\c 92
\s Pagɛ ga nu Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ
\d Guyei. Dooɠo foloi ma wuyei.
\b
\q
\v 1 Pagɛ ga nu Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ,
\q nu è maamusɛ ga guye wooi, ɗɛi è Anii-Pɛ-Unda!
\q
\v 2 Pagɛ ɓalaa ga nu ɗa-nuɓɔɠɔlai laazeeli vai lɔɔzei sobui nɔ,
\q ta ɗa-wooɠɛɠiladai laazeeli kpɔkɔi,
\q
\v 3 gɛingɛin ganigi galu puugɔi ga,
\q ta papai, ta kɔnigi.
\b
\q
\v 4 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa kòozunɛɛzu naa ʋɔ, nii è kɛɛzu!
\q Nà wooɠulazu ga koozunɛɛi è-yeei ná-kpɛtɛaniiti faa zu.
\q
\v 5 Ɗa-ɠɛɛwotiiti bɔɔlɔʋɛ, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI!
\q Ɗa-ɠisiɛiti polu ɠoozaʋɛ!
\q
\v 6 Nui ɠi ge la ma, é la kwɛɛ tago pa,
\q ɠimalala nui la ma ɠeleɠele sɔlɔɔga.
\b
\q
\v 7 Anɛɛ ni nu ɲɔiti ta ʋɔnɔsu eɠɛ tufa lɛnugi,
\q faa ɲɔu ɠɛ nuiti ti ɗa ɓɔvɔ,
\q ti undaa ɠa ʋili eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 8 Kɛlɛ, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q ɗa ɠa è masadai ɠɛɛzu eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 9 Mazɔlɔɔ è zili nuiti pɛtɛ, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI!
\q Mazɔlɔɔ è zili nuiti pɛtɛ, ti undaa ɠa ʋilisu ɲɛgɛlɛin,
\q niiti kpein ti faa ɲɔi ɠɛɛzu, ta vazasu.
\b
\q
\v 10 Ɗa sɛ̀bɛi wɔɔlɔzu, eɠɛ teɠui nɔnɔi,
\q gulɔ maku nɛɛnɛ niinɛi ɠa ziɛzu mà.
\q
\v 11 Gàazu logɛ zobo sɔlɔɔ fai ʋa sìli nuiti ma,
\q gòilogɛ nu ɲɔiti kpain gooi ma, niiti ti wuzeɠezu dàalɔɠɔma.
\b
\q
\v 12 Telebo nuiti ta ʋɔnɔsu eɠɛ dɔɔ wului,
\q ti wuzeɠe eɠɛ Liɓan sɛdele guluiti.
\q
\v 13 Ti ziingɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-pɛlɛi wu,
\q ti ɗa wɔɔlɔ gá-ƓALAGI ná-koizuʋɛ.
\q
\v 14 Ta ɓuɠuzu ti wɔlɔzaɠa siɛgi zu,
\q ti laavegɛ ga zɛbɛi, ti-ma wundui ɠɛ ti zu,
\q
\v 15 ta dɛɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI zɔlegɛ,
\q tɔ ɠa é ga nà-fasai, telebotala ɠila kpalaa ge la tɔun su.
\c 93
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa masadai ɠɛɛzu eyɛsu ɠɔ!
\q
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa masadai ɠɛɛzu, maaɠiliai ga maayikii,
\q maaɠiliʋɛ, é zobogi ɠɛ ga saamaɠiligi.
\q Naa ɠa é ba, eteai ɠa loni kpaan, é la ɲiikpiga eyɛsu pɛ.
\q
\v 2 Kaite ɗa-masa kpɔkpɔgi ɠa loni kpaan,
\q ɗa ná kaite wɔlɔwɔlɔ!
\b
\q
\v 3 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ziɛiti ta lɛɛzu,
\q ziɛiti ta wooɠulazu,
\q ti zulu gooi ɠa ɠulazu.
\q
\v 4 É ɓudɛ ziɛ wolaiti gooi maazu,
\q é ɓudɛ kpoloɗɛi ma lakpatakpagi maayikiaiti maazu,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa zeini naati pɛ unda geezuʋɛ, é vizɔ ti ʋa.
\b
\q
\v 5 Ɗa-leveiti sɔlegɛ.
\q È zei ʋɛlɛi maanɛɛʋɛ, é ɲade,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, eyɛsu ɠɔ!
\c 94
\s GALA ka ɗa telebotala vaiti potokula
\q
\v 1 GALA nii é faa ɲɔu ɠɛ nui zalazu, Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q GALA nii é faa ɲɔu ɠɛ nui zalazu, ɠula kɛlɛma!
\q
\v 2 Ee, wuzeɠe, eteai lukpɔɠaaleʋe nui!
\q È fe waso nuiti zea, eɠɛʋelei ta-ɠɛɛwotiiti ti la!
\q
\v 3 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta ná, eyɛsu yeelɛ?
\q Ta pilɛ sɔlɔɔsu mɔnɔ, eyɛsu yeelɛ?
\q
\v 4 Ti ɗa kpɔɛi zuɠula, ti ɓɔɛ ga wasogi gaazumaavɔi zu,
\q tɛiti kpein ti telebotalai ɠɛɛzu, ta ɓɔɠɔ lɛɛzu su.
\q
\v 5 Ta ɗa-nuɓusɛiti nimizazu, Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q ti naati pɛlɛʋɛlɛ, niiti ti ga ɗa-nuiti.
\q
\v 6 Ta poanzai ta seikɔɠɔma nu ʋaazu ga kɛɛɠɛɛi,
\q ti podointi paa.
\q
\v 7 Ti ɠɛ ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI la kaazu,
\q Zakɔɓe ná-GALAGI la ɠidaazu bu!»
\b
\q
\v 8 À dama, ɠimalala nuiti,
\q nuiti ta-ɠisiɛi ɓuɠaai, yeelɛ ɠa wa kisiɛ ʋagɔ zɔlɔɔ da?
\q
\v 9 Zɔi é nu woii ɓɛtɛa, naa la faa mɛniga ɓaa?
\q Zɔi é nu ɠaazuɠɛzɛi ɓɛtɛa, naa la wozaɠa ɓaa?
\q
\v 10 Tɔungi é zii ɠiligiti maaɠolozu, é la zooga é ʋa salai wo ɓaa?
\q Tɔungi é nuɓusɛiti kalasu, é la zooga é ʋa keleɠelegi zɔlɔɔ ɓaa?
\q
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI nuɓusɛiti ta-ɠisiɛiti kwɛɛ,
\q ta nɔ ga faa ɲaka.
\b
\q
\v 12 Undaanɛ nu ɠa ga naama nui, nii è maaɠolozu, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q è kalasu ga ɗa-lɔgi,
\q
\v 13 è dooɠogi ve bɛ, siɛgi zu maanɔɠɔi a zeeli la ma,
\q názu ma zeɠei wɔa faa ɲɔu ɠɛ nui luɠɔ.
\q
\v 14 Mazɔlɔɔ eyɛsu pɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI la ná-nuɓusɛiti pilɛga.
\q É la ɠɛlɛa nɔnɔi ta ʋa pɛ.
\q
\v 15 Mazɔlɔɔ tukpɔi ɠaa ɠa ʋaazu leʋezu ga niinɛ, ga telebodai,
\q niiti kpein ti-yii zɔlegai, naati tosu ɠa ɓɛtɛ.
\b
\q
\v 16 Ɓɛ ɠa é wuzeɠeni bɛ̀ faa ɲɔu ɠɛ nuiti daalɔɠɔma?
\q Ɓɛ ɠa é loni bɛ̀ naati daalɔɠɔma, niiti ti telebotala vai ɠɛɛzu?
\q
\v 17 Ni Ɠɔoɠɔ GALAGI la ɠɛni ɓɔni bà,
\q é ga gè lia gaalɛi adaʋɛ.
\q
\v 18 Siɛgi zu gè ɠɛɛzu la ma: «Kɔ̀ɠɔi ɠa na ɓunɛ bù,»
\q ɗa-wooɠɛɠiladai zu, Ɠɔoɠɔ GALAGI, è ɠɛni ga pòluzeigi.
\q
\v 19 Siɛgi zu ziizoolɛ mɔinmɔingi wuzeɠezu la zìimaʋɛ,
\q è gàanɛɛnɛni, è kòozunɛ.
\b
\q
\v 20 Kpɔfaama ɠa nɛi wo yɔɠɔzu, wa tukpɔɠaaleʋe nuiti, niiti ti la leleboni,
\q ti maanɔɠɔi ɓɛtɛzu tɔgi ʋɛlɛʋɛlɛ vai zu?
\q
\v 21 Ta ɓɔsu su, ti wuzeɠe telebo nui yɛnvui laalɔɠɔma,
\q ti sɔbalala nui ʋeelala, ti ɠɛ é za.
\q
\v 22 Kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é nɔ̀un ma ga siɠigi,
\q nà-GALAGI ɠa é ga fasai, nii gè lɔɔɠuzu bu.
\q
\v 23 Toɠa ta-ɠotoiti kula ti zu,
\q toɠa ti ɠoloɠolo ta-zuɲɔi ɓɔɠɔi nɔ zu.
\q Ungo, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ada-ƓALAGI ɠa ti pɛ koloɠolo.
\c 95
\s Eteai ɠa zeini GALA zeezaamaʋɛ
\q
\v 1 Ade li, de guyei loo Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ!
\q Ade wooɠula ga koozunɛɛi ade ɠizo fasai ʋɛ.
\q
\v 2 Ade li, de lo gaazu, de mama,
\q de dɛbi ga guyeiti.
\q
\v 3 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɠa ga GALAGI bɔɔlɔai,
\q toɠa ga masa golai, nii é zeini galagiti unga.
\q
\v 4 Eteai ma yeɠe ɓomaʋɛ pɛ ka zoni zea,
\q gizeiti sokpaiti ta ga nɔnɔ.
\q
\v 5 Kpoloɗɛi ɠa ga nɔnɔ, tɔ ɠa é kpɛtɛa,
\q zooi ɓalaagi, zeei ɠa é kpɛtɛni.
\b
\q
\v 6 À ʋa, ade nɔkɔ bu, ade maayei tɔun bɛ,
\q ade ʋilɛ ɲiibiɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, nii é ade ɓɛtɛa.
\q
\v 7 Mazɔlɔɔ tɔ ɠa ga da-ƓALAGI,
\q da ga ná-baalagiti é ti ɠɔnɔkulazu,
\q baala kpulugi nii é losu tuɠɔ.
\b
\q Ni wa gooi mɛnina za,
\q
\v 8 à mina wo-ɠigiti kpa, eɠɛʋelei é ɠɛɛni la Meliɓa,\f + \fr 95:8 \fr*\ft Wɛlɛ ʋɛti: \+xt Ɛgz 17:1-7; GlS 20:2-13\+xt*.\ft*\f*
\q eɠɛʋelei naama voloi é ɠɛɛni Masa, teʋebai zu,
\q
\v 9 ʋɛ wo-mɛmɛwolani ti tɛ̀ɛni ga ná, ti sùɠɔɠɔ,
\q anɛɛ ni ti nà-kɛɛwotiiti kaani.
\q
\v 10 Kona ʋuunaanigɔ (40) laawu, niima yamanii wɔinzeɠeni mà,
\q eyɛsu gè ɠɛ ma: «Nuɓusɛa ʋe, ti ɠakagɛ ti-yiimaʋɛ,
\q ti la nà-peleiti kwɛɛ.»
\q
\v 11 Naa ɠa é kɛɛni, nà-ziiɠaawanai zu, gè ɠonani ga:
\q «Ti la lɔa nà-dooɠogi zu!»
\c 96
\s Eteai Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi,  //  nii é ga ná-masagi
\q
\v 1 À guye niinɛi loo Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ!
\q Eteai zu nuɓusɛiti kpein, à guyei loo Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ!
\q
\v 2 À guyei loo Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi vai ma,
\q folo-o-folo, à ná-kizo fai ma woo niinɛ ʋagɔi laazeeli!
\q
\v 3 À ná-lɛbiyai ɠula kɛlɛma ziiti saama,
\q ta kɛɛwoti maayikiaiti nuɓusɛiti saama!
\q
\v 4 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI wɔɔlɔʋɛ, tɔ ɠa maamusɛi kpein soloogai ma,
\q maayikiʋɛ é leʋe gala kiligiti ba.
\q
\v 5 Mazɔlɔɔ nuɓusɛiti ta-ɠalagiti pɛ ta ga zɛɛ ɠalagiti,
\q kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é geeɠɔlɔgi ɓɛtɛni.
\q
\v 6 Toɠa volozu ná-bɔɔlɔi ta ná-maayikii zu,
\q zobogi ta padai ta seizu ɲadegai.
\b
\q
\v 7 Nuɓusɛiti kpein zooi ɠa, à Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ,
\q wo ná-lɛbiyai ta ná-zɛbɛi ɠula kɛlɛma.
\q
\v 8 À lɛbiyai ve Ɠɔoɠɔ GALAGI laasei golai ʋɛ!
\q À ʋa ga vebɛaniiti, wo lɛ ná-koizuʋɛ!
\q
\v 9 À ʋilɛ ɲiibiɠa, wo nɔkɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI wu, ná-ɲadedai ma voloi zu.
\q Eteai zu nuɓusɛiti kpein, à ɓali gaazu.
\q
\v 10 À dɛɛ ga zii ɠiligiti pɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa masadai ɠɛɛzu!
\q Eteai ɠa loni kpaan, é la ɲiikpiga.
\q GALA ka etea nuɓusɛiti tukpɔɠaaleʋezu ga sɔledai.
\b
\q
\v 11 Geeɠɔlɔgiti ti ɠoozunɛ, eteai ɠɛ koozunɛ wolai zu,
\q kpoloɗɛi zikɔ, ta bu aniiti kpein.
\q
\v 12 Dɔɓɔi ɠoozunɛ, ta su aniiti kpein!
\q Dɔɓɔzu wuluiti kpein ti wooɠula ga koozunɛɛi 
\v 13 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu!
\q Mazɔlɔɔ toɠa ʋaazu,
\q toɠa ʋaazu é eteai lukpɔɠaaleʋe.
\q Toɠa eteai lukpɔɠaaleʋe ga telebodai,
\q toɠa nuɓusɛiti tukpɔɠaaleʋe ga gaamai.
\c 97
\s GALAGI nii é eteai pɛ unda
\q
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa masadai ɠɛɛzu! Eteai ɠoozunɛ,
\q ziɛ zaama yooiti ti ɠoozunɛ!
\q
\v 2 Tonaɓiingiti ta kpidii ti ɠooliʋɛ ma.
\q Telebodai ta sɔledaiti ka ti ga ná-masa kpɔkpɔgi ʋoluzeigi.
\q
\v 3 Abui ɠa ziɛzu kakalaʋɛ,
\q naa ɠa é sili nuiti galazu maaɠoolii zu.
\q
\v 4 Ná-mainmainti ta eteai zuɠalasu,
\q eteai kaani, é ɓali ga duai.
\q
\v 5 Gizeiti gaa ɠa wuunsu eɠɛ kedoi, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala,
\q eteai kpein Maliɠii ɠakala.
\q
\v 6 Geeɠɔlɔgiti ta ná-telebodai lɛɛzu,
\q nuɓusɛiti pɛ ta ná-lɛbiyai ɠa.
\b
\q
\v 7 Ta ɠɛ unfegi zu, niiti kpein ti nɔkɔsu vololibaiti bu,
\q niiti ti wasosu zɛɛ ɠalagiti ta-vaa zu, ti ti ya.
\q Wɔiti wo ga gala kiligiti kpein, à nɔkɔ Maliɠii wu!
\q
\v 8 Ma wooi ɠa mɛni Siyɔn, ti ɠoozunɛ,
\q Zuda laaiti kpein ta ɠɛ koozunɛɛi zu,
\q tɔɔzei ɗa-lukpɔɠaaleʋeiti ba, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI!
\q
\v 9 Mazɔlɔɔ, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ɠa è Anii-Pɛ-Unda eteai kpein maazu,
\q è-yee ɠa gala kiligiti kpein maazu.
\b
\q
\v 10 Wɔiti Ɠɔoɠɔ GALAGI nɛai wo ʋɛ, à faa ɲɔi wɔinzeɠe!
\q Toɠa naati zɛnvui makɛsu, niiti ti ga wooɠɛɠila nuiti bɛ,
\q toɠa ti unmɔɔ, é ti ɠula faa ɲɔu ɠɛ nuiti zea.
\q
\v 11 Wozakalagi vazagɛ telebo nui ʋɛ,
\q ta koozunɛɛi naati bɛ, niiti ti-yii zɔlegai.
\q
\v 12 Telebo nuiti, à ɠoozunɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-faa zu,
\q wo daasei ɲadegai maamusɛ.
\c 98
\s GALA ka ʋaazu é eteai lukpɔɠaaleʋe
\d
\v 1 Guyei.
\b
\q À guye niinɛi loo Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ,
\q mazɔlɔɔ é laavɔɔ vaiti kɛɛni.
\q É kizogi woni ga ná-zobogi, ta ná-gaaɓaa ɲadegai.
\q
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ná-kizo fai lɛɛzu,
\q é ná-telebodai lɛ ga zii ɠiligiti.
\q
\v 3 É ɠizɛni ná-nuɓɔɠɔlai zu, ta ná-wooɠɛɠiladai Izilayɛle ná-pɛlɛyeɠei ʋɛ.
\q Eteai ɠwɛgi kpein ge ada-ƓALAGI ná-kizo fai ɠaani.
\b
\q
\v 4 Eteai zu nuɓusɛiti kpein à wooɠula ga koozunɛɛi Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ,
\q wa-ɠoozunɛɛi zu, à guyei loo.
\q
\v 5 À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ ga papai wooi,
\q à naa ɠɛ papai wooi ʋɔ, ta guye wooiti.
\q
\v 6 À maamusɛ ga puʋu gooi, ta baala minɛ ʋuʋugi wooi,
\q à ɠoozunɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala, nii é ga Masagi!
\b
\q
\v 7 Kpoloɗɛi zikɔ, ta bu aniiti kpein,
\q eteai ta su aniiti kpein ɓalaa.
\q
\v 8 Ziɛ wolaiti ti yealoɠa,
\q gizeiti ti ɓɔsu, ti guyei loo ga koozunɛɛi
\q
\v 9 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala,
\q mazɔlɔɔ toɠa ʋaazu é eteai lukpɔɠaaleʋe.
\q Toɠa eteai lukpɔɠaaleʋe ga telebodai,
\q ta nuɓusɛiti ga sɔledai.
\c 99
\s À nɔkɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI wu,  //  mazɔlɔɔ ɲadegɛ
\q
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa masadai ɠɛɛzu,
\q nuɓusɛiti sasu ɠa ɓalizu.
\q Toɠa ná-masa kpɔkpɔgi zeini seeluɓɛinti unda,
\q zooi ɠa ɲiikpisu.
\q
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI wɔɔlɔʋɛ Siyɔn,
\q buzeɠeʋɛ gola, é zei nuɓusɛiti kpein unda.
\q
\v 3 Nuɓusɛiti pɛ ti maamusɛ, tɔ ɠa é ga GALA golai, maayikiai,
\q mazɔlɔɔ ɲadegɛ!
\q
\v 4 Ti è-zɛbɛi maamusɛ, masagi nii telebodai nɛai bɛ!
\q Ungo, ɗa ɠa è sɔle faiti seiɗai kpasu,
\q è telebogi ta faa zɔlegai zei Izilayɛle zaama.
\q
\v 5 À ada-ƓALAGI, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-bɔɔlɔlai ɠula kɛlɛma,
\q à nɔkɔ bu, ná-kɔɠɔloma anii ɠakala,
\q mazɔlɔɔ ɲadegɛ!
\b
\q
\v 6 Moize ta Aalɔn, ti ɠɛni ga ná-zalaɠa ɠula nuiti,
\q Samiyɛle ɠɛni naati saama, niiti ti ɠɛni wooɠulazu ma,
\q ti wooɠulani Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, é ti wooɠaaʋoteni.
\q
\v 7 É yɛni tonaɓiingi zu, é ɓɔɛ ti ʋɔ,
\q ti ná-tɔgiti soni ta ná-deveiti, niiti é ti veeni ti ya.
\q
\v 8 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, gá-ƓALAGI, ɗa ɠa è ti wooɠaaʋoteni,
\q è ɠɛ ti ʋɛ ga maavaayɛ bo GALAGI,
\q kɛlɛ è ti loɠani ta-vaa ɲɔiti faa zu.
\q
\v 9 À Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-bɔɔlɔlai ɠula kɛlɛma, ada-ƓALAGI,
\q à nɔkɔ bu, ná-gize ɲadegai ma!
\q Mazɔlɔɔ ɲadegɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI, da-ƓALAGI!
\c 100
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-nuɓusɛiti ti maamusɛ
\d
\v 1 Faanɛɛ wuuɠwɛɛ guyei.
\b
\q À wooɠula ga koozunɛɛi Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, eteai kpein!
\q
\v 2 À Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi ga koozunɛɛi,
\q à ʋa pɔ bɛ ga koozunɛ wuyeiti toa!
\q
\v 3 À suɠwɛɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠila ka é ga GALAGI!
\q Tɔ ɠa é de ɓɛtɛa, da ga nɔnɔiti,
\q da ga ná-nuɓusɛiti, ná-baala kpulugi é kɔnɔkulazu.
\b
\q
\v 4 À lɛ ná-siɠidaʋɛti ga faanɛɛ wuuɠwɛɛgaiti,
\q à lɛ ná-koizuʋɛti ga maamusɛi!
\q À dɛbi, wo mamagi ve bɛ!
\q
\v 5 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋagɛ, ná-nuɓɔɠɔlai ɠa ná eyɛsu ɠɔ,
\q ta ná-wooɠɛɠiladai ɓela ge la ba, yeeɠɛɠalaiti pɛ su.
\c 101
\s Minazeɠegi é lo faa ɲɔi zakpe fai ʋa
\d
\v 1 Davide ná-guyei.
\b
\q Nà wooɠɛɠiladai ta telebodai ma wuyei loozu,
\q nà naa ɠɛɛzu è lɛbi vai ma ga guyei, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI!
\q
\v 2 Nà ʋilɛ sɔle nuiti ta-ʋelei ma.
\q Yeelɛ ɠa è ʋaazu la pɔ̀ bɛ?
\q Nà ziɛ ga zii ʋagɔlai
\q nà-pɛlɛi wu.
\q
\v 3 Gè la ʋɔɔpɛa faa ɲɔu ɠɛɛ vaa nɔpɛ ba.
\q Kidaaleʋelala luʋai maayo ge la nɔ̀un bɛ,
\q gè la yeezeiɗa naa tanɔpɛ bu.
\q
\v 4 Yaava ɠisiɛi maaɠooza nɔ̀un ba,
\q gè la faa ɲɔu ɠwɛɛga.
\q
\v 5 Nui é vaazu seiɲɔɠɔi ma dɔɔɠuzu,
\q nà daaɠulu,
\q nui nii gaazulɛai, ziimaʋɛ laavegai ga wasogi,
\q gè la yeezeiɗa naa wu.
\b
\q
\v 6 Nà ɠaazulo sɔle nuiti ba, ti zooi zu,
\q gè ti zei ɠoba.
\q Niiti ti ziɛzu ga sɔle nuiti kɛʋele,
\q naati ta ɠɛ nà-botii zu.
\q
\v 7 Yaava nu la zeizu zɔlɔɔga nà-pɛlɛi wu,
\q zɔi é ga zɛɛ wo nui, naa la losu zɔlɔɔga gàazu.
\q
\v 8 Sobu-o-sobu, nà faa ɲɔu ɠɛ nuiti daaɠulu ti zooi zu,
\q naa ɠa a kɛ, gè ti ɓeteʋe Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-taai ʋa,
\q tɛiti kpein ti telebotala vai ɠɛɛzu.
\c 102
\s Maawɔin nui ná-GALA falii
\d Maawɔin nui ná-GALA falii, siɛgi zu suvikɛi ɓegai la, é ɗa ná-kpalai lɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\b
\q
\v 1 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, woilo nà-maanɛɛnɛ wooi ma,
\q nà-kpee wooiti ti zeeli è ma!
\q
\v 2 Mina ɠaazulɔɔɠu bà, nà-kidaaʋili foloi!
\q Woilo gòoi ma, voloi nà kpee loo la!
\q Suvilɛ ga gòoɠaaʋotega!
\q
\v 3 Mazɔlɔɔ nà-eteai ɠa ɲɛɛlɛzu eɠɛ duului,
\q abui ɠa mà ɠaeiti ba, eɠɛ abulekai.
\q
\v 4 Kɛɛʋɛ eɠɛ tufai teʋeai ga, é la foloi ɠa,
\q zekana zìi vɔai la.
\q Nà yeemazu nà-daami wo fai ma.
\q
\v 5 Gè yɛga kpalagi wosu,
\q kɔ̀lɔgi ɠataga mà ɠaeiti ba.
\q
\v 6 Gè ɠɛa eɠɛ teʋebai zu ɠoɠɛi,
\q gè ɠɛ eɠɛ buungi, nii é zeini ada zuɠoloɠologaiti su.
