\id PHP NT0051 Tom Phinnemore ONO NOV-1990. \h Pilipi \toc1 Pilipi \toc2 Pilipi \mt1 Pilipi \c 1 \s1 Paulo Eŋe Pilipi Edo Eŋerop Okoralukkoi Wane Bakom Kitolukke \p \v 1 Paulo so Timoti, Yesu Kristo wane qelit ŋeitkine. \p Ŋeto Anutu wane ŋei ŋerep Pilipi matko Kristo Yesurop weneŋ qeturage magu weku gemami, so doku tau tau magu ŋetnekopene so qesi qesiŋkopene ŋinane kibi iwa qe ŋibonmaite. \p \v 2 Anutu Magaze so Waom Yesu Kristoŋo wet menaŋ so peam ŋine ŋiboniake. \p \v 3 Na naso baŋem ŋinane wetkewe paki, Anutune bakomine kito okanmaile. \v 4 So naso baŋem na ŋinane qesiŋuniakane korop meŋenka okanmaile, yemo na wet peserop bakom kito meŋenka okanmaile. \v 5 Na ŋinane wet pese zok detmaile, onoka wane, ŋine mikepka kaiwe weku eao narop qesiŋnane more, don maine miti urata, ea ma sari mageu mo ukude okanmaike. \v 6 Eso na ea wane iwa yale detlukmaile, Anutu eŋe urata maine iwa ŋinano kieke makeŋo takotke ma ari mageki, Kristo Yesu lotkeake kaiwe naso eao urata qoeake. \v 7 Ŋine naso baŋem qomŋunbe naŋane kotono gemami! Eso ea waneka na ŋinane detpe menaŋgi, yaleoken wetke okanmaile. Ŋine koropŋo narop weneŋ urata wane mapik nanmami, eamo Anutuŋo wet maepinane mosop ra ninge, ea makoi, mulap urumgo metmaile, naso iwao so yaup gekole, naso yewao na biŋek don qesiŋ kakole so togoleka ra qelaŋanmaile. \v 8 Anutuŋo detki, na don welekatne ramaile. Na ramaile naŋane wetneŋo ŋinane zok manerop pamaike, yemo korop Kristo Yesu eŋine kotino ŋine sarimaike, paki na ŋunikalane zok nanmaike. \p \v 9 Na ŋinane meŋenka okanmaile, yemo iwa yale, ŋinane wet maepŋo takotke more manerop sua leule okaniake, so wet dereret wele so dere wesakmaine, ea weneŋ koto ŋino sua payake. \v 10 Paki ŋine baŋ eweke more tanik manik kine kine mayakakatne ea kaulukke more makei. Mau paki, ŋine baŋ Kristo lotkeake, Kaiwe Naso yewao korop koto ŋine libe libe qelaŋan gorop so sot midaine koboine okane gekei. \v 11 Ŋinane gege ŋine yemo baŋ mainane wele mayatkatne, ea Yesu Kristo eŋineka maine ma leuleki morian wakongi, ea wane ŋei ŋerep kau, Anutu wano qeli ewe zonom kau paki bakom kito okanikei. \s1 Yesu Wane Ra More Gekene \p \v 12 Kimakopne, iwa yale desikei, masi tanik naŋane solano wakonge, eaŋo welekatne peam don leŋ kayakane mida, eaŋo qesiŋka more don maine ea maki sua ariake, so togole pawayakane. \v 13 Kine iwa yale, Sisa, Roma kepe ea wane ware ware suainane urum kotino kawali ŋei eŋane ware ware, so ŋei natne korop iwa eŋe mo detmami, na iwa mulap urumgo metmaile, eamo onoka wane mida, na Kristo Yesu wane qelit ŋei okangole, ea wane. \v 14 Eso na mulap urumgo metmaile, eaŋo yemo kimakopze natne korop zonom manerop ebongi Waom malip kamami, paki eŋe naso baŋem togole more kaet midaine Anutu wane don ea ra qelaŋanmami. \p \v 15 Welekatne, ŋei natneŋo onbi, ŋei edo na eŋet suaine ninmami, paki eŋe ea wane det worik okane