\id REV NT0051 - Ono Tom & Penny Phinnemore NOV-1990. \h Don Sane \toc1 Yohaneŋo Don San Papaine Ea Ra Qelaŋange \toc2 Don Sane \mt1 Yohaneŋo Don San Papaine Ea Ra Qelaŋange \c 1 \s1 Ra Wesak Ra Wesak Don \p \v 1 Buk iwa yemo Yesu Kristo wane don sane, naso mi azoŋgi, ikopka tanikine daleo wakoniake, ea wane Anutuŋo eŋine qelit ŋeikoune sikan oniakane ra wakone mange. Kristoŋo aŋeloine mane talekaki qelit ŋeiine Yohane wano ari more, olale sikanka okange. \v 2 Pakimo Yohaneŋo yeye kine kine wakongi kake so detke, ea korop detluke more ra wakonge. Iwa yemo Anutu wano ŋine don so Yesu Kristoŋo don wele didiwo ma wakonge, ea ra wakonge. \v 3 Buk iwa daposiake, ŋei yewa eŋe wet pese desiake, so ŋei don iwa ketene more desikei, don kisi sane so buk iwa wane kotino daleo qekoi, eŋe wet pese desikei! Kine kine iwa korop baŋ wakoniake, ea wane naso mo bomilemaike. \s1 Doku Tau Tau Magu Sewen Eŋane Oi Bakom Don So Mosop Don \p \v 4 Yohane na doku tau tau magu sewen Asia provins kotino gemami, ŋinane kibi iwa qemaile. \p Dangunut so peam ea Anutu wano ŋine ŋinano pawareake, eŋe naso iwa gemaike, eŋe mokaka geke, so eŋe sariake, so asu sewen eŋine seainane kaitko gemami, eŋano ŋine weneŋ. \v 5 So Yesu Kristo wano ŋine, eŋe raki togole togole rakokmagemaike, eŋe lewine wako wakon Gipole eŋe seu seuo ŋine ma wirikkaki wisikae wieke, eŋe yaleka kepeo ŋei waom ge arimami, eŋane ware ware suaine gemaike. \p Eŋe wet maep okan ŋonmaike, so eŋine gegeine qikkaki paki, qeu seukkiso seu seuineŋo ŋene borikinezo ŋine siwotŋonge, \v 6 so ŋebuke, yemo ŋene eŋane ware wareinane kotino priskoune okane, eŋine Anutu so Magainane qelitine qe gekenane ŋedange. Yesu Kristo wano yemo qeli ewe zonom eaŋo papa togon pa ariake! Weleka. \p \v 7 Kau, eŋe mo kezoŋ gorop sarimaike! Ŋei korop eŋe baŋ kaikei, so pilaŋŋo qelotkakoi, eŋe weneŋ kaikei. Kepe baŋem ŋei korop eŋe baŋ eŋane kutko aroke qom borik okangei, don iwa yemo welekatne! Weleka. \p \v 8 Waom Anutu zonom welaine oŋo iwa yale ramaike, “Na gege togon numa alakan okorakole, so ŋado kito kito.” Eŋe iwa gemaike, mo geke, so baŋ sariake. \s1 Yohane Eŋe Patmos Siao Wetine Maingeke \p \v 9 Na Yohane, na ŋinane kimaŋine, so Yesurop weneŋ qeturage more, na ŋinerop wikile, so eŋane gege togon wane numa ŋenzarek weneŋ togole more, umat ea tewekmaine. Na neu more, sia mane, eŋetne Patmos, ea bira nangoi, onoka wane mida, na Anutu wane don rawe sua arike, so don wele Yesuŋo didiwo ra wakonge, ea ra edangole, eawane. \v 10 Waom wane kaiwe naso yewao Asuŋo na warenange, paki na don suaine mane ukatne romon yale arokki detkole, eŋe naŋane ŋadeno don rake. \v 11 Iwa yale rake, “Kine kine kamaine, ea buko qenom, paki buk yewa motnom, doku tau tau magu sewen iwa eŋano ariake, Epeso matko, Smerna matko, Pergamum matko, Taiataira matko, Sardis matko, Piladelpia matko, so Laodikea matko.” \s1 Yohaneŋo Yesu Wane Kait Toqaine Kake \p \v 12 Na pirik zinge, ŋei maŋo don nolatmaike, eŋe kakalane potkole, yewa pore onbe, lam 7 sewen golŋo mamaine metkoi. \v 13 Eŋane keueno ŋei yale mane kawe okorake, takot kiroine mane biraki ket qei kino qe okorake, so gol let mane moiyakino ramuki pake. \v 14 Eŋine lewetine zoune wakoine lama zoune yale, me ais yale, so eŋine deine etke gerep bolamine yale lawekoik. \v 15 Eŋane kieretkine yemo bras gerepko ze more yan yalemaike, paki sauke ratokeu, qilaune kilitikmaike yale, so eŋane doninane ukatne yemo doku sin suaine qeki arokmaike, yale ukat make. \v 16 Eŋe serekin sewen metine woneŋo malipke okorake, so pilaŋ mane ŋadine qomine, ŋetne teine aŋainoka saket okorake. Eŋine kaitine yemo kepe oŋa bango okangi, kaiwe ŋeleleŋka okoramaike, ea wane qelaŋane yale. \s1 Yesuŋo Yohane Kito Pese Qe Pese Okankake \p \v 17 Na eŋe kawe paki, eŋane kino ket rasu more, ŋei seu seune yale pakole, eŋe metine wone ea naŋane kutno motki paki rake, “Kaet mi okannom! Na gege togone wane numa alakan okorakole so ŋado kito kito welaine \v 18 Na wisika gege weku! Na mo seukkole, ŋo kanom, na wisikae wiekoleŋo naso baŋem gege togon ge arikale. Na seu seu so sora gerep ea wane ki, noŋo magemaile. \v 19 Ea wane ge kine kine kamaine, ea iwa wakonmaike, so ŋado baŋ ea wane ŋadino wakoniake, ea weneŋ qenom. \v 20 Iwa yemo serekin sewen naŋane metene wonno kene, so gol lam sewen kene, ea yemo don sane ea wane kine yemo iwa yale, serekin sewen ea yemo doku tau tau magu sewen eŋane aŋelo, so gol lam sewen, ea yemo doku tau tau magu sewen. \c 2 \s1 Epeso Doku Tau Tau Magu Eŋane Don \p \v 1 “Epeso matko ŋine doku tau tau magu aŋelo enane don iwa yale qenom, \p “Don iwa yemo ŋeiwa serekin sewen metine woneŋo ma okoramaike, so gol lam sewen ea eŋane keueno ari okanmaike, eŋano ŋine sarimaike. \v 2 Ŋine masi tanik kine kine okangoi, ea na mo detmaile. Ŋine urata togogole makoi, so tikŋane bororom gekoi, ea na mo detmaile. Ŋine togogole okorau paki, ŋei borikine eŋane bauŋine wake, so ŋei natne eŋe enŋenane ‘ŋene aposolo’ rakoi, eŋane kineene liwekone onbi, eŋe aposolo mi okangoi, paki ŋine kineene ma wakongoi, yemo eŋe isi ŋei okangoi, ea na mo detmaile. \v 3 Ŋine togogolekoi, ge naŋane ra more wikile wakile kutno wakoi, paki bauŋine waki, mi qeliŋgoi. \v 4 Ŋo siluŋ na iwa yale wane weku ŋinane detpe boriki, ŋabaŋunmaile. Ŋine alakanka okangoi, yale koso ukude iwa naŋane simileŋunge wet maep mi okan nanmami. \v 5 Desikei, ŋine weti ekiwo gekoiwo, ŋine mo zok qei ketmaine! Borikineŋone ŋadek kau paki, alakanka okangoi, yale okanbi. Ŋo ŋine borikiŋone mi ŋadekkaikei, so ŋine wetiŋine mi zingekiwo, na iwa yale okanikale, yemo na baŋ ŋinano lotkewe paki, lamŋine ea ma birawe numaino ŋine ariake. \v 6 Ŋo masi mane iwa ŋine ma gemami, ŋine Nikolas ŋeikoune eŋe masi tanik qotkoine okanbi, ŋine bauŋine wa okanmaike, na yaleka eŋane baune wa okanmaike. \p \v 7 “Ŋine ketŋineropŋo yemo, Asuŋo doku tau tau magu don edanmaike, iwa desikei! \p “Mane eŋe togogole mage yuangi, na baŋ rakoke manbe, eŋe gege togon wane eki woune, Anutu wane euo suamaike, ea neake.” \s1 Smerna Doku Tau Tau Magu Eŋane Don \p \v 8 “Smerna matko ŋine doku tau tau magu aŋelo enane don iwa yale qenom, \p “Don iwa yemo ŋeiwa gege togon wane numa alakan so ŋado kito kito, eŋe seukke, ŋo koso wisikaeke gemaike, eŋano ŋine sarimaike. \v 9 Ŋine wikile wakile kutno gemami, na umat ŋine, ea mo detmaile, ŋine aboŋŋine midaine, na eamo detmaile, ŋo siluŋ ŋine welekatne Anutu wane ra more aboŋŋine suaine! Na detmaile, ŋei natne eŋe enŋenane Yuda ŋei ara nagumami, eŋe don qotkoine ŋidan okanmami, ŋo siluŋ eŋe Yuda ŋei wele midakaka, eŋe Satan wane ŋei magu! \v 10 Ŋine wikile kine kine koso wakonŋuniake, ea wane misuk kaet ganiake. Detmami! Satan eŋe baŋ liwekŋuniake, yemo ŋei natne taleongi ŋinano ŋine natne ebu more, mulap urumgo biraonbi, wakesikei. Pakimo ŋinano sulu pasi kine kine okanŋune geu, kaiwe naso ten 10 yale qoeake. Ŋine naŋano kito togogole okoramage seukkeiwo, na baŋ gege togon wane marok ŋibonikale. \p \v 11 “Ŋine ketŋoneropŋo, yemo Asuŋo doku tau magu don edanmaike, iwa desikei! \p “Mane eŋe togogole ma qe yuangi, seu seu atak etke eaŋo baŋ mi qeake.” \s1 Pergamum Doku Tau Tau Magu Wet Seu Seune Mi Gekei Ea Wane Don \p \v 12 “Pergamum matko ŋine doku tau magu aŋeloenane don iwa yale qenom, \p “Don iwa yemo ŋeiwa pilaŋ mane ŋadine qomine ŋetne teine magemaike eŋano ŋine sarimaike. \v 13 Ŋine mat gemami, ea wane kine na detmaile, yewao Satanŋo ŋei waom okane gemaike. Ŋo ŋine naŋane eŋet biŋekne seleleine malilipka magemami, so ŋine mali malipŋine naŋano pamaike, ea qeligeu mi ketke, Naso Antipas, eŋe naŋane don sigi rara maepne, eŋe matŋine Satanŋo gemaike, yewa qeu seukke, ŋo ŋine siluŋ detluknane more, mali malipŋine mi qeligeu ketke. \v 14 Ŋo siluŋ ŋinane detpe, nigatne bori worine okanmaike, ŋei natne yewa ŋinerop gemami, eŋe Balam wane don ea mogare gemami, Balam eŋe Balak olatki Israel ŋei ŋerep isiongi, eŋe borikine makoi, yemo ŋara soeppa lopio eŋane mire ebongoi, ea nekoi, so wenip yau yaup makoi. \v 15 Numa weku yewaka ŋei natne ŋinerop gemami eŋe Nikolas ŋeikoune eŋane don mogare gemami. \v 16 Ea wane ŋine borikineŋine ŋadekka more, wetŋine maingei! Ŋine mi okangeiwo, yemo na ikopka ŋinano lotkekale, paki na ŋei yewa ŋabaone pilaŋ aŋano saket okoramaike, eaŋo engukale. \p \v 17 “Ŋine ketŋineropŋo yemo Asuŋo doku tau tau magu don edanmaike, iwa desikei! \p “Mane eŋe togogole mage yuangi, na baŋ Anutu wane ŋara natne san pamaike, ea manbe neake. Na yaleka baŋ wesi libeka mane manikale, eao eŋetine musele mo qeqine pamaike, ea ŋei maneŋo mi detmaike mamaike, welaine oŋoka weku detmaike.’ \s1 Taiataira Doku Tau Tau Magu Eŋane Don \p \v 18 “Taiataira matko ŋine doku tautau magu aŋeloenane don iwa yale qenom, \p “Don iwa yemo Anutu Gipole, deine gerep bolamine yale lawe okoramaike, kieretkine bras saukeu qilaune kilitike okoramaike, yale eŋano ŋine sarimaike. \v 19 Na tanik manik ŋinŋinane kine mo detmaile. Na wet maepŋinane, mali malipŋinane, urataŋinane, so togole togoleŋinane kine mo detmaile. Na detmaile, yemo ŋine urata iwa mamaine, eaŋo alakanka urata makoi, ea yuankamaike. \v 20 Ŋo siluŋ na ŋinane nigatne detpe bori worine okanmaike, ŋine ŋerep Yezebel, ka qewoloŋ okankau, eŋe oŋomka Anutu wane qelit qeqe oranaguke, paki eŋe naŋane qelit ŋeikopne don kito edangi paki, isiongi, wenip yau yaup mamami, so ŋara soeppa mire lopio eŋane soteno motmami, ea nemami. \v 21 Na eŋe naso more mangole, borikineine ŋadek kayakane, ŋo siluŋ eŋe wetine mainge more, bailalaŋine ea qeligeakane mi ra okanmaike. \v 22 Ea wane na baŋ wikile manbe paki, zoma kutno birakawe, eŋe so ŋei natne eŋerop weneŋ wenip yau yaup ma okanmami, eŋe baŋ wikile suaine maratkaikei. Eŋe borikine kine kine ŋerep earop makoi, masi tanik ea mi qeliŋgei, yemo na masi iwa imdaka okanonikale. \v 23 Na eŋane qelit dokoine yaleka baŋ enguwe seukwarekei, pakimo doku tau tau magu korop, eŋe baŋ naŋane kine iwa yale desikei, na ŋei eŋane wet dereretenane kine so kotoenane kine detluk waremaile, wane na baŋ ŋine masi tanik daleo okane gekoi, ea wane rokopko ŋei bonep bonep turuŋine ŋibonikale. \p \v 24 “Ŋo Taiataira matko ŋine ŋei natne ŋine korop yemo isi don borikine yewa dere ŋadek okanmami, paki ŋei natneŋo iwa yale ra okanmami, ‘Satan wane san qabuine qeirop,’ ea ŋine mi dere ma gemami. Na ea wane ŋine ŋidane ramaile, na umat natne ŋinane kutŋino baŋ mi mosikale. \v 25 Ŋine yemo kine kine onoka magemami, eaka togogole malilipke ge mageu, na lotkekale. \v 26 Mane eŋe togole more, naŋane tanik manik ea okane ari mage okangi, dagoine eao qoeake, na baŋ eŋe zonom manbe, eŋe ŋei ŋerep korop eŋane ware ware okaniake. \v 27 Paki, eŋe baŋ aen qesi mage more, earop wareoniake, so rasuki kap yale muzugeake, ea yemo na Maganano ŋine zonom ŋei ŋerep ware onikalane makole, yale okanikale. \v 28 Na yaleka eŋe baŋ sakoka wane serekin takotke manikale. \p \v 29 “Ŋine ketŋineropŋo, yemo Asuŋo doku tau tau magu don iwa edanmaike, ea desikei!” \c 3 \s1 Sardis Doku Tau Tau Magu Eŋane Don \p \v 1 “Sardis matko ŋine doku tau tau magu aŋeloenane don iwa yale qenom, \p “Don iwa yemo ŋei mane Anutu wane Asu sewen so serekin sewen magemaike, eŋano ŋine sarimaike. Na tanik manikŋine okanmami, ea wane kine mo detmaile. Ŋei eŋe ŋinane ramami, ‘eŋe mali malip wane wisika gemami,’ yale okanmaike, ŋo kotoŋine yemo mo pareŋ seu seune pamaike! \v 2 Ea wane wisikae wieu paki, onokaka tanik manikŋine maine ŋine magekoi, ea ma togole mageu, gemageu seukki midayakane. Onoka wane ŋine masi tanikŋine okanmami, ea na kawe mo naŋane Anutu wane deino maine mi okanmaike. \v 3 Detmami, ŋine don maine kito ŋidanbi detkoi, ea qe wirike bororom teweke magekei, paki wetŋine mainge more borikineŋine ŋadekkau. Ŋo ŋine mi wisikae wiekei, yemo na kobu mama yale ŋinano baŋ ikopka lotkekale, so ŋine yaleka naŋane nasone mi detpi, na baŋ ŋinano lotkekale. \v 4 Ŋo yewa Sardis matko ŋine ŋei ewekineŋo takotŋine warekau libeka pake, di mi kitoke. Ŋine baŋ narop geu, na takot libekaŋo qorot ŋunikale, onoka wane ŋine ea makei wane rokop okanmami, wane ea maikei. \v 5 Ŋei mane eŋe togole togole urata ma arimage yuangi, eŋe baŋ takot libeka iwa yaleŋo qorot kakale, so na eŋane eŋetine gege togon buk pamaike, ea mi saukkale. Maganane kaitko aŋelo magukoune eŋane kaitko, na baŋ didiwo eŋetine ra wakone rakale, ‘eŋe naŋane.’ \p \v 6 “Ŋine ketŋineropŋo, yemo Asuŋo doku tau tau magu don edanmaike, iwa desikei!” \s1 Piladelpia Doku Tau Tau Magu Eŋane Don \p \v 7 “Piladelpia matko ŋine doku tau tau magu aŋeloenane don iwa yale qenom, \p “Don iwa yemo ŋei mane kobekine so wele, eŋe Dawit wane ki ma magemaike, eŋe madet qekokki, ŋei maneŋo maine mi kitoyake, eŋe madet kitoki, ŋei maneŋo maine mi qekokeake, eŋano ŋine sarimaike. \v 8 Na tanik manikŋine okanmami, ea wane kine detmaile. Na detmaile, ŋine zonomŋine nigatne ma gemami, ŋo siluŋ naŋane don kisi kito ŋibongole, ea togogole warekau paki, eŋet biŋekne magekoi. Na geŋane kaitŋino madet mane lalaŋgole, ea ŋei maneŋo maine mi kito wongeake. \v 9 Detmaine! Satan wane magu yewa ŋine, ŋei natne eŋe isiŋei, eŋe enŋenane ‘ŋene Yuda ŋei’ ra okanmami, ea eŋe isi okanmami. Na eŋe baŋ ebuwe sari ŋinane kaitko umi ket more, kieŋino wawetene qekei. Paki eŋe korop na kima okanŋungole, ea baŋ desikei. \v 10 Onoka wane, ŋine naŋane don bau wawaŋine midaine warekakoi, ea wane na yaleka baŋ umat kine kine wakoniake, naso yewao wareŋunbe, ŋine maine gekei. Umat ea yemo kepe baŋem korop eŋane kuteno wa more, kepe ŋei ŋerep korop liwek oniakane sariake. \v 11 Na mo ikopka ukale, ea wane ŋine kine kine pa ŋibonmaike, ea warekau maineka payake, paki ŋei maneŋo togogole mage yuangone, ea wane lewine kobu baŋ mi ŋibu mayake. \v 12 Mane eŋe togole togole urata ma arimage yuangi, na baŋ Anutunane urumgo borot mane birakawe wa okorayake, paki eŋe ea baŋ koso manerop mi qeliŋkayake. Na baŋ eŋane kutino Anutu wane eŋetine qekale, so Anutu wane mat suaine siti, Yerusalem musele, ea baŋ qeli kotino ŋine naŋane Anutu wano ŋine kesiake, ea wane eŋetine qekale. Na yaleka eŋane kutino, nae eŋetne musele baŋ qekale. \p \v 13 “Ŋine ketŋineropŋo, yemo Asuŋo doku tau tau magu don edanmaike, iwa desikei!” \s1 Laodikea Doku Tau Tau Magu Eŋane Don \p \v 14 “Laodikea matko ŋine doku tau tau magu aŋeloene don iwa yale qenom, \p “Don iwa yemo Weleka Welaine, don rara wele so raki togole togole, eŋe Anutuŋo yeye kine kine korop ma wakonge, ea wane kie wowoine, eŋano ŋine sarimaike. \v 15 ŋine tanik manik kine kine okangoi, ea wane kine na detmaile. Ŋine momoine me gereune gemaine, ea na detmaile. Momoine me gereune gewe ra geu rap, na ea wane simin nanmaike! \v 16 Onoka wane, ŋine siluŋ gereune qou qou gemami, gereune me momoine erane keuetno, ea wane na madoŋ ŋunbe, ŋine aŋano ŋine saketkei! \v 17 Ŋine ŋinŋinane iwa yale ra okanmaine, ‘Na aboŋne suaine so riwe morian zok manerop paninmaike, na onoka wane ŋaŋaekale, na yeye kine kine mo korop kopko magemaile.’ Ŋo ŋine bori worine so wet borikine zok gemami, eamo siluŋ mi detmami! Ŋine Asu wane aboŋ ea wane ra more ŋine, lawam, so de pilik gemami. \v 18 Ea wane ŋine naŋanoŋine gege togon wane gol qolekei wane ŋidanmaile, gol qelaŋanerop, ea qoleu paki, aboŋŋine suaine okangei. Takot libe libe yaleka qoleu paki, auwi so lawam gamu gamune gemami, solaŋine ea kawet nagunwi, so marasin natne yaleka qoleu paki, deŋine qedeguwi paki, maine Asu wane kine potluke kaikene. \v 19 Na ŋei natne eŋane similenangi, kima okanon okanmaile, eŋe korop engu makoboe okan okanmaile, ea wane ŋine tanik manik ŋine ea wane detpi paki, wetŋine mainge more borikineŋine, ea ŋadekkawarekei. \v 20 Detmami! Na madetko okora more yatomaile, mane eŋe naŋane donne detki paki, madet lalageake, na baŋ eŋane mat koto wawe paki, eŋerop ŋara nekete, so eŋe baŋ narop ŋara neake. \v 21 Mane eŋe togole togole urata ma ari mage yuangi, na baŋ eŋe detkawe, eŋe ŋei waom seawo narop mesiake. Na yaleka togole togole urata ma ari mage makoke yuangole, wane iwa yemo Maganane osino eŋane ŋei waom sea kutno metmaile. \p \v 22 “Ŋine ketŋineropŋo yemo Asuŋo doku tau tau magu don edanmaike, iwa desikei!” \c 4 \s1 Yohaneŋo Qeliwo Bakom Kito Kito Eŋet Detke So Anutu Wane Sea Kake \p \v 1 Iwa ka detka okanbe qoeki, ea wane ŋadino na dene koso zingeke, paki, na dene pore kawe, qeliwo madet mane qoe aŋago okorake. \p Pakiso, don mane romon ukatne yale, na mo alakan nolatki detkakole, eaŋo nolale rake, “Iwa sanom, mo na baŋ tanik daleo iwa wane ŋadino wakoniake, ea sikanganbe.” \v 2 Raki eaka Asuŋo wetne maingeke, yewa qeli kotino kawe, ŋei waom sea mane metke, ŋei maneŋo ea wane kutno pese metke. \v 3 Eŋane kaitine qilaune kilitike okorake, yemo wesi mane zaspa so kornilian wane kibine yale, ŋei waom sea ea yemo korop wagin maneŋo lolikkake, kibine wisika wisika. \v 4 Ŋei waom sea ea keuo metki ŋei waom sea natne 24 yaleŋo lolikka met warekoi. Sea ea wanekutno ŋei sele 24 edo takot libekaŋo birau paki ŋei waom marok golŋo mamaine ea kitou paki metwarekoi. \v 5 Ŋei waom sea suaine ea ŋine kilitikki qilap, ukat so quruŋ wakone pake. Ŋei waom sea ea wane kaitko yemo kiwa 7, kiwa kiwa kine ea lawe okorakoi, ea yemo Anutu wane Asu 7. \v 6 Ŋei waom sea ea wane kaitko kiwet mane, wikinŋo mamaine yale, qelaŋane weneŋ ais gununutne yale pake. \p Keuo, ŋei waom sea lolikka metkoi, yemo kine kine gegeenerop 4, kaitene so ŋadine deeneŋoka korop kawet kawareke. \v 7 Kine kine gegeenerop mane, ea eŋe tanikine laion yale. Mane naba 2, ea tanikine bulamaka ŋei yale, naba 3, ea kaitine ŋei kait yale, so naba 4, ea yemo tunpokŋo riwe arimaike, yale. \v 8 Kine kine 4 gegeenerop iwa eŋe qingimene 6, so qingimene kotino so solaine ea korop deeneŋoka kawet kawareke. Eŋe goigo me kaiweo eŋet mane kito mi qeli qeliŋene, iwa yale ra okanmami, \q1 “Koboboine, koboboine, koboboine, Waom Anutu eŋe togogole, eŋe mokaka geke, eŋe iwa gemaike, so eŋe sariake.” \p \v 9 Kine kine gegeenerop 4 yewa, eŋe ŋei waom seako metmaike, eŋe naso baŋem gege togon ge ariake, eŋane qeli ewe zonominane mawakau paki, bakom eŋet kitokoi. \v 10 Eŋe yale okanbiso, ŋei sele 24, eŋe ŋei waom seako met okanmaike, eŋe naso baŋem gege togon ge ariake, eŋane osino umi qe more meŋenkamami. Eŋe ŋei waom marokene, ea ŋei waom sea osino motpi paki, iwa yale ramami, \q1 \v 11 “Ŋenane Waom so Anutu! Ge maine kopŋono ea wane qeli ewe, so bakom kito kito, so zonom makene. Goŋo yeye kine kine korop ma wakongone, so geŋone wetŋonane ranom wakonwareke, so iwa pamaike.” \c 5 \s1 Yohaneŋo Papia Mane Qeuaŋ Qeuaŋine Tepŋo Makatak Makatakine Kake \p \v 1 Na papia mane qeuaŋ qeuaŋine kawe, ŋei mane ŋei waom seaino met okanmaike, oŋo metine wonŋo malipke metke, metine nat nat ea yemo kibiŋoka qeqine paki, tep sewenŋo makatak makatakine. \v 2 So na kawe, aŋelo togogole mane suaineka boka rake, “Ma ŋei koboboineŋo papia tepine ma tipke more, papia qeuaŋ qeuaŋine ea rapokeake?” \v 3 Raki siluŋ ŋei mane qeli kotino, me kepe kutno, me seu seu wane kepe qei bano ea ŋineŋo wakone, papia qeuaŋ qeuaŋine ea rapoke kotino kayakane mi ewekke. \v 4 Na zok manerop arokkole, yemo onoka wane mida, ŋei mane maratkau oŋo maine maputulake rapokeakane me kotino kayakane rokop mi okange, ea wane arokkole. \v 5 Pakiso, ŋei sele eŋano ŋine maneŋo nolale rake, “Mi arokenom. Kanom! Laion mane Yuda wane kominekoune eŋane keuo ŋine wakonge, Dawit wane ŋaboine suaineŋo togogole mage kawali yuange, wane maine eŋe tep sewen ea makokeake paki, papia qeuaŋ qeuaŋine ea siwore rapokeake.” \s1 Yohaneŋo Lama medeune kake \p \v 6 Pakiso, na lama medeune mane kawe, eŋe ŋei waom sea ea wane keueno okorake, kine kine 4 gegeenerop so ŋei sele edo lolikka okorakoi, lama medeune ea yemo mo qekoi, tanik okorake. Lama eŋe ŋiliwine sewen so deine sewen, ea yemo Anutu wane Asu sewen eŋe mo taleongi, kepe baŋem korop arikoi gemami. \v 7 Lama medeune eŋe ariki paki, papia qeuaŋ qeuaŋine, ea ŋei waom seako metke, eŋane metine wongo ŋine make. \v 8 Eŋe ea makiso, kine kine 4 gegeenerop so ŋei sele 24 eŋe lama medeunane osino umi qekoi. Eŋe eŋetene weneŋka korop, gita yale, so laseene golŋo mamaine, eao yemo kopu qounerop eaŋo watke metke, ea weneŋ ma metkoi, ea yemo Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋane meŋe meŋen. \v 9 Eŋe eŋet mane musele iwa yale kitokoi, \q1 “Goŋo papia manom menageake, so tepine makoke maputulakkene. Ge gekuwi seukkone paki, geŋane seu seu eaŋo ŋei kepe baŋem qoleonnom, Anutu wane biŋek okangoi, ŋei aso baŋem, ea ŋine, donene kine mane, ea ŋine, sola kine kine, ea ŋine, so kepe baŋem, ea ŋine. \v 10 Goŋo ware ware urum weku ma ebongone, ea wane pris koune Anutuze qelitine qekei wane, so eŋe kepe kutno maine wareu payake.” \s1 Qeliwo Oi Bakom Suaine Wakonge \p \v 11 Na koso dene manerop potkole, paki aŋelo eŋane don ukatene zok detkole, yemo tausen so milion magune magune eŋane ukatene! Eŋe ŋei waom sea, ea so kine kine 4 gege enerop, ea so ŋei sele ea lolikone okorakoi. \v 12 Paki eŋe don suaineka boka rakoi, \q1 “Lama medeune qeu seukke, eŋe rokouno zonom, riwe morian, dereret, so togole togole, ewe kito kito, kibi maep, so oi bakom maki menaŋ lukmaike!” \p \v 13 So na sip qalikap kine kine korop, weti qeli kotino, kepe kutno, so qei kepe bano, so sip qalikap kine kine kiwet koto, so yeye kine kine korop ea wane kotino ge waremami, eŋe detongole, paki eŋe boka orakoi, \q1 “Ŋei waom seako metmaike, eŋe so lama medeune, eŋano oi bakom, so ewe kito kito, kibi maep, so zonom, eaŋo naso baŋem papa togon banine payake!” \p \v 14 Rauso, kine kine 4 gege enerop eŋe rakoi, “Weleka!” Pakiso, ŋei sele eŋe umi ketpi paki meŋenka bakomine kito koi. \c 6 \s1 Lama medeuneŋo Tep Papiao Makatake Pake Ea Rutupkeki Horsi 4 Wakongoi \p \v 1 Pakiso na kawe Lama medeuneŋo tep sewen papia makatake pake, ea ŋine mane rutupke makokke. Paki, na detpe, kine kine gege enerop 4, eŋano ŋine maneŋo done quruŋ wane ukatne yale rake, “Sari!” \v 2 Raki na kakole, horsi wakoine mane ea okorake, kutno ŋei mane eŋe tebe mane