\id NEH - Toma Bible
\ide UTF-8
\h Neɠemi
\toc1 Neɠemi Ná-Sɛʋɛi
\toc2 Neɠemi
\toc3 Neɠ
\mt1 Neɠemi
\mt2 Ná-Sɛʋɛi
\imt Sɛʋɛi lɔɔzeizuʋɛ ma woo mɔungiti
\ip Ɛsedalase ta Neɠemi ta-zɛʋɛiti ta faiti suɠulazu, niiti ti leʋegai siɛgi zu zobogi veeni la Izilayɛle nuiti zea ga ti ɠale ma ta-yooi zu, ti ɓega ʋoluma ga li ga tiye duɔlai zu Pɛɛlese ta Ɓaɓilɔne. Neɠemi ná-kisiɛi pɛ gaaʋoteni siɠigiti to fai ʋa ʋolu Zeluzalɛme maaɠoolii zu. Faaɠwɛ nu mɔinmɔin daaʋɛ da ga Ɛsedalase ɠa é Dɔlɔ Sɛʋɛ felegɔiti kɛa ta é ti ɠaalɛ ba, naa ʋɛɛ sɛʋɛi nii ʋa tɔ ɓɔɠɔ daaseigi ba, ta Neɠemi nɔnɔi. Ni Ɛsedalase ɓɔɠɔi la ɠɛni de, kɛlɛ tanisu nu ɠila kpegi nɔ ɠa é naama zɛʋɛiti pɛ gaalɛai ba. Tanisu Neɠemi Ná-Sɛʋɛi ɠɛɛʋɛ kona unnaanigɔ puusaʋagɔi (430) ma yeeɠɛɠalai zu, aisa Yesu ʋa zɔlɔɔ.
\ip Neɠemi ɠa é ɠɛni botii ɠɛɛzu Pɛɛlese masagi Aaletazɛɛlesɛse ʋɛ ga é ɗa naa ná-dɔɔi ʋuu bɛ. É masagi ná-kpɔbai maalolini ga naa vaa bu, é yeeɠɛɠala ve zea, é ɠale ma Zeluzalɛme, nii a kɛ é kpɔba ɠɛ siɠigiti to fai zu ʋolu Zeluzalɛme ma. Aaletazɛɛlesɛse vaani bu ga Neɠemi ɠale ma, é botii naa ɠɛ. Suɠoozaai ma é Neɠemi zeini ga Zuda you zɛʋɛ ɠundiɠii, koʋii nii é Zeluzalɛme maaɠoolii (\xt 5:14\xt*). Anɛɛ ɓalaa nui tanigaa ti fai pɛ kɛɛni, nii a kɛ ti pele ɓesa Neɠemi luɠɔ ga é mina siɠigiti to ʋolu Zeluzalɛme ma, kɛlɛ botii ɓeni folo ʋuulɔɔlugɔ maazu felegɔ (52) laawu, GALA ná-kpɔbai maaʋele ma. Naa ʋoluma Ɛsedalase ɓɔni Neɠemi ʋa, ti Izilayɛle nuiti kɛʋele ɓɛtɛ, ti ta-minazeɠegi niinɛ ʋolu ti yɔɠɔzu ta GALA.
\iot Unsosuʋɛ
\io1 1. Neɠemi ɠaleni ma ʋolu Zeluzalɛme ta é loni botiiti untuɠɔ siɠigiti to fai zu ʋolu Zeluzalɛme ma (\xt 1:1—6:19\xt*).
\io1 2. Izilayɛle nuiti ti tɔɔzeini ga ti ɗa ɲii Zeluzalɛme, ta ti tɔɔzei ga ti ɗa ziɛ ga GALA ná-tɔgiti ʋolu (\xt 7:1—13:31\xt*).
\c 1
\s Neɠemi ná-GALA falii
\p
\v 1 Ɠakalia ná-doun zunui Neɠemi ná-faiti siɛ ʋelei ɠa.
\p Gè yɛni Suze taa wolai zu, masagi Aaletazɛɛlesɛse ná-konagi ʋuufelesiɛi (20) ma masadai zu, alugi naa laawu nii daa ga Kiselɛve. 
\v 2 Kɛ̀ɛloin gila, nii daa ga Ɠanani, naa ʋa, é zeɠe Zuda yooi zu ta zunui tanigaa. Gè ti ɠaazaɠani Zuifuiti faa ma, niiti ti ɠalegai ma, ti ɠula duɔlai zu, ta Zeluzalɛme ɠɛʋelei ma. 
\v 3 Ti gòoɠaaʋoteni, ti ɠɛ mà: «Duɔ wɔlɔmai niiti ti ɠalegai ma, ti zei Zuda you zɛʋɛi ma, ta ná maanɔɠɔ wolai ta unfegi zaama. Zeɠeiti ta Zeluzalɛme ziɠigi ʋa, ta ma ɓogiti galaʋɛ ga abui.»
\p
\v 4 Gè naama wooiti mɛnigai ma, gè zeini, gè ɗa wɔlɔ, gè yɛni gaazuɠilii zu folo mɔinmɔin daawu. Gè zugi zo, gè GALA fali, nii é geeɠɔlɔgi zu, 
\v 5 gè ɠɛ ma: «Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗɛi è geeɠɔlɔgi zu, GALAGI bɔɔlɔai, maayikiai, ɗɛi è ɗa-minazeɠegi ta ɗa-wooɠɛɠiladai makɛsu naati bɛ ti è nɛɛzu ʋɛ, ti ɗa-leveiti so, 
\v 6 woilo kae, è ɠaazuzeɠe ma, è nà-fali wooi ɠaaʋote, nii gè daazeelizu è ma, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui. Nà è valizu niizu kpidi ʋɛɛ folo ʋa, ɗa-wotiɠɛ nuiti bɛ, Izilayɛle nuiti, gè laa zɔ ga ga Izilayɛle nuiti gá-ɠotoiti, nii gi kɛai è laalɔɠɔma, gá mɛ̀mɛwolani. 
\v 7 Gi ɓaaɠogɛ è ma gaamazu, gi la ɠoloni deveiti, faa ziɛ ʋeleiti ta tɔgiti bɛ niiti è ti veeni ɗa-wotiɠɛ nui Moize ya. 
\v 8 Ɠitoo niima wooi zu, nii è boni ɗa-wotiɠɛ nui Moize ma ga: ‹Ni wa ɠɛna ga wooʋalada nuiti, nà wo vaza zii ɠiligiti saama. 
\v 9 Kɛlɛ ni naa ʋoluma wa ɠalena ma pɔ̀, wo nà-tɔgiti so, wo ɗa kɛ, naazu anɛɛ ɓalaa wo maaɠoozaʋɛ geeɠɔlɔgi ɓela ga, nà wo zeɠe ná, gè ʋa ga woye, ʋɛ gè yiimazeɠeai ga ná, ga gè zei ná.› 
\v 10 Gá ga ɗa-wotiɠɛ nuiti ta ɗa-nuɓusɛiti, niiti è ti unmɔɔgai ga ɗa-zobo golai ta ɗa-zɛbɛsu yeei. 
\v 11 Ee, Màliɠii, soma è woilo falii wooi nii ma, gè daazeelizu è ma, ta nii ɗa-wotiɠɛ nui zɔiti ti daazeelizu è ma, niiti wɔin ti ma ga ti lɛbiya ve è ʋɛ. Va bu za faa ɠaaɠulabai nii gè tɔɔzeizu, naa zoloo, va bu ɓalaa gè gooɠaaʋote pagɔ zɔlɔɔ masagi ya.»
\p Naama ziɛgi zu, nà ɠa gè ɓena masagi ná-dɔɔi ʋuu bɛ.
\c 2
\s Neɠemi lii vai Zeluzalɛme
\p
\v 1 É ɠɛni ga yeeta, masagi Aaletazɛɛlesɛse ná-masadai ma ɠona ʋuufelegɔ (20) ma, alugi naa zu nii daa ga Nisan, masagi ɠɛni zeini taɓalii ɠakala, gè ná-dɔɔi ʋuuni, gè fe zea. Gàazuɠilini, tama kaipa gàazu la ɠɛni dɛ ɠilini ɠana gaazu. 
\v 2 Masagi zɛba é gàazaɠa, é ɠɛ mà: «Toɠa ɠale è ɠaazuɠiliai ɠani? Ɗa ma, è la zeeɓɛzu. Lee yiizoolɛ ɠa é è ma ɠani?» Gè wola luani názu. 
\v 3 Gè masagi wooɠaaʋoteni, gè ɠɛ ma: «Masagi, è lɛbi ɠeke! Leeni vaa zu gàazu la ɠilia, taai nii mɛ̀mɛwolani maaɠuluai su, naa ɠoloɠologai, ma ɓogiti galaai abui ʋɛ?» 
\v 4 Masagi gàazaɠani, é ɠɛ mà: «Leeni ɠa è pɔ ga gè kɛ è ʋɛ?»
\p Gaamago gè geeɠɔlɔgi zu ƓALAGI valini. 
\v 5 Naa ʋolu gè ɠɛ masagi ma: «Masagi, ni nɛɛʋɛ è ʋɛ, ta ni ɗa ɗa-nuɓɔɠɔlai makɛsu bɛ̀, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, tèʋe Zuda you zɛʋɛi ma, taai ná zu ʋɛ mɛ̀mɛwolani maaɠulugai ná, gè li gè to ʋolu.» 
\v 6 Masagi ɠɛni zeini, anzai koba zeini, é gàazaɠani mɔnɔ, é ɠɛ mà: «Ɗa yɛsu siɛi ma eyɛsu yeelɛ? Yeelɛ ɠa è ʋaazu la?» Masagi vaani bu, é ɓe bà, gè li, gè galema voloi lɛɛni la.
\p
\v 7 Gè ɠɛni ma ʋolu: «Masagi, soma, è sɛʋɛa ve zèa zou zɛʋɛ ɠundiɠiiti faa ma, niiti ti ziɛ wolai Efelate ʋoluʋɛ munu ʋele, nii a kɛ ti ɓe bà, gè leʋe, gè zeeli Zuda. 
\v 8 Sɛʋɛi gila kɛ ɓalaa Azafe ma, nii é wɛlɛzu dɔɓɔi ma masagi ʋɛ, é gului ve zèa, nii a kula ɠɛ pɛlɛ maalɛɛ vai zu, taai makɛ ziɠigi ma ɓogiti kpɛtɛ vai zu GALA sei ʋɛlɛi ɠobaʋɛ, ta taa ma ziɠigi ma ɓogiti, naa ʋɛɛ pɛlɛi ʋa, nii gè ɠɛɛzu ɲiizu bu.» Masagi naama zɛʋɛiti feeni zèa, mazɔlɔɔ nà-GALAGI yee ʋagɔi ɠɛni zɛlɛni màazu.
\p
\v 9 Gè liini ga masagi ná-sɛʋɛi naati zou zɛʋɛ ɠundiɠiiti pɔ, ti ziɛ wolai Efelate folo liizu ʋelei. Masagi salaʋusu ɠundiɠiiti ta soo ɓizɛ zalaʋusuiti pilɛni pòlu ga ti màaza. 
\v 10 Sanebalate, Ɠɔlɔnayime nui, ta ná-seikoba Toɓiya, Amɔn nui, ti mɛnigai ma ga nà ga ʋa, ti wola yiiɠaawanani ga nu zɔlɔɔga, nii é ʋaazu é ɠaaɓa Izilayɛle nuiti ta-undaanɛɛi ma.
\s Neɠemi siɠigiti kɛʋelei ʋɛtɛ fai
\p
\v 11 Sèeliai ma Zeluzalɛme, gè looɠoni folo saʋagɔ laawu. 
\v 12 Naa ʋoluma, gè wuzeɠeni ga kpidii, gè la faa nɔpɛ boni nu ma, ga nii nà-GALAGI puuni zìima ga gè kɛ taai ʋɛ, nui tanigaa nɔ ɠa ti ʋilɛni pòlu. Gè la ɠɛni liini ga togani nɔpɛ, kɛni toganii nɔ nii é ɠɛni sèɠezu. 
\v 13 Gè ɠulani taai ʋa kpidii ga Pɛtugi Ʋɔ Pele Ziɠidaʋɛ, gè li ga Koʋe Ɗɛungi ʋɔ pelei, ta Kpoɠa Siɠida ʋelei, gè ɠɛni Zeluzalɛme ziɠigiti sumɔsu, gè kaani ga zeɠei ɠa ti pɛ ba, ta abui ma ɓogiti galaʋɛ. 
\v 14 Gè liini ga Ziɛun Siɠida ʋelei, ta Masa Kpoigi ʋɔ pelei, kɛlɛ nà-toganii nii gè ɠɛni kɔma, naa la mɔ ɠɛni leʋe pele ɠaazu. 
\v 15 Kpidii gè leʋeni ga zeɠezaɠa wolai ʋɔ pelei, gè ɗa siɠigiti sumɔ, naa ʋoluma gè ɠale ma ga Pɛtugi Ʋɔ Pele Ziɠidaʋɛ, ʋele ɠana gè taai maaɠakuni la. 
\v 16 Kundiɠiiti ti la ɠɛni kwɛɛ ʋɛ dìai ná, ta nii dìai kɛɛzu, tɔɔzei eyɛsu foloi nuu zeeli, gè la ɠɛni dɛ faa woni Zuifuiti ma, ta zalaɠa ɠula nuiti, ta nu ɓiigiti, naa ʋɛɛ kundiɠiiti ba, ta botiɠɛ nui tanɔpɛ.
\p
\v 17 Gè ɓɔɛni ti ʋɔ ɠani: «À wɛlɛ lɛɛ kpɔlɔi ʋa, nii ade su! Zeluzalɛme ɠoloɠologa, abui ma ɓogiti gala! À ʋa, ade Zeluzalɛme ziɠigiti to ʋolu, naa ɠa a kɛ ade ɠula ɓaaɠulamai nii laawu.» 
\v 18 Gè dɛɛni ga tiye ʋelei nà-GALA yee ʋagɔi ɠɛni bà la, ta ʋelei masagi ɓɔɛni la pɔ̀, gè naa wo ti ma. Ti ɠɛni mà názu: «Ade wuzeɠe, ade taai lo!» Ti ɓɔɠɔ iɲɔdɔɔni ga naama wotii ɠɛɛ vai zu.
\p
\v 19 Kɛlɛ Sanebalate, Ɠɔlɔnayime nui, ta ná-seikoba Toɓiya, Amɔn nui, naa ʋɛɛ Gesɛme ʋa é ga Alaɓui, ti mɛnigai ma, ti tɔɔzeini ga ɲɛɛɠula gi zu, ti ɗa gi ʋɛlɛlala. Ti ɠɛni gi ma: «Leeni ɠa wo kɛɛzu ʋɛ? Wa pɔ wo wuzeɠe masagi laalɔɠɔma ɓaa?» 
\v 20 Gè gooɠaaʋotegi nii woni ga tiye: «Geeɠɔlɔgi zu ƓALAGI ɓɔɠɔi ɠa é zobogi veezu gi ʋɛ. Gɛi gi ga ná-botiɠɛ nuiti, gá wuzeɠezu, gi taai lo. Kɛlɛ wɔun, maa la nɛɛni wo ʋa ani nɔpɛ sɔlɔɔ Zeluzalɛme. Nu nɔpɛ ge mina ɠizɛ wo zu!»
\c 3
\s Zeluzalɛme ziɠigiti to fai ʋolu
\p
\v 1 Zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai Eliasiɓe wuzeɠeni ta bɔɔla zalaɠa ɠula nui zɔiti, ti Baala Siɠidaʋɛ lo ʋolu. Ti naa veeni GALA bɛ, ti kpogiti too da, naa ʋoluma ti liini ga siɠigi ɓɛtɛa ʋolu, ti ɗa fe GALA bɛ, eyɛsu ti zeeli Mea Ziɠigi ma, ta Ɠananeyɛle Ziɠigi. 
