\id ACT - Toma Bible
\ide UTF-8
\h Kɛɛwotiiti
\toc1 Keelaiti Kɛɛwotiiti
\toc2 Kɛɛwotiiti
\toc3 KKw
\mt1 Keelaiti Kɛɛwotiiti
\imt Sɛʋɛi lɔɔzeizuʋɛ ma woo mɔungiti
\ip Keelaiti Kɛɛwotiiti ma zɛʋɛi ɠa é ga Egilisii lɔɔzei vaa ma wɔlɔwɔlɔ zɛʋɛi, ta ʋelei Egilisii ɠaawɔɔlɔni la, é zo Zeluzalɛme taazuʋɛ, ta Zudé yooi zu ná pɛ, é li Samali, eyɛsu é ɓudɛ miná maazu, eɠɛʋelei nɔ Yesu boni la ná-kaladopoiti ma, aisa é ʋa lɛ geeɠɔlɔgi zu (\xt 1:8\xt*). Luke ɠa é ma zɛʋɛi ɠɛai, tɔ nɔ ɠa ɓalaa é Woo Niinɛ Ʋagɔi zɛʋɛa, nii daaseigi ba. É ɠɛni ga ɗɔɠɔtɔlɔi, ta wɔin ɠɛni ma ga é sɛʋɛ ɠɛ nii gaaɠalagai. Ná-Woo Niinɛ Ʋagɔi ta Keelaiti Kɛɛwotiiti ma zɛʋɛi, é ti felegɔ pɛ teʋegɛ zunui ta ma, daa ɠɛni ga Teyofile. Naa ɠɛni ga Gɛlɛki ta, kɛlɛ kɛɛʋɛ eɠɛ sɛʋɛ felegɔi niiti ti leʋega ɠɛni de keletiɛn ɓɔgi tanigaa ma, niiti Gɛlɛkiiti ta Zuifuiti ti ɠɛni ti zu (\xt 1:1\xt*).
\ip Tanisu sɛʋɛi nii ɠɛɛʋɛ kona ʋuulɔzitaiti zɔɠɔzuʋɛ ta puulɔzita maazu naanigɔi (60-64), Kilista zɔlɔɔga ʋoluma, tɔɔzei sɛʋɛi ɠaaɓelagɛ aisa Pɔle ʋa ɠula kasoi ɠa. Luke ɠɛni Pɔle ʋolu siɛi zu, ta kɛɛʋɛ eɠɛ é Keelaiti Kɛɛwotiiti ma zɛʋɛi nii ɠɛɛni Antiyɔse taazuʋɛ. Keelaiti Kɛɛwotiiti ma zɛʋɛi ɠa é ga Luke ná-Woo Niinɛ Ʋagɔi ma zeidai, tɔɔzei ma zɛʋɛi lɔɔzeiʋɛ ga siɛgi zu Yesu wuzeɠea la, é lɛ geeɠɔlɔgi zu. Sɛʋɛi nii ɠɛɛ vai ma ungi Luke ʋɛ, kɛɛʋɛ eɠɛ ta ga faa ɠila nɔ ta ná-Woo Niinɛ Ʋagɔi: É ɠɛni pɔ ga Teyofile mu be, keletiɛinti be ti ɠɛni liizu ga mɔinɗa, ti lada ga nii ti ti ɠalagai la, gaamai ʋe. Naa ɠa é kɛa é laalɔa la Yesu ná-eteai zu vaiti su, é suɠula ga pagɔ, ta ʋele keletiɛn vai ɠaawɔɔlɔai la.
\ip Keelaiti Kɛɛwotiiti ma zɛʋɛi ɠa Egilisi mɔungi ná-poogi veezu ade ya, ta ʋelei Egilisii ɠɛni zɛnvui wosu da, ná-kidaaleʋei zu Yesu ma. Keelaiti ta-ʋoogiti ta naa lɛɛzu ga adeye, ʋelei nu maanɛai è ɓɔɠɔ yɛ la Zɛnvu Ɲadegai yee zu, ɗa ɠɛna Woo Niinɛ Ʋagɔi laazeelia zɔiti ma.
\iot Unsosuʋɛ
\io1 1. Zɛnvu Ɲadegai ʋaani dɛ, é yei kaladopoiti ma, ta Egilisii tɔɔzei ga gaa ɗa wɔɔlɔ (\xt 1:1—8:1\xt*).
\io1 2. Naa ʋoluma wɔinzeɠemai laalɛ Egilisii wu, naa ma ge tɔɔzei ga gaa ɗa wɔɔlɔ, é ɓudɛ Zeluzalɛme maazu (\xt 8:2—12:24\xt*).
\io1 3. Naa leʋegai ma, Pɔle liini ná-keela ziɛ mɔungi ma (\xt 12:25—14:28\xt*).
\io1 4. Totuɠɔiti ti zɛba ti ɠaalɛ ba Zeluzalɛme ga ti naa leve, nii soloogai kidaaleʋe nu niinɛiti ma (\xt 15:1-35\xt*).
\io1 5. Naa ʋolu Pɔle liini ná-keela ziɛi velesiɛi ma (\xt 15:36—18:22\xt*).
\io1 6. É zɛba é li mɔnɔ ná-keela ziɛi zaʋasiɛi ma (\xt 18:23—20:38\xt*).
\io1 7. Naa ʋolu ti Pɔle zoni Zeluzalɛme (\xt 21:1—26:32\xt*).
\io1 8. Gaaɓela ga ti li ga Pɔle Wɔlɔme (\xt 27:1—28:31\xt*).
\c 1
\s Zɛnvu Ɲadegai ma minazeɠegi wo fai keelaiti bɛ
\p
\v 1 Teyofile: Nà-sɛʋɛ mɔungi zu, gè naati pɛ suɠulani, niiti Yesu ti ɠɛɛni, ta kalagi niiti, é ɠɛni ti wosu, mɔunpa, 
\v 2 eyɛsu naama voloi zeeli, yeei é lɛɛni la geeɠɔlɔgi zu, kpegai ma ga deveiti fe keelaiti zea ga Zɛnvu Ɲadegai maaʋele, niiti é yiimazeɠeni ga tiye. 
\v 3 Ná-kpɔlɔi ʋoluma, naati nɔ ɠa é ɓɔɠɔ lɛɛni ga tiye poo mɔinmɔin su ga toɠa vulua. Folo ʋuunaanigɔ (40) laawu, é ɠɛni ɠulazu kɛlɛma ti ʋɛ, é ɗa ɓɔɛ ti ʋɔ, é ʋilɛ GALA ná-masadai ʋa.
\p
\v 4 Yeeta, ti ɠɛai ma daamii wosu ʋɔɔma, é niima levei woni ga tiye, é ɠɛ ti ma: «À mina maaɠooza Zeluzalɛme ʋa, kɛlɛ à Kɛ̀ɛ ná-minazeɠegi maaɓɔun, nii kulaai dà, gè bo wo ma. 
\v 5 Mazɔlɔɔ Zan ɓatizei woni ga ziɛi, kɛlɛ wɔun, su la mɔ ɠooza, wa ɓatize ga Zɛnvu Ɲadegai.»
\s Yesu lɛɛ ʋelei geeɠɔlɔgi zu
\p
\v 6 Tɛigiti ti ɠaalɛɛni ba, ti gaazaɠani, ti ɠɛ ma: «Màliɠii, naama ziɛgi zu ɠa è Izilayɛle masadai zeizu la ʋolu ɓaa?» 
\v 7 É ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ti ma: «Wo ɓɛdɛ la ba ga wo siɛgiti ta yeeɠɛɠalaiti kwɛɛ, niiti Kɛ̀ɛ ti leʋeai ba, tɔ ɓɔɠɔi ná-zobogi zu. 
\v 8 Kɛlɛ siɛgi zu Zɛnvu Ɲadegai yeizu la wo ma, wa zɛbɛi zɔlɔɔ, wo ɠɛ ga nà-zeeleiti Zeluzalɛme taazuʋɛ, Zudé yooi zu ná pɛ, Samali yooi zu ɓalaa, eyɛsu zou ɓela ga.»
\p
\v 9 Yesu ɓegai ma ga naama ɓɔɛiti bo, ti ɠaazuyɛni ba, é lɛ geeɠɔlɔgi zu ʋele, naa ʋoluma tonaɓiingi dɔɔɠuni ti ʋa. 
\v 10 Tɛi ti-ɠaazuʋɛ ɠɛni nɔ geezuʋɛ, siɛgi zu Yesu ɠɛni liizu la, zunu felegɔ ɠulani kɛlɛma ti ʋɛ, ti maaɠiliai ga seɠe ɠolegiti, 
\v 11 ti ɠɛ keelaiti ma: «Galilé nuiti, lee vaa zu wo losu, wo ɗa wɛlɛ geezuʋɛ? Yesu nii buzeɠeai wo zaama, é lɛ geeɠɔlɔgi zu, toɠa ʋa ʋolu mɔnɔ, eɠɛʋelei wo kaai la, é ɗa lɛ geeɠɔlɔgi zu.»
\p
\v 12 Ti ɠaleni ma Zeluzalɛme, ti zeɠe Wolive ɠizei ma, nii é Zeluzalɛme ɠoba, ti yɔɠɔzu ɠoozai ga kilo ɠila. 
\v 13 Siɛgi zu ti ɠaleni la ma taazuʋɛ, ti lɛɛni geezu ʋɛlɛi wu, ʋɛ ti ɓena zei ná. Tɛiti ti ɠɛni ná ti laaseigiti kaa: Piyɛlɛ, Zan, Zake, Andelé, Filipe, Tomase, Ɓaatelemi, Matiyo, Alefé ná-doun zunui Zake, Simon nii é ɠɛni ga Zou Maalobo Nui ta, naa ʋɛɛ Zake ná-doun zunui Zude ʋa. 
\v 14 Ti pɛ ti ɓena ɠaalɛ ba, ti ɓɔni ɠi gila ma, ti ɠaaɓa GALA falii ma, naa ʋɛɛ anzanui tanigaa ʋa, ta Yesu dee Mali, ta deɠeiti.
\s Zudase maavalibogi ɠaiziɛ vai
\p
\v 15 Naama voloiti su, Piyɛlɛ wuzeɠeni kɛɛɠɛloun ungila puufelegɔiti (120) saama, é ɠɛ ti ma: 
\v 16 «Kɛ̀ɛleaiti, kɛni GALA Sɛʋɛi zu wooi a la ʋilɛ su, nii Zɛnvu Ɲadegai boni é ɠula Davide la, é ɓɔɛni ma yeeluɠɔ, é ʋilɛ Zudase ʋa, nii é loni Yesu zo nuiti tuɠɔ. 
\v 17 É ɠɛni ga ade ta, é nɔnɔ zɔlɔɔ ada-woti ɠilagi nii zu.» 
\v 18 (Kpegai ma ga zou ɠila geya ga telebotala walii, nii ti feai zea, é looni ɠɔgi ma, kogi ʋali su, koozu zɔɔlaiti pɛ ti vaza. 
\v 19 Zeluzalɛme nuiti pɛ ti faa ɠwɛɛni su, naa ɠa é kɛa ti naama yooi laasei pɛai ga Akɛledama, ti-laawooi zu nii poluʋɛ ga «ɲamaba yooi»). 
\v 20 «Tama, sɛʋɛʋɛ GALA Sɛʋɛi ma wuye zɛʋɛi zu ga:
\q ‹Seizuʋɛ ɲaka yɛ,
\q é ʋala nuɓusɛiti ma ná!›\f + \fr 1:20 \fr*\ft \+xt Guy 69:26\+xt*.\ft*\f*
\m Naa ʋolu sɛʋɛai mɔnɔ ga:
\q ‹Taɠili ge zei potogi zu!›\f + \fr 1:20 \fr*\ft \+xt Guy 109:8\+xt*.\ft*\f*
\m
\v 21 Kɛni mu, nu ɠila ge ʋɛɛ ade ʋa, zɔiti saama, niiti ti ɠɛa ade ʋa, naama ziɛgi pɛ su ade ɠɛni lɔɔzu la, ade ɗa ɠula ada Maliɠii Yesu, 
\v 22 é zo Zan ná-ɓatizei wo siɛgi ma, é zeeli tɛɛ voloi ma geeɠɔlɔgi zu, naama nui ɠɛ ga zeelei ta, é ʋilɛ buzeɠe vai ʋa, é ɠula saai ya.»
\p
\v 23 Ti nu felegɔ lɛɛni: Zozɛfe nii daa ɠɛni ga Ɓalasaɓase, daasei kili ge ɠɛni ba ga Zusetuse, ta Matiyase. 
\v 24 Naa ʋoluma, ti GALA falini ɠani, ti ɠɛ ma: «Màliɠii, ɗɛi è nui pɛ ziimaʋɛ ɠwɛɛ, nu felegɔi niiti saama, naa lɛ ga giye, nii è yiimazeɠeai la, 
\v 25 nii a kɛ é Zudase losuʋɛ zeɠe, keela wotii nii zu, ʋɛ Zudase ná ɲakai yɛgai, é li ga liizu ʋele.» 
\v 26 Ti kpakutoomai ɠɛɛni, kpakui looni Matiyase ma, é ʋɛɛ niina keela puugɔ maazu ɠilagi (11) zɔiti ba.
\c 2
\s Zɛnvu Ɲadegai ʋaa vai
\p
\v 1 Pantekote voloi zeeliai ma, ti pɛ ti ɠaalɛa ɠɛni de ba ada ɠila. 
\v 2 Gaamago, zɔngɔ wolai zeɠeni geezuʋɛ, eɠɛ fiilɛ wola, é pɛlɛi wu ná pɛ daave, ʋɛ ti ɠɛni zeini ná. 
\v 3 Nɛgiti, ti ɠulaai ga abuzogi, ti ɠulani ti ʋɛ kɛlɛma, ti ɠaaɠwɛ ma, ti zei ti ɠilagilagiti unma. 
\v 4 Naati pɛ ti laaveni ga Zɛnvu Ɲadegai, ti tɔɔzei ga ti ɗa ɓɔɛ zii woo ɠiligiti su, eɠɛʋelei Zɛnvu Ɲadegai ɠɛni feezu la ti ya ga ti bo.
\p
\v 5 Naama ziɛgiti su, Zuifui tanigaa ti ɠɛni ɲii wosu Zeluzalɛme, ti ɠɛni ga GALA gaazuluaba nuiti ti zeɠeai eteai zu ná pɛ. 
\v 6 Naama wooi ziaai ma, ti ma ʋɛbɛ wolai ʋaani, ti wola laavɔɔni, tɔɔzei ti pɛ ti ɠɛni ti woomɛnisu ti ɓɔɠɔ wooiti su. 
\v 7 Ti laavɔɔni, ti ɗa ɠɛ ma: «Nui niiti ti ɓɔɛzu ɠani, kɛbɛ ti pɛ ta ga Galilé nu, kɛlɛ? 
\v 8 É leʋe ɠale mu, ade pɛ ade ti woomɛnisu ade ɓɔɠɔ wooiti su? 
\v 9 Adɛi de ga, Paate nuiti, ta Mɛde, Elame, Mezopotami, Zudé, Kapadɔse, Pɔn, Azi ɠoʋii, 
\v 10 Filizi, Panfili, Ezipete, naa ʋɛɛ Silɛne lugi zu ʋa Liɓi yooi zu, ta zɔiti ti zeɠeai Wɔlɔme, 
\v 11 Kelɛte ta Aalaɓi: Zuifuiti be-o ɓaa wɛɛinti be-o, niiti ti ʋilɛgai Zuifuiti ta-ƓALA pelei ma. Ade pɛ, ada ti woomɛnisu ade ɓɔɠɔ wooiti su, ti ɗa GALA ná-kɛɛwoti wolaiti bo.» 
\v 12 Ti pɛ ti laavɔɔni, tanigaa ti ɠɛ unga wuulee, ti ɗa ɠɛ ɓɔɠɔ ma: «Niima vai ʋoluʋɛ ɠa ga lee?» 
\v 13 Taɠiligaa ti ɠɛni ɠɛɛzu ma: «Dɔɔ nɛɛnɛgi ɠa é ti zogai!»
\s Piyɛlɛ GALA daawooi wo fai Pantekote voloi
\p
\v 14 Piyɛlɛ wuzeɠeni é lo, keela puugɔ maazu ɠilagi (11) zɔiti saama, é wooɠulani, é ɠɛ ma: «À woilo ma-o! Zudé nuiti ta wɔigi wo ɲii wosu Zeluzalɛme, wo niima vaiti gaaɠa, niiti ti ɠɛɛzu. 
\v 15 Dɔ lɛi é ʋa ɠɛ niima nuiti ba, eɠɛʋelei wo ɠisiɛzu la, folo liegi kpaazuʋɛ nɔ ɠa dɛ ade su. 
\v 16 Kɛlɛ nii GALA goo wo nui Zowɛle boni, naa ɠa é ɠɛɛzu ɠani. É ɠɛni ma:
\q
\v 17 ‹GALA ge ɠɛ ma: Folo ɠaaɓelagiti su,
\q nà nà-Zɛnvui yeizu nuɓusɛi pɛ ma.
\q Wo-loun zunuiti ta wo-loun anzanuiti ta GALA gooiti bo,
\q wa-wuzeɠe niinɛgiti ta kulakɛlɛmaiti ka,
\q wa-ɠɛwola wɔlɔiti ta segiti bo.
\q
\v 18 Ungo, naama voloiti su, nà nà-Zɛnvui yei nà-botiɠɛ zunuiti ta nà-botiɠɛ anzanuiti ma,
\q ti ɗa GALA gooi wo.
\q
\v 19 Nà maaɓɛlɛ vaiti kɛ geeɠɔlɔgi zu, ta poogiti zooi ma,
\q ɲamai ta abui ɠa ɠɛ ná, naa ʋɛɛ abu luului ma lonaɓiingi ʋa.
\q
\v 20 Foloi ɠa ʋote ga kpidii,
\q alugi ɓɔi eɠɛ ɲamai,
\q aisa Maliɠii ná-foloi ʋa zeeli,
\q folo wolai, nii maayikiai.
\q
\v 21 Naazu zɔi nɔpɛ a wooɠula Maliɠii ma, toɠa ɠizo.›\f + \fr 2:21 \fr*\ft \+xt Zow 3:1-5\+xt* bogɛ é zoloo Gɛlɛke woo zɛʋɛ wɔlɔmai ma.\ft*\f*
\p
\v 22 «À woilo niima wooiti ma, wɔi wo ga Izilayɛle nuiti, wa ɓɔɠɔi wo kwɛni ga GALA ge yeezeini Yesu Nazalɛte nui wu wo ɠaazu, mazɔlɔɔ GALA ge ɠɛni laavɔɔ vaiti, maaɓɛlɛ vaiti ta laavɔɔ vaiti kɛɛzu ga tɔun maaʋele wo zaama. 
\v 23 Zunui naa ɠwɛɛni wo ma, é zoloo GALA ná-devei ta ná-seikpasui ma, nii é kɛɛni ma yeeluɠɔ kaite, wo paaʋɛ siɛgi zu wo zɛga la tɔ koloɠolo nuiti zea, ti kpadɔ saa wului ma. 
\v 24 GALA ge buzeɠeʋɛ ʋolu, é kula saai ma zoolɛiti su, mazɔlɔɔ naa la ɠɛni zolooga ga saai ʋa makɛ ba ná-zobogi wu. 
\v 25 Davide niima wooi woni, é ʋilɛ Yesu ʋa, é ɠɛ ma:
\q ‹Gàazu logɛ Maliɠii ʋa yeenɔpɛ,
\q tɔɔzei toɠa kòbaʋɛ, nii a kɛ gè mina ɲiikpi eyɛsu pɛ.
\q
\v 26 Naa ɠa é ba, zìi ɠaanɛa, gòoiti daavegɛ ga koozunɛɛi,
\q kpùsɛi ɓɔɠɔi ɠa looɠosu, makɛgai kitogi zu.
\q
\v 27 Mazɔlɔɔ è la ɠɛlɛa bà, gè ʋa yɛ gɔvɛalaazu,
\q è la vaa bu nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, gè ga wooɠɛɠila nu, gè ʋa luula kabayeɠei zu.
\q
\v 28 È zɛnvu ʋelei lɛa ga ze,
\q ɗa nɔ̀un daave ga koozunɛɛi è-ɠɛɛ vai zu kòba.›\f + \fr 2:28 \fr*\ft \+xt Guy 16:8-11\+xt* bogɛ é zoloo Gɛlɛke woo zɛʋɛ wɔlɔmai ma.\ft*\f*
\p
\v 29 «Kɛ̀ɛlointi, zobogi veeʋɛ bɛ̀ ga gè ɠɛ wo ma: Ade-mɛmɛwola Davide zaaʋɛ, maaɠulu, ná-kabai ɓalaa ka ade zaama zaaɠaza. 
\v 30 Kɛlɛ é ɠɛni ga GALA goo wo nui ta, é ɠɛni kwɛɛni ga GALA ge minazeɠeni bɛ, é ɠona ga mavofodai ta ɠa zei ná-masa kpɔkpɔgi ɠa. 
\v 31 Kilista wuzeɠe vai, é ɠula saai ya, naa ɠa Davide kaani ma yeeluɠɔ, naama wooi ɠa é boni ga: ‹GALA ge la ɠɛlɛa bà, gè ʋa yɛ gɔvɛalaazu, é la vaa bu, kpùsɛi ʋa luula kabayeɠei zu.› 
\v 32 GALA ge Yesu nii wuzeɠeʋɛ, é kula saai ya, gi pɛ gá ga naama zeeleiti. 
\v 33 Buzeɠeʋɛ, é zei GALA zeezazuʋɛ, é Zɛnvu Ɲadegai zɔlɔɔ Kɛɛɠɛ ya, nii ma minazeɠegi woni, naa ɠa é feai, eɠɛʋelei wo mɛnisu da, ta wo kaazu la. 
\v 34 Mazɔlɔɔ Davide la lɛɛni geeɠɔlɔgi zu, kɛlɛ tɔ ɓɔɠɔi bogɛ ga:
\q ‹Maliɠii GALA ge ɠɛni Màliɠii ma: Zei zèezazuʋɛ,
\q
\v 35 eyɛsu gè è zili nuiti kɛ ga ɗa-ɠɔɠɔloma anii.›
\m
\v 36 Izilayɛle ʋɛlɛyeɠei pɛ maanɛɛʋɛ ti kwɛɛ, ti la da, ga Yesu nii wo kpadɔni saa wului ma, naa ɠa GALA ge kɛai ga Maliɠii ta Kilista.»
\s Kidaaleʋe nu mɔungiti
\p
\v 37 Ti naama wooiti mɛnigai ma, é ti yiizoni ga gola, ti ɠɛni Piyɛlɛ ta keelai zɔiti ma: «Gi-ɠɛɛlointi, gá kɛ ɠale mu?» 
\v 38 Piyɛlɛ ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ti ma: «À wo-ziɛ ʋelei maavalibo, wo ɠilagilagi pɛ ge ɓatize Yesu Kilista laaseigi zu, nii a kɛ wo zuvaayɛ ga wa-ɠotoiti, wa Zɛnvu Ɲadegai zɔlɔɔ ga faanɛɛ. 
\v 39 Mazɔlɔɔ minazeɠegi ɠa ga wɔnɔ, wa wo-lointi, ta naati tɔnɔ niiti ti maaɠoozaai, naati pɛ de-Maliɠii da-ƓALAGI ʋaazu ti lolisu.» 
\v 40 Piyɛlɛ ɠɛni zeele wooi wosu ti ma wooi taɠiligaa zu, é ɗa ti iɲɔdɔ, é ɗa ɠɛ ti ma: «À ɓɔɠɔ ɠula tukpɔi laawu, nii é ʋaazu zeelizu yamani ɲɔi nii zu nuɓusɛiti ma.»
\p
\v 41 Zɔiti ti yeezeini gooi wu, naati ti ɓatizeni, naama voloi nu waasaʋagɔ (3.000) ɠɛɠala ɠa é ʋɛɛni kidaaleʋe nuiti ba. 
\v 42 Ti ɠɛni woilosu yeenɔpɛ kalagi ma, nii keelaiti ti ɠɛni feezu, ti ɠɛ kpɔfaamai zu, ti ɗa daamii wo, ta ti ɗa GALA falii wo ʋɔɔma. 
\v 43 Dualuagi ɠɛni ɛsɛ pɛ su, mazɔlɔɔ GALA ge ɠɛni maaɓɛlɛ vaiti ta laavɔɔ vaiti kɛɛzu ga gola ga keelaiti maaʋele. 
\v 44 Kidaaleʋe nuiti pɛ ti ɠilini ʋa, ti-ɠɔligiti ti ɠɛ su ɠila kpe. 
\v 45 Ti ɠɛni ta-yooiti ta ti-ɠɔligiti pɔdizu, ti ʋa ga ma walii, ti gaaɠwɛ ɛsɛ ba, é zoloo ma nu ɓɛdɛma vai ma. 
\v 46 Ti pɛ ti ɠɛni ɠaalɛɛzu ba folo-o-folo GALA sei ʋɛlɛi wu, ti ɠɛni ɓului ɠaleɠalezu ta-ʋɛlɛiti bu, ti daamii wo koozunɛɛi zu, ta zii ʋagɔlai zu. 
\v 47 Ti ɠɛni GALA maamusɛzu, naa ʋoluma ta-vai ɠɛni nuɓusɛi pɛ ziilaazu. Folo-o-folo Maliɠii ɠɛni ta ɓɔsu kidaaleʋe nuiti ma ɓɔgi ʋa ga niiti é ɠɛni ti ɠizosu.
\c 3
\s Mɛɠɛlɛ nui ɠɛdɛ fai
\p
\v 1 Yeeta, Piyɛlɛ ta Zan ti ɠɛni lɛɛzu GALA sei ʋɛlɛi wu, GALA falii ma ziɛgi zu kpɔkɔ volo lɛlɛi zaʋasiɛi ma. 
\v 2 É zolooni nɔ ga ti ʋaai ga mɛɠɛlɛ nui ta, nii é zɔlɔɔni ga mɛɠɛlɛgi. Folo ɠilagila ti ɠɛni ʋaazu la, ti da GALA sei ʋɛlɛi ma ziɠidaʋɛ naa laaseigi ga «Pɛlɛla Ʋagɔi», nii a kɛ é ɗa faaɓɔɠɔ maavali naama nuiti ma, ti lɛɛzu GALA sei ʋɛlɛi wu. 
\v 3 É Piyɛlɛ ta Zan ɠaai ma, ti ɗa lɛ ná, é faaɓɔɠɔ maavalini ti ma. 
\v 4 Piyɛlɛ ta Zan ti ɠaazuloni ba, Piyɛlɛ ɠɛ ma: «Wɛlɛ lɛɛ gi ʋa!» 
\v 5 É ɠaazuloni ti ʋa, é ɗa ɠisiɛ ga naati ta ani veezu zea. 
\v 6 Kɛlɛ Piyɛlɛ ɠɛni ma: «Wali la zèa, ɓaa zanu, kɛlɛ nii é zèa, nà naa veezu è ya, naa ɠa é ga: Nazalɛte nui Yesu Kilista laaseigi zu, wuzeɠe, è ziɛ!» 
\v 7 É soni zeezai ʋa, é buzeɠe. Gaamago nɔ, kɔɠɔiti ta tɛɛ ɠainti ti zuloni kpe, 
\v 8 é ʋili kpulu, é wuzeɠe, é ɗa ziɛ. É ʋilɛni ti ʋolu, ti lɛ GALA sei ʋɛlɛi wu, é ɗa ziɛ, é ɗa ʋili, ta é ɗa GALA maamusɛ. 
\v 9 Bɛbɛi pɛ ge kaani, é ɗa ziɛ, é ɗa GALA maamusɛ. 
\v 10 Nuɓusɛiti ti ɠɛni ɠwɛɛsu ɠaazu ba, ga tɔ ɠa é ɠɛni zeizu GALA sei ʋɛlɛi laaʋɛ naa laaseigi ga «Pɛlɛla Ʋagɔi», é ɗa falii wo. Fai nii é ɠɛɛni zunui naa ʋɛ, é ɠɛni ga laavɔɔ va, ta kulafilibai nuiti bɛ.
\s Kpɔɛi Piyɛlɛ suɠulani GALA sei ʋɛlɛi wu
\p
\v 11 Tɔ ɓɔɠɔi mu ge la mɔ ɠɛni zeɠezu Piyɛlɛ ta Zan ʋolu. Bɛbɛi ɓizɛni, ti ʋa, ti ɠaalɛ ba ti ma seizei bosuʋɛ, ná laa ga «Salomɔn ná-seizei bo kotai». 
\v 12 Piyɛlɛ miná ɠaai ma, é ɠɛni nuɓusɛiti ma: «Izilayɛle nuiti, lee vaa zu niima vai wo laavɔɔzu? Lee vaa zu wo ɠaazulosu gi ʋa, eɠɛ gá ɠa gá zunui nii wuzeɠe, é ɗa ziɛ, ga gi-zɛbɛi ɓaa gi ɠili ʋelei GALA ba? 
\v 13 Ade-mɛmɛwolani Abalaame, Izaake, ta Zakɔɓe ta-ƓALAGI ɠa é lɛbiyai veeni ná-botiɠɛ nui Yesu ʋɛ. Pilate ɠɛni pɔ ga é pilɛ, kɛlɛ wɔun, wo dɔɔni yeelɔɔzu, wo ɠɛlɛ ba. 
\v 14 Wɔun, wo ɠɛlɛni Telebo Nui ʋa, nii ɲadegai, wo ɠɛ ti yeeɓe nu ʋaa nui ʋa wo ʋɛ. 
\v 15 Zɔi é zɛnvui unda, wo naa ʋaani, kɛlɛ GALA ge buzeɠeni, é kula saai ya, gá ga naama zeeleiti. 
\v 16 Tɛi gɔun, gi ɠidaaleʋeai Yesu ma, naa ɠa é kɛa, daaseigi naa ná-zɛbɛi zobogi vea la zunui nii ya, nii wo kaazu, ta wo kwɛɛ. Kidaaleʋei Yesu ma, naa ɠa é zunui nii ɠɛdɛga kpezekele, eɠɛʋelei wo pɛ wo kaazu la.
\p
\v 17 «Naa pɛ poluma, kɛ̀ɛlointi, faaɠwɛtalai ɠa wo naa ɠɛai la, wa wa-ɠundiɠiiti. 
\v 18 Kɛlɛ kaite, GALA ge boni é ɠula GALA goo wo nuiti pɛ da ma yeeluɠɔ, ga ná-nui nii é ga Kilista naa ɠa ɓɔlɔ, naa ɠa é daazeeliai ɠani. 
\v 19 À wo-ziɛ ʋelei maavalibo mu, wo lati ʋolu GALA ma, nii a kɛ wa-ɠotoiti ɓale tɛtɛ. 
\v 20 Naazu dooɠo yeeɠɛɠalaiti ta ʋa, ti zeɠe Maliɠii ʋɔ bɛ, naa ʋoluma é naa leʋe wo ma, nii é deveni ma yeeluɠɔ wo ʋɛ, nii é ga Yesu Kilista. 
\v 21 Naa laa yɔɠɔzu, toɠa dɛ yɛsu geeɠɔlɔgi zu, eyɛsu eteai pɛ ge ɠɛ ga ma niinɛ, eɠɛʋelei GALA ge boni la kaite wɔlɔwɔlɔ, é ɠula GALA goo wo nu ɲadegaiti da.
\p
\v 22 «Tɔɔzei Moize ɠɛni ma: ‹Maliɠii, wa-ƓALAGI ɠa GALA goo wo nui ta wuzeɠezu wo ʋɛ ga nɔ̀un kɛʋele, wo-ɠɛɛleaiti saama. À woilo goo ma fai pɛ su! 
\v 23 Kɛlɛ ni nui ta a ɠɛlɛna, ga é mina woilo GALA goo wo nui naa woo ma, naama nui ɠula ná-nuɓusɛiti saama ga saai.› 
\v 24 GALA goo wo nui niiti kpein ti ɓɔɛai, é lɔɔzei Samiyɛle ma, é zeeli naati pɛ ma, ti ʋaai tɔun poluma, ti pɛ ti niima voloiti ma vaa woni. 
\v 25 Wa ɠa, wo ga GALA goo wo nuiti ta-ʋoganii zeɠe nuiti, wo ɠɛ ga minazeɠegi ma ɠulanumai zɔlɔɔ nuiti, nii GALA ge kɛɛni ade-mɛmɛwolani bɛ, siɛgi zu é ɠɛni la Abalaame ma: ‹Pɛlɛyeɠeiti kpein ti eteai zu, ta tuyai zɔlɔɔ è-mavofodai maaʋele ma.› 
\v 26 Wa ɠa mɔunpa GALA ge ná-botiɠɛ nui wuzeɠeai ma, é teʋegai wo ma, nii a kɛ é tuya loo wo ʋɛ, ga é wo ɠilagilagi pɛ seɠe ná-telebotala ʋelei ma.»
\c 4
\s Piyɛlɛ ta Zan ti lo fai tukpɔɠaaleʋe nu wolaiti kakalaʋɛ
\p
\v 1 Siɛgi zu Piyɛlɛ ta Zan ti ɠɛni dɛ ɓɔɛzu la nuɓusɛiti pɔ, zalaɠa ɠula nuiti ti ʋaani, ta GALA sei ʋɛlɛi maaɓɛɛ ɠundiɠii, naa ʋɛɛ Saduseyɛinti ba. 
\v 2 Ti wola yiiɠaawanaa ɠɛni de, tɔɔzei ti naati kaani, ti ɗa nuɓusɛiti kala ga tɛi Yesu wuzeɠeai, é ɠula saai ya, gɔvɛiti ɓalaa ta wuzeɠe, ti ɠula saai ya. 
\v 3 Ti yeeʋɛɛni ti ma, ti ti ʋili kasoi ɠa eyɛsu poluma zobui, tɔɔzei kpɔkɔi ɠɛni de niina. 
\v 4 Anɛɛ naa ʋe, nu mɔinmɔin ge ɠidaaleʋeni naati saama, niiti ti woiloni ti-wooi ma, kidaaleʋe nui liegɔi a laazeeli nu waadɔɔlugɔ (5.000) zu.
\p
\v 5 Poluma zobui, ta-ɠundiɠiiti, ta totuɠɔiti, ta tɔ kalamɔinti, ti ɠaalɛɛni ba Zeluzalɛme. 
\v 6 Zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai Ane ɓɔɠɔi ɠɛni ti zaama, ta Kayife, ta Zan, ta Alɛgezandele, naa ʋɛɛ zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai ná-pɛlɛyeɠei wu nuiti pɛ ba. 
\v 7 Ti ʋaani ga Piyɛlɛ ta Zan, ti naati to ɠakala, ti ti ɠaazaɠa, ti ɠɛ ti ma: «Ɓɛ ná-zɛbɛ ɓaa ɓɛ laasei ka wo niima vai ɠɛai la?» 
\v 8 Naazu tɛi Piyɛlɛ laaveni ga Zɛnvu Ɲadegai, é ɠɛni ti ma: «À woilo nii ma, wɔi wo ga nuɓusɛiti ta-ɠundiɠiiti, ta totuɠɔiti. 
\v 9 Tɛi wo gi ɠaazaɠasu za faa ʋagɔi ma, nii kɛai seeɓɛ nu ɠila bɛ, wo ɠɛ gi dɛɛ, ʋelei baloai la, 
\v 10 wo pɛ à kwɛɛ, Izilayɛle nuiti pɛ ti kwɛɛ ɓalaa, ga Nazalɛte nui Yesu Kilista, nii wo kpadɔni saa wului ma, GALA ge buzeɠe, é kula saai ya, naama ʋele ɠa zunui nii ɠɛdɛgai da, é loni wo ɠakala. 
\v 11 Tɔ ɠa é ga:
\q ‹Kɔtui nii pɛlɛ lo nuiti wo ɠɛlɛai ba,
\q tama tɔ ɠa kɛai ga sɔɓelama ɠɔtu wolai.›
\m
\v 12 Yesu ɠila nɔ ɠa kizogi ɠa zoo zɔlɔɔsu saɓui zu, mazɔlɔɔ GALA ge la nu ɠili nɔpɛ daasei feeni eteai zu nuiti saama, nii da zoo ɠizosu ga tɔun maaʋele.»
\p
\v 13 Ti laavɔɔni gola siɛgi zu ti Piyɛlɛ ta Zan ɠaani la, ti ɗa ɓɔɛ ga ladalai, mazɔlɔɔ ti ɠɛni kwɛɛni ɓalaa ga naati ta ga kalatala nuiti. Ti kwɛɛni ga naati ta ga Yesu ziɛɲɔɠɔ wɔlɔmaiti. 
\v 14 Kɛlɛ tɛi ti ɠɛni zunui ɠɛdɛgai ɠaazuloni ti ɠoba, ti la ɠɛni zooni ti ʋa faa nɔpɛ bo ga gooɠaaʋote. 
