\id MAT NT0051 ONO Phinnemore NOV-90 \h Mataio \toc1 Mataio \toc2 Mataio \mt1 Mataio \c 1 \s1 Yesu Kristo Wane Ŋosa Wili Wiliine Eŋane Eŋet Tegoene \p \v 1 Iwa yemo ŋei wakone sari mageu Yesu Kristo wakonge, eŋe Dawit wane qerakine, eŋe Abraham wane qerakine. \p \v 2 Abraham eŋe Isak magaine, Isak eŋe Yakop magaine, Yakop eŋe Yuda eŋineso ŋolekoune eŋane magaene, \v 3 Yuda eŋe Pereze so Zera erane magaetne, (nagaetne Tama), Pereze eŋe Hezoron magaine, Hezoron eŋe Ram magaine, \v 4 Ram eŋe Aminadap magaine, Aminadap eŋe Nason magaine, Nason eŋe Salmon magaine, \v 5 Salmon eŋe Boaz magaine, (nagaine Rahab,) Boaz eŋe Obet magaine, (nagaine Ruti), Obet eŋe Yese magaine, \v 6 Yese eŋe ŋei waom Dawit magaine, Dawit eŋe Solomon magaine (nagaine Uria wane ŋanomine). \p \v 7 Solomon eŋe Rehoboam magaine, Rehoboam eŋe Abaeza magaine, Abaeza eŋe Asa magaine, \v 8 Asa eŋe Yehosapat magaine, Yehosapat eŋe Yoram magaine, Yoram eŋe Uzia magaine, \v 9 Uzia eŋe Yotam magaine, Yotam eŋe Ahaz magaine, Ahaz eŋe Hezekia magaine, \v 10 Hezekia eŋe Manase magaine, Manase eŋe Amon magaine, Amon eŋe Yosia magaine, \v 11 Yosia eŋe Yekonia eŋine so ŋolekoune eŋane magaene, naso yewao Israel ŋei ŋerep ebu peik one more Babilon kepeo ari warekoi. \p \v 12 Ŋei ŋerep Babilon kepeo ebu arikoi, ea wane ŋadino, Yekonia eŋe Sealtiel magaine, Sealtiel eŋe Zerubabel magaine, \v 13 Zerubabel eŋe Abiudu magaine, Abiudu eŋe Eliakim magaine, Eliakim eŋe Azor magaine, \v 14 Azor eŋe Zadok magaine, Zadok eŋe Akim magaine, Akim eŋe Eliud magaine, \v 15 Eliud eŋe Eleazar magaine, Eleazar eŋe Matan magaine, Matan eŋe Yakop magaine, \v 16 Yakop eŋe Yosep magaine, Maria wane ŋaone, Maria eŋe Yesu nagaine, Yesu eŋe Kristo orake. \v 17 Abraham wano ŋine wakon sari mageu, Dawit wakonge eŋane tegoene 14. Dawit wano ŋine wakone sari mageu, ebu peikone Babilon kepeo arikoi, eŋane tegoene 14ka okanmaike. Eso ea ŋine sari mage Mesia wakonge, tegoene 14ka. \s1 Yesu Kristo Wakonge \p \v 18 Yesu Kristo eŋe numa iwa yale oken wakonge. Nagaine Maria eŋe Yosep wane biŋek rau geke, ŋo ere meteetne mi au au, yaupka ge more, Maria eŋe kake, medep mane mayakane Asu Koboboineŋo urata maki, ŋatkeke ea mayake. \v 19 Eŋe Yosep wane biŋek rakoi, ŋei yewa eŋe mitirop geki paki, kine kine maineka okane geke. Ŋo eŋe siluŋ Maria ŋei eŋane kaitko donine didiwo rawakongi, gamu kutno wayakane mi detke, eso eŋe sanka eŋane biŋek rakoi, ea kitasiakane wetkeke. \v 20 Eŋe yale wetke gegeki, Waom wane aŋelo maneŋo kulu kuluo wakonka more olale rake, “Yosep, Dawit wane qerakine, Maria ŋanomŋone makenane misuk kaetganiake, eamo Asu Koboboineŋo urata maki medep ŋatkemaike. \v 21 Eŋe medep baŋ ŋei mayake, paki ge baŋ eŋetine Yesu orakene, onoka wane oŋo baŋ ŋei ŋerewekoune borikineeno ŋine makokoniake.” \p \v 22 Masi iwa korop wakonge, yemo Waomŋo propet eŋane wetino motki don ra sari geke, ea wane wele wakoniakane yale wakonge. \v 23 “Ŋerep natewen mane, ŋei mi makeŋo baŋ medep ŋatkeake, paki medep mane ŋei mayake, eso eŋe baŋ eŋetine Imanuel orakei,” kine iwa yale, “Anutu eŋe ŋenerop gemaike.” \p \v 24 Eso Yosep eŋe kuluo ŋine wieki paki, Waom wane aŋeloŋo daleo okaniakane olatke, ea wane rokop okane more, ŋanomine Maria make. \v 25 Ŋo eŋe ŋao ŋanom gege ea mi geuk paki, Maria eŋe medepine make, pakiso, Yosepŋo eŋetine Yesu orake. \c 2 \s1 Kepe Sasainoŋine Ŋei Dereretnerop Edo Sari Yesu Maratkakoi \p \v 1 Yesu eŋe Betlehem matko, Yudia kepeo wakonge, nasoine Herot eŋe ŋei waom geke, yewao ŋei natne serekin dapot one more, kineene detone gegekoi, edo kepe sasaino ŋine Yerusalem matko sarikoi. \v 2 Paki qesone rakoi, “Medep musele wakonmaike, Yuda ŋei eŋane ŋei waom ea diawa? Ŋene eŋane serekinine kepe sasainoken sa waki kene, eso ŋene ea wane bakomine kitokenane sarimaine.” \p \v 3 Ŋei waom Herot eŋe don ea dere more qiseke, so Yerusalem matko ŋine ŋei ŋerep natne eŋe yaleka dere qisekoi. \v 4 Paki Herot eŋe Pris suaine so ra rokop don numa kito ebo ebon ŋei edoraki, sari wekuoka qeturageu qeson one rake, “Mesia eŋe mat diao wakoniake?” \p \v 5 Eŋe olale rakoi, “Betlehem matko, Yuda kepeo, Propet eŋe iwa yale qeke, \q1 \v 6 ‘Betlehem matko, Yuda wane kepe, ge Yuda ware ware eŋane keuo ŋine ketkele midaka, ŋinano ŋine ŋetne mane baŋ sariake, oŋo naŋane ŋei ŋerewekopne Israel baŋ alakane sikan oniake.’” \p \v 7 Eso Herot eŋe kepe sasaino ŋine ŋei sarikoi, eŋe edoraki ariu sanka lewage, naso diawao serekinba wakonge desiakane qesononge. \v 8 Pakiso iwa yale edaneso biraongi Betlehem matko arikoi, “Ariu paki, bororom kauluke medep ea zuaŋkakei, eso kau pakiso na nolatpi dere, so na yaleka maine ari more bakomine kitokale.” \p \v 9 Don iwa edangi, so yeropka arikoi, numao ariu paki serekin kakoi, serekinba kepe sasaino wakongi kakoi, serekin weku yewaka kakoi. Serekin eaŋo alakangi, so eŋe kama kama sari mage medep pake, ea wane kutno doŋ mane metke. \v 10 Eŋe Serekin kau paki, wetene peseki, oi bakom suaine okangoi! \v 11 Eŋe mat koto wau paki, so Yesu medep so nagaine Maria otkoi. Eŋe wawetene qeu paki, umi qe more bakomine kitokoi, pakiso, kiteene makoke bakom okankakei wane kine kine ma sarikoi, ea mangoi, gol, eki kelokine qoune simile, so kelok qoune simile ea mangoi. \p \v 12 Pakiso Anutuŋo kulu kuluo Herot wano koso mi zinge arikei wane girem edange. Eso eŋe zinge more, numa maneoka mateno arikoi. \s1 Yosepŋo Yesu Medep So Maria Iwenotki Ezipti Kepeo Arikoi \p \v 13 Eŋe ariu, so Waom wane aŋelo maneŋo kulu kuluo Yosep wakonka more olale rake, “Wienom paki, medep so nagaine epunom Ezipt kepeo ariu paki, ea ge mageu, noŋo rawe dere so baŋ sarikei, Herot eŋe baŋ zuage medep qeki seukeakane ramaike.” \p \v 14 Yale olatki, so Yosep eŋe wie more, medep so nagaine epuki, so mat qelige goigo Ezipt kepeo arikoi. \v 15 Ari ea ge mageu, Herot seukke. Yale okangi, so don mane Waomŋo propet mane wane wetno motki don rake, ea wane wele wakonge. Don iwa yale rake, “Na medepne orawe, Ezipt kepeo ŋine wie sarike.” \s1 Herotŋo Raki Medep Nigatne Korop Engu Warekoi \p \v 16 Herot eŋe iwa yale detke, kepe sasaino ŋine ŋei lobo sarikoi, eŋe na isinangoi yale detki paki, sotine zok osike, paki eŋe don motki kawali ŋei eŋe Betlehem matko so mat osop osop pa arike, eao medep ŋei komaene etke (2) so eŋane bane medep abubu korop engu warekoi, eŋe ŋei lobo kepe sasaino ŋine sari serekinba wakonge, ea wane nasoine olatkoi, ea detki paki, ea wane kop okange. \p \v 17 Numa iwa okanbi Propet Yeremaiaŋo don mane rake, ea wane wele yewa wakonge, \q1 \v 18 “Rama matko ukat wakongi detmami, nem kuasuruk so aro uŋalan wakonmaike. Rakelŋo qerakkoune Yuda wane tego eŋane ra more arokmaike, eŋe arokmaike, so baŋ mi mau kopkeake, onoka wane eŋe korop seuseuneka.” \s1 Yosepŋo Maria So Yesu Medep Eziptŋine Epuki Zinge Sarikoi \p \v 19 Herot seukki, ŋadino Waom wane aŋelo maneŋo kulu kuluo Yosep