\id NUM - Toma Bible
\ide UTF-8
\h Gaalu Sɛʋɛi
\toc1 Gaalu Sɛʋɛi
\toc2 Gaalu Sɛʋɛi
\toc3 GlS
\mt1 Gaalu Sɛʋɛi
\imt Sɛʋɛi lɔɔzeizuʋɛ ma woo mɔungiti
\ip Kona ʋuunaanigɔi (40) niiti Izilayɛle nuɓusɛiti ti kɛɛni siɛi ɠa teʋebai zu, aisa ti ʋa zeeli minazeɠe zooi ma, é ga Kanaan yooi, fai niiti kpein ti ziɛni, naa ɠa Gaalu Sɛʋɛi suɠulazu. Sɛʋɛi laasei pɛɛʋɛ ga Gaalu Sɛʋɛi tɔɔzei, ada felegɔ ɠa su, ti zunuiti tiegɔi lɛɛzu Izilayɛle wolodamai ɠilagilagi pɛ su, niiti ti kɔɔmaʋɛ (\xt 1:1-54; 26:1-65\xt*). Faaɠwɛ nu wolai tanigaa ti laaʋɛ da ga GALA goo wo nui Moize ɠa é Minazeɠe Pɔlɔmai ma zɛʋɛ lɔɔlugɔ mɔungiti sɛʋɛa, Gaalu Sɛʋɛi ta zɔiti (Zenɛze, Ɛgezɔde, naa ʋɛɛ Levi Nuiti Ta-Zɛʋɛi ʋa, ta Tɔ Sɛʋɛi Velesiɛi). Naa ɠulaʋɛ kɛlɛma sɛʋɛi nii ɓɔɠɔi zu, tɔɔzei Gaalu Sɛʋɛi nii woo lɔɔzeiʋɛ ga é ɠɛ ma GALA ge niima wooiti boni Moize ma (\xt 1:1\xt*). Toɠa zoo ɠɛɛzu ga gaama ɓalaa ga Moize sɛʋɛi bɔɔlɔzuʋɛ zɛʋɛni, kɛlɛ sɛʋɛ ɠɛ nuiti ti ta ʋɛɛ ba, ná ʋolu ʋelei poun. Naama ʋoogi ɠa ga nii, gola ɓaaʋɛ nu ʋa ɠisiɛ ga Moize a la zoo é tɔ ɓɔɠɔi ná-ɓɔɠɔmaayeii maamusɛ (\xt 12:3\xt*).
\ip Izilayɛle nuiti ti ɠɛai ma siɛi laawu teʋebai zu, ti kpee mɔinmɔin tooni ga GALA daalɔɠɔ, ti ɗa ɓaka daalɔɠɔma, tama ti naama ɓakɔi zɔlɔɔni ga gooɠaaʋotegi. Naama ʋoogi ta ɠa ga nii, siɛgi zu Izilayɛle nuiti ti luani la, ti kpee loo GALA daalɔɠɔma ga Kanaan nuɓusɛiti sɛbɛi wola wɔɔlɔʋɛ (\xt 14:1-4\xt*). Naa maaʋele ma, GALA ge ɠɛni ma, naama yeeɠɛɠalai zu ɠɛɠalama ɠila ɲɛgɛlɛin kpakologiti saama, ta zaazu pɛ, Izilayɛle nuiti ti ʋa lɛ minazeɠe zooi zu. Moize ɓɔɠɔi kololalai ɠɛɛni ga GALA, tama zobo ge la mɔ ɠɛni veeni bɛ, é ʋa lɛ minazeɠe zooi zu. Tama anɛɛ ni nuɓusɛi ɠɛni ɓakasu, GALA ge ɠɛni ba nɔ, é ɗa ɓaa ti maazu. Siɛgi zu Izilayɛle zili nuiti ti GALA kwɛɛtala ɠala goo wo nui ta zeɠeni la, nii daa ɠɛni ga Ɓalaame, ga é Izilayɛle nuɓusɛiti foovo, aisa naa mu ge ʋa ɠɛ, GALA ge vaani bu ga tɔun é ɗa tuya wooiti nɔ wo (\xt 22:1—24:25\xt*).
\iot Unsosuʋɛ
\io1 1. Fai tanigaa wogɛ é lo Izilayɛle nuiti gaalu fai ʋa, naa ʋɛɛ ti-ʋuuzuʋɛ ɓɛtɛ vai ʋa, ta zalaɠa ɠula nuiti tosuʋɛ, naa ʋɛɛ vebɛ aniiti ba, niiti bolodai ɠilagilagi maanɛɛni, é ʋa la zalaɠa ɠulazuʋɛ laalao fai zu (\xt 1:1—10:10\xt*).
\io1 2. Izilayɛle ná-siɛi é boni teʋebai zu (\xt 10:11—25:19\xt*).
\io1 3. Gaalugi velesiɛi wo fai, ta devei taɠiligaa ti veeni é lo Izilayɛle nuiti ba. Naa ʋolu adaʋɛ tanigaa laasei bogɛ, ʋɛti Izilayɛle nuiti ti ti-ʋuuzuʋɛti toni ná, ti ɠɛai ma liizu ga minazeɠe zooi ʋɔ pelei, faa wogɛ ɓalaa é lo zooi naa ɠaaɠwɛ ʋelei ʋa bolodamaiti zɔɠɔzu niiti ti ʋaazu lɛɛzu zooi zu (\xt 26:1—36:13\xt*).
\c 1
\ms1 Izilayɛle Nuiti Kɛai Ma  //  Sinayi Teʋebai Zu
\mr (1:1—10:10)
\s Izilayɛle nuiti gaalu faa mɔungi
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ Sinayi teʋebai zu, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu, alugi velesiɛi ma volo mɔungi ma, ti ɠulaai ma Ezipete yooi ʋa, ma ɠonagi velesiɛi. É ɠɛni ma: 
\v 2 «À Izilayɛle nuɓusɛiti kpein gaalu, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, wo zunuiti kpein gaalu, 
\v 3 é zo kona ʋuufelegɔ (20) ma, é lɛ zeemaazu, nii dɔin seeliai kɔɔɠɔ vai ma Izilayɛle nuiti saama. Wa Aalɔn, wa ti ɠaalu ga kɔɔʋɛbɛi ɠɛʋelei.
\p
\v 4 «Zunu ɠilagila ka ɠɛ wo ʋa, é ɠula bolodai ɠilagilagi zu, zunui nii a ɠɛ ga pɛlɛyeɠe ɠundiɠii. 
\v 5 Wɛlɛ zunuiti daaseigiti ba, niiti ta ɓɔ wo ʋa:
\li1 Luɓɛn ʋɔ bɛ, Elisuul, Sedeyuul ná-doun zunui,
\li1
\v 6 Simiyɔn ʋɔ bɛ, Selumiyɛle, Sulisadayi ná-doun zunui,
\li1
\v 7 Zuda ʋɔ bɛ, Naason, Aminadaɓe ná-doun zunui,
\li1
\v 8 Isakaal ʋɔ bɛ, Netaneyɛle, Suaal ná-doun zunui,
\li1
\v 9 Zaɓulɔn ʋɔ bɛ, Eliyaɓe, Ɠelon ná-doun zunui,
\li1
\v 10 Zozɛfe ná-doun zunuiti pɔ bɛ,
\li1 Efelayime ʋɔ bɛ, Elisama, Amiyude ná-doun zunui,
\li1 Manasé ʋɔ bɛ, Gameliyɛle, Pedasuul ná-doun zunui,
\li1
\v 11 Ɓɛnzamɛn ʋɔ bɛ, Aɓidan, Gideyɔni ná-doun zunui,
\li1
\v 12 Dan ʋɔ bɛ, Ayiyezɛɛl, Amisadayi ná-doun zunui,
\li1
\v 13 Asɛɛl ʋɔ bɛ, Pagiyɛle, Wokelan ná-doun zunui,
\li1
\v 14 Gade ʋɔ bɛ, Eliasafe, Deyuwɛle ná-doun zunui,
\li1
\v 15 Nɛfɛtali ʋɔ bɛ, Ayila, Enan ná-doun zunui.»
\p
\v 16 Naati ka ti ɠɛni ga nuɓusɛiti gaazuʋɛti, ti ti lolini. Ti ɠɛni ga ta-wolodamaiti ta-lotuɠɔiti. Tiya ɠa ti ɠɛni ɓalaa ga Izilayɛle ɠɔɔɓɔgi ma ɠundiɠiiti.
\p
\v 17 Moize ta Aalɔn ti zunui niiti kpɔni ɓɔɠɔ ʋa, niiti ziimazeɠegi ɠɛni ga tiye ga ti-laaseigiti. 
\v 18 Ti nuɓusɛiti pɛ gaalɛɛni ba, alugi velesiɛi ma volo mɔungi ma. Ti Izilayɛle nuiti kpein gaaluni, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti. Ti zunuiti daaseigiti sɛʋɛni ga gilagila, é zo kona ʋuufelegɔ (20) ma, é lɛ zeemaazu, 
\v 19 eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la Moize ya. Zekana Moize ta-ɠaalugi woni da Sinayi teʋebai zu.
\p
\v 20 Luɓɛn, Izilayɛle ná-doun zunu mɔungi, mavofodaiti tetemazu, ti zunuiti gaaluni ga gilagila, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, é zo kona ʋuufelegɔ (20) ma, é lɛ zeemaazu, niiti kpein ta la zoo ti li kɔɔmaʋɛ. 
\v 21 Luɓɛn ná-bolodai zu nii gaaluni, naa ɠɛni ga zunu waaʋuunaani maazu lɔzita undɔɔlugɔ (46.500).
\p
\v 22 Simiyɔn mavofodaiti tetemazu, ti zunuiti gaaluni ga gilagila, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, é zo kona ʋuufelegɔ (20) ma, é lɛ zeemaazu, niiti kpein ta la zoo ti li kɔɔmaʋɛ. 
\v 23 Simiyɔn ná-bolodai zu nii gaaluni, naa ɠɛni ga zunu waaʋuulɔɔlu maazu taaʋuu unsaʋagɔ (59.300).
\p
\v 24 Gade mavofodaiti tetemazu, ti zunuiti gaaluni ga gilagila, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, é zo kona ʋuufelegɔ (20) ma, é lɛ zeemaazu, niiti kpein ta la zoo ti li kɔɔmaʋɛ. 
\v 25 Gade ná-bolodai zu nii gaaluni, naa ɠɛni ga zunu waaʋuunaani maazu lɔɔlu undɔzita puulɔɔlu (45.650).
\p
\v 26 Zuda mavofodaiti tetemazu, ti zunuiti gaaluni ga gilagila, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, é zo kona ʋuufelegɔ (20) ma, é lɛ zeemaazu, niiti kpein ta la zoo ti li kɔɔmaʋɛ. 
\v 27 Zuda ná-bolodai zu nii gaaluni, naa ɠɛni ga zunu waaʋuulɔfela maazu naani undɔzita (74.600).
\p
\v 28 Isakaal mavofodaiti tetemazu, ti zunuiti gaaluni ga gilagila, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, é zo kona ʋuufelegɔ (20) ma, é lɛ zeemaazu, niiti kpein ta la zoo ti li kɔɔmaʋɛ. 
\v 29 Isakaal ná-bolodai zu nii gaaluni, naa ɠɛni ga zunu waaʋuulɔɔlu maazu naani unnaani (54.400).
\p
\v 30 Zaɓulɔn mavofodaiti tetemazu, ti zunuiti gaaluni ga gilagila, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, é zo kona ʋuufelegɔ (20) ma, é lɛ zeemaazu, niiti kpein ta la zoo ti li kɔɔmaʋɛ. 
\v 31 Zaɓulɔn ná-bolodai zu nii gaaluni, naa ɠɛni ga zunu waaʋuulɔɔlu maazu lɔfela unnaani (57.400).
\p
\v 32 Zozɛfe ná-doun zunui Efelayime mavofodaiti tetemazu, ti zunuiti gaaluni ga gilagila, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, é zo kona ʋuufelegɔ (20) ma, é lɛ zeemaazu, niiti kpein ta la zoo ti li kɔɔmaʋɛ. 
\v 33 Efelayime ná-bolodai zu nii gaaluni, naa ɠɛni ga zunu waaʋuunaani undɔɔlu (40.500).
\p
\v 34 Manasé mavofodaiti tetemazu, ti zunuiti gaaluni ga gilagila, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, é zo kona ʋuufelegɔ (20) ma, é lɛ zeemaazu, niiti kpein ta la zoo ti li kɔɔmaʋɛ. 
\v 35 Manasé ná-bolodai zu nii gaaluni, naa ɠɛni ga zunu waaʋuusaʋa maazu fele unfelegɔ (32.200).
\p
\v 36 Ɓɛnzamɛn mavofodaiti tetemazu, ti zunuiti gaaluni ga gilagila, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, é zo kona ʋuufelegɔ (20) ma, é lɛ zeemaazu, niiti kpein ta la zoo ti li kɔɔmaʋɛ. 
\v 37 Ɓɛnzamɛn ná-bolodai zu nii gaaluni, naa ɠɛni ga zunu waaʋuusaʋa maazu lɔɔlu unnaanigɔ (35.400).
\p
\v 38 Dan mavofodaiti tetemazu, ti zunuiti gaaluni ga gilagila, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, é zo kona ʋuufelegɔ (20) ma, é lɛ zeemaazu, niiti kpein ta la zoo ti li kɔɔmaʋɛ. 
\v 39 Dan ná-bolodai zu nii gaaluni, naa ɠɛni ga zunu waaʋuulɔzita maazu fele undɔfela (62.700).
\p
\v 40 Asɛɛl mavofodaiti tetemazu, ti zunuiti gaaluni ga gilagila, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, é zo kona ʋuufelegɔ (20) ma, é lɛ zeemaazu, niiti kpein ta la zoo ti li kɔɔmaʋɛ. 
\v 41 Asɛɛl ná-bolodai zu nii gaaluni, naa ɠɛni ga zunu waaʋuunaani maazu ɠila undɔɔlugɔ (41.500).
\p
\v 42 Nɛfɛtali mavofodaiti tetemazu, ti zunuiti gaaluni ga gilagila, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, é zo kona ʋuufelegɔ (20) ma, é lɛ zeemaazu, niiti kpein ta la zoo ti li kɔɔmaʋɛ. 
\v 43 Nɛfɛtali ná-bolodai zu nii gaaluni, naa ɠɛni ga zunu waaʋuulɔɔlu maazu saʋa unnaanigɔ (53.400).
\p
\v 44 Naati tiegɔi ɠa Moizeni ta Aalɔn ti gaaluni. Zunu puugɔ maazu felegɔiti (12) niiti ti ɠɛni ga Izilayɛle woloda ɠundiɠiiti, naati ti ɓɔni ti ʋa. 
\v 45 Izilayɛle nuiti saama, niiti kpein ti ti ɠaaluni, eɠɛʋelei ta-ʋɛlɛyeɠeiti ti la, é zo kona ʋuufelegɔ (20) ma, é lɛ zeemaazu, niiti kpein ta la zoo ti li kɔɔmaʋɛ, 
\v 46 ti ɠɛni ga zunu waaundɔzita zunu waasaʋagɔ undɔɔlu puulɔɔlu (603.550).
\s Levi nuiti ta-vai
\p
\v 47 Levi nuiti ta-wolodai zu, ti-ɠɛɛ ʋɛlɛyeɠeiti bu, ti ɠaa la ɠɛni luni ti zaama. 
\v 48 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 49 «Mina Levi nuiti ta-wolodamaiti gaalu, mina ti ɠaalu Izilayɛle nuiti saama ɲɛgɛlɛin. 
\v 50 Seɠe ʋɛlɛ ɲadegai, nii zeele woo ɠesui bu, naa ma wotii ve Levi nuiti zea, ta ma zɔɔlaiti kpein, ta nii kpein é ga naama vai. Ta seɠe ʋɛlɛi zeɠe, ta ná-sɔɔlaiti kpein, ti ná-botii ɠɛ, ti ʋu seɠe ʋɛlɛ ɲadegai maaɠoolii zu. 
\v 51 Siɛgi zu seɠe ʋɛlɛ ɲadegai a ɠɛna zeɠea la losuʋɛ, é ʋa li ada ɠili, Levi nuiti ta kulakula ba, ti to ʋolu ga niinɛ, ʋɛ ta ɠɛ zeizu ná. Zɔi nɔpɛ a maaɓuɠana ná ʋa, nii é la ga Levi ná-bolodai zu nui ta, ta naama nui ʋaa. 
\v 52 Izilayɛle nuiti ta ʋu ti-ʋuuzuʋɛ ti ɠilagilagi, ná-bolodai ná-poogi ɠobaʋɛ. 
\v 53 Kɛlɛ Levi nuiti ta ʋu seɠe ʋɛlɛ ɲadegai maaɠoolii zu, nii zeele woo ɠesui bu, naa ɠa a kɛ nà-ziiɠaawanai mina vuka Izilayɛle ʋɛbɛi ma. Levi nuiti ta ɠɛ seɠe ʋɛlɛ ɲadegai makɛsu.»
\p
\v 54 Izilayɛle nuiti ti ɠoloni, ti deveiti kpein so, niiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ti veeni Moize ya.
\c 2
\s Izilayɛle nuiti puu ʋelei
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ta Aalɔn ʋɔ, é ɠɛ ti ma: 
\v 2 «Izilayɛle nuiti ti ɠilagilagi ɠa ʋu ná-bolodai ná-poogi ɠobaʋɛ, ta-ʋɛlɛyeɠeiti ta-ʋoogi wu. Ta ʋu GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi letema, ta maaɠoolii zu.
\p
\v 3 «Zuda ná-bolodai ɠa ʋu folo ɠulazu ʋelei, ná-poogi wu, ga ná-kɔɔɓɔgiti kɛʋelei. Ná-kundiɠii ɠa ɠɛ ga Naason, Aminadaɓe ná-doun zunui. 
\v 4 Ná-kɔɔɓɔgi liegɔi ɠa ɠɛ ga zunu waaʋuulɔfela maazu naani undɔzita (74.600). 
\v 5 Isakaal ná-bolodai ɠa ʋu kobaʋɛ. Ná-kundiɠii ɠa ɠɛ ga Netaneyɛle, Suaal ná-doun zunui. 
\v 6 Ná-kɔɔɓɔgi liegɔi ɠa ɠɛ ga zunu waaʋuulɔɔlu maazu naani unnaanigɔ (54.400). 
\v 7 Zaɓulɔn ná-bolodai ɠa ʋu zɔɔla ʋelei. Ná-kundiɠii ɠa ɠɛ ga Eliyaɓe, Ɠelon ná-doun zunui. 
\v 8 Ná-kɔɔɓɔgi liegɔi ɠa ɠɛ ga zunu waaʋuulɔɔlu maazu lɔfela unnaanigɔ (57.400). 
\v 9 Zuda ná-kɔɔɓɔgiti ti-liegɔi ɠa ɠɛ ga zunu waaungila waaʋuulɔsaʋa maazu lɔzita unnaanigɔ (186.400). Naati ka ta lo siɛi ma ʋelei la.
\p
\v 10 «Luɓɛn ná-bolodai ɠa ʋu nu yeezazu ʋelei, ná-poogi wu, ga ná-kɔɔɓɔgiti kɛʋelei. Ná-kundiɠii ɠa ɠɛ ga Elisuul, Sedeyuul ná-doun zunui. 
\v 11 Ná-kɔɔɓɔgi liegɔi ɠa ɠɛ ga zunu waaʋuunaani maazu lɔzita undɔɔlugɔ (46.500). 
\v 12 Simiyɔn ná-bolodai ɠa ʋu kobaʋɛ. Ná-kundiɠii ɠa ɠɛ ga Selumiyɛle, Sulisadayi ná-doun zunui. 
\v 13 Ná-kɔɔɓɔgi liegɔi ɠa ɠɛ ga zunu waaʋuulɔɔlu maazu taaʋuu unsaʋagɔ (59.300). 
\v 14 Gade ná-bolodai ɠa ʋu zɔɔla ʋelei. Ná-kundiɠii ɠa ɠɛ ga Eliasafe, Leyuwɛle ná-doun zunui. 
\v 15 Ná-kɔɔɓɔgi liegɔi ɠa ɠɛ ga zunu waaʋuunaani maazu lɔɔlu undɔzita puulɔɔlugɔ (45.650). 
\v 16 Luɓɛn ná-kɔɔɓɔgiti ti-liegɔi ɠa ɠɛ ga zunu waaungila waaʋuulɔɔlu maazu ɠila unnaani puulɔɔlugɔ (151.450). Naati ka ta ɠɛ ʋelelaiti poluʋɛ siɛ wo fai zu.
\p
\v 17 «Naa ʋoluma, Levi nuiti ta ʋilɛ ti ʋolu ga GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi, siɛ wo fai zu. Ta ɠɛ kɔɔɓɔ felegɔ mɔungiti ta kɔɔɓɔ felegɔ ɠaaɓelagiti zɔɠɔzu. Ʋelei ti ʋuu ʋelei la, pele ɠana ta lii la, ɛsɛ ge yɛ losu, ti ɠilagilagi, ta ta-ʋoogiti.
\p
\v 18 «Efelayime ná-bolodai ɠa ʋu folo liizu ʋelei, ná-poogi wu, ga ná-kɔɔɓɔgiti kɛʋelei. Ná-kundiɠii ɠa ɠɛ ga Elisama, Amiyude ná-doun zunui. 
\v 19 Ná-kɔɔɓɔgi liegɔi ɠa ɠɛ ga zunu waaʋuunaani undɔɔlugɔ (40.500). 
\v 20 Manasé ná-bolodai ɠa ʋu kobaʋɛ. Ná-kundiɠii ɠa ɠɛ ga Gameliyɛle, Pedasuul ná-doun zunui. 
\v 21 Ná-kɔɔɓɔgi liegɔi ɠa ɠɛ ga zunu waaʋuusaʋa maazu fele unfelegɔ (32.200). 
\v 22 Ɓɛnzamɛn ná-bolodai ɠa ʋu zɔɔla ʋelei. Ná-kundiɠii ɠa ɠɛ ga Aɓidan, Gideyɔni ná-doun zunui. 
\v 23 Ná-kɔɔɓɔgi liegɔi ɠa ɠɛ ga zunu waaʋuusaʋa maazu lɔɔlu unnaanigɔ (35.400). 
\v 24 Efelayime ná-kɔɔɓɔgiti ti-liegɔi ɠa ɠɛ ga zunu waaungila maazu lɔsaʋa ungila (108.100). Naati ka ta ɠɛ liizu togi zaʋasiɛi zu.
\p
\v 25 «Dan ná-bolodai ɠa ʋu nu ɠɔʋɛzu ʋelei, ná-poogi wu, ga ná-kɔɔɓɔgiti kɛʋelei. Ná-kundiɠii ɠa ɠɛ ga Ayiyezɛɛl, Amisadayi ná-doun zunui. 
\v 26 Ná-kɔɔɓɔgi liegɔi ɠa ɠɛ ga zunu waaʋuulɔzita maazu felegɔ undɔfela (62.700). 
\v 27 Asɛɛl ná-bolodai ɠa ʋu kobaʋɛ. Ná-kundiɠii ɠa ɠɛ ga Pagiyɛle, Wokelan ná-doun zunui. 
\v 28 Ná-kɔɔɓɔgi liegɔi ɠa ɠɛ ga zunu waaʋuunaani maazu ɠila undɔɔlugɔ (41.500). 
\v 29 Nɛfɛtali ná-bolodai ɠa ʋu zɔɔla ʋelei. Ná-kundiɠii ɠa ɠɛ ga Ayila, Enan ná-doun zunui. 
\v 30 Ná-kɔɔɓɔgi liegɔi ɠa ɠɛ ga zunu waaʋuulɔɔlu maazu saʋa unnaanigɔ (53.400). 
\v 31 Dan ná-kɔɔɓɔgiti ti-liegɔi ɠa ɠɛ ga zunu waaungila waaʋuulɔɔlugɔ maazu lɔfela undɔzita (157.600). Naati ka ta li ga gaaɓelagi ta ta-ʋoogiti.»
\p
\v 32 Izilayɛle nuɓusɛiti ti ti ɠaaluni ga pɛlɛyeɠei, ta ta-ɠɔɔɓɔgiti kɛʋelei, ti-liegɔi ɠɛni ga zunu waaundɔzita zunu waasaʋagɔ undɔɔlu puulɔɔlugɔ (603.550). 
\v 33 Levi nuiti gaa la ɠɛni luni Izilayɛle nui zɔiti saama, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la Moize ya.
\p
\v 34 Izilayɛle nuiti ti ziɛni ga deveiti pɛ, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la Moize ya. Naa ɠa é kɛɛni, ti ɠɛni ʋuuzu ta-ʋoogi ɠoba. Ta ɠɛna ziaa, ti lo ga ta-woloda ʋelei, ta pɛlɛyeɠe ʋelei.
\c 3
\s Aalɔn ná-doun zunuiti ta-wotii
\p
\v 1 Aalɔn ta Moize ti-mavofodai ʋɛtɛ, siɛgi zu Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni la Moize ʋɔ Sinayi gizei ma.
\p
\v 2 Aalɔn ná-doun zunuiti daaseigiti kaa: ma mɔungi laaseigi ɠɛni ga Nadaɓe, naa ʋolumai Aɓiyu ta Eleazaal, ta Itamaal. 
\v 3 Ti ɠɛni ga zalaɠa ɠula nuiti, gulɔ ɲadegai ziɛni ti ma, zobogi ve ti ya, ga ti zalaɠa ɠula wotii ɠɛ. 
\v 4 Kɛlɛ Nadaɓe ta Aɓiyu ti zaani Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu Sinayi teʋebai zu, tɔɔzei ti ʋaani ga abu ɠiligi. Ti la ɠɛni dounɠa zɔlɔɔni. Eleazaal ta Itamaal ti zalaɠa ɠula wotii ɠɛɛni, ti-ɠɛɛ Aalɔn ɗa wɛlɛ ti ma.
\s Levi nuiti kɛɛ vai  //  zalaɠa ɠula nuiti ta-wotii zu
\p
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 6 «Ʋa ga Levi mavofodai, è ma nuɓusɛiti pu zalaɠa ɠula nui Aalɔn yeema, ga ti ɗa ɓɔ ba. 
\v 7 Ta ɠɛɛzu ná-botii zu, ta nuɓusɛiti ta-wotii, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ɠakala, ti ti-losuʋɛti kpein kɛ, ti daazeeli, é lo seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ʋa. 
\v 8 Ti ɠaaɓa GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu zɔɔlaiti ma, ti ti makɛ, ti ɠɛ Izilayɛle nuiti ta-wotii zu, ti ti-losuʋɛ kpein kɛ, ti daazeeli, é lo seɠe ʋɛlɛ ɲadegai vai ʋa. 
\v 9 Ɗa Levi nuiti fe Aalɔn ta ná-doun zunuiti zea. Ta veezu bɛ ɲɛgɛlɛin, ti ɠɛ ga Izilayɛle nuiti gaazuʋɛ. 
\v 10 Ɗa Aalɔn ta ná-doun zunuiti sei, ti zalaɠa ɠula wotii ɠɛ. Zɔi nɔpɛ a maaɓuɠana seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ʋa, nii é la ga ta-ʋɛlɛyeɠei wu nui ta, ta naama nui ʋaa.»
\p
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 12 «Wɛlɛ, gè yiimazeɠea ga Levi nuiti, Izilayɛle nuiti saama, doun zunu mɔungiti kpein potogi zu, Izilayɛle anzanuiti ti-loun mɔungiti. Ta ga nɔ̀nɔiti. 
\v 13 Doun zunu mɔungi kpein ka ga nɔ̀nɔ, é zo naama voloi ma, yeei gè Ezipete yooi zu loun zunu mɔungiti paani la, gè Izilayɛle loun zunu mɔungiti makɛni ɓɔɠɔ ʋɛ, é zo nuiti ti-lointi ma, é li suaiti ti-yiʋoiti pɔ. Ta ga nɔ̀nɔ. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.»
\s Levi nuiti gaalu fai
\p
\v 14 Ɠɔoɠɔ GALAGI devei veeni Moize ya, Sinayi teʋebai zu, é ɠɛ ma: 
\v 15 «Levi mavofodaiti gaalu, eɠɛʋelei ta-ʋɛlɛyeɠeiti ti la, ta ta-wolodamaiti. Ɗa zunuiti kpein gaalu, é zo alu gila ma, é lɛ zeemaazu.» 
\v 16 Moize ti ɠaaluni Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-devei zu, eɠɛʋelei é ma levei zɔlɔɔni da.
\p
\v 17 Levi ná-doun zunuiti daaseigiti ti ɠɛni ga: Gɛɛlɛson, Keɠate ta Melali. 
\v 18 Gɛɛlɛson ná-doun zunuiti daaseigiti kaa, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la: Liɓini ta Simeyi. 
\v 19 Keɠate ná-doun zunuiti daaseigiti kaa, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la: Amalame, Yiseɠaal, Eɓelɔn, ta Uziyɛle. 
\v 20 Melali ná-doun zunuiti daaseigiti kaa, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la: Maali ta Musi. Levi ná-bolodamaiti kana, eɠɛʋelei ta-ʋɛlɛyeɠeiti ti la.
\p
\v 21 Gɛɛlɛson mavofodaiti ti ɠɛni ga Liɓini ná-bolodamaiti ta Simeyi nɔnɔiti. 
\v 22 Ti-liegɔi ɠɛni ga zunu waadɔfela undɔɔlugɔ (7.500), é zo alu gila ma, é lɛ zeemaazu. 
\v 23 Gɛɛlɛson ná-bolodamaiti ti-ʋuuzuʋɛ ɠɛni ga seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ʋoluʋelei, folo liizu ʋelei. 
\v 24 Gɛɛlɛson ná-bolodamaiti ta-ɠundiɠii ɠɛni ga Eliasafe, Layɛle ná-doun zunui. 
\v 25 Ti-losuʋɛ ɠɛni ga ti ɠaaɓa GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ʋaalobazuʋɛ niiti ma: seɠe ʋɛlɛ ɲadegai, ta ma ʋɛɛmazeɠei, ta kwɛpele seɠezuɠoozagi, nii é GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ, 
\v 26 ta koii ma zasai laaʋɛ ma ɠwɛpele seɠezuɠoozagi, ta sasai ma zeɠeiti, nii é seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ta zalaɠa ɠulazuʋɛ maaɠoolii zu, é ʋɛɛ ta-ɠaluiti ba. Tiya ɠa ti-ɠasɔ ɠɛni ga botii, nii togai naama aniiti kpein ba.
\p
\v 27 Keɠate mavofodaiti ti ɠɛni ga Amalame ná-bolodamaiti, ta Yiseɠaal nɔnɔiti, naa ʋɛɛ Eɓelɔn ta Uziyɛle tɔnɔiti ba. 
\v 28 Ti-liegɔi ɠɛni ga zunu waadɔsaʋa undɔzita (8.600), é zo alu gila ma, é lɛ zeemaazu. Ti pɛ ka ti ɠɛni seizu ɲadegai ma wotii zu. 
\v 29 Keɠate ná-bolodamaiti ti-ʋuuzuʋɛ ɠɛni ga nu yeezazu ʋelei seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ɠilazuʋɛ. 
\v 30 Keɠate ná-bolodamaiti ta-ʋɛlɛyeɠeiti ta-ɠundiɠii ɠɛni ga Elisafan, Uziyɛle ná-doun zunui. 
\v 31 Ti-losuʋɛ ɠɛni ga ti ɠaaɓa GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ma zɔɔlai niiti ma: minazeɠe kesui, ta taɓalii, ta fitina zei anii, ta zalaɠa ɠulazuʋɛti, ta seizu ɲadegai ma zɔɔlaiti kpein, niiti botii ɠɛni ɠɛɛzu ga tiye, ta kwɛpele seɠezuɠoozagi. Tiya ɠa ti-ɠasɔ ɠɛni ga botii, nii togai naama aniiti kpein ba. 
\v 32 Levi nuiti ta-ɠundiɠi wolai ɠɛni ga Eleazaal, zalaɠa ɠula nui Aalɔn ná-doun zunui. Tɔ ɠa é ɠɛni wɛlɛzu Levi nuiti ma, niiti ti ɠɛni seizu ɲadegai ma wotii zu.
\p
\v 33 Melali mavofodaiti ti ɠɛni ga Maali ná-bolodamaiti ta Musi nɔnɔiti. 
\v 34 Ti-liegɔi ɠɛni ga zunu waadɔzita unfelegɔ (6.200), é zo alu gila ma, é lɛ zeemaazu. 
\v 35 Melali ná-bolodamaiti ta-ʋɛlɛyeɠeiti ta-ɠundiɠii ɠɛni ga Suliyɛle, Aɓiyayile ná-doun zunui. Ti-ʋuuzuʋɛ ɠɛni ga seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ɠilazu ʋelei nu ɠɔʋɛzuʋɛ. 
\v 36 Ti-losuʋɛ ɠɛni ga ti ɠaaɓa GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ʋaalobazuʋɛ niiti ma: seɠe ʋɛlɛ ɲadegai zuzo guluiti, ta ma wulu zɔkpɔiti, ta ma lɔkpalaiti, ta ta-labuiti, ta ta-zɔɔlaiti kpein niiti botii ɠɛni ɠɛɛzu ga tiye, 
\v 37 ta tɔkpalaiti ti ɠɛni ga koii ma zasai, é ɠooli ma, é ʋɛɛ ta-labuiti ba, ta ti zuzo kɔluiti, ta ta-ɠaluiti.
\p
\v 38 Moize-o, Aalɔn ta ná-doun zunuiti-yo, ti ʋuuni seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ɠakalaʋɛ, folo ɠulazu ʋelei, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. Ti ɠɛni seizu ɲadegai ma wotii ɠɛɛzu Izilayɛle nuiti daaseigi zu. Zɔi nɔpɛ a la maaɓuɠana ná ʋa, ta naama nui ʋaa.
\p
\v 39 Levi nuiti kpein, niiti Moizeni ta Aalɔn ti ti ɠaaluni, zunuiti, é zo alu gila ma, é lɛ zeemaazu, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-devei ɠɛni la, é lo pɛlɛyeɠeiti ba, ti ɠɛni ga zunu waaʋuufele maazu felegɔ (22.000).
\s Doun mɔungiti unmɔɔ fai
\p
\v 40 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: «Doun zunu mɔungiti kpein gaalu Izilayɛle nuiti saama, é zo alu gila ma, é lɛ zeemaazu, è ti-laaseigiti sɛʋɛ. 
\v 41 Ɗa Levi nuiti fe bɛ̀, Izilayɛle nuiti ti-loun zunu mɔungiti potogi zu. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI. Levi nuiti ta-loganiiti ta ɠɛ ga nɔ̀nɔ, Izilayɛle nuiti ta-logani zinɛ mɔungiti potogi zu.» 
\v 42 Moize doun zunu mɔungiti kpein gaaluni Izilayɛle nuiti saama, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la zea. 
\v 43 Doun zunu mɔungi kpein gaaluni, é zo alu gila ma, é lɛ zeemaazu. Ti-liegɔi ɠɛni ga waaʋuufele maazu fele unfele puulɔfela maazu saʋagɔ (22.273).
\p
\v 44 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 45 «Levi nuiti fe bɛ̀, Izilayɛle nuiti ti-loun zunu mɔungiti potogi zu, ta Levi nuiti ta-loganiiti, Izilayɛle nuiti ta-loganiiti potogi zu. Levi nuiti ta ɠɛ ga nɔ̀nɔ. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI. 
\v 46 Izilayɛle nuiti ti-loun zunu mɔungiti, zunu unfele puulɔfela maazu saʋagɔ (273) unmɔɔ fai zu, nii daai ma, ti yɔɠɔzu ma ta Levi nuiti, 
\v 47 naa ɠa ga ɗa wali ɠae lɔɔludɔɔlu kula ti ɠilagilagi unmɔɔ fai zu. Wali ɠaei naa zoloo seizu ɲadegai ma walii ma, nii buɲɛgi ga galamu puugɔ. 
\v 48 Ɗa walii naa ve Aalɔn ta ná-doun zunuiti zea, ga naati unmɔɔ ganii, niiti ti-liegɔi a leʋe Levi nuiti tiegɔi ʋa.» 
\v 49 Moize unmɔɔgi ma walii zoni, é ɠula naati zea, niiti ti-liegɔi ɓudɛni Levi nuiti maazu, ti unmɔɔgai, 
\v 50 é walii zoni, é ɠula Izilayɛle nuiti ti-loun zunu mɔungiti zea, é ɠɛ ga wali ɠae waagila unsaʋa puulɔzita maazu lɔɔlugɔ (1.365), eɠɛʋelei seizu ɲadegai ma walii la. 
\v 51 Moize unmɔɔgi ma walii veeni Aalɔn ta ná-doun zunuiti zea, é zoloo Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-devei ma, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI Moize ɓɔɠɔi leveni la.
\c 4
\s Keɠate nuiti ta-wotii
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ta Aalɔn ʋɔ, é ɠɛ ti ma: 
\v 2 «Keɠate mavofodaiti gaalu, Levi ná-doun zunuiti saama, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, 
\v 3 é zo kona ʋuusaʋagɔ (30) ma, é li kona ʋuulɔɔlugɔ (50) ʋɔ, nii nɔpɛgi a zoloo GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ma wotii ta ɠɛɛ vai ma.
\p
\v 4 «Keɠate mavofodaiti ta-wotii ʋɛtɛ, ta ɠɛ kɛɛzu GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu: ada ɲadega wolai ma ɠasɔi ɠa ɠɛ ti unma. 
\v 5 Siɛgi zu ta ɠɛ liizu la, ti zeɠe ti-ʋuuzuʋɛ, Aalɔn ta ná-doun zunuiti ta kwɛpele seɠezuɠoozagi ɠula, ti zeele woo ɠesui maavelevele la, 
\v 6 ziɛ wu zua ɠɔlɔi ʋɛɛ ma, ti seɠe ɓiinii ʋɛɛ maazu, naa ʋolu ti kesui zeɠe wulu zɔkpɔiti to ba.
\p
\v 7 «Ta seɠe ɓiinii ʋɛɛ taɓalii ma, nii ɓului laazu ga GALA bɛ, ti diɠiiti sei maazu, ta tazaiti, puya zalaɠai vaa zu, ta kokoiti, ta ziawɔiti. Ɓuluiti ti veai GALA bɛ, naati ta yɛ ná taɓalii ɠa. 
\v 8 Ta pɛɛmazeɠe ɓɔi sɔsɔgi ʋɛɛ ma aniiti ma, naa ʋolu ti ziɛ wu zua ɠɔlɔi velevele ti ma, naa ʋolu ti taɓalii zeɠe wulu zɔkpɔiti to ba.
\p
\v 9 «Ta seɠe ɓiinii zeɠe, ti felevele fitina zei anii ma, wozaɠala fai zu, ta ná-fitinaiti, ta ná-salaʋa zo sɔɔlaiti, ta ná-salaʋa zeɠe aniɲakaiti, ta ná-gulɔ aniɲakaiti, ná-botii ɠɛɛ vai ma. 
\v 10 Ta ti maavelevele, ta ná-sɔɔlaiti kpein, ziɛ wu zua ɠɔlɔi zu, ti ti la kasɔ zeɠe wului ma.
\p
\v 11 «Ta pɛɛmazeɠe ɓiinii ʋɛɛ zalaɠa ɠulazuʋɛ ma, nii zanugi ziɛni maaʋɛ, ti maavelevele ga ziɛ wu zua ɠɔlɔi, naa ʋolu ti seɠe wulu zɔkpɔiti to ba. 
\v 12 Ta aniɲakaiti kpein seɠe, niiti ti botii ɠɛɛzu ga tiye seizu ɲadegai zu, ti ti ʋu seɠe ɓiinii zu, ti ti maavelevele ga ziɛ wu zua ɠɔlɔi, naa ʋolu ti ti la kasɔ zeɠe wului ma.
\p
\v 13 «Ta zalaɠa ɠulazuʋɛ ma yuʋui ɠula su, ti pɛɛmazeɠe ɓɔigi ʋɛɛ niina gaazu, 
\v 14 naa ɠa ti sɔɔlaiti kpein puuzu maazu, niiti ti ga ná-botiɠɛ aniiti: abu zeɠe aniiti, sua zɔɔ mitɛ wolaiti, pɛluiti, ta ɲama vaza aniɲakaiti. Naa ʋoluma ta ziɛ wu zua ɠɔlɔi ʋɛɛ ti pɛ maazu, ti seɠe wulu zɔkpɔiti to ba.
\p
\v 15 «Siɛgi zu Aalɔn ta ná-doun zunuiti ti ɓesu la ga seizu ɲadegai ta sɔɔlaiti maavelevele, ti lii ziɛgi zu, ti ʋa zeɠe ʋuuzuʋɛ, Keɠate ná-nuiti ta ʋa niina, ti ti zeɠe. Kɛlɛ ti mina yeevɔɔɠu ada ɲadegai ma anii ta ʋa, ti ʋa za. Keɠate mavofodaiti tosuʋɛ ɠana, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ná-fai zu.
\p
\v 16 «Zalaɠa ɠula nui Aalɔn ná-doun zunui Eleazaal losuʋɛ ɠa ga, é ɗa wɛlɛ fitinai ná-gulɔi ma ta ansansegi, ta vebɛ zalaɠai é ɠulazu folo-o-folo, ta siɛma wulɔ ɲadegai. Toɠa seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ma wɛlɛma vai kpein kɛ, ta bu anii kpein, ta seizu ɲadegai, é ʋɛɛ ma zɔɔlaiti kpein ba.»
