\id JOB - Toma Bible
\ide UTF-8
\h Zɔɓe
\toc1 Zɔɓe Ná-Sɛʋɛi
\toc2 Zɔɓe
\toc3 Zɔɓ
\mt1 Zɔɓe
\mt2 Ná-Sɛʋɛi
\imt Sɛʋɛi lɔɔzeizuʋɛ ma woo mɔungiti
\ip Sɛʋɛi nii ɠa zunui ta ná-faa zuɠulazu, nii é ɠɛni ga telebo nu, daaseigi ga Zɔɓe. Zunui naa wola ɓɔlɔni, kɛlɛ é la koto ɠɛɛni GALA daalɔɠɔma, é ʋa naa ʋeelala. Nu nɔpɛ ge la Zɔɓe Ná-Sɛʋɛi ɠɛɛ nui ɠwɛɛ, nu la ɓalaa kɛɛ yeeɠɛɠalai ɠwɛɛ, kɛlɛ ɗa ka ga Zɔɓe ná-eteai ziɛni mɛmɛwolaiti ta-ziɛgi zu, ʋelei Abalaame la, tɔɔzei sii ma ɠonagi ɠɛɛni ga kona ungila puunaanigɔ (140). Faaɠwɛ nu wolaiti ti la laani da ga Zɔɓe ɓɔɠɔ ɠa é sɛʋɛi nii ɠɛai. Ti ɠisiɛʋɛ ga nu ɠili ta, nii nu la kwɛɛ, naa ɠa é sɛʋɛai, é ɠisiɛai ga toɠa ga faa ʋagɔ ga é Zɔɓe ná-wɔlɔwɔlɔ vai zuɠula taɠiligaa ma.
\ip Zɔɓe Ná-Sɛʋɛi ɠa ɓɔɛzu é ʋilɛ kpɔlɔi ʋa. Zobogi veeni Setana ya ga é Zɔɓe ɓɔlɔ, tɔɔzei é ɠisiɛni ga naa a la ɠɛ ga zaɓu Zɔɓe looɠo lɛbiyai vee vai ʋa GALA bɛ (\xt 1:11\xt*). Sɛʋɛi wɔɔlɔzuʋɛ kpein ka Zɔɓe ta bɔɔlaiti ta-yɛpɛi zuɠulazu, é lo ná-kpɔlɔi ma ungi ʋa. Zɔɓe bɔɔlaiti ta-ɠisiɛi ɠɛni kotoi ta ɠa é kɛai, kɛlɛ Zɔɓe mu ge laani da ga toɠa ga sɔbalala nu. Naa ʋoluma, GALA ge ɓɔɛni Zɔɓe ʋɔ, kɛlɛ é la Zɔɓe ná-kpɔlɔi ma ungi lɛɛni la pɛ. Zɔɓe kwɛɛgai ma ga GALA ka zoo fai pɛ kɛɛzu, ʋelei é pɔ la, ta nu vulu ɠila kpalaa ge la zooga GALA kɛɛ vaa ʋapagiti gaaɠaazu, é GALA ná-tuyai zɔlɔɔni ʋolu, é sɔlɔɔ ganii mɔinmɔin ta doun mɔinmɔin sɔlɔɔ.
\iot Unsosuʋɛ
\io1 1. Fai niiti Setana ti wuzeɠeni Zɔɓe laalɔɠɔma, ti ɠɛai ga naa ná-kpɔlɔi ma ungi (\xt 1:1—2:13\xt*).
\io1 2. Zɔɓe ta bɔɔlaiti ta-ɓɔɛzuɠulaiti é lo ná-kpɔlɔi ʋa (\xt 3:1—37:24\xt*).
\io1 3. GALA ge ɓɔɛni Zɔɓe ʋɔ, Zɔɓe ma ge gooɠaaʋote (\xt 38:1—42:6\xt*).
\io1 4. Zɔɓe ná-eteai ma zeidai, ta ʋelei GALA ge tuyai looni la bɛ gaaɓelasu (\xt 42:7-17\xt*).
\c 1
\s Zɔɓe ná-suɠɔɠɔ mɔungi
\p
\v 1 Zunui ta ɠɛni Use yooi zu, daaseigi ɠɛni ga Zɔɓe. É ɠɛni ga zunui nii peelalazu la ba, é zɔle, é ɠɛni luazu GALA ba, é ɗa maaɠooza faa ɲɔi ɠɛɛ vai ʋa. 
\v 2 Zunu loun lɔfela ɠa é sɔlɔɔni ta anzanu loun saʋagɔ. 
\v 3 Ná-toganii ɠɛni ga baalagi ta bolii waadɔfela (7.000), ta ɲɔmɛi waasaʋagɔ (3.000), ta wozawoli nikɛ waagila (1.000), naa ʋɛɛ soovale saa undɔɔlugɔ (500) ʋa. Botiɠɛ nui ɠɛni zea ga bɔɔlɔa. Zunui naa ɠa é ɠɛni ga sɔɓelama nu wolai, zooi naati su ti Zuludɛn folo ɠulazu ʋelei.
\p
\v 4 Ná-doun zunuiti ti ɓena ɓɔɠɔ loli, ti ɗa fɛtii ɠula ta-ʋɛlɛiti bu, naa ɓena ɠɛ ga seɠezeɠedai, ti ɠɛni ti-ʋaazeela saʋagɔiti tolisu, ti laami ʋɔɔma, ti ɓɔɔle. 
\v 5 Siɛgi zu naama vɛti voloiti gaa a la ɓelana la, Zɔɓe ɠɛni ná-dointi tolisu, ti ʋa, nii a kɛ é zalaɠai ɠula ti ʋɛ, ti ɲade. É ɓena wuzeɠe ga sobuzobui, é gala zalaɠai ɠula ti ɠilagilagi ná-faa zu. Mazɔlɔɔ é ɠɛni ɠɛɛzu ɓɔɠɔ ma: «Tanisu dòinti ti faaɠaazagi ta ɠɛɛʋɛ, ti GALA koto ti-yiimaʋɛ.» Ʋele ɠana nɔ Zɔɓe ɠɛni kɛɛzu la ɠɔ.
\p
\v 6 Yeeta, GALA ná-geezuɠeelaiti ti ʋaani, ti lo Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu maaɓɔgi zu. Setana, nii é ga maalɔɔ nui, naa ʋaani tɔ ɓalaa ti zaama. 
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Setana ma: «Ɗa zeɠezu mini?» Naa gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Gè ɠɛa eteai zuɓizɛzu, gè ɗa ziɛziɛ.» 
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «È nà-botiɠɛ nui Zɔɓe zumɔgɛ nɛi? Nu nɔpɛ ge la ga tɔun kɛʋele eteai zu, zunu ʋe peelalazu la ba, é zɔle, zunu ʋe é luazu GALA ba, é ɗa maaɠooza faa ɲɔi ɠɛɛ vai ʋa.» 
\v 9 Setana gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Zɔɓe ɠa luazu GALA ba nɔ lɛin ɓaa? 
\v 10 Ɗa ɓaazu maazu, pele ungi pɛ ma, eɠɛ a ɠɛ sasa zu, tɔ-o, ná-pɛlɛyeɠei-yo, zeaɠɔligiti-yo È zeavai pɛ suɓɛtɛʋɛ, ná-toganiiti gaawɔɔlɔa zooi zu. 
\v 11 Kɛlɛ yeevɔɔɠu lɛɛ zeaɠɔligiti ba, ta ná-nuiti, ɗa pɛtɛ ni é la è ɠotoni gaamanɔ.» 
\v 12 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni la Setana ma: «Kɔli pagɔi kpein ka ɗa-zobogi wu, ta ná-nuiti, kɛlɛ mina yeevɔɔɠu tɔ ɓɔɠɔi ɓusɛi ʋa.» Naazu ɠa Setana zeɠeni Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ bɛ.
\p
\v 13 Yeeta, Zɔɓe ná-doun zunuiti ta ná-doun anzanuiti ti ɠɛni daamii wosu, ti ɗa dɔɔi ɓɔle ʋɔɔma, ti-liɛ zunu mɔungi ʋɔ bɛ. 
\v 14 Keela ɠila ge ʋaani é Zɔɓe ɠa, é daazeeli ma ga: «Nikɛiti zɛgɛ nɔ wozai wolizu, soovale saaiti ti ɗa laami ti ɠoba, 
\v 15 Saɓa nuiti tooʋɛ ti zu, ti li ga tiye. Ti ɗa-wotiɠɛ nuiti kpein paaʋɛ ga boɠa zɔkpɔi. Nà ɠila kpe ka kùlaai, gè ʋa gè naama vai laazeeli è ma.»
\p
\v 16 É yɛni nɔ ɓɔɛzu, keelai taɠili ge ʋaani, é ɠɛ ma: «Geeɓadɛi looʋɛ ɗa-ʋaala kpulugiti su, ta ɗa-wotiɠɛ nuiti. É ti pɛ galaʋɛ. Nà ɠila kpe ka kùlaai, gè ʋa gè naama vai laazeeli è ma.»
\p
\v 17 É yɛni nɔ ɓɔɛzu, keelai taɠili ge ʋaani, é ɠɛ ma: «Ɓaɓilɔne nuiti ma ɓulugi ɠɛɛʋɛ ga seizu saʋagɔ, ti ʋa, ti loo ɲɔmɛiti su, ti li ga tiye. Ti ɗa-wotiɠɛ nuiti paaʋɛ ga boɠa zɔkpɔi. Nà ɠila kpe ka kùlaai, gè ʋa gè naama vai laazeeli è ma.»
\p
\v 18 É yɛni nɔ ɓɔɛzu, keelai taɠili ge ʋa, é ɠɛ ma: «È-loun zunuiti ta è-loun anzanuiti zɛgɛ nɔ daamii wosu, ti ɗa dɔɔi ɓɔle, ti-liɛ zunu mɔungi ʋɔ bɛ, 
\v 19 fiilɛ wola ɠila kpe kulaʋɛ ga teʋebai zu ʋele, é loɠa pɛlɛi ma zeki naanigɔiti ba, é wolo è-lointi ma. Ti pɛ ti zaaʋɛ. Nà ɠila kpe ka kùlaai, gè ʋa gè naama vai laazeeli è ma.»
\p
\v 20 Zɔɓe wuzeɠeni, é ná-seɠe wolai ʋali ga kidaaʋiligi maaʋele ma, é nɔungi ɓuye, é laaʋɛɛ zooi ma, é nɔkɔ. 
\v 21 É ɠɛni ma:
\q «Kàbei ɠa kùlaai la dèe ɠoozu, kàbei ɠa gè ɠalesu ma la.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI feeni, Ɠɔoɠɔ GALAGI seɠea ʋolu.
\q Lɛbiyai ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ!»
\p
\v 22 Naama maanɔɠɔiti kpein saama, Zɔɓe la ɠɛni koto ɠɛɛni, é la faa ɲɔu nɔpɛ daani GALA unma.
\c 2
\s Zɔɓe ná-suɠɔɠɔ felesiɛi
\p
\v 1 Yeeta mɔnɔ, GALA ná-geezuɠeelaiti ti ʋaani, ti lo Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu maaɓɔgi zu. Setana ʋaani tɔ ɓalaa ti zaama, é lo Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu maaɓɔgi zu. 
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Setana ma: «Ɗa zeɠezu mini?» Naa gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Gè ɠɛa eteai zuɓizɛzu, gè ɗa ziɛziɛ.» 
\v 3 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «È nà-botiɠɛ nui Zɔɓe zumɔni nɛi? Nu nɔpɛ ge la ga tɔun kɛʋele eteai zu, zunu ʋe peelalazu la ba, é zɔle, zunu ʋe é luazu GALA ba, é ɗa maaɠooza faa ɲɔi ɠɛɛ vai ʋa. Toɠa loni kpaan ná-telebodai zu. È dìiʋɛ koloɠolo fai ma nɔ wafuun.» 
\v 4 Setana gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Falibo ka fai kpein ba, nui ɠa ɠɛlɛ zeaɠɔligi kpein ba, zɛnvui ɠizo fai zu. 
\v 5 Kɛlɛ yeevɔɔɠu lɛɛ kpusɛi ʋa, ma zuai ta ma ɠaeiti, ɗa pɛtɛ ni é la è ɠotoni gaamanɔ.» 
\v 6 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Setana ma: «Toɠa ɗa-zobogi wu, kɛlɛ makɛ zɛnvui ma.»
\p
\v 7 Názu ɠa Setana zeɠeni la Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ bɛ. É divolo seeɓɛ ɲɔi ʋɛɛ Zɔɓe ʋa, é zo kɔɠɔaʋɛ, é lɛ nɔungi zu. 
\v 8 Zɔɓe zeini zuʋu ziɠigi zaama, é diɠi zaɠai ta zeɠeni, é ɗa ɓɔɠɔ maawɔin da.
\p
\v 9 Anzai ɠɛni ma: «Ɗa loni nɔ kpaan ɗa-lelebodai zu! GALA koto mu, è za!» 
\v 10 Kɛlɛ é ɠɛni naa ma: «Ɗa ɓɔɛzu eɠɛ anzanui nii ɠi ge la ma. Da yeezeizu undaanɛɛi wu ga GALA ná-vebɛanii, lee vaa zu da ɠɛlɛ maanɔɠɔi ʋa?»
\p Naama maanɔɠɔi kpein saama, Zɔɓe la ɠɛni koto ɠɛni ga daaʋɛ.
\s Zɔɓe bɔɔla saʋagɔiti ta-laalimai
\p
\v 11 Zɔɓe bɔɔla saʋagɔiti ti naama maanɔɠɔ vai kpein mɛnini, nii é zeelini ma. Ti zeɠeni ta-yooiti su ti ɠilagilagi, tiya ɠa ti ga: Elifaze nii é ga Teman nui, ta Ɓilidade nii é ga Suɠa nui, ta Sofaal Naama nui. Ti deveni ga ti li ti laali ma, ti ziilaa. 
\v 12 Siɛgi zu ti ɠɛni la ɠoozama, ti ka, ti la ɠɛni ɠwɛɛsu ɠaani ba. Ti wɔlɔni, ti ɗa wola zɔngɔ, ti ta-zeɠe wolaiti baliʋali ga kidaaʋiligi maaʋele ma, ti fufiligi lɛ geezu, é vaza ti unma. 
\v 13 Ti zeini koba zooi ma, eyɛsu folo lɔfela, kpidi lɔfela. Nu nɔpɛ ge la woo ɲɛ gila kpalaa boni ma, mazɔlɔɔ ti kwɛɛni kpezekele ʋelei ná-kpɔlɔi wɔɔlɔni la.
\c 3
\s Zɔɓe ná-kpaazaɠa wooiti
\p
\v 1 Naa ʋoluma, Zɔɓe laalaoni, é sɔlɔɔ foloi ɠoto. 
\v 2 É kpɔɛi lɔɔzeini, é ɠɛ ma:
\q
\v 3 «Foloi naa ɠoloɠolo, yeei gè zɔlɔɔni da,
\q ta kpidii nii é ɠɛni ma: ‹Zunu loun ma wo ge zeɠea!›
\q
\v 4 Foloi naa, é ɠɛ ga kuai.
\q GALA nii é geezuʋɛ, é mina yiizoolɛ la,
\q wozakala ge mina volo su.
\q
\v 5 Kuai ta kpidi ɓɔii ti seɠe ga tɔnɔ,
\q tonaɓiingiti ti yɛ zɛlɛni maazu,
\q foloi ma lɔmɔzɔɔgi maalua!
\q
\v 6 Kpidii naa ma, é ɠɛ ga kpidii nii tɛigai é leʋe ti pɛ ba!
\q Gaa mina lu konagi ma voloiti saama,
\q é mina lɔ alugi ná-gaalugiti su.
\q
\v 7 Ungo, kpidii naa zuɲakai yɛ de,
\q koozunɛ woo mina ɠɛ su!
\q
\v 8 Ungo, naama ɓidii maayo ge zeɠe nui naati bɛ ta ɗa foloiti koto,
\q ta niiti ti ziɛ wu zua maayikiai lolisu!
\q
\v 9 Kuai ná-sobu zomideɠaiti maalɔɔɠu,
\q é ɠito wozakalagi ʋa, kɛlɛ naa mina ʋa pɔ,
\q é mina geelaalaosuʋɛ ɠaazuɠɔlɔgiti buuɠa!
\q
\v 10 Mazɔlɔɔ é la naama ɠogi laaɠuluni, nii é sɔ̀lɔɔni,
\q ɓaa é ʋa pele leʋe nà-maanɔɠɔi luɠɔ!
\b
\q
\v 11 «Lee vaa zu gè la zaani aisa gè ʋa zɔlɔɔ?
\q Lee vaa zu gè la zaani sɔ̀lɔɔsuʋɛ?
\q
\v 12 Lee vaa zu gè nu ɲiibi felegɔiti sɔlɔɔgai, ti yeezei bù,
\q ta dèe ɲiimiiti zɛ̀gai ti ɓɔlezu, gè ɠula su?
\q
\v 13 Niizu nà la ɠɛ niina laani dɔin,
\q gè ɠɛ ɲiizu, gè ɗa looɠo
\q
\v 14 ga masagiti ta etea nu wolaiti,
\q niiti ti ɠizɛsu aniiti togai ʋolu, niiti ti ɠoloɠologa ɠɛni de,
\q
\v 15 ta kundiɠiiti, zanugi ti ya,
\q ti ta-ʋɛlɛiti daavesu ga walii.
\q
\v 16 Ɓaa gè mina ɠula etea, eɠɛ doin saai sɔlɔɔsuʋɛ,
\q ɓaa eɠɛ doungoiti niiti ti la ɠaazulaani folo ma.
\q
\v 17 Kabai zu, faa ɲɔu nuiti ta looɠo niina ga zɔiti kpɔlɔa,
\q niiti ti ɓɔlɔai, ta zoo ti lago looɠo.
\q
\v 18 Kasoɠa nuiti ziilɛiʋɛ ná,
\q ti la mɔ ta-wɛlɛma nuiti daawoo ɠila kpalaa mɛnisu.
\q
\v 19 Ɓolomadɔɠɔiti ta seizumaanɛgiti ta ná,
\q duɔi viega, é ɠula maliɠii ya.
\q
\v 20 Lee vaa zu wozakalagi veezu maanɔɠɔ nui ya,
\q ta zɛnvui veezu naati zea, niiti ti ziiɓɔlɔi zu?
\q
\v 21 Ti ɗa saai maaɓɔun, naa ma ge la ʋaazu,
\q ti ɗa gaiziɛ é leʋe naavoloi ʋa.
\q
\v 22 A la ɠɛ ti ʋɛ ga undaanɛ vaa,
\q ti ɠoozunɛ gola ni ta la ta-ɠabayeɠeiti sɔlɔɔ.
\q
\v 23 Nà ga zunui nii é la liizu ɠwɛɛ,
\q tama GALA ge kàtagɛ eɠɛ nà ɠɛ sasa ʋolu.
\q
\v 24 Kpàla gooiti ti ɠɛa ga nà-daamianigi ʋotogi.
\q Nà-kpee wooi nà-taɓai zu, naati kɛɛʋɛ eɠɛ ziɛi é yeizu.
\q
\v 25 Nii dùai ba, naa ɠa é sɔ̀lɔɔgai.
\q Nii gè inɛinɛni ba, naa ɠa seeliai mà.
\q
\v 26 Gè la gaanɛɛi zu, ɓaa ziilɛigi, ɓaa dooɠogi,
\q kɛlɛ kpɔlɔi nɔ ɠa gè daawu yeenɔpɛ.»
\c 4
\s Elifaze ná-kpɔɛzuɠula mɔungi
\p
\v 1 Teman nui Elifaze kpɔɛi zeɠeni, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Nu ɠa zoo nɛi é woo ɲɛ gila bo è ma? È wola iɲɔteʋeʋɛ!
\q Kɛlɛ ɓɛ ɠa zoo é maaɠɛ kpɔ?
\q
\v 3 Wɛlɛ, ɗa ɠa è ɠɛa nu mɔinmɔin kalasu,
\q è ti iɲɔdɔ, tɛigiti ti-yee zuɓɔlɔni.
\q
\v 4 È ɓɔɛ wooiti ti ɠɛni naama nui wuzeɠezu nii é ɠɛni loozu,
\q è ɗa naati sɛbɛlɔ, niiti ti-ɲiibiiti suɓɔlɔai.
\q
\v 5 Niizu ɗa ɠa è iɲɔ ge leʋea siɛgi zu maanɔɠɔi è ma la!
\q Tɛi ɗa ɠa pilɛgai è ʋa, è ɠɛa unga wuulee!
\q
\v 6 Ɗa-ɠidaaleʋei è bo ga GALA ma, naa laade é ʋa ɠɛ ga ɗa-ladalai ma ungi ɓaa?
\q Ɗa-lelebodai la ga ɗa-ɠitogi ɓaa?
\q
\v 7 Ɠisiɛ lɛɛ, sɔbalala nui ɓɛgele ɠa undaaʋiliga?
\q Sɔle nui ɓɛɛni ka ti zuɠoloɠologa?
\q
\v 8 Ʋelegi gè ɠidaa bu la,
\q zɔiti ti telebotalai ta nimizai vazasu,
\q ta ɗa ti-ɠaawaai ɠula.
\q
\v 9 GALA daa viilɛi ɠa ɗa ti undaaʋili,
\q toɠa ɗa ti ɠala ná-ziiɠaawanai zu.
\q
\v 10 GALA ka ɗa zalaiti daaɠulu, ta ɠɛna zikɔa,
\q é zala ɓokpagiti ɲiigaiti galeɠale.
\q
\v 11 Daamiani balagi ɠa ɗa zalai ʋaa,
\q zala yiʋoiti ti vaza.
\b
\q
\v 12 «Wooi ta zeelini mà dɔɔɠuzu,
\q gòiyeɠe ma woo goi mɛnini, é ɗa wo vaa,
\q
\v 13 segi zu, kpidii, siɛgi zu kisiɛiti supuai la,
\q siɛgi zu ɲiimɛni wolai leʋeai la ga nuɓusɛiti.
\q
\v 14 Gè ɓalini ga duai,
\q kàeiti su ɠɛ yɔɔɠɛ.
\q
\v 15 Fiilɛi ta ma zii ʋuuni gàazuʋɛ,
\q é kɔɔlɛ ɓooi yei ga ze.
\q
\v 16 Nui ta ɠɛni loni gàazu, gè la ɠɛni baaɠulaba ɠwɛɛ,
\q kulakɛlɛmai naa ɠɛni gàazu.
\q Gè woo goi ta mɛnini, é ɗa wo vaa, é ɠɛ ma:
\q
\v 17 ‹Nuɓusɛi ɠa lelebo nɛi ɓaa GALA gaazu?
\q Nui ɠa zoo nɛi é ɲade Kpɛtɛ Nui ɠaazu?›
\q
\v 18 Ni GALA ge la zooga é ʋa ʋoluzei tɔ ɓɔɠɔi ná-botiɠɛ nuiti ba,
\q ni é kaka fai ɠaa ná-geezuɠeelaiti su,
\q
\v 19 toɠa zoo ɠale ʋoluzeizu nuɓusɛiti ba, ti ɓɛtɛai nɔ ga penɛi,
\q ti ga fufiligi, nu a kpɔnɛkɛlɛ eɠɛ ɓaɠaɓaɠai.
\q
\v 20 É zo sobui ma, é ʋa li kpɔkɔi ʋɔ, ti ɠɛa ga fufiligi,
\q ti ɲɛɛlɛ eyɛsu ɠɔ, nu ɠi ge la loa ti zu.
\q
\v 21 Ti-yɛnvui ma ɠalui leʋea ga,
\q ti za, ti la ɠimalai zɔlɔɔni.»
\c 5
\q
\v 1 «Wooɠula lɛɛ, è pɛtɛ ni nu ɠa è wooɠaaʋote.
\q Geezuɠeela ɲadegaiti su, ɓɛgele ɠa ɗa wooɠula ma?
\q
\v 2 Mazɔlɔɔ ziiɠulagi ɠa a ɗa ɠimalala nui ʋa,
\q ziiɠaawanai ɠa ɗa faaɠaaɠalala nui undaaʋili.
\q
\v 3 Gaamazu, gè ɠimalala nui ɠaani, sape ɗa ziɛ,
\q su la ɠɛni ɠoozani, gè niima ɠotoi looni ná-pɛlɛyeɠei ma:
\q
\v 4 ‹Ná-dointi ti mina ʋoluzeizu nɔpɛ sɔlɔɔ,
\q ta ti ʋeelalana tukpɔɠaaleʋezuʋɛ,
\q nu mina zɔlɔɔ é ʋa ti maavaawo!
\q
\v 5 Nii a faza, naama lɔnɔgi ɠɛ ga taɠiligaa tɔnɔ,
\q ti li, ti so, anɛɛ ni ɠaingiti ta ná!
\q Unsuɲɔu nuiti ti ʋa, ti loo zeaɠɔligiti su!›
\b
\q
\v 6 «Maanɔɠɔi la ʋɔnɔga é ʋa ɠula fufiligi zu,
\q kpɔlɔi la wuzeɠea é ʋa ɠula pɔlɔi ʋa.
\q
\v 7 Mazɔlɔɔ nui ɠa zɔlɔɔsu kpɔlɔi zɔlɔɔ fai ma,
\q eɠɛʋelei abuɓeɓelai a ɗa wuzeɠe koʋe fai ma la.
\b
\q
\v 8 «Ni nà ɠɛni de, GALA nɔ ɠa nà la ʋoluzei ba,
\q ungo, GALA ka nà la nà-faiti daazeeli ma.
\q
\v 9 Niiti é ti ɠɛɛzu, naati ta ga faa wolaiti, nu la ti ɠaaɠa,
\q nu la zooga è ʋa ná-laavɔɔ vaiti gaalu.
\q
\v 10 Tɔ ɠa a ɗa tonai ʋu eteai zu ná pɛ,
\q é dɔɓɔi kpein kɔ ga ziɛi.
\q
\v 11 Niiti ti maayeiɗai, toɠa naati buzeɠe, ti ɠaaɠooza,
\q niiti ti yiizoolɛai, toɠa naati unmɔɔ, é ti ɠula.
\q
\v 12 Toɠa ɗa naati ta-vaazeikpasuiti suɠoloɠolo, niiti ti ga keleɠele nu ɲɔiti,
\q ti-yeeiti ti la zooga ti ʋa ɓɔ ti ʋa, ti ʋa li luɠɔma.
\q
\v 13 Toɠa ɗa ɠima nuiti so ga balii, nii é ga ta-ɠeleɠele ɲɔi,
\q ta-lɛnɛ ɲɔiti ti la faa ʋaa.
\q
\v 14 Ta ɗa ziɠa kpidii ʋa folo ɓekpegi,
\q ti ɗa yeeʋɛɛ mɛmɛ folo gaalɔgai.
\q
\v 15 GALA ka ɗa bala nui ɠula ti-laaʋɛ ma woɠa zɔkpɔi laawu,
\q toɠa ɗa maawɔin nui ɠizo, é kula zobobɛ nuiti zea.
\q
\v 16 Kito ka maawɔin nui ʋɛ,
\q ta toɠa ɗa faa ɲɔu ɠɛ nuiti pɛ daaɠulu.
\b
\q
\v 17 «Naa ɠa é ba deɠɛmu, undaanɛ nui ɠa ga naa, zɔi GALA ge maaɠolozu.
\q Mina ɠɛlɛ Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ná-maaɠoloi ʋa.
\q
\v 18 Mazɔlɔɔ GALA ka nu ɓɔlɔ, é è ɠɛdɛ ɓalaa.
\q Ni a nu maawanana, tɔ ɓɔɠɔi ɠa a kpe.
\q
\v 19 Kidaaʋili seizu lɔzita zu, toɠa è ɠula ti zu,
\q dɔfelasiɛi zu, faa ɲɔu la zeelia è ma.
\q
\v 20 Pului ma ziɛgi zu, toɠa è ɠizo saai ma,
\q kɔɔi ɓɔi ʋa, toɠa è-yɛnvui makɛ.
\q
\v 21 Ɗa lɔɔɠuzu zɔlɔɔ nu nɛgi ná-kpakɔi ʋa,
\q è la lua faa zuɠoloɠologi ʋa é ʋaazu.
\q
\v 22 Ɗa ɲɛɛɠula faa zuɠoloɠologi ta pului zu,
\q è la luaa dɔɓɔ zuaiti ba.
\q
\v 23 Mazɔlɔɔ minazeɠe ka ɠɛ wo yɔɠɔzu wa dɔɓɔzu ɠɔtuiti,
\q ta ziilɛigi ɠa ɠɛ wo yɔɠɔzu wa dɔɓɔ zuaiti.
\q
\v 24 Ziilɛigi ɠa ɠɛ ɗa-ʋɛlɛi wu ná pɛ,
\q siɛgi zu è wɛlɛzu la ɗa-logani ɓulugiti ma sasai zu, gaa la ʋalaga ta ʋa.
\q
\v 25 Ɗa pɛtɛ ga ɗa-ʋɛlɛyeɠei ɠaa ɠa wɔɔlɔ,
\q è-mavofodaiti ti ʋɔnɔ eɠɛ dɔɓɔzu lufaiti.
\q
\v 26 Ɗa yei kabai zu ga pɔlɔzaɠadai,
\q eɠɛ molo ɠili wolai nii daavegai.
