\id JDG - Toma Bible
\ide UTF-8
\h Tukpɔɠaaleʋe Nuiti
\toc1 Tukpɔɠaaleʋe Nuiti Ta-Zɛʋɛi
\toc2 Tukpɔɠaaleʋe Nuiti
\toc3 TɠN
\mt1 Tukpɔɠaaleʋe Nuiti
\mt2 Ta-Zɛʋɛi
\imt Sɛʋɛi lɔɔzeizuʋɛ ma woo mɔungiti
\ip Tukpɔɠaaleʋe Nuiti Ta-Zɛʋɛi ɠa Izilayɛle ná-wɔlɔwɔlɔ vai zuɠulazu, siɛgi zu ti Kanaan yooi ná ta zoga la mɔunpa. Naama yeeɠɛɠala pɛ ge ɠɛni nɔ ga kpakagi ta unmɔɔgi. Izilayɛle ɠɛɛ vaa wɔlɔma ɠɛni de, ti ɓena tɔɔzei ga kɔɔɠɔ ganigiti dɛbia nɔ feya, GALA ma ge ɓena zou ɠili buzeɠe ti laalɔɠɔma, naati ti ɗa ti maanɔɠɔ. Naa ʋoluma nuɓusɛi ɓena ɠaaɠale ma GALA pɔ, ti kpee loo goizu, naazu ɠa GALA ge ɠɛni totuɠɔi ta wuzeɠezu la, niiti ti laaseigi ɠɛni ga «tukpɔɠaaleʋe nuiti,» nii a kɛ ma nu lo nuɓusɛiti tuɠɔ, é ti unmɔɔ ti-zili nuiti ma.
\ip Nu nɔpɛ ge la Tukpɔɠaaleʋe Nuiti Ta-Zɛʋɛi ɠɛɛ nui ɠwɛɛ. Toɠa wosu ga GALA goo wo nui Samiyɛle ɠa é sɛʋɛa. Nu ɠa zoo bosu ga ladalai ga sɛʋɛi nii ɠɛɛʋɛ, siɛgi zu masa ge ɠɛni la niina Izilayɛle unda, tɔɔzei sɛʋɛi ɓɔɠɔi ɠa bosu ná zeizu ɠɛ mɔinmɔin, é ɗa ɠɛ ma: «Naama ziɛgi zu, masa ge la ɠɛni Izilayɛle unda» (\xt 17:6; 18:1; 19:1; 21:25\xt*). Ni Izilayɛle nuiti kula vai Ezipete yooi ʋa, naa ɠɛɛni kona waagila unnaanigɔ (1.400) ɠɛɠala, aisa Yesu Kilista ʋa zɔlɔɔ, naa ʋoluʋɛ ɠa ga fai niiti ti wogai Tukpɔɠaaleʋe Nuiti Ta-Zɛʋɛi zu, naati kɛɛʋɛ kona waagila unsaʋagɔiti zɔɠɔzuʋɛ ta kona waagila kona ʋuulɔɔlugɔi (1.300-1.050), aisa Yesu Kilista ʋa zɔlɔɔ, konagi naa zu ɠa Sayile zeini la ga masagi.
\iot Unsosuʋɛ
\io1 1. Kɔɔ ɠaaɓelagi Izilayɛle kɔɔni Kanaan nuiti daalɔɠɔma Zozuwe zaa ʋoluma, tukpɔɠaaleʋe nuiti ta-yeeɠɛɠalai lɔɔzeizuʋɛ, siɛgi zu GALA ge ɠɛni totuɠɔiti buzeɠezu la, nii a kɛ ti lo Izilayɛle luɠɔ ta ti unmɔɔ (\xt 1:1—3:6\xt*).
\io1 2. Tukpɔɠaaleʋe nui niiti GALA ge ɠɛni ti wuzeɠezu ga ti ɓɔ Izilayɛle ʋa, naati ta-vaiti suɠula vai (\xt 3:7—16:31\xt*).
\io1 3. Izilayɛle nuiti ta-ɓaka fai tanigaa (\xt 17:1—21:25\xt*).
\c 1
\s Lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazu ʋele wolodaiti  //  ta-yooi zo fai
\p
\v 1 Zozuwe zaai ma, Izilayɛle nuiti ti Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazaɠani, ti ɠɛ ma: «Gi zaama, ɓɛ ɠa a li mɔunpa, é kɔɔi ʋɛɛ Kanaan nuiti ba?»
\p
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «Zuda ɠa mɔunpa a li, gè zooi lɔa zeezu.»
\p
\v 3 Zuda nuiti ti ɠɛni ti-ɠɛɛloin Simiyɔn ná-nuiti ma: «Ade lɛ wo ɓɔ gi ʋa zooi naa vaa zu, nii feai gi ya, ade Kanaan nuiti sakpe, gá ɓalaa gá ʋilɛ wo ʋolu, ade li naama yooi zu, nii feai wo ya.»
\p Simiyɔn ná-nuiti ti ʋilɛni ti ʋolu ti li. 
\v 4 Zuda nuiti ti lɛɛni, Ɠɔoɠɔ GALAGI Kanaan nuiti dɔɔni ti yeezu, ta Felɛze nuiti. Ti zunu waapuugɔ (10.000) ʋaani naati ba Ɓezɛke. 
\v 5 Ti masagi Adoni-Ɓezɛke ɠaani Ɓezɛke, ti sakpeni, ti zobogi zɔlɔɔni Kanaan nuiti ma, ta Felɛze nuiti. 
\v 6 Adoni-Ɓezɛke ɓizɛni, kɛlɛ ti ʋilɛni polu, ti so, ti zeezinɛkpotogiti ta kɔɠɔzinɛkpotogiti teʋeni ba. 
\v 7 Adoni-Ɓezɛke ɠɛni ma: «Masa puulɔfela (70), niiti ti ti-yeezinɛkpotogiti, ta ti-ɠɔɠɔzinɛkpotogiti teʋeni ba, naati ti ɠɛni daamianigi mɔtai yɛʋɛzu, nii é ɠɛni loozu, é ɗa ɠula nà-taɓalii ɠa. GALA ge naa ɠɛa ga ze, nii gè kɛɛni.» Ti liini la Zeluzalɛme, miná ɠa é zaani ná.
\p
\v 8 Zuda nuiti ti laalɛɛni Zeluzalɛme wu, ti soni. Ti ma laai zu nuɓusɛiti pɛ paa, ti abui lo taai ʋa. 
\v 9 Naa ʋoluma, ti liini ti kɔɔi ʋɛɛ Kanaan nuiti ba, niiti ti ɠɛni zeini gize yooi zu, ta lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ yooi zu, ta ziɛlaʋɛ ma nɛmɛi zu.
\p
\v 10 Zuda nuiti ti kɔɔi ʋɛɛni Kanaan nuiti ba, niiti ti ɠɛni zeini Eɓelɔn, nii daaseigi ɠɛni mɔungi ga Kiliyate-Aaleɓa. Ti zobo sɔlɔɔni Sesayi nuiti ma, ta Ayiman nuiti, ta Talamayi nuiti. 
\v 11 Ti zeɠeni miná, ti li ti Deɓiil nuiti sakpe. Mɔungi, Deɓiil laaseigi ɠɛni ga Kiliyate-Seefɛɛl. 
\v 12 Kalɛɓe ɠɛni ma: «Nà dòun anzanui Akasa ve naama nui ʋɛ ga anza, nii a Kiliyate-Seefɛɛl zakpe, é so.» 
\v 13 Kalɛɓe deɠei Kenaze ná-doun zunui Woteniyɛle ɠa é ná zoni. Kalɛɓe ná-doun anzanui Akasa veeni bɛ ga anza. 
\v 14 Seeliai ma sinigi ʋɔ bɛ, é dɛɛni ga naa, ga naa kpalagi ta vali kɛɛɠɛ Kalɛɓe ma. Naa ʋolu, Akesa ʋilini, é zeɠe ná-soovalegi ɠɔma. Kalɛɓe gaazaɠani, é ɠɛ ma: «Leeni ɠa wɔin è ma?»
\p
\v 15 É gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Faanɛɛ ɠɛ bɛ̀! Ziɛungaa ve bɛ̀, mazɔlɔɔ zooi è sèiɗai su, lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ, naa vɔɔʋɛ.» Kalɛɓe ziɛungiti feeni bɛ maazu ʋelei, ta buu ʋelei.
\p
\v 16 Ken nuiti, Moize nɛkoi mavofodaiti, ti zeɠeni Zeliko, Dɔza Taa Wolai, ta Zuda nuiti, ti li ti zei nuɓusɛiti saama, teʋebai zu Zuda yooi zu, ʋɛ ná Alade lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ. 
\v 17 Zuda nuiti ti ɓɔni ti-ɠɛɛloin Simiyɔn ná-nuiti ba, ti li ti Kanaan nuiti sakpe, niiti ti ɠɛni zeini Sefate. Ti nuɓusɛiti kpein suwuɠaaleʋeni, ti taai ɠoloɠolo ɲɛgɛlɛin. Ti taai naa laasei pɛɛni ga Ɠɔɔlema (nii poluʋɛ ga «é ɠoloɠologa»). 
\v 18 Zuda nuiti ti Gaza zoni ɓalaa, ta Asekalɔn, ta Ekelɔn, ta naama laa wolaiti maaɠoolii ma yooiti. 
\v 19 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɠɔi ɠɛni ti ʋa, naa ɠa é kɛɛni Zuda nuiti ti zoo, ti gize yooi zo. Kɛlɛ ti la ɠɛni zooni, ti ʋa pɛtugi zu nuiti kpɛ, mazɔlɔɔ naati, kɔɔɠɔ wotoloiti ti ɠɛni naati zea, nii é ga kɔlu geleiti. 
\v 20 Kalɛɓe Eɓelɔn zɔlɔɔni, eɠɛʋelei Moize ma levei veeni la. É Anake mavofoda saʋagɔiti kpɛɛni ná. 
\v 21 Ɓɛnzamɛn mavofodai la ɠɛni Yeɓuse nuiti kpɛɛni, niiti ti ɠɛni zeini Zeluzalɛme, naati ta dɛ zeini Zeluzalɛme zaaɠaza, ta Ɓɛnzamɛn mavofodai.
\s Lɛkpɛmaʋɛ nu ɠɔʋɛzu ʋele wolodaiti  //  ta-yooi zo fai
\p
\v 22 Zozɛfe mavofodai ɓalaa liini, é laalɛ Ɓetɛle wu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ti ʋa. 
\v 23 Ti nuiti teʋeni ga ti Ɓetɛle taai ʋɛtɛ, nii mɔungi daaseigi ɠɛni ga Luze. 
\v 24 Keelaiti ti zunu ɠila kaani, é ɗa ɠula taazuʋɛ, ti ɠɛni ma: «Pele lɛ ga giye, ʋɛ gá lɔ ná taazuʋɛ, gá nuɓɔɠɔla ɠɛ è ʋɛ.» 
\v 25 Pelei ta lɛɛ la taazuʋɛ, é naa lɛɛni ga tiye. Ti taa nuiti kpein paani, kɛlɛ ti zunui naa ta ná-pɛlɛyeɠei yɛni ná, naati ti li. 
\v 26 Zunui naa liini Ɠɛte nuiti ta-yooi zu, é taai loni ná, é daasei pɛɛni ga Luze, daaseigi naa ɠa é ba zaaɠaza.
\p
\v 27 Manasé nuiti ti la ɠɛni Ɓɛte-Seyan nuiti kpɛɛni, ta Taanake nuiti, ta Dɔɔl nuiti, ta Yiɓileyame nuiti, ta Megido nuiti, ta ti-ʋaalobaiti kpein. Kanaan nui naati ti yɛni zeini ma yooi zu. 
\v 28 Siɛgi zu Izilayɛle nuiti sɛbɛi wɔɔlɔni la, ti ɠɛni duɔla wotii veezu ti ya, ti ɗa kɛ, kɛlɛ ti la ɠɛni ti ɓɛɛni.
\p
\v 29 Efelayime nuiti ti la ɠɛni Kanaan nuiti kpɛɛni, niiti ti ɠɛni zeini Gezɛɛl, naati ti yɛni zeini Efelayime nuiti saama.
\p
\v 30 Zaɓulɔn nuiti ti la ɠɛni zooni ti ʋa Kitilon nuiti kpɛ, ta Naɠalɔle nuiti. Kanaan nui naati ti yɛni zeini Zaɓulɔn nuiti saama, kɛlɛ naati ti ɠɛni duɔla wotii veezu ti ya, ti ɗa kɛ.
\p
\v 31 Asɛɛl nuiti ti la ɠɛni Ako nuiti kpɛɛni, ta Sidɔn nuiti, ta Aalaɓe nuiti, ta Akiziɓe nuiti, ta Ɠɛleɓa nuiti, ta Afike nuiti, ta Leɠɔɓe nuiti. 
\v 32 Asɛɛl mavofodaiti ti zeini Kanaan nui naati saama, niiti ti ɠɛni zeini zooi naa zu, mazɔlɔɔ ti la ɠɛni ti ɓɛɛni.
\p
\v 33 Nɛfɛtali nuiti ti la ɠɛni Ɓɛte-Semɛse nuiti kpɛɛni, ta Ɓɛte-Anate, ti yɛni zeini Kanaan nui naati saama, niiti ti ɠɛni zeini zooi naa zu. Kɛlɛ ti ɠɛni duɔla wotii veezu taa wola felegɔi naati su nuiti zea, ti ɗa kɛ.
\p
\v 34 Amool nuiti, ti Dan ná-nuiti kpɛɛni, ti lɛ gize yooi zu, ti la ɠɛni vaani bu ga ti yei nɛmɛi zu. 
\v 35 Amool nuiti ti yɛni zeini Ɠaal-Ɠelɛse, ta Ayalon, ta Saalaɓime, kɛlɛ Zozɛfe mavofodai zɛbɛi ɠɛni liizu ga wɔɔlɔa ti laalɔɠɔma, ti ɠɛni duɔla wotii veezu ti ya, ti ɗa kɛ. 
\v 36 Amool nuiti ta-ɠwɛpelemaʋɛ liini gize yɔɠɔzuʋɛ Akelaɓime, é zo Sela, é li ná ʋoluʋelei.
\c 2
\s Izilayɛle nuiti ti la ɠɛni ɠɛɛni  //  ga wooɠɛɠila nu
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-keelai zeɠeni Gilegale, é ʋa Ɓokime, é ɓɔɛni Izilayɛle nuiti pɔ, é ɠɛ ti ma: «Gè wo ɠulani Ezipete yooi ʋa, gè ʋaani ga woye zooi naa zu, nii gè minazeɠeni ná-faa zu, gè ma ɠonai wo, wo-mɛmɛwolani bɛ. Gè ɠɛni ma: ‹Eyɛsu ɠɔ, gè la nà-minazeɠegi ɠoloɠologa wo letema. 
\v 2 Wɔun wa, wo la minazeɠe boga niima yooi ma nuɓusɛiti bɛ, wa ta-zalaɠa ɠulazuʋɛti toka.› Kɛlɛ wo la woiloni gòoi ma. Lee vaa zu wo naa ɠɛɛni? 
\v 3 Názu ɠa gè ɠɛni la ma, gè la ti ɓɛɛzu wo luɠɔ, ta yɛsu wo ɠoba, ta-ɠalagiti ti ɠɛ ga baliiti wo luɠɔ.»
\p
\v 4 Siɛgi zu Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-keelai niima wooiti boni la Izilayɛle nuiti ma, nuɓusɛiti ti tɔɔzeini ga wɔlɔa. 
\v 5 Ti naama adaʋɛ laasei pɛɛni ga Ɓokime (nii poluʋɛ ga «gɔlɔ nuiti»). Ti zalaɠaiti kulani ná Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.
\s Zozuwe zaa vai
\p
\v 6 Zozuwe yeeɓeni nuɓusɛiti ba, Izilayɛle nuiti ti liini ti zooi zeɠe, ti ɠilagilagi zei ná-poganii unda. 
\v 7 Nuɓusɛiti ti ɠɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbizu, Zozuwe zii ma voloi pɛ su, ta kɛwolai naati kpein ta-ziɛgi zu, niiti ti ɠɛni ma ta Zozuweni, ti kɛɛwoti wolaiti kpein kaani, niiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ti ɠɛɛni, Izilayɛle ná-faa zu.
\p
\v 8 Nun ná-doun zunui Zozuwe, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-botiɠɛ nui zaani, siɛgi zu ná-konagi ɠɛni la ga ungila puugɔ (110). 
\v 9 Ti maaɠuluni ná-zooi ma, nii é sɔlɔɔni ga nɔnɔ Timinate-Ɠelɛse, Efelayime ɠize yooi zu, Gaase gizei lɛkpɛmaʋɛ nu ɠɔʋɛzuʋɛ. 
\v 10 Ma ɠɛɠalamaiti kpein ɓalaa ti zeɠeni ná, ti za. Ɠɛɠalama ɠili ge wuzeɠeni naati poluma, nii é la ɠɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠwɛɛ, anɛɛ kɛɛwotii nii é kɛɛni Izilayɛle ná-faa ma.
\s Nuɓusɛiti ti ɠɛlɛ vai  //  Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa
\p
\v 11 Názu ɠa Izilayɛle nuiti ti Ɠɔoɠɔ GALAGI wanama vai ɠɛɛni la, ti Ɓaale ɠalagiti dɛbini. 
\v 12 Ti ɠɛlɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa, ti-mɛmɛwolani ta-ƓALAGI, nii é ti ɠulani Ezipete yooi ʋa, ti ʋilɛ gala kiligiti polu, nuɓusɛiti ta-ɠalagiti saama, niiti ti ti-maaɠoolii zu. Ti ɠɛni nɔkɔsu ti wu, ti ɗa Ɠɔoɠɔ GALAGI yiiɠaawana. 
\v 13 Ʋele ɠana ti ɠɛlɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa, ti ɗa Ɓaaleni dɛbi ta Asetaateiti.
\p
\v 14 Ɠɔoɠɔ GALAGI yiiɠaawanani Izilayɛle nuiti ma. É ɓeni ti ʋa, toosu nuiti ti loo ti ma, é la ti maaloboni. É ti lɔɔni ti zili nuiti zeezu, niiti ti ɠɛni ti-maaɠoolii zu, ti la zobo sɔlɔɔni, ti ʋa lo ti zili nuiti daalɔɠɔma. 
\v 15 Siɛnɔpɛ su ta la liina la kɔɔmaʋɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni suɠoloɠolosu ti ya, eɠɛʋelei é boni la ti ma, é ma ɠonai wo. Ʋele ɠana ti lɔɔni la iɲɔteʋe wolai zu.
\p
\v 16 Ɠɔoɠɔ GALAGI tukpɔɠaaleʋe nuiti buzeɠeni, niiti ti ti ɠizoni, ti ti ɠula ti zili nuiti zea, niiti ti ɠɛni loozu ti ma. 
\v 17 Kɛlɛ ti la ɠɛni woilosu ta-lukpɔɠaaleʋe nuiti gooi ma. Ti ɠɛni nɔ ɓɔɠɔ ɠɔzɔzu ga gala kiligiti, ti ɗa nɔkɔ ti wu. Ti ɠɛni zeɠezu gaamanɔ naama ʋelei ʋa, nii ti-mɛmɛwolani ti ziɛni la, niiti ti ɠoloni Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-devei ʋɛ, ti la ɠɛni ʋokɔɠɔni naati ma, ti-ziɛ ʋelei ɠɛni yɛ. 
\v 18 Siɛnɔpɛ su Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni tukpɔɠaaleʋe nui leʋesu da, é ɠɛni ɠɛɛzu naa ʋa, é ti unmɔɔ, é ti ɠula ti zili nuiti zeezu, tukpɔɠaaleʋe nui naa ná-yeeɠɛɠalai kpein su. Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI a la ná-nuɓusɛiti kaana, ti ɗa kpeei loo unbawului wu, ti zili nuiti zea, ti ɗa ti maanɔɠɔ, ti maawɔin ɠɛni sosu. 
\v 19 Kɛlɛ siɛgi zu tukpɔɠaaleʋe nui a la zaana la, nuɓusɛiti ti ɓena tɔɔzei ga ɓɔɠɔ ɠɔzɔa mɔnɔ, é leʋe ti-mɛmɛwolani tɔnɔi ʋa, ti ʋilɛ gala kiligiti polu, ti ɗa ti lɛbi, ti ɗa nɔkɔ ti wu, ti la ɠɛni yeeɓesu ti-zɔ ɲɔiti ba, ta ta-ɠikpaaiti.
\s GALA ge Izilayɛle lɔɔ vai  //  ʋoluɠulai zu
\p
\v 20 Ɠɔoɠɔ GALAGI yiiɠaawanani Izilayɛle ma, é ɠɛ ma: «Tɔɔzei niima nuɓusɛiti ti nà-minazeɠegi ɠoloɠologa, nii gè boni ti-mɛmɛwolani bɛ, tɔɔzei ti la ɠoloni gòoi ʋɛ, 
\v 21 nɔ̀un nà, gè la mɔ zii niiti gila kpalaa kpɛa, tɛiti ti yɛgai ná, eyɛsu Zozuwe za, 
\v 22 naa ɠa a kɛ gè ti ɠɛ ga Izilayɛle ʋoluɠula anii, gè kwɛɛ, ni ta ziɛ ga nà-pelei, eɠɛʋelei ti-mɛmɛwolani ti ziɛni la, ti ɠolo bɛ̀.» 
\v 23 Ɠɔoɠɔ GALAGI zii naati zɛni ná, ti zei ziilɛigi zu, é la ɠaazuvilɛni ga ti ɓɛa, tɛiti é la ɠɛni ti lɔɔni Zozuwe yeezu.
\c 3
\p
\v 1 Ziiti pɛtɛ, niiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ti yɛni zooi zu, ga ti ɠɛ ga ʋoluɠula anii Izilayɛle ʋɛ, tiya ɠa ti la ɠɛni Kanaan yooi zo fai ma ɠɔɔi ta ɠɔɔni. 
\v 2 Naa ɠɛ ungi ɠɛni ga ɠɛɠalama niinɛi, é wuzeɠezu Izilayɛle nuiti saama, niiti ti la kɔɔɠɔ vaa ɠwɛɛ, naati ti kɔɔɠɔ vai maalɛlɛ. 
\v 3 Ɠɔoɠɔ GALAGI Filisiti nuiti ta-masada lɔɔlugɔi ma nuɓusɛiti zɛni zooi zu, ta Kanaan nuiti kpein, ta Sidɔn nuiti, ta Ɠeve nuiti ti ɠɛni zeini Liɓan ɠizeiti ma, é zo Ɓaale-Ɠɛɛlɛmɔn gizei ma, eyɛsu é zeeli Leɓo-Ɠamate. 
\v 4 Zooi naati ti ɠɛni ná, Izilayɛle ʋoluɠula vai ma, ni ta ɠolo deveiti bɛ, niiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ti veeni ti-mɛmɛwolani zea ga Moize maaʋele.
\p
\v 5 Izilayɛle nuiti ti zeini Kanaan nuiti saama, ta Ɠɛte nuiti, ta Amool nuiti, ta Felɛze nuiti, ta Ɠeve nuiti, ta Yeɓuse nuiti. 
\v 6 Ti zooi naati su nuiti ti-loun anzanuiti seini ga ti-anzaiti, ti ti-loun anzanuiti fe naati ti-loun zunuiti bɛ ga ti-anzaiti, ti ɗa ta-ɠalagiti dɛbi.
\s Woteniyɛle,  //  tukpɔɠaaleʋe nui Izilayɛle unda
\p
\v 7 Izilayɛle nuiti ti Ɠɔoɠɔ GALAGI wanama vai ɠɛɛni. Ti yeemani Ɠɔoɠɔ GALA ma, ta-ƓALAGI, ti li ti ɗa nɔkɔ Ɓaaleni bu, ta Aselani. 
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI yiiɠaawanani Izilayɛle ma, é ti ʋɔdini Mezopotami masagi Kusan-Liseyatayime ma. Ti duɔlai ɠɛɛni Kusan-Liseyatayime yeezu ga kona dɔsaʋa. 
\v 9 Ti kpeei looni Ɠɔoɠɔ GALAGI woizu, naa unmɔɔ nu wuzeɠeni Izilayɛle nuiti bɛ, naa ti ɠizoni, Woteniyɛle ɠɛni ga naa, nii é ɠɛni ga Kenaze ná-doun zunui, Kalɛɓe deɠei. 
\v 10 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-Zɛnvui ɠɛni tɔun ba. É ɠɛni ga tukpɔɠaaleʋe nui Izilayɛle unda. É liini ga kɔɔi Kusan-Liseyatayime laalɔɠɔma, Mezopotami masagi, Ɠɔoɠɔ GALAGI zobogi veeni bɛ, é pilɛ sɔlɔɔ naa ma. 
\v 11 Ziilɛigi ɠɛni zooi zu ná pɛ, kona ʋuunaanigɔ (40) laawu. Kenaze ná-doun zunui Woteniyɛle zaani.