\q
\v 7 Nà ɠaazuɓaazu,
\q eɠɛ wɔni goi, nii tɔ ɠila ge zeini pɛlɛ ɠɔmaʋɛ.
\q
\v 8 Foloi pɛ daawu, sìli nuiti ta ɓaaɠulazu mà,
\q ti ɗa ɲɛɛɠula nɔ̀un su, ti ɗa zɔiti foovo ga ti maanɔɠɔ ga kɛ̀ʋele.
\q
\v 9 Zuʋui ɠa é ga dàamianigi, ɓului ʋotogi zu.
\q Nà nà-kpɔɔle ɗɛi zupuzu ga gàazuɗɛi,
\q
\v 10 ɗa-yiimaleʋei maaʋele ma, ta ɗa-yiiɠulagi,
\q mazɔlɔɔ è sòga, è pìli ya.
\q
\v 11 Sìi ma voloiti maa ɠa yeizu eɠɛ kpɔkɔmaʋɛ niinigi,
\q gè ɠɛa eɠɛ tufai é vɔɔzu.
\b
\q
\v 12 Kɛlɛ ɗɔun ɗa, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa masadai ɠɛɛzu eyɛsu ɠɔ,
\q è-lɔɠɔi ɠa yɛsu ná, yeeɠɛɠalaiti pɛ su.
\q
\v 13 Ɗa wuzeɠe, è Siyɔn maawɔinɠa,
\q mazɔlɔɔ yeeɠɛɠalai soloogai ga è zaalai la ma la,
\q yeeɠɛɠalai teʋeai ba, naa zeelia.
\q
\v 14 Mazɔlɔɔ gɛi gi ga ɗa-wotiɠɛ nuiti, ná-kɔtuiti nɛɛʋɛ gi ʋɛ,
\q ma vufiligi maawɔin ɠa gi zosu.
\q
\v 15 Zii ɠiligiti ta Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi,
\q eteai zu masagiti kpein ta ná-lɛbiyai ɠwɛɛ,
\q
\v 16 siɛgi zu Ɠɔoɠɔ GALAGI Siyɔn losu da ʋolu,
\q é ɗa ɓɔɠɔ lɛ náʋɛ ná-lɛbiyai zu.
\q
\v 17 Niiti ti maawɔinɗai, é la naati ta-maanɛɛnɛ wooi ʋɛlɛʋiliga,
\q é la ɠɛlɛa ta-ƓALA falii ʋa.
\b
\q
\v 18 Naama vaiti ti zɛʋɛ, é makɛ yeeɠɛɠalai ma nuiti tuɠɔ ti ʋaazu,
\q nuɓusɛiti ti ʋaazu ɓɛtɛzu, naati ta Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ.
\q
\v 19 Ɠɔoɠɔ GALAGI yɛni zeini seizu ɲadegai ungaʋɛ, é wɛlɛ buu ʋelei,
\q é yɛni geezuʋɛ, é ɠaazulo eteai ʋa,
\q
\v 20 é kasoɠa nuiti kpala gooiti mɛnini,
\q é ʋa é ti undaaʋili galui vie ti ma, ti mina za,
\q
\v 21 naa ɠa a kɛ, nuiti ti Ɠɔoɠɔ GALAGI maawoo ziɛ Siyɔn,
\q ta ná-maamusɛ wooi wo Zeluzalɛme,
\q
\v 22 siɛgi zu nuɓusɛiti ti ɠaalɛɛzu ba la náʋɛ,
\q ta masadaiti ta nɔkɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI wu ná.
\b
\q
\v 23 É sɛ̀bɛi zuɠoloɠologa pele zu,
\q é sìi leʋea kpasu.
\q
\v 24 Naa ɠa é ba, gè kpeei loozu la, gè ɠɛ ma:
\q «Nà-GALAGI, mina pàa, nà-eteai zaama,
\q ɗɛi è ná, yeeɠɛɠalaiti pɛ su!
\q
\v 25 Kaite è eteai lɔɔɓadɔni,
\q geeɠɔlɔgi ɠa ga è-yeei ná-kpɛtɛanii.
\q
\v 26 Ta ɲɛɛlɛ, kɛlɛ ɗɔun ɗa ná eyɛsu ɠɔ.
\q Ti pɛ ta wɔlɔzaɠa eɠɛ seɠei,
\q è ti maavalibo, eɠɛʋelei nu a ɗa seɠei maavalibo da, ta ɲɛɛlɛ.
\q
\v 27 Kɛlɛ ɗɔun, ɗa yɛsu ɠɛʋele ma,
\q ɗa-ɠonagiti ti la ɓega ɠɔ!
\q
\v 28 Ɗa-wotiɠɛ nuiti ti-lointi ta zeizu zɔlɔɔ,
\q ɗa ɠaazuyɛ ti-mavofodaiti ba, ti zei kpaan.»
\c 103
\s Nà-nuɓusɛlai pɛ  //  ge Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ
\d
\v 1 Davide ná-guyei.
\b
\q Nà-nuɓusɛlai pɛ ge Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\q Kɛ̀ʋelei pɛ ge daasei ɲadegai mama!
\q
\v 2 Nà-nuɓusɛlai pɛ ge Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ,
\q gè la yeemaa ná-faanɛɛi gila kpalaa ma.
\q
\v 3 Mazɔlɔɔ tɔ ɠa é nà-faaɠaaza golaiti kpein suvaayɛsu,
\q tɔ ɠa é nà-seeɓɛiti kpein kɛdɛsu,
\q
\v 4 é kìzoga kabayeɠei ma,
\q é ná-wooɠɛɠiladai ta ná-maawɔinɠai ɠɛ ùnba ga bɔɔlɔgi,
\q
\v 5 toɠa nà-eteai laave ga undaanɛɛiti kpein,
\q é nìinɛ eɠɛ koɠɛi.
\b
\q
\v 6 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa faaɠaaza faiti sala,
\q é sɔle fai ɠɛ naati bɛ, niiti nuiti ti ti nimizazu.
\q
\v 7 É ná-peleiti dɛɛni ga Moize,
\q é ná-faa wolaiti dɛɛni ga Izilayɛle nuɓusɛiti.
\q
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é zaalai veezu, é ɠɛ ga maawɔinɠaa ƓALAGI,
\q zii la ɠula fala, kpɛtɛai wooɠɛɠiladai zu.
\q
\v 9 É la ɗa ga zelii loga yeenɔpɛ,
\q é la ɗa ga faawana makɛga ziimaʋɛ eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 10 É la de zosu ga da-ɠotoiti kɛʋele,
\q é la de zalazu ga da-vaaɠaaza golaiti kɛʋele.
\q
\v 11 Ʋele geeɠɔlɔgi maaɠooza la zooi ʋa, é zɛlɛni maazu,
\q zekana ná-wooɠɛɠiladai wɔɔlɔai la naati bɛ, niiti ti luazu ba.
\q
\v 12 Ʋelei folo ɠulazu maaɠoozaai la folo liizuʋɛ ʋa,
\q pele ɠana é da-lɔ koloɠologiti maaɠoozazu la de ʋa.
\q
\v 13 Ʋelei doun kɛɛɠɛi ná-dointi nɛai la bɛ,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI naati nɛɛʋɛ ʋɛ ɠana nɔ, niiti ti luazu ba.
\q
\v 14 Mazɔlɔɔ é kwɛɛ, nii de ɓɛtɛai la,
\q ki ka su ga da ga fufiligi.
\b
\q
\v 15 Nui! Ná-eteai ʋokɔɠɔgɛ tufai ma,
\q nii é ʋuazu dɔɓɔi zu.
\q
\v 16 Siɛgi zu fiilɛi ʋuuzu la ma, é ɲɛɛlɛa,
\q adaʋɛ é ɠɛni ná, miná la mɔ faa ɠwɛɛ ná-fai zu.
\q
\v 17 Kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-wooɠɛɠiladai la valiboga ɠɔoɠɔ, naati bɛ, niiti ti luazu ba,
\q ná-telebodai ɠa ná, naati ti-lounlointi bɛ.
\q
\v 18 Toɠa ga naati tɔnɔ, niiti ti ziɛzu ga ná-minazeɠe gooiti,
\q ti ɠizɛ ná-deveiti su, ti ziɛ ga tiye.
\b
\q
\v 19 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-masa kpɔkpɔgi ɠa zeini geeɠɔlɔgi zu,
\q toɠa masadai ɠɛɛzu anii pɛ unda.
\q
\v 20 À Ɠɔoɠɔ GALAGI mama, wɔi wo ga ná-geezuɠeelaiti,
\q wɔi wo zulogai zobogi zu, wo ɠolozu daawooi ʋɛ, nii é bosu wo ɗa kɛ!
\q
\v 21 À Ɠɔoɠɔ GALAGI mama, wɔi wo ga geezu ɠɔɔɓɔgi,
\q wɔi wo ná-botii ma, wo ziima vaiti kɛɛzu!
\q
\v 22 À Ɠɔoɠɔ GALAGI mama, ná-kpɛtɛaniiti kpein,
\q ʋɛ kpein nɔ é masadai ɠɛɛzu ná!
\b
\q Nà-nuɓusɛlai pɛ ge Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\c 104
\s Mamagi ɠa anii kpein kpɛtɛ ƓALAGI ʋɛ
\q
\v 1 Nà-nuɓusɛlai pɛ ge Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\b
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà-GALAGI, è wɔɔlɔʋɛ kwɛ ge la ba.
\q È maaɠiliʋɛ, è ɗa volo ga maayikii.
\q
\v 2 È ɓɔɠɔ maaɠiliʋɛ ga wozakalagi eɠɛ seɠei.
\q È geeɠɔlɔgi zuvie eɠɛ seɠe ʋɛlɛi.
\q
\v 3 È è-zeizuʋɛ loni geezuʋɛ ziɛiti maazuʋɛ,
\q ɗa ɗa tonaɓiingiti kɛ ga ɗa-ɠɔɔɠɔ wotoloiti,
\q è fiilɛi ɠɔma, é ɗa li ga ɗe.
\q
\v 4 È fiilɛi ɠɛ ga ɗa-ɠeelai,
\q è abuzogiti kɛ ga ɗa-wotiɠɛ aniiti.
\b
\q
\v 5 È eteai loni ma wuulaagiti maazu kpaan,
\q nii a kɛ é mina ɲiikpi eyɛsu pɛ.
\q
\v 6 È maaɓɔleni ga kpoloɗɛi, eɠɛ seɠei,
\q ziɛiti ti gizeiti maaɓɔleni.
\q
\v 7 Siɛgi zu è zelii loni da ziɛiti ma, ti ʋelani,
\q ti ɓizɛni è-wooi ʋa, nii é ɠɛni eɠɛ tona ɓunɛ tugi,
\q
\v 8 ti lɛɛni gizeiti ma, ti yei nɛmɛiti su,
\q eyɛsu ti zeeli adaʋɛ, ʋɛ è ná leʋeni ti ʋɛ.
\q
\v 9 È ziɛiti kwɛgi laaʋɛ, nii ti la ɓudɛa maazu eyɛsu pɛ,
\q naa ɠa a kɛ, ti mina ʋa, ti ʋa eteai maaɓɔle mɔnɔ.
\b
\q
\v 10 Ɗa ɠa è ziɛungiti ma ɗɛiti zeizu pɛtugiti su,
\q ti ɗa yei gizeiti zɔɠɔzuʋɛti.
\q
\v 11 Miná ɠa dɔɓɔ zuaiti kpein ta ɗa ʋa, ti ɓɔɔle ná,
\q ná ɠa dɔɓɔzu zoovalegiti ta ɗa ʋa, ti ɓɔɔle ná.
\q
\v 12 Wɔniiti ti laɠagiti to ná ɠobaʋɛ,
\q ti ɗa guyeiti too, ti ʋuuni guluiti su.
\q
\v 13 È-zeizuʋɛ geezuʋɛ, miná ɠa è tonai zeɠezu ná, é ʋu gizeiti ma,
\q è eteai laave ga ɗa-ɠulanumai, nii é ga è-yeei ná-botii.
\q
\v 14 Ɗa ɠa è tufai ʋɔnɔsu toganiiti bɛ, ta siinziin ganigiti nuiti ti botii ɠɛɛzu ga tiye.
\q Zekana ti-laamianigi zɔlɔɔsu da zooi ʋa,
\q
\v 15 ga dɔɔi nii é nuiti koozunɛɛzu,
\q ta gulɔi nii é ti-ɠaazuʋɛ volozu ga pagɔ,
\q ta ɓului nii é ti-zuvikɛi niinɛzu.
\q
\v 16 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-guluiti ta ziɛi zɔlɔɔsu ga pagɔ,
\q Liɓan sɛdele guluiti é ti ziinni.
\q
\v 17 Wɔni goiti ta ʋaazu ti laɠagi lo ti zu,
\q wɔni é ga sigɔɲegi, naa zeizuʋɛ ɠa ga gului naati su, niiti ti ga sipɛlɛgiti.
\q
\v 18 Dɔɓɔ woliiti ta ɗa ɠɛ gize ɠaaɠoozagiti ma,
\q fasaiti ti ɠɛ ga foevoegoiti dɔɔɠuzuʋɛti.
\b
\q
\v 19 Ɗa ɠa è alugi ɓɛtɛa, é ɗa yeeɠɛɠalaiti dɛɛ,
\q foloi daa yeeɠɛɠalai ɠwɛɛ.
\q
\v 20 Ɗa ʋaazu ga kpidii, wɛlɛ kuai ɠa,
\q dɔɓɔzu aniiti kpein ta ɗa botii ɠɛɛ la,
\q
\v 21 zala ɓokpagiti ta ɗa zikɔ niina ta-laamianigiti polu,
\q ti ɗa ti-laamianigi ɠaiziɛ GALA zea.
\q
\v 22 Siɛgi zu foloi ɠulazu la, ta ɗa ɠaaɠale ma,
\q ti li ti la ta-yeɠeiti su.
\q
\v 23 Nui ɠa ɗa ɠula, é li ná-tii ɠɛɛzuʋɛ,
\q é yɛ ná-botii ma, eyɛsu kpɔkɔi zeeli.
\b
\q
\v 24 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-ɠɛɛwotiiti wola mɔinʋɛ!
\q È ti pɛ kpɛtɛʋɛ ga ɠimalai, eteai zulaavegɛ ga ɗa-ɓɛtɛanii.
\q
\v 25 Kpoloɗɛ wolai ʋɛtɛ, nu la kpela kaa,
\q fuluaniiti ti bu, nu la ti-lie kwɛɛga, ma wolaiti ta ma goiti,
\q
\v 26 ɓatoiti ti ɗa ziɛ ga,
\q ta ziɛ wu zua maayikiai,
\q nii è kpɛtɛai ga é ɗa ɠaɠo ná.
\b
\q
\v 27 Fuluanii naati kpein kitogɛ ɗa nɔ è ʋa,
\q ga è ti-laamianigi ve ti ya, ma yeeɠɛɠalai ma.
\q
\v 28 Ɗa feena ti ya, ta ɗa seɠe,
\q ɗa yeaviena, ta ɗa yiɠo ga ani ʋagɔi naati.
\q
\v 29 Kɛlɛ ɗa ʋoluavena ti ʋa, ti zasu ɠa ɗa ɓali,
\q ɗa fiilɛi ɠulana ti ya, ta za,
\q ti ɠale ma, ti ɠɛ ga fufiligi.
\q
\v 30 Ɗa ɗa-viilɛi leʋena, ta ɓɛtɛ,
\q è zooi ɠaaʋɛ niinɛ ʋolu.
\b
\q
\v 31 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-lɛbiyai yɛ ná ɠɔ!
\q É ɠoozunɛ ná-kɛɛwotiiti saama!
\q
\v 32 A ɠaazulona eteai ʋa, zooi ɠa ɓali,
\q a vɔɔɠuna gizeiti ba, ta ɠala.
\b
\q
\v 33 Nà pɔ gè ɗa guyei loo Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, nà-eteai pɛ su,
\q nà guyei loo nà-GALAGI ʋɛ, sìi ma voloi pɛ su.
\q
\v 34 Nà-kidafaawu wuyei nɛ tɔun bɛ!
\q Nɔ̀un nà, nà ɠoozunɛɛzu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ.
\q
\v 35 Kotoba nuiti ti ɠula eteai ʋa!
\q Faa ɲɔu ɠɛ nu mina mɔ ɠɛ ná!
\b
\q Nà-nuɓusɛlai pɛ ge Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\q À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\c 105
\s GALA ná-wooɠɛɠiladai
\q
\v 1 À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ, wo wooɠula, wo dɛɛ ga toɠa ga GALA,
\q wo kɛɛ vaa wolaiti dɛɛ ziiti saama!
\q
\v 2 À guyei loo tɔun bɛ, wo maamusɛ ga gɛingɛin ganigiti!
\q À kɛɛwoti maayikiaiti kpein dɛɛ!
\q
\v 3 À ɓɔɠɔ maamusɛ ga GALA daasei ɲadegai!
\q Niiti ti Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaiziɛzu, naati ti ɠoozunɛ.
\q
\v 4 À Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaiziɛ ta ná-zɛbɛi,
\q wɔin ɠɛ wo ma ga wo ɠɛ gaazu yeenɔpɛ.
\q
\v 5 À ɠizɛ kɛɛwoti maayikiaiti su, é ti ɠɛɛni,
\q maaɓɛlɛ vaiti, ta ná-tukpɔɠaaleʋeiti,
\q
\v 6 wɔiti wo ga ná-botiɠɛ nui Abalaame mavofodaiti,
\q wɔi wo ga Zakɔɓe ná-dointi, wɔi é yiimazeɠeai ga woye!
\b
\q
\v 7 Ada-ƓALAGI ɠa ga Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q toɠa deve eteai pɛ ma.
\q
\v 8 Ki ka ná-minazeɠegi zu yeenɔpɛ,
\q wooi nii é fea yamani waagila (1.000) su nuɓusɛiti zea,
\q
\v 9 minazeɠegi é boni Abalaame ʋɛ,
\q ta ná-kona wooi ɠɛ de Izaake ʋɛ.
\q
\v 10 É kɛ ga devei Zakɔɓe ʋɛ,
\q é ɠɛ ga ɠɔoɠɔ minazeɠegi Izilayɛle ʋɛ.
\q
\v 11 É ɠɛni ma:
\q «Nà Kanaan yooi veezu è ʋɛ,
\q toɠa ɠɛ ga wɔnɔi wo sɔlɔɔsu.»
\b
\q
\v 12 Ti lɔini gola,
\q ti goa nɔ ɠɛni de, ti ná ga wɛɛinti ti seikɔɠɔmai zu,
\q
\v 13 ti ɠɛni leʋeteʋesu, ziiti pɔ bɛti,
\q ta masadaiti pɔ bɛti.
\q
\v 14 Kɛlɛ GALA ge la ɠɛni ti yɛni na nu nɔpɛ ge ʋa ti maanɔɠɔ,
\q ti makɛ vai ɠa é masagiti doɠani la.
\q
\v 15 É ɠɛni ti ma:
\q «À mina naati sopele ɲɔu, niiti gè yiimazeɠeai ga tiye,
\q à mina faa ɲɔu ɠɛ ga dàawoo laazeeli nuiti.»
\b
\q
\v 16 É pului looni zooi zu ná pɛ,
\q é daamiani fai ɠaaʋalani ba ti ya.
\q
\v 17 É zunu ɠila teʋeni ti luɠɔ,
\q Zozɛfe, nii é ʋɔdini, é ɠɛ ga duɔi.
\q
\v 18 Ti daani kpeɠɔi ɠa,
\q ti kɔlu yɔlɔɠɔi ʋili kɔgi ʋa,
\q
\v 19 eyɛsu naama voloi zeeli, Zozɛfe wooi laazeeli, nii é boni.
\q Názu ɠa wooi nii Ɠɔoɠɔ GALAGI boni, naa dɛɛni la ga gaamai ɠɛni tɔun zea.
\q
\v 20 Masagi, nii é ga nuɓusɛiti ta-ɠundiɠii,
\q naa devei veeni ga ti fie, ti yeeɓeni ba.
\q
\v 21 É seini ga ná-pɛlɛyeɠei ma ɠundiɠii,
\q ta é kɛ ga kundiɠii naati kpein unda, niiti ti ɠɛni zeezu,
\q
\v 22 ga é ɗa masagi ná-kundiɠi wolaiti kala, ʋelei nɛai la bɛ,
\q é ɗa ná-nu wolaiti kala ga ɠimalai.
\q
\v 23 Naa ʋoluma, Izilayɛle liini Ezipete yooi zu,
\q Zakɔɓe ɠɛni ga seikɔɠɔma nu Same ná-zooi zu.
\b
\q
\v 24 GALA ge ná-nuɓusɛiti maamɔinni gola,
\q é ti-zɛbɛi wɔɔlɔ, é leʋe ti zili nuiti tɔnɔi ʋa.
\q
\v 25 É ti-ɠigi valiboni, wɔinzeɠemai lɔ ti-yiimaʋɛ ná-nuɓusɛiti daalɔɠɔma,
\q ti ɗa ná-wooɠɛɠila nuiti yaava.
\q
\v 26 Názu ɠa é ná-botiɠɛ nui Moize leʋeni da,
\q ta Aalɔn, nii é yiimazeɠeni la.
\q
\v 27 GALA sɛbɛi zu, ti laavɔɔ vaiti kɛɛni,
\q ta maaɓɛlɛ vaa wolaiti, Ezipete nuiti saama, Same ná-zooi zu.
\q
\v 28 GALA ge kpidii leʋeni, kpidii ʋɛɛni zooi ɠa,
\q nu nɔpɛ ge la ɠɛni daawooi zakpe.
\q
\v 29 É ta-ɗɛiti faliboni ga ɲamai,
\q é kaleiti paa.
\q
\v 30 É zɔlɔgiti puuni zooi ɠa,
\q eyɛsu ti ʋu ta-masagi laa ʋɛlɛiti bu.
\q
\v 31 GALA ge ɓɔɛni, dɛgiti ti ɠula,
\q ti ʋu ta-yooi kpein ga, ta sosoligiti.
\q
\v 32 É sakɔtui ʋuuni ti ma, tonai ʋotogi zu,
\q ta geeɓadɛi nii é abui yeini ti ma zooi zu.
\q
\v 33 É leezɛn ɓeleiti koloɠoloni, ta kooleɠoole guluiti,
\q é ta-yooi ɠaa wuluiti galeɠaleni.
\q
\v 34 GALA ge ɓɔɛni, kotogiti ti ɠula,
\q ta koto ziʋoiti, niiti nu la ti-liegɔ ɠwɛɛga.
\q
\v 35 Ti ta-yooi ɠaa lufaiti kpein miini,
\q ti zooi ɠaa lɔnɔgiti kpein miini.
\q
\v 36 Naa ʋolu, é Ezipete nuɓusɛiti ti-loun zunu mɔungiti kpein paani,
\q ti-zuvikɛi ma lɔnɔ mɔungiti.
\b
\q
\v 37 É ná-nuɓusɛiti kulani ná ʋa, walii ta zanugi yɛni ti ya.
\q Bolodamaiti saama, tanɔpɛ ge la ɠɛni ɲiikpini.
\q
\v 38 Ti lii vai ɠɛni ga koozunɛ Ezipete nuiti bɛ,
\q mazɔlɔɔ ti ɠɛni luazu Izilayɛle nuɓusɛiti ba.
\q
\v 39 Maliɠii tonaɓiingi zuvieni ga é ti maalɔɔɠu,
\q é abui ve ga naa kpidii zu ɠɛ kala.
\q
\v 40 Tɔɔzei ti falini, é kakalogiti feeni ti ya,
\q ti yiɠoni ga ɓului, nii é zeɠeni geezuʋɛ.
\q
\v 41 É fasai laaʋalini, ziɛi ɠula,
\q é vazani ada vɔɔiti, eɠɛ ziɛ wola.
\q
\v 42 É ɠizɛni ná-minazeɠe ɲadegai zu,
\q nii é boni ná-botiɠɛ nui Abalaame ʋɛ.
\q
\v 43 É ná-nuɓusɛiti kulani Ezipete yooi ʋa ga koozunɛ wolai,
\q ná-nuiti é yiimazeɠeni ga tiye, ti ɠulani ga guyeiti toa.
\q
\v 44 É zii ɠiligiti ta-yooiti feeni ti ʋɛ,
\q ti nuɓusɛ ɠiligiti ta-wotii ma lɔnɔgi zɔlɔɔ ga tɔnɔ,
\q
\v 45 nii a kɛ ti ɠolo ná-deveiti bɛ,
\q ti ná-tɔgiti so.
\b
\q À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\c 106
\s De ɠɛ ʋa ga wooʋalada nuiti,  //  GALA ka ga wooɠɛɠila nui
\q
\v 1 À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\b
\q À Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi, mazɔlɔɔ pagɛ,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ!
\q
\v 2 Ɓɛ ɠa a zoo é Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛɛ vaa wolaiti bo?
\q Ɓɛ ɠa a zoo é maamusɛ vaiti kpein bo?
\q
\v 3 Undaanɛ nu ɠa ga naati, niiti ti sɔle fai ɠɛɛzu,
\q ti naa ɠɛɛzu yeenɔpɛ, nii é ga telebodai.