\v 2 Zeliko nuiti ti ɠɛni botii ɠɛɛzu zalaɠa ɠula nuiti koba, naa ʋolu Imili ná-doun zunui Zakuul ɠa é ɠɛni naati koba ʋepema ɠila.
\p
\v 3 Senaa mavofodaiti ti Kale Ziɠidaʋɛ loni ʋolu. Ti maalɛɛ, ti kpogiti pilɛ da, ta sɔɠɔgiti, naa ʋɛɛ ma wulu zɔkpɔiti ba. 
\v 4 Nui niiti ka ti ɠɛni botii ɠɛɛzu ti ɠoba: Akɔse ná-dounloin Melemɔte, Ilii ná-doun zunui ɠɛni de, naa ʋoluma Mesezaɓɛɛle ná-dounloin Mesulame, nii é ɠɛni ga Ɓelekia ná-doun zunui, naa ʋolu Ɓaana ná-doun zunui Sadɔke. 
\v 5 Naati kobaʋɛ, zɔiti ti ɠɛni botii ɠɛɛzu ná, naa ɠɛni ga Tekoa nuiti, kɛlɛ ta-nu wolaiti ti la ɠɛni kɛɛni, ti ʋa boti ɠɛ ta-wotiɠɛ ɠundiɠiiti zeewu.
\p
\v 6 Paseya ná-doun zunui Yoyada, ta Ɓezodia ná-doun zunui Mesulame ɠa ti Siɠida Wɔlɔmai ɓɛtɛni ʋolu. Ti maalɛɛni, ti kpogiti pilɛ da, ta sɔɠɔgiti, naa ʋɛɛ ma wulu zɔkpɔiti ba. 
\v 7 Zɔiti ti ɠɛni botii ɠɛɛzu naati koba, ti ɠɛni ga niiti: Melatia Gaɓaɠɔn nui, Yadon Melonɔte nui, ta Gaɓaɠɔn nui tanigaa, é ʋɛɛ Misepa nuiti ba, niiti ziɛ wolai Efelate folo liizu ʋelei tɔna ma ɠundiɠii ti leʋeni. 
\v 8 Naati poluʋelei ɠa Ɠaalaya ná-doun zunui Uziyɛle, zanu kpɛtɛ nui ɠɛni botii ɠɛɛzu ná, ta gulɔ maku nɛɛnɛ kpɛtɛ nui Ɠanania, ti ta-wotii ɠaaɓelani Zeluzalɛme siɛgi zu ti zeelini la Siɠigi Ɠaawɔɔlɔzu ʋelei. 
\v 9 Tiya ɓalaa ti ɠobaʋɛ ɠa Lefaya ɠɛni botii ɠɛɛzu ná, Zeluzalɛme taai ɠilazuʋɛ ma ɠundiɠii, Ɠuul ná-doun zunui. 
\v 10 Naati kobaʋɛ, Ɠalumafe ná-doun zunui Yedaya ɠɛni botii ɠɛɛzu ná-pɛlɛi letemaʋɛ, tɔ ɓalaa kobaʋɛ Ɠasabiniya ná-doun zunui Ɠatuse ɠɛni botii ɠɛɛzu ná. 
\v 11 Ɠalime ná-doun zunui Malikiya, ta Paɠate-Moaɓe ná-doun zunui Ɠasuɓe ti ɠɛni botii ɠɛɛzu siɠigi gilazuʋɛ ta, ʋɛ Abu Ziɠi Gaaɠoozagi ɠɛni ná zaama. 
\v 12 Ti ɠobaʋɛ ɠa Aloyese ná-doun zunui Salume ta ná-doun anzanuiti ti ɠɛni botii ɠɛɛzu ná. Salume ɠɛni ga Zeluzalɛme taai ɠilazuʋɛ ma ɠundiɠii.
\p
\v 13 Ɠanun ta Zanoa nuiti ka Pɛtugi Ʋɔ Pele Ziɠidaʋɛ loni ʋolu, ti maalɛɛ, ti kpogiti pilɛ da, ta sɔɠɔgiti, naa ʋɛɛ ma wulu zɔkpɔiti ba. Ti mɛtɛlɛ undɔɔlugɔ (500) loni ʋolu siɠigi ʋa, eyɛsu ti zeeli Kpoɠa Siɠidaʋɛ. 
\v 14 Lekaɓe ná-doun zunui Malikiya, Ɓɛte-Kelɛme ɠoʋi ɠundiɠii ɠa é Kpoɠa Siɠidaʋɛ loni ʋolu, é maalɛɛ, é kpogiti pilɛ da, ta sɔɠɔgiti, naa ʋɛɛ ma wulu zɔkpɔiti ba.
\p
\v 15 Kɔle-Wozé ná-doun zunui Salun, Misepa laa ɠundiɠii ɠa Ziɛun Siɠidaʋɛ loni ʋolu, é maalɛɛ, é kpogiti pilɛ da, ta sɔɠɔgiti, naa ʋɛɛ ma wulu zɔkpɔiti ba. Naa ʋoluma é siɠigi loni ʋolu, nii Sela kpoigi ɠobaʋɛ, masagi ná-kpeleiti zɔɠɔzuʋɛ ta nu lɛɛzuʋɛ é yeizu ga Davide ná-taai zu ʋele. 
\v 16 Tɔun polu munu poun, Azaɓuke ná-doun zunui Neɠemi, Ɓɛte-Suul taai ɠilazuʋɛ ma ɠundiɠii ɠa é ɠɛni botii ɠɛɛzu miná, eyɛsu é zeeli Davide ná-kabamaʋɛ ɠobaʋɛ, é li kpɛtɛai ɓɔɠɔ ʋɛ ɓoigi ʋɔ bɛ, é zei ɠuluɓaiti ta-ʋɛlɛi ʋa.
\p
\v 17 Naa ʋoluʋelei Levi nuiti ka ti ɠɛni botii ɠɛɛzu ná: Ɓani ná-doun zunui Lewume, ta Ɠasaɓiya, Keyila taai ɠilazuʋɛ ma ɠundiɠii, naa ɠɛni botii ɠɛɛzu taai lɔɠɔi zu. 
\v 18 Ti-ɠɛɛlointi ka ti ɠɛni botii ɠɛɛzu ti ʋoluʋelei: Ɠenadade ná-doun zunui Ɓavayi, Keyila taai ɠilazuʋɛ zɔi ma ɠundiɠii, 
\v 19 ta Zozuwe ná-doun zunui Ezɛɛl, Misepa ɠundiɠii ɠɛni siɠigi ná ta botii ɠɛɛzu kɔɔɠɔ zɔɔlaiti puuzuʋɛ letegi, eyɛsu é li ga zokosu ʋelei.
\p
\v 20 Poluʋɛ, Zaɓayi ná-doun zunui Ɓaluke ɠɛni botii ɠɛɛzu ná ga zɛbɛi, é zo siɠigi zokosuʋɛ, é zeeli zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai Eliasiɓe ná-pɛlɛlaʋɛ. 
\v 21 Naa ʋoluʋelei Ilii ná-doun zunui, Akɔse ná-dounloin Melemɔte ɠɛni botii ɠɛɛzu, é zo Eliasiɓe ná-pɛlɛlaʋɛ, é li kwɛgi ma.
\p
\v 22 Tɔun poluʋɛ zalaɠa ɠula nui niiti ti zeɠeni Zeluzalɛme maaɠoolii zu, naati ka ti ɠɛni botii ɠɛɛzu miná. 
\v 23 Ɓɛnzamɛn ta Ɠasuɓe ti ɠɛni botii ɠɛɛzu ná ta, ta-ʋɛlɛi letegi ma. Maaseya ná-doun zunui, Anania ná-dounloin Azalia ɗa boti ɠɛ ná-pɛlɛ ɠobaʋɛ. 
\v 24 Tɔ ɓalaa ʋoluʋelei Ɠenadade ná-doun zunui Ɓinuwi ɠɛni siɠigi ná taɠili kpɛtɛzu ʋolu, é zo Azalia ná-pɛlɛi ma, é zeeli siɠigi zokosuʋɛ, ta ma zekii ma. 
\v 25 Naa ʋoluʋɛ ɠa Uzayi ná-doun zunui Palale ɠɛni botii ɠɛɛzu ná, siɠigi ma zokogiti zɔɠɔzuʋɛ, ta pɛlɛ ɠaaɠoozagi nii é masagi ná-pɛlɛi ɠakalaʋɛ, kaso ziɠigi ɠobaʋɛ. Ná ʋolu munu poun Paleyɔse ná-doun zunui Pedaya 
\v 26 ta GALA sei ʋɛlɛi wu wotiɠɛ nui niiti ti ɠɛni ɲiizu Wofɛle, naati ti ɠɛni botii ɠɛɛzu eyɛsu é zeeli pɛlɛ ɠaaɠoozagi ma, siɠigi zokosuʋɛ, ʋɛ ná logai folo ɠulazu ʋelei Ziɛ Ziɠidaʋɛ letegi. 
\v 27 Tekoa nuiti ti ɠɛni botii ɠɛɛzu ná yee ʋoluʋɛ, siɠi gaaɠooza golai é zokogi ɠa, naati zɔɠɔzuʋɛ ta Wofɛle ziɠigi.
\p
\v 28 É zo Soo Ziɠidaʋɛ, zalaɠa ɠula nuiti ɛsɛ ge ɠɛni botii ɠɛɛzu siɠigi ná ta, ma nu ná-pɛlɛi letemaʋɛ. 
\v 29 Naati poluʋɛ lago, Imɛɛl ná-doun zunui Sadɔke ɠɛni botii ɠɛɛzu siɠigi ná ta ná-pɛlɛi letemaʋɛ, naa ʋoluma, Sekania ná-doun zunui Semaya, folo ɠulazu ʋele ziɠidaʋɛ makɛ nui ɠɛni botii ɠɛɛzu. 
\v 30 Tiya ɓalaa ti ʋoluʋelei, Selemiya ná-doun zunui Ɠanania, ta Salafe ná-doun zunui lɔzitasiɛi Ɠanun, ti ɠɛni siɠigi ná ta ɓɛtɛzu, Ɓelekia ná-doun zunui Mesulame ɗa ná taɠili kpɛtɛ ɲiizuʋɛ letemaʋɛ. 
\v 31 Ná ɠobaʋɛ, zanu kpɛtɛ nui Malikiya ɠɛni botii ɠɛɛzu ná, eyɛsu é zeeli GALA sei ʋɛlɛi wu wotiɠɛ nuiti ta yaaɠoiti ɲiizuʋɛ, Mifikade ziɠidaʋɛ letemaʋɛ, é zeeli taa makɛ nuiti seizu ʋɛlɛ ɠaaɠoozagi ma, zokogi zu. 
\v 32 Zanu kpɛtɛ nui zɔiti ta yaaɠoiti, naati ti ɠɛni botii ɠɛɛzu siɠigi ɠaaɓelasuʋɛ, taa makɛ nuiti seizu ʋɛlɛ ɠaaɠoozagi, é zokogi zu ta Baala Siɠidaʋɛ ti yɔɠɔzuʋɛ.
\c 4
\s Zuifuiti sili nuiti buzeɠe vai ga  //  ti pele leʋe botii luɠɔ
\p
\v 1 Sanebalate mɛnigai ma ga Zuifuiti gá ga siɠigi lo ʋolu, ziiɠulani ga gola, é yiiɠaawana. É ɠɛni ɲɛɛɠulazu gi zu, 
\v 2 é ɠɛni ná-zou zu nuiti ta Samali zalaʋusuiti ma: «Leeni ɠa Zuifuiti ti pɔ ti kɛ, zɛbɛsulala nui tɛiti? Ada ti yɛsu ná, nii ti tɔɔzeiɗai, ti gaaɓela? Ta ɠɛɛzu zalaɠaiti kulazu ná? Niiti ta ta-ʋɛlɛ lo fai nii ɠaaɓelasu za ɓaa? Ti kɔtui naati buzeɠe ʋolu, niiti ti ɠɛa fufiligi wu, ti ɠalaai ga abui?» 
\v 3 Amɔn nui Toɓiya ɠɛni loni koba, é ɠɛ ma: «Ɓɛ ti to! Wansa ɠila kpe ka lɛɛzu nɔ ta-ziɠigi ʋa, é golo!»
\p
\v 4 Gè wooɠulani naazu, gè ɠɛ ma: «Ee, gá-ƓALAGI, woilo dɛ ɲɛɛɠulasui ma ti kɛɛzu ga giye. Ɓaaɠulamai nii ti seizu gi ma, naa la ti unma, toosu nuiti teʋe ti ma, ti ɠɛ ga duɔiti zou ɠili su. 
\v 5 Mina ta-ɠotoiti suvaayɛ ti ʋɛ, mina ta-vaaɠaaza golaiti gaaʋa, mazɔlɔɔ ti ɓaaɠogɛ gi ma, gɛi gi siɠigi losu ʋolu.»
\p
\v 6 Gi siɠigi ná pɛ toni, é zeeli zaamazuʋɛ, mazɔlɔɔ nuɓusɛi kpein ge ɠɛni botii ɠɛɛzu ga yii pɛ.
\nb
\v 7 Kɛlɛ siɛgi zu Sanebalate ʋe, Toɓiya ʋe, ta Alaɓuiti, naa ʋɛɛ Amɔn nuiti ta Asadɔde nuiti ba, ti mɛnigai ma ga Zeluzalɛme ziɠigiti to fai lia luɠɔma, ta zeɠeiti kpein daa ɠana ɠulu, ti wola yiiɠaawanani. 
\v 8 Ti zolooni ma ga ti pɛ ti ʋa ʋɔɔma, ti vala Zeluzalɛme ʋa, ti yaɠabagi ʋili ná.
\p
\v 9 Gi gá-ƓALAGI valini naazu. Ti maaʋele ma gi gwɛlɛma nuiti seini kpidii ta foloi, nii a kɛ ta ʋaana siɛnɔpɛ su, gi ɓɔɠɔ maaɠɔkɔ ti laalɔɠɔma. 
\v 10 Kɛlɛ Zuda nuiti ti ɠɛni ɠɛɛzu ma: «Botiɠɛ nuiti ti ɓɔlɔa, ʋɛti ti ɠoloai siɠigi ʋa, naama vufiligi wola mɔinʋɛ, ade la zooga pɛ ade ʋa siɠigi niiti to ʋolu!» 
\v 11 Gi zili nuiti, naati ti ɗa ɠisiɛ ga gi la faa zuɠwɛɛga, ta gi la loa ga ná, eyɛsu ti ʋa, ti loo gi zu, ti gi ʋaa, ti pele leʋe botii luɠɔ ɠana. 
\v 12 Zuifui niiti ti ɠɛni gi zili nuiti maaɠoolizu, naati ti ʋaani ti gi loo ɠisu ga seizu puugɔ ɠɛɠala é lo faaɓaagi ʋa, ti ɠɛni ɠɛɛzu gi ma: «À ɠaaɠale ma, wo ʋa gi ʋɔ bɛ.»
\p
\v 13 Gè nuiti seini pele ɓɔungi zu siɠigi ʋoluʋɛ, ʋɛti náti maakala, gè ti zeini ga pɛlɛyeɠe ʋelei, boɠa zɔkpɔiti ta kpɛɛinti ti zoni ti ya, é ʋɛɛ mɛɛinti ba. 
\v 14 Kpègai ma ga adɛti kpein buuɓɛ ga pagɔ, gè ɓɔɛni nu wolaiti ta kundiɠiiti pɔ, naa ʋɛɛ nuɓusɛi mɔtai pɛ ba, gè ɠɛ ti ma: «À mina lua wo zili nuiti ba! À ɠizɛ Maliɠii zu, nii bɔɔlɔai, maayikiai, wo kɔɔi ɠɔ wo-ɠɛɛlointi bɛ, ta wo-loun zunuiti bɛ, ta wo-loun anzanuiti bɛ, naa ʋɛɛ wo-anzaiti, ta wa-ʋɛlɛyeɠeiti ba.»
