\id GEN - Toma Bible
\ide UTF-8
\h Zenɛze
\toc1 Zenɛze, Fai Kpein Tɔɔzeizuʋɛ
\toc2 Zenɛze
\toc3 Zen
\mt1 Zenɛze
\mt2 Fai Kpein Tɔɔzeizuʋɛ
\imt Sɛʋɛi lɔɔzeizuʋɛ ma woo mɔungiti
\ip Zenɛze laaseigi ʋoluʋɛ ɠa ga «Tɔɔzeizuʋɛ». Tɔ ɠa é ga Minazeɠe Pɔlɔmai ma zɛʋɛ mɔungi, GALA Daawoo Zɛʋɛi zu. Eɓulu woo mɔungi zu, tɔɔzeiʋɛ ga «Tɔɔzeizu mɔunpa». Sɛʋɛi ɠa anii kpein kulazuʋɛ lɛɛzu, ma un ge daa ma mɛɛ ga GALA ta nuɓusɛiti zɔɠɔzu vai lɔɔzei ʋelei. Kisiɛi ma mɔinmɔin ka é niizuʋɛ vaaɠwɛ nu wolaiti zea, é lo nui ʋa ɓaa nuiti ba, ti Zenɛze zɛʋɛ ɠɛai, ta yeeɠɛɠalai nii sɛʋɛai ma. Tanigaa ta ɠisiɛzu ga ma zɛʋɛi ɠaalɛɛʋɛ ba, é ɠula sɛʋɛ wɔlɔmai tanigaa zu Ɓaɓilɔne, é zo kona unnaanigɔi ma, é li undɔzitai (400-600) ʋɔ pelei, aisa Yesu Kilista ʋa zɔlɔɔ. Zɔiti ma, ti laaʋɛ kisiɛ wɔlɔmai la ga Moize ɓɔɠɔi ɠa é Zenɛze zɛʋɛa ta Ɛgezɔde, ta Levi Nuiti Ta-Zɛʋɛi, naa ʋɛɛ Gaalu Sɛʋɛi ʋa, ta Tɔ Sɛʋɛi Velesiɛi, é zo kona waagila unsaʋagɔi ma, é li waagila unnaanigɔi ʋɔ pelei (1.300-1.400), aisa Yesu Kilista ʋa zɔlɔɔ.
\ip Kala mɔinmɔin ka Zenɛze zɛʋɛi zu, niiti ta ɓɔ keletiɛinti ba, ti GALA Daawoo Zɛʋɛi mɔtai ɠaaɠa, Minazeɠe Pɔlɔmai ʋɛɛ ma Niinɛi ʋa. Sɛʋɛi nii ɠa é naa lɛɛzu ga adeye, ʋelei kotoi lɔa la eteai zu, ta ʋelei nuɓusɛi kpɛdɛi ʋilɛgai la Kizo nu ʋa. Zenɛze zɛʋɛi ɠa dɛɛzu ɓalaa ga nɛɛʋɛ GALA bɛ ga é nuɓusɛiti kizo. Naa ɠulaʋɛ kɛlɛma faawokɛɛyeeluɠɔ ɓɔɛ mɔungi zu, é lo Yesu ʋa (\xt 3:15\xt*), ta GALA ná-minazeɠegi zu, nii é kɛɛni Abalaame ʋɛ, ga toɠa tuya loo ziiti pɛ bɛ eteai zu ga tɔun maaʋele (\xt 12:2-3\xt*).
\iot Unsosuʋɛ
\io1 1. GALA ge eteai ɓɛtɛni, naa ʋɛɛ Adama ta Ɛve ʋa (\xt 1:1—2:25\xt*).
\io1 2. Adama ta Ɛve ta-ɠotoi, ta ti-mavofodaiti tɔnɔi (\xt 3:1—5:32\xt*).
\io1 3. Nowe ta ziɛve golai (\xt 6:1—9:29\xt*).
\io1 4. Yeeɠɛɠalai nii é ɠɛni Noweni ta Abalaame ti yɔɠɔzu, ta Ɓaɓɛle ziɠi gaaɠooza golai (\xt 10:1—11:32\xt*).
\io1 5. Abalaame ná-eteai zu vai (\xt 12:1—25:11\xt*).
\io1 6. Isemayɛle mavofodaiti (\xt 25:12-18\xt*).
\io1 7. Zakɔɓe ná-eteai zu vai (\xt 25:19—35:29\xt*).
\io1 8. Ezawu mavofodaiti (\xt 36:1-43\xt*).
\io1 9. Zozɛfe ná-eteai zu vai (\xt 37:1—50:26\xt*).
\c 1
\ms1 Eteai Ta Nuɓusɛi  //  Ta-Vai Lɔɔzei Ʋelei Eteai
\mr (1:1—11:32)
\s Geeɠɔlɔgi ta zooi ɓɛtɛ vai
\p
\v 1 Tɔɔzeizu mɔunpa GALA ge geeɠɔlɔgi ta zooi ɓɛtɛni. 
\v 2 Kɛʋele ɠila ge la ɠɛni zooi ʋa, suɲakai ɠɛni de. Kpidii ʋɛɛni ziɛ zɛbɛlɛ golai ɠa. GALA Zɛnvui ɠɛni leʋeteʋesu ziɛi ɠa.
\p
\v 3 GALA ge ɠɛni ma: «Wozakalagi ɠula.» Wozakalagi ma ge ɠula. 
\v 4 GALA ge kaani ga wozakalagi ʋagɛ. GALA ge wozakalagi ta kpidii yeeɠaaɠwɛɛni. 
\v 5 GALA ge wozakalagi laasei pɛɛni ga foloi, é kpidii laasei pɛɛ ga kuai. Kpidii ʋɛɛni, geelaalao: naa ɠɛni ga folo mɔungi.
\p
\v 6 GALA ge ɠɛni ma: «Zɔɠɔzu ɠɛ ziɛiti ba, é ziɛiti zeeɠaaɠwɛ ta ziɛiti.» 
\v 7 GALA ge zɔɠɔzu ɠɛɛni ziɛiti ba, niiti ti buu ʋelei, ta niiti ti maazu ʋelei. Naa ɠɛɛni ɠana nɔ. 
\v 8 GALA ge zɔɠɔzuʋɛ laasei pɛɛni ga geeɠɔlɔgi. Kpidii ʋɛɛni, geelaalao: naa ɠɛni ga foloi velesiɛi.
\p
\v 9 GALA ge ɠɛni ma: «Ziɛiti ti geeɠɔlɔgi wu, naati ti ɠaalɛ ba ada ɠila, ada vɔɔi ɠula kɛlɛma.» Naa ɠɛɛni ɠana nɔ. 
\v 10 GALA ge ma vɔɔi laasei pɛɛni ga zooi. Ziɛiti ti ɠaalɛai ba, é naati daasei pɛɛ ga kpoloɗɛiti. GALA ge kaani ga naa ʋagɛ. 
\v 11 Naa ʋolu GALA ge ɠɛni ma: «Zooi pɔnɔba aniiti kula, eɠɛʋelei ti-ma ziiti ti la: tufai nii ma waai su a ɠɛ ga ma zuwui, ta gwaa wuluiti, niiti ti-ma waai ti zu ta ɠɛ ga ma zuwui.» Naa ɠɛɛni ɠana nɔ. 
\v 12 Zooi pɔnɔba aniiti kulani, eɠɛʋelei ti-ma ziiti ti la: tufai nii ma waai su a ɠɛ ga ma zuwui, ta gwaa wuluiti, niiti ti-ma waai ti zu ta ɠɛ ga ma zuwui. GALA ge kaani ga naa ʋagɛ. 
\v 13 Kpidii ʋɛɛni, geelaalao: naa ɠɛni ga foloi zaʋasiɛi.
\p
\v 14 GALA ge ɠɛni ma: «Wozakalagiti ti ɠɛ geezuʋɛ geei ɠaaʋɛ, ti foloi ta kuai yeeɠaaɠwɛ. Naati ti ɠɛ ga poogiti, é lo siɛgiti ba, ta foloiti, ta konagiti, 
\v 15 ti ɠɛ ga wozakalagiti geei ɠaaʋɛ, ti eteai zuɠala.» Naa ɠɛɛni ɠana nɔ. 
\v 16 GALA ge wozakala gola felegɔiti kpɛtɛni, ma wola gelei ɗa zei foloi unda, ma go gelei ɗa zei kuai unda. É somideɠaiti ɓalaa kpɛtɛni. 
\v 17 GALA ge ti zɛlɛni geei ɠaaʋɛ ga ti ɗa eteai zuɠala, 
\v 18 ti zei foloi ta kuai unda, ti wozakalagi ta kpidii yeeɠaaɠwɛ. GALA ge kaani ga naa ʋagɛ. 
\v 19 Kpidii ʋɛɛni, geelaalao: naa ɠɛni ga foloi naanisiɛi.
\p
\v 20 GALA ge ɠɛni ma: «Ziɛ wu ani vuluiti ti wola mɔin ziɛiti bu, wɔniiti ti ɗa ɠoʋe geezuʋɛ, zooi maazu.» 
\v 21 GALA ge kpoloɗɛ wu zua wolaiti kpɛtɛni, eɠɛʋelei ti-ma ziiti ti la, ta zɛnvu anii ma ziiti kpein, eɠɛʋelei ti-ma ziiti ti la, niiti ti leʋeteʋesu ziɛiti bu. É wɔniiti kpɛtɛni, eɠɛʋelei ti-ma ziiti ti la. GALA ge kaani ga naa ʋagɛ. 
\v 22 GALA ge tuya looni ti ʋɛ, é ɠɛ ma: «À ɓuɠu, wo mɔin, wo kpoloɗɛiti buulaave, wɔniiti ti mɔin eteai zu.» 
\v 23 Kpidii ʋɛɛni, geelaalao: naa ɠɛni ga foloi lɔɔlusiɛi.
\p
\v 24 GALA ge ɠɛni ma: «Zooi fuluaniiti kula, eɠɛʋelei ti-ma ziiti ti la: toganiiti, ta kpokpo ganiiti, ta dɔɓɔ zuaiti, eɠɛʋelei ti ɠilagilagi ti-ma ziiti ti la.» Naa ɠɛɛni ɠana nɔ. 
\v 25 GALA ge dɔɓɔ zuaiti kpɛtɛni, eɠɛʋelei ti-ma ziiti ti la, toganiiti eɠɛʋelei ti-ma ziiti ti la, ta kpokpo ganiiti pɛ, eɠɛʋelei ti-ma ziiti ti la. GALA ge kaani ga naa ʋagɛ.
\p
\v 26 GALA ge ɠɛni ma: «Ade nuɓusɛi ɓɛtɛ ga ade-maaniinigi, é ɠɛ ga de-ʋaaɠulabai, é zei kaleiti unda, ta wɔniiti, ta toganiiti, ta eteai pɛ, ta aniiti kpein ti ɓokposu zooi ma.»
\p
\v 27 GALA ge nuɓusɛi ɓɛtɛni ga tɔ ɓɔɠɔi maaniinigi, é kpɛtɛni ga GALA maaniinigi. É zunui ta anzanui ɓɛtɛni.
\p
\v 28 GALA ge tuya looni ti ʋɛ, é ɠɛ ti ma: «À ɓuɠu, wo mɔin, wo eteai laave, wo maaɠolo. À zei kaleiti unda, ta wɔniiti, ta suai kpein é yɛnvuzu zooi ɠa.» 
\v 29 GALA ge ɠɛni ma: «Wɛlɛ, tufai nii ma waai su a ɠɛ ga ma zuwui, zooi ɠa ná pɛ, gè naa vea wo ʋɛ, ta gului nii ma waai su a ɠɛ ga ma zuwui, naa ɠa ɠɛ ga wo-laamianigi. 
\v 30 Gè tufa wundui vea ga daamianigi zou ɠa zuaiti pɛ bɛ, ta wɔniiti, ta nii kpein é ɓokposu zooi ma, nii nɔpɛ zɛnvu viilɛi su.» Naa ɠɛɛni ɠana nɔ. 
\v 31 GALA ge kaani ga nii kpein é kpɛtɛai, ti wola ʋagɛ. Kpidii ʋɛɛni, geelaalao: naa ɠɛni ga foloi lɔzitasiɛi.
\c 2
\p
\v 1 Pele ɠana geeɠɔlɔgi ɓɛtɛ vai ɓeni la ta zooi, ta ti zu aniiti kpein. 
\v 2 Foloi lɔfelasiɛi, GALA kpegai ma ga ná-botii ɠaaɓela, é looɠoni ná-botii pɛ ba, nii é kɛɛni. 
\v 3 GALA ge tuya looni foloi lɔfelasiɛi ʋɛ, é makɛ ɓɔɠɔ ʋɛ, tɔɔzei naama voloi é looɠoni, é lo ná-botii pɛ ba, aniiti kpɛtɛ vai zu é kɛɛni.
\s Eteai ta nuɓusɛi  //  ti ɓɛtɛ ʋelei yɔɠɔzulɛɛ vai
\p
\v 4 Geeɠɔlɔgi ta zooi lɔɔzei ʋelei ɠa é ga nii, siɛgi zu ti ɓɛtɛni la.
\p Siɛgi zu Ɠɔoɠɔ GALAGI zooi ta geeɠɔlɔgi ɓɛtɛni la, 
\v 5 dɔɓɔ ɠila kpalaa ge la ɠɛni dɛ eteai zu, tufa ɠila kpalaa ge la ɠɛni dɛ ʋɔnɔni, mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI la ɠɛni dɛ tona ʋuuni zooi ma, nu la ɠɛni dɛ ná ɲɛgɛlɛin, é ʋa ɗa boti ɠɛ zooi ma. 
\v 6 Kɛlɛ ɓumugi ɠɛni wuzeɠezu, é ɗa zooi ma yɛɓɛ. 
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI zooi ma ʋɔlɔi zeɠeni, é kpɛtɛ ga zunui, é zɛnvu viilɛi ʋu sokpayeɠeiti su, zunui ɠɛ ga zɛnvu su anii.
\p
\v 8 Naa ʋolu Ɠɔoɠɔ GALAGI kpelei leʋeni Edɛn yooi zu, folo ɠulazu ʋelei. É zunui ʋilɛni su, nii é kpɛtɛai. 
\v 9 É gului ma zii kpein pɔnɔni zooi ɠa, ti ʋɛtɛga maanɛai, ti-ma waaiti nɛai. Zɛnvu wului ɠɛni loni kpelei zaamaʋɛ, naa ʋɛɛ gului ʋa, nii é faa ʋagɔi ta faa ɲɔi yɔɠɔzuɠwɛɛ pelei lɛɛzu.
\p
\v 10 Ziɛ wolai ɠɛni ɠulazu Edɛn yooi zu, é ɗa ʋu kpelei ma. Kulaai ma ná ʋa, gaaɠwɛɛni su ga ma ɓeke naanigɔ. 
\v 11 Ma mɔungi laaseigi ɠɛni ga Pison, naa ɠa kakuɠakugai Ɠavila yooi ná pɛ su. Zanugi ɠa ɗa ɠa zooi naa zu, 
\v 12 zanugi nii pagai. Nu ɠa ɗa gulu mana maku nɛɛnɛgi ɓalaa ɠa ná, daa ga ɓedɛliwume, ta kɔtu zɔngɔ ɓaagi, daa ga wonikese. 
\v 13 Felesiɛi laaseigi ɠɛni ga Giyon, naa ɠa kakuɠakugai Kuse yooi ná pɛ su. 
\v 14 Saʋasiɛi laaseigi ɠɛni ga Tigele, naa ɠa é yeizu Asuul laai zu folo ɠulazu ʋelei. Ziɛ wolai naanisiɛi ɠa é ga Efelate.
\p
\v 15 Ɠɔoɠɔ GALAGI zunui zeɠeni, é pilɛ Edɛn kpelei zu, ga é tii ɠɛ ná, ta é makɛ. 
\v 16 É devei nii veeni zunui ya, é ɠɛ ma: «Ɗa zoo è guluiti kpein ma waaiti ta mi, niiti ti kpelei zu, 
\v 17 kɛlɛ nii é faa ʋagɔi ta faa ɲɔi yɔɠɔzuɠwɛɛ pelei lɛɛzu, mina naama waai ta mi, mazɔlɔɔ voloi ɗa naa ta miina la, ɗa za.»
\p
\v 18 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «É la ʋani ga zunui ɠila ko yɛ de. Nà kpɔba nu ʋagɔ ɓɛtɛzu bɛ.» 
\v 19 Ɠɔoɠɔ GALAGI dɔɓɔ zuaiti ta wɔniiti kpɛtɛni ga pɔlɔi. É ʋaani ga tiye zunui ʋɔ, é pɛtɛ, ʋelei a ti-laaseigiti pɛɛ la, naa ɠa a kɛ ti kpein ti daaseigi zɔlɔɔ, nii zunui a pɛɛ ti ʋa. 
\v 20 Zunui daaseigiti pɛɛni toganii pɛ ba, ta wɔniiti, ta dɔɓɔ zuaiti kpein. Kɛlɛ zunui la ɠɛni kpɔba nu ʋagɔ zɔlɔɔni. 
\v 21 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɲiimɛni wolai lɔɔni zunui ɠaazu, é ɲi. É kaka ɠaegi gila seɠeni, é ma zuai laaɠulu pogi zu. 
\v 22 Ɠɔoɠɔ GALAGI anzanui ɓɛtɛni ga naama ɠaka ɠaegi, nii é seɠeni, é kula zunui ɠakai zu, é ʋaani la zunui ʋɔ.
\p
\v 23 Zunui ɠɛni ma:
\q «Niizu nii ɠa é ga kaei, nii é ga mà ɠaei,
\q kpusɛi nii é ga kpùsɛi.
\q Daaseigi ɠa ʋɛɛ ga anzanui,
\q mazɔlɔɔ kulaʋɛ zunui zu.»
\p
\v 24 Naa ɠa é ba, zunui ɠa zeɠe kɛɛɠɛ ta dee ʋa, é ɠili anzai ʋa, ti ɠɛ ga kpusɛ ɠila. 
\v 25 Zunui ta anzai ti felegɔ ti ɠabei ɠɛni de, kɛlɛ ti la ɠɛni unfesu ɓɔɠɔ ɠaazu.
\c 3
\s Nui loo vai kotoi zu
\p
\v 1 Kaalii ɠeleɠelega ɠɛni de, é leʋe dɔɓɔ zuaiti kpein ba, niiti Ɠɔoɠɔ GALAGI ti ɓɛtɛni. É ɠɛni anzanui ma: «GALA ge bogɛ nɛi ga ɠite, ga wo mina guluiti kpein ma waai mi, niiti ti kpelei zu?»
\p
\v 2 Anzanui kaalii wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Gá zoo gi kpelei zu wuluiti ma waai ta mi. 
\v 3 Kɛlɛ nii é ga gului é loni kpelei zaamaʋɛ, naa ma waai, GALA ge ɠɛni ma: ‹À mina ta mi, wo mina vɔɔɠu ba, naa ɠa a kɛ wo mina za.› »
\p
\v 4 Kaalii ɠɛni anzanui ma: «Wo la zaa ɲɛgɛlɛin! 
\v 5 Kɛlɛ GALA ge kwɛɛ ga foloi nɔpɛ wo ta miizu la, wo-ɠaazuʋɛti ta zeɠe ma, wa ɠɛ eɠɛ GALA, wa faa ʋagɔi ta faa ɲɔi yɔɠɔzuɠwɛɛ.»
\p
\v 6 Anzanui kaani ga gului naa ma waaiti pɛtɛ ga maanɛɛʋɛ, ta pagɛ ga nu mi, fizɔgɛ ga é keleɠelegi ve nu ya. É ma waai ta ɠulani, é mi. Naa ʋolu é ta veeni sinigi ya, nii é ɠɛni koba, naa ɓalaa ge miini. 
\v 7 Ti felegɔ ti-ɠaazuʋɛti ti zeɠeni ma. Ti kwɛɛni ga ti ɠabei ʋe. Ti kooleɠoole gului ma laaiti daɠani, ti gili ɓɔɠɔ ma.
\p
\v 8 Kpɔkɔ lɛilɛigi, ti Ɠɔoɠɔ GALAGI lugi mɛnini, é ɗa ziɛziɛ kpelei zu. Zunui ta anzai ti lɔɔɠuni poun Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa kpele zu wuluiti saama. 
\v 9 Ɠɔoɠɔ GALAGI zunui lolini, é ɠɛ ma: «Mini ɠa è ná?»
\p
\v 10 É gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Gè è-lugi mɛnigɛ kpelei zu. Dùaʋɛ, mazɔlɔɔ kàbei ʋe, naa ɠa é kɛa gè lɔɔɠua.» 
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «Ɓɛ ɠa kɛai è ma, è ɠabei ʋe? È gulu waai naa ta mia ɓaa, nii gè ɠɛni è ma, mina ta mi?»
\p
\v 12 Zunui gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Anzanui nii è fea zèa, ga gi eteai ziɛ ʋɔɔma, naa ɠa é gulu waai vea zèa, gè ta mi.»
\p
\v 13 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni anzanui ma: «Leeni vaa zu è naa ɠɛai?» É gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Kaalii ɠa é yàava, gè gulu waai ta mi.»
\p
\v 14 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni kaalii ma:
\q «Tɛi è naa ɠɛa, gè è ɠotoa,
\q toganiiti kpein ta dɔɓɔ zuaiti saama.
\q Ɗa ɗa ɓokpo è-ɠogi ma,
\q è ɗa pɔlɔi mi, è-zii ma voloi pɛ su.
\q
\v 15 Nà kpaai lɔ wo yɔɠɔzu wa anzanui,
\q naa ɠa ɠɛ mavofodai ta ɗɔnɔiti zɔɠɔzu.
\q Nɔnɔi ɠa ɗɔungi maawana,
\q ɗɔun ɗa kɔɠɔ libiligi maawana.»
\p
\v 16 É ɠɛni anzanui ma:
\q «Nà ta la ɗa-ɓɔlɔi ma, kogi a ɠɛna è ma,
\q ɗa ɓɔlɔ pɛ, ɗa ʋa dointi sɔlɔɔ.
\q È yiima vai ɠa è mɛɛn è-zinigi ʋɔ pelei,
\q toɠa zei è unda.»
\p
\v 17 É ɠɛni zunui ma:
\q «Tɛi è woiloga è-anzai wooi ma,
\q è gulu waai mi, nii gè ɠɛni è mina mi,
\q zooi ɠa ɠoto è maaʋele ma.
\q Kɛni è zuvikɛi ɠula, è ɓɔlɔ pɛ,
\q é ʋa leɠa è-laamianigi zɔlɔɔ, è-zii ma voloi pɛ su.
\q
\v 18 Toɠa ɠaingiti pɔnɔ è laalɔɠɔma.
\q Ɗa ɠɛ zooi ɠa lufaiti miizu.
\q
\v 19 Ɗa è-laamianigi zɔlɔɔ,
\q kɛlɛ kɛni fɔdɔi ɠula è-loʋalaʋɛ,
\q eyɛsu è ɠale ma zooi wu,
\q ʋɛ è zeɠeai ná.
\q Mazɔlɔɔ è ɓɛtɛʋɛ ga pɔlɔi,
\q ɗa ɠale ma pɔlɔi zu.»
\p
\v 20 Adama anzai laasei pɛɛni ga Ɛve,\f + \fr 3:20 \fr*\fk Ɛve\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «nii é vulua».\ft*\f* mazɔlɔɔ tɔ ɠa é ɠɛni ga nu vuluiti kpein ti-lee. 
\v 21 Ɠɔoɠɔ GALAGI sua ɠɔlɔi ɓɛtɛni ga seɠei Adama ta anzai ʋɛ, é too ti ɠɔba.
\p
\v 22 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «Pɛtɛ, zunui ɠɛa eɠɛ ade taɠila, faa ʋagɔi ta faa ɲɔi yɔɠɔzuɠwɛɛ fai zu. Ade pele leʋe tuɠɔ niina, é mina yeemaale, é ʋa zɛnvu wului ma waai ɠula, a ʋa mi, a ʋa yɛ vulua ɠɔoɠɔ.» 
\v 23 Ɠɔoɠɔ GALAGI zunui ɠulani Edɛn kpelei ʋa, ga é ɗa zooi woli, ʋɛ kulaai ná. 
\v 24 É zunui ɓɛai ma, geezuɠeelaiti ti-laaseigi ga seeluɓɛin, é naati toni Edɛn kpelei zu folo ɠulazu ʋelei, ta boɠa zɔkpɔi nii abui ba, é ɗa lati, ti ɗa zɛnvu wului ma ʋelei makɛ.
\c 4
\s Kayɛnni ta Aɓɛle ta-vai
\p
\v 1 Zunui anzai Ɛve laani ʋolu, naa kogi zeɠe, é sɔlɔɔ ga Kayɛn, é ɠɛni ma: «Gè zunu zɔlɔɔga ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-kpɔbai maaʋele.» 
\v 2 Naa ʋolu, é deɠei Aɓɛle zɔlɔɔni. Aɓɛle ɠɛni ga baala makɛ nui, Kayɛn ɠɛ ga tii ɠɛɛ nui. 
\v 3 Yeeɠɛɠalai ta laawu, Kayɛn ʋaani ga zooi ʋaalɔnɔgi tanigaa, é kɛ ga vebɛanii Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 4 Aɓɛle ɓalaagi ʋaani ga ná-baala kpulugi ma yiʋo mɔungi tanigaa, é ti-ma zuai ʋasuʋɛti kula ga zalaɠai. Ɠɔoɠɔ GALAGI yeezeini Aɓɛle ta ná-vebɛanii wu ga pagɔ. 
\v 5 Kɛlɛ é la ɠɛni yeezeini Kayɛn ta ná-vebɛanii wu. Kayɛn wola yiiɠaawanani, gaazuɠili.
\p
\v 6 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Kayɛn ma: «Lee vaa zu è yiiɠaawanaai, è ɠaazuɠili? 
\v 7 Gaaɠalagɛ ga ni ɗa faa ʋagɔi ɠɛɛna, ɗa ɠaazuʋɛ wuzeɠe, kɛlɛ ni ɗa faa ɲɔi ɠɛɛna, kotoi ɠa laani ɗa-ʋɛlɛlaʋɛ. Ziima vai ɠa ɠɛ ga é zei è unda, kɛlɛ ɗɔun, vɔni ma.»
\p
\v 8 Kayɛn ɓɔɛni deɠei Aɓɛle ʋɔ, tɛi ti ɠɛni dɔɓɔi zu, Kayɛn valani Aɓɛle ʋa, é paa. 
\v 9 Naa ʋoluma, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Kayɛn ma: «È-leɠei Aɓɛle ɠa mini?» É gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Gè la kwɛɛ. Nà ɠa gè ga dèɠei makɛ nui ɓaa?» 
\v 10 Naa ɠɛni ma: «Lee ɠa è kɛai? È-leɠei ma ɲamai ɓain gooi ɠa zeelizu mà, é zeɠe zooi ma. 
\v 11 Niizu è ɠotoʋɛ zooi ɠa, nii é laalaoga, é è-leɠei ma ɲamai ɓɔle, è paai. 
\v 12 Siɛgi zu è boti ɠɛɛzu la zooi ma, é la mɔ ná-kulanuma vea è ya. Ɗa ɠɛ ga pela nu, è ɗa leʋeteʋe eteai zu.»
\p
\v 13 Kayɛn ɠɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI ma: «Nà-faa ɲɔi ma ɓakɔi wola wuiʋɛ ga gè ʋa ziɛ bu. 
\v 14 Wɛlɛ, ɗa kpɛ̀ɛzu za tii ɠɛɛ yooi ma, gè maaɠooza, gè lɔɔɠu è ʋa. Nà ɠɛ ga pela nu, gè ɗa leʋeteʋe eteai zu. Ni nu a kàana, toɠa pàa.»
\p
\v 15 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «Ɓa-o! Ni nui ta a Kayɛn ʋaana, Kayɛn nɔnɔi ʋoto ka ɠula naama nui ma, ná zeizu ɠɛ lɔfela.» Ɠɔoɠɔ GALAGI poogi ʋɛɛni Kayɛn ʋa ga nu nɔpɛ ka kaana, é mina paa. 
\v 16 Naa ʋolu, Kayɛn maaɠoozani Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa, é li, é zei Nɔde\f + \fr 4:16 \fr*\fk Nɔde\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «teʋeteʋegi».\ft*\f* yooi zu, Edɛn folo ɠulazu ʋelei.
\s Kayɛn mavofodai
\p
\v 17 Kayɛn anzai laani ʋolu, naa kogi zeɠe, é Enɔke zɔlɔɔ. É taai loni, é ná-doun zunui laaseigi ʋɛɛ ba. 
\v 18 Enɔke Iilade zɔlɔɔni, Iilade Meɠuyayɛle zɔlɔɔ, Meɠuyayɛle Metusayɛle zɔlɔɔ, Metusayɛle Lemɛke zɔlɔɔ.
\p
\v 19 Lemɛke anza felegɔ zeini. Gilagi laaseigi ɠɛni ga Ada, zɔi laaseigi ɠɛ ga Sila. 
\v 20 Ada Yaɓale zɔlɔɔni. Tɔ ɠa é ga naati ti-mɛmɛwolai, niiti ti zeini seɠe ɠotaiti bu, ti ɗa toganiiti makɛ. 
\v 21 Deɠei laaseigi ɠɛni ga Yuɓale. Tɔ ɠa é ga naati kpein ti-mɛmɛwolai, niiti ti kɔnigi ɠɛinsu, ti ɗa koolei vɛ. 
\v 22 Sila ɓalaagi Tuɓale-Kayɛn zɔlɔɔni, naa ɠa é ɠɛni ga kɔlu ɓɔigi ta kɔlu aniiti kpein gain nui. Tuɓale-Kayɛn deɠe anzanui ɠɛni ga Naama.
\p
\v 23 Lemɛke ɠɛni anzaiti ma:
\q «Ada ta Sila, à woilo gòoi ma,
\q Lemɛke anzaiti, à woilo ga pagɔ gòoi ma.
\q Gè zunu ʋaani màawana vai zu,
\q ta zunu loungo nà-palai vaa zu.
\q
\v 24 Potokulai a ɠɛna Kayɛn ma, ná zeizu ɠɛ lɔfela,
\q Lemɛke nɔnɔi zeizu ɠa ɠɛ ga puulɔfela maazu lɔfela (77).»
\s Sɛte zɔlɔɔ fai
\p
\v 25 Adama anzai laani ʋolu mɔnɔ, naa kogi zeɠe, é doun zunu zɔlɔɔ, é daasei pɛɛ ga Sɛte,\f + \fr 4:25 \fr*\fk Sɛte\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «Galada».\ft*\f* mazɔlɔɔ é ɠɛni ma: «GALA ge doun zunu ɠili fea zèa Aɓɛle ʋotogi zu, nii Kayɛn paani.»
\p
\v 26 Sɛte doun zunu zɔlɔɔni ɓalaa, é daasei pɛɛ ga Enɔse. Názuʋɛ ɠa ti tɔɔzeini la ga Ɠɔoɠɔ GALAGI valia.
\c 5
\s É zo Adama mavofodai ma,  //  é li Nowe nɔnɔi ʋɔ
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 1:1-4)
\p
\v 1 Adama mavofodai ma zɛʋɛi ɠa. Siɛgi zu GALA ge nui ɓɛtɛni la, é kpɛtɛni ga GALA baaɠulabai. 
\v 2 É zunui ɓɛtɛni ta anzanui, é tuya looni ti ʋɛ, é ti-laasei pɛɛ ga nuɓusɛi, ti ɓɛtɛ voloi nɔ.
\p
\v 3 Adama ná-konagi ɠɛai ma ga ungila puusaʋagɔ (130), é doun zunu zɔlɔɔni, nii é ɠɛni ga baaɠulabai, ta maaniinigi, é daasei pɛɛni ga Sɛte. 
\v 4 Sɛte zɔlɔɔga ʋoluma, Adama kona undɔsaʋa (800) ɠili kɛɛni. É doun zunui ta doun anzanui taɠiligaa zɔlɔɔni. 
\v 5 Adama zii ma voloi kpein ge ɠɛni ga kona untaaʋuugɔ puusaʋagɔ (930), naa ʋolu é zaani.
\p
\v 6 Sɛte ná-konagi ɠɛai ma ga ungila dɔɔlugɔ (105), é Enɔse zɔlɔɔni. 
\v 7 Enɔse zɔlɔɔga ʋoluma, Sɛte kona undɔsaʋa kona dɔfela (807) ɠili kɛɛni. É doun zunui ta doun anzanui taɠiligaa zɔlɔɔni. 
\v 8 Sɛte zii ma voloi kpein ge ɠɛni ga kona untaaʋuugɔ puugɔ maazu felegɔ (912), naa ʋolu é zaani.
\p
\v 9 Enɔse ná-konagi ɠɛai ma ga puutaaʋuugɔ (90), é Kenan zɔlɔɔni. 
\v 10 Kenan zɔlɔɔga ʋoluma, Enɔse kona undɔsaʋa puugɔ maazu lɔɔlugɔ (815) ɠili kɛɛni. É doun zunui ta doun anzanui taɠiligaa zɔlɔɔni. 
\v 11 Enɔse zii ma voloi kpein ge ɠɛni ga kona untaaʋuugɔ kona dɔɔlugɔ (905), naa ʋolu é zaani.
\p
\v 12 Kenan ná-konagi ɠɛai ma ga puulɔfela (70), é Maɠalaleyɛle zɔlɔɔni. 
\v 13 Maɠalaleyɛle zɔlɔɔga ʋoluma, Kenan kona undɔsaʋa puunaanigɔ (840) ɠili kɛɛni. É doun zunui ta doun anzanui taɠiligaa zɔlɔɔni. 
\v 14 Kenan zii ma voloi kpein ge ɠɛni ga kona untaaʋuugɔ kona puugɔ (910), naa ʋolu é zaani.
\p
\v 15 Maɠalaleyɛle ná-konagi ɠɛai ma ga puulɔzita maazu lɔɔlugɔ (65), é Yelɛde zɔlɔɔni. 
\v 16 Yelɛde zɔlɔɔga ʋoluma, Maɠalaleyɛle kona undɔsaʋa puusaʋagɔ (830) ɠili kɛɛni. É doun zunui ta doun anzanui taɠiligaa zɔlɔɔni. 
\v 17 Maɠalaleyɛle zii ma voloi kpein ge ɠɛni ga kona undɔsaʋa puutaaʋuu maazu lɔɔlugɔ (895), naa ʋolu é zaani.
\p
\v 18 Yelɛde ná-konagi ɠɛai ma ga ungila puulɔzita maazu felegɔ (162), é Enɔke zɔlɔɔni. 
\v 19 Enɔke zɔlɔɔga ʋoluma, Yelɛde kona undɔsaʋa (800) ɠili kɛɛni. É doun zunui ta doun anzanui taɠiligaa zɔlɔɔni. 
\v 20 Yelɛde zii ma voloi kpein ge ɠɛni ga kona untaaʋuugɔ puulɔzita maazu felegɔ (962), naa ʋolu é zaani.
\p
\v 21 Enɔke ná-konagi ɠɛai ma ga puulɔzita maazu lɔɔlugɔ (65), é Matuzalɛme zɔlɔɔni. 
\v 22 Matuzalɛme zɔlɔɔga ʋoluma, Enɔke kona unsaʋagɔ (300) ɠili kɛɛni, é ɗa ziɛ ga GALA ziimai. É doun zunui ta doun anzanui taɠiligaa zɔlɔɔni. 
\v 23 Enɔke zii ma voloi kpein ge ɠɛni ga kona unsaʋagɔ puulɔzita maazu lɔɔlugɔ (365). 
\v 24 Enɔke ziɛni ga GALA ziimai, é la ɠɛni yɛni ná, tɔɔzei GALA ge seɠeni.
\p
\v 25 Matuzalɛme ná-konagi ɠɛai ma ga ungila puulɔsaʋa maazu lɔfela (187), é Lemɛke zɔlɔɔni. 
\v 26 Lemɛke zɔlɔɔga ʋoluma, Matuzalɛme kona undɔfela puulɔsaʋa maazu felegɔ (782) ɠili kɛɛni. É doun zunui ta doun anzanui taɠiligaa zɔlɔɔni. 
\v 27 Matuzalɛme zii ma voloi kpein ge ɠɛni ga untaaʋuugɔ puulɔzita maazu taaʋuugɔ (969), naa ʋolu é zaani.
\p
\v 28 Lemɛke ná-konagi ɠɛai ma ga ungila puulɔsaʋa maazu felegɔ (182), é doun zunu ɠila sɔlɔɔni. 
\v 29 É daasei pɛɛni ga Nowe.\f + \fr 5:29 \fr*\fk Nowe\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «gaanɛɛnɛi».\ft*\f* É ɠɛni ma: «Nii ɠa ade ɠaanɛɛnɛ ada-wotiiti ta ada-ɓɔlɔiti kpein faa zu, é zɔlɔɔsu zooi ʋa, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI foovoai.» 
\v 30 Nowe zɔlɔɔga ʋoluma, Lemɛke kona undɔɔlugɔ puutaaʋuu maazu lɔɔlugɔ (595) ɠili kɛɛni. É doun zunui ta doun anzanui taɠiligaa zɔlɔɔni. 
\v 31 Lemɛke zii ma voloi kpein ge ɠɛni ga kona undɔfela puulɔfela maazu lɔfela (777), naa ʋolu é zaani.
\p
\v 32 Nowe ná-konagi ɠɛai ma ga undɔɔlugɔ (500), é Sɛme ta Same ta Zafɛteni sɔlɔɔni.
\c 6
\s Nuiti mɔin vai
\p
\v 1 Siɛgi zu nuiti ti tɔɔzeini la ga mɔinɗa zooi ɠa, ti doun anzanuiti sɔlɔɔni, 
\v 2 GALA doun zunuiti ti kaani ga nuiti ti-loun anzanuiti pagɛ, ti tanigaani seɠeni, ti ti ɠɛ ga ti-anzaiti, naati saama, niiti ti yiimazeɠeni ga tiye. 
\v 3 Názu ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma la: «Nà-zɛnvui la yɛga nuɓusɛi zu ɠɔ, mazɔlɔɔ nui ɠa ga saa ani nɔ, sii ma voloi ɠa ɠɛ ga kona ungila puufelegɔ (120) nɔ.» 
\v 4 Kooza nuiti ti ɠɛni eteai zu naama ziɛgiti su. Ʋele nɔ ɠana é ɠɛni la, GALA doun zunuiti pilɛga ʋoluma nuiti ti-loun anzanuiti polu. Naati ti dointi sɔlɔɔni ti ʋɛ, naama nu wolaiti ka ti lɔɠɔɠulani wɔlɔwɔlɔi zu.
\p
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI kaani ga nuɓusɛiti ta-vaa ɲɔi wola wɔɔlɔni zooi ɠa, ti-yiimaʋɛ ma ɠisiɛiti ti ɠɛni losu nɔ faa ɲɔi ʋa folo-o-folo. 
\v 6 Ɠɔoɠɔ GALAGI yiiɠoloɠoloni nuɓusɛi ɓɛtɛ vai zu, é pilɛ zooi ɠa, gola ɠaazuɠilini. 
\v 7 É ɠɛni ma: «Nà nuɓusɛi ma zuwu ɠaaleʋezu zooi ɠa, nui nii gè kpɛtɛai, naa ʋɛɛ toganiiti ba, ta kpokpo ganiiti, ta wɔniiti, mazɔlɔɔ zìiɠoloɠologɛ ga leeni vaa zu gè ti ɓɛtɛai.» 
\v 8 Kɛlɛ Nowe zaalai zɔlɔɔni Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu.
\s Nowe ná-fai
\p
\v 9 Nowe mavofodai ʋɛtɛ. Nowe ɠɛni ga telebo nu ta sɔle nu ná-siɛgi zu nuɓusɛiti saama. Nowe ɠɛni ziɛzu ga GALA ziimai. 
\v 10 Nowe doun zunu saʋagɔ zɔlɔɔni: Sɛme, ta Same, naa ʋɛɛ Zafɛte ʋa.
\p
\v 11 Eteai ɠoloɠoloni GALA gaazu, daave ga toomai. 
\v 12 GALA ge eteai ʋɛtɛni, é ka ga é ɠoloɠologa, mazɔlɔɔ nuɓusɛiti kpein ti-ziɛ ʋelei ɠoloɠoloni eteai zu.
\p
\v 13 GALA ge ɠɛni Nowe ma: «Gè devea ga gè kpɛtɛanii kpein sii ɠaaɓela, mazɔlɔɔ nuiti ti eteai laavega ga toomai. Naa ɠa é ba, nà ti undaaʋilisu zooi ɠa. 
\v 14 Kein golai ɓɛtɛ ga gulu ʋagɔi. Ɗa teʋeleʋe su ga pɛlɛ goiti, è managi ziɛ koozuʋɛ ta poluʋɛ. 
\v 15 Wɛlɛ ʋelei ɗa kɛ la: keingi zakpai ɠa ɠɛ ga mɛtɛlɛ ungila puulɔɔlugɔ (150), kogi ɠɛ ga mɛtɛlɛ ʋuufelegɔ maazu lɔɔlugɔ (25), ta gaalɔgai ɠɛ ga mɛtɛlɛ puugɔ maazu lɔɔlugɔ (15). 
\v 16 Ɗa fiilɛ zosuʋɛ ɠɛ ba maazuʋɛ kavagi wu, é ɠaku ma, nii tiegɔi a ɠɛ ga mɛtɛlɛ ʋalisaamai liegɔi. Ɗa daaʋɛ ɠula kakamaʋɛ. Ɗa sangasoi lo suʋɛ, ma ʋɛlɛi ɠɛ ɓɔɠɔ maazu ga saʋagɔ. 
\v 17 Nɔ̀un nà, nà ʋaazu ga ziɛve golai zooi ɠa, ga é fuluaniiti kpein koloɠolo, niiti kpein ti zooi ɠa, ti undaa ɠa ʋili. 
\v 18 Kɛlɛ nà nà-minazeɠegi ɠɛɛzu de yɔɠɔzu, ɗa lɛ keingi zu, ɗa-o, è-loun zunuiti-yo, é ʋɛɛ è-anzai ta è-loun anzaiti ba. 
\v 19 Ɗa suai ma zii velefelegi lɛ keingi zu ɓalaa, ga è ti-ma vului makɛ ɠoba. Ɗa kɛ ga ma zinɛ ɠila ta ma zaa ɠila. 
\v 20 Ma zinɛ ta ma zaa, ma zii ɠilagilagi ɠa ʋa è ʋɔ bɛ, wɔniiti su, toganiiti ɓalaa su, ta aniiti kpein ti ɓokposu zooi ma, ga ti pɛ ti yɛnvui makɛ. 
\v 21 Ɗa daamianigiti kpein seɠe, è makɛ ɠoba, naa ɠa a kɛ é ɠɛ ga daamianigi è ʋɛ ta tiya ɓalaa bɛ.» 
\v 22 Naa ɠa Nowe kɛɛni. É naati kpein kɛɛni, nii GALA ge ma levei veeni zea.
\c 7
\s Nowe lɛɛ vai keingi zu  //  ta ziɛve golai ʋaa vai
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Nowe ma: «Lɛ keingi zu, ɗa-o, ɗa-ʋɛlɛyeɠei-yo, mazɔlɔɔ gè è ʋɛtɛgɛ ga telebo nu niima yeeɠɛɠalai zu nuɓusɛiti saama. 
\v 2 Suai niiti ti ɲadegai, ɗa ma zii ɠilagilagi zeɠe, ma zinɛ lɔfela, ta ma zaa lɔfela, kɛlɛ suai niiti ti ɠɔzɔai, ɗa naama zii ɠɛ ga ma zinɛ ta ma zaa nɔ. 
\v 3 Wɔniiti ɓalaa, ɗa ma zii ɠilagilagi zeɠe, ma zinɛ lɔfela, ta ma zaa lɔfela, naa ɠa a kɛ è ti-ma zuwui makɛ eteai zu ná pɛ. 
\v 4 Mazɔlɔɔ é yɛga ga folo lɔfela, gè tonai ʋu eteai zu, folo ʋuunaanigɔ (40) ta kpidi ʋuunaanigɔ (40) laawu, fuluaniiti kpein gè ti ɓɛtɛai, gè ti-ma zuwu ɠaaleʋe zooi ɠa.» 
\v 5 Nowe naa kpein kɛɛni, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI ma levei veeni zea.
\p
\v 6 Nowe kona undɔzita (600) zɔlɔɔni niina, siɛgi zu ziɛve golai ʋaani la eteai zu. 
\v 7 Nowe lɛɛni keingi zu ta ná-doun zunuiti, ta anzai, ta ná-doun anzaiti, ga ti ɠizo ziɛve golai ma. 
\v 8 Suai niiti saama, ti ɲadegai, ta niiti ti ɠɔzɔai, naa ʋɛɛ wɔniiti kpein ba, ta suai niiti kpein ti ɓokposu zooi ma, 
\v 9 ti kpein ti zeelini Nowe ma keingi ʋɔ bɛ ga felefelegi, ma zinɛ ɠila ta ma zaa ɠila, eɠɛʋelei GALA ge ma levei veeni la Nowe ya. 
\v 10 Folo lɔfela ʋoluma, ziɛve golai eteai maaɓɔleni.
\p
\v 11 Nowe zii ma ɠona undɔzitai (600) ma alu felesiɛi ma volo puugɔ maazu lɔfelasiɛi (17) ma, naama voloi zooi wu ɗɛ wolaiti ma ɗɛungiti kpein daaleʋeni, ta geeɠɔlɔgi ma ʋɛlɛlaʋɛti ɓalaa daalaoni. 
\v 12 Tonai tɔɔzeini ga ʋua eteai zu, eyɛsu folo ʋuunaanigɔ (40) ta kpidi ʋuunaanigɔ (40). 
\v 13 Naama voloi ɓɔɠɔi nɔ ɠa Noweni ti lɛɛni la keingi zu, tɔun be, Sɛme ʋe, Same ʋe, ta Zafɛte, é ɓɔ anzai ʋa ta ná-doun anza saʋagɔiti, 
\v 14 naa ʋɛɛ dɔɓɔ zuai ma zii kpein ba, ta toganiiti, ta aniiti kpein ti ɓokposu zooi ma, é ɓɔ wɔniiti kpein ba, ta koʋe ganiiti kpein. 
\v 15 Anii vului ma ziiti kpein, ma zinɛ ma zaa, ti ʋaani ga felefelegi Nowe ʋɔ bɛ, ga ti lɛ keingi zu. 
\v 16 Ti ɠilagilagi lɛɛni ma zinɛ ma zaa, ti ma ziiti kɛʋelei, eɠɛʋelei GALA ge ma levei veeni la Nowe ya. Naa ʋolu Ɠɔoɠɔ GALAGI daaɠuluni ma.
\p
\v 17 Ziɛve golai yɛni lɛɛzu, é kɛ ga folo ʋuunaanigɔ (40) eteai zu. Ziɛi veni, é keingi wuzeɠe zooi maazu. 
\v 18 Ziɛi veni, é wola lɛ su eteai zu. Keingi ɠɛni ziɛzu ziɛi ɠa. 
\v 19 Ziɛi ɠɛni lɛɛzu su nɔ, eyɛsu é gize ɠaaɠoozagiti pɛ maaɓɔle geeɠɔlɔgi wu eteai zu ná pɛ. 
\v 20 Ziɛi lɛɛni gizeiti maazu ga mɛtɛlɛ lɔfela ɠɛɠala, ti pɛ maalɔɔɠuni. 
\v 21 Nii kpein é ɠɛni ga fuluanii eteai zu, ti pɛ ti zaani, wɔniiti, toganiiti, dɔɓɔ zuaiti, nii kpein é ɠɛni ɓokposu, ta nuɓusɛi kpein. 
\v 22 Nii kpein é ɠɛni yɛnvuzu zou vɔɔi ma, naa pɛ ge zaani. 
\v 23 GALA ge fuluanii kpein suwuɠaaleʋeni zooi ɠa: nuɓusɛi ta suaiti, naa ʋɛɛ kpokpo ganiiti ta wɔniiti ba. Nowe nɔ ɠa é yɛni ná, ta niiti ti ɠɛni ba keingi zu.
\p
\v 24 Ziɛvegi yɛni eteai zu eyɛsu folo ungila folo ʋuulɔɔlugɔ (150).
\c 8
\s Nowe ɠula vai keingi zu
\p
\v 1 GALA ge ɠizɛni Nowe zu, ta dɔɓɔ zuaiti pɛ, ta toganiiti ti ɠɛni ba keingi zu. GALA ge fiilɛi leʋeni eteai zu, ziɛvegi tɔɔzeini ga maa ɗa yei. 
\v 2 Zooi wu ɗɛungiti ta geeɠɔlɔgi ma ʋɛlɛlaʋɛti daaɠuluni, tonai teʋe. 
\v 3 Ziɛi maa ɠɛni yeizu vaa, é ɗa zeɠe zooi ma, maalɔini folo ungila folo ʋuulɔɔlugɔ (150) laawu. 
\v 4 Alu dɔfelasiɛi ma volo puugɔ maazu lɔfelasiɛi (17) ma, keingi loni gizei ma, nii daaseigi ga Alalate. 
\v 5 Ziɛi ɠɛni ba maa ɗa yei, eyɛsu alugi ʋuusiɛi. Naama alugi ma volo mɔungi, gizeiti tɔungiti ti ɠulani kɛlɛma.
\p
\v 6 Folo ʋuunaanigɔ (40) leʋegai ma, Nowe fenɛtɛlɛi laalaoni, nii é kpɛtɛni keingi ʋa. 
\v 7 É kalawɔnii ʋilɛni, naa ɠula, é ɗa li, é ɗa ɠaaɠale ma, ná zeizu ɠɛ mɔinmɔin. É ná maaɓɔunni, eyɛsu ziɛi vɔ zooi ɠa. 
\v 8 Naa ʋolu é poopogi ɓalaa ʋilɛ, ga é pɛtɛ, ni ziɛi maayeiɗa zooi ɠa. 
\v 9 Kɛlɛ poopogi la ɠɛni zeizu zɔlɔɔni, é ɠaleni ma pɔ bɛ keingi zu, mazɔlɔɔ ziɛi ɠɛni zooi ma ná pɛ. Nowe yeeɠulani, é so, é tɛ ɓɔɠɔ ma keingi zu. 
\v 10 É folo lɔfela ɠiligaa maaɓɔunni mɔnɔ, naa ʋolu é yeeɓeni poopogi ʋa, é ɠula keingi zu. 
\v 11 Kpɔkɔmaʋɛ, poopogi ɠaleni ma, é ʋa pɔ bɛ. Pɛtɛ, wolive wului ɠaalaagi gila ge ɠɛni dakulugi ɠa. Nowe kwɛɛni naazu ga ziɛi maalɔiɗa ɠɛni de niina zooi ɠa. 
\v 12 É folo lɔfela ɠiligaa maaɓɔunni mɔnɔ, naa ʋolu é poopogi ʋilɛni. Kɛlɛ naa la mɔ ɠɛni ɠaleni ma ʋolu pɔ bɛ.
\p
\v 13 Nowe zii ma ɠona undɔzita maazu ɠilagi (601) ma alu mɔungi ma volo mɔungi, ziɛi vɔɔni zooi ɠa. Nowe keingi lakulugi zeɠeni da. É wɛlɛni, é ka ga zooi ɠaaʋɛ vɔɔni niina. 
\v 14 Alugi velesiɛi ma volo ʋuufelegɔ maazu lɔfelasiɛi (27) ma, zooi vɔɔni niina kpaankpaan.
\p
\v 15 GALA ge ɓɔɛni Nowe ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 16 «Ɠula keingi zu, wa è-anzai, wa è-loun zunuiti, ta è-loun anzaiti. 
