\id 2SA - Toma Bible
\ide UTF-8
\h 2 Samiyɛle
\toc1 Samiyɛle Ná-Sɛʋɛi Velesiɛi
\toc2 2 Samiyɛle
\toc3 2Sa
\mt1 Samiyɛle Ná-Sɛʋɛi Velesiɛi
\imt Sɛʋɛi lɔɔzeizuʋɛ ma woo mɔungiti
\ip Tɔɔzeizuʋɛ, Samiyɛle Ná-Sɛʋɛ Mɔungi ta Felesiɛi ti ɓɔni su, ti ɠɛ ga sɛʋɛ zuɠooza gila kpe, daaseigi ɠɛni nɔ ga «Samiyɛle». Sɛpetante zɛʋɛi zu ɠa gaaɠwɛɛni su ná mɔunpa. Sɛpetante zɛʋɛi naa ɠa é ga Minazeɠe Pɔlɔmai, nii tatigai Gɛlɛke wooi zu. Samiyɛle ná-sɛʋɛiti ta ɓɔɛzu, é ʋilɛ GALA goo wo nui Samiyɛle ná-eteai ʋa, naa ʋɛɛ masagi Sayile ta masagi Davide ta-eteaiti ba. Samiyɛle ɠa é ɠɛni ga totuɠɔ ɠaaɓelagi, siɛgi zu Izilayɛle yooi ma lotuɠɔlai ɠɛni ɠulazu la tukpɔɠaaleʋe nuiti zea, é ɗa ve masagiti zea. Samiyɛle ɠa ɓalaa é gulɔi ziɛni Sayile ta Davide ma, Izilayɛle masa mɔun felegɔiti. Samiyɛle ná-sɛʋɛ felegɔiti ta Izilayɛle yooi ná-wɔlɔwɔlɔ vai zuɠulazu, ʋelei é ziɛni la, naama yeeɠɛɠalai zu.
\ip Nu nɔpɛ ge la kwɛɛ zɔi é Samiyɛle ná-sɛʋɛ felegɔiti sɛʋɛai. Sɛʋɛi ɠɛɛ nui la faa nɔpɛ boni, é ʋa ʋilɛ tɔ ɓɔɠɔi ʋa sɛʋɛi zu. Kɛlɛ é eteai ziɛni, masagi Davide ná-yeeɠɛɠala ma, tanisu vɔlɔ é leʋe naa ná-yeeɠɛɠalai ʋa, ta zee zeelini ɓalaa sɛʋɛi taɠiligaa ma, niiti ti ɠɛni Sayile ta Samiyɛle ta-eteai zu vaiti suɠulazu. Ʋelei dɔɔɠuzu vai la, togai sɛʋɛi niiti kɛɛ nui ɓaa kɛɛ nuiti ba, nu la kwɛɛ ɓalaa yeeɠɛɠalai ti zɛʋɛai ma.
\iot Unsosuʋɛ
\io1 1. Davide ɠɛɛni dɛ ga Zuda masagi, naa ʋoluma é ɠɛ ga Izilayɛle pɛ ma masagi (\xt 1:1—5:25\xt*).
\io1 2. Davide masadai ɠɛɛni ta é vɔnini sili nui ma mɔinmɔin ma (\xt 6:1—10:19\xt*).
\io1 3. Davide wɛɛnziɛgi ta nu ʋaai ɠɛɛni, naa ʋolu GALA goo wo nui Natan zelii lo ma (\xt 11:1—12:31\xt*).
\io1 4. Buzeɠe daalɔɠɔma felegɔi niiti ti ɠɛɛni Davide laalɔɠɔma (\xt 13:1—20:26\xt*).
\io1 5. Masagi Davide ná-masadai ma vaa ɠaaɓelagiti dɛɛ vai (\xt 21:1—24:25\xt*).
\c 1
\ms1 Davide Ná-Masadai
\s Sayile ta Zonatan  //  ti zaa vai wo fai Davide ma
\p
\v 1 Sayile ɠɛnina zaani, siɛgi zu Davide ɠaleni ma la, é ʋa, é zei Sikilage, kpegai ma ga vɔni Amalɛke nuiti ma. É folo felegɔ ɠɛɛni Sikilage. 
\v 2 Foloi zaʋasiɛi, zunui ta ɠulani Sayile ná-kɔɔlaaɠai zu, é ʋa, kɔba zeɠeiti baliʋaliai ga, fufiligi ʋuuni nɔungi ma kidaaʋiligi maaʋele ma. Seeliai ma Davide ɠoba, é looni zooi ma, é la Davide ɠɔɠɔwu.
\p
\v 3 Davide gaazaɠani, é ɠɛ ma: «Mini ɠa è zeɠezu ná?» É gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Pèlaʋɛ, gè zeɠe Izilayɛle ná-kɔɔlaaɠai zu.» 
\v 4 Davide ɠɛni ma: «Lee ɠa kɛai? Nà è maanɛɛnɛzu, bo dɛɛ mà.» Naa ɠɛni ma: «Izilayɛle ɠɔɔʋɛbɛi ɓizaa kɔɔi ʋa, ti zunu mɔinmɔin paa ti zaama. Sayile ɓɔɠɔi ta Zonatan ti zaa.»
\p
\v 5 Davide zunu loungoi naa ɠaazaɠani, nii é ɠɛni poluvaawogi wosu, é ɠɛ ma: «È kwɛɛgɛ ɠale ga Sayile ta ná-doun zunui Zonatan ti zaa?» 
\v 6 Zunu loungoi gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Soloogɛ nɔ kpein ga gè ɠɛa Gileɓoa gizei ma, gè Sayile ɠa, é ɗa zɛlɛ ga ná-kpɛɛin ma ungi, kɔɔɠɔ wotoloiti ta soo ɓizɛ zalaʋusuiti ti ɗa maaɓuɠa ba. 
\v 7 É wɛlɛni ʋolu, é kà, é tòli, gè ɠɛ ma: ‹Yoo, masagi.› 
\v 8 É gàazaɠani, é ɠɛ mà: ‹Ɓɛ ɠa ga ɗe?› Gè ɠɛ ma: ‹Nà ga Amalɛke nu.› 
\v 9 É ɠɛni mà: ‹Maaɓuɠa bà, è pàa. Mazɔlɔɔ gaazulatigi sòga, anɛɛ ni zɛnvui ɠa dɛ sù.› 
\v 10 Gè maaɓuɠani ba, gè paa, mazɔlɔɔ gè kaani ga é la mɔ yɛnvua ná-tooi ʋoluma. Naa ʋoluma gè masa bɔɔlɔgi ɠula unma, gè balai ɠula zeei ʋa. Tiya ɠaa, pàaʋɛ ga tiye màliɠii ʋɔ.»
\p
\v 11 Davide ɠɔba zeɠeiti soni, é ti ʋaliʋali ga, ga kidaaʋiligi maaʋele. Koba nuiti pɛ ti ta-zeɠeiti baliʋalini ga ga kɛʋele. 
\v 12 Ti saa wɔlɔi woni, ti ɓɔɠɔ maawɔin, ti zugi zo eyɛsu kpɔkɔ, Sayile ta Zonatan ta-vaa zu, naa ʋɛɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-kɔɔʋɛbɛi ʋa, ta Izilayɛle nuiti pɛ ta-vaa zu, niiti ti zaani kɔɔi zu.
\p
\v 13 Davide zunu loungoi ɠaazaɠani ʋolu, nii é poluvaawogi woni ma, é ɠɛ ma: «Mini nu ɠa ga ɗe?» Naa gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Kɛ̀ɛ ɠa ga Amalɛke zunui ta, nii paai seikɔɠɔmai ma zooi nii zu.» 
\v 14 Davide ɠɛni ma ʋolu: «Lee vaa zu è la luani, è yeemaalega, è naama nui ʋaa, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI yiimazeɠeai la, é gulɔi ziaai ma?»
\p
\v 15 Davide ná-kɔɔɠɔ nui gila tolini, é ɠɛ ma: «Ʋa, è paa.» Kɔɔɠɔ nui Amalɛke nui naa ʋaani. 
\v 16 Davide ɠɛni ma: «È zaa vai ma ungi ɠa ga ɗa ɓɔɠɔi, mazɔlɔɔ ɗa ɓɔɠɔ ɠa è ɓɔɠɔ maalɔa, siɛgi zu è ɠɛa la ma: ‹Nà ɠa gè naama nui ʋaa, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI yiimazeɠeai la, é gulɔi ziaai ma.› »
\s Saa wɔlɔ wuyei Davide tooni  //  Sayile ta Zonatan ma
\p
\v 17 Davide saa wɔlɔ wuyei nii ɓɛtɛni, é too Sayile ta Zonatan ma. 
\v 18 É devei veeni ga ti Zuda mavofodaiti pɛ kala ga ma guyei. Guyei ʋe daa ga «Mɛɛin». Sɛʋɛʋɛ «Telebo nui ná-sɛʋɛi» zu.
\q
\v 19 Izilayɛle, ɗa-ɠɔɔɠɔ nu wolaiti ti zaa, ɗa-ɠizeiti ma!
\q Toɠa ɠale kɔɔɠuluɓa wolaiti toai?
\q
\v 20 À mina ma wooi laazeeli Gate,
\q ma wooi mina wo Asekalɔn koi yɔɠɔzuʋɛti,
\q nii a kɛ Filisiti anzanu loungoiti ti mina ɠoozunɛ,
\q nii a kɛ tatipɛlɛʋolulala nuiti ti-loun anzanuiti ti mina guyei loo,
\q ti ʋa ɗa kuai wo.
\q
\v 21 Ee, Gileɓoa gizeiti, duɓu mina mɔ ʋu wo ma, ta tona,
\q tii nɔpɛ ge mina mɔ ɠɛ wo-ɠakamaʋɛti, é ʋa ɗa ɓɛtɛ.
\q Mazɔlɔɔ ná ɠa ɓaaɠulaai ná kɔɔɠɔ nuiti ta-ɠɔɔɠɔ zɛpɛgiti ma,
\q Sayile ná-kɔɔɠɔ zɛpɛgi, nii gulɔi la mɔ ziaa ma eyɛsu pɛ.
\q
\v 22 Zonatan ná-mɛɛin la ɠɛa ɠulazu ʋolu, aisa é ʋa sili nuiti paa,
\q é la ɠɛa zeɠezu kɔɔɲɔɠɔiti sɛbɛi luɠɔ,
\q Sayile ná-boɠa zɔkpɔi la ɠɛa ɠaaɠalesu ma,
\q kɛni a la losuʋɛ ɠɛɛna.
\q
\v 23 Sayile ta Zonatan ti ɠɛa nɛɛni nuiti bɛ, ti-zii ma voloi pɛ su,
\q ti la ɓalaa ɠaaɠwɛɛni saai zu.
\q Ti zuvilɛni, é leʋe koɠɛiti ba,
\q ti ɠaaɓa, é leʋe zalaiti ba.
\q
\v 24 Izilayɛle anzanu loungoiti, à wɔlɔ Sayile ná-faa zu,
\q nii é ɠɛa seɠe ɓiigiti toozu wo ɠɔba, ti ʋagai,
\q é ɠɛa zanu sɔɔlaiti gilizu wa-zeɠeiti ba.
\q
\v 25 Toɠa ɠale kɔɔɠuluɓa wolaiti toai kɔɔi zaama?
\q Naa ɠɛɛʋɛ ɠale, Zonatan zaai gize unmaʋɛ?
\q
\v 26 Zìi ɠa ɓɔlɔzu kòozu ɗa-vaa zu, Zonatan,
\q kɛ̀ɛloin, bɔɔla ʋagɔi nii gola ɠɛa nɛɛni bɛ̀.
\q Ɗa-wɔɔla vai wola ɠɛa ʋani nɔ̀un bɛ,
\q é ʋa é leʋe anzanui ná-nɛɛbɛi ʋa.
\q
\v 27 Toɠa ɠale kɔɔɠuluɓa wolaiti toai?
\q Toɠa ɠale kɔɔɠɔ nu wolai niiti undaaʋiligai?
\c 2
\s Davide zei vai  //  ga Zuda masagi Eɓelɔn
\p
\v 1 Naama vaiti poluma, Davide Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazaɠani, ga ni toɠa zoo liizu, é zei Zuda laa wolai gila su. Ɠɔoɠɔ GALAGI gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ungo, ɗa zoo liizu.» Davide ɠɛ ma: «Taai ma ɓɛgele zu?» Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ ma: «Eɓelɔn.»
\p
\v 2 Davide liini zeizu miná ta anza felegɔiti, Zizeleyɛle nui Ayinoame, ta Aɓigayile, poanzai nii Kaalamɛle nui Naɓale zɛni. 
\v 3 É liini ɓalaa ga ná-kɔɔɠɔ nuiti pɛ, ta ta-ʋɛlɛyeɠeiti, ti li, ti zei Eɓelɔn maaɠoolii zu laaiti su. 
\v 4 Zuda nuiti ti ʋaani miná, ti gulɔi ziɛ Davide ma ga é ɠɛ ga Zuda masagi.
\p Davide mɛnini ga Yaɓese nui niiti ti Galaade, ti Sayile maaɠuluʋɛ. 
\v 5 Davide keelaiti teʋeni ti ma, é ɠɛ ti ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya loo wo ʋɛ, tɔɔzei wooɠɛɠiladai naa ʋa, nii wo kɛa wo-maliɠii Sayile ʋɛ, ga wo maaɠulua. 
\v 6 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɠɔi ɓalaa zoo é nuɓɔɠɔlai ta wooɠɛɠiladai ɠɛ wo ʋɛ. Nà wa-nuɓɔɠɔlai ɠɛɠala ɠɛ wo ʋɛ. 
\v 7 À zɛbɛzeɠe, wo ɠɛ ga gaaɓaa nu wolaiti. Wo-maliɠii Sayile zaa, kɛlɛ à suɠwɛɛ ga Zuda nuiti ti gulɔi ziɛʋɛ mà, ga gè ɠɛ ga ta-masagi.»
\s Iseɓaale zei vai  //  ga Izilayɛle masagi
\p
\v 8 Naama ziɛgi zu, Sayile ná-kɔɔɠuluɓai, Nɛɛl ná-doun zunui Aɓenɛɛl liini ga Sayile ná-doun zunui Iseɓaale Maɠanayime taazuʋɛ. 
\v 9 É liini, é dɛɛ ga naa ɠa é ga masagi Galaade, Asuul, Zizeleyɛle, Efelayime, ta Ɓɛnzamɛn yooiti unda, suɓuɠa zu Izilayɛle yooi kpein. 
\v 10 Sayile ná-doun zunui Iseɓaale ná-konagi ɠɛni ga puunaanigɔ (40), siɛgi zu é zeini la ga Izilayɛle\f + \fr 2:10 \fr*\fq Izilayɛle\fq*\ft : Ʋɛ Izilayɛle ɠa ga boloda puugɔiti ti lɛkpɛma nu ɠɔʋɛzu ʋelei.\ft*\f* masagi. Kona felegɔ ɠa é kɛɛni masadai zu. Kɛlɛ Zuda wolodamaiti ti ɠilini Davide ʋa. 
\v 11 Davide masadai ɠɛɛni Zuda wolodai unda kona dɔfela, alu dɔzita laawu Eɓelɔn.
\s Tetele kɔɔi Zuda ta Izilayɛle yɔɠɔzu
\p
\v 12 Nɛɛl ná-doun zunui Aɓenɛɛl ta Sayile ná-doun zunui Iseɓaale ná-kɔɔɠɔ nuiti ti zeɠeni Maɠanayime, ti ɗa li ga Gaɓaɠɔn ʋele. 
\v 13 Seluya ná-doun zunui Zoaɓe ta Davide ná-kɔɔɠɔ nuiti ɓalaa ti ʋilɛni pelei ma, ti zeizu felegɔ pɛ ti ɠomi kpoigi ɠobaʋɛ nii é Gaɓaɠɔn, ti lopele ɓɛtɛ, zɔiti ti lo ziɛ ʋoluʋɛ, zɔiti ɓalaa ti lo ziɛ ʋoluʋɛ.
\p
\v 14 Aɓenɛɛl ɠɛni Zoaɓe ma: «Nà pɔ ga ɗa-zunu loungoi tanigaa ta nɔ̀nɔi tanigaa ti kɔ ga gilagila.» Zoaɓe ɠɛni ma: «Zèe ɠa bu.» 
\v 15 Kɔɔɠɔ nu puugɔ maazu felegɔ (12) ɠulani Ɓɛnzamɛn ma wolodamaiti saama, ta Sayile ná-doun zunui Iseɓaale letegi, salaʋusu puugɔ maazu felegɔ (12) ɠula Davide ná-kɔɔɠɔ nuiti saama. 
\v 16 Kɔɔɠɔ nui ɠilagilagi zili nu zoni nɔungi ʋa, é boɠa zɔkpɔi lɔ kokakamaʋɛ, eyɛsu ti pɛ ti loo ʋɔɔma. Ti Gaɓaɠɔn ɠobaʋɛ miná laasei pɛɛni ga Boɠa Zɔkpɔ Ɓalagi. 
\v 17 Kɔɔi wuzeɠeni ti yɔɠɔzu, é ɓɔi. Davide ná-nuiti ti ziɛni Aɓenɛɛl ta Izilayɛle nuiti bu naama voloi.
\p
\v 18 Seluya ná-doun zunu saʋagɔ ɠɛni salaʋusuiti saama: Zoaɓe, Aɓisayi, ta Azayɛle. Azayɛle veɠani ɓɔɠɔ ma, é ɓizɛ, eɠɛ dopai é dɔɓɔi zu. 
\v 19 É ʋilɛni Aɓenɛɛl ʋolu, é ɗa kpɛ. É ʋilɛni naa ʋolu, é la zeɠeni polu, é ʋa li ga yeezazu ʋele ɓaa ɠɔʋɛzu ʋele. 
\v 20 Aɓenɛɛl ungi latini, é gaazaɠagi wo, é ɠɛ ma: «Azayɛle, ɗa ɠa è pòlu?» Azayɛle ɠɛ ma: «Ungo, nà ʋe.» 
\v 21 Aɓenɛɛl ɠɛni ma: «Li ga yeezai, ɓaa ɠɔʋɛi, è ʋilɛ salaʋusu zunu loungoi nii gila polu, è ná-kɔɔɠɔ zɔɔlaiti kula zea.» Kɛlɛ Azayɛle la ɠɛni kɛɛni, é ʋa zeɠe polu. 
\v 22 Aɓenɛɛl ɠɛni ma ʋolu: «Zeɠe pòlu, lee vaa zu è dìizu è ʋaa vai ma? Nà zoo ɠale gè wɛlɛ è-liɛ Zoaɓe ɠaazu?» 
\v 23 Kɛlɛ Azayɛle la ɠɛni kɛɛni, é ʋa zeɠe polu. Aɓenɛɛl ná-kpɛɛin ma ungi lɔ Azayɛle ɠogi zu, é ɠula ga poluʋelei. É looni gaama, é za ná nɔ. Nu nɔpɛ a la zeelina ʋɛ Azayɛle zaai ná, kɛni a la lo.
\p
\v 24 Zoaɓe ta Aɓisayi ti ʋilɛni nɔ Aɓenɛɛl ʋolu, foloi daazuʋɛ kpein ti ɗa zeeli Ama ɠizei ma, Giya letemaʋɛ, Gaɓaɠɔn teʋebai zu ʋelei. 
\v 25 Ɓɛnzamɛn nuiti ti ɠaalɛɛni ba, ti ɓun ɓɔɠɔ ma Aɓenɛɛl ɠobaʋɛ, ti gize unmaʋɛ zo. 
\v 26 Aɓenɛɛl ɗa wooɠula Zoaɓe ma, é ɠɛ ma: «Ade la looɠoga kɔɔi ɠɔɔzu ɓɔɠɔ laalɔɠɔma ga boɠa zɔkpɔi? È la gaaɠaazu ga niima vaiti gaaɓelagi ɠa ga faa ɲɔu? Lee ɠa è maaɓɔunsu, è ʋa bo ɗa-nuiti ma ga ti zeɠe ti-ɠɛɛlointi polu?» 
\v 27 Zoaɓe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Gè ɠonaa Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, nii é vulua, ni è la ɠɛni ɓɔɛni ɠana, nà-nuiti ti ɠɛa yɛsu wo ɓɛɛzu eyɛsu lina sobu.» 
\v 28 Zoaɓe puʋugi vɛɛni, kɔɔʋɛbɛi pɛ ge loni, ti looɠo kɔɔi ʋa ta Izilayɛle nuiti kpɛɛ vai ʋa.
\p
\v 29 Aɓenɛɛl ta ná-kɔɔɠɔ nuiti ti ziɛni naama ɓidii ɲɛgɛlɛin, Zuludɛn ma ʋɛtu nɛmɛi zu, ti zeeli Zuludɛn ma, ti kpudɛ, ti Ɓitelon maaleʋe, ti zeeli Maɠanayime.
\p
\v 30 Zoaɓe zeɠeai ma Aɓenɛɛl ʋolu, é ná-kɔɔʋɛbɛiti pɛ gaalɛɛni ba. É ɠula Azayɛle ʋolu, nu puugɔ maazu taaʋuugɔ (19) ɠiligaa ɠa ti la ɠɛni ɓɔɛni toligi ma, Davide ná-nuiti saama. 
\v 31 Kɛlɛ Davide ná-nuiti ti nu unsaʋagɔ nu ʋuulɔzita (360) ʋaani Ɓɛnzamɛn nuiti ta Aɓenɛɛl ná-nuiti saama. 
\v 32 Ti liini ga Azayɛle ma ʋoomai, ti maaɠulu kɛɛɠɛ ná-kabai zu Ɓɛteleyɛme. Zoaɓe ta ná-kɔɔɠɔ nuiti ti ɲiini piin ziɛzu, ti zeeli Eɓelɔn geelaalaosuʋɛ.
\c 3
\p
\v 1 Kɔɔi lɛbini Sayile ná-pɛlɛyeɠei ta Davide ná-pɛlɛyeɠei yɔɠɔzu, kɛlɛ Davide ná-pɛlɛyeɠei zɛbɛi ɠɛni liizu ga wɔɔlɔa, Sayile ná-pɛlɛyeɠei zɛbɛi ɗa li ga ʋɛlɛʋɛlɛga.
\s Davide ná-doun zunuiti  //  ti zɔlɔɔni Eɓelɔn
\p
\v 2 Davide doun zunua zɔlɔɔni Eɓelɔn. Ma mɔungi laa ɠɛni ga Amenɔn, Zizeleyɛle nui Ayinoame ná-doun zunui. 
\v 3 Felesiɛi laa ɠɛ ga Kileyaɓe, Aɓigayile ná-doun zunui, Kaalamɛle nui Naɓale ná-poanzai. Saʋasiɛi laa ɠɛni ga Aɓasalɔme, Maaka ná-doun zunui, Gesuul masagi Talamayi ná-doun anzanui. 
\v 4 Naanisiɛi laa ɠɛ ga Adoniya, Ɠagite ná-doun zunui. Dɔɔlusiɛi laa ɠɛni ga Sefatia, Aɓitale ná-doun zunui, 
\v 5 ta dɔzitasiɛi laa ɠɛ ga Yitileyame, Egela ná-doun zunui, Egela naa ɓalaa ɠɛni ga Davide anzai ta. Davide ná-doun zunuiti kana, ti zɔlɔɔni bɛ Eɓelɔn.
\s Aɓenɛɛl ɠili vai Davide ʋa
\p
\v 6 Kɔɔi ɠɛai ma Sayile ná-pɛlɛyeɠei ta Davide ná-pɛlɛyeɠei yɔɠɔzu, Aɓenɛɛl losuʋɛ maaɓakpani Sayile ná-pɛlɛyeɠei wu. 
\v 7 Anzai ɠɛni Sayile ya, nii é la vuluni ga zɔiti kɛʋele, daa ga Lisipa, Aya ná-doun anzanui. Iseɓaale ɗa zelii lo Aɓenɛɛl ma, é ɠɛ ma: «Lee vaa zu è laai kɛ̀ɛ anzai ɠoba?» 
\v 8 Naama wooiti ti wola wanani Aɓenɛɛl ma, é ɠɛ Iseɓaale ma: «Ɗa kàazu ga gilɛ, nii é botii ɠɛɛzu Zuda ʋɛ ɓaa? Kaite nà wooɠɛɠiladai ɠɛɛzu è-ɠɛɛ Sayile ná-pɛlɛyeɠei ʋɛ, naa ʋɛɛ kɛɛɠɛlointi ba, ta bɔɔlaiti. Gè la vaani bu, è ʋa loo Davide yeezu. Ɗa ɠa è faaɠaaza daazu ùnma za, anzanui nii maaʋele ma. 
\v 9 GALA ge sò ná-ziiɠaawanaiti pɛ su, ni gè la losuʋɛ kpein kɛɛni, naa laazeeli vai zu, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI minazeɠea la Davide ʋɛ, é konai wo maazu, 
\v 10 é ɠɛ toɠa Izilayɛle ta Zuda masadai ɠulazu Sayile ná-pɛlɛyeɠei ya, é fe Davide ya, é lɔɔzei Dan, é li Ɓeel-Seɓa.» 
\v 11 Iseɓaale la ɠɛni zooni é ʋa gooɠaaʋote ga woo ɠila kpalaa, mazɔlɔɔ é ɠɛni wola luazu ba.
\p
\v 12 Aɓenɛɛl keelaiti teʋeni Davide ma, é ɠɛ ma: «Ɓɛ ɠili ka nɔnɔ ga zooi nii? De minazeɠe kɛ yɔɠɔzu, nà zoo gè ɓɔ è ʋa, gè Izilayɛle pɛ tati è ma.» 
\v 13 Davide ɠɛni ma: «Zèe ɠa bu, da minazeɠe ɓɔɠɔ yɔɠɔzu, kɛlɛ faa ɠila kpe maazu: ɗa ɠɛna ʋaa, kɛni è ʋa dɛɛ ga Sayile ná-doun anzanui Mikale.» 
\v 14 Naama ziɛgi zu, Davide keelaiti teʋeni Sayile ná-doun zunui Iseɓaale ma, é ɠɛ ma: «Ànzai Mikale ve zèa, nii gè fuluai ga Filisiti nuiti ta-zunu ani laayɔɓɔ ungilagi (100).»
\p
\v 15 Iseɓaale Mikale zeɠeni sinigi Paletiyɛle ʋɔ bɛ, Layise ná-doun zunui. 
\v 16 Paletiyɛle ʋilɛni polu, é ɗa wɔlɔ, é yɛni polu, ti zeeli Ɓaɠulime. Ti zeeliai ma niina, Aɓenɛɛl ɠɛni ma: «Ɠalena ma, è li.» É ɠaleni ma.
\p
\v 17 Aɓenɛɛl ɓɔɛni Izilayɛle ɠɛwolaiti pɔ, é ɠɛ ti ma: «Kaite wɔin ɠɛa wo ma ga Davide ɠɛ ga wa-masagi. 
\v 18 Yeeɠɛɠalai zeelia, wo naama ɠɛɛwotiiti kɛ. Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI minazeɠeʋɛ, é ɠɛ ma: ‹Nà-botiɠɛ nui Davide ɠa gè nà-nuiti Izilayɛle nuiti unmɔɔsu ga maaʋele, gè ti ɠula Filisiti nuiti zea, ta ti zili nuiti pɛ zea.› »
\p
\v 19 Aɓenɛɛl ɓɔɛni ɠana nɔ Ɓɛnzamɛn mavofodai ʋɔ. Naa ʋoluma é liini Eɓelɔn, é naama vaiti daazeeli Davide ma, nii ti zolooni ma ta Izilayɛle nui mɔtaiti, naa ʋɛɛ Ɓɛnzamɛn mavofodai zu nuiti ba. 
