\id ROM NT0051 ONO Phinnemore NOV-1990 \h Roma \toc1 Roma \toc2 Roma \mt1 Roma \c 1 \s1 Paulo Aposolo Uratainane Kine \p \v 1 Paulo, na Kristo Yesu wane urata ŋei, so aposolo, Anutuŋo eŋine don maepkine ea ra qelaŋanikalane ra wakon nange. \p \v 2 Don Maine ea mokaka Anutuŋo ŋenane biŋek qeke, ea eŋine propetkoune edangi, eŋe Papia Kobekine yewao qekoi, \v 3 Ea yemo eŋine Gipole, ŋenane Waomze Yesu Kristo, eŋe eŋine solarop wako wakon yemo Dawit wane qerakineŋo wakonge. \v 4 So eŋine koto qelaŋan maratka more Asurop gege yewaŋo Anutu wane Gipole gemaike, ea wane kine seu seuo ŋine ma wirikkaki wieke, yewao wakonge. \v 5 Eŋane raki paki, Anutuŋo wet menaŋ okannane more, aposolo urata ninge. Kristo wane eŋet biŋekine ra suawe paki, kepe baŋem ŋei ŋerep korop iwen onbe, done dere malipkau paki, aŋa tewekkei wane. \v 6 Yewa Roma kepeo gemami, ŋine yaleka tego yewao takotkemami, ŋine Anutuŋo Yesu Kristo wane biŋek okanikei wane ŋidora waraŋ ŋunge. \p \v 7 Eso ea wane Roma matko ŋei ŋerep korop gemami, ŋine Anutuŋo wet maep okan ŋunmaike, so eŋine ŋei ŋerep magu okangei wane ŋidora waraŋ ŋunge, ŋinane kibi iwa qemaile. \p Anutu ŋenane Magaze so Waom Yesu Kristoŋo wet pese so peam maine ŋibongep. \s1 Bakom Kito Kito Meŋe Meŋen \p \v 8 Mikepka, na ŋinane korop rawe paki, Yesu Kristo wane eŋetko Anutune bakomine kitomaile, yemo onoka wane mida, kepe baŋem ŋei ŋerep korop eŋe ŋinane mali malip ŋinane don kisiine detmami, ea wane. \v 9 Anutuŋo kine maine ma wakoniake, na don iwa ramaile, yemo welekatne. Na asuneŋo korop Anutu wane urata mamaile, yemo Gipolane Don kisi Maine ea ra edanmaile. Anutuŋo detmaike, na naso baŋem ŋinane eŋetŋine ŋidora meŋenka okanmaile. \v 10 Naso baŋem na meŋenka okanmaile, yemo na olatpe, Anutuŋo detki menaŋgi ŋado numa lotkeki, na maine iwa ŋinano sari ŋunikale. \v 11 Na zok ŋine ŋunikalane nanmaike, yemo more koto ŋinane don mosop mane ŋibonbe ma togoleŋungi togolekei. \v 12 Na ramaile, yemo ŋine so na weneŋ naso wekuoka qesiŋ nagukene, naŋane mali malipeŋo ŋine qesiŋ ŋuniake, ŋo ŋinane mali malipŋo na qesiŋ naniake. \p \v 13 Kima kopne, ŋine yewa detlukkei, atakine atakine ŋinano sari ŋunikalane wetke maŋkole, ŋo siluŋ kine kine natneŋo luknangi, mi sari ŋun maŋkole. Na uratanane welene ŋinane keuŋino wakoniakane nanmaike, ŋei natne eŋano mawe wakon okanmaike, yale. \v 14 Na sotane ŋei ŋerep korop eŋano pamaike, Grik ŋei so ŋei natne, ŋei dereret korop so ŋei qelaŋ. \v 15 Eso ea wane na Don Kisi Maine ea Roma kepeo gemami, ŋinano yalewaka ra ŋidanikalane qomne ewekmaike. \s1 Mali Malip Wane Ra More Gege Maratkakene \p \v 16 Na Miti Don Maine ea wane detpe, gamu gamuinerop mi okanmaike, onoka wane, eamo Anutu wane zonom, ŋei korop eŋe detluke malipkau, rokop ebuki menaŋgei, lewine yemo Yuda ŋei so Grik ŋei yaleka. \v 17 Miti Don Maine yewaŋo Anutuŋo ŋei eŋino koboine biraon okanmaike, ea wane kine ma wakon okanmaike, eamo mali malipko ŋine kieke wakone ariki, kutno qoeake. Anutu wane Papiao iwa yale ramaike, ea wane rokop, “Ŋei mane eŋe Anuturop koboboine mali malipinerop geake, eŋe gege togon marat kayake.” \s1 Ŋei Eŋe Anutu Ŋadekkau Paki Panaman Koto Ketkoi \p \v 18 Anutu wane sot osi osiine yemo didiwo qeliwo ŋine ket more, ŋei eŋe borikine korop mau paki, sot korop okanbi, gegeene bori worine yewaŋo don wele yewa desikei wane mogatki ari okanmaike. \v 19 Anutuŋo makoboe on okanmaike, yemo onoka wane, ŋei eŋe Anutu wane kineine ea maine detmami, ea yemo Anutu eŋe oŋomka wetene malotkeki detkoi. \v 20 Mokaka Anutuŋo kepe ma wakonge, eŋine kineine mi kakaine, gege togon zonomine so eŋine wetine weneŋ ma wakongi eŋe didiwo kakoi. Ea wane ŋei eŋe Anutuŋo yeye kine kine ma wakonge, ea wane kine maine mi ŋaŋaekei! \v 21 Eŋe Anutu detkamami, ŋo siluŋ eŋe Anutu ewine mi kitomami, ea yemo eŋane biŋek, me bakomine mi kitomami. Yale okangei wane, turuŋine yemo eŋane derereteneŋo zok qelaŋine okange, so wet dereretene yemo korop panamanŋo watkewareke. \v 22 Eŋe ramami, eŋe dereretenerop, ŋo siluŋ eŋe qelaŋ qemami. \v 23 Anutu gege wane welaine mi meŋen kakei wane, turuŋine yemo eŋe lopio ŋei oŋa mamaine, me naŋi oŋaine me osom berek, me koma eŋane oŋa oŋaene ea meŋenon okangoi. \s1 Ŋei Eŋe Anutu Qeliŋkau Paki Kine Kine Mado Madoŋine Okangoi \p \v 24 Onoka wane ŋei eŋe yale okangoi wane, Anutu eŋe one ŋadekongi, weteneŋo borikine mado madoŋine yau yaup mau paki, koto solaene korop matali kawarekoi. So ŋei eŋe borikine kine kine gamuinerop makoi, ŋeiŋo ŋei yewa turuŋine turuŋine okan nagukoi make. \v 25 Eŋe Anutu welekatne welaine ŋadekkau paki, isi ea qom kakoi. Eŋe Anutu aŋaineŋo raki wakongoi, ea eŋe meŋenongoi so qelitene qekoi. Eŋe Ma wakon Mawokonze eŋine ewino mi kitokoi. Anutu eŋe weku yemo bakom mawa mawa okankakei, naso baŋem, weleka. \p \v 26 Onoka wane ŋei eŋe masi tanik iwa okangoi, ea wane Anutuŋo qikongi, eŋe masi tanik gamuinerop eaŋo kuteno wake. Ŋerep eŋe yaleka ŋao ŋanom gege ea wane numa Anutuŋo ra motke, yewa qeyau more solaene mi oka okane yewa okangoi, ŋerepŋo ŋerep kimaine maki masi borikine ma okanmami. \v 27 Numa yewaka ŋei eŋe ŋao ŋanom gege yewa waluke qeligeu paki, kotoeneŋo borikinane gerep suaine zeki, eŋe edomka borikine kine mane mi oka okan, ea ma wakongoi. Ŋei eŋe masi tanik gamuinerop yewa eŋe edomka okan nagukoi. Eso eŋe masi tanik borikine yaline okangoi, ea wane turuŋine eŋe edomka koto so sola matali matali ea marat kakoi. \p \v 28 Onoka wane ŋei eŋe Anutuŋo eŋine dereret wele yewa leweteno more ma gekei wane ebonge, ea walukkoi, ea wane eŋe qeliŋongi enŋene dereretene borikine yewa mogare gekoi, paki eŋe masi tanik borikine mi oka okane, yewa okangoi. \v 29 Eŋane kotoeno yemo borikine kine kine qotkoine yewaŋo korop watke wareke. Masitanik qotkoine, wetŋo bailalaŋ, kaŋ baksua so ŋaba ŋaba, sori sorinŋo kotoeno watwale, ŋei engu matali onbi seu seuk, kawali qeqe, isi bela so ŋei matali. \v 30 Eŋe sigi qeu paki, don borikine edomka au au, eŋe Anutu ŋabaka ŋabaka, don suaine rara, wawaine so sola mawa mawa, eŋe borikine koso manerop makeiwane numa ma wakon ma wakon, nabok magak eŋane aŋa bira wira. \v 31 Eŋe wet dereretene midaine, eŋe don ra okanmami, ea mi tewek okanmami, so eŋe ŋei natne wet pese me wet borikene ea mi sikanon okanmami. \v 32 Eŋe Anutu wane ra rokop donŋo ramaike, ŋei ŋerep numa yaline gekei, eŋe seu seu marat kaikei, ea mo detmami, ŋo siluŋ eŋe masi tanik yewaka takotke okanmami, eŋe ŋei natneŋo tanik yewa okanbi, eŋe siluŋ koti qesiŋ okanon okanmami. \c 2 \s1 Anutu Wane Wanok Wanok Yemo Koboboine \p \v 1 Kimane, ge ŋei natne eŋane solaeno qenom paki, wanok wanok urata mamaine me? Ge mane maŋo sotŋone maine mi motkekene. Ge ŋei natne eŋane kineene ra wakonnom paki, eŋe okanmami, ge masi yewaka siluŋ okane more, ge goŋomka kineŋone ma wakonmaine. \v 2 Ŋene detmaine, Anutuŋo ŋei masi tanik yaline ma okanmami, eŋano wanok wanok urata koboine ma okanmaike. \v 3 Ŋo ge naŋane kimane, ge masi tanik mide, iwa goŋomka okan warenom paki, ŋei natne eŋeka kineene ma wakoniake, yale mane misuk raikene! Ge wetke ramaine, ge baŋ Anutu wane kine ma wakon ma wakon ea baŋ kaka kaikene me? \v 4 Me ge eŋane wet pese, peam maine, zok kakapa suaine okangangi paki, loloŋgane geki, ge dere qewoloŋ okane gemaine. Welekatne ge mo detmaine Anutu eŋe wet pese okanganmaike, yemo onoka wane mida eŋe goŋo wetŋone maingekenane raki, pa iwengane gemaike. \v 5 Ŋo siluŋ ge wetŋone togogole mi zinge zingine ma gemaine, eso yalinane ge goŋomka turuŋine marat kaikenane dupuke wa magenom, kakapa suaine okangi, naso suaine yewao Anutu wane sot osi osi, so kine ma wakon ma wakon koboine baŋ wakongi gaeake. \v 6 Anutu eŋe baŋ ŋei korop gege mageene okane ma gekoi, ea wane rokopko turuŋine eboniake. \v 7 Ŋei natne eŋe urata maine tako rakot mauluke mamami paki, qeli ewe zonom so bakom mawa mawa, so gege maep marat kaikei zuaŋmami, eŋe yemo baŋ Anutuŋo gege togon eboniake. \v 8 Ŋei natne enŋenaneka wetke ge okanmami, so don wele ea ŋadekkau paki, masi tanik borikine ea mogare gemami, eŋane kuteno yemo baŋ Anutu wane sot osi osi so busuŋo qatki wayake. \v 9 Pakimo borikine ma okanmami, ŋei yewa korop eŋano yemo baŋ umat so wikile wakon oniake. Lewine Yuda ŋei so Grik ŋei yalewaka. \v 10 Ŋo siluŋ Anutu eŋe baŋ qeli ewe zonom, bakom mawa mawa, so peam, yemo ŋei korop urata maine mauluke makoi, yewa eboniake, lewine Yuda ŋei ebone mo, Grik ŋei yaleka eboniake. \v 11 Anutu eŋe ŋei gege magekenane rokopko turuŋine eboniake. \s1 Ra Rokop Don Ea Mo Kotozo Geke \p \v 12 qelaŋ ŋei Mose wane ra rokop don mi ma gemami, eŋe borikine mau paki, ra rokop don midaine siukwarekei. Yuda ŋei eŋe ra rokop don ma gemami, eŋe borikine mau, ra rokop donŋo kineene ma wakongi, turuŋine eboniake. \v 13 Ra rokop don ketŋoka dere qewoloŋ okanmami, ŋei yaline eŋe Anuturop ŋei koboine mi gekei, ra rokop donŋo ramaike, yewa keteneŋo dere teweke ma okanmami, ŋei yaline edoka Anuturop ŋei koboine gekei. \v 14 Qelaŋ ŋei eŋe ra rokop don mi ma gemami, ŋo siluŋ eŋe enŋene wetenane ra rokop donŋo raki, dere teweke okanmami wane rokop okangei, yemo eŋe edomka ra rokop don okangei. Eŋe rara togon mi ma gemami, ŋo siluŋ yale okanmami. \v 15 Eŋane okane mama eneŋo sikan ŋonmaike, yemo ra rokop donŋo edangi teweke oka okan, yemo mo Anutuŋo kotoeno geke, wane enŋene weteneŋo yaleka kine sikan ŋonmaike, iwa yemo welekatne, enŋene weteneŋo naso natno wet qelot okanon okanmaike, so naso natno ra kitaton okan okanmaike. \v 16 Eso yalinane, na Miti Don Maine ra okanmaile, ea wane rokopko baŋ aso qoeki, yewao wakoniake, yemo Anutu eŋe baŋ Yesu Kristo talekaki, ŋei wetŋo kine kine sanka wetke ma gemami, eŋane kineene ma wakon wareake. \s1 Mose Wane Rara Togon Donŋo Yuda Ŋei Qesiŋoniakane Me Mida? \p \v 17 Ge daleo? Ge goŋomka eŋetŋone Yuda ŋei aranagu maine, ge ra rokop dongo makatake okoranom paki, na Anutu wane kine detlukmaile ra, sola mawa mawa okan okanmaine. \v 18 Ge kine kine onokaka makenane, Anutuŋo wetke ginmaike, ea ge mo detmaine, so ge ra rokop don mo detkonane, masi koboboine ea wane ganmaike. \v 19 Paki ge iwa yale detmaine, ge de pilik maine numa alakane ebonikene, so panaman koto gemami, eŋane kiwa okan qelaŋan onikene. \v 20 So ŋei wet qelaŋine, eŋe maine edan ma koboe okan onikene, so medep nigatne wet gemami, eŋane kito ebon ebon okanikene, ge mo detlukmaine, ge ra rokop don gorop ea wane dereret so don wele ea wat watko pa ginmaike. \v 21 Ge ŋei natne kito edan okanmaine, ŋo geŋone mo onoka wane mi kito alat nagu okanmaine? Ge ŋei edan ra okanmaine, “Kobu misuk makei,” ŋo ge goŋom siluŋ kobu ma okanmaine. \v 22 Ge ra okanmaine, “Ŋao ŋanom ŋire