\v 17 Fuluanii ma zii kpein kula, niiti ti è ɠoba: wɔniiti, suaiti, ta kpokpo ganiiti, ti vaza eteai zu, ti ɓuɠu, ti mɔin ná.» 
\v 18 Nowe ɠulani keingi zu, ta ná-doun zunuiti, ta anzai, ta ná-doun anzaiti. 
\v 19 Suai ma zii ɠilagilagi kpein ge ɠulani keingi zu, ani niiti ti ɓokposu, wɔniiti ta nii kpein é vulua eteai zu.
\p
\v 20 Nowe zalaɠa ɠulazuʋɛ ɓɛtɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. É ta zeɠeni suaiti su, niiti ti ɲadegai, ta wɔniiti su, niiti ti ɲadegai, é ti ɠɛ ga gala zalaɠai, zalaɠa ɠulazuʋɛ. 
\v 21 Ɠɔoɠɔ GALAGI zalaɠai naama maku nɛɛnɛgi mɛnigai ma, é boni yiimaʋɛ, é ɠɛ ma: «Gè la mɔ eteai ɠotoa nui maaʋele ma, anɛɛ ɓalaa nui yiimaʋɛ ma ɠisiɛiti togɛ faa ɲɔi ʋa, é lɔɔzei ma loungo ziɛgi zu ma. Gè la mɔ fuluanii kpein koloɠologa, eɠɛʋelei gè kɛai la.
\q
\v 22 Ni nɔ eteai ɠa dɛ ná,
\q anii vaza fai ta teʋe vai,
\q diegi ta kɔɔlɛi,
\q foɠoi ta samai,
\q foloi ta kpidii,
\q naati ti la ɓega ɲɛgɛlɛin.»
\c 9
\s GALA ná-minazeɠegi Nowe ʋɛ
\p
\v 1 GALA ge tuya looni Nowe ʋɛ ta ná-doun zunuiti, é ɠɛni ti ma: «À ɓuɠu, wo mɔin, wo eteai laave. 
\v 2 Fuluaniiti kpein ta lua wo ʋa, ti zasu ɗa ɓali, é zo suaiti ma ti eteai zu, é li wɔniiti pɔ, ta kpokpo ganiiti, ta kaleiti: Ti pɛ feeʋɛ wo ya. 
\v 3 Gè fuluaniiti kpein fea wo ʋɛ ga daamianigi. Eɠɛʋelei gè tufa lɛnugi veai la wo ʋɛ, gè ti pɛ fea wo ʋɛ ɠana. 
\v 4 Anɛɛ naa ʋe, à mina suai mi, ma ɲamai ʋa yɛ su, naa ɠa é ga zɛnvui. 
\v 5 À suɠwɛɛ ɓalaa ga wo-ma ɲamai ɠa é ga wo-yɛnvui, nà maaɠaazaɠabo. Nà maaɠaazaɠabo naa ma, nii nɔpɛ a nu ɲamai ʋu, é ɠɛni ga suai, ɓaa é ɠɛni ga nui. Nà nui ɠilagilagi ɠaazaɠa kɛɛɠɛloin ma ɲamai ma.
\q
\v 6 Zɔi a nu ɲama ʋu,
\q tɔ ɓalaa nu ɠili ka ma ɲamai ʋu,
\q mazɔlɔɔ GALA ge nui ɓɛtɛʋɛ
\q ga maaniinigi ɠɛʋele.
\m
\v 7 Wɔun wa, à ɓuɠu, wo mɔin eteai zu.»
\p
\v 8 GALA ge ɓɔɛni Nowe ʋɔ ta ná-doun zunuiti, é ɠɛ ti ma: 
\v 9 «Wɛlɛ, gè minazeɠea wo ʋɛ, wa wo-mavofodai, 
\v 10 naa ʋɛɛ nii kpein ba é vulua wo ɠoba, wɔniiti, toganiiti, ta dɔɓɔ zuaiti, wa niiti kpein wo ɠulaai keingi zu ʋɔɔma, ti ʋaazu yɛnvuzu eteai zu. 
\v 11 Gè minazeɠea wo ʋɛ ga: Fuluanii pɛ undaa la mɔ ʋiliga ga ziɛve golai, ziɛve gola la mɔ ɠɛa ná, é ʋa eteai ɠoloɠolo.»
\p
\v 12 GALA ge ɠɛni ma mɔnɔ: «Nii ɠa é ga minazeɠegi ma ʋoogi eyɛsu ɠɔ, gè kɛɛzu ade yɔɠɔzu, nà-o, wa-o, ta anii kpein ti yɛnvuzu wo ɠoba. 
\v 13 Gè nà-kpazamanamanagi zeiɗa tonaɓiingi zu, toɠa ɠɛ ga minazeɠegi ma ʋoogi gi yɔɠɔzu gá eteai. 
\v 14 Siɛgi zu gè tonaɓiingiti gaalɛɛzu ba la, é zɛlɛ zooi maazu, kpazamanamanagi a ɠulana kɛlɛma tonaɓiingi zu, 
\v 15 nà ɠizɛ nà-minazeɠegi zu, é ade yɔɠɔzu, nà-o, wa-o, ta nii kpein é vulua. Ziɛi la mɔ vega, é ʋa fuluanii kpein koloɠolo. 
\v 16 Kpazamanamanagi ɠa ɠɛ tonaɓiingi zu, nà wɛlɛna ba, nà ɠizɛ ɠɔoɠɔ minazeɠegi zu, nii é gi yɔɠɔzu gá fuluaniiti kpein ti eteai zu.» 
\v 17 GALA ge ɠɛni Nowe ma mɔnɔ: «Naa ɠa é ga minazeɠegi ma ʋoogi, nii gè kɛa gi yɔɠɔzu gá fuluaniiti kpein ti eteai zu.»
\s Nowe ná-doun zunu saʋagɔiti ta-vai
\p
\v 18 Nowe ná-doun zunuiti ti ɠulani keingi zu, ti ɠɛni ga niiti: Sɛme, Same, ta Zafɛte. Kanaan kɛɛɠɛ ɠɛni ga Same. 
\v 19 Naati ka ti ga Nowe ná-doun zunu saʋagɔiti, ti-mavofodai ɠa é eteai laavegai.
\p
\v 20 Nowe ɠɛni ga tii ɠɛɛ nu mɔungi, nii é leezɛn ɓelei leʋeni. 
\v 21 É ma lɔɔi ɓɔleni, naa so, é la ga ɠabei ná-seɠe ɠotai wu. 
\v 22 Same, nii é ga Kanaan kɛɛɠɛ, naa kɛɛɠɛ ɠabei ɠaani, é liini eteaʋɛ, é bo diɛni felegɔ ma. 
\v 23 Sɛme ta Zafɛte ti tookɔba wolai zeɠeni, ti pɛɛ ɠɔma, ti ziɛ ga ʋoluʋelei, ti pɛɛ ti-ɠɛɛ ma, kabei maalɔɔɠu. Tɛi ti ʋoluavega ɠɛni de, ti la ɠɛni ti-ɠɛɛ ɠabei ɠaani ɲɛgɛlɛin.
\p
\v 24 Siɛgi zu Nowe wuunni da, é ɠula ná-dɔɔzodai zu, é naa mɛnini, nii ná-doun zunu ɠaaɓelagi kɛɛni la, 
\v 25 é zɛba é ɠɛ ma: «Kanaan ɠotoʋɛ! Toɠa ɠɛ ga kɛɛɠɛleaiti ta-luɔiti tɔnɔ ma luɔi!» 
\v 26 Naa ʋolu é ɠɛni ma: «Mamagi ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, Sɛme ná-GALAGI, Kanaan ɠa ɠɛ ga Sɛme ná-duɔi! 
\v 27 GALA ge Zafɛte zeizuʋɛ maawɔɔlɔ, é zei Sɛme ná-seɠe ɠotaiti bu, Kanaan ɠa ɠɛ ga ná-duɔi!»
\p
\v 28 Ziɛve golai ʋoluma, Nowe kɛɛni ga kona unsaʋagɔ puulɔɔlugɔ (350). 
\v 29 Nowe zii ma voloi kpein ge ɠɛni ga kona untaaʋuugɔ puulɔɔlugɔ (950), naa ʋolu é zaani.
\c 10
\s Ziiti tɔɔzei ʋelei
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 1:5-23)
\p
\v 1 Ziɛve golai leʋega ʋoluma, Nowe ná-doun zunuiti, Sɛme, Same ta Zafɛte, ti dointi sɔlɔɔni. Ti-mavofodaiti daaseigiti ti ɠɛni ga:
\p
\v 2 Zafɛte mavofodaiti ti ɠɛni ga: Gomɛɛl, Magɔge, Madayi, Yavan, Tuɓale, Mesɛke, ta Tilase. 
\v 3 Gomɛɛl mavofodaiti ti ɠɛni ga: Asakenaze, Lifate, ta Togaalema. 
\v 4 Yavan mavofodaiti ti ɠɛni ga: Elisa, Taalasise, Kitime, ta Dodanime. 
\v 5 Ti-mavofodaiti kaa, ti zeini ziɛ zaama yooiti su, ta kpoloɗɛi laaʋɛ yooiti. Ti vazagɛ zooiti su, eɠɛʋelei ta-ʋɛlɛyeɠeiti, ta ti-laawooiti ta ti-ma ziiti ti la.
\p
\v 6 Same mavofodaiti ti ɠɛni ga: Kuse, Miselayime, Pute, ta Kanaan. 
\v 7 Kuse mavofodaiti ti ɠɛni ga: Seɓa, Ɠavila, Saɓata, Layema, ta Saɓeteka. Layema mavofodaiti ti ɠɛni ga: Saɓa ta Dedan.
\p
\v 8 Kuse Nimelɔde zɔlɔɔni, naa ɠa é ɠɛɛni ga zɛbɛsu nu wola mɔungi zooi ɠa. 
\v 9 É ɠɛni ga doso wola Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, naa ɠa é ba, a ɗa wo da ga: «Doso wolai Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, eɠɛ Nimelɔde.» 
\v 10 Ná-masadai ma laa wola mɔungiti ti ɠɛni ga Ɓaɓɛleni ta Elɛke, naa ʋɛɛ Akade ʋa, ta Kalené,\f + \fr 10:10 \fr*\fq Kalené\fq*\ft : Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: \ft*\fqa taa wola kpein\fqa*\f* niiti ti Sineyaal yooi zu. 
\v 11 Naama yooi ʋoluma, Nimelɔde liini Asiili yooi zu, é Ninive laa wolai lo, ta Leɠoɓɔte-Iil, ta Kala, 
\v 12 naa ʋɛɛ Lesɛn ʋa, nii é Ninive ta taa wolai Kala ti yɔɠɔzuʋɛ.
\p
\v 13 Miselayime mavofodaiti ti ɠɛni ga: Lude nuiti, Aname nuiti, Leɠaɓe nuiti, Nafatu nuiti, 
\v 14 Patɔlɔse nuiti, Kasulu nuiti, ta Kafatɔɔl nuiti. (Kasulu nui naati ka Filisiti nuiti kulaai ti zu).
\p
\v 15 Kanaan ná-doun zunu mɔungi é sɔlɔɔni, naa ɠa é ɠɛni ga Sidɔn, naa ʋolu gelei ɠɛ ga Ɠɛte. 
\v 16 Kanaan mavofodaiti ti ɠɛni ga: Yeɓuse nuiti, Amool nuiti, Giilegase nuiti, 
\v 17 Ɠeve nuiti, Aaleke nuiti, Sine nuiti, 
\v 18 Aalevade nuiti, Semaal nuiti, ta Ɠamate nuiti. Naa ʋoluma Kanaan nuiti ta-ʋɛlɛyeɠeiti ti vazani. 
\v 19 Kanaan nuiti ta-you ɠwɛgi liini eyɛsu Sidɔn, Gelaal letema ʋelei, eyɛsu é zeeli Gaza, ta Sɔdɔme ʋele, é ʋɛɛ Gomɔɔl ʋele ʋa, é li Adema ta Seɓoyime, eyɛsu é gaaɓela Lesa yooi ma. 
\v 20 Same mavofodaiti kana, eɠɛʋelei ta-ʋɛlɛyeɠeiti ti la, ta ti-laawooiti, ta ti-ma ziiti ta-yooiti su.
\p
\v 21 Sɛme doun zunuiti ɓalaa sɔlɔɔni, tɔ ɠa é ɠɛni ga Eɓɛɛl lointi kpein ti-mɛmɛwolai, Zafɛte nɔnɔ liɛi. 
\v 22 Sɛme mavofodaiti ti ɠɛni ga: Elame, Asuul, Aalapakasade, Lude, ta Alame. 
\v 23 Alame mavofodaiti ti ɠɛni ga: Use, Ɠule, Getɛɛl, ta Mase. 
\v 24 Aalapakasade Sela zɔlɔɔni, ta Sela Eɓɛɛl zɔlɔɔni. 
\v 25 Eɓɛɛl zunu loun felegɔ zɔlɔɔni: Gilagi laaseigi ɠɛni ga Pelɛge,\f + \fr 10:25 \fr*\fk Pelɛge\fk*\ft : Daaseigi nii poluʋɛ ga «zeeɠaaɠwɛɛi».\ft*\f* tɔɔzei ná-siɛgi zu ɠa zooi ɠa nuɓusɛiti zeeɠaaɠwɛɛni la, ta kɛɛɠɛloin laaseigi ɠɛni ga Yoketan. 
\v 26 Yoketan mavofodaiti ti ɠɛni ga: Alamodade, Selɛfe, Ɠasaalemavɛte, Yela, 
\v 27 Ɠadolame, Uzale, Dikila, 
\v 28 Woɓale, Aɓimayɛle, Saɓa, 
\v 29 Wofiil, Ɠavila, ta Yoɓaɓe. Niima nuiti pɛ ti ɠɛni ga Yoketan mavofodaiti. 
\v 30 Ti zeini Mesa ta Sefaal ɠize yooi yɔɠɔzu, nii é folo ɠulazu ʋelei. 
\v 31 Sɛme mavofodaiti kana, eɠɛʋelei ta-ʋɛlɛyeɠeiti ti la, ta ti-laawooiti, ta ti-ma ziiti ta-yooiti su.
\p
\v 32 Nowe ná-doun zunuiti ta-ʋɛlɛyeɠeiti kana, eɠɛʋelei ti-mavofodaiti ti la, ti-ma ziiti saama. Tiya ɠa ziiti kpein kulaai ti zu, ti vazagai eteai zu ziɛve golai leʋega ʋoluma.
\c 11
\s Nuɓusɛi ɠaka fai Ɓaɓɛle
\p
\v 1 \f + \fr 11:1-9 \fr*\ft Niima vaiti kɛɛʋɛ gaaɠwɛsu puugɔi yeeluɠɔ.\ft*\f*Eteai pɛ ge ɠɛni zii woo ɠilagi wosu, ti ɠɛni ɓɔɛzu ga woo ɠilagi. 
\v 2 Ti zeɠeni ga folo ɠulazu ʋelei, ti nɛmɛ wola ɠila kaani Sineyaal yooi zu, miná ɠa ti zeini ná. 
\v 3 Ti ɠɛni ɓɔɠɔ ma: «Ade li, ade ɓilikiiti doɠa, ade ti ɠala abui zu.» Ɓilikii ɠɛni ti ʋɛ ga pɛlɛ lo kɔtui, ti ɗa sei ga managi. 
\v 4 Ti ɠɛni ɓɔɠɔ ma mɔnɔ: «Ade li, de taai ta lo ɓɔɠɔ ʋɛ, ta pɛlɛ ɠaaɠoozagi nii nɔungi a zei geei ʋa. Ade ɓɔɠɔ lɔɠɔɠula, naa ɠa a kɛ ade mina vaza zooi ɠa ná pɛ.»
\p
\v 5 Ɠɔoɠɔ GALAGI yeini taai ʋɛtɛsu ta pɛlɛ ɠaaɠoozagi, nii nuiti ti ɠɛni tosu. 
\v 6 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «Wɛlɛ, ta ga zii ɠilagi nɔ, woo ɠilagi nɔ ɠa é ti-la. Ni ta tɔɔzeina ɠani, ani nɔpɛ ge la mɔ pele ɓesaga ti luɠɔ naa ɠɛɛ vai zu, nii a ɠɛ ti ɠisu. 
\v 7 Ade yei, de li, de ti-laawooi zupu, naa ɠa a kɛ, ti mina ɓɔɠɔ laawooiti mɛni.»
\p
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI ti zuvazani, ti maaɠooza ná ʋa, ti li eteai zu ná pɛ. Ti looɠoni taai lo fai ʋa. 
\v 9 Naa ɠa é kɛai taai naa laasei pɛai ga Ɓaɓɛle,\f + \fr 11:9 \fr*\fk Ɓaɓɛle\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «faazupui».\ft*\f* mazɔlɔɔ miná ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI eteai kpein gooi zupuai ná. Ná ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ti zuvazani ná, ti li eteai zu ná kpein.
\s Mɛmɛwolaiti daaseigiti é zo Sɛme ma,  //  é zeeli Abalame ma
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 1:24-27)
\p
\v 10 Sɛme mavofodai ɠaa: Ziɛve golai leʋegai ma, é ɠɛ ga kona felegɔ, Sɛme ná-konagi ɠɛni ga ungila (100), é Aalapakasade zɔlɔɔni. 
\v 11 Aalapakasade zɔlɔɔga ʋoluma, Sɛme kona undɔɔlugɔ (500) ɠili kɛɛni. É doun zunui ta doun anzanui taɠiligaa zɔlɔɔni.
\p
\v 12 Aalapakasade ná-konagi ɠɛai ma ga puusaʋagɔ maazu lɔɔlugɔ (35), é Sela zɔlɔɔni. 
\v 13 Sela zɔlɔɔga ʋoluma, Aalapakasade kona unnaanigɔ kona saʋagɔ (403) ɠili kɛɛni. É doun zunui ta doun anzanui taɠiligaa zɔlɔɔni.
\p
\v 14 Sela ná-konagi ɠɛai ma ga puusaʋagɔ (30), é Eɓɛɛl zɔlɔɔni. 
\v 15 Eɓɛɛl zɔlɔɔga ʋoluma, Sela kona unnaanigɔ kona saʋagɔ (403) ɠili kɛɛni. É doun zunui ta doun anzanui taɠiligaa zɔlɔɔni.
\p
\v 16 Eɓɛɛl ná-konagi ɠɛai ma ga puusaʋagɔ maazu naanigɔ (34), é Pelɛge zɔlɔɔni. 
\v 17 Pelɛge zɔlɔɔga ʋoluma, Eɓɛɛl kona unnaanigɔ puusaʋagɔ (430) ɠili kɛɛni. É doun zunui ta doun anzanui taɠiligaa zɔlɔɔni.
\p
\v 18 Pelɛge ná-konagi ɠɛai ma ga puusaʋagɔ (30), é Leyu zɔlɔɔni. 
\v 19 Leyu zɔlɔɔga ʋoluma, Pelɛge kona unfelegɔ kona taaʋuugɔ (209) ɠili kɛɛni. É doun zunui ta doun anzanui taɠiligaa zɔlɔɔni.
\p
\v 20 Leyu ná-konagi ɠɛai ma ga puusaʋagɔ maazu felegɔ (32), é Seluge zɔlɔɔni. 
\v 21 Seluge zɔlɔɔga ʋoluma, Leyu kona unfelegɔ kona dɔfela (207) ɠili kɛɛni. É doun zunui ta doun anzanui taɠiligaa zɔlɔɔni.
\p
\v 22 Seluge ná-konagi ɠɛai ma ga puusaʋagɔ (30), é Naɠɔɔl zɔlɔɔni. 
\v 23 Naɠɔɔl zɔlɔɔga ʋoluma, Seluge kona unfelegɔ (200) ɠili kɛɛni. É doun zunui ta doun anzanui taɠiligaa zɔlɔɔni.
\p
\v 24 Naɠɔɔl ná-konagi ɠɛai ma ga puufelegɔ maazu taaʋuugɔ (29), é Tela zɔlɔɔni. 
\v 25 Tela zɔlɔɔga ʋoluma, Naɠɔɔl kona ungila puugɔ maazu taaʋuugɔ (119) ɠili kɛɛni. É doun zunui ta doun anzanui taɠiligaa zɔlɔɔni.
\p
\v 26 Tela ná-konagi ɠɛai ma ga puulɔfela (70), é Abalameni sɔlɔɔni ta Naɠɔɔl ta Ɠalan.
\p
\v 27 Tela mavofodai ɠaa: Tela Abalameni sɔlɔɔni ta Naɠɔɔl, ta Ɠalan. Ɠalan Lote zɔlɔɔni. 
\v 28 Ɠalan zaani kɛɛɠɛ Tela luɠɔ, sɔlɔɔ zooi zu, ʋɛ ná ga Uul, Ɓaɓilɔne yooi zu. 
\v 29 Abalame ta Naɠɔɔl ti anzaiti seini. Abalame anzai laaseigi ɠɛni ga Salayi. Naɠɔɔl anzai laaseigi ɠɛ ga Milika. Milika ta Yisekani ti-ɠɛɛ ɠɛni ga Ɠalan. 
\v 30 Salayi maaloni, doun la ɠɛni bɛ ɲɛgɛlɛin. 
\v 31 Tela ná-doun zunui Abalame zeɠeni, ta ná-dounloin Lote, Ɠalan ná-doun zunui, ta ná-doun anzai Salayi, Abalame anzai. Ti ɠulani ʋɔɔma Uul ʋa Ɓaɓilɔne yooi zu, ti li Kanaan yooi zu ʋele. Ti zeelini Ɠalan, ti zei ná.
\p
\v 32 Tela zii ma voloi kpein ge ɠɛni ga kona unfelegɔ kona dɔɔlugɔ (205), naa ʋolu Tela zaani Ɠalan.
\c 12
\ms1 Aɓalame Ná-Fai
\mr (12:1—25:18)
\s Abalame loli fai
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Abalame ma: «Zeɠe ɗa-yooi zu, ɗa-wolodai zu, è ɠula è-ɠɛɛ ʋɛlɛi wu, li zooi naa zu, ʋɛ gè ná lɛɛzu ga ɗe.
\q
\v 2 Nà ʋaazu zii wola ɠulazu è zu,
\q nà tuya loo è ʋɛ, gè è-laaseigi wɔɔlɔ.
\q Nà tuya loo zɔiti bɛ ga è maaʋele.
\q
\v 3 Nà tuya loo naati bɛ, niiti ta tuya loo è ʋɛ,
\q nà naati foovo, niiti ta è voovo,
\q etea ʋɛlɛyeɠei kpein ka tuyai zɔlɔɔ è maaʋele ma.»
\p
\v 4 Abalame liini, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI boni ma la, Lote ʋilɛni polu. Abalame ná-konagi ɠɛni ga puulɔfela maazu lɔɔlugɔ (75), siɛgi zu è ɠulani la Ɠalan taai ʋa. 
\v 5 Abalame anzai Salayi zeɠeni ta Lote, nii é ɠɛni ga deɠe loin, é ʋɛɛ zeaɠɔligiti kpein ba, ta botiɠɛ nuiti, é ti zɔlɔɔni Ɠalan. Ti wuzeɠeni, ti li Kanaan yooi zu. Ti zeeliai ma Kanaan yooi zu, 
\v 6 Abalame ná zuɓizɛni, eyɛsu é li adaʋɛ ná laaseigi ga Sikɛme, eyɛsu é zeeli Molé, sɛne gului ʋɔ bɛ. Kanaan nuiti ka ti ɠɛni naama yooi zu názu.
\p
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠulani kɛlɛma Abalame ʋɛ, é ɠɛ ma: «Nà zooi nii veezu è-mavofodai ya.» Abalame zalaɠa ɠulazuʋɛ ɓɛtɛni ná Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, nii é ɠulani bɛ kɛlɛma. 
\v 8 Naa ʋolu, é zeɠeni ná, é li ga gize yooi zu ʋelei, Ɓetɛle folo ɠulazu ʋelei. É ná-seɠe ɠotai loni Ɓetɛle folo liizu ʋelei ti yɔɠɔzuʋɛ ta Ayi, nii é folo ɠulazu ʋelei. É zalaɠa ɠulazuʋɛ ɓɛtɛni ná Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é wooɠula Ɠɔoɠɔ GALAGI ma. 
\v 9 Abalame ɠɛni liizu ɓɛkpɛ ga lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazu ʋelei.
\s Abalame yeeɠɛɠala go ɠɛɛ vai  //  Ezipete yooi zu
\p
\v 10 Pului looni zooi zu, Abalame yeini Ezipete ga é lago zei ná, mazɔlɔɔ pului wola wɔɔlɔni zooi zu. 
\v 11 Siɛgi zu é ɠɛni ʋaazu maaɓuɠazu la Ezipete ʋa, é ɠɛni anzai Salayi ma: «Wɛlɛ, gè kwɛɛ ga ɗa ga anzanui nii pagai. 
\v 12 Siɛgi zu Ezipete nuiti ti è ɠaazu la, ta ɠɛ ma: ‹Anzai ʋe!› Ta pàa, ti è yɛ vulua. 
\v 13 Ɗa ɠɛ ti ma mu, ɗa ga bàazeelai, naa ɠa a kɛ ti sò ga pagɔ è maaʋele ma, zɛ̀nvui yɛ zèa è-zaalai zu.»
\p
\v 14 Siɛgi zu Abalame zeelini la Ezipete yooi zu, Ezipete nuiti ti kaani ga anzai wola ʋagɛ. 
\v 15 Falaɠɔn ná-nu wolaiti ti kaai ma, ti maamusɛni Falaɠɔn ɠaazu. Ti liini ga anzanui masagi ná-pɛlɛi wu. 
\v 16 É Abalame zoni ga pagɔ anzanui maaʋele ma. Abalame togani goiti ta togani wolaiti sɔlɔɔni, naa ʋɛɛ soovalegiti ba, ta botiɠɛ zunuiti ta botiɠɛ anzanuiti, ta soovale saaiti ta ɲɔmɛiti.
\p
\v 17 Kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI maanɔɠɔ vaa wolaiti pɛɛni Falaɠɔn ta ná-pɛlɛyeɠei ʋa, Salayi maaʋele ma, nii é ga Abalame anzai. 
\v 18 Falaɠɔn zɛba é Abalame loli, é ɠɛ ma: «Leeni ɠa è kɛai ga ze? Lee vaa zu è la boni mà ga è-anzai ʋe? 
\v 19 Lee vaa zu è ɠɛai mà: ‹Bàazeelai ʋe›? Naa ɠa é kɛai gè seɠeai ga ànza. È-anzai ɠaa niina, seɠena, è li!»
\p
\v 20 Falaɠɔn devei veeni ná-nuiti zea ga ti zɛ ná, é li, ta anzai, é ʋɛɛ naati kpein ba, ti ɠɛni ga nɔnɔ.
\c 13
\s Abalame ɠalema vai  //  Kanaan yooi zu
\p
\v 1 Abalame zeɠeni Ezipete yooi zu, é lɛ ʋolu Kanaan yooi zu, lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ, tɔun be-o, anzai ʋe-o, ta niiti kpein ti ɠɛni ga nɔnɔ. Lote ɠɛni ba. 
\v 2 Abalame wola ɓɛtɛni, toganiiti su, ta walii, ta zanugi.
\p
\v 3 É yɛni lɛɛzu ɓɛkpɛ, é zo lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ yooi zu, eyɛsu é li Ɓetɛle, ʋɛ ná-seɠe ɠotai ɠɛni ná mɔunpa, Ɓetɛle ta Ayi ti yɔɠɔzuʋɛ, 
\v 4 ʋɛ é zalaɠa ɠulazuʋɛ loni ná mɔunpa. Miná ɠa Abalame wooɠulani ná, Ɠɔoɠɔ GALAGI ma.
\s Abalame ta deɠe loin Lote  //  ti ʋali fai ma
\p
\v 5 Lote, nii é ɠɛni Abalame maazaasu, baalagiti ti ɠɛni zea ɓalaa, naa ʋɛɛ boliiti ba, ta nikɛiti, ta seɠe ɠotaiti, 
\v 6 zooi la ɠɛni kula ɠɛa ti ʋa, ga ti ʋa zei ada ɠila, mazɔlɔɔ ti-yeaɠɔligiti ti wola mɔinni gola, ti la ɓena zoo ti ʋa zei ada ɠila. 
\v 7 Naa ʋolu ɓalaa, Kanaan nuiti ta Felɛze nuiti ti ɠɛni zeini ma yooi zu naama ziɛgi zu. Kpɔɛi leʋeni Abalame ná-togani makɛ nuiti zɔɠɔzu ta Lote ná-togani makɛ nuiti.
\p
\v 8 Abalame ɠɛni Lote ma: «Nà è maanɛɛnɛzu, maaɠaali mina ɠɛ de yɔɠɔzu da ɗe, ɓaa nà-togani makɛ nuiti ta ɗɔnɔiti zɔɠɔzu. Mazɔlɔɔ da ga kɛɛɠɛlointi. 
\v 9 Zooi kpein ka è ɠakala. De ɠaaɠwɛɛna ma mu, ni ɗa liina ga nu ɠɔʋɛzu ʋelei, nà li ga nu yeezazu ʋelei, ni ɗa liina ga nu yeezazu ʋelei, nà li ga nu ɠɔʋɛzu ʋelei.»
\p
\v 10 Lote ɠaazuwuzeɠeni, é wɛlɛ, é Zuludɛn nɛmɛ wolai ɠa, nii zɛɓɛa ɠɛni de ɲɛgɛlɛin. Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛɛzu é ʋa Sɔdɔme ta Gomɔɔl ɠoloɠolo, ná ɠɛni eɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-kpelei, eyɛsu é zeeli Sowaal, kulaai ga Ezipete yooi ɠɛʋele. 
\v 11 Lote yiimazeɠeni ga Zuludɛn ma nɛmɛ wolai kpein, é liini ga folo ɠulazu ʋelei. Ʋele ɠana ti felegɔ ti ɠaaɠwɛɛni ma la. 
\v 12 Abalame zeini Kanaan yooi zu, Lote zei nɛmɛ zu laaiti su, é ná-seɠe ɠotaiti toni Sɔdɔme letema ʋelei. 
\v 13 Sɔdɔme nuiti ti wola zuɲɔuni, ti ɠɛni ga kotoba nu wolaiti Ɠɔoɠɔ GALAGI laalɔɠɔma.
\s Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-minazeɠegi  //  Abalame ʋɛ
\p
\v 14 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Abalame ʋɔ, Lote zeɠea ʋoluma polu, é ɠɛ ma: «Adaʋɛ è ná loni, ɠaazuwuzeɠe, è wɛlɛ, nu ɠɔʋɛzu ʋelei ta nu yeezazu ʋelei, folo ɠulazu ʋelei ta folo liizu ʋelei. 
\v 15 Mazɔlɔɔ, zooi nii kpein è pɛtɛsu, nà ʋaazu feezu è ʋɛ, wa è-mavofodai, eyɛsu ɠɔ. 
\v 16 Nà è-mavofodai ɠɛ eɠɛ zooi ma vufiligi, nii nu la zooga é ʋa gaalu, eɠɛ pelegi nu la zooga la é ʋa zooi ma vufiligi ɠaalu. 
\v 17 Wuzeɠena ʋɛ, è zooi zuɓizɛ, è ziɛ sakpai ta kogi ma, mazɔlɔɔ nà ʋaazu feezu è ʋɛ.»
\p
\v 18 Abalame ná-seɠe ɠotaiti seɠeni, é li, é zei Mamelé ná-sɛne guluiti bu, Eɓelɔn ɠobaʋɛ. É zalaɠa ɠulazuʋɛ loni ná Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.
\c 14
\s Abalame Lote unmɔɔ fai
\p
\v 1 Naama ziɛgi zu, Sineyaal masagi Amalafɛle, ta Elazaal masagi Aliyɔke, ta Elame masagi Kedɔɔl-Lawomɛɛl, ta Gɔyime masagi Tideyale, 
\v 2 yeeta naati ti kɔɔi ʋɛɛni Sɔdɔme masagi Ɓela ʋa ta Gomɔɔl masagi Ɓiilisa, ta Adema masagi Sineyaɓe, ta Seɓoyime masagi Semeyebɛɛl, ta Ɓela masagi (taai naa laa ɠa ga ɓalaa Sowaal). 
\v 3 Naati kpein ti ɠaalɛɛni ba Sidime nɛmɛ wolai zu, nii maaɓɔlegai za ga Kpoloɗɛ Wanai. 
\v 4 Kona puugɔ maazu felegɔ (12) laawu, ti ɠoloa ɠɛni de Kedɔɔl-Lawomɛɛl ʋɛ, kɛlɛ kona puugɔ maazu zaʋasiɛi (13) ma, ti ɓakani.
\p
\v 5 Kona puugɔ maazu naanisiɛi (14) ma, Kedɔɔl-Lawomɛɛl ta masagiti ti ɠɛni polu, ti ʋaani, ti zobo sɔlɔɔ Lefa mavofodaiti ma Asatelɔte-Kaalenayime, ta Zuze mavofodaiti ti Ɠame, ta Eme mavofodaiti ti Savé-Kiliyatayime, 
\v 6 ta Woli nuiti ti ta-ɠizeiti su Seyiil, eyɛsu é zeeli Palan sɛne guluiti pɔ bɛ, nii é teʋebai ɠobaʋɛ. 
\v 7 Naa ʋolu, ti ɠaleni ma, ti li En-Misepate, nii é ga Kadɛse, ti zobo sɔlɔɔni Amalɛke nuiti ma, ta-yooi ná pɛ su, é ʋɛɛ Amool nuiti ba, ti ɠɛni zeini Ɠasason-Tamaal.
\p
\v 8 Názuʋɛ ɠa Sɔdɔme masagi, ta Gomɔɔl masagi, ta Adema masagi, ta Seɓoyime masagi, ta Ɓela masagi nii é ga Sowaal, naati ti kɔɔi ɠɛʋele ɓɛtɛni la ti laalɔɠɔma Sidime nɛmɛ wolai zu. 
\v 9 Elame masagi Kedɔɔl-Lawomɛɛl, ta Gɔyime masagi Tideyale, ta Sineyaal masagi Amalafɛle, ta Elazaal masagi Aliyɔke, ti ɠɛni ga masa naanigɔ, dɔɔlugɔi laalɔɠɔma. 
\v 10 Mana zeɠei wola mɔinni Sidime nɛmɛi zu, Sɔdɔme masagi ta Gomɔɔl ʋele geleiti ti ɠɛni ʋelazu, ti ɗa li, ti ɗa loo zeɠei naati su. Mɔtaiti ti ʋelani, ti li gizei ma. 
\v 11 Niiti ti zobogi zɔlɔɔni, naati ka ti Sɔdɔme ta Gomɔɔl naavoloiti kpein seɠeni, ta daamiani makɛgaiti, naa ʋolu ti li. 
\v 12 Ti Abalame deɠe loin Lote ta kɔligiti soni, ti li ga tiye, mazɔlɔɔ Lote ɠɛni zeini Sɔdɔme.
\p
\v 13 Pela nu ɠila ge ʋaani, é daazeeli Eɓulu nui Abalame ma, nii é ɠɛni zeini Amool nui Mamelé ná-sɛne guluiti saama. Mamelé ɠɛni ga Esekɔleni ta Anɛɛl ti-ɠɛɛloin, niiti ti minazeɠeni Abalame ʋɛ. 
\v 14 Abalame mɛnigai ma ga deɠe loin zogɛ, é ná-botiɠɛ nu unsaʋagɔ nu puugɔ maazu lɔsaʋa (318) maaɠilini, niiti ti zuzeeliai kɔɔɠɔ vai ma, ti zɔlɔɔgai ná-pɛlɛi wu, naati ti ʋilɛni masagiti polu, eyɛsu ti zeeli Dan. 
\v 15 É ná-botiɠɛ nuiti balini su, é sili nuiti so kpidii. É zobo sɔlɔɔni ti ma, é yɛ ti ʋolu, ti zeeli Woɓa, nii é Damase ɠɔʋɛzu ʋelei. 
\v 16 É ɠaleni ma ga kɔɔzoganiiti kpein. É ɠaleni ma ɓalaa ga deɠe loin Lote, ta zeaɠɔligiti, ta anzanuiti ɓalaa, ta kɔɔ luɔiti.
\p
\v 17 Naa ʋoluma, Abalame ɠaleni ma, é zobogi zɔlɔɔgai ma Kedɔɔl-Lawomɛɛl ma, ta masagiti ti ɠɛni polu. Sɔdɔme masagi ɠulani, é daaɠomi Savé nɛmɛi zu, nii é ga Masa Nɛmɛi.
\p
\v 18 Mɛlekizedɛke, Salɛme masagi ʋaani ga ɓului ta dɔɔi. É ɠɛni ga GALA nii é Anii-Pɛ-Unda, naa ná-zalaɠa ɠula nui. 
\v 19 É tuya looni Abalame ʋɛ, é ɠɛ ma: «GALA ge tuya loo Abalame ʋɛ, GALAGI nii é Anii-Pɛ-Unda, é geeɠɔlɔgi ta zooi ɓɛtɛai! 
\v 20 Mamagi ɠa GALA bɛ, nii é Anii-Pɛ-Unda, nii é vaa bu, è zobogi zɔlɔɔ è zili nuiti ma!» Abalame kɔɔzoganiiti pɛ ma ʋuusiɛi veeni zea.
\p
\v 21 Sɔdɔme masagi ɠɛni Abalame ma: «Nuiti fe zèa, è naavoloiti ta sɔɔlaiti seɠe ʋɛ.»
\p
\v 22 Abalame ɠɛni Sɔdɔme masagi ma: «Gè ɠonaa Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, nii é Anii-Pɛ-Unda, é geeɠɔlɔgi ta zooi ɓɛtɛai, 
\v 23 nii dɔin é ga ɗɔnɔi, gè la ani nɔpɛ seɠea naa ʋa, anɛɛ geze ɠaali ɠilagi ɓaa saʋala galu ɠilagi, naa ɠa a kɛ è mina ɠɛ ma: ‹Gè Abalame ɠɛɛʋɛ ga kpɛtɛ nu.› 
\v 24 Gè la ani nɔpɛ makɛsu nà ɓɔɠɔi bɛ̀, kɛni niigi zunu loungoiti ti miai, ta zunui naati tɔnɔi, niiti gi ɠɛa siɛi zu, Anɛɛl ta Esekɔle ta Mamelé, naati ta tɔnɔ zeɠe.»
\c 15
\s GALA ná-minazeɠegi  //  Abalame ta mavofodai ʋɛ
\p
\v 1 Naama vaiti poluma, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Abalame ʋɔ segi zu, é ɠɛ ma: «Abalame, mina lua ɲɛgɛlɛin, nà ɠa gè ga è makɛ nui, ɗa-ɠulanumai ɠa wɔɔlɔ.» 
\v 2 Abalame gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Màliɠii, Ɠɔoɠɔ GALAGI, lee ɠa è feezu zèa? Tɔɔzei doun la zèa, nà-pɛlɛi wu ʋogani zeɠe nui ɠa é ga Eliyezɛɛl, Damase nui.» 
\v 3 É ta laani ma mɔnɔ, é ɠɛ ma: «È la màvofoda ɓɛtɛni, zɔi sɔlɔɔgai nà-pɛlɛi wu, naa ɠa é ɠɛɛzu ga nà-pogani zeɠe nui.» 
\v 4 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni pɔ, é ɠɛ ma: «Ɓa-o, naa laade, é ʋa ɠɛ ɠɛɛzu ga ɗa-ʋogani zeɠe nui, kɛlɛ kɛni zɔi é ɠulazu è ɠoozu, naa ɠa a ɠɛ ga ɗa-ʋogani zeɠe nui.» 
\v 5 Naa ʋolu GALA ge ɠulani la eteaʋɛ ná-seɠe ɠotai ʋoluʋɛ, é ɠɛ ma: «Geeɠɔlɔgi ɠaaʋɛ ʋɛtɛ, è somideɠaiti gaalu, ni ɗa zoo è ti ɠaalu.» É ɠɛni ma mɔnɔ: «Zekana è-mavofodaiti tiegɔi a ɠɛ la.» 
\v 6 Abalame laani Ɠɔoɠɔ GALAGI la, naa naa leveni bɛ ga telebodai.
\p
\v 7 É ɠɛni ma: «Nà ɠa gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, nii é è ɠula Uul taai ʋa Ɓaɓilɔne yooi zu, gè niima yooi ve è ya ga ɗɔnɔ.» 
\v 8 Abalame gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Màliɠii, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà kwɛɛ ɠale ɠiteɠite ga nà sɔlɔɔsu?»
\p
\v 9 GALA ge ɠɛni ma: «Li, è kona saʋagɔ nikɛ ɓeai zo, ta kona saʋagɔ woli zaai, ta kona saʋagɔ ʋaala sinɛ wolai, è kpɔ kpumagoi ʋa, ta poopogi, è ti ɠula ga zalaɠai.» 
\v 10 Abalame naama zuaiti kpein seɠeni, é ti ʋaliʋali su, é ma zɛʋɛiti gaaʋote ɓɔɠɔ ma, é ɠɛ ga ma ɲɛkpɛ felegɔ, kɛlɛ é la ɠɛni wɔniiti baliʋalini su. 
\v 11 Sua mii wɔniiti ti ɠɛni ʋuuzu ti-ma ʋoomaiti ma, kɛlɛ Abalame ti ɓɛɛni.
\p
\v 12 Foloi liizuʋɛ, ɲiimɛni wolai leʋeni ga Abalame, dualuagi so, kpidi ɓɔii ʋɛɛ ma. 
\v 13 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Abalame ma: «Suɠwɛɛ ga è-mavofodaiti ta ɠɛ ga seikɔɠɔma nuiti zooi taɠili su, ta ɠɛ ná ga duɔiti, ti ti zopele ɲɔu kona unnaanigɔ (400) laawu. 
\v 14 Kɛlɛ nà zii naa lukpɔɠaaleʋe, nii ta duɔlai ɠɛ zeezu, naa ʋoluma, naavolo wolaiti ta yɛ ti ya, ti ɠula zeezu. 
\v 15 Ɗɔun ɗa, ɗa za ziilɛigi zu, è maa ɠa ɠulu, è wɔlɔzaɠaga ʋoluma, undaanɛɛi zu. 
\v 16 È-mavofodai ma yamanii naanisiɛi ɠa ʋa ʋolu ʋɛ, mazɔlɔɔ Amool nuiti ta-vaaɠaaza golai laa la dɛ zeelini.»
\p
\v 17 Siɛgi zu foloi liini la, kpidi ɓɔii ʋɛɛni, diɠii nii é duului ɠulazu, ta sɔmɔgi é zosu, naati ti leʋeni sua ɠaaɠwɛaiti zɔɠɔzuʋɛ. 
\v 18 Naama yee ná, Ɠɔoɠɔ GALAGI minazeɠeni Abalame ʋɛ, é ɠɛ ma: «Gè niima yooi kpein fea è-mavofodai ʋɛ, é zo Ezipete ɗɛ wolai ma, é zeeli ziɛ wolai Efelate ma, 
\v 19 Ken nuiti ta-yooi, Kenize nuiti, Kademɔn nuiti, 
\v 20 Ɠɛte nuiti, Felɛze nuiti, Lefa mavofodaiti, 
\v 21 Amool nuiti, Kanaan nuiti, Giilegase nuiti, ta Yeɓuse nuiti.»
\c 16
\s Agaal ná-fai  //  ta Isemayɛle zɔlɔɔ fai
\p
\v 1 Abalame anzai Salayi la ɠɛni doun zɔlɔɔni bɛ ɲɛgɛlɛin. Kɛlɛ duɔ anzanui ta ɠɛni zea, daaseigi ɠɛni ga Agaal, é ɠɛni ga Ezipete yooi zu nu. 
\v 2 É ɠɛni Abalame ma: «È kaa ga Ɠɔoɠɔ GALAGI la vaani bu ga gè doun zɔlɔɔ. Li, è ʋilɛ nà-duɔ anzanui ʋolu, tanisu nà doun zunu zɔlɔɔ ga maaʋele.» Abalame ziɛni ga anzai Salayi ná-tɛnɛ gooi. 
\v 3 Abalame anzai Salayi ná-duɔ anzanui, Ezipete nui Agaal zeɠeni, é fe sinigi Abalame ya ga anza. Abalame zeini niina Kanaan yooi zu, é kɛ ná ga kona puugɔ. 
\v 4 É ʋilɛni Agaal ʋolu, naa kogi zeɠe. Siɛgi zu é ɓɔɠɔ ɠaai ma ga kogi ɠa ma, é ɠɛni bɛlɛlala wɛlɛi wosu ná-duɔ deei ʋa.
\p
\v 5 Salayi ɠɛni Abalame ma: «Poomugi é zeelizu mà, ɗa ɠa è unma ɠasɔ ʋe. Nà ɓɔɠɔi ɠa gè nà-duɔ anzanui zeɠea, gè da è ʋolu, siɛgi zu é kaa la ga kogi ɠa ma, é ɗa bɛlɛlala wɛlɛi wo ga ze. Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ ga tukpɔɠaaleʋe nui de yɔɠɔzu.» 
\v 6 Abalame Salayi wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ɗa-luɔ anzanui ɠa è yeezu. So, eɠɛʋelei nɛai la è ʋɛ.» Salayi zɛba é ɗa sopele ɲɔu, eyɛsu naa ʋela ba.
\p
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai kaani ziɛungi ɠobaʋɛ teʋebai zu, nii é Suul ʋelei zu. 
\v 8 É ɠɛni ma: «Salayi ná-duɔ anzanui Agaal, mini ɠa è zeɠeai ná, mini ɠa è liizu ná?» É gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nà ʋelazu nà-duɔ deei Salayi ʋa.» 
\v 9 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ɠɛni ma: «Ɠale ma ɗa-luɔ deei ʋɔ bɛ, è ɓɔɠɔ unmaayei bɛ.» 
\v 10 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai ɠɛni ma mɔnɔ: «Nà è-mavofodai mɔinzu, toɠa mɔin gola, nu nɔpɛ ge la zooga é ʋa gaalu.» 
\v 11 É ɠɛni ma mɔnɔ: «Wɛlɛ, ɗa doun zɔlɔɔsu, toɠa ɠɛ ga zunu loun. Ɗa daasei pɛɛ ga Isemayɛle,\f + \fr 16:11 \fr*\fk Isemayɛle\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «GALA ge mɛnigɛ».\ft*\f* mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI è woomɛnini ɗa-ɠoozuʋiligi zu. 
\v 12 Toɠa ɠɛ ga dɔɓɔi zu zoovalegi, toɠa ɠɛ ɛsɛ pɛ daalɔɠɔma, ɛsɛ pɛ ge ɠɛ daalɔɠɔma, toɠa zeɠe kɛɛɠɛlointi pɛ ba, é zei yɛ.»
\p
\v 13 Agaal ɓɔɠɔ ɠaazaɠani, é ɠɛ ma: «Gè GALA ɓɔɠɔi ɠaaʋɛ nɛi ɓaa, nii é nɔ̀un kaazu?» Ɠɔoɠɔ GALAGI nii é ɓɔɛni tɔun pɔ, é naa laasei pɛɛni ga Ata-Ɛle-Lɔyi.\f + \fr 16:13 \fr*\fk Ata-Ɛle-Lɔyi\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «ɗa ga GALAGI nii é kàazu».\ft*\f* 
\v 14 Naa ɠa é ba, ma ɠɔlɔyeɠei laasei pɛai ga, Laɠayi-Loyi ɠɔlɔyeɠei,\f + \fr 16:14 \fr*\fk Laɠayi-Loyi ɠɔlɔyeɠei\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «nii é vulua, é ɗa kà, naa ná-kɔlɔyeɠei».\ft*\f* Toɠa Kadɛseni ta Ɓelɛde zɔɠɔzuʋɛ.
\p
\v 15 Agaal doun zunu zɔlɔɔni Abalame ʋɛ, naa daasei pɛɛni ga Isemayɛle. 
\v 16 Abalame ná-konagi ɠɛni ga puulɔsaʋa maazu lɔzita (86), siɛgi zu Agaal Isemayɛle zɔlɔɔni la bɛ.
\c 17
\s Minazeɠegi ma ʋoogi
\p
\v 1 Abalame ná-konagi ɠɛai ma ga puutaaʋuu maazu taaʋuu (99), Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠulani bɛ kɛlɛma, é ɠɛ ma: «Nà ɠa gè ga GALA Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii. Ɗa-eteai ziɛ gàazu ga pagɔ, zelilomazu mina ɠɛ è ʋa. 
\v 2 Nà minazeɠezu è ʋɛ, nà è-mavofodai mɔinzu gola.»
\p
\v 3 Abalame maaʋɛɛni, é nɔkɔ zooi ma, GALA ge ɠɛni ɓɔɛzu pɔ, é ɠɛ ma: 
\v 4 «Wɛlɛ, nà-minazeɠegi ɠaa, gè kɛɛzu è ʋɛ: Ɗa ɠɛɛzu ga zii mɔinmɔingaa ti-ɠɛɛ. 
\v 5 Za ʋoluma, è la mɔ loliga ga Abalame,\f + \fr 17:5 \fr*\fk Abalame\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «ɠɛɛɠɛi unfemai bɛ».\ft*\f* kɛlɛ è-laaseigi ɠa ɠɛ ga Abalaame,\f + \fr 17:5 \fr*\fk Abalaame\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «nu mɔinmɔin kɛɛɠɛ».\ft*\f* mazɔlɔɔ nà è ɠɛɛzu ga zii mɔinmɔingaa ti-ɠɛɛ. 
\v 6 Nà è-mavofodai ɠaawɔɔlɔ gola, ɗa ɠɛ ga zii mɔinmɔin tɔɔzeizu, masagiti ta ɠula è-mavofodai zu. 
\v 7 Nà nà-minazeɠegi zo è letema eyɛsu ɠɔ, nà kɛ ɠana nɔ è-mavofodai kpein bɛ. Niima minazeɠegi maaʋele ma, nà ɠɛ ga ɗa-ƓALAGI, ta è-mavofodai nɔnɔ è zeɠea ʋoluma ná. 
\v 8 Nà Kanaan yooi kpein fe è ʋɛ, ɗa-o, è-mavofodaiti-yo, ʋɛ è ná ga seikɔɠɔma nui niizu. Toɠa ɠɛ ga wɔnɔ eyɛsu ɠɔ. Nà ɠɛ ga è-mavofodai ná-GALAGI.»
\p
\v 9 GALA ge ɠɛni Abalaame ma mɔnɔ: «Ɗɔun, ɗa nà-minazeɠegiti makɛ, wa è-mavofodaiti kpein. 
\v 10 Nà-minazeɠegi ɠa é ga nii, nii wa so kpaan ade yɔɠɔzu, ɗa-o, è-mavofodaiti-yo: Zunuiti kpein ti wo zaama, ti lati pɛlɛʋolu. 
\v 11 Wa-latipɛlɛʋolui ɠa ɠɛ ga minazeɠegi ma ʋoogi ade yɔɠɔzu. 
\v 12 Zunuiti kpein ta ɠɛ wo zaama, wa ɗa ti lati pɛlɛʋolu foloi lɔsaʋasiɛi ma, é ɠɛ ɠana wo-mavofodaiti kpein su, é zɔlɔɔni pɛlɛi wu, ɓaa é ɠeyani ga walii, wɛɛin é ga duɔi, niiti ti la ga è-mavofoda. 
\v 13 Ti pɛ, zeeɠaaɠwɛɛzu la ba, ta lati pɛlɛʋolu, é zɔlɔɔni ɗa-ʋɛlɛi wu, ɓaa é ɠeyani ga ɗa-walii, nà-minazeɠegi ma ʋoogi ɠa ɠɛ wo-ɓusɛi ma zuai ʋa. Naa ɠa é ga ɠɔoɠɔ minazeɠegi. 