\v 20 É zeelini Davide ʋɔ bɛ Eɓelɔn, ta zunu ʋuufelegɔiti (20), niiti ti maazaani. Davide daami wola ɠɛʋele ɓɛtɛni ti pɛ bɛ. 
\v 21 Aɓenɛɛl ɠɛni Davide ma: «Nà liizu, gè Izilayɛle nuiti pɛ gaalɛ ba ɗa-zobogi wu, màliɠii masagi, minazeɠegi ɠa ɠɛ wo yɔɠɔzu, ɗa masadai ɠɛ, ʋelei nɔpɛ è pɔ la.» Naa ʋoluma Davide yeeɓeni Aɓenɛɛl ʋa, é li ziilɛigi zu.
\s Zoaɓe Aɓenɛɛl ʋaa vai
\p
\v 22 Su la ɠoozani, Zoaɓe ta Davide ná-nuiti ti ɗa unkula, ti zeɠe kɔɔmaʋɛ ta. Ti ʋaani ga ani mɔinmɔin, niiti ti ti zoni kɔɔi zu. Aɓenɛɛl la mɔ ɠɛni Davide ʋɔ bɛ Eɓelɔn, mazɔlɔɔ Davide ɓeni ba, é li ziilɛigi zu. 
\v 23 Siɛgi zu Zoaɓe ta ná-siɛpoluiti ti zeelini la, ti ɠɛni ma: «Nɛɛl ná-doun zunui Aɓenɛɛl ɠɛa ʋaani masagi ʋɔ bɛ, naama ge ɓe ba, é li ziilɛi su.» 
\v 24 Zoaɓe liini masagi ʋɔ bɛ, é ɠɛ ma: «Lee ɠa è kɛai? Aɓenɛɛl ʋaaʋɛ è ʋɔ bɛ, ɗɔun è zɛ ná, é li ɓɔɠɔ yeema. 
\v 25 È Nɛɛl ná-doun zunui Aɓenɛɛl ɠwɛɛ sɔ! Ni paaʋɛ è ʋɔ bɛ, naa ɠa nɔ ga é è yaava, é è lii ʋeleiti ta è ʋaa ʋeleiti kwɛɛ, naa ʋoluma é naa pɛ kwɛɛ, nii è kɛɛzu.»
\p
\v 26 Zoaɓe ɠulani masagi ʋɔ bɛ, é keelaiti teʋe Aɓenɛɛl ʋolu. Ti Aɓenɛɛl ɠaaɠaleni ma, é zeɠe ziɛyeɠei ʋɔ bɛ zɔligɔ, nii é Sila. Davide ɠwɛɛ faa la ɠɛni naa zu. 
\v 27 Aɓenɛɛl ɠalegai ma ma Eɓelɔn, Zoaɓe liini la dɔɔɠuzu, taai ma ziɠidaʋɛ ɠoozu ʋelei, eɠɛ a ɠɛɛ dɔɔɠuzu vaa wosu naa ma. Ti zeeliai ma miná, Zoaɓe boɠai lɔɔni Aɓenɛɛl ɠogi zu, é paa, nii a kɛ é deɠei Azayɛle ʋaa vai ʋotokula.
\p
\v 28 Davide naama wooi mɛnigai ma, nii kɛai, é ɠɛni ma: «Nà-o, nà-masadai-yo, gi-zɔ ge la Nɛɛl ná-doun zunui Aɓenɛɛl zaa vai zu Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu eyɛsu ɠɔ. 
\v 29 Ma ɠasɔi pɛ ka laazu Zoaɓe ta ná-pɛlɛyeɠei unma! Mavofodai zu mina ʋala pɛ ga: kalaɲa kole nu, ɓaa gee nu, ɓaa nui a ɠɛ zɛlɛsu ga tukpɔi, é ɗa ziɛ, ɓaa nii a za ga boɠa zɔkpɔi, ɓaa nui daamianigi a ɓe ʋalasu zea.» 
\v 30 Zoaɓe ta deɠei Aɓisayi ti Aɓenɛɛl ʋaani, mazɔlɔɔ é ti-leɠei Azayɛle ʋaani Gaɓaɠɔn ɠɔɔi zu.
\p
\v 31 Davide ɠɛni Zoaɓe ta kɔɔɠɔ nuiti pɛ ma, ti ɠɛni polu: «À wo ɠɔba zeɠeiti bali ga kidaaʋiligi maaʋele ma, wo ɓɔɠɔ maaɠili ga saa wɔlɔ wo seɠei, wo Aɓenɛɛl ná-saa wɔlɔi wo.» Davide ɠɛni ziɛzu pooma ɠesui ʋoluʋelei. 
\v 32 Ti Aɓenɛɛl maaɠuluni Eɓelɔn, Davide kpeei ɠulani bu. Eyɛsu nuɓusɛiti pɛ ti ɠɛni koba, ti ɗa wɔlɔ. 
\v 33 Masagi saa wɔlɔ wuyei nii looni Aɓenɛɛl ma, é ɠɛ ma:
\q «Lee vaa zu è zaai, Aɓenɛɛl, ga nu ɲakaiti saa ʋelei?
\q
\v 34 È-yeeiti su la ɠɛa ɠilini,
\q yɔlɔɠɔ la ɠɛa è-ɠɔɠɔiti su,
\q kɛlɛ è-ma ʋoomai looʋɛ,
\q eɠɛ nui nii toosu nuiti ti valaai ba.»
\p Nuɓusɛiti pɛ ti tɔɔzeini ga wɔlɔa ʋolu. 
\v 35 Naa ʋoluma ɛsɛ pɛ ge ɓɔini Davide la ga é daami wo, siɛgi zu foloi ɠɛni ná la dɛ, kɛlɛ é konai nii woni, é ɠɛ ma: «GALA ge sò ná-ziiɠaawanai pɛ su, ni nà ɓulu ɓuɠa ɠila kpalaa miina, ɓaa gè daamiani nɔpɛ mi, foloi ʋa ɠɛ é da.» 
\v 36 Nuɓusɛiti pɛ ti faa ɠwɛɛni, é lo naa ʋa, ti va bu, eɠɛʋelei ti ɠɛni vaazu la masagi ɠɛɛ vai pɛ bu. 
\v 37 Kɔɔʋɛbɛiti pɛ ta Izilayɛle pɛ ge kwɛɛni naama voloi ga masagi zɔ ge la Nɛɛl ná-doun zunui Aɓenɛɛl ná-saa vai zu.
\p
\v 38 Masagi ɠɛni ná-botiɠɛ nuiti ma: «Wo suɠwɛɛ nɛi ɓaa, ga kundiɠii gila é ga nu wolai ta, naa ɠa toai za Izilayɛle? 
\v 39 Masa gulɔi ziɛʋɛ mà, kɛlɛ zɛbɛ wola la dɛ zèa. Seluya ná-doun zunui niiti ma, ta ga zɛbɛsu nu wolaiti. Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɠɔi faa ɲɔu ɠɛ nui zala, é zoloo ná-faa ɲɔi ma.»
\c 4
\s Iseɓaale zaa vai
\p
\v 1 Siɛgi zu Sayile ná-doun zunui Iseɓaale mɛnini la ga Aɓenɛɛl zaa Eɓelɔn, zɛbɛi ɠulani zea, ta dualuagi Izilayɛle nuiti pɛ soni. 
\v 2 Zunu felegɔ ɠɛni Iseɓaale ná-devei wu, ti ga kɔɔɓɔ kundiɠiiti, gilagi laa ɠɛni ga Ɓaana, zɔi laa ga Lekaɓe, ti-ɠɛɛ ɠɛni ga Ɓɛnzamɛn nui Limon, Ɓeyelɔte taazuʋɛ nu ɠɛni de. (Ɓeyelɔte ɠɛni ga Ɓɛnzamɛn nuiti po. 
\v 3 Ɓeyelɔte nuiti ti ʋelani, ti li, ti zei Gitayime, ti-mavofodaiti ta dɛ miná zaaɠaza.)
\p
\v 4 Zunu loun ɠila ge ɠɛni Sayile ná-doun zunui Zonatan ʋɛ, kɔɠɔ felegɔi pɛ maalɛɠɛfɛgai. Zizeleyɛle ɠɔɔi ma ziɛgi zu, kona dɔɔlugɔ ɠa é ɠɛni zea. Sayile ta Zonatan ti zaa wooi ʋaai ma, doun zo anzanui seɠeni, é ʋela la, é yɛ gaazuvilɛi zu, é too, naa ɠɔɠɔ felegɔiti ti ɠula bu. Daa ɠɛni ga Mefiɓaale.
\p
\v 5 Ɓeyelɔte nui Limon ná-doun zunu felegɔiti Lekaɓe ta Ɓaana ti lɛɛni Iseɓaale ná-pɛlɛi wu folo gaalɔgai, naa ɠɛni laani folo ɲiimɛnii zu. 
\v 6 Ti lɛɛni pɛlɛ ɠoozuʋɛ eɠɛ ta ɠɛ molo zeɠezu, ti boɠai ʋu kogi zu. Naa ʋolu Lekaɓe ta kɛɛɠɛloin Ɓaana ti ʋelani, ti li. 
\v 7 Ti lɛɛni pɛlɛ ɠoozuʋɛ, siɛgi zu é ɠɛni laani la, é ɗa looɠo ná-betei zu daa ʋɛlɛi wu, ti paa. Ti nɔungi leʋeni ba, ti ɓizɛ la, ti ɲi piin ziɛzu Zuludɛn ma ʋɛtu nɛmɛi zu. 
\v 8 Ti liini ga Iseɓaale nɔungi masagi Davide ʋɔ Eɓelɔn, ti ɠɛ ma: «Sayile ná-doun zunui Iseɓaale nɔungi ɠa, è zili nui Sayile nii é ɠɛa è ɠaiziɛzu ga é è ʋaa. Ɠɔoɠɔ GALAGI màliɠii masagi nɔnɔi ʋotokulaa Sayile ta mavofodaiti ma za.»
\p
\v 9 Davide Ɓeyelɔte nui Limon ná-doun zunu felegɔiti gooɠaaʋoteni, Lekaɓe ta Ɓaana, é ɠɛ ti ma: «Gè ɠonaa Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, nii é vulua, nii é ùnmɔɔgai, é kùla kidaaʋiligiti pɛ su, 
\v 10 zɔi é ʋaani pɔ̀ Sikilage, é Sayile zaa vai wo mà, é ɠɛni kaazu ga woo niinɛ ʋagɔ ɠa é daazeelizu mà, gè ɠɛni ti so, ti paa, naa ɠa é ɠɛni ga ná-woo niinɛ ʋagɔi zulɔnɔgi, nii gè feeni zea. 
\v 11 Siɛgi zu mu faa ɲɔu ɠɛ nuiti wo sɔbalala nui ʋaazu la ná-pɛlɛi wu, daazuʋɛ, gè la ma ɲamai maaɠaazaɠaboga wo ma ɓaa, nii é wo-yeeiti ma? Nà wo ɠulazu zooi ʋa!»
\p
\v 12 Gaamago Davide devei veeni ná-nuiti zea, ti ti ʋaa, naa ʋoluma ti ti-yeeiti ta ti-ɠɔɠɔiti teʋe ti ʋa, ti ti zɛlɛ Eɓelɔn kpoigi ɠobaʋɛ. Ti Iseɓaale nɔungi zeɠeni, ti maaɠulu Aɓenɛɛl ná-kabai zu Eɓelɔn.
\c 5
\s Izilayɛle masagi Davide
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 11:1-3)
\p
\v 1 Izilayɛle wolodamai zɔiti pɛ ti ʋaani Davide ʋɔ bɛ Eɓelɔn, ti ɠɛ ma: «Ada ga zii ɠila, ta ɲama ɠila. 
\v 2 Kaite Sayile ná-masadai ma ziɛgi zu gi unda, ɗa ɠa è ɠɛni losu Izilayɛle ná-kɔɔiti tuɠɔ. Ɠɔoɠɔ GALAGI minazeɠeni è ʋɛ, é ɠɛ ma: ‹Ɗa ɠa è ɠɛɛzu ga nà-nuɓusɛi Izilayɛle maaɓɛɛ nui, è ɠɛ ga ná-totuɠɔi.› » 
\v 3 Izilayɛle ɠɛwolaiti pɛ ti ʋaani masagi Davide ʋɔ bɛ Eɓelɔn. Miná ɠa ti minazeɠe kɛɛni ná yɔɠɔzu Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. Ti gulɔi ziɛni ma, kɛɛ vai zu ga Izilayɛle pɛ ma masagi.
\p
\v 4 Davide ná-konagi ɠɛni ga puusaʋagɔ (30), siɛgi zu é zeini la ga masagi. Kona ʋuunaanigɔ (40) ɠa é kɛɛni masadai zu. 
\v 5 É kona dɔfela ta alu dɔzita ɠɛɛni Eɓelɔn, Zuda wolodamaiti unda, é kɛ ga kona ʋuusaʋagɔ maazu saʋagɔ (33) masadai zu Zeluzalɛme, Zuda ta Izilayɛle wolodamaiti pɛ unda.
\s Zeluzalɛme zo fai
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 11:4-9)
\p
\v 6 Masagi ta ná-kɔɔɠɔ nuiti ti liini Zeluzalɛme laalɔɠɔma, nii a kɛ ti kɔɔi ʋɛɛ Yeɓuse nuiti ba, niiti ti ɠɛni zeini naama yooi zu. Naati ti ɠɛni Davide ma: «È la lɛa taai nii zu pɛ! Mazɔlɔɔ anɛɛ gaazuɠole nuiti ta dɛkpu nuiti ta è laaʋili.» Naa ʋolu ɠɛni ga Davide la lɛa taazuʋɛ pɛ. 
\v 7 Kɛlɛ Davide Siyɔn zoni, taai nii makɛgai ga siɠi gaaɠoozagiti, ti ná laasei pɛɛ ga: «Davide ná-taa wolai».
\p
\v 8 Naama voloi, Davide ɠɛni ná-kɔɔɠɔ nuiti ma: «Zɔi é pɔ é ziɛ Yeɓuse nuiti bu, é leʋe nɔ ga ziɛ yei ʋelei, é zooi wu, toɠa zeeli ti ma, dɛkpu nui ta gaazuɠole nui niiti wɔinzeɠeʋɛ mà.» Miná ɠa faalaalii naa zeɠeni ná ga: «Gaazuɠole nui ta dɛkpu nui ti la lɛa pɛlɛi wu.» 
\v 9 Davide zeini taazuʋɛ, é ná laasei pɛɛ ga: «Davide ná-taa wolai». É ta ɓɔni taai zɛbɛi ʋa ga pɛlɛiti ta siɠigiti, niiti é ti loni pɛtugi maaɠoolii zu nii é daaveni, daa ga Milo. 
\v 10 Davide zɛbɛi ɠɛni liizu ga wɔɔlɔa, tama Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɠɛni ba.
\s Tiil masagi Yilame ná-keelaiti
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 14:1-2)
\p
\v 11 Tiil masagi Yilame keelaiti teʋeni Davide ma, é sɛdele guluiti teʋe ma, ta pɛlɛ maalɛɛ nuiti, naa ʋɛɛ kɔtu zaɠa nuiti ba. Ti masa pɛlɛi loni Davide ʋɛ. 
\v 12 Davide kwɛɛni naazu ga Ɠɔoɠɔ GALAGI tɔun toga ga Izilayɛle masagi, ta é ɠɛni ná-masadai ɠaawɔɔlɔzu, ná-nuɓusɛiti maaʋele ma, Izilayɛle nuiti.
\s Davide ná-doun zunuiti  //  ti zɔlɔɔni Zeluzalɛme
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 3:5-9;  //  14:3-7)
\p
\v 13 Davide zeɠeai ma Eɓelɔn, é li zeizu Zeluzalɛme, é anza ɠiligaa vuluni, ta é tanigaa zei, niiti ti la vuluni ga zɔiti kɛʋele. É doun zunuiti ta doun anzanuiti sɔlɔɔni naati ba. 
\v 14 Davide ná-doun zunuiti daaseigiti kaa, niiti ti zɔlɔɔni Zeluzalɛme: Samua, Soɓaɓe, Natan, Salomɔn, 
\v 15 Yiɓaal, Elisua, Nefɛge, Yafia, 
\v 16 Elisama, Eliada, ta Elifelɛte.
\s Davide ná-fɔnifaamaiti Filisiti nuiti ma
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 14:8-16)
\p
\v 17 Siɛgi zu Filisiti nuiti ti mɛnini la ga ti gulɔi ziaa Davide ma ga é ɠɛ ga Izilayɛle masagi, ti lɛɛni gaiziɛ vai ma. Davide ma wooi mɛnini, é yei kɔɔlaaɠai zu. 
\v 18 Filisiti nuiti ti ʋaani ga kɔɔi, ti ʋu Lefayime ʋɛtugi zu. 
\v 19 Davide Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazaɠani, é ɠɛ ma: «Nà zoo nɛi gè li Filisiti nuiti daalɔɠɔma? Ɗa ti lɔ nɛi zèezu ɓaa?» Ɠɔoɠɔ GALAGI gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Li, tɔɔzei zeɠema nɔpɛ ge la ba, nà Filisiti nuiti dɔɔzu è yeezu.»
\p
\v 20 Davide zeelini Ɓaale-Pelasime, é vɔni ti ma miná. Davide ɠɛni ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI zeɠe wɔɔʋɛ sìli nuiti ta-ɠɔɔɓɔgi ʋa tùɠɔ, eɠɛʋelei ziɛi a ɗa kaaɠai ɠolo la.» Naa ɠa é kɛɛni, ti ná laasei pɛɛni ga Ɓaale-Pelasime (nii poluʋɛ ga «Maliɠii nii é zeɠe wɔɔzu»). 
\v 21 Filisiti nuiti ti ta-ɠɔɔɠɔ ganigiti tooni ya miná, Davide ta ná-kɔɔɠɔ nuiti ti naati seɠe.
\p
\v 22 Filisiti nuiti ti ɠaleni ma ʋolu ga kɔɔi, ti ʋu Lefayime ʋɛtugi zu. 
\v 23 Davide Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazaɠani ʋolu. Naa gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Mina ti laaɠomi. Ɠula ga ti ʋoluʋelei, ɗa zeelizu ti ma guluiti tetemaʋɛ. 
\v 24 Siɛgi zu è nu ɠɔɠɔ lugi mɛnisu da guluiti unsuʋɛ, zuvilɛ, è ʋa, mazɔlɔɔ názu ɠa gè losu da è luɠɔ, nii a kɛ gè vɔni Filisiti nuiti ma.» 
\v 25 Davide naa ɠɛɛni, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI boni ma. É vɔnini Filisiti nuiti ma, é ɗa ti ɓɛ, é zo Geɓa, é zeeli Gezɛɛl.
\c 6
\s Davide lii vai  //  ga minazeɠe kesui Zeluzalɛme
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 13:1-14)
\p
\v 1 Davide Izilayɛle ɠɔɔɠɔ nu ʋapagiti gaalɛɛni ba ʋolu, ti ɠɛ ga nu waaʋuusaʋagɔ (30.000). 
\v 2 Naa ʋoluma, é ʋilɛni pelei ma ta naama ɠɔɔʋɛbɛiti pɛ, ti ɗa li Ɓaalé-Zuda ga ti ʋa ga GALA ná-minazeɠe kesui, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI laaseigi maalolisu ma, Fai-Pɛ-Maliɠii, é zeini seeluɓɛinti unda. 
\v 3 Ti minazeɠe kesui ɠulani Aɓinadaɓe ná-pɛlɛi wu gize unmaʋɛ, ti da wotolo niinɛi zu. Aɓinadaɓe ná-doun zunuiti Uza ta Ayiyo ɠa ti ɠɛni loni wotoloi luɠɔ. 
\v 4 Ti minazeɠe kesui zeɠeni Aɓinadaɓe ná-pɛlɛi wu gize unmaʋɛ, ti ɗa lii la. Ayiyo ɠɛni ziɛzu wotoloi luɠɔ. 
\v 5 Davide ta Izilayɛle nuiti pɛ ti ɠɛni ɠoozunɛɛzu Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, ti ɗa gɛingɛin ganigi ma ziiti pɛ gɛin, niiti ti ɓɛtɛai ga sipɛlɛ gului, naa ʋɛɛ kɔnigiti ba, ta papaiti, tamadegiti, sɛkɛiti, ta kɔtɛgiti.
\p
\v 6 Ti zeeliai ma Nakon ná-molo loɠazuʋɛ, nikɛiti ti ɓunɛni, ti ɠɛni ɠɛɛzu, ti GALA ná-minazeɠe kesui loo. Uza yeemaaleni, é so. 
\v 7 Ɠɔoɠɔ GALAGI yiiɠaawanani Uza ma, é doɠa náʋɛ nɔ, tɔɔzei ná-faaɠaazagi ʋa. Uza zaani miná, GALA ná-minazeɠe kesui ɠobaʋɛ.
\p
\v 8 Davide yiiɠaawanani, mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI nii ɠɛɠala loɠai woni ga Uza. Ná laasei ge ʋɛɛni ga Pelɛze-Uza (nii poluʋɛ ga «é ɠulaʋɛ Uza ma»), naama laaseigi ɠa dɛ é ba zaaɠaza. 
\v 9 Naama voloi Davide wola luani Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa, é ɗa ɓɔɠɔ ɠaazaɠa ga: «Nà zoo ɠale gè lɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-minazeɠe kesui pɔ̀ bɛ?» 
\v 10 Davide la ɠɛni vaani bu, é ʋa li ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-minazeɠe kesui pɔ bɛ, Davide ná-taa wolai zu. Ti liini la Gate nui Woɓɛde-Edɔme ná-pɛlɛi wu. 
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-minazeɠe kesui yɛni ná alu saʋagɔ laawu. Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya looni Gate nui Woɓɛde-Edɔme ʋɛ ta ná-pɛlɛyeɠei pɛ.
\s Minazeɠe kesui zeeli vai Zeluzalɛme
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 15:25—16:3)
\p
\v 12 É woni Davide ma ga Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya looʋɛ Woɓɛde-Edɔme ná-pɛlɛyeɠei ʋɛ ta nɔnɔiti pɛ, GALA ná-minazeɠe kesui maaʋele ma. Názuʋɛ Davide liini, é GALA ná-minazeɠe kesui zeɠe Woɓɛde-Edɔme ná-pɛlɛi wu, é lii la Davide ná-taa wolai zu, koozunɛ wolai zaama. 
\v 13 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-minazeɠe kesui zeɠe nuiti ti kɔɠɔ lo dɔzita ɠɛai ma, Davide nikɛ zinɛ wola ɠila kulani ga zalaɠai ta nikɛ yiʋo ɠila nii gulɔai. 
\v 14 Davide ɠɛni kuai wosu ga zɛbɛi pɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, maaɠiliai nɔ ga geze zeɠei, kulaai ga zalaɠa ɠula nuiti ta-zeɠei. 
\v 15 Ʋele ɠana Davide ta Izilayɛle nuiti pɛ ti liini la ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-minazeɠe kesui Zeluzalɛme, ga koozunɛ wooiti ta puʋu fɛɛ wooiti.
\p
\v 16 Tɛi Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-minazeɠe kesui ɠɛni lɛɛzu Davide ná-taa wolai zu, Sayile ná-doun anzanui Mikale loni, é ɗa wɛlɛ fenɛtɛlɛ laaʋɛ. É masagi Davide ɠaani, é ɗa ʋili, é ɗa kuai wo Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. É Davide ʋɛlɛʋɛlɛni yiimaʋɛ.
\p
\v 17 Ti ʋaani ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-minazeɠe kesui, ti da seɠe ɠotai wu, nii Davide toni bɛ. Davide gala zalaɠaiti ta ziilɛi zalaɠaiti kulani Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 18 Davide ɓegai ma ga zalaɠai naati kula, é tuya looni nuɓusɛiti bɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii laaseigi zu. 
\v 19 É zɛba é daamianigi ɠaaɠwɛ Izilayɛle nuiti pɛ ba, zunuiti ta anzanuiti, ɛsɛ gilagilagi ɓulu ɠilagila sɔlɔɔni, ta sua mɔgai, é ʋɛɛ leezɛn vɔɔi ma ɓuun gilagila ba. Naa ʋoluma, ɛsɛ pɛ ge ɠaleni ma ná-pɛlɛi wu.
\p
\v 20 Davide ɠaleni ma ná-pɛlɛi wu ga é tuya loo ná-pɛlɛ wu nuiti bɛ. Sayile ná-doun anzanui Mikale daaɠomini, é ɠɛ ma: «Ee! Gaamazu Izilayɛle masagi lɛbiya zɔlɔɔgɛ za, é ɠɔba ɲakai ɠulaʋɛ ná-botiɠɛ nuiti ta-wotiɠɛ anzanuiti gaazu, eɠɛ zunu ɲakai ta nɔ!» 
\v 21 Davide Mikale wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa gè nà-koozunɛɛi ɠulaai gaazu, nii é yiimazeɠeai ga ze, é è-ɠɛɛ yɛ ná, ta ná-pɛlɛyeɠei pɛ, é kɛ̀ ga ná-nuɓusɛiti Izilayɛle nuiti ta-lotuɠɔi. Nà koozunɛɛi ɠula dɛ ʋolu, dɛbi vai ma. 
\v 22 Nà dɛ ɓɔɠɔ ʋɛlɛʋɛlɛsu ʋolu, é leʋe nii ʋa kɛai, gè ɓɔɠɔmaayei. Kɛlɛ naa pɛ ge ɠɛɛ ʋa, lɛbiyai ɠa ve bɛ̀, botiɠɛ anzanui naati zea, niiti è vaazu ti ma.» 
\v 23 Sayile ná-doun anzanui Mikale la ɠɛni doun zɔlɔɔni, eyɛsu é za.
\c 7
\s GALA ná-minazeɠegi  //  Davide ta mavofodaiti bɛ
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 17:1-15)
\p
\v 1 Tɛi masagi Davide zeini ná-pɛlɛi wu, ta Ɠɔoɠɔ GALAGI dooɠo feeni zea, é kula sili nuiti pɛ zea, niiti ti ɠɛni maaɠoolii zu, 
\v 2 é ɠɛni GALA goo wo nui Natan ma: «Wɛlɛ! Nà ɲiizu masa pɛlɛi wu, nii togai ga sɛdele gului, GALA ná-minazeɠe kesui ma ge ɗa ɲi seɠe ʋɛlɛi wu.» 
\v 3 Natan masagi wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Li, nii nɔpɛ é è yiima, è kɛ, mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa è ʋa.»
\p
\v 4 Kɛlɛ naama ɓidii, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Natan ʋɔ ɠani: 
\v 5 «Li, è ɠɛ nà-botiɠɛ nui Davide ma: ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa: Ɗa ɠa è ɠɛɛzu è pɛlɛ lo bɛ̀, ʋɛ nà zei ná? 
\v 6 É lɔɔzei Izilayɛle nuiti kula yee ma bɛ̀ Ezipete yooi zu, é zeeli za ma, kaipa sèizu la ɠɛni ga pɛlɛ wu. Kɛlɛ gè ɠɛni ti ʋa ʋɛ nɔpɛ ta la ɠɛ ná, tama gè ɠɛni seɠe ʋɛlɛi wu, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu. 