\q
\v 27 Wɛlɛ, naa ɠa gi ɠidaai bu gola, tɔ ɠana.
\q Woilo niima vaiti ma, è ɗɔnɔ zɔlɔɔ ti zu.»
\c 6
\s Zɔɓe Elifaze wooɠaaʋote fai
\p
\v 1 Zɔɓe gooɠaaʋoteni naazu, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Ee, ni nà-ziiɓɔlɔi a la zoo ɠɔɠɔsu,
\q ni a la zoo ɠɛɛzu nà-maanɔɠɔi kpein ge zei ʋɔɔma kiloi ɠa.
\q
\v 3 Ti ɠɛa wuizu, ti leʋe kpoloɗɛi ma ɲaɠaegi ʋa,
\q naa ɠa é kpɔ̀ɛ wooi lateʋesu.
\q
\v 4 Ungo, GALA Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii bɔ̀a ga ná-mɛɛinti,
\q ti ma wanai zìi laavega,
\q GALA ná-maalua vaiti ta ɠɛʋele ɓɛtɛzu kɔɔɠɔ vai zu dàalɔɠɔma.
\q
\v 5 Dɔɓɔ zoovalegi ɠa ɗa zikɔ nɛi ɓaa, siɛgi zu é tufa wundu lɛnugi miizu la?
\q Nikɛi ɠa ɗa zikɔ nɛi ɓaa, siɛgi zu é ná-tufai ɠakalaʋɛ la?
\q
\v 6 Nu ɠa zoo nɛi anii miizu, é la nɛɛni kpolo la ba?
\q Nɛɛzu ɠa nɛi tɛɛ ɠain ma ɗɛ ɠolegi ʋa ɓaa?
\q
\v 7 Nii mɔungi gè ɠɛni ɠɛlɛzu ba, naa ɠa niina é ga dàamianigi.
\q Ná ɠa é ga dàamianigi, anɛɛ ni wɔin la mà.
\b
\q
\v 8 «Wɔin ɠa mà gola ga gè gooɠaaʋotegi zɔlɔɔ,
\q GALA ge va bu, é naa ɠɛ bɛ̀, nii kìtogai ba.
\q
\v 9 GALA ge va bu é dɛ̀ɛvɛ,
\q é yeei maale, é mà vaa ɠaaɓela!
\q
\v 10 Nà kuai wo ga koozunɛɛi nà-kpɔlɔi zu nii kpela ge la ba,
\q ziilɛi faa ɠaaɓelagi nà la sɔlɔɔ, naa ɠa é ga,
\q gè mina GALA ɲadegai ná-deveiti yaava.
\b
\q
\v 11 «Leeni ɠa gè ɠitosu ba, zɛbɛ nɔpɛ ge la mɔ bà?
\q Leeni ɠa gè yɛnvuzu ma mɔnɔ, ʋelela ʋele la mɔ bɛ̀?
\q
\v 12 Nà ga kɔtui ɓaa, gè ʋa zobo sɔlɔɔ fai pɛ ma?
\q Kpùsɛi ɠa ga kɔlu ɓɔigi ɓaa?
\q
\v 13 Kpɔba la mɔ bɛ̀, ɓaa?
\q Kpɔbai zɔlɔɔsuʋɛ pɛ maa la ɠoozani bà ɓaa?
\b
\q
\v 14 «Nui nii é taɓai zu, maanɛɛʋɛ bɔɔlaiti ti ta-wooɠɛɠiladai tago ɠula kɛlɛma bɛ,
\q anɛɛ ni a la looɠo lɛbiya veezu Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii GALA bɛ.
\q
\v 15 Bɔ̀ɔlaiti ti yàava eɠɛ kɔtuɗɛi,
\q eɠɛ kɔtuɗɛi ta, daazuʋɛ vɔai.
\q
\v 16 Siɛgi zu ziɛ ɓuungi ta kɔɔlɛ vukɔi ti ɠaawuunsu da,
\q toɠa ɗa yei ga ziɛ ɓɔlɔi.
\q
\v 17 Kɛlɛ die sei ziɛgi zu, ta ɗa vɔ,
\q foɠoi a ɠulana, ti vɔ su gaamanɔ.
\q
\v 18 Siɛ wo nu ɓulugiti kpɔɔle wɔin ti ma, ta zeɠezu ná-pelei ʋa,
\q ti ʋu teʋebai zu, ti loo ya.
\q
\v 19 Tema yaaɠoiti ta ziɛi ɠaiziɛzu ga ɠaazuʋɛ,
\q Saɓa ziɛ wo nu ɓulugiti kigi ɠa ti ʋa.
\q
\v 20 Kɛlɛ ti unfeni, tɔɔzei ti ɠitoni ti ʋa,
\q ti yɛni unfegi zu, siɛgi zu ti zeelini la ná.
\q
\v 21 Zekana wo la niina nɔ̀un tetema,
\q wo nà-kidaaʋili fai ɠaa, wo lua.
\q
\v 22 Gè wo valiʋɛ nɛi ɓaa, ga: ‹À faanɛɛ ɠɛ bɛ̀,
\q wo ta ɠula wo-ɠɔligiti ba nɔ̀un bɛ,
\q
\v 23 nii a kɛ wo kùla sili nui ya,
\q wo ùnmɔɔ, wo kùla tooma nui ya›?
\b
\q
\v 24 «À kàla dɛɛ, kɛ̀ʋele ɓɛtɛʋɛ ga gè maaɠɛ kpɔ,
\q à bo dɛɛ mà, ɓɛgele ɠa kàkagai su?
\q
\v 25 Kpɔɛ gaamai la ɗa ga nu nɔpɛ maawana.
\q Kɛlɛ leeni ɠa wa-yelilomaiti ti dɛɛzu?
\q
\v 26 Wo wɔinʋɛ ga wo zelii lo kpɔɛzuɠula ɲakaiti ma,
\q wooiti kitotala nui ti ʋiligai fiilɛi zu?
\q
\v 27 Wa zoo wo kpakutoomai ɠɛ ga podoin,
\q wa yɛ kɛɛzu, eyɛsu wo wo-wɔɔla ɓɔɔɓɔgi ʋɔdi.
\q
\v 28 Kɛlɛ, anɛɛ naa ʋe, à so dɛɛ ma, wo wɛlɛ gàazu.
\q À bo dɛɛ mà, ni zɛɛ ɠa gè bosu.
\q
\v 29 À wɛlɛ lɛɛ bà: Yaava vaa la ade yɔɠɔzu!
\q À wɛlɛ lɛɛ bà ʋolu: Nà-sɔbalalai ɠulaʋɛ kɛlɛma niima vai tɛi su.
\q
\v 30 Telebotala vaa ɠa nɛi nɛ̀gi ma?
\q Wa kaazu ga gè la maanɔɠɔi ma ɠaawanai ɠaaɠaazu ɓaa?»
\c 7
\q
\v 1 «Nii deveai nuɓusɛi ma eteai zu, kpaaʋɛ eɠɛ salaʋusulai,
\q sii ma voloiti kulaʋɛ eɠɛ nui é zalai ɠaiziɛzu.
\q
\v 2 Eɠɛ duɔi é foloi ɠa, é niinigi maaɓɔunsu,
\q ta eɠɛ botiɠɛ nui é zalai maaɓɔunsu,
\q
\v 3 zekana gè la, gè alugiti kɛa taɓai zu,
\q nà kpidiiti kɛɛzu nɔ kpɔlɔi zu.
\q
\v 4 Nà laana nɔ feya, nà ɗa ɠisiɛ ga: ‹Nà wuzeɠe siɛ kpɛgele zu?›
\q Siɛgi zu kpidii zuɠoozazu la, dàa ɠa vesu ga kɛunga wuuleegi eyɛsu geelaalao.
\q
\v 5 Koegi ʋua kpùsɛi ʋa ná pɛ, kɔ̀lɔgi ɓaa ga pɔlɔi ɠɛʋelei,
\q kɔ̀lɔgi ɗa ʋaliʋali, é ɗa ɠula ɓɔɠɔ ʋa.
\q
\v 6 Nà-eteai ɠa leʋesu ga maavilɛ, é leʋe seɠe vɛlɛ nui ná-keingi ʋa.
\q Toɠa liizu, é ɓe, kito nɔpɛ ge la ɠɛa ná.
\b
\q
\v 7 «Ee, GALA, ɠizɛ su ga zɛ̀nvui ɠa ga fiilɛi nɔ,
\q gàazuʋɛ la mɔ undaanɛɛi ɠaa ʋolu eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 8 È-ɠaazuɠɛzɛi è ɠɛa wɛlɛzu mà la, naa la mɔ zooga é ʋa kà,
\q siɛgi zu è wɛlɛzu la, gè la mɔ ɠɛa ná.
\q
\v 9 Tonaɓiingi ɠa ɗa ɲɛɛlɛ, é li,
\q zekana é la, zɔi é yeizu gɔvɛalaazu, é la mɔ lɛa ʋolu.
\q
\v 10 É la mɔ ɠalega ma ʋolu, é ʋa ʋa ná-pɛlɛi wu,
\q ta yeema ma seizuʋɛ ɓɔɠɔi.
\b
\q
\v 11 «Naa ɠa é ba, gè la mɔ maaɠɛsu kpɔ ʋolu,
\q zɛ̀nvui ɠa kidaaʋiligi laawu, kɛni mu gè ɓɔɛ.
\q Nà kpalagi wosu nà-ziiɓɔlɔi laawu.
\q
\v 12 Nà ga kpoloɗɛi ɓaa, ɓaa kpoloɗɛ wu zua wolai,
\q è nua ʋilɛsu dàalɔɠɔma ga ti ɗa wɛlɛ mà?
\q
\v 13 Siɛgi zu gè ɠɛɛzu ma la: ‹Nà-betei ɠa gàanɛɛnɛ,
\q dàazuʋɛ ɠa ɓɔ bà ta zeɠe nà-taɓai ʋa,›
\q
\v 14 naazu ɠa è màaluazu la ga se wuulewuulegi,
\q è gàalua ga kulakɛlɛmaiti.
\q
\v 15 Wɔ̀inʋɛ ga è dɔ̀ɔɓa,
\q Ungo, saai vizɔgɛ mà, gè ʋa lia yɛsu ga mà ɠaei nɔ!
\q
\v 16 Faa kula ɠɛa, gè la yɛga ná ɠɔ,
\q zɛ̀nvui la ga ani nɔpɛ, zɛ̀ ná dɔin.
\b
\q
\v 17 «Nuɓusɛi ɠa ga leeni, è ʋa wola ɠigaiziɛ ná-faa zu,
\q ta ná-fai wola ʋa ɠɛ è-yii ma,
\q
\v 18 è ʋa ɗa ná-fai wuuʋɛtɛ sobu-o-sobu,
\q ta è ɗa ʋa poluɠulazu yeeɠɛɠalai pɛ su?
\q
\v 19 Siɛgi ɓɛgele ɠa è-ɠaazuʋɛ zeɠezu la bà?
\q Siɛgi ɓɛgele ɠa è ɓesu la bà, gè dàaɗɛi ɓɔle?
\q
\v 20 Tɔun, anɛɛ ni gè koto ɠɛɛni, leeni ɠa gè kɛai ga ɗe, ɗɛi è wɛlɛzu nuɓusɛiti ma?
\q Leeni vaa zu è daalogai nà nɔ bà?
\q Gè ɠɛa ga kasɔ, ɓaa?
\q
\v 21 Leeni vaa zu è la nà-tɔ koloɠologiti suvaayɛsu,
\q è ʋa ɓudɛ nà-faaɠaaza golai maazu?
\q Mazɔlɔɔ nágo ʋe na, gè ʋa la fufiligi zu.
\q Ɗa gàiziɛ, kɛlɛ gè la mɔ ɠɛa ná.»
\c 8
\s Ɓilidade ná-kpɔɛzuɠula mɔungi
\p
\v 1 Suɠa nui Ɓilidade kpɔɛi zeɠeni, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Ɗa yɛsu niima ɓɔɛzuɠulaiti bosu eyɛsu yeelɛ?
\q Tɔngɔlɔ fiilɛ ɓɔɛi naati maa ɠa leʋezu yeelɛ?
\q
\v 3 È laaʋɛ da gaamazu ga GALA ka ɗa telebodai valibo,
\q ɓaa Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ɠa ɗa sɔle fai maaʋe?
\q
\v 4 Ni è-loun zunuiti ti kotoi ɠɛa,
\q é ta-lɔ koloɠologiti salaa ti ma.
\q
\v 5 Kɛlɛ ɗɔun, ni ɗa GALA gaiziɛzu,
\q è kpɔbai ɠaiziɛ Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ya,
\q
\v 6 ni peelalazu la è ʋa, è zɔlegɛ,
\q gaamazu, naazu toɠa ɠaaɓa è ma,
\q é tosuʋɛ ve è ya nii soloogai è ma.
\q
\v 7 È ɠɛʋele mɔungi è ɠɛni su, naa ɠa lɔi è ɠaazu,
\q ɗa pokɔɠɔna ma niinɛi ma ɗa ɠɛ su.
\q
\v 8 Deɠɛmu, nuiti ti etea ziaa è luɠɔ, naati gaazaɠa dɛɛ,
\q è ɠida faiti bu niiti ti-mɛmɛwolani ti ziaai ti zu.
\q
\v 9 Mazɔlɔɔ ade zɔlɔɔgɛ wogi nɔ, ade la faa nɔpɛ kwɛɛ,
\q tɔɔzei de-zii ma voloiti eteai zu, ta leʋesu eɠɛ niinigi.
\q
\v 10 Kɛwolaiti ta ɠigi ve è ya, ti è ɠala,
\q ti kula naa zu, nii ti ziaa su.
\b
\q
\v 11 «Tɛmui la ʋɔnɔga ni kpetei ɠɔmaʋɛ la de,
\q seeligi la ʋɔnɔga ni dɛilɛigi la ná.
\q
\v 12 Anɛɛ ni puaʋɛ, nu la teʋeni ga,
\q ziɛi maa a leʋena, é vɔ tufai zɔiti tuɠɔ.
\q
\v 13 Zekana a ɗa ɠɛ la ga naati, niiti ti yeemazu GALA ma,
\q faa ɲɔu ɠɛ nui ná-kitogi ɠa ɠoloɠolo.
\q
\v 14 Kitosuʋɛ ɠa ɠoloɠolo,
\q ná-ladalai ɠa nɔ ga ziingo lɛdɛi ɠɛʋele.
\q
\v 15 Siɛgi zu ti ʋoluzeizu la ta-ʋɛlɛi ʋa, naa ɠa ɗa ɲiikpi,
\q ta ɠaaɓaana ga ti zɛlɛ da, é la yɛga loni.
\q
\v 16 Ti ɠɛɛʋɛ eɠɛ siinziin ganigi, ziɛi su foloi ɠa,
\q é ma ɓekegiti maalesu kpelei maazu.
\q
\v 17 Toɠa ma zapeiti dɔɔzu kɔtuiti zɔɠɔzuʋɛti,
\q ti pele zɔlɔɔ, eyɛsu ti yei fasai wuʋɛ.
\q
\v 18 Ta folona seizuʋɛ,
\q ná ɠa kɛ eɠɛ kaipa é la ɠɛni kwɛɛ.
\q
\v 19 Wɛlɛ koozunɛɛi ʋa, nii é sɔlɔɔsu ná-pelei zu.
\q Taɠili ka ʋɔnɔ potogi zu zooi ma.
\b
\q
\v 20 «Ɓa-o, GALA ge la sɔbalala nui ʋiliga ya,
\q é la ɓɔga faa ɲɔu ɠɛ nuiti ba.
\q
\v 21 Nágo ʋe na, é ʋa é è laave ga ɲɛɛ wɔin,
\q è-lakɔlɔgiti ti ɗa zeze ga koozunɛ wooiti.
\q
\v 22 Niiti ti è wɔinzeɠezu, unfegi ɠa naati maaɓɔle.
\q Nu ɲɔiti ta-zeɠe ɠotaiti ta ɲɛɛlɛ.»
\c 9
\s Zɔɓe Ɓilidade wooɠaaʋote fai
\p
\v 1 Zɔɓe gooɠaaʋoteni naazu, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Gaamazu, gè kwɛɛ ga zekana é la.
\q Nui ɠa lelebo ɠale GALA gaazu?
\q
\v 3 Ni nu ɠa pɔ é maaɠaali,
\q é la zooga é ʋa gooɠaaʋote\f + \fr 9:3 \fr*\fq é la zooga é ʋa gooɠaaʋote\fq*\ft : Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: \ft*\fqa GALA ge la gooɠaaʋotega\fqa*\f* gila pa fe woo waagilagi (1.000) zaama.
\q
\v 4 GALA ka nɔnɔ ga ɠimalai, ná-zobogi zuɓaaʋɛ.
\q Ɓɛ ɠa a sakpe, é ʋa ɓe ma zalai zɔlɔɔsu?
\q
\v 5 Toɠa ɗa gizeiti seɠe ti-losuʋɛ, ti la loa ga ná,
\q é ti loka ná-ziiɠaawanai zu.
\q
\v 6 Toɠa ɗa zooi ɓali ma wuulaagiti maazu,
\q ma lɔkpalaiti ti ɲiikpi.
\q
\v 7 A ɓɔɛna foloi ʋɔ, foloi la ɠulaa.
\q Toɠa zoo pele ɓesasu somideɠaiti tuɠɔ ga ti volo.
\q
\v 8 Tɔ ɠila ka a ɗa geeɠɔlɔgi zuvie,
\q tɔ ɠa a ɗa ziɛ kpoloɗɛi ɠaaɠoozazuʋɛti maazu.
\q
\v 9 Tɔ ɠa é geezu ʋoo golaiti kpɛtɛai, ti laa ga:
\q ‹Wuluse Golai›, ta ‹Wɔliyɔn›, ta ‹Peleyadegiti›,
\q ta poogi é lɛkpɛma ʋelei nu yeezazuʋɛ.
\q
\v 10 Nii é kɛɛzu, naa wɔɔlɔʋɛ, nu la gaaɠaa,
\q ná-laavɔɔ vaiti gaa la luga.
\b
\q
\v 11 «Ni é ɠɛni leʋesu kòbaʋɛ, gè la ɠɛni kaa,
\q naa ʋolu, a la maaɠooza, gè la ɠɛni loa ga ná.
\q
\v 12 Nii a so ga zɛbɛi, ɓɛ ɠa a kula zea?
\q Ɓɛ ɠa a zoo é ɠɛ ma:
\q ‹Leeni ɠa è kɛɛzu?›
\q
\v 13 GALA ge la ná-ziiɠaawanai zuzoga.
\q Ziɛ wu zua ɲɔiti Laɠaɓe ta polu ani ɓulugi, ta yɛ laani kɔɠɔwu.
\b
\q
\v 14 «Nɔ̀un nà zoo gè gooɠaaʋote ɠale?
\q Wooi ɓɛgeleni ka nà yiimazeɠe ga tiye, gè ʋa ti wo ma?
\q
\v 15 Anɛɛ ni gaamai ɠa zèa, gè la zooga gè ʋa gooɠaaʋote nɔpɛ fe.
\q Kɛni nɔ gè maawɔinɠai ɠaiziɛ nà-tukpɔɠaaleʋe nui ya.
\q
\v 16 Anɛɛ ni nà wooɠulana ma, é gòoɠaaʋote,
\q anɛɛ naa ʋe, gè la zooga gè ʋa la da ga toɠa gòomɛnisu.
\q
\v 17 É tèʋegɛ fiilɛ wolai zu,
\q É màawanazuʋɛ mɔin, un ge la ba.
\q
\v 18 É la vaazu bu, gè ʋa yɛnvu laaɠula.
\q Toɠa dɛ nɔ zìimaʋɛ laavesu ga ani wanai.
\q
\v 19 Ni nà lona daawu, ná-zɛbɛi wɔɔlɔʋɛ.
\q Nà ɠɛɛna gè ɓɔɠɔ maalobo?
\q Ɓɛ ɠa a toli tukpɔɠaaleʋezuʋɛ?
\q
\v 20 Anɛɛ ni gaamai ɠa zèa, toɠa pèelala,
\q gè kpɔɛ nɔpɛ suɠula ʋa, toɠa pèelala anɛɛ ni nà ga sɔbalala nu.
\q
\v 21 Tama, nà ga sɔbalala nu! Kɛlɛ gè la yiizoolɛzu ga ɓɔɠɔ,
\q zɛnvui wɔinzeɠea mà.
\q
\v 22 Ti pɛ ta ga faa ɠila nɔ nɔ̀un bɛ, naa ɠa é ba, nà zoo gè ɠɛ ma:
\q ‹GALA ka ɗa sɔbalala nui ɠoloɠolo, ta nu ɲɔi ɓalaa.›
\q
\v 23 Siɛgi zu faaɓaagi ʋaazu la, é sɔbalala nui ʋaa nɔ kpe,
\q GALA ka ɗa ɲɛɛɠula sɔbalala nuiti ta-ʋoluɠulaiti su.
\q
\v 24 Siɛgi zu zooi lɔɔzu la nu ɲɔiti ta-zobogi zu,
\q toɠa ɗa tukpɔɠaaleʋe nuiti gaazuɠole.
\q Mazɔlɔɔ ni tɔ laade, ɓɛ ɠili ka a naa ɠɛ?
\b
\q
\v 25 «Nà-foloiti ti leʋega fala, eɠɛ kpizɛ wo nui,
\q ti ʋela, ti la undaanɛɛi zɔlɔɔni.
\q
\v 26 Ti leʋe gaamanɔ eɠɛ tɛmu ɓatoi,
\q eɠɛ koɠɛi é yeizu, é zeɠe geezuʋɛ, é loo ná-daamianigi ma.
\q
\v 27 Nà ɠɛna ma: ‹Kɛni gè yeema nà-ziizoolɛiti ma,
\q gè ɠaazuʋɛ valibo, gè tɔɔzei ga ɲɛɛi woga,›
\q
\v 28 màa ɠa ɓalizu nà-kpɔlɔiti kpein faa zu,
\q mazɔlɔɔ è la sòga ga nui sɔ ge la ba.
\q
\v 29 Nà la leve ga sɔba nu!
\q Leeni vaa zu gè ɓɔɠɔ ɓɔlɔzu wafuun?
\q
\v 30 Anɛɛ ni nà màagbazu ga kɔɔlɛ vukɔi ma ɗɛi,
\q gè zèeiti gaagba ga tɔbɔgi,
\q
\v 31 ɗa dɔ̀ palaʋalai zu gaamanɔ,
\q gè ɲɔu nà-seɠeiti gaazu.
\b
\q
\v 32 «Mazɔlɔɔ é la ga nuɓusɛ ga kɛ̀ʋele nii nà zoo gooɠaaʋotesu,
\q ɓaa gi ʋa ɠomi tukpɔɠaaleʋezuʋɛ.
\q
\v 33 Ni nu ɠɛni gi felegɔ yɔɠɔzu ga zaamazunui,
\q nii a zoo é dɔɔzɔɠɔzui wo,
\q
\v 34 GALA ge ná-tukpɔi zeɠe màazu,
\q ná-maalua vaiti ti ɓe, ti mina mɔ kpɔ̀lɔ,
\q
\v 35 nà zoo gè ɓɔɛ pɔ, gè la lua ba.
\q Kɛlɛ kɛɛɠeleɠele ge la ná, nà ɠila nɔ ɠa gè ɓɔɠɔ ʋa.»
\c 10
\q
\v 1 «Zɛnvui wɔinzeɠea mà,
\q gè la mɔ kpàla gooiti dɔɔɠuzu,
\q ziiɓɔlɔi é zìimaʋɛ laavegai,
\q nà naa ɠulazu kɛlɛma.
\q
\v 2 Gè ɠɛ GALA ma: ‹Mina pèelala,
\q dɛɛ lɛɛ ga ze, leeni vaa zu, è sàkpesu!›
\q
\v 3 È yiima vai ɠa ga è kpɔ̀lɔ,
\q è ɗa-ɓɛtɛanii ʋɛlɛʋili, nii è-yeei kpɛtɛai?
\q Faa ʋagɔ ɠana nɛi ɓaa, è nu ɲɔiti ta-vaazeikpasuiti maalobo?
\q
\v 4 Kpusɛi ma ɠaazuɠɛzɛiti nɔ ɠa ti è ʋa ɓaa?
\q Ɗa-wozaɠaai ɠa ga nuɓusɛiti ta-wozaɠaai ɠɛʋele nɔ ɓaa?
\q
\v 5 È-zii ma voloiti su ɠa ɓuɠazu ga nuɓusɛiti tɔnɔi ɠɛʋele ɓaa,
\q ɗa-ɠonagiti ti ɠɛ ga nui nɔnɔiti kɛʋele,
\q
\v 6 ga è ʋa nà-faaɠaazagiti gaiziɛ ʋolu,
\q ga è nà-kotoiti kula kɛlɛma?
\q
\v 7 Anɛɛ naa ʋe, è kwɛni ga gè la ga sɔba nu.
\q Nu nɔpɛ ge la ná, nii a kùla è ya.
\b
\q
\v 8 «Ɗa ɠa è kpɛ̀tɛni, è-yeeiti ti kpùun ʋɔɔma ɲɛgɛlɛin,
\q tama, ɗa ɠa è kòloɠolosu niina!
\q
\v 9 Nà è maanɛɛnɛzu, ɠizɛ su ga è kpɛ̀tɛni eɠɛ penɛi ɠɛʋele.
\q Ɗa pɔ niizu è gàaɠale ma fufiligi zu?
\q
\v 10 È kpɛ̀tɛni dèe ɠoozu,
\q eɠɛʋelei nu nɔnɔi ɠaaɲiizu la pɔlɔ liɠii zu.
\q
\v 11 È màaɠiliʋɛ ga kɔlɔgi ta ma zuai,
\q è fɛ̀lɛʋɛ ga kàeiti ta ɲàtaiti.
\q
\v 12 Ɗa ɠa è zɛnvui vea bɛ̀, è ɗa-wooɠɛɠiladai ɠula kɛlɛma,
\q è ɓaa vai màazu, naa ɠa é nà-fiilɛi makɛga.
\b
\q
\v 13 «Kɛlɛ wɛlɛ nii è makɛni è-yiimaʋɛ,
\q gè naa ɠwɛɛga niizu, nii è ɠɛni ɠigaiziɛzu.
\q
\v 14 Ni nà koto ɠɛɛna, ɗa pɛtɛsu,
\q è la sòsu ga sɔbalala nu nà-faaɠaazagiti faa zu.
\q
\v 15 Ni nà ga sɔba nu, maanɔɠɔ ɠa tùɠɔ!
\q Ni peelalazu la bà, anɛɛ naa ʋe, gè la zooga gè ʋa nɔ̀ungi wuzeɠe,
\q nɛ̀igi unfegi ta nimizai kula ɠɛai ga ze.
\q
\v 16 Kɛlɛ nà nɔ̀ungi wuzeɠena nɔ feya, ɗa ɠa è kpɛ̀ɛzu eɠɛ zalai,
\q ɗa dòɠazu mɔnɔ ga ɗa-laavɔɔ vaiti.
\q
\v 17 Ɗa sòpele niinɛi ɠaiziɛzu nɔ kenein,
\q ta nɔ ɠa é ɓɔsu ɗa-yiiɠaawanai ʋa dàalɔɠɔma.
\q Kɔɔʋɛbɛi ɗa ɓɔɠɔ maavalibo sò fai ma.
\b
\q
\v 18 «Leeni vaa zu è kùlani dèe ɠoozu?
\q Nà la za ná, nu ɠaazu nɔpɛ ge la ɓena la mà.
\q
\v 19 Nà la ɠula nɔ dèe ɠoozu, gè sakpa nɔ kabayeɠei zu,
\q nà la ɠɛ eɠɛ naati, niiti ti la etea ɠaani.
\q
\v 20 Sìi ma voloiti maa la ʋɛlɛni niina ɓaa?
\q È ɓe bà deɠɛmu!
\q È zeɠe kòba, gè ɓɔɠɔ lago iɲɔdɔ,
\q
\v 21 aisa gè ʋa li, gè la mɔ ɠalesu ma ʋolu,
\q kpidi yooi zu, kpidi ɓɔii zu,
\q
\v 22 zooi ná zu, ʋɛ geelaalaosuʋɛ ná ga kpidii,
\q ʋɛ kpidi ɓɔii zeini ná faazupui pɛ unda,
\q ʋɛ wozakalagi ɠɛai ná eɠɛ kuai.»
\c 11
\s Sofaal ná-kpɔɛzuɠula mɔungi
\p
\v 1 Sofaal nii é zeɠezu Naama, naa kpɔɛi zeɠeni, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Gooɠaaʋote ge la zɔlɔɔga kpɔɛzuɠula mɔinmɔingi niiti bɛ ɓaa?
\q Daawɔɔlɔi ɠa a kɛ nu gaama zɔlɔɔ ɓaa?
\q
\v 3 Ɗa-ɓɔɛzuɠula wafuungiti ta nuɓusɛiti maaɠɛ kpɔ ɓaa?
\q Ɗa ɲɛɛɠula nuɓusɛi zu, ti la è unfega, nɛi?