\s Eɠude,  //  tukpɔɠaaleʋe nui Izilayɛle unda
\p
\v 12 Izilayɛle nuiti ti Ɠɔoɠɔ GALAGI wanama vai ɠɛɛni mɔnɔ. Naa maaʋele ma, Ɠɔoɠɔ GALAGI Moaɓe masagi Egelon iɲɔdɔɔni, é wuzeɠe Izilayɛle laalɔɠɔma. 
\v 13 Egelon Amɔn nuiti kpɔni ɓɔɠɔ ʋa, ta Amalɛke nuiti, ti li ti laalɛ Izilayɛle wu, ti zobogi zɔlɔɔni ma, ti kpɛ ti kula Zeliko ʋa, Dɔza Taa Wolai, ti so. 
\v 14 Izilayɛle nuiti ti lɔɔni duɔlai zu, Moaɓe masagi Egelon yeezu, kona puugɔ maazu lɔsaʋa (18) laawu.
\p
\v 15 Izilayɛle nuiti ti kpeei looni Ɠɔoɠɔ GALAGI woizu, naa unmɔɔ nu leʋeni ti ma ga Eɠude, Ɓɛnzamɛn nui, Gela ná-doun zunui, nii é ɠɛni ga kɔʋɛ nui. Izilayɛle nuiti ti valini ma ga é li ga maazoloo ganii Egelon ʋɔ, Moaɓe masagi. 
\v 16 Eɠude boɠa zɔkpɔi ɓɛtɛni ɓɔɠɔ ʋɛ, ga gaavelegi, é ɠɛ ga mɛtɛlɛ lukpɛgi, é gilini ná-saamaɠiligi ʋa ná-seɠei wu, ga zeezazu ʋele kpalai ma. 
\v 17 É liini é maazoloo ganii ve Egelon ya, Moaɓe masagi. Tama Egelon ɠɛni ga zunui, nii gola wɔɔlɔni. 
\v 18 Siɛgi zu é ɓeni da ga maazoloo ganii ve zea, é yeeɓeni zunuiti ba, ti li, tɛiti ti ʋaani ga anii naati. 
\v 19 Seeliai ma kɔɔɠɔ ganigiti pɔ bɛ, ti ga kɔtui, Gilegale ɠobaʋɛ, é ɠaleni ma ʋolu, é ɠɛ masagi ma: «Ee, masagi, keela woo ɠa zèa, è ʋɛ, é ga dɔɔɠuzu vaa.»
\p Masagi devei veeni ga ti ɓe ba, niiti kpein ti ɠɛni ná, naati pɛ ti ɠulani pɛlɛi wu. 
\v 20 Názu ɠa Eɠude maaɓuɠani la masagi ʋa, é ɠɛni zeini sangasoi wu maazuʋɛ, nii é makɛni ɓɔɠɔ ʋɛ dooɠo bosuʋɛ maazuʋɛ, fiilɛi ɠa. Eɠude ɠɛni ma: «GALA ná-keela wooi ɠa é zèa, ga é wo è ma.» Masagi wuzeɠeni ná-kpɔkpɔgi zu. 
\v 21 Eɠude ɠɔʋɛi maaleni yeezazu ʋelei, é boɠa zɔkpɔi mɛɛnni, é pu ba kogi zu. 
\v 22 Ma ungi ɓalaa lɔɔni, ma mɛɛngi lɔa ʋoluma, ma wulɔi ziɛni ma mɛɛngi ma, é naa laaɠulu. Mazɔlɔɔ boɠa zɔkpɔi folokulani ga poluʋelei, é la ɠɛni mɛɛnni, é ʋa kula. 
\v 23 Eɠude ɠulani ga pɛlɛ ʋoluʋelei, é daaɠulu, é sɔɠɔgi loo.
\p
\v 24 Siɛgi zu é ɠulani la, masagi ná-botiɠɛ nuiti ti liini ti naa ʋɛtɛ, ti kaani ga sangasoi ma ʋɛlɛlaʋɛti daaɠuluni, sɔɠɔgi loo. Ti ɠɛni ma: «Tanisu, toɠa ɠɛ latini pɛlɛi ʋolu.» 
\v 25 Ti ɓɔlɔni ga maaɓɔunga, kɛlɛ tɛi é la ɠɛni sangasoi ma ʋɛlɛlaʋɛti daalaoni maazuʋɛ, ti kpakui zeɠeni, ti daalao, pɛtɛ ti-maliɠii ɠɛni laani zooi ma, saai.
\p
\v 26 Tɛi ti wola lɛbini maaɓɔungi ɠa, Eɠude ʋelani. Kɔɔɠɔ ganigiti ti ga kɔtui, é naati pɔ bɛ maazuɓudɛni, é ʋela é li Seyila. 
\v 27 Seeliai ma miná feya, é puʋugi vɛɛni Efelayime ɠize yooi zu. Izilayɛle nuiti ti yeini, ti zeɠe gize yooi zu, é loni ti untuɠɔ.
\p
\v 28 É ɠɛni ti ma: «À ʋilɛ pòlu, mazɔlɔɔ, Ɠɔoɠɔ GALAGI Moaɓe nuiti dɔa wo yeezu, wo zili nuiti.» Ti ʋilɛni polu, ti Zuludɛn maaleʋesuʋɛti so Moaɓe yooi letemaʋɛ, ti la nu nɔpɛ zɛni ná, é ʋa ziɛ wolai maazuɓudɛ. 
\v 29 Naama voloi, ti zunu waapuugɔ (10.000) ʋaani Moaɓe nuiti ba, ti pɛ ti ga zunuiti ti zuloga, kɔɔɠɔ nu ɠɛzɛɠɛzɛgiti, gila kpalaa ge la ɠulani. 
\v 30 Naama voloi, Moaɓe unmaayeini Izilayɛle yeewu. Ziilɛigi lɔɔni zooi zu, eyɛsu kona ʋuulɔsaʋa (80) laawu.
\s Samegaal,  //  tukpɔɠaaleʋe nui Izilayɛle unda
\p
\v 31 Tɔun poluma, Anate ná-doun zunui Samegaal ɠa é wuzeɠeni. É zunu undɔzita (600) ʋaani Filisiti nuiti ba, ga nikɛ maaɓɛɛ lukpɔi kɔlu ɠaazoɓagi ga. Tɔ ɓalaa é Izilayɛle nuɓusɛiti unmɔɔni.
\c 4
\s Deɓola,  //  tukpɔɠaaleʋe nui Izilayɛle unda
\p
\v 1 Eɠude zaa ʋoluma, Izilayɛle nuiti ti tɔɔzeini ga Ɠɔoɠɔ GALAGI wanama vai ɠɛa. 
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI ti lɔɔni Kanaan masagi Yaɓin yeezu, nii é ɠɛni masadai ɠɛɛzu Ɠasɔɔl taa wolai unda. Ná-kɔɔɠɔ ɠundiɠii ɠɛni ga Sisela, é ɠɛni zeini Ɠalosɛte-Goyime. 
\v 3 Kɔlu wotolo untaaʋuugɔ (900) ɠa é ɠɛni Yaɓin ya, é Izilayɛle nuiti gola zopele ɲɔuni, kona ʋuufelegɔ (20) laawu. Naati ti kpeei looni Ɠɔoɠɔ GALAGI woizu ga é ɓɔ ti ʋa.
\p
\v 4 Naama ziɛgi zu, Lapidɔte anzai Deɓola, GALA goo wo anzanui, é ɠɛni ga tukpɔɠaaleʋe nui Izilayɛle yooi zu. 
\v 5 É ɠɛni zeizu dɔɔ wului wu, ti daasei pɛɛni ga Deɓola ná-dɔɔ wului, Lama ta Ɓetɛle ti yɔɠɔzuʋɛ, Efelayime ɠize yooi zu. Izilayɛle nuiti ti ɠɛni liizu pɔ bɛ faawo bo fai ma. 
\v 6 Foloi ta, é keela leʋeni Ɓalake ma, Aɓinoame ná-doun zunui, Kedɛse nui, Nɛfɛtali yooi zu, é ɠɛ ma: «Wɛlɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Izilayɛle ná-GALAGI devei, nii veeʋɛ è ya: ‹Li è zunu waapuugɔ (10.000) laasei sɛʋɛ, Nɛfɛtali ná-bolodai zu, ta Zaɓulɔn ná-bolodai, è lo ti luɠɔ, wo li Taɓɔɔl gizei ma. 
\v 7 Nà ʋaazu ga Yaɓin ná-kɔɔɠɔ ɠundiɠii Sisela è ʋɔ, ziɛ wolai Kison ʋɔ bɛ, ta ná-wotoloiti, ta ná-salaʋusuiti, nà ti lɔɔzu è yeezu.› »
\p
\v 8 Ɓalake Deɓola wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ni ɗa ʋilɛ pòlu, nà li, kɛlɛ ni è la ʋilɛni pòlu, gè la lia.»
\p
\v 9 É gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nà ʋilɛsu è ʋolu, de li, kɛlɛ è la lɛbiya zɔlɔɔga pelei naa zu, è ɓɔɠɔ lɔɔzu su, mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa Sisela lɔɔzu anzanu yeezu.» Deɓola ʋilɛni Ɓalake ʋolu, ti li Kedɛse. 
\v 10 Ɓalake Nɛfɛtali ná-bolodai lolini Kedɛse, ta Zaɓulɔn ná-bolodai. Zunu waapuugɔ (10.000) ʋilɛni polu, Deɓola ʋɛɛni ti ʋa, ti li.
\p
\v 11 Ma ziɛgi nɔ zu, Ɠeɓɛɛl, Ken nui, ɓeteʋeni Ken nui zɔiti ba, Woɓaɓe mavofodaiti, Moize nɛkoi, é liini é ná-seɠe ɠotai lo Kedɛse, Saananime sɛne gului ɠobaʋɛ.
\p
\v 12 É woni Sisela ma, ga Aɓinoame ná-doun zunui Ɓalake lɛa Taɓɔɔl gizei ma. 
\v 13 Sisela ná-salaʋusuiti gaalɛɛni ba, ta kɔlu wotolo untaaʋuugɔ (900). Ná-kɔɔɠɔ nuiti kpein ti liini Ɠalosɛte-Goyime, ziɛ wolai Kison ʋɔ bɛ. 
\v 14 Deɓola ɠɛni Ɓalake ma: «De liina! Za ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI Sisela lɔɔzu la è yeezu, è pilɛ sɔlɔɔ ma. Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɠɔi ɠa losu è luɠɔ.» Ɓalake loni zunu waapuugɔ (10.000) untuɠɔ, ti Taɓɔɔl gizei yei. 
\v 15 Ɠɔoɠɔ GALAGI Sisela ɓɛɛni ta ná-wotoloiti, ta ná-salaʋusuiti, é ti pɛ kpɛɛni ga boɠa zɔkpɔi Ɓalake luɠɔ. Sisela ɠulani ná-wotoloi zu, é ʋilɛ ɠɔɠɔa, é ʋela. 
\v 16 Ɓalake ʋilɛni wotoloiti polu, ta salaʋusuiti, eyɛsu ti zeeli Ɠalosɛte-Goyime, ti Sisela ná-salaʋusuiti kpein paani. Nu ɠila kpalaa ge la ɠɛni ɠulani.
\p
\v 17 Sisela ɓizɛni ɠɔɠɔa, é li Ken nui Eɓɛɛl anzai Yayɛle ná-seɠe ɠotai wu, mazɔlɔɔ ziilɛigi ma minazeɠegi ɠɛni Ɠasɔɔl masagi Yaɓin ta Ɠeɓɛɛl ná-pɛlɛyeɠei ti zɔɠɔzu. 
\v 18 Yayɛle ɠulani, é Sisela laaɠomi, é ɠɛ ma: «Lɛ ʋɛ, màliɠii, lɛ pɔ̀ bɛ. Mina lua!» É lɛɛni ná-seɠe ɠotai wu, naa pɛɛmazeɠei ʋɛɛni ma.
\p
\v 19 É ɠɛni ma: «Soma è ziɛ ve zèa, gè ɓɔɔle, kpɔɔle wɔin ɠa mà.» É kɔlɔ woolei laalaoni nɔnɔi su, é fe zea, é ɓɔɔle, naa ʋolu, é seɠei ʋɛɛ ma.
\p
\v 20 Sisela ɠɛni ma: «Li è lo seɠe ɠotai laaʋɛ, ni nu a ʋaana, é è ɠaazaɠa ga: ‹Nu ɠa ʋɛ?›, ɗa ɠɛ ma: ‹Ɓa-o!› »
\p
\v 21 Sisela wola ɓɔlɔa ɠɛni de, é ɲiini poun. Ɠeɓɛɛl anzai Yayɛle, seɠe ɠotai ma wulu ɠaazoɓagi ta zeɠeni, é pɛɛ malitoi ʋa, é maaɓuɠa ba vaavaa, é kpadɔ nɔungi ʋa, é folokula é zooi zo, é zaani.
\p
\v 22 Ɓalake yɛni Sisela ɓɛɛzu, é ʋa ná, Yayɛle ɠulani é daaɠomi, é ɠɛ ma: «Ʋa gè zunui lɛ ga ɗe, nii è gaiziɛzu.» É lɛɛni naa ʋɔ bɛ, é Sisela ɠa laani zooi ma, saai, seɠe ɠotai ma wulu ɠaazoɓagi nɔungi volokulaai.
\p
\v 23 Zekana, naama volo ná, GALA ge zobogi veeni la Izilayɛle nuiti bɛ, ti pilɛ sɔlɔɔ Kanaan masagi Yaɓin ma. 
\v 24 Izilayɛle nuiti ta-zobogi liini ga wɔɔlɔa, Kanaan masagi Yaɓin laalɔɠɔma, eyɛsu ti-ma zuwu ɠaaleʋe.
\c 5
\s Deɓola ná-guyei
\p
\v 1 Naama voloi Deɓola ta Aɓinoame ná-doun zunui Ɓalake ti guyei looni, ti ɠɛ ma:
\b
\q
\v 2 Izilayɛle, ɛsɛ nɔungi viegɛ, kɛʋele ɓɛtɛ ga é kɔɔi ɠɔ,
\q nuɓusɛiti ti ɓɔɠɔ veeʋɛ ga ti kɔɔi ɠɔ:
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI mama!
\q
\v 3 Masagiti, à woilo gòo ma! Kundiɠiiti, à woilo!
\q Nà guyei loozu, ungo, nɔ̀un, nà guyei loozu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ,
\q gè guyei loo Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi vai ma, Izilayɛle ná-GALAGI!
\q
\v 4 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, siɛgi zu è Seyiil ɠizei yeini la,
\q è ʋaai ma, è zeɠe Edɔme yooi zu,
\q zooi ɓalini, tonaɓiingi yeeɓeni tonai ʋa, é ʋu.
\q
\v 5 Gizeiti ti ɓusɛni è luɠɔ,
\q Sinayi gizei ná-Ɠɔoɠɔ GALAGI, Izilayɛle ná-GALAGI.
\b
\q
\v 6 Anate ná-doun zunui Samegaal ná-siɛgi zu,
\q Yayɛle ná-siɛgi zu, peleiti kpein ti laaɠuluni,
\q siɛ wo nuiti ti ɠɛni ziɛzu ga kaku peleiti.
\q
\v 7 Ɛsɛ pɛ ge ɠɛlɛni Izilayɛle laa wolaiti ba,
\q ti ɠɛlɛni ti ʋa,
\q eyɛsu nà, Deɓola, gè wuzeɠe,
\q gè wuzeɠe, eɠɛ doun deei Izilayɛle ʋɛ.
\q
\v 8 Izilayɛle nuiti ti yiimazeɠeni ga gala kiligiti,
\q gaamago nɔ, kɔɔi ʋaani ta-ziɠidaʋɛti.
\q Kɔɔɠɔ nui waaʋuunaanigɔ (40.000) ɠa é Izilayɛle,
\q kɛlɛ kɔɔɠɔ zɛpɛ gila kpalaa ge la ná, anɛɛ mɛɛn ɠila kpalaa.
\q
\v 9 Zìi ɠa zoolɛzu Izilayɛle ɠundiɠiiti ta-vaa zu,
\q ti ɓɔɠɔ veai nuɓusɛiti saama, ga ti kɔɔi ɠɔ.
\q À mamagi ve Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ!
\q
\v 10 Wɔiti wo lɛɛzu soovale saa ɠolegiti kɔma,
\q wɔiti wo zeini seɠe wolaiti su,
\q wɔiti wo ziɛzu peleiti su, à ɠigaiziɛ!
\q
\v 11 Niiti ti ziɛungiti kobaʋɛ, ti ɗa ziɛi ɠaaɠwɛ,
\q ta Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-faanɛɛiti maamusɛzu,
\q ná-faanɛɛiti Izilayɛle ɠundiɠiiti tetema,
\q siɛgi zu Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-nuɓusɛiti ti yeini la, taa wolai ma ziɠidaʋɛti.
\b
\q
\v 12 Wuzeɠe Deɓola, wuzeɠe!
\q Ɠaalɔ, guye ɠila too!
\q Aɓinoame ná-doun zunui Ɓalake, wuzeɠe!
\q Li ga ɗa-luɔiti.
\q
\v 13 Nui mɔtai zɛgai zobobɛ nuiti su,
\q GALA ge feeni naati bɛ, ga ti zei nuɓusɛiti unda,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI feeni bɛ̀, ga nɔ̀un gè ɠɛ kɔɔ ɠundiɠiiti saama!
\q
\v 14 Niiti ti pilɛ sɔlɔɔgai Amalɛke ma, naati kulaʋɛ Efelayime.
\q Ɓɛnzamɛn ʋilɛni ti ʋolu, toɠa ta-ɠɔɔɠɔ nuiti saama.
\q Makiil ná-pɛlɛyeɠei kundiɠiiti kulani.
\q Zaɓulɔn ná-bolodai ma ge gaalu bo nuiti fe, ti sɛʋɛi ɠɛ ga sɛʋɛ ɠɛ nui ná-tukpɔi.
\q
\v 15 Isakaal ná-kundiɠiiti ti ɠɛni Deɓola ʋa,
\q Isakaal ɠa Ɓalake ʋa,
\q ti yeini nɛmɛi zu.
\q Luɓɛn ná-nuiti saama, ɓɔɠɔɠaai woni,
\q kpɔɛzuɠulai woni, goolaama la ɠulani su.
\q
\v 16 Lee vaa zu è yɛni loni togani makɛsu felegɔi yɔɠɔzu,
\q è ɗa woilo togani makɛ nuiti kpain gooi ma?
\q Luɓɛn ná-nuiti saama, ɓɔɠɔɠaai woni,
\q kpɔɛzuɠulai woni, goolaama la ɠulani su.
\q
\v 17 Galaade yɛni Zuludɛn ʋoluʋelei.
\q Dan la zeɠeni ná-ɓatoiti koba.
\q Asɛɛl yɛni zeini kpoloɗɛi laaʋɛ,
\q é zeini kpɛ, ziilɛigi zu, ná-ɓato losuʋɛ.
\q
\v 18 Zaɓulɔn ɠa ga nuɓusɛi, nii tɛɠɛai saai zu,
\q Nɛfɛtali ɓalaagi, zenɔ ɠana é la, kɔɔɠɔzuʋɛ.
\b
\q
\v 19 Masagiti, ti ziliai ga giye, Kanaan masagiti,
\q ti kɔɔi ʋɛɛni gi ʋa Taanake, Megido ɗɛiti pɔ bɛ,
\q kɛlɛ ti la liini ga ani nɔpɛ, wali ɓaa kɔɔzogani.
\q
\v 20 Geeɠɔlɔgi zu, somideɠaiti ti kɔɔi ɠɔɔni,
\q ti ʋilɛni ti-ziɛ ʋeleiti ba, ti Sisela zakpe.
\q
\v 21 Ziɛ wolai Kison ti yɛʋɛni, é yei ga tiye,
\q wɔlɔwɔlɔ ɗɛ wolai, ziɛ wolai Kison.
\q De ziɛ ga zɛbɛi!
\q
\v 22 Sooiti ti leʋeni ga kpizɛi,
\q ti-ʋolokagiti tugi ɗa ɠula, ti-lugi ɗa ɠula zooi ma.
\q
\v 23 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ɠɛni ma:
\q «À Meloze voovo! À foovo, wo ná-taai zu nuiti foovo!
\q Mazɔlɔɔ ti la ʋaani, ti ʋa ɓɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q ti ʋa ɓɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa, kɔɔɠɔ ɠundiɠiiti saama!»
\b
\q
\v 24 Yayɛle ɠa ga tuya nu anzanuiti saama,
\q Ken nui Ɠeɓɛɛl anzai!
\q Tuyai ɠa bɛ, anzanuiti saama,
\q niiti ti zeini seɠe ɠotaiti bu!
\q
\v 25 Sisela ziɛi valini ma,
\q é nɔnɔi veeni naa ya.
\q É nikɛ ɲiimiɗɛi ma wulɔi veeni zea lɛbiya ɗaawɔi zu.
\q
\v 26 É gulu ɠaazoɓagi zoni ga yeei gilagi,
\q é botiɠɛ nuiti ta-malitoi zeɠe ga yeezai.
\q É Sisela loɠani ga malitoi, é naa nɔungi ʋalini su!
\q É tooni, é nɔungi ɓota.
\q
\v 27 É zeini Yayɛle ɠɔɠɔwu,
\q é looni, é la.
\q É zeini kɔɠɔwu, é looni.
\q Ʋɛ é zeini ná, miná ɠa é looni ná, é zumaale, é za.
\b
\q
\v 28 Maazuʋɛ, fenɛtɛlɛ laaʋɛ,
\q miná ɠa Sisela dee wɛlɛni ná, daavɔ, é ɠɛ ma:
\q «Lee vaa zu ná-wotoloi lɛbisu, é la ʋaazu?
\q Lee vaa zu ná-wotoloiti ti liizu vaa?»
\q
\v 29 É ɠɛni naa wosu nɔ ɠɔ,
\q nii ná-botiɠɛ ɠima anzanuiti ti boni:
\q
\v 30 «Salaʋusuiti ti kɔɔzoganiiti ka ga bɔɔlɔa,
\q ti ɗa ti ɠaaɠwɛ ɓɔɠɔ ʋa:
\q Anzalopo ɠila, ɓaa anzalopo felegɔ,
\q naa ve kɔɔɠɔ nui ɠilagilagi ya.
\q Sisela ɠa seɠe zupu ʋagɔi zɔlɔɔsu,
\q seɠeiti ti ʋodaai, ti zuʋuai,
\q seɠe zuʋua felegɔi ɠa loo zobo sɔlɔɔ nui ɠɔba.»
\b
\q
\v 31 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, è zili nuiti undaaʋili ɠana!
\q Kɛlɛ niiti ti è nɛai ʋɛ,
\q naati ti volo ga foloi ɠɛʋele, a ɠɛna toa gola!
\b
\p Ziilɛigi lɔɔni zooi zu kona ʋuunaanigɔ (40) laawu.
\c 6
\s Madiyan nuiti ti Izilayɛle ɓɔlɔ vai
\p
\v 1 Izilayɛle nuiti ti Ɠɔoɠɔ GALAGI wanama vai ɠɛɛni mɔnɔ. Naa ti lɔɔni Madiyan nuiti zeezu, kona dɔfela laawu. 
\v 2 Madiyan nuiti ti Izilayɛle wola ɓɔlɔni. Madiyan nuiti ta-vaa ɠa é kɛɛni, Izilayɛle nuiti ti lɔɔɠuzuʋɛti kpɛtɛni la gizeiti ba, ta pugiti, ta fasaiti. 
\v 3 Siɛgi zu Izilayɛle nuiti ta la tii ɠɛɛna la, Madiyan nuiti ti ɠɛni lɛɛzu ta Amalɛke nuiti, siɛziɛ nuiti ti ga folo ɠulazu ʋele nuiti, ti li ti laalɔɠɔma. 
\v 4 Ti ʋuuzuʋɛ ɓɛtɛni zooi zu, ti ɗa zooi zu ɠulanumai kpein koloɠolo, Gaza maaɠoolii zu. Ti la ɠɛni daamiani nɔpɛ zɛsu Izilayɛle nuiti zea, anɛɛ baalagiti, ɓaa nikɛiti, anɛɛ soovalegiti. 
\v 5 Ti ɠɛni ʋaazu ga ta-loganiiti, ta ta-zeɠe ɠotaiti, eɠɛ koto kpulugiti, nu la ɠɛni zooga, é ʋa ti ɠaalu, tiya-o, ta-ɲɔmɛiti-yo, ti ɠɛni ʋaazu zooi zu, zooi ɠoloɠolo fai ma.
\p
\v 6 Izilayɛle wola ʋalani, tɔɔzei Madiyan nuiti ba, Izilayɛle nuiti ti kpeei looni Ɠɔoɠɔ GALAGI woizu. 
\v 7 Siɛgi zu ti kpeei looni la Ɠɔoɠɔ GALAGI woizu, Madiyan ná-faa zu, 
\v 8 é GALA goo wo nui ta leʋeni ti ma, naa ɠɛni ti ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI, Izilayɛle ná-GALAGI wooi ɠaa: ‹Gè lɛɛni ga woye, gè wo ɠula Ezipete yooi ʋa, gè wo ɠulani duɔlai ma ʋɛlɛi wu. 