\p
\v 15 Gi zili nuiti ti mɛnigai ma ga gi suɠwɛɛga, GALA ge ta-vaazeikpasui naa zuɠoloɠoloni, gi pɛ gi ɠaleni ma siɠigi ma, ɛsɛ ge ná-boti lɔɔzei. 
\v 16 Kɛlɛ é zo niina naama voloi ma, é li ga gi luɠɔʋelei, nà-botiɠɛ nuiti gilazuʋɛ nɔ ɠa niina é ɠɛni botii ɠɛɛzu, mɔtaiti ti kpɛɛinti, ta kɔɔɠɔ zɛpɛgiti, ta mɛɛinti ti zoni ti ya, ti maaɠiliai ga kɔɔɠɔ ɠɔlu zeɠeiti, kundiɠiiti ti ɗa wɛlɛ Zuda nuɓusɛiti ma. 
\v 17 Zɔiti ti ɠɛni botii ɠɛɛzu siɠigi losuʋɛ, kasɔ zeɠe nuiti ta daalɛ wo nuiti ɛsɛ pɛ ge ɠɛni botii ɠɛɛzu ga yee ɠilagi nɔ, kɔɔɠɔ gani gila ge zoni zɔɔma yeeiti ga. 
\v 18 Siɠi to nuiti ɛsɛ ná-boɠa zɔkpɔ ɠiliai saama, ti ɗa siɠigi lo. Nu ɠila ge ɠɛni pòlu, kɛʋele ɓɛtɛai puʋugi vɛɛ vai zu. 
\v 19 Gè ɓɔɛni nu wolaiti ta kundiɠiiti pɔ, naa ʋɛɛ nuɓusɛi mɔtai pɛ ba, gè ɠɛ ti ma: «Botii maayikiʋɛ ta suwɔɔlɔʋɛ dɛ ade ya, siɠigi lo fai zu, tama ade maaɠoozaʋɛ ɓɔɠɔ ʋa. 
\v 20 Ʋɛ nɔpɛ wa ɠɛ ná, wa puʋugi woomɛnina nɔ feya, à ɠaalɛ ba kòba, ada-ƓALAGI ɠa ɓɔ ade ʋa kɔɔi zu.»
\p
\v 21 Ʋele ɠana gi ɠɛni botii ɠɛɛzu la niina, nuɓusɛi ɠilazuʋɛ kpein gi zaama, kpɛɛin zoni naati zea, é tɔɔzei wozaɠa seɠena ma nɔ fuaa, eyɛsu fitiligi ɓe ga pɛɛ. 
\v 22 Naama ziɛgi nɔ zu gè ɠɛni nuɓusɛiti kpein ma: «Kɛni ɛsɛ ta ná-botiɠɛ nuiti ti ɲiisui ɠɛ Zeluzalɛme taazuʋɛ, ade makɛ vai zu kpidii laawu, nii a kɛ ade boti ɠɛ ga foloi.» 
\v 23 Gi tanɔpɛ, é zo nɔ̀un ma, é li kɛɛlointi pɔ, ta nà-botiɠɛ nuiti, ta nui niiti ti ɠɛni makɛsu, gi la ɠɛni gá zeɠe ɠulazu ɠɔba, gi ʋa maavalibo, ɛsɛ ná-kɔɔɠɔ zɔɔla ɠɛni zea.
\c 5
\s Neɠemi pele leʋe vai  //  telebotalai luɠɔ
\p
\v 1 Yeeta nuɓusɛiti saama, zunui tanigaa é ʋɛɛ ti-anzaiti ba ti tɔɔzeini ga ti ɗa ɓalakpala ga ti-ɠɛɛloin Zuifuiti daalɔɠɔ. 
\v 2 Tanigaa ti ɗa ɠɛ ma: «Gá gi-loun zunuiti ta gi-loun anzanuiti gi mɔinʋɛ, wɔin ɠɛa gi ma ga gi molo zɔlɔɔ, gi mi, nii a kɛ gi yɛ vulua.» 
\v 3 Taɠiligaa ti ɗa ɠɛ ma: «Kɛni gi gá-ɓalagiti, ta gá-leezɛn ɓeleiti, ta gá-ʋɛlɛiti sei ga kpɔunmai, nii a kɛ gi molo zɔlɔɔ pulu ziɛgi zu.» 
\v 4 Zɔiti ti ɗa ɠɛ ma: «Gi gá-ɓalagiti ta leezɛn ɓeleiti maaɠuye zogɛ ga walii, gi ʋa mului zala masagi ma. 
\v 5 Tama gá ga zii ɠilagiti nɔ ga gi-ɠɛɛlointi, zeeɠaaɠwɛɛzu lɛi é ʋa ɠɛ gi-loun zunuiti, gi-loun anzanuiti, ta tɔnɔiti zɔɠɔzu. Kɛlɛ kɛɛɠeleɠele nɔpɛ ge la ná, kɛni gi gi-lointi dɔ duɔlai zu, gi-loun anzanuiti tanigaa ta vɔlɔ niina ga duɔiti, gi la zooga faa ɠili nɔpɛ kɛɛzu, mazɔlɔɔ gá-ɓalagiti ta gá-leezɛn ɓeleiti pɛ ta gi-maaɠuye nuiti zea.»
\p
\v 6 Gè naama ɓɔɛiti ta kpaazaɠa wooi naati mɛnigai ma, zìiɠaawanani gola. 
\v 7 Gè deveni ga gè zelii lo nu wolaiti ta kundiɠiiti ma, gè ɠɛ ti ma: «Kasɔ wola ɠa wo daazu wo-ɠɛɛlointi unma, ga wo ɗa talama ɠuyei ʋɛɛ ti ma.» Gè gaalɛba wola maalolini ta-vaa zu. 
\v 8 Gè ɠɛni ti ma: «Gi-ɠɛɛloin Zuifui niiti ti ɠɛa ɓɔɠɔ ʋɔdini zii ɠiligiti ma ga duɔi, gi ti unmɔɔgɛ ga zobogi nii é ɠɛa gi ʋɛ. Wɔun, wa ga wo-ɠɛɛlointi pɔdi ɓɔɠɔ nɔ ma!» Ti la ɠɛni zooni ti ʋa gooɠaaʋote fe, ti maaɠɛni kpɔ. 
\v 9 Gè ɠɛni ti ma ʋolu: «Nii wo kɛɛzu ɠani, é la ʋani. Wo maa la nɛɛni ɓaa wo ʋa ɠolo ada-ƓALAGI ʋɛ, nii a kɛ zii ɠiligi zɔiti, ti ga ade zili nuiti, ti mina ɲɛɛɠula ade zu? 
\v 10 Nà ɓɔɠɔi ɓalaa gá kɛ̀ɛlointi ta nà-botiɠɛ nuiti, gi kuyei ʋɛɛʋɛ ti ma ga walii ta moloi. Ade kuyei naati suvaayɛ ti ʋɛ. 
\v 11 Za, nui niiti kpein wa-ɠuye ti ma, à ta-ɓalagiti ta ta-leezɛn ɓeleiti fe ti ya, naa ʋɛɛ ta-wolive wuluiti ta ta-ʋɛlɛiti ba, naa ʋoluma nii kpein wo pɛai ti ma ga kuye, é ɠɛni ga wali, ɓaa molo, ɓaa dɔɔi, ɓaa gulɔi, à ti pɛ maalamaiti suvaayɛ.»
\p
\v 12 Ti gòoɠaaʋoteni, ti ɠɛ mà: «Nii è boga, gá naa ɠɛɛzu, gi naa kpein fe ti ya, niiti gi ɠɛa ti zeɠeni, ta gi la mɔ ani nɔpɛ maaloliga ti ma.» Gè zalaɠa ɠula nuiti tolini naazu, ti ɠona naati gàazu ga nii ti boga, ti la zeɠea polu. 
\v 13 Naa ʋoluma gè nà-seɠei ma yiivɛi zoni, gè suɓukpunɛ, gè ɠɛ ti ma: «Nu-o-nu é la kɛɛni, é ʋa ná-minazeɠegi laazeeli, GALA ge naama nui ɓukpunɛ ɠani, maaɠooza ná-pɛlɛi ta kɔligiti ba, zeaɲakai yɛ faan!» Nuɓusɛiti pɛ ti ɠɛni ma: «Amina-o!» Ti pɛ ti Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛni, naa ʋoluma ti ta-minazeɠegi laazeelini.
\p
\v 14 Kaipa masagi nɔ̀un seini ga Zuda you zɛʋɛ ɠundiɠii, ná-konagi ʋuufelesiɛi (20) ma é zeeli puusaʋa maazu velesiɛi (32) ma masa fai zu, nɛi gè ga kundiɠii, kɛ̀ɛlointi-yo, gi la ɠɛni mului maalolini, nii maanɛai ga é ve gi ya. 
\v 15 Zɔiti ti ɠɛni ná tùɠɔ, naati ti ɠɛni nuɓusɛiti gola ɓɔlɔzu, ti ɗa ɠɔnɔgi ta dɔɔi ɠula ti ya, naa la ʋɛɛni wali ɠae ʋuunaanigɔ (40) ʋa ti ɠɛni kulazu nu ɠilagilagi ya. Ta-wotiɠɛ nuiti ɓalaa ti zeini nuɓusɛiti ga. Kɛlɛ nɔ̀un kaipa gè la naa ta ɠɛɛni, mazɔlɔɔ gè ɠɛni luazu GALA gaazu ʋa. 
\v 16 Kɛlɛ nà ɓɔɠɔgoi gè ɠɛni botii ɠɛɛzu siɠigi losuʋɛ, gè la ɠɛni soni tòsuʋɛ ma, gè ʋa nu nɔpɛ ná-kpala geya. Nà-botiɠɛ nuiti ɓalaa niiti ti ɠɛni bà boti ɠɛɛzuʋɛ, ti la ɠɛni naa ɠɛɠala vai ta ɠɛɛni. 
\v 17 Zɔiti gè ɠɛni ti ɠɔnɔkulazu, ti ɠɛni ga nu ungila nu ʋuulɔɔlugɔ (150) Zuifuiti ta kundiɠiiti saama, naa la ʋɛɛni naati ba, ti ɠɛni ʋaazu gi ʋɔ, ti zeɠe gi ɠoba yooiti su. 
\v 18 Folo-o-folo nii ti ɠɛni paazu nà-pɛlɛi wu ga gi ɠɔnɔgi, naa ɠɛni ɠɛɛzu ga: nikɛ ɠila, baala pagɔ lɔzita, wɔniiti, naa ʋoluma folo puugɔi leʋeda ɠilagila, ti ɓena dɔɔi ɓɛtɛ bɛ̀ ga mɔinɗa. Kɛlɛ anɛɛ naa ʋe, gè la ɠɛni naa maalolini, nii a ɗa ve zou zɛʋɛ ɠundiɠiiti zea, mazɔlɔɔ siɠigi lo fai mu ge ɠɛni ga kasɔ wola nuɓusɛiti unma.
\p
\v 19 Ee, nà-GALAGI, ɠizɛ naama vai kpein su, nii gè kɛa niima nuɓusɛiti bɛ, è undaanɛ ɠɛ bɛ̀.
\c 6
\s Neɠemi faaɓaagi ma niinɛ ɠili  //  maazuɓudɛ vai mɔnɔ
\p
\v 1 Sanebalate ʋe, Toɓiya ʋe, naa ʋɛɛ Alaɓe nui Gesɛme ʋa ta gi zili nui mɔtaiti ti mɛnini ga gè ɓega ga siɠigi lo ʋolu taai ma, ta zeɠe nɔpɛ ge la mɔ siɠigi ʋa. Naama ziɛgi zu gè la ɠɛni dɛ vɔlɔ kpogiti tooni ma ziɠidaʋɛti da. 
\v 2 Sanebalate ta Gesɛme ti keela leʋeni mà, ti ɠɛ mà: «Ade ɠomi Kefilime, Wono ʋɛtugi zu, ade ɓɔɠɔ ɠaa.» Ti ɠisiɛni ga ti faa ɲɔu ɠɛ ga ze. 
\v 3 Gè ti wooɠaaʋoteni, gè ɠɛ ti ma: «Botii zuwɔɔlɔʋɛ dɛ zèa, gè la zooga yeizu wo ʋɔ pelei ɓɔɠɔ ɠaa vaa ma. Nà zeɠena boti ɠɛɛzuʋɛ, toɠa lo ga pòluʋelei.»
\p
\v 4 Ti naama vaa ɠilagi ma ɠeelai leʋe daa ɠɛɛni ga naanigɔ, gè ɗa gooɠaaʋote gilagi nɔ ve ti ya. 
\v 5 Ná zeizu lɔɔlusiɛi, Sanebalate naama vaa ɠilagi ma ɠeelai leʋeni mà, é sɛʋɛi ɠɛ, é daalaogai ve ná-botiɠɛ nui ya, naa ʋaa la pɔ̀. 
\v 6 Sɛʋɛi naa zu wooi ɠɛni ga nii: «Toɠa wosu zii ɠiligiti saama, Gesɛme ɓalaa bogɛ mà, ga wa è-ɠɛɛloun Zuifuiti wa ɠisiɛzu ga wo ɓaka, tɔ vɔlɔ naa ɠa é kɛɛzu è siɠigi losu ʋolu, kɛɛʋɛ eɠɛ vɔlɔ ɗa pɔ ga è ɠɛ ga ta-masagi, 
\v 7 bogɛ ɓalaa ga è yeeloga GALA goo wo nuiti ba, niiti ti ʋaazu bosu Zeluzalɛme ga ɗa ɠa niina è ga Zuda masagi. Naa ɠɛɠala ɓɔɛiti ta ʋaazu zeelizu masagi ma, naa ɠa é ba, ʋa, ade ɓɔɠɔ leve.» 
\v 8 Gè gooɠaaʋoteni, gè ɠɛ ma: «Nii kpein è bosu, gaama ɠila kpalaa ge su, ɗa ɓɔɠɔ ɠa è naati kpɛtɛa.» 
\v 9 Niima nuiti pɛ ti ɠɛni pɔ ga ti gi maalua, ti ɗa ɠisiɛ ga gi iɲɔ ka leʋena, gi la mɔ botii ɠɛa.
\p Naa ɠa é ba, ee, nà-GALAGI, sɛ̀bɛlɔɔna nà-botii zu.
\p
\v 10 Gè liini yeeta Delaya ná-doun zunui Semaya ʋɔ bɛ, Meɠetaɓeyɛle ná-dounloin, mazɔlɔɔ é pɛlɛi laaɠuluni ɓɔɠɔ ma, é ɠɛ mà: «De li GALA sei ʋɛlɛi wu, GALA sei ʋɛlɛi zaama munu, de daaɠulu ɓɔɠɔ ma, tɔɔzei è zili nuiti ta ʋaazu è ʋaa vai ma, tama kpidii ɠa ti ʋaazu la ga ti è ʋaa.» 
\v 11 Gè gooɠaaʋoteni, gè ɠɛ ma: «Gè la ga naama zunui ta gè ʋa ʋela, é ɠula naa ʋolu ɓalaa, ʋelei gè la ɠani, nà ɠa nà zoo gè lɛ GALA sei ʋɛlɛi ɠoozuʋɛ, gè yɛ vulua? Gè la lɛɛzu ná pɛ!» 
\v 12 Gè gaaɠaani ga GALA tɛi é ʋa teʋe, kɛlɛ kpɔɛʋɛ pɔ̀ ɠanu tɔɔzei Toɓiya ta Sanebalate ti lɔɔni unsu ga walii. 
\v 13 Ti naa ɠɛɛni, nii a kɛ gè lua, gè ʋilɛ gooi ʋolu, gè loo kotoi zu, naazu ta zobo sɔlɔɔ ti tɔ̀ɠɔ ɲɔu ziɛ, ti unfegi yei ga ze.
\p
\v 14 Ee, nà-GALAGI, ɠizɛ Toɓiya ta Sanebalate ti-zɔgiti su, naa ʋɛɛ gala goo wo anzanui Noadia ʋa, ta gala goo wo nui zɔiti kpein ti ɠɛa pɔ ga ti màalua.