\q
\v 4 È boni ɠite, è ɠɛ ma: ‹Nii gè bosu, gaamai ʋe, ɲàdegɛ è ɠaazu.›
\q
\v 5 Ee, ni é nɛɛni GALA bɛ, é ɓɔɛ è ʋɔ tɔ ɓɔɠɔi,
\q é lakɔlɔgi wuzeɠe, é ɓɔɛ è ʋɔ!
\q
\v 6 A la ná-ɠimalai ma lɔɔɠuzu vai lɛɛna ga ɗe,
\q mazɔlɔɔ gola ɠaaɠoozaʋɛ ada-ɠeleɠelegi ʋa.
\q Ɗa la suɠwɛɛ naazu, ga GALA zeemaʋɛ ɗa-vaaɠaazagi ɠilazu ma.
\b
\q
\v 7 «Ɗa zoo nɛi, è GALA ná-faiti kpomaʋɛti kwɛɛ ɓaa?
\q Ɓaa è Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ná-daazeeli vaiti kwɛɛ?
\q
\v 8 Gaaɠoozaʋɛ ga geeɠɔlɔgi ɠɛʋele, leeni ɠa ɗa kɛ?
\q Kpomaʋɛ ɠoozaʋɛ gɔvɛalaazu ɓomaʋɛ ʋa, leeni ɠa ɗa kwɛɛ naa zu?
\q
\v 9 Sakpai ɠoozaʋɛ eteai ʋa,
\q kogi wɔɔlɔ kpoloɗɛi ʋa.
\q
\v 10 Ni GALA ga ɠɛna leʋega, é yeeʋɛɛ nu ma, é pili kaso ɠa,
\q ɓaa é toli tukpɔɠaaleʋezuʋɛ, ɓɛ ɠa a ɠɛlɛ lii vai ʋa?
\q
\v 11 Mazɔlɔɔ GALA ge nu ɲakaiti kwɛɛ,
\q é faa ɲɔi ɠwɛɛ, ʋɛ é ná, kpɛdɛ la ba ga é gaiziɛ.
\q
\v 12 Kɛlɛ faaɠaaɠalala nui a ɠɛna ɠeleɠelega,
\q kɛni voloi dɔɓɔzu zoovale ziʋoi zɔlɔɔsu da ga maaɠoloai.
\b
\q
\v 13 «Ɗɔun ɗa, naa ɠa é ba, è-yii lati GALA ma,
\q è maanɛɛnɛ, è yeeiti maale pɔ pelei.
\q
\v 14 Ni è-yeeiti nɔɠɔʋɛ ga faa ɲɔi, ti ɠaagba,
\q è mina seizu ve telebotalai ʋɛ.
\q
\v 15 Ɗa ungi wuzeɠe názu, unfe ge la su,
\q ɗa lo kpaan, è la lua ani nɔpɛ ba.
\q
\v 16 Ɗa yeema ɗa-ɓɔlɔi ma,
\q È-ɠigi a loona su, toɠa ɠɛ eɠɛ ziɛi zeiɗai ná.
\q
\v 17 Ɗa-eteai zu ɠa ɠala, é leʋe folo gaalɔgai ʋa,
\q kpidii volo eɠɛ geelaalaosuʋɛ.
\q
\v 18 È-yiimaʋɛ laa ɠa ve ga ladalai, mazɔlɔɔ kitogi ɠa ɠɛ è ʋɛ.
\q Ɗa wɛlɛ è-maaɠoolii zu, è la gaanɛ zu.
\q
\v 19 Nu nɔpɛ ge la ʋaa é ʋa ɗa-looɠogi zuɠoloɠolo.
\q Nu mɔinmɔin ka ʋa è ʋɔ, ti kpɔbai ɠaiziɛ.
\q
\v 20 Kɛlɛ nu ɲɔiti gaaɓelagi ɠa ga ti-ɠaazuʋɛ za su,
\q ti-lɔɔɠuzu la ɠɛa ná,
\q ta-ɠito gila kpegi ɠa ɠɛ ga ti za.»
\c 12
\s Zɔɓe Sofaal wooɠaaʋote fai
\p
\v 1 Zɔɓe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Kɛɛʋɛ eɠɛ wo ɠɛa ga nuɓusɛi ná-faaɠwɛgi,
\q kɛni wa ɠimalai wo za ʋɔɔma.
\q
\v 3 Anɛɛ naa ʋe, kèleɠelegɛ ga wo ɠɛʋele,
\q gè la kula bu wo ʋɛ ga tago ɓalaa.
\q É ɓudɛ naa maazu, ɓɛ ɠa é la naa ɠwɛɛ, nii wo bogai?
\q
\v 4 Gè ɠɛa bɔ̀ɔlaiti bɛ ga ɲɛɛɠulasu anii,
\q nɛ̀i gè wooɠulazu GALA ma, ga é gòoɠaaʋote,
\q telebo nui, zunui é ga lada nui, naa ɠa é ga ɲɛɛɠulasui ma ungi.
\b
\q
\v 5 «Niiti ti ta-eteai ziɛzu gaanɛ zu,
\q naati kisu vai ɠa ga maanɔɠɔi ta bɛlɛɠulabai ɠa é naati tuɠɔ,
\q niiti ti-ɠɔɠɔi ɓunɛsu.
\q
\v 6 Kɛlɛ tooma nuiti ta ɠoozunɛɛzu ta-ʋɛlɛiti bu,
\q zɔiti ti GALA daazuɠɔlizu, naati ta gaanɛ zu,
\q ti la gala kili kwɛɛ, kɛni ti-zɛbɛi.
\b
\q
\v 7 «Dɔɓɔ zuaiti gaazaɠa dɛɛ, ta è ɠala,
\q ta wɔniiti, ta ɠi fe è ʋɛ.
\q
\v 8 Yɛpɛ lɛɛ zooi ʋɔ, toɠa è ɠala,
\q ta kpoloɗɛi wu ɠaleiti, ta faa mɔinmɔin bo è ma.
\q
\v 9 Naama aniiti kpein saama, ma ɓɛgele ɠa é la suɠwɛɛ ga GALA ka é ti ɓɛtɛa?
\q
\v 10 Fuluanii kpein zɛnvui ɠa zoni zeezaamaʋɛ,
\q ta nu vului kpein zɛnvui.
\q
\v 11 Nu woiyeɠei ɠa ɗa wooiti zɔɠɔzuɠula,
\q eɠɛʋelei nu laaɠoozuʋɛ a ɗa daamianigi ma nɛɛi yɔɠɔzuɠula la.
\q
\v 12 Ɠimalai ɠa ɗa ɠɛ kɛwola wɔlɔiti zea,
\q keleɠelegi ɠa sii zuɠoozai zu.
\q
\v 13 Ɠimalai ta zobogi ti lɔɔɠuʋɛ GALA koozu.
\q Tɔ ɠa po ge ga soofaalai ta keleɠelegi.
\b
\q
\v 14 «Nu la naa loga ʋolu, nii GALA ge golozu.
\q Zɔi é pilisu kasoi ɠa, nu la naa ʋilɛga.
\q
\v 15 A yeeʋilina ziɛiti su, é ti zo, fɔɔvɔgi ɠa ʋa.
\q A yeeɓena ti ʋa, é ti ʋilɛ, eteai ɠa ɠoloɠolo.
\q
\v 16 Zɛbɛi ɠa zea, ta ɠimalai.
\q Ni nui ta a ɓɔɠɔ loona ya, ɓaa é nui ta ɠaka,
\q toɠa naati kpein sosu ga ná-zobogi.
\q
\v 17 Toɠa ɗa li ga zou lɛnɛbo nuiti duɔlai zu,
\q é nuɓusɛiti ta-ɠundiɠiiti dɔ ɠimalala vai zu.
\q
\v 18 Toɠa ɗa masagiti ta-zobogi ɠula ti ya,
\q é ti maaɠili ga duɔla zeɠei.
\q
\v 19 Toɠa ɗa li ga zalaɠa ɠula nuiti duɔlai zu.
\q Zobobɛ nuiti ti zeiɗai, toɠa ɗa ta-masa kpɔkpɔgi loka.
\q
\v 20 É kpɔɛi ɠula kpɔɛ wo nu wolaiti da.
\q É kɛwola wɔlɔiti bala faa wuuɓɛɛi ma.
\q
\v 21 Toɠa ɗa bɛlɛɠulabai ʋilɛ seizumaanɛgiti polu.
\q Toɠa ɗa faaɓaa nu wolaiti ta-ɠɔɔɠɔ zɔɔlai ɠula ti ya.
\q
\v 22 Toɠa ɗa kpidii ɓomaʋɛ vaiti kula kɛlɛma,
\q é kpidi ɓɔii la foloi ɠa.
\q
\v 23 Toɠa ɗa ziiti gaawɔɔlɔ, naa ʋolu é ti undaaʋili.
\q Toɠa ɗa ta-masadai zuɓaɠo, naa ʋolu é ti zo, é li ga tiye ɠoozama.
\q
\v 24 Toɠa ɗa ɠigi ɠula nuɓusɛiti ta-ɠundiɠiiti zea,
\q é ti ʋilɛ ɠɔɠɔma teʋebai zu, ʋɛ pele la ná.
\q
\v 25 Ta ɗa yeeʋɛɛ mɛmɛ kpidii zu, wozakala ge la ná,
\q é ti ʋilɛ ɠɔɠɔma eɠɛ nui niiti dɔɔzogai.»
\c 13
\q
\v 1 «Ungo, gaamazu, naati kpein, gè ti ɠaani ga nà ɓɔɠɔi gàazuʋɛ.
\q Gè ti mɛnini ga nà ɓɔɠɔi gòiyeɠeiti, gè ti ɠaaɠa ga pagɔ.
\q
\v 2 Nii wo kwɛɛ, gè naa ɠwɛɛ nà ɓalaa,
\q gè la kula bu wo ʋɛ ga tago ɓalaa.
\b
\q
\v 3 «Kɛlɛ Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ɠa gè wɔinni gè ɓɔɛ pɔ,
\q GALA ɓɔɠɔi ɠakalaʋɛ ɠa gè pɔ gè ɓɔɠɔ maalobo ná.
\q
\v 4 Wɔun wa, bɔ̀ɔlaiti, zɛɛi ɠa wo kpɛtɛzu,
\q wo kpein wa ga zɛɛ zale ɠula nuiti.
\q
\v 5 A la vizɔ wo ma, wo maaɠɛ kpɔ suɠila!
\q Wa la ɠɛ ga ɠima nuiti.
\q
\v 6 Nà wo maanɛɛnɛzu, à woilo nà-kpaazaɠa wooi ma,
\q wo ɠida tùkpɔ wooiti bu.
\q
\v 7 Wa ɠisiɛzu ga GALA ka wo botii ɠɛɛzu bɛ ga faa maaʋegai?
\q Wa maalobosu ga kazemazu vaiti ɓaa?
\q
\v 8 Wa pɔ wo lo GALA polu?
\q Wa pɔ wo daalukpɔi lo bɛ?
\q
\v 9 Ni a ɠɛna é wo vɛɠɛlɛfɛɠɛlɛ, toɠa ɠɛ nɛi ga faa ʋagɔ wo ʋɛ?
\q Nu la GALA yaava, eɠɛʋelei nu a nui yaava la.
\q
\v 10 Gaamazu, toɠa zeliiti to wo ma,
\q ni topolu ɠa wo kɛɛzu dɔɔɠuzu.
\q
\v 11 Wo la luazu GALA ná-maayikii ʋa ɓaa?
\q Maaluai é bosu, naa la wo zasuɓalizu ɓaa?
\q
\v 12 Kalagi niiti wo lɛɛzu ti ma kenein kenein, ta-ɠulanumai wola lɔiʋɛ eɠɛ zuʋui,
\q wa-wooɠaaʋotegiti ta ga aniiti ti ɓɛtɛai ga penɛi.
\b
\q
\v 13 «À maaɠɛ dɛɛ kpɔ, wo ɓe bà! Nà ɠa gè pɔ gè ɓɔɛ!
\q Nii a ɠɛ ga ze, naa ɠɛ ga ze.
\q
\v 14 Nà ziiɠulakoozui ɠɛɛzu,
\q gè ɠikula zɛ̀nvui zu.
\q
\v 15 GALA ge pàa, ni naa ɠa é pɔ, kito nɔpɛ ge la mɔ bɛ̀.
\q Kɛlɛ tɔun gaazu, nà sìɛ ʋelei maalobo.
\q
\v 16 Tɔun vɔlɔ, naama ɠɛʋelei mu ka zoo é kìzo.
\q Mazɔlɔɔ woovele nu nɔpɛ ge la lɔɔzu zɔlɔɔga tɔun pɔ bɛ.
\q
\v 17 À woilo naa ma fɔɔn, nii gè ʋaazu bosu.
\q À ɠida bu, gòoiti poluʋɛ lɔ wo woizu ga pagɔ.
\q
\v 18 Mazɔlɔɔ kɛ̀ʋele ɓɛtɛʋɛ ga gè ɓɔɠɔ maalobo.
\q Gè kwɛɛ ga nà-gaamai ʋe.
\q
\v 19 Ɓɛ ɠa é wɔinni é sàkpe názu?
\q Kɛ̀ʋele ɓɛtɛʋɛ, ni gè la ʋeeni, gè maaɠɛ kpɔ ta gè za.
\b
\q
\v 20 «Nà-GALAGI, faa felegɔ nɔ ɠa gè ɠɛ è kɛ bɛ̀,
\q nà zoo naazu gè ɠula kɛlɛma è ʋɛ.
\q
\v 21 Mɔunpa, è-yeei é wuizu mà gola, naa zeɠe màazu,
\q mina mɔ ɓe maalua ɠasɔi ʋa, é ʋa gàalua.
\q
\v 22 Naa ʋolu, ɓɔɛ pɔ̀, nà è wooɠaaʋote,
\q ɓaa mu nà ɓɔɛ, è gòoɠaaʋote.
\q
\v 23 Faaɠaaza golai, dielegɔ ɠa gè kɛai, ta kotoi?
\q Nà-kotoiti dɛɛ ga ze, ta nà-tɔ koloɠologiti.
\q
\v 24 Leeni vaa zu è ɠaazulɔɔɠuzu bà,
\q è ɗa pɛ̀tɛ ga è zili nu?
\q
\v 25 Ɗa pɔ è daai ɲiikpi, nii é ɓalizu?
\q Ɗa pɔ è ʋilɛ daa vɔɔi ʋolu, è kpɛ?
\q
\v 26 Mazɔlɔɔ ɗa tùkpɔɠaaleʋezu ga woo wanaiti,
\q è ɗa nà-nu niinɛlai ma vaaɠaaza golai ma ɠasɔiti da ùnma.
\q
\v 27 È kɔ̀ɠɔ felegɔiti pɛ gilia ga kɔlui,
\q è ɠaazulo bà kpaan sìɛ ʋeleiti pɛ su,
\q è ɗa kɔ̀ɠɔʋo gaiziɛ.
\q
\v 28 Nuɓusɛi zu ɠa lulusu, eɠɛ gului duulai,
\q eɠɛ seɠei ɓaɠaɓaɠai miizu.»
\c 14
\q
\v 1 «Nui nii sɔlɔɔgai anzanui ʋa,
\q ná-foloiti kwɛteʋeʋɛ, ti zulaave ga kpɔlɔi.
\q
\v 2 Toɠa ɠɛɛzu eɠɛ tufa ʋuai é ɠulazu, naa ʋolu é vɔ.
\q Toɠa leʋesu eɠɛ niinigi, é la loga.
\q
\v 3 Tɔ ɠa è ɠaazulaalaogai, è to ba!
\q Ɗa tòlisu tukpɔɠaaleʋezuʋɛ!
\q
\v 4 Ɓɛ ɠa a zoo é ani ʋagɔi ɠula ani ɠɔzɔi zu?
\q Ma nu ɠila kpalaa ge la ná.
\q
\v 5 Tɛi è ná-foloiti tiegɔi leʋea ba,
\q ɗa ɠa è ná-alugi liegɔi leʋea ba,
\q è ná-konagi liegɔiti kwɛɛ,
\q tɔɔzei è ná-eteai ɠwɛteʋeʋɛ, é la ɓudɛa maazu pɛ,
\q
\v 6 ɠaazu lati, è seɠe ba, é lago looɠo,
\q ga é ziilɛi sɔlɔɔ ɓalaa, naa ɠɛ ná-folo luʋai ma zalai zu.
\b
\q
\v 7 «Kito ka ɗa ɠɛ ná, gulu wolai ná-fai zu,
\q ni nu a pɔna, toɠa ɗa ʋɔnɔ ba ʋolu,
\q ma ʋɔnɔbaiti ti la ʋala ba pɛ.
\q
\v 8 Anɛɛ ni ma zapei ɠa wɔlɔzu zooi wu,
\q ma zapei luula dɔɔɠuai fufiligi zu,
\q
\v 9 toɠa ɗa wundu su ʋolu, a ziɛi zɔlɔɔna nɔ feya,
\q é ɓeke eɠɛ siinziin gani niinɛ.
\q
\v 10 Kɛlɛ nui a zaana, toɠa yɛsu laani ga ma ʋoomai.
\q Nuɓusɛi yii a loona, mini ɠa é ná?
\q
\v 11 Yeeta, kpoloɗɛi ɠa vɔ su,
\q ziɛ wolaiti ti maalɔi, ti vɔ su.
\q
\v 12 Zekana, nui a ɠɛna ga too nu,
\q é la mɔ wuzeɠea ʋolu,
\q é la mɔ wuunga ɓɔɠɔ ʋɛ, eyɛsu geeɠɔlɔgiti ti ɲɛɛlɛ,
\q é la ɠulaa ná-ɲiimɛnii zu.
\q
\v 13 Ni nɔ ee, nà-GALAGI, ɗa la kɛɛna, è dɔ̀ɔɠu gɔvɛalaazu,
\q è màkɛ ná, eyɛsu naama voloi zeeli, ɗa-yiiɠaawanai leʋesu da!
\q Ni nɔ ɗa la ku lo bɛ̀, ta leʋena, è ʋa ɠizɛ sù.
\q
\v 14 Kɛlɛ nui a zaana, toɠa vulu su ʋolu, é zɛnvui wo?
\q Nà la ɠɛ maaɓɔungi wosu nà-botiɠɛ voloiti pɛ su,
\q eyɛsu pòtogi ʋa.
\q
\v 15 Ɗa la tòlina, nà la è wooɠaaʋote naazu,
\q siɛgi zu ɗa wɔinna la ga è kà, nɛ̀i è kpɛ̀tɛai.
\q
\v 16 Kɛlɛ tɔun, ɗa niina kɔ̀ɠɔi ʋilɛda ɠilagilagi pɛ gaalusu,
\q ɗa ʋaazu ɓesu ɠidaazu nà-kotoiti bu.
\q
\v 17 Ɗa nà-tɔ koloɠologiti dɔɔɠu ɓɔlɔ ɠila su è daaɠulu kpe,
\q è nà-faaɠaaza golai maalɔɔɠu ga penɛ ɠaaɠiligi.
\q
\v 18 Anɛɛ naa ʋe, gizei ɠa ɗa ɓusɛ, é vaza,
\q fasai zeɠe losuʋɛ.
\q
\v 19 Ziɛiti ta ɗa kɔtuiti sumi, ti ma veinfeingi ɗa yei ga pɔlɔ ʋagɔi.
\q Zekana é la, ɗa nui ná-kitogi ɠoloɠolo.
\q
\v 20 Ɗa ɗa gaavala zooi ma, é li, é la ɠalega ma ʋolu.
\q Ɗa gaazulo pelei valibona, è kpɛ maaɠooza.
\q
\v 21 Ta ná-dointi kpaɠozu, é la mɔ naa ta ɠwɛɛ.
\q Ta ti ʋɛlɛʋɛlɛsu, é la mɔ naa ta ɠaaɠaazu.
\q
\v 22 Tɔ ɠila nɔ ɠa é taɓai zɔlɔɔsu ɓusɛi zu,
\q Tɔ ɠila nɔ ɠa é ziiɓɔlɔi ɠaalu mɛnisu zɛnvui zu.»
\c 15
\s Elifaze ná-kpɔɛzuɠulai velesiɛi
\p
\v 1 Teman nui Elifaze kpɔɛi zeɠeni, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Ɠima nui ɠa zoo nɛi é ɓɔɛ eɠɛ nɔ fiilɛi?
\q É ɠoozuʋɛ laave ga folo ɠulazu ʋele viilɛi?
\q
\v 3 Kpɔɛ wafuungiti ka a ɓɔɠɔ maalobo da,
\q ta kpɔɛ mɔinmɔingi nii é la faa ʋaa?
\q
\v 4 Ɗa GALA bɔɔlɔ vai ɠaaʋalasu ba,
\q è kisiɛ ʋagɔi kpein gaaʋala ba GALA gaazu.
\q
\v 5 Mazɔlɔɔ ɗa-vaaɠaazagi ɠa é losu è-laaʋɛ luɠɔ,
\q è yiimazeɠe ga keleɠele ɲɔu nuiti kpɔɛ ʋelei.
\q
\v 6 Nɔ̀un nà laade, kɛlɛ è-laaʋɛ ɓɔɠɔi ɠa é è ʋeelalazu.
\q È-lakɔlɔgiti ka ti zeele wooi veezu è laalɔɠɔma.
\q
\v 7 Ɗa ɠa è ga nu mɔungi sɔlɔɔgai eteai zu ɓaa?
\q È folo ɠaaʋɛ gizeiti tuɠɔ?
\q
\v 8 È naa mɛnini, nii é woni GALA ná-maaɓɔgi zu?
\q È ɠimalai latini, è kɛ ga ɗa ɠila ɗɔnɔ?
\q
\v 9 Leeni ɠa è kwɛɛ, nii gi la kwɛɛ?
\q Faaɠaaɠai ɓɛgele ɠa é è ya, nii é la gi ya?
\q
\v 10 Undeɠa ɠolegiti ta gi zaama, kɛwola wɔlɔiti,
\q ta-voloi mɔinɗai é leʋe è-ɠɛɛ nɔnɔi ʋa!
\q
\v 11 GALA ná-gaanɛɛnɛ wooiti ta è ɠaazu ga faa go ɓaa,
\q ta sɛsɛbo kpɔɛiti ti wosu è ma?
\q
\v 12 Miná ɠa è-yii liizu ga ɗe ná?
\q Gaazuziɛsui è kɛɛzu, naa ɠa leeni lɛɛzu?
\q
\v 13 Ɗa zoosu è yiiɠaawana GALA ma,
\q è-laaʋɛ ɗa naa ɠɛɠala vaiti bo!
\q
\v 14 Nu vului ɠa zoo ɠale é ɲade?
\q Nii sɔlɔɔgai anzanui ʋa, naa ɠa zoo ɠale é zɔle?
\q
\v 15 Anɛɛ geezuɠeela ɲadegaiti, GALA ge la laani ti la,
\q geeɠɔlɔgi la ɲadeni gaazu.
\q
\v 16 Nuɓusɛi nɔnɔi ɠa ga lee, nii ɲɔuɗai, é ɠɔzɔ,
\q nui nii é faa ɲɔi ɓɔlezu eɠɛ ziɛi!
\q
\v 17 Nà è ɠalasu, woilo gòoi ma.
\q Nii gè kaa, naa ɠa gè ʋaazu bosu è ma,
\q
\v 18 nii ɠima nuiti ti daazeelini,
\q nii ti la ɠɛni dɔɔɠuni, ti sɔlɔɔni ti-ɠɛɛni zea.
\q
\v 19 Tiya ɠila nɔ ɠa zooi veeni ti ya,
\q Wɛɛn la ɠɛni dɛ leʋeni ti zaama.
\b
\q
\v 20 «Faa ɲɔu ɠɛ nui ɠa ɗa lɔ kpɔlɔi nɔ zu sii ma voloiti pɛ su.
\q Konagiti ti makɛgai sili masagi ʋɛ, ti ɠaalugɛ.
\q
\v 21 Zɔngɔ wooi é nu maaluazu, naa ɠa wosu goizu.
\q Ziilɛigi ma ziɛgi zu ɠa faa zuɠoloɠolo nui lɔɔzu la unga.
\q
\v 22 É la laani da ga kuai ɠa ɓudɛzu maazu,
\q ki ka ba ga kulafiliba zaai ɠa gaiziɛzu.
\q
\v 23 Toɠa leʋeteʋesu, mini ɠa a daamianigi ɠa ná?
\q É kwɛɛ é ɠɛ folo ɲɔiti ta ɠɛʋele ɓɛtɛzu bɛ.
\q
\v 24 Ʋoluɠulai ta ziiɓɔlɔi ta maaluazu,
\q ti zeeli ma eɠɛ masagi nii kɛʋele ɓɛtɛai ga é li kɔɔmaʋɛ.
\q
\v 25 Mazɔlɔɔ é yeeɓuunni GALA daalɔɠɔma,
\q é wuzeɠeni Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii laalɔɠɔma.
\q
\v 26 É ɠɔgi loga, é ɗa li laalɛɛzu GALA bu,
\q é ɓɔɠɔ makɛgai ga ná-kɔɔɠɔ zɛpɛgi.
\q
\v 27 Ma wulɔi gaazuʋɛ maalɔɔɠuai,
\q saamaʋɛti buiɗɛi ma ga ma wulɔiti.
\q
\v 28 Taai niiti ti woloai, miná ɠa é liini, é zei ná,
\q é lɛ pɛlɛiti bu, niiti nu la ti wu,
\q niiti ti ʋaazu wolozu niina.
\q
\v 29 É la mɔ zooga é ʋa ɠɛ ga naavolo nu, ná-sɔlɔɔgi la mɔ wuzeɠea,
\q zeaɠɔligi ɠaa la mɔ wɔɔlɔa eteai zu.
\q
\v 30 É la zooga ʋelazu kpidii ʋa.
\q Abuzogi ɠa ma ʋɔnɔbaiti fɔ.
\q Toɠa ɓɛ ga GALA daa viilɛi.
\q
\v 31 Wafuun fai ɠa é ɠitogai ba. Kɛlɛ toɠa ɓɔɠɔ yaavazu,
\q mazɔlɔɔ nii a teʋe, naa ɠa ɠɛɛzu ga wafuun fai.
\q
\v 32 Naa laa ɠa zeeli aisa sii ma voloiti ti ʋa ɓe,
\q ma ʋɔnɔbai la mɔ lɛnuga ʋolu.
\q
\v 33 Toɠa ɓɔɠɔ maaɓezeɠele eɠɛ leezɛn ansaɠɔgi ma waa ɓiini,
\q eɠɛ wolive wului, toɠa ma ʋuaiti pu ya.
\q
\v 34 Mazɔlɔɔ faa ɲɔu ɠɛ nui ná-pɛlɛyeɠei la ɓuɠua,
\q lobɛani zo nui ná-pɛlɛi ɠa ɠɛ ga abuzogi laamianigi.
\q
\v 35 Nii é ɠisiɛzu faa ɲɔi zu, toɠa sɔlɔɔ ga maanɔɠɔi.
\q Nii é ɠisiɛzu su ziimaʋɛ, naa ɠa é tɔ ɓɔɠɔi ɠakasu.»
\c 16
\s Zɔɓe Elifaze wooɠaaʋote fai
\p
\v 1 Zɔɓe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Gè naa ɠɛɠala vai ma mɔinmɔin gola mɛniga,
\q wo kpein wa ga gaanɛɛnɛ nu ɲɔiti.
\q
\v 3 Siɛ kpɛgele ɠa wo ɓesu ɓɔɛzu la eɠɛ fiilɛi?
\q Leeni ɠa é è ɓɔlɔzu, è ɓɔɛzu ɠani?
\q
\v 4 Nà ɓalaagi nà la zoo ɓɔɛzu ga wo ɠɛʋele,
\q ni wo ɠɛni pòtogi zu,
\q gè kpɔɛiti bo wo laalɔɠɔma,
\q gè nɔ̀ungi ɲiikpi wo maazu ga ɲɛɛɠulasui.
\q
\v 5 Nà la wo iɲɔdɔ ga dàawooi,
\q gè dàkɔlɔgiti ɲiikpi, naa a la wo yiilɛi.
\b
\q
\v 6 «Anɛɛ naa ʋe, ni nà ɓɔɛzu, nà-kpɔlɔi ɠaa la yeizu,
\q ni nà maaɠɛna kpɔ, toɠa zeɠe bà ɓaa?
\q
\v 7 Niizu, gaamai zu GALA ge zɛbɛi ɠula zèa,
\q é nà-pɛlɛyeɠei pɛ gaaleʋea.
\q
\v 8 É kɔ̀lɔgi maaɓilikpiliga, é gòla vɔ ɠae ma.
\q Naa ɠa pèelalazu, é kɛ̀ ga sɔba nui
\q niima vai zu é zeelizu mà.
\q
\v 9 GALA ka bàlizu ga ná-ziiɠaawanai zu,
\q é laalɛ bù, é ɗa ɲiigaiti siɛ ga dàalɔɠɔma.
\q Sìli nui gaazu ɗa volo su.
\q
\v 10 Nuiti ta laa wolaiti daalaosu dàalɔɠɔma,
\q ti ɗa gòizuloɠa, ti ɗa gòla ʋoomu,
\q ti ɠili ʋa dàalɔɠɔma.
\q
\v 11 GALA ge dɔ̀ɔni telebotala nuiti zeezu.
\q É kɛ̀ɛni ga faa ɲɔu ɠɛ nuiti daamianigi.