\v 9 Gè wo ɠizoni, gè wo ɠula Ezipete nuiti zea, ta niiti kpein ti ɠɛni wo maanɔɠɔzu, gè ti ɓɛ wo luɠɔ, gè ta-yooi ve wo ya. 
\v 10 Gè ɠɛni wo ma: Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI, à mina nɔkɔ Amool nuiti ta-ɠalagiti bu, niiti wo zeini ta-yooi zu. Kɛlɛ wo la woiloni gòoi ma.› »
\s GALA ge vali vai Zedeyɔn ma  //  ga é Izilayɛle unmɔɔ
\p
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ʋaani Wofela taazuʋɛ. É zeini sɛne gului wu, nii é ɠɛni loni Zoase ná-zooi zu, Aɓiyezɛɛl ná-pɛlɛyeɠei wu nui. Ná-doun zunui Zedeyɔn ɠɛni moloi loɠazu, dɔɔɓɔi kpɛtɛzuʋɛ, é ɗa dɔɔɠu Madiyan nuiti ba. 
\v 12 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ɠulani kɛlɛma bɛ, é ɠɛni ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa è ʋa, kɔɔɠɔ nu wolai!»
\p
\v 13 Zedeyɔn gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ee, màliɠii, ni Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa gi ʋa, lee vaa zu niima maanɔɠɔ vaiti kpein ti zeizu gi ma? Poo golai naati ta mini, niiti gi-mɛmɛwolani ti-ma vaiti boni gi ma, siɛgi zu ti ɠɛni la gi ma: ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é gi ɠulani Ezipete yooi zu›? Niizu é ɠɛlɛa gi ʋa, é gi lɔ Madiyan nuiti zeezu.»
\p
\v 14 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaaʋoteni ma, é ɠɛ ma: «Li ga naama zɛbɛi, nii é è ʋa, ɗa Izilayɛle nuiti unmɔɔ, è ti ɠula Madiyan nuiti zeezu. Nà laade ɓaa, gè ʋa ɠɛ è leʋesu?»
\p
\v 15 Kɛlɛ Zedeyɔn ɠɛni ma: «Ee, màliɠii, leeni ɠa nà Izilayɛle nuiti kizo da? Nà-pɛlɛyeɠei ɠa gaalɔiɗai Manasé ná-bolodai zu, nà ɠa gè ga doungoi kɛ̀ɛ ná-doun zunuiti saama.»
\p
\v 16 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «Kɛlɛ nà ɠɛ è ʋa, ɗa zobo sɔlɔɔ Madiyan nuiti ma, eɠɛ zunu ɠila nɔ.»
\p
\v 17 Zedeyɔn ɠɛni ma: «Ni è zaalai laa mà, poo fe zèa, nii nà kwɛɛ da, ga Màliɠii, ɗa ɠa è ɓɔɛzu pɔ̀. 
\v 18 Nà è maanɛɛnɛzu, mina maaɠooza ʋɛ ʋa, eyɛsu gè ʋa ga nà-vebɛanii, gè da è ɠɔɠɔwu.»
\p Naa ɠɛni ma: «Nà yɛsu ʋɛ, eyɛsu è ɠale ma, è ʋa ʋɛ.»
\p
\v 19 Zedeyɔn liini é boli ɓokpagi ɓɛtɛ, é ɓɔ ɓulu vukɔi kilo ʋuusaʋagɔ (30) ʋa, é naa ɓɛtɛni ga ɓului, nii lɛʋɛ la su. É suai ʋuuni kpɔlɔgi zu, é sua ɗɛi ʋu pɔlɔ liɠii zu, é li ga tiye pɔ sɛne gului wu, é sei kakala.
\p
\v 20 GALA ná-geezuɠeelai ɠɛni ma: «Suai zeɠe ta ɓului nii lɛʋɛ la su, ti la kɔtu wolai tɛi maazu, è sua ɗɛi ʋu ti ma.» Zedeyɔn gooi zoni. 
\v 21 Tukpɔi é ɠɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ya, é naa zokpai loni suai ʋa, ta ɓului nii lɛʋɛ la su. Abui soni kɔtu wolai ʋa, é suai ɠala, ta ɓului nii lɛʋɛ la su. Naa ʋolu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ɲɛɛlɛni gaazu. 
\v 22 Zedeyɔn kwɛɛni ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ʋe. É kpeei looni, é ɠɛ ma: «Màanɔɠɔa, Màliɠii, Ɠɔoɠɔ GALAGI! Mazɔlɔɔ gè Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ɠaa, ga gàazuʋɛ.»
\p
\v 23 Kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «Yiilɛi, mina lua, è la zaazu.»
\p
\v 24 Zedeyɔn zalaɠa ɠulazuʋɛ loni náʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é daasei pɛɛni ga «ziilɛi GALAGI». Toɠa dɛ ná, zaaɠaza Wofela taazuʋɛ, Aɓiyezɛɛl ná-pɛlɛyeɠei zaama.
\s Zedeyɔn Ɓaale ná-zalaɠa ɠulazuʋɛ  //  ɠoloɠolo fai
\p
\v 25 Ma ɓɔkɔi nɔ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Zedeyɔn ma: «È-ɠɛɛ ná-nikɛ zinɛi zo, kona dɔfela gelei. Ɓaale ná-zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠoloɠolo, nii é ga è-ɠɛɛ nɔnɔi, sale wului é loni koba, naa ɓalaa ɠoloɠolo. 
\v 26 Naama ɠizei maazuʋɛ ɠa è zalaɠa ɠulazuʋɛ ɓɛtɛzu ná, ga pagɔ, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-ƓALAGI ʋɛ. Ɗa nikɛ zinɛi velesiɛi zo, è kula ga gala zalaɠai, sale wului nii è koloɠolosu, naa ɠa ɗa seɠe, è kɛ ga koʋii.»
\p
\v 27 Zedeyɔn zunu puugɔ zeɠeni ná-botiɠɛ nuiti saama, é naa ɠɛɛni nii kpein Ɠɔoɠɔ GALAGI boni ma. Kɛlɛ é la ɠɛni zooni, é ʋa naa ɠɛ ga foloi, kɛni kpidii, tɔɔzei é ɠɛni luazu kɛɛɠɛ ná-pɛlɛyeɠei ʋa, ta taaʋeaiti. 
\v 28 Siɛgi zu taaʋeaiti ti wuzeɠeni la ga sobuzobui, ti pɛtɛni ga Ɓaale ná-zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠoloɠoloni, sale wului ɠoloɠoloni, nikɛ zinɛi ɠilagi ɠulani ga gala zalaɠai zalaɠa ɠulazuʋɛ, naa ɓɛtɛa niinɛi. 
\v 29 Ti ɠɛni ɓɔɠɔ ɠaazaɠasu, ti ɗa ɠɛ ma: «Ɓɛ ɠa é naa ɠɛai?»
\p Siɛgi zu ti ɠɛni gaazaɠagi wosu da, ti ɠɛni ti ma: «Zedeyɔn ʋe, Zoase ná-doun zunui, naa ɠa é naa ɠɛɛni.»
\p
\v 30 Gaamanɔ, taaʋeaiti ti ɠɛni Zoase ma: «È-loun zunui ɠula, kɛni é za, mazɔlɔɔ é Ɓaale ná-zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠoloɠologa, ta sale wului é ɠɛni ná ɠobaʋɛ.»
\p
\v 31 Zoase maaɠoolii zu nuɓusɛiti gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ti ma: «Wa ɠa wa Ɓaale maalogi wo bɛ ɓaa? Wa ɠa wa ɓɔ ba, wo kizo? Nu-o-nu a Ɓaale maalobona, ta naama nui ʋaa, aisa lina sobu. Ni Ɓaale ɠa ga gala, é ɓɔɠɔ maalogi wo ɓɔɠɔ ʋɛ, tɔɔzei ti ná-zalaɠa ɠulazuʋɛ ɓezeɠelega.»
\p
\v 32 É zo naama voloi ma, ti Zedeyɔn laasei pɛɛni ga Yeluɓaale (nii poluʋɛ ga «ɓaale ɓɔɠɔ maalobo»), tɔɔzei ti ɠɛ ma: «Ɓaale ɓɔɠɔ maalobo tɔun daalɔɠɔma, tɔɔzei é ná-zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠoloɠoloni.»
\s Zedeyɔn poogi ɠaiziɛ vai
\p
\v 33 Madiyan nuiti ta Amalɛke nuiti, siɛziɛ nuiti ti ga folo ɠulazu ʋele nuɓusɛiti, ti ɠaalɛɛni ba, ti Zuludɛn ɓudɛ, ti li ti ʋu Zizeleyɛle nɛmɛi zu. 
\v 34 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-Zɛnvui yeini Zedeyɔn ma, é lɔ su. É puʋugi vɛɛni, é Aɓiyezɛɛl ná-pɛlɛyeɠei lolini, ti ʋilɛ polu. 
\v 35 É keelaiti teʋeni Manasé ná-zooi zu, ti naati tolini ti ʋilɛ polu. É keelaiti teʋeni Asɛɛl ná pɛ, ta Zaɓulɔn, ta Nɛfɛtali, naati ti lɛɛni ti ti laaɠomi.
\p
\v 36 Zedeyɔn ɠɛni GALA ma: «Ni ɗa pɔ, è Izilayɛle ɠizo ga ze, eɠɛʋelei è bogai la, 
\v 37 wɛlɛ, nii ɠa gè falizu è ma, nà baala kɔlɔi ʋɛɛzu zooi ma, molo loɠazuʋɛ. Ni nɔɗai a ʋuuna baala kɔlɔi nɔ ma, zooi nii é maaɠoolii zu, ná pɛ maavɔai yɛ de, nà kwɛɛ gè ɠɛ ɗa pɔ è Izilayɛle ɠizo ga ze, eɠɛʋelei è bogai la.»
\p
\v 38 Ʋele nɔ ɠana é ɠɛɛni la. Poluma zobui, é wuzeɠeni ga sobuzobui, é li é baala kɔlɔi luɓa, ma nɔɗai kokoi laaveni.
\p
\v 39 Zedeyɔn ɠɛni GALA ma: «Mina yiiɠaawana mà, gaazaɠa gila kpe nɔ ɠa gè bosu ga ɗe, poo gaaɓelagi é ʋilɛ baala kɔlɔi ʋa, tɔ ɠila kpe nɔ vɔai yɛ de, kɛlɛ nɔɗai zooi maaʋɛ kpein zɛɓɛ maaɠoolii zu.»
\p
\v 40 GALA ge naa nɔ ɠɛɛni mɔnɔ kpidii naa. Baala kɔlɔi ɠila kpe nɔ ɠa fɔai yɛni de, nɔɗai ʋuuni zooi ma ná pɛ.
\c 7
\s Zedeyɔn  //  ta kɔɔɠɔ nu unsaʋagɔiti (300)
\p
\v 1 Poluma zobui, Yeluɓaale, nii é ga Zedeyɔn, ta ná-kɔɔɠɔ nuiti ti ʋilɛni pelei zu, ti liini ti ʋu Ɠalɔde ziɛungi ɠobaʋɛ. Madiyan nuiti ti ʋuuni ti ɠɔʋɛzu ʋelei, é zo Molé ɠizei ʋa, eyɛsu ma nɛmɛi zu. 
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Zedeyɔn ma: «Nuɓusɛi é è ʋolu, naati gola mɔinʋɛ, gè ʋa va bu, ti ʋa pilɛ sɔlɔɔ Madiyan nuiti ma. Naa a ɠɛɛna, Izilayɛle nuiti ta waso nɔ̀un ma, ti ɠisiɛ ga ti ɓɔɠɔ zɛbɛi ɠa ti ɓɔɠɔ unmɔɔgai da. 
\v 3 Niima ɠaazaɠagi wo ɗa-ɠɔɔɠɔ nuiti saama, è ɠɛ ma: ‹Ɓɛ ɠa é wo zaama, é luazu sasu ɗa ɓali? É maaɠooza Galaade gizei ʋa, é li ná-taazu.› » Ná-kɔɔɠɔ nui zunu waaʋuufele maazu felegɔ (22.000) ɠa é ɠaleni ma, é yɛni ná ga zunu waapuugɔ (10.000).
\p
\v 4 Kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Zedeyɔn ma: «Kɔɔɠɔ nuiti gola mɔinʋɛ dɛ. Yei ga tiye kɔtuɗɛi ʋɔ bɛ, miná ɠa suwɛɛngi wosu ná. Nii nà ɠɛ è ma: ‹Nii ɠa ʋilɛ è ʋolu,› naa ɠa ʋilɛ è ʋolu. Kɛlɛ nii kpein nà ɠɛ è ma: ‹Nii mina ʋilɛ è ʋolu, wo ʋa li,› naa mina ʋilɛ è ʋolu, wo ʋa li.»
\p
\v 5 Zedeyɔn yeini ga ná-zunuiti kɔtuɗɛi laaʋɛ. Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «Nui nii kpein a laaʋɛ ziɛi ɠa, é ɗa kpɔle ga gilɛi ɠɛʋele, naati seɠe zɔiti ba, ti ʋilɛsu ɲiibiɠa, ti ɗa ɓɔɔle, è ti ʋu yɛ.» 
\v 6 Nui niiti ti ɠɛni ziɛi ɓɔlezu, ti seɠe ga yeei, ti to la, naati ti ɠɛni ga zunu unsaʋagɔ (300). Zɔiti kpein ti ʋilɛni ɲiibiɠa, ti laaʋɛɛ ziɛi ɠa, ti ɗa kpɔle.
\p
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Zedeyɔn ma: «Zunu unsaʋagɔi (300) niiti ti ziɛi ɓɔlea ga yeei, naati ka gè wo unmɔɔsu ga ti maaʋele, gè Madiyan nuiti dɔ wo yeezu. Nuɓusɛi mɔtaiti ti ɠale ma ta-ʋɛlɛiti bu.» 
\v 8 Naa ʋolu, Zedeyɔn Izilayɛle zunuiti kpein gaaɠaleni ma, ɛsɛ ge li ná-seɠe ɠotai wu, é zunu unsaʋagɔ (300) nɔ makɛ, naati ma ti ta-laamianigiti seɠeni, ta ta-ʋuʋugiti. Tama Madiyan nuiti ti ɠɛni ʋuuni ti yeeɠɔɠɔwuʋɛ nɔ nɛmɛi zu.
\s Zedeyɔn zili nuiti ta-ɠɔɔɠɔ nui ta  //  segi wo fai
\p
\v 9 Naama ɓidi ná, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Zedeyɔn ma: «Li, è laalɛ Madiyan nuiti bu ta-ɠɔɔlaaɠai zu, mazɔlɔɔ gè ti lɔa è yeezu. 
\v 10 Ni ɗa luazu ga è yei ná, à yei ta-ɠɔɔlaaɠai zu, wa ɗa-wotiɠɛ nui Pula. 
\v 11 Woilo, è naa mɛni nii ti bosu, naa ɠa è zɛbɛlɔ, ɗa yei naa ʋolu è laalɛ ta-ɠɔɔlaaɠai wu.» Zedeyɔnni ti yeini ta ná-botiɠɛ nui Pula, naati ta-ɠɔɔlaaɠai ma mɔungi ʋɔ bɛ. 
\v 12 Madiyan nuiti, ta Amalɛke nuiti, ta folo ɠulazu ʋele nuiti, ti vazaga ɠɛni de nɛmɛi zu, ti mɔin gola, eɠɛ kotogiti, nu la ɓena zoo é ʋa ta-ɲɔmɛiti gaalu, ti mɔinni eɠɛ kpoloɗɛi ɠobaʋɛ ɲaɠaegi.
\p
\v 13 Zedeyɔn zeeliai ma ná, wɛlɛ zunui ta ɠɛni segi zuɠulazu bɔɔlai ta ma. É ɠɛni ma: «Sèsuʋɛ, wɛlɛ wɔɔlezegi ma ɓului gila ge ɠilikilini, é li é loo Madiyan nuiti ta-ɠɔɔlaaɠai zu, seeliai ma seɠe ɠotai ʋɔ bɛ, é loɠani maazuʋɛ ta buuʋɛ ʋa, é toka zooi ma.»
\p
\v 14 Bɔɔlai gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ani ɠili nɔpɛ ta ga ná, kɛni Zoase ná-doun zunui Zedeyɔn ná-boɠa zɔkpɔi, Izilayɛle zunui, nii GALA ge zobogi veai bɛ, ga é pilɛ sɔlɔɔ Madiyan ma, ta ná-kɔɔɠɔ nuiti.»
\p
\v 15 Siɛgi zu Zedeyɔn segi zu wooi mɛnini da, ta poluwo gooi, é nɔkɔni, é ɠale ma Izilayɛle nuiti ta-ɠɔɔlaaɠai zu, é ɠɛ ti ma: «À wuzeɠe, mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI zobogi vea wo ʋɛ, wo pilɛ sɔlɔɔ Madiyan nuiti ta-ɠɔɔɠɔ nuiti ma.»
\p
\v 16 Zedeyɔn zunu unsaʋagɔiti (300) gaaɠwɛɛni su saʋa, é puʋugi veeni kɔɔɠɔ nui ɠilagilagi pɛ zea, ta pɔlɔ liɠi zuɲakai, nii ti ɠɛni sɔmɔgi ɠaazosu, ti dɔ su. 
\v 17 É ɠɛni ti ma: «Wa ɠɛ nɔ̀un pɛtɛsu, wo ɗa naa nɔ ɠɛ, nii gè kɛɛzu. Nà zeelina nɔ feya ta-ɠɔɔlaaɠai ɠobaʋɛ, nii gè kɛɛzu, wo naa ɠɛ. 
\v 18 Siɛgi zu gè puʋugi vɛɛzu la, niiti kpein ti bà, wa puʋugi vɛ wa ɓalaagi ta-ɠɔɔlaaɠai maaɠoolii zu, wo ɠɛ ma: ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, Zedeyɔn ʋɛ!› »
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI zobogi vee vai  //  Izilayɛle ya
\p
\v 19 Zedeyɔn ta zunu ungilagiti (100) ti zeelini Madiyan nuiti ta-ɠɔɔlaaɠai zu, aisa kua zaamai. Naati ti kɔɔlaaɠa maaɓɛɛ nuiti maavaliboni nɔ feya. Gaamago nɔ, Zedeyɔn ta ná-nuiti ti puʋugi vɛɛni, ti pɔlɔ liɠiiti golo, niiti ti ɠɛni zoni ti ya. 
\v 20 Ti-zeizu saʋagɔiti pɛ ti puʋugi ʋɛɛni, ti ta-ʋɔlɔ liɠiiti golo. Ti sɔmɔgi zoni ga ti-ɠɔʋɛi, puʋugi ɠɛ ti-yeezai ɠa, ti ɗa fɛ, ti ɗa kpeei loo, ti ɠɛ ma: «À sogi wo ga wa-woɠa zɔkpɔi Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ta Zedeyɔn ʋɛ!» 
\v 21 Ti ɠilagilagi pɛ ge yɛni loni losuʋɛ, kɔɔlaaɠai maaɠoolii zu, zunuiti kpein ti ʋelani ti ɠula kɔɔlaaɠai ʋa ga kpizɛi, ti ɗa kpeei loo. 
\v 22 Zunu unsaʋagɔi (300) ɠɛai ma puʋugi vɛɛzu, Ɠɔoɠɔ GALAGI vaani bu, ga tɛiti ti ɠɛni kɔɔlaaɠai zu, ti ʋɛɛ ɓɔɠɔ ma ga boɠa zɔkpɔiti. Kɔɔlaaɠai zu nui mɔtaiti ti ɓizɛni, eyɛsu ti li Ɓɛte-Sita, ti li ga Selela ʋele, ti zeeli Aɓɛle-Meɠola taa wolai ʋɔ bɛ, Taɓate ɠobaʋɛ.
\s Izilayɛle ɠɔɔɠɔ nui zɔiti  //  ti ʋaa vai kpɔbai ma
\p
\v 23 Izilayɛle zunuiti ti ɠaalɛɛni ba, Nɛfɛtali geleiti, ta Asɛɛl ta Manasé geleiti, ti ʋilɛni Madiyan nuiti polu. 
\v 24 Zedeyɔn keelaiti teʋeni Efelayime ɠize yooi zu ná pɛ, ti ɠɛ ma: «À yei wo Madiyan nuiti daaɠomi, wo ziɛ leʋesuʋɛti so ti luɠɔ, eyɛsu Ɓɛte-Ɓala, ta Zuludɛn leʋesuʋɛti.» Ti Efelayime zunuiti kpein tolini, ti yeini ti ziɛ leʋesuʋɛti so, eyɛsu Ɓɛte-Ɓala, ta Zuludɛn leʋesuʋɛti. 
\v 25 Ti Madiyan nuiti ta-ɠundiɠi felegɔ zoni, Wolɛɓe ta Zeebe, ti Wolɛɓe ʋaani fasai ma, daasei pɛai ga Wolɛɓe vasai, ti Zeebe ʋaani dɔɔɓɔi kpɛtɛzuʋɛ, nii daasei pɛai ga Zeebe ná-dɔɔɓɔi kpɛtɛzuʋɛ. Ti ʋilɛni Madiyan nuiti polu, ti liini ga Wolɛɓe nɔungi, ta Zeebe nɔungi, ti fe Zedeyɔn ya, Zuludɛn ʋoluʋelei, folo ɠulazu ʋelei.
\c 8
\s Efelayime nuiti ta-yiiɠaawana vai
\p
\v 1 Efelayime zunuiti ti ɠɛni Zedeyɔn ma: «Leeni vaa ɠa è kɛai ga giye? Lee vaa zu è la gi lolini, è liizuʋɛ Madiyan nuiti sakpesu?» Ti laalɛɛni bu, ti ɓɔɛ gola.
\p
\v 2 Zedeyɔn ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ti ma: «Lee vaa wola ɠa gè kɛai, nii nu a pokɔɠɔna wɔnɔ ɠɛai ma? Efelayime nuiti, wo-losuʋɛ wo naa ɠɛai, posuyɛʋɛi naa la wɔɔlɔni, é ʋa leʋe Aɓiyezɛɛl ná-pɛlɛyeɠei nɔnɔ ma lɔɔɓɔi kpɛtɛai ʋa? 
\v 3 Naa pɛ poluma, wa ɠa GALA ge Madiyan ɠundiɠiiti Wolɛɓe ta Zeebe lɔɔni wo yeezu. Lee ʋokɔɠɔma vaa ɠa gè kɛɛni ga woye naazu?» Zedeyɔn ná-gooɠaaʋotegi ti yiilɛini, ti zeɠe ziiɠaawanai ʋolu.
\s Zobo sɔlɔɔ fai  //  Madiyan masagiti ma
\p
\v 4 Zedeyɔn zeeliai ma Zuludɛn ma, ta zunu unsaʋagɔiti (300), ti maazuɓudɛni, ti wola ɓɔlɔai, kɛlɛ ti ɠɛni nɔ ti zili nuiti kpɛɛzu. 
\v 5 Zedeyɔnni seeliai ma Sukɔte taa wolai zu, é ɠɛni taaʋeaiti ma: «Nà wo maanɛɛnɛzu, à ɓulua ve zunuiti zea, niiti ti màazaasu, mazɔlɔɔ ti ɓɔlɔa, tama nà dɛ Zeɓa ta Salamuna ɓɛɛzu, niiti ti ga Madiyan masagiti.»
\p
\v 6 Sukɔte ɠundiɠiiti ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Leeni vaa zu gá daamianigi ve ɗa-ɠɔɔɠɔ nuiti zea? È yeeziɛ Zeɓa ta Salamunani bu, ɓaa ti lɔ è yeezu?»
\p
\v 7 Zedeyɔn ɠɛni ti ma: «Ni é ɠɛa ɠana, siɛgi zu Ɠɔoɠɔ GALAGI Zeɓa ta Salamuna lɔɔzu la zèezu, nà wo zuvala ga teʋebai zu ɠaingiti ta ɠaingi ma zii pɛ.»
\p
\v 8 Zedeyɔn zeɠeni ná, é li Penuwele, é fali ɠilagi naa nɔ woni ma laaʋeaiti ma. Penuwele nuiti ti gooɠaaʋote gilagi naa nɔ woni da, nii Sukɔte nuiti ti boni la. 
\v 9 É ɠɛni Penuwele nuiti ma: «Siɛgi zu kɔɔi a ɓena la, nà ɠalena ma ziilɛigi zu, nà wa-laaʋeaiti ta-ʋɛlɛ ɠaaɠooza golai loka.»
\p
\v 10 Zeɓa ta Salamuna ti ɠɛni Kaalekɔɔl ta ta-ɠɔɔɠɔ nuiti, ti-liegɔi ɠɛni ga zunu waapuugɔ maazu lɔɔlu (15.000). Naa nɔ ɠa é yɛni ti ya, folo ɠulazu ʋele nuiti ta-ɠɔɔɠɔ nuiti su zunu waaungila waaʋuufelegɔ (120.000) kpein ge zaani, niiti ti ɠɛni kɔɔi ɠɔɔzu ga boɠa zɔkpɔi. 
\v 11 Zedeyɔn lɛɛni ga teʋeteʋe nuiti ta-ʋelei, Nɔɓa folo ɠulazu ʋelei ta Yogeɓeɠa, é liini é kɔɔlaaɠai zakpe, nii é laani ɓɔɠɔ la, maaɠili la ɠɛni ma. 