\p
\v 17 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ta Aalɔn ʋɔ, é ɠɛ ti ma: 
\v 18 «À mina va bu ga Keɠate nuiti ta-wolodai ma ʋɛlɛyeɠeiti ma zuwu ɠaaleʋe Levi nuiti saama. 
\v 19 Wɛlɛ pelegi maanɛai wo kɛ la ti ʋɛ, nii a kɛ ti zɛnvui wo, ti mina za: Siɛgi zu ti ʋaazu la ani ɲadegaiti pɔ bɛ, ɗɛi è ga Aalɔn, wa è-loun zunuiti, wa lɛ, wo ɛsɛ tosuʋɛ lɛɛ la, nii maanɛai é kɛ. 
\v 20 Keɠate nuiti ti maa la nɛɛni, ti ʋa lɛ ada ɲadegai eyɛsu pɛ, naa ʋɛtɛ faa zu, anɛɛ yeeɠɛɠala go nɔ laawu, ti ʋa za.»
\s Gɛɛlɛsome nuiti ta-wotii
\p
\v 21 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 22 «Gɛɛlɛson mavofodai ɠaalu, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti. 
\v 23 Ɗa zunuiti kpein gaalu, é zo kona ʋuusaʋagɔ (30) ma, é li kona ʋuulɔɔlugɔ (50) ʋɔ, nii nɔpɛgi a zoloo GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ma wotii ta ɠɛɛ vai ma. 
\v 24 Wɛlɛ nii ɠa é ɠɛɛzu ga Gɛɛlɛson nuiti ta-ʋɛlɛyeɠeiti tosuʋɛ, nii ta kɛ, ta nii ta seɠe: 
\v 25 Ta ɗa seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ma landaiti seɠe, ta GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi, ta ma ʋɛɛmazeɠeiti, ta ziɛ wu zua ɠɔlɔi é ʋɛɛzu ti maazu, ta kwɛpele seɠezuɠoozagi é GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ, 
\v 26 ta koii ma zasai, nii é seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ta zalaɠa ɠulazuʋɛ maaɠoolii zu, ta sasai laaʋɛ ma ɠwɛpele seɠezuɠoozagi, é ʋɛɛ ta-ɠaluiti ba, ta naama zɔɔlaiti kpein. Ta botii kpein kɛ, nii togai naa ʋa. 
\v 27 Gɛɛlɛson mavofodaiti ta ta-wotii kpein kɛ Aalɔn ta ná-doun zunuiti ta-levei wu, ti naama ɠasɔi zeɠe, nii maanɛai ti seɠe, ti ti-losuʋɛ laazeeli. 
\v 28 Pele ɠana Gɛɛlɛson nuiti ta-ʋɛlɛyeɠeiti ta-wotii a ɠɛ la, é lo GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi vai ʋa. Ta kɛ, ti daazeeli zalaɠa ɠula nui Aalɔn ná-doun zunui Itamaal ná-devei wu.
\s Melali nuiti ta-wotii
\p
\v 29 «Ɗa Melali mavofodaiti gaalu ɓalaa, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti. 
\v 30 Ɗa zunuiti kpein gaalu, é zo kona ʋuusaʋagɔ (30) ma, é li kona ʋuulɔɔlugɔ (50) ʋɔ, nii nɔpɛgi a zoloo GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ma wotii ta ɠɛɛ vai ma.
\p
\v 31 «Wɛlɛ, nii ɠa maanɛai ga ti ɗa seɠe, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ma zɔɔlaiti su: seɠe ʋɛlɛ ɲadegai zuzo guluiti, ta ma wulu zɔkpɔiti, ta ma lɔkpalaiti, ta ma labuiti, 
\v 32 ta tɔkpalaiti ti ɠɛni ga koii ma zasai, é ɠooli ma, é ʋɛɛ ta-labuiti ba, ta ti zuzo kɔluiti, ta ta-ɠaluiti, ta sɔɔlai nii kpein fizɔgai ti loda vai zu. Wa ɛsɛ ná-sɔɔla lɛɛ la, nii a ɠɛ seɠezu. 
\v 33 Pele ɠana Melali nuiti ta-ʋɛlɛyeɠeiti ta-wotii a ɠɛ la, ta ti-losuʋɛ, é lo GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi vai ʋa. Naa ɠa ta ɠɛ kɛɛzu Itamaal yeezu, nii é ga zalaɠa ɠula nui Aalɔn ná-doun zunui.»
\s Levi nuiti gaalu fai,  //  niiti ti ɠɛni botii zu
\p
\v 34 Moize ta Aalɔn ta nuɓusɛiti ta-ɠundiɠiiti ti Keɠate mavofodaiti gaaluni, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, 
\v 35 é zo kona ʋuusaʋagɔ (30) ma, é li kona ʋuulɔɔlugɔ (50) ʋɔ, nii nɔpɛgi a zoloo GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ma wotii ta ɠɛɛ vai ma. 
\v 36 Nii gaaluni ta-wolodamaiti su, naa ɠɛni ga zunu waafelegɔ undɔfela puulɔɔlugɔ (2.750). 
\v 37 Keɠate ná-bolodamaiti kana, ti ti ɠaaluni, nii kpein é ɠɛni botii ɠɛɛzu GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu. Moize ta Aalɔn ti ti ɠaaluni, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la Moize ya.
\p
\v 38 Gɛɛlɛson mavofodaiti ti ɠaaluni, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, 
\v 39 é zo kona ʋuusaʋagɔ (30) ma, é li kona ʋuulɔɔlugɔ (50) ʋɔ, nii nɔpɛgi a zoloo GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ma wotii ta ɠɛɛ vai ma, 
\v 40 nii gaaluni, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, naa ɠɛni ga zunu waafelegɔ undɔzita puusaʋagɔ (2.630). 
\v 41 Gɛɛlɛson ná-bolodamaiti kana, ti ti ɠaaluni, nii kpein é ɠɛni botii ɠɛɛzu GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu. Moize ta Aalɔn ti ti ɠaaluni, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la ti ya.
\p
\v 42 Melali ná-bolodamaiti ti ɠaaluni, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, 
\v 43 é zo kona ʋuusaʋagɔ (30) ma, é li kona ʋuulɔɔlugɔ (50) ʋɔ, nii nɔpɛgi a zoloo GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ma wotii ta ɠɛɛ vai ma, 
\v 44 nii gaaluni, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, naa ɠɛni ga zunu waasaʋagɔ unfelegɔ (3.200). 
\v 45 Melali ná-bolodamaiti kana, ti ti ɠaaluni. Moize ta Aalɔn ti ti ɠaaluni, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la Moize ya.
\p
\v 46 Levi nuiti, Moize ta Aalɔn ta Izilayɛle nuiti ta-ɠundiɠiiti ti ti ɠaaluni, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, 
\v 47 é zo kona ʋuusaʋagɔ (30) ma, é li kona ʋuulɔɔlugɔ (50) ʋɔ, nii nɔpɛgi a zoloo GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ma wotii ta ɠɛɛ vai ma, 
\v 48 ti-liegɔi ɠɛni ga zunu waadɔsaʋa undɔɔlugɔ puulɔsaʋa (8.580). 
\v 49 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é devei veeni ga ti ti ɠaalu, Moize ɛsɛ ná-boti lɛɛni la, nii maanɛai é kɛ, ta kasɔi nii maanɛai é seɠe, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la Moize ya.
\c 5
\s Tɔgi é lo ɲade fai ʋa
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Devei ve Izilayɛle nuiti zea ga ti naati kpein kula ɓɔɠɔ zaama ti-ʋuuzuʋɛ, niiti ti ɠɔzɔai ga gee zeeɓɛi, ɓaa kalaɲa kolegi, ɓaa ti vɔɔɠuai poomai ta ʋa. 
\v 3 É ɠɛni ga zunu ɓaa anzanu, wa ti ɠula wo-ʋuuzuʋɛ ʋa, ti mina wo-ʋuuzuʋɛ ɠɔzɔ, ʋɛ gè zeini ná wo zaama.» 
\v 4 Izilayɛle nuiti ti woozogi ɠɛɛni, ti naama nuiti kpein kulani ti-ʋuuzuʋɛ ʋa, ti li ná ʋoluʋɛ, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la Moize ya.
\s Unmai ma vaazuɓɛtɛi
\p
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 6 «Ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: Ni zunu ɓaa anzanu a ɓaaɠona nui ta ma, toɠa ɠɛ ga ladalala nu Ɠɔoɠɔ GALAGI letema, kɛni é leve ga sɔba nu. 
\v 7 Toɠa laa zɔ ga ga kotoi é kɛai. Toɠa ma anii ɠaaɠale ma naa ʋɔ, nii é ɓaaɠogai ma, é kpɔ ba ga ma gaaɠwɛsu lɔɔlugɔi zeizu ɠilagi. 
\v 8 Ni nui nii kpaaɠomai wogai la, naa za, tama ná-pogani zeɠe nu la ná, nii faazuɓɛtɛi a wo zeezaama, aniiti kpein ta ve Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, naa ɠa ga zalaɠa ɠula nui ɠa ta ve zea, é ɓɔ baala sinɛi ʋa, é ga koto gba zalaɠai sɔba nui ʋɛ. 
\v 9 Vebɛani ɲadegai kpein Izilayɛle nuiti ta kula, faanɛɛ gelei nii a zeɠe ba, é ve zalaɠa ɠula nui ya, naa ɠa ɠɛ ga naa nɔnɔ. 
\v 10 Nii nui feezu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, naa ɠa ve zalaɠa ɠula nui ya, nii nui a fe zalaɠa ɠula nui ya, naa nɔnɔ ɠana.»
\s Tolo vai é ʋilɛ anzanui ʋa
\p
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 12 «Ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: Wɛlɛ nii maanɛai wo kɛ, ni anzanui ta a sinigi yaavana, é ɠɛ bɛ ga ladalala nu. 
\v 13 Ni zunu ɠili ka laana la, sinigi la ɠoleni ma, tɔɔzei é ɓɔɠɔ ɠɔzɔʋɛ dɔɔɠuzu, zeele la ná, a zeele woo wo daalɔɠɔma, tama é la zoni ná kɛɛzuʋɛ, 
\v 14 siɛgi zu tolo ɠigi ɠɛɛzu la sinigi ʋɛ, é zooʋi anzai ma, é ɠɛni ga ɠite vaa ɓaa zɛɛ, 
\v 15 toɠa ʋaa la zalaɠa ɠula nui ʋɔ bɛ, moloi nii é ga wɔɔlezegi, toɠa naama ɠɛzɛi kilo saʋagɔ zeɠe, é kɛ bɛ ga zalaɠai, é mina gulɔ ʋu ma, é mina ansanse pu ma, mazɔlɔɔ toɠa ga tolo zalaɠai, vebɛ zalaɠai nii é faaɠaaza golai ma vai loozu nu ɠisu.
\p
\v 16 «Zalaɠa ɠula nui ɠa maaɓuɠa ga anzanui seizu ɲadegai ʋa, é lo Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala. 
\v 17 Toɠa ziɛ ɲadegai zaɠa pɔlɔ liɠi zu, é seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ma vufiligi yɛʋɛ, é pu su. 
\v 18 Toɠa anzanui ɠaalɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, é nɔungi vie, é vebɛ zalaɠai ve zea, nii é ná-faaɠaazagi ma ɠizɛsui wosu, naa ɠa é ga tolo zalaɠai, kɛlɛ zalaɠa ɠula nui ɓɔɠɔi ɠa foovoo ɗɛ wanai zo ya. 
\v 19 Toɠa ɠɛ anzanui ma: ‹Ɗa ɠonazu ga: Ni zunu ɠili ge la dɛ laani ga ɗe, è la dɛ ɓɔɠɔ ɠɔzɔni, è ʋa è-zinigi yaava, kaipa è zeini bɛ, naazu foovoo ɗɛ wanai nii mina faa ɲɔu nɔpɛ kɛ ga ɗe. 
\v 20 Kɛlɛ tama, è zeiɗai ma zini bɛ, ni è è-zinigi yaava, è ɓɔɠɔ ɠɔzɔ, è la zunu ɠili koba, 
\v 21 ɗa ɠonazu, è yeezei niima voovooiti bu: Ɠɔoɠɔ GALAGI è-ɓalaiti fɔ, é è-ɠogi lɛ da, eyɛsu ɗa-nuɓusɛiti ta ɠɛna foovoo loa, ti pokɔɠɔ è ma. 
\v 22 Foovoo ɗɛi tɛi ge lɔ è ɠoozu, é è-ɠogi lɛ da, é è-ɓalaiti fɔ!› Anzanui ɠa gooɠaaʋote, é ɠɛ ma: ‹Ungo, é ɠɛ ɠana!›
\p
\v 23 «Zalaɠa ɠula nui ɠa foovoo vai niiti sɛʋɛ sɛʋɛi zu, é gba ziɛ wanai wu. 
\v 24 Toɠa ziɛ wanai naa lo anzanui la, nii é ga foovoo ɗɛi, é kpɔle, é yei koozu. 
\v 25 Aisa naa ʋa ɠɛ, zalaɠa ɠula nui ɠa tolo zalaɠai zeɠe anzanui ya, é datɛɠɛ vai ma ʋoogi ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, naa ʋolu é ʋaa la zalaɠa ɠulazuʋɛ. 
\v 26 Zalaɠa ɠula nui ɠa zeeɲɛ gila seɠe ba, é makɛ ga ɠizɛsui, é gala, zalaɠa ɠulazuʋɛ, naa ʋoluma, é ziɛi ve anzanui ya, é kpɔle. 
\v 27 Ni gaama ʋe ga é ɓɔɠɔ ɠɔzɔʋɛ, é ɠɛ ga ladalala nui sinigi ʋɛ, foovoo ɗɛi ɠa yei koozuʋɛ, é naa wona, kogi lɛ da, kpalaiti ta vɔ, eyɛsu ná-nuɓusɛiti ta ɠɛna foovoo loa, ti pokɔɠɔ ma. 
\v 28 Kɛlɛ ni anzanui la ɓɔɠɔ ɠɔzɔni, ni ɲadegɛ, faa ɲɔu nɔpɛ ge la ɠɛa la, toɠa zoo é dounɠa zɔlɔɔ ʋolu.
\p
\v 29 «Naa ɠa é ga tɔgi é ʋilɛ tolo vai ʋa, siɛgi zu anzanui é zini bɛ, é sinigi yaavazu la, é ɓɔɠɔ ɠɔzɔ, 
\v 30 ɓaa ni tolo yii a lɔɔna zunui ta yiima, é zooʋi anzai ma koloɠolo fai zu. Toɠa ɠula la Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala. Zalaɠa ɠula nui ɠa naa ɠɛ, nii kpein sɛʋɛai tɔgi zu. 
\v 31 Anzazinigi ɠa ɠɛ ga sɔbalala nu naazu, anzanui ná-faaɠaaza golai ma ɠasɔi ɠa la tɔ ɓɔɠɔi unma.»
\c 6
\s Nuiti ti ɓɔɠɔ ɠalivaazu  //  Ɠɔoɠɔ GALAGI ma
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: Siɛgi zu zunui ta, ɓaa anzanui ta ɓɔɠɔ ɠalivaazu la Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é ɓɔɠɔ ɠalivaa minazeɠegi wo, 
\v 3 kɛni é ɓɔɠɔ zo, é mina dɔɔ ɓɔle, ɓaa kpɔɔle ani nɔpɛ a nu ɠaazulati, é mina dɔɔ laɓa ɓɔle, anɛɛ kpɔɔle ani laɓai ta ma zii nɔpɛ nii a nu zo, é mina leezɛin ma ɗɛi ta ɓɔle, é mina leezɛin ta mi, ma wundui ɓaa ma vɔɔi. 
\v 4 Eyɛsu kalivaa ziɛgi ɓe, é mina leezɛin ʋaalobazuʋɛ tanɔpɛ mi, é zo ma ɠaei ma, é li ma ɠɔlɔ pɔ.
\p
\v 5 «Naama yeeɠɛɠalai kpein daawu, niiti kalivaai ti zu Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, nɔungi mina wo, eyɛsu naama yeeɠɛɠalaiti daazeeli, toɠa ɲade niina, é nɔundeɠai ta kpɛlɛiti zɛ ná.
\p
\v 6 «Yeeɠɛɠalai kpein daawu, é deveai ga é ɓɔɠɔ ɠaliva Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, é mina maaɓuɠa nu ʋooma ʋa. 
\v 7 É mina ɓɔɠɔ ɠɔzɔ tɔgi letemazu, kɛɛɠɛ ʋɛ, ɓaa dee, ɓaa kɛɛɠɛloun zunu ʋɛ, ɓaa baazeela ʋɛ, ni naa ta a zaana, mazɔlɔɔ ná-kalivaa vai GALA ma, naama ʋoogi ɠa unmaʋɛ. 
\v 8 Kalivaa ziɛgi kpein daawu, toɠa ga nu ɲadegai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.
\p
\v 9 «Ni nui ta a zaana koba kpaun, nɔungi é kalivaai, naa ɠɔzɔa, toɠa nɔungi wo ta kpɛlɛi, folo lɔfelasiɛi ma, ná-ɲade foloi. 
\v 10 Foloi lɔsaʋasiɛi, toɠa li ga kpumago felegɔ ɓaa poopo kpokpa felegɔ zalaɠa ɠula nui ʋɔ, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. 
\v 11 Zalaɠa ɠula nui ɠa gila kula ga koto gba zalaɠai, é zɔi ɠɛ ga gala zalaɠai, kotoi kɛai ga é yeevɔɔɠu poomai ʋa, naa gbaai ɠana. Naama voloi nɔ zu, toɠa nɔungi ɠaliva mɔnɔ ga niinɛ. 
\v 12 Toɠa ɓɔɠɔ ɠaliva ʋolu ga niinɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, ná-kalivaa yeeɠɛɠalaiti faa zu é ɠɛa deveni. Toɠa kona gila baala sinɛi ɠula ga faazuɓɛtɛ zalaɠai. Foloiti ti leʋegai, é mina mɔ naati gaalu, tɔɔzei ná-kalivaa voloiti ti ɠɔzɔni.
\p
\v 13 «Tɔgi ʋɛtɛ é ʋilɛ ɓɔɠɔ ɠalivaa vai ʋa: Foloi ná-kalivaa vai ɓesu la, naama voloi ta ʋaa la GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. 
\v 14 Toɠa ná-zalaɠai ɠula Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ: kona gila baala sinɛ ɠila, nii nɛɛʋuzu la ba, naa ɠa ɠɛ ga gala zalaɠai, ta kona gila baala saa ɠila, nii nɛɛʋuzu la ba, naa ɠa ɠɛ ga koto gba zalaɠai, ta baala sinɛ wolai, nii nɛɛʋuzu la ba, naa ɠa ɠɛ ga ziilɛi zalaɠai. 
\v 15 Ɓului lɛʋɛ la su, toɠa ʋa ɓalaa ga naama ɓɔlɔgi: ɓului kpɛtɛai ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi, ta ɓulu lɛɛvɛiti lɛʋɛ la su, gulɔi ʋuai ma, é ɓɔ ta-vebɛ zalaɠaiti ba, ta ta-ʋuya zalaɠaiti. 
\v 16 Zalaɠa ɠula nui ɠa ʋa ga ti pɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala, é ná-koto gba zalaɠai ɠula, ta ná-gala zalaɠai. 
\v 17 Toɠa baala sinɛ wolai ɠula ga ziilɛi zalaɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ta ɓului lɛʋɛ la su, naama ɓɔlɔgi, é kpɔ ná-vebɛ zalaɠai ʋa ta ná-puya zalaɠai. 
\v 18 Nui kalivaai, naa ɠa nɔungi wo, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. Toɠa nɔundeɠai zeɠe ta kpɛlɛi, é ti ʋili abui ɠa, nii é ziilɛi zalaɠai wu. 
\v 19 Zalaɠa ɠula nui ɠa baala sinɛ wolai ma ɓakigi zeɠe, nii giliai, ta ɓulu ɠila lɛʋɛ la su, ta ɓulu lɛɛvɛ ɠila lɛʋɛ la su, é fe nui naa ya, nii é ɓɔɠɔ ɠalivaai, naa a ɓena ga nɔungi wo. 
\v 20 Naa ʋolu, zalaɠa ɠula nui ɠa ti latɛɠɛ vai ma ʋoogi ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. Daamianigi naati ɲadegɛ, ta ɠɛ ga zalaɠa ɠula nui nɔnɔ, é ɓɔ ma ɠekegi ta ma ɓalai ʋa, niiti ti ɠula ga datɛɠɛ vai ma ʋoogi. Naa ɠɛa ʋoluma, nii é ɓɔɠɔ ɠalivaai, naa ɠa zoo é dɔɔi ɓɔle niina.
\p
\v 21 «Tɔgi ɠana é ʋilɛ naama nui ʋa, nii é ɓɔɠɔ ɠalivaazu, é minazeɠegi ɠɛai, nii maanɛai é kula ga zalaɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ kalivaa vai zu, gaalu ge la naa ʋa, nii a ɠɛ ga faanɛɛi ma zobogi bɛ ga é kɛ. Toɠa kɛ eɠɛʋelei a minazeɠe la, é ɓɔ naa ʋa, nii tɔgi bogai, é ʋilɛ nui ɠalivaa vai ʋa.»
\s Tuyai loo ʋelei
\p
\v 22 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 23 «Ɓɔɛ Aalɔn ta ná-doun zunuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: ‹Wɛlɛ, ʋele ɠa wa ɠɛ tuya loozu la Izilayɛle nuiti bɛ, wa ɠɛ ti ma:
\q
\v 24 Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya loo wo ʋɛ, é wo makɛ!
\q
\v 25 Ɠɔoɠɔ GALAGI yeezei wo wu ga pagɔ!
\q É zaalai la wo ma!
\q
\v 26 Ɠɔoɠɔ GALAGI wɛlɛ wo ma!
\q É ziilɛigi ve wo ʋɛ!›
\p
\v 27 «Zekana ta wooɠula la mà, Izilayɛle nuiti ta-vaa zu, nɔ̀un nà, nà tuya loo ti ʋɛ.»
\c 7
\s Botii lɔɔzei vai  //  seɠe ʋɛlɛ ɲadegai wu
\p
\v 1 Yeei Moize ɓeni da ga seɠe ʋɛlɛ ɲadegai lo, é gulɔ ɲadegai ziɛni ma, é fe GALA bɛ. É kɛɛni ɠana nɔ ga ma zɔɔlaiti, naa ʋɛɛ zalaɠa ɠulazuʋɛ ʋa, ta ma zɔɔlaiti. 
\v 2 Pɛlɛyeɠe ɠundiɠiiti, ti ga bolodaiti ta-ɠundiɠiiti ti maaɓuɠani. Tɛiti ti loni gaalugi untuɠɔ. 
\v 3 Ti ʋaani ga vebɛaniiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ: wotolo lɔzita ti maazuʋɛai, ta nikɛ puugɔ maazu felegɔ (12), kundiɠi felegɔ wotolo ɠila, nikɛ ɠilagila. Ti ʋaani ga tiye seɠe ʋɛlɛ ɲadegai laaʋɛ.
\p
\v 4 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 5 «Ta-vebɛaniiti so. Wotoloi niiti, ta nikɛi niiti, ta lɔ GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ma wotii zu. Ɗa kaliva Levi nuiti ma, eɠɛʋelei ti ɠilagilagi ta-wotii ɓɛdɛma vai la.» 
\v 6 Moize yeezeini wotoloiti bu, ta nikɛiti, é ti ɠaaɠwɛ Levi nuiti ba. 
\v 7 É wotolo felegɔ zeɠeni, ta nikɛ naanigɔ, é fe Gɛɛlɛson ná-nuiti zea, eɠɛʋelei ta-wotii ɓɛdɛma vai ɠɛni la. 
\v 8 É wotolo naanigɔ ta nikɛ lɔsaʋa ve Melali ná-nuiti zea, tɔɔzei botii liegɔi ʋa, ti ɠɛni kɛɛzu Itamaal yeezu, zalaɠa ɠula nui Aalɔn ná-doun zunui. 
\v 9 É la ɠɛni ta veeni Keɠate ná-nuiti zea, mazɔlɔɔ naati ka ani ɲadegaiti ma ɠasɔi ɠɛni ti unma, kɛni ti ɓena ti zeɠe ɠɔma.
\s Zalaɠa ɠulazuʋɛ laalao fai  //  ma vebɛaniiti
\p
\v 10 Kundiɠiiti ti ʋaani ga ta-vebɛaniiti, voloi ti zalaɠa ɠulazuʋɛ veeni la GALA bɛ, ti daalao, ti gulɔ ɲadegai ziɛ ma. Kundiɠiiti ti ʋaani ga ta-vebɛaniiti zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠakalaʋɛ. 
\v 11 Názu ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni la Moize ma: «Kundiɠiiti ti ʋa ga ta-vebɛaniiti, ti ɠilagilagi pɛ, nu ɠila, folo ɠila, zalaɠa ɠulazuʋɛ laalao fai zu.»
\p
\v 12 Folo mɔungi, Naason, Aminadaɓe ná-doun zunui ʋaani, é ná-vebɛanii lɛ. Naa ɠa é ɠɛni ga Zuda mavofodai nɔnɔi. 
\v 13 É ʋaani ga tazai, é ga walii, buɲɛgi ga kilo ɠila ta tukpɛ (1,5), ta koko ɠila, é ga walii, buɲɛgi ga galamu undɔsaʋa (800), eɠɛʋelei seizu ɲadegai ma ɠɔɠɔgi ɠɛni ɠɛɛzu la, ti felegɔ pɛ daavega ɠɛni de ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi, é ʋa ɠɛ ga vebɛ zalaɠai, 
\v 14 ta zanu aniɲaka ɠila, buɲɛgi ga galamu ungila puugɔ (110), daavegai ga ansansegi. 
\v 15 É ʋaani ɓalaa ga nikɛ zinɛ ɓokpa gila, ta baala sinɛ wola ɠila, ta kona gila baala sinɛ ɠila, gala zalaɠai vai zu, 
\v 16 ta boli zinɛ ɠila, koto gba zalaɠai vai zu, 
\v 17 ta nikɛ felegɔ, ta baala sinɛ wola lɔɔlugɔ, ta boli zinɛ lɔɔlugɔ, ta kona gila baala sinɛ lɔɔlugɔ, ti ɠɛ ga ziilɛi zalaɠai. Aminadaɓe ná-doun zunui Naason ná-vebɛanii ɠɛni ga naa.
\p
\v 18 Foloi velesiɛi, Netaneyɛle, Suaal ná-doun zunui, Isakaal mavofodaiti ta-ɠundiɠii ʋaani, é ná-vebɛanii lɛ. 
\v 19 É ɠɛni ga tazai, é ga walii, buɲɛgi ga kilo ɠila ta tukpɛ (1,5), ta koko ɠila, é ga walii, buɲɛgi ga galamu undɔsaʋa (800), eɠɛʋelei seizu ɲadegai ma ɠɔɠɔgi ɠɛni ɠɛɛzu la, ti felegɔ pɛ daavega ɠɛni de ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi, é ʋa ɠɛ ga vebɛ zalaɠai, 
\v 20 ta zanu aniɲaka ɠila, buɲɛgi ga galamu ungila puugɔ (110), daavegai ga ansansegi. 
\v 21 É ʋaani ɓalaa ga nikɛ zinɛ ɓokpa gila, ta baala sinɛ wola ɠila, ta kona gila baala sinɛ ɠila, gala zalaɠai vai zu, 
\v 22 ta boli zinɛ ɠila, koto gba zalaɠai vai zu, 
\v 23 ta nikɛ felegɔ, ta baala sinɛ wola lɔɔlugɔ, ta boli zinɛ lɔɔlugɔ, ta kona gila baala sinɛ lɔɔlugɔ, ti ɠɛ ga ziilɛi zalaɠai. Suaal ná-doun zunui Netaneyɛle ná-vebɛanii ɠɛni ga naa.
\p
\v 24 Foloi zaʋasiɛi, Eliyaɓe, Ɠelon ná-doun zunui, Zaɓulɔn mavofodaiti ta-ɠundiɠii ʋaani, é ná-vebɛanii lɛ. 
\v 25 É ɠɛni ga tazai, é ga walii, buɲɛgi ga kilo ɠila ta tukpɛ (1,5), ta koko ɠila, é ga walii, buɲɛgi ga galamu undɔsaʋa (800), eɠɛʋelei seizu ɲadegai ma ɠɔɠɔgi ɠɛni ɠɛɛzu la, ti felegɔ pɛ daavega ɠɛni de ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi, é ʋa ɠɛ ga vebɛ zalaɠai, 
\v 26 ta zanu aniɲaka ɠila, buɲɛgi ga galamu ungila puugɔ (110), daavegai ga ansansegi. 
\v 27 É ʋaani ɓalaa ga nikɛ zinɛ ɓokpa gila, ta baala sinɛ wola ɠila, ta kona gila baala sinɛ ɠila, gala zalaɠai vai zu, 
\v 28 ta boli zinɛ ɠila, koto gba zalaɠai vai zu, 
\v 29 ta nikɛ felegɔ, ta baala sinɛ wola lɔɔlugɔ, ta boli zinɛ lɔɔlugɔ, ta kona gila baala sinɛ lɔɔlugɔ, ti ɠɛ ga ziilɛi zalaɠai. Ɠelon ná-doun zunui Eliyaɓe ná-vebɛanii ɠɛni ga naa.
\p
\v 30 Foloi naanisiɛi, Elisuul, Sedeyuul ná-doun zunui, Luɓɛn mavofodaiti ta-ɠundiɠii ʋaani, é ná-vebɛanii lɛ. 
\v 31 É ɠɛni ga tazai, é ga walii, buɲɛgi ga kilo ɠila ta tukpɛ (1,5), ta koko ɠila, é ga walii, buɲɛgi ga galamu undɔsaʋa (800), eɠɛʋelei seizu ɲadegai ma ɠɔɠɔgi ɠɛni ɠɛɛzu la, ti felegɔ pɛ daavega ɠɛni de ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi, é ʋa ɠɛ ga vebɛ zalaɠai, 
\v 32 ta zanu aniɲaka ɠila, buɲɛgi ga galamu ungila puugɔ (110), daavegai ga ansansegi. 
\v 33 É ʋaani ɓalaa ga nikɛ zinɛ ɓokpa gila, ta baala sinɛ wola ɠila, ta kona gila baala sinɛ ɠila, gala zalaɠai vai zu, 
\v 34 ta boli zinɛ ɠila, koto gba zalaɠai vai zu, 
\v 35 ta nikɛ felegɔ, ta baala sinɛ wola lɔɔlugɔ, ta boli zinɛ lɔɔlugɔ, ta kona gila baala sinɛ lɔɔlugɔ, ti ɠɛ ga ziilɛi zalaɠai. Sedeyuul ná-doun zunui Elisuul ná-vebɛanii ɠɛni ga naa.
\p
\v 36 Folo lɔɔlusiɛi, Selumiyɛle, Sulisadayi ná-doun zunui, Simiyɔn mavofodaiti ta-ɠundiɠii ʋaani, é ná-vebɛanii lɛ. 
\v 37 É ɠɛni ga tazai, é ga walii, buɲɛgi ga kilo ɠila ta tukpɛ (1,5), ta koko ɠila, é ga walii, buɲɛgi ga galamu undɔsaʋa (800), eɠɛʋelei seizu ɲadegai ma ɠɔɠɔgi ɠɛni ɠɛɛzu la, ti felegɔ pɛ daavega ɠɛni de ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi, é ʋa ɠɛ ga vebɛ zalaɠai, 
\v 38 ta zanu aniɲaka ɠila, buɲɛgi ga galamu ungila puugɔ (110), daavegai ga ansansegi. 
\v 39 É ʋaani ɓalaa ga nikɛ zinɛ ɓokpa gila, ta baala sinɛ wola ɠila, ta kona gila baala sinɛ ɠila, gala zalaɠai vai zu, 
\v 40 ta boli zinɛ ɠila, koto gba zalaɠai vai zu, 
\v 41 ta nikɛ felegɔ, ta baala sinɛ wola lɔɔlugɔ, ta boli zinɛ lɔɔlugɔ, ta kona gila baala sinɛ lɔɔlugɔ, ti ɠɛ ga ziilɛi zalaɠai. Sulisadayi ná-doun zunui Selumiyɛle ná-vebɛanii ɠɛni ga naa.
\p
\v 42 Foloi lɔzitasiɛi, Eliasafe, Deyuwɛle ná-doun zunui, Gade mavofodaiti ta-ɠundiɠii ʋaani, é ná-vebɛanii lɛ. 
\v 43 É ɠɛni ga tazai, é ga walii, buɲɛgi ga kilo ɠila ta tukpɛ (1,5), ta koko ɠila, é ga walii, buɲɛgi ga galamu undɔsaʋa (800), eɠɛʋelei seizu ɲadegai ma ɠɔɠɔgi ɠɛni ɠɛɛzu la, ti felegɔ pɛ daavega ɠɛni de ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi, é ʋa ɠɛ ga vebɛ zalaɠai, 
\v 44 ta zanu aniɲaka ɠila, buɲɛgi ga galamu ungila puugɔ (110), daavegai ga ansansegi. 
\v 45 É ʋaani ɓalaa ga nikɛ zinɛ ɓokpa gila, ta baala sinɛ wola ɠila, ta kona gila baala sinɛ ɠila, gala zalaɠai vai zu, 
\v 46 ta boli zinɛ ɠila, koto gba zalaɠai vai zu, 
\v 47 ta nikɛ felegɔ, ta baala sinɛ wola lɔɔlugɔ, ta boli zinɛ lɔɔlugɔ, ta kona gila baala sinɛ lɔɔlugɔ, ti ɠɛ ga ziilɛi zalaɠai. Deyuwɛle ná-doun zunui Eliasafe ná-vebɛanii ɠɛni ga naa.
\p
\v 48 Foloi lɔfelasiɛi, Elisama, Amiyude ná-doun zunui, Efelayime mavofodaiti ta-ɠundiɠii ʋaani, é ná-vebɛanii lɛ. 
\v 49 É ɠɛni ga tazai, é ga walii, buɲɛgi ga kilo ɠila ta tukpɛ (1,5), ta koko ɠila, é ga walii, buɲɛgi ga galamu undɔsaʋa (800), eɠɛʋelei seizu ɲadegai ma ɠɔɠɔgi ɠɛni ɠɛɛzu la, ti felegɔ pɛ daavega ɠɛni de ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi, é ʋa ɠɛ ga vebɛ zalaɠai, 
\v 50 ta zanu aniɲaka ɠila, buɲɛgi ga galamu ungila puugɔ (110), daavegai ga ansansegi. 
\v 51 É ʋaani ɓalaa ga nikɛ zinɛ ɓokpa gila, ta baala sinɛ wola ɠila, ta kona gila baala sinɛ ɠila, gala zalaɠai vai zu, 
\v 52 ta boli zinɛ ɠila, koto gba zalaɠai vai zu, 
\v 53 ta nikɛ felegɔ, ta baala sinɛ wola lɔɔlugɔ, ta boli zinɛ lɔɔlugɔ, ta kona gila baala sinɛ lɔɔlugɔ, ti ɠɛ ga ziilɛi zalaɠai. Amiyude ná-doun zunui Elisama ná-vebɛanii ɠɛni ga naa.
\p
\v 54 Foloi lɔsaʋasiɛi, Gameliyɛle, Pedasuul ná-doun zunui, Manasé mavofodaiti ta-ɠundiɠii ʋaani, é ná-vebɛanii lɛ. 
\v 55 É ɠɛni ga tazai, é ga walii, buɲɛgi ga kilo ɠila ta tukpɛ (1,5), ta koko ɠila, é ga walii, buɲɛgi ga galamu undɔsaʋa (800), eɠɛʋelei seizu ɲadegai ma ɠɔɠɔgi ɠɛni ɠɛɛzu la, ti felegɔ pɛ daavega ɠɛni de ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi, é ʋa ɠɛ ga vebɛ zalaɠai, 
\v 56 ta zanu aniɲaka ɠila, buɲɛgi ga galamu ungila puugɔ (110), daavegai ga ansansegi. 
\v 57 É ʋaani ɓalaa ga nikɛ zinɛ ɓokpa gila, ta baala sinɛ wola ɠila, ta kona gila baala sinɛ ɠila, gala zalaɠai vai zu, 
\v 58 ta boli zinɛ ɠila, koto gba zalaɠai vai zu, 
\v 59 ta nikɛ felegɔ, ta baala sinɛ wola lɔɔlugɔ, ta boli zinɛ lɔɔlugɔ, ta kona gila baala sinɛ lɔɔlugɔ, ti ɠɛ ga ziilɛi zalaɠai. Pedasuul ná-doun zunui Gameliyɛle ná-vebɛanii ɠɛni ga naa.
\p
\v 60 Foloi laaʋuusiɛi, Aɓidan, Gideyɔni ná-doun zunui, Ɓɛnzamɛn mavofodaiti ta-ɠundiɠii ʋaani, é ná-vebɛanii lɛ. 
\v 61 É ɠɛni ga tazai, é ga walii, buɲɛgi ga kilo ɠila ta tukpɛ (1,5), ta koko ɠila, é ga walii, buɲɛgi ga galamu undɔsaʋa (800), eɠɛʋelei seizu ɲadegai ma ɠɔɠɔgi ɠɛni ɠɛɛzu la, ti felegɔ pɛ daavega ɠɛni de ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi, é ʋa ɠɛ ga vebɛ zalaɠai, 
\v 62 ta zanu aniɲaka ɠila, buɲɛgi ga galamu ungila puugɔ (110), daavegai ga ansansegi. 
\v 63 É ʋaani ɓalaa ga nikɛ zinɛ ɓokpa gila, ta baala sinɛ wola ɠila, ta kona gila baala sinɛ ɠila, gala zalaɠai vai zu, 
\v 64 ta boli zinɛ ɠila, koto gba zalaɠai vai zu, 
\v 65 ta nikɛ felegɔ, ta baala sinɛ wola lɔɔlugɔ, ta boli zinɛ lɔɔlugɔ, ta kona gila baala sinɛ lɔɔlugɔ, ti ɠɛ ga ziilɛi zalaɠai. Gideyɔni ná-doun zunui Aɓidan ná-vebɛanii ɠɛni ga naa.
\p
\v 66 Foloi ʋuusiɛi, Ayiyezɛɛl, Amisadayi ná-doun zunui, Dan mavofodaiti ta-ɠundiɠii ʋaani, é ná-vebɛanii lɛ. 
\v 67 É ɠɛni ga tazai, é ga walii, buɲɛgi ga kilo ɠila ta tukpɛ (1,5), ta koko ɠila, é ga walii, buɲɛgi ga galamu undɔsaʋa (800), eɠɛʋelei seizu ɲadegai ma ɠɔɠɔgi ɠɛni ɠɛɛzu la, ti felegɔ pɛ daavega ɠɛni de ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi, é ʋa ɠɛ ga vebɛ zalaɠai, 
\v 68 ta zanu aniɲaka ɠila, buɲɛgi ga galamu ungila puugɔ (110), daavegai ga ansansegi. 
\v 69 É ʋaani ɓalaa ga nikɛ zinɛ ɓokpa gila, ta baala sinɛ wola ɠila, ta kona gila baala sinɛ ɠila, gala zalaɠai vai zu, 
\v 70 ta boli zinɛ ɠila, koto gba zalaɠai vai zu, 
\v 71 ta nikɛ felegɔ, ta baala sinɛ wola lɔɔlugɔ, ta boli zinɛ lɔɔlugɔ, ta kona gila baala sinɛ lɔɔlugɔ, ti ɠɛ ga ziilɛi zalaɠai. Amisadayi ná-doun zunui Ayiyezɛɛl ná-vebɛanii ɠɛni ga naa.
\p
\v 72 Folo puugɔ maazu ɠilasiɛi (11), Pagiyɛle, Wokelan ná-doun zunui Asɛɛl mavofodaiti ta-ɠundiɠii ʋaani, é ná-vebɛanii lɛ. 
\v 73 É ɠɛni ga tazai, é ga walii, buɲɛgi ga kilo ɠila ta tukpɛ (1,5), ta koko ɠila, é ga walii, buɲɛgi ga galamu undɔsaʋa (800), eɠɛʋelei seizu ɲadegai ma ɠɔɠɔgi ɠɛni ɠɛɛzu la, ti felegɔ pɛ daavega ɠɛni de ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi, é ʋa ɠɛ ga vebɛ zalaɠai, 
\v 74 ta zanu aniɲaka ɠila, buɲɛgi ga galamu ungila puugɔ (110), daavegai ga ansansegi. 
\v 75 É ʋaani ɓalaa ga nikɛ zinɛ ɓokpa gila, ta baala sinɛ wola ɠila, ta kona gila baala sinɛ ɠila, gala zalaɠai vai zu, 
\v 76 ta boli zinɛ ɠila, koto gba zalaɠai vai zu, 
\v 77 ta nikɛ felegɔ, ta baala sinɛ wola lɔɔlugɔ, ta boli zinɛ lɔɔlugɔ, ta kona gila baala sinɛ lɔɔlugɔ, ti ɠɛ ga ziilɛi zalaɠai. Wokelan ná-doun zunui Pagiyɛle ná-vebɛanii ɠɛni ga naa.
