\id ISA - Toma Bible
\ide UTF-8
\h Ezayi
\toc1 Ezayi Ná-Sɛʋɛi
\toc2 Ezayi
\toc3 Eza
\mt1 Ezayi
\mt2 Ná-Sɛʋɛi
\imt Sɛʋɛi lɔɔzeizuʋɛ ma woo mɔungiti
\ip Ezayi ɠɛni ga GALA goo wo nui ta, nii é ɠɛni zeini Zeluzalɛme. Daaseigi ʋoluʋɛ ɠa ga «Maliɠii ɠa kizogi wosu». Faaɠwɛ nu wolai bɔɔlɔzu laaʋɛ da ga Ezayi ɓɔɠɔ ɠa é ná-sɛʋɛi ɠɛai, kɛlɛ tanigaa ta ɠisiɛzu ga sɛʋɛi ná tanigaa zɛʋɛʋɛ, ti pɛɛ ba, Ezayi zaa ʋoluma. Ezayi ná-botii lɔɔzeini Woziase zaa ɠonagi nɔ ma (\xt 6:1\xt*), tanisu kona undɔfela puunaanigɔi (740) ma, aisa Yesu Kilista ʋa zɔlɔɔ, ta é ná-botii ɠaaɓelani tanisu kona undɔzita puulɔsaʋai (680) ma, aisa Yesu Kilista ʋa zɔlɔɔ. Ezayi Ná-Sɛʋɛi ʋolu vangai wola mɔinʋɛ, GALA goo wo nuiti ta-zɛʋɛiti saama, Minazeɠe Pɔlɔmai zu. Nui tanigaa ta ɗa ɠɛ Ezayi ma «GALA goo wo nuiti ta-masagi».
\ip GALA goo wo nui ɠa ga nui, nii é GALA ná-keela wooiti daazeelizu. Ezayi maaʋele ma, GALA ge boni ma yeeluɠɔ ga Zeluzalɛme ɠa loozu bu (\xt 39:6\xt*), é ɠɛ ma ɓalaa Izilayɛle nuɓusɛiti ta gaanɛɛnɛ zɔlɔɔ (\xt 40:1-2\xt*). Ezayi ɠɛni ma doɠai naa zeelini ti ma, tɔɔzei nuɓusɛi ná-kotoi maaʋele ma. Ezayi boni ɓalaa ma yeeluɠɔ ga masa golai ta ɠa ʋaazu, é ɠula Davide ná-pɛlɛyeɠei wu (\xt 9:6\xt*). Minazeɠe Niinɛi ma zɛʋɛi ɠɛɛ nuiti ti laaʋilɛni Ezayi Ná-Sɛʋɛi zu wooiti ba ga mɔinɗa, ta ti laani da ga masa golai nii Ezayi ná-fai woni ma yeeluɠɔ, naa ɠa é ga Yesu. Ezayi ɠa Zan Ɓatisete ʋaa vai wosu, nii é ʋaazu ga é pelei ɓɛtɛ Yesu luɠɔ, ga GALA daawooi maaʋele, nii é ɠɛni bosu é ʋilɛ naa ʋaa vai ʋa (\xt 40:3\xt*).
\iot Unsosuʋɛ
\io1 1. Sɛʋɛ lɔɔzeizuʋɛ ma mɔungi zɛʋɛʋɛ aisa Zuifu nuɓusɛiti ti ʋa ɠɛ ga Ɓaɓilɔne yooi ná-duɔiti. Adaʋɛ tɔna ka ɓɔɛzu é ʋilɛ GALA ná-tukpɔɠaaleʋei ʋa (\xt 1:1—39:8).\xt*
\io1 2. Gaaɓelasuʋɛ ɠa ɓɔɛzu é lo Izilayɛle ʋa, siɛgi zu a ɠɛna la ga ɓɔɠɔ you ʋolu, ta é lo ná-nuɓusɛiti ta-ɠaanɛɛnɛi ʋa (\xt 40:1—66:24).\xt*
\c 1
\ms1 GALA gooi é lo tukpɔɠaaleʋei Izilayɛle laalɔɠɔma
\p
\v 1 Kulakɛlɛmai Amɔse ná-doun zunui Ezayi sɔlɔɔni, é ʋilɛ Zuda masadai ʋa, ta Zeluzalɛme taai. É sɔlɔɔni Zuda masagiti Woziase, ta Yotame, ta Aɠaze, ta Ezekiaseni ta-yeeɠɛɠalaiti.
\s Faaɠaaɠalala nuɓusɛiti
\q
\v 2 Woilo, geeɠɔlɔgi! Woilo dɛɛ, zooi!
\q Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɓɔɛzu:
\q «Gè dointi kulani su, gè ti maaɠolo,
\q kɛlɛ ti wuzeɠeni dàalɔɠɔma.
\q
\v 3 Nikɛi makɛ nui ɠwɛɛ,
\q soovalegi ma nui ɠwɛɛ, é daamianigi veezu zea.
\q Kɛlɛ Izilayɛle la faa nɔpɛ kwɛɛ,
\q nà-nuɓusɛiti ti la faa ɠaaɠaazu.»
\b
\q
\v 4 Nimizai ɠa è luɠɔ, kotoba yooi, ta nuɓusɛiti faaɠaaza golai ti unma,
\q faa ɲɔu ɠɛ nuiti mavofodai ta dointi ti zuɠoloɠologai!
\q Wo ɠɛlɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q wo Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai wɔinzeɠe,
\q wo ʋoluaveni ba.
\b
\q
\v 5 Mini ɠa wo wɔinni é wo loɠa ná mɔnɔ,
\q wɔi wo vɔɔnɛai kololalai zu?
\q Ma ungi kpein ka zeeɓɛzu,
\q ma yii pɛ ge ɠɛ taɓai zu.
\q
\v 6 É zo kɔɠɔaʋɛ, é zeeli ma ungi ma, tanɔpɛ ge la yaa zu.
\q Ná pɛ maawana, maaɓolo, é ɠɛ ga pala wolai,
\q ti ɠaa la gbani, ti ɠaa la ɠilini,
\q gulɔ la ʋuuni ga ga salei.
\q
\v 7 Wa-yooi ɠɛa ga teʋebai zu,
\q wa-laa wolaiti ti ɠoloɠologa ga abui,
\q wɛɛinti ti wa-ɓalaɠaiti koloɠologa wo ɠaazu.
\q Ti pɛ ti ɠoloɠologa, eɠɛ ta loka wo zili nuiti zea.
\q
\v 8 Siyɔn nuɓusɛiti zɛgɛ ná
\q eɠɛ kotai é leezɛn ɓelei zu,
\q eɠɛ kota goi é kpeele ɓelei zu,
\q eɠɛ taai seiɗai kɛlɛ su.
\q
\v 9 Ni Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii la ɠɛni ade-mɔta go yɛni vulua,
\q ada la ɠɛ ga Sɔdɔme ɠɛʋele nɔ kpein,
\q ada la ɠula nɔ kpein ga Gomɔɔl.
\s GALA falii la ɠɛa telebotalai maazu
\q
\v 10 Wɔiti wo ga kundiɠiiti, ta wɔi wo ga nuɓusɛiti,
\q wo la vizɔni Sɔdɔme ta Gomɔɔl ɠundiɠiiti ta ma nuɓusɛiti ba.
\q Naa ɠa é ba, à woilo mu Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooi ma.
\q À wo-woiyeɠeiti daalao ada-ƓALAGI ná-kala gooiti tuɠɔ.
\q
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ ma:
\q «Màavaa nɔpɛ ge la wa-zalaɠa mɔinmɔingiti ba.
\q Gè ɓɔlɔa wa-ʋaala sinɛiti ba, ti ɠalazu abui ɠa, ta nikɛ wulɔiti,
\q gè la wɔinni ga nikɛ zinɛiti ta baala ziʋoiti ta boli zinɛiti ma ɲamaiti.
\q
\v 12 Siɛgi zu wo ʋaazu la ga wo ɓɔɠɔ lɛ ga ze,
\q ɓɛ ɠa a ɗa ɠɛ wo ɠɔɠɔ ʋilɛ nà-koizuʋɛ?
\q
\v 13 À looɠo ʋaazu pɔ̀ ga vebɛaniiti,
\q fuun faa nɔ ɠa ná.
\q À looɠo zalaɠaiti ma luului ɠulazu bɛ̀,
\q naa ɠa ga kɔzɔba ani gàazu.
\q À looɠo alu toga niinɛi ma vɛti ɠula vaiti ba,
\q ta dooɠo foloiti, ta fɛti wolaiti.
\q Kpɛ̀dɛ la mɔ naama Ɠala dɛbi maaɓɔgiti,
\q nui naati ti kɛɛzu niiti ti faa ɲɔi ɠɛɛzu.
\q
\v 14 Ungo, wa-alu toga niinɛi ma vɛtiiti ta wa-vɛtiiti kpein ti wɔinzeɠeʋɛ mà mɛtu,
\q ta nɔ ùnma ga kasɔi, gè ɓɔlɔa ga ti zeɠe vai.
\q
\v 15 Siɛgi zu wo yeeiti maalesu da ga wo fali,
\q nà ɠaazulɔɔɠu wo ʋa,
\q wo fali ʋa ʋele-o-ʋele,
\q gè la wo woomɛniga pɛ,
\q mazɔlɔɔ wo-yeeiti daavegɛ ga ɲamai.
\q
\v 16 À maagba, wo ɲade,
\q à wa-ɠɛɛwoti ɲɔiti seɠe gàazu,
\q à looɠo faa ɲɔu ɠɛɛ vai ʋa.
\q
\v 17 À faa ʋagɔi ɠɛɛ vai maalɛlɛ,
\q wo sɔle fai ɠɛ,
\q zɔi ti maanɔɠɔzu, wo ɓɔ naa ʋa,
\q à podoin maalobo,
\q à poanzai maavaawo.»
\b
\q
\v 18 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ ma:
\q «À ʋa, ade yɛpɛ ʋɔɔma.
\q Anɛɛ ni wa-ɠotoiti kpɔiʋɛ eɠɛ ɲamai,
\q ta ɠole eɠɛ kobe kolegi.
\q Anɛɛ ni ti ɓɔiʋɛ eɠɛ seɠe ɓɔigi,
\q ta ɠole eɠɛ baala deɠai.
\q
\v 19 Wa devena ga wo ɠolo bɛ̀,
\q wa zooi ʋaalɔnɔ pagɔiti mi.
\q
\v 20 Kɛlɛ, ni wa ɠɛlɛna, wo ɓaka,
\q wa ɠɛ ga boɠa zɔkpɔi laaɠɔnɔgi,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é boga.
\s Zeluzalɛme ɲade fai
\q
\v 21 Leeni ʋe deɠɛmu, gooɠɛɠila taai ɠɛa ga koloɠolo anzanui!
\q Daaveni ga sɔledai, telebo fai ɠɛni ná,
\q niizu nu ʋaa nuiti ka ti ná.
\q
\v 22 Ɗa-walii ɓotaɓotaga,
\q ɗa-lɔɔi zupua ga ziɛi.
\q
\v 23 Ɗa-ɠundiɠiiti ta kololala nuiti,
\q tiya ɠa ti ɓɔsu faa ɠila ma ta unma nuiti,
\q ti pɛ, lobɛanii nɛɛʋɛ ti ʋɛ,
\q ti ɗa ɓizɛ maavaawo ganiiti polu,
\q ti ɗa podoin ná-gaamai ɠoloɠolo,
\q ti la ɓalaa ga poanzai maavai.
\q
\v 24 Naa ɠa é ba, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii,
\q é ga Izilayɛle ná-Zɛbɛ-Su-ƓALAGI wooi ɠaa:
\q «Nimizai ɠa wo luɠɔ!
\q Mazɔlɔɔ nà ɓeteʋezu wo ʋa, sìli nuiti.
\q Ee, wɔi wo dàalɔɠɔma, nà wo li naa zala vai ma kpae!
\q
\v 25 Ee, Zeluzalɛme, nà zèei wuzeɠezu è laalɔɠɔma,
\q gè è ma ɓɔlɔɓɔlɔgiti gaawuun,
\q gè è gba eɠɛ tɔbɔ ga ʋu ani ʋa,
\q gè è ma nɔɠɔi pɛ kula ba.
\q
\v 26 Nà ʋaazu ʋolu ga ɗa-lukpɔɠaaleʋe nuiti
\q kɛʋelei é ɠɛni la mɔungi,
\q ta è lɛnɛ nuiti ʋelei é ɠɛni la tɔɔzeizuʋɛ.
\q Naa ʋoluma, ta è loli ga:
\q ‹Telebo taa wolai›, ta ‹Wooɠɛɠila taai›.»
\b
\q
\v 27 Unmɔɔgi ɠa ʋa Siyɔn ʋɛ,
\q siɛgi zu é ziɛzu la ga sɔledai.
\q Ná-nuɓusɛiti ti-ziɛ ʋeleiti falibogai,
\q naati ta unmɔɔgi zɔlɔɔ
\q siɛgi zu ti ziɛzu la telebodai zu.
\q
\v 28 Kɛlɛ toɠa ɠɛ ga nimizai
\q kololala nuiti bɛ, ta kotoba nuiti.
\q Niiti ti zeɠezu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q naati undaa ɠa ʋili.
\b
\q
\v 29 Wa unfe ga zalaɠa wulu wolaiti wo ɠitogai ti ʋa,
\q wa unfe ɓalaa ga kpeleiti wo yiimazeɠeni ga tiye.
\q
\v 30 Wa ɠɛ eɠɛ naama sɛne guluiti
\q siɛgi zu ti-ɠaalaagiti ti ʋuuzu la,
\q ɓaa eɠɛ naama ɓeleiti
\q siɛgi zu ti ʋalasu la ziɛi ma.
\q
\v 31 Zɔi sulogai ti pɛ ba, naa ɠa ɠɛ eɠɛ geze vukɔi,
\q ná-kɛɛwotii ɠɛ eɠɛ abuɓeɓelai,
\q ti felegɔ ta ɠala ʋɔɔma,
\q nu nɔpɛ ge la ma abui ʋaa.
\c 2
\s Maliɠii ná-gizei
\p
\v 1 Wooiti Amɔse ná-doun zunui Ezayi ti zɔlɔɔni GALA zea kulakɛlɛmai zu, é ʋilɛ Zuda masadai ʋa, ta Zeluzalɛme taai.
\q
\v 2 Yeeɠɛɠala ɠaaɓelagiti ta zeelina,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi ma ɠizei ɠaa ɠa ɠooza, é lo gizeiti pɛ maazu,
\q toɠa lo gize goiti pɛ maazu,
\q nuɓusɛ ʋɛbɛi ɠa ɠɛ liizu pɔ bɛ.
\q
\v 3 Zii ɠiligiti ta ɠɛ liizu ná, ti ɗa ɠɛ ma:
\q «À ʋa ade lɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-gizei ma,
\q Zakɔɓe ná-GALAGI zei ʋɛlɛi wu,
\q naa ɠa a kɛ, é ná-peleiti dɛɛ ga adeye,
\q ade ʋa ziɛ ga ná-peleiti.»
\q Mazɔlɔɔ Siyɔn ɠa tɔgi a zeɠe ná,
\q ta Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooi ɠa zɔlɔɔ Zeluzalɛme nɔ.
\q
\v 4 Toɠa zaamazu logi wo zii wolaiti zɔɠɔzu,
\q toɠa ɠɛ ga nuɓusɛ mɔinmɔin tukpɔɠaaleʋe nui.
\q Ta ta-ɠɔɔɠɔ woɠa zɔkpɔiti kɛ ga kaliiti,
\q ti ta-ɓɛɛinti kɛ ga molo leʋe woɠaiti.
\q Zii la mɔ valaa zii ʋa,
\q nu la mɔ kɔɔɠɔ vaa ma ɠala boga.
\q
\v 5 Zakɔɓe mavofodaiti, à ʋa deɠɛmu,
\q ade ziɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-wozakalagi ɠa.
\s Maliɠii ná-foloi
\q
\v 6 Maliɠii, è la mɔ ɗa-nuɓusɛiti pɔ, Zakɔɓe mavofodaiti.
\q Mazɔlɔɔ folo ɠulazu ʋelei ma ungaiziɛ nuiti ti ʋooʋaa ti zaama,
\q eɠɛʋelei ti ʋooʋaai la Filisiti yooi zu.
\q Ɗa-nuɓusɛi ɠa yeeʋilisu ɓɔɠɔ zu ta wɛɛinti.
\q
\v 7 Ná-zooi laavegɛ ga walii ta zanugi,
\q ɓela ge la ná-naavoloi ʋa.
\q Ná-zooi laavegɛ ga sooiti,
\q ta nu la zooga ná-kɔɔɠɔ wotoloiti gaalusu.
\q
\v 8 Ná-zooi zulaavegɛ ga zɛɛ ɠalagiti ɓalaa,
\q ɛsɛ pɛ ka nɔkɔsu kɔɔɠɔ ganigiti bu,
\q aniiti tiya ɓɔɠɔi ti ti ɓɛtɛai ga yeeɓeɠai,
\q nuɓusɛiti ti ti ɓɛtɛai ga yeei.
\q
\v 9 Naa ɠa é ba, nuɓusɛi pɛ maanɛɛʋɛ ga é ɓɔɠɔmaayei,
\q é laaʋɛɛ fufiligi ʋa.
\q Ɗɔun ɗa, Maliɠii, mina ti wuzeɠe!
\b
\q
\v 10 À lɔɔɠu fasa yeɠeiti su,
\q à lɔɔɠu zooi wu,
\q wo maaɠooza Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-ziiɠaawanai ʋa,
\q ta ná-maayikii ma voloi.
\q
\v 11 Nuɓusɛiti ta-ɠaazumaanɛɛiti gaa ɠa yei,
\q toɠa waso nuiti gaayei,
\q naama volo ná, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠila kpe ka a wɔɔlɔ.
\q
\v 12 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii folo ɠila deveʋɛ,
\q gaazumaanɛɛ nuiti daalɔɠɔma ta waso nuiti pɛ,
\q ta naati daalɔɠɔma niiti ti ɓɔɠɔ lɛɛzu su, ti ɠaa ɠa yei.
\q
\v 13 Toɠa ɠɛ Liɓan sɛdele guluiti daalɔɠɔma,
\q ti wuzeɠeai, ti ɠaaɠooza, ta Ɓasan sɛne guluiti pɛ.
\q
\v 14 Toɠa ɠɛ gize ɠaaɠoozagi pɛ daalɔɠɔma
\q ta gize goiti daalɔɠɔma, ti wuzeɠeai.
\q
\v 15 Toɠa ɠɛ siɠi gaaɠoozagiti daalɔɠɔma,
\q siɠi golaiti nu la lɔa ti ʋa.
\q
\v 16 Toɠa ɠɛ Taalasise ɓatoiti daalɔɠɔma
\q ta ziɛ ɠa ɠeingiti pɛ ti wola ʋagai.
\q
\v 17 Nuɓusɛiti ta-ɠaazumaanɛɛiti gaa ɠa yei,
\q toɠa waso nuiti gaayei,
\q naama volo ná, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠila kpe ka a wɔɔlɔ.
\q
\v 18 Zɛɛ ɠalagiti kpein ta ɲɛɛlɛ.
\q
\v 19 Nuiti ta lɔ pugiti su,
\q ti lɔ zooi ma yeɠeiti su,
\q ti maaɠooza Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-ziiɠaawanai ʋa,
\q ta ná-maayikii ma voloi,
\q siɛgi zu é wuzeɠezu la ga é eteai maalua.
\q
\v 20 Naama volo ná, zɛɛ ɠalagiti ti ga walii ta zanugiti,
\q nuiti ti ti ɓɛtɛai, ti ɗa nɔkɔ ti wu,
\q ta naati seɠe, ti ti ʋili ya inɛgiti bu ta dɛvɛiti.
\q
\v 21 Nuiti ta lɔ pugiti su,
\q ti lɔ kɔtui ma yeɠeiti su,
\q ti maaɠooza Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-ziiɠaawanai ʋa,
\q ta ná-maayikii ma voloi,
\q siɛgi zu é wuzeɠezu la ga é eteai maalua.
\q
\v 22 À ɓe ɠalivaazu nuɓusɛi ma,
\q fiilɛ goi é sokpa zu, naa nɔ ɠa é ga ná-eteai,
\q tosuʋɛ ɠa ga mini?
\c 3
\s Masa fai zupu ʋelei Zeluzalɛme
\q
\v 1 Wɛlɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɠa ʋaazu
\q Zeluzalɛme ta Zuda masadai ʋalasu poluzeizuʋɛti kpein ma,
\q daamiani sɔlɔɔsuʋɛ pɛ, ta ziɛ zɔlɔɔsuʋɛ pɛ,
\q
\v 2 kɔɔɠɔ nu ɠɛzɛiti ta salaʋusuiti,
\q tukpɔɠaaleʋe nuiti ta GALA goo wo nuiti,
\q ungaiziɛ nuiti ta kɛwolaiti,
\q
\v 3 nu ʋuulɔɔlugɔ (50) ɠundiɠiiti ta seizumaanɛgiti,
\q nu lɛnɛ nuiti ta molikulagiti,
\q ta niiti ti zoogai zoɠo fai la gola.
\b
\q
\v 4 «Nà buzeɠe niinɛgiti sei ti unda ga kundiɠiiti,
\q ti masadai ɠɛ ti unda ʋelei nɛai la ti ʋɛ.
\q
\v 5 Ta ɓɔɠɔ zopele ɲɔu ti ɠilagilagi,
\q siɛpolui ɠɛ siɛpolui laalɔɠɔma,
\q seiɲɔɠɔi ɠɛ seiɲɔɠɔi laalɔɠɔma,
\q buzeɠe niinɛgiti ta wuzeɠe kpakologiti daalɔɠɔma,
\q nu ɲakaiti ti wuzeɠe seizumaanɛgiti daalɔɠɔma.»
\b
\q
\v 6 Zunui ta ɠa ɗa yeeʋili kɛɛɠɛloin zu, ná-bolodamai ta, é ɠɛ ma:
\q «Ɗobo gila ka è ʋɛ, ɠɛ ga ada-ɠundiɠii.
\q Devei wo ada ɠoloɠologai tɛi unda!»
\q
\v 7 Naama volo ná, zɔi ɠa gooɠaaʋote ga woo wola, é ɠɛ ma:
\q «Gè la ga ɗɔɠɔtɔlɔ,
\q ani nɔpɛ ge la nà-pɛlɛwuʋɛ ga daamiani ɓaa seɠe.
\q À mina kɛ̀ ga nuɓusɛiti ta-ɠundiɠii!»
\q
\v 8 Zeluzalɛme ɓunɛni,
\q Zuda ɠa laani zooi ma,
\q kpɔɛzuɠulaiti ta kɛɛwotiiti su,
\q ta Ɠɔoɠɔ GALAGI laalɔɠɔma,
\q ta losu daawu.
\q
\v 9 Ti ɠaazulo pelei zeele wooi woni ti laalɔɠɔma.
\q Ta ta-ɠotoi lɛɛzu eɠɛ Sɔdɔme,
\q ti la dɔɔɠuzu.
\q Ti maa ɠa nɔɠɔ!
\q Mazɔlɔɔ ta maanɔɠɔi ɓɛtɛzu ɓɔɠɔ ʋɛ.
\q
\v 10 Wa zoo wo bo telebo nui ma
\q ga toɠa undaanɛɛi zɔlɔɔ,
\q mazɔlɔɔ toɠa ná-kɛɛwotiiti ma ɠulanumai zɔlɔɔ.
\q
\v 11 Maanɔɠɔ ɠa faa ɲɔu ɠɛ nuiti bɛ!
\q Pele ɲɔi ɠa ti ma,
\q ta ti zo, eɠɛʋelei ti kɛɛni la.
\q
\v 12 Nà-nuɓusɛiti ta kpɔlɔi zu buzeɠe niinɛgiti zea,
\q anzanuiti ta zeini ti unda.
\q Nà-nuɓusɛiti, niiti kpein ti losu wo luɠɔ, ta wo ɠakasu.
\q Pelei wa ziɛ su, ta supuzu wo ya.
\b
\q
\v 13 Ɠɔoɠɔ GALAGI wuzeɠea tukpɔlo fai ma,
\q é wuzeɠea, é ʋa nuɓusɛiti tukpɔɠaaleʋe.
\q
\v 14 É lia ga ná-nuɓusɛiti ta-ɠundiɠiiti ta totuɠɔiti tukpɔɠaaleʋezuʋɛ, é ɠɛ ma:
\q «Wo leezɛn ɓelei ɠoloɠoloni.
\q Nii wo kulani bala beaiti zea,
\q wo naati gaalɛa ba wa-ʋɛlɛiti bu.
\q
\v 15 Leeni ɠa losu ma mu, wo nà-nuɓusɛiti fɔkisu,
\q wo ɗa bala nuiti gaaʋolo ɠɔɠɔi wu?»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii wooi ɠana.
\s É lo Zeluzalɛme anzanuiti ba
\q
\v 16 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma:
\q «Tɔɔzei Siyɔn anzanuiti ti ɓɔɠɔ wasoni,
\q ta ɠɛna ziaa, ti ɠɔgi lo ga,
\q ti ɠaazu geezu,
\q ti ɗa li vaavaa,
\q ti ɗa talagi ɓɔɛ, é ti-ɠɔɠɔ ʋa,
\q
\v 17 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa kpaanagi ɠɛɛzu Siyɔn anzanuiti unmaʋɛ,
\q é ti unma ɲakai ʋilɛ.»
\p
\v 18 Naama volo ná, Maliɠii ɠa ta-maaɠili zɔɔlaiti kula ti ma, niiti ti ga: balaɠaegiti ti ti-ɠɔɠɔiti ba, timɔ wɔɔlɔgiti, ta balai kulaai ga alu toga niinɛi, 
\v 19 goizu anigiti, ta balaiti, ta bɔɔlɔgiti, 
\v 20 masa bɔɔlɔgiti, kɔɠɔ ʋa yɔlɔɠɔiti, saamaɠili fɛlɛaiti, gulɔ maku nɛɛnɛ puu aniiti, undaanɛ zɔlɔɔ ganii, 
\v 21 balaɠaegiti, ta sokpazu ʋalaɠaegiti, 
\v 22 seɠe ʋapa golaiti, ta seɠewuzeɠe wolaiti, ta seɠeungiti, ta ɓɔlɔiti, 
\v 23 pɛtɛgiti, ta geze zeɠei, ta seɠe zakpai tɔungi ma, ta nii ti kpesasu ɠakai wu.
\b
\q
\v 24 Ani luulai makugi ɠa a ɠɛ ʋɛ ta-wulɔ maku nɛɛnɛgi ná,
\q galu ɠilagi nɔ ɠa a ɠɛ ga saamaɠiligi.
\q Tɔun fɛlɛa ʋagɔi ɠa ɠɛ ga kpaanagi.
\q Saa wɔlɔ wo seɠei ɠa ɠɛ ti ɠɔba, seɠe wola ʋagɔi ʋotogi zu.
\q Ti-ɠɔlɔ pagɔi ɠa ɠula ti ma, é valibo ga nii ɠaazu ʋagɔ nɔpɛ ge la ba.
\q
\v 25 Ɗa-zalaʋusuiti ta loo bu ga boɠa zɔkpɔi,
\q ɗa-ɠɔɔɠuluɓaiti ta za kɔɔmaʋɛ.
\q
\v 26 Naama volo ná, Siyɔn ná-pɛlɛla ɓogiti pɛ ta kpalagi wo, ti ɠaalɛi.
\q Taai koloɠologai, toɠa ɠɛ zeini zooi ma.
\c 4
\q
\v 1 Naama volo ná, anzanu lɔfela ɠa ɗa zunu ɠilagi zo, ti ɠɛ ma:
\q «Gi la ɠɛa è unma ga kasɔ daamiani faa zu ɓaa seɠe vaa zu.
\q Kɛlɛ è-laaseigi nɔ ʋɛɛ gi ʋa!
\q Unfegi ɠula gi ɠaazu nɔ.»
\s Ʋelela ʋele vai ma wozakalagi
\q
\v 2 Naama volo ná, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI pɔnɔsu,
\q maa ɠa yiki, lɛbiyai ɠɛ bɛ,
\q zooi ʋaalɔnɔgi ɠa ɠɛ ga unbuzeɠe vaa wola,
\q Izilayɛle nui mɔtaiti bɛ ti yɛsu vulua.
\q
\v 3 Naazu zɔiti ta yɛ vulua Siyɔn
\q ta loli ga nu ɲadegaiti,
\q niiti pɛ ta zɛʋɛ ná-sɛʋɛi zu
\q ga ti zɛnvui wo Zeluzalɛme.
\q
\v 4 Maliɠii ɓega ʋoluma ga Siyɔn anzanuiti ta-ɠɔzɔba vaiti gba,
\q é Zeluzalɛme ɲade ɲama ʋui ma é ɠɛɛni ná,
\q ga zɛnvu viilɛi maaʋele nii é telebodai ta ɲadedai ɠɛɛzu.
\q
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa kpɛtɛ ga Siyɔn gizei pɛ ma,
\q ta niiti pɛ ti ɠaalɛɛzu ba ná,
\q tonaɓiingi ɠɛ ti maazu foloi, kpidii duului ta abui ma wozakalagi.
\q Maliɠii ná-lɛbiyai ɠa ɠɛ ti pɛ maazu ga ti makɛ anii,
\q
\v 6 eɠɛ kotai é niinigi veezu foloi, é nu makɛ, die ge mina zei è ma,
\q é ɠɛ ga nu lɔɔɠuzu ta nu makɛsu fiilɛ wolai ta tonai ʋa.
\c 5
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-leezɛn ɓelei
\q
\v 1 Wɔinʋɛ gè guyei loo nɛ̀ɛbɛ nui ʋɛ,
\q nɛ̀ɛbɛ nui ná-guyei é lo ná-leezɛn ɓelei ʋa.
\q Leezɛn ɓelei ɠɛni nɛ̀ɛbɛ nui ya ɠani ɓɛtɛ ɠizei ma.
\q
\v 2 É zooi wolini, é kɔtuiti kula ná,
\q é yiimazeɠe ga siinziin ganigiti, é ti zin ná.
\q É pɛlɛ ɠaaɠooza golai loni leezɛn ɓelei zaamaʋɛ,
\q é kɔɠɛi lo ná.
\q Kigi ɠɛni ba ga ná-kpelei ɠa dɔɔɓɔi gwaa ʋagɔ wosu,
\q kɛlɛ dɔɔɓɔi gwaa ɲɔi nɔ ɠa é boni.
\b
\q
\v 3 «Niizu deɠɛmu, Zeluzalɛme nuiti ta Zuda nuiti,
\q à ɠɛ ga tukpɔɠaaleʋe nuiti gi yɔɠɔzu gá nà-leezɛn ɓelei!
\q
\v 4 Leeni ɠa mɔnɔ nà la kɛ nà-leezɛn ɓelei ʋɛ,
\q nii gè la ɠɛni dɛ kɛɛni bɛ?
\q Leeni vaa zu, siɛgi zu gè ɠitoni ba la
\q ga toɠa dɔɔɓɔi gwaa ʋagɔ wo,
\q é la ma ʋagɔ woni, kɛni ma ɲɔi?
\q
\v 5 Nà nii wosu wo ma,
\q nii gè ʋaazu kɛɛzu ga nà-leezɛn ɓelei.
\q Nà sasai ɠulazu ma,
\q toganiiti ti ʋa ti mi.
\q Ná-siɠigi é ma ga sasai, nà naa wolozu ma,
\q teʋe nuiti ti ɗa ɠɔɠɔi lo su.
\q
\v 6 Nà koloɠolosu,
\q nu la gaaɓɛtɛa, su la ɓɛtɛa,
\q kpolo ɠaingiti ta ʋɔnɔ su ta ɠaingi ma zii pɛ.
\q Nà tonaɓiingiti deve ga
\q ti mina tona ɗɛ gila kpalaa pu ma.»
\b
\q
\v 7 Tama, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ná-leezɛn ɓelei ɠa
\q é ga Izilayɛle ná-pɛlɛyeɠei.
\q Kpelei nii gola nɛɛni bɛ,
\q naa ɠa é ga Zuda nuɓusɛiti.
\q Kigi ɠɛni ba ga ta sɔle fai ɠɛ,
\q tɔun kɛni nɔ telebotala vai.
\q Kigi ɠɛni ba ga ta telebo fai ɠɛ,
\q naa ɠɛ ga kidaaʋili kpeei!
\s Fai niiti ti wanazu GALA ma
\q
\v 8 Nimizai ɠa pɛlɛ ʋu pɛlɛ ma nuiti bɛ,
\q ta ti kpalagiti puuzu ɓɔɠɔ ma,
\q eyɛsu zɔɠɔzu la mɔ ɠɛa ti ʋa,
\q tiya ɠila nɔ ti yɛ zooi zu.
\q
\v 9 Wɛlɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɓɔɛni pɔ̀, é ɠɛ ma:
\q «Pɛlɛ mɔinmɔingi naati ta ɠoloɠolosu,
\q pɛlɛ wolai naati ti wola ʋagai, ti wu ɲakai ɠa ɠɛ de, nu la ɠɛa ti wu.
\q
\v 10 Anɛɛ leezɛn ɓelei é ga mɛtɛlɛ waa ʋuusaʋagɔ (30.000),
\q é ma lɔɔ ɗɛi la ɠɛa ga litɛlɛ ʋuulɔɔlugɔ (50),
\q zɔi nɔpɛ a kilo unsaʋagɔ (300) vaza moloi zu,
\q su puusaʋagɔ (30) nɔ ɠa a teʋe.»
\b
\q
\v 11 Nimizai ɠa naati tuɠɔ, niiti ti wuzeɠezu sobuzobui
\q ga ti ʋilɛ gaazulati ganiiti polu,
\q ti geemaaliizu kpidii zu, ti ɗa ɓɔɠɔ ɓadi ga dɔɔi!
\q
\v 12 Papa ta kɔnigi, ta tamadegi, ta koolei, é ɓɔ dɔɔi ʋa,
\q naati ka ta ɗa ta-vɛtii ɠaanɛ.
\q Kɛlɛ ti la ɠaazulosu Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-botiiti ba,
\q ti la naa ɠaazu, nii é kɛɛzu.
\q
\v 13 Naa ɠa é ba, nà-nuɓusɛiti ta li duɔlai zu,
\q mazɔlɔɔ ti la kɛɛni ti ʋa faa ɠaaɠa.
\q Ta-nu wolaiti ta za ga pului,
\q nuɓusɛi zɔiti ti za ga kpɔɔle wɔin.
\q
\v 14 Naa ɠa é ba, gɔvɛalaazu ɠa ɠɔdaʋɛ zuwɔɔlɔzu,
\q é laalao, kwɛ ge la ba,
\q seizumaanɛgiti ti taazuʋɛ ta bɛbɛi é sɔngɔi wosu,
\q ti pɛ ta yei ná ʋɔɔma, ta-ɠoozunɛ zɔngɔi ʋilɛ ti ʋolu.
\q
\v 15 Nuɓusɛi pɛ maanɛɛʋɛ é nɔkɔ,
\q é ɓɔɠɔ unmaayei fufiligi zu.
\q Gaazulɛ nuiti gaazumaa ɠa yei.
\q
\v 16 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɠa ná-bɔɔlɔi lɛ ná-tukpɔɠaaleʋeiti su,
\q GALA Ɲadegai ɠa ná-ɲadedai lɛ telebodai zu.
\q
\v 17 Baalagiti ta laamii taazuʋɛ ná ɠoloɠologai,
\q eɠɛ ta laamii lɔɓɔi zu,
\q boli yiʋoiti ta laamii ada ɠoloɠologai,
\q ʋɛ naavolo nuiti kɛlɛai ná ʋa.
\b
\q
\v 18 Nimizai ɠa naati tuɠɔ,
\q niiti ti ta-vaaɠaaza golai mɛɛnsu ɓɔɠɔ ma ga ʋoluʋelei,
\q galuiti ti ba ti ya ga zɛɛi,
\q ti kotoi mɛɛnsu ɓɔɠɔ ma
\q eɠɛʋelei nu wotoloi mɛɛnsu da ɓɔɠɔ ma.
\q
\v 19 Ti ɗa ɠɛ ma: «GALA ge suvilɛ lɛɛ, é ná-botii ɠɛ,
\q nii a kɛ gi ka!
\q Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai ná-faazeikpasuiti ti laazeelina,
\q gi ʋa ti ɠwɛɛ!»
\b
\q
\v 20 Nimizai ɠa naati tuɠɔ,
\q niiti ti faa ɲɔi lolisu ga faa ʋagɔi,
\q ti faa ʋagɔi loli ga faa ɲɔi,
\q ti kpidii valibo ga wozakalagi,
\q ti wozakalagi valibo ga kpidii,
\q ti ani nɛɛnɛgi valibo ga ani wanawanagi,
\q ti ani wanawanagi valibo ga ani nɛɛnɛgi.
\q
\v 21 Nimizai ɠa naati tuɠɔ,
\q ti ɓɔɠɔ ɠaazu ga ɠima nuiti,
\q ta ti ɓɔɠɔ ɠaazu ga keleɠele nuiti.
\q
\v 22 Nimizai ɠa naati tuɠɔ,
\q niiti ti ga dɔɔ ɓɔle ɠundiɠiiti,
\q ta niiti ti ga dɔɔ ɓaagiti kpɛtɛ nuiti.
\q
\v 23 Ta ɗa sɔba nui zuvaayɛ ga lobɛani maaʋele,
\q ti telebo nui ná-gaamai ɠula zea tukpɔɠaaleʋezuʋɛ.
\b
\q
\v 24 Naa ɠa é ba, ta ɠala, eɠɛʋelei abui a ɗa tufa vɔɔi ɠala la,
\q ʋele ɠana ti-ma zapei a ɠɛ la, eɠɛ a luula,
\q ti ma ʋuai ɠa ɲɛɛlɛ eɠɛ fufiligi,
\q mazɔlɔɔ ti Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ná-tɔgi ʋiliga ya,
\q ti Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai laawooi ʋɛlɛʋɛlɛ.
\b
\q
\v 25 Naa ɠa é ba, Ɠɔoɠɔ GALAGI yiiɠaawanani ná-nuɓusɛiti ma.
\q É yeeɓuun, é ti loɠa.
\q Gizeiti ti ɓalini.
\q Poomaiti ti ɠɛ eɠɛ kaʋaiti, ti ʋuuni taazuʋɛ.
\q Kɛlɛ naa la Maliɠii ná-ziiɠaawanai ɓega pɛ, zeei wuzeɠeai ɠa yɛ de nɔ ɠɔ.
\b
\q
\v 26 Ɠɔoɠɔ GALAGI poogi lɛa geezu nuɓusɛiti bɛ ti maaɠoozaai,
\q toɠa ti lolisu foei zu ga ti ʋa, ti zeɠe zou ɓela ga.
\q Wɛlɛ ta ʋa ga gaazuvilɛi, ta ga zeeli gaamanɔ.
\q
\v 27 Nu la ti zaama, nii a ɗa ɓɔlɔ,
\q nu la ná, nii a ɠɛ ɲiikpisu,
\q nu la lia siingisiingi, nu la ɲia,
\q saamaɠili nɔpɛ ge la viega,
\q saʋala galui nɔpɛ ge la ɠoloɠologa.
\q
\v 28 Ná-mɛɛn ɠaeiti gaaliʋɛ,
\q ná-mɛɛn ɠaeiti kpein gaalɛɛʋɛ,
\q ná-sooiti polokagiti ɓaaʋɛ eɠɛ kɔtu lɛigi,
\q ná-kɔɔɠɔ wotoloiti kɔɠɔiti kɛɛʋɛ eɠɛ tɔngɔlɔ fiilɛi.
\q
\v 29 Siɛgi zu ta-zalaʋusuiti ti zikɔzu la,
\q ɗa ɠɛ nɔ zala zaai,
\q ti-zikɔ wooi ɠulaʋɛ ga zala yiʋoiti.
\q Ti ɗa zɔngɔ, ti ti-laamianigi zeɠe, ti lii la,
\q nu nɔpɛ ge la zooga é ʋa kula ti ya.
\b
\q
\v 30 Naama volo ná, zɔngɔi ɠa wo ma,
\q eɠɛ kpoloɗɛi zɔngɔ wooi,
\q nu ɠa wɛlɛ zooi zu,
\q wɛlɛ ná pɛ ge ɠɛa ga kpidii ta kidaaʋiligi,
\q wozakalagi ɓidia ga tonaɓiin golai.
\c 6
\s Ezayi loli fai
\p
\v 1 Konagi masagi Woziase zaani la, gè Maliɠii ɠaani zeini masa kpɔkpɔgi ɠa, gola ɠaaɠoozaai, ná-seɠei lakɔlɔgiti ti ɠɛni GALA sei ʋɛlɛi wuulaavesu. 
\v 2 Geezuɠeelaiti ti volozu gola, ti ɠɛni loni maazu, ti ɠilagilagi ɠoʋegi ɠɛni ga dɔzita, felegɔiti ka ti ɠɛni ɠaazuʋɛ maalɔɔɠuzu la, ti ti-ɓusɛiti maalɔɔɠu ga felegɔiti, ti ɗa ɠoʋe ga felegɔiti. 
\v 3 Ti ɠɛni wooɠulazu ɓɔɠɔ ma, ti ɗa ɠɛ ma:
\q «Ɲadegai, ɲadegai, ɲadegai,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii!
\q Eteai pɛ sulaavega ga ná-lɛbiyai!»
\p
\v 4 Ti-wooi ɠɛni kpogiti kpalizu ma wuulaagiti ga, GALA sei ʋɛlɛi laaveni ga duului. 
\v 5 Názu ɠa gè ɠɛni la ma: «Nimizai ɠa tùɠɔ! Gè loa ya, mazɔlɔɔ nà ga zunui nii dakɔlɔgiti kɔzɔai, nà zeini nuɓusɛiti saama, niiti ti-lakɔlɔgiti kɔzɔai, gàazuɠɛzɛiti ti Masagi ɠaa, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii!»
\p
\v 6 Kɛlɛ geezuɠeelai naati ti volozu, gila ge ɠoʋeni, é ʋa pɔ̀ bɛ. É abulekai zeɠeni zalaɠa ɠulazuʋɛ ga bɛɛn koiti ti ɠɛni zea. 
\v 7 É fɔɔɠuni dàaʋɛ ʋa, é ɠɛ mà: «Nii vɔɔɠua è-lakɔlɔgiti ba, ɗa-vaaɠaaza golaiti ti ɓega, ɗa-ɠotoi gbaa.»
\p
\v 8 Gè Maliɠii wooi mɛnini, é ɠɛ ma: «Ɓɛ ɠa nà teʋe? Ɓɛ ɠa a ɠɛ ga gi-laavaawo nui?» Gè gooɠaaʋoteni, gè ɠɛ ma: «Nà ɠaa, tèʋe.»
\p
\v 9 Maliɠii ɠɛni ma:
\q «Li è ɠɛ niima nuɓusɛiti ma:
\q Wa la woilo nɔ,
\q kɛlɛ wo la faa ɠaaɠaa pɛ!
\q Wa la wɛlɛ nɔ,
\q kɛlɛ wo la wozaɠaa pɛ!
\q
\v 10 Niima nuɓusɛiti kɛ ga kigaaza nuiti,
\q ti woizuɓɔlɔ, ti ɠaazuɠole,
\q naa ɠa a kɛ ti ɠaazu mina wozaɠa,
\q ti-woiyeɠeiti ti mina faa mɛni,
\q ti-yii mina faa ɠaaɠa,
\q ti ʋa ɠale ma pɔ̀,
\q nii a kɛ ti ʋa ɠɛdɛ.»
\p
\v 11 Gè ɠɛni ma: «Màliɠii, eyɛsu siɛgi ɓɛgele zu?» É gòoɠaaʋoteni, é ɠɛ mà:
\q «Eyɛsu taaiti ti ɠoloɠolo,
\q nuɓusɛiti ti ɠula ná ʋa,
\q pɛlɛiti suwo, nuiti ti ɠula náti,
\q dɔɓɔi zuɠoloɠolo, é ɠɛ ga teʋebai.
\q
\v 12 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa nuɓusɛiti maaɠooza,
\q kɛlɛbai ɠa wo ga zooi mɛtu.
\q
\v 13 Ni nuɓusɛiti ma ʋuusiɛi a yɛna vulua,
\q naati ɓalaa ta tɔnɔ sɔlɔɔ ga ti ɠala ga abui.
\q Kɛlɛ eɠɛʋelei telebɛnete gului ta sɛne gului ti la,
\q ta ɗa ti ma lɔkulugi makɛ da, ta ti ʋɔna,
\q niima nuɓusɛiti ma lɔkulugi ɠa ɠɛ ga ma zuwu ɲadega.»
\c 7
\s Keela wooi é woni masagi Aɠaze ma
\p
\v 1 É ɠɛni ga naama ziɛgi zu, Yotame ná-doun zunui, Woziase ná-dounloin Aɠaze ɠɛni ga Zuda masagi. Siili masagi Lesin ta Izilayɛle masagi Peka, Lemalia ná-doun zunui, ti liini ga kɔɔi Zeluzalɛme laalɔɠɔma, ti ʋa so, kɛlɛ ti la ɠɛni zooni ti ʋa so. 
\v 2 Naa wogai ma Aɠaze ma, Davide mavofodai, ta ná-koii, ga Siili nuiti ti kɔɔlaaɠai ʋuuni Efelayime yooi zu, masagi ta ná-nuɓusɛiti ti zasuɓalini ga naama wooi, eɠɛ fiilɛ wola a ʋa, é ɗa dɔɓɔi zu wuluiti ɲiikpi.
\p
\v 3 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Ezayi ma: «Ɠula, ɗa-o, è-loun zunui Seyaal-Yasube-o,\f + \fr 7:3 \fr*\fk Seyaal-Yasube\fk*\ft : Daaseigi nii poluʋɛ ga «mɔta goi ɠa ɠale ma». Wɛlɛ ʋɛ: \ft*\xt 10:21\xt*.\f* wo li, wo Aɠaze ʋɛtɛ, toɠa ziɛ makɛsuʋɛ é maazuʋɛ naama ʋelei ɠaaɓelazuʋɛ, pelei nii é liizu kala loo nuiti ta-lɔɓɔi zu. 
\v 4 Ɗa ɠɛ ma: ‹Ɓɔɠɔ zo, yiilɛi, mina lua, mina ɓali Siili nui Lesin ta Lemalia ná-doun zunui ta-yiiɠaawanai ɠakala. Ta nɔ ga koʋi leʋe kpuɠa felegɔiti duului ɠulazu ti ʋa. 
\v 5 Gè kwɛɛ ga Siili nuiti, ta Peka ta Efelayime zalaʋusuiti, ti toosu vai ɓɛtɛʋɛ è laalɔɠɔma. Ti ɠɛni ma: 
\v 6 Ade li Zuda masadai laalɔɠɔma! De maalua, de ɓɔi da é ʋɛɛ de ʋa, de Taɓeyɛle ná-doun zunui zei unda ga masagi, ga maaɓaai. 
\v 7 Kɛlɛ Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ:
\q Naa la zolooga pɛ,
\q naa la ɠɛa pɛ.
\q
\v 8 Mazɔlɔɔ Damase ɠa é ga Siili yooi ma masa taa wolai,
\q Lesin ɠa é ga Damase ma ɠundiɠii.
\q Kona ʋuulɔzita maazu lɔɔlugɔ (65) nɔ ʋe ná, Efelayime ɓezeɠele, ti la mɔ ɠɛa ga nuɓusɛ.
\q
\v 9 Samali ɠa é ga Efelayime yooi ma masa taa wolai,
\q Samali ɠundiɠii ɠa é ga Lemalia ná-doun zunui.
\q Ni ladala la wo ya, wo la loga kpaan.› »
\s Emanuwɛle ná-poogi
\p
\v 10 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni mɔnɔ Aɠaze ma: 
\v 11 «Poogi ta maaɠaazaɠabo ɓɔɠɔ ʋɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-ƓALAGI ma, ga é fe è ya, é ɠɛni ga gɔvɛalaazu ʋele vaa, ɓaa geezu ʋele vaa.»
\p
\v 12 Kɛlɛ Aɠaze ɠɛni ma: «Gè la gaazaɠa nɔpɛ bosu, gè la Ɠɔoɠɔ GALAGI zuɠɔɠɔsu.» 
\v 13 Ezayi ɠɛni ma naazu: «À woilo, ɗa-o, ɗa-ʋɛlɛyeɠei-yo, Davide mavofodaiti! Toɠa ga faa go wo ɠaazu ɓaa, ga wo nuiti suɓɔlɔ ta-yiilɔɔi zu? Wa pɔ wo nà-GALAGI ná-ziilɔɔi zuɓɔlɔ? 
\v 14 Naa ɠa é ba, Maliɠii ɓɔɠɔi ɠa poogi ve wo ya: Wɛlɛ, kogi ɠa anzalopoi ma, toɠa doun zunu zɔlɔɔsu, toɠa daasei pɛɛ ga Emanuwɛle, nii poluʋɛ ga ‹GALA ka ade ʋa›. 
\v 15 Toɠa yɛ nikɛ ɲiimiɗɛi ma wulɔi miizu ta kɔin gulɔi, eyɛsu é vɔni faa ma é ɠɛlɛ faa ɲɔi va, é yiimazeɠe ga faa ʋagɔi. 
\v 16 Aisa zunu loungoi ʋa zoo ɠɛlɛzu faa ɲɔi ʋa, é ʋa yiimazeɠe ga faa ʋagɔi, masa felegɔiti ti è maaluazu, ta-nuɓusɛiti ta ɠula ta-yooiti ba. 
\v 17 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ʋaazu ga naama voloiti è ʋɔ, wa ɗa-nuɓusɛiti, ta ɗa-ʋɛlɛyeɠei, nii kɛɠala voloa ti la dɛ ɠaani ɲɛgɛlɛin, é zo naama voloi ma yeei Efelayime ɓeteʋeni la Zuda ʋa, Asiili masagi ná-fai ɠana.»
\s Kɔɔi loo vai ta nii a ɠula su
\q
\v 18 Naama volo ná, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa toligi wo ga foei
\q dɛgiti ti Ezipete ɗɛ wolaiti ma, ti ʋa,
\q ta Asiili yooi zu ɠɔingiti.
\q
\v 19 Ta ʋa, ti ʋu pɛtugiti su,
\q ta fasa laaʋalizuʋɛti,
\q ta dɔɓɔɠɛlɛgiti su,
\q ta tufa lɛnugiti su.
\q
\v 20 Naama volo ná,
\q Maliɠii ɠa kpekai ziingao ziɛ wolai Efelate ʋoluʋɛ,
\q naa ɠa é ga Asiili masagi,
\q toɠa wɔungi ɓuye ta wo-ɓusɛi maaleɠai pɛ,
\q é la yeema wo-ɓɛlɛi ma.
\q
\v 21 Naama volo ná,
\q nui ɠilagilagi ɠa nikɛ ɓea ɠila to ta boli felegɔ,
\q
\v 22 niiti ta ɠɛ ɲiimiɗɛi wola veezu,
\q nu ɗa zoo é ɗa nikɛ ɲiimiɗɛi ma wulɔi mi.
\q Niiti pɛ ti ʋaazu yɛsu zooi zu,
\q ti ɠɔnɔgi ɠa ɠɛ ga ɲiimiɗɛi ma wulɔi ta kɔin gulɔi.
\q
\v 23 Naama volo ná,
\q kpelei nii kpein leezɛn ansaɠɔ waagila (1.000) ge su,
\q a ɠɛ ga wali ɠae waagila (1.000),
\q naa ɠa yɛ ɠaingiti ta kpolo ɠaingiti zea.
\q
\v 24 Ɗa ɠɛna lɔa ná,
\q kɛni mɛɛinti ta mɛɛn ɠaeiti ɠɛ è ya.
\q Ungo, zooi ɠa ná pɛ ka ɠɛ nɔ ga ɠaingiti ta kpolo ɠaingiti.
\q
\v 25 Gizei niiti tii ɠɛni ɠɛɛzu ti ma ga kalii,
\q nu la mɔ zooga é lɛ ti ma,
\q ɠaingiti ta kpolo ɠaingiti baaluabai ʋɛ.
\q Ta ná ɠɛ ga nikɛa laamiizu,
\q baalagiti ti ɗa lati ná.
\c 8
\s Ezayi ná-doun zunu gila  //  nii daaseigi ʋoluʋɛ ba
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni mà: «Kokolo gola ɠila seɠe, è sɛʋɛi ɠɛ ma, gaaɠula ga: ‹Toosui maaɓuɠaa, kɔɔzoganii maa la ɠoozani›.» 
\v 2 Gè kokologi lɛɛni ga zeele felegɔ, nu a la ti la, zalaɠa ɠula nui Ilii ta Yebelekiya ná-doun zunui Zakali. 
\v 3 Gè ʋilɛni ànzai ʋolu, GALA goo wo anzanui, é kogi zeɠeni, é doun zunu zɔlɔɔni. Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni mà: «Toli ga Maɠɛle-Salale-Ɠase-Baze (nii poluʋɛ ga «toosui maaɓuɠaa, kɔɔzoganii maa la ɠoozani»). 
\v 4 Mazɔlɔɔ aisa doungoi ʋa zoo ɠɛɛzu ‹Dèe› ɓaa ‹Kɛ̀ɛ›, Damase naavoloiti pɛ ta li Asiili masagi ʋɔ bɛ, ta kɔɔzoganiiti ti zosu Samali.»
\b
\p
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni pɔ̀ mɔnɔ, é ɠɛ mà:
\q
\v 6 «Tɔɔzei niima nuɓusɛiti ti Silowe ɗɛi ʋɛlɛʋilini,
\q nii é yeizu vaa,
\q ti ɠoozunɛ masa felegɔiti ta-vaa zu,
\q Lesin ta Lemalia ná-doun zunui,
\q
\v 7 naa maaʋele ma, wɛlɛ Maliɠii ɠa ʋaazu ga ziɛ wolai ti laalɔɠɔma, ti ɠeɠaaɓaai,
\q Asiili masagi ta ná-lɛbiyai pɛ,
\q toɠa wuzeɠe, é ɠula daazuʋɛ,
\q toɠa li, é ɓudɛ kwɛgiti pɛ maazu,
\q
\v 8 toɠa ɠaaʋote Zuda yooi ma,
\q é zɛɓɛ, é ʋooʋa ma, é lɛ, é so kɔbu.
\q Ee, Emanuwɛle, koʋegi zuviegai ɠa ɗa-yooi pɛ sulaave!»
\b
\q
\v 9 Nuɓusɛiti, à zɔngɔi wo, kɛlɛ fɔnigi ɠa wo wo ma!
\q À woilo, wo pɛ, wɔi wo ɠoozama zooi ɠa,
\q à ɠɛʋele ɓɛtɛ kɔɔɠɔ vai ma, kɛlɛ fɔnigi ɠa wo wo ma!
\q À ɠɛʋele ɓɛtɛ kɔɔɠɔ vai ma, kɛlɛ fɔnigi ɠa wo wo ma!
\q
\v 10 À faazeikpasuiti kɛ, ti pɛ ta ɠoloɠolo!
\q À ɓɔɠɔ ɠa, wo zoloo faiti ma, faa nɔpɛ ge la ɠula su,
\q mazɔlɔɔ GALA ka gi ʋa.
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa maanɛai é lɛbi
\q
\v 11 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa mà,
\q siɛgi zu é sòni da ga zeei,
\q é tɛ̀nɛni ga gè mina ʋokɔɠɔ niima nuɓusɛiti siɛ ʋelei ma, é ɠɛ mà:
\q
\v 12 «À mina naati pɛ daasei pɛɛ ga yaavai,
\q nii pɛgi niima nuɓusɛiti ti daasei pɛɛzu ga yaavai.
\q À mina lua naa ʋa, nii ti luazu ba,
\q à mina inɛinɛ ba pa.
\q
\v 13 À Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɠwɛɛ ga ɲadegɛ,
\q tɔ ɠa wo maanɛai wo unfe ma,
\q tɔ ɠa wo maanɛai wo lua ba.