\q
\v 12 GALA ge ʋaani, é ziilɛigi ɠula zèa, ʋɛ gè ɠɛni vulua ná.
\q É sòni kɔ̀poluʋɛ, é sùɓezeɠele.
\q Gè ɠɛa ga ná-mɛɛinti pilisuʋɛ,
\q
\v 13 ta ɠoʋesu nɔ màaɠoolii pɛ su.
\q Toɠa sàamaʋɛ zuvolosu, maawɔinɠa la su.
\q Zìi ma wanai ʋua ya zooi ma.
\q
\v 14 É ɗa palai loo bà, palai ʋoluma,
\q é ɗa ɓizɛ màazu eɠɛ kɔɔɠuluɓai.
\q
\v 15 Gè saa wɔlɔ wo seɠei zɔlɔɔga, gè too ɠɔba.
\q Gè gàazu unfegi lɔa fufiligi zu.
\q
\v 16 Gɔlɔ ɲɔuɲɔugi gàazuɠɛzɛiti kpɔiɗa su,
\q saai ma niinigi ɠa gàazuɓedeɠagiti ba.
\q
\v 17 Anɛɛ naa ʋe, suɲɔu vaa la zèeiti kɔzɔni,
\q wooveleda la ɠɛɛni nà-GALA falii zu.
\b
\q
\v 18 «Zooi mina mà ɲamai lɔɔɠu,
\q nà-kpee wooi ɠaa mina yei.
\q
\v 19 Mazɔlɔɔ niizu niina zeele ɠa bɛ̀ geeɠɔlɔgi zu.
\q Ungo, nu ɠa zèema geezuʋɛ, nii a zeele wooi wo bɛ̀.
\q
\v 20 Bɔ̀ɔlaiti ta ɲɛɛɠulazu sù,
\q GALA ka nà ɗa wooɠula ma ga gàazuɗɛi.
\q
\v 21 Nà-zeelei ɠɛ ga zaamazu lobo nui
\q gá GALA gi yɔɠɔzu,
\q eɠɛ nui nii é bɔɔla nu vului maalobosu.
\q
\v 22 Sìi ma voloi ɠana ɓe,
\q nà ga li ga pelei naa, nii gè la mɔ ɠalega ma la pɛ.»
\c 17
\q
\v 1 «Zɛ̀nvu vai ɠaa na ɓaa, sìi ma voloiti ta ɓe,
\q kabayeɠei ɠa màaɓɔunsu.
\q
\v 2 Ɲɛɛɠulasu nuiti ti la màaɠoolizu ɓaa?
\q Ta-laazuɠɔlii la vaazu bu, gè ʋa ɲiimɛnii wo.
\q
\v 3 Ee, GALA, ɗa ɓɔɠɔi ɠɛ bɛ̀ ga maalobo nui!
\q É ɠula è ʋolu, ɓɛ ɠa é minazeɠezu ga nà-faa?
\q
\v 4 Gaamazu, è ti yiilaaɠuluga kidafaawui luɠɔ,
\q è la vaa bu, ti ʋa zobo sɔlɔɔ.
\q
\v 5 Zɔi é bɔɔlaiti kwɛɛzu ga ti naati zeavoo, toɠa ná-dointi dɔɔzu kpɔlɔi zu.
\b
\q
\v 6 «GALA ge kɛ̀ɛni ga nii ɛsɛ pɛ ge ɲɛɛɠulazu su,
\q ti ɗa laaɗɛi ʋu gàazuʋɛ.
\q
\v 7 Gàazuɠɛzɛiti ti la mɔ volozu, ti zaa su ga ziizoolɛi,
\q kpùsɛi kpein ge ɠɛa nɔ eɠɛ niini.
\q
\v 8 Sɔle nuiti daavɔɔʋɛ ga nà-taɓai vaa,
\q ta sɔbalala nui ɠa wuzeɠezu nu ɲɔi laalɔɠɔma.
\q
\v 9 Anɛɛ naa ʋe, telebo nui ɠaaɓa siɛ ʋelei ma,
\q nui zeeiti ɲadegai, naa ta ɓɔ ná-gaaɓaai ʋa.
\q
\v 10 Kɛlɛ wɔun bɔ̀ɔlaiti, à ʋa, wo pɛ à ɠale ma, wo ʋa,
\q gè la ɠima nu ɠila kpalaa kaazu wo zaama!
\b
\q
\v 11 «Nà-foloiti ti leʋega, nà-faazeikpasuiti ti ʋua ya,
\q zìima vaiti ti la mɔ zolooni.
\q
\v 12 Ta ɠɛɛzu ma: ‹Kpidii ɠa ga foloi, wozakalagi maaɓuɠa,›
\q tama kpidii ɠa dɛ é ná.
\q
\v 13 Kɛlɛ leeni ɠa niina gè ɠitosu ba? Nà zeizu zɔlɔɔ gɔvɛalaazu,
\q kpidi yooi zu ɠa gè dàazuʋɛ ɓɛtɛzu ná.
\q
\v 14 Gè ɓainni kabayeɠei ma, gè ɠɛ ma: ‹Ɗa ɠa è ga kɛ̀ɛ!›
\q Gè ɠɛ duulai ma: ‹Wa ga dèe ta nà-seelaiti!›
\q
\v 15 Mini ɠa deɠɛmu nà-kitogi ná?
\q Ɓɛ ɠa a zoo é nà-kitogi zuzo?
\q
\v 16 Gá yeizu ga tɔ ʋɔɔma gɔvɛalaazu,
\q gi felegɔ gá loozu fufiligi zu.»
\c 18
\s Ɓilidade ná-kpɔɛzuɠulai velesiɛi
\p
\v 1 Suɠa nui Ɓilidade kpɔɛi zeɠeni, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Siɛgi ɓɛgele zu ɠa wo ɓesu la kpɔɛ mɔinmɔingi naati ba la?
\q À ɠigaiziɛ su, naa ʋolu gá ɓɔɛ niina.
\q
\v 3 Leeni vaa zu gi levezu ga suaiti?
\q Toɠa wo ɠisu ga gá ga faaɠaaɠalala nuiti?
\q
\v 4 Ee, ɗa ʋe, ɗɛi è ɓɔɠɔ ʋalizu ga ɗa-yiiɠaawanai zu,
\q kɛni ɗɔun ɗa-vaa zu kɛlɛbai wo ga eteai,
\q fasai zeɠe tosuʋɛ?
\b
\q
\v 5 «Ungo, nu ɲɔi ná-wozakalagi ɠa za,
\q ma abuzogi é ɠɛa ba, naa ɠa ɓe foloi ʋa.
\q
\v 6 Wozakalagi zuɓidi ná-seɠe ɠotai wu,
\q zɛnvui ma zɔmɔgi ɠa za.
\q
\v 7 Kɔɠɔi zɛbɛi ɠɛa ba, naa zu ɠa ɓɔlɔ,
\q tɔ ɓɔɠɔi lɛnɛ gooi ɠa ɠɛ ga too zaɓui.
\q
\v 8 Mazɔlɔɔ piligɛ ya, kɔɠɔi lɔ tumɔi zu.
\q Toɠa ziɛzu galuiti zɔɠɔzuʋɛ.
\q
\v 9 Bali sogɛ tibiligi ʋa,
\q ta galuiti daalɔ ba.
\q
\v 10 Galu ʋɔɛngi a zo da, naa lɔɔɠuʋɛ zooi wu,
\q balii ɠa maaɓɔunsu pelei zu.
\q
\v 11 Maalua vai ɠa polu adaʋɛ pɛ,
\q é ʋilɛ kɔɠɔʋo ba.
\b
\q
\v 12 «Pului suvikɛi ɠula zea,
\q nimizai maaɠoolia.
\q
\v 13 Toɠa kɔlɔgi ma ɓulukpulugiti sumi.
\q Ɗɔfɔ zeeɓɛi ɠa baalobazuʋɛti sumi.
\q
\v 14 Tɔɔɠulaʋɛ ná-seɠe ɠotai wu, ʋɛ é ɠɛa ɠalivaazu ná.
\q É lia ga ɓɔɠɔ maalua masagi ʋɔ bɛ.
\q
\v 15 Ti zei ná-seɠe ɠotai wu, é la mɔ ga nɔnɔ.
\q Timinigi vazaga seizuʋɛ.
\q
\v 16 Ma zapeiti ti vɔa buu ʋelei,
\q ma ɓeke koiti ti vɔa maazu ʋelei.
\q
\v 17 Tɔɠɔi ɲɛɛlɛa eteai zu,
\q daasei ge la mɔ etea.
\q
\v 18 Daaʋiliga, é zeɠe wozakalagi ɠa, é ʋili kpidii zu.
\q Ti kpɛa, é ɠula eteai ʋa.
\q
\v 19 É la dounɠa yɛni, ɓaa dounlounɠa ná-nuɓusɛiti saama.
\q Nu vulu nɔpɛ ge la yɛni seizuʋɛ.
\q
\v 20 Folo liizu ta folo ɠulazu, naa ɠa mɛni nii é zeizu ma,
\q naa ɠa nuiti maalua, ti zasu ɗa ɓali.
\q
\v 21 Zekana a ɠɛ la ga telebotala nui ná-pɛlɛi.
\q É ɗa wo ga, ʋɛ ɠɛa ga ada, ʋɛ ti la ɠɛni GALA kwɛɛ ná.»
\c 19
\s Zɔɓe Ɓilidade wooɠaaʋote fai
\p
\v 1 Zɔɓe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Wa yɛsu kpɔ̀lɔzu eyɛsu yeelɛ?
\q Ungo, wa yɛsu kpɔ̀lɔzu ga wa-ɓɔɛiti eyɛsu yeelɛ?
\q
\v 3 Ná zeizu ɠɛa puu, wo ɗa kìgi zupu!
\q Wo la unfesu ga kpɔ̀lɔ vai?
\q
\v 4 Ni kàkagɛ, nà-kaka fai ma ɠasɔi ɠa la ùnma.
\q
\v 5 Ni wɔun wa kaana ga wo vizɔgɛ bà,
\q ni wa ɠɛna zeliloga mà nà-unfe fai zu,
\q
\v 6 à suɠwɛɛ ga GALA ka é tòsuʋɛ ɠoloɠologai,
\q é ná-tumɔi lo màaɠoolii zu.
\q
\v 7 Ni nà kpee loona suɲɔu vai laalɔɠɔma, nu nɔpɛ ge la gòoɠaaʋotesu.
\q Ni nà kpɔbai maalolina, telebo faa la ɠɛɛzu.
\q
\v 8 GALA ge pelei leʋeni tùɠɔ, gè la zooni gè ʋa leʋe.
\q É kpidii ʋɛɛni nà-peleiti su.
\q
\v 9 É ɓaazeɠeni mà,
\q é nà-lɛbiya wɔɔlɔgi ɠula ùnba.
\q
\v 10 É tòka mini-o-mini, ta nà ga li.
\q É nà-kitogi lɔɔɠula eɠɛ gului.
\q
\v 11 Ná-ziiɠaawanai lokoleʋeni dàalɔɠɔma.
\q É dèveni eɠɛ sili nui ta.
\q
\v 12 Ná-kɔɔɓɔgiti pilɛgɛ pelei ma ʋɔɔma,
\q ti ʋaa pɔ̀, ti ta-ʋelei laani,
\q ti ti-zeizuʋɛ ʋu sèizuʋɛ maaɠoolii zu.
\b
\q
\v 13 «É nà-nu ɓɔɔɓɔgiti maaɠoozani bà.
\q Kwɛ̀ɛ nuiti ti vazani, ti maaɠooza bà.
\q
\v 14 Nà-nu ɓɔɔɓɔgiti ti ɠɛlɛni bà,
\q nɛ̀ɛɲɔɠɔiti ti ɠɛlɛni bà.
\q
\v 15 Nà-pɛlɛ wu nuiti ta nà-botiɠɛ anzanuiti ɓɔɠɔi,
\q ta kɛɛzu eɠɛ nà ɠɛ ga wɛɛn.
\q Kɛ̀ɛʋɛ ti ɠaazu, eɠɛ nii nu la kwɛɛ.
\q
\v 16 Nà nà-botiɠɛ zunui lolisu, é la gòoɠaaʋotega,
\q anɛɛ ni nà maanɛɛnɛzu.
\q
\v 17 Dàaʋɛ makugi ɠa ɠulazu ànzai ɓɔɠɔi zokpai zu.
\q Wɔ̀inzeɠea kòozu lointi ma.
\q
\v 18 Anɛɛ doungoiti ti ɠɛlɛa bà.
\q Siɛgi zu gè pɔ gè wuzeɠe la, ta ɲɛɛɠulazu sù.
\q
\v 19 Bɔ̀ɔlaiti kpein ta luazu bà.
\q Niiti gè ti nɛɛni ʋɛ gola, naati ti ʋoluavega bà.
\q
\v 20 Gè vɔa ɠae ma,
\q ta gè ʋalaga anii pɛ ma.
\q
\v 21 À màawɔinɠa, à màawɔinɠa, wɔiti wo ga bɔ̀ɔlaiti!
\q Mazɔlɔɔ GALA zeei ɠa é dòɠani.
\q
\v 22 Leeni vaa zu wo ʋilɛsu pòlu, eɠɛʋelei GALA ge ʋilɛsu da pòlu?
\q Wo la dɛ ɓɔlɔni ɓaa ga kpùsɛi ɓɔlɔ vai?
\b
\q
\v 23 «Ee, ni nui ta ɠa dàawooiti sɛʋɛ!
\q Ni nui ta ɠa yeeʋozɛ ti ʋa, ti zɛʋɛ sɛʋɛi zu!
\q
\v 24 Ti zoo ti kɔlu ɠaazoɓagi zeɠe, ti sɛʋɛ la fasai ma,
\q ti kena kpui ziɛ su, sulɛi, é yɛ ná eyɛsu ɠɔ!
\q
\v 25 Gè kwɛɛ gè ɠɛ ùnmɔɔ nui ɠa vulua,
\q tɔ ɠa é wuzeɠezu ga gaaɓelagi eteai zu.
\q
\v 26 Niima ɓusɛi ɠoloɠologa ʋoluma,
\q nà ɠɛ kpùsɛi zu, gè GALA ka.
\q
\v 27 Nà ka nà ɓɔɠɔi ga gàazuʋɛ.
\q Nà ka ga gàazuʋɛ, nu ɠili nɔnɔ laade.
\q Ee! Zìi ɠa ɠalazu kòozu ga maaɓɔungi naa wo fai.
\q
\v 28 Wa ɓɔɠɔ ɠaazaɠasu ga, gá ʋilɛ polu ɠale?
\q Goozuɠulagi ɓɛgele ɠa ada tukpɔ la?
\q
\v 29 À lua boɠa zɔkpɔi ʋa,
\q mazɔlɔɔ maaɠoloi ɲɔu ʋe, nii é ɠɛɛzu ga boɠa zɔkpɔi,
\q naa ɠa a kɛ wo suɠwɛɛ ga tukpɔɠaaleʋei ɠa ná!»
\c 20
\s Sofaal ná-kpɔɛzuɠulai velesiɛi
\p
\v 1 Sofaal nii é zeɠezu Naama, naa kpɔɛi zeɠeni, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Wɛlɛ niizu, nà-kisiɛiti ta ɓɔizu dà ga gè gooɠaaʋotegi ve,
\q gè la zooga gè ʋa yiilɔɔ.
\q
\v 3 Gè zeliiti mɛnigɛ, ti la zɔleni gàazu.
\q Nɔ̀nɔ ma gaamai ɠa gè losu ma, gè gooɠaaʋotegi ve.
\q
\v 4 È la suɠwɛɛ ɓaa ga, siɛnɔpɛ su,
\q kaipa nuɓusɛi ɠulani etea,
\q
\v 5 nu ɲɔiti ta-vɔnifaamai zu la ɗa ga ɠooza,
\q ta nu ɲɔi ná-koozunɛɛi ɠa ga yeeɠɛɠala go nɔ?
\q
\v 6 Anɛɛ siɛgi zu sɔligi zeizu la geei ʋa,
\q ta nɔungi ɗa zei tonaɓiingiti ba,
\q
\v 7 Toɠa ɲɛɛlɛ eyɛsu ɠɔ, eɠɛ tɔ ɓɔɠɔi koozu ɓooi.
\q Zɔiti ti ɠɛni kwɛɛ, naati ta ɠɛ ma: ‹Mini ɠa é ná?›
\q
\v 8 Toɠa ɲɛɛlɛzu eɠɛ segi, kɔɠɔʋo ge loo ya,
\q é loo ya eɠɛ kulakɛlɛmai é wosu kpidii.
\q
\v 9 Ti zunui naa ɠaani, kɛlɛ ti la mɔ kaa pɛ,
\q adaʋɛ é ɠɛni zeini ná, ná yeema ma.
\q
\v 10 Ná-doun zunuiti ta bala nuiti zee ɠaaɠale ma, niiti é looni ti ma.
\q Tɔ ɓɔɠɔi ɠa ti kpein potogi ve, é ɠula ná-naavoloi zu.
\q
\v 11 Zɛbɛi ɠɛni ba ná-nu niinɛlai zu,
\q naa kpein ka yeizu ma kabayeɠei zu.
\b
\q
\v 12 «Anɛɛ ni faa ɲɔi nɛɛʋɛ da,
\q anɛɛ ni toɠa makɛsu nɛgi wu,
\q
\v 13 é makɛ ba, é la ɠɛlɛa ba,
\q é makɛ daa ɠoozuʋɛ,
\q
\v 14 daamianigi ɠa valibo koozuʋɛ,
\q toɠa ɠɛ koozuʋɛ ga kɛlɛɓɛzɛi ma wanai.
\q
\v 15 Naavoloiti é ti ɓɔleni zɔiti zea, toɠa unpili ga tiye,
\q GALA ka ti ɠula koozu.
\q
\v 16 Toɠa kɛlɛɓɛzɛi ma wanaiti kpɔlezu.
\q Toɠa saai maazɔlɔɔ ga gozagi ná-ɲiigi.
\b
\q
\v 17 «É la mɔ ɠidia ná, ga toɠa kɔin gulɔi zɔlɔɔ mɔnɔ ga undaanɛɛi, eɠɛ ziɛ wolaiti,
\q kɔtuɗɛiti ti ga nikɛ ɲiimiɗɛi ma wulɔi.
\q
\v 18 Toɠa ɓɔlɔzu lɔnɔgi kpein pu ya, é la yiimaɠɛa su.
\q Ná-naavoloi kpein é sɔlɔɔni ná-pɔdi loo vaiti su, é la ta wɔinɠulaa.
\q
\v 19 Mazɔlɔɔ é bala nuiti koloɠoloni, é ɠɛlɛ ti ʋa,
\q é ta-ʋɛlɛiti goloni, niiti é la ʋaazu ti losu ʋolu.
\q
\v 20 Tɔɔzei ziima vai la ɠɛni ɠɛɛni,
\q é la zooga é ʋa ná-naavoloi taɠila kpalaa kizo.
\q
\v 21 Toɠa maayii ɠɛ ga nui kpein,
\q kɛlɛ ná-kulagaanɛɛzui zu la ɠoozaa.
\q
\v 22 Anɛɛ ná-sɔlɔɔ golai naa kpein saama, toɠa ɠɛ kpalai zu.
\q Maanɔɠɔ ɓakɔi kpein ka zeeli ma.
\q
\v 23 Siɛgi zu é ɓalazu la ga é ɠogi zulaave,
\q GALA ka yeeɓe ná-ziiɠaawana wolai ʋa, é yei daalɔɠɔma,
\q é ʋu ma daamianigi ʋotogi zu.
\q
\v 24 A ʋelana kɔɔɠɔ zɔɔlai ʋa é ga kɔlu gelei,
\q kɔlu ɓɔi mɛɛin ɠa ʋa é bɔ.
\q
\v 25 Mɛɛin é bɔai poluʋɛ, a naa ɠulana ɓɔɠɔ ʋa,
\q kaegi é saamaʋɛ zuvologai, é naa ɠula,
\q saai ná-maalua vai ɠa lɔ unga.
\q
\v 26 Kpidii makɛgɛ daalɔɠɔma ga ná-tɔnɔgi,
\q abui nii nu nɔpɛ ge la gaalɛɛni, naa ɠa kɔligiti gala,
\q é naati kpein gala niiti ti yɛsu ná-pɛlɛi wu.
\q
\v 27 Geeɠɔlɔgi ɠa ná-faaɠaazagiti kula kɛlɛma,
\q eteai ɓalaa ka wuzeɠe daalɔɠɔma.
\q
\v 28 GALA ná-ziiɠaawana voloi,
\q ani ʋagɔi kpein é gaalɛai ba ná-pɛlɛi wu,
\q naa ɠa ɓale, é zeɠe ná.
\q
\v 29 Naa ɠa é ga kasɔi, GALA ge kɛʋele ɓɛtɛai nu ɲɔi ná-faa ma, maanɛai é sɔlɔɔ.
\q Naa ɠa GALA ge deveai tɔun bɛ.»
\c 21
\s Zɔɓe Sofaal wooɠaaʋote fai
\p
\v 1 Zɔɓe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «À woilo, à woilo gòoi ma.
\q Naa ɠa a ɠɛ ga gàanɛɛnɛai.
\q
\v 3 À yeezei lɛɛ bu, wo va bu ga gè ɓɔɛ,
\q siɛgi zu gè ɓɔɛzu la, wa ɲɛɛi wo niina.
\b
\q
\v 4 «Nu ɠa gè ɓainsu ga tɔɠɔi ɓaa?
\q Ɓa! Leeni vaa zu deɠɛmu gè la ɓena zoo maaɓɔungi wosu?
\q
\v 5 À ɠaaʋote dɛɛ mà, wo laavɔ,
\q wo yeelɔ la.
\q
\v 6 Siɛgi zu nà ɓɔɠɔi gè ɠisiɛzu la naa kpein su, nii é zeelizu mà,
\q toɠa gàaluazu, sàsu ɗa ɓali.
\b
\q
\v 7 «Leeni vaa zu faa ɲɔu ɠɛ nuiti ti eteai ziɛzu,
\q ti wɔlɔzaɠasu, ti zɛbɛi zɔlɔɔ ʋolu?
\q
\v 8 Ti-mavofodai ɠa ɗa zei ʋele ɓɛtɛ ti ɠoba, ti ɠaazu,
\q ti-lounlointi pɛ ti ɗa li luɠɔma ti ɠaazu.
\q
\v 9 Ziilɛigi ɠa é ta-ʋɛlɛi wu, dua vaa la ná,
\q GALA ná-kpakɔi la ʋaazu, é ʋa zeeli ti ma.
\q
\v 10 Ta-nikɛ zinɛiti ta ga kpuɠu geleiti,
\q ta-nikɛ zaaiti ta yiʋoi ʋuuzu, ti-ɠo ge la ɠoloɠologa pɛ.
\q
\v 11 Ta ɓesu ti-loungoiti ba, ti ɗa ɓizɛ eɠɛ togani ɓulu,
\q ti-lounlointi ti ɗa kuai wo.
\q
\v 12 Tamadegi ta kɔnigi, ta ɗa zei ta-wuyeiti bu,
\q ti ɠoozunɛ koole wooiti ma.
\q
\v 13 Ti ta-eteai kpein siɛ ʋoluma undaanɛɛi zu,
\q ta yeizu ga ziilɛigi gɔvɛalaazu.
\b
\q
\v 14 «Kɛlɛ ti ɠɛni ɠɛɛzu GALA ma:
\q ‹Zeɠe gi ʋolu, wɔin la gi ma lago pa,
\q ga gi naama eteai ɠwɛɛ, nii è pɔ ga gi siɛ.
\q
\v 15 Ɓɛ ɠa é ga Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii, ga gi dɛbi?
\q Nu a ɠɛna falia, leeni ɠa nu a sɔlɔɔ naa zu?›
\q
\v 16 Niima nuiti ta-undaanɛɛi la tiya ɓɔɠɔ ti yeezu?
\q Naama ɠisiɛi maaɠooza bà, gè ʋa ʋilɛ ta-lɛnɛ gooi ʋolu!
\q
\v 17 Anɠɛ nɛi nu ɠa ɗa ta-eteai ma wozakalagi ɠa, é ɗa za gaamago nɔ,
\q ɓaa faa zuɠoloɠologi ɗa zei ti ma?
\q GALA ka ɗa ná-ziiɠaawanai yei nɛi ti ma?
\q
\v 18 Anɠɛ nɛi, yeeɠɛɠala mɔinmɔin su,
\q ti ɠɛɛʋɛ eɠɛ muiin vɔɔi nii fiilɛi liizu la,
\q ti ɠɛ eɠɛ tufa vɔɔi nii tɔngɔlɔ fiilɛi buzeɠezu?
\b
\q
\v 19 «GALA ka kpɔlɔi makɛsu faa ɲɔu ɠɛ nui ná-dointi bɛ,
\q nii tɔ ɓɔɠɔi maanɛɛni ga é sɔlɔɔ ɓaa?
\q Maa la nɛɛni é ʋa naa la faa ɲɔu ɠɛ nui ɓɔɠɔi ma ɓaa,
\q nii a kɛ é ɠigi zɔlɔɔ?
\q
\v 20 Kɛni faa ɲɔu ɠɛ nui ɠaazuʋɛ tɔ ɓɔɠɔi ná-maanɔɠɔi ɠa,
\q tɔ ɓɔɠɔi ɠa maanɛai ga é GALA Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ná-ziiɠaawanai ɠɔɠɔ.
\q
\v 21 Siɛgi zu ti-zii ma voloi a ɓena la,
\q nii é ʋaazu ɠɛɛzu ga ti-lointi ti ʋoluʋelei, ta-vaa la mɔ naa zu.
\q
\v 22 GALA ka nu a kala ga naama vaiti ɓaa,
\q GALAGI nii é geezuɠeelaiti tukpɔɠaaleʋezu?
\q
\v 23 Nui tanigaa zɛbɛi ɠa yɛsu ti ʋa, ti za ziilɛigi zu,
\q ti yɛ gaanɛɛi zu, ziizoolɛ la ti ma.
\q
\v 24 Ma nuiti ti-ɠɔlɔgi ti ma ga pagɔ,
\q ta-ɠaaɓaai pɛ ge ti zu.
\q
\v 25 Taɠili ɓalaa ka za, ziizoolɛi ziimaʋɛ,
\q é la undaanɛɛi ɠɔɠɔni.
\q
\v 26 Ti ɠilagilagi pɛ ti laani fufiligi zu,
\q koegi ma ɓulugi ɠa ʋɛɛzu ti ma mɛɛ.
\b
\q
\v 27 «Ungo, gè wa-ɠisiɛiti kwɛɛ,
\q naa ʋɛɛ kigaiziɛi ʋa wo bosu é lo bà, wo pèelalazu la.
\q
\v 28 Wa gaazaɠasu ga: ‹Nu ʋaa nui ná-pɛlɛi ɠa mini?
\q Faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta-zeɠe ɠotai ɠa mini, ti ɠɛa bu?›
\b
\q
\v 29 «Wo la dɛ teʋe nuiti gaazaɠani ɓaa?
\q Wa ɠɛlɛzu naama vaiti ba, niiti ti ga ma zeeleiti?
\q
\v 30 Siɛgi zu maanɔɠɔi ʋaazu la, toɠa ɗa ʋoola faa ɲɔu ɠɛ nui ʋa,
\q GALA ná-ziiɠaawanai la vɔɔɠua ba.
\q
\v 31 Ɓɛ ɠa a zelilo ma, é ʋilɛ ná-siɛ ʋelei ʋa?
\q Ɓɛ ɠa a sala, faa ɲɔi naa vaa zu nii é kɛɛni?
\q
\v 32 Ti liini la kabamaʋɛ,
\q ti ɗa wɛlɛ ná-kabai ma.
\q
\v 33 Ɛsɛ pɛ ge ʋilɛni ma ʋoomai ʋolu,
\q bɛbɛi nii gaa la luga, naa ɗa ziɛ kakalaʋɛ.
\q Nɛmɛi zu ʋɔlɔi la wuini kpusɛi ma.
\q
\v 34 Leeni vaa zu wo gaanɛɛnɛ wafuungiti bosu ga ze?
\q Mazɔlɔɔ, gaamazu nii é ɠulazu wa-wooɠaaʋotegiti su, naa ɠa nɔ ga zɛɛ vai.»
\c 22
\s Elifaze ná-kpɔɛzuɠulai zaʋasiɛi
\p
\v 1 Teman nui Elifaze kpɔɛi lɔɔzeini, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Nui losu ɠa zoo nɛi é ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ?
\q Ɠima nui ɠa botii ɠɛɛzu ɓɔɠɔ nɔ ʋɛ.
\q
\v 3 Kɛlɛ Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ná-kulanumai ɓɛgele ɠa é ɗa-lelebodai zu?
\q Leeni ɠa a sɔlɔɔ, ni è-ziɛ ʋelei a zɔlena?
\q
\v 4 È laaʋɛ da, ga toɠa è maaɠolozu, é è lukpɔ,
\q tɔɔzei ɗa unmaayeizu ná-zobogi wu?
\q
\v 5 È la ɓɔɠɔ ɠɛɛni ga sɔba nu tooma vaa mɔinmɔin su ɓaa?
\q Kwɛ ka nɛi ɗa-vaaɠaazagiti ba?