Ezipt eao wakonkake, \v 20 Paki olale rake, “Ge wienom paki, medep eŋine so nagaine epunom, koso zinge more, Israel kepeo ariu, onoka wane medep qekei wane rakoi, ŋei ea mo seukkoi.” \v 21 Yale olatkiso, Yosep eŋe wieki paki, medep eŋine so nagaine epuki, so koso zinge Israel kepeo arikoi. \p \v 22 Ari detki, Arkelaus eŋe magaine Herot wane tungo Yuda kepeo ŋei waom geke, pakiso Yosep eŋe Betlehem matko geakane kaetkake. Aŋeloŋo koso manerop kulu kuluo wakone more olatki, so eŋe ea ŋine wie koso Galili kepeo arikoi. \v 23 Pakiso, matine maki paki, mat mane eŋetne Nazaret eao gekoi, eŋe yale okangi, propet edo don mane rakoi, ea wane wele wakonge, “Ŋei ŋererop korop eŋe baŋ raikei, ‘Eŋe Nazaret welaine.’” \c 3 \s1 Yohane Doku Tau Tauŋo Miti Urata Kieke Make \p \v 1 Naso Yewao Yohane doku tau tau eŋe sari more, Yuda kepe yaup papaino kieke miti edane geke. \v 2 Paki rake, “Borikine ŋine ŋadek kau paki, wetŋine maingeu, onoka wane qeli gege togon wane Ŋei Waom mo osop sarimaike!” \v 3 Yohane weku eŋane propet Isaiaŋo don iwa yale rake, \q1 “Ŋei mane kepe yaup papaino bokamaike, ‘Waom wane numa ma wesakeu, eŋe sariakane numa makoboe birakau!’” \p \v 4 Yohane takotine kamel zouneŋo mamaine ma geke, eŋe waroine osom solaineŋo mamaine, eaŋo kebaŋino ramu geke, so ŋaraine yemo sila so begok zubaine, ea ne geke. \v 5 Ŋei ŋerep eŋano sari warekoi, yemo Yerusalem matkoŋine, Yuda kepeo ŋine korop, so Yordan Doku loli lolik mat pa arike, ea ŋine. \v 6 Eŋe borikineene ra wakone qeligeu, Yordan Dokuo tauonge. \p \v 7 Yohane eŋe Parisi ŋei so Sadusi ŋei tego loutneŋo doku tau oniakane sariu, ongi paki edane rake, “Ŋine koma qotkoinane dokoine, maŋo ŋidangi Anutu wane busu ŋado sariakane okanmaike, ea kakakka more ŋadekka ariu rap? \v 8 Wetŋine maingeu paki, tanik manik maine okane mau, eaŋo baŋ borikine ŋine ŋadek kamami, ea wane welewa eamo sikan ŋoniake. \v 9 So wetŋineŋo iwa yale maine mi wetke rakei, ‘Abraham eŋe ŋenane ŋaboze.’ Na ŋidanmaile, yemo Anutu eŋe maine wesi iwaŋo maki paki, eaŋo Abraham wane ŋabokoune tego mane koso maine ebuki wakongei! \v 10 Naka mo eki ŋodino kitatki ketkei wane eweke pamaike, eki korop wele maine mi qekei, yemo baŋ kitatki ketpi biraongi, gerepko wau ezoyake. \v 11 Na dokurop tau ŋunmaile, eaŋo kine iwa yale sikan ŋonmaike, yemo ŋine wetŋine maingekoi, ŋo ŋei mane naŋane ŋadeno baŋ sarike, eŋe yemo zonomine togogole, eŋe naŋane zonom yuan kamaike, na ŋei maine mida, noŋo eŋane kie tabine maine tewekkalane rokop midakaka, oŋo yemo baŋ Asu Koboboine so gerep weneŋ tauŋuniake. \v 12 Eŋe wano wanok urata ma gemaike, kito wanok maki wele eŋineka, eŋe witine wele baŋ peikki urumino wayake, ŋo solaine eamo gerep koma komaine midaine banine ze papaine, eao qakki ezowareake.” \s1 Yohaneŋo Yesu Doku Taukake \p \v 13 Naso yewao Yesu eŋe Galili kepeo ŋine Yordan dokuo arike, paki Yohane wano sarike, oŋo doku taukayakane. \v 14 Ŋo Yohaneŋo yemo wetinane kine ra qelaŋaniakane wetne maingeakane liwekka rake, “Goŋo na yemo maine taunanikene, ŋo siluŋ noŋo ge tau ganikalane naŋano sarimaine me?” \p \v 15 Pakiso Yesuŋo mainge olale rake, “Yeine qeligenom paki, noŋo ramaile yale iwa okannom, numa iwa yale, ea yemo ŋere maine Anutuŋo detmaike, ea wane kop okanikete.” \p \v 16 Eso Yohane eŋe Yesu wane don dere, so eaka doku taukake. Taukaki, Yesu eŋe dokuo ŋine saki saki, eaka qeli aŋaŋge manmaike, pakiso eŋe kaki, Anutu wane Asuŋo naŋi baluse yale okan ketki paki, Yesu eŋine kutno kitoke. \v 17 Eso qeliwo ŋine don mane iwa yale raki ketke, “Iwa eŋe nae Gipon maepne, na eŋane zok manerop similenan okanmaike.” \c 4 \s1 Satanŋo Yesu Liwekkake \p \v 1 Pakiso Asuŋo Yesu iwenka kepe yaup papaino arike, Satanŋo liwek kayakane. \v 2 Yesu eŋe yewa kaiwe 40 so ruo 40 ŋaraine midaine ge mage, ŋarainane seukke. \v 3 Eso Satanŋo eŋano lotke more rake, “Ge Anutu wane Gipole gemaineo, yemo ranom, wesi iwaŋo qeinge more bret okangep.” \p \v 4 Yesuŋo mainge olatke, “Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, ‘Ŋeiŋo ŋara waneka maine mi geulukeake, Anutu wane piwo ŋine don kine kine sari okanmaike, ea detluke more, yemo geulukeake.’” \v 5 Pakiso, Satanŋo Yesu iwenka mat suaine kobekine, Yerusalem, ea ari more, Bakom Urum wane bakine wetika weti, ea birakaki okorake. \v 6 Pakiso olale rake, “Ge Anutu wane Gipole gemaineo, yemo goŋomka iwa ŋine sontake kepo ketnom, onoka wane Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, \q1 ‘Anutu eŋe baŋ aŋelokoune geŋane ra more edaniake, eŋe baŋ meteeneŋo geu wiekei, paki kieŋone wesiŋo mane mi kitasiake.’” \p \v 7 Yesuŋo mainge olatke, “Ŋo Anutu wane papiaŋo yaleka iwa yale ramaike, ‘Ge Waomŋone Anutu liwe liweko misuk birakakene.’” \p \v 8 Pakiso Satanŋo Yesu bonaga kiro qatqale yewao iwenka wa more ŋei ŋerep magune magune so kepe baŋem ea wane simile kine kine suaine zok manerop pamaike, ea sikanka wareke. \v 9 Paki olale rake, “Ge wawetŋone qem paki, bakomne kitokene, yemo na yeye kine kine iwa korop baŋ ginwarekale.” \p \v 10 Rakiso Yesu mainge olatke, “Satan, ge masikane arinom! Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, ‘Waomŋone Anutu eŋe weku meŋenka more qelitine qekene.’” \p \v 11 Yale rakiso Satanŋo qeliŋka arike, pakiso aŋelo edo sari, so Yesu kito qesiŋ okankakoi. \s1 Yesuŋo Kieke Urataine Galili Kepeo Make \p \v 12 Yohane mulap urumgo birakau, Yesu eŋe kisiine detki paki, wie more Galili kepeo arike. \v 13 Eŋe Nazaret matko mi geke, eŋe qelige ari Kaperneam matko geke. Mat yewa eŋe Galili doku namuŋ wazaino, Zebulun so Naptali erane kepe saiwo metke. \v 14 Yale okangimo propet Isaiaŋo don mane rake, ea wane wele wakonge, don iwa yale, \q1 \v 15 “Zebulun wane kepe, so Naptali wane kepe, doku namuŋgo oken pamamik, Yordan nat parom, Galili qelaŋ ŋei ŋerep eŋane kepe! \v 16 Ŋei ŋerep panaman koto gemami, eŋe baŋ qelaŋan kakapa suaine mane kakei, ŋei ŋerep seu seu kepe wane panaman qekatno gemami, kuteno kiwa baŋ qelaŋaniake.” \p \v 17 Naso yewao Yesuŋo kieke, donine iwa yale edange, “Borikine ŋine korop qelige ŋadekka wareu, onoka wane qeli gege togon nasoine mo bomilemaike!” \s1 Yesuŋo Zawon Mama Ŋei Etke So Etke Edoraki Sarikoi \p \v 18 Yesu eŋe Galili doku namuŋ meuno ariki paki, tatiŋon etke otke, ere zawon mama ŋei, Simon, eŋetine mane Petoro, so ŋole Andrea, ere doku namugo kamagaŋo zawon ebu okorakoik. \v 19 Yesuŋo etane rake, “Sariuk, narop ari more noŋo ŋei ebu ebu daleo ebukeik, ea wane kine kito ŋipongale.” \v 20 Raki, so eaka kamaga etne qelige, so eŋerop arikoik. \p \v 21 Eŋe ari ari more, koso tatiŋon etke maratotke, Yakop so Yohane, Zebedi wane gipoletkine. Ere seki etne koto magaetne Zebedirop mere kamagaene maulukkoi, pakiso Yesuŋo etorake. \v 22 Etoraki, so eaka seki so magaetne qelige, so Yesurop weneŋ arikoi. \s1 Yesuŋo Kito Ebonge Miti Don Edange So Zoma Kubet Korop Ma Menaŋ Onge \p \v 23 