\v 14 Zunui nii é la latini pɛlɛʋolu kpusɛi zu, naa ɓe ka leʋe ná-nuɓusɛiti ba, tɔɔzei é nà-minazeɠegi ɠoloɠologa.»
\p
\v 15 GALA ge ɠɛni Abalaame ma: «È la mɔ è-anzai Salayi loliga ga Salayi, kɛlɛ daaseigi ɠa ɠɛ ga Sala. 
\v 16 Nà tuya loo bɛ, nà doun zunu ve è ya ga tɔun maaʋele, nà tuya loozu bɛ, toɠa ɠɛ ga zii mɔinmɔingaa ti-lee, nuɓusɛiti ma mɔinmɔingaa ta-masagiti ta ɠula tɔun su.»
\p
\v 17 Abalaame maaʋɛɛni, é nɔkɔ zooi ma, é ɲɛɛi wo, é ɠɛ yiimaʋɛ: «Doun zunu ɠa zɔlɔɔ nɛi zunu ʋa, nii é kona ungila (100) kɛai na? Ta ànzai Sala é kona ʋuutaaʋuugɔ (90) ɠɛai na, naa ɠa zoo é doun zɔlɔɔ ɓaa?» 
\v 18 Abalaame ɠɛni GALA ma: «Nii gè falizu è ma, naa ɠa é ga Isemayɛle ɠula su, è makɛ ma kpaan.»
\p
\v 19 GALA ge ɠɛni ma: «Ɓa-o, è-anzai Sala ɠa doun zunu zɔlɔɔsu è ʋɛ, ɗa daasei pɛɛ ga Izaake. Nà-minazeɠegi ɠa ɠɛ ga ɠɔoɠɔ faa, gi yɔɠɔzu gá tɔ, ta gi yɔɠɔzu gá mavofodaiti. 
\v 20 Isemayɛle letemazu, gè ɗa-vali wooi mɛnigɛ ná-faa zu. Ungo, nà tuya loo bɛ. Toɠa ɓuɠu, nà mavofodai ɠaawɔɔlɔ gola. Masa puugɔ maazu felegɔ (12) ɠa ɠula tɔun su, toɠa ɠɛ ga zii wola ma mɛmɛwolai. 
\v 21 Kɛlɛ nà nà-minazeɠegi ɠɛ gi yɔɠɔzu gá Izaake, doun zunui nii Sala sɔlɔɔsu è ʋɛ, niima yeeɠɛɠalai nɔ zu, konagi nii é ʋaazu.» 
\v 22 Siɛgi zu GALA ge ɓeni la ga ɓɔɛ Abalaame ʋɔ, é zeɠeni ná, é li.
\p
\v 23 Abalaame ná-doun zunui Isemayɛle zeɠeni, ta nii kpein é zɔlɔɔni ná-pɛlɛi wu, ta nii kpein é geyani ga walii, zunuiti kpein ná-pɛlɛ wu nuiti saama, é ti latini pɛlɛʋolu naama voloi, eɠɛʋelei GALA ge devei veeni la zea. 
\v 24 Abalaame ná-konagi ɠɛni ga puutaaʋuu maazu taaʋuu (99), siɛgi zu é latini da pɛlɛʋolu. 
\v 25 Ná-doun zunui Isemayɛle ná-konagi ɠɛni ga puugɔ maazu saʋagɔ (13) niina, siɛgi zu é latini da pɛlɛʋolu. 
\v 26 Abalaame ta ná-doun zunui Isemayɛle ti latini pɛlɛʋolu naama voloi nɔ zu. 
\v 27 Zenɔ ɠana é ɠɛni la ga ná-pɛlɛ wu zunuiti kpein, niiti ti zɔlɔɔni ná-pɛlɛi wu, ta wɛɛinti ti ɠeyani ga walii, ti pɛ ti latini pɛlɛʋolu ta tiye.
\c 18
\s Izaake zɔlɔɔ fai laazeeli vai
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠulani kɛlɛma Abalaame ʋɛ Mamelé ná-sɛne guluiti kobaʋɛ. Abalaame ɠɛni zeini ná-seɠe ɠotai laaʋɛ. Folo kpaai ɠɛni de. 
\v 2 É ɠaazuwuzeɠeni, é wɛlɛ. É zunu saʋagɔiti kaani loni, ti lago maaɠoozaai ba. É ti ɠaai ma, é zo ná-seɠe ɠotai laaʋɛ, é ɓizɛni, é ti laaɠomi, é maaʋɛɛni, é nɔkɔ zooi ma. 
\v 3 É ɠɛni ti ma: «Màliɠii, nà è maanɛɛnɛzu, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, nii gè zaalai zɔlɔɔgɛ è ɠaazu, mina leʋe, è ʋa maaɠooza bà. 
\v 4 À va bu ga gè ʋa ga ziɛi tago, wo ɠɔɠɔiti maagba, wo lago looɠo gulu wolai tɛi bu. 
\v 5 Nà liizu, gè ʋa ga ɓulu go wo ʋɔ, wo zɛbɛ zɔlɔɔ ʋolu, naa ʋolu wa li niina, naa ɠa a kɛ wo mina leʋe ɠana nɔ pɔ̀ bɛ, nɛ̀i gè ga wa-wotiɠɛ nui.» Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Ungo, kɛ, eɠɛʋelei è bogai la.»
\p
\v 6 Abalaame liini gaamago nɔ ná-seɠe ɠotai wu, é ɠɛ Sala ma: «Suvilɛ, è kɔɠɔ ganii ɲɛ saʋagɔ zeɠe ɓulu vukɔi zu, è gaayɔ, è ɓulu ʋɛlɛʋɛlɛgiti kpɛtɛ.» 
\v 7 Abalaame ɓizɛni ná-togani ɓulugi ʋɔ bɛ, é nikɛ yiʋoi yɔbugi zeɠe nii pagai, é fe botiɠɛ nui ta ya, naa suvilɛ ga kpɛtɛa. 
\v 8 É nikɛ ɲiimiɗɛi ma wulɔi ta nɔnɔi zeɠeni, é pɛɛ nikɛ yiʋoi ʋa, ti kɛʋele ɓɛtɛni, é ʋaa la ti ʋɔ. É loni ti ɠoba tɔ ɓɔɠɔi, gulu wolai wu, ti ɠɛai ma laamiizu.
\p
\v 9 Naa ʋolu ti ɠɛni ma: «Mini ɠa è-anzai Sala ná?» É ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ti ma: «Toɠa ʋɛ seɠe ɠotai wu.» 
\v 10 Gila ge ɠɛni ma: «Konagi nii é ʋaazu, niima yeeɠɛɠalai zu, nà ʋaazu ʋolu è ʋɔ bɛ, è-anzai Sala ɠa doun zunu zɔlɔɔ.»
\p Sala yɛni poluʋɛ seɠe ɠotai wu, é niima wooiti mɛni. 
\v 11 Abalaame ta Sala ti wɔlɔzaɠaga ɠɛni de niina, ti kona mɔinmɔin kula. Sala ɓudɛni niina doun zɔlɔɔ siɛgi maazu. 
\v 12 Sala ɲɛɛi woni ɠoozu, é ɠɛ ma: «Niizu gè wɔlɔzaɠaga, zini pɛlɛ wu wɔin ɠa ɠɛ mà mɔnɔ ɓaa? Màliɠii ɓalaa wɔlɔzaɠaga.»
\p
\v 13 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Abalaame ma: «Lee vaa zu Sala ɲɛɛi wogai, é ɗa ɠɛ ma: ‹Gaama ʋe nɛi ɓaa, ga nà doun zunu zɔlɔɔsu, nɛ̀igi pɔ̀lɔzaɠagai na?› 
\v 14 Faa ɠa ná nɛi ɓaa, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI la zooga kɛɛzu? Konagi nii é ʋaazu, niima yeeɠɛɠalai nɔ zu, nà ʋaazu ʋolu è ʋɔ bɛ, Sala ɠa doun zunu zɔlɔɔ.» 
\v 15 Sala luani, é zɛɛi wo, é ɠɛ ma: «Gè la ɲɛɛ woni.» Kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «Ga ɠite, è ɲɛɛi wogɛ.»
\s Abalaame ná-GALA fali vai  //  Sɔdɔme ʋɛ
\p
\v 16 Zunuiti ti wuzeɠeni ga ti li, ti wɛlɛ ga Sɔdɔme ʋele. Abalaame ti ʋuuni ga pele, é vali ti ma. 
\v 17 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «Gè la naa lɔɔɠuzu Abalaame ʋa, nii gè ʋaazu kɛɛzu. 
\v 18 Zii wolai nii zeeɠaaɓaai, toɠa ɠɛɛzu ga naa mɛmɛwola. Eteai zu zii kpein ka tuyai zɔlɔɔ maaʋele ma. 
\v 19 Mazɔlɔɔ gè yiimazeɠeʋɛ la, nii a kɛ, é devei ve ná-dointi zea, ta mavofodaiti, ga ti Ɠɔoɠɔ GALAGI yiimai ɠɛ, ti yɛ sɔledai ta telebodai ɠɛɛzu, naa ɠa a kɛ gè minazeɠegiti daazeeli, niiti gè ti woni bɛ.»
\p
\v 20 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Abalaame ma: «Sɔdɔme ta Gomɔɔl ti maalɔɔ ɓee wooi zuwɔɔlɔa, ta-ɠotoi ɓaɠoa gola. 
\v 21 Naa ɠa é ba, nà yeizu, gè pɛtɛ, ni ti ɠɛɛʋɛ eɠɛʋelei ma wooi ʋaa la, é zeeli mà, ɓaa ni é la ɠana, nà kwɛɛ.»
\p
\v 22 Zunui naati ti liini ga Sɔdɔme ʋele, siɛgi zu Abalaame ɠɛni loni la dɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 23 Abalaame maaɓuɠani ba, é ɠɛ ma: «Ɗa telebo nui ɓɔ nu ɲɔi ʋa, è ti undaaʋili ɓaa? 
\v 24 Tanisu telebo nu ʋuulɔɔlugɔ (50) ɠa taai zu, ɗa naati ɓalaa undaaʋilisu, è la taai zuvaayɛga telebo nu ʋuulɔɔlugɔi (50) maaʋele ma, ti ti zaama? 
\v 25 È la zooga è ʋa naa ɠɛ! È la telebo nui ta nu ɲɔi zoga ga ɠɛʋele, è ʋa telebo nui ɓɔ faa ɲɔu ɠɛ nui ʋa, è ʋa ti ʋaa! È la zooga è ʋa naa ɠɛ! Ɗɛi è eteai kpein tukpɔɠaaleʋezu, è la telebodai ɠɛa ɓaa?» 
\v 26 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «Ni nà telebo nu ʋuulɔɔlugɔ (50) ɠaana Sɔdɔme taazuʋɛ, nà taai kpein suvaayɛ ti maaʋele ma.»
\p
\v 27 Abalaame kpɔɛi zeɠeni ʋolu, é ɠɛ ma: «Wɛlɛ, nà zoosu gè ɓɔɛ Màliɠii ʋɔ, nɛ̀i gè ga pɔlɔi nɔ, ta zuʋui. 
\v 28 Tanisu telebo nu ʋuulɔɔlugɔi (50) ɠaaɠaaʋoola ga dɔɔlugɔ, dɔɔlugɔ vai zu, ɗa taai kpein suɠoloɠolo ɓaa?» Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «Gè la taai zuɠoloɠologa, ni nà telebo nu ʋuunaanigɔ maazu lɔɔlugɔ (45) ɠaana ná.»
\p
\v 29 Abalaame kpɔɛi zeɠeni ʋolu mɔnɔ, é ɠɛ ma: «Tanisu telebo nu ʋuunaanigɔ (40) nɔ ɠa é ná.» Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «Gè la suɠoloɠologa naama nu ʋuunaanigɔi (40) maaʋele ma.»
\p
\v 30 Abalaame ɠɛni ma: «Màliɠii, soma kae è mina yiiɠaawana, tɔɔzei nà ɠilizu faa ɠilagi ʋa. Tanisu telebo nu ʋuusaʋagɔ (30) ɠa é ná.» Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «Ni nà telebo nu ʋuusaʋagɔ (30) ɠaana ná, gè la taai zuɠoloɠologa.»
\p
\v 31 Abalaame ɠɛni ma: «Wɛlɛ, nà zoosu gè ɓɔɛ Màliɠii ʋɔ. Tanisu telebo nu ʋuufelegɔ (20) ɠa é ná.» Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «Gè la taai zuɠoloɠologa nu ʋuufelegɔi (20) maaʋele ma.»
\p
\v 32 Abalaame ɠɛni ma: «Màliɠii, soma kae è mina yiiɠaawana, gè la mɔ kpɔɛ ɠili nɔpɛ bosu, é ɠula nii ʋolu. Tanisu telebo nu puugɔ ɠa ɠɛ ná.» Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma: «Gè la Sɔdɔme zuɠoloɠologa naama nu puugɔiti maaʋele ma.» 
\v 33 Siɛgi zu ti ɓeni la ga yɛpɛ ta Abalaame, Ɠɔoɠɔ GALAGI liini. Abalaame ɓalaagi ɠaleni ma seizuʋɛ.
\c 19
\s Sɔdɔme ta Gomɔɔl ɠoloɠolo fai
\p
\v 1 Geezuɠeela felegɔiti ti zeɠeni Sɔdɔme kpɔkɔmaʋɛ. Lote ɠɛni zeini Sɔdɔme taa ziɠidaʋɛ. Siɛgi zu Lote ti ɠaani la, é wuzeɠeni, é ti laaɠomi, é maaʋɛɛni, é nɔkɔ zooi ma. 
\v 2 É ɠɛni ti ma: «Nà wo maanɛɛnɛzu, màliɠiiti, à ɠale ma, wo ɲi nà-pɛlɛi wu, nɛ̀i gè ga wa-wotiɠɛ nui. Wa zoo wo wo-ɠɔɠɔiti maagba ná, wo ɲi piin, sobui wo wuzeɠe, wo ɗa li wo-liizu ʋelei.» Ti ɠɛni ma: «Ɓa-o, gá ɲiizu koi zaamaʋɛ nɔ.» 
\v 3 Kɛlɛ Lote ɠilini ti ma gola, ti vaani bu, ti li ná-pɛlɛi wu. É daamianigi ɓɛtɛni ti ʋɛ, é pɛɛ ɓului ʋa, nii lɛʋɛ la su. Ti laamiini.
\p
\v 4 Aisa ti ʋa la, Sɔdɔme taazuʋɛ zunuiti kpein ti ʋaani, ti ɠaku pɛlɛi ma, zunuiti kpein ti ʋaani, é zo zunu loungoiti ma, é li kɛwolaiti pɔ, ti pɛ ɲɛgɛlɛin ti ʋaani ná. 
\v 5 Ti Lote lolini, ti ɠɛ ma: «Zunuiti ta mini, niiti ti ʋaai è ʋɔ bɛ kpidii? Ti ɠula, è ʋa ga tiye gi ʋɔ, gi ɓɛdɛ ɠula ga tiye.»
\p
\v 6 Lote ɠulani pɛlɛlaʋɛ, é daaɠulu ga ʋoluʋelei. 
\v 7 É ɠɛni ti ma: «Ɓa, kɛ̀ɛleaiti, nà wo maanɛɛnɛzu, à mina faa ɲɔi ɠɛ. 
\v 8 À woilo, dòun anzanu felegɔiti ti ná, ti la vɔlɔ zunu vaa ɠwɛɛ. Nà ʋaazu ga naati wo ʋɔ eteaʋɛ, wo naa ɠɛ ga tiye, nii nɛai wo ʋɛ. Kɛlɛ à mina vɔɔɠu zunui niiti ba, tɔɔzei ti ʋaaʋɛ, ti laazuʋɛ nà-pɛlɛi wu.»
\p
\v 9 Ti ɠɛni ma: «Zeɠe lɛɛ ʋɛ!» Ti ɠɛni ma mɔnɔ: «Ɗɛi è ga seikɔɠɔma nu nɔ, è ʋaai, ɗa pɔ è ɠɛ ga tukpɔɠaaleʋe nu! Ɓe nɔ, nii gi kɛɛzu ga ɗe, naa ɠa ɲɔu tɔnɔi ʋa.» Ti Lote ɓakpani ga ɲɔuɗa, ti maaɓuɠani kpogi ʋa, ga ti koloɠolo. 
\v 10 Zunu felegɔiti ti ɠɛni Lote ʋɔ bɛ, ti soni, ti mɛɛn pɛlɛi wu, ti pɛlɛi laaɠulu. 
\v 11 Ti yeeziɛni nuiti gaazu, niiti ti ɠɛni loni pɛlɛlaʋɛ, ti ɠaazuɠole, é zo zunu loungoiti ma, é li kɛwolaiti pɔ, naa ɠa é kɛɛni ti la mɔ ɠɛni pɛlɛlaʋɛ ɠaazu.
\p
\v 12 Zunu felegɔiti ti ɠɛni Lote ma: «Ɓɛgele ɠa é è ya ʋɛ mɔnɔ? È-nɛkoiti, è-loun zunuiti, è-loun anzanuiti, nii kpein é ga ɗɔnɔ taazuʋɛ ʋɛ, ti pɛ kula niima adaʋɛ ʋa. 
\v 13 Mazɔlɔɔ gá ga ʋa niima laai ɠoloɠolosu, tɔɔzei maalɔɔ ɓee wooi wɔɔlɔʋɛ, é zeelizu Ɠɔoɠɔ GALAGI ma. Naa ɠa é ba, Ɠɔoɠɔ GALAGI gi leʋegɛ ga gi taai tɛi koloɠolo.»
\p
\v 14 Lote ɠulani, é li, é ɓɔɛ naati pɔ, niiti ti ná-doun anzanuiti maazoni, é ɠɛ ti ma: «À wuzeɠe, wo ɠula niima adaʋɛ ʋa, mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠana ʋa taai ɠoloɠolosu!» Kɛlɛ naati ti naama wooiti kaani ga ɲɛɛvae faa nɔ.
\p
\v 15 Geelaalao siɛgi zu, geezuɠeelaiti ti ɠilini Lote ma, ti ɗa ɠɛ ma: «Wuzeɠe, è-anzai zeɠe ta è-loun anzanu felegɔiti niiti ti ʋɛ, naa ɠa a kɛ è undaa mina ʋili taai ná-undaaʋiligi zu.» 
\v 16 Tɛi é ɠɛni nɛkɛsu, zunu felegɔiti ti soni zeei ʋa, tɔun be-o, anzai ʋe-o, ta ná-doun anzanu felegɔiti be-o, mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni pɔ ga é ɓaa ti maazu, ti liini ga tiye, ti ti yɛ taa ʋoluʋɛ. 
\v 17 Ti ɠulaai ma taai ʋa, geezuɠeelai gila ge ɠɛni ma: «Ɓizɛ, è è-yɛnvui ɠizo! Mina wɛlɛ ʋolu, mina lo nɛmɛi zu ada nɔpɛ! Ʋela, è lɛ gizei ma, ni ɗa pɔ ga è undaa mina ʋili.»
\p
\v 18 Lote ɠɛni ma: «Ɓa-o, màliɠii! 
\v 19 Nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, gè zaalai zɔlɔɔgɛ è ɠaazu, è ɠɛɛʋɛ ga wooɠɛɠila nu bɛ̀, è zɛ̀nvui ɠizo fai zu. Gè la zooga gè ʋa ʋela, gè ʋa lɛ gizei ma, nà ɠɛ gè za, ùndaaʋili. 
\v 20 Wɛlɛ, taai tɛi tago maaɓuɠaʋɛ, ga gè ɓizɛ gè zeeli ná. Dɔiʋɛ, nà zoo gè ʋela, gè li ná, zɛ̀nvui ɠizo! Taai naa la lɔini ɓaa?» 
\v 21 Geezuɠeelai ɠɛni ma: «Wɛlɛ, gè vaa naa wu, ga gè kɛ è ʋɛ ga faaɓɔɠɔ, gè la taai tɔna koloɠologa, nii è ná-fai wosu. 
\v 22 Suvilɛ, è ʋela, è li ná, mazɔlɔɔ gè la zooga gè ʋa faa nɔpɛ kɛ, eyɛsu è zeeli ná.» Naa ɠa é kɛa, ti taai naa laasei pɛai ga Sowaal.\f + \fr 19:22 \fr*\fk Sowaal\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «dɔii».\ft*\f*
\p
\v 23 Folo tɛɛ ziɛgi zu ɠa Lote zeelini la Sowaal. 
\v 24 Názu ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI timini abui ʋuuni la Sɔdɔme ta Gomɔɔl, eɠɛ tonai, é ɠulazu geezuʋɛ. 
\v 25 É taai naati koloɠoloni, naa ʋɛɛ maaɠoolii ma nɛmɛi kpein ba, ta ma nuɓusɛiti, naa ʋɛɛ siinziin ganigiti ba. 
\v 26 Lote anzai wɛlɛni ga ʋoluʋelei, é ʋoteni ga kpolo ziɠigi.
\p
\v 27 Abalaame wuzeɠeni ga sobuzobui, ga é li naama adaʋɛ, ʋɛ é ɠɛni loni ná Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 28 É ɠaazuziɛni Sɔdɔme ta Gomɔɔl letema ʋelei, ta nɛmɛi maaɠoolii ma yooi kpein su, pɛtɛ, é duului ɠaani, é ɗa wuzeɠe zooi ma, eɠɛ abuzulugi ma luului.
\p
\v 29 Siɛgi zu GALA ge nɛmɛ zu laaiti suɠoloɠoloni la, é ɠizɛni Abalaame zu, é Lote ɠula faaɓaagi zaama, nii é taaiti tokani da, ʋɛ Lote ɠɛni zeini ná.
\s Lote ta ná-doun anzanuiti ta-vai
\p
\v 30 Lote zeɠeni Sowaal, é li, é zei gizei ma, ta ná-doun anzanu felegɔiti, mazɔlɔɔ é luani ga é mina yɛ Sowaal. É zeini pugi zu ta ná-doun anzanu felegɔiti. 
\v 31 Yeeta, nu ɠite gelei ɠɛni loungo gelei ma: «De-ɠɛɛ wɔlɔzaɠaga, zunu la zou yɔɠɔzuʋɛ ʋɛ, nii a ʋilɛ de ʋolu, eɠɛʋelei de ɠula de ka la etea. 
\v 32 De li, de dɔɔi ʋu de-ɠɛɛ la. De la koba, naa ɠa a kɛ, de-ɠɛɛ mavofodai ɠɛ ná.» 
\v 33 Ti dɔɔi ʋuuni ti-ɠɛɛ la kpidii naa, nu ɠite gelei liini, é la kɛɛɠɛ ɠoba. Naa la looni ga daa la koba, ta buzeɠe la.
\p
\v 34 Naa ʋolu sobui, nu ɠitei ɠɛni loungo gelei ma: «Wɛlɛ, dàaʋɛ kɛ̀ɛ ɠoba kpɔkɔ ná. De dɔɔi ʋu da mɔnɔ za kpɔkɔi, è li, è la koba, naa ɠa a kɛ de-ɠɛɛ mavofodai ɠɛ ná.» 
\v 35 Ti dɔɔi ʋuuni ti-ɠɛɛ la mɔnɔ kpɔkɔi tɔna. Loungo gelei liini, é la koba. Naa la looni ga daa la koba, ta buzeɠe la.
\p
\v 36 Lote ná-doun anzanu felegɔiti ti kogi zeɠeni ti-ɠɛɛ ʋa. 
\v 37 Nu ɠite gelei doun zunu zɔlɔɔni, é daasei pɛɛ ga Moaɓe.\f + \fr 19:37 \fr*\fk Moaɓe\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «nii kulaai kɛɛɠɛ zu».\ft*\f* Zaaɠaza tɔ ɠa é ga Moaɓe nuiti ti-mɛmɛwolai. 
\v 38 Loungo gelei ɓalaagi doun zunu zɔlɔɔni, é daasei pɛɛ ga Ɓɛne-Ami.\f + \fr 19:38 \fr*\fk Ɓɛne-Ami\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «detɔi ná-doun zunui».\ft*\f* Zaaɠaza tɔ ɠa é ga Amɔn nuiti ti-mɛmɛwolai.
\c 20
\s Abalaame lii vai Gelaal  //  Aɓimelɛke ʋɔ bɛ
\p
\v 1 Abalaame zeɠeni niima yooi zu, é li ga lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazu ʋelei, é zeini Kadɛseni zɔɠɔzuʋɛ ta Suul, é lago zeini Gelaal. 
\v 2 Abalaame a la ɠɛna ɓɔɛa, é lo anzai Sala ʋa, é ɠɛni ɠɛɛzu ma: «Toɠa ga bàazeelai.» Gelaal masagi Aɓimelɛke Sala zeɠeni. 
\v 3 Naazu, GALA ge ɠulani kɛlɛma segi zu Aɓimelɛke ʋɛ kpidii, é ɠɛ ma: «Wɛlɛ, ɗa ʋaazu zaazu, tɔɔzei anzanui naa ná-faa zu, nii è seɠeai, mazɔlɔɔ zini ka bɛ.»
\p
\v 4 Aɓimelɛke la ɠɛni dɛ daani ʋolu, é gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Màliɠii, ɗa sɔbalala nuiti paa ɓaa? 
\v 5 Sinigi ɓɔɠɔi lɛi kɛai mà: ‹Bàazeelai ʋe›? Ta anzanui ɓɔɠɔi ɓalaa bogɛ ga: ‹Dìɛi ʋe›? Gè kɛɛʋɛ kisiɛ ʋagɔi zu, ta sɔbalalai zu.»
\p
\v 6 GALA ge ɠɛni ma segi zu: «Gè kwɛɛ gè ɠɛ è kɛɛʋɛ zii ʋagɔlai zu, naa ɠa é kɛa gè pele ɓesagai è luɠɔ ga è mina koto ɠɛ dàalɔɠɔma. Naa ɠa é ba, gè la vaani bu ga è ʋa da ʋolu. 
\v 7 Niizu zunui nii anzai ve zea, mazɔlɔɔ toɠa ga GALA goo wo nui ta. Toɠa maanɛɛnɛi wo è ʋɛ, ɗa yɛ vulua. Kɛlɛ ni è la teʋeni pɔ, suɠwɛɛ ga ɗa za, ɗa-o, ɗa-nuɓusɛiti-yo.»
\p
\v 8 Aɓimelɛke wuzeɠeni sobuzobui, é ná-botiɠɛ nu wolaiti toli, é naama vaiti pɛ bo ti ma, ti wola luani. 
\v 9 Aɓimelɛke Abalaame ɓalaa tolini, é ɠɛ ma: «Lee ɠa è kɛai ga giye? Kotoi ɓɛgele ɠa gè kɛai è laalɔɠɔma, nà-o, nà-masadai-yo, è gi lɔai kotoi nii zu? È-ziɛ ʋelei é lo nɔ̀un ba, nu maa la nɛɛni ga é ʋa naa ɠɛ.» 
\v 10 Aɓimelɛke ɠɛni Abalaame ma: «Leeni ɠa é ɠɛa è ɠisu, è niima vai ɠɛai?»
\p
\v 11 Abalaame gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Gè ɠɛni ɠisiɛzu, gè ɗa ɠɛ ɓɔɠɔ ma, zeɠema nɔpɛ ge la ba, ta ʋaazu pàazu ànzai vai zu, tɔɔzei GALA gaazuluaba ɠila kpalaa ge la niima yooi zu. 
\v 12 Gaama ʋe, toɠa ga bàazeelai, é ga kɛ̀ɛ ná-doun anzanui, kɛlɛ dèe ná-doun anzanu laade. Toɠa ga ànzai. 
\v 13 Siɛgi zu GALA ge kɛ̀ɛni la ga teʋeteʋe nu, gè ɠula kɛ̀ɛ ná-pɛlɛyeɠei wu, gè ɠɛni Sala ma: ‹Ʋɛ nɔpɛ de liizu ná, kɛni è ɠɛ bɛ̀ ga wooɠɛɠila nu, è ɗa ɠɛ ti ma: Dìɛi ʋe.› »
\p
\v 14 Aɓimelɛke toganii tanigaa zoni baalagiti saama, ta boliiti, ta nikɛiti, é ti ve Abalaame ya, é pɛɛ botiɠɛ zunuiti ba, ta botiɠɛ anzanuiti. É anzai Sala ɓalaa teʋeni pɔ. 
\v 15 É ɠɛni ma: «Nà-zooi laalaogɛ è luɠɔ, zei ʋɛ nɔpɛ ná nɛɛzu è ʋɛ.» 
\v 16 É ɠɛni Sala ma: «Gè wali ɠae waagila (1.000) fea è-liɛ ya, é ɠɛ ga poogi ga è la ga sɔba nu niima vaiti su, è-maaɠoolii zu nuiti gaazu.»
\p
\v 17 Abalaame GALA falini. GALA ge Aɓimelɛke ɠɛdɛni, ta anzai, ta ná-botiɠɛ anzanuiti, ti zooni ti ɗa dointi sɔlɔɔ ʋolu. 
\v 18 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI Aɓimelɛke ná-pɛlɛyeɠei wu anzanuiti pɛ kɛɛni ga doun zɔlɔɔtala nuiti, Abalaame anzai Sala ná-faa zu.
\c 21
\s Izaake zɔlɔɔ fai
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI Sala maawɔinɠaani, é naa laazeelini bɛ, nii é minazeɠeni la. 
\v 2 Abalaame wɔlɔzaɠagai ma, anzai Sala kogi zeɠeni, é doun zunu zɔlɔɔ bɛ, naa ɠɛɛni é zoloo GALA ná-ku logai ma, nii é boni ma. 
\v 3 Doun zunui nii Sala sɔlɔɔni bɛ, Abalaame daasei pɛɛni ga Izaake.\f + \fr 21:3 \fr*\fk Izaake\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «toɠa ɲɛɛzu».\ft*\f* 
\v 4 Abalaame ná-doun zunui Izaake latini pɛlɛʋolu, sɔlɔɔ foloi lɔsaʋasiɛi ma, eɠɛʋelei GALA ge ma levei veeni la zea. 
\v 5 Abalaame ná-konagi ɠɛni ga ungila (100), siɛgi zu ná-doun zunui Izaake zɔlɔɔni da.
\p
\v 6 Sala ɠɛni ma: «GALA ge zobo fea ga gè ɲɛɛi wo ga koozunɛɛi, nu-o-nu nii a nii mɛnina, naa ɠa ɗa ɲɛɛ nɔ kpaain.» 
\v 7 É ɠɛni ma: «Ɓɛ ɠa a la ɠɛ Abalaame ma, Sala ɠa ɲiimi ve dounɠa ya? Tama gè zunu loun zɔlɔɔga bɛ pɔlɔzaɠa siɛgi zu.»
\s Abalaame Agaal ta ná-doun zunui  //  Isemayɛleni kpɛɛ vai
\p
\v 8 Doungoi wɔɔlɔni, Sala daaɠula ɲiimii ʋa. Abalaame fɛti wolai ɠulani naama voloi. 
\v 9 Ezipete anzanui Agaal ná-doun zunui é sɔlɔɔni Abalaame ʋa, Sala naa ɠaani, é ɗa ɲɛɛi wo. 
\v 10 Sala ɠɛni Abalaame ma: «Duɔ anzanui nii ɓɛ ta ná-doun zunui, mazɔlɔɔ niima luɔ anzanui ná-doun zunui, ta dòun zunui Izaake ti la ɓɔga poganii ma.»
\p
\v 11 Niima wooi wanani Abalaame ma gola, ná-doun zunui maaʋele ma. 
\v 12 Kɛlɛ GALA ge ɠɛni Abalaame ma: «Mina nii wana ɓɔɠɔ ma ɗa-luɔ anzanui ná-doun zunui vaa zu. Naa pɛ kɛ Sala ʋɛ, nii é bosu è ma. Mazɔlɔɔ Izaake ɠa è-mavofodai a ɠula su. 
\v 13 Anɛɛ naa ʋe, nà ɗa-luɔ anzanui ná-doun zunui ɠɛ ga zii ta mɛmɛwola, mazɔlɔɔ tɔ ɓalaa ɠulaʋɛ è zu.»
\p
\v 14 Poluma zobui, Abalaame wuzeɠeni ga sobuzobui, é ɓului zeɠe ta kɔlɔ woolei ziɛi su, é sɛlɛ Agaal ɓaki ba, é zunu loungoi ɓalaa ve zea, é vali ti ma. É liini, é leʋeteʋe Ɓeel-Seɓa teʋebai zu. 
\v 15 Siɛgi zu kɔlɔ woolei zu ɗɛi ɓeni da, é zunu loungoi yɛni laani gulu goi ta wu, 
\v 16 é li, é zei tɔ ɠila ɠoozama, ná tago maaɠoozaai nɔ fɔɛn, mazɔlɔɔ é ɠɛni ɠɛɛzu ma: «Gàazu la yɛsu doin ʋa, é ʋa ɗa za.» É zeini tɔ ɠila ɠoozama, é ɗa ɓalakpala, é ɗa wɔlɔ.
\p
\v 17 GALA ge zunu loungoi wooi mɛnini, GALA ná-geezuɠeelai yɛni geezuʋɛ, é Agaal loli, é ɠɛ ma: «Agaal, leeni ɠa é è ya? Mina lua, mazɔlɔɔ ʋɛ è doungoi yɛgai ná, GALA ge goomɛnigɛ ná. 
\v 18 Wuzeɠe, è zunu loungoi zeɠe, è gaanɛɛnɛ. Mazɔlɔɔ nà zii wola ɓɛtɛzu ba.» 
\v 19 GALA ge gaazuzeɠeni ma, é kɔlɔyeɠei ɠa, é li, é kɔlɔ woolei laave ga ziɛi, é ta ve zunu loungoi ya, é ɓɔɔle.
\p
\v 20 GALA ge ɠɛni zunu loungoi ʋa, é ɗa wɔɔlɔ. É zeini teʋebai zu, é ɠɛni ga mɛɛn ʋili nu ʋagɔi. 
\v 21 É zeini Palan teʋebai zu. Dee anzanui ta ɠaiziɛni bɛ, é sei, naa ɠɛni ga Ezipete yooi zu nu.
\s Abalaame ná-minazeɠegi Aɓimelɛke ʋɛ
\p
\v 22 Naama ziɛgi nɔ zu, Aɓimelɛke ná-kɔɔɠuluɓai Pikɔle ʋilɛni polu, ti ʋa, ti Abalaame ɠa, é ɠɛ ma: «GALA ka naa pɛ suɓɛtɛzu, nii è kɛɛzu. 
\v 23 Ɠona bɛ̀ niina ga GALA daaseigi, ga è la yàava, ɓaa dòinti, ɓaa màvofodaiti, kɛlɛ ɗa yɛ ɗa-wooɠɛɠiladai ɠilagi nɔ ʋolu nɔ̀un bɛ, ta niima yooi nii è lago zeizu su, eɠɛʋelei gè kɛa la è ʋɛ.» 
\v 24 Abalaame ɠɛni ma: «Gè konai naa woga.» 
\v 25 É ɓaazaɠani Aɓimelɛke ma kɔlɔyeɠei ná-fai zu, nii naa ná-botiɠɛ nuiti ti seɠeni ga zeeɠaaɓaai. 
\v 26 Aɓimelɛke gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Gè la kwɛɛ ɓɛ ɠa é naa ɠɛa. Ɗa ɓɔɠɔi è la ɠɛni naa woni mà, za ɠa gè mɛnisu da.» 
\v 27 Abalaame baalagi tanigaa zeɠeni, ta boliiti, ta nikɛiti, é ti ve Aɓimelɛke ʋɛ, ti felegɔ pɛ ti minazeɠegi ɠɛɛni ɓɔɠɔ ʋɛ. 
\v 28 Abalaame baala ziʋo zaa lɔfela makɛni yɛ ma ɓulugi zu. 
\v 29 Aɓimelɛke ɠɛni Abalaame ma: «Leeni vaa zu è niima ʋaala ziʋo zaa lɔfelaiti makɛgai yɛ?» 
\v 30 É gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Yeezei baala ziʋo zaa lɔfelai niiti bu, gè feezu è ya, naa ɠa ɠɛ bɛ̀ ga zeele wooi ga nà ɠa gè niima ɠɔlɔyeɠei wɔa.» 
\v 31 Naa ɠa é ba, ti naama adaʋɛ laaseigi ʋɛɛni la ga Ɓeel-Seɓa (nii poluʋɛ ga «minazeɠe kɔlɔyeɠei»), tɔɔzei miná ɠa ti felegɔ ti minazeɠeni ná ɓɔɠɔ ʋɛ. 
\v 32 Ti minazeɠeni ɓɔɠɔ ʋɛ Ɓeel-Seɓa. Naa ʋoluma Aɓimelɛke wuzeɠeni ta ná-kɔɔɠuluɓai Pikɔle, ti ɠale ma Filisiti nuiti ta-yooi zu. 
\v 33 Abalaame gului ta ziinni Ɓeel-Seɓa, nii ti ɠɛɛzu ma tamalise, náʋɛ ɠa é Ɠɔoɠɔ GALAGI valini ná, GALA nii é ná eyɛsu ɠɔ. 
\v 34 É lɛbini zeini Filisiti nuiti ta-yooi zu.
\c 22
\s Abalaame zuɠɔɠɔ fai
\p
\v 1 Niima vaiti pɛ poluma, GALA ge Abalaame zuɠɔɠɔni, é ɠɛ ma: «Abalaame!» Naa gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nà ɠaa!» 
\v 2 GALA ge ɠɛ ma: «È-loun zunu ɠila kpegi Izaake zeɠe, nii è nɛai ʋɛ, è li Moliya yooi zu, è kula ga gala zalaɠai gizei naa ma, nii ná yeelo ba.»
\p
\v 3 Abalaame wuzeɠeni ga sobuzobui, é ná-soovalegi ɠasɔɠili, é ná-botiɠɛ nu felegɔ zeɠeni ta ná-doun zunui Izaake. É koʋii ʋaliʋalini gala zalaɠai vaa ma, é li naama adaʋɛ, ʋɛ GALA ge yeeloni ná ʋa. 
\v 4 Foloi zaʋasiɛi ma, Abalaame ɠaazuwuzeɠeni, é naama adaʋɛ ɠa ɠoozama. 
\v 5 É ɠɛni ná-botiɠɛ nuiti ma: «À yɛ ʋɛ soovalegi ɠoba. Nà-o, zunu loungoi-yo, gá liizu munu, gi nɔkɔ GALA bu, naa ʋoluma gi ʋa wo ɠoba.»
\p
\v 6 Abalaame gala zalaɠai ma ɠoʋii zeɠeni, é ná-doun zunui Izaake laalɛ bu, é abui ta boɠai zeɠe. Ti felegɔ ti ɗa ziɛ ʋɔɔma, ti ɗa li. 
\v 7 Izaake ɓɔɛni kɛɛɠɛ Abalaame ʋɔ, é ɠɛ ma: «Kɛ̀ɛ!» É gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nà ɠaa, dòun zunu.» Izaake ɠɛ ma: «Abui ta koʋiiti kaa, kɛlɛ mini ɠa baala ziʋoi ná, gala zalaɠai vaa zu?» 
\v 8 Abalaame gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Dòun zunu, GALA ɓɔɠɔgoi ɠa ʋa ga baala ziʋoi, gala zalaɠai vaa zu.» Ti felegɔ ti ɠɛni ziɛzu ʋɔɔma, ti ɗa li.
\p
\v 9 Ti zeeliai ma naama adaʋɛ, ʋɛ GALA ge ná lɛɛni, Abalaame zalaɠa ɠulazuʋɛ ɓɛtɛni, é koʋii la maazu ga pagɔ. É ná-doun zunui Izaake yeeiti ta kɔɠɔiti suɠilini, é da zalaɠa ɠulazuʋɛ koʋii maazu. 
\v 10 Naa ʋoluma Abalaame boɠai zeɠeni ga é ná-doun zunui ɠɔdaaleʋe. 
\v 11 Gaamago nɔ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai yɛni geezuʋɛ, é toli, é ɠɛ ma: «Abalaame! Abalaame!» É gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nà ɠa!» 
\v 12 Geezuɠeelai ɠɛni ma: «Mina yeevɔɔɠu zunu loungoi ʋa, è ʋa faa nɔpɛ kɛ la. Mazɔlɔɔ gè kwɛni niina ga ɗa luazu GALA ba, è la kòmani ga è-loun zunu ɠila kpegi.» 
\v 13 Abalaame ɠaazuwuzeɠeni, é baala sinɛ wolai ɠa ʋoluʋɛ, minɛiti sogai dɔɓɔ goi zu, é ɓata. É baala sinɛ wolai zoni, é kula ga gala zalaɠai ná-doun zunui ʋotogi zu. 
\v 14 Abalaame naama adaʋɛ laasei pɛɛni ga Adɔnayi-Yiileyee (nii poluʋɛ ga «Ɠɔoɠɔ GALAGI nii é nu ɠulazu faa zu»). Naa ɠa é ba, zaaɠaza ti ɠɛɛzu ná ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-gizei ma, ɗa ɠula su.»
\p
\v 15 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-geezuɠeelai yɛni geezuʋɛ, é Abalaame loli ná zeizu velesiɛi, 
\v 16 é ɠɛ ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooi ɠaa: nà ɠonazu nà ɓɔɠɔi ma, tɛi è naa ɠɛa, è la kòmani ga è-loun zunu ɠila kpegi, 
\v 17 nà tuya loozu è ʋɛ, gè è-mavofodai ɠaawɔɔlɔ, eɠɛ pelegi somideɠaiti ti mɔinɗai la geezuʋɛ, ta eɠɛ ɲaɠaegi nii é kpoloɗɛi ɠobaʋɛ. È-mavofodai ɠa zobo sɔlɔɔ sili nuiti ma. 
\v 18 Ziiti kpein ti eteai zu, ta tuyai zɔlɔɔ è-mavofodai maaʋele ma, tɔɔzei è gòoi zogɛ.»
\p
\v 19 Abalaame ɠaleni ma ná-botiɠɛ nuiti pɔ pelei, naa ʋolu ti ʋilɛni pelei ma, ti ɗa li ʋɔɔma Ɓeel-Seɓa. Miná ɠa Abalaame ɠɛni zeini ná.
\p
\v 20 Naama vaiti pɛ poluma, Abalaame mɛnini ga, Milika ɓalaagi doun zunua zɔlɔɔni kɛɛɠɛloin Naɠɔɔl ʋɛ. 
\v 21 Use ɠa é ga ná-doun mɔungi, naa deɠeiti ti ɠɛ ga Ɓuze, ta Kemuwɛle nii é ga Alame kɛɛɠɛ, 
\v 22 Kesede, Ɠazo, Piledase, Yidilafe, ta Ɓetuwɛle. 
\v 23 Ɓetuwɛle ɠa é Eleɓɛka zɔlɔɔni. Naama loun lɔsaʋaiti ka Milika ti zɔlɔɔni Abalaame kɛɛɠɛloin Naɠɔɔl ʋɛ. 
\v 24 Anza ɠiligi nii é la ɠɛni vuluni ga zɔi ɠɛʋele, nii daaseigi ɠɛni ga Leyuma, naa dointi sɔlɔɔni, ti-laaseigiti ti ɠɛni ga: Teba, Gaɠame, Taɠase, ta Maaka.
\c 23
\s Sala zaa vai
\p
\v 1 Sala zii ma voloi kpein ge ɠɛni ga kona ungila puufele maazu lɔfela (127). 
\v 2 É zaani Kiliyate-Aaleɓa, nii é ga Eɓelɔn, Kanaan yooi zu. Abalaame ná-saa vai ɠɛɛni, é ma wɔlɔi wo. 
\v 3 Naa ʋolu Abalaame wuzeɠeni, é anzai ma ʋoomai yɛ laani, é li, é ɓɔɛ Ɠɛte nuiti pɔ, 
\v 4 é ɠɛ ti ma: «Nà ga wɛɛin, gè zeini wo zaama. À maaɠulu bosu ve zèa, gè ànzai maaɠulu, nii saai.»
\p
\v 5 Ɠɛte nuiti ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: 
\v 6 «Woilo gi-woo ma, màliɠii. GALA ge è ɠɛɛʋɛ ga nu wola gi zaama. È-anzai maaɠulu gá-ɠabayeɠeiti ma ʋagɔi zu. Gi tanɔpɛ ge la è ɠoma ga ná-kabayeɠe ve vaa è ya è-anzai maaɠulu vai zu.»
\p
\v 7 Abalaame wuzeɠeni, é maaʋɛɛ zou nuiti bɛ, Ɠɛte mavofodaiti. 
\v 8 É ɓɔɛ ti ʋɔ, é ɠɛ ti ma: «Ni wo va bu ga gè ànzai maaɠulu, à Soɠaal ná-doun zunui Efelon maanɛɛnɛ bɛ̀, 
\v 9 ga é Makepela ʋugi ve zèa, toɠa nɔnɔ ʋe, nii é ná-kpala kpelamaʋɛ. É zɛ zèa ga sɔngɔ ɠitei nɔ wo ɠaazu, naa ɠa a kɛ é ɠɛ zèa ga maaɠulu bosuʋɛ.»
\p
\v 10 Efelon ɠɛni zeini Ɠɛte nuiti saama. É Abalaame wooɠaaʋoteni Ɠɛte nuiti gaazu, ta niiti kpein ti ɠɛni lɛɛzu taazu ga siɠida ʋelei. 
\v 11 É ɠɛ ma: «Ɓa-o, màliɠii, woilo gòo ma! Gè nà-kpalagi vea è ʋɛ, ta pugi nii é ná. Gè fea è ʋɛ ga faanɛɛ, nà-nuɓusɛiti gaazu, ga è è-anzai maaɠulu ná.» 
\v 12 Abalaame maaʋɛɛni zou nuiti bɛ. 
\v 13 É Efelon wooɠaaʋoteni, nii a kɛ ti pɛ ti gooi mɛni, é ɠɛni ma: «Woilo dɛɛ gòoi ma, ɗa ɓalaagi. Va bu gè kpalagi zɔngɔi ve è ya. Yeezei bu bɛ̀, nà ànzai maaɠulu ná niina.»
\p
\v 14 Efelon Abalaame wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: 
\v 15 «Màliɠii, woilo gòoi ma, leeni ɠa a ɠɛ ga naa de yɔɠɔzu da ɗe, zooi naa vaa zu nii sɔngɔi ga wali ɠae unnaanigɔ (400)? È-anzai maaɠulu ná.» 
\v 16 Abalaame vaani naa wu, nii Efelon boni, é wali ɠaei ɠaaluni, nii naa boni ma Ɠɛte nuiti gaazu, é lo wali ɠae unnaanigɔi (400) ʋa, eɠɛʋelei falibogi laaʋɛ ɠɛni la yaaɠoiti zea.
\p
\v 17 Zekana Efelon ná-kpalagi é Makepela, Mamelé letemaʋɛ, kpalagi ta pugi é ná, guluiti ti kpalagi zu, kwɛpelemaʋɛ maaɠoolii zu, 
\v 18 naati pɛ ti ɠɛɛni niina ga Abalaame nɔnɔ, Ɠɛte nuiti gaazu, naati kpein gaazu, niiti ti ɠɛni lɛɛzu taazu ga siɠida ʋelei. 
\v 19 Naa ʋoluma Abalaame anzai Sala maaɠuluni Makepela ɓalagi ma ʋugi zu, Mamelé letema ʋelei, nii é ga Eɓelɔn, Kanaan yooi zu. 
\v 20 Kpalagi ta pugi nii é ná, ti ɠɛni ga Abalaame nɔnɔ, naa ɠɛ ga kabamaʋɛ, é geyani Ɠɛte nuiti ma.
\c 24
\s Izaake anza zei vai
\p
\v 1 Abalaame wola wɔlɔzaɠaga ɠɛni de na, ta Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya looni bɛ faiti kpein su. 
\v 2 Abalaame ná-botiɠɛ zunui lolini, nii pɔlɔzaɠagai é leʋe ti pɛ ba ná-pɛlɛi wu. Tɔ ɠa é ɠɛni zeaɠɔligiti kpein unda, é ɗa makɛ. É ɠɛni naa ma: «Yeelɔ kpàlai wu, 
\v 3 ɗa ɠonazu bɛ̀ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, geeɠɔlɔgi ta zooi ma ƓALAGI, ga è la anza ɠaiziaa dòun zunui ʋɛ Kanaan anzalopoiti saama, ʋɛ gè zeini ná. 
\v 4 Kɛlɛ ɗa liizu nà-zooi zu, nà-bolodai zu, è anzai zeɠe ná dòun zunui Izaake ʋɛ.»
\p
\v 5 Botiɠɛ zunui gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Tanisu anzanui la kɛa, é ʋa ʋilɛ pòlu, é ʋa ʋa niima yooi tɛi su, kɛni mu gè li ga è-loun zunui zooi naa zu, ʋɛ è ɠulaai ná ɓaa?» 
\v 6 Abalaame gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Dama, è mina li ga dòun zunui ná. 
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI, é ga geeɠɔlɔgi ma ƓALAGI, nii é kùla kɛ̀ɛ ʋɛlɛi wu, ta kɛ̀ɛ ná-zooi ʋa, nii é ɓɔɛni pɔ̀, é ɠonani bɛ̀, ga toɠa zooi nii ve màvofodai ya, tɔ ɓɔɠɔi ɠa ná-geezuɠeelai leʋe è luɠɔ, è anzai zeɠe ná dòun zunui ʋɛ. 
\v 8 Ni anzanui la pɔ, é ʋa ʋilɛ è ʋolu, ɗa vie naazu konai vaa zu, nii è bogai bɛ̀. Kɛlɛ anɛɛ naa ʋe, mina li ná nɔ ga dòun zunui.» 
\v 9 Botiɠɛ nui yeei lɔɔni maliɠii Abalaame ɓalai wu, é ɠona bɛ ga toɠa ná-deveiti so.
\p
\v 10 Botiɠɛ nui ɲɔmɛ puugɔ zeɠeni maliɠii ná-ɲɔmɛiti saama, é liini ga maliɠii yeaɠɔligi ma zii mɔinmɔin. É wuzeɠeni, é li Mezopotami, Naɠɔɔl ná-taazuʋɛ. 
\v 11 Seeliai ma ná, é ɲɔmɛiti pilɛni ɲiibiɠa taa ʋoluʋɛ ziɛyeɠei ɠobaʋɛ, kpɔkɔmaʋɛ ma ziɛgi zu, yeeɠɛɠalai zu nii anzanuiti ta ɗa ɠula la, ti li ziɛ zaɠazuʋɛ. 
\v 12 Naa ʋolu é ɠɛni ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI, màliɠii Abalaame ná-GALAGI, va bu, è ɗa-wooɠɛɠiladai ɠula kɛlɛma màliɠii Abalaame ʋɛ za, ga gè ɠomi ga naa, nii gè gaiziɛzu. 
\v 13 Nà ɠa, gè loni ʋɛ ziɛungi ɠobaʋɛ, taa nuiti ti-loun anzanuiti ta ʋaazu ɠulazu ga ti ʋa ti ziɛi zaɠa. 
\v 14 Anzalopoi nɔpɛ gè ɠɛɛzu ma: ‹Nà è maanɛɛnɛzu, ɗa-ɗɛ liɠii yei lɛɛ, gè ɓɔɔle,› a gooɠaaʋotena ga: ‹Ɓɔɔle, nà ziɛ veezu ɓalaa ɲɔmɛiti zea, ti ɓɔɔle,› naa ɠɛ ga naama anzanui, nii è devea ɗa-wotiɠɛ nui Izaake ʋɛ. Nà kwɛɛ ga naa maaʋele ga è ɗa-wooɠɛɠiladai ɠula kɛlɛma màliɠii ʋɛ.»