\q
\v 14 Toɠa ga seizu ɲadegai,
\q kɛlɛ toɠa ɠɛɛzu ɓalaa ga kɔɠɔziɠa ɠɔtui,
\q fasai nii é ga ɓunɛ ma anii Izilayɛle masada zeizu felegɔiti bɛ,
\q é ɠɛ ga tumɔi ta balii Zeluzalɛme laaʋeaiti bɛ.
\q
\v 15 Ma mɔinmɔin kɔɠɔi ɠa ziɠa ba,
\q ta loo, ti ɠaleɠale,
\q ta ɠɔ ga balii, é ti zo.»
\s Maaɓɔun geeɠɛɠalai
\q
\v 16 Zeele wooi makɛ,
\q poogi ʋɛɛ tɔgi nii ʋa,
\q naati bɛ niiti ti ga nà-kaladopoiti.
\q
\v 17 Kìtogɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q niizu dɛ, é ʋoluavegɛ Zakɔɓe mavofodaiti ba,
\q nà-kitogi pɛ ka ga tɔun.
\q
\v 18 Giya ɠaa, gá dointi Ɠɔoɠɔ GALAGI ti veai zèa,
\q gá ga poogiti ta laavɔ aniiti Izilayɛle zaama
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ya,
\q nii é zeini Siyɔn gizei ma.
\q
\v 19 Siɛgi zu ta ɠɛna la wo ma:
\q «À li, wo gɔvɛ laawooleʋe nuiti gaazaɠa, ta niiti gɔvɛiti ti ʋelela ʋele vaiti bosu ti ma,
\q ti woo ɠaayeizu ti ɗa ɓɔɛ laa wu!
\q Nuɓusɛiti maa la nɛɛni ti ʋa ta-ɠalagiti ta gɔvɛiti gaazaɠa
\q fulu nuiti ta-vaa zu ɓaa?»
\q
\v 20 wa ti wooɠaaʋote ga:
\q «Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tɔgiti ta ná-deveiti ka maanɛai ga nu ɠale ma ti ma.
\q Nui nii é la ɓɔɛni ɠana,
\q é la geelaalaosu wozakalagi ɠaa.»
\s Kpidi wolai é nuiti kpɔlɔzu
\q
\v 21 Toɠa leʋe zooi zu, kpɔlɔi ta pului ma.
\q Siɛgi zu koozu ɲakai ɠɛɛzu de,
\q toɠa yiiɠaawana niina,
\q é ná-masagi ɠoto, é ná-GALAGI ɠoto,
\q toɠa ɠaaʋote niina geeɠɔlɔgi ma.
\q
\v 22 Naa ʋolu é wɛlɛ zooi ʋɔ pelei,
\q wɛlɛ kidaaʋiligi, kpidii, ta koozuʋiligi sosu la ná,
\q naa ɠa liizu ga nu kpidi ɓɔi wolai zu.
\c 9
\s Kpidii zeɠe ná, wozakalagi ʋa
\q
\v 1 Kɛlɛ kpidii la yɛga ɠɔ naama yooi zu,
\q ʋɛ koozuʋiligi ná niizu.
\q Ni, siɛgi niiti ti leʋegai,
\q GALA ge Zaɓulɔn yooi ta Nɛfɛtali yooiti dɔɔni ɓaaɠulamai zu,
\q yeeɠɛɠalaiti ti ʋaazu, toɠa kpoloɗɛi ma ʋelei zu ɠɛ ga lɛbiyai,
\q é li Zuludɛn ziɛ ʋoluʋelei yooi,
\q é zeeli Galilé yooi zu, ʋɛ zii ɠiligiti ti zeini ná.
\q
\v 2 Nuɓusɛi niiti ti ɠɛni ziɛzu kpidii zu,
\q naati ti wozakala golai ʋɛtɛga.
\q Niiti ti ta-eteai ziɛzu kpidi yooi zu,
\q wozakalagi voloa naati ma.
\q
\v 3 Ɠɔoɠɔ GALAGI, è ta-ɠoozunɛɛi zuwɔɔlɔa,
\q è koozunɛ wolai vazaga,
\q ta ɠoozunɛɛzu è ɠaazu,
\q eɠɛʋelei a ɗa ɠɛ la molo leʋe ziɛgi zu,
\q ɓaa eɠɛʋelei koozunɛ wooi a ɗa ɠula la,
\q ta ɠɛna kɔɔzoganii ɠaaɠwɛa.
\q
\v 4 Eɠɛʋelei è kɛɛni la názuʋɛ,
\q siɛgi zu è Madiyan nuiti kpɛɛni la,
\q unbawului é ɠɛni kulazu ga ɗa-nuɓusɛiti,
\q kpakɔi é ɠɛni loɠazu la poluʋɛ,
\q maanɔɠɔ nuiti ta-wulu ɓuɠai,
\q ɗa è naati pɛ suɠaleɠaleni.
\q
\v 5 Mazɔlɔɔ kɔɔɠɔ zaʋalagi nii pɛ pogi ɠɛa yɛsu zooi ʋa,
\q ta ma lookɔba wolaiti ɲamai ʋogi ti ʋa,
\q naati pɛ ta ʋu abuzogi ɠa,
\q ga ti ɠɛ ga abui ɠɔnɔgi.
\s Doun zunu zɔlɔɔga ade ʋɛ
\q
\v 6 Mazɔlɔɔ doun zɔlɔɔga ade ʋɛ,
\q doun zunu veeʋɛ ade ʋɛ,
\q toɠa masadai ɠɛ.
\q Toɠa loli ga Tɛnɛbo Nui Gola Ʋagai,
\q Zeeɠaaɓaa ƓALAGI, Ɠɔoɠɔ Kɛɛɠɛi, Ziilɛi Masagi.
\q
\v 7 Ná-masadai ɠoma ɠa wɔɔlɔ,
\q é ziilɛigi zei, nii kpela ge la ba.
\q Toɠa zei Davide ná-masa kpɔkpɔgi ɠa, é masadai ɠɛ.
\q Toɠa naa zei, é makɛ ma ga sɔledai ta telebodai,
\q é zo niizu ma eyɛsu ɠɔ.
\q Wɛlɛ naa ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii a kɛ ná-nɛɛbɛ wolai zu.
\s Tukpɔi loo vai Izilayɛle ma
\q
\v 8 Maliɠii kpɔɛ woga Zakɔɓe mavofodaiti daalɔɠɔma,
\q é loa Izilayɛle ma.
\q
\v 9 Nuɓusɛiti pɛ kwɛɛ faa ɠa ɠɛ su,
\q Efelayime nuɓusɛiti ta Samali nuiti ti bosu ga wasogi ta ɲaɠai, ti ɠɛ ma:
\q
\v 10 «Ɓilikiiti ti loa,
\q gá tosu ga kɔtu zaɠaai,
\q sikɔmɔɔl guluiti ti leʋe ga,
\q gá ti maavalibo ga sɛdele guluiti.»
\q
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa fɔnifaamai vea ti zili nui Lesin ya,
\q é ti zili nuiti daaʋiliga ti ma.
\q
\v 12 Siili nuiti ti folo ɠulazu ʋelei
\q ta Filisiti nuiti ti folo liizu ʋelei,
\q ta Izilayɛle zunuma ga ti-ɲiiga wolaiti.
\q Kɛlɛ naa la Maliɠii ná-ziiɠaawanai ɓega pɛ,
\q zeei wuzeɠeai ɠa yɛ de nɔ ɠɔ.
\b
\q
\v 13 Nuɓusɛiti ti la ɠaleni ma,
\q ti ʋa ʋa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ, nii é ɠɛni ti loɠazu,
\q ti la ɠaaʋoteni Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ma.
\q
\v 14 Naa ɠa é ba, folo ɠila nɔ
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ma ungi ta ma wɔɔngiti teʋe Izilayɛle ʋa,
\q dɔɔi ɠaalaagi ta seeli kpaɠai.
\q
\v 15 Kɛwolai ta seizumaanɛgi, ma ungi ɠana,
\q GALA goo wo nui é zɛɛ ɠalagi wosu, ma wɔɔngi ɠana.
\q
\v 16 Niima nuɓusɛiti ta-lotuɠɔiti ta ti ɠakasu,
\q niiti ti ʋilɛsu totuɠɔiti polu, naati ti pele ɲɔi zeɠea.
\q
\v 17 Naa ɠa é ba, Maliɠii la yeezɛlɛga ta-nu niinɛiti maazu,
\q é la ta-ʋodointi ta ta-ʋoanzaiti maawɔinɠaa,
\q mazɔlɔɔ ti pɛ ta ga GALA gaazuluabalala nuiti, ti ɗa faa ɲɔi ɠɛ,
\q ti pɛ ti ɗa ɠimalala vaiti kɛ.
\q Kɛlɛ naa la Maliɠii ná-ziiɠaawanai ɓega pɛ,
\q zeei wuzeɠeai ɠa yɛ de nɔ ɠɔ.
\b
\q
\v 18 Mazɔlɔɔ suɲɔi ɠa ɗa galai wo eɠɛ abui,
\q é kpolo ɠaingiti ta ɠaingiti galazu,
\q toɠa ɗa so dɔɓɔi zu wulu ɓiiliiti ba.
\q Ma luului ɗa lɛ geezuʋɛ eɠɛ tɔngɔlɔ fiilɛi.
\q
\v 19 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ná-ziiɠaawanai zu,
\q zooi ɠa ɗa ɠɛ abuzogi zu,
\q eɠɛ nuɓusɛiti ti ga abui laamianigi.
\q Tanɔpɛ ge la seiɲɔɠɔ maawɔinɠaazu.
\q
\v 20 Ti ɗa kpedagi wo yeezazuʋɛ, pului ti ma nɔ,
\q ti ɗa ɓɔɠɔ mi ɠɔʋɛzuʋɛ, kɛlɛ ti la yiɠoa.
\q Ɛsɛ ge ɗa zeei ma zuai mi.
\q
\v 21 Manasé ɗa vala Efelayime ʋa,
\q Efelayime ɓalaa ɗa vala Manasé ʋa,
\q ti felegɔ pɛ ti ɗa li, ti loo Zuda ma.
\q Kɛlɛ naa la Maliɠii ná-ziiɠaawanai ɓega pɛ,
\q zeei wuzeɠeai ɠa yɛ de nɔ ɠɔ.
\c 10
\s Niiti ti Maliɠii wanama vaiti kɛɛzu
\q
\v 1 Nimizai ɠa naama lɔ sei nuiti bɛ, ti telebotala lɔgi zeizu,
\q ta niiti ti deveiti feezu, niiti kpɔlɔi zɔlɔɔsu ti zu,
\q
\v 2 ti pele leʋe bala nuiti tuɠɔ,
\q ti mina losu zɔlɔɔ tukpɔɠaaleʋezuʋɛ,
\q maanɔɠɔ nuiti ti nà-nuɓusɛiti saama,
\q ti ta-ɠaamai ɠula ti ya.
\q Ti poanzaiti kɛ ga laamianigi,
\q ti loo podointi ma.
\q
\v 3 Leeni ɠa wa kɛ, potokula voloi a zeelina,
\q siɛgi zu wo ɠoloɠolo zeelizu la, é zeɠe ɠoozama?
\q Wa ɓizɛ, wo li ɓɛ ʋɔ bɛ, é ʋa ɓɔ wo ʋa?
\q Wa wa-naavolo wolaiti dɔɔɠu mini?
\q
\v 4 Faa ɠili ge la ná wa kɛ,
\q kɛni wo ɓili kasɔi wu wa kasoɠa nuiti,
\q wo loo wa naati ti zaai.
\q Kɛlɛ naa la Maliɠii ná-ziiɠaawanai ɓega pɛ,
\q zeei wuzeɠeai ɠa yɛ de nɔ ɠɔ.
\s Asiili yooi lukpɔ vai
\q
\v 5 «Nimizai ɠa Asiili yooi ʋɛ, nà-ziiɠaawana ɓakɔi!
\q Tɔ ɠa é ga tukpɔi é zèa, nii nà ɗa nà-ziiɠaawanai lɛɛ la.
\q
\v 6 Nà teʋesu zii laalɔɠɔma nii é la GALA kwɛɛ,
\q gè lii la nuɓusɛiti daalɔɠɔma ti zìiɠaawanazu,
\q ga é lɔ faa zuɠoloɠologi zu, é kɔɔzoganiiti so,
\q é ɠɔɠɔlo ti zu, eɠɛ palaʋalai é koi yɔɠɔzuʋɛti.
\q
\v 7 Kɛlɛ zetaale Asiili yooi ʋa ɠɛ ɠisiɛzu la,
\q toɠa ɠisiɛzu nɔ ga é suɠoloɠolo,
\q é ziiti ma mɔinmɔin suwuɠaaleʋe.
\q
\v 8 Mazɔlɔɔ nii ɠa é bosu:
\q ‹Nà-salaʋusu ɠundiɠiiti ti la ga masagaa ɓaa?
\q
\v 9 É la ɠɛni ɠɛɛni ɠana, ɓaa
\q Kalano taai ʋa nɔnɔ zɔlɔɔ Kaalekemise ná-fai zu?
\q Ɠamate ɓalaa nɔnɔ zɔlɔɔ Aalapade ná-fai zu,
\q Samali ɓalaa nɔnɔ zɔlɔɔ Damase ná-fai zu.
\q
\v 10 Ni gè zooni gè yeeʋɛɛ zooiti ma,
\q ta-ɠalagiti ti mɔinni é leʋe Zeluzalɛme geleiti ba ta Samali geleiti,
\q
\v 11 gè la Zeluzalɛme ta ná-kɔɔɠɔ ganigiti soga,
\q eɠɛʋelei gè Samali ta ná-kɔɔɠɔ ganigiti soni da?› »
\b
\p
\v 12 Siɛgi zu Maliɠii a ná-botii ɓena la Siyɔn gizei ma ta Zeluzalɛme, toɠa wuzeɠe niina Asiili masagi laalɔɠɔma, naa ziilaave fai zu ga wasogi ta gaazulɛɛi. 
\v 13 Mazɔlɔɔ é ɠɛni ma:
\q «Nii kpein gè kɛɛni, nà-zobogi ɠa gè ti ɠɛɛni la,
\q nà-ɠimalai zu, ta nà-keleɠelegi.
\q Gè nuɓusɛiti ta-ɠwɛpelemaʋɛti daaʋilini,
\q gè ta-naavoloiti kula ti ya,
\q ta eɠɛ suɓaa nui, gè masagiti kulani ta-ɓɔkpɔgiti ga.
\q
\v 14 Eɠɛʋelei nu a ɗa yeelɔ la wɔni laɠagi zu,
\q gè kɛɛni ɠana, gè nuɓusɛiti ta-naavoloiti zɛʋɛ.
\q Ʋelei nu a ɗa wɔni ɠainti zɛʋɛ la, kɛlɛi wogai ti ʋa,
\q gè ti pɛ zɛʋɛni eteai zu,
\q nu nɔpɛ ge la ɠɛni ná, é ʋa ɠoʋegi ɲiikpi,
\q ɓaa é ʋa lakulugi laalao, ɓaa é ʋa foe vɛ.»
\b
\q
\v 15 Zoovɛi ɠa zoo nɛi é waso naama nui ma,
\q nii é botii ɠɛɛzu la ɓaa?
\q Sii ɠa zoo nɛi ɓaa, é gaazulɛ ɠula naama nui ya,
\q nii é botii ɠɛɛzu la?
\q Kɛɛʋɛ eɠɛ kpakɔi ɠa é zeɠe nui ɲiikpisu,
\q kɛɛʋɛ eɠɛ tukpɔi a ɠɛ naa wuzeɠezu, nii é la ga gului!
\q
\v 16 Naa ɠa é ba, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɠa ta-zalaʋusuiti undaaʋili niiti ti ɓakpaai.
\q Abui ɠa vaza ná-nu wolaiti saama, eɠɛ abuzogi.
\q
\v 17 Mazɔlɔɔ Izilayɛle ná-wozakalagi ɠa ɠɛɛzu eɠɛ abui,
\q Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai ɠɛ eɠɛ abuzogi,
\q nii é ʋaazu Asiili ná-ɠain guluiti ta ná-kpolo ɠaingiti galazu ga folo ɠila nɔ.
\q
\v 18 Toɠa ná-dɔɓɔi ta ná-gulu ɓelei ná-pagi ɠoloɠolo mɛtu.
\q Ma yiiɠilii ka ɠɛ de eɠɛ nu a ɠula seeɓɛ zu.
\q
\v 19 Gulu wolai a yɛ Asiili yooi ma lɔɓɔi zu maa ɠa ʋɛlɛ gola,
\q eyɛsu doungo ɠa zoo é tiegɔi ɠaalu, é sɛʋɛ.
\s Izilayɛle nui mɔtaiti ti yɛsu vulua
\p
\v 20 Naama volo ná, Izilayɛle nui mɔtaiti ta yɛ vulua ta Zakɔɓe ná-nuɓusɛi mɔtaiti, ti la mɔ ɠalivaa naa ma, nii é ɠɛni ti loɠazu. Kɛlɛ ta ʋoluzei ga ladalai pɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa, Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai. 
\v 21 Mɔta goi ɠa ɠale ma é ʋa, Zakɔɓe mavofodai mɔtai ɠa ʋa Zeeɠaaɓaa ƓALAGI ʋɔ. 
\v 22 Mazɔlɔɔ, ee, Izilayɛle, anɛɛ ni ɗa-nuɓusɛiti ta mɔinzu, eɠɛʋelei kpoloɗɛi ɠobaʋɛ ma ɲaɠaegi la, mɔta go nɔ ɠa é ɠalesu ma ʋolu, mazɔlɔɔ GALA ge ɗa-nuɓusɛiti suwuɠaaleʋe vai levea, toɠa ʋaazu ga telebodai eɠɛ ziɛve gola. 
\v 23 Mazɔlɔɔ naama zuwuɠaaleʋe vai deveai ná, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɠa naa ba, é ɗa kɛ zooi zu.
\p
\v 24 Naa ɠa é ba, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii wooi ɠaa: «Ee, nà-nuɓusɛiti, wɔi wo zeini Siyɔn, à mina lua Siili nuiti ba! Ta wo loɠazu ga kpakɔi, ti ɗa ta-lukpɔi wuzeɠe wo maazu, ʋelei Ezipete nuiti ti ɠɛni kɛɛzu la. 
\v 25 Kɛlɛ ná tago nɔ ʋe na, nà-ziimaleʋei zeɠe ga è laalɔɠɔma, kɛlɛ tɔun nà-ziiɠaawanai ɠa ɠaaʋote ti ma, nii a kɛ gè ti ɠoloɠolo. 
\v 26 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɠa ná-kpakɔi lɛɛzu ga, ga é Asiili loɠa la, eɠɛʋelei é kɛɛni la Madiyan nuiti daalɔɠɔma Wolɛɓe vasai ʋɔ bɛ. Toɠa ná-kpakɔi wuzeɠe kpoloɗɛi maazu, eɠɛʋelei é kɛɛni la Ezipete yooi laalɔɠɔma.
\q
\v 27 Naama volo ná, ná-kasɔi ɠa zeɠe è unma,
\q ná-unbawului ɠula è ɠɔba.
\q Unbawului naa ɠa ɠaleɠale,
\q seizu ve dituɠɔma vaiti bɛ.»
\b
\q
\v 28 Tiya ɠana ti ʋaazu Ayate laalɔɠɔma,
\q ti leʋe Migilon,
\q ti ta-ɠasɔiti zɛ Mikemase.
\q
\v 29 Ti leʋe pɛtugi zu, ti ɠɛ ma:
\q «Ade ʋu Geɓa!»
\q Nuiti ta luazu, ti ɗa ɓali Lama.
\q Nuiti ti ɗa ʋela Sayile ná-taazuʋɛ, Giɓea.
\q
\v 30 Galime nuiti, à ɠaazuɗɛi ʋu.
\q Dama, Layise!
\q Maanɔɠɔi ɠa è luɠɔ, Anatɔte!
\q
\v 31 Mademena ɠa ʋelazu,
\q Geɓime nuiti ta lɔɔɠuzu ɠaiziɛzu.
\q
\v 32 Za nɔ nu ɲɔi lopele ɓɛtɛa Nɔɓe,
\q é yeeɓuunga, é ʋa Siyɔn maalua, Zeluzalɛme ɠizei.
\b
\q
\v 33 Wɛlɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii
\q ɠa gulu ɓeke pagɔiti teʋezu ba ga ziiɠulagi.
\q Gulu wola ɠaaɠoozagiti ti leʋeni ga,
\q niiti ti wola ɠaaɠoozani, ti looni zooi ma.
\q
\v 34 Toɠa dɔɓɔ wolaiti toozu bu ga zoovɛi,
\q Liɓan ɠa ɲɛɛlɛzu Zobobɛ Nui luɠɔ.
\c 11
\s Masagi ta masadai é ʋaazu
\q
\v 1 Naa ʋolu ma lobai ɠa ʋɔnɔ Izayi ma lɔkulugi ʋa,
\q ma zapeiti ma ʋɔnɔbai ɠa wuzeɠe.
\q
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-Zɛnvui ɠa ɠɛ ba,
\q ɠimalai ta keleɠelegi ma yɛnvui,
\q deve wo fai ta fɔnifaamai ma yɛnvui,
\q zɛnvui nii a Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠwɛɛ da, é lua ba.
\q
\v 3 Nɛɛbɛ vai ɠa ɠɛ ga é ɠolo Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ,
\q é la tukpɔɠaaleʋea ga topolu,
\q é la zaamazu vai ɠɛa ga ti ɠɛi.
\q
\v 4 Kɛlɛ toɠa bala nuiti tukpɔɠaaleʋe ga telebodai,
\q toɠa zaamazu logi wo ga sɔledai naati bɛ, niiti maavaawo nu la ti ʋɛ zooi zu.
\q Daawooi ɠa ɠɛ eɠɛ kpakɔi, é ɗa eteai loɠa la,
\q daa viilɛi ɠa a ɠɛ faa ɲɔu ɠɛ nui ʋaazu la.
\q
\v 5 Telebodai ɠa ɠɛ saamaʋɛ ga saamaɠiligi,
\q ladalai ɠɛ keelaʋɛ ga saamaɠiligi.
\q
\v 6 Zuluɓui ta baala ziʋoi ta ɠɛ zeizu ada ɠila,
\q kɔii ta boli yiʋoi ta ɠɛ laazu ada ɠila.
\q Nikɛ yiʋoi ta zala yiʋoi ta ɠɛ laamiizu ʋɔɔma,
\q zunu loungo goi ɗa wɛlɛ ti ma.
\q
\v 7 Nikɛ zaai ta zuluɓu zaai ti-laamiizuʋɛ ɠa ɠɛ ga ada ɠila,
\q ti-ma yiʋoiti ti ɗa ʋɛɛ ada ɠila,
\q zalai ta nikɛi, ta ɠɛ tufai nɔ miizu.
\q
\v 8 Ɲiimiɓɔlegi ɠa ɗa ɠaɠo gozagi ná-zeɠei laaʋɛ.
\q Zunu loungo goi ɗa yeelɔ pɛɛɠaalii ma puuzuʋɛ.
\q
\v 9 Faa ɲɔu nɔpɛ, ɓaa faa zuɠoloɠolo nɔpɛ ge la ɠɛa GALA ná-gizei ma.
\q Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠwɛɛgai ɠa zooi laave,
\q eɠɛʋelei ziɛi kpoloɗɛi ɓomaʋɛ zulaavegai da.
\q
\v 10 Naama volo ná, Izayi mavofodai ɠa lo eɠɛ poogi nuɓusɛiti bɛ,
\q zii ɠiligiti pɛ ta ɠaaʋote tɔun ma.
\q Adaʋɛ ʋɛ a zei ná, naa ɠa volo ga GALA ná-lɛbiyai.
\b
\q
\v 11 Naama volo ná, Maliɠii ɠa wuzeɠe mɔnɔ
\q ga é ná-nuɓusɛi mɔtaiti unmɔɔ,
\q niiti ta Asiili yooi zu ta Ezipete yooi,
\q ta Patɔlɔse, ta Etiyopi, ta Elame, ta Ɓaɓilɔne,
\q ta Ɠamate, ta ziɛ zaama yooiti ta kpoloɗɛi laaʋɛ yooiti.
\q
\v 12 Toɠa poogi lɛ, é zii ɠiligi naati tɛnɛ
\q ga Izilayɛle nuiti ti zoni ga duɔiti,
\q toɠa ti ɠaalɛ ba,
\q é Zuda nuiti kpɔba,
\q niiti ti vazani eteai ma zoko naanigɔi zu.
\q
\v 13 Naazu Efelayime ná-tolo ɠa ɓe,
\q ta ɓaai ti su ta Zuda, naa ɠa ɲɛɛlɛ.
\q Efelayime la mɔ tolo ɠulaa ga Zuda,
\q Zuda la mɔ ɠɛa ga Efelayime zili nu.
\q
\v 14 Ta woola ma, ti loo Filisiti ɠizeiti ma folo liizu ʋelei,
\q ta li folo ɠulazu ʋelei,
\q ti teʋebai zu nuiti kɔligiti kula ti ya.
\q Ta laalɛ Edɔme ta Moaɓe nuiti bu,
\q ta zei Amɔn nuiti unda.
\q
\v 15 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa Ezipete ɓoloɗɛi vɔ.
\q Toɠa zelii lo ziɛ wolai Efelate ma,
\q daa viilɛ wolai zɛbɛi zu,
\q toɠa ziɛ wolai naa ʋali su ma ɓeke dɔfela,
\q saʋala ge la yɛga nu ɠɔɠɔa, é ɓudɛ ti maazu.
\q
\v 16 Pele ɠila ka ɠɛ ná ná-nuɓusɛi mɔtaiti bɛ,
\q ta yɛ vulua Asiili yooi zu,
\q eɠɛʋelei é ɠɛni la Izilayɛle ʋɛ,
\q naama volo ná, é ɠɛni lɛɛzu la,
\q é ʋa zeɠe Ezipete yooi zu.
\c 12
\s Mama fee vai
\q
\v 1 Nuɓusɛ unmɔɔgaiti, wa ɠɛ ma, naama volo ná:
\q «Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà è maamusɛzu!
\q Mazɔlɔɔ è yiiɠaawanani mà,
\q kɛlɛ ɗa-yiiɠaawanai zeɠea màazu, è gàanɛɛnɛa.
\q
\v 2 Wɛlɛ GALAGI ka é ga kìzo nui,
\q gè ɓɔɠɔ ɠaliva tɔun ma, gè la mɔ luazu.
\q Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ga nà-zobogi,
\q tɔ ɠa gè vaazu ma nà-guyeiti su,
\q toɠa ga Kìzo Nui.»
\q
\v 3 Wa ziɛi zaɠa ga koozunɛɛi kizo fai ma ɗɛungiti su.
\q
\v 4 Naama volo ná, wa ɠɛ ma:
\q «À Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ, à wooɠula ma.
\q Ná-faa wolaiti é ti ɠɛai, à ti lɛ ga zii ɠiligiti,
\q à daasei golai ma vaa wo ɛsɛ pɛ ma.
\q
\v 5 À guyei loo Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi vai ma,
\q mazɔlɔɔ é faa wolaiti kɛa.
\q À ti lɛ eteai zu ná pɛ!
\q
\v 6 À pilɛ sɔlɔɔ koozunɛɛi lɛɛ, Siyɔn ʋeaiti!
\q À wooɠula ga koozunɛɛi,
\q mazɔlɔɔ gola wɔɔlɔʋɛ wo zaama,
\q tɔungi é ga Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai.»
\c 13
\ms1 GALA gooi é lo wɛɛn yooi zu nuɓusɛi zɔiti ba
\s Ɓaɓilɔne yooi laalɔɠɔma
\p
\v 1 Keela wooi é wosu é lo Ɓaɓilɔne ʋa, é ɠulani kɛlɛma Amɔse ná-doun zunui Ezayi ʋɛ.
\q
\v 2 À poogi lo gizei ma maa kala,
\q wo wooɠula ti ma ga kpeei,
\q wo yee ɠɛ ti ma ta ʋa, ti lɛ ga zou nuiti ta-ʋɛlɛla ʋeleiti!
\b
\q
\v 3 «Nà ya, gè nà-deveiti feeni naati zea ti ɓɔɠɔ veai bɛ̀,
\q gè nà-salaʋusu ɠɛzɛiti tolini,
\q ti wanaɠula nà-ziiɠaawanai zu,
\q niiti ti ɠoozunɛɛzu nà-pilɛ sɔlɔɔ fai zu.»
\b
\q
\v 4 Bɛbɛi lugi ɠa gizeiti ma,
\q eɠɛ nuɓusɛiti ti wola mɔinɗai.
\q Nu ɠa masadaiti sɔngɔ wooi mɛnisu,
\q zii ɠiligiti ti ɠaalɛai ba.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɠa ná-salaʋusuiti dɛɛzu
\q ti ʋaazu kɔɔi ɠɔɔzu.
\q
\v 5 Ta ʋaazu, ti zeɠe zooi ta zu ɠoozama, zooi ɓomaʋɛ,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ta ná-kɔɔɠɔ zɔɔlaiti,
\q é ʋaazu ti zeɠezu ná-ziiɠaawanai zu,
\q ga ti eteai pɛ koloɠolo.
\q
\v 6 À kidaaʋili kpeei loona deɠɛmu,
\q mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-foloi wola maaɓuɠaa,
\q toɠa ʋaazu eɠɛ faa zuɠoloɠologi,
\q tokoleʋeai GALA Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ʋɛ.
\q
\v 7 Naa ɠa é ba, ɛsɛ pɛ zeezu ɠa ɓɔlɔ,
\q zunuiti pɛ iɲɔ ge leʋe.
\q
\v 8 Dualuagi ɠa ti zo, kidaaʋiligi ɠɛ ti ma,
\q taɓai ti zo, eɠɛ anzanui é doun zɔlɔɔ koozuwanai zu.
\q Ti ɗa wɛlɛ ɓɔɠɔ ʋa ga dualuagi ti ɠilagilagi,
\q ti-ɠaazuʋɛ maaʋooloai.
\b
\q
\v 9 Wɛlɛ ba é ʋaazu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-foloi,
\q maawɔinɠaalala voloi, ziiɠula foloi, ziiɠaawana wolai ma voloi,
\q é eteai ɠɛɛzu ga teʋebai zu,
\q é kotoba nuiti ma zuwu ɠaaleʋe.
\q
\v 10 Mazɔlɔɔ somideɠaiti ti geeɠɔlɔgi zu
\q ta ti-ma ɓulugiti ti la mɔ voloa,
\q foloi ɠa ɓidi, a wuzeɠena nɔ feya,
\q alugi la mɔ ná-wozakalagi vea.
\b
\q
\v 11 «Nà eteai zala ná-faa ɲɔi vaa zu,
\q gè faa ɲɔu ɠɛ nuiti sala faaɠaaza golai vaa zu.
\q Gè waso nuiti ta-wasogi ɓe,
\q gè nu ʋaa nuiti ta-ɠaazulɛɛi maayei.
\q
\v 12 Nà nuɓusɛi ɠaa vai ɓaa eɠɛ zanu kitei,
\q ti ʋɛtɛsu ɠa ɓaa é leʋe zanugi ʋa, é Wofiil yooi zu.
\q
\v 13 Naa ɠa é ba, nà geeɠɔlɔgi ɲiikpi,
\q zooi tɛi ka ɓali ma wuulaagiti ga
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-ziiɠulagi zu, Fai-Pɛ-Maliɠii,
\q yeei ná-ziiɠaawana wolai lokoleʋezu la.»
\b
\q
\v 14 Nuiti ta ɠɛ eɠɛ dopa zaaiti ti ti ɠaaluaai,
\q ɓaa baalagiti nu la wɛlɛzu ma, é ʋa ti ɠaalɛ ba,
\q ɛsɛ ka ɠaaʋote ná-nuɓusɛiti ma,
\q ɛsɛ ge ʋela, é li ná-zou zu.
\q
\v 15 Niiti nɔpɛ ta ɠomi ga tiye, ta ti wɔ ga mɛɛinti,
\q niiti nɔpɛ ta ti zo, naati ta loo bu ga boɠa zɔkpɔi.
\q
\v 16 Ta ti-loungoiti ka, ti ɗa ti lɛɛvɛ ti ɠaazu,
\q ti ta-ʋɛlɛiti buuvoo,
\q ti ʋilɛ ti-anzaiti polu.
\b
\q
\v 17 «Mazɔlɔɔ nà Mɛde nuiti buzeɠezu ti laalɔɠɔma,
\q niiti ti ɓɛdɛ la walii ʋa,
\q ti la wɔinni ga zanugi.
\q
\v 18 Ta buzeɠe niinɛgiti too bu ga ta-mɛɛinti,
\q ti la doun ɲɛ maawɔinɠaa,
\q doungo maawɔin la ti zoga.»
\b
\q
\v 19 Ɓaɓilɔne, masadaiti ta-maaɠili zɔɔla ʋagɔi,
\q yɔlɔɠɔi é Ɓaɓilɔne nuiti kɔbu, ti ɲaɠai ɠulazu la,
\q toɠa ɠɛ eɠɛ Sɔdɔme ta Gomɔɔl, niiti GALA ge ti lokani.
\q
\v 20 Mazɔlɔɔ nu la mɔ zeiɗa Ɓaɓilɔne eyɛsu pɛ,
\q sulaa la mɔ vega ga nuɓusɛ eyɛsu pɛ, yeeɠɛɠalaiti pɛ su.
\q Anɛɛ teʋeteʋe nuiti ti la mɔ ta-zeɠe ɠota loga ná,
\q togani makɛ nu nɔpɛ ge la ná ɠɛa ga looɠosu.
\q
\v 21 Dɔɓɔ ɲaleiti ta ná ɠɛ ga ʋɛɛzuʋɛ,
\q buungiti ti ma ʋɛlɛiti buulaave.
\q Saa wɔnigiti ta ná laave,
\q dɔɓɔ woliiti ti ɗa ɠaɠo ná.
\q
\v 22 Dɔɓɔ zuaiti ta ɠɛ zikɔzu taai ma ʋɛlɛ wolaiti bu,
\q koʋeiti ti ɠɛ ma masa pɛlɛiti bu.
\q Ná-yeeɠɛɠalai ʋaa vai maaɓuɠaa,
\q Ɓaɓilɔne ná-foloi naati maa la mɔ ɠoozani.
\c 14
\s Izilayɛle ʋuu vai su ʋolu
\q
\v 1 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa Zakɔɓe mavofodai maawɔinɠa,
\q toɠa yiimazeɠe ʋolu ga Izilayɛle.
\q É ti zei ʋele ɓɛtɛ ʋolu ta-yooi zu,
\q seɠeseizuiti ta ʋu ti ma,
\q ta ɠili Zakɔɓe ná-pɛlɛyeɠei ʋa.
\q
\v 2 Nuɓusɛiti ti ga wɛɛinti,
\q ta Izilayɛle ɠaiziɛ, ti lii la ná-zooi zu.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-zooi naa zu,
\q Izilayɛle ɠa ti zo miná ga nɔnɔ,
\q eɠɛ duɔiti, zunuiti ta anzanuiti.
\q Toɠa naati kɛ ga kasoɠa nuiti,
\q niiti ti tɔun kɛɛni ga kasoɠa nui.
\q Toɠa ɠɛ ga ti-maliɠii, é zei ti unda.
\s Ɓaɓilɔne masagi ɠwɛsuʋɛ
\q
\v 3 Izilayɛle, voloi Ɠɔoɠɔ GALAGI dooɠogi veezu la è ʋɛ,
\q ɗa-ɓɔlɔiti ta ɗa-yiizoolɛiti poluma,
\q duɔla ɓaaɓaagi ʋoluma é laani è ma,
\q
\v 4 ɗa ɲɛɛɠulasu wuyei nii loo Ɓaɓilɔne masagi ma,
\q ɗa ɠɛ ma:
\q «Naa ɠɛɛʋɛ ɠale, deɠɛmu?
\q Nu ɓɔlɔ nui la mɔ ná!
\q Nu ɓɔlɔ vai ɓega!
\q
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta-ɓakɔi ɠaleɠalea,
\q ta seiunga nui ná-tukpɔi.
\q
\v 6 Zɔi ná-ziiɠoloɠologi zu, é ɠɛni nuɓusɛiti doɠazu ga kpakɔi,
\q dooɠo ge la ba,
\q ná-ziiɠaawanai zu, é ɠɛni faa laazu ziiti ma,
\q kɛlɛ tɔun ka za ti ʋilɛgai polu, dooɠo ge la ba.
\q
\v 7 Eteai pɛ ka niina dooɠogi ta ziilɛigi zu,
\q ta na koozunɛ wuyeiti toozu.
\q
\v 8 Gului daa ga sipɛlɛgi, naati koozunɛɛʋɛ, too vai zu bu,
\q Liɓan zɛdele guluiti ta ɠɛɛzu ma:
\q ‹Kaipa è looni bu,
\q nu la mɔ lɛɛzu, é ʋa gi ʋɔ.›
\q
\v 9 Gɔvɛalaazu eteai é buu ʋelei, é ɓalia ɗa-vaa zu,
\q é ʋa è laaɠomi, ɗa zeelina.
\q Ti gɔvɛiti maaloɠa ɗa-vaa zu, etea lotuɠɔiti pɛ.
\q Ti etea masagiti pɛ buzeɠea ta-ɓɔkpɔgiti ga.
\q
\v 10 Ti pɛ ta ɓɔɛ è ʋɔ, ti ɠɛ è ma:
\q ‹Ɗa ɓalaagi, zɛbɛ la è ya, eɠɛʋelei gi la,
\q è ɠɛa ga gi ɠɛʋele!›
\q
\v 11 Ɗa-wasogi è voɓega, è yei gɔvɛalaazu
\q ɗa-o, ɗa-ɠɔni gooiti-yo.
\q È-laama anii ɠɛa ga koegiti,
\q ta kpeinɲaɠagiti ti ɠɛ ga ɗa-ʋɛɛmazeɠei.
\q
\v 12 È looʋɛ ɠale! È zeɠe geeɠɔlɔgi zu,
\q somideɠai é volozu, geelaalaosu loun zunui!
\q Ɗa ɠaa, è ʋiliga ya zooi ma,
\q ɗɛi è ɠɛa vɔnisu zii ɠiligiti ma!
\q
\v 13 È ɠɛni bosu è-yiimaʋɛ ga:
\q ‹Nà lɛɛzu geeɠɔlɔgi zu,
\q nà nà-masa kpɔkpɔgi ʋilɛ GALA ná-somideɠaiti zeemaazuʋɛ,
\q nà zei gizei naa ma,
\q ʋɛ galagiti ta ɗa ta-ɠaalɛbai wo ná,
\q lɛkpɛmaʋɛ nu ɠɔʋɛzuʋɛ ɓogi zu.
\q
\v 14 Nà lɛɛzu tonaɓiingiti zeemaazuʋɛ,
\q nà ɠɛ ga GALA kɛʋele, nii é Anii-Pɛ-Unda.›
\q
\v 15 Kɛlɛ è loa bu, GALA ge è laaʋiligɛ,
\q è yei gɔvɛalaazu zeɠezaɠai ɓomaʋɛ.
\q
\v 16 Niiti ti è ɠaazu, ta ɠaazulosu è ʋa, ti ɗa è zumɔ:
\q ‹Zunui tɛi nɔ zooi ɠɛni ɓalizu ná-faa zu,
\q é ɗa masadaiti sasuɓali?
\q
\v 17 É ɠɛni eteai zuwosu, é ɗa kɛ ga teʋebai,
\q é ɗa taa wolaiti golo,
\q é la ɠɛni yeeɓesu ná-kasoɠa nuiti ba pɛ, ti ʋa li ta-nuiti pɔ.›
\b
\q
\v 18 «Zii ɠiligiti ta-masagiti pɛ, ungo, ti pɛ,
\q unfemai ɠa ti ʋɛ, ti ɗa looɠo,
\q ti ɠilagilagi pɛ ta-ɠabaiti su.
\q
\v 19 Kɛlɛ ɗɔun ɗa, è maaɠoozani ɗa-ɠabai ʋa,
\q è ʋili ya, eɠɛ doin saai é ʋa zɔlɔɔ, nu luazu ba,
\q eɠɛ poomaiti ti ɠɔdaaleʋeai ga boɠa zɔkpɔi
\q ti ti laaʋiligai kɔtu yeɠeiti su,
\q ti ɗa ɠɔɠɔlo ti-ma ʋoomaiti ma.
\q
\v 20 È la ɓɔga ti ʋa, wo ɠɛ kaba ɠila su,
\q mazɔlɔɔ è ɗa-yooi ɠoloɠoloni,
\q è ɗa-nuɓusɛiti undaaʋilini.
\q Ɲama ʋuu vofodai laasei ge la woga eyɛsu pɛ!
\q
\v 21 À ná-doun zunuiti undaaʋili fai ɠɛʋele ɓɛtɛ,
\q ti-ɠɛɛni ta-ɲama ʋuu vai maaʋele ma,
\q ti ʋa wuzeɠe yeeta, ti ʋa eteai zo,
\q ti ʋa eteai zulaave ga ta-laa wolaiti.»
\b
\q
\v 22 «Nà wuzeɠezu Ɓaɓilɔne nuiti daalɔɠɔma,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii wooi ɠana.
\q «Nà Ɓaɓilɔne laaseigi ɓale eteai zu, ta kɔɠɔ ʋogi, ta mavofodaiti,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\q
\v 23 «Nà naa ɠɛ ga zɛligoiti puuzuʋɛ, ʋɛ palaʋalai ná,
\q nà kpale ga faa zuɠoloɠolo kpalegi,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii wooi ɠana.
\s Asiili yooi laalɔɠɔma
\q
\v 24 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɠonani, é ɠɛ ma:
\q «Nà ma ɠonai wosu, nii é kìsu, daa ɠa zeeli,
\q nii gè deveni, naa ɠa ɠɛ nɔ.
\q
\v 25 Nà Asiili ná-zobogi zuɠoloɠolo nà-zooi zu,
\q nà ɠɔɠɔlo ma nà-gizeiti ma.
\q Unbawului é daai ti unma, nà naa zeɠe ti unma,
\q kasɔi é daai ti unma, nà naa zeɠe ti unma.»
\q
\v 26 Deve ɠaaɓelagi ɠana,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI seɠeai eteai pɛ daalɔɠɔma,
\q kpaazaɠai ɠana é bosu zii ɠiligiti pɛ ma.
\q
\v 27 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii deve ɠaaɓelagi tɔna seɠea,
\q ɓɛ ɠa a suɠoloɠolo?
\q É yeewuzeɠea, ɓɛ ɠa a gaaɠale ma?
\s Filisiti yooi laalɔɠɔma
\p
\v 28 Kpaazaɠai é woni, masagi Aɠaze zaa ɠonagi.
\q
\v 29 «Filisiti yooi pɛ, à mina ɠoozunɛ
\q ga kpakɔi wo ɠɛni loɠazu la é ɠaleɠalea!
\q Mazɔlɔɔ kaali ma zape zu ɠa pɛɛɠaalii ɠulazu ná,
\q é ɠɛ ga kaali ɲɔi.
\q
\v 30 Bala nuiti nuɓusɛiti saama, ta ɠɔnɔgi zɔlɔɔ,
\q maawɔin nuiti kpein ta ɠɛ dooɠogi zu ziilɛigi zu.
\q Kɛlɛ ɗa ya, Filisiti yooi, nà ɗa-nuɓusɛiti paa ga pului,
\q ta niiti ta yɛ ná, naati suwuɠaa ɠa leʋe.
\q
\v 31 Ee, siɠidaʋɛ, gɔlɔi wo!
\q Ee, taa wolai, kpeei loo!
\q Filisiti yooi pɛ ge ɲiikpi.
\q Mazɔlɔɔ duulu zɛbɛ gola ɠa ʋaazu,
\q é zeɠe lɛkpɛmaʋɛ nu ɠɔʋɛzuʋɛ,
\q nu nɔpɛ ge la kulazu ba, é li yɛ.»
\b
\q
\v 32 Gooɠaaʋotegi ɓɛgele ɠa ada fe Filisiti nuiti ta-ɠeelaiti zea?
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI Siyɔn loni.
\q Niiti ti ga ɓɔɠɔmaayei nuiti ná-nuɓusɛiti su,
\q naati ta lɔɔɠuzu zɔlɔɔ ná.
\c 15
\s Moaɓe yooi laalɔɠɔma
\q
\v 1 Keela wooi é wosu é lo Moaɓe ʋa.
\b
\q Ungo, kpidi ɠila nɔ é ɠoloɠoloni!
\q Aal-Moaɓe ɲɛɛlɛni.
\q Ungo, kpidi ɠila nɔ é ɠoloɠoloni!
\q Kiil-Moaɓe ɲɛɛlɛni.
\q
\v 2 Diɓon nuɓusɛiti ta lɛɛzu ta-zalaɠa ɠulazuʋɛti,
\q ta-zalaɠa ɠula adaʋɛti, nii a kɛ ti saa wɔlɔi wo.
\q Moaɓe ɠa ɓainsu Neɓo ma ta Medeɓa.
\q Ungiti pɛ kpuyegɛ,
\q ti-ɓɛlɛiti pɛ bogɛ.
\q
\v 3 Peleiti su taazuʋɛ, saa wɔlɔ wo seɠei ɠa ti ɠɔba.
\q Fiilɛ zosuʋɛti pɛlɛ ɠɔmaʋɛti ta gaalɛba wosuʋɛti,
\q ɛsɛ pɛ ka kpalagi wosu, gaazuɗɛi ɗa ʋu gola.
\q
\v 4 Nuiti ta kpeei loozu Ɠɛsɛɓon ta Eleyalé,
\q nu ɠa ti-wooi mɛnisu Yaɠase zɔli.
\q Naa ɠa é ba, Moaɓe zalaʋusuiti ɓalaa ta kpeei loozu,
\q ti pɛ ti zasu ɠa ɓalizu.
\q
\v 5 Nà kpɔbai maalolisu Moaɓe ʋɛ,
\q ná-nuiti ta ʋelazu, ti ɗa lɔɔɠu Sowaal, eyɛsu Egelate-Selisia.
\q Ta lɛɛzu ga kpeei loa Luɠite nu lɛɛzuʋɛ.
\q Ta kidaaʋili kpee wolai loozu Ɠɔlɔnayime pelei zu.
\q
\v 6 Nimelime ziɛziɛ bosuʋɛ ɠaaʋalaga ba,
\q tufai vɔa ná, tufa wundui ɠoloɠolo,
\q tufa lɛnugi ɲɛɛlɛa ná.
\q
\v 7 Naa ɠa é ba nuiti ta ti-yeaɠɔligiti seɠezu nii yɛgai ti yea,
\q ti naati seɠe niiti ti ti makɛni,
\q ti li ga tiye sɔle guluiti ma ɠɔtuɗɛi ʋoluʋɛ.
\q
\v 8 Mazɔlɔɔ zɔngɔ wooi latini Moaɓe yooi ma,
\q gɔlɔ wooiti ta mɛnisu Egelayime,
\q gɔlɔ wooiti ta zeelizu Ɓeel-Elime.
\q
\v 9 Dimon ɗɛi ɠa ɓɔi ga ɲamai.
\q «Nà maanɔɠɔ ɠiligaa leʋesu mɔnɔ Dimon ma,
\q zala ɠila ka laalɛ Moaɓe nu vuluiti bu,
\q ta pela nuiti ti yɛsu zooi ɠa.»
\c 16
\q
\v 1 À zou ɠundiɠii ná-baala ziʋoiti teʋe,
\q é lɔɔzei Sela teʋebai ʋɔ pelei,
\q ti ve Zuda masagi ya Siyɔn gizei ma.
\q
\v 2 Moaɓe anzanuiti ta loni ziɛ wolai Aalanɔn maaleʋesuʋɛ,
\q eɠɛ wɔniiti ti ʋelazu,
\q ti vazagai ti ma laɠagi ʋa.
\q
\v 3 Moaɓe nuiti ti ɠɛ ma:
\q «Tɛnɛgi wo ga giye, faa ɠila deve!
\q Foloi ɠa gaalɔna, ɗa-niinigi ʋɛɛ gi ma eɠɛ kpidii.
\q Gá-ɠɔɔʋelaiti dɔɔɠu, mina pela nui yaava!
\q
\v 4 Moaɓe ɠɔɔʋelaiti ti zeezeibu zɔlɔɔ è ʋɔ bɛ!
\q Ɠɛ ga ti-lɔɔɠuzu faa zuɠoloɠolo nui ʋa.»
\b
\q Mazɔlɔɔ, wɔinzeɠemai ɠa ɓe yeeta,
\q toosu vai ɠa ɓesu,
\q zɔi é toomai ɠɛɛzu,
\q toɠa ɲɛɛlɛ, é ɠula zooi ʋa.
\q
\v 5 Masagi ta ɠa zei Davide ná-masadai unda.
\q Ná-masa kpɔkpɔgi ɠa ɓaana, é lɛbi,
\q mazɔlɔɔ toɠa masadai ɠɛ nuɓusɛiti unda ga nuɓɔɠɔlai ta wooɠɛɠiladai.
\q Toɠa ʋilɛ sɔle fai ʋolu,
\q suvilɛ telebodai ɠɛɛzu.
\b
\q
\v 6 Gi Moaɓe ná-wasogi ma woo mɛnini,
\q wasogi dateʋegai,
\q ná-gaazumaanɛɛi ta ná-wasogi,
\q ná-ziiɠaawanai ta koozu ɠisiɛ wafuungiti.
\q
\v 7 Tama Moaɓe nuiti ta kpee loo
\q naama vaiti su Moaɓe yooi ti sɔlɔɔ su.
\q Ti pɛ ta zɔngɔ, ti kpalagi wo, ti laavɔ,
\q mazɔlɔɔ leezɛn vɔɔi ma ɓuungi é ɠɛni ɓɛtɛzu Kiil-Ɠalezɛte, naa la mɔ ɠɛa.
\q
\v 8 Ɠɛsɛɓon lɔɓɔiti ti vɔa,
\q zou ɠundiɠiiti ti Siɓima leezɛn ɓeleiti ma lɔkulugiti koloɠologa,
\q ti zuvieni Yazɛɛl,
\q ti zeeli teʋebai zu, ti vaza ná,
\q ma pɔnɔbaiti ti vaza poun Kpoloɗɛ Wanai ʋoluʋelei.
\q
\v 9 Naa ɠa é ba, nà wɔlɔzu Siɓima ná-leezɛn ɓelei ma
\q eɠɛʋelei Yazɛɛl wɔlɔzu ma la.
\q Nà wo yɛɓɛzu ga gàazuɗɛi, Ɠɛsɛɓon ta Eleyalé,
\q mazɔlɔɔ kɔɔɠɔ ɓeei zolooga wa-leezɛin ziɠa vai ma ta ma waa ɠula vai.
\q
\v 10 Koozunɛɛi ta undaanɛɛi ɠulaa gulu ɓelei ʋa,
\q leezɛn ɓelei zu, guye la mɔ loozu, koozunɛɛ la ná.
\q Leezɛin ziɠa nuiti ti la mɔ tatisu kɔɠɛi zu.
\q Gè koozunɛ ɓain gooiti kwɛteʋea.
\q
\v 11 Naa ɠa é ba, sàsu ɠa ɓalizu Moaɓe ná-faa zu eɠɛ kɔnigi,
\q zìi ɗa gala Kiil-Ɠelɛse ná-faa zu.
\q
\v 12 Moaɓe nuiti pɛtɛ, ti ɓɔɠɔ ɓɔlɔzu zalaɠa ɠula adaʋɛti,
\q ti ɗa li ta-ɠɔɔɠɔ gani pɛlɛi wu,
\q ti ʋa ta-ɠɔɔɠɔ ganigiti fali,
\q kɛlɛ ti la ani nɔpɛ sɔlɔɔsu.
\b
\p
\v 13 Wooiti kana Ɠɔoɠɔ GALAGI ti woni kaite Moaɓe ná-faa zu. 
\v 14 Za, Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠa é ga nii:
\q «Aisa kona saʋagɔ ga daaɓa nɔ kpein,
\q eɠɛʋelei botiɠɛ nui zala ɠonagi ɠaalusu da,
\q Moaɓe yooi ná-lɛbiyai ɠa ɠɛ ga ɓaaɠulamai.
\q Anɛɛ ni ná-nuɓusɛi mɔinʋɛ gola,
\q nii goi a yɛ ná, é la ɠɛa ga ani nɔpɛ, gaa nɔpɛ ge la ɠɛa ba.»
\c 17
\s Damase ta Izilayɛle masadaiti toobu vai
\q
\v 1 Keela wooi é wosu é lo Damase ʋa:
\q «Wɛlɛ nágo ʋe na,
\q Damase la mɔ ɠaaluga ga taa wolai ta,
\q ma ɓulukpulugi nɔ ɠa a ɠɛ ʋuuni.
\q
\v 2 Kɛlɛi ɠa wosu Alowɛɛl laa wolaiti ba,
\q ti ve toganiiti zea, ti ná ɠɛ ga ʋɛɛzu,
\q nu nɔpɛ ge ti ɓɔlɔa ná.
\q
\v 3 Efelayime ziɠigi ɠa ɲɛɛlɛ naazu,
\q masada la mɔ ɠɛa Damase,
\q Siili nui mɔtai ta ɠɛ ga Izilayɛle nuiti kɛʋele,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii wooi ɠana.
\b
\q
\v 4 «Naama volo ná, Izilayɛle zuɲɛgi maa ɠa ʋɛlɛ,
\q kɔlɔgi ɠa ɠula ma, é ɠaɲa.
\q
\v 5 Toɠa ɠɛ eɠɛ siɛgi zu nu molo leʋezuʋɛ la,
\q molo leʋe nuiti yeelokoi zulaavesu la ga ma ɠɔpɔgi,
\q eɠɛ nu a ɠɛ ma ɠɔpɔgiti gaalɛɛzu ba Lefayime ʋɛtugi zu.
\q
\v 6 Izilayɛle mɔta goi nɔ ɠa
\q a yɛ ná é ʋa ɠula,
\q eɠɛ nu ɠa wolive wului ɠaaloɠa,
\q felegɔ ɓaa saʋagɔ nɔ yɛ ungaʋɛ geezu munu,
\q naanigɔ ɓaa dɔɔlugɔ yɛ ma ɓekegi ʋa, nii gwaai,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana, Izilayɛle ná-GALAGI.
\p
\v 7 Naama volo ná, nui ɠa ɠaaʋote, é ɠaazulo Kpɛtɛ Nui ʋa, toɠa ɠaazuwuzeɠe, é to GALA ba, Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai. 
\v 8 É la mɔ ɠaazuloga zalaɠa ɠulazuʋɛti ba niiti é ti ɓɛtɛni ga yeeiti. É la mɔ wɛlɛa kɔɔɠɔ ganigiti gaazu, niiti zeeiti ti ti ɓɛtɛni, ɓaa sale wuluiti ta ansanse gala aniɲakaiti.
\p
\v 9 Naama volo ná, Izilayɛle ná-taa wolaiti siɠigi ma, kɛlɛi ɠa wo ti ʋa, eɠɛʋelei Ɠeve nuiti ta Amool nuiti ti ɠɛlɛni la ta-laa wolaiti ba, siɛgi zu Izilayɛle nuiti ti ta-yooiti soni da. Ti zuɲakai ɠa yɛ.
\q
\v 10 Mazɔlɔɔ Izilayɛle, è yeemani è Ɠizo GALAGI ma,
\q è la ɠizɛni ɗa-zobogi ma Vasai zu.
\q Naa ɠa é kɛɛni è kpele ʋagɔiti daani gala kiligiti bɛ,
\q è ani ɠae ɠiligiti faza ná.
\q
\v 11 Foloi è ti ziinni da, siinziin ganigiti ti ʋɔnɔni,
\q poluma sobui, ɗa-ani zuwui ʋuani.
\q Kɛlɛ molo leʋe ziɛgi zu, ani nɔpɛ ge la ɠɛni ná,
\q faa ɲɔi ma zale la mɔ ná.
\b
\q
\v 12 Ee, nuɓusɛ ʋɛbɛi zɔngɔ wooi,
\q ti zɔɔlɛzu eɠɛ kpoloɗɛi zɔngɔ wooi!
\q Zii ɠiligiti sɔngɔ wooi,
\q eɠɛ ziɛ wolaiti sulu gooiti!