\q
\v 6 È ɠɛni kpɔunmai ɠulazu è-zeiɲɔɠɔiti zea, un ge la ba.
\q È ɗa nuiti ta-zeɠeiti kula ti ma, eyɛsu è ti maaɲakai ʋilɛ.
\q
\v 7 Nui kpɔɔle wɔin ma, è la ɠɛni ziɛ veeni naa ya.
\q Nui pului ɠɛni ma, è naa ɠomani ga daamianigi.
\q
\v 8 È zooi lɔɔni tooma nui yeezu.
\q Nui nɛai è ʋɛ, naa nɔ ɠa è ɠɛni seizu ɓɛtɛzu.
\q
\v 9 È ɠɛni yeeɓesu poanzaiti ba, ti li ga yeaɲaka.
\q È ɠɛni podointi suvikɛi ɠulazu ti ya.
\q
\v 10 Wɛlɛ, naa ɠa é ba, baliiti daai è maaɠoolizu,
\q gaamago nɔ, dualua golai è zogɛ.
\q
\v 11 È la kpidii naati kaazu ɓaa,
\q ziɛi naati kpein ti è maaɓɔlesu?
\b
\q
\v 12 «GALA ge la geeɠɔlɔgi zu ɓaa?
\q Geezuʋɛ ʋɛtɛ, ná ɠaaɠoozaai, somideɠaiti ɲɛkpɛai ga!
\q
\v 13 È woo ɠaaɓela ga: ‹GALA ka zoo nɛi é suɠwɛɛ?
\q Toɠa zoo nɛi, é ɓudɛ tonaɓiingi maazu, é tukpɔi ɠaaleʋe?
\q
\v 14 Tonaɓiingiti gaaɠiligɛ gola GALA gaazu, é la ani nɔpɛ kaa,
\q siɛgi zu é ziɛzu la, é ɗa lati geeɠɔlɔgi ma.›
\b
\q
\v 15 «Ɗa pɔ è yɛ pele wɔlɔmai ʋolu,
\q nii telebotala nuiti ti ziɛni la?
\q
\v 16 Ungo, ti leʋeni ga ma yeeluɠɔ,
\q eɠɛ siɠigi nii ziɛ ɓoigi yeizu la.
\q
\v 17 Tɛi ti ɠɛni ɠɛɛzu GALA ma: ‹Maaɠooza gi ʋa!
\q Toɠa ga Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii, leeni ɠa a zoo é kɛ ga giye?›
\q
\v 18 Anɛɛ naa ʋe, tɔ ɠa é ta-ʋɛlɛiti buulaaveni ga ani ʋagɔiti.
\q Faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta-lɛnɛ gooi maaɠoozani bà.
\q
\v 19 Telebo nuiti ta ti-ɠoloɠolosuʋɛ ɠa, ti ɠoozunɛ.
\q Sɔbalala nuiti ta ɲɛɛɠula ti zu, ti ɠɛ ma:
\q
\v 20 ‹Ungo, ade zili nuiti pɛtɛ, ti ɠoloɠologa!
\q Nii dɔi ti zɛni, abui naati galani.›
\b
\q
\v 21 «À yɔɠɔzuɓɛtɛ wa GALA, ziilɛigi ɠaiziɛ wo yɔɠɔzu wa tɔ.
\q Ʋele ɠana undaanɛɛi a ɠaaɠale ma la è ma ʋolu.
\q
\v 22 Kalagi zo tɔ ɓɔɠɔi bosu ga ɗe,
\q ɠizɛ daawooiti su.
\q
\v 23 Ʋa ʋolu Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ʋɔ, toɠa è zei ʋele ɓɛtɛ ʋolu,
\q telebotala vai kpein maaɠooza è-zeizuʋɛ ʋa.
\q
\v 24 Zanugi é è ya, pili ya zooi ma,
\q ɓaa è zanu kitei yɛ kɔtuɗɛi ma ɠɔtui saama.
\q
\v 25 Naazu Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ɠa ɠɛ è ʋɛ ga zanugi, ta wali wola.
\q
\v 26 Mazɔlɔɔ naazu, ɗa GALA Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ná-fai ɠɛ ga è yiima vai,
\q ɗa ɠaazuʋɛ wuzeɠe, è to GALA ba ga ladalai.
\q
\v 27 Ɗa wooɠula ma, toɠa è wooɠaaʋote,
\q ta ɗa ɗa-minazeɠegiti daazeeli.
\q
\v 28 Ni ɗa deve wona, naa laa ɠa zeeli è ʋɛ,
\q wozakalagi ɠa volo ɗa-ʋeleiti kpein su.
\q
\v 29 Ni nui ta ɠa ná kpɔlɔai, ɗa buzeɠe.
\q Mazɔlɔɔ GALA ka ɗa ɓɔ naa ʋa, nii é ga ɓɔɠɔmaayei nui.
\q
\v 30 Toɠa sɔba nui unmɔɔ ɓalaa.
\q È-yee ɲadegaiti saɓui zu ɠa zunui naa a ɠizo da.»
\c 23
\s Zɔɓe Elifaze wooɠaaʋote fai
\p
\v 1 Zɔɓe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Za mɔnɔ nà-kpaazaɠa wooi ɠa ziiɠaawanai wuzeɠezu,
\q nà ɠaaɓaazu gè nà-kpee wooi zuzo.
\q
\v 3 Ni nà la zoo gè kwɛɛ, ʋɛ nà GALA ka ná,
\q nà la li, gè zeeli seizuʋɛ.
\q
\v 4 Nà la nà-gaamai lɛɛ la,
\q gè dàaʋɛ laave ga goozuɠulagi.
\q
\v 5 Nà la ná-goozuɠulagiti kwɛɛ,
\q nà la kwɛɛ naazu nii é wɔinni é bo mà.
\q
\v 6 Toɠa kpɔɛi ʋɛɛ bà, ga suvikɛi kpein ɓaa?
\q Ɓa, naa la ɠɛa! Kɛlɛ tɔun ka dama ga ze.
\q
\v 7 Toɠa kwɛɛ ga zunu ʋe sɔlegai é woozuɠulasu tɔun bɛ,
\q naazu, nà-tukpɔɠaaleʋe nui ɠa dɛɛ ga nà ga sɔbalala nu eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 8 Kɛlɛ nà liina folo ɠulazu ʋelei, é la miná.
\q Ni nà liina folo liizu ʋelei, gè la kaazu ná.
\q
\v 9 Ni nà gaiziɛna lɛkpɛmaʋɛ nu ɠɔʋɛzuʋɛ, gè la zooga pɛtɛsu.
\q Toɠa lɔɔɠuzu lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ ɓaa? Gè la dɛ zooʋini ma pɛ!
\q
\v 10 Anɛɛ naa ʋe, pelei nii gè ziɛzu la, é naa ɠwɛɛ.
\q Siɛgi zu é dɔ̀ɔzu la ʋoluɠulai zu, nà ɠula su ga ɲàdegai eɠɛ zanugi.
\q
\v 11 Mazɔlɔɔ gè ziɛni siɛnɔpɛ su ga kɔɠɔ ʋogi.
\q Gè ziɛni ga ná-pelei nɔ, gè la zeɠeni ba pɛ.
\q
\v 12 Gè la ɠɛlɛni ɠolozu ná-deveiti bɛ.
\q Gè zìima vaiti zɛni ná, gè ɠolo daawooi ʋɛ.
\q
\v 13 Kɛlɛ tɔun, siɛgi zu a devena la, ɓɛ ɠa a seɠe ma?
\q Nii kpein wɔinɗai la, toɠa ɗa naa ɠɛ.
\q
\v 14 Ungo, devei é boga é ʋilɛ nɔ̀un ba, toɠa naa laazeeli,
\q ta taɠiligaani ti kisu.
\q
\v 15 Naa ɠa é ba, dàavegɛ ga dualuagi tɔun gaazu.
\q Nà ɠɛna ɠigaiziɛ su, nà ɗa nɔ wola lua.
\q
\v 16 GALA ge ìɲɔteʋea,
\q Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii dàavegɛ ga dualuagi.
\q
\v 17 Mazɔlɔɔ kuai laade, é ʋa dɔ̀ maaɠɛkpɔgi zu,
\q ɓaa kpidii nii pɛai ma.»
\c 24
\q
\v 1 «Leeni vaa zu, Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii la yeeɠɛɠala leʋezu ba, é ʋa ná-tukpɔi ɠaaleʋe?
\q Leeni vaa zu, niiti ti kwɛɛ, naati ti la naama voloiti kwɛɛ?
\q
\v 2 Ta kwɛma ɠɔtuiti seɠezu ti-laazuʋɛti.
\q Ta baala kpulugiti unmazu, ti ɗa ti lo.
\q
\v 3 Ta podointi ta-zoovalegi zeɠezu ʋɛ,
\q ti poanzai ná-nikɛi zeɠe ga kpɔunmai.
\q
\v 4 Ti ɗa bala nuiti kaka pelei ʋa.
\q Kɛni nɔ maanɔɠɔ nuiti ti zooi zu ti ɗa lɔɔɠu.
\q
\v 5 Wɛlɛ, eɠɛ dɔɓɔ zoovalegiti ti ʋuuni teʋebai zu,
\q maanɔɠɔ nuiti ta liizu sobuzobui boti ɠɛɛzuʋɛ, ti ɠɔnɔgi ɠaiziɛ.
\q Teʋebai zu nɔ ɠa daamianigi a zɔlɔɔ ná ti-lointi bɛ.
\q
\v 6 Kɛni ti tufai leʋe ɓalaɠai zu,
\q ti nu ɲɔi ná-leezɛn ɓelei ma waai ɠula.
\q
\v 7 Ta laazu kpidii ga ti maaɲakai, seɠe la ti ma,
\q pɛɛmazeɠe la ti ʋɛ ɲɛgɛlɛin kɔɔlɛi laalɔɠɔma.
\q
\v 8 Gizeiti su lonai ti yɛɓɛni,
\q tɛi dɔɔɠuzu la ɠɛni ti ʋɛ, ti liɓini fasai ʋa.
\b
\q
\v 9 «Ti podoin volo dee ɠobu ga maaɓaai,
\q ti kpɔunmaiti kula maanɔɠɔ nuiti zea.
\b
\q
\v 10 «Ti ɗa li ga ti maaɲakai, seɠe la ti ma.
\q Pului ti ma, ti ɗa molo ɠiliiti mɛɛn.
\q
\v 11 Ti ɗa wolive wulɔi ɓɛtɛ nu ɠiligiti bɛ,
\q ti ɗa dɔɔɓɔigi ɓɛtɛ, anɛɛ naa ʋe, kpɔɔle wɔin ɠa ti ma.
\b
\q
\v 12 «Nuiti ta kpalagi wosu taazuʋɛ.
\q Nuiti ti maawanaai, naati ta kpeei loozu, ti ɗa kpɔbai ɠaiziɛ.
\q Kɛlɛ GALA ge la daazu ma, é ʋa ɠidɔɔ kaka fai naa wu!
\b
\q
\v 13 «Foloi la nɛɛni faa ɲɔu ɠɛ nuiti bɛ,
\q ti la ziɛ ga pelei suɠalagai,
\q ti la loga miná pɛ.
\q
\v 14 Nu ʋaa nui ɠa ɗa wuzeɠe ga sobui,
\q é bala nui ʋaa ta maanɔɠɔ nui.
\q Kpidii é ɓɔɠɔ ɠɛ ga unma nui.
\q
\v 15 Wɛɛnziɛ nui ɠaazuɠɛzɛi ɠa ɗa fitili pɛɛzuʋɛ maaʋɛɛnɛ,
\q é ɠɛ ma: ‹Nu nɔpɛ ge la kàazu,›
\q é ɠaazuʋɛ maalɔɔɠu ga seɠei.
\q
\v 16 Kpidii ɠa unma nuiti ta ɗa pɛlɛiti baaɓota la,
\q foloi, ti la, ti pɛlɛi laaɠulu ɓɔɠɔ ma,
\q wozakalagi ma ɠisiɛ pa ge la ti ma.
\q
\v 17 Nui niiti ta-voloi ɠa ɗa tɔɔzei ga kpidii,
\q ti ʋɔ ka kpidii ma maalua vai ʋa.
\b
\q
\v 18 «Kɛlɛ wɔun, wo vaa bu, ga faa ɲɔu ɠɛ nui ɠa veɠa ziɛi ɠa, é ɗa yei.
\q Zooi é zea eteai zu, miná ɠa voovoo,
\q é la mɔ ziaa ga ná-leezɛn ɓelei ma ʋeleiti.
\q
\v 19 Ʋelei foloi ma liegi a ɗa kɔɔlɛ vukɔi ma ɗɛi ɠaawuun da,
\q zekana, kotoba nuiti ti ʋaazu ɲɛɛlɛzu la gɔvɛalaazu.
\q
\v 20 Anzanui é gaazulaa etea ma, é kula su, naa ɠa yeema ma,
\q koegiti ta ma ʋoomai ɠɛ ga laamiani pagɔ,
\q nu la mɔ ɠigaiziaa ná-faa zu.
\q Kotoi lɔɔ ɠa ɠula eɠɛ gulu wola.
\b
\q
\v 21 «Maalo anzanui, nii dounɠa ti la bɛ, ta naa zopele ɲɔuzu,
\q ti la ta-nuɓɔɠɔla ɠulazu kɛlɛma poanzaiti bɛ.
\q
\v 22 Kɛlɛ zɛbɛi ɠa GALA ba ga é totuɠɔ nu ɲɔiti kpɛ.
\q Siɛgi zu GALA ge wuzeɠezu la,
\q kito ge la mɔ naama nuiti bɛ ga ta yɛ vulua.
\q
\v 23 GALA ka ɗa ti yɛ ná yeeta, ti ɓɔɠɔ ɠa ga ziilɛigi ɠa ti su,
\q kɛlɛ gaazu ɠa ti-ziɛ ʋeleiti ba.
\q
\v 24 Tiya ɠa yeeɠɛɠala go nɔ laawu, ti wuzeɠeni, naa ʋolu ti ɲɛɛlɛ.
\q Ti looni bu, eɠɛ nuɓusɛi kpein kɛʋele, wɛlɛ ti leʋea ga.
\q Ti leʋea ga, eɠɛ ani ɠɔpɔgi mɔai.
\q
\v 25 Nii nɔ̀un gè bogai, toɠa ga ɠitei!
\q Ɓɛ ɠa a zoo é kɛ̀ ga zɛɛ nu?
\q Ɓɛ ɠa a nà-kpɔɛzuɠulaiti ka ga wafuun faa?»
\c 25
\s Ɓilidade ná-kpɔɛzuɠulai zaʋasiɛi
\p
\v 1 Suɠa nui Ɓilidade kpɔɛi zeɠeni, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Zobogi pɛ ka GALA zea, maayikiai.
\q Toɠa ziilɛigi lɔɔzu geezuʋɛ, geeɠɔlɔgi zu.
\q
\v 3 Ɓɛ ɠa a kɔɔʋɛbɛi liegɔi ɠaalu, nii é zeezu?
\q Ɓɛɛni ka ná-foloi la loozu ti ʋɛ?
\q
\v 4 Nui ɠa lelebo ɠale GALA gaazu?
\q Nui nii sɔlɔɔgai anzanui ʋa, naa ɠa zoo ɲadesu ɠale?
\q
\v 5 Ni GALA gaazu, alugi ma voloi ɠa tɔmɔzɔɔ,
\q somideɠaiti ti la ɲadeni,
\q
\v 6 nuɓusɛi mu ka ga leeni kae, nii é nɔ ga kpeinɲaɠagi,
\q nuɓusɛi ɓalaagi, é nɔ ga kpeinɲaɠa koi?»
\c 26
\s Zɔɓe Ɓilidade wooɠaaʋote fai
\p
\v 1 Zɔɓe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Ee, è zoogɛ nɛi ɓɔsu naama nui ʋa, nii zɛbɛ la zea,
\q ɗa ɓɔ naa ʋa nɛi, nii zeezu ɓɔlɔai!
\q
\v 3 È zoogɛ naama nui lɛnɛsu ɓaa, nii balagai ɠimalai ma,
\q ɗa ɠimalai ɠulanuma mɔinmɔingi lɛɛzu!
\q
\v 4 Kɛlɛ ɓɛ ɠa ɗa-ɓɔɛiti ti wosu ma?
\q È ɓɔɛ wooi naati sɔlɔɔgɛ ɓɛ ya?
\q
\v 5 Gɔvɛiti kpein ta ɓalizu,
\q kpoloɗɛiti bu munu ta fuluaniiti ti ʋuuni ná,
\q
\v 6 mazɔlɔɔ gɔvɛalaazu ɠalagɛ GALA gaazu,
\q kwɛpele seɠe zuɠooza ge la zooga zɛlɛsu ma undaaʋili zeɠezaɠai ɠaazu luɠɔ, é ʋa maalɔɔɠu.
\q
\v 7 GALA ge lɛkpɛmaʋɛ nu ɠɔʋɛzuʋɛ ma ɠeeɠɔlɔgi zuviegɛ ada zu ɲakai maazu.
\q É eteai zɛlɛgɛ ada ɲakai maazu.
\q
\v 8 É ziɛiti gaalɛɛʋɛ ba tonaɓiin gaaɠiligiti su,
\q tonaɓiingi la ɗa ga ɓotaga ti-wuɲɛgi wu.
\q
\v 9 Toɠa ná-masa kpɔkpɔgi ɠaazu maalɔɔɠuzu,
\q é ná-tonaɓiingi ʋɛɛ gaazu.
\q
\v 10 É kwɛpelemaʋɛ laaʋɛ ziɛi ɠa,
\q wozakalagi ta kuai ti yɔɠɔzu.
\q
\v 11 GALA ga zelii lona,
\q geeɠɔlɔgi ma lɔkpalaiti ta ɗa ɓali, ti laavɔ.
\q
\v 12 GALA ná-zɛbɛi vɔniga kpoloɗɛi ma,
\q ta ná-keleɠelegi maaʋele ma,
\q é vɔniga ziɛ wu zua ɲɔi Laɠaɓe ma.
\q
\v 13 Sokpa zu viilɛi ɠa geeɠɔlɔgi ɠaaɓalesu,
\q zeei kaalii ɓota, nii é ʋelazu.
\q
\v 14 Anɛɛ naa ʋe, ma go nɔ ɠana ná-botiiti saama, é ti ɠɛɛzu,
\q ti-lugi ta go nɔ ade mɛnisu.
\q Ɓɛ ɠa a zoo é ná-faa wolaiti tugi ɠaaɠa?»
\c 27
\s Zɔɓe ná-gooɠaaʋote gaaɓelagiti é ti veeni bɔɔla saʋagɔiti zea
\p
\v 1 Zɔɓe ɓɔɠɔ liini ga luɠɔ ná-kpɔɛzuɠulai zu, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Gè ɠonaa Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, nii é vulua,
\q tɔungi é ɠɛlɛzu ga é mina nà-gaamai ɠula kɛlɛma,
\q Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii, é zìi ɠoloɠologai,
\q
\v 3 ni nɔ dɛ zɛnvui ɠa dɛ sù,
\q GALA ná-zɛnvu viilɛi ɠɛ nɔ dɛ sòkpayeɠeiti su,
\q
\v 4 dàkɔlɔgiti ti la telebotala vaa woga,
\q nɛ̀gi la zɛɛ ɓɔɛ woga.
\q
\v 5 Naama ɠisiɛi maaɠooza bà, gè ʋa ɠɛ wo ma, gaama ɠa wo ya!
\q Eyɛsu zìi loo, gè la zeɠea nà-sɔle fai ʋolu.
\q
\v 6 Gè sogɛ kpaan ga sìɛ ʋelei zɔlegɛ, gè la yeeɠulaa naa wu pɛ.
\q Mazɔlɔɔ zìi la kpɔ̀lɔzu, é ʋilɛ nà-eteai ziɛ ʋelei ʋa.
\b
\q
\v 7 «Nii maanɛai é la faa ɲɔu ɠɛ nui ma, naa la sìli nui ma.
\q Niiti ti laalɛɛzu bù, nii soloogai nu ɲɔiti ma, naa la naati ma.
\q
\v 8 Lee ɠito ka a ɠɛ nu ɲɔi ʋɛ, siɛgi zu é leʋezu la ga,
\q GALA ga zɛnvui zeɠena?
\q
\v 9 GALA ka woilosu nɛi ná-kpee wooi ma,
\q siɛgi zu kidaaʋiligi ʋaazu la, é zeeli ma?
\q
\v 10 Toɠa zoo nɛi é Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ɠɛ ga ná-ziilɛigi?
\q Toɠa yɛ nɛi GALA faliiti daazeelizu ma yeenɔpɛ?
\b
\q
\v 11 «Nà wo ɠalasu ga wo GALA ná-zɛbɛi ɠwɛɛ,
\q gè la Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ná-faa ɓɛtɛaiti dɔɔɠuzu wo ʋa.
\q
\v 12 Kɛlɛ wo pɛ, wo kaaʋɛ niina,
\q lee vaa zu deɠɛmu, wo ɓesu ɓɔɠɔ ʋa, wo ɗa ʋilɛ faa ɲakai ʋolu?
\q
\v 13 Wɛlɛ, naa ɠa GALA ge makɛgai faa ɲɔu ɠɛ nui luɠɔ, é sɔlɔɔsu,
\q naa ɠa é ga sili masagi zɔlɔɔgi Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ya.
\q
\v 14 Ni a dounɠa zɔlɔɔna, ti wola mɔin, ta ɠɛ boɠa zɔkpɔi laawu,
\q dounlointi ta ɠɛ pului laawu yeenɔpɛ.
\q
\v 15 Niiti ta yɛ vulua, ɗɔfɔ zeeɓɛi ɠa li ga naati,
\q ta-ʋoanzaiti ti la zooga ti ʋa ta-zaa wɔlɔi wo.
\q
\v 16 Ni ta naavoloi ɠaalɛɛna ba eɠɛ fufiligi,
\q ni ta seɠeiti gaalɛɛna ba eɠɛ palaʋalai,
\q
\v 17 é ti ɠaalɛ ba deɠɛmu, telebo nui ɠa a ɓɔɠɔ maaɠili ga tiye,
\q ná-waliiti gaa ɠa ɠwɛ sɔle nuiti ba.
\b
\q
\v 18 «Pɛlɛi é togai ma yɛɠɛlɛ nɔ ʋe,
\q ada makɛ nu ɠota logai nɔ ɠa é kɛai.
\q
\v 19 Toɠa laazu ná-kpɛtɛi zaama, ma ɠaaɓelagi ɠana ná.
\q Siɛgi zu é ɠaazuzeɠezu ma la, é la mɔ ani nɔpɛ kaa.
\q
\v 20 Kidaaʋiligi ɠa maaɓɔle, eɠɛ ziɛ wolai,
\q tɔngɔlɔ fiilɛi ɠa seɠe kua zaamai.
\q
\v 21 Folo ɠulazu ʋele viilɛi ɠa seɠe, é lii la,
\q toɠa tɔɔɠula ga zeeɠaaɓaai, é kula ʋɛ é ná.
\q
\v 22 Ta mɛɛinti pilisu daalɔɠɔma, ti la maawɔinɠaazu.
\q Kɛni é ɓizɛ, é ʋa ɠula ti ya.
\q
\v 23 Ti ɗa yealoɠa ma, tɔɔzei é ɠoloɠologa,
\q ti ɗa ɲɛɛɠula su, seizuʋɛ ɓɔɠɔi.»
\c 28
\s Ɓɛ ɠa a zoo é ɠimalai zɔlɔɔ?
\q
\v 1 Adaʋɛti ta náʋɛ, ta ɗa walii ɠula ná,
\q adaʋɛ tanigaa ta ná, ta ɗa zanugi gba ná.
\q
\v 2 Kɔlui ɠa ɗa ɠula fufiligi zu,
\q kɔtui ɠaawuungai ɠa kɔlu ɓɔigi a ɗa ɠula su.
\q
\v 3 Zanu kula nuiti ta ɗa zeɠei wɔ,
\q ti yei zooi wu, wozakalagi lɔ ná,
\q ti kɔtuiti kula niiti ti lɔɔɠuai kpidii zu, kpidi ɓɔii zu.
\q
\v 4 Ta ɗa zeɠei wɔ zooi wu, maaɠooza nuiti seizuʋɛ ʋa.
\q Ʋɛ nu ɠɔɠɔlosu nɔpɛ ge la ná, zanu kula nuiti ti ɗa ɲiikpi.
\q Ti zɛlɛni ada ɲakai maazu, ti maaɠoozaai zɔɔma nuɓusɛiti ba.
\q
\v 5 Zooi nii daamianigi zɔlɔɔsu ba,
\q naa ɠa valibosu kpomaʋɛti eɠɛ abui.
\q
\v 6 Ná-kɔtuiti ta miná ʋɛ, kɔtu zɔngɔ ɓaagi daa ga safiil,
\q naa zɔlɔɔsu ná, ta zanu fukɔi.
\q
\v 7 Seeʋei la naama ʋelei ɠwɛɛ,
\q sizigoi ɠaazuɠɛzɛi la dɛ ná ɠaani.
\q
\v 8 Suai nii kpein daai ɓɔɠɔ la,
\q naa tanɔpɛ ge la dɛ ziɛni ma,
\q zalai la ɗa ga ziɛ ná.
\q
\v 9 Nui ɠa zoosu é laalɛ fasa ɠɔtuiti golo vai wu,
\q é gizeiti kpusɛ eyɛsu ti zeeli ti ma wuulaagiti ma.
\q
\v 10 Toɠa fasa ɠɔtui zuwɔɔzu,
\q gaazuɠɛzɛi ɠa zoo é ani ʋagɔi kpein ka su.
\q
\v 11 Toɠa ziɛi luɠɔlo,
\q naavoloiti ti lɔɔɠuai, é naati kula kɛlɛma.
\q
\v 12 Kɛlɛ, nii é ga ɠimalai,
\q mini ɠa nu a zoo é ka ná?
\q Mini ɠa keleɠelegi zeini ná?
\q
\v 13 Nui la sɔngɔi liegi ɠwɛɛ,
\q nu la ka fulu nuiti ta-yooi ɠa.
\q
\v 14 Palii ɓomaʋɛ ɠɛ ma: «É la sù.»
\q Kpoloɗɛi ɠɛ ma: «É la pɔ̀ bɛ.»
\q
\v 15 È la zooga è ʋa zanu kitei ve potogi zu,
\q ɓaa mu, è walii ɠɔɠɔ kiloi ɠa è ʋa geya la.
\q
\v 16 É la ʋokɔɠɔga zanugi ma, nii é ga Wofiil gelei,
\q ɓaa kɔtu zɔngɔ ɓaagi nii é ga wonikese, ɓaa safiil gelei.
\q
\v 17 È la zooga è ʋa zanugi ɓaa sanugi ti pokɔɠɔ ma.
\q È la zooga è ʋa aniɲakai maavalibo da, nii é ga zanu kitei.
\q
\v 18 Anɛɛ nu la kpɔzɔi ta sanu ʋɛɛlɛi ti ta-vaa woni.
\q Ɠimalai zɔlɔɔ fai vizɔgɛ kɔtu zɔngɔ ɓaagi ʋa é ga pɛɛlegi.
\q
\v 19 Kɔtu zɔngɔ ɓaagi é ga Etiyopi gelei, naa la ʋokɔɠɔga sɔngɔi ma.
\q Zanu kitei la ʋokɔɠɔga sɔngɔi ma.
\q
\v 20 Mini ɠa ɠimalai zeɠezu ná?
\q Mini ɠa keleɠelegi zeini ná?
\q
\v 21 Dɔɔɠuʋɛ nu vului kpein ba,
\q dɔɔɠuʋɛ wɔniiti ba.
\q
\v 22 Undaaʋili zeɠezaɠai ta saai ta ɠɛɛzu ma:
\q «Gi ná-fai mɛnigɛ nɔ, é ɗa wo.»
\q
\v 23 Mazɔlɔɔ GALA gila kpe ka é pelei ɠwɛɛ, nii é liizu pɔ bɛ.
\q Ungo, GALA ka é seizuʋɛ ɠwɛɛ.
\q
\v 24 Mazɔlɔɔ ná-wozaɠaai ɠa zeelizu eteai zu ná pɛ.
\q Nii kpein é ɠɛɛzu geeɠɔlɔgi wu, toɠa kaazu.
\q
\v 25 Siɛgi zu é fiilɛi wuɲɛgi ɠɔɠɔni da,
\q é kpoloɗɛiti kɔɠɔ,
\q
\v 26 é tonai ná-fai zeikpasu,
\q é pelei ve mainmain ya, ta tona kpunɛ tugi,
\q
\v 27 názu ɠa é ɠimalai ɠaani la, é kula kɛlɛma.
\q É ɠimalai ma wuulaagi laani,
\q é sumɔ, é fɛɠɛlɛfɛɠɛlɛ.
\q
\v 28 Naa ʋolu, é ɠɛ nui ma:
\q «Lua Maliɠii ʋa, è dɛbi, naa ɠa é ga ɠimala ɠitei!
\q È ʋoluave faa ɲɔi ʋa, naa ɠa é ga keleɠelegi!»