Yesu eŋe Galili kepe loli lolik ari more, Yuda lewa lewaŋ urumeno waki paki, qeli gege togon wane don kito edange, miti don maine ra edange, so ŋei ŋerep kubet kine kine enerop, so zoma kine kine enerop ebuki menaŋgoi. \v 24 Yale okangi, eŋane don kisiineŋo Siria kepeo korop sua ariki, dere more ŋei ŋerep eŋe detpi paki, zoma kubet korop so asu qotkoinerop so seuke wisikae gemaŋkoi, so mat popoine kie meteene seu seune, korop ebu Yesu wano ma sariu ma menaŋ onwareke. \v 25 Ŋei ŋerep magu suaineŋo ŋadino mogare arikoi, Galili kepeo ŋine, so Mat Suaine Ten eaŋine, so Yerusalem matko ŋine, so Yuda kepeo ŋine, so Yordan erinat kepe ea ŋine. \c 5 \s1 Yesuŋo Bonagao Miti Edange \p \v 1 Yesu eŋe ŋei ŋerep magu suaine onge, paki meŋo mane wane kutno waki paki, ea pese ket metke, eŋine dokoine eŋe sari osino lolikka metkoi. \v 2 Pakiso eŋe kieke don iwa yale edange, \s1 Wetpesek Wele \q1 \v 3 “Ŋei eŋe kotoenane detpi, wanap okanmaike, onoka wane eŋe wet pesek desikei, qeli gege togon yemo eŋane biŋek! \v 4 Nem kuasuruk gemami, eŋe wet pese desikei, onoka wane Anutuŋo baŋ maganut oniake! \v 5 Wetene ma pese gemami, eŋe wet pese desikei, onoka wane eŋe baŋ Anutuŋo onoka biŋek qe ebonge, ea makei! \v 6 Anutuŋo dere ebon maike ea wane rokopko wetene suaineŋo wikile mage okanmami, eŋe wet pese desikei, onoka wane Anutuŋo baŋ qe watke ebongi, ŋatene qeake! \v 7 Ŋei kimakopene eŋane wetene boriki, seseone okanmami, eŋe wet pese desikei, onoka wane Anutuŋo baŋ wetine boriki seseoniake! \v 8 Kotoene libeka gemami, eŋe wet pese desikei, onoka wane eŋe baŋ Anutu kakei! \v 9 Ŋei eŋane keueno peam wane urata mamami, eŋe wet pese desikei, onoka wane Anutu eŋe baŋ eŋine gipolekoune edorayake! \v 10 Ŋei mane Anutuŋo dere ebon maike, ea wane rokopko ma waremaike, miti wane ŋabaine ra more wikile kuteno wamaike, eŋe wet pese desikei, qeli gege togon eamo eŋane biŋek! \p \v 11 “Ŋei eŋe det worik okan ŋungei, so ŋingu matali qetali okan ŋunikei, so ŋinane aŋao more isi don kine kine borikine korop ra sola ŋine matalikei, ŋine wet pese desikei, onoka wane ŋine naŋane ŋadeno mogatnane sarimami, ea wane. \v 12 Ŋine wet ŋine peseki, batne okanikei, onoka wane turuŋŋine lewine suaine qeliwo, ŋinane biŋek warekaki pamaike, ea wane. Propet ŋinane bango qei ge sakoi, miti wane ŋaba eŋe yale waka matali qetali ebukoi. \s1 Ŋei Eŋane Soli So Kiwa Okanike \p \v 13 “Ŋine kepe baŋem ŋei eŋane soli okanikei. Ŋo soli eŋe simileine ea mida okaniakeo, mau koso simile wako wakon wane numa eamo mi pamaike. Soli ea mo simile midaine, ea wane yeine qakeu ariki, ŋei ŋerep eŋe kutno gesoke ari okanmami. \p \v 14 “Ŋine kepe baŋem ŋei eŋane kiwa, yale okane gekei. Mat mane suaine meŋo maneo makoi, eŋane qelaŋane kine kine maneŋo maine mi qekatkeake. \v 15 Ŋei maneŋo kiwa mane kiweke, laseŋo mi kito korauki mesiake, ea wane turuŋine yemo eŋe bosiŋino modeki okora more, ŋei ŋerep mat koto metmami, ea qelaŋane eboniake. \v 16 Rokop yalewaka, ŋinane kiwaŋo ŋei ŋerep qelaŋane eboniake, paki eŋe ŋinane masi tanik maine okanmami, ea kau paki, Magaŋine qeliwo gemaike, eŋe bakomine kitokei. \s1 Ra Rokop Don 5 Ea Wane Kine Edane \p \v 17 “Ŋine naŋane iwa yale misuk wetke rakei, eŋe Mose wane ra rokop don so propet eŋane don ea esopkaki ariakane ketke. Na ea esopkawe ariakane, mi ketkole, midakaka, na don ea tewekewe paki, mawe eŋane don wele okaniakane ketkole. \v 18 Na welekatne ŋidanbe detpi! Qeli so kepe ere pakeik, kop ra rokop don, me ea wane don sisine mane ra rokop don wane kotino qeqine, eaŋo mi siukeake, midakaka. Eŋe yale pamageki, qeli so kepe so yeye kine kine korop eŋane naso qoeake. \v 19 Eso ea wane, ŋei mane eŋe ra rokop don mide nigagatne mane dere qewoloŋgi paki, ŋei natne masi weku eaka okanikei wane kito edaniake, eŋe qeli gege togon kotino, eŋetine ketkele nigagatne payake. Ŋo nat paromine yemo mane eŋe ra rokop don ea dere tewekeake, so ŋei natne eŋe kop weku eaka okanikei wane kito edaniake, eŋe qeli gege togon kotine, eŋetine suaine, ŋei wawaine geake. \v 20 Ea wane na ŋidanbe detpi, ŋine Anutuŋo numa koboine mogare arikei wane wetkemaike, ea bororom teweke mogare arikeiwo, yemo ŋine ewekeu paki, qeli gege togon wane numa kotino maine wakesikei. Ŋo ŋine ra rokop don kito ebo ebon, so Parisi eŋane masi tanik ea mi yuan onbi paki, qeli gege togon kotino mi wakesikei.” \s1 Ra Rokop Don 5 Eao Sot Osi Wane Don Pamaike Ea wane Kine Rake \p \v 21 “Ŋine mokaka ŋabokop ŋine don iwa yale edange, ea mo detmami, ‘Ge ŋei mi qem seukeake, ŋei mane eŋe ŋei qeki seukeake, eŋe baŋ ma ari wano wanok ŋei wane kaitko birakau okorayake.’ \v 22 Ŋo noŋo yemo iwa yale ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe kimainerop sot osi osi okaniake, eŋe baŋ ma more wano wanok ŋei wane kaitko birakau okorayake, ŋei mane eŋe kimaine iwa yale orayake, ‘Ge maine yemo yaup wane!’ Yale orayake, eŋe baŋ ma more Kaunsol wane kaitko birakau okorayake, so ŋei mane eŋe kimaine ‘Borikine qelaŋ togole,’ orayake, eŋe baŋ sora gerep wikile teinerop ea ari kesiake. \v 23 Eso ea wane ge mo Anutu bakom okan kakenane, arata osino ari okorakeneo, ŋine eaka kimaŋineŋo ŋaba ŋaba ŋine payake, yewa desikene, \v 24 paki qeligenom, bakom kine kineŋone ea arata osino metki, esatkamde kimaŋinano arinom, ŋaba ea makoboeuk qoeki, peamgo zinge sari more, Anutu bakom okankakene. \p \v 25 “Ŋei maneŋo geŋane kine ra more dongo geu ariakeo, yemo ge ŋaba ŋonerop ari numao maratka more, naso pamaike, eaoka eŋerop kima okan naguwik qoeki, ŋado dongo arikene. Yale mi okangeneo, yemo ge ari lotkenom, eŋe geu more, wano wanok ŋei wano biraganiake, paki oŋo geu tebe ŋei wano biragangi, tebe ŋeiŋo baŋ mulap urumgo bira gangi wakesikene. \v 26 Na welekatne golatpe, ge yewa naso kiroine wikilerop met mage, baŋ kimaŋonane sot ikop mi qoeake, ea korop qolekanom qoewareki, ge maine kesikene. \s1 Ra Rokop Don Tego Ŋao Ŋanom Mi Qeliŋnagukeiwane Don Pamaike Ea wane Kine Rake \p \v 27 “Ŋine don iwa yale raraine pamaike, ea mo detkoi, ‘Ŋao ŋanom ŋire misuk qeliŋ nagukeik, paki ŋei ge ŋerep mane misuk maikene!’ \v 28 Ŋo noŋo yemo iwa yale ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe ŋerep mane kayake paki, mayakane wetkeake, eŋe eŋine ŋanomine mo qeliŋkaki paki, wetineŋo eŋerop bailalaŋ okane more, sotkorop okanmaike. \v 29 Ea wane ge deŋone wongoken eaŋo borikine makenane tebaganiakeo, qe pitikenom saketki biranom ariake! Solaŋone sisine wekuŋo midayake, yemo zok wekumane, ŋo solaŋone koropŋo sora gerepko birau kesiake, eaŋo maine mi okanmaike. \v 30 Ge meteŋone wonŋo tebagangi borikine makeneo, yemo ge kitare so biranom ariake! Ge bikumŋone sisine weku qeliŋkakene, eaŋo yemo zok wekumane. Ŋo solaŋone koropŋo ari sora gerepko kesiake, eaŋo maine mi okanmaike. \s1 Ŋao Ŋanom Zokit Kita Kitat Ea Wane Don Rake \p \v 31 “Ŋine don iwa yale raraine pamaike, ea mo detkoi, ‘Ŋei mane eŋe ŋanomine qeliŋ kayakane okane, eŋe zokit kita kitat wane kibi mane kine desikei wane mire, ŋanomine maniake, masi ea maine okanmaike.’ \v 32 Ŋo noŋo yemo iwa ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe ŋanomine maineka ge mageuk paki, qeliŋkaki ari, ŋei mane koso mayakeo, yemo ŋei yewa eŋe okangi, ŋanomine eŋe bailalaŋ okanike, ea wane ŋei yewa eŋe sot korop okanmaike, so ŋei yewa eŋe ŋerep ŋaonerop, ea meke, eŋe yaleka bailalaŋ okanmaike. \s1 Ra Rokop Don 2 Yewao Qeliwo Anutu Wane Kaitko Ratogole Ratogole Ea Wane Kine Rake \p \v 33 “Ŋine mokaka ŋei don iwa yale edange, ea mo yaleka detkoi, ‘Ge donŋone rakone, ea misuk kitasikene, ge makenane ranom paki, Waom wane biŋek ra togolekone, ea siluŋ makene.’ \v 34 Ŋo na iwa ŋidanbe, ŋine kine kine mane makei wane rau paki, don yau yaup eao more misuk ra togolekei, qeliwo mode more, misuk ra togolekei, onoka wane qeli yemo Anutu wane met met. \v 35 Me kepeo misuk mode more ra togolekei, onoka wane kepe yemo Anutu wane gesoke met metine, me Yerusalem matko mode more misuk ra togogolekei, onoka wane ea yemo ŋei Waom suainane mat. \v 36 Me leweŋino misuk mode more ra togolekei, onoka wane ŋine leweŋine zoune mane mau mi wakoeake me mi sigileake. \v 37 Ŋine rawe raso yemo ‘Okkei’ me ‘Mida’ maine rakei. Don natne yaup rakei, ea yemo ŋei borikine welainano ŋine sarimaike. \s1 Ŋenguwi Turuŋine Mi Engukene Ea Wane Kine Rake \p \v 38 “Ŋine don iwa yale raraine pamaike, ea mo detkoi, ‘Ŋei maneŋo geŋane deŋone qe pilikki, ge turuŋine eŋane deine qe pilikkene, so mane eŋe geŋane ŋetŋone kito muzuŋgi, ge turuŋine eŋane ŋetne kito muzuŋgene’ . \v 39 Ŋo noŋo yemo iwa ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe masi qotkoine okan ŋungi, ŋine turuŋine qotkoineka mi okankakei. Ŋo ŋei mane eŋe tagenŋine wongoken ŋinguyakeo, ŋine tagenŋine kanaoken ea weneŋ sunkau ŋinguyake. \v 40 Ŋo ŋei mane eŋe mulapko biraganiakane geu ari takotŋone mayakeo, ge momo takotŋone ea weneŋ sunkanom mayake. \v 41 So kawali ŋei magu eŋane keuoŋine mane eŋe aboŋine numa bamgo ea wane rokop ma arikenane soringangi, ge maine ewekine numa kiroine ea wane rokop ma arikene. \v 42 Ŋei mane kine kine mane manikenane ra gangi, eŋe maine manikene. Ŋei mane eŋe geŋano ŋine kine kine mane kulit geu mayakane raki, ge kine kine ea maine eŋe manikene. \s1 Ŋabakopŋine Wetmaep Okanongei \p \v 43 “Ŋine don mane iwa yale raraine pamaike, ea mo detkoi, “Kimakopŋine wet maep okan onikei, ŋo ŋabakopŋine yemo qaisik onikei.’ \v 44 Ŋo noŋo yemo ŋidanbe detpi, ŋabakopŋine wet maep okan ongei, paki ŋingu matali okanŋungei, eŋane Anutu meŋenkau, turuŋene bira yake. \v 45 Yale okanbi paki, ŋine baŋ Magaŋine qeliwo gemaike, eŋane gipolekoune okangei. Eŋe maki kaiweineŋo sirike, ŋei ŋerep maine so borikine eŋano rokop wekuka qe okanmaike, so koya ebon okanmaike, ŋei ŋerep masi maine okanmami, so tanik borikine okanmami weneŋ. \v 46 Ŋine ŋei ŋereppa wet maep okan ŋunmami, eŋeka weku wet maep okan ongeiwo, yemo Anutu eŋe onoka wane lewine qole ŋuniake? Takis so borikine mama ŋei eŋe yaleka ea ma okanmami! Kepe ŋei wane rokop yuankaikei! \v 47 So ŋine kimakop ŋine eŋeropka weku don awo nagukeiwo, yemo ŋine ŋei ŋerep natne onokaŋo tebaongei? Qelaŋ ŋei ŋerep eŋe yaleka ea ma okanmami! Kepe ŋei wane rokop yuankaikei! \v 48 Ea wane ŋine koboboine gekei, Magaŋine qeliwo eŋe koboboine gemaike, ŋine eŋane rokop magekei! \c 6 \s1 Kine Kine Sola Mawa Mawa Waneka Mi Okangei \p \v 1 “Ŋine miti urata kine kine maine ea ŋei ŋerep eŋane deeno mau, edo ŋune more, solaŋine mawakei wane, ŋine misuk maikei. Ŋine urata kine kine korop iwa ŋei ŋerep eŋane deeno mau, solaŋine mawakeiwo, yemo ŋine baŋ ea wane lewine Magaŋine qeliwo gemaike, eŋano ŋine mane mi makei. \p \v 2 “Ea wane ŋine kine kine mane ŋei mane wanap aboŋine midaine manbe ra, yemo ŋine ukat sua didiwo, yale misuk okangei. Miti ŋei isisine edo lewa lewaŋ urumgo so numa suaino okanmami, eŋe ŋei ŋerep edo one more mawa ongei wane, yale okan okanmami. Iwa yale desikei! Eŋe ea wane lewine mo korop qoleon wareke. \v 3 Ŋo ŋine ŋei mane wanap aboŋine midaine qesiŋkawe ra, yemo ŋine sanka siu siuko qesiŋkau, kimaŋine osoŋino gemaike, eŋe ea wane kine misuk desiake. \v 4 Ea yemo baŋ geŋone bonepŋone okaniake, paki Magaŋone, eŋe kine kine onokaka bonepŋone okanmaine, ea kaki paki lewine baŋ qoleganiake. \s1 Meŋe Meŋen Wane Kine Kito Edange \p \v 5 “Ŋine meŋenkawe ra, miti ŋei isisine eŋe yale misuk okangei! Eŋe lewa lewaŋ urumgo ŋei ŋerep eŋane kaitko wie okorau paki meŋenkakei wane, so numa qesik qesikino ŋei ŋerep edo one more mawa onikeiwane on okanmaike. Iwa yale desikei! Ŋei ŋerep eŋe one mawaon okanbi, eaŋo lewineene okangi, mo korop qoemaike, Anutuŋo baŋ lewineene mi qoleake. \v 6 Ŋo ge meŋenkakenane okannom paki, urumŋone koto waket more, madetŋone kitokene, paki Magaŋone deŋo mi kakaine, eŋe meŋenkakene. Eso Magaŋone eŋe onokaka bonep okanmaine, ea kaki paki, lewine baŋ qoleganiake. \p \v 7 “Meŋe meŋenŋino don loutne wele midaine misuk dapore meŋenkakei, yale ŋei miti midaine, qelaŋ edo meŋenka okanmami. Eŋe iwa yale wetke okan okanmami, Anutuŋo meŋe meŋenene baŋ desiake, onokawane eŋe meŋe meŋen kiroroine meŋen kamami, ea wane. \v 8 Ŋine eŋe yale meŋe meŋen kiroine misuk okangei, Magaŋine eŋe onokaka mikepka zuageu paki olatmami, ea mo detmaike. \v 9 Ea wane ŋine iwa yale ra meŋenkakei, \q1 ‘Ŋenane Magaze ge qeliwo metmaine, geŋane eŋetŋone koboboine payake, \v 10 Sari koto baŋem kepe baŋem Waom okanŋonnom, qeliwo geŋane aŋa tewe tewek pamaike, yale waka kepeo ŋenano wakoniake. \v 11 Ge ukude ŋaraze ŋebonikene, \v 12 Ge borikineze korop qeliŋ warekene, ŋene yaleka matali ŋonmami, ŋei yewa eŋane borikineene qeliŋ waremaine. \v 13 Ge liwe liwek togolo misuk biraŋonikene, siluŋ borikino ŋine makok ŋonikene.’ \p \v 14 “Ŋine ŋei ŋerep borikine okanŋunbi, eŋane sot turuŋ qeliŋgeiwo, yemo Magaŋine qeliwo gemaike, eŋe yaleka ŋinane sot turuŋine baŋ qelige ŋiboniake. \v 15 Ŋo ŋine natne eŋane sot turuŋ mi qeliŋgeiwo, yemo Magaŋine qeliwo gemaike, eŋe yaleka ŋinane sot turuŋ okanmami, ea mi qeligeake. \s1 Miti Wane Sawe Gege Wane Kine Edange \p \v 16 “So ŋine miti wane sawe gekei, naso yewao kaitŋine zoileki miti ŋei isisine eŋane masi misuk okangei. Eŋe lolike ariu, ŋara wane seukmami yale kaitene onbi paki, ŋei ŋerep eŋe sawe gemami, yale dere ebongei wane yale okanmami. Ŋine iwa yale desikei! Ea wane lewine eŋe mo korop mau qoeke. \v 17 Ge miti wane sawe gege wane ŋara midaine ge arikene, naso yewao kaitŋone sauke, so leweŋone yasokene. \v 18 Yale okannom, ŋei ŋerep natne eŋe ge sawe gemaine, ea wane kine maine mi detkei. Geŋane Magaŋone deŋo mi kakaine, eŋe wekuŋo baŋ desiake. So Magaŋone eŋe ge bonepŋone kine kine daleo mamaine, ea kaki paki, lewine baŋ qoleganiake. \s1 Wetŋine Qeli Morian Wane Mosikei \p \v 19 “Ŋine aboŋ kine kine loutne