\q
\v 13 Zii ɠiligiti sɔngɔ wooi ɠɛɛʋɛ eɠɛ ziɛ wolaiti sɔngɔ wooiti.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓaazaɠani ti ma,
\q ti ʋela, ti li ɠoozama.
\q Ti vazani eɠɛ kpaku vɔɔ goiti,
\q fiilɛi ti yɛʋɛzu gizeiti maazuʋɛ,
\q eɠɛ fufiligi tɔngɔlɔ fiilɛi seɠezu fiilɛ wolai luɠɔ.
\q
\v 14 Kpɔkɔi a ɠɛna zeelia, dualuagi ʋe ná,
\q aisa sobui, ani nɔpɛ ge la mɔ ná!
\q Ʋele ɠana é ɠɛɛzu la ga naati
\q niiti ti loozu ade ma,
\q ungo, toɠa ɠɛ ɠana nɔ ga naati
\q niiti ti ʋaazu ti de-ɠɔligiti kula de ya.
\c 18
\s Nii é losu Etiyopi yooi ʋa
\q
\v 1 Maanɔɠɔ ɠa zooi naa ʋɛ, ʋɛ aniiti koʋe tugi ɠulazu ná,
\q Etiyopi ɗɛ wolai ʋoluʋɛ,
\q
\v 2 ɗɛi è keelaiti teʋesu kpoloɗɛi ɠa, ti ga è-ɠaazuʋɛ,
\q ti ɗa ziɛ ziɛiti ga ɓatoi zu kpɛtɛai ga tɛmui!
\q Keelaiti ti zuvilaai,
\q à li ziiti pɔ bɛ, ti ɠoozaai, ti volozu,
\q wo li nuɓusɛiti pɔ bɛ, niiti duai wosu ti ʋa eteai zu ná pɛ,
\q zii naa zobo golai bɛ, é ɠɔɠɔlo ti pɛ ma,
\q nii ziɛ wolaiti ti ná-zooi zaamaʋɛ.
\q
\v 3 Wo pɛ, etea ʋeaiti,
\q wɔi wo zeini eteai zu,
\q wa wɛlɛ poogi ʋa,
\q é losu gizeiti maazu,
\q siɛgi zu puʋugi vɛɛzu la,
\q wa woilo ma ga pagɔ.
\q
\v 4 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa mà:
\q «Nà zeizu kpɛ, gè ɗa wɛlɛ, gè yɛ sèizuʋɛ,
\q eɠɛ diegi é foloi ma wozakalagi zu, é nu ɠaazuɓɔizu,
\q eɠɛ tonaɓiingi kpɛtɛai ga nɔɗagi
\q molo leʋe liegi zu.»
\q
\v 5 Aisa teʋe foloi, siɛgi zu pua vai ɓesu la,
\q siɛgi zu ma ʋua ɠɛɛzu la ga ma ɠɔpɔgi, naa ɓɔi,
\q toɠa ma ɓekegiti teʋe ba ga kpeleɠai,
\q é kula ná, é ma ɓekegiti gaaleʋe.
\q
\v 6 Ta ɠɛlɛ ti pɛ ba ʋɔɔma,
\q ti ɠɛ ga gize zu wɔniiti daamianigi, ta dɔɓɔ zuaiti.
\q Ɗuaiti ta ti-laɠagiti to ti zu foɠoi,
\q dɔɓɔ zuaiti pɛ ta ʋa, ti samai ɠɛ ná.
\q
\v 7 Naama volo ná, vebɛaniiti ta ʋa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ, Fai-Pɛ-Maliɠii,
\q naama nuɓusɛiti zea, ti ɠoozaai, ti volozu,
\q nuɓusɛi naati duai wosu ti ʋa eteai zu ná pɛ,
\q zii naa zobo golai bɛ, é ɠɔɠɔlo ti pɛ ma,
\q nii ziɛ wolaiti ti ná-zooi zaamaʋɛ.
\q Ta ʋa ga vebɛanii naati Siyɔn gizei ma,
\q ʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii zeini ná.
\c 19
\s Ezipete yooi laalɔɠɔma
\q
\v 1 Keela wooi é wosu é lo Ezipete ʋa.
\q Wɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa, é tonaɓiingi zu,
\q é ʋaazu ga gaazuvilɛi Ezipete yooi zu.
\q Ezipete ná-zɛɛ ɠalagiti ti ɠɛa unga wuulee tuɠɔ,
\q Ezipete nuiti iɲɔ ge leʋea.
\q
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ ma:
\q «Nà Ezipete nuiti daaʋilisu ɓɔɠɔ ma, ti ɠilagilagi pɛ,
\q eyɛsu ti laalɛ ɓɔɠɔ wu,
\q nuiti ti wuzeɠe ɓɔɠɔ laalɔɠɔma,
\q taa wolaiti ti wuzeɠe ɓɔɠɔ laalɔɠɔma,
\q masadaiti ti wuzeɠe ɓɔɠɔ laalɔɠɔma.
\q
\v 3 Ezipete nuiti tɔungi ɠa zeɠe ma,
\q nà ti-yeavaiti supu.
\q Naazu ta li, ti ɗa ta-zoɠoiti gaazaɠa,
\q ta ta-yɛɛ ɠalagiti, ta gɔvɛ laawooleʋe nuiti,
\q ta niiti gɔvɛiti ti ʋelela ʋele vaiti bosu ti ma.
\q
\v 4 Nà Ezipete yooi lɔ kundiɠi yeezu, nii ná-fai ɓaai,
\q masa ɲɔi ɠa zei ti unda,»
\q Maliɠii wooi ɠana, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii.
\q
\v 5 «Kpoloɗɛi ɠa vɔ su,
\q ziɛ wolai ɠa vɔ, fufiligi ɠula daazuʋɛ.
\q
\v 6 Ziɛ yei ʋeleiti ti ti laai, ti-ɠugi ɠa ɠula.
\q Ziɛ wolai Nile ma ɓekegiti maa ɠa ʋɛlɛ, ti ɗa vɔ.
\q Seeligiti ta tɛmuiti ta ʋoolo.
\q
\v 7 Tufai pɛ é ziɛ wolai Nile ɠɔmaʋɛ ta toolaʋɛ,
\q ta tii ɠɛɛ lɔɓɔi pɛ ziɛ wolai Nile kɔɔzu, ta vɔ,
\q fiilɛi ti yɛʋɛ, ani nɔpɛ ge la yɛga ná.
\q
\v 8 Ziɛ ɓɛɛ nuiti ta ɠɛ ɓalasu, ti ɗa ɠɛ su vɔlɔvɔlɔ,
\q ta niiti pɛ ti ɠɛni kalagi ʋilisu ziɛ wolai Nile wu,
\q ta niiti ti ɠɛni tumɔi ʋilisu ziɛi ɠa,
\q ti maa ɠa wɔin gola.
\q
\v 9 Niiti ti botii ɠɛɛzu ga gezei,
\q niiti ti geze ɠitei vɛlɛzu, ti pɛ ta unfe.
\q
\v 10 Zooi zu zeɠe vɛlɛ nuiti pɛ ta ʋala zɛbɛi ma,
\q sala zeɠe wotiɠɛ nuiti pɛ iɲɔ ka leʋe.»
\b
\q
\v 11 Taa wolai Soan ma ɠundiɠiiti ti ɠɛa ga ɠimalala nuiti,
\q Falaɠɔn ná-ɠima nuiti ti ɠɛni tɛnɛsu,
\q ti ɠɛa ga ɠimalala nuiti.
\q Wa zoo ɠale ɠɛɛzu Falaɠɔn ma:
\q «Nà ga ɠima nu,
\q gè ɠɛ ga masa pɔlɔiti ta-ɠaladopoi gila»?
\q
\v 12 Falaɠɔn, ɗa-ɠima nuiti ta mini?
\q Ti ɠi fee lɛɛ è ʋɛ deɠɛmu, ti naa lɛ ga ɗe,
\q nii Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii deveai Ezipete laalɔɠɔma.
\q
\v 13 Soan ɠundiɠiiti titigɛ,
\q Mɛmefise ɠundiɠiiti ta kibalamayai zu.
\q Zou ɠundiɠii naati ka ti Ezipete yooi ɠakasu.
\q
\v 14 Ɠɔoɠɔ GALAGI gaazulati zɛnvui yeiʋɛ ti ma,
\q ti Ezipete nuiti kaka ti-ɠɛɛ vaiti pɛ su,
\q eɠɛ dɔɔzo nui é ɓɔɠɔ ɠakasu ná-unpiligi zu.
\q
\v 15 É zo maazu é yei bu,
\q nu nɔpɛ ge la mɔ faa ɠɛa Ezipete ma vaa ma,
\q anɛɛ dɔɔ laagi ɓaa seeli kpaɠai.
\s Ezipete yooi lati fai GALA ma
\p
\v 16 Naama volo ná, Ezipete nuiti ta ɠɛ eɠɛ anzanui zɛbɛ la ba, ti zasu ɠa ɓali, ti lua, siɛgi zu Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii yeei wuzeɠezu la ti laalɔɠɔma. 
\v 17 Zuda yooi ɠa ɠɛ Ezipete yooi ʋɛ ga maalua anii. Zuda laaseigi a wona feya gaazu, kɛni é lua, tɔɔzei devei ʋa Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii bogai daalɔɠɔma.
\p
\v 18 Naama volo ná, taa wola lɔɔlugɔ ɠa ɠɛ Ezipete yooi zu, ʋɛ nuiti ta ɠɛ ɓɔɛzu ná ga Eɓulu wooi, ti ɗa minazeɠe ná ga ta ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii nɔnɔiti. Ma taa gila daasei ka ɠɛ ga: «Foloi Ná-Taai».
\p
\v 19 Naama volo ná, zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠa lo Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ Ezipete yooi zaamaʋɛ, kizɛsu ɠɔtui lo bɛ Ezipete yooi ma ɠwɛpelemaʋɛ. 
\v 20 Ta ɠɛ ga poogi ta zeeleiti Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ʋɛ Ezipete yooi zu. Siɛgi zu Ezipete nuiti ta wooɠulana la Ɠɔoɠɔ GALAGI ma ga é ti unmɔɔ, ti ɠula ti zili nuiti zea, toɠa kizo nui leʋe ti ma, nii a ti maalobo, é ti unmɔɔ. 
\v 21 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɠula kɛlɛma Ezipete nuiti bɛ. Ezipete nuiti ta Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠwɛɛ naama volo ná. Ta dɛbi ga zalaɠaiti naa ʋɛɛ vebɛaniiti ba, ti ɗa minazeɠegiti bo bɛ, ti ɗa ti laazeeli. 
\v 22 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa Ezipete nuiti doɠa, é ti ʋalo, tiya ɓɔɠɔi ta ɠale ma Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ. Toɠa ti wooɠaaʋote, é ti ʋalo.
\p
\v 23 Naama volo ná, pelei ɠa ɠɛ Ezipete yooi zu, é li Asiili yooi zu. Asiili nuiti ti ɗa li Ezipete, ta Ezipete nuiti ti ɗa li Asiili yooi zu. Ezipete nuiti ta Asiili nuiti ta ɗa nɔkɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ ʋɔɔma.
\p
\v 24 Naama volo ná, Izilayɛle ɠa ɠɛ ga zooi zaʋasiɛi, ta Ezipete yooi, ta Asiili yooi, ta ɠɛ eteai pɛ bɛ ga tuya yooi. 
\v 25 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɠa tuya loo eteai pɛ bɛ ɠani: «Nà tuya loozu nà-nuɓusɛiti bɛ, Ezipete nuiti, ta Asiili yooi, gè kpɛtɛai ga zèeiti, ta Izilayɛle yooi, é ga kpɔ̀ɠɔ gelei!»
\c 20
\s Poogi é lo Asiili yooi ná-pilɛ sɔlɔɔ fai ʋa  //  Ezipete yooi ma
\p
\v 1 É ɠɛni ga ma ɠonagi, Asiili zalaʋusu ɠundiɠi wolai liini, é laalɛ Asadɔde taa wu, é Filisiti yooi zu, é vɔnini ma. Asiili masagi Saligon ɠa é ma levei veeni.
\p
\v 2 Naama ziɛgi zu ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni la Amɔse ná-doun zunui Ezayi ʋɔ. É ɠɛni ma: «Li, è saa wɔlɔ wo seɠei ɠula zaama, è saʋalagiti kula ɠɔɠɔa.» Naa ɠa Ezayi kɛɛni, é ɗa ziɛziɛ, seɠe la ma, saʋala ge la kɔɠɔa.
\p
\v 3 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ ma: «Kona saʋagɔ laawu nà-botiɠɛ nui Ezayi ziɛʋɛ ga maaɲakai, saʋala ge la kɔɠɔa, nii a kɛ naa ɠɛ ga poogi ta tookisui Ezipete yooi ʋɛ ta Etiyopi yooi. 
\v 4 Zenɔ ɠana Asiili masagi a lii la ga Ezipete nuiti ti zogai ga duɔiti ta Etiyopi nuiti, nu niinɛiti ta nu wɔlɔzaɠaiti, ti maaɲakai, saʋala ge la ti ɠɔɠɔa, ti ʋoluʋɛti ɲakai, toɠa ɠɛ ga unfe faa Ezipete yooi ʋɛ. 
\v 5 Toɠa ɠɛ ga laavɔɔ vaa ta unfegi naati bɛ, niiti ti laani Etiyopi la, ta niiti ti ʋoluzeini Ezipete ʋa.»
\p
\v 6 Naama volo ná, tɛiti kpein ti zeini ziɛlaʋɛ, ta ɗa ɠɛ ma: «Wɛlɛ nii ɠa seeliai gi ma, gá-ɠitogi zu! Gi ɠɛni ɠɛɛzu munu ɠa gá lɔɔɠu ná, gi kpɔba ɠaiziɛ, gi unmɔɔgi zɔlɔɔ, gi ɠula Asiili masagi ya! Gá ɠizo niina ɠale?»
\c 21
\s Ɓaɓilɔne wolo vai wo fai ma yeeluɠɔ
\q
\v 1 Keela wooi é wosu é lo teʋebai ʋa kpoloɗɛi laaʋɛ.
\q Eɠɛʋelei tɔngɔlɔ fiilɛi a ɗa leʋe da teʋebai zu lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ,
\q tooma nui ɠa ʋaazu, é zeɠe teʋebai zu
\q zooi naa zu, ɛsɛ pɛ ge luazu ba.
\q
\v 2 Kulakɛlɛma maayikiyikigi ɠa dɛai ga ze:
\q «Yaava nui ɠa ɗa yaavai ɠɛ,
\q ada ɠoloɠolo nui ɗa faa zuɠoloɠologi ɠɛ.
\q Elame nuiti, à laalɛ bu.
\q Mɛde nuiti, à taai zei kɛlɛ su.
\q Nà kpalagi kpein kpesu.»
\q
\v 3 Naa ɠa é ba, sàamaʋɛ zulaavegɛ ga taɓai.
\q Taɓai sòni, eɠɛ anzanui a ɠɛna doin zɔlɔɔga.
\q Nii gè mɛnisu, toɠa kpɔ̀lɔzu,
\q nii gè kaazu, naa ɠa màaluazu.
\q
\v 4 Zìi ɠa ɓɔlɔzu, nà ɓalizu ga duai.
\q Kpɔkɔi gè ɠɛni maaɓɔunsu,
\q naa ɠɛa nɔ̀un bɛ ga maalua anii.
\q
\v 5 Ti daamianigi ɠɛʋele ɓɛtɛa,
\q seɠei ʋɛɛ taɓalii ɠa,
\q daamii wo, kpɔɔlei wo.
\q Gaamago nɔ, maalua ɓeei loa:
\q «Kɔɔɠuluɓaiti, à wuzeɠe!
\q À gulɔi ziɛ wa-ɠɔɔɠɔ zɛpɛgiti ma!»
\b
\q
\v 6 Mazɔlɔɔ ʋele ɠa Maliɠii ɓɔɛni la pɔ̀:
\q «Li, è pelezu ʋɛtɛ nui zei, é naa laazeeli, nii a ka!
\q
\v 7 Ni a kɔɔɠɔ wotoloi ɠaana, soo felegɔi ɗa mɛɛn,
\q ɓaa kɔɔɠɔ nuiti ti soovalegiti kɔma,
\q ɓaa tanigaa ti ɲɔmɛiti kɔma,
\q é naa wuuɓɛ ga pagɔ, é dama kpɛ!»
\q
\v 8 Pelezu ʋɛtɛ nui wooɠulani, é ɠɛ ma:
\q «Màliɠii, nà loni nà-ada makɛsuʋɛ folo-o-folo,
\q nà kpidiiti kpein kɛɛzu ɠaazu ʋa nà-ada makɛsuʋɛ.
\q
\v 9 Wɛlɛ nui ta ɠa ʋaazu, toɠa kɔɔɠɔ wotoloi zu,
\q soo felegɔiti ka ti mɛɛnsu.
\q É ɓɔɛni, é ɠɛ ma:
\q ‹Ɓaɓilɔne loa bu,
\q Ɓaɓilɔne loa bu,
\q ta ná-kɔɔɠɔ ganigiti ti ga ná-galagiti,
\q ti pɛ ka, ti zuɠaleɠaleai zooi ma!› »
\q
\v 10 Ee, nà-nuɓusɛiti, ti loɠani eɠɛ moloi molo loɠazuʋɛ,
\q nii gè mɛnini Ɠɔoɠɔ GALAGI la,
\q Fai-Pɛ-Maliɠii, Izilayɛle ná-GALAGI,
\q gè daazeelini wo ma.
\s Fai é ʋaazu zeelizu Duma ma ta Seyiil
\q
\v 11 Keela wooi é wosu é lo Duma ʋa.
\b
\q Ta wooɠulazu mà Seyiil:
\q «Ɲiigaazuɠa nui, lee ɠa è bosu kpidii ná-faa zu?
\q Ɲiigaazuɠa nui, lee ɠa è bosu kpidii ná-faa zu?»
\q
\v 12 Ɲiigaazuɠa nui sulooni, é ɠɛ ma:
\q «Sobui ɠa zeelizu, kpidii ɓalaagi.
\q Ni wo wɔinni wo gaazaɠa bo, à gaazaɠagi wo,
\q wo lati, wo ʋa ʋolu.»
\s Dedan ta Kedaal nuiti ti ʋelazu
\q
\v 13 Keela wooi é wosu é lo Alaɓe ʋa.
\b
\q Wa kpidii ɠɛɛzu Alaɓe yooi ma lɔɓɔiti su,
\q Dedan zoo ɓulu kɛɛ nuiti.
\q
\v 14 Tema yooi zu nuiti, à li, wo naati daaɠomi,
\q niiti ti zaazu ga kpɔɔle wɔin,
\q à ziɛi ve ti ya.
\q À pela nuiti daaɠomi,
\q wo li ti ʋɔ ga daamianigi.
\q
\v 15 Mazɔlɔɔ ta ɓizɛzu boɠa zɔkpɔi ʋa,
\q ta boɠa ɠɛzɛi nu la loga tuɠɔ,
\q ta mɛɛin ɠaalɛai ti laalɔɠɔma,
\q ta kɔɔi ná-kpɔi é ti ɓɔlɔzu.
\p
\v 16 Mazɔlɔɔ wɛlɛ nii ɠa Maliɠii boni mà: «Kona gila nɔ, eɠɛʋelei nu a ɗa botiɠɛ nui ná-konagi ɠaalu da, Kedaal ná-lɛbiyai pɛ gaa ɠa ʋala ba. 
\v 17 Kedaal ná-nu ʋɛbɛiti su, mɛɛn ʋili nuiti ta salaʋusu ɠɛzɛiti saama, nii goi a yɛ ná, é la ɠɛa ga faa nɔpɛ.» Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii, Izilayɛle ná-GALAGI ɠa é boni.
\c 22
\s Fai é ʋaazu ɠɛɛzu ga Zeluzalɛme
\q
\v 1 Keela wooi é wosu é lo kulakɛlɛma nɛmɛi ʋa.
\b
\q Leeni ɠa é ɠɛɛzu ga ɗe, Zeluzalɛme?
\q Leeni vaa zu ɗa-nuɓusɛiti pɛ ti lɛɛzu pɛlɛ ɠɔmaʋɛti?
\q
\v 2 Zeluzalɛme, leeni vaa zu è ɠɛai ga taa wolai zɔngɔi wola su,
\q kpeei sulaavegai, taa wolai nii fɛtii ɠulazu su?
\q Ɗa-nu ʋoomaiti ti la zaani ga boɠa zɔkpɔ,
\q ti la zaani kɔɔmaʋɛ.
\q
\v 3 Ɗa-ɠɔɔɠɔ ɠundiɠiiti ti ʋelani ʋɔɔma,
\q ti ɠɛɛni ga kasoɠa nuiti mɛɛn ʋili nuiti zea.
\q Niiti kpein ti ɠaani, naati ti ɠɛɛni ga kasoɠa nuiti,
\q anɛɛ zɔiti ti ʋelani, ti li ɠoozama.
\b
\q
\v 4 Naa ɠa é ba, gè bo wo ma:
\q «À mina ɓala ga ze,
\q à zɛ̀ ná gè gɔlɔi wo ɠɛzɛɠɛzɛ.
\q À mina ɓala ga gàanɛɛnɛ vai,
\q nimizai vaa zu nà-nuɓusɛiti ti sɔlɔɔgai.»
\q
\v 5 Mazɔlɔɔ ziiɓɔlɔ voloi ʋe ta nimizai ta faa zuɠoloɠologi,
\q nii Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii teʋegai kulakɛlɛma nɛmɛi zu.
\q Siɠigi ɠoloa, kidaaʋili kpeei ɠana loo gizeiti ma.
\q
\v 6 Elame zalaʋusuiti ti mɛɛinti ta mɛɛn ɠaeiti seɠea,
\q nuiti ta zeini kɔɔɠɔ wotoloiti su, sooiti ta ná.
\q Kiil zalaʋusuiti ti ta-ɠɔɔɠɔ zɛpɛgiti kpɛtɛa.
\q
\v 7 Ee, Zeluzalɛme, ɗa-nɛmɛiti ti ʋagai ti leʋe ti pɛ ba,
\q ti zulaavegɛ ga kɔɔɠɔ wotoloiti,
\q salaʋusuiti ti kɔɔɠɔ wotoloiti su ti ʋa,
\q ti lopele ɓɛtɛ ɗa-laa ziɠidaʋɛti.
\q
\v 8 Zuda yooi makɛ ani la mɔ ná.
\b
\q Naama volo ná, wo ɠaazuʋɛ latini,
\q wo to kɔɔɠɔ zɔɔlaiti ba
\q ti ʋuuni pɛlɛi wu daa ga «dɔɓɔzu ʋɛlɛi».
\q
\v 9 Wo pɛtɛga zeɠei mɔin ʋele liegɔi
\q é masagi Davide ná-taai ma ziɠigiti ba.
\q Wo ziɛi makɛga, ziɛ ʋu ani zu é buu ʋelei.
\q
\v 10 Wo Zeluzalɛme ʋɛlɛiti gaaluni,
\q wo tanigaa woloa, wo ta ɓɔ siɠigi zɛbɛi ʋa la,
\q nii é taai makɛsu.
\q
\v 11 Wo ziɛ zosuʋɛ ɓɛtɛni siɠi felegɔiti zɔɠɔzuʋɛ
\q ziɛ makɛsu wɔlɔmai ma ɗɛiti faa ma.
\q Kɛlɛ wo la ɠaazu latini,
\q wo ʋa wɛlɛ naa ʋɔ pelei
\q nii é naati pɛ kɛɛzu,
\q é ti ɓɛtɛni kaite wɔlɔwɔlɔi.
\q
\v 12 Naama volo ná, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii wo lolini
\q ga wo wɔlɔ, wo ɓɔɠɔ maawɔin,
\q wo wɔungi ɓuye, wo saa wɔlɔ wo seɠei loo.
\q
\v 13 Wɛlɛ ziiɠaanɛɛi ʋa ta koozunɛɛi,
\q ti ɗa nikɛiti paa, ti ɗa baalagiti kɔdaaleʋe,
\q ti ɗa suai mi, ti ɗa dɔɔi ɓɔle, ti ɗa ɠɛ ma:
\q «Ade daamii wo, de ɓɔɔle,
\q mazɔlɔɔ da zaazu lina.»
\q
\v 14 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii keela wooi nii wo mà:
\q «Nà ɠonazu, niima vaaɠaaza golai ɠaa la zooga é ʋa ʋaa,
\q kɛni wa zaana,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɠa é boga.
\s Kundiɠi wola felegɔiti ta-vai
\q
\v 15 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii wooi ɠaa:
\q «Li, è naavolo makɛ nui Seɓena ʋɛtɛ,
\q masa pɛlɛi ma ɠundiɠii, é ɠɛ ma:
\q
\v 16 ‹È-ɠɔligi ɠa ga ɓɛgele ʋɛ,
\q ɓaa ɗa-nui ɓɛ ɠɔli ka é ʋɛ, ɗa seɠe ga ɗɔnɔ,
\q è liizu kabayeɠe wɔɔzu ʋɛ,
\q è kabai ɓɛtɛzu maazuʋɛ,
\q ga è zeɠe wɔ fasai ʋa,
\q naa ɠɛ ga è-zeizu ɠaaɓelagi?
\q
\v 17 Wɛlɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa è ʋilisu ya ɠoozama,
\q zeeɲɛ gila nɔ, é è maavelevele,
\q
\v 18 toɠa è laaʋili eɠɛ ani ɓuun,
\q è ɗa ɠilikili zooi ma suwɔɔlɔai.
\q Miná ɠa ɗa za ná,
\q miná ɠa ɗa-ɠɔɔɠɔ wotolo maanɛɛnɛgiti ti ná,
\q ɗa ɠa è ɓaaɠulazu ɗa-ɠundiɠii ná-koii ma!› »
\b
\q
\v 19 «Nà è ɓɛɛzu è-losuʋɛ,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ naa,
\q «nà è volosu ɗa-woti ɠɛɛzuʋɛ.
\q
\v 20 Naama volo ná, nà nà-botiɠɛ nui loli,
\q Yilikiya ná-doun zunui Eliakime ya.
\q
\v 21 Nà maaɠili ga ɗa-zeɠeungi,
\q nà ɓaa maazu ga ɗa-zaamaɠiligi,
\q gè ɗa-zobogi ʋu zeezaama.
\q Toɠa ɠɛ ga ɠɛɛɠɛi Zeluzalɛme nuiti bɛ,
\q ta Zuda yooi ma masadai ʋɛ.
\q
\v 22 Nà Davide ná-masadai ma ɓaɠui ve zea,
\q siɛgi zu é daalaosu da,
\q nu nɔpɛ ge la daaɠuluga,
\q ta siɛgi zu a daaɠuluna la,
\q nu nɔpɛ ge la daalaoga.
\q
\v 23 Nà topele ɓɛtɛ kpe eɠɛ gulu ɠaazoɓagi pilɛgai ada ʋagɔi,
\q toɠa ɠɛ ga lɛbiya masa kpɔkpɔgi kɛɛɠɛ ʋɛlɛyeɠei ʋɛ.
\b
\q
\v 24 «Ná-pɛlɛyeɠei wu nuiti pɛ,
\q niiti ti maaɓuɠaai ta niiti ti maaɠoozaai,
\q ti pɛ ta zɛlɛ ba,
\q eɠɛʋelei aniɲaka goi a ɗa zɛlɛ da ga ɲaka ɠilibai,
\q é zo ɓɔniiti ma, é li ma lakulugiti ma.
\q Kasɔ zɛbɛlɛ gola ɠana!
\q
\v 25 Naama volo ná, gulu ɠaazoɓagi kpadɔai ada ʋagɔi, tɔɔ ɠa ɠula,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii wooi ɠana.
\q «Toɠa zeɠe ná, é ɠale ga, é loo,
\q kasɔi kpein é ɠɛni seɠezu, ta ɠoloɠolo.»
\q Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é boni.
\c 23
\s Fai é ʋaazu ɠɛɛzu ga Tiil ta Sidɔn
\q
\v 1 Keela wooi é wosu é lo Tiil ʋa.
\b
\q À kpalagi wona, Taalasise ɓato wolaiti!
\q Mazɔlɔɔ ʋɛ wo ɠɛni losu ná, naa ɠoloɠologa.
\q Pɛlɛiti ti woloa! Nu lɛɛzu la mɔ ná!
\q Ti ma wooi mɛnini, ti ʋaai ma,
\q ti zeɠe ziɛ zaama yooi ma laai zu daa ga Sipele.
\q
\v 2 À yɛ daavɔyai zu, kpoloɗɛi laaʋɛ yooi ma zei wo nuiti,
\q nii Sidɔn yaaɠoiti ti ɠɛni sulaavesu,
\q ti ɗa ɓizɛ kpoloɗɛi ɠa.\f + \fr 23:2 \fr*\fq nii Sidɔn yaaɠoiti ti ɠɛni sulaavesu, ti ɗa ɓizɛ kpoloɗɛi ɠa\fq*\ft : Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: \ft*\fqa wɔi wo ga Sidɔn yaaɠoiti, wɔi wa-nu leʋegaiti ti kpoloɗɛi maazu ɓudɛzu\fqa*\f*
\q
\v 3 Ziɛ wolai ɠaaʋɛ, niiti ti wolizu ziɛ wolai ɠobaʋɛ,
\q ziɛ wolai Nile ɠobaʋɛ ma molo leʋei ɠɛni bɛ ga tɔnɔgi,
\q naa ɠɛni ga zii ɠiligiti pɛ ta lɔɔɠɔi zu.
\q
\v 4 Ɠɛ unfegi zu, Sidɔn!
\q Mazɔlɔɔ kpoloɗɛi ɓɔɛni,
\q kpoloɗɛi ma lɔɔɠu wosuʋɛ ɠɛni ma:
\q «Gè la taɓa zɔlɔɔni,
\q gè la ɠɛni doun zɔlɔɔni,
\q gè la doun zunua ɠulani su,
\q gè la doun anzanua ɠulani su.»
\q
\v 5 Siɛgi zu ma wooi zeelizu la Ezipete yooi zu,
\q toɠa wana ti ma gola,
\q eɠɛ nɔ siɛgi zu ti naa mɛnisu da
\q nii seeliai Tiil taa wolai ma.
\q
\v 6 À kpoloɗɛi ɓudɛ, wo li Taalasise,
\q wo kpalagi wo, wɔi wo zeini ziɛlaʋɛ.
\q
\v 7 Wa-laa wolai ɠa nɛi ɓaa,
\q ʋɛ ná ɠaanɛɛni mɔungi,
\q nii ná-faiti tɔɔzeiɗai wɔlɔwɔlɔ voloiti su,
\q taai nii é liini ɠoozamaʋɛti seikɔɠɔmai ma?
\q
\v 8 Ɓɛ ɠa deɠɛmu é niima vaiti pɛ deveai Tiil taa wolai laalɔɠɔma?
\q Tiil é masa bɔɔlɔgiti gaaɠwɛɛzu,
\q ná-yaaɠoiti ka ti ɠɛni ga nu wolaiti,
\q tiya la ɠɛni de unfemai ʋa ɠɛni ti ʋɛ eteai zu ná pɛ ɓaa?
\q
\v 9 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɠa é niima levei wogai,
\q é wasogi ɠula ɓɔɠɔ lɛbiya ɠaiziɛ nuiti ba,
\q é naati gaayei, niiti eteai unfemai veezu ti ʋɛ.
\q
\v 10 À li, Taalasise nuɓusɛiti,
\q wo tii ɠɛ wa-yooi ʋa,
\q eɠɛʋelei Ezipete nuiti ti kɛɛzu la ziɛ wolai Nile ɠobaʋɛ.
\q Ɓato losu la mɔ wo ʋɛ.
\q
\v 11 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI yeewuzeɠea kpoloɗɛi laalɔɠɔma,
\q é masadaiti suɓalia.
\q É devei vea ga Kanaan yooi zu lɔɔɠuzuʋɛti pɛ ti wolo.
\q
\v 12 É ɠɛni ma: «Sidɔn nuɓusɛi, ɗɛi è ɠɛai eɠɛ anzanu loungoi ti koloɠologai,
\q looɠona koozunɛɛi ʋa!
\q Wuzeɠe, è ʋilɛ pelei zu,
\q li, è zei Sipele, ziɛ zaama yooi ma laai zu,
\q kɛlɛ anɛɛ miná ʋe, dooɠo nɔpɛ ge la ɠɛa ná è ʋɛ.»
\q
\v 13 Wɛlɛ Ɓaɓilɔne nui ta-yooi ʋa,
\q naama nuɓusɛiti ti la mɔ ná.
\q Asiili yooi naa ɠɛa ga teʋebai zu zuaiti seizu,
\q ti pɛlɛ ɠaaɠoozagiti to, ga ti taai zei kɛlɛ su,
\q ti masa pɛlɛiti kpalega ná, ti ti pɛ koloɠolo.
\q
\v 14 À kpalagi wona, Taalasise ɓato wolaiti!
\q Mazɔlɔɔ wo-lɔɔɠuzuʋɛ ɠoloɠologɛ!
\p
\v 15 Naama volo ná, zeemai ɠa wo Tiil ma kona ʋuulɔfela (70) laawu, masa gilagi zii ma voloi liegɔi ɠana. Naama ɠona ʋuulɔfelai (70) laawu, naa ɠa ɠɛ ga Tiil, nii guyei bosu é lo koloɠolo anzanui ʋa ga:
\q
\v 16 «Li, è ɗa-ɠɔnigi zeɠe,
\q è lati taai ma,
\q koloɠolo anzanui zeemai wogai ma!
\q Gɛin gola, guyei loo, guyei loo ʋolu,
\q ga è nuiti kigi loo ɓɔɠɔ zu!»
\p
\v 17 Kona ʋuulɔfelai (70) a leʋena, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa Tiil maalobo. Názu ɠa Tiil a ɠaaʋote da ná-naavolo zɔlɔɔgi ma, é ɗa koloɠologi ɠɛ la ta masadaiti kpein, ti eteai zu ná pɛ. 
\v 18 Kɛlɛ ná-tɔnɔgi ta ná-kulanumai, naati ta ve Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ti ɠaa la lɛa ba, ti ʋa makɛ, mazɔlɔɔ tɔnɔgi naati ta ɠɛ ga nui naati tɔnɔ niiti ti Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠobaʋɛ, é ɠɛ ga ti-ɠɔnɔgi, ti mi, ti mɔtai yɛ, ti ɓɔɠɔ maaɠili ga seɠe maayikiyikigi naati.
\c 24
\ms1 Siɛ gaaɓelagiti ma ɠulakɛlɛmai
\s Eteai ɠoloɠolo fai tɛtɛ
\q
\v 1 Ungo, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ʋaazu eteai pɛ koloɠolosu,
\q toɠa ʋaazu su ɠoloɠolosu,
\q é zooi ɠaaʋɛ ɠɛ wuulee,
\q gaa aniiti pɛ ti vaza.
\q
\v 2 Faa ɠilagi naa nɔ ɠa a ɠa ga
\q zalaɠa ɠula nui ta nuɓusɛiti,
\q pɛlɛ kɛɛɠɛi ta ná-botiɠɛ zunui,
\q pɛlɛ deei ta ná-botiɠɛ anzanui,
\q ani ʋɔdi nui ta ani ɠeya nui,
\q nui é anii lɔɔzu ga ziingaogi ta nui é siingaosu,
\q kuye ʋɛɛ nui ta kuye zeɠe nui.
\q
\v 3 Eteai ɠa ɠoloɠolo mɛtu, suwo kpɛlɛtɛtɛ,
\q mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɠɔi ɠa é niima wooi woni.
\b
\q
\v 4 Gɔlɔɗɛi ɠa eteai ɠaazuʋɛ,
\q eteai zuɓɔlɔa, é vɔ,
\q eteai nuiti tosu wolai ti ya, ti vɔa.
\q
\v 5 Eteai ɠɔzɔni su nuɓusɛiti kɔɠɔwu,
\q mazɔlɔɔ ti tɔgiti koloɠoloni,
\q ti deveiti seɠe ma,
\q ti ɠɔoɠɔ minazeɠegiti seɠe ma.
\q
\v 6 Naa maaʋele ma, eteai ɠana ɠala ga GALA ná-foovooi.
\q Eteai zu nuɓusɛiti ti ɗa ta-vaaɠaazagi ma ɓɔlɔi zɔlɔɔ,
\q ti undaa ɗa ʋili,
\q niiti ti yɛsu ná, ti la mɔ mɔinni.
\q
\v 7 Dɔɔ niinɛi ɠaazuɠilia,
\q leezɛn ɓelei zuɓɔlɔa,
\q niiti kpein ti ɠoozunɛɛni ti-yiimaʋɛ, ta ɓalasu.
\q
\v 8 Tamadegiti ta-ɠoozunɛɛi maaleʋea,
\q nuiti ta-zɔngɔi ti ɠɛni bosu fɛtii zu, naa ɓega,
\q kɔnigiti gooi ma ɠoozunɛɛi maaleʋea.
\q
\v 9 Dɔɔ ɓɔle wuye la mɔ loozu,
\q gaazulati ganiiti ti wanaa kpɔɔle nuiti da.
\q
\v 10 Taa wolai ʋua ya, naa zuwoga.
\q Ɲii wosuʋɛti pɛ daaɠuluga,
\q nu la zooga é ʋa lɛ ná ta.
\q
\v 11 Ɛsɛ pɛ ka kpeei loozu koi yɔɠɔzu ʋeleiti su,
\q ga dɔɔ la mɔ ɠaazu.
\q Koozunɛ la mɔ ná,
\q ɲaɠa ɠula vai ɓega zooi zu.
\q
\v 12 Taazuʋɛ zuɠoloɠologa mɛtu,
\q ma ɓogiti ti ɓezeɠelega, ti ɠoloɠolo.
\q
\v 13 Ʋele ɠana a ɠɛɛ la nuɓusɛiti saama zooi ɠa,
\q eɠɛ nu ɠa wolive wului ɠaaloɠa,
\q eɠɛ leezɛn waai ɠula vai a ɓena tɛtɛ,
\q nu è ɗa ma waa ɠaaɓelagiti gaiziɛ.
\s Koozunɛɛi ɠula vai ma yeeluɠɔ
\q
\v 14 Niiti ta yɛ vulua ta guyei loo,
\q ta ɠoozunɛ, ti wooɠula,
\q ti Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ ná-maayikii zu,
\q ta ɠɛna ʋaa, ti ɗa zeɠe folo liizu ʋele yooiti su.
\q
\v 15 Folo ɠulazu ʋelei yooi zu,
\q à Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ mu.
\q Kpoloɗɛi laaʋɛ yooiti su,
\q à Ɠɔoɠɔ GALAGI, Izilayɛle ná-GALAGI lɔɠɔi wo.
\q
\v 16 Nuiti gooi ɠa ɠulazu zou ɓela ga,
\q gi ɗa ti woomɛni, ti ɗa guyei loo ga:
\q «Lɛbiyai ɠa Telebo GALAGI ʋɛ!»
\q Kɛlɛ gè ɠɛni ɓɔɠɔ ma:
\q «Gè yɛga su! Ungo, gè yɛga su! Màanɔɠɔa!
\q Mazɔlɔɔ yaava nuiti ti yaavai ɠɛɛni.
\q Yaavai! Yaava nuiti ti yaavai ɠɛɛni.»
\q
\v 17 Dualuagi, zeɠei ɓomaʋɛ ta tumɔi,
\q naati ka ti wo maaɓɔunsu,
\q wɔiti wo zeini eteai zu.
\q
\v 18 Zɔi a ʋela dualuagi maalugi ʋa,
\q naa ɠa loo zeɠei ɓomaʋɛ.
\q Ni toɠa zoo é lɛ, é ɠula su,
\q toɠa zo tumɔi zu.
\q Mazɔlɔɔ geezuʋɛ ma ʋɛlɛlaʋɛti daalaoga,
\q eteai ma wuulaagiti ti ɲiikpiga.
\q
\v 19 Zooi ɠa ʋalizu ga,
\q zooi ɠa ɓalasu,
\q zooi ɠa ɲiikpisu.
\q
\v 20 É ɗa ziɛ tingotanga eɠɛ dɔɔzo nui,
\q é ɗa ɓali eɠɛ kotai.
\q Ná-tɔ koloɠologi wuiɗa ma,
\q é la mɔ zooga é ʋa wuzeɠe ʋolu.
\s Masadaiti kwɛgi,  //  GALA ná-masadai lɔɔzeigi
\q
\v 21 Naama volo ná, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa wuzeɠe
\q geezuʋɛ, geezu ɠɔɔʋɛbɛi laalɔɠɔma,
\q ta eteai zu, etea masagi daalɔɠɔma.
\q
\v 22 Ta ti ɠaalɛ ba, ti pɛ zeɠei zu,
\q daa ɠa ɠulu ti ma kasoi wu,
\q naa ʋolu su a ɠoozana,
\q kɛni ti ta-lukpɔi ɠaaleʋe.
\q
\v 23 Alugi ɠaaɠaalɛi ga unfegi,
\q foloi ɠɛ tɔmɔzɔɔ ga unfegi.
\q Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɠa masadai ɠɛɛzu
\q Siyɔn gizei ma, ta Zeluzalɛme.
\q Toɠa ná-lɛbiyai ɠula kɛlɛma
\q ná-nuɓusɛiti ta-ɠundiɠiiti gaazu.
\c 25
\s Faanɛɛ wuuɠwɛɛ guyei
\q
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI! Ɗa ga nà-GALAGI,
\q nà è wɔɔlɔzu, gè è-laaseigi maamusɛ,
\q mazɔlɔɔ è faa ʋagɔiti kɛa,
\q niiti è ti zeini kpasu kaite,
\q ti la valiboga, nu a ɠito ti ʋa.
\q
\v 2 Mazɔlɔɔ è taa wolai ɠɛa ga kɔtu ziɠigiti,
\q taa zɔɓelama wolai ɠoloɠologa.
\q Wɛɛinti ta-laa wolai,
\q ani la mɔ su, a kɛ ga taa wola,
\q ta é la mɔ loga ʋolu pɛ.
\q
\v 3 Naa ɠa é ba, zobobɛ nuɓusɛiti ta è lɛbi,
\q nu ʋaa yooiti ta-laa wolaiti ta ɗa-zobogi ɠwɛɛ, ti lua è ʋa.
\q
\v 4 Mazɔlɔɔ è ɠɛni ga bala nuiti dɔɔɠuzuʋɛ,
\q ungo, maawɔin nuiti dɔɔɠuzuʋɛ,
\q siɛgi zu ti ɠɛni la kidaaʋiligi zu.
\q È ɠɛni ga ti-lɔɔɠuzuʋɛ sabalagi ʋa,
\q niinigi é ti lɔɔɠuzu foloi ma liegi ʋa.
\q Mazɔlɔɔ nu ʋaa nuiti daa liegi ɠɛɛʋɛ eɠɛ sabala golai,
\q é loɠazu siɠigi ʋa,
\q
\v 5 ɓaa eɠɛ foloi ma lie golai é loozu zou vɔɔi zu.
\q Ɗa wɛɛinti sɔngɔ wooi ɠaayeizu.
\q Eɠɛʋelei foloi ma lie golai ɠaazumaa ɠa ɗa lɔɔɠu la ga tonaɓiingi,
\q ɗa toosu nuiti ta-ʋilɛ sɔlɔɔ guyei ɠaayei.
\b
\q
\v 6 Siyɔn gizei nii ma ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii
\q fɛti wolai ma laamii ɠɛʋele ɓɛtɛzu ná nuɓusɛiti bɛ
\q ga suai gulɔai, dɔɔ wɔlɔmai ʋu ma,
\q sua yɔɓɔgi gulɔai golai,
\q ta dɔɔ wɔlɔmai, gaazeɠegai ga pagɔ.
\q
\v 7 Náʋɛ ɠa é gɔlɔ zeɠei ɠoloɠolosu ná,
\q nii é ʋɛɛni nuɓusɛiti pɛ gaazuʋɛ,
\q é ga gaazuɠili zeɠei é ʋɛɛni zii ɠiligiti pɛ gaazuʋɛ.
\q
\v 8 Toɠa saa vai ɓe eyɛsu ɠɔ,
\q Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ti-ɠaazuɗɛiti kpale ti-ɠaazuʋɛti pɛ.
\q Ɓaaɠulamai ná-nuɓusɛiti ti sɔlɔɔni,
\q toɠa naa ɠula eteai ʋa ná pɛ.
\q Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é boga.
\b
\q
\v 9 Toɠa wo naama volo ná ga:
\q «Wɛlɛ gá-ƓALAGI ʋa,
\q tɔ ɠa gi ɠitoni ba,
\q tama tɔ ɠa é gi unmɔɔgai.
\q Ungo, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ɠɛni ga ada-ɠitogi.
\q Ade ɠoozunɛ, ade ɲaɠai ɠula,
\q tɔɔzei é ade ɠizoga!»
\q
\v 10 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI yee ʋagɔi ɠa laani gizei tɛi ma.
\q Kɛlɛ kɔɠɔlomai woga ga Moaɓe yooi gaamanɔ,
\q eɠɛ kaʋai nu ɠɔɠɔlosu ma kaʋa ʋilisuʋɛ.
\q
\v 11 Toɠa yeemaaɠɔ kaʋa ʋili zeɠei zu,
\q eɠɛʋelei dase bo nui a ɗa kɛ la.
\q Anɛɛ naa ʋe, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ná-wasogi ɠaayei,
\q anɛɛ toɠa ɠaaɓaazu ʋele-o-ʋele.
\b
\q
\v 12 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa-ziɠigiti golo
\q ti maayikiai, nu lɔɔzu la ti ʋa,
\q toɠa ti loka, é ti ʋu ya zooi ma fufiligi zu.
\c 26
\s Pilɛ sɔlɔɔ guyei
\q
\v 1 Naama volo ná, niima wuyei ɠa loo Zuda yooi zu ga:
\q «Taa wola ɠiteɠite ka é gi ya.
\q Makɛ vai zu, Ɠɔoɠɔ GALAGI siɠigi latigɛ ma,
\q é siɠigi taɠili tati naa ma.
\q
\v 2 À siɠidaʋɛti daalao,
\q wo wooɠɛɠila nuɓusɛiti zɛ ná, ti lɛ,
\q ti ziɛzu ga ta-minazeɠegiti.
\q
\v 3 Zɔi é losu kpaan ná-faiti su,
\q ɗa makɛ ziilɛi pagɔi zu,
\q mazɔlɔɔ é ɓɔɠɔ ɠaliva è ma.
\q
\v 4 À ɓɔɠɔ ɠaliva Ɠɔoɠɔ GALAGI ma yeenɔpɛ,
\q mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ga ɠɔoɠɔ fasai.
\q
\v 5 É naati zeini bu,
\q niiti ti ɠɛni masadai ɠɛɛzu, ti wuzeɠeai.
\q É taa wolai lokani, nii nu lɔɔzu la ɠɛni ba.
\q É maayeini zooi ma,
\q é tooni fufiligi zu.
\q
\v 6 Kɔɠɔlomai woni da,
\q maanɔɠɔ nuiti bɛ,
\q bala nuiti ti dɛɛvɛ ɠɔɠɔwu.»
\s GALA falii
\q
\v 7 Telebo nui ná-pelei ɠa ga pelei sɔlegai gola.
\q Ɗɛi è zɔlegai, ɗa pelei laazu, telebo nui a ziɛ la.
\q
\v 8 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, gi ɠitogɛ è ʋa,
\q ɗa-lukpɔɠaaleʋe ʋelei zu.
\q Gá è-laaseigi wo, gi wooɠula è ma,
\q naa ɠa é ga gi yiima vai.
\q
\v 9 È wɔin ɠa ɗa ɠɛ mà kpidii laawu,
\q nà ɗa è ɠaiziɛ ga zìimaʋɛ.
\q Siɛgi zu ɗa-lukpɔɠaaleʋeiti ti zeelizu la eteai ma,
\q eteai zu nuiti ta telebodai maaɠɔli.
\q
\v 10 Kɛlɛ nu a ɠɛna faa ɲɔu ɠɛ nui maawɔinɠa,
\q é la ɠaaɓaa pɛ é ʋa teleboda ɠɛ,
\q toɠa ɗa faa ɲɔi ɠɛ nɔ telebo zooi zu,
\q é la unfega Ɠɔoɠɔ GALAGI wɔɔlɔ ʋelei ma.
\b
\q
\v 11 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q siɛgi zu é yeewuzeɠezu la tukpɔɠaaleʋe vai ma,
\q ti la miná ɠaazu.
\q Kɛlɛ ta naa ʋɛtɛ, ʋelei è ɗa-nuɓusɛi maalobosu la,
\q ta unfe, abui ti ɠala,
\q nii kɛʋele ɓɛtɛni è zili nuiti faa ma.
\q
\v 12 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ziilɛigi veezu gi ʋɛ,
\q mazɔlɔɔ nii kpein gi kɛɛzu, ɗa ɠa è ti laazeelizu.
\q
\v 13 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, gá-ƓALAGI,
\q é ɠula è ʋolu, maliɠii ɠiligaa ti zeini gi unda,
\q kɛlɛ ɗa ɠila kpe è zaɓui zu ɠa gi è-laaseigi wosu da.
\q
\v 14 Naati ti zaa, ti la mɔ yɛnvua ʋolu,
\q ti ɠɛa nɔ ga niinigiti nɔ, ti la mɔ wuzeɠea ʋolu,
\q mazɔlɔɔ è wuzeɠeni,
\q è ti-ma zuwu ɠaaleʋeni,
\q è ti-ma ɠisiɛi pɛ ɲɛɛlɛa.
\q
\v 15 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, è gá-nuɓusɛiti gaawɔɔlɔa,
\q è ɗa-lɛbiyai lɛa,
\q è gá-nuɓusɛiti gaawɔɔlɔa,
\q è ta ɓɔga zooi ʋa kwɛpelemaʋɛti pɛ.
\q
\v 16 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, gi ɠɛai ma kidaaʋiligi zu,
\q gi è ɠaiziɛni, gi ɠaaʋote è ma.
\q Gi gá-maanɛɛnɛ wooiti daazeelini è ma,
\q siɛgi zu è ɠɛni gi maaɠolozu la.
\q
\v 17 Gi ɠɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazuʋɛ
\q eɠɛ anzanui kogi ma,
\q é ʋaazu niina doin zɔlɔɔsu,
\q é ɗa laaʋoe, é kpeei loo ga taɓai.
\q
\v 18 Mazɔlɔɔ gi kogi zeɠeni, gi ɓɔlɔ,
\q kɛlɛ nii gi sɔlɔɔni, naa ɠɛni nɔ ga fiilɛi.
\q Gi la kizo faa veeni eteai ya,
\q gi la zɛnvu veeni nu niinɛa ya eteai ʋɛ.
\q
\v 19 Ɗa-wɔvɛiti ta zɛnvui wo ʋolu,
\q poomaiti ti ga nɔ̀nɔiti, ta zɛnvui wo ʋolu.
\q Wɔiti wo laani zooi wu,
\q à wuun, wo wooɠula ga koozunɛɛi,
\q Mazɔlɔɔ ɗa-nɔɗagi ɠa ga wozakala nɔɗagi,
\q ta zooi ɠa zɛnvui ve gɔvɛiti zea ʋolu.
\s Zaalai ta wuunsu niinɛlai
\q
\v 20 Nà-nuɓusɛiti, à lɛ wo-laazuʋɛ wa-ʋɛlɛi wu,
\q à daaɠulu ɓɔɠɔ ma.
\q À lago lɔɔɠu ná,
\q eyɛsu Maliɠii ná-ziiɠaawanai ɓudɛ.
\q
\v 21 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɠula zeizuʋɛ,
\q é eteai zu nuiti sala ga ta-vaaɠaaza golaiti,
\q naama volo ná, zooi ɠa ɲamai pɛ kula kɛlɛma,
\q niiti nuiti ti ti ʋaani, é la mɔ tanɔpɛ dɔɔɠua.
\c 27
\q
\v 1 Naama volo ná, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa potokulai wo
\q ga ná-boɠa zɔkpɔ wolai, maayikiai,
\q boɠa zɔkpɔi buwuiɗai,
\q é laalɛ ziɛ wu zua maayikiai wu suɓiligai,
\q vamɔɠɔgi naa é la ɗa ga zoga,
\q toɠa kpoloɗɛi wu vamɔɠɔgi naa ʋaa.
\s Maliɠii ta ná-leezɛn ɓelei
\q
\v 2 Naama volo ná, ta ɠɛ ma:
\q «À leezɛn ɓelei maawuye, gwaa ʋagɔiti ti ga.
\q
\v 3 Nà, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà ɠa gè makɛsu,
\q nà kɔɔzu yeenɔpɛ.
\q Nà makɛsu folo ʋɛɛ kpidi ʋa,
\q naa ɠa a kɛ nu mina lɔ su.
\q
\v 4 Ziiɠaawana la mɔ zìimaʋɛ,
\q kɛlɛ nà kpolo ɠaingiti kaana, ta ɠaingiti,
\q nà laalɛ ti wu, gè abui lo ti ʋa.
\q
\v 5 Kɛni ni ta kɛ̀ɛna ga ti-lɔɔɠuzuʋɛ,
\q ti gi yɔɠɔzuɓɛtɛ, ziilɛigi ɠa ná,
\q ungo, ziilɛigi ɠɛ gi yɔɠɔzu.»
\b
\q
\v 6 Yeeɠɛɠalaiti su ti ʋaazu,
\q Zakɔɓe ná-nuɓusɛiti ma zape niinɛiti ta ɠula,
\q Izilayɛle ɠa ʋua, é vuka,
\q é eteai pɛ maaɓɔle ga gaawaaiti.
\q
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-nuiti doɠaʋɛ nɛi,
\q eɠɛʋelei é naati doɠa, nuiti ti ɠɛni ti loɠazu la?
\q Ɓaa é ti ʋaaʋɛ nɛi, eɠɛʋelei é kɛɛni la ga naati,
\q niiti ti ɠɛni ti ʋaazu?
\q
\v 8 É ta-lukpɔi ɠaaleʋe ga, é ti ɓɛ, é ti laaʋili.
\q É ti zeɠeni ná ga daa viilɛ ɲɔi,
\q ga folo ɠila fiilɛi, é zeɠe folo ɠulazu ʋelei.
\q
\v 9 Naama loɠai maaʋele ma, Izilayɛle ná-faaɠaaza golaiti ta gba.
\q Wɛlɛ ná-kotoi zuvaayɛ fai ma lɔnɔgi ɠa ɠɛ ga:
\q Zalaɠa ɠulazuʋɛ ma ɠɔtuiti ta ɓulukpulu su
\q eɠɛ kobegi ma ɠɔtuiti, ti ɠɛ ga fufiligi,
\q sale wuluiti ta ansanse gala aniɲakaiti
\q ti la mɔ ɠɛa ná pɛ.
\q
\v 10 Nu nɔpɛ ge la mɔ taa wolai zu siɠigi ma,
\q toɠa ná, suɲakai, ti ɠɛlɛni ba, é ɠɛ ga teʋebai.
\q Nikɛ yiʋoiti ti ɗa laami ná, ti ɗa ʋɛɛ ná,
\q ti ɗa daaiti mi dɔɓɔɠɛlɛ koiti su.
\q
\v 11 Siɛgi zu ma ɓekegiti ti vɔɔzu la, ta ti ɠaleɠale,
\q anzanuiti ti ʋa, ti ti zeɠe, ti ti ɠala.
\q Mazɔlɔɔ nuɓusɛa ʋe ti la faa ɠaaɠaazu,
\q naa ɠa é ba, zɔi é ti ɓɛtɛa, é la ti maawɔinɠaa,
\q zɔi é ti ɓɛtɛni, é la zaala laani ti ma.
\s Duɔiti gaaɠalema vaa wolai
\q
\v 12 Naama volo ná, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ná-moloi loɠa,
\q é zo ziɛ wolai Efelate ma, é zeeli Ezipete ɠɔtuɗɛi ma.
\q Izilayɛle nuiti, toɠa wo yɛʋɛ ga gilagila.
\q
\v 13 Naama volo ná, puʋu golai ɠa vɛ,
\q niiti ti undaa ɠɛa ʋilisu Asiili yooi zu,
\q ta niiti ti fazani Ezipete yooi zu,
\q ta ʋa, ti nɔkɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI wu
\q gize ɲadegai ma Zeluzalɛme taazuʋɛ.