\p
\v 15 É ɠɛɛzu é ɓe ga ɓɔɛ, Eleɓɛka ʋaani, ná-ziɛ liɠii zeini kɔma. É ɠɛni ga Ɓetuwɛle ná-doun anzanui, Abalaame kɛɛɠɛloin Naɠɔɔl ta anzai Milika ti-lounloin. 
\v 16 É ɠɛni ga anzalopoi nii gola ʋani, kpea ɠɛni de na, zunu nɔpɛ ge la ɠɛni dɛ kwɛɛ. É yeini ziɛungi zu, é ná-ziɛ liɠii laave, é lɛ ʋolu.
\p
\v 17 Botiɠɛ nui ɓizɛni, é daaɠomi, é ɠɛ ma: «Nà è maanɛɛnɛzu, ɗa-ɗɛ liɠii zu ɗɛi ta ve zèa, gè ɓɔɔle.» 
\v 18 É gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ɓɔɔle, màliɠii!» É ná-ziɛ liɠii maayeini gaazuvilɛi zu, é ziɛi ve zea, é ɓɔɔle. 
\v 19 Siɛgi zu é ɓeni la ga ziɛi ve zea ga é ɓɔɔle, é ɠɛni ma: «Nà ʋaazu ziɛi zaɠazu ɓalaa ɗa-ɲɔmɛiti bɛ, eyɛsu ti ɓɔɔle gola ga pagɔ.» 
\v 20 É ɠaazuvilɛni, é ná-ziɛ liɠii zuwo toganiiti ta-ɓɔɔle wosuʋɛ, é ɓizɛni ziɛyeɠei ʋɔ bɛ mɔnɔ, é ziɛi zaɠa ɲɔmɛiti kpein bɛ. 
\v 21 Zunui la ɠɛni faa nɔpɛ boni, é ɠɛni nɔ ɓɔɠɔ ɠaazaɠasu, é ɗa wɛlɛ, ni Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ná-siɛi nɛɛzu, ɓaa ni é la nɛɛzu.
\p
\v 22 Siɛgi zu ɲɔmɛiti ti ɓeni la ga ɓɔɔle, zunui zanu balaɠae gila seɠeni, nii buɲɛgi a la ɠɛ ga galamu lɔzita, ta zanu bala felegɔ ti ɠilagilagi wuɲɛgi ga galamu ungila (100) kɛɠala maazu ba, é ti veeni zea ga é ti lɔ yeeɠɔdaʋɛti. 
\v 23 É ɠɛni ma: «Ɓɛ ná-doun anzanu ɠa é ga ɗe? Bo dɛɛ mà, nà è maanɛɛnɛzu. Gá laazu zɔlɔɔ nɛi è-ɠɛɛ ná-pɛlɛi wu, ga gi ɲi ná?» 
\v 24 Eleɓɛka gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nà ga Ɓetuwɛle ná-doun anzanui, Milika ta Naɠɔɔl ti-loun zunui.» 
\v 25 É ɠɛni ma mɔnɔ: «Suaiti daazuʋɛ lufai ta ti-laamianigi ɠa gi ʋɔ bɛ ga bɔɔlɔa, nu laazuʋɛ ɠa ná ɓalaa.»
\p
\v 26 Zunui nɔkɔni Ɠɔoɠɔ GALAGI wu, 
\v 27 é ɠɛ ma: «Mamagi ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, màliɠii Abalaame ná-GALAGI, nii é la ɓeni ná-nuɓɔɠɔlai ʋa ta ná-wooɠɛɠiladai màliɠii letegi! Nà-siɛi nii zu, Ɠɔoɠɔ GALAGI lia ga ze màliɠii kɛɛɠɛlointi ta-ʋɛlɛi wu.»
\p
\v 28 Anzalopoi ɓizɛni, é li dee ʋɔ bɛ, é naama vaiti kpein suɠula ma. 
\v 29 Eleɓɛka diɛi ta ɠɛni ná, daaseigi ga Laɓan. Laɓan ɓizɛni, é ɠula eteaʋɛ, é li zunui ʋɔ bɛ ziɛungi ɠoba. 
\v 30 É balaɠaegi ɠaani, ta balaiti baazeelai Eleɓɛka yeeɠɔdaʋɛti, é naa kpein mɛnini, nii zunui boni ma. É ʋaani zunui tɛi pɔ bɛ, nii é ɠɛni loni ɲɔmɛiti kobaʋɛ, ziɛungi ɠoba. 
\v 31 É ɠɛni ma: «Ʋa, ɗɛi Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya loai è ʋɛ! Lee vaa zu è yɛsu eteaʋɛ? Gè pɛlɛi wu ɠɛʋele ɓɛtɛa, ta adaʋɛ ʋɛ ɲɔmɛiti ta ɠɛ ná.»
\p
\v 32 Botiɠɛ nui lɛɛni pɛlɛi wu, Laɓan ɲɔmɛiti daayeini, é suaiti daazuʋɛ lufai ta ti-laamianigi ve ti ya, é ziɛi ve zunui ya ga ti ɠɔɠɔiti maagba ta maazaa nuiti. 
\v 33 Naa ʋolu ti daamianigi veeni zea. Kɛlɛ é ɠɛni ma: «Gè la daami wosu pɛ, kɛni nà naa wona, nii é bɛ̀ ga gè bo.» Laɓan ɠɛ ma: «Ʋoluvaawona.»
\p
\v 34 É ɠɛni ma: «Nà ga Abalaame ná-botiɠɛ nui. 
\v 35 Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya looʋɛ gola màliɠii ʋɛ, é ɠɛa ga zɛbɛsu nu. Ɠɔoɠɔ GALAGI baalagiti feeʋɛ zea, boliiti ta nikɛiti, walii ta zanugi, botiɠɛ zunuiti ta botiɠɛ anzanuiti, ɲɔmɛiti ta soovalegiti. 
\v 36 Màliɠii anzai Sala wɔlɔzaɠagai ma, é zunu loun zɔlɔɔgɛ màliɠii ʋɛ. É sɔlɔɔ ganiiti kpein feeʋɛ doun zunui naa ya. 
\v 37 Màliɠii ɠɛni mà: ‹Ɠonana, è ɠɛ mà, è la anzanu zeɠea dòun zunui ʋɛ Kanaan anzalopoiti saama, niiti gè zeini ti zaama ta-yooi zu. 
\v 38 Kɛlɛ ɗa liizu kɛ̀ɛ ʋɛlɛyeɠei wu, nà-bolodai zu, miná ɠa ɗa anzai zeɠe ná dòun zunui ʋɛ.› 
\v 39 Gè ɠɛni màliɠii ma: ‹Tanisu anzanui la kɛa, é ʋa ʋilɛ pòlu.› 
\v 40 É gòoɠaaʋoteni, é ɠɛ mà: ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI nii gè ziaa gaazu ga pagɔ, naa ɠa ná-geezuɠeelai ʋilɛ è ʋolu, toɠa ɗa-ziɛi nɛɛ, ɗa anzai zeɠe dòun zunui ʋɛ nà-bolodai zu, kɛ̀ɛ ʋɛlɛyeɠei wu. 
\v 41 Siɛgi zu è liizu la nà-bolodai zu, ni ta ɠɛlɛna, ti la anzalopo veeni è ya, ɗa vie minazeɠegi vaa zu, è bosu bɛ̀.›
\p
\v 42 «Sèeliai ma ziɛungi ma, kɛ̀ɛʋɛ ma: ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI, màliɠii Abalaame ná-GALAGI, va bu, è nà-siɛi nɛɛ, nii gè ma ɠani. 
\v 43 Nà ɠa gè loni ziɛungi ɠobaʋɛ, anzalopoi nii é ʋaazu ga é ziɛi zaɠa, nii nà ɠɛ ma é ná-ziɛ liɠii zu ɗɛi tago ve zèa, gè ɓɔɔle, 
\v 44 ni a gòoɠaaʋotena ga: Ɓɔɔle ɗa ɓɔɠɔi, nà zoo ɓalaa gè ziɛi zaɠa ɗa-ɲɔmɛiti bɛ, naama anzalopoi ɠɛ ga anzanui naa, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI devea màliɠii ná-doun zunui ʋɛ.› 
\v 45 Gè ɠɛɛzu gè ɓe ga ɓɔɛ zìimaʋɛ, Eleɓɛka ɠanu é ʋaazu, ná-ziɛ liɠii zeini kɔma, é yei ziɛungi zu, é ziɛi zaɠa. Kɛ̀ɛʋɛ ma: ‹Nà è maanɛɛnɛzu, ziɛi ve zèa, gè ɓɔɔle.› 
\v 46 É ɠaazuvilɛʋɛ ga é ná-ziɛ liɠii maayei, nii é ɠɛni zeini kɔma, é ɠɛ mà: ‹Ɓɔɔlena, nà ziɛi veezu ɓalaa ɗa-ɲɔmɛiti zea, ti ɓɔɔle.› Gè ɓɔɔleʋɛ, é ta ve ɲɔmɛiti zea, ti ɓɔɔle ɓalaa. 
\v 47 Gè gaazaɠagɛ, gè ɠɛ ma: ‹Ɓɛ ná-doun anzanu ɠa ga ɗe?› É gòoɠaaʋotegɛ ga: ‹Nà ga Ɓetuwɛle ná-doun anzanui, Naɠɔɔl ta Milika ti-lounloin.› Gè balaɠaegi lɔɔʋɛ sokpai ʋa, gè balaiti dɔ zeeiti ba. 
\v 48 Naa ʋoluma, gè maaʋɛɛʋɛ, gè nɔkɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI wu, gè Ɠɔoɠɔ GALAGI mama, nii é ga màliɠii Abalaame ná-GALAGI, nii é loga tùɠɔ wooɠɛɠiladai zu, naa ɠa a kɛ gè màliɠii kɛɛɠɛloin ná-dounloin zeɠe ná-doun zunui ʋɛ. 
\v 49 Niizu, ni wa nuɓɔɠɔlai ɠɛɛzu ta wooɠɛɠiladai màliɠii ʋɛ, à naa wo mà, ni mɔnɔ naa laade, wo naa ɓalaa bo mà, gè li ada ɠili.»
\p
\v 50 Laɓan ta Ɓetuwɛle ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Niima vai zeɠeʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ, gi la zooga gi ʋa ɓɔɛ é ʋɔ ga taali ɠili. 
\v 51 Eleɓɛka ʋɛtɛ, é è ɠakala, seɠe, è lii la, é ɠɛ ga è-maliɠii ná-doun zunui anzai, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI bogai la.»
\p
\v 52 Siɛgi zu Abalaame ná-botiɠɛ zunui ti-wooiti mɛnini da, é nɔkɔni zooi ma Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 53 Botiɠɛ zunui wali zɔɔlaiti kulani ta zanu sɔɔlaiti, ta seɠeiti, é ti ve Eleɓɛka ya, é faanɛɛ wolaiti kɛɛni diɛ ʋɛ ta dee ɓalaagi. 
\v 54 Naa ʋoluma, tɔ-o, maazaa nuiti-yo, ti daamii woni, ti ɓɔɔle, ti ɲi ná.
\p Sobui, siɛgi zu ti wuzeɠeni la, botiɠɛ zunui ɠɛni ma: «À yeeɓe bà niina, gè ɠale ma màliɠii ʋɔ bɛ.» 
\v 55 Eleɓɛka diɛ ta deeni ti ɠɛni ma: «Ɓɛ dɛ anzalopoi yɛ gi ʋa yeeɠɛɠala laawu, folo puugɔ ɠɛɠala, naa ʋolu wa li niina.» 
\v 56 Kɛlɛ é ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «À mina mà volo li, tɔɔzei Ɠɔoɠɔ GALAGI nà-siɛi nɛa. À yeeɓe bà, gè li, gè ɠale ma màliɠii ʋɔ bɛ.» 
\v 57 Ti ɠɛni ma: «Ade anzalopoi lolina, ade gaazaɠa tɔ ɓɔɠɔi.» 
\v 58 Ti Eleɓɛka lolini, ti ɠɛ ma: «Ɗa pɔ wo li, wa zunui nii?» É ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ungo, gá li.»
\p
\v 59 Ti vaani bu ga ti-ʋaazeelai Eleɓɛka li ta anzanui nii é ɠɛni sosu, ta Abalaame ná-botiɠɛ zunui, é ʋɛɛ ná-nuiti ba, ti ɠɛni polu. 
\v 60 Ti tuya looni Eleɓɛka ʋɛ, ti ɠɛ ma:
\q «Ɗɛi è ga gi-ʋaazeelai, ɗa ɠɛ ga waawaagiti ti-lee!
\q È-mavofodai zobo sɔlɔɔ siliɲɔɠɔiti ma faan!»
\p
\v 61 Eleɓɛka wuzeɠeni ta ná-botiɠɛ anzanu loungoiti, ti zei ɲɔmɛiti kɔma, ti ʋilɛ zunui ʋolu, ti ɗa li. Botiɠɛ zunui Eleɓɛka zeɠeni, é lii la.
\p
\v 62 Izaake ʋaani, é zeɠe Laɠayi-Loyi ɠɔlɔyeɠei ʋɔ bɛ, lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ yooi zu. 
\v 63 Kpɔkɔmaʋɛ ta, Izaake ɠulani, é ɗa ziɛziɛ dɔɓɔi zu, é ɠaazuwuzeɠeni, é wɛlɛ, é ɲɔmɛiti kaa, ti ɗa ʋa. 
\v 64 Eleɓɛka ɠaazuwuzeɠeni ɓalaa, é Izaake ɠa, é zeɠe ɲɔmɛi ɠɔma, é ʋilɛ. 
\v 65 É ɠɛni botiɠɛ zunui ma: «Ɓɛ ɠa é ga zunui tɛi, é dɔɓɔi zu, é ʋaazu ade laaɠomisu?» Botiɠɛ zunui gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Màliɠii ʋe.» Gaamago nɔ, é ná-ɓazai ʋɛɛni ɠaazu. 
\v 66 Botiɠɛ zunui faiti kpein boni Izaake ma, niiti é ti ɠɛɛni. 
\v 67 Naa ʋolu, Izaake loni Eleɓɛka luɠɔ, é lii la dee Sala ná-seɠe ɠotai wu. É Eleɓɛka zeɠeni, naa ɠɛ ga anzai, é nɛɛni ʋɛ. Pele ɠana Izaake gaanɛɛnɛi zɔlɔɔni da, balaga ʋoluma dee ma.
\c 25
\s Abalaame zaa vai  //  ta mavofodai é sɔlɔɔni Ketula ʋa
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 1:32-33)
\p
\v 1 Abalaame anzai ta zeɠeni mɔnɔ, nii daaseigi ɠɛni ga Ketula. 
\v 2 Dointi é ti zɔlɔɔni bɛ ti-laaseigiti ti ɠɛni ga: Zimelan, Yokesan, Medan, Madiyan, Yisiɓake, ta Suwa. 
\v 3 Yokesan Saɓa ta Dedanni sɔlɔɔni. Dedan mavofodaiti ti ɠɛni ga: Asuul nuiti, Letuse nuiti, ta Leyume nuiti. 
\v 4 Madiyan mavofodaiti ti ɠɛni ga: Efa, Efɛɛl, Enɔke, Aɓida, ta Eledaa. Niima nuiti pɛ ti ɠɛni ga Ketula mavofodaiti.
\p
\v 5 Abalaame yeaɠɔligiti kpein feeni Izaake ya. 
\v 6 Anza ɠiligiti niiti ti la ɠɛni vuluni ga zɔiti kɛʋele, é vebɛaniiti feeni ti-loun zunuiti bɛ. Kɛai ma vulua dɛ, é ti leʋeni folo ɠulazu ʋelei, é ti maaɠooza ná-doun zunui Izaake ʋa.
\p
\v 7 Abalaame zii ma voloi kpein ge ɠɛni ga kona ungila kona ʋuulɔfela maazu lɔɔlu (175). 
\v 8 Abalaame yii looni, é zaani pɔlɔzaɠaga ʋoluma undaanɛɛi zu, é lɛbini gola sii zuɠooza, naa ʋolu é liini mɛmɛwolani pɔ ti zaai. 
\v 9 Ná-doun zunuiti Izaake ta Isemayɛle ti maaɠuluni Makepela ʋugi zu, Efelon ná-kpalagi zu, Ɠɛte nui Soɠaal ná-doun zunui, Mamelé letemaʋɛ. 
\v 10 Naama ɓalagi ɠa Abalaame geyani Ɠɛte nuiti ma. Miná ɠa Abalaameni ta anzai Sala ti maaɠuluni ná. 
\v 11 Abalaame zaa ʋoluma, GALA ge tuya looni ná-doun zunui Izaake ʋɛ, é ɠɛni zeini Laɠayi-Loyi ɠɔlɔyeɠei ɠobaʋɛ.
\s Isemayɛle mavofodai
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 1:28-31)
\p
\v 12 Abalaame ná-doun zunui Isemayɛle mavofodai ɠaa, tɔ ɠa Agaal, Ezipete anzanui é ga Sala ná-duɔ anzanui sɔlɔɔni Abalaame ʋɛ. 
\v 13 Isemayɛle ná-doun zunuiti daaseigiti kaa, eɠɛʋelei ti-mavofodaiti ti la: Neɓayɔte, Isemayɛle ná-doun zunu mɔungi, ta Kedaal, Adaɓeyɛle, Miɓisame, 
\v 14 Misema, Duma, Masa, 
\v 15 Ɠadade, Tema, Yetuul, Nafise, ta Kedema. 
\v 16 Isemayɛle ná-doun zunuiti ta ti-laaseigiti kana, eɠɛʋelei ta-ɠwɛpelegiti ta ti ʋuu ʋeleiti ti la. Kundiɠi puugɔ maazu felegɔiti (12) kaa, ti ɠɛni ta-nuɓusɛiti unda. 
\v 17 Isemayɛle zii ma voloi kpein ge ɠɛni ga kona ungila puusaʋagɔ maazu lɔfela (137). Zii looni, é za, é li mɛmɛwolani pɔ ti zaai. 
\v 18 Isemayɛle mavofodaiti ti zeini, é zo Ɠavila, eyɛsu é zeeli Suul, Ezipete yooi letema ʋelei, nu ɗa ɠɛna lia ga Asiili ʋele. Ti zeɠeni ti-ɠɛɛlointi pɛ ba, ti zei yɛ.
\ms1 Zakɔɓe Ná-Fai
\mr (25:19—36:43)
\s Izaake mavofodai
\p
\v 19 Abalaame ná-doun zunui Izaake mavofodai ɠaa: Izaake kɛɛɠɛ ɠɛni ga Abalaame. 
\v 20 Izaake ná-konagi ɠɛni ga puunaanigɔ (40), siɛgi zu é Laɓan baazeelai Eleɓɛka zeɠeni la ga anzai, Alame nui Ɓetuwɛle ná-doun anzanui, nii é Padan-Alame. 
\v 21 Izaake Ɠɔoɠɔ GALAGI maanɛɛnɛni anzai ná-faa zu, mazɔlɔɔ é ɠɛni ga doun zɔlɔɔtala nu. Ɠɔoɠɔ GALAGI gooɠaaʋoteni, anzai Eleɓɛka kogi zeɠeni. 
\v 22 Dointi ti ɠɛni ziɠazu ɓɔɠɔ ʋa koozu, é ɠɛni ma: «Leeni ɠa é ɠɛɛzu ga ze?» É liini, é Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazaɠa. 
\v 23 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ma:
\q «Zii felegɔ ɠa é è ɠoozu,
\q nuɓusɛiti ma zii felegɔ ɠa ɠaaɠwɛɛzu,
\q ta ɠɛna zɔlɔɔga, ti ɠula è ɠoozu.
\q Gilagi zɛbɛi ɠa wɔɔlɔ é leʋe zɔi ʋa,
\q nu ɠitei ɠa lɔ loungoi yeezu.»
\p
\v 24 Doun zɔlɔɔ foloi zeeliai ma, ti kaani ga yoogiti ka ti ɠɛni koozu. 
\v 25 Ma mɔungi é ʋaani, maaɓɔikpɔini, deɠai ɠɛ ma eɠɛ sua ɠɔlɔ. Ti daaseigi ʋɛɛni ga Ezawu.\f + \fr 25:25 \fr*\fk Ezawu\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «deɠaleɠagi».\ft*\f* 
\v 26 Naa ʋoluma, deɠei zɔlɔɔni, zeei Ezawu ɠɔɠɔ libiligi zogai. Ti daaseigi ʋɛɛni ga Zakɔɓe.\f + \fr 25:26 \fr*\fk Zakɔɓe\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «tibiligi» ɓaa «yaavai ɠɛ».\ft*\f* Kona ʋuulɔzita (60) ɠa Izaake kɛɛni kpein, ti zɔlɔɔ siɛgi zu.
\s Ezawu doun mɔun tosuʋɛ ʋɔdi vai  //  Zakɔɓe ma
\p
\v 27 Doun zunu felegɔi niiti ti kulasui woni. Ezawu ɠɛni ga dosoi zeeletegai, ta dɔɓɔ ziɛ nui, kɛlɛ Zakɔɓe ɠɛni ga zunui ná-fai ɠaalɛiɗai, é nɛɛni bɛ ga é yɛ nɔ seɠe ɠotaiti bu. 
\v 28 Izaake Ezawu nɛɛni ʋɛ, tɔɔzei dɔɓɔ zuai nɛɛni bɛ. Kɛlɛ Eleɓɛka Zakɔɓe nɛɛni ʋɛ.
\p
\v 29 Foloi ta, Zakɔɓe ɠɛai ma tɔɠɔi ɓɔlɔzu, Ezawu zeɠeni dɔɓɔi zu, gola ɓɔlɔai. 
\v 30 Ezawu ɠɛni Zakɔɓe ma: «Tɔɠɔ ɓɔi kpɔlɔi nii ta ve zèa, gè mi, mazɔlɔɔ kpɔ̀lɔʋɛ gola.» Naa ɠa é kɛɛni ti Edɔme\f + \fr 25:30 \fr*\fk Edɔme\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «ma ɓɔigi».\ft*\f* laaseigi ʋɛɛni la Ezawu ʋa. 
\v 31 Zakɔɓe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ɗa-loun mɔun tosuʋɛ ʋɔdi mà dɛ.» 
\v 32 Ezawu ɠɛni ma: «Wɛlɛ, nà ga ʋa zaazu ga pului, naama loun mɔun tosuʋɛ ɠa leeni ɠɛ bɛ̀?» 
\v 33 Zakɔɓe ɠɛni ma: «Ɠonana dɛ bɛ̀.» Ezawu ɠonani bɛ, é ná-doun mɔun tosuʋɛ ʋɔdi Zakɔɓe ma. 
\v 34 Názu ɠa Zakɔɓe ɓului ta tɔɠɔ ɓɔlɔiti feeni la Ezawu ya. É daamii woni, é ɓɔɔle. Naa ʋolu é wuzeɠeni, é li. Zekana Ezawu doun mɔun tosuʋɛ ʋɛlɛʋɛlɛni da.
\c 26
\s Izaake ta Aɓimelɛke ta-vai
\p
\v 1 Pului taɠili ge looni zooi zu, é ɠula zɔi ʋolu, é looni Abalaame ná-siɛgi zu. Izaake liini Gelaal, Filisiti nuiti ta-masagi Aɓimelɛke ʋɔ bɛ. 
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠulani bɛ kɛlɛma, é ɠɛ ma: «Mina yei Ezipete yooi zu, kɛlɛ zei zooi naa zu, nii gè dɛɛzu ga ɗe. 
\v 3 Yeeɠɛɠala ɠɛ niima yooi zu. Nà yɛ è ʋa, gè tuya loo è ʋɛ, mazɔlɔɔ nà niima you yɔɠɔzuʋɛti kpein feezu è ʋɛ, wa è-mavofodai. Nà nà-minazeɠegi zo kpaan, nii gè kɛɛni è-ɠɛɛ Abalaame ʋɛ. 
\v 4 Nà è-mavofodai mɔin su, eɠɛ geeɠɔlɔgi ma zomideɠaiti, nà niima you yɔɠɔzuʋɛti kpein fe è-mavofodai ya. Eteai zu zii kpein ka tuyai zɔlɔɔ è-mavofodai maaʋele ma. 
\v 5 Tɔɔzei Abalaame gòoi zoni, é nà-deveiti so, ta tɛnɛgiti gè ti woni la, ta nà-tɔgiti.» 
\v 6 Naa ɠa é kɛɛni, Izaake zeini la Gelaal.
\p
\v 7 Siɛgi zu naama adaʋɛ nuiti ti ɠɛni gaazaɠagi wosu da, é lo anzai ʋa, é ɠɛni ɠɛɛzu ti ma: «Bàazeelai ʋe.» É ɠɛni luazu ga a ɠɛɛna anzai ʋe, náʋɛ nuiti ti mina paa Eleɓɛka ná-faa zu, tɔɔzei gola ʋani. 
\v 8 Tɛi ná-sei yeeɠɛɠalai zu ɠɛni ɠoozazu náʋɛ, foloi ta ɠɛni de Filisiti nuiti ta-masagi Aɓimelɛke wɛlɛni fenɛtɛlɛi la, é Izaake ɠa ta anzai Eleɓɛka, ti ɗa zeeʋoegi ɠɛ. 
\v 9 Aɓimelɛke Izaake lolini, é ɠɛ ma: «Gaamai zu, è-anzai ʋe! Lee vaa zu è ɠɛni ma: ‹Bàazeelai ʋe›?» Izaake gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Kpɔ̀ɛʋɛ ɠana, nii a kɛ gè mina za maaʋele zu.» 
\v 10 Aɓimelɛke ɠɛni ma: «Lee ɠa è kɛai ga giye? Ná tago nɔ ɠɛa de nuɓusɛiti saama, zunui taɠila ge ʋa la ga è-anzai, è ɠɛa ʋaazu gi ɠɛɛzu ga sɔba nuiti.» 
\v 11 Aɓimelɛke niima levei veeni nuɓusɛiti kpein zea ga: «Nu nɔpɛ a faa ɲɔu ɠɛɛna ga zunui tɛi ɓaa anzai, ta naama nui ʋaa.»
\p
\v 12 Izaake tii ɠɛni zooi naa zu, é ɓɛtɛ, é ma ʋɛɛda ungila (100) sɔlɔɔni naama ɠonagi, mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya looni bɛ. 
\v 13 Zunui nii ɓɛtɛni, é ɠɛni liizu nɔ ga ɓɛtɛa, eyɛsu é ɠɛ ga kpɛtɛ nu wola. 
\v 14 Togani ɓulugiti ti ɠɛni zea, nikɛiti, baalagiti, boliiti, ta botiɠɛ nu mɔinmɔingiti. Filisiti nuiti ti ɠɛni toloi ɠulazu la. 
\v 15 Kɔlɔyeɠeiti kpein kɛɛɠɛ Abalaame ná-botiɠɛ nuiti ti ti wɔɔni ná-siɛgi zu, ti naati daaveni ga pɔlɔi. 
\v 16 Aɓimelɛke ɠɛni Izaake ma: «Liina, è zeɠe gi ʋɔ bɛ, mazɔlɔɔ é yeeɠaaɓa, é leʋe gi ʋa.»
\p
\v 17 Izaake zeɠeni ná, é li, é ʋuuzuʋɛ ɠɛ ga Gelaal nɛmɛi zu, miná ɠa é zeini ná. 
\v 18 Izaake ziɛyeɠeiti bɔɔni ʋolu ga niinɛ, niiti ti wɔɔni kɛɛɠɛ Abalaame ná-siɛgi zu, niiti Filisiti nuiti ti ti laaveni Abalaame ná-saai ʋoluma. É naama laaseigiti nɔ ʋɛɛni ti ʋa, niiti kɛɛɠɛ ti ʋɛɛni ti ʋa. 
\v 19 Izaake ná-botiɠɛ nuiti ti ta wɔɔni mɔnɔ nɛmɛi zu, ti ziɛungi ɠaani ná. 
\v 20 Baala makɛ nuiti ti ɠɛni Gelaal, ti kpɔɛi ʋɛɛni Izaake ná-baala makɛ nuiti ba, ti ɠɛ ma: «Ziɛi ɠa ga gɔnɔ!» É ziɛyeɠei laasei pɛɛni ga Esɛke (nii poluʋɛ ga «maaɠaalii»), tɔɔzei ti kpɔɛi ʋɛɛni ba ziɛyeɠei ná-faa zu. 
\v 21 Ná-botiɠɛ nuiti ti ziɛyeɠe ɠili bɔɔni, nii ti sakpeni mɔnɔ ná-faa zu, é daasei pɛɛni ga Sitina (nii poluʋɛ ga «sakpegi»). 
\v 22 É zeɠeni miná, é li, é ziɛyeɠei taɠili bɔ, niigi kpɔɛ vaa la ɠɛni wuzeɠeni, é ʋa lo ba. É naa laasei pɛɛni ga Leɠoɓɔte (nii poluʋɛ ga «suwɔɔlɔa»), mazɔlɔɔ é ɠɛni ma: «Niizu, Ɠɔoɠɔ GALAGI suwɔɔlɔa gi ʋɛ, gi undaa ɠa nɛ zooi zu niina.»
\p
\v 23 É zeɠeni ná, é lɛ ga Ɓeel-Seɓa ʋele. 
\v 24 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠulani bɛ kɛlɛma naama ɓidii, é ɠɛ ma: «Nà ɠa gè ga è-ɠɛɛ Abalaame ná-GALAGI. Mina lua, mazɔlɔɔ nà è ʋa. Nà tuya loozu è ʋɛ, gè è-mavofodai mɔin su nà-botiɠɛ nui Abalaame maaʋele ma.» 
\v 25 Izaake zalaɠa ɠulazuʋɛ loni náʋɛ, é wooɠula Ɠɔoɠɔ GALAGI ma. É ná-seɠe ɠotai loni ná ɓalaa. Ná-botiɠɛ nuiti ti ziɛyeɠe ɠila bɔɔni ná.
\p
\v 26 Aɓimelɛke ʋaani pɔ bɛ, é zeɠe Gelaal, ta ná-tɛnɛbo nui Aɠuzate, ta Pikɔle, nii é ɠɛni ga ná-kɔɔɠɔ ɠundiɠii. 
\v 27 Izaake ɠɛni ti ma: «Lee vaa zu wo ʋaazu pɔ̀, tama wo ɗa wɔ̀inzeɠe, wo ɗa kpɛ̀ wo ʋɔ bɛti?» 
\v 28 Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Gá pɛtɛsu ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa è ʋa. Naa ɠa é ba, gi ɠɛɛzu, minazeɠegi ɠɛ ade yɔɠɔzu, gá-o, ɗa-o, ade minazeɠe ɓɔɠɔ ʋɛ. 
\v 29 Ɗa ɠonazu ga è la faa ɲɔu nɔpɛ kɛa ga giye, eɠɛʋelei gi la è zopele ɲɔuni la ɲɛgɛlɛin, kɛni faa ʋagɔi nɔ ɠa gi kɛa è ʋɛ, gi è yɛni ná, è li ziilɛigi zu. Ɗɛi è tuyai zɔlɔɔgai Ɠɔoɠɔ GALAGI ya.»
\p
\v 30 Izaake daamii ɠɛʋele ɓɛtɛni ti ʋɛ. Ti laamiini, ti ɓɔɔle. 
\v 31 Ti wuzeɠeni sobuzobui, ti ɠona ɓɔɠɔ ʋɛ. Naa ʋolu Izaake valini ti ma, ti li ziilɛigi zu.
\p
\v 32 Naama voloi nɔ zu, Izaake ná-botiɠɛ nuiti ti ʋaani, ti ʋoluvaawo ma, é lo kɔlɔyeɠei ʋa, ti ɠɛni bɔɔzu, ti ɠɛ ma: «Gi ziɛi ɠaaʋɛ.» 
\v 33 Izaake daasei pɛɛni ga Siɓa (nii poluʋɛ ga «minazeɠegi»). Naa ɠa é ba, ti taai laasei pɛai la ga Ɓeel-Seɓa (nii poluʋɛ ga «minazeɠe kɔlɔyeɠei»), eyɛsu zaaɠaza.
\s Ezawu ná-vulu ɠɛɛ vaiti
\p
\v 34 Ezawu ná-konagi ɠɛai ma ga puunaanigɔ (40), é Ɠɛte nui Ɓeyeli ná-doun anzanui Zudite zeɠeni ga anza, ta Ɠɛte nui Elon ná-doun anzanui Ɓasemate. 
\v 35 Ti felegɔ pɛ ti ɠɛni Izaake ta Eleɓɛkani ziiɓɔlɔzu ti ɠoozu.
\c 27
\s Tuyai lati fai  //  é ɠɛ ga Zakɔɓe nɔnɔ
\p
\v 1 Izaake ɠɛni wɔlɔzaɠasu, gaazuʋɛti maa ɠɛni ɓidizu, é la mɔ ɠɛni wozaɠaazu ɲɛgɛlɛin. É ná-doun zunu mɔungi Ezawu lolini, é ɠɛ ma: «Dòun zunu!» Naa gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nà ɠaa!» 
\v 2 Izaake ɠɛni ma: «Nà ɠaa, gè wɔlɔzaɠaga, gè la zaa volo ɠwɛɛ. 
\v 3 Ɗa-loso zɔɔlaiti ti ga ɗa-mɛɛn ʋuu ɓɔlɔi, ta ɗa-mɛɛn ɠaeiti, ti zeɠena, è li dɔɓɔi zu, è sua ɠaiziɛ bɛ̀. 
\v 4 Daamiani nɛɛnɛ kpɛtɛ bɛ̀, eɠɛʋelei nɛai la bɛ̀, è ʋaa la pɔ̀, gè mi, naa ɠa a kɛ gè tuya loo è ʋɛ pɛ, gè ʋa leɠa za.»
\p
\v 5 Eleɓɛka ɠɛni naa mɛnisu, nii Izaake ɠɛni bosu ná-doun zunui Ezawu ma. Ezawu liini dɔɓɔi zu sua ɠaiziɛzuʋɛ, é ʋa ʋaa la. 
\v 6 Eleɓɛka ɠɛni ná-doun zunui Zakɔɓe ma: «Wɛlɛ, gè è-ɠɛɛ woomɛnigɛ, é ɗa ɓɔɛ è-liɛ Ezawu ʋɔ, é ɠɛ ma: 
\v 7 ‹Ʋa bɛ̀ ga sua, è daamiani nɛɛnɛ kpɛtɛ bɛ̀, nii nà mi, nà tuya loozu è ʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu pɛ, gè ʋa leɠa za.› 
\v 8 Woilo dɛɛ gòoi ma, dòun zunu, nii gè bosu è ma, è naa nɔ ɠɛ. 
\v 9 Li bɛ̀ togani ɓulugi zaama, è boli yiʋo ʋagɔ felegɔ zo, è ʋaa la, nà ti ɓɛtɛzu è-ɠɛɛ ʋɛ ga daamiani nɛɛnɛgi, eɠɛʋelei nɛai la bɛ. 
\v 10 È lii la è-ɠɛɛ ʋɔ, é mi, nii a kɛ é tuya loo è ʋɛ pɛ, é ʋa leɠa za.»
\p
\v 11 Zakɔɓe dee wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ungo, kɛlɛ dìɛ Ezawu ɠa ga deɠaleɠa nu, nɔ̀un nà, gè la ga naama nu. 
\v 12 Tanisu kɛ̀ɛ ɠa yeeʋɛɛpɛɛ bà, nà ɠɛ gaazu ga woya nu, náma su, nà foovooi maaloli ɓɔɠɔ ma, tuyai ʋotogi zu.» 
\v 13 Dee ɠɛni ma: «Dòun zunu, naama voovooi yɛ ga ze! Woilo nɔ gòoi ma, è li, è ʋa ga tiye pɔ̀.»
\p
\v 14 Zakɔɓe liini, é ti zeɠe, é ʋa ga tiye dee ʋɔ. Naa daaɠolii woni, eɠɛʋelei nɛai la kɛɛɠɛ ʋɛ. 
\v 15 Naa ʋolu, Eleɓɛka ná-doun zunu mɔungi Ezawu ná-seɠeiti seɠeni, niiti ti wola ʋaga ɠɛni de, ti ɠɛni pɛlɛi wu, é ti loo ná-doun zunui loungo gelei Zakɔɓe ɠɔba. 
\v 16 É zeeiti ta kɔgi maavelevele ga boli yiʋoi ma ɠɔlɔiti, tɔɔzei deɠa la ɠɛni náti ma. 
\v 17 Daamiani nɛɛnɛgi ta ɓului niiti é ti ɓɛtɛni, é naati feeni ná-doun zunui Zakɔɓe ya.
\p
\v 18 Naa liini kɛɛɠɛ ʋɔ bɛ, é ɠɛ ma: «Kɛ̀ɛ!» Izaake ɠɛ ma: «Nà ɠaa! Ɓɛ ɠa é ga ɗe, dòun zunu?» 
\v 19 Zakɔɓe kɛɛɠɛ wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nà ga Ezawu, è-loun zunu mɔungi. Gè naa ɠɛa, nii è bogai mà. Nà è maanɛɛnɛzu, wuzeɠe, è zei, è nà-sua ɓɛtɛai mi, naa ɠa a kɛ è tuya loo bɛ̀.» 
\v 20 Izaake ɠɛni ná-doun zunui ma: «È kɛɛʋɛ ɠale, dòun zunu, è suai ta zɔlɔɔgai gaamanɔ?» Zakɔɓe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI ɗa-ƓALAGI ɠa é ʋaa la pɔ̀.»
\p
\v 21 Izaake ɠɛni Zakɔɓe ma: «Maaɓuɠa lɛɛ bà, dòun zunu, gè yeevɔɔɠu è ʋa, gè ɠɛ kwɛɛ, ni ɗa ga dòun zunui Ezawu, ɓaa ni é la ga tɔun.» 
\v 22 Zakɔɓe maaɓuɠani kɛɛɠɛ Izaake ʋa, naa yeeʋɛɛpɛɛ ba, é ɠɛ ma: «Kpɔɛ ʋelei ɠa ga Zakɔɓe ɓɔɛ ʋelei, kɛlɛ zeeiti ta ga Ezawu yeeiti.» 
\v 23 É la ɠɛni ɠwɛɛsu ɠaani ba, tɔɔzei deɠai ɠɛni zeeiti ma, eɠɛ diɛ Ezawu yeeiti. É tuya looni bɛ. 
\v 24 É gaazaɠani dɛ, é ɠɛ ma: «Ɗa ɠa nɛi è ga dòun zunui Ezawu ɓaa?» Zakɔɓe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nà ʋe.»
\p
\v 25 Izaake ɠɛni ma: «Dòun zunu, ɗa-zuai ta veena zèa, naa ɠa a kɛ gè mi, gè tuya loo è ʋɛ.» Zakɔɓe feeni zea, é mi, é ʋa pɔ ga dɔɔi ɓalaa, é kpɔle. 
\v 26 Naa ʋolu kɛɛɠɛ Izaake ɠɛni ma: «Dòun zunu, maaɓuɠa bà, è nɛ̀ɛnɛ ga daaʋɛ komagai.» 
\v 27 Zakɔɓe maaɓuɠani ba, é nɛɛnɛ ga daaʋɛ komagai. Izaake ná-seɠeiti makugi mɛnini. Naa ʋoluma, é tuya looni bɛ, é ɠɛ ma:
\q «Ungo, dòun zunui makugi ɠɛɛʋɛ eɠɛ kpalagi makugi,
\q nii Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya loai bɛ.
\q
\v 28 GALA ge geeɠɔlɔgi ma nɔɗai ve è ya,
\q ta zooi ma ɠulanumai,
\q é moloi ta dɔɔi ve ga mɔinɗa.
\q
\v 29 Nuɓusɛiti ti ɠolo è ʋɛ,
\q ziiti ti boti ɠɛ è ʋɛ.
\q È ɠɛ ga è-ɠɛɛleaiti ti-maliɠii,
\q è-leelointi ti boti ɠɛ è ʋɛ.
\q Zɔi a è voovo, naa ɠa voovo,
\q zɔi a tuya loo è ʋɛ, tuya ɠa naa ʋɛ.»
\p
\v 30 Izaake ɓeni nɔ ga tuya loo Zakɔɓe ʋɛ, Zakɔɓe zeɠezuʋɛ nɔ feya kɛɛɠɛ Izaake ʋɔ bɛ, diɛ Ezawu ɗa unkula, é zeɠe doso ziɛ bosuʋɛ. 
\v 31 Tɔ ɓalaagi é daamiani nɛɛnɛgi ɠɛʋele ɓɛtɛni, é ʋaa la kɛɛɠɛ ʋɔ bɛ, é ɠɛ kɛɛɠɛ ma: «Kɛ̀ɛ, wuzeɠena, è è-loun zunui ná-suai ta mi, naa ɠa a kɛ è tuya loo bɛ̀.» 
\v 32 Kɛɛɠɛ Izaake ɠɛ ma: «Ɓɛ ɠa é ga ɗe?» É gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nà ga è-loun zunu mɔungi Ezawu.» 
\v 33 Izaake ɠɛni wola unga wuulee, é ɗa wola ɓali, é ɠɛ ma: «Ɓɛ ɠa ga naa deɠɛmu, nii é suai zogai, é ʋaa la pɔ̀? Gè ti pɛ ta miai, è ɠɛɛzu è ʋa, gè tuya loa bɛ. Toɠa tuyai zɔlɔɔ.»
\p
\v 34 Siɛgi zu Ezawu kɛɛɠɛ wooiti mɛnini da, é ɓainni ga woo wola, é ziiɠaawana ɓee wolai looni, é ɠɛ kɛɛɠɛ ma: «Kɛ̀ɛ, tuya loo bɛ̀, nà ɓalaagi!» 
\v 35 Izaake ɠɛni ma: «È-leɠei ʋaaʋɛ ga yaavai, é ɗa-luyai zeɠe.» 
\v 36 Ezawu ɠɛni ma: «Tɛi daaseigi ʋɛai ga Zakɔɓe, naa ɠa é yàavaai la ná zeizu ɠɛ fele ɓaa? É nà-doun mɔun tosuʋɛ zeɠea, é ʋaa mɔnɔ niizu, é nà-tuyai zeɠe!» É ɠɛni kɛɛɠɛ ma: «È la tuyai ta makɛni bɛ̀ ɓaa?»
\p
\v 37 Izaake ɠɛni Ezawu ma: «Wɛlɛ, gè seiɗa ga è-maliɠii, gè kɛɛɠɛlointi kpein kɛa ga ná-botiɠɛ nuiti, gè moloi ta dɔɔi vea zea. Lee ɠa deɠɛmu nà zoo gè kɛ è ʋɛ, dòun zunu?» 
\v 38 Ezawu kɛɛɠɛ wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Naama luya ɠilagi nɔ ɠa é è ya ɓaa, kɛ̀ɛ? Nà ɓalaa tuya loo bɛ̀, kɛ̀ɛ!» Ezawu tɔɔzeini ga ɓainga, é ɗa wɔlɔ. 
\v 39 Kɛɛɠɛ Izaake gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma:
\q «Pɛtɛ, è-zeizuʋɛ ɠa ʋala zooi ma ɠulanumai ma,
\q ta geeɠɔlɔgi ma nɔɗagi ma.
\q
\v 40 Ɗa-woɠa zɔkpɔi ɠa a ɠɛ ga è-ɠɔnɔ gaiziɛ anii,
\q ɗa ɠɛ ga è-ɠɛɛloin ná-botiɠɛ nui,
\q kɛlɛ ɗa ɠɛna ziɛziɛga ɓɔɠɔ yeema,
\q ɗa ná-unbawului ɠaleɠale, è kula ɓɔɠɔ ɠɔba.»
\s Zakɔɓe ʋela vai
\p
\v 41 Ezawu Zakɔɓe wɔinzeɠeni, tɔɔzei tuyai ʋa kɛɛɠɛ boni bɛ, é ɗa ɠɛ yiimaʋɛ: «Kɛ̀ɛ zaa voloi maa ɠana ɓuɠa, nà dèɠei Zakɔɓe ʋaa naama yeei.» 
\v 42 Ti Eleɓɛka ná-doun zunu mɔungi Ezawu wooiti boni ma. É ná-doun zunui loungo gelei Zakɔɓe lolini, é ɠɛ ma: «Wɛlɛ, è-liɛ Ezawu ɠa ɠɛɛzu é potokulai ɠɛ, é è ʋaa. 
\v 43 Woilo gòoi ma niizu, dòun zunu! Wuzeɠe, è ʋela, è li dìɛ Laɓan ʋɔ bɛ Ɠalan yooi zu. 
\v 44 È yɛ koba yeeɠɛɠala laawu, eyɛsu è-liɛ yiimaalɛi. 
\v 45 Siɛgi zu è-liɛ ná-ziiɠaawanai ɓudɛzu la è maazu, é yeema naa ma, nii è kɛai la, nà è ɠaaɠale ma naazu niina. Leeni vaa zu nà ʋala wo felegɔ ma ʋɔɔma, folo ɠilagi zu?»
\p
\v 46 Eleɓɛka ɠɛni Izaake ma: «Zɛnvui wɔinzeɠea mà, Ɠɛte ná-doun anzanui niiti ta-vaa zu. Ni Zakɔɓe ɓalaa ka zooi niizu anzanui ta zeɠena, zɛnvui ɠa bɛ̀ ga leeni názu?»
\c 28
\p
\v 1 Izaake Zakɔɓe lolini, é tuya loo bɛ, é devei nii ve zea, é ɠɛ ma: «Mina anzanu zeɠe Kanaan anzanu lointi saama. 
\v 2 Wuzeɠena, è li Padan-Alame è-lee kɛɛɠɛ Ɓetuwɛle ʋɔ bɛ, è anza ɠaiziɛ è-ɠɛkɛ Laɓan ná-doun anzanuiti saama, è sei. 
\v 3 GALA Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii tuya loo è ʋɛ, é è ɠɛ ga kpuɠu nu, ɗa ɠa ga nuɓusɛ mɔinmɔin mɛmɛwola. 
\v 4 É Abalaame ná-tuyai ve è ya, é ʋɛɛ è-mavofodai ʋa, nii a kɛ zooi è zeini su ga seikɔɠɔma nui, è naa zɔlɔɔ, zooi nii GALA ge feeni Abalaame ya!» 
\v 5 Izaake Zakɔɓe leʋeni ga è li Padan-Alame, Alame nui Ɓetuwɛle ná-doun zunui Laɓan ʋɔ bɛ, Zakɔɓe ta Ezawu ti-lee Eleɓɛka diɛi.
\p
\v 6 Ezawu kaani ga Izaake tuya looni Zakɔɓe ʋɛ, é teʋe Padan-Alame ga é anza zeɠe ná. É mɛnini ɓalaa ga kɛai ma tuya loozu bɛ, é devei nii veeni zea ga: «Mina anza zeɠe Kanaan anzanu lointi saama.» 
\v 7 É kwɛɛni ɓalaa ga Zakɔɓe ɠoloni kɛɛɠɛ ta dee ʋɛ, é li Padan-Alame. 
\v 8 Ezawu gaaɠaani ga Kanaan anzanu lointi maayo ge la ɠɛni kɛɛɠɛ Izaake ʋɛ. 
\v 9 Ezawu liini Abalaame ná-doun zunui Isemayɛle ʋɔ bɛ. É Isemayɛle ná-doun anzanui Maɠalate zeɠeni ga anzai, nii é ga Neɓayɔte baazeelai, zɔɔma anzaiti poluma ti ɠɛni zea.
\s Zakɔɓe ná-segi, é boni Ɓetɛle
\p
\v 10 Zakɔɓe zeɠeni Ɓeel-Seɓa, é li Ɠalan. 
\v 11 É zeelini adaʋɛ ta, ʋɛ é ɲiini ná, mazɔlɔɔ foloi liini niina. É náʋɛ ɠɔtui ta zeɠeni, é da unbu, é ɲiini naama adaʋɛ. 
\v 12 Ná-segi zu, é kaɓagi ɠaani loni zooi ma, nɔungi zeiɗai geei ʋa. Pɛtɛ, GALA ná-geezuɠeelaiti ti ɠɛni lɛɛzu, ti ɗa yeei kaɓagi naa zu. 
\v 13 Pɛtɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni loni kaɓagi unsuʋɛ, é ɠɛ ma: «Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, è-ɠɛɛ Abalaame ná-GALAGI, ta Izaake ná-GALAGI. Zooi nii è laani ma, nà feezu è ʋɛ, wa è-mavofodai. 
\v 14 È-mavofodai ɠa ɠɛ eɠɛ zooi ma vufiligi, ná-zooi zu ɠa ɓaɠo, é zo folo ɠulazu ʋelei, é li folo liizu ʋelei, é zo nu ɠɔʋɛzu ʋelei, é li nu yeezazu ʋelei. Eteai ma ʋɛlɛyeɠeiti kpein ta tuyai zɔlɔɔ è maaʋele ma, ta è-mavofodai maaʋele ma. 
\v 15 Wɛlɛ, nà ɓɔɠɔi nà è ʋa, nà è makɛ, ʋɛ kpein è liizu ná, nà ʋaazu ga ɗe ʋolu niima yooi zu, mazɔlɔɔ gè la ɠɛlɛa è ʋa ɲɛgɛlɛin, eyɛsu naa kpein daazeeli, nii gè boga è ma.»
\p
\v 16 Zakɔɓe wuunni, é ɠula ná-ɲiimɛnii zu, é ɠɛ ma: «Gaamazu Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa niima adaʋɛ, nɔ̀un gè la ɠɛa suɠwɛɛ!» 
\v 17 É luani, é ɠɛ ma: «Aɛ, niima adaʋɛ maayikiʋɛ! Ʋɛ ɠa ná ga GALA ná-pɛlɛi, geeɠɔlɔgi ma ziɠidaʋɛ ʋe.» 
\v 18 Zakɔɓe wuzeɠeni ga sobuzobui, kɔtui nii é daani unbu, é naa zeɠeni, é gaalɔ ga ɠizɛsui, é gulɔi ʋu unsuʋɛ. 
\v 19 É naama adaʋɛ laasei pɛɛni ga Ɓetɛle (nii poluʋɛ ga «GALA ná-pɛlɛi»), kɛlɛ taai naa laaseigi ɠɛni ga Luze mɔungi zu. 
\v 20 Zakɔɓe minazeɠeni, é ɠɛ ma: «Ni GALA ga yɛna bà, é màkɛ siɛi nii zu, gè bosu, ni a daamianigiti ta seɠeiti feena zèa, 
\v 21 ta ni nà ɠalena ma kɛ̀ɛ ʋɛlɛi wu ziilɛigi zu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ɠɛ ga nà-GALAGI naazu. 
\v 22 Kɔtui nii gè gaalɔgai ga ɠizɛsui, naa ɠa ɠɛ ga GALA ná-pɛlɛi. Nii kpein è feezu zèa, nà naama ʋuusiɛi ve è ʋɛ.»
\c 29
\s Zakɔɓe zeeli vai Laɓan ʋɔ bɛ
\p
\v 1 Zakɔɓe siɛi lɔɔzeini ʋolu, é li folo ɠulazu ʋelei yooi zu. 
\v 2 É wɛlɛni yeeta, é kɔlɔyeɠei ɠa dɔɓɔi zu, pɛtɛ, togani ɓulu seizu saʋagɔ ɠɛni ná, ti ɗa looɠo, mazɔlɔɔ naama ɠɔlɔyeɠei ɠa togani ɓulugiti ti ɠɛni ɓɔɔlezu la. Kɔtu wolai ɠa é ɠɛni ga kɔlɔyeɠei lakulugi. 