\v 12 Madiyan masa felegɔiti, Zeɓa ta Salamuna, ti ʋelani. Zedeyɔn ʋilɛni ti ʋolu, ti ti zo, dualuagi lɔɔni ta-ɠɔɔɠɔ nuiti su, ti vaza.
\s Sukɔte ta Penuwele nuiti suloɠa vai
\p
\v 13 Zoase ná-doun zunui, Zedeyɔn zeɠezuʋɛ kɔɔmaʋɛ, é lɛɛni ga pelei, é gize yɔɠɔzuʋɛ Ɠelɛse. 
\v 14 É zunu loungoi ta zoni, Sukɔte nuiti saama, é gaazaɠa, naa Sukɔte ɠundiɠiiti ta kɛwolaiti daaseigi zɛʋɛni, é fe zea, ti ɠɛni ga zunu ʋuulɔfela maazu lɔfela (77). 
\v 15 Naa ʋolu, é ʋaani Sukɔte nuiti pɔ bɛ, é ɠɛ ti ma: «À wɛlɛ Zeɓa ta Salamuna ʋa, niiti wo pòomuni ta-vaa zu, wo ɗa ɠɛ mà: ‹Zeɓa ta Salamuna ti lɔa è yeezu ɓaa, gi ʋa daamiani fe ɗa-nuiti zea, niiti ti ɓɔlɔai?› » 
\v 16 É Sukɔte taa ɠɛwolaiti soni, é teʋebai zu ɠaingiti kula, ta ɠaingi ma zii pɛ, é ti zuvala da. 
\v 17 É Penuwele taaʋeaiti ta-ʋɛlɛ ɠaaɠooza golai lokani ɓalaa, é zunuiti paa.
\p
\v 18 Zedeyɔn ɠɛni Zeɓa ta Salamuna ma: «Zunuiti ti ɠɛni ɠale, niiti wo ti ʋaani Taɓɔɔl?»
\p Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Ti ɠɛni ga è ɠɛʋele, ti ɠɛʋelei ɠɛni eɠɛ masa dounɠa.»
\p
\v 19 Zedeyɔn ɠɛni ti ma: «Kɛ̀ɛleaiti kana, gi dee ma. Nà ɠonazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, nii é vulua, ni wo ti yɛni vulua, wo la ti ʋaani, gè la ɓena wo ʋaa pɛ!» 
\v 20 É ɠɛni ná-doun zunu mɔungi Yetɛɛl ma: «Wuzeɠe, è ti ʋaa!» Kɛlɛ zunu loungoi la ɠɛni ná-boɠa zɔkpɔi ɠulani su, tɔɔzei é ɠɛni luazu, mazɔlɔɔ zunu loungoi nɔ ɠɛni de dɛ.
\p
\v 21 Zeɓa ta Salamuna ti ɠɛni Zedeyɔn ma: «Wuzeɠe, è gi ʋaa ɗa ɓɔɠɔi! Mazɔlɔɔ ʋelei zunui la, zekana ná-zɛbɛi la!» Zedeyɔn wuzeɠeni, é Zeɓa ta Salamuna ʋaa. Naa ʋolu, é ta-ɲɔmɛiti kɔbu yɔlɔɠɔ ʋagɔiti seɠeni.
\s Zedeyɔn ɠɛlɛ vai masadai ʋa
\p
\v 22 Izilayɛle zunuiti ti ɠɛni Zedeyɔn ma: «Zei ga masagi gi unda, ɗa zeɠena ná è-loun zunui, naa ʋolu è-lounloin, mazɔlɔɔ è gi ɠizoga gi ɠula Madiyan nuiti zea.»
\p
\v 23 Zedeyɔn ɠɛni ti ma: «Gè la zeizu wo unda ga masa, anɛɛ dòun zunui ʋe, ɓaa dòunloin. Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é zeizu wo unda ga masagi.» 
\v 24 Zedeyɔn ɠɛni ti ma mɔnɔ: «Nà faa ɠila bosu wo ma ga wo kɛ: Wo ɠilagilagi zanu goizu anigi gila fe bɛ̀, aniiti su ti zogai kɔɔi zu.» Zanu goizu anigiti ti ɠɛni Madiyan nuiti zea, tɔɔzei ʋele ɠana teʋebai zu nuiti ti ɠɛni la.
\p
\v 25 Ti ɠɛni ma: «Gá ti ve ga koozunɛ.» Ti seɠe wolai zuvieni, ɛsɛ ge ɗa goizu anigi ʋili su, é ɠula naa zu, nii é sogai kɔɔi zu. 
\v 26 Zanu goizu anigi Zedeyɔn sɔlɔɔni, ti pɛ buɲɛgi ɠɛni ga kilo ʋuufelegɔ (20). É kɔbu yɔlɔɠɔiti sɔlɔɔni ɓalaa, ta seɠe ɓɔi pagɔiti, niiti Madiyan masagiti ti ɓena too ɠɔba, ta yɔlɔɠɔ ʋagɔiti, ti ɠɛni ta-ɲɔmɛiti kɔbu. 
\v 27 Zedeyɔn zalaɠa ɠula zeɠei ɓɛtɛni la, nii é ga kakazu gelei, é daani ná-taazuʋɛ, Wofela. Miná ɠa Izilayɛle nuiti ti ɓɔɠɔ ɠɔzɔni ná, tɔɔzei ti ɠɛni nɔkɔsu bu. É ɠɛni ga balii Zedeyɔn ʋɛ ta ná-pɛlɛyeɠei.
\s Zedeyɔn zaa vai
\p
\v 28 Madiyan ɠoloni Izilayɛle ʋɛ, ti la mɔ ungi wuzeɠeni pɛ. Zooi zeini ziilɛigi zu, kona ʋuunaanigɔ (40) laawu Zedeyɔn zii ma voloi pɛ su.
\p
\v 29 Zoase ná-doun zunui Yeluɓaale, nii é ga Zedeyɔn, ɠaleni ma, é zei ná-pɛlɛi wu. 
\v 30 Zedeyɔn doun zunu ʋuulɔfela (70) zɔlɔɔni, kpɔɠɔ gelei, mazɔlɔɔ anzai wola mɔinni. 
\v 31 Anzai Sikɛme, nii é la ɠɛni vuluni ga zɔiti kɛʋele, naa doun zunu ɠila sɔlɔɔni bɛ ɓalaa, é naa laasei pɛɛni ga Aɓimelɛke.
\p
\v 32 Zoase ná-doun zunui, Zedeyɔn zaani, kɛlɛ é pɔlɔzaɠagi woni undaanɛɛi zu. Ti maaɠuluni kɛɛɠɛ Zoase ná-kabayeɠei zu, Wofela taazuʋɛ, nii é ɠɛni ga Aɓiyezɛɛl ná-pɛlɛyeɠei nɔnɔi.
\p
\v 33 Siɛgi zu Zedeyɔn zaani la, Izilayɛle nuiti ti tɔɔzeini ga koloɠologi ɠɛa ta Ɓaaleni, ti Ɓaale-Ɓelite ɠɛni ga ta-ɠalagi. 
\v 34 Izilayɛle nuiti ti la ɠɛni ɠizɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI zu, ta-ƓALAGI, nii é ti vieni, é ti ɠula ti zili nuiti kpein zeezu, niiti ti ɠɛni ti-maaɠoolii zu. 
\v 35 Ti la ɠɛni nuɓɔɠɔlai wuuɠwɛɛni, ga tago nɔpɛ, é ʋa lo Zedeyɔn ná-pɛlɛyeɠei ʋa, nii é ga Yeluɓaale, faa ʋagɔi nii kpein é kɛɛni Izilayɛle letema.
\c 9
\s Aɓimelɛke zei vai  //  ga masagi Sikɛme
\p
\v 1 Yeluɓaale, nii é ga Zedeyɔn, naa ná-doun zunui gila, nii é ga Aɓimelɛke, naa ɠa é liini kɛkɛni pɔ bɛ Sikɛme, é ɓɔɛ dee ná-pɛlɛyeɠei wu nuɓusɛiti pɔ, é ɠɛ ti ma: 
\v 2 «À Sikɛme nu wolaiti gaazaɠa, wo ɠɛ ti ma: ‹Leeni ɠa fizɔgai wo ma, Yeluɓaale ná-doun zunu ʋuulɔfelaiti (70) ti zei wo unda, ɓaa nu ɠila nɔ zei wo unda?› À ɠizɛ su ga wo ta ɠa ga ze, ada ga ɲama ɠilagi.»
\p
\v 3 Kɛkɛni ti liini ti naama wooiti daazeeli Sikɛme nu wolaiti kpein ma. Naati kpein ti ɠitoni Aɓimelɛke ʋa, mazɔlɔɔ ti ɠɛni ma: «Gi ta ʋe.» 
\v 4 Ti wali ɠae ʋuulɔfela (70) veeni zea, ti seɠe Ɓaale-Ɓelite lɛbi ʋɛlɛi wu. Aɓimelɛke nu ɲakaiti ta teʋeteʋe nuiti seɠeni ga naama walii, ti ʋilɛ polu. 
\v 5 Naa ʋoluma, é liini kɛɛɠɛ ná-taazuʋɛ Wofela, é kɛɛɠɛ Yeluɓaale ná-doun zunu ʋuulɔfelaiti (70) paa, é ti pɛ paani kɔtu ɠilagi maazu. Kɛni Yotame ɠila kpe, Yeluɓaale ná-doun zunui, nii gola lɔini ti zu, naa la ɠɛni zaani, tɔɔzei é lɔɔɠuni. 
\v 6 Sikɛme nu wolaiti kpein ta Ɓɛte-Milo nuɓusɛiti kpein ti ɠaalɛɛni ba, ti Aɓimelɛke zei ga masagi, ti naa ɠɛni sɛne gului wu Sikɛme, zalaɠa ɠɔtu ɠaaɠoozagi ɠobaʋɛ.
\s Yotame ná-faalaalii
\p
\v 7 Naa kpein ge woni Yotame ma. É liini é lo Galizime gizei unmaʋɛ, é ɓɔɛni ti ʋɔ, é wooɠula la, é ɠɛ ma:
\b
\q À woilo gòo ma, Sikɛme nu wolaiti,
\q ni wa pɔ ga GALA ge wo woomɛni!
\q
\v 8 Gulu wolaiti ti liini,
\q ga ti gulɔi ziɛ masagi ma, é zei ti unda.
\q Ti ɠɛni wolive wului ma:
\q «Zei gi unda ga masagi.»
\q
\v 9 Kɛlɛ wolive wului ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ti ma:
\q «Gè ɓe mà waai ma wulɔi vee vai ʋa ɓaa,
\q nii ta ɗa GALA ta nuɓusɛiti dɛbi la,
\q gè li gè ɓɔɠɔ ɓɔlɔ ga gè zei guluiti unda?»
\q
\v 10 Guluiti ti ɠɛni naazu kooleɠoole gului ma:
\q «Ʋa, è zei gi unda ga masagi!»
\q
\v 11 Kɛlɛ kooleɠoole gului ɠɛni ti ma:
\q «Gè ɠɛlɛ mà nɛɛi ʋa, ta mà waa ʋagɔi,
\q gè li gè ɓɔɠɔ ɓɔlɔ ga gè zei guluiti unda?»
\q
\v 12 Guluiti ti ɠɛni leezɛn ansaɠɔgi ma:
\q «Ʋa, ɗɔun è zei gi unda ga masagi.»
\q
\v 13 Kɛlɛ leezɛn ansaɠɔgi ɠɛni ti ma:
\q «Gè ɠɛlɛ nà-dɔɔi ʋa,
\q nii é GALA ta nuiti koozunɛɛzu,
\q gè li gè ɓɔɠɔ ɓɔlɔ ga gè zei guluiti unda?»
\q
\v 14 Názu ɠa guluiti kpein ti ɠɛni la ɠain ba wului ma:
\q «Ʋa, è zei gi unda ga masagi.»
\q
\v 15 Ɠain ba wului ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ti ma:
\q «Ni wo-yiimai ɠana, wo gulɔi ziɛ mà,
\q wo kɛ̀ ga masagi wo unda,
\q à ʋa wo lɔɔɠu mà niinigi wu.
\q Ni wa ɠɛlɛna, abui ɠa ɠula mà ɠaingiti su,
\q é Liɓan sɛdele guluiti gala.»
\b
\p
\v 16 Yotame ɠɛni ma mɔnɔ: «Niizu deɠɛmu, kisiɛ ʋagɔi ɠa wo bogai nɛi, ta sɔledai, Aɓimelɛke zei vai zu ga masagi? Faa ʋagɔ ɠana nɛi wo kɛai Yeluɓaale ná-pɛlɛyeɠei letema? Wo unfemai veeʋɛ bɛ nɛi, é zoloo ná-kɛɛwoti ʋagɔiti ma, niiti é ti ɠɛɛni? 
\v 17 Mazɔlɔɔ kɛ̀ɛ kɔɔi ɠɔɔni wo ʋɛ, é ɠikulani zɛnvui zu kɔɔmaʋɛ, é wo ɠulani Madiyan nuiti zea. 
\v 18 Wɔun, wo wuzeɠea kɛ̀ɛ ná-pɛlɛyeɠei laalɔɠɔma za, wo ná-doun zunuiti paani, zunu ʋuulɔfela (70), kɔtu ɠilagi maazu. Wo ná-botiɠɛ anzanui ná-doun zunui Aɓimelɛke lo Sikɛme ga masagi, tɔɔzei toɠa ga wo-ɠɛɛloin. 
\v 19 Ni kisiɛ ʋagɔi ɠana wo bogai za, ta sɔledai, Yeluɓaale letema, ta ná-pɛlɛyeɠei, Aɓimelɛke wo yiima vai ɠɛ wo ʋɛ, wa ɓalaa wo ziima vai ɠɛ! 
\v 20 Ni naa laade, abu ɠila ka ɠula Aɓimelɛke zu, nii a Sikɛme nu wolaiti gala, ta Milo ʋɛlɛyeɠei, abu ɠila ka ɠula Sikɛme nu wolaiti su, ta Ɓɛte-Milo nuiti, nii a Aɓimelɛke ɠala!»
\p
\v 21 Yotame ʋelani é li é lɔɔɠu Ɓeel, miná ɠa é yɛni ná, é maaɠooza kɛɛɠɛloin Aɓimelɛke ʋa.
\s Nuiti ti wuzeɠe vai  //  Aɓimelɛke laalɔɠɔma Sikɛme
\p
\v 22 Aɓimelɛke ɠɛni ga kundiɠii Izilayɛle unda kona saʋagɔ laawu. 
\v 23 Naa ʋoluma, GALA ge gooɠaaɠaalala yɛnvui lɔɔni Aɓimelɛke ta Sikɛme nu wolaiti zɔɠɔzu, naati ti wuzeɠeni daalɔɠɔma, 
\v 24 tɔɔzei faa ɲɔi ʋa é kɛɛni ga Yeluɓaale ná-doun zunu ʋuulɔfelaiti (70), naa ɠa a kɛ ti-ma ɲamai la Aɓimelɛke unma, tɔɔzei ti-ɠɛɛloin ʋe, tɔ ɠa é ti ʋaani, Sikɛme nu wolaiti ti ɓɔ ba. 
\v 25 Nii a kɛ ti zoo Aɓimelɛke la, Sikɛme nuiti, ti nuiti seini gizeiti unmaʋɛ, ti ti lɔɔɠu taa wolai ɠobaʋɛ, naama zunuiti ti ɠɛni loozu nuiti ma, niiti ti ɠɛni leʋesu ti ɠobaʋɛ. Ma wooi woni Aɓimelɛke ma.
\p
\v 26 Yeeta, Eɓɛde ná-doun zunui Gaale, ta kɛɛɠɛlointi ti ɠɛni leʋesu Sikɛme. Sikɛme nu wolaiti kpein ti laani da. 
\v 27 Ti liini ta-leezɛn ɓeleiti su, ti ma waaiti kula, ti ti ɓɛtɛ, ti koozunɛ vɛti ɠula, ti li ta-ɠalagi ná-pɛlɛi wu, ti daamii wo, ti ɓɔɔle, ti Aɓimelɛke ɠoto. 
\v 28 Eɓɛde ná-doun zunui Gaale ɠɛni ɠɛɛzu ma: «Ɓɛ ɠa é ga Aɓimelɛke, ɓɛ ɠa é ga Sikɛme, gi ʋa botii ɠɛ Aɓimelɛke ʋɛ? Yeluɓaale ná-doun zunui laade ɓaa, Zeɓule laade é ʋa ɠɛ ga ná-keelai? À botii ɠɛ Ɠamɔɔl zunuiti bɛ, nii é ga Sikɛme kɛɛɠɛ. Gɔun, leeni vaa zu gá botii ɠɛ Aɓimelɛke ʋɛ? 
\v 29 Ni nui ta a niima nuɓusɛiti ta-ɠundiɠilai veena zèa! Nà la Aɓimelɛke maaɠooza. Nà la ɠɛ Aɓimelɛke ma: ‹Li è ta ɓɔ ɗa-zalaʋusuiti ba, è ʋa è kɔɔi ɠɔ!› »
\p
\v 30 Zeɓule nii é ɠɛni ga taai ma ɠundiɠii, naa mɛnini nii Gaale boni, Eɓɛde ná-doun zunui, gola yiiɠaawanani. 
\v 31 É keelaiti teʋeni dɔɔɠuzu Aɓimelɛke ma, é ɠɛ ma: «Wɛlɛ, Eɓɛde ná-doun zunui Gaale, ta kɛɛɠɛlointi ti ʋaaʋɛ Sikɛme, ti taai wuzeɠea è laalɔɠɔma. 
\v 32 Kɛni niina è ɓaɠa ga kuai, wa nuɓusɛiti ti è ʋa, à lɔɔɠu ti ʋa ɓalaɠai zu. 
\v 33 Sobui, foloi a ɠulana, ɗa wuzeɠe è yei ti ma taa wolai zu. Siɛgi zu Gaale ta polu nuɓusɛiti ta wuzeɠena la è laalɔɠɔma, ɗa naa ɠɛ la, nii è-zɛbɛi a zoo da.»
\p
\v 34 Aɓimelɛke ta nuɓusɛiti ti ɠɛni polu, ti wuzeɠeni ga kuai, ti li ti lɔɔɠu Sikɛme ɠobaʋɛ, ti ɓɔɠɔ zeini su ga naanigɔ. 
\v 35 Eɓɛde ná-doun zunui, Gaale ɠulani, é lo taa ziɠidaʋɛ. Aɓimelɛke ta nuɓusɛiti kpein ti ɠɛni polu dɔɔɠu ʋelei zu, ti ɠulani kɛlɛma.
\p
\v 36 Gaale ti ɠaani, é ɠɛ Zeɓule ma: «Wɛlɛ nuɓusɛiti ba, ti gizei yeizu.»
\p Zeɓule gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Gizeiti ma niinigi ɠa è kaazu ga numaa ʋe.»
\p
\v 37 Gaale ɠɛni ma mɔnɔ: «Nuɓusɛiti be ti yeizu zou zaamaʋɛ, bɛbɛi ɠa ʋaazu ga ungaiziɛ sɛne gului ma ʋelei.»
\p
\v 38 Zeɓule gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ɗa-ɓɔɛzuɠula ʋagɔiti ta mini, ɗɛi è ɠɛni ɠɛɛzu ma: ‹Ɓɛ ɠa é ga Aɓimelɛke, gi ʋa botii ɠɛ bɛ?› Nuɓusɛiti ta ga naa, è ɠɛni ti ʋɛlɛʋɛlɛsu? Liina niina è kɔɔi ʋɛɛ ba!»
\p
\v 39 Gaale loni Sikɛme nu wolaiti tuɠɔ, é kɔɔi ʋɛɛ Aɓimelɛke ʋa. 
\v 40 Aɓimelɛke ʋilɛni polu, é ʋela naa ʋa. Nu mɔinmɔin maawanani ti za, tanigaa ti looni, aisa ti ʋa zeeli taa ziɠidaʋɛ. 
\v 41 Aɓimelɛke ɠwɛni Aluma. Zeɓule Gaale ɓɛɛni ta kɛɛɠɛleaiti, ti la zooni ti ʋa yɛ Sikɛme.
\s Aɓimelɛke Sikɛme ɠoloɠolo fai
\p
\v 42 Poluma zobui, Sikɛme nuɓusɛiti ti ɠulani ɓalaɠai zu. Naa woni Aɓimelɛke ma, 
\v 43 é ná-kɔɔɠɔ nuiti seɠeni, é ti ɠaaɠwɛ su ga seizu saʋagɔ, é lɔɔɠu ɓalaɠai zu, ti pelei ɓɔun. É kaai ma ga nuɓusɛiti ta ɠulazu taa wolai zu, é wuzeɠeni ti laalɔɠɔma, é ti zakpe. 
\v 44 Aɓimelɛke ta nu zeizu liegɔi é polu, ti vazani, ti loni taa ziɠidaʋɛ, nu ɓulu felegɔiti ti ʋuuni naati kpein ma, niiti ti ɠɛni ɓalaɠai zu, ti ti zakpe. 
\v 45 É laalɛɛni taai wu, é luʋa loni ba folo ɠila ɲɛgɛlɛin. Yɔvɛlɛɛ é ʋa leɠa taai zo, é zu nuɓusɛiti pɛ paa ti ɠɛni ná. É taai lokani, é kpoloi vaza ná.
\p
\v 46 Siɛgi zu Migedale-Sikɛme nu wolaiti ti naa mɛnini da, ti ʋelani ti li ti lɔɔɠu zeɠei zu, ta-ɠalagi Ɓelite ná-pɛlɛi wu. 
\v 47 É woni Aɓimelɛke ma ga Migedale-Sikɛme nu wolaiti pɛ ti ɠaalɛɛni ba. 
\v 48 Aɓimelɛke lɛɛni Salamon gizei ma, ta nuɓusɛiti ti ɠɛni polu. É zoovɛi zeɠeni, é gulu ɓekegi leʋega, é kula ba, é da ɠɔma. Naa ʋolu, é ɠɛni polu nuɓusɛiti ma: «Wo naa ɠaa, nii gè kɛai, à suvilɛ wo kɛ, eɠɛʋelei gè kɛai la.» 
\v 49 Nuɓusɛiti kpein ɛsɛ ge gulu ɓeke gilagila teʋeni, ti ʋilɛ Aɓimelɛke ʋolu. Ti liini ti gulu ɓekegiti pu zeɠei laaʋɛ, ti abui lo ba, ti naa ɠala, ta nii kpein é ɠɛni ná. Zekana ti Migedale-Sikɛme taaʋeaiti kpein undaaʋilini la, nu waagila (1.000) kɛɠala ɠɛni de, zunuiti ta anzanuiti.
\s Aɓimelɛke zaa vai
\p
\v 50 Naa ʋoluma, Aɓimelɛke liini Teɓɛse. É laalɛɛni taai wu, é so. 
\v 51 Pɛlɛ ɠaaɠooza golai ɠɛni taa zaamaʋɛ, ʋɛ zunuiti ta anzanuiti ti ɠɛni lɔɔɠuzu ná, ta taa nu wolaiti. Ti daaɠuluni ɓɔɠɔ ma, ti lɛ kɔmaʋɛ. 
\v 52 Aɓimelɛke ʋaani pɛlɛ ɠaaɠoozagi ʋɔ bɛ, ʋɛ ná ɠɛni ga ti-lɔɔɠuzuʋɛ, é laalɛɛni bu, é maaɓuɠa pɛlɛlaʋɛ ʋa, ga é abui lo ba. 
\v 53 Názu ɠa anzanui ta molo ziɠa ɠɔtui looni la Aɓimelɛke nɔungi zu, é nɔunkalagi wolowolo. 
\v 54 Gaamago nɔ, é zunu loungoi lolini, nii é ɠɛni ná-kɔɔɠɔ zɔɔlai zeɠezu, é ɠɛ ma: «Ɗa-woɠa zɔkpɔi ɠula su, è pàa, naa ɠa a kɛ ti mina ɗa ga ɠɛ ma: ‹Anzanu ɠa é paani.› » Zunu loungoi bɔɔni, é za. 
\v 55 Izilayɛle zunuiti ti kaai ma ga Aɓimelɛke za, ɛsɛ ge liini ná-taazu.
\p
\v 56 Ʋele ɠana GALA ge Aɓimelɛke ná-faa ɲɔi zalani la tɔ ɓɔɠɔi ma, nii é kɛɛni ga kɛɛɠɛ, tɔɔzei kɛɛɠɛloun ʋuulɔfelaiti (70) paa vai ʋa. 
\v 57 GALA ge Sikɛme nuiti ta-vaa ɲɔi ʋotokulani tiya ɓɔɠɔi ma. Ʋele ɠana Yeluɓaale ná-doun zunui Yotame ná-foovooi laazeelini la.
\c 10
\s Tola ta Yayiil,  //  tukpɔɠaaleʋe nuiti Izilayɛle unda
\p
\v 1 Aɓimelɛke zaa ʋoluma, Pua ná-doun zunui Tola, nii é ɠɛni ga Dodo ná-dounloin, Isakaal ná-bolodai zu nui ta, naa ɠa é wuzeɠeni ga é Izilayɛle unmɔɔ. É ɠɛni zeini Samiil, Efelayime ɠize yooi zu. 