\b
\q
\v 4 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, siɛgi zu è nuɓɔɠɔlai ɠɛɛzu la ɗa-nuɓusɛiti bɛ, mina yeema mà,
\q siɛgi zu è ti ɠizosu da, ɓɔ bà,
\q
\v 5 nii a kɛ, gè ɠaazula ɗa-nuiti ta-undaanɛɛi ma, niiti è yiimazeɠeai ga tiye,
\q gè ɠoozunɛ ga ɗa-nuɓusɛiti ta-ɠoozunɛɛi,
\q ta gi è maamusɛ ʋɔɔma gá ɗɔnɔiti!
\b
\q
\v 6 Gi kotoi ɠɛa ga gi-mɛmɛwolani kɛʋele,
\q gi faa ɲɔu ɠɛ, gi ɠɛ ga sɔba nuiti.
\q
\v 7 Mazɔlɔɔ, gi-mɛmɛwolani ti la ɠɛni ɗa-laavɔɔ vaiti gaaɠaani Ezipete yooi zu,
\q ti yeemani ɗa-wooɠɛɠila faa wolaiti ma,
\q ti ɓakani kpoloɗɛi ɠobaʋɛ, Seeli Kpoloɗɛi ɠobaʋɛ.
\q
\v 8 Kɛlɛ, GALA ge ti ɠizoni, daaseigi wɔɔlɔ vai zu,
\q é ná-zobogi ɠula kɛlɛma.
\q
\v 9 É zelii loni Seeli Kpoloɗɛi ma, naa vɔɔni su,
\q ti ziɛni ma yeɠezaɠai zu, eɠɛ teʋebai zu.
\q
\v 10 É ti ɠizoni ti wɔinzeɠe nuiti ta-ɠɛʋeleiti ma,
\q é ti unmɔɔni ti zili nuiti ta-zobogi ma.
\q
\v 11 Ziɛiti ti ti maayoseɠe nuiti maaɓɔleni,
\q gila kpalaa ge la ɠɛni ɠulani.
\q
\v 12 Názu ɠa ná-nuɓusɛiti ti laani la daawooi la,
\q ti maamusɛ wuyeiti too bɛ.
\b
\q
\v 13 Kɛlɛ ti yeemani gaamanɔ ná-kɛɛwotiiti ma,
\q ti la ná-faazeikpasuiti kɛ vai maaɓɔunni.
\q
\v 14 Teʋebai zu, ti-yiimaʋɛ laaveni ga gaazuɠulapɔi,
\q ti GALA suɠɔɠɔ fai ɠɛɛni zou vɔɔi zu.
\q
\v 15 Nii ti falini ma, é naa veeni ti ya,
\q kɛlɛ é seeɓɛi ʋilini ti zaama.
\b
\q
\v 16 Ti toloi ɠulani ga Moize ti-ʋuuzuʋɛ,
\q ta Aalɔn, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-botiɠɛ nu ɲadegai.
\q
\v 17 Zooi laalaoni, é Datan ɓɔle,
\q é Aɓilame ná-nu ɓulugiti maalɔɔɠuni.
\q
\v 18 Abui ta-nu ɓulugiti galani,
\q abui soni faa ɲɔu ɠɛ nuiti ba.
\b
\q
\v 19 Ti nikɛ yiʋoi ɓɛtɛni ɓɔɠɔ ʋɛ Wolɛɓe gizei ma,
\q ti nɔkɔni kɔlu ɠaawuungai naa wu.
\q
\v 20 Ti GALA maavaliboni, nii é ɠɛni ga ta-lɛbiyai,
\q ga suai ʋaaɠulabai, nii é tufai miizu!
\q
\v 21 Ti yeemani GALA ma, ti ɠizo nui,
\q nii é faa wolaiti kɛɛni Ezipete yooi zu.
\q
\v 22 É laavɔɔ vaiti kɛɛni Same ná-zooi zu,
\q ta kɛɛwoti maayikiaiti Seeli Kpoloɗɛi ɠobaʋɛ.
\q
\v 23 GALA ge deveni ga é ti-ma zuwu ɠaaleʋe.
\q Kɛlɛ Moize, nii é yiimazeɠeni la, naa loni kakala,
\q é pee ve bɛ, é zeɠe ná-ziiɠaawanai ʋolu, é mina ti ɠoloɠolo.
\b
\q
\v 24 Zou ʋagɔi maawooi woni ti ma, ti naa ʋɛlɛʋilini,
\q ti la ɠɛni laani GALA daawooi la.
\q
\v 25 Ti ɓɔɛni unsu ta-zeɠe ɠotaiti bu,
\q ti la ɠɛni ɠoloni Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooi ʋɛ.
\q
\v 26 Názu ɠa naa yeei wuzeɠeni la,
\q é ɠona ga toɠa ti undaaʋilisu teʋebai zu,
\q
\v 27 é ti-mavofodaiti faza zooi kpein su,
\q ti za zii ɠiligiti saama.
\b
\q
\v 28 Ti ɓɔɠɔ ɠilini Ɓaale-Peyɔɔl ʋa,
\q ti zalaɠa zuaiti miini, niiti ti ɠɛni ga gɔvɛiti tɔnɔ.
\q
\v 29 Ti Ɠɔoɠɔ GALAGI yiiɠaawanani ga ti-ziɛ ʋele ɲɔiti,
\q ɗɔfɔ zeeɓɛ ɲɔi ʋɛɛni ti ʋa.
\q
\v 30 Fineyase wuzeɠeni, é ná laazale,
\q ɗɔfɔ zeeɓɛ ɲɔi ɓeni gaamago nɔ.
\q
\v 31 Naa leveni tɔun bɛ ga telebo faa ɠa é kɛɛni,
\q eyɛsu yeeɠɛɠalaiti ta yeeɠɛɠalaiti su eyɛsu ɠɔ.
\b
\q
\v 32 Ti GALA ziiɠaawana vai ɠɛɛni Meliɓa ɗɛi ʋɔ bɛ,
\q Moize lɔɔni maanɔɠɔi zu ti maaʋele ma.
\q
\v 33 Ti wola ɓɔini da,
\q é ɓɔɛ, é la ɠisiɛni su.
\b
\q
\v 34 Ti la ɠɛni Kanaan nuiti ma zuwu ɠaaleʋeni,
\q eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI boni la ti ma.
\q
\v 35 Ti zupuni ta zii ɠiligiti,
\q ti naati siɛ ʋele maalɛlɛni.
\q
\v 36 Ti ɠɛni naati ta-ɠɔɔɠɔ ganigiti dɛbizu,
\q naati ti ɠɛni ti ʋɛ ga balii.
\q
\v 37 Anɛɛ ti-loun zunuiti, ta ti-loun anzanuiti,
\q ti naati kulani ga zalaɠaiti inɛgiti bɛ.
\q
\v 38 Ti sɔbalala ɲamai ʋuuni,
\q ti-loun zunuiti ma ɲamai, ta ti-loun anzanuiti ma ɲamai,
\q ti ti ɠulani ga zalaɠaiti Kanaan yooi zu ɠɔɔɠɔ ganigiti bɛ.
\q Zooi ɠɔzɔni ga naama nu ʋaa vai.
\q
\v 39 Ti ɓɔɠɔ ɠɔzɔni ga ta-ɠɛɛwotiiti,
\q ti koloɠologi ɠɛ ti-ziɛ ʋelei ʋɔ.
\b
\q
\v 40 Ɠɔoɠɔ GALAGI yiiɠaawanani, ziiɠula ná-nuɓusɛiti daalɔɠɔma,
\q ná-nuɓusɛiti maayo ge zeɠeni bɛ.
\q
\v 41 É ti lɔɔni zii ɠiligiti zeezu,
\q niiti ti maayo ge la ɠɛni ʋɛ, naati ti zeini ti unda.
\q
\v 42 Ti zili nuiti ti ti nimizani,
\q ti unmaayeini naati zeewu.
\q
\v 43 Anɛɛ ni siɛ mɔinmɔin su, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ti unmɔɔsu,
\q kɛlɛ ta-ɠisiɛi ɠɛni nɔ ga ti ɗa ɓaka,
\q ti ɠata ta-vaaɠaaza golaiti ba.
\q
\v 44 Anɛɛ naa ʋe, Maliɠii a la ti ɓain gooi mɛnina,
\q é ɓena ɠida ta-ɠidaaʋili faiti bu.
\q
\v 45 É ɠizɛni ná-minazeɠegi zu ti letema,
\q ti maawɔin soni, eɠɛʋelei ná-wooɠɛɠiladai wɔɔlɔai la.
\q
\v 46 É ta-maawɔinɠaa ɠigi lɔ naati ziima,
\q niiti ti ɠɛni ti zosu ga duɔiti.
\b
\q
\v 47 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, gá-ƓALAGI, gi ɠizo!
\q Gi ɠaalɛ ba, è gi ɠula zii ɠiligiti saama,
\q naa ɠa a kɛ gi è maamusɛ, ɗɛigi è ɲadegai,
\q gá-ɠoozunɛɛi ɠɛ ga gi ɗa è lɛbi!
\b
\q
\v 48 Mamagi ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ,
\q Izilayɛle ná-GALAGI, ɠɔoɠɔ ta ɠɔoɠɔ!
\q Nuɓusɛiti kpein ti ɠɛ ma: «Amina!»
\b
\q À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\c 107
\ms1 Sɛʋɛi Lɔɔlusiɛi
\mr (Guyeiti 107—150)
\s Unmɔɔ GALAGI, è mama
\q
\v 1 À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ, mazɔlɔɔ pagɛ,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-nu unmɔɔgaiti ti naa wo,
\q niiti é ti unmɔɔgai, é ti ɠula ti wɔinzeɠe nuiti zeezu,
\q
\v 3 é ti ɠaalɛ ba, é ti ɠula zooiti kpein su,
\q folo ɠulazu, folo liizu, lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ, lɛkpɛmaʋɛ nu ɠɔʋɛzuʋɛ.
\b
\q
\v 4 Tanigaani ti ɠɛni leʋeteʋesu teʋebai zu,
\q ti la pele ɠaani, é ʋa lo ada ʋa, ná ga nu zeizu.
\q
\v 5 Pului ta kpɔɔle wɔin ɠɛni ti ma,
\q ti ʋalani ti-zuvikɛi ma.
\q
\v 6 Ta-ɠidaaʋiligi zu, ti ɓainni Ɠɔoɠɔ GALAGI woizu,
\q é ti ɠulani ta-yiiɓɔlɔ vaiti su.
\q
\v 7 É loni ti luɠɔ, é li ga tiye ga pele zɔlegi,
\q eyɛsu ti zeeli taa ma, nuiti seizuʋɛ.
\q
\v 8 Ti Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ ná-wooɠɛɠiladai vaa zu,
\q ta ná-laavɔɔ vaiti é ti ɠɛɛzu nuɓusɛiti bɛ.
\q
\v 9 Mazɔlɔɔ é kpɔɔle ɗɛi veeni naati zea, niiti kpɔɔle wɔin ɠɛni ti ma,
\q é ani ʋagɔiti feeni naati zea, niiti pului ɠɛni ti ma.
\b
\q
\v 10 Tanigaa ti ɠɛni zeini kpidi ɓɔii zu,
\q maanɔɠɔi ti ʋa ga yɔlɔɠɔi ta kɔlui, ti ga kasoɠa nuiti.
\q
\v 11 Tɔɔzei ti wuzeɠeni GALA ná-deveiti daalɔɠɔma,
\q nii é Anii-Pɛ-Unda, ti naa ná-tɛnɛ gooiti bɛlɛʋilini.
\q
\v 12 É ti lɔɔni kpɔlɔi zu,
\q ti ɓunɛni, nu nɔpɛ ge la ʋaani, é ʋa ɓɔ ti ʋa.
\q
\v 13 Ta-ɠidaaʋiligi zu, ti kpeei looni Ɠɔoɠɔ GALAGI woizu,
\q é ti ɠizoni ta-yiiɓɔlɔ vaiti su.
\q
\v 14 É ti ɠulani kpidi ɓɔii zu,
\q é ta-yɔlɔɠɔiti teʋeleʋeni ti ʋa.
\q
\v 15 Ti Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ ná-wooɠɛɠiladai vaa zu,
\q ta ná-laavɔɔ vaiti é ti ɠɛɛzu nuɓusɛiti bɛ.
\q
\v 16 Mazɔlɔɔ é kɔlu ɓɔi kpogiti galeɠaleni,
\q é kɔlu zɔɠɔgiti kpezeɠele.
\b
\q
\v 17 Ɠimalala nuiti, ti ta-eteai ziɛzu kotoi zu,
\q ti ɓɔɠɔ ɠɛɛni ga maawɔin nuiti, ta-vaaɠaaza golaiti faa zu.
\q
\v 18 Daamianigiti kpein ti ɲɔuni ti-laaʋɛ,
\q ti maaɓuɠani saai ʋa.
\q
\v 19 Ta-ɠidaaʋiligi zu, ti kpeei looni Ɠɔoɠɔ GALAGI woizu,
\q é ti ɠizoni ta-yiiɓɔlɔ vaiti su.
\q
\v 20 É daawooi leʋeni, é ti ɠɛdɛ,
\q é ti ɠulani saai ya.
\q
\v 21 Ti Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ ná-wooɠɛɠiladai vaa zu,
\q ta ná-laavɔɔ vaiti é ti ɠɛɛzu nuɓusɛiti bɛ.
\q
\v 22 Ti faanɛɛ wuuɠwɛɛ zalaɠaiti kula bɛ,
\q ta ná-kɛɛwotiiti dɛɛzu ga koozunɛ wuyeiti.
\b
\q
\v 23 Tanigaa ti ɠɛni siɛi wosu ɓatoiti su kpoloɗɛi ɠa,
\q ti ɗa yaaɠolai ɠɛ ziɛ wolaiti ga,
\q
\v 24 naati ti Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-kɛɛwotiiti kaani
\q ta ná-laavɔɔ vaiti, kpoloɗɛ wolai ɠa.
\q
\v 25 É ɓɔɛni nɔ, fiilɛ wolai lokoleʋe,
\q é kpoloɗɛi ma lakpatakpagiti buzeɠe.
\q
\v 26 Ta-ɓatoi ɠɛni ti lɛɛzu geezuʋɛ,
\q ná tago a kɛɛna, é ti yei zeɠei zu,
\q dualuagi ɠɛni ti ma, ti yiiɓɔlɔ.
\q
\v 27 Gaazulatigi ti zoni, ti ɗa ziɛ eɠɛ dɔɔzo nu,
\q ta-ɠimalai kpein gaaʋalani ba.
\q
\v 28 Ta-ɠidaaʋiligi zu, ti ɓainni Ɠɔoɠɔ GALAGI woizu,
\q é ti ɠulani ta-yiiɓɔlɔ vaiti su.
\q
\v 29 É zelii loni fiilɛi ma, naa lɛi tɔɔn,
\q ziɛ lakpatakpagiti ti laani kpɛ.
\q
\v 30 Naa ɠɛni ga koozunɛ vaa ti ʋɛ,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI loni ti luɠɔ, ti zeeli kein tosuʋɛ, ʋɛ ti ɓɛdɛi ɠɛni ná ʋa.
\q
\v 31 Ti Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ ná-wooɠɛɠiladai vaa zu,
\q ta ná-laavɔɔ vaiti é ti ɠɛɛzu nuɓusɛiti bɛ.
\q
\v 32 Ti maamusɛ nuɓusɛiti ta-maaɓɔgi zu,
\q ti dɛbi kɛwolaiti ta-ɠaalɛbai zu.
\b
\q
\v 33 Toɠa ɗa ziɛ wolaiti fɔ su, ná ɠɛ ga teʋebai,
\q é ziɛungiti fɔ su, naati ti ɠɛ ga zou vɔɔi,
\q
\v 34 é zou ʋagɔi valibo, é ɠɛ ga zooi kpoloi wanaai ba,
\q nuiti ti zeini ga naati ta-ɠotoi maaʋele ma.
\q
\v 35 Kɛlɛ toɠa ɗa teʋebai valibo, é ɠɛ ga ziɛ wolai,
\q é zou vɔɔi ɓalaa valibo, é ɠɛ ga ziɛungiti.
\q
\v 36 É ná ɠɛ ga naati seizu, niiti pului ti ma,
\q naati ti taai lo ná, ti zei ná,
\q
\v 37 ti molo zuwui vaza kpalagiti su, ti ɗa leezɛn ɓeleiti da,
\q niiti ta ɠɛ gwaai wosu ga bɔɔlɔa.
\q
\v 38 GALA ka tuya loo ti ʋɛ, é ti ɠaawɔɔlɔ gola,
\q é la ta-loganiiti maaʋɛlɛa.
\b
\q
\v 39 Siɛgi zu ti maaʋɛlɛzu la,
\q ti zuɓili nimiza ɠasɔi wu, maanɔɠɔi ta kidaaʋiligi zu,
\q
\v 40 GALA ka zobobɛ nuiti pɛlɛʋɛlɛ,
\q é ti ɠɛ ga teʋeteʋe nuiti teʋebai zu, ʋɛ pele la ná.
\q
\v 41 Kɛlɛ toɠa ɗa bala nuiti kula maanɔɠɔi zu,
\q é ta-ʋɛlɛyeɠeiti gaawɔɔlɔ, eɠɛ togani goiti.
\q
\v 42 Sɔle nuiti ta miná ɠa, ti ɠoozunɛ,
\q kɛlɛ telebotala laaʋɛ kpein daa ɠa ɠulu.
\b
\q
\v 43 Zɔi nɔpɛ é ga ɠima nu, é dama ga niima vaiti,
\q é ɠida Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-wooɠɛɠila kɛɛwotiiti bu.
\c 108
\s Nà pilɛ sɔlɔɔ!
\d Davide ná-guyei. Guyei.
\b
\q
\v 1 Ladalai ɠa zìimaʋɛ, ee, GALA!
\q Nà guyei loo, gè è maamusɛ ga zìimaʋɛ pɛ.
\q
\v 2 À wuzeɠe, wa ʋe, nà-kɔnigi ta nà-papai!
\q Nà geelaalaosuʋɛ maaloɠa.
\b
\q
\v 3 Nà è maamusɛ ziiti pɛ saama, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\q Nà guyei loo è ʋɛ zii ɠiligiti saama.
\q
\v 4 Mazɔlɔɔ ɗa-nuɓɔɠɔlai ɓudɛʋɛ geeɠɔlɔgi maazu,
\q ta ɗa-wooɠɛɠiladai tonaɓiingiti maazu.
\q
\v 5 Ee, GALA, è wɔɔlɔ ʋelei lɛ geeɠɔlɔgi maazuʋɛ!
\q Ɗa-lɛbiyai volo eteai zu ná pɛ,
\q
\v 6 naa ɠa a kɛ, niiti è ti nɛai ʋɛ, naati ti unmɔɔ.
\q Kizogi wo ga è-yeezai, gòoɠaaʋote.
\b
\q
\v 7 GALA ge ɓɔɛni seizu ɲadegai, é ɠɛ ma: «Pilɛ sɔlɔɔ nui ɠa é ga ze!
\q Nà Sikɛme ɠaaɠwɛ su, gè Sukɔte nɛmɛi ɠaaɠwɛ.
\q
\v 8 Galaade ɠa ga nɔ̀nɔ, Manasé ɠa ga nɔ̀nɔ,
\q Efelayime ɠa ga kɔɔɠɔ wɔɔlɔgi ùnba,
\q Zuda ɠa ga nà-masa tukpɔi.
\q
\v 9 Moaɓe ɠa ga kokoi, nii gè maagbazu su,
\q nà-saʋala pilisuʋɛ ɠa ga Edɔme yooi.
\q Nà pilɛ sɔlɔɔ kpeei loozu Filisiti nuiti ta-yooi laalɔɠɔma.»
\b
\q
\v 10 Ɓɛ ɠa a li ga ze taa wolai zu, nii siɠigi ma?
\q Ɓɛ ɠa a li ga ze Edɔme?
\q
\v 11 Ee, GALA, ɗa laade ɓaa, è ɠɛa ɠɛlɛni gi ʋa?
\q Ee, GALA, siɛgi zu gá-ɠɔɔɠɔ nuiti ti ɠɛni ɠulazu la, è la mɔ ɠɛni ʋilɛsu ti ʋolu.
\q
\v 12 Ɓɔ gi ʋa gi zili nuiti daalɔɠɔma,
\q mazɔlɔɔ nuɓusɛiti ta-ɓɔbai ɠa nɔ ga wafuun faa.
\b
\q
\v 13 Ni GALA ka ade ʋa, ada pilɛ sɔlɔɔ,
\q mazɔlɔɔ tɔ ɠa é ade zili nuiti dɛɛvɛzu.
\c 109
\s Nui nii ti zɛɛi ʋɛɛzu ma,  //  é ɗa ɓɔɠɔ maalobosu ɠaiziɛ GALA pɔ bɛ
\d
\v 1 Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋɛ. Davide ná-guyei.
\b
\q GALA, ɗɛi gè è maamusɛzu, mina maaɠɛ kpɔ.
\q
\v 2 Mazɔlɔɔ nu ɲɔiti ti laalaoga dàalɔɠɔma, ti ɗa tɔ̀ɠɔi ɠoloɠolo,
\q ti ɗa sùɠula ga zɛɛ nɛgiti.
\q
\v 3 Ti màaɠoolia ga wɔinzeɠema ɓɔɛiti.
\q Ti ɗa laalɛ bù wafuun.
\q
\v 4 Ta nà-nɛɛbɛi zuloozu ga ti ɗa màalɔ,
\q tama nɔ̀un nà GALA falizu nɔ,
\q
\v 5 ti ɗa nà-faa ʋagɔi zuloo ga faa ɲɔi,
\q ti ɗa nà-bɔɔlalai zuloo ga wɔinzeɠemai.
\b
\q
\v 6 Wɛlɛ, nii ɠa ti bosu:
\q «Ade yeelo nu ɲɔu ɠila ba daalɔɠɔma,
\q maalɔɔ nu ɠila ge lo zeezazuʋɛ!
\q
\v 7 Siɛgi zu ta ɠɛ tukpɔɠaaleʋezu la, ti peelala,
\q ná-GALA falii ɠɛ ga kotoi!
\q
\v 8 Sii ma voloi zu mina mɔ ɠooza,
\q taɠili ge zei potogi zu!
\q
\v 9 Ná-dointi ti ɠɛ ga podointi,
\q anzai ɠɛ ga poanzai!
\q
\v 10 Ná-dointi ti ɠɛ ga teʋeteʋe nuiti, ti ɗa falii wo,
\q ta-vali wosuʋɛ maaɠooza ta-ʋɛlɛi ʋa koloɠologai!
\q
\v 11 Kuye nuiti ti yeeʋɛɛ kɔligiti kpein ma mɛɛ,
\q ná-botii zulɔnɔgi pɛ ge ɠɛ ga toosu nuiti tɔnɔ!
\q
\v 12 Nu nɔpɛ ge mina nuɓɔɠɔla ɠɛ bɛ,
\q ta nu mina ná-podointi maawɔinɠa!
\q
\v 13 Mavofodai zuwuɠaaleʋe,
\q ti-laaseigi ɠaaʋa yeeɠɛɠalai zu, nii é ʋaazu!
\q
\v 14 Ɠɔoɠɔ GALAGI mina ɠi kula mɛmɛwolani ta-vaaɠaaza golaiti su,
\q dee ná-kotoi mina gba é ʋa ɓe!
\q
\v 15 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazuyɛ nɔ ɠɔ ta-ɠotoiti ba,
\q é ti-laaseigi ɓale eteai zu.
\q
\v 16 Tɔɔzei, zunui nii la nuɓɔɠɔla nɔpɛ kɛɛni,
\q é maawɔin nui wɔinzeɠeni, nii é ga bala nui,
\q eyɛsu é nui naa ʋaa, nii ziiɠoloɠologai.
\q
\v 17 Nu voovoo vai ɠa é nɛɛni bɛ, foovooi tɔ ɓalaa so!
\q É la ɠɛni kɛɛzu, é ʋa tuya loo nu ʋɛ, tuyai ʋela, é maaɠooza tɔ ɓalaa ba!
\q
\v 18 É foovooi loo ɠɔba, eɠɛʋelei ná-seɠei la,
\q naa lɔ koozuʋɛ ga ziɛi ɠɛʋele,
\q é lɔ ma ɠaeiti su ga gulɔi ɠɛʋele.
\q
\v 19 É ɠɛ eɠɛ seɠei, nii é felevelesu ɓɔɠɔ ma,
\q ta saamaɠiligi é saamaʋɛ yeenɔpɛ!»
\q
\v 20 Tɔun, Ɠɔoɠɔ GALAGI mu ge màalɔɔ nuiti sala ɠana,
\q niiti ti tɔ̀ɠɔi ɠoloɠolosu.
\b
\q
\v 21 Ee, Màliɠii, Ɠɔoɠɔ GALAGI, màalobo, è-laaseigi wɔɔlɔ vai ma,
\q mazɔlɔɔ ɗa-wooɠɛɠiladai ʋagɛ, ùnmɔɔ.
\q
\v 22 Maawɔin nu ɠa ga ze, gè ɠɛ ga bala nu,
\q zìi ɠoloɠologɛ kòozu.