\v 3 Siɛgi zu togani ɓulugiti kpein ti ɓena ɠaalɛ ba la ná, ti ɓena kɔtui ɠilikili, ti seɠe ziɛyeɠei laaʋɛ, ta la ziɛi veena togani ɓulugiti zea, ti kɔtui la daazuʋɛ ziɛyeɠei la.
\p
\v 4 Zakɔɓe ɠɛni togani makɛ nuiti ma: «Kɛ̀ɛleaiti, mini nu ɠa ga woye?» Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Gá ga Ɠalan nuiti.» 
\v 5 É ɠɛni ti ma: «Wo Laɓan ɠwɛɛ nɛi ɓaa, nii é ga Naɠɔɔl ná-doun zunui?» Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Uun, gi kwɛɛ.» 
\v 6 É ɠɛni ti ma: «Kɛdɛgɛ nɛi ɓaa?» Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Kɛdɛgɛ, wɛlɛ nuu, ná-doun anzanui Lasɛle ʋa, é ʋaazu ga togani goiti.» 
\v 7 Zakɔɓe ɠɛni ma: «Wɛlɛ, foloi wɔɔlɔʋɛ dɛ, yeeɠɛɠala la ga nii, ga nu togani ɓulugiti gaalɛ ba. À ziɛi ve togani goiti zea, naa ʋolu, wo li ga tiye ga ti daami wo.» 
\v 8 Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Gi la zooga, kɛni togani ɓulugi kpein gaa ɠa lɛɛna ba, názu ɠa gá ɗa kɔtui ɠilikili da, é zeɠe ziɛyeɠei laaʋɛ, gi ziɛi ve togani goiti zea.»
\p
\v 9 É yɛni nɔ ɓɔɛzu dɛ ti ʋɔ, Lasɛle ɗa unkula ga kɛɛɠɛ ná-togani goiti, mazɔlɔɔ é ɠɛni ga togani makɛ nui. 
\v 10 Siɛgi zu Zakɔɓe kɛkɛ Laɓan ná-doun anzanui Lasɛle ɠaani la, ta Laɓan ná-togani ɓulugi, é maaɓuɠani ba, é kɔtui ɠilikili, é seɠe ziɛyeɠei laaʋɛ, é ziɛi ve kɛkɛ Laɓan ná-togani ɓulugi ya. 
\v 11 Naa ʋolu, Zakɔɓe Lasɛle nɛɛnɛni ga daaʋɛ komagai, é wooɠula, é wɔlɔ. 
\v 12 Zakɔɓe boni Lasɛle ma ga toɠa ga kɛɛɠɛ ná-nu, é ga Eleɓɛka ná-doun zunui. Lasɛle ɓizɛni, é li, é bo kɛɛɠɛ ma.
\p
\v 13 Laɓan baazeelai ná-doun zunui Zakɔɓe ʋaa vai ma wooi mɛnini nɔ feya, é ɓizɛni, é daaɠomi, é velevele da, é nɛɛnɛ. É loni tuɠɔ, é lii la ná-pɛlɛi wu. Faiti ti ziɛni, Zakɔɓe naati kpein gaalɛɛni la. 
\v 14 Laɓan ɠɛni ma naazu: «Gaamazu, ɗa ga màvofoda ɓɔɠɔɓɔɠɔgi.» Zakɔɓe alu gila kɛɛni Laɓan ʋɔ bɛ.
\s Zakɔɓe Lea ta Lasɛle vulu vai
\p
\v 15 Naa ʋoluma, Laɓan ɠɛni Zakɔɓe ma: «Nà-nui ɠa ga ɗe, ɗa yɛsu botii ɠɛɛzu bɛ̀ ɠana nɔ ɓaa? Nii a ɠɛ ga è-zalai, naa lɛ ga ze.»
\p
\v 16 Tama anzanu loun felegɔ ɠɛni Laɓan ya. Ma mɔungi laaseigi ɠɛni ga Lea, loungo gelei laaseigi ɠɛ ga Lasɛle. 
\v 17 Lea la ɠɛni wola ʋani, kɛlɛ Lasɛle wola ʋaga ɠɛni de. 
\v 18 Lasɛle maayo ge ɠɛni Zakɔɓe ʋɛ. É ɠɛni Laɓan ma: «Nà botii ɠɛ è ʋɛ ga kona dɔfela, è-loun anzanui loungo gelei ná-faa zu.» 
\v 19 Laɓan ɠɛni ma: «Yɛ pɔ̀ bɛ, nɛɛʋɛ bɛ̀ ga gè fe è ya, gè ʋa ʋɛ liizu feezu zunu ɠili zea.» 
\v 20 Ʋele ɠana Zakɔɓe botii ɠɛɛni la kona dɔfela zu Lasɛle ná-faa zu, kɛlɛ ti ɠɛni gaazu, eɠɛ foloi tanigaani nɔ, tɔɔzei maayo ge ɠɛni bɛ.
\p
\v 21 Naa ʋolu Zakɔɓe ɠɛni Laɓan ma: «Ànzai veena zèa, mazɔlɔɔ nà-botiɠɛ voloi laazeelia, nà pɔ ga gè ʋilɛ polu.» 
\v 22 Laɓan náʋɛ nuiti kpein gaalɛɛni ba, ti daamii ɠoozunɛɛi wo. 
\v 23 Kpɔkɔi zeeliai ma, é ná-doun anzanui Lea zeɠeni, é lii la Zakɔɓe ʋɔ, naa ʋilɛni polu. 
\v 24 Laɓan botiɠɛ anzanui Zilepa zeɠeni, é fe ná-doun anzanui Lea ya, ga naa ɠɛ ga ná-botiɠɛ anzanui.
\p
\v 25 Ma ɠeelaalaogai ma, Zakɔɓe ɗa wɛlɛ, é Lea ɠa, é ɠɛ Laɓan ma: «Lee ɠa è kɛai ga ze? Lasɛle ná-faa ɠa gè boti ɠɛai la è ʋɔ bɛ. Lee vaa zu è yàavaai?» 
\v 26 Laɓan ɠɛni ma: «Naa la ɗa ga ɠɛa gi ʋɔ bɛ pɔlɔmazu, ga è loungoi ve zini bɛ, nu ɠitei luɠɔ. 
\v 27 À dɔɔɠɔi ɠaaɓela wa nii, nà zɔi ɓalaa ve è ya, è botii ɠɛ mɔnɔ pɔ̀ bɛ kona dɔfela ɠiligaa laawu.»
\p
\v 28 Zakɔɓe vaani bu, ti dɔɔɠɔi ɠaaɓela ta Lea. Naa ʋolu Laɓan ná-doun anzanui Lasɛle zeɠeni, é fe Zakɔɓe ya ga anza. 
\v 29 Laɓan botiɠɛ anzanui Ɓiliɠa zeɠeni, é fe ná-doun anzanui Lasɛle ya ga ná-botiɠɛ anzanui. 
\v 30 Zakɔɓe Lasɛle ɓalaa daani ʋolu, nii gola nɛɛni bɛ, é leʋe Lea ʋa. É botii ɠɛɛni mɔnɔ Laɓan ʋɔ bɛ kona dɔfela ɠiligaa laawu.
\s Zakɔɓe ná-dointi sɔlɔɔ fai
\p
\v 31 Tɛi Ɠɔoɠɔ GALAGI kaani ga tiba la ɠɛni Lea ʋa, é naa ɠɛɛni ga kpuɠu nu, Lasɛle ma ge ɠɛni ga doun zɔlɔɔtala nu. 
\v 32 Lea kogi zeɠeni, é zunu loun zɔlɔɔ. É daasei pɛɛni ga Luɓɛn,\f + \fr 29:32 \fr*\fk Luɓɛn\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «à doun zunui ʋɛtɛ».\ft*\f* tɔɔzei é ɠɛni ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI nà-ɓɔɠɔmaayeii ʋɛtɛga, sìnigi ɠa nɛ̀ɛʋɛ niina niizu.» 
\v 33 É kogi zeɠeni mɔnɔ, é zunu loun zɔlɔɔ, é ɠɛ ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI mɛnigɛ ga tiba la bà, é nii ɓalaa fea bɛ̀.» É naa laasei pɛɛni ga Simiyɔn.\f + \fr 29:33 \fr*\fk Simiyɔn\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «mɛnigɛ».\ft*\f* 
\v 34 É kogi zeɠeni mɔnɔ, é zunu loun zɔlɔɔ, é ɠɛ ma: «Sìnigi ɠa ɠili bà niina niizu, mazɔlɔɔ gè zunu loun saʋagɔ zɔlɔɔga bɛ.» Naa ɠa é kɛɛni ti daasei pɛɛni ga Levi.\f + \fr 29:34 \fr*\fk Levi\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «gilibai».\ft*\f* 
\v 35 É kogi zeɠeni mɔnɔ, é zunu loun zɔlɔɔ, é ɠɛ ma: «Nà Ɠɔoɠɔ GALAGI maamusɛzu niina niizu.» Naa ɠa é kɛɛni, é daasei pɛɛni ga Zuda.\f + \fr 29:35 \fr*\fk Zuda\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «maamusɛi».\ft*\f* É ɓeni niina doun zɔlɔɔgi ʋa.
\c 30
\p
\v 1 Tɛi Lasɛle kaani ga é la doun zɔlɔɔsu Zakɔɓe ʋɛ, é toloi ɠulani ga baazeelai, é ɗa ɠɛ Zakɔɓe ma: «Dounɠa ve bɛ̀, ni naa laade, kɛni gè za!» 
\v 2 Zakɔɓe yiiɠaawanani Lasɛle ma, é ɠɛ ma: «Nà ɠa gè GALA potogi zu ɓaa, é pele leʋesu ɗa-loun zɔlɔɔgi luɠɔ?» 
\v 3 Lasɛle ɠɛni ma: «Nà-botiɠɛ anzanui Ɓiliɠa ʋɛtɛ, ʋilɛna naa ʋolu, é doun zɔlɔɔ kɔ̀ɠɔ ma, tɔun maaʋele ma gè doun zɔlɔɔ, nà ɓalaa.» 
\v 4 É ná-botiɠɛ anzanui Ɓiliɠa zeɠeni, é fe bɛ ga anza. Zakɔɓe ʋilɛni naa ʋolu. 
\v 5 Ɓiliɠa kogi zeɠeni, é doun zunu zɔlɔɔ Zakɔɓe ʋɛ. 
\v 6 Lasɛle ɠɛni ma: «GALA ge nà-gaamai vea zèa, é gòoi mɛniga, nà ɓalaagi, é doun zunu vea bɛ̀.» Naa ɠa é ba, é daasei pɛɛni ga Dan.\f + \fr 30:6 \fr*\fk Dan\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «gaamai ʋe».\ft*\f* 
\v 7 Lasɛle ná-botiɠɛ anzanui Ɓiliɠa kogi zeɠeni mɔnɔ, é doun zunui velesiɛi zɔlɔɔ Zakɔɓe ʋɛ. 
\v 8 Lasɛle ɠɛni ma: «Gè ɲɛpi ɓaaɓaa kɔa bàazeelai laalɔɠɔma, gè zobo sɔlɔɔgɛ.» É daasei pɛɛni ga Nɛfɛtali.\f + \fr 30:8 \fr*\fk Nɛfɛtali\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «ɲɛpii».\ft*\f*
\p
\v 9 Lea kaai ma ga é ɓega doun zɔlɔɔgi ʋa, é ná-botiɠɛ anzanui Zilepa zeɠeni, é fe Zakɔɓe ya ga anza. 
\v 10 Lea ná-botiɠɛ anzanui Zilepa doun zunu zɔlɔɔni Zakɔɓe ʋɛ. 
\v 11 Lea ɠɛni ma: «Niima undaanɛɛ ɠa lee!» É daasei pɛɛni ga Gade.\f + \fr 30:11 \fr*\fk Gade\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «undaanɛɛi».\ft*\f* 
\v 12 Lea ná-botiɠɛ anzanui Zilepa doun zunui velesiɛi zɔlɔɔni Zakɔɓe ʋɛ. 
\v 13 Lea ɠɛni ma: «Ga-o, kòozunɛa! Uun, anzalopoiti ta ɠɛ mà koozunɛ nui.» É daasei pɛɛni ga Asɛɛl.\f + \fr 30:13 \fr*\fk Asɛɛl\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «koozunɛɛʋɛ».\ft*\f*
\p
\v 14 Luɓɛn ɠulani moloi é ga ɓeleegi, naa leʋe ziɛgi zu. Siinziin ganigi daaseigi ga mandelagɔɔlegi, é naati kaani kpalagiti su, é ti zeɠeni, é ʋa ga tiye dee Lea ʋɔ. Lasɛle ɠɛ Lea ma: «Nà è maanɛɛnɛzu ga è è-loun zunui ná-mandelagɔɔlegi\f + \fr 30:14 \fr*\fk mandelagɔɔlegi\fk*\ft : Tanigaa ta-ɠisiɛi zu, siinziin gani naa ɠa ɗa ɠɛ ga zaɓu anzanui kogi zeɠe.\ft*\f* ta ve zèa.» 
\v 15 Naa gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Faa go ɠana nɛi ɓaa, ga è sìnigi zeɠea, è ʋa li mɔnɔ dòun zunui ná-ani waaiti seɠezu?» Lasɛle ɠɛni ma: «Kii ɓaa! Zakɔɓe ɠa la è ɠoba za ɓidii, è-loun zunui ná-mandelagɔɔlegiti ma vaa zu.»
\p
\v 16 Kpɔkɔi Zakɔɓe ɠɛai ma ʋaazu, é zeɠe kpalagaʋɛ, Lea ɠulani, é daaɠomi, é ɠɛ ma: «Pɔ̀ bɛ ɠa é ʋaazu ná za ɓidii, mazɔlɔɔ gè è ɠeyaʋɛ ga dòun zunui ná-mandelagɔɔlegiti, è maazɔlɔɔ fai zu.» É ɲiini pɔ bɛ naama ɓidii. 
\v 17 GALA ge Lea wooɠaaʋoteni, é kogi zeɠe, é doun zunui lɔɔlusiɛi zɔlɔɔ Zakɔɓe ʋɛ. 
\v 18 Lea ɠɛni ma: «GALA ge nà-kulanumai vea, tɔɔzei gè nà-botiɠɛ anzanui veeni sìnigi ya.» É daasei pɛɛni ga Isakaal.\f + \fr 30:18 \fr*\fk Isakaal\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «zunui nii é ga nà-kulanumai».\ft*\f* 
\v 19 Lea kogi zeɠeni mɔnɔ, é doun zunui lɔzitasiɛi zɔlɔɔ Zakɔɓe ʋɛ. 
\v 20 Lea ɠɛ ma: «GALA ge vebɛani ʋagɔ vea bɛ̀ niizu, sìnigi ɠa ʋaazu zeizu pɔ̀, mazɔlɔɔ gè doun zunu lɔzita zɔlɔɔga bɛ.» É daasei pɛɛni ga Zaɓulɔn.\f + \fr 30:20 \fr*\fk Zaɓulɔn\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «sei».\ft*\f* 
\v 21 Naa ʋolu é doun anzanu zɔlɔɔni, nii é daasei pɛɛni ga Dina.
\p
\v 22 GALA ge ɠitooni Lasɛle zu, é gooɠaaʋote, é kɛ ga kpuɠu nu. 
\v 23 É kogi zeɠeni, é doun zunu zɔlɔɔni, é ɠɛ ma: «GALA ge nà-unfegi zeɠea mà.» 
\v 24 É daasei pɛɛni ga Zozɛfe.\f + \fr 30:24 \fr*\fk Zozɛfe\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «é ta ɓɔ ba».\ft*\f* É GALA falini, é ɗa ɠɛ ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI doun zunu ɠila kpɔ ba bɛ̀!»
\s Zakɔɓe ɓɛtɛ vai toganii zu
\p
\v 25 Siɛgi zu Lasɛle Zozɛfe zɔlɔɔni da, Zakɔɓe ɠɛni Laɓan ma: «Ɓena bà, gè ɠale ma, gè li nà-taazu, nà-zooi zu. 
\v 26 Ànzaiti feena zèa, ta dòinti, gi li, niiti gè botii ɠɛa è ʋɛ ti-ma vaa zu, mazɔlɔɔ è kwɛɛ ɗa ɓɔɠɔi botii niiti gè ti ɠɛa è ʋɛ.» 
\v 27 Laɓan ɠɛni ma: «Ni ɗa kɛɛna, woilo gòo ma. Nà-galagiti ti dɛɛʋɛ ga ze ga Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya looʋɛ bɛ̀, ɗɔun è maaʋele ma. 
\v 28 È-zalai lɛ ga ze, nà feezu è ya.»
\p
\v 29 Zakɔɓe ɠɛni ma: «È kwɛɛ ɗa ɓɔɠɔi, eɠɛʋelei gè botii ɠɛai la è ʋɛ, ʋelei ɗa-logani ɓulugi ɠɛai la zèa. 
\v 30 Mazɔlɔɔ nii goi é ɠɛni è ya, aisa gè ʋa ʋa è ʋɔ bɛ, naa wola ɠaawɔɔlɔa. Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya loa è ʋɛ, kaite kɔ̀ɠɔi ʋilɛ folo ma è ʋɔ bɛ. Niizu, siɛgi ɓɛgele ɠa nà botii ɠɛɛ la nà-pɛlɛi ʋɛ?» 
\v 31 Laɓan ɠɛni ma: «Leeni ɠa nà fe è ya?» Zakɔɓe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «È la ani nɔpɛ feezu zèa. Ni ɗa vaana naa wu, nii gè bosu è ma, nà ɗa-logani ɓulugi ɠɔnɔkula mɔnɔ, gè makɛ. 
\v 32 Nà ziɛzu za ɗa-logani ɓulugi zaama. Gè naati pu yɛ, toganiiti saama, nii kpein pɔnɛai, ta ti ʋodapodagai, ta baala ziʋoi nii kpein tɛiɗai, gè kɛ ɠana nɔ boliiti saama, nii kpein podapodagai ta ti ʋɔnɛai. Naati ka ta ɠɛ ga sàlai. 
\v 33 Nà-ladalai ɠa gooɠaaʋotegi ve bɛ̀ lina, siɛgi zu è ʋaazu la, è sàlai ɠa. Nii kpein é la ʋɔnɛni, ɓaa é la ʋodapodani, boliiti su, ta ti la lɛini baala ziʋoiti su, naa ta a ɠaana zèa, naati ti unmaʋɛ.» 
\v 34 Laɓan ɠɛni ma: «É ɠɛ ɠana, eɠɛʋelei è bogai la.»
\p
\v 35 Naama volo ná nɔ, Laɓan boli zinɛiti puuni yɛ, niiti ti ʋɔnɛni ta ti ʋodapodagai, ta boli zaaiti ti ʋɔnɛai, ti ʋodapodagai, niiti kpein kolezu ɠɛni ti ʋa, ta niiti kpein ti lɛiɗai baala ziʋoiti su. É naati kalivaani ná-doun zunuiti ma. 
\v 36 Naa ʋolu é folo saʋagɔ ɠɛɠala ziɛ wosu yɛni ti yɔɠɔzu ta Zakɔɓe, nii é ɠɛni Laɓan ná-togani ɓulugi mɔtai ɠɔnɔkulazu, é ɗa makɛ.
\p
\v 37 Gului niiti ti ga pɛpele ta amande ta pelatanegiti, Zakɔɓe naati ma ɓeke wundui tanigaani teʋeni, é maaɠɔlɔgi naa tanigaa ɠula ma, naa ɠa a kɛ ma ɠolegi naa tanigaa ti ɠula kɛlɛma. 
\v 38 Naa ʋolu, gulu ɓekegi niiti é maaɠɔlɔgi ɠulani ti ma, é ti zeɠeni, é ti ʋilɛpilɛ kpɔɔle wosuʋɛ, ti ɠɛ toganiiti gaazu, ti ʋaazu ɓɔɔlezu, niiti ti ɓɔsɔgai, ti ɗa ka, ta ʋaana ɓɔɔlezu. 
\v 39 Toganii nii kpein kpɔsɔgai, ti ɠɛni leʋesu gulu ɓekegiti kakalaʋɛ, ti ɓena yiʋoiti pu, ti ʋɔnɛai, ɓaa ti ʋodapodagai. 
\v 40 Zakɔɓe ɠɛni togani yiʋoiti zeeɠaaɠwɛɛzu, kɛlɛ é togani ɓulugi mɔtai ʋuuni, ti ɗa wɛlɛ Laɓan ná-togani ɓulugi ʋa, niiti ti ʋɔnɛai, ta nii kpein tɛiɗai. Pele ɠana Zakɔɓe ná-togani ɓulugi ʋuuni la ɓɔɠɔ ma yɛ, é la ti ɓɔni su ta Laɓan ná-togani ɓulugi. 
\v 41 Siɛnɔpɛ su toganiiti ti maanɛai, ti ɠɛni pɛɛpolui wosu da, Zakɔɓe ɠɛni gulu ɓekegiti pilɛsu kpɔɔle wosuʋɛti, toganiiti gaazu, nii a kɛ ti ɓɔsɔgai ɗa leʋe gulu ɓekegiti kakalaʋɛ. 
\v 42 Siɛgi zu toganiiti ta la ɠaɲana la, é la ɠɛni gulu ɓekegiti pilɛsu, naa ɠa a kɛ, niiti ti ɠaɲaai, naati ti ɠɛ ga Laɓan nɔnɔiti, niiti ma ti maanɛai, naati ti ɠɛ ga Zakɔɓe nɔnɔiti. 
\v 43 Zakɔɓe ná-kpɛtɛi tanɔ ɠa é ɠɛni laazu ma. É togani goiti sɔlɔɔni ga mɔinɗa, ta botiɠɛ anzanuiti, naa ʋɛɛ botiɠɛ zunuiti ba, ta ɲɔmɛiti, ta soovalegiti.
\c 31
\s Zakɔɓe ɠalema vai  //  Kanaan yooi zu
\p
\v 1 Zakɔɓe Laɓan ná-doun zunuiti goomɛnini, ti ɗa ɠɛ ma: «Nii kpein é ɠɛa ga gi-ɠɛɛ nɔnɔi, Zakɔɓe naati seɠea, gi-ɠɛɛ ɠɔligi ɠa é niima ɓɛtɛi zɔlɔɔgai su.» 
\v 2 Zakɔɓe Laɓan ɠaazuʋɛ ʋɛtɛni, é la mɔ ɠɛni ɠɛɛni, eɠɛʋelei é ɠɛni la mɔungi zu. 
\v 3 Názu ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni la Zakɔɓe ma: «Ɠale ma è-mɛmɛwolani ta-yooi zu, ɗa-ʋɛlɛyeɠei wu, nà ɠɛ è ʋa.»
\p
\v 4 Zakɔɓe Lasɛleni ta Lea lolini, ga ti ʋa dɔɓɔi zu, ʋɛ é ɠɛni ná, ná-togani ɓulugi ɠoba. 
\v 5 É ɠɛni ti ma: «Nà kaazu ga wo-ɠɛɛ ɠaazuʋɛ la mɔ ga eɠɛʋelei é ɠɛa la nɔ̀un tetema mɔungi, kɛlɛ kɛ̀ɛ ná-GALAGI yɛgɛ nɔ̀un ba. 
\v 6 Wa ɓɔɠɔgoi wo kwɛni ga gè botii ɠɛɛni wo-ɠɛɛ ʋɛ ga sùvikɛi kpein. 
\v 7 Kɛlɛ wo-ɠɛɛ yaavai ɠɛɛni ga ze, é sàlai valiboni ná zeizu ɠɛ puu. GALA ge la ɠɛni vaani bu, é ʋa faa ɲɔu ɠɛ ga ze. 
\v 8 Siɛgi zu é ɠɛni ɠɛɛzu la mà: ‹Ma ʋodapodagiti ta ɠɛ ga è-zalai,› toganiiti ti ɓena pu ga ma yiʋoiti ti ʋodapodagai. Ta siɛgi zu a la ɠɛna la mà: ‹Ma ʋɔnɛgiti ta ɠɛ ga è-zalai,› toganiiti kpein ti ɓena sɔlɔɔga ma yiʋo ʋɔnɛgiti. 
\v 9 GALA ka é wo-ɠɛɛ ná-togani ɓulugi ɠulani zea, é fe bɛ̀.
\p
\v 10 «Siɛgi zu toganiiti ti ɠɛni ʋɛɛzu la ɓɔɠɔ ʋolu, gè ɠaazuwuzeɠeni, segi zu gè kaani ga boli zinɛiti ti ɠɛni ʋɛɛzu ma zaaiti polu, ti ʋɔnɛni, ti ʋodapodagɛ. 
\v 11 GALA ná-geezuɠeelai ɠɛni mà segi zu: ‹Zakɔɓe.› Gè gooɠaaʋoteni, gè ɠɛ ma: ‹Nà ɠaa.› 
\v 12 É ɠɛ mà: ‹Ɠaazu wuzeɠe, è wɛlɛ, boli zinɛiti kpein ti ʋɛɛzu ma zaaiti polu, ti ʋɔnɛʋɛ, ti ʋodapodagɛ, mazɔlɔɔ gè naa kpein kaa, nii Laɓan kɛai ga ɗe. 
\v 13 Nà ɠa gè ga Ɓetɛle ƓALAGI, ʋɛ è gulɔi ziɛni ná kɔtui ma, è gaalɔ ga ɠizɛsui, ʋɛ è minazeɠeni ná bɛ̀. Niizuʋɛ wuzeɠena, ɠula niima yooi ʋa, è ɠale ma è zɔlɔɔ zooi zu.› »
\p
\v 14 Lasɛle ta Lea ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Leeni ɠa é gi ʋɛ mɔnɔ ga gɔnɔ ɓaa pogani gi-ɠɛɛ ná-pɛlɛi wu? 
\v 15 É la gi zoni nɔ eɠɛ wɛɛn anzanuiti ɓaa? Tɔɔzei é gi ʋɔdia, é gi-zɔngɔi mi. 
\v 16 Naavoloi kpein GALA ge kulaai gi-ɠɛɛ ya, ta ga gɔnɔ gá gi-lointi. Deɠɛmu, niizu, naa kpein kɛ, nii GALA ge boga è ma.»
\p
\v 17 Zakɔɓe wuzeɠeni, é ná-dointi ta anzaiti tɛ, é ti zei ɲɔmɛiti kɔma. 
\v 18 É liini ga ná-togani ɓulugi kpein, ta kɔligiti é ti zɔlɔɔni, togani ɓulugi é ɠɛni zea, é ti zɔlɔɔni Padan-Alame. É wuzeɠeni, é li kɛɛɠɛ Izaake ʋɔ bɛ, Kanaan yooi zu.
\p
\v 19 Názuʋɛ ɠa Laɓan liini la ná-baalagiti maaleɠaiti teʋezu. Lasɛle kɛɛɠɛ ná-pɛlɛ wu zaleiti unmani. 
\v 20 Zekana Zakɔɓe Alame nui Laɓan yaavani la, é la faa nɔpɛ boni ma, é ɗa ʋela. 
\v 21 É ʋelani ga naa kpein, nii é ɠɛni ga nɔnɔ. É liini, é ziɛ wolai Efelate ɓudɛ, naa ʋolu é leteni Galaade ɠize yooi ʋɔ pelei ma.
\s Laɓan ta Zakɔɓe  //  ti yɔɠɔzuɓɛtɛ vai
\p
\v 22 Foloi zaʋasiɛi ma ti daazeelini Laɓan ma ga Zakɔɓe ʋela. 
\v 23 É pɛlɛ wu nuiti seɠeni, ti ʋilɛ Zakɔɓe ʋolu, folo lɔfela laawu ti ɗa ziɛ. Ti kɔɠɔzumɛɛnni Galaade ɠize yooi zu. 
\v 24 Kɛlɛ GALA ge ɠulani kɛlɛma kpidii segi zu Alame nui Laɓan ʋɛ, é ɠɛ ma: «Dama, mina ɓɔɛ Zakɔɓe ʋɔ ga ɲɔuɗa.»
\p
\v 25 Laɓan zeelini Zakɔɓe ma. Zakɔɓe ná-seɠe ɠotai loni gize yooi zu. Laɓan ʋɛɛ ná-pɛlɛ wu nuiti ba, ti tɔnɔi loni ɓalaa Galaade ɠize yooi zu. 
\v 26 Laɓan ɠɛni Zakɔɓe ma naazu: «Lee ɠa è kɛai? Lee vaa zu è yàavaai, è liizu ga dòun anzanuiti, eɠɛ ta ɠɛ ga duɔiti, ti zogai kɔɔi zu? 
\v 27 Leeni vaa zu è ʋelaai dɔɔɠuzu, è nɔ̀un yaava, è la tòoni ɠisu lago pa? Nà la ɓe è ʋa, è li koozunɛɛi zu, guye wooiti saama, ta tamadegiti, ta kɔnigiti gooiti. 
\v 28 È la zɛ̀ni ná, gè ʋa dòunlointi ta dòun anzanuiti nɛɛnɛ ga daaʋɛ komagai! Ɠimalala vaa ɠa è kɛai niima gelei zu. 
\v 29 Zobogi ɠa bɛ̀, gè faa ɲɔu ɠɛ ga woye, kɛlɛ wo-ɠɛɛ ná-GALAGI ɠɛni mà wogi ɓidii: ‹Dama, mina ɓɔɛ Zakɔɓe ʋɔ ga ɲɔuɗa.› 
\v 30 Niizu è lia niina, tɔɔzei è-ɠɛɛ ʋɛlɛi ɠa wɔin ɠɛa è ma, kɛlɛ lee vaa zu è nà-galagiti unmaai?»
\p
\v 31 Zakɔɓe Laɓan wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Dualuagi ɠa é ɠɛni sù, gè ɗa ɠisiɛ ga tanisu ɗa ʋaazu è-loun anzanuiti kulazu zèa ga zeeɠaaɓaai! 
\v 32 Kɛlɛ nui nɔpɛgi è ʋaazu ɗa-ɠalagiti kaazu zea, naa la mɔ zɛnvui ta woga! Adaʋɛti pɛ fɛɠɛlɛfɛɠɛlɛ da-nuiti gaazu, è naa zeɠe, nii é ga ɗɔnɔi.» Zakɔɓe la ɠɛni suɠwɛɛ ga Lasɛle ti unmani.
\p
\v 33 Laɓan lɛɛni Zakɔɓe ná-seɠe ɠotai wu, ta Lea ná-seɠe ɠotai, ta botiɠɛ anzanu felegɔiti ta-zeɠe ɠotai wu, é la ani nɔpɛ kaani. É ɠulani Lea ʋɔ bɛ, é lɛ Lasɛle ná-seɠe ɠotai wu. 
\v 34 Lasɛle pɛlɛ wu zaleiti seɠeni, é ti la ɲɔmɛi ná-kpɔkpɔgi wu, é zei maazu. Laɓan wɛlɛni seɠe ɠotai kpein bu, é la ani nɔpɛ kaani. 
\v 35 Lasɛle ɠɛni kɛɛɠɛ ma: «Màliɠii, mina yiiɠaawana, ni gè la zooni gè ʋa wuzeɠe ɗɔun è ɠakala, mazɔlɔɔ nii a ɗa ɠɛ ga anzanuiti pɔlɔmazu, naa ɠa é bà.» É pɛlɛ wu zaleiti gaiziɛni, é la ti ɠaani ɲɛgɛlɛin.
\p
\v 36 Zakɔɓe yiiɠaawanani, é kpɔɛi laalɛ Laɓan wu. É ɠɛni ma: «Tɔ koloɠologi ɓɛgele ɠa gè kɛai, nà-kotoi ɠa ga ɓɛgele, è ʋilɛsu pòlu ga zeliloma wolai nii ma zii? 
\v 37 Siɛgi zu è nà-kasɔiti kpein fɛɠɛlɛfɛɠɛlɛni la, leeni ɠa è kaai ga ɗa-ʋɛlɛ wu zɔɔlai? Dɛɛ lɛɛ nà-pɛlɛ wu nuiti ta ɗa-ʋɛlɛ wu nuiti gaazu, ti ɠɛ ga de zuvaa wo nui. 
\v 38 Wɛlɛ kona ʋuufelegɔ (20) ɠa gè kɛɛni è ʋɔ bɛ, ɗa-ʋaala saaiti ta ɗa-woli zaaiti ta ɠo ge la zeɠeni ma, gè la ɗa-logani ɓulugi ma ʋaala sinɛiti ta miini. 
\v 39 Gè la ʋaani è ʋɔ ga togani, nii suaa ti baliai ga, naama vai ɠɛni nà nɔ bà. Nii ta la unma zèa, foloi ɓaa kpidii, è ɠɛni naama zɔngɔi ɠulazu zèa. 
\v 40 Diegi ɠɛni zeizu mà, é ɗa kpɔ̀lɔ foloi, kɔɔlɛi ɠɛni ʋaazu mà kpidii, ɲiimɛni nɔpɛ gè la ɠɛni bosu. 
\v 41 Kona ʋuufelegɔ (20) ɠa gè kɛai ɗa-ʋɛlɛi wu, gè botii ɠɛɛni è ʋɛ ga kona puugɔ maazu naanigɔ (14) è-loun anzanu felegɔiti ta-vaa zu, gè kɛ ɗa-logani ɓulugi makɛ vai zu ga kona dɔzita, è sàlai valiboni ná zeizu ɠɛ puu. 
\v 42 Ni kɛ̀ɛ ná-GALAGI la ɠɛni ʋaani, é ʋa lo bɛ̀, Abalaame ná-GALAGI nii Izaake luazu ba, è ɓena zɛ̀ ɠana, gè ɠale ma ga zeaɲakai. Kɛlɛ GALA ge nà-kpɔlɔi ɠaani, ta nà-botii ɠɛʋelei, é zaamazu logi wo de yɔɠɔzu, wogi ɓidii.»
\p
\v 43 Laɓan Zakɔɓe wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Anzanu lointi ta ga nɔ̀un doun anzanuiti, doin niiti ta ga nɔ̀un dointi, niima logani ɓulugi ɠa ga nà-togani ɓulugi, nii kpein è kaazu, naa ɠa ga nɔ̀nɔ. Leeni ɠa nà zoo gè kɛ za dòun anzanuiti bɛ, ta ti-lointi, ti ti zɔlɔɔgai? 
\v 44 Niizu de minazeɠegi wo ɓɔɠɔ ʋɛ, nà-o, ɗa-o, naa ɠɛ ga zeelei de yɔɠɔzu de felegɔ.»
\p
\v 45 Zakɔɓe kɔtu ɠila seɠeni, é gaalɔ. 
\v 46 Zakɔɓe ɠɛni ná-pɛlɛ wu nuiti ma: «À kɔtuiti zɛʋɛ.» Ti kɔtuiti gaalɛɛni ba, ti ma ziɠigi lo. Ti daamii woni náʋɛ, kɔtu ziɠigi ɠobaʋɛ. 
\v 47 Laɓan daasei pɛɛni ga Yegaal-Saɠaduta, Zakɔɓe ma ge daasei pɛɛ ga Galeede.\f + \fr 31:47 \fr*\ft Alame wooi zu, Yegaal-Saɠaduta ʋoluʋɛ ɠa ga «zeele woo ɠɔtu ziɠigi», eɠɛʋelei é la ga Galeede Eɓulu wooi zu.\ft*\f* 
\v 48 Laɓan ɠɛni ma: «Niima ɠɔtu ziɠigi ɠɛa ga zeelei de yɔɠɔzu za.» Naa ɠa é ba, ti daaseigi ʋɛɛni ga Galeede. 
\v 49 Ta ɗa toli ɓalaa ga Misepa,\f + \fr 31:49 \fr*\fk Misepa\fk*\ft : Daaseigi ti maaɓuɠaai ʋa ta «gwɛlɛma wosuʋɛ».\ft*\f* tɔɔzei Laɓan ɠɛni ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI ɗa wɛlɛ de ma, nà-o, ɗa-o, siɛgi zu de ɠaazuzeɠezu la ɓɔɠɔ ʋa de felegɔ. 
\v 50 Ni ɗa dòun anzanuiti sopele ɲɔuna, ni ɗa anza ɠiligaa zeɠena mɔnɔ, nu laade é ʋa ɠɛ lɔɔzu de yɔɠɔzu, kɛlɛ dama, GALA ka é ɠɛɛzu de yɔɠɔzu ga zeelei.» 
\v 51 Laɓan ɠɛni Zakɔɓe ma: «Wɛlɛ kɔtu ziɠigi ʋa ta kɔtu ɠaalɔgai, niiti gè ti logai de yɔɠɔzu. 
\v 52 Kɔtu ziɠigi nii ta kɔtu ɠaalɔgai niiti ta ga zeeleiti, ga eyɛsu pɛ gè la ɓudɛa ti maazu, gè ʋa li è ʋɔ pelei, gè ʋa faa ɲɔu ɠɛ ga ɗe, ta eyɛsu pɛ è la ɓudɛa ti maazu, è ʋa ʋa pɔ̀ pelei, è ʋa faa ɲɔu ɠɛ ga ze. 
\v 53 Abalaame ta Naɠɔɔl ta-ƓALAGI, ti-ɠɛɛ ná-GALAGI ɠɛ ga tukpɔɠaaleʋe nui de yɔɠɔzu.» Zakɔɓe ɠonani GALAGI naa ma, nii Izaake ɠɛni luazu ba.
\p
\v 54 Naa ʋolu Zakɔɓe zalaɠai ɠulani gizei ma, é kɛɛɠɛleaiti toli ga ti daamii wo. Ti laamiini, ti ɲi gizei ma.
\p
\v 55 Laɓan wuzeɠeni ga sobuzobui, é ná-dounlointi ta ná-doun anzanuiti nɛɛnɛ, é tuya loo ti ʋɛ. Naa ʋolu é ɠale ma, é li zeizuʋɛ.
\c 32
\s Zakɔɓe ɠɛʋele ɓɛtɛ vai ga  //  ti ɠomi ta Ezawu
\p
\v 1 Zakɔɓe ʋilɛni pelei zu, é ɗa li. GALA ná-geezuɠeelaiti ti ʋaani, ti daaɠomi. 
\v 2 Zakɔɓe ti ɠaai ma, é ɠɛni ma: «GALA ná-kɔɔlaaɠai ɠa!» É naama adaʋɛ laasei pɛɛni ga Maɠanayime (nii poluʋɛ ga «kɔɔlaaɠa felegɔi»).
\p
\v 3 Zakɔɓe keelaiti teʋeni luɠɔ diɛ Ezawu ma, Seyiil yooi zu, Edɔme ɠoʋii zu. 
\v 4 É devei nii veeni ti ya, é ɠɛ ti ma: «Wɛlɛ nii ɠa wa bo màliɠii Ezawu ma: ‹Pele ɠa ɗa-wotiɠɛ nui Zakɔɓe ɓɔɛzu la: Gè zeini Laɓan ʋɔ bɛ, zɛ̀gɛ ná eyɛsu niizu zeeli. 
\v 5 Nikɛiti ta zèa, ta soovalegiti, ta baalagiti, ta botiɠɛ zunuiti, ta botiɠɛ anzanuiti. Gè keelaiti teʋegɛ ga ti naama wooi laazeeli è ma, màliɠii, naa ɠa a kɛ gè zaalai zɔlɔɔ è ɠaazu.› »
\p
\v 6 Keelaiti ti ɠaleni ma Zakɔɓe ʋɔ bɛ, ti ɠɛ ma: «Gi liiʋɛ è-liɛ Ezawu ʋɔ bɛ, ta ʋaazu è laaɠomisu, ta zunu unnaanigɔ (400).» 
\v 7 Zakɔɓe wola luani, zii ɗa zoolɛ. Nuiti ti ɠɛni polu, é naati balini su ga seizu felegɔ, é ʋɛɛ baalagiti ba, ta nikɛiti, ta ɲɔmɛiti. 
\v 8 É ɠɛni ma: «Ni Ezawu a ʋaana, é seizu ɠilagi zo, zɔi é yɛsu ná, naa ɠa zoo é ʋela.»
\p
\v 9 Naa ʋoluma Zakɔɓe maanɛɛnɛi woni, é ɠɛ ma: «Kɛ̀ɛ Abalaame ná-GALAGI, ta kɛ̀ɛ Izaake ná-GALAGI, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗɛi è ɠɛni mà: ‹Ɠalena ma ɗa-yooi zu, ɗa-ʋɛlɛyeɠei wu, nà faa ʋagɔ ɠɛʋele ɓɛtɛzu è ʋɛ.› 
\v 10 Gè la kulani su, gè ʋa nuɓɔɠɔlai kpein sɔlɔɔ, ta wooɠɛɠiladai kpein nii è kɛa nɔ̀un tetema, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, mazɔlɔɔ kɛ̀ai ma Zuludɛn tɛi kpudɛzu, nà-tukpɔi nɔ ɠa é ɠɛni zèa, kɛlɛ niizu, nà niina nuɓusɛ ʋɛbɛ zeizu felegɔ unda. 
\v 11 Nà è maanɛɛnɛzu, kìzo, è kùla dìɛ Ezawu ya. Mazɔlɔɔ nà luazu ga é mina ʋa, é ʋa pàa, gá doun deeiti ta dointi. 
\v 12 Ɗa ma, è ɠɛni mà: ‹Nà faa ʋagɔ ɠɛʋele ɓɛtɛzu è ʋɛ, gè è-mavofodai ɠɛ eɠɛ kpoloɗɛi ɠoba ɲaɠaegi, é wola mɔin su, nu la zooga é ʋa gaalu.› »
\p
\v 13 Naama adaʋɛ tɔna ka Zakɔɓe ɲiini ná. Nii é ʋaani la ga kɔligi, é naa ta zeɠeni ba ga ɓɔɠɔ maazoloogi, é teʋe diɛ Ezawu ʋɔ: 
\v 14 boli zaa unfelegɔ (200) ta boli zinɛ ʋuufelegɔ (20), baala saa unfelegɔ (200) ta baala sinɛ wola ʋuufelegɔ (20), 
\v 15 ɲɔmɛ zaa ʋuusaʋagɔ (30), é ʋɛɛ ti-yiʋoiti ba, ti ɠɛni ɲiimii ɓɔlezu, nikɛ zaa ʋuunaanigɔ (40) ta nikɛ zinɛ puugɔ (10), soovale saa ʋuufelegɔ (20) ta soovale sinɛ puugɔ (10). 
\v 16 É ti ɠalivaani ná-botiɠɛ nuiti ma, togani ɓulugi yeeɠaaɠwɛa ɠɛni de su kpɛkpɛ. É ɠɛni ná-botiɠɛ nuiti ma: «À leʋe tùɠɔ, wo zɔɠɔzu ɠɛ togani ɓulugi ɠilagilagi ʋa.» 
\v 17 É niima levei veeni ma mɔungi ya ga: «Siɛgi zu dìɛ Ezawu wo laaɠomisu da, é wo ɠaazaɠa ga: ‹Ɗa ga ɓɛ ná-nu? Mini ɠa è liizu ná?› A ɠɛna ma: ‹Ɓɛ nɔnɔ ɠa ga togani ɓulugi, nii é è ɠakala?›, 
\v 18 ɗa gooɠaaʋote ga: ‹Ɗa-wotiɠɛ nui Zakɔɓe nɔnɔi ʋe, é teʋegɛ màliɠii Ezawu ma ga sabai. Wɛlɛ tɔ ɓɔɠɔgoi ʋa, é ʋaazu gi ʋoluʋelei.› »
\p
\v 19 Naama leve ɠilagi nɔ ɠa é feeni felesiɛi ya, ta saʋasiɛi, ta naati kpein niiti ti ʋilɛni togani ɓulugiti polu, é ɠɛ ti ma: «Ʋele ɠana wa ɓɔɛ la Ezawu ʋɔ, siɛgi zu wa ɠomina da. 
\v 20 Wa ɠɛɛzu ma ɓalaa: ‹Wɛlɛ, ɗa-wotiɠɛ nui Zakɔɓe ʋa, é ʋaazu gi ʋoluʋelei.› » Mazɔlɔɔ é ɠɛni ɠɛɛzu ma: «Nà ziilɛizu ga ɓɔɠɔ maazoloo ganii, nii é liizu tùɠɔ, naa ʋolu nà gaazuʋɛ ʋɛtɛ niina, tanisu toɠa yeezei bù ga pagɔ.» 
\v 21 Ɓɔɠɔ maazoloo ganiiti ti liini tuɠɔʋelei, tɔ ɓɔɠɔi ɲiini kotai wu naama ɓidii. 
\v 22 É wuzeɠeni naama ɓidii nɔ, é li ga anza felegɔiti, ta botiɠɛ anzanu felegɔiti, ta ná-doun puugɔ maazu ɠilagiti (11), é ɓudɛ ziɛ wolai Yaɓɔke maaleʋesuʋɛ. 
\v 23 É ti zeɠeni, é ti ɓudɛ ziɛ wolai maazu, nii kpein é ɠɛni ga nɔnɔ, é naa pɛ kpudɛni.
\s Zakɔɓe ná-ɲɛpi ɠɔɔ vai
\p
\v 24 Zakɔɓe ɠila ko yɛni ná. Ti kɔɔni naazu ta zunui ta, eyɛsu geelaalao. 
\v 25 Zunui kaai ma ga é la ziɛzu Zakɔɓe wu, é doɠani kpala ɠaei losuʋɛ kpoɠi ɠaei ʋa. Kpala ɠaei ziɛni su kpoɠi ɠaei losuʋɛ, siɛgi zu ti ɠɛni ɲɛpii ɠɔɔzu la. 
\v 26 Zunui ɠɛni Zakɔɓe ma: «Ɓena bà, gè li, mazɔlɔɔ woza ɠana ɠala.» Zakɔɓe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Gè la ɓesu è ʋa pɛ, è ʋa li, ni è la tuya looni bɛ̀.» 
\v 27 Zunui ɠɛni ma: «È-laaseigi ɠa ga lee?» É gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Zakɔɓe.» 
\v 28 Zunui ɠɛni ma mɔnɔ: «È-laaseigi la mɔ ɠɛa ga Zakɔɓe, kɛlɛ toɠa ɠɛ ga Izilayɛle,\f + \fr 32:29 \fr*\fk Izilayɛle\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «toɠa ɲɛpii ɠɔɔzu GALA daalɔɠɔma».\ft*\f* mazɔlɔɔ è ɲɛpii ɠɔa GALA daalɔɠɔma, ta nuiti, è pilɛ sɔlɔɔga.» 
\v 29 Zakɔɓe gaazaɠani, é ɠɛ ma: «Nà è maanɛɛnɛzu, è-laaseigi lɛ ga ze.» É gooɠaaʋoteni ga: «Leeni vaa zu è dàaseigi maaɠaazaɠabosu?» É tuya looni bɛ náʋɛ nɔ.
\p
\v 30 Zakɔɓe naama adaʋɛ laasei pɛɛni ga Penuwele,\f + \fr 32:31 \fr*\fk Penuwele\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «GALA gaazuʋɛ».\ft*\f* mazɔlɔɔ é ɠɛni ma: «Gè GALA kaaʋɛ ga ɠaazuni ta ɠaazu, zɛ̀nvui ɠizo.» 
\v 31 Foloi lɛɛni niina, siɛgi zu é ɠɛni leʋesu la Penuwele ʋa. Zakɔɓe ɠɛni lɛkpuzu, é ɗa yei ɓalai ma fifi. 
\v 32 Naa ɠa é ba, zaaɠaza, Izilayɛle nuiti ti la ɗa ga sua ɲatai mia, nii é kpalai zu, é lɛɛzu kpoɠi ɠaei lodazuʋɛ, mazɔlɔɔ Zakɔɓe loɠani ɲatai ʋa, é kpala ɠaei lodazuʋɛ.
\c 33
\s Zakɔɓe ta diɛ Ezawu  //  ti yɔɠɔzuɓɛtɛ vai
\p
\v 1 Zakɔɓe ɠaazuwuzeɠeni, é wɛlɛ, é Ezawu ɠa, é ɗa ʋa, zunu unnaanigɔ (400) polu. É dointi gaaɠwɛɛni Leani zɔɠɔzu ta Lasɛle ta botiɠɛ anzanu felegɔiti. 
\v 2 É botiɠɛ anzanuiti ta ti-lointi toni ʋelelaʋɛ ti untuɠɔ, naa ʋolu Lea ta ná-dointi, gaaɓelasu ɠɛ ga Lasɛle ta Zozɛfe. 
\v 3 Tɔ ɓɔɠɔi leʋeni ti luɠɔʋelei, é nɔkɔni zooi ma ná zeizu ɠɛ lɔfela, eyɛsu é zeeli diɛ Ezawu ɠobaʋɛ. 
\v 4 Ezawu ɓizɛni, é daaɠomi, é velevele ga kɔgi, é nɛɛnɛ. Ti felegɔ ti tɔɔzeini ga wɔlɔa. 
\v 5 Naa ʋolu, Ezawu ɠaazuwuzeɠeni, é anzanuiti ka ta dointi, é ɠɛ ma: «Ɓɛɛni kanu ti è yeema loni munu?» Zakɔɓe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Dointi kana, niiti GALA ge ti veai ná-zaalai zu ɗa-wotiɠɛ nui ya.» 
\v 6 Botiɠɛ anzanuiti ti maaɓuɠani, tiya-o, ti-lointi-yo, ti nɔkɔ. 
\v 7 Lea ta ná-dointi ti maaɓuɠani ɓalaa, ti nɔkɔ. Naa ʋolu Zozɛfe ta Lasɛle ti maaɓuɠani, ti nɔkɔ.
\p
\v 8 Ezawu ɠɛni ma: «Leeni ɠa è kɛɛzu ga nuuma ʋɛbɛiti, gi ɠomigai ga tiye?» Zakɔɓe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Gè è zabaʋɛ, naa ɠa a kɛ, gè zaalai zɔlɔɔ màliɠii è ɠaazu.» 
\v 9 Ezawu ɠɛ ma: «Anii ʋooʋaʋɛ zèa, kɛ̀ɛloun, ɗɔnɔi kpein makɛ.» 
\v 10 Zakɔɓe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ɓa-o, nà è maanɛɛnɛzu, ni gè zaalai zɔlɔɔgɛ è ɠaazu, nà-soloo ganii zo. Mazɔlɔɔ gwɛ̀lɛʋɛ è-ɠaazuʋɛ ʋa, eɠɛʋelei nu a wɛlɛ la GALA gaazuʋɛ ʋa, tama è yeezeiʋɛ bù ga pagɔ. 
\v 11 Deɠɛmu, nà-soloo ganii zo, nii feai è ʋɛ, tɔɔzei GALA ge zaalaiti daavegɛ bɛ̀, gè la ʋalani ani nɔpɛ ma.» É ɠilini Ezawu ma, eyɛsu naa yeezei bu.
\p
\v 12 Ezawu ɠɛ ma: «Ade liina, ade ʋilɛna pelei zu. Nà liizu è luɠɔ.» 
\v 13 Zakɔɓe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Màliɠii kwɛɛ ga doungoiti ta-vai ɓaaʋɛ, ta togani yiʋoiti ti ɲiimii ɓɔlezu. Ni nu a ɓɔina ti la, folo ɠila su ga ti ziɛ vai, togani ɓulugi kpein undaa ɠa ʋili. 
\v 14 Màliɠii lo ʋelela nɔ̀un tuɠɔ, nɛ̀i gè ga ná-botiɠɛ nui. Nɔ̀un nà, nà ʋilɛsu ti ʋolu, gi ɗa li vaa, é zoloo togani ɓulugi ná-siɛi ma, nii é kàkala, ta é zoloo doungoiti ta-ziɛi ma, eyɛsu gè zeeli màliɠii ʋɔ bɛ Seyiil.» 