\v 2 É ɠɛni Izilayɛle ga tukpɔɠaaleʋe nui kona ʋuufelegɔ maazu saʋagɔ (23) laawu. Naa ʋoluma é zaani, ti maaɠuluni Samiil.
\p
\v 3 Yayiil Galaade nui ɠa é zeini potogi zu, ga tukpɔɠaaleʋe nui Izilayɛle unda, kona ʋuufelegɔ maazu felegɔ (22) laawu. 
\v 4 Ná-doun zunui ɠɛni ga puusaʋagɔ (30), ti ɠɛni zeizu soovale ʋuusaʋagɔiti (30) kɔma, taa ʋuusaʋagɔ (30) ɠa é ɠɛni ti ya, ti ti-laaseigi ʋɛɛni ga Yayiil ná-taaiti, zaaɠaza naa nɔ ɠa é ti ʋa, ta ʋuuni Galaade yooi zu. 
\v 5 Yayiil zaani, ti maaɠuluni Kamon.
\s Amɔn nuiti ti Izilayɛle nuiti kpɔlɔ vai
\p
\v 6 Izilayɛle nuiti ti Ɠɔoɠɔ GALAGI wanama vai ɠɛɛni mɔnɔ. Ti Ɓaaleni dɛbini, ta Asetaateiti, ta Siili nuiti ta-ɠalagiti, ta Sidɔn nuiti ta-ɠalagiti, ta Moaɓe nuiti ta-ɠalagiti, ta Amɔn nuiti, ta Filisiti nuiti. Ti ɠɛlɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa, ti la mɔ ɠɛni dɛbizu. 
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI yiiɠaawanani Izilayɛle ma, é ti ʋɔdi Filisiti nuiti ma, ta Amɔn nuiti. 
\v 8 É zo naama ɠonagi ma, eyɛsu kona puugɔ maazu lɔsaʋa (18) laawu, ti Izilayɛle nuiti maanɔɠɔni, ti ti nimiza. Tɛiti ti ɠɛni Zuludɛn folo ɠulazu ʋelei, Amool nuiti ta-yooi zu Galaade. 
\v 9 Amɔn nuiti ti Zuludɛn ɓudɛni, ti kɔɔi ʋɛɛ Zuda ʋa, ta Ɓɛnzamɛn, ta Efelayime ʋɛlɛyeɠei. Izilayɛle nuiti ti ɠɛni kidaaʋili golai zu. 
\v 10 Izilayɛle nuiti ti ɓainni Ɠɔoɠɔ GALAGI woizu, ti ɠɛ ma: «Gi kotoi ɠɛa è laalɔɠɔma, mazɔlɔɔ gi ɠɛlɛa è ʋa, gá-ƓALAGI, gi ɗa Ɓaaleni dɛbi.»
\p
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Izilayɛle nuiti ma: «É zo Ezipete nuiti ma, é li Amool nuiti pɔ, ta Amɔn nuiti, ta Filisiti nuiti, 
\v 12 ta Sidɔn nuiti, ta Amalɛke nuiti, ta Maon nuiti, naati kpein ti wo nimizani, kɛlɛ siɛgi zu wo kpee looni la gòizu, gè la ɠɛni wo ɠizoni, gè ʋa wo ɠula ti ya ɓaa? 
\v 13 Kɛlɛ wa ya, wo ɠɛlɛni bà, wo ɗa gala kiligiti dɛbi. Naa ɠa é ba, gè la mɔ wo ɠizosu mɔnɔ. 
\v 14 À li wo kpeei loo gala kiligiti goizu, niiti wo yiimazeɠeai ga tiye, ti wo ɠizo wa-maanɔɠɔ ziɛgi zu!»
\p
\v 15 Izilayɛle nuiti ti ɠɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI ma: «Gi kotoi ɠɛa, gi zo, eɠɛʋelei è pɔ la. Kɛlɛ yiilɔɔ, è gi ɠizo za!» 
\v 16 Ti gala kiligiti kulani ɓɔɠɔ zaama, ti Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi. Ɠɔoɠɔ GALAGI la ɠɛni vaani bu, ga Izilayɛle yɛ kpɔlɔi zu.
\p
\v 17 Amɔn nuiti ti ɠaalɛɛni ba, ti ta-ɠɔɔlaaɠai ʋu Galaade, Izilayɛle nuiti ti ɠaalɛɛni ba ɓalaa, ti ta-ɠɔɔlaaɠai ʋu Misepa. 
\v 18 Nuɓusɛiti ta Galaade ɠundiɠiiti ti ɓɔɠɔ ɠaazaɠani ga: «Zunui ɓɛ ɠa a laalɛ Amɔn nuiti bu? Toɠa ɠɛ ga Galaade nuiti kpein ta-ɠundiɠii.»
\c 11
\s Zɛfeté,  //  tukpɔɠaaleʋe nui Izilayɛle unda
\p
\v 1 Galaade nui Zɛfeté ɠɛni ga kɔɔɠɔ nu wola. É ɠɛni ga koloɠolo anzanui ná-doun zunui, ti yɔɠɔzu ta zunui daa ɠɛni ga Galaade. 
\v 2 Zunui naa ɓɔɠɔ anzai ɓalaa ge zunu lointi sɔlɔɔni. Naati ti wɔɔlɔni, ti Zɛfeté ɓɛɛni pɛlɛyeɠei wu, ti ɠɛ ma: «È la pogani zɔlɔɔga gi-ɠɛɛ ná-pɛlɛi wu, mazɔlɔɔ ɗa ga anzanu ɠili ná-doun zunu.» 
\v 3 Zɛfeté ʋelani, é maaɠooza kɛɛɠɛleaiti ba. É liini é zei Tɔɓe yooi zu. Nu ɲakaiti ma ɓulugi ʋilɛni polu, ti ɗa siɛpolui wo.
\p
\v 4 Yeeɠɛɠalai tanigaa ʋoluma, Amɔn nuiti ti kɔɔi ʋɛɛni Izilayɛle ʋa. 
\v 5 Tɛi Amɔn nuiti ti kɔɔi ʋɛɛni Izilayɛle ʋa, Galaade ɠɛwolaiti ti liini, ti Zɛfeté loli Tɔɓe yooi zu. 
\v 6 Ti ɠɛni Zɛfeté ma: «Ʋa è ɠɛ ga gá-ɠɔɔɠuluɓai, ade Amɔn nuiti sakpe.»
\p
\v 7 Zɛfeté Galaade ɠɛwolaiti gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ti ma: «Wo la ɠɛni wɔ̀inzeɠeni ɓaa, wo ʋa kpɛ̀, wo kùla kɛ̀ɛ ná-pɛlɛyeɠei ʋa? Lee vaa zu wo ʋaazu pɔ̀ niina, tɛi wo kidaaʋiligi zu ɓaa?»
\p
\v 8 Galaade ɠɛwolaiti ti ɠɛni Zɛfeté ma: «Naa mu ka é kɛai gi ʋaai è ʋɔ bɛ ʋolu niizu, è lo gi luɠɔ, è Amɔn nuiti sakpe, è ɠɛ ga gá-ɠundiɠii, è ɓɔ Galaade nuiti kpein ba.»
\p
\v 9 Zɛfeté Galaade ɠɛwolaiti gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ti ma: «Wa liina ga ze ʋolu, gè Amɔn nuiti sakpe, ni Ɠɔoɠɔ GALAGI a ti lɔɔna zèezu, nà ɠa ga ɠɛ ga wa-ɠundiɠii.»
\p
\v 10 Galaade ɠɛwolaiti ti ɠɛni Zɛfeté ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ga zeelei, nii gi bosu gá ziɛ ga è-wooi.» 
\v 11 Zɛfeté ʋilɛni Galaade ɠɛwolaiti polu, ti li. Nuɓusɛiti ti yeeloni ba, ti kɛ ga kundiɠii, ta kɔɔɠuluɓai ɓɔɠɔ unda. Zɛfeté naa kpein suɠulani, nii ti zolooni ma ta kɛwolaiti, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu Misepa.
\s Zɛfeté ná-keela wooi leʋe fai  //  Amɔn nuiti ma
\p
\v 12 Zɛfeté keelaiti teʋeni Amɔn masagi ma, é ɠɛ ma: «Leeni ɠa é è ɠisu dàalɔɠɔma, è ʋaazu è ɗa kɔɔi ʋɛɛ nà-zooi ʋa?»
\p
\v 13 Amɔn nuiti ta-masagi keelaiti gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ti ma: «Toɠa ga Izilayɛle ɠulazuʋɛ Ezipete yooi ʋa, ti nà-zooi zeɠeni, é zo ziɛ wolai Aalanɔn ʋa, é li ziɛ wolai Yaɓɔke ʋɔ bɛ, é zeeli Zuludɛn ma nɛmɛi ma. À mináti fe zèa, ziilɛigi zu.»
\p
\v 14 Zɛfeté keelaiti teʋeni ʋolu ga niinɛ Amɔn nuiti ta-masagi ma, 
\v 15 ti liini ti ɠɛ ma: «Zɛfeté bogɛ ga: Izilayɛle la Moaɓe you zeɠeni, ɓaa Amɔn nuiti ta-you. 
\v 16 Tɔɔzei Izilayɛle lɛɛni é zeɠe Ezipete, é ziɛni ga teʋebai zu ʋelei, eyɛsu é zeeli Seeli Kpoloɗɛi ma, é zeeli Kadɛse. 
\v 17 Názu ɠa Izilayɛle nuiti ti keelaiti teʋeni la Edɔme masagi ma, ti ɠɛ ma: ‹Soma gi leʋe ga ɗa-yooi zu ʋele.› Kɛlɛ Edɔme masagi la ɠɛni kɛɛni, é ʋa woilo. Ti ta leʋeni ɓalaa Moaɓe masagi ma, naa ɓalaa ɠɛlɛni. Izilayɛle nuiti ti yɛni Kadɛse.
\p
\v 18 «Ti ziɛni teʋebai zu, ti latini Edɔme yooi ma, ta Moaɓe yooi, ti ʋa ga Moaɓe yooi folo ɠulazu ʋelei, ti ʋuuni ziɛ wolai Aalanɔn ʋoluʋɛ, ti la lɛɛni Moaɓe yooi zu, mazɔlɔɔ Aalanɔn ɠa é ga Moaɓe you ɠwɛgi.
\p
\v 19 «Izilayɛle nuiti ti keelaiti teʋeni Amool nuiti ta-masagi Siɠon ma, Ɠɛsɛɓon masagi, ti ɠɛ ma: ‹Soma, gi ziɛ ɗa-yooi zu, gi leʋe, gi li ʋɛ gi liizu ná.› 
\v 20 Kɛlɛ Siɠon la ɠɛni wola laani Izilayɛle la, é ʋa va bu ga naa ʋa leʋe ná-zooi zu. É ná-nuɓusɛiti kpein gaalɛɛni ba, ti ti ɓɔun Yaɠase, ti kɔɔi ʋɛɛ ti ʋa.
\p
\v 21 «Ɠɔoɠɔ GALAGI, Izilayɛle ná-GALAGI, Siɠon ta ná-nuɓusɛiti dɔɔni Izilayɛle yeezu, é pilɛ sɔlɔɔ ti ma. Izilayɛle zooi kpein soni, ʋɛ Amool nuiti ti ɠɛni ná. 
\v 22 Ti Amool nuiti ta-yooi kpein soni, é zo ziɛ wolai Aalanɔn ma, eyɛsu é zeeli ziɛ wolai Yaɓɔke ma, é zo teʋebai ma, é zeeli Zuludɛn ma.
\p
\v 23 «Niizu niina, ni Ɠɔoɠɔ GALAGI, Izilayɛle ná-GALAGI, Amool nuiti kpɛa ná-nuɓusɛiti Izilayɛle luɠɔ, ɗa pɔ è ti ɓɛ ná ɓaa? 
\v 24 Nii nɔpɛ ɗa-ɠalagi Kemɔse feezu è ya ga è so, è la naa zoga ɓaa? Nii kpein Ɠɔoɠɔ GALAGI, gá-ƓALAGI seizu gi luɠɔ ga gi seɠe, gi la naa zeɠea ɓaa? 
\v 25 È vizɔgɛ mu Ɓalake ʋa ɓaa, Sipɔɔl ná-doun zunui, Moaɓe masagi? É Izilayɛle zakpeni nɛi ɓaa, ɓaa é kɔɔ ʋɛɛni ba? 
\v 26 É ɠɛa ga kona unsaʋagɔ (300) Izilayɛle zeini Ɠɛsɛɓon, ta Alowɛɛl, ta taaiti ti ɠiliai ti ʋa, ta taa wolaiti kpein ti ziɛ wolai Aalanɔn laaʋɛ. Leeni vaa zu wo la ɠɛni ti ɠulani ti ya naama ziɛgi zu? 
\v 27 Nɔ̀un nà, gè la kotoba vaa nɔpɛ kɛɛni è laalɔɠɔma, ɗa ɠa è faa ɲɔi ɠɛɛzu ga ze, è kɔɔi ʋɛɛ vai nɔ̀un ba. Ɠɔoɠɔ GALAGI, tukpɔɠaaleʋe ƓALAGI, ɠɛ za ga tukpɔɠaaleʋe nui Izilayɛle nuiti ta Amɔn nuiti zɔɠɔzu!»
\p
\v 28 Amɔn nuiti ta-masagi la ɠɛni woiloni naama wooiti ma, niiti Zɛfeté ɠɛni ti wosu ma.
\s Zɛfeté ná-minazeɠegi  //  ta ná-pilɛ sɔlɔɔ fai
\p
\v 29 Naazu ʋɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-Zɛnvui yeini Zɛfeté ma, é Galaade ta Manasé yooiti maazuɓudɛni, é leʋe Misepé Galaade yooi zu, seɠeai ma miná, é liini luɠɔ, é laalɛ Amɔn nuiti bu. 
\v 30 Zɛfeté minazeɠeni Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é ɠɛ ma: «Ni gaamazu ɗa zobo feena bɛ̀, gè pilɛ sɔlɔɔ Amɔn nuiti ma, 
\v 31 nà nu mɔungi naa ve è ʋɛ, gè kula ga gala zalaɠai, nii a ɠula nà-pɛlɛi wu, é ʋa dàaɠomisu, nà zobo sɔlɔɔna Amɔn nuiti ma kɔɔi zu, gè ɠale ma.»
\p
\v 32 Zɛfeté leʋeni é li Amɔn nuiti daalɔɠɔma, é kɔɔi ʋɛɛ ti ʋa, Ɠɔoɠɔ GALAGI ti lɔɔni zeezu. 
\v 33 É ti wola zuɠoloɠoloni taa wola ʋuufelegɔ (20) zu, é zo Alowɛɛl, Minite ʋele, eyɛsu é zeeli Aɓɛle-Kelamime. Amɔn nuiti ti ɠoloni Izilayɛle nuiti bɛ.
\s Zɛfeté ná-doun anzanui ná-fai
\p
\v 34 Zɛfeté ɠaleni ma ʋolu ná-pɛlɛi wu Misepa. Wɛlɛ, ná-doun anzanui ɠa é ɠulani, é daaɠomi ga tamadegiti ta kua wo faiti. Ná-doun ɠila kpegi ɠɛni de, zunu loun la ɠɛni zea, ɓaa anzanu loun. 
\v 35 É kaani nɔ feya, é ná-seɠeiti balini ga kidaaʋiligi maaʋele ma, é ɠɛ ma: «Ee, dòun anzanu! È kpɔ̀lɔa, ɗa màanɔɠɔ nuiti saama! Gè minazeɠe bogɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, gè la zeɠea nà-minazeɠegi ʋolu.»
\p
\v 36 É ɠɛni ma: «Kɛ̀ɛ, ni è minazeɠe boga, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, nii kulaai è-laaʋɛ, è bo, naa ɠɛ ga ze, niizu Ɠɔoɠɔ GALAGI ɗɔnɔ ʋotokula è zili nuiti ma, Amɔn nuiti.» 
\v 37 É ɠɛni kɛɛɠɛ ma: «Faa ɠila ka gè falizu è ma, è kɛ bɛ̀, alu felegɔ ve bɛ̀, gè li ga bɔ̀ɔlaiti gizei ma, gi nà-kpea wɔlɔi wo.»
\p
\v 38 Zɛfeté gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Li!» É valini ma ga alu felegɔ. É liini gizei ma, ta bɔɔlaiti, ti ná-kpea wɔlɔi wo. 
\v 39 Alu felegɔi ʋoluma, é ɠaleni ma kɛɛɠɛ ʋɔ bɛ, naama ge ná-minazeɠegi laazeelini la. É la ɠɛni dɛ zunu vaa ɠwɛɛ.
\p Naama yeei ɠa ma lɔgi zeini la Izilayɛle zaama ga, 
\v 40 kona-o-kona, Izilayɛle anzalopoiti ti ɗa li, ti wɔlɔ ga folo naanigɔ Zɛfeté ná-doun anzanui ná-faa zu, nii é ga Galaade nui.
\c 12
\s Zii ɠɔɔi Efelayime ta Galaade yɔɠɔzu
\p
\v 1 Efelayime wolodai ma zunuiti ti ɠaalɛɛni ba, ti Zuludɛn ɓudɛ, ti li Safon, ti ɠɛni Zɛfeté ma: «Leeni vaa zu è leʋegai, è li, è kɔɔi ʋɛɛ Amɔn nuiti ba, è la gi lolini, gi ʋa ʋilɛ è ʋolu? Gá pɔ gi ɗa-ʋɛlɛi ɠala, gi è ɓɔ ba, è ɠala.»
\p
\v 2 Zɛfeté ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ti ma: «Kpɔɛ wola ɠa é ɠɛa loni gi ʋa gá nà-nuɓusɛiti, é lo gi yɔɠɔzuʋɛ ʋa gá Amɔn nuiti. Siɛgi zu gè wo lolini la, ga wo ʋa wo ɓɔ bà, wo la ʋaani wo ʋa ɓɔ bà, wo ʋa kùla ti ya. 
\v 3 Siɛgi zu gè kaani la ga gè la zooga ɠitosu wo ʋa, gè ɠikulani zɛ̀nvui zu, gè liini nà ɠila, gè Amɔn nuiti sakpe. Ɠɔoɠɔ GALAGI ti lɔɔni zèezu. Lee vaa zu za wo ʋaazu dàalɔɠɔma, ga wo kɔɔ ʋɛɛ bà?»
\p
\v 4 Efelayime nuiti ti ɠɛni ɠɛɛzu: «Wa ya, Galaade nuiti, wa ga Efelayime nuiti ti ʋelaai, ti li Manasé.» Naa ɠa é kɛɛni, Zɛfeté Galaade zunuiti kpein gaalɛ ba, é kɔɔi ʋɛɛ Efelayime nui naati ba, ti pilɛ sɔlɔɔ ti ma. 
\v 5 Galaade nuiti ti Zuludɛn maaleʋesuʋɛti soni Efelayime letemaʋɛ. Pela nuiti ti ɠɛni zeɠezu Efelayime, naa ta a la ɠɛna: «Nà pɔ gè leʋe,» Galaade nuiti ti ɠɛni gaazaɠasu, ti ɠɛ ma: «Ɗa ga Efelayime nuiti ta?» A la ɠɛna ti ma: «Ɓa-o,» 
\v 6 ti ɠɛni ɠɛɛzu ma: «Ɗa ɠɛ ‹Siɓɔlɛte.› » É ɠɛni ɠɛɛzu «Ziɓɔlɛte,» mazɔlɔɔ ti la ɠɛni zoosu ti ʋa bo ga pagɔ. Naa ɠa é ɠɛni kɛɛzu, Galaade zunuiti ti ɠɛni ti zosu, ti ɗa ti ɠɔdaaleʋe Zuludɛn maaleʋesuʋɛ. Efelayime zunuiti ti undaaʋilini naama vai zu, é ɠɛni ga nu waaʋuunaani maazu fele (42.000).
\p
\v 7 Zɛfeté ɠɛni ga tukpɔɠaaleʋe nui Izilayɛle yooi zu kona dɔzita laawu. Naa ʋoluma Galaade nui Zɛfeté zaani, ti maaɠuluni Galaade laa wolai ta zu.
\s Iɓesan ta Elon ta Aɓedon,  //  tukpɔɠaaleʋe nuiti
\p
\v 8 Tɔun poluma, Ɓɛteleyɛme nui Iɓesan ɠɛni ga tukpɔɠaaleʋe nui Izilayɛle yooi zu. 
\v 9 É doun zunu ʋuusaʋagɔ (30) zɔlɔɔni, ta doun anzanu ʋuusaʋagɔ (30), é ti veeni Izilayɛle wolodama ɠiligiti bɛ ga anzai, é anzanuiti fuluni ná-doun zunuiti bɛ, ti ɠula Izilayɛle wolodama ɠiligiti su. É ɠɛni ga tukpɔɠaaleʋe nui Izilayɛle yooi zu, kona dɔfela laawu. 
\v 10 Naa ʋolu, Iɓesan zaani, ti maaɠulu Ɓɛteleyɛme.
\p
\v 11 Tɔun poluma, Zaɓulɔn nui Elon ɠɛni ga tukpɔɠaaleʋe nui Izilayɛle yooi zu kona puugɔ laawu. 
\v 12 Saai ma, ti maaɠuluni Ayalon, Zaɓulɔn yooi zu.
\p
\v 13 Tɔun poluma, Aɓadon, Pilaton nui Ɠilɛle ná-doun zunui ɠɛni ga tukpɔɠaaleʋe nui Izilayɛle yooi zu. 
\v 14 É doun zunu ʋuunaanigɔ (40) zɔlɔɔni, ná-dounloin ɠɛni ga puusaʋagɔ (30), ti ga zunuiti, ti pɛ ti ɠɛni zeizu soovale ʋuulɔfela (70) ɠɔma. É ɠɛni ga tukpɔɠaaleʋe nui Izilayɛle yooi zu kona dɔsaʋa laawu. 
\v 15 Naa ʋolu, Pilaton nui Ɠilɛle ná-doun zunui Aɓadon zaani, ti maaɠulu Pilaton, Efelayime yooi zu, Amalɛke nuiti ta-ɠize yooi zu.
\c 13
\s Samesɔn zɔlɔɔ fai
\p
\v 1 Izilayɛle nuiti ti Ɠɔoɠɔ GALAGI wanama vai ɠɛɛni mɔnɔ. Ɠɔoɠɔ GALAGI ti lɔɔni Filisiti nuiti zeezu kona ʋuunaanigɔ (40) laawu.
\p
\v 2 Zunui ta ɠɛni Soleya, Dan ná-bolodai zu, daa ɠɛni ga Manoa. Anzai ɠɛni ga doun zɔlɔɔtala nui, é la ɠɛni zooni é ʋa doun zɔlɔɔ. 
\v 3 Foloi ta, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ɠulani kɛlɛma anza nui naa ʋɛ, é ɠɛ ma: «Wɛlɛ, ɗa ga doun zɔlɔɔtala anzai, è la dɛ doun zɔlɔɔni, ɗa kogi zeɠezu, kɛlɛ è doun zunu zɔlɔɔ. 
\v 4 Niizu, dama ga ɓɔɠɔ, mina dɔɔ ɓɔle, ɓaa ani nɔpɛ a nu ɠaazulati, ta è mina ani mi, nii kɔzɔai. 
\v 5 Mazɔlɔɔ ɗa ʋaazu kogi zeɠezu, è doun zunu zɔlɔɔ. Doungoi naa ɠa yɛsu dee ɠoozu, é ɠaliva GALA ma, eyɛsu pɛ, maa la nɛɛni, é ʋa nɔungi wo, ɓaa kpɛlɛi. Toɠa a tɔɔzei ga Izilayɛle ɠula Filisiti nuiti zeezu.»
\p
\v 6 Anzanui liini ná-koizu, é ɠɛ sinigi ma: «GALA nui ta ʋaaʋɛ pɔ̀ bɛ, é ɠɛa ɠulani ga GALA ná-geezuɠeelai ta, gaamazu maayikiʋɛ. Gè la gaazaɠani ga ʋɛ seɠeai ná, ta é la laasei dɛɛni ga ze. 
\v 7 Kɛlɛ kɛɛʋɛ mà: ‹Wɛlɛ, ɗa ʋaazu kogi zeɠezu, è doun zunu zɔlɔɔ. Niizu mina dɔɔ ɓɔle, ɓaa gaazulati gani, ta mina ani mi, nii kɔzɔai, tɔɔzei doungoi naa yɛgɛ dee ɠoozu, é ɠaliva GALA ma, eyɛsu saa voloi zeeli.› »
\p
\v 8 Manoa Ɠɔoɠɔ GALAGI valini, é ɠɛ ma: «Ee, Màliɠii, GALA nui è teʋeni, é ʋaana mɔnɔ gi ʋɔ bɛ, é gi ɠala ga nii maanɛai gi kɛ doungoi ná-fai zu, nii é zɔlɔɔsu!»
\p
\v 9 GALA ge Manoa wooi mɛnini, GALA ná-geezuɠeelai ʋaani mɔnɔ anzanui ʋɔ bɛ, siɛgi zu é ɠɛni zeini la kpalagaʋɛ, sinigi Manoa la ɠɛni ba ná. 