\q
\v 23 Nà ɲɛɛlɛzu vaa, eɠɛ niinigi é zeɠezu,
\q ta nɔ̀un foɓesu eɠɛ kotogi.
\q
\v 24 Zu so faa wolai ɠa ɲìibiiti suɓalizu,
\q gè ɗa vɔ.
\q
\v 25 Gè ɠɛa ti ya ga ɓaaɠulama anii,
\q ta kàana nɔ, ti ɗa ungi ɲiikpi.
\b
\q
\v 26 Ɓɔ bà, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà-GALAGI!
\q Kìzo ɗa-wooɠɛɠiladai maaʋele ma.
\q
\v 27 Sìli nuiti ti ɠɛ kwɛɛ ga ɗa ɠa, è naa ɠɛai ga è-yeei,
\q ga ɗa ɠila kpe, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ɠa è naa ɠɛai.
\q
\v 28 Ta zoo ti foovooi wo, kɛlɛ ɗɔun ɗa, ɗa tuyai loozu.
\q Ta wuzeɠena dàalɔɠɔma, ta unfe,
\q kɛlɛ nɔ̀un nà, ɗa-wotiɠɛ nui, dàa ɠa ve ga koozunɛɛi.
\q
\v 29 Niiti ti nɔ̀un maalɔɔzu, zɔngɔi zɛlɛ ti pɛ ba,
\q unfegi loo ti ɠɔba eɠɛ seɠei.
\b
\q
\v 30 Nà Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ ga woo wola,
\q nà dɛbi bɛbɛ wolai zaama.
\q
\v 31 Mazɔlɔɔ toɠa ɗa maawɔin nui maalobo,
\q é unmɔɔ, é kula naati zea, niiti ti peelalazu.
\c 110
\s Masagi zalaɠa ɠula nui
\d
\v 1 Davide ná-guyei.
\b
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooi é boni màliɠii ma:
\q «Zei zèezazuʋɛ,
\q eyɛsu gè è zili nuiti kɛ ga ɗa-ɠɔɠɔloma anii.»
\q
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa-masadai ma zɛbɛi zuwɔɔlɔzu,
\q é zo Siyɔn GALA sei ʋɛlɛi ma.
\q Ɗa masadai ɠɛ è zili nuiti saama.
\q
\v 3 Voloi ɗa ɠɛ kɔɔi ɠɔɔzu la,
\q ɗa-nuɓusɛiti daa ɠa ve ga ziilɔɔi,
\q ti ɗa ʋa è ʋɔ ga kpizɛi, maaɠili ɲadegai zu,
\q sobuzobui, ɗa-ɠɔɔɠɔ zunu loungoiti ta suvilɛ ga ʋaa è ʋɔ bɛ, eɠɛʋelei nɔɗagi a ɗa ʋuu la.
\b
\q
\v 4 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠonani, tama é la zeɠea woo ʋolu, é ɠɛni ma:
\q «Ɗa ga zalaɠa ɠula nui eyɛsu ɠɔ, eɠɛʋelei Mɛlekizedɛke ɠɛni la.»
\b
\q
\v 5 È-Maliɠii ɠa è ɠobaʋɛ,
\q ná-ziiɠaawana voloi, toɠa masagiti dɛɛvɛ.
\q
\v 6 Toɠa ná-tukpɔi laalɛ zii ɠiligiti bu,
\q nu ʋoomai ma ɓulugiti gaa ɠa lɛ ba,
\q toɠa kundiɠiiti dɛɛvɛ eteai zu naa kpein.
\b
\q
\v 7 Toɠa\f + \fr 110:7 \fr*\fq Toɠa\fq*\ft : Masagi ɠa ti vaazu ma.\ft*\f* ɓɔɔle pelei zu kɔtuɗɛi ɠa,
\q naa ʋoluma toɠa nɔungi wuzeɠe.
\c 111
\s GALA ge faa maayikiaiti kɛɛʋɛ
\q
\v 1 \f + \fr 111:1 \fr*\ft Guyei tanigaa zu, guyei laaɠulazuʋɛti tɔɔzeiʋɛ ga Eɓulu zɛʋɛ ɠae puufelegɔ maazu felegɔi gila, é zoloo ti-ɲɛkpɛ ʋelei ma. Ti laasei pɛɛʋɛ ga \ft*\fqa sɛʋɛ ɠae wuyeiti.\fqa*\f*À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\b
\q Nà Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi ga zìimaʋɛ pɛ,
\q maaɓɔgi zu, telebo nuiti ta-ɠaalɛbai zu.
\q
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-kɛɛwotiiti bɔɔlɔʋɛ gola,
\q niiti kpein ti wɔinɗai la, naati ta ɗa ɠida ti wu gola.
\q
\v 3 Ná-kɛɛwotiiti ta ná-lɛbiyai ta ná-maanɛɛi ɠulazu kɛlɛma.
\q Ná-telebodai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 4 Toɠa pɔ ga nu ɠizɛ ná-faa maayikiaiti su.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI nuɓɔɠɔʋɛ, é ɠɛ ga maawɔinɠaa ƓALAGI.
\q
\v 5 Niiti ti luazu ba, toɠa ɗa naati maavaiti kpein kɛ.
\q Toɠa ɗa ɠizɛ ná-minazeɠegi zu yeenɔpɛ.
\q
\v 6 É ná-zobogi lɛɛni ga ná-nuɓusɛiti ga kɛɛ vaiti maaʋele,
\q siɛgi zu é zii ɠiligiti ta-yooi veeni la ti ʋɛ.
\q
\v 7 Nii kpein é kɛɛzu, naa ɠa é ga gaamai ta sɔlegi.
\q Nu maanɛɛʋɛ, è la ná-deveiti kpein da.
\q
\v 8 É ti zei ʋele ɓɛtɛʋɛ eyɛsu ɠɔ,
\q kɛai gaamai ta sɔlegi maazu.
\q
\v 9 É unmɔɔ fai leʋeni ná-nuɓusɛiti ma,
\q é minazeɠegi wo ti ʋɛ, nii é ga ɠɔoɠɔ kelei.
\q GALAGI ʋe, nii ɲadegai, maayiki.
\q
\v 10 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazuluabai ɠa é ga ɠimalai lɔɔzeizuʋɛ,
\q niiti kpein ti ziɛzu ga naa, naati ka ɠi pagɔi ti ma.
\q Ná-maamusɛi ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\c 112
\s Wooɠɛɠila nuiti ta-undaanɛɛi
\q
\v 1 \f + \fr 112:1 \fr*\ft Guyei tanigaa zu, guyei laaɠulazuʋɛti tɔɔzeiʋɛ ga Eɓulu zɛʋɛ ɠae puufelegɔ maazu felegɔi gila, é zoloo ti-ɲɛkpɛ ʋelei ma. Ti laasei pɛɛʋɛ ga \ft*\fqa sɛʋɛ ɠae wuyeiti.\fqa*\f*À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\b
\q Undaanɛ nu ɠa ga naama nui, nii é luazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q ta nɛɛbɛ vai ɠa é ga, é naa ná-deveiti so, é ziɛ la.
\q
\v 2 Mavofodai ɠa ɠɛ ga zɛbɛsu nu eteai zu.
\q Tuya ɠa ɠɛ telebo nui mavofodai ma.
\q
\v 3 Toɠa ɓɔɠɔ zɔlɔɔ, naavoloi ɠɛ ná-pɛlɛi wu,
\q ná-telebodai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 4 Siɛgi zu fai pɛ suɓidizu la, wozakalagi ɠa ɗa ɠula sɔle nui ʋɛ.
\q Telebogɛ, nuɓɔɠɔai, é ga maawɔinɠaa nu.
\q
\v 5 Pagɛ ga nui nuɓɔɠɔlai ɠɛ, é kuyei ʋɛɛ,
\q é ɓɔɠɔ vaiti gaaɠula ba ga sɔledai.
\q
\v 6 Mazɔlɔɔ faa nɔpɛ ge la telebo nui ɲiikpiga eyɛsu pɛ,
\q nuiti ta ɠizɛ su eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 7 É la luaa ziiɠoloɠolo kpɔɛ ɲɔiti ba.
\q Ziilɛiʋɛ, tɔɔzei poluzeiʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa.
\q
\v 8 Zii la ɓalia, dualua ge la ziimaʋɛ.
\q Gaaɓelagi, toɠa sili nuiti koloɠolo pelei ɠa.
\q
\v 9 Toɠa ɗa faanɛɛi ɠɛ ga bɔɔlɔa maanɔɠɔ nuiti bɛ.
\q Ná-telebodai ɠa yɛsu ná ɠɔ,
\q tanɔ ɠa a ɗa la ná-zɛbɛi ta ná-lɛbiyai ma.
\q
\v 10 Faa ɲɔu ɠɛ nui a kaana, ziiɠaa ɠa ɗa wana,
\q é ɗa ɲiigai ziɛ ga, é ʋala ná-zobogi ma.
\q Faa ɲɔu ɠɛ nuiti ziimai ɠa ɠoloɠolo.
\c 113
\s GALAGI nii kɛɠala la ná
\q
\v 1 À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\b
\q À maamusɛ, wɔi wo ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-botiɠɛ nuiti,
\q à Ɠɔoɠɔ GALAGI laaseigi maamusɛ!
\q
\v 2 Mamagi ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ,
\q é zo niizu ma, eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 3 É zo folo ɠulazuʋɛ ma, é li folo liizuʋɛ,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI laaseigi lɛbiyai zɔlɔɔ.
\q
\v 4 Toɠa zeini ziiti kpein unga,
\q ná-lɛbiyai ɠa geeɠɔlɔgi maazu.
\b
\q
\v 5 Ɓɛ ɠa é ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ada-ƓALAGI ɠɛʋele?
\q Toɠa zeini anii kpein unga geezuʋɛ.
\q
\v 6 Kɛlɛ toɠa ɗa ungi ʋilɛ,
\q é geeɠɔlɔgi ɠa ta zooi.
\q
\v 7 Toɠa ɗa maawɔin nui ɠula fufiligi zu,
\q toɠa ɗa maanɔɠɔ nui wuzeɠe, é kula kpoɠagi zu,
\q
\v 8 é sei seizumaanɛgiti saama,
\q ná-nuɓusɛiti ta-zeizumaanɛgiti.
\q
\v 9 Toɠa pɛlɛyeɠei ve doun zɔlɔɔtala anzanui ya,
\q é koozunɛɛi zɔlɔɔ, tɔɔzei é ɠɛa ga dounɠa ti-lee.
\b
\q À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\c 114
\s Siɛgi zu Izilayɛle nuiti ti ɠulani la  //  Ezipete yooi ʋa
\q
\v 1 Siɛgi zu Izilayɛle nuɓusɛiti ti ɠulani la Ezipete yooi ʋa,
\q siɛgi zu Zakɔɓe mavofodaiti ti ɠulani wɛɛn nuɓusɛiti saama,
\q
\v 2 Zuda yooi ɠɛni ga Ɠɔoɠɔ GALAGI zeizu ɲadegai,
\q Izilayɛle ɠɛ ga ná-zooi.
\b
\q
\v 3 Kpoloɗɛi naa ɠaani, é ɓizɛ,
\q Zuludɛn ɠaaɠaleni ma ga ʋoluʋelei.
\q
\v 4 Gizeiti ti ɠɛni ʋilisu ga baala sinɛ wolaiti kɛʋele,
\q gize goiti ti ɗa ʋili ga baala ziʋoiti kɛʋele.
\b
\q
\v 5 Toɠa ɠale, kpoloɗɛi, è ʋelani ɠana?
\q Ɗa ma, Zuludɛn, toɠa ɠale è ɠaleni ma ga ʋoluʋelei?
\q
\v 6 Wa ma, gizeiti, toɠa ɠale wo ʋilini eɠɛ baala sinɛ wolaiti?
\q Wa ma, gize goiti, toɠa ɠale wo ʋilini eɠɛ baala ziʋoiti?
\b
\q
\v 7 Ee, eteai, ɓali Maliɠii ɠakala,
\q Zakɔɓe ná-GALAGI ɠakala,
\q
\v 8 nii a ɗa fasai valibo, é kɛ ga kpoigi,
\q é kɔtui ɠɛ ga ziɛungi.
\c 115
\s GALA gila kpe ka lɛbiyai bɛ
\q
\v 1 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, é la ga gɔnɔ,
\q giya laade gɔnɔ ʋa ɠɛ ga lɛbiyai,
\q kɛni ɗa ɠila kpe, ɗa-nuɓɔɠɔlai maaʋele ma, ta ɗa-wooɠɛɠiladai.
\b
\q
\v 2 Leeni vaa zu, zii ɠiligiti ti ɓɔɠɔ ɠaazaɠasu ga:
\q «Mini ɠa ta-ƓALAGI ná?»
\q
\v 3 Ada-ƓALAGI ɠa geeɠɔlɔgi zu,
\q é ɗa naa kpein kɛ, nii nɛai bɛ.
\q
\v 4 Kɛlɛ ta-ɠɔɔɠɔ ganigiti ta ga walii ta zanugi,
\q niiti nuɓusɛiti ti ti ɓɛtɛai.
\q
\v 5 Daaʋɛ ɠa ti ʋa, kɛlɛ ti la ɓɔɛzu la,
\q gaazuʋɛ ɠa ti ʋa, kɛlɛ ti la wozaɠaazu la,
\q
\v 6 goiyeɠei ɠa ti ʋa, kɛlɛ ti la faa mɛnisu da,
\q sokpai ɠa ti ʋa, kɛlɛ ti la ani maku mɛnisu da.
\q
\v 7 Ti-yeeiti ta ti ʋa, kɛlɛ ti la vɔɔɠuzu ani ʋa ga tiye,
\q ti-ɠɔɠɔiti ta ti ʋa, kɛlɛ ti la ziɛzu ga tiye,
\q woo la zooga ɠulazu ti-ɠɔdayeɠei zu.
\q
\v 8 Ti ɓɛtɛ nuiti kulaʋɛ ga tiye,
\q ta niiti kpein ti ɠitosu ti ʋa.
\b
\q
\v 9 Izilayɛle, ɠaliva Ɠɔoɠɔ GALAGI ma.
\q Tɔ ɠa é è ʋɛ ga kpɔba nui, ta kɔɔɠɔ ɠɔlu zɛpɛgi.
\q
\v 10 Wɔi wo ga zalaɠa ɠula nuiti, Aalɔn mavofodaiti, à ɠaliva Ɠɔoɠɔ GALAGI ma.
\q Tɔ ɠa é è ʋɛ ga kpɔba nui, ta kɔɔɠɔ ɠɔlu zɛpɛgi.
\q
\v 11 Wɔiti wo luazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa, à ɠaliva ma.
\q Tɔ ɠa é wo ʋɛ ga kpɔba nui, ta kɔɔɠɔ ɠɔlu zɛpɛgi.
\b
\q
\v 12 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɠisiɛzu ade zu, toɠa tuya loo ade ʋɛ,
\q toɠa tuya loo Izilayɛle ʋɛlɛyeɠei ʋɛ,
\q toɠa tuya loo Aalɔn ná-pɛlɛyeɠei ʋɛ.
\q
\v 13 Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya loo naati bɛ, niiti ti luazu ba,
\q ɓolomadɔɠɔiti ta seizumaanɛgiti.
\q
\v 14 Ɠɔoɠɔ GALAGI wo ɠaawɔɔlɔ,
\q wa-o, wo-lointi-yo.
\q
\v 15 Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya loo wo ʋɛ,
\q nii é geeɠɔlɔgi ɓɛtɛa, ta zooi.
\b
\q
\v 16 Geeɠɔlɔgi ɠa ga Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔ,
\q kɛlɛ é zooi veeʋɛ nuɓusɛiti bɛ.
\q
\v 17 Gɔvɛiti taade ta ɗa Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ,
\q anɛɛ naati taɠila kpalaa, niiti ti gaalɛi yooi zu.
\q
\v 18 Kɛlɛ adɔun, ada Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛzu, é zo niizu ma, eyɛsu ɠɔ.
\b
\q À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\c 116
\s Màliɠii ɠa ɗa gòoi mɛni
\q
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI nɛɛʋɛ bɛ̀, mazɔlɔɔ toɠa ɗa gòoi mɛni,
\q siɛgi zu gè maanɛɛnɛzu la.
\q
\v 2 Tɔɔzei goilogɛ gòoi ma,
\q nà yɛ wooɠulazu ma yeenɔpɛ, sìi ma voloi pɛ su.
\b
\q
\v 3 Saai ma ɠaluiti ti ɠɛa veleveleni mà,
\q gɔvɛalaazu vaiti ma yiizoolɛiti ti ɠɛni mà,
\q gè zeelini kidaaʋiligi ta ziizoolɛi ɠwɛgi ma.
\q
\v 4 Kɛlɛ gè wooɠulani Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, gè ɠɛ ma:
\q «Nà è maanɛɛnɛzu, Ɠɔoɠɔ GALAGI, zɛ̀nvui ɠizo!»
\b
\q
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa nuɓɔɠɔlai ɠɛ, sɔlegɛ,
\q ada-ƓALAGI ɠa ga maawɔinɠa ƓALAGI.
\q
\v 6 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa naati makɛ, niiti ti la dɛ faa mɔinmɔin kwɛni,
\q tɔ ɠa é kìzoni, siɛgi zu màawɔinni la.
\b
\q
\v 7 Zìi, ɠaaɠale ma ɗa-yiilɛigi zu,
\q mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI faanɛɛ ɠɛɛʋɛ è ʋɛ.
\q
\v 8 Ungo, Ɠɔoɠɔ GALAGI, è ùnmɔɔni, è kùla saai ya,
\q è gàazuɗɛiti kpale,
\q è kɔ̀ɠɔiti seɠe too ʋelei ma.
\q
\v 9 Nà yɛ ziɛzu fulu nuiti ta-eteai tɛi su,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu.
\b
\q
\v 10 Ìɲɔ ge la ɠɛni leʋeni, anɛɛ siɛgi zu gè ɠɛni ɠɛɛzu ma la:
\q «Màawɔinɗa gola!»
\q
\v 11 Nà-ziiɓɔlɔi zu, gè ɠɛni ɠɛɛzu ɓɔɠɔ ma:
\q «Nui kpein ka ga zɛɛ nu!»
\q
\v 12 Leeni ɠa nà zoo gè kɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ,
\q ná-faanɛɛi kpein faa zu nɔ̀un tetema?
\q
\v 13 Nà pilɛ sɔlɔɔ ziawɔi lɛ geezu,
\q gè wooɠula Ɠɔoɠɔ GALAGI ma.
\q
\v 14 Nà nà-minazeɠegiti daazeeli, niiti gè ti ɠɛa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ,
\q nà naa ɠɛ ná-nuɓusɛiti pɛ gaazu.
\b
\q
\v 15 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-wooɠɛɠila nuiti saa vai ɠa ɗa ɠɛ gaazu ga faa ɓaa gola.
\q
\v 16 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà ga ɗa-wotiɠɛ zunui,
\q nii ɗa-wotiɠɛ anzanui sɔlɔɔgai!
\q È bà wɔinzeɠema ɠaluiti teʋea bà.
\q
\v 17 Nà faanɛɛ wuuɠwɛɛ zalaɠaiti kula è ʋɛ,
\q gè wooɠula è ma, Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\b
\q
\v 18 Nà nà-minazeɠegiti daazeeli, niiti gè ti ɠɛa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ,
\q nà naa ɠɛ ná-nuɓusɛiti pɛ gaazu,
\q
\v 19 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-koizuʋɛti,
\q Zeluzalɛme laaʋeaiti saama.
\b
\q À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\c 117
\s Etea maamusɛi kpein
\q
\v 1 Ziiti kpein, à Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\q À dɛbi, nuɓusɛiti kpein!
\q
\v 2 Mazɔlɔɔ ná-nuɓɔɠɔlai zuwɔɔlɔʋɛ gola ade ʋɛ,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\b
\q À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\c 118
\s È yɛ vulua, è ɗa naa wo,  //  nii Ɠɔoɠɔ GALAGI kɛa
\q
\v 1 À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ, mazɔlɔɔ pagɛ,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ!
\q
\v 2 Izilayɛle nuiti ti bo, ti ɠɛ ma:
\q «Ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ!»
\q
\v 3 Aalɔn mavofodaiti ti bo, ti ɠɛ ma:
\q «Ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ!»
\q
\v 4 Niiti ti luazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa, naati ti bo, ti ɠɛ ma:
\q «Ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ!»
\b
\q
\v 5 Nà-kidaaʋiligi zu, gè wooɠulani Ɠɔoɠɔ GALAGI ma,
\q é gòoɠaaʋoteni, é fìeni.
\q
\v 6 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa bà, gè la lua ani nɔpɛ ba,
\q leeni ɠa nui a zoo é kɛ ga ze?
\q
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa bɛ̀ ga nà-kpɔba nui,
\q nà wɔ̀inzeɠe nuiti koloɠolosuʋɛ ɠa ga gàazuʋɛ.
\q
\v 8 Fizɔgɛ nu Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ ga lɔɔɠuzuʋɛ,
\q aisa nu ʋa li ɠalivaazu nui ma.
\q
\v 9 Fizɔgɛ nu Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ ga lɔɔɠuzuʋɛ,
\q aisa nu ʋa li ɠalivaazu seizumaanɛgiti ma.
\b
\q
\v 10 Zii ɠiligiti pɛ ti màalatini,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI laaseigi zu, gè ti ɓulukpuluni.
\q
\v 11 Ti màalatini, ti màavelevele,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI laaseigi zu, gè ti ɓulukpuluni.
\q
\v 12 Ti màalatini eɠɛ sɛlɛ kɔingiti,
\q kɛlɛ ti zaani eɠɛ abui é zosu dɔɔ laa fɔɔi ʋa.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI laaseigi zu, gè ti ɓulukpuluni.
\q
\v 13 Ti dàaʋili gola, gè ʋa loo,
\q kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔni bà.
\q
\v 14 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ga nà-zobogi, ta nà-maamusɛ wuyeiti ma ungi,
\q tɔ ɠa é ga nà-kizogi.
\b
\q
\v 15 Koozunɛɛi ta unmɔɔgi ma ɓee wooiti ta telebo nuiti ta-zeɠe ɠotaiti buulaave.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI yeezai ɠa botii ɠɛɛzu ga zɛbɛi!
\q
\v 16 Ɠɔoɠɔ GALAGI yeezai wuzeɠeʋɛ!
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI yeezai ɠa botii ɠɛɛzu ga zɛbɛi!
\b
\q
\v 17 Gè la zaazu, nà yɛsu vulua,
\q gè ɗa naa zuɠula, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI kɛa ga kɛɛwotiiti.
\q
\v 18 Ɠɔoɠɔ GALAGI màaɠoloni,
\q kɛlɛ é la dɔ̀ɔni saai zu.
\q
\v 19 À pɛlɛi laalao bɛ̀, nii makɛgai sɔle nuiti ta-vaa ma,
\q miná ɠa gè lɛɛzu ná, gè Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ.
\q
\v 20 Wɛlɛ siɠidaʋɛ ʋa, nii é liizu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ bɛ,
\q miná ʋele ɠa sɔle nuiti ti leʋesu da.
\q
\v 21 Nà è maamusɛzu, tɔɔzei è gòoɠaaʋoteni,
\q è ʋaani è ɠɛ ga nà-kizo nui.
\b
\q
\v 22 Kɔtui nii pɛlɛ lo nuiti ti ɠɛlɛni ba,
\q naa ɠa kɛai ga sɔɓelama ɠɔtu wolai.
\q
\v 23 Naama vai ʋaaʋɛ é zeɠe Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ,
\q toɠa ga laavɔɔ vaa ade ɠaazu.
\q
\v 24 Za ɠa ga foloi nii Ɠɔoɠɔ GALAGI kulaai,
\q ade siɛ ga koozunɛɛi, de ɲaɠai ɠula, de ɠoozunɛɛ!
\q
\v 25 Ɠɔoɠɔ GALAGI, kizo fai ve!
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, undaanɛɛi ve!
\q
\v 26 Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya loo naama nui ʋɛ, nii é ʋaazu daaseigi zu!
\q Gá tuya loozu wo ʋɛ, é ɠula Ɠɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi wu!
\q
\v 27 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠila kpe ka é ga GALAGI,
\q tɔ ɠa é wozakalagi veezu de ya.
\q À dɔɔ laaiti so ya, wo lɔ polu ʋɛbɛi zaama,
\q eyɛsu wo zeeli zalaɠa ɠulazuʋɛ.
\b
\q
\v 28 Ɗa ga nà-GALAGI, nà è musɛzu,
\q ee, nà-GALAGI, nà è maamusɛzu!
\q
\v 29 À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ, mazɔlɔɔ pagɛ,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ!
\c 119
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tɔgi maayikiʋɛ, daazeeli
\q
\v 1 \f + \fr 119:1 \fr*\ft Guyei tanigaa zu, guyei laaɠulazuʋɛti tɔɔzeiʋɛ ga Eɓulu zɛʋɛ ɠae puufelegɔ maazu felegɔi gila, é zoloo ti-ɲɛkpɛ ʋelei ma. (Kɛlɛ guyei nii zu, ti ɲɛkpɛʋɛ ga puuzu lɔsaʋa lɔsaʋa.) Ti laasei pɛɛʋɛ ga \ft*\fqa sɛʋɛ ɠae wuyeiti.\fqa*\f*Undaanɛ nu ɠa ga naati, niiti ti-ziɛ ʋelei zɔlegai,
\q ti ti-ziɛ ʋelei zoloosu Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tɔgi ma.