\p
\v 78 Folo puugɔ maazu velesiɛi (12), Ayila, Enan ná-doun zunui, Nɛfɛtali mavofodaiti ta-ɠundiɠii ʋaani, é ná-vebɛanii lɛ. 
\v 79 É ɠɛni ga tazai, é ga walii, buɲɛgi ga kilo ɠila ta tukpɛ (1,5), ta koko ɠila, é ga walii, buɲɛgi ga galamu undɔsaʋa (800), eɠɛʋelei seizu ɲadegai ma ɠɔɠɔgi ɠɛni ɠɛɛzu la, ti felegɔ pɛ daavega ɠɛni de ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi, é ʋa ɠɛ ga vebɛ zalaɠai, 
\v 80 ta zanu aniɲaka ɠila, buɲɛgi ga galamu ungila puugɔ (110), daavegai ga ansansegi. 
\v 81 É ʋaani ɓalaa ga nikɛ zinɛ ɓokpa gila, ta baala sinɛ wola ɠila, ta kona gila baala sinɛ ɠila, gala zalaɠai vai zu, 
\v 82 ta boli zinɛ ɠila, koto gba zalaɠai vai zu, 
\v 83 ta nikɛ felegɔ, ta baala sinɛ wola lɔɔlugɔ, ta boli zinɛ lɔɔlugɔ, ta kona gila baala sinɛ lɔɔlugɔ, ti ɠɛ ga ziilɛi zalaɠai. Enan ná-doun zunui Ayila ná-vebɛanii ɠɛni ga naa.
\p
\v 84 Voloi ti zalaɠa ɠulazuʋɛ laalaoni la, ti gulɔ ɲadegai ziɛ ma, kundiɠiiti ta-vebɛaniiti ti ɠɛni ga: wali laza puugɔ maazu fele (12), wali ɠoko puugɔ maazu fele (12), zanu aniɲaka puugɔ maazu fele (12). 
\v 85 Wali lazai ɠilagilagi wuɲɛgi ɠɛni ga kilo ɠila ta tukpɛ (1,5), wali ɠoko ɠilagilagi ɠɛni ga galamu undɔsaʋa (800), nii ti kulani, ti pɛ ge ɠɛni ga kilo ʋuufele maazu lɔfela ta tukpɛ (27,5) walii zu, eɠɛʋelei seizu ɲadegai ma ɠɔɠɔgi la. 
\v 86 Zanu aniɲakai ɠilagilagi wuɲɛgi ɠɛni ga galamu ungila puugɔ (110), daavegai ga ansansegi, nii ti kulani, naa kpein ge ɠɛni ga galamu waagila unsaʋagɔ (1.300) zanugi zu, eɠɛʋelei seizu ɲadegai ma ɠɔɠɔgi la. 
\v 87 Nii ti ʋaani la ga gala zalaɠai, naa ɠɛni ga: nikɛ zinɛ puugɔ maazu fele (12), baala sinɛ wola puugɔ maazu fele (12), kona gila baala sinɛ puugɔ maazu fele (12), é ʋɛɛ vebɛ zalaɠaiti ba, ti ɠɛni pɛɛzu ti ʋa. Ti ʋaani ɓalaa ga boli zinɛ puugɔ maazu fele (12), koto gba zalaɠai vai zu. 
\v 88 Ziilɛi zalaɠai ma vai zu, nii ti kulani, naa ɠɛni ga: nikɛ zinɛ ʋuufele maazu naanigɔ (24), baala sinɛ wola ʋuulɔzita (60), boli zinɛ ʋuulɔzita (60), ta kona gila baala sinɛ ʋuulɔzita (60). Vebɛaniiti kɛni ga naati, ti ɠulani zalaɠa ɠulazuʋɛ laalaosuʋɛ, ti ɓegai ma ga fe GALA bɛ, ti gulɔ ɲadegai ziɛ ma.
\p
\v 89 Siɛgi zu Moize ɠɛni lɛɛzu la GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu, ga é ʋa ɓɔɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ, é ɠɛni wooi mɛnisu, é ɗa ɓɔɛ pɔ, é zeɠe kesui lakulugi maazuʋɛ seeluɓɛin felegɔiti zɔɠɔzuʋɛ, ti zeiɗai zeele woo ɠesui maazu. É ɠɛni ɓɔɛzu pɔ.
\c 8
\s Fitinaiti sei ʋelei ti-zeizuʋɛti
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Ɓɔɛ Aalɔn ʋɔ, è ɠɛ ma: Siɛgi zu è fitina lɔfelaiti seizu la ti-zeizuʋɛti, ɗa ti zei ga pagɔ, nii a kɛ ti-ma zezei ɗa ɠula fitina zei anii ɠakala, ʋelela ʋelei.»
\p
\v 3 Aalɔn kɛɛni ɠana. É fitinaiti seini, fitina zei anii ɠa ʋelela ʋelei, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la Moize ya. 
\v 4 Pɛtɛ ʋelei fitina zei anii ɓɛtɛni la, é ɠɛni ga zanu doɠai, é zo kɔɠɔi ma, é lɛ ma wulu ʋuaiti pɔ. Ti fitina zei anii ɓɛtɛni, é zoloo naama ɠazaʋigi ma, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI dɛɛni ga Moize.
\s Levi nuiti fee vai GALA bɛ
\p
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 6 «Levi nuiti seɠe Izilayɛle nuiti saama, è ti ɲade. 
\v 7 Wɛlɛ ʋelegi ɗa ti ɲade da. Ɗa ziɛi vaza ti ma, nii é ga ɲade ɗɛi, ti kpekai zeɠe, ti ti-ɓusɛi maaʋɛ pɛ bo da, ti ta-zeɠeiti gba. Tɔgi letemazu ti ɲadegai ɠana. 
\v 8 Ta nikɛ zinɛ ɓokpa gila seɠe, é ʋɛɛ vebɛ zalaɠai ʋa, nii soloogai ma, naa ɠa é ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi. Ɗɔun ɗa nikɛ zinɛ ɓokpagi velesiɛi zeɠe, é ɠɛ ga koto gba zalaɠai. 
\v 9 Ɗa li ga Levi nuiti GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ, è Izilayɛle nuɓusɛiti kpein toli. 
\v 10 Ɗa Levi nuiti maaɓuɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa, Izilayɛle nuiti ti yeei la ti ma. 
\v 11 Aalɔn ɠa Levi nuiti fe nɔ̀un bɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Izilayɛle nuiti bɛ, ta lɔ niina nà-botii zu. 
\v 12 Levi nuiti ta yeei ʋɛɛ nikɛ zinɛ felegɔiti unmaʋɛ. Ɗa ti ɠula ga zalaɠai, gilagi ɠɛ ga koto gba zalaɠai, zɔi ɠɛ ga gala zalaɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, naa ɠa a kɛ koto gba zalaɠai ɠula Levi nuiti bɛ, eɠɛʋelei tɔgi la. 
\v 13 Ɗa Levi nuiti to Aalɔn ta ná-doun zunuiti kakala, è ti ve Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 14 Pele ɠana, ɗa Levi nuiti sei la yɛ, Izilayɛle nuiti saama, ta ɠɛ ga nɔ̀nɔiti. 
\v 15 É zo názu ma niina, ta lɔ botii zu, ti ɗa kɛ GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu.
\p «Maanɛɛʋɛ è Levi nuiti ɲade, è ti ve bɛ̀ ɠana. 
\v 16 Mazɔlɔɔ ti veeʋɛ bɛ̀ ɲɛgɛlɛin Izilayɛle nuiti saama, ga Izilayɛle nuiti ti-loun zunu mɔungiti potogi. Gè Levi nuiti seɠeʋɛ ga nɔ̀nɔiti. 
\v 17 Mazɔlɔɔ doun zunu mɔungi kpein ka ga nɔ̀nɔ, Izilayɛle nuiti saama, nuiti ti-lointi, ta suaiti ti-ma yiʋoiti. Voloi gè doun zunu mɔungiti paani la Ezipete yooi zu, naama yeei ɠa gè ti makɛni la ɓɔɠɔ ʋɛ. 
\v 18 Gè Levi nuiti seɠeʋɛ, ga Izilayɛle nuiti ti-loun zunu mɔungiti potogi. 
\v 19 Gè ti veeʋɛ Aalɔn ta ná-doun zunuiti bɛ Izilayɛle nuiti saama, ga ti Izilayɛle nuiti ta-wotii ɠɛ GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu, ta botii ɠɛ ti ya, koto gba vai zu. Naazu faa ɲɔu la ɠɛa ga Izilayɛle nuiti, mazɔlɔɔ ti la maaɓuɠazu seizu ɲadegai ʋa.»
\p
\v 20 Moize ta Aalɔn, ta Izilayɛle nu ʋɛbɛi kpein, ti naa ɠɛɛni Levi nuiti ta-vaa zu, nii kpein Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni Moize ya, é ʋilɛ ti ʋa. 
\v 21 Levi nuiti ti ɓɔɠɔ ɲadeni, ti ta-zeɠeiti gba. Aalɔn ti veeni Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é tɔgi ma ɲade fai laazeeli koto gba vai zu ti ʋɛ, nii a kɛ ti ɲade. 
\v 22 Naa ʋoluma, Levi nuiti ti lɔɔni botii zu, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu, Aalɔn ta ná-doun zunuiti zeezu. Ti kɛɛni ta-vaa zu, eɠɛʋelei nɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la Moize ya.
\s Levi nuiti ta-wotiɠɛ ɠonagi liegɔi
\p
\v 23 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni mɔnɔ Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 24 «Levi nuiti ti kona ʋuufelegɔ maazu lɔɔlugɔi (25) zɔlɔɔgai, eyɛsu é lɛ zeemaazu, ta lɔ botii zu, ti ɗa kɛ GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu. 
\v 25 Zɔi a kona ʋuulɔɔlugɔ (50) zɔlɔɔna, naa ná-botii ɠa ɠwɛ niina, é la mɔ botii ɠɛa. 
\v 26 Toɠa zoo é ɗa ɓɔ kɛɛɠɛleaiti ba GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu, naati ta-wotiiti su, kɛlɛ tɔ ɓɔɠɔi la mɔ botii ɠɛa. Pele ɠana ɗa Levi nuiti ta-boti vaiti so da.»
\c 9
\s Pake fɛtii ɠula vai teʋebai zu
\p
\v 1 Konagi velesiɛi ma alu mɔungi ma, ti ɠula ʋoluma Ezipete yooi ʋa, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, Sinayi gizei ma leʋebai zu. É ɠɛni ma: 
\v 2 «Kɛni Izilayɛle nuiti ti Pake fɛtii ɠula ma ɠu logai ma. 
\v 3 Wa ma vɛtii ɠula niima alugi ma volo puugɔ maazu naanisiɛi (14) ma, kpɔkɔi. Wa ma vɛtii ɠula, eɠɛʋelei nɔ deveiti ta tɔgiti feai la, é lo ba.»
\p
\v 4 Moize ɓɔɛni Izilayɛle nuiti pɔ ga ti Pake fɛtii ɠula. 
\v 5 Ti ma vɛtii ɠulani Sinayi teʋebai zu, alu mɔungi ma volo puugɔ maazu naanisiɛi (14) ma, kpɔkɔi, ti kɛ nɔ kpein, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la Moize ya.
\s Nuiti ti la ɲadeni,  //  é ʋa zoloo tɔgi ma
\p
\v 6 Nui tanigaani ti ɠɛni ná, ti la zooni ti ʋa Pake fɛtii ta ɠula, tɔɔzei ti ɓɔɠɔ ɠɔzɔni ga ti vɔɔɠu vai poomai ta ʋa. Ti liini ma volo ná nɔ Moize ʋɔ bɛ ta Aalɔn, 
\v 7 ti ɠɛ ma: «Tɔgi maaʋele ma gi ɓɔɠɔ ɠɔzɔʋɛ, tɔɔzei gi vɔɔɠuʋɛ poomai ʋa. Leeni vaa zu gi maa la nɛɛni, gi ʋa ʋa ga gá-vebɛanii, gi ʋa fe Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ ʋɔɔma, gá Izilayɛle nui zɔiti, ma ɠu logai ma?» 
\v 8 Moize ɠɛni ti ma: «À maaɓɔun ʋɛ, gè li, gè woilo Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ma, nii é bosu wa-vaa zu.»
\p
\v 9 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: 
\v 10 «Ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: Ni nui ta a ɠɛna ná wo zaama, niizu ɓaa yeeɠɛɠalaiti su ti ʋaazu, a ɓɔɠɔ ɠɔzɔna tɔgi letemazu, tɔɔzei fɔɔɠuʋɛ poomai ta ʋa, ɓaa é siɛ ma ɠoozama, toɠa zoo nɔ é Pake fɛtii ɠula Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi vai ma. 
\v 11 Alugi velesiɛi ma volo puugɔ maazu naanisiɛi (14) ma, kpɔkɔi ɠa ta Pake fɛtii ɠula la, ti baala ziʋoi mi, ta ɓului nii lɛʋɛ la su, ti pɛɛ tufa wanaiti ba. 
\v 12 Ti mina tanɔpɛ zɛ sobu ʋa zeeli, ti mina ma ɠaei tanɔpɛ gale. Ta ziɛ eɠɛʋelei deveiti ti la, é lo Pakegi ʋa. 
\v 13 Kɛlɛ zɔi nɔpɛ ɲadegai tɔgi letemazu, é la siɛ ma, é Pake fɛti vai ɠɛ ga faalakobai, naa ɓe ka leʋe ná-nuɓusɛiti ba, ná-faaɠaazagi ma ɠasɔi ɠa la unma, tɔɔzei é la ná-vebɛanii veeni Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ ma ɠui ma. 
\v 14 Ni wɛɛin ta ɠa zeini wo zaama, é pɔ é Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-Pake fɛtii ɠula, toɠa ziɛ eɠɛʋelei Pakegi ma lɔgi la ta ma leveiti. Seikɔɠɔma nu ʋɛɛ zou nu ʋa, niima lɔ gila kpe nɔ ɠa a zei ti ma.»
\s Tonaɓiingi nii é ɠɛni ga poogi ga  //  GALA ka ti zaama
\r (Ɛgezɔde 40:34-38)
\p
\v 15 Voloi seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ɠaalɔni da, nii zeele woo ɠesui ɠɛni bu, tonaɓiingi ʋɛɛni ma. Kpɔkɔi, eyɛsu sobui, é ɠɛni seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ma eɠɛ abuzogi. 
\v 16 É ɠɛni ɠana nɔ yeenɔpɛ su: Foloi, tonaɓiingi ɠɛni ʋɛɛzu seɠe ʋɛlɛi ma, kpidii ma ziɛgi zu, é ɠɛni ɠulazu eɠɛ abuzogi. 
\v 17 Siɛgi zu tonaɓiingi ɠɛni wuzeɠezu la, é zeɠe seɠe ʋɛlɛi maazu, názu ɠa Izilayɛle nuiti ti ɓena lii la, ʋɛ a la lona ná, ti ʋu miná. 
\v 18 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-devei ɠa Izilayɛle nuiti ti ɓena zeɠe la ti-ʋuuzuʋɛ, a la ná-devei veena, ti ʋu mɔnɔ. Ni nɔ tonaɓiingi ɠa dɛ ʋɛɛni seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ma, ti la ɠɛni zeɠezu ná. 
\v 19 Anɛɛ tonaɓiingi a la lɛbi pa seɠe ʋɛlɛ ɲadegai maazu suɠooza, Izilayɛle nuiti ti ɠɛni ɠolozu Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ʋɛ, ti la ɠɛni liizu. 
\v 20 Tanisu tonaɓiingi ɠɛni foloi tanigaani nɔ ɠɛɛzu seɠe ʋɛlɛ ɲadegai maazuʋɛ, siɛnɔpɛ su, ti ɠɛni nɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-devei maaɓɔunsu, ti ʋa ʋu ti-ʋuuzuʋɛ, ɓaa ti ʋa wuzeɠe ti-ʋuuzuʋɛ. 
\v 21 Tanisu ɓalaa tonaɓiingi ɓena yɛ adaʋɛ ta nɔ kpɔkɔi eyɛsu geelaalao, ɓaa é kɛ nɔ ga folo ɠila, kpidi ɠila, é ɓena wuzeɠe nɔ feya, Izilayɛle nuiti ti wuzeɠe ti-ʋuuzuʋɛ. 
\v 22 Ni a la yɛna seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ma, é kɛ ga folo felegɔ, ɓaa alu gila, ɓaa é wola lɛbi suɠooza, Izilayɛle nuiti ti la ɠɛni ti-ʋuuzuʋɛ valibosu, eyɛsu tonaɓiingi wuzeɠe. 
\v 23 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓena devei ve pɛ, Izilayɛle nuiti ti ʋa ʋu ti-ʋuuzuʋɛ, ɓaa ti ʋa wuzeɠe ti-ʋuuzuʋɛ. Ti ɠɛni ti-losuʋɛti kpein kɛɛzu, ti ɠolo Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-deveiti bɛ, eɠɛʋelei é devei veeni la Moize ya.
\c 10
\s Puʋu felegɔiti  //  ti ɓɛtɛni ga walii
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Puʋu felegɔ ɓɛtɛ ga wali loɠai. Ta ɠɛ è ya, è ɗa bɛbɛi loli da, é ɠɛ ga poogi nuiti bɛ siɛ wo fai zu, wa ɠɛna zeɠea wo-ʋuuzuʋɛ. 
\v 3 Ta puʋu felegɔiti fɛɛna ʋɔɔma, bɛbɛi kpein ka maaɓɔ è ʋɔ bɛ, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. 
\v 4 Ni ta puʋu gilagi nɔ vɛɛna, Izilayɛle ɠundiɠiiti, bolodama ɠundiɠiiti nɔ ɠa, ta maaɓɔ è ʋɔ bɛ. 
\v 5 Siɛgi zu wo fɛɛzu la ga goo ɠaaɓaingai, niiti ti ʋuuni folo ɠulazu ʋelei, naati ta wuzeɠe, ti siɛi lɔɔzei. 
\v 6 Siɛgi zu wo fɛɛzu la ga goo ɠaaɓaingai, ná zeizu velesiɛi, niiti ti ʋuuni nu yeezazu ʋelei, naati ta wuzeɠe, ti siɛi lɔɔzei. Puʋu goo ɠaaɓaingai ɠa ɠɛ ga siɛ wo fai ma ʋoogi. 
\v 7 Wa ɗa fɛ ɓalaa bɛbɛi loli fai ma, kɛlɛ názu wo la puʋugi vɛa ga goo ɠaa ʋa ɓain.
\p
\v 8 «Zalaɠa ɠula nuiti ti ga Aalɔn mavofodaiti, naati gila nɔ ɠa ta ɗa puʋugiti fɛ. Naa ɠa ɠɛ ga ɠɔoɠɔ tɔgi, wo-mavofodaiti kpein bɛ.
\p
\v 9 «Siɛgi zu wa ɠɛna la wa-yooi zu, wa ɠɛna lia kɔɔmaʋɛ wo zili nuiti daalɔɠɔma, ti laalɛ wo wu, wa puʋugi vɛ, wo goo ɠaaɓain, naazu nà ɠizɛ wo zu, nɛ̀i gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI wa-ƓALAGI. Nà wo unmɔɔ, gè wo ɠula wo zili nuiti zea. 
\v 10 Wa puʋugi vɛ, wa-ɠoozunɛ voloiti, ta wa-volo wolaiti, ta alugi ma volo mɔungiti, siɛgi zu wo gala zalaɠaiti kulazu la, ta ziilɛi zalaɠaiti. Toɠa ɠɛ ga zaɓui, wa-ƓALAGI ɠizɛ wo zu. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI.»
\ms1 Siɛi é Zo Sinayi Gizei Ma,  //  é Zeeli Moaɓe Ɠwɛpelemaʋɛ
\mr (10:11—21:35)
\s Izilayɛle nuiti seɠe vai  //  Sinayi gizei ʋɔ bɛ
\p
\v 11 Konagi velesiɛi, ma alugi velesiɛi ma volo ʋuufelegɔi (20) ma, tonaɓiingi zeɠeni seɠe ʋɛlɛ ɲadegai maazu, nii zeele woo ɠesui ɠɛni bu. 
\v 12 Izilayɛle nuiti ti zeɠeni Sinayi teʋebai zu, ti li, eɠɛʋelei devei veeni la, é ʋilɛ ta-ziɛ vai ʋa. Tonaɓiingi loni Palan teʋebai zu. 
\v 13 Ma mɔun ge ɠɛni ga nii ti ʋa zeɠe ti-ʋuuzuʋɛ, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-devei ɠɛni la, nii ti sɔlɔɔni Moize ya.
\p
\v 14 Nu ɓulugi nii gaalɛai ba Zuda ná-poogi wu, naa ɠa mɔunpa é ʋilɛni pelei ma. Zuda mavofodaiti ta-nu ɓulugiti ti ɠɛni Aminadaɓe ná-doun zunui Naason ná-deveiti bu. 
\v 15 Isakaal mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Suaal ná-doun zunui Netaneyɛle ná-deveiti bu. 
\v 16 Zaɓulɔn mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Ɠelon ná-doun zunui Eliyaɓe ná-deveiti bu.
\p
\v 17 Naa ʋoluma, ti seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ɠulakulani ba, Gɛɛlɛson mavofodaiti ta Melali mavofodaiti ti seɠe, ti ʋilɛ pelei ma.
\p
\v 18 Naa ʋolu, nu ɓulugi nii gaalɛai ba Luɓɛn ná-poogi wu, naa ʋilɛni pelei ma. Luɓɛn mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Sedeyuul ná-doun zunui Elisuul ná-deveiti bu. 
\v 19 Simiyɔn mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Sulisadayi ná-doun zunui mavofodai Selumiyɛle ná-deveiti bu. 
\v 20 Gade mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Deyuwɛle ná-doun zunui Eliasafe ná-deveiti bu.
\p
\v 21 Naa ʋolu, Keɠate mavofodaiti ti ada ɲadegai ma zɔɔlaiti seɠeni, ti ʋilɛ pelei ma. Levi nui zɔiti ti ɠɛni seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ʋɛɛpɛɛzu ba, ti to, aisa Keɠate nuiti ti ʋa ʋa.
\p
\v 22 Naa ʋolu, nu ɓulugi nii gaalɛai ba Efelayime ná-poogi wu, naa ʋilɛni pelei ma. Efelayime mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Amiyude ná-doun zunui Elisama ná-deveiti bu. 
\v 23 Manasé mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Pedasuul ná-doun zunui Gameliyɛle ná-deveiti bu. 
\v 24 Ɓɛnzamɛn mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Gideyɔni ná-doun zunui Aɓidan ná-deveiti bu.
\p
\v 25 Naa ʋolu, nu ɓulugi nii gaalɛai ba Dan ná-poogi wu, naa ɠɛni ga ʋoluzui, é ʋilɛ pelei ma. Dan mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Amisadayi ná-doun zunui Ayiyezɛɛl ná-deveiti bu. 
\v 26 Asɛɛl mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Wokelan ná-doun zunui Pagiyɛle ná-deveiti bu. 
\v 27 Nɛfɛtali mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Enan ná-doun zunui Ayila ná-deveiti bu.
\p
\v 28 Izilayɛle nuiti ta-nu ɓulugiti ta-zeikpasui ɠɛni ga ná, siɛgi zu ta la ɠɛna siɛi woga da, ti ʋa zeɠe ti-ʋuuzuʋɛ.
\p
\v 29 Moize ɠɛni nɛkoi, Madiyan nui Leyuwɛle ná-doun zunui Woɓaɓe ma: «Gá ga li zooi naa zu, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI minazeɠeni la gi ʋɛ, ga toɠa fe gi ʋɛ. Ʋa, ade li, ɗa ɠɛ gaanɛ zu, mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI minazeɠeni ga toɠa faa ʋagɔ ɠɛ Izilayɛle ʋɛ.» 
\v 30 Woɓaɓe ɠɛni ma: «Gè la ʋilɛsu è ʋolu. Zìimai ɠa ga gè ɠale ma nà-zooi zu, nà-nuɓusɛiti pɔ bɛ.» 
\v 31 Moize ɠilini ma, é ɠɛ ma: «Nà è maanɛɛnɛzu, mina zeɠe gi ʋolu, mazɔlɔɔ è teʋebai nii zuɠwɛɛ gola, ta adaʋɛti gá zoo gi ʋu ná, ɗa ɠɛ gi ʋɛ ga totuɠɔi. 
\v 32 Ni ɗa gi maazaana, ɗa ɗɔnɔ zɔlɔɔ naama ani ʋagɔiti kpein su, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋaazu ti veezu gi ʋɛ.»
\p
\v 33 Izilayɛle nuiti ti liini, ti zeɠe Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-gizei ma, ti folo saʋagɔ ziɛi woni. Naama volo saʋagɔiti daawu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-minazeɠe kesui ɠɛni loni ti luɠɔ, é ɗa ada ɠaiziɛ ti ʋɛ, ʋɛ ta looɠo ná. 
\v 34 Siɛgi zu ta la zeɠena la ti-ʋuuzuʋɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tonaɓiingi ɠɛni zɛlɛsu ti maazu foloi.
\p
\v 35 Minazeɠe kesui lii la ɠilagila, Moize ɠɛni GALA falii ɠɛɛzu, é ɗa ɠɛ ma: «Wuzeɠe Ɠɔoɠɔ GALAGI, è zili nuiti ti vaza, niiti ti è wɔinzeɠezu, naati ti ʋela è ʋa!» 
\v 36 Siɛgi zu ta la zeina la, é ɠɛni ɠɛɛzu ma: «Ʋa ʋolu Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-nuɓusɛ ɓulu mɔinmɔingiti saama, ti ga Izilayɛle nuiti!»
\c 11
\s Izilayɛle nuiti ta-unsuyeli lo fai
\p
\v 1 Foloi ta, nuɓusɛiti ti unsuyelii loni, ti daazeeli Ɠɔoɠɔ GALAGI ma. Siɛgi zu Ɠɔoɠɔ GALAGI naa mɛnini da, é yiiɠaawanani. Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-abui soni ti-ʋuuzuʋɛ, é naa ɠobaʋɛ ɠala. 
\v 2 Nuɓusɛiti ti wooɠulani Moize ma, naa Ɠɔoɠɔ GALAGI maanɛɛnɛ, abui za. 
\v 3 Ti naama adaʋɛ laasei pɛɛni ga Taɓeyela (nii poluʋɛ ga «ada ɠalai»), mazɔlɔɔ ná ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-abui soni ná ti-ʋuuzuʋɛ.
\s Bɛbɛi suai maaloli fai
\p
\v 4 Nu ɠiligiti ti ɠɛni ga wɛɛinti Izilayɛle nuiti saama, naati ti-yiimaʋɛ laaveni ga gaazuɠulapɔ vaiti. Názu ɠa Izilayɛle nuiti ti tɔɔzeini la ga kpeei loa, ti ɗa ɠɛ ma: «Ni gá la zoo gi ɗa sua zɔlɔɔ, gi mi! 
\v 5 Gá ɠitoozu kalei zu, gi ɠɛni miizu Ezipete yooi zu, geya la ba, ta kilikamaiti, ta pasetɛkegiti, ta yaʋa laa kpaazagiti, ta yaʋa ɓaazagiti, ta yaʋa ʋɛlɛʋɛlɛgiti! 
\v 6 Niizu gá ga ɠaɲa. Gi ʋalagɛ anii kpein ma, kɛni nɔ manegi, yeenɔpɛ nɔ manegi!»
\p
\v 7 Manegi ma ɠazaʋigi ɠɛni eɠɛ kɔliandelegi ma ɠaei, gaazuʋɛ ɠɛ eɠɛ gulu mana maku nɛɛnɛgi, daaseigi ga ɓedɛliwume. 
\v 8 Nuɓusɛiti ti ɓena ɠula, ti vaza, ti ɗa zɛʋɛ, ti ɗa golowolo ga daamiani siɠa ɠɔtui, ɓaa ti siɠa kodai zu, ti gili diɠii zu, ti kɛ ga ɓulu ʋɛlɛʋɛlɛgi. Ná-nɛɛi ɠɛai eɠɛ ɓulu ʋɛlɛʋɛlɛgi gulɔi ba. 
\v 9 É ɠɛni ʋuuzu kpidii ti-ʋuuzuʋɛ, ta nɔɗai.
\p
\v 10 Pɛlɛyeɠei ɠilagilagi ʋuuni ná-seɠe ɠotai laaʋɛ, é ɗa kpeei loo. Moize nuɓusɛiti gooi mɛnini, ti ɗa wɔlɔ. Ɠɔoɠɔ GALAGI wola yiiɠaawanani. Moize wola ɠaazuɠilini. 
\v 11 É ɠɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI ma: «Lee vaa ɲɔu ɠa è kɛɛzu ga ze, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui? Lee vaa zu gè la zaalai zɔlɔɔni è ɠaazu? Ɗa zoo ɠale è niima nuɓusɛiti kpein ta-ɠasɔi la nɔ̀un unma? 
\v 12 Nà ɠa gè niima nuɓusɛiti kpein sɔlɔɔga ɓaa? Nà ɠa gè ti ʋilɛga etea ɓaa, è ɠɛɛzu mà: ‹Ti ʋɛɛ yiila, eɠɛʋelei doun deei a ɗa ná-ɲiimiɓɔlegi zo la,› gè naa ɠɛ eyɛsu gi zeeli naama yooi zu, nii è ma minazeɠe boni ti-mɛmɛwolani bɛ, ga ɗa feezu ti ya? 
\v 13 Mini ɠa nà suai zɔlɔɔna, gè ʋa gaaɠwɛ niima nuɓusɛiti kpein ba, ti wɔlɔzu kòba, ti ɗa ɠɛ ma: ‹Suai ve gi ya, gi mi!› 
\v 14 Gè la zooga, nà ɠila ko, gè ʋa niima nuɓusɛiti kpein ta-ɠasɔi zeɠe. Gola wuiʋɛ mà! 
\v 15 Ni ɗa pɔ è zaalai la mà, zɛ̀nvui zeɠe, aisa è ʋa sò ɠani, gè mina nà-maanɔɠɔi ɠa!»
\s Kundiɠi ʋuulɔfelaiti (70) pɛɛ vai  //  Moize ʋa
\p
\v 16 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: «Zunu ʋuulɔfela (70) ɠaalɛ ba bɛ̀, è ti ɠula Izilayɛle ɠundiɠiiti saama, zunui niiti è ti ɠwɛɛ ga ta ga sɔɓelama nua, nuɓusɛiti ta-ɠundiɠiiti. Ʋa ga tiye GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ, wo lo ná ʋɔɔma, wa tiye. 
\v 17 Nà yeizu ná, gè ɓɔɛ è ʋɔ, nà ta zeɠe zɛnvui naa ʋa, nii é è ʋa, gè fe ti ya, naa ɠa a kɛ, wo niima nuɓusɛiti ta-ɠasɔi zeɠe ʋɔɔma, ɗa ɠila è mina mɔ seɠe. 
\v 18 Ɗa ɠɛ nuɓusɛiti ma: ‹À ɓɔɠɔ ɲade lina voloi vaa zu, wa ʋaazu suai miizu, tɔɔzei wo wɔlɔʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI woizu ga: Ee, ni gá la zoo gi sua mi! Gi ɠɛa gaanɛ zu Ezipete yooi zu! Naa ɠa é ba, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ʋaazu suai veezu wo ya, wo mi. 
\v 19 Wa ʋaazu miizu ɠɔ, é la nɔ ga folo ɠila faa, ɓaa folo felegɔ, ɓaa folo lɔɔlugɔ, ɓaa folo puugɔ, ɓaa folo ʋuufelegɔ (20). 
\v 20 Kɛlɛ wa yɛsu miizu eyɛsu alu gila, eyɛsu é ɠula wo-zokpai zu, unpili wɔin ɗa wo zo. Mazɔlɔɔ wo Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛlɛʋiliga, nii é wo zaama, wo wɔlɔa gaazu, wo ɠɛ ma: Leeni vaa zu deɠɛmu gi zeɠeai Ezipete yooi zu?› »
\p
\v 21 Moize gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Niima nuɓusɛiti gè ti zaama, gá ga zunu waaundɔzita (600.000), è minazeɠe naati bɛ ga ta suai mi alu gila daawu ɲɛgɛlɛin! 
\v 22 Ta baalagiti paa ti ʋɛ, ta nikɛiti, é ʋa kula ɠɛ ti ʋa? Anɛɛ ni nu ɠa kpoloɗɛi wu ɠaleiti kpein kpɛɛzu ti ʋɛ, toɠa kula ɠɛ nɛi?»
\p
\v 23 Ɠɔoɠɔ GALAGI gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI yee ɠa wola ɓuɠa ɓaa? Su la mɔ ɠoozani, ɗa naa ɠa, ni ɠite ʋe, ɓaa zɛɛ ʋe, ga ni nii nà bo, toɠa ɗa ʋilɛ su.»
\s GALA Zɛnvui yei vai  //  kundiɠi ʋuulɔfelaiti (70) ma
\p
\v 24 Moize ɠulani, é Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooi wo nuɓusɛiti ma. Naa ʋolu, é zunu ʋuulɔfelaiti (70) gaalɛɛni ba, ta-ɠundiɠiiti saama, é ti lo seɠe ʋɛlɛi maaɠoolii zu. 
\v 25 Ɠɔoɠɔ GALAGI yeini tonaɓiingi zu, é ɓɔɛ pɔ. Zɛnvui nii é ɠɛni Moize ʋa, é ta zeɠeni naa ʋa, é fe kundiɠi ʋuulɔfelaiti (70) zea. Siɛgi zu zɛnvui yeini la ti ma, ti tɔɔzeini ga ɓɔɛa eɠɛ GALA goo wo nua, kɛlɛ ti la ɠɛni lɛbini ga.
\p
\v 26 Zɛnvui yeini ɓalaa zunu felegɔ ma ti-ʋuuzuʋɛ, gilagi laaseigi ɠɛni ga Eledade, zɔi laaseigi ɠɛ ga Medade. Zɛnvui yeini ti ma, mazɔlɔɔ ti-laaseigi zɛʋɛni zunu ʋuulɔfelaiti (70) saama, kɛlɛ ti la ɠɛni zeɠeni ti-ʋuuzuʋɛ, ti ʋa li seɠe ʋɛlɛi ʋɔ bɛ. Ti tɔɔzeini ga ɓɔɛa eɠɛ GALA goo wo nua. 
\v 27 Zunu loungoi ta ɓizɛni, é li, é bo Moize ma, é ɠɛ ma: «Eledade ta Medade ta GALA ná-kulakɛlɛma vaiti bosu ade-ʋuuzuʋɛ.» 
\v 28 Nun ná-doun zunui Zozuwe, nii é ɠɛni ga Moize ná-kpɔba nui, é zo ná-doungo ziɛgi zu ma, naa ɠɛni ma: «Màliɠii, Moize, pele leʋe ti luɠɔ, ti ɓe naa ɠɛɛzu!» 
\v 29 Moize ɠɛni ma: «Ɗa mà lolo ɠulazu? Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-Zɛnvui yei Izilayɛle nuɓusɛiti pɛ ma, ti ɠɛ ga GALA goo wo nuiti!» 
\v 30 Moize ta Izilayɛle ɠundiɠiiti ti ɠaleni ma ti-ʋuuzuʋɛ.
\s Kakalogiti
\p
\v 31 Ɠɔoɠɔ GALAGI fiilɛi leʋeni kpoloɗɛi ɠa, é ʋa ga kakalogiti, ti ʋu ti-ʋuuzuʋɛ maaɠoolii zu, é ɠaku ná ma ga folo ɠila siɛ liegɔ. Ti zooi maaɓidini, eyɛsu é lɛ ga mɛtɛlɛ ɠila sɔligɔ. 
\v 32 Nuɓusɛiti ti loni ɠɔɠɔma naama voloi, ta ma ɓidii kpein, ta mɔnɔ poluma voloi ɲɛgɛlɛin, ti ɗa kakalogiti so. Nu nɔpɛ ge la ɠɛni seɠeni, é ʋa yei kilo waasaʋagɔ (3.000) zeeɠɔɠɔwu. Ti ti zuvieni, ti ɗa fɔ ti-ʋuuzuʋɛ maaɠoolii kpein su. 
\v 33 Suai naa yɛni nɔ ti-laaʋɛ, ti la dɛ numani, eyɛsu Ɠɔoɠɔ GALAGI yiiɠaawana ti ma, é maanɔɠɔi ʋɛɛ nuɓusɛiti ba. 
\v 34 Ti naama adaʋɛ laaseigi ʋɛɛni ga Kiɓelɔte-Ɠataava (nii poluʋɛ ga «gaazuɠulapɔ ɠabayeɠeiti»), mazɔlɔɔ miná ɠa ti naati ma mɔinmɔin maaɠuluni ná, niiti daamii vai ma ɠaazuɠulapɔi ti zoni.
\p
\v 35 Nuɓusɛiti ti siɛi lɔɔzeini, ti zeɠe Kiɓelɔte-Ɠataava, ti ʋa Ɠaselɔte, ti ʋu miná.
\c 12
\s Miliyame ta Aalɔn  //  ti vaa vai Moize ma
\p
\v 1 Moize Kuse anzanui ta zeɠeni ga anza. Miliyame ta Aalɔn ti ɠɛni vaazu ma. 
\v 2 Ti ɠɛni ma: «Moize ɠila nɔ lɛi Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛai pɔ! Kpɔɛʋɛ gá ɓalaagi gi ʋɔ!» Ɠɔoɠɔ GALAGI ti-wooi mɛnini. 
\v 3 Tama Moize ɠɛni ga ɓɔɠɔmaayei nu gola, é leʋe nui pɛ ba eteai zu. 
\v 4 Gaamago nɔ, Ɠɔoɠɔ GALAGI Moize lolini, naa ʋɛɛ Aalɔn ʋa, ta Miliyame, é ɠɛ ti ma: «À ɠomi, wo saʋagɔ, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ʋɔ bɛ.» Ti liini ná. 
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI yeini tonaɓiingi zu, é lo seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ maazuʋɛ. É Aalɔn ta Miliyameni tolini. Ti felegɔ ti ʋaani. 
\v 6 É ɠɛni ti ma: «À woilo, nii é bɛ̀, gè bo wo ma! Siɛgi zu GALA goo wo nu a ɠɛna la wo zaama, nà, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà ɗa ɓɔɠɔ lɛɛ la kulakɛlɛmai zu, gè ɓɔɛ pɔ segi zu. 
\v 7 Kɛlɛ é la ɠana ga nà-botiɠɛ nui Moize, nii é ga lada nui nà-pɛlɛwu vai kpein su. 
\v 8 Nà ɗa ɓɔɛ pɔ ga wooi koleai, faa zuɓidi laade, gè ɓɔɠɔ lɛɛ la, é kà. Lee vaa zu wo la luani, wo ɗa va nà-botiɠɛ nui Moize ma?»
\p
\v 9 Ɠɔoɠɔ GALAGI yiiɠaawanani ti laalɔɠɔma, é li. 
\v 10 Tonaɓiingi zeɠeni nɔ feya seɠe ʋɛlɛi maazuʋɛ, geei ʋɛɛ Miliyame ma mɛɛ, koleai eɠɛ kobe kolegi. Aalɔn wɛlɛni ba, é ka ga é ɠɛa ga gee nu. 
\v 11 Aalɔn ɠɛni Moize ma: «Soma màliɠii, è mina gá-ɠotoi ma ɠasɔi la gi unma, gi kɛai ɠimalalai zu! 
\v 12 Ee, de-ʋaazeelai mina ɠɛ eɠɛ doin saai, é ʋa zɔlɔɔ, nii kpusɛi ta luulaai, aisa é ʋa zɔlɔɔ.»
\p
\v 13 Moize wooɠulani Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, é ɠɛ ma: «Ee, GALA, nà è maanɛɛnɛzu, kɛdɛ!»
\p
\v 14 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: «Ni kɛɛɠɛ a la ɠɛni laaɗɛi ʋuuni gaazuʋɛ, é la ɓena yɛ ma unfegi zu, eyɛsu folo lɔfela? À kpɛ, é ɠula wo-ʋuuzuʋɛ ʋa, é kɛ su ga folo lɔfela, naa ʋoluma, wa yeezei bu niina, é ʋa wo zaama.»
\p
\v 15 Miliyame ɠulani ti-ʋuuzuʋɛ ʋa, é kɛ ga folo lɔfela. Nuɓusɛiti ti yɛni ti-ʋuuzuʋɛ, eyɛsu é ʋa, é lɔ ti zaama mɔnɔ. 
\v 16 Naa ʋoluma, ti zeɠeni Ɠaselɔte, ti li, ti ʋu Palan teʋebai zu.
\c 13
\s Kanaan yooi zuʋɛtɛ fai
\r (Tɔ Sɛʋɛi Velesiɛi 1:19-33)
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Zunuiti teʋe, ti Kanaan yooi zuʋɛtɛ, gè feezu Izilayɛle nuiti bɛ. Yeelo nu ɠila ba, bolodai ɠilagilagi zu, seɠeai kundiɠiiti saama.»
\p
\v 3 Moize Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi zoni, é zunuiti teʋeni, ti zeɠe Palan teʋebai zu. Izilayɛle nuiti ta-ɠundiɠiiti ti ɠɛni ga tiye.
\p
\v 4 Ti-laaseigiti ti ɠɛni ga:
\li1 Luɓɛn ná-bolodai nɔnɔi ɠɛni ga: Samua, Zakuul ná-doun zunui.