\v 10 É suvilɛni é ɓizɛ, é li, é bo sinigi ma, é ɠɛ ma: «Wɛlɛ, zunui nii é ʋaani pɔ̀ bɛ zɔizu, é ɠula kɛlɛma bɛ̀ mɔnɔ.»
\p
\v 11 Manoa wuzeɠeni, é ʋilɛ anzai ʋolu, ti li zunui ʋɔ bɛ, é ɠɛ naa ma: «Ɗa ɠa nɛi è ɓɔɛai anzanui nii ʋɔ?»
\p Naa gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nà ʋe.»
\p
\v 12 Manoa ɠɛni ma: «Niizu è-laawooi a ʋilɛna su, tɔgi ɓɛgele ɠa gá so doungoi ná-faa zu, leeni ɠa gá kɛ?»
\p
\v 13 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «È-anzai maanɛɛʋɛ é ɓɔɠɔ zo naa pɛ su, nii gè boni ma. 
\v 14 É mina leezɛn ansaɠɔgi ma waai mi, é mina dɔɔ ɓɔle, ɓaa gaazulati gani, é mina ani nɔpɛ mi, nii kɔzɔai, é ziɛ ga devei naa, eɠɛʋelei gè boni ma la.»
\p
\v 15 Manoa ɠɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ma, naazu: «Va bu gi è zuzo, gi boli yiʋo ɠila kpɛtɛ è ʋɛ.»
\p
\v 16 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Anɛɛ ni ɗa sùzosu, gè la ɗa-laamianigi ta mia, kɛlɛ ni ɗa pɔ è gala zalaɠai ɠula Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, naa ɠɛ!» Manoa la ɠɛni kwɛɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ʋe.
\p
\v 17 É geezuɠeelai ɠaazaɠani, é ɠɛ ma: «È-laaseigi? Naa ɠa a kɛ, nii è bogai, naa laa a zeelina, gi zoo gi è wɔɔlɔ.»
\p
\v 18 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Lee vaa zu è gàazaɠasu dàaseigi ma? Daasei be maayikiai.»
\p
\v 19 Manoa boli yiʋoi zeɠeni, é kpɔ vebɛ zalaɠai ʋa, é gala zalaɠa ɠula kɔtu wolai ma Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. Laavɔɔ vaa ɠɛɛni, siɛgi zu Manoa ta anzai ti ɠɛni wɛlɛzu la, 
\v 20 abuzogi ɠɛni lɛɛzu geezu ʋelei, é ɗa zeɠe zalaɠa ɠulazuʋɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai lɛɛni zalaɠa ɠulazuʋɛ ma abuzogi zu. Manoa ta anzai ti naa ɠaai ma, ti looni zooi ma, ti laaʋɛ. 
\v 21 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai la mɔ ɠɛni ɠulani kɛlɛma Manoani bɛ ta anzai. Manoa kwɛɛni naazu ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ɠɛni de.
\p
\v 22 Manoa ɠɛni anzai ma: «Da zaazu ti, mazɔlɔɔ de GALA kaa.»
\p
\v 23 Anzai gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ni Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni pɔ ga é de ʋaa, é la ɓena da-vebɛ zalaɠai ta gala zalaɠai zo, é la ɓena naama vaiti kpein dɛɛ ga deye, é la ɓena naama vaiti kpein bo de ma.»
\p
\v 24 Anzanui doun zunu zɔlɔɔni, é daasei pɛɛ ga Samesɔn. Doungoi wɔɔlɔni, Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya looni bɛ. 
\v 25 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-Zɛnvui tɔɔzeini ga botii ɠɛa la Maɠané-Dan, Soleya ta Esetawɔle ti yɔɠɔzuʋɛ.
\c 14
\s Samesɔn Filisiti anzanui vulu vai
\p
\v 1 Foloi ta, Samesɔn yeini Timina, é Filisiti nuiti ta-anzalopoi ta ɠaani. 
\v 2 É ɠalegai ma ma, é boni kɛɛɠɛ ta dee ma, é ɠɛ ti ma: «Gè anzanui ta ɠaaʋɛ Timina, Filisiti anzalopoiti saama, à li wo naa vulu bɛ̀ ga anza.»
\p
\v 3 Kɛɛɠɛ ta dee ti ɠɛni ma: «Anzanu la è-ɠɛɛleaiti ti-loun anzanuiti saama ɓaa, ta da-nuɓusɛiti kpein, è liizu anzanu zeɠezu Filisiti nuiti pɔ bɛ, naama latipɛlɛʋolulala nuiti?»
\p Samesɔn ɠɛni kɛɛɠɛ ma: «À naa zeɠe bɛ̀, mazɔlɔɔ naa zoloogɛ mà.»
\p
\v 4 Kɛɛɠɛ ta dee ti la ɠɛni kwɛɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é loni naama vaiti untuɠɔ, mazɔlɔɔ naa ɠɛni kpɔɛ ɠeleɠele gaiziɛzu é lo Filisiti nuiti ba. Naama ziɛgi zu Filisiti nuiti ka ti ɠɛni zeini Izilayɛle nuiti unda.
\p
\v 5 Samesɔn yeini Timina ta kɛɛɠɛni ta dee, ti zeelini leezɛn ɓelei ʋɔ bɛ, gaamago nɔ zala ɓokpagi ɠulani, é ɗa zikɔ, é daaɠomi. 
\v 6 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-Zɛnvui yeini Samesɔn ma, zea ɲakai, é zalai zoni, é bali ga, eɠɛʋelei nu a ɗa boli yiʋoi ʋali ga la. Kɛlɛ é la ɠɛni naa woni kɛɛɠɛ ta dee ma. 
\v 7 É yeini é ɓɔɛ anzanui ʋɔ, naa ná-fai wola nɛɛni bɛ.
\p
\v 8 Foloi tanigaani teʋegai ma, é ɠaleni ma ga é li é vului ɠɛ, é zeɠeni pelei ʋa, é li é zalai ma ʋoomai ʋɛtɛ. É kɔingiti kaani, ti zalai ma ʋoomai zu, ta kɔin gulɔi. 
\v 9 É ta zeɠeni ya, é ɗa ziɛ, é ɗa kɔmɔ pelei zu. Siɛgi zu é zeelini la kɛɛɠɛ ta dee ʋɔ bɛ, é ta veeni ti ya, naati ti ta miini. Kɛlɛ é la ɠɛni boni ti ma ga é kɔin gulɔi ɠulani zala ʋoomai zu.
\s Samesɔn faalaalii wo fai  //  Filisiti nuiti ma
\p
\v 10 Samesɔn kɛɛɠɛ yeini anzanui ʋɔ bɛ. Samesɔn vulu vai ma laaɠolii woni, mazɔlɔɔ zekana nu niinɛiti ti ɠɛni kɛɛzu la. 
\v 11 Ti kaai ma, ti yeeloni nu ʋuusaʋagɔ (30) ʋa ga ná-siɛpoluiti, ti ɠɛ ba.
\p
\v 12 Samesɔn ɠɛni ti ma: «Nà faalaalii ta wosu wo ma. Ni wa poluwona mà, aisa fɛtii ma volo lɔfelai ʋa ɓe, nà seɠewuzeɠe ʋuusaʋagɔ (30) ve wo ya, ta seɠe wola ʋuusaʋagɔ (30). 
\v 13 Kɛlɛ ni wo la zooni wo ʋa poluwo mà, wa ɠa wa seɠewuzeɠe ʋuusaʋagɔ (30) ve zèa, ta seɠe wola ʋuusaʋagɔ (30).»
\p Ti ɠɛni ma: «Ɗa-vaalaalii wo, gi mɛni.»
\p
\v 14 É ɠɛni ti ma:
\q «Nii é mii wosu, nu laamianigi ɠulaʋɛ naa zu,
\q Nii suɓaai, nɛɛ gelei ɠulani naa zu.»
\p Folo saʋagɔ laawu, nu niinɛiti ti la ɠɛni zooni ti ʋa faalaalii ʋoluwo. 
\v 15 Foloi naanisiɛi,\f + \fr 14:15 \fr*\fq Foloi naanisiɛi\fq*\ft : Eɓulu woo zɛʋɛ wɔlɔmai zu, naa ɠa ga: \ft*\fqa foloi lɔfelasiɛi\fqa*.\f* ti ɠɛni Samesɔn anzai ma: «È-zinigi nɛɛnɛso, é faalaalii ʋoluʋɛ wo è ma, è ʋa è bo gi ma, ni naa laade, gá è ɠalazu, ɗa-o, ɗa-ʋɛlɛyeɠei-yo. Wo gi loligɛ ga wo loo gi zu ɓaa?»
\p
\v 16 Samesɔn anzai tɔɔzeini ga wɔlɔa daalɔɠɔma, é ɗa ɠɛ ma: «È la nɛ̀ɛni ʋɛ! Wɔ̀in la è ma! È faalaalii woga nà-zou zu nuiti ma, è la poluʋɛ lɛɛni ga ze!»
\p Kɛlɛ é ɠɛni ma: «Gè la poluwoni kɛ̀ɛ ma, anɛɛ dèe ɓalaa, ɗa ɠa ga poluwo è ma?»
\p
\v 17 É ɠɛni wɔlɔzu goizu fɛtii ma volo lɔfelaiti kpein daawu, foloi lɔfelasiɛi é faalaalii ʋoluʋɛ woni ma, mazɔlɔɔ anzanui ɓɔini da. Naa liini gaamanɔ é bo ná-nuɓusɛiti ma.
\p
\v 18 Foloi lɔfelasiɛi, aisa foloi ʋa da, taazuʋɛ nu niinɛiti ti ɠɛni Samesɔn ma: «Leeni ɠa ɲɛmigai kɔin gulɔi ʋa, ɓɛ ɠa suɓaai zalai ʋa?»
\p É ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ti ma: «Ni wo la ɠɛni wozai wolini ga nà-nikɛ zaai, wo la ɓena gooɠaaʋote sɔlɔɔ.»
\p
\v 19 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-Zɛnvui yeini ma, é yeini Asekalɔn. É zunu ʋuusaʋagɔ (30) ʋaani, é ta-zɔɔlaiti seɠeni, é seɠe wolaiti feeni naati zea, niiti ti faalaalii ʋoluʋɛ woni. Naa ʋolu, gola yiiɠaawanai ɠa é ɠaleni ma la kɛɛɠɛ ná-pɛlɛi wu.
\p
\v 20 Ti Samesɔn anzai veeni zunu loungoi naa ya, nii é ɠɛni ga bɔɔlai vulu vai zu.
\c 15
\s Samesɔn potokulai wo fai  //  Filisiti nuiti ma
\p
\v 1 Yeeɠɛɠalai tanigaa leʋegai ma, moloi é ga ɓeleegi, naa leʋe ziɛgi zu, Samesɔn liini laaliizu anzai ma ga boli yiʋoi, é ɗa ɠɛ ma: «Nà lɛɛzu ànzai ná-pɛlɛi wu.» Kɛlɛ anzai kɛɛɠɛ la ɠɛni kɛɛni, é ʋa lɛ ná.
\p
\v 2 Naa ɠɛni ma: «Gè ɠɛa laani da ga wɔin la è ma, gè fea è-wɔɔlai ya ga anza. Deɠe anzanui la ʋani, é ʋa leʋe tɔun ba ɓaa? Naa zeɠe tɔun potogi zu.»
\p
\v 3 Samesɔn ɠɛni ti ma: «Niizu gè la mɔ ɠɛa ga sɔba nu Filisiti nuiti ta-vaa zu, ni nà faa ɲɔu ɠɛɛna ga tiye.» 
\v 4 Samesɔn liini, é koʋe unsaʋagɔ (300) zo, é felefelegiti wɔɔngiti gili ɓɔɠɔ ʋa, é sɔmɔgi ɠili ti-wɔɔn felegɔiti saama. 
\v 5 É abui loni sɔmɔgiti ba, é yeeɓe koʋeiti ba, ti ʋilɛ Filisiti nuiti ta-moloiti su, nii é ga ɓeleegi, ma ɠiliiti ta ma mɔɔiti ti ɠala, ta wolive ɓeleiti.
\p
\v 6 Filisiti nuiti ti ɠɛni ma: «Ɓɛ ɠa é niima vai ɠɛai?»
\p Ti ɠɛni ti ma: «Samesɔn ʋe, Timina nui nɛkoi, tɔɔzei naa anzai zeɠeʋɛ, é fe bɔɔlai ya ga anza.» Filisiti nuiti ti liini, ti anzanui naa ɠala, ta kɛɛɠɛ.
\p
\v 7 Samesɔn ɠɛni ti ma: «Zekana wo kɛɛzu la ɓaa? Gè la mɔ looɠoga eyɛsu gè nɔnɔ ʋotokula wo ma.» 
\v 8 É laalɛɛni ti wu, é ti zuloɠani gola. Naa ʋolu, é li é zei Etame pugi zu.
\s Samesɔn vee vai  //  Filisiti nuiti zea
\p
\v 9 Filisiti nuiti ti liini ti ʋu Zuda yooi zu, ti vaza Leyi ʋele. 
\v 10 Zuda nuiti ti gaazaɠagi woni, ti ɠɛ ma: «Lee vaa zu wo lɛai gi laalɔɠɔma?»
\p Ti ɠɛni ti ma: «Gi ʋaaʋɛ ga gi Samesɔn ɠili, gi naa ʋotokula, nii é kɛai ga giye.»
\p
\v 11 Naa ɠa é kɛɛni, Zuda yooi zu zunu waasaʋagɔ (3.000) liini Etame pugi zu, ti ɠɛ Samesɔn ma: «È la suɠwɛɛ ɓaa ga Filisiti nuiti ta zeini ade unda? Leeni ɠa è kɛai ga giye?»
\p É ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ti ma: «Gè ti zogɛ, eɠɛʋelei ti sògai la.»
\p
\v 12 Ti ɠɛni ma: «Gi ʋaaʋɛ gi è ɠili, naa ʋolu gi è ve Filisiti nuiti zea.»
\p Samesɔn ɠɛni ti ma: «À ɠona bɛ̀, ga wo la pàa wa ɓɔɠɔi.»
\p
\v 13 Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Ɓa-o, gá pɔ nɔ ga gi è ɠili, gi è leʋe ti ʋɔ, kɛlɛ gi la è ʋaazu.» Ti gilini ga galu niinɛ felegɔ, ti kula pugi zu. 
\v 14 Siɛgi zu ti zeelini la Leyi, Filisiti nuiti ti kpeei looni ga koozunɛɛi, ti daaɠomi. Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-Zɛnvui yeini Samesɔn ma gaamanɔ. Galuiti ti ɠɛni zee ʋa, naati ti ɠɛni eɠɛ gezei, nii abui galaai, gili ɠaluiti pɛ ti ʋuuni ya, ti ɠula zee ʋa. 
\v 15 É soovalegi kpalɔɠae niinɛi ɠaani, é yeemaaleni, é seɠe, é zunu waagila (1.000) paani ga naa.
\p
\v 16 Samesɔn ɠɛni ma:
\q «Gè poomaiti gaalɛ ba
\q ga soovale kpalɔɠae ɠilagi,
\q ungo gè zunu waagila (1.000) paa,
\q ga soovale kpalɔɠae ɠilagi.»
\p
\v 17 Siɛgi zu é ɓeni la ga ɓɔɛ, é soovale kpalɔɠaei ʋilini ya. Ti naama adaʋɛ laasei pɛɛni ga Lamate-Leyi.\f + \fr 15:17 \fr*\fk Lamate-Leyi\fk*\ft : Daaseigi nii poluʋɛ ga «kpalɔɠae ɠizei».\ft*\f*
\p
\v 18 Kpɔɔle wɔin wola ɓɔini da, é wooɠulani Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, é ɠɛ ma: «Ɗa ɠa è kizo faa wolai nii ɠɛai ga zèei, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, niizu nà ga za ga kpɔɔle wɔin, nà ga loo tatipɛlɛʋolulala nuiti zeezaama?» 
\v 19 Gaamanɔ, GALA ge kɔtui ma yeɠei laalaoni, nii é Leyi, ziɛi ɠulani ná. Samesɔn ɓɔɔleni, ziilɛi tɔɔn, é zɛbɛi zɔlɔɔ ʋolu. Naa ɠa é kɛɛni ti ziɛungi naa laasei pɛɛni ga En-Ɠakole,\f + \fr 15:19 \fr*\fk En-Ɠakole\fk*\ft : Daaseigi nii poluʋɛ ga «tolibo nui ná-ziɛungi».\ft*\f* naa ná-ziɛungi, toɠa dɛ ná zaaɠaza Leyi.
\p
\v 20 Samesɔn ɠɛni ga tukpɔɠaaleʋe nui Izilayɛle yooi zu, Filisiti nuiti ta-ziɛgi zu kona ʋuufelegɔ (20) laawu.
\c 16
\s Samesɔn ná-fai Gaza taazuʋɛ
\p
\v 1 Samesɔn liini Gaza taazuʋɛ, é koloɠolo anzanui ta ɠaani ná, é lɛɛni naa ná-pɛlɛi wu. 
\v 2 Ti ɠɛni Gaza nuiti ma: «Samesɔn zeeliʋɛ taazuʋɛ.» Ti nu ɠulazuʋɛ kpein makɛni kpidii, ti ɗa maaɓɔun taa ziɠidaʋɛ. Anɛɛ naa ʋe, ti ɠaalɛini kpidii ɲɛgɛlɛin, ti deve ga ti paa sobui.
\p
\v 3 Samesɔn yɛni laani dɔin eyɛsu kua zaamai. Kua zaamai, é wuzeɠeni, é taai ma ziɠigi ma ɓo sɛʋɛiti soni ta daamasa felegɔiti, é kpo sɔɠɔgi ʋa, é ti pɛ pu ɠɔma, é li ga tiye gize unmaʋɛ Eɓelɔn letemaʋɛ.
\s Dalila Samesɔn yaava vai
\p
\v 4 Tago zuɠoozaai ma, Samesɔn anzanui ta nɛɛni ʋɛ, nii daa ɠɛni ga Dalila, é ɠɛni zeini Solɛke nɛmɛi zu. 
\v 5 Filisiti nuiti ta-ɠundiɠiiti ti liini naa ʋɔ bɛ, ti ɠɛ ma: «Nɛɛnɛso dɛɛ, è kwɛɛ ʋɛ ná-zɛbɛ wolai zeɠezu ná, ta ʋelei ga zobo sɔlɔɔ da ma, gá gilizu, gi vɔni ma, gi ɠilagilagi ɠa wali ɠae waagila ungila (1.100) fe è ya.»
\p
\v 6 Dalila ɠɛni Samesɔn ma: «Nà è maanɛɛnɛzu, ʋɛ ɗa-zɛbɛ wolai zeɠezu ná, soma è ná lɛ ga ze, ta leeni ɠa nu a è ɠili la, nu vɔni è ma.»
\p
\v 7 Samesɔn gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ni nu a gìlina ga mɛɛn galu niinɛ lɔfela, niiti ti la dɛ vɔɔni, zɛbɛi ɠa ɠula zèa, nà ɠɛ nɔ eɠɛ nui mɔtaiti kɛʋele.»
\p
\v 8 Filisiti nuiti ta-ɠundiɠiiti ti ʋaani ga mɛɛn galu niinɛ lɔfelaiti Dalila ʋɔ, niiti ti la ɠɛni dɛ vɔɔni. É gilini ga naati. 
\v 9 Kɛlɛ ti nuiti dɔɔɠuni koba pɛlɛi wu. Anzanui ɠɛni ma: «Filisiti nuiti ta ga è zo, Samesɔn!» É mɛɛn galui naati suleʋeleʋeni eɠɛ nɔ geze vuɓe ga ɠala abu ɠa. Ná-zɛbɛi zeɠezuʋɛ la ɠɛni ɠwɛɛni.
\p
\v 10 Dalila ɠɛni Samesɔn ma: «Wɛlɛ, è gàaɓoloɠazu, zɛɛiti ka è ti woga mà. Niizu nà è maanɛɛnɛzu, soma è naa lɛ ga ze, nii nu ɠa è ɠili la.»
\p
\v 11 É ɠɛni ma: «Ni ta gìlina ga galu wɔɛn niinɛiti, ti la dɛ botii ɠɛɛni ga tiye, zɛbɛi ɠa ɠula zèa, nà ɠɛ nɔ eɠɛ nui mɔtaiti kɛʋele.»
\p
\v 12 Dalila galu wɔɛn niinɛiti seɠeni, é gili ga tiye. Naa ʋoluma, é ɠɛ ma: «Filisiti nuiti ta ga è zo, Samesɔn!» Nuiti ma ti ɠɛni loni koba pɛlɛwuʋɛ. Kɛlɛ galuiti ti ɠɛni zeei ʋa, é ti leʋeni ga eɠɛ geze ɠaali ɠila nɔ.
\p
\v 13 Dalila ɠɛni Samesɔn ma: «Zaaɠaza ɗa gàaɓoloɠazu, zɛɛiti nɔ ɠa è ti wosu mà. Dɛɛ ga ze, nii nu ɠa è ɠili la.»
\p Samesɔn ɠɛni ma: «Ni ɗa nɔ̀un kpaɠa lɔfelaiti fɛlɛna geze vɛlɛ ɓakogi zu, è ti zei da ga pagɔ ga gului, nà ʋala sɛ̀bɛi ma, nà ɠɛ eɠɛʋelei nuɓusɛi mɔtaiti ti la.»
\p
\v 14 Kɛai ma ɲiizu, Dalila nɔun kpaɠa lɔfelaiti fɛlɛni geze vɛlɛ ɓakogi zu, è ti zei da ga pagɔ ga gului. É ɠɛni ma: «Filisiti nuiti ta ga è zo, Samesɔn!»
\p É wuunni, é ɠula ná-ɲiimɛnii zu, é kpako guluiti tɔɔɠulani.
\p
\v 15 Dalila ɠɛni ma: «Ɗa zoo ɠale è ɠɛ mà: ‹Gè è nɛɛʋɛ ʋɛ.› È la laani dà! Wɛlɛ, ná zeizu ɠɛa saʋa, è ɗa gàaɓoloɠa, è la kɛɛni, è ʋa ɗa-zɛbɛ wolai zeɠezuʋɛ lɛ ga ze.» 
\v 16 Tɛi folo-o-folo é ɠɛni kpɔlɔzu, é ɗa zelii lo ma ga daawooiti, saa wɔin soni.
\p
\v 17 É ɠoozu vai pɛ boni ma, é ɠɛ ma: «Kpeka la dɛ vɔɔɠuni nɔ̀ungi ʋa, tɔɔzei gè yɛni dèe ɠoozu, gè ɠaliva GALA ma. Ni nɔ̀ungi a wona, nà ʋala sɛ̀bɛi ma, nà ɠɛ eɠɛʋelei nuɓusɛi mɔtaiti ti la.»
\p
\v 18 Dalila kaai ma ga é ɠoozu vai pɛ boga ma, é wooleʋeni, ti Filisiti nuiti ta-ɠundiɠiiti toli, é ɠɛ ti ma: «À ʋaana niizu, mazɔlɔɔ é ɠoozu vai pɛ boga mà.» Filisiti nuiti ta-ɠundiɠiiti ti liini pɔ bɛ, ga waliiti ya. 
\v 19 É Samesɔn laani ɠɔɠɔi ma, naa ɲi, naa ʋolu é zunui ta lolini, naa nɔundeɠa vɛlɛa lɔfelaiti teʋe ga. Pele ɠana é tɔɔzeini la ga vɔniga ma, tɔɔzei ná-zɛbɛi ɠulani zea.
\p
\v 20 É ɠɛni ma: «Filisiti nuiti ta ga è zo, Samesɔn!»
\p É wuunni, é ɠula ná-ɲiimɛnii zu, é ɠɛ ɓɔɠɔ ma: «Nà ɠulazu, eɠɛʋelei gè kɛai la mɔungiti su, gè ɓɔɠɔ vie!» É la ɠɛni kwɛɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI zeɠea polu.
\p
\v 21 Filisiti nuiti ti soni, ti gaazuɠɛzɛ felegɔiti kulani su. Ti yeini la Gaza, ti gili ga kɔlu ɓɔi yɔlɔɠɔi, ti pili kasoi ɠa, é ɗa molo ziɠa ɠɔtui lati.
\s Samesɔn ná-potokulai ta saa vai
\p
\v 22 Anɛɛ naa ʋe, nɔungi ɓuyega ʋoluma, nɔundeɠai tɔɔzeini ga lɛa nɔungi ma. 
\v 23 Tama, Filisiti nuiti ta-ɠundiɠiiti ti ɠaalɛɛni ba, ga ti zalaɠa wola ɠula ta-ɠalagi Dagon ʋɛ, ti ɠoozunɛ. Ti ɠɛni ɠɛɛzu: «Gá-ɠalagi gi zili nui Samesɔn lɔa gi yeezu.»
\p
\v 24 Siɛgi zu nuɓusɛiti ti kaani la, ti ɠoozunɛɛni, ti ta-ɠalagi maamusɛ, ti ɠɛ ma:
\q «Gá-ɠalagi gi zili nui lɔa gi yeezu,
\q tɔ ɠa é ɠɛni gá-yooi ɠoloɠolosu,
\q é ɗa gá-nu mɔinmɔingiti paa.»