\v 7 Yeeɠɛɠalai nii pɛ gè kɛɛni Izilayɛle nuiti polu, gè ɠɛni totuɠɔiti seizu ga ti lo ná-nuɓusɛiti Izilayɛle nuiti tuɠɔ, kɛlɛ ti zaama ɓɛ ɠa gè ɠɛni ma: Lee vaa zu wo la pɛlɛ losu bɛ̀ ga sɛdele gului?›
\p
\v 8 «Pɛtɛ, nii ɠa è liizu niina, è bo nà-botiɠɛ nui Davide ma: ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii wooi ɠaa: Nà ɠa gè è zeɠeni baala makɛsuʋɛ tufa lɛnugiti su, gè è ɠɛ ga nà-nuɓusɛiti Izilayɛle nuiti ta-lotuɠɔi. 
\v 9 Nii pɛ è yeeʋua bu, zɛ̀gɛ è ʋa naati pɛ su, gè è zili nuiti pɛ suwuɠaaleʋe. Nà lɛbiya laasei feezu è ya, ga etea nu wolaiti tɔnɔi ɠɛʋele. 
\v 10 Nà seizu veezu nà-nuɓusɛi Izilayɛle nuiti zea, ʋɛ ta zei ná, ti la luaa ani nɔpɛ ba, telebotala nuiti ti la mɔ tɔɔzeiɗa ga ti ʋa ɗa ti ɓɔlɔ ga ma mɔungi zu ɠɛʋele, 
\v 11 eɠɛʋelei tukpɔɠaaleʋe nuiti ta-ziɛgi ɠɛni la, niiti gè ti zeini nà-nuɓusɛi Izilayɛle nuiti unda. Nà dooɠogi veezu è ya, gè è unmɔɔ è zili nuiti ma. Naa ʋoluma, nɔ̀un nà, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà dɛɛzu ga ɗe ga ɗa-ʋɛlɛyeɠei ɠa ɠɛɛzu ga masa pɛlɛyeɠei.
\p
\v 12 « ‹Siɛgi zu è lii voloi zeelizu la è-mɛmɛwolani pɔ, nà è-mavofodai ta ɓɔɠɔɓɔɠɔ sei ga è-ʋotogi masadai zu, gè ná-masadai zei. 
\v 13 Tɔ ɠa é ʋaazu pɛlɛ losu bɛ̀, nà ɓaa ná-masa kpɔkpɔgi maazu eyɛsu ɠɔ. 
\v 14 Nà ɓɔɠɔi nà ɠɛ bɛ ga ɠɛɛɠɛi, tɔun ge ɠɛ bɛ̀ ga doun zunu. Ni a faa ɲɔu ɠɛɛna, nà maaɠolo, eɠɛʋelei doun kɛɛɠɛi a ɗa ná-doin maaɠolo la. 
\v 15 Kɛlɛ gè la nà-nuɓɔɠɔlai maaɠoozaa ba pɛ, eɠɛʋelei gè maaɠoozani la Sayile ʋa, nii gè dikpini, gè è ʋilɛ ga potogi. 
\v 16 Ɗa-ʋɛlɛyeɠei ta ɗa-masadai ta zei ga pagɔ gàazu eyɛsu ɠɔ, ɗa-masa kpɔkpɔgi la ɲiikpiga eyɛsu ɠɔ.› »
\p
\v 17 Natan liini, é niima ɓɔɛiti pɛ ta ma ɠulakɛlɛmaiti pɛ daazeeli ga pagɔ Davide ma.
\s Davide ná-maanɛɛnɛi
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 17:16-27)
\p
\v 18 Naa ɠɛai ma, Davide liini, é zei Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, é GALA fali ɠani: «Màliɠii, Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà ga leeni, nà-pɛlɛyeɠei ɓalaa ka ga leeni, è liizu dàazeelizu, ʋɛ gè ná? 
\v 19 È la mɔ naa ɠaani ga faa wola, Màliɠii, Ɠɔoɠɔ GALAGI, è minazeɠea ʋolu bɛ̀, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, ga ʋelela ʋele vaiti ti maaɠoozaai, é ʋilɛ nà-masa pɛlɛyeɠei ʋa. Màliɠii, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ʋelei ɠana ɗa ɗa nuɓusɛi zo da nɛi? 
\v 20 Lee ɠili ka nà bo è ma, é ʋɛɛ nii ʋa? Màliɠii, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ɓɔɠɔi è kwɛ̀ɛ, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui. 
\v 21 Ɗa-minazeɠegi ta ɗa-leveiti maaʋele ɠa é kɛa, è niima vaa wolaiti kɛa, è lati, è ti ɠula bɛ̀ kɛlɛma, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui.
\p
\v 22 «Ee, Màliɠii, Ɠɔoɠɔ GALAGI, è wɔɔlɔʋɛ! Nu nɔpɛ ge la ga è ɠɛʋele, gaamazu gala kili nɔpɛ ge la ná, é ɠula è ʋolu, eɠɛʋelei nɔ gi mɛnigai la ga gi-woiyeɠeiti. 
\v 23 Eteai zu, zii ɓɛgele ɠa é ga ɗa-nuiti Izilayɛle nuiti kɛʋele, nii è liai, è ti unmɔɔ, ti ɠɛ ga ɗa-nuɓusɛiti, ta è ɓɔɠɔ wɔɔlɔ? È la zii ɠiligi tanigaa ɓɛɛni ɓaa ta ta-ɠalagiti ɗa-nuɓusɛiti tuɠɔ, niiti è ti unmɔɔgai, è ti ɠula Ezipete yooi ʋa. 
\v 24 È ɗa-nuɓusɛi Izilayɛle nuiti seiɗa ga ti ɠɛ ga ɗa-nuɓusɛiti eyɛsu ɠɔ. Ɗa ma, Ɠɔoɠɔ GALAGI, è ɠɛa ga ta-ƓALAGI.
\p
\v 25 «Niizu niina, Màliɠii, Ɠɔoɠɔ GALAGI, soma kae, è ɓaa ɗa-minazeɠegi maazu, nii kɛa bɛ̀, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, ta nà-masa pɛlɛyeɠei ʋɛ. Kɛ, eɠɛʋelei è boga la. 
\v 26 Naazu ɗa lɛbiyai zɔlɔɔ eyɛsu ɠɔ, ta nuiti ti ɠɛ ma: ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɠa é ga Izilayɛle ná-GALAGI!› Nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui Davide, nà-masa pɛlɛyeɠei mina ɲiikpi pɛ è ɠaazu. 
\v 27 Mazɔlɔɔ, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii, Izilayɛle ná-GALAGI, ɗa ɓɔɠɔi ɠa è dɛa ga ze, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, ga ɗa masa pɛlɛyeɠei losu bɛ̀, naa ɠa é kɛa gè gaaɓaa zɔlɔɔga, gè niima maanɛɛnɛ wooi laazeeli è ma.
\p
\v 28 «Niizu niina, Màliɠii, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ɠa è ga GALA, è-laawooiti ta ga gaamai, ɗa ma ka è minazeɠea bɛ̀ ga undaanɛɛi nii, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui. 
\v 29 Soma mu niina, è tuya loo nà-masa pɛlɛyeɠei ma, nii a kɛ é yɛ ná ɠɔ è ɠaazu. Mazɔlɔɔ, Màliɠii, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ɠa è minazeɠea, ɗa-luyai maaʋele nɔ ɠa a kɛ, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, nà-masa pɛlɛyeɠei tuya zɔlɔɔ.»
\c 8
\s Davide zobo sɔlɔɔ fai  //  zɔɔma ziiti ma, ti maaɠoolii zu
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 18:1-13)
\p
\v 1 Naa ʋoluma Davide vɔnini Filisiti nuiti ma, é ti ɠaazu unfe seɠe, é ta-ɠaaɓaai ɠula ti ya.
\p
\v 2 É vɔnini ɓalaa Moaɓe nuiti ma. Niiti é ti zoni, é ti laani zooi ma, é ti ɠaaɠwɛ su ga seizu saʋagɔ ga galui. Nu zeizu saʋagɔi zaama, é seizu felegɔiti paani, é seizu ɠilagi yɛ vulua. Moaɓe nuiti ti ɠoloni Davide ʋɛ, ti ɗa mului zala ma.
\p
\v 3 Naa ʋoluma Davide vɔnini Soɓa masagi Ɠadadezɛɛl ma, Leɠɔɓe ná-doun zunui, siɛgi zu é ɠɛni liizu la ga ná-masadai zeiɗa ʋolu ziɛ wolai Efelate maaʋɛ. 
\v 4 Davide soo ɓizɛ zalaʋusu waagila undɔfela (1.700) zoni, ta siɛ kɔɠɔa zalaʋusu waaʋuufelegɔ (20.000). É wotolo ɓizɛ zoo ungila (100) makɛni. É mɔtaiti kɔɠɔʋolu ɲataiti teʋeni.
\p
\v 5 Siili yooi zu nuiti ti ɠɛni Damase, naati ti ʋaani ɓɔsu Soɓa masagi Ɠadadezɛɛl ʋa. Davide nu waaʋuufelegɔ maazu felegɔ (22.000) ʋaani ti ʋa. 
\v 6 Naa ʋoluma, Davide kundiɠiiti seini Damase yooi zu Siili nuiti saama. Siili nuiti ti ɠoloni Davide ʋɛ, ti ɗa mului zala ma. Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni fɔnifaamai veezu Davide ʋɛ, ʋɛ kpein é ɠɛni liizu ná ga kɔɔi. 
\v 7 Davide zanu kɔɔɠɔ zɛpɛgiti seɠeni, niiti ti ɠɛni Ɠadadezɛɛl ná-salaʋusuiti zea, é li ga tiye Zeluzalɛme. 
\v 8 Davide kɔlu ɓɔi mɔinmɔin seɠeni masagi Ɠadadezɛɛl ná-taa wolaiti su, Ɓeta ta Ɓelotayi.
\p
\v 9 Siɛgi zu Ɠamate masagi Toyi mɛnini da ga Davide vɔnigɛ Ɠadadezɛɛl ná-kɔɔʋɛbɛiti pɛ ma, 
\v 10 é ná-doun zunui Yolame leʋeni Davide ma ga é tuʋɔ, ta é mama fala vai zu Ɠadadezɛɛl ʋa, é vɔni ma, tɔɔzei Toyi ta Ɠadadezɛɛl ti ɠɛni kɔɔi ɠa nɔ ɠɔ. Yolame liizuʋɛ, é liini ga sɔɔlai ma zii pɛ, niiti ti ɠɛni ga walii, zanugi, ta kɔlu ɓɔigi. 
\v 11 Masagi Davide ti veeni Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, eɠɛʋelei é kɛɛni la niina ga walii ta zanugi, nii é kulani zɔɔma zii ɠiligiti zea, niiti é vɔnini ti ma: 
\v 12 Edɔme nuiti, Moaɓe nuiti, Amɔn nuiti, Filisiti nuiti, ta Amalɛke nuiti, ta nii kpein é soni kɔɔi zu, é kula Soɓa masagi Ɠadadezɛɛl ya, Leɠɔɓe ná-doun zunui.
\p
\v 13 Davide lɔɠɔi mɔta ɠulani, siɛgi zu é ɠaleni la ma, fɔnigai ma Edɔme nu waapuugɔ maazu lɔsaʋai (18.000) ma, Kpolo Ʋɛtugi zu. 
\v 14 Naa ʋoluma, é kundiɠiiti seini Edɔme yooi ná pɛ su. Edɔme nuiti pɛ ti ɠoloni Davide ʋɛ. Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni fɔnifaamai veezu Davide ʋɛ, ʋɛ kpein é ɠɛni liizu ná ga kɔɔi.
\s Davide ná-botiɠɛ nu wolaiti daaseigiti
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 18:14-17)
\p
\v 15 Davide masadai ɠɛɛni Izilayɛle pɛ unda, é ɠɛni tukpɔi ɠaaleʋezu ga sɔledai ná-nuɓusɛiti pɛ bɛ. 
\v 16 Seluya ná-doun zunui Zoaɓe ɠa é ɠɛni ná-kɔɔʋɛbɛi unda, Ayilude ná-doun zunui Zozafate ɠɛ ga laavaawogi, 
\v 17 Ayituɓe ná-doun zunui Sadɔke, ta Aɓiataal ná-doun zunui Ayimelɛke ti ɠɛ ga zalaɠa ɠula nuiti, Selaya ɠɛ ga sɛʋɛ ɠɛ nui. 
\v 18 Yeɠoyada ná-doun zunui Ɓenaya ɠa é ɠɛni Kelɛte nuiti ta Pelɛte nuiti unda, niiti ti ɠɛni ga masa makɛ nuiti. Davide ná-doun zunuiti ti ɠɛni ga zalaɠa ɠula nuiti.
\c 9
\s Davide yeezei vai  //  Zonatan ná-doun zunui Mefiɓaale wu
\p
\v 1 Davide gaazaɠagi woni, é ɠɛ ma: «Sayile ná-pɛlɛ wu nui ta yɛgɛ nɛi vulua? Nà pɔ gè wooɠɛɠilada ɠɛ bɛ, Zonatan maaʋele ma.» 
\v 2 Sayile ná-pɛlɛyeɠei wu botiɠɛ nui gila ge ɠɛni ná, daa ga Siɓa. Ti ʋaani la masagi ʋɔ bɛ. Davide gaazaɠani, é ɠɛ ma: «Ɗa ɠa è ga Siɓa?» É gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nà ɠa gè ga Siɓa, ɗa-wotiɠɛ nui.» 
\v 3 Masagi ɗa gaazaɠa, é ɠɛ ma: «Nu vulu nɔpɛ ge la yɛni Sayile ná-pɛlɛyeɠei wu, nii nà ziɛ bɛ ga GALA ná-wooɠɛɠiladai?» Siɓa gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Zonatan ná-doun zunui gila ka dɛ ná, nii kɔɠɔ felegɔi pɛ maalɛɠɛfɛgai.» 
\v 4 Masagi ɠɛni ma: «Mini ɠa é ná?» Siɓa gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Toɠa Lodeɓaal, Makiil ná-pɛlɛi wu, Amiyɛle ná-doun zunui.» 
\v 5 Masagi Davide nu leʋeni, ti li, ti seɠe Lodeɓaal, Amiyɛle ná-doun zunui Makiil ná-pɛlɛi wu.
\p
\v 6 Siɛgi zu Sayile ná-dounloin, é ga Zonatan ná-doun zunui Mefiɓaale zeelini la Davide ɠakala, é laani masagi ɠɔɠɔwu. Davide tolini, é ɠɛ ma: «Mefiɓaale!» Naa ɠɛ ma: «Wɛlɛ nà ʋa, ɗa-wotiɠɛ nui.» 
\v 7 Davide ɠɛni ma: «Mina lua. Nà wooɠɛɠilada ɠɛɛzu è ʋɛ, è-ɠɛɛ Zonatan maaʋele ma. Nà è-ɠɛwola Sayile ná-zooi pɛ feezu ʋolu è ya, ɗa ɓɔɠɔi ɗa ɠɛ laamiizu nà-taɓalii ɠa folo-o-folo.» 
\v 8 Mefiɓaale laani kɔɠɔwu, é ɠɛ ma: «Masagi, lee vaa zu è yiizoolɛzu ga ze, nɛ̀i gè la vizɔni gilɛ ʋoomai ʋa?»
\p
\v 9 Masagi Siɓa lolini, Sayile ná-botiɠɛ nui, é ɠɛ ma: «Nii kpein é ɠɛa ga Sayile ta ná-pɛlɛyeɠei nɔnɔ, gè ti pɛ fea è-maliɠii ná-dounloin ya. 
\v 10 Ɗa ʋe-o, è-loun zunuiti be-o, ɗa-wotiɠɛ nuiti be-o, wa ɠɛɛzu tii ɠɛɛzu bɛ. Nii wa sɔlɔɔna, wo ʋaa la, naa ɠa é ɠɛɛzu ga è-maliɠii ná-pɛlɛyeɠei ɠɔnɔgi. Mefiɓaale ɓɔɠɔi ɠa ɠɛɛzu laamiizu nà-taɓalii ɠa folo-o-folo.» Siɓa ma, zunu loun puugɔ maazu lɔɔlugɔ (15) ɠa é ɠɛni zea, ta botiɠɛ nu ʋuufelegɔ (20). 
\v 11 Siɓa ɠɛni masagi ma: «Nii kpein màliɠii masagi bogai mà, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, nà ti pɛ kɛɛzu.» Mefiɓaale ma ge ɠɛni daami wosu masagi ná-taɓalii ɠa, eɠɛ masagi ná-doin ta. 
\v 12 Zunu loun ɠila ge ɠɛni Mefiɓaale ya, nii daa ɠɛni ga Mika. Siɓa ná-pɛlɛ wu nuiti pɛ ti ɠɛni botii ɠɛɛzu Mefiɓaale ʋɛ. 
\v 13 Mefiɓaale yɛni Zeluzalɛme, é ɗa laami masagi ná-taɓalii ɠa. Kɔɠɔ felegɔiti pɛ maalɛɠɛfɛni.
\c 10
\s Amɔn masagi Davide ná-keelaiti unfe fai
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 19:1-5)
\p
\v 1 Naa ʋoluma Amɔn masagi zaani, ná-doun zunui Ɠanun zei potogi zu ga masagi. 
\v 2 Davide ɠɛni ma: «Nà wooɠɛɠilada ɠɛɛzu Ɠanun ʋɛ, eɠɛʋelei kɛɛɠɛ Naɠase wooɠɛɠiladai ɠɛni la bɛ̀.» Davide ná-botiɠɛ nui tanigaa leʋeni ga ti ɓena fe bɛ kɛɛɠɛ zaa vai zu. Siɛgi zu Davide ná-botiɠɛ nuiti ti zeelini la Amɔn yooi zu, 
\v 3 Amɔn ɠundiɠiiti ti ɠɛni ta-masagi Ɠanun ma: «Ɗa kaazu ga è-ɠɛɛ ná-lɛbiya ɠa é kɛɛzu Davide gaanɛɛnɛ nua leʋesu la è ma ɓaa? Taai ɠwɛɛ fai ta pɛtɛ fai laade ɓaa, nii a kɛ ti ʋa koloɠolo yeeta?»
\p
\v 4 Ɠanun zɛba é Davide ná-keelaiti so, ti ti-ɓɛlɛiti gilazuʋɛti bo, ti ti ɠɔba zeɠeiti teʋe ga ti-ʋunɔgi letemaʋɛ, naa ʋoluma ti ɓe ti ʋa, ti ɗa li. 
\v 5 Davide mɛnini nii kɛai. É keela leʋeni ti luɠɔ, mazɔlɔɔ naati ti wola unfeni. É ɠɛ ti ma: «À yɛ Zeliko eyɛsu wo-ɓɛlɛiti ti lɛ ʋolu, wa ʋa niina.»
\s Davide vɔni fai Amɔn ta Siili nuiti ma
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 19:6-19)
\p
\v 6 Amɔn nuiti ti kaani ga ti ɓɔɠɔ wɔinzeɠea Davide ma. Ti salaʋusuiti gaiziɛni zou ɠiligaa zu: salaʋusu waaʋuufelegɔ (20.000) Siili nuiti saama ti Ɓɛte-Leɠɔɓe, ta Soɓa, salaʋusu waagila (1.000) Maaka masagi ʋɔ bɛ, ta salaʋusu waapuugɔ maazu felegɔ (12.000) Tɔɓe ʋɔ pelei. 
\v 7 Davide mɛnigai ma, é Zoaɓe leʋeni ti laalɔɠɔma, ta Izilayɛle ɠɔɔʋɛbɛiti pɛ.
\p
\v 8 Amɔn nuiti ti ɠulani, ti lo kɔɔɠɔ vai ma, ta-laa wolai laaʋɛ. Siili zalaʋusuiti, niiti ti zeɠeni Soɓa ta Leɠɔɓe ta Tɔɓe, é ʋɛɛ Maaka zalaʋusuiti ba, naati pɛ ti ɠɛni loni yɛ kɔɔ lɔɓɔi zu. 
\v 9 Zoaɓe kaai ma ga kɔɔɠɔzuʋɛ ɠa fele ʋɔɔma, ʋelelaʋɛ ta ʋoluzu ʋelei, é yeeloni kɔɔɠɔ nu ɠɛzɛɠɛzɛgiti ba, é ti ʋilɛ Siili nuiti daawu kɔɔɠɔ vai ma. 
\v 10 É kɔɔʋɛbɛi mɔtai ma lotuɠɔlai ɠalivaani kɛɛɠɛloin Aɓisayi ma, naati ti lo Amɔn nuiti daawu kɔɔɠɔ vai ma. 
\v 11 Zoaɓe ɠɛni kɛɛɠɛloin Aɓisayi ma: «Ni Siili nuiti zeevi ka mɔinna mà, ɗa ʋa, è ɓɔ bà. Ni Amɔn nuiti zeevi ka mɔinna è ma, nà ʋa, gè ɓɔ è ʋa. 
\v 12 Zɛbɛzeɠe, ade kɔɔi ɠɔ, de da-nuɓusɛiti maalobo, ta da-ƓALAGI ná-taaiti. Ɠɔoɠɔ GALAGI naa ɠɛ, nii pagai gaazu!»
\p
\v 13 Zoaɓe ta ná-kɔɔʋɛbɛi ti lopele ɓɛtɛni kɔɔɠɔ vai ma, Siili nuiti daalɔɠɔma, naati ti ʋelani ba. 
\v 14 Amɔn nuiti ti kaai ma ga Siili nuiti ti ʋela, tiya ɓalaa ti ʋelani Aɓisayi ʋa, ti li ta-laazu. Zoaɓe zeɠeni Amɔn nuiti polu, é ɠale ma Zeluzalɛme.
\p
\v 15 Siili nuiti ti kaai ma ga Izilayɛle nuiti ti vɔniga ti ma, ti ta-ɠɔɔʋɛbɛi pɛ gaalɛɛni ba. 
\v 16 Masagi Ɠadadezɛɛl keela leʋeni, ga ti Siili nui zɔiti gaalɛ ba, niiti ti ziɛ wolai Efelate ʋoluʋelei. Ɠadadezɛɛl ná-kɔɔɠuluɓai Soɓake loni ti luɠɔ, ti zeeli Ɠelame.
\p
\v 17 Davide faa ɠwɛɛgai ma su, é Izilayɛle ɠɔɔɠɔ nuiti pɛ gaalɛɛni ba, ti Zuludɛn ɓudɛ, ti li Ɠelame. Siili nuiti ti ɠɛʋele ɓɛtɛni ga ti vala Davide ʋa, ti kɔɔi lɔɔzeini. 
\v 18 Kɛlɛ ti ʋelani Izilayɛle nuiti ba. Davide kɔɔɠɔ wotolo undɔfela (700) zu zalaʋusuiti paani, ta soo ɓizɛ zalaʋusu waaʋuunaanigɔ (40.000). Zeezeelini ɓalaa ta-ɠɔɔɠuluɓai Soɓake ma, naa za náʋɛ. 
\v 19 Tɛi masagi niiti kpein ti ɓɔni Ɠadadezɛɛl ʋa, ti kaani ga Izilayɛle ziaa ti wu, ti ziilɛigi ɠaiziɛni yɔɠɔzu ta Izilayɛle, ti ɠolo Izilayɛle ʋɛ. Naa ʋoluma Siili nuiti ti ɠɛni luazu ga ti ʋa li ɓɔsu Amɔn nuiti ba.
\c 11
\s Davide ta Ɓate-Seɓa ta-vai
\p
\v 1 Poluma ɠonagi, yeeɠɛɠalai nii masagiti ta ɗa lii la kɔɔɠɔzuʋɛ, Davide Zoaɓe ta ná-kɔɔɠɔ nu wolaiti teʋeni, ti lo Izilayɛle ɠɔɔɠɔ nuiti kpein tuɠɔ. Ti Amɔn yooi zuɠoloɠoloni, ti ta-laa wolai Laɓa zei kɛlɛ su. Kɛlɛ Davide yɛni Zeluzalɛme.
\p
\v 2 Yeeta kpɔkɔ voloi, Davide wuzeɠeni folo ɲiimɛnii zu, é ɗa ziɛziɛ dooɠo bosuʋɛ, ná ɓɛtɛai ná-masa pɛlɛi ɠɔmaʋɛ. É yɛni miná, é anzanui ta ɠa, é ɗa maagba, gola ʋagai. 
\v 3 Davide nu leʋeni ga ti anzanui naa ʋolu ɠaazaɠa bo. Ti ɠɛ ma: «Eliyame ná-doun anzanui Ɓate-Seɓa ʋe, Ɠɛte nui Ilii anzai.» 
\v 4 Davide numaa leʋeni, ti li, ti toli. É ʋaani Davide ʋɔ bɛ, naa la koba. Tɔ ma kpega ɠɛni de nɔ feya ga ɲade fai ɠɛ ná-alugi ɠa ʋoluma. É ɠaleni ma ná-pɛlɛi wu. 
\v 5 Naa ʋoluma, é kaani ga kogi ɠa ma, é keela leʋe Davide ma, é ɠɛ ma: «Kogi ɠa mà.»
\p
\v 6 Davide keela leʋeni Zoaɓe ma ga naa Ɠɛte nui Ilii leʋe ma. Zoaɓe devei veeni naa ya, ga é li masagi ʋɔ bɛ. 
\v 7 Ilii zeelini Davide ma, naa Zoaɓe ta kɔɔʋɛbɛi maaɠaazaɠabo ma, ta kɔɔi ɠɛʋelei. 
\v 8 Naa ʋoluma Davide ɠɛni ma: «Li ɗa-ɠoizu, è looɠo.» Kulaai ma masagi ʋɔ bɛ, naa vebɛanii leʋeni ma. 
\v 9 Kɛlɛ Ilii la ɠɛni kɛɛni, é ʋa li ná-pɛlɛi wu. É laani masagi ná-pɛlɛlaʋɛ, ta maliɠii makɛ nuiti.
\p
\v 10 Ti boni Davide ma ga Ilii la liini ná-pɛlɛi wu. Davide tolini, é ɠɛ ma: «Siɛi ɠa è zeɠezu ma, lee vaa zu è la liini ɗa-ɠoizuʋɛ?» 
\v 11 Ilii gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Minazeɠe kesui, ta Izilayɛle kpein, é ʋɛɛ Zuda ʋa, ta ɲiizu kotaiti bu, kɔɔɠuluɓai Zoaɓe ta ná-salaʋusuiti ta kɔɔ lɔɓɔi ʋa. Nà zoo ɠale, gè naati zɛ miná, gè li nà-pɛlɛi wu, gè laami, gè ɓɔɔle, ta gè la ànzai ɠoba? GALA ka kàazu, eɠɛʋelei è vulua la ga ɠite, gaamazu gè la naama vaa zii ɠɛa eyɛsu pɛ.»
\p
\v 12 Davide ɠɛni ma: «Yɛ ʋɛ mɔnɔ za, lina, gè ɓe è ʋa, è li.» Ilii yɛni Zeluzalɛme naama voloi, ta poluma zobui. 
\v 13 Davide tolini ga ti daamii wo ʋɔɔma pɔ bɛ, é dɔɔi veeni zea, naa yɛ kpɔlezu eyɛsu dɔɔi so. Kɛlɛ kpɔkɔi, Ilii liini mɔnɔ, ti la ta maliɠii makɛ nuiti. É la kɛɛni, é ʋa li ná-pɛlɛi wu.
\p
\v 14 Poluma zobui Davide sɛʋɛ ɠɛɛni Zoaɓe ma, é fe Ilii ya ga é lii la. 
\v 15 Sɛʋɛi naa zu wooi ɠɛni ga nii: «Ilii ʋilɛ ʋelelaʋɛ, ʋɛ kɔɔi ɓɔiɗai ná, wo ɠula ʋolu, wo maaɠooza ba, nii a kɛ ti yeezeeli ma, é za.»
\p
\v 16 Zoaɓe ɠɛai ma taai zeizu kɛlɛ su, é Ilii ʋilɛni, ʋɛ ná zogai kpe ti zili nuiti ta-zalaʋusu wolaiti bɛ. 