more neu maket biranangei, kine ea wane eŋe Kristo wane miti don ea ramami, ŋo ŋei natne edo yemo wet dereretene maine paki miti don ramami. \v 16 Ŋei ea eŋe mo detmami, na iwa mulap urumgo metmaile, yemo don maine iwa ma togolekalane Anutuŋo urata ra ninge, ea wane eŋe wet maep okannanbi paki, peam me wet maep don ra wakonmami. \v 17 Ŋei natne eŋe yemo Kristo mi detlukka more, eŋe enŋene eŋet biŋek mawa maŋkei, so eŋe takotke more, Yesu wane don weneŋ ra okanmami, eŋe dereretene koboboine maine paki mi ra okanmami, mida, eŋe masi eamo naŋane ra more koso umatne takotke mulap urumgo metpe ninmami. \s1 Paulo Eŋe Gege Wane So Seu Seu Wane Weneŋ Okankake \p \v 18 Eaŋo mi borimaike! Na wet pese detmaile, yemo masi kine kine loutne, masi qotkoino ŋine me masi maine ŋine eŋe Kristo wane don yaleka weneŋ ra wakon okanmami, eso na ea wane takotke baŋ wet pese manerop desikale. \v 19 Na koso wet pese detkale, onoka wane mida, na mo detmaile ŋinane meŋe meŋen so Waomŋo qesiŋ naniakane qesi qesiŋ Asu Koboboine Yesu Kristo wano ŋine meŋenkau birakaki sarimaike, eaŋo qesiŋnangi na baŋ qeka maka midaine ululuŋ gekale. \v 20 Na detluk kamaile, so wetneŋo teba kamaile, yemo na uratane makalane mane mi pelekkale, me gamu mane mi makale. Siluŋ naso baŋem so naso iwao naŋano baŋ togole togoleŋo watke payake. Paki na solane so kotone weneŋ korop tebakawe, Kristo wane bakom mawa mawa baŋ, na wisika gekaleo me seukkaleo, naso yewao.wakoniake. \v 21 Gege eamo onokaka? Kristoŋo gegene okanmaike, ŋo seukkale eaŋo yemo kine kine lewine suaine manerop gege togon waraŋkaki sari niniake. \v 22 Ŋo na wisika kepeo gekaleo, yemo ŋei eŋano qesiŋone urata mawe wele loutne wakonmaike, ŋo siluŋ na numa daleo okanikale, yemo mi detmaile. \v 23 Na nat so nat eretnaret malip nanmamik, na gege iwa qeligewe paki, Kristorop gekalane zok manerop nanmaike, eaŋo yemo manerop kine kine weku mane okanmaike. \v 24 Ŋo siluŋ na ŋinane ra more wisika gemaile, yewaŋo yemo zok manerop wele, okanmaike. \v 25 Na uratane ŋine qesiŋ ŋunikalane ŋinano pamaike, ea yemo mo dere malipka lukmaile, yale. wane na mo detmaile, na baŋ ŋinerop ge more qesiŋ ŋunbe mali malipŋine togoleki, oi bakom kitokei. \v 26 Eso na ŋinano koso manerop u gewe, ŋine naŋane batne manerop okanbi paki, gegeŋine Kristo Yesu wano motpi paki, bakomine kito mawaka okankakei. \s1 Paŋ Aito Qeturage Okorau Paki Wetŋo Kawali Qekei \p \v 27 Iwa yemo kine kine wele, ea wane ŋine gege ŋine koboine, Kristo wane miti don maine ea mogare, eaŋo ramaike, ea wane rokopko geulukkei, paki na ŋinano eweke more sari ŋunikale, me mi sari ŋunikaleo, yemo na don kisiŋineka baŋ detpe, ŋine togogole more wet weku motpi paki okorakei, so kawali orodoŋ dereret weku motpi paki qekei, yale okanbi, ŋei ŋerep mali malipŋine miti don mainane motpi payake \v 28 Pakimo, na baŋ ŋinane iwa yale det ŋunikale, eŋe