\p
\v 25 Tɛi ti wola ɠoozunɛɛni, ti ɠɛni ma: «À Samesɔn loli, é ʋa é ɠaogi wo gi ʋɛ!» Ti Samesɔn lolini, é ɠula kasoi ɠa, é ɗa ɠaogi wo ti ɠaazu. Ti toni pɛlɛi ma ɓɛdɛgiti zɔɠɔzuʋɛ.
\p
\v 26 Samesɔn ɠɛni zunu loungoi ma, nii é ɠɛni sosu zee ʋa: «Lo tùɠɔ, è zèe ʋɛɛ kpɛdɛgiti ba, niiti pɛlɛi zeini ti ɠa, gè yeeve ti ʋɛ.»
\p
\v 27 Pɛlɛ wolai naa laaveni ga nuɓusɛi, zunuiti ta anzanuiti, Filisiti nuiti ta-ɠundiɠiiti kpein ti ɠɛni ná. Seizei bosuʋɛ pɛlɛ ɠɔmaʋɛ, miná pɛ ka naa laaveni, nu waasaʋagɔ (3.000) ɠa é ɠɛni ná, zunuiti ta anzanuiti, ti ɠɛni wɛlɛzu Samesɔn ʋa, é ɗa ɠaogi wo. 
\v 28 Samesɔn wooɠulani Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, é ɠɛ ma: «Màliɠii, Ɠɔoɠɔ GALAGI! Nà è maanɛɛnɛzu, ɠizɛ sù, ee, GALA, zɛbɛi ve bɛ̀, niizu, ná ɠɛ ɠila kpe nɔ, gè gàazuɠɛzɛ felegɔi vaa ʋotokula Filisiti nuiti ma!»
\p
\v 29 Samesɔn yeeveeni zaamazu ɓɛdɛ felegɔiti bɛ, pɛlɛi ɠɛni zeini ga, é vɔɔɠu ti ʋa, zɔi ɠɛni zeezazuʋɛ, zɔi ɠɛ kɔʋɛzuʋɛ. 
\v 30 Naa ʋolu é ɠɛni ma: «Gi za ʋɔɔma gá Filisiti nuiti!» É ti laaʋilini ga zɛbɛi pɛ, pɛlɛi woloni Filisiti nuiti ta-ɠundiɠiiti ma, ta bɛbɛi, nii é ɠɛni ná. Nii é paani saazuʋɛ, naa mɔinni é leʋe kɛai ma vulua gele ʋa.
\p
\v 31 Kɛɛɠɛleaiti ta ná-nuiti kpein, ti yeini, ti ma ʋoomai zeɠe, ti lii la, ga ti maaɠulu Soleya ta Esetawɔle ti yɔɠɔzuʋɛ, kɛɛɠɛ Manoa ná-kabayeɠei zu. É ɠɛni ga tukpɔɠaaleʋe nui Izilayɛle yooi zu kona ʋuufelegɔ (20) laawu.
\c 17
\s Mika ná-zalaɠa ɠulazuʋɛ
\p
\v 1 Zunui ta ɠɛni zeini Efelayime ɠize yooi zu, daaseigi ɠɛni ga Mika. 
\v 2 É ɠɛni dee ma: «È-ɠi ka su ga ti wali ɠae waagila ungila (1.100) unmani è ya, è unma nui voovooni gàazu. Nà ɠa gè walii naa ɠulani è ya, toɠa pɔ̀ bɛ.»
\p Dee ɠɛni ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya loo dòun zunui ʋɛ!»
\p
\v 3 É wali ɠae waagila ungilagi (1.100) veeni dee ya, naa ɠɛni ma: «Nà niima wali ɠaei veezu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ ga nà ɓɔɠɔi zeei, é ɠɛ dòun zunui ʋɛ, ga vololibai ta kɔɔɠɔ ganigi é ga kɔlui gaawuungai. Zekana gè feezu la è ya ʋolu.»
\p
\v 4 É wali ɠaei veeni dee ya. Dee wali ɠae unfelegɔi (200) zeɠeni, é fe kɔlu ɠaawuun nui ya. Naa vololibai ta kɔɔɠɔ ganigi ɓɛtɛni ga kɔlu ɠaawuungai. Ti ti ʋuuni Mika ná-pɛlɛi wu.
\p
\v 5 Mika naa, ada zɔlɔɔni ná-pɛlɛi wu, ʋɛ é ɠɛni nɔkɔsu ná ti wu. É zalaɠa ɠula zeɠei ta pɛlɛ wu zalei taɠiligaa ɓɛtɛni, é ná-doun zunui ta zei ga ná-zalaɠa ɠula nui.
\s Mika ná-zalaɠa ɠula nui
\p
\v 6 Naama ziɛgi zu, masa ge la ɠɛni Izilayɛle unda. Ɛsɛ ge ɠɛni naa nɔ ɠɛɛzu, nii pagai gaazu. 
\v 7 Zunu loungoi ta ɠɛni Ɓɛteleyɛme laai zu, Zuda yooi zu, Zuda ná-bolodai zu. É ɠɛni ga Levi nui ta, é ɠɛni seikɔɠɔmai zu. 
\v 8 Zunui naa zeɠeni Ɓɛteleyɛme taazuʋɛ, Zuda yooi zu, é li zeizu adaʋɛ ta, ʋɛ a zei ná. É yɛni ziɛzu pelei zu, é zeeli Efelayime ɠize yooi zu, eyɛsu é zeeli Mika ná-pɛlɛi wu.
\p
\v 9 Mika ɠɛni ma: «Ɗa zeɠezu mini?»
\p É gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nà ga Levi nui, Ɓɛteleyɛme, Zuda yooi zu, nà liizu gè zei ʋɛ nà zoo zeizu ná.»
\p
\v 10 Mika ɠɛni ma: «Yɛ pɔ̀ bɛ, è ɠɛ ga kɛ̀ɛ, ta zalaɠa ɠula nui bɛ̀, nà wali ɠae puugɔ ve è ya kona gilagi laawu, é ɓɔ seɠeiti ba, ta daamianigi.»
\p Levi nui ná-botii lɔɔzeini. 
\v 11 É vaani bu ɠana, é yɛ zunui naa ʋɔ bɛ, naa ɓalaa yeezeini bu, é deve ga ná-doun zunui ta. 
\v 12 Mika Levi nui zeini zalaɠa ɠula wotii unda, zunu loungoi naa ɠɛni ga ná-zalaɠa ɠula nui. É naa laazuʋɛɛni ná-pɛlɛi wu. 
\v 13 Mika ɠɛni ma: «Niizu, gè kwɛɛga ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa faanɛɛ ɠɛ bɛ̀, tɔɔzei Levi nui nii ɠa bà ga zalaɠa ɠula nui.»
\c 18
\s Zou ɠaiziɛ vai Dan mavofodaiti bɛ
\p
\v 1 Naama ziɛgi zu, masa ge la ɠɛni Izilayɛle unda. Dan mavofodaiti ti ɠɛni zou ɠaiziɛzu, ʋɛ ta zei ná. Mazɔlɔɔ eyɛsu naama ziɛgi zu zeeli, ti la ɠɛni dɛ zou zɔlɔɔni Izilayɛle ʋɛlɛyeɠei zɔiti saama. 
\v 2 Dan mavofodaiti ti zunu ɠɛzɛɠɛzɛ dɔɔlugɔ ɠulani ɓɔɠɔ zaama, ti zeɠe Soleya ta Esetawɔle, ti li ti zooi ʋɛtɛ, ti ziɛziɛ su. Ti ɠɛni ti ma: «À li, wo zooi zuʋɛtɛ.»
\p Ti zeelini Efelayime ɠize yooi zu, eyɛsu ti li Mika ná-pɛlɛi wu, ti ɲi ná. 
\v 3 Ti maaɓuɠaai ma Mika ná-pɛlɛi ʋa, ti Levi zunu loungoi wooi ʋaaɠulabai ɠwɛɛni, ti ɠale ma, ti ɠɛ ma: «Ɓɛ ɠa paai ga ɗe ʋɛ? Leeni ɠa è kɛɛzu ʋɛ? Leeni vaa zu è yɛsu ʋɛ?»
\p
\v 4 Nii kpein Mika kɛɛni bɛ, é naati boni ti ma, é ɠɛ ti ma: «Toɠa ɗa sàla, gè ɠɛa ga ná-zalaɠa ɠula nui.»
\p
\v 5 Názu ɠa ti ɠɛni ma la: «Gá è maanɛɛnɛzu, GALA gaazaɠa dɛɛ, gi kwɛɛ ni siɛi gi tɔɔzeiɗa, toɠa zoloo.»
\p
\v 6 Zalaɠa ɠula nui ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ti ma: «À li ziilɛigi zu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa wo ʋa, siɛi zu wo tɔɔzeizu.»
\p
\v 7 Zunu lɔɔlugɔi naati ti liini, ti zeeli Layise. Ti nuɓusɛiti kaani ti zeini ná, ti laai ɓɔɠɔ la, ga Sidɔn nuiti kɛʋele, ti yiilɛiɗai kitogi zu. Nu nɔpɛ ge la ɠɛni ti ɓɔlɔzu ti-maaɠoolii zu, ɓaa é ʋa zei ti unda. Ti maaɠoozani Sidɔn nuiti ba, kpɔfaama la ɠɛni ti yɔɠɔzu ta nu nɔpɛ.
\p
\v 8 Zunu lɔɔlugɔi naati ti ɠaleni ma, ti li ti-ɠɛɛleaiti pɔ bɛ Soleya ta Esetawɔle, naati ti ɠɛni ti ma: «Lee vaa ɠa siɛi ma?»
\p
\v 9 Ti ɠɛni ti ma: «À wuzeɠe! Ade lɛ ti laalɔɠɔma, mazɔlɔɔ gi zooi ɠaaʋɛ, gola ʋagɛ. Toɠa ɠale! Wa zeini nɔ, wo la faa wosu! À mina ɠɛ ga dɔɔʋɛ nui. À pele zo, wo li wo zooi naa zo! 
\v 10 Wa zeelina náʋɛ, wa nuɓusɛiti ka ná, ti laai ɓɔɠɔ la. Zou ʋe gola wɔɔlɔai, GALA ge fea wo ya, ada ʋe nu la ʋalaga ani nɔpɛ ma ná, anii nii kpein nɔ é eteai zu.»
\p
\v 11 Zunu undɔzita (600), Dan mavofodaiti su, naati ka ti ta-ɠɔɔɠɔ zɔɔlaiti seɠeni, ti zeɠe Soleya ta Esetawɔle. 
\v 12 Ti lɛɛni, ti kɔɔlaaɠai ʋu Kiliyate-Yeyalime ʋoluʋɛ, Zuda yooi zu. Naa ɠa é ba, naama adaʋɛ laasei pɛai ga Maɠané-Dan, zaaɠaza (nii poluʋɛ ga «Dan ná-kɔɔlaaɠai»). 
\v 13 Ti zeɠeni miná, ti li Efelayime ɠize yooi zu, eyɛsu ti zeeli Mika ná-pɛlɛi wu.
\p
\v 14 Zunu lɔɔlugɔi niiti ti liini Layise yooi zuʋɛtɛsu, naati ti ɠɛni ti-wɔɔlaiti ma: «Wo suɠwɛɛ nɛi ɓaa, ga zalaɠa ɠula zeɠei ɠa pɛlɛi nii ta wu, ta pɛlɛ wu zaleiti, ta vololibai, ta kɔɔɠɔ ganigi taɠili, nii é ga kɔlu ɠaawuungai? À naa leve, nii wa kɛ.» 
\v 15 Ti ɠaleni ma miná, ti lɛ Levi zunu loungoi ná-pɛlɛi wu, Mika ná-pɛlɛi wu, ti tuʋɔgi wo. 
\v 16 Názu niina, Dan mavofodaiti, nu undɔzitai (600) niiti kɔɔɠɔ zɔɔlai ɠɛni ti ya, ti ɠɛʋele ɓɛtɛai kɔɔɠɔ vai ma, naati ti ɠɛni loni pɛlɛlaʋɛ. 
\v 17 Zunu lɔɔlugɔi niiti ti liini zooi zuʋɛtɛsu, naati ti lɛɛni, ti vololibai zeɠe, ta zalaɠa ɠula zeɠei, ta pɛlɛ wu zaleiti, ta kɔɔɠɔ ganigi, nii é ɠɛni ga kɔlu ɠaawuungai. Zalaɠa ɠula nui ɠɛni loni pɛlɛlaʋɛ ta nu undɔzitaiti (600) niiti kɔɔɠɔ zɔɔlai ɠɛni ti ya.
\p
\v 18 Zalaɠa ɠula nui zɔiti kaai ma, ti lɛ Mika ná-pɛlɛi wu, ti vololibai zeɠe, ta zalaɠa ɠula zeɠei, ta pɛlɛ wu zaleiti, ta kɔɔɠɔ ganigi é ga kɔlu ɠaawuungai, é ɠɛni ti ma: «Leeni ɠa wo kɛɛzu miná?»
\p
\v 19 Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Maaɠɛ kpɔ! Yeeʋɛɛ la, è ʋilɛ gi ʋolu, ɠɛ ga ɠɛɛɠɛi gi ʋɛ, ta zalaɠa ɠula nui. Fizɔgɛ è ma nɛi ɓaa, è ɠɛ ga zalaɠa ɠula nui zunu ɠilagi nɔ ʋɛ, ɓaa è ɠɛ ga zalaɠa ɠula nui bolodai ʋɛ, ta pɛlɛyeɠei ʋɛ, Izilayɛle yooi zu?»
\p
\v 20 Zalaɠa ɠula nui wola ɠoozunɛ naama vai zu. É zalaɠa ɠula zeɠei zeɠeni, ta pɛlɛ wu zaleiti, ta vololibai, é ʋilɛ nuɓusɛiti saama.
\p
\v 21 Ti pele zoni, ti ɗa li, ti doungoiti toni luɠɔ, ta toganiiti, ta kasɔiti.
\p
\v 22 Ti maaɠoozaai ma Mika ná-pɛlɛi ʋa, Mika zeiɲɔɠɔiti ti ɓɔɠɔ lolini, ti ʋilɛ Dan ná-nuiti polu. 
\v 23 Ti ɠɛni kpeei loozu Dan ná-nuiti polu, naati ti ɠaleni ma, ti ɠɛ Mika ma: «Leeni ɠa kɛai, è toligi wosu ɠana?»
\p
\v 24 É ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ti ma: «Nà-galagiti gè ti ɓɛtɛni, wo ti zeɠea, é ʋɛɛ zalaɠa ɠula nui ʋa, wo lia ga tiye, lee ɠili ka niina zɛgai zèa, wa gaazaɠa mà vaa zu?»
\p
\v 25 Dan ná-nuiti ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Mina gi woizuɓɔlɔ! Tanisu gi zaama, nui tanigaa yiiɠaawana, ti loo è ma. Toɠa ɠɛ ga è undaaʋili faa, wa ɗa-ʋɛlɛyeɠei.» 
\v 26 Dan ná-nuiti ti pele zoni, ti ɗa li. Mika kaai ma ga ta-zobogi wɔɔlɔʋɛ nɔnɔi ʋa, é ɠaleni ma, é li ná-pɛlɛi wu.
\s Dan mavofodaiti ti zei vai Layise
\p
\v 27 Nii kpein Mika kpɛtɛni, zekana Dan ná-nuiti ti naati seɠeni la, ti li ga tiye, é ʋɛɛ zalaɠa ɠula nui ʋa, é ɠɛni zea. Naa ʋoluma, ti laalɛɛni Layise wu, ti nuɓusɛiti paa, niiti ti ɠaalɛini, ti laai ɓɔɠɔ la, ti zeini ziilɛigi zu, naa ʋolu ti abui loni taai ʋa. 
\v 28 Nu nɔpɛ ge la ɠɛni ʋaani, é ʋa ɓɔ ti ʋa, mazɔlɔɔ ti maaɠoozani Sidɔn yooi ʋa, kpɔfaama la ɠɛni ti yɔɠɔzu ta nu nɔpɛ, ná ɠɛni nɛmɛi zu, nii é Ɓɛte-Leɠɔɓe.
\p Dan ná-nuiti ti taai loni ʋolu, ti zei ná. 
\v 29 Ti taai laasei pɛɛni ga Dan, ti-mɛmɛwola Dan laaseigi, Izilayɛle ná-doun zunui, kɛlɛ mɔungi daaseigi ɠɛni ga Layise. 
\v 30 Dan ná-nuiti ti vololibai naa ɠaalɔni ná, ti Zonatan zei ga zalaɠa ɠula nui, Dan mavofodaiti bɛ, nii é ɠɛni ga Gɛɛlɛsome ná-doun zunui, Moize\f + \fr 18:30 \fr*\fq Moize\fq*\ft : Eɓulu woo zɛʋɛ wɔlɔmai zu, naa ɠa ga: \ft*\fqa Manasé\fqa*.\f* ná-dounloin. Naa mavofodaiti ka ti ɠɛni naama wotii ma, eyɛsu ti li ga tiye duɔlai zu. 
\v 31 Vololibai nii Mika kpɛtɛni, ti naa makɛni, GALA pɛlɛi nii é ɠɛni Silo, naa ná-yeeɠɛɠalai kpein daawu.
\c 19
\s Giɓea laaʋeaiti ta-vaa ɲɔi
\p
\v 1 Naama ziɛgi zu, masa ge la ɠɛni Izilayɛle unda. Levi nui ta ɠɛni ná, é ɠɛni zeini Efelayime ɠize yooi ɠaaɓelazuʋɛ, é anzai ta zeɠeni Ɓɛteleyɛme Zuda yooi zu, nii é la vuluni ga zɔiti kɛʋele. 
\v 2 Kɛlɛ anzanui naa ɓɔɠɔ lɔɔni koloɠologi zu, é zeɠeni pɔ bɛ, é ɠale ma kɛɛɠɛ ʋɔ bɛ Ɓɛteleyɛme, é kɛɛni ná ga alu naanigɔ. 
\v 3 Sinigi wuzeɠeni, é li pɔ bɛ, é ʋa ɓɔɛ pɔ, é ziila, é lii la. Ná-botiɠɛ zunu loungoi ɠɛni ba, ta soovale felegɔ. Anzanu loungoi naa lɛɛni kɛɛɠɛ ná-pɛlɛi wu, siɛgi zu kɛɛɠɛ zunui ɠaani la, é yeezeini bu ga koozunɛ.
\p
\v 4 Nɛkoi, anzanu loungoi kɛɛɠɛ, naa yeeʋilini su, é yɛ naa ʋɔ bɛ, é kɛ ná ga folo saʋagɔ. Ti ɗa daamii wo, ti ɗa ɓɔɔle, ti ɗa ɲi ná. 
\v 5 Foloi naanisiɛi, ti wuzeɠeni ga sobuzobui, Levi nui ɠɛʋele ɓɛtɛni ga é li. Kɛlɛ anzanu loungoi kɛɛɠɛ ɠɛni nɛkoi ma: «Ani go mi, è zɛbɛ zɔlɔɔ, wa li niina.»
\p
\v 6 Ti zeini, ti daamii wo, ti ɓɔɔle ʋɔɔma ti felegɔ. Naa ʋolu anzanu loungoi kɛɛɠɛ ɠɛni anzazinigi ma: «Deve, è ɲi ʋɛ, è yiilɛi.» 
\v 7 Anzazinigi wuzeɠeni ga é li, kɛlɛ nɛkoi ɠilini ma, é kpidi ɠila kɛɛni ná mɔnɔ. 
\v 8 Foloi lɔɔlusiɛi, é wuzeɠeni ga sobuzobui ga é li. Anzanui kɛɛɠɛ ɠɛni ma: «Nà è maanɛɛnɛzu, ani go mi, wo naa maaɓɔun, foloi gaayei.» Ti felegɔ pɛ ti daamii woni.
\p
\v 9 Anzazinigi wuzeɠeni, ga ti li ta anzai nii é la ɠɛni fuluni ga zɔiti kɛʋele, ta ná-botiɠɛ zunu loungoi, kɛlɛ anzai kɛɛɠɛ ɠɛni ma: «Wɛlɛ foloi gaayeiɗa, woza lia, à ɲi ʋɛ, foloi lia. À ɲi ʋɛ, è yiiɠaalɛi, lina wa wuzeɠe ga sobuzobui, wo ʋilɛ pelei zu, è li ɗa-laazu.» 
\v 10 Anzazinigi la ɠɛni pɔ ga é ʋa ɲi ná, é wuzeɠeni, é li. É zeelini Yeɓuse ɠakalaʋɛ, nii é ga Zeluzalɛme, ta soovale felegɔiti ti maaɠiliai, ta anzai nii é la ɠɛni vuluni ga zɔiti kɛʋele.
\p
\v 11 Siɛgi zu ti zeelini la Yeɓuse, foloi wola liini niina. Botiɠɛ zunu loungoi ɠɛni maliɠii ma: «Ade li, de lati Yeɓuse nuiti ta-laai tɛi ma, ade ɲi ná.»
\p
\v 12 Maliɠii gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ɓa-o, ade la laazu zii ɠiligiti ta-laazu, ʋɛ Izilayɛle nu la ná, ada ɲiizu Giɓea.» 
\v 13 É ɠɛni mɔnɔ ná-botiɠɛ zunu loungoi ma: «Ade li, de maaɓuɠa nuuma adaʋɛti ta ʋa, Giɓea ɓaa Lama, de ɲi ná.» 
\v 14 Ti yɛni ziɛzu eyɛsu foloi da, siɛgi zu ti maaɓuɠani la Giɓea ʋa, nii é Ɓɛnzamɛn yooi zu. 
\v 15 Ti latini eyɛsu ti zeeli miná, ti ɲi Giɓea. Levi nui lɛɛni, é lo taa zaamaʋɛ. Nu nɔpɛ ge la ɠɛni suzoni, é ʋa daazuʋɛɛ ná-pɛlɛi wu, ga é ɲi ná.
\p
\v 16 Gaaɓelasu, kɛwola wɔlɔi ta ʋaani kpɔkɔi, é zeɠe boti ɠɛɛzuʋɛ kpalagaʋɛ, zunui naa ɠɛni ga Efelayime ɠize yooi zu nui ta, é ɠɛni zeini Giɓea, kɛlɛ náʋɛ nuiti ti ɠɛni ga Ɓɛnzamɛn nuiti. 
\v 17 É ɠaazuwuzeɠeni, é wɛɛin ɠa taa zaamaʋɛ. Kɛwolai ɠɛni ma: «Ɗa liizu mini? Ɗa zeɠezu mini?»
\p
\v 18 É gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Gá zeɠezu Ɓɛteleyɛme Zuda yooi zu, gá liizu Efelayime ɠize yooi ɠaaɓelazuʋɛ, miná ɠa gè zɔlɔɔni ná. Pàaʋɛ, gè zeɠe Ɓɛteleyɛme Zuda yooi zu, nà liizu Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-pɛlɛi wu, kɛlɛ nu nɔpɛ ge la ná, nii é yeezeizu bù. 
\v 19 Tama, tufai ɠa gi ya soovalegiti kɔnɔ fai zu, ta ɓului ɓalaa, ta dɔɔi, gi ʋɛ ga ànzai ta nà-botiɠɛ nui, gi ɓɛdɛ la ani nɔpɛ ba.»
\p
\v 20 Kɛwolai ɠɛni ma naazu: «Ziilɛigi ɠɛ è ʋɛ! Gè minazeɠea ga è-maavai pɛ, è la ɲia taa zaamaʋɛ.» 
\v 21 É ti lɛɛni ná-pɛlɛi wu, é tufai ve soovalegiti zea. Siɛʋeaiti ti ɠɔɠɔiti maagbani, naa ʋolu ti daamii wo, ti ɓɔɔle.
\p
\v 22 Siɛgi zu ti ɠɛni ɠoozunɛɛzu la, taazuʋɛ zunuiti, nu ɲakaiti, ti ʋaani ti ɠaku pɛlɛi ma, ti ɗa daa ziɠa, ti ɗa ɠɛ kɛwola wɔlɔi ma, pɛlɛ kɛɛ nui: «Zunui ɠula, nii tɛai è ʋɔ bɛ, gi ɓɛdɛ ɠula la!»
\p
\v 23 Pɛlɛ kɛɛ nui ɠulani, é li ti ʋɔ bɛ, é ɠɛ ti ma: «Ɓa-o, kɛ̀ɛleaiti, à mina faa ɲɔu ɠɛ, nà wo maanɛɛnɛzu, tɔɔzei zunui nii ɠa ga mà wɛɛn, à mina tɔɠɔ ɠoloɠolo faa ɠɛ. 
\v 24 Wɛlɛ dòun anzanui ʋa, kpeaai, ta zunui anzai, nà ɠulazu ga naati. À loo naati ma, wo naa ɠɛ nii wo wɔinni wo kɛ. Kɛlɛ à mina tɔɠɔ ɠoloɠolo faa wolai naa ɠɛ ga zunui nii.»