\q
\v 2 Undaanɛ nu ɠa ga naati, niiti ti ná-kala gooiti sosu,
\q ti ɠolozu bɛ ga ti-yiimaʋɛ pɛ.
\q
\v 3 Naati ti la faa ɲɔu nɔpɛ kɛa,
\q kɛlɛ ta ta-eteai ziɛzu, é zoloo GALA ná-pelei ma.
\q
\v 4 È ɗa-leveiti kulani kɛlɛma,
\q nii a kɛ nu ɠolo ti ʋɛ ga pagɔ.
\q
\v 5 Ziilɔɔi ɠɛ zèa,
\q nii a kɛ, gè ɗa-leveiti so!
\q
\v 6 Naazu gè la unfega tago ɓalaa,
\q siɛgi zu gè ɗa-leveiti pɛ pɛtɛsu da.
\q
\v 7 Nà è maamusɛ ga sɔledai, é zìimaʋɛ,
\q nà ɗa-lelebodai ma leveiti kalana.
\q
\v 8 Nà ɗa-leveiti so,
\q mina ɠɛlɛ bà ɲɛgɛlɛin.
\b
\q
\v 9 Zunu loungoi ɠa zoo ɠale, é ziɛ ɲadedai zu?
\q Kɛni é è-laawooi zo, é ziɛ la.
\q
\v 10 Nà è ɠaiziɛzu ga zìimaʋɛ pɛ,
\q mina ɓe bà, gè ʋa zeɠe ɗa-leveiti polu.
\q
\v 11 Gè è-laawooi makɛgɛ zìimaʋɛ,
\q naa ɠa a kɛ, gè mina koto ɠɛ è laalɔɠɔma.
\q
\v 12 Mamagi ɠa è ʋɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q kàla ga ɗa-leveiti!
\q
\v 13 Dàkɔlɔgiti ta ɗa-leveiti kpein suɠulazu,
\q niiti è ti woni.
\q
\v 14 Gè ʋilɛ ɗa-ɠala gooiti polu, naa ɠa ɗa kòozunɛ,
\q eɠɛ ni nà naavolo wola zɔlɔɔ.
\q
\v 15 Nà ɠisiɛ ɗa-leveiti su,
\q gàazu logɛ ɗa-ʋeleiti ba.
\q
\v 16 Nii è sɛʋɛai, naa ɠa nɛ̀ɛbɛ vaa wolai su,
\q gè la yeemaa è-laawooi ma.
\b
\q
\v 17 Faa ʋagɔ ɠɛ bɛ̀, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui,
\q gè zɛnvui wo, nà ɠolo è-laawooi ʋɛ.
\q
\v 18 Gàazuʋɛ zeɠe ma,
\q naa ɠa a kɛ, gè ɗa-lɔgi maayikizuʋɛ ɠa.
\q
\v 19 Nà ga seikɔɠɔma nu eteai zu,
\q mina ɗa-leveiti dɔɔɠu bà.
\q
\v 20 Yeeɠɛɠalai pɛ su, ɗa-leveiti kwɛɛ fai ɠa
\q gè gaiziɛzu ga sɛ̀bɛi pɛ.
\q
\v 21 Ɗa zelii losu waso nuiti ma, foovoo nuiti,
\q ti zeɠezu ɗa-leveiti polu.
\q
\v 22 Ɓaaɠulamai ta bɛlɛlala vai ma ɠasɔi zeɠe ùnma,
\q mazɔlɔɔ nà ɗa-ɠala gooiti sosu.
\q
\v 23 Anɛɛ ni kundiɠiiti ta yaavai ɠilizu dàalɔɠɔma,
\q nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, nà yɛ ɠisiɛzu ɗa-lɔgiti su.
\q
\v 24 Ɗa-ɠala gooiti ti ga zìima vaiti,
\q ta ga tɛ̀nɛ nu ʋagɔiti.
\b
\q
\v 25 Nà laani fufiligi zu,
\q zɛnvui ve bɛ̀, eɠɛʋelei è-laawooi bogai la.
\q
\v 26 Gè sɔ̀giti kpein dɛa ga ɗe, è gòoɠaaʋoteni,
\q kàla ga ɗa-leveiti.
\q
\v 27 Ɗa-leveiti gaaɠa ʋelei lɛ ga ze,
\q nii a kɛ gè ɠisiɛ ɗa-vaa maayikiaiti su.
\q
\v 28 Ziizoolɛi ɠa gàazuɗɛi ʋuuzu.
\q Bùzeɠe, eɠɛʋelei è-laawooi la.
\q
\v 29 Màaɠooza zɛɛ ʋelei ʋa.
\q È-zaalai zu, ɓɔ bà, gè ziɛ ga ɗa-lɔgi.
\q
\v 30 Gè yiimazeɠea ga gè yɛ è ʋɛ ga wooɠɛɠila nu,
\q nà ɠolozu ɗa-leveiti bɛ.
\q
\v 31 Nà ɠilizu ɗa-ɠala gooiti ba, niiti è ti veeni zèa,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, mina va bu, gè ʋa unfe.
\q
\v 32 Nà ɓizɛzu ɗa-leveiti ma ʋelei zu,
\q mazɔlɔɔ è zìi laalaoga.
\b
\q
\v 33 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, kàla ga ɗa-leveiti ma ʋelei,
\q nà yɛ ziɛzu la eyɛsu gaaɓela.
\q
\v 34 Faaɠaaɠaa ɠigi ve bɛ̀, gè ɗa-lɔgi zo,
\q gè ɠolo bɛ ga zìimaʋɛ pɛ.
\q
\v 35 Lo tùɠɔ ɗa-leveiti ma ʋelei zu,
\q mazɔlɔɔ naa ɠa ga zìima vai.
\q
\v 36 Zìi ɠɛʋele ɓɛtɛ ɗa-ɠala gooiti tuɠɔ,
\q gè mina ʋilɛ kpɔ̀ɠɔ lɔnɔgi ʋolu.
\q
\v 37 Gàazuʋɛ zeɠe wafuun faiti ba,
\q zɛnvui ve bɛ̀ ɗa-ʋelei ma.
\q
\v 38 Naa ɠɛ bɛ̀, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui,
\q nii è ma minazeɠea naati bɛ, niiti ti luazu è ʋa.
\q
\v 39 Ɓaaɠulama vai maaɠooza bà, nii é màaluazu,
\q mazɔlɔɔ ɗa-leveiti pagɛ.
\q
\v 40 Wɔ̀in ma vaa wolai ɠa ga ɗa-leveiti!
\q Zɛnvui ve bɛ̀ ɗa-lelebodai ʋɔ.
\b
\q
\v 41 Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-wooɠɛɠiladai ɠula kɛlɛma bɛ̀,
\q kìzo, eɠɛʋelei è mìnazeɠeni la!
\q
\v 42 Nà zoo gè naati gooɠaaʋote, niiti ti ɓaaɠulazu mà,
\q mazɔlɔɔ gè ɓɔɠɔ ɠaliva è-laawooi ma.
\q
\v 43 Dàaʋɛ mina zeɠe gaama ɓɔɛi ʋolu,
\q mazɔlɔɔ nà ɠitosu ɗa-leveiti ba.
\q
\v 44 Nà ɗa-lɔgi zo,
\q yeenɔpɛ eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 45 Nà ziɛ ɓɔɠɔyeemai zu,
\q mazɔlɔɔ ɗa-leveiti ka gè ti ɠaiziɛzu.
\q
\v 46 Nà ɓɔɛ masagiti gaazu ga ɗa-ɠala gooiti,
\q gè la unfega da.
\q
\v 47 Ɗa-leveiti nɛɛʋɛ bɛ̀,
\q kòozunɛɛʋɛ ga gè ɠolo ti ʋɛ.
\q
\v 48 Nà yeemaalesu ɗa-leveiti ma, mazɔlɔɔ ti nɛɛʋɛ bɛ̀.
\q Nà ɠisiɛ ɗa-lɔgiti su.
\b
\q
\v 49 Ɠizɛ è-laawooi zu, nii è boni mà, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui,
\q nii è kitogi veeni bɛ̀ su.
\q
\v 50 Nà-maanɔɠɔi zu, nà-ziilɛigi ɠa ga
\q ɗa-minazeɠegi ɠa é zɛ̀su vulua.
\q
\v 51 Waso nuiti ti ɲɛɛɠulani nɔ̀un su,
\q kɛlɛ gè la zeɠezu ɗa-lɔgi ʋolu.
\q
\v 52 Ɠɔoɠɔ GALAGI, kìgi ɠa ɗa-leveiti su, è ti woni kaite,
\q naa ɠa é zìilɛizu.
\q
\v 53 Zìi ɠa ɗa ɠoloɠolo, nà faa ɲɔu ɠɛ nuiti kaana,
\q ti ɠɛlɛai ɗa-lɔgi ʋa.
\q
\v 54 Nà ɗa ɗa-leveiti maawuye,
\q zooi nii zu, ʋɛ gè ná ga wɛɛn.
\q
\v 55 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà ɗa ɠisiɛ è zu kpidii,
\q nà ɗa-lɔgi zo.
\q
\v 56 Nii é ga nɔ̀un tosuʋɛ,
\q naa ɠa é ga, gè ɗa-leveiti makɛ.
\b
\q
\v 57 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà bosu ʋolu, tòsuʋɛ ɠa é ga, gè ɠolo è-laawooi ʋɛ.
\q
\v 58 Gè ɠaaɓa ga zìimaʋɛ pɛ, ga gè nɛɛ è ʋɛ,
\q zaalai la mà, eɠɛʋelei ɗa-minazeɠegi la.
\q
\v 59 Gè ɠisiɛni sìɛ ʋeleiti su,
\q nà ɠalesu ma ɗa-ɠala gooiti ma.
\q
\v 60 Nà zuvilɛzu, gè la ná laazu ɠoba,
\q ga gè ɗa-leveiti so.
\q
\v 61 Anɛɛ ni faa ɲɔu ɠɛ nuiti ti sòni ga ta-ʋalii,
\q gè la yeemazu ɗa-lɔgi ma.
\q
\v 62 Kua zaamai, nà ɗa wuzeɠe ga gè è maamusɛ,
\q tɔɔzei ɗa-leveiti sɔle fai ʋa.
\q
\v 63 Nà ga naati ti-wɔɔlai, niiti ti luazu è ʋa,
\q ta niiti ti ɠolozu ɗa-leveiti bɛ.
\q
\v 64 Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-wooɠɛɠiladai eteai kpein daavegɛ,
\q kàla ga ɗa-leveiti.
\b
\q
\v 65 Ɠɔoɠɔ GALAGI, è faanɛɛ ɠɛa bɛ̀, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui,
\q é zoloo è-laawooi ma.
\q
\v 66 Kàla ga ɠimala ʋagɔi ta keleɠelegi,
\q mazɔlɔɔ dàaʋɛ ɗa-leveiti da.
\q
\v 67 Aisa ùnmaa ʋa yei, gè ɠakani,
\q kɛlɛ niizu, gè è-laawooi zoga.
\q
\v 68 È ʋagɛ, è ɠɛ ga faanɛɛ ɠɛ nui,
\q kàla ga ɗa-leveiti.
\q
\v 69 Waso nuiti ta zɛɛ mɔinmɔin pɛɛzu mà,
\q kɛlɛ nà ɠolozu ɗa-leveiti bɛ ga zìimaʋɛ pɛ.
\q
\v 70 Ti yiilaaɠulugɛ,
\q kɛlɛ nɔ̀un, kòozunɛ vai ɠa ga ɗa-lɔgi zo vai.
\q
\v 71 É kpɛ̀tɛni, ùnmaayeini,
\q nii a kɛ gè ɗa-leveiti kala.
\q
\v 72 Tɔgi kulaai è-la, naa vizɔgɛ bɛ̀,
\q é leʋe zanu kae waagila (1.000) ba, ta wali ɠaei.
\b
\q
\v 73 È-yeeiti ti kɛ̀ʋele ɓɛtɛa, ti sùzo,
\q ɠimalai ve bɛ̀, nii a kɛ gè ɗa-leveiti kala.
\q
\v 74 Niiti ti luazu è ʋa, ta kà, ti ɠoozunɛ,
\q mazɔlɔɔ kìtogɛ è-laawooi ʋa.
\q
\v 75 Ɠɔoɠɔ GALAGI, gè kwɛɛ ga ɗa-leveiti sɔlegɛ.
\q È sɔledai ɠɛɛni ùnmaayei vai zu.
\q
\v 76 Ɗa-wooɠɛɠiladai ɠɛ ga gàanɛɛnɛ zaɓui,
\q eɠɛʋelei ɗa-minazeɠegi la bɛ̀, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui.
\q
\v 77 Ɗa-maawɔinɠai yei mà, nii a kɛ gè zɛnvui wo,
\q mazɔlɔɔ ɗa-lɔgi ɠa é ga nɛ̀ɛbɛ vai.
\q
\v 78 Unfegi yei waso nuiti ma, tɛiti ti wɔ̀inzeɠezu wafuun.
\q Nɔ̀un nà, nà ɠigaiziɛzu ɗa-leveiti su.
\q
\v 79 È ɠaazuluaba nuiti ti ʋa ʋolu pɔ̀ bɛ,
\q nii a kɛ ti ɗa-ɠala gooiti kwɛɛ.
\q
\v 80 Nà pɔ zìi zɔle ɲɛgɛlɛin, ɗa-leveiti so fai zu,
\q naa ɠa a kɛ gè la unfega.
\b
\q
\v 81 Zìi ɠa zoolɛzu ga ɗa-ɠizogi ma vai,
\q kìgi logɛ è-laawooi ʋa.
\q
\v 82 Gàazuʋɛ ɓɔiɗa su ga ɗa-minazeɠegi ɠaiziɛ vai.
\q Gè ɠɛ ma: «Ɗa gàanɛɛnɛ yeelɛ?»
\q
\v 83 Gè ɠɛa eɠɛ kɔlɔ woolei é ɠoloɠolosu abu luului zu,
\q anɛɛ naa ʋe, gè la yeemazu ɗa-leveiti ma.
\q
\v 84 Folo lielegɔ ɠa ɗa-wotiɠɛ nui kɛɛzu dɛ, kɛʋelei niizu?
\q Yeelɛ ɠa è naati tukpɔɠaaleʋezu la, niiti ti nìmizazu?
\q
\v 85 Waso nuiti ta zeɠei wɔɔzu tùɠɔ,
\q naa la zolooni ɗa-lɔgi ma.
\q
\v 86 Ɗa-leveiti kpein sɔlegɛ ga nu la ti la.
\q Ta wɔ̀inzeɠezu wafuun, ʋa è ɓɔ bà.
\q
\v 87 Ná tago ɠɛa de, ti ʋa ùndaaʋili,
\q kɛlɛ gè la ɠɛlɛzu ɗa-lɔgiti ba.
\q
\v 88 Zɛnvui ve bɛ̀ ga ɗa-wooɠɛɠiladai,
\q naa ɠa a kɛ gè deveiti so, è ti woni.
\b
\q
\v 89 Ɠɔoɠɔ GALAGI, è-laawooi ɠa ná eyɛsu ɠɔ,
\q seizuʋɛ ɠa ná eyɛsu ɠɔ, geeɠɔlɔgi zu.
\q
\v 90 Ɗa-wooɠɛɠiladai ɠa yɛ ná, yeeɠɛɠalaiti pɛ su.
\q È eteai ɓɛtɛni, toɠa loni kpaan losuʋɛ.
\q
\v 91 Aniiti pɛ ta ná za, ɗa-levei zaɓui zu,
\q mazɔlɔɔ eteai kpein ka è yeema.
\q
\v 92 Ni ɗa-lɔgi la ɠɛni zìimani,
\q nà la za kaite nà-maanɔɠɔi zu.
\q
\v 93 Eyɛsu pɛ gè la yeemaa ɗa-leveiti ma,
\q naati ka è vaazu bu, gè zɛnvui wo ti zaɓui zu.
\q
\v 94 Nà ga ɗɔnɔ, kìzo.
\q Mazɔlɔɔ nà ɠaaɓaazu, gè ʋilɛ ɗa-leveiti polu.
\q
\v 95 Faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta pàa ɠeleɠelegi ɠaiziɛzu,
\q kɛlɛ nɔ̀un, gòilogɛ ɗa-ɠala gooiti ma.
\q
\v 96 Gè pɛtɛgɛ ga kwɛ ka ani ʋapagi kpein ba,
\q kɛlɛ ɗa-leveiti, kwɛ ge la ba.
\b
\q
\v 97 Ee, ɗa-lɔgi nɛɛʋɛ bɛ̀!
\q Nà ɗa ɠisiɛ su yeenɔpɛ.
\q
\v 98 Ɗa-levei ɠa kɛ̀ɛzu ga ɠima nu, gè leʋe sìli nuiti ba,
\q mazɔlɔɔ toɠa zèa yeenɔpɛ.
\q
\v 99 Gè ɠimalai zɔlɔɔga, gè leʋe nà-kalamɔinti kpein ba,
\q mazɔlɔɔ nà ɠisiɛzu ɗa-ɠala gooiti su.
\q
\v 100 Ɠigi ɠa mà, é leʋe kɛwola wɔlɔiti ba,
\q tɔɔzei nà ɠolozu ɗa-leveiti bɛ.
\q
\v 101 Gè la kɛɛni, kɔ̀ɠɔi ʋa ʋilɛ faa ɲɔu ɠɛ ʋele nɔpɛ ma,
\q nii a kɛ gè è-laawooi zo.
\q
\v 102 Gè la maaɠoozani ɗa-leveiti ba,
\q mazɔlɔɔ ɗa ɠa è kàlasu.
\q
\v 103 Ɗa-minazeɠegi nɛɛʋɛ dàa ɠoozuʋɛ,
\q é leʋe kɔin gulɔi ʋa dàaʋɛ.
\q
\v 104 Ɗa-leveiti ti kɛ̀a ga ɠima nu,
\q naa ɠa é kɛa gè zɛɛ ʋeleiti kpein wɔinzeɠea.
\b
\q
\v 105 È-laawooi ɠa ga lanboi kɔ̀ɠɔ wu,
\q ta wozakalagi é volozu nà-pelei zu.
\q
\v 106 Gè minazeɠeni, nà ma, nà nà-minazeɠegi zo,
\q gè ɠolo ɗa-leveiti bɛ, tɔɔzei ti zɔlegɛ.
\q
\v 107 Ti gòla maanɔɠɔni,
\q ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, zɛnvui ve bɛ̀, eɠɛʋelei è-laawooi bogai la.
\q
\v 108 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, yeezei nà-maamusɛ wooi wu,
\q è kàla ga ɗa-leveiti.
\q
\v 109 Zɛ̀nvui ɠa faaɓaagi laawu yeenɔpɛ,
\q kɛlɛ gè la yeemazu ɗa-lɔgi ma.
\q
\v 110 Faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta balii zeizu tùɠɔ,
\q kɛlɛ gè la zeɠezu ɗa-leveiti polu.
\q
\v 111 Ɗa-ɠala gooiti ta nɔ̀un bɛ ɠɔ, ga ani ɓii gola,
\q tiya ɠa ti kòozunɛɛzu zìimaʋɛ.
\q
\v 112 Gè devea zìimaʋɛ ga gè ɠolo ɗa-lɔgiti bɛ,
\q yeenɔpɛ, eyɛsu ɠɔ.
\b
\q
\v 113 Gè woovele nuiti wɔinzeɠea,
\q kɛlɛ ɗa-lɔgi nɛɛʋɛ bɛ̀.
\q
\v 114 Ɗa ga dɔ̀ɔɠuzuʋɛ ta nà-kɔɔɠɔ zɛpɛgi,
\q kìtogɛ è-laawooi ʋa.
\q
\v 115 À maaɠooza bà, faa ɲɔu ɠɛ nuiti,
\q naa ɠa a kɛ gè nà-GALAGI ná-deveiti so!
\q
\v 116 Yeezei bù eɠɛʋelei ɗa-minazeɠegi la, naa ɠa a kɛ gè zɛnvui wo,
\q mina kìteʋe.
\q
\v 117 Ɠɛ ga pòluzeigi, naa ɠa a kɛ gè ɠizo,
\q gè la ɠaazuzeɠea ɗa-leveiti ba eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 118 Ɗa naati daaʋilisu, niiti ti zeɠezu ɗa-leveiti polu,
\q mazɔlɔɔ ta-ɠisiɛi ɠa nɔ ga zɛɛ vai.
\q
\v 119 Ɗa faa ɲɔu ɠɛ nuiti pilisu ya, niiti ti eteai zu, eɠɛ kaʋai,
\q naa ɠa é ba, ɗa-ɠala gooiti nɛɛʋɛ bɛ̀.
\q
\v 120 Kpùsɛi ɠa ɓalizu ga dualuagi, è seizu mà,
\q nà luazu ɗa-leveiti ba.
\b
\q
\v 121 Nà ziɛzu ga sɔledai ta telebodai,
\q mina ɠɛlɛ bà, è ʋa dɔ̀ nìmiza nuiti zeezu.
\q
\v 122 Ɠɛ ga pòluzeigi, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, nà-undaanɛɛi vaa zu,
\q mina yeeɓe bà, waso nuiti ti ʋa nìmiza.
\q
\v 123 Gàazu ɓɔiɗa su ga ɗa-ɓɔbai maaɓɔun fai,
\q ta ɗa-ɠizogi, nii è ma minazeɠeni.
\q
\v 124 Faa ɠɛ bɛ̀, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, eɠɛʋelei ɗa-wooɠɛɠiladai la,
\q è kàla ga ɗa-leveiti.
\q
\v 125 Nà ga ɗa-wotiɠɛ nui, ɠigi ve bɛ̀,
\q ga gè ɗa-ɠala gooiti kwɛɛ.
\q
\v 126 Ɠɔoɠɔ GALAGI, yeeɠɛɠalai ɠa è wuzeɠe,
\q ti ɗa-lɔgiti koloɠologa.
\q
\v 127 Nɔ̀un nà, ɗa-leveiti nɛɛʋɛ bɛ̀,
\q é ɓudɛ zanugi maazu, anɛɛ zanu kitei.
\q
\v 128 Gè ɗa-lɔgiti kpein pɛtɛgɛ ga ti zɔlegɛ, zeeɠaaɠwɛɛzu nɔpɛ ge la ba,
\q gè zɛɛ ʋelei kpein wɔinzeɠea.
\b
\q
\v 129 Ɗa-ɠala gooiti pagɛ gola,
\q naa ɠa é ba, nà makɛsu ti ma ga pagɔ.
\q
\v 130 È-laawooiti ma ɠulakɛlɛmai ɠa ɗa wozakalagi ve,
\q toɠa ɗa ɠigi ve naati bɛ, niiti ti la dɛ faa mɔinmɔin kwɛni.
\q
\v 131 Ɗa-leveiti nɛɛʋɛ bɛ̀ gola,
\q nà ti magalasu ga zìimaʋɛ pɛ.
\q
\v 132 Ɠaaʋote mà, è zaalai la mà,
\q eɠɛʋelei è deveai la naati bɛ, niiti ti è nɛai ʋɛ.
\q
\v 133 Sɛ̀bɛlɔ, eɠɛʋelei ɗa-minazeɠegi la,
\q mina va bu, faa ɲɔu nɔpɛ ge ʋa zobo sɔlɔɔ mà.
\q
\v 134 Fìe, è kùla nìmiza nuiti zeezu,
\q naa ɠa a kɛ gè ɗa-lɔgiti so.
\q
\v 135 Yeezei bù ga pagɔ, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui,
\q kàla ga ɗa-leveiti.
\q
\v 136 Gàazuɗɛi ɠa yeizu eɠɛ kɔtuɗɛi,
\q tɔɔzei nuiti ti la ɗa-lɔgi zosu.
\b
\q
\v 137 Ɠɔoɠɔ GALAGI, è zɔlegɛ,
\q è lelebogɛ ɗa-leveiti su.
\q
\v 138 Ɗa-ɠala gooiti è ti veezu,
\q ta ga gaamai, ti zɔlegɛ.
\q
\v 139 Zìi ɠa ɠalazu kòozu,
\q tɔɔzei sìli nuiti ti yeema è-laawooiti ma.
\q
\v 140 Ɗa-minazeɠegi ma ladalai ɠulaʋɛ kɛlɛma,
\q naa ɠa é ba, ti nɛɛʋɛ bɛ̀, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui.
\q
\v 141 Nà ga nui tosu wola la ba, ti bɛ̀lɛʋiligai,
\q kɛlɛ gè la yeemazu ɗa-leveiti ma.
\q
\v 142 Ɗa-lelebodai ɠa ga ɠɔoɠɔ kelei,
\q ɗa-lɔgi ɠa ga gaamai.
\q
\v 143 Kidaaʋiligi zeelia mà, nà koozuʋiligi zu,
\q kɛlɛ ɗa-leveiti ka ti ga nɛ̀ɛbɛ vaiti.