\v 15 Ti ɠɛni ti ma naazu, ti ɠula tukpɔɠaaleʋe ʋɛlɛi wu, ti tɔɔzei ga ti ɗa ɓɔɠɔ ɠaazaɠa kpɔgi zu, 
\v 16 ti ɗa ɠɛ ma: «Leeni ɠa ada kɛ ga zunui niiti? Tɔɔzei Zeluzalɛme nuiti pɛ ti kwɛni ga ti laavɔɔ vaa wolai nii ɠulaʋɛ kɛlɛma, nii ade la zooga ade ʋa maaɠaali. 
\v 17 Kɛlɛ kɛni ade pele leʋe tuɠɔ ga su mina ɓaɠo nuɓusɛiti saama, ade tɔ sei ti ma, ade ti maalua ga ti mina mɔ ɓɔɛ daaseigi naa zu nu nɔpɛ gaazu.»
\p
\v 18 Ti naati tolini ʋolu, ti tɔgi zei ti ma, ti ɠɛ ma: «Eyɛsu pɛ wo mina mɔ ɓɔɛ, ɓaa wo ʋa kala bo, Yesu laaseigi zu.» 
\v 19 Kɛlɛ Piyɛlɛ ta Zan ti ɠɛni ti ma: «Ɓɛgele ɠa soloogai GALA gaazu, gi ɠolo wo ʋɛ, ɓaa gi ɠolo GALA bɛ? Wa ɓɔɠɔi à naama lukpɔɠaaleʋena! 
\v 20 Kɛlɛ gɔun, gi la zooga gi ʋa laaɠulu naa ma, nii gi kaai ta gi mɛnigai.» 
\v 21 Ti naati maaluani ʋolu, ti ɓe ti ʋa. Ti la ɠɛni naati nimiza ʋele nɔpɛ kaani, mazɔlɔɔ nuɓusɛiti pɛ ti ɠɛni GALA dɛbizu, tɔɔzei laavɔɔ vai naa ʋa, nii é ɠɛɛni. 
\v 22 Mazɔlɔɔ zunui nii é ɠɛdɛni ga laavɔɔ vai, sɔlɔɔ konagi a la leʋe puunaanigɔ (40) ʋa.
\s Kidaaleʋe nuiti ta-ƓALA falii
\p
\v 23 Ti ti ʋilɛgai ma, Piyɛlɛ ta Zan ti liini ti-wɔɔlaiti pɔ bɛ, ti naama vaiti pɛ suɠula ti ma, niiti zalaɠa ɠula ɠundiɠiiti ta totuɠɔiti ti boni ti ma. 
\v 24 Siɛgi zu ti naama vaiti mɛnini da, ti pɛ ti zolooni faa ɠila ma, ti wooɠula GALA ma, ti ɠɛ ma: «Màliɠii, ɗa ɠa è geeɠɔlɔgi ta zooi ɓɛtɛa, naa ʋɛɛ kpoloɗɛi ʋa, ta ti zu aniiti pɛ, 
\v 25 ɗa nɔ ɠa è niima wooi ʋuuni ga ɗa-Yɛnvu Ɲadegai maaʋele, ɗa-wotiɠɛ nui gi-mɛmɛwola Davide laaʋɛ, é ɠɛ ma:
\q ‹Leeni vaa zu zii ɠiligiti ti ɠɛɛni unga wuulee?
\q Leeni vaa zu ziiti pɛ ti kisiɛ ɲakaiti boni?
\q
\v 26 Zou masagiti ti kɔɔi ɓɛtɛni,
\q kundiɠiiti ti yaavai ɓɛtɛ Maliɠii laalɔɠɔma,
\q ta ná-zunui nii é gulɔ ɲadegai ziaai ma.›
\m
\v 27 Gaamazu, Elɔde ta Pɔnse Pilate, naa ʋɛɛ Izilayɛle nuɓusɛiti ta zii ɠiligiti ba, ti pɛ ti ɠaalɛɛni ba taai nii zu, ɗa-wotiɠɛ nu ɲadegai Yesu laalɔɠɔma, nii è gulɔ ɲadegai ziaai ma, 
\v 28 ti naama vai laazeeliʋɛ nɔ, nii è deveni ma yeeluɠɔ, ɗa-zobogi ta è-yiimai zu. 
\v 29 Niima ziɛgi zu, Maliɠii, woilo ta-maalua ɓɔɛiti ma, ti bosu, va bu gɛi gi ga ɗa-wotiɠɛ nuiti gi è-laawooi laazeeli ga ladalai. 
\v 30 Ɗa-zobogi ɠula kɛlɛma, naa ɠa a kɛ kɛdɛgi ɗa wo, laavɔɔ vaiti ta maaɓɛlɛ vaiti ti ɗa ɠɛ ɗa-wotiɠɛ nu ɲadegai Yesu laaseigi zu.»
\p
\v 31 Ti ɓegai ma ga GALA fali, ʋɛ ti ɠɛni ná gaalɛbai zu, miná ɓalini, ti pɛ ti laaveni ga Zɛnvu Ɲadegai, ti tɔɔzei ga GALA daawooi laazeelia ga ladalai.
\s Kidaaleʋe nuiti ta-ɠilibai
\p
\v 32 Zɔiti kpein ti ɠɛni ga kidaaleʋe nuiti, ti ɠilini ɓɔɠɔ ʋa ɠi gila ta zɛnvu ɠila su. Nu nɔpɛ ge la ɠɛni zeaɠɔli seɠezu ga tɔ ɠila nɔnɔ, kɛlɛ ti pɛ ti ɓɔni ti-ɠɔligiti ma. 
\v 33 Keelaiti ti ɠɛni zeele wooi wosu ga zɛbɛ wolai ga Maliɠii Yesu wuzeɠeʋɛ, é ɠula saai ya. GALA ná-zaalai ɠɛni botii ɠɛɛzu ti pɛ ba ga zɛbɛ wolai. 
\v 34 Ti zaama, nu nɔpɛ ge la ɠɛni ʋalani ani nɔpɛ ma, tɔɔzei zɔiti kpein zooiti ɓaa pɛlɛiti ti ɠɛni ti ya, ti ɠɛni pɔdizu, ti ʋa ga ma zɔngɔi, 
\v 35 ti fe keelaiti zea, ti gaaɠwɛ ɛsɛ pɛ ba, eɠɛʋelei ma nu maavai la. 
\v 36 Levi mavofodai ta ɠɛni ná, daaseigi ga Zozɛfe, é ɠɛni ga Sipele nu. Keelaiti ti daasei pɛɛni ga Ɓalanaɓase, (nii poluʋɛ ga «nu iɲɔdɔɔ nui»). 
\v 37 Zooi ta ɠɛni zea, é pɔdini, é ʋa ga ma zɔngɔi, é fe keelaiti zea.
\c 5
\s Ananiase ta Safila ta-vai
\p
\v 1 Kɛlɛ zunui ta ɠɛni ná, daaseigi ga Ananiase, anzai laa ga Safila, ti ti-ɠɔligi ta ʋɔdini. 
\v 2 Naa ʋoluma, ta anzai ti zolooni ma ga ti ma zɔngɔi ɠilazuʋɛ makɛ ya, é ʋa ga mɔtai, é fe keelaiti zea. 
\v 3 Kɛlɛ Piyɛlɛ ɠɛni ma: «Ananiase, lee vaa zu Setana è-yiimaʋɛ laavegai? È zou zɔngɔi ɠilazuʋɛ makɛ, è zɛɛi wo Zɛnvu Ɲadegai ma. 
\v 4 È ʋa ɠɛ è zooi ʋɔdi, ɗa lɛi ɗɔnɔ ʋa ɠɛa de? Pɔdia ʋoluma ɓalaa, ma zɔngɔi la ɠɛa è yeema ɓaa? È leʋegɛ ɠale mu, è nii ɠɛɠala vai ɓɛtɛ yiimaʋɛ? Nuiti tɛi è ʋa zɛɛi wo ti ma, GALA ka è zɛɛi wogai ma.» 
\v 5 Ananiase naama ɓɔɛiti mɛnigai ma, é looni, é za. Zɔiti kpein ti naama wooi mɛnini, ti pɛ ti luani. 
\v 6 Zunu loungoiti ti wuzeɠeni, ti maavelevele, ti lii la, ti maaɠulu.
\p
\v 7 Lɛlɛ saʋagɔ ɠɛɠala leʋegai ma, anzai ʋaani, kɛlɛ é la ɠɛni kwɛɛni, nii kɛai. 
\v 8 Piyɛlɛ gaazaɠani, é ɠɛ ma: «Gaamai wo mà, anɠɛ nɛi nuuma walii liegɔi ɠa, wo zooi ʋɔdiai la?» É naa wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ungo, naa ɠa pɔdiai la.» 
\v 9 Piyɛlɛ ɠɛni ma naazu: «Lee vaa zu wo zoloogai ma, ga wo Maliɠii ná-Zɛnvui zuɠɔɠɔ? Wɛlɛ, zɔiti ti liai ti è-zinigi maaɠulu, ta pɛlɛlaʋɛ, ta liizu ga ɗe ɗa ɓalaa.» 
\v 10 Gaamanɔ, é looni Piyɛlɛ ɠɔɠɔwu, é za. Zunu loungoiti ti lɛɛni, ti ka ga é zaa, ti liini la, ti maaɠulu sinigi ɠobaʋɛ. 
\v 11 Naama vai dualuagi lɔɔni Egilisii pɛ su, ta zɔiti ti naama wooi mɛnini.
\s Laavɔɔ vai niiti keelaiti ti ɠɛni kɛɛzu
\p
\v 12 Keelaiti ti ɠɛni laavɔɔ vaiti ta maaɓɛlɛ vai ma mɔinmɔin kɛɛzu nuɓusɛiti saama. Kidaaleʋe nuiti pɛ ti ɓena ɠaalɛ ba GALA sei ʋɛlɛi ma zeizei bosuʋɛ, ʋɛ ná laa ga «Salomɔn ná-seizei bo kotai». 
\v 13 Nu ɠili nɔpɛ ge la ɠɛni ʋɛɛzu ti ʋa, kɛlɛ ta-vai wola nɛɛni nuɓusɛi ʋɛ. 
\v 14 Ti maa ɠɛni liizu ga mɔinɗa ga kidaaleʋe nu niinɛiti, zinaa ʋɛɛ anzaa ʋa, niiti ti ɠɛni ɓɔɠɔ veezu Maliɠii ya. 
\v 15 Nuiti ti ɠɛni liizu vɔlɔ ga seeɓɛ nuiti koi yɔɠɔzu ʋeleiti su, ti ɗa ti la beteiti ta daama ani goiti ma, naa ɠa a kɛ Piyɛlɛ a ɠɛna leʋega, ma niinigi ʋɛɛ ɓalaa tanigaa ma. 
\v 16 Nuɓusɛ mɔinmɔin ge ɠɛni zeɠezu ɓalaa Zeluzalɛme ɠoba laa goiti su, ti ɗa ʋa ga seeɓɛ nuiti, ta niiti kɔzɔba yɛnvuiti ti ɠɛni ti zu, tama ti pɛ ti ɠɛni ʋalozu.
\s Keelaiti so fai ʋolu, ta ti unmɔɔ fai
\p
\v 17 Naazu, zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai wuzeɠeni ga tolo ʋooʋamai, ta koba nuiti pɛ, niiti ti ga Saduseyɛinti ta-ɓɔgi. 
\v 18 Ti keelaiti soni, ti naati pili kaso ziɠi golai zu. 
\v 19 Kɛlɛ kpidii, Maliɠii ná-geezuɠeelai gila ge ʋaani, é kaso ziɠigi ma ɓogiti daalao, é ti ɠula, é ɠɛ ti ma: 
\v 20 «À li, wo lo GALA sei ʋɛlɛi wu, wo zɛnvu niinɛi ma ɓɔɛi pɛ daazeeli nuɓusɛi ma.» 
\v 21 Keelaiti ti ɠoloni naama wooi ʋɛ, sobuzobui nɔ ɠɛni de, ti li GALA sei ʋɛlɛi wu, ti tɔɔzei ga kalagi woga.
\p Zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai ta ba nuiti ti ʋaani, ti tukpɔɠaaleʋe nu wolaiti gaalɛ ba ta Izilayɛle ɠɛwolaiti. Ti devei veeni ga ti keelaiti kula kasoi ɠa, ti ʋa ga tiye. 
\v 22 Kɛlɛ salaʋusuiti ti liini kaso ziɠigi zu, ti la ti ɠaani. Ti ɠaleni ma, ti ʋa, ti ʋoluvaawo kundiɠiiti ma, 
\v 23 ti ɠɛ ma: «Gi kaso ziɠigi ɠaaʋɛ piligai su kpe, kaso ʋɛlɛ makɛ nuiti ti loni ti-losuʋɛti pɛlɛlaʋɛti, kɛlɛ siɛgi zu gi pɛlɛiti daalaogai da, gi la nu nɔpɛ kaani bu.» 
\v 24 Siɛgi zu GALA sei ʋɛlɛi maaɓɛɛ ɠundiɠii ta zalaɠa ɠula ɠundiɠiiti ti naa mɛnini da, ti ɠidaaʋilini ga keelaiti ta-vai, ti ɗa ɓɔɠɔ ɠaazaɠa ga ʋelei fai nii ɠaa ʋaazu ɓelazu la. 
\v 25 Nui ta ʋaani, é ɠɛ ti ma: «À woilo dɛɛ! Zunui niiti wo ti ʋilini kasoi ɠa, tiya ɠanu, ti loni GALA sei ʋɛlɛi wu, ti ɗa nuɓusɛiti kala.»
\p
\v 26 GALA sei ʋɛlɛi maaɓɛɛ ɠundiɠii ta polu nuiti ti liini naazu, ti ʋa ʋolu ga keelaiti, kɛlɛ ti la ɠɛni kɛɛni ga maaɓaa vaa, tɔɔzei ti ɠɛni luazu ga nuɓusɛi mina yɛ ti zɔɔzu ga kɔtuiti, ti ʋa za. 
\v 27 Ti ʋaai ma ga tiye, ti naati toni tukpɔɠaaleʋe nu wolaiti kakala. Zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai ti ɠaazaɠani, 
\v 28 é ɠɛ ti ma: «Gi tɔ togɛ wo ma kpaan ga wo mina mɔ kala bo zunui tɔna daaseigi zu, kɛlɛ wɛlɛ, wo Zeluzalɛme laavega kpekpe ga kalagi wo bosu. Wa pɔ ga wo zunui naa ma ɲamai la gi unma mu ɓaa?» 
\v 29 Kɛlɛ Piyɛlɛ ta keelai zɔiti ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Kɛni nu ɠolo GALA bɛ, é leʋe nuiti ba. 
\v 30 Ade-mɛmɛwolani ta-ƓALAGI ɠa é Yesu wuzeɠeai, é kula saai ya, nii wo kpadɔni saa wului ma, wo paa. 
\v 31 Tɔ ma ka GALA ge buzeɠeai, é sei yeezazuʋɛ, é kɛ ga Totuɠɔi ta Kizo Nui, nii a kɛ Izilayɛle nuiti ti ti-ziɛ ʋelei maavalibo, ta-ɠotoiti suvaayɛ. 
\v 32 Gá ga naama vaiti ma zeeleiti, naa ʋɛɛ Zɛnvu Ɲadegai ɓalaa ba, nii GALA ge feai naati zea, niiti ti ɠolozu bɛ.»
\p
\v 33 Naama wooiti mɛni fai wanani ti ma ga gola, ti ɠɛni pɔ ga ti keelaiti pa. 
\v 34 Kɛlɛ Faliziɛn gila ge wuzeɠeni kundiɠiiti saama, daaseigi ɠɛni ga Gamaliyɛle, é ɠɛni pɔ ga tɔ kalamɔin, nii nuɓusɛiti ti ɠɛni wola unfesu ma, é devei veeni ga ti keelaiti kula dɛ eteaʋɛ. 
\v 35 Naa ʋoluma, é ɠɛni ti ma: «Izilayɛle nuiti, à dama ga naama vai, nii wo ɠɛɛzu wo kɛ ga zunui niiti. 
\v 36 Su la dɛ ɠoozani, Tudase wuzeɠeni, é ɗa ɓɔɠɔ ɠɛ ga nu ɓii, nu unnaanigɔ (400) ɠɛɠala ʋilɛni polu. Kɛlɛ ti paani, naa ʋoluma zɔiti kpein ti ʋilɛni polu, naati ti vazani, gila kpalaa ge la yɛni ná. 
\v 37 Tɔun poluma, Galilé nui Zudase wuzeɠeni daasei sɛʋɛ ziɛgi zu, é nu mɔinmɔin mɛɛnni, ti ʋilɛ polu. Kɛlɛ tɔ ɓalaa, ti paani, polu nuiti pɛ ti vaza. 
\v 38 Nii niina gè bosu wo ma, naa ɠa ga, à mina yeeʋili niima nuiti ta-vai zu, à ti yɛ ná, ti li. Ni nuɓusɛiti ka ti niima vaazeikpasui, ɓaa ma ɠɛɛwotiiti kɛɛzu, su ɠa ɠoloɠolo. 
\v 39 Kɛlɛ ni GALA ka é kɛɛzu, wo la zooga wo ʋa ti ɠoloɠolo. À dama, wo mina ʋa kɔɔi ɠɔɔzu GALA daalɔɠɔma.»
\p Kundiɠiiti ti vaani gooi wu. 
\v 40 Ti keelaiti tolini ʋolu, ti naati doɠa ga kpakɔi, ti tɔ sei ti ma kpaan ga ti mina mɔ ɓɔɛ Yesu laaseigi zu, naa ʋoluma ti ɓeni ti ʋa, ti li. 
\v 41 Naati ti zeɠeni tukpɔɠaaleʋe nu wolaiti kakala ga koozunɛɛi, soloo fai zu ti ma ga ti ɲɛɛɠulasui zɔlɔɔ Yesu laaseigi ma vaa zu. 
\v 42 Tama folo-o-folo GALA sei ʋɛlɛi wu ta koizuʋɛti, ti la ɠɛni ɓɔlɔzu ga kalagi woga, ta Woo Niinɛ Ʋagɔi laazeeliai ga Yesu ɠa é ga Kilista.
\c 6
\s Zeelobai wo fai ga  //  Egilisi wotiɠɛ nu lɔfela
\p
\v 1 Naama ziɛgi zu, tɛi kaladopoiti ti ɠɛni mɔinzu gola, ti zaama Zuifui niiti ti Gɛlɛke wooi wosu, naati ti ɠɛni unsuyelii losu ga Eɓulu nuiti, mazɔlɔɔ folo ɠilagila kɔnɔgi ɠaaɠwɛ ziɛgi zu, ti la ɠɛni ta-ʋoanzaiti daazɔbosu ga pagɔ. 
\v 2 Keela puugɔ maazu felegɔiti (12) ti kaladopoiti pɛ gaalɛɛni ba, ti ɠɛ ti ma: «É la zolooni ga gi GALA daawooi laazeeli vai yɛ ná, ɠɔnɔ gaaɠwɛɛ vai zu. 
\v 3 Naa ɠa é ba, kɛ̀ɛleaiti, à yeelo nu lɔfela ʋa wo zaama, niiti lɔɠɔ ʋagɔ ti ʋa, ti laavegai ga Zɛnvu Ɲadegai ta ɠimalai, gi naama wotii ve ti ya. 
\v 4 Gɔun, gá ɠaaɓaazu GALA falii ta GALA daawooi ma wotii ma.» 
\v 5 Naama wooi laani bɛbɛi yii ɠa ga pagɔ. Ti yeeloni Etiyɛni ʋa, zunui nii daaveni ga kidaaleʋei ta Zɛnvu Ɲadegai, naa ʋoluma Filipe ta Polokɔɔl, Nikanɔɔl ta Timɔn, Paalemenase ta Antiyɔse nui Nikola, nii é lɔɔni mɔungi Zuifuiti ta-ƓALA pelei ma. 
\v 6 Ti ti lɛɛni ga keelaiti, naati kpegai ma ga GALA falii ɠɛ, ti yeelaani ti ma.
\p
\v 7 GALA daawooi zu ɠɛni wɔɔlɔzu, kaladopoiti ti ɗa mɔin Zeluzalɛme, zalaɠa ɠula nui ma mɔinmɔin ge ɠɛni ɠidaaleʋezu ɓalaa.
\s Yesu Kilista ná-zeelei Etiyɛni zɔɔ vai
\p
\v 8 Etiyɛni nii GALA ná-zaalai ta ná-zɛbɛi ɠɛni ba ga gola, é ɠɛni maaɓɛlɛ vaiti ta laavɔɔ vaiti kɛɛzu nuɓusɛiti saama. 
\v 9 Kɛlɛ nui tanigaa ti wuzeɠeni daalɔɠɔma, tanigaa ti zeɠeni GALA dɛbi ʋɛlɛi wu, nii daaseigi ga «Duɔi niiti ti unmɔɔgai», naa tanigaa ti ɠɛni ga Silɛne Zuifuiti ta Alɛgezandili ʋeaiti, naa ʋɛɛ Silisi ta Azi Zuifuiti ba. Ti Etiyɛni maaɠaalini, 
\v 10 kɛlɛ ti la ɠɛni ziɛzu bu, tɔɔzei é ɠɛni ɓɔɛzu ga ɠigi, nii Zɛnvu Ɲadegai ɠɛni feezu zea. 
\v 11 Ti veleni nuiti su, ti ɗa ɠɛ ma: «Gi goomɛnigɛ, é ɗa woo ɲɔi wo Moize ta GALA daalɔɠɔma.» 
\v 12 Ʋele ɠana ti wutugi leʋeni la nuɓusɛiti saama, ta totuɠɔiti, naa ʋɛɛ tɔ kalamɔinti ba, naa ʋoluma ti liini, ti so ga maaɓaai, ti ʋaa la tukpɔɠaaleʋe nu wolaiti pɔ. 
\v 13 Ti zɛɛ zeeleiti kulani, ti ɗa ɠɛ ma: «Zunui nii ɠa woo ɲɔi wosu nɔ ɠɔ ada ɲadegai ta tɔgi laalɔɠɔma. 
\v 14 Mazɔlɔɔ gi goomɛnigɛ, é ɗa ɠɛ ma, Nazalɛte nui Yesu ɠa adɛ ʋɛ ɠoloɠolosu, ta é faa wɔlɔmaiti maavalibo, niiti Moize ti lɛai ga adeye.» 
\v 15 Zɔiti kpein ti ɠɛni zeini tukpɔɠaaleʋezuʋɛ, ti ɠaazuloga ɠɛni de Etiyɛni ʋa, ti pɛtɛni ga gaazuʋɛ ɠɛɛʋɛ eɠɛ geezuɠeelai.
\c 7
\s Etiyɛni ná-kpɔɛzuɠulai
\p
\v 1 Zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai ɠɛni ma: «Gaama ɠa nuu nɛi ti bosu?» 
\v 2 Etiyɛni gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «À woilo mà, wɔi wo ga kɛ̀ɛni ta kɛ̀ɛleaiti! Lɛbiya ƓALAGI ɠulani kɛlɛma ade-mɛmɛwola Abalaame ʋɛ, siɛgi zu é ɠɛni la Mezopotami, aisa é ʋa li, é zei Ɠalan. 
\v 3 É ɠɛni ma: ‹Zeɠe ɗa-yooi zu, ɗa-wolodai zu, li zooi naa zu, ʋɛ gè ná lɛɛzu ga ɗe.› 
\v 4 Názu ɠa é ɠula la Ɓaɓilɔne yooi ʋa, é li é zei Ɠalan. Miná ɠa é yɛni ná, kɛɛɠɛ zaai ma, GALA ge ɓudɛ la zooi nii zu, ʋɛ wo zeini ná za. 
\v 5 É la ɠɛni ada nɔpɛ feeni zea naama yooi zu, anɛɛ kɔɠɔ lo daa ɠila kɛɠala you, kɛlɛ é minazeɠeni bɛ ga toɠa zooi naa veezu bɛ, ta mavofodaiti bɛ tɔun poluma, naazu doun nɔpɛ ge la ɠɛni dɛ zea. 
\v 6 À woilo dɛɛ naa ma, nii GALA ge boni ma: ‹Suɠwɛɛ ga è-mavofodaiti ta ɠɛ ga seikɔɠɔma nuiti zooi taɠili su, ta ɠɛ ná ga duɔiti, ti ti zopele ɲɔu kona unnaanigɔ (400) laawu. 
\v 7 Kɛlɛ nà zii naa lukpɔɠaaleʋe, nii ta duɔlai ɠɛ zeezu, naa ʋoluma, ta ɠula, ti ʋa, ti dɛ̀bi ʋɛ.› 
\v 8 Naa ʋoluma, GALA ge minazeɠegi ɓɛtɛni ti yɔɠɔzu ta Abalaame, é tatipɛlɛʋolui ɠɛ ga ma ʋoogi. Naa ɠa é kɛɛni, é Izaake zɔlɔɔgai ma, é tatini pɛlɛʋolu foloi lɔsaʋasiɛi ma, Izaake ɓalaa kɛɛni ɠana nɔ ga Zakɔɓe, Zakɔɓe ɓalaa kɛ ɠana nɔ ga ade-mɛmɛwola puugɔ maazu felegɔiti (12).
\p
\v 9 «Ade-mɛmɛwolani ti toloi ɠulani ga Zozɛfe, ti pɔdi ga ti lii la Ezipete yooi zu. Kɛlɛ GALA ge ɠɛni ba, 
\v 10 é kula ná-kpɔlɔi pɛ su. GALA ge ɠigi veeni zea, é zaala zɔlɔɔ Ezipete masagi Falaɠɔn ɠaazu, naa sei ga kundiɠii Ezipete yooi ta ná-pɛlɛyeɠei unda. 
\v 11 Pului looni Ezipete yooi zu ná pɛ ta Kanaan yooi ɓalaa su, kpɔlɔi wola wɔɔlɔni, ade-mɛmɛwolani ti la ɠɛni ɠɔnɔ sɔlɔɔsu. 
\v 12 Zakɔɓe mɛnigai ma ga moloi ɠa Ezipete yooi zu, é ade-mɛmɛwolani teʋeni ná mɔunpa. 
\v 13 Ti ziɛ laa velesiɛi zu, Zozɛfe ɓɔɠɔ lɛɛni ga kɛɛɠɛlointi, Falaɠɔn Zozɛfe ɠulazuʋɛ ɠwɛɛni. 
\v 14 Naa ʋoluma, Zozɛfe valini ga ti ʋa ga kɛɛɠɛ Zakɔɓe, ta ná-pɛlɛyeɠei pɛ, ti pɛ kpɔga ɠɛni ga nu ʋuulɔfela maazu lɔɔlugɔ (75). 
\v 15 Zakɔɓe liini Ezipete, é yɛ ná, é za, ade-mɛmɛwolani ɓalaa ti za. 
\v 16 Ti liini ga ti-ma ʋoomaiti Sikɛme, ti ti maaɠulu Abalaame ná-kabamaʋɛ, nii é geyani ga walii Ɠamɔɔl ná-doun zunuiti ma Sikɛme.
\p
\v 17 «Tɛi yeeɠɛɠalai maa ɠɛni ɓuɠazu ga GALA ná-minazeɠegi laazeeli, nii é kɛɛni Abalaame ʋɛ, ada-nuɓusɛiti ti mɔinni, ti ɓuɠu Ezipete yooi zu, 
\v 18 eyɛsu masagi taɠili ge wuzeɠe Ezipete yooi zu, nii é la ɠɛni Zozɛfe ɠwɛɛ. 
\v 19 Masagi naa zeini ada-nuɓusɛiti ga, é ɗa ade-mɛmɛwolani kpɔlɔ, eyɛsu é ɠɛ naati ma, ti ɗa ta-loun ɲɛgiti kula pɛlɛi ʋa, ti ɗa za.
\p
\v 20 «Naama ziɛgi zu ɠa Moize zɔlɔɔga da, gola ʋa GALA gaazu. É kɛɛni ga alu saʋagɔ, ti ɗa kɔnɔkula kɛɛɠɛ ʋɛlɛi wu. 
\v 21 Siɛgi zu ti kulani la pɛlɛi ʋa, Falaɠɔn ná-doun anzanui seɠeni, é kulasu eɠɛ kpɔɠɔ loun zunu. 
\v 22 Moize kalagi zɔlɔɔni Ezipete ɠimalai pɛ su, sɛbɛi wɔɔlɔni kpɔɛzuɠulai ta kɛɛwotiiti su.
\p
\v 23 «É kona ʋuunaanigɔi (40) zɔlɔɔgai ma, ɠi ge looni bɛ ga é wɛlɛ kɛɛɠɛlointi ma, Izilayɛle nuiti. 
\v 24 É gila kaani, ti ɗa kpɔlɔ, é naa maaloboni, nii ti ɠɛni kpɔlɔzu, naa nɔnɔi ʋotokulazuʋɛ, é Ezipete nui ʋaani. 
\v 25 É ɠisiɛni ga kɛɛɠɛlointi ta gaaɠa ga GALA ka pɔ é ti ɠizo ga maaʋele, kɛlɛ naati ti la ɠɛni naa ɠaaɠaani. 
\v 26 Poluma voloi, é liini, é lɔ tanigaa yɔɠɔzu, niiti ti ɠɛni ɲɛpii ɠɔɔzu, nii a kɛ é ti yɔɠɔzuɓɛtɛ, é ɠɛni ti ma: ‹Wa ga ɠɛɛɠɛlointi, lee vaa zu wo ɓɔɠɔ ɓɔlɔzu?› 
\v 27 Kɛlɛ zɔi é ɠɛni bɔɔlai ɓɔlɔzu, naa goolaaʋilini, é ɠɛ ma: ‹Ɓɛ ɠa é è zeiɗa ga kundiɠii ta tukpɔɠaaleʋe nui gi unda? 
\v 28 Ɗa pɔ è pàa, eɠɛʋelei è Ezipete nui ʋaani la wogi?› 
\v 29 Moize naama wooiti mɛnigai ma, é ʋelani, é li, é zei Madiyan nuiti ta-yooi zu, é doun zunu felegɔ zɔlɔɔ miná.
\p
\v 30 «Kona ʋuunaanigɔ (40) leʋegai ma mɔnɔ, geezuɠeelai gila ge ɠulani bɛ kɛlɛma Sinayi gizei ma leʋebai zu, abuzogi zaama, nii é ɠɛni kpɔvɔ goi ʋa. 
\v 31 Moize laavɔɔ ʋelei ma ga naama ɠulakɛlɛmai, é ɠɛni maaɓuɠazu ba ga é ka, Maliɠii ɓɔɛni pɔ, é ɠɛ ma: 
\v 32 ‹Nà ɠa gè ga è-mɛmɛwolani ta-ƓALAGI, Abalaame, Izaake, ta Zakɔɓe.› Moize zasuɓalini, é la ɠɛni zoosu é ʋa wɛlɛ. 
\v 33 Maliɠii ɠɛni ma: ‹Ɗa-zaʋalagiti kula ɠɔɠɔa, mazɔlɔɔ adaʋɛ ʋɛ è loni ná, zou ʋe gè maaɲɛɛ ʋɛai ba. 
\v 34 Gaamazu, gè nà-nuɓusɛiti ta-ɓɔlɔi ɠaa Ezipete yooi zu, gè ti ɓala gooi mɛniga, ti bosu. Gè ʋaa ga gè ti unmɔɔ. Naa ɠa é ba, nà è leʋesu Ezipete yooi zu.›
\p
\v 35 «Moizei tɔna nii ti ɠɛlɛni ba, ti ɗa ɠɛ ma: ‹Ɓɛ ɠa é è zeiɗa ga kundiɠii ta tukpɔɠaaleʋe nui?› Naa ɠa GALA ge teʋeni ga kundiɠii ta unmɔɔ nui, geezuɠeelai ná-kpɔbai zaɓui zu, nii é ɠulani bɛ kɛlɛma kpɔvɔ goi zu. 
\v 36 Tɔ ɠa é ti ɠulani Ezipete yooi ʋa ga maaɓɛlɛ vaiti ta laavɔɔ vaiti, Kpoloɗɛ Ɓɔigi zaama ta teʋebai zu kona ʋuunaanigɔ (40) laawu. 
\v 37 Moize ɠilagi naa nɔ ɠa, é ɠɛni Izilayɛle nuiti ma: ‹GALA ka GALA goo wo nui ta wuzeɠezu wo ʋɛ ga nɔ̀un kɛʋele, wo-ɠɛɛleaiti saama.› 
\v 38 Siɛgi zu nuɓusɛiti gaalɛa ɠɛni de la ba teʋebai zu, tɔnɔ ɠa é ɠɛni ade-mɛmɛwolani zɔɠɔzu ta geezuɠeelai, nii é ɠɛni ɓɔɛzu pɔ Sinayi gizei ma. É zɛnvu su wooiti sɔlɔɔni, ga é ti laazeeli ade ma. 
\v 39 Ade-mɛmɛwolani ti la ɠɛni kɛɛni, ti ʋa ɠolo bɛ, kɛlɛ ti ɠɛni daaʋilisu, ti-yiimaʋɛ pɛ tatiga ɠɛni de Ezipete yooi ma. 
\v 40 Ti ɠɛni Aalɔn ma: ‹Wuzeɠena, è galagiti kpɛtɛ gi ʋɛ, ti lo gi luɠɔ, mazɔlɔɔ Moize nii, é gi ɠulaai Ezipete yooi ʋa, gi la kwɛɛ nii kɛai la.› 
\v 41 Naama ziɛgi zu, ti nikɛ yiʋoi maaniinigi ɓɛtɛni, ti ɗa zalaɠaiti kula kɔɔɠɔ ganigi naa ʋɛ, ti ɗa ɠoozunɛ naa ma, nii ti kpɛtɛai ga ti ɓɔɠɔ yeei. 
\v 42 GALA ge ʋoluaveni ti ʋa, é ti yɛ ná, ti ɗa aniiti pɛ dɛbi, ti volozu geeɠɔlɔgi zu. Naa ɠa sɛʋɛai GALA goo wo nuiti ta-zɛʋɛi zu ga:
\q ‹Ee, Izilayɛle nuiti, zalaɠa zuai wo ɠɛni ti ʋaazu, ta zalaɠai niiti wo ɠɛni ti ɠulazu
\q kona ʋuunaanigɔ (40) laawu teʋebai zu,
\q nà ɠa wo ɠɛni ti ɠulazu bɛ̀ ɓaa?
\q
\v 43 Ɓa-o, wo Mɔlɔke ná-seɠe ʋɛlɛi zeɠeni,
\q ta wa-ɠalagi Lefan ma zomideɠai,
\q maaniinigi niiti wo ti ɓɛtɛai ga wo ɗa nɔkɔ ti wu!
\q Tɔ ɠa é ba, nà wo leʋesu duɔlai zu poun Ɓaɓilɔne ʋoluʋelei.›\f + \fr 7:43 \fr*\ft \+xt Amɔ 5:25-27\+xt* bogɛ é zoloo Gɛlɛke woo zɛʋɛ wɔlɔmai ma.\ft*\f*
\p
\v 44 «Ade-mɛmɛwolani kɛai ma teʋebai zu, seɠe ʋɛlɛi ɠɛni ti ya, nii minazeɠegi ma zɛʋɛi ɠɛni bu, seɠe ʋɛlɛi nii GALA ge Moize leveni ga é to, ga naama ɠazaʋigi nii é kaani. 
\v 45 Ade-mɛmɛwolani ti naa zɔlɔɔgai ma, Zozuwe yɛni ti luɠɔ, ti lɛɛ la zooi naa zu, ti kulani ziiti zea, niiti GALA ge ɠɛni ti ɓɛɛzu ti luɠɔ. Seɠe ʋɛlɛi naa yɛni ná eyɛsu Davide ná-yeeɠɛɠalai, 
\v 46 naa zaala zɔlɔɔni GALA gaazu, é suvali ga zobo ge ve bɛ, é pɛlɛ lo Zakɔɓe ná-GALAGI ʋɛ. 
\v 47 Kɛlɛ Salomɔn ɠa niina, é pɛlɛi loni GALA bɛ. 
\v 48 Kɛlɛ anɛɛ naa ʋe, GALA nii é Anii-Pɛ-Unda, naa la ɗa ga zei pɛlɛi wu, nii togai ga nu ɓɔɠɔ yeei, eɠɛʋelei GALA goo wo nui boni da, é ɠɛ ma:
\q
\v 49 ‹Maliɠii wooi ɠaa: Geeɠɔlɔgi ɠa é ga nà-masa kpɔkpɔgi,
\q zooi ɠɛ ga nà-kɔɠɔloma anii.
\q Pɛlɛi ma zii ɓɛgele ɠa wa zoo tosu bɛ̀?
\q Mini ɠa nà zoo zeizu ná?