\li1
\v 5 Simiyɔn ná-bolodai nɔnɔi ɠɛni ga: Safate, Woli ná-doun zunui.
\li1
\v 6 Zuda ná-bolodai nɔnɔi ɠɛni ga: Kalɛɓe, Yefuné ná-doun zunui.
\li1
\v 7 Isakaal ná-bolodai nɔnɔi ɠɛni ga: Yigale, Zozɛfe ná-doun zunui.
\li1
\v 8 Efelayime ná-bolodai nɔnɔi ɠɛni ga: Wozé, Nun ná-doun zunui.
\li1
\v 9 Ɓɛnzamɛn ná-bolodai nɔnɔi ɠɛni ga: Palati, Lafu ná-doun zunui.
\li1
\v 10 Zaɓulɔn ná-bolodai nɔnɔi ɠɛni ga: Gadiyɛle, Sodi ná-doun zunui.
\li1
\v 11 Zozɛfe ná-bolodai nii é ga Manasé nɔnɔi, naa ɠɛni ga: Gadi, Susi ná-doun zunui.
\li1
\v 12 Dan ná-bolodai nɔnɔi ɠɛni ga: Amiyɛle, Gemali ná-doun zunui.
\li1
\v 13 Asɛɛl ná-bolodai nɔnɔi ɠɛni ga: Setuul, Mikayɛle ná-doun zunui.
\li1
\v 14 Nɛfɛtali ná-bolodai nɔnɔi ɠɛni ga: Naaɓi, Vɔfesi ná-doun zunui.
\li1
\v 15 Gade ná-bolodai nɔnɔi ɠɛni ga: Geyuwɛle, Maki ná-doun zunui.
\p
\v 16 Zunuiti daaseigiti kana, niiti Moize ti leʋeni ga ti Kanaan yooi zuʋɛtɛ. Moize Nun ná-doun zunui Wozé laasei pɛɛni ga Zozuwe.
\p
\v 17 Moize ti leʋegai ma ga ti Kanaan yooi zuʋɛtɛ, é ɠɛni ti ma: «À leʋe ga lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ yooi zu ʋele, wo zeeli gize yooi ʋɔ pelei, 
\v 18 wo ɠida zooi ná-fai wu. Wo ka ʋelei é la, ta nuiti ti zeini ná, wo ti ʋɛtɛ ni ti zulogɛ, ɓaa ni zɛbɛ la ti ya, ni ti mɔinʋɛ, ɓaa ni ti la mɔinni. 
\v 19 Wo zooi ʋɛtɛ, ʋɛ ti zeini ná, ni pagɛ, ɓaa ni ɲɔuʋɛ, ta-laa wolaiti ta ɠale, ni siɠigi ɠa ti ma, ɓaa ni é la ti ma, 
\v 20 ani ɓɛtɛ you ʋe, ɓaa ani la ɓɛtɛa ga, gulua ta ga, ɓaa ti la ná? À yiilɔɔ! À zooi zu wulu waai tanigaa zeɠe.»
\p É ɠɛni ga leezɛn waa mɔungi ma yeeɠɛɠalai.
\p
\v 21 Zunui naati ti liini, ti zooi zuʋɛtɛ, é tɔɔzei Sin teʋebai zu eyɛsu Leɠɔɓe, Leɓo-Ɠamate ɠobaʋɛ. 
\v 22 Ti lɛɛni lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ yooi zu, ti zeeli Eɓelɔn. Ayiman ta Sesayi ta Talamayi nuiti ti zeini ná, Anake mavofodaiti. Eɓelɔn laai loni, é kɛ ga kona dɔfela aisa Soan ʋa lo, nii é Ezipete yooi zu. 
\v 23 Ti zeeliai ma Esekɔle nɛmɛi zu, ti leezɛn ansaɠɔgi ma ɓeke gila teʋeni ba, nii leezɛn ɠɔpɔgi ɠɛni zɛlɛni ba. Bui ʋelei ma, ti dɔɔni gului ɠa, nu felegɔ da ɠɔma, ti seɠe. Ti gelenade wului ma waaiti seɠeni ɓalaa, ta kooleɠoolegiti. 
\v 24 Ti naama adaʋɛ laasei pɛɛni ga Esekɔle nɛmɛi (nii poluʋɛ ga «anii ɠɔpɔgi ma nɛmɛi»), tɔɔzei leezɛn ɠɔpɔgi ʋa, Izilayɛle nuiti ti teʋeni ná. 
\v 25 Ti ɠaleni ma, ti zeɠe zooi ʋɛtɛsuʋɛ, folo ʋuunaanigɔ (40) ɠa ti kɛɛni.
\s Nɛnɛ puugɔ maazu felegɔiti (12)  //  ta-ʋoluvaawo gooi
\p
\v 26 Ti ʋaani, ti Moize ɠa, ta Aalɔn, ta Izilayɛle ʋɛbɛi kpein, Palan teʋebai zu Kadɛse. Ti ʋoluvaawo ti ma ga nii kpein ti kaani, ti zooi zu wulu waaiti dɛɛ ga tiye. 
\v 27 Wɛlɛ poluvaawo gooi ʋa, ti boni Moize ma: «Gi zeelini zooi naa zu, ʋɛ è gi leʋeni ná. Gaamazu, zou ʋe, ʋɛ nɔnɔi ta kɔin gulɔi ʋooʋaai ná, naa wulu waaiti pɛtɛ. 
\v 28 Kɛlɛ-o, nuiti ti zeini ná, ti wola zuɓaaʋɛ. Taaiti bɔɔlɔʋɛ, siɠigi ti ma. Gi Anake mavofodaiti ɓalaa pɛtɛgɛ ná. 
\v 29 Amalɛke nuiti ta zeini nu yeezazu ʋelei. Ɠɛte nuiti, ta Yeɓuse nuiti, ta Amool nuiti ta zeini gize yooi zu. Kanaan nuiti ta zeini Kpoloɗɛ Wolai laaʋɛ, ta Zuludɛn nɛmɛi zu.»
\p
\v 30 Názu ɠa Kalɛɓe ɠaaɓaani la ga é nuɓusɛiti gaaɓɛ, niiti ti tɔɔzeini niina ga wuzeɠea Moize laalɔɠɔma. É ɠɛni ti ma: «Ade li ná! Ada vɔni zooi ma, de seɠe. Mazɔlɔɔ ma ɠaaɓaai ɠa ade ya.»
\p
\v 31 Kɛlɛ zunuiti ti ɠɛni ga ná-siɛpoluiti, naati ti ɠɛni ɠɛɛzu ma: «Ma zobo ge la ade ʋɛ, de ʋa laalɛ nuuma nuɓusɛiti bu, mazɔlɔɔ ti zuɓaaʋɛ de ʋa.» 
\v 32 Ti tɔɔzeini Izilayɛle nuiti gaazu ga zooi naa ná-fai zuvalaga, nii ti liini ti ka, ti ɠɛni ma: «Zooi nii gi suɓizaai, gi suʋɛtɛ, toɠa ga zooi nii é naati paazu, niiti ti ʋaazu, ti zei ga. Nuiti kpein gi ti ɠaai ná, ta ga nu ɠoozagiti. 
\v 33 Gi kooza nuiti kaaʋɛ ná ɓalaa, Anake mavofodaiti, nu ɠoozagiti ma zuwuzui. Gi ɠɛa ti ɠoba, é ɠɛ gi ɠaazu, eɠɛ gá ɠɛ ga kotogiti nɔ, tiya ɓalaa, ti ɠaazu, gi ɠɛni eɠɛ kotogaa nɔ!»
\c 14
\s Izilayɛle nuiti kpaka fai
\p
\v 1 Izilayɛle nuɓusɛiti kpein ti kpeei looni, ti ɲii wɔlɔzu naama ɓidii. 
\v 2 Ti unsuyelii loni Moize ta Aalɔn laalɔɠɔma. Nuɓusɛiti kpein ti ɠɛni ti ma: «Ni suɠila gi zaani Ezipete yooi zu, ɓaa teʋebai zu! 
\v 3 Leeni vaa zu Ɠɔoɠɔ GALAGI pɔ ga é ʋa ga giye niima yooi zu, ti ʋa gi ʋaa ga kɔɔi, gi-anzaiti, ta gi-lointi, ti ʋa ɠɛ ga gi zili nuiti daamianigi? É la ɠɛa gi ʋɛ ga faa ʋagɔ ɓaa, ga gi ɠale ma Ezipete yooi zu?» 
\v 4 Ti ɠilagilagiti ti ɠɛni ɠɛɛzu ɓɔɠɔ ma: «Ade yeelo kundiɠi ɠila ba, de ɠale ma Ezipete yooi zu!»
\p
\v 5 Moize ta Aalɔn ti looni zooi ma, ti laaʋɛɛ Izilayɛle nuɓusɛiti kpein gaazu, ti ɠaalɛai ba. 
\v 6 Zozuwe, Nun ná-doun zunui, ta Kalɛɓe, Yefuné ná-doun zunui, nu felegɔi naati, ti ɠɛni zɔiti ba, tɛiti ti liini zooi zuʋɛtɛsu, ti felegɔ ti ta-zeɠeiti balini ga kidaaʋiligi maaʋele ma, 
\v 7 ti ɠɛ Izilayɛle nuɓusɛiti kpein ma: «Zooi nii gi suɓizaai, gi suʋɛtɛ, toɠa ga zou ʋagɔ wola. 
\v 8 Ni Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ade ʋɛ, toɠa ade lɔ zooi naa zu, é fe de ʋɛ, ʋɛ nɔnɔi ta kɔin gulɔi ʋooʋaai ná. 
\v 9 Toɠa nɔ ga, à mina wuzeɠe Ɠɔoɠɔ GALAGI laalɔɠɔma. À mina lua zooi naa zu nuiti ba, mazɔlɔɔ ta ɠɛɛzu nɔ ga ade-ɠɔnɔ, niinigi é ɠɛa ti makɛsu, naa maaɠooza ti ʋa, tama Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ade ʋa. Deɠɛmu, à mina lua ti ʋa pa!»
\p
\v 10 Nuɓusɛiti kpein ti ɠɛni ɠɛɛzu, ti ti zɔɔ ga kɔtui, ti ti ʋaa, kɛlɛ gaamanɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-lɛbiyai ɠulani kɛlɛma Izilayɛle nuiti bɛ GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi maazu. 
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: «Niima nuɓusɛiti ta yɛsu bɛ̀lɛʋilisu eyɛsu siɛgi ɓɛgele zu? Ta yɛsu ɠɛlɛzu ga ti mina la dà, eyɛsu siɛgi ɓɛgele zu? Anɛɛ gè poo gola mɔinmɔin kɛa ti zaama. 
\v 12 Nà ɗɔfɔ zeeɓɛi ʋɛɛzu ti ʋa, gè ti-ma zuwu ɠaaleʋe, naa ʋolu nà zii ɓɛtɛzu, é ɠula è zu, nii sɛbɛi a wɔɔlɔ, ta é mɔin Izilayɛle ʋa!»
\p
\v 13 Moize Ɠɔoɠɔ GALAGI wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ezipete nuiti ti kwɛɛ ga ɗa ɠa è niima nuɓusɛiti kula ta-yooi ʋa ga è-zɛbɛi. 
\v 14 Ti bogɛ niima you zu nuiti kpein ma. Ti mɛnigɛ ga ɗa, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa niima nuɓusɛiti saama, ɗa ɓɔɠɔ lɛɛzu kpezekele. Ti mɛnigɛ ga ɗa-lonaɓiingi ɠa zɛlɛni ti maazu, ɗa losu ti luɠɔ foloi tonaɓiingi zu, ta kpidii abuzogi zu. 
\v 15 Ni ɗa niima nuɓusɛi kpein paana eɠɛ nu ɠila, zooiti ti è-ɠɛɛ vaiti ma woomɛniga, è ti ɠɛai, naati ta ʋaazu ɠɛɛzu ma: 
\v 16 ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI la ɓena zobo sɔlɔɔ, é ʋa li ga nuɓusɛi tɛiti zooi naa zu, nii é ma ɠona woni ga é fe ti ya, naa ɠa é kɛai é ti ʋaa teʋebai zu.› 
\v 17 Niizu Màliɠii, nà è maanɛɛnɛzu, ɗa-zobogi ɠula kɛlɛma ga zɛbɛi pɛ, eɠɛʋelei è boni la gi ma ga: 
\v 18 ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI yii la ɗa ga ɠula fala, kpɛtɛʋɛ wooɠɛɠiladai zu, toɠa ɗa faaɠaaza golai zuvaayɛ ta tɔ koloɠologi. Kɛlɛ é la ɗa ga sɔba nui levea ga sɔbalala nu, toɠa doun kɛɛɠɛiti ta-vaa ɲɔi ʋotokula ti-lointi ma, eyɛsu yamani zaʋasiɛi ɓaa naanisiɛi.› 
\v 19 Nà è maanɛɛnɛzu, niima nuɓusɛiti suvaayɛ ga ta-vaaɠaaza golai, ɗa-wooɠɛɠiladai maaʋele ma, eɠɛʋelei nɔ è niima nuɓusɛiti suvaayɛsu da, è zo ti ɠula voloi ma Ezipete yooi ʋa, é zeeli za ma.»
\p
\v 20 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «Gè ti maavaayɛga, eɠɛʋelei è falia la. 
\v 21 Kɛlɛ eɠɛʋelei gè vulua la ga ɠite, nɛ̀i gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà-lɛbiyai eteai pɛ daavegai, gè ɠonaa ga: 
\v 22 Nui niiti ti nà-lɛbiyai ɠaani, ta poo golaiti gè ti ɠɛɛni Ezipete yooi zu, ta teʋebai zu, ti sùɠɔɠɔ daa ɠɛa puu, ti la ɠoloni bɛ̀, 
\v 23 ti taɠila kpalaa ge la zooi naa ɠaa, nii gè ma minazeɠe boni, gè ɠona su ti-mɛmɛwolani bɛ. Tɛiti kpein ti bɛ̀lɛʋiligai, taɠila kpalaa ge la lɛa ná. 
\v 24 Kɛlɛ nà-botiɠɛ nui Kalɛɓe, ɠi kili ka é ɠɛni naa ʋɛ, kɛɛʋɛ bɛ̀ ga wooɠɛɠila nu eyɛsu ɠɔ. Naa ɠa é ba, nà lɛ ga naa, ma yooi zu, ʋɛ é liini ná, mavofodaiti ta naa zɔlɔɔ. 
\v 25 Tɛi Amalɛke nuiti ta Kanaan nuiti ti zeini nɛmɛi zu, lina sobu nɔ, wa nuiti gaaɠalesu ma teʋebai zu, wo li ga Seeli Kpoloɗɛi ʋɔ pelei.»
\p
\v 26 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ta Aalɔn ma: 
\v 27 «Nà niima nuɓusɛ ɲɔiti zɛsu ná, ti ɗa unsuyelii lo dàalɔɠɔma, eyɛsu yeelɛ? Mazɔlɔɔ gè Izilayɛle nuiti ta-unsuyeliiti mɛnigɛ, ti tosu dàalɔɠɔma. 
\v 28 Ɠɛ ti ma: ‹Eɠɛʋelei gè vulua la ga ɠite, nà wo zosu, eɠɛʋelei wo wooiti bogai la gòizu, Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 
\v 29 Wa za teʋebai tɛi su, wo-ma ʋoomaiti ti la ná. Wɔiti dɔin ti wo ɠaaluni, é zo kona ʋuufelegɔ (20) ma, é lɛ zeemaazu, mazɔlɔɔ wo unsuyelii logɛ dàalɔɠɔma, 
\v 30 wo la mɔ lɔa zooi naa zu, nii gè ma minazeɠegi woni, gè ɠona ga wa zei ga, kɛni Kalɛɓe, Yefuné ná-doun zunui, ta Zozuwe, Nun ná-doun zunui. 
\v 31 Kɛlɛ wo-lointi, wo ɠɛni ɠɛɛzu ma ta ɠɛ ga wo zili nuiti daamiani, nà liizu ga tiye ma yooi zu, ta zooi naa ɠwɛɛ, nii wo bɛlɛʋiligai. 
\v 32 Kɛlɛ wɔun, wa zaazu teʋebai tɛi su. 
\v 33 Wo-lointi ta ɠɛɛzu ga teʋeteʋe nuiti, kona ʋuunaanigɔ (40) laawu. Ta wa-wooʋaladai ma zalai zɔlɔɔ ɠana, nii wo kɛa ga ze, eyɛsu wo pɛ wo za teʋebai zu. 
\v 34 Folo ʋuunaanigɔ (40) ɠa wo kɛɛni zooi zuʋɛtɛsuʋɛ, tama, wa wa-vaaɠaaza golai ma zalai zɔlɔɔ kona ʋuunaanigɔ (40) laawu, kona gila, folo ɠilagi ʋotogi zu. Wa kwɛɛ naazu ga wa ɠɛlɛna bà, wa ɓala.› 
\v 35 Nà, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà ɠa kpɔ̀ɛai. Ungo, zekana gè ʋaazu niima nuɓusɛ ɲɔiti sosu da, ti ɠiliai ʋa, ti wuzeɠe dàalɔɠɔma. Ta ɲɛɛlɛzu teʋebai tɛi su, ti za ná.»
\p
\v 36 Zunuiti Moize ti leʋeni ga ti zooi zuʋɛtɛ, ti ɠalegai ma ma, ti nuɓusɛiti unsuleʋeni, ti unsuyelii lo daalɔɠɔma, ga zooi zu vaiti suvala pelei. 
\v 37 Ɠɔoɠɔ GALAGI zunui naati doɠani, ti za, tɔɔzei ti zooi ná-fai zuvalani. 
\v 38 Zunuiti ti liini zooi zuʋɛtɛsu, ti pɛ ti zaani, kɛni Zozuwe, Nun ná-doun zunui, ta Kalɛɓe, Yefuné ná-doun zunui, naati nɔ ɠa ti yɛni vulua.
\s Woozotala niinɛi
\r (Tɔ Sɛʋɛi Velesiɛi 1:41-46)
\p
\v 39 Siɛgi zu Moize Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooi woni da Izilayɛle nuiti ma, nuɓusɛiti gola ɠaalɛini. 
\v 40 Poluma zobui, ti wuzeɠeni ga sobuzobui, ti lɛ gize yooi ʋɔ pelei, ti ɠɛ ma: «Gi koto ɠɛa, kɛlɛ gá ga lɛ, ʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛai, é ʋilɛ ná ʋa.»
\p
\v 41 Moize ɠɛni ti ma: «Leeni vaa zu wo zeɠezu Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ʋolu? Wo la zobo sɔlɔɔga! 
\v 42 À mina lɛ, mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI la wo zaama. Wo zili nuiti ti mina wo ʋaa fuun. 
\v 43 Mazɔlɔɔ wa Amalɛke nuiti kaazu luɠɔ, ta Kanaan nuiti, wa ɓɔɠɔ ʋaa. Ʋelei wo ʋoluavegai da Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa, é la mɔ ɠɛa wo ʋa.»
\p
\v 44 Ti daani mɛɛ, kɛni ti lɛɛni gize yooi ʋɔ pelei, kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-minazeɠe kesui la ɠɛni liini, ta Moize ɓalaa, ti ʋa ɠula ti-ʋuuzuʋɛ ʋa. 
\v 45 Amalɛke nuiti ta Kanaan nuiti ti ɠɛni ʋuuni gize yooi zu, naati ti yeini, ti Izilayɛle nuiti sakpe, ti ti ɠoloɠolo, ti ʋilɛ ti ʋolu, eyɛsu ti li, ʋɛ ná laaseigi ga Ɠɔɔlema.
\c 15
\s Tɔgi é lo vebɛaniiti ba,  //  ta puya zalaɠaiti
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: Siɛgi zu wo zeelizu la zooi naa zu, gè ʋaazu feezu wo ʋɛ ga wo zei ná, 
\v 3 wa ɠɛna pɔ wo zalaɠaiti kula Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, nii abui galazu, gala zalaɠai, ɓaa minazeɠe daazeeli zalaɠai, ɓaa vebɛanii nui daai ɠisu, ɓaa zalaɠai nii é ʋilɛsu wa-ƓALA fai ma vɛti voloi ta ʋa, wa kɛ ga nikɛi, ɓaa baalagi, ɓaa bolii, nii é ɠalazu, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 4 Wa vebɛ zalaɠaiti kpɔ zalaɠa zua ɠilagilagi pɛ ba. Wa ɓulu vukɔ ʋagɔi kilo saʋagɔ ɓɔ ba, gaayɔgai ga gulɔi litɛlɛ ɠila ta tukpɛ (1,5), 
\v 5 ta puya zalaɠai ɠɛ ga dɔɔi litɛlɛ ɠila ta tukpɛ (1,5), ni zalaɠa zuai ɠa ga baala ziʋoi. 
\v 6 Ni baala sinɛ wolai ʋe, wa vebɛ zalaɠai ɠɛ ga ɓulu vukɔ ʋagɔi kilo lɔzita, gaayɔgai ga gulɔi litɛlɛ felegɔ, 
\v 7 ta puya zalaɠai ɠɛ ga dɔɔi litɛlɛ felegɔ. Naama zalaɠaiti makugi ɠa nɛɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 8 Ni nikɛ zinɛi ɠa wo kulazu ga zalaɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é ɠɛ ga gala zalaɠai, ɓaa minazeɠe daazeeli zalaɠai, ɓaa é ɠɛ ga ziilɛi zalaɠai, 
\v 9 wa ɓulu vukɔ ʋagɔi kilo taaʋuugɔ ɓɔ ba ga vebɛ zalaɠai, gaayɔgai ga gulɔi litɛlɛ saʋagɔ, 
\v 10 ta puya zalaɠai ɠɛ ga dɔɔi litɛlɛ saʋagɔ. Zalaɠai ʋe, nii abui galazu, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.
\p
\v 11 «Pele ɠana wo maanɛai wo nikɛ zinɛ zalaɠai ɠula la, ɓaa baala sinɛi, ɓaa baala sinɛ yiʋoi, ɓaa boli yiʋoi. 
\v 12 Toganii mɔin ʋa ʋele-o-ʋele, vebɛanii ɠa ʋɛɛ ti ɠilagilagi ʋa. 
\v 13 Izilayɛle nu ɓɔɔɓɔgi kpein maanɛɛʋɛ é naama lɔgi zo, a ɠɛna zalaɠai ɠulaa, nii abui galazu, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 14 Tɔ gilagi naa nɔ ɠa a zei nuɓusɛi pɛ ma, ga faa ɠila nɔ anɛɛ wɛɛin é ga seikɔɠɔma nui, ɓaa ná-pɛlɛyeɠei wo zaama wo-mavofodaiti kpein su, ni ta pɔ ti zalaɠa ɠula, nii abui galazu, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 15 Nuɓusɛi pɛ ka tɔgi naa zo, ga faa ɠila nɔ toɠa la ɛsɛ gilagilagi pɛ ma, Izilayɛle nu ʋɛɛ seikɔɠɔma nu ʋa. Naa ɠa ɠɛ ga ɠɔoɠɔ tɔgi, wo-mavofodaiti kpein bɛ, ta seikɔɠɔma nui, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 16 Tɔ gilagi, ta deve ɠilagi nɔ ɠa a ɠɛ ná wo pɛ bɛ, wa seikɔɠɔma nui.»
\s Ɓulu mɔungiti ma vebɛanii
\p
\v 17 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: 
\v 18 «Ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: Siɛgi zu wo zeelizu la zooi zu, ʋɛ gè losu wo luɠɔ, wo li ná, 
\v 19 wo ma you zu ɓului miizu, wa gilazu zeɠe ba ga vebɛanii Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 20 Siɛgi zu wo ɓului mɔsu da, wa ma mɔungi zeɠe ba, wo kula bɛ̀ ga zalaɠai, eɠɛʋelei wa ɗa molo niinɛi nɔnɔi zeɠe ba la. 
\v 21 Vebɛanii ɠana, wa fe Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é ɠula wa-vuului ná-botii ɠɛa mɔungi zu, wo-mavofodaiti kpein su.
\s Teʋezea ɠotoi ma zalaɠai
\p
\v 22 «Ni wa koto ɠɛɛna, wo la gaaɠilini ma, wo la tɔgi niiti kpein soni, niiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ti veai Moize ya, 
\v 23 é zo naama voloi ma Ɠɔoɠɔ GALAGI deveiti feeni la, eyɛsu é li wo-mavofodaiti pɔ ʋelela ʋelei, 
\v 24 ni faaɠaazagi a ɠɛɛna, é la ɠɛɛni ga gaaɠilima, é ɠɛ ga nuɓusɛiti kwɛɛtala zu vaa, nuɓusɛi kpein ka nikɛ zinɛ ɓokpa gila kula ga gala zalaɠai, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é ɓɔ vebɛ zalaɠai ʋa, ta puya zalaɠai, eɠɛʋelei deveai la tɔgi zu, ta boli zinɛi, nii a ɠɛ ga koto gba zalaɠai. 
\v 25 Zalaɠa ɠula nui ɠa kotoi gba Izilayɛle nuɓusɛiti kpein bɛ, suvaa ɠa yɛ ti ʋɛ, tɔɔzei faaɠaazagi ʋe, ti kɛai, ti la gaaɠilini ma. Siɛgi zu ti ʋaazu la ga ta-zalaɠai, nii abui galazu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ta koto gba zalaɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, tɔɔzei ta-vaaɠaazagi vaa ʋa, ti kɛai, ti la gaaɠilini ma, 
\v 26 suvaa ɠa yɛ Izilayɛle nuɓusɛiti kpein bɛ, ta seikɔɠɔma nuiti, mazɔlɔɔ nuɓusɛiti ti naama vaaɠaazagi ɠɛɛʋɛ, ti la gaaɠilini ma.
\p
\v 27 «Ni nu ɠila kpe nɔ ʋe, é kotoi ɠɛai, é la gaaɠilini ma, toɠa kona gila boli zaai ɠula ga koto gba zalaɠai. 
\v 28 Zalaɠa ɠula nui ɠa kotoi gba Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, nui naa ʋɛ, nii é kotoi ɠɛai, é la gaaɠilini ma. Siɛgi zu é kotoi gbazu la bɛ, naa zuvaa ɠa yɛ bɛ. 
\v 29 Siɛgi zu nu a koto ɠɛɛna la, nii é la gaaɠilini ma, tɔ gilagi nii nɔ ɠa a zei nui pɛ ma, Izilayɛle nuiti ti ga zou lointi, ta seikɔɠɔma nuiti.
\p
\v 30 «Kɛlɛ nu-o-nu, nii a gaaɠili ma, é kotoi ɠɛ, Izilayɛle nui, é ga zou loin, ɓaa seikɔɠɔma nui, é Ɠɔoɠɔ GALAGI lɔɠɔi ɠoloɠologa, kpe ka leʋe ná-nuɓusɛiti ba, é ɠula ti zaama. 
\v 31 É Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooi ʋɛlɛʋiliga, é ná-deveiti koloɠolo, kɛni kpe ge leʋe ná-nuiti ba. Ná-faaɠaaza golai ma ɠasɔi ɠa la unma.»
\s Dooɠo foloi zo fai
\p
\v 32 Tɛi Izilayɛle nuiti ti ɠɛni teʋebai zu, ti zunui ta ɠaani, é ɗa koʋii ɠale dooɠo foloi. 
\v 33 Tɛiti ti soni ná, ti ʋaani la Moize ʋɔ ta Aalɔn, ta nuɓusɛiti kpein pɔ. 
\v 34 Ti makɛni ma ga pagɔ, tɔɔzei faa nɔpɛ ge la ɠɛni dɛ leveni, é ʋa ʋilɛ naa ʋa, nii a zoo é ɠɛ la. 
\v 35 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: «Ta naama zunui ʋaa. Wa lii la wo-ʋuuzuʋɛ ʋoluʋɛ, nuɓusɛi kpein ge sɔ ga kɔtui.» 
\v 36 Názu ɠa nuɓusɛiti ti ɠulani la la, ti-ʋuuzuʋɛ ʋoluʋɛ, ti sɔ ga kɔtui, eyɛsu é za, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la Moize ya.
\s Geze yiizayiizagi ma levei
\p
\v 37 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: 
\v 38 «Bo Izilayɛle nuiti ma ga, tiya-o, ti-mavofodaiti-yo, ti geze yiizayiizagi lo ta-ʋɛɛkɔma zeɠeiti goizuʋɛ, ta geze ɠaali ɓiinii. 
\v 39 Siɛgi zu wo geze yiizayiizagiti kaazu la, wa ɠizɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-deveiti su, wo ɗa kɛ, wo la ɓɔɠɔ ɠakaga, wo ʋa ʋilɛ wo yiima vaiti polu, ta wa-ɠaazuɠulapɔiti, niiti ti wo lɔɔzu wooʋaladai zu. 
\v 40 Naazu wa ɠizɛ nà-deveiti kpein su, wo ɠolo ti ʋɛ. Wa ɲade wa-ƓALAGI ʋɛ. 
\v 41 Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI, nii é wo ɠulaai Ezipete yooi ʋa, ga é ɠɛ ga wa-ƓALAGI. Ungo, nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI.»
\c 16
\s Kolé ɓaka fai
\p
\v 1 Kolé, Yiseɠaal ná-doun zunui, Keɠate ná-pɛlɛyeɠei wu, Levi ná-bolodai zu zunui ta ɠɛni de, é Luɓɛn ná-bolodai zu zunu saʋagɔ ʋɛɛni ɓɔɠɔ ʋa, Datan ta Aɓilame, Eliyaɓe ná-doun zunuiti, ta Won, Pelɛte ná-doun zunui, 
\v 2 ti wuzeɠeni Moize laalɔɠɔma, ti Izilayɛle nuiti nu unfelegɔ puulɔɔlugɔ (250) ʋɛɛni ɓɔɠɔ ʋa, niiti ti ɠɛni ga nuɓusɛiti ta-ɠundiɠiiti, ti ɠɛni ga ɓalaa nuiti tɛnɛ nuiti maaɓɔgiti su, ti ga nuiti unfemai ti ʋɛ. 
\v 3 Ti ɠaalɛɛni ba Moize ta Aalɔnni daalɔɠɔma, ti ɠɛ ti ma: «É kula ɠɛa! Nuɓusɛi kpein ka ɲadegai, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ade pɛ ba. Zobogi ɓɛgele ɠa é wo ya, ga wo zei Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-bɛbɛi ɠa ɲii?»
\p
\v 4 Siɛgi zu Moize naama yelilomaiti mɛnini da, é laaʋɛɛni zooi ma. 
\v 5 Naa ʋolu é ɓɔɛni Kolé ʋɔ, ta polu nuiti, é ɠɛ ma: «Lina sobu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa naa lɛ, nii é ga nɔnɔi ta nii ɲadegai, a zoo maaɓuɠazu ba, nii é yiimazeɠezu la. 
\v 6 Wɛlɛ nii wo ʋaazu kɛɛzu, Kolé ta polu nuiti kpein ta ansanse gala liɠiiti seɠe, 
\v 7 ti ti laave ga abulekaiti, ti ansansegi ʋu ga, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. Nii Ɠɔoɠɔ GALAGI a yiimazeɠe la, naa ɠa ɲadegai. É kula ɠɛa, Levi ma zuwuzuiti!»
\p
\v 8 Moize ɠɛni Kolé ma mɔnɔ: «À woilo gòoi ma ga pagɔ, Levi nuiti! 
\v 9 Naa ɠa wo ɠaazu ga faa go ɓaa, ga Izilayɛle ná-GALAGI yiimazeɠe ga woye yɛ, Izilayɛle nuɓusɛiti saama, é zobo fe wo ʋɛ, wo maaɓuɠa ba, wo ɗa botii ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-seɠe ʋɛlɛ ɲadegai wu, wo lo nuɓusɛiti untuɠɔ, wo botii ɠɛ tɔun bɛ? 
\v 10 É ma zobogi veeʋɛ wo ʋɛ ga wo ɗa maaɓuɠa ba, wa è-ɠɛɛleaiti, Levi nuiti. Naa ɠa wo zalaɠa ɠula nui losuʋɛ ɠaiziɛzu mɔnɔ? 
\v 11 Naa ɠa é kɛa ɗa-o, ɗa-nuiti-yo, wo gilia ba, wo wuzeɠe Ɠɔoɠɔ GALAGI laalɔɠɔma! Mazɔlɔɔ Aalɔn ɠa ga ɓɛ, wo ʋa ɠɛ unsuyelii losu daalɔɠɔma?»
\p
\v 12 Moize nu leʋeni ga ti Datan loli ta Aɓilame, Eliyaɓe ná-doun zunuiti. Kɛlɛ ti ɠɛni ma: «Gi la liizu! 
\v 13 È gi ɠula zou ʋagɔi ʋa, ʋɛ nɔnɔi ta kɔin gulɔi ʋooʋaai ná, é ʋa ga giye teʋebai zu ga gi za, faa go ɠana ɓaa? Ɗa ɠɛɛzu mɔnɔ, è zei gi unda ɓaa? 
\v 14 È la ʋaani ga giye zou zu, ʋɛ nɔnɔi ta kɔin gulɔi ʋooʋaai ná! È la kpalagaa veeni gi ya, ɓaa kpelea ga gɔnɔ. Ɗa niima nuiti kpein kaazu ga gaazuɠole nuiti? Ɓa-o, gi la liizu pɛ!» 
\v 15 Moize wola yiiɠaawanani, é ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ma: «Mina yeezei ta-vebɛ zalaɠai wu! Gè la tanɔpɛ kɔli kulani zea, folo ɠila ɓalaa, anɛɛ soovale gila kpalaa, gè la dɛ faa ɲɔu ɠɛɛni ga taɠila ɓalaa!»
\p
\v 16 Moize ɠɛni Kolé ma: «Ɗa-o, è ʋolu nuiti-yo, é ɓɔ Aalɔn ʋa, à ɠula kɛlɛma lina Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala. 
\v 17 Wo ɠilagilagi, ansanse gala liɠii zeɠe, è ansansegi ʋu su, è ʋa Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala. Wa ʋa ga ansanse gala liɠi unfelegɔ puulɔɔlugɔ (250), ɗa-o, Aalɔn-o, wo ɠilagilagi ɠa nɔnɔi zo ya.»
\p
\v 18 Ti ɠilagilagi, ti ta-ansanse gala liɠii zeɠeni, ti abulekaiti pu su, ti ansansegi ʋu ga. Ti pɛ ti loni GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ, Moize ɓalaagi ta Aalɔn. 
\v 19 Kolé bɛbɛi ɠaalɛɛni ba ti laalɔɠɔma GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ.
\p Naazu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-lɛbiyai ɠulani kɛlɛma bɛbɛi kpein bɛ. 
\v 20 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ta Aalɔn ma: 
\v 21 «À ɠula niima nuɓusɛiti saama, nà ti undaaʋilisu ɠaniɠanigi nɔ!» 
\v 22 Kɛlɛ Moize ta Aalɔn ti laaʋɛɛni zooi ma, ti maanɛɛnɛi wo, ti ɠɛ ma: «Ee, GALA! GALAGI nii deve kpɛtɛaniiti kpein zɛnvui ma, ɗa ʋaazu bɛbɛi kpein sosu ga nu ɠilagi ná-kotoi?»
\p
\v 23 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: 
\v 24 «Ɓɔɛ nuɓusɛiti pɔ, è devei ve ti ya ga ti maaɠooza Kolé ta Datan ta Aɓilameni ta-zeɠe ɠotaiti ba.»
\p
\v 25 Moize wuzeɠeni zooi ma. Izilayɛle ɠundiɠiiti ti ʋilɛni polu, ti li Datan ta Aɓilame ʋɔ bɛ. 
\v 26 É ɠɛni nuɓusɛiti ma: «À maaɠooza kotoba nui tɛiti ta-zeɠe ɠotaiti ba. À mina vɔɔɠu ti-yeaɠɔligi tanɔpɛ ba, ni wo la wɔinni, wo undaa ʋa ʋili ta-ɠotoiti faa zu!» 
\v 27 Naazu, ti maaɠoozani Kolé ta Datan ta Aɓilameni ta-zeɠe ɠotaiti ba.
\p Datan ta Aɓilame ti ɠulani, ti lo ta-zeɠe ɠotaiti daaʋɛ, ta ti-anzaiti, ta ti-loun zunuiti, ta ti-lounlointi. 
\v 28 Moize ɠɛni ma: «Nii ɠa wa kwɛɛ da ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é tèʋega, ga gè kɛɛwotii niiti kɛ, gè la faa nɔpɛ kɛɛzu ɓɔɠɔ ʋɛ ɠana nɔ. 
\v 29 Ni niima nuɓusɛiti ta zaana ga nu zaa ʋele nɔ, eɠɛʋelei deveai la nuɓusɛi ma ga é za, naazu Ɠɔoɠɔ GALAGI laade é ʋa vali mà, é ʋa tèʋe. 
\v 30 Kɛlɛ ni Ɠɔoɠɔ GALAGI a fai ta ɠɛɛna, nii kɛɠala la dɛ ɠɛɛni, ni zooi a laalaona, é ti ɓɔle ta ti-yeaɠɔligiti kpein, ti ma vului yei gɔvɛalaazu, wa kwɛɛ naazu ga nui niiti ti ɲɛɛɠulaʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI zu.»
\p
\v 31 Moize ɓeni nɔ ga woo ɠaaɓela, zooi ʋalini ga Datan ta Aɓilameni kɔɠɔwu. 
\v 32 Zooi laalaoni, é ti ɓɔle, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, ta Kolé ná-nuiti, ta ti-ɠɔligiti. 
\v 33 Naama nuiti ti yeini gɔvɛalaazu ga ti ma vului, ta tɔnɔiti kpein. Zooi laaɠuluni ti ma ʋolu. Pele ɠana ti ɠaalani da, nuɓusɛiti saama. 
\v 34 Ta-ɓee wooi mɛnigai ma, Izilayɛle nuiti kpein ti ɠɛni loni ná maaɠoolii zu, ti ɓizɛni, ti ɗa kpeei loo, ti ɠɛ ma: «Ade ɓizɛ, zooi mina ade ɓɔle, ada ɓalaa!» 
\v 35 Abui ɠulani Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ bɛ, é zunu unfelegɔ puulɔɔlugɔiti (250) gala, niiti ansansegi ɠɛni ti ya.
\s Ɓɛ ɠa a zoo  //  é maaɓuɠa GALA ba?
\p
\v 36 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 37 «Ɓɔɛ Eleazaal ʋɔ, zalaɠa ɠula nui Aalɔn ná-doun zunui, bo ma ga é ansanse gala liɠiiti kula abui zu, é abulekaiti pu ya ɠoozama, mazɔlɔɔ diɠii naati ti ɲadega. 
\v 38 Nui niiti, ti zaai ta-ɠotoi maaʋele ma, à ta-ansanse gala liɠiiti seɠe, wo ti loɠa, wo ti ɓɛtɛ ga kɔlu ɓɔi sɛpɛgiti, nii a ʋɛɛ zalaɠa ɠulazuʋɛ ma. Diɠii naati ti ɲadega, mazɔlɔɔ ti ʋaaʋɛ ga tiye pɔ̀. Ta ɠɛ ga poogi Izilayɛle nuiti bɛ.»
\p
\v 39 Zalaɠa ɠula nui Eleazaal ansanse gala liɠiiti seɠeni, niiti ti ga kɔlu ɓɔigi, zunuiti niiti ti ʋaani ga tiye, abui naati galani. Ti ti loɠani, ti ti ɠɛ ga ma zɛpɛgiti, ti pɛɛ zalaɠa ɠulazuʋɛ ma. 
\v 40 Naa ɠa é ga ɠizɛsui Izilayɛle nuiti bɛ, ga nu nɔpɛ nii é la ga Aalɔn mavofodai, maa la nɛɛni, é ʋa maaɓuɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa, é ʋa ansanse kula ga zalaɠai gaazu, a ʋa ɠɛ eɠɛ Kolé ta ná-nuɓusɛiti, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI devei veeni la Moize ya ga é bo ma.
\s Nuɓusɛiti ti zelii lo fai  //  Moize ta Aalɔn ma
\p
\v 41 Poluma zobui Izilayɛle nuɓusɛiti kpein ti ɠɛni zelii losu Moize ta Aalɔn ma, ti ɠɛ ma: «Wo Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-nuɓusɛiti paaʋɛ!» 
\v 42 Ti maaɓɔni ba Moize ta Aalɔn maaɠoolii zu. Ti ɠɛai ma latisu GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ʋɔ pelei, pɛtɛ, tonaɓiingi ʋɛɛni ma, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-lɛbiyai ɠulani kɛlɛma. 
\v 43 Moize ta Aalɔn ti liini, ti lo GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. 
\v 44 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: 
\v 45 «À ɠula bɛbɛi tɛi saama, nà ti-ma zuwu ɠaaleʋezu ɠani nɔ.» Ti laaʋɛɛni zooi ma. 
\v 46 Naa ʋolu Moize ɠɛni Aalɔn ma: «Ɗa-ansanse gala liɠii zeɠe fala, abulekaiti seɠe zalaɠa ɠulazuʋɛ, è pu su, è ansansegi ʋu ga. Suvilɛ, è lii la nuɓusɛiti pɔ bɛ, è koto gba vai ɠɛ, mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-ziiɠaawanai lokoleʋea, niizu maanɔɠɔi tɔɔzeiɗa.»
\p
\v 47 Aalɔn naa ɠɛɛni, nii Moize boni ma. É ansanse gala liɠii zeɠeni, é ɓizɛ, é li nuɓusɛiti saama. Naazu maanɔɠɔi tɔɔzeini niina ga zeelia nuɓusɛiti ma. É ansansegiti galani, é koto gba vai ɠɛ nuɓusɛiti bɛ. 