\c 29
\s Zɔɓe ná-kpɔɛzuɠula ɠaaɓelagiti
\p
\v 1 Zɔɓe ɓɔɠɔ liini ga luɠɔ ná-kpɔɛzuɠulai zu, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Ee, wɔ̀inʋɛ ga gè ɓɔɠɔ ɠa nà-kɛʋele wɔlɔmai zu,
\q siɛgi zu GALA ge ɠɛni ɓaazu la màazu, gè ɗa nà-eteai ziɛ,
\q
\v 3 siɛgi zu ná-sɔmɔgi ɠɛni volozu la màazu,
\q ná-wozakalagi ɠɛni ɓɔsu bà, gè ɗa kpidii zuziɛ,
\q
\v 4 eɠɛʋelei gè ɠɛni la mɔungi sɛ̀bɛi pɛ gaavɔnigai sù,
\q siɛgi zu GALA ge ɠɛni la ga nà-pɛlɛyeɠei nɛɛɲɔɠɔi,
\q
\v 5 siɛgi zu Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ɠɛni bà la dɛ.
\q Naama ziɛgi zu, dòun zunuiti pɛ ti ɠɛni ɠɛɛzu màaɠoolii zu.
\q
\v 6 Naama ziɛgi zu, gè ɠɛni lasesu undaanɛɛi zu,
\q gulɔ ɓoigi ɠɛni yeizu nà-gulɔ ɓɛtɛzuʋɛ.
\b
\q
\v 7 «Nà la ɠɛna ɠulaa, gè ʋa li taa ziɠidaʋɛ,
\q siɛgi zu gè ɠɛni liizu la, gè seizuʋɛ ɓɛtɛ maaɓɔ bosuʋɛ,
\q
\v 8 nu niinɛiti ta la kàana, ti ɓena ʋoluazo,
\q kɛwola wɔlɔiti ti wuzeɠe, ti lo.
\q
\v 9 Kundiɠiiti ti ɓena kpɔɛzuɠulai yɛ ná,
\q ti yeeʋɛɛ la, ti maaɠɛ kpɔ.
\q
\v 10 Nu wolaiti ti ɠɛni maaɠɛsu kpɔ,
\q ti-nɛgi ɠata ti-laaɠoozuʋɛ ʋa.
\b
\q
\v 11 «Zɔi a la gòoi mɛnina, naa ɠɛni ɠɛɛzu mà, undaanɛ nui.
\q Zɔi a la kàana, naa ɓena li, é nà-faa ʋagɔi wo.
\q
\v 12 Gè ɠɛni maanɔɠɔ nuiti kulazu, niiti ti ɠɛni kpɔbai ɠaiziɛzu,
\q ta podoin ɓalaa, nii é la ɠɛni kpɔba zɔlɔɔsu.
\q
\v 13 Niiti ta la ɠɛ saa yeɠei la, naati ti ɠɛni tuya loozu bɛ̀.
\q Gè ɠɛni poanzaiti koozunɛɛzu.
\q
\v 14 Telebodai ɠa é ɠɛni kɔ̀ba ga seɠei,
\q faa zɔle fai ɠɛ kɔ̀ba ga seɠeungi, ta bɔɔlɔgi ùnba.
\q
\v 15 Gè ɠɛni ga gaazuɠole nuiti gaazuɠɛzɛi,
\q ta kɔɠɔ ɠoloɠolo nuiti kɔɠɔi.
\q
\v 16 Gè ɠɛni ga bala nuiti ti-ɠɛɛ,
\q gè ɠɛni wɛɛinti maavaiti gaaɠulazu ba.
\q
\v 17 Gè ɠɛni nu ɲɔi ɓalɔɠaeiti galeɠalezu,
\q gè daamianigi ɠula ɲiigaiti ga.
\b
\q
\v 18 «Gè ɠɛni ɠɛɛzu ma naazu:
\q ‹Nà zaazu mà laɠagi zu,
\q sìi ma voloi ɠa mɔinzu eɠɛ ɲaɠaegi.
\q
\v 19 Gè ɠɛa eɠɛ gulu wolai, kɔɠɔi ziɛi wu,
\q kpidii nɔɗagi ɠa yeizu, é ɗa ʋu mà ɓekegiti ga.
\q
\v 20 Nà tɔɠɔɠula niinɛ zɔlɔɔ ʋolu,
\q ta zɛbɛ niinɛi, eɠɛ mɛɛin maalegai.›
\b
\q
\v 21 «Naama ziɛgi zu, ti ɠɛni wòilosu, ti ɗa maaɓɔun,
\q ti ɗa maaɠɛ kpɔ, ga ti woilo nà-tɛnɛ gooiti ma.
\q
\v 22 Nà la ɓena ga ɓɔɛ, nu la ɠɛni maaɠaalia,
\q dàawooi ɠɛni ʋilɛsu ti pɛ ma, pein, pein.
\q
\v 23 Ti ɠɛni màaɓɔunsu, eɠɛʋelei nu a ɗa tonai maaɓɔun da.
\q Ti-ɠigi loni bà, eɠɛʋelei a ɗa ɠɛ la foɠo lonai ʋa.
\q
\v 24 Gè ɠɛni ɲɛɛzu ti ʋɔ, kɛlɛ ti la ɠɛni laani da,
\q gàazuʋɛ ná ɠɛni volozu, ti la ɓena zoo ti ʋa naama voloi ɠaaʋa.
\q
\v 25 Gè ɠɛni ti untuɠɔ, gè ɗa pelei lɛ ga tiye,
\q gè ɠɛ ti zaama eɠɛ masagi nii é ná-salaʋusu ɓulugiti saama,
\q eɠɛ nui nii é iɲɔteʋe nuiti gaanɛɛnɛzu.»
\c 30
\q
\v 1 «Kɛlɛ ee, za, wɛlɛ nà ʋa, gè ɠɛa ga ɲɛɛɠulasu anii nu niinɛiti zea,
\q niiti gè ti-ɠɛɛni wɔinzeɠeni, gè la ɓena zoo gè ʋa ti ɓɔ nà-gilɛiti ba,
\q ti ʋa ɠɛ ga nà-togani ɓulugi makɛ nua.
\q
\v 2 Leeni ɠa ti-yeei ná-zɛbɛi a kɛ bɛ̀?
\q Ti-zɛbɛi ɲɛɛlɛni.
\q
\v 3 Ti-zuvikɛi ɠulaʋɛ ti ya, baladai ta pului ʋɛ.
\q Ta ani ɠaiziɛzu teʋebai zu,
\q ʋɛ kaite ná ɠoloɠologai, ná ɠaaʋala ba.
\q
\v 4 Ta tufa ɲɔiti tɔɔɠulazu, kpɔvɔ goiti saamaʋɛ,
\q ti-laamianigi ɠa nɔ ga gului daa ga zenɛ, naa ma zapei.
\b
\q
\v 5 «Ti ti ɓɛ nuɓusɛiti saama,
\q ti ɗa ɓain ti ma, eɠɛ ta ɠɛ unma nu ʋolu.
\q
\v 6 Ti ɗa zeizu ɠaiziɛ pɛtu zeɠeiti su,
\q ta zeɠeiti su, ti wɔai zooi ʋa, ta fasa yeɠeiti.
\q
\v 7 Ti ʋu ɓɔɠɔ ma, ti lɔɔɠu ɠaingiti bu,
\q ta-ɓee wooi ɗa ɠula, kpɔvɔ goiti saamaʋɛ.
\q
\v 8 Ɠimalala nuiti, nuiti daasei ge la ti ʋa.
\q Ti ɓɛai, ti ɠula zooi ʋa.
\b
\q
\v 9 «Wɛlɛ, niizu ti dàalɔa guye zu,
\q gè ɠɛa ti-laa ga faalaalii.
\q
\v 10 Wɔ̀inzeɠeʋɛ ti ma, ti ɗa maaɠooza bà,
\q ti la inɛinɛsu ga ti-laaɗɛi ʋuu vai gàazuʋɛ.
\q
\v 11 É zo niizu ma, GALA ge gàalɛɠɛga, é ùnfe,
\q ti la mɔ daazu ma kpɛ ga nà-faa.
\q
\v 12 Maawɔin nui niiti ta wuzeɠezu zèezazuʋɛ,
\q naati ta pɔ ga ti kɔ̀ɠɔyɛʋɛ bù.
\q Ti ɗa maanɔɠɔ ʋeleiti to bà.
\q
\v 13 Ta nà ɓɔɠɔi nà-peleiti teʋezu tùɠɔ, ti ùndaaʋili botii ɠɛ,
\q tɛiti nu nɔpɛ ge la ɠɛni ɓɔsu ti ʋa.
\q
\v 14 Ta zeelizu mà ga zeɠe wolai laa ʋelei,
\q ta ɠaazuvilɛzu, ti lɔ ani ɠoloɠologaiti bu.
\q
\v 15 Maalua vai ma zii pɛ ka seeliai mà,
\q gàazu unfegi ɲɛɛlɛa eɠɛ fiilɛi lugi.
\q Nà-undaanɛɛi leʋega eɠɛ tonaɓiingi é ɓizɛzu.
\b
\q
\v 16 «Niizu, zɛ̀nvui ɠa na ɠula zèa.
\q Mazɔlɔɔ kpɔlɔi ma voloiti ti zeelia nà ɓɔɠɔi ma.
\q
\v 17 Kpidii ɠa mà ɠaeiti bɔɔzu dùɠuzuʋɛ.
\q Taɓai nii é mìizu, naa la ɓɔlɔzu.
\q
\v 18 É nà-seɠei zogɛ ga maaɓaai,
\q é ɗa kpàkpa eɠɛ seɠei nii kɔgizu lɔiɗɛi.
\q
\v 19 GALA ge pìlini ya palaʋalai zu,
\q gè ɠulaa ga fufiligi ta zuʋui.
\b
\q
\v 20 «GALAGI, gè è lolini ga è ɓɔ bà, è la gòoɠaaʋoteni.
\q Gè loga è ɠaazu, è ɗa wɛlɛ bà nɔ.
\q
\v 21 Kɛlɛ ɗa-vai ɓaa nɔ̀un tetema!
\q È laalɛa bù ga è-yeei zuɲɛgi pɛ.
\q
\v 22 È fiilɛi ɠɛa ga sooi, è li ga ze kɔma.
\q Fiilɛ wolai ɲìikpiga mini-o-mini.
\q
\v 23 Mazɔlɔɔ gè kwɛɛ ga pagɔ ga ɗa liizu ga ze saai ʋɔ bɛ,
\q ʋɛ ná ɓɛtɛai ga fuluaniiti kpein koinsuʋɛ.
\q
\v 24 Kɛlɛ zɔi undaaʋilisu, é la ɗa ga yeelɛa ɓaa?
\q Zɔi é faaɓaagi laawu, é la ɗa ga kpeei loa ɓaa?
\b
\q
\v 25 «Anɛɛ naa ʋe, mɔungi zu, gè la ɠɛni wɔlɔni naati bɛ ɓaa, niiti eteai ɓaani ti ma?
\q Zìi la ɠɛni kpɔlɔzu ɓaa, nà la bala nui ɠaana kpɔlɔi zu?
\q
\v 26 Mazɔlɔɔ kìgi ɠɛni undaanɛɛi ʋa, maanɔɠɔi ɠa paai.
\q Gè ɠɛni wozakalagi maaɓɔunsu, kpidii ɠa paai.
\q
\v 27 Sàsu ɠa ɓalizu nɔ ɠɔ, kwɛ ge la ba.
\q Kpɔlɔi ma voloiti ti ʋaa, ti zeeli mà.
\q
\v 28 Nà ziɛzu gɔlɔɗɛi zu, gè la ɠaazu laazu foloi ma.
\q Nà wuzeɠezu kpɔgi zu, gè kpeei loo.
\q
\v 29 Gè ɠɛa ga koʋeiti ti-ɠɛɛloin,
\q ta saa wɔnigiti siɛpoluɲɔɠɔi.
\q
\v 30 Kɔ̀lɔgi lɛiɗa mà tiintiin,
\q kàeiti ti ɗa ɠala ga kɔɔlɛɓadii.
\q
\v 31 Nà-kɔnigi ɠa zeizu gɔlɔ wo nuiti gooi wu,
\q nà-koolei ɓalaa ɠa gɔlɔ wo nuiti gooi loozu ma.»
\c 31
\q
\v 1 «Gè tɔgi zeini gàazuʋɛ ma
\q ga é mina gaazuɠulapɔ wɛlɛ wo anzalopo ʋa.
\q
\v 2 Ni naa laade, leeni ɠa nà la sɔlɔɔ faa maaɓɔun
\q GALA Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ya, nii é geezuʋɛ?
\q
\v 3 Tɔɔzei maanɔɠɔi la makɛni telebotala nuiti bɛ ɓaa,
\q ta nimizai naati bɛ, niiti ti faa ɲɔi ɠɛɛzu?
\q
\v 4 GALA ge la sìɛ ʋelei ʋɛtɛsu nɛi ɓaa?
\q É la kɔ̀ɠɔlo daa ɠilagilagi pɛ gaalusu ɓaa?
\b
\q
\v 5 «Zɛɛi ɠa nɛi gè ɠɛa ziɛzu su?
\q Kɔ̀ɠɔ zu ɠɛa vilɛzu ga gè li kakama vaa ɠɛɛzuʋɛ?
\q
\v 6 GALA ge kɔ̀ɠɔ telebo kilo ɠa,
\q é ɠɛ nà-sɔledai ɠwɛɛ!
\q
\v 7 Ni kɔ̀ɠɔi zeɠeni pele ʋagɔi ma,
\q ni zìi ʋilɛni nà-gaazuɠulapɔ vaiti polu,
\q ni zèeiti kɔzɔʋɛ ga kɛɛwoti ɲɔi ta,
\q
\v 8 naazu nii gè fazasu, taɠili ge naa mi,
\q niiti gè ti ziinni, taɠili ge naati tɔɔɠula.
\q
\v 9 Ni gè looni anzanu lɛga zu,
\q gè li, gè ɗa maaʋɛɛnɛ seiɲɔɠɔi ná-pɛlɛlaʋɛ,
\q
\v 10 naazu ànzai boti ɠɛ nu ɠili bɛ,
\q nuiti ti-yiimai ɠɛ su!
\q
\v 11 Mazɔlɔɔ maaɓoo vaa ɠana, ɲamaba vaa ɠana,
\q nii tukpɔɠaaleʋe nuiti ta ɗa ma lukpɔi ɠaaleʋe.
\q
\v 12 Nà-faaɠaazagi a la ɠɛ ga abui, a la gàla, eyɛsu é kòloɠolo,
\q é naa kpein koloɠolo, nii gè sɔlɔɔni.
\b
\q
\v 13 «Nà-botiɠɛ zunui ta, ɓaa nà-botiɠɛ anzanui ta, a la ɓaazaɠana mà,
\q gè ɓena gaaɠula ba, gè maalobo.
\q
\v 14 Ni naa laade, leeni ɠa nà kɛ, siɛgi zu GALA ge wuzeɠezu la ga é tùkpɔ?
\q Gè la zooga gè ʋa gooɠaaʋote, ni a ɠɛna gè ʋoluvaawo ma.
\q
\v 15 Zɔi é kpɛ̀tɛai dèe ɠoozu, tɔun taade é ʋa ti ɓɛtɛ ɓalaa ɓaa?
\q Ungo, ma GALAGI ɓɔɠɔi nɔ ɠa é gi kpein kpɛtɛni gi-lee ɠoozu.
\b
\q
\v 16 «Yeelɛ ɠa gè ɠɛlɛni la maawɔin nui ná-kpɔba vaa ʋa,
\q ɓaa gè poanzai yɛ ná-kitotalai zu?
\q
\v 17 Anɠɛ nɛi nà ɠila ka gè ɠɛni nà-daamianigi miizu,
\q podoin la ta miini?
\q
\v 18 Tɔun é zo mà loungo ziɛgi zu ma,
\q bɔɔlɔʋɛ zèa, eɠɛ ɠɛɛɠɛi.
\q Siɛgi kpein su gè ɠɛni poanzai lɛnɛ nui.
\q
\v 19 Kaipa gè maawɔin nu ɠaa ʋɛ, gè zɛ seɠe ʋalagi zu,
\q ta bala nui gè naa yɛ pɛɛmazeɠe ʋalagi zu?
\q
\v 20 Ɓa-o, tɔun ti ɠɛni tuya loozu bɛ̀,
\q tɔɔzei gè ɠɛni seɠei veezu ti ya nii su ɓadiai, kpɛtɛai ga nà-baalagiti maaleɠai.
\q
\v 21 Ni nà ɠɛna podoun maaluani tukpɔɠaaleʋezuʋɛ
\q tɔɔzei gè kwɛɛ ga tukpɔɠaaleʋe nuiti ta ga nà-poluzeigiti,
\q
\v 22 kpàkigi ɠula pòluzaamaʋɛ ʋa,
\q ta zèei ɠula zeeɓoɓolaʋɛ ʋa, é ɠaleɠale!
\q
\v 23 Mazɔlɔɔ nà luazu maanɔɠɔi ʋa, nii GALA ge teʋeni,
\q maayikiʋɛ, gè la zooga gè ʋa lo tuɠɔ.
\b
\q
\v 24 «Gè ɠitoni nɛi zanugi ʋa? Ɓaa gè ɠɛ ma: ‹Dɔ̀ɔɠuzuʋɛ ɠa!›
\q
\v 25 Gè la ɠɛni ɠoozunɛɛni nɔ zèaɠɔligiti mɔin vai zu,
\q naavoloiti gè ti zɔlɔɔgai ga zèei.
\q
\v 26 Siɛgi zu gè foloi ʋɛtɛni da, é ɗa volo ná-keɠaaɓaai zu,
\q ɓaa siɛgi zu gè alugi ɠaani la, é ɗa ziɛ geezuʋɛ ná-maayikii zu,
\q
\v 27 gè ɠakani zìimaʋɛ dɔɔɠuzu,
\q gè ʋa yeeʋɛɛ la, ga gè nɔkɔ ti wu ɓaa?
\q
\v 28 Kaka faa ɠana, nii maanɛai é lukpɔ.
\q Nà la ɠɛlɛ GALA ba, nii é geezuʋɛ.
\b
\q
\v 29 «Yeelɛ ɠa gè ɠɛni ɠoozunɛɛzu la, ga gè sìli nui ɠaa dɔai maanɔɠɔi zu,
\q kòozunɛ, tɔɔzei faaɓaagi zeelia ma,
\q
\v 30 nɛ̀i gè la vaani bu pɛ nɛ̀gi ʋa koto ɠɛ,
\q ga gè ʋa foovo, gè ɠɛ GALA ma, é za.
\q
\v 31 Ɓɛ ɠa gè la kɔnɔkulani ga suai, é ʋa yiɠo?
\q Niiti kpein gè ti laazuʋɛɛni, naati ta naama zeele wooi wo.
\q
\v 32 Wɛɛn la ɲiini etea,
\q gè nà-pɛlɛi laalaoni siɛ wo nuiti bɛ.
\q
\v 33 Eɠɛʋelei nuɓusɛ mɔinmɔin ga ɗa kɛ la,
\q gè nà-tɔ koloɠologi lɔɔɠuni nɛi ɓaa?
\q Gè ɠɛlɛ ga gè mina nà-faaɠaaza golai ɠwɛɛ?
\q
\v 34 Kaipa gè la luani nui zɔiti ta-lukpɔɠaaleʋei ʋa.
\q Ti ɠɛni zoosu ti ɲɛɛɠula sù, naa la ɠɛni màaluazu,
\q naa la dàaɠuluni kaipa,
\q ɓaa é ʋa pele ɓesa tùɠɔ ga gè mina ɠula.
\b
\q
\v 35 «Ee, ni nu ɠɛni bɛ̀, nii é woilosu gòoi ma!
\q Gòo ɠaaɓelagi ɠana!
\q GALA Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ná-gooɠaaʋotegi ve zèa.
\q Nii é ga maalɔɔ vai sìli nui sɛʋɛai,
\q
\v 36 nà naa laazu ɠɔma, gè dɔ ùnba eɠɛ masa bɔɔlɔgi.
\q
\v 37 Nà ʋoluvaawo ma ga nà-kɛɛwotii ɠilagilagiti pɛ,
\q gè li tɔun pɔ bɛ eɠɛ masa!
\q
\v 38 Ni nà-zooiti ti pèelalani,
\q ni gè ta-wozawoliaiti gaawɔlɔni,
\q
\v 39 ni gè ti-ʋaalɔnɔgiti miini nɔ, gè la ti ɠeyani,
\q ni gè naati nimizani, niiti ti ɠɛni ti botii ɠɛɛzu,
\q
\v 40 adaʋɛ moloi naa ná, nii é ga ɓeleegi, ɠaingiti ti ʋɔnɔ miná,
\q ta moloi nii daa ga wɔɔlezegi, gui ɲɔi ʋɔnɔ naa ʋotogi zu!»
\p Zɔɓe ná-kpɔɛiti kwɛsuʋɛ ɠa.
\c 32
\s Eliyu ná-kpɔɛzuɠulai
\p
\v 1 Niima nu saʋagɔiti, Elifaze, Ɓilidade ta Sofaal, ti ɓeni Zɔɓe wooɠaaʋote fai ʋa, tɔɔzei naa laani ɓɔɠɔ la ga telebogɛ. 
\v 2 Naa Ɓalakele ná-doun zunui Eliyu yiiɠaawanani gola, Ɓuze mavofodai, Lame ná-pɛlɛyeɠei wu nui. É yiiɠaawanani Zɔɓe ma, tɔɔzei naa ɠɛni ɓɔɠɔ ɠaazu ga telebogɛ é leʋe GALA ba. 
\v 3 É yiiɠaawanani ɓalaa Zɔɓe bɔɔla saʋagɔiti ma, tɔɔzei naati ti la ɠɛni faa nɔpɛ kaani, nii ta gooɠaaʋote da, ti Zɔɓe ʋeelalani wafuun ga naa maaʋele. 
\v 4 Eliyu maaɓɔungi woni, aisa é ʋa ɓɔɛ Zɔɓe ʋɔ, tɔ ɠa é ɠɛni ga doungoi Zɔɓe bɔɔla saʋagɔiti saama. 
\v 5 Kɛlɛ Eliyu kaai ma ga kpɔɛ nɔpɛ ge la mɔ ɠɛni bɔɔla nu saʋagɔiti da, ti ʋa bo, é yiiɠaawanani.
\p
\v 6 Ɓuze mavofodai Ɓalakele ná-doun zunui Eliyu kpɔɛi zeɠeni, é ɠɛ ma:
\q «Nà dɛ ga doungo, wa ga kpakologiti.
\q Naa ɠa é ba, dùaʋɛ, ungo, ìnɛinɛgɛ gè ʋa naa wo wo ma, nii gè kwɛɛ.
\q
\v 7 Gè ɠɛni ɠɛɛzu:
\q ‹Niiti ti eteai ta ziaai na sɛ, naati ta zoo ɓɔɛzu,
\q niiti ti ziaa faa mɔinmɔin su, naati ta ɠimalai lɛ.›
\q
\v 8 Gaamai zu, nii é nui ɠɛɛzu ga keleɠele nui,
\q naa ɠa é ga zɛnvui, GALA Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ná-kulakɛlɛmai.
\q
\v 9 Ɗa-ɠonagiti mɔin vai laade, a è ɠɛ ga ɠima nui.
\q Kɛwola wɔlɔiti nɔ laade, ti ʋa ɠɛ faa zɔlegai ɠwɛɛ.
\q
\v 10 Naa ɠa é ba, nà è maanɛɛnɛzu, woilo gòoi ma, nà ɓalaa!
\q Nà kìsu vai lɛɛzu.
\b
\q
\v 11 «Zaaɠaza, gè ɠɛa maaɓɔungi wosu,
\q gè woilo wo ɓɔɛ wooiti ma, ta wa-ɠigaiziɛiti,
\q gè wo yɛ ná, wo wa-ɠisiɛiti dɛɛ.
\q
\v 12 Gè woilogɛ wo-wooiti ma gola ga pagɔ,
\q kɛlɛ wo tanɔpɛ ge la zooni Zɔɓe la,
\q wo tanɔpɛ ge la gooi ta zeɠeni daazu.
\q
\v 13 À mina ɠɛ ma: ‹Gi ɠimalai ɠaaʋɛ,
\q GALA gila kpe ka a vɔni ma,
\q kɛlɛ nu ɠila kpalaa taade.›
\q
\v 14 Anɛɛ naa ʋe, Zɔɓe ná-kpɔɛiti ti la sakpani, ti ʋa lo bà.
\q Gè la gooɠaaʋotesu, eɠɛʋelei wɔnɔ ma wooɠaaʋotegiti ti la.
\b
\q
\v 15 «Ti ʋɛtɛ, ti ɠoozuʋiliga, ti la mɔ gooɠaaʋote feezu!
\q Wooiti ti ʋalaga ti la!
\q
\v 16 Gè maaɓɔungi woga, kɛlɛ ti la mɔ ɓɔɛzu,
\q ti loga kpɛ, ti la mɔ gooɠaaʋote feezu.
\q
\v 17 Nɔ̀un tetegi, nà pɔ nà ɓalaa gè gooɠaaʋotegi ve,
\q gè nà-faaɠaaɠai lɛ.
\q
\v 18 Mazɔlɔɔ ɠi mɔinmɔin ka bɛ̀,
\q zɛ̀nvui ɠa kpɔ̀lɔzu kòozu, ga gè ɓɔɛ.
\q
\v 19 Toɠa zɔsu kòozu, eɠɛ dɔɔi puai kɔlɔ woole niinɛi zu,
\q é daavegai, é ɠɛɛzu é ʋu ya.
\q
\v 20 À zɛ̀na gè ɓɔɛ, naa ɠa a kɛ gè yɛnvu ga pagɔ,
\q nà laalaosu deɠɛmu, gè gooɠaaʋotegi ve.
\q
\v 21 Gè la losu nu nɔpɛ polu,
\q gè la nu nɔpɛ tɛɛzu su.
\q
\v 22 Gè la zooni nu lɛɛzu su,
\q Kpɛ̀tɛ Nui ɠa sèɠena gaamago nɔ.»
\c 33
\q
\v 1 «Niizu, Zɔɓe, woilo dɛɛ kìsu vaiti ma,
\q woilo gòoiti kpein ma.
\q
\v 2 Wɛlɛ, nà laalaosu,
\q nɛ̀gi ɓɔɛ è ʋɔ.
\q
\v 3 Zìi ná-sɔledai ɠa nà-kpɔɛiti ti ɠulazu su.
\q Kala kitei ɠa dàaʋɛ bosu.
\q
\v 4 GALA Zɛnvui ɠa é kpɛ̀tɛai,
\q Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ná-fiilɛi ɠa é zɛ̀nvuzu.
\q
\v 5 Ni ɗa zoo, gòoɠaaʋote,
\q ɗa-ɠɛʋele ɓɛtɛiti kɛ, è lo gàazu!
\q
\v 6 GALA gaazu, nà ga è ɠɛʋele,
\q kpɛ̀tɛʋɛ ga pɔlɔi.
\q
\v 7 Naazu è la ɓalia ga dualuagi nɔ̀un gaazu,
\q ɓaa è ʋa ɠisiɛ ga nà-zobogi ɠa è ɠoloɠolosu.
\b
\q
\v 8 «È boni, é loo gòizu,
\q gè è-laawooiti mɛnini ga:
\q
\v 9 ‹Ɲàdegɛ, tɔ koloɠolo ge la bà.
\q Kòleʋɛ, gè la faa nɔpɛ gaazani.
\q
\v 10 Anɛɛ naa ʋe, GALA ka faiti kpɛtɛzu dàalɔɠɔma,
\q é ɗa pɛ̀tɛ ga zili nu.
\q
\v 11 É kɔlui ʋiliga kɔ̀ɠɔiti ba,
\q é ɠaazulo kɛ̀ɛ vaiti kpein ba.›
\b
\q
\v 12 «Nà è wooɠaaʋotesu ga, gaama la è ya naa zu,
\q mazɔlɔɔ GALA bɔɔlɔʋɛ nuɓusɛi ʋa.
\q
\v 13 Leeni vaa zu è pɔ è tɔun maaɠaali,
\q tɛi é la ɗa ga ɗa-ɠaazaɠagiti gaaʋotesu vai ʋe, è ti ʋilisu ma?
\q
\v 14 Anɛɛ naa ʋe, GALA ka ɗa ɓɔɛ,
\q ná ta ga pelei nii, ɓaa nuuma ʋelei,
\q kɛlɛ nuɓusɛi la ɗa ga ɠida bu.
\q
\v 15 Toɠa ɗa ɓɔɛ ga segi ta kulakɛlɛmai kpidii,
\q siɛgi zu ɲiimɛni wolai nuiti kpein sosu da,
\q siɛgi zu ti ɲiizu la ta-ʋeteiti su.
\q
\v 16 Názu ɠa a ɗa kulakɛlɛmai ɠɛ la nuiti bɛ,
\q kalagi é bosu, é maaɓakpa,
\q
\v 17 nii a kɛ é nuɓusɛi zeɠe ná-kɛɛwotiiti polu,
\q é ti makɛ, ti mina loo wasogi zu.
\q
\v 18 Zekana é ti-yɛnvui ɠizosu da kabai ma,
\q toɠa pele leʋesu ti luɠɔ ga ti mina ʋilɛ pelei naa ma é liizu gɔvɛalaazu.