\c 28
\ms1 GALA gooi é lo Izilayɛle ta Zuda ʋa
\s Maanɔɠɔ ɠa Efelayime luɠɔ
\q
\v 1 Maanɔɠɔ ɠa Samali ʋɛ,
\q taa wolai é ga masa bɔɔlɔgi ɠɛʋele,
\q Efelayime dɔɔzo nuiti ti ɓɔɠɔ lɛɛzu su la!
\q É zeini nɛmɛ ʋagɔi unda,
\q ná-kɔbu ani ʋagɔi ɠɛa nɔ ga tufa waai pooloai
\q niima zunuiti unmaʋɛ, dɔɔi tɔungi zeɠeai ma.
\q
\v 2 Mazɔlɔɔ wɛlɛ, ɠuluɓa ɠila ka Maliɠii yeema daalɔɠɔma,
\q sɛbɛai, suzeeli, é ʋaazu é laalɛ bu,
\q eɠɛ sakɔtu lona viilɛ wolai,
\q faa zuɠoloɠolo fiilɛ wolai,
\q sabala golai, ma ɓoigi yeizu.
\q Maliɠii ná-zɛbɛi zu, toɠa taai loka zooi ma.
\q
\v 3 Kɔɠɔlomai ɠa wo da,
\q Efelayime dɔɔzo nuiti ta-ɓɔɠɔlɛsu masa bɔɔlɔgi.
\q
\v 4 Tufa waa vɔɔi, é ga ná-kɔbu ani ʋagɔi,
\q é zeini nɛmɛ ʋagɔi unda,
\q naa ɠa ɠɛ eɠɛ kooleɠoole gwaai, kpɔiɗai ma yeeluɠɔ,
\q zɔi é kaazu mɔunpa, naa ɠa kulazu ga, é kpɔle gaamanɔ.
\q
\v 5 Naama volo ná,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɠa ɠɛ ga masa bɔɔlɔgi é volozu,
\q zanu bɔɔlɔgi maayikiai,
\q ná-nuɓusɛiti maa a ɠili la.
\q
\v 6 Zɔi é tukpɔi ɠaaleʋezu,
\q toɠa telebodai ʋu naa yiimaʋɛ.
\q Zɔi é sili nuiti kpɛɛzu, ti zeɠe taa ziɠidaʋɛ,
\q é ɠɛ ga naa ná-zɛbɛi.
\s Dɔɔzo nuiti ti ga tukpɔɠaaleʋe nuiti
\q
\v 7 Wɛlɛ tanigaani ba, dɔɔi ti loai ya,
\q gaazulati ganii ɗa ti ɠaka.
\q Zalaɠa ɠula nuiti ta GALA goo wo nuiti
\q gaazulati ganii ɗa ti loo ya,
\q dɔɔi tɔungi zeɠea ma,
\q gaazulati ganii ɗa ti ɠaka.
\q Ta ɗa ɓali ta ɠɛna kulakɛlɛma vaiti boga,
\q ti ɗa ɠaka ta-lukpɔɠaaleʋeiti su.
\q
\v 8 Ta-laɓaliiti pɛ gaaɠoloɠologa ga unpiligiti,
\q ada nɔpɛ ge la ná, ʋɛ ná la ɠɔzɔni.
\q
\v 9 Ti ɠɛni ma: «Ɓɛ ɠa Ezayi kɛɛzu eɠɛ a ɠɛ kalasu?
\q Ɓɛ ɠa é pɔ ga é ná-keela wooi zuɠula ma?
\q Naa la zolooni doungoiti nɔ ma ɓaa,
\q ti laaɠula feya ɲiimii ʋa,
\q ti zeɠeai ti-lee ʋa feya nɔ?
\q
\v 10 Devei la devei maazu, devei la devei maazu,
\q tɔgi la tɔgi maazu, tɔgi la tɔgi maazu,
\q tago ʋɛ ʋele, tago munu ʋele.»
\q
\v 11 Za ʋoluma, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɗa ɓɔɛ niima nuɓusɛiti pɔ
\q zii wooiti su ti ɠaaɠaala ɓaai, wɛɛn wooiti.
\q
\v 12 É ɠɛni ti ma: «Dooɠo bosuʋɛ ɠaa.
\q Niiti ɓɔlɔai, à naati zɛ ná, ti looɠo, wɛlɛ ziilɛigi ʋa.»
\q Kɛlɛ ti la ɠɛni kɛɛni ti ʋa woilo Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ma.
\q
\v 13 Ti ɠaazu, Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠa ɠɛ ga:
\q «Devei la devei maazu, devei la devei maazu,
\q tɔgi la tɔgi maazu, tɔgi la tɔgi maazu,
\q tago ʋɛ ʋele, tago munu ʋele,»
\q naa ɠa a kɛ ti yɛ ziɛzu, ti laazei, ti-zaamaʋɛ ɠale ga,
\q ti lɔ balii ɠa, ti zo.
\s Sɔɓelama ɠɔtu wolai
\q
\v 14 Naa ɠa é ba, à woilo Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooi ma,
\q ɲɛɛɠulasu nuiti, wo zeini Zeluzalɛme nuiti unda.
\q
\v 15 Wɛlɛ nii ɠa wo bosu:
\q «Gi minazeɠea ɓɔɠɔ ʋɛ ga saai,
\q gi yɔɠɔzuɓɛtɛni gá gɔvɛalaazu,
\q siɛgi zu ziɛ ɓoi golai lokoleʋezu la,
\q é la ʋaa, é ʋa zeeli gi ma,
\q mazɔlɔɔ gi zɛɛi ɠɛa ga gi-makɛsuʋɛ,
\q gi wooveledai ɠɛ ga gi-lɔɔɠuzuʋɛ.»
\q
\v 16 Naa ɠa é ba, Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ:
\q «Wɛlɛ, nà kɔtu laazu Siyɔn,
\q é ɠɛɛzu ga buulaagi, poluɠulaai,
\q sɔɓelama ɠɔtu wolai ɠɛ de, fizɔgɛ gola,
\q é laani ga pagɔ.
\q Zɔi a ʋoluzei ba, naa la ʋelaa.
\q
\v 17 Nà kɔɠɔ galui ɠa ɠɛ ga sɔledai,
\q nà-kɔɠɔ gani ɓui galui ba,
\q naa ɠa ɠɛ ga telebodai.»
\q Sakɔtui ɠa li ga zɛɛi lɔɔɠuzuʋɛ,
\q ta ziɛi ɠa yei ga wo-lɔɔɠuzuʋɛ.
\q
\v 18 Wa-minazeɠegi ɠa ɠoloɠolo
\q nii wo boni yɔɠɔzu wa saai.
\q Wa-woolaamai la yɛga ma,
\q nii wo boni wa gɔvɛalaazu.
\q Siɛgi zu ziɛ ɓoi golai lokoleʋezu la,
\q toɠa wo ɠoloɠolo.
\q
\v 19 Teʋe daa ɠilagila, toɠa wo zo,
\q mazɔlɔɔ toɠa leʋe sobui, foloi ta kpidii.
\q Ma ɠeela wooi ɠaaɠa vai ɠa ɠɛ ga kidaaʋili faa wola.
\q
\v 20 Betei ɠa ɓuɠa gola ga nu ʋa zakpamaale su,
\q pɛɛmazeɠei lɔi, nu la felevelega ɓɔɠɔ ma.
\q
\v 21 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa wuzeɠe,
\q eɠɛʋelei é ɠɛɛni la Pelasime gizei ma.
\q Eɠɛ Gaɓaɠɔn nɛmɛi zu, toɠa yiiɠaawana,
\q é ná-kɛɛwotiiti daazeeli, é ná-botii ɠɛ.
\q Kɛlɛ, kulafiliba wotii ɠa ɠɛ de, botii nii é la ɗa ga ɠɛ pɔlɔma!
\q
\v 22 À yeeɠulana wa-ɠimalala ɲɛɛɠulasui zu.
\q Ni naa laade, galui laa ɠa lɔsu wo-ɠɔgi ʋa gola.
\q Mazɔlɔɔ zooi pɛ koloɠolo vai leveʋɛ na,
\q gè mɛnigɛ Maliɠii la, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii.
\s Ɠimalai nii ɓela ge la ba
\q
\v 23 À woilo dɛɛ gòoi ma!
\q À dama, wo woilo dàawooi ma!
\q
\v 24 Tii ɠɛ nui ɓɛ ɠa a ɗa yɛ nɔ wozawolii ɠa ɠɔ,
\q é ʋa ɗa ani zuwui vaza?
\q Yeenɔpɛ nɔ, é ɗa kuɠui la, é ɗa suloɠagi wo nɔ?
\q
\v 25 Kɛlɛ kpega ʋoluma zooi ɠaa ɠɛ sɔli,
\q toɠa ɗa gulu kaeiti pɛ faza,
\q é moloi vaza, é kpazii zin, ta moloi daa ga wɔɔlezegi,
\q ʋɛti pɛ maanɛai ti ɲɛkpɛ náti, molo nɛkɛgiti.
\q
\v 26 Ʋelei a ziɛ la, naama leveiti kana,
\q ná-GALAGI kalaga da,
\q é ma ɠeleɠelegiti fe bɛ.
\q
\v 27 Nu la ɗa ga ɓenɛi ɠaaloa ga kaʋa loɠa wulu zɛpɛgi,
\q ɓaa nu ʋa wotoloi ɓizɛ gulugi zu.
\q Kɛlɛ kpakɔi ɠa nu a ɗa gulugiti ma ɠaei ɠula ga la.
\q
\v 28 Nu ɠa ɗa moloi vukɔ pɛ, é ʋa ɓului zɔlɔɔ,
\q kɛlɛ é la yɛga vukɔzu, dooɠo ge la ba.
\q Ni ɗa wotoloi ɠɔɠɔiti kpizɛna su,
\q sooiti ti la zooga ti ʋa moloi vukɔ ga ʋolokagiti.
\q
\v 29 Naa pɛ ka zɔlɔɔsu Ɠɔoɠɔ GALAGI ya, Fai-Pɛ-Maliɠii,
\q ná-faazeikpasui wola vizɔgɛ,
\q ná-ɠimalai maayikiʋɛ.
\c 29
\s Zeluzalɛme zei vai kɛlɛ su ta ná-kizo fai
\q
\v 1 Maanɔɠɔi ɠa Aliyɛle ʋɛ,
\q Zeluzalɛme taa wolai Davide seiɗai kɛlɛ su!
\q É ɠaaɓa ʋa é fɛti voloiti so, kona-o-kona,
\q
\v 2 nà zeizu taa wolai tɛi ma, Maliɠii ɠɛ naa.
\q Kpeei ta kidaaʋiligiti ka ta ɠɛ è ya,
\q ɗa ɠɛ bɛ̀ niina nɔ ga zalaɠa ɠula laai,
\q ʋɛ zalaɠaiti ti ɠalazu ná.
\q
\v 3 Nà nà-kɔɔlaaɠai ʋuuzu,
\q gè è zei la kɛlɛ su,
\q gè è maalati ga kɔɔɠɔ zɔɔlaiti,
\q gè siɠigi lo, gè tati è ma.
\q
\v 4 Ɗa loozu bu,
\q è-wooi ɗa ɠula zooi ɓoma ʋelei,
\q è-wooi lɔi gola fufiligi zu,
\q è-wooi ma ɠaayei gola, mɛni da ɓa,
\q é ɗa ɠula fufiligi zu eɠɛ foe wooi.
\b
\q
\v 5 È zili nu ʋɛbɛiti ta ɠɛ eɠɛ fufiligi,
\q nu ʋaa nu ʋɛbɛiti ta ɠɛ eɠɛ moloɓoloi é ɠoʋesu.
\q Naa ɠa ɠɛ gaamago nɔ, naa zuvilɛ.
\q
\v 6 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɠa è maalobo,
\q tona kpunɛ tugi zu, ta zou ɓaliiti, ta koozuʋili faa wolaiti,
\q fiilɛ wolai ta tɔngɔlɔ fiilɛi,
\q é ɓɔ abui ʋa, é adaʋɛti galazu, naama zogi.
\q
\v 7 Eɠɛʋelei a ɗa ɠɛ la ga segi,
\q ɲiimɛnii zuɠula kɛlɛmai,
\q pele ɠana a ɠɛ la ga zii mɔinmɔingi naati
\q niiti ti ɠɛni kɔɔi ʋɛɛzu Aliyɛle ʋa,
\q ti ɠɛni kɔɔi ɠɔɔzu daalɔɠɔma,
\q tɔ ɓɔɠɔi ta ná-siɠigiti daalɔɠɔma,
\q ti ɗa ti maalati, ti zei ti ma.
\q
\v 8 Toɠa ɠɛ eɠɛ nui pului ma, é ze é ɗa laami,
\q kɛlɛ siɛgi zu é wuunsu da, koozu ɲakai ɠɛ de,
\q ɓaa eɠɛ nui kpɔɔle wɔin ma, é ze é ɗa ɓɔɔle,
\q kɛlɛ siɛgi zu é wuunsu da,
\q toɠa ɓɔɠɔ ʋɛtɛsu ga gola ɓɔlɔʋɛ, kɔdaʋɛ vɔ kpaan,
\q ʋele ɠana a ɠɛɛ la ga zii naati ma ʋɛbɛi,
\q niiti ti kɔɔi ɠɔɔzu Siyɔn ɠizei laalɔɠɔma.
\s Wozaɠaa nuiti ti ɠaazuɠoleai,  //  dɔɔi ti zogai
\q
\v 9 À lua, wo laavɔ!
\q À ɠaazu ʋɛɛ ma, wo yɛ gaazuɠolei zu!
\q À ɠɛ ga dɔɔzo nuiti, kɛlɛ dɔɔzo taade,
\q wo ɗa ʋoola pelei ʋa,
\q kɛlɛ é la ga wo ʋa ɓɔɔle gola.
\q
\v 10 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI gaazuʋɛɛ ma yɛnvui yeiɗa wo ma,
\q é wo-ɠaazuʋɛti pɛa ma, wa ya GALA goo wo nuiti,
\q é bɔɔlɔgi lɔa wo ɠaazu, wozaɠaa nuiti.
\p
\v 11 Kulakɛlɛmai pɛ ge ɠɛa wo ʋɛ eɠɛ wooiti ti zɛʋɛai sɛʋɛi zu daaziɛ ga kedoi. À so nui ta ya, zɔi soogai sɛʋɛi ɠalasu, wo ɠɛ ma: «So dɛɛ ma, è nii ɠala,» toɠa wo wooɠaaʋote ga: «Gè la zooga gè ʋa sɛʋɛi nii ɠala, tɔɔzei daaziɛʋɛ.» 
\v 12 À fe nui ta ya, é la zooni sɛʋɛ ɠalasu, wo ɠɛ ma: «So dɛɛ ma, è nii ɠala,» toɠa wo wooɠaaʋote ga: «Nà ya, gè la zooni sɛʋɛ ɠalasu.»
\q
\v 13 Maliɠii ɠɛni ma mɔnɔ:
\q «Niima nuɓusɛiti ta maaɓuɠazu bà ga ti-laawooi nɔ,
\q ta dɛ̀bizu ga ti-lakɔlɔgiti nɔ,
\q kɛlɛ ti-yiimaʋɛ wola maaɠoozaʋɛ bà.
\q Unfemai ti ɠɛɛzu, ta bosu ga ze,
\q naa ɠa nɔ ga faa tanɔ nii nuiti ti dɛɛni ga tiye.
\q
\v 14 Naa ɠa é ba, nà yɛsu niima nuɓusɛiti daavɔɔzu ga laavɔɔ vaiti
\q ɠima nuiti ta-ɠimalai ɠa ɠoloɠolo,
\q keleɠele nuiti ta ʋala ta-ɠeleɠelegi ma.»
\s Faiti seɠe ʋelei ɠɛʋele ma
\q
\v 15 Nimizai ɠa naati tuɠɔ,
\q zɔiti ti ɠoozu vai lɔɔɠuzu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q ti ta-vaazeikpasuiti kɛɛzu dɔɔɠuzu kpidii zu,
\q ti ɗa ɠɛ ma: «Ɓɛ ɠa a zoo é gi ɠa?
\q Ɓɛ ɠa é gi ʋɛtɛsu?»
\q
\v 16 Wa-yaava vai nii ɠa ga ma ɓɛgele!
\q Pɔlɔ liɠi lo nui ta pɔlɔi ti ɠɛ ga ani ɠila,
\q anii é ɓɛtɛzu, naa ɠa ɓɔɛ nɛi é lo kpɛtɛ nui ʋa ga:
\q «Tɔ laade, é ʋa kpɛ̀tɛ»?
\q Pɔlɔ liɠii ɠa zoo nɛi ɓɔɛzu ɠisu é lo kpɛtɛ nui ʋa ga:
\q «Ɠi ge la ma»?
\q
\v 17 Wo la kwɛni ɓaa ga ná tago nɔ ʋɛ ná,
\q Liɓan lɔɓɔi ɠɛ ga gulu ɓelei,
\q gulu ɓelei ɠɛ ga dɔɓɔi.
\q
\v 18 Naama volo ná, goizuɓɔlɔ nuiti ta naa mɛni
\q nii bogai sɛʋɛi zu,
\q gaazuɠole nuiti ta ɠula kpidii zu ta gaazuɠole ɓidii,
\q ti-ɠaazuʋɛ wozaɠa.
\q
\v 19 Ɠɔoɠɔ GALAGI zaalai zu,
\q ɓɔɠɔmaayei nuiti ta yɛ nɔ ɠoozunɛɛzu ɠɔ.
\q Bala nu wolaiti ti nuɓusɛiti saama,
\q ta vuka ga koozunɛɛi
\q Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai zaɓui zu.
\q
\v 20 Tooma nuiti pɛ ta-volo ɠaaɓelagi ɠana,
\q ɲɛɛɠulasu nua ti la mɔ ɠɛa ná.
\q Ta naati ta-vai ɠaaɓela,
\q niiti ti wɔinɗai ga ti ɗa faa ɲɔi ɠɛ,
\q
\v 21 ti ɗa nuiti peelala ga laawooi tukpɔɠaaleʋezuʋɛ,
\q ti ɗa balii la tukpɔɠaaleʋe nuiti tuɠɔ tukpɔɠaaleʋezuʋɛti,
\q ti ɗa telebo nuiti undaaʋili wafuun.
\q
\v 22 Naa ɠa é ba, Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa,
\q Zakɔɓe ta mavofodaiti ta-ƓALAGI,
\q Abalaame unmɔɔ nui:
\q «Zakɔɓe ná-nuɓusɛiti ti la mɔ unfega pɛ,
\q ti-ɠaazuɠɛzɛ ge la mɔ ɓɔiɗa su pɛ.
\q
\v 23 Siɛgi zu tiya ɓɔɠɔi ɓaa ti-lointi ti naati pɛ kaazu la,
\q nii nà kɛ ti zaama,
\q ta kwɛɛ ga nà ga GALAGI,
\q Zakɔɓe ná-GALA Ɲadegai,
\q ta unfe mà, ti lua ga ti mina ènɛkɛtala vaa ɠɛ,
\q nà, Izilayɛle ná-GALAGI.
\q
\v 24 Zɔiti ti ɠɛa na ʋalani ɠi pagɔi ma,
\q ta ɠimalai maaɠɔli,
\q zɔiti ti maaɠaalii ɠɛɛzu yeenɔpɛ,
\q ta va bu, nu ti ɠala.»
\c 30
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa  //  Ezipete minazeɠe fai laalɔɠɔma
\q
\v 1 «Nimizai ɠa wo luɠɔ, kololala lointi,
\q wa faazeikpasuiti kɛɛzu, niiti ti la zeɠeni nɔ̀un pɔ,
\q wo minazeɠegiti kpɛtɛ yɔɠɔzu, gè la ti leveni.
\q Wa kotoi ta laazu ta maazu ɠana!»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\q
\v 2 «Wa ziɛzu, wo ɗa li Ezipete yooi zu,
\q kɛlɛ wo la gàazaɠasu.
\q Falaɠɔn ʋɔ bɛ ɠa wo lɔɔɠuzuʋɛ ɠaiziɛzu ná,
\q wa dooɠo bosuʋɛ ɠaiziɛzu Ezipete yooi ná-niinigi wu!
\q
\v 3 Falaɠɔn ʋɔ bɛ lɔɔɠu wo fai ɠa ɠɛ ga unfe faa wo ʋɛ,
\q dɔɔɠuzuʋɛ wo naa ɠaiziɛzu ga Ezipete yooi zu,
\q naa ɠa ɠɛ ga wɔungi maayei vaa.
\q
\v 4 Wa-ɠundiɠiiti ta na Soan,
\q wa-ɠeelaiti ti zeelia Anɛse.
\q
\v 5 Ti pɛ ta unfe niima nuɓusɛiti faa zu,
\q ti la ɠɛa ti ʋɛ ga kpɔba nu,
\q ɓaa zeeve bɛ nu, ti la ɓalaa ɠɛa ga zeezei bu nu,
\q kɛlɛ kɛni ti unfe ganii ta ta-ɓaaɠulama anii.»
\s Zɔiti ti liizu Ezipete yooi  //  ná-kpɔbai ɠaiziɛzu
\q
\v 6 Keela wooi é wosu toganiiti faa zu ti lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazu ʋele yooi zu:
\q Kidaaʋiligi ta ziizoolɛ yooi zu,
\q zalaiti ta-yooi zu, zalai é zikɔzu,
\q pɛɛɠaalii ta dɔɓɔwulususu zooi zu,
\q ti ɗa li ga ta-zɔɔlaiti soovalegiti kɔma,
\q ta ta-naavoloiti ɲɔmɛiti kɔma,
\q nuɓusɛiti pɔ, niiti ti la kpɔba nɔpɛ kɛa ti ʋɛ.
\q
\v 7 Ezipete ɓɔbai ɠa ga wafuun faa, gaamɔlɛ anii,
\q naa ɠa é ba, nà ɗa toli ga:
\q «Toɠa leʋeteʋesu gola, kɛlɛ é la faa nɔpɛ kɛɛzu».
\s Kololala nuɓusɛiti
\q
\v 8 Ʋaana, naati sɛʋɛ ti ɠaazu kokologi ma,
\q yeeʋozɛ ti ʋa sɛʋɛi ta zu,
\q naa ɠa a kɛ naa ɠɛ ga zeele wooi,
\q é yɛ ná ʋelela ʋele vaa ma, eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 9 Mazɔlɔɔ kololala nuɓusɛiti be,
\q ta ga yaava loun zunuiti,
\q doun zunuiti ti la pɔ ti woilo
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tɔ gooiti ma.
\q
\v 10 Ti ɗa ɠɛ GALA goo wo nuiti ma:
\q «À ɓe GALA goo wo fai ʋa!»
\q Ti ɠɛ zɔiti ma ti kulakɛlɛmaiti kaazu:
\q «À ɓe kulakɛlɛma ɠiteiti bosu gi ma.
\q À ɗa woo ʋagɔ nɔ wo gi ma,
\q wa-ɠulakɛlɛmaiti ti zɛɛ ɠitogiti fe gi ya.
\q
\v 11 À zeɠe pele ʋagɔi ʋa, à pele zɔlegi yɛ ná.
\q À ɓe ɓɔizu gi la ga Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai ná-fai.»
\b
\q
\v 12 Naa ɠa é ba, Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai wooi ɠa é ga nii:
\q «Tɔɔzei wa ɠɛlɛzu niima wooi ʋa,
\q wo ɗa ɓɔɠɔ lɔ tooma vai zu ta yaavai,
\q wo ʋa ʋoluzeizua zɔlɔɔ,
\q
\v 13 naama vaaɠaaza golai ɠa ɠɛ wo ʋɛ
\q eɠɛʋelei siɠi gaaɠoozagi naa ta a ʋalina,
\q é dɛɛ ga toɠa na ɠoloɠolo,
\q é wuulɛ, gaamago nɔ é wolo.
\q
\v 14 Siɠigi ɠa ɓezeɠele
\q eɠɛ pɔlɔ liɠi lo nui ná-diɠii é ɓezeɠelesu,
\q nu la maaɓuɠaa go pa sɔlɔɔga,
\q a nu ɠula abu zeɠe vaa zu,
\q ɓaa ziɛ zaɠa vaa zu ziɛyeɠei zu.»
\s Ziilɛigi ta ladalai
\q
\v 15 Naa ɠa é ba, Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai wooi ɠa é ga nii:
\q «Ni wa ɠalena ma, wo ʋa pɔ̀,
\q wo maaɓɔungi wo, naa ɠa wa ɠizo da,
\q ziilɛi ta ladalai ɠa wo-zɛbɛi su.»
\q Kɛlɛ wo la ɠɛni vaani naa wu!
\q
\v 16 Wo ɠɛni ma:
\q «Ɓa-o! Gá ʋela sooi ɠɔma!»
\q Naa ɠa é ba, wa ʋela!
\q Wo ɠɛni ma mɔnɔ:
\q «Gá li sooiti kɔma ti wola ɓizɛzu!»
\q Ni naa ʋe, wo ɓɛɛ nuiti gola zuvilɛʋɛ, tiya ɓalaa!
\q
\v 17 Wo zili nu ɠila kpegi ɠa nu waagilagi (1.000) maalua,
\q ti pɛ ti ɓizɛ,
\q nu lɔɔlugɔi a wo maaluana,
\q wo pɛ wa ɓizɛ.
\q Gaaɓelasu, wo-mɔtaiti ta yɛ zeizuʋɛ
\q ti ɠaaɠaalɛi eɠɛ bɔɔlɔgi é zɛlɛni gizei ma,
\q eɠɛ poogi é ʋilɛni gizei ma.
\s GALA ka undaanɛɛi ɠɛ
\q
\v 18 Anɛɛ naa ʋe, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa maaɓɔungi wosu ɠɔ,
\q é ʋa zaalai la wo ma.
\q Toɠa wuzeɠe, é ná-maawɔinɠai lɛ ga woye.
\q Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ga telebo GALAGI.
\q Undaanɛ nu ɠa ga naati pɛ, niiti ti ɠitosu tɔun ba.
\q
\v 19 Ee, Siyɔn nuɓusɛiti, wo zeini Zeluzalɛme,
\q wo la mɔ wɔlɔa pɛ.
\q Mazɔlɔɔ wa wooɠulana Ɠɔoɠɔ GALAGI ma,
\q toɠa zaala la wo ma,
\q kɛʋele ɓɛtɛʋɛ wo-wooi mɛnisu-o,
\q é wo wooɠaaʋote.
\q
\v 20 Mazɔlɔɔ Maliɠii ɠa daamianigi ve wo ya kidaaʋili foloi,
\q ta ziɛi, ziizoolɛ yeei.
\q Zɔi maanɛai é è ɠala, naa la mɔ lɔɔɠua è ʋa,
\q kalamɔin a ɠɛ è ɠalasu, ɗa ka ga ɠaazuʋɛ.
\q
\v 21 Siɛgi zu è ɠɛɛzu è li ga è-yeezazu ʋelei ɓaa è-ɠɔʋɛzu ʋelei,
\q ɗa ʋaazu wooi niiti mɛnisu è ʋoluʋelei, é ɠɛ è ma:
\q «Wɛlɛ, pelei ɠa, ziɛ la.»
\q
\v 22 Walii siaai wa-ɠɔɔɠɔ ganigiti ma
\q ta zanugi é ziɛzu wa-vololibaiti ma,
\q wa naati deve ga ti ɠɔzɔʋɛ,
\q wa ti ma ɓuɠaiti pili ya, wo kwɛɛ ga ti luulaʋɛ,
\q wo ɠɛ ti ma: «À maaɠooza gi ʋa!»
\b
\q
\v 23 Maliɠii ɠa tonai ve wo ʋɛ,
\q wa-ani zuwuiti faa zu,
\q niiti wa ti vaza zooi ma,
\q zooi ɠa daamianigi ve wo ya,
\q é mɔin, é ʋa gola.
\q Naama volo ná, wa-loganiiti ta ɠɛ laamiizu
\q ga tufa lɛnugi nɛmɛ wolai zu.
\q
\v 24 Nikɛiti ta soovalegiti ta ɠɛ zooi wolizu,
\q ta laami ga tufa vɔɔi kpoloi ba,
\q ti suviegai ga taɠasagi, gaavɛɛ ga sɛpɛgi.
\q
\v 25 Nu ʋaa vaa wolai ma voloi,
\q yeei pɛlɛ ɠaaɠooza golaiti ti loozu la,
\q ziɛ yei ʋelei ɠa mɔin gizeiti maazuʋɛti,
\q ta gize ɓufɛgiti maazuʋɛti.
\q
\v 26 Alugi ɠa volo eɠɛ foloi,
\q foloi ná-wozakalagi ɠeɠaa ɠa ɓaa ná zeizu ɠɛ lɔfela.
\q Toɠa ɠɛ eɠɛ folo lɔfela wozakalagi ʋɔɔma,
\q voloi Ɠɔoɠɔ GALAGI a ɠɛ ná-nuɓusɛiti ta-ʋalai ɠaaɠilizu la,
\q ʋɛti maawanai náti, toɠa mináti kɛdɛ.
\s Maaɠoloi ta kizogi
\q
\v 27 Wɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɠɔi ʋa,
\q é ʋaazu, é zeɠe ɠoozama,
\q é ɗa ɠala su ga ziiɠaawana wolai,
\q dakɔlɔgiti ti ɓali ga ziiɠaawanai,
\q daawooi ɠa ga abui é sosu.
\q
\v 28 Daa viilɛi ɠɛɛʋɛ eɠɛ kɔtuɗɛi fegai,
\q é ɗa yei ga aniiti pɛ.
\q Paaʋe ga é zii ɠiligiti pɛ ɲiikpi,
\q é ti ɠaavɛ maanɔɠɔ zɛpɛgi zu,
\q é kalafe ɠɔlu ʋili nuɓusɛiti pɛ kpalɔɠaeiti ba,
\q é ɗa li ga tiye ʋɛ ná nɛai bɛ.
\q
\v 29 Wa guyei loo,
\q eɠɛ kpidii naa nu fɛtii ɠulazu la,
\q wo ɠoozu ɠa nɛ wo-yiimaʋɛ,
\q eɠɛ nu a ɠɛ ziɛzu, é ɗa koole vɛɛ wooi mɛni,
\q wo ɗa li Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-gizei ma,
\q GALA pɔ bɛ, Izilayɛle Ná-Fasai.
\q
\v 30 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa wooi ɠula, goo maayikiai,
\q toɠa dɛɛ ʋelei a ɗa zeei ʋɛɛ su la,
\q é ʋa doɠai wo da.
\q Toɠa ná-ziiɠaawana wolai ɠula kɛlɛma,
\q ta ná-abuzogi é galai wosu,
\q tona wolai wu, fiilɛ wolai ba, ta sakɔtuiti.
\q
\v 31 Mazɔlɔɔ Asiili nuiti sasu ɠa ɓali
\q ta Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi mɛnina,
\q siɛgi zu a ti loɠana la ga ná-tukpɔi.
\q
\v 32 Tamadegi ta kɔnigi ti-wooi ɠa ɠɛ mɛnisu,
\q ti loɠa ɓakɔi lugi ɠilagilagi wu
\q nii Ɠɔoɠɔ GALAGI a zei ti ma ti maaɠolo vai zu.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɠɔi ɠa yeewuzeɠe, é kɔɔi ɠɔ ti laalɔɠɔma.
\q
\v 33 Kaite suɠoozaa, tutui zuɓɛtɛʋɛ na,
\q kɛʋele ɓɛtɛʋɛ ɓalaa masagi ná-faa ma, suɠooza, suwɔɔlɔ,
\q koʋii maaɓɔgɛ, naa gola mɔin, abui ɠɛʋele ɓɛtɛʋɛ na,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI laa viilɛi ɠa so ba,
\q eɠɛ timinigi ma ɗɛ wolai.
\c 31
\s Maanɔɠɔi ɠa naati tuɠɔ,  //  zɔiti ti ʋoluzeizu Ezipete yooi ʋa
\q
\v 1 Maanɔɠɔi ɠa naati tuɠɔ,
\q tɛi ti yeizu Ezipete yooi zu kpɔba ɠaiziɛ vai ma,
\q ti ʋoluzeiɗai sooiti ba,
\q ti laai kɔɔɠɔ wotoloiti da, tɔɔzei ti mɔinʋɛ,
\q ta soo ɓizɛ zalaʋusuiti, tɔɔzei zɛbɛ wolai ɠa ti ʋa.
\q Kɛlɛ ti la wɛlɛzu Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai ʋa,
\q ti la Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaiziɛzu.
\q
\v 2 Tɔ ɓalaagi, soogɛ faa ɠɛɛzu,
\q toɠa ʋaazu ga maanɔɠɔi, é la woo maavaliboga,
\q toɠa wuzeɠe faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta-ʋɛlɛyeɠei laalɔɠɔma,
\q ta naati ta-ɓɔbai laalɔɠɔma niiti ti telebotalai ɠɛɛzu.
\q
\v 3 Ezipete nuiti ta ga nuiti,
\q galadai ma zobo nɔpɛ ge la ti ʋɛ,
\q ta-zooiti ta nɔ ga zooi ɠaa aniiti,
\q geeɠɔlɔgi zu ani la ga tiye.
\q Siɛgi zu Ɠɔoɠɔ GALAGI yeemaalesu da,
\q zɔi é kpɔbai wosu, naa ɠa ɓunɛ,
\q ta zɔi ti ɓɔsu ba, naa ɠa loo,
\q ti fele pɛ ti undaa ɠa ʋili ʋɔɔma.
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa a ɗa unmɔɔgi wo
\q
\v 4 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa mà:
\q «Siɛgi zu zalai ɓaa zala yiʋoi zikɔzu la,
\q ga é ná-daamianigi maazuɓa,
\q baala makɛ nu ɓulugiti ti ʋaa ʋa da ma,
\q ti ɗa kpeeiti too, ti la maalua.
\q Ti zɔngɔ wooi la iɲɔteʋea pɛ.
\q Ʋele ɠana Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii yeizu la,
\q é kɔɔi ɠɔ ná-gizei ma Siyɔn, ná-gize goi ma.
\q
\v 5 Eɠɛ wɔnii é ɠoʋegiti suviesu ma ɠain maazu,
\q ʋele ɠana Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ná-makɛi zuviesu da Zeluzalɛme maazu.
\q Toɠa maalobo, é unmɔɔ.
\q Toɠa ɓudɛ maazu, é makɛ ma.»
\b
\q
\v 6 Izilayɛle nuiti, à ʋa ʋolu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ,
\q nii wo wola maaɠoozaai ba.
\q
\v 7 Naama volo ná, ɛsɛ pɛ ka ná-salea ʋili ya,
\q niiti ti ɓɛtɛai ga walii ta zanugiti,
\q niiti wo ti ɓɛtɛni ga wo-yee ɲɔiti.
\b
\q
\v 8 «Asiili yooi ɠa loo bu
\q ga boɠa zɔkpɔi é la ga nuɓusɛiti kpɛtɛ gelei.
\q Boɠa zɔkpɔi nu la kpɛtɛni ga yee,
\q naa ɠa a ti ɠoloɠolo.
\q Boɠa zɔkpɔi naa ɠa Asiili nuiti ta ɓizɛ ba.
\q Ná-nu niinɛiti pɛ ta ɠɛ duɔla wotii ɠɛɛzu boani zeezu.
\q
\v 9 Zɔiti ti zuɓaani eɠɛ fasai, ta lua, ti ɓizɛ,
\q kundiɠiiti ti iɲɔ ge leʋe,
\q ti ɠɛlɛ ta-ɗalapoi ʋa,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana,
\q nii ná-abuzogi Siyɔn,
\q ná-abuzulugi Zeluzalɛme taa zaamaʋɛ.
\c 32
\s Masagi é faiti pɛ falibosu
\q
\v 1 Masa gila ka wuzeɠe,
\q nii a masadai ɠɛ ga telebodai,
\q ná-kundiɠiiti ta zei nuiti unda ga sɔledai.
\q
\v 2 Ti ɠilagilagi ta ɠɛ eɠɛ
\q ʋɛ nu a lɔɔɠu ná fiilɛi ʋa,
\q ʋɛ nu a lɔɔɠu ná tona viilɛi ʋa,
\q ti ɠɛ eɠɛ ziɛi é laani zou vɔɔi zu,
\q ɓaa eɠɛ fasa wola ma niinigi teʋebai zu, suvɔai.
\q
\v 3 Naazu zɔiti ti-ɠaazuʋɛ maanɛɛni é wozaɠaa,
\q naati ti la mɔ ɠɛa ga gaazuɠole nu,
\q faa mɛni nuiti goi ɠa mɛnigi wo.
\q
\v 4 Kidafaawulala nuiti ta faa ɠaaɠa,
\q muuma nuiti ta zoo ɓɔɛzu valafala ga pagɔ.
\q
\v 5 Ɠimalala nui la mɔ zooga é ʋa leve ga seizumaanɛ kɛʋele,
\q nu la mɔ ɠɛa yaava nui ma,
\q toɠa ga nu wola.
\q
\v 6 Ɠimalala nui ɠa ɗa ɠimalala vai nɔ wo.
\q Toɠa ɗa ɓɔɠɔ ve faa ɲɔu ɠɛɛ vai ya,
\q é la unfe ga GALA ma kɛɛ vai tanɔpɛ su.
\q Toɠa ɗa woo ɲɔiti bo Ɠɔoɠɔ GALAGI ma.
\q Zɔi pului ma, é naa ɠoozu ɲakai yɛ,
\q zɔi é zaazu ga kpɔɔle wɔin, é naa yɛ ziɛ ʋalagi zu.
\q
\v 7 Yaava nui ná-kɔɔɠɔ zɔɔlaiti ɲɔuʋɛ.
\q Toɠa ɗa kisiɛ ɲɔiti kpɛtɛ,
\q é ʋa maanɔɠɔ nui undaaʋili ga zɛɛ ɓɔɛiti,
\q anɛɛ ni maanɔɠɔ nui ɠa ná-gaamai zu.
\q
\v 8 Kɛlɛ nui zii ʋagai,
\q naa ɠa ɗa kisiɛ ʋagɔiti kpɛtɛ,
\q siɛ ʋelei pɛ ka ɗa ná-nuʋagɔlai lɛ.
\s Zeluzalɛme anzanuiti ta-lɛnɛgi
\q
\v 9 Ee, anzanuiti, wɔiti ziizoolɛ la wo ma,
\q à wuzeɠe, wo woilo gòoi ma!
\q Anzalopoiti wɔi maaɠili la wo ma,
\q à woilo gòoi ma!
\q
\v 10 Kona gila ta tago laawu,
\q wa ʋaazu ɓalizu, wɔiti maaɠili la wo ma,
\q mazɔlɔɔ dɔɔɓɔi kpɛtɛ vaa la mɔ ɠɛa,
\q ma waa ɠula vaa la mɔ ɠɛa ná.
\q
\v 11 À ɓali ga duai, ziizoolɛlala nuiti,
\q à ɓali, wɔiti maaɠili la wo ma.
\q À ɠula wa-zeɠeiti su, à seɠei ɠula ɠɔba,
\q wo zaamaɠili ga saa wɔlɔ wo seɠei.
\q
\v 12 À yiila loɠa, wo wɔlɔ ɓalaɠa ʋapagiti faa zu,
\q ta leezɛn ɓeleiti ti ɠɛni gwaai wosu gola.
\q
\v 13 Wo wɔlɔ nà-nuɓusɛiti ta-yooi vaa zu,
\q nii ɠaingiti maaɓɔlegai,
\q pɛlɛyeɠeiti koozunɛɛi ɠɛni ti wu taazuʋɛ,
\q é naati pɛ maaɓɔlega.
\q
\v 14 Mazɔlɔɔ masa pɛlɛi zuwoga, taai daaveni suwoga,
\q gizei ta pɛlɛ ɠaaɠoozagi ti ɠɛ ga pugi eyɛsu ɠɔ,
\q ʋɛ dɔɓɔzu zoovalegiti ta ɠɛ ʋɛɛzu ná, ta togani laamiizuʋɛ.
\s Ziilɛigi ta telebodai
\q
\v 15 Toɠa ɠɛ ɠana,
\q eyɛsu Zɛnvui yei ade ma, é zeɠe geezuʋɛ,
\q názu teʋebai zu ɠa valibo ga gulu ɓelei,
\q gulu ɓelei ɠa yɛ ɓɛtɛzu, é ɠula ga goya lɔɓɔi.
\q
\v 16 Sɔledai ɠa ɠɛ teʋebai zu,
\q telebodai zei gulu ɓelei zu.
\q
\v 17 Telebodai ma lɔnɔgi ɠa ɠɛ ga ziilɛigi,
\q telebodai ɠɛɛwotii ɠa ga kulagaanɛɛzui ta ziilɛigi eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 18 Nà-nuɓusɛiti ta ta-eteai ziɛ ziilɛigi zu,
\q seizu ʋagɔi zu, ziilɛi pɛlɛiti bu.
\q
\v 19 Sakɔtui ɠa dɔɓɔi loo bu,
\q taai ɠa loo bu.
\q
\v 20 Kɛlɛ wa ɠɛ ga undaanɛ nuiti,
\q wa ani zuwui vaza ziɛlaʋɛti,
\q wo zoo wo nikɛiti ta soovalegiti pilɛ ɓɔɠɔ yeema.
\c 33
\s Maanɔɠɔi ɠa faa zuɠoloɠolo nui luɠɔ
\q
\v 1 Maanɔɠɔi ɠa è ʋɛ, ɗɛi è zɔiti koloɠolosu,
\q tama è la dɛ ɠoloɠoloni,
\q è zɔiti yaavazu, ti la dɛ è yaavani!
\q Siɛgi zu è ɓesu la ga zɔiti koloɠolo,
\q ɗa ɠoloɠolo niina, ɗa ɓalaagi.
\q Siɛgi zu è ɓesu la mɛtu ga yaavai ɠili zɔiti ma,
\q ta è maayaava niina ɓalaa.
\q
\v 2 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, gi maawɔinɠa!
\q Gi ɠitogɛ è ʋa.
\q Zɛbɛi ve gi ʋɛ, sobu-o-sobu,
\q gi unmɔɔ kidaaʋili foloi.
\q
\v 3 Siɛgi zu tonai kpunɛsu la,
\q nuɓusɛiti ta ɗa ʋela.
\q Siɛgi zu è wuzeɠezu la,
\q ziiti su ɠa vaza.
\q
\v 4 Ti ʋu ta-ɠɔɔzoganiiti ma, eɠɛ koto kpulugiti.
\q Ti ɓungulu ti ma, eɠɛ kpazinɛ kpulugaa.
\b
\q
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa fai pɛ unda,
\q mazɔlɔɔ toɠa zeini geezuʋɛ.
\q É Siyɔn laavega ga sɔledai ta telebodai.
\q
\v 6 Ɗa ɗa-eteai ziɛ gaanɛɛi zu.
\q Ɠimalai ta faaɠwɛgi ta ga kizo fai ɓɛtɛi.
\q È unfe Ɠɔoɠɔ GALAGI ma,
\q naa ɠa é ga ɗa-naavoloi.
\b
\q
\v 7 Kɔɔɠuluɓaiti ta kpeei loozu taazuʋɛ,
\q ziilɛi fai ma ɠeelaiti ta wɔlɔzu gola.
\q
\v 8 Peleiti suɲakaʋɛ,
\q nu nɔpɛ ge la mɔ ziɛzu peleiti su.
\q Unfama la wosu ga fai niiti solomai ɠɛai ti ma,
\q zeeleiti daa ɗa ʋili, ta ɛsɛ pɛ bɛlɛʋilisu.
\q
\v 9 Zooi ɠaalɛiɗa eɠɛ saa ɠa loo, su ɗa vɔ,
\q unfegi yeiɗa ga Liɓan, toɠa na vɔ,
\q Salon nɛmɛ wolai zu ɠɛa eɠɛ teʋebai.
\q Ɓasan ta Kaalamɛle ta-ʋagi ɠulaa ti ʋa.
\s Siɛgi zu Ɠɔoɠɔ GALAGI wuzeɠezu la
\q
\v 10 «Niizu, nà ga wuzeɠe,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ ma,
\q «niizu nà ga ɠaalɔ,
\q niizu nà ga bɔ̀ɔlɔ ʋelei lɛ.
\q
\v 11 Wa-vaazeikpasuiti ta ga kpakuɓakugi nɔ,
\q ta zɔlɔɔsu ga kaʋazaɠagi nɔ,
\q wo-laa viilɛi ɠa ga abui, nii a wo ɠala.
\q
\v 12 Nuɓusɛiti ta ɠala, ti ɠɛ ga zuʋui,
\q eɠɛ ɠaingiti ti leʋeai ga ti ɠalazu abui zu.
\q
\v 13 Wɔiti wo maaɠoozaai, à mɛni nii gè kɛɛni!
\q Wɔiti wo maaɓuɠaai, à nà-zobogi zuɠɔɠɔ!»
\b
\q
\v 14 Kotoba nuiti ti lua Siyɔn,
\q GALA gaazuluabalala nuiti suɓalia, ti ɠɛ ma:
\q «Ade zu, ɓɛ ɠa a zoo yɛsu niima abuzogi ɠoba?
\q Ade zu, ɓɛ ɠa a zoo zeizu ɠɔoɠɔ abulekai tɛi koba?»
\q
\v 15 Zɔi é ziɛzu telebodai zu,
\q é ɗa ɓɔɛ ga sɔledai,
\q é ɗa ɠɛlɛ tɔnɔgi ʋa é zɔlɔɔsu ga toomai,
\q é yeevoɓesu ga é mina vɔɔɠu lobɛani ʋa,
\q é la woilosu ɲama ʋuu vaa ma,
\q é ɠaazu ʋɛɛzu ma, a ʋa faa ɲɔi ɠa.
\q
\v 16 Naama nui ɠa a zei ada wuzeɠeaiti,
\q fasaiti ta ɠɛ ga siɠigiti, ti ɗa makɛ,
\q ná-daamiani fai ɠaa ɠa ɠula ba,
\q ziɛi la ʋalaga zea.
\s Zeluzalɛme unmɔɔ fai
\q
\v 17 È-ɠaazuʋɛti ta masagi ʋɛtɛ ná-padai zu,
\q ta zooi ɠoozuʋɛ pɛ pɛtɛ.
\q
\v 18 Ɗa ɠisiɛ naazu è maalua vai zu teʋegai,
\q è gaazaɠagi wo ga:
\q «Mini ɠa mulu zo nuiti ti ná,
\q ti ɠɛni sosu, ti ɗa gaalu?
\q Ɓɛɛni ka ti ɠɛni wɛlɛzu pɛlɛ ɠaaɠoozagiti ma?»
\q
\v 19 È la mɔ waso nuɓusɛi tɛiti kaa pɛ,
\q nuɓusɛiti ti-laawooi ɠaa la ɠaa,
\q ti-wooi zuɓidiai, gaa la ɠaa.
\q
\v 20 Kɛlɛ ɗa Siyɔn ʋɛtɛ,
\q ada-vɛti ɠula laa wolai,
\q ɗa Zeluzalɛme ʋɛtɛ ga ɠaazuʋɛti,
\q ziilɛi sei wosuʋɛ,
\q seɠe ʋɛlɛi é yɛsu loni ada ɠilagi,
\q kɔɠɔiti tɔɔ la ɠula bu eyɛsu pɛ,
\q gili ɠaluiti ta la viega pɛpɛ.
\q
\v 21 Miná ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-bɔɔlɔlai lɛɛzu ná ga giye.
\q Ziɛ wolaiti ta ɠɛ náʋɛ,
\q ziɛ wolaiti ti ɠaawɔɔlɔai,
\q kɔɔɠɔ ɓatoa ti la leʋega ná,
\q ɓato wolaiti ti la ziaa ná ʋelei.
\q
\v 22 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ga ada-lukpɔɠaaleʋe nui,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ga da-lɔ sei nui,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ga da-masagi,
\q tɔ ɠa é ga de Ɠizo Nui.
\b
\q
\v 23 Wa-ɠaluiti ti viega,
\q ti la mɔ ɓato zeɠei ɠilia,
\q ti ʋa zoo ti ʋa ma zeɠei zuvie.
\q Naa ma, ta kɔɔzoganii pɛ gaaɠwɛ ɓɔɠɔ ʋa,
\q dɛkpu nuiti ɓalaa ta tɔnɔ zɔlɔɔ su.
\q
\v 24 Zeluzalɛme nu nɔpɛ ge la ɠɛ ma: «Nà zeeɓɛzu!»
\q Nuɓusɛiti ti zeini Zeluzalɛme ta ta-vaaɠaaza golai ma zuvaayɛgi zɔlɔɔ.
\c 34
\s Edɔme lukpɔ vai,  //  ta Izilayɛle ɠalema vai
\q
\v 1 Zii ɠiligiti, à maaɓuɠa lɛɛ, wo woilo!
\q Nuɓusɛiti, à mɛnigi wo!
\q Zooi woilo, ta su aniiti,
\q eteai ɓalaa, ta gaa aniiti pɛ!
\q
\v 2 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-ziiɠaawanai ɠana ʋa zii ɠiligiti daalɔɠɔma.
\q Ziiɠulaʋɛ ta-ɠɔɔɠɔ nuiti pɛ daalɔɠɔma.
\q É devea ga ti undaaʋili, ti ti ʋaa.
\q
\v 3 Ta-wɔvɛiti ta ʋili ya,
\q ti ma ʋoomaiti makugi ɗa ziɛ,
\q ti-ma ɲamai ɗa yei ga gizeiti.
\q
\v 4 Nii kpein é volozu geeɠɔlɔgi ɠa, ti pɛ ta ɲɛɛlɛ,
\q geeɠɔlɔgi ɠa ɓili, eɠɛ nu a sɛʋɛ ɓili,
\q ma ɠɔɔʋɛbɛi ɠa loo bu,
\q eɠɛ leezɛn ansaɠɔgi ma laai a ɠɛna loa bu,
\q ɓaa kooleɠoole gului ma laai a ɠɛna loa bu.
\q
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-boɠa zɔkpɔi ɠula kɛlɛma geeɠɔlɔgi zu,
\q wɛlɛ toɠa na yei Edɔme ma,
\q nuɓusɛiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ti voovoai ga ti zuwuɠaaleʋe.
\q
\v 6 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-boɠa zɔkpɔi yiɠoa ga ɲamai,
\q ma wulɔi ɠɛ ma ná pɛ,
\q baala ziʋoiti ma ɲamai, ta boli zinɛiti ma ɲamai,
\q ta baala sinɛiti ma lɔɠɔiti ma wulɔi.
\q Ɓosela taa wolai zu ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI zalaɠai ɠulazu ná,
\q nu ʋaa vaa wolai ɠa é ɠɛɛzu Edɔme yooi zu.
\q
\v 7 Teɠuiti ta loo ʋɔɔma ta nikɛ zinɛiti ta nikɛ zinɛ wolaiti,
\q zooi maaʋɛ pɛ ka yɛɓɛ ga ɲamai,
\q zooi ma vufiligi yɛɓɛ ga ma wulɔi.
\q
\v 8 Mazɔlɔɔ toɠa ɠɛ ga potokula voloi Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ,
\q sala ve ɠonagi Siyɔn maalobo fai zu.
\b
\q
\v 9 Edɔme yooi ma ɗɛ wolaiti ta valibo,
\q ti ɠɛ ga managi,
\q ma vufiligi ɠɛ ga timinigi,
\q ná-zooi ɠaaʋɛ pɛ ka ɠɛ ga managi é galai wosu.
\q
\v 10 É ɗa ɠala folo ʋɛɛ kpidi ʋa, é la zaa,
\q ma luului ɠa yɛ lɛɛzu geezuʋɛ, kwɛ ge la ba.
\q Yeenɔpɛ nɔ, zooi ɠoloɠologai ɠa yɛ de,
\q eyɛsu ɠɔ nu nɔpɛ ge la mɔ leʋega ná.
\q
\v 11 Ná ɠa ɠɛ ga buungiti ta zɛligoiti seizuʋɛ.
\q Ɗuaiti ta kalawɔniiti ta zeizu zɔlɔɔ ná.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa zooi ɠoloɠolo.
\q Ná ɠa ɠɛ eɠɛ ada ɲaka wolai
\q nii é ɠɛni ná aisa eteai ʋa ɓɛtɛ.
\q
\v 12 Seizumaanɛ ge la ɠɛa ná
\q ziimazeɠe ge ʋa wo da é ʋa ɠɛ ga masagi ti zaama.
\q Gaa ɠa ʋala ná-kundiɠiiti pɛ ba.
\q
\v 13 Ɠaingiti ta ʋɔnɔ ná-masa pɛlɛiti bu,
\q koozeiti ta kpolo ɠaingiti ti ʋɔnɔga ná-siɠigiti ba.
\q Ná ɠa ɠɛ ga koʋeiti seizuʋɛ,
\q ta saa wɔnigiti ɲiizuʋɛ.
\q
\v 14 Teʋebai zu zuaiti ta ɗa ɠomi ná ga zuluɓuiti,
\q boliiti ti ɗa ɓɔɠɔ loli ná.
\q Miná ɠa buungi a ɠɛ looɠosu ná ga kpidii,
\q mazɔlɔɔ toɠa naa ɠaazu ga dooɠosu ʋagɔ.
\q
\v 15 Náʋɛ nɔ ɠa kaalii a laɠagi lo ná,
\q é ɠainti da su, é ʋɛɛ ti ma,
\q é yɛ wɛlɛzu ti ma, ti saɠa.
\q Ná nɔ ɠa ɗuaiti ma ɓulugiti ti ɠaalɛɛzu ba ná.
\b
\q
\v 16 À wɛlɛ lɛɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-sɛʋɛi zu, wo kala!
\q Suai naati tanɔpɛ ge la ɠula da,
\q taɠila kpalaa ge la mɔ bɔɔla ɠaiziaa wafuun,
\q mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɠɔi ɠa é ma levei veeni,
\q ná-Zɛnvui ɠa é ti ɠaalɛɛni ba.
\q
\v 17 Ta ɓɔɠɔi ɠa é kɛɛni ga kpakutoomai,
\q é ɛsɛ pɔɔda ve zea,
\q é zooi ɠaaɠwɛɛni ti ʋa ga galui.
\q Zooi naa ɠɛa ga tɔnɔ eyɛsu ɠɔ,
\q ta yɛ zeini ná, eyɛsu ɠɔ.
\c 35
\s Galema ʋolui
\q
\v 1 Teʋebai ta zou vɔɔi ti ta-ɠoozunɛɛi ɠulaa kɛlɛma!
\q Zou vɔɔ ɠoozunɛ, maaɓidi ga tufa waaiti.
\q
\v 2 Tufaiti ma waa ʋagɔiti ti mɔin ná,
\q ná-koozunɛɛi zuwɔɔlɔ,
\q é pilɛ sɔlɔɔ guyei loo ga koozunɛɛi!
\q Liɓan ɠizei ma lɛbiyai veeʋɛ zea,
\q ta Kaalamɛle gizei ná-maayikii, Salon ɠizei nɔnɔi.
\q Naazu ta Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-lɛbiyai ɠa, ada-ƓALAGI ná-maayikii.
\q
\v 3 Wo-yeeiti ti zuɓɔlɔai, à ti zulo,
\q wo-ɲiibiiti ti ɓalizu, à ti lo kpe.
\q
\v 4 À ɠɛ naati ma ti ziiɓɔlɔi zu:
\q «À yiilɔɔ, dualua ge mina wo zo,
\q wa-ƓALAGI ɠana ʋaa,
\q potokulai ɠa é ʋaazu la,
\q nii é ga GALA ɓɔɠɔi ná-sala veei,
\q tɔ ɓɔɠɔi ɠa é ʋaazu, é wo ɠizo.»
\b
\q
\v 5 Naazu, gaazuɠole nuiti gaazu ɠa zeɠe ma, ti wozaɠa,
\q goizuɓɔlɔ nuiti goizuʋɛti daa ɠa lao,
\q ti ɗa faa mɛni.
\q
\v 6 Naazu, mɛɠɛlɛ nuiti ta ɗa ʋili eɠɛ dopai,
\q ɓoɓoiti ti ɗa ɓɔɛ ga koozunɛɛi.
\q Mazɔlɔɔ ziɛiti ta ɠɛ yeizu teʋebai zu,
\q kɔtuɗɛiti ti ɗa yei zou vɔɔi zu.