\v 17 Niiti ti ɠɛni taai naa zu, naati ti ɠulani, ti kɔɔi vala Zoaɓe ʋa. Ti salaʋusui tanigaa ta ɠuluɓai tanigaa ʋaani Davide ná-kɔɔʋɛbɛi ʋa. Ɠɛte nui Ilii ɠɛni naati saama, ti zaai.
\p
\v 18 Zoaɓe wooleʋeni Davide ma, é kɔɔi ɠɛʋelei pɛ suɠula ma. 
\v 19 Zoaɓe ɠɛni keelai ma, nii é ɠɛni liizu ga wooleʋegi: «Ɗa ɓena ga kɔɔɠɔzuʋɛ vai pɛ bo masagi ma, 
\v 20 ni a yiiɠaawanana, é è ɠaazaɠa ga: ‹Lee vaa zu wo wola maaɓuɠaai taai ʋa ɠana kɔɔɠɔ ziɛgi zu? Wo la suɠwɛɛ ga nu ɠa zoo yɛsu siɠigi ungaʋɛ, é mɛɛin ʋili? 
\v 21 Wo-ɠi ka su nɛi ɓaa anzanu ɠa é Yeluɓesɛte ná-doun zunui Aɓimelɛke ʋaani Teɓɛse?\f + \fr 11:21 \fr*\ft Wɛlɛ ʋɛ: \+xt TɠN 9:50-54\+xt*.\ft*\f* É la ɠɛni yɛni siɠigi ungaʋɛ, é kɔtu wolai ʋili ma, é paa? Lee vaa zu wo wola maaɓuɠaai siɠigi ʋa?› Ɗa ɠɛ ma niina: ‹Ɗa-wotiɠɛ nui Ɠɛte nui Ilii ɓalaa saaʋɛ kɔɔi zu.› »
\p
\v 22 Keelai liini ga é wooleʋegi wo Davide ma, nii a kɛ nii pɛ Zoaɓe boni ma, é li, é bo Davide ma. 
\v 23 É ɠɛni Davide ma: «Taai maaɓɛɛ nuiti ti ɠɛa dɛ ziɛni gi wu, ti ɠulani gi laalɔɠɔma, ti ʋa dɔɓɔi zu, kɛlɛ gi ti laaʋiligɛ, eyɛsu taa ziɠidaʋɛ. 
\v 24 Názu ɠa mɛɛn ʋili nuiti ti yɛga la siɠigi ungaʋɛ, ti mɛɛinti pili, masagi ɗa-zalaʋusui tanigaa zaaʋɛ, ɗa-wotiɠɛ nui Ɠɛte nui Ilii ɠa naati saama, niiti ti zaai.»
\p
\v 25 Davide ɠɛni keelai ma: «Nii ɠa ɗa bo Zoaɓe ma: ‹Mina niima vai zeɠe ga faaɓa. Kɔɔi zuɲaka la ɗa ga ɠula. Ɠaaɓa, è taai zo, è koloɠolo.› Li, è Zoaɓe iɲɔdɔ ga naama wooi.»
\p
\v 26 Siɛgi zu Ilii anzai mɛnini da ga sinigi zaa, é naa ná-saa wɔlɔi woni. 
\v 27 Saa wɔlɔi ma voloiti teʋegai ma, Davide nu leʋeni daaɠomisu, é naa lɛɛni ná-pɛlɛi wu, é ɠɛ ga anzai, é doun zunu zɔlɔɔni bɛ. Kɛlɛ nii Davide kɛɛni, naa wanani Ɠɔoɠɔ GALAGI ma.
\c 12
\s GALA goo wo nui Natan  //  zelilo fai Davide ma
\p
\v 1 Ɠɔoɠɔ GALAGI Natan leʋeni Davide ma. É liini pɔ bɛ, é ɠɛ ma: «Zunu felegɔ ɠɛni taai ta zu, zɔi ga kpɛtɛ nu, bɔɔlai ga bala nu. 
\v 2 Nikɛiti ta baalagiti ti mɔinni kpɛtɛ nui ya. 
\v 3 Baala saa yiʋo ɠila kpe nɔ ɠa é ɠɛni bala nui ya, nii é geyani, é ɗa to, naa ɠɛni ɓaɠozu pɔ bɛ ná-dointi koba. É ɠɛni zunui ná-daamianigi miizu, é ɗa ɓɔɔle ná-ziawɔi zu, é ɗa la zeeloko zu, é ɠɛni zea eɠɛ ná-doun anzanu. 
\v 4 Yeeta wɛɛn ɠulani kpɛtɛ nui ma, kɛlɛ tɔun ge la ɠɛni pɔ ga é ʋa ná-toganii ta zeɠe, baalagiti ɓaa nikɛiti saama, é ʋa gili ma wɛɛin ʋɛ ga kɔnɔgi. É liini, é bala nui ná-baala saa yiʋoi zo, é kpɛtɛ ga ma wɛɛin ɠɔnɔgi.»
\p
\v 5 Davide wola yiiɠaawanani naama zunui ma, é ɠɛ Natan ma: «Gè ɠonaa Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, nii é vulua, ga nui nii é naama vai ɠɛa, maanɛɛʋɛ ga é za. 
\v 6 Baala ziʋoi é seɠeai, toɠa naama ʋɛɛda naanigɔi ve, mazɔlɔɔ é la gaazumaawɔinɠaa ɠɛɛni.»
\p
\v 7 Natan ɠɛni Davide ma naazu: «Ɗa ɠa è ga zunui naa! Ɠɔoɠɔ GALAGI Izilayɛle ná-GALAGI wooi ɠaa: ‹Nà ɠa gè gulɔi ziaa è ma ga è ɠɛ ga Izilayɛle masagi, gè è ɠula Sayile ya. 
\v 8 Gè è-maliɠii Sayile ná-pɛlɛi lɔ è yeezu, gè anzaiti pu è yeezu, gè è zei ga Izilayɛle ta Zuda unda ga masagi. Ni naa pɛ ge ɠɛa ga faa go, kɛ̀ʋele ɓɛtɛa ɠɛa de ga gè vebɛani ɠiligaa la ma. 
\v 9 Lee vaa zu mu è dàawooi ʋɛlɛʋɛlɛsu, è ɗa wànama vai ɠɛ? È Ɠɛte nui Ilii ʋaaʋɛ ga boɠa zɔkpɔi, è anzai zeɠe, è kɛ ga ɗɔnɔ, tɔ ɓɔɠɔi ma è paa ga Amɔn nuiti ta-woɠa zɔkpɔi. 
\v 10 Naa ɠa é ba, toomai la mɔ zeɠea ɗa-ʋɛlɛi ʋa pɛ, mazɔlɔɔ è pɛ̀lɛʋɛlɛga, è Ɠɛte nui Ilii anzai zeɠe ga ɗɔnɔ.› 
\v 11 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa: ‹Nà ʋaazu ga maanɔɠɔi è ʋɔ, è ɠula ɗa-ʋɛlɛyeɠei nɔ wu, nà è ɓɔɠɔ anzaiti seɠezu è ɠaazu, gè ti ve nu ɠili zea, é la ga tiye ɛsɛ pɛ gaazu. 
\v 12 Ɗɔun è ɗɔnɔi ɠɛɛʋɛ dɔɔɠuzu, nɔ̀un nà nii ɠɛɛzu Izilayɛle pɛ gaazu, folo wolai.› »
\p
\v 13 Davide ɠɛni Natan ma: «Gè kotoi ɠɛa Ɠɔoɠɔ GALAGI laalɔɠɔma.» Natan ɠɛni Davide ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI ɗa-ɠotoi maavaayɛga, è la mɔ zaazu. 
\v 14 Kɛlɛ tɛi niima vai maaʋele ma, è yeeɠɛɠalai vea Ɠɔoɠɔ GALAGI zili nuiti zea ga ti woo ɲɔi wo ma, doin sɔlɔɔgai è ʋɛ, toɠa za.»
\s Davide ná-faaɠaazagi ma zalai
\p
\v 15 Natan ɠaleni ma ná-koizu. Ɠɔoɠɔ GALAGI seeɓɛ wolai ʋilini doungoi ma, nii Ilii anzai sɔlɔɔni Davide ʋɛ. 
\v 16 Davide GALA maanɛɛnɛni doungoi ʋɛ. É zugi zoni, é ɲi piin laani zooi ma. 
\v 17 Ná-pɛlɛi wu wotiɠɛ nu wolaiti ti looɠoni ba ga é wuzeɠe, kɛlɛ é ɠɛlɛni, é la kɛɛni, ti ʋa laami ʋɔɔma.
\p
\v 18 Folo lɔfela ʋoluma, doungoi zaani. Davide ná-botiɠɛ nuiti ti la ɠɛni zoosu ti ʋa bo ma, mazɔlɔɔ ti ɠɛni ɠɛɛzu ɓɔɠɔ ma: «Doungoi ɠɛai ma vulua, é la woiloni ade-woo ma. Ada zoo ɠale, ade ɠɛ ma, doungoi zaa? Toɠa faa ɲɔu ɠɛ ga ɓɔɠɔ.» 
\v 19 Davide kaani ga ná-botiɠɛ nuiti ta ɓɔɛzu laa wu. É gaaɠaani ga doungoi zaa. É ti ɠaazaɠani, é ɠɛ ma: «Doungoi zaa ɓaa?» Ti ɠɛ ma: «É zaa.»
\p
\v 20 Naazu Davide wuzeɠeni zooi ma, é maagba, é gulɔ maku nɛɛnɛgi ziɛ ɓɔɠɔ ma, é ná-seɠei maavalibo, é li Ɠɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi ma ʋɛlɛlaʋɛ, é nɔkɔ ná. Naa ʋoluma é liini ná-koizu, é ɠɛ ti daamianigi ve zea, é laami. 
\v 21 Ná-botiɠɛ nuiti ti gaazaɠani, ti ɠɛ ma: «Nii è kɛai, naa ʋoluʋɛ ɠa ga leeni? Siɛgi zu doungoi ɠɛa la vulua, è zugi zogɛ, è ɗa wɔlɔ. Tɛi é zaa, è wuzeɠe, è ɗa laami.» 
\v 22 É ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Siɛgi zu doungoi ɠɛa la dɛ vulua, gè ɠɛa zugi zosu, gè ɗa wɔlɔ, mazɔlɔɔ gè ɠɛa ɠɛɛzu ma: ‹Ɓɛ ɠa é kwɛɛ ni Ɠɔoɠɔ GALAGI la màawɔinɠa, é ʋa doungoi yɛnvui yɛ su?› 
\v 23 Ni é zaa, lee vaa zu nà li zu sosu? Naama zobo ka bɛ̀, gè zɛnvui ʋu su? Nɔ̀un nà liizu pɔ pelei, kɛlɛ tɔun ge la mɔ ʋaazu ga pɔ̀ pelei.»
\s Salomɔn zɔlɔɔ fai
\p
\v 24 Davide maaɓuɠani anzai Ɓate-Seɓa ʋa, é gaanɛɛnɛ, é laani koba, naa doun zunu ɠili sɔlɔɔ bɛ ʋolu, é daasei pɛɛ ga Salomɔn. Ɠɔoɠɔ GALAGI doungoi naa nɛɛni ʋɛ, 
\v 25 é naa lɛɛni ga Davide ga GALA goo wo nui Natan maaʋele. Naama nɛɛbɛi maaʋele ma, doungoi laaseigi ʋɛɛni ga, Yedidia (nii poluʋɛ ga «Ɠɔoɠɔ GALAGI nɛɛɲɔɠɔi»).
\s Davide Amɔn nuiti ta-laa wolai  //  Laɓa zo fai
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 20:1-3)
\p
\v 26 Naama ziɛgi zu kɔɔɠuluɓai Zoaɓe laalɛɛni Amɔn nuiti ta-laa wolai Laɓa wu, é masa koizuʋɛ zoni. 
\v 27 Názu ɠa é keelaiti teʋeni la Davide ma, é ɠɛ ma: «Gè laalɛa Laɓa wu, gè buu ʋele ɠoizuʋɛ zoga vɔlɔ, ʋɛ ziɛ makɛsuʋɛ ná. 
\v 28 Kɔɔʋɛbɛi mɔtai ɠaalɛɛna ba mu, è ʋa, è taai zei kɛlɛ su ɗa ɓɔɠɔi, è so. Gè la pɔ ga gè so, ma lɛbiyai pɛ ge ʋa ʋa pɔ̀.» 
\v 29 Davide kɔɔʋɛbɛi mɔtai pɛ gaalɛɛni ba, é li, é laalɛ Laɓa wu, é naa zo. 
\v 30 Davide masa bɔɔlɔgi zeɠeni, nii é ɠɛni ta-masagi unma. Bɔɔlɔgi naa ɠɛni ga zanu tetelegi, buɲɛgi ɠɛni ga kilo ʋuusaʋagɔ (30), kɔtu zɔngɔ ɓaagi ɠila ge ɠɛni ba. Ti dɔɔni Davide unma. É ɠulani taai naa zu ga ani mɔinmɔin, niiti é ti zoni kɔɔi zu. 
\v 31 Nuɓusɛi niiti ti ɠɛni zeini ná, é naa tanigaa ɠɛɛni ga sii ziɛ nuiti, kɔtu zaɠa nuiti, gulu ʋɔ nuiti, é tanigaa ɠɛ ga ɓiliki loɠa nuiti. Ʋele ɠana é kɛɛni la ga nuɓusɛiti pɛ, niiti ti ɠɛni Amɔn laaiti su. Naa ʋoluma, Davide ta kɔɔʋɛbɛiti pɛ ti ɠaleni ma Zeluzalɛme.
\c 13
\s Amenɔn ta Tamaal ta-vai
\p
\v 1 Naa ʋoluma, pɛtɛ nii é ɠɛɛni, zeela ɠila ge ɠɛni Davide ná-doun zunui Aɓasalɔme ya, pagai ga gola, daa ga Tamaal. Davide ná-doun zunui Amenɔn wɔinni la. 
\v 2 Amenɔn zeeɓɛni ga ziiɓɔlɔi, é ʋilɛ ná-seelai Tamaal ʋa, nii wɔin ɠɛni ma. É ɠɛni Amenɔn ɠaazu ga fai maayikiai, ga é ʋa maaɓuɠa naa ʋa, mazɔlɔɔ naa la ɠɛni dɛ zunu vaa ɠwɛɛ. 
\v 3 Amenɔn bɔɔlai ta ɠɛni ná, gola ɠeleɠelegai, daa ga Yonadaɓe, Davide kɛɛɠɛloin Simeya ná-doun zunui ɠɛni de. 
\v 4 É ɠɛni Amenɔn ma: «Lee vaa zu ɗɛi è ga masa doin, è ɓɔɠɔ maawɔinzu ɠani sobu-o-sobu? È la pɔ è ʋa bo mà?» Amenɔn gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Tamaal ɠa wɔin mà, kɛ̀ɛloin Aɓasalɔme ná-seelai.» 
\v 5 Yonadaɓe ɠɛ ma: «La betei zu, è ɓɔɠɔ ɠɛ ga seeɓɛ nui. Siɛgi zu è-ɠɛɛ a ʋaana la, ɗa ɠɛ ma: ‹Va bu, nà-seelai Tamaal ʋa, é daamii ve zèa, é kpɛtɛ gàazu, tɔ ɓɔɠɔi é fe zèa, gè mi.› »
\p
\v 6 Amenɔn laani, é ɓɔɠɔ ɠɛ ga seeɓɛ nui. Masagi liini wɛlɛzu ma, Amenɔn ɠɛ masagi ma: «Nà è maanɛɛnɛzu, soma nà-seelai Tamaal ʋa, é dɛɠɛ ɓuun felegɔ ɓɛtɛ gàazu, tɔ ɓɔɠɔi é ti ve zèa, gè ti mi.» 
\v 7 Davide keela leʋeni Tamaal ma ná-pɛlɛi wu, é ɠɛ ma: «Li è-liɛ Amenɔn ná-pɛlɛi wu, è kɔnɔ gili.»
\p
\v 8 Tamaal liini diɛ Amenɔn ʋɔ bɛ, é ka laani, é ɓulu vukɔi yɛɓɛni, é gaayɔ, é dɛɠɛ ɓuun felegɔi ɓɛtɛ diɛ ɠaazu, é gili. 
\v 9 É ma liɠii zeɠe, é daaloka gaazu. Kɛlɛ Amenɔn ɠɛlɛni daami ʋa. É ɠɛ ma: «À nuiti kula nà-pɛlɛi wu!» Ɛsɛ pɛ ge ɠulani ná-pɛlɛi wu. 
\v 10 Amenɔn ɠɛni niina Tamaal ma: «Ʋaana ga dɛɠɛ ɓuungiti dàa ʋɛlɛi wu, miná ɠa è ti veezu ná zèa ɗa ɓɔɠɔi, gè ti mi.» Tamaal liini ga dɛɠɛ ɓuungiti, é ti ɓɛtɛni diɛ Amenɔn ʋɛ, naa laa ʋɛlɛi wu. 
\v 11 Siɛgi zu é ɠɛni feezu la zea, Amenɔn soni, é ɠɛ ma: «Ʋa, de la, zeela!» 
\v 12 Tamaal ɠɛ ma: «Ɓa, dìɛ, mina ʋu mà! Naa la ɗa ga ɠɛ Izilayɛle. Mina unfetala vai naa ɠɛ! 
\v 13 Naa ɠɛa ʋoluma, mini ɠa nà li ná ga nà-unfegi? Ɗa ɓalaa, ɗa ɓɔɠɔ ɠula naazu ga unfetala nu Izilayɛle. Lee vaa zu è la lia, è bo masagi ma? É la ɠɛlɛa fèe vai ʋa è ʋɛ.» 
\v 14 Kɛlɛ Amenɔn la ɠɛni kɛɛni, é ʋa woilo goo ma, é soni ga maaɓaai, é ʋu ma, é laa la.
\p
\v 15 Naa ɠɛai ma, maayo ge zeɠeni Amenɔn ʋɛ, é naa wɔinzeɠeni ga gola, é leʋe naa ná-nɛɛbɛi ʋa, nii é ɠɛni ziima. É ɠɛni naa ma: «Wuzeɠena ʋɛ, è li!» 
\v 16 Tamaal ɠɛni ma: «Ɓa! Mina kpɛ̀ ɠana, naa ɠa ɠɛ ga faa ɲɔu wola, é leʋe nii ʋa, è kɛai ga ze niina.» Kɛlɛ é la kɛɛni mɔnɔ, é ʋa woilo goo ma. 
\v 17 É ná-botiɠɛ zunu loungoi lolini, é ɠɛ ma: «Anzanu loungoi nii ɠula mà pɛlɛi wu, è pɛlɛi ʋilisu ga poluʋelei.» 
\v 18 Botiɠɛ zunu loungoi kulani eteaʋɛ, é pɛlɛi ʋilisu ga poluʋelei.
\p Seɠe ʋapagi ta ɠɛni Tamaal ɠɔba, pɔnɛai, naama zeɠei ma zii ɠa masagi ná-doun anzanuiti ti ɓena too ɠɔba, niiti ti la dɛ zunu vaa ɠwɛɛ. 
\v 19 Tamaal zuʋui ʋuuni nɔungi ma, é ná-seɠe ʋɔnɛgi ʋali ga, nii é ɠɛni kɔba, é yeela unma, é ɗa li ga wɔlɔa.
\p
\v 20 Kɛɛɠɛloin Aɓasalɔme ɠɛni ma: «È-ɠɛɛloin Amenɔn ʋuuʋɛ è ma ɓaa? Nii gè bosu è ma niina, zeela, maaɠɛ kpɔ, ɗa-zeelai ʋe. Mina naama vai zeɠe yii ʋɔ.» Tamaal yɛni niina diɛ Aɓasalɔme ná-pɛlɛi wu, eɠɛ anzanui nii sinigi ɠɛlɛai ba.
\p
\v 21 Masagi Davide naama vaiti mɛnini, é wola yiiɠaawana. 
\v 22 Aɓasalɔme la ɠɛni faa nɔpɛ boni Amenɔn ma. É naa wɔinzeɠeni, mazɔlɔɔ naa ʋuuni ná-seelai Tamaal ma.
\s Aɓasalɔme potokulai ɠɛɛ vai  //  ná-seelai ʋɛ
\p
\v 23 Kona felegɔ ʋoluma, baala maaleɠa leʋe nuiti ti ɠɛni Aɓasalɔme ya Ɓaale-Ɠasɔɔl, Efelayime ɠobaʋɛ. É masagi ná-doun zunuiti pɛ tolini ná. 
\v 24 É liini masagi ʋɔ bɛ, é ɠɛ ma: «È kwɛni ga nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui nà nà-baalagiti maaleɠai leʋezu. Masagi soma tɔ-o, ná-botiɠɛ nuiti-yo, wo ʋa pɔ̀ bɛ, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui.» 
\v 25 Kɛlɛ masagi ɠɛni ma: «Ɓa-o, dòun zunu, gi pɛ gi la ʋaazu, naa ɠa ɠɛ ga kasɔ wola è unma.» Aɓasalɔme ɓɔini da, kɛlɛ masagi ɠɛlɛni toligi ʋa, é tuya looni nɔ bɛ.
\p
\v 26 Aɓasalɔme ɠɛni ma: «Ni è la mɔ kɛɛni è ʋa ʋa, va bu kɛ̀ɛloin Amenɔn li, é gi maaza.» Masagi ɠɛni ma: «Lee vaa zu é liizu, wo maazaasu?» 
\v 27 Aɓasalɔme ná-kpɔidai maaʋele ma, masagi ɓeni Amenɔn ʋa, ti li ta masagi ná-doun zunuiti pɛ.
\p
\v 28 Aɓasalɔme devei veeni ná-botiɠɛ nuiti zea, é ɠɛ ti ma: «Wa Amenɔn ɠaana feya koozunɛai ga dɔɔi, ta nà ɠɛna wo ma: ‹À Amenɔn loɠa,› názu wa paa niina. À mina lua, nà ɠa gè devei veai wo ya. À zɛbɛzeɠe, wo ɠaaɓa.» 
\v 29 Aɓasalɔme ná-botiɠɛ nuiti ti ná-devei zoni, ti Amenɔn ʋa. Gaamago masagi ná-doun zunui zɔiti ti wuzeɠeni daami wosuʋɛ, ɛsɛ ge lɛ ná-soovale fuului ɠɔma, é ʋela.
\p
\v 30 Ti yɛni pelei ma, Davide mɛni ga Aɓasalɔme masagi ná-doun zunuiti pɛ paaʋɛ, gila kpalaa ge la ɠulani. 
\v 31 Masagi wuzeɠeni, é ná-seɠeiti baliʋali ga ga kidaaʋiligi maaʋele, é la zooi ma. Ná-botiɠɛ nu wolaiti pɛ ti ɠɛni loni koba, ta-zeɠeiti baliʋaliai ga.
\p
\v 32 Davide kɛɛɠɛloin Simeya ná-doun zunui Yonadaɓe kpɔɛi zeɠeni, é ɠɛ ma: «Màliɠii masagi mina ɠisiɛ ga masagi ná-doun zunuiti pɛ ka ti zaai, Amenɔn ɠila ka saai. Kaite yeei é ʋuuni la ná-seelai Tamaal ma, Aɓasalɔme ɠɛni ɠɛɛzu, toɠa paazu. 
\v 33 Màliɠii masagi mina niima vai zeɠe mu yii ʋɔ, é ʋa ɗa ɠisiɛ ga ná-doun zunuiti pɛ ka ti zaai. Amenɔn ɠila nɔ ɠa saai.»
\p
\v 34 Aɓasalɔme ɓɔɠɔi ʋelaʋɛ.
\p Siɛgi zu ada maaɓɛɛ nui wɛlɛni la ɠoozama, é nu mɔinmɔin golai ɠaani, ti ɗa ʋa ga poluʋelei, gize ɠakamaʋɛ. 
\v 35 Yonadaɓe ɠɛni masagi ma: «Wɛlɛna masagi ná-doun zunuiti ba, ti ʋaazu, eɠɛʋelei nɔ gè ɠɛa bosu la è ma, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui.» 
\v 36 Kpesuʋɛ ga ɓɔɛ, masagi ná-doun zunuiti ti unkulani. Ti pɛ ti wɔlɔni ga gola, masagi ɓalaa ta ná-botiɠɛ nuiti ti wɔlɔni gola.
\p
\v 37 Aɓasalɔme ʋelani, é li Gesuul masagi Talamayi ʋɔ bɛ, Amiyude ná-doun zunui. Davide ɠɛni ná-doun zunui zaa wɔlɔi wosu folo-o-folo. 
\v 38 Aɓasalɔme yɛni pela ʋelei zu Gesuul, é kɛ ga kona saʋagɔ. 
\v 39 Masagi Davide looɠoni Aɓasalɔme ɓɛɛ vai ʋa, mazɔlɔɔ gaanɛɛnɛa ɠɛni de niina Amenɔn zaa vai zu.
\c 14
\s Aɓasalɔme ɠalema vai Zeluzalɛme
\p
\v 1 Seluya ná-doun zunui Zoaɓe kaani ga masagi yiimaalɛiɗa Aɓasalɔme letegi. 
\v 2 É keela leʋeni Tekoa, ti ʋa ga anzanui ta, nii gola zoogai faa ɓɛtɛzu, é ɠɛ ma: «Ɓɔɠɔ ɠɛ eɠɛ ɗa ɠɛ saa wɔlɔ wosu, è saa wɔlɔ zeɠei loo ɠɔba, mina gulɔ maku nɛɛnɛ siɛ ɓɔɠɔ ma, ɠaazuʋɛ ɠɛ eɠɛ anzanui nii é ná-nui ta zaa wɔlɔ wosu kaite. 
\v 3 Ɗa li niina masagi ʋɔ bɛ, nii gè bosu è ma, è naa wo ma.» Zoaɓe naa lɛɛni la, nii maanɛɛni é bo masagi ma.
\p
\v 4 Tekoa anzanui liini masagi ʋɔ bɛ, é la kɔɠɔwu, é ɠɛ ma: «Ee, masagi, kìzo.» 
\v 5 Masagi ɠɛni ma: «Leeni ɠa è pɔ?» É ɠɛni ma: «Masagi! Nà ga poanzai, sìnigi zaa. 
\v 6 Doun zunu felegɔ ɠa é ɠɛa zèa, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ anzanui. Ti felegɔ ti kɔɔni dɔɓɔi zu, nu la ná, é ʋa ti ɠaaɠwɛ, zɔi ɗa bɔɔlai loɠa, é paa. 
\v 7 Pɛlɛyeɠei pɛ buzeɠe ʋele ɠana dàalɔɠɔma, ti ɠɛ mà: ‹Zɔi é bɔɔlai ʋaai, fe, gi paa, tɔɔzei é kɛɛɠɛloin ʋaaʋɛ. Ʋele ɠana gá pogani zeɠe nui undaaʋili da gaama.› Ta naa ɠɛɛna, ta nà-kito gaaɓelagi ɠoloɠolosu naazu. Sìnigi laaseigi ta mavofodai ɠa ɲɛɛlɛ zooi ɠa.»
\p
\v 8 Masagi ɠɛni anzanui ma: «Li ɗa-laazu, nà deveiti feezu ɗa-vaa zu.» 
\v 9 Tekoa anzanui ɠɛni ma: «Màliɠii masagi, niima vaaɠaazagi yɛ ga giye, gá nà-pɛlɛyeɠei, masagi ɠɛ ga sɔbalala nu, ta mavofodaiti, niima vai zu.» 
\v 10 Masagi ɠɛni ma: «Ni nu nɔpɛ ka zelilona è ma niima vai zu, ʋaa la pɔ̀, toɠa è yɛ ná.»