kimakopeene edo okanonbi, baŋ kaet maine mi okanikei, ŋo ŋabakopŋine eŋe ŋunbi, ŋido kaet midaine okanbi, kau paki eŋe iwa yale desikei, “Ŋene baŋ pelekkene!” Ŋo ŋine yemo Waom Anutu oŋom qesiŋ ŋungi, eŋine zonomgo baŋ kito togole okarakei. \v 29 So ŋine iwa yale detpi, Anutuŋo ŋine masi maine okanŋunge, yemo Kristo wane qelitine qe more, detlukka malipkakei waneka midakaka, ŋine eŋane eŋet biŋek wane ra more wikile weneŋ desikeiwane rakokŋunge. \v 30 Sogine ŋine nanbi, na kawali ea qekole, na kawali yewao gekole, so kawali weku eaka na iwa qewe, ŋine mo detmami, so ŋine wikile ea detmami, yemo iwa yale, ŋine mo naŋano takotkeu, ŋene narop qeturage weku okane more, kawali weneŋ qekene. \c 2 \s1 Wet Weku Ge More Mauluk Mauluk Okannagukene \p \v 1 Ŋine Kristoŋo gegeŋine so wet dereretŋine mo maki togolemami mane? Me eŋe ŋinane simile dere more maki, wet pese so wet menaŋ gorop gemami me? Ŋine Asu weneŋ kima okanka more eŋane gege wane kotino waketluke gemami me? Ŋine wetŋineŋo kimakopŋine qotone more ŋidomka qom borik det nagu okanmami me? \v 2 Eso yalewa yemo ŋine masi tanik mayakatne okanikei, ŋine yemo wet dereretŋine wekuka magekei, so numa tanikŋine weku mogareluke, kima natne eŋane weneŋ simin ŋuniake, paki wet wekuka gekei, ea yemo naŋane wet pese so oi bakom manerop wakoniake \v 3 Ŋine ŋinŋinaneka misuk wetkekei, me wetŋine suaine wawaine okangei wane misuk desikei, ŋine siluŋ kimakopŋine eŋerop wetŋine ma ket more ketkele gekei, ŋinŋine mo mayakatne, ŋo ŋei kimakopŋine natne yemo qotkoine, wet dereret yaline mane misuk desikei. \v 4 Ŋine ŋinŋine yeye kine kine bonep eaka misuk warekakei, ŋei kimakopŋine natne eŋane yeye kine kineene ea weneŋ warekakei, so qesiŋonbi geulukkei. \s1 Yesuŋo Numa Gesoke Ŋebonge Eaka Gesokkene \p \v 5 Ŋine wet dereretŋine wekuka magekei, yemo Kristo Yesuŋo wet dereret mageke, eaka magekei, \q1 \v 6 Eŋe naso baŋem qeli kotino Anutu wane kine so tanik manik ea mageke, ŋo eŋe siluŋ gegeine ea mi ma walukke so Anutu maine yuan kayakane mi wetkeke. \v 7 Ea okaniakane, turuŋine yemo eŋe eŋine wet bonepinane ea korop qeliŋka wareke, pakiso eŋe ŋei yauwine yale okangi paki, qelit medep yauwine okange, eŋe ŋei yale okange, so eŋe ŋei kait toqa ma more kepeo wakonge. \v 8 Eŋe ketkele geki paki, ŋei yauwine yaline aŋa tewe tewek wane numa gesoke, Anutu wane don mogare ari mage ea wane seukke, eŋine seu seuine eamo kibeŋ qabeŋ kutno qeu seukke. \v 9 Kine ea wane Anutuŋo eŋe ma wie more zok manerop weti qeliwo birakake, paki eŋet kakapa suaine mange, eaŋo eŋet natne korop yuanka waremaike. \v 10 Eso ea wane ewine kito more eŋet Yesu orake, yeye kine kine gege enerop korop, qeli kotino aŋelo, so kepe kutno ŋei magu, so qei kepe bano seukoi edo gemami, eŋe baŋ korop wawetene qeu paki umi kesikei, so eŋane bango so eŋane deinoka pa wareake. \v 11 So eŋe baŋ korop aŋaene