malipke metke, so eŋe ŋei waom marok mane mangoi, eŋe kawali ŋei okane ari, kawali ŋetne ŋetne rutupke ma pese arike. \p \v 3 Pakiso, lama medeune eŋe koso tep naba 2 ea rutupke makokke, paki na detpe, kine kine gegeinerop naba 2 oŋo rake, “Sari!” \v 4 Raki horsi mane saketke, ea yemo solaine weŋemka, ea wane welaine kutno metke, yemo kepeo kawali ma wakongi, ŋei eŋe yaku matali nagukei wane zonom mangoi. Eŋe kawali wane pilaŋ suaine mane mangoi. \p \v 5 Pakiso lama medeune eŋe tep naba 3, ea rutupke makokke, paki na detpe, kine kine gegeinerop naba 3 eŋe rake, “Sari!” Raki na pore kawe, horsi sigitne mane ea sari okorake, ea wane welaine kutno metke, eŋe sekeli mane malipke metke. \v 6 Na kine kine gege enerop 4 eŋane keuo ŋine don ukat mane detkole, iwa yale rake, “Kaiwe mane wane lewine wit lase etke K1.00 wane kop otnom, kaiwe mane wane lewine barli lase 12. K1.00 wane kop otnom. Ŋo oliwa eki kelokine so wain ea yemo misuk matalikene!” \p \v 7 Pakiso Lama medeune tep naba 4, ea rutupke makokke, paki na detpe, kine kine gegeinerop naba 4, eaŋo rake, “Sari!” \v 8 Raki na pore kakole, horsi mane kibine kupka sa sari okorake, ea wane kutno welaine metke, yemo eŋetine seu seu so sora gerepŋo wa, yemo eŋe mogare osino sarike, ene kepe nat paromine, yewao ŋei ŋerep enguwik seukkei wane zonom epongoi, kawaliŋo, bodiŋo, so zoma kubetŋo, so osom zubaine kepeo pamami eaŋo. \s1 Ŋei Miti Wane Ra More Engukoi Eŋane Don \p \v 9 Pakiso lama medeune eŋe tep naba 5 rutupke makokke. Na arata wane bano pore onbe, ŋeiwa engukoi, eŋane oŋa oŋakopene metkoi, yemo onoka wane mida, eŋe Anutu wane miti don rau sua arike, so bororom mageu paki, don kisine ra qelaŋangoi, ea wane engukoi. \v 10 Eŋe don suaineka boka more rakoi, “O, Waom togogole, koboboine so welekatne! Ge naso darap qoeki, kepeo ŋei ŋerep gemami, eŋano ŋene ŋengukoi, ŋenane weŋemzane kineene ma wakone more, turuŋine ebonikene?” \v 11 Yale rau, eŋe takotene libeka kiroine bonep bonep ebongoi. Pakiso naso nigatne kiroine pau, baŋ qelit mamakopene natne so kimakopene, enŋene engukoi, yalewaka eŋe enguwi, zaleene konapkeki, Anutuŋo turuŋine eboniakane edangoi. \s1 Naso Bomileki Masi Wakoniake \p \v 12 Pakiso na dene pore kawe lama medeune eŋe Anutu wane kibi zawoine naba 6, ea rutupke makokki, yewao memea suaine mane maki, kepe deine sigile more, laplap sigitne yale okange. Pakiso meso eŋe qeinge weŋe weŋem qe ari, korop weŋem yale okange. \v 13 So serekin eŋe momo togogoleŋo rasu more, fik eki woune wisikaune ma buratkeki, kepo ket okanemami, yale eŋe qeliwo ŋine korop buratke kepo ket warekoi. \v 14 Qeli eŋe papia kiroine qeu wageu arimaike, yale okane ari siukke. Pakiso bonaga kine kine so sia korop eŋe metmetene ea qeliŋka, maneo ariwarekoi. \v 15 Masi yale wakongi, kepe baŋem ea wane ŋei waom, kepe ware ware, so kawali wane ŋetne mama, aboŋene suaine, so zonomenerop, so ŋei natne korop, qelit qeqe so ŋei wawaine, eŋe edomka bonaga wazaino wesi bano me kemgo siukwarekoi. \v 16 Paki, eŋe bonaga so wesi boka edane rakoi, “Dumene ket some ŋonnom, so kilip ŋonnom, ŋene mane ŋei waom seako metmaike, eŋane kaitino mi kitokene, so lama wane busu, ea mi maratkaikene! \v 17 Busuenane kaiwe suaine nasoine mo iwa bomilemaike, wanemo maŋo maine wie okora, ea esopkayake?” \c 7 \s1 144 Tausen Israel Eŋe Anutu Wane Kibi Kaiteno Ebukoi \p \v 1 Ea kawe qoeki, ea wane ŋadino na koso pore kawe, aŋelo 4 eŋe kepe ugurukine 4 yewao okora ari more, kepe wane momo 4, kepeo me kiwetko me ekiwo mi puanikei wane malip ongoi. \v 2 Pakiso, na kawe aŋelo mane kepe deine sasaino ŋine gege, Anutu wane kibi weneŋ metino ma sari sake. Eŋe kakapaka boka more, aŋelo 4 Anutuŋo kepe so kiwet matali onikei wane zonom ebonge, eŋe edane rake, \v 3 “Ŋine kepeo, kiwetko me ekiwo esat misuk matalionikei. Ŋene lewine Anutu zane qelit ŋeikoune eŋe matokone more, meeno kibi maikene.” \v 4 Yale rakiso, na ŋeiwa Anutu wane kibiŋo meeno kibi ebukoi, eŋane zaleene rau detkole, yemo 144 tausen. Israel magu aso bonep bonep ea ŋine qeturaŋgoi. \v 5 Yuda wane maguo ŋine 12, 000 meeno kibi ebukoi, Ruben wane maguo ŋine 12, 000, Gat wane maguo ŋine 12, 000, \v 6 Aser wane maguo ŋine 12, 000, Naptali wane maguo ŋine 12, 000, Manase wane maguo ŋine 12, 000, \v 7 Simeon wane maguo ŋine 12, 000, Levi wane maguo ŋine 12, 000, Isaka wane maguo ŋine 12, 000, \v 8 Zebulun wane maguo ŋine 12, 000, Yosep wane maguoŋine 12, 000, Benyamin wane maguo ŋine 12, 000. \s1 Ŋei Magu Suaine Takotene Libeka Anutu Wane Kaitko Okorakoi \p \v 9 Ea wane ŋadino na dene pore onbe rawe, ŋei ŋerep magu suaine lewaŋgoi. Ŋei maneŋo ŋei ŋerep magu korop yewa maine mi dapotoniake! Eŋe aso baŋem eaŋine ŋei ŋerep magu, tego suaine don tanikene kine mane kine mane. Pakiso eŋe ŋei waom sea so lama medeune, erane kaitetno takot kiroine libekaŋo bira more, so geru qewarusu meteeno malipke okora warekoi. \v 10 Pakiso, eŋe aŋaene kakapaka boka rakoi, “Ŋenane mena menaŋze yemo Anutuze ŋei waom sea kutno metmaike, so lama medeune erano ŋine sarimaike!” \v 11 Pakiso aŋelo korop ŋei waom sea, so ŋei sele, so kine kine gegeenerop 4, eŋe qeatone okorakoi, eŋe ŋei waom sea wane kaitko umi ket more Anutu meŋenkakoi. \v 12 Paki rakoi, “Weleka! Mawa mawa, qeli ewe zonom, qelaŋan, dereret, oi bakom, ewe kito kito, zonom so togole togole yemo Anutu zano papa togon pa ariake! Weleka!” \s1 Eŋe Wikile So Wet Borik Kotinoŋine \p \v 13 Ŋei sele eŋano ŋine maneŋo qeson nane rake, “Ŋei takot libeka kiroine bira okoramami, iwa eŋe deoŋo, so eŋe diao ŋine sarikoi?” \p \v 14 Na mainge rakole, “Na mi detmaile, suaine, goŋo detmaine.” \p Raweso, eŋe nolale rake, “Ŋei iwa eŋe wikile wakile suaine ea wane kotino ŋine sari lotkekoi, eŋe takotene saukkoi, paki lama medeunane weŋemineŋo mau libeka okange. \v 15 Ea wane eŋe Anutu wane ŋei waom seainane kaitko okorau paki, kaiweo so ruoo eŋine bakom urumine kotino qelitine qe okanmami. Pakimo ŋei waom seako met okanmaike, oŋo baŋ qeare one more koraut oniake. \v 16 Eŋe baŋ koso ŋara wane me doku wane manerop mi seukkei. Me kaiwe me wikile wakilane gereuneŋo mi ezoyake. \v 17 Onoka wane lama medeune, eŋe ŋei waom sea ea wane keuno okoramaike, oŋo baŋ eŋane ware ware okaniake, so oŋo baŋ iwenone gege doku deino ariake, so Anutuŋo baŋ deene dokune korop deeno ŋine ratokki ariake.” \c 8 \s1 Lama Medeune Oŋo Kibi Zale 7 Rutupke Siwotke \p \v 1 Lama medeune eŋe kibi zale woko wokomine 7 ea rutupke, siwotki qeliwo qamen sororoke paki, naso nat paromne hap aua okange. \v 2 Ŋado na pore onbe, aŋelo 7 Anutu wane kaitko okorakoi, eŋe romon 7 ebonge. \p \v 3 Pakiso, aŋelo mane kopu qoune simile ea wane lase golŋo mamaine mageke, eŋe sari arata osino ma okorake. Okoraki natneŋo yewao kopu qoune simile, ea zok loutne qakeu ketke. Ket more Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋane meŋe meŋen eao takotkeki, so gol arata mane ŋei waom sea osino metke, yewa wane kutno motke. \v 4 Pakiso kopu qoune simile lawe pake, ea wane kopuineŋo Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋane meŋe meŋen yewarop aŋelo Anutu wane kaitko okoramaike, eŋane meto ŋine Anutu wano ari wake. \v 5 Wakiso, aŋelo eŋe kopu motmot lase ea maki paki, aratao ŋine gerep qakki, ea wane kotino ket watkekiso qakki, kepeo ketke. Ket kitoki, yewao ŋine quruŋ kitoki ukatne suaki, qilaune waksak makiso, memea make. \s1 Aŋelo 4 Eŋe Romon Puanbi Kepeo Masi Wakonge \p \v 6 Pakiso, aŋelo 7 eŋe romon 7 mau paki, romon puangei wane eweke more maulukkoi. \p \v 7 Aŋelo 1 wan eŋe romonine puangi, kauroko so gerep weneŋ weŋem gorop mainge more sari, kepeo qakki ketke. Ket more kepe sisine natne, gerepŋo zewareke, so eki natne so touk wisikaune ea wane metine korop zewareke. \p \v 8 Pakiso, aŋelo naba 2 eŋe romonine puange. Puangi, kine kine mane, bonaga kakapa suaine gereune weneŋ ze pamaike, yale birau kiwetko ketke. Ketki kop motki, kiwet magu karewe ea ŋine karewe magu weku, ea qeinge weŋem okange. \v 9 Kiwetko osom gege enerop ea mapokonbi, magu karewe okangoi, ea ŋine karewe magu weku ea seuk warekoi. So seki magu karewe mapok ongoi ea ŋine karewe magu weku, ea korop matalion wareke. \p \v 10 Pakiso aŋelo naba 3 eŋe romon puange. Puangi serekin suaine mane, kiwa yale laweke. Lawe more qeliwo ŋine qoe ketki paki, doku magu karewe mapakongoi, ea ŋine karewe magu weku yewao so doku deino ket kitoke. \v 11 Serekin ea wane eŋetine Tababaine. Doku magu karewe mapokongoi, ea ŋine karewe magu weku, doku ea korop qeinge tababaine okanwareke. Pakiso loutne eŋe doku yewa neu paki seukwarekoi, onoka wane doku ea qeinge tabaine okange, ea wane. \p \v 12 Pakiso aŋelo naba 4, eŋe romon puange, eŋe kepe deine, meso so serekin, bonep bonep mapokeu, karewe magu weku weku okange, wane romon puangi, kepe deine karewe, magu weku qeke, meso karewe magu weku, so serekin karewe, magu weku. Pakiso eŋane kiwaene siukke, kiwa ea mapokeu magu karewe okange, ea ŋine qelaŋanene karewe magu weku, ea mida leleke. Pakiso mapokeu, kaiwe magu karewe, ea ŋine karewe magu weku, ea qelaŋan mida okange, so ruo karewe ea yaleka mapokeu, magu karewe okange, ea ŋine karewe magu, weku ea qelaŋan mi pake. \p \v 13 Pakiso na dene pore kakole, so detpe, tunpok mane weti qeli ŋaoŋ ŋaogo riwe sari more, suaineka boka iwa yale rake, “Yai! Yai! Kakarauk qotkokoine, aŋelo karewe eŋane romon karewe pamaike, ea baŋ puanbi arokki, ukatne sariki, kepeo ŋei ŋerep korop eŋe daleo okanikei?” \c 9 \s1 Aŋelo Naba 5 Eŋe Romon Paungi Sila Loutne Wakongoi \p \v 1 Pakiso aŋelo naba 5, eŋe romonine puangi, na kawe serekin mane qeliwo ŋine qoe kepo ket kitoke, eŋe giwe mane kaine mi kakaine ea wane ki mange. \v 2 Serekinŋo giwe yewa lalaŋgiso, kopu ea ŋine qake saketke, gerep suaine mane ze more, kopune samaike, yale sake. Kopu giweo ŋine sake, eaŋo kepe deinane qelaŋane so qeli qekatkeki, kepe panamange. \v 3 Paki kopu koto ŋine sila wakone ket more, kepeo kitou, so eŋe wame golaŋ wane zonom yale, yewa ebongoi. \v 4 Pakiso eŋe touk, me eki, me waet kine kine natne mi ŋaba onikei wane edangoi. Eŋe weku ŋei, Anutu wane kibiŋo meeno mi okoramaike, eŋeka maine ŋaba onikei wane edange. \v 5 Sila eŋe ŋei yewa edotpi seukkei wane mida, yaup wikile ebone geu, meso 5 okaniakane. Edotpi, wikile desikei, eamo ŋei mane wame golaŋŋo kiki, naso yewao wikile detmaike, ea wane kop wikile desikei. \v 6 Meso 5 naso yewao, ŋei yewa eŋe baŋ seu seu zuaŋkaikei, ŋo siluŋ eŋe baŋ mi maratkaikei, eŋe baŋ seukkei wane oniake, ŋo siluŋ seu seu eŋe baŋ eŋano ŋine kakakone ariake. \p \v 7 Sila eŋe horsi yale ongole, kawali ŋei edo horsi kawaliwo arikei wane rau paki, kine kine mauluke ebonbi ma arimami yale, eŋane leweteno yemo gol marok yale metwareke, eso kaiteneŋo yemo ŋei eŋane kait yale. \v 8 Eŋane lewetene zoune, yemo ŋerep eŋane lewet zoune yale, eŋane ŋetene yemo laion wane ŋetne yale. \v 9 Eŋane moiyakeno, yemo aen sukuku yalineŋo kawetkake, eso qingimene ukatne, yemo horsi loutneŋo horsi kare warage kawali ŋetno arimami, eŋane ukat yale. \v 