\v 15 Ezawu ɠɛ ma: «Nà pɔ tɔun gè nà-nuɓusɛiti gilazuʋɛ yɛ è ʋa.» Zakɔɓe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Lee vaa zu naa a ɠɛ? Gè zaalai zɔlɔɔ nɔ màliɠii ɠaazu!»
\p
\v 16 Naama volo ná nɔ, Ezawu ɠaleni ma ga Seyiil ʋele. 
\v 17 Kɛlɛ Zakɔɓe liini Sukɔte, é pɛlɛi loni ɓɔɠɔ ʋɛ, é kotaiti to ná-togani ɓulugiti bɛ. Naa ɠa é ba, adaʋɛ ná laasei pɛai la ga Sukɔte (nii poluʋɛ ga «kotaiti»).
\p
\v 18 Zakɔɓe zeɠeai ma Padan-Alame, é zeelini ga pagɔ Sikɛme taazuʋɛ, Kanaan yooi zu. É zeini taa loaʋɛ. 
\v 19 Ʋɛ é ná-seɠe ɠotai loni ná, é naama you ɓuɠai ɠeyani Sikɛme kɛɛɠɛ Ɠamɔɔl ná-doun zunuiti ma, ga wali ɠae ungila (100). 
\v 20 Miná ɠa é zalaɠa ɠulazuʋɛ ɓɛtɛni ná, nii é daasei pɛɛni ga Ɛle-Ɛlɔɠee-Izilayɛle (nii poluʋɛ ga «GALA ka ga Izilayɛle ná-GALAGI»).
\c 34
\s Kpɔɛ wola leʋe vai,  //  é lo Dina ʋa
\p
\v 1 Yeeta, Lea ná-doun anzanui Dina, nii é sɔlɔɔni Zakɔɓe ʋa, naa ɠa é ɠulani zooi zu anzanu loungoiti pɛtɛ fai ma. 
\v 2 Zou ɠundiɠii Ɠeve nui Ɠamɔɔl ná-doun zunui Sikɛme kaani, é vala ba, é ma ɓea zeɠe. 
\v 3 É ɠilini Zakɔɓe ná-doun anzanui Dina ʋa ga zii pɛ. Anzalopoi nɛɛni bɛ, é ɓɔɛni naa ʋɔ ga é kigi lati. 
\v 4 Sikɛme ɠɛni kɛɛɠɛ Ɠamɔɔl ma: «Anzalopoi nii ɠaiziɛ bɛ̀ ga anza.»
\p
\v 5 Zakɔɓe mɛnigai ma ga é ɓaaɠulaʋɛ ná-doun anzanui Dina ma, tɛi ná-doun zunuiti ti ɠɛni dɔɓɔi zu ga ná-togani ɓulugi, é maaɠɛni kpɔ, eyɛsu ti ʋa. 
\v 6 Sikɛme kɛɛɠɛ Ɠamɔɔl liini, é ɓɔɛ Zakɔɓe ʋɔ. 
\v 7 Naa laa yɔɠɔzu, Zakɔɓe ná-doun zunuiti ti ʋaani, ti zeɠe dɔɓɔi zu. Ti mɛnigai ma, ti yiiɠaawanani, ti yiiɠula, tɔɔzei Sikɛme kɔzɔba vai ɠɛɛni Izilayɛle nuiti saama, daa vai zu ga Zakɔɓe ná-doun anzanui, nii maa la nɛɛni ga é ʋa ɠɛ. 
\v 8 Ɠamɔɔl ɓɔɛni ti ʋɔ, é ɠɛ ti ma: «Wo-loun anzanui wola nɛɛʋɛ dòun zunui Sikɛme ʋɛ, nà wo maanɛɛnɛzu ga wo fe bɛ niina ga anza. 
\v 9 À ɠili gi ʋa vulu vai zu, wo ɗa wo-loun anzanuiti fe gi ʋɛ, wo ɗa gɔnɔiti seɠe. 
\v 10 Wa zei gi zaama, zooi laa ɠa lao wo luɠɔ ga wo zei ná, wo wa-wotii ɠɛ su, wo ná tanigaa ɠeya ɓɔɠɔ ʋɛ.»
\p
\v 11 Sikɛme ɠɛni anzanu loungoi kɛɛɠɛ ta diɛni ma: «À niima vaaɓɔɠɔi ɠɛ bɛ̀, nà naa ve wo ya, nii wa bona ga gè fe. 
\v 12 À kàkala la ga vulu anii, nii bɔɔlɔai, ta faaɓɔɠɔ ani mɔinmɔin, nà naa ve, nii wa bo mà, kɛlɛ à va bu ga anzalopoi ɠɛ ga ànza.»
\p
\v 13 Zakɔɓe ná-doun zunuiti ti Sikɛme ta kɛɛɠɛ Ɠamɔɔl wooɠaaʋoteni ga keleɠele, tɔɔzei é ɓaaɠulani ti-ʋaazeelai Dina ma. 
\v 14 Ti ɠɛni ti ma: «Faa ɠana, nii gi la zooga gi ʋa kɛ, ga gi gi-ʋaazeelai ve zunu ʋɛ, nii é la latini pɛlɛʋolu, mazɔlɔɔ toɠa ɠɛ ga ɓaaɠulama vaa gi ʋɛ. 
\v 15 Gá va niima vai wu, kɛlɛ kɛni wa ɠɛna ga gi ɠɛʋele, ga wo zaama zunuiti kpein ti lati pɛlɛʋolu. 
\v 16 Naazu, gá gi-loun anzanuiti fe wo ya, gi wo-loun anzanuiti seɠe ʋɛ, gá zei wo zaama, ade ɠɛ ga nuɓusɛ ɠila. 
\v 17 Kɛlɛ ni wo la vaani tatipɛlɛʋolu vai wu, gi bogai, gá gi-ʋaazeelai zeɠe, gi li.»
\p
\v 18 Ɠamɔɔl ta Sikɛme ti yeezeini naama wooiti bu, ti boni. 
\v 19 Zunu loungoi la ɠɛni suɠoozani, é naama vai ɠɛ, nii ti boni, mazɔlɔɔ é ɠɛni Zakɔɓe ná-doun anzanui ʋɔ. Toɠa ti ɠɛni woilosu goo ma gola kɛɛɠɛ ʋɛlɛi wu. 
\v 20 Ɠamɔɔl ta ná-doun zunui Sikɛme ti liini taa ziɠidaʋɛ, ti ɓɔɛ ɠani ta-laazu nuiti pɔ, 
\v 21 ti ɠɛ ma: «Nui niiti ta ga ziilɛi bea ade letegi, de va bu, ti zei zooi zu, ti ɗa suɠani ɠaiziɛ, wɛlɛ zooi zuwɔɔlɔʋɛ ta-vaa zu, naati kpein nɔ. Da ti-loun anzanuiti sei, de dɔnɔiti fe ti ya. 
\v 22 Kɛlɛ zunui naati ti la vaa bu, ti ʋa zei ade zaama, de ʋa ɠɛ ga nuɓusɛ ɠila, kɛni ade zaama zunui kpein ge lati pɛlɛʋolu, eɠɛʋelei tiya ɓɔɠɔi ti la, ti latigai da pɛlɛʋolu. 
\v 23 Ta-logani ɓulugiti, ti-yeaɠɔligiti ta ta-loganiiti kpein ti la ɠɛa ga dɔnɔ ɓaa? Ade yeezei nɔ ta-levei wu, nii a kɛ ti yɛ ade ʋa.» 
\v 24 Niiti kpein ti ɠɛni taa ziɠidaʋɛ, ti Ɠamɔɔl ta ná-doun zunui Sikɛme wooi mɛni, ti yeezeini ti-wooi wu. Taazuʋɛ zunuiti kpein ti latini pɛlɛʋolu.
\p
\v 25 Foloi zaʋasiɛi ma, siɛgi zu ti ɠɛni taɓai zu la, Zakɔɓe ná-doun zunu felegɔiti Simiyɔn ta Levi, Dina diɛiti, ti ta-woɠa zɔkpɔiti seɠeni, ti loo taai zu, ʋɛ ziilɛigi ɠɛni ná, ti zunuiti kpein paa. 
\v 26 Ti Ɠamɔɔl ta Sikɛmeni ɓalaa paani ga boɠa zɔkpɔi, ti lɛ, ti Dina ɠula Sikɛme ná-pɛlɛi wu, ti ɠula ná ʋa. 
\v 27 Zakɔɓe ná-doun zunui zɔiti ti ʋaani, ti nu ʋoomaiti zeaɠɔligiti seɠe, ti taazuʋɛ zɔɔlaiti seɠe, tɔɔzei ti ɓaaɠulani ti-ʋaazeelai ma. 
\v 28 Ti togani goiti ta ma wolaiti seɠeni, é ʋɛɛ soovalegiti ba, nii kpein nɔ é ɠɛni taazuʋɛ, ta ɓalaɠaiti su. 
\v 29 Ti liini ga ta-naavoloiti kpein, ta ti-lointi, ta ti-anzaiti, ta nii kpein é ɠɛni pɛlɛiti bu, ti naati kpein seɠeni.
\p
\v 30 Zakɔɓe ɠɛni naazu Simiyɔn ta Levi ma: «Wa kpɔ̀lɔzu, wo màayoseɠe zooi zu nuɓusɛiti bɛ, niiti ti ga Kanaan nuiti, ta Felɛze nuiti. Nuɓusɛ go nɔ ɠa é zèa, ta ʋaazu ɠaalɛɛzu ba dàalɔɠɔma, ti kɔɔi ʋɛɛ bà, ti kòloɠolo, nà-o, nà-pɛlɛyeɠei-yo.» 
\v 31 Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Lee vaa zu gá gi-ʋaazeelai yɛ ná, ti so eɠɛ koloɠolo anzanu?»
\c 35
\s Zakɔɓe zeɠe vai Sikɛme,  //  é lɛ Ɓetɛle
\p
\v 1 GALA ge ɠɛni Zakɔɓe ma: «Wuzeɠe, è lɛ Ɓetɛle, è zei ná. Ɗa zalaɠa ɠulazuʋɛ ta ɓɛtɛ ná GALAGI ʋɛ, nii é ɠulani è ʋɛ kɛlɛma, siɛgi zu è ɠɛni ʋelazu la è-liɛ Ezawu ʋa.» 
\v 2 Zakɔɓe ɠɛni ná-pɛlɛyeɠe wu nuiti ma, ta niiti kpein ti ɠɛni ba: «À kɔɔɠɔ ganigiti kula ɓɔɠɔ zaama, wo ɓɔɠɔ ɲade, wo wa-zeɠeiti maavalibo. 
\v 3 Ada wuzeɠezu, ade lɛ Ɓetɛle. Nà zalaɠa ɠulazuʋɛ ɓɛtɛzu GALA bɛ náʋɛ, nii é gòoɠaaʋoteni, siɛgi zu gè ɠɛni la kpalai zu, é ɠɛni bà nà-siɛi zu, kɛ̀ai ma pelei zu, gè ɗa li.» 
\v 4 Ti kɔɔɠɔ ganigiti kpein feeni Zakɔɓe ya, niiti ti ɠɛni ti ya, ta goizu anigiti ti ɠɛni ti woizu. Zakɔɓe zeɠei wɔɔni, é ti ʋu su, é pɔlɔi ʋu ti ma sɛne gului wu, Sikɛme ɠobaʋɛ. 
\v 5 Naa ʋoluma, ti zeɠeni ná, ti li. GALA ge dualuagi lɔɔni ná maaɠoolii zu laaiti nuɓusɛiti su, nu nɔpɛ ge la mɔ ɠɛni Zakɔɓe ná-doun zunuiti saɠalaboni.
\p
\v 6 Zakɔɓe zeelini Luze, taai nii é Kanaan yooi zu, naa ɠa é ga Ɓetɛle, ta ná-siɛpoluiti kpein. 
\v 7 É zalaɠa ɠulazuʋɛ ɓɛtɛni ná, é naama adaʋɛ laasei pɛɛni ga Ɛle-Ɓetɛle (nii poluʋɛ ga «Ɓetɛle ƓALAGI»), mazɔlɔɔ miná ɠa GALA ge ɠulani bɛ ná kɛlɛma, siɛgi zu é ɠɛni ʋelazu la diɛ Ezawu ʋa.
\p
\v 8 Deɓola, anzanui nii é ɠɛni ga Eleɓɛka zo nui, naa zaani. Ti maaɠuluni Ɓetɛle, sɛne gului wu. Ti ná laasei pɛɛni ga: «Gɔlɔ wo sɛne gului».
\p
\v 9 GALA ge ɠulani mɔnɔ kɛlɛma Zakɔɓe ʋɛ, siɛgi zu é ʋaani la, é zeɠe Padan-Alame, é tuya loo bɛ. 
\v 10 GALA ge ɠɛni ma: «È-laaseigi ɠa ga Zakɔɓe, kɛlɛ è la mɔ loli ga Zakɔɓe laaseigi, è-laaseigi ɠa ɠɛ ga Izilayɛle.» É daasei pɛɛni ga Izilayɛle. 
\v 11 GALA ge ɠɛni ma: «Nà ga GALA Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii. Ɓuɠu, è ɠaawɔɔlɔ, ziiti ta zii mɔinmɔin ka ɠula è zu, masagaa ta ɠula è ɠoozu. 
\v 12 Zooi naa gè feeni Abalaame ʋɛ ta Izaake, nà naa veezu è ʋɛ, wa è-mavofodai.»
\p
\v 13 Naa ʋolu GALA ge wuzeɠeni, é zeɠe koba, naama adaʋɛ ʋɛ é ɠɛni ɓɔɛzu pɔ ná. 
\v 14 Zakɔɓe kɔtui ɠaalɔni, ʋɛ GALA ge ɓɔɛni pɔ ná, é puya zalaɠai ʋuuni maazu, ta é gulɔi ʋu ma. 
\v 15 Zakɔɓe naama adaʋɛ laasei pɛɛni ga Ɓetɛle, ʋɛ GALA ge ɓɔɛni pɔ ná.
\s Ɓɛnzamɛn zɔlɔɔ fai  //  ta Lasɛle zaa vai
\p
\v 16 Zakɔɓe ta ná-nuiti ti zeɠeni Ɓetɛle. Aisa ti ʋa zeeli Efelata, ti lago maaɠoozaa ɠɛni de dɛ ná ʋa, eyɛsu Lasɛle ɗa doin zɔlɔɔ. Ná-doun zɔlɔɔ fai ɓaani. 
\v 17 Doun zɔlɔɔ koozuwanai ma ziɛgi zu, maavie bo anzanui ɠɛni ma: «Mina lua, è doun zunu zɔlɔɔga mɔnɔ.» 
\v 18 Kɛlɛ zii loozuʋɛ, é ʋa za, é daasei pɛɛni ga Ɓɛne-Woni (nii poluʋɛ ga «màanɔɠɔ loun zunui»), kɛlɛ kɛɛɠɛ daasei pɛɛni ga Ɓɛnzamɛn (nii poluʋɛ ga «zeezazu loun zunui»). 
\v 19 Lasɛle zaani, ti maaɠulu Efelata pelei zu, naa ɠa é ga Ɓɛteleyɛme. 
\v 20 Zakɔɓe kɔtu ziɠigi loni ná-kabai ma ga ɠizɛsui. Zaaɠaza ta ɠɛɛzu ma «Lasɛle ná-kabama ɠizɛsu ɠɔtui».
\p
\v 21 Izilayɛle wuzeɠeni, é li, é ná-seɠe ɠotai lo Migedale-Edɛɛl ʋoluʋelei. 
\v 22 Siɛgi zu Izilayɛle ɠɛni zeini la naama yooi zu, Luɓɛn liini, é la ga Ɓiliɠa, kɛɛɠɛ anza ɠiligi nii é la ɠɛni vuluni ga zɔi ɠɛʋele. Izilayɛle naama wooi mɛnini.
\p Zakɔɓe ná-doun zunuiti tiegɔi ɠɛni ga puugɔ maazu fele (12). 
\v 23 Lea ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Luɓɛn, Zakɔɓe ná-doun zunu mɔungi, ta Simiyɔn, Levi, Zuda, Isakaal, ta Zaɓulɔn. 
\v 24 Lasɛle ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Zozɛfe ta Ɓɛnzamɛn. 
\v 25 Lasɛle ná-botiɠɛ anzanui Ɓiliɠa ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Dan ta Nɛfɛtali. 
\v 26 Lea ná-botiɠɛ anzanui Zilepa ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Gade ta Asɛɛl. Zakɔɓe ná-doun zunuiti kana, é ti zɔlɔɔni Padan-Alame.
\s Izaake zaa vai
\p
\v 27 Zakɔɓe ɠaleni ma, é ʋa kɛɛɠɛ Izaake ʋɔ bɛ, Mamelé, nii é ga Kiliyate-Aaleɓa, daasei pɛai ga Eɓelɔn, ʋɛ Abalaameni ta Izaake ti seikɔɠɔmai ɠɛni ná. 
\v 28 Izaake zii ma voloi kpein ge ɠɛni ga kona ungila kona ʋuulɔsaʋa (180). 
\v 29 Naa ʋolu zii looni, é za, é li mɛmɛwolani pɔ ti zaai. É wɔlɔzaɠani, sii zuɠooza. Ná-doun zunui Ezawuni ta Zakɔɓe ɠa ti maaɠuluni.
\c 36
\s Ezawu mavofodai
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 1:34-37)
\p
\v 1 Ezawu nii é ga Edɔme mavofodai ɠa. 
\v 2 Ezawu anzanu saʋagɔ zeɠeni, é sei, Kanaan anzanu loungoiti saama: Ada, Elon Ɠɛte nui ná-doun anzanui, Woɠoliɓama, Ana ná-doun anzanui, Siɓeyon Ɠeve nui ná-dounloin, 
\v 3 Ɓasemate, Isemayɛle ná-doun anzanui, Neɓayɔte baazeelai. 
\v 4 Ada Elifaze zɔlɔɔni Ezawu ʋɛ, Ɓasemate Leyuwɛle zɔlɔɔ bɛ. 
\v 5 Woɠoliɓama Yeyuse zɔlɔɔ, ta Yalame, ta Kola. Ezawu ná-doun zunuiti kana, é ti zɔlɔɔni Kanaan yooi zu.
\p
\v 6 Ezawu anzaiti seɠeni, ta ná-doun zunuiti, ta ná-doun anzanuiti, ta ná-pɛlɛ wu nuiti kpein, ta ná-togani ɓulugiti, ta ná-toganii kpein, naavoloi kpein é sɔlɔɔni Kanaan yooi zu, é li, é zei zou ɠili su, é maaɠooza deɠei Zakɔɓe ʋa. 
\v 7 Tɔɔzei naavoloi wola ɠaawɔɔlɔni, ti la ɓena zoo zeizu ʋɔɔma ada ɠila, ta zooi zu, ʋɛ ti seikɔɠɔmai ɠɛni ná, naa la mɔ ɓena kula ɠɛ ti ʋa, tɔɔzei ta-logani ɓulugiti faa ʋa. 
\v 8 Zekana Ezawu zeini la Seyiil ɠize yooi zu. Ezawu ɠa é ga Edɔme.
\p
\v 9 Ezawu mavofodai ná-fai ɠaa: Edɔme nuiti ti-mɛmɛwolai, é ɠɛni Seyiil ɠize yooi zu. 
\v 10 Ezawu ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Elifaze, Ezawu anzai Ada ná-doun zunui, Leyuwɛle, Ezawu anzai Ɓasemate ná-doun zunui. 
\v 11 Elifaze ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Teman, Womaal, Sefo, Gayetame, ta Kenaze. 
\v 12 Ezawu ná-doun zunui Elifaze anza ɠiligi ɠɛni ga Timina, nii é la ɠɛni vuluni ga zɔi ɠɛʋele, naa doun zunui zɔlɔɔni bɛ ga Amalɛke. Ezawu anzai Ada ná-dounlointi kana. 
\v 13 Leyuwɛle ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Naɠate, Zela, Sama, ta Miza. Ezawu anzai Ɓasemate ná-dounlointi kana. 
\v 14 Ezawu anzai Woɠoliɓama, é ga Ana ná-doun anzanui, Siɓeyon ná-dounloin, naa ɠa é Yeyuse zɔlɔɔni bɛ, ta Yalame, ta Kola.
\p
\v 15 Bolodama ɠundiɠiiti kaa, ti ɠulani Ezawu ná-doun zunuiti saama. Ezawu ná-doun mɔungi Elifaze ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: kundiɠii Teman, kundiɠii Womaal, kundiɠii Sefo, kundiɠii Kenaze, 
\v 16 kundiɠii Kola, kundiɠii Gayetame, ta kundiɠii Amalɛke. Elifaze nɔnɔ ma wolodama ɠundiɠiiti kana Edɔme yooi zu. Ada ná-dounlointi kana. 
\v 17 Ezawu ná-doun zunui Leyuwɛle ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: kundiɠii Naɠate, kundiɠii Zela, kundiɠii Sama ta kundiɠii Miza. Leyuwɛle nɔnɔ ma wolodama ɠundiɠiiti kana Edɔme yooi zu. Ezawu anzai Ɓasemate ná-dounlointi kana. 
\v 18 Ezawu anzai Woɠoliɓama ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: kundiɠii Yeyuse, kundiɠii Yalame, ta kundiɠii Kola. Ana ná-doun anzanui Woɠoliɓama, Ezawu anzai nɔnɔ ma wolodama ɠundiɠiiti kana. 
\v 19 Ezawu nii é ga Edɔme ná-doun zunuiti kana, ta ma wolodama ɠundiɠiiti.
\s Woli nui Seyiil mavofodaiti
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 1:38-42)
\p
\v 20 Woli nui Seyiil mavofodaiti kaa, ti ɠɛni ga sei nu mɔungiti zooi zu: Lotan, Sɔɓale, Siɓeyon, Ana, 
\v 21 Dison, Esɛɛl, ta Disan. Naati ka ti ga Woli nuiti ta-wolodama ɠundiɠiiti, Seyiil ná-doun zunuiti, Edɔme yooi zu. 
\v 22 Lotan mavofodaiti ti ɠɛni ga: Woli ta Ɠemame. Lotan baazeelai laaseigi ɠɛni ga: Timina. 
\v 23 Sɔɓale mavofodaiti ti ɠɛni ga: Alavan, Manaɠate, Eɓale, Sefo ta Woname. 
\v 24 Siɓeyon ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Aya ta Ana. Ana tɛi ka é ziɛungi ɠaani teʋebai zu, nii kpadiai, siɛgi zu é ɠɛni daamianigi veezu la kɛɛɠɛ ná-soovalegiti zea, é ɗa ti makɛ. 
\v 25 Ana ná-dointi ti ɠɛni ga: ná-doun zunui Dison ta ná-doun anzanui Woɠoliɓama. 
\v 26 Dison ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Ɠɛmɛdan, Eseɓan, Yitilan ta Kelan. 
\v 27 Esɛɛl ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Ɓiliɠan, Zaavan ta Akan. 
\v 28 Disan ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Use ta Alan. 
\v 29 Woli nuiti ta-wolodama ɠundiɠiiti ti ɠɛni ga: kundiɠii Lotan, kundiɠii Sɔɓale, kundiɠii Siɓeyon, kundiɠii Ana, 
\v 30 kundiɠii Dison, kundiɠii Esɛɛl ta kundiɠii Disan. Tiya ɠa ti ɠɛni ga Woli nuiti ta-wolodama ɠundiɠiiti Seyiil yooi zu.
\s Edɔme masagiti
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 1:43-54)
\p
\v 31 Masagiti daaseigiti kaa, niiti ti masadai ɠɛɛni Edɔme yooi unda, aisa masa ge ʋa zei Izilayɛle unda. 
\v 32 Ɓeyɔɔl ná-doun zunui Ɓela masadai ɠɛɛni Edɔme unda, ná-taai laaseigi ɠɛni ga Dinaɓa. 
\v 33 Ɓela zaai ma, Ɓosela nui Zela ná-doun zunui Yoɓaɓe masadai ɠɛɛni potogi zu. 
\v 34 Yoɓaɓe zaai ma, Teman nuiti ta-you zu nui Ɠusame masadai ɠɛɛni potogi zu. 
\v 35 Ɠusame zaai ma, Ɓedade ná-doun zunui Ɠadade masadai ɠɛɛni potogi zu. Tɔun ka é vɔnini Madiyan nuiti ma Moaɓe yooi zu. Ná-taai laaseigi ɠɛni ga Avite. 
\v 36 Ɠadade zaai ma, Maseleka nui Samala masadai ɠɛɛni potogi zu. 
\v 37 Samala zaai ma, Sayile masadai ɠɛɛni potogi zu. É ɠɛni ga Leɠoɓɔte taa wolai zunu, ziɛ wolai laaʋɛ. 
\v 38 Sayile zaai ma, Akaɓɔɔl ná-doun zunui Ɓaale-Ɠanan masadai ɠɛɛni potogi zu. 
\v 39 Akaɓɔɔl ná-doun zunui Ɓaale-Ɠanan zaai ma, Ɠadaal masadai ɠɛɛni potogi zu. Ná-taai laaseigi ɠɛni ga Pau. Anzai laaseigi ɠɛni ga Meɠetaɓeyɛle, Matelede ná-doun anzanui, é ga Mezaɠaɓe ná-dounloin.
\p
\v 40 Ezawu ná-bolodama ɠundiɠiiti daaseigiti kaa, eɠɛʋelei ti-zeizuʋɛti ti la, ta eɠɛʋelei ti-laaseigiti ti la: Timina, Alava, Yetete, 
\v 41 Woɠoliɓama, Ela, Pinon, 
\v 42 Kenaze, Teman, Miɓisaal, 
\v 43 Magadiyɛle, ta Iilame. Edɔme ɠundiɠiiti kana, eɠɛʋelei ti-zeizuʋɛti ti la, zooi zu nii ti sɔlɔɔni. Ezawu ɠa é ga Edɔme mɛmɛwolai.
\c 37
\ms1 Zozɛfe Ná-Fai
\mr (37:1—50:26)
\s Zozɛfe ná-segiti
\p
\v 1 Zakɔɓe zeini Kanaan yooi zu, ʋɛ kɛɛɠɛ seikɔɠɔmai ɠɛni ná. 
\v 2 Zakɔɓe ná-pɛlɛyeɠei ná-fai ʋɛtɛ. Zozɛfe kona puugɔ maazu lɔfela (17) ɠulaai ma, ti ɠɛni togani ɓulugi makɛsu ta diɛni kɛɛɠɛ anzai Ɓiliɠa ná-doun zunuiti ta Zilepa ná-doun zunuiti. Zozɛfe ɠɛni ti maalɔɔzu, é ɗa ti-ziɛ ʋele ɲɔiti bo ti-ɠɛɛ ma. 
\v 3 Zozɛfe nɛɛni Izilayɛle ʋɛ, é leʋe zɔɔma lointi ba, mazɔlɔɔ é naa zɔlɔɔni pɔlɔzaɠa siɛgi zu. É seɠe ʋɔnɛ papa feeni bɛ. 
\v 4 Diɛni ti kaani ga nɛɛʋɛ ti-ɠɛɛ ʋɛ, é leʋe ti kpein ba. Ti wɔinzeɠeni, ti la ɠɛni zoosu ti ʋa ɓɔɛ pɔ ga nɛɛnɛgi.
\p
\v 5 Zozɛfe segi ta woni, é ɗa li, é suɠula diɛni ma, naati ti wɔinzeɠeni mɔnɔ ʋolu. 
\v 6 É ɠɛni ti ma: «À woilo segi naa ma, nii gè bogai! 
\v 7 Gè ade ɠaani, de ɗa moloi ɠili ba kpalagaʋɛ. Nà-molo ɠilii wuzeɠeni, é lo, wɔnɔ ma molo ɠiliiti ti ɠoolini ma, ti ɗa nɔkɔ bu.» 
\v 8 Diɛni ti ɠɛni ma: «Ɗa kaazu ga ɗa ɠɛɛzu ga masagi, è zei gi unda, è ɗa gi leve?» Ti wɔinzeɠeni mɔnɔ sɛsɛ, ná-segiti ta daawooiti maaʋele ma.
\p
\v 9 É segi taɠili boni mɔnɔ, nii é suɠulani diɛni ma. É ɠɛni ti ma: «Gè segi ta wogɛ mɔnɔ. Gè foloi ɠaani, ta alugi, ta somideɠa puugɔ maazu ɠilagiti (11), ti ʋaani, ti nɔkɔ bù kàkalaʋɛ.» 
\v 10 É suɠulani kɛɛɠɛ ta diɛni ma, naa zelii lo ma, é ɠɛ ma: «Segi naa ʋoluʋɛ ɠa ga lee, nii è bogai? Ɗa kaazu ga nà-o, è-lee-o, gá è-liɛni, gi kpein gá ʋaazu, gi nɔkɔ è wu?» 
\v 11 Diɛni ti ɠɛni toloi ɠulazu la, kɛlɛ kɛɛɠɛ naama vaiti makɛni ɠigi zu.
\s Zozɛfe ʋɔdi vai
\p
\v 12 Zozɛfe diɛni ti liini Sikɛme lugiti su ʋele, ga ti ti-ɠɛɛ ná-togani ɓulugi makɛ. 
\v 13 Izilayɛle ɠɛni Zozɛfe ma: «Nà pɔ gè è leʋe è-liɛni pɔ bɛ, ti togani ɓulugi makɛsuʋɛ Sikɛme.» É gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Kɛ̀ɛ, nà ɠaa.» 
\v 14 Izilayɛle ɠɛni ma: «Li, è è-liɛni pɛtɛ, ni ti ɠɛdɛgɛ, ta ni faa nɔpɛ ge la toganiiti ba, è ɠale ma, è ʋa ga ti-maawoo ʋagɔi pɔ̀.» É Zozɛfe leʋeni ɠana, é zeɠe Eɓelɔn nɛmɛi zu, é li Sikɛme ʋele zɔli.
\p
\v 15 Ti ɠomini ta zunui ta, é ɗa diɛni ɠaiziɛ dɔɓɔi zu. É gaazaɠani, é ɠɛ ma: «Leeni ɠa è gaiziɛzu?» 
\v 16 Zozɛfe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nà dìɛni gaiziɛzu. Nà è maanɛɛnɛzu, ná lɛ ga ze, ʋɛ dìɛni ti togani ɓulugi makɛsu ná.» 
\v 17 Zunui ɠɛni ma: «Ti zeɠea ʋɛ, ti li, tɔɔzei gè mɛnini, ti ɗa ɠɛ ma: ‹Ade li Dotan.› » Zozɛfe ʋilɛni diɛni kɔɠɔ ʋogi ʋa, é ɗa li, é ti ɠa Dotan.
\p
\v 18 Ti kaai ma ɠoozama, kɛɛzu é maaɓuɠa ti ʋa, ti yaavai ɠilini ma ga ti paa. 
\v 19 Ti ɠɛni ɓɔɠɔ ma: «Se bo nui ʋɛtɛ, é ʋaazu. 
\v 20 À ʋa, ade paa, de pili zeɠezaɠai taɠila su. Ada ɠɛ ma nɔ sua vilɛi ta ɠa é sogai, da pɛtɛ naazu ʋelegi ná-segiti ti ʋaazu ɠɛɛzu la.»
\p
\v 21 Siɛgi zu Luɓɛn naa mɛnini la, é Zozɛfe maaloboni, é ɠɛni pɔ, é kula ti ya. É ɠɛni ti ma: «Ade mina zɛnvui ɠula zea.» 
\v 22 Luɓɛn ɠɛni ti ma mɔnɔ: «À mina ɲamai ʋu! À seɠe, wo pili zeɠezaɠai nii zu, é teʋebai zu, kɛlɛ à mina yeeloo ma.» É ɠɛni ɠisiɛzu ga é kizo, nii a kɛ é gaaɠale ma, é li kɛɛɠɛ ʋɔ bɛ.
\p
\v 23 Siɛgi zu Zozɛfe zeelini la diɛni pɔ bɛ, ti ná-seɠe ʋɔnɛgi ɠulani ma. 
\v 24 Ti soni, ti seɠe, ti pili zeɠezaɠai ɓogi zu, nii suɲakai ɠɛni de, ziɛ nɔpɛ ge la ɠɛni su.
\p
\v 25 Ti zeini naa ʋoluma, ti ɗa daamii wo. Ti ɠaazuwuzeɠeni, ti wɛlɛ, ti Isemayɛle nuiti ma ʋɛbɛi ɠa, ti ɗa ʋa, ti ɗa zeɠe Galaade, ta-ɲɔmɛiti kasɔɠiliai ga gulu mana maku nɛɛnɛgi ma aniiti, ti ɠɛni liizu ga tiye Ezipete yooi zu. 
\v 26 Ná nɔ, Zuda ɠɛ kɛɛɠɛleaiti ma: «Lee ɠulanuma ɠa da sɔlɔɔ, da de-leɠei ʋaana, de ma ɲamai lɔɔɠu? 
\v 27 Ade li, de pɔdi Isemayɛle nuiti ma, de mina yeevɔɔɠu ba, mazɔlɔɔ de-leɠei ɠa ga de-ma ɲamai ta!» Kɛɛɠɛleaiti ti woiloni goo ma. 
\v 28 Yaaɠoiti ti ɠɛni zeɠezu Madiyan, naati teʋesuʋɛ, ti Zozɛfe mɛɛnni, ti tɛ, ti kula zeɠezaɠai zu, ti pɔdini Isemayɛle nuiti ma ga wali ɠae ʋuufelegɔ (20), naati ti lii la Ezipete yooi zu.
\p
\v 29 Siɛgi zu Luɓɛn ʋaani la ʋolu zeɠezaɠai laaʋɛ, Zozɛfe la mɔ ɠɛni su. É ɠɔba zeɠeiti balini ga kidaaʋiligi maaʋele ma. 
\v 30 É ɠaleni ma kɛɛɠɛleaiti pɔ bɛ, é ɠɛ ti ma: «Doungoi la mɔ ná! Leeni ɠa nà kɛ?» 
\v 31 Ti Zozɛfe ná-seɠei zeɠeni, ti boli zinɛi ɠɔdaaleʋe, ti dɔ ma ɲamai wu. 
\v 32 Ti ná-seɠe ʋɔnɛgi leʋeni ti-ɠɛɛ ma, ti ɠɛ ma: «Wɛlɛ nii ɠa gi kaai! Pɛtɛ, ni è-loun zunui ná-seɠei laade.» 
\v 33 Zakɔɓe kwɛɛni, é ɠɛ ma: «Dòun zunui ná-seɠei ʋe! Sua vilɛi ta soga! Zozɛfe ʋaliʋalia ga!» 
\v 34 Zakɔɓe ná-seɠeiti balini ga ga kidaaʋiligi maaʋele, é zaamaɠili ga saa wɔlɔ wo seɠei, é folo mɔinmɔin kɛɛni ná-doun zunui ná-saa wɔlɔi ɠa. 
\v 35 Ná-doun zunuiti ta ná-doun anzanuiti kpein ti ʋaani gaanɛɛnɛzu, kɛlɛ é la ɠɛni yeezeini gaanɛɛnɛ nɔpɛ bu. É ɠɛni ɠɛɛzu ti ma: «Nà yɛsu wɔlɔzu, eyɛsu gè yei dòun zunui ʋɔ bɛ gɔvɛalaazu!» É ɠɛni ba nɔ, é ɗa wɔlɔ ná-doun zunui zaa vai zu.
\p
\v 36 Madiyan nuiti ti Zozɛfe ʋɔdini Ezipete yooi zu Potifaal ma, nii é ɠɛni ga Falaɠɔn ná-botiɠɛ nu wolai ta, masagi makɛ nuiti ta-ɠundiɠii.
\c 38
\s Zuda ta Tamaal ta-vai
\p
\v 1 Naama ziɛgi zu, Zuda zeɠeni kɛɛɠɛleaiti ba, é li, é zei Adulame zunui ta ʋɔ bɛ, nii daaseigi ɠɛni ga Yiila. 
\v 2 Náʋɛ Zuda Kanaan anzalopoi ta ɠaani, nii kɛɛɠɛ laaseigi ɠɛni ga Suwa. É seɠeni ga anza, é ʋilɛ polu. 
\v 3 É kogi zeɠeni, é doun zunu zɔlɔɔ bɛ. É daasei pɛɛni ga Ɛɛl. 
\v 4 É kogi zeɠeni mɔnɔ, é doun zunu zɔlɔɔ, é daasei pɛɛ ga Wonan. 
\v 5 É doun zunui zaʋasiɛi zɔlɔɔni ʋolu, é daasei pɛɛ ga Sela. Zuda ɠɛni Keziɓe siɛgi zu anzai sɔlɔɔni da.
\p
\v 6 Zuda anzanui ta zeɠeni ná-doun zunu mɔungi Ɛɛl ʋɛ, daaseigi ɠɛni ga Tamaal. 
\v 7 Ɛɛl ɠɛni ga nu ɲɔu Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. Ɠɔoɠɔ GALAGI paani. 
\v 8 Zuda ɠɛni naazu Wonan ma: «Li, è ʋilɛ è-liɛ anzai ʋolu, è-nimɔɠɔi ʋe, sei, è pɔnɔ to è-liɛ ʋa.» 
\v 9 Kɛlɛ Wonan kwɛɛni ga naama lointi ti la ɠɛɛzu ga tɔun nɔnɔ. Naa ɠa é ba, a la ɠɛna ɓɛdɛa diɛ anzai ma, é ɠɛni gaaɓelazu ga é ma ɗɛi ʋu zooi ma, nii a kɛ é mina mavofoda zɔlɔɔ diɛ ʋɛ. 
\v 10 Nii é ɠɛni kɛɛzu, naa wola ɲɔuni Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, naa tɔ ɓalaa paani. 
\v 11 Zuda ɠɛni naazu ná-doun anzai Tamaal ma: «Yɛna ga poanzai è-ɠɛɛ ʋɛlɛi wu, eyɛsu dòun zunui Sela wɔɔlɔ.» É ɠɛni ɓɔɛzu ɠana ga Sela mina za ga diɛni kɛʋele. Tamaal liini, é zei kɛɛɠɛ ʋɛlɛi wu.
\p
\v 12 Suɠoozani folo mɔinmɔingaa ti leʋe naa ma, Suwa ná-doun anzanui, é ga Zuda anzai, naa zaani. Siɛgi zu Zuda ná-gɔlɔ wo foloiti ti leʋeni da, é lɛɛni ga Timina ʋele ta bɔɔlai Yiila, Adulame nui, ná-baalagiti maaleɠa leʋezuʋɛ. 
\v 13 Ti ɠɛni Tamaal ma: «Wɛlɛ, è-ɠɛɛmɔɔin ɠa lɛɛzu Timina, ná-baalagiti maaleɠa leʋezuʋɛ.» 
\v 14 É ná-poanza zeɠeiti puuni, é seɠei veleveleni ɓɔɠɔ ma, é ɓɔɠɔ ɠaazumaalɔɔɠu, é lɛ, é zei Enayime nu lɛɛzuʋɛ Timina ʋelei zu. Mazɔlɔɔ é pɛtɛni ga Sela wɔɔlɔni niina, kɛlɛ ti la ɠɛni feeni naa ya ga anzai.
\p
\v 15 Zuda Tamaal ɠaani ga koloɠolo anzanui ta ʋe, mazɔlɔɔ é ɠaazuʋɛ maalɔɔɠuni. 
\v 16 É maaɓuɠani ba pele ɠobaʋɛ, é ɠɛ ma: «Va bu, gè la ga ɗe.» Mazɔlɔɔ é la ɠɛni kwɛɛni ga ná-doun anzai ʋe. Naa ɠɛni ma: «Leeni ɠa ɗa fe zèa, ɗa ʋilɛna pòlu?» 
\v 17 É gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nà boli yiʋo ɠila teʋe è ma, é ɠula nà-togani ɓulugi zu.» Naa ɠɛni ma: «Zèe ɠa bu, kɛlɛ ɗa kpɔunma ve zèa, eyɛsu è teʋe.» 
\v 18 É gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Leeni ɠa nà fe è ya ga kpɔunmai?» É ɠɛni ma: «Nii ɗa ɗa yeeʋozɛ da aniiti ba, naa ve zèa, ta ɗa-ɠalui, é ʋɛɛ ɗa-lukpɔi ʋa.» Naa ʋolu é ʋilɛni polu, naa kogi zeɠeni. 
\v 19 É wuzeɠeni, é li, é ná-seɠei ʋu, nii é ɠaazumaalɔɔɠuni la, é ná-poanza zeɠeiti seɠeni.
\p
\v 20 Zuda boli yiʋoi leʋeni bɔɔlai Adulame nui ʋɔ ga é lii la, é kpɔunma aniiti kula anzanui ya. Kɛlɛ é la ɠɛni anzanui ɠaani mɔnɔ. 
\v 21 É náʋɛ nuiti gaazaɠani, é ɠɛ ti ma: «Mini ɠa koloɠolo anzanui ná, nii é ɠɛni losu pele ɠobaʋɛ Enayime?» Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Koloɠolo anzanu la dɛ niima ada yɔɠɔzuʋɛ.» 
\v 22 É ɠaleni ma, é li, é ɠɛ Zuda ma: «Gè la kaani, náʋɛ nuiti ti ɠɛɛʋɛ mà: ‹Koloɠolo anzanu la dɛ ná yɔɠɔzuʋɛ ɲɛgɛlɛin.› » 
\v 23 Zuda ɠɛni ma naazu: «É makɛ naa ʋa, nii é zea, de mina ɓɔɠɔ lɔ ɲɛɛɠulasu zu. Wɛlɛ, nɔ̀un gè boli yiʋoi nii leʋega pɔ, kɛlɛ è la kaani.»
\p
\v 24 Alu saʋagɔ ɠɛɠala leʋegai ma, ti ʋaani, ti ɠɛ Zuda ma: «È-loun anzai Tamaal koloɠologi ɠɛa, tɔ vɔlɔ kogi ɠa ma, koloɠologi maaʋele ma.» Zuda ɠɛ ma: «À ɠula la, é ɠala.» 
\v 25 Ti ɠɛai ma ɠulazu la eteaʋɛ, é nu leʋeni kɛɛmɔɔin ma, é bo ma ga: «Zunui nii po ge ga niima ɠɔligiti, naa ɠa ná-kogi mà. Nà è maanɛɛnɛzu, ti ʋɛtɛ dɛɛ, ɓɛ ɠa nɔnɔ ga anii, nii nu a ɗa yeeʋozɛ da aniiti ba, ta galui, ta tukpɔi niiti?» 
\v 26 Zuda ti ɠaai ma, é ti ɠwɛɛni, é ɠɛ ma: «Tɔun sɔlegɛ, é leʋe nɔ̀un ba, é naa ɠɛɛʋɛ, tɔɔzei ba ga, gè la vaani bu, é ʋa zei dòun zunui Sela ʋɛ.» É la mɔ ɠɛni kɛɛni, é ʋa laa la.
\p
\v 27 Ná-doun zɔlɔɔ siɛgi zeeliai ma, ti kaani ga yoogiti ka ti ɠɛni koozu. 
\v 28 Doun zɔlɔɔ yeeɠɛɠalai zeeliai ma bɛ, gilagi yeei ɠulani kɛlɛma. Maavie bo anzanui soni, é geze ɓɔigi ɠili zeei ʋa, é ɠɛ ma: «Niima gelei ɠa é ɠulazu mɔunpa.» 
\v 29 Kɛlɛ é yeei lɔɔɠuni mɔnɔ, bɔɔlai ɠula etea mɔunpa. Maavie bo anzanui ɠɛni ma: «È ɠulaʋɛ ga zeeɠaaɓaai!» Ti daasei pɛɛni ga Pelɛze (nii poluʋɛ ga «kulazuʋɛ»). 
\v 30 Naa ʋoluma bɔɔlai zɔlɔɔni, nii geze ɓɔigi ɠilini zeei ʋa. Ti naa laasei pɛɛni ga Zela.\f + \fr 38:30 \fr*\fk Zela\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «ma ɓɔi sɔsɔgi é volozu».\ft*\f*
\c 39
\s Zozɛfe ɠɛɛ vai Potifaal ʋɔ bɛ
\p
\v 1 Ti yeini ga Zozɛfe Ezipete yooi zu. Ezipete nui Potifaal, nii é ɠɛni ga Falaɠɔn ná-botiɠɛ nu wolai ta, ta é ga masagi makɛ nuiti ta-ɠundiɠii, naa ɠa é Zozɛfe ɠeyani Isemayɛle nuiti ma. 
\v 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Zozɛfe ʋa, naa maaʋele ma, é ɠɛni undaanɛɛi zɔlɔɔsu naa kpein su, nii é ɓena kɛ. É ɠɛni maliɠii Ezipete nui ná-pɛlɛi wu. 
\v 3 Naa pɛtɛni ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa tɔun ba, nii nɔpɛgi é ɠɛni kɛɛzu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni naa ɓɛtɛzu zeema. 
\v 4 Zozɛfe zaalai zɔlɔɔni maliɠii ɠaazu, é dɔɔni ná-botii zu, é sei ná-pɛlɛi unda. Nii kpein é ɠɛni zea, é naati kalivaani ma. 
\v 5 É zo naama voloi ma, Potifaal seiɗai ma ná-pɛlɛi unda, ta nii kpein é ɠɛni zea, Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya looni Ezipete nui Potifaal ná-pɛlɛi ʋɛ, Zozɛfe maaʋele ma. Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tuyai ɠɛni zeaɠɔligiti kpein ba, é ɠɛni ga pɛlɛi wu, ɓaa kpalagaʋɛti. 
\v 6 Niiti kpein ti ɠɛni ga zeaɠɔli, é ti yɛni Zozɛfe yeezu, é la mɔ ɠɛni faa ɠili kɛɛzu, kɛni é ná-daamianigi zeɠe nɔ.
\p Zozɛfe ɠɛni ga zaalamai gola ʋagai. 
\v 7 Naama vaiti pɛ poluma, Zozɛfe maliɠii anzai ɠaazuɠulani ba, é ɠɛ ma: «Laa ga ze.» 
\v 8 É ɠɛlɛni, é ɠɛ maliɠii anzai ma: «Pɛlɛi wu vai leʋe ga kɔɠɔ felegɔ, màliɠii la faa nɔpɛ kwɛɛ ta zu, é ti pɛ zɛgɛ zèezu. 
\v 9 É la wɔɔlɔni nɔ̀un ba niima ʋɛlɛi wu, é la tɔ seini faa nɔpɛ ma, kɛni ɗa nɔ, tɔɔzei ɗa ga anzai. Nà naama vaa ɲɔu wolai ɠɛɛzu ɠale, gè koto zeɠe GALA daalɔɠɔma?» 
\v 10 Folo-o-folo é ɠɛni ɓɔizu Zozɛfe la, é ɗa faa ɠilagi nɔ wo ma, kɛlɛ naa la ɠɛni woilosu ta ma, é ɠɛlɛni ná-dakoba vai ʋa, ga a ʋa ʋilɛ polu.
\p
\v 11 Foloi ta, Zozɛfe ʋaani, é lɛ pɛlɛi wu, ga é ná-botii ɠɛ. Nu nɔpɛ ge la ɠɛni ná, pɛlɛi wu nuiti su. 
\v 12 É soni ná-seɠei ʋa, é ɠɛ ma: «Laa ga ze!» Zozɛfe ná-seɠei yɛni zea, é ʋela, é ɠula etea ʋelei. 
\v 13 Siɛgi zu é kaani la ga naa ná-seɠei yɛga zea, é ʋela, é li ga etea ʋelei, 
\v 14 é ná-pɛlɛ wu nuiti tolini, é ɠɛ ti ma: «Sìnigi ʋaa ga Eɓulu nui ade ʋɔ, é ɗa ɓaaɠula ade ma. Paaʋɛ pɔ̀, é ɠɛ é la ga ze, kɛni kpàingai. 
\v 15 Siɛgi zu é kaai la ga gè wooɠula ga kpeei, é ná-seɠei yɛgɛ ʋuuni kòbaʋɛ, é ʋela, é li ga etea ʋelei.»
\p
\v 16 É Zozɛfe ná-seɠei yɛni ɠobaʋɛ, eyɛsu sinigi ʋaa pɛlɛi wu. 
\v 17 É faa ɠilagi nɔ woni ma, é ɠɛ ma: «Eɓulu nui é ga duɔi, nii è ʋaai la ade ʋɔ, paaʋɛ pɔ̀ ga é ɓaaɠula mà. 
\v 18 Kɛlɛ tɛi gè wooɠulaai ga kpeei, é ná-seɠei yɛgɛ kòbaʋɛ, é ʋela, é li ga etea ʋelei.» 
\v 19 Kpegai ma ga anzai ɓɔɛ wooiti mɛni, é ɗa ɠɛ ma: «Wɛlɛna, naa ɠa ɗa-luɔi kɛa,» Zozɛfe maliɠii wola yiiɠaawanani. 
\v 20 É Zozɛfe zoni, é pili kasoi ɠa, ʋɛ masagi ná-kasoɠa nuiti ti makɛni ná. Miná ɠa Zozɛfe ɠɛni ná kasoi ɠa.
\s Zozɛfe ɠɛɛ vai kasoi ɠa
\p
\v 21 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni Zozɛfe ʋa, é wooɠɛɠiladai ɠɛ bɛ, nii a kɛ naa zaalai zɔlɔɔ kaso ɠundiɠii ya. 
\v 22 Kaso ɠundiɠii kasoɠa nui zɔiti kpein kalivaani Zozɛfe ma. Faa nɔpɛ ge la ɠɛni ɠɛɛzu tɔun polu. 
\v 23 Kaso ɠundiɠii la mɔ ɠɛni wɛlɛzu naama vai tanɔpɛ ma, nii é ɠɛni ɠɛɛzu Zozɛfe yeezu, mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ba. É vaani bu, naa pɛ suɓɛtɛ, nii é ɠɛni kɛɛzu.
\c 40
\s Falaɠɔn ná-botiɠɛ ɠundiɠi felegɔiti  //  ta-zegiti
\p
\v 1 Naama vaiti poluma, Ezipete masagi Falaɠɔn ná-kpɔleɓɔle gani wotiɠɛ nuiti ta-ɠundiɠii ta ná-daaɠoli wotiɠɛ nuiti ta-ɠundiɠii ti ɓaaɠoni ti-maliɠii, Ezipete masagi ma. 
\v 2 Falaɠɔn yiiɠulani niima ɠundiɠi felegɔiti daalɔɠɔma, kpɔleɓɔle gani wotiɠɛ nuiti ta-ɠundiɠii ta daaɠoli wotiɠɛ nuiti ta-ɠundiɠii. 
\v 3 É ti ʋilini kasoi ɠa, masagi makɛ nuiti ta-ɠundiɠii ná-pɛlɛi wu, ʋɛ Zozɛfe makɛga ɠɛni de ná. 
\v 4 Naa ti ɠalivaani Zozɛfe ma, ga é ɗa wɛlɛ ti ma. Ti yeeɠɛɠalai ta ɠɛɛni kasoi ɠa sɛ.
\p
\v 5 Kpidii ta, Ezipete masagi ná-kpɔleɓɔle gani ɠundiɠii ta ná-daaɠoli ɠundiɠii, ti ɠɛni kasoi ɠa, ti felegɔ pɛ ti segi woni, ɛsɛni ta nɔnɔ ma zegi, poluʋɛ ɠɛni ti ɠilagilagi ʋa. 
\v 6 Naa ʋoluma zobui, Zozɛfe ʋaai ma ti ʋɔ bɛ, é wɛlɛni ti ʋa, ti pɛ ti ɠaazuɠiliai. 
\v 7 É Falaɠɔn ná-botiɠɛ ɠundiɠiiti gaazaɠani, ti ɠɛni tɔun ba maliɠii ná-pɛlɛi wu kasoi ɠa, é ɠɛ ti ma: «Lee vaa zu za wo-ɠaazuʋɛti ɲɔuɗai?» 