\q
\v 7 Zou vɔɔi ɠa valibo ga ziɛ ɓoigi,
\q zooi ziɛ vai ɓaai su, miná ɠɛ ga ziɛungiti.
\q Zeɠei koʋeiti ti ɠɛni ʋɛɛzu su,
\q seeligiti ta tɛmuiti ta ʋɔnɔ miná.
\q
\v 8 Pelei ɠa la ná,
\q ta daasei pɛɛ ga pele ɲadegai.
\q Kɔzɔba nu nɔpɛ ge la zooga é ʋa ziɛ la,
\q mazɔlɔɔ makɛgɛ GALA ná-nuɓusɛiti gila kpe nɔ ʋɛ ga ti ziɛ la,
\q anɛɛ ɠimalala nuiti ti la ɠakaga su.
\q
\v 9 Zala la ɠɛa pelei ná zu,
\q sua ɲɔu ɠila kpalaa ge la ziaa la,
\q nu la taɠila kpalaa ka ná.
\q Maliɠii ná-nu ɠizogaiti nɔ ɠa ta ɠɛ ziɛzu ná.
\q
\v 10 Zekana é la, zɔiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ti unmɔɔgai,
\q ta ɠale ma, ta zeeli Siyɔn ga pilɛ sɔlɔɔ guyeiti.
\q Ɠɔoɠɔ koozunɛɛi ɠa ti-ɠaazuʋɛti folo,
\q ta undaanɛɛi ta koozunɛɛi zɔlɔɔ,
\q ziiɓɔlɔi ta gaazuɠili vaiti maa ɠa ɠooza ti ʋa.
\c 36
\ms1 Ezekiase ná-masadai zu vaiti
\s Sɛnakeliɓe ʋaa vai Zuda yooi laalɔɠɔma
\r (2 Masagiti 18:13, 17-25; 2 Dɔlɔ Sɛʋɛi 32:9-19)
\p
\v 1 Masagi Ezekiase ná-kona puugɔ maazu naanisiɛi (14) ma, Asiili masagi Sɛnakeliɓe liini ga kɔɔi Zuda laa wolaiti pɛ daalɔɠɔma, é ti zo. 
\v 2 Asiili masagi yɛni Lakise, é ná-kpɔba nui kɔɔlaaɠai zu leʋe masagi Ezekiase ma Zeluzalɛme, salaʋusu ɓulugi polu. É loni ziɛ makɛsuʋɛ é ɠɛni maazuʋɛ, naama ɗɛi yei ʋelei ɠobaʋɛ, pele ungi naa zu, nii é liizu ga kala loo nuiti ta-ɓalagi zu ʋele.
\p
\v 3 Yilikiya ná-doun zunui Eliakime, masagi ná-pɛlɛi wu ɠundiɠii, liini ti ʋɔ bɛ. Sɛʋɛ ɠɛ nui Seɓena ta Azafe ná-doun zunui Yoa, laavaawogi, naati ti ɠɛni polu. 
\v 4 Asiili masagi ná-kɔɔlaaɠai ma ɓɔba nui ɠɛni ti ma: «À ɠɛ Ezekiase ma: ‹Masa golai, Asiili masagi wooi ɠaa: Ɓɛgele ɠa è ɠitogai ba? 
\v 5 Ɗa ɠisiɛzu ga kpɔɛzuɠulai nɔ ɠa a zoo ɠɛɛzu ga kɔɔɠɔ vai ma vaazeikpasui, ta ma zɛbɛi? Ɓɛ ɠa mu è ʋoluzeiɗai ba, è liizu ɓakasu zèa? 
\v 6 Ɗa ʋoluzeizu Ezipete ʋa, seeli kpakui naa nii goloai, a ɗa naama nuiti zeaʋɛ zaɠa, niiti ti zɛlɛsu la. Ʋele ɠana Falaɠɔn la, Ezipete masagi, naama nuiti bɛ ti ɓɔɠɔ ɠalivaazu ma. 
\v 7 Tanisu wa ʋaazu ɠɛɛzu mà: Gá-ƓALAGI, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa gi ɠalivaazu ma. Kɛlɛ GALAGI naa lɛi Ezekiase ná-zalaɠa ɠula adaʋɛti ta zalaɠa ɠulazuʋɛti kulaai zooi ʋa, é ɠɛ Zuda nuiti ta Zeluzalɛme nuiti ma, ti ɗa GALA dɛbi zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠila kpegi nɔ ɠakala, nii é taai tɛi su? 
\v 8 Za voloi zu, gè malimasakɛɛi leʋezu ga ɗe, màliɠii Asiili masagi laaseigi zu: Gè soo waafelegɔ (2.000) vea è ʋɛ, ni ɗa zoo è nu zɔlɔɔ, ti lɛ ti ɠɔma. 
\v 9 Kɛlɛ ɗa zoo ɠale è ʋoluave kundiɠii gila kpalaa ba, màliɠii ná-botiɠɛ nu goiti saama? È ɠitosu Ezipete ʋa, ga è ʋa kɔɔɠɔ wotoloiti sɔlɔɔ, ta sooiti! 
\v 10 Toɠa è ɠisu ga Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛi é ʋa va bu ga gè ʋa, gè ʋɛ ɠoloɠolo? Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ɠɛni mà: Li, è vala zooi nuu ʋa, è koloɠolo!› »
\s Asiili nuiti ti nuɓusɛiti maalua vai  //  ga ti ɓɔɠɔ ve
\r (2 Masagiti 18:26-37)
\p
\v 11 Eliakime ta Seɓena, naa ʋɛɛ Yoa ʋa, ti ɠɛni Asiili nuiti ta-ɠɔɔlaaɠai ma ɓɔba nui ma: «Soma è ɓɔɛ gi ʋɔ, Alame nuiti daawooi zu, mazɔlɔɔ gá mɛnisu. Mina ɓɔɛ gi ʋɔ Eɓulu wooi zu, naama nuiti maaʋele ma ti siɠigi ɠa, ti ɗa de woomɛni.» 
\v 12 Kɛlɛ kɔɔlaaɠai ma ɓɔba nui ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Wa kaazu ga wa-o, wa-masagi-yo, wa nɔ ɠa nà-masagi tèʋegai wo ma ga gè niima ɠeela wooi laazeeli wo ma ɓaa? Toɠa ga niima nuiti pɛ tɔnɔ, niiti ti zeini siɠigi ɠa, ti ʋaazu ɠɛɛzu ga wo ɠɛʋele, ti ɗa ti-ɓooiti mi, ti ɗa ɓɔɔle ga ta-woiɗɛiti.»
\p
\v 13 Naa ʋoluma kɔɔlaaɠai ma ɓɔba nui loni miná, é ɓɔɛ ga woo wola Eɓulu wooi zu, é ɗa ɠɛ ma: «À woilo masa golai laawooi ma, Asiili masagi! 
\v 14 Masagi ɠɛ: ‹À mina va bu Ezekiase ʋa wo ɠaka, mazɔlɔɔ é la zooga wo unmɔɔsu. 
\v 15 Ezekiase mina lo wo luɠɔ, wo ʋa ɓɔɠɔ ɠaliva Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, é ʋa ɠɛ wo ma: Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ade unmɔɔsu ga ɠite, taai nii la loa Asiili masagi yeezu. 
\v 16 À mina woilo Ezekiase woo ma, mazɔlɔɔ Asiili masagi wooi ɠaa: Ade woolaama, wo ɓɔɠɔ ve zèa, názu wo ɠilagilagi pɛ ka ná-leezɛn ɓelei ta ná-kooleɠoolegi ɠaawaai mi, ma nu ɓɔɔle ga ná-ziɛyeɠei zu ɗɛi, 
\v 17 eyɛsu gè ʋa, gè ʋa li ga woye zou ɠili su, nii kulaai ga wa-yooi, zooi nii moloi ta dɔɔi ti su, ɓului ta leezɛn ɓeleiti ti su. 
\v 18 À mina va bu, Ezekiase ʋa wo ɠaka, é ɗa ɠɛ wo ma: Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ade unmɔɔsu. Zɔɔma yooiti ta-ɠalagiti ti ti unmɔɔgɛ nɛi, ti ti ɠula Asiili masagi ya? 
\v 19 Mini ɠa Ɠamate ta Aalapadeni ta-ɠalagiti ti ná? Mini ɠa Sefaalavayime ná-galagiti ti ná? Ti zoogɛ nɛi ti Samali ɠula zèa? 
\v 20 Naama yooiti ma ɠalagiti kpein saama, ma ɓɛgeleni ka ti ta-yooi unmɔɔni, ti kula zèa, ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa Zeluzalɛme unmɔɔ, é ʋa kula zèa?› »
\p
\v 21 Tɛiti ti ɠɛni ná, ti maaɠɛni kpɔ, ti la gooɠaaʋoteni ga woo ɠila kpalaa, mazɔlɔɔ masagi Ezekiase ɠɛni ti ma: «À mina gooɠaaʋote.» 
\v 22 Yilikiya ná-doun zunui Eliakime, masagi ná-pɛlɛi wu ɠundiɠii, ta sɛʋɛ ɠɛ nui Seɓena, naa ʋɛɛ Azafe ná-doun zunui Yoa ʋa, laavaawogi, ti liini Ezekiase ʋɔ bɛ, ta-zeɠeiti baliʋaliai ga kidaaʋiligi maaʋele ma, ti Asiili ɠɔɔlaaɠai ma ɓɔba nui laawooi laazeeli ma.
\c 37
\s Ezekiase GALA goo wo nui Ezayi  //  ɠaazaɠa fai
\r (2 Masagiti 19:1-7)
\p
\v 1 Masagi Ezekiase naama wooi mɛnigai ma, é ná-seɠeiti baliʋalini ga ga kidaaʋiligi maaʋele, é saa wɔlɔ wo seɠei loo ɠɔba, é li Ɠɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi ma ɠoizuʋɛ.
\p
\v 2 É Eliakime leʋeni, nii é ɠɛni ga masagi ná-pɛlɛi wu ɠundiɠii, ta sɛʋɛ ɠɛ nui Seɓena, naa ʋɛɛ zalaɠa ɠula nu wɔlɔiti ba, saa wɔlɔ wo seɠei ti ɠɔba, ti li GALA goo wo nui Ezayi ʋɔ bɛ, Amɔse ná-doun zunui. 
\v 3 Ti ɠɛ ma: «Ezekiase wooi ɠaa: ‹Za voloi ɠa ga ziiɓɔlɔ volo, ta maaɠolo volo, ta unfe ku. Mazɔlɔɔ gi ɠɛa eɠɛ koma anzanui, doin zɔlɔɔ fai maaɓuɠaai na ba, kɛlɛ zɛbɛ nɔpɛ ge la mɔ ná, é ʋa sɔlɔɔ. 
\v 4 Asiili masagi ná-kɔɔlaaɠai ma ɓɔba nui leʋegɛ ga é zɛnvu su ƓALAGI ʋoomu. Ee, é ga ɗa-ƓALAGI, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni poomugi naati mɛnisu, é doɠa, tɔɔzei kpɔɛ ʋelei nuuti ba. Ɗɔun, ɠaaɓa, è Ɠɔoɠɔ GALAGI maanɛɛnɛ ná-nuɓusɛi mɔtai niiti bɛ.› »
\p
\v 5 Masagi Ezekiase ná-keelaiti ti zeelini Ezayi ʋɔ bɛ. 
\v 6 Naa ɠɛni ti ma: «À li, wo ɠɛ wo-maliɠii ma: ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa: Wooi nuuti Asiili masagi ná-botiɠɛ nuiti ti pòomugai ga tiye, naa mina è maalua. 
\v 7 Masagi ɠa wooi ta mɛni, gè pu ziimaʋɛ ga é ɠale ma ná-zooi zu. Miná ɠa nà va bu ga ti paa ná ga boɠa zɔkpɔi.› »
\s Sɛnakeliɓe ɓɔɠɔ maalua vai ʋolu  //  Zeluzalɛme ma
\r (2 Dɔlɔ Sɛʋɛi 32:17;  //  2 Masagiti 19:8-13)
\p
\v 8 Asiili ɠɔɔlaaɠai ná-kpɔba nui ɠaleni ma, mazɔlɔɔ é mɛnini ga ná-masagi zeɠeʋɛ Lakise, é li, é Liɓina zei kɛlɛ su. Miná ɠa é kaani ná. 
\v 9 Su la ɠoozani Asiili masagi keela woo zɔlɔɔ ga Etiyopi masagi Tilaka ʋilɛgɛ pele ma tɔun daalɔɠɔma. É keelaiti teʋeni ʋolu Ezekiase ma, é ɠɛ ma: 
\v 10 «À ɠɛ Zuda masagi Ezekiase ma: ‹Mina va bu ɗa-ƓALAGI ʋa è yaava, nii è ɠalivaai ma, ni a ɠɛɛna è ma, Zeluzalɛme la lɔa Asiili masagi yeezu. 
\v 11 Ɗa ɓɔɠɔgoi è mɛnini ʋelei Asiili masagiti ti zooiti kpein sogai la, ti ti kpein koloɠoloni nɔ. Ɗa kaazu ga ɗa ɠila ka naa ɠa ʋoola è ʋa? 
\v 12 Mɛ̀mɛwolani ti taa wolai niiti koloɠoloni: Gozan, Ɠalan, ta Lesɛfe, ti Edɛn mavofodaiti suwuɠaaleʋe niiti ti ɠɛni Telasaal. Naama yooiti ta-ɠalagiti ti ti unmɔɔni ɓaa? 
\v 13 Mini ɠa Ɠamate masagi ná, ta Aalapade masagi, ta Layile masagi, ta Sefaalavayime masagi, naa ʋɛɛ Ɠena ta Iva geleiti ba?› »
\s Ezekiase ná-GALA maanɛɛnɛi
\r (2 Masagiti 19:14-19)
\p
\v 14 Ezekiase sɛʋɛi ɠulani keelaiti zea, é kala. Naa ʋoluma é lɛɛni la Ɠɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi ma ɠoizuʋɛ, é suvie Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, 
\v 15 é maanɛɛnɛ, é ɠɛ ma: 
\v 16 «Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii, Izilayɛle ná-GALAGI, ɗɛi è zeini seeluɓɛinti unda, ɗa ɠa è ga GALA gila kpegi eteai zu masadaiti pɛ bɛ, ɗa ɠa è geeɠɔlɔgi ɓɛtɛa ta zooi. 
\v 17 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, woilo ga pagɔ, ɠaazuzeɠe ma, è wɛlɛ! Sɛnakeliɓe wooi mɛni, nii é ná-kɔɔlaaɠai ma ɓɔba nui leʋegai ga zɛnvu su ƓALAGI ʋoomu ga tiye. 
\v 18 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, gaamai ʋe, Asiili masagiti ti ziiti pɛ ta ta-yooiti koloɠologɛ. 
\v 19 Ti naati ta-ɠalagiti pili abui zu, ti ɠala, tɔɔzei naati ti la ɠɛni ga gala kitea, ti ɠɛni nɔ ga nuɓusɛiti ta-ɲɛɛliɠi wotiiti, gului ta kɔtui, tama ti ti ɠoloɠologɛ. 
\v 20 Naa ɠa é ba, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, gá-ƓALAGI, gi ɠizo, è gi ɠula Sɛnakeliɓe ya, nii a kɛ eteai zu masadaiti pɛ ti kwɛɛ ga ɗa ɠila kpe ka è ga Ɠɔoɠɔ GALAGI.»
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-gooɠaaʋotegi
\r (2 Masagiti 19:20-34)
\p
\v 21 Názu ɠa Amɔse ná-doun zunui Ezayi niima ɠeela wooi leʋeni la Ezekiase ma, é ɠɛ ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI, Izilayɛle ná-GALAGI wooi ɠaa, nii è maanɛɛnɛai é ʋilɛ Asiili masagi Sɛnakeliɓe ʋa, 
\v 22 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa daalɔɠɔma:
\q ‹Siyɔn anzalopoi è ʋɛlɛʋiliga,
\q é ɗa ɲɛɛɠula è zu.
\q Zeluzalɛme anzalopoi ɠa è ɲɛɛzu,
\q é ɗa ungi ɲiikpi ga ɗe.
\b
\q
\v 23 « ‹Ɓɛ ɠa è poomugai, è suvɛ?
\q Ɓɛ ɠa è daaɠugi ɠulazu la ga woo wola,
\q è wɛlɛ ba ga bɛlɛlalai?
\q Nà ʋe de, Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai!
\q
\v 24 È pòomugɛ, nɛ̀i gè ga Maliɠii, ga ɗa-wotiɠɛ nuiti maaʋele,
\q è ɠɛ ma: Nà-kɔɔɠɔ wotolo mɔinmɔingiti saala zu,
\q gè lɛɛni gizeiti unmaʋɛ,
\q gè lɔ Liɓan ɠizei zaamaʋɛ,
\q gè sɛdele gulu ɠoozagiti teʋe,
\q naa ʋɛɛ sipɛlɛ gulu ʋapagiti ba,
\q gè zeeli ma unsu ɠaaɓelagi ma,
\q ná-goya wolai unga munu.
\q
\v 25 Gè ziɛyeɠei wɔɔʋɛ, gè su ɗɛi ɓɔle.
\q Gè ziɛ wolai Nile ma ɓekegiti pɛ fɔɔni ga kɔ̀ɠɔiti
\q Ezipete yooi zu ná pɛ.
\b
\q
\v 26 « ‹Kɛlɛ ɗɔun è la suɠwɛɛni ga kaite gè niima vaiti deveʋɛ,
\q ta kaite wɔlɔwɔlɔ gè seiʋɛ kpasu?
\q Niizu niina, nà ga naa laazeeli, nii gè deveai.
\q Naa ɠa é kɛa gè ʋaa ga ɗe,
\q nii a kɛ è taa wolaiti golo niiti siɠigi ti ma,
\q ti ɠɛ nɔ ga kɔtu ziɠigiti.
\q
\v 27 Zɛbɛ nɔpɛ ge la ti zu nuɓusɛiti ba,
\q ta luazu, unfegi yeiɗai ga tiye,
\q ti ɠɛɛʋɛ eɠɛ dɔɓɔzu lufai, eɠɛ tufa lɛnugi,
\q eɠɛ pɛlɛ ɠɔma lufa ʋɔnɔgi,
\q é vɔɔzu aisa ma ɓakui ʋa lo ba.
\q
\v 28 Kɛlɛ gè ɗa-vaiti pɛ kwɛɛ, siɛgi zu è zeini la,
\q gè kwɛɛ siɛgi è ɠulazu la, ɓaa è lɛɛzu la ɗa-ʋɛlɛi wu,
\q ta siɛgi zu è wuzeɠezu la dàalɔɠɔma.
\q
\v 29 Tɛi è wuzeɠea dàalɔɠɔma,
\q ɗa-ɓɔɛ yaɠasagiti ti lɔa gòizu,
\q nà nà-balaɠaegi ʋilisu è-zokpai ʋa,
\q gè è-lakɔlɔgiti pilisu ga nà-kalafei,
\q gè è ɠaaɠale ma ga pelei nii è ʋaai la.
\b
\q
\v 30 « ‹Ɗɔun, ɗa ma, Ezekiase,
\q nii ɠa é ɠɛɛzu è ʋɛ ga poogi:
\q Ɲɔmɔ ɠonagi molo ɠaei nii pɔnɔgai ɓɔɠɔ ʋɛ,
\q naa ɠa é ɠɛɛzu ga wo-ɠɔnɔgi,
\q yɔɠɔnázu ɓalaa ʋele nɔ ɠana é ɠɛɛzu la.
\q Kɛlɛ konagi zaʋasiɛi, à tii ɠɛ, wo teʋe,
\q wo leezɛn ɓeleiti sin, wo ti-ɠaawaai mi.
\q
\v 31 Zuda nui niiti ta yɛ vulua,
\q naati ta ɠɛ eɠɛ gulu ʋɔnɔgi,
\q nii é zapei niinɛiti dɔɔzu,
\q ta é waazu ga pagɔ.
\q
\v 32 Ungo, nui mɔta go ɠa yɛ vulua Zeluzalɛme,
\q kɔɔ ʋoolabaiti ta ɠɛ Siyɔn gizeiti ma.
\q Naa ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ʋaazu kɛɛzu
\q tɔɔzei ná-nɛɛbɛ wolai ʋa.›
\b
\q
\v 33 «Naa ɠa é ba, Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa é ʋilɛ Asiili masagi ʋa:
\q ‹É la lɛa taa wolai nii zu pɛ,
\q é la mɛɛn nɔpɛ piliga daalɔɠɔma,
\q é la maaɓuɠaa ba ga ná-kɔɔɠɔ zɛpɛgiti maaʋele,
\q é la pɔlɔ ziɠi toga daalɔɠɔma.
\q
\v 34 Pelei é ʋaani la, toɠa ɠale ma ga naa nɔ,
\q é la lɛa taai tɛi su,› »
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\q
\v 35 « ‹Nà ɓaazu taai nii maazu, gè kizo,
\q nà ɓɔɠɔi maaʋele ma, ta nà-botiɠɛ nui Davide maaʋele ma.› »
\s Unmɔɔgi
\r (2 Dɔlɔ Sɛʋɛi 32:21-22;  //  2 Masagiti 19:35-37)
\p
\v 36 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ɠulani, é nu waaungila waaʋuulɔsaʋa maazu lɔɔlugɔ (185.000) ʋaa Asiili ɠɔɔlaaɠai zu. Poluma zobui, ti wuungai ma, ti kɔɔlaaɠai zulaavegai ɠaani ga poomaiti. 
\v 37 Názu ɠa, Asiili masagi Sɛnakeliɓe kɔɔlaaɠai zeɠeni ná la, é li, é ɠale ma Ninive, é yɛ ná.
\p
\v 38 Yeeta, é yɛni nɔkɔsu ná-galagi Nisilɔke ná-pɛlɛi wu, ná-doun zunuiti Adalamelɛke ta Salɛsɛɛl ti paa ga boɠa zɔkpɔi, naa ʋoluma ti ʋela, ti li Alalate yooi zu. Ná-doun zunui zɔi, daa ɠɛni ga Ezaal-Ɠadon, naa ɠa é zeini potogi zu masa kpɔkpɔgi ɠa.
\c 38
\s Ezekiase zeeɓɛ vai ta kɛdɛ fai
\r (2 Dɔlɔ Sɛʋɛi 32:24-26;  //  2 Masagiti 20:1-11)
\p
\v 1 Naama ziɛgi zu Ezekiase zeeɓɛni, é ɠɛnina zaazu. Amɔse ná-doun zunui Ezayi, GALA goo wo nui liini pɔ bɛ, é ɠɛ ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa: ‹Ɗa-vaiti gaaɠula ba, é devei yɛ ɗa-ʋɛlɛyeɠei ya, tɔɔzei ɗa ga za, è la ɠulazu seeɓɛi nii zu.› » 
\v 2 Ezekiase ɠaaʋoteni pɛlɛi ma, é Ɠɔoɠɔ GALAGI maanɛɛnɛni ɠani: 
\v 3 «Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, soma è ɠizɛ su ga sìɛʋɛ è ɠaazu ga wooɠɛɠiladai ta ɠi pagɔlai, gè naa ɠɛ nii pagai è ɠaazu.» Naa ʋoluma Ezekiase wɔlɔni, gaazuɗɛi ʋu ga gola.
\p
\v 4 Naazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Ezayi ʋɔ, 
\v 5 ga é li, é ɠɛ Ezekiase ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI, è-mɛmɛwola Davide ná-GALAGI wooi ɠaa: ‹Gè ɗa-maanɛɛnɛ wooi mɛniga, gè è-ɠaazuɗɛi ɠaa. Deɠɛmu gè kona puugɔ maazu lɔɔlugɔ (15) ʋiliga è-zii zu. 
\v 6 Ɗa-o, taai nii-yo, nà wo unmɔɔsu, gè wo ɠula Asiili masagi ya, nà taai nii makɛ.› 
\v 7 Wɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-poogi ʋa è ʋɛ, é dɛɛ ga wooi nii é bogai, toɠa daazeeli: 
\v 8 ‹Nu lɛɛzuʋɛ Aɠaze ná-kɔɠɔ losuʋɛ wu, foloi zeɠeni niina ná, niinigi ʋɛɛ naa ma.› » Ɠɔoɠɔ GALAGI niinigi ɠulani ʋolu ga kɔɠɔ losu puugɔ, é zeɠe nu ɠɔɠɔ losuʋɛti, foloi ɗa loo naa ma ʋolu.
\p
\v 9 Zuda masagi Ezekiase ɠɛdɛgai ma, é ɠula ná-seeɓɛi zu, é ɠima ɓɔɛi nii zɛʋɛni.
\q
\v 10 «Gè ɠɛni ɠɛɛzu ma:
\q ‹Gè sìi ma ɠaaɠwɛ saamai nɔ ɠɛa,
\q kɛlɛ kɛni gè li!
\q Kɛni gè leʋe ga gɔvɛiti ta-laazu ʋele,
\q gè ʋalaga nà-eteai ma ɠonagi mɔtaiti ma.›
\q
\v 11 Gè ɠɛni ɠɛɛzu ma:
\q ‹Gè la mɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaa,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, fulu nuiti ta-eteai zu,
\q anɛɛ nu vulu ɠila kpalaa, etea nuiti saama.
\q
\v 12 Zɛ̀nvui ɠulaa zèa, é li maaɠooza bà,
\q eɠɛ baala makɛ nui ná-seɠe ɠotai.
\q Zɛ̀nvui ma ɠezei ɠa ɓilisu,
\q eɠɛʋelei geze vɛlɛ nui a ɗa kɛɛ la ga ná-seɠe vɛlɛai,
\q kpega ʋoluma ga ma ɠeze ɠaluiti teʋeleʋe.
\q Aisa kpɔkɔi ʋa é zeeli, Màliɠii,
\q è ɓega ga nà-fai ɠaaɓela!
\q
\v 13 Gè ɓɔɠɔ zoni eyɛsu sobui.
\q Maliɠii mà ɠaeiti golowoloni,
\q eɠɛʋelei zalai a ɗa kɛɛ la.
\q Aisa kpɔkɔi ʋa é zeeli, Màliɠii,
\q è ɓega ga nà-fai ɠaaɓela!
\q
\v 14 Gè ɠɛni kpee goiti toozu eɠɛ sɛʋɛzɛʋɛgoi,
\q gè ɗa ɓala eɠɛ poopogi.
\q Gàazuʋɛ zuɓɔlɔ ga gɔlɛi geezuʋɛ.
\q Ee, Maliɠii, nà kidaaʋiligi zu.
\q Ʋa è ɓɔ bà!›
\q
\v 15 Leeni ɠa nà bo?
\q Maliɠii ɓɔɛni pɔ̀, tɔ ɓɔɠɔi é ti pɛ kɛa.
\q Nà yɛ ziɛzu ɓɔɠɔmaayeii zu,
\q sìi ma voloiti pɛ su,
\q nà-ziizoolɛ vai maaʋele ma.
\q
\v 16 Maliɠii, è-laawooi zaɓui zu ɠa nu ɠa yɛnvu la è ɠoozunɛ,
\q saɓu zu ɠa gè zɛnvui wosu da ʋolu.
\q Ɗa pù su ʋolu, è zɛ̀nvui ve zèa mɔnɔ.
\q
\v 17 Nà-kidaaʋili golai valiboga ga ziilɛigi,
\q mazɔlɔɔ ɗa-nɛɛbɛi zu, è kùla saai ya,
\q è nà-faaɠaazagiti piliga ya è ʋoluʋelei.
\q
\v 18 Gɔvɛalaazu laade a è maamusɛ,
\q saai laade a è maamusɛ,
\q zɔiti ti laani kabai zu,
\q naati ki ge la mɔ looni ɗa-wooɠɛɠiladai ʋa.
\q
\v 19 Fulu nuiti nɔ ɠa ta zoo è maamusɛzu,
\q eɠɛʋelei nɔ̀un gè la za.
\q Ɠɛɛɠɛi ɠa a ná-dointi kala ga ɗa-wooɠɛɠiladai.
\q
\v 20 Ɠɔoɠɔ GALAGI kìzoni!
\q Gá è maamusɛ ga gɛingɛin ganigiti
\q gi-zii ma voloiti pɛ su ɗa-ʋɛlɛi wu, Ɠɔoɠɔ GALAGI.»
\b
\p
\v 21 Ezayi devei woni ga: «Ti ʋa ga kooleɠoolegi ɠaawaai ɠaayɔgai, ti siɛ wologi ɠa, masagi ɠa ʋalo.» 
\v 22 Ezekiase ɠɛni ma: «Poogi ɓɛgele ɠa nà kwɛɛ da ga nà zoo gè li Ɠɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi ma ɠoizuʋɛ?»
\c 39
\s Ɓaɓilɔne ɠeelaiti
\r (2 Masagiti 20:12-19)
\p
\v 1 Naama yeeɠɛɠalai nɔ, Ɓaɓilɔne masagi Melodake-Ɓaladan, Ɓaladan ná-doun zunui, mɛnini ga Ezekiase zeeɓɛni, é ʋaloa. É keelaiti teʋeni ma, sɛʋɛi ti ya ta sabaliʋai. 
\v 2 Ezekiase yeezeini ti wu, naa ʋoluma é pɛlɛi wu lɛɛni ga tiye, ʋɛ ná ga ani ɓiigiti makɛsuʋɛ, walii ta zanugi ta tufa maku nɛɛnɛgiti, ta gulɔ maku nɛɛnɛgi. É ná-kɔɔɠɔ zɔɔlaiti puuzuʋɛ ɓalaa lɛ, ta nii kpein makɛga ɠɛni de zea. É la ɠɛni ani nɔpɛ dɔɔɠuni ti ʋa ná-pɛlɛi wu, ta ná-masa zooi zu.
\p
\v 3 Naa ʋoluma GALA goo wo nui Ezayi ʋaani masagi Ezekiase ʋɔ bɛ, é gaazaɠa, é ɠɛ ma: «Leeni ɠa niima nuiti ti bogai, mini mu ka ti zeɠeai ná?» Ezekiase gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ti zeɠeʋɛ ada ɠooza, Ɓaɓilɔne.» 
\v 4 Ezayi ɠɛni ma ʋolu: «Leeni ɠa ti kaai ɗa-ʋɛlɛi wu?» Ezekiase ɠɛ ma: «Ti anii kpein kaaʋɛ nà-pɛlɛi wu, ani nɔpɛ gè la yɛni ʋoluzu nà-naavolo makɛsuʋɛ, nii gè la dɛɛni ga tiye.»
\p
\v 5 Ezayi ɠɛni Ezekiase ma naazu: «Woilo Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii wooi ma: 
\v 6 ‹Foloi tanigaa ta ʋaazu, nii kpein é ɗa-ʋɛlɛi wu, nii è-mɛmɛwolani ti gaalɛai ba, eyɛsu za zeeli, ta li ga ti pɛ Ɓaɓilɔne, gila kpalaa ge la yɛga ʋoluzu.› Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é boga. 
\v 7 ‹Ta li ga è-mavofodai tanigaani, ti ɠɛ ga botiɠɛ nu wolaiti Ɓaɓilɔne masagi ná-pɛlɛi wu.› »
\p
\v 8 Ezekiase Ezayi wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooi ʋagɛ nii è bogai mà.» Mazɔlɔɔ é ɠɛni ɠɛɛzu ma: «Sìi ma voloi pɛ su, ada ɠɛ ziilɛigi zu ta makɛi.»
\c 40
\ms1 Izilayɛle Ná-Ziilɛi Fai
\s Unmɔɔ fai ma minazeɠegi
\q
\v 1 À nà-nuɓusɛiti gaanɛɛnɛ,
\q wa-ƓALAGI ɠɛ naa,
\q Ungo, à ti ɠaanɛɛnɛ!
\q
\v 2 À Zeluzalɛme iɲɔdɔɔ,
\q wo wooɠula ma ga duɔla wotii ɓega,
\q ná-faaɠaaza golaiti ma zalai ɠulaa,
\q É ná-kotoiti ma zalai ɠaavɔnigai zɔlɔɔga Ɠɔoɠɔ GALAGI ya.
\q
\v 3 Kpee wooi ɠa ɠulazu, é ɠɛ ma:
\q «À pelei laalao Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ teʋebai zu,
\q wo ada vɔɔvɔi nii gaa ɠɛ sɔli,
\q wo pelei ɓɛtɛ ada-ƓALAGI ʋɛ.
\q
\v 4 Pɛtugiti pɛ daave,
\q gize wolaiti ta gize goiti pɛ gaayei.
\q Ʋɛti náti gaa la sɔli, mináti ti ɠɛ ga zou ɠaanɛmɛai,
\q ʋɛti náti gaaɠoozaai, mináti ti ɠɛ ga nɛmɛi.
\q
\v 5 Naazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-lɛbiyai ɠa ɠula kɛlɛma,
\q nuɓusɛi pɛ ka ka ʋɔɔma.
\q Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é boga.»
\b
\q
\v 6 Woo ɠila ge ɠɛni ma:
\q «Keela wooi wo!»
\q Woo ɠili ge ɠɛ ma:
\q «Leeni ɠa nà bo?»
\q Wooi ɠulani ʋolu, é ɠɛ ma:
\q «Nuɓusɛi pɛ kɛɛʋɛ eɠɛ tufai,
\q zɛbɛ la su é ʋa leʋe dɔɓɔzu lufai ma ʋuai ʋa,
\q
\v 7 tufai ɠa ɗa vɔ, ma ʋuai ʋoolo,
\q siɛgi zu Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-fiilɛi ʋuuzu la ma.
\q Gaamai zu, nuɓusɛi ɠulaʋɛ ga tufai.
\q
\v 8 Tufai ɠa ɗa vɔ, ma ʋuai ʋoolo,
\q kɛlɛ ada-ƓALAGI laawooi ɠa yɛsu ná eyɛsu ɠɔ.»
\b
\q
\v 9 Siyɔn, woo niinɛ ʋagɔi ma ɠeelai, lɛ gize ɠaaɠoozagi ma!
\q Kpeei loo ga zɛbɛi, Zeluzalɛme, woo niinɛ ʋagɔi ma ɠeelai!
\q Wooɠula gola, mina lua, è ɠɛ Zuda laa wolaiti ma:
\q «Wɛlɛ wa-ƓALAGI ʋa!»
\q
\v 10 Wɛlɛ Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q toɠa ʋaazu ga zobogi,
\q ná-zobogi ɠa é masadai ɠɛɛzu la.
\q Toɠa ʋaazu ga ná-sɔlɔɔgi ta kpɔlɔzuʋɛ ma lɔnɔgi.
\q
\v 11 Toɠa ɗa ná-baala kpulugi ɠɔnɔkula,
\q eɠɛʋelei baala makɛ nui a ɗa kɛɛ la,
\q toɠa ɗa ná-baala ziʋoiti gaalɛ ba yeelokoi zu,
\q toɠa ɗa ti zeɠe, é ti ʋɛɛ yiila,
\q é ɗa lo baala deeiti tuɠɔ, ziʋoi ti ʋa.
\s GALA ná-zobodai,  //  kpɛtɛaniiti ta-zɛbɛsulalai
\q
\v 12 Ɓɛ ɠa é kpoloɗɛi ɠaalɛa ba,
\q é pu yeaʋɛ, é kɔɠɔ ná?
\q Ɓɛ ɠa é geei ɠɔɠɔni ga yeeɓeɠaiti?
\q Ɓɛ ɠa é zooi ma vufiligi ʋua kɔɠɔ ganii zu?
\q Ɓɛ ɠa é gizeiti kɔɠɔga kiloi ɠa?
\q
\v 13 Ɓɛ ɠa é Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-Zɛnvui ɠɔɠɔni?
\q Ɓɛ ɠa é ɠɛni ga tɛnɛ nui, é ɗa kala?
\q
\v 14 Ɓɛ ɠa é ɠɛni ga GALA tɛnɛ nui,
\q é ʋa ɠi ve bɛ, faiti gaa ʋa ɠala?
\q Ɓɛ ɠa é kalani ga pele ʋagɔi?
\q Ɓɛ ɠa é kalani ga ɠimalai,
\q é keleɠelegi ma ʋelei lɛɛ la?
\q
\v 15 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, zii ɠiligiti ti la leʋeni ziɛ goi ʋa
\q é ʋilɛsu peinpein songoi zu,
\q ɓaa eɠɛ fufili gilagi, é kiloi ɠa.
\q Wɛlɛ ziɛ zaama yooiti ba, ta kpoloɗɛi laaʋɛ yooiti,
\q toɠa ɗa ti wuzeɠe nɔ eɠɛ fufiligi nɔ.
\q
\v 16 Sɛdele guluiti ti Liɓan yooi zu,
\q ti la kula ɠɛa ga ná-zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠoʋii,
\q suaiti pɛ ti ná, ti lɔiʋɛ ga gala zalaɠai.
\q
\v 17 Zii ɠiligiti pɛ ti la gaazu ga ani nɔpɛ,
\q ti-losuʋɛ ɠa tɔun bɛ nɔ ga fuungi nɔ ta ná ɲaka.
\b
\q
\v 18 Ɓɛ ɠa wo wɔinni wo GALA pokɔɠɔ ma?
\q Anii ɓɛgele ɠa ɗa ti la ɓɔɠɔ ma?
\q
\v 19 Kɔɔɠɔ ganigi ɠa ɲɛɛliɠi nui kpɛtɛzu,
\q zanu kpɛtɛ nui zanugi ɲɛkpɛ ba,
\q é wali yɔlɔɠɔiti gili ba.
\q
\v 20 Zɔi balagai gola, é la zooga
\q é ʋa naa ɠɛɠala naavolo ɠula ɓɔɠɔ ma,
\q naa ɠa ɗa gului ta zeɠe, é la luulaa,
\q é li, é ɲɛɛliɠi nu ɠaiziɛ,
\q naa vololibai ɓɛtɛ bɛ, é la ɲiikpiga.
\b
\q
\v 21 Wo la kwɛɛ ɓaa?
\q Wo la ɠɛni mɛnini ɓaa?
\q Ti la ɠɛni boni wo ma kaite mɔunpa?
\q Wo la ɠɛni eteai ma wuulaagi vai ɠaaɠaani ɓaa?
\q
\v 22 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é zeini eteai ɠɔlɔkɔlɔmaʋɛ pɛ unda,
\q eteai zu nuiti ta gaazu nɔ eɠɛ kotogiti.
\q É geeɠɔlɔgi zuvieni eɠɛ seɠei,
\q é suvieni eɠɛ zeɠe ʋɛlɛ ga nu zei bu.
\q
\v 23 Toɠa a ɗa kundiɠiiti koloɠolo, é ti ʋɛɛ su mɛɛ,
\q niiti zobogi ti ʋɛ eteai zu, é naati kɛ ga nu ɲakaiti.
\q
\v 24 Ti la ɠɛni ɠite ziinni,
\q ti la ɓeni ga vaza ɠite,
\q ti ma zapei la ɠite ɓeni ga zooi zo,
\q fiilɛi ʋua ti ma, ti ɗa vɔ,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tɔngɔlɔ fiilɛi ɗa li ga tiye eɠɛ molo ɓooloi.
\q
\v 25 «Ɓɛ ɠa wa zoo wo gi la ɓɔɠɔ ma,
\q ga tɔun é ʋa ɠɛ ga nɔ̀un kɛʋele?»
\q GALA Ɲadegai ɠa é naa wosu.
\q
\v 26 À ɠaazuwuzeɠe lɛɛ, wo wɛlɛ geezuʋɛ,
\q ɓɛ ɠa é geei ɠaaʋɛ anii naati kpɛtɛni?
\q É losu ti luɠɔ, ti-ma ɓulugi ɠaavɔnigai ɗa ziɛ eɠɛ salaʋusuiti.
\q É ɗa ti pɛ toli ga ti-laaseigiti.
\q Ná-zobo golai zaɓu zu, ta ná-zɛbɛi,
\q gaa la ʋalaga taɠila kpalaa ba.
\b
\q
\v 27 Izilayɛle, Zakɔɓe mavofodai,
\q leeni vaa zu è bosu ga:
\q «Mà vaiti ti la Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu ga faa,
\q nà-GALAGI è la faa nɔpɛ kɛɛzu,
\q è ʋa ɓaa nà-gaamaiti maazu»?
\q
\v 28 È la kwɛni ɓaa?
\q È la ɠɛni mɛnini ɓaa?
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ga GALA ɠɔoɠɔ,
\q é eteai ɓɛtɛni, é zo zou ɓela ga, é li zou ɓela ga.
\q É la ɓɔlɔa, dɔtɔzu la leʋea,
\q nu la zooga é ʋa ná-keleɠelegi zuzɔligi ɠwɛɛ.
\q
\v 29 Toɠa ɗa zɛbɛi ve naama nui ʋɛ, nii suɓɔlɔai,
\q zɔi iɲɔteʋeai, é gaaɓaai ve naa ʋɛ ʋolu.
\q
\v 30 Nu niinɛiti ta ɗa ɓɔlɔ, ti lɔtɔzuleʋe,
\q anɛɛ zunu ɠɛzɛiti ta ɗa ɓunɛ, ti loo.
\q
\v 31 Kɛlɛ niiti ti ɠitogai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q naati sɛbɛi ɠa ɗa niinɛ ʋolu.
\q Ti ta-ɠoʋegi lɔɔzei eɠɛ koɠɛiti,
\q ti ɗa ɓizɛ, ti la ɓɔlɔa pɛ,
\q ti ɗa ziɛ, ti zuvikɛi la ɓega pɛ.
\c 41
\s Fɔnifaama nu wolai
\q
\v 1 Ziɛ zaama yooiti ta kpoloɗɛi laaʋɛ yooiti,
\q à maaɠɛ kpɔ tùɠɔ, wo gòoi mɛni!
\q Nuɓusɛiti ti zɛbɛi niinɛ ʋolu, ti maaɓuɠa, ti ɓɔɛ.
\q Ungo, ade li ʋɔɔma tukpɔlosuʋɛ.
\q
\v 2 Ɓɛ ɠa é naa wuzeɠea folo ɠulazu ʋele,
\q zɔi telebodai ziɛzu kɔɠɔ ʋogi zu?
\q Ɓɛ ɠa é ziiti dɔa zeezu,
\q ta ɓɛ ɠa é masagiti gaayeiɗa?
\q Ná-boɠa zɔkpɔi ɠa ti vukɔzu eɠɛ fufiligi,
\q ná-mɛɛin ɗa ti zuvaza eɠɛ molo ɓooloi,
\q fiilɛi seɠezu, é ɗa lii la.
\q
\v 3 Toɠa ti ɓɛɛzu, é li ɠoozama, faa la ba,
\q é ɗa li ga pelei nii é la dɛ ziɛni la ɠila.
\q
\v 4 Ɓɛ ɠa é vaazu bu pɛ fai niiti ti ʋa ɗa ɠɛ?
\q Naa ʋe, nii é yeeɠɛɠalai ɠilagilagi zu nuiti tolisu,
\q kaite tɔɔzeizu mɔunpa.
\q «Nà ʋe, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nɛ̀i gè ga ma mɔungi,
\q ta gè ma ɠaaɓelagiti ba, ungo, nà ɓɔɠɔɓɔɠɔgi ʋe.
\q
\v 5 Ziɛ zaama yooiti nuɓusɛiti ta kpoloɗɛi laaʋɛ yooiti su geleiti ti kaani, ti lua,
\q nuiti ti zeini zou ɓela ga, ti tɔɔzeini ga sasuɓali,
\q ti ɗa maaɓuɠa, ti ɗa ʋa.
\q
\v 6 Ti ɗa ɓɔ ɓɔɠɔ ʋa,
\q ɛsɛ ge ɗa ɠɛ kɛɛɠɛloin ma: ‹Yiilɔɔ!›
\q
\v 7 Ɲɛɛliɠi nui ɗa zanu kpɛtɛ nui iɲɔdɔ.
\q Zɔi é suɓilisu ga malitoi,
\q naa ɗa iɲɔdɔ, nii é doɠazu kɔtui ma.
\q Ta kpatana ɓɔɠɔ ʋa, ti ɠɛ ma:
\q ‹Boti ʋagɔi ɠa kɛai.›
\q É kɔɔɠɔ ganigi ɓakpani ga kɔlu ɠaazoɓagiti, a ʋa ɲiikpi.
\q
\v 8 Ɗɔun ɗa, Izilayɛle, nà-botiɠɛ nui,
\q Zakɔɓe, ɗɛi gè yiimazeɠeai ga ɗe,
\q bɔ̀ɔlai Abalaame mavofodai,
\q
\v 9 ɗɛi dìai, gè è ɠaiziɛ zou ɓela ga,
\q gè è loli, è zeɠe ɠoozamaʋɛti,
\q ɗɛi gè ɠɛni è ma:
\q ‹Ɓa-o, gè la è ʋilini ya,
\q tɔun gè yiimazeɠeni ga ɗe,
\q nà-botiɠɛ nui ɠa ga ɗe,›
\q
\v 10 maaɠili mina ɠɛ è ma, mazɔlɔɔ nà è ʋa.
\q Mina yiizoolɛ, mazɔlɔɔ nà ga ɗa-ƓALAGI.
\q Nà è zɛbɛlɔɔzu, nà ná ga gè ɓɔ è ʋa,
\q nà è maalobo ga nà-zɛbɛsu yeei, é zobogi zɔlɔɔsu.
\q
\v 11 Wɛlɛ, zɔiti kpein ti è laalɔɠɔma,
\q ta unfe, ɓaaɠula ti ma.
\q È-ɓɔɛɲɔɠɔiti ta ɠoloɠolo, ti ɲɛɛlɛ.
\q
\v 12 Ɗa ɓɔlɔ ga ti ɠaiziɛ, è la mɔ ti ɠaa,
\q niiti ti ɠɛa kpɔɛi ʋɛɛzu è ʋa,
\q ti ɗa laalɛ è wu.
\q Ti pɛ ta ɠoloɠolo, ti la ɠɛa ga ani nɔpɛ.
\q
\v 13 Mazɔlɔɔ nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-ƓALAGI,
\q é è zosu è-yeei ʋa,
\q é ɠɛɛzu è ma: ‹Maaɠili mina ɠɛ è ma,
\q nà ná ga gè ɓɔ è ʋa.›
\q
\v 14 Izilayɛle, Zakɔɓe ná-nuɓusɛiti,
\q maaɠili mina ɠɛ wo ma,
\q wɔiti wo levezu kpeinɲaɠagi,
\q wɔiti wo lɛɛvɛzu eɠɛ kpeinɲaɠagi.
\q Nà ɓɔɠɔi ɠa gè ʋaazu ɗa-ɓɔba vai ma,
\q zɔi é ga è Unmɔɔ Nui,
\q Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\q
\v 15 «Wɛlɛ, nà è ɠɛɛzu ga kaʋa loɠa wulu zɛpɛ niinɛi,
\q kɔlu ɠaazoɓagiti ti ba.
\q Ɗa gizeiti golowolo, è ti ʋali ga,
\q è gize goiti so eɠɛ molo ɓooloi.
\q
\v 16 Ɗa ti ɠaavɛ, fiilɛi li ga tiye,
\q tɔngɔlɔ fiilɛi ti zuvaza.
\q Kɛlɛ ɗɔun ɗa, ɗa ɠoozunɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠoba,
\q è ɓɔɠɔ maamusɛ ga Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai ná-fai.»
\s Teʋebai valibo fai ga undaanɛ zɔlɔɔsuʋɛ
\q
\v 17 «Maanɔɠɔ nuiti ta bala nuiti ta ziɛi ɠaiziɛzu,
\q é la zɔlɔɔsu pɛ.
\q Kpɔɔle wɔin ti-nɛgi vɔa.
\q Kɛlɛ nà, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà ti wooɠaaʋote,
\q nà, Izilayɛle ná-GALAGI, gè la ɠɛlɛa ti ʋa pɛ.
\q
\v 18 Nà ziɛ wolaiti da gize unmaʋɛti, niiti gulu la ti ma,
\q gè ziɛungiti da nɛmɛiti su,
\q gè teʋebai valibo ga kpoigi, ziɛi daavegai,
\q zou vɔɔi zu ɠɛ ga ziɛ yeizuʋɛ.
\q
\v 19 Nà sɛdelegi ta akasiai ta milɛtegi wuluiti
\q ta wolive wuluiti sin teʋebai zu.
\q Adaʋɛti ziɛ la ná,
\q nà sipɛlɛ gului ta sapɛingi ta buisegiti pilɛ miná,
\q
\v 20 naa ɠa a kɛ ɛsɛ pɛ ge ka, ti kwɛɛ,
\q ti ɠida bu, ti gaaɠa,
\q ga Ɠɔoɠɔ GALAGI yeei ɠa é naa pɛ kɛai,
\q Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai ɠa é ga ti pɛ Kpɛtɛ Nui.»
\s Zɛɛ ɠalagiti ta-vai
\q
\v 21 «Wa ʋe, zii ɠiligiti ta-ɠalagiti, à wa-vaiti dɛɛ,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é boga,
\q «à wa-woozuɠulagiti dɛɛ lɛɛ,
\q Zakɔɓe ná-masagi ɠɛ naa.
\q
\v 22 À maaɓuɠa, wo naa zuɠula gi ma, nii é leʋesu.
\q Faa mɔungiti ti ɠɛɛni, naati ti ɠɛni ga ɓɛgeleni?
\q À bo dɛɛ, gá ɠigaiziɛ su.
\q Ɓaa mu nii é ʋaazu ɠɛɛzu ná luɠɔi zu,
\q wo naa lɛ ga giye, gi ɠɛ kwɛɛ.
\q
\v 23 À faiti dɛɛ lɛɛ ga giye,
\q ti ʋaazu ɠɛɛzu ná luɠɔi zu,
\q gá kwɛɛ naazu ni gaamazu wa ga galagiti.
\q À faa ʋagɔ go nɔ ɠɛ lɛɛ, ɓaa ma ɲɔu go,
\q ga gi ɠaazuzeɠe ma, gi ɠɛ ga ma zeeleiti.
\q
\v 24 Kɛlɛ wɛlɛ, naa ɲaka vizɔgɛ wo ʋa,
\q faa ɲaka nɔ ɠa wo kɛɛzu.
\q Nu a yiimazeɠena ga woye,
\q ga wo ɠɛ ga galagiti,
\q toɠa ɠɛ ga ɓaaɠulama vaa nɔ.
\b
\q
\v 25 «Munu, lɛkpɛmaʋɛ nu ɠɔʋɛzuʋɛ,
\q gè zunu ɠila pilɛgɛ pelei ma,
\q wɛlɛ toɠa nuu é ʋaazu.
\q Munu, folo ɠulazu ʋelei, toɠa dàaseigi maalolisu,
\q toɠa kundiɠiiti gaayɔsu,
\q eɠɛʋelei nu a ɗa palaʋalai ɠaayɔ da,
\q ɓaa eɠɛʋelei pɔlɔ liɠi lo nui a ɗa ɠɔɠɔlo da pɔlɔi zu.
\q
\v 26 Ɓɛ ɠa deɠɛmu é niima vai woni,
\q kaite ma yeeluɠɔ, gi ʋa suɠwɛɛ?
\q Ɓɛ ɠa é boni ma yeeluɠɔ,
\q gá ʋa ɠɛ ma: ‹Gaamai ɠɛni zea›?
\q Koleʋɛ ga wo zaama,
\q nu nɔpɛ ge la ɠɛni zooni naa la,
\q nu la tanɔpɛ mɛnini wo la, wo ʋa bo.
\q
\v 27 Nà ɠa mɔunpa, gè daazeeli Siyɔn,
\q gè nu leʋe Zeluzalɛme, é li ga woo niinɛ ʋagɔi.
\q
\v 28 Gè wɛlɛni galagiti naati saama,
\q gè la gila kpalaa kaani,
\q é ʋa ɠɛ ga tɛnɛbo nu ɠila kpalaa.
\q Ni nà ti ɠaazaɠana,
\q ti la gooɠaaʋote nɔpɛ fea.
\q
\v 29 Ti pɛ ti la ga ani nɔpɛ,
\q nii ti kɛɛzu, naa ɠa nɔ ga wafuungi.
\q Ta-maaniinigiti ta nɔ ga fiilɛi ta faa ɲakai.»
\c 42
\s Maliɠii ná-botiɠɛ nui
\q
\v 1 «Wɛlɛ nà-botiɠɛ nui ʋa, gè yeezeiɗai bu,
\q toɠa gè yiimazeɠeai la, é gòla ɠoozunɛɛzu.
\q Gè nà-Zɛnvui yeiɗa ma ga é telebodai lɔ zii ɠiligiti saama.
\q
\v 2 É la kpee loa, goo ɠaa la ɓainga,
\q é la kpɔɛzuɠula wola ɠɛa koi yɔɠɔzuʋɛti.
\q
\v 3 É la seeli kpaku ɠalea ga, nii golowoloai,
\q é la sɔmɔgi ʋaa, nii gaayeizu,
\q kɛlɛ toɠa telebodai lɔ é zoloo gaamai ma.
\q
\v 4 Zeezu la ɓɔlɔa, iɲɔ ge la leʋea,
\q eyɛsu é telebodai lɔ eteai zu,
\q eyɛsu ziɛ zaama yooiti ta kpoloɗɛi laaʋɛ yooiti ti wɔin ga ti ná-tɔgiti sɔlɔɔ.»
\s Wozakalagi zii ɠiligiti bɛ
\q
\v 5 GALA, Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠa,
\q é geeɠɔlɔgi ɓɛtɛni, ʋɛ kpein suviegai ná,
\q é zooi ɠɛʋele ɓɛtɛ, ta anii pɛ é ʋɔnɔsu ga,
\q é zɛnvui veeni nuɓusɛiti pɛ zea zooi ɠa,
\q é zɛnvu viilɛi veeni naati pɛ zea, ti yɛnvuzu, é ɠɛ ma:
\q
\v 6 «Nà, Ɠɔoɠɔ GALAGI, gè è lolini nà-faazeikpasu ʋagɔi ʋɔ.
\q Nà yeezeizu è wu, gè è makɛ, gè è zei
\q ga gè è ɠɛ ga minazeɠegi zu ɠaegi nuɓusɛiti bɛ,
\q ga è ɠɛ ga wozakalagi zii ɠiligiti bɛ,
\q
\v 7 ga gaazuɠole nuiti gaazuʋɛ zeɠe ma,
\q ga kasoɠa nuiti ti ɠula duɔlai zu,
\q è naati kula ta-ɠasoi ɠa, niiti ti zeizu kpidii zu.
\b
\q
\v 8 «Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, dàaseigi ɠana.
\q Gè la vaa bu nà-lɛbiyai ʋa ve taɠili bɛ̀,
\q ta nà-unfemai ʋa ve kɔɔɠɔ ganigiti bɛ.
\q
\v 9 Faa mɔungiti ti ɓega ga ɠɛ,
\q ma niinɛa ɠa gè ti wosu wo ma,
\q nà ti wosu wo ma aisa ti ʋa ɠɛ.»
\s Guye niinɛi
\q
\v 10 À guye niinɛi loo Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.
\q À maamusɛ eteai zu ná pɛ,
\q wɔi wo ziɛzu kpoloɗɛi ɠa,
\q ta fuluaniiti wo zeini bu,
\q ta ziɛ zaama yooiti ta ti zu aniiti!
\q
\v 11 Teʋebai ta teʋebai zu laaiti,
\q Kedaal ɓalaɠaiti, wo pɛ à wooɠula!
\q Sela nuiti, à maamusɛi wo ga koozunɛɛi!
\q Koozunɛ wooi ɗa ɠula gizei unmaʋɛ!
\q
\v 12 Ti lɛbiyai ve Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ,
\q ti zeze ga maamusɛ vai ziɛ zaama yooiti ta kpoloɗɛi laaʋɛ yooiti su.
\q
\v 13 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɠula eɠɛ kɔɔɠuluɓai,
\q eɠɛ kɔɔɠɔ nu wolai é ɠɛʋele ɓɛtɛ ga é kɔɔi ɠɔ,
\q é kɔɔɠɔ ɓee wolai loo,
\q toɠa pilɛ sɔlɔɔ sili nuiti ma.
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-faazeikpasui
\q
\v 14 «Kaite suɠooza, gè maaɠɛni kpɔ,
\q gè maaɠɛ kpɔ, gè ɓɔɠɔ zo,
\q kɛlɛ niizu, nà ga kpalagi wo eɠɛ anzanui é doin zɔlɔɔsu,
\q ziilɛɛzu la, é la yɛnvuzu ga pagɔ.