\p
\v 11 Anzanui kpɔɛi zeɠeni ʋolu, é ɠɛ ma: «Masagi soma, é minazeɠe bɛ̀ Ɠɔoɠɔ GALAGI laaseigi zu, ga potokula nui mina ta ʋɛɛ nà-maanɔɠɔi ʋa, ga é ʋa zɔi ʋaa, nii zɛgai zèa.» Masagi gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Gè ɠonaa Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, nii é vulua, ga è-loin unma undeɠai gila kpalaa ge la loa zooi ma.»
\p
\v 12 Anzanui ɠɛni ma: «Ɗa va bu nɛi, màliɠii masagi, gè faa ɠili bo dɛ è ma, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ anzanui?» Masagi ɠɛ ma: «Ɓɔɛna.» 
\v 13 Anzanui kpɔɛi zeɠeni ʋolu, é ɠɛ ma: «Lee vaa zu mu è ɠisiɛi ɠana, é lo GALA ná-nuɓusɛiti ba? Mazɔlɔɔ wooi niiti maaʋele ma, è ti wogai feya, masagi, è ɓɔɠɔ ɠwɛɛgɛ ga sɔba nu, mazɔlɔɔ è la Aɓasalɔme ɠaaɠaleni ma, nii è kpɛai. 
\v 14 Yeeta ade pɛ ada zaazu, eɠɛ ziɛi puai ya zooi ma, nu la zooga zɛʋɛzu. GALA ge la ɗa ga zɛnvu ɠula nu ya, kɛlɛ toɠa ɗa pelei ɠaiziɛ ga nii kpɛai, é mina yɛ pela ʋelei zu. 
\v 15 Ɗa kaana, pàai gè ɓɔɛ è ʋɔ, toɠa ga nuɓusɛiti kɛʋelei ɠa, é màaluai, gè ɠɛ ɓɔɠɔ ma: ‹Nà liizu, gè ɓɔɛ masagi ʋɔ, tanisu toɠa ziɛ ga nà-tɛnɛ gooi, nɛ̀i gè ga ná-botiɠɛ anzanui. 
\v 16 Tanisu toɠa kɛ é ɓaa màazu, nɛ̀i gè ga ná-botiɠɛ anzanui, zunui naa laalɔɠɔma, nii é ɠɛa pɔ é gi laazeɠe etea, gá dòun zunui, ga é gi ɠula nuɓusɛiti saama, niiti GALA ge yiimazeɠeai ga tiye ga ti ɠɛ ga nɔnɔ.› 
\v 17 Kɛ̀ɛʋɛ ɓɔɠɔ ma: ‹Maliɠii masagi laawooi ɠa ɠɛ ga ziilɛi kpɔɛ bɛ̀.› Mazɔlɔɔ màliɠii masagi ɠɛɛʋɛ eɠɛ GALA ná-geezuɠeelai ga é faa ʋagɔi ta faa ɲɔi yɔɠɔzuɠula. Ɠɔoɠɔ GALAGI ɗa-ƓALAGI yɛ è ʋa.»
\p
\v 18 Masagi ɠɛni anzanui ma: «Nà ɓalaa, nii gè è ɠaazaɠasu ma, mina tanɔpɛ dɔɔɠu bà.» Anzanui ɠɛ ma: «Màliɠii masagi, ɓɔɛna.» 
\v 19 Masagi kpɔɛi zeɠeni ʋolu, é ɠɛ ma: «Zoaɓe lɛi é ʋa ɠɛ ʋolu niima vai pɛ su?» Anzanui ɠɛ ma: «Ee, màliɠii masagi, GALA ka kàazu, eɠɛʋelei è vulua la ga ɠite, nii kpein màliɠii masagi boga, nu la zooga zeɠezu ba, è ʋa li ga yeeza ɓaa ɠɔʋɛzu ʋele. Ti pɛ ka ga gaamai, ɗa-wotiɠɛ nui Zoaɓe ɠa é tèʋega, ga gè ɓɔɛ è ʋɔ. Nii kpein maanɛai ga gè bo, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ anzanui, tɔ ɠa é ti pɛ pua dà. 
\v 20 Ni ɗa-wotiɠɛ nui Zoaɓe naa ɠɛa, toɠa pɔ é niima vai ɠula ga kɛʋelei taɠili. Kɛlɛ ɠigi ɠa màliɠii ya, eɠɛ GALA ná-geezuɠeelai. Nii kpein é ɠɛɛzu zooi zu, é ti pɛ kwɛɛ.»
\p
\v 21 Masagi liini, é ɠɛ Zoaɓe ma: «Nii è boga, gè vaa bu. Liina, è ʋa ga zunu loungoi Aɓasalɔme ʋɛ.» 
\v 22 Zoaɓe laani masagi ɠɔɠɔwu, é ɠɛ ma: «GALA ge tuya loo è ʋɛ, masagi! Gè kwɛɛga ga è yiilaaʋɛ mà, tɔɔzei è naa ɠɛa, nii gè bogai è ma, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui.» 
\v 23 Zoaɓe wuzeɠeni, é li Gesuul, é Aɓasalɔme zeɠe ná, é ʋaa la Zeluzalɛme.
\p
\v 24 Masagi ɠɛni ma: «Aɓasalɔme mina zeeli pɔ̀ bɛ, é li ná-pɛlɛi wu.» Aɓasalɔme liini ná-pɛlɛi wu, é la ɠaazulaani masagi ma.
\s Davideni ta Aɓasalɔme  //  ti yɔɠɔzuɓɛtɛ vai
\p
\v 25 Izilayɛle yooi zu, Aɓasalɔme ɠɛɠala la ɠɛni ná pagi zu, é zo kɔɠɔaʋɛ, é lɛ unmaʋɛ, ná pɛ paga ɠɛni de. 
\v 26 Konagi ɓesu ɠilagila, é ɠɛni nɔungi wosu, mazɔlɔɔ nɔundeɠai ɠɛni wuizu ma. Ti ɓena nɔundeɠai ɠɔɠɔ, é ɠɛ ga, kilo felegɔ ta tukpɛ (2,5), eɠɛʋelei masagi ná-kɔɠɔgiti ti la. 
\v 27 Aɓasalɔme zunu loun saʋagɔ zɔlɔɔni, ta anzanu loun ɠila, nii é ɠɛni ga anzanu ʋapa gola, daa ɠɛni ga Tamaal.
\p
\v 28 Aɓasalɔme kɛɛni ga kona felegɔ Zeluzalɛme, é la liini masagi ɠakala. 
\v 29 Yeeta é Zoaɓe lolini ga é naa leʋe masagi ʋɔ bɛ, kɛlɛ Zoaɓe la ɠɛni kɛɛni, é ʋa li pɔ bɛ toligi ma. Aɓasalɔme tolini ná velesiɛi zu, kɛlɛ Zoaɓe la ɠɛni kɛɛni. 
\v 30 Názu ɠa Aɓasalɔme ɠɛni la ná-botiɠɛ nuiti ma: «À wɛlɛ! Zoaɓe ná-kpalagi ɠa nɔ̀nɔi ɠoba. À li, wo abui ʋili ba.» Aɓasalɔme ná-botiɠɛ nuiti ti abui ʋilini Zoaɓe ná-kpalagi ʋa. 
\v 31 Zoaɓe wuzeɠeni, é li Aɓasalɔme ʋɔ bɛ, é gaazaɠa, é ɠɛ ma: «Lee vaa zu ɗa-wotiɠɛ nuiti ti abui logai nà-kpalagi ʋa?» 
\v 32 Aɓasalɔme gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Gè è loligɛ, è la kɛɛni, è ʋa ʋa. Gè ɠɛa ɠɛɛzu, gè è leʋe, è masagi ɠaazaɠa, è ɠɛ ma: ‹Lee vaa zu sèɠeai Gesuul, gè ʋa? Maanɛɛni nɔ gè yɛ ná.› Nà pɔ niina ga gè ɠɛ masagi ɠakala niizu, ni nà ga sɔba nu, é pàa!» 
\v 33 Zoaɓe liini masagi ʋɔ bɛ, é naa ná-doin laawooiti pɛ daazeeli ma. Masagi Aɓasalɔme lolini. Diai ma, é la masagi ɠɔɠɔwu. Masagi Aɓasalɔme nɛɛnɛni ga daaʋɛ komagai.
\c 15
\s Aɓasalɔme wuzeɠe vai  //  Davide laalɔɠɔma
\p
\v 1 Naa ʋoluma Aɓasalɔme kɔɔɠɔ wotolo ɠila ta sooiti gaiziɛni ɓɔɠɔ ʋɛ, ta nu ʋuulɔɔlugɔ (50), niiti ti ɠɛni ɓizɛzu ná-wotoloi ɠakala. 
\v 2 É ɠɛni wuzeɠezu ga sobuzobui, é lo pele ɠobaʋɛ. Nu nɔpɛ a la ɠɛna lia masagi ʋɔ bɛ tukpɔɠaaleʋe vai ma, Aɓasalɔme ɠɛni gaazaɠasu, é ɠɛ ma: «Ɗa ga taa ɓɛgele zu nu?» Naa a la ɠɛna ma: «Nà ga Izilayɛle wolodai zu nui ta.» 
\v 3 Naazu Aɓasalɔme ɠɛni ɠɛɛzu ma: «È lii ungi ʋagɛ, kɛlɛ nu nɔpɛ ge la masagi ʋɔ bɛ, a woilo è-woo ma.» 
\v 4 É ɓena ɠɛ ma ʋolu: «Ee, ni nà ɠa gè ɠɛni tukpɔɠaaleʋezu zooi nii zu, niiti kpein kpɔɛ ɓaa goomaaɠaali ti yɔɠɔzu, ta la ɠɛ ʋaazu pɔ̀, nà ma, nà la ɠɛ ta-lukpɔi ɠaaleʋezu ga telebodai.» 
\v 5 Ni nui ta a la maaɓuɠana ga é nɔkɔ bɛ, é ɠɛni yeemaalesu ma, é so, é buzeɠe, é nɛɛnɛ. 
\v 6 Zekana Aɓasalɔme ɠɛni kɛɛzu la ga nui pɛ nɔ a ɠɛ liizu masagi ʋɔ bɛ tukpɔi ɠaaleʋe vaa ma, naa ɠa é yɛni kɛɛzu, é nɛɛ Izilayɛle nuiti bɛ.
\p
\v 7 Kona naanigɔ ʋoluma, Aɓasalɔme ɠɛni masagi ma: «Va bu, gè li Eɓelɔn, gè minazeɠegi laazeeli, nii gè kɛa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 
\v 8 Mazɔlɔɔ nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, gè minazeɠe kɛɛni, siɛgi zu gè ɠɛni la Gesuul, Siili yooi zu. Gè ɠɛni ma: ‹Ni Ɠɔoɠɔ GALAGI a gàaɠalena ma Zeluzalɛme, nà zalaɠa ɠula bɛ.› » 
\v 9 Masagi ɠɛni ma: «Li, ziilɛigi ɠɛ è ʋɛ.» Aɓasalɔme liini Eɓelɔn.
\p
\v 10 Kɛai ma miná, é keelaiti teʋeni Izilayɛle wolodaiti pɛ ma, é ɠɛ ti ma: «Siɛgi zu wa puʋu fɛɛ wooi mɛnina la, wa ɠɛ ma: ‹Aɓasalɔme ɠɛa ga masagi Eɓelɔn.› » 
\v 11 Nu unfelegɔi (200) niiti Aɓasalɔme ti lolini, ti zeɠe Zeluzalɛme, ti ʋilɛ polu ladalai zu, ti la ɠɛni faa nɔpɛ kwɛɛ ná-kisiɛi zu. 
\v 12 Kɛai ma zalaɠai ɠulazu, é nu leʋeni Gilo taazuʋɛ ga ti Gilo nui Ayitofɛle loli, é ɠɛni ga Davide ná-tɛnɛbo nui. Woyai zɛbɛi wola wɔɔlɔni, ta nuɓusɛi ɠɛni liizu ga mɔinɗa Aɓasalɔme ʋolu.
\s Davide ʋela vai
\p
\v 13 Nui ta ʋaani, é ɠɛ Davide ma: «Izilayɛle nuiti ti ɠaaʋotega Aɓasalɔme ma.» 
\v 14 Davide ɠɛni ná-botiɠɛ nuiti ma, niiti kpein ti ɠɛni koba Zeluzalɛme: «À wuzeɠe, ade ʋela, mazɔlɔɔ ade ɠula ɠeleɠele kili ge la ná Aɓasalɔme ya. À suvilɛ, wo li, ni naa laade, toɠa zuvilɛzu ga é zeeli ade ma, é faa ɲɔu ɠɛ ga adeye, ta é lɛ taazuʋɛ ga boɠa zɔkpɔi, é ɗa nuiti paa.» 
\v 15 Masagi ná-botiɠɛ nuiti ti ɠɛni ma: «Masagi, nii nɔpɛ è devezu, gá è yeema.»
\p
\v 16 Masagi ta ná-pɛlɛyeɠei pɛ ti ʋilɛni ɠɔɠɔa, ti ʋela, kɛlɛ é anza puugɔ yɛni ná, niiti ti la vuluni ga zɔiti kɛʋele, ga ti ɗa wɛlɛ koii ma. 
\v 17 Masagi ɠulazuʋɛ taai ʋa ta nuɓusɛiti pɛ, ti lago loni pɛlɛ ɠaaɓelagi ɠobaʋɛ. 
\v 18 Ná-botiɠɛ nuiti kpein ti ɠɛni leʋesu koba, ta tɔ ɓɔɠɔi makɛ nuiti niiti ti ɠɛni ga Kelɛte nuiti ta Pelɛte nuiti, naa ʋɛɛ Gate nu undɔzitaiti (600) ba, niiti ti zeɠeni Gate, ti ʋilɛ masagi ʋolu, ti ɗa lo tuɠɔ.
\p
\v 19 Masagi ɠɛni Gate nui Itayi ma: «Lee vaa zu ɗa ɓalaa è ʋilɛsu gi ʋolu? Ɠale ma, è li, è yɛ masa niinɛi ɠoba, mazɔlɔɔ ɗa ga wɛɛn ʋɛ, ti è ɠulaai ɗa-yooi ʋa. 
\v 20 È ʋaaʋɛ pɔ̀ bɛ su la dɛ ɠoozani, nà è ʋilɛsu ɠale mɔnɔ ɠɔɠɔma za gi ʋolu? Gè la dɛ vɔlɔ kwɛɛ mini ɠa gè liizu ná. Ɠale ma, è li wa è-ɠɛɛlointi. Ɠɔoɠɔ GALAGI zoo é nuɓɔɠɔlai ta wooɠɛɠiladai ɠɛ è ʋɛ.» 
\v 21 Itayi masagi wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Gè ɠonaa Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, nii é vulua, ta ɗa ɓalaa ma ɗɛi è vulua, ga ʋɛ nɔpɛ màliɠii masagi è liizu ná, nà è ʋolu, saai zu ɓaa zɛnvui zu.» 
\v 22 Davide gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Naa ʋagɛ. Leʋena mu ʋelelaʋɛ.» Gate nui Itayi leʋeni ʋelelaʋɛ ta ná-nuɓusɛiti pɛ, é ʋɛɛ ta-ʋɛlɛyeɠeiti ba. 
\v 23 Bɛbɛi leʋesuʋɛ, nuɓusɛiti pɛ ti ɠɛni wɔlɔzu. Masagi Sedelɔn ʋɛtugi ɓudɛni, ta polu nuiti pɛ. Ti teʋebai zu ʋelei zoni.
\s Davide wooɠɛɠila botiɠɛ nuiti  //  zɛ fai Zeluzalɛme
\p
\v 24 Zalaɠa ɠula nuiti Sadɔke ta Aɓiataal ɓalaa ti ɠɛni ná, ta Levi nui niiti ti ɠɛni GALA ná-minazeɠe kesui zeɠezu. Naati ti minazeɠe kesui laani zooi ma, eyɛsu nuɓusɛi pɛ ge ɓe ga ɠula taai ʋa. 
\v 25 Masagi ɠɛni Sadɔke ma: «Ɠale ma ga GALA ná-minazeɠe kesui taazu. Ni Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa pɔ é faaɓɔɠɔ ɠɛ bɛ̀, toɠa ʋa ga ze ʋolu, é va bu gè ná-minazeɠe kesui ɠa, ta seizuʋɛ. 
\v 26 Kɛlɛ ni a ɠɛɛna mà: ‹Zìima nu la mɔ ga ɗe,› naazu é sò ʋelei é pɔ la.» 
\v 27 Masagi ɠɛni zalaɠa ɠula nui Sadɔke ma ʋolu: «Ɗa wozaɠaazu? Ɠale ma, é li taazu ziilɛigi zu, wo-loun felegɔiti ti wo maaza, è-loin Ayimaase, ta Aɓiataal ná-doin Zonatan. 
\v 28 Nɔ̀un nà maaɓɔungi wosu ɠɔɠɔzu teʋebai zu, ziɛ maaleʋesuʋɛ ɠobaʋɛ, eyɛsu gè wo-laaɠeela zɔlɔɔ.» 
\v 29 Sadɔke ta Aɓiataal ti ɠaleni ma ga GALA ná-minazeɠe kesui Zeluzalɛme, ti yɛ ná.
\p
\v 30 Davide ɠɛni Wolive wulu ɓelei ma ɠizei lɛɛzu, é ɗa wɔlɔ, é seɠei ʋɛai nɔungi ma, é ɠɛni ziɛzu ga kɔɠɔa ɲakai. Zɔiti pɛ ti ɠɛni polu, ti seɠeiti pɛɛni tɔungiti ma ɓalaa, ti ɗa lɛ ga wɔlɔa. 
\v 31 Ti ʋaani, ti ɠɛ Davide ma: «Ayitofɛle ɠa woya gili nuiti saama, niiti ti Aɓasalɔme ʋolu.» Davide ɠɛni ma: «Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Ayitofɛle ná-tɛnɛ gooiti suɲaka ɠula.»
\p
\v 32 Davide zeeliai ma gize unmaʋɛ, ʋɛ nu nɔkɔsu ná GALA bu, Aaleke nui Ɠusayi ɠulani ga poluʋelei, kɔba zeɠei ʋaliai ga, fufiligi ʋuuni nɔungi ma kidaaʋiligi maaʋele ma. 
\v 33 Davide ɠɛni ma: «Ni ɗa ʋilɛna pòlu, ɗa ɠɛɛzu ga kàsɔ. 
\v 34 Kɛlɛ ni ɗa ɠalena ma taazu, è ɠɛ Aɓasalɔme ma: ‹Ee, masagi, nà ga ɗa-wotiɠɛ nui, gè botii ɠɛa è-ɠɛɛ ʋɛ eyɛsu za zeeli, niizu niina ɗa ɠa gè botii ɠɛɛzu è ʋɛ,› naazu ɗa zoo è pele ɓesa bɛ̀ Ayitofɛle ná-tɛnɛ gooiti tuɠɔ. 
\v 35 Zalaɠa ɠula nuiti Sadɔke ta Aɓiataal ta ɠɛɛzu è ʋa. Nii nɔpɛ ɗa mɛnina masagi ná-pɛlɛi wu, ɗa li, è bo ti ma. 
\v 36 Ti-loun felegɔiti ta ná, Sadɔke ná-doun zunui Ayimaase ta Aɓiataal ná-doun zunui Zonatan. Wooi nɔpɛ wo mɛnisu, naati ka wa vali ti ma, ti ʋa, ti bo mà.» 
\v 37 Davide bɔɔlai Ɠusayi ɠaleni ma naazu taazu, siɛgi zu Aɓasalɔme ɠɛni lɛɛzu la Zeluzalɛme.
\c 16
\s Davide ta Mefiɓaale ná-botiɠɛ nui Siɓa
\p
\v 1 Davide lago leʋeni nɔ gize unmaʋɛ ʋa, é Mefiɓaale ná-botiɠɛ nui Siɓa ɠa, é ʋaazu daaɠomisu ga soovale felegɔ ti maaɠiliai ta ti ɠasɔɠiliai ga ɓulu unfelegɔ (200), ta leezɛn vɔɔ ɓuun ungila (100), naa ʋɛɛ gulu waa ungila (100) kili ba, ta kɔlɔ woole ɠila dɔɔi zu. 
\v 2 Masagi gaazaɠani, é ɠɛ ma: «Lee ɠa è pɔ è kɛ ga nii pɛ?» Siɓa gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Soovalegiti ta ga masagi ná-pɛlɛyeɠei nɔnɔ, ti ɗa zei ti ɠɔma, ɓului ta gulu waaiti ti ɠɛ ga ɠɔnɔgi buzeɠe niinɛgiti bɛ, dɔɔi ɠɛ ga kpɔɔle ɗɛi naati bɛ, ta ɓɔlɔ teʋebai zu.» 
\v 3 Masagi ɠɛni ma ʋolu: «Mini ɠa mu ɗa-ɠalamɔin ná-doun zunui ná?» Siɓa masagi wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Zɛgɛ Zeluzalɛme, mazɔlɔɔ é ɠɛa ɠɛɛzu ɓɔɠɔ ma: ‹Izilayɛle ʋɛlɛyeɠei ɠa kɛ̀ɛ ná-masadai ve zèa niina.› » 
\v 4 Masagi ɠɛni Siɓa ma naazu: «Ni zekana é la, nii pɛ é ga Mefiɓaale nɔnɔ, gè ti pɛ fea è ya.» Siɓa ɠɛni ma: «Nà laazu è ɠɔɠɔwu. Ɗa-vaaɓɔɠɔi zoo é yɛ bà, màliɠii.»
\s Simeyi Davide voovoo vai
\p
\v 5 Masagi Davide zeeliai ma Ɓaɠulime, zunui ta ɠulani taa goi naa zu, é ga Sayile ná-pɛlɛyeɠei wu nui ta. Zunui naa laaseigi ɠɛni ga Simeyi, é ga Gela ná-doun zunui. É ɠɛni ʋaazu ga Davide voovoa, 
\v 6 é ɗa kɔtuiti pili Davide ta ná-botiɠɛ nuiti ma, anɛɛ ni nuɓusɛiti ta salaʋusuiti ti ɠakuni naa ma, kɔʋɛzu ʋelei ta zeezazu ʋelei. 
\v 7 Simeyi ɠɛni wooɠulazu, é ɗa Davide voovo, é ɗa ɠɛ ma: «Leʋe, leʋe, nu ʋaa nui, nu ɲakai! 
\v 8 Ɠɔoɠɔ GALAGI Sayile ná-pɛlɛyeɠei ma ɲamai laa è unma, Sayile nii è masadai ɠɛɛzu potogi zu. Ɠɔoɠɔ GALAGI masadai ɠula è ya, é fe è-loin Aɓasalɔme ya. Wɛlɛ ɗa ʋa za, è maawɔinɗai, eɠɛʋelei soloogai la è ma, mazɔlɔɔ ɗa ga nu ʋaa nui.»
\p
\v 9 Názu ɠa Seluya ná-doun zunui Aɓisayi ɠɛni la masagi ma: «Lee vaa zu nu ɠa gilɛ ʋoomai nii yɛ ná, é ɗa màliɠii masagi voovo? Va bu gè li, gè nɔungi leʋe ba.» 
\v 10 Masagi gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Wɔnɔi ɠa naa zu ga leeni, Seluya ná-doun zunuiti? Mazɔlɔɔ ni Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa kɛai ma é fòovo, ɓɛ ɠa a zelilo ma?» 
\v 11 Naa ʋoluma Davide ɠɛni Aɓisayi ta ná-botiɠɛ nuiti pɛ ma: «Ni dòun zunui nii gè sɔlɔɔgai nà ɓɔɠɔi, naa ɠa ɠɛɛzu é pàa, Ɓɛnzamɛn nui nii la kɛa, é ʋa leʋe naa ʋa ɓaa? À zɛ ná dɔin, é foovooi loo, mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é boga ma. 
\v 12 Tanisu Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa nà-maanɔɠɔi ʋɛtɛsu, é za voovooi lati ga tuyai.»
\p
\v 13 Davide ta ná-nuiti ti ɠɛni liizu nɔ, Simeyi ɓalaa ɠɛni ziɛzu Davide ɠobaʋɛ gize ɠakamaʋɛ, é ɗa foovooi loo, ta é ɗa kɔtui ta fufiligiti pili. 
\v 14 Gaaɓelagi, masagi ta polu nuiti ti zeelini, ti wola ɓɔlɔai. Miná ɠa ti looɠoni ná.
\s Aɓasalɔme zeeli vai Zeluzalɛme
\p
\v 15 Aɓasalɔme ta Izilayɛle nuɓusɛiti pɛ ti lɛɛni Zeluzalɛme, Ayitofɛle ɠɛni ba. 
\v 16 Siɛgi zu Davide bɔɔlai Aaleke nui Ɠusayi zeelini la Aɓasalɔme ɠobaʋɛ, é ɠɛni ma: «Masagi lɛbi ɠeke, é lɛbi ɠeke faan!» 
\v 17 Aɓasalɔme ɠɛni Ɠusayi ma: «Ɗa-wooɠɛɠiladai pɛ kana, é ʋilɛ è-wɔɔlai ʋa? Toɠa ɠale, è la ʋilɛni polu?» 
\v 18 Ɠusayi gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ɓa, nui nii Ɠɔoɠɔ GALAGI ta nuɓusɛi niiti, naa ʋɛɛ kɔɔɠɔ nuiti pɛ ba, ti yiimazeɠeai la, naa ɠa gè ʋilɛsu polu, gè yɛ koba. 
\v 19 Tɔun vɔlɔ, nui ma zii pɛ tɛi nà ɗa botii ɠɛ bɛ. Bɔ̀ɔlai ná-doun zunui la ga ɗe ɓaa? Ʋelei nɔ gè ɠɛa la ga è-ɠɛɛ ná-botiɠɛ nui, zenɔ ɠana gè botii ɠɛɛzu la è ʋɛ.»
\p
\v 20 Aɓasalɔme ɠɛni Ayitofɛle ma: «À ɗa tɛnɛgi wo ʋɔɔma. Ada kɛ ɠale?» 
\v 21 Ayitofɛle gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Li, è la ga è-ɠɛɛ anzaiti, niiti ti la vuluni ga zɔiti kɛʋele, é ti yɛgai masa pɛlɛi wu, ga ti ɗa makɛ. Izilayɛle pɛ ka kwɛɛ naazu ga è lɛɠɛa è-ɠɛɛ zu, naazu niiti pɛ ti è ʋolu, ta zɛbɛ zɔlɔɔ.» 
\v 22 Ti seɠe ɠotai loni Aɓasalɔme ʋɛ, dooɠo bosuʋɛ ná ɓɛtɛai pɛlɛi maazu, miná ɠa é laani ná ga kɛɛɠɛ anzaiti, niiti ti la vuluni ga zɔiti kɛʋele, Izilayɛle nuiti pɛ gaazu.
\p
\v 23 Naama ziɛgi zu kuɲɛ ɠɛni Ayitofɛle ná-tɛnɛ gooiti pɛ ba, eɠɛ nu ɠa GALA ɓɔɠɔi ɠaazaɠa, zekana ná-tɛnɛ gooiti pɛ ti ɠɛni la Davide ʋɛ ta Aɓasalɔme ɓalaa bɛ.
\c 17
\s Ɠusayi Ayitofɛle ná-tɛnɛ gooi maaɠaali vai
\p
\v 1 Ayitofɛle ɠɛni Aɓasalɔme ma: «Ɓe gè yeelo nu waapuugɔ maazu felegɔ (12.000) ʋa, gè ʋilɛ Davide ʋolu za ɓidii nɔ. 