suaineka aŋage raikei, Yesu Kristo eŋe Waom, so eŋe Anutu Magak ora mawaka more maine eŋet biŋek suaine manikei. \s1 Kepeo Ŋei Eŋane Keuo Kiwa Yale Qelaŋangene \p \v 12 Eso, kima maepkopne, na ŋinerop gekole, naso eao ŋine naso baŋem aŋane teweke gekoi, ea wane rokopka ukude naso iwao na biraŋune ari kiroine gewe, ŋine aŋane teweke gekoi, yale waka gekei, eaŋo manerop wele okanmaike. Waom eŋe mo ŋibuke, ea wane ŋine takotke more mapi mapik ŋinane wele marat kakeiwane, kaet so zonom ore ore weneŋ urata togoleka mau paki, wele marat kakei. \v 13 Onoka wane, Anutu eŋe naso baŋem ŋinane koto ŋino urata ma okanmaike, ŋine ma ewekŋungi, ewekeu paki aŋaine teweke eŋine simile mogare urata makei wane. \p \v 14 Ŋine yeye kine kine makei, eamo bororomgo geu paki, ŋaba qepok so busu don so aŋa soraŋine midaine geu paki makei. \v 15 Yale okanbi paki, ŋine maine sot midaine so wet qelaŋan gorop; libe qotqole, Anutu wane ŋerep medep koboboine yale okane more, borikine kepeo so ŋei borikineerop eŋane keuo gekei, so Waom wane don togogole gegeinerop ea magekei paki, ŋine eŋane keueno serekin edo qeliwo lawe qelaŋaneneŋo motpi qagagae pamaike, yale ŋinane qelaŋanŋo eŋane keueno lawe qelaŋane payake. \v 16 Ŋine gege wane don maine ea malipkau paki, eaka dere okanikei. Ŋine yale okangeiwo, yemo na kinerop ea wane rawe paki, Kristo lotkeake, naso yewao na ŋinane baŋ detpe wayake, onoka wane, eaŋo baŋ sikan ŋoniake, yemo naŋane zonom so urata makole, ea wele midaine mi okange. \p \v 17 Ŋinane mali malipŋine yemo Anutu wane wet pese so soe soep okanmaike Ŋo naŋane eŋe na yale waka detmaile, na weŋemne ŋinane mali malipŋine togoleakane ra more qakkale, eŋe Anutu wane wet pesek so soe soep okaniake, na ea wane yemo zok manerop wet pese so oi bakom suaine ŋinerop weneŋ okanikale. \v 18 Rokop yalewaka ŋine wet pese desikei, so narop weneŋ qeturage batne okanikene. \s1 Timoti Wane Don \p \v 19 Na Waom Yesu detluk kamailane, oŋo detki, na baŋ eweke more Timoti talekawe imdaka ŋinano uyake, paki na maine ŋinane don kisi ea detpe, qomne menageake so eaŋo matogole naniake. \v 20 Eŋe wekuŋo narop wet amanagumaite, so ŋei maneŋo Timoti yale eamo mida, so eŋe welekatne numa daleo maratka more ŋine mapik ŋuniakane ŋinane wetine suaine wetke gemaike. \v 21 Ŋei natne yemo eŋe enŋene yeye kine kineeneka don urata so dereret urata ma okanmami, ŋo eŋe yemo Yesu Kristo wane urata ma more, eaŋo sua ariakane don me dereret urata ma simileine manerop detmaike. \v 22 So ŋine ŋidom Timoti gegeinane kine mo detmami, eŋe so na ŋere mame gipon yale okane don maine so biŋek don wane rate paki, urata qeturage ŋetsarek ma okanmaite. \v 23 Eso na naewo kine kine qeingeki, dale me dale wakoniake, ea baŋ detlukewe paki, eŋe talekawe esatka ŋinano uyakane wetkemaile. \v 24 So na Waom detluk kamaile, wane oŋom detnangi, eweke more mi azoŋgi, na noŋom