\q
\v 50 Nà lɛi gè ʋa naama aniiti pɛ kpɛtɛ ɓaa?›
\p
\v 51 «Ee, suvɔ nuiti, niiti ti-yiimaʋɛ, ta ti-woiyeɠeiti daaɠulugai! Wa Zɛnvu Ɲadegai zakpesu yeenɔpɛ! Wo ɠulaʋɛ ga wo-mɛmɛwolani. 
\v 52 GALA goo wo nui ɓɛ ɠa, wo-mɛmɛwolani ti la kpɔlɔni? Ti naati paani vɔlɔ, niiti ti ɠɛni Telebo Nui ʋaa vai wosu ma yeeluɠɔ, nii wo yaavaai, wo pa. 
\v 53 Wɔigi wo GALA ná-tɔgi zɔlɔɔgai ga geezuɠeelaiti maaʋele, kɛlɛ wo la kɛɛni wo ʋa ɠolo bɛ.»
\s Etiyɛni zɔɔ vai ga kɔtuiti
\p
\v 54 Ti naama wooiti mɛnigai ma, é wanani ti ma ga gola, ti ɗa ɲiigai ziɛ ga Etiyɛni laalɔɠɔma. 
\v 55 Kɛlɛ tɛi Etiyɛni mu daavega ɠɛni de ga Zɛnvu Ɲadegai, é ɠaazuwuzeɠeni geeɠɔlɔgi zu ʋele, é GALA ná-lɛbiyai ɠaani, ta é Yesu ɠa loni GALA zeezazuʋɛ. 
\v 56 É ɠɛni ma: «Nà geeɠɔlɔgi laalaogai ɠaazu, ta Nu ná-Doun Zunui loni GALA zeezazuʋɛ.» 
\v 57 Názu ɠa ti kpeei looni la, ti ɗa ti-woiyeɠeiti daaɠulu, ti ɓizɛ ʋɔɔma daalɔɠɔma. 
\v 58 Ti kpɛɛni, ti kula taai ʋa, ti ɗa sɔ ga kɔtuiti. Naama zeeleiti ti ɠɛni ta-zeɠeiti feezu zunu loungoi ta ya, nii daaseigi ɠɛni ga Sɔle. 
\v 59 Siɛgi zu ti ɠɛni Etiyɛni zɔɔzu la, é ɠɛni GALA falizu, é ɗa ɠɛ ma: «Màliɠii Yesu, yeezei zɛ̀nvui wu.» 
\v 60 Naa ʋoluma, é ʋilɛni ɲiibiɠa, é ɓain ga woo wola, é ɠɛ ma: «Màliɠii, mina niima ɠotoi la ti unma.» É naa wogai ma, é zaani.
\c 8
\p
\v 1 Sɔle vaani bu, ti Etiyɛni ʋa.
\s Wɔinzeɠemai ta kidaaleʋe nuiti faza fai
\p Naama voloi nɔ, wɔinzeɠema wolai laalɛɛni Zeluzalɛme Egilisii wu. É ɠula keelaiti polu, kidaaleʋe nuiti pɛ ti vazani Zudé laaiti ta Samali laaiti su. 
\v 2 GALA gaazuluaba nuiti ti Etiyɛni maaɠuluni, ti wola wɔlɔ ná-faa zu. 
\v 3 Kɛlɛ Sɔle mu ge ɠɛni Egilisi nuiti kpɔlɔzu, é ɠɛni lɛɛzu pɛlɛiti bu, é ɗa kidaaleʋe nuiti folo ná, zunuiti ta anzanuiti, é ɗa ti ʋili kasoi ɠa.
\s GALA daawooi laazeeli vai Samali
\p
\v 4 Zɔiti ti vazani, naati ti ɠɛni liizu adɛti, ti ɗa Woo Niinɛ Ʋagɔi laazeeli. 
\v 5 Filipe yeini Samali laa wolai gila su, é Kilista ná-fai laazeeli ná. 
\v 6 Bɛbɛi pɛ ge woiloni ga pagɔ Filipe wooi ma, siɛgi zu ti ɠɛni gooi mɛnisu da, ti ɗa laavɔɔ vaiti ka, niiti é ɠɛni ti ɠɛɛzu. 
\v 7 Mazɔlɔɔ kɔzɔba yɛnvui ma mɔinmɔin ge ɠɛni ɠulazu inɛ su nuiti su, ti ɗa kpeei loo ga gola, naa ʋoluma mɛɠɛlɛ nuiti ta maalɛɠɛfɛ nui ma mɔinmɔin ge ɠɛni ʋalozu. 
\v 8 Koozunɛ wolai ɠɛni taa wolai naa zu.
\p
\v 9 Kaite zunui ta ɠɛni taai naa zu, daaseigi ga Simon, é ɠɛni molikula fai ɠɛɛzu, é Samali nuɓusɛiti pɛ daavɔɔni, é ɠɛni ɓɔɠɔ lɛɛzu ga toɠa ga nu wola. 
\v 10 Ɛsɛ pɛ, ɓolomadɔɠɔiti ta seizumaanɛgiti, ti ɠɛni woilosu goo ma ga pagɔ, ti ɗa ɠɛ ma: «Zunui nii ɠa é ga GALA ná-zɛbɛi, nii daaseigi ga ‹Zɛbɛ Wolai›.» 
\v 11 Ti wola ɓatani ba, mazɔlɔɔ é lɛbini gola ti laavɔɔzu ga ná-molikula faiti. 
\v 12 Kɛlɛ siɛgi zu ti ɠidaaleʋeni la Filipe laawooi ma, nii é ɠɛni GALA ná-masadai ta Yesu Kilista laaseigi ma Woo Niinɛ Ʋagɔi laazeelizu ti ma, zinaa ta anzaa, ti ɓatizeni. 
\v 13 Simon ɓɔɠɔi ɓalaa ɠidaaleʋeni. Kpegai ma ga ɓatize, é la mɔ ɠɛni zeɠezu Filipe ʋolu. Daa ɠɛni vɔɔzu ga maaɓɛlɛ vaiti ta laavɔɔ vai, niiti Filipe ɠɛni ti ɠɛɛzu.
\p
\v 14 Keelaiti ti ɠɛni Zeluzalɛme, ti mɛnigai ma ga Samali nuiti ti yeezeiɗa GALA daawooi wu, ti Piyɛlɛ ta Zan leʋeni ti ma. 
\v 15 Naati ti zeeliai ma ná, ti GALA falini ti ʋɛ, nii a kɛ ti Zɛnvu Ɲadegai zɔlɔɔ. 
\v 16 Mazɔlɔɔ Zɛnvu Ɲadegai la ɠɛni dɛ yeini ti tanɔpɛ ma, ti ɓatizeni nɔ Maliɠii Yesu laaseigi zu. 
\v 17 Piyɛlɛ ta Zan ti yeelaani ti ma, ti Zɛnvu Ɲadegai zɔlɔɔ.
\p
\v 18 Simon kaai ma ga kidaaleʋe nuiti ta Zɛnvu Ɲadegai zɔlɔɔsu siɛgi zu keelaiti ti yeelaazu la ti ma, é walii leteni Piyɛlɛni ta Zan ma. 
\v 19 É ɠɛni ti ma: «À ma zobogi ve bɛ̀, ga zɔi nɔpɛ nà yeela ma, ma nu Zɛnvu Ɲadegai zɔlɔɔ.» 
\v 20 Kɛlɛ Piyɛlɛ ɠɛni ma: «Ɗa walii yɛ è ʋa, wo li undaaʋiligi zu, tɔɔzei ɗa ɠisiɛzu ga GALA ná-vebɛanii ɠa zɔlɔɔsu ga walii. 
\v 21 Ɗɔnɔ ta è-ʋɔɔda nɔpɛ ge la niima vai zu, mazɔlɔɔ è-yii la zɔleni GALA gaazu. 
\v 22 Nimiza mu ga è ɠoozu ɠisiɛ ɲɔi, Maliɠii maanɛɛnɛ, nii a kɛ ni soloo faa ʋe, é è zuvaayɛ ga kisiɛi, nii é è-yiimaʋɛ. 
\v 23 Mazɔlɔɔ ʋelei gè kaazu la, è laavegɛ ga faa wanai, ta ɗa ga faa ɲɔi ná-duɔi.» 
\v 24 Simon ɠɛni ma: «Wa ɓɔɠɔi à Maliɠii maanɛɛnɛ bɛ̀, nii a kɛ nii kpein wo bogai, naa tanɔpɛ ge mina zeeli mà.»
\p
\v 25 Piyɛlɛ ta Zan ti ɓegai ma ga zeele wooi wo, ta ti Maliɠii laawooi laazeeli, ti ɠaleni ma Zeluzalɛme, ti ɗa li ga Woo Niinɛ Ʋagɔi laazeelia Samali nuiti ta-laa go mɔinmɔin su.
\s Filipe ta Etiyopi ɠundiɠi wolai
\p
\v 26 Yeeta, Maliɠii ná-geezuɠeelai gila ge ɓɔɛni Filipe ʋɔ, é ɠɛ ma: «Wuzeɠe, è li ga lɛkpɛma ʋelei nu yeezazuʋɛ, pelei naa zu nii é zeɠezu Zeluzalɛme, é yei Gaza ʋelei, nii é teʋebai zu.» 
\v 27 Filipe liini gaamanɔ. Ná-pelei zu, é zunu zɛɛɠagai gila kaani, Etiyopi nu ɠɛni de. É ɠɛni ga kundiɠi wola, Etiyopi masa anzanui Kandase ná-naavoloi unda nui ɠɛni de. É ʋaani Zeluzalɛme GALA dɛbizu. 
\v 28 É ɠɛni ɠalesu ma, é zeini ná-soo wotoloi zu, é ɗa GALA goo wo nui Ezayi ná-sɛʋɛi ɠala. 
\v 29 Zɛnvu Ɲadegai ɠɛni Filipe ma: «Maaɓuɠa soo wotoloi nuu ʋa.» 
\v 30 Filipe ɓizɛni, é Etiyopi zunui woomɛni, é ɗa GALA goo wo nui Ezayi ná-sɛʋɛi ɠala. É ɠɛni naa ma: «Nii é kalasu, ɗa gaaɠaazu nɛi?»
\p
\v 31 Zunui gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nà gaaɠa ɠale, ni nu la suɠulani mà?» É Filipe lolini ga naa lɛ, é zei koba wotoloi zu. 
\v 32 Ʋɛ é ɠɛni ná ɠalasu, é zɛʋɛni ná ga:
\q «É la ɠɛni woo ɲɛ gila kpalaa boni,
\q eɠɛ baalagi ti liizu la paazuʋɛ,
\q eɠɛ baala ziʋoi é loni maaleɠa leʋe nui ɠakala.
\q
\v 33 Ná-ɓɔɠɔmaayeii zu, ti ná-tukpɔi ɠaaleʋeni ga telebotalai,
\q ɓɛ ɠa a kɛɛɠalazuʋɛti dɛɛ?
\q Mazɔlɔɔ zɛnvui ɠulani zea.»\f + \fr 8:32-33 \fr*\ft \+xt Eza 53:7-8\+xt* bogɛ é zoloo Gɛlɛke woo zɛʋɛ wɔlɔmai ma.\ft*\f*
\p
\v 34 Etiyopi zunui Filipe ɠaazaɠani, é ɠɛ ma: «Nà è maanɛɛnɛzu, ɓɛ ɠa GALA goo wo nui vaazu ma? Tɔ ɓɔɠɔi ʋe, ɓaa nu ɠili be?» 
\v 35 Filipe kpɔɛi zeɠeni naazu, é tɔɔzei naama zɛʋɛi zu wooi ma, é Yesu ná-Woo Niinɛ Ʋagɔi laazeeli ma. 
\v 36 Ti yɛni liizu, ti zeeli adɛ ta, ʋɛ ziɛi ɠɛni ná, kundiɠii ɠɛni Filipe ma: «Wɛlɛ ziɛi ʋa. Lee ɠa é pele leʋesu tùɠɔ, gè ʋa ɓatize?» 
\v 37 Filipe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ni ɗa ɠidaaleʋena ga è-yiimaʋɛ pɛ, ɗa zoo ɓatizesu.» Zunui ɠɛ ma: «Gè ɠidaaleʋea ga Yesu Kilista ɠa é ga GALA Doun Zunui.» 
\v 38 Etiyopi zunui devei veeni ga wotoloi lo. Filipe ta zunui naa ti felegɔ ti ʋilɛni ziɛi wu, Filipe kpatize. 
\v 39 Siɛgi zu ti ɠulani la ziɛi wu, Maliɠii ná-Zɛnvui Filipe zeɠeni. Etiyopi zunui la mɔ ɠɛni Filipe ɠaani, kɛlɛ é liini ga koozunɛɛi. 
\v 40 Filipe wɛlɛni nɔ, é ɓɔɠɔ ɠa Azɔte, naa ʋoluma, taa wolai niiti kpein é ɠɛni leʋesu ti zu, é Woo Niinɛ Ʋagɔi laazeelini naati pɛ, eyɛsu é zeeli Sezalé.
\c 9
\s Sɔle ɠidaaleʋe vai
\p
\v 1 Naama ziɛ su, Sɔle ɠɛni ba nɔ, é ɗa maalua vaiti ta nu ʋaa vai wo Maliɠii ná-kaladopoiti daalɔɠɔma. É liini zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai ʋɔ bɛ, 
\v 2 é sɛʋɛa ɠaiziɛ zea, teʋegai Damase ƓALA dɛbi ʋɛlɛi wu nuiti ma, ga ni a nu nɔpɛ kaana, zunu ɓaa anzanu, é kidaaleʋe ʋele niinɛi naa ma, é gili, é ʋaa la Zeluzalɛme.
\p
\v 3 Kɛai ma pelei zu, é ɗa li, maaɓuɠaai ma Damase ʋa, gaamago nɔ wozakalagi ta ɠulani geeɠɔlɔgi zu, é ɗa volo maaɠoolii zu. 
\v 4 É looni zooi ma, é wooi ta mɛnini, é ɗa toli, é ɗa ɠɛ ma: «Sɔle, Sɔle, lee vaa zu è wɔ̀inzeɠezu?» 
\v 5 É ɠɛni naa ma: «Ɓɛ ɠa ga ɗe, Màliɠii?» Naa ɠɛ ma: «Nà ɠa gè ga Yesu, nii è wɔ̀inzeɠezu. 
\v 6 Kɛlɛ wuzeɠe, è lɛ taazu, ta naa wo è ma, nii ɗa kɛ.» 
\v 7 Siɛɲɔɠɔiti ti loni, ti laavɔ kpaan, ti la zooni ti ʋa woo ɠila kpalaa bo, ti ɠɛni wooi mɛnisu, kɛlɛ ti la ɠɛni nu nɔpɛ kaazu. 
\v 8 Sɔle wuzeɠeni zooi ma, gaazuzeɠeni ma, kɛlɛ é la ɠɛni wozaɠaazu. Ti soni zeei ʋa, ti lii la Damase. 
\v 9 É kɛɛni ga folo saʋagɔ, é la wozaɠaazu, é la laamiizu, é la ɓɔɔlezu.
\p
\v 10 Tama kaladopoi ta ɠɛni Damase, daaseigi ga Ananiase. Maliɠii tolini, é ɠɛ ma: «Ananiase!» É gooɠaaʋote, é ɠɛ ma: «Nà ɠaa, Màliɠii!» 
\v 11 Maliɠii ɠɛni ma: «Wuzeɠe, è li ga koi yɔɠɔzu ʋelei nii daaseigi ga ‹Sɔlegai›, è wɛlɛ Zudase ná-pɛlɛi wu ga zunui nii daa ga Sɔle, Taalese nui, mazɔlɔɔ toɠa GALA falizu. 
\v 12 Tama é zunui ta ɠaaʋɛ kulakɛlɛmai zu, daaseigi ga Ananiase, é ɗa lɛ pɛlɛi wu ga é yeela ma, nii a kɛ gaazuʋɛ zeɠe ma.» 
\v 13 Ananiase ɠɛni ma: «Màliɠii, gè mɛniga nu mɔinmɔin da, ga zunui naa faa ɲɔu mɔinmɔin kɛa ga ɗa-nuiti Zeluzalɛme taazuʋɛ. 
\v 14 Naa ʋoluma, zalaɠa ɠula ɠundiɠiiti ta-zobogi ɠa zea ʋɛ, nii a kɛ é naati gili, zɔiti nɔpɛ a ti ɠa, ti ɗa wooɠula GALA ma è-laaseigi zu.» 
\v 15 Kɛlɛ Maliɠii ɠɛni ma: «Li, tɔɔzei zunui nuu ɠa ga aniɲakai nii gè yiimazeɠeai la, nii a kɛ é dàaseigi ɠula kɛlɛma zii ɠiligiti bɛ, ta masagiti, naa ʋɛɛ Izilayɛle nuɓusɛiti ba. 
\v 16 Nà ɓɔɠɔi, nà ʋaazu dɛɛzu la, ʋelei é ʋaazu ɓɔlɔzu la bɛ̀.»
\p
\v 17 Ananiase liini, seeliai ma pɛlɛi wu, é yeelaani Sɔle ma, é ɠɛ ma: «Kɛ̀ɛloun Sɔle, Maliɠii Yesu, nii kulaai è ʋɛ kɛlɛma pelei zu, nii è ʋaai la, naa ɠa é tèʋegai ga è-ɠaazuʋɛ zeɠe ma, ta è laave ga Zɛnvu Ɲadegai.» 
\v 18 Gaamago nɔ, é ɠɛɛni eɠɛ ani ɠalaiti ta ɠula Sɔle ɠaazuʋɛ, ti loo, gaazuʋɛ zeɠe ma. É wuzeɠeni, é ɓatize. 
\v 19 É daamii wogai ma, é zɛbɛi zɔlɔɔni. É foloi tanigaa ɠɛɛni kaladopoiti ba, niiti ti ɠɛni Damase. 
\v 20 É tɔɔzeini gaamago ga Yesu ná-fai laazeeli GALA dɛbi ʋɛlɛiti bu, é ɗa ɠɛ ma: «Yesu ɠa é ga GALA Doun Zunui.» 
\v 21 Zɔiti pɛ ti ɠɛni goomɛnisu, ti laavɔɔni, ti ɗa ɓɔɠɔ ɠaazaɠa ga: «Nii lɛi é ɠɛa naama nuiti wɔinzeɠezu Zeluzalɛme, niiti ti GALA tolisu daaseigi nii zu? Kɛbɛ, paa ungi ɠa nɔ ga é naama nuiti gili, é li ga tiye zalaɠa ɠula ɠundiɠiiti pɔ, kɛlɛ?» 
\v 22 Kɛlɛ folo-o-folo Sɔle ná-kala gooi zɛbɛi ɠɛni ɓaɠozu: Zuifui niiti ti ɠɛni Damase, ti la mɔ ɠɛni kwɛɛ nii ta bo, tɔɔzei é ɠɛni dɛɛzu ga tiye ga Yesu ɠa é ga Kilista.
\p
\v 23 Yeeɠɛɠala zuɠooza teʋegai ma, Zuifuiti ti ɓɔɠɔ leveni ga ti paa. 
\v 24 Sɔle faa ɠwɛɛni ta-yaava vai zu. Ti ɠɛni wɛlɛzu vɔlɔ taa ziɠidaʋɛti ma, folo ʋɛɛ kpidi ʋa, nii a kɛ ti paa. 
\v 25 Kɛlɛ, ná-kaladopoiti ti seɠeni ga kpidii, ti da kpɔlɔgi zu, ti zei ga siɠigi ʋoluʋelei.
\s Sɔle ɠɛɛ vai Zeluzalɛme
\p
\v 26 Sɔle zeeliai ma Zeluzalɛme, é kɔɠɔni ga é ʋɔ pɛɛ kaladopoiti ba, kɛlɛ ti pɛ ti ɠɛni luazu ba, ti la ɠɛni laani da ga é ɠɛa ga kaladopoi ta. 
\v 27 Ɓalanaɓase seɠe ʋele ɠana, é lii la keelaiti pɔ bɛ. É naa kpein suɠulani ti ma, ʋelei Maliɠii ɓɔɠɔ lɛɛni la ga Sɔle pelei zu, é ɓɔɛ pɔ, ta ʋelei Sɔle GALA daawooi laazeelini la ga ladalai Maliɠii Yesu laaseigi zu Damase. 
\v 28 É zo naazu ma niina, ta naati ti ɠɛni lɛɛzu, ti ɗa yei Zeluzalɛme taazuʋɛ, é ɗa GALA daawooi laazeeli ga ladalai Maliɠii laaseigi zu. 
\v 29 Zuifui niiti ti Gɛlɛke wooi wosu, ta naati ti ɠɛni yɛpɛzu, ti ɗa ɓɔɠɔ maaɠaali, kɛlɛ naati ti ɠɛni paa ɠeleɠele gaiziɛzu. 
\v 30 Kidaaleʋe nuiti ti naa zuɠwɛɛgai ma, ti liini la Sezalé, ti teʋe Taalese.
\p
\v 31 Ziilɛigi ɠɛni Zudé Egilisii pɛ su, ta Galilé, naa ʋɛɛ Samali ʋa, é ɠɛni wɔɔlɔzu kidaaleʋei zu, é ɗa ziɛ ɓɔɠɔmaayeii zu Maliɠii ʋɛ, gaa ɠɛni wɔɔlɔzu ga nui liegɔi, nii é ɠɛni ʋɛɛzu ba ga Zɛnvu Ɲadegai ná-kpɔbai.
\s Ené ʋalo vai
\p
\v 32 Tɛi Piyɛlɛ ɠɛni leʋesu zooi zu ná pɛ, é zeelini ɓalaa kidaaleʋe nuiti pɔ bɛ, niiti ti ɠɛni Lida taazuʋɛ. 
\v 33 É zunui ta ɠaani ná, daa ga Ené, é laani seeɓɛ ʋetei ɠa kaite kona dɔsaʋa laawu ga kɔlɔsama zeeɓɛi. 
\v 34 Piyɛlɛ ɠɛni ma: «Ené, Yesu Kilista é ʋaloa! Wuzeɠe, ɗa ɓɔɠɔi è ɗa-ʋetei lɛ ba.» É wuzeɠeni gaamago. 
\v 35 Lida ta Salɔn nɛmɛi zu nuiti pɛ ti miná ɠaai ma, ti ɠidaaleʋeni Maliɠii ma.
\s Dɔlɔkase wuzeɠe vai,  //  é ɠula saai ya
\p
\v 36 Kidaaleʋe anzanu ɠila ge ɠɛni Zɔpé, daa ga Taɓita, (nii poluʋɛ ga «Dɔlɔkase»), é ɠɛni botii ʋagɔ mɔinmɔin kɛɛzu, é ɗa faaɓɔɠɔiti kɛ. 
\v 37 Naama ziɛgi zu, é zeeɓɛni, é za. Ti maagbaai ma, ti daani geezu ʋɛlɛi ta wu. 
\v 38 Zɔpé ɠaladopoiti ti mɛnigai ma ga Piyɛlɛ ɠa ti ɠobaʋɛ laai zu Lida, ti zunu felegɔ leʋeni polu, ti maanɛɛnɛni, ti ɠɛ ma: «Soma, è ʋa fala gi ʋɔ bɛ.» 
\v 39 Piyɛlɛ wuzeɠeni, é ʋilɛ ti ʋolu, ti li. Ti zeeliai ma, ti lɛɛni la geezu ʋɛlɛi wu. Poanzaiti pɛ ti maaɓuɠani ba, ti ɗa wɔlɔ, ti ɠɛni seɠe goiti ta tookɔba wolaiti dɛɛzu la, niiti Dɔlɔkase ɠɛni ti ɓɛtɛzu ti ʋɛ, siɛgi zu naa ɠɛni la ti ʋa. 
\v 40 Piyɛlɛ ɛsɛ pɛ kulani eteaʋɛ, é GALA fali. Naa ʋoluma, é ɠaaʋoteni poomai ma, é ɠɛ ma: «Taɓita, wuzeɠe!» Naa ɠaazuzeɠeni ma, é Piyɛlɛ ɠa, é zɛba é zei. 
\v 41 Piyɛlɛ yeelaani zea, é buzeɠe, naa ʋoluma é kidaaleʋe nuiti ta poanzaiti tolini, é dɛɛ ga tiye, é vulua. 
\v 42 Zɔpé nuɓusɛiti pɛ ti naa mɛnini, ma mɔinmɔin ge ɠidaaleʋe Maliɠii ma. 
\v 43 Piyɛlɛ yeeɠɛɠala go ɠɛɛni Zɔpé kɔlɔ ɓɛtɛ nui ta ʋɔ bɛ, nii daa ga Simon.
\c 10
\s Kulakɛlɛmai Kɔlenɛye sɔlɔɔni Sezalé
\p
\v 1 Zunui ta ɠɛni Sezalé, daaseigi ga Kɔlenɛye, é ɠɛni salaʋusu ɓulu gila maazu, nii é zeɠeni Itali. 
\v 2 Zunui naa ta ná-pɛlɛyeɠei ti ɠɛni ga GALA gaazuluaba nua, é ɠɛni faaɓɔɠɔ mɔinmɔin kɛɛzu nuɓusɛiti bɛ, é ɠɛni GALA falizu siɛnɔpɛ su. 
\v 3 Yeeta, kpɔkɔ volo yeeɠɛɠalai zaʋasiɛi ma, é GALA ná-geezuɠeelai gila kaani, kulaai kɛlɛma kpezekele, é ɗa lɛ ná-pɛlɛi wu, naa tolini, é ɠɛ ma: «Kɔlenɛye!» 
\v 4 É ɠaazuloni naa ʋa, dualuagi soni, é ɠɛ ma: «Toɠa ɠale, Màliɠii?» Naa ɠɛ ma: «Ɗa-ƓALA faliiti, ta ɗa-vaaɓɔɠɔiti ti zeelia GALA ma, ki ka ti zu. 
\v 5 Keelaiti teʋena ɠaniɠani nɔ Zɔpé, ti Simon loli, nii daasei pɛai ga Piyɛlɛ. 
\v 6 Kɔlɔ ɓɛtɛ nui Simon ná-pɛlɛi wu ɠa é ɲiizu ná, kpoloɗɛi laaʋɛ.» 
\v 7 Geezuɠeelai nii é ɠɛni ɓɔɛzu pɔ, naa liini nɔ feya, Kɔlenɛye ná-botiɠɛ nu felegɔ loli, ta GALA gaazuluaba zalaʋusui gila, nii é botii ɠɛɛzu tɔun ba. 
\v 8 Kpegai ma ga fai pɛ suɠula ti ma, é ti leʋeni Zɔpé.
\s Kulakɛlɛmai Piyɛlɛ sɔlɔɔni Zɔpé
\p
\v 9 Polumai, tɛi ti ɠɛni pelei ma, ti maa ɗa ɓuɠa Zɔpé ʋa, Piyɛlɛ lɛɛni pɛlɛ ɠɔmaʋɛ ga folo ɓekpegi, ná ɓɛtɛai ga dooɠo bosuʋɛ, ga é GALA fali. 
\v 10 Pului soni, é ɠɛni pɔ ga é daamii wo. Siɛgi zu ti ɠɛni ɠɔnɔgi ɓɛtɛzu la bɛ, suɠilini. 
\v 11 É geeɠɔlɔgi laalaogai ɠaani, é ani ta ɠaani eɠɛ seɠe wolai toko logai seki naanigɔi pɛ ga, é ɗa yei zooi ma. 
\v 12 Ɠɔɠɔ naani suaiti ti ɠɛni su, ta kpokpo suaiti, naa ʋɛɛ wɔniiti ba. 
\v 13 Wooi ta zeelini ma, é ɠɛ ma: «Wuzeɠe, Piyɛlɛ, è ta ʋaa, è mi!» 
\v 14 Kɛlɛ Piyɛlɛ ɠɛni ma: «Ɓa-o, Màliɠii, tɔɔzei kaipa gè la dɛ tɔ ma ani ɓaa kɔzɔba ani miini.» 
\v 15 Wooi naa ɠɛni ma ʋolu ná velesiɛi: «Nii GALA ge ɠɛɛzu ma ɲadegɛ, mina naa ʋɛtɛ ga kɔzɔba ani.» 
\v 16 Naama vai zeini ma ga seizu saʋagɔ, naa ʋoluma, anii naa ɠaaɠaleni ma geeɠɔlɔgi zu.
\p
\v 17 Siɛgi zu Piyɛlɛ ɠoozuʋilini da ga é kulakɛlɛmai naa ʋoluʋɛ ɠwɛɛ, gaamago Kɔlenɛye ná-keelaiti é ti leʋeni, ti gaazaɠagiti boni, ti ʋa kwɛɛ ʋɛ Simon ná-pɛlɛi ná, naati ti loni siɠidaʋɛ. 
\v 18 Ti toligi woni, ta ti ɗa gaazaɠagi wo, ni Simon laazuʋɛ ɠa ná, nii daasei pɛai ga Piyɛlɛ. 
\v 19 Tɛi Piyɛlɛ ɠɛni ɠisiɛzu kulakɛlɛmai ʋoluʋɛ zu, Zɛnvu Ɲadegai ɠɛni ma: «Wɛlɛ, zunu saʋagɔ ʋaaʋɛ, ti ɗa è ɠaiziɛ. 
\v 20 Wuzeɠe, è yei, mina inɛinɛ, à li ʋɔɔma wa tiye, tɔɔzei nà ɠa gè ti leʋegai.» 
\v 21 Piyɛlɛ yeini, é ɠɛ zunui naati ma: «Wɛlɛ nà ʋa, nà ɠa wo gàiziɛzu, lee ɠa é ga wo ʋaa ungi ʋɛ?» 
\v 22 Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Salaʋusu ɠundiɠii daa ga Kɔlenɛye, é ga zunui nii telebogai, ta é luazu GALA ba, nii Zuifuiti pɛ ti tɔɠɔ ʋagɔi wosu, naa ɠa GALA ge ná-geezuɠeela ɲadegai gila teʋegai ma, é ɠɛ, é è loli ná-pɛlɛi wu, nii a kɛ é è woomɛni.» 
\v 23 Piyɛlɛ ti lɛɛni pɛlɛi wu, é ti laazuʋɛ.
\p Poluma zobui é wuzeɠeni, é ʋilɛ ti ʋolu, ti li. Zɔpé ɠidaaleʋe nuiti tanigaa ti ʋilɛni polu, ti maaza. 
\v 24 Poluma voloi, ti zeelini Sezalé. Kɔlenɛye ɠɛni ti ɓɔunsu, é ná-nuiti ta bɔɔla wanawanagiti tolini ná-pɛlɛi wu. 
\v 25 Siɛgi zu Piyɛlɛ lɛɛni la pɛlɛi wu, Kɔlenɛye daaɠomini, é loo kɔɠɔwu, é nɔkɔ bu. 
\v 26 Kɛlɛ Piyɛlɛ buzeɠeni, é ɠɛ ma: «Wuzeɠe, tɔɔzei nà ɓalaa, nà ga nui ga è ɠɛʋele.» 
\v 27 Ti yɛni yɛpɛzu, ti lɛ pɛlɛi wu, ti nu mɔinmɔin kaani, ti ɠaalɛai ba. 
\v 28 É ɠɛni ti ma: «Wo kwɛni ga tɔ ka Zuifuiti ma, ga ti mina ɓɔ faa nɔpɛ ma ta zii ɠiligiti, ɓaa ti ʋa lɛ naati ta-ʋɛlɛ wu. Kɛlɛ GALA ge dɛɛʋɛ ga ze ga maa la nɛɛni, nu ʋa ɠɛ nui tanɔpɛ ma kɔzɔba nu, ɓaa ɲadetala nu. 
\v 29 Naa ɠa é kɛa, siɛgi zu wo keela leʋega da mà, gè ʋa, gè la maaɠaali nɔpɛ kɛɛni su. Kɛlɛ nà wo ɠaazaɠasu, lee ɠa wo tòligai ma?» 
\v 30 Kɔlenɛye ɠɛni ma: «Ma volo naanisiɛi ɠa ga za, niima yeeɠɛɠalai nɔ zu, gè ɠɛni GALA falizu nà-pɛlɛi wu kpɔkɔ volo yeeɠɛɠalai zaʋasiɛi ma. Zunu ɠila ge ʋaani, é lo kàkala, kɔba zeɠei ɠoleai é ɗa volo, 
\v 31 é ɠɛ mà: ‹Kɔlenɛye, ɗa-ƓALA falii ɠaaʋotega, GALA ki ka ɗa-vaaɓɔɠɔiti su. 
\v 32 Keelaiti teʋena ɠaniɠani nɔ Zɔpé, ti Simon loli, nii daasei pɛai ga Piyɛlɛ. Kɔlɔ ɓɛtɛ nui Simon ná-pɛlɛi wu ɠa é ɲiizu ná, kpoloɗɛi laaʋɛ.› 
\v 33 Gaamago nɔ, gè keelaiti teʋe è ma, è laaɠomi fai zu, ɗa ma, è soloogɛ ga è ʋa fala. Ʋɛ niina gi pɛ ka gi GALA gaazu, gi woilo naa ma, nii Maliɠii è leveai ma.»
\s Piyɛlɛ ná-kpɔɛi é boni Kɔlenɛye ʋɔ bɛ
\p
\v 34 Piyɛlɛ kpɔɛi zeɠeni naazu, é ɠɛ ma: «Gaamazu, gè kwɛɛga niina ga GALA ge la zeelɔzɔɠɔzu ɠɛɛzu nuiti ba, 
\v 35 kɛlɛ zii pɛ saama, zɔi nɔpɛ é luazu ba, ta é telebodai ɠɛɛzu, naama nui nɛɛʋɛ bɛ. 
\v 36 Wo daawooi ɠwɛni, nii é teʋegai Izilayɛle nuiti ma, é ziilɛi Goo Niinɛ Ʋagɔi laazeeli ti ma ga Yesu Kilista maaʋele, tama ka é ga ɛsɛ pɛ Maliɠii. 
\v 37 Wo kwɛni nii é ɠɛɛni dɛ Galilé, naa ʋoluma Zudé yooi zu ná pɛ, Zan daazeeliai ma bɛbɛi ma ga ti ɓatizei. 
\v 38 Wo kwɛni ʋelei GALA ge Zɛnvu Ɲadegai yeini la Nazalɛte nui Yesu ma, ta é zɛbɛi ve zea. Wo kwɛni ɓalaa ʋelei Yesu ɠɛni leʋesu da zooi zu, é ɗa faa ʋagɔi ɠɛ, é ɗa naama nuiti pɛ balo, niiti ti ɠɛni Inɛgi ná-zobogi wu, tɔɔzei GALA ge ɠɛni ba. 
\v 39 Nii kpein é kɛai Zuifuiti ta-yooi zu ta Zeluzalɛme, giya ɠa gi ga naama zeeleiti. Ti kpadɔni saa wului ma, ti paa. 
\v 40 GALA ge buzeɠeni, é kula saai ya foloi zaʋasiɛi, é zobogi ve zea ga é ɓɔɠɔ lɛ ga nuiti. 
\v 41 Kɛlɛ nui pɛ ge la ɠɛni de, kɛni zɔiti niiti GALA ge yiimazeɠeni ga tiye kaite, ga ti ɠɛ ga zeeleiti, gá ya, gɛi gi daamii ta kpɔɔlei woni ʋɔɔma gá tiye, GALA kpegai ma ga buzeɠe, é kula saai ya. 
\v 42 Naa ʋoluma, Yesu devei veeni giya ga gi GALA daawooi laazeeli nuɓusɛiti ma, gi zeele wooi wo ga tɔ ɠa GALA ge yeelogai ba, ga é ɠɛ ga nu vuluiti ta gɔvɛiti ta-lukpɔɠaaleʋe nui. 
\v 43 GALA goo wo nuiti pɛ ta naama zeele wooi wosu ná-faa zu, ga zɔi nɔpɛ a ɠidaaleʋena Yesu ma, naama nui ná-kotoi zuvaa ɠa yɛ ga tɔun daaseigi maaʋele.»
\s Zɛnvu Ɲadegai yei vai zii ɠiligiti ma
\p
\v 44 Siɛgi zu Piyɛlɛ ɠɛni dɛ naama wooiti bosu da, Zɛnvu Ɲadegai yeini nuiti pɛ ma, niiti ti ɠɛni woilosu. 
\v 45 Kidaaleʋe nui niiti pɛ ti ɠɛni ga Zuifuiti ti yɛni Piyɛlɛ ʋolu ti ʋa, ti laavɔɔni ga Zɛnvu Ɲadegai yei vai zii ɠiligiti ɓalaa ma. 