\v 2 Nà zeelizu ma siɛgi zu kpɔlɔai la, zɛbɛ la mɔ zea. Nà faazupui ʋilisu pɔ bɛ. Niiti kpein ti polu, naati ti ɓizɛ, gè masagi ɠila nɔ ʋaa. 
\v 3 Naa ʋoluma gè ɠale ma ga nuɓusɛiti pɛ. Mazɔlɔɔ ni zunui naa a zaana, nii è gaiziɛzu, nuɓusɛiti pɛ ta ɠale ma è ʋɔ. Ti zei ziilɛigi zu.» 
\v 4 Naama wooi zolooni Aɓasalɔme ta Izilayɛle nu wolaiti pɛ ma.
\p
\v 5 Aɓasalɔme ɠɛni ma: «Aaleke nui Ɠusayi loli dɛɛ, ade tɔ ɓalaa goomɛni.» 
\v 6 Ɠusayi lɛai ma Aɓasalɔme ʋɔ bɛ, Aɓasalɔme gaazaɠani, é ɠɛ ma: «Wɛlɛ nii ɠa Ayitofɛle boga, gi naa ɠɛ, nii é bogai, ɓaa ɠigi taɠili ka è ʋɛ?» 
\v 7 Ɠusayi Aɓasalɔme wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Niima gelei zu, Ayitofɛle ná-tɛnɛ gooi la ʋani.» 
\v 8 Ɠusayi ɠɛni ma: «È è-ɠɛɛ ɠwɛɛ sɔ ta ná-nuiti! Ta ga zɛbɛsu zalaʋusuiti, ti vilɛʋɛ eɠɛ zuluɓui, nii ma yiʋoi ɠulaai zea dɔɓɔi zu. È-ɠɛɛ ɠa ga kɔɔɠɔ nui, é la ʋaazu kpidii ɠɛɛzu nuɓusɛiti saama. 
\v 9 De ɓɔɛzu ɠani, toɠa ɠɛ lɔɔɠua kɔtu yeɠei ta zu, ɓaa adɛ taɠili. Ni tɔ ɠa zeina ga ɗa-ɠɔɔɠɔ nui tanigaa ti zaana ti ya, ma wooi ga mɛni é wo ga: ‹Aɓasalɔme ná-nuiti ti loa bu.› 
\v 10 Naazu, anɛɛ zɛbɛsu zalaʋusui, niiti zala yii ti ɠoozu, naati pɛ ta ɠɛ iɲɔteʋei zu. Mazɔlɔɔ Izilayɛle pɛ ge kwɛɛ ga è-ɠɛɛ ɠa ga kɔɔɠuluɓa wolai, ta kɔɔɠɔ nu wolaiti ta ba. 
\v 11 Nà pɔ ga Izilayɛle nuiti pɛ ti ɠaalɛ ba è ɠoba, é zo Dan, é li Ɓeel-Seɓa, ɗa-ɠɔɔʋɛbɛi ɠa mɔin eɠɛ kpoloɗɛi laaʋɛ ma ɲaɠaegi. Ɗa ɓɔɠɔi è lo ti luɠɔ kɔɔɠɔzuʋɛ. 
\v 12 Ada zeelizu Davide ma adɛ ta, ʋɛ dɔɔɠuai ná, ade loo ma, eɠɛʋelei nɔɗai a ɗa ʋɛɛ la zooi ma. Tɔ-o, ná-siɛpoluiti-yo, tanɔpɛ ge la ɠula ade ya. 
\v 13 Ni a lɔɔɠuna taai ta zu, Izilayɛle nuiti pɛ ta ʋa ga galuiti, ade taai naa mɛɛn pɛtugi zu, é kobaʋɛ, eyɛsu kɔtu ɠila kpalaa ge mina mɔ ɠɛ ná.»
\p
\v 14 Aɓasalɔme ta Izilayɛle nuiti pɛ ti ɠɛni ma: «Aaleke nui Ɠusayi ná-tɛnɛgi vizɔgɛ, é leʋe Ayitofɛle nɔnɔi ʋa.» Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI deveni ga é Ayitofɛle ná-tɛnɛ pagɔi loo bu, nii a kɛ é ʋa ga maanɔɠɔi Aɓasalɔme ma.
\s Davide Zuludɛn ɓudɛ vai
\p
\v 15 Ɠusayi liini zalaɠa ɠula nuiti Sadɔke ta Aɓiataal ʋɔ bɛ, é Ayitofɛle ná-tɛnɛ gooi laazeeli ti ma, ta nii tɔ ɓɔɠɔi é bogai Aɓasalɔme ta Izilayɛle nu wolaiti pɛ ma. 
\v 16 É ɠɛni ti ma ʋolu: «À nu leʋe fala Davide ma, é bo ma ga, é mina ɲi za teʋebai zu ziɛ maaleʋesuʋɛ ɠobaʋɛ, kɛlɛ é Zuludɛn ɓudɛ, é li poun, nii a kɛ ti mina za ta ná-siɛpoluiti.»
\p
\v 17 Zonatan ta Ayimaase ti ɠɛni En-Lɔgɛle, botiɠɛ anzanui gila ge ɠɛni liizu, é ɗa keela wooi wo ti ma, nii maanɛɛni ga ti li, ti bo Davide ma. Mazɔlɔɔ ti maa la ɠɛni nɛɛni ga ti lɛ taazuʋɛ, naa ɠa a kɛ nu mina ti ɠa. 
\v 18 Kɛlɛ zunu loungo ɠila ge ti ɠaani, é li, é bo Aɓasalɔme ma. Keela felegɔiti ti liini ga gaazuvilɛ, ti liini, ti lɛ Ɓaɠulime zunui ta ná-pɛlɛ wu. Ziɛyeɠe ɠɛni ná-koizuʋɛ, ti lɔɔɠuni zeɠei naa zu. 
\v 19 Pɛlɛ deei seɠe wolai zeɠeni, é pɛɛ zeɠei la, é ani ɠae ziɠai ʋuuni ma, nu nɔpɛ ge la ɓena gaaɠa ga ani ɠa ná.
\p
\v 20 Aɓasalɔme ná-keelaiti ti ʋaani anzanui naa ʋɔ bɛ, ti ɠɛ ma: «Mini ɠa Ayimaase ta Zonatan ti ná?» Anzanui ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ti ziɛi ɓudɛa.» Ti naati gaiziɛni, kɛlɛ ti la ɠɛni Ayimaase ta Zonatan ɠaani. Ti ɠaleni ma Zeluzalɛme.
\p
\v 21 Ti liai ma, Ayimaase ta Zonatan ti ɠulani ziɛyeɠei zu, ti li, ti keela wooi wo Davide ma. Ti Ayitofɛle ná-tɛnɛ gooi laazeelini Davide ma, nii é boni daalɔɠɔma. Naa ʋoluma ti ɠɛni ma: «À wuzeɠe, wo ziɛi ɓudɛ ga suvilɛ.» 
\v 22 Davide ta nui niiti kpein ti ɠɛni polu, ti Zuludɛn ɓudɛni. Geelaalaosuʋɛ kaani ga ti pɛ ti leʋega.
\p
\v 23 Ayitofɛle kaai ma ga ná-tɛnɛ gooi la zoni, é lɛɛni ná-soovalegi ɠɔma, é li ná-taazu. Kpegai ma ga vali ná-pɛlɛ wu nuiti ma, é ɓɔɠɔ zɛlɛni, é za, ti maaɠulu kɛɛɠɛ ná-kabai zu.
\s Davide zeeli vai Maɠanayime
\p
\v 24 Davide zeelini Maɠanayime. Aɓasalɔme ta Izilayɛle ɠɔɔɠɔ nuiti pɛ ti Zuludɛn ɓudɛni. 
\v 25 Aɓasalɔme Amasa ɠɛɛni ga ná-kɔɔɠuluɓai, Zoaɓe ʋotogi zu. Amasa tɔna ge ɠɛni ga Izilayɛle zunui ta ná-doun zunu, nii daa ɠɛni ga Yitila. Amasa dee laa ɠɛni ga Aɓigayile, Naɠase ná-doun anzanui, nii é ɠɛni ga Zoaɓe dee Seluya baazeelai. 
\v 26 Izilayɛle nuiti ta Aɓasalɔme ti ta-ɠɔɔlaaɠai ʋuuni Galaade yooi zu.
\p
\v 27 Davide zeeliai ma Maɠanayime, zunui tanigaa ti daaɠomini: Naɠase ná-doun zunui Soɓi, é ga Laɓa nui, Amɔn nuiti ta-laa wolai, ta Lodeɓaal nui Amiyɛle ná-doun zunui Makiil, naa ʋɛɛ Ɓaalazilayi ʋa, Logɛlime nui Galaade yooi zu. 
\v 28 Zunui niiti ti ʋaani ga daama aniiti, ta aniɲakaiti, ta diɠiiti, ti ʋa ga moloi nii é ga ɓeleegi ta wɔɔlezegi, ti ʋa ga ɓulu vukɔi, ta ani ɠae ɠeegaiti, ti ʋa ga tɔɠɔ ɓaazagiti ta ma ʋɛlɛʋɛlɛgi. 
\v 29 Ti ʋaani mɔnɔ ga kɔin gulɔi, ta nikɛ ɲiimiɗɛi ma wulɔi, naa ʋɛɛ folomazegi ʋa, ta baalagiti. Ti naati pɛ feeni Davide ta ná-nuɓusɛiti zea, nii a kɛ ti laami, mazɔlɔɔ ti ɠɛni ɠɛɛzu ɓɔɠɔ ma: «Numai niiti ti ɓɔlɔa ga siɛi ti boga teʋebai zu, pului ta kpɔɔle wɔin ɠana ti ma.»
\c 18
\s Aɓasalɔme ná-kɔɔʋɛbɛi loo vai bu
\p
\v 1 Davide kɔɔɠɔ nuiti gaaluni, niiti ti ɠɛni polu. É nu waagilagila kundiɠiiti ta nu ungilagila kundiɠiiti seini ti unda. 
\v 2 Davide kɔɔʋɛbɛi ɠaaɠwɛɛni su saʋa, é ma mɔungi ve Zoaɓe ya, é felesiɛi ve Zoaɓe kɛɛɠɛloin Aɓisayi ya, Seluya ná-doun zunui, é saʋasiɛi ve Gate nui Itayi ya. É zɛba é ɠɛ tɔ ɓɔɠɔi toɠa ʋilɛsu ti ʋolu kɔɔɠɔzuʋɛ. 
\v 3 Kɛlɛ kɔɔɠɔ nuiti ti ɠɛni ma: «Kpele-o, è la ʋilɛsu gi ʋolu! Mazɔlɔɔ ni gá ʋelana, é la ɠɛa ga faa ɓii gi zili nuiti gaazu, anɛɛ ɓalaa gi ɠilazuʋɛ pɛ ka zaazu, ti la naa ɠɛa ga faa ɓii. Kɛlɛ ɗa ɠila, è ɠɛɛʋɛ eɠɛ nu waapuugɔ (10.000) gi zaama. É ɠula naa ʋolu ɓalaa, fizɔgɛ ga è yɛ taazuʋɛ, è ɗa kpɔbai leʋe gi ma.» 
\v 4 Masagi ɠɛni ti ma: «Nà naa ɠɛɛzu, nii pagai wo ɠaazu.» Masagi loni taa ziɠidaʋɛ ɠobaʋɛ, siɛgi zu kɔɔʋɛbɛi ɠɛni ɠulazu la, nu ungilagilagiti ta nu waagilagilagiti. 
\v 5 Masagi devei veeni nu saʋagɔi niiti zea, Zoaɓe, Aɓisayi, ta Itayi, é ɠɛ ti ma: «Nà wo maanɛɛnɛzu, à mina faa ɲɔu ɠɛ ga zunu loungoi Aɓasalɔme.» Bɛbɛi pɛ ge masagi woomɛnini, é ɗa devei naa ve kɔɔʋɛbɛi ma ɠundiɠiiti zea, é ʋilɛ Aɓasalɔme ʋa.
\p
\v 6 Kɔɔʋɛbɛi lɔɔni dɔɓɔi ʋa ga ti Izilayɛle nuiti daaɠomi ga kɔɔi. Ti kɔɔi lɔɔni ga, Efelayime lɔɓɔi zu. 
\v 7 Davide ná-kɔɔɓɔgi vɔnini Izilayɛle gelei ma ga gola, nu waaʋuufelegɔ (20.000) ɠa ti paani Izilayɛle ʋa. 
\v 8 Kɔɔɠɔ nuiti ti vazani ma zou ɠɛlɛgi naa zu. Naama voloi nui liegi é zaani dɔɓɔi zu, naa mɔinni, é leʋe niiti ba, boɠa zɔkpɔi ti ʋaani.
\s Zoaɓe Aɓasalɔme ʋaa vai
\p
\v 9 Aɓasalɔme wɛlɛni, é ɓɔɠɔ ɠa Davide ná-nuiti kakala. É ɓizɛni ná-soovale fuului ɠɔma, naa li, é lɔ sɛne gulu wola ta ma ɓɔvɔi zu. Aɓasalɔme nɔungi ɓatani gulu ɓekegiti zɔɠɔzuʋɛ, é yɛni zɛlɛni geeɠɔlɔgi ta zooi yɔɠɔzuʋɛ, ná-soovale fuului ɠula bu, é ɗa li. 
\v 10 Kɔɔɠɔ nui gila ge kaani, é li, é bo Zoaɓe ma. É ɠɛ ma: «Gè Aɓasalɔme ɠaaʋɛ zɛlɛni sɛne gului ʋa.» 
\v 11 Zoaɓe ɠɛni ma: «È kaaʋɛ! Leeni vaa zu è la paani náʋɛ nɔ? Nà la wali ɠae puugɔ ve è ya ta saamaɠili gila.» 
\v 12 Kɛlɛ kɔɔɠɔ nui gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ɓa-o, anɛɛ ni wali ɠae waagila (1.000) ka ɗa la kɔɠɔ, è fe zèa, gè la kɛa, gè ʋa yeelo masagi ná-doun zunui ma, mazɔlɔɔ gi goomɛnini, é fali nii wo wo ma, ɗa-o, Aɓisayi-yo, ta Itayi, é ɠɛ wo ma: ‹À dama ga nu nɔpɛ ge mina faa ɲɔu ɠɛ ga zunu loungoi Aɓasalɔme.› 
\v 13 Tɔ vɔlɔ ni gè ɠikulani zɛ̀nvui zu, gè paa ná, gè kɛ eɠɛ faa la ɠula su, masagi a la mɛni nɔ, mazɔlɔɔ faa la ɗa ga lɔɔɠu ba, ɗa ɓɔɠɔi ɓalaa è la ɓena màavaawo.» 
\v 14 Zoaɓe ɠɛni ma: «Gè la nà-yeeɠɛɠalai ɠoloɠolosu è ma!» É kpaku ɠaazoɓa saʋagɔ zeɠeni, é li, Aɓasalɔme yɛnvui su dɛ zɛlɛni gului ʋa, é ti ɓadɔ naa yii ʋa. 
\v 15 Zunu loungo puugɔi niiti ti ɠɛni Zoaɓe ná-kɔɔɠɔ zɔɔlaiti seɠezu, naati ti ɠakuni Aɓasalɔme ma, ti mɔta ʋa.
\p
\v 16 Zoaɓe puʋugi vɛɛni ga ti looɠo kɔɔi ʋa. Ná-kɔɔʋɛbɛi ɠaleni ma, ti zeɠe Izilayɛle nuiti polu. 
\v 17 Ti Aɓasalɔme zeɠeni, ti pili zeɠe ɓoma ɠooza golai ta zu, ti kɔtu ziɠi golai lo maazu. Názu Izilayɛle nuiti ɛsɛ ge ɗa li ʋɔ da.
\p
\v 18 Aɓasalɔme ɠɛai ma vulua, é kɔtu ɠila kpadɔni Masagi Ná-Pɛtugi zu ga ɠizɛsui, mazɔlɔɔ é ɠɛni ɠɛɛzu ɓɔɠɔ ma: «Zunu loun la bɛ̀, nii tɔ̀ɠɔi ɠa yɛ ba eyɛsu ɠɔ.» É tɔ ɓɔɠɔi daaseigi vɛɛni ɠizɛsu ɠɔtui naa ʋa, zaaɠaza daa ɠa ga: «Aɓasalɔme ná-ɠizɛsu ɠɔtui».
\s Davide Aɓasalɔme zaa vai mɛni fai
\p
\v 19 Sadɔke ná-doun zunui Ayimaase ɠɛni Zoaɓe ma: «Va bu, gè li, gè niima woo niinɛ ʋagɔi laazeeli masagi ma, ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-gaamai vea zea, é unmɔɔga, é kula sili nuiti zea.» 
\v 20 Zoaɓe ɠɛni ma: «È la zooga ɠɛɛzu ga woo niinɛ ʋagɔ laazeeli nu za, ɗa zoo ɠɛɛzu la yee ɠili, kɛlɛ za è la zooga liizu niima wooi wosu, mazɔlɔɔ masagi ná-doun zunui zaaʋɛ.» 
\v 21 Zoaɓe ɠɛni Etiyopi zunui gila ma: «Nii è kaai, li, è naa wo masagi ma.» Zunui naa laani Zoaɓe ɠɔɠɔwu, é wuzeɠe, é li ga kpizɛi. 
\v 22 Sadɔke ná-doun zunui Ayimaase kpɔɛi zeɠeni ʋolu, é ɠɛ Zoaɓe ma: «Nii a ɠulana su, naa ɠula su! Kɛlɛ ɓe bà, gè ɓizɛ Etiyopi zunui ʋolu.» Zoaɓe gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Lee ɓizɛ ɠa è pɔ è bo, bɔɛ? Ɗa-undaanɛɛ nɔpɛ ge la nii ɠɛɠala woo laazeeli vai zu.» 
\v 23 Ayimaase ɠɛni ma ʋolu: «Nii a ɠulana su, naa ɠula su! Kɛlɛ nà pɔ gè ɓizɛ.» Zoaɓe ɗa ɠɛ ma niina: «Ɓizɛna mu.» Ayimaase ɓizɛni, é li ga Zuludɛn ma nɛmɛi zu ʋele, é leʋe Etiyopi zunui ʋa.
\p
\v 24 Davide ɠɛni zeini taai ma ziɠidaʋɛ ɠoozu ʋelei. Taai maaɓɛɛ nui lɛɛni siɠigi ɠa, é wɛlɛ zeemaalegi zu, é zunu ɠila ka, é ɗa ʋa ga kpizɛi. 
\v 25 Taai maaɓɛɛ nui wooɠulani, é daazeeli masagi ma. Masagi ɠɛni ma: «Ni tɔ ɠila be, toɠa ʋaazu ga woo niinɛ ʋagɔ.» Zunui naa ɠɛni maaɓuɠazu ga kpizɛi. 
\v 26 Taai maaɓɛɛ nui wɛlɛni mɔnɔ, é zunu ɠili ka, é ɗa ʋa ga ɓizaa, é wooɠulani siɠida makɛ nui ma, é ɠɛ ma: «Wɛlɛ zunu ɠili ba, é ʋaazu ga ɓizaa tɔ ɠila.» Masagi ɠɛni ma: «Tɔ ɓalaa toɠa ʋaazu ga woo niinɛ ʋagɔ.» 
\v 27 Taai maaɓɛɛ nui ɠɛni ma: «Nà kaazu ga ma mɔungi ɓizɛ ʋele ɠɛɛʋɛ eɠɛ Sadɔke ná-doun zunui Ayimaase.» Masagi ɠɛ ma: «Nu ʋagɔ ʋe, toɠa ʋaazu ga woo niinɛ ʋagɔa.»
\p
\v 28 Ayimaase maaɓuɠani masagi ʋa, é ɠɛ ma: «Fai pɛ ka ziɛzu ga pagɔ!» É laani masagi ɠɔɠɔwu, é ɠɛ ma: «Mamagi ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, ɗa-ƓALAGI, nii é va bu, è vɔni naati ma, niiti ti ɠɛa wuzeɠeni màliɠii masagi laalɔɠɔma.» 
\v 29 Masagi gaazaɠani, é ɠɛ ma: «Zunu loungoi Aɓasalɔme ɠɛdɛgɛ faa la ba?» Ayimaase gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Siɛgi zu Zoaɓe ɠɛa tèʋesu la è ʋɔ bɛ ga botiɠɛ nui taɠili ʋɔɔma, gè ɠɛa nuiti kaazu, ti ɗa wola ɠɛ unga wuulee, kɛlɛ gè la kwɛɛ lee ma vaa wuulee be.» 
\v 30 Masagi ɠɛni ma: «Ziɛ su, è lo ʋɛ.» Ayimaase ziɛni su, é ɗa maaɓɔungi wo.
\p
\v 31 Etiyopi zunui unkulani názuʋɛ, é ɠɛ ma: «Woo niinɛ ʋagɔ ɠa gè ʋaazu daazeelizu màliɠii masagi ma, mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɗa-ɠaamai vea è ya, é è unmɔɔga, é è ɠula è zili nuiti zea.» 
\v 32 Masagi gaazaɠani, é ɠɛ ma: «Zunu loungoi Aɓasalɔme ɠɛdɛgɛ faa la ba?» Etiyopi zunui gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nii seeliai zunu loungoi naa ma, é zeeli faan màliɠii masagi zili nuiti ma, ta niiti ti wuzeɠezu daalɔɠɔma.»
\s Davide ná-doun zunui zaa wɔlɔi
\p
\v 33 Masagi ɓɔlɔni ziimaʋɛ naazu, é lɛɛzu ga wɔlɔa pɛlɛ ɠaaɠoozagi wu siɠidaʋɛ, é ɗa ɠɛ ma: «Ee, dòun zunui, Aɓasalɔme, dòun zunui! Ee, dòun zunui, Aɓasalɔme! Ni nɔ̀un gè zaani nɔ è-ʋotogi zu! Ee, Aɓasalɔme, dòun zunui, dòun zunui!»
\c 19
\p
\v 1 Ti liini, ti ɠɛ Zoaɓe ma: «Masagi ɠa wɔlɔzu, é ɗa ɓɔɠɔ maawɔin Aɓasalɔme ná-faa zu.» 
\v 2 Naama voloi ma vɔnifaamai ma ɠoozunɛɛi latini ga saa wɔlɔi nuɓusɛi pɛ bɛ, mazɔlɔɔ ti mɛnini ga masagi ɠaazuɠiliʋɛ ná-doun zunui zaa vai zu. 
\v 3 Ma volo ɠilagi nɔ, kɔɔɠɔ nuiti pɛ ti lɛɛni taazuʋɛ ga dɔɔɠui, eɠɛ kɔɔɠɔ nuiti ti ʋelaai kɔɔi ʋa, ti ɗa unfe. 
\v 4 Masagi seɠei ʋɛɛni ɠaazu, é ɗa ɠɛ nɔ ma: «Ee, dòun zunui Aɓasalɔme! Ee, Aɓasalɔme dòun zunui, dòun zunui!»
\p
\v 5 Zoaɓe lɛɛni pɔ bɛ pɛlɛi wu, é ɠɛ ma: «È unfegi yeiɗa za ga ɗa-ɠɔɔɠɔ nuiti, niiti ti wo-yɛnvuiti kizoga, ɗa-o, è-loun zunuiti ta è-loun anzanuiti-yo, naa ʋɛɛ è-anzaiti pɛ ba. 
\v 6 Niiti ti è wɔinzeɠezu, naati ka è ti nɛɛzu ʋɛ, è naati wɔinzeɠe, niiti ti è nɛɛzu ʋɛ. È dɛa za ga ɗa-ɠɔɔʋɛbɛi ma ɠundiɠiiti ta ɗa-ɠɔɔɠɔ nuiti, naati zɛnvui la ga ani nɔpɛ è ɠaazu. Gè kwɛɛga niina ga ni Aɓasalɔme yɛni vulua, gi pɛ gi za, naa a la nɛɛ è ʋɛ. 
\v 7 Wuzeɠe niina, è ɠula mu, è ɓɔɛ ɗa-ɠɔɔɠɔ nuiti pɔ ga iɲɔdɔɔ wooiti. Mazɔlɔɔ gè ɠonaa Ɠɔoɠɔ GALAGI ma ga ni è la ɠulani, nu nɔpɛ ge la yɛga è ʋa za ɓidii. Naa ɠa ɲɔu è ma, é leʋe maanɔɠɔi pɛ ba, niiti ti zeeliai è ma, é zo ɗa-loungo ziɛ su ma, é zeeli za ma.» 
\v 8 Masagi ɠulani naazu, é zei siɠidaʋɛ. Ti daazeelini kɔɔɠɔ nuiti pɛ ma ga masagi ɠanu, é zeini siɠidaʋɛ. Ti pɛ ti ɠaalɛɛni ba koba.
\s Davide ɠalema vai Zeluzalɛme
\p Aɓasalɔme ná-kɔɔɠɔ nuiti ti ʋelani, ɛsɛ ge li ná-pɛlɛ wu. 
\v 9 Izilayɛle ʋɛlɛyeɠei pɛ bu nuiti ti ɠɛni ɠɛɛzu ɓɔɠɔ ma: «Masagi ɠa é ade unmɔɔga ade zili nuiti ma, ma un ge daa ma ga, tɔ ɠa é ade unmɔɔga Filisiti nuiti ma. Kɛlɛ niizu Aɓasalɔme maaʋele ma, é ʋelaa, é ɠula zooi ʋa. 
\v 10 Aɓasalɔme nii ade gulɔi ziaa ma, ga é ɠɛ ga ada-masagi, naa zaa kɔɔi zu. Leeni ɠa mu wo maaɓɔunsu, Davide loli fai zu, é ʋa zei ʋolu ga masagi?»
\p
\v 11 Nii é ɠɛni wosu Izilayɛle yooi zu ná pɛ, Davide mɛnini, é wooleʋe ga ti bo zalaɠa ɠula nuiti ma, Sadɔke ta Aɓiataal, ti ɠɛ ti ma: «À li, wo ɠɛ Zuda wolodai ma ɠundiɠiiti ma: ‹Lee vaa zu wo ɠɛɛzu ga gaaɓela wo ʋaa vai zu ga masagi seizuʋɛ? 
\v 12 Wa ga masagi kɛɛɠɛlointi, wo ɠɛ ga zii ɠila, ta ɲama ɠila. Leeni vaa zu mu wa ɠɛ ga nu ɠaaɓela wo ʋaa vai zu ga masagi?› 
\v 13 À ɠɛ Amasa ma: ‹Da ga zii ɠila, ta ɲama ɠila. GALA ge sò ná-ziiɠaawanai pɛ su, ni gè la è ɠɛɛni ga kɔɔɠuluɓai Zoaɓe ʋotogi zu.› » 
\v 14 Naa maaʋele ma, Davide Zuda nuiti pɛ kigi ɠaaʋoteni ɓɔɠɔ ma eɠɛ nu ɠila nɔ. Ti ɠɛni masagi ma naazu: «Ɠale ma, è ʋa, wa ɗa-wotiɠɛ nuiti.»
\s Davide Simeyi maavaayɛ fai
\p
\v 15 Masagi ɠaleni ma ʋolu, é zeeli Zuludɛn laaʋɛ. Zuda nuiti pɛ ti liini ga kpizɛi Gilegale, ga ti masagi laaɠomi, é ziɛi leʋe. 
\v 16 Gela ná-doun zunui Simeyi, Ɓɛnzamɛn nui nii é ɠɛni ga Ɓaɠulime nui, naa ʋilɛni Zuda nuiti polu, ti li masagi laaɠomisu. 