\p
\v 15 Siɠigi lo fai ɓeni alugi naa ma daa ga Elule, ma volo ʋuufelegɔ maazu lɔɔlugɔi (25) ma. Botii pɛ ge ɠɛɛni folo ʋuulɔɔlugɔ maazu felegɔ (52) laawu. 
\v 16 Siɛgi zu gi zili nuiti, zii ɠiligiti ti gi-maaɠoolii zu, ti mɛnini da ga siɠigi ɓega ga lo, ti wola luani, naa ʋoluma ti ʋɛlɛʋɛlɛ ɓɔɠɔ ɠaazu. Ti kwɛɛni ga botii nii ɠɛɛʋɛ ga gá-ƓALAGI ná-kpɔbai.
\p
\v 17 Naama ziɛgi kpein daawu, Toɓiya ta Zuda nu wolai tanigaa ti ɠɛni sɛʋɛiti teʋesu ɓɔɠɔ ma. 
\v 18 Mazɔlɔɔ Zuda nu mɔinmɔin ge ɠilini ba konai maazu, tɔɔzei é ɠɛni ga Ala ná-doun zunui Sekania nɛkoi, ta tɔ ɓɔɠɔi ná-doun zunui Yoɠanan Mesulame ná-doun anzanui vuluni, Ɓelekia ná-dounloin. 
\v 19 Ti ɠɛni tɔɠɔ ʋagɔi wosu gàazu, ti ɗa gòoiti daazeeli ma. Toɓiya ɓɔɠɔi ɠɛni sɛʋɛiti teʋesu, nii a kɛ é màalua.
\c 7
\s Zeluzalɛme makɛ vai ma vaazeikpasui
\p
\v 1 Siɠigi ɓegai ma ga lo ʋolu, gi kpogiti too da, gi siɠida makɛ nuiti ta guye loo nuiti ta Levi nuiti pilɛni ti-losuʋɛti ʋolu. 
\v 2 Gè Zeluzalɛme ɠundiɠilai veeni kɛ̀ɛloin Ɠanani ya, ta Zeluzalɛme zalaʋusu ɠundiɠii Ɠanania, mazɔlɔɔ é ɠɛni ga lada nu, nii é ɠɛni luazu GALA ba, é leʋe nu mɔinmɔin ba. 
\v 3 Gè ɠɛni ti ma: «Zeluzalɛme taa ziɠidaʋɛti daa ɠa ɗa lao nɔ ga folo liegi ɠa kpaana, kpɔkɔi ti laaɠulu, sɔɠɔgiti ti ʋilisu pɛ, siɠida makɛ nuiti ti ʋa zeɠe náti. Ɲiisui ɠa zeizu kpasu Zeluzalɛme nuiti saama, tanigaa ti ɗa adɛti makɛ ʋɛ ná ɠa ve ti ya, mɔtaiti ti ɛsɛ ge ɗa ná-pɛlɛ ɠobaʋɛ makɛ.»
\s Zuda nu mɔungiti ti ɠulaai duɔlai zu,  //  naati daaseigi ma zɛʋɛi
\r (Ɛsedalase 2:1-70)
\p
\v 4 Zeluzalɛme laai zuwɔɔlɔʋɛ, é ɓaɠo, kɛlɛ nuɓusɛi la ɠɛni mɔinni su, pɛlɛi tanigaa ti la ɠɛni dɛ loni ʋolu.
\p
\v 5 Nà-GALAGI puuni zìi ma ga gè nu wolaiti ta kundiɠiiti gaalɛ ba, ta nuɓusɛi mɔtai pɛ, gè ti ɠaalu. Gè sɛʋɛi ɠaani, nii nu mɔungi niiti ti ɠulani duɔlai zu, ti-laaseigiti sɛʋɛai su. Nii ɠa gè kaani sɛʋɛi naa zu:
\p
\v 6 Zuda you zɛʋɛi ma nuiti tɔɠɔiti pɛtɛ, niiti Ɓaɓilɔne masagi Neɓukadenɛzaal liini ga tiye duɔlai zu, ta ti ɠaleni ma Zeluzalɛme ta Zuda yooi zu, ti zei ta-laaiti su ti ɠilagilagi pɛ. 
\v 7 Nui niiti ka ti loni ti luɠɔ: Zoloɓaɓɛle, Zozuwe, Neɠemi, Azalia, Laamiya, Naɠamani, Maledosé, Ɓilisan, Misipelɛte, Ɓigivayi, Newume, Ɓaana.
\b
\li1 Izilayɛle nuɓusɛiti tiegɔi ɠaa:
\li2
\v 8 Paleyɔse mavofodaiti waafelegɔ ungila puulɔfela maazu felegɔ (2.172),
\li2
\v 9 Sefatia mavofodaiti unsaʋagɔ puulɔfela maazu felegɔ (372),
\li2
\v 10 Ala mavofodaiti undɔzita puulɔɔlu maazu felegɔ (652),
\li2
\v 11 Paɠate-Moaɓe mavofodaiti, Zozuwe ta Zoaɓe ta-ʋɛlɛyeɠei wu waafelegɔ undɔsaʋa puugɔ maazu lɔsaʋa (2.818),
\li2
\v 12 Elame mavofodaiti waagila unfele puulɔɔlu maazu naanigɔ (1.254),
\li2
\v 13 Zatu mavofodaiti undɔsaʋa puunaani maazu lɔɔlugɔ (845),
\li2
\v 14 Zakayi mavofodaiti undɔfela puulɔzita (760),
\li2
\v 15 Ɓinuwi mavofodaiti undɔzita puunaani maazu lɔsaʋa (648),
\li2
\v 16 Ɓeɓayi mavofodaiti undɔzita puufele maazu lɔsaʋa (628),
\li2
\v 17 Azagade mavofodaiti waafelegɔ unsaʋagɔ puufele maazu felegɔ (2.322),
\li2
\v 18 Adonikame mavofodaiti undɔzita puulɔzita maazu lɔfela (667),
\li2
\v 19 Ɓigivayi mavofodaiti waafelegɔ puulɔzita maazu lɔfela (2.067),
\li2
\v 20 Adin mavofodaiti undɔzita puulɔɔlu maazu lɔɔlugɔ (655),
\li2
\v 21 Atɛɛl mavofodaiti, Ezekiase ná-pɛlɛyeɠei wu puutaaʋuu maazu lɔsaʋa (98),
\li2
\v 22 Ɠasume mavofodaiti unsaʋagɔ puufele maazu lɔsaʋa (328),
\li2
\v 23 Ɓesayi mavofodaiti unsaʋagɔ puufele maazu naanigɔ (324),
\li2
\v 24 Alife mavofodaiti ungila puugɔ maazu felegɔ (112),
\li2
\v 25 Gaɓaɠɔn nuiti puutaaʋuugɔ maazu lɔɔlugɔ (95),
\li2
\v 26 Ɓɛteleyɛme ta Netofa nuiti ungila puulɔsaʋa maazu lɔsaʋa (188),
\li2
\v 27 Anatɔte nuiti ungila puufele maazu lɔsaʋa (128),
\li2
\v 28 Ɓɛte-Azamavɛte nuiti puunaani maazu felegɔ (42),
\li2
\v 29 Kiliyate-Yeyalime nuiti, ta Kefila nuiti, naa ʋɛɛ Ɓeyelɔte nuiti ba, undɔfela puunaani maazu saʋagɔ (743),
\li2
\v 30 Lama nuiti ta Geɓa nuiti undɔzita puufele maazu ɠila (621),
\li2
\v 31 Mikemase nuiti ungila puufele maazu felegɔ (122),
\li2
\v 32 Ɓetɛle nuiti ta Ayi nuiti ungila puufele maazu saʋagɔ (123),
\li2
\v 33 Neɓo taai zɔi ma nuiti puulɔɔlu maazu felegɔ (52),
\li2
\v 34 Elame zɔi mavofodaiti waagila unfele puulɔɔlu maazu naanigɔ (1.254),
\li2
\v 35 Ɠalime mavofodaiti unsaʋagɔ puufele (320),
\li2
\v 36 Zeliko nuiti unsaʋagɔ puunaani maazu lɔɔlugɔ (345),
\li2
\v 37 Lode, ta Ɠadide, naa ʋɛɛ Wono nuiti ba undɔfela puufele maazu ɠila (721),
\li2
\v 38 Senaa nuiti waasaʋagɔ untaaʋuugɔ puusaʋagɔ (3.930).
\b
\li1
\v 39 Zalaɠa ɠula nuiti tetegi:
\li2 Yedaya ná-doun zunuiti, Zozuwe ná-pɛlɛyeɠei wu untaaʋuugɔ puulɔfela maazu saʋagɔ (973)
\li2
\v 40 Imɛɛl mavofodaiti waagila puulɔɔlu maazu felegɔ (1.052)
\li2
\v 41 Pasuul mavofodaiti waagila unfele puunaani maazu lɔfela (1.247)
\li2
\v 42 Ɠalime mavofodaiti waagila puugɔ maazu lɔfela (1.017).
\b
\li1
\v 43 Levi nuiti tetegi zu:
\li2 Zozuwe ta Kadimiyɛle, ta Ɓinuwi naa ʋɛɛ Wodeva ʋa, ti-mavofodaiti puulɔfela maazu naanigɔ (74).
\b
\li1
\v 44 Guye loo nuiti:
\li2 Azafe mavofodaiti ungila puunaani maazu lɔsaʋa (148).
\b
\li1
\v 45 Siɠida makɛ nuiti:
\li2 Salume, ta Atɛɛl, Talamɔn, ta Akuɓe, Ɠatita, ta Soɓai ti-mavofodaiti ungila puusaʋa maazu lɔsaʋa (138).
\b
\li1
\v 46 GALA sei ʋɛlɛi wu wotiɠɛ nuiti ti ɠɛni ga niiti ti-laaseigiti ti ʋaazu, ti-mavofodaiti:
\li2 Siɠa, Ɠasufa, Taɓayɔte, 
\v 47 Kelɔse, Siya, Padɔn, 
\v 48 Leɓana, Ɠagaɓa, Salemai, 
\v 49 Ɠanan, Gidɛle, Gaɠaal, 
\v 50 Leaya, Lesin, Nekoda, 
\v 51 Gazame, Uza, Paseya, 
\v 52 Ɓesayi, Meɠunime, Nefusesime, 
\v 53 Ɓakeɓuke, Ɠakufa, Ɠaaleɠuul, 
\v 54 Ɓasalite, Meyida, Ɠaalesa, 
\v 55 Ɓaalekɔse, Sisela, Tama, 
\v 56 Nesiya, Ɠatifa.
\b
\li1
\v 57 Salomɔn ná-botiɠɛ nuiti ti-mavofodaiti ti ɠɛni ga niiti ti-laaseigiti ti ʋaazu, naati ti-mavofodaiti:
\li2 Sotayi, Sofelɛte, Pelida, 
\v 58 Yaala, Daalakon, Gidɛle, 
\v 59 Sefatia, Ɠatile, Pokɛlɛte-Ɠasebayime, Amon.
\b
\li1
\v 60 GALA sei ʋɛlɛi wu wotiɠɛ nuiti, ta Salomɔn ná-botiɠɛ nuiti ti-mavofodaiti pɛ kpɔga ɠɛni ga nu unsaʋagɔ puutaaʋuu maazu felegɔ (392).
\b
\li1
\v 61 Tanigaa ti zeɠeni taai niiti su ti ʋa: Tɛle-Mela, Tɛle-Yaalesa, Keluɓe-Adon, Imɛɛl, kɛlɛ ti la ɠɛni zooni ti ʋa ta-wolodaiti dɔlɔ ta ti-mɛmɛwolani nii é dɛɛzu ga ta ga Izilayɛle nu, ti laaseigiti kaa:
\li2
\v 62 Delaya, ta Toɓiya, ta Nekoda, ti-mavofodaiti undɔzita puunaanigɔ maazu felegɔ (642).
\b
\li1
\v 63 Zalaɠa ɠula nuiti ɓalaa saama, tanigaa ti ɠɛni naama ɠɛʋelei zu, naati daaseigiti kaa:
\li2 Ɠoɓaya ta Akɔse naa ʋɛɛ Ɓaalazilayi ʋa, ti-mavofodaiti, gaaɓelagi naa Galaade nui Ɓaalazilayi laaseigi zeɠeni mazɔlɔɔ é naa ná-doun anzanui vuluni.
\b
\p
\v 64 Sɛʋɛi nii ti-mɛmɛwolani daaseigi su, ti gaiziɛni, kɛlɛ ti la kaani. Naa maaʋele ma ti ti ʋɛtɛni ga ti la ɲadeni, ti la ɠɛni vaani bu, naati ti ʋa boti nɔpɛ kɛ zalaɠa ɠulazuʋɛ. 
\v 65 Zou zɛʋɛ ɠundiɠii ɓɔɠɔgoi ti leveni ga ti mina daamianigi naa ta mi, niiti ti veai GALA bɛ, eyɛsu zalaɠa ɠula nui gila ge GALA gaazaɠa ta-vaa zu ga wuulimegi ta tumimegi.
\b
\p
\v 66 Bɛbɛi pɛ kpɔga ɠɛni ga nu waaʋuunaanigɔ maazu felegɔ unsaʋagɔ puulɔzita (42.360). 
\v 67 Ta-wotiɠɛ nuiti, zinaa ta anzaa, ti ɠɛni ga nu waadɔfela unsaʋagɔ puusaʋa maazu lɔfela (7.337). Guye loo nuiti, zinaa ta anzaa, naati ti ɠɛ ga unfelegɔ puunaani maazu lɔɔlugɔ (245). Sooi ɠɛni ti ya ga undɔfela puusaʋagɔ maazu lɔzita (736), soovale fuului ɠɛ ti ya ga unfelegɔ puunaani maazu lɔɔlugɔ (245). 
\v 69 Ɲɔmɛi ɠɛni ti ya ga unnaanigɔ puusaʋagɔ maazu lɔɔlugɔ (435), soovalegi ɠɛ ga waadɔzita undɔfela puufele (6.720).
\p
\v 70 Pɛlɛyeɠe ɠundiɠii ma mɔinmɔin ge vebɛaniiti feeni GALA sei ʋɛlɛi ma woti vai zu. Kundiɠii ɓɔɠɔi ɠulani ga zanu kae waagila (1.000), ɲama vaza aniɲaka puulɔɔlugɔ (50), zalaɠa ɠula zeɠe undɔɔlugɔ puusaʋagɔ (530), é ti ve GALA sei ʋɛlɛi ma woti vai zu. 
\v 71 Nii pɛlɛyeɠe ɠundiɠiiti ti feeni, naa liini ga zanu kae waaʋuufelegɔ (20.000), ta kilo waagila ungila (1.100) walii zu. 
\v 72 Nii Izilayɛle nui zɔiti ti feeni, naa ɠɛ ga zanu kae waaʋuufelegɔ (20.000), ta kilo waagila (1.000) walii zu, naa ʋɛɛ zalaɠa ɠula zeɠe puulɔzita maazu lɔfela (67) ʋa.
\p
\v 73 Zalaɠa ɠula nuiti, ta Levi nuiti, naa ʋɛɛ siɠida makɛ nuiti ta guye loo nuiti ba, ta nuɓusɛi zɔiti ʋelei GALA sei ʋɛlɛi wu wotiɠɛ nuiti ti la, ta Izilayɛle nuɓusɛiti pɛ, ɛsɛ ge zeini ná-taa zu.
\s Tɔ sɛʋɛi ɠala fai kɛlɛmaʋɛ
\p Konagi zu alugi lɔfelasiɛi ma, Izilayɛle nuiti ti ʋaani, ti zeɠe ta-laazuʋɛti, ʋɛti ti ɠɛni zeini náti.
\c 8
\p
\v 1 Ti pɛ ti ɠaalɛɛni ba Zeluzalɛme ɠi gilagi zu, ti zeini lawugi zu, nii é Ziɛ Ziɠidaʋɛ ɠakalaʋɛ. Ti ɠɛni sɛʋɛ ɠɛ nui Ɛsedalase ma, é ʋa ga Moize ná-tɔ sɛʋɛi, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI feai Izilayɛle ya. 