\v 46 Mazɔlɔɔ ti ɠɛni naati goomɛnisu, ti ɗa ɓɔɛ zii woo ɠiligiti su, ti ɗa GALA dɛbi. Piyɛlɛ kpɔɛi zeɠeni ʋolu, é ɠɛ ma: 
\v 47 «Nu ɠa ɠɛlɛ nɛi naama nuiti kpatizesu ziɛi wu, niiti ti Zɛnvu Ɲadegai zɔlɔɔgai ga ade ɠɛʋele ɓaa?» 
\v 48 É devei veeni, ti naati kpatize Yesu Kilista laaseigi zu. Ti maanɛɛnɛni ga é yɛ ti ɠoba foloi tanigaa laawu.
\c 11
\s Piyɛlɛ ná-poluvaawogi Zeluzalɛme Egilisii zu
\p
\v 1 Keelaiti ta kidaaleʋe nui niiti ti ɠɛni Zudé yooi zu, ti mɛnini ga zii ɠiligiti ɓalaa, ti yeezeiʋɛ GALA daawooi wu. 
\v 2 Siɛgi zu Piyɛlɛ lɛɛni la Zeluzalɛme, kidaaleʋe nui niiti ti ga Zuifuiti ti peelalani, ti ɠɛ ma: 
\v 3 «È leʋe ɠale, è liai, è lɛ zii ɠiligiti ta-ʋɛlɛi wu, naa ʋoluma wo laami ʋɔɔma wa tiye.»
\p
\v 4 Piyɛlɛ tɔɔzeini naazu ga faiti suɠula ti ma ga gilagila, é ɠɛni ti ma: 
\v 5 «Gè ɠɛni Zɔpé taazuʋɛ, gè yɛni GALA falizu sùɠili, gè kulakɛlɛmai ta zɔlɔɔni. Ani ta zeɠeni geeɠɔlɔgi zu, eɠɛ seɠe wola toko logai seki naanigɔi pɛ ga, é ɗa yei, eyɛsu é zeeli mà. 
\v 6 Gè suʋɛtɛni ga pagɔ, gè ɠɔɠɔ naani suaiti kaani, ta dɔɓɔ zuaiti, naa ʋɛɛ kpokpo suaiti ta wɔniiti ba. 
\v 7 Gè woo ɠila mɛnini ɓalaa, é ɗa ɠɛ mà: ‹Wuzeɠe, Piyɛlɛ, è ta ʋaa, è mi.› 
\v 8 Kɛlɛ gè ɠɛni ma: ‹Ɓa-o, Màliɠii, tɔɔzei kaipa kɔzɔba ani ɓaa tɔ ma ani la dɛ lɔɔni dàaʋɛ.› 
\v 9 Wooi woni mà ʋolu ná velesiɛi zu, é ɠula geezuʋɛ, é ɠɛ mà: ‹Nii GALA ge ɠɛɛzu ma ɲadegɛ, mina naa ʋɛtɛ ga kɔzɔba ani.› 
\v 10 Naama vai zeini ma ga seizu saʋagɔ, naa ʋoluma, ti pɛ ge ɠaaɠaleni ma geeɠɔlɔgi zu. 
\v 11 Gaamago nɔ, zunu saʋagɔ unkulani, ti zeɠe Sezalé, ti ʋa tòlisu, ti loni siɠidaʋɛ, ʋɛ gi ɠɛni ná. 
\v 12 Zɛnvu Ɲadegai ɠɛni mà, gè ʋilɛ ti ʋolu gi li, gè mina inɛinɛ. Wɛlɛ kɛɛloun lɔzitaiti ba, niiti ti màazani, gi li, gi lɛ Kɔlenɛye ná-pɛlɛi wu. 
\v 13 Naa ɓalaa boni gi ma, ʋelei é kulakɛlɛmai zɔlɔɔni la, geezuɠeelai loni, é ɗa ɠɛ ma: ‹Keela leʋe Zɔpé, ti Simon loli, nii daasei pɛai ga Piyɛlɛ. 
\v 14 Toɠa naa lɛ ga ɗe, ʋelei ɗa ɠizo da, wa ɗa-ʋɛlɛ wu nuiti.› 
\v 15 Siɛgi zu gè kpɔɛzuɠulai lɔɔzeini la, Zɛnvu Ɲadegai yeini ti ma, ʋelei é yeini la ade ma mɔungi. 
\v 16 Naama ziɛgi zu, kìgi looni Maliɠii laawooi nii zu ga: ‹Mazɔlɔɔ Zan ɓatizei woni ga ziɛi, kɛlɛ wɔun, wa ɓatize ga Zɛnvu Ɲadegai.› 
\v 17 Ni tama GALA ge vebɛani ɠilagi naa nɔ vea ti ya, nii feai ada ɓalaa zea, adɛi de ɠidaaleʋeai Maliɠii Yesu Kilista ma, nɔ̀un nà ga leeni, nà li losu GALA daawu?»
\p
\v 18 Naama wooi ti yiimaalɛini, ti lɛbiyai ve GALA bɛ, ti ɗa ɠɛ ma: «GALA ge va bu ga zii ɠiligiti ɓalaa ti ti-ziɛ ʋelei maavalibo, nii a kɛ ti zɛnvui zɔlɔɔ!»
\s Antiyɔse Egilisii lɔɔzei ʋelei
\p
\v 19 Wɔinzeɠemai ʋaai ma eyɛsu ti Etiyɛni ʋa, kidaaleʋe nui zɔiti ti vazani, naa tanigaa ti zeelini fɔ Fenisi, ta Sipele, naa ʋɛɛ Antiyɔse ʋa, kɛlɛ ti la ɠɛni GALA daawooi laazeelizu zii ɠili nɔpɛ ma, kɛni Zuifuiti nɔ. 
\v 20 Anɛɛ naa ʋe, ti zaama, nui tanigaa niiti ti zeɠeni Sipele ta Silɛne, ti li Antiyɔse, naati ti ɓɔɛni ɓalaa zii ɠiligiti pɔ, ti Maliɠii Yesu ná-Woo Niinɛ Ʋagɔi laazeeli ti ma. 
\v 21 Maliɠii ɠɛni ti ʋa, nu mɔinmɔin ge laani ti-laawooi la, ti ɠaaʋote Maliɠii ma.
\p
\v 22 Naama wooi zeelini Zeluzalɛme Egilisii zu nuiti ma, ti Ɓalanaɓase leʋeni fɔ Antiyɔse. 
\v 23 Naa zeeliai ma, é pɛtɛni ʋelei GALA ná-zaalai ɠɛni botii ɠɛɛzu la, koozunɛɛni gola. É kidaaleʋe nuiti iɲɔdɔɔni ga ti ɠɛ ga wooɠɛɠila nu Maliɠii ʋɛ, ta ti ɠili ba ga ti-yiimaʋɛ pɛ. 
\v 24 Mazɔlɔɔ Ɓalanaɓase ɠɛni ga nu ʋagɔ, nii daavegai ga Zɛnvu Ɲadegai ta kidaaleʋei. Nu mɔinmɔin ge zɔlɔɔni, ti ɓɔɠɔ ve Maliɠii ya. 
\v 25 Naa ʋoluma, Ɓalanaɓase liini Taalese, é Sɔle laaɠomi. 
\v 26 É naa ɠaani ná, ti yɛ ʋolu, ti ʋa Antiyɔse. Ti kona gila kɛɛni miná, ti ɗa gaalɛbai wo ʋɔɔma ta Egilisii, ta ti ɗa nu mɔinmɔin kala. Antiyɔse ɠa kaladopoiti ti-laasei ge ʋɛɛni ná mɔunpa ga keletiɛinti.
\p
\v 27 Naama ziɛgi zu, GALA goo wo nuiti ti zeɠeni Zeluzalɛme, ti yei Antiyɔse. 
\v 28 Ti ɠila ge ɠɛni ná, nii daaseigi ɠɛni ga Agaɓuse. Zɛnvu Ɲadegai loni tuɠɔ, é wuzeɠe, é bo ga pulu wolai ɠa loozu eteai zu ná pɛ. Pului naama ge looni Wɔlɔme masagi Kelode ná-siɛgi zu. 
\v 29 Kaladopoiti ti deveni ti zoloo ma ga nii nɔpɛgi ma zobogi ɛsɛ bɛ, ma nu kɛ ga kpɔbai kidaaleʋe nuiti bɛ, niiti ti Zudé yooi zu. 
\v 30 Naa ɠa ti kɛɛni, ti fe Ɓalanaɓase ta Sɔle ya, naati ti teʋe totuɠɔiti pɔ.
\c 12
\s Piyɛlɛ ɠula vai kasoi ɠa
\p
\v 1 Naama ziɛgi zu, masagi Elɔde yeeʋɛɛni Egilisii zu nui tanigaa ma. 
\v 2 É Zan kɛɛɠɛloin Zake ʋaani ga boɠa zɔkpɔi. 
\v 3 Tɛi é kaani ga naa wola nɛɛni Zuifuiti bɛ, é Piyɛlɛ ɓalaa soni, fɛti ziɛgi zu, siɛgi zu ta ɗa ɓului mi la, nii lɛʋɛ la su. 
\v 4 É naa zogai ma, é pili kasoi ɠa, é kalivaani salaʋusu naanigɔ zeizu naanigɔ ma, ga ti ɗa wɛlɛ ma. Ná-kisiɛi ɠɛni ga é naa ná-tukpɔi ɠaaleʋe, siɛgi zu \w Pake|lemma="Pakegi"\w* fɛtii leʋesu da. 
\v 5 Piyɛlɛ makɛga ɠɛni de kasoi ɠa, Egilisi nuiti ti la ɠɛni looɠosu GALA falii ʋa bɛ.
\p
\v 6 Yeei Elɔde deveni la ga geelaa ɠa laona nɔ feya, é naa ná-tukpɔi ɠaaleʋe kɛlɛzu, naama yee ɓidii, Piyɛlɛ ɠɛni laani, é ɗa ɲi salaʋusu felegɔ yɔɠɔzu, giliai ga yɔlɔɠɔ felegɔ, kaso makɛ nuiti ti loni kaso ʋɛlɛi laaʋɛ. 
\v 7 Gaamanɔ, Maliɠii ná-geezuɠeelai gila ge ɠulani kɛlɛma, kaso ʋɛlɛi wu ɠalani kpoke, ʋɛ Piyɛlɛ ɠɛni ná. Geezuɠeelai yeelooni Piyɛlɛ ɓɛtɛagaʋɛ, é maaloɠa, é ɠɛ ma: «Wuzeɠe fala!» Yɔlɔɠɔiti ti vieni Piyɛlɛ yeeiti ba, ti loo. 
\v 8 Geezuɠeelai ɠɛ ma: «Ɗa-zaamaɠiligi ɠili zaama, è ɗa-zaʋalagiti dɔ ɠɔɠɔa!» Piyɛlɛ naa ɠɛɛni. Geezuɠeelai ɠɛ ma: «Ɗa-zeɠe wolai loo ɠɔba, è ʋilɛ pòlu.» 
\v 9 Piyɛlɛ ɠulani kaso ʋɛlɛi wu, é ʋilɛ polu, é la ɠɛni laani da ga nii geezuɠeelai kɛɛzu, ɠite vaa ʋe, é ɠɛni ɠisiɛzu ga kulakɛlɛma nɔ ɠa é kaazu. 
\v 10 Siɛgi zu ti leʋeni la kaso makɛ nuiti seizu mɔungi ta felesiɛi ʋa, ti zeelini kɔlu ɓogi ma, nii daalaosu ga taazu ʋelei. Naa laalaoni ɓɔɠɔ ʋɛ ti luɠɔ, ti ɠulani ti ʋilɛ koi yɔɠɔzu ʋelei gila ma, ti ɗa li. Gaamago, geezuɠeelai ɲɛɛlɛni koba.
\p
\v 11 Piyɛlɛ naama vaiti gaaɠaani niina, é ɠɛ ma: «Gaamazu, gè kwɛɛ niina ga Maliɠii ná-geezuɠeelai leʋegɛ ga é kùla Elɔde yeezu, ta naa pɛ su, nii Zuifui nuɓusɛiti ki ge ɠɛa ba, é lo nɔ̀un ba.» 
\v 12 É ɠidaai ma faiti bu, é sakpani Zan nii daasei pɛai ga Maleke naa dee Mali ná-pɛlɛi wu, ʋɛ nu mɔinmɔin ge ɠaalɛɛni ba ná, ti ɗa GALA fali. 
\v 13 Siɛgi zu é siɠigi ma ɓogi laaloɠani la, botiɠɛ anzanui ta ɠɛni ná, daaseigi ga Lɔde, naa maaɓuɠani kpogi ʋa ga é woilo. 
\v 14 É ɠwɛɛsu ɠaani Piyɛlɛ wooi ʋa, koozunɛ ʋelei ma, é la ɠite siɠigi laalaoni, é ɓizɛni, é li ɠɛɛzu ti ma, Piyɛlɛ ɠa é siɠidaʋɛ. 
\v 15 Ti ɠɛni ma: «È litigɛ!» Kɛlɛ é ti ɠisuɠalani ga gaamai ʋe. Ti ɠɛni ma: «Ná-geezuɠeelai ʋe mu.» 
\v 16 Naazu Piyɛlɛ ɠɛni ba nɔ, é ɗa pɛlɛi laaloɠa. Ti pɛlɛi laalaogai ma, ti laavɔɔni ga kaa vai. 
\v 17 É yee ɠɛɛni ti ma ɓɛɓɛ ga ti maaɠɛ kpɔ, é zɛba é naa zuɠula ti ma, ʋelei Maliɠii kulaai la kasoi ɠa, naa ʋoluma, é ɠɛni ti ma: «À bo Zake ma ta kidaaleʋe nui zɔiti.» Naa ʋoluma, é liini ga ada ɠili pele.
\p
\v 18 Poluma zobui, salaʋusuiti ti wola ɠɛni unga wuulee naama vai zu, nii é ɠɛni ga Piyɛlɛ. 
\v 19 Elɔde numaa ʋilɛni ga ti Piyɛlɛ ɠaiziɛ, kɛlɛ ti la kaani. É kaso makɛ nuiti gaazaɠani, é devei ve ga ti naati paa. Naa ʋoluma, é zeɠeni Zudé yooi zu, é li zeizu Sezalé.
\s Masagi Elɔde zaa vai
\p
\v 20 Kpɔɛi ɠɛni Elɔdeni zɔɠɔzu ta Tiil nuiti, naa ʋɛɛ Sidɔn nuiti ba. Naati seizu felegɔ ti zolooni faa ɠila ma, ti ʋoluzeigi ɠɛ ga Ɓalasetuse, masagi ɲii ʋɛlɛi wu lotuɠɔi. Naa ʋoluma ti liini ga ti ziilɛigi maavali masagi ma, tɔɔzei ti-ɠɔnɔgi pɛ ge ɠɛni zeɠezu masagi ná-zooi nɔ zu. 
\v 21 Naama voloi zeeliai ma, Elɔde ɓɔɠɔ maaɠilini ga masa seɠei, é zei ná-masa kpɔkpɔgi ɠa, é ɗa masa kpɔɛ wolai wo ti ma. 
\v 22 Nuɓusɛiti ti ɠɛni maamusɛzu, ti ɗa ɠɛ ma: «Nu woo la ga nuu, galagi ta woo ʋe de!» 
\v 23 Gaamago nɔ, Maliɠii ná-geezuɠeelai gila ge Elɔde loɠani, kpeinti ti kpudɛgi zumiini, é za, mazɔlɔɔ é la ɠɛni lɛbiya veeni GALA bɛ.
\p
\v 24 Kɛlɛ GALA daawooi ɠaa ɠɛni wɔɔlɔzu.
\s Ɓalanaɓase ta Sɔle leʋe fai keela ziɛgi ma
\p
\v 25 Ɓalanaɓase ta Sɔle ti ɓegai ma ga ta-wotii ɠɛ Zeluzalɛme, ti ɠaleni ma. Ti liizuʋɛ, ti liini ga Zan, nii daasei pɛai ga Maleke.
\c 13
\p
\v 1 GALA goo wo nuiti, ta kalamɔn wolai niiti ka ti ɠɛni Antiyɔse Egilisii zu: Ɓalanaɓase, Simiyɔn nii daaseigi velesiɛi ga ma Lɛigi, Lusiyuse Silɛne nui, Manayɛn nii ta zou zɛʋɛ ɠundiɠii Elɔde\f + \fr 13:1 \fr*\fk Elɔde\fk*\ft : Elɔde Antipase ʋe, nii é ɠɛni ga Galilé you zɛʋɛ ɠundiɠii.\ft*\f* ti wɔɔlɔni ʋɔɔma, ta Sɔle. 
\v 2 Yeeta, ti ɠɛai ma Maliɠii lɛbizu ʋɔɔma, ti ɗa zugi zo, Zɛnvu Ɲadegai ɠɛni ti ma: «À Ɓalanaɓase ta Sɔle ɠula ɓɔɠɔ zaama bɛ̀ yɛ, naama wotii vaa zu, nii gè ti loligai ma.» 
\v 3 Ti ɓegai ma ga zugi zo, ti GALA fali, ti yeelaani ti ma, ti ɓe ti ʋa, ti li.
\s Ɓalanaɓase ta Sɔle ti lii vai Sipele
\p
\v 4 Zɛnvu Ɲadegai Ɓalanaɓase ta Sɔle leʋegai ma, ti liini Selusi, ti lɛ ɓatoi zu miná, ti li Sipele. 
\v 5 Ti zeeliai ma Salamine, ti GALA daawooi laazeelini Zuifuiti ta-ƓALA dɛbi ʋɛlɛiti bu. Zan-Maleke ɠa é ɠɛni ga ta-ɓɔba nui. 
\v 6 Naa ʋoluma, siɛgi zu ti ɓeni la ga ziɛ zaama yooi maaleʋe, ti zeeli Pafɔse. Ti molikula nui ta ɠaani ná, Zuifui ta ɠɛni de, é ga zɛɛ ɠala goo wo nui ta, daaseigi ga Ɓaal-Yesu. 
\v 7 É ɠɛni kundiɠii Sɛlɛziyuse Pɔluse ʋa, zunui naa ɠɛni ga faaɠwɛ nu wola. Naama zunui Ɓalanaɓase ta Sɔle lolini, é dɛɛ ga wɔin ɠa ma ga é GALA daawooi mɛni. 
\v 8 Kɛlɛ molikula nui Elimase (tɔɔzei daaseigi ɠana Gɛlɛke wooi zu), naa ɠɛni ti laalɔɠɔma, é ɠɛni pɔ ga é pele leʋe kundiɠii luɠɔ ga a ʋa ɠidaaleʋe Yesu ma. 
\v 9 Naazu, Zɛnvu Ɲadegai Sɔle laaveni, nii daaseigi ɓalaa ga Pɔle, naa ɠaazulo ba, 
\v 10 é ɠɛ ma: «Ee, ɗa ʋe, ɗɛi è laavegai ga keleɠele ɲɔi ma zii pɛ ta yaavai, Inɛgi ná-doun zunui, telebodai pɛ sili nui! È la ɓɔlɔa ɓaa, ga Maliɠii ná-pele zɔlegiti seɠea kɛʋele ma? 
\v 11 Niizu niina, Maliɠii ɠa yeevɔɔɠuzu è ʋa, è ɠaazuɠole, yeeɠɛɠala go laawu è la ɠaazulaa foloi ma.» Gaamago nɔ, kpidii ʋɛɛni Elimase ɠaazuʋɛti ma, é ɗa nuiti gaiziɛ mɛmɛ ga ti pelei lɛɛ la. 
\v 12 Kundiɠii naama vai ɠaai ma, nii kɛai, é ɠidaaleʋeni, mazɔlɔɔ daavɔɔni ga Maliɠii ná-kalagi.
\s Pɔle ta Ɓalanaɓase ti lii vai Antiyɔse Pisidi ɠoʋii ma
\p
\v 13 Pɔle ta siɛɲɔɠɔiti ti lɛɛni ɓatoi zu Pafɔse, ti li Pɛɛlezé Panfili ɠoʋii ma. Zan-Maleke zeɠeni ti ʋolu, é ɠale ma Zeluzalɛme. 
\v 14 Tɔnɔi, ti zeɠeni Pɛɛlezé, ti li ga luɠɔ, ti zeeli Antiyɔse Pisidi ɠoʋii ma. Dooɠo foloi, ti lɛɛni GALA dɛbi ʋɛlɛi wu, ti zei. 
\v 15 Ti ɓegai ma ga GALA ná-tɔgi ta GALA goo wo nuiti ta-zɛʋɛiti su wooi tanigaa ɠala, GALA dɛbi ʋɛlɛi ma ɠundiɠiiti ti nu leʋeni ti ma, é ɠɛ ti ma: «Gi-ɠɛɛleaiti, ni tɛnɛ goo ɠa wo la nuɓusɛiti faa ma, à bona.»
\p
\v 16 Pɔle wuzeɠeni naazu, é yee ɠɛ ɓɛɓɛ ga ti maaɠɛ kpɔ, é ɠɛ ti ma: «Izilayɛle nuiti ta wɔigiti wo luazu GALA ba, à woilo gòo ma. 
\v 17 Izilayɛle nuɓusɛi niiti ta-ƓALAGI ɠa é yiimazeɠeni ga ade-mɛmɛwolani, é ti ɠaawɔɔlɔ siɛgi zu ti ɠɛni zeini la Ezipete yooi zu. É ti ɠulani ná ʋa ga ná-zɛbɛ wolai. 
\v 18 É yeezeini ti wu kona ʋuunaanigɔ (40) ɠɛɠala laawu teʋebai zu. 
\v 19 Kpegai ma ga zii lɔfela ɠoloɠolo Kanaan yooi zu, é naati ta-yooi veeni ade-mɛmɛwolani zea ga tɔnɔ, 
\v 20 kona unnaanigɔ puulɔɔlugɔ (450) laawu. Naa ʋoluma, é tukpɔɠaaleʋe nuiti feeni ti ya, eyɛsu é zeeli GALA goo wo nui Samiyɛle ma. 
\v 21 Naa ʋoluma, wɔin ɠɛni ti ma ga masa ge zei ti unda. GALA ge Kise ná-doun zunui Sayile zeini ti unda kona ʋuunaanigɔ (40) laawu, é ɠɛni ga Ɓɛnzamɛn ná-bolodamai zu nui ta. 
\v 22 GALA kpegai ma ga ɠɛlɛ Sɔle ʋa, é Davide veeni ti ya ga masagi, é niima wooi woni naa ná-faa zu, é ɠɛ ma: ‹Gè Izayi ná-doun zunui Davide ɠaaʋɛ, zìima nui nii é ʋaazu zìima vaiti pɛ kɛɛzu.› 
\v 23 Eɠɛʋelei GALA ge minazeɠeni la, Davide naa mavofodai zu ɠa é Yesu ɠulaai ná ga Izilayɛle Ɠizo Nui. 
\v 24 Aisa Yesu ʋa zɔlɔɔ, Zan ɠɛni GALA daawooi laazeelizu Izilayɛle nuɓusɛiti pɛ ma ga ti ti-ziɛ ʋelei maavalibo, ti ɓatize. 
\v 25 Zan ɠɛai ma ná-botii ɠaaɓelasu, é ɠɛni ma: ‹Nà lɛi gè ʋa ɠɛ ga naa, nii wo ɠisiɛzu su. Kɛlɛ taɠili ka ʋaazu nɔ̀un poluma, nii gè la vɔlɔ kula ɠɛɛni su ga gè ʋa ná-saʋalagiti daavie.›
\p
\v 26 «Kɛ̀ɛleaiti, wo ɠɛni ga Abalaame mavofodai ta, ɓaa wɔiti wo luazu GALA ba, ade ya ɠa kizo kpɔɛi nii leʋegai ade ma. 
\v 27 Tɔɔzei Zeluzalɛme zei wo nuiti ta ta-ɠundiɠiiti ti la Yesu ná-fai ɠaaɠaani, naa ʋɛɛ GALA goo wo nuiti gooi ʋa, nii é ɠalasu dooɠo foloi pɛ. Ti peelalaai ma, ti GALA goo wo nuiti daawooi naati pilɛni su. 
\v 28 Anɛɛ ni ti la ɠɛni sɔ kaani ba, nii nu a nu ʋaa su, ti ɠɛni Pilate ma, é Yesu ʋa. 
\v 29 Ti ɓegai ma ga naama vaiti pɛ daazeeli, niiti ti zɛʋɛai ná-faa zu, ti kulani saa wului ma, ti da kabai zu. 
\v 30 Kɛlɛ GALA ge buzeɠeni, é kula saai ya. 
\v 31 Folo mɔinmɔin daawu, é ɓɔɠɔ lɛɛni ga niiti ti yɛni ba, ti zeɠe Galilé, ti li Zeluzalɛme, ti ɠɛai niina ga ná-zeeleiti nuɓusɛiti koba.
\p
\v 32 «Giya ɓɔɠɔi ɓalaa, gá naama Woo Niinɛ Ʋagɔi laazeelizu wo ma, nii GALA ge ma minazeɠegi woni ade-mɛmɛwolani bɛ, 
\v 33 GALA ge naa laazeelia ade ʋɛ, adɛiti ade ga ti-lointi, ga Yesu wuzeɠe vai, é ɠula saai ya, eɠɛʋelei sɛʋɛai la GALA Sɛʋɛi ma wuyei velesiɛi zu ga:
\q ‹Ɗa ga dòun zunui,
\q za, gè è ɠɛa ga dòin.›
\m
\v 34 GALA ge buzeɠe vai, é kula saai ya, é mina mɔ ɠale ma, é ʋa luula, naa ɠa é boni ga:
\q ‹Nà faa ɲadegaiti kɛ wo ʋɛ,
\q niiti ti maa la valiboga pɛ,
\q nii gè minazeɠeni la Davide ʋɛ.›\f + \fr 13:34 \fr*\ft \+xt Eza 55:3\+xt* bogɛ é zoloo Gɛlɛke woo zɛʋɛ wɔlɔmai ma.\ft*\f*
\m
\v 35 Naa ɠa é kɛai é bogai la ná taɠili ga:
\q ‹È la vaa bu ɗa-wotiɠɛ nui,
\q é ga wooɠɛɠila nui, é ʋa luula kabayeɠei zu.›\f + \fr 13:35 \fr*\ft \+xt Guy 16:10\+xt* bogɛ é zoloo Gɛlɛke woo zɛʋɛ wɔlɔmai ma.\ft*\f*
\m
\v 36 Tama Davide ɓegai ma ga botii ɠɛ GALA bɛ ná-yeeɠɛɠalai zu, é zaani, ti maaɠuluni mɛmɛwolani koba, é luula. 
\v 37 Kɛlɛ zɔi GALA ge buzeɠeai, é ɠula saai ya, naa la luulani.
\p
\v 38 «Kɛ̀ɛlointi, à suɠwɛɛ mu ga Yesu maaʋele ɠa kotoi zuvaayɛ fai laazeelizu la wo ma. 
\v 39 Zɔi nɔpɛ é ɠidaaleʋezu ma, naama nui ná-kotoi zeɠea ba, nii Moize ná-tɔgi la ɠɛni zooga kɛɛzu wo ʋɛ. 
\v 40 À dama ga ɓɔɠɔ mu, naa ɠa a kɛ nii bogai GALA goo wo nuiti ta-zɛʋɛiti su, naa mina zeeli wo ma ga:
\q
\v 41 ‹Wɔi wo ga nuɓusɛiti ti laavegai ga maayobalabɛi, à wɛlɛ,
\q wo laa ɠa vɔ, wo-ma zuwu ɠaaleʋe.
\q Mazɔlɔɔ nà ʋaazu fai ta ɠɛɛzu wa-yeeɠɛɠalai,
\q naama vai ni nu a la bona wo ma, wo la ɠɛni laa da.› »
\p
\v 42 Bɛbɛi ɠɛai ma ɠulazu, ti naati maanɛɛnɛni ga ti ɓɔɛ ʋolu, é ʋilɛ naama vaa ɠilagi nɔ ʋa, dooɠo foloi nii é ʋaazu. 
\v 43 Gaalɛbai ʋoluma, Zuifui ma mɔinmɔin ta zii ɠiligi niiti ti latigai, ti ʋilɛ Zuifuiti ta-ƓALA pelei ma, ti ʋilɛni Pɔle ta Ɓalanaɓase ʋolu. Naati ti ɠɛni ɓɔɛzu ti ʋɔ, ti ɗa ti iɲɔdɔ ga ti ɠili kpaan GALA ná-zaalai ʋa.
\p
\v 44 Poluma looɠo foloi, nu ɠa ɠɛ ma, taazuʋɛ nuɓusɛi pɛ ka nɔ é ɠaalɛɛni ba GALA daawooi mɛni fai zu. 
\v 45 Zuifuiti ti bɛbɛi ɠaai ma, ti laaveni ga toloi. Nii Pɔle ɠɛni bosu, ti ɗa naa maaɠaali ga woo ɲɔiti. 
\v 46 Pɔle ta Ɓalanaɓase ti ɓɔɛni ti ʋɔ ga ladalai, ti ɠɛ ti ma: «Wa ɠa mɔunpa GALA daawooi maa ɠɛa nɛɛni, é wo wo ma. Kɛlɛ tɛi wo ɠɛlɛzu ba, ta wo ɓɔɠɔ levezu ga wo la zolooni ɠɔoɠɔ zɛnvui ma, naa maaʋele ma, ɓɛ gi ɠaaʋote zii ɠiligiti ma. 
\v 47 Tɔɔzei naama levei ɠa Maliɠii feai gi ya, é ɠɛ ma:
\q ‹Gè è loga, è ɠɛ ga ziiti ta-wozakalagi,
\q è kizo fai ɠula kɛlɛma eyɛsu zou ɓela ga.› »
\p
\v 48 Zii ɠiligiti ti naama wooi mɛnigai ma, ti ɠoozunɛɛni gola, ti ɗa Maliɠii lɛbi daawooi vaa zu. Niiti kpein ɠɔoɠɔ zɛnvui ɠɛʋele ɓɛtɛni ti ma vaa ma, naati ti ɠidaaleʋeni. 
\v 49 Maliɠii laawooi ɠaa ɠɛni wɔɔlɔzu naama yooi zu ná pɛ. 
\v 50 Kɛlɛ Zuifuiti ti lɔɔni tosuba anzanuiti unsu niiti ti latini, ti ʋilɛ Zuifuiti ta-ƓALA pelei ma, ta taazuʋɛ zeizumaanɛgiti, ti wɔinzeɠemai ʋilɛni Pɔle ta Ɓalanaɓase ʋolu, ti naati kpɛ ta-yooi zu. 
\v 51 Naati felegɔ ti ti ɠɔɠɔa vufiligi ɓukpunɛni ti laalɔɠɔma, ti li Ikoniyume. 
\v 52 Kaladopoiti mu, ti laaveni ga koozunɛɛi ta Zɛnvu Ɲadegai.
\c 14
\s Pɔle ta Ɓalanaɓase ti ɠɛɛ vai Ikoniyume
\p
\v 1 Pɔle ta Ɓalanaɓase ti ɠɛai ma Ikoniyume, ti lɛɛni miná ɓalaa Zuifuiti ta-ƓALA dɛbi ʋɛlɛi wu, ti yɛni ɓɔɛzu ga kɛʋelei ta, Zuifui ma mɔinmɔin ta Gɛlɛkii ma mɔinmɔin ti ɠidaaleʋe. 
\v 2 Kɛlɛ Zuifuiti ti ɠikpaai, naati ti lɔɔni zii ɠiligiti unsu, ti naati daaʋili ga ti faa ɲɔu ɠɛ ga kidaaleʋe nuiti. 
\v 3 Anɛɛ naa ʋe, Pɔle ta Ɓalanaɓase ti lɛbini Ikoniyume, ti ɠɛni ɓɔɛzu ga ladalai, tɔɔzei ti laani Maliɠii la, naama ge ɠɛni ná-zaala wooi ma ɠaamai ɠulazu kɛlɛma ga laavɔɔ vaiti ta maaɓɛlɛ vaiti, nii é ma zobogi veeni ti ʋɛ ga ti ɗa kɛ. 
\v 4 Taazuʋɛ nuɓusɛi ɠaaɠwɛɛni su fele, gilazuʋɛ ɠɛni Zuifuiti polu, gilazuʋɛ ɠɛ keelaiti polu. 
\v 5 Tɛi zii ɠiligiti ta Zuifuiti é ʋɛɛ ta-ɠundiɠiiti ba, ti ɠɛni ɠɛʋele ɓɛtɛzu ga ti Pɔle ta Ɓalanaɓase maanɔɠɔ, ti ʋa ti zɔɔ ga kɔtuiti, 
\v 6 naati ti suɠwɛɛgai ma, ti ʋelani ti li Likaoni ɠoʋii ma: Lisitele, Dɛɛleɓé, ta ti-maaɠoolii zu. 
\v 7 Ti Woo Niinɛ Ʋagɔi laazeelini miná.
\s Pɔle ta Ɓalanaɓase ti ɠɛɛ vai Lisitele
\p
\v 8 Mɛɠɛlɛ zunui ta ɠɛni zeini Lisitele taazuʋɛ, nii é zɔlɔɔni ga mɛɠɛlɛgi, kaipa é la ɠɛni dɛ zooni é ʋa ziɛ. 
\v 9 É ɠɛni woilosu Pɔle woo ma. Naa wɛlɛni ba, é ka ga kidaaleʋei ɠa zea ga é ʋalo, 
\v 10 Pɔle wooɠulani, é ɠɛ ma: «Wuzeɠe, è lo è-ɠɔɠɔiti ga!» Zunui ʋilini kpulu kɔɠɔiti ga, é tɔɔzei ga é ɗa ziɛ. 
\v 11 Tɛi bɛbɛi naa ɠaani, nii Pɔle ɠɛni kɛɛzu, ti ɠɛni ɓainsu ga woo wola Likaoni wooi zu, ti ɗa ɠɛ ma: «Galagiti ti nuɓusɛ ɠɔlɔgi zeɠea, ti yei gi zaama.» 
\v 12 Ti Ɓalanaɓase laasei pɛɛni ga Zuuse, ti Pɔle laasei pɛɛ ga Ɠɛɛlemɛse, tɔɔzei naa ɠa kpɔɛi ɠɛni da.\f + \fr 14:12 \fr*\ft Gɛlɛkiiti ta-ɠala pelei ma, Zuuse ɠa é ɠɛni ga galagiti ta-ɠundiɠii, ta Ɠɛɛlemɛse ɠɛ ga galagi naati ta-ɠeelai.\ft*\f* 
\v 13 Galagi nii daa ga Zuuse, naama zalaɠa ɠula nui ná-gala pɛlɛi ɠɛni taa loaʋɛ, é ʋaani ga nikɛ zinɛiti ta tufa lɛʋɛlɛʋɛgaiti taa ziɠidaʋɛ. Ta bɛbɛi ti zolooni ma niina ga ti naama aniiti kula ga zalaɠai Ɓalanaɓase ta Pɔle ʋɛ.
\p
\v 14 Keela felegɔiti ti naa mɛnigai ma, ti ti ɠɔba zeɠeiti balini ga kidaaʋiligi maaʋele ma, ti ɓizɛ bɛbɛi ʋɔ pelei, ti ɓain ga tiye, ti ɠɛ ma: 
\v 15 «Lee vaa zu wo naa ɠɛɛzu? Gá ɓalaa gá nɔ ga nuɓusɛi ga wo ɠɛʋele, gi ʋaaʋɛ Woo Niinɛ Ʋagɔi laazeelizu wo ma, ga wo ɓeteʋe ɠimalala vai naati ba, wo lati zɛnvu su ƓALAGI ma, nii é geeɠɔlɔgi, ta zooi ta kpoloɗɛi ɓɛtɛa ta ti zu aniiti. 
\v 16 Yeeɠɛɠalai niiti ti leʋegai, é zii ɠilagilagiti pɛ zɛgɛ ná, ɛsɛ ge ɗa ziɛ ga yiima ʋele. 
\v 17 Anɛɛ naa ʋe, é la ɓeni ɓɔɠɔ lɛɛzu ga tiye ga ná-faaɓɔɠɔiti maaʋele, niiti é ti ɠɛɛzu, tɔɔzei tɔ ɠa é tonai ta ani ɓɛtɛ yeeɠɛɠalaiti teʋesu wo ma, é ɗa ɠɔnɔgi ve wo ya, ta é koozunɛɛi lɔ wo-yiimaʋɛti.» 
\v 18 Anɛɛ ɓalaa keelaiti ti naama wooiti boni, kɛlɛ é ɠɛni ga faa ɓaaɓa gola, ti ʋa pele leʋe bɛbɛi luɠɔ ga naati ti mina zalaɠai ɠula ti ʋɛ.
\p
\v 19 Naa ʋoluma, Zuifuiti ti zeɠeni Antiyɔse ta Ikoniyume, ti ʋa ti bɛbɛi unsu leʋe. Ti Pɔle zɔɔni ga kɔtuiti, ti kpokpo, ti kula taai ʋa, tɔɔzei ti ɠɛni ɠisiɛzu ga é za. 