\v 17 Ta Ɓɛnzamɛn nu waagila (1.000) ka ti liini. Sayile ná-pɛlɛyeɠei wu botiɠɛ nui Siɓa liini ɓalaa, ta ná-doun zunu puugɔ maazu lɔɔlugɔiti (15), naa ʋɛɛ ná-botiɠɛ nu ʋuufelegɔ (20) ʋa. Ti pɛ ti yeini ga gaazuvilɛi Zuludɛn laaʋɛ masagi laaɠomisu. 
\v 18 Naama ziɛ su, bebei ɗa ziɛi leʋe ga masagi ná-pɛlɛyeɠei, ta é naa ɠɛ, nii nɛai masagi ʋɛ. Masagi Zuludɛn leʋegai ma, Gela ná-doun zunui Simeyi looni masagi ɠɔɠɔwu, 
\v 19 é ɠɛ ma: «Màliɠii masagi mina sò ga nà-faaɠaazagi, é mina ɠizɛ su ga foloi é ɠɛni ɠulazu la Zeluzalɛme ʋa, gè faa ɲɔu ɠɛɛni la, é ʋa naa makɛ yiima. 
\v 20 Mazɔlɔɔ nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, gè suɠwɛɛ ga gè koto ɠɛɛʋɛ, nà ɠa gè ga nu mɔungi Zozɛfe mavofodaiti saama, gè ʋa, gè màliɠii masagi laaɠomi.»
\p
\v 21 Seluya ná-doun zunui Aɓisayi ɠɛni ma naazu: «Simeyi maa la nɛɛni, é ʋa za ɓaa? Tɛigi é masagi voovoai, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI gulɔi ziaai ma?» 
\v 22 Davide gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Lee ɠa é ade yɔɠɔzu, Seluya ná-doun zunuiti, wa-o, nà-o? Wo liizu ɓɔɠɔ ɠɛɛzu ga sìli nuiti kɛʋele. Za ɠa nɛi ga ku, nii nu ɠa Izilayɛle nui ta ʋaa ma? Ladalai la zèa za ɓaa ga nà masadai ɠɛɛzu dɛ Izilayɛle unda?» 
\v 23 Masagi latini Simeyi ma, é ɠonani bɛ, é ɠɛ ma: «È la zaa.»
\s Mefiɓaale woozuɠula fai Davide ʋɛ
\p
\v 24 Sayile ná-dounloin Mefiɓaale ɓalaa ge liini masagi laaɠomisu. É lɔɔzei naa ɠula voloi ma Zeluzalɛme ʋa, é zeeli naa ɠalema voloi ma ga ʋagɔ, Mefiɓaale la ɠɛni ɠaaɓaani kɔɠɔiti ma, é la ɓɛlɛi woni, é la ná-seɠeiti gbani ɓalaa. 
\v 25 Seeliai ma masagi ʋɔ bɛ, naa gaazaɠani, é ɠɛ ma: «Mefiɓaale, leeni vaa zu è la ʋilɛni pòlu?»
\p
\v 26 É masagi wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ee, màliɠii masagi, nà-botiɠɛ nui ɠa é yàavaai, ni naa laade, gè ɠɛni ma: ‹Nà nà-soovalegi ɠɛʋele ɓɛtɛzu, gè zei kɔma, gè ʋilɛ masagi ʋolu, mazɔlɔɔ nà ga maalɛɠɛfɛ nu.› 
\v 27 Kɛlɛ nà-botiɠɛ nui ʋaa è ʋɔ bɛ, é zɛɛi ʋɛɛ mà. Kɛlɛ màliɠii masagi, ɗa ga eɠɛ GALA ná-geezuɠeelai. Nii nɔpɛ soloogai è ɠaazu, naa ɠɛ. 
\v 28 Kɛ̀wola Sayile ná-pɛlɛyeɠei wu nui tanɔpɛ ge la ɠɛa ani ɠili maaɓɔunsu è ya kɛni saai, kɛlɛ anɛɛ naa ʋe, è yeezeiʋɛ nɔ̀un bu, gè ɠɛ naati saama, niiti ti daami wosu ɗa-laɓalii ɠa. Zobogi ɓɛgele ɠa é bɛ̀ ga gè kpɔba ɠili fali màliɠii masagi ma?»
\p
\v 29 Masagi gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ɗa-ɓɔɛzuɠula mɔinmɔingi yɛ ná kana, gè deveʋɛ ga wo Sayile ná-zooiti gaaɠwɛ ʋa, wa Siɓa.» 
\v 30 Mefiɓaale ɠɛni masagi ma: «Siɓa ti pɛ seɠe vɔlɔ ʋɛ. Tɛi nɔ màliɠii masagi ɠalesu ma ga ʋagɔ, naa ɠa gè ɠɛa pɔ.»
\s Davide Ɓaalazilayi mɛɛin vee vai
\p
\v 31 Galaade nui Ɓaalazilayi ɓalaa zeɠeni Logɛlime, é ʋa masagi ʋuuzu ga pele Zuludɛn ziɛlaʋɛ, ta é vali naa ma ziɛlaʋɛ. 
\v 32 Kona ʋuulɔsaʋa (80) ɠɛwola wɔlɔ ɠɛni de. Tɔ ɠa é ɠɛni masagi ɓɛdɛma vai pɛ gaaɠulazu ba, naa ɠɛai ma Maɠanayime, tɔɔzei é ɠɛni ga kpɛtɛ nu wola. 
\v 33 Masagi ɠɛni Ɓaalazilayi ma: «Ʋilɛ pòlu, de ziɛi ɓudɛ, de li Zeluzalɛme, nà è ɓɛdɛma vai pɛ gaaɠula ba pɔ̀ bɛ.»
\p
\v 34 Kɛlɛ Ɓaalazilayi gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Sìi ma ɠonagi yɛga ʋoluzu ga dielegɔ, gè ʋilɛsu è ʋolu, de li Zeluzalɛme? 
\v 35 Kona ʋuulɔsaʋa (80) ɠa é zèa, gè la mɔ zoosu gè ʋa ani ʋagɔi ta ani ɲɔi yɔɠɔzuɠula. Nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, gè la vɔlɔ zoosu gè ʋa naati ta-nɛɛi yɔɠɔzuɠula, niiti gè ti miizu, ta niiti gè ti ɓɔlezu. Gè la zoosu ɓalaa gè ʋa guye loo zunuiti ta guye loo anzanuiti goo ʋaaɠulaba ɠa. Lee vaa zu nà li ɠɛɛzu ga màliɠii masagi unma ɠasɔ? 
\v 36 Nà Zuludɛn ɓudɛzu nɔ, de lago li. Gè la ɠite kwɛɛ lee vaa zu masagi ɗa li mɛ̀ɛin veezu ɠani. 
\v 37 Va bu, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, gè ɠale ma nà-pɛlɛi wu, gè za nà-taazu, kɛ̀ɛ ta dèe ta-ɠabaiti koba. Wɛlɛ ɗa-wotiɠɛ nui Kimeɠame ʋa, toɠa yɛsu è ʋolu, nii nɔpɛ è pɔ è kɛ bɛ̀ ga ma ʋagɔ, naa ɠɛ bɛ.» 
\v 38 Masagi ɠɛni ma: «Zèe ɠa bu, ɓɛ Kimeɠame ʋilɛ pòlu, nii nɔpɛ è pɔ, nà kɛ bɛ. Nii nɔpɛ wɔin è ma, nà kɛ è ʋɛ.»
\p
\v 39 Ɛsɛ pɛ ge Zuludɛn ɓudɛai ma, masagi ɓalaa kpudɛai ma, é Ɓaalazilayi nɛɛnɛni ga daaʋɛ komagai, é tuya loo bɛ. Naa ʋoluma Ɓaalazilayi ɠaleni ma ná-taazu. 
\v 40 Masagi liini ga Gilegale ʋele, Kimeɠame ɠɛni polu. Zuda ɠɔɔʋɛbɛi pɛ, ta Izilayɛle ɠɔɔʋɛbɛ ɠilazuʋɛ pɛ ge ɠɛni ná, siɛgi zu masagi ɠɛni Zuludɛn ɓudɛzu la.
\s Maaɠaalii lɔɔ vai  //  Zuda ta Izilayɛle yɔɠɔzu
\p
\v 41 Kɛlɛ Izilayɛle nuiti ti maaɓuɠani masagi ʋa, ti ɠɛ ma: «Lee vaa zu gi-ɠɛɛlointi Zuda nuiti ti ʋaai, ti è zeɠe dɔɔɠuzu, ti Zuludɛn ɓudɛ ga ɗe, ɗa-o, ɗa-ʋɛlɛyeɠei-yo, ta nuɓusɛi niiti pɛ ti ɠɛa è ʋolu?» 
\v 42 Zuda nuiti ti ti wooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Gá-o, masagi-yo, gi ɓɔgɛ é leʋe wo ʋa. Toɠa ɠale wo yiiɠaawanazu naazu? Gi zɛlɛ ka bogai masagi ʋa ɓaa? Ɓaa vebɛani ɓɛgele ɠa é fea gi ya?» 
\v 43 Izilayɛle nuiti ti ɠɛni ma: «Masagi ɠa ga gɔnɔ ná zeizu ɠɛ puu, é leʋe wo ʋa, gi leve ɠa Davide ɓɔɠɔi ma, é leʋe wo ʋa. Toɠa ɠale mu, wo gi ʋɛlɛlalazu ɠani? Gɛi gi ɠɛa ga nu mɔungi, gi ɠɛ ma: ‹Ade ʋa ga ada-masagi.› » Kɛlɛ Zuda nuiti ta-wooɠaaʋotegi yeeɠaaɓaani, é leʋe Izilayɛle nuiti tɔnɔi ʋa.
\c 20
\s Seɓa ɓaka fai Davide laalɔɠɔma
\p
\v 1 Nu ɲakai ta ɠɛni náʋɛ, daa ga Seɓa, é ɠɛni ga Ɓɛnzamɛn nui, Ɓikeli ná-doun zunui. É puʋugi vɛɛni, é wooɠula, é ɠɛ ma: «Faa la ade yɔɠɔzu ada Davide, ade la ɓɔni faa nɔpɛ ma ada Izayi ná-doun zunui. Adɛi de ga Izilayɛle nuiti, ɛsɛ pɛ ge li ná-pɛlɛ wu!» 
\v 2 Izilayɛle nui zɔiti pɛ ti zeɠeni Davide ʋa, ti ʋilɛ Ɓikeli ná-doun zunui Seɓa ʋolu. Kɛni Zuda nuiti nɔ ɠa ti yɛni ta-masagi ʋa, ti yɛni polu, ti zeɠe Zuludɛn ziɛlaʋɛ, eyɛsu ti zeeli Zeluzalɛme.
\p
\v 3 Davide zeeliai ma masa pɛlɛi wu, é anza puugɔiti gaiziɛni, niiti ti la vuluni ga zɔiti kɛʋele, niiti é ti yɛni ga ti ɗa wɛlɛ koii ma. É ti ʋuuni pɛlɛ ɠila bu, ʋɛ ná makɛgai ga pagɔ. É ɠɛni ti ɓɛdɛma vaiti pɛ gaaɠulazu ba, kɛlɛ é la mɔ ɠɛni laani ti ɠoba pɛ. Naati ti yɛni pɛlɛ laaɠulugai wu eyɛsu ti zaa voloi zeeli, ti ta-eteai ziɛ eɠɛ poanzaiti.
\s Zoaɓe Amasa ʋaa vai
\p
\v 4 Masagi ɠɛni Amasa ma: «Gè folo saʋagɔ vea è ya, è Zuda ɠɔɔʋɛbɛi pɛ toli bɛ̀, wo ʋa ʋɛ.» 
\v 5 Amasa masagi ná-devei laazeelini, kɛlɛ kui leʋeni, nii masagi toni.
\p
\v 6 Davide ɠɛni Aɓisayi ma: «Ɓikeli ná-doun zunui Seɓa ɲɔuɗa, é leʋe Aɓasalɔme ʋa niina. Liina mu, é lo masa makɛ kɔɔʋɛbɛi luɠɔ, wo ʋilɛ polu, é mina lɔɔɠuzu zɔlɔɔ taa wolai ta zu, nii siɠigi ma, ʋɛ ade yee la zeelia ma ná.» 
\v 7 Aɓisayi liini ga Zoaɓe ná-kɔɔʋɛbɛi, ta Kelɛte nuiti, naa ʋɛɛ Pelɛte geleiti ba, ta kɔɔɠuluɓa ɠiteiti. Ti zeɠeni Zeluzalɛme, ti li Ɓikeli ná-doun zunui Seɓa zosuʋɛ.
\p
\v 8 Ti zeeliai ma kɔtu wolai ma, nii é Gaɓaɠɔn, ti Amasa ɠaani, é ɗa ʋa ga ti ʋɔ pelei. Zoaɓe saamaɠiligi ta ɠilini ná-seɠei maazu, boɠa zɔkpɔi ɠɛni ma laɠagi zu, giliai saamaɠiligi ʋa. Siɛgi zu Zoaɓe ɠɛni maaɓuɠazu la Amasa ʋa, boɠai looni. 
\v 9 Zoaɓe ɠɛni Amasa ma: «È ɠɛdɛgɛ, kɛ̀ɛloun?» É Amasa ɓɛlɛi zoni ga zeezai, é nɛɛnɛ ga daaʋɛ komagai. 
\v 10 Amasa la ɠɛni boɠa zɔkpɔi ɠaani ga pagɔ, nii é ɠɛni Zoaɓe ɠɔʋɛi ɠa. Naa zɛba é boɠai lɔ kogi zu, é koozu zɔɔlaiti pu zooi ma. Amasa zaani gaamanɔ, Zoaɓe la mɔ ɠɛni boɠai ʋuuni ba, ná ʋa ɠɛ fele. Naa ʋoluma Zoaɓe ta kɛɛɠɛloin Aɓisayi ti pele zoni, ti ʋilɛ Ɓikeli ná-doun zunui Seɓa ɠaiziɛ vai ma.
\p
\v 11 Zoaɓe ná-kɔɔɠɔ nui gila ge ɠɛni loni Amasa ma ʋoomai ɠobaʋɛ, é ɗa ɠɛ ma: «Zɔiti kpein ti Zoaɓe ta Davide ʋɔ, naati ti ʋilɛ Zoaɓe ʋolu.» 
\v 12 Amasa maaɠɔkɔni ma ɲamai zu pele ɠɛzɛi zu. Kɔɔɠɔ nui naa kaai ma ga kɔɔʋɛbɛi pɛ ka ʋaazu, ti ɗa lo, é Amasa ma ʋoomai zeɠeni pelei zu, é da kpalagi ta zu, é seɠei ʋɛɛ ma. 
\v 13 Poomai zeɠeai ma pelei zu, kɔɔɠɔ nuiti pɛ ti leʋeni, ti ʋilɛ Zoaɓe ʋolu, Ɓikeli ná-doun zunui Seɓa ɠaiziɛ vai ma.
\s Seɓa ná-fai ɠaaɓelasuʋɛ
\p
\v 14 Ti Izilayɛle yooi ná pɛ suɓizɛni, ti li ga Aɓɛle-Ɓɛte-Maaka ʋele. Ɓeel nuiti pɛ ti ɠaalɛɛni ba, ti ʋilɛ Zoaɓe ʋolu. 
\v 15 Zoaɓe ta ná-kɔɔʋɛbɛi ti zeelini Aɓɛle-Ɓɛte-Maaka taai ma, ti sei kɛlɛ su. Ti siɠigi loni taai laalɔɠɔma, é zeeli taai ma ziɠigi ɠɛɠala. Nuɓusɛi niiti ti ɠɛni Zoaɓe ʋolu, naati ti tɔɔzeini ga siɠigi wuɠula, nii a kɛ é ʋa ɠolo.
\p
\v 16 Anzanui ta ɠɛni ná, é ga ɠima nu, naa yɛni taazuʋɛ, é ɓain, é ɠɛ ma: «À woilo dɛɛ! À bo Zoaɓe ma, é soma é maaɓuɠa ʋɛ, nà pɔ gè ɓɔɛ pɔ.» 
\v 17 Zoaɓe maaɓuɠani, anzanui ɠɛ ma: «Ɗa ɠa è ga Zoaɓe?» É ɠɛ ma: «Eyei, nà ʋe.» Anzanui ɠɛ ma: «Woilo gòo ma, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui.» Zoaɓe ɠɛ ma: «Gòilogɛ.» 
\v 18 Anzanui ɠɛ ma: «Mɔungi ti ɠɛni ɠɛɛzu ma: ‹À li, wo gaazaɠa bo Aɓɛle, naama vai ɠa ɠaaɠula ba.› 
\v 19 Gá naama nuiti saama, niiti ti yiilɛiɗai, ta ti ga wooɠɛɠila nuiti Izilayɛle. Ɗa ma, ɗɔun, ɗa pɔ è taai naa ɠoloɠolo, nii é Izilayɛle ga taa ɓii gola! Lee vaa zu è pɔ è Ɠɔoɠɔ GALAGI nɔnɔi ɠoloɠolo?»
\p
\v 20 Zoaɓe ɠɛni ma: «Naa li poun! Gè la ʋaani taa ɠoloɠolo faa ma, ɓaa gè ani nɔpɛ suɠoloɠolo. 
\v 21 Naama vaa laade. Kɛlɛ Efelayime ɠize yooi zu zunui ta ɠa ná, daa ga Seɓa, Ɓikeli ná-doun zunui ʋe. Naa ɠa é wuzeɠeai masagi Davide laalɔɠɔma. À tɔ ɠila nɔ ve zèa, gè maaɠooza taai ʋa.» Anzanui ɠɛ Zoaɓe ma: «Naa zolooga! Gá nɔungi ʋili niina è ma siɠigi ʋoluʋelei.»
\p
\v 22 Anzanui liini, é ɓɔɛ seiɲɔɠɔiti pɔ ga ɠimalai. Ti Ɓikeli ná-doun zunui Seɓa nɔungi leʋeni ba, ti pili Zoaɓe ma. Zoaɓe puʋugi vɛɛni, ɛsɛ pɛ ge vaza, ti zeɠe siɠigi ma, ti ɠale ma ta-ʋɛlɛiti bu. Zoaɓe ɠaleni ma masagi ʋɔ bɛ Zeluzalɛme.
\s Davide ná-botiɠɛ nu wolaiti daaseigiti
\p
\v 23 Zoaɓe ɠɛni Izilayɛle ɠɔɔʋɛbɛiti pɛ unda. Yeɠoyada ná-doun zunui Ɓenaya ɠa é ɠɛni Kelɛte nuiti ta Pelɛte nuiti unda. 
\v 24 Adolame ɠa é ɠɛni duɔla wotiiti unda. Ayilude ná-doun zunui Zozafate ɠɛni ga laavaawogi. 
\v 25 Seva ɠɛni ga sɛʋɛ ɠɛ nui, Sadɔke ta Aɓiataal ti ɠɛ ga zalaɠa ɠula nuiti. 
\v 26 Yayiil nui Ila ɠɛni ɓalaa ga zalaɠa ɠula nui Davide ʋɛ.
\c 21
\s Kona saʋagɔ ʋului loo vai
\p
\v 1 Davide ná-siɛgi zu, pului looni, é kɛ ga kona saʋagɔ. Davide Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazaɠani, naa gooɠaaʋote, é ɠɛ ma: «Sayile maaʋele ʋe, ta ná-pɛlɛyeɠei, é ga ɲama ʋuu ʋɛlɛyeɠei, mazɔlɔɔ é Gaɓaɠɔn nuiti paani.» 
\v 2 Masagi Gaɓaɠɔn nuiti tolini. Ti la ɠɛni ga Izilayɛle nu, kɛlɛ Amool nuiti mɔtaiti ge ɠɛni de. Izilayɛle nuiti ti minazeɠeni ti ʋɛ ga ti la naati pa, kɛlɛ anɛɛ naa ʋe, Sayile ná-gaaɓaai é ɠɛni zea Izilayɛle nuiti ta Zuda nuiti bɛ, é ɠɛni ɠɛɛzu, é ti zuwuɠaaleʋe. 
\v 3 Davide ɠɛni Gaɓaɠɔn nuiti ma: «Lee ɠa nà kɛ wo ʋɛ? Lee ɠa nà kula ga zalaɠai niima ɠoto gba vai zu, nii a kɛ wo tuya loo Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-nuɓusɛiti bɛ?»
\p
\v 4 Gaɓaɠɔn nuiti ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Kpɔɛi é gi yɔɠɔzu gá Sayile ta ná-pɛlɛyeɠei, su la ɓɛtɛa ga walii ɓaa zanugi, gá lɛi ɓalaa gá Izilayɛle nui tanɔpɛ paa.» Masagi ɠɛni ti ma: «Lee ɠa mu wo pɔ gè kɛ wo ʋɛ?» 
\v 5 Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Tɛi zunui nii ɠɛa ɠɛɛzu, é gi undaaʋili, ta é gi zuwuɠaaleʋe Izilayɛle yooi ná pɛ su, 
\v 6 gi ɓɛdɛi ɠa mavofodai zu zunu lɔfela ʋa, gi ti zɛlɛ gului ʋa Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, Sayile nii Ɠɔoɠɔ GALAGI yiimazeɠeni la, naa ná-taazuʋɛ Giɓea.» Masagi ɠɛni ma: «Nà ti lɔɔzu wo yeezu.»
\p
\v 7 Masagi Zonatan ná-doun zunui Mefiɓaale yɛni ná, tɔɔzei minazeɠegi ʋa, ti kɛɛni yɔɠɔzu ta Sayile ná-doun zunui Zonatan, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 
\v 8 Kɛlɛ masagi Aya ná-doun anzanui Lisipa ná-doun zunu felegɔiti soni, niiti é ti zɔlɔɔni Sayile ʋɛ, Aalamoni ta Mefiɓaale, ta Sayile ná-doun anzanui Meelaɓe ná-doun zunu lɔɔlugɔiti, é ti zɔlɔɔni Meɠola nui Ɓaalazilayi ná-doun zunui Adiliyɛle ʋɛ. 
\v 9 É ti ve Gaɓaɠɔn nuiti zea, ti ti zɛlɛ gize unmaʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. Ti nu lɔfela pɛ ti zaani ʋɔɔma. Ti zaani nɔ é zoloo moloi nii daa ga wɔɔlezegi, naa leʋe volo mɔungi ma.
\p
\v 10 Aya ná-doun anzanui Lisipa saa wɔlɔ wo seɠei zeɠeni, é pɛɛ wu fasai ma, molo leʋe volo mɔungi, eyɛsu tonai ʋu ti ma, é ɠɛni wɔniiti kpɛɛzu poomaiti ma foloi, é ɗa dɔɓɔ zuaiti kpɛ kpidii. 
\v 11 Ti liini, ti naa wo Davide ma, nii Aya ná-doun anzanui Lisipa kɛɛni, Sayile anzai nii é la ɠɛni vuluni ga zɔiti kɛʋele. 
\v 12 Davide liini naazu, é Sayile ma ɠaeiti ta ná-doun zunui Zonatan ma ɠaeiti maavali Yaɓese nuiti ma, Galaade yooi zu. Mazɔlɔɔ naati ka ti ti-ma ʋoomaiti seɠeni Ɓɛte-San taa zaamaʋɛ, ʋɛ Filisiti nuiti ti ti zɛlɛni ná, siɛgi zu ti vɔnini la Sayile ma Gileɓoa. 
\v 13 Ti zeɠeni miná ga Sayile ma ɠaeiti ta ná-doun zunui Zonatan ma ɠaeiti, ti ʋa ga tiye, ti kpɔ zɔiti ba, ti zɛlɛni. 
\v 14 Ti liini, ti Sayile ma ɠaeiti ta Zonatan ma ɠaeiti maaɠulu Sayile kɛɛɠɛ Kise ná-kabai zu, Sela, Ɓɛnzamɛn yooi zu. Ti masagi ná-deveiti pɛ daazeelini. Naa ʋoluma GALA ge zooi maawɔinɠaani.
\s Kɔɔi niiti ti ɠɔɔni  //  Filisiti nuiti daalɔɠɔma
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 20:4-8)
\p
\v 15 Kɔɔi tɔɔzeini mɔnɔ Filisiti nuiti ta Izilayɛle yɔɠɔzu. Davide ta ná-kɔɔɠɔ nuiti ti liini, ti vala Filisiti nuiti ba. Davide ɓɔlɔa ɠɛni de niina. 
\v 16 Lafa mavofodai zu nui nii daa ɠɛni ga Yiseɓi-Ɓenɔde ɠɛni ɠɛɛzu, é Davide ʋaa. Boɠa zɔkpɔ niinɛi ɠɛni keelaʋɛ, kpɛɛin é ɠɛni zea, ma mɛɛngi ɠɛni ga kɔlu ɓɔigi, buɲɛgi ga kilo saʋagɔ ɠɛɠala. 
\v 17 Kɛlɛ Seluya ná-doun zunui Aɓisayi ʋaani, é ɓɔ Davide ʋa, é Filisiti nui ʋa. Davide ná-kɔɔɠɔ nuiti ti ɠɛni ma naazu: «È la mɔ ʋilɛga gi ʋolu kɔɔɠɔzuʋɛ, naa ɠa a kɛ Izilayɛle ná-lanboi mina za.»
\p
\v 18 Kɔɔi taɠili su mɔnɔ, Filisiti nuiti daalɔɠɔma Gɔɓe, Ɠusa nui Siɓekayi Safe ʋaani, naa ɓalaa ɠɛni ga Lafa mavofodai ta. 
\v 19 Naa ʋolu kɔɔi taɠili su mɔnɔ Filisiti nuiti daalɔɠɔma Gɔɓe, Ɓɛteleyɛme nui Yaalé-Wolegime ná-doun zunui Ɛlɛɠanan Gate nui Goliate ʋaani, nii ná-kpɛɛin ma wului wɔɔlɔni, eɠɛ seɠe vɛlɛ nui ná-gba gului. 
\v 20 Kɔɔi taɠili su mɔnɔ Gate, zunui ta ɠɛni ná, koozaai, zeeɓeɠaiti ta kɔɠɔɓeɠaiti ti ga dɔzitadɔzita, ti pɛ kpɔga ɠɛ ga puufele maazu naani (24). É ɠɛni ga Lafa mavofodai ta tɔ ɓalaa. 
\v 21 É malimasakɛɛi leʋeni ga Izilayɛle nuiti, Davide kɛɛɠɛloin Simeya ná-doun zunui Zonatan paani. 
\v 22 Lafa mavofoda naanigɔi niiti ti zɔlɔɔni Gate, ti pɛ ti zaani Davide ta ná-kɔɔɠɔ nuiti zeezu.
\c 22
\s Davide ná-guyei
\r (Guyeiti 18)
\p
\v 1 Davide niima wuyei looni Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, siɛgi zu naa unmɔɔni da, é kula sili nuiti kpein zeezu, ma un ge la ma mɛɛ ga Sayile. 
\v 2 É ɠɛni ma:
\q «Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ga nà-fasai, nà-siɠigi, ùnmɔɔ nui,
\q
\v 3 nà-GALAGI, nà-fasai, ʋɛ gè lɔɔɠuzu ná,
\q nà-kɔɔɠɔ zɛpɛgi, zobogi nii é kìzosu,
\q nà-siɠi gaaɠoozagi, dɔ̀ɔɠuzuʋɛ,
\q kìzo nui, nii é kìzosu toosu nuiti ma.
\q
\v 4 Mamagi ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ!
\q Siɛgi zu gè tolini da, gè vieni, gè ɠula sìli nuiti kpein zea.
\b
\q
\v 5 «Mazɔlɔɔ saai ma ɗɛ lakpatakpagiti ti màaɓɔleni,
\q é ɗa màalua, eɠɛʋelei kɔtuɗɛi la, é faa zuɠoloɠologi ɠɛɛzu.