ŋinano sarikale, yale detmaile. \s1 Epaproditus Wane Don \p \v 25 So na mane wetkewe maine okanmaike, yemo kimaze Epaproditus, koso mainge birakawe ŋinano uyake, eŋe naŋane wazano urata weneŋ mayakatne mamaike, so kawali weneŋ qeyakane, so eŋe ŋinane qelit qe more urata mapik naniake, ra more ŋidom talekau naŋano sarike. \v 26 Eŋe ŋinane korop dere qeka okane more ŋuniakane zok kamaike, so ŋine eŋane dere qeka okanikei wane eŋe qomine zok umaremaike, yemo onoka wane, eŋe zoma kaki ŋine don kisiine mo detkoi, ea wane. \v 27 Welekatne eŋe momomde zomakake, paki eŋe seukeakane rokop okange, ŋo Anutuŋo yemo eŋane qom borik make, so eŋaneka mi make, midaka, eŋe naŋane qom borik weneŋ make, paki qom borik suaine, ŋo naŋane kutnoka wa more mi ki pelek naniakane wetkeke. \v 28 Ea wane na ŋinano talekawe uyakane zok nanmaike, u lotkeki ŋine eŋe kau paki, wetŋine manerop baŋ peseake, eso naŋane dere qeka eamo baŋ mida leleake. \v 29 Ea wane u lotkeki, ŋine korop wetŋine peseki, Waom wane rau paki, kima okankakei, ŋei suaine eŋe yale korop eŋane ewe kito kito okanikei. \v 30 Onoka wane, eŋe Kristo wane urata wane raki paki, gegeine qikka more seukeakane okange, ŋine ŋidomka maine mi qesiŋnane makoi, ŋine eŋe urata mangoi, ea wane eŋe qesiŋnaniake ra, yale okange, so eŋe eŋinane ra more yale mi okange, ea wane eŋe koso zoma qepapka more urataine naso iwao weneŋ mamaike. \c 3 \s1 Koboboine Ea Wele \p \v 1 Kimakopne, don qoiqoine iwa yale rawe qoekep, Waomŋo ŋine wet menaŋ manerop ŋibongi, wet pese desikei. Don alakan qekole, eaka eseŋake koso qe ŋibonikalane mi detpe qekamaike, eso eaŋo ŋine maine kito qesiŋ okan ŋuniake. \v 2 So ŋine diam seleleine maikei, ŋei borikine kasi zubaine yale, eŋe miti urata matali matali ŋei, eŋe ŋenane ramami, ŋene korop solaze kitare more, Israel eŋane rokop okanikenane. \v 3 Ea welekatne ŋene mo sola kita kitat mane makone, eamo Kristo Yesu mali malipko sola kita kitat wele, yewa makone, onoka wane ŋene Anutu eŋine Asuineŋo oi bakom kito meŋenka okanmaine, so gegezeŋo Kristo Yesu wano makatake okanmaine. Ŋene mali malipze solao mi motŋem pa okanmaike. Yewa ŋedo Kristo wane takotke more sola kita kitat wele eŋetne mali malip ea magemaine. \v 4 Na kine kine yaline ea malip kawe ra, yemo maine okanbe rap, ŋo ŋei natne eŋe solaoken maine malipkakei wane wetkekeiwo, yemo noŋo eamo kinerop ea wane solaoken numa yale oken manerop wetkekale. \v 5 Na solane kitatkoi, yemo wakone pawe, sodane weku so kaiwe karewe okangiso, kitatkoi, na Israel ŋei eŋano ŋine wakongole, paki, na rara togon wane numa ea mo modat lukkole, na Benyamin wane tego ŋine, na Hebru ŋei eŋane weŋem, tutule, so naga magane ere yaleka. Na Yuda rara togon numa, ea ware kakolane na Parisi eŋane tego gekole. \v 6 So na sorin borin okane, Waom wane urata makalane detkole, yalinane na doku tau tau magu ŋabaone more