\v 48 É loni nuiti saama, niiti ti zaa ɠɛni de na, ta niiti ti ɠɛni vulua, maanɔɠɔi ɓeni. 
\v 49 Nui liegɔi é zaani naama maanɔɠɔi zu, é ɠɛni ga nu waapuugɔ maazu naanigɔ undɔfela (14.700), é ɠula niiti polu, ti undaaʋilini Kolé ná-fai zu. 
\v 50 Aalɔn ɠaleni ma Moize ʋɔ bɛ GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ, siɛgi zu maanɔɠɔi ɓeni la.
\c 17
\s Aalɔn ná-tukpɔi
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Devei ve Izilayɛle nuiti zea, ga bolodama ɠundiɠii ɠilagilagi tukpɔi ɠila fe è ya. Tukpɔ puugɔ maazu felegɔ (12) ɠa bolodama ɠundiɠiiti ta fe è ya. È ti ɠilagilagi laaseigi zɛʋɛ ɛsɛ nɔnɔ ma. 
\v 3 Ɗa Aalɔn laaseigi zɛʋɛ Levi ná-bolodai ná-tukpɔi ma, mazɔlɔɔ bolodama ɠundiɠi ɠilagilagi ná-tukpɔi ɠa ɠɛ ná. 
\v 4 Ɗa ti la GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu, zeele woo ɠesui ɠakalaʋɛ, ʋɛ ada ɠɛ ɠomisu ná. 
\v 5 Zunui nii gè yiimazeɠezu la, naa ná-tukpɔi ɠa ʋɔnɔ ba, naa ɠa a kɛ gè Izilayɛle nuiti ta-unsuyelii ɓe, nii ti bosu gòizu yeenɔpɛ wo laalɔɠɔma.»
\p
\v 6 Moize naama leveiti feeni Izilayɛle nuiti zea. Bolodama ɠundiɠiiti gilagilagi tukpɔ ɠilagila feeni zea, é ɠɛ ga tukpɔ puugɔ maazu felegɔ (12). Aalɔn ná-tukpɔi ɠɛni tɔnɔiti saama. 
\v 7 Moize ti laani Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, seɠe ʋɛlɛi wu, nii zeele woo ɠesui ɠɛni bu.
\p
\v 8 Poluma zobui, Moize lɛɛni seɠe ʋɛlɛi wu. É kaani ga Aalɔn ná-tukpɔi, nii é laani Levi ná-bolodai laaseigi zu, é ʋɔnɔni ba, ma ʋuaiti gaaʋuye, gulu waai é ga amandegi, naa ma ɓɔigi ɠɛni ba. 
\v 9 Moize tukpɔi kpein seɠeni ʋolu seɠe ʋɛlɛi wu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, é li, é dɛɛ ga Izilayɛle nuiti. Ti naa ɠaani nii kɛai, ɛsɛ ge ná-tukpɔ zeɠeni.
\p
\v 10 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: «Aalɔn ná-tukpɔi la ʋolu zeele woo ɠesui ɠakalaʋɛ. Toɠa makɛsu ná eɠɛ poogi niiti bɛ, ta ɠɛ ti ɓaka, naa ɠa a kɛ è ti ɓeteʋe unsuyeli lo fai ʋa gàazu, ti ʋa za.» 
\v 11 Moize kɛɛni ɠana. É Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi zoni, eɠɛʋelei naa deveni la.
\p
\v 12 Izilayɛle nuiti ti ɠɛni Moize ma: «Wɛlɛ, gi loa ya, gá zaazu ɲɛgɛlɛin! 
\v 13 Nu-o-nu a maaɓuɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ʋa, naa ɠa zaazu! Zekana gi pɛ gi ɠaaɓelazu la?»
\c 18
\s Zalaɠa ɠula nuiti  //  ta Levi nuiti tosuʋɛ
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Aalɔn ma: «Ɗa-o, è-loun zunuiti-yo, ta è-ɠɛɛ mavofodaiti, faaɠaaza golaiti kpein ti ɠɛɛzu seizu ɲadegai laalɔɠɔma, ma ɠasɔi ɠa la wo unma. Ɗa-o, è-loun zunuiti-yo, faaɠaaza golaiti kpein ti ɠɛɛzu, wa-zalaɠa ɠula wotii ma ziɛgi zu, wa ɠa naama ɠasɔi a la wo unma. 
\v 2 È-ɠɛɛleaiti maaɓuɠa ɓɔɠɔ ʋa, Levi ná-bolodai, è-ɠɛɛ ná-bolodai, ti ɠili è ʋa, ti ɓɔ è ʋa, wa è-loun zunuiti wo ɠɛ botii zu seɠe ʋɛlɛi wu, nii zeele woo ɠesui bu. 
\v 3 Ta ɗa-levei zo, ti ɗa seɠe ʋɛlɛi kpein makɛ, kɛlɛ ti la maaɓuɠaa seizu ɲadegai ma zɔɔlaiti ba, anɛɛ zalaɠa ɠulazuʋɛ ɓalaa, wa ʋa lia zaazu, tiya-o, wa-o. 
\v 4 Ta ɠɛ wo ʋa, ɗa-wotii zu, ta ɠɛ GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu wotii kpein su, ti ɗa botii pɛ kɛ, nii maanɛai ga ti kɛ. Kɛlɛ nu ɠili nɔpɛ ge la maaɓuɠaa wo ʋa. 
\v 5 Wa ɠa seizu ɲadegai ma ɠasɔi a ɠɛ wo unma, ta zalaɠa ɠulazuʋɛ, nà-ziiɠaawanai loko la leʋea naazu, é ʋa yei Izilayɛle nuiti daalɔɠɔma. 
\v 6 À wɛlɛ, gè yiimazeɠeni ga wo-ɠɛɛleaiti, Levi nuiti, Izilayɛle nui zɔiti saama, ta ga nɔ̀nɔi, gè ti veeʋɛ wo ya ga ti GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ma wotii ɠɛ. 
\v 7 Ɗɔun ɗa Aalɔn, wa è-mavofodaiti, wa wa-zalaɠa ɠula wotii ɠɛ, naa kpein su nii é ʋilɛsu zalaɠa ɠulazuʋɛ ʋa, ta nii é ada ɲadega wolai, kwɛpele seɠezuɠoozagi ʋoluʋɛ, wo-ɠasɔi ɠana. Gè wa-zalaɠa ɠula wotii veeʋɛ wo ʋɛ ga faanɛɛi. Zɔi nɔpɛ a maaɓuɠana ná ʋa, ga wo ɠɛʋele, ta naama nui ʋaa.»
\s Zalaɠa ɠula nuiti ti-laamiizuʋɛ
\p
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Aalɔn ma: «Woilo, nii dɔin Izilayɛle nuiti ti kulazu vebɛani ɲadegaiti ba, nà ɓɔɠɔi gè naa makɛ vai ɠaliva è ma. Gè fea è ʋɛ, wa è-mavofodaiti, wɔnɔi ɠa ná, naa ɠa ɠɛ ga ɠɔoɠɔ tɔgi. 
\v 9 Wɛlɛ nii a ɠɛ ga wɔnɔi vebɛani ɲadegaiti su, nii é ga nɔ̀nɔi, naa a zeɠena ba, é ɠala: nii dɔin Izilayɛle nuiti ti kɛɛzu bɛ̀ ga vebɛ zalaɠaiti moloi zu, ta koto gba zalaɠaiti, ta ná-faa zuɓɛtɛ zalaɠaiti, ti ʋaazu ga tiye pɔ̀. Naama ani ɲadega wolaiti ta ɠɛ ga ɗɔnɔ, wa è-loun zunuiti. 
\v 10 Wa ti mi ada ɲadegai ta. Zunuiti nɔ ɠa ta mi. Ta ɠɛ ga ani ɲadega wolaiti wo ʋɛ.
\p
\v 11 «É ɓudɛ naa maazu, vebɛanii niiti Izilayɛle nuiti ti feezu bɛ̀, ɗa naa ɠilazuʋɛ zeɠe. Gè naa kpein fea è ʋɛ, wa è-loun zunuiti, ta è-loun anzanuiti, naa ɠa ga ɠɔoɠɔ tɔgi. Nuiti kpein ta ɠɛ ɗa-ʋɛlɛi wu, ti la tɔ koloɠoloni, ta zoo ti ta mi. 
\v 12 Zooi ʋaalɔnɔ mɔungiti ti feezu bɛ̀, gè naati ɓalaa fea wo ʋɛ, naa ɠa é ga gulɔi, ta dɔɔ niinɛi, ta moloi, 
\v 13 zooi ʋaalɔnɔ mɔungi kpein ti ʋaazu la Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ. Nuiti kpein ta ɠɛ ɗa-ʋɛlɛi wu, ti la tɔ koloɠoloni, ta zoo ti ta mi.
\p
\v 14 «Nii kpein Izilayɛle nuiti ta konana mà ga nɔ̀nɔi, naa ɠɛa ɓalaa ga wɔnɔ. 
\v 15 Doun mɔungiti, ta togani mɔungiti, ta ti ve Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, naati ta ɠɛ ga ɗɔnɔ. Kɛni è doun zunu mɔungi unmɔɔ, è togani yiʋo zinɛ mɔungi ɓalaa unmɔɔ, nii é la zooga é ʋa ɠula ga zalaɠa. 
\v 16 Zunu loin unmɔɔ ganii ɠa ɠula, a alu gila sɔlɔɔna, sɔngɔi ɠa ɠɛ ga wali ɠae lɔɔlugɔ, seizu ɲadegai ma valibogi zu, naama wali ɠae ɠilagi ɠa ga galamu puugɔ. 
\v 17 Kɛlɛ mina va bu, ti ʋa nikɛ yiʋo mɔungi unmɔɔ, ɓaa baala ziʋo mɔungi, ɓaa boli yiʋo mɔungi, ta ga zalaɠa ani ɲadegaiti. Wa ti-ma ɲamai vaza zalaɠa ɠulazuʋɛ ma, wo ti-ma wulɔi ɠula ga zalaɠai, nii abui galazu, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 18 Ti-ma zuai ɠa ɠɛ ga ɗɔnɔ, eɠɛʋelei zalaɠa zuaiti ta ɗa ɠɛ la, ma ɠekegi ta ma ɓalai é ga zeezazu ʋelei, niiti ti ɠula ga datɛɠɛ vai ma ʋoogi. 
\v 19 Ani ɲadegaiti kpein Izilayɛle nuiti ti seɠezu ba Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ ta-vebɛaniiti su, gè naati fea wo ʋɛ, ɗa-o, è-loun zunuiti-yo, è-loun anzanuiti-yo, naa ɠa ga ɠɔoɠɔ tɔgi. Toɠa ga minazeɠegi é la ɠoloɠologa ta é la valiboga, wo yɔɠɔzu wa Ɠɔoɠɔ GALAGI ta è-mavofodaiti.»
\p
\v 20 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Aalɔn ma: «È la zou zɔlɔɔga, ga è ɓɔɠɔ gele, Izilayɛle yooi zu, ɗɔnɔ nɔpɛ ge la ɠɛa ná, ti zaama. Nà ɠa gè ga ɗɔnɔi ta ɗa-ɓɛtɛi Izilayɛle nuiti saama.
\s Levi nuiti ti-laamiizuʋɛ
\p
\v 21 «Puusiɛi nii kpein Izilayɛle nuiti ti kulazu, gè naa vea Levi nuiti bɛ ga tɔnɔ, botii vaa zu ti kɛɛzu, nii ti kɛɛzu GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu. 
\v 22 Izilayɛle nuiti ti la mɔ maaɓuɠaa GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ʋa, ti ʋa koto zeɠe, ti ʋa za. 
\v 23 Levi nuiti nɔ ɠa ta ɠɛ GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu wotiiti kɛɛzu, ni faaɠaaza gola ɠa ɠɛɛna ná, tiya ɠa ma ɠasɔi a la ti unma. Toɠa ɠɛ ga ɠɔoɠɔ tɔgi, wo-mavofodaiti kpein bɛ. Ti la zou zɔlɔɔga Izilayɛle nuiti saama, 
\v 24 mazɔlɔɔ nà puusiɛi kpein feezu Levi nuiti bɛ ga tɔnɔ, nii Izilayɛle nuiti ti kulazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. Naa ɠa é kɛa, gè boni ti ma ga ti la zou zɔlɔɔga Izilayɛle nuiti saama.»
\s Levi nuiti ta-ʋuusiɛi
\p
\v 25 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: 
\v 26 «Bo Levi nuiti ma ga: ‹Siɛgi zu Izilayɛle nuiti ti ʋaazu ga puusiɛiti wo ʋɔ, gè feezu wo ya ga wɔnɔ, wa puusiɛi ɠula ba ga vebɛanii Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, naa ɠa é ɠɛɛzu ga puusiɛi ma ʋuusiɛi. 
\v 27 Wɔnɔ ma ɠuladai naa ɠa levezu ga, eɠɛʋelei naa la, nii é ɠulazu molo loɠazuʋɛ ta dɔɔ ɓɛtɛzuʋɛ. 
\v 28 Pele ɠana wa ta ɠula da la, wa ɓalaagi, é ɠɛ ga vebɛanii Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é ɠula puusiɛi kpein ba, wo sɔlɔɔsu Izilayɛle nuiti zea. Wa fe zalaɠa ɠula nui Aalɔn ya, é ɠɛ ga zalaɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 29 Faanɛɛi kpein wo sɔlɔɔsu, wa vebɛanii zeɠe ba Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, wa ma ʋagɔi zeɠe ba, é ɠɛ ga ma ʋagɔ ɲadegai seɠeai ba yɛ.›
\p
\v 30 «Ɗa ɠɛ ti ma mɔnɔ: ‹Wa ma ʋagɔi ɠulana ba, mɔtai ɠa ɠɛ wo ʋɛ, Levi nuiti, eɠɛʋelei naa la, nii é ɠulazu molo loɠazuʋɛ ta dɔɔ ɓɛtɛzuʋɛ. 
\v 31 Wa mi, ʋɛ nɔpɛ ná nɛai wo ʋɛ, wa wa-ʋɛlɛyeɠeiti, mazɔlɔɔ wo-zalai ɠana, botii kpein faa zu nii wo kɛɛzu GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu. 
\v 32 Wo la faaɠaaza nɔpɛ kɛa ga naa, tɔɔzei wo ma ʋagɔi zeɠeʋɛ ba bɛ̀. Naazu wo la Izilayɛle nuiti ta-vebɛani ɲadegaiti kɔzɔa ɲɛgɛlɛin, wo ʋa za.› »
\c 19
\s Ɲade ɗɛi ná-fai
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ta Aalɔn ʋɔ, é ɠɛ ti ma: 
\v 2 «Pɛtɛ, devei nii ɠa é Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tɔgi zu: À bo Izilayɛle nuiti ma, ti ʋa ga nikɛ zaa ɓɔigi, nii nɛɛʋuzu la ba, ɓaa maa ʋa lɛɠɛfɛ, nii é la dɛ wozawolini. 
\v 3 Wa fe zalaɠa ɠula nui Eleazaal ya. Naa ɓalaagi ɠa lii la wo-ʋuuzuʋɛ ʋoluʋɛ, ti kɔdaaleʋe gaazu. 
\v 4 Toɠa ma ɲamai ta zo, é yeeɓeɠai lɔ bu, é faza ná zeizu ɠɛ lɔfela GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi letema ʋelei. 
\v 5 Naa ʋolu, ta nikɛ zaai naa ɠala gaazu: ma ɠɔlɔi, naa ʋɛɛ ma zuai ʋa, ta ma ɲamai, naa ʋɛɛ ma ɓooiti pɛ ba. 
\v 6 Naa ʋolu, zalaɠa ɠula nui ɠa sɛdele gulu ɓuɠai zeɠe, ta ɠizɔɔpe tufa ɓifɔgi, ta geze ɓɔi sɔsɔgi, é ti ʋili abuzogi zaamaʋɛ, ʋɛ nikɛ zaa ɓɔigi ɠalazu ná. 
\v 7 Naa pɛ poluma, zalaɠa ɠula nui ɠa ná-seɠeiti gba, é ɓɔɠɔ maagba, aisa é ʋa ɠale ma wo-ʋuuzuʋɛ, anɛɛ naa ʋe, kɔzɔai ɠa yɛ de tɔgi letemazu eyɛsu kpɔkɔi zeeli. 
\v 8 Zɔi ɓalaagi a nikɛ zaai ɠala, naa ɠa ná-seɠeiti gba, é ɓɔɠɔ maagba, kɔzɔai ɠa yɛ de eyɛsu kpɔkɔi zeeli. 
\v 9 Zunu ɠila nii ɲadegai tɔgi letemazu, naa ɠa nikɛ zaai ma yuʋui ɠaalɛ ba, é lii la wo-ʋuuzuʋɛ ʋoluʋelei, é pu ada ɲadegai ta, ʋɛ a makɛ ná Izilayɛle nuɓusɛiti bɛ, ɲade ɗɛi ɓɛtɛ vai zu, koto gba vai zu. 
\v 10 Zɔi a nikɛ zaai ma yuʋui ɠaalɛ ba, naa ɓalaa ɠa ná-seɠeiti gba, kɔzɔai ɠa yɛ de eyɛsu kpɔkɔi zeeli. Izilayɛle nuiti ta seikɔɠɔma nuiti, ta tɔgi nii zo eyɛsu ɠɔ.
\p
\v 11 «Nu-o-nu a vɔɔɠu nu ʋooma ʋa, kɔzɔai ɠa yɛ de, tɔgi letemazu, folo lɔfela laawu. 
\v 12 Ni a ɓɔɠɔ ɲadena foloi zaʋasiɛi ta dɔfelasiɛi, ga niima ɗɛi, toɠa ɲade. Ni naa la ɠɛɛni, kɔzɔai ɠa yɛ de. 
\v 13 Nu-o-nu nii a vɔɔɠu nu ʋooma ʋa, é la ɓɔɠɔ ɲade fai ɠɛɛni, toɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ɠɔzɔzu. Naama nui ɓe ka leʋe Izilayɛle nuiti ba. Tɔɔzei ɲade ɗɛi la vazani ma, kɔzɔai ɠa yɛ de.
\p
\v 14 «Tɔgi ʋɛtɛ, nii maanɛai ga wo so: Ni nu a zaana seɠe ɠotai wu, niiti kpein ti lɛɛzu ná, ta niiti kpein ti ɠɛni ná, ti ɠɔzɔai ɠa yɛ de folo lɔfela laawu. 
\v 15 Aniɲakai kpein daalaogai, dakulu ge la ʋɛɛni da, naa ɠa ɠɔzɔ. 
\v 16 Ni nu a vɔɔɠuna nu ʋooma ʋa dɔɓɔi zu, nu paa, ɓaa é za ɓɔɠɔ ʋɛ, ɓaa é vɔɔɠu nu ɠaei ɓaa kabai ʋa, kɔzɔai ɠa yɛ de folo lɔfela laawu.
\p
\v 17 «Nii a kɛ é ɲade, ta nikɛ zaai ma yuʋui zeɠe, nii kulaai ga zalaɠai, é ɠala, koto gba vai zu, ti pu aniɲakai zu, ti ziɛungi zu ɗɛi ʋu ma. 
\v 18 Zunui nii ɲadegai tɔgi letemazu, naa ɠa ɠizɔɔpe tufa ɓifɔgi gila seɠe, é dɔ ziɛi wu, é ta vaza seɠe ɠotai wu, ʋɛ nui ta zaai ná, ta aniɲakaiti ma, ta nuiti kpein ma ti ɠɛni ná. Toɠa kɛ ɠana nɔ naama nui ʋɛ, nii fɔɔɠuai nu ɠaeiti ba, ɓaa nu ʋoomai ʋa, nii nui ta paai, ɓaa saai ɓɔɠɔ ʋɛ, ɓaa nii fɔɔɠuai kabai ʋa. 
\v 19 Nui nii ɲadegai tɔgi letemazu, naa ɠa a ziɛi vaza zɔi ma nii kɔzɔai. Toɠa naa ɠɛ foloi zaʋasiɛi ta dɔfelasiɛi ma. Folo lɔfelasiɛi, zunui kɔzɔai, naa ɠa ná-seɠeiti gba, é ɓɔɠɔ maagba. Kpɔkɔi, toɠa ɲade.
\p
\v 20 «Kɛlɛ ni zunui nii kɔzɔai, é la ɓɔɠɔ ɲadeni, kpe ka leʋe Izilayɛle nuiti ba, mazɔlɔɔ toɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI zeizu ɲadegai ɠɔzɔzu. Tɔɔzei ɲade ɗɛi la vazani ma, kɔzɔai ɠa yɛ de.
\p
\v 21 «Izilayɛle nuiti ta niima lɔgi zo eyɛsu ɠɔ. Zɔi a ɲade ɗɛi vazana, naa ɠa ná-seɠeiti gba. Zɔi a vɔɔɠuna naama ɗɛi ʋa, naa ɠa ɠɔzɔ eyɛsu kpɔkɔi zeeli. 
\v 22 Zunui kɔzɔai, anii kpein a vɔɔɠu ba, naati ta ɠɔzɔ, nu-o-nu a vɔɔɠu nui ʋa, nii kɔzɔai, tɔ ɓɔɠɔi ɠa ɠɔzɔ eyɛsu kpɔkɔi.»
\c 20
\s Miliyame zaa vai  //  ta Meliɓa ɗɛi
\r (Ɛgezɔde 17:1-7)
\p
\v 1 Konagi ma alu mɔungi, Izilayɛle nuɓusɛiti ti zeelini Sin teʋebai zu, ti ʋu Kadɛse. Miná ɠa Miliyame zaani ná, ti maaɠulu ná.
\p
\v 2 Ziɛ la ɠɛni ná. Nuɓusɛiti ti ɠaalɛɛni ba Moize ta Aalɔn laalɔɠɔma. 
\v 3 Ti kpɔɛi ʋɛɛni Moize ʋa, ti ɠɛ ma: «Ee, ni gá la ɠɛni zaani, siɛgi zu gi-ɠɛɛleaiti ti ɠɛni zaazu la, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu! 
\v 4 Leeni vaa zu wo ʋaai ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-nuɓusɛiti niima leʋebai zu, gi za gá gá-loganiiti? 
\v 5 Leeni vaa zu wo zeɠeai ga giye Ezipete yooi zu, wo ʋa ga giye niima adaʋɛ nimizai zu? Nu la zooga é ʋa ani nɔpɛ sin ʋɛ. Nu la kooleɠoole gulu ɠaazu ʋɛ, ɓaa kpelei, ɓaa gelenade gului. Ziɛ vɔlɔ ɠa é la ná, nu ʋa ɓɔɔle.»
\p
\v 6 Moize ta Aalɔn ti maaɠoozani bɛbɛi ʋa, ti li GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ, náʋɛ ɠa ti looni ná, ti laaʋɛɛ zooi ma. Názu ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-lɛbiyai ɠulani la ti ʋɛ kɛlɛma. 
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 8 «Ɗa-lukpɔi zeɠe, wa è-liɛ Aalɔn, wo nuɓusɛiti gaalɛ ba. Wa ɓɔɛ fasa ɠɔtui ʋɔ ti ɠaazu, é ziɛi ve. Ɗa ziɛi ɠulazu fasa ɠɔtui naa ʋa, è fe nuɓusɛiti zea, ti ɓɔɔle ta ta-loganiiti.»
\p
\v 9 Moize liini, é ná-tukpɔi zeɠe Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, eɠɛʋelei naama levei veeni la zea. 
\v 10 Moize ta Aalɔn ti bɛbɛi lolini fasa ɠɔtui ʋɔ bɛ, nii é lɛɛni ga tiye. Moize ɠɛni ti ma: «À woilo, wɔiti wo ga kololala nuiti! Wo laaʋɛ da ɓaa, ga gá zoo gi ziɛi ɠula fasa ɠɔtui tɛi ba wo ʋɛ?» 
\v 11 Moize yeewuzeɠeni, é fasa ɠɔtui loɠa la ɠɛ fele ga ná-tukpɔi. Ziɛi ɠulani ga bɔɔlɔa. Nuɓusɛiti ta toganiiti ti zooni ti ɓɔɔle.
\p
\v 12 Kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ta Aalɔn ma: «Tɔɔzei wo la laani dà, wo ʋa nà-ɲadedai wɔɔlɔ Izilayɛle nuiti gaazu, naa maaʋele ma, wa la mɔ de, wa lo niima ʋɛbɛi luɠɔ, wo ʋa lii la naama yooi zu, nii gè feezu ti ʋɛ.»
\p
\v 13 Meliɓa ɗɛiti kana, Meliɓa laaseigi ɠa é ga «sakpegi». Ná ɠa Izilayɛle nuiti ti kpɔɛi ʋɛɛni ná Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa. Ná ɠa mɔnɔ é ná-lɛbiyai ɠulani ná kɛlɛma ti ʋɛ.
\s Edɔme masagi ɠɛlɛ vai  //  Izilayɛle leʋe fai ʋa ná-zooi zu
\p
\v 14 Moize keelaiti teʋeni, ti zeɠe Kadɛse, ti li Edɔme masagi ʋɔ bɛ. Ti ɠɛni ma: «È-ɠɛɛloin Izilayɛle ɠɛ, è kpɔlɔiti kpein kwɛɛ, nii gi sɔlɔɔgai. 
\v 15 Kaite gi-mɛmɛwolani ti liini Ezipete yooi zu, gi zeini ná kona mɔinmɔin daawu. Kɛlɛ Ezipete nuiti ti gi zopele ɲɔuni, eɠɛʋelei ti gi-mɛmɛwolani sopele ɲɔuni la. 
\v 16 Gi ɓainni Ɠɔoɠɔ GALAGI woizu, é gi woomɛni. É ná-geezuɠeelai leʋeni, é gi ɠula Ezipete yooi ʋa. Niizu gá Kadɛse, taai nii é ʋuuni ɗa-yooi ma ɠwɛpelemaʋɛ. 
\v 17 Va bu, gi leʋe ɗa-yooi zu. Gi la ziɛzu kpalagaa zu, ɓaa kpelea, gi la wa-ɠɔlɔyeɠe ɗɛ ɓɔlezu. Gá ʋilɛsu nɔ pele wolai nɔ ma, gi la zeɠezu ba, gi ʋa li ga yeezazu ʋele, ɓaa ɠɔʋɛzu ʋele, eyɛsu gi ɗa-yooi maazuɓudɛ.»
\p
\v 18 Edɔme masagi gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Wo la leʋesu nà-zooi zu. Ni naa laade, nà kɔɔi ʋɛɛ wo ʋa.»
\p
\v 19 Izilayɛle ɠeelaiti ti ɠɛni ma: «Gá ziɛzu nɔ ga pele wolai, ni gá ɗa-ɗɛi ta ɓɔlena, gá gá-loganiiti, gá sɔngɔi ve è ya. Gi la faa ɠili nɔpɛ maaɠaazaɠabosu è ma, kɛni nɔ è va bu, gi ziɛ ɠɔɠɔa, gi leʋe ɗa-yooi zu.»
\p
\v 20 Masagi ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ti ma: «Wo la leʋesu ʋɛ!»
\p Edɔme nuiti ti Izilayɛle laaɠomini ga kɔɔɓɔgi, ti wola mɔin, ti wola yeeɠaaɓaai, 
\v 21 ti pele ɓesa ti luɠɔ, ti ʋa leʋe ta-yooi zu, naa ɠa é kɛɛni Izilayɛle nuiti ti liini la ga pele ɠili.
\s Aalɔn zaa vai
\p
\v 22 Izilayɛle nuɓusɛiti kpein ti zeɠeni Kadɛse, ti zeeli Ɠɔɔl gizei ma. 
\v 23 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ta Aalɔn ʋɔ, Ɠɔɔl gizei ma, Edɔme yooi ma ɠwɛpelemaʋɛ, é ɠɛ ti ma: 
\v 24 «Aalɔn ɠana ʋa liizu mɛmɛwolani pɔ, ti zaai. É la lɔɔzu zooi naa zu, nii gè ʋaazu feezu Izilayɛle nuiti zea, mazɔlɔɔ wo woozotalai ɠɛɛni ga nà-deveiti, Meliɓa ɗɛi ná-faa zu. 
\v 25 Aalɔn zeɠe ta ná-doun zunui Eleazaal, è lɛ ga tiye Ɠɔɔl gizei ma. 
\v 26 Ɗa Aalɔn ná-zalaɠa ɠula zeɠeiti kula kɔba, è ti loo ná-doun zunui Eleazaal ɠɔba. Naazu Aalɔn ɠa li niina mɛmɛwolani pɔ, toɠa za miná.»
\p
\v 27 Moize naa ɠɛɛni, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI deveni la. Ti saʋagɔ, ti lɛɛni Ɠɔɔl gizei ma, nuɓusɛiti gaazu. 
\v 28 Moize Aalɔn ná-seɠeiti kulani kɔba, é ti loo ná-doun zunui Eleazaal ɠɔba. Aalɔn zaani ná, gize unmaʋɛ. Moize ta Eleazaal ti yeini, ti zeɠe gize unmaʋɛ. 
\v 29 Izilayɛle nuɓusɛiti kpein ti suɠwɛɛni ga Aalɔn zaa. Nuɓusɛiti kpein ti ná-wɔlɔi woni folo ʋuusaʋagɔ (30) laawu.
\c 21
\s Izilayɛle nuiti ti zobo sɔlɔɔ fai  //  Kanaan nui tanigaa ma
\p
\v 1 Masagi Alade, Kanaan nui, é ɠɛni zeini lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ yooi zu, é mɛnini ga Izilayɛle nuiti ta leʋesu ga Atalime ʋelei. É laalɛɛni ti wu, é tanigaa zo ti zaama ga duɔi. 
\v 2 Izilayɛle nuiti ti minazeɠeni Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ti ɠɛ ma: «Ni ɗa niima nuɓusɛiti dɔɔna gi yeezu, gá ta-laaiti kpein koloɠolo mɛtu.» 
\v 3 Ɠɔoɠɔ GALAGI Izilayɛle nuiti gooi zoni, é zobogi ve ti ʋɛ, ti pilɛ sɔlɔɔ Kanaan nuiti ma. Izilayɛle nuiti ti ti zuwuɠaaleʋeni, ti ta-laaiti koloɠolo. Ti naama adaʋɛ laaseigi ʋɛɛni ga Ɠɔɔlema (nii poluʋɛ ga «é ɠoloɠologa»).
\s Kaali ɲɔiti ta-vai
\p
\v 4 Izilayɛle nuiti ti zeɠeni Ɠɔɔl gizei ma, ti li ga Seeli Kpoloɗɛi ʋɔ pelei, nii a kɛ ti Edɔme yooi maala. Kɛlɛ nuɓusɛiti iɲɔ ge leʋeni pelei zu. 
\v 5 Ti tɔɔzeini ga ɓɔɛa GALA daalɔɠɔma ta Moize, ti ɗa ɠɛ ma: «Lee vaa zu wo gi ɠulaai Ezipete yooi ʋa, wo ʋa ga giye, gi ʋa za teʋebai zu? Mazɔlɔɔ ɓulu la ná, ziɛ la ná, niima maanɔɠɔ laamianigi wɔinzeɠea gi ma!»
\p
\v 6 Názu ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI kaali ɲɔiti teʋeni la nuɓusɛiti daalɔɠɔma, ti ɗa ti ɲi. Izilayɛle nuɓusɛi zaani ga gola. 
\v 7 Nuɓusɛiti ti ʋaani, ti Moize ɠa, ti ɠɛ ma: «Gi kotoi ɠɛɛni, siɛgi zu gi ɓɔɛa la Ɠɔoɠɔ GALAGI laalɔɠɔma ta ɗa ɓɔɠɔi. Niizu, soma è Ɠɔoɠɔ GALAGI maanɛɛnɛ, é kaalii tɛiti kula gi ma!» Moize maanɛɛnɛi woni nuɓusɛiti bɛ.
\p
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Kaalii ɓɛtɛ ga kɔlui, è sɛlɛ gulu ɠoozagi ʋa. Zɔi nɔpɛ kaali a ɲiina, é ɠaazuwuzeɠe, é wɛlɛ kaalii tɔna ba, naa la zaa.» 
\v 9 Moize kaalii ɓɛtɛni ga kɔlu ɓɔigi, é sɛlɛ gulu ɠoozagi ʋa. É zo názu ma, nu nɔpɛ kaalii a la ɲiina, é ɠaazuwuzeɠe, é wɛlɛ kaalii ʋa, é ga kɔlu ɓɔigi, naa la mɔ ɠɛni za.
\s Minazeɠe zooi ma ɠwɛpelemaʋɛ
\p
\v 10 Naa ʋoluma, Izilayɛle nuiti ti zeɠeni ti-ʋuuzuʋɛ, ti li, ti ʋu Wɔɓɔte. 
\v 11 Ti zeɠeni miná, ti li Ye-Aɓalime, nii é teʋebai zu, gaaʋotegai Moaɓe yooi ma, folo ɠulazu ʋelei. 
\v 12 Naa ʋoluma, ti liini, ti ʋu Zelɛde nɛmɛi zu, 
\v 13 naa ʋolu ti liini, ti ʋu ziɛ wolai Aalanɔn ʋoluʋelei, ziɛi naa ɠa é yeizu teʋebai zu, é ɗa ɠula Amool nuiti ta-yooi zu, é ga kwɛpelegi Moaɓe yooi ta Amool nuiti ta-yooi yɔɠɔzu. 
\v 14 Naa ɠa é ba, bogɛ é ɠole, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-kɔɔ vaiti ma zɛʋɛi zu ga: «Waɠɛɓe nii é Sufa, ta ma ɓekegiti, ta Aalanɔn, 
\v 15 é ɓɔ ma ɓekegiti ba, ti yeizu Aal taai ʋɔ pelei, tiya ɠa ti ga Moaɓe ɠwɛpelegiti.»
\p
\v 16 Ti zeɠeni miná, ti li Ɓeel. Kɔlɔyeɠei naa ná-fai ɠa é kɛɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: «Nuɓusɛiti gaalɛ ba, nà ziɛi veezu ti ya.» 
\v 17 Izilayɛle nuiti ti niima wuyei looni, ti ɠɛ ma:
\q «Ziɛi ɠula kɔlɔyeɠei zu, é lɛ!
\q À maamusɛi wo!
\q
\v 18 À kɔlɔyeɠei ʋɛtɛ,
\q nii kundiɠiiti ti bɔɔni,
\q nii nu wolaiti ti bɔɔni
\q ga ta-lukpɔi ta ta-ɓakɔiti.»
\b
\p Ti zeɠeni teʋebai zu, ti li Matana, 
\v 19 ti li Naɠaliyɛle, ta Ɓamɔte. 
\v 20 Ti liini nɛmɛi zu, nii é Moaɓe yooi zu, gizei nii daaseigi ga Pizega, naa unmaʋɛ, ʋɛ ná zɛlɛgai teʋebai maazu.
\s Izilayɛle pilɛ sɔlɔɔ fai masagi Siɠon ma
\r (Tɔ Sɛʋɛi Velesiɛi 2:26—3:11)
\p
\v 21 Izilayɛle nuiti ti keelaiti teʋeni Amool nuiti ta-masagi Siɠon ma, ti ɠɛ ma: 
\v 22 «Va bu, gi leʋe ɗa-yooi zu. Gi la ziɛzu kpalagaa zu, ɓaa kpelea, gi la wa-ɠɔlɔyeɠe ɗɛ ɓɔlezu. Gá ʋilɛsu nɔ pele wolai nɔ ma, eyɛsu gi ɗa-yooi maazuɓudɛ.»
\p
\v 23 Anɛɛ naa ʋe, Siɠon ɠɛlɛni, é la ɓeni ti ʋa, ti ʋa ziɛ ná-zooi zu. É ná-kɔɔɠɔ nuiti pɛ gaalɛɛni ba, é li Izilayɛle nuiti daalɔɠɔma teʋebai zu, é kɔɔi ʋɛɛ ti ʋa Yaɠase. 
\v 24 Kɛlɛ Izilayɛle nuiti ti vɔnini ma, ti ná-zooi pɛ seɠe, é zo ziɛ wolai Aalanɔn ma, nu yeezazu ʋelei, é li ziɛ wolai Yaɓɔke ʋɔ pelei, nu ɠɔʋɛzuʋɛ, eyɛsu é li Amɔn nuiti ta-ɠwɛpelemaʋɛ, folo ɠulazu ʋelei, ná makɛga ɠɛni de kpekpe. 
\v 25 Izilayɛle Amool nuiti ta-laaiti kpein soni, é zei ti zu, Ɠɛsɛɓon taai la ma mɛɛ, ta maaɠoolii zu geleiti pɛ. 
\v 26 Mazɔlɔɔ Ɠɛsɛɓon ɠɛni ga taa wola, ʋɛ Amool nuiti ta-masagi Siɠon ɠɛni zeini ná, é zo naama ziɛgi zu ma, é kɔɔi ʋɛɛni la Moaɓe masagi ʋa, é zooi kpein seɠeni, é zeeli ziɛ wolai Aalanɔn ma. 
\v 27 Naa ɠa é ba, faaɠwɛ nuiti ti boni la, ti ɠɛ ma:
\q «À ʋa Ɠɛsɛɓon!
\q Siɠon ná-taai lo ʋolu,
\q é lo ʋolu!
\q
\v 28 Mazɔlɔɔ abui ɠa vukazu, é ɗa ɠula Ɠɛsɛɓon,
\q abuzogi vazaga, é ɗa ɠula Siɠon ná-taazuʋɛ,
\q é Aal ɠala Moaɓe yooi zu,
\q ta Aalanɔn ada ɠaaɠoozagiti maliɠiiti.
\q
\v 29 Maanɔɠɔi ɠa è ʋɛ, Moaɓe!
\q È loa ya, Kemɔse ná-nuɓusɛi!
\q È-loun zunuiti ti ʋela.
\q È-loun anzanuiti ti ɠɛa ga
\q Amool nuiti ta-masagi ná-duɔiti,
\q ungo, Siɠon masagi.
\q
\v 30 Gi gá-mɛɛinti pilini Amool nuiti ma!
\q Niizu zooi pɛ ge ɠoloɠologa,
\q é zo Ɠɛsɛɓon, eyɛsu é zeeli Diɓon.
\q Eyɛsu é li Nofa, é li ɠite Medeɓa,
\q gi ti kpein koloɠoloni!»
\b
\p
\v 31 Zekana Izilayɛle nuiti ti zeini la Amool nuiti ta-yooi zu. 
\v 32 Moize zou zuʋɛtɛ nuiti teʋeni, ti li, ti Yazɛɛl taai ʋɛtɛ. Taaiti kpein ti ɠɛni ba, Izilayɛle nuiti ti naati soni, ti Amool nuiti kpɛ ná.
\s Izilayɛle nuiti ti pilɛ sɔlɔɔ fai  //  Ɓasan masagi Wɔge ma
\p
\v 33 Naa ʋolu ti latini, ti li ga Ɓasan ʋele. Ɓasan masagi Wɔge ɠulani, ta ná-kɔɔɠɔ nuiti kpein, ti ti laaɠomi, ti ʋa kɔɔi ʋɛɛ ti ʋa Edeleyi. 
\v 34 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: «Mina lua tɔun ba, mazɔlɔɔ gè dɔa è yeezu, ta ná-kɔɔɠɔ nuiti kpein, é ʋɛɛ ná-zooi ʋa. Ɗa so, eɠɛʋelei è Amool nuiti ta-masagi Siɠon zoni da, nii é ɠɛni zeini Ɠɛsɛɓon.»
\p
\v 35 Izilayɛle nuiti ti Wɔge ʋaani ta ná-doun zunuiti, ta ná-kɔɔɠɔ nuiti kpein. Nu ɠila kpalaa ge la ɠulani. Ti ná-zooi zoni.
\c 22
\ms1 Izilayɛle Nuiti Kɛai Ma  //  Moaɓe Nɛmɛi Zu
\mr (22:1—36:13)
\s Ɓalaame ta Ɓalake ta-vai
\p
\v 1 Izilayɛle nuiti ti liini mɔnɔ, ti ʋu Moaɓe nɛmɛi zu ziɛ wolai Zuludɛn folo ɠulazu ʋelei, Zeliko letemaʋɛ. 
\v 2 Sipɔɔl ná-doun zunui Ɓalake naa kpein kaani, nii Izilayɛle kɛɛni ga Amool nuiti. 
\v 3 Moaɓe nuiti ti wola luani nuɓusɛiti mɔin vai ʋa. Moaɓe nuiti sasuɓalini Izilayɛle nuiti tuɠɔ. 
\v 4 Ti ɓɔɠɔ ɠaani ta Madiyan nuiti ta-ɠundiɠiiti, ti ɠɛ naati ma: «Niima ʋɛbɛ wolai ɠa ʋaazu, ti zooi ta maaɠoolii kpein koloɠolo, eɠɛʋelei nikɛiti ta ɗa tufaiti gaamii la dɔɓɔiti su.» Naama ziɛgi zu Sipɔɔl ná-doun zunui Ɓalake ɠɛni masadai ɠɛɛzu Moaɓe yooi unda. 
\v 5 É keelaiti teʋeni Ɓeyɔɔl ná-doun zunui Ɓalaame ma Petɔɔl, ziɛ wolai Efelate ɠobaʋɛ, zooi naa ɠa é zɔlɔɔni su, é ɠɛ naa ma: «Wɛlɛ nuɓusɛiti kulaʋɛ Ezipete! Ti vazaga adaʋɛ pɛ, ti zeiɗa nà-zooi letemaʋɛ. 