\q
\v 6 Gɔvɛalaazu ɠaluiti ti veleveleni mà,
\q saai ná-tumɔiti ti ɠɛ tùɠɔ, ti ɗa màalua.
\q
\v 7 Nà-kidaaʋiligi zu, gè wooɠulani Ɠɔoɠɔ GALAGI ma,
\q gè wooɠulani nà-GALAGI ma,
\q é yɛni ná-masa pɛlɛi wu, é gòomɛni,
\q nà-kpee wooi looni goizu.
\b
\q
\v 8 «Naazu, zooi ɓalini, é ɲiikpi,
\q geeɠɔlɔgi ma wuulaagiti ti ɓalini,
\q ti ɲiikpi ná-ziiɠaawanai maaʋele ma.
\q
\v 9 Duului ɠa ɠulazu sokpayeɠeiti su,
\q abui nii é galai wosu, naa ɗa ɠula daaʋɛ,
\q ga tiɠilekai é ɗa ɠala.
\q
\v 10 É geeɠɔlɔgi ziɛni su, é yei,
\q tonaɓiin gaaɠiligai kɔɠɔi wu.
\q
\v 11 É lɛɛni seeluɓɛin ɠɔma, é ɗa ɠoʋe,
\q é ɠula kɛlɛma fiilɛi ɠoʋegiti kɔma.
\q
\v 12 É ɓɔɠɔ maaveleveleni ga kpidii, é lɔɔɠu su,
\q fiilɛ wolai ma ɓidii zu, tonaɓiin gaaɠiligai zu.
\q
\v 13 Wozakalagi, nii é ɠɛni tuɠɔ,
\q abulekaiti ti ɠɛni zosu ba.
\q
\v 14 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa zikɔzu geeɠɔlɔgi zu,
\q GALA nii é Anii-Pɛ-Unda, naa wooi ɠa ɠulazu.
\q
\v 15 É mɛɛinti pilini ga é sili nuiti suvaza,
\q é mainmainti pilini, nii a kɛ ti ʋoluazo.
\q
\v 16 Kpoloɗɛi ɓomaʋɛ ɠulani kɛlɛma,
\q eteai ma wuulaagiti maa ɠɛ kala,
\q ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-kpaazaɠai maaʋele,
\q ta sokpayeɠeiti su viilɛi!
\b
\q
\v 17 «É yeemaaleni, é yɛ geezuʋɛ, é nɔ̀un so,
\q é mɛ̀ɛn, é kùla ziɛ wolaiti ga.
\q
\v 18 É kùlani sìli nu wolai ya,
\q niiti ti wɔ̀inzeɠezu, tama ti zuɓaai nɔ̀un ba.
\q
\v 19 Ti wuzeɠeni dàalɔɠɔma nà-kidaaʋili foloi,
\q kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é loni pòlu.
\q
\v 20 É kùlani faaɓaagi zu,
\q é kùlani, mazɔlɔɔ nɛ̀ɛʋɛ bɛ.
\b
\q
\v 21 «Ɠɔoɠɔ GALAGI vaani bu, é sò eɠɛʋelei nà-telebodai la,
\q é kɛ bɛ̀, eɠɛʋelei zèeiti ɲade pelei la,
\q
\v 22 mazɔlɔɔ gè Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-peleiti sogɛ,
\q gè la maaɠoozani nà-GALAGI ʋa, ga faa ɲɔu ɠɛɛ vaa maaʋele.
\q
\v 23 Gàazu ɠa ná-tɔgiti ba yeenɔpɛ,
\q gè la zeɠezu ná-deveiti ba.
\q
\v 24 Gè ɠɛni ga ziimai ɠɛ nui,
\q gè ɓɔɠɔ zoni ga gè mina faaɠaaza gola ɠɛ.
\q
\v 25 Ɠɔoɠɔ GALAGI sàlani nà-telebo fai maaʋele ma,
\q eɠɛʋelei nɔ̀un ɲadegai la tɔun gaazu.
\b
\q
\v 26 «Zɔi é è ʋɛ ga wooɠɛɠila nui, ɗa ɠɛ naa ʋɛ ga wooɠɛɠila GALAGI,
\q zɔi peelalazu la ba, peelalazu la è ʋa naa letema.
\q
\v 27 Zɔi ɲadegai, ɗa ɗa-ɲadedai lɛɛzu ga naa,
\q niiti ti ga yaava nuiti, ɗa ɗa-ɠimalai lɛɛzu ga naati.
\q
\v 28 Ɗa maanɔɠɔ nuiti kizosu,
\q ɗa wɛlɛzu gaazulɛɛ nuiti ba, è ti maayei.
\q
\v 29 Ɗa ɠa è ga nà-wozakalagi, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI!
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa nà-kpidii zu ɠɛ kala.
\q
\v 30 Ni ɗa bà, nà ʋili salaʋusu ɓulugi zaama,
\q ni nà-GALAGI ɠa bà, nà ʋili gè ɓudɛ siɠigi maazu.
\b
\q
\v 31 «GALA ná-peleiti daazeeliʋɛ,
\q Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooi ɠoleʋɛ.
\q GALA ka ga kɔɔɠɔ zɛpɛgi naati kpein bɛ, niiti ti lɔɔɠuzu tɔun polu.
\q
\v 32 Mazɔlɔɔ ɓɛ ɠa é ga GALA, ni Ɠɔoɠɔ GALAGI laade?
\q Ɓɛ ɠa é ga fasai, ni gá-ƓALAGI laade?
\q
\v 33 GALA ka é ga nà-siɠi gaaɠoozagi, nii zeeɠaaɓaai,
\q é nà-pelei ɓɛtɛ ga pagɔ.
\q
\v 34 Toɠa kɔ̀ɠɔiti kɛɛzu, eɠɛ dopai ɠɔɠɔiti,
\q é tò ada ɠaaɠoozagiti.
\q
\v 35 Tɔ ɠa é màalɛlɛzu ga kɔɔɠɔ vai,
\q mɛɛin é ga kɔlu ɓɔigi kpili fai ɓaai, zèeiti ta mɛɛn ɠae ʋilisu ga naa.
\q
\v 36 Unmɔɔgi è bosu ga ze, naa ɠa é ga nà-kɔɔɠɔ zɛpɛgi,
\q ɗa-ɓɔbaiti ta sɛ̀bɛlɔɔzu.
\q
\v 37 È-zaalai zu, nà ziɛzu valafala,
\q kɔ̀ɠɔiti ti la liizu ga.
\b
\q
\v 38 «Nà ʋilɛsu sìli nuiti polu, gè ti zuɠoloɠolo,
\q gè la ɠalega ma, ni gè la ti-ma zuwu ɠaaleʋeni.
\q
\v 39 Gè ti-ma zuwu ɠaaleʋeni, gè ti ʋali ga,
\q ti la mɔ wuzeɠea,
\q ti loo kɔ̀ɠɔ wu.
\q
\v 40 Ɗa sàamaɠilizu ga zɛbɛi kɔɔɠɔ vai ma,
\q ɗa sìli nuiti toozu bu bɛ̀.
\q
\v 41 Ɗa sìli nuiti kpɛɛzu tùɠɔ,
\q nà wɔ̀inzeɠe nuiti koloɠolo.
\q
\v 42 Ti kpɔba nu ɠaiziaa, ti la sɔlɔɔni,
\q ni ta Ɠɔoɠɔ GALAGI lolina, naa la ti wooɠaaʋotesu!
\q
\v 43 Nà ti ɠɛɛzu ga zooi ma vufiligi,
\q gè ti wolowolo, gè ziɛ ti zu, eɠɛ pele zu ʋalaʋalagi.
\b
\q
\v 44 «È kùla nà-nuɓusɛiti ta-ɓaka fai laawu,
\q è màkɛga ga zii ɠiligiti ta-ɠundiɠii.
\q Nuɓusɛiti gè la ti ɠwɛɛ, naati ta botii ɠɛɛzu bɛ̀.
\q
\v 45 Wɛɛinti ta ʋaazu, ti ɗa tɛ̀ su.
\q Nà ti levena nɔ feya, ti ɠolo bɛ̀ gaamanɔ.
\q
\v 46 Wɛɛinti ta iɲɔteʋei zu,
\q ti zasu ɗa ɓali, ta ɠɛna ɠulaa ta-ziɠigi zu.
\b
\q
\v 47 «Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa vulua! Mamagi ɠa bɛ, tɔ ɠa é ga nà-fasai!
\q Ɛsɛ pɛ ge nà-GALAGI maamusɛ, nà-kizo fasai.
\q
\v 48 GALAGI é zobo feezu bɛ̀, gè nɔ̀nɔ ʋotokula,
\q é ziiti kolozu bɛ̀,
\q
\v 49 ɗa kùlazu sìli nuiti zea.
\q Ɗa sèizu wɔ̀inzeɠe nuiti unda,
\q è kùla nu ɲɔiti zea!
\q
\v 50 Naa ɠa é ba, nà è maamusɛ zii ɠiligiti saama, ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI!
\q Nà guyei loo è-laaseigi lɛbi vaa ma.
\q
\v 51 Ɠɔoɠɔ GALAGI unmɔɔ faa wolai ɠɛa ná-masagi ʋɛ.
\q Toɠa wooɠɛɠiladai ɠɛɛzu naa ʋɛ, nii gulɔ ɲadegai ziaai ma,
\q nii é ga Davide, ta mavofodai, eyɛsu ɠɔ!»
\c 23
\s Davide ná-woo ɠaaɓelagiti
\p
\v 1 Davide ná-woo ɠaaɓelagiti kaa:
\b
\q «Davide ɓɔɛ wooi, Izayi ná-doun zunui,
\q tosuba nu wolai ɓɔɛ wooi,
\q nii Zakɔɓe ná-GALAGI yiimazeɠeai la, é gulɔi ziaai ma,
\q Izilayɛle yiima wuye loo nui.
\b
\q
\v 2 «Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-Zɛnvui ɓɔɛa ga màaʋele,
\q é daawooi ʋua dà.
\q
\v 3 Izilayɛle ná-GALAGI ɓɔɛa,
\q Izilayɛle ná-fasai ɠɛni mà:
\q ‹Zɔi é masadai ɠɛɛzu nuiti unda ga telebogi,
\q ta é kɛɛzu GALA gaazuluabai zu,
\q
\v 4 kulaʋɛ ga foloi, é ɠulazu sobui,
\q é volozu geezuʋɛ, ʋɛ tonaɓiin ge la ná,
\q ma zezei ta tonai ti ɗa tufai ʋɔnɔ zooi ma.›
\b
\q
\v 5 «Nà-pɛlɛyeɠei la ɠana ɓaa GALA gaazu?
\q Tɔɔzei é ɠɔoɠɔ minazeɠe kɛɛʋɛ bɛ̀,
\q é gaaɠula ba, é makɛ ga pagɔ.
\q Toɠa ʋaazu ga nà-kizogi,
\q é zìima vaiti daazeeli.
\q
\v 6 Kɛlɛ nu ɲakaiti kpein kɛɛʋɛ eɠɛ ɠaingiti ti ʋilisu ya,
\q tɔɔzei nu la ti zeɠea ga yeaɲaka.
\q
\v 7 Zɔi é pɔ é ti zeɠe,
\q kɛni é kɔlui ɓaa kpɛɛin ma wului zeɠe,
\q ti ɠala abui zu náʋɛ nɔ.»
\s Davide ná-kɔɔɠuluɓa wolaiti daaseigiti
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 11:10-47)
\p
\v 8 Wɛlɛ Davide ná-kɔɔɠuluɓa wolaiti daaseigiti ba: Ma mɔungi ɠɛni ga Yosɛɓe-Ɓaseɓɛte, Taakemɔn mavofodai, é ɠɛni ga kɔɔɠuluɓaiti ta-lotuɠɔi. Daa ɠɛni ɓalaa ga Ɛsenee nui Adino. Tɔ ɠa é nu undɔsaʋa (800) ʋaani ʋɔɔma kɔɔɠɔ laa ɠila su.
\p
\v 9 Tɔun polumai ɠɛni ga Dodo ná-doun zunui Eleazaal, Aɠoa nui ta ná-dounloin. É ɠɛni kɔɔɠuluɓa saʋagɔiti saama, niiti ti yɛni Davide ʋa, siɛgi zu ti malimasakɛɛi leʋeni la ga Filisiti nuiti, naati gaalɛai ma ba kɔɔɠɔ vai ma, naazu Izilayɛle ɠɔɔʋɛbɛi ɗa ɠula ʋolu, ti ɗa lɔɔɠu. 
\v 10 Kɛlɛ Eleazaal loni kpaan, é yɛni Filisiti nuiti paazu, zeei ɓata boɠa zɔkpɔi ʋa ga kpɔlɔi. Naama voloi Ɠɔoɠɔ GALAGI fɔnifaama wola veeni Izilayɛle ya, kɔɔʋɛbɛi maaɓuɠani Eleazaal ʋa nɔ ga ti poomaiti kɔligiti seɠe.
\p
\v 11 Tɔun polumai ɠɛni ga Sama, Ɠalaal nui Agé ná-doun zunui. Filisiti nuiti ti ɠaalɛɛni ba Leyi. Tɔɠɔ ɓelei ta ɠɛni náʋɛ, Izilayɛle nuiti ti ɠɛni ʋelazu Filisiti nuiti ba. 
\v 12 Kɛlɛ Sama loni kpalagi zaama, é ná zo ʋolu, é ɗa Filisiti nuiti paa. Ɠɔoɠɔ GALAGI fɔnifaama wola veeni Izilayɛle ya.
\p
\v 13 Yeeta molo leʋei lɔɔzeizuʋɛ, kɔɔɠuluɓa ʋuusaʋagɔiti (30) saama, nu saʋagɔ yeini Davide ɠoba Adulame ʋugi zu, siɛgi zu Filisiti ɠɔɔɓɔgi gila ge ɠɛni ɠaalɛɛzu la ba Lefayime ʋɛtugi zu. 
\v 14 Davide ɠɛni názu ná-dɔɔɠu wosuʋɛ, siɛgi zu Filisiti ɠɔɔɓɔgi gila ge zeini la Ɓɛteleyɛme. 
\v 15 Ani wɔin ta Davide zoni nɔ sa, é ɠɛ ma: «Ɓɛ ɠa a ʋa bɛ̀ ga Ɓɛteleyɛme taa loaʋɛ ma ziɛyeɠei zu ɗɛi ta pɔ̀, gè kpɔle?» 
\v 16 Kɔɔɠuluɓa saʋagɔiti ti lɔɔni Filisiti ɠɔɔlaaɠai zu, ti ziɛi zaɠa ziɛyeɠei zu, é Ɓɛteleyɛme taa loaʋɛ. Ti ʋaani la, ti fe Davide ya, kɛlɛ é la ɠɛni kɛɛni, é ʋa kpɔle. É feeni Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é pu ya zooi ma. 
\v 17 É ɠɛni ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI kìzo nii ɠɛɠala vai ɠɛɛ vai ma! Kulaʋɛ eɠɛ nà ɠɛ naama nuiti ma ɲamai ɓɔlezu, niiti ti ɠikulaai ti-yɛnvuiti su, ti li.» É ɠɛlɛni kpɔle vai ʋa.
\p Lɔɠɔɠula faa wolai ɠana kɔɔɠuluɓa wola saʋagɔi naati ti kɛɛni.
\p
\v 18 Zoaɓe kɛɛɠɛloin Aɓisayi, Seluya ná-doun zunui ɠa é ɠɛni ga nu saʋagɔiti ta-ɠundiɠii. Tɔ ɠa é nu unsaʋagɔ (300) ʋaani ga ná-kpɛɛin. É lɔɠɔ zɔlɔɔni naazu nu saʋagɔiti saama. 
\v 19 Tɔɠɔɠulani ti saʋagɔ zaama, é ɠɛ ga ta-ɠundiɠii, kɛlɛ é la ɠɛni zeelini nu saʋagɔ mɔungiti su.
\p
\v 20 Ɓenaya, Yeɠoyada ná-doun zunui, é ɠɛni ga kɔɔɠuluɓa wolai ta ná-dounloun, nii é ɠɛni ga Kaɓeseyɛle nu, é lɔɠɔɠula faa wolaiti kɛɛni. Ɓenaya naa ɠa é Moaɓe ɠɔɔɠuluɓa wola felegɔ ʋaani. Tɔ ɠa ɓalaa, kɔɔlɛ vukɔi yɛni ʋuuzu foloi ta, é yeini ziɛyeɠei ɓomaʋɛ, é zalai ʋa. 
\v 21 Tɔ ɠa mɔnɔ é Ezipete nui ta ʋaani, nii gola maayikini, kpɛɛin zoni zea. Tukpɔ nɔ ɠa é ɠɛni zoni Ɓenaya ya, é ʋili Ezipete nui naa ma, é naa ná-kpɛɛin ɠula zea, é paa la. 
\v 22 Lɔɠɔɠula faa wolaiti kana Ɓenaya kɛɛni, Yeɠoyada ná-doun zunui, é lɔɠɔ wola zɔlɔɔni kɔɔɠuluɓa wola saʋagɔ ɠiligi niiti saama. 
\v 23 É lɛbiya wola zɔlɔɔni nu ʋuusaʋagɔiti (30) pɛ ba, kɛlɛ é la ɠɛni zeelini nu saʋagɔ mɔungiti su. Davide seini tɔ ɓɔɠɔi makɛ zalaʋusuiti unda.
\p
\v 24 Niiti ɓalaa ti ɠɛni nu ʋuusaʋagɔiti (30) saama: Zoaɓe kɛɛɠɛloin Azayɛle, Ɓɛteleyɛme nui Dodo ná-doun zunui Ɛlɛɠanan, 
\v 25 Sama ta Elika, Ɠalɔde nu felegɔiti, 
\v 26 Pelɛte nui Ɠelɛse, Tekoa nui Ikese ná-doun zunui Ila, 
\v 27 Anatɔte nui Aɓiyezɛɛl, Ɠusa nui Meɓunayi, 
\v 28 Aɠoa nui Salamon, Netofa nui Maɠalayi, 
\v 29 Netofa nui Ɓaana ná-doun zunui Ɠelɛɓe, Liɓayi ná-doun zunui Itayi, Giɓea nui Ɓɛnzamɛn yooi zu, 
\v 30 Pilaton nui Ɓenaya, Naɠalé-Gaase nui Yidayi, 
\v 31 Aalaɓa nui Aɓi-Alaɓon, Ɓaaleɠume nui Azamavɛte, 
\v 32 Saaleɓon nui Eliaɓa, Ɓené-Yasɛn, Zonatan, 
\v 33 Ɠalaal nui Sama, Alaal nui Salaal ná-doun zunui Ayiyame, 
\v 34 Aɠasebayi ná-doun zunui Elifelɛte, Maaka zunui ta dounloun ɠɛni de, Gilo nui Ayitofɛle ná-doun zunui Eliyame, 
\v 35 Kaalamɛle nui Ɠɛselayi, Alaɓe nui Paalayi, 
\v 36 Soɓa nui Natan ná-doun zunui Yigeyale, Gade nui Ɓani, 
\v 37 Amɔn nui Selɛke, Ɓeyelɔte nui Naalayi, nii é ɠɛni Seluya ná-doun zunui Zoaɓe ná-kɔɔɠɔ zɔɔlaiti seɠezu, 
\v 38 Ila ta Galɛɓe, Yetɛɛl nu felegɔiti, 
\v 39 ta Ɠɛte nui Ilii.
\p Ti pɛ kpɔga ɠɛni ga nu ʋuusaʋa maazu lɔfela (37).
\c 24
\s Davide Izilayɛle nuiti daaseigiti sɛʋɛ vai
\r (1 Dɔlɔ Sɛʋɛi 21:1-26)
\p
\v 1 Yeeta Ɠɔoɠɔ GALAGI yiiɠaawanani mɔnɔ Izilayɛle nuiti ma, é Davide li ti laalɔɠɔma ga, é Izilayɛle ta Zuda nuiti daaseigiti sɛʋɛ. 
\v 2 Masagi ɠɛni naazu ná-kɔɔɠuluɓai Zoaɓe ma, nii é ɠɛni koba: «Leʋe Izilayɛle yooi ná pɛ su, é zo Dan, é li Ɓeel-Seɓa, nuɓusɛiti daaseigi zɛʋɛ, nii a kɛ gè ti-liegɔi ɠwɛɛ.» 
\v 3 Zoaɓe ɠɛni ma: «Ɗa-ƓALAGI é ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, naa kɛ é nuɓusɛi mɔin su ga seizu ungila (100), ta màliɠii masagi ka ga ɠaazu! Kɛlɛ leeni ʋe màliɠii masagi pɔ ga é naa ɠɛɠala vai ɠɛ?»
\p
\v 4 Kɛlɛ masagi la zeɠeni wooi ʋolu, nii é boni Zoaɓe ta kɔɔʋɛbɛi ma ɠundiɠiiti ma. Ti ʋilɛni pelei ma ga ti li, ti Izilayɛle nuiti daaseigiti sɛʋɛ. 
\v 5 Ti Zuludɛn ɓudɛni, ti ʋu Alowɛɛl, taa wolai yeezazuʋɛ nii é Gade nɛmɛi zaama, Yazɛɛl ɠobaʋɛ. 
\v 6 Ti zeɠeni miná, ti li Galaade ɠoʋi ma ta Taatime-Ɠɔdesi yooi. Ti zɛsu, ti li ga Dan-Yaan ʋele eyɛsu ti zeeli Sidɔn. 
\v 7 Ti zeelini Tiil taa wolai zu siɠigi ma, naa ʋolu ti liini Ɠeve ta Kanaan laa wolaiti pɛ su. Gaaɓelagi zu, ti zeeli Ɓeel-Seɓa, Zuda yooi zu lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ. 
\v 8 Ʋele ɠana ti zooi ná pɛ suɓizɛni la, alu taaʋuugɔ folo ʋuufelegɔ (20) laawu, ti ɠaleni ma Zeluzalɛme. 
\v 9 Zoaɓe daasei sɛʋɛi ma ʋoluvaawogi woni masagi ma: Izilayɛle ɠɛni ga zunu waaundɔsaʋa (800.000), niiti ta zoo liizu kɔɔ ma, Zuda geleiti ti ɠɛni ga zunu waaundɔɔlugɔ (500.000).
\p
\v 10 Gaamago Davide gaaɠaani ga toɠa ga sɔba nu, mazɔlɔɔ é nuɓusɛiti daaseigiti sɛʋɛni. É ɠɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI ma: «Gè faaɠaaza gola ɠɛa ga nii ɠɛɛ vai! Naa ɠa é ba, Ɠɔoɠɔ GALAGI, sùvaayɛ ga nà-faa ɲɔi kae, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, mazɔlɔɔ gè kwɛni ga gè nii ɠɛɛʋɛ eɠɛ ɠimalala nu.»
\p
\v 11 Davide wuzeɠeai ma poluma zobui, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni GALA goo wo nui Gade ʋɔ, nii é ɠɛni Davide ɠoba, é ɠɛ ma: 
\v 12 «Li, è ɠɛ Davide ma: ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa: Nà faa saʋagɔi niiti gila seizu è ma, yiimazeɠe ga gila, gè sei è ma.› » 
\v 13 Gade liini Davide ʋɔ bɛ, é keela wooi wo ma, é ɠɛ ma: «Leeni ɠa è pɔ ga gè sei è ma: Kona dɔfela pului ɠɛ ɗa-yooi zu? Ɓaa alu saʋagɔ é ɗa ɓizɛ è zili nuiti ba, ti wuzeɠezu è laalɔɠɔma? Ni naa laade, ɗɔfɔi ʋa ɗa-yooi zu folo saʋagɔ laawu? Ɠisiɛ su ga pagɔ, è yiimazeɠe, è naa wo mà, nii nà li, gè bo tèʋe nui ma.» 
\v 14 Davide Gade wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Ziiɓɔlɔ wolai ɠa gè su! Ade loo Ɠɔoɠɔ GALAGI yeezu, mazɔlɔɔ ná-gaazumaawɔinɠai zuwɔɔlɔʋɛ, kɛlɛ gè mina loo nuiti zeezu!»
\p
\v 15 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɗɔfɔ zeeɓɛi leʋeni Izilayɛle yooi zu, ma yee zobui nɔ eyɛsu é zeeli kui ma teʋeai ba. É tɔɔzei Dan, é zeeli Ɓeel-Seɓa, é zunu waaʋuulɔfela (70.000) ʋaa. 
\v 16 Tɛi geezuɠeelai ɠɛni yeemaalesu Zeluzalɛme ma ga é koloɠolo, Ɠɔoɠɔ GALAGI nimizani ɓɔɠɔ ma ga naama vaa ɲɔi. É ɠɛni geezuɠeelai ma, nii é ɠɛni faa zuɠoloɠologi ɠɛɛzu nuɓusɛiti saama: «Yeei lɛɛna ba, naa kula ɠɛa su.» Geezuɠeelai ɠɛni niina Yeɓuse nui Alavena ná-molo loɠazuʋɛ ɠobaʋɛ.
\p
\v 17 Davide geezuɠeelai ɠaai ma, é ɗa nuɓusɛiti paa, é ɠɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI ma: «Nà ɠa gè kotoi ɠɛai, nà ɠa gè faaɠaazagi ɠɛai. Kɛlɛ nuɓusɛi niiti, leeni ɠa ti kɛa? Dòɠa mu, nà ɠila, nà-o, nà-pɛlɛyeɠei-yo.»
\p
\v 18 Naama voloi nɔ, Gade liini Davide ʋɔ bɛ, é ɠɛ ma: «Wuzeɠe, è li Yeɓuse nui Alavena ná-molo loɠazuʋɛ, è zalaɠa ɠulazuʋɛ ɓɛtɛ ná Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.» 
\v 19 Davide liini ná, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI valini la Gade ma ga é bo ma. 
\v 20 Alavena ɠaazuwuzeɠeni, é masagi ɠa ta ná-botiɠɛ nuiti, ti ɗa ʋa. É liini naazu, é la masagi ɠɔɠɔwu. 
\v 21 É gaazaɠa, é ɠɛ ma: «Toɠa ɠale, màliɠii masagi, è ʋaazu pɔ̀, nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui?» Davide ɠɛ ma: «Gè ʋaa, gè molo loɠazuʋɛ ʋɛ ɠeya è ma, gè zalaɠa ɠulazuʋɛ ɓɛtɛ ná Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, nii a kɛ ɗɔfɔi nii maaɠooza nuɓusɛiti ba.»
\p
\v 22 Alavena ɠɛni Davide ma: «Màliɠii masagi, molo loɠazuʋɛ zeɠe. Zalaɠai nii è pɔ è kula, è naa ɠula. Nikɛiti ka gala zalaɠai vai zu, kaʋa loɠa wulu zɛpɛgi ma wuluiti ta nikɛiti gili wuluiti ta ɠɛ ga koʋii. 
\v 23 Ee, masagi, gè ti pɛ fea è ya. Ɠɔoɠɔ GALAGI é ga ɗa-ƓALAGI, naa yeezei kae è wu ga pagɔ.»
\p
\v 24 Kɛlɛ masagi ɠɛni Alavena ma: «Ɓa-o, nà geyazu è ma ga sɔngɔi ɠiteɠitegi. Gè la gala zalaɠa ɠulazu nà-GALAGI Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, nii gè la ɓɔlɔni ma.» Davide molo loɠazuʋɛ ɠeyani ta nikɛiti ga wali ɠae ʋuulɔɔlugɔ (50). 
\v 25 É zalaɠa ɠulazuʋɛ ɓɛtɛni miná Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é gala zalaɠaiti ta ziilɛi zalaɠaiti kula. Názu ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI zooi maawɔinɠaani la, ɗɔfɔi maaɠooza Izilayɛle ʋa.