10 Eŋe daeeneŋo wikile ebo ebon marasenene ea yemo wame golaŋ wane yale daeeno metmaike. Eso eŋe zonomene daeeno metmaikane, eŋe ŋei meso 5 wikile ebone gekei. \v 11 Eŋe ŋei waomene mane wareone gemaike, eŋe yemo aŋelo, oŋo giwe ea wareka gemaike. Eŋane eŋetine Hebru dongo, Abadon, ŋo Grik dongo yemo Apolion, kine “Matali matali”. \p \v 12 Kakarauk alakan wane ea mo midamaike. Yai! Kakarauk etke ea pamaike, iwa wane ŋado baŋ sariake. \s1 Aŋelo Naba 6 Romon Puangi Kawali Ŋei Magu Suaine Wakongoi \p \v 13 Pakiso aŋelo naba 6, eŋe romonine puange. Puangi Na detpe, don mane gol arata ugurukine 4, Anutu wane kaitko okorake ea ŋine sarike. \v 14 Don eaŋo aŋelo naba 6, romon ma okorake, eŋe olale rake, “Aŋelo 4 Yupretis Doku suaino lukongoi, eŋe siwotonnom!” \v 15 Rakiso, eŋe aŋelo naba 4 yewa, eŋe mo koma yewao meso, kaiwe, aua, bomileki kepe baŋem ŋei magu natne engu warekei wane toma gekoi, eŋe siwotonge. \v 16 Kawali ŋei horsi kutno met metne eŋane zaleene 200 milion, yale rau detkole. \v 17 Horsi so ŋei kutno metkoi, eŋane kait toqaene dene zingeki, iwa yale kakole, eŋe malokuene ebekkoi, ea wane kibine yemo weŋe weŋem gerep yale, buyeka aso aso yale, so takuka solpa wesi yale. Horsi eŋane lewetene laion eŋane lewet yale. Aŋaeno ŋine gerep, kopu so wesi gereune saketke. \v 18 Kine kine gereune karewe yewaŋo ŋei magu karewe enguke. Gerep, kopu so wesi solpa horsi aŋaeno ŋine saketke yewaŋo. \v 19 Horsi eŋane zonomene, yemo aŋaeno so daeno metmaike. Eŋane daeene yemo koma yale, lewetene weneŋ eŋe yewaŋo ŋei engu okanmami. \p \v 20 Ŋei natne korop masi qotkoine karewe iwaŋo mi enguke, eŋe gege mageene okane ma gekoi, ea mi ŋadek kau paki, wetene maingekoi. Eŋe osoŋa isisi, so alaŋ lopio gol, silwa, bras wesi so ekiŋo mamaine, deŋo mi kayake, mi desiake, mi ariake, eŋe meŋen one gekoi, ea mi qeliŋgoi, eŋe magekoi. \v 21 Me eŋe tebe kawaliene suŋa qareene, terewenipene, me kobu mamaene, ea mi qeliŋ warekoi. \c 10 \s1 Aŋeloŋo Papia Nigatne Qeuwaŋ Qeuwaŋine Yohane Mangi Neke \p \v 1 Eso na kawe aŋelo kakapa mane qeliwo ŋine ket sarike, eŋe kezoŋŋo kawetkake, lewino yemo waginŋo poririkki toeke, kaitine kepe deine yale. kieretkine gerep bolamine yale. \v 2 Eŋe papia nigatne qeuwaŋ qeuwaŋine mane metino rapoke ma okorake, eŋe kine wone kiwet kutno gesokke, ŋo kine kanaine kepe kutno gesokke. \v 3 Eŋe aŋaine suaineka laionŋo arokmaike, yale bokake. Bokaki ŋadino quruŋ sewen, eŋe ukat suaineka kito maingekoi. \v 4 Quruŋ sewen don rau, na dere eaka qekalane okangole, ŋo na detpe qeliwo ŋine boka woka mane iwa yale naŋano ketke. “San qabuŋone wetŋonoka pakep, quruŋ sewen edo don ramami, ea kibiwo misuk qenom!” \p \v 5 Rakiso, na kawe aŋelowa kiwetko so kepeo gesoke okorakeŋo, metine wone ea qeliwo biraki wake. \v 6 Paki gege togon naso baŋem ge ariake, oŋo qeli so yeye kine kineine kotino pa waremaike, ma wakonge, eŋano ra togole more rake, “Naso mane mi pamaike! \v 7 Baŋ aŋelo naba 7, romonine puangi arokki, naso yewao Anutu wane don sane, qelit ŋeikoune propet edangi, don kisiine ragekoi, ea baŋ wele wakon wareake.” \p \v 8 Pakiso qeliwo ŋine donba raki ketki detkole, oŋo koso manerop nolale rake, “Ge ari aŋelo papia qeuwaŋ qeuwaŋine rapoke metino ma more, kiwetko so kepo gesoke okoramaike, ea manom.” \p \v 9 Raki na aŋelo wano ari more papia nigatne qeuwaŋ qeuwaŋine niniakane olatkole, pakiso eŋe nolale rake, “Iwa ma nemon, iwa nenom, koto ŋono baŋ tabak ganiake, ŋo aŋaŋono yemo baŋ begok wane simile yale simile ganiake.” \p \v 10 Yale raki, na papia nigatne qeuwaŋ qeuwaŋine aŋelo wane metino ŋine omaka more nekole, na detpe aŋano yemo begok wane simile yale, simile nange, ŋo ne qotkewe kotono weteke, yemo maingeki tabak nange. \v 11 Pakiso koso nolatke, “Ge koso manerop Anutu wane don kisi ŋado baŋ wakoniake, ea ŋei maguine maguine, sola tanikene kine mane kine mane, donene kine mane kine mane, so ŋei waom korop ra edanikene.” \c 11 \s1 Yohane Bakom Urum Rokop Mosiakane Aŋeloŋo Olatke \p \v 1 Eso na rokop motmot bokup mane qesi yale nine more rake, “Ge wie more, Anutu wane Bakom Urum so arata ea rokop motnom paki, Bakom Urum kotino meŋenka okanmami, eŋane zaleene dapotonnom. \v 2 Ŋo Bakom Urum wane sili bano wa eamo rokop misuk motkene, qeligenom, yaup payake, onoka wane eamo qelaŋ sunka ebonge. Edo Bakom Urum suaine eao baŋ gesoke, matalika geu, meso 42 okaniake. \v 3 Na miti ŋeitkene etke taleotpe, baŋ laplap kaura bet yale ramukeik, paki, ere Anutu wane miti don ea ŋei edane geuk, kaiwe 1, 260 okaniake.” \s1 Miti Ŋei Etke Wakonbik Sora Gerepkoŋine Osomŋo Etkuyake \p \v 4 Miti ŋei etke iwa, ere Oliwa eki etke so lam etke, ere kepe baŋem eŋane Anutu wane kaitko okoramamik. \v 5 Ŋei maneŋo ere ŋaba osiakeo, yemo aŋaetno ŋine gerep saket more, erane ŋabaetne ea zeake, eso ŋei mane eŋe yalewaka, ere ŋaba osiakane okangi, eŋe baŋ qeu seukeake. \v 6 Ere zonom pa eponmaikane, qeli wane madet kitouk, koya mi qeqe paki, ere Anutu wane miti don ra suakeik. Ere zonom yaleka doku deino pa epon maikane maingeuk, doku deine korop weŋemka okaniake. So ere zonom pa eponmaikane, kepeo ŋetne ŋetne wakoniakane ra qeuk, eŋe wakoniake. \p \v 7 Ere miti don rauk qoeake, naso yewao osom suaine, eŋe giwe kaine mi kakaino ŋine sa more, ŋei etke ere ŋaba osiake. Ŋabaore more, etkuki seukeik. \v 8 Pakimo, erane pareŋ etne, eamo baŋ mat suainane numaino rasu paikeik. Waom etne mat yewaoka biriŋŋo kibeŋ qabego qekoi, mat ea wane eŋetne qe wazae more, Sodom so Ezipt orakoi. \v 9 Kepe baŋem ŋei maguine maguine, asa baŋem, donene kine mane kine mane, so solaene kine mane kine mane, eŋe baŋ erane pareŋ etne ea kaiwe karewe so mane nat paromine ore gekei, so ŋei natneŋo deŋesereo mi dukosikei wane, baŋ rawetonikei. \v 10 Kepe baŋem ŋei eŋe miti ŋei etke iwa seukkeik, ea wane eŋe baŋ wetene peseake, paki eŋe oi bakom okane, yeye kine kine ama nagu qema nagu okangei, onoka wane propet etke iwa ere kepe baŋem ŋei korop wikile ebongoik, ea wane. \v 11 Kaiwe karewe so mane nat paromine ea qoeki ea wane ŋadino gege ŋebo ŋebon wane, Asu mane Anutu wano ŋine sarike, paki pareŋ etno waket kiso, ere wie okorakoik. Pakiso ŋei korop ere otkoi, eŋe oŋa balapene qaeki kaetonge. \v 12 Pakiso, propet etke ere detpik, boka woka suaine mane qeliwo ŋine boka etane rake, “Iwa sauk!” Raki, ŋabakopetne eŋe ore okorau, eŋane deene kutkut kezoŋ koto qeliwo wakoik. \v 13 Wauk, eaka memea suaine make. Ma more mat suaine ea wane mat nat paromine ten magu weku, ea rutupkeki ketke. Ŋei ŋerep 7 tausen memeaŋo enguke. Ŋei ŋerep wele korop, eŋe oŋa qilapene qaeki, Anutu kakapa suaine qeliwo ŋine bakomine kitokoi. \p \v 14 Kakarauk naba 2 eamo qoemaike. Detmami! Kakarauk naba 3 ea mi azoŋgi wakoniake. \s1 Aŋelo Naba 7 Oŋo Romon Puange \p \v 15 Pakiso aŋelo naba 7, eŋe romonine puange. Puangi qeliwo don ukat kakapa wakonge paki rakoi, “Kepe baŋem Waom okanka warekayakane zonom yemo ukude ŋenane Waomze, so eŋine Mesia inane biŋek okanmaike, so oŋo baŋ wareake, naso baŋem naso baŋem!” \v 16 Rauso, ŋei sele 24 eŋe ŋei waom seaeno Anutu wane kaitko metkoiwo ŋine, umi ket more, Anutu bakomine kitokoi. \v 17 Paki rakoi, \q1 “Waom Anutu Zonom Welaine, ge iwa gemaine, so mokaka gekone! Ŋene ge dage golatmaine, ge zonomŋone kakapa didiwo ma wakonmaine, so Waom ge more ware onmaine! \v 18 Qelaŋ eŋe sot osiosiŋo kotoine watkemaike, ea wane geŋane busu wakonmaike, so iwamo ŋei seu seune eŋane kineene tilekkenane naso mo bomilemaike. Iwa yemo geŋone qelit ŋeikopŋone, propet, so miti ŋei lewine ebongenane naso mo bomile maike, so geŋone ŋei ŋerewekopŋone, wawaine so ketkele, koropŋo eweŋone kito okanmami. Iwa yemo ŋeiwa kepe matalika okanmami, eŋe matali onikenane naso mo bomilemaike!” \p \v 19 Yale rau, Anutu wane Bakom Urum weti qeliwo aŋaŋge, pakiso qoratapa katapa Anutu wane ra rokop don kotino pake, ea didiwo Bakom Urum koto metki kakoi. So yewaoka qilap walatak maki, don ukat wakonge, quruŋ kitoki, memea makiso, koya suaine qeki, kauroko ketke. \c 12 \s1 Ŋerep So Koma \p \v 1 Pakiso qeliwo masi mane iwa yale wakonge, ŋerep mane kepe deineŋo solaine kawetkake, ŋo kieretkine tabinane bano mesoŋo metke, so serekin 12 eaŋo marokine lewino biraki metkoi. \v 2 Eŋe medeune ŋatno, ea wane medep mayakane gae maki wikile dere aroke, yaiŋ maiŋ okange. \p \v 3 Eŋe yale okane okoraki, qeliwo masi kuneŋine mane wakonge, eamo osom mane kiwetko pamaike, eŋetne dregon, pugaya yale, kakapa weŋemkaŋo wakone pake, lewine 7 sewen, so ŋiliwine 10, so ŋei waom marok 7, ŋo lewine 7 yewao kitoki, metwareke. \v 4 Daineŋo qeliwo ŋine serekin, karewe magu weku rasu buratkeki paki, biraki kepo ketkoi. Dregon eŋe yale okane more, ŋerep medep mayakane okane metke, eŋane osino medep maki, eaka qotkayakane toma okorake. \v 5 Pakiso ŋerep eŋe medep ŋei make, oŋo baŋ kepe baŋem ŋei ŋerep aen qesi weneŋ mage wareoniake. Ŋerep eŋe medep maki, eaka pukso ma ari Anutu so eŋine ŋei waom seaino birakakoi. \v 6 Ŋo ŋerep pa, eŋe kaet wie kepe yaup papaino Anutuŋo eŋane matmane maulukke, ea geakane arike, ŋerep eŋe baŋ yewa geki ŋara gumeka geu, kaiwe 1, 260 okaniake. \s1 Satan Qeliwoŋine Esopkau Kepo Ketke \p \v 7 Yekuat pamo, qeliwo kawali wirimaike, Mikael so aŋelokoune eŋe dregon qe mogatkau, dregon eŋe eŋine so aŋelokoune kawali qekoi. \v 8 Qe more mi togolekoi, pelekeu dregon eŋine so aŋelokoune qeliwo koso manerop mi gekei wane, qeli mawaluke ebongoi. \v 9 Dregon suaine kakapa sitoŋkau ketke! Eŋe koma soginane, eŋetine Osoŋa so Satan, eŋe kepe baŋem ŋei ŋerep wet ma siuk okanon okanmaike. Eŋe esopkau, kepo ketke so aŋelo magukoune weneŋ korop eŋerop esoponbi ketkoi. \p \v 10 Pakiso na detpe, qeliwo don suaine mane wakone rake, “Ukude Anutuzeŋo ŋebuyakane mo sarimaike! Anutu eŋe eŋine Ŋei Waom King zonomine sikan ŋonmaike! So eŋine Mesia inane eŋet biŋekine mo iwa wakonlukmaike! Onoka wane ŋenane kimakopze eŋane ŋabaene eŋe Anutu wane kaitko okora more, ruo so kaiwe qalosip edo okanmaike, mo qeliwo ŋine esopkau ketmaike. \v 11 Ŋenane kimakopze edo Lama medeunane weŋeminane ŋine zonom ma more, miti don wele rau sua arike, ea wane eŋe kawali qe more togole eŋe yuankakoi. So eŋe gegeene mi mawalike more, seukkei wane sunkakoi. \v 12 Ea wane qeli ge so qeliwo gemami, ŋine korop bakom kitou! Ŋo kepe ge so kiwet, yai! Ŋire yemo kakarauk kaikeik! Onoka wane Satan mo ŋinano ket umaike, sotine zok osiki. Eŋe detmaike nasoine mo bomilemaike.” \s1 Komaŋo Ŋerep Ŋabakake \p \v 13 Koma esopkau kepo ketke, yalewa ongi paki, eŋe ŋereppa medep ŋei make, eŋe mogare arike. \v 14 Ŋo ŋerep eŋe naŋi suaine tunpok mane wane qingimine etke ea manbi, ea wane kutno riwe kepe yaup papaino koma wane kaet arike. Ŋerep eŋe yewao geki, eŋe wareka ŋara gumeka geu, koma karewe so mane nat paromine qoeake. \v 15 Pakiso, koma eŋe madoŋgi aŋainoŋine doku qakum saket more ŋerep kisaŋka ariakane ŋadino mogare arike. \v 16 Ŋo siluŋ kepeŋo ŋerep qesiŋkake, kepe aŋaine aŋaŋgi, koma wane aŋaino ŋine doku qakum saketke, eao ketwareke. \v 17 Yale