\b
\q
\v 19 «Nui ɠa ɗa yɛ daazuʋɛ ga taɓai maaʋele, é ɠigi zɔlɔɔ, é lɛnɛ,
\q siɛgi zu seeɓɛi kaeiti kpalizu la, dooɠo ge la ba.
\q
\v 20 Naazu ɓului ɠa ɗa ɲɔu da,
\q anɛɛ daamianigi niiti wɔinɗai ga tiye gola.
\q
\v 21 Kɔlɔgi ɠula ma, é ɠaɲa, nu ɠaazulosu la ba,
\q kaeiti nu la ɠɛa ti ɠaazu, naati ti ɠula kɛlɛzu.
\q
\v 22 É maaɓuɠaa kabai ʋa.
\q Zɛnvui ɠa niina saa ɠeezuɠeelaiti zea.
\q
\v 23 Kɛlɛ ni GALA ná-geezuɠeelai gila ga ɠɛna zunui naa ɠoba,
\q é ɠula waagiti saama, é pele zɔlegi lɛɛ la,
\q
\v 24 naazu toɠa zaalai la ma, é maawɔinɠa, é ɠɛ GALA ma:
\q ‹Mina zɛ ná, é ʋa yei kabai zu, gè unmɔɔ ganii zɔlɔɔga,›
\q
\v 25 názu ɠa kpusɛi niinɛzu la eɠɛ ná-doungo ziɛgi zu,
\q é ɠale ma ná-doungoyai ma voloiti ma.
\q
\v 26 Toɠa wooɠula GALA ma, naa yeezei bu ga pagɔ,
\q é lo gaazu ga koozunɛ wooi.
\q Mazɔlɔɔ GALA ka kwɛɛsu ga niinɛ ga telebo nui.
\q
\v 27 Toɠa too ga guyei ɛsɛ pɛ gaazu, é ɠɛ ma:
\q ‹Gè koto ɠɛɛni, gè tɔgi ɠoloɠolo.
\q Kɛlɛ GALA ge la sòni ga nà-faaɠaazagi, é ʋa dòɠa.
\q
\v 28 GALA ge kùlani kabai zu,
\q zɛ̀gɛ vulua, gè wozakalagi ɠa.›
\q
\v 29 Pɛtɛ, GALA ka naa kpein kɛɛzu nui ʋɛ,
\q ná ɠɛ fele, ná ɠɛ saʋa,
\q
\v 30 nii a kɛ é zɛnvui ɠula ʋolu kabai zu,
\q é fulu nuiti ta-wozakalagi ve zea.
\q
\v 31 Lo dɛɛ, Zɔɓe, woilo gòoi ma!
\q Maaɠɛ kpɔ, gè zoo gè ɓɔɛ è ʋɔ.
\q
\v 32 Anɛɛ naa ʋe, ni gooɠaaʋote ka è ya, bo,
\q mazɔlɔɔ kòozu ɠa nɛɛ, gè ɠɛ è ma, gaamai ɠa è ya.
\q
\v 33 Ni faa la è-la, è ʋa bo, maaɠɛ kpɔ,
\q è woilo gòo ma, nà è ɠalasu ga ɠimalai.»
\c 34
\p
\v 1 Eliyu kpɔɛi zeɠeni ʋolu, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Ɠima nuiti, à woilo gòoiti ma!
\q Wɔiti wo ɠigai, à woilo gòoiti ma!
\q
\v 3 Mazɔlɔɔ nu woiyeɠei ɠa ɗa wooiti zɔɠɔzuɠa,
\q eɠɛʋelei nu laaɠoozuʋɛ daamianigiti ta-nɛɛi yɔɠɔzuɠaazu la.
\q
\v 4 Fai sɔlegai, de naa yeeɠaaɠwɛ lɛɛ da ɓɔɠɔi.
\q Nii pagai, de ɠɛ naa ɠwɛɛ da ɓɔɠɔi.
\b
\q
\v 5 «Wɛlɛ nii Zɔɓe ɠisiɛzu su:
\q ‹Nà ga telebo nu, kɛlɛ GALA ge la nà-sɔle fai tanɔpɛ pɛtɛsu.
\q
\v 6 Anɛɛ tèlebogɛ, gè levea ga zɛɛ nu.
\q Gè la tɔ koloɠoloni, kɛlɛ gè wɔa ga mɛɛinti.›
\b
\q
\v 7 «Nu ɠa ná nɛi nii kulaai ga Zɔɓe,
\q nii é ɲɛɛɠulasui ɓɔlezu, eɠɛʋelei nu a ziɛi ɓɔle la,
\q
\v 8 ta faa ɲɔu ɠɛ nuiti ka ti siɛpolui zu,
\q ti ɗa ziɛ ʋɔɔma ta nu ɲɔiti?
\q
\v 9 Mazɔlɔɔ tɔ ɓɔɠɔi boni, é ɠɛ ma: ‹Toɠa ga wafuun faa
\q nu ʋa ɠaaɓa ga é GALA ɛnɛkɛ.›
\b
\q
\v 10 «Wɔi ɠi pagɔi wo ma, à woilo gòoi ma!
\q GALA ge la zooga faa ɲɔu ɠɛɛzu pɛ,
\q Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii la zooga ɠɛɛzu ga telebotala ɠɛ nu.
\q
\v 11 Mazɔlɔɔ toɠa ɗa nui ɠilagilagi zala é zoloo ná-kɛɛwotiiti ma,
\q é ɛsɛ gilagilagi zo eɠɛʋelei siɛ ʋelei la.
\q
\v 12 Gaamai zu, koleʋɛ ga GALA ge la ɗa ga faaɠaaza kɛa,
\q kaipa, Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii la ɗa ga telebotala ɠɛa.
\q
\v 13 Taɠili ka ná, bɔɔlɔai, é eteai ma masadai vea GALA zea ɓaa?
\q Ɓɛ ɠa é eteai ɠalivaai ma?
\q
\v 14 Ni GALA ge ɠɛni ɠigaiziɛzu ɓɔɠɔ nɔ zu,
\q é ná-Zɛnvui ta ná-fiilɛiti gaaʋote ɓɔɠɔ nɔ ma,
\q
\v 15 kpɛtɛaniiti pɛ undaa ɠa ʋili ʋɔɔma,
\q nuɓusɛi ɠale ma fufiligi zu.
\b
\q
\v 16 «Ni è ɠeleɠelegɛ, woilo dɛɛ nii ma,
\q ɠida lɛɛ dàawooiti bu.
\q
\v 17 GALA ka zoo nɛi, é zei eteai unda ɓaa, ni é la wɔinni ga sɔledai?
\q Ɗa yiilɔɔzu è naa ʋeelala, nii zobogi tɔ ɠila kpe zea, sɔlegai?
\q
\v 18 Ɗa zoo è ɠɛ masagi ma: ‹Nu ɲakai,›
\q è ɠɛ nu wolaiti ma: ‹Faa ɲɔu ɠɛ nuiti›?
\q
\v 19 GALA ge la ɗa ga loga kundiɠia ʋolu yɛ,
\q é la kpɛtɛ nu vizɔga bala nu ʋa.
\q Tɔɔzei tɔ ɠa é ti felegɔ pɛ kpɛtɛa.
\q
\v 20 Gaamago nɔ, saai ʋaa, kua zaamai,
\q nuɓusɛi ɓakaga, undaaʋili,
\q ti zobobɛ nui ɠula ɓɔɠɔ zaama lɛilaa nɔ.
\q
\v 21 Mazɔlɔɔ GALA ka wɛlɛzu nuiti siɛ ʋeleiti ba,
\q toɠa ti-ziɛzuʋɛti pɛ pɛtɛsu.
\q
\v 22 Ma ɓidii la ná, ɓaa kpidi ɓɔii,
\q nii a pele leʋe tuɠɔ ga é mina faa ɲɔu ɠɛ nuiti ka.
\b
\q
\v 23 «Ungo, GALA kpɛdɛ la ba ga é lɛbi nui zumɔsu ɠeke, é ʋa leɠa tukpɔ.
\q
\v 24 Toɠa ɗa zobobɛ nuiti koloɠolo, kpɛdɛ la ba ga é faa wuuɓɛ naazu,
\q é taɠiligaa zei ti-ʋotogi zu.
\q
\v 25 Mazɔlɔɔ é ta-ɠɛɛwotiiti zɔɠɔzuɠwɛɛ.
\q Toɠa ti lokasu, é ti lɛɛvɛ kpidi ɠila nɔ.
\q
\v 26 Toɠa ɗa ti loɠa kɛlɛzu eɠɛ nu ʋaa nua.
\q
\v 27 Ti ʋoluavega tɔun ba,
\q ti ná-kala gooiti kɛ ga ɠwɛɛtala zu vaa.
\q
\v 28 Mazɔlɔɔ ti yɛga su, bala nuiti kpain gooi lɛa naa ʋɔ bɛ,
\q é maanɔɠɔ nuiti ta-ɓee wooi mɛniga.
\b
\q
\v 29 «Zenɔ ɠana é la, ni GALA ka maaɠɛna kpɔ, ɓɛ ɠa a peelala?
\q A ɠɛna pɔ é lɔɔɠu, ɓɛ ɠa a ka, anɛɛ naa ʋe?
\q Naa ɠa ga gaama zii ɠiligiti faa ma, ta nuiti kpein,
\q
\v 30 nii a kɛ telebotala nui mina masada ɠɛ,
\q é ʋa ɠɛ ga balii nuɓusɛiti bɛ.
\b
\q
\v 31 «Tanisu nui ɠa nii wo GALA ma ga:
\q ‹Gè nà-maaɠoloi zɔlɔɔga, gè la mɔ ɠɛa ga faa ɲɔu ɠɛ nu eyɛsu pɛ.
\q
\v 32 Nii gè la dɛ kaani, ɗɔun naa lɛɛlɛ ga ze.
\q Ni gè faaɠaazagaa ɠɛɛʋɛ, gè la mɔ naa ta ɠɛa ʋolu pɛ.›
\q
\v 33 GALA maanɛɛʋɛ é sala?
\q È ɠisu vai ɠa ga leeni, deɠɛmu? Ɗa ɲɛɛɠulazu GALA su.
\q Tɔɔzei ɗa ɠa è devei wosu, nà laade, è ɠisu vai wo!
\b
\q
\v 34 «Gi zoloogɛ ma gá ɠi pagɔ nuiti, ta ɓɔga ɠima nui, niiti ti woilosu gòoi ma:
\q
\v 35 ‹Zɔɓe ɠa ɓɔɛzu, é la gaaɠaazu,
\q ná-kpɔɛ wooiti ta keleɠeletalai lɛɛzu.
\q
\v 36 Ná-ʋoluɠulai maanɛɛʋɛ é zeeli kwɛgi ma,
\q tɔɔzei toɠa gooɠaaʋotegi veezu eɠɛ telebotala nu.
\q
\v 37 Toɠa kpakagi ɓɔsu ná-faaɠaazagi ʋa,
\q é inɛinɛgi lɔ ade zu.
\q Ná-kpɔɛzuɠulai mɔinʋɛ GALA daalɔɠɔma.› »
\c 35
\p
\v 1 Eliyu kpɔɛzuɠulani ʋolu, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Zɔɓe, ɗa-ɠaama ɠa è su ɓaa, siɛgi zu è bosu la ga:
\q ‹Ungo, tèlebogɛ GALA ba›?
\q
\v 3 Mazɔlɔɔ ɗa ɠɛɛzu ma: ‹Lee ɠulanuma ɠa é naa zu è ʋɛ?
\q Toɠa leeni ʋaa mà, ni gè la koto ɠɛɛni?›
\q
\v 4 Nà ɠa gè è wooɠaaʋotesu,
\q wa ɓɔga è-wɔɔlaiti ʋɔɔma.
\b
\q
\v 5 «Geeɠɔlɔgiti pɛtɛ dɛɛ.
\q Tonaɓiingiti pɛtɛ, ta zɛlɛni è maazu poun!
\q
\v 6 Ɗa faa ɲɔi ɠɛɛna, naa ɠa GALA kpɔlɔzu ɠale?
\q Siɛgi zu è tɔ koloɠologi zuwɔɔlɔzu la, naa ɠa leeni ɠɛɛzu la?
\q
\v 7 Ɗa ɠɛna ziaa ga pagɔ, leeni ɠa è feezu zea naazu?
\q Leeni ɠa é sɔlɔɔsu è ya?
\q
\v 8 Kɛlɛ ɗa-nu ɲɔulai è kɛɛzu, naa ɠa è-wɔɔla nuɓusɛi tanɔ ɓɔlɔ,
\q ɗa-lelebodai ɠa ɓɔ è-wɔɔla nuɓusɛi tanigaa nɔ ʋa.
\b
\q
\v 9 «Wɔinzeɠemai a wɔɔlɔna, nuiti ta ɗa kpeei loo,
\q ti ɓɔɠɔ maaloli bo zɛbɛsu nuiti ta-zeiungai laalɔɠɔma.
\q
\v 10 Kɛlɛ nu nɔpɛ ge la ɠigaiziɛzu, é ʋa ɠɛ ma:
\q ‹GALA ka mini, nii é kpɛ̀tɛni,
\q nii é koozunɛ wuyeiti feezu zèa kua zaamai?
\q
\v 11 Tɔ ɠa é de ɠalasu, é leʋe dɔɓɔ zuaiti ba,
\q é ɠimalai ve de ʋɛ, é leʋe wɔniiti ba.›
\q
\v 12 Naazu kpeei ɠa loozu, kɛlɛ GALA ge la gooɠaaʋote feezu,
\q faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta-wasogi maaʋele ma.
\q
\v 13 Ungo, ta kpeei loozu wafuun, GALA ge la woiloga ma,
\q é la Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ɠaazu ga faa nɔpɛ.
\q
\v 14 Toɠa è wooɠaaʋote ɠale, ɗɛi è ɠisiɛzu ga è la kaazu,
\q ɗa maaɓɔunsu yeenɔpɛ, tɔɔzei è è-maavaiti daa bɛ.
\q
\v 15 Tɔɔzei ná-ziiɠaawanai la dɛ losuʋɛ ɠɛɛni,
\q kɛai eɠɛ ná-faa la kpaka fai zu,
\q
\v 16 Zɔɓe ná-kpɔɛzuɠulai kpein ka nɔ ga fiilɛi,
\q toɠa kpɔɛzuɠulai mɔinzu, é la kwɛɛ nii é bosu.»
\c 36
\p
\v 1 Eliyu liini luɠɔma ga kpɔɛi, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Màaɓɔun dɛɛ, Zɔɓe, gè faiti zɔɠɔzulɛ ga ɗe,
\q mazɔlɔɔ faa mɔinmɔin kana dɛ a wo GALA ná-faiti su.
\q
\v 3 Nà nà-faaɠaaɠai zeɠezu ɠoozama,
\q gè gaamai ve Kpɛ̀tɛ ƓALAGI ya.
\q
\v 4 Nii gè bosu, gaama ɠitei ʋe,
\q ɠima nu ɓɔɠɔɓɔɠɔ ka é è ɠoba.
\b
\q
\v 5 «Ungo, GALA bɔɔlɔʋɛ gola, é ʋa li nui ʋɛlɛʋɛlɛsu,
\q zobobɛ ƓALAGI ʋe, ná-devei la valiboga.
\q
\v 6 É la nu ɲɔi yɛga vulua,
\q kɛlɛ toɠa ɗa maanɔɠɔ nui ná-gaamai maalobo.
\q
\v 7 É la ɗa ga ɠaazu zeɠe telebo nuiti ba,
\q kɛlɛ toɠa ɗa ti zei masa kpɔkpɔgi ɠa masagiti koba.
\q Toɠa ɗa ti ʋilɛ ná, ga ti zei ná eyɛsu ɠɔ, é ti wɔɔlɔ.
\q
\v 8 Ni ti ɠiliʋɛ ga yɔlɔɠɔiti,
\q ni ɠiliʋɛ ga maanɔɠɔ ɠaluiti,
\q
\v 9 naa ɠa ga, toɠa ta-ɠɛɛwotiiti poluɠulazu,
\q tɔ koloɠologiti ti ti ɠɛɛni ta-wasogi zu.
\q
\v 10 Tɔ ɠa é ti lɛnɛsu, é ti ɠala,
\q ga ti ɓeteʋe ta-vaa ɲɔiti ba.
\q
\v 11 Ni ta woilona, ti ɠolo GALA bɛ,
\q ta ta-voloiti gaaɓela undaanɛɛi zu,
\q ta-ɠonagiti gaa ɠa ɓela gaanɛɛi zu.
\q
\v 12 Ni ti la woiloni, ta ʋilɛ pelei naa ma é liizu gɔvɛalaazu,
\q ti undaa ɠa ʋili ta-faaɠwɛtalai zu.
\b
\q
\v 13 «GALA gaazuluabalala nuiti ta ɗa ta-yiiɠaawanai makɛ,
\q ti la wooɠula kpɔba ɠaiziɛ vaa zu, siɛgi zu GALA ge ti ɠilizu la ga yɔlɔɠɔiti.
\q
\v 14 Ta yɛsu nu niinɛlai zaamaʋɛ, ti za,
\q ta-eteai ɠaaɓela koloɠolo nuiti saama.
\q
\v 15 GALA ka ɗa maanɔɠɔ nui unmɔɔ ga ná-maanɔɠɔi maaʋele,
\q ta é kpɔlɔi zeɠe, é kɛ ga zaɓui naa woilo goo ma.
\b
\q
\v 16 «Ɗa ɓalaagi, toɠa è ɠula kidaaʋiligi zu,
\q é undaanɛ wolai ve è ʋɛ,
\q é ɗa-laamii wo taɓalii ɠaalaave ga daamiani nɛɛnɛgiti.
\q
\v 17 Kɛlɛ niizu, faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta-maaɠoloi zeelia è ma,
\q tukpɔi ta faawogi ti è zoga.
\q
\v 18 Ziiɠulagi mina è li ɲɛɛɠulasui ma!
\q Mina ɓɔɠɔ ɠaka ga kisiɛi, ga ɗa ɠaaɓaana è faanɛɛi ɠɛ, ɗa GALA geya.
\q
\v 19 È ɓain gooiti ta ɗa-ɠaaɓaaiti ta kula ɠɛ nɛi ɓaa,
\q ti ʋa è ɠula kidaaʋiligi zu?
\q
\v 20 Mina ɠito kpidii ʋa gola,
\q a ɗa nuiti suvaza, ti zeɠe ti-losuʋɛ.
\q
\v 21 Dama ga ɓɔɠɔ, è mina ɠaaʋote faa ɲɔi ma.
\q Mazɔlɔɔ naa ɠa é kɛa, è kpɔlɔi zu.
\b
\q
\v 22 «GALA bɔɔlɔʋɛ, zobogi ɠa bɛ,
\q kalagi wo fai zu, kɛɠala la ná.
\q
\v 23 Ɓɛ ɠa a ɗa pelei lɛɛ la?
\q Ɓɛ ɠa é zooga é ɠɛ ma: ‹Nii è kɛɛzu, é la zolooni›?
\q
\v 24 Mina yeema, è maamusɛ kɛɛ vaiti faa zu,
\q nii nuɓusɛi kpein ge dɛbizu ma vaa zu ga guyeiti.
\q
\v 25 Nuɓusɛi kpein ka wɛlɛzu ba,
\q nui kpein ka yɛsu ɠoozama, é ɗa ka.
\q
\v 26 Wɛlɛ ʋelei GALA bɔɔlɔai la, ná-bɔɔlɔi ɓudɛʋɛ da-ɠisiɛiti maazu.
\q Nu nɔpɛ ge la zooga é ʋa ná-konagi liegɔi ɠaalu.
\q
\v 27 Toɠa ɗa nɔɗa koiti mɛɛn ʋɔ pelei,
\q é ɠɛ ga diegi, é ɠaaɠale ma, é ɠɛ ga tonai.
\q
\v 28 Tonaɓiingiti ti faza, é ʋu nuɓusɛiti ma.
\q
\v 29 Ɓɛ ɠa a zoo é tonaɓiingiti siɛ ʋeleiti gaaɠa,
\q ta ʋelei tona kpunɛ tugi ɠulazu la geezuʋɛ?
\q
\v 30 Wɛlɛ maaɠoolii zu, ʋelei mainmain saɠazu la,
\q é ʋɛɛ kpoloɗɛi ma ʋali wolai ɠaaʋɛ.
\q
\v 31 Nuɓusɛiti ta yɛnvuzu ga tonai maaʋele, é puuzu,
\q é daamianigi ve ti ya ga bɔɔlɔa.
\q
\v 32 Toɠa ɗa mainmain zo yee felegɔi ɠa,
\q naa ʋolu, é diizuʋɛ lɛɛ la.
\q
\v 33 A ɠɛna ʋaa, toɠa ɗa dɛɛ ga ná-tona kpunɛ tugi maaʋele,
\q toganiiti ta looga ná ga maaɓuɠa.»
\c 37
\q
\v 1 «Naama vaiti pɛtɛga laawu, zìi ɠa ɲiikpisu kòozu, eɠɛ a ɠɛ ɠɛɛzu é ʋili, é ɠula tosuʋɛ.
\q
\v 2 À woilo, à woilo dɛɛ GALA gooi lugi ma,
\q sikɔ gooiti kpein ti ɠulazu daaʋɛ.
\q
\v 3 GALA ka ɗa ná-mainmain zaɠa mini-o-mini geezuʋɛ,
\q mainmain naa ɠa ɗa leʋe eteai zu mini-o-mini.
\q
\v 4 Tɔun poluʋelei, GALA gooi ɠa ɗa ɠula, é ɗa zikɔ,
\q daawoo maayikiai lugi ɗa ɠula.
\q Gaamago nɔ, GALA ka ɗa mainmainti teʋe ʋolu ga niinɛ,
\q tama nu ɠa ɗa goomɛni.
\q
\v 5 Maayiki vaa ʋe, ʋelei GALA ge zikɔzu la ga gooi,
\q toɠa faa wolaiti kɛɛzu, de la ti ɠaaɠaazu.
\q
\v 6 Toɠa ɗa ɠɛ kɔɔlɛ vukɔi ma: ‹Ʋu eteai zu,›
\q é sabalagi ʋu, ta tona zɛbɛlɛgi.
\q
\v 7 Naama ziɛgi zu, nuɓusɛiti ti la mɔ zooga faa nɔpɛ kɛɛzu,
\q naa ɠa a kɛ, nuiti kpein ti kwɛɛ ga naa ɠa é ga ná-kɛɛwotii.
\q
\v 8 Anɛɛ dɔɓɔ zuaiti ta ɗa ɓɔɠɔ maalɔɔɠu,
\q ti li, ti la ta-yeɠeiti su.
\q
\v 9 Tɔngɔlɔ fiilɛi ɠa ɗa zeɠe ga lɛkpɛma ʋelei nu yeezazuʋɛ,
\q kɔɔlɛi zeɠe lɛkpɛmaʋɛ nu ɠɔʋɛzuʋɛ viilɛiti pɔ.
\q
\v 10 Ziɛi ɠaa ɠa ɗa ɲi ga GALA daa viilɛi maaʋele,
\q gaaʋɛ ɓaa eɠɛ kɔlui.
\q
\v 11 GALA ka ɗa tonaɓiingiti kasɔɠili ga dɛilɛigi,
\q é ti leʋe mini-o-mini, mainmain ɗa saɠa ti zu.
\q
\v 12 Zekana a ɗa ti ziɛziɛ da adaʋɛ pɛ,
\q nii a kɛ ti naa ɠɛ eteai zu ná pɛ, nii é ti leʋesu ma.
\q
\v 13 Kɛɛʋɛ eɠɛ kpakɔi ɠa é eteai loɠazu la,
\q ɓaa kɛɛʋɛ eɠɛ ná-wooɠɛɠiladai ɠa é dɛɛzu ga tiye.
\b
\q
\v 14 «Zɔɓe, woilo dɛɛ niima vaiti ma.
\q Lo dɛɛ, è ɠigaiziɛ GALA ná-faa maanɛɛnɛgiti su.
\q
\v 15 È kwɛɛ nɛi ɓaa, ʋelei GALA ge losu da niima vaiti untuɠɔ,
\q ta ʋelei tonaɓiingiti ti mainmainti saɠazu la?
\q
\v 16 È kwɛni ɓaa, ʋelei tonaɓiingiti ta lo da kpɛ?
\q Laavɔɔ vai naati ta naa yeezu, nii ná-faaɠwɛgi laazeeliai.
\q
\v 17 Ɗɔun ɗa kaazu ga è maaɠiliʋɛ gola, die golai zei è ma,
\q siɛgi zu lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazu viilɛi zooi zuvikɛi ɠulazu la zea.
\q
\v 18 Ɗa la zoo nɛi è ɓɔ GALA ba, siɛgi zu é ɠɛni geeɠɔlɔgi ɓɛtɛzu la,
\q é ɓaa, eɠɛ pɛtɛgi puai kɔlu ɓɔigi zu?
\b
\q
\v 19 «Ɗa zoo nɛi, è naa lɛ ga giye, nii gá bo ma?
\q Faa nɔpɛ ge la ná, nii gá tɔun kala da,
\q ti pɛ suɓidiʋɛ gi ɠaazu.
\q
\v 20 Siɛgi zu gè kpɔɛi wosu da, kɛni é loo ɠisu ɓaa?
\q Ɓaa kɛni é wo ma, ga nui ta ɓɔɛʋɛ?
\b
\q
\v 21 «Wɛlɛ, gaamago nɔ, nu la mɔ wozaɠaazu fɔɔn,
\q foloi lɔɔɠua tonaɓiingiti poluʋɛ.
\q Názu ɠa fiilɛi wuzeɠezu la, é geei ɠaaɓale.
\q
\v 22 Wozakalagi é volozu, naa ɠa wuzeɠezu ga lɛkpɛma ʋelei nu ɠɔʋɛzuʋɛ.
\q Wozakalagi é volozu GALA maaɠoolii zu, maayikiʋɛ!
\q
\v 23 Toɠa ga Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii, de la zooga vɔɔɠuzu ba,
\q bɔɔlɔʋɛ ná-zɛbɛi ta ná-telebodai maaʋele ma,
\q kɛlɛ é la ɗa ga sɔledai ta teleboda laazeeliai ʋɛlɛʋiliga.
\q
\v 24 Naa ɠa é ba, nuiti maanɛɛʋɛ ti lua ba,
\q kɛlɛ tɔun, maavaa la naati ba, niiti ti ɓɔɠɔ ɠaazu ga ɠima nuiti.»
\c 38
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-gooɠaaʋotegi
\p
\v 1 Názu, Ɠɔoɠɔ GALAGI yɛni fiilɛ wolai zu, é Zɔɓe wooɠaaʋote, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Ɓɛ ɠa ga ɗe, è ʋa nà-deveiti gaaʋala ba ga ɠimalala ɓɔɛzuɠulaiti?
\q
\v 3 Ɗa-zaamaɠiligi ɠili eɠɛ ziilo nui,
\q nà ʋaazu è ɠaazaɠasu, ɗa kàlasu.
\q
\v 4 Mini ɠa è ɠɛni ná,
\q siɛgi zu gè ɠɛni eteai ɓɛtɛzu la?
\q Dɛɛ lɛɛ nii è kwɛɛ ga ɗa-ɠeleɠelegi.
\q
\v 5 Ɓɛ ɠa é ma ɠɔɠɔgiti toni, è kwɛni ɓaa?
\q Ɓɛ ɠa é kɔɠɔ bo galui laani maazu?
\q
\v 6 Ná-tɔkpalaiti kɔɠɔi lɔɔʋɛ ɓɛgele zu?
\q Ɓɛ ɠa é ma sokoga ɠɔtui laani,
\q
\v 7 siɛgi zu sobui somideɠaiti ti ɠɛni guyei loozu la ʋɔɔma,
\q siɛgi zu GALA ná-geezuɠeelaiti ti ɠɛni ɠoozunɛɛzu la, ti ɗa zɔngɔ?
\b
\q
\v 8 «Ɓɛ ɠa é daaɠuluni kpoloɗɛi ma,
\q kɛai ma ɠulazu dee ɠoozu,
\q
\v 9 siɛgi zu gè tonaɓiingi ɠɛɛni la ga maazeɠei,
\q gè maavelevele ganii ɠɛ ga kpidii,
\q
\v 10 gè pele ɓesani ná-kpizɛi luɠɔ, gè kwɛteʋe,
\q gè daaɠuluni ma, gè sɔɠɔgi loo?
\q
\v 11 Gè boni ma ga:
\q ‹Ɗa ɠwɛsu ʋɛ, è la ɓudɛa ná maazu, è ʋa li munu,
\q ɗa-ɗɛ lakpatakpagiti ta-wasogi ɠa ɠwɛsu ʋɛ!›
\b
\q
\v 12 «Kaipa è ɠulani etea, è sobui levea ná ɠɛ liele,
\q è seizu ve bɛ, a zei ná geelaabosuʋɛ,
\q
\v 13 é zooi lakɔlɔgi zo, é suɓukpunɛ,
\q é faa ɲɔu ɠɛ nuiti sulua?
\q
\v 14 Naazu zooi ɠa valibo, eɠɛ penɛi nu zoo è yeeʋozɛ ba,
\q anii pɛ kɛʋele ɓɛtɛai, eɠɛ seɠe a ɠɛ ti ɠɔba.