\q
\v 15 Nà gize wolaiti ta gize goiti fazasu,
\q gè tufa wunduiti pɛ fɔ,
\q gè ziɛ wolaiti falibo ga zou vɔɔi,
\q gè kpoigiti fɔ su.
\q
\v 16 Nà zobo fe gaazuɠole nuiti bɛ,
\q ti ziɛ ga pelei nii ti la dɛ ziɛni la.
\q Ungo, nà losu ti luɠɔ pele goiti su, niiti ti la ti ɠwɛɛ.
\q Nà kpidii valibo ti ʋɛ ga wozakalagi,
\q ʋɛ ti-ɠɔɠɔ a ziɠa ná, gè mináti gaala.
\q Naa ɠa é ga nà-kisiɛi, gè la zeɠea polu pɛ,
\q kɛni gè daazeeli.
\q
\v 17 Nui niiti ti ɠalivaazu kɔɔɠɔ ganigiti ma,
\q ti ɗa ɠɛ vololibaiti ma: ‹Wa ga gá-ɠalagiti,›
\q naama nuiti ta ɠula ʋolu ga unfegi.»
\s Nuɓusɛiti ti-ɠaazuʋɛ ɠoleai,  //  ti woizuɓɔlɔ
\q
\v 18 «Goizuɓɔlɔ nuiti, à woilo!
\q Gaazuɠole nuiti, à ɠaazuzeɠe ma, wo wozaɠa!
\q
\v 19 Ɓɛ ɠa gaazuɠoleni, nà-botiɠɛ nui laade ɓaa?
\q Ɓɛ ɠa deɠɛmu goizuʋɛ ɓɔlɔni, eɠɛ nà-keelai gè teʋesu?
\q Ɓɛ ɠa gaazuɠoleai, kɛni zɔi Ɠɔoɠɔ GALAGI seiɗai ʋolu?
\q Ɓɛ ɠa goizuɓɔlɔai, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-botiɠɛ nui laade ɓaa?
\q
\v 20 È ani mɔinmɔin kaa,
\q kɛlɛ è la gila kpalaa gaaɠaani.
\q È-woiyeɠeiti daalaogɛ,
\q è la faa nɔpɛ mɛnini.»
\q
\v 21 Ɠɔoɠɔ GALAGI vaani bu, ná-telebodai maaʋele ma,
\q é dɛɛ ʋelei ná-tɔgi wɔɔlɔai la, maayiki.
\q
\v 22 Anɛɛ naa ʋe, wɛlɛ nuɓusɛiti ba,
\q ti looni ti ma, ti ti maavo.
\q Ti pɛ ti ɠɔɔni ga balii zeɠei zu,
\q ti lɔ kasoi ɠa dɔɔɠuzu.
\q Ti looni ti ma, nu nɔpɛ ge la ti unmɔɔni.
\q Ti liini ga tiye, nu nɔpɛ ge la ɠɛni ma:
\q «À ɠale ma ga tiye!»
\q
\v 23 Wo zaama, ɓɛ ɠa é woilosu niima vaiti ma?
\q Ɓɛ ɠa a dama kpɛ ga é woilo ti ma yeeta?
\q
\v 24 Ɓɛ ɠa é Izilayɛle ʋɔdini, Zakɔɓe mavofodai,
\q naati ma, niiti ti looni ma,
\q ta naati ma, niiti ti kɔligiti seɠeni?
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI laade ɓaa,
\q nii ti kotoi ɠɛɛni daalɔɠɔma?
\q Ti la ɠɛni vaani bu, ti ʋa ziɛ ga ná-peleiti,
\q ta ti la ɠɛni woiloni ná-tɔ gooiti ma.
\q
\v 25 Naa ɠa é kɛɛni, Maliɠii ná-ziiɠaawanai zeelini ná-nuɓusɛiti ma,
\q ta kɔɔi ma vaa zuɠoloɠologi.
\q Naa ti maaɠoolini mini-o-mini ga abuzogi,
\q kɛlɛ Izilayɛle la ɠɛni tanɔpɛ gaaɠaani.
\q Abui naa galani,
\q é la ɠidaani bu, é ʋa ɠisiɛ su.
\c 43
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠila kpe nɔ ɠa  //  é Izilayɛle unmɔɔsu
\q
\v 1 Niizu è Ɓɛtɛ Nui, ɗɛi è ga Izilayɛle,
\q zɔi é wo ɓɛtɛa, wɔi wo ga Zakɔɓe ná-nuɓusɛiti,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:
\q «Maaɠili mina ɠɛ è ma, mazɔlɔɔ gè è unmɔɔni,
\q gè è lolini ga è-laaseigi, ɗa ga nɔ̀nɔ!
\q
\v 2 Siɛgi zu è ziɛiti maazuɓudɛzu la,
\q nà ɠɛ è ʋa,
\q siɛgi zu è ziɛ wolaiti maazuɓudɛzu la,
\q ti la è maaɓɔlega.
\q Siɛgi zu è ziɛzu la abui zu,
\q è la ɓɔɠɔ ɠalaa,
\q abuzogi la è ɠalaa.
\q
\v 3 Mazɔlɔɔ nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-ƓALAGI,
\q Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai, nà ga è Ɠizo Nui.
\q Nà Ezipete yooi ve ga è unmɔɔ ganii,
\q gè Etiyopi ta Seɓa yooiti fe ga è-ʋotogi.
\q
\v 4 Tɔɔzei è-zɔngɔi wɔɔlɔʋɛ gàazu,
\q tɔɔzei unfe ka è ma, ta gè è nɛa ʋɛ,
\q nà nuiti fe è-ʋotogi zu,
\q gè nuɓusɛiti fe è-yɛnvui vai zu.
\q
\v 5 Maaɠili mina ɠɛ è ma,
\q mazɔlɔɔ nà è ʋa.
\q Nà ʋa ga è-mavofodai, é zeɠe folo ɠulazu ʋelei,
\q gè ɗɔnɔiti gaalɛ ba, ti zeɠe folo liizu ʋelei.
\q
\v 6 Nà ɠɛ lɛkpɛmaʋɛ ma nu ɠɔʋɛzuʋɛ: ‹Ti ve,›
\q ta lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ: ‹Mina makɛ ti ʋa!›
\q Ʋa ʋolu ga dòun zunuiti ti miná,
\q ta dòun anzanuiti ti zou ɓela ga,
\q
\v 7 nii kpein dàaseigi ʋɛai ba,
\q gè kpɛtɛni nà-lɛbiyai vaa ma,
\q gè kazaʋi, gè kpɛtɛ.»
\s Wa ɠa wo ga nà-zeeleiti
\q
\v 8 Nuɓusɛi nii ti ɠula kɛlɛma,
\q gaazuʋɛ ti ʋɛ, kɛlɛ ti la wozaɠaazu,
\q goi ti ʋa, kɛlɛ ti la faa mɛnisu.
\q
\v 9 Zii ɠiligiti pɛ ti ɠaalɛ ba,
\q nuɓusɛiti ti maaɓɔ.
\q Ti zaama, ɓɛ ɠa é niima vaiti boni?
\q Faiti ti leʋegai, ɓɛ ɠa é naati boni?
\q Ti ta-zeeleiti dɛɛ, naati ti woozuɠula,
\q ti woilo ti-wooi ma, ti ʋa ɠɛ ma: «Gaamai ʋe!»
\b
\q
\v 10 «Nà-zeeleiti ta ga woye, nà-nuɓusɛiti,
\q wa ga nà-botiɠɛ nui, gè yiimazeɠeai la.
\q Kìsu vai gè wɔinni, wo kwɛɛ,
\q wo ɠidaaleʋe mà, wo gaaɠa,
\q ga nà ɠila kpe ka gè ga GALAGI.
\q Gala kili ge la ɓɛtɛni nɔ̀un tuɠɔ,
\q nɔ̀un poluma, taɠili ge la ɠɛa ná pɛ,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\q
\v 11 «Nà ya, nà ɠa gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q é ɠula nɔ̀un polu, kizo nu ɠili ge la ná ɲɛgɛlɛin.
\q
\v 12 Nà ɠa pàai ga kizo vai,
\q nà nɔ ɠa gè daazeelizu,
\q gè dɛɛ, é ɠula kɛlɛma,
\q gala kili taade, nii nu a la ka wo zaama.
\q Wa ga zeeleiti ga nà ga GALA,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\q
\v 13 «Nà ɠana nɔ, kaite wɔlɔwɔlɔ,
\q nu nɔpɛ ge la ná, a zoo é zèe laavie ani ma.
\q Nii gè kɛɛzu, ɓɛ ɠa a wuzeɠe naa laalɔɠɔma?»
\s GALA ɓɔɠɔi wuzeɠea
\q
\v 14 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa,
\q wo Unmɔɔ Nui, Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai:
\q «Wa-vaa ɠa gè nu ɠila teʋegai la Ɓaɓilɔne laalɔɠɔma.
\q Ɓaɓilɔne nuiti ti ʋelazu,
\q nà ti yeizu bu ɓatoiti su,
\q ʋɛ ti ɠɛa koozunɛ ɓaingi wosu ná.
\q
\v 15 Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALA Ɲadegai,
\q Izilayɛle Ɓɛtɛ Nui, wa-Masagi.»
\s Pele niinɛi teʋebai zu
\q
\v 16 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa,
\q tɔungi é pelei laazu kpoloɗɛi zuʋɛ,
\q é nu leʋesu ɓɛtɛ ziɛ wolaiti suʋɛ,
\q
\v 17 é kɔɔɠɔ wotoloiti ta sooiti pilɛsu siɛi laawu,
\q ta kɔɔɓɔgiti ta salaʋusu ɠɛzɛiti,
\q naati ta loona bu, ti la mɔ wuzeɠea ʋolu pɛ,
\q ti za ba, ti ɠalaai eɠɛ lanbo zalaʋai:
\q
\v 18 «À mina mɔ ɠigaiziɛ faa wɔlɔmaiti su, ti leʋegai,
\q à mina mɔ ɓala ga wɔlɔwɔlɔ vaiti, ti leʋegai.
\q
\v 19 Wɛlɛ, nà faa niinɛ ɠɛɛzu,
\q toɠa na ʋa ɠulazu kɛlɛma,
\q wo la kwɛɛ ɓaa?
\q Nà pelei laazu teʋebai zu,
\q gè ziɛ wolaiti da zou vɔɔi zu.
\q
\v 20 Dɔɓɔ zuaiti, koʋeiti, saa wɔnigiti,
\q ti pɛ ta lɛbiyai ve bɛ̀,
\q tɔɔzei nà ziɛi laaleʋezu teʋebai zu
\q gè ziɛ wolaiti da ada vɔɔiti.
\q Mazɔlɔɔ nà pɔ gè kpɔɔle ɗɛ ve nà-nuɓusɛiti zea,
\q gè yiimazeɠeni ga tiye.
\q
\v 21 Nà-nuɓusɛiti gè ti ɓɛtɛni nà ɓɔɠɔ ʋɛ,
\q ta màamusɛ adaʋɛ pɛ.»
\s Tukpɔlogi é Ɠɔoɠɔ GALAGI  //  ta Izilayɛle yɔɠɔzu
\q
\v 22 «Ee, Zakɔɓe, nà laade, è ʋa wooɠula mà.
\q Mazɔlɔɔ wo ɓɔlɔa bà, Izilayɛle nuɓusɛiti.
\q
\v 23 Nà la ɠɛni de, è ʋa ɠɛni baala ziʋo zalaɠaiti kulazu bɛ̀ ga gala zalaɠai,
\q ɗa-zalaɠaiti ti la ɠɛni lɛbiya veezu bɛ̀.
\q Gè la ɠɛni è ɠɛɛni ga duɔ,
\q gè ʋa ɠɛ ma kɛni è vebɛania ve bɛ̀,
\q gè la ɠɛni è ɓɔlɔni ga kɛni è ansanse fe bɛ̀.
\q
\v 24 È la ɠɛni wali ɠulani ɓɔɠɔ ma nà-faa zu,
\q è ʋa seeli kpaɠa maku nɛɛnɛ geya,
\q è la ɠɛni dàawuuni ga zalaɠa zuaiti ma wulɔiti.
\q Kɛlɛ è kɛ̀ɛni ga ɗa-luɔi ɗa-ɠotoiti faa zu,
\q è kpɔ̀lɔni ga ɗa-vaaɠaaza golaiti.
\b
\q
\v 25 «Kɛlɛ nà ya, nà ɠila kpe ka gè ɗa-lɔ koloɠologiti gaaʋaazu nà ɓɔɠɔi màaʋele ma,
\q gè la ɗa-ɠotoiti devea ga faa nɔpɛ.
\q
\v 26 Ɠigaiziɛ nà-faa zu, de felegɔ de yɔɠɔzuɠula.
\q Faiti dɛɛ ɗa ɓɔɠɔi, è kula kɛlɛma ga gaamai ɠa è ya.
\q
\v 27 Mɔunpa, è-mɛmɛwola mɔungi kotoi ɠɛɛni dàalɔɠɔma,
\q è-laavaawo nuiti ti wuzeɠe dàalɔɠɔma.
\q
\v 28 Naa ma ka é kɛɛni gè ɓaaɠulani seizu ɲadegai ma ɠundiɠiiti ma,
\q gè yeeɓe Zakɔɓe ná-nuɓusɛiti ba, ti ti zuwuɠaaleʋe,
\q gè ɠɛlɛ Izilayɛle ʋa, gè zɛ sili nuiti ta-ʋoomugi laawu.»
\c 44
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠila kpe ka é ga GALAGI
\q
\v 1 «Kɛlɛ, nà-botiɠɛ nui Zakɔɓe ná-nuɓusɛiti,
\q à woilo niina gòoi ma ga pagɔ,
\q Izilayɛle, ɗa gè yiimazeɠeai ga ɗe.»
\q
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa, nii é è ɓɛtɛni,
\q é è ɠɛʋele ɓɛtɛni è-lee ɠoozu,
\q zɔi é ga ɗa-ɓɔba nui:
\q «Mina lua, nà-botiɠɛ nui Zakɔɓe,
\q Yesulun, nii gè yiimazeɠea la.
\q
\v 3 Mazɔlɔɔ nà ziɛi ʋu zooi ma, kpɔɔle wɔin ma,
\q gè ziɛ wolaiti da zou vɔɔi zu.
\q Nà zɛ̀nvui yei è-mavofodai ma,
\q nà-tuyai ɠɛ è-ʋaalobai pɛ ba.
\q
\v 4 Ta ʋɔnɔ, ti wɔɔlɔ eɠɛ kpalaga tufa wundui,
\q eɠɛʋelei guluiti ta ɗa ɠɛ la ziɛlaʋɛ.
\q
\v 5 Ta ɠa ɠɛ ma:
\q ‹Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔ›,
\q zɔi Zakɔɓe laaseigi ʋɛɛ ɓɔɠɔ ʋa.
\q Ta sɛʋɛ zeei ma ga:
\q ‹Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔ›,
\q é Izilayɛle laaseigi ʋɛɛ ɓɔɠɔ ʋa.»
\s Zɛɛ ɠalagiti unfe fai
\q
\v 6 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii wooi ɠaa,
\q Izilayɛle ná-masagi ta unmɔɔ nui:
\q «Nà ga ma mɔungi ta ma ɠaaɓelagi,
\q é ɠula nɔ̀un polu, gala kili ge la ná.
\q
\v 7 Ɓɛ ɠa é ga kɛ̀ʋele?
\q É ɠula lɛɛ, é ɓɔɛ!
\q É gaalɛɛ ga ze ga pagɔ!
\q Kaipa gè nuɓusɛi ɓɛtɛni ɠɔoɠɔ,
\q faiti ti ziaa, é ti wo,
\q ta ɓalaa niiti ti ʋaazu!
\q
\v 8 Maaɠili mina ɠɛ wo ma, nà-nuɓusɛiti,
\q à mina lua.
\q Gè daazeelini wo ma,
\q gè dɛɛni ga woye, kaite naa luɠɔ,
\q wa ga nà-zeeleiti.
\q Gala kili ka ná nɔ̀un polu?
\q Ɓa, fasai taɠili ge la ná,
\q gè la gila kpalaa ɠwɛɛ.»
\s Kɔɔɠɔ gani kpɛtɛ nuiti
\q
\v 9 Kɔɔɠɔ gani kpɛtɛ nuiti ti la ga ani nɔpɛ,
\q ti-yiima anii ʋagɔiti pɛ ta ga wafuun faa nɔ,
\q ta ga zeelei ga ti la wozaɠaazu,
\q ti faa nɔpɛ gaaɠaazu,
\q ti unfe faa letele nɔ ʋe.
\q
\v 10 Ɓɛ ɠa a ɗa galagi ɓɛtɛ,
\q é kɔɔɠɔ ganigi ɠaawuun, é kpɛtɛ,
\q nii é la faa nɔpɛ paa,
\q naama lɔnɔgi ɠa ga leeni?
\q
\v 11 Niiti pɛ ti ʋɔɔkpɔsu ti ʋa, ta unfe,
\q nuiti nɔ ɠa ti ti ɓɛtɛzu.
\q Ti pɛ ti maaɓɔ lɛɛ ba ti lo ná,
\q ti pɛ ti zasu ɠa ɓali, ti unfe.
\b
\q
\v 12 Ɠain bo nui ɠa ɗa kɔlu ɓuɠai ta leʋega,
\q é kpadi ga tiɠii,
\q é kɔɔɠɔ ganigi ɓɛtɛ ga malitoi,
\q é kɛ ga zuvikɛi pɛ.
\q Kɛlɛ botii ɠa ɗa pului ʋili ma,
\q toɠa na zɛbɛ la mɔ ba.
\q Ni é la ziɛ ɓɔleni,
\q toɠa na é ɓɔlɔa.
\q
\v 13 Gulu zaɠa nui ɠa ɗa kɔɠɔgi wo ga galui,
\q é yeeʋozɛ naati ba ga ani ɠolegi,
\q é kpɛtɛ ga gulu ɓɛtɛ ɠɔlui,
\q é yeeʋozɛ mɛtu.
\q É kɛ ga nuɓusɛi ʋaaɠulabai,
\q gaazuʋɛ ɠɛ ga nui ɠɛʋele,
\q nii a yɛ pɛlɛ wu.
\q
\v 14 A sɛdele gului leʋena,
\q ɓaa é yiimazeɠe ga sipɛlɛ gului ɓaa sɛnegi,
\q é zɛ ná, suzeeli dɔɓɔzu wuluiti saama,
\q ɓaa é gului naa zeɠe, é ga pɛingi,
\q nii é siinni tɔ ɓɔɠɔi,
\q tonai ʋu ma, é ɓɛtɛ.
\q
\v 15 Tama nuɓusɛi ɠa maavai ɠɛɛzu ga niima wuluiti,
\q é ɗa gala, é ɗa ɠɔɔlɛ da,
\q a abui ɠaazona, é laaɠoli ga.
\q Naama wulu ɠilagi nɔ ɠa
\q é kpɛtɛzu ga galagi ɓɔɠɔ ʋɛ, é ɗa nɔkɔ bu,
\q é kɔɔɠɔ ganigi ɓɛtɛ, é ɗa nɔkɔ bu.
\q
\v 16 É ná-gului ɠilazuʋɛ lɔ abui ɠa,
\q é suai ɠili la, é mi, é yiɠo,
\q é ɠɔɔlɛ, é ɠɛ ma:
\q «Ga-o, gè ɠɔɔlɛga, nà abuzogi ɠaazu!»
\q
\v 17 É gului mɔtai zeɠe,
\q é kpɛtɛ ga galagi, naa ɠɛ ga kɔɔɠɔ ganigi,
\q é ɗa unpilɛ bɛ, é nɔkɔ bu,
\q é ɗa fali ga: «Ùnmɔɔ!
\q Mazɔlɔɔ ɗa è ga nà-galagi!»
\b
\q
\v 18 Niima nuiti, ɠi ge la ti ma,
\q ti la faa ɠaaɠaazu.
\q Ti-ɠaazuʋɛti pɛɛʋɛ ma,
\q ti la faa yɔɠɔzuɠaazu,
\q ta-ɠisiɛiti suɓuɠaʋɛ, ti la faa ɠaaɠaa la.
\q
\v 19 Ti tanɔpɛ ge la ɠidaazu faa wu,
\q ɠi pagɔ la ta ma, ɓaa keleɠelegi, é ʋa ɠɛ ma:
\q «Gè gului nii ɠilazuʋɛ ɠalaa,
\q gè ɓului mɔ ma abulekai ɠa,
\q gè suai mɔ ga ma abui, gè mi.
\q Kɔɔɠɔ ganigi gè kpɛtɛzu ga mɔtai ɓaaɠulama vaa ɠana!
\q Gulu ɓuɠai ɠa gè ʋaazu gè la, gè ɗa nɔkɔ bu!»
\q
\v 20 Zuʋui ɠa é ga ti-ɠɔnɔgiti,
\q ti-yii ʋiliga, é ti ɠaka.
\q Ti la zooga ti-yɛnvui unmɔɔsu,
\q tiya ɓɔɠɔi ma, ti la ɠɛ ɓɔɠɔ ma:
\q «Nii gè makɛ ba, koleʋɛ zɛɛ ɠalagi ʋe.»
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ná-nuɓusɛiti unmɔɔsu
\q
\v 21 «Izilayɛle, Zakɔɓe ná-nuɓusɛiti, ɠizɛ nii zu ga pagɔ:
\q Ɗa ga nà-botiɠɛ nui,
\q gè è ɓɛtɛni ga è ɠɛ ga botiɠɛ nui bɛ̀,
\q Izilayɛle, gè la yeema è ma pɛ.
\q
\v 22 Gè ɗa-lɔ koloɠologiti kpalega, ti ɲɛɛlɛ eɠɛ tonaɓiingi.
\q Ɗa-ɠotoiti ti ɓalega eɠɛ ɓumugi.
\q Ɠale ma, è ʋa pɔ̀, mazɔlɔɔ gè è unmɔɔga.»
\b
\q
\v 23 Geeɠɔlɔgiti à ɠoozunɛ, mazɔlɔɔ Maliɠii ɠa botii ɠɛɛzu,
\q zooi ɓomaʋɛti, à vuka ga koozunɛɛi!
\q Guluiti, dɔɓɔiti, gizeiti, à vuka ga koozunɛɛi!
\q Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI Zakɔɓe unmɔɔga,
\q é ná-lɛbiyai ɠulaa kɛlɛma Izilayɛle.
\s Eteai Ɓɛtɛ GALAGI ɠa é ga Fai-Pɛ-Maliɠii
\q
\v 24 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa,
\q è Unmɔɔ Nui, é è ɓɛtɛni è-lee ɠoozu:
\q «Ungo, nà, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà ɠa gè niima aniiti pɛ kpɛtɛni.
\q Nà ɠila kpe ka gè geeɠɔlɔgi zuvieni,
\q gè zooi zuvie, nu nɔpɛ ge la ɓɔni bà.
\q
\v 25 Niizu gè ungaiziɛ nuiti ta-yɛɛ vaiti kɛa ga fuun,
\q é lo ʋelela ʋele vaiti ba.
\q Niiti ti ʋelela ʋele vaiti bosu,
\q gè ti ʋalaga ta-vaaɠaaɠaiti ma.
\q Gè ɠima nuiti kulaa ʋoluzu,
\q gè dɛɛ ga tiye, ʋelei ta-vaaɠaaɠai ga ɠimalalai la.
\q
\v 26 Kɛlɛ nà naa ɠɛ, nii nà-botiɠɛ nui é boni.
\q Nii nà-keelaiti ti boni,
\q nà naama vaazeikpasui pɛ pilɛ su.
\q Gè boga Zeluzalɛme ná-faa zu ga:
\q ‹Sulaa ɠa ve ʋolu,
\q ʋɛ pɛ naa ɠoloɠologai, náti ta ɓɛtɛ ʋolu.›
\q Gè boga Zuda laa wolaiti faa zu ga:
\q ‹Ti pɛ ta losu ʋolu.›
\q
\v 27 Gè ɠɛ kpoloɗɛiti ma:
\q ‹À vɔ su, nà ga wa-ɗɛiti fɔ su!›
\q
\v 28 Nà bosu Siluse ná-faa zu ga:
\q ‹Nà-togani makɛ nui ʋe,
\q toɠa ziɛ ga zìima vai pɛ.
\q Toɠa deveiti fe,
\q tama Zeluzalɛme ɠa lo ʋolu,
\q GALA sei ʋɛlɛi lo ʋolu.› »
\c 45
\s Siluse nii GALA ge yiimazeɠeai la
\q
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa Siluse ʋɔ,
\q zunui é yiimazeɠeai la, é gulɔi ziaai ma,
\q é sogai zee ʋa,
\q ga é zii ɠiligiti maaɠolo tuɠɔ,
\q ga é masagiti ta-zobogi ɠula ti ya,
\q siɠidaʋɛti ti laaɠulugai taaiti ma,
\q ti laalao tuɠɔ:
\q
\v 2 «Nà ɓɔɠɔi nà li è luɠɔ,
\q ʋɛti náti ɲɔuɗai, gè ti ɠaa ɠɛ sɔli,
\q gè kɔlu ɓɔigi ma ɓogiti suɠaleɠale,
\q gè kɔlu zɔɠɔgiti suɓulukpulu.
\q
\v 3 Naavoloiti ti lɔɔɠuai, nà naati fe è ya,
\q ta kulanumaiti ti lɔɔɠuai.
\q Ɗa suɠwɛɛ naazu ga nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q nɛ̀i gè è lolisu ga è-laaseigi,
\q nɛ̀i gè ga Izilayɛle ná-GALAGI.
\q
\v 4 Nà-botiɠɛ nui Zakɔɓe maaʋele ma,
\q Izilayɛle gè yiimazeɠeni la,
\q gè è lolini ga è-laaseigi,
\q gè lɛbiya losu veeni è ya,
\q anɛɛ ni è la ɠɛni kwɛ̀ɛni.
\q
\v 5 Nà ya, nà ɠa gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q gala kili ge la ná nɔ̀un polu ɲɛgɛlɛin,
\q taɠili ge la ná nɔ̀un polu.
\q Gè è zaamaɠilini ga zɛbɛi,
\q anɛɛ ni è la ɠɛni kwɛ̀ɛni.
\q
\v 6 É zo folo ɠulazu, é li folo liizu,
\q ɛsɛ pɛ ge kwɛɛ ga ani ɠili ge la ná nɔ̀un polu.
\q Nà ɠa gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q taɠili ge la ná nɔ̀un polu.
\q
\v 7 Nà ɗa wozakalagi ɠulaa, gè kpidii ɓɛtɛ.
\q Nà ɗa undaanɛɛi ve, gè maanɔɠɔi ɓɛtɛ.
\q Nà, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà ɠa gè naa kpein kɛ.
\b
\q
\v 8 «Ee, geeɠɔlɔgi, kizogi ʋu, é zeɠe geezuʋɛ eɠɛ nɔɗagi!
\q Tonaɓiingiti ti telebodai ʋu.
\q Zooi laalao, é kizo fai yɛna,
\q é vaza, telebodai ʋɔnɔ!
\q Nà, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà ɠa gè niima vaiti kpɛtɛa.»
\s Ani ɓɛtɛ nui ta ná-kpɛtɛ anii
\q
\v 9 Maanɔɠɔ ɠa naa ʋɛ, zɔi é Kpɛtɛ Nui zakpesu!
\q Leeni ɠa è ga ɗe, pɔlɔ liɠii zɔɔma ʋɔlɔ liɠiiti saama?
\q Penɛi ɠa zoo nɛi é ɠɛ kpɛtɛ nui ma:
\q «Leeni ɠa è kɛɛzu?»
\q Pɔlɔ liɠii ɠa ɠɛ nɛi kpɛtɛ nui ma:
\q «È yea la ʋani?»
\q
\v 10 Maanɔɠɔ ɠa naa ʋɛ, zɔi a zoo é ɠɛ doun kɛɛɠɛi ta ma:
\q «Doin ma ɓɛgele ɠa é sɔlɔɔni miná?»
\q ɓaa anzanui ta ma:
\q «Leeni vaa zu é dointi sɔlɔɔsu?»
\b
\q
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa,
\q Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai, tɔungi é kpɛtɛai:
\q «Wa zoo nɛi wo gàazaɠa dòinti ta-vaa zu,
\q wo devea ve zèa, maanɛai gè kɛ?
\q
\v 12 Nà ʋe de, nà ɠa gè zooi ɓɛtɛai,
\q gè nuɓusɛi ɓɛtɛ, gè pu ga.
\q Nà ya, zèeiti ka ti geei zuvieni,
\q nà ɗa devei ve su somideɠa ɓulugiti zea.
\q
\v 13 Nà ɠa gè Siluse logai ga telebodai,
\q nà ná-peleiti suɓɛtɛzu.
\q Tɔ ɠa é nà-taai losu,
\q é nà-nuiti unmɔɔ, ti liini ga tiye duɔlai zu,
\q unmɔɔ gani vaa la su, ɓaa lobɛani vaa.»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɠa é boga.
\q
\v 14 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:
\q «Ezipete ná-kulanumaiti ta Etiyopi ná-tɔnɔiti
\q ta Seɓa nuiti tɔnɔi, kooza nui naati,
\q ti pɛ ta li è ʋɔ bɛ, ti ɠɛ ga ɗɔnɔ.
\q Nuɓusɛi niiti ta ʋilɛ è ʋolu,
\q ti ɗa ziɛ, ti ɠiliai ga galuiti,
\q ta nɔkɔ è wu, ti ɗa è maanɛɛnɛ,
\q ti ɠɛ ma: ‹È ʋɔ bɛ ɠila nɔ ɠa GALA ge ná,
\q taɠili ge la ná tɔun polu,
\q mazɔlɔɔ zɔɔma ɠalagiti pɛ ta ga fuun gani.› »
\b
\q
\v 15 Ee, GALA, gaamai zu,
\q ɗa ga GALAGI è ɓɔɠɔ lɔɔɠuzu,
\q Izilayɛle ná-GALAGI, Kizo GALAGI!
\b
\q
\v 16 Kɔɔɠɔ gani kpɛtɛ nuiti pɛtɛ,
\q ɓaaɠulaa ti ma ga unfegi.
\q Ta liizu, ti pɛ tɔungi ʋilɛgai.
\q
\v 17 Kɛlɛ Izilayɛle nuiti kizogɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ ga ɠɔoɠɔ kizogi.
\q Wo la unfega, ɓaa la ɠulaa wo ma, eyɛsu ɠɔ.
\s Kizogi ná-fai wogai é ɠole
\q
\v 18 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa,
\q tɔ ɠa é geei ɓɛtɛni,
\q GALAGI nii é zooi ɠazaʋini, é kpɛtɛ,
\q é makɛsu ma,
\q é la kpɛtɛni ga suɲakai yɛ, kɛlɛ é kɛɛʋɛ nii a kɛ ania ti zei su:
\q «Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, taɠili ge la ná nɔ̀un polu.
\q
\v 19 Gè la ɠɛni ɓɔɛni dɔɔɠuzu,
\q ɓaa adaʋɛ ta ná, ʋɛ ná zuɓidiai.
\q Gè la ɠɛni Zakɔɓe mavofodai ma:
\q ‹À gàiziɛ fuun!›
\q Nà, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nii sɔlegai, naa ɠa nà ɗa bo,
\q nà ɗa naa lɛ, nii é ga gaamai.
\b
\q
\v 20 «Wɔi wo yɛgai vulua zii ɠiligiti saama,
\q à ɠaalɛ ba, wo pɛ wo ʋa, à maaɓuɠa wo pɛ.
\q Zɔiti ti ta-zaleiti seɠezu ti ga gului,
\q ɓaa ti ɗa gala kiligiti fali,
\q niiti ti la zooga ti ʋa nu ɠizo,
\q ɠi ge la naati ma.
\q
\v 21 À wa-vaiti bo,
\q nii wo losu ma, wo naa lɛ!
\q À ɓɔɠɔɠaa, wo woola ma!
\q Ɓɛ ɠa é niima vaiti dɛɛni kaite wɔlɔwɔlɔ?
\q Ɓɛ ɠa é ti lɛɛni ma yeeluɠɔ?
\q Nà laade ɓaa, nà Ɠɔoɠɔ GALAGI?
\q É ɠula nɔ̀un polu, gala kili ge la ná.
\q GALAGI telebogai, é kizogi wosu,
\q é ɠula nɔ̀un polu, taɠili nɔpɛ ge la ná.
\b
\q
\v 22 «Wo pɛ à ɠaaʋote mà, wo ɠizo,
\q wɔi wo eteai ma zokogi pɛ su!
\q Mazɔlɔɔ nà ga GALA, taɠili ge la ná nɔ̀un polu.
\q
\v 23 Nà ɠonazu nà ɓɔɠɔi ma,
\q gaamai ɠa é ɠulazu dàaʋɛ,
\q wooi nii é la zeɠea ma pɛ:
\q ‹Nuɓusɛi kpein ka ʋilɛ ɲiibiɠa, ti nɔkɔ bù,
\q nɛgi pɛ ge ɠona bɛ̀ ga gaamai.›
\q
\v 24 Ta nà-fai wo ga:
\q ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠila kpe nɔ ɠa telebodai ta zobogi zea!› »
\q Ti unfegai nɔ ɠa a ʋa pɔ,
\q tɛiti ti ɠɛni laalɛɛzu bu.
\q
\v 25 Ɠɔoɠɔ GALAGI zaɓui zu,
\q Izilayɛle mavofodai pɛ ka telebodai zɔlɔɔ,
\q ti ɓɔɠɔ maamusɛ.
\c 46
\s Ɓaɓilɔne ná-zɛɛ ɠalagiti kɛʋelei  //  GALA kitei ɠakala
\q
\v 1 Galagi Ɓɛle loa bu, galagi Neɓo zuɓiliga.
\q Ma kɔɔɠɔ ganigiti ti vea suaiti zea,
\q ta toganiiti ti ɗa ɠasɔ ti wu.
\q Kɔɔɠɔ ganigi tɛiti wo ɠɛni ti zeɠezu,
\q tiya ɠa na ti ɠɛa ga kasɔi suaiti bɛ, ti ɓɔlɔai.
\q
\v 2 Galagi naati ti ɓiliga,
\q ti loa bu ʋɔɔma,
\q ti la zooni ti ʋa ti ma niinigiti kizo,
\q tiya ɓɔɠɔi ta ga li duɔlai zu.
\b
\q
\v 3 «À woilo gòoi ma, Izilayɛle nuiti,
\q Zakɔɓe ná-nuɓusɛi mɔtaiti,
\q wɔi wo yɛgai wo-lee ɠoozu, gè ɗa wo maavaiti kɛ,
\q aisa wo ʋa zɔlɔɔ, gè wo zeɠe ga ɠasɔ.
\q
\v 4 Nà yɛ ɠɛʋele ma wo ʋɛ,
\q eyɛsu wo wɔlɔzaɠa siɛgi zu,
\q nà wo-maavai ɠɛ eyɛsu wɔundeɠai ɠole.
\q Nà ɠa gè wo-maavaiti kɛɛni, nà ziɛ wo wu,
\q ungo, nà wo-maavaiti kɛ, gè wo unmɔɔ.
\b
\q
\v 5 «Gá ɓɛ ɠa wa gi la ɓɔɠɔ ma, gi ʋa ɠɛ tie?
\q Ɓɛ ɠa wo ɠɛɛzu ga ɠɛɠalai ga tɔun?
\q Ɓɛ ɠa wa pokɔɠɔ mà, gi ʋa ɠɛ tie?
\q
\v 6 Nui tanigaa ta ta-ɓɔlɔi zuwosu,
\q ti walii ta zanugi ɠɔɠɔ kiloi ɠa,
\q ti kpɛtɛ nui zala,
\q ga é kɛ ti ʋɛ ga galagi,
\q ti ɗa fali, ti ɗa nɔkɔ bu.
\q
\v 7 Ta ta-ɠalagi zeɠezu, ti da ɠɔma.
\q Ʋɛ ta da ná, miná é yɛsu ná.
\q É la ɲiikpiga daazuʋɛ.
\q Ni nu a wooɠulana ma,
\q é la gooɠaaʋote fea,
\q é la nu ɠizoga faaɓaagi ma.»
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ga GALAGI
\q
\v 8 «À ɠitoo naa zu, wo zɛbɛzeɠe ʋolu,
\q wɔi wo kololalai ɠɛɛni,
\q à nimiza wo-yiimaʋɛ,
\q wo zeɠe niima faiti polu!
\q
\v 9 À ɠitoo faa wɔlɔma mɔungiti su,
\q mazɔlɔɔ nà ga GALA,
\q taɠili ge la ná nɔ̀un polu.
\q Nà ga GALA, taɠili nɔpɛ ge la ɠulani ga ze.
\q
\v 10 Nà ɗa bo tɔɔzeizuʋɛ nɔ,
\q nii é ʋaazu ɠɛɛzu ma luɠɔi zu,
\q naa yɛ poun, é la dɛ ɠɛɛni.
\q Nà ɠa gè bosu, nà-faazeikpasui laa ɠa zeeli,
\q ungo, nà zìima vai pɛ kɛ.
\q
\v 11 Wɔnii é zɔiti miizu, nà tolisu,
\q é zeɠe folo ɠulazu ʋelei,
\q toɠa ga zunui é zìima vaiti daazeelizu,
\q gè toli zooi zu, ʋɛ ná maaɠoozaai.
\q Nii gè boni, nà naa ɠɛ,
\q nii gè deveni, nà naa ɠɛ.
\q
\v 12 À woilo gòoi ma,
\q nuiti ti la faa ɠaaɠaa fala,
\q wɔi wo maaɠoozaai telebodai ʋa.
\q
\v 13 Su la mɔ ɠoozazu, gè ʋa gè tukpɔi ɠaaleʋe,
\q nágo ʋe na, gè la mɔ lɛbisu,
\q nà ɓɔɠɔi ɠa gè ʋaazu ga unmɔɔ fai Siyɔn ʋɔ,
\q gè nà-lɛbiyai ve Izilayɛle ya.»
\c 47
\s Ɓaɓilɔne ɠoloɠolo fai
\q
\v 1 «Yei, zei fufiligi zu, Ɓaɓilɔne nuɓusɛi,
\q zei zooi ma, mazɔlɔɔ è zeɠea masa kpɔkpɔgi ɠa,
\q Ɓaɓilɔne nuiti ta-nuɓusɛi,
\q mazɔlɔɔ è la mɔ loliga ga ‹pagai› ta ‹zaalamai›.
\q
\v 2 Ɓulu vukɔ ɠɔtu felegɔiti seɠe,
\q è ɓulu vukɔi ɓɛtɛ,
\q bɔɔlɔgi ɠula ɠaazu,
\q ɗa-lookɔbai laaʋɛ lɛ ba,
\q seɠei lɛ ba, é zeɠe è-ɠɔɠɔiti ma,
\q è ɓudɛ ziɛ wolai maazu.
\q
\v 3 Naazu è ɠabei ɠa ɠaazu folo wolai ɠa,
\q è-unfesuʋɛ ɠa ɠula kɛlɛma.
\q Nà nà-potokulai wosu,
\q nu nɔpɛ ge pele leʋega tùɠɔ.»
\b
\q
\v 4 Ade Unmɔɔ Nui laasei ka ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii,
\q Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai.
\b
\q
\v 5 «Zei gaalɛii zu, lɔ kpidii zu,
\q Ɓaɓilɔne nuiti ta-nuɓusɛi,
\q mazɔlɔɔ è la mɔ loliga ga anzanu masagi masadaiti unda.
\q
\v 6 Zìiɠaawanani nà-nuɓusɛiti ma,
\q gè zèaɠɔligiti kɔzɔni,
\q gè ti lɔɔni è yeezu,
\q è la ɠɛni ti maawɔinɠaani.
\q È ɗa-unbawului ɠizini kɛwola wɔlɔi ma.
\q
\v 7 È ɠɛni ɠɛɛzu ma:
\q ‹Nà yɛsu anzanu masadai zu eyɛsu ɠɔ.›
\q È la ɠidaani ti pɛ bu.
\q È la ɠisiɛni su, ʋelei naa ɓesu da.
\q
\v 8 Deɠɛmu woilo nii ma, ɗa ʋe, ziimaɠɛɛ nui,
\q è zeini kitogi zu,
\q è ɗa ɠɛ ɓɔɠɔ ma è-yiimaʋɛ:
\q ‹Nà ɠa gè ɓɔɠɔ ɠaazu!
\q Gè la ɠɛa ga poanza eyɛsu pɛ,
\q gè la ʋalaga dòinti ma pɛ!›
\q
\v 9 Niima nimiza vaa felegɔiti
\q ta zeeli è ma ʋɔɔma folo ɠila nɔ,
\q è ʋala è-lointi ma, è ɠɛ ga poanzai.
\q Naati ta vɔɔɠu è ʋa ga ɲɔuɗa,
\q anɛɛ ɗa-zoɠolai pɛ su ta ɗa-ʋotedai ma zobogi pɛ, è kɛɛzu.
\q
\v 10 È ɠigi loni ɗa-zuɲɔulai ʋa,
\q è ɗa ɠɛ ma: ‹Nu nɔpɛ ge la kàazu!›
\q Kɛlɛ ɗa-ɠimalai ta ɗa-ɠeleɠelegiti ka ɗɔungi zeɠea ma.
\q È ɠɛni bosu è-yiimaʋɛ ga:
\q ‹Nà ɠa gè ɓɔɠɔ ɠaazu!›
\q
\v 11 Maanɔɠɔi ɠa zei è ma,
\q nii è la zooga è ʋa seɠe ɓɔɠɔ ʋa,
\q nimizai ɠa lɔ è ɠɔba,
\q nii è la zooga è ʋa ɠula su,
\q faaɓalakalagi zeeli è ma ga kulafilibai,
\q è-ɠi ge la ba.
\b
\q
\v 12 «Ɠaaɓa deɠɛmu ɗa-zoɠo vaiti ma,
\q ta ɗa-ʋote faiti è ti ɠɛɛzu.
\q È ɓɔlɔni naati kala fai zu è-ma loungo yeei zɔli,
\q kitogi zu ga ɗa ʋaazu tɔnɔ sɔlɔɔsu su,
\q è ɠɛ ga nui gola ɠaazumaayikiai.
\q
\v 13 È ɓɔɠɔ ɓɔlɔni ga ungaiziɛ nuiti gaazaɠa fai,
\q ti ʋaana, ti è ɠizo,
\q tɛi ti geeɠɔlɔgi zeizeizu su,
\q ti wɛlɛ somideɠaiti ba ta alugi,
\q alu to daa ɠilagila ti ɗa faiti bo,
\q ti ʋaazu ɠɛɛzu ga ɗe.
\b
\q
\v 14 «Wɛlɛ miná, ti pɛ ti ɠɛa
\q eɠɛ daazaɠagi abui galazu.
\q Ti la zooga pɛ ti ʋa ti-yɛnvui ɠizo abuzogi ma,
\q é la ga daaɠoli wo abu go nɔ,
\q tutu zu abui nɔ nu a zei koba!
\q
\v 15 Wɛlɛna ti ɠɛʋelei ʋa, niiti è ɠɛni ɓɔlɔzu ti ʋɛ,
\q è ʋoluzeini ti ʋa, è-ma loungo yeei zɔli.
\q Ti ɠɛa ga teʋeteʋe nuiti,
\q tanɔpɛ ge la zooga é ʋa è ɠizo!»
\c 48
\s Faa niinɛiti ma wooi wo fai
\q
\v 1 À woilo nii ma, Zakɔɓe ná-nuiti,
\q wɔiti Izilayɛle laaseigi ʋɛai wo ʋa,
\q wɔiti wo ɠulaai Zuda mavofodai zu.
\q Wa konai wosu Ɠɔoɠɔ GALAGI laaseigi zu,
\q wa Izilayɛle ná-GALAGI valizu,
\q kɛlɛ wo la kɛɛzu gaamai zu ta telebodai!
\q
\v 2 Wo ɓɔɠɔ laasei pɛa ga taa ɲadegai zu nuiti.
\q Wɔi wo ʋoluzeiɗai Izilayɛle ná-GALAGI ʋa,
\q nii daa ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii.
\b
\q
\v 3 «Faiti ti leʋegai kaite suɠooza,
\q gè naati boni wo ma.
\q Gè ti laazeelini wo ma,
\q gè wo loo ɠisu é lo ti ʋa.
\q Gaamanɔ gè botii ɠɛɛni,
\q ti pɛ ti ɠɛɛni.
\q
\v 4 Gè kwɛni ga wa-vai ɓaaʋɛ,
\q è-ɠɔgi ɠɛɛʋɛ eɠɛ kɔlu lukpɔi,
\q è-loʋalaʋɛ ɠa ga kɔlu ɓɔigi.
\q
\v 5 Kaite gè niima vaiti boni è ma ná luɠɔ,
\q gè ti woni, è ti mɛni, aisa ti ʋa ɠɛ,
\q naa ɠa a kɛ è mina ɠɛ ma:
\q ‹Nà-kɔɔɠɔ ganigi ɠa é niima vaiti kɛai,
\q nà-vololibai ɓaa nà-kɔlu ɠaawuungai ɠa é ma leveiti feeni.›
\q
\v 6 È mɛnini ga pagɔ, wɛlɛ ga ɠaazuʋɛ,
\q ti pɛ ti ʋilɛga su.
\q Wa ɓalaa wo la daazeelia?
\q Nà ga faa niinɛiti bo è ma, ti lɔɔɠuai,
\q è la ti ɠwɛɛ.
\q
\v 7 Ti ɓɛtɛa nɔ ɠa niizu, é la ga kaite,
\q eyɛsu za voloi è la ɠɛni dɛ ta mɛnini, é ʋa wo,
\q è ʋa zoo ɠɛɛzu ma: ‹Gè ɠɛa niina kwɛɛ!›
\q
\v 8 Ɓa, è la ɠɛni ta mɛnini,
\q è la ɠɛni tanɔpɛ gaaɠaani kaite,
\q ta la looni è woizu.
\q Mazɔlɔɔ gè ɠɛni è ɠwɛɛ,
\q gè è ɠwɛɛni ga yaava nui.
\q Ungo, è-laasei ka ga:
\q ‹Zɛgai dee ɠoozu é ɠɛ ga kololala nui!›
\q
\v 9 Kɛlɛ tɛi gè ga GALA,
\q gè nà-ziiɠaawanai zuzoni.
\q Nà-lɛbiyai maaʋele ma, gè ɓɔɠɔ zo,
\q gè mina è-ma zuwu ɠaaleʋe.
\q
\v 10 Gè è ʋoluɠulaa,
\q é la ga walii ɠaawuun faa,
\q ungo, maanɔɠɔi ma liɠii ɠa gè è ʋoluɠulaai su.
\q
\v 11 Nà-nɛɛbɛi maaʋele ma,
\q nà ɓɔɠɔi nà-nɛɛbɛi vaa ɠa gè kɛɛzu ma,
\q mazɔlɔɔ gè la zooga gè ʋa va bu,
\q ga tɔ̀ɠɔi ʋa ɠoloɠolo.
\q Lɛbiyai a ve bɛ̀, gè la zooga gè ʋa va bu,
\q naa ʋa ve taɠili bɛ.
\b
\q
\v 12 «Woilo gòoi ma, Zakɔɓe mavofodai,
\q Izilayɛle, ɗɛi gè è lolini,
\q nà ɠɛʋele ma yeenɔpɛ,
\q nà ga ma mɔungi
\q nà ga ma ɠaaɓelagi ɓalaa.
\q
\v 13 Nà ɓɔɠɔi zèeiti ka gè zooi ɓɛtɛni la,
\q zèezai ɠa gè geeɠɔlɔgiti kpɛtɛni la,
\q nà ti lolina, ta ɗa ʋa ʋɔɔma, ti ɓɔɠɔ lɛ.»
\b
\q
\v 14 Wo pɛ à ɠaalɛ ba, wo woilo!
\q Ɓɛ ɠa é ti zaama, é niima vaiti boni ti ɠɛɛzu?
\q Zɔi Ɠɔoɠɔ GALAGI nɛai ʋɛ,
\q naa ɠa é ʋaazu ziima vaiti kɛɛzu Ɓaɓilɔne laalɔɠɔma,
\q zeei ɠa wuzeɠe Ɓaɓilɔne nuiti daalɔɠɔma.
\b
\q
\v 15 «Nà ʋe, nà ʋe de, gè ɓɔɛni,
\q nà ɠa gè tolini, gè ʋaa la.
\q Nà ɠɛ ga zaɓu zeavaiti suɓɛtɛ.
\q
\v 16 À maaɓuɠa bà, wo nii mɛni!
\q Kaipa tɔɔzeizu gè la ɓɔɛni dɔɔɠuzu,
\q niima vaiti tɔɔzei yeei gè ɠɛni ná.»
\b
\q Niizu, Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI tèʋegɛ ga ná-Zɛnvui.
\s Nii GALA wɔinɗai la
\q
\v 17 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa,
\q è Unmɔɔ Nui, Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai:
\q «Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-ƓALAGI,
\q nà è ɠalasu ɗa-ɠulanuma vai ma,
\q gè pelei lɛ ga ɗe, nii maanɛai è ziɛ la.
\q
\v 18 Ee, ni è ɠoloni ga pagɔ nà-deveiti bɛ!
\q Ɗa-yiilɛigi a la ɠɛ yeizu eɠɛ ziɛ wolai,
\q da-lelebodai ɠɛ eɠɛ kpoloɗɛi ma lakpatakpagiti.
\q
\v 19 È-mavofodai ɠa mɔin, eɠɛ ɲaɠaegi é kpoloɗɛi laaʋɛ,
\q daaseigi ɠaa la ʋalaga ba,
\q é ʋa ɲɛɛlɛ gàazu pɛ!»
\s Kulaai wo fai Ɓaɓilɔne ʋa
\q
\v 20 À ɠula Ɓaɓilɔne ʋa!
\q À ɓizɛ Ɓaɓilɔne nuiti ba!
\q À ɠoozunɛ, wo zeze ga ma wooi!
\q À daazeeli, wo faza ɠoozamaʋɛti, eyɛsu zou ɓela ga,
\q wo ɠɛ ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-botiɠɛ nui Zakɔɓe unmɔɔga.»
\q
\v 21 Siɛgi zu é loni la ti luɠɔ,
\q ti ɗa ziɛ teʋebai zu,
\q kpɔɔle wɔin la ɠɛni ti ɓɔlɔni,
\q mazɔlɔɔ é ziɛi ɠulani ti ʋɛ fasai ʋa,
\q é kɔtu wolai ʋalini su, ziɛi zulu.
\q
\v 22 Kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ:
\q «Ziilɛi ge la faa ɲɔu ɠɛ nuiti bɛ pɛ!»
\c 49
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-botiɠɛ nui,  //  nii é ga zii ɠiligiti ta-wozakalagi
\q
\v 1 Wɔiti wo zeini ziɛ zaama yooiti ta kpoloɗɛi laaʋɛ yooiti su, à woilo gòoi ma!
\q Nuɓusɛiti wo ɠoozamaʋɛti, à woilo gòoi ma!
\q Gè yɛni dèe ɠoozu, Ɠɔoɠɔ GALAGI tòli,
\q é dàaseigi woni, aisa gè ʋa zɔlɔɔ.
\q
\v 2 É dàawooi ɠɛɛni ga boɠa zɔkpɔi gaaliai,
\q toɠa dɔ̀ɔɠuzu zeei ma niinigi wu.
\q É kɛ̀ɛni ga mɛɛn ɠaazoɓagi,
\q é dɔ̀ɔɠuni ná-mɛɛn ʋili ɓɔlɔi zu.
\q
\v 3 É ɠɛni mà: «Ɗɛi è ga Izilayɛle, ɗa ga nà-botiɠɛ nui,
\q nii gè nà-lɛbiyai pɛ kulazu kɛlɛma ga tɔun maaʋele.»
\q
\v 4 Anɛɛ naa ʋe, nɔ̀un gè ɠɛni:
\q «Gè ɓɔlɔni nɔ fuun,
\q é nɔ ga faa ɲaka lein nɔ,
\q ungo, tooya vaa nɔ ɠa gè suvikɛi ʋuai ya la.
\q Kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɓaazu nà-tɔnɔgi maazu,
\q nà-kulanumai ɠa nà-GALAGI ʋɔ bɛ.»
\q
\v 5 Niizu Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɓɔɛzu,
\q tɔ ɠa é kpɛ̀tɛni dèe ɠoozu, gè ʋa ɠɛ ga ná-botiɠɛ nui.
\q Toɠa pɔ ga gè ʋa ga Zakɔɓe mavofodai tɔun pɔ,
\q gè Izilayɛle nuɓusɛiti gaalɛ ba tɔun koba.
\q Gè maamusɛi zɔlɔɔni Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu,
\q mazɔlɔɔ nà-GALAGI ɠa é ga nà-zobogi.
\q
\v 6 É boni ga:
\q «È la ɠɛɛzu ga nà-botiɠɛ nui
\q Zakɔɓe ná-bolodamaiti buzeɠe vai nɔ ma,
\q ɓaa niiti gè ti makɛgai Izilayɛle nuiti su,
\q naati gaalɛ ba vai nɔ ma pɔ̀ bɛ.
\q Nà è losu, è ɠɛ ga zii ɠiligiti ta-wozakalagi,
\q nà-kizo fai ʋa ɠula kɛlɛma, eyɛsu zou ɓela ga.»
\b
\q
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa,
\q nii é Izilayɛle unmɔɔsu,
\q é ga ná-GALA Ɲadegai, toɠa ɓɔɛzu è ʋɔ,
\q ɗɛi è ga nui ti wɔinzeɠezu,
\q nuiti ti ɗa ɓaaɠula ma,
\q ɗɛi è ga deve wo nuiti ta-luɔi:
\q «Masagiti ta è ʋɛtɛ,
\q ti wuzeɠe ta-masa kpɔkpɔgiti ga.
\q Siɛgi zu kundiɠiiti ti è ʋɛtɛsu da, ta nɔkɔ è wu,
\q ga ti Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi, nii é ga wooɠɛɠila nui,
\q ungo, Izilayɛle nà-GALA Ɲadegai, é yiimazeɠeai ga ɗe.»
\s Izilayɛle zei ʋele ɓɛtɛ vai ʋolu
\q
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:
\q «Gè è wooɠaaʋoteni yeeɠɛɠala ʋagɔi,
\q kizogi ma voloi gè ɓɔni è ʋa.
\q Nà è makɛ, gè è zei ʋele ɓɛtɛ,
\q è minazeɠe kɛ nuɓusɛiti bɛ,
\q è zooi unbuzeɠe,
\q zou ɲadegai ʋɛti náti koloɠologai,
\q è naama yooiti gaaɠwɛ,
\q
\v 9 ga è ɠɛ kasoɠa nuiti ma: ‹À ɠula,›
\q ta niiti ti kpidii zu: ‹À ɓɔɠɔ lɛ!›
\q Ta ɠɛ eɠɛ togani ɓulugiti,
\q ti-laamiizuʋɛ ga pele ɠobaʋɛ,
\q ti ti-ɠɔnɔgi zɔlɔɔ gizeiti ma.
\q
\v 10 Pului la mɔ ti zoga ɓaa kpɔɔle wɔin.
\q Diegi é teʋebai zu ta foloi, naati ti la ti ɠalaa,
\q mazɔlɔɔ zɔi é ti nɛai ʋɛ, naa lo ti luɠɔ,
\q é li ga tiye ziɛungiti pɔ bɛ.
\q
\v 11 Nà nà-gizeiti pɛ falibo, ti ɠɛ ga peleiti,
\q nà-peleiti buu ɠa zeɠe, ti ɠaaɠooza.
\q
\v 12 Wɛlɛ tiya ɠanu ti ʋaazu.
\q Ta zeɠezu ɠoozama,
\q tanigaa lɛkpɛmaʋɛ nu ɠɔʋɛzuʋɛ,
\q tanigaa folo liizu ʋelei, ti ʋa kpoloɗɛi ɠa,
\q tanigaa lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ,
\q ti zeɠe Ezipete yooi zu.»
\b
\q
\v 13 Geeɠɔlɔgiti, à wa-ɠoozunɛɛi ɠula kɛlɛma!