iwa kepeo misuk more maguke wakei, ea sip kine kineŋo ki barakeake, so weŋemine zeki paki barakeake, so kobu mama eŋe ra barake waket kobu ma arikei. \v 20 Ea wane turuŋ, ŋine wet maep wane aboŋ kine kine, ŋine maine weti qeli kotino pamaike, ea more maguke wakei, ea yemo sip kine kineŋo mi ki barake mataliake, so weŋemine mi zeake, so kobu mama edo ra barake waket, kobu mi ma arikei. \v 21 Aboŋ kine kineŋone pamaike, yewaoka wetŋone motnom, naso baŋem pa ariake. \s1 Sola Wane Kiwa \p \v 22 “Deŋo sola wane kiwa yale okanmaike. Deŋone maine payakeo, geŋane solaŋone korop qelaŋan ŋoka watke payake, \v 23 Ŋo deŋone boriakeo, yemo solaŋone korop eamo baŋ panaman koto qeka maka okaniake. Eso ea wane rokop kotoŋono qelaŋan pamaike, ea komayakeo, yemo panaman i zok manerop wakongangi, qeka maka okangene! \s1 Ŋei Wekuŋo ŋei Waom Etke Erane Qelit Maine Mi Qeake \p \v 24 “Ŋei wekuŋo ŋei waom etke erane qelit maine mi mayake, eŋe baŋ mane qikkaki paki, mane wet maep okan kayake, eŋe baŋ mane wano makatake more, mane ŋadekkayake. Ŋine Anutu wane qelit so wesi urata orodoŋka maine mi makei. \p \v 25 “Ea wane na ŋidanbe detpi, ŋine ŋara so doku kine kine me takot lap lap solaŋine qekat kekeiwane ŋaŋaeu paki, onokaŋo qesiŋ ŋongi gekene ra, gege ŋinane dere mezet mi okangei. Gegeŋo manerop wele, ŋara mi yuankamaike me? So solaŋo manerop wele, takot laplap mi yuankamaike me? \v 26 Naŋi onbi riwe ari sari gemami, eŋe ŋara mi ebot okanmami, eŋe ŋara mau waki maune ŋara urumgo mi mot okanmami, Magaŋine qeliwo gemaike, oŋo wareongi ge okanmami. Ŋine leweŋine zok manerop suaine, naŋi eŋane rokop mi yuankamaike me? Magakŋo qeliwo gemaike, wareŋuneake. \v 27 Ŋinano ŋine mane maŋo koma natne koso manerop takotke geki paki, ea wane maine dere mezet okane geake? \p \v 28 “So onoka wane takot laplap wane zok dere mezet okanmami? Ŋine onbi, eki zubaine zuraune daleo sua okanmami? Eŋe takot laplapenane urataine mi ma okanmami, me edomka mi ma okanmami. \v 29 Ŋo na siluŋ ŋidanbe detpi, Solomon eŋe aboŋine suaine gekeŋo takotine kibi maep korop, eki zuraune iwa wane rokop mi ma geke. \v 30 Iwamo Anutu oŋom touk zubaine takotene biraon okanmaike. Touk eamo ukude iwa okoramami, wane qaekiwo yemo mida lele arikei, gerep koto qakeu waketpi ezoki siuk warekei. Wane eŋe ŋine takot manerop mi qorotŋuniake me? O, mali malip ŋigagatneka ma gemami! Dere mezet mi okane gekei! \p \v 31 Eso yalinane ŋine kieke dere mezet mi okane rakei, ‘Ŋarane dia ŋine sariki nekale? Me dokune dia ŋine maratka nekale? Me takot laplapne dia ŋine ma au gekale?’ \v 32 Kine kine iwa yemo korop qelaŋ edo ea wane naso baŋem ra okanmami. Magaŋine qeliwo gemaike, eŋe ŋine kine kine iwa korop ŋaŋaemami, ea mo det waremaike. \v 33 Ea wane turuŋine yemo, ŋine kine kine kepe wane kutno pamaike, ea wane dere mezet mi okane gekei, ŋine qeli gege togon wane aboŋ so kine kine onokaka Magakŋo wetkemaike, ea makei, pakimo eŋe kine kine natne kepe iwa korop, ea baŋ ŋiboniake. \v 34 Eso yalinane qaeki wane dere mezet mi okangei. Qaeki wane dere mazet eŋe baŋ qaeki oŋomka rokouno dere mezet okaniake. Kaiweine kaiweine eaŋo umatpae ma sarimaike, eao misuk takotkekei.” \c 7 \s1 Ŋei Natne Misuk Wanok Ongei \p \v 1 “Ŋine ŋei natne misuk wanok ongei, eso yale okangei, yemo Anutuŋo ŋine yaleka baŋ mi wanok ŋuniake. \v 2 Onoka wane, ŋine ŋei natne wanok ongei, ea wane rokopka Anutu eŋe ŋine wanokŋuniake, so ŋine ŋei natne numa rokop more ebongei, numa weku eaka Anutuŋo baŋ ŋine more ŋiboniake. \v 3 Pakimo ge onoka wane kimaŋonane deino gok pamaike, eamo kamaine, ŋo geŋone deŋono eki sisine metmaike, eamo mi kamaine? \v 4 Eki sisine geŋone deŋono metki, ge daleo kima ŋone iwa yale olasikene, ‘Kima, ge detnannom, na deŋono gok metmaike, ea kitowe saketkep?’ \v 5 Ge isi ŋei! Eki sisine geŋone deŋono pamaike, ea alakane manom sakesiake, paki ge deŋone maine pore kakene, eso ŋado kimaŋonane deino ŋine gok ea manom sakesiake. \p \v 6 “Kine kine kobekine ea kasi misuk ebongei, eŋe yemo weku zinge mo baŋ ŋidosikei, ŋine zenam ŋine berek eŋane soteno misuk birakei, eŋe yemo weku zolipeneŋo baŋ qe pelekeu kesiake, pakimo koso zinge ŋinŋine ŋaba ŋunikei. \s1 Meŋenka More Kine Kine Maratkakene \p \v 7 “Meŋenkanom paki, ge baŋ makene, zuaŋ mage ge wele baŋ maratkakene, madetko yatonom, baŋ lalage giniake. \v 8 Mane eŋe meŋen kamaikeŋo baŋ mayake, so mane eŋe zuaŋ maikeŋo wele baŋ marat kayake, ŋo mane eŋe madetko yatomaike, eŋe baŋ lalage maniake. \v 9 Ŋinano ŋine ma magakŋo gipole bret wane olatki mo, eŋe wesi wanaune maniake? \v 10 Me ma ŋeiŋo gipole zawon wane olatki mo, eŋe koma qotkoine mane maniake? Midakaka. \v 11 Ŋine kepe ŋei borikine yalineŋo gipon borasokopŋine ŋara aboŋ maine ebon okanmami. Magaŋine qeliwo gemaike, oŋo kine kine maine manerop baŋ meŋenka okanmami, eŋe maine eboniake! \p \v 12 “Iwaŋo yemo Mose wane ra rokop don ea wane kine so propet eŋane don qeturaŋmaike, ŋine ŋei ŋerep natne edo yeye kine kine okanŋungei wane wetke okanmami, kop yaleka ŋei ŋerep natne eŋe ŋine okanongei. \s1 Madet Qeka Qekaine \p \v 13 “Ŋine madet qeka qekaine eaka waketkei, onoka wane sora gerep wane madet yemo suaine, so ea wane numa yemo kakapa, yewao ŋei loutneŋo ari okanmami. \v 14 Gege wane madet yemo qeka qekaine, so ea wane numa yemo nigagatne, so numa eaoken arikene yemo umatne so wikile teine, eso ŋei ewekine edoka ea maratka okanmami. \s1 Eki Mane So Ea wane Woune \p \v 15 “Propet isisine eŋane diam seleleine makei, eŋe ŋinano sariu onbi, solaeneŋo lama sola okaniake, ŋo kotoeneŋo yemo kasi zubaine, eŋane koto yale payake. \v 16 Ŋine kineene yemo baŋ numa kine kine okangei, eao detonikei. Mulap wakelerop, eao wele nenine mi wakon okanmaike. \v 17 Eki maine eŋe wele maine qekimo, eki qotkoine eŋe wele qotkoine qeake. \v 18 Eki maine mane eŋe wele qotkoine mi qeake, so eki qotkoine mane eŋe wele maine mi qeake. \v 19 Eki natne wele maine mi qekei, yemo kitatpi ketki gerepko qakeu ezoyake. \v 20 Eso yalinao ŋine baŋ propet isisine eŋane tanik manik okangei, eao kineene detongei. \s1 Na Mi Detŋunmaile Ŋaŋae Ŋunmaile \p \v 21 “Ŋei ŋerep loutneŋo ‘Waom, Waom,’ nora okanmami, eŋe koropŋo qeli gege togon kotino mi waket warekei. Magane qeliwo gemaike, eŋane aŋaine teweke more, urata ma okanmami, edoka weku waketkei. \v 22 Kaiwe naso yewa bomile sariki, ŋei ŋerep loutneŋo baŋ iwa yale nolale rakei, ‘Waom, Waom! Geŋane eŋetko gora more, ŋene Anutu wane don edangone, geŋane eŋet gora more, ŋene asu qotkoine loutne esop onŋem saket ariwarekoi, so masi togogole loutne ma okangone!’ \v 23 Yale raumo, na baŋ iwa yale edangale, ‘Na ŋine mi detŋungole, wie biranane ari wareu, ŋine borikine mama!’ \s1 Mat Mama Etke Mane Dereret Korop Ŋo Mane Dereretine Midaine \p \v 24 “Eso ŋei mane eŋe naŋane don iwa dere tewekeake, eŋe baŋ ŋei mane dereretinerop yale okaniake. Ŋei dereretinerop mane oŋo matine wesi kutno maki metke. \v 25 Paki koya suaine qeki doku qakum suaine wieke, so momo suaine togogole puane more, mat ea qe make, ŋo siluŋ mat ea mi mak maŋge, onoka wane mat ea wesi kutno make, ea wane togole metke. \p \v 26 “Ŋo ŋei mane eŋe naŋane don iwa dere mi tewekeake, eŋe ŋei mane qelaŋ yale okaniake. Ŋei qelaŋ mane eŋe matine gumo gumo kutno make. \v 27 Paki koya suaine qeki, doku qakum suaine wieki, momo suaine puane, mat ea togoleka qe mak maŋge. Makmaŋgi okmage ket zaŋ zuŋ make!” \s1 Ŋei Ŋerep Eŋe Yesu Miti Zonomirop Raki Detpi Paki Oŋaene Qaeke \p \v 28 Yesu eŋe don iwa korop rawareki qoeki, ŋei ŋerep magu suaine eŋe miti rarainane detpi paki, oŋaene qaeki welelepkekoi. \v 29 Eŋe ra rokop don kito ebo ebonkopene, eŋane dereret wane rokopko mi edange, eŋe miti don zonominerop edange. \c 8 \s1 Yesuŋo Ŋei Mane Kubetine Seleleine Maki Osike \p \v 1 Yesu eŋe bonagao ŋine ketki, ŋei ŋerep magu suaineŋo ŋadino arikoi. \v 2 Ŋei mane kube rubet eŋe Yesu wano sari more, wawetine qe umi ketki paki rake, “Suaine, ge naŋane simile ganmaikeo, yemo maine neunom menaŋgale.” \p \v 3 Yesuŋo metine bira, so solaino make, pakiso olatke, “Na simile nanmaike. Ge kubetŋone osikep!” Rakiso eaka kubetine piridiŋgi libe qe osike. \v 4 Pakiso Yesuŋo olale rake, “Detnom! Ge ŋei mane misuk edangene, ge siluŋ pris wano koboine ari sikankanom, solaŋone ganiake, pakiso Moseŋo rake, yale soe soep mitnom, ŋei ŋerep eŋe gane more, ge solaŋone osike, ea desikei.” \s1 Yesuŋo Roma Ware Ware Mane Wane Qelit Medep Mane Ma Menaŋkake \p \v 5 Yesu eŋe Kaperneam matko ari waketki, Roman kawali ŋei eŋane ware ware maneŋo maratkaki paki, mapik kayakane olale rake, \v 6 “Suaine, naŋane qelit medepne, eŋe matko zomakaki pamaike, eŋe kie metine seu seune okanmaike, wikile zok manerop detmaike.” \p \v 7 Rakiso, Yesuŋo olatke, “Na baŋ ariwe paki, mawe menageake.” \p \v 8 Raki, kawali ŋei eŋane ware wareŋo mainge olale rake, “O, mida suaine, na ŋei maine mida, ea wane ge naŋane matko misuk sarikene, ge yaup iwa mere donŋoka ranom menageake. \v 9 Na yaleka, ŋei suaine wawaine kiqa guruŋ guruŋ enerop eŋet biŋek suaine, eŋane bango ketkele gemaile, so na kawali ŋeikopne ebuwe, eŋe naŋane bango gemami. Wane na eŋano ŋine mane wane rakale, ‘Ari!’ Rawe eŋe ariake, so mane eriwa wane rakale, ‘Sari!’ Rawe eŋe sariake. So na qelit medep wane rakale, ‘Iwa manom!’ Rawe eŋe ea mayake.” \p \v 10 Yesu eŋe don ea dere welepke more, ŋei ŋerep ŋadino arikoi eŋe edane rake, “Na rawe delukkeu, na mali malip iwa yaline Israel ŋinane keuo ŋine mane wano mi ka okanmaile. \v 11 Ea wane iwa detpi! Ŋei ŋerep loutneŋo kepe deine samaikeo ŋine, so ketmaikeo ŋine, baŋ sari more, ŋara nene zakeo qeli gege togon kotino pese ket, Abraham, Isak, so Yakop, eŋerop weneŋ mesikei. \v 12 Ŋo ŋinano ŋine Yuda welaine natne qeli gege togon kotino gegine, eŋe mi waketkei, yemo baŋ ebu biraongi, panaman koto qeinat ket more, yewao baŋ aroke ŋet warik warik ki gekei.” \v 13 Pakiso, Yesuŋo ware ware olale rake, “Matko arinom, pakimo ge detluke malipkamaine, ea wane welewa eamo wakonganiake.” \p Pakiso nasomde eaka ware ware wane qelit medep menaŋkake. \s1 Yesuŋo Ŋei Ŋerep Loutne Ma Menaŋonge \p \v 14 Yesu eŋe Petoro wane matko arike, eso ea kaki Petoro sewenine eŋe zoma kaki papaino pake, zoma gereunerop qeke. \v 15 Eŋe ka more metino maki, so zomaŋo qeliŋka arike, paki so ŋerep eŋe wieki paki, kieke ŋaraine mire mauluke Yesu mange. \p \v 16 Kepe qoeki, ŋei ŋerep eŋe ŋei ŋerep loutne asu qotkoineŋo kotoeno ket gekoi, ea ebu Yesu wano sarikoi. Yesu eŋe asu qotkoine ea donŋo ra esopongi saket warekoi paki, zoma onge ea korop ma menaŋon wareke. \v 17 Eŋe yewa okange, yemo propet Isaiaŋo don mane sogino iwa yale rake, ea wane weleine wakoniakane ea make, “Eŋe oŋomka ŋenane zomaze ŋebu mawareke, so zoma kine kineze korop teweke ariwareke.” \s1 Ŋei Ŋerep Yesu Wane Ra More Ŋadekaikei Wane Ramami \p \v 18 Yesu eŋe ŋei ŋerep loutneŋo sari lolikkau ongi paki, eri doku namuŋ nat arikei wane dokoine edange. \v 19 Pakiso, ra rokop don wane kito ebo ebon maneŋo Yesu wano sariki paki rake, “Kito ŋebo ŋebon, na mo ewekmaile, ge yewao me yewao arikene, na weneŋ gerop arikale.” \p \v 20 Yesuŋo mainge olatke, “Kasi zubaine eŋe aŋapenerop kulu pamami, so naŋi eŋe matenerop, ŋo Ŋei Wawainane Gipole eŋe yemo matine midaine, diawao ket paki paki zonom mayake?” \p \v 21 Ŋei mane, eŋine dokoine eŋane keueno ŋineŋo Yesu olale rake, “Suaine, mikepka qeliŋnanom, zinge ari magane seukkeakane okangi paki, seukke dukkawe paki, baŋ zinge ŋadeŋono koso sarikale.” \p \v 22 Yesuŋo mainge olatke, “Yeine ŋadeno sarinom, paki seuseune gege togon qeliŋonnom, edomka seuseune kopene dukongei.” \s1 Yesuŋo Momo Suaine Ma Pesekake \p \v 23 Yesu eŋe seki koto waki, so dokoine eŋe eŋerop weneŋ arikoi. \v 24 Ariu yewaka momo suaineŋo sari doku namuŋ eao qe talekaki, dibom suaine tepke wie more qakki, seki somekake. Ŋo Yesu eŋe kulu pake. \v 25 Dokoine eŋe eŋano ari ma wirikkau wieki olale rakoi, “Waom qesiŋ ŋonnom, ŋene mo midakenane okanmaine!” \p \v 26 Yesuŋo edane rake, “Ŋine mali malipŋine nigagatne onoka wane zok kaet ŋunmaike?” Yale edangi paki wie more, momo so dibom don etane rawet otke, pakiso momo ea giriŋ doŋ mane pakiso kaloŋ suaine dumene pake. \p \v 27 Ŋei eŋe ea kau paki welelepke more rakoi, “Yai, ŋei iwa eŋe ma? Yaline ea wane momo so dibom ere aŋaine tewekmamik!” \s1 Yesuŋo Ŋei Etke Erane Asu Qotkoine Esoponge \p \v 28 Yesu eŋe sari Gadara ŋei eŋane kepeo doku namuŋ nat paromine ea lotkeke, pakiso ŋei etke eto marat kakoik, ere ŋei dukon dukon kem ea ŋine saket sarikoik. Ŋei etke ea ere asu qotkoineŋo koto etno ket gekoi, ea wane ere zok zubaine okanbik, ŋei ŋerep maneŋo numa eaka mane mi ari okangoi, kaet okangoi. \v 29 Ere esatka aroke rakoik, “Anutu wane Gipole, ge ŋere daleo okan ŋotkene? Ge naso koboine mi bomileki, ŋere wikile alakane ŋepongenane sarimaine me?” \p \v 30 Berek magu mane eŋe abaran mida, osop ŋara ne gekoi. \v 31 Asu qotkoine eŋe Yesu togoleka olale rakoi, “Ge esopŋonnom saket keneo, yemo taleŋonnom ari berek magu yewa eŋane kotoeno kesikene.” \p \v 32 Yesuŋo edange, “Ariu,” rakiso, eŋe saket more ari berek eŋane kotoeno ketwarekoi. Pakiso berek magu yewa eŋe sora wazaino biririke ari, so doku namuŋ koto ketpi ma qorok onwareke. \p \v 33 Ŋeiwa berek wareone gekoi, eŋe biririke mat suaino ari ŋei ŋerep donkisi korop edangoi, so ŋeiwa asu qotkoinerop ere daleo okangoik, ea wane don kisi weneŋ edangoi. \v 34 Pakiso, ŋei ŋerep koropŋo mat suaino ŋine Yesu kakeiwane arikoi, Ari kau pakiso kepeene ea qelige ariakane olatkoi. \c 9 \s1 Ŋei Wawainane Gipole Kepeo Zonom Gorop \p \v 1 Yesu eŋe seki koto waki paki, zinge koso doku namuŋ yuane more eŋine matino sarike. \v 2 Pakiso ŋei natne eŋe ŋei mane kie metine bori worine eŋano ma sarikoi, eŋe supi kutno