matali qetali ebukole. Ŋei maneŋo na rara togon don wane numa mogatkole, ea wanoke desiakeo, yemo na sot midaine rara togon don wane numa ea mogasiakeŋo, eŋe ŋei.wele. \v 7 Namo rele, na sola wane numa ea mogat kakole, yemo na ŋei natne maine yuan onikale, ŋo siluŋ yeye kine kine ea korop na maine dapotpe wele okange, wane iwa yemo Kristo wane rawe paki detpe, wele midaine okanmaike. \v 8 Yeye kine kine ea waneka mida, na Kristo Yesu wane detpe Waomne okanmaike, eŋane rawe paki, yeye kine kine korop kepe wane aboŋ ea qeliŋ warekole, na ea yemo korop detpe sino qotkoine okanwareke, wane Kristoŋoka weku maine malilipka gekale. \v 9 So eŋerop weneŋ qeturage gemaile, na noŋomka rara togon don numa teweke more, koboboine gege ea wane mi nanmaike. Na iwa yemo Kristo detlukka more mali malip wane ra more ŋei koboboine gege ea wane nanmaike, koboboine sot midaine gege, ea yemo Anutu wano ŋine sari okanmaike, so ea yemo mali malip wane kutno kito pa okanmaike. \v 10 Na Kristo weku detluk kakalane nanmaike, so eŋine seu seuo ŋine wie wieinane zonomine naŋano wakongi, eŋe wikile detke, ea na weneŋ desikale, so eŋe yale okane seu seuino seukkale. Na eŋane wikileo takotkemaile, na Yesu Kristo detlukka more malip kamaile. \v 11 Na yale okane tebaka ari magewe, seu seuoŋine baŋ ma wirik nangi, wisikaekale. \s1 Dagoino Ŋine Biririke Ari Lotkekene \p \v 12 Na mo biririk mage dagop qoi qoino lotke mo yuangole, me mo menaŋgole, na yale mi ramaile, na tako rakotka biririke ari maile, yuane more gege togon lewine maikalane, ŋo ea wane ra more, Kristo Yesuŋo yemo mo neu malip nange. \v 13 Kimakopne, welekatne, na dago qoi qoine ea mo yuangole yale mi wetkemaile, kine kine weku na okanmaile, ea yemo kine kine ŋadeno pamaike, gege soginane aboŋ ea yemo ŋadek kamaile, eso qomnoken gege musele pamaike, ea marat kakalane, yemo kauluke biririkmaile. \v 14 Eso na dago qoi qoino pokup okoramaike, yewaokenka koboine togogoleka biririke arimaile, yemo yuane more lewine makalane, ea yemo Anutuŋo Kristo Yesu wane raki paki gege weti qeliwo pamaike, ea wa marat kakalane raki paki nora tebanange. \p \v 15 Ŋene korop sua warekoneŋo dereretze ea motŋem, ŋei dereret yale bile so wekumaneka payake, kine kine weku ea waneka ka mogare gekene, ŋo natne ŋine wet mane ŋei isisine eŋane isisiwo ari more wetkekeiwo, yemo Anutuŋo baŋ wetŋine ma qelaŋangi detlukkei. \v 16 Ŋo numa so tanik manik weku gesoke sarikone, so makone, iwa gemaine, numa weku eaka mogare gesoke arikene. \s1 Ŋene Qeli Mat Ea Wane Weleine \p \v 17 Kimakopne, ŋine korop naŋane numa so tanik manik ea takotke mogare arikei, ŋene numa so tanik manik wele ea sikan ŋungone, wane ŋei natne eŋe numa ea mogare gemami, ea one more eŋe mogatone arikei. \v 18 Na don iwa yemo atak loutne mo alakanka ŋidangole, so iwa yewaka eseŋake koso ŋidanbe, dene dokune weneŋ ketmaike, ŋei loutneŋo