\v 8 Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Gi segi wogɛ, kɛlɛ nu nɔpɛ ge la ná, nii a poluʋɛ wo gi ma.» Zozɛfe ɠɛni ti ma: «GALA tɛi a zoo é segiti poluʋɛti bo ɓaa? À wa-zegiti suɠula lɛɛ mà.»
\p
\v 9 Kpɔleɓɔle gani ɠundiɠii laalɔɔni ná-segi zu, é suɠula Zozɛfe ma, é ɠɛ ma: «Nà-segi zu, wɛlɛ, ansaɠɔ tɔkulugi ɠɛni kàkalaʋɛ. 
\v 10 Ansaɠɔ tɔkulugi naama ɓeke saʋagɔ ɠɛni ba. Siɛgi zu é lɛnuni la, ma ʋuai ɠulani, ta ma ɠɔpɔgiti ti leezɛn ɓɔigi ve. 
\v 11 Falaɠɔn ná-kpɔɔle wɔwɔi ɠɛni zèa zoni, gè leezɛinti seɠeni, gè ti luɓa Falaɠɔn ná-kpɔɔle wɔwɔi zu, gè kpɔɔle wɔwɔi ve Falaɠɔn ya.»
\p
\v 12 Zozɛfe ɠɛni tɔun ma: «Poluʋɛ ɠaa: ma ɓeke saʋagɔiti ta ga folo saʋagɔiti. 
\v 13 Folo saʋagɔ a leʋena, Falaɠɔn ɠa ɗɔungi wuzeɠe, é è ɠaaɠale ma ɗa-wotii zu. Ɗa ná-kpɔɔle wɔwɔi zeizu zeezaamaʋɛ, eɠɛʋelei è ɠɛni kɛɛzu la, siɛgi zu è ɠɛni la ga ná-kpɔleɓɔle ganiiti ma ɠundiɠii. 
\v 14 Kɛlɛ nà è maanɛɛnɛzu, ɠizɛ sù, siɛgi zu è undaanɛɛzu la, nuɓɔɠɔla ɠɛ bɛ̀, è nà-faa ʋagɔ wo Falaɠɔn ma, nii a kɛ é kùla niima ɠasoi ɠa. 
\v 15 Mazɔlɔɔ ti kùlaʋɛ Eɓulu nuiti ta-yooi zu ga zeeɠaaɓaai, ʋɛ ɓalaagi gè la faa ɲɔu nɔpɛ kɛɛni, nii nà ʋili kasoɠa ma vaa zu.»
\p
\v 16 Siɛgi zu daaɠoli wotiɠɛ nuiti ta-ɠundiɠii kaani la ga Zozɛfe segi ʋolu ʋagɔ wogɛ, é ɠɛni ma: «Nà ɓalaa gè segi ta wogɛ, ɓulu ɓɔlɔ saʋagɔ ɠɛni zeini ùnma. 
\v 17 Kpɔlɔgi nii gaaɠoozaa ɠɛni de, daamianigi ma zii kpein ge ɠɛni su Falaɠɔn ʋɛ, kɛlɛ wɔniiti ti ɠɛni miizu kpɔlɔgi zu, é zeini ùnma.»
\p
\v 18 Zozɛfe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Poluʋɛ ɠaa: kpɔlɔ saʋagɔiti ta ga folo saʋagɔiti. 
\v 19 Folo saʋagɔ a leʋena, Falaɠɔn ɠa ɗɔungi leʋe è ʋa, é è zɛlɛ gului ʋa, wɔniiti ta è-ma zuai mi.»
\p
\v 20 Foloi zaʋasiɛi ma, Falaɠɔn zɔlɔɔ fai ma ɠoozunɛ yeei, é daamiani nɛɛnɛ golai ɓɛtɛni, é fe ná-botiɠɛ nuiti kpein bɛ. Ná-botiɠɛ nuiti gaazu, é kpɔleɓɔle gani wotiɠɛ nuiti ta-ɠundiɠii ɠulani, ta daaɠoli wotiɠɛ nuiti ta-ɠundiɠii. 
\v 21 É kpɔleɓɔle gani ɠundiɠii ʋilɛni mɔnɔ ná-botii ma, é ɗa kpɔɔle wɔwɔi zei Falaɠɔn yeezaama. 
\v 22 Kɛlɛ é daaɠoli wotiɠɛ nuiti ta-ɠundiɠii zɛlɛni gului ʋa. Faiti pɛ ti ʋilɛni su, eɠɛʋelei nɔ Zozɛfe ta-zegiti poluʋɛti boni la. 
\v 23 Kɛlɛ kpɔleɓɔle gani wotiɠɛ nuiti ta-ɠundiɠii la ɠɛni ɠizɛni Zozɛfe zu, é yeemani ma.
\c 41
\s Masagi Falaɠɔn ná-segiti
\p
\v 1 Kona felegɔ leʋegai ma, Falaɠɔn segi ta woni. Pɛtɛ: é ɠɛni ziɛ wolai Nile ɠobaʋɛ. 
\v 2 É nikɛ zaa lɔfela ɠaani, ti wola ʋagai, ti lɔtɔai. Ti lɛɛni, ti ɠula ziɛ wolai wu, ti ɗa daamii wo tufa lɛnugi zu, ziɛ ɠobaʋɛ. 
\v 3 Nikɛ zaa lɔfela ɠiligaa ti ɠulani ziɛ wolai wu zɔiti poluma, ti ɲɔuɗai, ti ɠaɲa, ti lo ti ɠobaʋɛ, ziɛ wolai laaʋɛ. 
\v 4 Nikɛ zaaiti ti ɲɔuɗai ta ti ɠaɲaai, naati ti nikɛ zaa lɔfelaiti miini, niiti ti ʋagai, ti lɔtɔai. Falaɠɔn wuunni.
\p
\v 5 É ɲiini ʋolu, é segi velesiɛi wo. É wɛlɛni, é anii ɠɔpɔ dɔfela ɠa, ti ɠɛzɛai, ti ʋagai, ti ʋɔnɔgai ma lɔkulu gilagi ʋa. 
\v 6 Naa ʋoluma, ani ɠɔpɔ dɔfela ɠiligaa ti ʋɔnɔni zɔiti poluma, ti ɓooveai, ti ʋooloai ga folo ɠulazu ʋele viilɛi. 
\v 7 Ani ɠɔpɔgiti ti ɓooveai, naati ti ani ɠɔpɔ dɔfela ʋagɔiti kpɔleni, niiti ti ɠɛzɛai, ti laavegai. Falaɠɔn wuunni, é gaaɠa ga é ɠɛa segi zu.
\p
\v 8 Sobui, Falaɠɔn ɠɛni unga wuulee, é Ezipete molikulagiti ta ma ɠima nuiti kpein tolini, é segiti suɠula ti ma. Kɛlɛ nu nɔpɛ ge la ɠɛni zooni, é ʋa ti ʋoluwo Falaɠɔn ma. 
\v 9 Kpɔleɓɔle gani wotiɠɛ ɠundiɠii kpɔɛi zeɠeni, é ɠɛ Falaɠɔn ma: «Kìgi loa nà-faaɠaazagi zu za. 
\v 10 Yeeta ɠɛni de, Falaɠɔn yiiɠaawanani ná-botiɠɛ nuiti ma, é nɔ̀un pilini kasoi ɠa masagi makɛ nuiti ta-ɠundiɠii ná-pɛlɛi wu, nà-o, daaɠoli wotiɠɛ nuiti ta-ɠundiɠii-yo. 
\v 11 Kpidi ɠilagi zu, gi felegɔ pɛ gi segiti boni, poluʋɛ ɠɛni ti ʋa. 
\v 12 Eɓulu zunu loungoi ta ɠɛni gi ʋa náʋɛ, masagi makɛ nuiti ta-ɠundiɠii ná-duɔi, gi gá-zegiti suɠulani ma, é ɛsɛ nɔnɔ ʋoluwoni ma. 
\v 13 Ti pɛ ti ʋilɛni su nɔ, eɠɛʋelei é poluwoni gi ma la. Falaɠɔn pìlɛni ʋolu nà-botii ma, é daaɠoli wotiɠɛ nuiti ta-ɠundiɠii zɛlɛ gului ʋa.»
\s Zozɛfe Falaɠɔn ná-segiti  //  poluʋɛ wo fai
\p
\v 14 Falaɠɔn Zozɛfe lolini, ti kulani kasoi ɠa ga gaazuvilɛi. É nɔungi woni, é ná-seɠeiti maavalibo, é li Falaɠɔn ʋɔ bɛ. 
\v 15 Falaɠɔn ɠɛni Zozɛfe ma: «Gè se bogɛ, nu nɔpɛ ge la zooni poluʋɛ wosu, kɛlɛ gè mɛnigɛ ga ɗa ɗa segi ʋoluʋɛ wo, ni nu a suɠulana è ma.» 
\v 16 Zozɛfe Falaɠɔn wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nà laade, kɛlɛ GALA ka a gooɠaaʋote pagɔi ve Falaɠɔn ya.»
\p
\v 17 Falaɠɔn ɠɛni Zozɛfe ma: «Nà-segi zu, gè ɠɛni loni ziɛ wolai Nile laaʋɛ. 
\v 18 Gè nikɛ zaa lɔfela ɠaani, ti lɔtɔai, ti wola ʋagai. Ti lɛɛni, ti ɠula ziɛ wolai wu, ti ɗa daamii wo tufa lɛnugi zu ziɛ ɠobaʋɛ. 
\v 19 Naa ʋolu, nikɛ zaa lɔfela ɠiligaa ti ɠulani, ti lɛ zɔiti poluʋelei, ti ɠaɲaai, ti wola ɲɔuɗai, ti-ɠɔlɔgi ɠulaai ti ma, gè la dɛ ti ɠɛɠala ɠaani ɲɔi zu Ezipete yooi kpein su. 
\v 20 Nikɛ zaaiti ti ɠɔlɔgi ɠulaai ti ma, ti wola ɲɔuɗai, naati ti nikɛ zaa lɔfela mɔungiti miini, niiti ti lɔtɔa ɠɛni de. 
\v 21 Ti ti ɓɔleni, ti yei ti ɠoozu, nu la vɔlɔ kwɛɛga ga ti lɔɔʋɛ ti ɠoozu. Nikɛ zaa ɠaɲaiti ti ɲɔuni nɔ, eɠɛʋelei ti ɠɛni la mɔunpa. Eyɛsu gè wuun. 
\v 22 Naa ʋolu zegi mɔnɔ, ani ɠɔpɔ dɔfela ti laavegai, ti ʋagai, naati ti ʋɔnɔni ma lɔkulu gilagi ʋa. 
\v 23 Naa ʋoluma, ani ɠɔpɔ dɔfela ɠiligaa ti ʋɔnɔni zɔiti poluma, ti ɓooveai, ti zuɲakai, ti ʋooloai ga folo ɠulazu ʋele viilɛi. 
\v 24 Ani ɠɔpɔgiti ti ɓooveai, naati ti ani ɠɔpɔ dɔfela ʋagɔiti kpɔleni. Gè suɠulaa molikulagiti ma, kɛlɛ nu nɔpɛ ge la poluʋɛ woni mà.»
\p
\v 25 Zozɛfe ɠɛni Falaɠɔn ma: «Segi bogai è ʋɛ, toɠa ga faa ɠila nɔ. Nii GALA ge ʋaazu kɛɛzu, naa ɠana é kula kɛlɛma Falaɠɔn ʋɛ. 
\v 26 Nikɛ zaa lɔfela ʋagɔiti ta ga kona dɔfelaiti, ani ɠɔpɔ dɔfela ʋagɔiti ta ga kona dɔfelaiti. Se gila kpegi nɔ ʋe. 
\v 27 Nikɛ zaa lɔfelaiti ti ɠaɲaai, ti ɲɔuɗai, ti ma mɔungiti poluma, naati ta ga kona dɔfela ɓalaa, ta ani ɠɔpɔ dɔfelaiti ti zuɲakaiti, ti ʋooloai ga folo ɠulazu ʋele viilɛi, ta ɠɛɛzu ga kona dɔfela ʋului. 
\v 28 Eɠɛʋelei nɔ gè boga da Falaɠɔn ma, nii GALA ge ʋaazu kɛɛzu, naa ɠa é kulaa kɛlɛma Falaɠɔn ʋɛ. 
\v 29 Pɛtɛ, kona dɔfela laawu, daamianigi wola ɠa mɔin Ezipete yooi kpein su. 
\v 30 Pului ma ɠona dɔfelai ɠa ʋa naati poluma, nu ɠa yeema anii mɔin ziɛgi naa ma Ezipete yooi zu. Pului ɠa zooi ɠoloɠolo. 
\v 31 Pului naa é ʋaazu, toɠa ɓɔi, nu ɠi ge la mɔ loa su vɔlɔ ga ni daamiani ge ʋooʋani zooi zu. 
\v 32 Ni Falaɠɔn segi ɠaa, ná zeizu ɠɛ fele, naa ɠa ga faa ʋe deveai niina GALA bɛ, é ʋaazu ɠɛɛzu ga suvilɛ.
\p
\v 33 «Falaɠɔn faa ɠila kɛɛna niizu, wɛlɛ vaa ga ɠima nui ta, nii keleɠelegai, è seɠe, è sei Ezipete yooi unda. 
\v 34 Kɛni Falaɠɔn ani makɛ nuiti sei zooi zu, ga ti Ezipete moloi zeizu lɔɔlusiɛi zeɠe ba, ani mɔin ɠona dɔfelaiti ma ziɛgiti su. 
\v 35 Kona pagɔiti su ti ʋaazu zeelizu, ti naama laamianigiti kpein gaalɛ ba, Falaɠɔn ná-devei wu, ti moloiti gaalɛ ba taaiti su, molo makɛsuʋɛti, ti ɗa wɛlɛ ti ma. 
\v 36 Daamianigi naati ta ɠɛ ʋuuni ná zooi ʋɛ, pulu ɠona dɔfelaiti bɛ, ti ʋaazu Ezipete yooi zu, naa ɠa a kɛ nuɓusɛiti ti mina za ga pului zooi zu.»
\s Zozɛfe zei vai ga kundiɠi wolai  //  Ezipete yooi unda
\p
\v 37 Naama wooiti ti wola nɛɛni Falaɠɔn ta ná-botiɠɛ nu wolaiti kpein bɛ. 
\v 38 Falaɠɔn ɠɛni ti ma: «Ada zoo nu ɠili sɔlɔɔsu nɛi ɓaa ga nii ɠɛʋele, nii GALA Zɛnvui a ɠɛ zeini su?» 
\v 39 Falaɠɔn ɠɛni Zozɛfe ma: «Tɛi GALA ge niima vaiti dɛa ga ɗe, nu nɔpɛ ge la ná nii a ɠeleɠele, é ɠɛ ga ɠima nu ɓalaa ga è ɠɛʋele. 
\v 40 Ɗa ɠa è ɠɛɛzu nà-pɛlɛyeɠei unda, nà-nuɓusɛiti kpein ta ɠolo ɗa-lɔgiti bɛ. Nà ɓɔɠɔi nɔ ɠa teʋegai è ʋa, ta gè ɠɛ è maazu ga masa kpɔkpɔgi maaʋele.» 
\v 41 Falaɠɔn ɠɛni Zozɛfe ma: «Wɛlɛ, gè è zeiɗa Ezipete yooi kpein unda, devei ɠa ɗa nɔ è ya.»
\p
\v 42 Falaɠɔn nà-masa balaɠaegi ɠulani yee ʋa, é dɔ Zozɛfe yeei ʋa. É seɠei looni kɔba, nii é ga geze ʋagɔi. É zanu kɔbu ansai ʋilini kɔbu. 
\v 43 É tɛɛni ná-wotoloi velesiɛi zu. Teʋesuʋɛ, ti ɗa zeze kakala ʋelei, ti ɗa ɠɛ ma: «À ʋilɛ ɲiibiɠa!» Zekana Falaɠɔn Zozɛfe zeini la Ezipete yooi kpein unda. 
\v 44 Falaɠɔn ɠɛni mɔnɔ Zozɛfe ma: «Nà ɠa gè ga Falaɠɔn! Ni ɗa laade, nu nɔpɛ ge la yeeʋua faa wu Ezipete yooi kpein su.» 
\v 45 Falaɠɔn Zozɛfe laasei pɛɛni ga Safenate-Payeneya. É Asenate zeɠeni, é fe zea ga anza, galagi daa ga Won, naa ná-zalaɠa ɠula nui Potifela ná-doun anzanui. Zozɛfe liini, é leʋeteʋe, é wɛlɛ Ezipete yooi ná kpein su.
\p
\v 46 Zozɛfe ná-konagi ɠɛni niina ga puusaʋagɔ (30), siɛgi zu é liini la, é lo Ezipete masagi Falaɠɔn ɠaazu. Seɠeai ma Falaɠɔn ʋɔ bɛ, é Ezipete yooi kpein suɓizɛni. 
\v 47 Kona dɔfelaiti daawu, niiti daamianigiti ti ɓɛtɛni su, zooi baalɔnɔgi veeni ga pooʋamai. 
\v 48 Zozɛfe kona dɔfelai ma laamianigiti kpein gaalɛɛni ba Ezipete yooi zu, é daamianigiti maaɓɔni, é pu taaiti su. É naa ʋuuni taai ɠilagilagi ɠoozuʋɛ, nii é ga maaɠoolii zu yooi ná-daamianigiti. 
\v 49 Zozɛfe moloi ɠaalɛɛni ba, gola mɔin eɠɛ kpoloɗɛi ma ɲaɠaegi. Naama ʋooʋamai maaʋele ma, ti looɠoni gaalu fai ʋa, tɔɔzei nu la mɔ ɠɛni zoosu é ʋa gaalu, tiegi lateʋega ɠɛni de.
\s Zozɛfe ná-dointi ta-vai
\p
\v 50 Pulu ɠona mɔunpagi yeeluɠɔ, Won ná-zalaɠa ɠula nui Potifela ná-doun anzanui Asenate zunu loun felegɔ zɔlɔɔni Zozɛfe ʋɛ. 
\v 51 Zozɛfe doun mɔungi laasei pɛɛni ga Manasé,\f + \fr 41:51 \fr*\fk Manasé\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «é nu yeemazu».\ft*\f* mazɔlɔɔ é ɠɛni ma: «GALA ge zèema nà-kpɔlɔiti kpein ma, ta kɛ̀ɛ ná-pɛlɛyeɠei kpein ma.» 
\v 52 É felesiɛi laasei pɛɛni ga Efelayime.\f + \fr 41:52 \fr*\fk Efelayime\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «kpuɠui».\ft*\f* É ɠɛni ma: «Mazɔlɔɔ GALA ge kɛ̀a ga kpuɠu nu, zooi naa zu, ʋɛ gè ziiɓɔlɔi zɔlɔɔni ná.»
\s Pului
\p
\v 53 Kona dɔfelai niiti aniiti ti wola ɓɛtɛni su Ezipete yooi zu, naati ti leʋeni. 
\v 54 Kona dɔfela ʋuluiti ti tɔɔzeini ga ʋaa, eɠɛʋelei Zozɛfe boni la. Pului looni zooi kpein su, kɛlɛ daamianigi ɠɛni Ezipete yooi pɛ su. 
\v 55 Siɛgi zu pului a la Ezipete yooi kpein sona da, nuɓusɛiti ti ɓena kpeei loo Falaɠɔn woizu ga ti daamianigi zɔlɔɔ. Falaɠɔn ɠɛni Ezipete nui kpein ma: «À li Zozɛfe ʋɔ bɛ, nii é bosu wo ma, wo naa ɠɛ.» 
\v 56 Pului looni zooi kpein su. Zozɛfe daamiani makɛsuʋɛti kpein daalaoni, é ɗa moloi ʋɔdi Ezipete nuiti ma. Pului ɠɛni liizu ga ɓɔiɗa Ezipete yooi zu. 
\v 57 Nui ɠɛni zeɠezu zooi kpein su, ti ɗa ʋa Ezipete, Zozɛfe ʋɔ bɛ, ga ti moloi ɠeya, mazɔlɔɔ pului wola ɓɔini zooi kpein su.
\c 42
\s Zozɛfe kɛɛɠɛleaiti ti ʋaa laa mɔungi  //  Ezipete yooi zu
\p
\v 1 Zakɔɓe kaai ma ga moloi ɠa Ezipete yooi zu, é ɠɛni ná-doun zunuiti ma: «Lee vaa zu wo wɛlɛzu ɓɔɠɔ ʋa wo ɠilagilagi? 
\v 2 Gè mɛnigɛ ga moloi ɠa Ezipete yooi zu. À yei, wo ta ɠeya ná ade ʋɛ, nii a kɛ ade yɛ vulua, ade mina za.»
\p
\v 3 Zozɛfe kɛɛɠɛloun puugɔiti ti yeini Ezipete yooi zu molo ɠeyazuʋɛ. 
\v 4 Zakɔɓe la ɠɛni Zozɛfe deɠei Ɓɛnzamɛn ʋilɛni ti ʋolu, é ɠɛni luazu ga faa ɲɔu mina ɠɛ la. 
\v 5 Izilayɛle ná-doun zunuiti ti ɠɛni zɔiti saama, niiti ti yeini molo ɠeyazuʋɛ, mazɔlɔɔ pului ɓɔini Kanaan yooi zu.
\s Zozɛfe kɛɛɠɛleaiti poluɠula vai
\p
\v 6 Zozɛfe ɠa é ɠɛni devei wosu zooi zu ná kpein. Tɔ ɠa é ɠɛni moloi ʋɔdizu nuɓusɛi kpein ma. Zozɛfe kɛɛɠɛleaiti ti ʋaani, ti nɔkɔ bu, ti unpilɛ zooi ma. 
\v 7 Zozɛfe kɛɛɠɛleaiti kaani. É ti ɠwɛɛni, kɛlɛ é ɓɔɠɔ ɠɛɛni, eɠɛ é la ti ɠwɛɛ. É la ɠɛni ɓɔɛni ti ʋɔ fɔɔn, é ɠɛni ti ma: «Mini ɠa wo zeɠeai ná?» Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Gá zeɠezu Kanaan yooi zu, gi ʋaaʋɛ daamiani geyazu.»
\p
\v 8 Zozɛfe kɛɛɠɛleaiti kwɛɛni, kɛlɛ tiya mu ti la ɠɛni tɔun kwɛɛni. 
\v 9 Zozɛfe ɠigi looni segiti su, é boni, é ʋilɛ ti ʋa. É ɠɛni ti ma: «Wa ga nɛnɛgiti! Wo ʋaaʋɛ ga wo zooi ná-zobotalazuʋɛti sumɔ.» 
\v 10 Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Ɓa-o, màliɠii, gɛi gi ga ɗa-wotiɠɛ nuiti, gi ʋaaʋɛ nɔ ga gi molo ɠeya. 
\v 11 Gi kpein gá nɔ ga zunu ɠila kpegi ná-doun zunuiti, gá ga sɔɓelama nuiti, ɗa-wotiɠɛ nuiti gi la ga nɛnɛgaa nɔ.» 
\v 12 É ɠɛni ti ma: «Kpele-o, wo ʋaaʋɛ zooi ná-zobotalazuʋɛti sumɔsu nɔ.»
\p
\v 13 Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Ɗa-wotiɠɛ nuiti gá ga kɛɛɠɛloun puugɔ maazu felegɔ (12), zunu ɠila kpegi ná-doun zunuiti Kanaan yooi zu. Loungo gelei, naa yɛgɛ gi-ɠɛɛ ʋɔ bɛ za, gila ge ɠɛni ná, naa la mɔ vulua.» 
\v 14 Zozɛfe ɠɛni ti ma: «Naa mu ka gè bosu wo ma, gè ɠɛ ma, wa ga nɛnɛgiti. 
\v 15 Wɛlɛ, ʋelegi gè ʋaazu wo ʋoluɠulazu la. Nà ɠonazu Falaɠɔn ma, nii é vulua, wo la ɠulazuʋɛ ɲɛgɛlɛin, ni wo-leɠei la ʋaani ʋɛ. 
\v 16 Wo zaama, à gila teʋe, é li, é ʋa ga wo-leɠei. Wa ma, wo yɛ kasoi ɠa eyɛsu wo ɓɔɛ wooiti poluɠula, nà kwɛɛ ni gaamai ɠa wo bosu. Ni naa laade, gè ɠonaa Falaɠɔn ma, nii é vulua, wa ga nɛnɛgiti.» 
\v 17 É ti kpein dɔɔni ʋɔɔma kasoi ɠa folo saʋagɔ laawu.
\p
\v 18 Foloi zaʋasiɛi ma, Zozɛfe ɠɛni ti ma: «Nɔ̀un nà luazu GALA ba. Nii gè bosu wo ma, à naa ɠɛ, wa zɛnvui wo. 
\v 19 Ni wa ga sɔɓelama nuiti, wo-ɠɛɛloin ta yɛ kasoi ɠa, ʋɛ wo ná, wɔun, wo li ga moloi, wo wa-ʋɛlɛyeɠeiti kɔnɔkula la, 
\v 20 naa ʋolu wo ʋa pɔ̀ ga wo-leɠei, naa ɠa a kɛ wa-ɓɔɛiti poluɠula, wo mina za.» Ti yeezeini naa wu, ti naa ɠɛ.
\p
\v 21 Ti ɠɛni ɠɛɛzu ɓɔɠɔ ma: «Ungo, ade ɠɛɛʋɛ ga sɔba nu de-leɠei letegi, mazɔlɔɔ de ná-ziizoolɛi ɠaani, siɛgi zu é ɠɛni de maanɛɛnɛzu la, de la ɠɛni woiloni ma ɲɛgɛlɛin! Naa ɠa é kɛa niima maanɔɠɔ vai zeelia ade ma la.» 
\v 22 Luɓɛn kpɔɛi zeɠeni, é ɠɛ ti ma: «Gè la ɠɛni bosu wo ma ɓaa, ga: ‹À mina ɲama ɠula gaazu vaa ɠɛ ga doungoi nii›? Kɛlɛ wo la ɠɛni woiloni gòo ma ɲɛgɛlɛin. Ma ɲamai ɠa niizu maaɠaazaɠa ge wosu de ma.» 
\v 23 Ti la ɠɛni suɠwɛɛ ga Zozɛfe ɠa gaaɠaazu, mazɔlɔɔ é ɓena daawooleʋe nui ɠɛ ti yɔɠɔzu.
\p
\v 24 Zozɛfe maaɠoozani ti ʋa, é li, é lo, é ɗa wɔlɔ. É ʋaani ʋolu, é ɓɔɛ ti ʋɔ, é Simiyɔn ɠulani ti zaama, é gili ti ɠaazu. 
\v 25 Zozɛfe devei veeni ga ti ta-ɓɔlɔiti daave ga moloi, ti ɛsɛ ná-walii la ná-ɓɔlɔi zu, ti daamianigiti fe ti ya, ta mi pelei zu. Naa ɠa ti kɛɛni. 
\v 26 Ti ta-zoovalegiti kasɔɠilini ga moloi, ti li.
\p
\v 27 Ti taɠila ge ná-molo ɓɔlɔi laalaoni ga é daamianigi ve ná-soovalegi ya, ʋɛ ti ɲiini ná, é wɛlɛni, é ná-walii ɠa ná-ɓɔlɔi laaʋɛ. 
\v 28 É ɠɛni kɛɛɠɛleaiti ma: «Nà-walii ɠaaɠalegɛ ma ʋolu, wɛlɛ lɛɛ ba nà-ɓɔlɔi zu!» Ti ɠoozuʋilini, ti ɗa lua, ti ɗa ɠɛ ɓɔɠɔ ma: «Leeni ɠa GALA ge kɛa ga adeye?»
\p
\v 29 Ti zeelini ti-ɠɛɛ Zakɔɓe ʋɔ bɛ, Kanaan yooi zu. Ti naa kpein suɠulani ma, nii é ɠɛni ga tiye. 
\v 30 Ti ɠɛni ma: «Zunui nii é ga zooi maliɠii, kpɔɛʋɛ gi ʋɔ ga ɲɔuɗa, é gi zogɛ, eɠɛ gá ɠɛ ga nɛnɛgiti. 
\v 31 Gi ɠɛɛʋɛ ma: ‹Gá ga sɔɓelama nuiti, gi la ga nɛnɛgaa. 
\v 32 Gá ga kɛɛɠɛloun puugɔ maazu felegɔ (12), gi pɛɛ ga kɛɛɠɛi ma. Gilagi la mɔ ná, doungo gelei ɠa gi-ɠɛɛ ʋɔ bɛ za, Kanaan yooi zu.› 
\v 33 Zunui naa é ga zooi maliɠii, kɛɛʋɛ gi ma: ‹Pɛtɛ ʋelei nà kwɛɛ da ga wa ga sɔɓelama nuiti. À wo-ɠɛɛloin gila zɛ kòba. À daamianigi zeɠe wa-ʋɛlɛyeɠeiti faa ma. Tɔɔzei pului ɓɔiʋɛ. 
\v 34 À li, wo ʋa ga wo-leɠei pɔ̀. Nà kwɛɛ ga naa maaʋele ga wo la ga nɛnɛgaa, kɛlɛ wa ga sɔɓelama nuiti. Nà wo-ɠɛɛloin ve wo ya, wa zoo wo ziɛziɛ zooi zu, maaɠili la ɠɛa wo ma.› »
\p
\v 35 Siɛgi zu ti ta-ɓɔlɔiti suwoni da, ɛsɛ ná-wali ɓuun ge ɠɛni laani ná-ɓɔlɔi zu. Tiya-o, ti-ɠɛɛ-o, ti wɛlɛni, ti ta-wali ɓuungi ɠa, eyɛsu ti ɗa lua. 
\v 36 Ti-ɠɛɛ Zakɔɓe ɠɛni ti ma: «Wa bàlasu dòinti ma! Zozɛfe la mɔ ná, Simiyɔn la mɔ ná mɔnɔ, wa ga Ɓɛnzamɛn zeɠe mɔnɔ, wo lii la! Nà nɔ ɠa naa kpein ge yɛsu ga ze.»
\p
\v 37 Luɓɛn ɠɛni kɛɛɠɛ ma: «Ɗa dòun zunu felegɔiti paa, ni gè la ɠaleni ma è ʋɔ ga Ɓɛnzamɛn. Kaliva mà, nà ɠale ma la, gè ʋaa la è ʋɔ.» 
\v 38 Zakɔɓe ɠɛni ma: «Ɓa-o! Wo la lia ʋɔɔma pɛ wa dòun zunui, mazɔlɔɔ diɛ zunui zaa, tɔ ɠila kpe nɔ ɠa é zèa niina. Ni faa ɲɔu a maazɔlɔɔna siɛi zu, wo la ʋaazu bosu, wa nɔ̀undeɠa ɠolegiti zeizu gɔvɛalaazu soolɛi zu.»
\c 43
\s Zakɔɓe vaa vai  //  Ɓɛnzamɛn lii vai wu
\p
\v 1 Pului ɠɛni liizu ga wola ɓɔiɗa zooi zu. 
\v 2 Siɛgi zu ti ɓeni la ga moloi mi, nii ti zeɠeni la Ezipete yooi zu, Zakɔɓe ɠɛni ná-doun zunuiti ma: «À ɠale ma, wo li, wo daamianigi tago ɠeya ade ʋɛ.»
\p
\v 3 Zuda gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Zunui naa boni, é maaɓakpa ga: ‹Wo la mɔ ɠaazulaa gàazuʋɛ ma, kɛni wo-leɠei a yɛ ná wo ʋolu, wo ʋa.› 
\v 4 Ni ɗa yeeɓena gi-leɠei ʋa, gi li ʋɔɔma, gá li naazu Ezipete yooi zu, gi daamianigiti geya è ʋɛ. 
\v 5 Kɛlɛ ni è la pɔ, è ʋa teʋe, gi la kɛa, gi ʋa yei pɛ, mazɔlɔɔ zunui naa ɠɛɛʋɛ gi ma: ‹Wo la mɔ ɠaazulaa gàazuʋɛ ma, kɛni wo-leɠei a yɛ ná wo ʋolu, wo ʋa.› »
\p
\v 6 Izilayɛle ɠɛni ma: «Lee vaa ɲɔu mu kana wo kɛai ga ze, wa ɠɛna lia ɠɛɛzu zunui naa ma, wo-ɠɛɛloin taɠili kana mɔnɔ?» 
\v 7 Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Zunui naa gi ɠaazaɠagɛ ga fɛɠɛlɛfɛɠɛlɛgi gá-vaiti ma, ta gá-ʋɛlɛyeɠe vaiti, é ɠɛ ma: ‹Wo-ɠɛɛ ɠa dɛ vulua ɓaa? Kɛɛɠɛloun ɠili ka wo ʋɛ?› Gá ma, gi gooɠaaʋotegi veeni naati pɛ su, gá la zoo ɠale gi kwɛɛ ga toɠa ɠɛ gi ma: ‹À li, wo ʋa ga wo-leɠe zunui›?»
\p
\v 8 Zuda ɠɛni kɛɛɠɛ Izilayɛle ma: «Doungoi yɛ ná, é li pɔ̀, naa ɠa a kɛ, gi wuzeɠe, gi li, ada zoo de zɛnvui wo, ade mina za, ɗa-o, gi-lointi-yo, giya-o. 
\v 9 Nà ɠa gè ga zeelagai, ga nà ɓaazu tɔun maazu, ɗa maaɠaazaɠabo mà, ni gè la ʋaani la ʋolu è ʋɔ, gè ʋa pilɛ è ɠakala si, gè ɠɛ è ya ga sɔba nu eyɛsu ɠɔ. 
\v 10 Ni gi la ɠɛni lɛbini eyɛsu niizu zeeli, é ga gi ziɛ ná zeizu ɠɛ ɠɛɠala fele.»
\p
\v 11 Ti-ɠɛɛ Izilayɛle ɠɛni ti ma: «Tɛi é ɠɛa ɠana, à nii ɠɛɛna mu. À zooi ma zɔlɔɔ gani ʋagɔiti seɠena, wo ti ʋu wa-ɓɔlɔiti su, wo lii la ga sabaliʋai zunui naa ʋɔ, gulɔ maku nɛɛnɛgi tago, ta kɔin gulɔi tago, ta gulu mana maku nɛɛnɛgi, ta miilegi, ta gulu waai ma ɠɛzɛiti, niiti ti ga pisetasegiti ta amandegiti. 
\v 12 À walii ma ʋɛɛda felegɔi zeɠe, wo ɠale ma ga walii ti daani wa-ɓɔlɔiti daaʋɛ, tanisu kaka faa nɔ ɠɛni de. 
\v 13 À wo-leɠe zunui zeɠe, wo wuzeɠe, wo ɠale ma zunui naa ʋɔ bɛ. 
\v 14 GALA Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii zaalai ve wo ya zunui naa ɠaazu, é va bu, é yeeɓe wo-ɠɛɛloin zɔi ʋa, ta Ɓɛnzamɛn, ga ti ɠale ma wo ʋɔ. Nɔ̀un nà, ni nà ʋalasu dòinti ma, gè ʋala ti ma!» 
\v 15 Ti sabaliʋai zeɠeni, ti walii ma ʋɛɛda felegɔiti seɠe ya, ti li ga Ɓɛnzamɛn ɓalaa. Ti yeini Ezipete yooi zu, ti li, ti ɓɔɠɔ lɛ ga Zozɛfe.
\s Zozɛfe kɛɛɠɛleaiti suzo fai ga pagɔ
\p
\v 16 Zozɛfe wɛlɛni, é Ɓɛnzamɛn ɠa ti ʋa, é ɠɛ ná-naavolo unda nui ma: «Nui niiti tɛ nà-pɛlɛi wu, suai ta ʋaa, è kpɛtɛ, è daamii ɠɛʋele ɓɛtɛ, mazɔlɔɔ niima nuiti ta ʋaazu laamiizu pɔ̀ bɛ folo gaalɔgai ma.» 
\v 17 Zunui naama vaiti kpein kɛɛni, niiti Zozɛfe deveni ti ma, é liini ga nuiti Zozɛfe ná-pɛlɛi wu. 
\v 18 Ti luani siɛgi zu ti liini ga tiye la Zozɛfe ná-pɛlɛi wu, ti ɠɛni ma: «Walii vaa ʋe, é ɠɛni ada-ɓɔlɔiti su zɔizu. Naa ɠa ti liizu ga adeye ma, ti vala ade ʋa ga maaɓaai, ti de ɠɛ ga duɔiti, ti da-zoovalegiti seɠe.» 
\v 19 Ti maaɓuɠaai ma Zozɛfe ná-naavolo unda nui ʋa, ti ɓɔɛni pɔ nu lɛɛzuʋɛ pɛlɛlaʋɛ. 
\v 20 Ti ɠɛni ma: «Gi maavaayɛ, màliɠii! Gi ʋaa ná zeizu ɠɛ ɠila, ga gi daamianigiti geya. 
\v 21 Siɛgi zu gi zeeliai ma ʋɛ maanɛɛni ga gi ɲi ná kpidii, gi gá-ɓɔlɔiti daalaoni, ɛsɛ ge wɛlɛni, é ná-walii ɠa ná-ɓɔlɔi laaʋɛ, é ɠɛni nɔ kpein ga walii naa liegɔi, gi pɔdii looni la. Gi ʋaaʋɛ la ʋolu. 
\v 22 Gi ʋaaʋɛ ɓalaa ga wali ɠiligaa, ga gi daamianigiti geya. Gi la kwɛɛ ɓɛ ɠa é gá-walii laani gá-ɓɔlɔiti su.»
\p
\v 23 Naavolo unda nui ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «À yiilɛi, wo mina lua! Wa-ƓALAGI ʋe, wo-ɠɛɛ ná-GALAGI, nii é naavoloi laani wa-ɓɔlɔiti su. Wa-walii zeelini zèa.» Naa ʋolu é yeeɓeni Simiyɔn ʋa, é lii la ti ʋɔ. 
\v 24 É ti lɛɛni Zozɛfe ná-pɛlɛi wu, é ʋa ga ziɛi ti ʋɔ, ti ɠɔɠɔiti maagba. É daamianigi veeni ɓalaa ta-zoovalegiti zea. 
\v 25 Ti ɠɛni sabaliʋaiti kɛʋele ɓɛtɛzu, ti ɗa Zozɛfe maaɓɔun, é ɠɛɛzu é ʋa folo gaalɔgai ma, mazɔlɔɔ é woni ti ma ga ta daami wosu ʋɔɔma ta tiye.
\p
\v 26 Siɛgi zu Zozɛfe ʋaani la ná-pɛlɛi wu, ti sabaliʋai veeni zea, nii é yɛni ti ya, ti ʋaa la, ti nɔkɔni bu zooi ma. 
\v 27 É ti ɠaazaɠani ʋelei ti ɠɛʋelei la, é ɠɛ ti ma: «Wo-ɠɛɛ ma wɔlɔzaɠagi, nii wo ná-fai woni, kɛdɛgɛ? Toɠa dɛ vulua?» 
\v 28 Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Ɗa-wotiɠɛ nui gi-ɠɛɛ ɠɛdɛgɛ, toɠa dɛ vulua.» Ti laani kɔɠɔwu. 
\v 29 Zozɛfe wɛlɛni, é Ɓɛnzamɛn ɠa, nii é ɠɛni ga deɠei, dee ná-doun zunui. É gaazaɠagi woni, é ɠɛ ma: «Wo-leɠe zunu ɠaaɓelagi ɠaa, nii wo ná-fai woni mà?» É ɠɛni naa ma: «GALA ge è ɠaazumaawɔinɠa, dòun zunu!» 
\v 30 Zozɛfe ɠulani ga suvilɛ, mazɔlɔɔ deɠei ɠaa vai zu bɛ, naa kɛɛni wuulee, gɔlɔ wɔin soni. É lɛɛni daa ʋɛlɛi wu, é wɔlɔ. 
\v 31 Naa ʋolu é ɠaazuʋɛ gbani, é ɠula ná. É ɠaaɓaani é ɓɔɠɔ zuzo, é ɠɛni ma: «À ʋa ga daamianigi.»
\p
\v 32 Ti Zozɛfe nɔnɔi veeni zea yɛ, kɛɛɠɛleaiti tɔnɔi ɠɛ yɛ, Ezipete nuiti ti ɠɛni laamiizu pɔ bɛ, naati ɓalaa tɔnɔ veeni ti ya yɛ, mazɔlɔɔ Ezipete nuiti ti la ɠɛni kɛa, ti ʋa laami ʋɔɔma ta Eɓulu nuiti, ti ɠaazu kɔzɔba va ɠɛni ga naa. 
\v 33 Zozɛfe kɛɛɠɛleaiti ti zeini gaazu ga ti zɔlɔɔ pelei, é zo ma mɔungi ma, é li ma ɠaaɓelagi ʋɔ. Ti ɠɛni wɛlɛzu ɓɔɠɔ ʋa, ti laavɔai, ti ɠilagilagi. 
\v 34 Zozɛfe daamianigiti teʋeni ti ʋɔ, niiti ti ɠɛni ná-taɓalii ɠa. Ɓɛnzamɛn ɠɛni sɔlɔɔsu, ná zeizu ɠɛ lɔɔlu, é leʋe zɔiti ba. Ti ɓɔɔleni, ti ɠoozunɛ ta tiye.
\c 44
\s Unma vai yɛ fai ga Ɓɛnzamɛn
\p
\v 1 Zozɛfe devei nii veeni ná-naavolo unda nui ya, é ɠɛ ma: «Niima zunuiti ta-ɓɔlɔiti daave ga daamianigiti, eɠɛʋelei ta ziɛ bu la, è ɛsɛ ná-wali la ná-ɓɔlɔi la. 
\v 2 Nà-kpɔɔle wɔwɔi, nii é ga walii, ɗa naa la loungo gelei ná-ɓɔlɔi la, è pɛɛ ná-molo zɔngɔi ʋa.» Pɛlɛ ungi Zozɛfe ná-deveiti kɛɛni.
\p
\v 3 Sobui, geelaalaogai ma, ti yeeɓeni nui niiti ba ta ta-zoovalegiti, ti li. 
\v 4 Ti ɠulaai ma taai ʋa, ti maa la ɠɛni dɛ ɠoozani, Zozɛfe ɠɛni ná-naavolo unda nui ma: «Wuzeɠe, è li, è ʋilɛ nui niiti polu. Siɛgi zu è ti ɠɔɠɔzu mɛɛnsu da, ɗa ɠɛ ti ma: ‹Lee vaa zu wo faa ʋagɔi zuloozu ga faa ɲɔi? 
\v 5 Leeni vaa zu wo màliɠii ná-kpɔɔle wɔwɔi unmaai, nii a ɗa ɓɔɔle su, é ɗa seɠe, é adɔi ɓɛɛ la? Faa ɲɔu wola ɠana wo kɛai ga ná.› »
\p
\v 6 Naavolo unda nui ti ɠɔɠɔzumɛɛnni, é ɓɔɛ ti ʋɔ, eɠɛʋelei nɔ maliɠii boni la ma. 
\v 7 Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Leeni vaa zu màliɠii ɓɔɛzu ɠana ga naama zii? Ɗa-wotiɠɛ nuiti ti la dɛ naama ɠisiɛ nɔpɛ boni ga ti naa ɠɛɠala vaa ɲɔu ɠɛ! 
\v 8 Walii gi kaani gá-ɓɔlɔiti daaʋɛ, gi ʋaaʋɛ ga naa ʋolu è ʋɔ, gi zeɠe la Kanaan yooi zu. Lee vaa zu gá li mɔnɔ walii ɓaa mu zanu unmazu è-maliɠii ná-pɛlɛi wu. 
\v 9 Ɗa-wotiɠɛ nuiti gi zaama, zɔi nɔpɛ kpɔɔle wɔwɔi ɠulazu zeeʋo su, naama nui ɠa za, giya ɓɔɠɔi gá ɠɛ ga màliɠii ná-duɔiti!» 
\v 10 Naavolo unda nui ɠɛni ti ma: «Naa zolooga eɠɛʋelei wo bogai la. Zɔi nɔpɛ a ɠula zeeʋo su, naama nui ɠa ɠɛ ga nà-duɔi, naazu wɔun, wa ɠɛ ga sɔbalala nuiti.»
\p
\v 11 Ɛsɛ ge ɠaazuvilɛni, é ná-ɓɔlɔi ʋilɛ zooi ma, é daalao. 
\v 12 Naavolo unda nui ta-ɓɔlɔiti suveelɛni, é tɔɔzeini ti-ma ɓakologi ʋa, é gaaɓela ti-ma loungoi ma. Kpɔɔle wɔwɔi ɠaani Ɓɛnzamɛn ná-ɓɔlɔi zu. 
\v 13 Ti ta-zeɠeiti balini ga kidaaʋiligi maaʋele ma, ɛsɛ ge ná-soovale kasɔɠili ʋolu, ti ɠale ma taazu.
\p
\v 14 Zuda ta kɛɛɠɛleaiti ti zeelini Zozɛfe ná-pɛlɛi wu, naa ɠɛni dɛ ná-pɛlɛi wu, ti nɔkɔni bu zooi ma. 
\v 15 Zozɛfe ɠɛni ti ma: «Leeni vaa ɠa wo kɛai ga nii? Wo la kwɛni ɓaa, ga zunui eɠɛʋelei gè la, ná zoo adɔi ɓɛɛzu?» 
\v 16 Zuda gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Lee ɠa gá bo màliɠii ma? Gá ɓɔɛ ɠale? Gá ɓɔɠɔ maalobo ɠale? GALA ge ɗa-wotiɠɛ nuiti ta-vaaɠaazagi ɠula kɛlɛma. Giya ɠaa, gi ɠɛa ga màliɠii ná-duɔiti, giya-o, zɔi kpɔɔle wɔwɔi ɠaai zea-o.» 
\v 17 Kɛlɛ Zozɛfe ɠɛni ma: «Gè ɠizo naa ma, gè ʋa naa ɠɛɠala vaa ɠɛ! Nui nii kpɔɔle wɔwɔi ɠaai zea, naa ɠa a ɠɛ ga nà-duɔi. Kɛlɛ wɔun, à li wo-ɠɛɛ ʋɔ ziilɛigi zu.»
\p
\v 18 Zuda maaɓuɠani Zozɛfe ʋa, é ɠɛ ma: «Màliɠii, soma, è va bu ɗa-wotiɠɛ nui ɓɔɛ è ʋɔ, naa mina ɠɛ ga ɗa-yiiɠaawana vaa wola ɗa-wotiɠɛ zunui laalɔɠɔma, mazɔlɔɔ è ɠɛɛʋɛ eɠɛ Falaɠɔn. 
\v 19 Mɔunpa, màliɠii ɗa-wotiɠɛ nuiti gaazaɠani, é ɠɛ gi ma: ‹Kɛɛɠɛ ɠa wo ʋɛ nɛi, ɓaa wo-ɠɛɛloin taɠili?› 
\v 20 Gi màliɠii wooɠaaʋoteni ga, gi-ɠɛɛ ma wɔlɔzaɠagi ɠa ná, ta gi-leɠe zunu ɠilagi, nii é sɔlɔɔgai pɔlɔzaɠagai ma, naa diɛi zaa. Nii ɠila kpe ka zɛgai dee ya, kɛɛɠɛ gola nɛai ʋɛ. 
\v 21 È ɠɛni ɗa-wotiɠɛ nuiti gi ma: ‹À li, wo ʋaa la pɔ̀, gè ka ga ɠaazuʋɛ nà ɓɔɠɔi.› 
\v 22 Gi màliɠii wooɠaaʋoteni ga, zunu loungoi la zooga é ʋa zeɠe kɛɛɠɛ ʋa, ni naa laade, kɛɛɠɛ ɠa za. 
\v 23 È ɠɛni ɗa-wotiɠɛ nuiti gi ma: ‹Ni wo-leɠei la yɛni wo ʋolu, wo ʋa ʋa, wo la mɔ ɠaazulaa gàazuʋɛ ma pɛ.› 
\v 24 Siɛgi zu gi lɛai ma la ʋolu ɗa-wotiɠɛ nui gi-ɠɛɛ ʋɔ bɛ, gi màliɠii wooiti boni ma.
\p
\v 25 «Siɛgi zu gi-ɠɛɛ ɠɛni ma la: ‹À ɠale ma, wo li, wo daamianigi ta ɠeya ade ʋɛ,› 
\v 26 gi gooɠaaʋoteni, gi ɠɛ ma: ‹Gi la zooga ɠalesu ma ná, kɛni ni gi-leɠe zunui ɠa gi ʋa, gá yei naazu, mazɔlɔɔ ni gi-leɠe zunui la gi ʋa, gi la zooga gi ʋa ɠaazula zunui naa ɠaazuʋɛ ma.› 
\v 27 Ɗa-wotiɠɛ nui gi-ɠɛɛ ɠɛni gi ma: ‹Wo kwɛni ga ànzai Lasɛle doun zunu felegɔ zɔlɔɔni bɛ̀. 
\v 28 Gilagi ɠulani zèa, nà ɠisiɛzu ga, ɠiteɠitegi zu, dɔɓɔ zuai ta ɠa é soni, é baliʋali ga, tɔɔzei gè la mɔ ɠɛni kaani eyɛsu zaaɠaza. 
\v 29 Wa niima gelei zeɠena mɔnɔ, wo lii la, wo maaɠooza la bà, faa ɲɔu a ɠɛɛna la, wa nɔ̀undeɠa ɠolegi yeizu gɔvɛalaazu soolɛi zu.›
\p
\v 30 «Niizu, ni nà ɠalena ma ɗa-wotiɠɛ nui kɛ̀ɛ ʋɔ bɛ, zunu loungoi la yɛni gi ʋolu, gi ʋa li, ta nii ti ɠiliai ɓɔɠɔ ʋa, 
\v 31 toɠa za. Ɗa-wotiɠɛ nuiti gá ɠɛ ga sɔba nuiti, ni gá ɗa-wotiɠɛ nui gi-ɠɛɛ nɔundeɠa ɠolegi yeina gɔvɛalaazu soolɛi zu. 
\v 32 É ɓudɛ naa maazu, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, gè yeelaani doungoi ná-fai ɠa. Gè ɠɛni kɛ̀ɛ ma: ‹Ni gè la ʋaani la ʋolu è ʋɔ, nà ɠɛ ga sɔba nu è letema eyɛsu ɠɔ.›
\p
\v 33 «Màliɠii, nà è maanɛɛnɛzu, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, nà yɛ zunu loungoi ʋotogi zu, gè ɠɛ ga màliɠii ná-duɔi, zunu loungoiti ti li ta diɛni. 
\v 34 Nà zoo lɛɛzu ɠale kɛ̀ɛ ʋɔ bɛ, ni zunu loungoi la liini pòlu? Ee! Gè mina nimizai ɠa, nii é ʋaazu zeelizu kɛ̀ɛ ma!»
\c 45
\s Zozɛfe ɓɔɠɔ lɛɛ vai ga kɛɛɠɛleaiti
\p
\v 1 Zozɛfe la mɔ ɠɛni ziɛni ná wu, é ʋa ɓɔɠɔ zuzo naati kpein gaazu, ti ɠɛni loni maaɠoolii zu. É wooɠulani, é ɠɛ ma: «À nuiti kpein kula!» Nu nɔpɛ ge la ɠɛni yɛni Zozɛfe ɠoba, siɛgi zu é ɠɛni ɓɔɠɔ lɛɛzu la ga kɛɛɠɛleaiti. 
\v 2 É wola wooɠulani ga gɔlɔi, eyɛsu Ezipete nuiti ti mɛni, ma wooi zeelini Falaɠɔn ná-pɛlɛyeɠei ma.