\q
\v 144 Ɗa-ɠala gooiti sɔlegɛ eyɛsu ɠɔ.
\q Ɠigi ve bɛ̀, nii a kɛ gè zɛnvui wo.
\b
\q
\v 145 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà wooɠulazu è ma ga zìimaʋɛ pɛ, gòoɠaaʋote,
\q nà ɠolo ɗa-leveiti bɛ.
\q
\v 146 Nà wooɠulazu è ma, ʋa, è kìzo,
\q naa ɠa a kɛ, gè ɗa-ɠala gooiti so.
\q
\v 147 Nà wuzeɠezu aisa geelaa ʋa lao, gè wooɠula è ma ga è ɓɔ bà,
\q kìtogɛ è-laawooi ʋa.
\q
\v 148 Nà ɲiizu ɠaazu ɠa,
\q nii a kɛ gè ɗa ɠigaiziɛ ɗa-minazeɠegi zu.
\q
\v 149 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, woilo gòoi ma, ɗa-wooɠɛɠiladai zu,
\q è zɛ̀ vulua, eɠɛʋelei ɗa-leveiti ti la.
\q
\v 150 Niiti ti faa ɲɔi ɠɛʋele ɓɛtɛzu, naati ta maaɓuɠaʋɛ bà,
\q ti maaɠoozaʋɛ ɗa-lɔgi ʋa.
\q
\v 151 Kɛlɛ, ɗa ɠa è kòba, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q ɗa-leveiti kpein ta ga gaamai.
\q
\v 152 Gè suɠwɛɛ kaite ga è ɗa-ɠala gooiti seini,
\q ta yɛsu ná ɠɔ.
\b
\q
\v 153 Nà-maanɔɠɔi ʋɛtɛ, è ùnmɔɔ,
\q mazɔlɔɔ gè la yeemazu ɗa-lɔgi ma.
\q
\v 154 Màalogi wo, è ùnmɔɔ,
\q zɛnvui ve bɛ̀, eɠɛʋelei ɗa-minazeɠegi la.
\q
\v 155 Kizo fai maaɠoozaʋɛ faa ɲɔu ɠɛ nuiti ba,
\q mazɔlɔɔ ti la ɠolozu ɗa-leveiti bɛ.
\q
\v 156 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-maawɔinɠai zuwɔɔlɔʋɛ!
\q Zɛnvui ve bɛ̀, eɠɛʋelei è deveai la.
\q
\v 157 Sìli nuiti ta wɔ̀inzeɠe nuiti mɔinʋɛ,
\q kɛlɛ gè la ʋoluavega ɗa-ɠala gooiti ba pɛ.
\q
\v 158 Nà wooʋalada nuiti kaana, nà ɗa ti wɔinzeɠe,
\q ti la ɠolozu ɗa-leveiti bɛ.
\q
\v 159 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɠizɛ su ga ɗa-leveiti nɛɛʋɛ bɛ̀!
\q Ɗa-wooɠɛɠiladai maaʋele ma, zɛnvui ve bɛ̀.
\q
\v 160 È-laawooi ma ungi ɠa é ga gaamai,
\q ta ɗa-leveiti kpein ti zɔlegɛ, ta yɛsu ná ɠɔ.
\b
\q
\v 161 Zobobɛ nuiti ta wɔ̀inzeɠezu wafuun,
\q kɛlɛ sàsu la ɓalia, kɛni è-laawooi nɔ luɠɔ.
\q
\v 162 Kòozunɛɛʋɛ è-laawooi ma,
\q eɠɛ nui nii é naavolo wola zɔlɔɔgai.
\q
\v 163 Zɛɛi maayo ge la bɛ̀, gè wɔinzeɠeʋɛ,
\q kɛlɛ ɗa-lɔgi ɠa nɛai bɛ̀.
\q
\v 164 Nà ɗa è maamusɛ ná zeizu ɠɛ lɔfela foloi ma,
\q ɗa-leveiti faa zu, ti zɔlegai.
\q
\v 165 Ziilɛi gola ɠa naati bɛ, niiti ɗa-lɔgi nɛai ti ʋɛ,
\q ani nɔpɛ ge la ti ɠɔɠɔziɠaa, ti ʋa loo.
\q
\v 166 Kìtogɛ è ʋa, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ga ɗa kìzo,
\q nà ziɛzu ga ɗa-leveiti.
\q
\v 167 Nà ɗa-ɠala gooiti sosu ga zìimaʋɛ pɛ,
\q tɔɔzei ti wola nɛɛʋɛ bɛ̀.
\q
\v 168 Nà ɗa-lɔgiti ta ɗa-ɠala gooiti sosu,
\q mazɔlɔɔ è sìɛ ʋelei kpein kwɛɛ fai pɛ su.
\b
\q
\v 169 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà-kpee wooi zeeli è ma,
\q faaɠaaɠaa ɠigi ve bɛ̀, é zoloo è-laawooi ma.
\q
\v 170 Nà-maanɛɛnɛ wooi zeeli è ma,
\q ùnmɔɔ, eɠɛʋelei è minazeɠeni la.
\q
\v 171 Dàkɔlɔgiti ti è maamusɛ gola,
\q mazɔlɔɔ ɗa kàlasu ga ɗa-lɔgiti.
\q
\v 172 Nɛ̀gi è-laawooi maamusɛ,
\q mazɔlɔɔ ɗa-leveiti kpein sɔlegɛ.
\q
\v 173 È-yeei ʋa é ɓɔ bà,
\q mazɔlɔɔ gè yiimazeɠea ga ɗa-lɔgiti.
\q
\v 174 Ɠɔoɠɔ GALAGI, wɔ̀inma vaa wolai ɠa ga è kìzo,
\q ɗa-lɔgi ɠa é ga nɛ̀ɛbɛ vai.
\q
\v 175 Gè yɛ vulua, gè ɗa è lɛbi,
\q ɗa-leveiti ti ɓɔ bà.
\q
\v 176 Nà leʋeteʋesu eɠɛ baalagi nii toai ya.
\q Ʋa, è gàiziɛ, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui,
\q mazɔlɔɔ gè la yeemazu ɗa-leveiti ma.
\c 120
\s Nui ti zɛɛi ʋɛɛzu ma, naa ná-GALA falii
\d
\v 1 Tɛɛ wo guyei.\f + \fr 120:1 \fr*\fk Tɛɛ wo guyei\fk*\ft : É zo guyei ungila puufelegɔ é li ungila puusaʋagɔ maazu naanigɔi ʋɔ (120-134), naati ti ɠɛni ga guyeiti ti ɠɛni ti loozu, siɛgi zu ta la ɠɛna siɛi woga la, ti ɗa li Zeluzalɛme kona gilagila fɛtiiti su, ta la ɠɛna lɛa taa ɲadegai zu, nii é gizei unmaʋɛ.\ft*\f*
\b
\q Nà-kidaaʋiligi zu, gè ɓainni Ɠɔoɠɔ GALAGI woizu,
\q é gòoɠaaʋoteni.
\q
\v 2 Gè ɠɛni ma: «Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ùnmɔɔ,
\q è kùla naati zea, niiti ti zɛɛi ʋɛɛzu mà, ti ɗa màayaava.»
\b
\q
\v 3 Leeni ɠa GALA ge ʋaazu kɛɛzu ga ɗe,
\q ɗɛi è zɛɛi wosu ga è-nɛgi?
\q
\v 4 Toɠa ʋaazu kɔɔɠɔ mɛɛn ɠaazoɓagi ʋilisu è ma,
\q naa ʋɛɛ abulekai ʋa.
\b
\q
\v 5 Toɠa bɛ̀ ga maanɔɠɔ vaa, sèi vai zii ɠiligiti saama,
\q gè ʋa yɛ zeini wɛɛinti ta-zeɠe ɠotaiti saama!
\q
\v 6 Kaite nà zeini naati saama,
\q niiti ziilɛigi wɔin la ti ma.
\q
\v 7 Ziilɛigi ɠa gè pɔ, kɛlɛ siɛgi zu gè ɓɔɛzu la,
\q tiya mu, kɔɔɠɔ vai ɠa ti pɔ.
\c 121
\s Mini ɠa nà-kpɔbai a zeɠe ná?
\d
\v 1 Tɛɛ wo guyei.
\b
\q Gè ɠaazulɛa ga gizeiti,
\q mini ɠa nà-kpɔbai a zeɠe ná?
\q
\v 2 Nà-kpɔbai ɠa ʋaazu é zeɠe Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ bɛ,
\q nii é geeɠɔlɔgi ɓɛtɛa ta zooi.
\b
\q
\v 3 É la vaa bu, è-ɠɔɠɔi ʋa ziɠa,
\q zɔi é è makɛsu, é la ɲia.
\q
\v 4 Wɛlɛ, zɔi é Izilayɛle makɛsu,
\q é la lia siingisiingi, é la ɲia.
\b
\q
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ga naa, nii é è makɛsu,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ga niinigi è-maaɠoolii zu,
\q
\v 6 foloi la è ɠalaa foloi ɲɛgɛlɛin,
\q alugi la faa ɠɛa ga ɗe kpidii.
\b
\q
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa faa ɲɔi kpein kpudɛ è maazu,
\q toɠa è-yɛnvui makɛ.
\q
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɓaa è maazu, é zo è ɠula yeei ma,
\q é li è ɠalema voloi ʋɔ,
\q é zo niizu ma, eyɛsu ɠɔ.
\c 122
\s À ziilɛigi vali Zeluzalɛme ʋɛ
\d
\v 1 Tɛɛ wo guyei. Davide ná-guyei.
\b
\q Kòozunɛɛni gola, siɛgi zu ti ɠɛni mà la:
\q «Ade li Ɠɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi ma ɠoizuʋɛ!»
\q
\v 2 Wɛlɛ, gi-ɠɔɠɔiti ti loga ɗa-ziɠidaʋɛti, ee, Zeluzalɛme!
\q
\v 3 Zeluzalɛme, taa wolai togai ga pagɔ,
\q ná-siɠigiti kakugai ma, é ɠɛ ga ani ɠila kpe.
\q
\v 4 Miná ɠa bolodamaiti ta ɗa ʋa ná, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-bolodaiti,
\q ti ʋa, ti Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ náʋɛ,
\q naa ɠa ga tɔgi Izilayɛle ʋɛ.
\q
\v 5 Náʋɛ ɠa masa kpɔkpɔgiti ti ná, Davide mavofodai ʋɛ,
\q ʋɛ é zeizu ná, é ɗa tukpɔi ɠaaleʋe.
\b
\q
\v 6 À GALA fali ga Zeluzalɛme ziilɛigi zɔlɔɔ, wo ɠɛ ma:
\q «Zeluzalɛme, niiti ti è nɛai ʋɛ, naati ti eteai ziɛ ziilɛigi zu.
\q
\v 7 Ziilɛigi masadai ɠɛ ɗa-ziɠigiti su,
\q ta ɗa-masa pɛlɛiti ziilɛi ɓɔɠɔ ma tɔɔn.»
\q
\v 8 Kɛ̀ɛleaiti ta bɔ̀ɔlaiti maaʋele ma,
\q zìimai ɠa ga: «Ziilɛigi ɠɛ è ʋɛ!»
\q
\v 9 Ɠɔoɠɔ GALAGI, ada-ƓALAGI zei ʋɛlɛi ná-fai maaʋele ma,
\q nà undaanɛɛi ɠaiziɛzu è ʋɛ.
\c 123
\s Zaalai maaɓɔun fai
\d
\v 1 Tɛɛ wo guyei.
\b
\q Nà ɠaazulosu è ʋa,
\q ɗɛi è zeini geeɠɔlɔgi zu.
\q
\v 2 Eɠɛʋelei botiɠɛ nuiti ti ɠaazulosu da ti-maliɠiiti zeeiti ba,
\q ta botiɠɛ anzanui, é ɠaazulosu da maliɠi anzanui yeei ʋa,
\q ʋele ɠana gi ɠaazulosu da Ɠɔoɠɔ GALAGI, gá-ƓALAGI ʋa,
\q eyɛsu é gi maawɔinɠa.
\b
\q
\v 3 Gi maawɔinɠa, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, gi maawɔinɠa!
\q Mazɔlɔɔ ɓaaɠulamai kula ɠɛa ga giye.
\q
\v 4 Kpɛtɛ nuiti ta-ɲɛɛɠulasui kula ɠɛa ga giye,
\q ta waso nuiti ta-wɔinzeɠemai.
\c 124
\s Ada-ɓɔbai ɠa zɔlɔɔsu Ɠɔoɠɔ GALAGI ya
\d
\v 1 Tɛɛ wo guyei. Davide ná-guyei.
\b
\q Ni Ɠɔoɠɔ GALAGI la ɠɛni loni ade ʋɛ,
\q Izilayɛle lɛ naa ma ʋolu, é bo,
\q
\v 2 ni Ɠɔoɠɔ GALAGI la ɠɛni loni ade ʋɛ,
\q siɛgi zu nuiti ti ʋaani la, ti laalɛ ade wu,
\q
\v 3 naazu ta la ade-ma vului ɓɔle,
\q siɛgi zu ti ɠɛni ziiɠaawana wolai zu ade laalɔɠɔma.
\q
\v 4 Ziɛ veinfeingi a la li ga adeye,
\q kɔtuɗɛi ɠɛni ade maaɓɔlesu.
\q
\v 5 Naazu ziɛ veinfein golaiti
\q ti ɠɛni yeizu ga adeye.
\b
\q
\v 6 Mamagi ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, nii é la vaani bu
\q ga ti-ɲiigaiti ti ʋa ade ʋaliʋali.
\q
\v 7 Ade ɠulani ti ya, eɠɛ wɔnii
\q pelaai é ɠula wɔni ɓɛɛ nui ná-tumɔi zu.
\q Tumɔi ʋalini ga, ade ʋela.
\q
\v 8 Ada-ɓɔbai ɠa ɗa zeɠe Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɠɔi ʋɔ bɛ,
\q nii é geeɠɔlɔgi ta zooi ɓɛtɛa.
\c 125
\s Niiti ti ɠitogai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa
\d
\v 1 Tɛɛ wo guyei.
\b
\q Niiti ti ɠitosu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q naati kɛɛʋɛ eɠɛ Siyɔn gizei,
\q é la ɲiikpiga, toɠa loni ɠɔ.
\q
\v 2 Eɠɛʋelei Zeluzalɛme maaɠooliai la ga gizeiti,
\q zekana Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-nuɓusɛiti maaɠooliai la,
\q é zo niizu ma, eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 3 Telebotala masadai la yɛga ma ɠɔ telebo nuiti ta-yooi zu,
\q nii a kɛ telebo nuiti ɓalaa ti mina yeelɔ yaava vaiti su.
\b
\q
\v 4 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɠɛ ga nu ʋagɔ naati bɛ, niiti ti ga nu ʋagɔiti,
\q ta naati bɛ, niiti ti-yii zɔlegai.
\q
\v 5 Kɛlɛ niiti ti zeɠezu pele ʋagɔi ʋa, ti ʋilɛ ma ɲɔi zu,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ti yɛʋɛ ɠɔɠɔzu, ta naati niiti ti telebotalai ɠɛɛzu!
\b
\q Ziilɛigi ɠɛ Izilayɛle ʋɛ!
\c 126
\s Gɔlɔiti ti valibogai ga koozunɛɛi
\d
\v 1 Tɛɛ wo guyei.
\b
\q Siɛgi zu Ɠɔoɠɔ GALAGI Siyɔn zei ʋele ɓɛtɛni la ʋolu,
\q é ɠɛni gi-ɠi su ga se su vaa nɔ.
\q
\v 2 Naazu, gi la ɠɛni ɓesu ɲɛɛ wo fai ʋa,
\q gi ɗa koozunɛ wuyei loo.
\q Naazu, ti ɠɛni ɠɛɛzu ma zii ɠiligiti saama:
\q «Ungo, Ɠɔoɠɔ GALAGI faa wolaiti kɛa ti ʋɛ!»
\q
\v 3 Ɠɔoɠɔ GALAGI faa wolaiti kɛɛʋɛ gi ʋɛ,
\q gá koozunɛɛi zu.
\b
\q
\v 4 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ʋa, è gi zei ʋele ɓɛtɛ ʋolu,
\q eɠɛʋelei ɗa ɗa ziɛi laa la, ziɛ yeizuʋɛti teʋebai zu.
\q
\v 5 Niiti ti ani zuwui vazasu gaazuɗɛʋui zu,
\q ta ɠɛna teʋea, ta teʋe ga koozunɛ wuyei.
\q
\v 6 Zɔi é liizu ga wɔlɔa ná-molo zuwui unma,
\q naa ɠa ɠale ma ga koozunɛ wuyei, ná-molo ɠiliiti ti zea.
\c 127
\s Fai pɛ ka Maliɠii yeezu
\d
\v 1 Tɛɛ wo guyei. Salomɔn ná-guyei.
\b
\q Ni Ɠɔoɠɔ GALAGI la pɛlɛi loni,
\q to nuiti ta botii ɠɛɛzu nɔ wafuun.
\q Ni Ɠɔoɠɔ GALAGI la taai makɛni,
\q zɔi é makɛsu, naa ɠa ɲiizu ɠaazu ɠa fuun.
\q
\v 2 Toɠa ga wafuun faa, wo wuzeɠe fala, wo ɗa ɠaazuɓa, wo la laa fala,
\q wo ɗa ziizoolɛ vaiti kɛ, wo-laamianigi ɠaiziɛ vai zu.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa nɛɛbɛ nuiti kpɛdɛma anii ve ti ya, anɛɛ siɛgi zu ti ɲiizu la.
\b
\q
\v 3 Wɛlɛ, dointi ta ga tuyai, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI feezu,
\q dointi ti zɔlɔɔsu, ta ga kulanumai.
\q
\v 4 Eɠɛʋelei mɛɛinti ti la, ti kɔɔɠuluɓai yeezu,
\q zekana doun zunuiti ti la, zunui ti zɔlɔɔsu ná-zunu loungoyai zu.
\q
\v 5 Undaanɛ nu ɠa ga naama zunui, nii ná-ɓɔlɔi laavegai ga tiye!
\q É la unfega, siɛgi zu é ɓɔɛzu la sili nuiti daalɔɠɔma taai ma ziɠidaʋɛ.
\c 128
\s Undaanɛɛi wooɠɛɠila nui sɔlɔɔsu
\d
\v 1 Tɛɛ wo guyei.
\b
\q Undaanɛ nu ɠa ga naa, nu-o-nu nii é luazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q é ɗa ziɛ ga naa yiima ʋeleiti!
\q
\v 2 Botii è kɛɛzu ga è-yeei, ɗa naama lɔnɔgi zɔlɔɔ,
\q è undaa ɠa nɛ, è kulanuma zɔlɔɔ.
\q
\v 3 È-anzai ɠa ɠɛ ɗa-ʋɛlɛi wu, eɠɛ leezɛn ɓelei gaawaai mɔinɗai,
\q è-loun zunuiti ta ɠooli ɗa-laɓalii ma, eɠɛ wolive wului ma ʋɔnɔgiti.
\q
\v 4 Ʋele ɠana nui a tuyai zɔlɔɔ da,
\q nii é luazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa.
\b
\q
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa yɛ Siyɔn, é tuya loo è ʋɛ,
\q ɗa Zeluzalɛme ná-undaanɛɛi ɠa, è-zii ma voloi pɛ su,
\q
\v 6 ta ɗa è-lounlointi ka.
\b
\q Ziilɛigi ɠɛ Izilayɛle ʋɛ!
\c 129
\s Ti faa ɲɔu mɔinmɔin kɛɛni ga ze
\d
\v 1 Tɛɛ wo guyei.
\b
\q Kaite mà loungo ziɛgi zu ti laalɛɛni bù,
\q Izilayɛle lɛ naa ma ʋolu, é bo,
\q
\v 2 kaite mà loungo ziɛgi zu ti laalɛɛni bù,
\q kɛlɛ ti la zobo sɔlɔɔni mà.
\q
\v 3 Ti kuɠui wolini pòluʋɛ,
\q eɠɛ nu a ɠɛ kpalagi wolizu.
\q
\v 4 Ɠɔoɠɔ GALAGI zɔlegɛ,
\q é faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta-ɠaluiti suleʋeleʋeni mà.
\b
\q
\v 5 Ti unfe, ti ɠula ʋolu,
\q niiti kpein ti Siyɔn wɔinzeɠezu.
\q
\v 6 Ti ɠɛ eɠɛ pɛlɛ ɠɔma lufai,
\q é vɔɔzu, aisa é ʋa wɔɔlɔ,
\q
\v 7 nii molo leʋe nui la yeelaavega su,
\q ta molo ɠili nui la gilia ba ga ma ɠili.
\q
\v 8 Teʋe nuiti ti mina ɠɛ ma:
\q «Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tuyai mɔɔ wo ma!
\q Gá tuya loozu wo ʋɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI laaseigi zu!»
\c 130
\s Kidaaʋiligi zu
\d
\v 1 Tɛɛ wo guyei.
\b
\q Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, kidaaʋiligi zu nà wooɠulazu è ma, è ɓɔ bà.
\q
\v 2 Màliɠii, woilo gòo ma!
\q Woilo, nà-maanɛɛnɛ wooiti ma ga pagɔ!
\q
\v 3 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ni ɗa gi zona ga gá-vaaɠaaza golaiti,
\q Màliɠii, ɓɛ ɠa a yɛ vulua?
\q
\v 4 Kɛlɛ è-ʋo ka ga maavaayɛgi,
\q naa ɠa a kɛ, nu lua è ʋa.
\b
\q
\v 5 Nà Ɠɔoɠɔ GALAGI maaɓɔunsu ga zìimaʋɛ pɛ,
\q ta kìtogɛ daawooi ʋa.
\q
\v 6 Nà Maliɠii maaɓɔunsu,
\q é leʋe maaɓɔungi ʋa nii salaʋusuiti ta ɗa bo, é lo sobui zeeli vai ʋa,
\q ungo, é leʋe maaɓɔungi ʋa, nii salaʋusuiti ta ɗa bo, é lo sobui zeeli vai ʋa.
\b
\q
\v 7 Ee, Izilayɛle nuɓusɛiti, à ɠito Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa!
\q Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ga wooɠɛɠila GALAGI,
\q unmɔɔgi ma zobogi kpein ka tɔun zea.
\q
\v 8 Toɠa a Izilayɛle unmɔɔ,
\q é kula ná-faaɠaaza golaiti kpein su.
\c 131
\s Ziilɛi ma ungi
\d
\v 1 Tɛɛ wo guyei. Davide ná-guyei.
\b
\q Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI! Gè la wasoni zìimaʋɛ,
\q gè la ga gaazulɛɛ nu.
\q Gè la ɓɔɠɔ lɔɔzu faa wolaa zu,
\q ɓaa niiti ti wɔɔlɔai nɔ̀un ba.
\q
\v 2 Naa li poun, kɛlɛ gè maaɠɛgɛ kpɔ, gè ɠaalɛi kpɛ,
\q zìilɛiʋɛ, eɠɛ doin daaɠulaai ɲiimii ʋa, é dee ɠoba,
\q zìilɛiʋɛ, eɠɛ doungoi naa.
\b
\q
\v 3 Izilayɛle, ɠito Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q é zo niizu ma, eyɛsu ɠɔ.
\c 132
\s Siyɔn, Masagi zeizuʋɛ,  //  ta Davide ná-taa wolai
\d
\v 1 Tɛɛ wo guyei.
\b
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɠigaiziɛ Davide zu,
\q ta ná-kpɔlɔiti pɛ é ti woni.
\q
\v 2 É niima minazeɠegi woni Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ,
\q é niima minazeɠegi woni Zakɔɓe ná-Zɛbɛ-Su-ƓALAGI ʋɛ ga:
\q
\v 3 «Gè la lɛa nà-pɛlɛi wu, nii gè bu,
\q gè la lɛa nà-betei zu, ʋɛ gè laazu ná,
\q
\v 4 gè la vaa bu, ɲiimɛnii ʋa lɔ gàazu,
\q gàazu ɠɔlɔgi la pɛa ma mɛɛ,
\q
\v 5 eyɛsu gè ada zɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ ga seizu,
\q Zakɔɓe ná-Zɛbɛ-Su-ƓALAGI ʋɛ.»
\b
\q
\v 6 Wɛlɛ, gi yɛni Efelata, gi minazeɠe kesui maawoo mɛni,
\q gi kaani Yaal lugi zu.
\q
\v 7 Ade li Ɠɔoɠɔ GALAGI zeizuʋɛ,
\q ade nɔkɔ ná-kɔɠɔloma anii ɠakalaʋɛ!
\q
\v 8 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ʋa ɗa-looɠo bosuʋɛ,
\q wa ɗa-minazeɠe kesui, nii è-zɛbɛi ɠulazu kɛlɛma.
\q
\v 9 Telebodai ɠa ɠɛ ɗa-zalaɠa ɠula nuiti kɔba,
\q eɠɛʋelei ta ɗa seɠei loo la ɠɔba,
\q ɗa-wooɠɛɠila nuiti ti wooɠula ga koozunɛɛi.
\q
\v 10 Ɗa-nɛɛbɛi maaʋele ma, é lo ɗa-wotiɠɛ nui Davide ʋa,
\q mina ʋoluave masagi ʋa, nii è gulɔi ziaai ma.