\q Zooi, ɠɛ koozunɛɛi zu!
\q Gizeiti, à ɠɔkɔ ga koozunɛɛi!
\q Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-nuɓusɛiti gaanɛɛnɛa,
\q ná-nuiti ti maawɔinɗai, é ti maawɔinɠaa.
\b
\q
\v 14 Siyɔn ɠa ɠɛɛzu ma:
\q «Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛlɛ bà,
\q Màliɠii yeema mà!»
\b
\q
\v 15 «Anzanui ɠa yeema nɛi ná-doun ɲɛgi ma, é kulazu su?
\q Toɠa ɓe ná-doin nɛɛzuʋɛ é sɔlɔɔgai?
\q Anɛɛ ni doun deeiti ta yeema ti-lointi ma,
\q gè la yeema è ma pɛ!
\q
\v 16 Wɛlɛ gè è-laaseigi zɛʋɛa zèaʋɛti,
\q ɗa-ziɠigiti ta gàazu yeenɔpɛ.
\q
\v 17 Zɔiti ti ʋaazu è losu ʋolu,
\q naati gaazuvilɛʋɛ ga ti ʋa,
\q zɔiti ti è woloni ta zɔiti ti è ɠoloɠoloni,
\q naati ti lia, ti maaɠooza è ʋa.
\q
\v 18 Ɠaazu wuzeɠe, è wɛlɛ è-maaɠoolii zu,
\q ti ɠaalɛa ba ti pɛ, ti ɗa ʋa è ʋɔ bɛ.
\q Eɠɛʋelei gè vulua la ga ɠite,
\q ɗa ti loo ɠɔba, eɠɛ kɔbu ani ʋagɔi,
\q è ɓɔɠɔ maaɠili ga tiye, eɠɛʋelei anza ɓeai a ɗa ná-saamaɠiligi ɠili la,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\q
\v 19 «Mazɔlɔɔ ɗa-yooi koloɠolo suɲakai, gaaʋalagai ba,
\q su ɠa lɔizu ɗa-nuɓusɛiti ma,
\q zɔiti ti ɠɛni loozu è ma,
\q naazu naati ti ʋelaa, ti maaɠooza è ʋa.
\q
\v 20 Ɗa è-lointi goomɛni ʋolu,
\q niiti è ɠɛɛzu, è ʋalani ti ma, ti ɗa ɠɛ ʋolu:
\q ‹Adaʋɛ tɛi wola lɔiʋɛ gi ma.
\q Seizu ve gi ya, ʋɛ gá zei ná!›
\q
\v 21 Ɗa ɠɛ ɓɔɠɔ ɠaazaɠasu naazu ga:
\q ‹Ɓɛ ɠa deɠɛmu é niima lointi pɛ sɔlɔɔgai bɛ̀?
\q Gè ʋalani dòinti ma,
\q ki ge la ɠɛa na ga nà taɠili sɔlɔɔ,
\q ti kpɛ̀ɛ, gè li duɔlai zu kɛlɛbai zu.
\q Ɓɛ ɠa é niiti kulani su?
\q Nà ɠila nɔ ɠa gè ɠɛni ʋa,
\q niiti ma, mini ɠa ti ɠɛni ná?› »
\b
\q
\v 22 Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:
\q «Nà yeelɛɛzu zii ɠiligiti ma,
\q gè poogi lɛ ga nuɓusɛiti,
\q ta è-loun zunuiti pɛɛ yiila, ti ʋa ga tiye,
\q ti è-loun anzanuiti zei ɠɔma, ti ʋa ga tiye.
\q
\v 23 Masagiti ta ɠɛ ga è-lointi kala nuiti,
\q masagiti ti-loun anzanuiti ti ɠɛ ga ti ɠulasu nuiti.
\q Ta nɔkɔ è wu, ti unpilɛ zooi ma,
\q ti è ɠɔɠɔa zaʋalagi ma vufiligi ɠɔmɔ.
\q Ɗa suɠwɛɛ naazu ga nà ɠa gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q zɔiti ta ɠito bà, ti la unfega pɛ.»
\b
\q
\v 24 Kɔɔɠuluɓai ná-kɔɔzoganii,
\q naa ɠa zoo ɠulazu zea nɛi ɓaa?
\q Fɔɔnɛ nui ná-kɔɔ luɔi,
\q nu ɠa zoo nɛi é kula zea ɓaa?
\q
\v 25 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:
\q «Ungo, kɔɔɠuluɓai ná-kɔɔ luɔi ɠa ɠula zea,
\q fɔɔnɛ nui ná-kɔɔzoganii ɠa ɠula zea.
\q Nà ɓɔɠɔ ɠa gè è zakpe nui zakpesu,
\q gè è-lointi unmɔɔ.
\q
\v 26 Nà ɓɔi è zili nuiti da,
\q ti ɗa ɓɔɠɔ ma zuai mi,
\q ti ti-ɲamai ɓɔle, é ɗa ti zo eɠɛ dɔɔ niinɛi.
\q Nuɓusɛi pɛ ka kwɛɛ naazu ga
\q nà ɠa gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, è Ɠizo Nui,
\q è Unmɔɔ Nui, Zakɔɓe ná-Zɛbɛ-Su-ƓALAGI.»
\c 50
\s Vulu vai la ɠoloɠoloni  //  GALA ta Izilayɛle yɔɠɔzu
\q
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:
\q «Mini ɠa vulu zaa zɛʋɛi ná,
\q é dɛɛzu ga gè wo-lee ʋilɛni?
\q Ɓaa mu màaɠuye nui ɓɛ ɠa gè wo ʋɔdini ma ga duɔi?
\q Wɛlɛ wa-vaaɠaaza golaiti ka wo ʋɔdini su,
\q wa-lɔ koloɠologiti ka ti ɠɛni ga wo-lee ná-kɛlɛba zaɓui.
\q
\v 2 Siɛgi zu gè ʋaani la,
\q lee vaa zu gè la ɠɛni nu ɠaani?
\q Siɛgi zu gè toligi woni da,
\q lee vaa zu nu la ɠɛni gòoɠaaʋoteni?
\q Zèei ɠa kpuɠaai mu ɓaa nu unmɔɔ fai zu?
\q Zobo ka é la bɛ̀, gè ʋa nu unmɔɔ ɓaa?
\q Nà zelilo daa ɠilagi, nà ɗa kpoloɗɛi vɔ su.
\q Nà ɗa ziɛ wolaiti fɔ, naa ɠɛ ga teʋebai,
\q ti wu ɠaleiti ti luula ga ziɛ ʋalagi,
\q ti za ga kpɔɔle wɔin.
\q
\v 3 Nà ɗa seɠe lɛigi loo geeɠɔlɔgi ɠɔba,
\q gè saa wɔlɔ wo seɠei ɠɛ ga ná-pɛɛmazeɠei.»
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-botiɠɛ nui
\q
\v 4 Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI kàlagɛ ga nii maanɛai gè bo,
\q ga gè kwɛɛ wooiti nà ti wo,
\q gè zoo ɓɔsu zɛbɛsulala nui ʋa ga tiye.
\q Toɠa ɗa màaloɠa sobu-o-sobu,
\q é kàla ʋolu ga goilogi,
\q eɠɛʋelei kaladopoiti ta ɗa woilo da.
\q
\v 5 Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa kàlasu ga goilogi,
\q nɔ̀un nà, gè la tɔun sakpesu,
\q gè la ɠalesu ma ga ʋoluʋelei.
\q
\v 6 Gè pòluʋɛ veeʋɛ doɠa nuiti zea,
\q gè kòmagiti fe kpɛlɛi lɔɔɠula nuiti zea.
\q Gè la ɠɛni gàazuʋɛ lɔɔɠuni daaɗɛ ʋuumai ʋa ta poomugiti.
\q
\v 7 Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ɓɔsu bà,
\q naa ɠa é ba, poomu gooiti ti la faa ɠɛa ga ze,
\q naa ɠa é kɛɛzu gè gàazuʋɛ ɓaazu eɠɛ kɔtui,
\q mazɔlɔɔ gè kwɛɛ, gè la lɔa unfegi zu.
\q
\v 8 Maliɠii ɠa kòba, toɠa nà-gaamai ve zèa.
\q Ɓɛ ɠa é pɔ é kpɔɛlaalɛ bù?
\q De ɠula lɛɛ kɛlɛma!
\q Ɓɛ ɠa é pɔ é ɠɛ ga sàkpe nui?
\q É ʋaa lɛɛ, é lo gàazu!
\q
\v 9 Wɛlɛ Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ɓɔsu bà,
\q ɓɛ ɠa deɠɛmu a pèelala?
\q Sìli nuiti pɛ ta wɔlɔzaɠa eɠɛ seɠe zaɠai toai ya,
\q ɓaɠaɓaɠaiti ti ti mi.
\q
\v 10 Ta ɠa wo zaama nɛi ɓaa,
\q é luazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q é ɗa woilo ná-botiɠɛ nui wooi ma?
\q Nu-o-nu é kpidii zu,
\q wozakala ko pa ge la zea,
\q é ɠaliva Ɠɔoɠɔ GALAGI ma,
\q é ʋoluzei ná-GALAGI ʋa!
\q
\v 11 Wɔigiti wo abui ɠaazosu,
\q wo ɠɔɔzu ga mɛɛinti abui ba,
\q nii é wo maaɓɔunsu, toɠa ga nii:
\q wo ɓɔɠɔ abui ma zogi,
\q mɛɛinti wo abui ɠaazogai ti ʋa.
\q Wo-zalai ɠana Ɠɔoɠɔ GALAGI makɛgai wo ʋɛ,
\q wo zaazu nimizai zu!
\c 51
\s Abalaame mavofodaiti unmɔɔ fai
\q
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ ma:
\q «Wɔiti wo ɓizɛzu ga kizogi ɠaiziaa, wo ɠoloai bɛ̀,
\q à woilo gòoi ma.
\q À ɠaazulo dɛɛ fasai ʋa,
\q ʋɛ wo ɓɛtɛai ná ga kɔtui saɠaai,
\q à ɠigaiziɛ lɛɛ zeɠei tɔna su,
\q ʋɛ wo mɛɛngai, wo ɠula ná.
\q
\v 2 À wo-ɠɛɛ Abalaame ʋɛtɛ dɛɛ,
\q ta Sala é wo ɠaazulaai eteai ma.
\q Gè Abalaame loligai ma,
\q doun la ɠɛni dɛ zea.
\q Gè tuya looni bɛ názu,
\q gè mavofoda mɔinmɔin fe zea.»
\q
\v 3 Siyɔn maawɔin Ɠɔoɠɔ GALAGI zoni,
\q ta adaʋɛti ti ɠoloɠoloni.
\q Ti-zeizuʋɛ ʋɛ ná ɲakaai,
\q toɠa naa ɠɛ ga Edɛn,
\q niima zou vɔɔi tɛi ka ɠɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-kpelei zu.
\q Koozunɛ wolai ɠa a ɠɛ ná,
\q ta maamusɛ wuyeiti ta gɛingɛin ganiiti gooi.
\b
\q
\v 4 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ ma:
\q «Nà-nuɓusɛiti, à woilo gòoi ma,
\q nà-zooi, woilo gòoi ma.
\q Nà ɠa gè tɔgi zeizu,
\q nà-tukpɔɠaaleʋei ɠa é ga wozakalagi nuɓusɛiti pɛ bɛ.
\q
\v 5 Ungo, nà-telebo fai maaɓuɠaa,
\q nà-kizo fai ʋa ɠula kɛlɛma,
\q nà nuɓusɛiti tukpɔɠaaleʋe.
\q Ziɛ zaama yooiti ta kpoloɗɛi laaʋɛ yooiti ta ɠito bà,
\q ti ʋoluzei nà-zobogi ʋa.
\q
\v 6 À wɛlɛ maazu ʋelei geeɠɔlɔgi ʋa,
\q naa ʋolu wo wɛlɛ buu ʋelei zooi ma.
\q Geeɠɔlɔgi ɠa ɲɛɛlɛ eɠɛ duului,
\q zooi wɔlɔzaɠa, é loo ya eɠɛ seɠei,
\q gaa nuiti undaaʋili eɠɛ diiliiti.
\q Kɛlɛ kizo fai gè ʋaazu la,
\q naa ɠa yɛ ná ɠɔ,
\q kwɛ ge la ɠɛa nà-kɛɛwotii ma lelebodai ʋa.
\b
\q
\v 7 «À woilo gòoi ma,
\q wɔi wo faa zɔlegai ɠwɛɛ.
\q Ee, nà-nuɓusɛiti, wɔiti wo nà-tɔgi wo-yiimaʋɛ,
\q à mina lua nuɓusɛiti ta-ɲɛɛɠulasui ʋa,
\q ta-ɓaaɠulamai mina wo zuɓali pa.
\q
\v 8 Mazɔlɔɔ ɓaɠaɓaɠaiti ta ti mi eɠɛ seɠei,
\q fɔfɔiti ti ti mi eɠɛ baala deɠa zeɠei.
\q Kɛlɛ nà-telebodai ɠa yɛ ná ɠɔ,
\q nà-kizo fai ɠaa ɠa wɔɔlɔ,
\q yeeɠɛɠalai zu nuiti pɛ bɛ.»
\s Wuun, Maliɠii
\q
\v 9 Wuun, wuun!
\q Ɓɔɠɔ maaɠili ga zobogi, Ɠɔoɠɔ GALAGI yeei!
\q Wuun, eɠɛ wɔlɔwɔlɔi ma voloiti,
\q ga wɔlɔwɔlɔi ɠɛʋele nii teʋegai na!
\q Ɗa la ɠɛni de ɓaa, è ʋa ɠɛni Ezipete yooi woloni,
\q è ʋa kpoloɗɛ wu zua wolai naa zuɓota?
\q
\v 10 Kɛbɛ ɗa ɠa è kpoloɗɛi vɔɔni su,
\q zeɠe zɛbɛlɛgi zu ɗɛiti pɛ?
\q Kɛlɛ ɗa ɠa è pelei laani kpoloɗɛi ɓomaʋɛ,
\q nii a kɛ ɗa-nuɓusɛiti è ti unmɔɔni,
\q ti zoo ti leʋe?
\q
\v 11 Zekana é la, zɔiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ti unmɔɔgai,
\q ta ɠale ma, ta zeeli Siyɔn ga pilɛ sɔlɔɔ guyeiti.
\q Ɠɔoɠɔ koozunɛɛi ɠa ti-ɠaazuʋɛti folo,
\q ta undaanɛɛi ta koozunɛɛi zɔlɔɔ,
\q ziiɓɔlɔi ta gaazuɠili vaiti maa ɠa ɠooza ti ʋa.
\s Nà-nuɓusɛiti, leeni ɠa wo luazu ba?
\q
\v 12 «Nà ʋe de, nà ɠa gè wo ɠaanɛɛnɛzu.
\q Leeni ʋe de ɗa lua nui ʋa, é ʋaazu zaazu,
\q nuɓusɛi ti ɠa ɠɛʋele ta tufai?
\q
\v 13 È yeema deɠɛmu Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, é è ɓɛtɛni,
\q é geeɠɔlɔgi zuvieni,
\q é zooi ma wuulaagiti da?
\q Folo-o-folo è zasu ɗa ɓali ga duai,
\q tɔɔzei nu ɲɔi ná-ziiɠaawanai ʋa,
\q é dɛɛzu ga toɠa ɠɛʋele ɓɛtɛzu,
\q é ʋa è ɠoloɠolo?
\q Mini ɠa nu ɲɔi ná-ziiɠaawanai ná?
\q
\v 14 Nágo ʋe na, kasoɠa nui ʋa ɠula kasoi ɠa.
\q É la zaa ná-kasoi ɠa,
\q é la ʋalaga ná-daamianigi ma.
\q
\v 15 Nɔ̀un nà, nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-ƓALAGI,
\q nà ɗa kpoloɗɛi ɲiikpisu,
\q eyɛsu ma lakpatakpagiti tugi ɠula.
\q Dàasei ka ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii.
\q
\v 16 Gè dàawooiti pua è-la,
\q gè zèe ma niinigi zɛlɛ è maazu,
\q nɛ̀i gè geeɠɔlɔgi zuvieni,
\q gè zooi ma wuulaagiti kpɛtɛ,
\q gè ɠɛni Siyɔn ma: ‹Nà-nuɓusɛi ɠa ga ɗe!› »
\s Zeluzalɛme ɠa wuzeɠezu
\q
\v 17 Wuun, wuun! Wuzeɠe, Zeluzalɛme,
\q ɗɛi è ɓɔɔleai ga ziawɔi daavegai ga ziiɠaawanai,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI feai è ya,
\q ungo, è ɓɔɔleni ga gaazulati ɗaawɔi,
\q eyɛsu é zeeli kpogi zu.
\q
\v 18 Doun zunuiti pɛ è ti zɔlɔɔgai,
\q tanɔpɛ ge la ti zaama, é ɓɔni è ʋa.
\q Doun zunuiti pɛ è ti ɠulasu,
\q tanɔpɛ ge la ti zaama, é è zuzoni.
\q
\v 19 Maanɔɠɔ vaa zeizu felegɔ ɠa seeliai è ma:
\q faa zuɠoloɠologi ta nimizai, pului ta kɔɔi.
\q Kɛlɛ ɓɛ ɠa a è maaɓeeloo?
\q Ɓɛ ɠa a è ɠaanɛɛnɛ?
\q
\v 20 È-loun zunuiti dɔtɔzuleʋea,
\q ti laani taazuʋɛ zooi ma pele ɠobaʋɛti,
\q eɠɛ goegiti ti ɠɔai ga balii.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI yiiɠaawanaai ti ma,
\q ti ɗa-ƓALAGI ná-zelilomai laawu.
\q
\v 21 Naa ɠa é ba, woilo nii ma, maawɔin nui,
\q ɗɔungi zeɠeai ma, kɛlɛ dɔɔi maaʋele laade!
\q
\v 22 Ɗa-ƓALAGI, Ɠɔoɠɔ GALAGI, è-Maliɠii wooi ɠaa,
\q zɔi é ʋaazu ná-nuɓusɛiti maalobosu:
\q «Gè gaazulati ɗaawɔi ɠulaa è ya,
\q è la mɔ ɓɔɔlea pɛ ga ziawɔi daavegai ga nà-ziiɠaawanai.
\q
\v 23 Mazɔlɔɔ nà seizu è zili nuiti zeaʋɛ,
\q tɛi ti ɠɛni ɠɛɛzu è ma:
\q ‹Laaʋɛ, gi ziɛ è ma!›
\q È è-ʋoluʋɛ ɠɛ eɠɛ zooi,
\q é ɠɛ ga pelei ziɛ wo nuiti bɛ.»
\c 52
\s Zeluzalɛme ʋuu vai ʋolu
\q
\v 1 Wuun, wuun, Siyɔn, ɓɔɠɔ maaɠili ga ɗa-zobogi!
\q Ee, Zeluzalɛme, taa ɲadegai, ɗa-vɛti zeɠeiti too ɠɔba!
\q Mazɔlɔɔ wɛɛinti, kɔzɔba nuiti, tanɔpɛ kɔɠɔ la mɔ ʋilɛga è ʋɔ bɛ si.
\q
\v 2 Ee, Zeluzalɛme, fufiligiti kpale ɓɔɠɔ ma,
\q wuzeɠe, è zei!
\q Ee, Siyɔn nuɓusɛi, ɗɛi è ga kasoɠa nui,
\q ɓɔɠɔ ɠula galuiti su, ti è ɠɔgi ʋa.
\q
\v 3 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:
\q «Wo ʋɔdini ga duɔiti, wali vaa la ɠɛni su,
\q wa unmɔɔgi zɔlɔɔsu, wali vaa la ba ɓalaa.»
\q
\v 4 Mazɔlɔɔ Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:
\q «Tɔɔzeizu mɔunpa, nà-nuɓusɛiti ti liini seikɔɠɔmai zu Ezipete yooi zu,
\q ti ɓɔɠɔ maaʋela ná.
\q Naa ʋolu Asiili nuiti ti ti maanɔɠɔ, un ge la ba.
\q
\v 5 Za voloi zu, leeni ɠa nà kɛ?»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\q «Nà-nuɓusɛiti ti zoni, wali vaa nɔpɛ taade,
\q ti ɠɛ ga kasoɠa nuiti.
\q Ti zili nuiti ti pilɛ zɔlɔɔni ti ma,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\q «Yeenɔpɛ ti ɗa ɲɛɛɠula dàaseigi zu.
\q
\v 6 Naa ɠa é ba, nà-nuɓusɛiti ta kwɛɛ
\q ɓɛ ɠa é ga ze.
\q Naama volo ná, ta kwɛɛ ga
\q nà ɠa gè ɠɛni ma: ‹Nà ɠaa!› »
\s GALA ka unmɔɔgi wosu
\q
\v 7 Pagɛ gola ga nu wɛlɛ keelai ʋa, é gizeiti ma,
\q é ɗa ʋa ga woo niinɛ ʋagɔi,
\q é ziilɛi fai laazeelizu,
\q é ɗa undaanɛ vai wo,
\q é ɗa zeze ga kizogi ma vai,
\q é ɗa ɠɛ Siyɔn ma: «Ɗa-ƓALAGI ɠa masadai ɠɛɛzu.»
\q
\v 8 Ɗa-laa makɛ nuiti gooi ɠana!
\q Ti pɛ ti wooɠulaa ʋɔɔma,
\q mazɔlɔɔ ti kaa ga ti-ɠaazuʋɛ
\q ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa ʋolu Siyɔn.
\q
\v 9 Wɔi wo ga ada ɠoloɠologaiti Zeluzalɛme,
\q à wooɠula, wo wa-ɠoozunɛɛi ɠula kɛlɛma ʋɔɔma!
\q Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-nuɓusɛiti gaanɛɛnɛa,
\q é Zeluzalɛme unmɔɔ.
\q
\v 10 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-zobogi ta ná-ɲadedai ɠulaa kɛlɛma
\q zii ɠiligiti pɛ gaazu,
\q eteai ɠwɛmaʋɛ pɛ ka ada-ƓALAGI ná-unmɔɔ fai ɠa, é ʋaazu la.
\b
\q
\v 11 À li, à li, à ɠula ná ʋa,
\q à mina vɔɔɠu kɔzɔba ani nɔpɛ ba!
\q À zeɠe Ɓaɓilɔne taai tɛi su.
\q À ɓɔɠɔ ɲade,
\q wɔi wo Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi aniɲakaiti seɠezu!
\q
\v 12 Wo la ɠulazu ná ʋa ga gaazuvilɛ,
\q wo la ziɛzu eɠɛ pelaʋea,
\q mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa losu wo luɠɔ,
\q Izilayɛle ná-GALAGI ɠa ɠɛɛzu wo ʋoluʋɛ.
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-botiɠɛ nui ná-kpɔlɔiti
\q
\v 13 «Wɛlɛ, nà-botiɠɛ nui ɠa dituɠɔma sɔlɔɔ,
\q toɠa lɛ, é ɠɛ tosu wolaiti su,
\q toɠa lɛbiya wolaiti pɛ sɔlɔɔ.
\q
\v 14 Ná-fai ɠulani bɛbɛi viliba,
\q mazɔlɔɔ gaazulo pelei valiboni,
\q nu ɠaazulosu la ɠɛni la ba.
\q
\v 15 Kɛlɛ niizu, toɠa zii ɠiligiti ma mɔinmɔin ɲade ga ɲamai vazagai.
\q Masagiti daa ɠa vɔ ná-faa zu, ti la zooga ti ʋa ɓɔɛ,
\q mazɔlɔɔ ta naa ɠa tiya ɓɔɠɔi, nii é la ɠɛni woni ti ma,
\q ta naa ɠaaɠa, nii é la ɠɛni woni ti ma.»
\c 53
\q
\v 1 Ɓɛ ɠa é ɠidaaleʋea naa ma, nii ade mɛniga?
\q Ɓɛ ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-zobogi lɛa la?
\q
\v 2 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, botiɠɛ nui wɔɔlɔni
\q eɠɛ ani ʋɔnɔ niinɛi,
\q eɠɛ sapei é ɠulazu zou vɔɔi wu.
\q Ɠaazulosu la ɠɛni ba, ɓaa pasu nɔpɛ,
\q nii da zoo ɠaazulosu ba,
\q gaazulo pelei la ɠɛni ade ɛnɛkɛga.
\q
\v 3 Wɔinzeɠeni, nuiti ti ɠɛlɛ ba,
\q zunui é ɠɛni nɔ taɓai laawu, kpɔlɔi ɠuboni su,
\q é ɠɛ eɠɛ nui ti nu ɠaazulɔɔɠuzu ba.
\q Wɔinzeɠeni, ade la ɠɛni deveni ga ani nɔpɛ.
\q
\v 4 Tama, ada-ɓɔlɔiti ka é ti zeɠeni,
\q Ada-zoolɛiti ka é ti zeɠeai ga ɠasɔ.
\q Kɛlɛ de ɠɛni ɠisiɛzu ga GALA ná-doɠai ɠa é daawu ɠana,
\q é ɗa doɠa, é ɗa unfe.
\q
\v 5 Kɛlɛ ada-lɔ koloɠologiti faa ɠa ti bɔɔni su,
\q ada-vaaɠaaza golaiti faa ɠa ti suɠaleɠaleni la.
\q Maaɠoloi nii a la zeeli ade ma, de ʋa ziilɛigi zɔlɔɔ,
\q naama ɠasɔi laani tɔun unma.
\q Maawanani, naa ɠa é ade ɠɛdɛni.
\q
\v 6 De pɛ de ɠɛni ga teʋeteʋe nuiti eɠɛ baalagiti,
\q ɛsɛ ge ɗa li ga yiima ʋelei.
\q Kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI de pɛ da-vaaɠaaza golai laa tɔun unma.
\q
\v 7 Ti sopele ɲɔuni, é ɓɔɠɔmaayeini,
\q é la ɠɛni woo ɲɛ gila kpalaa boni.
\q Eɠɛ baala ziʋoi ti liizu la paazuʋɛ,
\q eɠɛ baalagi maaɠɛgai kpɔ loni maaleɠa leʋe nuiti kakala,
\q é la ɠɛni woo ɲɛ gila kpalaa boni.
\q
\v 8 Ti soni, ti tukpɔ, ti ná-fai ɠaaɓela,
\q kɛlɛ ɓɛ ɠa é yiizoolɛni ná-faa?
\q É leʋeni ga é ɠula vulu nuiti ta-eteai zu,
\q saai zeelini ma ná-nuɓusɛiti ta-lɔ koloɠologiti faa zu.
\q
\v 9 Ti maaɠuluni faa ɲɔu ɠɛ nuiti saama,
\q ná-kabai ɠɛ naavolo nui ʋɔ bɛ,
\q anɛɛ ni é la ɠɛni tooma ɠɛɛni,
\q ta kaipa dakɔlɔgiti ti la ɠɛni zɛɛ woni.
\q
\v 10 Kɛlɛ GALA ge vaani bu é vɔɔɠu ba ga kpɔlɔi.
\q Kpega ʋoluma ga ɓɔɠɔ ɠula ga faazuɓɛtɛ zalaɠai,
\q toɠa mavofodaiti ka, sii zu ɠa ɠooza gola.
\q Toɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI yiimai ɠɛ, é daazeeli mɛtu.
\b
\q
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma:
\q «Mazɔlɔɔ kpɔlɔi pɛ suzoga ʋoluma bɛ,
\q toɠa wozaɠa, undaanɛ.
\q Tɔɔzei nui ma mɔinmɔin ka kwɛɛ,
\q nà-botiɠɛ nui Telebogai ɠa ti pɛ kɛ ga telebo nuiti,
\q é ta-vaaɠaaza golaiti da ɓɔɠɔ unma.
\q
\v 12 Naa ɠa é ba, nà nɔnɔi ve zea bɛbɛ wolai naati saama,
\q ta kɔɔzoganii ɠaaɠwɛ ta zɛbɛsu nuiti,
\q tɔɔzei tɔ ɓɔɠɔi é ɓɔɠɔ lɔɔni saai zu,
\q é vaani bu, é ɠaalu tɔ koloɠolo nuiti saama,
\q mazɔlɔɔ é ma mɔinmɔin ná-kotoiti daani unma,
\q é faa ɲɔu ɠɛ nuiti maalogi woni.»
\c 54
\s Ziilɛi fai ma minazeɠegi Izilayɛle ʋɛ
\q
\v 1 Wooɠula ga koozunɛɛi,
\q ɗɛi è ɠɛni ga doun zɔlɔɔtala anzanui,
\q è la ɠɛni doun zɔlɔɔni!
\q Guyei loo ga koozunɛɛi, è wooɠula la,
\q ɗɛi è la doun ɠoozuwana woni!
\q Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI boni ga:
\q «Anzanui kɛlɛi wogai ba, ná-dointi ta mɔin,
\q é leʋe anzanui nɔnɔi ʋa, nii é zini bɛ.»
\q
\v 2 Ɗa-zeɠe ɠotai zuwɔɔlɔ,
\q è ta ʋili ɗa-landaiti su è-zeizuʋɛ,
\q mina naavoloi ɠaalu, nii ɗa kula!
\q Ɗa-zeɠe ɠotai ma ɠaluiti sumɛɛn,
\q è gulu ɠaazoɓagiti pilɛpele ɓɛtɛ!
\q
\v 3 Mazɔlɔɔ è maa ɠa wɔɔlɔzu adaʋɛ pɛ,
\q è-mavofodai ɠa zei zii ɠiligiti unda,
\q ti taa wola zuɲakaiti sulaave.
\q
\v 4 Mina lua pa, mazɔlɔɔ è la unfega,
\q mina unfe, mazɔlɔɔ ɓaa la ɠulaa è ma.
\q Kɛlɛ ɗa yeema è ma nu niinɛ yeei ma unfegi ma,
\q è-ɠi ge la mɔ loa ɓaaɠulamai zu è sɔlɔɔni,
\q è ɠɛai ma ga poanzai.
\q
\v 5 Mazɔlɔɔ è Ɓɛtɛ Nui ɠa é ga è-zinigi,
\q daasei ka ga: «Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii».
\q Tɔ ɠa é ga è unmɔɔ nui, Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai,
\q daasei ka ga: «Eteai pɛ ná-GALAGI».
\q
\v 6 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa è lolisu ʋolu
\q eɠɛ anzanui nii sinigi daalooni,
\q é lɔ ziizoolɛi zu, sinigi tolisu ʋolu,
\q tɛigi é ɠɛni ga naa ziɛpolu ɲɔɠɔi ma nu niinɛlai zu, kɛlɛ é ɠɛlɛ ba.
\q Naa ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ɗa-ƓALAGI bosu è ma.
\q
\v 7 «Gè ɠɛlɛni ɗa yeeɠɛɠala go laawu,
\q kɛlɛ nà-maawɔinɠaa wolai zu,
\q nà yeezeizu è wu ʋolu.
\q
\v 8 Ziiɠaawana wolai zu,
\q gè ɠɛlɛni ga gè mina è ʋɛtɛ, yeeɠɛɠala go laawu,
\q kɛlɛ nà-nɛɛbɛi maaʋele ma, nii kwɛ ge la ba,
\q nà è maawɔinɠaazu.»
\q È Unmɔɔ Nui Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é boga.
\b
\q
\v 9 «Toɠa zèa eɠɛʋelei Nowe ná-foloiti ti ɠɛni la,
\q gè ɠonani názu ga undaaʋili ɗɛi la mɔ ʋaa,
\q é ʋa eteai undaaʋili.
\q Zenɔ ɠana, nà minazeɠezu,
\q gè la mɔ yiiɠaawanaa è laalɔɠɔma,
\q gè la mɔ zeliloga è ma.
\q
\v 10 Anɛɛ ni gizeiti ta zeɠe losuʋɛti,
\q anɛɛ ni gize nɛmɛiti ta ɲiikpi,
\q nɛɛbɛi é zìimaʋɛ è ʋɛ,
\q é la valiboga eyɛsu pɛ,
\q minai gè seɠea ga gè ɗa-undaanɛɛi ɓɛtɛ,
\q é la valiboga pɛ.»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é boga,
\q ziimaʋɛ laavegai ga gaazumaawɔinɠai è ʋɛ.
\s Zeluzalɛme niinɛi
\q
\v 11 «Ee, taai maawɔinɗai, tɔngɔlɔ fiilɛi pɛ ge vɔɔɠuzu ba,
\q nu la ná, é ʋa ziilɛi!
\q Tama nɔ̀un, nà ʋaazu è losu ga niinɛ ga kɔtu zɔngɔ ɓaagiti,
\q è ma wuulaagiti ti ɠɛ ga safiilegi ma ɠɔtui.
\q
\v 12 Nà ɗa-ziɠigi ungaʋɛti kpɛtɛzu ga kɔtu zɔngɔ ɓaagi daa ga luɓii,
\q ɗa-ziɠidaʋɛti ti ɠɛ kɔtuiti ti volozu,
\q siɠigi gè è maalatisu da,
\q naa ɠɛ ga kɔtu zɔngɔ ɓaa pagɔiti.
\q
\v 13 È-lointi pɛ ta ɠɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-kaladopoiti,
\q è-lointi ta-yiilɛigi ɠa wɔɔlɔ gola.
\q
\v 14 Ɗa ʋoluzei telebodai ʋa.
\q Nu nɔpɛ ge la mɔ è ɠoloɠologa ʋolu.
\q È la lua ani nɔpɛ ba,
\q mazɔlɔɔ maalua vai maa ɠa ɠooza è ʋa,
\q é la maaɓuɠaa ɗa pɛ.
\q
\v 15 Ni nua ta wuzeɠena è laalɔɠɔma,
\q pɔ̀ ge la ɠɛa naa ʋa!
\q Tama nu-o-nu a laalɛna è wu,
\q naa ɠa loo bu, tɔɔzei ɗa-vaa ʋa.
\q
\v 16 Ɠida bu, nà ɠa gè ɠain bo nui ɓɛtɛni,
\q zunui é abui ɠaazosu, é kɔɔɠɔ zɔɔlaiti kula.
\q Kɛlɛ nà ɓalaa nɔ ɠa gè zunui ɓɛtɛa, é ti ɠoloɠolosu.
\q
\v 17 Kɔɔɠɔ zɔɔla nɔpɛ kpɛtɛai ga é faa ɲɔu ɠɛ ga ɗe,
\q é la faa nɔpɛ paa.
\q Ni nu ɠa pɔ é è maalɔ tukpɔɠaaleʋezuʋɛ,
\q ɗɔun ɗa zoo è peelala ná.
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-botiɠɛ nuiti ta-ɠulanumai ɠana,
\q faa zɔlegai ɠana gè ti maalobosu da,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\c 55
\s Kizogi veeʋɛ ɛsɛ pɛ bɛ geya vaa la ba
\q
\v 1 «Ee, wɔiti pɛgi kpɔɔle wɔin wo ma,
\q à ʋa ziɛi ʋɔ bɛ,
\q anɛɛ zɔi wali la zea ɲɛgɛlɛin!
\q À ʋa, wo geya, wo mi!
\q À ʋa, wo dɔɔi ɠeya, ta nɔnɔi!
\q Wali vaa la ba, sala vaa la ba!
\q
\v 2 Leeni vaa zu wo walii lɔɔzu daamianigi ʋolu,
\q é la nu ɠɔnɔkulaa?
\q Leeni vaa zu wo ɓɔɠɔ ɓɔlɔzu anii ʋolu,
\q é la faa ʋaa nu ma?
\q À woilo, ungo, à woilo gòoi ma,
\q naazu wa naa mi, nii pagai,
\q wa yiimaɠɛ daamiani nɛɛnɛgi zu.
\q
\v 3 À woilo ga pagɔ, wo ʋa pɔ̀,
\q à woilo gòoi ma, wa zɛnvui wo.
\q Mazɔlɔɔ nà minazeɠe bo wo ʋɛ,
\q a yɛ ma eyɛsu ɠɔ,
\q nii nà-nuɓɔɠɔlai zu ta nà-wooɠɛɠiladai zu,
\q gè minazeɠeni la Davide ʋɛ.
\q
\v 4 Wɛlɛ, gè tɔun kɛɛni nuɓusɛiti bɛ ga zeelei,
\q é ɠɛ ga totuɠɔi, é ɗa nuɓusɛiti deve.
\q
\v 5 Ungo, ɗa zii ɠiligi loli, nii è la kwɛɛ,
\q ta wɛɛin niiti ti la è ɠwɛɛ,
\q naati ta zuvilɛ ga ʋaa è ʋɔ bɛ
\q nɔ̀un maaʋele ma, nà, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-ƓALAGI.
\q Nà, Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai ɠa é niima lɛbiyai veezu è ʋɛ.»
\s Minazeɠegi é la zeɠea ma pɛ
\q
\v 6 À Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaiziɛ,
\q siɛgi zu é ɠaazu la,
\q à wooɠula ma,
\q siɛgi zu maaɓuɠaai la.
\q
\v 7 Faa ɲɔu ɠɛ nui ɓe siɛ ʋelei ʋa,
\q nu ɲɔi ɠɛlɛ ná-kisiɛ ɲɔiti ba.
\q É ʋa ʋolu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ, naa ɠa maawɔinɠa.
\q É ʋa ʋolu ada-ƓALAGI ʋɔ, naa ɠa suvaayɛ mɛtu.
\q
\v 8 «Mazɔlɔɔ nà-kisiɛiti ti la ga wa-ɠisiɛiti,
\q wa-ʋeleiti ti la ga nà-peleiti,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\q
\v 9 «Ʋelei nɔ geeɠɔlɔgi ɠaaɠoozaai la zooi ʋa,
\q ʋele nɔ ɠana nà-peleiti gaaɠoozaai la wa-ʋeleiti ba,
\q ta nà-kisiɛiti ta wɔnɔiti zeemaazu.
\q
\v 10 Ʋelei tonai ta kɔɔlɛ vukɔi ti ʋuuzu la, ti zeɠe geezuʋɛ,
\q ti la ɠalega ma naa ʋolu,
\q ni ti la zooi yɛɓɛni, é ʋa ɓɛtɛ,
\q é siinziin ganigiti pɔnɔ,
\q ni é la ani zuwui veeni tii ɠɛɛ nui ya,
\q ni é la daamianigi veeni,
\q
\v 11 tama, zekaa nɔ é la ga dàawooi, é ɠulazu dà,
\q é la ɠaaɠalega ma, é ʋa ʋa pɔ̀,
\q ni é la faa ʋaani,
\q ni é la zìimai ɠɛɛni,
\q daa ʋa zeeli mɛtu, nii gè teʋeni ma.»
\b
\q
\v 12 Ungo, wa ɠula ná ga koozunɛɛi,
\q totuɠɔi ɠa wo ga woye ziilɛigi zu.
\q Gize wolaiti ta gize nɛmɛiti ta ɠoozunɛ wo ɠakala ʋelei,
\q dɔɓɔzu wuluiti pɛ ta yealoɠa.
\q
\v 13 Ʋɛ ɠaingi ma lɔɓɔɠɛlɛgiti ti ná, sipɛlɛ gului ɠa wuzeɠe miná,
\q ʋɛ kpele tufaiti ti ná, milɛte guluiti ti ʋɔnɔ miná.
\q Toɠa ɠɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI lɔɠɔi lɛbi vaa,
\q é ɠɛ ga poogi, é la ɲɛɛlɛa eyɛsu pɛ.
\c 56
\ms1 Zelilomai ta minazeɠegi
\s Zeezeibui wo fai ga zii pɛ
\q
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:
\q «À sɔledai makɛ, wo telebodai ɠɛ,
\q mazɔlɔɔ kizo fai gè ʋaazu la maaɓuɠaa, toɠa na ʋa,
\q nà-telebodai ɠana ɠula kɛlɛma.
\q
\v 2 Undaanɛ nu ɠa ga nui naa, é naa ɠɛɛzu,
\q zɔi a ɠaaɓa naa ma, undaa ɠa nɛ,
\q é dooɠo foloi maaɲɛɛ, é mina maaɲɛɛi ʋu ma,
\q é ɠaaɓa, é mina yeelɔ faa ɲɔu nɔpɛ su.»
\q
\v 3 Kɛni wɛɛin giliai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa, é mina ɠɛ ma:
\q «Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ʋaazu kpèteʋezu ná-nuɓusɛiti ba ti!»
\q Zunu zɛɛɠagai mina ɠɛ ma:
\q «Nà ga gulu yaɠai nɔ!»
\q
\v 4 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:
\q «Zunu zɛɛɠagaiti ti nà-dooɠo foloiti maaɲɛɛzu,
\q ti yiimazeɠe ga nii nɛai bɛ̀,
\q ti ziɛ ga nà-minazeɠegi,
\q
\v 5 Nà kizɛsu anii ta daaseigi ɓɛtɛ ti ʋɛ,
\q sèi ʋɛlɛi wu ta nà-siɠigiti ma,
\q nii fizɔgai doun zunuiti ba ta doun anzanuiti,
\q gè daasei pɛɛ ti ʋa, a yɛ ti ʋa eyɛsu ɠɔ,
\q ani nɔpɛ ge la seɠea ti ʋa.
\q
\v 6 Niiti ti ga wɛɛinti ta ɠili Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q ga ti botii ɠɛ bɛ, ti nɛɛ ʋɛ, ti ɠɛ ga ná-botiɠɛ nuiti,
\q ti dooɠo foloi maaɲɛɛ, ti la maaɲɛɛi ʋua ma,
\q ti ɠili nà-minazeɠegi ʋa,
\q
\v 7 nà ʋa ga tiye nà-gize ɲadegai ma,
\q nà ti ɠoozunɛ GALA sei ʋɛlɛi wu, ʋɛ ti falizu ná,
\q nà yeezei gala zalaɠaiti ta zalaɠa ɠiligiti bu
\q ta ɠɛ ti ɠulazu nà-zalaɠa ɠulazuʋɛ.
\q Mazɔlɔɔ nà-pɛlɛi ɠa loli ga
\q GALA fali ʋɛlɛi ziiti pɛ bɛ.»
\q
\v 8 Zɔi é Izilayɛle nuiti gaalɛɛni ba, niiti ti vazani,
\q Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:
\q «Gè ti ɠaalɛɛʋɛ na ba,
\q nà taɠiligaa ɠaalɛ ba mɔnɔ.»
\s Zelii lo fai kundiɠi ɲɔiti ma  //  ta kɔɔɠɔ gani kɔɔ nuiti
\q
\v 9 Wo pɛ dɔɓɔ zuaiti,
\q à ʋa, wo fɛtii ɠula,
\q wo pɛ dɔɓɔzu zuaiti!
\q
\v 10 Izilayɛle makɛ nuiti ta ga gaazuɠole nuiti,
\q ti la ɠidaa faa wu.
\q Ta ga gilɛ mɔkɔyɔgiti, ti la zooga ti ʋa ɓozɔ.
\q Segi nɔ ɠa ti daawu, ti laani, ti zakpamaale,
\q ɲiimɛnii nɛɛʋɛ ti ʋɛ.
\q
\v 11 Ta ga gilɛiti ti ɠulukpugai,
\q ani la kula ɠɛa ti la pɛ.
\q Tiya ɠa ti ga baala makɛ nuiti,
\q ti la zooga ti ʋa ɠida faa wu,
\q ti ɠilagilagi ɠa ziɛzu ga yiima ʋelei nɔ,
\q ti ɠilagilagi ɠa ná-tɔnɔgi nɔ ʋolu.
\q
\v 12 Ti ɠɛ ma: «À ʋa na dɔɔi ɠaiziɛzu,
\q ada dɔɔ ɓaagiti kpɔlezu, é de zo!
\q Zenɔ ɠana da kɛ la lina,
\q bɔɔlɔa ɠa dɛ ná da kpɔle!»
\c 57
\s Nimizai ɠa kɔɔɠɔ gani kɔɔ nuɓusɛiti bɛ
\q
\v 1 Telebo nuiti undaa ɠa ʋilisu
\q kɛlɛ nu nɔpɛ ge la yiizoolɛzu ga tiye,
\q nu ʋagɔiti ti ɗa ɲɛɛlɛ,
\q nu nɔpɛ ge la ɠidaazu bu
\q ga telebo nuiti ta loozu bu,
\q nimizai é ʋaazu, naa ʋoola ti ʋa.
\q
\v 2 Kɛlɛ ziilɛigi ɠa ʋaazu,
\q zɔiti ti ziɛzu ga pele zɔlegi,
\q naati zoo niina ti ɲi ziilɛigi zu.
\b
\q
\v 3 «Kɛlɛ wa ʋe de, à ʋaa lɛɛ ʋɛ, ungaiziɛ anzanui ná-dointi,
\q wɛɛnziɛ nui, koloɠolo anzanui ma zuwuzuiti!
\q
\v 4 Ɓɛ ɠa wo ɲɛɛɠulazu su?
\q Ɓɛ ɠa wo laalaosu ɓawuu daalɔɠɔma,
\q wo ɗa wo-nɛgiti kula?
\q É la ga gaama, ɓaa, ga wa ga kololala lointi,
\q yaava zuwuzuiti,
\q
\v 5 wɔiti wo ɠaazosu ga wo yiima vaiti daazeelilalai sɛne guluiti bu,
\q ta gulu wolai ɠilagilagiti pɛ,
\q wɔi wo doungoiti kulazu ga zalaɠai,
\q wo ɗa ti ɠɔdaaleʋe pɛtugiti su, kɔtu yeɠeiti su.
\q
\v 6 Kɔtu maaloungaiti ti pɛtugi zu, è ʋoluzeigiti kana,
\q toɠa ná è-ʋogi ɠa ná!
\q Naati ka è dɔɔ zalaɠai ʋuuzu ti ma,
\q è ɗa vebɛaniiti kɛ ná ga gala zalaɠai,
\q zìi ɠaalɛi naazu ɓaa?
\q
\v 7 È è-laazuʋɛ ɓɛtɛʋɛ gize ɠaaɠoozagiti maazu.
\q Mináti ka è lɛɛzu ná, è ɗa zalaɠaiti kula.
\q
\v 8 È ɗa-zalei lɔɔɠuʋɛ kpogi ʋoluʋɛ.
\q Ɗa è maaɲakai ɠulazu pòluʋelei dɔɔɠuzu,
\q è lɛ ɗa-ʋetei zu, è è-laazuʋɛ zuwɔɔlɔ,
\q è è-nɛɛɲɔɠɔiti geyani,
\q nɛɛʋɛ è ʋɛ ga è ɗa la ti ɠoba,
\q è ti ɠabei ɠaani.
\q
\v 9 È lobɛanii leʋeni galagi Mɔlɔke ʋɔ,
\q ga gulɔ ɲadegai ta gulɔ maku nɛɛnɛgi,
\q è ɗa-ɠeelaiti teʋeni ɠoozama,
\q naa maaʋele ma, è ɓɔɠɔ looni bu,
\q eyɛsu è yei gɔvɛalaazu.
\q
\v 10 È ɠaaɓaa ga è ziɛ ɠana,
\q è gaaɓela ga è ɓɔɠɔ ɓɔlɔ.
\q Kɛlɛ è la ɠɛɛni ma:
\q ‹Gè mina yɛ wafuun fai tɛi polu.›
\q È zɛbɛ niinɛi zɔlɔɔni ʋolu,
\q è ɓudɛ ɗa-ɓɔlɔi maazu.
\q
\v 11 Ɓɛ ɠa é ɠɛni è yiizoolɛzu,
\q ɓɛ ɠa è ɠɛni luazu ba, ga è yaava,
\q ga è mina ɠisiɛzu sù,
\q è ʋa yiizoolɛ ga nà-faa?
\q Suɠooza gè la faa nɔpɛ bosu,
\q tanisu naa ʋe, é kɛa è la unfesu mà.
\q
\v 12 Nà ʋaazu kulazu kɛlɛma ga è la ga sɔbalala nu ʋelei è ɠisiɛzu la,
\q ta gè è-zɔgiti kula kɛlɛma.
\q È la kulanuma nɔpɛ sɔlɔɔga.
\q
\v 13 Ɗa kpee loona, è wooɠula ti ma,
\q ɗa-yɛɛ ɠalagiti ti è ɠulana faa zu!
\q Fiilɛi li ga ti pɛ, fiilɛ goi ti pɛ zɛʋɛ!
\q Kɛlɛ niiti pɛ ta lɔɔɠuzu ɠaiziɛ pɔ̀ bɛ,
\q ta zooi zɔlɔɔ ga tɔnɔ,
\q ta nà-gize ɲadegai zɔlɔɔ ga tɔnɔ.»
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa kɛdɛyai ve
\q
\v 14 Toɠa ɠɛ ma:
\q «À pelei ɓɛtɛ, à pelei ɓɛtɛ,
\q à pelei laalao,
\q à kaka fai pɛ zeɠe pelei zu nà-nuɓusɛiti tuɠɔ!»
\q
\v 15 Mazɔlɔɔ GALA é geezuʋɛ Anii-Pɛ-Unga,
\q é ná ɠɔoɠɔ, daaseigi ga Ɲadegai, tɔ ɠa é nii wosu:
\q «Nà zeini ada ɠaaɠooza golai, ná ɲadegai,
\q kɛlɛ nà naama nuiti ba, ti ti zopele ɲɔuzu,
\q ta ɓɔɠɔmaayei zɛnvui ti-yiimaʋɛ,
\q nii a kɛ gè zɛnvui ve ɓɔɠɔmaayei nuiti bɛ,
\q nii a kɛ gè zɛnvui ve naama nuiti bɛ ti ti zopele ɲɔuzu.
\q
\v 16 Gè la yɛsu kpɔɛi laawu yeenɔpɛ,
\q ɓaa gè ʋa ziiɠaawanai makɛ eyɛsu ɠɔ.
\q Ni naa laade, nii kpein gè kpɛtɛai,
\q ti-yɛnvui zɛbɛi maa ɠa lɔi.
\q
\v 17 Izilayɛle nuɓusɛi ná-ani wɔin ɲɔi zìiɠaawanani.
\q Gè doɠani, gè lɔɔɠu ba ga ziiɠaawanai,
\q kɛlɛ kololala nui ʋilɛni nɔ ziima ʋelei ʋolu.
\q
\v 18 Gè ná-kɛɛwotii ɠwɛɛ, kɛlɛ nà kɛdɛsu,
\q gè lo tuɠɔ, nà ziilaazu gola,
\q ta niiti ti yiizoolɛai tɔun bɛ.
\q
\v 19 Nà maamusɛ wuyei lɔ ti-la.
\q Ziilɛigi, ziilɛigi ɠa naa ʋɛ é ɠoozama
\q ta zɔi maaɓuɠaai,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\q «Ungo, nà nà-nuɓusɛiti kɛdɛsu.»
\q
\v 20 Nu ɲɔiti kɛɛʋɛ eɠɛ kpoloɗɛi é ɲiikpisu,
\q é la zooga é ʋa la kpɛ,
\q ma ɗɛiti ti ɗa nɔɠɔi ma zii pɛ buzeɠe.
\q
\v 21 Nà-GALAGI ɠɛ:
\q «Ziilɛi ge la faa ɲɔu ɠɛ nuiti bɛ pɛ!»
\c 58
\s Zu kitei
\q
\v 1 «Wooɠula ga zɛbɛi pɛ, mina ɓɔɠɔ zuzo.
\q Wooɠula eɠɛ puʋu gooi é li poun!
\q Nà-nuɓusɛiti ta-lɔ koloɠologi lɛ ga tiye,
\q ta Zakɔɓe mavofodaiti ta-ɠotoiti.
\q
\v 2 Folo-o-folo ta gàiziɛzu,
\q ti wɔinni ti zìima faiti kwɛɛ,
\q eɠɛ nuɓusɛiti ta ɠɛ telebodai ɠɛɛzu,
\q ti la ɠɛlɛni sɔle faiti ba GALA ge ti leveni,
\q ti ɗa telebodaiti maaɠaazaɠabo mà tukpɔiti su,
\q ti wɔin ga gè ɠɛ ti ʋa.
\q
\v 3 Kɛlɛ ta ɠɛɛzu mà: ‹Zugi zo fai ɠa lee ɠɛɛzu gi ʋɛ, è la kaazu,
\q gi ɓɔɠɔmaayei, è la wɛlɛzu naa ɠaazu!›
\q Wa-zuso foloi, wa ʋilɛsu wo yiima vaiti nɔ ʋolu,
\q wo ɗa wa-wotiɠɛ nuiti sopele ɲɔu.
\q
\v 4 Wa zugi zosu, wo ɗa zakpe, wo ɗa ɓɔɛ,
\q wo ɗa nuiti doɠa ga yeeɓuin ga ɲɔuɗa.
\q Wo la zugi zosu, é ʋa zoloo ma voloi ma,
\q ga wa-ƓALA falii ʋa mɛni geeɠɔlɔgi zu.
\q
\v 5 Naa ɠa é ga zugi ɓaa niigi wɔ̀inɗai la,
\q foloi nui maanɛai é unmaayei su?
\q Toɠa nɔ ga è ungi ʋilɛ nɔ ɓaa eɠɛ seeligi,
\q è la saa wɔlɔ wo seɠei ta zuʋui zu,
\q naa ɠa ɗa ɠɛ ma zugi,
\q foloi nɛai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ?
\b
\q
\v 6 «Zugi nii wɔ̀inɗai la, toɠa ga:
\q Wɔɔlɔyai ve naama nuiti zea niiti ti ɠiliai telebotalai maazu,
\q duɔlai ma ɠaluiti pɛ ti vie,
\q wo nuiti wɔɔlɔya, zɔiti ti ti zopele ɲɔuzu,
\q duɔla ɠalui ma zii pɛ suleʋeleʋe,
\q
\v 7 wo ɗa-laamianigi ɠaaɠwɛ ʋa, wa zɔi pului ma,
\q bala nuiti daazu la ti ʋɛ, è yeezei ti wu ɗa-ʋɛlɛwuʋɛ,
\q è seɠe ve naati zea, zɔiti ta la ti ya,
\q è mina ʋoluave è-ɠɛɛloin ʋa.»
\b
\q
\v 8 Naazu, eɠɛʋelei folo lie kulazu voloi la,
\q ʋele ɠana ɗa-wozakalagi a ɠɛ la,
\q ɗa-ɠɛdɛyai ɠa zɔlɔɔ gaamanɔ.
\q Ɗa-lelebodai ɠa ɠɛ è luɠɔ,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-lɛbiyai ɠa ɠɛ è ʋa, é ɗa è makɛ.
\q
\v 9 Siɛgi zu è toligi wosu da,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa è wooɠaaʋote, ɗa wooɠulana ma,
\q toɠa ɠɛ è ma: «Nà ɠaa!»
\q Ni ɗa zuɲɔi ma unbawului ɠulana wo zaama,
\q ta nuɓusɛi zopele ɲɔi, naa ʋɛɛ suɲɔu ɓɔɛzuɠulaiti ba,
\q
\v 10 ni ɗa è-ɠɔnɔgi veena pulu nui ya,
\q ni ɗa maanɔɠɔ nui ɠɔ ga daamianigi,
\q ɗa-wozakalagi ɠa lɛ kpidii yeemaazu,
\q kpidii è su, toɠa valibo è ʋɛ eɠɛ folo gaalɔgai.
\q
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɠɛ ga ɗa-lotuɠɔi yeenɔpɛ.
\q Toɠa è ɠula è-maavaiti pɛ su,
\q zeeleʋebaiti su ada vɔɔiti,
\q toɠa zɛbɛi ve è ʋɛ,
\q ɗa ɠɛ eɠɛ kpelei ziɛi ʋuuzu ma ga pagɔ,
\q eɠɛ ziɛ zeizuʋɛ nii ma ɗɛiti ti la vɔa.
\q
\v 12 È zaɓui zu, ta ada wɔlɔmaiti to ʋolu ti woloni,
\q seɓasema wɔlɔmaiti kɛlɛi woni ʋa kaite,
\q ɗa naati to ʋolu.
\q Ta è loli ga: «Ada ɠoloɠologaiti kpɛtɛ nui,
\q è peleiti daazu ga niinɛ,
\q nii a kɛ zooi ɠɛ ga nu zeizu».