zokit misuk kitasikeik,” ŋo goŋom siluŋ zokit kitat okanmaine? Ge lopio ŋadek kamaine, ŋo ge siluŋ lopio urumgo ŋine kine kine kobu ma okan maine? \v 23 Ge na Anutu wane ra rokop don magemaile ranom paki, mawa nagu okan maine, ŋo ge siluŋ eŋane ra rokop don qe barakenom paki, Anutu wane kutno gamu mot okanmaine me? \v 24 Ea wane Anutu wane papiao iwa yale ramaike, “Onoka wane Yuda ŋei ŋinane ra more qelaŋ ŋei eŋe Anutu wane eŋetine qotkoine ora okanmami.” \s1 Asu Wane Kibi Ŋei Kotoo Paki Wele Rakene \p \v 25 Ge ra rokop don tewekkeneo, yemo solaŋone kita kitatne yewaŋo welerop okaniake, ŋo ge ra rokop don yewa dere ŋadekkeneo, yemo sola ŋono kibi kitatkone, yewa wele midaine okaniake. \v 26 Ŋo ŋei qelaŋ mane eŋe solaine kibi mi kitatke, ŋo siluŋ ra rokop donŋo ramaike, yewa tewekeakeo, eŋe Anutuŋo baŋ solaino kibi kitatke yale orayake? \v 27 Eso yalinane Yuda ŋei ŋine baŋ qelaŋ ŋei edo kineŋine tilekkei, onoka wane ŋine ra rokop don yewa qe barakkoi, ŋine ra rokop don qekoi yewarop gemami, so solaŋino kibi mo kitatkoi, ŋo eŋe yemo solaene kibi mi kitatkoi, ea wane. \v 28 Maŋo Yuda ŋei welekatne okanmaike, welekatne solaino kibi kitatkeŋo me? Solaŋoka Yuda ŋei gemaike, eŋane solaino kibi kitatke oŋo Yuda ŋei wele mi okanmaike. \v 29 Wetŋo Yuda ŋei gege, eaŋo Yuda ŋei wele okanmaike, eamo eŋane kotino kibi mo kitatke, ea yemo Anutu wane Asu wane urata, ea ra rokop don kibiwo qeqine, ea wane urata Midakaka. Ŋei iwa eŋe Anutuŋo mawakayake. Ŋei edo mi mawakaikei. \c 3 \s1 Wawaineŋo Anutu Wane Don Maine Mi Makesiake \p \v 1 Pakimo Yuda ŋei eŋe qelaŋ ŋei daleo yuanongei? Me solao kibi kita kitat yewao ŋine onokaka maine mane wakon okanmaike? \v 2 O, Yuda ŋei eŋe qelaŋ ŋei yuan onmami. Kine kine numaine numaine zok manerop wakon okanmaike! Lewine alakane Anutu eŋe eŋine donine Yuda ŋei ware kakeiwane sunonge. \v 3 Yuda ŋei natne eŋe don yewa mi detluke magekoiwo yemo daleo? Eŋe yale okangoiwo yemo yewaŋo Anutu wane ra togole ra togole donine yewa ma kesiake me? \v 4 I Midakaka! Anutu eŋe don welekatne ra okanmaike, ŋo ŋei korop eŋe isi okanmami, ea wane Anutu wane papiao iwa yale ramaike, \q1 “Me don raraŋone eaŋo koboine okangi, ge don yuangene eŋe dongo biraganbi.” \p \v 5 Ŋo ŋenane masi tanik borikine oka okanze yewaŋo siluŋ Anutu wane tanik manik koboine oka okanine ea didiwo qe wakon maikeo yemo daleo okaniake? Ŋene daleo maine raikene? Anutu eŋe ma koboeŋon okanmaike yewa eŋe sot okanmaike me? (Na don iwa ŋei edo okan okanmami ea wane rokop ramaile.) \v 6 I Midakaka! Anutu eŋe koboine mida ra yemo eŋe daleo kepe baŋem ŋei ŋerep kineze maine ma wakongirap? \p \v 7 Ŋo siluŋ nat paromine yemo naŋane isi donne ŋo Anutu wane kibiqelaŋan qesiŋka more maki eŋane don wele ea wie manerop didiwo sua ariakeo, yemo daleo okaniake? Pakimo na siluŋ onoka wane borikine mane nora more turuŋine nin okanmaike? \v 8 Pakimo ŋene onoka wane iwa yale mi ramaine. “Ŋene borikine maŋem ma tanik manik maine sarikep?” Na don mide iwa ramaile ea wane ŋei natne eŋe welekatne naŋane ramami, oŋo yale ramaike rau paki naŋane detpi boriki sigine qemami! Ŋei iwa eŋe baŋ turuŋine wikile eboniake yemo menageake. \s1 Ŋei maneŋo koboboine migemaike. \p \v 9 Eso maine, ŋene Yuda ŋeiŋo qelaŋ ŋei yuan one more rokop mane gemaine me dale? Weneŋ Midakakamde! Na mo mikepka sikan ŋunile yemo Yuda ŋei so qelaŋ ŋei eŋe kineene wekuka, eŋe korop borikinane bano waket more qelitine qeokamami. \v 10 Ea wane Anutu wane papiao iwa yale ramaike, \q1 “Ŋei maneŋo koboboine mi gemaike, \v 11 ŋei maneŋo dereret korop mi gemaike, me maneŋo Anutu kayakane mi zuaŋka okanmaike. \v 12 Ŋei korop eŋe Anutu qeliŋka qeyau ariwarekoi, eŋe korop ŋei borikine okan warekoi, weku maneŋo maine mi okanmaike. \v 13 Eŋane aŋaene yemo deŋesere mumuine borikine okoramaike, ea yale, isi borikineŋo belakamene wali walik pisemaike, so don seu seuinerop, koma wane ŋet sopetne borikine yale, pienŋoine saket okanmaike, \v 14 Aŋaeno soa tabaineŋo watkemaike. \v 15 Eŋe ikopka engu matalionbi seukkei, \v 16 eŋe yewao yewao arikei, rokop qeliŋonbi waru so kowon qetusiake. \v 17 Eŋe peam wane numa mane mi pa ebongei, \v 18 me eŋe Anutu wane kaetoniakane kine mi detkoi, so ewine mi kitokoi.” \p \v 19 Ŋene mo detmaine, don korop ra rokop dongo ra waremaike, yemo ŋeiwa ra rokop don wane bano gemami, eŋane ramaike, ea yemo ŋei wet ea ma wongeakane, so kepe baŋem ŋei ŋerep korop waraŋongi sari, Anutu wane kine tile tilek ea wane bango waket warekei. \v 20 Ŋei maneŋo ra rokop don teweke ge mage more, Anutu wane kaitko koboine mi okorayake, ra rokop don yemo eŋe ŋei sot okange yewa sikankaki, ka detkayake, ea wane. \s1 Anutuŋo Ŋei Ebu More Eŋino Koboine Biraonge \p \v 21 Ŋo iwa yemo Anutuŋo ŋei eŋino koboine biraongi gekei wane, numa mo tingo Yesu wane kutka ma wakonge, ŋo yewa eŋe ra rokop donka mogare, gege numa yewao, Midakaka, ra rokop don so propet eŋe numa koboboine ea wane don kisiine ra qelaŋangoi. \v 22 Anutuŋo ŋei eŋe Yesu Kristo detlukkau paki malipkakei, ea wane ŋei koboboine edorayake. Anutu eŋe masi iwa yemo ŋeiwa korop diawa edo Kristo malipka gemami, eŋe okanoniake, onoka wane kineine etkeka mi pamaike, Midakaka. \v 23 Ŋei korop borikine ma warekoi paki, Anutu wane ebu ebu kibi qelaŋanine yewa kakale kau paki, abaran ari warekoi. \v 24 Ŋo siluŋ Anutu qomine rarainane seseone more, wet menaŋine yewa lewine midaine, yaup eŋe korop ebu more, Kristo Yesuŋo borikino ŋine siwot ongane, eŋane raki paki, eŋino koboine biraonge. \v 25 Anutuŋo seukeakane ra mangane, eŋe gegeine qaisik kaki, weŋemineŋo ŋei korop eŋe detlukakei, eŋane borikineenane turuŋ saukki siukke. Anutu eŋe masi yewa okangi paki, tanik manik koboboine ea wane kine ma wakonge. Mo alakan yemo eŋe loloŋone more, ŋei eŋane borikineene yewa qeliŋgi pake. \v 26 Wane naso iwao yemo, eŋe ŋei eŋane borikineene ea ka modare eŋine masi tanik koboboine ea wane kine ma wakonge. Eŋe numa yaleoken okangi paki, Anutu oŋom koboboine gemaike, ea wane kine sikanonge paki, eŋe ŋei natne Yesu malip kamami ea ebuki koboboine okanmami. \p \v 27 Pakimo maine ŋene ea wane mawa nagukene? Midakaka, eso iwa wane kine yemo dalino? Ŋene ra rokop don tewekmaine, kine ea me? Mida, ŋo yemo ŋene detluke malip kamaine yewaŋo. \v 28 Ŋene ramaine, yemo ŋei eŋe mali malipinane weku ra more, koboboine Anutu wano biraka okanmaike, eso ra rokop donŋo raki teweke okanmaike, ea wane mida. \v 29 Me eŋe Anutu weku Yuda ŋei eŋane Anutuka mane? Eŋe qelaŋ ŋei eŋane Anutu yaleka mida mane gemaike? O, eŋe eŋane Anutu weneŋ gemaike. \v 30 Anutu eŋe wekuku, wane eŋe baŋ Yuda ŋei mali malipenane raki paki, eŋinerop koboine biraoniake, so qelaŋ ŋei eŋe yaleka mali malipenane raki paki, eŋino koboine biraoniake. \v 31 Ŋene iwa okanmaine, eamo mali malipŋo ra rokop don rasi qokki ketmaike, yale okanmaike me? Midakaka, yale mida, ea wane turuŋine ŋene ra rokop don maŋem wie okorakep! \c 4 \s1 Abrahamŋo Mali Malip Wane Numa Gesoke Ŋebonge Yewaka Gesokkene \p \v 1 Abraham, ŋenane solaoken qerakze, ŋene eŋane daleo raikene? Eŋe daleo okange? \v 2 Eŋe tanik manik maine okangi Anuturop koboboine birakakeo, yemo eŋe ea wane maine eŋine mawa nagukirap. Ŋo siluŋ eŋe Anutu wane kaitko mi mawa naguke. \v 3 Ea wane Anutu wane papiao yale ramaike, “Abraham eŋe Anutu detlukkake, so onoka wane mida, mali malipine ea wane raki paki, Anutu eŋe detkaki, ŋei koboboine okange.” \v 4 Ŋei mane urata mayake, eŋe lewine qolekaikei, lewine qolekamami, ea eŋe yaup wet pese wane bakom okan kamami, mi okanmaike. Ea yemo eŋe urata mamaike, ea wane lewine okanmaike. \v 5 Ŋo ŋei mane eŋe mali malip mageake, eŋe urata mi mayake, eŋe Anutuŋo ŋei borikine mama raki, sotene midaine okanmami, eŋe detluk kayake, yemo eŋe mali malipine ea wane raki paki detki, koboboine okangi, eŋinerop birakaki geake. \v 6 Dawit eŋe Anutuŋo ŋei mane urata natne mi mama geki, Anutuŋo wet pese okankaki paki, ŋei koboboine ra more mayake, ea wane eŋe wet pese desiake, don iwa yale rake, \q1 \v 7 “Wet pese desikei ŋei yewa eŋane borikineenane turuŋine Anutuŋo qelige ebonge, eŋane borikineene mataliki siukke! \v 8 Wet pese desiake ŋei ea wane borikineine Waomŋo baŋ mi motki payake!” \p \v 9 Ŋei wetpese desikei wane don, Dawit eŋe rake, yewa eŋe ŋeiwa solaene piwitne kitatkoi eŋane rake me? Mida, eamo eŋe ŋeiwa solaene piwitne mi kita kitatne eŋane weneŋ rake. Ŋene Anutu wane papiao don iwa yale detmaine, “Abraham eŋe Anutu detlukkake, so onoka wane mida, eŋine mali malipinane raki paki, Anutuŋo detkaki, ŋei koboboine yale okange.” \v 10 Naso diawao iwa wakonge? Iwa eŋe alakan me ŋado Abraham solaine piwitne kitatke naso yewao? Iwamo alakan wakonge, ŋado solaine piwitne kitatkoi, yewao mida. \v 11 Eŋe solaine piwitne ŋado kitatkoi, pakiso eŋane sola kita kitatine, yewaŋo yemo oŋa oŋa, eaŋo kine qe wakonge, onoka wane mida, Abraham wane mali malipinane ra more, Anutuŋo detkaki, eŋe alakan ŋei koboboine okangi, ŋado eŋe solaine piwitne kitatkoi, eso ea wane Abraham eŋe lewine alakane, ŋeiwa korop diawa edo Anutu detluk kamami, eŋane magaene okange paki, Anutuŋo detki menaŋgi, eŋe solaene piwitne mi kita kitatneŋo siluŋ detongi, eŋe ŋei koboboine okangei. \v 12 Eŋe yaleka ŋeiwa solaene piwitne kita kitatne, eŋane magaene weneŋ okanmaike, onoka wane eŋe solaene piwitne kita kitatne ea wane mida, ŋo yemo iwa yale wane, eŋe gege wekuka mali malip korop gekei, ŋenane magaze Abrahamŋo olakan gege geki, ŋado solaine piwitne kitatkoi, yale. \s1 Anutu Wane Don Yemo Mali Malip Wane Ra More Wele Maratkaikene \p \v 13 Anutuŋo Abraham eŋine so doko ŋosakoune mali malip weneŋ qeli so kepe suaine ea eŋane leleakane biŋek qe more edange warekaikei. Don iwa edange, yemo onoka wane Abrahamŋo ra rokop don tewekkane mida, ŋo yemo eŋe detlukaki, ea wane raki paki, Anutuŋo detkaki, ŋei koboboine okange. \v 14 Anutuŋo ra rokop don tewek okanmami, eŋe biŋek qe eboniakane don edangirap, yemo ŋei eŋane mali malipŋo wele midaine okangirap, pakimo Anutu wane don sap saune okangirap. \v 15 Ra rokop donŋo Anutu wane sot osi osi tebakaki sariake, ŋo ra rokop don mane yewa mi payakeo, yemo ra rokop don dere ŋade ŋadek, ea mi payake. \p \v 16 Biŋek qe more don eda edan, ea yemo mali malipŋo pekeine motke, ea wane biŋek qeqe don, ea yemo Anutu wane bakom lewine midaine Abraham wane doko ŋosakoune korop eŋane biŋek okan waremaike. Ra rokop donka dere tewekmami, ŋei yewa eŋaneka mida, ŋo yemo ŋeiwa diawa edo Abrahamŋo okange, yale detluk kamami, eŋane weneŋ okanmaike. Abraham yemo eŋe mali malip korop ŋenane magaze okanmaike. \v 17 Ea wane Anutu wane papiao iwa yale ramaike, “Na kepe baŋem ŋei loutne eŋane magaene geukole.” Eso ea wane biŋek qeqe don, ea yemo Anutu wane kaitko maine okanmaike, Abrahamŋo eŋe detlukkake, Anutu oŋo ŋei seu seune eŋe gege ma wakone ebon okanmaike, so eŋane donŋo raki, kine kine mi wakongoi, yewa wakon wareake. \v 18 Abraham eŋe dere qekaki paki, siluŋ ea detlukkake, so ea wane dereret geke, eso eŋe yale okangi paki, “Kepe baŋem ŋei korop eŋane magaene okange.” Anutu wane papiaŋo don iwa yale ramaike, ea wane rokopko, “Geŋane doko ŋosokopŋone eŋe baŋ iwa serekin magu yale loutne manerop okangei.” \v 19 Eŋe komaine mo wan handret (100) maratka yakane okange, ŋo siluŋ eŋine mali malipineŋo mi pelekke, naso eŋe solaine zokongi, solainane wetkekeo, me Saraŋo medep mi ebuke, yewao. \v 20 Eŋine mali malipineŋo mi qeliŋkake, so eŋe Anutu wane biŋek qeqe don olatke, ea wane wet etkeka mi okange, eŋine mali malipineŋo zonom qewatkake, pakiso eŋe Anutu mawakake. \v 21 Eŋe Anutuŋo biŋek qe more don olatke, ea maine baŋ okaniake, ea mo detlukkake. \v 22 Abraham eŋe yale okangane, mali malipinane raki paki, “Anutuŋo detkaki, eŋe ŋei koboboine okange.” \v 23 Donba “Eŋe detkaki, ŋei koboboine okange,” ea yemo eŋaneka bonep mi qekoi. \v 24 Eŋe ŋenane yaleka weneŋ qekoi, ŋene eŋe Yesu Waomze seu seuo ŋine ma wirikkaki wieke, eŋe detluk kakeneo, eŋe detŋongi, ŋene ŋei koboboine okangene. \v 25 Eŋe seukeakane sunka ebonge, onoka wane ŋenane borikinane ra more, so eŋe ma wirikkaki wie more biraŋongi, Anuturop ŋei koboboine gekenane, yale okange. \c 5 \s1 Anutuŋo Ŋei Koboboine Eŋinerop Gekenane Biraŋonge \p \v 1 Anutuŋo ŋene mali malip wane ra more, sot midaine koboboine eŋerop gekenane bira ŋongane, ŋene peamgo Anuturop Waom Yesu Kristo wano makatake gemaine. \v 2 Eŋe mali malipzane raki paki ŋebu more, gege mage wawaine iwa Anutu wane qom pesek kotino biraŋongane, ŋene ukude Kristorop makatake gemaine, ea wane ŋene oi bakom okanŋem paki, Anutu wane qeli ewe zonom ea makenane, dereret okane gemaine. \v 3 So ŋene yaleka oi bakom okan maine, wikile kine kinezane kotino gemaine, onoka wane ŋene iwa yale detmaine, wikile kine kine yewaŋo togole togole ma leule okanmaike. \v 4 Togole togoleŋo waraŋkaki, Anutuŋo liwe liweko ma togole qe togole ŋebu ŋebu ea sariake paki, eŋane ma togole qe togole ŋebu ŋebu, yewaŋo yemo qeli wane dereret gege yewa maki wakoniake. \v 5 Qeli wane dereret gege eaŋo ŋebuki mi gamu ŋoniake, onoka wane Anutu eŋe eŋine wet maepine Asu Koboboine ŋebonge, oŋo qakki kotozo ketwareke, ea yemo Anutu wane bakom, lewine midaine ŋebonge. \p \v 6 Ŋene zonomze midaine, ge sari mageŋem, Anutuŋo naso motke, yewa bomileki, Kristoŋo borikine zane turuŋine seukke. \v 7 Ŋo ŋene kepe ŋei kine iwa yale ŋei maneŋo ŋei koboboine mane wane raki paki, maine seukŋem rap. Ŋo ŋei qotkoine wane ra more, ŋene maine mi seukkene. \v 8 Ŋo Anutuŋo yemo siluŋ wet maep zok manerop okanŋon okanmaike, ea wane kine sikan ŋonge, ea yemo ŋene borikine mamaka geŋem, Kristoŋo ŋenane turuŋze maki paki seukke! \v 9 Eŋane seu seuineŋo ŋene ŋebu more, koboboine iwa Anuturop biraŋonge paki, ŋene baŋ oŋo manerop Anutu wane sot osi osiwo ŋine makok ŋoniake. \v 10 Ŋene Anutu wane ŋabakoune okane gekone, ŋo eŋe siluŋ eŋine Gipolane seu seuinane raki paki eŋine dokokoune ŋebuke, wane iwa yemo ŋene Anutu wane dokoine okanmaine paki, ŋene baŋ koso manerop Kristo wane gegeineŋo ŋebuki menaŋgene! \v 11 Ŋo siluŋ yewaka mida, ŋene Waomze Yesu Kristo wane raŋem paki, Anutu oi bakom okan kaikene, oŋo ŋene ŋebuki, Anutu wane dokoine okanmaine, ea wane. \s1 Adam Wane Ra More Seukmaine Kristo Wane Ra More Gege Maratkakone \p \v 12 Borikineŋo kepeo ŋei weku eŋane ra more wakonge paki, eŋane borikineŋo seu seu weneŋ waraŋka sarike, pakiso seu seuneŋo ŋei korop eŋano rokopkeke, onoka wane ŋei korop eŋe borikine ma warekoi. \v 13 Kepeo borikine mo alakan wakone paki, ra rokop don yewa ŋado ebonge, ŋo ra rokop donŋo yewao mi pakane borikinane turuŋine kibi mane mi more sakoi. \v 14 Ŋo Adam wane naso yewao ŋine sari mage, Mose wane nasoo gemaike, yemo seu seuŋo ŋei korop yuan one more ebu ket wareke, ŋei natne borikine mi makoi, eŋe Adamŋo okange yale, Anutu wane aŋaine birakoi, ŋei yewa eŋe siluŋ seu seuŋo yuan one more, ebu ket wareke. \p Adam eŋe ŋei mane ŋado sari lotkeake, eŋane oŋa oŋaine. \v 15 Ŋo siluŋ ŋei etke yewa ere rokopetne wekuka mida, onoka wane Anutu wane bakom lewine midaine, yewaŋo Adam wane borikine ea wane rokop mi okanmaike. Ŋei loutne seuk warekoi, yewa yemo welekatne, onoka wane ŋei weku eŋane borikinane seuk warekoi. Ŋo siluŋ Anutu qom borikine i zok manerop kakapa suaine pamaike, so bakomine lewine midaine yaleka, yewa ŋei weku Yesu Kristo wane qom borikinane makone. \v 16 Eso ea yemo kineetne kine mane kine mane okanmamik, Anutu wane bakom, so ŋei weku borikine make, ea wane masi. Ŋei wekuŋo borikine maki, ea wane ŋadino, “Sot korop,” ea wane kine ma wakon ma wakon ea sarike. Ŋo borikine loutne makoi, ea wane ŋadino yemo Anutu wane bakom siu suikine midaine, “Sot Midaine,” ea wane kine sarike! \v 17 Iwa yemo welekatne ŋei weku wane borikine ea wane ra more, seu seuŋo kieke more, ŋei waom okange, onoka wane ŋei weku yewa eŋane sot wane. Ŋo siluŋ ŋei weku Yesu Kristoŋo urata make, yemo zok kakapa! Ŋei korop Anutu wane qom borik wat watko pamaike, so bakomine lewine midaine, eŋinerop koboboine gege, yewa mau eaŋo baŋ Kristo wane raki paki ware ŋungi, gege togon ge arikei. \p \v 18 Eso ea wane borikine weku, eaŋo ŋei korop bori wori wane numao biraonge, numa weku eaka ŋei wekuŋo masi tanik koboboine okange, eaŋo ŋei korop siwoton wareki paki, gege ebonge. \v 19 Ŋei wekuŋo aŋa biraki, sot eaŋo ŋei korop ebuki, borikine mama okanwarekoi. Numa weku yewaka ŋei wekuŋo aŋa tewe tewek okangane, ea wane ra more, ŋei loutne eŋe baŋ koboboine Anuturop biraongi gekei. \p \v 20 Ra rokop don wakonge, eamo borikine mama eaŋo suayakane, ŋo siluŋ borikineŋo sua ariki, yewaoka Anutu wane qom borikeŋo zok manerop sua kakapa lele arike. \v 21 Eso yalinane borikineŋo seu seu ŋei waom okankake, ea wane rokopka Anutu wane qom borik, eaŋo koboboine gege ea wane ra more ŋei waom okangi paki, iwen ŋongi, gege togon matko Yesu Kristo ŋenze Waom zane ra more arikene. \c 6 \s1 Borikinane Seukkone Ŋo Kristo Wano Wisikae Gekene \p \v 1 Pakimo ŋene daleo raikene? Ŋene borikine kotinoka takotke geŋem, Anutu wane qom borikŋo maine baŋ sua ariake? \v 2 Yale Midakaka! Ŋene borikinane seukkone, ŋo daleo ŋene koso ea wane kotino takotke ge arikene? \v 3 Ŋine welekatne iwa detpi, ŋene miti doku taukone naso yewao Kristo Yesu wano takotkekone, ŋene miti doku tauŋem paki, eŋane seu seuino weneŋ takotke seukkone. \v 4 Ŋene doku tau more, Kristorop weneŋ seukkone, paki Anutuŋo eŋerop dukeŋonge, ea yemo Magak wane qeli ewe zonomine qelaŋan gorop, yewaŋo Kristo seu seuo ŋine ma wirikkaki wisikae wieke, rokop yaleka ŋene maine gege musele mane gekene. \p \v 5 Ŋene eŋerop makatake weku okane, eŋe seukke yale seukkoneo, yemo numa weku yewaka ŋene baŋ eŋerop makatak nagu weku okanŋem, eŋe okange yale, ma wirikŋongi wisikae more wiekene. \v 6 Ŋene iwa yale detmaine, ŋenane tanik manikze sogine ea mo Kristorop qeki eŋane kibego seukke, ea yemo borikinane zonomŋo rokop ŋonge, ea qe mataliki maine siukeakane paki, ŋene koso borikinane qelit qeqe manerop mi qekenane yale okanŋonge. \v 7 Ŋei mane seukeake, eŋe borikinane zonomgo ŋine siwotkaki ariake. \v 8 Ŋene Kristorop weneŋ seukkoneo, yemo ŋene yale detlukkene, ŋene baŋ eŋerop weneŋ yaleka gekene. \v 9 Ŋene mo detmaine, Kristo eŋe seu seuo ŋine ma wirikkaki wisikae wieke wane, eŋe baŋ mane mi seukeake. Seu seu eŋe zonomine manerop mi pamaikane, mi maket birakayake. \v 10 Seu seu ea eŋe seukke, yemo borikine atakine atakine makone, ea wane eŋe atak weku seukki qoeke, eso eŋe gegewa iwa gemaike, yemo eŋe Anutu wane ra more gemaike. \v 11 Numa weku yewaka ŋinŋinane yaleka wetkekei, yemo borikinane seukkone, yale okanmaike, Ŋo wisika gege yemo Anutu wane, Kristo Yesurop qeturaŋ nagu gemaine, yale okanmaike. \s1 Borikinane Qelit Mi Qekene \p \v 12 Borikineŋo solaŋine siu siukinerop, iwao ŋei waom okan ŋuniakane raki, misuk detkakei me solaŋineŋo borikine makei wane rikuk ŋungi, ea misuk detkakei. \v 13 Me kie mete solaŋine natne kine kine qotkoinane mi qebinkau borikinane qelit qeake, ea wane turuŋine yemo ŋine Anutu wane uratao waket warekei, paki seu seuo ŋine ma wirik ŋungane, kie mete solaŋine Anutu sunkau, kine kine maine koboboine ea wane qelit qeake. \v 14 Borikineŋo ŋine ŋei waom misuk okan ŋuniake, ŋine ra rokop don wane bango mi gemami, midaka, ŋine Anutu wane qom borik ea wane bango gemami. \s1 Qelit Qeqe Koboboine Okane Gekene \p \v 15 Ea wane ŋene daleo okangene? Ŋene maine borikine makene, onoka wane ŋene ra rokop don wane bango mi gemaine, ŋene Anutu wane qom borik wane bango gemaine me? Ea Midakaka! \v 16 Ŋine iwa yale mo detmami, ŋine koto solaŋine qeliŋkau, ŋei mane wane qelit qeqe okane aŋaine tewekeake, yemo ŋine mo ŋeiwa aŋaine tewek okanmami, eŋane qelit qeqe okanikei, borikinane qelit qekeiwo, weleine seu seu maratkakei, me aŋa tewe tewek okangeiwo, ea wane weleine yemo ŋei koboboine biraŋungi, Anuturop gekei. \v 17 Ŋo bakom kito kito yemo Anutu wane okangep! Onoka wane naso maneo ŋine borikinane qelit qeqe okangoi, ŋo siluŋ ŋine koso koto ŋine so korop Anutu wane don wele maratka makoi, ea dere tewekmami. \v 18 Ŋine borikino ŋine siwotŋungi, koboboine gege ea wane qelit qeqe okangoi. \v 19 Na ŋei ŋenze wet dereretze pamaike, eaka mogare don iwa ramaile, yemo onoka wane wet dereretŋine pelekakatne pamaike, ea wane. Naso maneo ŋine wetŋine so solaŋine qeliŋkau, kine kine diinerop so qotkoine ea wane qelit qeqe okangoi, ea yemo qotkoinane. Rokop yalewaka ŋine ukude kotoŋine so solaŋine korop qeliŋkau, koboboine gege ea wane qelit qeqe okaniake, ea yemo koboboinane. \p \v 20 Ŋine borikinane qelit qe qekoi, naso yewao koboboine gege ea wane mulap mane mi pa ŋibonge. \v 21 Ŋine naso yewao kine kine okane gekoi, ea wane wele onokaka maratkakoi, ukude masi yewa wane ŋine gamu gamune okanmaike? Masi kine kine ea wane wele yemo seu seu! \v 22 Siluŋ ukude yemo ŋine mo borikinane mulapko ŋine siwotŋunge, ea wane ŋine Anutu wane qelit qeqe okanmami, ŋinane weleŋine maratkamami, yemo wet kuneneŋine gege, ea motpi eŋanoka wat watko payake, paki ea wane weleine yemo gege togon maratkakei. \v 23 Borikinane lewine yemo seu seu makene, ŋo Anutu wane bakom lewine midaine ea wane wele yemo gege togon maratka more, Kristo Yesu ŋenane Waom eŋerop tako rakot ge arikene. \c 7 \s1 Asu Wane Numa Muselo Gekene \p \v 1 Kimakopne, na rakalane okanmaile, ea ŋine mo detlukmami, onoka wane ŋine koropŋo Mose wane ra rokop don wane kine mo detmami. Ra rokop donŋo ŋei mane eŋe wisika geake rokop warekaki, ea wane bango geake. \v 2 Ŋerep mane ŋaonerop, eŋe ra rokop don eaŋo ŋaone wisika geakeo, yemo ŋaonano makatakkaki geake. Ŋo ŋei seukeakeo, yemo ŋerep eŋe ra rokop donŋo ŋei wano makatakkake ea mo siwotkaki, mulap midaine okanmaike. \v 3 Ŋo ŋerep eŋe ŋaone wisika geki, ŋei mane mayakeo, yemo ŋerep ea zokit kita kitat orakei, ŋo ŋerep ea eŋe ŋaone seukmaikeo, yemo eŋe ra rokop don eaŋo mi makatak kayake, eŋe siwot kaki, mulap midaine geake, paki eŋe ŋei mane mayakeo, yemo eŋe zokit mi kitasiake. \v 4 Eso kimakopne, ŋine yaleka Kristo wane solainerop ra rokop don wane seukkoi, wane ukude yemo ŋine mo eŋane biŋek okanmami, eŋe seu seuo ŋine ma wirikkaki wisikae wieke, ea wane ŋene weleze maine Anutu wano wakoniake. \v 5 Ŋene gege sogine gekone, naso yewao ra rokop donŋo ŋenano borikine makenane simile qotkoine motki, eaŋo ŋenane solaze korop rokopke urata mawareke, paki ŋene seuke mida sololokke, ea wane wele marat kawarekone. \v 6 Ea wane ukude yemo ŋene ra rokop donŋo koso manerop mi makatak ŋonmaike, mo siwot ŋonmaike, onoka wane ŋene seukkone, yemo atak maneo ra rokop donŋo makatak ŋongi, mulap ŋei okangone, ea wane. Ŋene ukude yemo, ra rokop don sogino qeqine numa ea koso manerop mi mamaine, ŋene Asu wane numa musele ea mamaine. \s1 Rara Togon Don So Borikine \p \v 7 Ea wane ŋene daleo rakene? Ra rokop don ea oŋomka borikine? Ea Midakaka! Ŋo siluŋ ra rokop don eaŋo nolatkimo borikine pamaike, eamo na detmaile. Ra rokop donŋo qom riwe riwe wane don mane mi raki rap, “Ge ŋei kimakopŋone eŋane toran aboŋenane qomŋone mi riwe magekep.” Yale mi raki rap, yemo na ea wane mane mi detpe rap. \v 8 Borikine ea yemo, ra rokop donŋo nagaine mere qesiŋkaki, wet dereretne rikukkaki, qom riwe riwe kine kine loutne wetno wakon okanmaike. Ra rokop donŋo mi paki rap, yemo borikine eŋe siu siukine paki rap. \v 9 Na noŋom sogino ra rokop don midaine gekole, naso yewao wisika gekole, ŋo ra rokop don sarike, naso yewao yemo borikineŋo wisikae wieke. \v 10 Pakiso na seukkole, so ra rokop donŋo gege ma wakoniakane raraine, eamo na iwa yale kamaile, seu seu ma wakonge. \v 11 Borikineŋo nago nagongo rabidan geki paki, ra rokop don wane ra more isinange paki, borikineŋo nekuki seukkole. \p \v 12 Eso ea wane yemo iwa yale, ra rokop don eŋineka yemo sigeine, so ramatok don eŋe sigeine, koboboine, so maine. \v 13 Pakimo daleo, kine kine maine iwaŋo nekuki seukkole me? I Midakaka! Ea yemo borikineŋo yewa okange, borikine kineine wakon lukeakane, don maine eaŋo tingo wakongi, borikine eaŋo waraŋkaki seu seu naŋano sari wakonge. Ea yemo borikine qotkokoine ea wane kineine didiwo wakoniakane, yale okange. Pakiso ra rokop donŋo borikinane kine sikan ŋonmaike, yemo zok qotkokoine manerop. \s1 Kie Meteze So Wet Solaze Korop Borikineŋo Mat Urum Mawareke \p \v 14 Ŋene iwa yale detmaine, ra rokop don yemo Asu wane piwitne, ŋo na yemo kepe wane piwitne, ea wane borikinane qelit mama yale biranangoi. \v 15 Na kine kine okanmaile, ea wane kine mi detmaile, na yeye mane makalane nangi, mi ma okanmaike, ŋo siluŋ ea wane tungo yemo qikka okanmaile, yewa ma okanmaile. \v 16 Na yeye mane makalane, walukmaile, walukewe yewaŋo sikan ŋonmaike, yemo ra rokop donŋo maine, ea wane na detpe weleka okanmaike. \v 17 Eso yalinane na weku noŋom kine kine iwa welekatne mi okanmaile yemo borikine kotono pamaike, eaŋo rikuknangi ma okanmaile. \v 18 Na detmaile, masi koboboineŋo naŋane kie meteno so koto solano mat urum ma mi gemaike. Ŋei dereret eaŋoka pamaike. Yeye kine kine maine ea okangalane wetke okanmaile, ŋo na maine ŋaŋaemaike ea okanmaile. \v 19 Na tanik manik maine okangalane det okanmaile, ea mi okan okan maile. Ea wane tungo yemo masi tanik qotkoine, mi okangalane detokanmaile, yewa okan okanmaile. \v 20 Ŋo na masi tanik mane mi oka okane, ea okanmaileo, yemo kine iwa yale wakonmaike. Na noŋom masi tanik yewa mi okanmaile. Midakaka. Yemo borikine kie meteno so wet solano rokopke pa waremaike, yewaŋo okan okanmaike. \p \v 21 Eso yalinane na kawemo, ra rokop don iwa eŋe urata mamaike, na tanik manik maine okangalane rawe, eaka qotkoineŋo wakonnan okanmaike. \v 22 Naŋane qomneŋo yemo Anutu wane ra rokop don yewa dere simile okan okanmaile. \v 23 Ŋo siluŋ na kawemo, ra rokop don kine mane eaŋo naŋane kie meteno so wet solano urata mawaremaike, ra rokop don mane yewa eaŋo Anutu wane ra rokop don simile naŋane wet dereretno pamaike, earop kawali yaku more, ŋaba nagumamik. Paki eaŋo neu luknane more, borikinane ra rokop don, eaŋo solane korop rokopke ware urata ma okanmaike, yewaŋo mulapko biranan okanmaike. \v 24 O, na ŋei wet pesene midaine! Ŋei maŋo solane iwaŋo neu seu seuo bira naniakane makok naniake? \v 25 Anutu bakomine kitomaile, Waomze Yesu Kristo wane ra more mo siwot nange! \p Iwa yemo naŋane tanik manik, na noŋomka yemo, na maine Anutu wane ra rokop donka weku wet dereretneŋo qelitine qeki qekika, nae solaneŋo eaka borikinane ra rokop don ea wane qelitine qe okanmaike. \c 8 \s1 Asu Wanoŋine Gege Makone \p \v 1 Kristo Yesurop weku qeturage gemami, borikinane turuŋine, ŋei yewa eŋano iwa mi wakoniake. \v 2 Ea wane asu wane ra rokop don, eaŋo yemo Kristo Yesurop qeturage weku gege, ea waraŋkaki sari ŋebonge, yewaŋo na borikine so seu seu wane ra rokop dongo ŋine siwotnange. \v 3 Ra rokop donŋo ea maine mi okangi rap, yemo onoka wane ŋei ŋenze kepe tanik manikze sogine, eaŋo ra rokop don qeki ketke, Anutuŋo okange, eŋe borikinane turuŋine ŋei ŋenane raki paki, eŋine Gipole wemedep weku biraki ketke, oŋo sari borikine mama ŋenane sola tanik mage more borikinane turuŋine seukke. \v 4 Anutu eŋe iwa okange, yemo ra rokop don koboboine eaŋo ŋenane kotozo watkeki, ŋene Asu wane tanik manik wane rokopko gekenane yale okanŋonge, ŋei ŋenze kepe masi tanik qotkoine yewarop gekenane mida. \v 5 Ŋei gege sogine ea waneka motpi pamaike, ŋo ŋei diawa edo Asuŋo edangi ea wane rokopko gege gemami, eŋane wet dereretene yemo Asuŋo okangei wane ramaike, ea waneka motpi pamaike. \v 6 Ŋine wet dereretŋine sogi gege ea wane more gekei, ea wane weleine seu seu maratkaikei, ŋo wet derereret ŋine Asu waneka more gekei, ŋine ea wane weleine gege togon so wet pesek maratkakei. \v 7 Eso yalinane ŋei mane eŋe wet deŋeretine sogi gege ea waneka wetke geake, eŋe Anutu ŋabakayake, onoka wane eŋe Anutu wane ra rokop don ea dere mi tewekmaike, ea wane so eŋe maine ŋaŋaemaike. \v 8 Ŋei gegeene sogine ea teweke magemami, eŋane Anutuŋo detki mi menageake. \p \v 9 Ŋo ŋine siluŋ gege mageŋine sogine eaŋo raki ea wane rokop mi gemami, Anutu wane Asuŋo ŋinane kotoŋino gemaikeo, yemo ŋine Asuŋo ramaike, ea wane rokop gemami. Ŋei mane Kristo wane Asu mi ma gemaike, eŋe eŋane ŋei biŋek mi geake. \v 10 Ŋo Kristoŋo ŋinane kotoŋino gemaikeo, yemo ŋinane solaŋine ea baŋ seukeake yemo onoka wane borikinane turuŋine, ŋo siluŋ Asu eaŋo yemo ŋinane gege ŋine ŋibonmaike, onoka wane ŋine Anutu wano koboboine bira ŋunge, ea wane. \v 11 Anutu wane Asu oŋo Yesu seu seuoŋine ma wirikkaki wisikae weike, oŋo ŋinane kotoŋino mere kito okanmaikeo, yemo eŋe Kristo seu seuoŋine ma wirikkaki wisikae wiekeŋo baŋ kotoŋino Asuine gemaike, eŋane raki paki sola ŋine seu seune ea yaleka gege ma wakone ŋebongi wisikae geake. \s1 Asurop Okane More Anutu Wane Ŋerep Medep Lele Gekene \p \v 12 Ea wane, kimakopne, ŋene sotaze weneŋ pamaike, eamo ŋei gege mageze sogine eaŋo raki, ea wane rokop gekenane mida. \v 13 Ŋo ŋine gege mageŋine sogine eaŋo raki ea wane rokop gekei, yemo ŋine baŋ seukkei. Ŋo ŋine Asu wane zonomgo tanik manik ŋine borikine ea qeu seuk wareake, yemo ŋine baŋ wisika ka ge arikei. \v 14 Anutu wane Asuŋo kito qesiŋ okanongi gemami, ŋei yewa eŋe Anutu wane gipolekoune. \v 15 Asu Anutuŋo ŋibone ge, eaŋo qelit qeqe mi ŋibu okanmaike, so eaŋo kaet mi ma wakone ŋibon okanmaike. Yale okan ŋuniakane tungo yemo Asuŋo ŋibuki, Anutu wane gipolekoune okanmami, so Asu wane zonomgoka ŋene Anutu arokka ramaine, “Magaze, magaze! \v 16 Anutu wane Asuŋo ŋenane asuzo takotkeki paki wetzo motki, ŋene Anutu wane dokoine gemaine, ea detkamaine. \v 17 Ŋene eŋane dokoine gemainane, ŋene baŋ Anutu wane mosop wane weleine ŋei ŋerep magukoune eŋane warekaki pamaike, ea wane welaine okangene. So ŋene baŋ Kristorop weneŋ eŋane biŋek Anutuŋo warekaki pamaike, ea wane welaine yaleka okangene, ŋene Kristo wane wikile yewao weneŋ takotke desikeneo, ŋene baŋ eŋane qeli ewe zonomine qelaŋango eŋerop yaleka weneŋ gekene. \s1 Baŋ Ŋado Ŋene Qeli Ewe Zonom Suaine Maratkakene \p \v 18 Na detmaile, ŋene naso iwa gemaine yewao wikile detmaine, ea korop qeli ewe zonomine qelaŋan ŋado tingo ma wakone ŋeboniake, earop maine mi rokop osikene. \v 19 Yeye kine kine kepe so qeli koto ma wakon onge, eŋe korop qomene diŋ taŋaŋaŋ qeki, Anutuŋo dokokoune tingo ma wakon oniakane tomaka pamami. \v 20 Yeye kine kine qeli so kepe ma wakon onge, eŋe korop seuke mida sololok okangei wane rake, enŋene simileenane mida, onoka wane ŋo yemo Anutuŋo yale okangei wane detke, kop yewa wakon onge ŋo siluŋ iwa weneŋ detke. \v 21 Yeye kine kine qeli so kepe ma wakon onge, eŋe edomka naso maneo maine seuke gotot wane qelit qeqe ea wane mulapko ŋine siwot naguwi rap, paki Anutu wane dokoine eŋerop qeturage qeli ewe zonom qelaŋan mulap midaine yewao takotkekei. \v 22 Ŋene detmaine, Anutuŋo yeye kine kine ma wakon wareke, eŋe mo qei ŋineka wikile dere sari mageu, ukude naso iwa gemaine yewao qemaike, wikile yemo ŋerep maneŋo medep ma mayakane wikile detmaike, ea wane rokop. \v 23 Siluŋ yeye kine kine ma wakon onge, ea edoka yale mi okanmami, ŋene Anutu wane Asuine lewine bakom yale makone, ŋene yaleka dokoine gemaine, ea wane kine Anutuŋo solaze ma siwotŋongi paki ma wesakeakane toma ge more, wetzeŋo wikile detmaine. \v 24 Ŋene ea tomaka gekone, ea wane eŋe koso ŋebuke, ŋo ŋene yeye mane wane tomaka ge more wele kakeneo, yemo koso ŋado wele kaikenane mi tomakakene. Ŋei maŋo yeye wele deineŋo kaki pakimo, koso kayakane tomaka geake? \v 25 Ŋo ŋene siluŋ yeye mane wele mi kakeneo, yemo ŋene bororom ea wane toma kaikene. \p \v 26 Numa weku yewaka, Asuŋo ŋei set pelek zane yaleka sari qesiŋŋon okanmaike. Ŋene mi detmaine, onoka wane meŋenkaikene, ea wane Asu oŋomka ŋenane Anutu meŋenka more, don saŋep ŋeiŋo mi qeqine, ea qe okanmaike. \v 27 Pakimo Anutu eŋe ŋei koto baŋem potki ketki ka okanmaike, oŋo Asu wane wet wane kine ea detmaike, onoka wane Asuŋo Anutu eŋine ŋeikoune eŋane Anutu meŋen kamaike, so Anutu eŋine simile ea mogare okanmaike. \p \v 28 Ŋene detmaine, Anutuŋo yeye kine kine korop ma okanmaike, yemo mainane, ŋei wet maep okanka okanmami, eŋe ma menaŋ oniakane. Ŋei yewa edora newan oniakane detki pakane edora newan onge. \v 29 Anutuŋo ŋeiwa mo alakan ma wesakonge, yewa eŋe yaleka eŋine Gipolane rokop okangei wane matokonge, wane Gipoleŋo ŋolekoune loutne eŋane keueno lewine kisageake. \v 30 Eso Anutu eŋe ŋei alakan ma wesakonge, eŋe edora newanonge, so ŋeiwa edora newanonge, eŋe yaleka eŋinerop koboboine gekeiwane biraonge. Eŋinerop koboboine gekei wane biraonge, ŋei yewa eŋe yaleka eŋine qeli ewe zonomine qelaŋan, ea ebonge. \s1 Anutu Wane Qom Borikŋo Kristo Yesu Wano Zok Pake, Ea Wane Kine Kine Maneŋo Eŋane Metoŋine Mi Makokŋoniake \p \v 31 Anutuŋo masi korop iwa make, ea ka more ŋene daleo maine raikene? Anutuŋo kima okanŋon maikeo, yemo maŋo ŋaba ŋoniake? \v 32 Eŋe yaleka eŋine Gipole mi mawalukkake, siluŋ ŋeneka korop sunka ŋebonge! Eŋe eŋine Gipole sunka ŋebonge, wane eŋe yeye kine kine natne korop lewine midaine baŋ mi ŋeboniake me? \v 33 Anutuŋo ŋei ŋerewekoune ma wesak ŋonge, eŋe maŋo dongo bira ŋoniake? Anutu oŋomka ‘sotene midaine,’ ŋedoramaike! \v 34 Wane ŋei maneŋo maine turuŋine ŋeboniakane done ŋedaniake? Midakaka! Kristo Yesu eŋe wekuŋo seukke, me koso ma wirikkaki wisikae wieke, paki Anutu wane wonino metmaike, eŋe Anutuŋo qesiŋ ŋoniakane olat okanmaike! \v 35 Pakimo maŋo me onokakaŋo Kristo wane wet maepkoŋine maine mapok ŋoniake? Umatŋo maine ea okaniake, me wikile wikileŋo, me ŋengu kitoŋo, bodiŋo, me aboŋ midaine gegeŋo, me ŋetne ŋetneŋo, me seu seuŋo? Ea Midakaka! \v 36 Ea wane Anutu wane papiao iwa yale ramaike, \q1 “Geŋane ra more ŋene kaiwe kiroine seu seu wane ŋetno biraŋonmami, ŋene lama ebu ari more engumami, yale okan ŋonmami.” \m \v 37 Midaka, yeye kine kine umatne iwa ea wane kotine Kristo eŋe wet maep okan ŋongane, ŋene umat korop qe more yuanka okanmaine! \v 38 Na detlukmaile, kine kine maneŋo Kristo eŋane wet maepkoŋine maine mi mapok ŋoniake. Seu seuŋo, me kepe gegeŋo, me aŋeloŋo, me qeli ŋei waom natne edo, me zonomŋo, iwa gemaineŋo, me ŋado gekene eaŋo, \v 39 me kine kine weti qeliwo ŋine, me qela Satan wane kepe bano ŋine, yeye kine kine korop ma wakon onwareke, ea ŋine maneŋo baŋ mane mi eweke more, Anutu wane wet maep yewa ŋenane biŋek, Kristo Yesu ŋenane Waomze eŋane ra more okan ŋonge, ea ŋine mapokŋon lukeake. \c 9 \s1 Anutuŋo Yuda Ŋei Ŋerep Magukoune Mawesakonge Eŋane Pauloŋo Qom Wikile Detke. \p \v 1 Na Kristo wane ŋei, so na isi mi ramaile, na don iwa ramaile, yemo welekatne. Naŋane wetne Asu Koboboineŋo warekaki paki, yaleka ma qelaŋane nolatmaikane, na isi mi ŋidanmaile, don welekatne ea iwa yale, \v 2 na qom borik detmaile, yemo zok kakapa, Yuda ŋei ŋerep magukopne eŋane qomne wikin nanmaike, tako rakot nae sola bikumne so weŋem sotakne! \v 3 Eŋane rawe paki, na maine Anutu wane soa bano waketpe paki, Kristo qeliŋkakalane eweke rap. \v 4 Eŋe Anutuŋo Yuda ŋei ŋerep ma wesake bira onge, eŋane ŋei ŋerep magu. Eŋe eŋine dokoine ebuke, so eŋine qeli ewe zonomine eŋe weneŋ ebonge, eŋe eŋerop tako rakot okangoi, paki ra rokop don ebonge, eŋe bakom mawa mawa wele makoi, eŋe Anutu wane biŋek don ea mawarekoi. \v 5 Eŋe Yuda ŋosa wili wilikopene ŋetne eŋano ŋine wakongoi, eso eŋane tego ea ŋine Kristo eŋe ŋei sola ma more wakonge. Oŋo yeye kine kine korop qeli so kepe pamaike, ea wane Waom okane wareon waremaike, ea wane Anutu maine bakomine kitokene, naso baŋem naso baŋem! Weleka. \s1 Mali Malip Korop Eŋe Anutu Wane Magu \p \v 6 Na Anutu wane biŋek don yewa wele mi wakonge, yale mi ramaile, onoka wane Israel magu eŋe koropka Anutu wane maguka mi ma wesakonge. \v 7 Me Abraham wane ŋosa wili wilikoune eŋe koropka Anutu wane dokoine mi okangoi. Anutuŋo Abraham alakan don iwa yale olatke, “Isak wane doko ŋosakoune edoka, baŋ wakon onbe, geŋane biŋek okanikei.” \v 8 Don ea wane kine yemo iwa yale, ŋerep medep solaŋoka Abraham wano wakongoi, eŋe Anutu wane ŋerep medep mi okangei, ea wane turuŋine yemo, Anutu wane don ra togoleke, ea wane weleine ŋerep medep wakongoi, ea edoka Abraham wane ŋosa wili wilikoune wele okangoi. \v 9 Anutu donine iwa yale ra motki pake, “Naso motmaile, yewa bomileki, na baŋ koso zinge sariwe, Sara eŋe medep mane baŋ mayake.” \p \v 10 So weku iwaka mida, Rebeka wane gipoletkine ere magaetne wekuka, ŋenane qerakze Isak. \v 11 Ere nagaetne kotino ŋine wakone, kine kine maine me qotkoine mane mi okanbik paki, nagaetne kotinoka metpik, Anutuŋo Rebeka olale rake, \v 12 “Medep suaine oŋo ŋole nigatne eŋane qelit qeake.” Anutu eŋe don yale raki, ere baŋ ŋado atiksipo wakongoik, ea wane Anutu wane don wele okaniakane okange. \v 13 Ea wane Anutu wane papiao iwa yale ramaike, “Na Yakop wane similenange, ŋo Esau wane baune wake.” \p \v 14 Ea wane ŋene daleo raikene? Anutu eŋe masi maine mi okanmaike me? Yale Midakaka. \v 15 Eŋe Mose olale rake, “Na ŋei mane loloŋkawe ra, baŋ loloŋ kakale, so ŋei mane wet pese okan kawe ra, na baŋ wet pese okan kakale.” \v 16 Ea yemo ŋei wane similane, me urata mamainane mida, yemo Anutu wane wet pese, ea wane. \v 17 Ea wane Anutu wane papiaŋo Parao iwa yale olatmaike, “Na kine iwa yale wane ge ŋei waom bira gangole, na geŋano zonomne ma qelaŋanbe, ge naŋane zonom yewa sikan onikene, paki eŋet biŋekne ranom sua ariki kepe baŋem ŋei korop eŋe desikei.” \v 18 Eso ea wane Anutu eŋe ŋei mane loloŋkawe ra, loloŋkayake, paki ŋei mane wetne ma siukewe ra, ma siukeake. \s1 Anutu Wane Sot Osi Osi So Wet Pesek \p \v 19 Ŋinano ŋine maneŋo baŋ iwa yale nolale rayake, “Kine yale pamaikeo, yemo Anutu eŋe onoka wane ŋei wane sot ea wane detki bori okanmaike? Ŋei maŋo Anutu wane simile ea qe esopkayake?” \v 20 Kimane, ge maŋo siluŋ Anutu don maine mainge olasikene? Gola qakatakŋo mamaine, eaŋo ŋei gola make, ea mi olale rayake, “Ge onaka wane na iwa yaline neukone?” \v 21 Ŋei gola ma okanmaine, eŋe qakatak mayakane simileineŋo ramaike, ea wane kop mamaike, paki gola etke qakatak wekuo ŋine ka epuyake, gola mane yemo yeye neninane, ŋo mane yemo yeye yauwinane motkei wane. \p \v 22 Kop weku eaka welekatne Anutu eŋe okange. Eŋe eŋine sot osi osiine ea wane kine sikan ongi paki, zonominane kine didiwo maki wakongi, detkaikei wane. Ea wane eŋe siluŋ ŋeiwa sot osi osi okankakoi, eŋe mo mataliongi midakei wano ŋine, ebu seseonge. \v 23 So eŋe qele ewe zonomine maune papaine, ea yaleka ma wakone ŋenano qakki wake, ŋene wet pese kapkoune, ŋenano ŋine natne eŋe eŋane qeli ewe zonomine maikei wane mo ewekkoi. \v 24 Eŋe ŋene ŋedan newanŋon okanmaike, Yuda ŋei eŋane keuo ŋineka mida, qelaŋ, Yuda ŋadino gemami, eŋane keueno ŋine weneŋ edora newan ŋonge. \v 25 Ea wane Hoseaŋo buko iwa yale qeke, \q1 “Ŋei ŋerep naŋane biŋek mi gemami, na baŋ edora rakale, ‘Naŋane ŋei ŋerep.’ Ŋei ŋereppa na eŋane mi simin nange, na baŋ edora rakale, ‘Naŋane wasekopne.’ \v 26 So matpa diawao edane rakole, ‘Ŋine naŋane ŋei ŋerep magu midaka,’ yewa eŋe baŋ mat yewaoka edora rakale, ‘Ŋine Anutu gegeinerop eŋane gipon boraso koune.’” \m \v 27 So Isaiaŋo Israel eŋane don iwa yale rake, “Israel ŋei ŋerep eŋe sua leuleu paki kiwet mezeno qalak pamaike, yale okangei, ŋo siluŋ etkemdeŋoka baŋ menaŋgei. \v 28 Waom eŋe baŋ don raki qoeki ikopka kepe baŋem ŋei turuŋine ebon wareake.” \v 29 Ea yemo Isaiaŋo don mane mikepka iwa yale rake, ea wane kop, “Anutu Togole welaine oŋo doko ŋosa natne qeliŋŋonge ra, yemo ŋene Sodom welaine, qelaŋ ŋei borikine eŋane kop marat kaŋem rap, so ŋene Gomora welaine, qelaŋ ŋei borikine eŋane kop okanŋem rap, so ŋene korop siukŋem rap.” \s1 Yuda Ŋei Eŋe Menage Koboe Okangeiwane Ŋaŋaekoi \p \v 30 Ea wane ŋene daleo raikene? Iwa yale, qelaŋ ŋei eŋe menage koboe okangei wane mi soringekoi, ŋo mali malipenane ra more, Anutu wano menage koboe okangoi. \v 31 Pakiso Israel ŋei Anutuŋo ma wesake biraonge, eŋe ra rokop don teweke more, menage koboe Anutu wano okangei wane soringekoi, eŋe ea mi marat kakoi. \v 32 Eamo onoka wane? Iwa yale wane, eŋe mali malipenane rau paki, ea mi okangoi. Eŋe yaup urata mamaenane ra more okangoi, pakiso eŋe numao wesi pake, yewao kieene lagulok warekoi. \v 33 Ea wane Isaiaŋo Kristo wane ra more don saeŋine Anutu wane papiao iwa yale ramaike, \q1 “Kau, Na Zion kepe yewao wesi mane motmaile, yewao ŋei ŋerep kieene baŋ lagulok warekei, ŋo ŋei mane eŋe detluk kayake, eŋe mi gamu kayake.” \c 10 \s1 Anutuŋo Sot Qoe Qoe Wane Numa Ma Wakonge Ea Yuda Ŋei Eŋe Qaisikkakoi \p \v 1 Kimakopne, na qomne kotineŋo yemo nae ŋei ŋerep Yuda magukopne eŋe koso Anutuŋo ebuki maine menaŋgei! Ea wane na eŋane Anutu meŋenka okanmaile! \v 2 Eŋe zok manerop Anutu qelitine qekeiwane sorin ge okanmami wane, na ea kaulukmaile, ŋo Anutu wane kine wele ra wakonmaile, eŋe siluŋ ea wane kine mi detluke okanmami. \v 3 Eŋe Anutuŋo ŋei koboboine qe eŋino biraon okanmaike, ea wane numaine mi detka lukokanmami, paki eŋe enŋene numa bonepene mane ma wakon okanmami. Eso ea wane eŋe edomka Anutuŋo ŋei koboboine geu eŋino biraon okanmaike, ea wane bano mi ge okanmami. \v 4 Kristoŋo ra rokop don ea ma sariki maki kutno qoeke, ea wane ŋei mane eŋe Kristo detluk kayake, eŋe sot midaine koboboine Anutu wano birakayake. \s1 Anutuŋo Ŋei Ŋerep Korop Koso Ebuyake \p \v 5 Iwa yemo ra rokop don teweke more, Anutu wano menage koboboine gege, ea wane Moseŋo iwa yale qeke, “Ŋei mane eŋe ra rokop donŋo daleo okaniakane ramaike, ea koropka okan wareake, eŋe baŋ gege marat kayake.” \v 6 Ŋo mali malip wane ra more menage, Anuturop koboboine gege ea wane don yemo iwa yale, “Ge goŋomka wetŋoneŋo iwa yale misuk raikene. Maŋo qeliwo wayake?” Ea yemo Kristo ma kesiakane. \v 7 “Me ge iwa yale misuk raikene, maŋo qei kepe bano kesiake?” Ea yemo Kristo seu seune eŋano ŋine iwenka sayakane. \v 8 Ea yemo Anutu wane papiao iwa yale wane ramaike, “Anutu wane don yemo osoŋono pamaike, piŋono so koto ŋono pamaike.” Ea yemo mali malip wane don ŋene ra okanmaine, yewa. \v 9 Ge piŋoneŋo “Yesu eŋe Waom” raikene, so Anutuŋo eŋe seu seuo ŋine ma wirikkaki wisikae wieke, ea wetŋoneŋo detluk kaikeneo, Anutuŋo ge baŋ geuyake, \v 10 ŋene wetzeŋo eŋe detlukkaŋem paki, menaŋgene, Anutu wano koboine biraŋoniake, ŋene pizeŋo mali malipzane kine ra qelaŋanŋem paki, menaŋgene. \v 11 Ea wane Anutu wane papiao iwa yale ramaike, “Ŋei mane eŋe Kristo detluk kayake, eŋe gamu mi marat kayake.” \v 12 Iwa yemo ŋei ŋerep koropzane ramaike, onoka wane iwamo Yuda ŋei so qelaŋ ŋei, Yuda ŋadino gemami, ŋene mapo mapokine mi gemaine, Anutu eŋe ŋei ŋerep korop eŋane Waom weku okanmaike, paki ŋei ŋerep diwawa edo eŋane eŋetine ora zazak okanmami, eŋe manerop mosopon okanmaike. \v 13 Ea wane Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, ea wane kop, “Ŋei ŋerep maŋo Waom wane eŋetine ora okanmaike, eŋe baŋ menage geake.” \s1 Israel Eŋe Miti Don Maine Ea Dere Mi Mogare Arikoi \p \v 14 Ŋo ŋei ŋerep eŋe mi detluk kaikeiwo, yemo eŋe daleo eŋetine maine orakei? Soe eŋe don kisiine ea mi detpi paki, daleo maine detluk kaikei? So don kisiine ea maneŋo mi ra qelaŋangi, eŋe daleo maine desikei? \v 15 So don kisi rara ŋei mane mi biraonbi arikeiwo, yemo daleo don kisi maine sua ariake? Anutu wane papiao ea wane iwa yale ramaike, “Donkisi maine kepe baŋem ra qelaŋangei ma sarikei, eŋane kieene yemo wekumane!” \v 16 Ŋo eŋe siluŋ don maine yewa ŋei ŋerep korop mi dere ma nogankakoi, ea wane don Isaiaŋo iwa yale rake, “Waom, ŋenane don ea maŋo detlukke?” \v 17 Eso yalinane don maine dereretŋo mali malip waraŋkaki sariake, eso don detmaine, eaŋo yemo Kristo wano ŋine sarimaike. \p \v 18 Ŋo siluŋ na qeson maile, ea eŋe welekatne don maine yewa mi detkoi? O, eŋe mo detkoi, ea wane Anutu wane papiaŋo don iwa yale ramaike, \q1 “Eŋane aŋa donenane ukatneŋo kepe baŋem korop ari wareke, eŋane donŋo kepe kino ari lotkewareke.” \m \v 19 Na koso manerop qeson maile, Israel ŋei ŋerep eŋe don iwa mi detkoi me? Yale mida! Eŋe mo detlukkoi, ea wane Moseŋo alakan iwa yale rake, \q1 “Na baŋ ŋei ŋerep yauwine magu wele mida, eŋe ebuwe ŋine eŋe det worik onikei, na baŋ ŋei ŋerep qela qelaŋine ebuwe, ŋei ŋerep korop ŋine busu lelekei.” \m \v 20 So Isaiaŋo yemo didiwo ra wakone ramaike, \q1 “Na mi zuaŋnane gekoi, edo maratnangoi, naŋane dere qeson mi okangoi, eŋe wakonongole.” \m \v 21 Ŋo Israel eŋane yemo iwa yale rake, “Naso kiroroine na meteretkene, aŋa bira wira so don qotkoine mai main ŋei ŋerep, eŋano birakole.” \c 11 \s1 Israel Ŋei Korop Wet Togon Okanbi Anutuŋo Ŋei Magu Nigatne Ewekineka Ebuke \p \v 1 Ea wane Na qesonmaile, Anutuŋo eŋine Yuda ŋei ŋerep magukoune qeliŋ onge me? Ea Midakaka! Na iwa na Israel ŋeika, Abraham wane ŋaboine, Benyamin magu eŋane tego ŋine. \v 2 Anutuŋo eŋine ŋei ŋerep magukoune mo qei kino ma wesak onge, eŋe mi qeliŋonge, ŋine Anutu wane papiao don sisine mane ramaike, ea mo detmami, Elaiyaŋo Israel eŋane don ra more Anutu iwa yale olatke, \v 3 “Waom, eŋe geŋane propet kopŋone engu waremami, paki arata ŋone kitopokeu ketke. Na wekumde iwa gemaile, pakimo eŋe nane more nekukei wane ma zezeŋ nanmami.” \v 4 Raki Anutuŋo don turuŋine daleo mange? “Na ŋei sewen tausen (7, 000) mawaluk one wareonbe, eŋe Anutu isisine Baal wawetene qe more mi meŋenkakoi.” \v 5 Ukude naso iwa yemo numa weku eaka okanmaike, Anutu eŋe ŋei ŋerep magu ewekine ma wesakonge, onoka wane eŋine wet peseinane okange. \v 6 Eŋine wet peseinane yale okanonge, urata mamaenane mi okanonge. Anutuŋo ŋei gege mageenane okanonge ra, yemo wet peseine eaŋo wet pese wele mi okangi rap. \p \v 7 Pakimo daleo? Israel ŋei eŋe kine kine wele maratkaikei wane zuaŋkakoi, ea mi maratkakoi. Ŋei magu nigatne Anutuŋo ma wesakonge, edoka wele maratkakoi. Ŋo ŋei magu korop, yemo Anutu wane bokawoka desikei wane, ket wetene wonge wareke. \v 8 Eamo Anutu wane papiao don iwa yale ramaike, ea wane kop, “Anutuŋo wetene ma siukke, dereretene ma wongeke, ea wane eŋe naso iwao deeneŋo pore mi kaikei, me keteneŋo maine mi desikei.” \v 9 So Dawit ŋo rake, \q1 “Eŋe maine ŋara ne metpi, leŋone ebukei, eŋe maine kepo ket rasukei, eŋe maine turuŋine eboniake! \v 10 Eŋane deene maine pilikeake, paki eŋe maine mi pore kaikei, so romonene ma gulokenom, eŋe ŋibak ŋibak naso baŋem ge arikei.” \p \v 11 Na koso qesonmaile, Yuda ŋei popkukoi, yewa eŋe yaup ket enguki midakoi me? Ea Midakaka! Onoka wane eŋe borikine makoi, ea wane mena menaŋŋo qelaŋ ŋei, Yuda ŋadino gemami, eŋano sarike, eaŋo Yuda ŋei ebuki eŋane dere worik okangei wane. \v 12 Yuda ŋei eŋane borikineŋo kepe baŋem ŋei eŋano miti don wane riwe morian ma wakonge, paki set pelekeneŋo yemo qelaŋ ŋei eŋano miti don wane morian manerop ma wakonge. Yai, ŋo gemage, Yuda ŋei koropka wetene main gekei, yemo riwe morian wele ma yaline baŋ wakoniake! \s1 Anutuŋo Qelaŋ Ŋei Ebuke \p \v 13 Iwa yemo na qelaŋ ŋei ŋine don ŋidan maile, na qelaŋ ŋei eŋane aposolo gemaile, ea wane na baŋ uratanane batne okangale. \v 14 Na maine nae weŋem sotakkopne ma ewek onbe, eŋe ŋine urata mayakatne makoi, ea wane bailalaŋine okangei, paki eŋano ŋine natne maine eweke more, menaŋgei. \v 15 Anutuŋo Yuda ŋei qeliŋ ongi, yewaŋo kepe baŋem ŋei korop ebuki sari Anuturop wet weku okane kima okannagukoi. Anutuŋo gemage, koso Yuda ŋei ebuyakeo, yemo baŋ daleo wakoniake? Ea yemo baŋ seu seuoŋine wisikae gege ea wakoniake? \p \v 16 Bret sisine mane lewine Anutu manikeneo, yemo wele korop yewa eamo eŋaneka okanmaike. So eki mane wane ŋodine ea korop Anutu manikeneo, yemo qogine eamo korop eŋaneka okanmaike. \v 17 Oliwa eki sereo motmole ea wane qogine natne dumene ketke, pakimo oliwa eki mane zikotno ŋine ea wane qogineŋo yewao takotkeki, qelaŋ ŋei eŋe oliwa ekiwa zikotno ŋine yale, wane iwa yemo ŋine zonom so gege kelokine manerop iwa Yuda ŋei eŋerop mamami. \v 18 Ea wane ŋine eki qogine yale dumene ketkoi, eŋane detpi ketki wawaine misuk okangei. Ŋine daleo maine wawaine okangei? Ŋine yemo eki qogine mane yale, ŋido eki ŋodine mi qesiŋ kamami, eki ŋodineŋo ŋine qesiŋ ŋunmaike. \p \v 19 Ŋo ŋine siluŋ baŋ rakei, “Welekatne, ŋo siluŋ eki qogine dumene ketkoi, yemo ŋenane numa maikei wane.” \v 20 Iwa yemo welekatne, eŋe rutupke biraongi ketkoi, yemo onoka wane mida, eŋe Anutu mi detlukkakoi, ea wane. Ŋo ŋine yemo Anutu detlukkakoi, ea wane eŋane gegeo gemami, ea wane wetŋineŋo wawaine misuk okangei, ea wane turuŋine yemo ŋine kaet ŋuniake. \v 21 Anutuŋo Yuda ŋei mi seseonge, eŋe eki qogine wele yale, eŋe baŋ seseŋuniake, ŋine yale wetkemami me? \v 22 Iwao ŋene Anutu wane wet maepine so wet gerepine ea kamaine. Wet gerepinane wele yemo ket qekoi eŋano wakonge, ŋo ŋine yemo sese ŋunge. Ŋine takotke more eŋane wet maepoka gekeiwo, yale okan ŋuniake, ŋo ŋine ea mi okangei, yemo ŋine yaleka baŋ rutupke, biraŋungi ket warekei. \v 23 So Yuda ŋei eŋane yemo, eŋe mali malip midaine gege, yewa qeliŋka warekeiwo, yemo eŋe baŋ koso ebu more alakan metmeteno yewao takot oniake, onoka wane Anutu eŋe mo eweke more, koso met meteno maine biraoniake. \v 24 Qelaŋ ŋei ŋine yemo oliwa eki zubaine zikotno ŋine qogine dumene ketke, yale. Pakimo ŋibu more, oliwa eki sereo motmole, yewao takot ŋunge. Yuda ŋei eŋe yemo oliwa ekiwa sereo motmole, yale. Wane ea yemo maine ewekine, Anutu eŋe eki qogine dumene ketke, yewa ma more koso eŋine eki biŋekino takotkewe ra, maine takot keake. \s1 Anutuŋo Ŋei Korop Eŋane Wetine Pake \p \v 25 Kimakopne, yewa eamo don sane wele, ŋine ŋaŋae more ŋinŋine dereretko kito more, dere siukkei wane rawe detpi. Ea yemo iwa yale, Yuda ŋei eŋane wet togonene yemo maine mida, ŋo ea eŋe yale pawamaŋki, baŋ qelaŋ ŋei zaleene weneŋ Anutu wano sari warekei, Yuda wane wet togonene qoeake. \v 26 Yale waoken okane more, Israel ŋei korop eŋe baŋ zinge warekei, ea wane Anutu papiao iwa yale ramaike, \q1 “Ŋebu ŋebu ŋei baŋ Zion matko ŋine sariake, paki borikine korop Yakop wane ŋabokoune eŋano ŋine ma biraki ari wareake. \v 27 Na eŋerop siwa siwap baŋ okanikale, paki borikineene ma birawe ari wareake.” \m \v 28 Yuda ŋei eŋe qelaŋ ŋei ŋinane rau paki, Anutu wane ŋabakoune okangoi, onoka wane eŋe don maine ea qeliŋgoi, ea wane. Ŋo siluŋ onoka wane Anutu eŋine wet bonepinane eŋe eŋine kimakoune okangoi, yemo aso ŋabo kopene eŋane raki paki, yale okanonge. \v 29 Anutu eŋe ŋei mane ma wakonka more, mosop kayakane raki paki, wetine main qein mi okan okanmaike. \v 30 Ŋo qelaŋ ŋei ŋine yemo alakanka Anutu aŋaine birakoi, wane ukude yemo ŋine Anutu wano ŋine riwe morian makoi, yemo onoka wane Yuda ŋei eŋe Anutu aŋaine birau paki, wet togon okangoi, ea wane. \v 31 Numa weku eaka, onoka wane ŋine qom pese maratkakoi, ŋo Yuda ŋei eŋe yemo iwa Anutu aŋaine biramami, yemo eŋe yaleka Anutu wane qom pese maine maikei wane, yale okangoi. \v 32 Anutu eŋe ŋei korop aŋa bira wira okangei wane, ma togole onge, yemo qom pese korop eŋe sikan oniakane, yale okange. \s1 Anutu Masiinane So Mitiinane Mawakaikene \p \v 33 Yai, Anutu wane morian i zok manerop kakapa! Dereretine so wet dereretine namuŋine i zok qeirop! Maŋo eŋane wetinane kine maine ra qelaŋaniake? Maŋo eŋane numa kine kineinane kine maine desiake? \v 34 Ea wane Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike. \q1 “Maŋo Waom wet dereretinane kine detmaike? Maŋo ewekki paki don numa maniake? \v 35 Maŋo yeye mane mo eŋe mange, wane eŋe koso turuŋine mainge qolekayake?” \m \v 36 Yeye kine kine korop oŋo ma wakon wareke, so yeye kine kine korop eŋano ŋine sari waremaike, so eŋaneka okan waremaike. Anutu wano yemo kibi qelaŋanŋo naso baŋem payake banine! Weleka. \c 12 \s1 Ŋine Wet Solaŋine Gege Wane Ra More Seukeakane Detŋem Paki Anutu Wane Sunka Manikene \p \v 1 Ea wane kimakopne, onoka wane Anutu wane qom pesek kakapa ŋenano pamaike, ea wane na wet qelot don iwa ŋine ŋidanbe, ŋine wet solaŋine gege wane ra more seukeakane detpi paki solaŋine gege ea Anutu sunka manbi, eŋane qelit qeki kaki menageake. Iwa yemo bakom kito kito weleŋine maine okankaikei. \v 2 Gege mageŋineŋo kepe iwao ŋei miti midaine gemami, eŋane tanik misuk gekei. Siluŋ Anutu detkau, oŋo kotoŋino don saŋep okanŋungi, wet dereretŋine mainge lukkei. Pakimo ŋine maine ewekeu paki, Anutu wane masi ea detkakei, masi maine, so masi ea Anutu eŋe siminka okanmaike, so masi ea koboboine. \p \v 3 So onoka wane mida, Anutu wane bakom lewine midaine na ninge, ea wane na ŋine korop ŋidanbe, ŋine ŋinŋinane detpi, misuk wawaine okaniake. Ea wane turuŋine yemo wetŋine makesikei, paki wet bonep bonep Anutuŋo mali malip darap ŋibonge, ea wane kopko kineŋine ma wesake det nagukei. \v 4 Ŋene kebaŋze weku yewao piwitne piwitne koune yemo loutne. Piwitne loutne iwa eŋe urata kine mane kine mane ma okanmami. \v 5 Yalewaka, ŋene ŋei ŋerep loutne, kebaŋze yemo Kristo wano qeturaŋŋem weku lelemaike. So ŋene korop mane ŋo mane qeturaŋ wareŋem piwitne piwitne eaŋo kebaŋ weku yale okanmaike. \v 6 Anutu eŋe ŋenane wetine suaine pake, ea wane eŋe dereret kine kine ŋebonge, eaŋo eŋine bakom okanmaike. Ea wane ŋene Anutu wane don kisi raikenane, bakomine okanŋongeo, yemo ŋene mali malipze magemaine, ea wane rokopko raikene. \v 7 Qelit qeqe wane zonom pa ŋebonmaikeo, ŋene qelit qekene. Kito eda edan wane zonom pa ŋebon maikeo, ŋene kito edanikene. \v 8 Ŋei ŋerep natne edan ma togole onikenane zonom pa ŋebonmaikeo, ŋene yale okan onikene. Mane eŋe ŋei natne kito qesiŋ okan oniakane wetke mage maikeo, yemo yabonka paki qesiŋ oniake. Mane eŋe ŋetne geakane ra mangiwo, yemo eŋe urata togogole mayake. Mane eŋe mauluk mauluk urata mayakeŋo, yemo eŋe wet peseko mayake. \s1 Mauluk Mauluk Wane Don \p \v 9 Kima mauluk onbe rau paki, solaŋoka misuk wet maep korop maulukongei. Masi tanik borikine ea ŋadekkaikei, tanik manik maine ea yemo malilipka gekei. \v 10 Ŋine wet maep gere werep okan nagu more, Kristo wano kima kima okanikei, paki ewe kito kito okan nagukei wane sori soringo okanikei. \v 11 Urata togogole maikei, paki bau wawa misuk okanikei. Wet solaŋine koropŋo Waom qelitine qekei. \v 12 Tomaka gege eaŋo wareŋungi, wet peseko gekei, paki wikile qom boriko geu paki, meŋe meŋen urata naso baŋem ma arikei. \v 13 Kimakop ŋine aboŋ midaine gemami eŋe ŋinano ŋine aboŋ natne ebonikei, so ŋei lobo sariu, ŋine matŋine lalage ebonikei. \p \v 14 Anutu olatpi ŋingu kito okanikei, ŋei yewa mosop oniake, o, olatpi mosop oniake, misuk soa oniake. \v 15 Wet pese okanbi, ŋine qesiŋ one eŋerop wet pese okanikei, arokeu, ŋine ŋei yewa qesiŋone eŋerop arokkei. \v 16 Ŋinŋinane ŋunmaike, kop yalewaka ŋei kimakop ŋine eŋane ŋuniake. Ŋinŋinane detpi misuk wawaine okaniake, ketkele eŋerop kima okane more, urata maikei. \p \v 17 Ŋei mane eŋe masi borikine okanŋungi, ŋine turuŋine masi borikineka misuk okan kaikei. Ŋei edo detpi masi maine okaniake, eaka eŋane kaitko okangei. \v 18 Yeye kine kine korop oka okan wane kop okanmaike, eaka okane more, ŋei korop eŋerop kima okane peamgo gekei. \v 19 Kimakopne, ŋine masi borikine okan ŋunbi, ŋidomka turuŋine misuk mapokkei. Ea okangei wane turuŋine yemo qeligeu, Anutu busuineŋo ea makokeake, ea wane Anutu wane papiao iwa yale ramaike, “Sot mako makok yemo noŋo makokkale, noŋo baŋ turuŋine mainge ebonikale, Waomŋo ramaike.” \v 20 Ea wane turuŋine yemo Anutu wane papiao iwa yale ramaike, “Geŋane ŋabaŋone eŋe ŋara wane seukki, ŋara gumekaikene, doku wane qomine sererekki, doku mannom neake, yale okane more, baŋ ŋaba ea gamu suaine mayake.” \v 21 Borikineŋo detkanom ge misuk yuan ganiake, ea wane turuŋine yemo masi maine so koboboine eaŋo borikine yuankaikene. \c 13 \s1 Kepe Ware Ware Eŋane Bango Gekene \p \v 1 Ŋei korop eŋe kepe ware ware eŋane bango geu paki, aŋaene tewekkei. Onokawane kepe ware ware ea Anutu midaine mi wakonge. Kepe ware ware urata mama, eamo Anutuŋo ma wakone, ea motke. \v 2 Ea wane ŋei mane eŋe kepe ware ware eŋane don qeki paki, Anutu wane don weneŋ qeake, ŋei mane yale okaniake, eŋe ea wane turuŋine mama ea maki kutino wayake. \v 3 Ŋei tanik manik maine ma okanmami, eŋe ware ware eŋane mi kaeton okanmaike, ŋei borikine ma okanmami, edoka kaeton okanmaike. Ge ware ware wawaine gemami, eŋane kaetŋone midaine gekenane ganmaike me? Ea wane ge tanik maineka okannom, eŋe baŋ mawalak ganiake. \v 4 Eŋe Anutu wane qelit ŋei, geŋone menage gekenane urataŋone mamaike. Ŋo ge borikene makeneo, yemo ge eŋane kaetganiake, onoka wane eŋane borikinane turuŋine giniakane zonom yemo welekatne. Eŋe Anutu wane qelit ŋei, ea wane eŋe Anutu wane busu yewa teweke ma geki paki, ŋei borikine ma okanmami, eŋe turuŋine ebon okanmaike. \v 5 Ea wane, ŋine ŋei wawaine eŋane aŋaene tewekkei, Anutuŋo busuinane turuŋine ŋiboniake, ea waneka mida, ŋinŋine wetŋineŋo ŋidaniake, ea teweke okanikei. \p \v 6 Kine weku ea waneka ŋine yaleka takis mot okanmami, onokawane kepe ware ware eŋe Anutuŋo ware ware urata makei wane ra ebongone, eŋe urataene ma okanmami. \v 7 Ea wane ŋine qoleonbi, eŋane biŋek onokaka magemami, ea takis qoleongei wane raraine, eŋe takis qoleonbi, ewe kito kito wane, eŋe eweene kitokei, bakom kito kito eŋe korop bakomene kitokei. \s1 Kima Kima Gemo More Wet Maep Okannagukene \p \v 8 Ŋei mane wano ŋine sota misuk okanikei, sota weku okanikei, yemo ŋine ŋidomka wet waep okan nagukei. Mane eŋe ŋei kimaine wet waep okan kayake, eŋe Mose wane ra rokop don korop ea tewekeake. \v 9 Ra rokop donŋo iwa yale ramaike, “Zokit misuk kitasikene, ŋei misuk qenom seukeake, kobu misuk makene, ŋei mane wane toran aboŋinane qomŋone misuk riweake,” don iwa korop, so don natne yewaŋo qepotkeki, ra rokop don weku okanmaike, yemo iwa yale, “Geŋonane simile ganmaike, yale waka ŋei kimaŋonane simile ganiake.” \v 10 Mane eŋe ŋei kimaine wet waep okan kayake, eŋe tanik worik mane mi okankayake. Wet maep okankayake, oŋo yemo ra rokop don korop tewekwareake. \s1 Kaiwe Suaino Bororom Gekene \p \v 11 Iwa ŋine okangei wane ramaile, yemo onoka wane mida, ma naso okanmaike, ea ŋine mo detmami. Ŋine kuluo ŋine wisikae wiekei wane naso naso mo kapele sarimaike. Ŋene musenka don maine detlukkone, yewao Anutuŋo baŋ ŋebuki menaŋgenane naso weti kiroine pake, wane iwa yemo mo osop osop bomile sarimaike. \v 12 Goiŋ mo mida leleakane okangimo, kaiwe mo sirikeakane okanmaike. Ea wane ŋine panaman wane aboŋ ea qeligeŋem paki, tebe ŋoroŋ qelaŋango yaku yaku ea ma wie magekei. \v 13 Ŋene ŋedomka numaze mauluke more, ŋei kaiwe qelaŋano gemami, eŋe yale gekene. Ŋene wawaine, me doku togole ne qelaŋ qeqe ea mi okanikene, wenip yau yaup, me bailalaŋ mado madoŋine mi okanikene, kawali qeqe, me lia liak mi okanikene. \v 14 Ŋo Waom Yesu Kristo wano ŋine kawali wane aboŋ eaŋo takotŋine okangi ma okorakei, paki solaŋinane dereret borikine ea wane simile misuk desikei. \c 14 \s1 Kimaŋonane Kine Misuk Mapoke Desikene \p \v 1 Ŋei mane mali malipine pelekakatne keu ŋino geake, eŋeka kima okan kaikei, ŋo dereretine yeye natne ea wanemo misuk aŋa sorin okankaikei. \v 2 Ŋei weku wane mali malipŋo raki, eŋe ŋara kine mane kine mane nemaike, ŋo ŋeiwa mali malipine pelekakatne, eŋe yemo zagukka weku ne okanmaike. \v 3 Ŋei mane yeye kine kine yaup qazaŋ neake, ŋo ŋeiwa titiinerop okane more zagukka neake, eŋane mi detki kesiake. Paki ŋeiwa zagukka weku ne okanmaike, oŋo ŋeiwa yeye kine kine yaup qazaŋ ne okanmaike, eŋane mi detki boriki kineine rapokeake. Onoka wane Anutuŋoka ŋei ea mo weneŋ make so koboboine birakake, ea wane. \v 4 Ge maŋo, ŋei mane wane qelit medep wane miti ma gegeinane kine raikene? Ea yemo eŋine Suaineineŋo desiake, eŋe maine ma togole ma okorayake, me peleke qeligeake. So eŋe baŋ ma togole ma okorayake, onoka wane Waomŋo eŋe qesiŋkaki togole okorayake. \p \v 5 Ŋei maneŋo wetke rayake, kaiwe mane eaŋo wele, ŋo natne yemo kaiwe yauwine. Raki ŋei maneŋo wetke rayake, kaiwe ea, korop kopene weku, soda peada mida. Ŋei wet bonep bonep detlukeu paki, maine rau rap. \v 6 Ŋei mane eŋe kaiwe mane wane detki wawaine okaniake, eŋe Waom ewino kitoki paki okaniake. Ŋo mane eŋe yeye kine kine yaup qazaŋ neake, eŋe Waom ewino kitoki paki okaniake, onoka wane eŋe ŋara wane Anutu bakomine kitomaike. Mane eŋe yeye kine kine yaup qazaŋ neakane walukmaike, eŋe Waom ewino kitoki paki okanmaike, paki eŋe Anutu bakomine kitomaike. \v 7 Ŋenano ŋine maneŋo eŋineneka weku mi gemaike, ŋenano ŋine maneŋo eŋineneka weku mi seukmaike. \v 8 Ŋene gege gemaine, yemo Waom wane gemaine, so ŋene seu seu seukmaine, ea Waom wane seukmaine, Ŋene gemaine me seukmaine, ea, yemo Waom wane ka okanmaine. \v 9 Kristo eŋe seukke paki koso wisikae wieke, yemo eŋe wisikaune so seu seune ŋenane Waom okaniakane. \v 10 Ge, pakimo ge onoka wane kimaŋonane kine wakoniakane dongo birakamaine? So ge, onoka wane ge kimaŋonane detnom ketkele okanmaike? Ŋene korop baŋ Anutu wane kaitko okoraŋem, eŋe kineze mawakoniake. \v 11 Ea wane Anutu wane Papiao iwa yale ramaike, \q1 “Waomŋo ramaike, na gege kine welaine, ŋei korop naŋane kaitko wawetene qekei, so ŋei korop eŋe baŋ naŋane Anutu raikei.” \m \v 12 Ea wane korop ŋenano ŋineŋo baŋ weku weku gege magezane kine rapoke Anutu olasikene. \s1 Ge Kine Kine Mane Okannom Eaŋo Kimaŋonane Wetne Mi Mataliake \p \v 13 Ea wane ŋene ŋedomka kine rapo rapok eamo mi okanikene. Ea wane turuŋine yemo ge iwa yale maine okannom rap. Yeye mane okannom eaŋo kimaŋone mapapkaki mi rasuyake, me waraŋkaki borikine mi mayake. \v 14 Na Waom Yesurop gemaile, eaŋo kine nolatki detlukmaile, yemo ŋara kine kine mane oŋomka diinerop mi okanmaike. Ŋo ŋei mane eŋe kine kine iwa qazaŋ ne more dirop okanikene, yale detlukki paki siluŋ neake, eŋe welekatne ŋei ea eŋano dirop okaniake. \v 15 Ŋo ge kimaŋonane wetne matali kamaine, yemo onoka wane ge kine kine nemaine eaŋo, ea wane ge koso wet waep numao mi gesoke okoramaine. Ge ŋara nekene eaŋo, ŋeiwa Kristoŋo eŋane ra seukke, eŋane wetine mi matali kayake! \v 16 Ŋine yeye wele ma gemami, ea ŋei natneŋo don wele ea, qotkoine orakeiwane warekau paki ma gekei. \v 17 Ŋara nemaine so doku nemaine, eaŋo Anutu wane gege togon numa so gege ea wane wele mi okanmaike, Midakaka. Wele yemo koboboine, peam, so oi bakom, ea Asu Koboboineŋo ŋebonmaike. \v 18 So ŋei mane eŋe Kristo wane urata numa yewaokengo okora mamaike, yemo eŋe Anutuŋo ŋei ea wane kine detki siminkayake, so ŋeiŋo weneŋ eŋane masi kau paki, siminonikei. \p \v 19 Ea wane ŋene tanik manik maine waraŋ kaki, peam sari okanmaike, so kito qesiŋ okan nagukenane, ma togoleŋon okanmaike, ea wane korop naso baŋem wetze eaka more gekene. \v 20 Onoka wane ge ŋara wane ranom paki, Anutu wane urata misuk matalikene. Ŋara korop ea maine nenineka, ŋo na siluŋ ŋara mane newe pakiso, ŋei kimane ka detki, wetine boriake, na wet masuik urata mamaile, so naŋane masi ea mi kopkemaike \v 21 Masi maine okanikenane yemo ge soep mi nekene, walukkene, wain mi nekene, me kine kine natne okannom, yewaŋo maki kimaŋone baŋ rasuyake, ea misuk maikene. \v 22 Ea wane ge mali malipŋone ea magekenane detmaine, yemo Anutu wane kaitko magenom, geŋonoka payake. Ŋei mane eŋe yeye mane wane detki maine okangi, wetineŋo qeguŋ maguŋ mi okangi maineka mamaike, eŋe wet pese detmaike! \v 23 Ŋo eŋe kine kine ne okanmaike, ea wane wet etkeka okaniakeo, eŋe koso kine kine ea neki, Anutuŋo detkaki sot korop okanmaike, onoka wane eŋe mali malip kutno ea mo okanmaike ea wane. So yeye kine kine natne mali malip kutno mo okan maine ea yemo borikine okanmaike. \c 15 \s1 Yesu Wane Kop Okanŋem Ŋei Natne Edo Ŋonbi Menageake \p \v 1 Ŋene mali malipze togole pamaike, ŋedo ŋei zonomene midaine set pelek gemami, eŋe qesiŋ one, umatene teweke kau bisi ebukene. Ŋene ŋenzaneka simileze misuk desikene. \v 2 Ea wane turuŋine yemo ŋene bonep bonep kimakopze eŋane dereret ge more, gegeene menageakane, so mitiwo togoleu, mali malipene suayakane mapik onikene. \v 3 Kristo eŋe eninaneka simileine mi detke. Eŋinaneka desiakane turuŋine yemo Anutu wane papiao don mane iwa yale ramaike, ea wane kop okange, “Anutu, ŋetko liko liko okangangoi, ŋeiwa yewa eŋane ŋetko liko liko, eaŋo naŋane kutŋo wamaike.” \v 4 Don kine kine korop Anutu wane papia mo qewarekoi, eŋe ea qekoi yemo ŋene miti wane kine kito ŋedangi detlukkenane. Paki eaŋo ma togoleŋone more, ma ewek ŋongi, kine kine biŋek qe ŋebonge, ea wane dereret gekenane, qekoi. \v 5 So Anutu eŋe ma togole ma togole, so ma ewek ma ewek welaine, oŋo maine qesiŋŋungi, ŋine Yesu Kristo wane rokopko, wet dereret weku motpi paki gekei, \v 6 paki ŋine korop maine aŋa weku qeturageu paki, Anutu so Waomze Yesu Kristo wane Magaine bakomine kitokei. \s1 Kristoŋo Yuda Ŋei So Qelaŋ Ŋei Weneŋ Qesiŋonge \p \v 7 Ea wane ŋine wetŋineŋo mali malip okan nagu gekei, Kristo eŋe yaleka Anutu wane qeli ewe zonom qelaŋan wakoniakane ŋine ŋibuke. \v 8 Na ŋidanmaile, yemo onoka wane Kristoŋo Yuda ŋei eŋane qelit ŋei okangi, eaŋo kine qeki wakonmaike, yemo Anutu eŋe qom pese welaine, paki, eŋe Anutuŋo aso ŋabo biŋek don edange, ea ma togoleki, wele wakoniakane, yale okange. \v 9 So eŋe yaleka qelaŋ ŋei mapikongi, Anutu qom borikinane bakomine kitokei wane, yale okange. Ea wane Anutu wane papiao don qekoi, eaŋo iwa yale ramaike, \q1 “Eso ea wane na baŋ qelaŋ eŋane keueno geŋane bakom kitokale, na baŋ eŋet kito geŋane eŋetŋone mawa ganikale.” \m \v 10 Koso mane iwa yale ramaike, \q1 “Batne okanbi, qelaŋ ŋei ŋine, Anutu wane ŋei ŋerep Yuda magu eŋerop!” \m \v 11 So mane iwa yale, \q1 “Waom mawakau, qelaŋ ŋei korop, eŋe mawakau, ŋei ŋerep korop!” \m \v 12 So Isaiaŋo koso ramaike, \q1 “Yese wane komine mane baŋ sariake, eŋe baŋ ŋei waom birakaki, qelaŋ ŋei wareoniake, paki eŋe baŋ wetene eŋano more gekei.” \p \v 13 Anutu dereret wane namuŋ, oŋo eŋe detlukka gekeiwane kotoŋino oi bakom so so wet pese, maine qewatŋuniake. Paki Asu Koboboinane zonomŋo baŋ dereretŋine ma togoleki takotke sua ariake. \s1 Paulo Urataine Make Ea Wane Wet Pese Okane Kibi Qeke \p \v 14 Kimakopne, na noŋom wetneŋo mo more, kineŋine detwaremaile, ŋinano mauluk maulukŋo watke pamaike, ŋine dereretŋo korop qewat ŋunge, ea wane ŋine ŋidomka maine ewekeu paki, kito alat nagukei. \v 15 Ŋo siluŋ kibi iwa meŋino kito rakake qemaile, yemo miti wane wetke ŋibone more, wet qelot okan ŋunmaile. Na wet qelot okan ŋunmaile, yemo onoka wane Anutuŋo miti urata ea makalane more ninge. \v 16 Ea wane na Kristo Yesu wane qelit ŋei gewe paki, qelaŋ ŋei eŋane urata mamaile. Na pris yale Anutu wano ŋine miti don maine ea ra qelaŋane edanmaile, yemo qelaŋ ŋei eŋe maine bakom yale okanbi, Asu Koboboineŋo ebuki koboeu, Anutu wano bakom yale biraongi, ongi menageake. \v 17 Ea wane na Kristo Yesurop weneŋ urata mamaile, ea wane na maine Anutu wane urata mamaile, ea wane detpe, wawaine okaniake. \v 18 Na yeye kine kine natne ea wane don mi raikale, midaka. Na kine kine weku ea wane donka raikale, yemo Kristoŋo na qesiŋnangi, noŋo qelaŋ ŋei iwenonbe, eŋe Anutu wane miti don dere tewekkei wane, na aŋaneŋo so meteneŋo urata makole. \v 19 Asu zonom ningi paki, na masi togole kine mane kine mane ma more yale zonom gorop gekole. Pakiso na kieke Yerusalem kepeo ŋine Kristo wane don maine ea kepe lolike ra sua ari magewe Ilirikum rokopkeke. \v 20 Naŋane urata yemo naso baŋem miti don maine ea ra suawe mat natne Kristo wane don kisi mi det okangoi, edo desikei. Eso yale okane mo, ŋei natne edo urata wele nago nagon matokoi, yewao mi makalane nan okanmaike. \v 21 Yale okanbe Anutu wane Papiaŋo don mane iwa yale ramaike, ea wane kop okanmaike, \q1 “Ŋei yewa eŋe eŋane don kisi mane mi rau detkoi, eŋe baŋ kaikei, so yewa eŋe mi detkoi, ŋo baŋ kine detlukkei.” \s1 Paulo Eŋe Roma Matko Ariakane Rake \p \v 22 Kine ea wane, na atak loutne ŋinano sarikalane okanbe luknangi met okanmaile. \v 23 Na koma loutne ŋinano sari ŋunikalane zok nange, wane ukude iwa yemo kepe iwao uratane mo korop qoe waremaike. \v 24 Na mo ŋinano ari ea okanikalane iwa wetkemaile. Na eaka sari ŋune mo koso numane leleki Spain kepeo arikole, na ŋinano lotke marat ŋunbe, mere wetne peseki, ea wane ŋadino ŋido qesiŋ nanbi, yewa arikale. \v 25 Naso iwa yemo Anutu wane ŋei ŋerep yewa gemami, eŋane qelit qe more qesiŋ onikalane, Yerusalem matko arikalane okanmaile. \v 26 Makedonia so Akaia doku tau tau magu eŋe Yerusalem matko ŋine Anutu wane ŋei magu eŋane keuo ŋine aboŋene midaine gemami, eŋe kito qesiŋ okanone more, bakom more ebonikeiwane, done mo au ma togolekoi. \v 27 Eŋe edomka ea okangei wane ongi okanbi menaŋge. Ŋo siluŋ eŋe sotaene pake, ea wane eŋe aboŋene midaine yewa qesiŋongoi, Yuda ŋei eŋe kotoenane morian yewa qelaŋ ŋei eŋerop mapoke ama nagukoi, eso ea wane qelaŋ ŋei eŋe yaleka solaenane morian yewa Yuda ŋei eŋerop maine mapoke ama naguwi menageake. \v 28 Na urata iwa ma warewe qoe wareake. Paki na kaikale, eŋe wesi suaine eŋane ra qeturaŋgoi, ea wele mo maine wakonmaike, yemo na urata ea mo koboine meteeno mosikale, na Spain arikalane yemo na numane eaka sari ŋunemo, baŋ arikale. \v 29 Na ŋinano sarikale, ea yemo na mo detmaile, na Kristo wano ŋine mosop kelarop wat watko yewarop ma sarikale. \p \v 30 Kimakopne, na Waomze Yesu Kristo wane so Asuŋo wet waep ŋibon okanmaike, ea wane wet qelot ŋidanbe. Ŋine naŋano takotkeu paki, Anutu meŋenka more, naŋane gege uratanane mapik nanikei. \v 31 Mapiknane meŋenkau, Anutuŋo Yuda kepeo ŋei ŋei mali malipene midaine eŋane meto maineka warenaniake, paki na Yerusalem matko ŋine Anutu wane ŋei ŋerep magu yewa gemami, eŋane wet pese wane bakom ebonbe, eŋe maine maikei, ea meŋenkaikei. \v 32 Ea wane Anutuŋo detki maine okaniakeo yemo Na baŋ wet peserop ŋinano sarikale, paki ŋinerop metpe wet solane peseake. \v 33 Anutu, ŋenane peam wane welaine, oŋo ŋinerop korop ge wareake. Weleka. \c 16 \s1 Paulo Eŋe Roma Matko Kima Kima Gekoi Eŋane Oi Bakomene Okange \p \v 1 Na kiaroze Pebe, eŋe Senkria doku tau tau magu mapikone gemaike, eŋane ŋidanmaile. \v 2 Eŋe u lotkeki, ŋine Waom wane ra more Anutu wane ŋei ŋerep gemami, ea wane eŋe ma more ma suatkaikei, so eŋe ŋido qesiŋ kaikei wane ŋaŋaeki, ŋine zonom natne maine qesiŋkaikei. Onoka wane ŋerep ea eŋe ŋei ŋerep loutne kima maine okanonge, so na yaleka okannange. \p \v 3 Na oi bakom okanbe paki don motpe Prisila so Akwila, urata ŋei kimatkene, Kristo Yesu wane urata mapiknan okanmamik, erano arimaike ea etanbi. \v 4 Ere naŋane ra more gege etne qaisik kakoik, ea wane na erane wet menaŋ detore gemaile, so noŋoka weku Midakaka, qelago ŋine doku tau tau magu korop eŋe weneŋ erane wet menaŋ detotmami. \v 5 Oi bakomne ea yaleka doku tau tau magu, erane matko lewaŋ okanmami, eŋano weneŋ motpe arimaike, ea weneŋ edangei. \p Oi bakomne motpe kima maepne Epainetus eŋano arimaike, ŋei weku eŋe Asia provins ea ŋine, oŋo lewine Kristo detlukkake. \v 6 Oi bakomne motpe Maria wano arimaike, eŋe ŋinane urata togole zok make. \v 7 Andronikus so Yunias erano oi bakomne motpe arimaike, Yuda ŋei agotkene, ere mulap urumgo narop weneŋ metkoi, ere aposolo eŋane keueno eŋetetne pamaike, so eto alakane Kristo wane miti don detkoik, na erane ŋadeetno detkole. \p \v 8 Naŋane oi bakomne motpe Ampliatus wano arimaike, naŋane kimamaepne, Waom wano tako rakotse pamaike. \v 9 Oi bakomne motpe Urbanus wane arimaike, ŋenane urata ŋei kimaze, Kristo wane uratao mapiknagukone, so Stakis, kima maepne, eŋano weneŋ motmaile \v 10 Apeles wano oi bakomne weneŋ motmaile, eŋe Kristo wane ŋei wele ea wane welaine mo wakonge. Oi bakom ne motpe Aristobulus wane rem qiekoune eŋano arimaike. \v 11 Herodion wano oi bakomne motpe arimaike, eŋe Yuda ŋei kimane, so miti dereret kimakopne Narsisos wane rem qiekoune eŋane weneŋ motmaile. \p \v 12 Naŋane oi bakomne motpe Tripina so Triposa erano arimaike, ere Waom wane urata togole mamamik, so kima maepne Persis, eŋe Waom wane urata zok manerop make, eŋano weneŋ motmaile. \v 13 Na oi bakomne motpe Rupus wano arimaike, eŋe ŋei maine, Waom wane urata mauluke maki paki, ea mogare ge okanmaike. So eŋane nagaine, eŋe na eŋine gipole yale bororom okannange. \v 14 Na oi bakomne motpe Asinkritus, Plegon, Hermes Patrobas, Hermas, so doku tau tau magu natne korop kimakopene eŋerop gemami eŋano arimaike. \v 15 Pilologus, so Yulia, Nereus so kiarine, Olimpas so Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋerop weneŋ korop gemami, ŋinane oi bakomne motpe sarimaike. \p \v 16 Kima gege wane oi bakom eaŋo lulu zam zam okan nagukei. Kristo wane doku tau tau magu korop gemami edo oi bakomene korop ŋinano motpi sari waremaike. \s1 Miti Ŋei Isisine Eŋane Girem Rake \p \v 17 Kimakopne, na qebin ŋunmaile, ŋine ŋei natne ŋinano qepok mapok don okanbi, ŋinano pori porip wakoniake, so ŋei natne mali malipene ma qororoŋgei, ŋei yewa eŋane diam seleleine maikei, eŋe miti don kito ŋibongoi, yewa ŋabakau paki, wetŋine mau siukeakane, eŋe kakakone kaet arikei. \v 18 Ŋei natne masi tanik yaline ma okanmami, eŋe Kristo ŋenane Waomze eŋane qelitine mi qe okanmami, eŋe enŋene solaenane simile ea mogat okanmami. Eŋe donene kelo kelok simile teine raulukeu paki, kelok more, ŋei maine isione eŋane dereretene ma siuk okanmami. \v 19 Miti don dere tewek maine okanmami, ea wane kisiine ea matko matko ariki, ŋei ŋerep koropŋo detwarekoi, ea wane na ŋinane wet pese zok detmaile. Na ŋido dereret korop okane more, kine kine maine ea wane qomŋine ewekeake, ŋo kine kine borikine ea wanemo qomŋine umareake, ea misuk desikei. \v 20 Paki Anutu ŋenane peamzane welaine, oŋo mi azoŋgi Satan baŋ ŋinane kieŋinane bango ra pelekki kesiake. \p Waomze Yesu Kristo wane mosopŋo ŋinano payake. \p \v 21 Timoti, naŋane urata ŋei kimane, eŋe oi bakomine ŋinano motki sarimaike, so Lusius, Yason, so Sosipater, Yuda ŋei agokopne, eŋe yaleka oi bakomene ŋinano motpi sarimaike. \p \v 22 Na Tertius, kibi iwa Paulo wane aŋao ŋine detpe paki, qemaileŋo doku tau tau oi bakom okanŋune more ŋibonmaile. \p \v 23 Naŋane ware ware Gaius, eŋane matko doku tau tau magu eŋe lewaŋ okanmami, eŋe oi bakom okan ŋune more motki sarimaike. Erastus, mat suaine wane wesi mato matok, so ŋenane kimaze Kuartus, ere oi bakometne more ŋebonmamik. \p \v 24 Waomze Yesu Kristo wane mosopŋo korop ŋinano pawareake. Weleka. \s1 Anutu Meŋenka More Mawakaikene \p \v 25 Ŋene Anutu eŋetine ora mawakaŋem! Eŋe qesiŋŋune more ma togoleŋungi mali malipŋino qesoke togole okoramami, miti don maine ŋidangole, ea wane kopko, don kisi yemo Yesu Kristo wane, so ea yemo don sane wele, ea mokaka kine motkeki, naso kiroroine pa sarike, \v 26 wane ukude yemo don sane wele, yewa mo propet edo qe more didiwo ma qelaŋane motkoi pamaike, paki gege togon Anutu donine rake, ea wane rokopko raŋem sua ariki, kepe baŋem ŋei ŋerep magune magune ge arimami, eŋe korop detwarekoi, ea wane eŋe korop maine detluk kaikei, so tewekkei. \p \v 27 Anutu eŋe weku, eŋe eŋineka dereret korop. Eŋano Yesu Kristo wane ra more bakom kito mawakaikene, naso baŋem naso baŋem! Weleka.