\b
\q
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI minazeɠeni Davide ʋɛ,
\q é la zeɠea minazeɠegi naa ʋolu, é ɠɛni ma:
\q «È-mavofodai ta ɠa gè seizu ɗa-masa kpɔkpɔgi ɠa, è-ʋotogi zu.
\q
\v 12 Ni è-loun zunuiti ta ziɛna ga nà-minazeɠegi,
\q ta nà-deveiti gè ti ɠalasu da,
\q ti-loun zunuiti ɓalaa ta zei ɗa-masa kpɔkpɔgi ɠa yeenɔpɛ, eyɛsu ɠɔ.»
\b
\q
\v 13 Ungo, Ɠɔoɠɔ GALAGI yeeloni Siyɔn ʋa,
\q é yiimazeɠe ga ná seizu vai zu.
\q
\v 14 É ɠɛni ma:
\q «Nà-dooɠo bosuʋɛ ɠa eyɛsu ɠɔ.
\q Nà zei ná, mazɔlɔɔ wɔ̀inʋɛ ga ná.
\q
\v 15 Ungo, nà tuya loo bɛ, gè ani ʋagɔiti pɛ fe zea.
\q Nà daamianigi kpein fe bala nuiti zea, ti pɔ bɛ.
\q
\v 16 Nà kizo fai loo ná-zalaɠa ɠula nuiti kɔba,
\q ná-wooɠɛɠila nuiti ta wooɠula ga koozunɛɛi.
\q
\v 17 Nà Davide ná-zobogi wɔɔlɔ Siyɔn,
\q masagi gè gulɔi ziaai ma, nà naa ʋotogi ɠɛʋele ɓɛtɛ, eɠɛ lanboi é sosu.
\q
\v 18 Nà sili nuiti maaɠili ga unfegi,
\q kɛlɛ tɔun, ná-masa bɔɔlɔgi ɠa volo unmaʋɛ.»
\c 133
\s Soloogɛ ɠɛɛɠɛlointi ma, ti ɠili ʋa
\d
\v 1 Tɛɛ wo guyei. Davide ná-guyei.
\b
\q Wɛlɛ, pagɛ, é vizɔ ɠɛɛɠɛlointi ma,
\q ga ti ɠili ʋa, ti zei ada ɠila!
\q
\v 2 Kɛɛʋɛ eɠɛ gulɔ maku nɛɛnɛgi,
\q puai Aalɔn nɔungi zu, é ɗa yei kpɛlɛiti ga,
\q ta ná-seɠe ɠɔgi zu.
\q
\v 3 Kɛɛʋɛ eɠɛ nɔɗagi, é ʋuuni Ɠɛɛlɛmɔn gizei ma,
\q é ɗa yei Siyɔn gizei ma.
\q Miná ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tuyai veezu ná, nii é ga zɛnvui, eyɛsu ɠɔ.
\c 134
\s À Maliɠii mama, ná-botiɠɛ nuiti wo pɛ
\d
\v 1 Tɛɛ wo guyei.
\b
\q Ee, à Ɠɔoɠɔ GALAGI mama, wɔiti wo botii ɠɛɛzu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ,
\q wɔiti wo losu Ɠɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi wu, kpidii laawu!
\q
\v 2 À yeeiti buzeɠe, wo tete seizu ɲadegai ma,
\q wo mamagi ve Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ!
\b
\q
\v 3 Ɠɔoɠɔ GALAGI yɛ Siyɔn, é tuya loo wo ʋɛ,
\q tɔungi é geeɠɔlɔgi ɓɛtɛa ta zooi.
\c 135
\s Maliɠii ʋagɛ
\q
\v 1 À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\b
\q À Ɠɔoɠɔ GALAGI laaseigi maamusɛ,
\q À maamusɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-botiɠɛ nuiti,
\q
\v 2 wɔi wo losu Ɠɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi wu,
\q ada-ƓALAGI zei ʋɛlɛi ma ɠoizuʋɛti.
\q
\v 3 À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ,
\q mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋagɛ.
\q À daaseigi lɛbi ga guyeiti,
\q mazɔlɔɔ fizɔgɛ nu nɛɛ ʋɛ.
\q
\v 4 Ɠɔoɠɔ GALAGI yiimazeɠeni ga Zakɔɓe,
\q é ɠɛ Izilayɛle ɠɛ ga kpɔɠɔ gele.
\b
\q
\v 5 Ungo, gè kwɛɛ gè ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI wɔɔlɔʋɛ,
\q ade-Maliɠii ɓudɛʋɛ gala kiligiti pɛ maazu.
\q
\v 6 Nii nɔpɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI pɔ, naa ɠa a ɗa kɛ,
\q geeɠɔlɔgi zu, ta zooi ma,
\q kpoloɗɛi ɠaaʋɛ, ta kpomaʋɛti.
\q
\v 7 Toɠa ɗa tonaɓiingi wuzeɠe zou ɓela ga ná pɛ,
\q é mainmain zaɠa tonai zaamaʋɛ,
\q é fiilɛi ɠula ná-ani makɛsuʋɛ.
\b
\q
\v 8 Toɠa ɓalaa é doun zunu mɔungiti pɛ paani Ezipete yooi zu,
\q é zo nuɓusɛiti tɔnɔiti ma, é li suaiti tɔnɔiti pɔ.
\q
\v 9 É poogiti dɛɛni, ta maaɓɛlɛ vaiti Ezipete yooi zu,
\q Falaɠɔn laalɔɠɔma ta ná-botiɠɛ nuiti pɛ.
\q
\v 10 É zii ɠiligiti ma mɔinmɔin koloɠoloni,
\q é zobobɛ masa golaiti paani:
\q
\v 11 naa ɠɛni ga Siɠon, Amool nuiti ta-masagi,
\q ta Wɔge, Ɓasan nuiti ta-masagi,
\q ta Kanaan yooi zu masagiti kpein.
\q
\v 12 É ta-yooi ɠɛɛni ga tɔnɔ,
\q é naa veeni ná-nuɓusɛiti zea, Izilayɛle nuiti.
\b
\q
\v 13 Ɠɔoɠɔ GALAGI, è-lɔɠɔi ɠa ná eyɛsu ɠɔ.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, zeema la woga è ma, yeeɠɛɠalaiti pɛ su.
\q
\v 14 Ungo, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa sɔle fai ɠɛ ná-nuɓusɛiti bɛ,
\q toɠa maawɔinɠai ɠɛ ná-botiɠɛ nuiti bɛ.
\b
\q
\v 15 Zii ɠiligiti ta-ɠɔɔɠɔ ganigiti ta ga walii ta zanugi,
\q niiti nuɓusɛiti ti ti ɓɛtɛai.
\q
\v 16 Daaʋɛ ɠa ti ʋa, kɛlɛ ti la ɓɔɛzu la,
\q gaazuʋɛ ɠa ti ʋa, kɛlɛ ti la wozaɠaazu la,
\q
\v 17 goiyeɠei ɠa ti ʋa, kɛlɛ ti la faa mɛnisu da,
\q fiilɛ go ɠila kpalaa ge la ti-laaʋɛ.
\q
\v 18 Ti ɓɛtɛ nuiti kulaʋɛ ga tiye,
\q ta niiti kpein ti ɠitosu ti ʋa.
\b
\q
\v 19 Izilayɛle mavofodaiti, à Ɠɔoɠɔ GALAGI mama.
\q Zalaɠa ɠula nuiti, Aalɔn mavofodaiti, à Ɠɔoɠɔ GALAGI mama.
\q
\v 20 Levi mavofodaiti, à Ɠɔoɠɔ GALAGI mama.
\q Wɔiti wo luazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa, à Ɠɔoɠɔ GALAGI mama.
\q
\v 21 Mamagi ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é tɔɔzei Siyɔn gizei ma,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, ná-masa kpɔkpɔgi zeini Zeluzalɛme.
\b
\q À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\c 136
\s Ná-nuɓɔɠɔlai ɠwɛ ge la ba
\q
\v 1 À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ, mazɔlɔɔ pagɛ,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 2 À galagiti ta-ƓALAGI maamusɛ,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 3 À maliɠiiti ti-Maliɠii maamusɛ,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\b
\q
\v 4 Tɔ ɠila kpe ka é maaɓɛlɛ vaa wolaiti kɛɛni,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 5 Tɔ ɠa é geeɠɔlɔgi ɓɛtɛni ga keleɠelegi,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 6 Tɔ ɠa é zooi zuvieni, é pɛɛ ziɛ wolai ɠa,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 7 Tɔ ɠa é wozakala golaiti kpɛtɛai,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 8 É folo ɠaei ɓɛtɛni, é ɗa zei foloi unda,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 9 É alugi ta somideɠaiti kpɛtɛni, ti ɗa zei kpidii unda,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\b
\q
\v 10 É Ezipete nuiti ti-loun zunu mɔungiti paani,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 11 É Izilayɛle nuiti kulani ti zaama,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ,
\q
\v 12 ga ná-zeezuɓaai ta zobogi,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 13 Tɔ ɠa é Seeli Kpoloɗɛi ʋalini su fele,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 14 É Izilayɛle nuiti teʋeni saamaʋɛ,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 15 É Falaɠɔn ta ná-kɔɔɓɔgiti tooni bu ná,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\b
\q
\v 16 É loni ná-nuɓusɛiti tuɠɔ teʋebai zu,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 17 É masa golaiti koloɠoloni,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 18 É masagiti undaaʋilini, zobobɛ nu wolaiti,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 19 É Siɠon undaaʋilini, Amool nuiti ta-masagi,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 20 É Wɔge undaaʋilini, Ɓasan nuiti ta-masagi,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 21 É ta-yooi veeni ga tɔnɔ,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 22 É fe ná-botiɠɛ nui Izilayɛle ʋɛ ga nɔnɔ,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\b
\q
\v 23 É ɠizɛni ade zu, siɛgi zu ade ɠɛni la maanɔɠɔi zu,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 24 É ade ɠulani de wɔinzeɠe nuiti kpein zea,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\q
\v 25 Toɠa daamianigi veezu kpɛtɛaniiti pɛ zea,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\b
\q
\v 26 À GALAGI maamusɛ, nii é geeɠɔlɔgi zu,
\q mazɔlɔɔ ná-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ.
\c 137
\s Gi ɠɛni zeini Ɓaɓilɔne ziɛ wolaiti daaʋɛ
\q
\v 1 Gi ɠɛni zeini Ɓaɓilɔne ziɛ wolaiti daaʋɛ,
\q gi ɠɛni wɔlɔzu, gi ɗa ɠigaiziɛ Siyɔn zu.
\q
\v 2 Gi gá-ɠɔnigiti sɛlɛni
\q ziɛlaʋɛ wulu wolaiti ba.
\q
\v 3 Niiti ti vɔnini gi ma, ti li ga giye,
\q naati ti ɠɛni gi guyeiti toona,
\q gi zili nuiti ti ɠɛ gi ɠoozunɛ,
\q ti ɠɛ ma: «À Siyɔn wuyei tanigaa loo gi ʋɛ!»
\b
\q
\v 4 Gá la zoo ɠale gi Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-guyei ta loo
\q zooi naa zu, gi ná ga wɛɛin?
\q
\v 5 Ni nà yeemana è ma, Zeluzalɛme,
\q zɛbɛi ɠula zèezai ʋa!
\q
\v 6 Nɛ̀gi ɠata dàa ɠoozuʋɛ ʋa,
\q ni gè la mɔ ɠisiɛzu è zu, Zeluzalɛme,
\q ni gè la è ɠɛɛni ga nà-koozunɛɛi ma un golai.
\b
\q
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɠizɛ naa zu,
\q nii Edɔme nuiti ti kɛɛni Zeluzalɛme zo foloi,
\q ti ɠɛni ɠɛɛzu ma: «À taa wolai zuvoo, à suvoo,
\q eyɛsu é zeeli ma wuulaagiti ma!»
\q
\v 8 Ee, Ɓaɓilɔne, ɗa ʋaazu ɠoloɠolosu!
\q Undaanɛ nu ɠa ga naati, niiti ti naa zalazu è ma,
\q nii è kɛɛni ga giye!
\q
\v 9 Undaanɛ nu ɠa ga naati, niiti ta è-lointi so,
\q ti ti lɛɛvɛ fasai ma!
\c 138
\s Nà pɔ gè è maamusɛ ga zìimaʋɛ pɛ
\d
\v 1 Davide ná-guyei.
\b
\q Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà è maamusɛzu ga zìimaʋɛ pɛ.
\q Nà è lɛbizu ga guyeiti zɛɛ ɠalagiti gaazu.
\q
\v 2 Nà nɔkɔsu, gè ɠaaʋote è zei ʋɛlɛ ɲadegai ma,
\q gè è-laaseigi maamusɛ, ɗa-nuɓɔɠɔlai maaʋele ma ta ɗa-wooɠɛɠiladai,
\q mazɔlɔɔ è ɗa-minazeɠegi laazeeliʋɛ,
\q é ɓudɛ naa maazu, nii gi-ɠigi ɠɛni ba, é lo è ʋa.
\q
\v 3 Voloi gè wooɠulani la è ma, è gòoɠaaʋoteni,
\q è ìɲɔdɔɔni ʋolu, è zɛbɛi ve bɛ̀.
\b
\q
\v 4 Eteai zu masagiti kpein ti è maamusɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q ta woilona è-laawooiti ma.
\q
\v 5 Ta ɠɛna guyei loa, ti Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-kɛɛwotiiti maamusɛ, ti ɗa ɠɛ ma:
\q «Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-lɛbiyai wɔɔlɔʋɛ.»
\q
\v 6 Ɠɔoɠɔ GALAGI maaɠoozaʋɛ geezuʋɛ,
\q kɛlɛ toɠa ɓɔɠɔmaayei nuiti kaazu.
\q Toɠa yɛsu ɠoozama, é waso nuiti kwɛɛ.
\b
\q
\v 7 Ni nà ɠɛna ziaa kidaaʋiligi zaama,
\q ɗa zobogi veezu bɛ̀, gè zɛnvui wo.
\q Ɗa pele ɓesasu sìli nuiti ta-yiiɠulagi luɠɔ.
\q Ɗa kìzosu ga è-zɛbɛi.
\q
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa faiti pɛ unseizu bɛ̀ ga pagɔ.
\q Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-wooɠɛɠiladai ɠa yɛsu ná ɠɔ!
\q Mina ɠɛlɛ naati ba, niiti è ti ɓɛtɛai ga è ɓɔɠɔ yeeiti.
\c 139
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI, è nà-faiti pɛ kwɛɛ
\d
\v 1 Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Davide ná-guyei.
\b
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, è fɛ̀ɠɛlɛfɛɠɛlɛga, è kwɛ̀ɛ!
\q
\v 2 Siɛgi zu gè zeizu la, ta siɛgi zu gè wuzeɠezu la, è ti pɛ kwɛɛ.
\q Ɗa yɛsu ɠoozama, è nà-kisiɛi ɠwɛɛ.
\q
\v 3 Siɛgi zu gè ziɛzu la, ta siɛgi zu gè laazu la, è ti pɛ kwɛɛ,
\q è nà-peleiti pɛ kwɛɛ.
\q
\v 4 Woo nɔpɛ ge ʋa ɠɛ é lɛ dà,
\q ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa kwɛɛsu ɲɛgɛlɛin, nii gè ʋaazu bosu.
\q
\v 5 È màalatigɛ, pòluʋelei ta kàkala ʋelei,
\q è-yeei ɠa ʋɛɛni mà mɛɛ.
\q
\v 6 È nɔ̀un kwɛɛ fai ɠana, naa wɔɔlɔʋɛ gàazu gola,
\q kpudɛʋɛ nà-faaɠaaɠaiti pɛ maazu.
\b
\q
\v 7 Mini ɠa nà li ná, màaɠooza ɗa-yɛnvui ʋa?
\q Mini ɠa nà ʋela, gè li ná, màaɠooza è ʋa?
\q
\v 8 Ni nà lɛɛna geeɠɔlɔgi zu, ɗa miná,
\q ni nà yeina gɔvɛalaazu, ɗa miná ɓalaa.
\q
\v 9 Ni nà ɠoʋena, gè li folo ɠulazu ʋelei,
\q ɓaa ni nà liina, gè zei kpoloɗɛi ʋoluʋelei,
\q
\v 10 miná ɓalaa, è-yeei ɠa losu tùɠɔ,
\q è-yeezai la ɓega bà.
\q
\v 11 Ni nà ɠɛna ma: «Kpidii ɠa màalɔɔɠu,
\q wozakalagi ɠa ɠɛ màaɠoolii zu ga kpidii,»
\q
\v 12 kpidii zu la ɓidini è ɠaazu,
\q kuai zu ɠalagɛ è ɠaazu, eɠɛʋelei wozakalagi la.
\b
\q
\v 13 Kɛʋelei gè su, ɗa ɠa è kpɛ̀tɛai ɠana,
\q ɗa ɠa è fɛ̀lɛni dèe ɠoozu.
\q
\v 14 È mama kɛ̀ɛzu ga kpɛtɛanii gola vizɔgai,
\q ɗa laavɔɔ vaa wolaiti kɛɛzu, gè naa zuɠwɛɛ ga pagɔ.
\q
\v 15 Dɔɔɠuzu ada la ɠɛni kpùsɛi ʋa è ɠaazu,
\q siɛgi zu è ɠɛni kpɛ̀tɛzu la dɔɔɠuzu,
\q è ɠɛai ma fɛ̀lɛzu zooi ɓomaʋɛ.
\q
\v 16 Siɛgi zu gè ɠɛni la dɛ dèe ɠoozu, è ɠɛni kàazu,
\q foloi liegɔi è kpɛtɛni bɛ̀, naa zɛʋɛʋɛ ɗa-zɛʋɛi zu,
\q naazu ti tanɔpɛ ge la ɠɛni dɛ tɔɔzeini.
\b
\q
\v 17 Ɗa-ɠisiɛiti, ee, GALA, gè la zooga gè ʋa ti ɠaaɠa!
\q Ti zuwɔɔlɔʋɛ gola!
\q
\v 18 Ni gè ti ɠaaluni, ta la mɔin, ti leʋe ɲaɠaegi ʋa, nii é kpoloɗɛi ɠobaʋɛ.
\q Wɛlɛ, nà wuunsu, gè ɠɛ è ʋa dɛ.
\b
\q
\v 19 Ee, GALA, soma è nu ɲɔi ʋaa!
\q Nu ʋaa nuiti, à maaɠooza bà!
\q
\v 20 Ta è-laaseigi wosu, ga tɔɠɔ ɠoloɠolo fai nɔ,
\q ta bosu wafuun nɔ, tɛiti ti ga è zili nuiti.
\q
\v 21 Ɠɔoɠɔ GALAGI, naati wɔinzeɠeʋɛ ma, niiti ti è wɔinzeɠezu,
\q niiti è zakpesu, naati bɛlɛ la bɛ̀.
\q
\v 22 Nà ti wɔinzeɠezu, ga wɔinzeɠemai ɓela ge la ba,
\q nà ti levezu ga nà ɓɔɠɔi sìli nuiti.
\b
\q
\v 23 Ee, GALA, fɛ̀ɠɛlɛfɛɠɛlɛ, è ɠɛ zìimaʋɛ ɠwɛɛ.
\q Pòluɠula, è ɠɛ nà-ziizoolɛ vaiti kwɛɛ.
\q
\v 24 Pɛ̀tɛ, ni nà pele ɲɔu ma,
\q è lo tùɠɔ, è pìlɛ ɠɔoɠɔ pele ʋagɔi ma.
\c 140
\s Ùnmɔɔ, è kùla nu ɲɔiti zea
\d Guye loo ɠundiɠii nɔnɔi ʋe. Davide ná-guyei.
\b
\q
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI, kùla nu ɲɔiti zea,
\q kìzo toosu nuiti ma.
\q
\v 2 Ta-ɠisiɛi ɠa ga faa ɲɔu ɠɛɛ vai nɔ,
\q folo-o-folo, kpɔɛi nɔ ɠa ti gaiziɛzu.
\q
\v 3 Ta ti-nɛgi ɠaalizu eɠɛ kaalii,
\q kaali wanai ɠa é ɠulazu ti-lakɔlɔgiti bu.
\qr Lo!
\b
\q
\v 4 Ɠɔoɠɔ GALAGI, màkɛ, gè mina lɔ nu ɲɔiti zeezu.
\q Makɛ mà, è kìzo toosu nuiti ma,
\q niiti ti ɠisiɛzu ga ti tòo bu.
\q
\v 5 Waso nuiti ti baliiti daa kɔ̀ɠɔ wu,
\q nii a kɛ ti sò, ti galui ta tumɔiti daa,
\q ti ti zei tùɠɔ pelei zu.
\qr Lo!
\b
\q
\v 6 Gè ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ma: «Ɗa ga nà-GALAGI!»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, woilo nà-maanɛɛnɛ wooiti ma!
\q
\v 7 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Màliɠii, ɗa ga nà-zobogi, ta nà-kizogi,
\q ɗa nɔ̀ungi makɛ kɔɔɠɔ voloi.
\q
\v 8 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, mina va naa wu, faa ɲɔu ɠɛ nuiti bɛ, nii wɔin ti ma!
\q Mina va bu, ta-vaazeikpasui ʋa zoloo,
\q mazɔlɔɔ ta pilɛ sɔlɔɔ naazu.
\qr Lo!
\b
\q
\v 9 Niiti ti màaɠooliai,
\q maanɔɠɔi nii ti wɔinɗai ga é zeeli nɔ̀un ma,
\q naama maanɔɠɔi zei tiya ɓɔɠɔi ti ma!
\q
\v 10 Abuleka ɠɛzɛi ʋu ti ma!
\q Ti voɓe abui zu, zeɠezaɠai zu,
\q ʋɛ ti la mɔ zooga ti ʋa wuzeɠe ná ɠɔ!
\q
\v 11 Faa ɲɔu ɠɛ nɛgiti ti ɠula eteai ʋa!
\q Maanɔɠɔi ʋilɛ toosu nui ʋolu, dooɠo ge mina ɠɛ ba!
\b
\q
\v 12 Gè suɠwɛɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa telebodai ɠɛ bala nuiti bɛ,
\q é sɔledai ɠɛ maanɔɠɔ nuiti bɛ.
\q
\v 13 Naazu, telebo nuiti ta è-laaseigi maamusɛ wuyeiti too.
\q Sɔle nuiti ta zei è ɠoba.
\c 141
\s Màliɠii, makɛ dàawooiti ma
\d
\v 1 Davide ná-guyei.
\b
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà wooɠulazu è ma, ʋa fala, è ɓɔ bà.
\q Woilo gòoi ma, siɛgi zu gè wooɠulazu la è ma.
\q
\v 2 Nà-maanɛɛnɛ wooi zɔle é lɛ è ʋɔ bɛ,
\q eɠɛ ansanse gala luului,
\q zèeiti ti maale è ma, eɠɛ kpɔkɔ zalaɠai.
\b
\q
\v 3 Ɠɔoɠɔ GALAGI, wɛlɛ dàaʋɛ ma, è ɠaaɓa mà,
\q dàkɔlɔgiti ma ʋɛlɛlaʋɛti makɛ.
\q
\v 4 Mina ɓe bà, gè ʋa li ga faa ɲɔi ʋɔ pelei,
\q naa ɠa a kɛ, gè mina yaava ɠɛɛwotii ta ɠɛ
\q nui naati saama, niiti ti telebotalai ɠɛɛzu.
\q Màkɛ, gè mina naama laamii ta wo ti zaama.
\b
\q
\v 5 Nà va bu telebo nui dòɠa, toɠa ná-nɛɛbɛi lɛɛzu ga ze,
\q ɓaa é zeliiti to mà, naa ɠa ga gulɔ ʋagɔi nɔ̀ungi zu, nii gè la ɠɛlɛa ba.
\q Kɛlɛ nà-maanɛɛnɛ wooi ɠa faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta-vaa ɲɔi laalɔɠɔma ʋolu yee ná nɔpɛ.
\q
\v 6 Ta-ɠundiɠiiti ti ʋili ya fasaiti ma,
\q nu ɲɔiti ta gaaɠa niina, ga kpɔ̀ɛ wooiti pagɛ.
\q
\v 7 Eɠɛ nu a ɠɛ wozawolizu, é ɗa zooi laaʋali,
\q ti-ma ɠaeiti ta vazasu gɔvɛalaazu ɠakalaʋɛ.\f + \fr 141:5-7 \fr*\ft Eɓulu woo zɛʋɛi zu, puuzui niiti ti la wola ɠoleni.\ft*\f*
\b
\q
\v 8 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Màliɠii,
\q è ʋɔ pelei ɠa gè ɠaaʋotegai ná,
\q nà lɔɔɠuzu ɠaiziɛzu è ʋɔ bɛ.
\q Mina yee zeɠe zɛ̀nvui maazu.
\q
\v 9 Makɛ mà, è kìzo telebotala nuiti ta-ʋaliiti ma
\q ti ti laai tùɠɔ, ta ta-yaavaiti.
\q
\v 10 Faa ɲɔu ɠɛ nuiti ti loo ti ɓɔɠɔ ʋaliiti ga,
\q ti ʋoola bà naama ziɛgi nɔ zu.