\v 2 Alugi lɔfelasiɛi ma volo mɔungi ma, zalaɠa ɠula nui Ɛsedalase ʋaani ga tɔ sɛʋɛi bɛbɛi ɠakala nii gaalɛai ba, zinaa ta anzaa, niiti ta zoo naa ɠaaɠaazu, nii ti mɛnisu. 
\v 3 É tɔ sɛʋɛi ɠalani ti ʋɛ, é tɔɔzei sobui, eyɛsu foloi gaalɔ, é loni ada ɠilagi lawugi zu, nii é Ziɛ Ziɠidaʋɛ ɠakalaʋɛ. Nuɓusɛiti kpein goiloga ɠɛni de ga pagɔ, zunuiti ta anzanuiti, naa ʋɛɛ naati kpein ba, ta zoo faa ɠaaɠaazu.
\p
\v 4 Ti Ɛsedalase losuʋɛ ɓɛtɛni ga gului, gaalɛbai naama vai zu, miná ɠa é ɠɛni loni ná. Nui niiti ti ɠɛni loni zeezazuʋɛ, naati kaa: Matitia, Sema, Anaya, Ilii, Yilikiya, ta Maaseya. Zɔiti ti ɠɛni loni ga kɔʋɛzu ʋelei, naati kaa: Pedaya, Misayɛle, Malikiya, Ɠasume, Ɠasebadana, Zakali, ta Mesulame. 
\v 5 Ɛsedalase sɛʋɛi laalaoni nuɓusɛiti pɛ gaazu, tɔɔzei gaaɠoozani nuɓusɛi pɛ ba. É daalaogai ma, ɛsɛ pɛ ge kaani, ti wuzeɠe, ti lo. 
\v 6 Ɛsedalase Ɠɔoɠɔ GALAGI mamani, nuɓusɛiti pɛ ti-yeeiti tɛɛni geezuʋɛ, ti gooɠaaʋote, ti ɠɛ ma: «Amina-o! Amina!» Naa ʋoluma ti maayeini zooi ma, ti nɔkɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI wu. 
\v 7 Ti ɠaalɔni, Levi nui niiti ka ti ɠɛni nuɓusɛiti kalasu ga tɔ sɛʋɛi zu wooiti: Zozuwe, Ɓani, Seleɓia, Yamin, Akuɓe, Saɓetayi, Wodiya, Maaseya, Kelita, Azalia, Yozaɓade, Ɠanan, Pelaya. 
\v 8 Ti ɠɛni GALA ná-tɔ sɛʋɛi ɠalasu gaaɠala fo,\f + \fr 8:8 \fr*\fq gaaɠala fo\fq*\ft : Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: \ft*\fqa ti ɗa daawooleʋe\fqa*\f* ti ɗa poluʋɛ zuɠula nuiti ma, nii a kɛ naati ti gaaɠa ga pagɔ.
\p
\v 9 Nuɓusɛiti ti tɔ sɛʋɛi zu wooiti mɛnigai ma, ti pɛ ti ɠɛni wɔlɔzu. Názu ɠa Neɠemi, nii é ɠɛni ga kundiɠii, ta Ɛsedalase é ga zalaɠa ɠula nui ta sɛʋɛ ɠɛ nui, naa ʋɛɛ Levi nuiti ba, niiti ti ɠɛni nuɓusɛiti kalasu, ti ɠɛni la nuɓusɛiti pɛ ma: «Za voloi ɠa ga Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔ, nii é ga wa-ƓALAGI. É la zolooni ga wo ʋa ɠɛ gaazuɠilii zu, wo ʋa ɗa wɔlɔ.» 
\v 10 Ɛsedalase ɠɛni ti ma ʋolu: «À liina wa-ʋɛlɛiti bu, wo daamiani pagɔiti mi, wo kpɔleɓɔle gani pagɔiti kpɔle, wo ta ve naati bɛ, niiti ta ɠɛʋele la ɓɛtɛni ti ʋɛ ta-ʋɛlɛiti bu. Mazɔlɔɔ za voloi ɠa ga ade-Maliɠii nɔnɔ, à mina ɠaazuɠili pa! Koozunɛɛi nii Ɠɔoɠɔ GALAGI feezu, naa ɠa é ga wo-zɛbɛi.» 
\v 11 Levi nuiti ti ɠɛni nuɓusɛiti pɛ gaanɛɛnɛzu, ti ɗa ɠɛ ma: «À maaɠɛ kpɔ, mazɔlɔɔ za voloi ɲadegɛ, à mina ɠaazuɠili.» 
\v 12 Nuɓusɛiti pɛ ti liini, ti daamii wo, ti ɗa ti ɠɔnɔgiti gaaɠwɛ ʋa ta niiti ani la ti ya, ta ti ɗa ɠoozunɛ ga gola. Mazɔlɔɔ ti naama wooiti pɛ gaaɠaani, nii ti suɠulani ti ma.
\s Kota vɛtii ɠula vai
\p
\v 13 Foloi velesiɛi pɛlɛyeɠe ɠundiɠiiti kpein, ta zalaɠa ɠula nuiti, ta Levi nuiti ti ɠaalɛɛni ba sɛʋɛ ɠɛ nui Ɛsedalase ʋɔ bɛ, nii a kɛ ti tɔ sɛʋɛi zu wooiti kala ga pagɔ. 
\v 14 Ti kaani tɔ sɛʋɛi naa zu, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI feeni Moize ya, ga Izilayɛle nuiti maanɛɛni ti ɗa ɲi kotaiti bu, kota vɛtii ma voloiti pɛ daawu, alugi lɔfelasiɛi ma. 
\v 15 Fɛti naa ɠula vai zu, kɛni ti zeze ta-laa wolaiti pɛ su, ta Zeluzalɛme, ti ɠɛ ma: «À ɠula, wo lɛ gizei zu, wo ʋa ga wolive wului ma laagiti, nii siingai ta nii é dɔɓɔi zu, wo ʋa ga milɛte daagi ta dɔɔ wului ma laagi, naa ʋɛɛ gulu ɓiiliiti gaalaagiti ba, nii a kɛ wo kotaiti to, ʋelei sɛʋɛai la.»
\p
\v 16 Nuɓusɛiti ti ɠulani, ti ʋa ga daaiti, ti kotaiti to, tanigaa ti to ta-ʋɛlɛ ɠɔmaʋɛ, ná ɓɛtɛai ga dooɠo bosuʋɛ, tanigaa ti to ta-ɠoi zaamaʋɛ, tanigaa ti to GALA sei ʋɛlɛi ma ɠoizuʋɛ, ta lawugi zu nii é Ziɛ Ziɠidaʋɛ ɠakalaʋɛ ta lawugi zu nii é Efelayime Ziɠidaʋɛ. 
\v 17 Nuɓusɛi niiti kpein ti ɠulani duɔlai zu, ti ʋa, ti pɛ ti kotaiti toni, ti ɗa ɲi ti wu. É zo Nun ná-doun zunui Zozuwe ná-siɛgi ma, é zeeli nuuma voloi ma, Izilayɛle la ɠɛni dɛ kɛɠala vɛti ɠulani. É ɠɛɛni ga koozunɛ vaa wola. 
\v 18 Fɛtii ma voloi ɠilagilagi kpein ti ɠɛni GALA ná-tɔ sɛʋɛi zu wooi ta ɠalasu, fɛtii yɛni ga folo lɔfela, foloi lɔsaʋasiɛi ti gaalɛba wolai ɠɛ, eɠɛʋelei deveai la tɔgi zu.
\c 9
\s To sɔga ƓALA falii
\p
\v 1 Alugi naa nɔ ma volo ʋuufelegɔ maazu naanigɔi (24) ma, Izilayɛle nuiti ti ɠaalɛɛni ba ga ti zugi zo, ti maaɠilia ɠɛni de ga saa wɔlɔ wo seɠei, ti fufiligi ʋu tɔungiti ma. 
\v 2 Izilayɛle nuiti ti ɠulani zɔɔma ziiti saama, ti lo yɛ, ti lo zɔ ga ga ta-kotoiti, ta ti-mɛmɛwolani ta-vaaɠaaza golaiti. 
\v 3 Naa ʋoluma ti ɠɛni wuzeɠezu, ti lo, ti woilo ta-ƓALAGI Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tɔ sɛʋɛi zu wooi ma, nii ti ɠɛni kalasu lɛlɛ saʋagɔ laawu, lɛlɛ saʋagɔ ɠili daawu ti nɔkɔ ta-ƓALAGI Ɠɔoɠɔ GALAGI wu, ti lo zɔ ga ga ta-ɠotoiti.
\p
\v 4 Ʋɛ ná ɓɛtɛa ɠɛni de ga Levi nuiti tosuʋɛ, Levi nui niiti ti loni miná: Zozuwe, Ɓani, Kadimiyɛle, Saɓania, Ɓuni, Seleɓia, Ɓani, ta Kenani, ti ɗa wooɠula gola ta-ƓALAGI, Ɠɔoɠɔ GALAGI ma. 
\v 5 Naa ʋoluma, Zozuwe, Kadimiyɛle, Ɓani, Ɠasabiniya, Seleɓia, Wodiya, Saɓania ta Petayia, tɛiti ti ɠɛni ga Levi nuiti, ti ɠɛni ma: «À wuzeɠe, wo mamagi ve wa-ƓALAGI Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ɠɔoɠɔ!
\p «Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɛsɛ gilagilagi pɛ ge ɗa-lɛbiya laaseigi maamusɛ, nii bɔɔlɔai é ɓudɛ mamagi ta maamusɛi pɛ maazu.
\p
\v 6 «Ɗa ɠila kpe ka è ná, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ɠa è geeɠɔlɔgi ɓɛtɛa, geeɠɔlɔgi niiti ti maaɠoozaai, ta somideɠaiti, zooi ta gaa aniiti kpein, kpoloɗɛiti ta ti wu aniiti. Ɗa ɠa è zɛnvui veezu kpɛtɛ aniiti kpein zea, geeɠɔlɔgi ta gaa aniiti kpein ta nɔkɔsu è wu.
\p
\v 7 «GALA, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ɠa è yiimazeɠeni ga Abalame, ɗa ɠa è kulani Uul ʋa, Ɓaɓilɔne yooi zu, è daaseigi ʋɛɛ ga Abalaame. 
\v 8 È kaani ga toɠa ga wooɠɛɠila nu è ʋɛ, è minazeɠegi ɓɛtɛ wo yɔɠɔzu wa tɔ, è minazeɠeni ga ɗa Kanaan nuiti, ta Ɠɛte nuiti, ta Amool nuiti, naa ʋɛɛ Felɛze, ta Yeɓuse, ta Giilegase nuiti ta-yooi veezu Abalaame naa ʋɛ, mavofodaiti ti ʋa zei ná. È ɗa-minazeɠegi laazeelini bɛ, mazɔlɔɔ è lelebogɛ.
\p
\v 9 «È gi-mɛmɛwolani ta-maanɔɠɔi ɠaani Ezipete yooi zu, è ta-ɓee wooi mɛni Seeli Kpoloɗɛi laaʋɛ. 
\v 10 È poogiti ta maaɓɛlɛ vaa wolaiti kɛɛni Falaɠɔn ta ná-botiɠɛ nu wolaiti daalɔɠɔma, è kɛ ná-zooi zu nuɓusɛiti pɛ daalɔɠɔma, mazɔlɔɔ è ɠɛni Ezipete nuiti ta-wasogi ɠwɛɛ, nii ti ɠɛni kɛɛzu ga gi-mɛmɛwolani. È lɔɠɔi zɔlɔɔni naama ziɛgi zu, tama zaaɠaza è-lɔɠɔi ɠulaʋɛ. 
\v 11 È kpoloɗɛi ʋalini su ti luɠɔ, ti ziɛ ada vɔɔi zu kpoloɗɛi zaama. Zɔiti ti ɠɛni ti ɓɛɛzu, è naati daaʋilini pali ɓokulagi zu, ti yei bu eɠɛ kɔtui é yeizu ziɛ wuuzeigi wu.
\p
\v 12 «Foloi è loni ɗa-nuɓusɛiti tuɠɔ ga tonaɓiingi, è lo ti luɠɔ kpidii ga abuzogi, nii é ɠɛni pelei zuɠalasu ti ʋɛ. 
\v 13 È zeɠeni geeɠɔlɔgi zu, è yei Sinayi gizei ma, è ɓɔɛ ti ʋɔ, è ti-ziɛ ʋele ʋagɔiti dɛɛ ga tiye, è kala gooiti fe ti ya ti ga gaamai, ta tɔgiti, naa ʋɛɛ deve ʋagɔiti ba. 
\v 14 È ɗa-looɠo folo ɲadegai lɛ ga tiye, è kala gooiti ta tɔgiti fe ti ya, naa ʋɛɛ deveiti ba, ga ɗa-wotiɠɛ nui Moize maaʋele. 
\v 15 È daamianigi ɠulani geeɠɔlɔgi zu, è fe ti ya, pului ti zogai ma. È ziɛi ɠulani fasai ʋa, kpɔɔle wɔin ti zogai ma. È ɠɛni ti ma ti zooi zeɠe ga tɔnɔ, nii è ɠonani ga ɗa feezu ti ʋɛ.
\p
\v 16 «Kɛlɛ gi-mɛmɛwolani ti wasoni, ti kololalai ɠɛ ga ɗe, ti la kɛɛni ti ʋa ɗa-leveiti so. 
\v 17 Ti la kɛɛni ti ʋa ɠolo, ti yeema ɗa-vaa ʋapagiti ma, niiti è ti ɠɛɛni ti ʋɛ. Ti goizuɓɔlɔi ɠɛɛni, ti yiimazeɠeni ga ti ɠale ma ʋolu ta-luɔlai zu Ezipete. Kɛlɛ ɗɔun, è la ɠɛni ɠɛlɛni ti ʋa, mazɔlɔɔ ɗa ga maavaayɛ GALAGI ta maawɔinɠa ƓALAGI, nii é zaalai veezu, zii la ɠula fala, kpɛtɛai wooɠɛɠiladai zu. 
\v 18 Ti nikɛ yiʋoi ɓɛtɛni ɓɔɠɔ ʋɛ ga zanugi puai, ti ɗa ɠɛ ma: ‹Wɛlɛ ɗa-ƓALAGI ʋa, é è ɠulaai Ezipete yooi zu.› Ti woo ɲɔiti bo è laalɔɠɔma.
\p
\v 19 «Ɗa ma, ɗa-ɠaazumaawɔinɠaa maaʋele ma, è la ɠɛni ɠɛlɛni ti ʋa teʋebai zu. Tonaɓiingi la ɓɔlɔni ga pelei lɛa ga tiye foloi, abuzogi ɓalaa la looɠoni losu ti luɠɔ kpidii ti-ziɛ ʋelei zu. 
\v 20 È ɗa-yɛnvu ʋagɔi veeni ti ya, nii a kɛ ti ɠigi zɔlɔɔ, è la ɠɛni ɠɛlɛni manegi veezu ti ya ga ti-ɠɔnɔgi, è ziɛi veeni ti ya ga ti ɓɔɔle la. 
\v 21 È yeezeini ti wu kona ʋuunaanigɔ (40) laawu teʋebai zu, ti la ʋalani ani nɔpɛ ma, ta-zeɠeiti ti la zaɠani ga, ti-ɠɔɠɔiti ti la veni.
\p
\v 22 «È masa zooiti dɔɔni ti yeezu, ta nuɓusɛiti, ti ti ɠoba yooiti seɠe, Ɠɛsɛɓon masagi Siɠon ná-zooi, ta Ɓasan masagi Wɔge ná-zooi. 
\v 23 È ti ɓuɠuni, ti-lointi ti mɔin, eɠɛ geeɠɔlɔgi ɠaa zomideɠaiti, è ti laazeeli zooi naa zu, nii è ɠɛni ti-mɛmɛwolani ma, ti seɠe ga tɔnɔ. 
\v 24 Ti lɛɛni zooi naa zu, ti seɠe ga tɔnɔ, è zooi naa zu nuɓusɛiti dɔɔni ti yeezu, Kanaan nuiti, ta ta-masagiti, ti naati so ga yiima ʋele. 
\v 25 Ti taaiti soni niiti siɠigi ti ma, ani ɓɛtɛzu you ʋagɔiti, ti pɛlɛiti so, ti laavegai ga naavoloi, ti ziɛyeɠeiti so, niiti nu ɠiligaa ti bɔai, ta leezɛn ɓeleiti, ta wolive wuluiti, naa ʋɛɛ gwaa wulu mɔinmɔin ba. Ɗa-nuʋagɔlai maaʋele ma, ti ɠɛni daamii wosu ga yiimai, ti ɠɛni yiɠozu, é zeeli kwɛma.
\p
\v 26 «Kɛlɛ ti wuzeɠeni è laalɔɠɔma, ti ɓaka, ti ʋoluave ɗa-lɔgi ʋa, ti ɗa-ƓALA goo wo nuiti paa, niiti ti ɠɛni ɠɛɛzu ti ma, ti ɠale ma è ʋɔ, ti-zɔgiti gola ɲɔu. 
\v 27 Názu è ti veeni ti zili nuiti zea, naati ti ɗa ti maanɔɠɔ. Ti wooɠulani è ma kpɔlɔi ma ziɛgi zu, è yɛni geeɠɔlɔgi zu, è ti woomɛni. Ɗa-ɠaazumaawɔinɠai maaʋele ma, è unmɔɔ nuiti teʋeni ti ma, naati ti ti ɠula ti zili nuiti zea. 
\v 28 Izilayɛle nuiti ti dooɠogi zɔlɔɔni nɔ feya, ti tɔɔzeini gaamanɔ ga kotoi ɠɛa è laalɔɠɔma. Názu ɠa è ti lɔa la ti zili nuiti zea ʋolu, ti zei ti unda. Ti tɔɔzeini mɔnɔ ga kpee loa è ma, è yɛni geeɠɔlɔgi zu, è ti woomɛni. Ɗa-ɠaazumaawɔinɠaa wolai maaʋele ma, è ti unmɔɔni ná zeizu ɠɛ mɔinmɔin. 
\v 29 È ɓɔini ti la ga ti ɠale ma ɗa-lɔgiti ma, kɛlɛ ti wasoni, ti la ɠoloni ɗa-lɔgiti bɛ. Ti la woiloni ɗa-leveiti ma, niiti ta ɗa zɛnvui ve naati bɛ, ti ziɛzu ga tiye, ti kpakagi ta woozotalai ɠɛɛni, naa ʋɛɛ goizuɓɔlɔi ʋa. 
\v 30 È yeezeini ti wu kona mɔinmɔin daawu, ɗa-ƓALA goo wo nuiti ti ɗa ti lɛnɛ ga ɗa-yɛnvui. Kɛlɛ ti la woiloni naati goo ma, è lati, è ti lɔ zii ɠiligiti zea. 
\v 31 Kɛlɛ ɗa-ɠaazumaawɔinɠaa wolai maaʋele ma, è la ti undaaʋilini, è la ɠɛlɛni ti ʋa, mazɔlɔɔ ɗa ga gaazumaawɔinɠaa ƓALAGI, ta faanɛɛ ɠɛɛ ƓALAGI.
\p
\v 32 «Naa ɠa é ba, ee, gá-ƓALAGI, ɗɛi è wɔɔlɔai, è yeeɠaaɓaai, è maayikiai, ɗɛi è ɗa-minazeɠegi makɛsu, ta ɗa-wooɠɛɠiladai, soma è mina gá-maanɔɠɔi ɠa ga faa yɔɠɔfɛlɛ, nii é zeizu gi ma, gá gá-masagiti, ta gá-ɠundiɠiiti, gá-zalaɠa ɠula nuiti, ta gá-ƓALA goo wo nuiti, gi-mɛmɛwolani, ta ɗa-nuɓusɛiti gi pɛ ma, é tɔɔzei Asiili masagiti ta-ziɛgi zu ma, é zeeli za ma. 
\v 33 Ɗɔun è lelebogɛ, naa kpein su seeliai gi ma, è ti pɛ kɛɛʋɛ ɗa-wooɠɛɠiladai zu, gá ma faa ɲɔi ɠa gi ɠɛa kɛɛzu. 
\v 34 Gá-masagiti, ta gá-ɠundiɠiiti, naa ʋɛɛ gá-zalaɠa ɠula nuiti ta gi-mɛmɛwolani ba, ti la ɗa-lɔgi zoni, ti la woiloni ɗa-leveiti ta tookisu ɓɔɛiti ma, niiti è ɠɛni ti wosu ti ma. 
\v 35 Siɛgi kpein ti kɛɛni ta-masa zooi zu, undaanɛ wolaiti saama, niiti è ti ɠɛɛni ti ʋɛ, zou wolai zu nii è feeni ti ʋɛ, ti la ɠɛni zeɠeni ti-ɠɛɛwoti ɲɔiti polu, ti ʋa botii ɠɛ è ʋɛ.
\p
\v 36 «Wɛlɛ gi ʋa za duɔlai zu, naama yooi zu nii è feeni gi-mɛmɛwolani bɛ, ga ti baalɔnɔgiti mi. 
\v 37 Zooi naa ʋaalɔnɔ mɔinmɔingi kpein ka ga masagi naati tɔnɔ, niiti è gi lɔai ti yeezu, gá-ɠotoiti maaʋele ma. Tiya ɠa ti yiimaɠɛɛzu gi zu, gá gá-loganiiti, eɠɛʋelei nɛai la ti ʋɛ, kidaaʋili golai ɠa gi su.»
\s Bɛbɛi minazeɠe vai ga  //  toɠa ɠolo tɔgi ʋɛ
\p
\v 38 Naa maaʋele ma, gi minazeɠe kɛɛni, gi maaɓakpa é zɛʋɛ, gá-ɠundiɠiiti, gá-Levi nuiti, ta gá-zalaɠa ɠula nuiti ti yeeʋo pilɛ su, nii poogi ʋilɛni su.
\c 10
\p
\v 1 Nui niiti ti yeeʋo pilɛni sɛʋɛi zu, naati daaseigiti kaa: Ɠakalia ná-doun zunui Neɠemi, nii é ɠɛni ga kundiɠii, naa ʋoluma Sedesiyase, 
\v 2 Selaya, Azalia, Zelemi, 
\v 3 Pasuul, Amalia, Malikiya, 
\v 4 Ɠatuse, Saɓania, Maluke, 
\v 5 Ɠalime, Melemɔte, Aɓediyase, 
\v 6 Daniyɛle, Gineton, Ɓaluke, 
\v 7 Mesulame, Aɓiya, Miyamine, 
\v 8 Maaziya, Ɓiligayi, Semaya, naati pɛ ti ɠɛni ga zalaɠa ɠula nuiti.
\p
\v 9 Levi nuiti kaa: Azania ná-doun zunui Zozuwe, Ɠenadade mavofodai Ɓinuwi, Kadimiyɛle, 
\v 10 ta ti-ɠɛɛlointi niiti: Saɓania, Wodiya, Kelita, Pelaya, Ɠanan, 
\v 11 Misé, Leɠɔɓe, Ɠasaɓiya, 
\v 12 Zakuul, Seleɓia, Saɓania, 
\v 13 Wodiya, Ɓani, Ɓeninu.
\p
\v 14 Nuɓusɛiti ta-ɠundiɠiiti kaa: Paleyɔse, Paɠate-Moaɓe, Elame, Zatu, Ɓani, 
\v 15 Ɓuni, Azagade, Ɓeɓayi, 
\v 16 Adoniya, Ɓigivayi, Adin, 
\v 17 Atɛɛl, Ezekiase, Azuul, 
\v 18 Wodiya, Ɠasume, Ɓesayi, 
\v 19 Alife, Anatɔte, Nebai, 
\v 20 Magapiase, Mesulame, Eziil, 
\v 21 Mesezaɓɛɛle, Sadɔke, Yadua, 
\v 22 Pelatiya, Ɠanan, Anaya, 
\v 23 Wozé, Ɠanania, Ɠasuɓe, 
\v 24 Aloyese, Pila, Sobɛke, 
\v 25 Lowume, Ɠasabena, Maaseya, 
\v 26 Ayiya, Ɠanan, Anan, 
\v 27 Maluke, Ɠalime, Ɓaana.
\p
\v 28 Nuɓusɛi mɔtaiti kpein, ta zalaɠa ɠula nuiti, ta Levi nuiti, ta siɠida makɛ nuiti, naa ʋɛɛ guye loo nuiti ta GALA sei ʋɛlɛi wu wotiɠɛ nuiti ba, ta zɔiti kpein ti ɓeteʋeni zii ɠiligiti ba, nii a kɛ ti GALA ná-tɔgi ziɛ ga pagɔ, ti-anzaiti ta ti-lointi, niiti kpein ta la zoo faa ɠaaɠaazu, 
\v 29 ti pɛ ti ʋɔɔkpɔni ti-ɠɛɛlointi ba, niiti ti ga tosuba nuiti, ti pɛ ti minazeɠeni, ti ɠona ga ta ɠolo tɔgi ʋɛ, nii GALA ge feeni gi ya ga ná-botiɠɛ nui Moize maaʋele, naa ʋoluma gi gi-Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tɔgiti ta ná-deveiti so, naa ʋɛɛ ná-kalagiti ba, gi ɗa ti ɠɛ. 
\v 30 Gi minazeɠe ga gi la gi-loun anzanuiti fea zooi naa zu nuiti bɛ ga vulu, ta gi mina ti-loun anzanuiti fulu gi-loun zunuiti bɛ. 
\v 31 Gi mina ta-ʋɔdi ani nɔpɛ geya, nii ta ʋaa la dooɠo foloiti, ta fɛti voloiti. Kona dɔfela ɠilagila gi ɗa ɓe zooi ʋa, é looɠo, gi mina ɓɔi nu la ga é gá-ɠuyeiti kula.
\p
\v 32 Naa ʋoluma gi daani ɓɔɠɔ ma ga tɔgi ga kona-o-kona, gi ɗa galamu naaninaani fe ga wali ɠaei gá-ƓALA sei ʋɛlɛi wu wotiɠɛ vai zu. 
\v 33 Zeemaaɓɔ walii naa ɠa niima aniiti ti ɠɛɛzu ɠeyazu la: ɓului nii é veezu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, vebɛ zalaɠaiti ta gala zalaɠaiti niiti ti maanɛai ti ɗa ve folo-o-folo, gala zalaɠaiti ti ɠulazu ɠɔ dooɠo foloiti, alu toga niinɛi ma vɛtiiti, ta fɛtii zɔiti ma voloiti, vebɛani zɔiti ti veai GALA bɛ, ta Izilayɛle nuiti ta-ɠoto gba zalaɠaiti, ta fai nii kpein é ɠɛɛzu gá-ƓALA sei ʋɛlɛi wu. 
\v 34 Gɛi gi ga zalaɠa ɠula nuiti, ta Levi nuiti, naa ʋɛɛ nuɓusɛi zɔiti ba, gi yeeɠɛɠalai ɠaaɠwɛɛni gá-ʋɛlɛyeɠeiti ba ga kpakutoomai, gi ɠɛ kwɛ siɛgi nii ɛsɛ maanɛai é ʋaa la ga koʋii ga vebɛanii gá-ƓALA sei ʋɛlɛi ma ɠoizuʋɛ, zalaɠaiti gala vai zu gá-ƓALAGI, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-zalaɠa ɠulazuʋɛ, eɠɛʋelei sɛʋɛai la tɔ sɛʋɛi zu. 
\v 35 Kona-o-kona gi ɗa ʋa ɓalaa ga gá-yooiti baalɔnɔ mɔungiti, ta gá-wuluiti gaa ɠwaa mɔungiti, Ɠɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi ma ɠoizuʋɛ. 
\v 36 Gá ʋa ɓalaa ga gi-loun zunu mɔungiti, ta gá-loganiiti ma yiʋo zinɛ mɔungiti, eɠɛʋelei sɛʋɛai la tɔ sɛʋɛi zu. Gá ʋa ga gá-logani ɓulugiti ma yiʋo zinɛ mɔungiti, nikɛiti, baalagiti, ta boliiti, gá-ƓALAGI zei ʋɛlɛi ma ɠoizuʋɛ, gi ti ve zalaɠa ɠula nuiti zea, ti botii ɠɛɛzu ná. 
\v 37 Naa ʋoluma, gá ta zeɠe gá-ɓulu vukɔi ma ʋapagiti ba, ta gá-wulu waa ʋagɔiti, ta dɔɔ niinɛi, naa ʋɛɛ gulɔi ʋa, gá naama aniiti fe zalaɠa ɠula nuiti zea gá-ƓALAGI ná-pɛlɛi ma ʋɛɛbaiti bu. Gá-ɓalaga aniiti kpein ma ʋuusiɛi ɠa ve Levi nuiti zea, tiya ɓɔɠɔi ta leʋe taaiti su, ʋɛti gá-ɓalagiti ti náti, ti puusiɛiti seɠe. 
\v 38 Zalaɠa ɠula nui nii é ga Aalɔn mavofodai, naa ɓɔɠɔi ɠa ʋilɛsu Levi nuiti polu, siɛgi zu ti ɠɛɛzu puusiɛi ɠulazu la. Levi nuiti ɓalaa ta ʋa ga puusiɛi ma ʋuusiɛi gá-ƓALAGI zei ʋɛlɛi ma naavolo makɛsuʋɛ. 
\v 39 Izilayɛle nuiti ta Levi nuiti ta ʋaazu ga ta-vebɛaniiti: moloi é ga ɓeleegi, dɔɔ niinɛi, ta gulɔi, ti pu pɛɛbai naati bu, ʋɛ GALA sei ʋɛlɛi wu zɔɔlaiti ta ɗa ɠɛ ná, ta zalaɠa ɠula nuiti ti botii ɠɛɛzu GALA sei ʋɛlɛi wu, ta siɠida makɛ nuiti, naa ʋɛɛ guye loo nuiti ba. Naazu gi la yeeɓega gá-ƓALAGI zei ʋɛlɛi ʋa pɛ.
\c 11
\s Zuifuiti ti ʋaai ga niinɛ,  //  ti ɠaaɠwɛɛ vai Zeluzalɛme  //  ta taai zɔiti ba
\p
\v 1 Kundiɠiiti ti zeini Zeluzalɛme. Nuɓusɛi mɔtaiti saama, ti kɛɛni ga kpakutoomai, nii a kɛ nu ʋuupuugi zaama, ti yeelo nu ɠila ba, é li, é zei Zeluzalɛme taa ɲadegai zu, taaʋuugɔi zɔiti, naati ti li, ti zei zɔɔma laaiti su. 
\v 2 Nuɓusɛiti ti naama nuiti mamani, niiti ti ɓɔɠɔ veeni ga ti zei Zeluzalɛme.
\p
\v 3 Izilayɛle nuiti ti liini, ti zei Zuda laaiti su, ɛsɛ ge zei kɔli unda, ta ná-taa zu, zalaɠa ɠula nuiti, Levi nuiti, GALA sei ʋɛlɛi wu wotiɠɛ nuiti, ta Salomɔn ná-botiɠɛ nuiti ti-mavofodaiti. Koʋii ma ɠundiɠiiti daaseigiti kaa, niiti ti zeini Zeluzalɛme. 
\v 4 Zuda ta Ɓɛnzamɛn nui tanigaa ti zeini Zeluzalɛme, ti laaseigiti kaa:
\li1 Zuda nuiti saama:
\li2 Pelɛze mavofodai Ataya, nii mɛmɛwolani ti ɠɛni ga Maɠalaleyɛle mavofodai, ga Sefatia, Amalia, Zakali, ta Woziase,
\li2
\v 5 ta Siloni mavofodai Maaseya, nii mɛmɛwolani ti ɠɛni ga Zakali, Yoyaliɓe, Adaya, Ɠazaya, Kɔle-Wozé, ta Ɓaluke.
\li2
\v 6 Pelɛze mavofodaiti saama, zunu ɓakologi niiti ti zeini Zeluzalɛme, ti ɠɛni ga nu unnaanigɔ nu ʋuulɔzita maazu lɔsaʋa (468).
\b
\li1
\v 7 Ɓɛnzamɛn nuiti saama:
\li2 Ezayi mavofodai Salu, nii mɛmɛwolani ti ɠɛni ga Itiyɛle, Maaseya, Kolaya, Pedaya, Yowɛde, ta Mesulame. 
\v 8 Tɔun poluma, Gaɓayi ta Salayi. Ɓɛnzamɛn nuiti pɛ kpɔga ɠɛni ga nu untaaʋuugɔ nu ʋuufele maazu lɔsaʋa (928). 
\v 9 Zikili ná-doun zunui Zowɛle ɠa é ɠɛni ga naati ta-ɠundiɠii, Ɠasenua ná-doun zunui Zuda ɠɛ ga taa ɠundiɠii ná-seikobai.
\b
\li1
\v 10 Zalaɠa ɠula nuiti saama:
\li2 Yoyaliɓe ná-doun zunui Yedaya, Yakin, 
\v 11 zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai Ayituɓe mavofodai Selaya, nii mɛmɛwolani ti ɠɛni ga Melayɔte, Sadɔke, Mesulame, ta Yilikiya, 
\v 12 naa ʋɛɛ nu undɔsaʋa nu ʋuufele maazu felegɔ (822) ʋa ti-ɠɛɛlointi saama, niiti ti ɠɛni botii ɠɛɛzu GALA sei ʋɛlɛi wu, ta Malikiya mavofodai Adaya, nii mɛmɛwolani ti ɠɛni ga Pasuul, Zakali, Amesi, Pelaliya, ta Yeloɠame, 
\v 13 ta pɛlɛyeɠe ɠundiɠi unfelegɔ puunaani maazu felegɔ (242), ná-bolodamaiti saama, ta Imɛɛl mavofodai Amasayi, nii mɛmɛwolani ti ɠɛni ga Mesilemɔte, Aazayi, ta Azalɛle, 
\v 14 ta kɔɔɠɔ nu ɠɛzɛɠɛzɛ ungila puufele maazu lɔsaʋa (128) ti-ɠɛɛlointi saama. Gɛdolime ná-doun zunui Zaɓidiyɛle ɠa é ɠɛni ga ta-ɠundiɠii.
\b
\li1
\v 15 Levi nuiti saama:
\li2 Ɓuni mavofodai Semaya nii mɛmɛwolani ti ɠɛni ga Ɠasaɓiya, Azilikame, ta Ɠasuɓe, 
\v 16 ta Levi nuiti ta-ɠundiɠiiti Saɓetayi ta Yozaɓade, niiti ti ɠɛni GALA sei ʋɛlɛi ma wotiiti untuɠɔ kɛlɛma ʋelei, 
\v 17 ta Azafe mavofodai Matania, nii mɛmɛwolani ti ɠɛni ga Zaɓidi ta Misé. Tɔ ɠa é ɠɛni ga maamusɛ wuye laaɠula ɠundiɠii GALA fali ziɛgi zu. Ná-seikobai Ɓakeɓukia, nii é ɠɛni ga Matania kɛɛɠɛloin gila, ta Aɓada, naa ɠa é ɠɛni ga Yedutun mavofodai, nii mɛmɛwolani ti ɠɛni ga Galale ta Samua. 
\v 18 Levi nui niiti ti ɠɛni taa wola ɲadegai zu, ti ɠɛni ga nu unfele puulɔsaʋa maazu naani (284).
\b
\li1
\v 19 Siɠida makɛ nuiti ti ɠɛni ná:
\li2 Akuɓe, ta Talamɔn, naa ʋɛɛ ti-ɠɛɛloin siɠida makɛ nui zɔiti ba, ti pɛ kpɔga ɠɛni ga nu ungila puulɔfela maazu felegɔ (172).
\b
\p
\v 20 Izilayɛle nui mɔtaiti, zalaɠa ɠula nua ta Levi nua, ti zeini Zuda laai zɔiti su, ɛsɛ ge zei ná-pogani unda. 
\v 21 GALA sei ʋɛlɛi wu wotiɠɛ nuiti ti zeini Zeluzalɛme ɠoii nii daa ga Wofɛle. Siɠa ta Gisipa ɠa ti ɠɛni ga ta-ɠundiɠiiti.
\p
\v 22 Levi nuiti ta-ɠundiɠii ɠɛni Zeluzalɛme ga Uzi, Misé mavofodai, nii kɛɛɠɛ ta kɛɛɠɛwolani ti ɠɛni ga niiti: Matania, Ɠasaɓiya, ta Ɓani, é ɠɛni ga Azafe ná-bolodai zu nui ta, niiti ti ɠɛni guye loo vai ta gɛingɛin gani vaiti unda GALA sei ʋɛlɛi wu. 
\v 23 Guye loo nuiti ti ɠɛni masagi ná-devei wu, faazeikpasu ɠɛni ná ta-volo ɠilagila botii vaa zu. 
\v 24 Zuda mavofodai Zela ná-bolodamai zu nui nii daa ga Mesezaɓɛɛle, naa ná-doun zunui Petayia ɠa é ɠɛni masagi ɠoba nuɓusɛiti ma vai kpein su.
\p
\v 25 Zuda ʋɛlɛyeɠei tanigaa ti liini, ti zei dɔɓɔzu laai niiti su, ta ti-maaɠooliiti su: Kiliyate-Aaleɓa ta maaɠoolii zu laaiti, Diɓon ta maaɠoolii zu laaiti, Yekaɓeseyɛle ta maaɠoolii zu laaiti, 
\v 26 Yesua, Molada, Ɓɛte-Palɛte, 
\v 27 Ɠasaal-Suale, Ɓeel-Seɓa ta maaɠoolii zu laaiti, 
\v 28 Sikilage, Mekona ta maaɠoolii zu laaiti, 
\v 29 En-Limon, Soleya, Yaalemute, 
\v 30 Zanoa, ta Adulame, ta ti-maaɠoolii zu laaiti, Lakise ta maaɠoolii zu, Azeka ta maaɠoolii zu laaiti. É zo Ɓeel-Seɓa, é zeeli Ɠinɔme ʋɛtugi ma, ti zeini ná yɔɠɔzuʋɛ laaiti kpein su.
\p
\v 31 Ɓɛnzamɛn ʋɛlɛyeɠeiti ti zeini taai niiti su: Geɓa, Mikemase, Aya, Ɓetɛle ta maaɠoolii zu laaiti, 
\v 32 Anatɔte, Nɔɓe, Anania, 
\v 33 Ɠasɔɔl, Lama, Gitayime, 
\v 34 Ɠadide, Seɓoyime, Neɓalate, 
\v 35 Lode, ta Wono, ɲɛɛliɠi nuiti ta-nɛmɛi. 
\v 36 Levi nuiti saama, tanigaa ti zeɠeni Zuda, ti latiga Ɓɛnzamɛn ʋele.
\c 12
\s Zalaɠa ɠula nuiti ta Levi nuiti  //  ti-laasei sɛʋɛ vai
\p
\v 1 Zalaɠa ɠula nuiti ta Levi nui niiti ti ɠulani duɔlai zu, ti ʋa ʋɔɔma ta Seyalitiyɛle ná-doun zunui Zoloɓaɓɛle, é ʋɛɛ Zozuwe ʋa, ti-laaseigiti kaa: Selaya, Zelemi, Ɛsedalase, 
\v 2 Amalia, Maluke, Ɠatuse, 
\v 3 Sekania, Lewume, Melemɔte, 
\v 4 Ido, Ginetoyi, Aɓiya, 
\v 5 Miyamine, Maadiya, Ɓiliga, 
\v 6 Semaya, Yoyaliɓe, Yedaya, 
\v 7 Salu, Amɔke, Yilikiya, Yedaya. Naati ka ti ɠɛni ga zalaɠa ɠula nuiti ta ti-ɠɛɛlointi ta-ɠundiɠiiti, Zozuwe ná-siɛgi zu.
\p
\v 8 Levi nuiti kaa: Zozuwe, Ɓinuwi, Kadimiyɛle, Seleɓia, Zuda, ta Matania. Matania ta kɛɛɠɛlointi ka ti maamusɛ wuyeiti daaɠulazu. 
\v 9 Ti-ɠɛɛlointi Ɓakeɓukia ta Uni ti ɠɛni loni ti ɠakala, ti ɠaaʋotegai ɓɔɠɔ ma ta naati botii ɠɛɛ vai zu.
\p
\v 10 Zozuwe Yoyakime zɔlɔɔni, Yoyakime Eliasiɓe zɔlɔɔ, Eliasiɓe Yoyada zɔlɔɔ, 
\v 11 Yoyada Zonatan zɔlɔɔ, Zonatan Yadua zɔlɔɔ.
\p
\v 12 Yoyakime ná-siɛgi zu, niima nuiti ka ti ɠɛni ga zalaɠa ɠula nuiti ta-ʋɛlɛyeɠe ɠundiɠiiti:
\li1 Melaya ɠa é ɠɛni Selaya ná-pɛlɛyeɠei unda,
\li1 Ɠanania ɠa é ɠɛni Zelemi ná-pɛlɛyeɠei unda,
\li1
\v 13 Mesulame ɠa é ɠɛni Ɛsedalase ná-pɛlɛyeɠei unda,
\li1 Yoɠanan ɠa é ɠɛni Amalia ná-pɛlɛyeɠei unda,
\li1
\v 14 Zonatan ɠa é ɠɛni Meluki ná-pɛlɛyeɠei unda,
\li1 Zozɛfe ɠa é ɠɛni Saɓania ná-pɛlɛyeɠei unda,
\li1
\v 15 Adana ɠa é ɠɛni Ɠalime ná-pɛlɛyeɠei unda,
\li1 Ɠɛlɛkai ɠa é ɠɛni Melayɔte ná-pɛlɛyeɠei unda,
\li1
\v 16 Zakali ɠa é ɠɛni Ido ná-pɛlɛyeɠei unda,
\li1 Mesulame ɠa é ɠɛni Gineton ná-pɛlɛyeɠei unda,
\li1
\v 17 Zikili ɠa é ɠɛni Aɓiya ná-pɛlɛyeɠei unda,
\li1 nui ta ɠa é ɠɛni Miniyamin ná-pɛlɛyeɠei unda,
\li1 Pilitai ɠa é ɠɛni Moadia ná-pɛlɛyeɠei unda.
\li1
\v 18 Samua ɠa é ɠɛni Ɓiliga ná-pɛlɛyeɠei unda,
\li1 Zonatan ɠa é ɠɛni Semaya ná-pɛlɛyeɠei unda,
\li1
\v 19 Matenayi ɠa é ɠɛni Yoyaliɓe ná-pɛlɛyeɠei unda,
\li1 Uzi ɠa é ɠɛni Yedaya ná-pɛlɛyeɠei unda,
\li1
\v 20 Kalayi ɠa é ɠɛni Salayi ná-pɛlɛyeɠei unda,
\li1 Eɓɛɛl ɠa é ɠɛni Amɔke ná-pɛlɛyeɠei unda,
\li1
\v 21 Ɠasaɓiya ɠa é ɠɛni Yilikiya ná-pɛlɛyeɠei unda,
\li1 Netaneyɛle ma ka ɠa é ɠɛni Yedaya ná-pɛlɛyeɠei unda.
\p
\v 22 Siɛgi zu Eliasiɓe ta Yoyada, naa ʋɛɛ Yoɠanan ta Yadua ti ɠɛni la ga zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolaiti, ti Levi nuiti daaseigiti sɛʋɛni, niiti ti ɠɛni ga pɛlɛyeɠe ɠundiɠiiti. Ʋele nɔ ɠana ti kɛɛni la ga zalaɠa ɠula nuiti, eyɛsu Pɛɛlese masagi Daliyuse ná-siɛgi. 
\v 23 Levi ʋɛlɛyeɠe ɠundiɠiiti daaseigiti ɠɛni sɛʋɛi naa zu, nii faa ɓiigiti ti su, kɛlɛ naa ɠɛɛni nɔ eyɛsu é zeeli Eliasiɓe ná-dounloin Yoɠanan ná-siɛgi ma. 
\v 24 Levi ɠundiɠii niiti: Ɠasaɓiya, Seleɓia, ta Kadimiyɛle ná-doun zunui Zozuwe ta ti-ɠɛɛlointi, ti ɠɛni losu ɠakala, ti ɠaaʋotegai ɓɔɠɔ ma ta naati, ti ɗa GALA maamusɛ wuyeiti ta dɛbi wuyeiti too ta-ziɛgi a la zeelina botiɠɛ vai zu. Ʋele ɠana ti ɠɛni kɛɛzu la, é zoloo devei naa ma, nii GALA ná-nui Davide feeni ti ya.
\p
\v 25 Matania, Ɓakeɓukia, Aɓediyase, Mesulame, Talamɔn, ta Akuɓe ti ɠɛni ga siɠida makɛ nuiti, ti ɗa wɛlɛ sɔɔla makɛsuʋɛti ma ti GALA sei ʋɛlɛi laaʋɛti. 
\v 26 Ti ɠɛni ta wotii ɠɛɛzu Zozuwe ná-doun zunui Yoyakime ná-siɛgi zu, Yosadake ná-dounloin, ta zou zɛʋɛ ɠundiɠii Neɠemi, ta zalaɠa ɠula nui é ga sɛʋɛ ɠɛ nui Ɛsedalase ta-ziɛgi zu.
\s Zeluzalɛme ziɠigi vee vai GALA bɛ
\p
\v 27 Zeluzalɛme ziɠigi laalaosuʋɛ, gi Levi nuiti kpein tolini, ti zeɠe ta-laazuʋɛti, ti ʋa, gi fɛtii ɠula ga koozunɛɛi, siɠigi vee vai zu GALA bɛ, ga GALA maamusɛ wuyeiti ti ɗa loo, kɔtɛgi, papai, ta kɔnigiti ti ɗa ɠɛin bu. 
\v 28 Guye loo nuiti ti ɠaalɛɛni ba, ti zeɠe Zeluzalɛme maaɠoolii zu laaiti, ta Netofa maaɠoolii zu: 
\v 29 ta Ɓɛte-Gilegale, é ʋɛɛ Geɓa yooi ɲɛgɛlɛin ba, ta Azamavɛte, mazɔlɔɔ guye loo nuiti ti taaiti toni Zeluzalɛme maaɠoolii zu. 
\v 30 Zalaɠa ɠula nuiti ta Levi nuiti ti ɓɔɠɔ ɲadeni, ti nuɓusɛiti ɲade, naa ʋɛɛ taa ziɠidaʋɛti ta siɠigi ʋa.
\p
\v 31 Gè Zuda ɠundiɠiiti tɛɛni siɠigi ɠa. Gè guye loo nuiti gaaɠwɛɛni su ga felegɔ. Ma mɔungiti ti ɗa ziɛ siɠigi ɠa nu yeezazu ʋelei Kpoɠa Siɠidaʋɛ. 
\v 32 Nui niiti ka ti ɠɛni ziɛzu guye loo nuiti poluʋɛ: Wosaya, ta Zuda ɠundiɠiiti gilazuʋɛ, 
\v 33 Azalia, Ɛsedalase, Mesulame, 
\v 34 Zuda, Ɓɛnzamɛn, Semaya, Zelemi. 
\v 35 Naa ʋoluma zalaɠa ɠula nui niiti ti ɠɛni puʋugi vɛɛzu: Zakali, Azafe mavofodai, nii mɛmɛwolani ti ɠɛni ga Zakuul, Misé, Matania, Semaya, ta Zonatan, 
\v 36 ta bɔɔlai niiti: Semaya, Azalɛle, Milalayi, Gilalayi, Maayi, Netaneyɛle, Zuda, ta Ɠanani. Ti gɛingɛin ganigiti seɠeni, niiti GALA ná-nui Davide ti ɓɛtɛni. Sɛʋɛ ɠɛ nui Ɛsedalase ɠa é ɠɛni ti untuɠɔ. 