\v 6 Niizu nà è maanɛɛnɛzu ga è ʋa. Niima nuɓusɛiti foovo bɛ̀, mazɔlɔɔ ti-zɛbɛi wɔɔlɔʋɛ nɔ̀nɔi ʋa. Tanisu nà zoo naazu gè vala ti ʋa, gè vɔni ti ma, gè ti ɓɛ, ti ɠula zooi ʋa. Mazɔlɔɔ gè kwɛɛ, zɔi ɗa tuya loo bɛ, tuyai ɠa naa ʋɛ, zɔi ɗa foovo, naa voovooʋɛ.»
\p
\v 7 Moaɓe ɠɛwolaiti ta Madiyan ɠɛwolaiti ti liini ga lobɛanii, ungaiziɛ vai zu, ti ʋa fe Ɓalaame ya. Ti zeelini Ɓalaame ʋɔ bɛ, ti Ɓalake laawooi wo ma. 
\v 8 Ɓalaame ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «À yɛ ʋɛ za kpɔkɔi. Lina, nà nà-gooɠaaʋotegi ve wo ya, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI a ɓɔɛ la pɔ̀.» Moaɓe ɠundiɠiiti ti ɲiini pɔ bɛ.
\p
\v 9 GALA ge ʋaani Ɓalaame ʋɔ bɛ, é gaazaɠa, é ɠɛ ma: «Nui ɓɛgele ɠa ga niiti ti è ʋɔ bɛ?»
\p
\v 10 Ɓalaame gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nuiti be Sipɔɔl ná-doun zunui Ɓalake, Moaɓe masagi ti leʋegai, ga ti ɠɛ mà: 
\v 11 ‹Nuɓusɛiti ti ɠulaai Ezipete yooi ʋa, niizu ti ʋɛa zooi zu mɛɛ. Ʋa, è ti voovo bɛ̀, tanisu nà zoo naazu gè ti zakpe, gè ti ɓɛ.› » 
\v 12 Kɛlɛ GALA ge ɠɛni Ɓalaame ma: «Mina ʋilɛ ti ʋolu, wo ʋa li. È la niima nuɓusɛiti foovoa, mazɔlɔɔ tuyai ɠa ti ma.»
\p
\v 13 Poluma zobui, Ɓalaame liini, é ɠɛ kundiɠiiti ma, niiti Ɓalake ti leʋeni: «À ɠale ma wa-yooi zu, mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI la yeezeini bu ga gè ʋilɛ wo ʋolu.»
\p
\v 14 Moaɓe zou zu ɠundiɠiiti ti wuzeɠeni, ti ɠale ma Ɓalake ʋɔ bɛ, ti ɠɛni ma: «Ɓalaame la kɛɛni, é ʋa ʋilɛ gi ʋolu, gi ʋa ʋa.»
\p
\v 15 Ɓalake kundiɠi ɠiligaa leʋeni, ti mɔin gola, é leʋe ma mɔungi ʋa, ta unfemai veezu ti ʋɛ, é leʋe mɔun keleiti ba. 
\v 16 Ti ʋaani Ɓalaame ʋɔ bɛ, ti ɠɛ ma: «Sipɔɔl ná-doun zunui Ɓalake ɠɛ ma: ‹Soma, è mina ɠɛlɛ, è ʋa è ɓɔ bà. 
\v 17 Nà è wola wɔɔlɔ, nà naa pɛ kɛ, nii ɗa maaɠaazaɠabo mà. Kɛlɛ kɛni è ʋa, è nuɓusɛi tɛiti foovo bɛ̀.› »
\p
\v 18 Ɓalaame Ɓalake ná-botiɠɛ nuiti gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ti ma: «Anɛɛ ni Ɓalake ɠa ʋaazu ga walii ta zanugi, nii é ná-masa pɛlɛi laavegai, é fe zèa, gè la Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà-GALAGI ná-devei tanɔpɛ koloɠologa, ma wola, ɓaa ma go. 
\v 19 Kɛlɛ tama, wa ɓalaa, à yɛ ʋɛ za kpɔkɔi. Nà pɔ gè naa ɠwɛɛ, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa pɔ é fai ta wo mà dɛ.» 
\v 20 Kpidii GALA ge ʋaani, é ɠɛ Ɓalaame ma: «Ni niima zunuiti ti ʋaa è lolisu, à li wa tiye. Kɛlɛ mina faa nɔpɛ kɛ, kɛni nii nà bona è ma.» 
\v 21 Ɓalaame wuzeɠeni sobui, é ná-soovale saai maaɠili, ti li ta Moaɓe ɠundiɠiiti.
\s Geezuɠeelai pele leʋe vai  //  Ɓalaame luɠɔ
\p
\v 22 GALA ge yiiɠaawanani siɛ vai naa zu. Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai loni pelei zu, é ɓesa tuɠɔ. Ɓalaame ɠɛni ná-soovale saai ɠɔma, ná-botiɠɛ nu felegɔ ʋilɛgai polu. 
\v 23 Soovale saai geezuɠeelai ɠaani, boɠa zɔkpɔi zea, kulaai maalaɠagi zu, é loni pele zaamaʋɛ. É zeɠeni pelei ʋa, é li ga dɔɓɔi zu ʋele. Ɓalaame tɔɔzeini ga doɠaa, é ʋaa la pelei zu.
\p
\v 24 Geezuɠeelai liini, é lo ɠoozama pele zokogi zu, leezɛn ɓeleiti zɔɠɔzu, kɔtu ziɠigi zɔɔla ʋele, é zɔɔla ʋele. 
\v 25 Soovale saai Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ɠaani, é ziɠa kɔtu ziɠigi ʋa, é Ɓalaame ɠɔɠɔi ɓata kɔtu ziɠigi ʋa. Naa ɓalaa tɔɔzeini ga doɠaa.
\p
\v 26 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai leʋeni ti ʋa mɔnɔ, é li, é lo pele ɓoɠologi zu, ʋɛ nu la zooga é ʋa leʋe ná, ga nu yeezazu ʋele, ɓaa nu ɠɔʋɛzu ʋele. 
\v 27 Siɛgi zu soovale saai kaani la, é ʋɛɛni zooi ma, Ɓalaame wu. Ɓalaame yiiɠaawanani, é tɔɔzei ga suloɠaa ga ná-tukpɔi. 
\v 28 Ɠɔoɠɔ GALAGI soovale saai laaʋɛ vieni, é ɓɔɛ Ɓalaame ʋɔ, é ɠɛ ma: «Leeni ɠa gè kɛai ga ɗe, è dòɠa ná zeizu ɠɛa saʋa?» 
\v 29 Ɓalaame gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Mazɔlɔɔ è ɲɛɛɠulaʋɛ sù. Ee, ni boɠa zɔkpɔ ɠɛni zèa, gè ɠɛa è ʋaazu ɠani nɔ!» 
\v 30 Soovale saai gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nà laade gè ʋa ɠɛ ga ɗa-zoovale saai, nii ɗa ɗa zei kɔma yeenɔpɛ? Zekaa nɛi nà ɗa è zo da pɔlɔmazu ɓaa?» É gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ɓa!»
\p
\v 31 Gaamago nɔ, Ɠɔoɠɔ GALAGI Ɓalaame ɠaazuʋɛ zeɠeni ma, é Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ɠa, é loni pele zaamaʋɛ, ná-boɠa zɔkpɔi zea, kulaai maalaɠagi zu. Ɓalaame ʋilɛni ɲiibiɠa, é nɔkɔ, é unpilɛ zooi ma. 
\v 32 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ɠɛni ma: «Leeni vaa zu è ɗa-zoovale saai loɠaai ná zeizu ɠɛ saʋa? Nà ɠa pàai, gè pele leʋe è luɠɔ, mazɔlɔɔ siɛi nii è tɔɔzeiɗai, undaaʋili pelei ʋe. 
\v 33 Soovale saai kàaʋɛ, é màala ná zeizu ɠɛ saʋa. Ni é la ɠɛni màalaani, é ga gè è ʋaa, gè tɔun zɛ vulua.»
\p
\v 34 Ɓalaame ɠɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ma: «Gè gaazaʋɛ, mazɔlɔɔ gè la ɠɛa kwɛɛ ga ɗa loni tùɠɔ pelei zu. Ni siɛi nii wanaʋɛ è ma, gè ɠale ma.» 
\v 35 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ɠɛni ma: «À li wa zunui tɛiti, kɛlɛ kɛni nɔ è ɗa woo ɠilagi nɔ wo, nii nà bo è ma.» Ɓalaame ta kundiɠiiti Ɓalake ti leʋeni, ti ʋilɛni pelei zu, ti ɗa li.
\p
\v 36 Siɛgi zu Ɓalake mɛnini da ga Ɓalaame ʋaa, é liini, é daaɠomi Moaɓe taa wolai zu, nii é zou ɠwɛmaʋɛ ɠobaʋɛ, ziɛ wolai Aalanɔn ɠobaʋɛ. 
\v 37 Ɓalake Ɓalaame ɠaazaɠani, é ɠɛ ma: «Gè la keela mɔungiti teʋeni ɓaa, ga è ʋa? Leeni vaa zu è la ʋaani gaamago nɔ pɔ̀ bɛ? È ɠɛni ɠisiɛzu ga gè la zooga gè ʋa è wɔɔlɔ?» 
\v 38 Ɓalaame Ɓalake wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Wɛlɛ, gè ʋaa è ʋɔ bɛ. Ɗa kaazu niina ga nà zoo ɓɔɛzu è ʋɔ ɓɔɠɔ ʋɛ ɠana nɔ? Wooi nii GALA ka pu dà, naa nɔ ɠa nà bo è ma.»
\p
\v 39 Ɓalaame ʋilɛni Ɓalake ʋolu, ti li Kiliyate-Ɠusɔte. 
\v 40 Ɓalake nikɛiti ta baalagiti kulani ga zalaɠai, é Ɓalaame nɔnɔi leʋe ma, ta kundiɠiiti ti yɛni polu, ti ʋa.
\s Ɓalaame tuya loo vai  //  Izilayɛle nuiti bɛ
\p
\v 41 Poluma zobui, Ɓalake ʋaani, é Ɓalaame laaɠomi, ti lɛ Ɓamɔte-Ɓaale, ʋɛ é ɠɛni Izilayɛle nuɓusɛi ɠilazuʋɛ ɠaazu ná.
\c 23
\nb
\v 1 Ɓalaame ɠɛni Ɓalake ma: «Zalaɠa ɠulazu lɔfela lo bɛ̀ ʋɛ, è nikɛ zinɛ lɔfela ta baala sinɛ lɔfela ɠɛʋele ɓɛtɛ bɛ̀ ʋɛ.» 
\v 2 Ɓalake naa ɠɛɛni, nii Ɓalaame boni. Ɓalake ta Ɓalaame ti nikɛ zinɛ ɠila ta baala sinɛ ɠila kulani ga zalaɠai, zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠilagilagi. 
\v 3 Ɓalaame ɠɛni Ɓalake ma: «Ɠaalɔ, è lo ɗa-ɠala zalaɠai ɠoba. Nà maaɠoozazu, tanisu Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ʋaazu é dàaɠomi. Nà naama wooi laazeeli è ma, nii a kula kɛlɛma bɛ̀.» É liini gizei ta ma, nii gulu la ma. 
\v 4 GALA ge ɠulani kɛlɛma Ɓalaame ʋɛ, naa ɠɛni ma: «Gè zalaɠa ɠulazu lɔfela logɛ, gè nikɛ zinɛi ta baala sinɛi ɠulaʋɛ ga zalaɠai, zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠilagilagi.»
\p
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ʋuuni Ɓalaame la, é ɠɛ ma: «Ɠale ma Ɓalake ʋɔ bɛ, è ɓɔɛ pɔ ɠani.» 
\v 6 Ɓalaame ɠaleni ma Ɓalake ʋɔ bɛ, nii é ɠɛni ná-gala zalaɠai ɠoba, ta Moaɓe ɠundiɠiiti. 
\v 7 Ɓalaame faalaalii nii woni, é ɠɛ ma:
\q «Moaɓe masagi Ɓalake zeɠeʋɛ ga ze
\q Siili yooi zu gizeiti su.
\q É ɠɛ mà: ‹Ʋa, è Zakɔɓe mavofodai voovo bɛ̀!
\q Ʋa, è ɗa-yiiɠaawanai yei Izilayɛle laalɔɠɔma!›
\q
\v 8 Nà naa voovoozu ɠale, nii GALA ge la foovooni?
\q Nà yiiɠula ɠale nuɓusɛiti ma, siɛgi zu Ɠɔoɠɔ GALAGI yii la ɠulani la?
\q
\v 9 Nà yɛsu fasa ɠizeiti unmaʋɛ, gè pɛtɛ,
\q nà yɛna gizeiti unmaʋɛ, gè pɛtɛ,
\q nuɓusɛ ʋe é zeizu yɛ,
\q zɔɠɔzu ɠa ti ʋa ta zii zɔiti.
\q
\v 10 Ɓɛ ɠa a zoo é Zakɔɓe mavofodai ma ʋɛbɛi ɠaalu,
\q ɓaa é Izilayɛle nu ɓulugi ɠaalu?
\q Gè za, eɠɛʋelei sɔle nui zaa ʋelei la.
\q Gàaɓela ʋelei ɠɛ ga nɔnɔi ɠɛʋelei.»
\p
\v 11 Ɓalake ɠɛni Ɓalaame ma: «Leeni ɠa è kɛa ga ze? Gè è zeɠeʋɛ ga è sìli nuiti foovo, wɛlɛ ɗa ba, è ɗa tuya loo ti ʋɛ!» 
\v 12 É ɠɛni ma: «Nà ɠɛna ɓɔɛa, gè la naa woga ɓaa, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI pua dà?»
\s Ɓalaame ná-tuyai velesiɛi
\p
\v 13 Ɓalake ɠɛ ma: «Ʋa pɔ̀ bɛ, de li ada taɠili, ʋɛ ɗa ti ɠa ná. Ɗa ti ɠilazuʋɛ nɔ ɠa, è la ti pɛ kaa, miná ɠa ɗa ti voovo ná nɔ̀un bɛ.»
\p
\v 14 É liini la Sɔfime kpalagaʋɛ, Pizega gizei unmaʋɛ, é zalaɠa ɠulazu lɔfela lo, é nikɛ zinɛ ɠila ta baala sinɛ ɠila kula ga zalaɠai, ti ɠilagilagi maazu. 
\v 15 Ɓalaame ɠɛni ma: «Lo ʋɛ ɗa-ɠala zalaɠai ɠoba, gè li munu, gè Ɠɔoɠɔ GALAGI laaɠomi.»
\p
\v 16 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠulani kɛlɛma Ɓalaame ʋɛ, é wooi ʋu da, é ɠɛ ma: «Ɠale ma Ɓalake ʋɔ bɛ, è ɓɔɛ pɔ ɠani.» 
\v 17 Ɓalaame ɠaleni ma Ɓalake ʋɔ bɛ, naa ɠɛni loni ná-gala zalaɠai ɠobaʋɛ, ta Moaɓe ɠundiɠiiti. Ɓalake ɠɛni ma: «Leeni ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI bogai?»
\p
\v 18 Ɓalaame faalaalii nii woni, é ɠɛ ma:
\q «Ɓalake wuzeɠe, è woilo!
\q Sipɔɔl ná-doun zunui, woilo gòoi ma!
\q
\v 19 GALA ge la ga nuɓusɛi, é ʋa zɛɛi wo,
\q ɓaa nu vulu, é ʋa zeɠe kpɔɛ wooi ʋa.
\q Nii é bogai, é la naa ɠɛa ɓaa?
\q Toɠa woo wo, é la su vai ɠɛa?
\q
\v 20 Wɛlɛ, gè devei zɔlɔɔga ga gè tuya loo,
\q GALA ge tuya loa, gè la seɠezu ma.
\q
\v 21 É la telebotala vaa ɠaani Zakɔɓe ʋa,
\q é la sɔletala vaa ɠaani Izilayɛle nuɓusɛiti ba.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, é ga ná-GALAGI, naa ɠa tɔun polu,
\q toɠa masadai ma ɠoozunɛɛi zɔlɔɔ ti ʋɔ bɛ.
\q
\v 22 GALA ge ti ɠulani Ezipete yooi ʋa,
\q suvikɛi ɠulaʋɛ ga teɠui zuvikɛi ti ʋɛ.
\q
\v 23 Zoɠolai la ga faa nɔpɛ Zakɔɓe mavofodai ɠaazu,
\q ɓaa ungaiziɛ vai Izilayɛle laalɔɠɔma.
\q Yeeɠɛɠala ʋagɔi ma, toɠa ɗa wo Zakɔɓe ta Izilayɛle ma,
\q nii kpein GALA ge kɛɛzu.
\q
\v 24 Niima nuɓusɛiti ta wuzeɠezu eɠɛ zalai,
\q toɠa ɠaalɔsu eɠɛ zalai,
\q é ɗa ná-sua zogai mi,
\q é ɗa ná-sua zogai ma ɲamai ɓɔle,
\q naa ʋoluma ɠa niina a ɗa laa la.»
\p
\v 25 Ɓalake ɠɛni Ɓalaame ma: «Ni è la ti voovooni, mina tuya loo ti ʋɛ, ga tago ɓalaa.» 
\v 26 Ɓalaame gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Gè la boni è ma ɓaa ga nà naati kpein nɔ ɠɛ, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI bosu?»
\s Ɓalaame ná-tuyai zaʋasiɛi
\p
\v 27 Ɓalake ɠɛni Ɓalaame ma: «Ʋa deɠɛmu, nà liizu ga ɗe adaʋɛ taɠili, tanisu GALA ka pɛtɛ názu ga ɗa nuɓusɛi niiti foovo nɔ̀un bɛ.» 
\v 28 Ɓalake liini ga Ɓalaame Peyɔɔl gizei unmaʋɛ, nii é zɛlɛni teʋebai maazu. 
\v 29 Ɓalaame ɠɛni Ɓalake ma: «Zalaɠa ɠulazu lɔfela lo bɛ̀, è nikɛ zinɛ lɔfela ta baala sinɛ lɔfela ɠɛʋele ɓɛtɛ bɛ̀ ʋɛ.» 
\v 30 Ɓalake naa ɠɛɛni, nii Ɓalaame boni. É nikɛ zinɛ ɠila ta baala sinɛ ɠila kulani ga zalaɠai, zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠilagilagi.
\c 24
\p
\v 1 Ɓalaame pɛtɛni ga nɛɛʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ ga tuyai loo Izilayɛle ʋɛ, é la mɔ ɠɛni liini kulakɛlɛma ɠili gaiziɛzu, eɠɛ pelegi é ɠɛni kɛɛzu la zɔɔma ziɛgiti su, kɛlɛ é ɠaazu latini teʋebai letema ʋelei. 
\v 2 É ɠaazuwuzeɠeni, é Izilayɛle ɠa ʋuuni, eɠɛʋelei ná-bolodaiti ti la. Názu ɠa GALA Zɛnvui yeini la tɔun ma. 
\v 3 Ɓalaame faalaalii nii laazeelini, é ɠɛ ma:
\q «Ɓeyɔɔl ná-doun zunui Ɓalaame ná-keela wooi ɠaa,
\q zunui nii gaazuzeɠeai ma, ná-keela wooi ɠaa,
\q
\v 4 nui nii é GALA gooiti mɛnisu, naa ná-keela wooi ɠaa,
\q é Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ná-kulakɛlɛmai ɠaazu,
\q siɛgi zu é loozu la suɠili, gaazuzeɠe ma:
\q
\v 5 Ee Zakɔɓe, ɗa-zeɠe ɠotaiti wola ʋagɛ,
\q ta è-ɲiizuʋɛti ɓalaa, Izilayɛle!
\q
\v 6 Ti ɗa yei ga zuviega eɠɛ laasamagiti,
\q eɠɛ kpeleiti, ti ziɛ ɠobaʋɛ,
\q eɠɛ alɔwɛ gului, Ɠɔoɠɔ GALAGI siingai,
\q eɠɛ sɛdele gului, ti ziɛlaʋɛ.
\q
\v 7 Ziɛi ɠa yeizu, é ɗa ɠula seizuʋɛ,
\q ziɛ mɔinmɔingiti ta ná-ani zuwuiti fae.
\q Ná-masagi ɠa zobogi zɔlɔɔ Agage ma,
\q ná-masadai zɛbɛi ɠa wɔɔlɔ.
\q
\v 8 GALA ge kulaʋɛ Ezipete yooi ʋa,
\q teɠui zɛbɛi ɠɛɠalai ɠa é zea,
\q toɠa zobo sɔlɔɔ ziiti ma, ti ga sili nuiti,
\q é ti-ma ɠaeiti golowolo,
\q é ti zɔ ga ná-mɛɛinti.
\q
\v 9 Toɠa ɓili, é ʋɛɛ eɠɛ zala zinɛi,
\q eɠɛʋelei zala zaai la,
\q ɓɛ ɠa a kata ga é wuzeɠe?
\q Nui nii a tuya loo è ʋɛ, tuya ɠa naa ʋɛ,
\q nui nii a è voovo, foovooi ɠa naa zo.»
\p
\v 10 Ɓalake yiiɠaawanani Ɓalaame ma, é yealoɠani, é ɠɛni Ɓalaame ma: «Gè è loligɛ ga è ʋa, è sìli nuiti foovo, wɛlɛ, ná zeizu ɠɛa saʋa, è ɗa tuya loo ti ʋɛ. 
\v 11 Tɛi é ɠɛa ɠana, liina ɗa-yooi zu! Gè boni ga nà faanɛɛ mɔinmɔin kɛ è ʋɛ, kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI è ʋalagɛ faanɛɛiti sɔlɔɔ fai ma.»
\s Ɓalaame GALA ná-kulakɛlɛmaiti bo fai  //  Izilayɛle ná-faa zu
\p
\v 12 Ɓalaame Ɓalake wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Gè ɓɔɛni ɠani keelaiti pɔ, è ti leʋeni mà: 
\v 13 ‹Anɛɛ ni Ɓalake ɠa ʋaazu ga walii ta zanugi, nii é ná-masa pɛlɛi laavegai, é fe zèa, gè la zooga faa nɔpɛ kɛɛzu ga ma ʋagɔ, ɓaa ma ɲɔu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-devei laalɔɠɔma. Nà naa nɔ wo, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI a bo mà.› 
\v 14 Niizu nà ga li nà-nuɓusɛiti pɔ. Ʋa, nà naa lɛɛzu ga ɗe, nii Izilayɛle nuɓusɛiti ti ʋaazu kɛɛzu ga ɗa-nuɓusɛiti, yeeɠɛɠalaiti su ti ʋaazu.» 
\v 15 Ɓalaame faalaalii nii laazeelini, é ɠɛ ma:
\q «Ɓeyɔɔl ná-doun zunui Ɓalaame ná-keela wooi ɠaa,
\q zunui nii gaazuzeɠeai ma, ná-keela wooi ɠaa,
\q
\v 16 nui nii é GALA gooiti mɛnisu, naa ná-keela wooi ɠaa,
\q nii é Anii-Pɛ-Unda ná-faaɠwɛgiti feai zea,
\q é Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ná-kulakɛlɛmai ɠaazu,
\q siɛgi zu é loozu la suɠili, gaazuzeɠe ma:
\q
\v 17 Nà pɛtɛsu, kɛlɛ niizu laade dɛ,
\q nà sumɔsu, kɛlɛ maa la dɛ ɓuɠani,
\q ʋelela ʋelei, somideɠai ta ɠa ɠulazu Zakɔɓe mavofodai zu,
\q masadai ma lukpɔi ɠa ɠɛ Izilayɛle zaama,
\q nii a ɠɛ Moaɓe nuiti goizuloɠazu,
\q toɠa Sɛte ná-doun zunuiti kpein doɠa tɔungi zu.
\q
\v 18 Toɠa Edɔme yooi zo, é ɠɛ ga nɔnɔ,
\q sili nuiti su, Seyiil yooi ɠa zo,
\q Izilayɛle ɠa ná-zeeɠaaɓaai lɛ.
\q
\v 19 Nui nii é ɠulazu Zakɔɓe mavofodai zu, naa ɠa masadai ɠɛ,
\q toɠa naati undaaʋili, niiti ti ʋelazu, ti ɠula taaiti ba.»
\s Ɓalaame Izilayɛle zili nuiti  //  koloɠolo fai wo fai
\p
\v 20 Ɓalaame Amalɛke ɠaani. É faalaalii nii laazeelini, é ɠɛ ma:
\q «Amalɛke ɠa é ga ziiti pɛ ti-ma mɔungi.
\q Kɛlɛ gaaɓelasu, toɠa ɠoloɠolosu.»
\p
\v 21 É Ken nuiti kaani. É faalaalii nii laazeelini, é ɠɛ ma:
\q «È-zeizuʋɛ logɛ kpe,
\q è-laɠagi logɛ fasa ɠizei ma.
\q
\v 22 Kɛlɛ Ken nuiti ta ɠɛ ga abui laamianigi.
\q Gaaɓelasu, Asuul nuiti ta li ga woye, ti wo ɠɛ ga kasoɠa nuiti.»
\p
\v 23 Gaaɓelasu, é faalaalii nii laazeelini, é ɠɛ ma:
\q «Ee, maanɔɠɔi nii é ʋaazu! Ɓɛ ɠa a yɛ vulua GALA ná-kɛɛwotii luɠɔ?
\q
\v 24 Kɛlɛ keingiti ti ziɛi ɠa, ti ʋaazu, ti zeɠe Kitime,
\q ta Asuul nuiti maanɔɠɔ, ti Eɓɛɛl nuiti maanɔɠɔ.
\q Tɔ ɓalaa toɠa liizu undaaʋiligi zu.»
\p
\v 25 Ɓalaame liini, é ɠale ma ná-zooi zu. Ɓalake ɓalaagi liini ga ʋɔ pelei.
\c 25
\s Izilayɛle nuiti ti ɓɔɠɔ lɔɔ vai  //  kɔɔɠɔ gani kɔɔ vaiti su
\p
\v 1 Izilayɛle nuiti ti zeini Sitime. Nuɓusɛiti ti tɔɔzeini ga ɓɔɠɔ lɔa koloɠologi zu, ta Moaɓe anzanu lointi. 
\v 2 Naati ti ti lolini ga ti zalaɠai ɠula ta-ɠalagiti bɛ. Nuɓusɛiti ti vaani bu, ti zalaɠa laamii wo, ti nɔkɔ naati ta-ɠalagiti bu. 
\v 3 Ti ʋɔɔpɛɛni naati ta-ɠalagi Ɓaale-Peyɔɔl lɛbi vai ʋa. Naama vai Ɠɔoɠɔ GALAGI yiiɠaawanani ti laalɔɠɔma. 
\v 4 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: «Nuɓusɛiti kpein gaalɛ ba, è ta-ɠundiɠiiti sɛlɛ guluiti ba, foloi ɠa, gàazu, naa ɠa a kɛ nà-ziiɠaawanai zeɠe Izilayɛle maala.» 
\v 5 Moize ɠɛni Izilayɛle lukpɔɠaaleʋe nuiti ma: «Wo ɠilagilagi ná-nuiti paa, niiti ti ʋɔɔpɛai Ɓaale-Peyɔɔl lɛbi vai ʋa.»
\p
\v 6 Zunu ɠila ge ɠɛni Izilayɛle nuiti saama, é ʋaani ga Madiyan anzanu ɠila kɛɛɠɛlointi saama, Moize ta Izilayɛle ʋɛbɛi kpein gaazu, naazu naati ti ɗa wɔlɔ, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. 
\v 7 Zalaɠa ɠula nui Aalɔn ná-doun zunui Eleazaal ná-doun zunui Fineyase naama vai ɠaai ma, é wuzeɠeni bɛbɛi zaama, é kpɛɛin zeɠe, 
\v 8 é ʋilɛ Izilayɛle zunui ʋolu ná-seɠe ɠotai wu, é ti felegɔ pɛ sɔ ʋɔɔma, kpɛɛin zunui volokula, é anzanui zo kobuʋɛ. Naazu maanɔɠɔ vai ɓeni Izilayɛle nuiti saama. 
\v 9 Nu waaʋuufelegɔ maazu naanigɔ (24.000) ɠa é zaani maanɔɠɔi naa zu.
\p
\v 10 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 11 «Zalaɠa ɠula nui, Aalɔn ná-doun zunui Eleazaal ná-doun zunui Fineyase ɠa é nà-ziiɠaawanai zeɠea Izilayɛle nuiti maala, nà-ziizoolɛi ɠa é ma ti zaama, naa ɠa é kɛa, nɛ̀i gè ga GALAGI, nà pɔ ga ti nà ɠila nɔ dɛ̀bi, nà-ziiɠaawanai zu, gè la mɔ Izilayɛle nuiti ma zuwu ɠaaleʋeni. 
\v 12 Naa ɠa é ba, ɗa ɠɛ ma: ‹Gè minazeɠegi ɠɛa tɔun bɛ, nii a ɠɛ ga ziilɛigi ma ungi. 
\v 13 Toɠa ɠɛ ga tɔun nɔnɔ, ta mavofodaiti. Zalaɠa ɠula wotii ɠa ɠɛ ga tɔnɔ, yeeɠɛɠalai pɛ su, tɔɔzei é ná-ziizoolɛi ɠulaʋɛ kɛlɛma ná-GALAGI ʋɛ, é koto gba vai ɠɛɛʋɛ Izilayɛle nuiti ta-vaa zu.› »
\p
\v 14 Izilayɛle zunui ti paani ta Madiyan anzanui ʋɔɔma, daaseigi ɠɛni ga Zimili, Salu ná-doun zunui. É ɠɛni ga Simiyɔn ná-pɛlɛyeɠe ɠundiɠii ta. 
\v 15 Madiyan anzanui nii ti paani, daaseigi ɠɛni ga Koziɓi, kɛɛɠɛ laaseigi ɠɛni ga Suul, nii é ɠɛni ga bolodama mɔinmɔin ma ɠundiɠii, kulaai bolodai gila su Madiyan yooi zu.
\p
\v 16 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 17 «Vala Madiyan nuiti ba, è ti-ma zuwu ɠaaleʋe. 
\v 18 Mazɔlɔɔ ti ɠɛni ga wo zili nuiti, ti laavegai ga keleɠele ɲɔi, Peyɔɔl ná-fai zu, ta Koziɓi, nii é ɠɛni ga Madiyan ɠundiɠii ta ná-doun anzanui, nii é zaani ga maanɔɠɔi, tɔɔzei Peyɔɔl ná-fai ʋa.»
\c 26
\s Izilayɛle nuiti gaalu daa velesiɛi
\p
\v 1 Maanɔɠɔ vai naa leʋega ʋoluma,
\nb Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ta zalaɠa ɠula nui Eleazaal ma, nii é ga Aalɔn ná-doun zunui: 
\v 2 «À Izilayɛle ʋɛbɛi kpein gaalu, é zo kona ʋuufelegɔ (20) ma, é lɛ zeemaazu, eɠɛʋelei ta-ʋɛlɛyeɠeiti ti la, Izilayɛle nuiti kpein su, niiti ta zoo ti li kɔɔmaʋɛ.» 
\v 3 Moize ta zalaɠa ɠula nui Eleazaal, ti ɓɔɛni ti ʋɔ Moaɓe nɛmɛi zu, Zuludɛn ɠobaʋɛ, Zeliko letemaʋɛ, ti ɠɛ ma: 
\v 4 «Ada ʋaazu gaalugi wosu, é zo kona ʋuufelegɔ (20) ma, é lɛ zeemaazu, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la Moize ya.»
\p Izilayɛle nuɓusɛiti pɛtɛ, niiti ti ɠulani Ezipete yooi ʋa:
\p
\v 5 Izilayɛle nii daa ga Zakɔɓe, ná-doun zunu mɔungi é sɔlɔɔni, daaseigi ɠɛni ga Luɓɛn. Luɓɛn ná-doun zunuiti ti-mavofodaiti, ti ɠɛni ga: Enɔke mavofodaiti, Palu mavofodaiti, 
\v 6 Ɠɛsɛlon mavofodaiti, ta Kaalemi mavofodaiti. 
\v 7 Luɓɛn mavofodaiti tiegɔi ɠɛni ga zunu waaʋuunaani maazu saʋagɔ undɔfela puusaʋagɔ (43.730). 
\v 8 Palu ná-doun zunui ɠɛni ga Eliyaɓe. 
\v 9 Naa ɠa é ɠɛni ga Nemuwɛle kɛɛɠɛ, ta Datan, ta Aɓilame. Datan naa, ta Aɓilame ti ɠɛni ga kundiɠiiti bɛbɛi untuɠɔ, ti wuzeɠeni Moize ta Aalɔn laalɔɠɔma, ta Kolé ná-nu ɓulugiti, siɛgi zu ti wuzeɠeni la Ɠɔoɠɔ GALAGI laalɔɠɔma. 
\v 10 Zooi laaʋalini, é ti maalɔɔɠu, ta Kolé, siɛgi zu ná-nu ɓulugiti ti zaani la, ta siɛgi zu abui zunu unfelegɔ puulɔɔlugɔ (250) ɠalani la. Ti ɠɛni nuɓusɛiti bɛ ga kizɛsu vai. 
\v 11 Kɛlɛ Kolé ná-doun zunuiti ti la ɠɛni zaani.
\p
\v 12 Simiyɔn ná-doun zunuiti, eɠɛʋelei ti-mavofodaiti ti la, ti ɠɛni ga: Nemuwɛle mavofodaiti, Yamin mavofodaiti, Yakin mavofodaiti, 
\v 13 Zela mavofodaiti, ta Sayile mavofodaiti. 
\v 14 Simiyɔn mavofodaiti tiegɔi ɠɛni ga zunu waaʋuufele maazu fele unfelegɔ (22.200).
\p
\v 15 Gade ná-doun zunuiti, eɠɛʋelei ti-mavofodaiti ti la, ti ɠɛni ga: Sefon mavofodaiti, Ɠagi mavofodaiti, Suni mavofodaiti, 
\v 16 Wozeni mavofodaiti, Eli mavofodaiti, 
\v 17 Alode mavofodaiti, ta Aleli mavofodaiti. 
\v 18 Gade mavofodaiti tiegɔi ɠɛni ga zunu waaʋuunaanigɔ undɔɔlugɔ (40.500).
\p
\v 19 Zuda ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga Ɛɛl ta Wonan. Ɛɛl ta Wonan ti zaani Kanaan yooi zu. 
\v 20 Zuda ná-doun zunuiti, eɠɛʋelei ti-mavofodaiti ti la, ti ɠɛni ga: Sela mavofodaiti, Pelɛze mavofodaiti, ta Zela mavofodaiti. 
\v 21 Pelɛze ná-doun zunuiti ti-mavofodaiti ti ɠɛni ga: Ɠɛsɛlon mavofodaiti ta Ɠamule mavofodaiti. 
\v 22 Zuda mavofodaiti tiegɔi ɠɛni ga zunu waaʋuulɔfela maazu lɔzita undɔɔlugɔ (76.500).
\p
\v 23 Isakaal ná-doun zunuiti, eɠɛʋelei ta-wolodamaiti ti la, ti ɠɛni ga: Tola mavofodaiti, Puva mavofodaiti, 
\v 24 Yasuɓe mavofodaiti, ta Similon mavofodaiti. 
\v 25 Isakaal mavofodaiti tiegɔi ɠɛni ga zunu waaʋuulɔzita maazu naani unsaʋagɔ (64.300).
\p
\v 26 Zaɓulɔn ná-doun zunuiti, eɠɛʋelei ti-mavofodaiti ti la, ti ɠɛni ga: Selɛde mavofodaiti, Elon mavofodaiti, ta Yaleyɛle mavofodaiti. 
\v 27 Zaɓulɔn mavofodaiti tiegɔi ɠɛni ga zunu waaʋuulɔzita undɔɔlugɔ (60.500).
\p
\v 28 Zozɛfe ná-doun zunuiti, eɠɛʋelei ti-mavofodaiti ti la, ti ɠɛni ga: Manasé ta Efelayime. 
\v 29 Manasé ná-doun zunuiti ti-mavofodaiti ti ɠɛni ga: Makiil mavofodaiti, Galaade mavofodaiti, nii é ɠɛni ga Makiil ná-doun zunui. 
\v 30 Galaade ná-doun zunuiti ti-mavofodaiti ti ɠɛni ga: Yezɛɛl mavofodaiti, Ɠelɛke mavofodaiti, 
\v 31 Asaliyɛle mavofodaiti, Sikɛme mavofodaiti, 
\v 32 Semida mavofodaiti, ta Ɠefɛɛl mavofodaiti. 
\v 33 Ɠefɛɛl ná-doun zunui Selofeɠade la ɠɛni doun zunua zɔlɔɔni, kɛlɛ é doun anzanuiti sɔlɔɔni, ti-laaseigiti kaa: Maala, Noa, Wogela, Milika ta Tiilesa. 
\v 34 Manasé mavofodaiti tiegɔi ɠɛni ga zunu waaʋuulɔɔlugɔ maazu felegɔ undɔfela (52.700).
\p
\v 35 Efelayime ná-doun zunuiti, eɠɛʋelei ti-mavofodaiti ti la, ti ɠɛni ga: Sutela mavofodaiti, Ɓekɛɛl mavofodaiti, ta Taɠan mavofodaiti. 
\v 36 Sutela ná-doun zunuiti ti-mavofodaiti ti ɠɛni ga: Elan mavofodaiti. 
\v 37 Efelayime mavofodaiti tiegɔi ɠɛni ga zunu waaʋuusaʋagɔ maazu felegɔ undɔɔlugɔ (32.500). Zozɛfe ná-doun zunuiti kana, eɠɛʋelei ti-mavofodaiti ti la.
\p
\v 38 Ɓɛnzamɛn ná-doun zunuiti, eɠɛʋelei ti-mavofodaiti ti la, ti ɠɛni ga: Ɓela mavofodaiti, Asaɓɛle mavofodaiti, Ayilame mavofodaiti, 
\v 39 Sufame mavofodaiti, ta Ɠufame mavofodaiti. 
\v 40 Ɓela ná-doun zunuiti ti-mavofodaiti ti ɠɛni ga: Aalede mavofodaiti ta Naaman mavofodaiti. 
\v 41 Ɓɛnzamɛn mavofodaiti tiegɔi ɠɛni ga zunu waaʋuunaani maazu lɔɔlugɔ undɔzita (45.600).
\p
\v 42 Dan ná-doun zunuiti, eɠɛʋelei ti-mavofodaiti ti la, ti ɠɛni ga: Suɠame mavofodaiti. 
\v 43 Suɠame mavofodaiti tiegɔi ɠɛni ga zunu waaʋuulɔzita maazu naanigɔ unnaanigɔ (64.400).
\p
\v 44 Asɛɛl ná-doun zunuiti, eɠɛʋelei ti-mavofodaiti ti la, ti ɠɛni ga: Yimina mavofodaiti, Yisivi mavofodaiti, ta Ɓelia mavofodaiti. 
\v 45 Ɓelia ná-doun zunuiti ti-mavofodaiti ti ɠɛni ga: Ɠeɓɛɛl mavofodaiti ta Malekiyɛle mavofodaiti. 
\v 46 Anzanu loun ɠɛni Asɛɛl ya, daaseigi ɠɛni ga Sela. 
\v 47 Asɛɛl mavofodaiti tiegɔi ɠɛni ga zunu waaʋuulɔɔlugɔ maazu saʋagɔ unnaanigɔ (53.400).
\p
\v 48 Nɛfɛtali ná-doun zunuiti, eɠɛʋelei ti-mavofodaiti ti la, ti ɠɛni ga: Yaseyɛle mavofodaiti, Guni mavofodaiti, 
\v 49 Yesɛɛl mavofodaiti, ta Sileme mavofodaiti. 
\v 50 Nɛfɛtali mavofodaiti tiegɔi ɠɛni ga zunu waaʋuunaanigɔ maazu lɔɔlugɔ unnaanigɔ (45.400).
\p
\v 51 Izilayɛle nuiti tiegɔi ɠɛni ga zunu waaundɔzita maazu ɠila undɔfela puusaʋagɔ (601.730).
\s Zooi ɠaaɠwɛɛ vai
\p
\v 52 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 53 «Zooi ɠaaɠwɛ bolodaiti ba, é zoloo nuiti tiegɔiti ma. 
\v 54 Bolodaiti ti mɔinɗai, ɗa zooi ve ti ya ga bɔɔlɔa, niiti ti lɔiɗai, è zooi tago ve ti ya. Ɛsɛ gilagilagi ná-zooi ɠa ve zea, é zoloo ti-liegɔi ma. 
\v 55 Kɛlɛ zooi ɠaa ɠa ɠwɛ ga kpakutoomai. Ta ti zɔlɔɔ ga tɔnɔ, eɠɛʋelei ti-ɠɛɛni ta-wolodaiti daaseigi la. 
\v 56 Zooi ɠaa ɠa ɠwɛ ga kpakutoomai, naati zɔɠɔzu, niiti ti wola mɔinɗai, ta niiti ti wola la mɔinni.»
\s Levi nuiti gaalu daa velesiɛi
\p
\v 57 Levi nuiti, ti ɠaaluni, eɠɛʋelei ti-mavofodaiti ti la, ti ɠɛni ga: Gɛɛlɛson mavofodaiti, Keɠate mavofodaiti, ta Melali mavofodaiti. 