\v 20 Kɛlɛ siɛgi zu kaladopoiti ti ɠaalɛɛni ba la koba, é wuzeɠeni é lɛ taazuʋɛ, poluma zobui ta Ɓalanaɓase ti liini Dɛɛleɓé.
\s Ti ɠalema vai Antiyɔse
\p
\v 21 Siɛgi zu Pɔle ta Ɓalanaɓase ti ɓeni la ga Woo Niinɛ Ʋagɔi laazeeli Dɛɛleɓé, ti kaladopo mɔinmɔin sɔlɔɔni ná, ti ɠaleni ma Lisitele ta Ikoniyume, ti gaaɓela Antiyɔse. 
\v 22 Ti ɠɛni kaladopoiti iɲɔdɔɔzu, ti ɗa ti lɛnɛ ga ti yɛ kidaaleʋei zu, ti ɗa ɠɛ naati ma: «Kɛni ade kpɔlɔ mɔinmɔin sɔlɔɔ pɛ, ade ʋa lɔ GALA ná-masadai zu.» 
\v 23 Ti yeeloni totuɠɔiti ba Egilisii ɠilagilagi pɛ su, ta la ɓena ga GALA fali ti zugi zo, ti ɠɛni naati kalivaazu Maliɠii ma, nii ti ɠidaaleʋeai ma.
\p
\v 24 Naa ʋoluma, ti leʋeni Pisidi ɠoʋii ma, ti zeeli Panfili. 
\v 25 Ti GALA daawooi laazeelini Pɛɛlezé, naa ʋoluma ti li Atali. 
\v 26 Ti zeɠeai ma miná, ti lɛɛni ɓatoi zu, ti li Antiyɔse, ʋɛ ti ɠalivaani ná GALA ná-zaalai ma, botii naama vaa zu, nii ti ɓeni ga kɛ. 
\v 27 Ti zeeliai ma, ti Egilisii zu nuiti pɛ gaalɛɛni ba, ti ʋoluvaawo ti ma ga nii pɛ GALA ge kɛai ga ti maaʋele, ta ʋelei naa kidaaleʋei ma ʋɛlɛi laalaogai la zii ɠiligiti tuɠɔ. 
\v 28 Ti ku ɠɛɛni ná fele kaladopoiti saama.
\c 15
\s Maaɓɔgi nii é ɠɛɛni Zeluzalɛme
\p
\v 1 Zunui tanigaa ti zeɠeni Zudé yooi zu, ti ʋa Antiyɔse, ti ɗa kidaaleʋe nuiti kala, ti ɗa ɠɛ ti ma: «Ni wo la latini pɛlɛʋolu, eɠɛʋelei sɛʋɛai la Moize ná-tɔgi zu, wo la zooga ɠizosu.» 
\v 2 Naa ɠaaɓelani ga maaɠaali ɓaaɓa golai ti yɔɠɔzu ta Pɔle naa ʋɛɛ Ɓalanaɓase ʋa. Naa ʋoluma, ti deveni ga Pɔle ta Ɓalanaɓase naa ʋɛɛ taɠiligaa ʋa ti lɛ Zeluzalɛme, ti naama vai yɔɠɔzulɛ ga keelaiti ta Egilisi lotuɠɔiti. 
\v 3 Antiyɔse Egilisii ti leʋeni, ti liini ti leʋe ga Fenisi ta Samali ʋele, ti ɗa naa zuɠula, ʋelei zii ɠiligiti ti ɠidaaleʋeai la. Naama wooiti ti ɠɛni ga koozunɛ vaa wola kidaaleʋe nuiti bɛ. 
\v 4 Ti zeeliai ma Zeluzalɛme, Egilisii zu nuiti ti ti laaɠomini ta keelaiti naa ʋɛɛ totuɠɔiti ba, ti ʋoluvaawoni naati ma ga nii pɛ GALA ge kɛɛni ga ti maaʋele. 
\v 5 Faliziɛinti saama, niiti ti ɠidaaleʋeni, naa tanigaa ti wuzeɠeni, ti ɠɛ ma: «Kɛni zii ɠiligiti ti lati pɛlɛʋolu, é ti leve ga ti ɠolo Moize ná-tɔgi ʋɛ.»
\p
\v 6 Keelaiti ta totuɠɔiti ti ɠaalɛɛni ba, ti naama vai wuuʋɛtɛ ga pagɔ. 
\v 7 Kpɔɛzuɠula wolai ɓegai ma, Piyɛlɛ wuzeɠeni, é ɠɛ ti ma: «Kɛ̀ɛleaiti, wo kwɛni ga kaite GALA ge yiimazeɠeni ga ze wo zaama, nii a kɛ gè Woo Niinɛ Ʋagɔi laazeeli zii ɠiligiti ma, ti ɠidaaleʋe. 
\v 8 GALA nii é nu yiimaʋɛ ɠwɛɛ, naa ɓɔɠɔi ma zeele wooi woga ga é yeezeiɗa ti wu, tɔɔzei é Zɛnvu Ɲadegai vea ti ya ga ade ɠɛʋele, 
\v 9 é la zeeɠaaɠwɛɛzu ɠɛɛni ade yɔɠɔzu ada tiye, tɔɔzei é ti-yiimaʋɛti ɲadegɛ ga ta-ɠidaaleʋei maaʋele. 
\v 10 Lee vaa zu mu wo GALA suɠɔɠɔsu, ga wo unbawului naa la kaladopoiti kpoɓoɠa, nii ada ade-mɛmɛwolani ade la ziɛni seɠe vai wu? 
\v 11 Kɛlɛ adɔun, Maliɠii Yesu zaalai ɠa ade ɠidaaleʋeai la ga ade ɠizogɛ ga ti ɠɛʋele.»
\p
\v 12 Bɛbɛi pɛ ge maaɠɛni kpɔ, ti woilo Ɓalanaɓase ta Pɔle woo ma, ti ɗa naa zuɠula, ʋelei GALA ge ɠɛni laavɔɔ vaiti ta maaɓɛlɛ vaiti kɛɛzu la ga ti maaʋele zii ɠiligiti saama. 
\v 13 Ti ɓegai ma ga ɓɔɛ, Zake kpɔɛi zeɠeni, é ɠɛ ma: «Kɛ̀ɛleaiti, à woilo dɛɛ gòo ma! 
\v 14 Simon naa zuɠulaa ade ma, ʋelei tɔɔzeizu mɔunpa GALA ge yiimazeɠeni la zii ɠiligiti saama ga zii ɠila, nii a ɠɛ ga nɔnɔ. 
\v 15 Naama vai ɓalaa zoloogɛ GALA goo wo nuiti daawooi ma, tɔɔzei sɛʋɛʋɛ ga:
\q
\v 16 ‹Naa ʋoluma nà ɠale ma ʋolu,
\q Davide ná-pɛlɛi nii goloai, nà gaalɔ ʋolu,
\q ʋɛti náti koloɠologai, gè mináti kpɛtɛ ʋolu.
\q Nà to ʋolu,
\q
\v 17 naa ɠa a kɛ, nuɓusɛi mɔtaiti ti Maliɠii ɠaiziɛ,
\q ta zii ɠiligi niiti kpein ti ɠɛai ga nɔ̀nɔ.
\q Naa ɠa Maliɠii bogai,
\q
\v 18 nii é ná-faazeikpasuiti kulaai kɛlɛma kaite wɔlɔwɔlɔ.›\f + \fr 15:18 \fr*\ft \+xt Amɔ 9:11-12\+xt* bogɛ é zoloo Gɛlɛke woo zɛʋɛ wɔlɔmai ma.\ft*\f*»
\m
\v 19 Zake ɠɛni mɔnɔ ti ma: «Naa ɠa é ba, nà kaazu ga fizɔgɛ ga ade mina faaɓa kpɛtɛ zii ɠiligiti tuɠɔ, niiti ti ɠidaaleʋezu GALA ma, 
\v 20 kɛlɛ ade sɛʋɛi leʋe ti ma ga ti ɓɔɠɔ maaɲɛ ga kɔɔɠɔ ganigiti ta-ɠɔzɔba vaiti, koloɠologi, ta ti mina sua mi nii ma ɲama la ʋuuni, naa ʋɛɛ ɲamai ʋa. 
\v 21 Tɔɔzei kaite wɔlɔwɔlɔ ziɛgiti su, nuiti ta taa ɠilagilagiti su ti ɗa Moize ná-tɔgi ɠala, ta toɠa ɠalasu dooɠo foloiti pɛ GALA dɛbi ʋɛlɛiti bu.»
\s Sɛʋɛi é leʋeni kidaaleʋe nuiti ma
\p
\v 22 Naama ziɛgi zu, keelaiti ta totuɠɔiti, naa ʋɛɛ Egilisii zu nuiti pɛ ba ti zolooni ma, ga ti nui tanigaa ɠula ɓɔɠɔ zaama, ti ti ʋilɛ Pɔle ta Ɓalanaɓaseni polu, ti li Antiyɔse. Ti yeeloni Zude ʋa, nii é lolisu ga Ɓalasaɓase, ta Silase, ti felegɔ ti ɠɛni ga nuiti, niiti unfema wola ɠɛni ti ʋɛ kidaaleʋe nuiti saama. 
\v 23 Ti sɛʋɛi veeni ti ya, nii su wooi ɠɛni ga nii: «Wo-ɠɛɛlointi, ti ga keelaiti ta totuɠɔiti ta wo luʋɔsu, wɔiti wo la ga Zuifua, wo Antiyɔse taazuʋɛ, naa ʋɛɛ Siili ta Silisi ɠoʋiiti ba. 
\v 24 Gi mɛnigɛ ga gi zaama, nui tanigaa ti ʋaaʋɛ wo ʋɔ bɛ, ti wo yiiɓɔlɔ, ti wo ɲiikpi ga ta-ɓɔɛzuɠulai. Gá lɛi gi ʋa naama levei ve ti ya. 
\v 25 Gi pɛ gi zoloogɛ ma ga gi yeelo nua ʋa, gi ti ʋɛɛ gi-nɛɛɲɔɠɔiti Ɓalanaɓase ta Pɔle ʋa, ti ʋa wo ʋɔ bɛ, 
\v 26 niiti ti ɠikula ti-yɛnvuiti su ade-Maliɠii Yesu Kilista laaseigi vaa zu. 
\v 27 Naa ɠa é kɛa, gi Zude ta Silase leʋega wo ma, ga ti ʋa ti niima ɠeela woo laazeeli wo ma ga laawoo. 
\v 28 Nɛɛʋɛ Zɛnvu Ɲadegai ʋɛ, ta gá ɓɔɠɔi gi ʋɛ, ga nu mina kasɔ nɔpɛ da wo unma, kɛni nii maalaasu la ná. 
\v 29 Naa ɠa é ga, kɛni wo mina ɗa ga suaiti mi, niiti ti ɠulaai ga zalaɠai kɔɔɠɔ ganigiti bɛ, ta ɲamai, naa ʋɛɛ suaiti ba ti ma ɲama la ʋuuni, wo ɓɔɠɔ maaɲɛ ɓalaa ga koloɠologi. Wa naati kɛɛna, faa ʋagɔ ʋe wo ʋɛ. Ade ɠaana mɔnɔ!»
\p
\v 30 Ti yeeɓeni keelai naati ba, ti li. Ti liini Antiyɔse, ti kidaaleʋe nu ɓɔgi pɛ gaalɛ ba, ti sɛʋɛi ve ti ya. 
\v 31 Sɛʋɛi ɠalagai ma, ti wola ɠoozunɛɛni, tɔɔzei iɲɔdɔɔ wooi ʋa é ɠɛni su. 
\v 32 Tɛi Zude ta Silase ti ɠɛni ga GALA goo wo nuiti, ti lɛbini ɓɔɛzu kidaaleʋe nuiti pɔ, ti ɗa naati tɛnɛ, ta ti ɗa ti iɲɔdɔ. 
\v 33 Ti ku ɠɛɛni ná fele, naa ʋoluma ɠɛɛɠɛlointi ti yeeɓeni ti ʋa ga ziilɛigi, ti ɠale ma naama nuiti pɔ, niiti ti valini ti ma. 
\v 34 [Anɛɛ naa ʋe, é nɛɛni Silase ʋɛ ga é yɛ ná.]\f + \fr 15:34 \fr*\ft Wooi niiti ti [ ] kpaku felegɔiti zɔɠɔzu, naati ti la sɛʋɛ wɔlɔmai tanigaa zu.\ft*\f* 
\v 35 Pɔle ta Ɓalanaɓase ti yɛni Antiyɔse, naa ʋɛɛ nu mɔinmɔin ba, ti kalagi wo, ta ti ɗa Maliɠii ná-Woo Niinɛ Ʋagɔi laazeeli.
\s Pɔle ta Silase lii vai keela ziɛgi velesiɛi ma
\p
\v 36 Ku ɠɛɛni fele, naa ʋoluma Pɔle ɠɛni Ɓalanaɓase ma: «De ɠale ma ʋogi zu, de li de kidaaleʋe nuiti ka, ʋɛ pɛ de leʋega ná, de Maliɠi laawooi laazeeli, de ka mini ɠɛɠala ɠa ti ná kidaaleʋei zu.» 
\v 37 Ɓalanaɓase ɠɛni pɔ, é Zan ʋilɛ ti ʋolu, nii daasei pɛai ga Maleke, 
\v 38 kɛlɛ Pɔle kaani ga é la vizɔni ga ti ʋa naa ʋilɛ ʋolu, nii é zeɠeni ti ʋolu siɛ mɔungi zu Panfili zɔli, é la ɠɛɛni ti ʋa ta-wotii zu. 
\v 39 Naama maaɠaalii ɓaani ti yɔɠɔzu, eyɛsu ti bali ma. Ɓalanaɓase Maleke zeɠeni, ti lɛ ɓatoi zu, ti li Sipele. 
\v 40 Pɔle ma ge yiimazeɠe ga Silase, kidaaleʋe nuiti ti ti ɠalivaani Maliɠii ná-zaalai ma, ti ɗa li. 
\v 41 Ti leʋeni Siili yooi zu ta Silisi, ti ɗa Egilisiiti iɲɔdɔ.
\c 16
\s Timɔte ʋilɛ fai Pɔle ta Silase ʋolu
\p
\v 1 Naa ʋoluma, Pɔle zeelini Dɛɛleɓé, ta Lisitele. Kaladopoi ta ɠɛni miná, daaseigi ga Timɔte, dee ɠɛni ga Zuifu anzanui ta kidaaleʋeai Kilista ma, kɛɛɠɛ ɠɛni ga Gɛlɛkii ta. 
\v 2 Kidaaleʋe nui niiti ti ɠɛni Lisitele ta Ikoniyume, naati ti ɠɛni zeele woo ʋagɔ wosu, é lo Timɔte ʋa. 
\v 3 Wɔin ɠɛni Pɔle ma ga é naa ɠɛ ga ziɛɲɔɠɔ, é naa zeɠeni, ti tati pɛlɛʋolu, tɔɔzei Zuifuiti ta-vai ʋa, niiti ti ɠɛni naama adɛti, mazɔlɔɔ ti pɛ ti ɠɛni kwɛɛni ga kɛɛɠɛ ɠɛni ga Gɛlɛkii. 
\v 4 Taai niiti é ɠɛni leʋesu ti zu, é ɠɛni deveiti bosu nuiti ma, niiti keelaiti ta totuɠɔiti ti ti zeɠeni Zeluzalɛme, naa ɠa a kɛ ti ɠolo naama leveiti bɛ. 
\v 5 Egilisiiti sɛbɛ ɠɛni lɔɔzu kidaaleʋei zu, ta ɗa ʋɛɛ ti ʋa folo-o-folo.
\s Pɔle loli fai Masedoane
\p
\v 6 Ti Filizi ta Galate yooi maaleʋeni, tɔɔzei Zɛnvu Ɲadegai pele leʋeni ti luɠɔ ga ti mina wooi laazeeli Azi yooi zu. 
\v 7 Ti zeeliai ma Misi yooi ɠobaʋɛ, ti ɠɛni pɔ ga ti li Ɓitini, kɛlɛ Yesu ná-Zɛnvui la ɠɛni vaani bu. 
\v 8 Ti Misi yooi maaleʋeni naazu, ti zeeli Toloase. 
\v 9 Kpidii Pɔle kulakɛlɛmai ta zɔlɔɔni, é Masedoane zunu ɠila kaani loni, naa ɗa maanɛɛnɛ, é ɗa ɠɛ ma: «Soma kae, è leʋe Masedoane, è ɓɔ gi ʋa!» 
\v 10 Pɔle ná-kulakɛlɛmai naa maaʋele ma, gi pele ɠaiziɛni gaamago ga gi li Masedoane, mazɔlɔɔ gi kwɛɛni ga naa maaʋele ga GALA ka gi lolisu ga gi Woo Niinɛ Ʋagɔi laazeeli ná.
\s Lidi ɠidaaleʋe vai Filipe taazuʋɛ
\p
\v 11 Gi lɛɛni ɓatoi zu Toloase, gi li Samotelase ziɛ zaama yooi ʋɔ pelei, poluma zobui gi li ga Neyapolise ʋele. 
\v 12 Gi zeɠe miná, gi li fɔ Filipe taazuʋɛ, nii é ɠɛni ga Wɔlɔme laai ta, é ɠɛni ga Masedoane ɠoʋi mɔungi ma laai ta. Gi ku felegɔ ɠɛni naama laai zu. 
\v 13 Dooɠo foloi gi ɠulani taai ʋa, gi li ziɛ wolai laaʋɛ, é ɠɛni gi-ɠi su ga gá Zuifuiti ta-ƓALA falizuʋɛ ta ɠaa ná. Tɛi gi zeini, gi ɓɔɛni anzanuiti pɔ, niiti ti ɠaalɛa ɠɛni de ba. 
\v 14 Anzanu ɠila ge ɠɛni ná, nii é ɠɛni ga GALA gaazuluaba nu, daaseigi ga Lidi, é ɠɛni ga seɠe ɓɔi pɔdi nui, ta ná-taazuʋɛ ɠɛni ga Tiyatiil. É ɠɛni woilosu ga pagɔ, Maliɠii ziilaalaoni, nii a kɛ é naati mɛni, nii Pɔle ɠɛni bosu. 
\v 15 Tɛi ta ná-pɛlɛ wu nuiti ti ɓatizeni, é gi maanɛɛnɛni, é ɠɛ gi ma: «Ni wo kwɛni ga gè ɠidaaleʋea ga ɠite Maliɠii ma, à soma wo lɛ nà-pɛlɛi wu, wo zei ná.» É ɓɔini gi la gola ga kɛni gi naa ɠɛ.
\s Filipe ɠaso ziɠigi zu vai
\p
\v 16 Yeeta, gi ɠɛni liizu GALA falizuʋɛ, duɔ anzanu ɠila ge gi laaɠomini, nii adɔɓɛɛ yɛnvui ɠɛni su, ná-adɔɓɛɛ vaiti maaʋele ma, ná-duɔ kɛɛɠɛiti ti ɠɛni kulanuma wola zɔlɔɔsu. 
\v 17 É ʋilɛni gi ʋolu, gá-o, Pɔle-o, é ɗa ɓain, é ɗa ɠɛ ma: «GALA nii é Anii-Pɛ-Unda, naa ná-botiɠɛ nuiti ka ga zunui niiti, ti ʋaaʋɛ kizo pelei lɛɛzu ga woye.» 
\v 18 É ɠɛni naa ɠɛɛzu folo mɔinmɔin daawu. Pɔle ɓɔlɔai ma ga naa, é latini, é ɠɛ zɛnvu ɲɔi ma: «Yesu Kilista laaseigi zu, nà è levezu ga è ɠula anzanui nii zu.» Gaamago é ɠulani anzanui zu.
\p
\v 19 Siɛgi zu ná-duɔ kɛɛɠɛiti ti kaani la ga kito ge la mɔ ti ʋɛ, ti ʋa ani mɔinmɔin sɔlɔɔ ga maaʋele, ti Pɔle ta Silase zoni, ti naati kpokpo taa zaamaʋɛ tukpɔɠaaleʋe nuiti pɔ bɛ. 
\v 20 Ti naati teʋeni Wɔlɔme nuiti ma, niiti ti ɠɛni ga tukpɔɠaaleʋe nuiti, ti ɠɛ ti ma: «Zunui niiti ka ti faa yaɠabagi ʋiliga ada-laai zu. Zuifuiti be, 
\v 21 ta kalagi ma zii tanigaa wosu, nii maa la nɛɛni ga adɛi de ga Wɔlɔme nuiti ade ʋa va bu, ɓaa ade ʋa kɛ.» 
\v 22 Bɛbɛi ɓalaa wuzeɠeni ti laalɔɠɔma. Tukpɔɠaaleʋe nuiti ti ta-zeɠeiti kulaai ma ti ɠɔba, ti devei veeni ga ti naati doɠa ga kpakui. 
\v 23 Ti ɓegai ma ga ti loɠa ga kpakɔ ɲɛ mɔinmɔin, ti naati pilini kasoi ɠa, ti kaso makɛ nui leve ga é ɗa wola wɛlɛ ti ma. 
\v 24 Tɛi naama levei veeni kaso makɛ nui ya, é ti ʋilini kaso ʋɛlɛi ɠoozu ʋele nuu, é ti-ɠɔɠɔiti dɔ kpeɠɔi ɠa.
\p
\v 25 Kua zaamai Pɔle ta Silase ti ɠɛni GALA falizu, ti ɗa GALA dɛbi wuyeiti too, kasoɠa nui zɔiti ti ɠɛni ti woomɛnisu. 
\v 26 Gaamago, zou ɓali wolai ɠɛɛni, é kaso ʋɛlɛi ma wuulaagiti ɲiikpi, kpogiti daalaoni nɔ ʋɔɔma, yɔlɔɠɔiti ti vieni kasoɠa nuiti pɛ ba. 
\v 27 Kaso ʋɛlɛ makɛ nui wuungai ma, é ka ga kaso ʋɛlɛi ma ɓogiti daalaogɛ, é ná-boɠa zɔkpɔi ɠulani ma laɠagi zu, é ɠɛni liizu ɓɔɠɔ ʋaazu niina, tɔɔzei é ɠisiɛni ga kasoɠa nuiti pɛ ti ʋela. 
\v 28 Kɛlɛ Pɔle ɓainni ga woo wola, é ɠɛ ma: «Mina faa ɲɔu nɔpɛ kɛ ga ɓɔɠɔ, gi pɛ gá ʋɛ.» 
\v 29 Kaso ʋɛlɛ makɛ nui wozakalagi maalolini, é lɛɛni ga suvilɛ, é ɗa ɓali, é looni Pɔle ta Silase ɠɔɠɔwu, 
\v 30 é ɠula ga tiye eteaʋɛ, é ɠɛ ti ma: «Kɛ̀ɛni, nà kɛ ɠale, gè ʋa ɠizo?» 
\v 31 Pɔle ta Silase ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Ɠidaaleʋe Maliɠii Yesu ma, ɗa ɠizo wa ɗa-ʋɛlɛyeɠei wu nuiti.» 
\v 32 Ti Maliɠii laawooi woni ma, ta ná-pɛlɛyeɠei wu nuiti pɛ. 
\v 33 Naama yeeɠɛɠalai nɔ kpidii, kaso ʋɛlɛ makɛ nui liini ga Pɔle ta Silase, é ta-ʋalaiti gaagba, naa ʋoluma ti ɓatizeni gaamanɔ ta ná-pɛlɛyeɠei wu nuiti pɛ. 
\v 34 É lɛɛni ga tiye ná-pɛlɛi wu, é daamianigi ve ti ya. Zunui nii ta ná-pɛlɛyeɠei wu nuiti pɛ ti ɠoozunɛɛni, ti ɠidaaleʋe vai zu GALA ma.
\p
\v 35 Sobui, tukpɔɠaaleʋe nuiti ti salaʋusuiti teʋeni kaso ʋɛlɛ makɛ nui ma, ti ɠɛ ma: «Yeeɓe zunui niiti ba, ti li.» 
\v 36 Kaso ʋɛlɛ makɛ nui naama wooi laazeelini Pɔle ma, é ɠɛ ma: «Tukpɔɠaaleʋe nuiti ti keela leʋegɛ mà, ti ɠɛ gè wo ʋilɛ, naa maaʋele ma à ɠula, wo li ziilɛigi zu.» 
\v 37 Kɛlɛ Pɔle ɠɛni ti ma: «Gɛi gi ga Wɔlɔme nuiti, ti la gá-ʋeelala lɛɛni, ti gi loɠa kɛlɛmaʋɛ, ti gi ʋili kasoi ɠa. Ta pɔ niina ga ti gi ɠula dɔɔɠuzu? Gi la naa ɠɛa pɛ! Kɛni tiya ɓɔɠɔi ti ʋa, ti gi ɠula ti!» 
\v 38 Salaʋusuiti ti liini ti naama wooiti bo tukpɔɠaaleʋe nuiti ma. Naati ti wola luani, ti mɛnigai ma ga ta ga Wɔlɔme nuiti. 
\v 39 Ti liini ti pee ve Pɔle ta Silase ʋɛ, ti naati maanɛɛnɛ ga ti ɠula ta-laai ʋa. 
\v 40 Pɔle ta Silase ti ɠulaai ma kasoi ɠa, ti lɛɛni Lidi ná-pɛlɛi wu. Ti ɠɛɛɠɛlointi kaai ma, ti naati iɲɔdɔɔni, naa ʋoluma ti ɗa li.
\c 17
\s Pɔle ta Silase ti lii vai Tesalonike
\p
\v 1 Pɔle ta Silase ti leʋeni Anfipoli ta Apoloni, ti zeeli Tesalonike, ʋɛ Zuifuiti ta-ƓALA dɛbi ʋɛlɛi ta ɠɛni ná. 
\v 2 É lɛɛni bu, eɠɛʋelei a ɗa kɛɛ la pɔlɔma, dooɠo folo saʋagɔ laawu Pɔle ɠɛni liizu, é ɗa ɓɔɛ ti ʋɔ ga GALA Sɛʋɛi zu vaiti. 
\v 3 É ɠɛni suɠulazu ti ma, é dɛɛ ga tiye ga kɛni Kilista a la ɓɔlɔ, é za, naa ʋoluma é wuzeɠe, é ɠula saai ya, é ɠɛ ti ma: «Yesu nii gè ná-fai wosu wo ma, naa ɠa é ga Kilista.» 
\v 4 Tanigaa ti ɠidaaleʋeni ti zaama, ti ʋɛɛ Pɔle ta Silase ʋa, ta Gɛlɛkii ma mɔinmɔin niiti ti ɠɛni luazu GALA ba, naa ʋɛɛ tosuba anzanui ma mɔinmɔin ba.
\p
\v 5 Kɛlɛ toloi Zuifuiti ziimaʋɛ laaveni, ti nu ɲakai tanigaa zeɠeni bɛbɛi zaama, ti ti ɠaalɛ ba, ti wutugi ʋili taai zu. Ti liini ti Zazɔn ná-pɛlɛ laa ɠale, ti ɗa Pɔle ta Silase ɠaiziɛ ga ti li ga tiye bɛbɛi ʋɔ. 
\v 6 Tɛi ti la ɠɛni ti ɠaani, ti Zazɔn ta kidaaleʋe nui tanigaa zoni, ti li ga tiye tukpɔɠaaleʋe nuiti kakala, ti ɗa ɓain, ti ɗa ɠɛ ma: «Niima zunuiti ka ti eteai pɛ kɛai unga wuulee, tiya ɠa ti ʋaai ʋɛ. 
\v 7 Zazɔn ɠa é yeezeiɗai ti wu. Ti pɛ ta faiti kɛɛzu masagi Sezaal ná-deveiti daalɔɠɔma, ti ɠɛ masa kili ka ná, nii daaseigi ga Yesu.» 
\v 8 Naama wooiti ti bɛbɛi yiiɠulani ba ta tukpɔɠaaleʋe nuiti, 
\v 9 naati ti la ɠɛni kɛɛni, ti ʋa yeeɓe Zazɔn ta zɔiti ba, kɛni ti kpɔunma ani ɠulani ti ya pɛ.
\s Pɔle ta Silase ti lii vai Ɓelé
\p
\v 10 Kpidii ʋɛɛni nɔ feya, kidaaleʋe nuiti ti Pɔle ta Silase leʋeni Ɓelé. Ti zeeliai ma, ti liini Zuifuiti ta-ƓALA dɛbi ʋɛlɛi wu. 
\v 11 Naati koozu ɠisiɛi ʋani, é leʋe Tesalonike Zuifuiti ba, ti yeezeini GALA daawooi wu ga ɠoozunɛ ʋele, folo-o-folo ti ɠɛni GALA sɛʋɛiti fɛɠɛlɛfɛɠɛlɛsu, ti pɛtɛ ni, nii ti bogai ti ma gaamai ʋe. 
\v 12 Ma mɔinmɔin ge ɠidaaleʋeni ti zaama, naa ʋoluma Gɛlɛkiiti saama, tosuba anzanuiti ta zunui ma mɔinmɔin ti ɠidaaleʋeni. 
\v 13 Kɛlɛ Tesalonike Zuifuiti ti kwɛɛgai ma ga Pɔle ɠa GALA daawooi laazeelizu Ɓelé, ti ʋaani ná ga ti bɛbɛi ɠaazulɛ, ti wutugi ʋili ti zaama. 
\v 14 Kidaaleʋe nuiti ti Pɔle leʋeni ga kpoloɗɛi laa ʋelei, kɛlɛ Silase ta Timɔte ti yɛni taazuʋɛ. 
\v 15 Zɔiti ti liini Pɔle maazaasu, ti liini la fɔ Atɛne. Ti ɠalesuʋɛ ma, Pɔle valini ti ma ga Silase ta Timɔte ti li pɔ bɛ fala.
\s Pɔle ɠɛɛ vai Atɛne
\p
\v 16 Siɛgi zu Pɔle ɠɛni siɛɲɔɠɔiti kpɔunsu da Atɛne, zii ɠɛni ɓɔlɔzu, tɔɔzei é kaani ga taai naa wola laavegɛ ga kɔɔɠɔ ganigiti. 
\v 17 É ɠɛni ɓɔɛzu Zuifuiti pɔ, GALA dɛbi ʋɛlɛi wu, ta zii ɠiligiti pɔ, niiti ti ʋilɛgai Zuifuiti ta-ƓALA pelei ma, naa ʋoluma folo-o-folo é ɠɛni ɓɔɛzu nuiti pɛ pɔ, niiti ti ɠɛni ʋaazu ete zaamaʋɛ. 
\v 18 Faaɠwɛ nui tanigaa, niiti ti ga Epikuliɛinti ta Sitoisiɛinti, ti tɔɔzeini ga ɓɔɛa pɔ. Tanigaa ti ɗa ɠɛ ma: «Lee ma ɓɔɛzuɠula ɲaka ɠa zunui nii bosu?» Zɔiti ti ɗa ɠɛ ma: «Ɗa ka ga toɠa gala kiligaa ta-vaa laazeelizu.» Tɔɔzei ti ɠɛni Pɔle woomɛnisu, é ɗa Yesu ná-Woo Niinɛ Ʋagɔi laazeeli, ta buzeɠe vai, é ɠula saai ya. 
\v 19 Ti li ʋele ɠana la Aleyopaze nuiti kakala, ti ɠɛ ma: «Gá zoo nɛi gi faa ɠwɛɛ ɓaa, é ʋilɛ kala niinɛi naa ʋa, nii è bosu ga giye? 
\v 20 Tɔɔzei gá fai tanigaa mɛnisu è-la, niiti kaipa gi la dɛ ta mɛnini. Tɔ ɠa é ba, gá pɔ gi naati poluɠwɛɛ.» 
\v 21 Tama Atɛne nuiti pɛ ta wɛɛinti ti ɠɛni ti zaama, ti ɠɛni ta-yeeɠɛɠalai pɛ kɛɛzu nɔ ga ti ɗa faa niinɛiti bo ɓɔɠɔ ma, ta ti ɗa mɛni.
\p
\v 22 Pɔle wuzeɠeni naazu Aleyopaze nuiti saama, é ɠɛ ma: «Atɛne nuiti, gè pɛtɛga ga wo pɛ wa ga gala pele ziɛ nu wolaiti, kɛʋelei pɛ ma. 
\v 23 Tɔɔzei zɛ̀gɛ leʋesu taazuʋɛ, gè ɗa wa-ɠɔɔɠɔ ganigiti ka, eyɛsu gè zalaɠa ɠulazuʋɛ ta ɠa, ʋɛ sɛʋɛai ná ga: ‹Galagi nii nu la kwɛɛ, naa nɔnɔi ɠa.› Nii wo dɛbizu, wo la kwɛɛ, naa ɠa gè ná-fai laazeelizu wo ma. 
\v 24 GALAGI nii é eteai ta su aniiti pɛ kpɛtɛa, tɛigi é ga geeɠɔlɔgi ta zooi ti-Maliɠii, seizu la gala pɛlɛi naa wu, nii nuiti ti togai ga yeei. 
\v 25 Kpɛdɛ la ba ɓalaa ga nuiti ti ani ve bɛ, eɠɛ a ʋala ani ta ma zii nɔpɛ ma, tɔɔzei tɔ ɠa é zɛnvui ta zɛnvu viilɛi veezu nuɓusɛiti pɛ zea, naa ʋɛɛ ani mɔtaiti pɛ ba. 
\v 26 É etea nuɓusɛi pɛ kpɛtɛʋɛ ga nu ɠila kpegi mavofodai nɔ, nii a kɛ ti zei zooi ɠa ná pɛ. É yeeɠɛɠalaiti teʋeni ba, é nuiti ti zei yooiti kwɛgiti da, 
\v 27 nii a kɛ ni toɠa zoo ɠɛɛzu nuiti ti yɛ ɠɛɛzu tiɠili tiɠili ti GALA gaiziɛ ti ka. Tama tɔun maa la ɠoozani de tanɔpɛ ba. 
\v 28 Tɔɔzei:
\q ‹Tɔun maaʋele zu, zɛnvui ɠa de ya, de ɗa ɲiikpi, ta da vulua.›
\m Eɠɛʋelei wa-vaa ɠwɛɛ nui tanigaa ti bogai la ga:
\q ‹Ada ga mavofodaiti.›
\m
\v 29 Naa ɠa é ba, tɛi ade ga GALA mavofodaiti, ade mina ɠisiɛ ga GALA kulaʋɛ ga kɔɔɠɔ ganigiti niiti ɲɛɛliɠi ɠɛ nuiti, ti ti ɓɛtɛai ga zanugi, ɓaa walii, ɓaa kɔtui, ga ti ɠoozu ɠeleɠelegiti. 
\v 30 GALA ge nuɓusɛiti ta-ɠimalala yeeɠɛɠalai naati zɛga ná, kɛlɛ niizu toɠa nuiti pɛ devezu adaʋɛ pɛ ga ti ti-ziɛ ʋelei maavalibo. 
\v 31 Tɔɔzei é yeeɠɛɠala leʋea ba, siɛgi zu é ʋaazu nuɓusɛi pɛ tukpɔɠaaleʋezu la ga telebodai, zunu ɠila kpegi maaʋele, nii é yiimazeɠeai la, é naama ʋoogi ɠula kɛlɛma ɛsɛ pɛ bɛ ga é naa wuzeɠe, é kula saai ya.»
\p
\v 32 Ti naama wooi mɛnigai ma ga gɔvɛiti buzeɠe vai saai ya, tanigaa ti ɠɛni ɲɛɛɠulasui ɠɛɛzu la, taɠiligaa ti ɗa ɠɛ ma: «Gá è woomɛni yee ɠili, é lo naama vaiti ba.» 
\v 33 Ʋele ɠana Pɔle ɠulani la ti zaama. 
\v 34 Anɛɛ naa ʋe, ti zaama tanigaa ti ɠidaaleʋeni, ti ɠili Pɔle ʋa, naati tanigaa ti ɠɛni ga Denise, nii é ɠɛni ga Aleyopaze nui gila, ta anzanu ɠila nii daaseigi ɠɛni ga Damalise, ta taɠiligaa.
\c 18
\s Pɔle ɠɛɛ vai Kolɛnte
\p
\v 1 Naa ʋoluma, Pɔle zeɠeni Atɛne, é li Kolɛnte. 
\v 2 É Zuifu ɠila pɛtɛni ná, daaseigi ga Akilase, é ɠɛni ga Pɔn nu, ta anzai Pilisile ti ʋaani nɔ feya ti zeɠe Itali, tɔɔzei masagi Kelode devei veeni ga Zuifuiti pɛ ti maaɠooza Wɔlɔme ʋa. Pɔle ɠilini ti ʋa, 
\v 3 tɛi ɲɛɛliɠi ɠilagi nɔ ɠa é ɠɛni ti pɛ ti ya ga seɠe ɠota ɓɛtɛ vai, é yɛni ti ʋɔ bɛ, ti ɗa botii ɠɛ ʋɔɔma. 