\c 142
\s Ɗa ɠa è ga dɔ̀ɔɠuzu ɠila kpegi
\d Davide ná-kidafaawui. GALA falii é boni, siɛgi zu é ɠɛni pugi zu la.
\b
\q
\v 1 Nà wooɠulazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ma ga kpee wooi,
\q kpee wooi ɠa gè Ɠɔoɠɔ GALAGI maanɛɛnɛzu la.
\q
\v 2 Nà kpàla vai lɛɛzu la,
\q gè nà-kidaaʋili fai lɛɛ la.
\q
\v 3 Nà ʋalana zɛbɛi ma, ɗa ɠa è kwɛɛ ʋɛ gè liizu ná.
\q Ti balii laa nà-pelei zu ga kɛɛɠɛɛi.
\q
\v 4 Wɛlɛ ga zèezazu ʋelei:
\q Nu nɔpɛ ge la mɔ ná, nii é kwɛ̀ɛ.
\q Gè la kwɛɛ ʋɛ nà lɔɔɠu ná,
\q nu nɔpɛ ge la yiizoolɛzu ga zɛ̀nvui ma vaa.
\b
\q
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ɠa gè kpee loozu è woizu,
\q Gè ɠɛ ma: «Ɗa ɠa è ga dɔ̀ɔɠuzuʋɛ,
\q ɗa ga zìima anii, fizɔgai bɛ̀, eteai nii zu ʋɛ gi zɛnvui wosu ná.»
\q
\v 6 Woilo nà-kpee wooi ma,
\q mazɔlɔɔ fikɛ nɔpɛ ge la mɔ sù.
\q Ùnmɔɔ, è kùla naati zea, niiti ti wɔ̀inzeɠezu.
\q Ti zuɓaaʋɛ, ta-zobogi wɔɔlɔ nɔ̀nɔi ʋa.
\q
\v 7 Fìe, è kùla kasoi ɠa,
\q nii a kɛ gè è-laaseigi maamusɛ.
\q Telebo nuiti ta ʋa, ti màaɠooli,
\q siɛgi zu è faanɛɛi naa ɠɛɛzu la bɛ̀.
\c 143
\s Màliɠii, mina tukpɔ ʋɛɛ bà
\d
\v 1 Davide ná-guyei.
\b
\q Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, woilo nà-maanɛɛnɛ wooi ma,
\q woilo nà-fali wooiti ma.
\q Gòoɠaaʋote deɠɛmu ɗa-wooɠɛɠiladai zu ta ɗa-lelebodai.
\q
\v 2 Nà ga ɗa-wotiɠɛ nui, mina tùkpɔɠaaleʋea,
\q mazɔlɔɔ fulu nu ɠila kpalaa ge la leleboni è ɠaazu.
\b
\q
\v 3 Sìli nui ɠa pòlu, é la ɓɔlɔzu,
\q é dà zooi ma, ga é ɠɔɠɔlo mà,
\q é sèi kpidii zu ga naati kɛʋele niiti ti zaai kaite.
\q
\v 4 Zɛ̀nvui ɲiikpiga kòozu,
\q zìi ɠa loɠazu ga duai.
\q
\v 5 Nà ɠisiɛzu siɛgiti su ti leʋegai,
\q gè ɠisiɛ naati kpein su, niiti è ti ɠɛɛni,
\q gè ɠida è-yeei ná-botii ɠɛ ʋeleiti bu.
\q
\v 6 Gè zèeiti maalega è ma,
\q nà ɓɔɠɔ ɠaazu è ɠakala, eɠɛ zooi fɔai.
\qr Lo!
\b
\q
\v 7 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ʋa fala, è gòoɠaaʋote!
\q Zɛ̀nvui zeelia ɠwɛgi ma.
\q Mina ʋoluave bà,
\q gè ʋa ɠɛ ga naati kɛʋele, niiti ti ti-zaa ɠizei lɛɛzu niina.
\q
\v 8 Geelaa ɠa laona nɔ feya, ɗa-wooɠɛɠiladai lɛ ga ze,
\q mazɔlɔɔ ɗa ɠa dàai è la.
\q Pelei lɛ ga ze, nii maanɛai gè ziɛ la,
\q mazɔlɔɔ gè ɠaaʋotega è ma.
\q
\v 9 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ùnmɔɔ, è kùla sìli nuiti zea,
\q nà lɔɔɠuzu è ɠobaʋɛ.
\q
\v 10 Kàla ga è-yiimai ɠɛɛ vai,
\q mazɔlɔɔ ɗa ɠa è ga nà-GALAGI.
\q Ɗa-Yɛnvu ʋagɔi lo tùɠɔ zooi zu, ʋɛ faaɓa la ná.
\q
\v 11 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, zɛ̀nvui makɛ, è-laaseigi wɔɔlɔ vai zu,
\q Ɗa-lelebodai maaʋele ma, ùnmɔɔ, è kùla kidaaʋiligi zu.
\q
\v 12 Ɗa-wooɠɛɠiladai ʋɔ, sìli nuiti daaɠulu.
\q È naati undaaʋili, niiti ti wɔ̀inzeɠezu,
\q mazɔlɔɔ nà ga ɗa-wotiɠɛ nui.
\c 144
\s Masagi ná-GALA falii
\d
\v 1 Davide ná-guyei.
\b
\q Mamagi ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, nà-fasai,
\q nii é kàlasu ga kɔɔɠɔ vai,
\q é kɛ̀ʋele ɓɛtɛzu kɔɔɠɔ vai ma.
\q
\v 2 Nà-wooɠɛɠila ƓALAGI ʋe, é mà ga siɠigi.
\q Toɠa ga dɔ̀ɔɠuzuʋɛ, ta ùnmɔɔ nui.
\q Toɠa ga nà-kɔɔɠɔ zɛpɛgi, nii gè lɔɔɠuzu poluʋɛ.
\q Tɔ ɠa é nà-nuɓusɛiti kolozu bɛ̀.
\b
\q
\v 3 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nui ɠa ga leeni, è ʋa li daazɔbosu?
\q Nuɓusɛi ɠa ga leeni, è ʋa li ɠisiɛzu ná-faa zu?
\q
\v 4 Nuɓusɛi ɠɛɛʋɛ eɠɛ fiilɛi,
\q ná-eteai ɠɛɛʋɛ eɠɛ niinigi, é leʋesu.
\b
\q
\v 5 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-ɠeeɠɔlɔgi ziɛ su, è yei ʋɛ.
\q Yeeɓeɠai vɔɔɠu lɛɛ gizeiti ba, duului ɠula ti ʋa.
\q
\v 6 Mainmainti saɠa lɛɛ, è sìli nuiti suvaza.
\q Ɗa-mɛɛinti pili, è ti zuvaza.
\q
\v 7 Yɛ geeɠɔlɔgi ungaʋɛ, è yeemaale,
\q ùnmɔɔ, kùla ziɛ wolaiti bu,
\q zii ɠiligiti ta-zobogi ya.
\q
\v 8 Ti-laaʋɛti ta ga zɛɛ wo daaʋɛti,
\q ta-ɠonaiti kpein ta ga kona nɔ.
\b
\q
\v 9 Ee, GALA! Nà guye niinɛ loo è ʋɛ,
\q nà guyei loo è maamusɛ vai ma, kɔnigi ɠa nii galu puugɔi ga.
\q
\v 10 GALA ka é kpɔbai ɠɛɛzu masagiti bɛ,
\q é ná-botiɠɛ nui Davide ɠula boɠa zɔkpɔ ɲɔi laawu.
\q
\v 11 Ʋa è kìzo, è kùla zii ɠiligiti ta-zobogi ya,
\q ti-laaʋɛti ta ga zɛɛ wo daaʋɛti,
\q ta-ɠonaiti kpein ta ga kona zɔmaiti nɔ.
\b
\q
\v 12 Gi-loun zunuiti, ta-loungo ziɛgi zu,
\q ti wuzeɠe eɠɛ siinziin ganigiti ti zuɓaai.
\q Gi-loun anzanuiti ti pagi wo,
\q eɠɛ kpɛdɛgiti ti maaʋɔnɛai, ti masa pɛlɛi wu.
\q
\v 13 Gá-molo ɠotaiti daave, é ʋooʋa ma
\q ga daamianigi ma zii pɛ.
\q Gá-logani goiti ti ɓalaɠaiti su, ti mɔin gola,
\q ti ɠɛ ga waawaagiti, ta waaʋuupuugiti.
\q
\v 14 Gá-nikɛiti ti ɠaawɔɔlɔ.
\q Gi ɠizo toosui ma ta duɔlai,
\q ta kidaaʋili kpeei taa zaamaʋɛ.
\q
\v 15 Undaanɛ nu ɠa ga nuɓusɛi naati, niiti naa ɠɛɛzu ti ʋɛ.
\q Undaanɛ nu ɠa ga nuɓusɛi naati, niiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ga ta-ƓALAGI.
\c 145
\s Ɗa-masadai ɠa ga ɠɔoɠɔ masadai
\d
\v 1 Maamusɛ wuyei. Davide ná-guyei.
\b
\q \f + \fr 145:1 \fr*\ft Guyei tanigaa zu, guyei laaɠulazuʋɛti tɔɔzeiʋɛ ga Eɓulu zɛʋɛ ɠae puufelegɔ maazu felegɔi gila, é zoloo ti-ɲɛkpɛ ʋelei ma. Ti laasei pɛɛʋɛ ga \ft*\fqa sɛʋɛ ɠae wuyeiti.\fqa*\f*Nà è mamasu gola, nà-GALAGI, nà-Masagi!
\q Nà yɛ è-laaseigi lɛbizu, eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 2 Nà yɛ è lɛbizu folo nɔpɛ,
\q nà yɛ è maamusɛzu eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 3 Ɠɔoɠɔ GALAGI wɔɔlɔʋɛ, toɠa maamusɛi kpein soloogai ma,
\q nu la zooga é ʋa ná-bɔɔlɔi ɠaaɠa.
\q
\v 4 Yeeɠɛɠalai ma nuɓusɛi ɠilagilagi pɛ ge ɗa-ɠɛɛwotiiti maamusɛ,
\q faa wolaiti è ti ɠɛai, ti naati suɠula,
\q
\v 5 ta ɗa-lɛbiyai é volozu, naama maayikii.
\q Nɔ̀un, nà ɠigaiziɛzu ɗa-vaa maanɛɛnɛgiti su.
\q
\v 6 Ti ɗa-zobogi maayiki vai wo,
\q nɔ̀un nà, ɗa-vaa wolaiti ka gè ti zula.
\q
\v 7 Ta ɠizɛ ɗa-nuɓɔɠɔlai wɔɔlɔ ʋelei zu, ti ɗa dɛɛ,
\q ta guyei loo ɗa-zɔledai ʋɛ.
\b
\q
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é zaalai veezu, é ɠɛ ga maawɔinɠaa ƓALAGI,
\q zii la ɠula fala, kpɛtɛai wooɠɛɠiladai zu.
\q
\v 9 Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋagɛ nu pɛ bɛ,
\q toɠa ga maawɔinɠaa ƓALAGI ná-kpɛtɛanii pɛ bɛ.
\q
\v 10 Ɗa-ɓɛtɛaniiti kpein ti è lɛbi, Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q ɗa-wooɠɛɠila nuiti ti è maamusɛ.
\q
\v 11 Ta ɗa-masadai ma lɛbiyai ma vai wo,
\q ti zeze ga ɗa-zobodai ma vai.
\q
\v 12 Ɗa-vaa wolaiti è ti ɠɛai, ta nuɓusɛiti kala ga naati,
\q naa ʋɛɛ ɗa-masadai ma lɛbiyai ʋa, é volozu.
\q
\v 13 Ɗa-masadai ɠa ga ɠɔoɠɔ masadai,
\q ɗa-ɠundiɠilai ɠa yɛsu ná, yeeɠɛɠalaiti pɛ su.
\b
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ga wooɠɛɠila nu ná-minazeɠegiti su,
\q daavegɛ ga nuɓɔɠɔlai fai kpein su é kɛɛzu.
\q
\v 14 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa naati suzo, niiti ti loozu,
\q é naati sɔle, niiti ti ɓiligai.
\q
\v 15 Fuluaniiti pɛ gaazulogɛ è ʋa kitogi zu.
\q Ɗa ɠa è ti ɠɔnɔgi veezu ti ya, ma yeeɠɛɠala ʋagɔi ma.
\q
\v 16 Ɗa ɗa yeavie,
\q è naati maavai kpein kɛ, niiti ti yɛnvuzu.
\q
\v 17 Ɠɔoɠɔ GALAGI zɔlegɛ ná-fai pɛ su nii é kɛɛzu,
\q nuɓɔɠɔʋɛ ná-kɛɛwotiiti pɛ su.
\q
\v 18 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa naati kobaʋɛ, niiti ti wooɠulazu ma,
\q niiti dɔin ti wooɠulazu ma ga gaamai.
\q
\v 19 Toɠa gaazuluaba nuiti ziima vaiti kpein kɛɛzu,
\q a ta-ɓee wooi mɛnina, é ti ɠizo.
\q
\v 20 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa naati pɛ makɛ, niiti ti nɛai ʋɛ,
\q kɛlɛ toɠa nu ɲɔiti kpein koloɠolo.
\b
\q
\v 21 Nà zeze ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-maamusɛ vai.
\q Kpɛtɛanii kpein ge dɛbi, tɛigi é ga GALAGI, ɲadegai,
\q ta naa ɠɛ, eyɛsu ɠɔ.
\c 146
\s Màliɠii ɠa ɗa faa zɔlegai ɠɛ  //  zobobɛlala nuiti bɛ
\q
\v 1 À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\b
\q Nà Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbizu ga zìimaʋɛ pɛ!
\q
\v 2 Nà yɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbizu sìi ma voloi pɛ su,
\q nà nà-GALAGI lɛbi ga guye wooi, ni nà dɛ nɔ vulua.
\b
\q
\v 3 À mina ɠaliva eteai zu zobobɛ nuiti ma,
\q ta nɔ ga nuɓusɛiti, zobo ge la ti ʋɛ, ti ʋa nu ɠizo.
\q
\v 4 Siɛgi zu ti yii loozu la, ta ɠalesu ma zooi wu,
\q gaamanɔ, ti ɠisu vai pɛ gaa ɠa ʋala ba.
\b
\q
\v 5 Undaanɛ nu ɠa ga naa, nii ná-kpɔba nui ga Zakɔɓe ná-GALAGI,
\q nii é ɠitosu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa, ná-GALAGI.
\q
\v 6 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é geeɠɔlɔgi ɓɛtɛa, ta zooi,
\q ta kpoloɗɛi, ta ti zu aniiti kpein.
\q Toɠa ga wooɠɛɠila nu yeenɔpɛ.
\q
\v 7 Toɠa ɗa sɔle fai ɠɛ naati bɛ, niiti ti ti nimizazu,
\q é daamianigi ve naati zea, niiti pului ti ma.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa naati pilɛ, niiti ti kasoi ɠa.
\q
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa gaazuɠole nuiti gaazuʋɛ zeɠe ma.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa naati gaalɔ, niiti ti ɓiligai.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa naati nɛɛ ʋɛ, niiti ti zɔlegai.
\q
\v 9 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa seikɔɠɔma nuiti makɛ.
\q Toɠa ɗa podoin zuzo, ta poanzai,
\q kɛlɛ toɠa ɗa nu ɲɔi ɠisu vaiti gaaʋala ba.
\q
\v 10 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa masadai ɠɛ eyɛsu ɠɔ,
\q ee, Siyɔn, ɗa-ƓALAGI ɠa yɛ ná, yeeɠɛɠalaiti pɛ su.
\b
\q À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\c 147
\s GALA ná-zobogi kpɛtɛaniiti unda  //  ta faa wɔlɔmaiti su
\q
\v 1 À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\b
\q Mazɔlɔɔ soloogɛ nu guyei loo ada-ƓALAGI lɛbi vai ma,
\q mazɔlɔɔ faa ʋagɔ ʋe ta fizɔgɛ ga nu maamusɛ.
\q
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa Zeluzalɛme losu ʋolu,
\q Izilayɛle nui niiti ti liini ga tiye duɔlai zu, toɠa naati gaalɛ ba náʋɛ.
\q
\v 3 Toɠa naati balo, niiti ti yiiɠoloɠologai,
\q é ta-ʋalaiti gaaɠili.
\q
\v 4 Toɠa a ɗa somideɠaiti tiegi leve ba,
\q é ti ɠilagilagi laaseigi ʋɛɛ.
\q
\v 5 Ade-Maliɠii wɔɔlɔʋɛ, ná-zobogi maayiki,
\q ná-keleɠelegi ɠwɛ ge la ba.
\q
\v 6 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa ɓɔɠɔmaayei nuiti suzo,
\q kɛlɛ toɠa ɗa nu ɲɔiti toka, é ti la mɛɛn zooi ma.
\b
\q
\v 7 À guyei loo Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ ga faanɛɛ wuuɠwɛɛgai.
\q À guyei loo ada-ƓALAGI lɛbi vai ma ga kɔnigi.
\q
\v 8 Toɠa ɗa geeɠɔlɔgi maalɔɔɠu ga tonaɓiingiti,
\q é tonai ɠɛʋele ɓɛtɛ eteai ʋɛ,
\q é tufaiti pɔnɔ gizeiti ma.
\q
\v 9 Toɠa ɗa togani ɓulugiti daamianigi ve ti ya,
\q è kalawɔni yiʋoiti kɔnɔgi ve ti ya, siɛgi zu ti ɓainsu da ga pului.
\q
\v 10 Sooi ná-suɓaai la gaazu ga faa nɔpɛ,
\q kɔɔɠɔ nui ná-zɛbɛi laade, a ɗa ziilɛi.
\q
\v 11 Kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI wɔinʋɛ ga naati, niiti ti luazu ba,
\q niiti ti ɠitosu ná-wooɠɛɠiladai ʋa.
\b
\q
\v 12 Zeluzalɛme, Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi!
\q Siyɔn, ɗa-ƓALAGI maamusɛ!
\q
\v 13 Mazɔlɔɔ é ta ɓɔgɛ è makɛ vai ʋa,
\q toɠa tuya loozu è-lointi pɛ bɛ è ʋɔ bɛ.
\q
\v 14 Toɠa ɓaazu ɗa-you ɠwɛgiti ma, ɗa zoo è zei ziilɛigi zu,
\q toɠa molo ʋagɔi ɠɛɛzu ga wo-laamianigi.
\q
\v 15 Toɠa ná-devei leʋesu eteai zu.
\q Daawooi ɠa ɓizɛzu fala.
\q
\v 16 Toɠa kɔɔlɛ vukɔi vazasu eɠɛ baala deɠai,
\q é ɓumugi vaza eɠɛ zuʋui.
\q
\v 17 Toɠa sakɔtui ʋilisu eɠɛ kɔtui.
\q Ɓɛ ɠa a ziɛ ná-dɛii wu?
\q
\v 18 Kɛlɛ a devei veena feya, ti ɠaa ɠa ɗa wuun,
\q a ná-fiilɛi ʋuuna ti ma, ti-ma ɗɛi ɠa ɗa yei.
\q
\v 19 Toɠa daawooi wosu Zakɔɓe ma,
\q é ná-deveiti ta ná-tɔgiti fe Izilayɛle ya.
\q
\v 20 É la ɠɛni naa ɠɛɠala ɠɛɛni zii taɠili nɔpɛ bɛ,
\q tanɔpɛ ge la ná-tɔgi ta ɠwɛɛ.
\b
\q À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\c 148
\s GALA maamusɛ vai geeɠɔlɔgi zu ta eteai zu
\q
\v 1 À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\b
\q À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ geeɠɔlɔgi ungaʋɛ!
\q À maamusɛ, wɔiti wo geezuʋɛ!
\q
\v 2 À maamusɛ, wo pɛ ná-geezuɠeelaiti!
\q À maamusɛ, wo pɛ geezu ɠɔɔɓɔgiti!
\q
\v 3 À maamusɛ, foloi ta alugi!
\q À maamusɛ, wo pɛ somideɠaiti, wɔiti wo volozu!
\q
\v 4 À maamusɛ, ee, geeɠɔlɔgiti ti maaɠoozaai!
\q Wa ɓalaagi, ziɛiti wo maazuʋɛ geezuʋɛ!
\q
\v 5 Naama aniiti kpein ti Ɠɔoɠɔ GALAGI laaseigi maamusɛ!
\q Mazɔlɔɔ é devei veeni, ti pɛ ti ɓɛtɛ.
\q
\v 6 É ti zeini ga ti yɛ ɠɛʋele ma eyɛsu ɠɔ,
\q é ɠɛ ga tɔgi é la valiboga eyɛsu pɛ.
\b
\q
\v 7 À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ, wɔi pɛ wo eteai zu,
\q wɔi wo ga kpoloɗɛ wu zua wolaiti, kpoloɗɛ wu yeɠezaɠaiti wo pɛ,
\q
\v 8 mainmain, sakɔtui, kɔɔlɛ vukɔi, ɓumugi,
\q fiilɛ wolai nii é ɠolozu daawooi ʋɛ,
\q
\v 9 gizeiti ta gize goiti,
\q gwaa wuluiti ta sɛdele guluiti kpein,
\q
\v 10 dɔɓɔ zuaiti ta toganiiti kpein,
\q niiti kpein ti ɓokposu ɓaa ti ɠoʋesu,
\q
\v 11 eteai zu masagiti ta nuɓusɛiti kpein,
\q kundiɠiiti ta eteai leve nuiti,
\q
\v 12 zunu loungoiti ta anzanu loungoiti,
\q kɛwola wɔlɔiti ta doungoiti!
\q
\v 13 Ti Ɠɔoɠɔ GALAGI laaseigi maamusɛ!
\q Mazɔlɔɔ daaseigi ɠa bɔɔlɔai ti pɛ unda,
\q ná-maayikii zooi ta geeɠɔlɔgi laaɠulaʋɛ.
\q
\v 14 É zobogi ɠɛʋele ɓɛtɛʋɛ ná-nuɓusɛiti bɛ.
\q Naa ɠa ga ɓɔɠɔ maamusɛ vaa ná-wooɠɛɠila nuiti bɛ,
\q Izilayɛle nuiti, nuɓusɛiti ti maaɓuɠaai tɔun ba.
\b
\q À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\c 149
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-nuɓusɛiti nɛɛʋɛ bɛ
\q
\v 1 À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\b
\q À guye niinɛi loo Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ!
\q À maamusɛ ga guye wooiti ná-wooɠɛɠila nuiti ta-ɠaalɛbai zu!
\q
\v 2 Izilayɛle, ɠoozunɛ è Ɓɛtɛ Nui ʋɔ!
\q Siyɔn nuiti, à ɠɛ koozunɛɛi zu wa-masagi ná-faa zu!
\q
\v 3 Ti maamusɛ ga kua wo fai,
\q ti guyei loo dɛbi vai ma ga tamadegi ta kɔnigi.
\q
\v 4 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-nuɓusɛiti ti ziimaʋɛ,
\q toɠa ɗa kizo fai ve ɓɔɠɔmaayei nuiti bɛ eɠɛ kɔbu anii.
\b
\q
\v 5 Ná-wooɠɛɠila nuiti ti ɠoozunɛ, ti ɲaɠai ɠula,
\q ti wooɠula ga koozunɛɛi, ta ɠɛna laani ta-ʋeteiti su.
\q
\v 6 GALA maamusɛ vai ɠɛ ti-laaʋɛti,
\q boɠa zɔkpɔi gaaʋɛ fele, naa ɠɛ zoni ti ya,
\q
\v 7 ga ti potokulai ɠɛ la zii ɠiligiti ma,
\q ti nuɓusɛiti maaɠolo la.
\q
\v 8 Ti ta-masagiti gili ga yɔlɔɠɔiti,
\q ti ta-nu wolaiti gili ga kɔluiti.
\q
\v 9 Tukpɔi nii ma vai zɛʋɛai, ti naa la ti unma.
\q Naa ɠa ga unbuzeɠe vaa wola ná-wooɠɛɠila nuiti bɛ.
\b
\q À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\c 150
\s À GALA maamusɛ ga gɛingɛin ganigiti
\q
\v 1 À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\b
\q À GALA maamusɛ seizu ɲadegai!
\q À maamusɛ geezuʋɛ, ʋɛ ná-zobogi ná!
\q
\v 2 À maamusɛ ná-faa wolaiti faa zu, é kɛɛzu!
\q À maamusɛ, é zoloo bɔɔlɔ ʋelei ma, nii kpela ge la ba!
\b
\q
\v 3 À maamusɛ ga baala minɛ ʋuʋugi wooi!
\q À maamusɛ ga kɔnigi ta papai!
\q
\v 4 À maamusɛ ga tamadegi wooi ta kuai!
\q À maamusɛ ga kɔnigiti ta koolei wooi!
\q
\v 5 À maamusɛ ga kɔtɛgi ɠɛin gooi goo ɠulazu!
\q À maamusɛ ga kɔtɛgi ɠɛin gooi gaaɓaingai!
\b
\q
\v 6 Nii kpein é yɛnvuzu, naa pɛ ge Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!
\b
\q À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ!