\id LEV - Toma Bible
\ide UTF-8
\h Levi Nuiti
\toc1 Levi Nuiti Ta-Zɛʋɛi
\toc2 Levi Nuiti
\toc3 Lev
\mt1 Levi Nuiti
\mt2 Ta-Zɛʋɛi
\imt Sɛʋɛi lɔɔzeizuʋɛ ma woo mɔungiti
\ip Tɔgi niiti GALA ge ti veeni Izilayɛle nuiti zea ga Moize maaʋele, naati ka ti Levi Nuiti Ta-Zɛʋɛi zu. Tɔgi naati pilɛgɛ zalaɠaiti kula ʋelei ʋa, ta devei niiti ti logai GALA dɛbi ʋelei ʋa seɠe ʋɛlɛi ɲadegai wu. Levi nuiti ti ɠɛni ga bolodai Izilayɛle nuiti saama, nii GALA ge yiimazeɠeni la ga ti ɠɛ ga zalaɠa ɠula nuiti, ti ɠaaɓa GALA sei ʋɛlɛi wu wotiiti ma. Faaɠwɛ nu wolai tanigaa ti laaʋɛ da ga GALA goo wo nui Moize ɠa é Minazeɠe Pɔlɔmai ma zɛʋɛ lɔɔlugɔ mɔungiti sɛʋɛa, Levi Nuiti Ta-Zɛʋɛi ta zɔiti (Zenɛze, Ɛgezɔde, naa ʋɛɛ Gaalu Sɛʋɛi ʋa ta Tɔ Sɛʋɛi Velesiɛi). Naa ɠulaʋɛ kɛlɛma sɛʋɛi nii ɓɔɠɔi zu, tɔɔzei Levi Nuiti Ta-Zɛʋɛi nii tɔɔzeiʋɛ ga é ɠɛ ma GALA ge niima wooiti boni Moize ma (\xt 1:1\xt*). Tanigaa ti ɠɛ sɛʋɛi nii ma ɓuɠaiti gaalɛɛni ba, ti ɠula sɛʋɛ wɔlɔmai tanigaa zu Ɓaɓilɔne, é zo kona unnaanigɔi ma, é li undɔzitai (400-600) ʋɔ pelei, aisa Yesu Kilista ʋa zɔlɔɔ.
\ip Levi Nuiti Ta-Zɛʋɛi lɔɔzeizuʋɛ, zalaɠai ma zii mɔinmɔin ma vaa wogɛ ná, niiti GALA ge ti-ma levei veeni zalaɠa ɠula nuiti zea ga ti ɗa ti ɠula. Zalaɠai naa tanigaa ti ɠɛni ga nuiti ta-ɠotoiti ma vaa. Zalaɠai taɠiligaa ta zoo ɠulazu ga nui ta yiima vaa, é zoloo nɛɛbɛi ma, é ma nu yiimaʋɛ, é lo GALA ba. Kɛlɛ naa pɛ su, nii é ɠɛni ga faa ɓiigi, naa ɠɛni ga zalaɠai maanɛɛni ga nu kula, kɛni é ɠɛ ga anii gola vizɔgai, nɛɛʋuzu nɔpɛ ge mina ɠɛ ba. Naa ɠa é ɠɛni GALA ná-ɲadedai lɛɛzu, é kole fo. Sɛʋɛi ɠaaɓelasuʋɛ ɠa naa lɛɛzu, ʋelei Izilayɛle nuiti ta zalaɠa ɠula nuiti ta la kɛɛ la, ti yɛ ɲadedai zu, ɓaa nii ta kɛɛ, ti ɲade. Sɛʋɛi nii ma woo ungi ɠa ga GALA ɲadegɛ, ta ni Izilayɛle nuiti ta ʋilɛna tɔgi niiti polu ti sɛʋɛi nii zu, ta zoo eteai ziɛzu GALA gaazu.
\iot Unsosuʋɛ
\io1 1. Kalagiti é lo zalaɠai ma zii ɠilagilagiti kula ʋelei ʋa (\xt 1:1—7:38\xt*).
\io1 2. Zeelobai wo pelei ga Aalɔn ta ná-doun zunuiti ga ti ɠɛ ga zalaɠa ɠula nuiti (\xt 8:1—10:20\xt*).
\io1 3. Deveiti ti logai daamiani ɲadegaiti ba, ta niiti ti la ɲadeni, naa ʋɛɛ seeɓɛiti ba (\xt 11:1—16:34\xt*).
\io1 4. Deve ɠiligaa é lo ɠɔnɔ faiti ba, fɛti vaiti, ta nu luʋa ʋele ʋagɔi, naa ʋɛɛ dooɠo konagiti ba (\xt 17:1—27:34\xt*).
\c 1
\ms1 Tɔgiti É Ʋilɛ Zalaɠaiti Ba
\mr (1:1—7:38)
\s Gala zalaɠai
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI Moize lolini, é ɓɔɛ pɔ GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: Siɛgi zu nui ta vebɛanii veezu la Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, toɠa seɠe toganii ma wolaiti ɓaa ma goiti saama. 
\v 3 Ni ná-vebɛanii ɠa ga togani wolai, é ga gala zalaɠai, toɠa ma zinɛi ta ve, nɛɛʋuzu mina ɠɛ ba. Toɠa kula GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ, ga Ɠɔoɠɔ GALAGI daazo. 
\v 4 Toɠa yeeʋɛɛ gala zalaɠa loganii unmaʋɛ, naa ɠa nɛɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ga é ɠɛ tɔun bɛ ga koto gba vai. 
\v 5 Toɠa nikɛ zinɛi ɠɔdaaleʋe Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. Zalaɠa ɠula nuiti, Aalɔn ná-doun zunuiti, ta ma ɲamai lɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, ti pili zalaɠa ɠulazuʋɛ ma, é ɠaku ma kpoloo, é GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. 
\v 6 Toɠa gala zalaɠa loganii ɠɔlɔɔ, é teʋeleʋe, é kpulukpulu. 
\v 7 Zalaɠa ɠula nui Aalɔn ná-doun zunuiti ta abui la zalaɠa ɠulazuʋɛ, ti koʋii ʋu abui ɠa. 
\v 8 Zalaɠa ɠula nuiti, Aalɔn ná-doun zunuiti, ta ma ɓulukpulugiti, ta ma ungi, ta ma wulɔiti da koʋii maazu, zalaɠa ɠulazuʋɛ abui ɠa. 
\v 9 Toɠa koozu zɔɔlaiti ta kɔɠɔiti gba ga ziɛi. Zalaɠa ɠula nui ɠa ti kpein gala zalaɠa ɠulazuʋɛ. Gala zalaɠai ʋe, nii abui galazu, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.
\p
\v 10 «Ni ná-vebɛanii a ɠɛna ga gala zalaɠai, é ga togani goi, baala ziʋoiti ɓaa boli yiʋoiti, toɠa ma zinɛi ɠula ga zalaɠai, nɛɛʋuzu mina ɠɛ ba. 
\v 11 Toɠa kɔdaaleʋe zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠɔʋɛzuʋɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. Zalaɠa ɠula nuiti, Aalɔn ná-doun zunuiti, ta ma ɲamai ʋili zalaɠa ɠulazuʋɛ ma, é ɠaku ma kpoloo. 
\v 12 Toɠa teʋeleʋe, é kpulukpulu, ta ma ungi, ta ma wulɔi. Zalaɠa ɠula nui ɠa ti la koʋii maazu, puai abui ɠa, zalaɠa ɠulazuʋɛ. 
\v 13 Toɠa koozu zɔɔlaiti, ta ma ɠɔɠɔiti gba ga ziɛi. Zalaɠa ɠula nui ɠa ti kpein kula ga zalaɠai, é gala, zalaɠa ɠulazuʋɛ. Gala zalaɠai ʋe, nii abui galazu, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.
\p
\v 14 «Ni ná-vebɛanii Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, a ɠɛna ga gala zalaɠai, é ga wɔnii, toɠa ʋa ga kpumagoi ɓaa poopo kpokpagi. 
\v 15 Zalaɠa ɠula nui ɠa ʋa ga wɔnii zalaɠa ɠulazuʋɛ. Toɠa nɔungi volo ba, é gala, zalaɠa ɠulazuʋɛ. Toɠa ma ɲamai leda zalaɠa ɠulazuʋɛ laamaʋɛ. 
\v 16 Toɠa ma ɠɔzɔgi ta su aniiti kula su, é ti ʋili ya zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠobaʋɛ, folo ɠulazu ʋelei, zuʋu ʋilisuʋɛ. 
\v 17 Toɠa wɔni laaʋali koʋegiti zɔɠɔzuʋɛ, kɛlɛ é mina teʋe su. Zalaɠa ɠula nui ɠa wɔni ɠala zalaɠa ɠulazuʋɛ, koʋii maazu, puai abui ɠa. Gala zalaɠai ʋe, nii abui galazu, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.
\c 2
\s Vebɛ zalaɠai
\p
\v 1 «Siɛgi zu nui ta vebɛ zalaɠa veezu la Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ná-vebɛanii ɠa ɠɛ ga ani vukɔ ʋagɔi. Toɠa gulɔi ʋu ma, é ansansegi ɓɔ ba. 
\v 2 Toɠa ʋaa la zalaɠa ɠula nuiti pɔ, Aalɔn ná-doun zunuiti. Zalaɠa ɠula nui ɠa zeeɲɛ gila seɠe ani vukɔi zu, nii gulɔi ʋuai ma, é ɓɔ ansansegi kpein ba, é gala, zalaɠa ɠulazuʋɛ ga ɠizɛsui. Zalaɠai ʋe, nii abui galazu, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 3 Nii é yɛsu vebɛ zalaɠai ʋolu, naa ɠa ɠɛ ga Aalɔn ta ná-doun zunuiti tɔnɔ. Toɠa ga anii ɲadega wola zalaɠa aniiti saama, ti ɠalazu abui ɠa, Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.
\p
\v 4 «Ni vebɛ zalaɠa ʋe, nii é mɔsu sulugi zu, é ɠɛ ga ɓulu ʋɛlɛʋɛlɛgiti lɛʋɛ la su, é kpɛtɛ ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi, ɓaa ɓulu lɛɛvɛiti lɛʋɛ la su, gulɔi ʋuai ma.
\p
\v 5 «Ni vebɛ zalaɠa ʋe, nii é ɠeesu kɔlui maazu, toɠa ɠɛ ga ɓulu vukɔ ʋagɔi lɛʋɛ la su, gaayɔgai ga gulɔi. 
\v 6 Toɠa ɠaleɠale, é ɓulukpulu, gulɔi ʋu maazu. Toɠa ga vebɛ zalaɠai.
\p
\v 7 «Ni vebɛ zalaɠa ʋe, nii é ɠeesu kɔlu liɠii ma, toɠa ɠɛ ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi.
\p
\v 8 «Ta ʋa ga vebɛ zalaɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ, nii kpɛtɛai ga naama aniiti. Toɠa ve zalaɠa ɠula nui ya, é ʋaa la zalaɠa ɠulazuʋɛ. 
\v 9 Nii maanɛai, é ɠula ga ɠizɛsui, zalaɠa ɠula nui naa zeɠe ba, é gala, zalaɠa ɠulazuʋɛ. Zalaɠai ʋe, nii abui galazu, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 10 Nii é yɛsu vebɛ zalaɠai ʋolu, naa ɠa ɠɛ ga Aalɔn ta ná-doun zunuiti tɔnɔ. Toɠa ga anii ɲadega wola zalaɠa aniiti saama, ti ɠalazu abui ɠa, Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.
\p
\v 11 «Vebɛ zalaɠai tanɔpɛ wo ɠɛɛzu feezu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ta la ɓɛtɛa ga lɛʋɛi, mazɔlɔɔ wo la ani nɔpɛ gala, nii lɛʋɛi a ɠɛ su, ɓaa kɔin gulɔi, vebɛaniiti saama, ti ɠalazu abui ɠa, Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 12 Wa zoo wo ta ɠula Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ga zooi ʋaalɔnɔ mɔungiti ma vebɛanii, kɛlɛ é mina ɠala zalaɠa ɠulazuʋɛ, eɠɛ vebɛanii makugi nɛai.
\p
\v 13 «Wa kpoloi ʋu wa-vebɛ zalaɠaiti kpein ba. Kpoloi mina ʋala wa-vebɛ zalaɠai zu, wa-ƓALAGI ná-minazeɠegi ma ʋoogi ʋe. Kɛni kpoloi ʋu wa-vebɛaniiti kpein ba.
\p
\v 14 «Ni wa zooi ʋaalɔnɔ mɔungiti ma vebɛ zalaɠai veena Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, wa ani ɠɔpɔ niinɛiti gee dɛ, naa ʋolu wo ti wolowolo, ma vukɔi ɠula. 
\v 15 Wa gulɔi ʋu ma, ta ansansegi. Vebɛ zalaɠai ʋe. 
\v 16 Zalaɠa ɠula nui ɠa ma vukɔi ɠilazuʋɛ ɠala, ta gulɔi, é ʋɛɛ ansansegi kpein ba, é ɠɛ ga ɠizɛsui. Zalaɠai ʋe, nii abui galazu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.
\c 3
\s Ziilɛi zalaɠai
\p
\v 1 «Ni nui ta ná-vebɛanii a ɠɛna ga ziilɛi zalaɠai, ni toɠa ga togani wolai, toɠa ma zinɛi ɓaa ma zaai ɠula, nɛɛʋuzu mina ɠɛ ba, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 2 Toɠa yeeʋɛɛ zalaɠa loganii unmaʋɛ, é kɔdaaleʋe GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. Zalaɠa ɠula nuiti, Aalɔn ná-doun zunuiti, ta ma ɲamai ʋili zalaɠa ɠulazuʋɛ ma, é ɠaku ma kpoloo. 
\v 3 Naama yiilɛi zalaɠai zu, nii a kula ba ga zalaɠai, é ɠalazu abui ɠa, Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, naa ɠa é ga: ma wulɔi felevelegai koozu zɔɔlaiti ma, ta nii kpein giliai ba, 
\v 4 ta ma lɔɠɔ felegɔiti, ta ma wulɔi felevelegai ti ma, é ʋɛɛzu ma zaamalɔkaeiti ma, ta ma mɔɔin ʋasuʋɛ, a kula ma lɔɠɔiti kobaʋɛ. 
\v 5 Aalɔn ná-doun zunuiti ta naa ʋɛɛ gala zalaɠai ʋa, nii a ɠɛ koʋii maazu, ti gala zalaɠa ɠulazuʋɛ. Zalaɠai ʋe, nii abui galazu, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.
\p
\v 6 «Ni toɠa ziilɛi zalaɠai ɠulazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ga togani goi ta, toɠa ma zinɛi ɓaa ma zaai ɠula, nɛɛʋuzu mina ɠɛ ba. 
\v 7 Ni baala ziʋoi ɠa a kula ga zalaɠai, toɠa ʋaa la Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 8 Toɠa yeeʋɛɛ zalaɠa loganii unmaʋɛ, é kɔdaaleʋe GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. Aalɔn ná-doun zunuiti ta ma ɲamai ʋili zalaɠa ɠulazuʋɛ ma, é ɠaku ma kpoloo. 
\v 9 Naama yiilɛi zalaɠai zu, nii a kula ba ga zalaɠai, é ɠalazu abui ɠa, Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, naa ɠa é ga: ma wulɔi, ta wɔɔngi kpein, a kula saamalɔkaei ʋa, ta ma wulɔi felevelegai koozu zɔɔlaiti ma, ta nii kpein giliai ba, 
\v 10 ta ma lɔɠɔ felegɔiti, ta ma wulɔi felevelegai ti ma, é ʋɛɛzu ma zaamalɔkaeiti ma, ta ma mɔɔin ʋasuʋɛ, a kula ma lɔɠɔiti kobaʋɛ. 
\v 11 Zalaɠa ɠula nui ɠa naa ɠala zalaɠa ɠulazuʋɛ. Daamiani zalaɠai ʋe, nii abui galazu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.
\p
\v 12 «Ni ná-vebɛanii a ɠɛna ga bolii, toɠa kula Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 13 Toɠa yeeʋɛɛ zalaɠa loganii unmaʋɛ, é kɔdaaleʋe GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. Aalɔn ná-doun zunuiti ta ma ɲamai ʋili zalaɠa ɠulazuʋɛ ma, é ɠaku ma kpoloo. 
\v 14 Nii a kula ba ga zalaɠai, é ɠalazu abui ɠa, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, naa ɠa é ga: ma wulɔi felevelegai koozu zɔɔlaiti ma, ta nii kpein giliai ba, 
\v 15 ta ma lɔɠɔ felegɔiti, ta ma wulɔi felevelegai ti ma, é ʋɛɛzu ma zaamalɔkaeiti ma, ta ma mɔɔin ʋasuʋɛ, a kula ma lɔɠɔiti kobaʋɛ. 
\v 16 Zalaɠa ɠula nui ɠa naa ɠala zalaɠa ɠulazuʋɛ. Daamiani zalaɠai ʋe, nii abui galazu, makugi nɛai. Ma wulɔi kpein ka ga Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔi.
\p
\v 17 «Nii ɠa ga ɠɔoɠɔ tɔgi wo-mavofodaiti kpein bɛ, ʋɛ nɔpɛ wa zei ná: Wo la sua wulɔi ta ɲamai mia pɛ.»
\c 4
\s Koto gba zalaɠai
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: Siɛgi zu nui ta kotoi ɠɛɛzu la, é la kɛɛni ga gaaɠilimai, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-devei ta laalɔɠɔma, é fai ta ɠɛ, nii maa la nɛɛni ga é ʋa ɠɛ, 
\v 3 ni zalaɠa ɠula nui ʋe, gulɔ ɲadegai ziaai ma, é nuɓusɛiti kɛ ga sɔba nu, ná-kotoi é kɛai naa maaʋele ma, toɠa nikɛ zinɛ ɓokpagi ɠula ga zalaɠai, nii nɛɛʋuzu la ba, Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é ɠɛ ga koto gba zalaɠai. 
\v 4 Toɠa ʋa ga nikɛ zinɛi GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, é yeeʋɛɛ nikɛ zinɛi unmaʋɛ, é kɔdaaleʋe Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 5 Zalaɠa ɠula nui gulɔi ziaai ma, naa ɠa nikɛ zinɛi ma ɲamai ta zeɠe, é lii la GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu, 
\v 6 toɠa yeeɓeɠai lɔ ɲamai wu, é ɲamai vaza daa ɠɛ lɔfela, seizu ɲadegai ma ɠwɛpele seɠezuɠoozagi letemaʋɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 7 Zalaɠa ɠula nui ɠa ɲamai ta ziɛ ansansegiti ma zalaɠa ɠulazuʋɛ ma minɛiti ma, nii é Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu. Toɠa nikɛ zinɛi ma ɲamai mɔtai ʋu ya gala zalaɠaiti kulazuʋɛ ɠɔɠɔaʋɛ, nii é GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. 
\v 8 Toɠa koto gba nikɛ zinɛi ma wulɔi kpein kula: ma wulɔi felevelegai koozu zɔɔlaiti ma, ta nii kpein giliai ba, 
\v 9 ta ma lɔɠɔ felegɔiti, ta ma wulɔi felevelegai ti ma, é ʋɛɛzu ma zaamalɔkaeiti ma, ta ma mɔɔin ʋasuʋɛ, a kula ma lɔɠɔiti kobaʋɛ. 
\v 10 Zalaɠa ɠula nui ɠa tobazuʋɛ naati kula, eɠɛʋelei ti ɠulazu la ziilɛi zalaɠa nikɛ zinɛi ʋa, é ti ɠala, gala zalaɠaiti kulazuʋɛ. 
\v 11 Kɛlɛ nikɛ zinɛi ma ɠɔlɔi, ta ma zuai kpein, é ʋɛɛ nɔungi ʋa, ta kɔɠɔiti, ta ma ɠoozu zɔɔlaiti, ta ma ɓooiti, 
\v 12 woo zuɓuɠa su, nii kpein zɛgai ʋoluzu nikɛ zinɛi ʋa, toɠa li ga naa ti-ʋuuzuʋɛ ʋoluʋɛ, ada ɲadegai ta, zuʋu ʋilisuʋɛ, é gala abui ɠa, koʋii maazu. Toɠa gala zuʋu ʋilisuʋɛ.
\p
\v 13 «Ni Izilayɛle ʋɛbɛi kpein ka é kotoi ɠɛa, ti la gaaɠilini ma, ti la suɠwɛɛni, ti naa ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tɔgi taɠila daalɔɠɔma, fai nii ti maa la nɛɛni ga ti ʋa kɛ ɲɛgɛlɛin, ti ɓɔɠɔ ɠɛ ɠana ga sɔba nu, 
\v 14 kotoi ti kɛai, naa a ɠulana kɛlɛ zu, bɛbɛi ɠa nikɛ zinɛ ɓokpa gila kula ga koto gba zalaɠai, ta ʋaa la GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. 
\v 15 Izilayɛle ɠɛwolaiti ta yeeʋɛɛ nikɛ zinɛi unmaʋɛ, ti kɔdaaleʋe Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 16 Zalaɠa ɠula nui nii gulɔi ziaai ma, naa ɠa li ga nikɛ zinɛi ma ɲamai ta GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu, 
\v 17 toɠa yeeɓeɠai lɔ ɲamai wu, é faza, ná zeizu ɠɛ lɔfela Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, kwɛpele seɠezuɠoozagi letemaʋɛ. 
\v 18 Toɠa ɲamai ta ziɛ zalaɠa ɠulazuʋɛ ma minɛiti su, nii é Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu, ta toɠa ɲamai mɔtai ʋu ya gala zalaɠaiti kulazuʋɛ ɠɔɠɔaʋɛ, nii é GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. 
\v 19 Toɠa nikɛ zinɛi ma wulɔi kpein kula, é gala, zalaɠa ɠulazuʋɛ. 
\v 20 Toɠa nikɛ zinɛi naa ɠɛ, eɠɛʋelei nɔ koto gba nikɛ zinɛi ɠɛɛzu la. Toɠa kɛ ɠana nɔ. Zekana zalaɠa ɠula nui a koto gba vai ɠɛ la ti ʋɛ, suvaa ɠa yɛ ti ʋɛ. 
\v 21 Toɠa li ga nikɛ zinɛi ti-ʋuuzuʋɛ ʋoluʋɛ, é gala, eɠɛʋelei é nikɛ zinɛ mɔungi ɠalani la. Koto gba zalaɠai ɠana bɛbɛi ná-faa zu.
\p
\v 22 «Siɛgi zu kundiɠii ta a kotoi ɠɛɛna la, é la gaaɠilini ma, é kɛ ná-GALAGI, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-devei ta laalɔɠɔma, é fai ta ɠɛ, nii maa la nɛɛni ga é ʋa ɠɛ, é ɓɔɠɔ ɠɛ ɠana ga sɔba nu, 
\v 23 a ná-kotoi ɠwɛɛna, nii é kɛai, toɠa boli zinɛi ɠula ga zalaɠai, nii nɛɛʋuzu la ba. 
\v 24 Toɠa yeeʋɛɛ boli zinɛi unmaʋɛ, é kɔdaaleʋe, gala zalaɠa loganiiti kɔdaaleʋezuʋɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. Koto gba zalaɠai ʋe. 
\v 25 Zalaɠa ɠula nui ɠa koto gba zalaɠai ma ɲamai ta zeɠe ga yeeɓeɠai, é ta ziɛ gala zalaɠaiti kulazuʋɛ ma minɛiti ma, toɠa ɲamai mɔtai ʋu ya gala zalaɠaiti kulazuʋɛ ɠɔɠɔaʋɛ. 
\v 26 Toɠa ma wulɔi kpein gala zalaɠa ɠulazuʋɛ, eɠɛʋelei ziilɛi zalaɠai ma wulɔi la. Zekana zalaɠa ɠula nui a koto gba vai ɠɛ la kundiɠii naa ʋɛ, ná-kotoi vaa zu, suvaa ɠa yɛ bɛ.
\p
\v 27 «Ni nui ta ʋe, nuɓusɛiti saama, é kotoi ɠɛai, é la gaaɠilini ma, é naa ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tɔgiti ta laalɔɠɔma, é fai ta ɠɛ, nii maa la nɛɛni ga é ʋa ɠɛ ɲɛgɛlɛin, é ɓɔɠɔ ɠɛ ga sɔba nu ɠana, 
\v 28 a ná-kotoi ɠwɛɛna, é kɛai, toɠa boli zaai ɠula ga zalaɠai, nii nɛɛʋuzu la ba, kotoi vaa zu nii é kɛai. 
\v 29 Toɠa yeeʋɛɛ koto gba loganii unmaʋɛ, é kɔdaaleʋe, gala zalaɠa loganiiti kɔdaaleʋezuʋɛ. 
\v 30 Zalaɠa ɠula nui ɠa suai ma ɲamai ta zeɠe ga yeeɓeɠai, é ta ziɛ gala zalaɠaiti kulazuʋɛ ma minɛiti ma, é ɲamai mɔtai ʋu ya zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠɔɠɔaʋɛ. 
\v 31 Toɠa ma wulɔi kpein kula, eɠɛʋelei ziilɛi zalaɠai ma wulɔi ɠulazu la, é gala, zalaɠa ɠulazuʋɛ, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. Zekana zalaɠa ɠula nui a koto gba vai ɠɛ la bɛ, suvaa ɠa yɛ bɛ.
\p
\v 32 «Ni sɔba nui a ʋaana ga baalagi ga koto gba zalaɠai, toɠa ɠɛ ga ma zaai, nii nɛɛʋuzu la ba. 
\v 33 Toɠa yeeʋɛɛ koto gba zalaɠa loganii unmaʋɛ, é kɔdaaleʋe, gala zalaɠa loganiiti kɔdaaleʋezuʋɛ. 
\v 34 Zalaɠa ɠula nui ɠa suai ma ɲamai ta zeɠe ga yeeɓeɠai, é ta ziɛ gala zalaɠaiti kulazuʋɛ ma minɛiti ma, é ɲamai mɔtai ʋu ya zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠɔɠɔaʋɛ. 
\v 35 Zalaɠa ɠula nui ɠa ma wulɔi kpein kula, eɠɛʋelei ziilɛi zalaɠa ʋaala gulɔi ɠulazu la, é gala, zalaɠa ɠulazuʋɛ, naa ʋɛɛ gala zalaɠai zɔiti ba, ti ɠalazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. Zekana zalaɠa ɠula nui a koto gba vai ɠɛ la zunui naa ʋɛ, ná-kotoi vaa zu é kɛai, suvaa ɠa yɛ bɛ.
\c 5
\s Kotoi niiti ti zuvaayɛsu  //  ga koto gba zalaɠai
\p
\v 1 «Ni nui ta a faa ɠaana, ɓaa é faa mɛni, naa ʋolu é toligi mɛni ga zeeleiti ti ʋa, kɛlɛ é la kɛɛni, nii é kwɛɛ, é ʋa naama zeele wooi wo, ná-faaɠaaza golai ma ɠasɔi ɠa la unma.
\p
\v 2 «Siɛgi zu nui ta vɔɔɠuzu la kɔzɔba anii ta ʋa, é la suɠwɛɛ, kɔzɔba zuai ta ma ʋoomai, é ɠɛni ga dɔɓɔ zua, ɓaa toganii ta, ɓaa kpokpo ganii, tɔ ɓɔɠɔi ɠa ɠɔzɔ, é ɠɛ ga sɔba nu.
\p
\v 3 «Ni a vɔɔɠuna nui ta ma zii nɔpɛ ba, kɔzɔai, nii a zoo tɔ ɓalaa kɔzɔzu, a suɠwɛɛna nɔ feya, toɠa ɠɛ ga sɔba nu názu.
\p
\v 4 «Ni nui ta a ɓɔɛna soleyai zu, é ɠona ga toɠa faa ɲɔu ɠɛɛzu ɓaa faa ʋagɔi, é la ɠidaani bu, a suɠwɛɛna nɔ feya, toɠa ɠɛ ga sɔba nu názu.
\p
\v 5 «Deɠɛmu, zɔi é ɠɛɛzu ga sɔba nu niima vaiti gila su, toɠa laa zɔ ga ga ná-kotoi. 
\v 6 Naa ʋoluma ná-kotoi vaa zu é kɛai, toɠa ʋa ga baala saa ɠila ɓaa boli zaa ɠila, é ɠɛ ga koto gba zalaɠai, faazuɓɛtɛ vai zu Ɠɔoɠɔ GALAGI letema. Zekana zalaɠa ɠula nui a koto gba vai ɠɛ la bɛ, ná-kotoi vaa zu.
\s Bala nuiti ta-zalaɠai
\p
\v 7 «Ni ani la nu ya, a baala saai zɔlɔɔ da, ɓaa boli zaai, ná-kotoi vaa zu é kɛai, toɠa ʋa ga kpumago felegɔ, ɓaa poopo kpokpa felegɔ, faazuɓɛtɛ vai zu Ɠɔoɠɔ GALAGI letema. Gilagi ɠɛ ga koto gba zalaɠai, zɔi ɠɛ ga gala zalaɠai. 
\v 8 Toɠa ʋa ga tiye zalaɠa ɠula nui ʋɔ, naa ɠa naa ɠula ga zalaɠai mɔunpa, nii maanɛai é ɠɛ ga koto gba zalaɠai. Zalaɠa ɠula nui ɠa kɔgi ʋee ga, kɛlɛ é mina nɔungi ɠula ga. 
\v 9 Toɠa ma ɲamai ta vaza zalaɠa ɠulazuʋɛ laamaʋɛ, é ɲamai mɔtai leda zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠɔɠɔaʋɛ. Koto gba zalaɠai ʋe. 
\v 10 Toɠa zɔɔma wɔni ɠɛ ga gala zalaɠai, eɠɛʋelei deveai la tɔgi zu. Zekana zalaɠa ɠula nui a koto gba vai ɠɛ la zunui naa ʋɛ, ná-kotoi vaa zu é kɛai, suvaa ɠa yɛ bɛ.
\p
\v 11 «Ni ani la nu ya, nii a kpumago felegɔ zɔlɔɔ da, ɓaa poopo kpokpa felegɔ, toɠa ʋa ga vebɛanii ná-kotoi ma vaa zu, ga kilo saʋagɔ ɓulu vukɔ ʋagɔi zu. É mina gulɔ ʋu ma ɲɛgɛlɛin, ta é mina ansanse pɛɛ ba ɓalaa, mazɔlɔɔ toɠa ga koto gba zalaɠai. 
\v 12 Toɠa ʋaa la zalaɠa ɠula nui ʋɔ. Zalaɠa ɠula nui ɠa zeeɲɛ gila seɠe ga ɠizɛsui, é gala, zalaɠa ɠulazuʋɛ, naa ʋɛɛ zalaɠai zɔiti ba, ti ɠalazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. Koto gba zalaɠai ʋe. 
\v 13 Zekana zalaɠa ɠula nui a koto gba vai ɠɛ la zunui naa ʋɛ, ná-kotoi vaa zu é kɛai, é lo naama vaiti taɠila ba, suvaa ɠa yɛ bɛ. Nii a yɛ ʋoluzu, naa ɠa ɠɛ ga zalaɠa ɠula nui nɔnɔ, eɠɛʋelei a ɗa ɠɛ la ga vebɛ zalaɠai.»
\s Faazuɓɛtɛ zalaɠai
\p
\v 14 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 15 «Siɛgi zu nui ta ɠɛɛzu la ga ladalala nu, é kotoi ɠɛ, é la gaaɠilini ma, é makɛ aniiti ba ɓɔɠɔ ʋɛ, niiti ti veai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, toɠa baala sinɛi zeɠe, nii nɛɛʋuzu la ba, é kula ga faazuɓɛtɛ zalaɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ná-kotoi vaa zu, eɠɛʋelei sɔngɔi la, é lo seizu ɲadegai ma wali vaiti kɛʋelei ʋa. Faazuɓɛtɛ zalaɠai ʋe. 
\v 16 Toɠa fe zalaɠa ɠula nui ya, é pɛɛ anii ná zeizu lɔɔlugɔi ɠilazuʋɛ ʋa, nii feai GALA bɛ. Zekana zalaɠa ɠula nui a koto gba vai ɠɛ la bɛ ga baala sinɛi, nii kulaai ga faazuɓɛtɛ zalaɠai, suvaa ɠa yɛ bɛ.
\p
\v 17 «Ni nui ta a koto ɠɛɛna, é la suɠwɛɛ, é naa ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-devei gila daalɔɠɔma, fai niiti maa la nɛɛni, ti ʋa ɠɛ ɲɛgɛlɛin, toɠa ɓɔɠɔ ɠɛ ga sɔba nu, ná-faaɠaaza golai ma ɠasɔi ɠa la unma. 
\v 18 Toɠa ʋa ga baala sinɛi, nii nɛɛʋuzu la ba, é fe zalaɠa ɠula nu ya, ga faazuɓɛtɛ zalaɠai, é seɠe togani ɓulugi zaama, eɠɛʋelei sɔngɔi la. Zekana zalaɠa ɠula nui a koto gba vai ɠɛ la bɛ, ná-kotoi vaa zu é kɛai, é la suɠwɛɛ, suvaa ɠa yɛ bɛ. 
\v 19 Faazuɓɛtɛ zalaɠai ʋe, zunui naa ɓɔɠɔ ɠɛɛni ɠiteɠite su ga sɔba nu Ɠɔoɠɔ GALAGI letemazu.»
\c 6
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Siɛgi zu nui ta koto ɠɛɛzu la, é ɠɛ ga ladalala nu Ɠɔoɠɔ GALAGI letemazu, é zɛɛi wo seiɲɔɠɔi ma, kaliva ma vaa zu, anii é kalivaai ma ga é makɛ, anii unmaai, ɓaa ta ɠulaai su ga yaavai, 
\v 3 ɓaa é laamaɓa ga tooya anii ɠaa vai, ɓaa é zɛɛ ɠonai wo, é lo kotoi tanɔpɛ ba, nuɓusɛi a zoo kɛɛzu, 
\v 4 siɛgi zu a kotoi ɠɛɛna la ɠana, é ɓɔɠɔ ɠɛ ga sɔba nu, anii nii é unma, ɓaa é ta ɠula su ga yaavai, toɠa naa ʋotogi ve, ɓaa anii é ɠalivaani ma, ɓaa anii toai ya, é ka, 
\v 5 ɓaa anii-yo-anii nii é zɛɛ ɠonai wosu, é lo ba. Toɠa gaavɔnigai ve, é seizu lɔɔlusiɛi ɠilazuʋɛ ɠila pɛɛ ba, é teʋe anii kɛɛ nui ʋɔ, naama voloi nɔ ma, yeei é ná-faa zuɓɛtɛ zalaɠai ɠulazu la. 
\v 6 Toɠa ʋa zalaɠa ɠula nui ʋɔ ga ná-faa zuɓɛtɛ zalaɠai, ná-kotoi vaa zu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, ga baala sinɛi nii nɛɛʋuzu la ba, é ɠula togani ɓulugi zu, eɠɛʋelei sɔngɔi la. 
\v 7 Zekana zalaɠa ɠula nui a koto gba vai ɠɛ la bɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, suvaa ɠa yɛ bɛ, é ɠɛni ga faaɠaazagi ma zii nɔpɛ, é ɓɔɠɔ ɠɛai su ga sɔba nu.»
\s Gala zalaɠaiti  //  ta vebɛaniiti ma lɔgiti
\p
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 9 «Niima levei ve Aalɔn ta ná-doun zunuiti zea, è ɠɛ ti ma: Gala zalaɠai ma lɔgi ɠaa: Gala zalaɠai ɠa yɛ zalaɠa ɠulazuʋɛ ma lutui zu, kpidii ɲɛgɛlɛin eyɛsu sobui, zalaɠa ɠulazuʋɛ ma abui ɠa yɛ sosu. 
\v 10 Sobui, zalaɠa ɠula nui ɠa ná-seɠei loo ɠɔba, é ʋɛlɛ kpuɠagi lɛ ɓɔɠɔ ma, niiti ti ga gezei. Toɠa zuʋui ɠula, nii abui kulaai gala zalaɠai ɠalazuʋɛ, toɠa sei zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠoba. 
\v 11 Naa ʋoluma toɠa ná-seɠeiti pu, é taɠiligaa loo, ga é li ga zuʋui ti-ʋuuzuʋɛ ʋoluʋɛ, ada ɲadegai ta zu. 
\v 12 Abui ɠa yɛ sosu zalaɠa ɠulazuʋɛ, é mina za ɲɛgɛlɛin. Sobu-o-sobu, zalaɠa ɠula nui ɠa abui lo koʋii ʋa, é gala zalaɠai ɓɛtɛ, é ziilɛi zalaɠaiti ma wulɔi ɠala. 
\v 13 Abui ɠa yɛ sosu ɠɔ zalaɠa ɠulazuʋɛ, é mina za.
\p
\v 14 «Vebɛ zalaɠai ma lɔgi ɠaa: Aalɔn ná-doun zunuiti ta kula Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠakalaʋɛ. 
\v 15 Zalaɠa ɠula nui ɠa zeeɲɛ gila seɠe ani vukɔi zu, nii gulɔi ʋuai ma, é pɛɛ ansansegi kpein ba. Toɠa naa ɠala zalaɠa ɠulazuʋɛ ga ɠizɛsui, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 16 Aalɔn ta ná-doun zunuiti ta vebɛanii mɔtai mi. Ta mi ada ɲadegai ta, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ma ɠoizuʋɛ, kɛlɛ lɛʋɛ mina ɠɛ ba. 
\v 17 Nu mina lɛʋɛ ʋu ma, é ʋa mɔ da. Tɔnɔi ɠana gè feai ti ʋɛ nà-vebɛaniiti su, ti ɠalazu abui ɠa. Ani ʋe gola ɲadegai, eɠɛ koto gba zalaɠai ɓaa faazuɓɛtɛ zalaɠai. 
\v 18 Zunui kpein ka ta mi, Aalɔn ná-doun zunuiti saama. Tɔgi ɠana wo-mavofodaiti kpein bɛ eyɛsu ɠɔ, é lo vebɛaniiti ba, ti ɠalazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. Nu-o-nu a vɔɔɠu ba, naa ɠa ɲade.»
\p
\v 19 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 20 «Wɛlɛ vebɛanii ʋa, Aalɔn ta ná-doun zunuiti ta fe Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, foloi ta gulɔ ɲadegai ziɛna la ti ma: kilo saʋagɔ ɓulu vukɔ ʋagɔi zu, gilazuʋɛ sobui, gilazuʋɛ kpɔkɔi, eɠɛ folo-o-folo vebɛ zalaɠai. 
\v 21 Ɓulu vukɔi ɠa ɠaayɔ ga gulɔi, é la gee kɔlui maazu. Ɗa geegai ta teʋeleʋeai ɠula ga vebɛ zalaɠai, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 22 Zalaɠa ɠula nui niigi, Aalɔn ná-doun zunuiti saama, gulɔ ɲadegai a ziɛ ma ga é zei potogi zu, naa ɓalaa ɠa vebɛanii naa ɠula. Ɠɔoɠɔ tɔgi ʋe. Toɠa ɠala ɲɛgɛlɛin Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 23 Zalaɠa ɠula nui ná-vebɛ zalaɠai kpein ka ɠala ɲɛgɛlɛin, tanɔpɛ ge la mia.»
\s Koto gba zalaɠai
\p
\v 24 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 25 «Ɓɔɛ Aalɔn ʋɔ ta ná-doun zunuiti, è ɠɛ ti ma: Koto gba zalaɠai ma lɔgi ʋɛtɛ. Adaʋɛ gala zalaɠai ɠɔdaaleʋezu ná, miná ɠa koto gba zalaɠa zuai ɠɔdaaleʋezu ná, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. Ani ʋe gola ɲadegai. 
\v 26 Zalaɠa ɠula nui é koto gba zalaɠai ɠulazu, naa ɠa mi. Toɠa mi ada ɲadegai ta, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ma ɠoizuʋɛ. 
\v 27 Nu-o-nu a vɔɔɠu ma zuai ʋa, naa ɠa ɲade. Ni ma ɲamai a vazana seɠe ma, ʋɛ fazagai ná ma, miná ɠa gba ada ɲadegai ta. 
\v 28 Pɔlɔ liɠii a ɠili su, naa ɠa wolo. Ni kɔlu ɓɔi diɠii ɠa a ɠili su, su ɠa ɓale, é gba ziɛi wu. 
\v 29 Zunui kpein é ga zalaɠa ɠula nui, naa pɛ ka ta mi. Ani ʋe gola ɲadegai. 
\v 30 Kɛlɛ nu la zalaɠa zua nɔpɛ mia, nii ma ɲamai a ʋa GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu, ga koto gba vai ʋa ɠɛ ada ɲadegai. Ma zuai ɠa ɠala.
\c 7
\s Faazuɓɛtɛ zalaɠai
\p
\v 1 «Wɛlɛ faazuɓɛtɛ zalaɠa lɔgi ʋa: Ani ʋe gola ɲadegai. 
\v 2 Adaʋɛ ti gala zalaɠai ɠɔdaaleʋezu ná, miná ɠa faazuɓɛtɛ zalaɠa zuai ɠɔdaaleʋezu ná. Ma ɲamai ɠa ʋili zalaɠa ɠulazuʋɛ ma, é ɠaku ma kpoloo. 
\v 3 Ta ma wulɔi kpein kula: ma wɔɔngi, ta ma wulɔi felevelegai koozu zɔɔlaiti ma, 
\v 4 ta ma lɔɠɔ felegɔiti, ta ma wulɔi felevelegai ti ma, é ʋɛɛzu ma zaamalɔkaeiti ma, ta ma mɔɔin ʋasuʋɛ, a kula ma lɔɠɔiti kobaʋɛ. 
\v 5 Zalaɠa ɠula nui ɠa naa ɠala zalaɠa ɠulazuʋɛ. Faazuɓɛtɛ zalaɠai ʋe, nii abui galazu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 6 Zunuiti kpein ti wo zaama ga zalaɠa ɠula nuiti, naati ta ta mi, é mi ada ɲadegai ta. Ani ʋe gola ɲadegai.
\p
\v 7 «Toɠa ɠɛ ɠana faazuɓɛtɛ zalaɠai vaa zu, eɠɛʋelei nɔ é la koto gba zalaɠai vaa zu. Tɔgi naa ɠa ga faa ɠila nɔ zalaɠa felegɔi naati faa zu, ma zuai ɠa ɠɛ ga zalaɠa ɠula nui nɔnɔ, nii é kotoi gbazu. 
\v 8 Zalaɠa ɠula nui é ʋaazu gala zalaɠai ɠulazu, nui ta ʋɛ, nɔnɔi ɠa ɠɛ ga gala zalaɠai ma ɠɔlɔgi, nii é kulaai ga zalaɠai. 
\v 9 Vebɛ zalaɠai kpein mɔgai sulugi zu, ɓaa anii ɠee kɔlu liɠii ma, ɓaa anii ɠee kɔlui maazu, naa ɠa ɠɛ ga zalaɠa ɠula nui nɔnɔ, nii é kulaai. 
\v 10 Vebɛ zalaɠai kpein gaayɔgai ga gulɔi, ɓaa ma vɔɔi, naa ɠa ɠɛ ga Aalɔn ná-doun zunuiti kpein tɔnɔ, ti ɠilagilagi pɛ.
\s Ziilɛi zalaɠai
\p
\v 11 «Ziilɛi zalaɠai ma lɔgi ʋɛtɛ, nii nu a kula Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ: 
\v 12 Ni nui ta a ziilɛi zalaɠai ɠulana ga mama fee zalaɠai, toɠa kula ga ɓulu ʋɛlɛʋɛlɛgiti lɛʋɛ la su, gaayɔgai ga gulɔi, é ʋɛɛ ɓulu lɛɛvɛi ʋa, nii lɛʋɛ la su, gulɔi ʋuai ma, ta ɓulu ʋɛlɛʋɛlɛgiti, kpɛtɛai ga ɓulu vukɔ ʋagɔi, gaayɔgai ga gulɔi. 
\v 13 Toɠa ɓului ɠula ɓalaa, nii lɛʋɛi su, é pɛɛ ná-ziilɛi zalaɠai ʋa, mama fee vai zu. 
\v 14 Vebɛani ɠilagilagi tago ɠa ɠula ma Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. Naa ʋolu ta ɠɛ ga zalaɠa ɠula nui nɔnɔ, nii é ziilɛi zalaɠai ma ɲamai ʋiligai. 
\v 15 Ziilɛi zalaɠa zuai ɠa mi, naama voloi nɔ é ɠulazu la mama fee vai zu. Nu mina tanɔpɛ zɛ sobu ʋa zeeli.
\p
\v 16 «Ni nui ta a zalaɠa ɠulana minazeɠe daazeeli vaa zu, ɓaa vebɛanii vaa zu é daai ɠisu, ma zuai ɠa mi, naama voloi nɔ é kulazu la, nii a yɛ ʋoluzu, naa ɠa mi poluma zobui. 
\v 17 Nii é yɛsu ga zalaɠa zuai mɔtai foloi zaʋasiɛi, naa ɠa ɠala. 
\v 18 Ni nu a naama yiilɛi zalaɠa zuai ta miina foloi zaʋasiɛi, zalaɠai laa la mɔ zoga, é la faa ʋaa naa ma, nii é kula. Toɠa ɠɛ ga anii kɔzɔai, nu-o-nu a ta miina, ná-faaɠaaza golai ma ɠasɔi ɠa la unma.
\p
\v 19 «Ma zuai fɔɔɠuai kɔzɔba anii ta ʋa, nu mina naa mi ɲɛgɛlɛin. Ma zuai ɠa ɠala.
\p «Nui niiti kpein ti la ɠɔzɔni tɔgi letemazu, naati ta zoo ti ziilɛi zalaɠa zuai ta mi. 
\v 20 Kɛlɛ nui nii kɔzɔai tɔgi letemazu, naa a ziilɛi zalaɠa zuai ta miina, é ga Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔi, naama nui ɓe ka leʋe ná-nuɓusɛiti ba. 
\v 21 Zɔi a vɔɔɠuna anii ta ʋa, nii kɔzɔai, nuɓusɛi kɔzɔai, ɓaa suai kɔzɔai, ɓaa ani nɔpɛ é ga kɔzɔba anii, é ziilɛi zalaɠa zuai mi, é ga Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔi, naama nui ɓe ka leʋe ná-nuɓusɛiti ba.»
\s Tɔgi é lo sua wulɔi  //  ta ɲamai mii vai ʋa
\p
\v 22 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 23 «Ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: À mina nikɛ, ɓaa baala, ɓaa boli wulɔi mi ɲɛgɛlɛin. 
\v 24 Suai saai ɓɔɠɔ ʋɛ, ɓaa dɔɓɔ zuai ta paai, naama wulɔi ɠa zoo é ɠɛ ga wo-maavai ta ɠɛɛ anii nɔ, kɛlɛ wo la mia ɲɛgɛlɛin. 
\v 25 Zɔi a suai ma wulɔi ta mi, é ɠulazu ga zalaɠai, é ɠalazu abui ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, naama nui ɓe ka leʋe ná-nuɓusɛiti ba. 
\v 26 Ʋɛ nɔpɛ wa ɠɛ ná, à mina ɲamai mi, wɔnii nɔnɔi, ɓaa suai nɔnɔi. 
\v 27 Zɔi nɔpɛ a ɲamai mi, ma zii nɔpɛ, naama nui ɓe ka leʋe ná-nuɓusɛiti ba.»
\s Zalaɠa ɠula nuiti ti-laamiizuʋɛ
\p
\v 28 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 29 «Ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: Zɔi a ná-ziilɛi zalaɠai ɠula Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, toɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔi zeɠe ba. 
\v 30 Zalaɠai nii maanɛai é ɠala abui ɠa, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, toɠa ʋa ga naa ɓɔɠɔ ʋɛ, ma wulɔi, ta ma ɠekegi, é ti latɛɠɛ vai ma ʋoogi ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 31 Zalaɠa ɠula nui ɠa ma wulɔi ɠala zalaɠa ɠulazuʋɛ. Ma ɠekegi ɠa ɠɛ ga Aalɔn ta ná-doun zunuiti tɔnɔ. 
\v 32 Wa-yiilɛi zalaɠaiti ka, wa ma yeezazu ɓalai ve zalaɠa ɠula nui ya. 
\v 33 Aalɔn ná-doun zunuiti su, zɔi a ziilɛi zalaɠai ma ɲamai ta ma wulɔi ɠulana, naa ɠa ma yeezazu ɓalai zɔlɔɔ, é ɠɛ ga nɔnɔ. 
\v 34 Mazɔlɔɔ ziilɛi zalaɠaiti su, nii Izilayɛle nuiti ti kulazu, ma ɠekegi ta ma ɓalai niiti ta ɗa ɠula ga datɛɠɛ vai ma ʋoogi, nà ti zeɠe, gè ti ve zalaɠa ɠula nui Aalɔn ya ta ná-doun zunuiti zea, ga ɠɔoɠɔ tɔgi Izilayɛle nuiti ta so.»
\p
\v 35 Daamiizuʋɛ ɠana, Aalɔn ta ná-doun zunuiti ti sɔlɔɔsu, zalaɠaiti su ti ɠalaai abui ɠa, Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é zo naama voloi ma, yeei ti lɛɛzu la ga ti zalaɠa ɠula wotii ɠɛ. 
\v 36 Naa ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI Izilayɛle nuiti devezu la, ga é ve ti ya, é zo naama voloi ma, yeei gulɔ ɲadegai ziaa la ti ma. Toɠa ɠɛ ga ɠɔoɠɔ tɔgi ti-mavofodaiti kpein bɛ.
\b
\p
\v 37 Gala zalaɠai ma lɔgiti kana, ta vebɛ zalaɠai, ta koto gba zalaɠai, ta faazuɓɛtɛ zalaɠai, ta nu zei vai ma zalaɠai, ta ziilɛi zalaɠai. 
\v 38 Ɠɔoɠɔ GALAGI ma leveiti feeni Moize ya, Sinayi gizei ma, voloi é devei veeni la Izilayɛle nuiti zea, ga ti ta-vebɛanii ve Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ Sinayi teʋebai zu.
\c 8
\ms1 Zalaɠa Ɠula Nu Mɔungiti  //  Fee Vai GALA Bɛ
\mr (8:1—10:20)
\s Aalɔn ta ná-doun zunuiti  //  fee vai GALA bɛ
\r (Ɛgezɔde 29:1-37)
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Aalɔn zeɠe ta ná-doun zunuiti ʋɔɔma, ta zalaɠa ɠula zeɠeiti, ta siɛma wulɔ ɲadegai, ta koto gba nikɛ zinɛi, ta baala sinɛ felegɔiti, ta ɓului lɛʋɛ la su, naama ɓɔlɔgi. 
\v 3 Bɛbɛi kpein toli GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ.» 
\v 4 Moize naa ɠɛɛni, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI deveni ga é kɛ. É bɛbɛi ɠaalɛɛni ba GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ.
\p
\v 5 Moize ɠɛni bɛbɛi ma: «À pɛtɛ, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI deveai ga é ɠɛ.» 
\v 6 Moize ʋaani ga Aalɔn ta ná-doun zunuiti, é ti maagba ga ziɛi. 
\v 7 É seɠewuzeɠei looni Aalɔn ɠɔba, é saamaɠili ga saamaɠiligi. É tookɔba wolai looni kɔba, é zalaɠa ɠula zeɠei loo maazu, é gili ga zalaɠa ɠula zeɠei ma lokoi. 
\v 8 É kakazu zeɠei ʋilini kɔbu, é wuulimegi ta tumimegi ʋu kakazu zeɠei zu. 
\v 9 É bɔɔlɔgi lɔɔni nɔungi ʋa, é zanu sɛʋɛ goi ɠili kakalaʋɛ, nii é ga fee vai ma ʋoogi GALA bɛ, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la Moize ya.
\p
\v 10 Moize siɛma wulɔ ɲadegai zeɠeni, é siɛ seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ma, ta aniiti kpein ti ɠɛni ná, ʋele ɠana é ti veeni la GALA bɛ. 
\v 11 É faza daa ɠɛɛni lɔfela zalaɠa ɠulazuʋɛ ma. É gulɔi ziɛni zalaɠa ɠulazuʋɛ ma, ta ná-sɔɔlaiti kpein, ta maagba aniɲakai ta ná-seiga anii, naa ɠa a kɛ é ti ve GALA bɛ. 
\v 12 É siɛma wulɔ ɲadegai ʋuuni Aalɔn nɔungi zu, é ta ziɛ ma, nii a kɛ é fe GALA bɛ. 
\v 13 Moize ʋaani ga Aalɔn ná-doun zunuiti, é ti maaɠili ga seɠewuzeɠeiti, é ti zaamaɠili ga saamaɠiligiti, é bɔɔlɔgiti dɔ ti unba, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la zea.
\p
\v 14 É ʋaani ga koto gba nikɛ zinɛi. Aalɔn ta ná-doun zunuiti ti yeeiti pɛɛni koto gba nikɛ zinɛi unmaʋɛ. 
\v 15 Moize kɔdaaleʋeni, é ɲamai zeɠe, é ta ziɛ ga yeeɓeɠai zalaɠa ɠulazuʋɛ ma minɛiti ma, é zalaɠa ɠulazuʋɛ ɲade. É ɲamai mɔtai ʋuuni ya, zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠɔɠɔaʋɛ, é ɲade ga koto gba vai ɗa ɠɛ ná. 
\v 16 É ma wulɔi kpein seɠeni, nii felevelegai koozu zɔɔlaiti ma, ta ma mɔɔin ʋasuʋɛ, ta ma lɔɠɔ felegɔiti, é ɓɔ ti-ma wulɔiti ba, é naa ɠalani zalaɠa ɠulazuʋɛ. 
\v 17 Kɛlɛ é nikɛ zinɛi mɔtai ɠalani ti-ʋuuzuʋɛ ʋoluʋɛ, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la zea: ma zuai, ta ma ɠɔlɔi, naa ʋɛɛ ma ɓooiti ba.
\p
\v 18 É ʋaani ga gala zalaɠai ma ʋaala sinɛi. Aalɔn ta ná-doun zunuiti ti yeeiti pɛɛni baala sinɛi unmaʋɛ. 
\v 19 Moize kɔdaaleʋeni, é ma ɲamai ʋili zalaɠa ɠulazuʋɛ ma, é ɠaku ma kpoloo. 
\v 20 É baala sinɛi leʋeleʋeni, é kpulukpulu. É ma ungi ɠalani, ta ma ɓulukpulugiti, naa ʋɛɛ ma wulɔi ʋa. 
\v 21 É koozu zɔɔlaiti gbani ga ziɛi, ta kɔɠɔiti. É baala sinɛi pɛ galani zalaɠa ɠulazuʋɛ. Gala zalaɠai ɠɛni de, zalaɠai nii abui galaai, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la Moize ya.
\p
\v 22 É ʋaani ga zɔɔma ʋaala sinɛi, ti zei vai ma ʋaala sinɛi. Aalɔn ta ná-doun zunuiti ti yeeiti pɛɛni baala sinɛi unmaʋɛ. 
\v 23 Moize baala sinɛi ɠɔdaaleʋeni, é ma ɲamai ta zeɠe, é siɛ Aalɔn yeezazu ʋele woi yɔkpɔgi ma, ta zeezazu yeezinɛkpotogi ma, ta zeezazu ɠɔɠɔzinɛkpotogi ma. 
\v 24 É ʋaani ga Aalɔn ná-doun zunuiti, é ɲamai ziɛ ti-yeezazu ʋelei woi yɔkpɔgiti ma, ta ti-yeezazu yeezinɛkpotogiti, ta ti-yeezazu ɠɔɠɔzinɛkpotogiti. É ɲamai mɔtai ʋilini zalaɠa ɠulazuʋɛ ma, é ɠaku ma kpoloo. 
\v 25 É ma wulɔi zeɠeni, ta ma wɔɔngi, ta ma wulɔi kpein felevelegai koozu zɔɔlaiti ma, ta ma mɔɔin ʋasuʋɛ, ta ma lɔɠɔ felegɔiti, é ɓɔ ti-ma wulɔi ʋa, ta zeezazu ɓalai. 
\v 26 Ɓului lɛʋɛ la su, naama ɓɔlɔgi, nii seiɗai Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala, é ɓulu ɠila seɠeni naama ɓɔlɔgi zu, ta ɓulu ʋɛlɛʋɛlɛ gila gulɔi ba, ta ɓulu lɛɛvɛ ɠila, é ti ʋuuni zalaɠa zuai ma wulɔi ma, ta ma yeezazu ɓalai ma. 
\v 27 É naama aniiti kpein puuni Aalɔn ta ná-doun zunuiti zea waa, ga ti ti latɛɠɛ vai ma ʋoogi ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 28 Naa ʋolu, Moize ti ɠulani ti ya, é ti ɠala, zalaɠa ɠulazuʋɛ, gala zalaɠai maazu. Ti zei vai ma zalaɠai ɠɛni de, zalaɠai nii abui galaai, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.
\p
\v 29 Moize ti zei vai ma ʋaala sinɛi ma ɠekegi zeɠeni, é datɛɠɛ vai ma ʋoogi ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. Moize nɔnɔi ɠɛni ga naa, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la zea.
\p
\v 30 Moize siɛma wulɔ ɲadegai ta zeɠeni, ta ɲamai ta, nii é ɠɛni zalaɠa ɠulazuʋɛ. É ti vaza Aalɔn ta ná-seɠeiti ma, naa ʋɛɛ Aalɔn ná-doun zunuiti ta ta-zeɠeiti ba. É Aalɔn veeni GALA bɛ, ta ná-seɠeiti, naa ʋɛɛ ná-doun zunuiti ta ta-zeɠeiti ba.
\p
\v 31 Moize ɠɛni Aalɔn ta ná-doun zunuiti ma: «À suai ɠili GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. Miná ɠa wa mi ná, é ʋɛɛ ɓului ʋa, nii é wo zei vai ma ɓɔlɔgi zu, eɠɛʋelei gè deveni la, gè ɠɛ ma: ‹Aalɔn ta ná-doun zunuiti ta mi.› 
\v 32 Suai ta ɓului mɔtai é yɛsu, wa naa ɠala. 
\v 33 Wa yɛ GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ eyɛsu folo lɔfela, wo mina zeɠe ná, eyɛsu wo zei voloi liegɔi laazeeli, mazɔlɔɔ folo lɔfela ɠa é ɠɛɛzu ga wo zei voloi. 
\v 34 Nii kɛai za, Ɠɔoɠɔ GALAGI deveʋɛ ga naa ɠɛ wo ʋɛ ga koto gba vai. 
\v 35 Wa yɛsu deɠɛmu GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ folo lɔfela, folo ʋɛɛ kpidi ʋa, wa Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-deveiti so, naa ɠa a kɛ wo mina za, mazɔlɔɔ naa ɠa ma levei veeni zèa.» 
\v 36 Aalɔn ta ná-doun zunuiti ti naama vaiti kpein kɛɛni, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni ga Moize maaʋele.
\c 9
\s Aalɔn ta ná-doun zunuiti  //  ti lɔɔ vai botii zu
\p
\v 1 Foloi lɔsaʋasiɛi ma, Moize Aalɔn ta ná-doun zunuiti tolini, ta Izilayɛle ɠɛwolaiti, 
\v 2 é ɠɛ Aalɔn ma: «Nikɛ yiʋo zinɛ ɠila seɠe koto gba zalaɠa vai zu, ta baala sinɛ ɠila gala zalaɠa vai zu, nɛɛʋuzu mina ɠɛ tanɔpɛ ba, è ti lo Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 3 Ɗa ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: ‹À boli zinɛ ɠila seɠe koto gba zalaɠai vaa zu, ta nikɛ yiʋo ɠila, ta baala ziʋo ɠila, kona gila keleiti, nɛɛʋuzu mina ɠɛ ti ʋa, gala zalaɠai vaa zu, 
\v 4 ta nikɛ zinɛ ɠila, ta baala sinɛ ɠila ziilɛi zalaɠai vaa zu, naa ɠa a kɛ, ti ɠula ga zalaɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, ta vebɛ zalaɠai, nii é ga ani vukɔi, gaayɔgai ga gulɔi. Mazɔlɔɔ za Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɠulazu kɛlɛma wo ʋɛ.› »
\p
\v 5 Nii Moize deveni, ti ʋaani ga naa GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. Bɛbɛi kpein ge maaɓuɠani ná ʋa, ti lo Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 6 Moize ɠɛni ma: «Wa naa ɠɛ, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI deveai, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-lɛbiyai ɠa ʋaazu ɠulazu kɛlɛma wo ʋɛ.» 
\v 7 Moize ɠɛni Aalɔn ma: «Maaɓuɠa zalaɠa ɠulazuʋɛ ʋa. Ɗa-ɠotoi gba zalaɠai ɠula, ta ɗa-ɠala zalaɠai, è koto gba vai ɠɛ ɓɔɠɔ ʋɛ, ta nuɓusɛiti bɛ. Nuɓusɛiti ta-vebɛanii ɠula, è koto gba vai ɠɛ ti ʋɛ, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI deveni la.»
\p
\v 8 Aalɔn maaɓuɠani zalaɠa ɠulazuʋɛ ʋa, é nikɛ yiʋoi ɠɔdaaleʋe tɔ ɓɔɠɔi ná-kotoi gba vai zu. 
\v 9 Aalɔn ná-doun zunuiti ti ɲamai veeni zea. É yeeɓeɠai lɔɔni ɲamai wu, é ta ziɛ zalaɠa ɠulazuʋɛ ma minɛiti ma. É ɲamai mɔtai ʋuuni ya zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠɔɠɔaʋɛ. 
\v 10 É ma wulɔi ɠalani zalaɠa ɠulazuʋɛ, ta ma lɔɠɔiti, ta koto gba zalaɠa zuai ma mɔɔin ʋasuʋɛ, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la Moize ya. 
\v 11 Kɛlɛ é ma zuai ta ma ɠɔlɔgi ɠalani abui ɠa, ti-ʋuuzuʋɛ ʋoluʋɛ.
\p
\v 12 Aalɔn gala zalaɠa loganii ɠɔdaaleʋeni. Ná-doun zunuiti ti ɲamai veeni zea, é pili zalaɠa ɠulazuʋɛ ma, é ɠaku ma kpoloo. 
\v 13 Ti gala zalaɠai veeni zea, teʋeleʋeai, é ɓulukpulu, é ʋɛɛ ma ungi ʋa, é ti ɠala zalaɠa ɠulazuʋɛ. 
\v 14 É koozu zɔɔlaiti ta kɔɠɔiti gbani, é ti ɠala zalaɠa ɠulazuʋɛ, gala zalaɠai maazu.
\p
\v 15 Naa ʋolu, é nuɓusɛiti ta-zalaɠai ɠulani. É boli zinɛi zeɠeni nuɓusɛiti ta-ɠoto gba zalaɠai, é kɔdaaleʋe, é kula koto gba vai zu, eɠɛʋelei zalaɠa zua mɔungi ɠɛni la. 
\v 16 É gala zalaɠai ɠulani, eɠɛʋelei deveai la tɔgi zu. 
\v 17 É vebɛ zalaɠai ɠulani, é zeeɲɛ gila seɠe su, é naa ɠala zalaɠa ɠulazuʋɛ. Naa la ɓɔni gala zalaɠai ʋa, nii kulaai sobui.
\p
\v 18 É nikɛ zinɛi ɠɔdaaleʋeni, ta baala sinɛi ga ziilɛi zalaɠai, nuɓusɛiti faa zu. Aalɔn ná-doun zunuiti ti ɲamai veeni zea, é pili zalaɠa ɠulazuʋɛ ma, é ɠaku ma kpoloo. 
\v 19 Ti nikɛ zinɛi ta baala sinɛi ma wulɔi veeni zea: ma wɔɔngi, ta ma wulɔi é koozu zɔɔlaiti maavelevelegai, ta ma lɔɠɔiti, ta ma mɔɔin ʋasuʋɛ. 
\v 20 Ti ma wulɔiti puuni ma ɠekegiti su, é ma wulɔi ɠala zalaɠa ɠulazuʋɛ. 
\v 21 Aalɔn ma ɠekegiti ta zeezazu ɓalai zeɠeni, é ti latɛɠɛ vai ma ʋoogi ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, eɠɛʋelei Moize ma levei veeni la.
\p
\v 22 Aalɔn yeeiti tɛɛni geezu nuɓusɛiti pɔ pelei, é tuya loo ti ʋɛ. Kpegai ma ga koto gba zalaɠai ɠula, ta gala zalaɠai, naa ʋɛɛ ziilɛi zalaɠai ʋa, é zeɠeni zalaɠa ɠulazuʋɛ, é yei. 
\v 23 Moize ta Aalɔn ti lɛɛni GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu. Siɛgi zu ti ɠulani la ná, ti tuya looni nuɓusɛiti bɛ. Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-lɛbiyai ɠulani kɛlɛma nuɓusɛiti kpein bɛ. 
\v 24 Abui ɠulani Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ bɛ, é gala zalaɠai ɠala, ta ma wulɔiti, niiti ti ɠɛni zalaɠa ɠulazuʋɛ. Nuɓusɛiti kpein ti kaani. Ti kpeeiti tooni ga koozunɛɛi, ti nɔkɔ.
\c 10
\s Aalɔn ná-doun zunu felegɔiti  //  saa vai
\p
\v 1 Aalɔn ná-doun zunuiti Nadaɓe ta Aɓiyu ti ta-ansanse gala liɠiiti seɠeni, ti abulekaiti pu ti zu, ti ansansegi ʋu maazu. Naazu ti ʋaani ga abu ɠiligi Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, niigi GALA ge la ɠɛni ma leve veeni. 
\v 2 Gaamago nɔ, abui ɠulani Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ bɛ, é ti ɠala. Ti zaani Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala.
\p
\v 3 Moize ɠɛni Aalɔn ma: «Naa ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI boni, siɛgi zu é ɠɛni la: ‹Niiti ti maaɓuɠazu bà, kɛni ti unfe nà-ɲadedai ma. Nà lɛbiyai zɔlɔɔ nuɓusɛiti kpein gaazu.› » Aalɔn maaɠɛni kpɔ.
\p
\v 4 Moize Misayɛle lolini ta Ɛlɛsafan, Uziyɛle ná-doun zunuiti, nii é ga Aalɔn kɛɛɠɛ kɛɛɠɛloin, é ɠɛ ti ma: «À maaɓuɠa bà, wo wo-ɠɛɛlointi seɠe, wo li ga tiye ade-ʋuuzuʋɛ ʋoluʋɛ, wo ti maaɠooza seizu ɲadegai ʋa.» 
\v 5 Ti maaɓuɠani ba, ti ti zeɠe ta-zeɠewuzeɠeiti su, ti li ga tiye ti-ʋuuzuʋɛ ʋoluʋɛ, eɠɛʋelei Moize boni la.
\p
\v 6 Moize ɠɛni Aalɔn ma, ta Eleazaal, ta Itamaal, Aalɔn ná-doun zunuiti: «À mina wɔundeɠaiti zɛ yaɠaba, wo mina wa-zeɠeiti bali ga, saa wɔlɔ vai zu, naa ɠa a kɛ, wo mina za, wo ʋa GALA ná-ziiɠaawanai maaloli bɛbɛi kpein ma. À wo-ɠɛɛlointi Izilayɛle ʋɛlɛyeɠeiti kpein zɛ ná, ti wɔlɔ naati ta-vaa zu, niiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ti ɠalaai ga abui, nii é gaazogai. 
\v 7 À mina zeɠe GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ, naa ɠa a kɛ wo mina za, mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-siɛma wulɔ ɲadegai ɠa wo ma.» Ti naa ɠɛɛni, nii Moize bogai.
\s Devei tanigaani,  //  é lo zalaɠa ɠula nuiti ba
\p
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Aalɔn ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 9 «Mina dɔɔ ɓɔle, ɓaa kpɔleɓɔle ani nɔpɛ, nii a nu ɠaazulati, ɗa-o, è-loun zunuiti-yo, siɛgi zu wa ɠɛ lɛɛzu la GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu, naa ɠa a kɛ wo mina za. Naa ɠa ɠɛ ga ɠɔoɠɔ tɔgi wo-mavofodaiti kpein bɛ. 
\v 10 Mazɔlɔɔ kɛni wo zoo zeeɠaaɠwɛɛzu ɠwɛɛsu ani ɲadegai ta ɲadetala gelei ʋa, ta nii kɔzɔai ta nii é la ɠɔzɔni. 
\v 11 À Izilayɛle nuiti kala ga tɔgi kpein, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI feeni ti ya ga Moize maaʋele.»
\p
\v 12 Moize ɠɛni Aalɔn ma, ta doun zunu felegɔiti ti yɛni zea, Eleazaal ta Itamaal: «À vebɛ zalaɠai mɔtai zeɠe, nii é la ɠalani abui ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. À mi zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠobaʋɛ, lɛʋɛ mina ɠɛ ba, mazɔlɔɔ ani ʋe ɲadegai. 
\v 13 Wa mi ada ɲadegai ta, naa ɠa é ga wo-laamiizuʋɛ, wa è-loun zunuiti, zalaɠa aniiti saama, ti ɠalazu abui ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, mazɔlɔɔ devei ɠa naa, é veeni zèa. 
\v 14 Ma ɠekegi ta ma ɓalai niiti ti ɠula ga datɛɠɛ vai ma ʋoogi, wa naati mi ada ɲadegai ta, ɗa-o, è-loun zunuiti-yo, ta è-loun anzanuiti ti è ʋɔ bɛ, mazɔlɔɔ ti veeʋɛ wo ʋɛ, ga é leve ɗɔun è ʋɛ, wa è-loun zunuiti, Izilayɛle nuiti ta-yiilɛi zalaɠaiti su. 
\v 15 É ɠula gulɔiti polu, ti maanɛai ti ɠala, Izilayɛle nuiti ta ʋa ga ma ɠekegi ta ma ɓalai. Ti ɠulaai ma ga datɛɠɛ vai ma ʋoogi, ta ɠɛ ga ɗɔnɔ, wa è-loun zunuiti, ti è ʋa, ɠɔoɠɔ tɔgi ɠa ɠɛ ga ná, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI deveni la.»
\p
\v 16 Moize koto gba woli zinɛi ɠaiziɛni, kɛlɛ galaa ɠɛni de niina. É yiiɠaawanani naazu Eleazaal ma, ta Itamaal, Aalɔn ná-doun zunuiti ti yɛni ná, é ɠɛ ma: 
\v 17 «Leeni vaa zu wo la koto gba zalaɠa zuai miini ada ɲadegai ta? Toɠa ga anii gola ɲadegai, Ɠɔoɠɔ GALAGI feai wo ʋɛ, naa ɠa a kɛ wo bɛbɛi ná-faaɠaazagi zeɠe, naa ɠa a kɛ wo ná-kotoi gba bɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 18 Wɛlɛ, wo la liini ga zalaɠa zuai ma ɲamai seizu ɲadegai ɠoozuʋɛ. Wo maanɛɛni, wo zalaɠai ma zuai mi ada ɲadegai ta, eɠɛʋelei gè ma levei veai la.» 
\v 19 Aalɔn ɠɛni Moize ma: «Wɛlɛ, ti ta-ɠoto gba zalaɠai ɠulaa za, ta ta-ɠala zalaɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. È suɠwɛɛni sɔ, nii kɛai ga ze. Ni za gè ɠɛa koto gba zalaɠai miini, naa a la ɠɛ ga faa ʋagɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu ɓaa?» 
\v 20 Moize naama wooiti mɛnini, é yeezei ti wu.
\c 11
\ms1 Kɔzɔba Vai  //  Ta Ɲade Faiti
\mr (11:1—16:34)
\s Sua ɲadegaiti  //  ta kɔzɔba geleiti
\r (Tɔ Sɛʋɛi Velesiɛi 14:3-21)
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ ta Aalɔn, é ɠɛ ti ma: 
\v 2 «À ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, wo ɠɛ ti ma: Suaiti kpein saama, niiti ti eteai zu, wɛlɛ niiti ka wa zoo wo ti mi. 
\v 3 Wa zoo wo suai ma zii pɛ mi, nii polokagi ɠaaʋaliai, é miizu, é ɗa tɛ ʋolu. 
\v 4 Kɛlɛ niiti wo la ti mia, anɛɛ ni ti-ʋolokagi ɠaaʋaliʋɛ, ɓaa ti miizu, ti ɗa tɛ ʋolu, naati ta ga niiti: ɲɔmɛi, anɛɛ ni toɠa miizu, é ɗa tɛ ʋolu, kɛlɛ polokagi ɠaa la ʋalini. Wa deve ga kɔzɔʋɛ. 
\v 5 Foevoegoi ɓalaa ɠa miizu, é ɗa tɛ ʋolu, kɛlɛ polokagi ɠaa la ʋalini, wa deve ga kɔzɔʋɛ. 
\v 6 Zaɓei ɓalaa ɠa miizu, é ɗa tɛ ʋolu, kɛlɛ polokagi ɠaa la ʋalini, wa deve ga kɔzɔʋɛ. 
\v 7 Boigi ɓalaa, polokagi ɠaaʋaliʋɛ, kɛlɛ é la miizu, é ʋa ɗa tɛ ʋolu, wa deve ga kɔzɔʋɛ. 
\v 8 À mina ti-ma zuai ta mi, wo mina vɔɔɠu ti-ma ʋoomai ta ʋa. Wa ti leve ga ti ɠɔzɔʋɛ.
\p
\v 9 «Ziɛ wu zuaiti kpein su, wɛlɛ niiti ka wa zoo wo ti mi: niiti ma woekegi ti ʋa, ta maaɠalai ti ma, ti ziɛiti bu, é ɠɛni ga kpoloɗɛiti ɓaa ziɛ wolaiti. 
\v 10 Kɛlɛ wa naati deve ga ti ɠɔzɔʋɛ, niiti kpein ma woeke ge la ti ʋa, ɓaa maaɠala la ti ma, ti kpein saama, ti yɛnvuzu ziɛi wu, é ɠɛni ga kpoloɗɛiti ɓaa ziɛ wolaiti. 
\v 11 Wa ti leve ga ti ɠɔzɔʋɛ. À mina ti-ma zuai ta mi, wa ti-ma ʋoomai leve ga ti ɠɔzɔʋɛ. 
\v 12 Wa naati kpein deve ga ti ɠɔzɔʋɛ wo ɠaazu, niiti ti ziɛiti bu, ma woeke ge la ti ʋa, maaɠala la ti ma.
\p
\v 13 «Wɔniiti saama, wɛlɛ niiti ka wa ti leve ga ti ɠɔzɔʋɛ, nu la ti mia: ɗuai ma zii pɛ, koɠɛi ma zii pɛ, 
\v 14 seeʋei ma zii pɛ, 
\v 15 kalawɔnii ma zii pɛ, 
\v 16 sizigoi ma zii pɛ, buungi ma zii pɛ, 
\v 17 kpoloɗɛ laaʋɛ wɔnii ma zii tanigaa, 
\v 18 ziɛ wɔnii ma zii tanigaa, 
\v 19 ta zɛgbɛlutugi, ta dɛvɛi.
\p
\v 20 «Fuluani goi kpein koʋegi ba, é ɗa ziɛ ɠɔɠɔiti ga, wa naati deve ga ti ɠɔzɔʋɛ wo ɠaazu. 
\v 21 Kɛlɛ fuluaniiti kpein saama, ti ɠoʋesu, ti ɗa ziɛ ɠɔɠɔiti ga, wa zoo wo naati mi, niiti ti-ɓeɠaiti ti ti-ɠɔɠɔzapalagiti maazuʋɛ, ti ɗa ʋili zooi ma. 
\v 22 Pɛtɛ nii wa zoo wo mi: kotogi ta kpazinɛgi, ta ti-ma ziiti. 
\v 23 Wa fuluani zɔiti deve ga ti ɠɔzɔʋɛ, niiti ti ɠoʋesu, ta kɔɠɔi ti ʋa.
\p
\v 24 «Suai tanigaa ta ná, ta zoo ti wo ɠɔzɔ, nu-o-nu a vɔɔɠu ti-ma ʋoomai ta ʋa, naa ɠa ɠɔzɔ eyɛsu kpɔkɔi zeeli. 
\v 25 Nu-o-nu a ti-ma ʋoomai ta zeɠe, kɛni é ná-seɠeiti gba. Kɔzɔai ɠa yɛ de, eyɛsu kpɔkɔi. 
\v 26 Wa suai naa kpein deve ga kɔzɔʋɛ, nii polokagi ba kɛlɛ kɔɠɔi ɠaa la ʋalini, ɓaa é la miizu, é ʋa ɗa tɛ. Nu-o-nu a vɔɔɠu ta ʋa, toɠa ɠɔzɔ. 
\v 27 Wa naati kpein deve ga ti ɠɔzɔʋɛ, niiti ti-ɠɔɠɔi naani, ti ziɛzu ti-ɠɔɠɔzapalagiti ga. Nu-o-nu a vɔɔɠu ti-ma ʋoomai ta ʋa, toɠa ɠɔzɔ eyɛsu kpɔkɔi zeeli. 
\v 28 Nu-o-nu a ti-ma ʋoomai ta zeɠe, kɛni é ná-seɠeiti gba. Kɔzɔai ɠa yɛ de, eyɛsu kpɔkɔi. Wa ti leve ga ti ɠɔzɔʋɛ.
\p
\v 29 «Pɛtɛ, sua goiti saama, ti ɓokposu zooi ma, niiti wa ti leve ga ti ɠɔzɔʋɛ, naati ta ga: inɛgi ma zii pɛ, 
\v 30 ta zeegoi, ta kooloi ma zii pɛ. 
\v 31 Wa ti leve ga ti ɠɔzɔʋɛ, sua goiti saama. Nu-o-nu a vɔɔɠu ti-ma ʋoomai ta ʋa, toɠa ɠɔzɔ eyɛsu kpɔkɔi zeeli. 
\v 32 Sɔɔla kpein, ti-ma ʋoomai ta a vɔɔɠu ba, naa ɠa ɠɔzɔ: gulu aniɲakai, ɓaa seɠei, ɓaa kɔlɔ, ɓaa ɓɔlɔ, ɓaa aniɲaka kpein nu a ɓɛdɛ ɠula su. Kɛni é gba ga ziɛi, kɛlɛ kɔzɔai ɠa yɛ de eyɛsu kpɔkɔi zeeli, naa ʋolu toɠa ɲade niina. 
\v 33 Ni ti-ma ʋoomai a loona pɔlɔ liɠii zu, su anii ɠa ɠɔzɔ, wa aniɲakai naa wolo. 
\v 34 Daamiani kpein a ɠɛ ga nu mi, ni pɔlɔ liɠii naa zu ɗɛi ta a ʋuuna ma, naa ɠa ɠɔzɔ. Ni ti-ma ʋoomai a loona aniɲakai nɔpɛ su, kpɔɔle ani kpein, nii a ɠɛ su, naa ɠa ɠɔzɔ. 
\v 35 Sɔɔla kpein, ti-ma ʋoomai ta a vɔɔɠu ba, naa ɠa ɠɔzɔ. Ni a ɠɛna ga sulugi ɓaa abu laazuʋɛti, wa ti ɠoloɠolo. Ti ɠɔzɔʋɛ, wa ti leve ga ti ɠɔzɔʋɛ. 
\v 36 Ni a ɠɛna ga ziɛungi ɓaa ziɛ makɛsuʋɛti, naati ti la ɠɔzɔa, ti ɲadegai ɠa yɛ de, kɛlɛ zɔi nɔpɛ a vɔɔɠu ti-ma ʋoomai ta ʋa, naa ɠa ɠɔzɔ. 
\v 37 Ti-ma ʋoomai ta a loona ani zuwu ma, nii é vazasu, naa ɲadegai ɠa yɛ de. 
\v 38 Kɛlɛ ni nu a ziɛi ʋuuna ani zuwui ma, ta ti-ma ʋoomai ta loo ani zuwui naa ma, wa deve ga kɔzɔʋɛ.
\p
\v 39 «Suaiti ti ɠɛɛzu wo ʋɛ ga daamianigi, naa ta a zaana, zɔi a vɔɔɠu ma ʋoomai ʋa, toɠa ɠɔzɔ eyɛsu kpɔkɔi zeeli. 
\v 40 Zɔi a ma zua ʋoomai ta mi, kɛni é ná-seɠeiti gba. Kɔzɔai ɠa yɛ de, eyɛsu kpɔkɔi. Zɔi a ma ʋoomai zeɠe, kɛni é ná-seɠeiti gba. Kɔzɔai ɠa yɛ de, eyɛsu kpɔkɔi.
\p
\v 41 «Wa sua goi naati kpein deve ga ti ɠɔzɔʋɛ, niiti ti ɓokposu zooi ma. Nu mina ta mi ɲɛgɛlɛin. 
\v 42 À mina sua goi naa tanɔpɛ mi ɲɛgɛlɛin, niiti ti ɓokposu zooi ma, anɛɛ niiti ti ɓokposu ɠogi ma, anɛɛ niiti ti ziɛzu ɠɔɠɔ naanigɔiti ga, ɓaa ɠɔɠɔ mɔinmɔingiti ga, mazɔlɔɔ wa ti leve ga ti ɠɔzɔʋɛ. 
\v 43 À mina ɓɔɠɔ ɠɔzɔ ga naama zuaiti ti ɓokposu. À mina ɓɔɠɔ ɠɛ ga ɲadetala nu ga ti maaʋele. 
\v 44 Mazɔlɔɔ nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI. À ɓɔɠɔ ɲade, wa ɲade, mazɔlɔɔ nɔ̀un ɲàdegɛ. À mina ɓɔɠɔ ɠɔzɔ ga naama zua goiti, ti ɓokposu zooi ma. 
\v 45 Mazɔlɔɔ nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, nii é wo ɠula Ezipete yooi ʋa, ga gè ɠɛ ga wa-ƓALAGI. À ɲade, mazɔlɔɔ nɔ̀un ɲàdegɛ.»
\p
\v 46 Tɔgi ɠana, é ʋilɛ suaiti ta-vai ʋa, ta wɔniiti, ta fuluaniiti kpein ti vulua, ti yɛnvuzu ziɛiti bu, ta fuluaniiti ti ɓokposu zooi ma, 
\v 47 naa ɠa a kɛ wo zɔɠɔzu ɠwɛɛ ani ɲadegaiti ba, ta niiti ti ɠɔzɔai, suai nu a mi, ta suai nu la mia.
\c 12
\s Anzanui a doin zɔlɔɔna,  //  naa ɲade fai
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: Siɛgi zu anzanui a kogi zeɠena la, é doun zunu zɔlɔɔ, toɠa ɠɔzɔ folo lɔfela laawu. Toɠa ɠɔzɔ eɠɛ ná-alu kaa ziɛgi ma yeeɠɛɠalai. 
\v 3 Foloi lɔsaʋasiɛi ma, doungoi ɠa lati pɛlɛʋolu. 
\v 4 Toɠa yɛ dɛ mɔnɔ ɓɔɠɔ ɲadesu folo ʋuusaʋagɔ maazu saʋagɔ (33) laawu ɲamai vaa zu, é mina vɔɔɠu ani ɲadega ɠila kpalaa ba, é mina li seizu ɲadegai, eyɛsu ná-ɲade foloiti daazeeli.
\p
\v 5 «Ni a anzanu loun zɔlɔɔna, kɔzɔai ɠa yɛ de dɔɔɠɔ felegɔ laawu, eɠɛ ná-alu kaa ziɛgi ma yeeɠɛɠalai. Toɠa yɛ ɓɔɠɔ ɲadesu folo ʋuulɔzita maazu lɔzita (66) laawu.
\p
\v 6 «Siɛgi zu ná-ɲade foloiti daazeelizu la, zunu loin ná-faa zu, ɓaa anzanu loin ná-faa zu, toɠa ʋa ga kona gila baala ziʋoi zalaɠa ɠula nui ʋɔ, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ, ga é kɛ ga gala zalaɠai, ta poopo kpokpa gila, ɓaa kpumago ɠila, é kɛ ga koto gba zalaɠai. 
\v 7 Zalaɠa ɠula nui ɠa ti ɠula Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, é koto gba vai ɠɛ bɛ. Toɠa ɲade naama ɲama ɠula ba vai ma kɛai la. Tɔgi ɠana anzanui ná-faa zu, nii é zunu loin zɔlɔɔsu, ɓaa anzanu loin. 
\v 8 Ni ani la nu ya, a baala ziʋoi zɔlɔɔ da, toɠa kpumago felegɔ zeɠe, ɓaa poopo kpokpa felegɔ, gilagi ɠa ɠɛ ga gala zalaɠai, zɔi ɠɛ ga koto gba zalaɠai. Zalaɠa ɠula nui ɠa koto gba vai ɠɛ bɛ, toɠa ɲade.»
\c 13
\s Tɔgiti é lo kulama zeeɓɛiti ba
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ta Aalɔn ʋɔ, é ɠɛ ti ma: 
\v 2 «Siɛgi zu nui ta ɠɔlɔgi maaɓokolosu da, ɓaa poʋoɠulɔi ɠɛ ma, ɓaa gɛlɛɠɛlɛgi, nii é ɠɛɛzu ga kulama zeeɓɛi kɔlɔgi ma, ta lii la zalaɠa ɠula nui Aalɔn ʋɔ, ɓaa ná-doun zunui taɠila pɔ. 
\v 3 Zalaɠa ɠula nui ɠa seeɓɛi ɠɛʋele ʋɛtɛ, nii kulaai kɔlɔgi ma. Ni ma leɠai ɠoleʋɛ su, é yei, suɠooza kɔlɔgi ʋa, toɠa ga kulama zeeɓɛi ma zii ta. Zalaɠa ɠula nui ɠa kɛʋele ʋɛtɛ, é dɛɛ ga nui naa ɠɔzɔʋɛ. 
\v 4 Ni ani ɠolekolegi é kɔlɔgi ma, é la yeini, su ʋa ɠooza kɔlɔgi ʋa, ma leɠai la ɠoleni, zalaɠa ɠula nui ɠa naama nui lɛ pɛlɛi wu, é daaɠulu ma, é yɛ ná folo lɔfela laawu. 
\v 5 Zalaɠa ɠula nui ɠa kɛʋele ʋɛtɛ foloi lɔfelasiɛi ma. Ni seeɓɛi la ɠɛ liini luɠɔma, ta é la vazani kɔlɔgi ma, zalaɠa ɠula nui ɠa tɛ pɛlɛi wu mɔnɔ ná zeizu velesiɛi, é daaɠulu ma folo lɔfela laawu. 
\v 6 Zalaɠa ɠula nui ɠa kɛʋele ʋɛtɛ, ná zeizu velesiɛi foloi lɔfelasiɛi ma. Ni tago zuzasaga, é la vazani kɔlɔgi ma, zalaɠa ɠula nui ɠa dɛɛ ga nui naa ɲadegɛ, poʋoɠulɔi ʋe. Toɠa ná-seɠeiti gba, toɠa ɲade. 
\v 7 Kɛlɛ ni poʋoɠulɔi a vazana kɔlɔgi ma, é ɓɔɠɔ lɛa ʋoluma ga zalaɠa ɠula nui, naa dɛɛ ga ɲadegɛ, toɠa ɓɔɠɔ lɛ ga zalaɠa ɠula nui ná zeizu velesiɛi. 
\v 8 Naa ɠa kɛʋele ʋɛtɛ. Ni poʋoɠulɔi vazagɛ kɔlɔgi ma, zalaɠa ɠula nui ɠa dɛɛ ga kɔzɔʋɛ. Kulama zeeɓɛi ma zii ta ʋe.
\p
\v 9 «Siɛgi zu kulama zeeɓɛi ma zii ta ɠɛɛzu la nui ta ʋa, ta lii la zalaɠa ɠula nui ʋɔ. 
\v 10 Naa ɠa kɛʋele ʋɛtɛ. Ni kɔlɔgi maaɓokologɛ, é ɠole, ta maaɓokolosuʋɛ ma leɠai ɠole, ta ma zua lɛtɛgi ɓokolo su, 
\v 11 kulama zeeɓɛi ʋe é naama nui ɠɔlɔgi wu. Zalaɠa ɠula nui ɠa dɛɛ ga kɔzɔʋɛ, é la tɛa pɛlɛ wu, é ʋa daaɠulu ma, mazɔlɔɔ kɔzɔʋɛ. 
\v 12 Ni kulama zeeɓɛi a ɠulana ma, é kɔlɔgi maazeɠe, é zo nɔungi ma, eyɛsu é zeeli kɔɠɔiti ma, ʋɛti zalaɠa ɠula nui ɠaazulosu naati ba, 
\v 13 naa ɠa kɛʋele ʋɛtɛ. Ni a kaana ga kulama zeeɓɛi kɔlɔgi maaʋɛ pɛ seɠea, toɠa dɛɛ ga nui nii seeɓɛi ba, ɲadegɛ, tɔɔzei maaʋɛ ɠolea ɲɛgɛlɛin, ɲadegɛ. 
\v 14 Kɛlɛ voloi ta ma zua lɛtɛgi ɠaa la tɔun ba, toɠa ɠɔzɔ. 
\v 15 Zalaɠa ɠula nui ɠa kɛʋele ʋɛtɛ. Ni a ma zua lɛtɛgi ɠaana, toɠa dɛɛ ga kɔzɔʋɛ. Ma zua lɛtɛgi ɠɔzɔʋɛ, kulama zeeɓɛi ma zii ta ʋe. 
\v 16 Ni ma zua lɛtɛgi a valibona, é ɠole, toɠa li zalaɠa ɠula nui ʋɔ bɛ. 
\v 17 Naa ɠa kɛʋele ʋɛtɛ. Ni kɔlɔgi maaɠolea, zalaɠa ɠula nui ɠa dɛɛ ga nui nii seeɓɛi ba, ɲadegɛ.
\p
\v 18 «Siɛgi zu divologi losu la nui ta ʋa, divologi zeɠe ba, é ɠɛdɛ, 
\v 19 ʋɛ divologi ɠɛni ná, ani ɓudɔ ɠole ga ɠulana ná, ɓaa ani ɠolegi maaɓɔikpɔigai, naama nui ɠa ɓɔɠɔ lɛ ga zalaɠa ɠula nui. 
\v 20 Zalaɠa ɠula nui ɠa kɛʋele ʋɛtɛ. Ni seeɓɛi yeiʋɛ, suɠooza kɔlɔgi ʋa, ta ma leɠai ɠole, zalaɠa ɠula nui ɠa dɛɛ ga kɔzɔʋɛ. Kulama zeeɓɛi ma zii ta ʋe, nii kulaai divologi zu. 
\v 21 Kɛlɛ ni zalaɠa ɠula nui a kaana ga seeɓɛi zuzasagɛ, é la yeini, su ʋa ɠooza kɔlɔgi ʋa, ma leɠai ʋa ɠole, toɠa nui naa lɛ pɛlɛi wu, é daaɠulu ma folo lɔfela laawu. 
\v 22 Ni seeɓɛi a vazana kɔlɔgi ma, zalaɠa ɠula nui ɠa dɛɛ ga kɔzɔʋɛ. Kulama zeeɓɛi ma zii ta ʋe. 
\v 23 Kɛlɛ ni seeɓɛi a yɛna ada ɠilagi nɔ, é la vazani maaʋɛ, toɠa ga divologi ma ʋilii. Zalaɠa ɠula nui ɠa dɛɛ ga ɲadegɛ.
\p
\v 24 «Siɛgi zu abui nui ta maaɠalazu la, gɛlɛɠɛlɛ kolegi ɠula galazuʋɛ ʋogi zu, ɓaa koleai maaɓɔikpɔi, 
\v 25 zalaɠa ɠula nui ɠa kɛʋele ʋɛtɛ. Ni ma leɠai a ɠolena gɛlɛɠɛlɛgi zu, é yei suɠooza kɔlɔgi ʋa, kulama zeeɓɛi ʋe, nii kulaai gala ʋilii zu. Zalaɠa ɠula nui ɠa dɛɛ ga nui naa ɠɔzɔʋɛ. Kulama zeeɓɛi ma zii ta ʋe. 
\v 26 Kɛlɛ ni zalaɠa ɠula nui a kaana ga seeɓɛi zuzasagɛ, é la yeini, su ʋa ɠooza kɔlɔgi ʋa, ma leɠai ʋa ɠole, toɠa nui naa lɛ pɛlɛi wu, é daaɠulu ma folo lɔfela laawu. 
\v 27 Zalaɠa ɠula nui ɠa kɛʋele ʋɛtɛ foloi lɔfelasiɛi ma. Ni seeɓɛi vazaga kɔlɔgi ma, zalaɠa ɠula nui ɠa dɛɛ ga kɔzɔʋɛ. Kulama zeeɓɛi ma zii ta ʋe. 
\v 28 Kɛlɛ ni seeɓɛi a yɛna ada ɠilagi nɔ, é la vazani kɔlɔgi ma, suzasaga, gala ʋilii maaɓokologi nɔ ʋe, zalaɠa ɠula nui ɠa dɛɛ ga ɲadegɛ, mazɔlɔɔ gala ʋilii ʋe.
\p
\v 29 «Siɛgi zu seeɓɛi ɠɛɛzu la zunui ta ɓaa anzanui ta nɔungi zu, ɓaa nɛkpɛi ʋa, 
\v 30 zalaɠa ɠula nui ɠa seeɓɛi ɠɛʋele ʋɛtɛ. Ni zeiʋɛ, suɠooza kɔlɔgi ʋa, ma leɠai ma ɓɔikpɔigi ɠa su, pɛlɛʋɛlɛgai, zalaɠa ɠula nui ɠa dɛɛ ga nui naa ɠɔzɔʋɛ. Gɛlɛɠɛlɛgi ʋe, kulama zeeɓɛi ma zii ta ʋe é nɔungi zu, ɓaa é nɛkpɛi ʋa. 
\v 31 Ni zalaɠa ɠula nui a kaana ga seeɓɛi la yeini, su ʋa ɠooza kɔlɔgi ʋa, ma leɠa ʋagɔ la ná, toɠa tɛ pɛlɛi wu, é daaɠulu ma folo lɔfela laawu. 
\v 32 Zalaɠa ɠula nui ɠa seeɓɛi ɠɛʋele ʋɛtɛ foloi lɔfelasiɛi ma. Ni ma leɠai ma ɓɔikpɔi ge la su ɲɛgɛlɛin, seeɓɛi la vazani ma, é ʋa yei, su ʋa ɠooza kɔlɔgi ʋa, 
\v 33 zɔi seeɓɛi ma, naa ɠa nɔungi wo ta kpɛlɛi, kɛlɛ é la miná woga, ʋɛ seeɓɛi ná. Zalaɠa ɠula nui ɠa tɛ pɛlɛi wu mɔnɔ ná zeizu velesiɛi, é daaɠulu ma folo lɔfela laawu. 
\v 34 Zalaɠa ɠula nui ɠa seeɓɛi ɠɛʋele ʋɛtɛ foloi lɔfelasiɛi ma. Ni seeɓɛi la vazani ma, é ʋa yei, su ʋa ɠooza kɔlɔgi ʋa, zalaɠa ɠula nui ɠa dɛɛ ga ɲadegɛ. Toɠa ná-seɠeiti gba, toɠa ɲade. 
\v 35 Kɛlɛ ni seeɓɛi a vazana kɔlɔgi ma, dɛai ʋoluma ga ɲadegɛ, 
\v 36 zalaɠa ɠula nui ɠa kɛʋele ʋɛtɛ. Ni seeɓɛi vazagɛ kɔlɔgi ma, zalaɠa ɠula nui la mɔ wɛlɛa ga ma leɠa ɓɔikpɔi faa, kɔzɔʋɛ. 
\v 37 Ni seeɓɛi la liini luɠɔma gaazu, ma leɠa ʋagɔiti ti ʋɔnɔga, seeɓɛi ɠɛdɛga, é ɲadega. Zalaɠa ɠula nui ɠa dɛɛ ga ɲadegɛ.
\p
\v 38 «Siɛgi zu gɛlɛɠɛlɛ kolegiti ti ɠulazu la zunui ta ɓaa anzanui ta maaʋɛ, 
\v 39 zalaɠa ɠula nui ɠa kɛʋele ʋɛtɛ. Ni gɛlɛɠɛlɛgi ɠaaɠolekolegɛ, seeɓɛi ʋe, é la ɲɔuni, nui naa ɲadegɛ.
\p
\v 40 «Siɛgi zu zunui ta ɠɛɛzu ná la, undeɠa la unma, toɠa ga kpaana nui, ɲadegɛ. 
\v 41 Ni undeɠa la unma tosaamaʋɛ, é ʋa toʋala ʋelei, kpaana nui ʋe kakala ʋelei, ɲadegɛ. 
\v 42 Kɛlɛ ni seeɓɛi koleai maaɓɔikpɔi naa ɠa kpaanagi zu, kakala ʋelei ɓaa poluʋelei, kulama zeeɓɛi ɠana, kulaai kpaanagi zu. 
\v 43 Zalaɠa ɠula nui ɠa kɛʋele ʋɛtɛ. Ni seeɓɛi ɓokologɛ, é ɠole, maaɓɔikpɔi kpaanagi zu, poluʋelei ɓaa kakala ʋelei, kulaai ga kulama zeeɓɛi kɔlɔgi ma, 
\v 44 kulama zeeɓɛi ma zii ta ʋe, kɔzɔʋɛ. Zalaɠa ɠula nui ɠa dɛɛ ga kɔzɔʋɛ. Nɔungi zu ɠa seeɓɛi ná.
\p
\v 45 «Seeɓɛ nui ɠa ná-seɠei ʋali ga, é too ɠɔba, é nɔundeɠaiti zɛ yaɠaba, é daaʋɛ maalɔɔɠu, é ɗa kpeei loo, é ɗa ɠɛ ma: ‹Kɔ̀zɔʋɛ! Kɔ̀zɔʋɛ!› 
\v 46 Eyɛsu seeɓɛi ɓe ba, toɠa yɛ kɔzɔyai zu. Tɔɔzei kɔzɔʋɛ, tɔ ɠila ka a zei yɛ, seizuʋɛ ɠa ɠɛ ga ti-ʋuuzuʋɛ ʋoluʋɛ.
\s Fuinfuingiti  //  maaɠili zɔɔlaiti ma
\p
\v 47 «Siɛgi zu fuinfuingi ʋogi a ɠɛna la seɠei zu, baala deɠa zeɠei zu, ɓaa geze zeɠei zu, 
\v 48 ɓaa fɛlɛ zeɠei zu, ɓaa kɔlɔ zeɠei ta ʋa, ɓaa kɔlɔ zɔɔlai tanɔpɛ ba, 
\v 49 ni fuinfuingi ʋogi a ɓiinkpiinna ɓaa é ɓɔikpɔi seɠei zu, ɓaa kɔlɔi zu, fuinfuingi ʋe, maanɛai é lɛ ga zalaɠa ɠula nui. 
\v 50 Zalaɠa ɠula nui ɠa kɛʋele ʋɛtɛ. Toɠa naama anii lɛ pɛlɛi wu, é daaɠulu ma folo lɔfela laawu. 
\v 51 Toɠa kɛʋele ʋɛtɛ foloi lɔfelasiɛi ma. Ni fuinfuingi ʋogi a vazana seɠei zu, ɓaa kɔlɔi ma, toɠa ga fuinfuingi, é sumiizu, anii naa ɠɔzɔʋɛ. 
\v 52 Toɠa seɠei ɠala, ɓaa kɔlɔi, niigi fuinfuingi ʋogi ba, mazɔlɔɔ fuinfuingi ʋe, é sumiizu. Toɠa ɠala.
\p
\v 53 «Kɛlɛ ni zalaɠa ɠula nui a kaana ga fuinfuingi ʋogi la vazani seɠei zu, ɓaa kɔlɔi, 
\v 54 zalaɠa ɠula nui ɠa devei ve ga ti naa gba, nii fuinfuingi ʋɛai ba. Toɠa tɛ pɛlɛi wu, é daaɠulu ma ná zeizu velesiɛi folo lɔfela laawu. 
\v 55 Zalaɠa ɠula nui ɠa fuinfuingi naa ʋɛtɛ, anii naa gbaai ʋoluma. Ni fuinfuingi ʋogi la zeɠeni ɠɛʋele ma, anɛɛ ni é la vazani, anii naa ɠɔzɔʋɛ. Toɠa ɠala, anɛɛ ni fuinfuingi ɠa gaazu ʋagɔi ɓaa gaazu ɲɔi ma. 
\v 56 Ni a kaana ga fuinfuingi ʋogi ɠaazasaga, anii naa gbaai ʋoluma, toɠa ná leʋe seɠei ʋa, ɓaa kɔlɔi. 
\v 57 Ni fuinfuingi ʋogi a ɠulana mɔnɔ kɛlɛma seɠei ma, ɓaa kɔlɔi, fuinfuingi ʋe, é sumiizu. Nii fuinfuingi ʋɛai ba, naa ɠa ɠala. 
\v 58 Seɠei ɓaa kɔlɔi nii gbaai, fuinfuingi ʋogi zeɠe ba, naa ɠa gba ʋolu ná zeizu velesiɛi, toɠa ɲade.»
\p
\v 59 Tɔgi ɠana, é ʋilɛ ani nɔpɛ ba, nii maaʋɛ vuinfuinsu, é ɠɛni ga baala deɠa zeɠei, ɓaa geze zeɠei, ɓaa fɛlɛ zeɠei, ɓaa kɔlɔ zeɠei, ɓaa kɔlɔ zɔɔlai tanɔpɛ, pelegi a ɠwɛɛ da ni ɲadegɛ, ɓaa ni kɔzɔʋɛ.
\c 14
\s Tɔgi é lo kulama zeeɓɛi  //  ma ɲade fai ʋa
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Wɛlɛ pelegi tɔgi a ɠɛ la, é ʋilɛ kulama zeeɓɛ nui ʋa, ná-ɲade foloi vaa zu. Ta ʋaa la zalaɠa ɠula nui ʋɔ. 
\v 3 Toɠa ɠula ti-ʋuuzuʋɛ ʋa, é kulama zeeɓɛ nui ɠɛʋele ʋɛtɛ. Ni kulama zeeɓɛ nui ɠɛdɛga, 
\v 4 zalaɠa ɠula nui ɠa devei ve ga ti wɔni felegɔ zeɠe, ti vulua, ti ɲadegai, ta sɛdele gulu ɓuɠai, ta geze ɓɔi sɔsɔgi, ta ɠizɔɔpe tufa ɓifɔgi, ná-ɲade fai zu. 
\v 5 Toɠa devei ve ga ti wɔnii gila kɔdaaleʋe pɔlɔ liɠii maazu, daavegai ga ziɛungi zu ɗɛi. 
\v 6 Toɠa wɔni vului zeɠe, ta sɛdele gulu ɓuɠai, ta geze ɓɔi sɔsɔgi, ta ɠizɔɔpe tufa ɓifɔgi, é ti lɔ wɔnii ɠɔdaaleʋeai ma ɲamai wu. 
\v 7 Toɠa faza daa ɠɛ lɔfela naa ma, nii kulama zeeɓɛi ɠɛa ma, maanɛai ga é ɲade. Naa ʋolu toɠa dɛɛ ga ɲadegɛ, é yeeɓe wɔni vului ʋa, é li dɔɓɔi zu.
\p
\v 8 «Zɔi é ɓɔɠɔ ɲadesu, naa ɠa ná-seɠeiti gba, é ɓɔɠɔ maaleɠai kpein bo, a maagbana ziɛi wu, toɠa ɲade. Naa ʋolu toɠa zoo é lɛ ti-ʋuuzuʋɛ, kɛlɛ é la zeiɗa ná-seɠe ɠotai wu, eyɛsu folo lɔfela leʋe. 
\v 9 Folo lɔfelasiɛi, toɠa maaleɠai kpein bo mɔnɔ, nɔungi ta kpɛlɛi, ta gaazu ɠɔ poluʋɛti. Toɠa ná-seɠeiti gba, é ɓusɛi maagba ga ziɛi, toɠa ɲade niina.
\p
\v 10 «Foloi lɔsaʋasiɛi, toɠa baala ziʋo zinɛ felegɔiti seɠe, niiti nɛɛʋuzu la ti ʋa, ta kona gila baala saai, nii nɛɛʋuzu la ba, ta ɓulu vukɔ ʋagɔi kilo taaʋuugɔ, nii gaayɔgai ga gulɔi, ta gulɔi litɛlɛ ɠaaɠwɛsui, é ɠɛ ga vebɛ zalaɠai. 
\v 11 Zalaɠa ɠula nui nii é ɲade fai ɠɛɛzu, naa ɠa zunui ɠula kɛlɛma, nii é ɓɔɠɔ ɲadesu, ta naama aniiti kpein Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. 
\v 12 Zalaɠa ɠula nui ɠa baala ziʋo zinɛiti gila seɠe, é kula ga faazuɓɛtɛ zalaɠai, é ʋɛɛ gulɔi litɛlɛ lukpɛgi ʋa. Toɠa ti latɛɠɛ vai ma ʋoogi ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 13 Toɠa baala ziʋoi ɠɔdaaleʋe, ʋɛ ta ɗa koto gba zalaɠa zuaiti kɔdaaleʋe ná, ta gala zalaɠaiti, ada ɲadegai ta, mazɔlɔɔ faazuɓɛtɛ zalaɠai ma zuai ɠa ga zalaɠa ɠula nui nɔnɔ, eɠɛʋelei koto gba zalaɠai ma zuai la, ani ʋe gola ɲadegai. 
\v 14 Zalaɠa ɠula nui ɠa faazuɓɛtɛ zalaɠa zuai ma ɲamai ta zeɠe, é siɛ naa yeezazu woi yɔkpɔgi ma, nii é ɓɔɠɔ ɲadesu, ta zeezazu yeezinɛkpotogi ma, naa ʋɛɛ zeezazu ɠɔɠɔzinɛkpotogi ʋa. 
\v 15 Toɠa gulɔi naa ta zeɠe, é pu ɠɔʋɛzu yeei ɠa. 
\v 16 Toɠa yeeɓeɠai lɔ gulɔi wu, nii é kɔʋɛzu yeei ɠa, é gulɔi vaza daa ɠɛ lɔfela ga yeeɓeɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 17 Toɠa gulɔi ta zeɠe, nii é kɔʋɛzu yeei ɠa, é siɛ naa yeezazu woi yɔkpɔgi ma, nii é ɓɔɠɔ ɲadesu, ta zeezazu yeezinɛkpotogi ma, naa ʋɛɛ zeezazu ɠɔɠɔzinɛkpotogi ʋa, ʋɛ faazuɓɛtɛ zalaɠa zuai ma ɲamai ziaai ná. 
\v 18 Zalaɠa ɠula nui ɠa gulɔi mɔtai zeɠe, zɛgai zea, é siɛ naa nɔungi ma, nii é ɓɔɠɔ ɲadesu, naa ɠa a kɛ é koto gba vai ɠɛ tɔun bɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 19 Naa ʋoluma, toɠa koto gba zalaɠai ɠula, é koto gba vai ɠɛ naa ʋɛ, nii é ɓɔɠɔ ɲadesu ná-kɔzɔba vai ma. Naa ʋolu toɠa gala zalaɠa loganii ɠɔdaaleʋe. 
\v 20 Toɠa gala zalaɠai ta vebɛ zalaɠai ɠula zalaɠa ɠulazuʋɛ. Toɠa koto gba vai ɠɛ zunui naa ʋɛ, naa ɠa ɲade.
\s Ɲadedai é lo bala nui ʋa,  //  nii kulama zeeɓɛi ba
\p
\v 21 «Ni toɠa ga bala nui, ná-sɔlɔɔgiti ti la kula ɠɛa su, toɠa baala ziʋo zinɛ ɠila nɔ zeɠe, nii a ɠula ga faazuɓɛtɛ zalaɠai, é datɛɠɛ vai ma ʋoogi ɠɛ, koto gba vai ɠɛ la tɔun bɛ. Toɠa ɓulu vukɔ ʋagɔi kilo saʋagɔ zeɠe, gaayɔgai ga gulɔi, ta gulɔi litɛlɛ ɠaaɠwɛsui, é ɠɛ ga vebɛ zalaɠai. 
\v 22 Toɠa kpumago felegɔ zeɠe ɓalaa, ɓaa poopo kpokpa felegɔ, eɠɛʋelei ná-sɔlɔɔgiti ti la. Gilagi ɠɛ ga koto gba zalaɠai, zɔi ɠɛ ga gala zalaɠai. 
\v 23 Folo lɔsaʋasiɛi, toɠa ʋa ga naama aniiti kpein zalaɠa ɠula nui ʋɔ, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, ná-ɲade fai zu. 
\v 24 Zalaɠa ɠula nui ɠa faazuɓɛtɛ zalaɠai ma ʋaala ziʋoi zeɠe ta gulɔi. Toɠa ti latɛɠɛ vai ma ʋoogi ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 25 Toɠa faazuɓɛtɛ zalaɠai ma ʋaala ziʋoi ɠɔdaaleʋe. Zalaɠa ɠula nui ɠa faazuɓɛtɛ zalaɠa zuai ma ɲamai ta zeɠe, é siɛ naa yeezazu woi yɔkpɔgi ma, nii é ɓɔɠɔ ɲadesu, ta zeezazu yeezinɛkpotogi ma, naa ʋɛɛ zeezazu ɠɔɠɔzinɛkpotogi ʋa. 
\v 26 Toɠa gulɔi ta ʋu ɠɔʋɛzu yeei ɠa. 
\v 27 Toɠa yeeɓeɠai lɔ gulɔi ɠa, nii é kɔʋɛzu yeei ɠa, é gulɔi vaza daa ɠɛ lɔfela ga yeeɓeɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 28 Toɠa gulɔi ta zeɠe, nii é kɔʋɛzu yeei ɠa, é siɛ naa yeezazu woi yɔkpɔgi ma, nii é ɓɔɠɔ ɲadesu, ta zeezazu yeezinɛkpotogi ma, naa ʋɛɛ zeezazu ɠɔɠɔzinɛkpotogi ʋa, ʋɛ faazuɓɛtɛ zalaɠa zuai ma ɲamai ziaai ná. 
\v 29 Zalaɠa ɠula nui ɠa gulɔi mɔtai zeɠe, zɛgai zea, é siɛ naa nɔungi ma, nii é ɓɔɠɔ ɲadesu, naa ɠa a kɛ é koto gba vai ɠɛ tɔun bɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 30 Naa ʋolu toɠa kpumagoiti gila kula ga zalaɠai, ɓaa poopo kpokpagiti gila, nii é zooga é sɔlɔɔ, 
\v 31 gilagi ɠa ɠɛ ga koto gba zalaɠai, zɔi ɠɛ ga gala zalaɠai, é ʋɛɛ vebɛ zalaɠai ʋa. Zalaɠa ɠula nui ɠa koto gba vai ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, naama nui ʋɛ, nii é ɓɔɠɔ ɲadesu.»
\p
\v 32 Ɲadedai ma lɔgi ɠana, naama nui vaa zu, nii kulama zeeɓɛi ba, tama sɔlɔɔgiti ti la kula ɠɛa su.
\s Fuinfuin pɛlɛi ɲade fai
\p
\v 33 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ ta Aalɔn, é ɠɛ ti ma: 
\v 34 «Siɛgi zu wo lɔɔzu la Kanaan yooi zu, nii gè feezu wo ya ga wɔnɔ, ni nà fuinfuingi ʋɛɛna pɛlɛi ta ʋa, zooi zu wo sɔlɔɔsu, 
\v 35 zɔi nɔnɔ ga pɛlɛi, naa ɠa li, é daazeeli zalaɠa ɠula nui ma, é ɠɛ ma: ‹Nà fuinfuingi ʋogi ʋɛtɛsu nà-pɛlɛi ʋa.› 
\v 36 Aisa zalaɠa ɠula nui ʋa lɛ, é ʋa ná ɠɛʋele ʋɛtɛ, toɠa devei ve ga ti pɛlɛi zuwo, naa ɠa a kɛ, bu anii pɛ ge mina leve ga ti ɠɔzɔʋɛ. Naa ʋoluma zalaɠa ɠula nui ɠa lɛ pɛlɛi wu, é ná ɠɛʋele ʋɛtɛ.
\p
\v 37 «Toɠa fuinfuingi ʋogi ɠɛʋele ʋɛtɛ. Ni a kaana ga naa ʋogi ɠa pɛlɛi ʋa ga zeɠezeɠegiti suɓeingai, ɓaa ti maaɓɔikpɔigai, ti wɔai pɛlɛi zu suɠooza, 
\v 38 toɠa ɠula pɛlɛi wu, é lo daaʋɛ, é daaɠulu, é kɛ ga folo lɔfela. 
\v 39 Zalaɠa ɠula nui ɠa ɠale ma ná, foloi lɔfelasiɛi ma. Ni a kaana ga fuinfuingi ʋogi vazagɛ pɛlɛi ma, 
\v 40 toɠa deve ga ti kɔtui naati kula ná, niiti ti vuinfuingai, ti ti ʋili ya ti-ʋuuzuʋɛ ʋoluʋɛ, ada ɠɔzɔai ta. 
\v 41 Toɠa pɛlɛ ɠoozuʋɛ kpein fɔin, fufiligi kpein ti kpalesu, ta naa ʋili ya ti-ʋuuzuʋɛ ʋoluʋɛ, ada ɠɔzɔai ta. 
\v 42 Ta kɔtuiti maaleʋe ga ma niinɛ ɠiligaa, ti pɔlɔi zeɠe, ti pɛlɛi ziɛ.
\p
\v 43 «Ni fuinfuingi ʋogi a ɠaaɠalena ma, é ɠula pɛlɛ ɠoozuʋɛ ma, kɔtuiti kulaa ʋoluma ná, maavɔin, ta pɛlɛi ziɛ ʋolu, 
\v 44 zalaɠa ɠula nui ɠa ɠale ma ná ʋolu. Ni a kaana ga fuinfuingi ʋogi vazagɛ pɛlɛ ɠoozuʋɛ, fuinfuingi ʋe, é sumiizu. Pɛlɛi ɠɔzɔʋɛ. 
\v 45 Ta pɛlɛi wolo, ti ma ɠɔtuiti seɠe, ta guluiti, ta siɛ ʋɔlɔiti kpein, ti li ga tiye ti-ʋuuzuʋɛ ʋoluʋɛ, ada ɠɔzɔai ta. 
\v 46 Zɔi a lɛ pɛlɛi wu, siɛgi kpein su daaɠulugai la, naa ɠa ɠɔzɔ eyɛsu kpɔkɔi. 
\v 47 Zɔi a ɠɛ laani pɛlɛi naa wu, naa ɠa ná-seɠeiti gba. Zɔi a laamiina pɛlɛi naa wu, naa ɓalaa ɠa ná-seɠeiti gba.
\p
\v 48 «Ni zalaɠa ɠula nui nii é ɠalegai ma pɛlɛi wu, naa a kaana ga fuinfuingi ʋogi la vazani, pɛlɛi ziaa ʋoluma, toɠa dɛɛ ga pɛlɛi ɲadegɛ, mazɔlɔɔ fuinfuingi ɓega. 
\v 49 Pɛlɛi ɲade fai zu, toɠa wɔni felegɔ zeɠe, ta sɛdele gulu ɓuɠai, ta geze ɓɔi sɔsɔgi ta ɠizɔɔpe tufa ɓifɔgi. 
\v 50 Toɠa wɔni gila kɔdaaleʋe pɔlɔ liɠii maazu, daavegai ga ziɛungi zu ɗɛi. 
\v 51 Toɠa sɛdele gulu ɓuɠai zeɠe, ta ɠizɔɔpe tufa ɓifɔgi, ta geze ɓɔi sɔsɔgi, ta wɔni vului, é ti lɔ wɔni ɠɔdaaleʋeai ma ɲamai wu, é faza daa ɠɛ lɔfela pɛlɛi wu. 
\v 52 Zekana a pɛlɛi ɲade da, ga wɔnii ma ɲamai, é ʋɛɛ ziɛungi zu ɗɛi ʋa, ta wɔni vului, naa ʋɛɛ sɛdele gulu ɓuɠai ta ɠizɔɔpe tufa ɓifɔgi ʋa, ta geze ɓɔi sɔsɔgi. 
\v 53 Toɠa yeeɓe wɔni vului ʋa, é li ti-ʋuuzuʋɛ ʋoluʋɛ, dɔɓɔi zu. Zekana a koto gba vai ɠɛ la pɛlɛi ʋɛ. Pɛlɛi ɠa ɲade.»
\p
\v 54 Tɔgi ɠana kulama zeeɓɛi kpein faa zu, ta gɛlɛɠɛlɛ faiti, 
\v 55 ta fuinfuingi é ɠulazu seɠeiti su, ɓaa pɛlɛiti ma, 
\v 56 ta ada ɓokolo ba vaiti, ta poʋoɠulɔiti, ta gɛlɛɠɛlɛgiti, 
\v 57 é kalagi wo, siɛgi zu anii ɠɔzɔai la, ta siɛgi zu ɲadegai la. Tɔgi ɠana kulama zeeɓɛi vaa zu.
\c 15
\s Zunui ná-ɲadetala vai
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ta Aalɔn ʋɔ, é ɠɛ ti ma: 
\v 2 «À ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, wo ɠɛ ti ma: Zunu nɔpɛ kalaɲa kolegi ba, kɔzɔʋɛ naa maaʋele ma. 
\v 3 Ná-kalaɲa kolegi maaʋele ɠa kɔzɔai la, é ɠɛni ɠulazu kpusɛi ʋa, ɓaa suzo pa de, kɔzɔʋɛ. 
\v 4 Bete nɔpɛ a la su, naa ɠɔzɔʋɛ, ta ani nɔpɛ a zei ma, naa ɠa ɠɔzɔ. 
\v 5 Zɔi a vɔɔɠu ná-betei ʋa, kɛni naa ná-seɠeiti gba, é maagba. Kɔzɔai ɠa yɛ de, eyɛsu kpɔkɔi. 
\v 6 Zɔi a zeina ani ma, niigi é ɠɛa zeini ma, kɛni naa ná-seɠeiti gba, é maagba. Kɔzɔai ɠa yɛ de, eyɛsu kpɔkɔi. 
\v 7 Zɔi a vɔɔɠu kpusɛi ʋa, kɛni naa ná-seɠeiti gba, é maagba. Kɔzɔai ɠa yɛ de, eyɛsu kpɔkɔi. 
\v 8 A laaɗɛi ʋuuna nu ma, nii ɲadegai, kɛni naa ná-seɠeiti gba, é maagba. Kɔzɔai ɠa yɛ de, eyɛsu kpɔkɔi. 
\v 9 Seima ani nɔpɛ a zei ma togani ɠɔma, naa ɠa ɠɔzɔ. 
\v 10 Zɔi a vɔɔɠu ani nɔpɛ ba, nii é ɠɛa tɔun bu, naa ɠɔzɔai ɠa yɛ de, eyɛsu kpɔkɔi. Zɔi a naama anii ta zeɠena, kɛni é ná-seɠeiti gba, é maagba. Kɔzɔai ɠa yɛ de, eyɛsu kpɔkɔi. 
\v 11 Nu-o-nu nii kalaɲa kolegi ba, é la yeagbani, a vɔɔɠuna nu ʋa, kɛni naama nui ná-seɠeiti gba, é maagba. Kɔzɔai ɠa yɛ de, eyɛsu kpɔkɔi. 
\v 12 Pɔlɔ liɠii kpein tɔun ka vɔɔɠuna ba, kɛni naa wolo, gulu aniɲakai kpein ka gba ziɛi wu.
\p
\v 13 «Siɛgi zu ná-kalaɲa kolegi a ɓena la, toɠa folo lɔfela ɠaalu ná-ɲade fai zu, é ná-seɠeiti gba, é maagba ga ziɛungi zu ɗɛi. Naa ʋolu toɠa ɲade. 
\v 14 Folo lɔsaʋasiɛi ma, toɠa kpumago felegɔ zeɠe, ɓaa poopo kpokpa felegɔ, é li Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ, é ti ve zalaɠa ɠula nui ya. 
\v 15 Naa ɠa gilagi ɠɛ ga koto gba zalaɠai, é zɔi ɠɛ ga gala zalaɠai, é koto gba vai ɠɛ tɔun bɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, ná-kalaɲa kolegi vaa zu.
\p
\v 16 «Zunui nii maaɠoloɠolosu, kɛni é ɓusɛi kpein gba. Kɔzɔai ɠa yɛ de, eyɛsu kpɔkɔi. 
\v 17 Seɠei kpein, ta kɔlɔi kpein a ʋu ti ma, naati ta gba ziɛi wu. Ti ɠɔzɔai ɠa yɛ de, eyɛsu kpɔkɔi.
\p
\v 18 «Ni zunui ta anzanui ta laana, ta maagba ti ɠilagilagi. Ti ɠɔzɔai ɠa yɛ de, eyɛsu kpɔkɔi.
\s Anzanui ná-ɲadetala vai
\p
\v 19 «Anzanui nii ɲamai ɠulazu ba, tɔɔzei ná-alugi ɠa é kaazu, toɠa yɛ ná-ɲadetalai zu folo lɔfela laawu. Nu-o-nu a vɔɔɠu ba, naa ɠɔzɔai ɠa yɛ de, eyɛsu kpɔkɔi. 
\v 20 Bete nɔpɛ a la su ná-ɲadetala ziɛgi zu, naa ɠa ɠɔzɔ. Ani nɔpɛ a zei ma, naa ɠa ɠɔzɔ. 
\v 21 Nu-o-nu nii a vɔɔɠu ná-betei ʋa, kɛni naa ná-seɠeiti gba, é maagba. Kɔzɔai ɠa yɛ de, eyɛsu kpɔkɔi. 
\v 22 Nu-o-nu nii a vɔɔɠu anii ta ʋa, nii é ɠɛa zeini ma, kɛni naa ná-seɠeiti gba, é maagba. Kɔzɔai ɠa yɛ de, eyɛsu kpɔkɔi. 
\v 23 Ni anii ɠa betei ɠa, ɓaa ʋɛ seiɗai ná, zɔi a vɔɔɠu ba, kɔzɔai ɠa yɛ de, eyɛsu kpɔkɔi. 
\v 24 Ni zunu a laana ga anzanui naa, ná-kɔzɔi ʋɛa tɔun ba. Kɔzɔai ɠa yɛ de, folo lɔfela laawu. Bete nɔpɛ a la su, naa ɠa ɠɔzɔ.
\p
\v 25 «Anzanui nii ɲamai a yɛ ɠulazu ba folo mɔinmɔin daawu, é ɠula ná-alu kaa yeeɠɛɠala zoloogaiti polu, ɓaa ɲamai lɛbi ɠulazu ba, é leʋe pɔlɔmai ʋa, kɔzɔai ɠa yɛ de, ná-ɲama ʋuu ziɛgi kpein su, eɠɛʋelei nɔ ná-alu kaa yeeɠɛɠalai la. 
\v 26 Bete nɔpɛ a la su, naama ɲama ɠula ziɛgi laawu, naa ɠa ɠɔzɔ eɠɛ ná-alu kaa ʋetei, ani nɔpɛ nii a zeina ma, naa ɠa ɠɔzɔ, eɠɛ ná-alu kaa ziɛgi zu nɔ. 
\v 27 Nu-o-nu a vɔɔɠu ba, naa ɠa ɠɔzɔ, kɛni é ná-seɠeiti gba, é maagba. Kɔzɔai ɠa yɛ de, eyɛsu kpɔkɔi.
\p
\v 28 «Siɛgi zu é ɲadesu la ná-ɲama ʋui ma, toɠa foloi ɠaalu ga dɔfela. Naati poluma, toɠa ɲade. 
\v 29 Foloi lɔsaʋasiɛi ma, toɠa kpumago felegɔ zeɠe, ɓaa poopo kpokpa felegɔ, é li ga tiye zalaɠa ɠula nui ʋɔ, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. 
\v 30 Zalaɠa ɠula nui ɠa gilagi ɠula ga koto gba zalaɠai, é zɔi ɠɛ ga gala zalaɠai. Zalaɠa ɠula nui ɠa koto gba vai ɠɛ bɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, ɲama ʋui ma vaa zu, nii é ɠɛa kɔzɔzu.
\p
\v 31 «Wa Izilayɛle nuiti maaɠooza faiti kpein ba, ta ti ɠɔzɔ, naa ɠa a kɛ ti mina za ta-ɠɔzɔ vaiti su, ni ta nà-seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ɠɔzɔna, nii é ti zaama.»
\p
\v 32 Tɔgi ɠana naama zunui ʋɛ, nii kalaɲa kolegi ba, ɓaa maaɠoloɠologai, é ɠɔzɔ, 
\v 33 ɓaa anzanui, nii kɔzɔai ga ná-alu kaa ɲamai, ɓaa zunui, ɓaa anzanui, nii ɲamai ɠulazu ba, ɓaa zunui, nii é laazu anzanui ɠoba, kɔzɔai.
\c 16
\s Tɔgi é lo koto gba vai ʋa  //  konagi zu
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, Aalɔn ná-doun zunu felegɔiti saa ʋoluma, niiti ti ɓɔɠɔ lɛɛni ga Ɠɔoɠɔ GALAGI. 
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: «Ɓɔɛ è-liɛ Aalɔn ʋɔ, naa ɠa a kɛ, é mina ɗa lɛ yeenɔpɛ ada ɲadega wolai, kwɛpele seɠezuɠoozagi ʋoluʋɛ, kesui lakulugi ɠakalaʋɛ, nii é minazeɠe kesui la, naa ɠa a kɛ é mina za, mazɔlɔɔ nà ɠulazu kɛlɛma tonaɓiingi zu kesui lakulugi maazuʋɛ.
\p
\v 3 «Pɛtɛ ʋelegi Aalɔn a zoo lɛɛzu la ada ɲadega wolai: Toɠa nikɛ zinɛ ɓokpa gila seɠe ga koto gba zalaɠai, ta baala sinɛ ɠila ga gala zalaɠai. 
\v 4 Toɠa seɠewuzeɠe ɲadegai loo ɠɔba, é ga gezei, é ma ʋɛlɛ kpuɠagi lɛ ɓɔɠɔ ma, é zaamaɠili ga geze zaamaɠiligi, é ma wɔɔlɔgi lɔ unba. Zalaɠa ɠula zeɠeiti kana, niiti a ɓɔɠɔ maaɠili ga tiye, é maagba ʋoluma. 
\v 5 Toɠa boli zinɛ felegɔ ɠula Izilayɛle ʋɛbɛi ya ga koto gba zalaɠai, ta baala sinɛ ɠila ga gala zalaɠai.
\p
\v 6 «Aalɔn ɠa koto gba vai ɠɛ ga ná-nikɛ zinɛi, toɠa ná-kotoi gba ta ná-pɛlɛyeɠei. 
\v 7 Toɠa boli zinɛ felegɔiti seɠe, é ʋa ga tiye Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. 
\v 8 Aalɔn ɠa kpakutoomai ɠɛ ga boli zinɛ felegɔiti, gilagi ɠɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔi, gilagi ɠɛ ga nii kotoi yɛsu da, é lii la. 
\v 9 Aalɔn ɠa boli zinɛi maaɓuɠa ʋa, niigi kpakui loozu ma Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é naa ɠula ga koto gba zalaɠai. 
\v 10 Boli zinɛi niigi kpakui loozu ma, ga kotoi yɛ da, é lii la, naa ma vului ɠa ʋilɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala, naa ɠa a kɛ, é koto gba vai ɠɛ, ta yeeɓe ba, é li teʋebai zu, kotoi yɛ da.
\p
\v 11 «Aalɔn ɠa koto gba vai ɠɛ ga ná-nikɛ zinɛi. Toɠa koto gba vai ɠɛ tɔ ɓɔɠɔi ʋɛ, ta ná-pɛlɛyeɠei. Toɠa ná-koto gba nikɛ zinɛi ɠɔdaaleʋe. 
\v 12 Toɠa ansanse gala liɠii ta zeɠe, daavegai ga abulekaiti, seɠeai zalaɠa ɠulazuʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, ta é zeeɲɛ felegɔ zeɠe ansansegi ma vukɔi zu. Toɠa li ga naama aniiti kwɛpele seɠezuɠoozagi ʋoluʋɛ. 
\v 13 Toɠa ansansegi ʋu abui ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, naa ɠa a kɛ ansansegi ma luului kesui lakulugi maalɔɔɠu, nii é zeele woo ɠesui maazu, naazu é la mɔ za pɛ. 
\v 14 Toɠa nikɛ zinɛi ma ɲamai zeɠe, é faza ga yeeɓeɠai kesui lakulugi ɠakala ʋelei, folo ɠulazu ʋelei, é ɲamai vaza ga yeeɓeɠai, ná zeizu ɠɛ lɔfela, kesui lakulugi ɠakala ʋelei. 
\v 15 Toɠa koto gba woli zinɛi ɠɔdaaleʋe nuɓusɛiti bɛ, é li ga ma ɲamai kwɛpele seɠezuɠoozagi ʋoluʋelei. Ʋelei nɔ é kɛai la ga nikɛ zinɛi ma ɲamai, zekana nɔ a kɛɛ la ga naa ma ɲamai, toɠa faza kesui lakulugi ma ta kakala ʋelei.
\p
\v 16 «Ʋele ɠana a koto gba vai ɠɛ la ada ɲadega wolai ʋɛ Izilayɛle nuiti ta-ɠɔzɔba vaiti faa zu, ta ta-lɔ koloɠologiti kpein maaʋele zu, ti kotoi ɠɛai ga ti maaʋele. Toɠa kɛ ɠana nɔ GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ʋɛ, mazɔlɔɔ toɠa kɔzɔba nuɓusɛiti saama. 
\v 17 Nu nɔpɛ ge la yɛga GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu, siɛgi zu é lɛɛzu la ga é koto gba vai ɠɛ ada ɲadega wolai, eyɛsu é ɠula ná. Toɠa koto gba vai ɠɛ tɔ ɓɔɠɔi ʋɛ, ta ná-pɛlɛyeɠei, ta Izilayɛle ʋɛbɛi kpein bɛ.
\p
\v 18 «A ɠɛna ɠulaa, toɠa li zalaɠa ɠulazuʋɛ, nii é Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala, é koto gba vai ɠɛ, zalaɠa ɠulazuʋɛ ʋɛ, é nikɛ zinɛi ta boli zinɛi ma ɲamai zeɠe, é siɛ zalaɠa ɠulazuʋɛ minɛiti ma, maaɠoolii pɛ su. 
\v 19 Toɠa ɲamai vaza ga zeeɓeɠai, ná zeizu ɠɛ lɔfela, zalaɠa ɠulazuʋɛ ma. Toɠa kole, é ɲade, Izilayɛle nuiti ta-ɠɔzɔba vaiti faa zu.
\p
\v 20 «Siɛgi zu é ɓesu da ga koto gba vai ɠɛ ada ɲadega wolai ʋɛ, ta GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ʋɛ, ta zalaɠa ɠulazuʋɛ ʋɛ, toɠa boli zinɛi ma vului maaɓuɠa ʋa. 
\v 21 Aalɔn ɠa yee felegɔiti pɛɛ boli zinɛi ma vului unmaʋɛ, é laa zɔ ga maazu ga Izilayɛle nuiti ta-vaa ɲɔiti kpein, ta ta-lɔ koloɠologiti kpein, niiti ti kotoi ɠɛa ga ti maaʋele. Toɠa ti la boli zinɛi unma, naa ʋolu, é kpɛ, é li teʋebai zu, zunu ɠila ge ɓɔ ba, nii kɛʋele ɓɛtɛai. 
\v 22 Ta-vaa ɲɔiti ta yɛ boli zinɛi ʋa, ti kpɛ, é li teʋebai zu, é li zooi naa zu, ʋɛ ná ɲakai.
\p
\v 23 «Aalɔn ɠa lɛ GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu, é geze zeɠeiti kula, niiti é ɠɛa ti looni tɛɛzuʋɛ ada ɲadega wolai. Toɠa ti la ná. 
\v 24 Toɠa maagba ada ɲadegai ta, é ná-seɠeiti seɠe ʋolu. Naa ʋolu toɠa ɠula, é ná-gala zalaɠai ɠula, ta nuɓusɛiti ta-ɠala zalaɠai, é koto gba vai ɠɛ ɓɔɠɔ ʋɛ, ta nuɓusɛiti bɛ. 
\v 25 Toɠa koto gba zuai ma wulɔi ɠala zalaɠa ɠulazuʋɛ.
\p
\v 26 «Zɔi a bolii ɓɛ, nii kotoi yɛgai da, naa ɠa ná-seɠeiti gba, é maagba, naa ʋoluma toɠa lɛ niina ti-ʋuuzuʋɛ. 
\v 27 Koto gba zalaɠai ma nikɛ zinɛi ta koto gba woli zinɛi niiti ti ti-ma ɲamai zeɠeai, ti ʋaa la ada ɲadega wolai koto gba vai zu, ta li ga tiye ti-ʋuuzuʋɛ ʋoluʋɛ, ti ma ɠɔlɔiti gala abui ɠa, ta ma zuai, ta ma ɓooiti. 
\v 28 Zɔi a gala, naa ɠa ná-seɠeiti gba, é maagba. Naa ʋolu toɠa lɛ niina ti-ʋuuzuʋɛ.
\p
\v 29 «Nii ɠa ɠɛ wo ʋɛ ga ɠɔoɠɔ tɔgi, alugi lɔfelasiɛi ma volo puugɔi ma, wa zugi zo, wo la boti nɔpɛ kɛa, é ɠɛni ga zou loun, ɓaa wɛɛin nii é ga seikɔɠɔma nui wo zaama. 
\v 30 Mazɔlɔɔ naama volo ná, ta koto gba vai ɠɛ wo ʋɛ, naa ɠa a kɛ wo ɲade. Wa ɲade wa-ɠotoiti kpein faa zu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 31 Toɠa ɠɛ wo ʋɛ ga dooɠo folo wolai, wa zugi zo. Toɠa ɠɛ wo ʋɛ ga ɠɔoɠɔ tɔgi.
\p
\v 32 «Koto gba vai ɠa ɠɛ zalaɠa ɠula nui ya, nii gulɔi ziaai ma, feai bɛ̀ ga é ʋilɛ kɛɛɠɛ ʋotogi zu zalaɠa ɠula vai zu. Toɠa ɓɔɠɔ maaɠili ga zalaɠa ɠula zeɠeiti, ti ga gezei. 
\v 33 Toɠa koto gba vai ɠɛ ada ɲadega wolai ʋɛ, ta GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi ʋɛ, ta zalaɠa ɠulazuʋɛ ʋɛ. Toɠa koto gba vai ɠɛ ɓalaa zalaɠa ɠula nuiti bɛ, ta nuɓusɛiti kpein bɛ.
\p
\v 34 «Toɠa ɠɛ wo ʋɛ ga ɠɔoɠɔ tɔgi, koto gba vai ɠa ɠɛ, ná ɠɛ ɠila kona-o-kona, Izilayɛle nuiti ta-ɠotoiti kpein faa zu.»
\p Naa ɠɛɛni, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni Moize ya.
\c 17
\ms1 Izilayɛle Nuiti Ta-Ɲadedai
\mr (17:1—27:34)
\s Zalaɠa ɠulazu ɠila kpegi
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Ɓɔɛ Aalɔn ʋɔ, ta ná-doun zunuiti, ta Izilayɛle nuiti kpein, è ɠɛ ti ma: Wɛlɛ, nii ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI deveai:
\p
\v 3 «Ni Izilayɛle nui ta a nikɛi ɓaa baalagi, ɓaa bolii ɠɔdaaleʋena ga zalaɠai ti-ʋuuzuʋɛ, ɓaa ti-ʋuuzuʋɛ ʋoluʋɛ, 
\v 4 é la liini la GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ, é ʋa kɛ ga vebɛanii Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ ná-seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ɠakalaʋɛ, naama nui ɠa ɠɛ ga sɔba nu, tɔɔzei é ɲamai ʋua. Kpe ka leʋe ná-nuɓusɛiti ba, é ɠula ti zaama. 
\v 5 Naa ɠa a kɛ, Izilayɛle nuiti ti mina mɔ ta-zalaɠa aniiti kula dɔɓɔiti su, kɛlɛ ti ɗa ʋa ga tiye zalaɠa ɠula nui ʋɔ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ, é ti ɠula ga zalaɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ga ziilɛi zalaɠaiti. 
\v 6 Zalaɠa ɠula nui ɠa ma ɲamai vaza Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-zalaɠa ɠulazuʋɛ ma, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ, é ma wulɔi ɠala, nii makugi a nɛɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 7 Ti la mɔ ta-zalaɠaiti kulaa zɛɛ ɠalagiti bɛ, niiti ti-ʋaaɠulabaiti ti ga boli zinɛiti, niiti ti ɠɛa ɓɔɠɔ ɠɔzɔzu ga tiye. Toɠa ɠɛ ga ɠɔoɠɔ tɔgi ti ʋɛ, ta ti-mavofodaiti kpein.
\p
\v 8 «Ɗa ɠɛ ti ma mɔnɔ: Ni Izilayɛle nui ta, ɓaa seikɔɠɔma nui ta, é ti zaama, a gala zalaɠai ɠulana, ɓaa zalaɠai taɠili, 
\v 9 é la liini la GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ, é ʋa kula ga zalaɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, naama nui ɓe ka leʋe ná-nuɓusɛiti ba.
\s Tɔgi é lo ɲama mii vai ʋa
\p
\v 10 «Ni Izilayɛle nui ta, ɓaa seikɔɠɔma nui ta, é ti zaama, a ɲamai ma zii tanɔpɛ miina, nà ʋoluave naama nui ʋa, nii é ɲamai miizu, nà naama nui ɓeteʋe ɓalaa ná-nuɓusɛiti ba, é ɠula ti zaama. 
\v 11 Mazɔlɔɔ ɲamai ɠa é ga kpɛtɛanii kpein zɛnvui. Gè feeʋɛ wo ya, ga wo koto gba vai ɠɛ la zalaɠa ɠulazuʋɛ, wo-yɛnvuiti faa zu, mazɔlɔɔ tɛi é ga zɛnvui ma ʋoogi, naa maaʋele ɠa ɲamai a kotoi gba la. 
\v 12 Naa ɠa é ba, gè bogɛ Izilayɛle nuiti ma ga, nu nɔpɛ ge mina ɲamai mi wo zaama, anɛɛ seikɔɠɔma nui ʋe, é mina ɲamai mi. 
\v 13 Ni Izilayɛle nui ta, ɓaa seikɔɠɔma nui ta, é ti zaama, a sua zona dɔɓɔ ziɛ su, ɓaa wɔnii, nii nu a mi, toɠa ma ɲamai ʋu zooi ma, é fufiligi ʋu gaazu. 
\v 14 Mazɔlɔɔ kpɛtɛanii kpein, ni nɔ toɠa vulua, zɛnvui ɠa ma ɲamai zu. Naa ɠa é ba, gè bogɛ Izilayɛle nuiti ma ga, wo la kpusɛi tanɔpɛ ma ɲamai mia, mazɔlɔɔ kpɛtɛanii kpein zɛnvui ɠa ɲamai zu, nu nɔpɛ a ta miina, naa ɓe ka leʋe Izilayɛle nuɓusɛiti ba.
\p
\v 15 «Nu nɔpɛ, é ɠɛni zou loun zu, ɓaa seikɔɠɔma nuiti su, a sua miina saai ɓɔɠɔ ʋɛ, ɓaa baliʋaliai ga, toɠa ná-seɠeiti gba, é maagba. Kɔzɔai ɠa yɛ de, eyɛsu kpɔkɔi. Naa ʋolu, toɠa ɲade. 
\v 16 Ni é la ná-seɠeiti gbani, é ʋa maagba, ná-faaɠaaza golai ma ɠasɔi ɠa la unma.»
\c 18
\s Dakoba vai  //  ma maaɲɛɛi tanigaani
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI. 
\v 3 À mina naa ɠɛ, nii é ɠɛɛzu Ezipete yooi zu, ʋɛ wo ɠɛni zeini ná. À mina naa ɠɛ, nii é ɠɛɛzu Kanaan yooi zu, ʋɛ gè liizu ga woye ná. À mina ʋilɛ ta-lɔgiti polu. 
\v 4 À ɠolo nà-deveiti bɛ, wo makɛ nà-tɔgiti ma, wo ʋilɛ ti ʋolu. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI. 
\v 5 À ɠolo nà-tɔgiti bɛ, ta nà-deveiti, nui nii a ziɛna ga tiye, naa ɠa zɛnvui wo naa maaʋele ma. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\p
\v 6 «Wo tanɔpɛ ge mina la ga anzanu, ta nii ti logai ɓɔɠɔ ʋa. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\p
\v 7 «Mina la è-lee ɠoba. Toɠa ɠɛ ga è-ɠɛɛ unfe faa. Toɠa ɠɛ ɓalaa ga è-lee unfe faa, mazɔlɔɔ è-lee ʋe.
\p
\v 8 «Mina la è-ɠɛɛ anzai taɠili koba. Toɠa ɠɛ ga è-ɠɛɛ unfe faa.
\p
\v 9 «Mina la è-ʋaazeelai ɠoba, è-ɠɛɛ ná-doun anzanui ʋe, ɓaa è-lee ná-doun anzanui, anɛɛ ni kulaʋɛ su pɛlɛyeɠei taɠili bu.
\p
\v 10 «Mina la ga è-loun zunui ná-doun anzanui, ɓaa è-loun anzanui ná-doun anzanui, mazɔlɔɔ ɗa-unfe faa ʋe, ɗa ɓɔɠɔi.
\p
\v 11 «Mina la ga è-ɠɛɛ anzai taɠili ná-doun anzanui. Toɠa ga è-ɠɛɛ ná-doun anzanui. Toɠa ga è-ʋaazeelai.
\p
\v 12 «Mina la ga è-ɠɛɛ ʋaazeelai. Toɠa ga è-ɠɛɛ ná-nu ɠiteɠitegi.
\p
\v 13 «Mina la ga è-lee diɛ ɓaa deɠe anzanu, mazɔlɔɔ è-lee ná-nu ɠiteɠitegi ʋe.
\p
\v 14 «Mina la ga è-ɠɛɛ diɛ ɓaa deɠe zunui anzai, mazɔlɔɔ toɠa ga è-lee.
\p
\v 15 «Mina la ga è-loun anzai. Toɠa ɠɛ ga è-loin unfe faa.
\p
\v 16 «Mina la ga è-ɠɛɛloin anzai. Toɠa ɠɛ ga è-ɠɛɛloin unfe faa.
\p
\v 17 «Mina la ga anzanui, ta ná-doun anzanui. È la ná-doun zunui ná-doun anzanui zeɠea, ɓaa ná-doun anzanui nɔnɔ ma loun anzanui, mazɔlɔɔ ta ga ná-nu ɠiteɠitegiti, naa ɠa ga faa ɲɔu wola.
\p
\v 18 «Ni è-anzai ɠa dɛ vulua, mina diɛ ɓaa deɠe anzanui ta zeɠe ga è-anza. Ɗa toloi lɔ ti yɔɠɔzu.
\p
\v 19 «Mina la ga anzanui ná-alu kaa ziɛgi zu, nii é tɔun kɔzɔzu.
\p
\v 20 «Mina la ga è-zeiɲɔɠɔi anzai, ɗa ɓɔɠɔ ɠɔzɔ la.
\p
\v 21 «Mina è-loin tanɔpɛ kula ga zalaɠa, é ʋa ɠala kɔɔɠɔ ganigi ʋɛ daa ga Mɔlɔke, dɛbi vaa ma, è la ɗa-ƓALAGI lɔɠɔi ɠoloɠologa. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\p
\v 22 «Mina la ga zunu, eɠɛʋelei nu a laa la ga anzanui. Naa ɠa ga kɔzɔba vaa.
\p
\v 23 «Mina la ga sua, è ʋa ɓɔɠɔ ɠɔzɔ. Anzanu mina la sua ɠoba. Ɓaaɠulama vaa ʋe.
\p
\v 24 «À mina ɓɔɠɔ ɠɔzɔ ga naama ziɛ ʋelei tanɔpɛ, mazɔlɔɔ ziiti gè ti ɓɛɛzu wo luɠɔ, naati ti ɓɔɠɔ ɠɔzɔʋɛ ga naama ziɛ ʋeleiti kpein. 
\v 25 Zooi kpein ge ɠɔzɔa, gè ti maaɠolo ta-vaaɠaaza golaiti faa zu, zooi unpiliga ga ná-nuɓusɛiti.
\p
\v 26 «Wɔun wa, wa ɠolo nà-tɔgiti bɛ, ta nà-deveiti, wo mina naama ɠɔzɔba vai tanɔpɛ kɛ, é ɠɛni ga zou loun, ɓaa seikɔɠɔma nui, nii é wo zaama. 
\v 27 Mazɔlɔɔ kɔzɔba vaiti kpein kana, zooi zu nuɓusɛiti ti ɠɛni kɛɛzu, niiti ti ɠɛni zeini zooi ɠa mɔungi wo luɠɔ, zooi ɠɔzɔa. 
\v 28 Naa a ɠɛɛna, zooi la mɔ unpiliga ga woye, tɔɔzei wa-ɠɔzɔba vaiti ba, eɠɛʋelei é unpilini la ga ziiti, ti ɠɛni wɔun wo luɠɔ náʋɛ. 
\v 29 Mazɔlɔɔ niiti kpein ti ʋaazu naa ɠɛɠala ɠɔzɔba vaiti ta ɠɛɛzu, ti ɓe ka leʋe ta-nuɓusɛiti ba, ti ɠula ti zaama.
\p
\v 30 «Wa ɠolo nà-deveiti bɛ, naa ɠa a kɛ, wo la mɔ naama vaa ɲɔu wolaiti tanɔpɛ kɛa, nii é ɠɛni ɠɛɛzu wo luɠɔ, wo la ɓɔɠɔ ɠɔzɔa ga naa ta. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI.»
\c 19
\s À ɲade, mazɔlɔɔ ɲàdegɛ
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Ɓɔɛ Izilayɛle ʋɛbɛi kpein pɔ, è ɠɛ ti ma: À ɲade, mazɔlɔɔ ɲàdegɛ, nà, Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI.
\p
\v 3 «Ɛsɛ gilagilagi ɠa unfe dee ta kɛɛɠɛ ma, é nà-dooɠo foloiti maaɲɛ. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI.
\p
\v 4 «À mina ɠaaʋote kɔɔɠɔ ganigiti ma. À mina galagaa ɓɛtɛ ɓɔɠɔ ʋɛ ga kɔlu ɠaawuungi. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI.
\p
\v 5 «Siɛgi zu wa ziilɛi zalaɠai ɠulana la Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, wa kɛ, nii a kɛ é daazo. 
\v 6 Ma zuai ɠa mi foloi wo kulazu la ga zalaɠai, ɓaa poluma zobui. Nii é yɛsu ná eyɛsu foloi zaʋasiɛi, naa ɠa ɠala. 
\v 7 Foloi zaʋasiɛi, ni nu a ta miina, toɠa ɠɛ ga anii kɔzɔai, zalaɠai laa la mɔ zoga. 
\v 8 Zɔi a ta miina, ná-faaɠaaza golai ma ɠasɔi ɠa la unma, mazɔlɔɔ toɠa naa ɠɔzɔzu, nii feai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, naama nui ɓe ka leʋe ná-nuɓusɛiti ba.
\p
\v 9 «Siɛgi zu wo moloi leʋezu la wa-yooi zu, wa kpala kpelamaʋɛ yɛ ná, wo mina ná leʋe, wo mina ɠale ma posuyɛʋɛi ma. 
\v 10 À mina ani ɠɔpɔgiti kula ɓalaa, niiti ti yɛgai wa-leezɛn ɓelei zu. À mina ma waaiti zɛʋɛ, niiti ti loozu. Wa naa yɛ ná bala nuiti bɛ, ta seikɔɠɔma nuiti. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI.
\p
\v 11 «À mina unma wo. À mina zɛɛ wo, ɓaa wo ʋa woya ɓɛtɛ, wo ɠilagilagi wo-zeiɲɔɠɔi laalɔɠɔma. 
\v 12 À mina zɛɛ ɠona wo dàaseigi zu, mazɔlɔɔ wa wa-ƓALAGI lɔɠɔi ɠoloɠolo. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\p
\v 13 «À mina wo-zeiɲɔɠɔi maanɔɠɔ vaa ɠɛ, wo mina unma wo. À mina ɠata nu ná-sala wali ma, é ʋa yɛsu poluma zobui. 
\v 14 À mina goizuɓɔlɔ nui ɠoto, wo mina ani nɔpɛ kpesa gaazuɠole nui luɠɔ, nii a ɠɔɠɔziɠa ba, kɛlɛ wa ɠɛ ga GALA gaazuluaba nu. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\p
\v 15 «À mina telebotala vaa nɔpɛ kɛ tukpɔɠaaleʋeiti su. À mina topolu ɠɛ bala nui ɓaa nu wolai ʋɛ. Kɛlɛ wa wo-zeiɲɔɠɔi lukpɔɠaaleʋe ga sɔledai. 
\v 16 À mina lɔɠɔ ɲɔu vaa ʋɛɛ wa-nuɓusɛiti ta ʋa. À mina zɛɛ zeele woo wo wo-zeiɲɔɠɔi laalɔɠɔma, a ɠɛ ga saa zaɓu. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\p
\v 17 «À mina wo-ɠɛɛloin wɔinzeɠe wo-yiimaʋɛ. À dama, wa ɠɛna zelii loga wo-ɠɛɛloin ma, wo mina koto la ɓɔɠɔ unma tɔun ná-faa zu. 
\v 18 À mina nɔnɔ ʋotokula vaa ɠɛ, wo mina faa zei yiima wa-nuɓusɛiti ta laalɔɠɔma. Wa wo-zeiɲɔɠɔi nɛɛ ʋɛ, eɠɛ wa ɓɔɠɔi. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\p
\v 19 «Wa ɠolo nà-deveiti bɛ. À mina sua ma zii felegɔ ʋu ɓɔɠɔ ma, ti ʋa pɛɛpolu wo. À mina ani zuwu zii felegɔ woli wa-ɓalagi ʋa. À mina seɠe loo ɠɔba fɛlɛai ga gezei ma zii felegɔ.
\p
\v 20 «Siɛgi zu zunui ta a laana ga duɔ anzanui ta, nii maazogai zunu ɠili bɛ, é la unmɔɔni, é la ɓɔɠɔ yeema, ta faa zuɠoloɠologi ɓɛtɛ, kɛlɛ ti la ti ʋaa, mazɔlɔɔ anzanui naa la ɓɔɠɔ yeema. 
\v 21 Zunui ɠa ʋa ga baala sinɛ ɠila, Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ, ga ná-faa zuɓɛtɛ zalaɠai GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. 
\v 22 Zalaɠa ɠula nui ɠa koto gba vai ɠɛ tɔun bɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala, ná-kotoi vaa zu é kɛai, é kɛ ga baala sinɛi, é kulazu ga faazuɓɛtɛ zalaɠai, kotoi naa é kɛai, suvaa ɠa yɛ bɛ.
\p
\v 23 «Siɛgi zu wo liizu la zooi ná zu, wa ɓena ga gwaa wului ma zii pɛ sin, wa ti-ma waaiti pɛtɛ kona saʋagɔ laawu ga ti ɠɔzɔʋɛ, à mina ta mi ɲɛgɛlɛin. 
\v 24 Konagi naanisiɛi ma, wa ti-ma waaiti kpein fe Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-maamusɛ vaa zu. 
\v 25 Konagi lɔɔlusiɛi ma, wa zoo wo ma waaiti ta mi. Ni wa naa ɠɛɛna, wa-ɠulanumai ɠa li ga wɔɔlɔa. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI.
\p
\v 26 «À mina sua nɔpɛ mi, nii ɲamai su. À mina ɓɔɠɔ lɔ ungaiziɛ vaa zu, ta adɔɓɛɛ vaa nɔpɛ. 
\v 27 À mina wɔungiti buuwo, wo mina wo-ɓakalagiti bo. 
\v 28 À mina wɛn dɔ wo-ɠɔlɔgi ma gɔvɛ ʋɛ, wo mina pɔlɔpalɛ lɔ ɓɔɠɔ ma. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\p
\v 29 «À mina wo-loun anzanui ɠaazu unfe seɠe ga wo ʋa dɔ koloɠologi zu, galagi tanɔpɛ dɛbi vaa ma, naa ɠa a kɛ zooi zu nuɓusɛiti ti mina lɔ koloɠologi zu, ná zulaa a ʋa ve ga kɔzɔba vai. 
\v 30 Wa nà-dooɠo foloiti maaɲɛ, wo unfe sèizu ɲadegai ma. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\p
\v 31 «À mina li, wo ʋa gɔvɛ laawooleʋe nuiti gaazaɠa, ɓaa niiti gɔvɛiti ti ʋelela ʋele vaiti bosu ti ma. À mina ti ɠaiziɛ, wo mina ɓɔɠɔ ɠɔzɔ ga tiye. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI.
\p
\v 32 «Wa wuzeɠe un kolegiti kpein bɛ, wo kɛwola wɔlɔi lɛbi. Wa lua wa-ƓALAGI ʋa. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\p
\v 33 «Ni seikɔɠɔma nui ta a ʋaana wo zaama wa-yooi zu, à mina suziɠa. 
\v 34 Wa seikɔɠɔma nui zo ga pagɔ, eɠɛ pelegi wo zou loin zosu da. Wa nɛɛ ʋɛ eɠɛ wa ɓɔɠɔi. Mazɔlɔɔ wo ɠɛni ga seikɔɠɔma nuiti Ezipete yooi zu. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI.
\p
\v 35 «À mina telebotala vaa ɠɛ, tukpɔɠaaleʋeiti su, anɛɛ kɔɠɔgiti su, ɓaa aniiti sɔligiti su, ɓaa aniiti buɲɛgiti su. 
\v 36 Kɛni wa-ɠɔɠɔ ganiiti ti zɔle, bui ʋelei zoloo. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI, nii é wo ɠulani Ezipete yooi ʋa. 
\v 37 Wa nà-deveiti kpein so, ta nà-tɔgiti, wo ti makɛ, wo ziɛ ga tiye. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.»
\c 20
\s Kotoiti ma zalai
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Ɠɛ Izilayɛle nuiti ma: Nu-o-nu é ɠɛni Izilayɛle nuiti saama, ɓaa seikɔɠɔma nu, nii a ná-doin ta ɠulana ga zalaɠa salei ʋɛ, daa ga Mɔlɔke, ta naama nui ʋaa. Zooi zu nuɓusɛiti ta sɔ ga kɔtui, é za. 
\v 3 Nɔ̀un nà ʋoluave naama nui ʋa, gè kpeteʋe ná-nuɓusɛiti ba, tɔɔzei ba é ná-doin ta leʋegɛ salei Mɔlɔke ʋɔ, é sèizu ɲadegai ɠɔzɔʋɛ, é dàasei ɲadegai ɠoloɠolo. 
\v 4 Ni Izilayɛle nuiti ta gilina ba, ti ɠaazuʋɛɛ ma naama nui letegi, nii é ná-doin ta leʋegai salei Mɔlɔke ʋɔ, ni ti la paani, 
\v 5 nɔ̀un, nà ʋoluave ma nui ʋa, ta ná-pɛlɛyeɠei, nà kpeteʋe ná-nuɓusɛiti ba, é ʋɛɛ naati kpein ba, niiti ti kɔɔɠɔ gani kɔɔ vai ɠɛɛzu, eɠɛʋelei é kɛɛzu la salei Mɔlɔke ʋɛ.
\p
\v 6 «Ni nui ta a liina, é gɔvɛ laawooleʋe nuiti gaazaɠa, ɓaa niiti gɔvɛiti ti ʋelela ʋele vaiti bosu ti ma, nii é ga kɔɔɠɔ gani kɔɔ vai ma zii, nà ʋoluave naama nui ʋa, gè kpeteʋe ná-nuɓusɛiti ba. 
\v 7 À ɓɔɠɔ ɲade, wa ɲade, mazɔlɔɔ nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI. 
\v 8 À nà-deveiti makɛ, wo ziɛ ga tiye. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, nii é wo ɲadesu.
\p
\v 9 «Zɔi nɔpɛ é kɛɛɠɛ ɓaa dee ɠotozu, ta naama nui ʋaa, tɔɔzei é kɛɛɠɛ ɓaa dee ɠotoa, ma ɲamai ɠa la tɔ ɓɔɠɔ unma.
\p
\v 10 «Siɛgi zu zunui ta a wɛɛnziɛ bona la ga seiɲɔɠɔi ta anza, wa wɛɛnziɛ nuiti felegɔ pɛ paa.
\p
\v 11 «Ni zunui ta a laana ga kɛɛɠɛ anzai, é kɛɛɠɛ ɠaazu unfe seɠea, wa naama zunui ta naama anzanuiti paa. Ti-ma ɲamai ɠa la ti unma. 
\v 12 Ni zunui ta a laana ga ná-doun anzai, wa ti felegɔi pɛ paa. Ti unfetala vai ɠɛa, ti-ma ɲamai ɠa la ti unma.
\p
\v 13 «Ni zunui ta a laana ga zunui ta, ti kɔzɔba vai ɠɛa, wa ti ʋaa. Ti-ma ɲamai ɠa la ti unma.
\p
\v 14 «Ni zunui ta a anzanui ta dee zeɠena, é ti felegɔ zei ga anza, naa ɠa ga faa ɲɔu wola. Ta ti saʋagɔ ɠala, naa ɠa a kɛ faa ɲɔu wolai naa mina yɛ wo zaama.
\p
\v 15 «Ni zunui ta a laana ga suai, wa zunui naa ʋaa, wo suai ɓalaa paa. 
\v 16 Ni anzanui ta a maaɓuɠana suai ta ʋa, é la koba, wa anzanui ʋaa, wo suai ʋaa. Ta ti pɛ paa, ti-ma ɲamai ɠa la ti unma.
\p
\v 17 «Ni zunui ta a ná-seelai zeina ga anza, kɛɛɠɛ ná-doun anzanui, ɓaa dee ná-doun anzanui, é naa unfega, ta é ɓɔɠɔ unfega. Unfetala vaa wola ɠana, ti ɓe ka leʋe ta-nuɓusɛiti ba, naa ɠa ɠɛ ta-nuiti pɛ gaazu. Zunui naa é ná-seelai unfegai, ná-faaɠaaza golai ma ɠasɔi ɠa la unma.
\p
\v 18 «Ni zunui ta a laana ga anzanui ta, é ná-alugi ɠaai, ti felegɔ pɛ ti ɓe ka leʋe ta-nuɓusɛiti ba, mazɔlɔɔ ti ná-alugi ma ɲamai ɠaa.
\p
\v 19 «À mina la ga wo-lee diɛ ɓaa deɠe anzanui ta, ɓaa wo-ɠɛɛ ná-seelai ta. Ni zunui ta a laana ga ná-nu ɠiteɠitegi ta, ta-vaaɠaaza golai ma ɠasɔi ɠa la ti unma.
\p
\v 20 «Zunui ta a laana ga kɛɛɠɛ diɛ ɓaa deɠe zunui ta anza, é zunui naa ɠaazu unfe seɠea. Ti felegɔ ta ta-ɠotoi ma ɠasɔi zeɠe, ta za ɠana nɔ, ti la doun zɔlɔɔga.
\p
\v 21 «Ni zunui ta a kɛɛloin anzai zeina, kɔzɔba vaa ɠana, é kɛɛɠɛloin unfega, ti la doun zɔlɔɔga.
\p
\v 22 «Wa makɛ nà-deveiti ma, ta nà-tɔgiti, wo ti zo kpaan, naa ɠa a kɛ zooi ʋɛ gè ʋaazu liizu ga woye ná, ga wo zei ná, é la unpiliga ga woye. 
\v 23 À mina ziɛ ga zii naati ta-luʋai, niiti gè ʋaazu ti ɓɛɛzu wo luɠɔ, mazɔlɔɔ ti naama ɠɛɛwotiiti kpein kɛɛʋɛ, naa ʋɛlɛzeɠe bɛ̀. 
\v 24 Gè boga wo ma: Wa ɠa wo ta-yooi zɔlɔɔsu, nà feezu wo ʋɛ ga wɔnɔ, zooi ʋe, ʋɛ nɔnɔi ta kɔin gulɔi ʋooʋaai ná. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI, nii é wo yeeɠaaɠwɛa, wa zɔɔma ziiti. 
\v 25 Wa zɔɠɔzu ɠɛ kɔzɔba zuaiti ta sua ɲadegaiti ba, ta kɔzɔba wɔniiti ta wɔni ɲadegaiti ba, naa ɠa a kɛ wo mina ɓɔɠɔ ɠɛ ga kɔzɔba ʋea, ga suaiti, ɓaa wɔniiti, ɓaa ga naati kpein, niiti ti ɓokposu zooi ma. Gè ti yeeɠaaɠwɛa, ta suai zɔiti, nii a kɛ wo kwɛɛ ga ti ɠɔzɔʋɛ.
\p
\v 26 «À ɲade nɔ̀un bɛ, mazɔlɔɔ ɲàdegɛ, nɔ̀un nà, Ɠɔoɠɔ GALAGI, gè wo yeeɠaaɠwɛɛʋɛ wa zɔɔma ziiti, naa ɠa a kɛ, wo ɠɛ ga nɔ̀nɔiti.
\p
\v 27 «Zunui ɓaa anzanui nii é ga gɔvɛ laawooleʋe nui, ɓaa nii gɔvɛiti ti ʋelela ʋele vaiti bosu ma, wa sɔ ga kɔtui, é za. Ma ɲamai ɠa la unma.»
\c 21
\s Deveiti  //  é lo zalaɠa ɠula nuiti ba
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Moize ma: «Ɓɔɛ zalaɠa ɠula nuiti pɔ, Aalɔn ná-doun zunuiti, è ɠɛ ti ma: Zalaɠa ɠula nui la ɓɔɠɔ ɠɔzɔa ná-nuɓusɛiti saama gɔvɛ maaʋele ma. 
\v 2 É ɠula ná-nu ɠiteɠitegiti polu, dee, ɓaa kɛɛɠɛ, ɓaa ná-doun zunui, ɓaa ná-doun anzanui, ɓaa kɛɛɠɛloin, 
\v 3 ɓaa ná-seelai, nii é la dɛ zeini zunu ʋɛ. Toɠa zoo é ɓɔɠɔ ɠɔzɔ ná-seelai naa ʋɛ, tɔɔzei naa ɠa ná-pɛlɛyeɠei wu, é la dɛ lɛɛni zunu ɠili ná-pɛlɛ wu. 
\v 4 Toɠa ga kundiɠii ná-nuɓusɛiti saama, é la ɓɔɠɔ ɠɔzɔa, é ʋa lɔɠɔi ɠoloɠolo.
\p
\v 5 «Ni saa ɠa lona zalaɠa ɠula nuiti ma, ti la kpaana pɛa tɔungi zu, ti la ɓakalagiti boga, ti la pɔlɔpalɛ lɔa ɓɔɠɔ ma. 
\v 6 Ta ɲade ta-ƓALAGI ʋɛ, ti mina ta-ƓALAGI lɔɠɔi ɠoloɠolo, mazɔlɔɔ ta zalaɠaiti kulazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ná-daamianigi ʋe é ɠalazu abui ɠa. Ti maanɛɛʋɛ, ti ɲade. 
\v 7 Ti la koloɠolo anzanu zeiɗa, ɓaa nii tɔɠɔi ɠoloɠologai. Ti la anzanu zeiɗa, nii sinigi ɠɛlɛai ba, mazɔlɔɔ zalaɠa ɠula nui ɲadegɛ ná-GALAGI ʋɛ. 
\v 8 Wa pɛtɛ ga ɲade nu, mazɔlɔɔ tɔ ɠa é daamianigi ɠulazu ga zalaɠai wa-ƓALAGI ʋɛ. Toɠa ɠɛ ga ɲade nu wo ʋɛ, mazɔlɔɔ nɔ̀un ɲàdegɛ, nɛ̀i gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, nii é wo ɲadesu. 
\v 9 Ni zalaɠa ɠula nui ná-doun anzanui a lɔɠɔi ɠoloɠolona ga é lɔ koloɠologi zu, toɠa kɛɛɠɛ lɔɠɔi ɠoloɠolosu, ta gala, é za.
\p
\v 10 «Zalaɠa ɠula nui nii kundiɠilai zea, kɛɛɠɛlointi maazu, nii gulɔ ɲadegai ziaai ma, ta nii zalaɠa ɠula zeɠeiti toai kɔba, é la nɔundeɠaiti zɛga yaɠaba, ta é la ná-seɠeiti balia ga. 
\v 11 É la lia pooma ɠoba, é la ɓɔɠɔ ɠɔzɔa, anɛɛ ni kɛɛɠɛ a zaana, ɓaa dee. 
\v 12 É la ɠula seizu ɲadegai ʋa, naa ɠa a kɛ é mina seizu ɲadegai ɠɔzɔ, mazɔlɔɔ feeʋɛ bɛ̀ ga nà-siɛma wulɔ ɲadegai maaʋele. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\p
\v 13 «Zalaɠa ɠula nui naa mina anzanu zei, nii é zunu vaa ɠwɛɛ. 
\v 14 É la poanza zeiɗa, ɓaa anzanui nii sinigi ɠɛlɛai ba, ɓaa koloɠolo anzanu, ɓaa nii tɔɠɔi ɠoloɠologai, kɛlɛ anzanui a ɠɛ seizu, kɛni é ɠɛ ga ná-bolodai zu anzalopo ɓeai, é la dɛ zunu vaa ɠwɛɛ. 
\v 15 Zalaɠa ɠula nui naa la mavofodai lɔɠɔ ɠoloɠologa ná-bolodai zaama, mazɔlɔɔ nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, nii é tɔun ɲadesu.»
\p
\v 16 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 17 «Ɓɔɛ Aalɔn ʋɔ, è ɠɛ ma: È-mavofodai zu zunui tanɔpɛ, nii nɛɛʋuzu ba, naa mina maaɓuɠa ga é ná-GALAGI ná-daamianigi ɠula ga zalaɠai. 
\v 18 Zunui tanɔpɛ, nii nɛɛʋuzu a ɠɛ ba, naa la maaɓuɠaa ná ʋa: gaazuɠole nu, ɓaa dɛkpu nu, ɓaa nii sokpai maaʋegai, ɓaa baalobazuʋɛ ta zeɠeai kɛʋele ma, 
\v 19 ɓaa zunui ta, nii kɔɠɔi ɠaleai, ɓaa zeei, 
\v 20 ɓaa zunui ta, nii gɔgɔi polu, ɓaa é ga kutui, ɓaa gaazuwana nu, ɓaa dɔɠɔi ma, ɓaa kulama zeeɓɛi ba, ɓaa nii pɔlɔɠɛzɛɠain woloai. 
\v 21 Zalaɠa ɠula nui Aalɔn mavofodai zu, zunui tanɔpɛ nii nɛɛʋuzu ba, naa mina maaɓuɠa ga é ʋa zalaɠaiti kula Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, zalaɠai niiti ti ɠalazu abui ɠa. Tɛi nɛɛʋuzuʋɛ ba, é mina maaɓuɠa, é ʋa ná-GALAGI ná-daamianigi ɠula ga zalaɠai. 
\v 22 Toɠa zoo é ná-GALAGI ná-daamianigi ta mi, aniiti ti wola ɲadegai, ta ani ɲadegaiti. 
\v 23 Kɛlɛ é la lia kwɛpele seɠezuɠoozagi ʋɔ pelei, ta é la maaɓuɠaa zalaɠa ɠulazuʋɛ ʋa, mazɔlɔɔ nɛɛʋuzuʋɛ ɠa ba. É la nà-ada ɲadegai ɠɔzɔa ta ma zɔɔlaiti, mazɔlɔɔ nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, nii é ti ɲadesu.»
\p
\v 24 Moize naama wooiti daazeelini Aalɔn ma ta ná-doun zunuiti, é ʋɛɛ Izilayɛle nuiti kpein ba.
\c 22
\s Maaɲɛɛi é lo zalaɠa aniiti fai ʋa
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Aalɔn ta ná-doun zunuiti kala ga fai niiti ta ti maaɲɛ, é lo vebɛani ɲadegaiti ba, niiti Izilayɛle nuiti ti ti ɠulazu bɛ̀, naa ɠa a kɛ ti mina dàasei ɲadegai ɠoloɠolo. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\p
\v 3 «Ɠɛ ti ma: Wo-mavofodaiti saama, zunu nɔpɛ kɔzɔai a yɛ de, é maaɓuɠa vebɛani ɲadegaiti ba, niiti Izilayɛle nuiti ti ti veezu bɛ̀, naama nui ɠa ɓɛ, é zeɠe gàazu. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI. 
\v 4 Nu-o-nu Aalɔn mavofodai zu, kulama zeeɓɛi a ɠɛ ba, ɓaa kalaɲa kolegi, naa la vebɛani ɲadegaiti ta mia, eyɛsu é ɓe ga ɲade. Zekana é la ga zɔi a vɔɔɠuna nui ta ʋa, kɔzɔai ga poomai, ɓaa é ɓɔɠɔ maaɠoloɠologai. 
\v 5 Zɔi a vɔɔɠuna kpokpo ganii ta ʋa, é kɔzɔi maazɔlɔɔ, ɓaa nu vului ta, nii kɔzɔba anii ma zii tanɔpɛ a ʋɛɛna ba, é ɠɔzɔ ga naa, 
\v 6 zɔi a vɔɔɠuna ta ʋa, naa ɠa yɛ kɔzɔyai zu eyɛsu kpɔkɔi, é la vebɛani ɲadegaiti ta mia, kɛni é maagba. 
\v 7 Foloi a ɓena ga da, toɠa ɲade, naa ʋolu toɠa zoo niina é vebɛani ɲadegaiti ta mi, mazɔlɔɔ ná-daamianigi ʋe. 
\v 8 É la sua ʋooma mia, ɓaa nii baliʋaliai ga, nii a kɛ é mina ɓɔɠɔ ɠɔzɔ ga naa. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\p
\v 9 «Zalaɠa ɠula nuiti ta nà-deveiti makɛ, naa ɠa a kɛ ti mina koloɠolo, koto ʋa la ti unma, ti mina ʋa zaazu. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, nii é ti ɲadesu.
\p
\v 10 «Izilayɛle nu nɔpɛ ge mina vebɛani ɲadegai ta mi, ni é la ga zalaɠa ɠula nu. Anɛɛ zalaɠa ɠula nui ma wɛɛin ta ná-botiɠɛ nui, ti la vebɛani ɲadegai ta mia. 
\v 11 Kɛlɛ duɔi nii zalaɠa ɠula nui geyaai, naa ɠa zoo é ta mi, ta nii ɓalaagi sɔlɔɔgai ná-pɛlɛi wu, ta ná-daamianigi ta mi. 
\v 12 Zalaɠa ɠula nui ná-doun anzanui, sinigi la ga zalaɠa ɠula nu, naa la naa ta mia, nii seɠeai vebɛani ɲadegaiti ba. 
\v 13 Kɛlɛ zalaɠa ɠula nui ná-doun anzanui, nii é ga poanzai, ɓaa nii sinigi ɠɛlɛai ba, é la doun zɔlɔɔni, ta nii é ʋaazu ɠalesu ma, é yɛ kɛɛɠɛ ná-pɛlɛi wu, eɠɛʋelei é ɠɛni ná la, ná-nu niinɛlai zu, naa ɠa zoo é kɛɛɠɛ ná-daamianigiti ta mi. Nu nɔpɛ ge la ta mia, ni é la ga zalaɠa ɠula nu.
\p
\v 14 «Ni nui ta a vebɛani ɲadegai miina, ki ge la ba, toɠa vebɛanii liegɔi naa ve zalaɠa ɠula nui ya, é ta ʋɛɛ ba ga gaaɠwɛsu lɔɔlugɔi zeizu ɠilagi. 
\v 15 Zalaɠa ɠula nuiti ti mina Izilayɛle nuiti ta-vebɛani ɲadegaiti kɔzɔ, nii naati ti seɠezu ba Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 16 Ni naati ta ta-vebɛani ɲadegaiti miina, ta ta-vaaɠaaza golai la ɓɔɠɔ unma, ti ɠɛ ga sɔba nuiti, mazɔlɔɔ nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, nii é ti ɲadesu.»
\s Suai niiti ta zoo ɠulazu  //  ga zalaɠai
\p
\v 17 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 18 «Ɓɔɛ Aalɔn ta ná-doun zunuiti pɔ, naa ʋɛɛ Izilayɛle nuiti kpein ba, è ɠɛ ti ma: Nu kpein é ga Izilayɛle nu, ɓaa ti ga seikɔɠɔma nu Izilayɛle yooi zu, niiti ta gala zalaɠai ɠula Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, minazeɠe daazeeli vaa zu, ɓaa vebɛanii vaa zu ti daai ɠisu, 
\v 19 nii a kɛ daazo, toɠa ʋa ga togani zinɛ ɠila, nii nɛɛʋuzu la ba, é kula nikɛiti saama, ɓaa baalagiti, ɓaa boliiti. 
\v 20 À mina ani nɔpɛ kula ga zalaɠai, nii nɛɛʋuzu a ɠɛ ba, mazɔlɔɔ daa la zoga wo ʋɛ. 
\v 21 Ni zunui ta a toganii ma wolai ɓaa ma goi ta ɠulana ga ziilɛi zalaɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é ɠɛni ga minazeɠe daazeeli vai, ɓaa é ɠɛni ga vebɛanii nii é daai ɠisu, nɛɛʋuzu mina ɠɛ zalaɠa anii ʋa, naa ɠa a kɛ daazo. Nɛɛʋuzu nɔpɛ ge mina ɠɛ ba. 
\v 22 À mina sua nɔpɛ kula ga zalaɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, nii gaazuɠoleai, ɓaa maalɛɠɛfɛgai, ɓaa koliiti ti ba, ɓaa kaʋai ɠulaai ma, ɓaa gɛlɛɠɛlɛgi ɠulaai ma. À mina naa ɠala zalaɠa ɠulazuʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 23 Nikɛ zinɛi ɓaa baala ziʋoi nii baalobazuʋɛ ta ɠoozaai, ɓaa ta ɓuɠa, wa zoo wo naa ɠula ga zalaɠai ɓaa vebɛanii, nii wo daai ɠisu, kɛlɛ naa ɠɛɠala zuai ma zalaɠai la daazoga minazeɠe daazeeli vaa zu. 
\v 24 À mina sua ɠula ga zalaɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, nii pɔlɔɠɛzɛɠain woloai, ɓaa kulaai su, ɓaa teʋeai ga. À mina naa ta ɠɛ ga zalaɠa wa-yooi zu. 
\v 25 À mina suai naa ma zii tanɔpɛ geya wɛɛn ma, wo ʋa kula wa-ƓALAGI ʋɛ ga zalaɠai. Mazɔlɔɔ ti maalɛɠɛfɛgɛ, nɛɛʋuzuʋɛ ɠa ba, daa la zoga wo ʋɛ.»
\p
\v 26 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 27 «Siɛgi zu nikɛi a zɔlɔɔna da, ɓaa baalagi, ɓaa bolii, toɠa yɛ ma leei ʋa, é kɛ ga folo lɔfela. É zo folo lɔsaʋasiɛi ma, eyɛsu zɔɔma voloiti, a ɠulana ga zalaɠai, nii abui galazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, daa ɠa zo. 
\v 28 À mina togani leei ta ma yiʋoi ʋaa ʋɔɔma folo ɠila nɔ. 
\v 29 Wa ɠɛna mama fee zalaɠai ɠulaa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, wa kula ʋele ɓɛtɛ, nii a kɛ daazo. 
\v 30 Wa ti pɛ mi ma voloi nɔ ma, wo la ta yɛga ná, é ʋa yɛsu sobui ʋa zeeli. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\p
\v 31 «Wa nà-deveiti so, wo ziɛ ga tiye. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\p
\v 32 «À mina dàasei ɲadegai ɠoloɠolo, nà-ɲadedai ɠa maamusɛi zɔlɔɔ Izilayɛle nuiti saama. Nɔ̀un nà Ɠɔoɠɔ GALAGI, nii é wo ɲadesu, 
\v 33 nɛ̀i gè wo ɠulaai Ezipete yooi ʋa, ga gè ɠɛ ga wa-ƓALAGI. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.»
\c 23
\s Fɛti voloiti
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: Fɛti voloi ɠa ga niiti, wo maanɛai wo ti ɠula dɛ̀bi vai ma, ti ga nà-fɛti voloiti. Naati ma vaa zu, wa nuɓusɛiti toli, ti gaalɛba ɲadegai wo.
\p
\v 3 «Ɛsɛ ka ná-botii ɠɛ folo lɔzita laawu, kɛlɛ foloi lɔfelasiɛi ɠa ga dooɠo foloi, gaalɛba ɲadegai ɠa wo ma. Wo la boti nɔpɛ kɛa naama voloi. Dooɠo foloi ɠa ɠɛ de Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi vai ma, ʋɛ nɔpɛ wa zei ná.
\p
\v 4 «Wɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-fɛti volo ɠiligi tanigaa ʋa, niiti wo maanɛai wo nuɓusɛiti toli ma, ti gaalɛba ɲadegai wo naama ɠuiti ma, ti logai.
\s Pakegi ta ɓului lɛʋɛ la su,  //  naati ma vɛtii
\r (Gaalu Sɛʋɛi 28:16-25)
\p
\v 5 «Alu mɔungi ma volo puugɔ maazu naanisiɛi (14) ma ɓɔkɔi, kpidii a ʋɛɛna, naa ɠa é ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-Pakegi. 
\v 6 Alugi naa ma volo puugɔ maazu lɔɔlusiɛi (15), naa ɠa ɠɛ ga ɓului nii lɛʋɛ la su, naa ma vɛtii, Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi vai ma. Folo lɔfela laawu, wa yɛ ɓului miizu, nii lɛʋɛ la su. 
\v 7 Folo mɔungi, wa gaalɛba ɲadegai wo, wo la boti nɔpɛ kɛa, eɠɛʋelei wa ɗa kɛ la. 
\v 8 Folo lɔfela laawu, wa zalaɠai ɠula, nii abui galazu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. Folo lɔfelasiɛi ma, wa nuɓusɛiti toli, wo gaalɛba ɲadegai wo, wo la boti nɔpɛ kɛa, eɠɛʋelei wa ɗa kɛ la.»
\s Zooi ʋaalɔnɔ mɔungiti  //  ma vɛtii
\p
\v 9 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 10 «Ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: Siɛgi zu wo ʋaazu lɔɔzu la zooi zu, nii gè feezu wo ya, wa moloi leʋena, wa ʋa ga ma ɠili ɠila, zalaɠa ɠula nui ʋɔ, wa-molo leʋea mɔungi zu. 
\v 11 Dooɠo foloi ʋoluma zobui, zalaɠa ɠula nui ɠa molo ɠilii latɛɠɛ vai ma ʋoogi ɠɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala, naa ɠa a kɛ daazo wo ʋɛ. 
\v 12 Voloi wo ʋaazu molo ɠilii latɛɠɛ vai ma ʋoogi ɠɛɛzu la, wa kona gila baala sinɛi zo, nii nɛɛʋuzu la ba, wo kula ga gala zalaɠai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 13 Wa ɓulu vukɔ ʋagɔi kilo lɔzita ʋɛɛ ba, gaayɔgai ga gulɔi, eɠɛ vebɛ zalaɠai galaai abui ɠa, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ta puya zalaɠai litɛlɛ ɠila ta tukpɛ (1,5) dɔɔi zu. 
\v 14 Aisa naama voloi ʋa zeeli, wo ʋaazu ma ga vebɛanii wa-ƓALAGI ʋɔ, à mina ɓulu mi, ɓaa ani ɠɔpɔ geega, ɓaa molo niinɛi. Naa ɠa ga ɠɔoɠɔ tɔgi wo-mavofodaiti kpein bɛ, ʋɛ nɔpɛ wa zei ná.
\s Pantekote voloi
\r (Gaalu Sɛʋɛi 28:26-31)
\p
\v 15 «Wa dɔɔɠɔi ɠaalu ga dɔfela, é zo dooɠo foloi ʋoluma voloi ma, yeei wo ʋaazu la ga molo ɠili, wo datɛɠɛ mà. 
\v 16 É zo dooɠo foloi ma voloi ma, wa folo ʋuulɔɔlugɔ (50) ɠaalu, wo molo niinɛi ma vebɛ zalaɠa ɠili kɛʋele ɓɛtɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 17 Wa ʋa ga ɓulu felegɔ, wo zeɠe la wo-zeizuʋɛ, wo ti latɛɠɛ, ti ɠilagilagi ɠa ɓɛtɛ ga ɓulu vukɔ ʋagɔi kilo lɔzita, ti mɔ ga lɛʋɛi. Naati ta ga zooi ʋaalɔnɔ mɔungiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 18 Ɓului naati poluma, wa kona gila baala ziʋo lɔfela ɠula ga zalaɠai, nɛɛʋuzu mina ɠɛ ti ʋa, ta nikɛ zinɛ ɓokpa gila ta baala sinɛ felegɔ, ti ɠula ga gala zalaɠai, é ʋɛɛ ta-vebɛ zalaɠai ʋa, ta ta-ʋuya zalaɠai. Zalaɠai ʋe, nii abui galazu, makugi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 19 Wa boli zinɛi ɠula ga koto gba zalaɠai, ta kona gila baala sinɛ felegɔ, wo kula ga ziilɛi zalaɠai. 
\v 20 Zalaɠa ɠula nui ɠa ti latɛɠɛ vai ma ʋoogi ɠɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala, é ʋɛɛ zooi ʋaalɔnɔ mɔungiti ma ɓului ʋa, é ʋɛɛ baala ziʋo felegɔiti ba. Ta zeɠe, ti ve Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ti ɠɛ ga zalaɠa ɠula nui nɔnɔi. 
\v 21 Naama voloi nɔ, wa nuɓusɛiti toli, ti gaalɛba ɲadegai wo. Wo la boti nɔpɛ kɛa, eɠɛʋelei wa ɗa kɛ la. Naa ɠa ɠɛ ga ɠɔoɠɔ tɔgi wo-mavofodaiti kpein bɛ, ʋɛ nɔpɛ wa zei ná.
\p
\v 22 «Siɛgi zu wo moloi leʋezu la wa-yooi zu, wa kpala kpelamaʋɛ yɛ ná, wo mina ná leʋe, wo mina ɠale ma posuyɛʋɛi ma. Wa naa yɛ ná bala nuiti bɛ, ta seikɔɠɔma nuiti. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI.»
\s Puʋu fɛɛ vɛtii
\r (Gaalu Sɛʋɛi 29:1-6)
\p
\v 23 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 24 «Ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: Alugi lɔfelasiɛi ma volo mɔungi ma, toɠa ɠɛ ga dooɠo folo wola wo ʋɛ, wo ɠitoo sù, wa puʋugiti fɛ, wo gaalɛba ɲadegai wo. 
\v 25 Wo la boti nɔpɛ kɛa, eɠɛʋelei wa ɗa kɛ la. Wa zalaɠai ɠula, nii abui galazu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.»
\s Koto gba voloi
\r (Gaalu Sɛʋɛi 29:7-11)
\p
\v 26 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 27 «Alugi lɔfelasiɛi ma volo puugɔi ma, naa ɠa ɠɛ ga koto gba voloi. Wa gaalɛba ɲadegai wo, wo zugi zo, wo zalaɠai ɠula, nii abui galazu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 28 Wo la boti nɔpɛ kɛa naama voloi, mazɔlɔɔ koto gba voloi ʋe, yeei koto gba vai maanɛai é ɠɛ la wo ʋɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, wa-ƓALAGI. 
\v 29 Nu-o-nu nii é la zugi zoni naama voloi, naa ɓe ka leʋe ná-nuɓusɛiti ba. 
\v 30 Nu nɔpɛ a boti ɠɛɛna naama voloi, nà undaaʋili ná-nuɓusɛiti saama. 
\v 31 Wo la boti nɔpɛ kɛa. Naa ɠa ɠɛ ga ɠɔoɠɔ tɔgi wo-mavofodaiti kpein bɛ, ʋɛ nɔpɛ wo zeizu ná. 
\v 32 Toɠa ɠɛ wo ʋɛ ga dooɠo folo wolai, wa zugi zo. É zo alugi ma voloi laaʋuusiɛi ma ɓɔkɔi ma, é li poluma zobui ma ɓɔkɔi ʋɔ, kɛni wo looɠo.»
\s Kota vɛtii
\r (Gaalu Sɛʋɛi 29:12-39)
\p
\v 33 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 34 «Ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: Ma alugi lɔfelasiɛi nɔ ma volo puugɔ maazu lɔɔlusiɛi (15) ma, naa ɠa ɠɛ ga kota vɛtii Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, folo lɔfela laawu. 
\v 35 Folo mɔungi, gaalɛba ɲadegai ɠa wo. Wo la boti nɔpɛ kɛa, eɠɛʋelei wa ɗa kɛ la. 
\v 36 Folo lɔfela laawu, folo-o-folo wa gala zalaɠai gila kula, Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. Foloi lɔsaʋasiɛi, wa gaalɛba ɲadegai wo, wo gala zalaɠaiti kula Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. Toɠa ɠɛ ga gaalɛba ɲadegai GALA dɛbi vai ma. Wo la boti nɔpɛ kɛa, eɠɛʋelei wa ɗa kɛ la.
\p
\v 37 «Fɛti voloiti kana, Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi vai ma, niiti wo maanɛai wo nuɓusɛiti toli ti ma, ti gaalɛba ɲadegai wo. Ti zalaɠaiti kula, ti ɠalazu abui ɠa, ta vebɛ zalaɠaiti, ta zalaɠaiti, ta puya zalaɠaiti, é zoloo foloi ɠilagilagi ma leveiti ma. 
\v 38 Wa Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-dooɠo foloiti maaɲɛ, wo ti la wa-vebɛaniiti maazu, ta wa-minazeɠegiti, ta wa-vebɛaniiti kpein wo ti laai ɠisu, niiti wo ti veezu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.
\p
\v 39 «Alu dɔfelasiɛi ma volo puugɔ maazu lɔɔlusiɛi (15) ma, siɛgi zu wo zooi zu ani waaiti kulazu la, wa fɛtii ɠula Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi vai ma. Wa naa ɠɛ folo lɔfela laawu. Folo mɔungi ɠa ɠɛ ga dooɠogi, dɔsaʋasiɛi ɓalaa ɠɛ ga dooɠogi. 
\v 40 Folo mɔungi, wa gulu ʋagɔiti ma waai zeɠe, ta dɔɔ laaiti, ta gulu ɓekegiti, ti ɠaaɓiiliai, ta ziɛla wulu ɓekegiti. Wa ɠoozunɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, wa-ƓALAGI, wo naa ɠɛ folo lɔfela laawu. 
\v 41 Kona-o-kona wa fɛtii naa ɠula Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi vai ma, folo lɔfela laawu. Toɠa ga ɠɔoɠɔ tɔgi wo-mavofodaiti kpein bɛ. Wa ɠɛ kulazu alu dɔfelasiɛi ma. 
\v 42 Wa zei kotaiti bu folo lɔfela laawu. Izilayɛle yooi zu, zou lointi kpein ta zei kotaiti bu, 
\v 43 naa ɠa a kɛ, wo-mavofodaiti ti kwɛɛ ga gè Izilayɛle nuiti seini kotaiti bu, gè ti ɠulaai ma Ezipete yooi ʋa. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI.»
\p
\v 44 Ʋele ɠana Moize kalagiti feeni la Izilayɛle nuiti zea, é ʋilɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-fɛti voloiti ba.
\c 24
\s Deveiti  //  é lo seizu ɲadegai ná-fitinaiti ba
\r (Ɛgezɔde 27:20-21)
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Devei ve Izilayɛle nuiti zea, ga ti ʋa è ʋɔ ga wolive wulɔ ʋagɔi, kpɛtɛai fitinai vaa zu, naa ɠa a kɛ wo yeeyɛ fitinaiti ba, yeenɔpɛ ti mina za. 
\v 3 GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu, kwɛpele seɠezuɠoozagi ɠakalaʋɛ, nii é zeele woo ɠesui ɠakalaʋɛ, miná ɠa Aalɔn a sei ná, fitinaiti ti so, é zo kpɔkɔi ma, eyɛsu geelaalao, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. Toɠa ga ɠɔoɠɔ tɔgi, wo-mavofodaiti kpein bɛ. 
\v 4 Toɠa fitinaiti kɛʋele ɓɛtɛ, fitina zei anii ɠa, é ga zanu kitei, ti ɗa zo yeenɔpɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu.
\s Ɓului é ɠɛni veezu GALA bɛ
\p
\v 5 «Ɗa ɓulu vukɔ ʋagɔi zeɠe, è ɓulu puugɔ maazu felegɔ (12) ɓɛtɛ, ɓului ɠilagilagi ɠa ɠɛ ga kilo lɔzita. 
\v 6 Ɗa ti ɠɛʋele ɓɛtɛ zanu kitei ma laɓalii ɠa, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, ga seizu felegɔ. 
\v 7 Ɗa ansanse kitei ta ʋu seizu ɠilagilagi ma. Naa ʋolu ɗa ansanse kitei ɠala Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, ɓului ʋotogi zu, eɠɛ ɠizɛsui. 
\v 8 Dooɠo foloi ɠilagilagi, ta ɗa ɓului naati kɛʋele ɓɛtɛ yeenɔpɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. Toɠa ga minazeɠegi é yɛsu ná ɠɔ, Izilayɛle nuiti ta-vaa zu. 
\v 9 Ɓului naati ta ɠɛ ga Aalɔn ta ná-doun zunuiti tɔnɔ, ta ti mi ada ɲadegai ta, mazɔlɔɔ toɠa ɠɛ ti ʋɛ ga vebɛani ɲadega wolai, naati saama, niiti ti ɠalazu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. Toɠa ga ɠɔoɠɔ tɔgi.»
\s Woo ɲɔu wo nuiti  //  ta nu ʋaa nuiti sopelei
\p
\v 10 Yeeta, Izilayɛle anzanu ɠila ta Ezipete zunu ɠila, ti-loun zunui ʋaani Izilayɛle nuiti saama. Kpɔɛi leʋeni ti-ʋuuzuʋɛ, Izilayɛle anzanui naa ná-doun zunui ta Izilayɛle zunui ta ti yɔɠɔzu. 
\v 11 Izilayɛle anzanui naa ná-doun zunui woo ɲɔiti boni GALA daalɔɠɔma, é koto. Ti ʋaani la Moize ʋɔ. Dee laaseigi ɠɛni ga Selomite, Diɓili ná-doun anzanui, Dan ná-bolodai zu. 
\v 12 Ti makɛni ga pagɔ, eyɛsu deve zɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ya.
\p
\v 13 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 14 «À woo ɲɔu wo nui ɠula wo-ʋuuzuʋɛ ʋa. Niiti kpein ti gooi mɛnigai, naati ti yeeiti pɛɛ unma, naa ʋoluma bɛbɛi kpein ge sɔ ga kɔtui, é za. 
\v 15 Ɗa ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ ga, nu-o-nu a ná-GALAGI ɠotona, naama nui ɠa ná-kotoi ma ɠasɔi zeɠe. 
\v 16 Zɔi nɔpɛ a woo ɲɔu wona Ɠɔoɠɔ GALAGI laaseigi laalɔɠɔma, ta naama nui ʋaa, bɛbɛi kpein ka sɔ ga kɔtui, é za, é ɠɛni ga seikɔɠɔma nu ɓaa zou loun, tɔɔzei é woo ɲɔi woga GALA daaseigi laalɔɠɔma.
\p
\v 17 «Zɔi a nu ʋaana, ta naama nui ʋaa. 
\v 18 Zɔi a sua ʋaana, toɠa potogi ve ga suai ta. Zɛnvui ʋoto ka ɠɛ ga zɛnvui. 
\v 19 Ni nui ta a seiɲɔɠɔi maawanana, toɠa ɠɛ la, eɠɛʋelei tɔ ɓɔɠɔi é kɛa la ga zɔi. 
\v 20 Nii a nu ɠaei ɠale, naama nui ɠaei ɠa ɠale, nu ɠaazuɠɛzɛi ʋoto ka ɠɛ ga nu ɠaazuɠɛzɛi, nu ɲiiga ʋoto ka ɠɛ ga nu ɲiiga. Ta naama maawanai ɠɛɠalai ɠɛ ga naa, nii é kɛa ga zɔi. 
\v 21 Zɔi a sua ʋaana, toɠa potogi ve. Kɛlɛ zɔi a nu ʋaana, ta naama nui ʋaa.
\p
\v 22 «Tɔ gilagi nɔ ɠa seiɗai wo ma, seikɔɠɔma nu ʋɛɛ zou loun ʋa, mazɔlɔɔ nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI.»
\p
\v 23 Moize ɓɔɛni Izilayɛle nuiti pɔ. Ti woo ɲɔu wo nui ɠulani ti-ʋuuzuʋɛ ʋa, ti sɔ ga kɔtuiti, é za. Izilayɛle nuiti ti kɛɛni ɠana, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni la Moize ya.
\c 25
\s Zooi ná-dooɠo konagi
\r (Tɔ Sɛʋɛi Velesiɛi 15:1-11)
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ Sinayi gizei ma, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: Siɛgi zu wo ʋaazu lɛɛzu la zooi naa zu, gè feezu wo ʋɛ, wa ɗa zooi yɛ ná, é ɗa looɠo yeeɠɛɠalai tanigaa zu, naa ɠa ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-lɛbiyai vaa ma. 
\v 3 Kona dɔzita laawu, wa wa-ani zuwui vaza wa-ɓalagiti su. Kona dɔzita laawu, wa wa-leezɛn ɓeleiti suɓɛtɛ ga pagɔ, wo gaawaai ɠula. 
\v 4 Kɛlɛ kona dɔfelasiɛi, dooɠogi ɠa ve zooi ya, dooɠogi ɠa ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi vai ma. Wo la ani zuwu vazaga wa-ɓalagiti ba. Wo la wa-leezɛn ɓeleiti suɓɛtɛa. 
\v 5 Wo la molo ɠɔɠɔʋolu leʋea, wo mina leezɛn ɠula kpelei zu, nii su la ɓɛtɛni. Naa ɠa ɠɛ ga dooɠogi ɲɛgɛlɛin zooi ʋɛ. 
\v 6 Zooi ná-dooɠogi zaalai zu, wa ɠɔnɔgi zɔlɔɔ, wɔun wa, wa-wotiɠɛ zunuiti, ta wa-wotiɠɛ anzanuiti, ta nui nii wo salazu folo-o-folo, ta wɛɛn é zeini wo ɠɔɠɔma, 
\v 7 ta wa-loganiiti, ta suaiti ti wa-yooi zu, zooi ʋaalɔnɔgi kpein ka ɠɛ ga daamianigi.
\s Ɓɔɠɔyeemai ta unmɔɔ konagi
\p
\v 8 «Wa dooɠo kona dɔfela ɠaalu, kona dɔfela zeizu lɔfela, naa ɠa é ga kona ʋuunaanigɔ maazu taaʋuugɔ (49). 
\v 9 Alu dɔfelasiɛi ma voloi ʋuusiɛi ma, wa puʋugi vɛ, gooɠula, koto gba voloi, wa puʋugi vɛ wa-yooi kpein su. 
\v 10 Wa kona ʋuulɔɔlusiɛi (50) naa leve ga kona ɲadegai, wo ɓɔɠɔyeemai laazeeli zooi zu zei wo nuiti kpein ma. Toɠa ɠɛ wo ʋɛ ga ɓɔɠɔyeema ɠonagi, ɛsɛ gilagilagi ná-zooi ɠa ɠaaɠale ma pɔ, ta ɛsɛ ka ɠale ma ná-pɛlɛyeɠei wu. 
\v 11 Kona ʋuulɔɔlusiɛi (50) ɠa ɠɛ wo ʋɛ ga ɓɔɠɔyeema ɠonagi: Wo la ani zuwu vazaga, wo mina molo ɠɔɠɔʋolu leʋe, wo mina leezɛn ɠula kpelei zu, nii su la ɓɛtɛni. 
\v 12 Mazɔlɔɔ ɓɔɠɔyeema ɠonagi ʋe. Wa deve ga ɲadegɛ. Anii niiti ti ʋɔnɔsu ɓɔɠɔ ʋɛ kpalagi zu, wa naati mi.
\p
\v 13 «Ɓɔɠɔyeema ɠonagi naa zu, ɛsɛ gilagilagi ná-zooi ɠa ɠaaɠale ma pɔ. 
\v 14 Ni wa zou ʋɔdina, ɓaa wo geya Izilayɛle nui ta ma, à mina tooma vaa ɠɛ. 
\v 15 Wa zou ʋɔdi zɔngɔi ɓaa geya zɔngɔi ɠwɛteʋe, é tɔɔzei ɓɔɠɔyeema ɠona gaaɓelagi ma, konagi liegɔi teʋegai, ta molo leʋei liegɔi a ɠɛ, aisa ɓɔɠɔyeema ɠonagi ʋa zeeli. 
\v 16 Konagi ta a ɠɛna laa ta ma, wa sɔngɔi ta la ma, konagi ma ge la ɠɛ dɛ mɔinni, wo ta ɠula sɔngɔi la. Mazɔlɔɔ molo leʋe laa liegɔi ɠa, é pɔdizu wo ma. 
\v 17 Wo tanɔpɛ ge mina loo seiɲɔɠɔi ma. Wa lua wa-ƓALAGI ʋa, mazɔlɔɔ nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI.
\p
\v 18 «À nà-tɔgiti so, ta nà-deveiti, wo ti makɛ, wo ziɛ ga tiye, wa zei zooi zu ziilɛigi zu. 
\v 19 Zooi ɠa ná-kulanumaiti fe, wa daami wo, wo yiɠo, wo zei ziilɛigi zu. 
\v 20 Ni wa ɠɛna ma: ‹Leeni ɠa gá mi konagi lɔfelasiɛi, mazɔlɔɔ gi la tii ɠɛɛni, gi la ʋaazu ani zuwu ma lɔnɔ kulazu?› 
\v 21 Nà, nà-tuyai loo wo ʋɛ, konagi lɔzitasiɛi, nii a kona saʋagɔ molo leʋei liegɔi ve wo ya. 
\v 22 Wa tii ɠɛ konagi lɔsaʋasiɛi ma, ta wa molo wɔlɔmai mi, eyɛsu molo leʋea niinɛi zeeli, wa ɠɛ ma wɔlɔmai miizu.
\s Poganiiti unmɔɔ fai
\p
\v 23 «Zooi la ʋɔdia, é ʋa yɛsu ɠɔ, mazɔlɔɔ zooi ɠa ga nɔ̀nɔ, wa pɔ̀ bɛ ga wɛɛinti, eɠɛ nuiti ti ʋaai zeizu zooi zu yeeɠɛɠala go laawu. 
\v 24 Zooi zu ná kpein, ʋɛ wo ʋaazu zeizu ná, é ɠɛ ga wɔnɔ, wa tɔgi zei, é zobogi veezu ɛsɛ pɛ bɛ ga é ná-zooi unmɔɔ.
\p
\v 25 «Ni Izilayɛle nui ta a ɠɛna zeaɲakalai zu, é ná-zooi ta ʋɔdi, nii maanɛai ga é lo unmɔɔ fai ɠa, é ga ná-nu ɠiteɠitegi, naa ɠa ʋa, é naa unmɔɔ, nii kɛɛloin pɔdia. 
\v 26 Ni nui ta ɠa ná, nu la zea, maanɛai ga é lo unmɔɔ fai ɠa bɛ, ni a ani zɔlɔɔna ɓɔɠɔ ʋɛ, nii a ná-unmɔɔ fai ɠɛ la, 
\v 27 toɠa tɔɔzei ga konagiti gaaluga, é zo pɔdi voloi ma, é naa ʋotogi ve, nii é laazu maazu geya nui ʋɛ, ná-zooi ɠaaɠale ma pɔ. 
\v 28 Ni é la ani zɔlɔɔni, a potogi leʋe da, zooi ɠa yɛ geya nui yeezu, eyɛsu ɓɔɠɔyeema ɠonagi zeeli. Toɠa ɠaaɠale ma, é ɠɛ zeezu, é ɠɛ ga nɔnɔ názu.
\p
\v 29 «Ni nui ta a daa ʋɛlɛi ʋɔdina taai ta zu, maalatigai ga siɠigi, toɠa zoo é unmɔɔ kona gila daawu, é zo pɔdi voloi ma. Ná-unmɔɔ fai ɠa lɛbisu ga kona gila nɔ. 
\v 30 Kɛlɛ pɛlɛi naa togai taai ta zu, maalatigai ga siɠigi, ni naa la unmɔɔni kona gilagi ɠɛɛzu é pilɛ da, toɠa ɠɛ ga geya nui nɔnɔ niina eyɛsu ɠɔ, ta nɔnɔ mavofodai, ti la mɔ teʋega, anɛɛ ɓɔɠɔyeema ɠonagi a zeelina. 
\v 31 Pɛlɛiti ti taaiti su, siɠi ge la ti ma, naati ta leve, eɠɛʋelei zooi ma lɔgiti ti la. Pɔdi nui ɠa zoo é unmɔɔ, ni naa laade pɛlɛi ɠa leʋe ma nui ʋɔ ɓɔɠɔyeema ɠonagi.
\p
\v 32 «Nii é ga Levi nuiti ta-ʋɛlɛiti ta-vai, niiti ti ta-laaiti su, Levi nuiti ta zoo ti unmɔɔ fai ɠɛ eyɛsu ɠɔ. 
\v 33 Zɔi a pɛlɛi ta ɠeyana Levi nu ma taai zu, toɠa ɠula pɛlɛi naa wu, pɔdiai ma, ɓɔɠɔyeema ɠonagi ma. Mazɔlɔɔ Levi nuiti ta-ʋɛlɛiti ta-laaiti su, ta ga ta-ʋoganii Izilayɛle nuiti saama. 
\v 34 Kpalagiti ti ta-laaiti maaɠoolii zu, naati maa la nɛɛni, ti ʋa ʋɔdi, mazɔlɔɔ tiya ɠa ta-ʋoganii ʋe eyɛsu ɠɔ.
\s Tɔgi é lo bala nuiti  //  maaɠuyeiti ba
\p
\v 35 «Ni Izilayɛle nui ta a ɠɛna ga zeaɲaka nu wo ɠoba, aniiti balagai zea, wa yeezei bu, eɠɛʋelei wo kɛɛzu la wɛɛinti ɓaa seikɔɠɔma nuiti bɛ, naa ɠa a kɛ é zɛnvui wo wo ɠoba. 
\v 36 À mina talama maaloli ma, ɓaa kulanumai, wa lua wa-ƓALAGI ʋa, wo-ɠɛɛloin zɛnvui wo wo ɠoba. 
\v 37 À mina kuye ʋɛɛ ga wa-walii, wo ʋa ta la ma. Wo la wa-laamianigi vea zea ga lɔdɔgi, wo ʋa ta la ma. 
\v 38 Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI, nii é wo ɠula Ezipete yooi ʋa, ga é Kanaan yooi ve wo ya, naa ɠa a kɛ gè ɠɛ ga wa-ƓALAGI.
\s Tɔgi é lo  //  nuɓusɛiti unmɔɔ fai ʋa
\r (Ɛgezɔde 21:2-6;  //  Tɔ Sɛʋɛi Velesiɛi 15:12-18)
\p
\v 39 «Ni Izilayɛle nui ta a ɠɛna ga zeaɲaka nu wo ɠoba, é ɓɔɠɔ ʋɔdi wo ma, à mina duɔla wotii la unma. 
\v 40 Toɠa ɠɛ wo ʋɔ bɛ, eɠɛ nui é botii ɠɛɛzu, wo ɗa sala, é ɠɛ eɠɛ seikɔɠɔma yeeɠɛɠala go nɔ zu. Toɠa yɛ wa-wotii laawu eyɛsu ɓɔɠɔyeema ɠonagi zeeli. 
\v 41 Toɠa zeɠe názu wo ʋɔ bɛ, tɔ-o, ná-dointi-yo, é ɠale ma ná-bolodai zu, kɛɛɠɛ ʋoganii zaama. 
\v 42 Mazɔlɔɔ nà-botiɠɛ nuiti be, gè ti ɠulaai Ezipete yooi ʋa, ti la ʋɔdia, eɠɛʋelei duɔiti ta ʋɔdi la. 
\v 43 È la zeiɗa unda ga maaɓa, kɛlɛ wa lua wa-ƓALAGI ʋa.
\p
\v 44 «Ziiti ti wo-maaɠoolii zu, naati saama ɠa wa duɔ zunui ɓaa duɔ anzanui zeɠena, ti ɠɛ ga wɔnɔ, tiya ɠa wa duɔiti geya ti zu. 
\v 45 Niiti ti ʋaai zeizu wo zaama, yeeɠɛɠala go laawu, wa zoo wo naati geya, ta ti-mavofodaiti. Ta ɠɛ ga wɔnɔ. 
\v 46 Wa ti yɛ ná, wa zeɠena ná, ti ɠɛ ga pogani wo-loun zunuiti bɛ, ti ɠɛ ga tɔnɔ. Wa zoo wo ti makɛ, ti ɠɛ ga duɔiti eyɛsu ɠɔ. Kɛlɛ wo-ɠɛɛlointi tetemazu, ti ga Izilayɛle nuiti, wo tanɔpɛ ge mina zei kɛɛɠɛloin unga ga maaɓa.
\p
\v 47 «Ni wɛɛn ɓaa seikɔɠɔma nu, a ɠɛna ga kpɛtɛ nui, Izilayɛle nui ta ɠɛ ga zeaɲaka nu koba, ni a ɓɔɠɔ ʋɔdina wɛɛn naa ma, ɓaa seikɔɠɔma nui naa ma, ɓaa wɛɛn ná-bolodai zu nui ta ma, 
\v 48 unmɔɔgi ma zobogi maanɛɛʋɛ é ɠɛ bɛ, anɛɛ ni é ɓega ga ɓɔɠɔ ʋɔdi. Kɛɛɠɛloin ta ɠa zoo é unmɔɔ. 
\v 49 Kɛɛɠɛ diɛ ɓaa deɠe zunui ta, ɓaa naa ná-doun zunui ta, ɓaa ná-nu ɠiteɠitegi ta, é ná-bolodai zu, naa ɠa zoo é unmɔɔ. Ɓaa ni sɔlɔɔ gani ɠa ná, nii zeelaai ma, toɠa ɓɔɠɔ unmɔɔ. 
\v 50 Ta geya nui ta konagi ɠaalu, é zo pɔdi voloi ma, é zeeli ɓɔɠɔyeema ɠonagi ma. Unmɔɔ salai ɠa leve, é zoloo nui ná-folo ɠila wotiɠɛ zalai ma, naa ɠa gaalusu, é zoloo konagi liegɔi ma. 
\v 51 Ni konagi wola mɔinʋɛ dɛ, ná-unmɔɔ fai zu, toɠa letemaʋɛ ma walii ɠula, nii zunui naa geyaai la. 
\v 52 Ni kona mɔinmɔin ge la mɔ yɛni, eyɛsu ɓɔɠɔyeema ɠonagi zeeli, toɠa gaalugi ɠɛ, é letemaʋɛ ma walii ɠaaɠale ma, ná-unmɔɔ fai zu, é zoloo naama ɠonagiti ma. 
\v 53 Toɠa ɠɛ maliɠii ʋɔ bɛ eɠɛ botiɠɛ nu, é ɗa zalai zeɠe konagi laawu. Naa la zeiɗa unda, é ʋa sopele ɲɔu ga maaɓa. 
\v 54 Ni é la unmɔɔni ga naama ʋelei tanɔpɛ, toɠa yɛ ná, eyɛsu ɓɔɠɔyeema ɠonagi zeeli, é ɠɛ ɓɔɠɔ yeema, tɔ-o, dointi-yo. 
\v 55 Mazɔlɔɔ Izilayɛle nuiti ta ga botiɠɛ nuiti bɛ̀, tɔɔzei gè ti ɠulani Ezipete yooi ʋa. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI.»
\c 26
\s Tuyaiti
\r (Tɔ Sɛʋɛi Velesiɛi 7:12-24;  //  28:1-14)
\p
\v 1 «À mina kɔɔɠɔ ganigiti kpɛtɛ ɓɔɠɔ ʋɛ. À mina vololiba ʋilɛ, ɓaa sale ɠɔtu. À mina kɔtui tanɔpɛ saɠa, wo ʋa ɗa nɔkɔ bu wa-yooi zu, mazɔlɔɔ nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI.
\p
\v 2 «Wa nà-dooɠo foloiti maaɲɛ, wo unfe sèizu ɲadegai ma. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.
\p
\v 3 «Ni wa ziɛna ga nà-deveiti, wo ɠolo nà-tɔgiti bɛ, ni wa ti zona, 
\v 4 nà tonaiti fe wo ya ma yeeɠɛɠalai ma, zooi ɠa ná-kulanumaiti fe, guluiti ta waa. 
\v 5 Wa yɛ ɠɔ moloi loɠazu, eyɛsu dɔɔ ɓɛtɛ yeeɠɛɠalai zeeli, wo yɛ ɠɔ dɔɔ ɓɛtɛ vai ɠɛɛzu, eyɛsu ani zuwu vaza yeeɠɛɠalai zeeli. Wa daamianigi zɔlɔɔ ga mɔinɗa, wo zei ga pagɔ ziilɛigi zu, wa-yooi zu. 
\v 6 Nà ziilɛigi lɔ zooi zu, wa ɲiimɛnii wo, faa nɔpɛ ge la wo ɓɔlɔa. Nà sua vilɛiti kpein kula wa-yooi ʋa, kɔɔ la ɠɔa wa-yooi zu. 
\v 7 Wa ʋilɛ wo zili nuiti polu, wo zobo sɔlɔɔ ti ma ga wa-woɠa zɔkpɔi, ti loo. 
\v 8 Wo zaama, nu lɔɔlugɔ ɠa pilɛ sɔlɔɔ nu ungila (100) ma, ta nu ungila (100) ka nu waapuugɔ (10.000) ɓɛ. Wa-woɠa zɔkpɔi ɠa ɠɛ wo zili nuiti toozu bu. 
\v 9 Nà yeeyɛ wo ʋa, gè wo ɠɛ ga kpuɠu nu, wo wola mɔin. Nà nà-minazeɠegi makɛ kpaan wo ʋɛ. 
\v 10 Wa molo wɔlɔmai mi, wo mɔtai likpi vɔlɔ, nii a kɛ wo ma niinɛi ʋuuzu zɔlɔɔ. 
\v 11 Nà sèizuʋɛ ɓɛtɛ wo zaama, gè la mɔ ɠɛlɛa wo ʋa pɛ. 
\v 12 Nà ziɛ wo zaama, gè ɠɛ ga wa-ƓALAGI, wo ɠɛ ga nà-nuɓusɛiti. 
\v 13 Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI, nii é wo ɠulani Ezipete yooi ʋa, é wo ɠula duɔlai zu. Gè wa-unbawuluiti galeɠaleni, wo ziɛ unbuzeɠei zu.
\s Foovooiti
\r (Tɔ Sɛʋɛi Velesiɛi 28:15-68)
\p
\v 14 «Kɛlɛ ni wo la woiloni gòo ma, wo ʋa ziɛ ga devei niiti kpein, 
\v 15 ni wa nà-deveiti wɔinzeɠena, wo ɠɛlɛ nà-tɔgiti ba, wo la ziɛni ga nà-deveiti kpein, wo nà-minazeɠegi ɠoloɠolo, 
\v 16 à wɛlɛ ʋelegi gè ʋaazu wo zosu da: Nà ziiɓɔlɔi lɔ wo zaama, kɔsɔ kolegi ta kɔlɔkpadimai ɗa wo zo, ti ɗa wo-ɠaazuʋɛti maaɓidi, ta ɗa ɠula wo-zii la. Wa wa-ani zuwuiti faza fuun nɔ, mazɔlɔɔ wo zili nuiti ta wa-molo leʋeaiti seɠe. 
\v 17 Nà ɠale ma wo laalɔɠɔma, wo-ɠɔɔɲɔɠɔiti ta zobo sɔlɔɔ wo ma. Niiti ti wo wɔinzeɠezu, naati ta zei wo unda. Wa ʋela, anɛɛ ni nu la ʋilɛni wo ʋolu, é ʋa ɗa wo ɓɛ.
\p
\v 18 «Ni naa pɛ poluma, wo la woiloni gòo ma, nà wo maaɠolo ná zeizu ɠɛ lɔfela wa-ɠotoiti faa zu. 
\v 19 Nà wa-wasogi ma zɛbɛi ɠoloɠolosu, geezuʋɛ ɠa ɓaa wo ma eɠɛ kɔlui, wa-yooi ɠɛ eɠɛ kɔlu ɓɔigi. 
\v 20 Wo-zuvikɛi ɠa ɓe, é ɠula wo ya fuun, wa-yooi la mɔ ná-kulanumaiti fea, zooi ɠa wuluiti ti la mɔ waa.
\p
\v 21 «Ni wa ɠɛlɛna, wo la kɛɛni, wo ʋa woilo gòo ma, nà wo loɠa ná zeizu ɠɛ lɔfela, eɠɛʋelei wa-ɠotoiti ti la. 
\v 22 Nà dɔɓɔ zuaiti teʋe wo laalɔɠɔma, ti wo-lointi paa, ti wa-loganiiti suwuɠaaleʋe, ti wo maalɔi, wa-ʋeleiti ta ʋaazu ɠɛɛzu ga teʋebaiti.
\p
\v 23 «Ni, anɛɛ naa ʋe, wo la vaani bu, gè ʋa wo maaɠolo, wa sàkpena, 
\v 24 nà ɓalaa, nà wo zakpe, gè wo loɠa ná zeizu ɠɛ lɔfela mɔnɔ, wa-ɠotoiti faa zu. 
\v 25 Nà kɔɔiti teʋe wo laalɔɠɔma, tɔɔzei wo minazeɠegi ɠoloɠologa. Wa ɠaalɛɛna ba wa-laaiti su, gè ɗɔfɔ zeeɓɛi lɔ wo zaama, wa lɔ wo zili nuiti zeezu. 
\v 26 Siɛgi zu gè wo ʋalasu la wo-ɠɔnɔgi ma, anzanu puugɔ ɠa ɓului mɔ sulu gila su, ti ʋaa la wo ʋɔ, gaa a ɠwɛɛna, wa daami wo, wo la yiɠoa.
\p
\v 27 «Ni, anɛɛ naa ʋe, wo la woiloni gòo ma, wa sàkpena, 
\v 28 nà ɓalaa, nà wo zakpe ga ziiɠaawanai, gè wo loɠa ná zeizu ɠɛ lɔfela mɔnɔ, wa-ɠotoiti faa zu. 
\v 29 Wa wo-loun zunuiti ma zuaiti mi, wo wo-loun anzanuiti ma zuaiti mi. 
\v 30 Nà wa-zalaɠa ɠula adaʋɛti koloɠolo, ta wa-ansansegiti ma zalaɠa ɠulazuʋɛti, gè wo-ma ʋoomaiti pu wa-ɠɔɔɠɔ ganigiti ma ʋoomaiti ma, nà ɠɛlɛ wo ʋa. 
\v 31 Nà wa-laaiti kɛ ga teʋebai, gè wa-ada ɲadegaiti faza, wa-zalaɠa maku nɛɛnɛgiti ti la mɔ zìilɛiɗa. 
\v 32 Nà ɓɔɠɔi, nà zooi zuɠoloɠolo, wo zili nuiti ti ʋaai, ti zei ná, naati koozu ɠa ʋili, ti laavɔ. 
\v 33 Nà wo vaza ziiti saama, gè ʋilɛ wo ʋolu ga boɠa zɔkpɔi. Wa-yooi zu ɠa ɠoloɠolo, wa-laaiti ta ɠɛ ga teʋebai.
\p
\v 34 «Naazu zooi ɠa dooɠo sɔlɔɔ, siɛgi kpein é kɛɛzu gaalɛi zu, wa ɠɛɛzu wo zili nuiti ta-yooi zu. Zooi ɠa looɠo názu. 
\v 35 Siɛgi kpein é kɛɛzu gaalɛi zu, toɠa dooɠogi zɔlɔɔ, nii é la ɠɛa sɔlɔɔsu wa-looɠo konagiti su, siɛgi zu wo zeini la ná.
\p
\v 36 «Wo zaama, niiti ti ɠɛɛzu zeini ti zili nuiti ta-yooiti su, nà ti-yiiti daave ga dualuagi. Daai é ɲiikpisu, naa lugi ɠa ti maalua. Ta ʋela, eɠɛʋelei nu a ɗa ʋela la sili nui ná-boɠa zɔkpɔi ʋa. Ta loo, anɛɛ ni nu la ʋilɛni ti ʋolu. 
\v 37 Ta ɓunɛsu ɓɔɠɔ ma, eɠɛʋelei nu a ɠɛ la boɠa zɔkpɔi ɠakala, anɛɛ ni nu la ʋilɛni ti ʋolu. Wo la ungalɔga wo zili nuiti kakala. 
\v 38 Wo undaa ɠa ʋili zii ɠiligiti saama. Wo zili nuiti ta-yooi ɠa wo maaɓili. 
\v 39 Niiti ta yɛ vulua wo zaama, naati ta ɓɔɠɔ undaaʋili ti zili nuiti ta-yooi zu, ta-vaaɠaaza golaiti ta ti-mɛmɛwolani ta-vaaɠaaza golaiti faa zu.
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa  //  ná-minazeɠegi makɛ kpaan
\p
\v 40 «Ta laa zɔ ga ga ta-vaaɠaaza golaiti, ta ti-mɛmɛwolani ta-vaaɠaaza golaiti, é lo wooveledaiti ba, ti ti ɠɛɛni ga ze, ta sakpegi ti bogai ga ze, 
\v 41 naa ɠa é kɛa gè ti zakpeni, gè li ga tiye ti zili nuiti ta-yooi zu. Ni ta ɓɔɠɔmaayeina, ta ti ta-vaaɠaaza golai ma ɠuyei zala, 
\v 42 nà ɠizɛ nà-minazeɠegi zu, gi yɔɠɔzu gá ti-mɛmɛwolani, Zakɔɓe, Izaake, ta Abalaame, nà ɠizɛ ɓalaa zooi zu. 
\v 43 Mazɔlɔɔ ta ɠula zooi ʋa, naa ɠa dooɠo sɔlɔɔ názu, siɛgi zu é gaalɛi zu la, ti maaɠoozaai ba. Ta ta-vaaɠaaza golai ma ɠuyei zala, tɔɔzei ti ɠɛlɛni nà-deveiti ta nà-tɔgiti ba. 
\v 44 Kɛlɛ siɛgi zu ti ɠɛɛzu la, ti zili nuiti ta-yooi zu, gè la ɠɛlɛa ti ʋa ɲɛgɛlɛin, gè la ti-ma zuwu ɠaaleʋea, gè la nà-minazeɠegi ɠoloɠologa ti letemazu, mazɔlɔɔ nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, ta-ƓALAGI. 
\v 45 Nà ɠizɛsu nà-minazeɠe mɔungi zu ti-mɛmɛwolani tetemazu, niiti gè ti ɠulani la Ezipete yooi ʋa, ziiti gaazu, ga gè ɠɛ ga ta-ƓALAGI. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.»
\p
\v 46 Kalagiti kana, ta deveiti, ta tɔgiti, niiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ti zeini, ti yɔɠɔzu ta Izilayɛle nuiti, Sinayi gizei ma ga Moize maaʋele.
\c 27
\s Minazeɠe daazeeli zɔngɔi
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Ɓɔɛ Izilayɛle nuiti pɔ, è ɠɛ ti ma: Ni nui ta a minazeɠena ga é nui ta ɠɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔ, toɠa ná-minazeɠegi laazeeli ga sɔngɔi, 
\v 3 a lona zunui ta ʋa, nii é kona ʋuufelegɔ (20) zɔlɔɔga, eyɛsu é zeeli kona ʋuulɔzita (60) ma, sɔngɔi ɠa ɠɛ ga wali ɠae ʋuulɔɔlugɔ (50), é zoloo seizu ɲadegai ma walii ma. 
\v 4 Ni anzanu ʋe, sɔngɔi ɠa ɠɛ ga wali ɠae ʋuusaʋagɔ (30). 
\v 5 Zunu loungoi, é zo kona dɔɔlugɔ ma, é li kona ʋuufelegɔ (20) ʋɔ, sɔngɔi ɠa ɠɛ ga wali ɠae ʋuufelegɔ (20), anzanu loungoi ma zɔngɔi ɠa ɠɛ ga wali ɠae puugɔ. 
\v 6 É zo alu gila ma, é li kona dɔɔlugɔ ʋɔ, zunu loungoi ma zɔngɔi ɠa ɠɛ ga wali ɠae lɔɔlugɔ, anzanu loungoi ma zɔngɔi ɠa ɠɛ ga wali ɠae saʋagɔ. 
\v 7 É zo kona ʋuulɔzita (60) ma, é lɛ zeemaazu, zunui ma zɔngɔi ɠa ɠɛ ga wali ɠae puugɔ maazu lɔɔlugɔ (15), ta anzanui ma zɔngɔi ɠa ɠɛ ga wali ɠae puugɔ. 
\v 8 Ni zɔi é minazeɠegi ɠɛai, naa ɠa ga zeaɲaka nu, é la zooga é ʋa sɔngɔi zala, toɠa ʋa ga zɔi nii é kalivaai, é dɛɛ ga zalaɠa ɠula nui. Naa ɠa deve, é soloo ná-sɔlɔɔgi ɠɛʋelei ma.
\p
\v 9 «Ni nu a minazeɠena ga é suai ta ve Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, nii a zoo ɠulazu ga zalaɠa, naa veeʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 10 Nu la maavaliboga, nu la ma ʋagɔi ʋotogi ɠɛa ga ma ɲɔi, ɓaa ma ɲɔi ʋotogi ɠɛ ga ma ʋagɔi. Ni nu a suai ʋotogi ɠɛɛna ga taɠili, ti felegɔ ta ve Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.
\p
\v 11 «Ni nu a minazeɠena ga é sua ɠɔzɔai ta ve Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, nii é la zooga ɠulazu ga zalaɠa, toɠa lɛ ga zalaɠa ɠula nui, 
\v 12 naa ɠa sɔngɔi leve, é zoloo pa pelei ɓaa ɲɔu ʋelei ma, ná-devei ɠa ta yeezei bu. 
\v 13 Ni fee nui ɠa pɔ é unmɔɔ, toɠa ta la ma ga dɔɔlugɔi zeizu ɠilagi.
\p
\v 14 «Ni nui ta wɔinʋɛ ga é ná-pɛlɛi ve Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é kɛ ga nɔnɔ, zalaɠa ɠula nui ɠa sɔngɔi leve, é zoloo ná-pagi ɓaa ná-ɲɔi ma, ta yeezei naa wu, sɔngɔi nɔpɛ é devezu. 
\v 15 Ni zɔi nii é feai, toɠa pɔ é unmɔɔ, toɠa sɔngɔi ma ɠaaɠwɛsu lɔɔlugɔi ɠilazuʋɛ la sɔngɔi ma, naa ɠa ɠɛ ga nɔnɔ ʋolu ga niinɛ.
\p
\v 16 «Ni nui ta a ná-kpalagi veena Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, sɔngɔi liegɔi ɠa ɠwɛɛ, é zoloo ani zuwui liegɔi ma, nii a vaza ba, wali ɠae ʋuulɔɔlugɔ (50) moloi é ga wɔɔlezegi naama ɠilo unsaʋagɔ (300). 
\v 17 Ni a ná-kpalagi veena ɓɔɠɔyeema ɠonagi lɔɔzeigi, ta va sɔngɔi liegɔi wu. 
\v 18 Ni toɠa ná-kpalagi ve ɓɔɠɔyeema ɠonagi a leʋena, zalaɠa ɠula nui ɠa sɔngɔi ɠaalu, é zoloo konagi liegɔi ma, nii zɛgai ná, eyɛsu ɓɔɠɔyeema ɠonagi zɔi zeeli, ta ta ɠula sɔngɔi liegɔi la. 
\v 19 Ni kpala nui ɠa pɔ é ná-kpalagi unmɔɔ, toɠa sɔngɔi ma ɠaaɠwɛsu lɔɔlugɔi ɠilazuʋɛ ʋɛɛ ba, eɠɛʋelei zalaɠa ɠula nui a ɠida la sɔngɔi liegɔi wu, toɠa kpalagi zeɠe ʋolu. 
\v 20 Ni é la kpalagi unmɔɔni, é ʋɔdi zunui taɠili ma, zobo ge la mɔ ná, é ʋa unmɔɔ, 
\v 21 ɓɔɠɔyeema ɠonagi a zeelina, kpalagi naa ɠa ɠɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔ, é ɠɛ ga zalaɠa ɠula nui nɔnɔ, eɠɛ kpalagi nii feai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ eyɛsu ɠɔ.
\p
\v 22 «Ni nui ta a kpalagi veena Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, nii é geyaai, é la ʋɛɛni ná-poganiiti ba, 
\v 23 zalaɠa ɠula nui ɠa ɠida sɔngɔi liegɔi wu, é zoloo konagi liegɔi ma, a yɛ ná, eyɛsu ɓɔɠɔyeema ɠonagi zɔi zeeli. Zou vee nui ɠa naama walii liegɔi zala, naama voloi nɔ yeei deveai la, mazɔlɔɔ kpalagi veeʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 24 Kɛlɛ ɓɔɠɔyeema ɠonagi ma, kpalagi ɠa ɠaaɠale ma naa ma, nii é ɠeyani ma, nii zooi ɓɔɠɔi ɠɛa zea ga poganii.
\p
\v 25 «Sɔngɔi kpein ka wo é zoloo seizu ɲadegai ma walii ma, nii ma ɠae ɠilagi wuɲɛgi ga galamu puugɔi.
\p
\v 26 «Nu nɔpɛ ge la zooga é ʋa ná-togani ma yiʋo mɔungi ve Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, mazɔlɔɔ ma mɔungi kpein ka niina ga Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔi, é ɠɛni ga togani goiti ɓaa ma wolaiti ti-ma yiʋoiti. 
\v 27 Ni toɠa ɠɛ ga sua ɠɔzɔai ta, é la ɠulaa ga zalaɠa, toɠa unmɔɔ, eɠɛʋelei sɔngɔi la, é sɔngɔi ma ɠaaɠwɛsu lɔɔlugɔi ɠilazuʋɛ zeɠe, é pɛɛ ba. Ni é la unmɔɔni, toɠa ʋɔdi, eɠɛʋelei sɔngɔi la.
\p
\v 28 «Naa ʋoluma, nii kpein nu a kona Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, kɔligaa zaama ti ga nɔnɔi, naa la zooga ʋɔdizu, ɓaa é ʋa unmɔɔ, é ɠɛni ga nu vului, ɓaa toganii, ɓaa kpalagi é ga zeaɠɔligi. Nii kpein a ɠona Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, naa ɠa ɠɛ ga nɔnɔ ta anii gola ɲadegai. 
\v 29 Anɛɛ ni nuɓusɛi ʋe a kona, nu la zooga é ʋa unmɔɔ, ta naama nui ʋaa.
\p
\v 30 «Zooi ná-puusiɛiti, é ɠɛni ga zooi ʋaalɔnɔgiti, ɓaa guluiti gaawaaiti, ta ga Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔ, ani ʋe feai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 31 Ni nui ta ɠa pɔ é ná-puusiɛi ma anii ta unmɔɔ, toɠa sɔngɔi ma ɠaaɠwɛsu lɔɔlugɔi ɠilazuʋɛ zeɠe, é pɛɛ ba. 
\v 32 Puusiɛ vai, nii é ʋilɛsu nikɛiti ba, ta baalagiti, ta boliiti, toganii a leʋena puu, tukpɔi wu, puusiɛi ɠa ve Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 33 Togani nui la zooga é ʋa ziimazeɠe kɛ, ma ʋagɔi ta ma ɲɔi zu. Nu la ta maavaliboga ga taɠili. Ni nu a ta ʋotogi ɠɛɛna ga taɠili, ti felegɔ ta ɠɛ ga ani ɲadegai, ti la zooga unmɔɔsu.»
\b
\p
\v 34 Deveiti kana Ɠɔoɠɔ GALAGI ti veeni Moize ya, Izilayɛle nuiti ta vaa ma, Sinayi gizei ma.