\v 4 Dooɠo foloi ɠilagilagi pɛ Pɔle ɠɛni ɓɔɛzu Zuifuiti ta zii ɠiligiti pɔ, GALA dɛbi ʋɛlɛi wu, é ɠɛni ɠaaɓaazu ga é ti lati.
\p
\v 5 Siɛgi zu Silase ta Timɔte ti ʋaani la, ti zeɠe Masedoane, Pɔle ɓɔɠɔ veeni GALA daawooi laazeeli vai nɔ ya niina, é ɠɛni dɛɛzu ga Zuifuiti ga Yesu ɠa é ga Kilista. 
\v 6 Kɛlɛ tɛi Zuifuiti ti ɠɛni maaɠaalizu ga woo ɲɔiti, é ná-seɠeiti suɓukpunɛni, é ɠɛ ti ma: «Wo-ma ɲamai ɠa la niina wo unma, wa-vaa nɔpɛ ge la mɔ nɔ̀un unma, ɓɛ niina gè ɠaaʋote zii ɠiligiti ma.» 
\v 7 É zeɠeni miná, é li zunui ta ná-pɛlɛi wu, nii é ɠɛni ga GALA gaazuluaba nu, daaseigi ɠɛni ga Titiyuse Zusetuse, ná-pɛlɛi ɠɛni GALA dɛbi ʋɛlɛi ɠobaʋɛ. 
\v 8 Anɛɛ naa ʋe, GALA dɛbi ʋɛlɛi ma ɠundiɠii, nii daa ɠɛni ga Kilisepuse, naa ɠidaaleʋeni Maliɠii ma, ta ná-pɛlɛ wu nuiti pɛ. Kolɛnte nui ma mɔinmɔin ɓalaa, niiti ti ɠɛni Pɔle woomɛnisu, ti ɠidaaleʋeni, ti ɓatizei zɔlɔɔ.
\p
\v 9 Yeeta kpidii, Maliɠii ɠɛni Pɔle ma kulakɛlɛmai zu: «Mina lua pɛ, ɓɔɛ mina maaɠɛ kpɔ, 
\v 10 tɔɔzei nɔ̀un nà è ʋa, nu nɔpɛ ge la vɔɔɠua è ʋa, é ʋa faa ɲɔu ɠɛ ga ɗe, mazɔlɔɔ nà-nuɓusɛi wola mɔinʋɛ taai nii zu.» 
\v 11 Pɔle kɛɛni Kolɛnte ga kona gila ta tukpɛ (1,5), é ɗa nuiti kala ga GALA daawooi.
\p
\v 12 Siɛgi zu Galiyɔn ɠɛni la ga Akayi masagi, Zuifuiti pɛ ti zolooni faa ɠila ma, ti wuzeɠe Pɔle laalɔɠɔma, ti liini la tukpɔɠaaleʋezuʋɛ, 
\v 13 ti ɠɛ ma: «Zunui nii ɠa é nuiti tatisu, é GALA dɛbi ʋelei taɠili dɛɛzu ga nuiti, nii é la zolooni tɔgi ma.» 
\v 14 Pɔle ɠɛnina ɠɛɛzu é ɓɔɛ, eyɛsu Galiyɔn kpɔɛi zeɠe, é ɠɛ ma: «Ee, Zuifuiti! É ga é ɠɛni ga telebotala va ɓaa faa ɲɔu va, nà la woilo wo-woo ma, ʋelei maanɛai é ɠɛ la, 
\v 15 kɛlɛ tɛi é ga maaɠaali nɔ, é ʋilɛ wooiti ta daaseigiti ba, naa ʋɛɛ wo ɓɔɠɔ lɔgiti ba, wa-vaa ɠana. Gè la pɔ ga gè ɠɛ ga naama lukpɔɠaaleʋe nu.» 
\v 16 É ti ɓɛɛni, ti zeɠe tukpɔɠaaleʋezuʋɛ. 
\v 17 Ti pɛ ti Sosɛtɛne zoni naazu, nii é ɠɛni ga GALA dɛbi ʋɛlɛi ma ɠundiɠii, ti ɗa doɠa tukpɔɠaaleʋezuʋɛ ɠakala. Kɛlɛ Galiyɔn maavaa la ɠɛni naa zu.
\s Pɔle ɠale fai ma ʋolu Antiyɔse
\p
\v 18 Pɔle ku ɠɛɛni fele Kolɛnte, naa ʋoluma é valini kidaaleʋe nuiti ma, é lɛ ɓatoi zu, dii vai zu Siili ʋele, ta Pilisile naa ʋɛɛ Akilase ʋa. Aisa é ʋa zeɠe ná, é nɔungi ɓuyeni ma ɓato losuʋɛ Sankelé, tɔɔzei é minazeɠe kɛɛni. 
\v 19 Siɛgi zu ti zeelini la Efɛze, Pɔle siɛɲɔɠɔiti zɛni miná. É lɛɛni GALA dɛbi ʋɛlɛi wu, é ɗa ɓɔɛ Zuifuiti pɔ, 
\v 20 naati ti maanɛɛnɛni ga é yeeɠɛɠala go ɠɛ ti ʋa, kɛlɛ é la ɠɛni vaani naa wu. 
\v 21 Anɛɛ naa ʋe, seɠezuʋɛ ná, é ɠɛni ti ma: «Ni GALA ka vaana bu, nà dɛ ɠalesu ma wo ʋɔ bɛ.» É lɛɛni ɓatoi zu Efɛze. 
\v 22 É ɠulani ɓatoi zu Sezalé, é zeɠe miná é lɛ Zeluzalɛme, é laali Egilisii zu nuiti ma, naa ʋoluma é yeini Antiyɔse.
\s Pɔle lii vai keela ziɛgi zaʋasiɛi ma
\p
\v 23 É ku ɠɛai ma fele miná, é ɠaleni ma ʋolu, é ɗa leʋeteʋe Galate ta Filizi yooiti su, é ɗa kaladopoiti iɲɔdɔ.
\p
\v 24 Zuifui ta ʋaani Efɛze, é ɠɛni ga Alɛgezandili nu, daaseigi ɠɛni ga Apolɔse. Zunui naa ɠɛni ga kpɔɛzuɠula nu wola, kalagai gola GALA Sɛʋɛi zu. 
\v 25 É ɠalani ga Maliɠii ná-pelei ma vai, zɛbɛi ɠɛni ba, é ɗa nuiti kala ga Yesu ná-faiti ga gaamai, kɛlɛ Zan ná-ɓatizei nɔ ɠa é ɠɛni kwɛɛni. 
\v 26 É tɔɔzeini ga ɓɔɛa ga ladalai GALA dɛbi ʋɛlɛi wu, kɛlɛ siɛgi zu Pilisile ta Akilase ti goomɛnini da, ti seɠeni ti maaɓuɠa ɓɔɠɔ ʋa, ti GALA ná-pelei lɛɛ la ga pagɔ. 
\v 27 Tɛi é deveni ga é li ga Akayi ʋele, kidaaleʋe nuiti ti iɲɔdɔɔni. Ti sɛʋɛi ɠɛɛni kaladopoiti ma ga naati ti yeezei bu ga pagɔ. Seeliai ma miná, é ɠɛni ga kpɔba nu wola naati bɛ, niiti ti ɠidaaleʋeni GALA ná-zaalai zaɓui zu. 
\v 28 Tɔɔzei é ɠɛni Zuifuiti ta-ɓɔɛiti polulaazu nɔ kpaun kɛlɛi zu, é ɗa dɛɛ ga tiye GALA sɛʋɛiti su ga Yesu ɠa é ga Kilista.
\c 19
\s Pɔle zeeli vai Efɛze
\p
\v 1 Siɛgi zu Apolɔse ɠɛni la Kolɛnte, Pɔle leʋeni ga maazu ʋele yooi zu ʋele, é zeeli Efɛze. É kaladopoi tanigaa ɠaani ná, 
\v 2 é ti ɠaazaɠa, é ɠɛ ti ma: «Siɛgi zu wo ɠidaaleʋea la, wo Zɛnvu Ɲadegai zɔlɔɔni?» Kɛlɛ naati ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Tɔun kaipa gi la dɛ vɔlɔ mɛnini ga Zɛnvu Ɲadega ɠa ná.» 
\v 3 É ɠɛni ti ma: «Ɓatizei ma ɓɛgele ɠa mu wo sɔlɔɔgai?» Ti ɠɛ ma: «Zan ná-ɓatizei.» 
\v 4 Pɔle kpɔɛi zeɠeni ʋolu, é ɠɛ ma: «Ɓatizei nii Zan ɠɛni kɛɛzu, naa ɠɛni ga nuiti siɛ ʋelei maavalibo fai, é ɠɛni ɠɛɛzu nuiti ma, ti ɠidaaleʋe naama nui ma, nii é ʋaazu tɔun poluma, naa ɠa é ga Yesu.» 
\v 5 Ti naama wooi mɛnigai ma, ti ɓatizei zɔlɔɔni Maliɠii Yesu laaseigi zu. 
\v 6 Pɔle yeelaai ma ti ma, ti Zɛnvu Ɲadegai zɔlɔɔ, ti tɔɔzei ga ɓɔɛa zii woo ɠiligiti su, ta ti ɗa GALA gooi wo. 
\v 7 Ti pɛ kpɔga ɠɛni ga nu puugɔ maazu felegɔ (12) ɠɛɠala.
\s Tɛnɛgi Pɔle boni Efɛze
\p
\v 8 Pɔle ɠɛni lɛɛzu GALA dɛbi ʋɛlɛi wu alu saʋagɔ laawu, é ɗa ɓɔɛ ladalai zu Zuifuiti pɔ ga GALA ná-masadai ma vai, é ɠɛni ɠaaɓaazu ga é naati tati, niiti é ɠɛni ɓɔɛzu ti ʋɔ. 
\v 9 Kɛlɛ tɛi tanigaa ti ɠigi ɓaani, ti la kɛɛni, ti ʋa valibo, tɔun ti ɗa kpɔɛ ɲɔiti bo kidaaleʋe ʋele niinɛi ma, bɛbɛi ɠaazu, Pɔle zeɠeni ti ɠoba. É ɠɛni liizu ga kaladopoiti, folo-o-folo é ɗa ti ɠala Tilanuse ná-kala bosuʋɛ. 
\v 10 É yɛni naa ɠɛɛzu, eyɛsu é ɠɛ ga kona felegɔ, naa maaʋele ma nuiti kpein ti ɠɛni zeini Azi yooi zu, Zuifuiti ta zii ɠiligiti, ti pɛ ti Maliɠii laawooi mɛnini.
\s Seva ná-doun zunu lɔfelaiti
\p
\v 11 GALA ge ɠɛni laavɔɔ vaiti kɛɛzu ga Pɔle maaʋele, niiti ti la ɠɛni ɠɛɛzu pɔlɔma. 
\v 12 Eyɛsu ti ɗa Pɔle ná-maaɓale seɠeiti ɓaa ná-seɠe maazu zeɠeiti pɛɛ seeɓɛ nuiti ma, ti ɗa ɠɛdɛ, zɛnvu ɲɔiti ti ɗa ɠula ti zu. 
\v 13 Zuifui tanigaa niiti ti ɠɛni leʋeteʋesu ga ti ɗa inɛgiti kpɛ nuiti su, ti suɠɔɠɔni ga ti ɗa Maliɠii Yesu laaseigi wo naama nuiti ma, niiti zɛnvu ɲɔiti ti ɠɛni ti zu, ti ɗa ɠɛ ma: «Nà wo levezu Yesu laaseigi zu, nii Pɔle ná-fai laazeelizu!» 
\v 14 Zɔiti ti ɠɛni niima vaiti kɛɛzu, ti ɠɛni ga Seva ná-doun zunu lɔfelaiti, nii é ɠɛni ga Zuifuiti ta-zalaɠa ɠula ɠundiɠii gila. 
\v 15 Zɛnvu ɲɔi ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ti ma: «Gè Yesu ɠwɛni, gè kwɛni ɓalaa zɔi é ga Pɔle, kɛlɛ wɔun, wa ga ɓɛɛni?» 
\v 16 Gaamanɔ, zunui nii zɛnvu ɲɔi ɠɛni su, naa valani ti ʋa, é vɔni ti ma, é ti loɠa ɠɛzɛɠɛzɛ, eyɛsu ti ʋela ga ti maaɲakaiti, ti maawanaai. 
\v 17 Ɛsɛ pɛ ge naama vai ɠwɛɛni, Zuifuiti ta zii ɠiligiti niiti ti ɠɛni ɲii wosu Efɛze taazuʋɛ, dualuagi lɔɔni ti pɛ su, naa ɠɛni ga zaɓu Maliɠii Yesu laaseigi lɛbiya zɔlɔɔ. 
\v 18 Zɔiti pɛ ti ɠidaaleʋeni, naati ma mɔinmɔin ti ɠɛni ʋaazu, ti ɗa laa zɔ ga ga nii pɛ ti kɛai. 
\v 19 Niiti pɛ ti molikula faiti kɛɛni, naati ti ʋaani ga ta-zɛʋɛiti, ti gala ɛsɛ pɛ gaazu. Ti naama zɔngɔi ɠaaluni, é ɠɛ ga wali ɠae waaʋuulɔɔlugɔ (50.000).
\p
\v 20 Ʋele ɠana Maliɠii laawooi wo fai zu ɠɛni wɔɔlɔzu la ga gaaɓaai, Maliɠii ɓɔɠɔi ná-zɛbɛi zaɓui zu.
\s Wutugi é leʋeni Efɛze ta Pɔle zeɠe vai ná
\p
\v 21 Naama vaiti kpegai ma, Pɔle deveni ga é li Zeluzalɛme, é leʋe ga Masedoane ta Akayi ʋele. É ɠɛni ɠɛɛzu ma: «Siɛgi zu gè zeelizu la Zeluzalɛme, kɛni ɓalaa gè ɠaazula Wɔlɔme ma.» 
\v 22 É ná-kpɔba nu felegɔ leʋeni Masedoane, Timɔte ta Elasete, tɔ ɓɔɠɔi é yɛni dɛ Azi yooi zu.
\p
\v 23 Naama yeeɠɛɠalai zu ɠa kpɔɛ wolai leʋeni la, é lo kidaaleʋe ʋele niinɛi ʋa. 
\v 24 Zanu kpɛtɛ nui ta ɠɛni ná, daaseigi ga Demetiliyuse, é ɠɛni anzanu ɠalagi Aaletemise ná-pɛlɛi maaniini koiti kpɛtɛzu ga wali ɠolegi, é ɠɛni naavolo wola ɠaalɛɛzu ba kɔɔɠɔ gani naama ɲɛɛliɠi ɠɛ nuiti bɛ. 
\v 25 É naati gaalɛɛni ba ta zɔi niiti ti ɠɛni ɲɛɛliɠi ɠilagi ɠɛɛzu, é ɠɛ ti ma: «Wo pɛ wo kwɛni ga ada-ɠulanumai ɠa niima wotii nɔ zu, 
\v 26 kɛlɛ wa mɛnisu ta wa pɛtɛsu nii Pɔle kɛɛzu, Efɛze taazuʋɛ ta Azi yooi zu ná pɛ, é nu mɔinmɔin tatiga, é ɗa ɠɛ ti ma, galagi niiti pɛ nuiti ti kpɛtɛai ɓɔɠɔ ʋɛ, naa tanɔpɛ ge la ga gala. 
\v 27 Naama vai ɠa ʋaazu ɓaaɠulazu ada-wotii ma, é bɛlɛɠula anzanu ɠala golai Aaletemise ná-pɛlɛi ʋa, naa ʋoluma toɠa ʋala lɛbiya wolai ma, nii é zea, tɛigi nuiti ti nɔkɔsu bɛ Azi yooi zu ta eteai pɛ su.»
\p
\v 28 Naama wooiti mɛnigai ma ti ʋɛ, ti wola yiiɠaawanani, ti ɗa ɓain, ti ɗa ɠɛ ma: «Efɛze nuiti ta-ɠalagi Aaletemise wɔɔlɔʋɛ!» 
\v 29 Taai zu ná pɛ ge ɠɛni nɔ wuulee, ti pɛ ti liini ʋɔɔma ga kpizɛi naama adaʋɛ, ná ga maaɓɔ bosuʋɛ, ti li ga Pɔle ziɛɲɔɠɔ felegɔiti Masedoane nuiti Gaiyuse ta Alisitaake. 
\v 30 Pɔle ɠɛni pɔ é ɓɔɠɔ lɛ ga bɛbɛi, kɛlɛ kaladopoiti ti la ɠɛni kɛɛni. 
\v 31 Azi nu wolaiti tanigaa vɔlɔ, niiti ti ɠɛni ga bɔɔlaiti, naati ti wooleʋeni ma, ti tɛnɛni ga é mina li maaɓɔ bosuʋɛ. 
\v 32 Ɛsɛ pɛ ge ɠɛni ɓainsu ga ʋelei é pɔ la, tɔɔzei faa wuuleegi wola wɔɔlɔni bɛbɛi zaama, nui bɔɔlɔzu ti la vɔlɔ ɠɛni kwɛɛni lee vaa zu ti ɠaalɛai ba. 
\v 33 Nui tanigaa ti ma vai zuɠulani Alɛgezandele ma, nii Zuifuiti ti ɠɛni daaʋilisu ʋelelaʋɛ. Alɛgezandele yee ɠɛɛni ti ma ɓɛɓɛ, é ɠɛni pɔ ga é goozuɠula bo bɛbɛi ɠaazu. 
\v 34 Kɛlɛ ti kwɛɛgai ma ga toɠa ga Zuifui ta, ti pɛ ti ɠɛni ɓainsu lɛlɛ felegɔ laawu, ti ɗa ɠɛ ma: «Efɛze nuiti ta-ɠalagi Aaletemise wɔɔlɔʋɛ!»
\p
\v 35 Gaaɓelagi zu, taa zɛʋɛ ɠɛ nui zooni é bɛbɛi ɠaaɓɛ, é ɠɛni ti ma: «Efɛze nuiti, ɓɛ ɠa é la kwɛɛ ga Efɛze taai ɠa ga Aaletemise wolai ná-pɛlɛi makɛsuʋɛ, ta maaniinigi nii é ɠulani geeɠɔlɔgi zu, é loo? 
\v 36 Tɛi nu nɔpɛ ge la zooga zeɠezu naa ɠa, wo maanɛɛʋɛ wo maaɠɛ kpɔ, wo mina kazemazu vaa nɔpɛ kɛ. 
\v 37 Tɔɔzei wo ʋa ga zunui niiti, tama ti la faa ɠoloɠoloni gala pɛlɛi ma, ti la woo ɲɔu woni ada-anzanu ɠalagi ma. 
\v 38 Ni nui tanɔpɛ sɔ ka Demetiliyuse ʋɛ ta ná-ɲɛɛliɠi ɠɛɛɲɔɠɔiti bɛ, tukpɔɠaaleʋe voloiti ta ná, tukpɔɠaaleʋe nuiti ta ná, ti ʋa ti ta-ɓaazaɠai la. 
\v 39 Kɛlɛ ni faa ɠiligaa ta wo ɠisu, naati gaaɠa ɠula ba gaalɛba ɠitei zu. 
\v 40 Zaa vai nii teʋegai, ni ade la daani ma, toɠa la ade unma, ti ade ʋeelala, eɠɛ ada ɠɛ ga gaazulɛɛ ʋea, tɔɔzei gi woozuɠulasu nɔpɛ ge la ná, nii a ɠɛ ga kpɔgi nii ma ungi.»
\p Siɛgi zu é ɓeni la ga naama wooiti bo, é bɛbɛi ɠaaɠaleni ma.
\c 20
\s Pɔle lii vai Toloase
\p
\v 1 Siɛgi zu zɔngɔi ɓeni la, Pɔle kaladopoiti tolini, é ti lɛnɛ. Naa ʋoluma é valini ti ma, é pele zo, é ɗa li ga Masedoane ʋele. 
\v 2 É naama yooi zu ziɛni, é ɗa tɛnɛ mɔinmɔin bo ga kidaaleʋe nuiti. Naa ʋoluma é liini Gɛlɛki yooi zu, 
\v 3 é yɛni miná alu saʋagɔ laawu. É ɠɛʋele ɓɛtɛni niina ga é lɛ ɓatoi zu, é li Siili, eyɛsu é faa ɠwɛɛsu ga Zuifuiti ti yaavai ɠiliʋɛ ma. Naa maaʋele ma, é deveni ga é ɠale ma Masedoane ʋele. 
\v 4 Siɛɲɔɠɔiti daaseigiti kaa: Ɓelé nui Piiluse ná-doun zunui Sopatɛɛl, Tesalonike nu felegɔi Alisitaake ta Sekɔnduse, naa ʋɛɛ Dɛɛleɓé nui Gaiyuse ʋa, ta Timɔte, naa ʋoluma Azi nuiti Tisike ta Tolofime. 
\v 5 Naati ti toni da gi luɠɔ, ti li ti ɗa gi ɓɔun Toloase. 
\v 6 Gɔnɔi, siɛgi zu ɓului nii lɛʋɛ la su naama vɛti voloiti ti ɓeni la, gi lɛɛni ɓatoi zu Filipe taazuʋɛ, gi kɛ ga folo lɔɔlugɔ ziɛi ɠa, gi li gi ti ɠa Toloase, gi kɛ miná ga dɔɔɠɔ ɠila.
\s Etikuse wuzeɠe vai,  //  é ɠula saai ya Toloase
\p
\v 7 Dɔɔɠɔi ma volo mɔungi, gi ɠaalɛa ɠɛni de ba ga gi ɓului ɠaaɠwɛ ɓɔɠɔ ʋa. Tɛi Pɔle maanɛɛni ga é li poluma zobui, é ɠɛni ɓɔɛzu gaalɛbai zu nuiti pɔ, é ná-kpɔɛi zuɠoozani, eyɛsu kua zaamai zeeli. 
\v 8 Lanboi wola mɔinni geezu ʋɛlɛi wu, ʋɛ gi ɠɛni ná gaalɛbai zu. 
\v 9 Zunu loungoi ta ɠɛni zeini fenɛtɛlɛi laaʋɛ, daaseigi ga Etikuse, tɛi Pɔle ɠɛni ná-kpɔɛi wola zuɠoozazu, ɲiimɛnii leʋeni la ga gola, é ɠula geezu ʋɛlɛi zaʋasiɛi zu, é loo zooi ma. Ti buzeɠeni, kɛlɛ é zaani niina. 
\v 10 Kɛlɛ siɛgi zu Pɔle ʋilɛni da, é maaʋɛɛni zunu loungoi ma, é seɠe é da yeezu, é ɠɛ ti ma: «À mina yiizoolɛ, toɠa vulua!» 
\v 11 Pɔle lɛai ma ʋolu geezu ʋɛlɛi wu, é ɓului ɠaleɠaleni, é daamii wo. Naa ʋoluma, é yɛni kpɔɛzuɠulai ɠa eyɛsu wozai seɠe ma, é zɛba é ɗa li. 
\v 12 Ti ʋaani ga zunu loungoi, é vulua, naa ɠɛni ga ɛsɛ pɛ iɲɔdɔɔ va.
\s Pɔle lii vai Milɛ
\p
\v 13 Gɔun, gi toni da Pɔle luɠɔ ɓatoi zu, gi li Asɔse, miná ɠa maanɛɛni ga gi Pɔle zeɠe ná, eɠɛʋelei tɔ ɓɔɠɔi é deveni la, mazɔlɔɔ kɛni a la leʋe ga siɛ kɔɠɔa ʋelei. 
\v 14 Seeliai ma gi ma Asɔse, gi seɠeni ɓatoi zu, gi li Mitilɛne. 
\v 15 Gi zeɠe miná, gi yɛ kpoloɗɛi ɠa poluma zobui, gi zeeli Siyo. Naa ʋolu voloi, gi zeeli Samɔse, naa ʋoluma voloi gi leɠa zeeli Milɛ. 
\v 16 Pɔle deveni ga é leʋe Efɛze ɠoba, naa ɠa a kɛ é mina ɓɔɠɔ ma volo li Azi yooi zu, tɔɔzei é ɠɛni zuvilɛzu ga é li Zeluzalɛme, ni a la zoo ɠɛɛzu ná Pantekote voloi.
\s Pɔle ná-falima wooiti Efɛze lotuɠɔiti ma
\p
\v 17 Kɛlɛ Pɔle yɛni Milɛ, é keela leʋe Egilisi lotuɠɔiti tuɠɔ Efɛze ga ti ʋa. 
\v 18 Siɛgi zu naati ti ʋaani la pɔ bɛ, é ɠɛni ti ma: «Yeeɠɛɠalai kpein ge kɛa wo ʋa, wa ɓɔɠɔi wo kwɛni ʋelei gè ɠɛa ziɛzu la, é lɔɔzei folo mɔungi ma, yee gè ʋilɛni la Azi yooi ma. 
\v 19 Gè botii ɠɛɛʋɛ Maliɠii ʋɛ ɓɔɠɔmaayeii zu naa ʋɛɛ gɔlɔi ʋa, ta kpɔlɔiti, niiti ti ɠɛni zeizu mà Zuifuiti ta-yaavaiti maaʋele ma. 
\v 20 Wo kwɛni ɓalaa ga gè la faa nɔpɛ dɔɔɠuni wo ʋa, kɛlɛ gè naa pɛ daazeelini wo ma, ta gè wo ɠala kɛlɛi zu, ta wa-ʋɛlɛiti bu ga nii kpein soloogai wo ma. 
\v 21 Gè ɠɛni Zuifuiti ta zii ɠiligiti tolisu yeenɔpɛ ga ti ti-ziɛ ʋelei maavalibo, é ʋilɛ GALA ba, ta ti ɠidaaleʋe ade-Maliɠii Yesu Kilista ma.
\p
\v 22 «Niima ziɛgi zu nà ɠa gè liizu Zeluzalɛme, Zɛnvu Ɲadegai ɠa é ɠɛ, kɛni gè li. Nɔ̀un, gè la kwɛni nii é kpɔ̀unsu ná. 
\v 23 Kɛlɛ taai kpein gè leʋesu su, Zɛnvu Ɲadegai ɠa dɛɛzu ga ze, é bo mà ga kasoi ta maanɔɠɔiti ta kpɔ̀unsu. 
\v 24 Kɛlɛ nɔ̀un zɛnvui la gàazu ga ani nɔpɛ, gè la pɛtɛsu ga sɔɓelama ani nɔpɛ, nii mà yiizoolɛi ma, naa ɠa ga gè kpizɛi ɠaaɓela ta botii, nii gè sɔlɔɔgai Maliɠii Yesu ya, nii é ga gè GALA ná-zaalai ma Woo Niinɛ Ʋagɔi laazeeli.
\p
\v 25 «Gè kwɛni niina ga wɔi kpein gè ɠɛa leʋesu wo zaama, ga GALA ná-masadai ma wooi laazeelia wo ma, wo tanɔpɛ ge la mɔ nɔ̀un pɛtɛga. 
\v 26 Naa ɠa é ba, nà bosu wo ma za ga: Wo tanɔpɛ ma ɲamai ma ɠoto la bà. 
\v 27 Tɔɔzei gè la GALA ziima vai tanɔpɛ dɔɔɠuni wo ʋa, gè ti pɛ dɛɛʋɛ ga woye. 
\v 28 Naa ɠa é ba, à makɛ ɓɔɠɔ ma, ta GALA ná-baala kpulugi pɛ ma, nii Zɛnvu Ɲadegai wo zeiɗai unda ga wo makɛ. À ɠaaɓa GALA ná-Egilisii ma, nii é geyaai ga tɔ ɓɔɠɔi ná-Doun zunui ma ɲamai. 
\v 29 Gè kwɛni ga siɛgi zu gè liizu la, zuluɓu vilɛiti ta lɔ wo zaama, ti la GALA ná-baala kpulugi maawɔinɠaa. 
\v 30 Wa ɓɔɠɔi wo zaama, nui tanigaa ta wuzeɠezu, ti ɗa zɛɛ ɓɔɛiti bo, nii a kɛ ti kaladopoiti tati ga ti ʋɔ pelei. 
\v 31 À wɛlɛ ɓɔɠɔ ma mu, wo ɠizɛ su ga kona saʋagɔ laawu, gè la ɓɔlɔni folo ʋɛɛ kpidi ʋa ga wo ɠilagilagi pɛ tɛnɛga yeeta vɔlɔ ga gɔlɔi.
\p
\v 32 «Niizu, nà wo veezu GALA ta ná-zaalai ma wooi ya. Zobogi ɠa GALA bɛ ga é wo wɔɔlɔ kidaaleʋei zu, ta é tuyai loo wo ʋɛ, nii é makɛgai nu ɲadegaiti pɛ bɛ. 
\v 33 Gàazu la ɠulani nu nɔpɛ ná-wali ɓaa zanu, ɓaa nu ná-seɠea ʋa. 
\v 34 À wɛlɛ zèeiti ba, wa ɓɔɠɔi wo kwɛni ga niiti ka ti màavaiti gaaɠulaai ba, ta zɔiti ɓalaa ti ɠɛa pòlu. 
\v 35 Gè dɛɛʋɛ ga woye kɛʋelei pɛ su ga ʋele ɠana wo maanɛai wo botii ɠɛ la, nii wo ɓɔsu da zɛbɛsulala nuiti ba, wo ɠizɛ ɓalaa Maliɠii Yesu ɓɔɠɔi wooi zu, nii é boni ga: ‹Undaanɛɛ ɠa faanɛɛ ɠɛ nui ʋɛ, é leʋe naa ʋa, nii é sɔlɔɔsu.› »
\p
\v 36 Siɛgi zu é ɓeni la ga naama wooiti bo, é ʋilɛni ɲiibiɠa ga ti GALA fali ʋɔɔma. 
\v 37 Ti pɛ ti veleveleni Pɔle ɠɔbu, ti ɗa wola wɔlɔ, ti ɗa nɛɛnɛ. 
\v 38 Pɔle wooi é boni ti ma ga: «Wo la mɔ gàazuʋɛ ʋɛtɛga,» naa ɠa é ti wola yiizoolɛni. Ti liini ti pu ga pele ɓatoi ʋɔ bɛ.
\c 21
\s Pɔle lɛɛ vai Zeluzalɛme
\p
\v 1 Gi zeɠeai ma ti ɠoba, gi lɛɛni ɓatoi zu, gi sakpa Kɔse, naa ʋoluma voloi gi zeeli Lɔde, gi zeɠe miná gi li Patala. 
\v 2 Tɛi gi ɓatoi ta ɠaani miná, é ɗa kpoloɗɛi maaleʋe ga Fenisi ʋele, gi lɛɛni su, gi ɗa li. 
\v 3 Gi zeeliai ma Sipele ɠobaʋɛ, gi zɛni ga ɠɔʋɛzu ʋelei, gi li ga Siili ʋele. Gi loni Tiil, tɔɔzei miná ɠa ɓatoi maanɛɛni ga é laayei ná ná-kasɔi wu. 
\v 4 Gi kaladopoiti kaani miná, gi yɛni ti ɠoba dɔɔɠɔ ɠila daawu. Zɛnvu Ɲadegai puuni naati ziima ga ti Pɔle lɛnɛ ga é mina lɛ Zeluzalɛme. 
\v 5 Kɛlɛ naama voloiti teʋegai ma, gi pele zoni, ti pɛ ti gi ʋuuni ga pele, ta ti-anzaiti é ʋɛɛ ti-lointi ba, eyɛsu gi ɠula taai ʋa, gi ʋilɛni ɲiibiɠa kpoloɗɛi laaʋɛ ga gi GALA fali. 
\v 6 Naa ʋoluma, gi valini ɓɔɠɔ ma ga tiye, gɔun gi lɛ ɓatoi zu, tiya ma, ti ɠale ma ta-laazu.
\p
\v 7 Gi kpoloɗɛ ɠa ziɛi ɠaaɓelani ga gi zeɠe Tiil gi li Petolemayise, gi laali kidaaleʋe nuiti ma miná, gi folo ɠila kɛ ti ʋa. 
\v 8 Gi zeɠe ná poluma voloi, gi zeelini Sezalé. Gi lɛɛni Woo Niinɛ Ʋagɔ laazeeli nui Filipe ná-pɛlɛi wu, é ɠɛni ga nu lɔfelaiti gila, niiti zeelobai woni ga tiye. Gi yɛni ná-pɛlɛi wu. 
\v 9 Anzalopo naanigɔ ɠɛni zea, ti la dɛ zunu vaa ɠwɛɛ, naati ti ɠɛni GALA gooi wosu.
\p
\v 10 Tɛi gi ku ɠɛɛni ná fele, GALA goo wo nui ta zeɠeni Zudé yooi zu, é yei, daaseigi ga Agaɓuse. 
\v 11 É ʋaani gi ʋɔ bɛ, é Pɔle ná-saamaɠiligi zeɠe, é ɠɔɠɔiti ta zeeiti suɠili, é ɠɛ ma: «Zɛnvu Ɲadegai ɠɛ: ‹Zunui nii nɔnɔ ga saamaɠiligi nii, ʋele ɠa Zuifuiti ti ʋaazu gilizu la Zeluzalɛme, ti fe zii ɠiligiti zea.› » 
\v 12 Gi naama wooi mɛnigai ma ga taai naa zu nuiti, gi Pɔle maanɛɛnɛni ga é mina lɛ Zeluzalɛme. 
\v 13 Kɛlɛ Pɔle gi wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Lee ɠana wo kɛɛzu, wo ɗa wɔlɔ, wo ɗa zìi ɠoloɠolo? Nɔ̀un, kɛ̀ʋele ɓɛtɛʋɛ gìli vai nɔ laade, kɛlɛ gè za ɓalaa Zeluzalɛme Maliɠii Yesu laaseigi ʋɛ.» 
\v 14 Tɛi gi la ɠɛni zoosu gi ʋa ná-kisiɛi lati, gi la mɔ ɠɛni daani kpaangbali, gi ɠɛni ma nɔ: «Maliɠii yiimai zoo, é ɠɛ!»
\p
\v 15 Naama voloiti teʋegai ma, gi ɠɛʋele ɓɛtɛni, gi lɛ Zeluzalɛme. 
\v 16 Kaladopoi tanigaa ti zeɠeni Sezalé, ti ʋilɛ gi ʋolu, ti li ti gi laazuʋɛɛ Sipele nui ta ná-pɛlɛi wu, daaseigi ga Menasɔn, zunui naa ɠɛni ga kidaaleʋe nu wɔlɔma.
\s Pɔle ta Zake ti ɠomi fai
\p
\v 17 Siɛgi zu gi zeelini la Zeluzalɛme, kidaaleʋe nuiti ti gi laaɠomini ga koozunɛɛi. 
\v 18 Poluma voloi, Pɔle ʋɛɛni gi ʋa, gi li Zake ʋɔ bɛ, totuɠɔiti gaalɛa ɠɛni de ba ɓalaa ná. 
\v 19 Pɔle ti luʋɔni, naa ʋoluma é tɔɔzei ga naa zuɠulaa ti ma ga gilagila, nii GALA ge kɛai zii ɠiligiti saama ga ná-botii maaʋele. 
\v 20 Ti ɓegai ma ga goomɛni, ti lɛbiyai veeni GALA bɛ. Naa ʋoluma, ti ɠɛni ma: «Kɛ̀ɛloun, è pɛtɛga, nu waa mɔinmɔin ge ɠidaaleʋea Zuifuiti saama, ti pɛ ti zɛbɛzeɠeʋɛ tɔgi zo fai zu ga gola. 
\v 21 Tama ti mɛnigɛ ga Zuifuiti niiti ti zii ɠiligiti saama, ɗa naati pɛ kalasu ga ti ɓeteʋe Moize ná-tɔgiti ba, ɗa ɠɛɛzu ti ma ti mina mɔ ti-lointi tati pɛlɛʋolu, naa ʋoluma ti mina mɔ ʋokɔɠɔ faa wɔlɔmaiti ma. 
\v 22 Toɠa ɠɛ ɠale mu? Tɔɔzei zeɠe ma nɔpɛ ge la ba, ta ʋaazu mɛnisu ga è ʋaaʋɛ. 
\v 23 Naa ɠa é ba, nii gi bosu è ma, naa ɠɛ. Zunu naanigɔ ɠa gi zaama, niiti ti minazeɠe kɛai, 
\v 24 ti zeɠe wo ɓɔɠɔ ɲade ʋɔɔma wa tiye, è ti-maavaiti pɛ seɠe ga ɠasɔ, naa ɠa a kɛ ti tɔungiti kpuye. Naazu ɛsɛ pɛ ka kwɛɛ ga zɛɛi ɠa ti bogai ti ma ɗa-vaa zu, kɛlɛ ɗa ɓalaagi ɗa ga tɔ so nui ta. 