\v 58 Levi mavofodaiti ti ɠɛni ga: Liɓini mavofodaiti, Eɓelɔn mavofodaiti, Maali mavofodaiti, Musi mavofodaiti, ta Kolé mavofodaiti. Keɠate Amalame zɔlɔɔni. 
\v 59 Amalame anzai laaseigi ɠɛni ga Yokeɓɛde, Levi ná-doun anzanui, nii é zɔlɔɔni Levi ʋɛ Ezipete yooi zu. É dounɠa zɔlɔɔni Amalame ʋɛ ga Aalɔn ta Moize, ta Miliyame, nii é ɠɛni ga ti-ʋaazeelai. 
\v 60 Niiti ti zɔlɔɔni Aalɔn ʋɛ ti ɠɛni ga Nadaɓe, Aɓiyu, naa ʋɛɛ Eleazaal ʋa, ta Itamaal. 
\v 61 Nadaɓe ta Aɓiyu ti zaani, naa ɠɛni siɛgi zu ti ʋaani la ga abu ɠiligi Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala.
\p
\v 62 Niiti ti ɠaaluni, zunuiti kpein é zo alu gila ma, é lɛ zeemaazu, zunuiti ta zunu lointi, ti ɠɛni ga zunu waaʋuufele maazu saʋagɔ (23.000). Ti la ɠɛni ti ʋɛɛni Izilayɛle nuiti ba, ti ʋa ti ɠaalu, mazɔlɔɔ zou la ɠɛni veeni ti ya Izilayɛle nuiti saama.
\s Gaalugi unseizuʋɛ
\p
\v 63 Naati ka Moize ta Eleazaal ti ti ɠaaluni Moaɓe nɛmɛiti su, Zuludɛn ɠobaʋɛ, Zeliko letemaʋɛ. 
\v 64 Niiti kpein Moize ta zalaɠa ɠula nui Aalɔn ti ti ɠaaluni Sinayi teʋebai zu, naa tanɔpɛ ge la mɔ ɠɛni niiti saama. 
\v 65 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ti ma: «Ta zaazu teʋebai zu.» Gila kpalaa ge la ɠɛni yɛni vulua, é ɠula Yefuné ná-doun zunui Kalɛɓe ʋolu, ta Nun ná-doun zunui Zozuwe.
\c 27
\s Tɔgi é lo anzanuiti  //  ta-ʋogani zeɠe vaiti ba
\p
\v 1 Anzanu loun lɔɔlugɔ ɠɛni ná, ti-laaseigi ga: Maala, Noa, Wogela, Milika, ta Tiilesa. Ti-ɠɛɛ laaseigi ɠɛni ga Selofeɠade, Ɠefɛɛl ná-doun zunui, nii mɛmɛwolani ti ɠɛni ga Galaade, ta Makiil, ta Manasé, ta Zozɛfe. Anzanui naati ka ti ʋaani, 
\v 2 ti lo Moize ɠakala, ta Eleazaal, ta kundiɠiiti, ta bɛbɛi kpein, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ, ti ɠɛ ma: 
\v 3 «Gi-ɠɛɛ zaaʋɛ teʋebai zu, kɛlɛ é la ɠɛni naati ta-ɓɔgi zu, niiti ti wuzeɠeni Ɠɔoɠɔ GALAGI laalɔɠɔma, Kolé ná-nu ɓulugiti, kɛlɛ é zaani ga kpɔɠɔ ɠotoi maaʋele, doun zunu la ɠɛni zea. 
\v 4 Leeni vaa zu gi-ɠɛɛ laaseigi a ɠula ná-bolodai zaama, tɔɔzei doun zunu ʋalagi maaʋele ma? Gi-ʋɔɔda ve, gi-ɠɛɛ kɛɛɠɛlointi saama.»
\p
\v 5 Moize liini ga ti-maavai Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala. 
\v 6 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: 
\v 7 «Gaamai ɠa Selofeɠade ná-doun anzanuiti ti bosu. Ɗa zooi ve ti ya, é ɠɛ ga tɔnɔi, ti-ɠɛɛ kɛɛɠɛlointi saama. Tiya ɠa ɗa ti-ɠɛɛ nɔnɔi leʋe ti ʋɔ. 
\v 8 Ɗa ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: Siɛgi zu zunui ta zaazu la, é la doun zunu yɛni, wa ná-poganii ve ná-doun anzanui ya. 
\v 9 Ni doun anzanu la zea, wa ná-poganii ve kɛɛɠɛlointi zea. 
\v 10 Ni kɛɛɠɛlounɠa ti la bɛ, wa ná-poganii ve kɛɛɠɛ kɛɛɠɛlointi zea. 
\v 11 Ni kɛɛɠɛlounɠa ti la kɛɛɠɛ ʋɛ, wa ná-poganii leʋe ná-nu ɠiteɠitegi ta ʋɔ bolodai zu, naa ɠa a yɛ zea. Toɠa ɠɛ ga devei ta tɔgi Izilayɛle nuiti bɛ, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la Moize ya.»
\s Zozuwe ɠɛɛ vai ga Moize ʋotogi
\r (Tɔ Sɛʋɛi Velesiɛi 31:1-8)
\p
\v 12 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: «Lɛ Aɓalime ɠizei nii ma, è wɛlɛ zooi ʋa, gè feezu Izilayɛle nuiti bɛ. 
\v 13 Ɗa wɛlɛzu ba, kɛlɛ ɗa ɓalaagi ɗa zaazu, è li è-mɛmɛwolani pɔ, ti zaai, eɠɛʋelei è-ɠɛɛloin Aalɔn zaani la, é li mɛmɛwolani pɔ ti zaai. 
\v 14 Mazɔlɔɔ wo ɠɛɛʋɛ ga kololala nuiti nà-devei laalɔɠɔma, Sin teʋebai zu, siɛgi zu bɛbɛi zu nuɓusɛiti ti maaɠaalii ɠɛɛni la, ti kpɔɛi ʋɛɛ bà. Wo la ɠɛni nà-ɲadedai maawuini nuɓusɛiti gaazu, é lo ziɛi vai ʋa, ti ɠɛni maalolisu.» (Naa ɠɛni ga Meliɓa ɗɛi ná-fai é ɠɛni Kadɛse, Sin teʋebai zu.)
\p
\v 15 Moize ɓɔɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 16 «Ɠɔoɠɔ GALAGI é ga kpusɛi kpein ta-zɛnvuiti ta-ƓALAGI, ɗa ɓɔɠɔi yiimazeɠe ga nu, è sei bɛbɛi unda, é ɠɛ ga kundiɠii, 
\v 17 nui nii a ɠɛ losu ti untuɠɔ kɔɔɠɔzuʋɛti, é ɗa li ga tiye, é ɗa ʋa ga tiye, nii a kɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-nuɓusɛiti ti mina ɠɛ eɠɛʋelei baalagiti ti la, ti makɛ nu la ná.»
\p
\v 18 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: «Nun ná-doun zunui Zozuwe zeɠe, zunu ʋe nii zɛnvui zeini su, ɗa yeela ma. 
\v 19 Ɗa lii la, è sei zalaɠa ɠula nui Eleazaal ɠakala, ta bɛbɛi kpein, è deveiti fe zea ti ɠaazu. 
\v 20 Ɗa ɗa-ɠundiɠilai ma zobogi ta ve zea, naa ɠa a kɛ Izilayɛle ʋɛbɛi ɠolo bɛ. 
\v 21 Toɠa zei zalaɠa ɠula nui Eleazaal ɠakala, naa ɠa ɗa gàazaɠa tɔun bɛ, ga anii nii daaseigi ga wuulimegi. Nii nɔpɛ a bona, ʋele ɠana Zozuwe ta Izilayɛle nuɓusɛiti ta ta-ɠɔɔɠɔ vaiti so da.»
\p
\v 22 Moize kɛɛni, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la zea. É Zozuwe zeini zalaɠa ɠula nui Eleazaal ɠakala, ta bɛbɛi kpein. 
\v 23 É yeeiti daani ma, é deveiti fe zea, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI boni la ma.
\c 28
\s Tɔgi é lo zalaɠaiti ba
\r (Ɛgezɔde 29:38-46)
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Niima levei laazeeli Izilayɛle nuiti ma, è ɠɛ ti ma: Wa dama kpɛ, wo nɔ̀nɔ ma vebɛanii ve, yeeɠɛɠala ʋagɔi zu, é ga nà-zalaɠaiti, daamianigiti ti ɠalazu abui ɠa, ti bɛ̀ ga ani maku nɛai. 
\v 3 Ɗa ɠɛ ti ma: Folo-o-folo, wa kona gila baala sinɛ felegɔ ɠula, nii nɛɛʋuzu la ba, Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ ga gala zalaɠai, nii abui galazu. 
\v 4 Ɗa baala ziʋoi ɠilagi ɠula ga zalaɠai sobui, è zɔɔma ʋaala ziʋoi ɠula ga zalaɠai kpɔkɔi, 
\v 5 naa ʋɛɛ vebɛ zalaɠai ʋa, nii é ga ɓulu vukɔ ʋagɔi kilo saʋagɔ, gaayɔgai ga wolive wulɔ ʋagɔi litɛlɛ ɠila ta tukpɛ (1,5). 
\v 6 Gala zalaɠai ɠana, folo-o-folo, nii é ɠɛɛzu ɠulazu, eɠɛʋelei deveai la Sinayi gizei ma. Zalaɠai ʋe, nii abui galazu, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 7 Wa puya zalaɠai ɓɔ baala ziʋo mɔungi ʋa, ga dɔɔ ɓaagi litɛlɛ ɠila ta tukpɛ (1,5), ada ɲadegai zu ɠa wa puya zalaɠai naa ɠula ná, ga dɔɔ ɓaagi Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 8 Baala ziʋoi velesiɛi ɠa ɠula ga zalaɠai kpɔkɔi, vebɛ zalaɠai ta puya zalaɠai, niiti ti ɓɔgai sobu gelei ʋa, naa ma ziiti nɔ ɓɔ ba. Zalaɠai ʋe, nii abui galazu, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.
\s Dooɠo foloi ma zalaɠaiti
\p
\v 9 «Dooɠo foloi, wa baala ziʋo felegɔ ɠula ga zalaɠai, niiti ti kona gila nɔ ɠɛa, nɛɛʋuzu nɔpɛ ge la ba, è vebɛ zalaɠai ʋu ma ga ɓulu vukɔ ʋagɔi kilo lɔzita, gaayɔgai ga gulɔi, puya zalaɠai ʋu ma. 
\v 10 Wa gala zalaɠai naa ɠula dooɠo foloi ɠilagilagi. Naa kpein ge ɓɔ gala zalaɠai ʋa, é ɠulazu folo-o-folo, ta ná-puya zalaɠai.
\s Alugi laaɠulazuʋɛ ma zalaɠai
\p
\v 11 «Alugi laaɠulazuʋɛ, wa nikɛ zinɛ ɓokpa felegɔ ɠula ga gala zalaɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ta baala sinɛ ɠila, ta kona gila baala sinɛ lɔfela, nɛɛʋuzu mina ɠɛ ti ʋa. 
\v 12 Wa vebɛ zalaɠai ʋɛɛ gala zalaɠa zuaiti ba, toɠa ɠɛ ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi: kilo taaʋuugɔ nikɛ zinɛi ɠilagilagi ʋɛ, ta kilo lɔzita baala sinɛi ʋɛ, 
\v 13 ta kilo saʋagɔ baala ziʋoi ɠilagilagi ʋɛ. Gala zalaɠai ʋe, zalaɠai nii abui galazu, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 14 Puya zalaɠaiti ta ɠɛɛzu ga dɔɔi litɛlɛ saʋagɔ, é ʋɛɛ nikɛ zinɛ ɠilagi ʋa, litɛlɛ felegɔ ʋɛɛ baala sinɛi ʋa, ta litɛlɛ ɠila ta tukpɛ (1,5) ge ʋɛɛ baala ziʋoi ʋa. Gala zalaɠaiti kana, ta ɠɛ ɠulazu alugi laaɠulazuʋɛ, alu-o-alu, konagi zu. 
\v 15 Wa boli zinɛi ɠula ɓalaa ga koto gba zalaɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. Naa kpein ge ɓɔ gala zalaɠai ʋa, é ɠulazu folo-o-folo, ta ná-puya zalaɠai.
\s Pakegi ma zalaɠaiti
\r (Levi Nuiti 23:5-14)
\p
\v 16 «Alu mɔungi ma volo puugɔ maazu naanisiɛi (14) ɠa ɠɛɛzu ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-Pakegi.
\p
\v 17 «Alugi naa ma volo puugɔ maazu lɔɔlusiɛi (15) ɠa fɛtii lɔɔzeizu ma. Ɓului nii lɛʋɛ la su, naa ɠa wa ɠɛ miizu eyɛsu folo lɔfela. 
\v 18 Folo mɔungi, wa gaalɛba ɲadegai wo, wo la boti nɔpɛ kɛa, eɠɛʋelei wa ɗa kɛ la, 
\v 19 wa nikɛ zinɛ ɓokpa felegɔ ɠula ga gala zalaɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ta baala sinɛ ɠila, ta kona gila baala sinɛ lɔfela, nɛɛʋuzu mina ɠɛ ti ʋa. 
\v 20 Wa vebɛ zalaɠai ʋɛɛ gala zalaɠa zuaiti ba, toɠa ɠɛ ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi: kilo taaʋuugɔ nikɛ zinɛi ɠilagilagi ʋɛ, ta kilo lɔzita baala sinɛi ʋɛ, 
\v 21 ta kilo saʋagɔ baala ziʋoi ɠilagilagi ʋɛ. 
\v 22 Wa boli zinɛ ɠila kula ga koto gba zalaɠai, naa ɠa a kɛ koto gba vai ɠɛ wo ʋɛ. 
\v 23 Naati kpein ta laazu gala zalaɠai maazu, é ɠulazu sobu-o-sobu. 
\v 24 Folo-o-folo, folo lɔfela laawu, wa naama laamianigiti kula, nii abui galazu, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. Wa ti ɠula ga zalaɠai, é ɓɔ gala zalaɠai ʋa, é ɠulazu folo-o-folo, ta ná-puya zalaɠai. 
\v 25 Foloi lɔfelasiɛi, wa gaalɛba ɲadegai wo, wo la boti nɔpɛ kɛa, eɠɛʋelei wa ɗa kɛ la.
\s Pantekote voloi ma zalaɠaiti
\r (Levi Nuiti 23:15-22)
\p
\v 26 «Zooi ʋaalɔnɔ mɔungiti ma ɠoozunɛ voloi, wo ʋaazu vebɛ zalaɠai veezu la Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ga ani niinɛiti, dɔɔɠɔiti ma vɛtii, wa gaalɛba ɲadegai wo, wo la boti nɔpɛ kɛa, eɠɛʋelei wa ɗa kɛ la. 
\v 27 Wa nikɛ zinɛ ɓokpa felegɔ ɠula ga gala zalaɠai, ta baala sinɛ ɠila, ta kona gila baala sinɛ lɔfela, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 28 Wa vebɛ zalaɠai ʋɛɛ gala zalaɠa zuaiti ba, toɠa ɠɛ ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi: kilo taaʋuugɔ nikɛ zinɛi ɠilagilagi ʋɛ, ta kilo lɔzita baala sinɛi ʋɛ, 
\v 29 ta kilo saʋagɔ baala ziʋoi ɠilagilagi ʋɛ. 
\v 30 Wa boli zinɛi ɠula ɓalaa, naa ɠa a kɛ koto gba vai ɠɛ wo ʋɛ. 
\v 31 Wa suai niiti kula, nɛɛʋuzu mina ɠɛ ti ʋa, ta ta-ʋuya zalaɠaiti. Naa kpein ge ɓɔ gala zalaɠai ʋa, é ɠulazu folo-o-folo, ta ná-vebɛanii.
\c 29
\s Puʋu fɛɛ vɛtii ma zalaɠaiti
\r (Levi Nuiti 23:23-25)
\p
\v 1 «Alugi lɔfelasiɛi ma volo mɔungi, wa gaalɛba ɲadegai wo. Wo la boti nɔpɛ kɛa, eɠɛʋelei wa ɗa kɛ la. Toɠa ɠɛ wo ʋɛ ga puʋu fɛɛ yeei. 
\v 2 Wa nikɛ zinɛ ɓokpa gila kula ga gala zalaɠai, ta baala sinɛ ɠila, ta kona gila baala sinɛ lɔfela, nɛɛʋuzu mina ɠɛ ti ʋa, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 3 Wa vebɛ zalaɠai ʋɛɛ gala zalaɠa zuaiti ba, toɠa ɠɛ ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi: kilo taaʋuugɔ nikɛ zinɛi ʋɛ, ta kilo lɔzita baala sinɛi ʋɛ, 
\v 4 ta kilo saʋagɔ baala ziʋoi ɠilagilagi ʋɛ. 
\v 5 Wa boli zinɛ ɠila kula ga koto gba zalaɠai, naa ɠa a kɛ koto gba vai ɠɛ wo ʋɛ. 
\v 6 Naama zalaɠaiti ta ɓɔ gala zalaɠaiti ba, niiti ti ɠulazu alu-o-alu ta folo-o-folo, ta ta-vebɛ zalaɠaiti, ta ta-ʋuya zalaɠaiti, eɠɛʋelei deveai la tɔgi zu ta-vaa zu. Zalaɠaiti be, niiti abui ti ɠalazu, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.
\s Koto gba voloi ma zalaɠaiti
\r (Levi Nuiti 23:26-32)
\p
\v 7 «Alugi lɔfelasiɛi ma volo puugɔi ma, wa gaalɛba ɲadegai wo. Wa zugi zo, wo la boti nɔpɛ kɛa. 
\v 8 Wa nikɛ zinɛ ɓokpa gila kula ga gala zalaɠai, ta baala sinɛ ɠila, ta kona gila baala sinɛ lɔfelaiti, nɛɛʋuzu mina ɠɛ ti ʋa, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 9 Wa vebɛ zalaɠai ʋɛɛ gala zalaɠa zuaiti ba, toɠa ɠɛ ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi: kilo taaʋuugɔ nikɛ zinɛi ʋɛ, ta kilo lɔzita baala sinɛi ʋɛ, 
\v 10 ta kilo saʋagɔ baala ziʋoi ɠilagilagi ʋɛ. 
\v 11 Wa boli zinɛi ɠula ɓalaa ga koto gba zalaɠai. Naa kpein ge ɓɔ koto gba zalaɠai ʋa, nii é ɠulazu koto gba voloi, ta gala zalaɠai, nii é ɠulazu folo-o-folo, ta ná-vebɛ zalaɠai, ta ta-ʋuya zalaɠaiti.
\s Kota vɛtii ma zalaɠaiti
\r (Levi Nuiti 23:33-44)
\p
\v 12 «Alugi lɔfelasiɛi ma volo puugɔ maazu lɔɔlusiɛi (15) ma, wa gaalɛba ɲadegai wo, wo la boti nɔpɛ kɛa, eɠɛʋelei wa ɗa kɛ la. Wa fɛtii ɠula Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi vai ma, wa naa ɠɛ folo lɔfela laawu. 
\v 13 Wa nikɛ zinɛ ɓokpa puugɔ maazu saʋagɔ (13) ɠula ga gala zalaɠai, ta boli zinɛ felegɔ, ta kona gila baala sinɛ puugɔ maazu naanigɔ (14), nɛɛʋuzu mina ɠɛ ti ʋa, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 14 Wa vebɛ zalaɠai ʋɛɛ gala zalaɠa zuaiti ba, toɠa ɠɛ ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi: kilo taaʋuugɔ nikɛ zinɛi ɠilagilagi ʋɛ, ta kilo lɔzita baala sinɛi ɠilagilagi ʋɛ, 
\v 15 ta kilo saʋagɔ baala ziʋoi ɠilagilagi ʋɛ. 
\v 16 Wa boli zinɛi ɠula ɓalaa ga koto gba zalaɠai. Naa kpein ge ɓɔ gala zalaɠai ʋa, é ɠulazu folo-o-folo, ta ná-vebɛ zalaɠai, ta ná-puya zalaɠai.
\p
\v 17 «Foloi velesiɛi ma, wa nikɛ zinɛ ɓokpa puugɔ maazu felegɔ (12) ɠula ga zalaɠai, ta baala sinɛ felegɔ, ta kona gila baala sinɛ puugɔ maazu naanigɔ (14), nɛɛʋuzu mina ɠɛ ti ʋa. 
\v 18 Wa vebɛ zalaɠaiti ta puya zalaɠaiti pɛɛ zalaɠa zuaiti ba, kɔɠɔgi liegɔi zoloo ti-liegɔi ma, eɠɛʋelei deveai la tɔgi zu. 
\v 19 Wa boli zinɛi ɠula ɓalaa ga koto gba zalaɠai. Naa kpein ge ɓɔ gala zalaɠai ʋa, é ɠulazu folo-o-folo, ta ná-vebɛ zalaɠai, ta ná-puya zalaɠai.
\p
\v 20 «Foloi zaʋasiɛi ma, wa nikɛ zinɛ puugɔ maazu ɠila (11) kula ga zalaɠai, ta baala sinɛ felegɔ, ta kona gila baala sinɛ puugɔ maazu naanigɔ (14), nɛɛʋuzu mina ɠɛ ti ʋa. 
\v 21 Wa vebɛ zalaɠaiti ta puya zalaɠaiti pɛɛ zalaɠa zuaiti ba, kɔɠɔgi liegɔi zoloo ti-liegɔi ma, eɠɛʋelei deveai la tɔgi zu. 
\v 22 Wa boli zinɛi ɠula ɓalaa ga koto gba zalaɠai. Naa kpein ge ɓɔ gala zalaɠai ʋa, é ɠulazu folo-o-folo, ta ná-vebɛ zalaɠai, ta ná-puya zalaɠai.
\p
\v 23 «Foloi naanisiɛi ma, wa nikɛ zinɛ puugɔ ɠula ga zalaɠai, ta baala sinɛ felegɔ, ta kona gila baala sinɛ puugɔ maazu naanigɔ (14), nɛɛʋuzu mina ɠɛ ti ʋa. 
\v 24 Wa vebɛ zalaɠaiti ta puya zalaɠaiti pɛɛ zalaɠa zuaiti ba, kɔɠɔgi liegɔi zoloo ti-liegɔi ma, eɠɛʋelei deveai la tɔgi zu. 
\v 25 Wa boli zinɛi ɠula ɓalaa ga koto gba zalaɠai. Naa kpein ge ɓɔ gala zalaɠai ʋa, é ɠulazu folo-o-folo, ta ná-vebɛ zalaɠai, ta ná-puya zalaɠai.
\p
\v 26 «Foloi lɔɔlusiɛi ma, wa nikɛ zinɛ taaʋuugɔ ɠula ga zalaɠai, ta baala sinɛ felegɔ, ta kona gila baala sinɛ puugɔ maazu naanigɔ (14), nɛɛʋuzu mina ɠɛ ti ʋa. 
\v 27 Wa vebɛ zalaɠaiti ta puya zalaɠaiti pɛɛ zalaɠa zuaiti ba, kɔɠɔgi liegɔi zoloo ti-liegɔi ma, eɠɛʋelei deveai la tɔgi zu. 
\v 28 Wa boli zinɛi ɠula ɓalaa ga koto gba zalaɠai. Naa kpein ge ɓɔ gala zalaɠai ʋa, é ɠulazu folo-o-folo, ta ná-vebɛ zalaɠai, ta ná-puya zalaɠai.
\p
\v 29 «Foloi lɔzitasiɛi ma, wa nikɛ zinɛ lɔsaʋa ɠula ga zalaɠai, ta baala sinɛ felegɔ, ta kona gila baala sinɛ puugɔ maazu naanigɔ (14), nɛɛʋuzu mina ɠɛ ti ʋa. 
\v 30 Wa vebɛ zalaɠaiti ta puya zalaɠaiti pɛɛ zalaɠa zuaiti ba, kɔɠɔgi liegɔi zoloo ti-liegɔi ma, eɠɛʋelei deveai la tɔgi zu. 
\v 31 Wa boli zinɛi ɠula ɓalaa ga koto gba zalaɠai. Naa kpein ge ɓɔ gala zalaɠai ʋa, é ɠulazu folo-o-folo, ta ná-vebɛ zalaɠai, ta ná-puya zalaɠai.
\p
\v 32 «Foloi lɔfelasiɛi ma, wa nikɛ zinɛ lɔfela ɠula ga zalaɠai, ta baala sinɛ felegɔ, ta kona gila baala sinɛ puugɔ maazu naanigɔ (14), nɛɛʋuzu mina ɠɛ ti ʋa. 
\v 33 Wa vebɛ zalaɠaiti ta puya zalaɠaiti pɛɛ zalaɠa zuaiti ba, kɔɠɔgi liegɔi zoloo ti-liegɔi ma, eɠɛʋelei deveai la tɔgi zu. 
\v 34 Wa boli zinɛi ɠula ɓalaa ga koto gba zalaɠai. Naa kpein ge ɓɔ gala zalaɠai ʋa, é ɠulazu folo-o-folo, ta ná-vebɛ zalaɠai, ta ná-puya zalaɠai.
\p
\v 35 «Foloi lɔsaʋasiɛi ma, wa GALA dɛbi ɠaalɛbai wo. Naama voloi, wo la boti nɔpɛ kɛa, eɠɛʋelei wa ɗa kɛ la. 
\v 36 Wa nikɛ zinɛ ɠila kula ga gala zalaɠai, baala sinɛ ɠila, ta kona gila baala sinɛ lɔfela, nɛɛʋuzu mina ɠɛ ti ʋa, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 37 Wa vebɛ zalaɠaiti ta puya zalaɠaiti pɛɛ zalaɠa zuaiti ba, kɔɠɔgi liegɔi zoloo ti-liegɔi ma, eɠɛʋelei deveai la tɔgi zu. 
\v 38 Wa boli zinɛi ɠula ɓalaa ga koto gba zalaɠai. Naa kpein ge ɓɔ gala zalaɠai ʋa, é ɠulazu folo-o-folo, ta ná-vebɛ zalaɠai, ta ná-puya zalaɠai.
\p
\v 39 «Naa ɠa wa kɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, wa-vɛti voloiti su, é ɠula wa-vebɛaniiti polu, wo ti laai ɠisu, ta wa-minazeɠe daazeeli zalaɠaiti, ti ga wa-ɠala zalaɠaiti, ta wa-vebɛ zalaɠaiti, ta wa-ʋuya zalaɠaiti, ta wa-yiilɛi zalaɠaiti.»
\p
\v 40 Moize devei naati kpein boni Izilayɛle nuiti ma, niiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ti veeni zea.
\c 30
\s Tɔgi é lo minazeɠegiti ba
\p
\v 1 Moize ɓɔɛni Izilayɛle nuiti ma wolodama ɠundiɠiiti pɔ, é ɠɛni ti ma: «Devei ʋɛtɛ, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI feai: 
\v 2 Siɛgi zu zunui ta minazeɠezu la Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ɓaa é konai wo, é ʋilɛ fai ta ʋa, nii é pɔ ga é kɛ, é la mɔ daawooi zeɠea ma. Toɠa naa kpein kɛ, niiti ti ɠulaai da, é bo.
\p
\v 3 «Ni anzalopoi ta, nii é kɛɛɠɛ ná-pɛlɛi wu dɛ, a minazeɠe kɛɛna Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é ɓɔɠɔ ɠili ga naa, 
\v 4 ni kɛɛɠɛ a ná-minazeɠe fai ta ná-kona vai zuɠwɛɛna, é ɓɔɠɔ ɠiliai la, ni kɛɛɠɛ a maaɠɛna kpɔ, é la faa woni tɔun tetegi, ná-minazeɠegiti ta ná-konaiti kpein ta yɛ ma, niiti é ɓɔɠɔ ɠiliai ga tiye. 
\v 5 Kɛlɛ ni kɛɛɠɛ la yeezeini bu, yeei nɔ é faa ɠwɛɛgai la su, minazeɠegiti ta konai kpein é ɓɔɠɔ ɠiliai la, naati ti la mɔ yɛga ma. Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa suvaayɛ, mazɔlɔɔ kɛɛɠɛ la yeezeini ti wu.
\p
\v 6 «Ni toɠa zini bɛ, é minazeɠegaa ɠɛai na, ɓaa é ɓɔɠɔ ɠiliai na, ga kpɔɛi ta nii kulaai na da, é bo, 
\v 7 ta sinigi a faa ɠwɛɛna su, é maaɠɛ kpɔ tɔun tetegi voloi nɔ é faa ɠwɛɛgai la su, ná-minazeɠegiti ta yɛ ma, ta konaiti é ɓɔɠɔ ɠiliai ga tiye, ta yɛ ma. 
\v 8 Kɛlɛ ni sinigi la yeezeini bu, voloi nɔ é suɠwɛɛsu da, é minazeɠegi ɠaaʋa, nii é kɛai, ta kpɔɛi kulaai daaʋɛ, niiti é ɓɔɠɔ ɠiliai ga tiye, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa suvaayɛ.
\p
\v 9 «Poanzai, ɓaa anzanui ti ɠɛlɛai ba, minazeɠegi naa a bo, ɓaa konai nɔpɛ kulaai daaʋɛ, nii é ɓɔɠɔ ɠilizu la, giliai ɠa yɛ de.
\p
\v 10 «Anzanui nii é zini bɛ, naa a minazeɠegaa ɠɛɛna, ɓaa é ɓɔɠɔ ɠili ga konai ta, 
\v 11 sinigi a faa ɠwɛɛna su, é maaɠɛ kpɔ, é la yeeɠulani bu, é ʋa ɠɛlɛ, ná-minazeɠegiti kpein ta yɛ ma, ta kona wooi nɔpɛ é ɓɔɠɔ ɠiliai la. 
\v 12 Kɛlɛ ni sinigi a ɠɛlɛna, voloi nɔ é suɠwɛɛsu da, ná-minazeɠegi kpein ta kona wooi kpein é lo tɔ ɓɔɠɔi ʋa, ɓaa daawooi ʋa, naati ti la yɛga ma. Sinigi ti ɠaaʋaa, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa suvaayɛ. 
\v 13 Sinigi ɠa zoo é ti yɛ ma, ɓaa é minazeɠegi kpein koloɠolo, ɓaa konai kpein nii a zoo ɠɛlɛzu la anii ta ʋa. 
\v 14 Ni sinigi la ɠɛlɛni, a maaɠɛna kpɔ eyɛsu poluma zobui zeeli, anzai ɠa ɠili minazeɠegi kpein su, ta kona wooiti kpein su, é ti woga. É vaa bu ga é ti makɛ, tɔɔzei é maaɠɛga kpɔ, é la faa woni, foloi é mɛniga da. 
\v 15 Kɛlɛ ni toɠa ti zeɠe ma, foloi tanigaani teʋega ʋoluma, kpega ʋoluma ga suɠwɛɛ, toɠa anzai ná-faaɠaaza golai ma ɠasɔi zeɠe.»
\p
\v 16 Tɔgiti kana, niiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ti veeni Moize ya, é ʋilɛ zunui ta anzai ti yɔɠɔzuʋɛ ʋa, doun kɛɛɠɛi ta ná-doun anzanui ti yɔɠɔzuʋɛ ʋa, siɛgi zu é ga nu niinɛi, é kɛɛɠɛ ná-pɛlɛi wu dɛ.
\c 31
\s Pilɛ sɔlɔɔ fai Madiyan nuiti ma
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Izilayɛle nuiti tɔnɔi ʋotokula Madiyan nuiti ma, naa ʋolu, ɗa li niina è-mɛmɛwolani pɔ, ti zaai.»
\p
\v 3 Moize ɓɔɛni nuɓusɛiti pɔ, é ɠɛ ti ma: «À zunui tanigaani maaɠili ga kɔɔɠɔ zɔɔlaiti wo zaama, ti li Madiyan nuiti daalɔɠɔma, naa ɠa a kɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-potokulai laazeeli Madiyan nuiti ma. 
\v 4 Bolodai ɠilagilagi zu, wa zunu waagila (1.000) kula ti zaama, wo ti leʋe kɔɔmaʋɛ.»
\p
\v 5 Ti ziimazeɠegi woni Izilayɛle nuɓusɛiti saama, bolodai ɠilagilagi zu, zunu waagilagila (1.000), ti-liegɔi ɠɛni ga zunu waapuugɔ maazu felegɔ (12.000) ti maaɠiliai kɔɔɠɔ vai ma. 
\v 6 Moize ti leʋeni kɔɔmaʋɛ, é Fineyase ʋɛɛ ti ʋa, zalaɠa ɠula nui Eleazaal ná-doun zunui, naa ɠa é ɠɛni seizu ɲadegai ma zɔɔlaiti seɠezu, ta puʋugiti é ʋa ɗa poogiti dɛɛ la.
\p
\v 7 Ti kɔɔɠɔ zɔɔlaiti seɠeni, ti li Madiyan nuiti daalɔɠɔma, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI devei veeni la Moize ya. Ti zunuiti kpein paani, 
\v 8 é ɓɔ Madiyan nuiti ta-masa dɔɔlugɔ ʋa, ti ga: Evi, Lekɛme, Suul, Ɠuul, ta Leɓa. Ti Ɓeyɔɔl ná-doun zunui Ɓalaame ɓalaagi ʋaani ga boɠa zɔkpɔi. 
\v 9 Izilayɛle nuiti ti Madiyan anzanuiti ta ti-lointi soni ga duɔiti, ti li ga tiye. Ti ta-zuaiti soni, ta ta-logani ɓulugiti kpein, é ʋɛɛ ti-yeaɠɔligi kpein ba. 
\v 10 Ti abui loni ta-laaiti kpein ba, ʋɛti ti ɠɛni zeini ná, ta ti-ʋuuzuʋɛti kpein. 
\v 11 Ti liini ga aniiti kpein ti ti zoni kɔɔmaʋɛ, nuiti ti ʋɛɛ toganiiti ba. 
\v 12 Ti liini ga duɔiti, ta kɔɔzoganiiti, ta kɔɔi zu aniiti Moize ʋɔ, ta zalaɠa ɠula nui Eleazaal, ta Izilayɛle ʋɛbɛi, naati ti ɠɛni ʋuuni Moaɓe nɛmɛi zu, Zuludɛn ɠobaʋɛ, Zeliko letemaʋɛ.
\s Kɔɔɠɔ nuiti ɲade fai
\p
\v 13 Moize ta zalaɠa ɠula nui Eleazaal ta bɛbɛi ná-kundiɠiiti kpein ti wuzeɠeni, ti li, ti laaɠomisuʋɛ, ti-ʋuuzuʋɛ ʋoluʋelei. 
\v 14 Moize yiiɠaawanani kɔɔɠuluɓaiti ma, nu waagilagila kundiɠiiti, ta nu ungilagila kundiɠiiti, niiti ti ʋaani, ti zeɠe kɔɔmaʋɛ. 
\v 15 Moize ti ɠaazaɠani, é ɠɛ ti ma: «Lee vaa zu wo niima anzanuiti kpein zɛgai vulua? 
\v 16 À ɠizɛ su ga, tiya ɠa ti Ɓalaame ná-tɛnɛ gooi zoni, ti Izilayɛle nuiti dɔ wooʋaladai zu, Ɠɔoɠɔ GALAGI laalɔɠɔma, Peyɔɔl ná-fai zu, naa ɠa é ʋaani ga maanɔɠɔi Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-nuɓusɛiti saama. 
\v 17 Niizu niina, à zunu loungoiti kpein paa, wo anzanui kpein paa, niiti ti zunu vaa ɠwɛɛgai na. 
\v 18 Anzanu loungoiti, niiti ti la dɛ zunu lakoba vaa ɠwɛɛ, naati nɔ ɠa wa ti yɛ ná, wo ti makɛ ɓɔɠɔ ʋɛ.
\p
\v 19 «Wɔun wa, à li, wo ʋu ada ɠila ade-ʋuuzuʋɛ ʋoluʋɛ, wo yɛ ná folo lɔfela laawu, wɔiti wo nu ʋaai, ɓaa wo vɔɔɠu pooma ʋa, wa ɓɔɠɔ ɲade foloi zaʋasiɛi, ta foloi lɔfelasiɛi, wa-o, wa-luɔiti-yo. 
\v 20 Wa seɠeiti kpein ɲade ɓalaagi, sɔɔla kpein kpɛtɛai ga kɔlɔi, ɓaa boli leɠa zeɠei kpein, ta aniɲaka kpein é ga gului.»
\p
\v 21 Zalaɠa ɠula nui Eleazaal ɓɔɛni kɔɔɠɔ nuiti pɔ, ti zeɠeni kɔɔmaʋɛ, é ɠɛ ti ma: «À wɛlɛ faazeikpasui ʋa, é tɔgi zu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veai Moize ya: 
\v 22 zanugi, walii, kɔlu ɓɔigi, kɔlui, foɠagi, ta bɔbɔgi, 
\v 23 anii kpein nii a zoo lɔɔzu abui ɠa, é la ɠala, wa naa lɔ abui ɠa, é ɲade. Naa ʋolu, wa ti lɔ ɓalaa ziɛ ɲadegai wu. Kɛlɛ, sɔɔla kpein é la zooga lɔɔzu abui ɠa, wa naati dɔ nɔ ziɛ ɲadegai wu. 
\v 24 Wa wa-zeɠeiti gba, foloi lɔfelasiɛi, wa ɲade niina, naa ʋoluma, wa zoo lɔɔzu ade-ʋuuzuʋɛ.»
\s Kɔɔzoganiiti gaaɠwɛɛ vai
\p
\v 25 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: 
\v 26 «Zalaɠa ɠula nui Eleazaal zeɠe, é ʋɛɛ è ʋa, ta nuɓusɛiti ta-ʋɛlɛyeɠeiti ma ɠundiɠiiti, wo kɔɔzoganiiti gaalu, duɔiti ta toganiiti. 
\v 27 Ɗa kɔɔzoganii naati gaaɠwɛ su fele, ma ʋalisaamai ve kɔɔɠɔ nuiti zea, ma ʋalisaamai ve nuɓusɛi zɔiti kpein zea. 
\v 28 Nii é ɠɛɛzu ga kɔɔɠɔ nuiti tɔnɔi, vebɛanii ɠa zeɠe ba, é ɠɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔi, nu ɠila ka zeɠe nu undɔɔlugɔi (500) zaama, togani ɠila ka zeɠe togani undɔɔlugɔi (500) zaama, ma wolaiti ta ma goiti ta soovalegiti saama. 
\v 29 Ma ʋalisaamai nii feai ti ya, ɗa seɠe naa ʋa, è fe zalaɠa ɠula nui Eleazaal ya, é ɠɛ ga vebɛanii seɠeai ba Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 30 Ma ʋalisaamai nii é ɠɛɛzu ga Izilayɛle nuiti tɔnɔi, ɗa nu ɠila seɠe nu ʋuulɔɔlugɔi (50) zaama, è togani ɠila seɠe togani ʋuulɔɔlugɔi (50) zaama, ma wolaiti ta ma goiti ta soovalegiti saama, è ti ve Levi nuiti zea, niiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-seɠe ʋɛlɛ ɲadegai makɛ vai ɠalivaai ti ma.»
\p
\v 31 Moize ta zalaɠa ɠula nui Eleazaal ti kɛɛni, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la Moize ya.
\p
\v 32 Kɔɔzoganiiti niiti kɔɔɠɔ nuiti ti ʋaani la, naa ɠɛni ga: baalagi ta bolii waaundɔzita waaʋuulɔfela maazu lɔɔlu (675.000), 
\v 33 nikɛ waaʋuulɔfela maazu felegɔ (72.000), 
\v 34 soovale waaʋuulɔzita maazu ɠila (61.000), 
\v 35 anzanu loungoi niiti ti la ɠɛni dɛ zunu lakoba vaa ɠwɛɛ, naati ti ɠɛni ga nu waaʋuusaʋagɔ maazu felegɔ (32.000).
\p
\v 36 Ma ʋalisaamai nii é ɠɛni ga kɔɔɠɔ nuiti tɔnɔi, tiegɔi ɠɛni ga: baalagi ta bolii waaunsaʋagɔ waaʋuusaʋagɔ maazu lɔfela undɔɔlu (337.500), 
\v 37 naa ɠa undɔzita puulɔfela maazu lɔɔlugɔi (675) zeɠeni ba, é ɠɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔi, 
\v 38 nikɛ waaʋuusaʋagɔ maazu lɔzitai (36.000), naa ɠa puulɔfela maazu felegɔi (72) zeɠeni ba, é ɠɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔi, 
\v 39 soovale waaʋuusaʋagɔ undɔɔlugɔi (30.500), naa ɠa puulɔzita maazu ɠilagi (61) zeɠeni ba, é ɠɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔi, 
\v 40 nuɓusɛ waapuugɔ maazu lɔzitai (16.000), naa ɠa nu ʋuusaʋagɔ maazu felegɔi (32) zeɠeni ba, é ɠɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔi. 
\v 41 Vebɛanii kpein é ɠɛni ga Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔi, Moize naa zeɠeni, é pu zalaɠa ɠula nui Eleazaal yeezu, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la zea.