Kristo eŋe kibego seukke so wisikae wieke, ea wane ŋabaine okanmami. \v 19 Ŋei yewa eŋe arimage, gegeene sora gerepko ezoki qoeake, onoka wane, eŋe solaenane simileŋo anutuene okanmaike, eŋe kine kine gamuinerop ea wane batne zok okanmami, so eŋe wet dereretene yemo motpi, iwa kepe wane aboŋ, ea waneka zok manerop pamaike. \v 20 Ŋene, yemo qeli mat wane biŋek so weleine, so ŋei ŋerep magukoune, eso ea wane ŋene Mapi Mapikze Waom Yesu Kristo qeliwo ŋine sariakane batneka toma kamaine. \v 21 Eso eŋe baŋ eŋine zonomŋo maingeki, solaze pelekakatne iwa umat kine kine ariake paki, ebuki eŋine solaine qelaŋan wagi waginerop yale okangei, pakimo zonom yewaŋoka qesiŋkaki, yeye kine kine korop kepe so qeli kotino maki eŋine bango sari wareu ware oniakane. \c 4 \s1 Paulo Kima Qesiŋkoune Eŋane Don \p \v 1 Ea wane nae kimakopne, ŋine Suaine ŋinano kitoluke okorakei, na ŋinane detpe wetne zok pesemaike, so na ŋunikalane nanmaike. So na ŋinane dere wa kitip zok okanmaile, ŋine yemo kine kine natne leweene wawaine yale gemami, mo noŋom makalane urataine togogoleka makole, na ŋinane wet pese so bakom manerop okanmaile. \p \v 2 Euodia so Sintike, ŋire detpik, ŋire magu natne eŋerop ŋerep wele, ea wane, ŋire wetŋitne weku Waom wano motpik paki okorakeik wane na ŋitanmaile. \v 3 So urata ŋei kimane, ge yaleka, ŋerep etke ea erane golatmaile, ge qesiŋ osikenane nanmaike, ere narop biŋek don maine ra qelaŋanikenane urata togogole makoik. Ere so Klemen so naŋane urataŋei kima kopne natne, eŋane eŋetene Anutu wane gege togon buk suaino pamaike. \s1 Ra Ewek Don \p \v 4 Ŋine naso baŋem gegeŋineŋo Waom wane batne okanikei, na koso manerop rawe, ŋine batne okanikei. \p \v 5 Ŋine ŋei korop bororom okanonbi, eŋe ŋinane kine me urata maine so tanik manik ea kaulukke, detlukeu, Waom eŋe mo sarimaike. \v 6 Ŋine kine kine natnane ea wane dere mezet misuk okanikei, ŋo meŋe meŋenŋineŋo yemo korop Anutu kine kine mane wane ŋaŋaeu paki, ra umatŋine ea maine mawakone olasikei, naso baŋem wet ŋino bakom kito kitoŋo watke paki, eŋe meŋenkau qesiŋ ŋuniake. \v 7 Peam so qom menaŋ wane zok manerop Anutuŋo kine kine bile ŋebon okanmaike, ea wane kepe ŋei ŋene ea wane kine maine mi dere qelaŋangene, ea wane mo Anutu oŋom ŋibuki eŋine qom menaŋ koto waket luke geulukkei, so Yesu Kristorop weku okorau paki, wet dereretŋine mayakatne pa togoleake. \p \v 8 Kimakopne, na don mane koso takotke ŋidanbe, ŋine don wet dereretŋino kine kine maine so ewe kito kitoinerop eaŋo qewatkekei, kine kine wele pamaike, kine kine maine, kine kine koboboine, kine kine libe libe qelaŋanerop, kine kine similerop, so kine kine eweinerop. \v 9 Naŋano ŋine don detkoi so makoi, don mo rawe detkoi, so okanbe kakoi, yewa okane ma okane gekei, eso Anutu peam ŋebon okanmaike, oŋo baŋ ŋinerop geake. \s1 Pilipi Edo Paulo Kine Kine More Mangoi Eawane Bakom Kitoke \p \v 10 