\p
\v 25 Zunui naati ti la ɠɛni woiloni goo ma. Názu ɠa Levi nui anzai zoni la, é kula eteaʋɛ. Ti ʋuuni ma, ti ʋooʋa ma, é zo kpidii ma eyɛsu sobui, naa ʋolu sobuzobui ti yeeɓe ba. 
\v 26 Sobui, anzanui naa ʋaani, é loo zunui naa ná-pɛlɛlaʋɛ, ʋɛ sinigi ɠɛni ná, eyɛsu woza ɠala.
\p
\v 27 Sobui sinigi wuzeɠeni, é pɛlɛi laalao, é ɠula, é ʋa li ná-siɛi ma. Kɛlɛ anzanui naa, é ga anzai nii é la ɠɛni fuluni ga zɔiti kɛʋele, é naa ɠaani laani nu lɛɛzuʋɛ pɛlɛi wu, zeeiti pɛai kpofalagi ma. 
\v 28 É ɠɛni ma: «Wuzeɠe, de li!» Kɛlɛ gooɠaaʋote ge la ɠɛni veeni. Sinigi seɠeni, é pɛɛ soovalegi gila kɔma, é ʋilɛ pelei zu, é ɗa li ná-taazu.
\p
\v 29 Seeliai ma ná-pɛlɛi wu, é boɠai zeɠeni, é anzai leʋeleʋe, é kɛ ga ma ɓulukpulu puugɔ maazu felegɔ (12), é teʋeni Izilayɛle yooi zu ná pɛ. 
\v 30 Niiti kpein ti naa ɠaani, ti ɠɛni ma: «Nii ɠɛɠala vaa nɔpɛ ge la dɛ ɠɛɛni, nu la dɛ ta ɠaani, kaipa Izilayɛle nuiti ti lɛɛni, ti ɠula Ezipete yooi ʋa, eyɛsu zaaɠaza. À ɠisiɛ su, wo ɓɔɠɔ ɠa, wo deve wo!»
\c 20
\s Izilayɛle nuiti ti devei wo fai  //  Ɓɛnzamɛn nuiti daalɔɠɔma
\p
\v 1 Izilayɛle nuiti kpein ti ʋaani, é zo Dan, é li Ɓeel-Seɓa, eyɛsu Galaade yooi zu, bɛbɛi ɠaalɛɛni ba Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala eɠɛ nu ɠila nɔ Misepa. 
\v 2 Nuɓusɛiti ta-ɠundiɠiiti kpein, ti ga Izilayɛle wolodamaiti, ti ɠɛni GALA ná-nuɓusɛiti ta-maaɓɔgi zu, zunu waaunnaanigɔ (400.000) ɠɛni ná, niiti ti ɠɛni ziɛzu ɠɔɠɔa, boɠa zɔkpɔi ɠɛni ti ya. 
\v 3 Ɓɛnzamɛn nuiti ti mɛnini ga Izilayɛle nuiti ti lɛɛni Misepa. Izilayɛle nuiti ti ɠɛni ma: «Ʋelei faa ɲɔi nii ʋaai la, à naa wo lɛɛ gi ma.»
\p
\v 4 Levi nui nii ti anzai ʋaani, naa ɠɛni ti ma: «Ànzai nii é la ɠɛni vuluni ga zɔiti kɛʋele, gá naa ɠa gi ʋaani Giɓea Ɓɛnzamɛn yooi zu, ga gi ɲi ná. 
\v 5 Taaʋeaiti ti laalɛɛni nɔ̀un bu. Kpidii, ti pɛlɛi maalatini, ʋɛ gè ɠɛni ná, ti ɠɛ ti pàa. Ti ʋilɛni ànzai ʋolu, ti yɛ laazu la eyɛsu ti paa. 
\v 6 Gè ma ʋoomai zeɠeni, gè teʋeleʋe, gè sei su puu maazu fele (12), gè teʋe Izilayɛle yooi zu ná pɛ. Tɔɔzei ɲamaba vai é ga tɔɠɔ ɠoloɠologi niima zii ɠɛa Izilayɛle yooi zu. 
\v 7 Wɛlɛ, Izilayɛle nuiti wo kpein ka, wo ɠaalɛai ba, à unpilɛna, wo faa ɠila deve!»
\p
\v 8 Nuɓusɛi kpein ge wuzeɠeni sɔ gilagi zu, ti ɠɛ ma: «Nu ɠila kpalaa ge la ɠalesu ma ná-seɠe ɠotai wu, nu ɠila kpalaa ge la liizu ná-pɛlɛi wu. 
\v 9 Wɛlɛ nii ade kɛɛzu niina ga Giɓea nuiti, ada kpakutoomai ɠɛɛzu, ade kwɛɛ nii da kɛ ga tiye. 
\v 10 Izilayɛle wolodai kpein su, ada nu puugɔ zeɠezu nu ungilagi (100) zu, ta nu ungila (100) nu waagilagi (1.000) zu, ta nu waagila (1.000) nu waapuugɔi (10.000) zu, ta liizu ti daamiani gaiziɛ nuɓusɛiti bɛ, naa ɠa a kɛ ta ɠalena ma, ade Giɓea zo, nii é Ɓɛnzamɛn yooi zu, eɠɛʋelei ta-ɲamaba vaa ɲɔi la, ti kɛai Izilayɛle yooi zu.» 
\v 11 Zekana Izilayɛle zunuiti kpein ti ɠaalɛɛni ba la taai laalɔɠɔma, eɠɛ zunu ɠila kpe nɔ.
\p
\v 12 Izilayɛle wolodaiti ti zunuiti teʋeni Ɓɛnzamɛn ná-pɛlɛyeɠei ma, ti ɠɛ ma: «Ɲamaba vai, nii ɲɔuɗai, naa ɠɛɛʋɛ ɠale wo zaama? 
\v 13 Gaamago nɔ, su mina ɠooza, à nu ɲakaiti fe gi ya, niiti ti Giɓea, gi ti undaaʋili, gi faa ɲɔi ɠula Izilayɛle zaama ɠana!»
\p Ɓɛnzamɛn nuiti ti la ɠɛni kɛɛni, ti ʋa woilo ti-ɠɛɛleaiti goo ma, Izilayɛle nuiti. 
\v 14 Ɓɛnzamɛn nuiti ti zeɠeni ta-laa wolaiti su, ti ɠaalɛ ba Giɓea, ti ʋa li ga kɔɔi Izilayɛle laalɔɠɔma. 
\v 15 Ɓɛnzamɛn nuiti gaaluni ma volo ná, ti ɠɛni ga, zunu waaʋuufele maazu lɔzita (26.000), niiti boɠa zɔkpɔi ɠɛni ti ya, Giɓea taaʋeaiti ti la naama ɠaalugi zu, tɔɔzei naati tiegi ɠɛni ga nu undɔfela (700), ti ga kɔɔɠɔ nu ɠɛzɛɠɛzɛgiti. 
\v 16 Naama ɠɔɔɠɔ nuiti saama, kɔʋɛ nui ɠɛni ti zaama ga nu undɔfela (700), naati kpein ti ɠɛni zoosu ti kɔtui ʋili ga fɛlɛvɛlɛgi, ti la ʋoola nu undeɠa ɠila kpegi ʋa. 
\v 17 Ti Izilayɛle nuiti gaaluni ɓalaa, ti ɠɛni ga nu waaunnaanigɔ (400.000), niiti boɠa zɔkpɔi ti ya, ti ga kɔɔɠɔ nuiti, Ɓɛnzamɛn nuiti ti la naama ɠaalugi zu.
\s Kɔɔi ɠɔɔ vai  //  Ɓɛnzamɛn nuiti daalɔɠɔma
\p
\v 18 Izilayɛle nuiti ti wuzeɠeni, ti lɛ Ɓetɛle, ti GALA gaazaɠa, ti ɠɛ ma: «Gi zaama ɓɛ ɠa a lɛ dɛ mɔunpa, é Ɓɛnzamɛn nuiti sakpe?»
\p Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «Zuda nuiti ka ta lɛ ti tɔɔzei.»
\p
\v 19 Geelaalaoni nɔ feya, Izilayɛle nuiti ti wuzeɠe ti ta-ɠɔɔlaaɠai ʋu Giɓea ɠobaʋɛ. 
\v 20 Ti ɠulani, ti li ga ti kɔɔi ʋɛɛ Ɓɛnzamɛn nuiti ba, ti ɓɔɠɔ zeini su, ti lo Giɓea laawu. 
\v 21 Ɓɛnzamɛn nuiti ti ɠulani Giɓea, ti Izilayɛle nui ʋaani kɔɔɠɔzuʋɛ naama volo ná ga nu waaʋuufele maazu fele (22.000). 
\v 22 Nuɓusɛiti, Izilayɛle nuiti, ti ɓɔɠɔ iɲɔdɔɔni, ti ɠɛʋele ɓɛtɛni kɔɔɠɔ vai ma mɔnɔ ga niinɛ naama adaʋɛ nɔ, ʋɛ ti ɠɛni ʋuuni ná folo mɔungi. 
\v 23 Izilayɛle nuiti ti lɛɛni, ti wɔlɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, eyɛsu kpɔkɔi zeeli. Ti Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazaɠani, ti ɠɛ ma: «Gi maanɛɛʋɛ nɛi gi kɔɔ laalɛ Ɓɛnzamɛn nuiti bu, gi-ɠɛɛleaiti?»
\p Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ti ma: «À li ti laalɔɠɔma.»
\p
\v 24 Poluma zobui, Izilayɛle nuiti ti laalɛɛni Ɓɛnzamɛn nuiti bu ʋolu, ná zeizu velesiɛi. 
\v 25 Ná zeizu velesiɛi naa, Ɓɛnzamɛn nuiti ti ɠulani Giɓea, ti ti laaɠomi, ti nu waapuugɔ maazu lɔsaʋa (18.000) ʋaani Izilayɛle ɠɔɔɠɔ nuiti ba, kɔɔɠɔzuʋɛ, ti zoogai boɠa zɔkpɔi ʋilisu.
\p
\v 26 Izilayɛle nuiti kpein, ti ma ʋɛbɛiti ti lɛɛni Ɓetɛle. Ti yɛni zeini ná, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala, ti ɗa wɔlɔ, ti zugi zo eyɛsu kpɔkɔi, ti gala zalaɠaiti kula, ta ziilɛi zalaɠaiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala. 
\v 27 Ti Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazaɠani mɔnɔ. Naama ziɛgi zu, miná ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-minazeɠe kesui ɠɛni ná. 
\v 28 Eleazaal ná-doun zunui, Fineyase, nii é ga Aalɔn ná-dounloin, naa ɠa é ɠɛni botii zu naama ɠonagi. Ti ɠɛ ma: «Gi maanɛɛʋɛ gi li mɔnɔ, gi gi-ɠɛɛleaiti sakpe, Ɓɛnzamɛn mavofodaiti, ɓaa gi looɠo?»
\p Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ti ma: «À li, mazɔlɔɔ lina, nà zobo feezu wo ʋɛ, wo pilɛ sɔlɔɔ ti ma.»
\p
\v 29 Izilayɛle nuiti, ti zunuiti seini dɔɔɠuzu Giɓea maaɠoolii zu. 
\v 30 Naa ʋolu, ti liini, ti laalɛ Ɓɛnzamɛn nuiti bu ná foloi zaʋasiɛi. Ti ɓɔɠɔ zeini su kɔɔɠɔ vai ma Giɓea luɠɔ, eɠɛʋelei ma mɔun felegɔi ɠɛni la. 
\v 31 Ɓɛnzamɛn nuiti ti ɠulani kɔɔɠɔ vai ma, ti ɓeni ɓɔɠɔ ʋa, ti yeeɓeteʋe taai ʋa. Ti tɔɔzeini ga nuiti paa nuɓusɛiti saama, eɠɛʋelei nɔ ti kɛɛni la mɔungiti su, pelei naati su, nii gilagi lɛɛzu ga Ɓetɛle ʋele, gilagi ɗa li ga Giɓea ʋele ɓalaɠai zu. Izilayɛle zunui ti paani, é ɠɛni ga nu ʋuusaʋagɔ (30).
\p
\v 32 Ɓɛnzamɛn nuiti ti ɠɛni ɠɛɛzu ma: «Ade vɔniga ti ma ga mɔungi nɔ ɠɛʋelei.»
\p Kɛlɛ Izilayɛle nuiti ti ɠɛni ɠɛɛzu: «Ade ʋela ti ʋa, de ti ɓeteʋe taai ʋa, de li ga tiye pelei zu.»
\p
\v 33 Izilayɛle zunui kpein ge zeɠeni losuʋɛti, ti ɓɔɠɔ ɠɛʋele ɓɛtɛ Ɓaale-Tamaal. Izilayɛle ná-nuiti ti lɔɔɠuni, naati ti zeɠeni Maalé-Geɓa, ʋɛ ti ɠɛni ná. 
\v 34 Kɔɔɠɔ nu ɠɛzɛɠɛzɛ waapuugɔ (10.000), niiti zeelobai woni ga tiye Izilayɛle zaama, naati ti zeelini Giɓea ɠakalaʋɛ. Kɔɔi wola ɓɔini, kɛlɛ Ɓɛnzamɛn nuiti ti la ɠɛni kwɛɛ ga maanɔɠɔi ɠa ʋaazu ti ʋɔ. 
\v 35 Ɠɔoɠɔ GALAGI Ɓɛnzamɛn nuiti sakpeni Izilayɛle ʋɛ, naama voloi, Izilayɛle zunu waaʋuufelegɔ maazu lɔɔlugɔ ungila (25.100) paani, ti pɛ ti zoogai kɔɔi ɠɔɔzu ga boɠa zɔkpɔi.
\p
\v 36 Ɓɛnzamɛn nuiti ti kwɛɛni ga Izilayɛle nuiti ti pilɛ sɔlɔɔga ti ma. Izilayɛle zunuiti ti kɛɛni, eɠɛ ta ɠɛ ʋelazu Ɓɛnzamɛn nuiti ba, kɛlɛ ti-ɠigi ɠɛni ta-ɠɔɔɠɔ nuiti ba, niiti ti lɔɔɠuni Giɓea ɠobaʋɛ. 
\v 37 Názu ɠa nui naati ti lɔɔɠuni, ti ɠulani la, ti loo Giɓea zu, ti vaza taazuʋɛ, ti nuiti undaaʋili. 
\v 38 Ti zolooni ma ta Izilayɛle ɠɔɔɠɔ nui zɔiti, ga ti abui lo, ma luului wuzeɠe taazuʋɛ, é ɗa lɛ geezuʋɛ. 
\v 39 Izilayɛle zunuiti ti ɠaaʋoteni ʋolu ti ma, ga kɔɔɠɔi. Ɓɛnzamɛn nuiti ti nu ʋuusaʋagɔ (30) ɠɛɠala ʋaani niina ti ʋa, naa maaʋele ma, ti ɠɛni ɠɛɛzu ma: «Ti ʋoluazoga, ti ɗa ʋela ade ʋa, eɠɛʋelei é ɠɛni la kɔɔɠɔ volo mɔungi zu.»
\p
\v 40 Gaamanɔ, duulu wolai tɔɔzeini ga wuzeɠea taazuʋɛ. Ɓɛnzamɛn nuiti ti latini, ti ka ga abuzogi ɠa ta-laai ʋa, ma abuzogi ɗa lɛ geezuʋɛ. 
\v 41 Názu ɠa Izilayɛle zunuiti ti ɠaleni ma la Ɓɛnzamɛn nuiti daalɔɠɔma, naati ti wola zuluani. Mazɔlɔɔ ti undaaʋiligi ɠaani, nii é ɠɛni ti luɠɔ. 
\v 42 Ti ʋoluaveni Izilayɛle zunuiti ba, ti ɗa li ga teʋebai zu ʋele. Kɛlɛ kɔɔi la ɠɛni ɓudɛni ti maazu, niiti ti zeɠeni taazu ʋelei, naati ti ɠɛni ti ʋaazu, tɔɔzei ti ɠɛni ti yɔɠɔzu. 
\v 43 Izilayɛle nuiti ti Ɓɛnzamɛn nuiti maalatini, ti ʋilɛni ti ʋolu, ti ɗa ti ʋaa, ʋɛ kpein ti ɠɛni ɠɛɛzu ti looɠo ná, eyɛsu Giɓea letemaʋɛ, folo ɠulazu ʋelei. 
\v 44 Ti Ɓɛnzamɛn zunu waapuugɔ maazu lɔsaʋa (18.000) ʋaani, ti pɛ ti ga kɔɔɠɔ nu ɠɛzɛɠɛzɛgiti. 
\v 45 Niiti ti yɛni vulua, naati ti ɓizɛni, ti li teʋebai zu, Limon fasai ʋɔ pelei, ti nu waadɔɔlugɔ (5.000) ʋaani naati saama pelei zu, ti ʋilɛ ti ʋolu, eyɛsu ti zeeli Gidome, ti nu waafelegɔ (2.000) ʋaa ti ʋa miná.
\p
\v 46 Ɓɛnzamɛn nui liegɔi é zaani, é ɠɛni ga zunu waaʋuufele maazu lɔɔlu (25.000), ti pɛ ti ga kɔɔɠɔ nu ɠɛzɛɠɛzɛgiti. 
\v 47 Zunu undɔzita (600), niiti ti ʋoluaveni, ti ʋela ti li teʋebai zu, Limon fasai ʋɔ pelei, naati ti yɛni miná eyɛsu alu naanigɔ. 
\v 48 Naa ʋoluma, Izilayɛle nuiti ti ɠaaʋoteni Ɓɛnzamɛn nuiti daalɔɠɔma, ti ɗa zunuiti paa ga boɠa zɔkpɔi taaiti su, ta toganiiti, ta niiti kpein nɔ ti ɠɛni ti ɠaazu luɠɔ. Ti abui loni taaiti kpein ba, ma yooi zu, niiti ti ti ɠaani.
\c 21
\s Ɓɛnzamɛn mavofodai ʋuu vai su ʋolu
\p
\v 1 Zunuiti ti ɠonani Misepa ga ti la mɔ ti-loun anzanu vea Ɓɛnzamɛn nu ʋɛ ga vulu.
\p
\v 2 Nuɓusɛiti ti ʋaani Ɓetɛle, ti yɛni zeini ná GALA kakala eyɛsu kpɔkɔi. Ti yɛni zɔngɔzu, ti ɗa wɔlɔ gola, 
\v 3 ti ɗa ɠɛ ma: «Leeni vaa zu, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Izilayɛle ná-GALAGI, niima vaa ɲɔu zii ɠɛai Izilayɛle? Leeni vaa zu Izilayɛle ʋalagai za ná-bolodai gila ma?»
\p
\v 4 Poluma zobui, nuɓusɛiti kpein ti wuzeɠeni ga sobuzobui, ti zalaɠa ɠulazuʋɛ loni náʋɛ. Ti gala zalaɠaiti kulani ta ziilɛi zalaɠaiti. 
\v 5 Naa ʋolu, Izilayɛle nuiti ti ɠɛni ɓɔɠɔ ma: «Izilayɛle wolodai kpein su, ma ɓɛgele ɠa é laade zaama, gaalɛbai zu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu?» Mazɔlɔɔ ti konai woni naama nui laalɔɠɔma, nii é la ʋaani Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala Misepa, é woni ga ta naama nui ʋaa.
\p
\v 6 Izilayɛle nuiti ti-ɠɛɛloin Ɓɛnzamɛn ná-fai ma maawɔin ti zoni, ti ɗa ɠɛ ma: «Za, bolodai gila kpeteʋea Izilayɛle ʋa. 
\v 7 Leeni ɠa ada kɛ ti ʋɛ, nii a kɛ niiti ti yɛgai vulua, naati ti anza zɔlɔɔ? Tɔɔzei de ɠonani Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ga de la de-loun anzanuiti ta vea ti ya ga anza.» 
\v 8 Ti ɠɛni ma: «Nui ta ɠa ná nɛi ɓaa, Izilayɛle ná-bolodaiti saama, nii é la lɛɛni Misepa, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠakala?» Ti kaani ga Yaɓese nii é Galaade, naa ná-nu ɠila kpalaa ge la ɠɛni ʋaani kɔɔlaaɠai zu, ta maaɓɔgi zu. 
\v 9 Ti nuɓusɛiti gaalugai ma, Yaɓese nii é Galaade, ti la ɠɛni naa ná-nu ɠila kpalaa kaani.
\p
\v 10 Nuɓusɛiti ti kɔɔɠɔ nu waapuugɔ maazu felegɔ (12.000) leʋeni, ti devei ve ti ya, ti ɠɛ ti ma: «À li Galaade yooi zu, wo Yaɓese laaʋeaiti pɛ paa, anzanuiti pɛ ta doungoiti. 
\v 11 Wɛlɛ ʋelei wa kɛ la, à zunuiti kpein suwuɠaaleʋe, ta anzanui kpein niiti ti zunu vaa ɠwɛɛ.» 
\v 12 Kɔɔɠɔ nui naati ti anzalopo ɓea unnaanigɔ (400) ɠaani Yaɓese taaʋeaiti saama, Galaade yooi zu, niiti zunu la ɠɛni dɛ vɔɔɠuni ti ʋa. Ti liini ga tiye, Silo kɔɔlaaɠai zu, Kanaan yooi zu.
\p
\v 13 Nuɓusɛiti kpein ti keelaiti teʋeni Ɓɛnzamɛn nuiti ma, niiti ti lɔɔɠuni Limon fasai ma, nii a kɛ ti yɔɠɔzuɓɛtɛ, ziilɛigi ɠɛ ti zaama. 
\v 14 Ɓɛnzamɛn nuiti ti ɠaleni ma. Ti anzanuiti feeni ti ya, niiti ti la ɠɛni ti ʋaani Yaɓese, Galaade yooi zu, kɛlɛ é la ɠɛni kula ɠɛɛni ti ʋa.
\p
\v 15 Ɓɛnzamɛn nuiti maawɔin nuɓusɛiti soni, tɔɔzei Ɠɔoɠɔ GALAGI zeɠe ɲaka wɔɔni Izilayɛle wolodamaiti saama. 
\v 16 Bɛbɛi ma ɠundiɠiiti ti ɠɛni ma: «Ada kɛ ɠale, de ʋa anzanu zɔlɔɔ zɔiti bɛ, ti yɛgai vulua, tɔɔzei Ɓɛnzamɛn anzanuiti kpein undaaʋiligɛ?» 
\v 17 Ti ɠɛni ma mɔnɔ: «Niiti ti yɛgai vulua Ɓɛnzamɛn nuiti saama, naati ti ta-ʋoganiiti makɛ, naa ɠa a kɛ bolodai ta ɠaa mina ʋala ba Izilayɛle zu. 
\v 18 Kɛlɛ ade la zooga de ʋa de-loun anzanui ta ve ti ʋɛ ga anza.» Mazɔlɔɔ Izilayɛle nuiti ti konai woni, ti ɠɛ ma: «Naama nui ɠotoʋɛ, nii a anza ve Ɓɛnzamɛn nui ta ya!» 
\v 19 Ti ɠɛni ma: «Wɛlɛ kona-o-kona Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-fɛtii ɠa ɗa ɠula Silo, nii é Ɓetɛle lɛkpɛmaʋɛ nu ɠɔʋɛzuʋɛ, é lo pelei naa ʋa folo ɠulazu ʋelei, nii é zeɠezu Ɓetɛle é ɗa li Sikɛme, ta Leɓona lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ.»
\p
\v 20 Naa ʋolu, ti niima levei veeni Ɓɛnzamɛn nuiti zea, ti ɠɛ ti ma: «À li wo lɔɔɠu ná, leezɛn ɓeleiti su. 
\v 21 Siɛgi zu wo Silo anzalopoiti kaazu la, ti ɗa kuai wo, ti ɗa lati, wa ɠula leezɛn ɓelei zu, wo ɠilagilagi ɠa anzalopo ɠila so ɓɔɠɔ ʋɛ ga anza, wo li ga tiye Ɓɛnzamɛn yooi zu. 
\v 22 Ni ti-ɠɛɛni, ɓaa ti-ɠɛɛleaiti, ta ʋaana ti ɓaazaɠa gi ʋɔ bɛ, gá ɠɛ ti ma: ‹À gi maawɔinɠa, mazɔlɔɔ gi la anzanu zɔlɔɔni ti ʋɛ kɔɔi zu. Wa laade wo ʋa fe ti ya, ni wa ɠɛni de, wa la ɠɛ ga sɔba nu.› »
\p
\v 23 Zekana Ɓɛnzamɛn zunuiti ti kɛɛni la, ti anzanuiti seɠeni ga ti-liegɔi, é ɠula anzalopoiti saama, niiti ti ɠɛni kuai wosu Silo, naa ʋolu ti li ga tiye. Ti ta-laaiti to ʋolu, ti zei ná, ta-ʋoganiiti saama ti ɠilagilagi pɛ. 
\v 24 Naama ziɛgi nɔ zu, Izilayɛle nui zɔiti ti liini ta-wolodaiti su, ta-ʋɛlɛyeɠeiti bu, ti ɠilagilagi ti zei ta-ʋoganii unda.
\p
\v 25 Naama ziɛgi zu, masa ge la ɠɛni Izilayɛle unda. Ɛsɛ ge ɠɛni naa nɔ ɠɛɛzu, nii pagai gaazu.