\p
\v 42 Ma ʋalisaamai é ɠɛni ga Izilayɛle nuɓusɛiti tɔnɔi, nii Moize puuni yɛ, kɔɔɠɔ nuiti tɔnɔi ʋoluma, 
\v 43 naa ɠɛni ga: baalagi ta bolii waaunsaʋagɔ waaʋuusaʋagɔ maazu lɔfela undɔɔlu (337.500), 
\v 44 nikɛ waaʋuusaʋagɔ maazu lɔzita (36.000), 
\v 45 soovale waaʋuusaʋagɔ undɔɔlu (30.500), 
\v 46 nuɓusɛ waapuugɔ maazu lɔzita (16.000).
\p
\v 47 Ma ʋalisaamai é ɠɛni ga Izilayɛle nuiti tɔnɔi, Moize nu ɠilagilagi zeɠeni nu ʋuulɔɔludɔɔlugi (50) kpein ba, é togani ɠilagilagi ɠula togani ʋuulɔɔludɔɔlugi (50) kpein saama, é ti ve Levi nuiti zea, niiti ti Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-seɠe ʋɛlɛ ɲadegai makɛsu, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la zea.
\s Faanɛɛ wuuɠwɛɛ fai  //  ma vebɛaniiti
\p
\v 48 Kɔɔɓɔgiti deve ɠundiɠiiti, waagilagila kundiɠiiti, ta nu ungilagila kundiɠiiti, naati ti ʋaani naazu, 
\v 49 ti ɠɛ Moize ma: «Gɛi gi ga ɗa-wotiɠɛ nuiti, gi kɔɔɠɔ nuiti gaaluga, niiti ti ɠɛa gá-leveiti bu, ti ɠaavɔnigɛ, zunu ɠila kpalaa ge la yɛni ná ʋolu gi zaama. 
\v 50 Gi ɠilagilagi gá ʋaazu ga zanu sɔɔlaiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ, ti ɠɛ ga vebɛaniiti, nii gi ka, zanu balaiti, yɔlɔɠɔiti, balaɠaegiti, goizu anigiti, ta kɔbu ansaiti, é ɠɛ ga koto gba anii tɔgi letemazu, gi-ɓusɛiti faa zu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu.»
\p
\v 51 Moize ta zalaɠa ɠula nui Eleazaal ti yeezeini naama zɔɔlaiti bu, ti ti veeni ti ya, ti ɓɛtɛai ga zanugi. 
\v 52 Zanugi kpein nu waagilagila kundiɠiiti ta nu ungilagila kundiɠiiti ti gaaluni Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, buɲɛgi ɠɛni ga kilo ungila puulɔsaʋa maazu naanigɔ (184). 
\v 53 Kɔɔɠɔ nuiti ɛsɛ ge ná-kɔɔzoganii zeɠeni ɓɔɠɔ ʋɛ. 
\v 54 Moize ta zalaɠa ɠula nui Eleazaal ti zanugi zeɠeni, nu waagilagila (1.000) kundiɠiiti ta nu ungilagila (100) kundiɠiiti zea, ti lii la GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu, é ɠɛ ga ɠizɛsui Izilayɛle nuiti bɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu.
\c 32
\s Galaade yooi vee vai  //  Gade ta Luɓɛn mavofodaiti zea
\r (Tɔ Sɛʋɛi Velesiɛi 3:12-22)
\p
\v 1 Togani ɓulu golai ɠɛni Luɓɛn mavofodaiti ta Gade mavofodaiti zea. Ti kaani ga Yazɛɛl yooi ta Galaade yooi ta ga ada ʋagɔ toganiiti to fai zu. 
\v 2 Ti ʋaani, ti zeeli Moize ma, ta zalaɠa ɠula nui Eleazaal, ta nuɓusɛiti ta-ɠundiɠiiti, ti ɠɛ ti ma: 
\v 3 «Taaiti ti ga, Atalɔte, Diɓon, Yazɛɛl, Nimila, Ɠɛsɛɓon, Eleyalé, Seɓame, Neɓo ta Ɓeyon, 
\v 4 zooi nii Ɠɔoɠɔ GALAGI feai Izilayɛle nuɓusɛiti bɛ, toɠa ga zooi pagai togani lo fai ma. Tama, toganii wola mɔinʋɛ gi ya gɛi gi ga ɗa-wotiɠɛ nuiti.» 
\v 5 Ti ɠɛni ma: «Ni gi zaalai zɔlɔɔgɛ è ɠaazu, yeezei bu, è zooi nii ve gi ya, gɛi gi ga ɗa-wotiɠɛ nuiti. Mina gi ɓudɛ ga Zuludɛn ʋoluʋelei.»
\p
\v 6 Moize bolodama felegɔi niiti gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ti ma: «Wa pɔ wo yɛ ʋɛ, wo-ɠɛɛlointi ta ɠɛɛna lia kɔɔmaʋɛ, naa ɠa ɠɛ ɠale? 
\v 7 Lee vaa zu wo pɔ Izilayɛle nuiti iɲɔteʋe ti lɛɛ vai zu zooi zu, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI feezu ti ya? 
\v 8 Zekana kpein nɔ wo-ɠɛɛni ti kɛɛni la, siɛgi zu gè ti leʋeni la, ti zeɠe Kadɛse-Ɓaaleneya, ti li, ti zooi ʋɛtɛ. 
\v 9 Ti lɛɛni, ti zeeli Esekɔle nɛmɛi zu, ti ɓegai ma ga zooi ʋɛtɛ, ti Izilayɛle nuiti iɲɔteʋeni ga ti mina li zooi zu, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI feezu ti ya. 
\v 10 Ɠɔoɠɔ GALAGI yiiɠaawanani naama voloi, é ɠona, é ɠɛ ma: 
\v 11 ‹Zunui niiti ti ɠulaai Ezipete yooi ʋa, é zo kona ʋuufelegɔ (20) ma, é lɛ zeemaazu, naati ti la ɠaazulaa zooi ma, nii gè ma ɠona woga ga nà feezu Abalaame ya, ta Izaake, ta Zakɔɓe, mazɔlɔɔ ti la ʋilɛni gòoi ʋolu, ti ʋa ɠolo bɛ̀, 
\v 12 é ɠula Kalɛɓe ʋolu, Yefuné ná-doun zunui, nii é ga Kenize nui, ta Nun ná-doun zunui Zozuwe, niiti ti ʋilɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooi ʋolu, ti ɠolo bɛ.›
\p
\v 13 «Ɠɔoɠɔ GALAGI yiiɠaawanani Izilayɛle nuiti ma, é ti leʋeteʋe teʋebai zu kona ʋuunaanigɔ (40) laawu, eyɛsu naama yamanii kpein ge zeɠe ná, niiti ti Ɠɔoɠɔ GALAGI wanama vai ɠɛɛni. 
\v 14 Wɛlɛ, wa ɠa wo wo-ɠɛɛni tosuʋɛ zeɠea, eɠɛʋelei wo la ga kotoba nuiti ti zɔlɔɔgai, wo Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-ziiɠaawanai ɠaalɛɛzu ba Izilayɛle laalɔɠɔma. 
\v 15 Mazɔlɔɔ ni wo la ɠɛ kɛɛni, wo ʋa ɠolo tɔun bɛ, toɠa Izilayɛle yɛ nɔ teʋebai zu, wa ɠɛ ga zaɓui wo niima nuɓusɛi kpein undaaʋili.»
\p
\v 16 Ti Moize wooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Ɓa-o, gá sasaiti nɔ losu ʋɛ, gá-logani ɓulugiti faa zu, gi taaiti to gá-ʋɛlɛyeɠeiti bɛ. 
\v 17 Gɔun gi letegi, gá ɓɔɠɔ maaɠili ga kɔɔɠɔ zɔɔlaiti gaazuvilɛi zu, gi lo Izilayɛle nuiti untuɠɔ, eyɛsu gi lɔ ga tiye naama adaʋɛ, ʋɛ ná veai ti ya. Gá-ʋɛlɛyeɠeiti gila nɔ ɠa ta ɠɛ yɛsu taaiti su, siɠigiti ti ti ma, nii a kɛ ti maalɔɔɠu zooi zu nuɓusɛiti ba. 
\v 18 Gi la ɠalega ma gá-ʋɛlɛiti bu, eyɛsu Izilayɛle nuiti gilagilagiti ti tɔnɔ ma yooiti sɔlɔɔ. 
\v 19 Kɛlɛ gi la mɔ zou zɔlɔɔga Zuludɛn ʋoluʋelei, anɛɛ ná maaɠooza ʋa, tɔɔzei gi gɔnɔ ma yooi zɔlɔɔga Zuludɛn ɠakamaʋɛ folo ɠulazu ʋelei.»
\p
\v 20 Moize ɠɛni ti ma: «Ni wa minazeɠe gooi naa laazeelina, ni wa ɓɔɠɔ maaɠilina ga wo kɔɔi ɠɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, 
\v 21 ni wa-ɠɔɔɠɔ nuiti kpein ta ɓɔɠɔ maaɠili, ti Zuludɛn ɓudɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, eyɛsu é sili nuiti kpein kpɛ ɠaazu, 
\v 22 ni wa ɠale ma, siɛgi zu nɔ zooi maaɠolozu la Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, faa la mɔ ɠɛa wo ʋa, wa vie naazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, ta Izilayɛle letegi. Naazu, niima ada yɔɠɔzuʋɛ ɠa ɠɛ ga wɔnɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 23 Kɛlɛ ni wo la ɠɛ kɛɛni ɠana, wo koto ɠɛa Ɠɔoɠɔ GALAGI laalɔɠɔma. À suɠwɛɛ ga wa-ɠotoi ɠa wo ɠɔɠɔzumɛɛn! 
\v 24 À taaiti to wa-ʋɛlɛyeɠeiti bɛ, wo sasaiti to wa-logani ɓulugiti bɛ. Nii é ɠulaa wo-la, wo bo, à ziɛ ga naa.»
\p
\v 25 Gade mavofodaiti ta Luɓɛn mavofodaiti ti ɠɛni Moize ma: «Ɗa-wotiɠɛ nuiti gá kɛ, eɠɛʋelei màliɠii devei wogai la. 
\v 26 Gi-lointi, gi-anzaiti, gá-loganiiti, ta gá-logani ɓulugiti ta yɛ Galaade taaiti su. 
\v 27 Gɛi gi ga ɗa-wotiɠɛ zunuiti, gi pɛ gi maaɠiliai ga kɔɔɠɔ zɔɔlaiti, gá Zuludɛn ɓudɛ, gi kɔɔi ɠɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, eɠɛʋelei màliɠii bosu da.»
\p
\v 28 Moize devei veeni ta-vaa zu zalaɠa ɠula nui Eleazaal ya, ta Nun ná-doun zunui Zozuwe ya, é ʋɛɛ Izilayɛle wolodama ʋɛlɛyeɠe ɠundiɠiiti ba. 
\v 29 É ɠɛni ti ma: «Ni wa Gade mavofodaiti ta Luɓɛn mavofodaiti, wa Zuludɛn maazuɓudɛna ʋɔɔma, ti maaɠiliai ga kɔɔɠɔ zɔɔlaiti, ti kɔɔi ɠɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, eyɛsu zooi maaɠolo wo ʋɛ, wa Galaade yooi ve ti ya ga tɔnɔ. 
\v 30 Kɛlɛ ni ti la Zuludɛn ɓudɛni, ti ɠɛʋele ɓɛtɛai ʋa ɠɛ de, ga wo kɔɔi ɠɔ ʋɔɔma, ta zei wo zaama Kanaan yooi zu.»
\p
\v 31 Gade mavofodaiti ta Luɓɛn mavofodaiti ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Gá naa ɠɛ, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI bogai gi ma, gɛi gi ga ɗa-wotiɠɛ nuiti. 
\v 32 Gá ɓudɛ, gi maaɠiliai ga kɔɔɠɔ zɔɔlaiti, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, Kanaan yooi zu, kɛlɛ gá gɔnɔi ma yooi zɔlɔɔ Zuludɛn ɠakala ʋelei.»
\p
\v 33 Amool nuiti ta-masagi Siɠon, ta Ɓasan nuiti ta-masagi Wɔge, Moize naati ta-masadai ta ta-yooiti feeni Gade mavofodaiti zea, ta Luɓɛn mavofodaiti, é ʋɛɛ Manasé ná-bolodai ɠilazuʋɛ ʋa, nii é ga Zozɛfe ná-doun zunui, é ʋɛɛ ta-laaiti ba, ta ma yooiti ti ɠɛni ti ʋa.
\p
\v 34 Taai niiti Gade mavofodaiti ti ti loni, ti ɠɛni ga: Diɓon, Atalɔte, Alowɛɛl, 
\v 35 Atalɔte-Sofan, Yazɛɛl, Yogeɓeɠa, 
\v 36 Ɓɛte-Nimala, ta Ɓɛte-Ɠalan, taaiti siɠigi ti ma. Ti sasaiti toni togani ɓulugiti faa zu.
\p
\v 37 Taai niiti Luɓɛn mavofodaiti ti ti loni, ti ɠɛni ga: Ɠɛsɛɓon, Eleyalé, ta Kiliyatayime, 
\v 38 Neɓo, ta Ɓaale-Meyon, naati ti-laaseigi valiboni, ta Siɓima. Ti daaseigiti pɛɛni taaiti ba, niiti ti ti loni.
\p
\v 39 Makiil mavofodaiti, nii é ga Manasé ná-doun zunui, naati ti liini Galaade laalɔɠɔma, ti vɔni ma, ti zobo sɔlɔɔ Amool nuiti ma, ti ɠɛni zeini ná, ti ti zeɠe. 
\v 40 Moize Galaade yooi veeni ti ya, ti zeini ná. 
\v 41 Yayiil é ga Manasé ná-dounloin ta, naa wuzeɠeni, é li, é ɓalaɠaiti so, é ti-laasei pɛɛni ga Yayiil ná-taaiti. 
\v 42 Nɔɓa laalɛɛni Kenate wu, é so, ta taaiti ti ɠilini ba, é tɔ ɓɔɠɔi daaseigi ʋɛɛ ti ʋa.
\c 33
\s Izilayɛle nuiti teʋesuʋɛti
\p
\v 1 Peleiti pɛtɛ Izilayɛle nuiti ti leʋeni da, ti ɠulaai ma Ezipete yooi ʋa, ti zeiɗai kpasu, Moize ta Aalɔn ti loni ti luɠɔ. 
\v 2 Moize ti-ʋuuzuʋɛti ta ti-ziɛzuʋɛti sɛʋɛni, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-devei ɠɛni la.
\p
\v 3 Alu mɔungi ma volo puugɔ maazu lɔɔlugɔi (15) ma, Pakegi ʋoluma zobui, ti liini, ti zeɠe Lamesɛse. Izilayɛle nuiti ti ɠulani ɓɔɠɔ yeema zooi ʋa, Ezipete nuiti kpein gaazu ɠɛni ti ʋa. 
\v 4 Ezipete nuiti ti ɠɛni ti-loun zunu mɔungiti maaɠuluzu, niiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ti ʋaani. Tukpɔi ɠana é daalɛɛni ta-ɠalagiti bu.
\p
\v 5 Izilayɛle nuiti ti zeɠeni Lamesɛse, ti li, ti ʋu Sukɔte. 
\v 6 Ti zeɠeni Sukɔte, ti li, ti ʋu Etame, nii é teʋebai ɠaaɓelazuʋɛ. 
\v 7 Ti zeɠeni Etame, ti ɠaaɠale ma ga ʋogi Pi-Ɠaɠilɔte ʋele, Ɓaale-Sefon folo ɠulazu ʋelei, ti li, ti ʋu Migedɔle letemaʋɛ. 
\v 8 Ti zeɠeni Pi-Ɠaɠilɔte, ti leʋe Seeli Kpoloɗɛi zaamaʋɛ, teʋebai ʋɔ pelei. Ti folo saʋagɔ ziɛ woni Etame teʋebai zu, ti li, ti ʋu Mala. 
\v 9 Ti zeɠeni Mala, ti zeeli Elime, ʋɛ ziɛun puugɔ maazu felegɔ (12) ɠɛni ná, ta dɔɔ wulu ʋuulɔfela (70), miná ɠa ti ʋuuni ná. 
\v 10 Ti zeɠeni Elime, ti li, ti ʋu Seeli Kpoloɗɛi ɠobaʋɛ. 
\v 11 Ti zeɠeni Seeli Kpoloɗɛi ɠobaʋɛ, ti li, ti ʋu Sin teʋebai zu. 
\v 12 Ti zeɠeni Sin teʋebai zu, ti li, ti ʋu Dofeka. 
\v 13 Ti zeɠeni Dofeka, ti li, ti ʋu Aluse. 
\v 14 Ti zeɠeni Aluse, ti li, ti ʋu Lefidime, ʋɛ nuɓusɛiti ti la ɠɛni ziɛ zɔlɔɔni ná ga ti ʋa ɓɔɔle.
\p
\v 15 Ti zeɠeni Lefidime, ti li, ti ʋu Sinayi teʋebai zu. 
\v 16 Ti zeɠeni Sinayi teʋebai zu, ti li, ti ʋu Kiɓelɔte-Ɠataava. 
\v 17 Ti zeɠeni Kiɓelɔte-Ɠataava, ti li, ti ʋu Ɠaselɔte. 
\v 18 Ti zeɠeni Ɠaselɔte, ti li, ti ʋu Litima. 
\v 19 Ti zeɠeni Litima, ti li, ti ʋu Limon-Peelɛse. 
\v 20 Ti zeɠeni Limon-Peelɛse, ti li, ti ʋu Liɓina. 
\v 21 Ti zeɠeni Liɓina, ti li, ti ʋu Lisa. 
\v 22 Ti zeɠeni Lisa, ti li, ti ʋu Keɠelata. 
\v 23 Ti zeɠeni Keɠelata, ti li, ti ʋu Safɛɛl gizei ma. 
\v 24 Ti zeɠeni Safɛɛl gizei ma, ti li, ti ʋu Ɠalada. 
\v 25 Ti zeɠeni Ɠalada, ti li, ti ʋu Makelɔte. 
\v 26 Ti zeɠeni Makelɔte, ti li, ti ʋu Taɠate. 
\v 27 Ti zeɠeni Taɠate, ti li, ti ʋu Tala. 
\v 28 Ti zeɠeni Tala, ti li, ti ʋu Mitaka. 
\v 29 Ti zeɠeni Mitaka, ti li, ti ʋu Ɠasemona. 
\v 30 Ti zeɠeni Ɠasemona, ti li, ti ʋu Moselɔte. 
\v 31 Ti zeɠeni Moselɔte, ti li, ti ʋu Ɓené-Yaakan. 
\v 32 Ti zeɠeni Ɓené-Yaakan, ti li, ti ʋu Ɠɔɔl-Gidegade. 
\v 33 Ti zeɠeni Ɠɔɔl-Gidegade, ti li, ti ʋu Yoteɓata. 
\v 34 Ti zeɠeni Yoteɓata, ti li, ti ʋu Aɓelɔna. 
\v 35 Ti zeɠeni Aɓelɔna, ti li, ti ʋu Ɛsiyon-Geeɓɛɛl. 
\v 36 Ti zeɠeni Ɛsiyon-Geeɓɛɛl, ti li, ti ʋu Sin teʋebai zu, tɔ ɠa é ga Kadɛse. 
\v 37 Ti zeɠeni Kadɛse, ti li, ti ʋu Ɠɔɔl gizei ma, Edɔme yooi ɠwɛmaʋɛ.
\p
\v 38 Eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-devei woni da, zalaɠa ɠula nui Aalɔn lɛɛni Ɠɔɔl gizei ma, é za, Izilayɛle nuiti kulaai ma Ezipete yooi ʋa ma ɠonagi ʋuunaanisiɛi (40) ma, alugi lɔɔlusiɛi ma volo mɔungi ma. 
\v 39 Aalɔn ná-konagi ɠɛni ga kona ungila kona ʋuufele maazu saʋagɔ (123), siɛgi zu é zaani la Ɠɔɔl gizei ma.
\p
\v 40 Názu ɠa Alade masagi, Kanaan yooi zu nui, nii é ɠɛni zeini zooi unda lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ, naa mɛnini da ga Izilayɛle nuiti ta ʋaazu.
\p
\v 41 Ti zeɠeni Ɠɔɔl gizei ma, ti li, ti ʋu Salamona. 
\v 42 Ti zeɠeni Salamona, ti li, ti ʋu Punon. 
\v 43 Ti zeɠeni Punon, ti li, ti ʋu Wɔɓɔte. 
\v 44 Ti zeɠeni Wɔɓɔte, ti li, ti ʋu Ye-Aɓalime, Moaɓe kwɛpelemaʋɛ. 
\v 45 Ti zeɠeni Ye-Aɓalime, ti li, ti ʋu Diɓon-Gade. 
\v 46 Ti zeɠeni Diɓon-Gade, ti li, ti ʋu Alamon-Diɓelatayime. 
\v 47 Ti zeɠeni Alamon-Diɓelatayime, ti li, ti ʋu Aɓalime gizeiti zɔɠɔzuʋɛ, Neɓo gizei ɠakalaʋɛ. 
\v 48 Ti zeɠeni Aɓalime gizeiti ma, ti li, ti ʋu Moaɓe nɛmɛi zu, Zuludɛn ɠobaʋɛ, Zeliko letemaʋɛ. 
\v 49 Ti ʋuuni Zuludɛn ɠobaʋɛ, é zo Ɓɛte-Yesimɔte, é li Aɓɛle-Sitime, Moaɓe nɛmɛiti su.
\s Kanaan yooi zo fai ma levei
\p
\v 50 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, Moaɓe nɛmɛiti su Zuludɛn ɠobaʋɛ, Zeliko letemaʋɛ, 
\v 51 é ɠɛ ma: «Ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: Siɛgi zu wo Zuludɛn ɓudɛzu la, wo lɔ Kanaan yooi zu, 
\v 52 wa zooi zu nuiti kpein kpɛ luɠɔ, wo ta-ɠɔɔɠɔ ganigiti kpein koloɠolo, ti ti ɓɛtɛai ga kɔtui, wo ta-vololibaiti kpein koloɠolo, ti ɓɛtɛai ga kɔlui gaawuungai, wo ta-zalaɠa ɠula adaʋɛti kpein koloɠolo. 
\v 53 Wa zooi zeɠe ga wɔnɔ, wo zei ná, mazɔlɔɔ gè zooi vea wo ya, é ɠɛ ga wɔnɔ. 
\v 54 Wa zooi ɠaaɠwɛ ʋa, wa kɛ ga kpakutoomai, eɠɛʋelei wa-wolodamaiti ti la. Niiti ti mɔinɗai, wa ta-yooi wɔɔlɔ, wo fe ti ya, niiti ti la mɔinni, wa ta-yooi ve ti ya, kɛlɛ gola mina wɔɔlɔ. Ɛsɛ ka naa zɔlɔɔ, nii a ve zea ga kpakutoomai, wa ti zeɠe ga wɔnɔ, eɠɛʋelei wo-ɠɛɛni ta-wolodamaiti ti la. 
\v 55 Kɛlɛ ni wo la zooi zu nuiti kpɛɛni luɠɔ, ti zaama, niiti wa ti yɛ ná, ta ɠɛɛzu ga ɠaingi, ti ɗa ʋu wo-ɠaazuʋɛti, ta ani ɠaazoɓagiti ti ɗa wo-ɠo kakamaʋɛti kpota, ta ɠɛ ga wo zili nuiti zooi naa zu, ʋɛ wo ʋaazu zeizu ná. 
\v 56 Názu ɠa nà wo zo da, eɠɛʋelei gè deveni la ga gè ti zo da.»
\c 34
\s Kanaan yooi ma ɠwɛpelegiti
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Devei nii ve Izilayɛle nuiti zea, è ɠɛ ti ma: Siɛgi zu wo ʋaazu lɛɛzu la Kanaan yooi zu, wɛlɛ zooi ʋa, nii é ʋaazu veezu wo ya ga wɔnɔ, Kanaan yooi, é ʋɛɛ ná-kwɛpelegiti ba. 
\v 3 Lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ, wa-you ɠwɛgi lɔɔ ɠa zei Sin teʋebai zu, é lɛ ga Edɔme yooi zakpai. Folo ɠulazu ʋelei, wo-ɠwɛgi sogai lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ, naa ɠa liizu, é lo Kpoloɗɛ Wanai ʋa, 
\v 4 wo-ɠwɛgi zu ɠa ɓilisu gize yɔɠɔzuʋɛ Akelaɓime, lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ, é leʋe ga Sin ʋele, é zeeli Kadɛse-Ɓaaleneya, lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ. É li ga Ɠasaal-Adaal ʋele, é leʋe ga Asamon ʋele, 
\v 5 é zo Asamon, é lati, é li, é zeeli Ezipete ɠɔtuɗɛi ma, é ʋilɛ Kpoloɗɛ Wolai ʋa.
\p
\v 6 «Wa-ɠwɛpelemaʋɛ é folo liizu ʋelei, naa ɠa ɠɛ ga Kpoloɗɛ Wolai.
\p
\v 7 «Wɛlɛ nii é ɠɛɛzu ga wa-ɠwɛpelemaʋɛ lɛkpɛmaʋɛ nu ɠɔʋɛzuʋɛ, é zo Kpoloɗɛ Wolai ma, wa kwɛgi la, eyɛsu é zeeli Ɠɔɔl gizei ma. 
\v 8 Wa ɠwɛgi la, é zo Ɠɔɔl gizei ma, é li Leɓo-Ɠamate, é ʋilɛ Sedade ʋa, 
\v 9 é zo miná, é li ga Zifelon ʋele, é li, é ʋilɛ Ɠasaal-Enan ʋa. Lɛkpɛmaʋɛ nu ɠɔʋɛzu ʋele ɠwɛpelegi ɠana.
\p
\v 10 «Wa ɠwɛpelemaʋɛ leʋe ba folo ɠulazu ʋelei, é zo Ɠasaal-Enan, é li Sefame ʋele, 
\v 11 é zo miná, é yei Liɓila, Ayɛn folo ɠulazu ʋelei, kwɛpelemaʋɛ ɠa yeizu, é ʋilɛ Kinelɛte ɓoloɗɛi ʋa, folo ɠulazu ʋelei, 
\v 12 é yei mɔnɔ ga ziɛ wolai Zuludɛn, é ʋilɛ Kpoloɗɛ Wanai ʋa. Wa-yooi ɠwɛgiti kana.»
\p
\v 13 Moize Izilayɛle nuiti kalani ga niima vaiti, é ɠɛ ti ma: «Zooi ɠana nii wo ʋaazu gaaɠwɛɛzu ga kpakutoomai, Ɠɔoɠɔ GALAGI devea ga é ve boloda taaʋuugɔi ta ma lukpɛgi ya. 
\v 14 Mazɔlɔɔ Luɓɛn nuiti ta-wolodamaiti, eɠɛʋelei ta-ʋɛlɛyeɠeiti ti la, ti ta-yooiti seɠea, ta Gade nuiti ta-wolodamaiti ɓalaa, eɠɛʋelei ta-ʋɛlɛyeɠeiti ti la, Manasé ná-bolodai ɠilazuʋɛ ɓalaagi ná-zooi zeɠea. 
\v 15 Boloda felegɔi naati ta boloda lukpɛgi, ti tɔnɔi zeɠea Zuludɛn ʋoluʋelei, Zeliko letemaʋɛ, folo ɠulazu ʋelei.»
\s Seikpasui é lo  //  zooi ɠaaɠwɛɛ vai ʋa
\p
\v 16 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 17 «Wɛlɛ zunuiti daaseigiti ba, ti ʋaazu zooi ɠaaɠwɛɛzu wo yɔɠɔzu: zalaɠa ɠula nui Eleazaal, ta Nun ná-doun zunui é ga Zozuwe. 
\v 18 Wa bolodama ɠundiɠii ɠilagilagi zeɠe ga ti zooi ɠaaɠwɛ. 
\v 19 Naama zunuiti daaseigiti ta ga:
\li1 Zuda ná-bolodai zu, Yefuné ná-doun zunui Kalɛɓe,
\li1
\v 20 Simiyɔn nɔnɔi, Amiyude ná-doun zunui Samiyɛle,
\li1
\v 21 Ɓɛnzamɛn nɔnɔi, Kisilon ná-doun zunui Elidade,
\li1
\v 22 Dan nɔnɔi, Yogeli ná-doun zunui Ɓuki é ga kundiɠii,
\li1
\v 23 Zozɛfe mavofodaiti su,
\li2 Manasé nɔnɔi, kundiɠii Ɠaniyɛle, Efode ná-doun zunui,
\li2
\v 24 Efelayime nɔnɔi, kundiɠii Kemuwɛle, Sifitan ná-doun zunui,
\li1
\v 25 Zaɓulɔn nɔnɔi, kundiɠii Elisafan, Paalenake ná-doun zunui,
\li1
\v 26 Isakaal nɔnɔi, kundiɠii Paletiyɛle, Azan ná-doun zunui,
\li1
\v 27 Asɛɛl nɔnɔi, kundiɠii Ayiyude, Selɔmi ná-doun zunui,
\li1
\v 28 Nɛfɛtali nɔnɔi, kundiɠii Pedaɠɛle, Amiyude ná-doun zunui.»
\p
\v 29 Naati ka Ɠɔoɠɔ GALAGI devei veeni ti ya, ga ti Kanaan yooi ɠaaɠwɛ Izilayɛle nuiti zɔɠɔzu.
\c 35
\s Levi nuiti ta-laaiti
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, Moaɓe nɛmɛiti su, Zuludɛn ɠobaʋɛ, Zeliko letemaʋɛ. 
\v 2 É ɠɛni ma: «Devei ve Izilayɛle nuiti zea, ga ti va bu, ti taai tanigaa ve Levi nuiti zea ta-yooi zu, nii ti sɔlɔɔgai ga tɔnɔ, ʋɛti ta zoo ti zei náti. Wa náti maaɠooliiti fe Levi nuiti zea. 
\v 3 Naama laaiti ta ɠɛ ga ti-zeizuʋɛ. Ti-maaɠooliiti su ɠɛ ga ta-logani losuʋɛti, ti-yeaɠɔligiti ti ɠɛ ná, ta ta-logani ɓulugiti. 
\v 4 Taaiti maaɠooliiti su, niiti wo ti veezu Levi nuiti zea, zooi ɠa ɠɛ ba, é ɠaku ma ga mɛtɛlɛ undɔɔlugɔ (500), é tɔɔzei siɠigiti ma, é li poluʋelei maaɠoolii kpein su. 
\v 5 Wa kɔɠɔ, wo kwɛgi la taa ʋoluʋelei, ga mɛtɛlɛ waagila (1.000), é ɠaku ma kpoloo, taai ɠa ɠɛ zaamazuʋɛ. Ʋele ɠana zooi a ɠɛ la, ta-laaiti maaɠoolii zu. 
\v 6 Wa yeelo taa lɔzita ʋa, wo fe Levi nuiti bɛ, ti ɠɛ ga maaʋela wosuʋɛ, nui niiti ti nu ʋaazu, ti la gaaɠilini ma, ta zoo ti ʋela, ti li ná, é ʋɛɛ taa ʋuunaanigɔ maazu felegɔ (42) ɠiligaa ʋa. 
\v 7 Taaiti wo ʋaazu ti veezu Levi nuiti bɛ, tiegɔi ɠa ɠɛ ga puunaanigɔ maazu lɔsaʋa (48), é ʋɛɛ ti-maaɠoolii ma yooiti ba, ti ɠilagilagi pɛ. 
\v 8 Taaiti wo ʋaazu ti zeɠezu Izilayɛle nuiti ta-yooiti su, mɔinɗa ɠa ɠula naati zea, niiti gola ti ya, tago nɔ ɠa a ɠula naati zea, niiti é la mɔinni ti ya. Bolodai ɠilagilagi ɠa ná-taai ta ve Levi nuiti bɛ, eɠɛʋelei a zoloo da sɔlɔɔgi ma, é ʋaazu bosu.»
\s Maaʋela laaiti
\r (Tɔ Sɛʋɛi Velesiɛi 4:41-43;  //  19:1-13;  //  Zozuwe 20:1-9)
\p
\v 9 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 10 «Ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: Siɛgi zu wo Zuludɛn ɓudɛzu la, wo lɛ Kanaan yooi zu, 
\v 11 wa yeelo taai tanigaani ba, ta ɠɛ wo ʋɛ ga maaʋela laaiti, ni nu a nu ʋaana, é la gaaɠilini ma, é ʋela, é li ná. 
\v 12 Naama laaiti ta ɠɛ wo ʋɛ ga maaʋela laaiti, ɲamai ʋotokula nui ʋa, naa ɠa a kɛ nu ʋaa nui mina za, aisa é ʋa ɠula kɛlɛma nuɓusɛiti gaazu, ná-tukpɔi ɠaa ʋa leʋe. 
\v 13 Wa yeelo taa lɔzita ʋa, ti ɠɛ ga maaʋela laaiti, 
\v 14 wa taa saʋagɔ ve Zuludɛn ʋoluʋelei, wo taa saʋagɔ ve Kanaan yooi zu. Naati ta ɠɛɛzu ga maaʋela laaiti. 
\v 15 Naama laa lɔzitaiti ta ɠɛɛzu ga maaʋela laaiti Izilayɛle nuiti bɛ, ta wɛɛinti, naa ʋɛɛ seikɔɠɔma nuiti ba, nu-o-nu nii a nu ʋaana, é la gaaɠilini ma, miná ɠa a ʋela, é li ná.
\p
\v 16 «Ni zunui ta a seiɲɔɠɔi loɠana ga kɔlu ani, naa za, toɠa ga nu ʋaa nu. Ta nu ʋaa nui naa ʋaa. 
\v 17 Ni a sɔɔna ga kɔtu, naa za, toɠa ga nu ʋaa nu. Ta nu ʋaa nui naa ʋaa. 
\v 18 Ni a doɠana ga gulu, naa za, toɠa ga nu ʋaa nu. Ta nu ʋaa nui naa ʋaa. 
\v 19 Ɲamai ʋotokula nui ɠa nu ʋaa nui naa ʋaa, siɛgi zu é maazɔlɔɔsu da. 
\v 20 Ni zunui ta a zɔɔna seiɲɔɠɔi ʋa ga wɔinzeɠemai, ɓaa é ani zeɠe, é pili ma ga kisiɛ ɲɔi, saa vaa ɠula su, 
\v 21 ɓaa ni a doɠana ga yeei, sili vaa zu, saa vaa ɠula su, toɠa ga nu ʋaa nu, ta paa. Ɲamai ʋotokula nui naa ɠa nu ʋaa nui naa ʋaa, siɛgi zu é yeezeelizu la ma.
\p
\v 22 «Kɛlɛ ni zunui ta a zɔɔna seiɲɔɠɔi ʋa, é la gaaɠilini ma, é la daani ɠisu, ɓaa é anii ta ʋili ma, é la daani ɠisu, 
\v 23 ɓaa é la naa ɠaazu, eyɛsu é kɔtui loo ma, naa ʋolu ɠɛ ga saai, é la ga siliɲɔɠɔ, é la faa ɲɔu ɓɛtɛzu daalɔɠɔma, 
\v 24 nuɓusɛiti ta tukpɔɠaaleʋe, é zoloo tɔgi ma, nu ʋaa nui ta ɲamai ʋotokula nuiti zɔɠɔzu. 
\v 25 Nuɓusɛiti ta nu ʋaa nui ɠizo, ti kula ɲamai ʋotokula nui ya. Nuɓusɛiti ta gaaɠale ma maaʋela laai zu, ʋɛ pelaai, é li ná. Toɠa yɛ ná eyɛsu zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai, nii gulɔ ɲadegai ziaai ma, naa za.
\p
\v 26 «Ni nu ʋaa nui a ɓudɛna maaʋela laai ma ɠwɛgiti maazu, ʋɛ pelaai, é li ná, 
\v 27 ni ta ɠomina ta ɲamai ʋotokula nui taa ʋoluʋɛ, naa paa, é la ɠɛa ga sɔba nu, nu ʋaa vaa zu. 
\v 28 Mazɔlɔɔ, nu ʋaa nui maanɛɛʋɛ, é yɛ maaʋela laai zu, eyɛsu zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai za. Zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai zaa ʋoluma, nu ʋaa nui ɠa zoo é ɠale ma ná-poganii unda.
\p
\v 29 «Deveiti kana wo ma vaa zu, wo-mavofodaiti kpein su, ʋɛ nɔpɛ wa zei ná. 
\v 30 Ni nui ta a nu loɠana, é za, ta nu ʋaa nui ʋaa, zeeleiti gooi ma. Kɛlɛ zeele ɠila ge la kula ɠɛa, peelalai ʋa ve nui ya ga ti paa.
\p
\v 31 «À mina yeezei walii wu, nu ʋaa nui yɛnvui vaa zu, nii maanɛai ga é za, mazɔlɔɔ kɛni ti naama nui ʋaa. 
\v 32 À mina yeezei walii wu, wo ʋa pelei ve zea, é ʋa ɠula maaʋela laai ʋa, é ʋa ɠale ma ná-zooi zu, aisa zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai ʋa za. 
\v 33 À mina zooi ɠɔzɔ, ʋɛ wo ʋaazu zeizu ná, mazɔlɔɔ ɲamai ɠa ɗa zooi ɠɔzɔ. Koto gba vaa la ɠɛa ɲamai ná-faa zu nii puai, kɛni naama nui ɲamai, nii é ɲamai ʋuai. 
\v 34 Wo la zooi naa ɠɔzɔa, ʋɛ wo ʋaazu zeizu ná, ʋɛ nà ɓalaagi gè ʋaazu zeizu ná, mazɔlɔɔ nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, nii é zeini Izilayɛle nuiti saama.»
\c 36
\s Tɔgi é lo  //  pɛlɛyeɠeiti ta-you vaiti ba
\p
\v 1 Pɛlɛyeɠe ɠundiɠiiti ti ɠulaai Galaade ná-bolodai zu, Makiil ná-doun zunui, Manasé ná-doun zunui, Zozɛfe ná-doun zunuiti ta-wolodamaiti saama, ti ʋaani Moize ʋɔ bɛ, ti ɓɔɛ pɔ, ta Izilayɛle nuiti ta-ʋɛlɛyeɠe ɠundiɠiiti, 
\v 2 ti ɠɛ ti ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI devei veeni màliɠii ya, ga é zooi ɠaaɠwɛ Izilayɛle nuiti ba ga kpakutoomai. Naa ʋoluma, màliɠii devei zɔlɔɔni Ɠɔoɠɔ GALAGI ya, ga é gi-ɠɛɛloin Selofeɠade ná-poganii ve ná-doun anzanuiti zea. 
\v 3 Ni ta vuluna Izilayɛle nuiti ta-wolodamai taɠili ma, ta-ʋoganii ɠa zeɠe gi-mɛmɛwolani ta-ʋoganii ʋa, é ʋɛɛ bolodai naa, ná-poganii ʋa, nii ti ɠiliai ba, naa maaʋele ma, ta ɠa ɠulazu poganii la, nii gaaɠwɛai gi ʋa ga kpakutoomai. 
\v 4 Ɓɔɠɔyeema ɠonagi a zeelina Izilayɛle nuiti bɛ, ta-ʋoganii ɠa ʋɛɛ bolodai naa nɔnɔi ʋa, nii ti ɠilizu ba, toɠa zeɠe gá-wolodai nɔnɔ ma gelei ʋa.»
\p
\v 5 Moize Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-deveiti daazeelini Izilayɛle nuiti ma, é ɠɛ ti ma: «Zozɛfe mavofodaiti ta-wolodai ɠa gaamai wosu. 
\v 6 Pɛtɛ nii Ɠɔoɠɔ GALAGI deveai Selofeɠade ná-doun anzanuiti ma: Ta zei naama nuiti bɛ, niiti ta ɠɛ ti ʋɔ, ni nɔ ta zei ti-ɠɛɛni ta-wolodai zu. 
\v 7 Izilayɛle yooi zu, poganii tanɔpɛ ge la ɠulaa bolodai ta zu, é ʋa li bolodai zɔi zu, kɛlɛ Izilayɛle nui ɠilagilagi ɠa ɠili kɛɛɠɛni ta-wolodai ma ʋoganii ʋa. 
\v 8 Anzanu loin ɠilagilagi kpein poganii a ɠɛ zea, Izilayɛle nuiti ta-wolodaiti su, kɛni naa zei zini bɛ, kɛɛɠɛ ná-bolodai zu, naa ɠa a kɛ Izilayɛle nuiti gilagilagiti ti ti-mɛmɛwolani ta-ʋoganii zɔlɔɔ. 
\v 9 Poganii tanɔpɛ ge la ɠulaa bolodai ta ʋa, é ʋa li bolodai taɠili su, kɛlɛ Izilayɛle nuiti ta-wolodaiti ta ɠili ti ɠilagilagi ta-ʋoganii ʋa.»
\p
\v 10 Selofeɠade ná-doun anzanuiti ti kɛɛni, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la Moize ya. 
\v 11 Selofeɠade ná-doun anzanuiti ti ga Maala, Tiilesa, Wogela, Milika ta Noa, ti zeini ti-ɠɛɛ kɛɛɠɛlointi ti-loun zunuiti bɛ, 
\v 12 ti zeini Zozɛfe ná-doun zunui Manasé mavofodaiti bɛ, ta-ʋoganiiti ti yɛni ti-ɠɛɛni ta-wolodai zu.
\p
\v 13 Deveiti ta tɔgiti kana, niiti Ɠɔoɠɔ GALAGI feeni Izilayɛle nuiti zea, ga Moize maaʋele, Moaɓe nɛmɛi zu, Zuludɛn ɠobaʋɛ, Zeliko letemaʋɛ.