\q
\v 15 Kɛlɛ faa ɲɔu ɠɛ nuiti balagɛ ta-wozakalagi ma,
\q ti-yeei buzeɠeai doɠa wo fai ma, naa ɠa ɠaleɠale.
\b
\q
\v 16 «È zeelia nɛi kpoloɗɛi nɔungi zu?
\q È ziɛziɛga nɛi kpoloɗɛi ma ʋalii ɓomaʋɛ?
\q
\v 17 Saai ma ziɠidaʋɛti, ti ɠulani nɛi è ʋɛ kɛlɛma?
\q È kpidi ɓɔii ma ziɠidaʋɛti ka ɓaa?
\q
\v 18 È eteai ɠaawɔɔlɔ ʋelei ʋɛtɛga nɛi?
\q Bo dɛɛ, ni è naa kpein kwɛɛ.
\b
\q
\v 19 «Pelei ɠa mini, nii é liizu wozakalagi zeizuʋɛ,
\q kpidii ma, mini ɠa seizuʋɛ ná,
\q
\v 20 ga è zoo è gaaɠa, ʋɛ ti yeeɠaaɠwɛɛzu ná,
\q è peleiti kwɛɛ ga pagɔ, é li ti-zeizuʋɛ?
\q
\v 21 È maanɛɛʋɛ è naati kpein kwɛɛ, mazɔlɔɔ è zɔlɔɔni niina,
\q ɗa-voloiti mɔinʋɛ gola!
\b
\q
\v 22 «È lia kɔɔlɛ vukɔi makɛsuʋɛ,
\q è sakɔtui makɛsuʋɛ ɠaa nɛi ɓaa,
\q
\v 23 nii gè puai ɠoba, maanɔɠɔ voloi ʋɛ,
\q ɲɛpi ɠɔɔ voloi vaa zu, ta kɔɔɠɔ voloi?
\q
\v 24 Pelei ɠa mini, wozakalagi a ɗa ɠula la, gaa ɗa ɠwɛ,
\q mini ɠa folo ɠulazu ʋele viilɛi a ɗa zeɠe ná, é ʋa ʋu zooi ma?
\b
\q
\v 25 «Ɓɛ ɠa é pelei laani sabalagi ʋɛ,
\q é mainmain ta tona kpunɛ tugi ziɛ ʋelei la,
\q
\v 26 ga tonai pu zooi ma, ʋɛ nu la ná,
\q é ʋu teʋebai zu, ʋɛ nu vulu la ná,
\q
\v 27 ga é zou vɔɔi yɛɓɛ, adaʋɛ náti fɔai,
\q nii a kɛ gui ʋɔnɔ, tufa wundui ɓaɠa?
\q
\v 28 Kɛɛɠɛ ɠa nɛi tonai ʋɛ?
\q Ɓɛ ɠa é nɔɗagi ɠilagilagi ɓɛtɛni?
\q
\v 29 Ɓɛ ɠoozu ɠa kɔɔlɛi ɠulaai ná?
\q Geeɠɔlɔgi ma ɠolegi zɔlɔɔ nui ɠa ga ɓɛ?
\q
\v 30 Siɛgi zu é ziɛi ɓuunsu da, naa ɠa ɓaa kpekpe eɠɛ kɔtui,
\q ziɛi ɠaaʋɛ ma vuɠeiti ti ɠili ʋa kpe eɠɛ fasai.
\b
\q
\v 31 «Geezu ʋoogi daa ga ‹Peleyadegiti›, ɗa zoo è galui lo ba,
\q ɓaa nii daa ga ‹Wɔliyɔn›, è naa vie?
\q
\v 32 Ɗa zoo è poogiti kula kɛlɛma ta-yeeɠɛɠalaiti ma?
\q Poogi daa ga ‹Wuluse Golai›, ɗa lo naa luɠɔ ta ná-somideɠa ɠiligi zɔiti?
\q
\v 33 È geeɠɔlɔgi zu lɔgiti kwɛɛ nɛi?
\q Ɗa ɠidaazu nɛi zooi ná-fai wu, ta ná-seikpasui?
\b
\q
\v 34 «Ɗa wooɠula tonaɓiingi ma,
\q nii a kɛ sabalagi ʋu è ma?
\q
\v 35 Ɗa ɠa ɗa ɗa mainmain leve,
\q é ʋa leɠa ziɛ, é ɠɛ è ma: ‹Giya ɠaa›?
\q
\v 36 Ɓɛ ɠa é ɠimalai lɔa nuɓusɛi yiimaʋɛ,
\q ta faa yɔɠɔzuɠwɛɛ zɛnvui?
\q
\v 37 Ɓɛ ɠa a zoo é tonaɓiingi ɠaalu ga ɠimalai maaʋele,
\q é geeɠɔlɔgi ma ɠɔlɔ liɠiiti maala,
\q
\v 38 siɛgi zu fufiligi ɓaazu la kpe eɠɛ kɔtu,
\q zooi ma ʋɔlɔ ɓuiti ti ɗa ɓɔɠɔ zo?
\b
\q
\v 39 «Ɗa zoo è dosoi ɠɛ, è zala zaai laamianigi zo bɛ,
\q è pului zeɠe zala ɓokpagiti ma,
\q
\v 40 siɛgi zu ti ʋɛɛni la ta-yeɠei zu,
\q siɛgi zu ti ʋuuni la kpifɔ, tufai maazu?
\q
\v 41 Ɓɛ ɠa a ɗa kalawɔnii ná-daamianigi ɓɛtɛ bɛ,
\q siɛgi zu ná-ziʋoiti ti wɔlɔzu la GALA goizu,
\q ti ɗa ziɛziɛ, daamiani ge la ti ya?»
\c 39
\q
\v 1 «È naama yeeɠɛɠalai ɠwɛɛ nɛi, nii fasa woliiti ta ɗa yiʋoi ʋilɛ da?
\q Ɗa ɗa dopaiti pɛtɛ nɛi, siɛgi zu ti yiʋoi ʋilɛsu da?
\q
\v 2 Ɗa ɗa alugi ɠaalu nɛi, nii é kɛɛzu koozu?
\q È ta-yiʋoi zɔlɔɔ yeeɠɛɠalai ɠwɛɛ nɛi ɓaa?
\q
\v 3 Ta ɗa zuɓili, ti ti-yiʋoi ʋilɛ,
\q názu taɓai zeɠea ti ʋa.
\q
\v 4 Ti-yiʋoiti su ɠa ɗa lo, ti ɗa wɔɔlɔ fiilɛi ɠa,
\q ta maaɠoozana ti-lee ʋa, ti la mɔ ʋaa pɔ ʋolu.
\b
\q
\v 5 «Ɓɛ ɠa é dɔɓɔ zoovalegi ʋilɛgai ɓɔɠɔyeemai zu?
\q Ɓɛ ɠa é dɔɓɔ zoovalegi viegai, ga é li?
\q
\v 6 Gè seizuʋɛ ɠɛɛʋɛ ga teʋebai zu,
\q kpolo nɛmɛiti ka a ɗa ɲi ti zu.
\q
\v 7 Toɠa ɗa ɲɛɛɠula taazuʋɛ ma zɔngɔ wooi zu,
\q é la sooi ná-totuɠɔ nui ná-kpee wooi mɛniga.
\q
\v 8 Toɠa gizeiti suɓizɛ, é ʋa ná-daamianigi zɔlɔɔ,
\q tufa wundui kpein ka é gaiziɛzu.
\b
\q
\v 9 «Teɠui wɔinʋɛ nɛi ga é lɔ ɗa-wotii zu?
\q Toɠa ɲi nɛi ɗa-logani zasai ɠobaʋɛ?
\q
\v 10 Ɗa galu lo nɛi teɠui ʋa, ga é wozawoli è ʋɛ?
\q Toɠa ʋilɛ nɛi è ʋolu, é ɗa kalii ɓokpo nɛmɛi zu?
\q
\v 11 Ɗa ɠito nɛi tɔun ba, tɔɔzei ná-zɛbɛi wɔɔlɔʋɛ gola?
\q Ɗa ɗa-wotii zulɔnɔgi yɛ zea ɓaa?
\q
\v 12 Ɗa ɠito ba nɛi, ga toɠa ɗa-moloi leʋe è ʋɛ,
\q é ʋaa la, é pu molo loɠazuʋɛ?
\b
\q
\v 13 «Sokei ɠoʋegiti ta ɗa ʋɛɛ su ga koozunɛɛi.
\q Kɛlɛ nu la ti ʋokɔɠɔga wɔnii naa nɔnɔi ma, nii daa ga sigɔɲe.
\q
\v 14 Mazɔlɔɔ sokei ɠa ɗa ɠain la fufiligi zu,
\q é zou ɓadii yɛ ná, é ʋɛɛ ma bɛ,
\q
\v 15 é yeema ga nua ta ziɛ ma, ti golowolo,
\q ɓaa dɔɓɔ zuaiti ta ziɛ ma.
\q
\v 16 Ná-dointi ti la loni zii ʋa, eɠɛ ti la ga nɔnɔ,
\q é la yiizoolɛzu ga é mina ɓɔlɔ wafuun.
\q
\v 17 Mazɔlɔɔ GALA ge balani ɠimalai ma,
\q é la nɔnɔ zɔlɔɔni keleɠelegi zu.
\q
\v 18 Kɛlɛ a wuzeɠena, é kpizɛi lɔɔzei,
\q toɠa ɗa ɲɛɛɠula sooi ta kpizɛ nui zu, é ti yɛ ɠoozama.
\b
\q
\v 19 «Ɗa ɠa è zobogi veezu sooi ʋɛ ɓaa,
\q è maaɠili ga kɔma leɠai, nii a ɗa ɲiikpi?
\q
\v 20 Ɗa ɠa ɗa ɗa kɛ é ɗa ʋili fafa eɠɛ kotogi?
\q A ɠɛna ɓɔɠɔ lɛa su ga kpɔzɔ wooi, sasuɓalii ɠa ɗa lɔ nuiti su.
\q
\v 21 Toɠa ɗa pɛtugi zuziɠa ga polokagi, koozunɛai ná-zɛbɛi ma.
\q É ɗa li ga siliɲɔɠɔi ná-kɔɔɓɔgi laaɠomi ga.
\q
\v 22 É ɗa ɲɛɛɠula dualuagi zu, ani la maalua.
\q É la ɠula ʋolu boɠa zɔkpɔi ʋɛ.
\q
\v 23 Kɔɔɠɔ zɔɔlaiti tugi ɠa lɛɛzu maazu:
\q mɛɛn zeɠe ɓɔlɔi, kpɛɛin é volozu ta kpɛɛn goi.
\q
\v 24 É ɗa ɓali ga maaɓɔuntalai, é ɗa ʋili ga kpizɛ wolai.
\q É la mɔ yɛga loni kpɛ, a puʋugi wooi mɛnina.
\q
\v 25 Siɛgi zu puʋugi vɛɛzu la, toɠa ɗa ɓain, é ɠɛ ma: ‹Ee!›,
\q é yɛ ɠoozama, é kɔɔi ɠugi mɛni,
\q ta kundiɠiiti sikɔ wooi, ta kɔɔ ɓeei.
\b
\q
\v 26 «Ɗa-ɠeleɠelegi zaɓui ɠa é kɛɛzu seeʋei ɠoʋesu da ɓaa,
\q é ɠoʋe, é li lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazu ʋelei?
\q
\v 27 Ɗa ɠa è koɠɛi levezu, ga é lɛ fiilɛi zu,
\q é laɠagi lo gizeiti maazuʋɛti?
\q
\v 28 Toɠa ɗa fasa ɠizei ɠɛ ga seizuʋɛ, é ɗa ɲii ná kuai,
\q kɔtu laaʋalizuʋɛ ɠɛ bɛ ga siɠigi.
\q
\v 29 Ná ɠa é ná-daamianigi maaɓɔunsu ná,
\q naa ɠa yɛsu ɠoozama, gaazuɠɛzɛiti ti ka.
\q
\v 30 Ná-doungoiti ta ɗa ɓɔɔle ga ɲamai.
\q Ʋɛ nɔpɛ ani ʋoomaiti ti ná, miná ɠa a ɗa ɠɛ ná.»
\c 40
\s Zɔɓe ná-gooɠaaʋote mɔungi vee vai GALA zea
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI Zɔɓe ɠaazaɠani, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Ɗa ʋe, GALA Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii maaɠaali nui, ɗa zoo nɛi è va ma?
\q Zɔi é GALA maaɠaalizu, gooɠaaʋote ka zea, ɓaa?»
\p
\v 3 Zɔɓe Ɠɔoɠɔ GALAGI wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma:
\q
\v 4 «Wɛlɛ, gè la ga ani nɔpɛ, leeni ɠa nà è wooɠaaʋote da?
\q Gè yeeʋɛa la deɠɛmu.
\q
\v 5 Gè ɓɔɛa, ná ɠɛ ɠila, gè la mɔ gooɠaaʋote bosu ʋolu.
\q Ná ɠɛa fele, gè la mɔ ta laazu ma.»
\s GALA ná-kpɔɛzuɠulai velesiɛi
\p
\v 6 Názu, Ɠɔoɠɔ GALAGI yɛni fiilɛ wolai zu, é Zɔɓe wooɠaaʋote, é ɠɛ ma:
\q
\v 7 «Ɗa-zaamaɠiligi ɠili eɠɛ ziilo nui,
\q nà ʋaazu è ɠaazaɠasu, ɗa kàlasu.
\q
\v 8 È wɔinʋɛ gaamazu, è dɛɛ ga gè la leleboni?
\q Ɗa pèelalazu nii a kɛ è ɓɔɠɔ maalobo?
\q
\v 9 È yeezuɓaaʋɛ ga GALA kɛʋele?
\q È-wooi ɠa zoo nɛi é zizi eɠɛ ga tona kpunɛ tugi ɠɛʋele, ga nɔ̀nɔi ɠɛʋele?
\q
\v 10 Li, è ɓɔɠɔ ɓɛtɛ ga unfemai ta bɔɔlɔi,
\q è ɓɔɠɔ maaɠili, è ɗa volo, è maayiki!
\q
\v 11 Ɗa-yiiɠaawana wolai ɠula ɠɔbu ga nuɓusɛiti,
\q wɛlɛ nɔ ná ɠɛ ɠila kpe, è waso nuiti gaayei.
\q
\v 12 Waso nuiti kpein pɛtɛ, è ti ʋɛɛ ɠɔɠɔwu.
\q Faa ɲɔu ɠɛ nuiti dɛɛvɛ gaamago nɔ.
\q
\v 13 Ti lɔɔɠu ʋɔɔma fufiligi wu.
\q Daaɠulu ti pɛ ma, saai ma ɠasoi ɠa.
\q
\v 14 Názu, nà ɓɔɠɔi nà è maamusɛ,
\q mazɔlɔɔ è-yeei ɠa a ɠɛ ga ɗa-zobo sɔlɔɔ fai.
\b
\q
\v 15 «Wɛlɛ maalegi ʋa, nà ɠa gè ga kpɛtɛ nui,
\q eɠɛʋelei gè ga è ɓɛtɛ nui la.
\q Toɠa ga tufa mii zuai nɔ, eɠɛʋelei nikɛi la.
\q
\v 16 Wɛlɛ ba! Ná-zɛbɛi ɠa saamaʋɛ,
\q ná-suɓaai ɠɛ koozuʋɛ ma ɲataiti zea.
\q
\v 17 Toɠa wɔɔngi maalesu, é kpa kpe, eɠɛ gului daa ga sɛdelegi.
\q Kɔɠɔʋolu ɲataiti fɛlɛʋɛ, ti lɔ kpalai zu.
\q
\v 18 Kaeiti kpaaʋɛ eɠɛ kɔlu ɓɔi kalii maaɓiligi,
\q kaka ɠaeiti kulaʋɛ ga kɔlu ɓiligiti.
\q
\v 19 Toɠa ga GALA ná-kpɛtɛanii ma ɓii golai,
\q zɔi é kpɛtɛa, naa ɠila kpe ka zobogi bɛ ga é vɔni ma.
\q
\v 20 Gizeiti ka ta ɗa ná-daamiani tufai ve,
\q ʋɛ dɔɓɔ zuaiti kpein ti ɠaɠosu ná.
\q
\v 21 Ná-dooɠo bosuʋɛ ɠa ga dɔɓɔ goi ma niinigiti bu,
\q toɠa ɗa lɔɔɠu kpoigi laaʋɛ ma lufaiti su.
\q
\v 22 Maa ɠa ɗa lɔɔɠu ga dɔɓɔ goi ma niinigi,
\q kɔtuɗɛi ma wulu wolaiti ti laa ga pepiliye, naati ta ɗa maaɠaku.
\q
\v 23 Ni ziɛi a vena, é la ɲiikpiga.
\q Ni Zuludɛn a ʋuuna daaʋɛ, maaɠɛgɛ kpɔ, ziilɛi.
\q
\v 24 Nu ɠa zoo é so ɓaa, siɛgi zu é ɠaazuzeɠeai ma la?
\q Nu ɠa zoo nɛi, é so ga balii ɓaa, é dakulugi ɓota?
\c 41
\b
\q
\v 1 «Ɗa li nɛi, è sua maayikiai ɠula ga kalagi ɓaa?
\q Ɗa zoo è nɛgi ɠili ga galui?
\q
\v 2 Ɗa zoo è sokpayeɠei ɓota ga tɛmui,
\q è kpalɔɠaei ɓota ga kalagi?
\q
\v 3 Toɠa è maanɛɛnɛ ga gola ɓaa?
\q Toɠa woo ʋagɔa wo è ma nɛi ɓaa?
\q
\v 4 Toɠa minazeɠe bo è ʋɛ ɓaa?
\q Ɗa so, é yɛ è ya ga duɔi eyɛsu ɠɔ ɓaa?
\q
\v 5 Ɗa ɠaɠo da nɛi, eɠɛ wɔni goi?
\q Ɗa gili nɛi ɓaa, ga è-loun anzanu goiti ti ɗa ɠaɠo da?
\q
\v 6 Wa ɓɔna su, wa pɔdi nɛi ɓaa?
\q Pɔdi loo nuiti ta zoo ti gaaɠwɛ ʋa ɓaa?
\q
\v 7 Ɗa zoo è ma ɠɔlɔi ɓota ga doɠai ɓaa,
\q ɓaa nɔungi ga kale ɠula ɠalagi?
\q
\v 8 Yeeʋɛɛ lɛɛ ba, è la yeema naama ɲɛpii ma,
\q è la mɔ ta ɠɛa, eyɛsu pɛ!»
\q
\v 9 «Wɛlɛ, kitogi kpein é nu ya ga ɗa vɔni ma, ɗa ɠɛna loni tuɠɔ, naa ɠa nɔ ga dualuagi.
\q Ɗa tɔ ɠila kpe kaana, ɗa lokasu.
\q
\v 10 Nu nɔpɛ ge la litini ga é ʋa ziiɠaawana vaa ɠɛ.
\q Ɓɛ ɠa mu a zoo losu dàawu?
\q
\v 11 Ɓɛ ɠa é ani vea bɛ̀, gè ʋa potogi zala?
\q Geeɠɔlɔgi wu, anii kpein ka ga nɔ̀nɔ.
\b
\q
\v 12 «Gè la pɔ gè ʋa maaɠɛ kpɔ kpusɛi ʋaalobazuʋɛti faa zu,
\q nà ná-zɛbɛi vai wosu, nu la pokɔɠɔ ga taɠili ma,
\q ná-pagi, ta kpusɛi ɓɛtɛ ʋelei.
\q
\v 13 Ɓɛ ɠa é ná-seɠei ɠulaa ma ga kakala ʋelei?
\q Ɓɛ ɠa é ziaa ɲiiga ɲɛkpɛ felegɔiti saama?
\q
\v 14 Ɓɛ ɠa é ɓɔiɗa da, é ʋa daalao?
\q Ɲiiga ɠaazoɓagiti ta ga maalua aniiti.
\q
\v 15 Kɔɔɠɔ zɛpɛgi ma ɲɛkpɛ mɔinmɔin ka é ʋɛɛni poluʋɛ,
\q ga kpaamaazu aniiti ti wola ɓatagai ɓɔɠɔ ʋa.
\q
\v 16 Ti ɠatagai ɓɔɠɔ ʋa, ti ɠilagila pɛ,
\q fiilɛ la zooga leʋesu ti yɔɠɔzu.
\q
\v 17 Ti ɠiliʋɛ ɓɔɠɔ ʋa, ti ɠilagilagi,
\q ti ɓɔɠɔ zo, ti la zooga ɠaaɠwɛɛzu.
\b
\q
\v 18 «A lisomana, wozakalagi ɠa ɗa ɠula.
\q Gaazuɠɛzɛiti kulaʋɛ ga geelaalaosuʋɛ ma wozakalagi.
\q
\v 19 Sɔmɔ abuiti ti ɗa ɠula daaʋɛ,
\q abuɓeɓelaiti ti ɗa ɠula ná.
\q
\v 20 Duului ɠa ɠulazu sokpayeɠeiti su, eɠɛ ɠain kpɔvɔi abui ba,
\q eɠɛ diɠii é nɛsu.
\q
\v 21 Sokpa zu viilɛi ɓadiʋɛ, é ɗa so tiɠi ʋa,
\q abuzogi ɠa ɠulazu daaʋɛ, é ɗa vaza.
\q
\v 22 Ná-zɛbɛi ɠa zeini kɔgi zu,
\q nu nɔpɛ a kaana, kɛni é lua ba.
\q
\v 23 Kɔlɔgi ɓilikpiligɛ ma, é mɔin ma.
\q Anɛɛ ni nu ɠa ɓadɔzu ma gola, é la faa nɔpɛ kɛa la.
\q
\v 24 Kikpaaʋɛ eɠɛ kɔtui,
\q kpaaʋɛ eɠɛ kɔtui ti kpooloi ɲɔfɔsu ma.
\q
\v 25 Siɛgi zu é wuzeɠezu la, suɓaa nu wolaiti ta ɗa lua.
\q Ti ɠɛ unga wuulee, dualuagi vɔni ti ma.
\q
\v 26 Boɠa zɔkpɔi a ʋilina ma, po ge la ɠaa ba,
\q kpɛɛin ɓalaa, ta mɛɛin ta kpɛɛn goi,
\q naati ti la ga ani nɔpɛ zea.
\q
\v 27 Kɔlui ɠa gaazu nɔ eɠɛ tufa vɔɔi,
\q kɔlu ɓɔigi ɠɛ gaazu, eɠɛ gulu luulai.
\q
\v 28 Nu la zooga é ʋa kpɛ ga mɛɛin,
\q fɛlɛvɛlɛ kɔtuiti ta zea nɔ ga kaʋai.
\q
\v 29 Kpakɔi ɠa gaazu nɔ ga kpaku vɔɔi,
\q a kpɛɛn ʋili tugi mɛnina, é ɗa ɲɛɛ wo.
\q
\v 30 Gulu ɠaazoɓagiti ka ti koozuʋɛ,
\q a ɠɛna ziaa, é ɗa zooi woli, eɠɛ kaʋa loɠa wulu zɛpɛgi a ɠɛ palaʋalai zu.
\q
\v 31 À lɔɔna ziɛi wu, toɠa ɲiikpi eɠɛ diɠi a ɠɛ nɛsu,
\q toɠa kpoloɗɛi valibo, eɠɛ ʋɛ gulɔ maku nɛɛnɛgi ɠalazu ná.
\q
\v 32 Toɠa wozakalagi yɛsu ʋoluʋelei pelei zu.
\q Kpoloɗɛi ɠɛ eɠɛ undeɠa ɠolegi.
\q
\v 33 Kɛɠala la eteai zu,
\q kpɛtɛʋɛ ga é mina lua ɲɛgɛlɛin.
\q
\v 34 Toɠa ɗa ɠaazulo sakpeɲɔɠɔiti pɛ ba, é la lua.
\q Toɠa ga masagi filɛ zuaiti kpein unda.»
\c 42
\s Zɔɓe ná-gooɠaaʋote gaaɓelagi
\p
\v 1 Zɔɓe Ɠɔoɠɔ GALAGI wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma:
\q
\v 2 «Gè kwɛni ga ɗa zoo é fai pɛ kɛ,
\q faa nɔpɛ ge la pele ɓesaga è luɠɔ, è ʋa ɓe ɗa-leveiti kɛɛzu.
\q
\v 3 È ɠɛni ɠɛɛzu mà: ‹Ɓɛ ɠa ga ɗe, è ʋa nà-deveiti gaaʋala ba ga ɠimalala ɓɔɛzuɠulaiti?›
\q Ungo, gè ɠɛa ɓɔɛzu é ʋilɛ faiti ba, gè la ɠɛni ti ɠaaɠaani,
\q ti ɓudɛai màazu, gè la ɠɛni ti ɠwɛɛni.
\q
\v 4 È ɠɛni ɠɛɛzu mà: ‹Woilo, nà ɓɔɛzu è ʋɔ,
\q nà ʋaazu è ɠaazaɠasu, ɗa kàlasu.›
\q
\v 5 Gè ɠɛa ɗa-vai mɛnisu,
\q kɛlɛ niizu gè ɠaazulaa è ma.
\q
\v 6 Naa ɠa é ba, gè ɓɔɠɔ ʋeelalaa,
\q gè nimiza, gè la fufiligi zu ta zuʋui.»
\s Zɔɓe ná-fai ɠaaɓela ʋelei
\p
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓegai ma ga niima ɓɔɛiti bo Zɔɓe ma, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Teman nui Elifaze ma: «Zìiɠaawanaʋɛ è ma, wa è-wɔɔla felegɔiti, wo la ɓɔɛni ga gaamai é ʋa ʋilɛ bà, eɠɛʋelei nà-botiɠɛ nui Zɔɓe kɛai la. 
\v 8 Niizuʋɛ, à nikɛ zinɛ lɔfela zeɠe, ta baala sinɛ wola lɔfela, wo lii la nà-botiɠɛ zunui Zɔɓe ʋɔ bɛ, wo ti ɠula ga gala zalaɠai. Nà-botiɠɛ zunui Zɔɓe ɠa GALA fali wo ʋɛ, ʋelei gè unfesu ma la, gè la wo zoga eɠɛʋelei wa-ɠimalala vai la, mazɔlɔɔ wo la ɓɔɛni ga gaamai é ʋa ʋilɛ bà, eɠɛʋelei nà-botiɠɛ zunui Zɔɓe kɛɛni la.»
\p
\v 9 Elifaze nii é ga Teman nui, ta Ɓilidade nii é ga Suɠa nui, ta Sofaal nii é ga Naama nui, ti liini, ti naa ɠɛ, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI boni ti ma. Ɠɔoɠɔ GALAGI woiloni Zɔɓe ná-fali wooi ma.
\p
\v 10 Naa ʋoluma Ɠɔoɠɔ GALAGI Zɔɓe wuzeɠeni ʋolu, siɛgi zu é GALA falini la bɔɔlaiti bɛ. Nii kpein Zɔɓe ʋalani ma, é naama ʋɛɛda felegɔi veeni zea vɔlɔ. 
\v 11 Zɔɓe kɛɛɠɛlointi kpein, zunu geleiti, ta anzanu geleiti, ta bɔɔla ʋagɔiti, ti ʋaani pɔ bɛ ná-pɛlɛi wu, ti laami ʋɔɔma. Ti ta-wɔinlai ɠulani bɛ kɛlɛma, ti gaanɛɛnɛ, tɔɔzei maanɔɠɔi kpein faa zu nii Ɠɔoɠɔ GALAGI seini ma. Ti ɠilagilagi ti wali ɠaei veeni zea, ta zanu balaɠaegi.
\p
\v 12 Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya looni Zɔɓe ʋɛ ná-eteai ma ɠaaɓelagi zu, é leʋe ma mɔungi ʋa. Togani goiti é ti zɔlɔɔni, naa ɠɛni ga waapuugɔ maazu naani (14.000), ɲɔmɛi ɠɛni ga waadɔzita (6.000), nikɛi ɠɛni ga waafelegɔ (2.000), ta soovale saai ɠɛni ga waagila (1.000). 
\v 13 É doun zunu lɔfela zɔlɔɔni, ta doun anzanu saʋagɔ. 
\v 14 É anzanu loun mɔungi laasei pɛɛni ga Yemima (nii poluʋɛ ga «kpumagoi»). É felesiɛi laasei pɛɛni ga Kezia (nii poluʋɛ ga «gulɔ maku nɛɛnɛgi ma wului ma ʋuai»). Saʋasiɛi laa ɠɛni ga Kelɛn-Ɠapuke (nii poluʋɛ ga «gaazuɠɔpolu ʋodai»). 
\v 15 Pa anzanuiti kpein ti ɠɛni zooi ná zu, tanɔpɛ ge la ɠɛni ʋani ga Zɔɓe ná-doun anzanuiti kɛʋele. Ti-ɠɛɛ tɔnɔ veeni ti ya poganii zu, ga ti-ʋaazeelaiti kɛʋele.
\p
\v 16 Naama vaiti teʋe ga ʋoluma, Zɔɓe yɛni vulua, é kɛ ga kona ungila kona ʋuunaani (140), é ná-dointi ka, ta ná-doun zunuiti ti-lointi, eyɛsu ɠɛɠalama naanigɔ. 
\v 17 Naa ʋoluma, Zɔɓe zii zuɠoozani, é wɔlɔzaɠa gola é ʋa leɠa za.