\b
\q
\v 13 «Ni ɗa ɓena botiɠɛ vai ʋa dooɠo foloi,
\q ɓaa è-maavaiti gaaɠula ba vai ʋa nà-folo ɲadegai,
\q ni ɗa Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-dooɠo foloi leʋena ga koozunɛ voloi
\q makɛgai nà-botiɠɛ vai ma,
\q maanɛai è unfe ma,
\q ɗa ɓaana maazu ɠana, è ɠɛlɛ botiɠɛ vai ʋa ma,
\q è mina ɓɔɠɔ maavaa ɠɛɛ vai vizɔ ba,
\q è ʋa ɓɔɠɔ lɔ kpɔɛzuɠula ɲakaiti su,
\q
\v 14 naazu nà ɠɛ ga ɗa-ɠoozunɛɛi ma ungi.
\q Nà, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà li ga ɗe zooi ɠaaɠoozaʋɛ,
\q gè è-laamiizu ɠɛ ga zooi nii è-mɛmɛwola Zakɔɓe sɔlɔɔni ga nɔnɔ.»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é boga.
\c 59
\s Faiti ti nu ʋalisu ma wa GALA
\q
\v 1 Ɓa-o, Ɠɔoɠɔ GALAGI yeei la ɓuɠani nu magala faa ma,
\q ɓaa goizu ʋa ɓɔlɔ faa mɛni faa zu.
\q
\v 2 Kɛlɛ wa-vaaɠaaza golaiti ka
\q ti wo ʋalisu ma wa GALA,
\q wa-ɠotoiti ka ti kɛɛzu
\q é ɠɔgi zeɠe wo ʋɔ pelei,
\q ga é mina wo woomɛni.
\q
\v 3 Mazɔlɔɔ ɲamai ɠa wo-yeeiti ma,
\q wo-yeeɓeɠaiti kɔzɔʋɛ ga faaɠaaza golaiti,
\q zɛɛi ɠa é ɠulazu wo-laaʋɛti,
\q wo-nɛgiti ta famai wosu.
\q
\v 4 Tanɔpɛ ge la ɓaazaɠazu tukpɔɠaaleʋezu ga teleboda,
\q ta la tukpɔlosu ga pagɔ,
\q ta zeizu wafuun fai maazu,
\q ti ɗa gaaʋalaba vaiti bo,
\q nu ɓɔlɔ wɔin nɔ ɠa ti-yiimaʋɛ,
\q naama loin ɠa ti sɔlɔɔsu ga telebotalalai.
\q
\v 5 Ta ʋɛɛni pɛɛɠaali ɠain ma,
\q ziingo lɛdɛi ɠa ti fɛlɛzu.
\q Zɔi a naama ɠain miina, toɠa za,
\q ma ɠain ɠilagilagi ti ʋɛɛni ma,
\q a saɠana, pɛɛɠaalii ɠa ɠula su.
\q
\v 6 Ta-ziingo lɛdɛi la nu ɠulaa seɠe vaa zu,
\q é la zooga é ʋa nu maaɠili.
\q Ta-ɠɛɛwotii ti kɛɛzu, toɠa ga kɛɛwoti ɲɔi,
\q ta tooma vai ɠɛɛzu ga ti-yeeiti.
\q
\v 7 Ti-ɠɔɠɔi maavilɛʋɛ liizu faa ɲɔu ɠɛɛzuʋɛ,
\q ti zuvilɛ nu ʋagɔi undaaʋilisu.
\q Ta-ɠisiɛiti ta ga kisiɛ ɲɔiti,
\q faa zuɠoloɠologi ta gaaʋalaba vai ɠa é ta-ʋeleiti su.
\q
\v 8 Ti la ziilɛi pelei ɠwɛɛ,
\q sɔle faa la peleiti su ti ziɛzu la.
\q Pele goiti ti ti laazu, ta ga peleiti ti zuɓiligai,
\q nu nɔpɛ a ʋilɛna su, é la ziilɛigi ɠwɛɛ.
\s Nuɓusɛiti ta-ɠotoiti
\q
\v 9 Naa ɠa é ba, sɔledai maaɠoozaa ade ʋa,
\q telebodai la zeelizu de ma.
\q Ade ɠɛni ɠitosu wozakalagi ʋa,
\q adaʋɛ pɛ suɓidia,
\q ade ɠɛni foloi maaɓɔunsu,
\q da ziɛzu kpidii zu.
\q
\v 10 Da yeeʋɛɛzu mɛmɛ pɛlɛi ʋa eɠɛ gaazuɠole nu,
\q da yeeʋɛɛzu mɛmɛ eɠɛ nuiti gaazu la ti ʋɛ.
\q De ɠɔɠɔi ɗa ziɠa folo gaalɔgai eɠɛ kpidi ɓɔii zu,
\q anɛɛ ni de ɠɛdɛgɛ ga pagɔ,
\q de ɠulaʋɛ ga ʋe da gɔvɛiti.
\q
\v 11 De pɛ de ɠɛni zikɔzu eɠɛ filɛ zuai,
\q de la ɠɛa ɓesu kpalagi ʋa eɠɛ poopogi,
\q de ɗa ɠito sɔle faiti ba, kɛlɛ é la ná,
\q kizogi, kɛlɛ naa maaɠoozaai de ʋa!
\q
\v 12 Mazɔlɔɔ gá-lɔ koloɠologiti suwɔɔlɔʋɛ gola è laalɔɠɔma,
\q ta gá-ɠotoiti ta gi ʋeelalazu.
\q Gá-lɔ koloɠologiti giliʋɛ gi ʋa,
\q gi gá-vaaɠaaza golaiti kwɛɛ.
\q
\v 13 Gá ga tɔ koloɠolo nuiti,
\q gi Ɠɔoɠɔ GALAGI yaavani,
\q gi ʋoluave fai zu gá-ƓALAGI ná-faiti ba.
\q Gi ɠɛni ɠisiɛzu nu ɓɔlɔ vai zu ta kololalai.
\q Nii é gi-yiimaʋɛ, gi kpɛtɛai ɠi su, naa ɠa nɔ ga zɛɛ vaiti.
\q
\v 14 Naa ɠa é kɛa ɓalaa, sɔle fai ɠulaa ʋoluzu,
\q telebodai maaɠoozaa gi ʋa.
\q Mazɔlɔɔ gaamai ɠɔɠɔ la mɔ loni kɛlɛzu,
\q tosu la mɔ sɔle fai ʋa.
\q
\v 15 Gaamai ɲɛɛlɛa,
\q zɔi é maaɠoozazu faa ɲɔi ʋa,
\q ta naama nui maavo.
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-maalobogi
\q Kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI pɛtɛni,
\q ziiɠaawana ga sɔledaa la mɔ ná.
\q
\v 16 É kaani ga nu nɔpɛ ge la ná é maanɛɛnɛ wosu, daavɔɔni.
\q Naazu ɠa tɔ ɓɔɠɔi zeelokoi ɓɔni ba la,
\q ná-telebodai ɠɛ ga poluzeigi.
\q
\v 17 Toɠa telebodai loozu ɠɔba eɠɛ kaka makɛ ɠɔɔɠɔ zɔɔlai,
\q é kizogi ma ɠɔɔɠɔ wɔɔlɔgi lɔ unba,
\q é potokula zeɠe wolai loo ɠɔba ga seɠewuzeɠei,
\q é ɲɛpi ɠɔɔ zɛbɛi velevele ɓɔɠɔ ma eɠɛ seɠeungi.
\q
\v 18 Toɠa ɛsɛ gilagilagi zala é zoloo ná-kɛɛwotiiti ma,
\q ziiɠaawanai ɠa ɠɛ ga sakpe nuiti tɔnɔ,
\q é sili nuiti sala, nii soloogai ti ma.
\q Toɠa ziɛ zaama yooi zu nuiti sala, ta kpoloɗɛi laaʋɛ nuiti.
\q
\v 19 Ɛsɛ pɛ ka lua Ɠɔoɠɔ GALAGI laaseigi ʋa ta ná-lɛbiyai,
\q é zo folo ɠulazu, é li folo liizu,
\q siɛgi zu é ʋaazu eɠɛ ziɛ wola nii tɔngɔlɔ fiilɛi daaʋilisu.
\q
\v 20 Unmɔɔ nu ɠa ʋaazu Siyɔn ʋɛ,
\q ta Zakɔɓe nɔnɔiti bɛ ta ɠɛlɛ ta-lɔ koloɠologi ʋa,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\p
\v 21 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ ma: «Nɔ̀un nà, minai gè seɠezu ti ʋɛ, nà-Zɛnvui ɠa ɠɛ è ʋa, ta dàawooiti gè pua è-la, ti la ɠaaɠalega ma, ti ʋa ɠula è-la, ti la ɠulaa è-lointi da, ti la ɠulaa è-lointi ti-lointi da, é zo niizu ma é eyɛsu ɠɔ.» Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é boga.
\c 60
\s Wozakala niinɛi é Zeluzalɛme ma
\q
\v 1 Wuzeɠe, è volo, mazɔlɔɔ ɗa-wozakalagi ɠulaa,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-lɛbiyai è maa ɠɛa kala.
\q
\v 2 Mazɔlɔɔ kpidii eteai maaɓɔlega,
\q kpidii ʋɛa nuɓusɛiti ma.
\q Kɛlɛ ɗɔun ɗa, Ɠɔoɠɔ GALAGI è maaɠalaga eɠɛ foloi é ɠulazu.
\q Ta ná-lɛbiyai ɠa, é ɗa volo è ma.
\q
\v 3 Zii ɠiligiti ta li ɗa-wozakalagi ʋɔ bɛ,
\q masagiti ti ziɛ ma zezei ɠa kulaai è ʋɛ.
\b
\q
\v 4 Wɛlɛ ga pagɔ è-maaɠoolii zu,
\q wɛlɛ è-lointi ba ti ʋaazu,
\q ti ɠaalɛa ba è ɠoba.
\q È-loun zunuiti ti zeelia, ti zeɠe ɠoozama.
\q Numaa ti è-loun anzanuiti daa yeeloko zu, ti ʋa ga tiye.
\q
\v 5 Ɗa ti ɠaana, è-ɠaazuʋɛ ɠa volo ga undaanɛɛi,
\q naati ta è laavɔ, è yiilaave ga koozunɛɛi.
\q Mazɔlɔɔ kpoloɗɛi ʋaalɔnɔgi pɛ ka ʋa è ʋɔ,
\q zii ɠiligiti ta-ɠulanumaiti pɛ ta zeeli è ʋɔ bɛ.
\q
\v 6 Ɗa-yooi zulaa ɠa ve ga ɲɔmɛ ɓulugiti,
\q Madiyan ta Efa nuiti ta-ɲɔmɛ ɓulugiti,
\q ti pɛ ta ʋa, ti zeɠe Saɓa.
\q Ta ʋa ga zanugi ta ansansegi,
\q ti ɗa Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛɛ vaiti maawuye.
\q
\v 7 «Kedaal nuiti ta-logani ɓulugiti ta ɠaalɛ ba è ʋɔ bɛ,
\q Neɓayɔte ʋaala sinɛ wolaiti ta ɠɛ è yeema.
\q Ta ɠula ga gala zalaɠaiti nà-zalaɠa ɠulazuʋɛ, ti zìima,
\q nà nà-pɛlɛwuʋɛ volo ga nà-wozakalagi.
\b
\q
\v 8 «Ɓɛɛni kanu ti ɠoʋesu eɠɛ tonaɓiingaa,
\q ɓaa eɠɛ poopogaa ti liizu ti-laɠagi zu?
\q
\v 9 Mazɔlɔɔ ziɛ zaama yooiti ta kpoloɗɛi laaʋɛ yooiti kitogɛ bà,
\q Taalasise ɓato wolaiti ese ta ʋa,
\q ti zeɠe ga è-loun zunuiti ɠoozama,
\q ta ta-waliiti ta ta-zanugiti,
\q ti lɛbiyai ve Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ɗa-ƓALAGI,
\q Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai é vaa bu, é è wɔɔlɔ.
\b
\q
\v 10 «Wɛɛinti ta siɠigiti to ɗa-laaiti ma,
\q ta-masagiti ti ɠɛ ga ɗa-wotiɠɛ nuiti,
\q nà-ziiɠaawanai zu gè è loɠani,
\q kɛlɛ nà-nuɓɔɠɔlai zu, nà nà-nɛɛbɛi lɛɛzu ga ɗe.
\q
\v 11 Ɗa-ziɠidaʋɛti daalaogai ɠa yɛ de yeenɔpɛ,
\q ti laa la ɠulua, folo ʋɛɛ kpidi ʋa,
\q nii a kɛ ti ʋa ga zii ɠiligiti ta-naavoloiti è ʋɔ bɛ,
\q ta ta-masagiti ma ɲɛkpɛi
\q ti ʋaazu ga tiye ga maaɓaai.
\q
\v 12 Mazɔlɔɔ zooi ɓaa masadai é la kɛɛni é ʋa boti ɠɛ è ʋɛ
\q ti undaa ɠa ʋili,
\q zooi naati ta ɠoloɠolo mɛtu.
\q
\v 13 Liɓan yooi ma lɔɓɔi ma lɛbiyai pɛ,
\q sipɛlɛ gului, ta sapɛin gului ta buise gului,
\q ti pɛ ta ʋa è ʋɔ bɛ,
\q ti sèi ʋɛlɛ ɲadegai maanɛɛ,
\q nà miná ʋasu gola, ʋɛ gè ɠɔɠɔi losu ná.
\q
\v 14 Niiti ti è zopele ɲɔuni,
\q naati ti mavofodaiti ta ʋa, ti nɔkɔ è wu,
\q zɔiti pɛ ti ɲɛɛɠulani è zu, ta nɔkɔ è ɠɔɠɔwu.
\q Ta è-laasei pɛɛ ga:
\q ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-taa wolai,
\q Izilayɛle ná-GALA Ɲadegai ná-Siyɔn›.
\q
\v 15 Kɛlɛi woni è ʋa, è wɔinzeɠe,
\q nu la ɠɛni ʋaazu è ʋɔ.
\q Kɛlɛ nà è ɠɛɛzu ga nui nɔungi wuzeɠeai yeenɔpɛ,
\q ziiti ta yɛ ɠoozunɛɛzu ma eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 16 Ɗa zii ɠiligiti ta-ɲiimiɗɛi zuvɔfɔle,
\q ɗa masagiti ta-ɲiimiiti kpɔle.
\q Ɗa kwɛɛ naazu ga nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q è Ɠizo Nui, è Unmɔɔ Nui, Zakɔɓe ná-Zɛbɛ-Su-ƓALAGI.
\q
\v 17 Ʋɛ kɔlu ɓɔigi ná, nà ʋa è ʋɔ miná ga zanugi,
\q ʋɛ kɔlui ná, gè ʋa miná ga walii,
\q ʋɛ gului ná, gè ʋa miná ga kɔlu ɓɔigi,
\q ʋɛ kɔtuiti ti ná, gè ʋa miná ga kɔlui.
\q Nà yeelo ziilɛigi ʋa, é zei è unda,
\q zɔi a zei è unda, naa ɠa ɠɛ ga telebodai.
\q
\v 18 Nu la mɔ toosu vaa mɛniga pɛ ɗa-yooi zu,
\q ɓaa faa zuɠoloɠolo faa ta gaaʋalaba vaa ɗa-you ɠwɛmaʋɛti.
\q Ɗa ɗa-ziɠigiti daasei pɛɛ ga: ‹Kizogi›,
\q è ɗa-ʋɛlɛla ɓogiti daasei pɛɛ ga: ‹Maamusɛi›.»
\b
\q
\v 19 Eyɛsu pɛ, foloi laade mɔnɔ a ɠɛ wozakalagi veezu è ʋɛ foloi,
\q alugi ná-wozakalagi la mɔ voloa è maazu ga kpidii.
\q Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɠɛ ga ɗa-wozakalagi eyɛsu ɠɔ,
\q ungo, ɗa-ƓALAGI ɠa ɠɛ ga ɗa-wozakalagi.
\q
\v 20 Ɗa-foloi la mɔ lia pɛ,
\q eɠɛʋelei foloi a ɗa lii la,
\q ɓaa kpidi wozakalagi eɠɛ alugi a la,
\q Kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɗa-ƓALAGI ɠa ɠɛ ga ɗa-wozakalagi yeenɔpɛ.
\q È-wɔlɔ voloiti ta ɓe niina è ʋɛ.
\q
\v 21 Ɗa-nuɓusɛiti pɛ ta ɠɛ ga telebo nuiti,
\q ta zooi zɔlɔɔ ga tɔnɔ, é yɛ ti ya eyɛsu ɠɔ,
\q ma ʋɔnɔ koi ɠana gè siinni nà ɓɔɠɔi,
\q zèei ná-botii ɠana,
\q ga è nà-lɛbiyai ɠula kɛlɛma.
\q
\v 22 Ɗa nu waagila (1.000) gaalu pɛlɛyeɠe goi wu,
\q dɔi gelei ɠa ɠɛ ga zii zobo golai bɛ.
\q Nà, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà ɠa nà zuvilɛ ga niima vaiti kɛa ma ziɛgi zu.
\c 61
\s Woo niinɛ ʋagɔi ma ɠeelai
\q
\v 1 Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-Zɛnvui ɠa bà,
\q mazɔlɔɔ é gulɔ ɲadegai ziɛʋɛ mà ga
\q gè woo niinɛ ʋagɔi wo bala nuiti ma.
\q Ungo, é tèʋegɛ ga gè ɓɔ kiteʋe nuiti ba,
\q gè daazeeli kɔɔ luɔiti ma ga ti viega é zo za ma,
\q gè bo kasoɠa nuiti ma ga ti ʋilɛga, ti ɠɛ ɓɔɠɔ yeema.
\q
\v 2 Gè konagi ná-fai wo,
\q nii Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋaazu ná-nuɓɔɠɔlai ɠulazu la kɛlɛma ná-nuɓusɛiti bɛ,
\q foloi ada-ƓALAGI ʋaazu nɔnɔ ʋotokulazu la sili nuiti ma,
\q é naati gaanɛɛnɛ, niiti ti wɔlɔzu.
\q
\v 3 Zɔiti gɔlɔ wo seɠei ti ɠɔba Siyɔn,
\q gè masa bɔɔlɔgi ve ti ya zuʋui ʋotogi zu,
\q gè koozunɛ wulɔi ziɛ ti unma gɔlɔi ʋotogi zu,
\q ʋɛ ti ziiɠoloɠologai ná,
\q gè ti maaɠili ga lɛbiya zeɠei,
\q naa ɠa a kɛ ti loli ga:
\q «Telebodai ma sɛne guluiti,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-kpelei,
\q niiti ti ná-lɛbiyai ɠulazu kɛlɛma».
\q
\v 4 Ta ada wɔlɔmaiti to ʋolu, ti ɠoloɠologai,
\q ti pɛlɛ wɔlɔmaiti to ʋolu, ti woloni kaite,
\q ta taa wolaiti kpɛtɛ ʋolu,
\q niiti ti ɠoloɠoloni kaite.
\q
\v 5 Wɛɛinti ta ʋa, ti zei ná,
\q tiya ɠa ta ɠɛ wa-loganiiti tosu.
\q Nui naati ka ta ɠɛ wa-liiti kɛɛzu,
\q ti ɗa wa-leezɛn ɓeleiti da.
\q
\v 6 Wɔun wa loli ga:
\q «Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-zalaɠa ɠula nuiti».
\q Ta ɠɛna wa vaa woga, ta ɠɛ ma:
\q «Ada-ƓALAGI ná-botiɠɛ nuiti».
\q Wa zii ɠiligiti ta-lɔnɔgiti mi.
\q Wa wokomaalɛ ga ta-naavoloiti.
\q
\v 7 Adaʋɛ ti wo unfeni ná,
\q wa lɛbiyai zeizu felegɔ zɔlɔɔ miná.
\q Ʋɛ ti ɓaaɠulani ná wo ma,
\q wa wooɠula ga koozunɛɛi miná,
\q tɔɔzei wa wɔnɔ zɔlɔɔ seizu felegɔ nui naati wa-yooi zu,
\q wa wa-eteai ziɛ ná koozunɛɛi zu
\q é zo niizu ma eyɛsu ɠɔ.
\b
\q
\v 8 «Nà, Ɠɔoɠɔ GALAGI, sɔle fai ɠa nɛai bɛ̀,
\q kɛlɛ toomai wɔinzeɠeʋɛ mà, ta yaavai.
\q Nà wa-ɠulanumai ve wo ya wooɠɛɠiladai zu,
\q nà minazeɠe bo wo ʋɛ ga ɠɔoɠɔ kelei.
\q
\v 9 Wo-mavofodaiti ta ɠwɛɛ zii ɠiligiti saama,
\q ti-mavofodaiti ta ɠwɛɛ nuɓusɛiti saama.
\q Zɔiti pɛ ta ɠa, ta ti ɠwɛɛ ga
\q mavofodai Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya loai ma.»
\s Faanɛɛ wuuɠwɛɛ guyei
\q
\v 10 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa bɛ̀ ga koozunɛɛi ma un golai.
\q Zìilaaʋɛ, tɔɔzei nà-GALAGI ná-faa zu,
\q mazɔlɔɔ toɠa màaɠilizu ga kizogi ma zeɠei,
\q é telebodai ma zeɠei veleveleni mà,
\q eɠɛ anzazini niinɛi é ɓɔɠɔ maaɠilizu ga zalaɠa ɠula nui ná-seɠei,
\q ɓaa mu anza ɓeai é ɓɔɠɔ maaɠilizu ga ná-bala ʋagɔiti.
\q
\v 11 Tama, ʋelei zooi ani ʋɔnɔgiti kulazu la,
\q kpelei ná-ani zuwuiti pɔnɔ,
\q zekana, Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI a kizogi ta maamusɛi ʋɔnɔ da,
\q zii ɠiligiti pɛ gaazu.
\c 62
\s Zeluzalɛme niinɛ vai ʋolu
\q
\v 1 Nɛɛbɛi ma vaa ma é lo Siyɔn ʋa,
\q gè la maaɠɛga kpɔ,
\q nɛɛbɛi ma vaa ma é lo Zeluzalɛme ʋa,
\q gè la looɠoga pɛ,
\q eyɛsu ná-telebodai ɠula kɛlɛma
\q eɠɛ folo lie kulazu voloi,
\q ta ná-kizo fai eɠɛ sɔmɔgi é zosu.
\q
\v 2 Zii ɠiligiti ta pɛtɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI è unmɔɔni,
\q masagiti pɛ ta ɗa-lɛbiyai ʋɛtɛ.
\q Daasei niinɛ ɠa ʋɛɛ è ʋa,
\q nii Ɠɔoɠɔ GALAGI laa ɠa leʋe ma.
\q
\v 3 Ɗa ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ya ga masa bɔɔlɔgi é volozu,
\q è ɠɛ ga masa bɔɔlɔgi ɗa-ƓALAGI ya.
\q
\v 4 Ti la mɔ è loliga ga: «Taa wolai kɛlɛi woni ba»,
\q ti la mɔ ɠɛa ɗa-yooi ma: «Zooi koloɠologai».
\q Kɛlɛ ta è loli ga: «Ɠɔoɠɔ GALAGI yiimai»,
\q ɗa-yooi ɠa loliga: «Zooi nii fuluai».
\q Mazɔlɔɔ gaamazu, ɗa ɠɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI yiimai,
\q ɗa-yooi ɠa zini sɔlɔɔ.
\q
\v 5 Ungo, ʋelei zunu loungoi a ɗa anzanu loungoi vulu la,
\q zekana Zɔi é è losu ʋolu, toɠa ɠɛ ga è-zinigi.
\q Zenɔ ɠana ɓalaa ʋelei anzanu loungoi
\q a ɗa ɠɛ la ga zunu loungoi ná-koozunɛɛi,
\q ɗa ɠɛ ga ɗa-ƓALAGI ná-koozunɛɛi.
\b
\q
\v 6 Zeluzalɛme, gè makɛ nuiti seiʋɛ ɗa-ziɠigiti ga.
\q Maa la nɛɛni ti ʋa maaɠɛ kpɔ pɛ, folo ʋɛɛ kpidi ʋa.
\q Wɔiti wo Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠitoozu Zeluzalɛme ná-faiti su,
\q dooɠo ge la wo ya ɲɛgɛlɛin!
\q
\v 7 À ɠili ma, dooɠo ge mina ɠɛ zea,
\q eyɛsu é Zeluzalɛme lo ʋolu,
\q é kɛ ga maamusɛ ani eteai zu.
\q
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠonani ga zɛbɛi pɛ
\q ta ná-zeezuɓaai pɛ ga:
\q «Gè la mɔ ɗa-moloi vea ga daamiani è zili nuiti zea,
\q wɛɛinti ti la mɔ ɗa-lɔɔi ta ɓɔlea,
\q é ga è-mɔɔlɛzuʋɛ ma lɔnɔgi.
\q
\v 9 Niiti ta moloi mi, ti ɗa Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ,
\q naa ga zɔiti ti teʋeni.
\q Niiti ta dɔɔi ɓɔle sèi ʋɛlɛ ɲadegai ma ɠoizuʋɛ,
\q naa ɠa ga zɔiti ti ma waai ɠulani.»
\b
\q
\v 10 À leʋe, ungo, à leʋe ga pɛlɛla ʋelei!
\q À nà-nuɓusɛiti ta-ʋelei la.
\q À pelei ɓɛtɛ ti ʋɛ, wo kɔtuiti kula su.
\q À poogi lɛ geezu, gaaʋote zii ɠiligiti pɔ pelei.
\q
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠa zeeli eteai zu ná pɛ:
\q «À ɠɛ Siyɔn nuɓusɛiti ma:
\q ‹Wɛlɛ, wo ɠizo nui ʋa,
\q é ʋaazu ga naa, nii é sɔlɔɔgai ga salai,
\q ta ná-kpɔlɔi zulɔnɔgi ɠa tuɠɔ, ti ɗa ʋa.› »
\q
\v 12 Ta ti loliga: «Nuɓusɛ ɲadegaiti,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-nu unmɔɔgaiti».
\q Ɗɛi ma è ga Zeluzalɛme,
\q è la mɔ loliga ga taai nii kɛlɛbai wogai la,
\q kɛlɛ ɗa loli ga: «Tiba laai».
\c 63
\s Potokula voloi
\q
\v 1 Ɓɛ ɠa nuu é ʋaazu, é zeɠe Edɔme,
\q é ʋaazu de ʋɔ, é zeɠe Ɓosela, ná-seɠei zu ɓɔiɗai?
\q Ná-seɠeungi velevelegai ma,
\q kɔgi logai ga é ɗa ziɛ, daai ná-zɛbɛi la?
\b
\q «Nà ʋe de, Ɠɔoɠɔ GALAGI,
\q é ɓɔɛzu ga telebodai,
\q nii zobogi bɛ é wo ɠizo.»
\b
\q
\v 2 Kɛlɛ leeni ɠa é ɗa-zeɠeungi zuɓɔiɗai?
\q Ɗa-zeɠeiti kɛai eɠɛ nuiti maazeɠei,
\q niiti ti dɔɔɓɔi gwaai ziɠazu.
\b
\q
\v 3 «Nà ɠila kpe ka gè ɠɛni dɔɔɓɔi gwaai ziɠazuʋɛ,
\q zunu ɠila kpalaa ge ɠɛni bà nuɓusɛiti saama.
\q Gè ɠɔɠɔloni nuiti ma nà-ziiɠaawanai zu,
\q gè ti ɠaayɔni nà-ziiɠulagi zu.
\q Ti-ma ɲamai vazani nà-seɠeiti ma,
\q gè nà-seɠeiti pɛ suɓɔini.
\q
\v 4 Gè potokula foloi leveni zìimaʋɛ,
\q yeeɠɛɠalai zeelia gè nà-nuɓusɛiti unmɔɔ.
\q
\v 5 Gè wɛlɛni mini-o-mini
\q kɛlɛ nu nɔpɛ ge la ɓɔni bà.
\q Dàavɔɔni ga nu la yeeveezu bɛ̀.
\q Naazu ɠa zèei ɓɔni bà la,
\q nà-ziiɠulagi loni ɠɔɠɔʋolu.
\q
\v 6 Nà-ziiɠaawanai zu gè nuɓusɛiti dɛɛvɛni ɠɔɠɔwu,
\q gè ti ɠɛɛni unga wuulee nà-ziiɠulagi zu,
\q gè ti-ma ɲamai ʋuuni ya zooi ma.»
\s GALA ná-faanɛɛiti ma ɠizɛsui
\q
\v 7 Nà ɠizɛsu Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-wooɠɛɠiladai zu,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛ ungiti kana ade ʋɛ,
\q niiti pɛ é ti ɠɛa de ʋɛ,
\q ná-nuɓɔɠɔla wolai zu Izilayɛle ʋɛlɛyeɠei ʋɛ,
\q niiti pɛ é ti ɠɛa ná-nɛɛbɛi zu, ta ná-wooɠɛɠilada wolai zu.
\q
\v 8 É ɠɛni ma: «Izilayɛle nuiti ta ga nà-nuɓusɛiti,
\q doun zunuiti ti la yaava pɛ.»
\q É ɠɛni ti ʋɛ ga Kizo Nui.
\q
\v 9 Ta-ɠidaaʋiligiti pɛ su, tɔ ɓɔɠɔi yiizoolɛni.
\q Geezuɠeelai é loni kobaʋɛ, naa ɠa é ti ɠizoni.
\q Ná-nɛɛbɛi ta ná-maawɔinɠai zu, é ti unmɔɔni.
\q É ti zeɠeni ga ɠasɔ, é ti la yeeloko zu,
\q ta-vai pɛ su kaite wɔlɔwɔlɔi zu.
\q
\v 10 Kɛlɛ ti kololalai ɠɛɛni,
\q ti ná-Zɛnvu Ɲadegai yiiɓɔlɔni.
\q Naa ɓɔɠɔ ɠɛɛni ga ti zili nui,
\q é tɔɔzei é ɗa ti zakpe.
\b
\q
\v 11 Ti-ɠigi looni wɔlɔwɔlɔ vaiti su ta Moize, ti ɠɛni ma:
\q «Mini ɠa naama nui ná,
\q nii é ná-baala kpulugi ta makɛ nui ɠulani kpoloɗɛi wu?
\q Zɔi é ná-Zɛnvu Ɲadegai yeini ti zaama,
\q mini ɠa é ná?
\q
\v 12 É ɠɛni Moize ɠoba, é yeei maale, zeei maayikiai,
\q é ziɛi ʋalini su ti luɠɔ,
\q é ɓɔɠɔ lɔɠɔɠula faa ɠɛɛni é wosu eyɛsu ɠɔ.
\q
\v 13 É ti leʋeni ziɛi ɓomaʋɛti,
\q eɠɛ sooi é teʋebai zu, ti la ɠɛni ɓunɛni.
\q
\v 14 Ti ɠɛni eɠɛ togani ɓulugi é yeizu pɛtugi zu,
\q siɛgi zu Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-Zɛnvui liini la ga tiye dooɠo bosuʋɛ.
\q Ʋele ɠana è loni la ɗa-nuɓusɛiti tuɠɔ,
\q è ɓɔɠɔ lɔɠɔɠula maayiki.»
\s Maanɛɛnɛ ƓALA falii
\q
\v 15 Yɛ geeɠɔlɔgi zu, è wɛlɛ,
\q è yɛ è-zeizu ɲadegai naa volozu,
\q è naa ɠa nii é zeelizu gi ma.
\q Mini ɠa ɗa-maayogi ná ta ɗa-yeeɠaaɓaai,
\q ta ɗa-yiizoolɛi ta ɗa-maawɔinɠai nɔ̀un bɛ?
\q
\v 16 Mazɔlɔɔ ɗa ɠa è ga gi-Ɠɛɛ,
\q Abalaame la gi ɠwɛɛ,
\q Izilayɛle ɓalaa la gi ɠwɛɛ.
\q Kɛlɛ ɗɔun ɗa, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ɠa è ga gi-Ɠɛɛ,
\q kaite wɔlɔwɔlɔ è-laaseigi ɠa ga:
\q «Gi unmɔɔ nui».
\q
\v 17 Leeni vaa zu, Ɠɔoɠɔ GALAGI, è gi yɛgai ná, gi ɠaka,
\q gi maaɠooza ɗa-ʋelei ʋa?
\q Leeni vaa zu è gi-ɠigiti kpaa,
\q gi la unfesu è ma?
\q Ʋa gi ʋɔ ʋolu, ɗa-nɛɛbɛi maaʋele ma ʋɛ,
\q gɛi gi ga ɗa-wotiɠɛ nuiti,
\q gi ga ɗa-nuɓusɛiti.
\q
\v 18 Ɗa-nuɓusɛ ɲadegaiti gi zooi zɔlɔɔni ga gɔnɔ.
\q Su la ɠoozani, gi zili nuiti ti ɠɔɠɔzɔ è zei ʋɛlɛ ɲadegai ʋa.
\q
\v 19 Kaite suɠoozaa gi ɠɛɛʋɛ
\q eɠɛ nuɓusɛiti è la zeini ti unda,
\q è-laasei ge la ʋɛɛni ti ʋa!
\q Ee, ni è ɠɛni geeɠɔlɔgi ʋalizu ga,
\q ni è ɠɛni yeizu!
\q Gizeiti ta la ɲiikpi è ɠakalaʋɛ.
\c 64
\q
\v 2 Ɗa la ɠɛ eɠɛ abui é sosu tiɠilekai ʋa,
\q ɓaa eɠɛ abui é ziɛi nɛsu,
\q ɗa la è-laaseigi lɛ ga è zili nuiti,
\q zii ɠiligiti pɛ koozu ɠa ʋili è ɠakala.
\q
\v 3 Ni ɗa faa maayikia wolaiti kɛɛna,
\q niiti gi-ɠi ge la ti ʋa,
\q è ɓena yei, gizeiti ta la ɲiikpi è ɠakalaʋɛ.
\q
\v 4 Kaipa nu la dɛ ta mɛnini,
\q nu la dɛ naa ta ɠaani ga gala kiligi,
\q é ɠula ɗɔun è ʋolu,
\q a zoo é kpɔba ɠɛ nu ʋɛ, é ɠitosu ba.
\q
\v 5 Ɗa naama nui laaɠomi,
\q zɔi é telebodai ziɛzu ga koozunɛɛi,
\q ta niiti ti ɠisiɛzu ga ti pelei ziɛ, nii è daai.
\q È yiiɠaawanani, mazɔlɔɔ gi ɠakani,
\q kɛlɛ pele mɔungi ɠa ga yɛ ba, gi ɠizo.
\q
\v 6 Gi pɛ gi ɠɛa ga kɔzɔba nuiti,
\q gá-lelebodai ma ɠɛɛwotii pɛ kɛɛʋɛ eɠɛ seɠei kɔzɔai.
\q Gi pɛ gi vɔai eɠɛ daai,
\q gá-vaaɠaaza golaiti ta liizu ga giye eɠɛ fiilɛi.
\q
\v 7 Nu nɔpɛ ge la mɔ ná, nii é wooɠulazu è ma,
\q é wuzeɠezu é ɠili è ʋa,
\q mazɔlɔɔ è la mɔ kɛɛzu è ʋa ɠaazulo gi ʋa,
\q è gi yɛga ná, gi loo zɛbɛsulalai zu
\q gá-vaaɠaaza golaiti maaʋele ma.
\b
\q
\v 8 Anɛɛ naa ʋe, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ga gi-Ɠɛɛ,
\q gá ga pɔlɔ liɠi ʋenɛiti, è ɠɛ ga gi lo nui,
\q gi pɛ gá ga è-yeeiti ta-wotiɠɛ ʋogi.
\q
\v 9 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, mina yiiɠaawana gola,
\q mina yɛ ɠitoozu nɔ gá-vaaɠaaza golaiti su.
\q Kɛlɛ wɛlɛ lɛɛ, gá ga ɗa-nuɓusɛiti!
\q
\v 10 Ɗa-laa wola ɲadegaiti suɲakaʋɛ ná,
\q Zeluzalɛme ɠɛa ga teʋebai,
\q Siyɔn ɠɛa ga adaʋɛ ná ɠoloɠologai.
\q
\v 11 Gá-ƓALA pɛlɛ ɲadegai é volosu,
\q ʋɛ gi-mɛmɛwolani ti ɠɛni ɗa-lɛbiyai maamusɛzu ná,
\q miná ɠɛa ga abui laamiizu.
\q Niiti ti ɠɛni ga gi yiima ani ʋagɔiti, ti pɛ ti ɠoloɠoloni.
\q
\v 12 Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa maaɠɛsu kpɔ naama vaa zuɠoloɠologiti kpein ma?
\q Ɗa maaɠɛsu kpɔ mɔnɔ,
\q ɗa gi unfesu da ge leʋe ɓaa?
\c 65
\s Maanɛɛnɛi  //  ta Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-minazeɠegiti
\q
\v 1 «Gè ɓɔɠɔ yɛni ná, naati ti wooɠula mà,
\q niiti ti la ɠɛni màaɠaazaɠabosu,
\q gè ɓɔɠɔ yɛni ná, naati ti kà,
\q zɔiti ti la ɠɛni gàiziɛzu.
\q Zii é la ɠɛni wooɠulazu mà,
\q gè ɠɛni ma: ‹Nà ɠaa, nà ɠaa!›
\q
\v 2 Yeenɔpɛ ka zèe maalegai la nuɓusɛiti ma ti la ɠoloni,
\q ti ziɛzu ga pele ɲɔi,
\q ti ʋilɛgai ta ɓɔɠɔ ɠisiɛ ɲɔiti polu.
\q
\v 3 Nuɓusɛiti be ti la ɓesu zìiɠaawana vai ʋa,
\q ta zalaɠaiti kulazu kpeleiti su,
\q ti ɗa ansansegiti kula ga zalaɠai
\q zalaɠa ɠula ɠɔtuiti ma zɛɛ ɠalagiti bɛ.
\q
\v 4 Ta ɗa zei kabaiti saama, ti ɗa gɔvɛiti gaazaɠa,
\q ti ɗa ɲi kɔtu yeɠeiti su,
\q ti ɗa boi suai mi,
\q ti ɗa ta-laami aniɲakaiti daave ga kɔzɔba laamianigi.
\q
\v 5 Ta nu ta ɠomina, ti ɠɛ ma:
\q ‹Mina maaɓuɠa bà, è ʋa vɔɔɠu bà,
\q mazɔlɔɔ gòla ɲadegɛ è ʋɛ.›
\q Naama ziɛ ʋeleiti lɛɛzu sòkpayeɠei zu, eɠɛ abu luului,
\q abui é zosu foloi pɛ nɔ.
\q
\v 6 Kɛlɛ gè ti-ziɛ ʋelei pɛ sɛʋɛa,
\q naa li poun gè ʋa maaɠɛ kpɔ.
\q Nà ti zalazu, é zeeli su.
\q Nà ta-vaaɠaaza golaiti salazu
\q
\v 7 ʋɔɔma ta ti-mɛmɛwolani tɔnɔi.
\q Ti ansansegiti galani gizei ma zɛɛ ɠalagiti bɛ.
\q Nà kɔɠɔgi wo, é zoloo su,
\q ta-ɠɛɛwoti wɔlɔmaiti ma zalai.»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é boga.
\b
\q
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:
\q «Siɛgi zu nu a ziɛi ɠaa la ga mɔinga
\q dɔɔɓɔi gwaai ma ɠɔpɔgi ta zu,
\q ta ɗa ɠɛ ma: ‹À mina koloɠolo,
\q mazɔlɔɔ tuya ɠa ba.›
\q Ʋele nɔ ɠana nà kɛ la nà-botiɠɛ nuiti maaʋele ma,
\q naa ɠa a kɛ gè mina ti pɛ koloɠolo ʋɔɔma.
\q
\v 9 Nà mavofodai ɠula Zakɔɓe ná-nuɓusɛiti su, ta Zuda wolodai,
\q ti nà-gizeiti zeɠe ga tɔnɔ.
\q Zɔiti gè yiimazeɠeni ga tiye,
\q naati ta sɔlɔɔ ga tɔnɔ,
\q nà-botiɠɛ nuiti ta zei ná.
\q
\v 10 Salon nɛmɛi ɠa ɠɛ ga tufa lɛnugi,
\q daami wosuʋɛ togani goiti bɛ,
\q Akɔɔl nɛmɛi zu ɠɛ ga sasai togani wolaiti bɛ,
\q naa ɠa ɠɛ nà-nuɓusɛiti bɛ, ta gàiziɛ.
\q
\v 11 Kɛlɛ wɔiti wo ɠɛlɛzu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa,
\q wo yeemazu nà-gize ɲadegai ma,
\q wo daamianigi veezu Gade ya, undaanɛ ɠalagi,
\q wo ɗa dɔɔ zupui ve Meni ya, sei tuɠɔ ɠalagi.
\q
\v 12 Nà ʋaazu ga boɠa zɔkpɔi wo ʋɔ,
\q wo pɛ wa ʋilɛ ɲiibiɠa, wo ɠɔdaaleʋe,
\q mazɔlɔɔ gè toligi woni, wo la daazoni,
\q gè ɓɔɛni wo ʋɔ, wo la woiloni.
\q Kɛlɛ nii ɲɔuɗai gàazu, naa ɠa wo kɛɛzu.
\q Nii wo yiimazeɠeni la,
\q naa ɠa é la nɛɛni bɛ̀.»
\q
\v 13 Naa ɠa é ba, Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:
\q «Nà-botiɠɛ nuiti ta ani zɔlɔɔ, ti mi,
\q wɔun wa, wa pului ɠwɛɛ.
\q Nà-botiɠɛ nuiti ta ɓɔɔle,
\q wɔun wa, wa za ga kpɔɔle wɔin.
\q Nà-botiɠɛ nuiti ta ɠɛ koozunɛɛi zu,
\q wɔun wa, wa ɠɛ unfegi zu.
\q
\v 14 Nà-botiɠɛ nuiti ta wooɠula ga koozunɛɛi,
\q mazɔlɔɔ ta ɠɛ gaanɛɛi zu.
\q Kɛlɛ wɔun wa, wa kpeei loo,
\q wo-yiimaʋɛ laavegai ga ziizoolɛi,
\q wa kpeei loo, wo ɓɔɠɔ maawɔin, wo yiiɠoloɠolo.
\q
\v 15 Wo-laaseigi ɠa yɛ nà-nuiti da, gè yiimazeɠeai ga tiye,
\q ti ɗa foovooi loo la ga:
\q ‹Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI è ʋaa ɠanu!›
\q Kɛlɛ toɠa daasei niinɛ ʋɛɛ ná-botiɠɛ nuiti ba.
\q
\v 16 Zooi ɠa, niiti ta ɠɛ pɔ, ti tuya loo ɓɔɠɔ ʋɛ,
\q ta naa ɠɛ gaama ƓALA gila kpegi laaseigi zu.
\q Zooi ɠa, niiti ta ɠɛ pɔ ga ti ɠona,
\q ta konai wo gaama ƓALA gila kpegi laaseigi zu.»
\s Geeɠɔlɔ niinɛi ta zou niinɛi
\q «Zeemai ɠa wo kidaaʋili faiti ma ti leʋegai ná,
\q naati ta ɲɛɛlɛ gàazu.
\q
\v 17 Mazɔlɔɔ nà ʋaazu geeɠɔlɔ niinɛi ɓɛtɛzu ta zou niinɛi,
\q nu ɠi ge la mɔ loa pɛ mɔungi vaa wɔlɔmaiti su,
\q nu la mɔ ɠisiaa ti zu pɛ.
\q
\v 18 À ɠoozunɛ tɔun,
\q wo ɠɛ koozunɛɛi zu yeenɔpɛ
\q naama vaa zu, nii gè ʋaazu kpɛtɛzu,
\q mazɔlɔɔ nà Zeluzalɛme ɓɛtɛzu, é ɠɛ gaanɛɛi zu,
\q ná-nuɓusɛiti ti ɠɛ koozunɛɛi zu.
\q
\v 19 Nà ɠoozunɛ nà ɓɔɠɔi Zeluzalɛme ná-faa zu,
\q nà-nuɓusɛiti faa ɠa ɠɛ ga nà-koozunɛɛi ma ungi,
\q nu la mɔ kpee woo mɛniga ná, ɓaa kidaaʋili kpee.
\q
\v 20 Nu la mɔ doungo ɠaa náʋɛ
\q é ʋa yɛ doungoyai zu, é ʋa za,
\q ɓaa kpakologi é la wɔlɔzaɠani gola.
\q Mazɔlɔɔ zɔi a zaana ná-kona ungilagi (100) ma,
\q naa zaa nu niinɛlai zu,
\q ni nui ta la ɠɛ ɓudɛni kona ungilagi (100) maazu
\q toɠa leve ga kotoʋɛ.
\q
\v 21 Ta pɛlɛiti to, ti yɛ ti wu,
\q ti leezɛn ɓeleiti da, ti ma waaiti mi.
\q
\v 22 Ti la mɔ pɛlɛiti toga ga
\q taɠiligaa ti zei bu ti-ʋotogi zu,
\q ti la mɔ gulu ɓeleiti daa ga
\q taɠiligaa ti-laamiani.
\q Mazɔlɔɔ nà-nuɓusɛiti sii zu ɠa ɠooza eɠɛ gulu wolaiti.
\q Nuiti gè yiimazeɠeai ga tiye,
\q ta yiimaɠɛ ta-wotii ma lɔnɔgi zu.
\q
\v 23 Ti la mɔ ɓɔlɔa wafuun,
\q dointi ta ti zɔlɔɔ,
\q naa tanɔpɛ ge la mɔ ɠɛa ná undaaʋili faa ma.
\q Ti-ma zuwuzui ɠa ɠɛ ga
\q nii Ɠɔoɠɔ GALAGI tuyai loai ma,
\q ti-mavofodai nɔnɔ zɔlɔɔ ti ɠoba.
\q
\v 24 Aisa ti ʋa wooɠula mà,
\q gè ɓega ga ti wooɠaaʋote,
\q aisa ti ʋa ɓe ga ɓɔɛ,
\q gè ɓega ga ti wooɠaaʋote.
\q
\v 25 Zuluɓui ta baala ziʋoi ta ɠɛ tufai miizu ada ɠila,
\q zalai ɠa ɠɛ tufai miizu ga nikɛi ɠɛʋele,
\q kaalii laamianigi ɠa ɠɛ ga fufiligi.
\q Faa ɲɔu ɓaa faa zuɠoloɠolo faa nɔpɛ
\q ge la ɠɛa nà-gize ɲadegai ma,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\c 66
\s GALA fali ʋele ɠitei
\q
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:
\q «Geeɠɔlɔgi ɠa é ga nà-masa kpɔkpɔgi,
\q zooi ɠɛ ga nà-kɔɠɔloma anii.
\q Pɛlɛi ma zii ɓɛgele ɠa wa zoo tosu bɛ̀?
\q Mini ɠa nà zoo zeizu ná?
\q
\v 2 Zèei ɠa gè niima aniiti kpein kpɛtɛni la,
\q ti pɛ ta ga nɔ̀nɔ,» Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\q «Kɛlɛ nii gè ɠaazu ʋagɔi losu ba,
\q naa ɠa ga zɔi zobo ge la bɛ, maawɔinɗai,
\q é dàawooi mɛnisu, é ɗa lua, sasu ɗa ɓali.
\q
\v 3 Ta ɗa nikɛ zinɛi ɠula ga zalaɠai,
\q kɛlɛ ti ɗa nui ɓalaagi ʋaa!
\q Ta ɗa baalagi ɠula ga zalaɠai,
\q kɛlɛ ti ɗa gilɛi ʋaa!
\q Ta ɗa ɓulu vukɔi ɠula ga zalaɠai,
\q kɛlɛ ti ɗa boi ɲamai ʋu!
\q Ta ɗa ansansegiti gala,
\q kɛlɛ ti ɗa zɛɛ ɠalagiti dɛbi!
\q Tɔɔzei ti pɛ ti yiimazeɠea ga
\q ti ziɛ ga ti ɓɔɠɔ ʋeleiti,
\q tɔɔzei ta-ɠɔzɔba ɠɔɔɠɔ ganiiti ti ti yiilɛizu,
\q
\v 4 gè yiimazeɠea ga gè ɓe ti ʋa,
\q ti yɛ ta-vaazupuiti su,
\q nà nimizai zei ti ma, ti luazu ba.
\q Tama, gè toligi woni, nu nɔpɛ ge ɓɔɛni.
\q Gè ɓɔɛni ti ʋɔ, kɛlɛ ti la woiloni.
\q Nii ɲɔuɗai gàazu, naa nɔ ɠa ti kɛɛni,
\q ti ɠatani naa ʋa, nii wɔin la mà.»
\b
\q
\v 5 À woilo Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooi ma,
\q wɔi wo daawooi zosu, wo ɗa lua, wo ɗa ɓali:
\q «Wo-wɔɔla zou lointi ta ná,
\q ti la wɔinni ga woye,
\q ti ɗa wo laaʋili nɔ̀un maaʋele ma,
\q ɲɛɛɠulasui zu, ti ɗa ɠɛ wo ma:
\q ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-lɛbiyai ɠula kɛlɛma,
\q gi wa-ɠoozunɛɛi ɠa!›
\q Kɛlɛ tiya ɠa ti lɔɔzu unfegi zu.»
\q
\v 6 À woilo zɔngɔ wooi ma é ɠulazu taazuʋɛ,
\q zɔngɔi tɛi ka zeɠezu GALA sei ʋɛlɛi wu,
\q toɠa ga Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi,
\q é sili nuiti salazu é zoloo ti-ɠɛɛwotii ma.
\s Zeluzalɛme niinɛi ná-lɛbiyai
\q
\v 7 Aisa Siyɔn ʋa koozuwanai lɔɔzei, é doin zɔlɔɔga!
\q Aisa é ʋa taɓai lɔɔzei,
\q é doun zunui ɠaazulaa folo ma.
\q
\v 8 Ɓɛ ɠa é naama vai ta mɛniga?
\q Ɓɛ ɠa é naa ɠɛɠala vai ta ɠaa?
\q Zooi ɠa zoo é zɔlɔɔ folo ɠila nɔ ɓaa?
\q Zooi ɠa zoo nɛi zɔlɔɔsu gaamago nɔ?
\q Tama, taɓai lɔɔ ɗa zei nɔ,
\q Siyɔn ná-doun zunuiti gaazulaa eteai ma!
\q
\v 9 «Nɛ̀i zèe yɛsu anzanui ʋa kogi zeeli,
\q nà ɠɛlɛ sɔlɔɔ fai ɓaa?»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é boga.
\q «Nɛi gè doun zɔlɔɔgi ɠɛʋele ɓɛtɛa,
\q nà pele leʋe sɔlɔɔ fai luɠɔ ɓaa?»
\q Ɗa-ƓALAGI ɠa é boga.
\b
\q
\v 10 À ɠoozunɛ ʋɔɔma wa Zeluzalɛme,
\q à ɠoozunɛ, wo ɠɔkɔ ná-faa zu,
\q wɔiti ná-fai nɛai wo ʋɛ!
\q Wo wɔnɔ zɔlɔɔ ná-koozunɛɛi zu,
\q wɔiti wo ɠɛni wɔlɔzu ná-faa zu!
\q
\v 11 Mazɔlɔɔ wa ɠɔnɔ sɔlɔɔ ná-ɲiimii zu,
\q é wo ɠaanɛɛnɛ, eyɛsu wo yiɠo,
\q wa ɓɔɔle, wo daamii ʋagɔi wo,
\q ná-lɛbiya wolai zu, pooʋaai.
\q
\v 12 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:
\q «Nà ʋaazu ziilɛigi yeizu Zeluzalɛme ma eɠɛ ziɛ wolai,
\q ta zii ɠiligiti ta-naavoloi eɠɛ kɔtuɗɛi é vazasu.
\q Wa ɲiimii ɓɔle, ti wo la yeezu,
\q ti wo la ɠɔɠɔ ma, ti ɗa yeeziɛ wo ma.
\q
\v 13 Nà wo ɠaanɛɛnɛ,
\q eɠɛ doungoi dee gaanɛɛnɛzu,
\q wa gaanɛɛnɛi zɔlɔɔ Zeluzalɛme.
\q
\v 14 Wa naa ɠa, wo ɠoozunɛ wo-yiimaʋɛ,
\q wo-ɠaeiti ta niinɛ ʋolu eɠɛ tufai.»
\b
\q Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ná-botiɠɛ nuiti maalobo,
\q kɛlɛ toɠa ná-ziiɠaawanai lɛ ga sili nuiti.
\s GALA ná-tukpɔɠaaleʋei
\q
\v 15 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa yɛsu abui zu, é ɗa ʋa,
\q ná-kɔɔɠɔ wotoloiti ta ʋaazu eɠɛ tɔngɔlɔ fiilɛi,
\q ti ná-ziiɠaawanai ma wanai ɠula,
\q ti ná-kpaazaɠai laazeeli eɠɛ abuzogi.
\q
\v 16 Mazɔlɔɔ abui ta boɠa zɔkpɔi ti ka
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tukpɔi ɠaaleʋezu la nuɓusɛiti daalɔɠɔma,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa pooma mɔinmɔin da.
\q
\v 17 «Niiti ti ɓɔɠɔ ɲadesu yɛ,
\q ga ti lɛ kpelei tanigaa zu,
\q ʋɛ ti ʋaazu ti lo ná,
\q naama nui ʋoluʋelei nii é zaamazuʋɛ,
\q ti ɗa boi suai mi,
\q ɓaa inɛgi, aniiti ti ɠɔzɔai.
\q Naama nuiti undaaʋilisu nɔ ʋɔɔma,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\q
\v 18 «Mazɔlɔɔ nɔ̀un nà, gè ta-ɠɛɛwotii pɛ kwɛɛ ta ta-ɠisiɛiti.
\q Wɛlɛ, yeeɠɛɠalai zeelia, gè zii ɠiligiti pɛ gaalɛ ba,
\q ta nuɓusɛiti zii wooi ɠilagilagi pɛ su.
\q Ta ʋa, ti nà-lɛbiyai ɠa.
\q
\v 19 Nà nà-zobodai ma ʋoogi ʋilɛ ti zaama.
\q Zɔiti ta yɛ vulua nà-tukpɔɠaaleʋeai ʋoluma,
\q nà ti leʋe zii ɠiligiti saama:
\q Taalasise, ta Pule, ta Lude
\q (zɔiti ti zoogai mɛɛin ʋilisu),
\q ti li Tuɓale nuiti pɔ bɛ,
\q ta Yavan nuiti, ta ziɛ zaama yooiti ta kpoloɗɛi laaʋɛ yooiti ti ɠoozama,
\q ʋɛ pɛ nu la dɛ nà-faa mɛnini ná,
\q nu la dɛ nà-lɛbiya ɠaani ná.
\q Nà-nu leʋegaiti ta nà-lɛbiyai ɠula kɛlɛma zii ɠiligiti pɛ bɛ.
\q
\v 20 Ta ʋa ga wo-ɠɛɛleaiti
\q ti ɠula zii ɠiligiti pɛ saama,
\q ti zeini sooiti kɔma, wotoloiti su,
\q wotoloiti su seɠei ti maazu,
\q soovale fuuluiti kɔma, ta ɲɔmɛiti,
\q eyɛsu ti zeeli nà-gize ɲadegai ma Zeluzalɛme.
\q Ta-vebɛanii ɠa ɠɛ ga naa bɛ̀,
\q nà yeezei bu, eɠɛʋelei nɔ Izilayɛle nuiti ta ɗa ʋaa la bɛ̀
\q aniɲaka ɲadegai zu nà-pɛlɛi wu.
\q
\v 21 Nà zalaɠa ɠula nuiti seɠe ti zaama, ta Levi nuiti,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\q
\v 22 «Ʋelei geeɠɔlɔ niinɛi ta zou niinɛi
\q gè ʋaazu ti ɓɛtɛzu, ti yɛsu ná la ɠɔ,
\q ʋele ɠana wo-mavofodai ta wo-laaseigi a yɛ ná la ɠɔ,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\q
\v 23 «Zenɔ ɠana, alu-o-alu,
\q dooɠo folo-o-dooɠo folo,
\q nuɓusɛiti ta ɠɛ ʋaazu, ti ɗa nɔkɔ bù,»
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.
\q
\v 24 «Naazu ta ɗa ʋa, ti nuiti ma ʋoomaiti ka,
\q tɛiti ti la ɠɛni ɠoloni bɛ̀.
\q Mazɔlɔɔ koegi é ti miizu, é la zaa pɛ,
\q abui é ti ɠalazu, é la zaa pɛ.
\q Naa ɠa ɠɛ ga nuɓusɛi pɛ maalua vaa.»