okangi, koma eŋe ŋerep wane detki, sotine zok osikiso magukoune enguyakane arike. Ŋei ŋerep korop Anutu wane pidon dere tewek okanmami, so Yesu wane miti mage more kisiine ra okanmami eŋe. \v 18 Pakiso koma eŋe kiwet meuno saweko okorake. \c 13 \s1 Osom Zubaine Kiwet Kotoŋine Sake \p \v 1 Eso na osom zubaine mane kawe, kiwet kotoŋine sake, eŋe ŋiliwine 10ŋo lewine 7, so ŋiliwine okorake, kop ŋei waom marok 10 metke, so lewinane kop don sibine qeu pawareke. \v 2 Na osomba zubaine kakole, eamo osom mane eŋetine leopot yale, kie metine yemo osom mane, eŋetine bear, eŋane kie metine yale, eso aŋaine yemo laion wane aŋaine yale. Koma eŋe eŋine sorin borin oka okanine, eŋine ŋei waom sea urumine, so togole togole zonom kakapa, ea osom zubaine eŋe mange. \v 3 Osom zubainane lewine mane eamo mo qeu seukke, yale kakole. Ŋo siluŋ kubetine ea mo osike, ea wane kepe baŋem ŋei eŋe ka more welelepkeu, pakiso osom zubainane ŋadino mogare arikoi. \v 4 Ŋei korop eŋe koma mawakakoi, oŋo osom zubaine eŋine togole togole zonom mange, ea wane. Pakiso eŋe osom zubaine yaleka bakomine kito more rakoi, “Maŋo osom zubaine iwa wane kop gemaike? Maŋo eŋerop kawali maine qeake?” \p \v 5 Osom zubaine eŋe don sibine qotkoine, so sola mawa mawa don rayakane detkakoi, so eŋe yewa okane geki, meso 42 qoeakane zonom mangoi. \v 6 Eŋe Anutu ewe mabaik okanka more, eŋetine mabaikkake, so mat urumine ge okanmaike, ea mabaikkake. Ea yemo Anutu wane magu qeliwo gemami, eŋe mabaikone geke. \v 7 So eŋe Anutu wane ŋei ŋaba one more, engu matali oniakane, so kawali qe yuan oniakane, Anutuŋo detkake. So eŋe kepeo ŋei aso baŋem, ŋei kine kine, donene kine mane kine mane, sola tanikene kine mane kine mane, ŋei waom okan oniakane, zonom mange. \v 8 Ŋei ŋerep kepeo gemami, korop eŋe osom zubaine oi bakom okankakei. Ŋo ŋei natne eŋe maine osom zubaine oi bakom mi okankakei, ŋei ŋerep yewa eŋe mokaka kepe mi wakonge, yewao eŋetene lama medeunane gege togon wane buko mo qeqine, eŋe osom zubaine oi bakom mi okankakei. Ŋei ŋerep mali malipenerop ea eŋe mo lama medeune ŋei borikineŋo qeu seukke, ea malipkakoi. \p \v 9 “Mane eŋe ketneropŋo don iwa desiake! \v 10 Ŋei mane malipka mulap urumgo birakaikei wane raikeiwo, eŋe baŋ malipka mulap urumgo birakaikei. Ŋei mane pilaŋŋo qeu seukeakane raikeiwo, eŋe baŋ pilaŋŋo qeu seukeake. Naso yewao Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋe togole togole, so mali malip korop okorakei wane bokayake.” \s1 Kepe Kotoŋine Osom Mane Sake \p \v 11 Eso na kawe, osom zubaine mane koso kepe koto ŋine sake, eŋe ŋiliwine etke, lama medeunane ŋiliwine yale, eŋe donine koma wane don yale rake. \v 12 Eŋe osom zubaine mane mikepka kiwetko ŋine sa more zonomba korop mange, ea wane kopko eŋine kaitino kine kine okan wareake. Eŋe kepe so kepe kutno ŋei ŋerep gemami, eŋe qebinongi mikepka osom zubaine kiwetko ŋine sake, eŋane kubetine osike, eŋe oi bakom okankaikei. \v 13 Osom zubaine naba 2 iwa, eŋe masi kakapa mayake, so maki gerep qeliwo ŋine kesiake, ŋei ŋerep eŋane deene kutno. \v 14 So eŋe ŋei ŋerep kepeo gemami, korop isione more, masi kine kine mayakane, eŋe mo detkakane osom zubaine naba 1 wane kaitko mayake. Osom zubaine eŋe kepe baŋem ŋei ŋerep korop, eŋe osom zubaine mokaka pilaŋŋo qekoi, ŋo koso wisika gemaike, eŋe mawaka more, oŋa oŋaine maikei wane edange. \v 15 Oŋa oŋa ea mau okoraki, osom zubaine naba 2 eŋe Anutuŋo detkaki oŋo gege wane asu puangi, osom zubaine naba 1 wan wane oŋa oŋaine kesiake. Paki oŋa oŋa eŋe done maine rayake, so ŋei ŋerep natne koropŋo eŋe oi bakom mi okankau, eŋe enguki seukkei. \v 16 Osom zubaine eŋe ŋei ŋerep korop wawaine so ketkele, aboŋenerop so aboŋene midaine, ŋei yaup gegine so qelit mama, taleongi kibi mane meteene wongo, so meeno ma warekei. \v 17 Paki ŋei mane eŋe kine kine natne eŋano ŋine mi qoleake, me ebongi qolekei, eŋe kibi yewa mageakeo, yemo maine, yewa yemo osom zubainane eŋet, me nabainane eŋet okoramaike. \p \v 18 Iwa yemo miti dereret wane kine wakoniake, ŋei mane eŋe dereretine suaine pa manmaikeo, yemo osom zubainane zaleinane kine ma desiake, onoka wane zale okoramaike, eamo ŋei mane wane eŋet, eŋane zale yemo 666. \c 14 \s1 Anutuŋo Qoleonge Edo Eŋet Kitokoi \p \v 1 Na koso dene pore kawe, lama medeune Zion Bonaga kutno okorake, eŋerop ŋei ŋerep 144 tausen, eŋe eŋine eŋet magemami, so eŋine Magainane eŋet meeno qeqine, weneŋ okorakoi. \v 2 Pakiso na don mane qeliwo ŋine sariki detkole, ukatne make, yemo doku sin sorao matokki ket togoleka qeki arokmaike, so quruŋ wane ukatne suaine yale, so ukat ea na detpe, eŋet gita yale qeqe, ŋei edo gita qeu arokmaike, yale okange. \v 3 Ŋei ŋerep 144 tausen eŋe ŋei waom sea, so osom gegeenerop 4, so ŋei sele eŋane kaitko okorakoi, eŋe eŋet musele mane kitokoi, eŋet ea yemo ŋei ŋereppa 144 tausen, kepeo ŋine qoleonge, edoka weku lilike detkoi. \v 4 Ŋei yewa eŋe ŋerep borikine mane mi ebukoi, eŋe wetene warekau qelaŋanerop pake, eŋe natewen, eŋe lama medeune yewao me yewao ariwe raki, eŋe weneŋ ŋadino mogare ari okanmami. Eŋe kepeo ŋei ŋerep magu suaine eŋane keuo ŋine qoleonge, so eŋe wekuŋo alakane more, Anutu so lama medeunane biŋek ebuke. \v 5 Eŋe aŋaeneŋo isi don mane mi rakoi, eŋe sotene midaine. \s1 Aŋelo Karewe Eŋane Don Boka Woka Wakonge \p \v 6 Pakiso na aŋelo mane kakole, eŋe weti qeli kebago riwe arike, eŋe gege togon don wane don kisi maine ea weneŋ ma more kepeo ŋei ŋerep solaine kine mane kine mane, aso baŋem, donene kine mane kine mane, so ŋei ŋerep maguine maguine edaniakane arike. \v 7 Eŋe suaineka boka more iwa yale rake, “Ŋine Anutu ewino kitou, so oi bakom okankau! Eŋe ŋei ŋerep turuŋine eboniakane, eŋane naso mo bomile sarimaike. Eŋe bakomine kitou, oŋo qeli so kepe, kiwet so doku deine mawakonge!” \p \v 8 Yale ra more ariki, aŋelo naba 2 mane eŋe aŋelo naba 1 eŋane ŋadino sari more rake, “Eŋe mo porip kemaike! Babilon mat borikine suaine mo porip kemaike! Mat yewa oŋo kepe baŋem ŋei ŋerep korop wain doku togole ebonge, so taleonbi nekoi. Ea yemo iwa yale, mat yewa wane ŋei ŋereune edo kepe baŋem ŋei ŋerep korop wenip wane masi tanik ea sikanongoi, paki taleonbi makoi!” \p \v 9 Eŋe don yale raki qoeki, aŋelo naba 3 oŋo aŋelowa etke erane ŋadeetno sarike, paki kakapaka boka rake, “Mane eŋe osom zubaine eŋine me oŋa oŋaine oi bakom okankayake, so kibiine meino me metino ma geake, \v 10 eŋe baŋ oŋom Anutu wane wain doku neake, Anutu busuinane soa dokune, zonomine togogole dokurop mi liwa liwaŋine qakki, sot osi osiinane laseo ketke, ea neake! Ŋei ŋerep korop tanik iwa okangei, eŋe baŋ gerep bolamine so wesiŋo ze akolak akolak qe pamaike, ea wane kotino ket more, aŋelo koboboine eŋane kaitko, so lama medeunane kaitko wikile dere gekei. \v 11 So gereppa ezoki wikile desikei, ea wane kopuine yemo waso wa papa togon payake, eŋe sola pese mane mi maratkaikei, kaiweo me ruoo. Osom zubaine eŋine so oŋa oŋaine oi bakom okanotkoi, ŋei ŋereppa ea so eŋine eŋet kibiine magekoi, eŋe wikile yale desikei. \p \v 12 Masi iwa wakoniake, yewao Anutu wane ŋei ŋerewekoune, Anutu aŋa donine dere teweke magemami, so Yesu wane miti bororom kaet midaine magemami, miti ŋei ŋerep yewa eŋane togole togoleenane kine wakoniake. \p \v 13 Pakiso, na don mane qeliwo ŋine ketki iwa yale detkole, “Ge don iwa qenom, ŋei ŋerep Waom detlukka, qelitine qeqe more seukkoi, naso iwao so baŋ ŋado, eŋe wet pese desikei!” \p Asuŋo ramaike, “Welekatne, eŋe urataene togogole makoi, ea qelige metpi menaŋ oniake, eso gege mamaenane wele, eaŋo yemo ariu eŋerop weneŋ ariake!” \s1 Kepeoŋine Ŋara Wele Makei \p \v 14 Eso na koso dene potkole. Pore kawe, kezoŋ mane libeka wakone pake, kezoŋ kutno mane metke, eŋe Ŋei Wawainane Gipole, ŋei waom marok mane golŋo mamaine, ea lewino metke, ŋo pilaŋ mane ŋetne teine metino malipkake. \v 15 Pakiso aŋelo mane Bakom Urum kotino ŋine saket ari more, kezoŋ kutno metke, eŋe suaineka boka olale rake, “Pilaŋŋoneŋo ŋara wele kitatnom, ŋara wele kita kitat wane naso mo bomilemaike! Kepeo urata wane wele mo qe menaŋluk waremaike, yale wane ukude yemo mo wele mama so kita kitat wane nasoine!” \v 16 Yale rakiso, kezoŋ kutno metke, oŋo pilaŋine biraki ariki kepe baŋem ŋara wele menaŋluke pake, ea kitatwareke. \p \v 17 Eso na kawe, aŋelo mane qeliwo Bakom Urum kotino ŋine ketke, eŋe yaleka pilaŋ ŋetne teine mane malipkake. \p \v 18 Pakiso aŋelo mane arata koto ŋine saketke, eŋe gerep wareakane zonom mageke. Oŋo kakapaka boka more aŋelo mane pilaŋine ŋetne teine malipkake, eŋe olale rake, “Ge pilaŋŋone ŋetne teine eaŋo kepeo ŋine wain qariinerop korop wain setno ŋine kitat warenom, onoka wane wain wele mo posiwaremaike!” \v 19 Rakiso, aŋelo eŋe pilaŋine biraki, kepe kutno ariki wain wele korop wain setno ŋine kitatki sariki, so qakki wain kizakaniakane kudeine Anutu wane sot osi osi kude kakapa, yewao ketke. \v 20 Pakiso wain wele yewa mat suainane wazaino razakanbi, wain kizakan kizakan kudeo ŋine weŋem saket wawa lulu wete arike. Kiroine 300 kilomita, ea wane kop, ŋo namuŋine watke wake, yemo wa horsi wane aŋago, yewa wane kop qeke. \c 15 \s1 Aŋelo 7 Eŋe Kakarauk Borikine 7 Ma Okorakoi \p \v 1 Eso na koso qeliwo masi tanik kuneŋine mane kakole, eamo kakapa so mayakakatne. Aŋelo 7, eŋe kakarauk borikine ŋei ŋerep matalionikei wane 7 ma okorakoi, eamo kakarauk borikinane qoiqoine. Ea wakon wareki qoeke, paki koso Anutu wane sot osi osi ea wane turuŋine kakarauk borikine mane mi wakone mida leleke. \p \v 2 Pakiso na kiwet mane kakole yemo wikinŋo ma more, gerep korop liwage mamaine, yale kakole. So ŋeiwa togogole mage, osom zubaine eŋine so oŋa oŋaine, so eŋine eŋetinane zaleine walukkakoi, eŋe yaleka onbe, kiwetŋo wikin yale ea wane meuno gitaene Anutuŋo ebonge, ea meteeno weneŋ ma okorakoi. \v 3 Eŋe Mose wane eŋet kitokoi, Anutu wane qelit ŋei, so lama medeunane eŋet kito rakoi, \q1 “Waom, Anutu Zonom Welaine, urata mamaŋone kakapa so mayakakatne! Kepe baŋem korop eŋane ŋei waom, geŋone numaŋone koboboine so welekatne! \v 4 O Waom, maŋo geŋane kaet mi okaniake? Maŋo geŋane eŋet kakapa mawa kayakane walukeake? Ge geŋoneka koboboine. Ŋei maguine maguine eŋe geŋane masi’ one koboboine, ea wane korop baŋ sarikei, paki geŋane kaitko bakomŋone kito meŋenka mawaganikei, onoka wane makoboe makoboe urataŋone koboine manom, didiwo wakongi koropŋo kakoi.” \p \v 5 Ea wane ŋadino na kawe qeliwo Bakom Urum madetine aŋaŋgi Anutu don wele ra qelaŋan seainane kise weneŋ kotino metke. \v 6 Pakiso aŋelo 7 kakarauk borikine 7 magekoi, eŋe Bakom Urum kotono ŋine saketkoi. Eŋe takot libeka qelaŋanerop birakoi, so waroene golŋo mamaine, moiyakeno makatakeu pake. \v 7 Pakiso kine kine gegeenerop 4 eŋano ŋine maneŋo aŋelo 7, lase 7 golŋo mamaine, kotino Anutu wane busu gegeineropŋo watke papaine ebonwareke, oŋo naso baŋem naso baŋem papa togon pa ariake. \v 8 Pakiso Bakom Urum kotino Anutu qelaŋanine so qeli ewe zonominane kopuineŋo watkeke, eso maneŋo Bakom Urum kotino wake waket wane kop mi okange, eŋe aŋelo 7, edo kakarauk borikine 