\v 25 Nii é ga zii ɠiligiti tɔnɔi, niiti ti ɠidaaleʋeai, gi sɛʋɛi leʋegɛ ti ma ga ti mina ɗa ga suaiti mi, niiti ti ɠulaai ga zalaɠai kɔɔɠɔ ganigiti bɛ, ta ɲamai, naa ʋɛɛ suaiti ba ti ma ɲama la ʋuuni, ti ɓɔɠɔ maaɲɛ ɓalaa ga koloɠologi.» 
\v 26 Poluma voloi Pɔle zunui naati seɠeni, ti ɓɔɠɔ ɲade ta naati, naa ʋoluma ti lɛ GALA sei ʋɛlɛi wu. É kui lɛ ga tiye voloi ta-ɲade fai ɠaaɓelazu la, yeei zalaɠai maanɛai la, é ɠula ti ɠilagilagi ʋɛ.
\s Pɔle zo fai GALA sei ʋɛlɛi wu
\p
\v 27 Folo lɔfelasiɛi ɠaaɓelazuʋɛ ɠɛai ma zeelizu, Azi yooi zu Zuifuiti ti Pɔle ɠaai ma GALA sei ʋɛlɛi wu, ti bɛbɛi pɛ buzeɠeni daalɔɠɔma, ti so, 
\v 28 ti ɗa kpeei loo, ti ɗa ɠɛ ma: «Izilayɛle nuiti, à ɓɔ gi ʋa! Wɛlɛ, zunui nii ɠa é ɛsɛ pɛ kalasu adaʋɛ pɛ Izilayɛle nuɓusɛiti daalɔɠɔma, ta Moize ná-tɔgi ta GALA sei ʋɛlɛi laalɔɠɔma, é lɛa ga vɔlɔ zii ɠiligiti GALA sei ʋɛlɛi wu, ti ada ɲadegai nii ɠɔzɔa!» 
\v 29 Ti ɠɛni naa wosu, tɔɔzei mɔunpa ti Efɛze nui Tolofime ɠaani Pɔle ʋolu taazuʋɛ, ti ɠɛni kaazu ga tɛɛʋɛ ga naa GALA sei ʋɛlɛi wu. 
\v 30 Taazuʋɛ naa pɛ ge ɠɛni gaama wuulee, nuɓusɛiti ti ɗa ɠula adɛti pɛ ga kpizɛi, ti ɗa ʋa, ti Pɔle zoni, ti kula GALA sei ʋɛlɛi wu, ti kpogiti daaɠulu gaamanɔ. 
\v 31 Ti ɠɛni ɠɛɛzu, ti Pɔle ʋa, eyɛsu ma wooi zeeli Wɔlɔme salaʋusu ɓulugiti unda ɠɔɔɠuluɓai ma ga Zeluzalɛme taazuʋɛ ɠa wuulee. 
\v 32 Gaamago nɔ, é salaʋusuiti ta ta-ɠundiɠiiti seɠeni, ti li bɛbɛi ʋɔ pelei ga kpizɛi. Ti kɔɔɠuluɓai ɠaai ma ta salaʋusuiti, ti ɓeni Pɔle loɠa vai ʋa. 
\v 33 Kɔɔɠuluɓai maaɓuɠani Pɔle ʋa, é so, é devei ve ga ti gili ga yɔlɔɠɔ felegɔ. Naa ʋoluma, é ti ɠaazaɠani ga toɠa ga ɓɛ, ta leeni ɠa é kɛai. 
\v 34 Kɛlɛ bɛbɛi zaama ɛsɛ pɛ ge ɠɛni nɔnɔ wosu, ti ɗa ɓain, ti woo la liini ga faa ɠila. Tɛi kɔɔɠuluɓai la ɠɛni faa nɔpɛ gaaɠaazu naama vaa zupui zaama, é devei veeni ga ti lii la kɔɔlaaɠai zu. 
\v 35 Siɛgi zu Pɔle ɠɛni la nu lɛɛzuʋɛ, kɛni salaʋusuiti ti seɠeni, tɔɔzei bɛbɛi ná-ziiɠulai ʋa, 
\v 36 mazɔlɔɔ bɛbɛi ɠɛni polu, ti ɗa ɓain, ti ɗa ɠɛ ma: «À paa!»
\s Pɔle ɓɔɛ vai bɛbɛi ʋɔ
\p
\v 37 Siɛgi zu ti ɠɛni Pɔle lɛɛzu la kɔɔlaaɠai zu, é kɔɔɠuluɓai ɠaazaɠani, é ɠɛ ma: «Ɗa kɛ gè ɓɔɛ è ʋɔ ɓaa?» Naa ɠɛ ma: «È Gɛlɛke wooi ɠwɛɛ mu ɓaa? 
\v 38 Ɗa lɛi è ʋa ɠɛ mu ga Ezipete nui naa, nii é wutugi leʋeai feya, é li ga nu ʋaa nu waanaanigɔ (4.000) teʋebai zu?» 
\v 39 Pɔle ɠɛ ma: «Ɓa-o, nɔ̀un, nà ga Zuifu ɠiteɠite, sɔ̀lɔɔgɛ Taalese, Silisi yooi zu, nà ga sɔɓelama laa wolai naa zu nu. Nà è maanɛɛnɛzu, va bu, gè ɓɔɛ nuɓusɛiti pɔ.» 
\v 40 Tɛi kɔɔɠuluɓai vaani bu, Pɔle yɛni loni nu lɛɛzuʋɛ, é yee ɠɛ ɓɛɓɛ nuɓusɛiti ma ga ti maaɠɛ kpɔ. Naa lɛini tɔɔntɔɔn, Pɔle tɔɔzei ga ɓɔɛa ti ʋɔ Alame wooi zu, é ɠɛ ti ma:
\c 22
\p
\v 1 «Kɛ̀ɛni ta kɛ̀ɛleaiti, à woilo nii ma gè bosu ga nà-goozuɠulagi.» 
\v 2 Naa mɔta lɛini ʋolu tɔɔntɔɔn, siɛgi zu ti mɛnini la ga Pɔle ɠa ɓɔɛzu ti ʋɔ Alame wooi zu. Pɔle ɠɛni ti ma: 
\v 3 «Nɔ̀un, nà ga Zuifui ta, sɔ̀lɔɔgɛ Taalese, Silisi yooi zu, kɛlɛ gè kulasui wogɛ taa wolai nii zu, gè kalagi zɔlɔɔ Gamaliyɛle yeezu, nii a kɛ gè ʋilɛ gi-mɛmɛwolani ta-lɔgi ɠwɛɛgai ʋolu ga ɠiteɠite. Sɛ̀bɛzeɠeni gola GALA ná-fai zu, eɠɛʋelei wo la za. 
\v 4 Gè kidaaleʋe ʋele niinɛi nii ma nuiti wɔinzeɠeni eyɛsu saai ɗa zeeli tanigaa ma, gè zunuiti ta anzanuiti gili, gè ɗa ti ʋili kasoi ɠa. 
\v 5 Zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai ta totuɠɔiti pɛ ta zoo ɠɛɛzu ga nà-zeele. Gè falima zɛʋɛiti sɔlɔɔni vɔlɔ ti ya, ga é ve ade-ɠɛɛlointi Zuifuiti zea, siɛgi zu gè ɠɛni liizu la Damase ga gè naama ɠidaaleʋe nuiti gili, gè ʋa ga tiye Zeluzalɛme, nii a kɛ gè faa zei ti ma.
\p
\v 6 «Tɛi gè ɠɛni pelei ma, màaɓuɠazuʋɛ Damase ʋa, folo gaalɔgai ma ziɛgi zu, gaamago wozakala golai ta ɠulani geeɠɔlɔgi zu, é ɗa volo màaɠoolii zu. 
\v 7 Gè looni zooi ma, gè wooi ta mɛnini, é ɗa ɠɛ mà: ‹Sɔle, Sɔle, lee vaa zu è wɔ̀inzeɠezu?› 
\v 8 Gè ɠɛni ma: ‹Ɓɛ ɠa ga ɗe, Màliɠii?› É ɠɛ mà: ‹Nà ɠa gè ga Nazalɛte nui Yesu, nii è wɔ̀inzeɠezu.› 
\v 9 Sìɛɲɔɠɔiti ti wozakalagi ɠaani, kɛlɛ ti la ɠɛni naama nui woomɛnisu, nii é ɠɛni ɓɔɛzu pɔ̀. 
\v 10 Gè ɠɛni ma: ‹Màliɠii, lee ɠa nà kɛ?› Maliɠii ɠɛ mà: ‹Wuzeɠe, è li Damase, ta naa pɛ bo è ma, nii maanɛai ga è kɛ.› 
\v 11 Tɛi wozakalagi naa ma voloi gàazuɠoleni, sìɛɲɔɠɔiti ti sòni zèei ʋa, ti li ga ze Damase.
\p
\v 12 «Zunui ta ɠɛni miná, daaseigi ga Ananiase. GALA gaazuluaba nu ɠɛni de, é ɠoloni GALA ná-tɔgi ʋɛ. Zuifuiti kpein ti Damase ti ɠɛni tɔɠɔ ʋagɔi wosu. 
\v 13 É ʋaani, é ɠɛ mà: ‹Kɛ̀ɛloun Sɔle, wozaɠa ʋolu!› Gaamago nɔ, gàazuʋɛ zeɠeni ma, gè wɛlɛ ba. 
\v 14 É ɠɛni mà: ‹Ade-mɛmɛwolani ta-ƓALAGI yeelogɛ è ʋa kaite ma yeeluɠɔ ga è ziimai ɠwɛɛ, è Telebo Nui ʋɛtɛ, ta è daawooiti mɛni. 
\v 15 Ɗa ɠɛɛzu ga ná-zeelei nuɓusɛiti pɛ gaazu, é ʋilɛ naama vai ʋa, nii è kaai ta è mɛnigai. 
\v 16 Lee vaa zu mu è nɛkɛsu? Wuzeɠe, è ɓatize, ɗa-ɠotoiti ti gba è ʋa, è ɓɔɠɔ ɠaliva Maliɠii ma.›
\p
\v 17 «Naa ʋoluma, siɛgi zu gè ʋaani la ʋolu Zeluzalɛme, yeeta gè ɠɛni GALA falizu GALA sei ʋɛlɛi wu sùɠili. 
\v 18 Gè wɛlɛni, gè Maliɠii ɠa, é ɗa ɠɛ mà: ‹Suvilɛ, è ɠula Zeluzalɛme ʋa, tɔɔzei nuɓusɛi niiti ti zeini ná, ti la woiloga pɛ ɗa-zeele wooi ma, é ʋilɛ nɔ̀un ba.› 
\v 19 Gè gooɠaaʋoteni, gè ɠɛ ma: ‹Màliɠii, ti pɛ ti suɠwɛɛni ga gè ɠɛa liizu GALA dɛbi ʋɛlɛiti bu, gè ɗa naama nuiti pili kasoi ɠa, ta gè ɗa ti loɠa, niiti ti ɠidaaleʋeai è ma. 
\v 20 Anɛɛ ɓalaa siɛgi zu ti ɠɛni ɗa-zeelei Etiyɛni ʋaazu la, nà ɓɔɠɔi gè ɠɛni ná, gè vaani bu, nà ɠa gè ɠɛni makɛsu ma nu ʋaa nuiti ta-zeɠeiti ba.› 
\v 21 Naazu Maliɠii ɠɛni mà: ‹Li, nà è leʋesu ɠoozama poun zii ɠiligiti pɔ bɛ.› »
\s Pɔle ʋili fai kasoi ɠa
\p
\v 22 Ti woiloni goo ma, eyɛsu é naama wooi wo. Kɛlɛ naa ʋoluma ti wooɠulani, ti ɠɛ ma: «À nii ɠɛɠala nui ʋaa! Maa la nɛɛni ga wo ʋa zɛ vulua!» 
\v 23 Ti ɠɛni kpeei loozu, ti ɗa ta-zeɠeiti pili ya, ti ɗa fufiligi wuzeɠe geezuʋɛ. 
\v 24 Kɔɔɠuluɓai devei veeni ga ti lɛ ga Pɔle kɔɔlaaɠai zu, ti gaazaɠa ga kpakɔi, nii a kɛ ti kwɛɛ lee vaa zu nuiti ti ɓainsu ɠani tɔun daalɔɠɔma. 
\v 25 Tɛi ti ɠɛni gilizu ga ti ʋa doɠa, Pɔle salaʋusu ɠundiɠii ɠaazaɠani, é ɠɛ ma: «Zobo feeʋɛ wo ya ga Wɔlɔme nu loɠa, nii ná-tukpɔi ɠaa la dɛ vɔlɔ leʋeni?» 
\v 26 Salaʋusu ɠundiɠii naa mɛnigai ma, é liini é ɠɛ kɔɔɠuluɓai ma: «Lee ɠa è ʋaazu kɛɛzu? Zunui nii ɠa ga Wɔlɔme nu.» 
\v 27 Kɔɔɠuluɓai ʋaani, é ɠɛ Pɔle ma: «Bo mà, ɗa ga Wɔlɔme nu ɠiteɠite?» Pɔle ɠɛ ma: «Ungo.» 
\v 28 Kɔɔɠuluɓai ɠɛ ma: «Wali wola ɠa nɔ̀un gè kula, gè ʋa ɠɛ ga Wɔlɔme nu.» Pɔle ɠɛ ma: «Nɔ̀un, sɔ̀lɔɔgɛ su.» 
\v 29 Zɔiti ti ɠɛni gaazaɠasu ga kpakɔi, naati ti ɓeni ba. Kɔɔɠuluɓai wola luani, é kwɛɛgai ma ga Pɔle ɠa ga Wɔlɔme nu, tama é naa ɠiliai ga yɔlɔɠɔiti.
\s Pɔle ɠɛɛ vai tukpɔɠaaleʋe nuiti kakala
\p
\v 30 Poluma zobui, tɛi kɔɔɠuluɓai ɠɛni pɔ ga é naama vai ɠwɛɛ ɠiteɠite, nii Zuifuiti ti Pɔle ʋeelalazu su, é fieni, é devei ve ga zalaɠa ɠula ɠundiɠiiti ta tukpɔɠaaleʋe nu wolaiti pɛ ti ɠaalɛ ba. Naa ʋoluma é devei veeni ga ti yei ga Pɔle, é naa ʋilɛni ti zaama.
\c 23
\p
\v 1 Pɔle wɛlɛni tukpɔɠaaleʋe nu wolaiti pɛ ba, é ɠɛ ti ma: «Kɛ̀ɛleaiti, sìɛʋɛ GALA gaazu ga kisiɛ ʋagɔi eyɛsu za voloi.» 
\v 2 Kɛlɛ zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai Ananiase devei veeni naama nuiti zea, niiti ti ɠɛni Pɔle ɠoba, ga ti naa loɠa daaʋɛ. 
\v 3 Naama ziɛgi zu Pɔle ɠɛni ma: «GALA ka è loɠa, siɠi kolegi! Ɗa zeini ga è nà-tukpɔi ɠaaleʋe ga tɔgi, è zɛba è ɗa devei ve tɔgi laalɔɠɔma ga ti dòɠa!» 
\v 4 Zɔiti ti ɠɛni ná, naati ti ɠɛni Pɔle ma: «Ɗa GALA ná-zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai ʋoomusu!» 
\v 5 Pɔle ɠɛni ti ma: «Kɛ̀ɛleaiti, gè la ɠɛa kwɛɛ ga zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai ʋe, tɔɔzei sɛʋɛʋɛ GALA Sɛʋɛi zu ga: ‹Mina woo ɲɔu wo ɗa-nuɓusɛiti ta-ɠundiɠii ma.›\f + \fr 23:5 \fr*\ft \+xt Ɛgz 22:27\+xt*.\ft*\f*»
\p
\v 6 Tɛi Pɔle kwɛɛni ga kpɔgi ɠilazuʋɛ ɠa ga Saduseyɛinti, gilazuʋɛ ɠɛ ga Faliziɛinti, é wooɠulani tukpɔɠaaleʋe nu wolaiti saama, é ɠɛ ma: «Kɛ̀ɛleaiti, nà ga Faliziɛn, Faliziɛin ta ná-doun zunu ɠa ga ze, kitogi é zèa gɔvɛiti buzeɠe vai zu saai ya, naa maaʋele ɠa za tùkpɔɠaaleʋezu la.» 
\v 7 É naama wooi wogai ma, maaɠaali lɔɔni Faliziɛinti ta Saduseyɛinti zɔɠɔzu, bɛbɛi ɠaaɠwɛɛni su fele. 
\v 8 Tɔɔzei Saduseyɛinti ti ɠɛni bosu ga gɔvɛiti ti la wuzeɠea saai ya, geezuɠeela la ná, ta zɛnvu la ná, Faliziɛinti ma ti laaʋɛ naama vaiti pɛ da. 
\v 9 Kpɔɛ wolai leʋeni, Faliziɛinti pɔ pele tɔ kalamɔin tanigaa ti wuzeɠeni, ti maaɠaali ʋili su, ti ɠɛ ma: «Gi la zunui nii zɔ ɲɔu nɔpɛ kaazu. Ɓɛ ɠa é kwɛɛ ni zɛnvui ta ɠa kpɔɛai pɔ, ɓaa geezuɠeelai ta ɠa kpɔɛai pɔ?» 
\v 10 Kpɔɛi zuwɔɔlɔni, kɔɔɠuluɓai ɠɛni luazu ga nuiti ti mina Pɔle ʋaa, é devei veeni salaʋusu ɓulu gila zea ga ti yei ti Pɔle ɠula ti zaama, ti lɛɛ la kɔɔlaaɠai zu.
\p
\v 11 Naama yee ɓidii, Maliɠii ɠulani kɛlɛma Pɔle ʋɛ, é ɠɛ ma: «Zɛbɛzeɠe, è ɠɛa ga nà-zeelei Zeluzalɛme, kɛni ɓalaa è ɠɛ ga nà-zeelei Wɔlɔme taazuʋɛ.»
\s Zuifuiti ta-yaavai Pɔle laalɔɠɔma
\p
\v 12 Poluma voloi sobuzobu wolai, Zuifuiti tanigaa ti yaavai ɠilini, ti ɠona ga tanɔpɛ ge mina daami wo ɓaa kpɔɔle, kɛni ta Pɔle ʋaana pɛ. 
\v 13 Zɔiti ti naama yaavai ɓɛtɛni, ti mɔinni nu ʋuunaanigɔ (40) ma. 
\v 14 Ti liini zalaɠa ɠula ɠundiɠiiti pɔ bɛ ta totuɠɔiti, ti ɠɛ ti ma: «Gi minazeɠeʋɛ, gi ɠona ga gi la ani nɔpɛ pokɔɠɔga, ni gi la dɛ Pɔle ʋaani. 
\v 15 Wa ɓalaa mu, à zoloo faa ɠila ma wa tukpɔɠaaleʋe nu wolaiti, wo ɓɔɛ kɔɔɠuluɓai ʋɔ, ga é ʋa ga Pɔle wo ʋɔ, eɠɛ wa ɠɛ ná-fai wuuʋɛtɛsu ga pagɔ. Gɔun, gi ɠɛʋele ɓɛtɛʋɛ naama ziɛ su ga é ʋa ɠɛ é zeeli, gi paa.»
\p
\v 16 Kɛlɛ Pɔle daaɓei yaavai naa zuɠwɛɛni, é liini kɔɔlaaɠai zu, é suɠula Pɔle ma. 
\v 17 Pɔle salaʋusu ɠundiɠi gila tolini, é ɠɛ ma: «Li ga zunu loungoi nii kɔɔɠuluɓai ʋɔ bɛ, faa ɠa kisu ga é bo naa ma.» 
\v 18 Salaʋusu ɠundiɠii naa liini ga zunu loungoi kɔɔɠuluɓai ʋɔ bɛ, é ɠɛ ma: «Kasoɠa nui Pɔle ɠɛ gè ʋa ga zunu loungoi nii è ʋɔ, faa ɠa kisu ga é bo è ma.» 
\v 19 Kɔɔɠuluɓai zunu loungoi zoni zeei ʋa, é lii la, ti maaɠelesa ge leʋe, é ɠɛ ma: «Lee ɠa è pɔ ga è bo mà?» 
\v 20 Naa gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Zuifuiti ti zoloogɛ ma ga ti ʋa è ʋɔ bɛ ga è Pɔle leʋe tukpɔɠaaleʋe nu wolaiti pɔ lina, eɠɛ ta ɠɛ ná-fai wuuʋɛtɛsu ga pagɔ. 
\v 21 Kɛlɛ mina woilo ti-woo ma, tɔɔzei tanigaa ta ti zaama ta mɔin nu ʋuunaanigɔ (40) ma, niiti ti minazeɠeai, ti ɠona ga ti la daami woga ɓaa kpɔɔle, ni ti la dɛ Pɔle ʋaani, ti ɠɛʋele ɓɛtɛʋɛ na, ɗa nɔ ɠa niina, ti è ɓɔunsu ga è va bu.» 
\v 22 Kɔɔɠuluɓai ɓeni zunu loungoi ʋa, é li, kɛlɛ é naa laa maaɓakpani, é ɠɛ ma: «Mina bo nu nɔpɛ ma ga è ʋaaʋɛ è niima vai wo mà.»
\s Ti Pɔle leʋe fai masagi Felikise ma
\p
\v 23 Naa ʋoluma, kɔɔɠuluɓai ná-salaʋusu ɠundiɠi felegɔ lolini, é ɠɛ ti ma: «À salaʋusu unfelegɔ (200) ɠɛʋele ɓɛtɛ, ta soo ɓizɛ zalaʋusu ʋuulɔfela (70), naa ʋɛɛ kpɛɛn ʋili nu unfelegɔ (200) ʋa, za ɓidii nɔ lɛlɛi laaʋuusiɛi ma, wo li Sezalé. 
\v 24 Kɛni ɓalaa wo sooiti faaɠɛ Pɔle ʋɛ, naa ɠa a kɛ é zeeli zou zɛʋɛ ɠundiɠii Felikise ma ga pagɔ.»
\p
\v 25 Ná-sɛʋɛi zu wooi ɠaa, nii é kɛɛni: 
\v 26 «Kelode Lisiyase ɠa é ná-tuʋɔ gooi laazeelizu ná-nu ʋagɔ wolai zou zɛʋɛ ɠundiɠii Felikise ma. 
\v 27 Zuifuiti ti zunui tɛi soni, nii gè teʋesu è ma, ti ɠɛnina paazu, eyɛsu gè zoloo ná ma, ga salaʋusu ɓulugiti ti kula ti ya, gè kwɛɛgai ma ga toɠa ga Wɔlɔme nu. 
\v 28 Tɛi gè ɠɛni pɔ ga gè so ungi ɠwɛɛ, gè liini la ta-lukpɔɠaaleʋe nu wolaiti kakala. 
\v 29 Gè pɛtɛni ga ta peelalazu, é ʋilɛ ta-lɔgi ma vaiti ba, kɛlɛ é ɠula naa ʋolu, é la faa ɠili koloɠoloni, nii nu a paa su, ɓaa nu a gili ma vaa zu. 
\v 30 Kɛlɛ nui ta gòi vɛa ga yaavai ɠiliʋɛ ma ga ti paa. Naa ɠa é kɛa, gè la ná maaɓɔunsu, gè teʋega è ma, gè maalɔɔ nuiti deve ga ti ʋa è ʋɔ bɛ, ti ɓaazaɠa ná.»
\p
\v 31 Tɛi salaʋusuiti ti naama levei zɔlɔɔni, ti Pɔle zeɠeni ga kpidii, eyɛsu ti zeeli Antipatili. 
\v 32 Poluma zobui, ti ɠaleni ma kɔɔlaaɠai zu, ti zɛ soo ɓizɛ zalaʋusuiti zea, ti li ta naati. 
\v 33 Ti zeeliai ma Sezalé, naati ti sɛʋɛi veeni zou zɛʋɛ ɠundiɠii ya, ti Pɔle lɛɛ la. 
\v 34 Siɛgi zu é ɓeni la ga sɛʋɛi ɠala, é Pɔle ɠaazaɠani naa zeɠezuʋɛ ma. Tɛi é kwɛɛni ga naa zeɠeʋɛ Silisi ɠoʋii ma, 
\v 35 é ɠɛni naa ma: «Nà è woomɛni, siɛgi zu è maalɔɔ nuiti ti ʋaazu la.» É devei veeni ga ti makɛ naa ʋa Elɔde ná-masa pɛlɛi wu.
\c 24
\s Pɔle maalɔɔ vai zou zɛʋɛ ɠundiɠii Felikise ma
\p
\v 1 Folo lɔɔlugɔ ʋoluma, zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai Ananiase, ta totuɠɔiti, naa ʋɛɛ laavaawo gila ba daaseigi ga Tɛɛlɛtule, ti yeini Sezalé. Ti zeelini zou zɛʋɛ ɠundiɠii Felikise ʋɔ bɛ, ti ɓaazaɠa ma ga Pɔle laalɔɠɔ. 
\v 2 Ti naa lolini, Tɛɛlɛtule ná-kpɔɛzuɠulai lɔɔzeini ɠani: «Ee, gá-nu ʋagɔi Felikise, è zaala ɠa gi ziilɛi daazeeliai zu la, ta falibo pagɔi niiti ti zooi zu, gi naati sɔlɔɔga ga ɗa-ɠima wotii maaʋele. 
\v 3 La da ga yeeɠɛɠalai pɛ su, ta adɛ pɛ gi ɗa-vaaɓɔɠɔi wuuɠwɛɛ. 
\v 4 Kɛlɛ gi la pɔ ga gi è lɛbi zeini ada ɠilagi, naa ɠa é ba, soma ɗa-nuʋagɔlai zu, è woilo gi-woo ma yeeɠɛɠala ɓuɠa ko laawu. 
\v 5 Gi kaaʋɛ ga zunui nii ɠa ga ɗeɓulusa nu wola nuɓusɛiti saama, toɠa kpɔɛi lɔɔzu Zuifuiti pɛ zɔɠɔzu eteai zu ná pɛ, tɔ ɠa é ga Nazalɛte ɠalabo nuiti ta-lotuɠɔi. 
\v 6 É ɠaaɓaani vɔlɔ ga é GALA sei ʋɛlɛi ɠɔzɔ, tama gi so. [Gi ɠɛni pɔ ga gi ná-tukpɔi ɠaaleʋe, eɠɛʋelei gá-lɔgi la. 
\v 7 Kɛlɛ kɔɔɠuluɓai Lisiyase ʋaani ga maaɓaai, é kula gi ya, 
\v 8 é devei ve ga gi ʋa, gi gá-ɓaazaɠai la è ʋɔ bɛ.]\f + \fr 24:6-8 \fr*\ft Wooi niiti ti [ ] kpaku felegɔiti zɔɠɔzu, naati ti la sɛʋɛ wɔlɔmai tanigaa zu.\ft*\f* Ɗa ɓɔɠɔi è gaazaɠa, è naama vaiti kwɛɛ niiti gi ti-ma ɓaazaɠai wosu è ma ga daalɔɠɔ.» 
\v 9 Zuifuiti ti vaani bu, ti ɠɛ ma zekana niima vaiti ti la.
\s Pɔle ná-goozuɠulagi
\p
\v 10 Zou zɛʋɛ ɠundiɠii yeeleteni Pɔle ma ga é ɓɔɛ, Pɔle kpɔɛi zeɠeni, é ɠɛ ma: «Gè kwɛni ga kaite ɗa ɠa è tukpɔi ɠaaleʋezu gá-yooi zu, naa maaʋele ma nà ʋaazu nà-goozuɠulagi wosu è ma ladalai pɛ su. 
\v 11 Ɗa ɓɔɠɔi ɗa zoo è poluɠula ga é la dɛ leʋeni folo puugɔ maazu felegɔ (12) ʋa, gè lɛɛni Zeluzalɛme GALA dɛbi vai ma. 
\v 12 Nu la kàani GALA sei ʋɛlɛi wu, ɓaa GALA dɛbi ʋɛlɛiti bu, ɓaa taazuʋɛ gi ʋa ɗa maaɠaali ɠɛ ga nu, gè ʋa nuɓusɛiti buzeɠe kpɔɛleʋe vaa ma. 
\v 13 Niima nuiti ti la zooga ti ʋa gaama ɠila kpalaa dɛɛ naama vaiti su, niiti ti màalɔɔzu ti zu. 
\v 14 Nii gè kwɛni naa ɠa ga, nà gi-mɛmɛwolani ta-ƓALAGI lɛbizu ga kidaaleʋe ʋele niinɛi, nii ti ɠɛɛzu ma, gaaɠwɛ ʋelei. Nɔ̀un, dàaʋɛ naa pɛ da, nii sɛʋɛai tɔgi zu ta GALA goo wo nuiti ta-zɛʋɛiti su. 
\v 15 Kitogi ɠa zèa, é lo GALA ba, naama ɠitogi ɠa ɓalaa ga tɔnɔ, ga gɔvɛiti ta wuzeɠe saai ya, telebo nuiti ta telebotala nuiti. 
\v 16 Naa ɠa é ba, nà ɠaaɓaazu kele yeenɔpɛ ga peelalazu nɔpɛ ge mina ɠɛ bà nà-kisiɛi zu, GALA ta nuiti gaazu.
\p
\v 17 «Naa ʋolu kona mɔinmɔin teʋegai ma, pàaʋɛ ga gè faaɓɔɠɔi ɠɛ nà-zou zu nuiti bɛ, ta gè zalaɠa ɠula, gè fe GALA bɛ. 
\v 18 Názu ɠa ti kàani la GALA sei ʋɛlɛi ma ɠoizuʋɛ, kpegai ma ga nà-ɲade fai pɛ kɛ, bɛbɛ la ɠɛni kòba, zɔngɔ la ɠɛni ná. 
\v 19 Kɛlɛ Zuifui tanigaa ti zeɠeai Azi, naati ka ti ʋa ti pɛ̀tɛ, tiya mu ka vɔlɔ maa ɠɛa nɛɛni ga ti ʋa ti ɓaazaɠa è ma, ni faa ɠa ti ɠisu nɔ̀un daalɔɠɔma. 
\v 20 Ni naa laade, zɔiti ti ʋɛ, naati ti dɛɛna nii nɔpɛ ti kaai ga pèelalazuʋɛ, siɛgi zu gè ɠɛni la tukpɔɠaaleʋe nu wolaiti kakala. 
\v 21 Kɛni, ni ti yiiɠaawanaʋɛ mà, tɔɔzei naama wooi ʋa gè boni kpaun ti zaama ga: ‹Kitogi é zèa gɔvɛiti buzeɠe vai ʋa saai ya, naa maaʋele ɠa za tùkpɔɠaaleʋezu la wo ɠakala.› »
\p
\v 22 Tɛi Felikise ɓɔɠɔi faa ɠiteɠite kwɛɛ é ʋilɛ kidaaleʋe ʋele niinɛi ʋa, é ku loni ma dɛ, é ɠɛ ti ma: «Siɛgi zu kɔɔɠuluɓai Lisiyase ʋaazu la, nà ɗa-vai wuuʋɛtɛ niina.» 
\v 23 É devei veeni salaʋusu ɠundiɠii ya ga é makɛ Pɔle ma kasoi ɠa, kɛlɛ é mina ɗa ga naa wola ɓata, ta é mina pele leʋe naa ná-nui tanɔpɛ tuɠɔ ga ti ʋa faa ɠɛ bɛ.
\p
\v 24 Ku ɠɛɛni fele naa ʋoluma, Felikise ʋaani ta anzai Dulisile, nii é ɠɛni ga Zuifui ta. É nu leʋeni ga ti ʋa ga Pɔle, é woiloni naa woo ma, é ʋilɛ kidaaleʋei ʋa Yesu Kilista ma. 
\v 25 Kɛlɛ tɛi Pɔle ɠɛni ɓɔɛzu, é ʋilɛ telebodai ʋa, ta ɓɔɠɔzogi, naa ʋɛɛ tukpɔi ʋa é ʋaazu, Felikise luani gola, é ɠɛ Pɔle ma: «Ɠula ʋolu dɛ, voloi nà yeeɠɛɠala ʋagɔ zɔlɔɔ da, nà è loli niina.» 
\v 26 Ki ge ɠɛni ba ga Pɔle ɠa wali veezu zea, naa ɠa é kɛɛni é ɠɛni naa lolisu da valafala, é ɗa yɛpɛ pɔ.
\p
\v 27 Ti yɛni naa zu kona felegɔ leʋe, naa ʋoluma ti Felikise maavalibo ga Pɔlisiyuse Fɛsɛtuse. Tɛi Felikise ɠɛni pɔ é Zuifuiti ziima vai ɠɛ, é Pɔle yɛni kasoi ɠa.
\c 25
\s Pɔle wooɠula vai masagi Sezaal ma
\p
\v 1 Siɛgi zu Fɛsɛtuse folo saʋagɔi ɠɛni la zooi unda, é zeɠeni Sezalé, é lɛ Zeluzalɛme. 
\v 2 Zalaɠa ɠula ɠundiɠiiti ta Zuifuiti ta-nu wolaiti ti ʋaani pɔ, ti ɓaazaɠa ma ga Pɔle laalɔɠɔ. 
\v 3 Ti gola maanɛɛnɛni ga naa ɠɛ ga faaɓɔɠɔ wola ti ʋɛ, é Pɔle leʋe ti ma Zeluzalɛme. Ti yaavai zeini Pɔle luɠɔ ga ti paa pelei zu. 
\v 4 Fɛsɛtuse ti wooɠaaʋoteni ga Pɔle ɠa kasoi ɠa Sezalé, naa ʋoluma tɔ ɓɔɠɔi toɠa ɠalesu ma fala. 
\v 5 É ɠɛni ti ma: «Zɔiti ti ga nu ɓiigiti wo zaama, naati ti ʋilɛ pòlu, gi li, ni zunui nii faa ɠoloɠolo kɛɛʋɛ, ti maaɓaazaɠa la.»
\p
\v 6 Fɛsɛtuse folo lɔsaʋa ɓaa folo puugɔ nɔ ɠɛɛni ti ʋa Zeluzalɛme, é yei ʋolu Sezalé. Poluma voloi, é zeini tukpɔɠaaleʋezuʋɛ, é devei ve ga ti ʋa ga Pɔle. 
\v 7 Siɛgi zu naa ʋaani la, Zuifui niiti ti zeɠeni Zeluzalɛme ti yei Sezalé, naati ti ɠakuni ma, ti ɗa maalɔ ga faaɓa golaiti, nii tiya ɓɔɠɔi ti la ɠɛni zooga gaama ɠɛzɛɠɛzɛ bo su. 
\v 8 Pɔle woozuɠulani, é ɠɛ ma: «Gè la faa nɔpɛ gaazani Zuifuiti ta-lɔgi ma, ta GALA sei ʋɛlɛi ma, anɛɛ masagi Sezaal ɓalaa ma.» 
\v 9 Tɛi Fɛsɛtuse ɠɛni pɔ é Zuifuiti ziima vai ɠɛ, é ɠɛni Pɔle ma: «Ɗa pɔ ga è li Zeluzalɛme, ade pɛ ade yɛ ná ɗa-lukpɔi ɠaaleʋe gàazu, é lo niima vai ʋa?» 
\v 10 Pɔle gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ɓa-o, nà loni ʋɛ masagi ná-tukpɔɠaaleʋezuʋɛ, ʋɛ ɠa nà-tukpɔi ɠaaleʋezu ná. Gè la telebotala vaa nɔpɛ kɛɛni ga Zuifuiti, eɠɛʋelei ɗa ɓɔɠɔi è naa ɠwɛni la. 
\v 11 Ni nà ga sɔba nu, ɓaa ni gè faa ɠoloɠologɛ, nii soloogai saai ma, gè la ɠɛlɛni nɔ̀un saa vai ʋa, kɛlɛ ni gaama nɔpɛ ge la niiti ta-ɓaazaɠai zu, nii ti bosu ga ze, zobo ge la nu nɔpɛ zea ga é nɔ̀un fe ti ya. Nà wooɠulazu masagi Sezaal ma, gè suɠula ma.» 
\v 12 Siɛgi zu Fɛsɛtuse ta nu wolaiti ti ɓeni la ga un pɛɛ ɓɔɠɔ ʋa, é Pɔle wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «È wooɠulaa Sezaal ma, naa ɠa é ba, kɛni niina è li nɔ ti Sezaal ɠakala.»
\s Pɔle lo fai Agilipa ta Ɓelenise ɠakala
\p
\v 13 Ku ɠɛɛni fele, naa ʋoluma masagi Agilipa ta Ɓelenise ti ʋaani laaliizu Fɛsɛtuse ma, Sezalé. 
\v 14 Tɛi é ɠɛni ku ɠɛɛzu ná fele, Fɛsɛtuse Pɔle ná-fai lɛɛni ga masagi, é ɠɛ ma: «Felikise zunui ɠila zɛgɛ ʋɛ kasoi ɠa. 