Na gegeneŋo Waom wano paki wet pesek kakapa suaine, yemo ŋido qomne ma wie more qesiŋnanbi, ea wane detmaile! Ŋine naso kiroine ge sari mage ŋadino naŋane koso manerop wetkemami. Ŋine naŋane niget ŋungi qeliŋ nangoi, yale mi ramaile, ŋine naŋane mo wetkekoi, i welekatne, ŋo numa wane qekakoi. \v 11 So na ramaile, iwa yemo sola wane qesiŋ ea wane ŋaŋaewe paki mi ramaile, onoka wane na kine kine iwa pa ninmaike, ea mo rokopno so eamo maine done midaine magekene, ea wane kine mo detkole. \v 12 Na aboŋ midaine gege, so aboŋ gorop gege ea mo mayakatne na tikŋane gekale, ea mo detmaile. Na iwa wane kine sane mo detkole, wane naso natno yewao mo detmaile, newe ŋatne qemaikeo me ŋarawane seukmaileo, riwe morian gorop gege me bodirop gege, ea wane zok mi raikene. \v 13 Na yeye kine kine korop maine okan warekalane zonom paninmaike yemo Kristoŋo zonom mo korop nin waremaike, na maine ma warekale. \p \v 14 Ŋo na siluŋ iwa yale rawe, ŋado na kine kine okane bakom kitomaile, na wet boriko wikile dere gewe ŋine naŋane wikile ea weneŋ qesiŋ nane detkoi wane, detpe menaŋmaike. \v 15 So Pilipi matko ŋine ŋei ŋerep ŋine ŋidom kine mo detlukmami. Na alakan kieke Anutu wane miti don maine ea ra qelaŋanikalane Masedonia kepe qelige arikole, naso yewao doku tau tau magu natneŋo na wesi kine kine wane qesi qesiŋ mi okan nangoi, weku ŋidoka qesiŋ nangoi, so narop wet ama nagu qema nagu okan nagukone. \v 16 Na Tesalonaika matko gekole, naso eao na zonom zuagewe, ŋine naso natneo qesiŋ nangoi, eso koso ŋado qesiŋnanbi paki motpi naŋano sarike. \v 17 Na ŋinano ŋine sola qesiŋ kine kine ŋido ninikei wane rawe paki, mi ramaile, mida, na miti ŋinane wele takotke wakone sua ariakane, so yale waka pa wayakane nanmaike, ŋine yalewa geu, baŋ Waom oŋom mauluk ŋuniake. \v 18 Iwa yemo naŋane kine kine korop more ningoi, ea wane kibiine iwa motmaile, eso eamo mo rokop kemaike! Epaproditusŋo ŋinano ŋine sola qesiŋ kine kine korop ma sari ninwareke. Na ŋaŋaekole, eamo iwa korop ma sari ninwareke. Ŋine kine kine iwa korop na okan nangoi, yemo bakom me soe soep qoune simile teine Anutu okan kakoi, yale okanmaike, Anutuŋo bakom me soe soep yaline kaki, maine okangi mayake. \v 19 So naŋane Anutu eŋe morianine kakapa suaine Kristo Yesu wano pamaikeŋo baŋ kine kine zuaŋgei, ea korop more ŋiboniake. \v 20 Ŋenane Anutu so Magaze, eŋano ea qeli ewe zonom papa togon tako rakot pa ariake, weleka. \s1 Don Qoi Qoine \p \v 21 Na Anutu wane ŋei ŋerep magu korop Kristo Yesu wane biŋek gemami, na ŋinane kaiwe maine ramaile, kimakopne narop weneŋ iwa gemaine, eŋe ŋinane kaiwe maine ra ŋidanmami. \v 22 Anutu wane ŋei ŋerep korop iwa eŋe yaleka ŋine kaiwe maine ra ŋidanmami. Natne Emperor Siza wane matko urata mamami, edo weneŋ kaiwe maine ra ŋidanmami. \p \v 23 Eso maine Waom Yesu Kristo wane dan gunutŋo ŋinane asuŋinerop korop bonep bonep pawareake.