7 mau qoewareakane toma pake. \c 16 \s1 Lase 7 Yewao Anutu Wane Busu Pake \p \v 1 Eso na detpe, don mane Anutu wane Bakom Urum koto ŋine suaineka bokaki, aŋelo 7 eŋano ariki edane rake, “Ŋine ariu paki Anutu wane busu lase 7 ea ŋine ma qakeu kepeo kesiake!” \p \v 2 Rakiso aŋelo naba 1, eŋe ariki paki, laseine mainge qakki kepeo ketke. Ketki kubet qotkoine so wikile teine yewaŋo osom zubainane kibi ma gekoi, so oŋa oŋaine meŋenka gekoi, eŋane solaeno wakononge. \p \v 3 Eso aŋelo naba 2, eŋe laseine kiwet kutno mainge qakki ketke. Ket kitoki kiwetŋo ŋei mane seu seunane weŋem yale okan wareke, pakiso kiwetko osom gegeenerop ea korop seukwarekoi. \p \v 4 Aŋelo naba 3, eŋe laseine mainge qakki, doku suaino so nigatne deino ŋine saketmaike, yewao ketke. Ketkiso doku ea qeinge weŋem okan wareke. \v 5 Pakiso na detpe, aŋelo doku wane ware ware oŋo iwa yale rake, “Waom ge koboboineŋo turuŋine koboineka mainge ebonmaine, O Koboboine Weku, ge mokaka gekone so gemaine! \v 6 Ŋei borikineŋo geŋane miti ŋeikopŋone so propet kopŋone eŋane weŋemene engu matalionbi saketke, eso ea wane turuŋine ge ŋei borikine ea weŋemka ebonnom nemami, eŋe urataene borikine makoi, ea wane lewine borikine maine ebonnom, mau menaŋ lukmaike!” \v 7 Eso na aratao ŋine don mane iwa yale raki detkole, “Waom, ge Anutu Zonom Welaine! Ge ŋei ŋerep eŋano sot turuŋ mako makok urataŋone, ea wano wanok uratainerop welekakatne! So don urataŋone ea wele so koboboine!” \p \v 8 Rakiso aŋelo naba 4, oŋo laseine mainge qakki, kepe deino ketke. Ket qebinkaki kepe deineŋo gerep okane aŋatneŋo ŋei ezoki seukkei wane, Anutu eŋe detkaki yale okange. \v 9 Kaiwe gereunane ŋiriŋ ŋiriŋineŋo ŋei ezokiso, eŋe Anutu kakarauk borikinane zonom pamanmaike, eŋe maine mainge wikile eboniake, eŋane eŋetine ma baikkakoi. Eŋe siluŋ wetene maingeu paki, borikineene mi ŋadekkakoi, paki bakomine kito mawakakoi. \p \v 10 Pakiso aŋelo naba 5, eŋe laseine mainge qakki, osom zubainane ŋei waom seako ketke. Ketki osom zubainane kepe matine so ŋei ŋerep magukoune eŋano goiŋ kere panaman pake. Paki, ŋei ŋerep osom zubaine oŋa oŋainane bango, eŋe wikile qotkoine zok detkoi, ea wane eŋe belakamene kiare ne nagukoi. \v 11 Paki eŋe wikileene so kubetenane ra more Anutu qeliwo ŋine don qotkoine so ŋade don ra more mabaikkakoi. Ŋo siluŋ eŋe wetene maingeu paki, numa tanikene borikine ea mi qeliŋka more ŋadek kakoi. \p \v 12 Pakiso aŋelo naba 6, eŋe laseine mainge qakki, Yupretis doku suaino ketke. Ket kitoki doku ea zipke seredege ariki, kepe deine sasaino ŋine ŋei waom sarikei, eŋane numa wakonge. \v 13 Eso na kawe asu qotkoine karewe 3, kalaŋ yale ongole, eŋe koma wane aŋaino ŋine, osom zubainane aŋaino ŋine so propet isisine, eŋane aŋaino ŋine saketkoi. \v 14 Eŋe asu qotkoine eŋane osoŋaeneŋo qesiŋ ongi, masi kine kine maikeiwane zonom pa ebonmaike. Asu botkoine osoŋa karewe iwa, eŋe kepe baŋem ŋei waom qomene qepokeu, eŋe kawali ŋei ebuwi sari qeturage more, Anutu Zonom Welaine eŋane kaiwe naso kakapa yewao kawali yakukei. \p \v 15 “Detmami! Na mo kobu mama yale ŋinano sarikale, ea wane mane eŋe wet wisika geake, paki takot laplapine masuluke warekayake, eŋe baŋ lawam ari sari mi okaniake, paki ŋei ŋerep eŋane deeno mi gamukayake, eŋe wet pese desiake!” \p \v 16 Pakiso asu qotkoine osoŋa ea eŋe ŋei waom ebuwi ari, kepe mane, eŋetne Hebru dongo, Armagedon ramami, ea lewaŋgei. \p \v 17 Eso aŋelo naba 7, eŋe laseine mainge qakki, qeli kebago ketke. Ketki don boka woka mane Bakom Urum kotino ŋei waom seako ŋine iwa yale sarike, “Mo qoe waremaike!” \v 18 Rakiso qilap walatak maki, don ukat wakongi, so quruŋ kito qagagakke, pakiso memea kakapa suaine mane make. Ŋei ma wakongi ge sakoi, naso yewao memea yaline mane mi make, ŋo iwa yemo memea qotkokoine! \v 19 Ma mere, mat suaine siti mapokki, Yerusalem magu karewe 3 okange. Pakiso kepe baŋem korop eŋane mat suaine siti korop diriŋ baraŋ din bun mapoke rutupke mamuzuŋ wareke. Anutuŋo mat suaine Babilon detkake, pakiso talekaki, eŋine laseo ŋine wain doku neke Wain doku eamo Anutu eŋine sot osi osiinane busu ea neke. \v 20 Sia baŋem korop siuke mida lelewarekoi, so bonaga korop eŋe qorodoge ket suike ariwarekoi. \v 21 Pakiso koya kakapa qe more, qeliwo ŋine koya ais woune kakapa kakapa umatne 50 kilo rais bet mane wane umatne yale, yewaŋo kepeo ket ŋei kito pelekonge. Koya woune kakapa, kakarauk ea zok kine mane ea wane ra more ŋei eŋe Anutu mabaikkakoi, so ŋade don rakoi. Kakarauk borikine ea yemo zok manerop oŋa qaiqaine. \c 17 \s1 Bailalaŋ Ŋerep Wane Don \p \v 1 Pakiso aŋelo 7, lase 7 magekoi, eŋane keuo ŋine maneŋo naŋano sari more nolale rake, “Sarinom, noŋo bailalaŋ ŋerep kakapa, turuŋine daleo maniake, ea sikanganbe kanom, eŋe doku suaine korop eŋane kuteno metmaike. \v 2 Kepe baŋem eŋane ŋei waom korop eŋe bailalaŋ ŋerep eŋerop borikine au okanmami, so kepe baŋem ŋei ŋerep eŋe eŋano ŋine borikineinane waetne mamami, paki wain dokuine nemami, yemo eŋane bailalaŋ dokune neu, wetene siuk okanmaike.” \p \v 3 Yale nolatki, Asuŋo warenangi aŋeloŋo neu, kepe mane yaup papaino arike, yewao na ŋerep mane kakole, eŋe osom zubaine mane weŋemka eŋane kutno metke, eŋane solaine korop yemo don borikine qotkoine yewaŋoka qeu pawareke, osom zubaine eŋe lewine 7, ŋo ŋiliwine 10. \v 4 Ŋerep eŋe takotine kibine seu seune so weŋemkaŋo auke, so kibiine golŋo mamaine, wesi lewine suaineŋo mamaine, so kikumŋo solaine kawetke wareke. Eŋine metino yemo gol lase mane kotino borikine mado madoŋine so kine kine diinerop watke pake, ea malipke okorake, eamo eŋine bailalaŋinane wele, ea. \v 5 Eŋine meino yemo eŋet mane qekoi, kineine sanka iwa yale, “Babilon mat kakapa, eŋe bailalaŋ ŋerep korop, eŋane nagaene so kepe baŋem borikine kine kine, ea wane nagaene.” \v 6 Eso na kawe ŋerep yewa eŋe Anutu wane miti ŋei ŋerewekoune eŋane weŋemene so Yesu wane don dere malipka geu, enguwi seukkoi, eŋane weŋemene ne mage wetine siukke. \p Eso na ea ka more, oŋane zok qaeke. \s1 Osom Zubaine Lewine 7 Ea Wane Don \p \v 7 Pakiso aŋeloŋo qeson nane rake, “Ge onaka wane oŋaŋone qaemaike? Na ŋerep wane san qabuine so osom zubaine eŋe kauk kamaike, ea wane kine so osom zubaine lewine 7, so ŋiliwine 10, ea wane kine baŋ golasikale. \v 8 Ge osom zubaine kene, eŋe mokaka geke, ŋo naso iwao yemo mi gemaike, eŋe baŋ giwe kaine mi kakaine, ea ŋine saki paki ariki qe matalikau siukeake. Kepeo ŋei gemami, eŋane eŋetene mokaka kepe ma wakonge naso yewao, wane buko mi qeke, ŋei yewa eŋe baŋ osom zubaine ea kau paki, oŋaene qaeake, onoka wane eŋe mokaka geke, naso iwao eŋe mi gemaike, ŋo eŋe baŋ koso wakoniake. \p \v 9 “Iwaŋo ramaike, yemo wet korop so dereret korop gekene. Lewina 7, eamo meŋo 7, meŋo wae 7, yewao ŋerep eŋe met okanmaike. Lewine 7, eŋe yaleka ŋei waom 7. \v 10 Ŋei waom 5 eŋe mo midakoi, wekuŋo i gemaike, ŋo mane eŋe mi sarimaike, eŋe sariake, yemo eŋe naso bamgoka geake. \v 11 So osom zubaine mokaka geke, ŋo naso iwao yemo mi gemaike, eŋine eamo ŋei waom naba 8, eŋe ŋei waom 7 eŋane tego, wane eŋe baŋ qe matalikau siukeake. \s1 Ŋiliwine 10 Ea Wane Don \p \v 12 “Ŋiliwine 10 kene, eamo ŋei waom 10, eŋe urataene mi kieke makoi, ŋo eŋe baŋ zonom ebongi, ŋei waom urata osom zubainerop weneŋ mageu wan aua okaniake. \v 13 Ŋei waom 10 iwa, eŋe korop wet dereretene weku, eso eŋe zonom so togole togoleene, ea osom zubaine manikei. \v 14 Eŋe baŋ lama medeune qe ŋabakakei, ŋo lama medeune oŋo baŋ togole more, eŋe engu yuanoniake, onoka wane eŋe ŋei wawaine eŋane Waom, so ŋei waom eŋane Ŋei waom. Eso ŋeikoune edora newanone more, ebuke so done dere aŋaine teweke, eŋane ŋadino mogare gemami, eŋe baŋ lama medeunerop kawali weneŋ qe more yuanikei.” \s1 Ŋerep Wane Don \p \v 15 Aŋelo eŋe yale nolale more, koso mane takotke iwa yale nolatke, “Ge doku wa suaine kanom, bailalaŋ ŋereppa kutno merike, ea yemo ŋei ŋerep maguine maguine, ŋei ŋerep korop sola tanikene kine mane kine mane, so donene kine mane kine mane. \v 16 So ŋiliwine 10 kene, so osom zubaine eŋe baŋ ŋerep ŋabakaikei, paki eŋe aboŋ kine kineine magemaike, ea korop omakaware qeliŋkau, eŋe baŋ lawam okorayake, paki eŋe baŋ bikumine neu midaki, setne gerepko mire qesolokeu midayake. \v 17 Anutuŋo weteno dereret ea motki, eŋe wet weku okane aŋaine teweke okanikei, paki wet qeturage, zonomene ea osom zubaine ŋei waom okane wareoniakane manikei. Manbi wareone geki, Anutu wane don ea wane weleine wakon wareake. \p \v 18 “So ge ŋereppa kene, ea yemo mat kakapa suaine siti eaŋo kepe baŋem ŋei waom okanone wareonmaike.” \c 18 \s1 Babilon Mat Poripkeake \p \v 1 Eso aŋeloŋo don iwa nolatki qoeki, ea wane ŋadino na kawe, aŋelo mane koso qeli koto ŋine saket ketke, eŋe zonom kakapa pamange, eso qelaŋanineŋo kepe korop ma qelaŋanwareke. \v 2 Pakiso eŋe kakapaka boka rake, “Poripkemaike! Babilon mat kakapa mo poripkemaike! Eŋe mo asu qotkoine so osoŋa borikine eŋane mat urum okanmaike. Koma qeiset, so sip qalikap kine kine qotkoine, so naŋi borikine dienerop, edo eŋane kalemino gekei. \v 3 Onoka wane eŋe wain doku togogole, ea ŋei ŋerep korop ebonge paki taleongi, ea nekoi. Wain doku wa togogole nekoi, ea yemo eŋine bailalaŋinane soa wa dokune, ea ne gekoi. Pakiso kepe baŋem ŋei waom korop eŋe ŋerep earop borikine au gekoi, so kepe baŋem ŋei eŋe eŋano lotke more, epa waom ma more, eŋet wagom okane yeye kine kine ama nagu qe managu okane gekoi. Paki ea ŋine wesi aboŋ teba more aboŋenerop okane gekoi.” \p \v 4 Eso na koso don mane qeliwo ŋine iwa yale raki ketki detkole, \q1 “Saketpi, naŋane ŋeikopne! Mat qelige saket ariu, ŋine eŋane borikine ea misuk qesiŋka maikei, ŋine eŋane wikile ea misuk qesiŋka desikei! \v 5 Eŋane borikineine yemo kutno kutno ma wamaŋki, qeli uakamaike, eso Anutu eŋe eŋane borikinane numaine mo detkamaike. \v 6 Ea wane ŋine okanŋunge, ea wane rokopko eŋe okankaikei, turuŋine eamo eŋe okanka ea qe yuane wa more mainge manikei. Eŋe ŋinane doku togole mauluke ŋibonge, ŋine ea wane rokop ea qe yuane wa eŋane laseino doku togogole manerop qewatke manikei. \v 7 Eŋine mawa nagu more, ne bat, so oi bakom kutno geke, ea wane eŋe wikile wakile, so wet borik manerop manikei. Eŋe eŋine wetineŋo iwa yale wetke okanmaike, ‘Na ŋei waom seako metmaile, na ŋerep waom! Na mala midaka, na wet borik mane mi desikale!’ \v 8 Yale ra okanmaike, ea wane eŋe kakarauk kine kineŋo kaiwe wekuoka wakonka more qeake, zoma seuseu zok wakoniake, paki wet borik zok okane arokeake, so bodi wakonkayake, so ŋerep ea baŋ gerepko zeake, wane Waom Anutu zonomine togogole, oŋo turuŋine makoke man waremaike.” \p \v 9 Kepe baŋem ŋei waom eŋe ŋerep earop bailalaŋ urata magekoi, so simile nebat okane gekoi, eŋe baŋ mat suaine siti gerepŋo zeki kopuine ka more wetene boriki arokkei. \v 10 Eŋe nau komemine ea ka more kaetongi, abaranka okorakei paki, baŋ ora wasoke raikei, “Yai! Yai kakarauk! Ge mat kakapa, so ge mat togogole, Babilon! Naso nigatnmde weku yewaoka ge borikine ŋonane turuŋine zinge ginmaike!” \p \v 11 Kepe baŋem bisnis ŋei eŋe yaleka aboŋene maŋo qoleake, ea wane ra more eŋane arokkei so qom borik okanikei. \v 12 Maŋo eŋane aboŋ qolekei? Eŋane gol, silwa, wesi kibine tasigaine, so kikum lewine suaine, laplap libeka, laplap takitne, so siliga laplap wewelaŋine so yobotne, eki kine kine lewinerop mamaine, so yeye kine kine natne elepan ŋiliwineŋo mamaine, so eki lewine suaineŋo qoli qoline eaŋo mamaine, so brasŋo mamaine, aenŋo mamaine, so wesi kibinerop mamaine. \v 13 So mosoki, siweŋ, kopu qounerop, kelok qounerop, so sanda qounerop. Wain doku so kelok, plawa so wit, bulamakau so lama, horsi so horsi kare, qelit qeqe, eamo ŋei oŋa oŋaenerop, ea korop qolewarekoi. \v 14 Bisnis urata mama ŋei eŋe iwa yale raikei, “Yeye kine kine simile maine korop tebanom sariki welaine okangone, mo siuke arimaike, so aboŋ kine kineŋone, so kibimaepŋone mo korop mida lele ari waremaikane, ge koso ea manerop zuage mi marat kaikene!” \v 15 Bisnis ŋei mat suaine siti yewao bisnis urata mau paki, aboŋene suaine okangoi, eŋe baŋ nau komemine ka more, mat suaine eaŋo wikile qotkoine detmaike, ea wane kaetongi abaranka okorakei, so ra arok okane suaineka ora wasoke raikei, \v 16 “Yai, kakarauk! Yai kakarauk qotkoine mat suaine! Eŋe takot laplap kibi maep korop eaŋo solaino kibi au ge geke, takot libeka so laplap weŋemka, so eŋe solaine gol so wesi lewine suaineŋo mamaine so kikumŋo kibi au geke! \v 17 Wane iwamo naso nigatnmde, yewaoka aboŋ kine kineine mo korop siuk waremaike!” \p Seki kapten korop, so sekiwo ari sari okanmami, pasindia sekiwo urata mama ŋei, so ŋei natne korop bisnis urata kiwetko mau paki, gegeene qesiŋka okanmami, eŋe abaranka okorakoi. \v 18 Okora gerepŋo mat zeki kopuine waki kau paki aroke boka rakoi, “Mat suaine mane mat iwa wane rokop mi metmaike!” \v 19 Eŋe yale rau paki, lube lube awange qakeu kuteno waki, yai aro okane wetene boriki rakoi, “Yai, kakarauk! Kakarauk borikine mat suaine ea pamaike! Eŋe mat suaine, seki welakoune korop eŋe kiwetko ari sari okane, wesi aboŋenerop okanmami, yemo mat suaine iwa wane wesi eaŋo qesiŋongi wesi aboŋ gorop okanmami! Wane iwamo naso nigatnmde, yewaoka mat kalem zikotne qetut waremaike!” \p \v 20 Eŋe kalem qetutmaike, ea wane ŋine wetŋine pesekep! O qeliwo! Wetŋine pesekep, Anutu wane miti ŋei, so aposolo so propet! Mat suaine eaŋo tanik manik qotkoine okanŋunge, ea wane turuŋine mo Anutuŋo mainge manmaike! \p \v 21 Aŋelo togogole maneŋo wesi mane kakapa suaine ma wie more biraki kiwetko ketki rake, “Babilon mat suaine, eŋe masi iwa yale okankau paki, ma birau togoleka ketki, eŋe koso ŋado mi kaikei. \v 22 Paki aŋa wagom ukatne so eŋet ukatne, so mulup pua puan eŋane ukatene, romon pua puan eŋane ukatene, ge koso mi desikene! Urata mama ŋei urata kine kine natne ma okanmami, eŋe koso geu ge mi onikene, so wit kimuzuŋ kimuzuŋ wesi ukatne, ge koso kimuzuŋgi mi desikene! \v 23 Lam mane laweki, qelaŋane ge koso mi kaikene. Ŋei mane ŋanominerop me ŋerep mane ŋaonerop zokiokitenane don tenik etne, ge koso mi desikene. Geŋane bisnis ŋeikopŋone eŋe Zonomne kakapa, eŋe korop kepe baŋem ŋei waom ge arimami, pakimo ge mosop isisiŋonerop yewaŋo kepe baŋem ŋei ŋerep korop isiongone!” \p \v 24 Babilon qe matali kayake, yemo onoka wane propet so Anutu wane miti ŋei ŋerep eŋane weŋemene suaine yewao paki, Anutuŋo kake, sot ea wane, so kepe baŋem ŋei korop ŋaba edo enguwi seuk warekoi, eŋane weŋem wane weneŋ. \c 19 \s1 Yohane Eŋe Qeliwo Bakom Mawa Mawa Wakongi Detke \p \v 1 Ea wane ŋadino na ukat mane detkole, yemo ŋei ŋerep magu suaine eŋane don boka woka suaine qeliwo wakone rake, “Anutu mawakaŋem! Wet mena menaŋze, kibi qelaŋan, so zonom ewe bibi yemo Anutu zane biŋek! \v 2 Welekatne so koboboine eaŋo eŋane turuŋ mako makok urataine okan maike! Ea wane eŋe bailalaŋ ŋerep suaine oŋo kepe baŋem ŋei bailalaŋ kito ebone more, matalionge eŋe turuŋine mange. Anutuŋo qelit mama ŋeikoune ŋerep eaŋo enguki seuk warekoi, ea wane turuŋine mange.” \v 3 Yale ra more koso atak mane boka rakoi, “Anutu mawakaŋem! Mat suaine gerepŋo ze maike, ea wane kopuine naso baŋem naso baŋem wa payake!” \v 4 Pakiso ŋei sele 24 so kine kine gegeenerop 4, eŋe umi ket more Anutu eŋe ŋei waom seako metki, bakomine kitokoi, paki rakoi, “Welekatne! Anutu mawakaŋem!” \s1 Lama Medeune Ŋerep Maki Ŋara Soep Wakonge \p \v 5 Yale rau, ŋei waom seako ŋine don mane iwa yale wakone rake, “Anutuze mawakau, ŋine Anutu eŋine qelit ŋeikoune, so ŋei korop, ŋei suaine eŋet korop so nigatne, eŋine ewine kito okanmami, ŋine korop!” \v 6 Pakiso na ukat mane maki detkole, yemo ŋei ŋerep magu suaine eŋane don ukatene yale, doku maneŋo sorao togoleka ket qeki arok maike yale, so quruŋ suaine kito kik kagagak mamaike, yale. Na detpe iwa yale rakoi, “Anutu mawakaŋem! Anutu mawakaŋem! Eŋe Waom, ŋenane Anutu Zonom Welaine, eŋe Ŋei Waom King okan ŋonmaike! \v 7 Ea wane ŋene wetze peseki, batne okanŋem paki, mawakaŋem! Lama medeune eŋe ŋerep mayakane nasoine mo bomilemaike, pakimo ŋanomine eŋe mo ea wane mauluk qeuluk aumaike. \v 8 Eŋe Anutuŋo takot libe qotqole qelaŋanerop eaŋo birayakane mange.” Takot libe qotqole qelaŋanerop ea yemo masi tanik koboboine Anutu wane miti ŋei edo wele maratkakoi, ea okanmaike. \p \v 9 Pakiso aŋeloŋo nolale rake, “Ge iwa yale qenom, ŋeiwa Anutuŋo newan ongi sarikoi, ŋara soep kakapa lama medeune ŋerep maki nekeiwane, eŋe wet pese desikei.” Yale ra more koso takotke rake, “Iwamo welekatne Anutu wane don.” \p \v 10 Yale nolatki na kino umi ket more, eŋe meŋen kakalane okangole, eso eŋe kitatnane more rake, “Ge ea mi okannom! Na geŋane qelit mama kimaŋone, so geŋane kimakopŋone Yesuŋo miti ra qelaŋangi, don wele ea malipka gemami, eŋane kimaka. Ge Anutu meŋenkanom!” \p Miti don wele Yesuŋo ra qelaŋange yewaka Asu Koboboineŋo propet weteno mot okanmaike. \s1 Ŋei Mane Horsi Libeka Kutno Metke \p \v 11 Eso na dene pore, qeli aŋaŋgi horsi mane libe qotqole kakole. Horsi kutno metke, eŋane eŋetine Lakmusi so Wele. Eŋe matali qetaliine midaine, mai main urata so kawali qeqe urataine koboineka ma okanmaike. \v 12 Eŋine deine gerep bolamine yale, so eŋe ŋei waom marok loutne lewino biraki metwarekoi. So eŋetine mane kutino qeu pake, ea wane kine daleo, eamo ŋei maneŋo mi detmaike, eŋe oŋomka weku detkamaike. \v 13 Takotine kiroine birake, eamo weŋemŋo tauka taukaine. Eŋane eŋetine orakoi, yemo “Anutu wane Don.” \v 14 Qeliwo ŋine kawali ŋei eŋe horsi kopene libeka eŋane kuteno wa more, ŋadino mogare arikoi. Takotene kilu kilutne libe eaŋoka birakoi. \v 15 Pilaŋ mane kawali wane bainat ŋetne teine aŋaino saket pake, eaŋo baŋ ŋei ŋerep maguine maguine engu wareake. Eŋe baŋ aen qesi mane ma more, yewarop wareoniake, so eŋe baŋ wain qezokongi sakesiake, wain kizakan kizakan kudeo ŋine, ea yemo Anutu Zonom Welaine eŋane sot osi osi kudeo ŋine. \v 16 Eŋine takotine kutno so kine kutno eŋet iwa yale qeu pake, “Ŋei waom eŋane ware ware so ŋei wawaine eŋane Waom.” \p \v 17 Pakiso na kawe aŋelo mane kepe deine koto okorake. Oŋo kakapaka boka more, naŋi korop qeli kebago riwe ari sari okangoi, eŋe edane rake, “Sariu paki wekuoka lewageu, Anutuŋo ŋara soep kakapa mamaike! \v 18 Sariu paki, ŋei waom eŋane bikum, kawali ŋei ware warekopene eŋane bikumene so kawali ŋei eŋane bikumene, horsi eŋane bikumene, so welakopene eŋane bikumene, ŋei korop eŋane bikumene, qelit mama so yauwine, eŋane bikumene, ŋei wawaine so ketkele, eŋane bikumene korop newarekoi!” \p \v 19 Eso na onbe, osom zubaine so kepe wane ŋei waom so eŋane kawali ŋeikopene, eŋe sari ŋeiwa mane horsi kutno metke, so eŋane kawali ŋeikoune eŋerop yakukeiwane lewaŋgoi. \v 20 Pakiso eŋe osom zubaine malipka lukkaso, propet isisiine eŋane kaitino masi kine kine ma okange, eŋe weneŋ ma lukkakoi. Eŋe masi kine kine isisine yewa maki paki, ŋei ŋerep osom zubainane kibi magekoi, so oŋa oŋaine wawetene qe meŋenka gekoi, eŋe isione wet masiuk okanone geke. Osom zubaine so propet isisiine ere wisika epu more, rupapotpi lom suaine wesi gerepŋo ze more luŋ wauluŋ kito akolak akolak qe pamaike, yewao ketkoik. \v 21 Ŋo erane kawali ŋeikopetne eamo ŋeiwa horsi libeka wane kutno metke, eŋane aŋaino pilaŋba sa okorake, eaŋo enguwareke. Pakiso naŋi korop edo bikumene yewa korop newareu, ŋatene qeke. \c 20 \s1 Satan Mulap Urumgo Birakau Koma 1 Tausen Mesiake \p \v 1 Pakiso na aŋelo mane kawe qeliwo ŋine ketke, eŋe ki mane sora gerep wane mulaune seinine kakapa metino mageke. \v 2 Eŋe ari dregon, koma soginane, eamo Borikine mama welaine, Satan, ma lukkake, koma 1, 000 mulapko mesiakane raki pake. \v 3 Pakiso aŋeloŋo Satan ruŋkaki, sora gerepko ketki madet togole kitoso lok maki kike. Paki eŋe ŋei ŋerep maguine maguine koso mane mi isione more, mulapkoka metmaŋki koma 1, 000 qoeake. Qoeki ŋadino eŋe siwotkau sa more, naso bamgoka geake. \p \v 4 Eso na ŋei waom sea loutne ongole. Sea ea wane kutno ŋeiwa metkoi, eŋe kine ma wakon ma wakon urata maikei wane zonom ebonge. Na yaleka ŋeiwa ebeene kitatpi seukkoi, eŋane oŋa oŋakopene ongole engukoi, ea yemo Yesuŋo miti so Anutu wane don ra edangi malipka ge more, don wele ea ra qelaŋanbi suake, ea wane. So eŋe osom zubaine eŋine me oŋa oŋaine bakomine mi kitokoi, me osom zubainane kibiine meeno me meteeno mi ma gekoi. Eŋe wisikae ge more Yesurop weneŋ ware ware urata ma geu, koma 1,000 qoeake. \v 5 Ŋei seu seune natne korop eŋe mi wisikae wiekoi, eŋe toma pau koma, 1, 000 qoeki ŋadino wiekei. Iwa yemo seu seune eŋane keuo ŋine lewine alakane wiekoi. \v 6 Lewine alakane more wiekoi, eŋano takotkekoi, eŋe wet pese so mosop suaineka sunongi, eŋe gege koboboine gekei. Eŋe seu seu atak etke, ea wane zonomŋo mi ebu kesiake. Eŋe baŋ Anutu so Kristo erane pris kopetne okane gekei, paki eŋe baŋ Kristorop ware ware urata ma geu, koma 1, 000 mane qoeake. \s1 Satan Kakarauk Borikine Maratkayake \p \v 7 Koma 1, 000 qoeki, ŋadino Satan mulap urumgo ŋine baŋ lalage siwotkau sayake. \v 8 Sa ariki paki, kepe baŋem ŋei maguine maguine yeo yeo ge arimami, korop wetene ma siukeake, ea yemo ŋei waom Gok so Magok. Satan eŋe baŋ ŋei korop ebuki kawali qekei wane sari wekuoka lewaŋgei, ŋei magu kakapa kiwet mezeno qalak pamaike, ea wane rokop. \v 9 Eŋe kepe baŋem korop rokopke ariu paki, Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋane mat so mat suaine siti, Anutuŋo ea wane simileka okanmaike, ea toe rapoke lolikaikei, yale okane pageu, qeliwo ŋine gerep ket more, ezo wareake. \v 10 Pakimo Satanŋo isionge, ea wane ma birakau namuŋ gerepko wesiŋo gerep suaine ze more akolak akolak qe pamaike, yewao kesiake. Yewao osom zubaine so propet isisiine mo biraotpi ketkoik gemamik. Ket more ere maratotki, karewe leleu paki enŋenarek wikile kaiweo so ruo naso baŋem naso baŋem maratka gekei. \s1 Ŋei Seu Seune Kineene Ma Wakonge \p \v 11 Pakiso na ŋei waom sea mane libeka kakapa kakole, ŋei maneŋo sea ea wane kutno metke, qeli so kepe ere eŋane kaitino ŋine siuke mida lele arikoik, pakiso ere koso mi otkoi. \v 12 Eso na ŋei seu seune, wawaine so ketkele ongole, eŋe ŋei waom sea ea lolikka