\v 15 Siɛgi zu gè liini la Zeluzalɛme, zalaɠa ɠula ɠundiɠiiti ta Zuifuiti ta-lotuɠɔiti ti ɓaazaɠani ga daalɔɠɔ, ti ɠɛ gè ná-saa vai leve. 
\v 16 Gè ɠɛni ti ma: ‹Wɔlɔme nuiti ti la ɗa ga nui zaa vai levea nɔ, ni ti la ma nui loni maalɔɔ nuiti kakala, ti ʋa lukpɔ ta naati é woozuɠula.› 
\v 17 Naa ɠa é kɛɛni ti ʋaani ʋɛ, gè la ku ɠili toni ma, poluma zobui nɔ gè zeini tukpɔɠaaleʋezuʋɛ, gè devei veeni ga ti ʋa ga zunui naa. 
\v 18 Gè ɠɛni ɠisiɛzu ga kpɔɛɲɔɠɔiti ta ʋaazu maalɔɔzu ga faaɠaaza golaiti, kɛlɛ naa la ɠɛɛni. 
\v 19 Nii ɓaagi é ɠɛni ti yɔɠɔzu, naa ɠɛni nɔ ga fai tanigaa ti ʋilɛgai ta-ɠala pelei ʋa, ta zunu ɠila nii daa ga Yesu, nii é zaani, tama Pɔle ɠɛɛzu ma toɠa vulua. 
\v 20 Gè pɛtɛni ga gè la zooga deve nɔpɛ seɠezu naa ɠɛɠala vai zu, naa ɠa é kɛɛni, gè Pɔle ɠaazaɠani, ni toɠa pɔ ga é li Zeluzalɛme, ti ná-tukpɔi ɠaaleʋe miná. 
\v 21 Kɛlɛ Pɔle wooɠulani niina masa golai ma, é naa ɠwɛɛ faa loo ná-fai zu, gè deveʋɛ ga ti makɛ ba kasoi ɠa eyɛsu gè teʋe Sezaal ma.» 
\v 22 Agilipa ɠɛni Fɛsɛtuse ma: «Nà ɓalaa nà pɔ gè zunui naa woomɛni.» Naa ɠɛ ma: «Lina ɗa goomɛni.»
\p
\v 23 Poluma voloi Agilipa ta Ɓelenise ti lɛɛni tukpɔɠaaleʋe ʋɛlɛi wu lɛbiya wolai zaama, kɔɔɠuluɓaiti ta taazuʋɛ nu wolaiti ti ɠɛni ti ʋolu. Fɛsɛtuse devei veeni ti ʋa ga Pɔle. 
\v 24 Naama ziɛgi zu Fɛsɛtuse ɠɛni ma: «Masagi Agilipa ta wɔigi pɛ wo gi ɠoba, zunui nii é wo ɠakala, nii ɠa Zuifuiti ti ma ʋɛbɛ wolai ʋaani, ti ɓaazaɠa mà ga daalɔɠɔ Zeluzalɛme ta taai nii zu, ti ɗa ɓain, ti ɠɛ zunui nii maa la mɔ nɛɛni, é ʋa yɛ vulua. 
\v 25 Nɔ̀un gè kaaʋɛ ga é la faa ɠaazani, nii nu a paa su, kɛlɛ tɛi tɔ ɓɔɠɔi é wooɠula masa golai ma, gè ɠisiɛʋɛ ga soloogɛ ga gè teʋe naa ma. 
\v 26 Kɛlɛ tama faa ɠiteɠite ge la ná, nii nà sɛʋɛ ná-faa zu masa golai ma, naa ɠa é kɛa gè toliga wo ɠakala, kɛlɛ ɗa ɠiteɠite è ɠakala, masagi Agilipa, naa ɠa a kɛ ada ɓena ga gaazaɠa, gè ɠɛ kwɛɛ nii gè ʋaazu sɛʋɛzu. 
\v 27 Tɔɔzei toɠa bɛ̀ ga keleɠeletala va ga gè kasoɠa nu leʋe, ni gè la sɔgi ɠulani kɛlɛma, nii é laani unma.»
\c 26
\s Pɔle ná-goozuɠulagi masagi Agilipa ɠaazu
\p
\v 1 Agilipa ɠɛni Pɔle ma: «Kpɔɛi ɠa è ya, ɗa zoo è woozuɠula.» Pɔle yeemaaleni, é woozuɠula, é ɠɛ ma: 
\v 2 «Ee, masagi Agilipa, gòla undaanɛɛʋɛ ga gè woozuɠula è ɠaazu, é ʋilɛ naama vaiti pɛ ba, nii Zuifuiti ti daazu ùnma. 
\v 3 Tɔɔzei ɗa ɓɔɠɔi è Zuifuiti kɛɛ vaa wɔlɔmaiti kwɛɛ kala, ta ta-ɓɔɛzuɠulaiti. Nà è maanɛɛnɛzu soma kae, è yiilɔɔ, è woilo gòo ma.
\p
\v 4 «Zuifuiti pɛ ti sìɛ ʋelei ɠwɛɛ, kaite kɛ̀ai ma ga buzeɠe niinɛgi nà-nuɓusɛiti saama, ma un ge daa ma ga Zeluzalɛme taazuʋɛ. 
\v 5 Kaite ti kwɛ̀ɛni, tiya ɓɔɠɔi ni ta pɔ ta zoo ti naama zeele wooi ve, ga gè nà-eteai ɠɛɛʋɛ é zoloo kpɔgi naa ma, nii ná-fai wola ɓaai ada-ƓALA pelei ma, naa ɠa é ga Faliziɛinti ta-ɓɔgi. 
\v 6 Niima ziɛgi zu ti ʋa ga ze tukpɔɠaaleʋezuʋɛ, tɔɔzei kitogi naa ʋa, nii é zèa minazeɠegi zu, nii GALA ge kɛɛni ade-mɛmɛwolani bɛ, 
\v 7 ada-woloda puugɔ maazu felegɔiti (12) pɛ kitogɛ naa laazeeli vai ʋa, ti ɗa GALA dɛbi ma vaa zu kpidi ʋɛɛ folo ʋa. Ee, masagi Agilipa, naama ɠitogi maaʋele ɠa Zuifuiti ti màalɔɔzu su! 
\v 8 Toɠa ɠale mu! Wo la laani da ɓaa ga GALA ka zoo é zɛnvui ve gɔvɛiti zea ʋolu?
\p
\v 9 «Nɔ̀un nà ɓɔɠɔi gè ɠisiɛni dɛ ga kɛni gè leʋe ga pele goi ma zii pɛ, gè wuzeɠe Yesu Nazalɛte nui laaseigi laalɔɠɔma. 
\v 10 Naa ɠa gè kɛɛni Zeluzalɛme, zobogi nii gè sɔlɔɔni zalaɠa ɠula ɠundiɠiiti zea, gè lo naa ma, gè ɗa kidaaleʋe nui ma mɔinmɔin pili kasoi ɠa. Ni a la ɠɛna ga ti zaa vai leve vai, gè ɠɛni ʋɔɔpɛɛzu ba ga ti maanɛɛʋɛ ga ti za. 
\v 11 Gè ɠɛni leʋesu siɛ mɔinmɔin su GALA dɛbi ʋɛlɛiti pɛ bu, gè ɠɛni faa zeizu ti ma, gè ɓɔi ti la ga ti ɠɛlɛ ta-ɠidaaleʋei ʋa, nà-ziiɠulai lateʋe pele ma ti laalɔɠɔma, gè ɠɛni liizu gè ɗa ti zo wɛɛn laaiti su.
\p
\v 12 «Naa ɠa gè yɛni su yeeta, zalaɠa ɠula ɠundiɠiiti ti valini mà ga ta-zobogi gè li Damase. 
\v 13 Ee, masagi, gè yɛni pelei zu, folo ɓekpegi gè wozakalagi ɠa, é zeɠe geeɠɔlɔgi zu, é ɗa volo gi-maaɠoolii zu ga sìɛɲɔɠɔiti, ma zezei leʋegai foloi nɔnɔi ʋa. 
\v 14 Gi pɛ gi looni zooi ma, gè wooi ta mɛnini, é ɗa ɓɔɛ pɔ̀ Alame wooi zu, é ɗa ɠɛ mà: ‹Sɔle, Sɔle, lee vaa zu è wɔ̀inzeɠezu? Ɗa ɓɔɠɔ maawanazu ga ɗa ɓɔɠɔ lɔɔna ani ɠaazoɓagiti ga.› 
\v 15 Gè ɠɛni ma: ‹Ɓɛ ɠa ga ɗe, Màliɠii?› Maliɠii ɠɛ mà: ‹Nà ɠa gè ga Yesu, nii è wɔ̀inzeɠezu. 
\v 16 Kɛlɛ wuzeɠe, è lo ɠɔɠɔiti ga, mazɔlɔɔ gè ɠulaa è ʋɛ kɛlɛma, nii a kɛ gè è ɠɛ ga nà-botiɠɛ nui, è ɗa zeele wooi wo nuiti ma ga è kàaʋɛ, ta è naama vaiti bo ti ma, niiti gè ʋaazu ti lɛɛzu ga ɗe mɔnɔ. 
\v 17 Nà è unmɔɔ Zuifuiti ma ta zii ɠiligiti, niiti gè è leʋesu ti zaama. 
\v 18 Nà è leʋesu, nii a kɛ è ti-ɠaazuʋɛti seɠe ma, è ti ɠula kpidii zu, ti ʋa wozakalagi ɠa, è ti ɠula Setana ná-zobogi wu, ti ʋa GALA pɔ, nii a kɛ ti zuvaayɛ ga ta-ɠotoiti ta ti tɔnɔ zɔlɔɔ ʋɔɔma, ta niiti ti ɲadegai ga kidaaleʋei maaʋele nɔ̀un ma.›
\p
\v 19 «Masagi Agilipa, naa ɠa é kɛɛni, gè la zooni gè ʋa ɠɛlɛ kulakɛlɛmai naa zu vai ʋa, nii gè sɔlɔɔni, é ɠula geeɠɔlɔgi zu. 
\v 20 Kɛlɛ gè tɔɔzeini dɛ, gè daazeeli Damase nuiti ma, naa ʋoluma Zeluzalɛme nuiti, naa ɠa é zeelini Zudé yooi zu nuiti pɛ ma, gaaɓela ga zii ɠiligiti, gè ɠɛni ɠɛɛzu ti ma, kɛni ti-ziɛ ʋelei maavalibo, ti ɠidaaleʋe GALA ma, ta ti kɛɛwotiiti kɛ niiti ti zoloogai maavalibogi ma kɛai ta-eteai zu. 
\v 21 Naa maaʋele ɠa é kɛa Zuifuiti ti sògai GALA sei ʋɛlɛi wu, ti ɠɛ ti pàa. 
\v 22 Kɛlɛ GALA kpaaʋɛ nɔ̀un maazu, é yɛga su za zeeli zaaɠaza, nà ʋɛ mu, gè ɗa zeele wooi wo ɓolomadɔɠɔiti ta seizumaanɛgiti ma. Niima gè bosu, naa la ga faa ɠili nɔpɛ, kɛni nii GALA goo wo nuiti ta Moizeni ti boni ga daa ɠa zeeli. 
\v 23 Naa ɠa é kɛɛni Kilista a la ɓɔlɔ, ta é ɠɛ ga nu mɔungi gɔvɛiti saama, é wuzeɠe, naa ʋoluma é kizo fai ma wozakalagi laazeeli dɛ Zuifuiti ma, é leɠa zeeli zii ɠiligiti ɓalaa ma.»
\s Masagi Agilipa ɠisu vai
\p
\v 24 Tɛi é ɠɛni ɓɔɛzu ɠanu, Fɛsɛtuse ɓainni la, é ɠɛ ma: «È litigɛ, Pɔle! Ɗa-vaaɠwɛ golai ɠana é ɓoloɠa!» 
\v 25 Pɔle gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ɓa-o, nà-nu ʋagɔ wolai Fɛsɛtuse, gè la litini. Wooi niiti gè ti wosu, ta ga gaama ɓɔɛi, gè ti wogɛ ɓalaa ga ɠimalai. 
\v 26 Tɔun vɔlɔ masagi Agilipa ɓɔɠɔi niima vaiti suɠwɛɛ, naa ɠa é kɛɛzu gè la ɓɔɛzu pɔ ga inɛinɛ, dàaʋɛ da ga niima vai tanɔpɛ ge la ɠɛɛni zeemazu, tɔɔzei ti la ɠɛɛni ga dɔɔɠuzu va. 
\v 27 Masagi Agilipa, è laaʋɛ nɛi GALA goo wo nuiti gooiti da? Nɔ̀un, kìsuɠalagɛ ga è laaʋɛ ti la.» 
\v 28 Agilipa ɠɛni Pɔle ma: «Ɗa-ɠisiɛi zu, su la mɔ ɠoozani, è kɛ̀ ga keletiɛn!» 
\v 29 Pɔle ɠɛ ma: «Suɓuɠani ɓaa suɠoozani, nà GALA falizu ga ɗa ɠila nɔ laade, kɛlɛ zɔiti pɛ ti gòoi mɛnisu za, wo pɛ wo ɠɛ ga kɛ̀ʋele, é ɠula gili ɠalui niiti polu!»
\p
\v 30 Naa wogai ma, masagi ʋe-o, zou zɛʋɛ ɠundiɠii ʋe-o, Ɓelenise ʋe-o ta zɔiti pɛ ti sei woni ti ɠoba, ti pɛ ti wuzeɠeni. 
\v 31 Siɛgi zu ti ɠɛni ɠulazu la, ti ɠɛni ɠɛɛzu ɓɔɠɔ ma: «Zunui nii la faa nɔpɛ kɛɛni nu a paa ma vaa zu, ɓaa é ʋa ʋili kasoɠa ma vaa zu.» 
\v 32 Agilipa ɠɛni Fɛsɛtuse ma: «Ni zunui nii la ɠɛni wooɠulani masagi Sezaal ma, nu a la yeeɓe ba.»
\c 27
\s Pɔle lii vai Wɔlɔme
\p
\v 1 Tɛi ti ɓeni ga deve ga gi lɛ ɓatoi zu, gi li Itali yooi zu, ti Pɔle ta kasoɠa nui taɠiligaa veeni masagi Oguste ná-salaʋusu ɓulu kundiɠii ta ya, nii daaseigi ɠɛni ga Zuliuse. 
\v 2 Gi lɛɛni Adelamite ɓatoi gila su, nii é ɠɛni leʋesu ɓato losuʋɛti Azi yooi zu, gi liini. Alisitaake ɠɛni gi ʋa, Masedoane yooi zu nu ɠɛni de, ná-taazuʋɛ ga Tesalonike. 
\v 3 Poluma voloi gi zeelini Sidɔn. Tɛi Zuliuse ɠɛni ga nu ɓɔɠɔ Pɔle ʋɛ, é vaani bu ga naa li bɔɔlaiti pɔ bɛ, é kpɔba zɔlɔɔ ti ya. 
\v 4 Gi zeɠeni miná, gi ɗa ziɛ ga Sipele ɠake ɠobu ʋelei, tɔɔzei fiilɛi ɠɛni gi laaɠomisu. 
\v 5 Siɛgi zu gi Silisi ta Panfili ɓoloɗɛi ɓudɛni la, gi zeelini Miila, Lisi yooi zu. 
\v 6 Salaʋusu ɠundiɠii Alɛgezandili ɓatoi gila kaani miná, é ɗa li Itali, é gi lɛ naa zu. 
\v 7 Folo mɔinmɔin daawu gá-ɓatoi la ɠɛni ziɛzu valafala, gi wola ɓɔlɔni, gi ʋa zeeli Kenide taai ɠobaʋɛ. Tɛi fiilɛi la ɠɛni kɛɛzu gi ʋa li miná ʋelei, gi leʋeni ga Salemone ʋele, gi leʋe Kelɛte ɠake ɠobu ʋelei. 
\v 8 Gi leʋeni naama ɠake ɠobuʋɛ ga kpalai nɔ, eyɛsu gi zeeli adaʋɛ ta naa laasei ge ga «Ɓato Losu Ʋagɔi», Lasé taai ɠobaʋɛ.
\p
\v 9 Yeeɠɛɠala mɔinmɔin ge leʋeni ɠana, ɓato zu ziɛi ɠɛni liizu ga wola ɓaa, tɔɔzei zugi ma ziɛgi\f + \fr 27:9 \fr*\fq zugi ma ziɛgi\fq*\ft : Unmɔɔ folo wolai ɠɛni ga naa, siɛgi zu zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai ɠɛni zalaɠai ɠulazu la nuɓusɛiti ta-ɠotoiti pɛ faa zu. Naama vɛtii ɠaa ɠɛni ɓelazu ga zugi. Naa ɠɛni zoloosu Mozei ma alugi ma, ɓaa Latagi lɔɔzeizuʋɛ. Naama yeeɠɛɠalai ɓaani gola ɓato ziɛi ma vaa ma.\ft*\f* leʋeni niina. Naa ɠa é kɛɛni, Pɔle ɠɛni ti ma: 
\v 10 «Bɔ̀ɔlaiti, nà kaazu ga ni ada ɠɛna ade siɛi nii wo nɔ ti, faa zuɠoloɠolo mɔinmɔin ka ɠɛɛzu ga ɓatoi ta suɠasɔi, kɛlɛ ada ɓalaa ade undaa ɠa ɠɛ é ʋili.» 
\v 11 Kɛlɛ salaʋusu ɠundiɠii laani ɓato ɓizɛ nui ta ɓato kɛɛ nui la, é leʋe Pɔle wooi ʋa, é ɠɛni bosu. 
\v 12 Naa ʋoluma tɛi ɓato losuʋɛ la ɠɛni ʋani ga nu samai leʋe ná, nuɓusɛi bɔɔlɔzu zolooni ma ga gi zeɠe ná, ni toɠa zoo ɠɛɛzu gi zeeli Fenikise, Kelɛte ɓato losuʋɛ nii gaaʋotegai lɛkpɛma nu yeezazuʋɛ folo liizu ʋelei ma, ta lɛkpɛma nu ɠɔʋɛzuʋɛ folo liizu ʋelei ma, nii a kɛ gi samai leʋe miná.
\s Fiilɛ wolai lokoleʋe vai kpoloɗɛi ɠa
\p
\v 13 Lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazu ʋele viilɛ goi ʋaani fɛɛ, ti ɠisiɛni ga ti yiima vai laazeelia ti ʋɛ, ti kɔlu ɠapɔgi ɠulani ziɛi wu, ti li ga ziɛ zaama yooi Kelɛte ɠoba ʋelei. 
\v 14 Kɛlɛ su la ɠɛni ɠoozani, fiilɛ ɲɔi nii daaseigi ga «Elakilɔn», naa lokoleʋeni ziɛ zaama yooi maazu. 
\v 15 Fiilɛi ɓatoi zeɠeni ya, naa la ɠɛni zobo sɔlɔɔni fiilɛi ma, gi ɓɔɠɔ yɛni zea, é ɗa li ga giye. 
\v 16 Gi leʋeni ziɛ zaama you goi ta ɠoba, daaseigi ga Keloda. Tɛi é ɠɛni gi tago maalɔɔɠuzu, gi ɠaaɓaani kele gi kein koi mazɔlɔɔ. 
\v 17 Ti tɛai ma ɓatoi zu, ti kpɔba ʋele ɠaiziɛni, ti ɓatoi zaamaɠili ga galuiti. Tɛi ti ɠɛni luazu ga é mina ʋili ɲaɠae munɛmunɛgi zu, ti fiilɛ zuzo seɠei yeini, naa ɠa é kɛɛni ti ɓɔɠɔ yɛni fiilɛi ya, é ɗa li ga giye. 
\v 18 Poluma voloi, tɛi fiilɛi ɠɛni ɓatoi wo la ɲiikpisu, ti ná-kasɔi ɠilazu ʋilini ya kpoloɗɛi wu. 
\v 19 Foloi zaʋasiɛi, ti ɓatoi ɓizɛ zɔɔlaiti pilini ya kpoloɗɛi wu ga ti ɓɔɠɔ yeeiti. 
\v 20 Folo mɔinmɔin daawu nu la mɔ ɠɛni foloi ta somideɠaiti kaazu. Fiilɛi ɠɛni liizu ga zeeɠaaɓa nɔ kenein, gaaɓelasu kito nɔpɛ ge la mɔ ɠɛni gi ʋɛ, ga gá yɛ vulua.
\p
\v 21 Suɠoozani niina gi la daami wosu, Pɔle wuzeɠeni nuɓusɛiti saama, é ɠɛ ma: «Wo pɛtɛga, bɔ̀ɔlaiti, ga maanɛɛni ga wo woilo gòo ma, ade mina zeɠe Kelɛte, naazu ade ɠɛa ɠizosu niima maanɔɠɔi ta faa zuɠoloɠologi nii ma. 
\v 22 Kɛlɛ nà wo lɛnɛsu niizu ga wo zɛbɛzeɠe, wo tanɔpɛ ge la ʋalaga zɛnvui ma, kɛni ɓatoi nɔ ɠa é ɠoloɠolosu. 
\v 23 Za kpidii GALAGI nii gè zea ta gè dɛbizu, naa ná-geezuɠeelai gila maaɓuɠaʋɛ bà, 
\v 24 é ɠɛ mà: ‹Pɔle, mina lua, tɔɔzei kɛni è lo feya Sezaal ɠaazu, tɔ vɔlɔ ka GALA ge è-ziɛɲɔɠɔiti pɛ kaliva è ma, tanɔpɛ ge la zaa.› 
\v 25 Naa ɠa é ba, à zɛbɛzeɠe mu, bòaiti, tɔɔzei nɔ̀un daaʋɛ GALA da ga ʋelei bogai la mà, zekana é ɠɛɛzu la. 
\v 26 Kɛlɛ kɛni dɛ ade ʋili ya ziɛ zaama yooi gila su.»
\p
\v 27 Nii ɠɛni ga kpidi puugɔ maazu naanisiɛi (14), fiilɛ wolai ɗa li nɔ ga giye Meditelane ɓoloɗɛi ɠa, kua zaamai ɓato ɓizɛ nuiti ti gaaɠaani ga gi maaɓuɠa kakei ta ʋa. 
\v 28 Ti kɔɠɔ galui ʋilini ziɛi wu, ti ka ga buuɠoozaʋɛ ga mɛtɛlɛ ʋuusaʋagɔ maazu lɔfela (37). Gi ʋa lago li poun, ti pili mɔnɔ, ti ka ga mɛtɛlɛ ʋuufelegɔ maazu lɔsaʋa (28). 
\v 29 Kɛlɛ tɛi ti ɠɛni luazu ga ɓatoi mina loɠa kɔtuiti ba, ti kɔlu ɠapɔ naanigɔ ʋilini ɓatoi ɓoga ʋelei, ti ɓala ga wozai seɠema vai. 
\v 30 Tɛi ɓato ɓizɛ nuiti ti ɠɛni pɔ ga ti ʋela, ti ɠula ɓatoi zu, ti kein koi ʋilɛni ziɛi ɠa, eɠɛ ta ɠɛ liizu poun ga ti kɔlu ɠapɔgiti pili ʋelela ʋelei. 
\v 31 Pɔle ɠɛni salaʋusu ɠundiɠii ma ta salaʋusuiti: «Ni niima nuiti ti la yɛni ɓatoi zu, wo la mɔ ɠizoga.» 
\v 32 Salaʋusuiti ti kein koi ma ɠaluiti teʋeleʋeni naazu, ti ɓe ba, é loo bu.
\p
\v 33 Wozai seɠe ma la yɔɠɔzu, Pɔle ɠɛni nuɓusɛiti pɛ tɛnɛsu ga ti daamii wo, é ɠɛ ti ma: «Za ɠa ga folo puugɔ maazu naanisiɛi (14) wo ɗa maaɓɔungi wo, wo la dɛ daami nɔpɛ boni. 
\v 34 Nà wo maanɛɛnɛzu deɠɛmu ga wo daamii wo niina. Naa wola zoloogɛ wo ma, nii a kɛ wo ɠula ʋɛ, naa ʋoluma à la dà: Wo tanɔpɛ undeɠai ɠila kpalaa ge loa ya.» 
\v 35 É naa wogai ma, é ɓului zeɠeni, é mamagi ve GALA bɛ ti pɛ gaazu, é galeɠale, naa ʋoluma é tɔɔzei ga mia. 
\v 36 Zɔiti pɛ ti zɛbɛzeɠeni, ti tɔɔzei ga daamii woga. 
\v 37 Gɛi kpein gi ɠɛni ɓatoi zu, gi ɠɛni ga nu unfelegɔ puulɔfela maazu lɔzita (276). 
\v 38 Ti daamii wogai ma, ti ɓaa kpe, ti ta ɠulani ɓatoi ɠasɔi ma, moloi da ga ɓeleegi, ti ɗa naa ʋili kpoloɗɛi wu.
\p
\v 39 Siɛgi zu woza seɠeni la ma, ti la ɠwɛɛsu ɠaani kakei ʋa, ti wɛlɛni, ti ziɛ ɓekegi ta ʋɛtɛ ta ma ɲaɠaegi, ti ɠɛni ɠɛɛzu, ni ta zoo ti zɔ ɓatoi ʋa miná ʋelei. 
\v 40 Ti kɔlu ɠapɔgiti ma ɠaluiti teʋeleʋeni, ti naati zɛ ziɛi wu, ti yeeɓe gaamago ɓato ɓizɛ aniiti ba. Ti fiilɛ zuzo seɠei wuzeɠeni, ti tɛ, ti ɗa li ga kakei ma ʋele. 
\v 41 Kɛlɛ ti ziɠani ɲaɠae siɠigi gila ba, nii kpoloɗɛi ma veinfein felegɔi gaalɛai ba yɔɠɔzu, ti ɓata ná. Ʋelelaʋɛ ɓatani ba kpe é la ɠɛni ɲiikpisu, ʋoluzuʋɛ ɗa ɠaleɠale ga kpoloɗɛi ná-zeeɠaaɓaai.
\p
\v 42 Salaʋusuiti ti zolooni ma ga ti kasoɠa nuiti pɛ paa, naa ɠa a kɛ ta mina yɛ lasesu, é ʋa ʋela. 
\v 43 Kɛlɛ tɛi salaʋusu ɠundiɠii ɠɛni pɔ ga é Pɔle ɠizo, é la ɠɛni vaani bu, ti ʋa naama vai ɠɛ. É devei veeni ga zɔiti pɛ ti zoogai lasesu, naati ti ʋili ziɛi ɠa mɔunpa, ti kakei mazɔlɔɔ. 
\v 44 É ɠɛ zɔiti ti zei gulu zɛʋɛiti ma, ɓaa ɓatoi ma ɓulukpulugiti ma. Ʋele ɠana ɛsɛ pɛ ge kakei maazɔlɔɔni la ga pagɔ.
\c 28
\s Pɔle ná-yeeɠɛɠalai ziɛ zaama yooi zu daa ga Malete
\p
\v 1 Gi ɠulaai ma faaɓaagi laawu, gi kwɛɛni ga ziɛ zaama yooi naa laasei ka ga Malete. 
\v 2 Ná nuiti ti yeezeini gi wu ga pagɔ, ti abu wolai ɠaazoni, ti gi pɛ toli ga gi ɠɔɔlɛ, tɔɔzei tonai ta kɔɔlɛi ɠa é ɠɛni ʋaazu ga gola. 
\v 3 Pɔle kpataɠalagi ta ɠaalɛɛni ba ga é pu abui ɠa, kɛlɛ abui liegi maaʋele ma, pɛɛɠaali ɠila ge ɠulani su, é so zeei ʋa. 
\v 4 Ná nuiti ti kaalii ɠaai ma zɛlɛni Pɔle yeei ʋa, ti ɠɛni ɠɛɛzu ɓɔɠɔ ma: «Gaamazu zunui nii ɠa ɠɛ ga nu ʋaa nui ta, kulaa nɔ ɠa feya faa ɓɔii zu kpoloɗɛi wu, gaamanɔ ada-ɠalagi ná-tukpɔi la vaani bu, é ʋa yɛ vulua.» 
\v 5 Kɛlɛ Pɔle kaalii voɓeni abui zu, é la vɔlɔ ma zoolɛ nɔpɛ gaaɠaani. 
\v 6 Naama nuiti ti ɠɛni ná maaɓɔunsu, é ɠɛni ti ɠisu ga ti Pɔle ɠa zeei ve, ɓaa é loo é za gaamanɔ. Tɛi ti lɛbini maaɓɔungi naa zu, ti la faa ɲɔu nɔpɛ kaani, é ʋa ɠɛ ga Pɔle, ti-ɠigi valiboni, ti ɗa ɠɛ ma: «Galagi ta ʋe de.»
\p
\v 7 Ná ɠobaʋɛ ziɛ zaama yooi naa ma nu wola mɔungi daaseigi ga Puɓiliuse ná-kpeleiti ti ɠɛni ná. É yeezeini gi wu ga nɛɛnɛgi, é gi laazuʋɛɛ folo saʋagɔ laawu. 
\v 8 Puɓiliuse kɛɛɠɛ ɠɛni zeeɓɛzu, kɔlɔkpadimai ta kɛlɛndɛgi ɠa é ɠɛni ba. Pɔle lɛɛni pɔ bɛ, é GALA fali bɛ, é yeela ma, é balo. 
\v 9 Naa ʋoluma, seeɓɛ nui niiti kpein ti ɠɛni ziɛ zaama yooi zu, ti ʋaani ɓalaa, tama ti pɛ ti ʋaloni. 
\v 10 Ti unfema wola veeni gi ʋɛ, gi liizuʋɛ nii pɛ é ɠɛni ga gi ɓɛdɛma ani, ti naa pɛ feeni gi ʋɛ.
\s Pɔle zeeli vai Wɔlɔme
\p
\v 11 Alu saʋagɔ leʋeni pɛ gi ʋa lɛ Alɛgezandili ɓatoi gila su, nii é samai ɠɛɛni ziɛ zaama yooi zu, Gala felegɔiti ti ga yoogiti naati ta-ʋoogi ɠa é ɠɛni ɓatoi naa ma. 
\v 12 Gi zeelini Silakuse taazuʋɛ, gi kɛ miná ga folo saʋagɔ. 
\v 13 Gi zeɠeni miná, gi ɗa li ga kake ɠobu ʋelei, eyɛsu gi zeeli Legiyo. Poluma voloi lɛkpɛma ʋelei nu yeezazuʋɛ viilɛi lokoleʋeni, gi kɛɛni ga folo felegɔ gi ʋa zeeli Puzɔle. 
\v 14 Gi kidaaleʋe nuiti tanigaa ɠaani miná, ti gi maanɛɛnɛni ga gi dɔɔɠɔ ɠila kɛ ti ʋa. Ʋele ɠana gi zeelini la Wɔlɔme. 
\v 15 Wɔlɔme ɠidaaleʋe nuiti ti gi-maawoo mɛnini, ti ʋilɛ pele ma gi laaɠomisu eyɛsu ti ʋa adaʋɛ ná laa ga Apiyuse Lɔɔɠɔi, ta ʋɛ ná laa ga Wɛɛn Laazu Ʋɛlɛ Saʋagɔi. Siɛgi zu Pɔle ti ɠaani la, é GALA mamani, naa ʋoluma iɲɔ ge lɔɔni.
\p
\v 16 Siɛgi zu gi zeelini la Wɔlɔme, ti vaani bu ga Pɔle yɛ ɓɔɠɔ ʋɛlɛ wu, salaʋusui gila ge ɗa wɛlɛ ma.
\p
\v 17 Folo saʋagɔ leʋegai ma, Pɔle Zuifuiti ta-lotuɠɔiti tolini ga ti ɠomi ta naati. Siɛgi zu naati ti ʋaani la pɔ bɛ, é ɠɛni ti ma: «Kɛ̀ɛleaiti, gè la faa ɠoloɠoloni ada-nuɓusɛiti ma, gè la ade-mɛmɛwolani ta-vaa wɔlɔmai ta ɠoloɠoloni ɓalaa. Anɛɛ naa ʋe, ti sòni, ti pìli kasoi ɠa Zeluzalɛme, ti kùla miná, ti fè Wɔlɔme nuiti zea. 
\v 18 Naati ti ɓegai ma ga nà-faiti buuʋɛtɛ, ti ɠɛni ɠɛɛzu, ti pìlɛ, tɔɔzei ti la ɠɛni nɔ̀un sɔ kaani, nii soloogai nu ʋa vaa ma. 
\v 19 Kɛlɛ tɛi Zuifuiti ti la ɠɛni vaazu naa wu, kɛɛɠeleɠele ge la ɠɛni ná kɛni gè wooɠulani masagi Sezaal ma, naa la bosu ga wɔin ɠa mà ga gè nà-nuɓusɛiti maalɔ. 
\v 20 Naa ɠa é kɛa gè toligi wogai la ga ade ɠa, ade yɛpɛ é ʋilɛ naama vai ʋa, tɔɔzei Izilayɛle ná-kitogi maaʋele ɠa za gè yɔlɔɠɔi nii zu la.»
\p
\v 21 Zuifuiti ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Gi la sɛʋɛ zɔlɔɔni, é ʋa zeɠe Zudé yooi zu ɗa-vaa zu, gi-ɠɛɛloin gila kpalaa ge la ʋaani, é ʋa ɗa-vaa ɲɔu wo gi ma. 
\v 22 Kɛlɛ wɔin ɠa gi ma ga ɗa ɓɔɠɔi è ɗa-ɠisiɛi lɛ ga giye. Nii é ga kalagi naa è ʋɔɔpɛai ba, gi kwɛni ga adɛ pɛ nuiti ta wuzeɠezu daalɔɠɔma ga gola.»
\p
\v 23 Ti ku ɠili toni ga ti ɠomi. Naama voloi zeeliai ma, ti ʋaani pɔ bɛ, ti mɔin, é leʋe ma mɔungi ʋa. É zo sobui ma eyɛsu kpɔkɔi zeeli, Pɔle ɓɔɛni ti ʋɔ, é ná-kalagi wo pelei lɛ ga tiye: É GALA ná-masadai ma wooi laazeelini ti ma, é Moize ná-tɔgi zu wooiti seɠeni ta GALA goo wo nuiti ta-ɓɔɛiti, é ɠaaɓa kele ga é ti-ɠigi lati, é lo Yesu ná-fai ʋa. 
\v 24 Tanigaa ti laani gooi la, zɔiti ti la kɛɛni pɛ ti ʋa la da. 
\v 25 Siɛgi zu ti ɠɛni zeɠezu la Pɔle ʋɔ bɛ, tiya letele ti la ɠɛni zolooni faa ɠila ma, Pɔle niima ɠisiɛ ɠilagi woni ti ma, é ɠɛ ma: «Gaama ɠɛni Zɛnvu Ɲadegai ya, siɛgi zu é ɠɛni ɓɔɛzu la wo-mɛmɛwolani pɔ ga GALA goo wo nui Ezayi maaʋele, é ɠɛni ti ma:
\q
\v 26 ‹Li, è ɠɛ niima nuɓusɛiti ma:
\q Wa la woilo nɔ,
\q kɛlɛ wo la faa ɠaaɠaa pɛ.
\q Wa la wɛlɛ nɔ,
\q kɛlɛ wo la wozaɠaa pɛ.
\q
\v 27 Tɔɔzei niima nuɓusɛiti ti ɠɛa ga kigaaza nuiti,
\q ti ɓɔɠɔ woizuɓɔlɔa, ti yeeʋɛɛ ɠaazu,
\q naa ɠa a kɛ ti ɠaazu mina wozaɠa,
\q ti-woiyeɠeiti ti mina faa mɛni,
\q ti-yii mina faa ɠaaɠa,
\q ti ʋa ɠale ma pɔ̀,
\q nii a kɛ gè ʋa ti ɠɛdɛ.› »
\m
\v 28 Pɔle ɠɛni ti ma ʋolu: «À kwɛɛ mu ga kizo fai nii GALA ge fea, daa ɠana zeelizu zii ɠiligiti ma, naati mu ta woilo ma.» 
\v 29 [Pɔle naama wooi wogai ma, maaɠaali wolai yɛni Zuifuiti zɔɠɔzu, ti ɗa li.]\f + \fr 28:29 \fr*\ft Wooi niiti ti [ ] kpaku felegɔiti zɔɠɔzu, naati ti la sɛʋɛ wɔlɔmai tanigaa zu.\ft*\f*
\p
\v 30 Pɔle kɛɛni ga kona felegɔ pɛlɛi naa wu, nii é seɠeni. É ɠɛni yeezeizu nuiti pɛ bu ná, niiti ti ɠɛni ʋaazu pɔ ga ti ka. 
\v 31 É ɠɛni GALA ná-masadai ma vai laazeelizu, é ɗa kalagi wo, é ʋilɛ Maliɠii Yesu Kilista ná-fai ʋa ladalai zu, faa nɔpɛ ge la ɠɛni kpeteʋeni naa ʋa.