\v 37 Ti zeeliai ma Ziɛun Siɠidaʋɛ, ti lɛɛni Davide ná-taai zu ga nu lɛɛzuʋɛti pɔ pelei, ti yɛ siɠigi ɠa, ti Davide ná-pɛlɛi maazuɓudɛ, ti zeeli Ziɛ Ziɠidaʋɛ, folo ɠulazu ʋelei.
\p
\v 38 Guye loo nui zɔiti ti liini ga nu ɠɔʋɛzu ʋelei. Gè ʋilɛni ti ʋolu siɠigi ɠa, gá bɛbɛi mɔtaiti. Gi leʋeni Abu Ziɠi Gaaɠoozagi ɠobaʋɛ, ta Siɠigi Ɠaawɔɔlɔzu ʋelei. 
\v 39 Gi liini, gi leʋe Efelayime Siɠidaʋɛ maazu, ta Siɠida Wɔlɔmai, naa ʋɛɛ Kale Ziɠidaʋɛ ʋa, ta Ɠananeyɛle Ná-Siɠi Koozagi, é ʋɛɛ Mea Ná-Siɠi Koozagi ʋa, gi leʋe Baala Siɠidaʋɛ, gi zeeli Kaso Ziɠidaʋɛ. 
\v 40 Guye loo nu ɓulu seizu felegɔiti ti loni GALA sei ʋɛlɛi ma ɠoizuʋɛ, gá ɓalaa gá kundiɠiiti niiti ti ɠɛni pòlu, 
\v 41 ta zalaɠa ɠula nui niiti ti ɗa puʋugi vɛ: Eliakime, Maaseya, Miniyamin, Misé, Eliyɔyenayi, Zakali, Ɠanania, 
\v 42 naa ʋoluma Maaseya, Semaya, Eleazaal, Uzi, Yoɠanan, Malikiya, Elame, ta Ezɛɛl. Yizalayia ɠa é ɠɛni losu guye loo nuiti tuɠɔ, ti ɗa guyeiti too. 
\v 43 Naama voloi nuiti ti zalaɠa mɔinmɔin kulani, ti ɗa ɠoozunɛ ga gola, mazɔlɔɔ GALA ge ná-nuɓusɛiti koozunɛɛni ga gola, anzanuiti ta doungoiti ti ɗa ɠoozunɛɛ ɓalaa. Nu ɠɛni yɛsu ɠoozama poun, è ɗa koozunɛ wooi mɛni Zeluzalɛme, ti ná maaɓudɛ.
\p
\v 44 Naama ziɛgi zu, zeelobai woni ga zunui tanigaa, ga ti ɗa wɛlɛ pɛlɛiti ma, vɛti vebɛaniiti ta puusiɛiti ti ɠɛni makɛsu ná. Naama nuiti nɔ ɠa ti ɠɛni liizu kpalagiti su taa ɠobaʋɛti, ti zooi ʋaalɔnɔ mɔungiti seɠe, nii tɔgi bogai ga é ɠɛ ga zalaɠa ɠula nuiti ta Levi nuiti kɔnɔgi, ti ʋa ga tiye. Mazɔlɔɔ Zuda nuɓusɛiti kpein ti ɠoozunɛɛni zalaɠa ɠula nuiti ta Levi nuiti ta-woti ʋelei ma, 
\v 45 ti ɠɛni ta-ƓALAGI ná-botii kpein kɛɛzu, ta nuɓusɛiti ta-ɲade fai ma zii pɛ. Guye loo nuiti ta siɠida makɛ nuiti ɓalaa ti ɠɛni ziɛzu ga devei naa nɔ, nii Davide ta ná-doun zunui Salomɔn ti feeni. 
\v 46 Mazɔlɔɔ kaite, Davide ta Azafe ta-ziɛgi zu, guye loo ɠundiɠiiti ti ɠɛni GALA dɛbi wuyeiti ta maamusɛ wuyeiti daaɠulazu. 
\v 47 Zoloɓaɓɛle ta Neɠemi ta-ziɛgi zu, Izilayɛle nuiti kpein ti ɠɛni ʋaazu ga guye loo nuiti ta siɠida makɛ nuiti kɔnɔgi folo-o-folo. Ti ɠɛni ʋaazu ɓalaa ga vebɛani ɲadegaiti, nii é ɠɛni ga Levi nuiti tɔnɔi, Levi nuiti ɓalaa ti ɠɛni naa veezu Aalɔn mavofodaiti zea, nii é ga tɔnɔi vebɛani ɲadegai naati su.
\c 13
\s Falibo fai niiti Neɠemi ti ɠɛɛni
\p
\v 1 Naama ziɛgi zu, ti yɛni Moize ná-sɛʋɛi ɠalasu nuɓusɛiti gaazu, ti ka su ga Amɔn ta Moaɓe nuiti maa la nɛɛni ti ʋa ɠɛ GALA ná-nuiti ta-maaɓɔgi zu. 
\v 2 Tɔɔzei, ti la ɠɛni Izilayɛle nuiti daaɠomini ga pagɔ, ti ʋa ti vadɔ ga daamianigiti ta kpɔɔle ɗɛi. Moaɓe nuiti mu ti Ɓalaame zalani ga é ʋa, é Izilayɛle ɠoto, kɛlɛ gá-ƓALAGI kotoi naa valiboni ga tuyai.\f + \fr 13:1-2 \fr*\ft Wɛlɛ ʋɛti: \+xt GlS 22:1-6; TSV 23:3-6\+xt*.\ft*\f* 
\v 3 Izilayɛle nuiti ti naa mɛnigai ma sɛʋɛ ɠalagi zu, ti deveni ga ti wɛɛinti kpein kula ɓɔɠɔ zaama.
\p
\v 4 Naama yeei ʋa ɠɛ é zeeli, zalaɠa ɠula nui Eliasiɓe ɠa é ɠɛni wɛlɛzu pɛɛbaiti ma, niiti ti loni gá-ƓALAGI zei ʋɛlɛi ʋa. Tɛi tama ti ɓɔni boloda ma ta Toɓiya, 
\v 5 é pɛɛbai gila feeni naa ya, ʋɛ sɔɔlai niiti ti ɠɛni ná mɔungi: vebɛ zalaɠaiti, ansansegi, GALA sei ʋɛlɛi wu zɔɔlaiti, moloi ta dɔɔ niinɛi ma ʋuusiɛi, ta gulɔi, niiti ti levea ɠɛni de ga Levi nuiti, ta guye loo nuiti, ta siɠida makɛ nuiti tɔnɔi, ta zalaɠa ɠula nuiti kɔnɔgiti. 
\v 6 Gè la ɠɛni Zeluzalɛme siɛgi zu naama vaiti ti ɠɛɛni la, mazɔlɔɔ gè ɠaleni ma Ɓaɓilɔne masagi Aaletazɛɛlesɛse ɠoba ná-kona ʋuusaʋa maazu velesiɛi (32) ma masa fai zu, gè yeeɠɛɠala go ɠɛɛni. Naa ʋoluma é vaani bu ga 
\v 7 gè ɠale ma Zeluzalɛme. Gè faa ɲɔi naa ɠaani, nii Eliasiɓe kɛɛni, ga pɛɛbai vee vai Toɓiya ʋɛ gá-ƓALAGI zei ʋɛlɛi ma ɠoizuʋɛ. 
\v 8 Zìiɠaawanani gola. Nii kpein é ga Toɓiya ɠɔligiti, gè ti ɠulani pɛlɛi wu, gè ti ʋili ya eteaʋɛ, 
\v 9 naa ʋoluma gè devei veeni ga ti pɛlɛiti buuɲade, gè GALA sei ʋɛlɛi wu zɔɔlaiti puuni ná ʋolu mɔnɔ, ta vebɛ zalaɠaiti, ta ansansegi.
\p
\v 10 Gè mɛnini ɓalaa ga Levi nuiti kɔnɔgi la mɔ ɠɛni veezu, naa maaʋele ma Levi nuiti ta guye loo nuiti ti ɠalega ma, ti li ta-lii ɠɛɛzuʋɛti. 
\v 11 Gè zelii loni kundiɠiiti ma, gè ɠɛ ti ma: «Leeni vaa zu wo GALA sei ʋɛlɛi laaloai?» Gè Levi nuiti ta guye loo nuiti gaalɛɛni ba, gè ti ʋilɛ ta-wotii ma ʋolu. 
\v 12 Zuda nuiti ti tɔɔzeini ʋolu, ti ɗa ʋa ga puusiɛiti, ga moloi, ta dɔɔ niinɛi, ta gulɔi, ti pu ti makɛ ʋɛlɛi wu. 
\v 13 Gè yeeloni nui tanigaa ʋa ga ti ɗa wɛlɛ pɛlɛi naati ma, naama nuiti ti ɠɛni ga: zalaɠa ɠula nui Selemiya, sɛʋɛ ɠɛ nui Sadɔke, ta Levi nui Pedaya, naa ʋoluzeigi ɠɛni ga Zakuul ná-doun zunui Ɠanan, Matania ná-dounloin. Ɛsɛ pɛ ge zolooni ma ga nui niiti ta ga lada nua. Ta-wotii ɠɛni ga ti ɗa vebɛaniiti gaaɠwɛ ti-wɔɔlaiti ba.
\p
\v 14 Ee, nà-GALAGI, ɠizɛ naa kpein su, nii gè kɛa, mina yeema wooɠɛɠiladai naa ma, nii gè botii ɠɛa la GALA sei ʋɛlɛi vaa ma, ta nii kpein é ɠɛɛzu bu.
\p
\v 15 Naama ziɛgi zu, gè nui tanigaa ɠaani Zuda, ti ɗa leezɛn waai ɠolo dɔɔ ɗɛi ɠulazuʋɛ dooɠo foloi. Tanigaa ti ɗa moloi mɛɛn dooɠo foloi, ti ɗa ta-zoovalegiti kasɔɠili ga dɔɔi, ta leezɛn waai, é ʋɛɛ kooleɠoole gwaai ʋa, ta kasɔi ma zii pɛ, ti ʋa lɛ ga tiye Zeluzalɛme dooɠo foloi. Gè ti lɛnɛni voloi ti ɠɛni ta-yaaɠo aniiti pɔdizu la. 
\v 16 Naa ʋoluma Tiil nui niiti ti ɠɛni zeini Zeluzalɛme, naati ti ɠɛni ʋaazu ga kaleiti ta yaaɠo ani ɠiligiti, ti ɗa pɔdi Zuda nuiti ma ta Zeluzalɛme dooɠo foloi. 
\v 17 Gè zelii loni Zuda ɠundiɠiiti ma, gè ɠɛ ti ma: «Lee ʋe wo niima vaa ɲɔi ɠɛɛzu ɠani, wo ɗa dooɠo foloi maaɲɛɛi ʋu ma? 
\v 18 Naa nɔ lɛi wo-ɠɛɛni ti kɛɛni? Naa maaʋele ɠa é kɛa ada-ƓALAGI niima maanɔɠɔiti seiɗa ade ma, ta taai nii ma. Wɔun wa-ɠololalai maaʋele ma dooɠo foloi ʋɛ, wa ta ʋɛɛzu ná-ziiɠaawanai ʋa Izilayɛle laalɔɠɔma.»
\p
\v 19 Naa ʋoluma, gè devei veeni ga fitiligi ɠa ʋɛɛna nɔ feya, ti Zeluzalɛme taa ziɠidaʋɛti daaɠulu, aisa dooɠo foloi ʋa zeeli, ti laa mina lao, kɛni dooɠo foloi a leʋena. Gè nà-botiɠɛ nui tanigaa zeini taa ziɠidaʋɛti koba, ga ti ɗa wɛlɛ náti ma, nii a kɛ kasɔ nɔpɛ ge mina lɛ Zeluzalɛme dooɠo foloi. 
\v 20 Naa ɠɛai ma, yaaɠoi tanigaa ti ɲiini ga gila ɓaa felegɔ Zeluzalɛme ziɠigi ʋoluʋelei. 
\v 21 Gè ɓaazaɠani ti ma, gè ɠɛ ma: «Lee vaa zu wo ɲiizu siɠigi laaʋɛ? Wa ta ɠɛɛna nii ʋoluma, nà yeeʋɛɛ wo ma.» É zoni názu ma pa, ti la mɔ ɠɛni ʋaazu dooɠo foloi ma. 
\v 22 Naa ʋoluma, gè boni Levi nuiti ma ga ti ɓɔɠɔ ɲade, ti li, ti ɗa wɛlɛ taa ziɠidaʋɛti ma, nii a kɛ ti dooɠo foloi maaɲɛ.
\p Ee, nà-GALAGI, ɠizɛ sù, è gàazumaawɔinɠa ɗa-wooɠɛɠilada wolai maaʋele ma!
\p
\v 23 Naama ziɛgi nɔ zu, gè Zuifui tanigaa ɠaani, ti anzaiti fuluai Asadɔde, Amɔn, ta Moaɓe nuiti saama. 
\v 24 Ti-lointi gilazuʋɛ kpein ge ɠɛ ɓɔɛzu ga Asadɔde wooi nɔ, zɔiti ti ɗa zii woo ɠiligiti bo. Kɛlɛ ti tanɔpɛ ge la ɠɛni zooni Eɓulu wooi wosu. 
\v 25 Gè zelii loni ti ma, gè ti ɠoto, gè tanigaa loɠa, gè ɗa tɔundeɠaiti folofolo ma. Naa ʋoluma, gè ɠɛni ti ma, ti ɠona GALA daaseigi ma, ga ti mina mɔ ti-loun anzanuiti fe ga vulu zii ɠiligiti ti-loun zunuiti bɛ, ta ti mina mɔ zii ɠili anzanu vulu ti-loun zunuiti bɛ, ɓaa tiya ɓɔɠɔ ʋɛ. 
\v 26 Gè ɠɛni ti ma: «Naa nɔ lɛi é ɠɛɛni ga Izilayɛle masagi Salomɔn ná-kotoi? Zii ɠiligiti kpein saama, kɛɠala masa ge la ɠɛni ná, ná-GALAGI nɛɛni ʋɛ, naa sei Izilayɛle unda ga masagi. Kɛlɛ naa pɛ ge ɠɛɛni, zii ɠili anzanuiti ti tooni kotoi zu. 
\v 27 Gi la mɔ pɔ gi mɛni ga wa naa ɠɛɠala ɠoto ɲɔuɲɔugi ɠɛɛzu ta wa ga wooʋalada nuiti ada-ƓALAGI laalɔɠɔma, wo ʋa ɗa zii ɠili anzanuiti sei.»
\p
\v 28 Yoyada ná-doun zunui gila ge ɠɛni ná, zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai Eliasiɓe ná-dounloin, é ɠɛni ga Ɠɔlɔnayime nui Sanebalate nɛkoi, naa ɠa é kɛɛni gè kpɛɛni, gè maaɠooza ɓɔɠɔ ʋa. 
\v 29 Ee, nà-GALAGI, mina yeema ti ma. Mazɔlɔɔ ti zalaɠa ɠula vai ma maaɲɛɛi ɠoloɠologɛ, ta minazeɠegi nii é wo yɔɠɔzu wa zalaɠa ɠula nuiti, ta Levi nuiti.
\p
\v 30 Nii kpein é ga wɛɛn ɠani, gè naati kulani ti zaama. Nii kpein maanɛai ga zalaɠa ɠula nuiti ta Levi nuiti ti kɛ, gè naa laa ga ga zɛbɛ, ɛsɛni ta tosu. 
\v 31 Naa ʋoluma koʋii ma vebɛanii nii maanɛai ga é ɗa ve, é zoloo ɛsɛ ná-yeeɠɛɠalai ma, ta zooi ʋaalɔnɔ mɔungiti fee vai, gè naa ɓalaa laani ga ʋolu.
\p Ee, nà-GALAGI, ɠizɛ sù ga pagɔ!