\p
\v 3 Zozɛfe ɠɛni kɛɛɠɛleaiti ma: «Nà ga Zozɛfe! Kɛ̀ɛ ɠa nɛi dɛ vulua?» Kɛlɛ kɛɛɠɛleaiti ti la ɠɛni zooni ti ʋa tɔun gooɠaaʋote, mazɔlɔɔ ti ɠɛni luazu ba, ti zasu ɗa ɓali gaazu. 
\v 4 Zozɛfe ɠɛni kɛɛɠɛleaiti ma: «Nà wo maanɛɛnɛzu, à maaɓuɠa bà.» Ti maaɓuɠani ba. É ɠɛni ti ma: «Nà ɠa gè ga Zozɛfe, wo-ɠɛɛloin, nii wo pɔdini, ti ʋaa la Ezipete yooi zu. 
\v 5 Niizu, naa mina ɠɛ wo ʋɛ ga ziiɓɔlɔ vaa, naa mina wo yiiɠaawana ga tɛi wo pɔ̀dini. Pàaʋɛ ʋɛ, nu yɛnvui makɛ vai ɠa é kɛa GALA ge tèʋe ʋɛ wo luɠɔ. 
\v 6 Mazɔlɔɔ kona felegɔ ɠaa na, pului loai zooi zu, kona dɔɔlugɔ ɠa dɛ ná ʋolu, wozawoli la ɠɛa, ɓaa molo leʋe vaa. 
\v 7 GALA ge tèʋegɛ wɔun wo luɠɔ, nii a kɛ wo yɛ vulua zooi ɠa, wo-yɛnvui makɛ, naa ɠɛ ga kpɔba vaa wola. 
\v 8 Naa ɠa é ba, wa laade, wo ʋa tèʋe ʋɛ, kɛlɛ GALA be. É sèiʋɛ ga Falaɠɔn kɛɛɠɛ, é kɛ̀ ga ná-pɛlɛi maliɠii, é kɛ̀ɛʋɛ ga Ezipete yooi kpein ma ɠundiɠi wolai.
\p
\v 9 «À ɠale ma fala, wo li kɛ̀ɛ ɠoba. Wa ɠɛ ma: ‹È-loun zunui Zozɛfe ɠa é niima wooi laazeelizu è ma: GALA ge sèiɗa ga Ezipete yooi kpein maliɠii. Suvilɛ, è ʋa pɔ̀ bɛ! 
\v 10 Ɗa ʋaazu zeizu Gosɛn yooi zu, è ɠɛ kòbaʋɛ, ɗa-o, è-loun zunuiti-yo, è lounlointi-yo, wa ɗa-ʋaalagiti, ta ɗa-nikɛiti, é ʋɛɛ nii kpein ba, é ga è-ɠɔligiti. 
\v 11 Miná ɠa nà è-maavai pɛ kɛ ná, naa ɠa a kɛ è la ʋalaga ani nɔpɛ ma, ɗa-o, ɗa-ʋɛlɛyeɠei-yo, ta nii kpein é ga ɗɔnɔi, mazɔlɔɔ kona dɔɔlugɔ ʋului ɠa dɛ ʋaazu.›
\p
\v 12 «Wa ɓɔɠɔi wo kaa ga ɠaazuʋɛ, dèɠei Ɓɛnzamɛn ɓalaa kaa ga ɠaazuʋɛ, ga nà ɓɔɠɔgoi ɠa gè ɓɔɛzu wo ʋɔ. 
\v 13 Ɠaazu unfegi kpein é bɛ̀ Ezipete yooi zu, à li, wo naa zuɠula kɛ̀ɛ ma, nii kpein wo kaa ga ɠaazu, wo naa wo ma. À suvilɛ, wo ʋaa ga kɛ̀ɛ ʋɛ.»
\p
\v 14 Naa ʋolu, é yeeʋilini deɠe zunui Ɓɛnzamɛn ɠɔgi zu, é wɔlɔ. Ɓɛnzamɛn yee yɛni kɔgi ʋa, é ɗa wɔlɔ. 
\v 15 É kɛɛɠɛleaiti kpein nɛɛnɛni ɓalaa, é ɗa wɔlɔ. Naa ʋoluma, kɛɛɠɛleaiti ti yɛpɛni tɔun pɔ.
\s Falaɠɔn Zakɔɓe loli fai  //  Ezipete yooi zu
\p
\v 16 Zozɛfe kɛɛɠɛleaiti paa vai ma wooi vazani Falaɠɔn ná-pɛlɛi wu. Naa nɛɛni Falaɠɔn ʋɛ ta ná-botiɠɛ nu wolaiti. 
\v 17 Falaɠɔn ɠɛni Zozɛfe ma: «Ɠɛ è-ɠɛɛleaiti ma: ‹À wa-loganiiti kasɔɠili, wo li Kanaan yooi zu, 
\v 18 wo wo-ɠɛɛ zeɠe ta wa-ʋɛlɛyeɠe wu nuɓusɛiti, naa ʋolu wo ɠale ma, wo ʋa pɔ̀ bɛ. Nà zooi ʋasuʋɛti fe wo ya Ezipete yooi zu. Wa zooi ná-kulanuma ʋagɔiti sɔlɔɔ, wo mi.› 
\v 19 Ɗa devei nii ve ti ya, è ɠɛ ti ma: ‹À wotoloiti seɠe Ezipete yooi zu, wo-lointi bɛ ta wo-anzaiti. Wa wo-ɠɛɛ ɓalaa seɠe, wo ʋa. 
\v 20 Wo-yii mina ɠoloɠolo wo-ɠɔligiti faa zu, mazɔlɔɔ anii ʋagɔiti ti Ezipete yooi zu, naati ta ɠɛ ga wɔnɔ.› »
\p
\v 21 Izilayɛle ná-dointi ti kɛɛni ɠana nɔ. Zozɛfe wotoloiti feeni ti ya, eɠɛʋelei Falaɠɔn ná-devei ɠɛni la. É daamianigiti feeni ti ya ɓalaa, nii ta mi pelei zu. 
\v 22 É seɠe niinɛi veeni ti ɠilagilagi ya. É wali ɠae unsaʋagɔ (300) veeni Ɓɛnzamɛn ya, ta seɠe niinɛ lɔɔlugɔ. 
\v 23 É soovale sinɛ puugɔ leʋeni kɛɛɠɛ ma, ti ɠasɔɠiliai ga Ezipete anii ʋapagiti, ta soovale saa puugɔ ti ɠasɔɠiliai ga moloi, ta ɓului, ta daamianigiti kɛɛɠɛ ná-siɛ vai zu. 
\v 24 Naa ʋolu, é yeeɓeni kɛɛɠɛleaiti ba, ti li, é ɠɛ ti ma: «À mina ɓɔɛ pelei zu.»
\p
\v 25 Ti ɠaleni ma, ti zeɠe Ezipete yooi zu, ti lɛ Kanaan yooi zu ti-ɠɛɛ Zakɔɓe ʋɔ bɛ. 
\v 26 Ti ɠɛni ma: «Zozɛfe ɠa dɛ vulua, tɔ ɠa é Ezipete yooi kpein unda.» Kɛlɛ Zakɔɓe ɠaalɛini nɔ tɔɔn, mazɔlɔɔ é la ɠɛni laani ti la. 
\v 27 Ti wooiti kpein daazeelini ma, niiti Zozɛfe ti woni ti ma. Zakɔɓe wotoloiti kaani, niiti Zozɛfe ti leʋeni seɠe vai zu. Názu ɠa ti-ɠɛɛ Zakɔɓe yiilɛini la ɓɔɠɔ ma. 
\v 28 Izilayɛle ɠɛni ma: «É zolooga! Dòun zunui Zozɛfe ɠa dɛ vulua! Nà liizu, gè pɛtɛ, aisa gè ʋa za.»
\c 46
\s Zakɔɓe yei vai Ezipete yooi zu
\p
\v 1 Izilayɛle ʋilɛni pelei zu, é ɗa li, é ʋɛɛ naati kpein ba, ti ɠɛni ga nɔnɔi. Siɛgi zu é zeelini la Ɓeel-Seɓa, é zalaɠaiti kulani kɛɛɠɛ Izaake ná-GALAGI ʋɛ. 
\v 2 GALA ge ɓɔɛni Izilayɛle ʋɔ kulakɛlɛmaiti su kpidii naa. É tolini, é ɠɛ ma: «Zakɔɓe! Zakɔɓe!» Izilayɛle gooɠaaʋoteni, é ɠɛni ma: «Nà ɠaa!» 
\v 3 GALA ge ɠɛni ma: «Nà ga GALA, è-ɠɛɛ ná-GALAGI. Mina lua è lii vai zu Ezipete yooi zu, mazɔlɔɔ náʋɛ ɠa gè è ɠɛɛzu ná ga zii wola. 
\v 4 Nà ɓɔɠɔi ɠa gè yɛsu è ʋa, de yei Ezipete yooi zu, nà ɓɔɠɔi nɔ ɠa mɔnɔ gè ʋaazu lɛɛzu ga ɗe, gè è ɠula náʋɛ. Ɗa zaana, Zozɛfe ɠa é ʋaazu è-ɠaazuʋɛti pɛɛzu ma ga tɔ ɓɔɠɔi zeei.»
\p
\v 5 Zakɔɓe zeɠeni Ɓeel-Seɓa. Izilayɛle ná-doun zunuiti ti ti-ɠɛɛ Zakɔɓe zeɠeni, ta ti-lointi, ta ti-anzaiti, ti ti lɛ wotoloiti su, niiti Falaɠɔn ti leʋeni ga ti ti zeɠe ti zu. 
\v 6 Ti ta-logani ɓulugiti seɠeni ɓalaa, ta ti-yeaɠɔligiti kpein, niiti ti ti zɔlɔɔni Kanaan yooi zu. Pele ɠana Zakɔɓe zeelini la Ezipete yooi zu, é ʋɛɛ ná-pɛlɛyeɠei kpein ba. 
\v 7 É liini ga ná-pɛlɛyeɠei kpein Ezipete yooi zu: ná-doun zunuiti, ta naati ti-loun zunuiti ta ti-loun anzanuiti, ta ná-doun anzanuiti.
\s Zakɔɓe ná-pɛlɛyeɠei,  //  nii é yeini Ezipete yooi zu
\p
\v 8 Izilayɛle ná-doun zunuiti daaseigiti kaa, niiti ti yeini Ezipete yooi zu, Zakɔɓe ta ná-doun zunuiti.
\p Zakɔɓe ná-doun zunu mɔungi, é sɔlɔɔni, daaseigi ɠɛni ga Luɓɛn. 
\v 9 Luɓɛn ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Enɔke, Palu, Ɠɛsɛlon, ta Kaalemi.
\p
\v 10 Simiyɔn ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Yemuwɛle, Yamin, Woɠade, Yakin, Soɠaal, ta Sayile, nii é ga Kanaan anzanui ná-doun zunui.
\p
\v 11 Levi ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Gɛɛlɛson, Keɠate, ta Melali.
\p
\v 12 Zuda ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Ɛɛl, Wonan, Sela, Pelɛze, ta Zela. Kɛlɛ Ɛɛl ta Wɔnanni ti zaani Kanaan yooi zu. Pelɛze nɔnɔ ma loun zunuiti ti ɠɛni ga: Ɠɛsɛlon ta Ɠamule.
\p
\v 13 Isakaal ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Tola, Puva, Yoɓe, ta Similon.
\p
\v 14 Zaɓulɔn ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Selɛde, Elon, ta Yaleyɛle.
\p
\v 15 Zunu lointi kana Lea ti zɔlɔɔni Zakɔɓe ʋɛ Padan-Alame, é ʋɛɛ ti-loun anzanui Dina ʋa. Ti-mavofodaiti pɛ ti ɠɛni ga nu ʋuusaʋa maazu saʋa (33).
\p
\v 16 Gade ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Sifiyon, Ɠagi, Suni, Ɛseɓon, Eli, Alodi, ta Aleli.
\p
\v 17 Asɛɛl ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Yimina, Yisiva, Yisivi, Ɓelia, ta ti-ʋaazeelai Sela. Ɓelia ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Ɠeɓɛɛl ta Malekiyɛle.
\p
\v 18 Zakɔɓe mavofodaiti kana ti yɔɠɔzu ta Zilepa, botiɠɛ anzanui nii Laɓan feeni ná-doun anzanui Lea ya. Ti pɛ ti ɠɛni ga nu puugɔ maazu lɔzita (16).
\p
\v 19 Zakɔɓe anzai Lasɛle ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Zozɛfe ta Ɓɛnzamɛn.
\p
\v 20 Won ná-zalaɠa ɠula nui Potifela ná-doun anzanui Asenate doun felegɔ zɔlɔɔni Zozɛfe ʋɛ Ezipete yooi zu: Manasé ta Efelayime.
\p
\v 21 Ɓɛnzamɛn ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Ɓela, Ɓekɛɛl, Asaɓɛle, Gela, Naaman, Eyi, Lɔse, Mupime, Ɠupime, ta Aalede.
\p
\v 22 Zakɔɓe mavofodaiti kana ti yɔɠɔzu ta Lasɛle. Ti pɛ ti ɠɛni ga nu puugɔ maazu naani (14).
\p
\v 23 Dan ná-doun zunui ɠɛni ga: Ɠusime.
\p
\v 24 Nɛfɛtali ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga: Yaseyɛle, Guni, Yesɛɛl, ta Sileme.
\p
\v 25 Zakɔɓe mavofodaiti kana ti yɔɠɔzu ta Ɓiliɠa, botiɠɛ anzanui Laɓan feeni ná-doun anzanui Lasɛle ya. Ti pɛ ti ɠɛni ga nu lɔfela.
\p
\v 26 Nuiti ti yɛni Zakɔɓe ʋa, ti ʋa Ezipete yooi zu, ti ɠulaai tɔun su, ti kpein kpɔga ɠɛni ga nu ʋuulɔzita maazu lɔzita (66), Zakɔɓe ná-doun zunuiti ti-anzaiti ti la naama ɠaalugi zu. 
\v 27 Zozɛfe ná-doun zunuiti ti zɔlɔɔni Ezipete yooi zu: nu felegɔ. Zakɔɓe ná-pɛlɛyeɠei ma nuɓusɛi liegɔi é yeini Ezipete yooi zu, é ɠɛni ga nu ʋuulɔfela (70).
\s Zakɔɓe zeizu ɠula vai  //  Gosɛn yooi zu
\p
\v 28 Zakɔɓe Zuda leʋeni luɠɔʋelei Zozɛfe ʋɔ bɛ, é bo ma ga é daaɠomi Gosɛn. Ti zeeliai ma Gosɛn yooi zu, 
\v 29 Zozɛfe ná-wotoloi ɠɛʋele ɓɛtɛni, é lɛ su, é li Gosɛn, kɛɛɠɛ Izilayɛle laaɠomisu. É kaai ma nɔ feya, é vɛɛlɛ ga kɔgi, é lɛbi wɔlɔzu zeei naa ɠɔgi ʋa. 
\v 30 Izilayɛle ɠɛni Zozɛfe ma: «Nà zoo zaazu niina, tɔɔzei gè è-ɠaazuʋɛ ɠaa, ɗa dɛ vulua!»
\p
\v 31 Zozɛfe ɠɛni kɛɛɠɛleaiti ma, ta kɛɛɠɛ ná-pɛlɛyeɠei: «Nà liizu, gè Falaɠɔn loo ɠisu, gè ɠɛ ma: ‹Kɛ̀ɛleaiti ta kɛ̀ɛ ʋɛlɛyeɠei, niiti ti ɠɛa Kanaan yooi zu, ti ʋa, ti zeelia mà. 
\v 32 Niima nuiti ta ga togani makɛ nuiti, mazɔlɔɔ togani lo nuiti be, ti ʋaaʋɛ ga ta-ʋaalagiti, ta ta-woliiti, ta ta-nikɛiti, ta nii kpein é ga ti-ɠɔligiti.› 
\v 33 Siɛgi zu Falaɠɔn a wo lolina da, é ɠɛ wo ma: ‹Ɓɛgele ɠa wa ɗa kɛ?› 
\v 34 wa gooɠaaʋote ga: ‹Ɗa-wotiɠɛ nuiti gá ga togani lo nuiti, é tɔɔzei gi-ma loungo yeei ma, eyɛsu niizu, giya-o, gi-mɛmɛwolani-yo.› Naa ɠɛʋele ma, toɠa vaazu bu, wo zei Gosɛn yooi zu, mazɔlɔɔ togani lo nuiti bɛlɛzeɠeʋɛ Ezipete nuiti bɛ.»
\c 47
\s Lɛbiyai Zakɔɓe ná-pɛlɛyeɠei sɔlɔɔni
\p
\v 1 Zozɛfe liini, é Falaɠɔn loo ɠisu, é ɠɛ ma: «Kɛ̀ɛ ta kɛ̀ɛleaiti ti ʋaa, ti zeɠe Kanaan yooi zu, é ʋɛɛ ta-logani wolaiti ta ma goiti ba, ta nii kpein é ga tɔnɔi. Pɛtɛ, ti lia Gosɛn yooi zu.» 
\v 2 É nu lɔɔlugɔ zeɠeni kɛɛɠɛleaiti su, é li, é ti lɛ ga Falaɠɔn. 
\v 3 Falaɠɔn Zozɛfe kɛɛɠɛleaiti gaazaɠani, é ɠɛ ti ma: «Wa-wotii ɠa ga ɓɛgele?» Ti Falaɠɔn wooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Ɗa-wotiɠɛ nuiti gá ga togani lo nuiti, eɠɛʋelei gi-mɛmɛwolani ti ɠɛni la.» 
\v 4 Ti ɠɛni mɔnɔ Falaɠɔn ma: «Gi ʋaaʋɛ lago zeizu zooi zu, tɔɔzei daamiani ge la mɔ ɗa-wotiɠɛ nuiti ta-logani ɓulugiti zea, mazɔlɔɔ pului wola ɓɔiʋɛ Kanaan yooi zu. Va bu, ɗa-wotiɠɛ nuiti gi zei Gosɛn yooi zu.»
\p
\v 5 Falaɠɔn ɠɛni Zozɛfe ma: «È-ɠɛɛ ta è-ɠɛɛleaiti paaʋɛ è ɠoba. 
\v 6 Ezipete yooi ɠa è yeema. È-ɠɛɛ ta è-ɠɛɛleaiti sei zooi ʋasuʋɛ. Ti zei Gosɛn yooi zu. Ni è kwɛɛ ga sɔɓelama zunua ta ti zaama, ti zei nà-togani ɓulugiti unda.»
\p
\v 7 Zozɛfe ʋaani ga kɛɛɠɛ Zakɔɓe, é dɛɛ ga Falaɠɔn. Zakɔɓe tuya looni Falaɠɔn ʋɛ. 
\v 8 Falaɠɔn ɠɛni Zakɔɓe ma: «È-zii ma voloi ma ɠonagiti ti ɠɛa ga dielegɔ?» 
\v 9 Zakɔɓe Falaɠɔn wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Sìi ma voloi ma ɠonagiti ti ɠɛai siɛziɛgi zu, ta ga kona ungila puusaʋa (130). Sìi ma voloi ma ɠonagiti ti la mɔinni, ti ɲɔuʋɛ, ti la zeelini ɲɛgɛlɛin mɛ̀mɛwolani ti-zii ma voloi ma ɠonagiti su, tɔnɔ ma ziɛziɛ voloiti.» 
\v 10 Zakɔɓe tuya looni mɔnɔ Falaɠɔn ʋɛ, é zeɠe naa ʋɔ bɛ, é li.
\p
\v 11 Zozɛfe kɛɛɠɛ ta kɛɛɠɛleaiti seizu ɠulani, é naa ta veeni ti ya ga tɔnɔ Ezipete yooi zu, zooi ʋasuʋɛ, Lamesɛse yooi zu, eɠɛʋelei Falaɠɔn ma levei veeni la zea. 
\v 12 Zozɛfe kɛɛɠɛ ta kɛɛɠɛleaiti kɔnɔkulani, é ti laazɔbo, ta kɛɛɠɛ ná-pɛlɛyeɠei kpein, eɠɛʋelei dointi tiegɔi ɠɛni la.
\s Zozɛfe ná-botii ɠɛʋelei  //  pului ma ziɛgi zu
\p
\v 13 Daamiani ge la mɔ ɠɛni zooi zu ná kpein, mazɔlɔɔ pului wola ɓɔini. Nuɓusɛiti ti ɠaɲani, Ezipete yooi zu ta Kanaan yooi zu, pului maaʋele ma. 
\v 14 Zozɛfe walii kpein gaalɛɛni ba, é kula Ezipete yooi zu ta Kanaan yooi, moloi ʋoluʋele zu ti ɠɛni geyazu. É naama walii lɛɛni Falaɠɔn ná-pɛlɛi wu. 
\v 15 Siɛgi zu walii ɓeni da Ezipete yooi zu ta Kanaan yooi zu, Ezipete nuiti ti ʋaani Zozɛfe ʋɔ bɛ, ti ɠɛ ma: «Daamianigi ve gi ya! Kɛni nɔ gi za è ɠaazu, tɔɔzei walii ɓega?» 
\v 16 Zozɛfe ɠɛni ma: «Ni wali la mɔ ná, à wa-loganiiti fe, nà daamianigi ve wo ya wa-loganiiti potogi zu.» 
\v 17 Ti ɠɛni ʋaazu ga ta-loganiiti Zozɛfe ʋɔ. Zozɛfe daamianigi veeni ti ya, ta-zooiti potogi zu, ta ta-nikɛiti, ta ta-ʋaalagiti, ta ta-woliiti, ta ta-zoovalegiti. É daamianigi veeni ti ya ɠana naama ɠonagi, ta-loganiiti kpein potogi zu.
\p
\v 18 Siɛgi zu naama ɠonagi leʋeni da, ti ʋaani pɔ bɛ poluma ɠonagi, ti ɠɛ ma: «Gi la dɔɔɠuzu ɲɛgɛlɛin màliɠii ʋa ga walii ɓega gi ya, ta gi ʋaa ga togani ɓulugi màliɠii ʋɔ, naa ɓega, é yɛga gi ma nɔ ga gi ʋaa ga gi-ɓusɛiti ta gá-yooiti, gi fe màliɠii ya. 
\v 19 Lee vaa zu gá li zaazu è ɠaazu, giya-o, gá-yooiti-yo? Gi ʋɛɛna gá-yooiti ba, è gi ɠeya daamianigi ʋotogiti su, gá ɠɛ ga Falaɠɔn ná-duɔiti, giya-o, gá-yooiti-yo. Nii ɓalaa gá faza, naa ve gi ya, naa ɠa a kɛ gi yɛ vulua, gi mina za, gá-yooiti gaa ɲakai mina yɛ.»
\p
\v 20 Zozɛfe Ezipete yooi kpein geyani Falaɠɔn ʋɛ, mazɔlɔɔ Ezipete nuiti ti ta-ɓalagiti pɔdini, ti ɠilagilagi, tɔɔzei pului ɓɔini ti la. Zooi ɠɛni ga Falaɠɔn ʋogi. 
\v 21 É nuɓusɛiti gaalɛɛni ba, é ti ʋu taa wolaiti su Ezipete ɠwɛpelemaʋɛti, é zo zɔɔla ʋele, é li zɔɔla ʋele. 
\v 22 Kɛlɛ é la ɠɛni zalaɠa ɠula nuiti ta-yooiti geyani, tɔɔzei Falaɠɔn tɔ seini zalaɠa ɠula nuiti ta-vaa zu. Ti-ɠɔnɔgi ɠɛni ga nii Falaɠɔn ɠɛni feezu ti ya. Naa ɠa é ba, ti la ɠɛni ta-yooiti pɔdini ɲɛgɛlɛin.
\p
\v 23 Zozɛfe ɠɛni nuɓusɛiti ma: «Gè wo ɠeyaʋɛ za Falaɠɔn ʋɛ, wo ʋɛɛ wa-yooiti ba. Ani zuwui ʋɛtɛ, wa zoo wo faza, wo boli wa-yooiti ba. 
\v 24 Molo leʋe ziɛgi zu, wa seizu lɔɔlusiɛi ve Falaɠɔn ya, seizu naanisiɛi zɔiti ti ɠɛ ga wɔnɔ, é ɠɛ ga kpalagiti ba zuwui, é wo ɠɔnɔkula wa wo-lointi, ta niiti kpein ti wa-ʋɛlɛyeɠeiti bu.» 
\v 25 Ti ɠɛni ma: «Ɗa ɠa è gi-yɛnvui yɛga gi ya, mazɔlɔɔ gi zaalai zɔlɔɔgɛ màliɠii è ɠaazu, gá ɠɛ ga Falaɠɔn ná-duɔiti.» 
\v 26 Zozɛfe naa ɠɛɛni ga tɔgi Ezipete yooi kpein su, naa yɛgɛ ma zaaɠaza, Ezipete yooiti ma zɔlɔɔ ganii zeizu lɔɔlusiɛi ɠa ga Falaɠɔn nɔnɔ. Kɛni nɔ zalaɠa ɠula nuiti ta-yooiti ka ti la ga Falaɠɔn nɔnɔ.
\s Zakɔɓe zii ma ɠona gaaɓelagiti
\p
\v 27 Izilayɛle nuiti ti zeini Ezipete yooi zu, Gosɛn yooi zu. Ti ɓɔɠɔ zɔlɔɔni, ti ɓuɠu, ti wola ɠaawɔɔlɔ. 
\v 28 Zakɔɓe kona puugɔ maazu lɔfela ɠɛni Ezipete yooi zu. Zakɔɓe zii ma voloi kpein ge ɠɛni ga kona ungila puunaani maazu lɔfela (147).
\p
\v 29 Siɛgi zu saa voloi maaɓuɠani la, é ná-doun zunui Zozɛfe lolini, é ɠɛ ma: «Ni ɗa va bu, è faaɓɔɠɔ ɠɛ bɛ̀, nà è maanɛɛnɛzu, yeei lɔ kpàlai wu, è minazeɠe bɛ̀, è nɛɛbɛi ɠula kɛlɛma bɛ̀, ta wooɠɛɠiladai, ga è la màaɠulua Ezipete yooi zu. 
\v 30 Siɛgi zu gè liizu la mɛ̀mɛwolani pɔ, ti zaai, ɗa kùla Ezipete yooi ʋa, è li ga ze, è màaɠulu ta-ɠabayeɠei zu.» Zozɛfe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nà kɛ ɠana, eɠɛʋelei è bogai la.» 
\v 31 Izilayɛle ɠɛni ma: «Ɠona bɛ̀.» Zozɛfe ɠonani bɛ. Naa ʋolu Izilayɛle nɔkɔni ná-betei unbuaʋɛ.
\c 48
\s Zakɔɓe tuya loo vai  //  Zozɛfe ná-doun zunu felegɔiti bɛ
\p
\v 1 Naama vaiti poluma, ti ʋaani, ti ɠɛ Zozɛfe ma: «Wɛlɛ, è-ɠɛɛ ɠa zeeɓɛzu.» É ná-doun zunu felegɔiti seɠeni ya, Manasé ta Efelayime. 
\v 2 Ti liini, ti daazeeli Zakɔɓe ma ga: «È-loun zunui Zozɛfe ɠa ʋaazu è ʋɔ bɛ.» Izilayɛle zuvikɛiti kpein gaalɛɛni ba, é wuzeɠe, é zei ná-betei zu. 
\v 3 Zakɔɓe ɠɛni Zozɛfe ma: «GALA Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii ɠulani bɛ̀ kɛlɛma Luze, Kanaan yooi zu, é tuya looni bɛ̀. 
\v 4 É ɠɛni mà: ‹Nà è ɠɛɛzu ga kpuɠu nu, gè è ɠaawɔɔlɔ, gè è ɠɛ ga zii mɔinmɔin. Nà niima yooi ve è-mavofodai ʋɛ, ɗɔun ɗa zeɠena ná, toɠa ɠɛ ɠɔ ga è-mavofodai nɔnɔ.› 
\v 5 Doun zunu felegɔiti ti zɔlɔɔgai è ʋɛ Ezipete yooi zu, aisa gè ʋa ʋa è ʋɔ bɛ, Efelayime ta Manasé, naati ta ɠɛ ga nɔ̀nɔiti, eɠɛʋelei nɔ Luɓɛn ta Simiyɔnni ti la zèa. 
\v 6 Kɛlɛ, dointi è ti zɔlɔɔga niiti poluma, naati ta ɠɛ ga ɗɔnɔiti. Ta tɔnɔ ma ʋoganii zɔlɔɔ ti-liɛni ta-yooi zu. 
\v 7 Mazɔlɔɔ gè ɠɛni ɠalesu ma, gè ɗa zeɠe Padan-Alame, Lasɛle zaani pelei zu kòbaʋɛ, Kanaan yooi zu, ná maa la ɠɛni ɠoozani gola Efelata ʋa. Miná ɠa gè maaɠuluni ná, Efelata pelei zu.» (Efelata é lolisu ɓalaa ga Ɓɛteleyɛme.)
\p
\v 8 Izilayɛle wɛlɛni Zozɛfe ná-doun zunuiti ba, é ɠɛ ma: «Ɓɛɛni ka ga niiti?» 
\v 9 Zozɛfe kɛɛɠɛ wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Dòun zunuiti kana, GALA ge ti vea zèa ʋɛ.» Izilayɛle ɠɛni ma: «Nà è maanɛɛnɛzu, ti maaɓuɠa lɛɛ bà, ga gè tuya loo ti ʋɛ.»
\p
\v 10 Izilayɛle ɠaazuʋɛti maaɓidini pɔlɔzaɠagi maaʋele ma, é la mɔ ɠɛni wozaɠaazu fɔɔn. Zozɛfe ti zeɠeni, é ti maaɓuɠa ba. Izilayɛle laaʋɛɛni ti-ɠomagaʋɛti, é ti nɛɛnɛ. 
\v 11 Izilayɛle ɠɛni Zozɛfe ma: «Gè la ɠɛni ɠisiɛzu ga nà è-ɠaazuʋɛ ɠa ʋolu mɔnɔ, kɛlɛ wɛlɛ, GALA ge vaa bu vɔlɔ gè ɠaazula è-lointi ma.»
\p
\v 12 Zozɛfe ná-doun felegɔiti kulani kɛɛɠɛ ɲiibiiti zɔɠɔzu, é nɔkɔ zooi ma. 
\v 13 Naa ʋoluma Zozɛfe ti felegɔ pɛ seɠeni, é Efelayime zoni ga zeezai, é naa lo Izilayɛle ɠɔʋɛzu ʋelei, é Manasé zo ga ɠɔʋɛi, é naa lo ga Izilayɛle yeezazu ʋelei, é ti maaɓuɠa ba. 
\v 14 Kɛlɛ Izilayɛle zeezai maaleni, é pɛɛ Efelayime unma, nii é ɠɛni ga loungoi, é ɠɔʋɛzu ʋele yeei wuzeɠe, é pɛɛ Manasé unma. É zeeiti gaaʋolani ba, anɛɛ ni Manasé ɠa é ɠɛni ga doun mɔungi.
\p
\v 15 É tuya looni Zozɛfe ʋɛ, é ɠɛ ma:
\q «GALAGI niigi kɛ̀ɛ Abalaame ta kɛ̀ɛ Izaake ti ziɛni gaazu,
\q GALAGI nii togai tùɠɔ sìi ma voloi pɛ su eyɛsu za,
\q
\v 16 geezuɠeelai nii é ùnmɔɔga faa ɲɔi kpein ma,
\q naa tuya loo niima zunu loungoiti bɛ.
\q Ti ɗa ti loli ga dàaseigi, ta kɛ̀ɛni daaseigi, Abalaame ta Izaake,
\q ti wola ɠaawɔɔlɔ zooi zu ná pɛ.»
\p
\v 17 Zozɛfe kaani ga kɛɛɠɛ ɠa yeezai laazu Efelayime unma, naa la ɠɛni nɛɛni bɛ. É kɛɛɠɛ yeei zoni ga é seɠe Efelayime unma, é lii la Manasé unma ʋelei. 
\v 18 Zozɛfe ɠɛni kɛɛɠɛ ma: «Mina kɛ ɠana kɛ̀ɛ, mazɔlɔɔ nii ma gelei ɠa é ga doun mɔungi. È-yeezai la nɔungi ma.»
\p
\v 19 Kɛɛɠɛ ɠɛlɛni, é ɠɛ ma: «Gè kwɛɛ, dòun zunu, gè suɠwɛɛ. Tɔ ɓalaagi toɠa ʋaazu ɠɛɛzu ga nuɓusɛ mɔinmɔin, gaawɔɔlɔ. Kɛlɛ deɠe zunui ɠa wɔɔlɔzu, é leʋe tɔun ba, mavofodaiti ta ɠɛ ga zii wola.» 
\v 20 Naama volo ná, é tuya looni ti felegɔ ʋɛ, é ɠɛ ma: «Izilayɛle nuɓusɛiti ta wo-laaseigi wo ta-luyai zu, ti ɠɛ ma: ‹GALA ge è ɠɛ ga Efelayime ta Manasé ɠɛʋele.› » Zekana é Efelayime leʋeni da Manasé luɠɔ.
\p
\v 21 Izilayɛle ɠɛni Zozɛfe ma: «Sàa yeei ɠana ʋa zeelizu, wɛlɛ GALA ka ɠɛɛzu wo ʋa, toɠa wo ɠaaɠale ma, é li ga woye, wo-mɛmɛwolani ta-yooi zu. 
\v 22 Nɔ̀un nà, nà Sikɛme yooi zeɠezu, gè da ɗɔnɔi ma, é leʋe è-ɠɛɛlointi tɔnɔi ʋa, nii gè kulani Amool nuiti zea, ga nà-boɠa zɔkpɔi, ta nà-mɛɛin.»
\c 49
\s Zakɔɓe tuya loo vai  //  ná-doun zunu puugɔ maazu felegɔiti (12) bɛ
\p
\v 1 Zakɔɓe ná-doun zunuiti tolini, é ɠɛ ti ma: «À ɠaalɛ ba, gè faiti bo wo ma, niiti ti ʋaazu ɠɛɛzu ga woye ʋelela ʋelei.
\b
\q
\v 2 «À ɠaalɛ ba, wo woilo gòo ma ga pagɔ, Zakɔɓe ná-doun zunuiti!
\q À woilo wo-ɠɛɛ Izilayɛle wooi ma!
\b
\q
\v 3 «Luɓɛn, ɗa ɠa è ga dòun mɔungi,
\q ɗa ga è ga sɛ̀bɛi ta sùvikɛi ma mɔungiti,
\q è-losuʋɛ wɔɔlɔai ti pɛ ba,
\q è-zɛbɛi wɔɔlɔai ti pɛ ba.
\q
\v 4 È yeeɠaaɓaai eɠɛ ziɛvegi,
\q è la mɔ nu ɠitela losuʋɛ zɔlɔɔga,
\q mazɔlɔɔ è lɛɛʋɛ è-ɠɛɛ laa ʋetei zu,
\q è nà-betei ɠɔzɔʋɛ è lɛɛ vai zu ná.
\b
\q
\v 5 «Simiyɔn ta Levi ta ga kɛɛɠɛlointi,
\q ta-woɠa zɔkpɔiti ta ga tooma aniiti.
\q
\v 6 Zìi mina ʋɔɔpɛɛ ta-yaava vai ʋa ɲɛgɛlɛin,
\q nà-kisiɛi mina ɠili ta-ɠaalɛbai ʋa!
\q Mazɔlɔɔ ti nu ʋaani ta-yiiɠulagi zu,
\q ti nikɛiti kɔɠɔʋolu ɲataiti teʋeni ta-unsuɲɔi zu.
\q
\v 7 Ta-yiiɠulagi ɠotoʋɛ, mazɔlɔɔ gola ɲɔuʋɛ,
\q ta-yiiɓadii ɠotoʋɛ!
\q Nà ti ɠaaɠwɛ Zakɔɓe nɔnɔiti saama,
\q nà ti vaza Izilayɛle zaama.
\b
\q
\v 8 «Zuda, ɗa ɠa è-ɠɛɛlointi ti ʋaazu è maamusɛzu.
\q È-yeei ɠa ɠɛ è zili nuiti kɔ poluʋɛ.
\q È-ɠɛɛ ná-doun zunuiti ta ɠɛ nɔkɔsu è wu.
\q
\v 9 Zuda, dòun zunu, ɗa ga zala zinɛ goi,
\q nii é zeɠezu paa wosuʋɛ!
\q É ɲiibiiti pɛɛ su, é ʋɛɛ, eɠɛ zalai,
\q eɠɛ zala zaai, ɓɛ ɠa a zoo é buzeɠe pɛɛzuʋɛ?
\q
\v 10 Kundiɠilai ma lukpɔi la ɠulaa Zuda ʋɛlɛyeɠei ʋa pɛ,
\q anɛɛ tɔgi maazuɓaa nui ná-poogi la ɠulaa kɔɠɔ yɔɠɔzuʋɛti,
\q eyɛsu nii tukpɔi ga nɔnɔ naama nui ʋa,
\q nuiti ti ɠolo bɛ.
\q
\v 11 Toɠa ná-soovalegi ɠili leezɛn lɔkulugi ʋa,
\q é ná-soovale saai ma yiʋoi ɠili ma lɔkulu pagɔi ʋa.
\q Toɠa ná-seɠei gba dɔɔ ɗɛi wu,
\q é ná-seɠe maazu zeɠei gba leezɛin ma ɲamai wu.
\q
\v 12 Gaazuɠɛzɛiti kpɔiʋɛ su ga dɔɔi,
\q nɔnɔi ɲiigaiti koleʋɛ.
\b
\q
\v 13 «Zaɓulɔn ɠa zei Kpoloɗɛ Wolai ɠobaʋɛ yooiti su,
\q toɠa zei ziɛlaʋɛ, ɓatoiti tosuʋɛ,
\q ná-zou ɠwɛpelemaʋɛti ta zeeli Sidɔn yooi ʋɔ pelei.
\b
\q
\v 14 «Isakaal ɠa ga soovale sinɛi suɓaai,
\q é laani togani makɛ zasa felegɔiti zɔɠɔzuʋɛ.
\q
\v 15 É ɗa ka ga ná-dooɠo bosuʋɛ ʋagɛ,
\q zooi wola ʋagɛ.
\q É ɗa ɓili kasɔi wu,
\q é ɗa ɓɔɠɔ lɔ duɔlai ma wotii zu.
\b
\q
\v 16 «Dan ɠa ná-nuɓusɛiti tukpɔɠaaleʋe,
\q eɠɛ Izilayɛle ná-bolodai ɠila.
\q
\v 17 Dan ɠa ɠɛɛzu pelei zu ga kaalii,
\q é ɠɛ ga pɛɛɠaalii pele goi zu,
\q é sooi ɲi kɔɠɔ libiligi ʋa,
\q sooi ɠɔma nui loo daazei.
\b
\q
\v 18 «Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, kìtogɛ ɗa-ɠizo fai ʋa!
\b
\q
\v 19 «Toosu nuiti ta ʋa Gade laalɔɠɔma,
\q kɛlɛ toɠa wuzeɠe, é laalɛ ti wu, é ti ziɠa ga ɠɔɠɔi.
\b
\q
\v 20 «Asɛɛl ná-zooi zu ɠa daamianigi a ɠɛ ná ga bɔɔlɔa.
\q Toɠa masa daamiani pagɔi kpein kula.
\b
\q
\v 21 «Nɛfɛtali ɠa ga dopai, é ɓɔɠɔ yeema, é ɗa ʋili,
\q é ɗa ziʋo ʋagɔiti pu.
\b
\q
\v 22 «Zozɛfe ɠa ga gwaa wulu ʋagɔi ma ʋɔnɔbai,
\q gwaa wulu ʋagɔi ma ʋɔnɔbai, é ziɛungi ɠobaʋɛ.
\q Ma ɓekegiti buzeɠeʋɛ, ti zɛlɛ siɠigi maazu.
\q
\v 23 Ti ɓaaɠogɛ ma, ti mɛɛin ʋili ma.
\q Mɛɛn ʋili nuiti ti ɠɛni ga tɔun sili nuiti.
\q
\v 24 Kɛlɛ é ná-mɛɛin zogɛ kpaan tɔ ɓɔɠɔi,
\q zeeiti sulogɛ ga Zakɔɓe ná-Zɛbɛ-Su-ƓALAGI yeeiti,
\q nii é ga Izilayɛle makɛ nui ta ná-fasai.
\q
\v 25 È-ɠɛɛ ná-GALAGI zaalai zu, nii é ga ɗa-ɓɔba nui,
\q GALA Zɛbɛi-Pɛ-Maliɠii, nii a tuya loo è ʋɛ,
\q ɗa tuyaiti sɔlɔɔ, ti zeɠezu maazuʋɛ geeɠɔlɔgi zu,
\q ta tuyaiti ti ɠulazu ziɛi ɓomaʋɛ zooi wu,
\q ta doun mɔinmɔingiti ta togani ɓulugiti.
\q
\v 26 È-ɠɛɛ ná-tuyaiti zeeɠaaɓaaʋɛ,
\q ti leʋe sɔ̀lɔɔ nuiti tɔnɔiti ba,
\q eyɛsu é zeeli ɠɔoɠɔ gizeiti kwɛgi.
\q Tuyai naati ti yei Zozɛfe unma,
\q é yei, é la kɛɛɠɛlointi ta-ɠundiɠii losaamaʋɛ!
\b
\q
\v 27 «Ɓɛnzamɛn ɠa ga zuluɓui, nii é anii ʋalizu ga,
\q sobui é ná-ani zogai mi,
\q kpɔkɔi, é kɔɔzoganii ɠaaɠwɛ.»
\b
\p
\v 28 Naati kpein ka ti ga Izilayɛle ná-boloda puugɔ maazu felegɔiti (12), pele ɠana ti-ɠɛɛ naama ɓɔɛiti boni la ti ma, é ɗa tuya loo ti ʋɛ. É tuya looni ti ʋɛ, ɛsɛ gilagilagi ta nɔnɔ ma luyai.
\s Zakɔɓe zaa vai
\p
\v 29 Naa ʋolu é nii ma levei veeni ti ya ga: «Nà ga ʋa liizu kɛ̀ɛni pɔ, ti zaai. Wa màaɠulu mɛ̀mɛwolani kobaʋɛ, pugi zu, é Ɠɛte nui Efelon ná-kpalagi zu, 
\v 30 Makepela ɓalagi ma ʋugi zu, Mamelé ɠobaʋɛ, Kanaan yooi zu. Kpalagi naa ɠa Abalaame geyani Ɠɛte nui Efelon ma, é ɠɛ bɛ ga maaɠulu bosuʋɛ. 
\v 31 Ná nɔ ɠa ti Abalaame ta anzai Sala maaɠuluni ná. Ná nɔ ɠa ti Izaake ta anzai Eleɓɛka maaɠuluni ná. Ná nɔ ɠa gè Lea maaɠuluni ná. 
\v 32 Kpalagi ta pugi é ɠɛni su, ti ɠeyaa ɠɛni de Ɠɛte nuiti ma.»
\p
\v 33 Siɛgi zu Zakɔɓe ɓeni da ga deveiti fe ná-doun zunuiti zea, é laani ʋolu betei zu, zii looni, é za, é li mɛmɛwolani pɔ ti zaai.
\c 50
\s Zakɔɓe maaɠulu vai
\p
\v 1 Zozɛfe ɠizini kɛɛɠɛ ɠaazuʋɛ ma. É wɔlɔni ma, é nɛɛnɛ ga daaʋɛ komagai. 
\v 2 Naa ʋolu Zozɛfe devei veeni ɗɔɠɔtɔlɔiti zea, niiti ti ɠɛni ga ná-botiɠɛ nuiti, ga ti kɛɛɠɛ ɠɛʋele ɓɛtɛ fɔɔn. Ɗɔɠɔtɔlɔiti ti Izilayɛle ma ʋoomai vɔɔni, ti ɗa gulɔ maku nɛɛnɛgi ɲɔfɔ ma. 
\v 3 Kɛni ta la kɛ ga folo ʋuunaanigɔ (40), yeeɠɛɠalai naa ɠa maanɛɛni, é ɠɛ, poomai ɗa vɔ, gulɔi ɗa ɲɔfɔ ma. Ezipete nuiti ti ná-wɔlɔi woni folo ʋuulɔfela (70) laawu.
\p
\v 4 Siɛgi zu saa wɔlɔi ma voloiti ti leʋeni da, Zozɛfe liini, é ɓɔɛ Falaɠɔn ná-koizuʋɛ nuiti pɔ, é ɠɛ ti ma: «Ni wa vaana bu, wo faaɓɔɠɔ ɠɛ bɛ̀, nà wo maanɛɛnɛzu ga wo li, wo niima wooiti bo Falaɠɔn ma: 
\v 5 ‹Kɛ̀ɛ ɠɛni gè ɠona bɛ, é ɠɛni mà: Nà ga ʋa zaazu. Ɗa màaɠulu kabayeɠei zu, nii gè bɔɔni Kanaan yooi zu. Nà pɔ gè lɛ ná, gè kɛ̀ɛ maaɠulu, naa ʋolu, nà ɠalesu ma, gè ʋa.› » 
\v 6 Falaɠɔn gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Lɛ, è è-ɠɛɛ maaɠulu, eɠɛʋelei è ɠonani la tɔun bɛ.»
\p
\v 7 Zozɛfe lɛɛni ga é kɛɛɠɛ maaɠulu, Falaɠɔn ná-botiɠɛ nuiti kpein ti ʋilɛni polu, ta ná-koizu ɠɛwolaiti, ta Ezipete yooi zu ɠɛwolaiti kpein, 
\v 8 ta Zozɛfe ná-pɛlɛyeɠei kpein, kɛɛɠɛleaiti, ta kɛɛɠɛ ná-pɛlɛyeɠei, doungoiti nɔ ɠa ti ti yɛni Gosɛn yooi zu, é ʋɛɛ ta-logani goiti ta ma wolaiti ba. 
\v 9 Wotoloiti ta soo nuiti ti ɠɛni Zozɛfe ʋolu ɓalaagi, naa ɠa é kɛɛni bɛbɛi wola laaɓaɠoni. 
\v 10 Ti zeelini Atade molo loɠazuʋɛ, nii é ziɛ wolai Zuludɛn ʋoluʋelei, ti ma maaɠulu bo fai wɔɔlɔni, ti maawui. Zozɛfe kɛɛɠɛ lɛbini, é kɛ ga folo lɔfela, é ɗa kɛɛɠɛ zaa wɔlɔi wo. 
\v 11 Kanaan nuiti ti ɠɛni zeini zooi zu, ti ɠidaani saa vai naa ɠɛʋelei wu, nii é ɠɛɛni Atade molo loɠazuʋɛ, ti ɠɛni ma: «Saa wɔlɔ ɓii ka ga nii kpaai Ezipete nuiti ma.» Naa ɠa é ba, ti naama molo loɠazuʋɛ laasei pɛɛni ga Aɓɛle-Miselayime.\f + \fr 50:11 \fr*\fk Aɓɛle-Miselayime\fk*\ft : Daaseigi nii ti maaɓuɠaai ʋa ta «Ezipete nuiti ta-zaa wɔlɔ vai».\ft*\f* Adaʋɛ ná ɠa ziɛ wolai Zuludɛn ʋoluʋelei. 
\v 12 Ʋele ɠana Zakɔɓe ná-doun zunuiti ti ti-ɠɛɛ ná-deveiti kɛɛni la. 
\v 13 Ná-doun zunuiti ti liini la Kanaan yooi zu, ti maaɠuluni Makepela ɓalagi ma ʋugi zu, nii Abalaame geyani Ɠɛte nui Efelon ma, ga é ɠɛ ga nɔnɔ ma maaɠulu bosuʋɛ, Mamelé ɠobaʋɛ. 
\v 14 Zozɛfe ɓegai ma ga kɛɛɠɛ maaɠulu, é ɠaleni ma Ezipete, ta kɛɛɠɛleaiti, ta niiti kpein ti lɛɛni ʋɔɔma kɛɛɠɛ maaɠuluzuʋɛ.
\s Inɛinɛgi ɠɛɛ vai  //  Zozɛfe kɛɛɠɛleaiti ba
\p
\v 15 Zozɛfe kɛɛɠɛleaiti ti kaai ma ga ti-ɠɛɛ zaa, ti ɠɛni ma: «Ni sɛi Zozɛfe a ɠɛna, é ɠɛ ga ade zili nu, faa ɲɔi kpein de kɛɛni la, é ti ʋotokula ade ma!» 
\v 16 Ti keela wooi leʋeni Zozɛfe ma, ti ɠɛ ma: «Aisa è-ɠɛɛ ʋa za, é niima levei veeni, é ɠɛ ma: 
\v 17 ‹Wa ɓɔɛ Zozɛfe ʋɔ ɠani ga: Nà è maanɛɛnɛzu, è-ɠɛɛleaiti ta-lɔ koloɠologi zuvaayɛ, ta ta-ɠotoi, mazɔlɔɔ ti faa ɲɔi ɠɛɛʋɛ ga ɗe.› Gá è maanɛɛnɛzu, è-ɠɛɛ ná-GALAGI ná-botiɠɛ nuiti gá-ɠotoi zuvaayɛ niizu!» Zozɛfe wɔlɔni, siɛgi zu ti ɓɔɛni pɔ la ɠana. 
\v 18 Kɛɛɠɛlointi ti ʋaani tiya ɓɔɠɔi, ti la kɔɠɔwu, ti ɠɛ ma: «Giya ɠaa, gá ga ɗa-wotiɠɛ nuiti.» 
\v 19 Zozɛfe ɠɛni ti ma: «À mina lua, nà ɠa gè GALA potogi zu ɓaa? 
\v 20 Wo ɠisiɛni ga wo faa ɲɔu ɠɛ ga ze, kɛlɛ GALA ge naa valiboni, é kɛ ga faa ʋagɔ, ga naa laazeeli, nii é ɠɛɛzu za, naa ɠa a kɛ nuɓusɛ mɔinmɔin zɛnvui ɠizo. 
\v 21 Niizu, deɠɛmu à mina mɔ lua, nà wo-maavaiti pɛ kɛɛzu, ta wo-lointi tɔnɔi.» É ti ɠaanɛɛnɛni, kpɔɛ ʋelei ma ti ʋɔ ga pagɔ.
\s Zozɛfe zaa vai
\p
\v 22 Zozɛfe zeini Ezipete, ta ná-pɛlɛyeɠei. É yɛni vulua, ná-konagi ɠɛ ga ungila puugɔ (110). 
\v 23 Zozɛfe Efelayime mavofodaiti kaani, eyɛsu é zaʋagi ɠa. Manasé ná-doun zunui Makiil ná-doun zunuiti ti zɔlɔɔni ɓalaa kɔɠɔ ma. 
\v 24 Zozɛfe ɠɛni kɛɛɠɛleaiti ma: «Nà ga ʋa zaazu. Kɛlɛ GALA ka ʋaazu wo ɠulazu niima yooi tɛi su, é li ga woye mɔnɔ zooi naa zu, nii é ma minazeɠegi woni, é ma ɠonai wo Abalaame ʋɛ, ta Izaake, ta Zakɔɓe.» 
\v 25 Zozɛfe ɠɛni Izilayɛle lointi ma: «Kɛni wo ɠona, GALA ka ʋaazu wo maalobosu, zeɠema nɔpɛ ge la ba, wa lɛ ga mà ɠaeiti, wo ti maaɠooza ʋɛ ʋa.» 
\v 26 Zozɛfe ná-konagi ɠɛai ma ga ungila puugɔ (110), é zaani. Ti ma ʋoomai vɔɔni, ti ɗa gulɔ maku nɛɛnɛgi ɲɔfɔ ma, ti da pooma ɠesui zu Ezipete yooi zu.