okorakoi. Okorau ŋei waom seako metke, oŋo buk loutne rapokke. So buk mane rapokke, ea mo, wane buk. Ŋei seu seune eŋe tanik manik okane ma gekoi, ea mo buko ki pake, ea ŋine ka more kineene tilekkoi. \v 13 Pakiso kiwet eŋe seu seune koune koso mainone biraonge. Seu seu so sora gerep, ere seu seu malipka gekoik, ea yaleka koso mainge biraongoik. Pakiso eŋe korop okangoi makoi, ea wane rokop kineene rapoken turuŋine ebonge. \v 14 Eso seu seu so sora gerep eamo biraotpi, gerep namuŋino ketkoik. Gerep namuŋine iwa yemo seu seu atak etke. \v 15 Pakimo ŋei mane eŋe eŋetine, buko mi qeki pake, ea zuage more, eŋe gerep namuŋino birakau kesiake. \c 21 \s1 Qeli Musele So Kepe Musele \p \v 1 Na qeli musele mane so kepe musele mane otkole. Qeli sogine so kepe sogine ere mo siukkoik, pakiso kiwet eŋe orotoke ket mida lele arike. \v 2 Eso na mat suaine Kuneŋine, Mat Kobekine, Yerusalem musele, qeliwo ŋine Anutu wano ŋine ketki kakole. Eŋe kibimaepŋo kibi mamaine, ŋerep mane ŋaonerop maturaŋ osikei wane solaine kibi aumaike, kibi yale mamaine. \v 3 Na ŋei waom seako ŋine don mane suaineka bokaki sariki, iwa yale detkole, “Anutu wane mat mo ukude ŋei eŋano wakonmaike! Eŋe baŋ ŋei eŋerop weneŋ geake, eso ŋei eŋe baŋ eŋine ŋei okanikei. Anutu oŋom eŋerop weneŋ geake, so eŋe baŋ eŋane Anutu okaniake. \v 4 Eŋe eŋane deene dokune korop baŋ ratokki ari wareake, pakimo yewao qeqe seu seu mane mi payake, wet borik so aro me wikile mane mi payake. Kine kine sogine mo siuke, mida lele ari waremaike.” \p \v 5 Pakiso ŋei waom seako metke, ŋei oŋo rake, “Na ukude yeye kine kine mo korop maulukewe, musele okan waremaike!” Eŋe yale ra more koso nolale rake, “Ge qenom, don iwa mo welekatne, ŋei koropŋo maine detlukkaikei.” \v 6 Yale raki paki koso nolale rake, “Kine kine iwa mo korop wakon waremaike! Na gege togon wane numa alakan so ŋado kito kito, kiekiekine so qoi qoine. Mane eŋe doku wane seukki, na gege doku deino ŋine ore lewine midaine manbe neake. \v 7 Mane eŋe togole mage iwa yuangi paki, naŋano ŋine kine kine iwa ma more welaine leleake, pakimo noŋo baŋ eŋane Anutu okangale, eso oŋo naŋane giponne okaniake. \v 8 Ŋo ŋei kaetenerop, donene main qein rara, balip matiwan, mali malip midaine, ŋei matalionbi seu seuk, bailalaŋ, suŋa qare mama, so alaŋ lopio meŋenka meŋenka, so isi don rara, ŋei korop yewa eŋane mat urumene yemo gerep namuŋgo wesi gerepŋo ze more akolak akolak qe luŋ wauluŋ kito pamaike, yewao kesikei wane raraine, yewaŋo seu seu atak etke lelemaike.” \s1 Yerusalem Musele \p \v 9 Aŋelo 7 eŋane keuo ŋine mane, eŋe lase mane mageke, eamo kakarauk naba 7, eaŋo watke metke, kakarauk qoi qoine. Oŋo naŋano sari more iwa yale nolatke, “Sarinom, noŋo ŋerep mane sikanganbe, lama medeunane ŋanomine.” \v 10 Yale raki Asuŋo wetne maingeki, aŋeloŋo neu ari more, bonaga mane kiroroine, ea wane pupulukino biranange, pakiso Yerusalem Mat Kobekine qeli kotino Anutu wano ŋine ketki, sikannangi kakole, yemo iwa yale, \v 11 Anutu wane kibi qelaŋan eaŋo rokopkeki, wagi wagine sutke pake. Pakimo mat ea wane qelaŋaneŋo yemo wesi mane lewine suaineŋo qelaŋangi, kiliŋin walaŋan okan maike, zaspa wesi yale, qilaune kilitik, kilu kilutne, wikin yale. \v 12 Mat ea wane sen yemo kakapa so kiroroine, weti manerop wawaine, madetine 12, so aŋelo 12, edo madet 12 ea wane ware wareine okora arimami. Madet kutno eamo Israel magu 12 eŋane eŋetene qeu pa arimaike. \v 13 Madet karewe kareweŋo mat wazaino okora arimaike, madet karewe kepe deine sasaino oken okoramami, madet karewe rai woken okoramami, madet karewe yawara oken okoramami, madet karewe peke deine ketmaike oken okoramami. \v 14 Mat wane senba eamo wesi 12, ea wane kutno mamaine, pakimo lama medeunane aposolo koune 12, eŋane eŋetene wesi wa ea wane kutno qeqine. \v 15 Aŋelo don nolatke, eŋe rokop mot mot qesi mane golŋo mamaine, ma okorake, mat wane rokoune, madetinane, so seninane mosiakane. \v 16 Mat ea ugurukine etke so etke, kiroineine so patine eŋe rokop wekuka. Aŋelo eŋe rokop motmot qesiineŋo mat suaine ea rokoune motke. Motki kiroine 2, 400 kilomita. Kiroine, patine so senba kiroine ea wane rokoune motki, rokop wekuka okange. \v 17 Aŋelo eŋe mat wane senko ŋine wamaike, ea yaleka rokop motki, 60 mita okange. Ŋeiŋo rokop mot okanmami, yalewaka aŋeloŋo mage more rokop motke. \v 18 Mat wane senba eamo wesi wikin yale qilaune weneŋ eaŋoka mamaine. Ŋo mat eŋine yemo goli qelaŋanerop yewaŋo mamainane, wikin yale oŋalilikine weneŋ. \v 19 Mat suainane senane bosiŋine, ea yemo wesi kine kine lewine suaineŋo qoli qoline eaŋo kibi mamaine. Naba 1, mat suainane sen wane nago nagon bosiŋ eamo wesi zaspa wikin yale oŋalilikine weneŋ, eaŋo mamaine. Naba 2, eamo wesi buyeka sapaia, eaŋo mamaine. Naba 3, eamo wesi libeka aget, eaŋo mamaine. Naba 4, eamo wesi kizenka, emeral eaŋo mamaine. \v 20 Naba 5, eamo wesi weŋemka so libeka sadonikis, eaŋo mamaine. Naba 6, eamo wesi weŋemka konilian, eaŋo mamaine. Naba 7, eamo wesi takuka krisolait, eaŋo mamaine. Naba 8, eamo wesi wisika wisika wako wakoine, beril, eaŋo mamaine. Naba 9, eamo wesi takuka mup muwine topas, eaŋo mamaine. Naba 10, eamo wesi wisika wisika so takuka kotino kotino, krisopres, eaŋo mamaine. Naba 11, eamo wesi buyeka ŋasu ŋasuŋine weneŋ haiasin, eaŋo mamaine. Naba 12, eamo wesi gidaka ametis, eaŋo mamaine. \v 21 Madet suaine 12, eamo kikum lewine wawaine 12, eaŋoka mamaine. Kikum weku weku eaŋo madet 12, ea rokopke mamaine. Mat suainane numa nigat nigatne eamo goli oŋalilikine weneŋ, wikin yale eaŋoka mamaine. \p \v 22 Na mat suaine kotino Bakom Urum mane mi kakole, onoka wane mat suaine ea wane Bakom Urum yemo Waom Anutu, Zonom Welaine, so lama medeune eto urum okanmamik. \v 23 Mat suaine yewao kepe deine me mesoŋo mi sirike qeki qelaŋaniake. I midakaka! Anutu eŋine kibi qelaŋanineŋo mat yewao qelaŋaniake, ŋo lama medeuneŋo lamine okane, lawe payake. \v 24 Kepe baŋem ŋei eŋe mat ea wane qelaŋangoka gekei, so kepe baŋem kepe ware ware eŋe sisi kibi kakiene mat ea wane qelaŋano ma arikei. \v 25 Mat suaine ea wane madet suaine eŋe kaiwe korop aŋago okora ariake, eŋe mi kiake, so mat yewao goiŋ mane mi kereake. \v 26 Ŋei maguine maguine eŋane yeye kine kineene simile maine so sisi kibiene lewine suaine, ea mat suaine yewao ma waket warekei. \v 27 Ŋo kine kine diinerop eaŋo mat suaine ea wane kotino mi wakesiake, me ŋei mane tanik manik gamuinerop okaniake, me isi don mage more, ŋei isione geake, yalineŋo mat yewao mi wakesiake. I midakaka. Ŋeiwa eŋetene lama medeunane, buko qeke pamaike, edoka weku mat suaine ea wane kotino waket warekei. \c 22 \s1 Gege Togon Doku So Gege Togon Eki \p \v 1 Aŋelo eŋe yaleka doku suaine mane, wane dokuine sikannangi kakole. Eŋe tigolop magolop okane wikin yale pake, Anutu wane sea so lama medeunane sea, deine ea ŋine saket sarike. \v 2 Pakiso wuwu wete ari mat suainane numa nigatne ea wane keuno wete arike. Doku suainane mezene nat nat, yewao gege togon wane eki okoramami. Wele atak 12 yale koma weku wane kotino qe okanmaike, meso korop 12, ea wane kotine atak weku weku qe okanmaike. So eki ea wane metine kepe baŋem ŋei maguine maguine, eŋe ne more menaŋgei. \v 3 Kine kine soainerop korop Anutuŋo kaki boriki esop kayake, tanik manik eaŋo mat suaine ea wane kotino mane mi paki kaikei. \p Anutu wane ŋei waom sea so lama medeunane yewaŋoka mat suaine siti ea wane kotino payake, eso eŋine qelit ŋeikoune, eŋe bakomine kitokei. \v 4 Paki eŋine kaitine baŋ ka gekei, so eŋine eŋetine eŋane, meeno baŋ qeki payake. \v 5 Yewao goiŋ mane mi kereake, so eŋe lam wane me kaiwe qelaŋanane mi ŋaŋaekei. Waom Anutu oŋom eŋane qelaŋan okane qelaŋanoniake, so eŋe baŋ kepe ware ware okane waregekei, naso baŋem naso baŋem. \s1 Yesu Sariake \p \v 6 Pakiso aŋeloŋo nolale rake, “Don iwa korop welekatne so maine detlukkaikei. So Waom Anutu oŋo eŋine Asuine propet ebon okanmaike, ea eŋine aŋeloine talekaki qelit ŋeikoune ŋine kine kine iwa mi azoŋgi wakoniake, ea sikanŋun wareke.” \p \v 7 Yesuŋo ramaike, “Detmaine! Na mo ikop ukale! Mane eŋe ra rokop don buk iwao pamaike, ea dere teweke bororom mageake, eŋe wet pese desiake!” \p \v 8 Na Yohane, noŋo don iwa detkole, so masi kine kine iwa korop kawarekole. Ka detka okanwarewe qoeki, aŋelo kine kine iwa sikannan wareke, eŋane kino umi ket more, meŋen kakalane okangole. \v 9 Ŋo aŋeloŋo rawetnane rake, “Ea mi okannom! Na geŋane qelit mama kimaŋone, so geŋane kimakopŋone propet, so ŋei natne korop buk iwa wane kotino don pa waremaike, ea dere teweke malipka gekei, eŋane kimaene. Ge Anutu eŋineka meŋenkanom!” \v 10 Yale raki paki koso nolale rake, “Ge ra rokop don buk iwao pa waremaike, ea motkenom sanka misuk payake, onoka wane, yeye kine kine iwa ea wane weleine korop tingo wakon wareakane nasoine mo bomilemaike. \v 11 Ea wane ŋei mane borikine mama eŋe borikine mawe raso, maine mayake, so mane qotkoine eŋe qotkoineka gewe raso, maine geake, so ŋei mane masi maine mamaike, eŋe masi maineka maine mayake, so mane eŋe koboboine gemaike, eŋe koboboineka maine geake.” \p \v 12 Yesuŋo ramaike, “Detmaine! Na mo ikopka umaile! Na turuŋinerop weneŋ ma umore, ŋei gege mageene okane ma gekoi, ea wane rokopko turuŋine ŋei bonep bonep ebonikale. \v 13 Na gege togon wane numa alakan so ŋado kito kito, kine so kutne, kie kiekine so qoi qoine.” \p \v 14 Takotene sauk walakeu libe qot qoleka pamaike, eŋe wet pese desikei. Eŋe yalineŋo, wane eki ea ŋine woune maine nekei, so madet suaine yewaoka mat suainane kotino maine wakesikei. \v 15 Ŋo mat suainane ŋadino gekei, ŋeiwa ea yemo kasi, so suŋa qare mama, bailalaŋ ŋei, so ŋei engu matalionbi seuk okanmami, ŋeiwa lopio meŋenka okanmami, so ŋeiwa isi ŋei, aŋaeneŋo isiu paki, ea mogare ge okanmami. \p \v 16 “Na Yesu, noŋo aŋelone talekawe, oŋo ŋinano sari more, don iwa doku tau tau magu ra wakone ŋidan wareke. Na Dawit wane eki sotne, so eŋane ŋaboine. So sakoka wane serekin qelaŋane.” \p \v 17 Asu so lama medeunane ŋanomine eto ramamik, “Sarinom!” \p Mane eŋe don iwa dere more yaleka rayake, “Sarinom!” \p Mane eŋe doku wane seuke more, iwa sarikep. Sari more, neakane kamaikeo, wane doku lewine midaine, wet pese wane neake. \s1 Girem Don Yohaneŋo Rake \p \v 18 Na ŋei korop buk iwa wane kotino ra rokop don pa waremaike, ea dapore det okanikei, ŋine girem don togogole ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe eŋine wetko ŋine don mane kuneŋine iwao takotkeake, eŋe Anutuŋo baŋ kakarauk qotkoine buk iwaŋo ra wakonmaike, wikile ea takotke maniake. \v 19 Ŋo mane eŋe buk iwa wane kotino ra rokop don pamaike, ea ma biraki ariakeo, eŋe Anutuŋo eŋane biŋek, wane eki woune, so mat suaine Kobekine, buk iwaŋo ra wakonmaike ea yaleka oma kayake. Pakimo eŋe, wane eki woune mi neake, so mat suaine kobekine yewao mi wakesiake. \s1 Don Qoi Qoine \p \v 20 Don iwa korop ra wakon waremaike, oŋo iwa yale ramaike, “Welekatne! Na mo ikopka umaile!” \p Weleka. Sarinom, Waom Yesu! \p \v 21 Waom Yesu wane wet maepŋo miti ŋei ŋerep korop ŋinerop pawareake. Weleka.