pake. Yesu eŋe mali malipene zok pake, ea detki paki, ŋei kie metine seu seune eŋe olale rake, “Togolenom, medepne! Geŋane sotŋone mo oma ganmaile.” \p \v 3 Paki ra rokop don kito ebo ebon ŋei natne eŋe edomka auye rakoi, “Ŋei iwa ono ka wane eŋe Anutu ewe mabaik okan kamaike?” \p \v 4 Yesu eŋe ea wetkekoi, ea wane wetenane kine detongi paki rake, “Ŋine wetŋineŋo onoka wane borikine wetkemami? \v 5 Diawaŋo ewekine raikene, ‘Geŋane sotŋone mo matalimaile’ , me raikene, ‘Wienom paki, arinom’ ? \v 6 Ea wane na baŋ ra qelaŋanŋunbe ŋine detpi, ŋei Wawainane Gipole eŋe kepeo ŋei sotene mataliki siukeakane zonom pa manmaike.” Eso yale edane, so ŋei mete seu seune eŋe olale rake, “Ge kaŋzaŋ wienom, lameke papaŋone manom paki, matko arinom!” \p \v 7 Ŋei eŋe kaŋzaŋ wie, so matko arike. \v 8 Ŋei eŋe ea kau paki kaetonge, paki Anutu eŋe zonom iwa yaline ŋei ebongane mawa kakoi. \s1 Yesuŋo Mataio Orake \p \v 9 Yesu eŋe mat yewa qelige arike, eso eŋe ari ariki paki, ŋei mane takis mama eŋe kake, eŋetine Mataio, eŋe takis mama urumine koto metke. Yesuŋo olale rake, “Ŋadeno sarinom.” \p Rakiso Mataioŋo kaŋzaŋ wie ŋadino arike. \p \v 10 Yesu eŋe eŋane matko ŋara ne metki, eaka takis mama ŋei so borikine mama ŋei loutneŋo sari, eŋe so dokoine eŋano takotke more, eŋerop ŋara zakeo weneŋ metkoi. \v 11 Parisi natneŋo ea kau paki, dokoine edane rakoi, “Ŋinane kito ŋibo ŋibon eŋe onoka wane takis mama so borikine mama eŋerop mere ŋara nemaike?” \p \v 12 Yale rau, Yesuŋo detongi paki edange, “Ŋei ŋerep solaene maine weteno dere, edo dokta wano mi ari okanmami, ŋo zoma kubet korop edoka weku ari okanmami. \v 13 Ŋine ariu paki, Anutu wane papiaŋo don iwa daleo wane ramaike, ea wane dapotpi paki, kine maine detlukkei, ‘Anutuŋo ramaike, na osomŋo soe soep yauwine rokouneka mire nin okanmami, ea wane na zok mi simin nan okanmaike, wet borik so mauluk mauluk wane simin nan okanmaike.’ Raki paki koso rake, na ramaile, na ŋei maine eweenerop wetene detokanmami, na eŋe edora newan ongalane mida, borikine mama, borikinene ŋadekakei wane, na edora newan ongalane ketkole.” \s1 Yohane Doku Tau Tau Wane Dokoine Sawe Gege Wane Yesu Qesonkakoi \p \v 14 Naso yewao Yohane doku tau tau wane dokoine eŋe Yesu wano sari qesonka rakoi, “Onoka wane ŋene so Parisi ŋedoka sawe gamaine, ŋo geŋane dokoŋone eŋe mane kaki sawe mi ge okanmami?” \p \v 15 Yesuŋo edange, “Ŋine ŋei lobo zokit mama wane batko sarimi, eŋe ŋerep ŋaone eŋe eŋeropka geki, eŋe wet borik okan okanmami me? Yale midakaka! Ŋo baŋ naso bomileake, yewao ŋerep ŋaone eŋe kimakoune eŋano ŋine ma arikei, eao yemo eŋe baŋ ŋara midaine, sawe ge arikei.” \p \v 16 Yale raki paki so koso don rokop mane rake, “Ŋei maneŋo lap lap tutu museleŋo takot suaine sogine bara warakine eao maine mi maturage qetusiake, onoka wane tutu musele eaŋo abongi, takot suaine sogine ea barakki, aŋaine koso manerop suayake. \v 17 Me don mane wele wekuku, ŋei maneŋo wain doku musele ea qeki, wain solaine soginane eao maine mi weteake. Ŋo eŋe qeki wetemaikeo, yemo wain solaine barake, pakimo wain musele ea qake saketki solaine ea borimaike. Ea wane tungo, yemo wain musele ea wain solaine musele eao qeki weteake, pakimo eretnarek maineka pakeik.” \s1 Yesuŋo Ware Ware Mane Wane Borasine Ma Wisikaekaki Paki Ŋerep Mane Ma Menaŋkake \p \v 18 Yesu eŋe don iwa edane okoraki, Yuda ŋei eŋane ware ware maneŋo eŋano sariki paki, wawetine qeki paki olale rake, “Naŋane borasone mo seukmaike, ŋo siluŋ sarinom paki, meteŋone kutno motnom eŋe baŋ wisikae geake.” \p \v 19 Eso Yesu eŋe wie more ŋadino mogare ariki, dokoine eŋe weneŋ arikoi. \p \v 20 Ŋo ŋerep mane eŋe ŋerep zoma qotkoine naso kiroroine zok geki, koma 12 okange, oŋo Yesu wane ŋadino sariki paki, takotinane mezeno ea make. \v 21 Paki eŋe oŋomka wetke rake, “Na weku takotine uakakaleo, yemo na baŋ menaŋgale.” \p \v 22 Yesuŋo zinge more, eŋe kake paki rake, “Borasone, mi kaet gangep! Geŋone mali malipŋoneŋo geuki menaŋmaine.” Rakiso yewaoka ŋerep ea solaine menaŋkake. \p \v 23 Eso Yesu eŋe ware ware wane mat koto ari wake, paki onge seu seu wane mulup pua puan ŋei eŋe puangoi, ŋo ŋei ŋerep natne korop eŋe aro suaine arokkoi. \v 24 Yesuŋo edane rake, “Ŋine korop ket wareu! Ŋerep ŋerep eŋe mi seukmaike, eŋe yemo kulu pamaike!” Eŋe korop kieke tenik kakoi, ea wane mo seukmaike detkakoi. \v 25 Ŋei ŋerep korop ebuwi ket wareu, Yesu eŋe eaka ŋerep wane urum koto wake, pakiso metino malipka okoraki, so eŋe kaŋzage wieke. \v 26 Pakiso ea wane don kisiŋo kepe yewao korop sua arike. \s1 Yesuŋo Ŋei De Pilip Etke Ma Menaŋ Otke \p \v 27 Yesu eŋe mat ea qelige ariki, yewaka ŋei de pilik etke ere ŋadino kieke mogare arikoik. Paki suaineka boka rakoik, “Ge Dawit wane qerakine, Anutuŋo biragangi ŋenano ketkone, ŋerane wetŋone borikep!” \p \v 28 Yesu mat koto waki, eaka ŋei de pilik etke ere eŋano sarikoik. Pakiso eŋe qeson ore rake, “Na iwa maine makale, ea ŋire malip nanmamik?” \p Ere mainge rakoik, “O, Suaine malip ganmaite!” \p \v 29 Pakiso Yesu eŋe de etno ma so rake, “Ŋire detluke malipnanimik, ea wane rokopko maine wakon ŋusiake!” \v 30 Rakiso, de etne koso manerop pot lotkekoik, pakiso Yesuŋo don togoleka etane rake, “Iwa wane don kisi ŋei mane misuk edangeik!” \p \v 31 Ŋo ere don ea detpik paki, soringe ari Yesu wane donkisi ra sua ariuk, eŋane don kisiŋo kepe ea korop rokopke arike. \s1 Yesuŋo Ŋei Ket Won Done Mi Raraine Mane Ma Menaŋ Kake \p \v 32 Ŋei yewa ere ariuk, so ŋei natne eŋe ŋei mane qelaŋ don mi raraine, ea Yesu wano ma sarikoi, onoka wane eŋe asu qotkoineŋo kotino ket geke, ea wane ma sarikoi. \v 33 Wane asu qotkoine ea esopkaki saketki, so eaka ŋei yewa eŋe don kieke rake. Pakiso ŋei ŋerep magu suaine eŋe kau paki, oŋaene qaeki welelepke rakoi, “Masi iwa yaline Israel ŋenano mane mi wakongi ka okangone me?” \v 34 Ŋo Parisi eŋe yemo rakoi, “Iwa yemo asu qotkoine eŋane suaineene oŋo zonom mangi esopongi saket arimami.” \s1 Yesuŋo Ŋei Ŋerep Ongi Paki Wetine Borike \p \v 35 Eso Yesu eŋe mat suaine so nigatne korop lolike qeare one arike. Eŋe Yuda lewa lewaŋ urum baŋem wa more don kito edange, yemo Waom wane qeli gege togon don kisi maine yewa ra qelaŋane edange, so ŋei ŋerep eŋane keueno zoma kine kineenerop ebuki menaŋwarekoi. \v 36 Eŋe ŋei ŋerep magu suaine ongi paki, eŋane wet borikŋo qomine watkeke, onoka wane eŋe wetene yau yaup motpi paki, kito qesiŋene midaine, lama ware wareene midaine yale gekoi, ea wane \v 37 Eso ea wane eŋe dokoine edane rake, “Ea kau, eu suaine mane yewao, ŋara mo menage pamaike, ŋo ŋara ma more urum koto mot mot wane urata ŋeine yemo ewekine mi okanmaike. \v 38 Ea wane ŋine ŋara eu ea wane welaine meŋenkau, eŋe urata ŋei natne biraongi, euino ŋine ŋara ma urumgo mosikei wane arikei.” \c 10 \s1 Aposolo 12 Eŋane Eŋet Tegoene \p \v 1 Yesu eŋe dokoine 12 edoraki sari qeturaŋgoi, paki eŋe zonom ebonge, asu qotkoine esoponbi saket arikei wane, so zoma kine kine enerop so kubet kine kine enerop ebuwi menaŋ ongei wane. \v 2 Iwa yemo aposolo 12 eŋane eŋetene, lewet yemo Saimon, Petoro orake, so eŋane ŋole Andrea, Yakop, so eŋane ŋole Yohane, Zebedi gipoletkine, \v 3 Pilip so Bartolomu, Tomas so Mataio, takis mama, Yakop, Alpius gipole, so Tadius, \v 4 Saimon Patriot, so Yudas Iskariot, oŋo Yesu ŋaba eŋane meto birakake. \s1 Yesuŋo Dokoine 12 Urata Don Ebonge \p \v 5 Yesu eŋe dokoine 12, don iwa yale edangi paki tale ongi arikoi, “Ŋine qelaŋ ŋei eŋane kepeo, me Samaria ŋei eŋane mat maneo misuk arikei. \v 6 Ea wane tungo yemo ŋine Yuda wane lama yau yaup ket kere wete ari gemami, Israel ŋei ŋerep magu eŋano ariu. \v 7 Ariu paki don iwa yale edanbi, ‘Qeli gege togon nasoine mo bomile osop sarimaike!’ \v 8 Zomarop ma menaŋongei, seuseune ma wisikae ongei, kubetenerop ebuwi solaene libe qe osiake, asu qotkoine ea esop onbi saket ariwarekei. Ŋine zonom yewa lewine midaine makoi, ea wane ŋine lewine midaine yaup ebongei. \v 9 Ŋine gol natne, me silwa, me wesi mane misuk malo kite ŋino more ma gekei, \v 10 ŋine kieke arikei, naso yewao kite, gerep, ea misuk ma numa arikei, me takot etkeka, me kie tabe so maun, me qesi etkeka mane misuk magekei, urata ŋei, eŋe onoka wane ŋaŋae more ziaŋmaike, eamo yaup lewine midaine manikei. \p \v 11 “Ŋine mat suaine maneo me mat nigatne maneo ariu paki, mat koto wau paki onikei, ŋei mane maŋo eweke more don awo ŋuniake, yemo ŋine eŋeropka mere kito okane ge mage, mat ea qelige arikei. \v 12 Ŋine mat maneo waketpi paki rakei, ‘Peamŋo gerop pakep.’ \v 13 Mat ea wane ŋei ŋereune eŋe don awo ŋunikeiwo, yemo ŋinane peam donŋo motpi eŋano payake, ŋo eŋe don mane mi awoŋunikeiwo, yemo ŋine peam don ŋine ea koso ma zinge arikei. \v 14 So mat natne edo me mat suaine natne edo don mi awo ŋunikei, me ŋinane don mane mi desikeiwo, yemo ŋine mat ea qeliŋgei paki, kie ŋino lube lube ea sitogeu ket ea mesiake, ŋei ŋerep ea sotene weneŋ gekei. \v 15 Na welekatne ŋidanbe detpi! Wano wanok kaiwe naso yewao Anutu eŋe Sodom so Gomora ŋei ŋerep borikine welaine, eŋe seseone more, umat ewekine eboniake, ŋo mat suaine donŋine mi detkoi, ea wane ŋei ŋerep eŋe yemo wikile so umat kakapa eboniake! \s1 Ŋei Eŋe Yesu Dokoine Dongo Biraone More Engu Kito Baŋ Okanongei \p \v 16 “Detpi! Na ŋine lama yale, kasi zubaine eŋane keueno biraŋunmaile. Ŋine diamŋine seleleine, koma eŋane masi yale makei, so naŋi baluse yale ŋine pelelekatne ŋei ŋerep okanonikei. \v 17 Diamŋine togogole makei, onoka wane ŋei eŋe baŋ ŋibu ari dongo biraŋungei, so kumunamŋo Yuda lewa lewaŋeno baŋ ŋingukei. \v 18 Ŋine baŋ ŋibu ari ŋei wawaine so ŋei waom eŋane kaitko biraŋunbi, naŋane rau paki don urata makei, yemo eŋe don maine edanmami, so qelaŋ ŋei, Yuda ŋadino gemami edanmami, ea wane wikile desikei. \v 19 Ea wane, eŋe ŋibu dongo biraŋunbi, ŋine onoka don rakene, me don daleo baŋ rakene rau paki, dere mezet misuk okangei, don raikei wane naso bomile sariki, don daleo rakei, ea wane numaine yemo baŋ Anutuŋo wetŋino mosiake. \v 20 Ŋine don rakei, yemo baŋ ŋinane mi okaniake, yemo eŋe baŋ Magaŋinane Asu wano ŋine sari wetŋino more ŋidaniake. \p \v 21 “Ŋei eŋe baŋ enŋene weŋem sotak kopene eŋane kine ra dongo biraonbi ebu ari kawali ŋei edo enguwi seukei, so magakopene eŋe rokop weku yewaka doko kopene okanongei, dokokopene eŋe baŋ zinge naga magakopene ŋabaongei paki, ebu ari engukei. \v 22 Ŋei korop eŋe baŋ onoka wane naŋane rau paki qik ŋungei, ŋo mane eŋe togogole malipka okora mageki naso qoeake mo, Anutuŋo ŋei ea baŋ mayake. \v 23 So eŋe mat maneo masi qotkoine okan ŋunbi, so ŋine kakakone more wie mat maneo arikei, na welekatne ŋidanbe detpi, ŋine urataŋine Israel eŋane mat pamaike, yewao korop mi mawareu qoeake, eŋe yeka paki ŋei Wawainane Gipole eŋe sari lotkeake. \p \v 24 “Kibi medepŋo kito man maninane suaine ea mi yuankamaike, me qelit medepŋo ware wareinane suaine ea mi yuankamaike. \v 25 Eso ea wane kibi medep mane eŋe konapkeki paki, yemo maine kito man manine yale okaniake, so qelit medep mane eŋe yaleka konapkeki paki, eŋe maine ware wareine yale okaniake. Na mat wane magaine, borikine welaine, Belzebul norakoiwo, yemo naŋane dokone eŋane eŋetene yemo zok manerop qotkoine edorakei! \s1 Ŋine Maŋo Kaetŋine Okanike \p \v 26 “Ea wane ŋine ŋei eŋane kaet misuk okangei, onoka wane kine kine kaweunerop pamaike, ea baŋ kawet lalaŋgi didiwo wakoniake, so yeye kine kine sane pamaike, ea mo korop baŋ didiwo wakongi detwarekei. \v 27 Na panaman koto don iwa ŋidanmaile, ŋine yewaka koso kaiweo didiwo rawakongei, so ŋine don bonepŋine detokangoi, yewa ŋine mat bakine kutnoka okora ra wakongei. \v 28 Solaŋineka qeu seukeake, ŋei yewa eŋane misuk kaetŋuniake, yewa edo asuŋine maine mi qeu seukeake. Ŋo Anutu wane yemo maine kaetŋuniake, oŋo sola so oŋa oŋaŋine weneŋ orodoŋ maine sora gerepko matali osiake. \v 29 Ŋine naŋi zowoliliŋ etke ea wan toyaŋo maine qolekei, ŋo siluŋ eŋano ŋine mane Magaŋineŋo mi okki, kepo mi ket kitoyake. \v 30 Eso ŋinane, yemo leweŋine zoune ea wane zaleine yemo korop mo dapotwareke. \v 31 Eso ea wane ŋine kaet misuk okangei, ŋinane ra more Anutu detmaike, leweŋine yemo zok manerop lewine suaine, zowoliliŋ loutne eŋane rokop yuanmaike! \s1 Yesu Wane Eŋetine Ra Qelaŋangene \p \v 32 “Mane eŋe na ŋei eŋane kaitko ra qelaŋan naniake, na rokop yaleka Magak qeliwo gemaike, eŋane kaitko eŋe ra qelaŋankakale. \v 33 Ŋo mane eŋe na ŋei eŋane kaitko bisopnaniake, na yaleka Magak qeliwo gemaike, eŋane kaitko eŋe baŋ bisopkakale. \s1 Yesu Eŋe Peam Ma Wakoniakane Kepeo Mi Ketke, Eŋe Kawali Wane Pilaŋ Ma Ketke \p \v 34 “Ŋine naŋane misuk wetke rakei, eŋe kepeo peam ma wakoniakane ketke, midakaka na kepeo peam ma wakongalane mi ketkole, na kawali pilaŋ mane ma wakongalane ketkole. \v 35 Na ŋei mapokonbe poripkekei wane ketkole, ea wane naŋane ra more maga gipon ere ŋaba nagukeik, so naŋane ra more naga boraso ere ŋaba nagukeik, so naŋane ra more ŋerep eŋe atolekopene ŋabaonikei. \v 36 Ŋei mane wane ŋabakoune qotkokoine, yemo baŋ eŋine weŋem sotawekoune edo okankakei. \p \v 37 “Ŋei mane eŋe eŋine magaine me nagaine wet maep manerop okankaki paki, na nigatnemde okan naniake, eŋe naŋane biŋek mi qeake. Mane eŋe eŋine gipole me borasine wet maep manerop okankaki paki, na nigatnemde okannaniake, eŋe naŋane biŋek mi geake. \v 38 Ŋei mane eŋe kibeŋ qabeŋine ma tewekki paki, naŋane ŋadeno mi sariake, eŋe naŋane biŋek mi geake. \v 39 Ŋei mane eŋe eŋine gegeine wakoniakane urataine mayake, eŋe baŋ qeliŋgi siuke maniake. Mane eŋe gegeine naŋane raki paki qaisik kayake, eŋe baŋ wakone maniake. \s1 Yesu Wane Ra Kima Maulukone More Ea Wane Lewine Makene \p \v 40 “Ŋei mane eŋe ŋine ŋibu mauluk ŋuniake, eŋe na mauluk naniake, so mane eŋe na mauluk naniake, eŋe talenangi sarikole, eŋe mauluk kayake. \v 41 Ŋei mane eŋe Anutu wane propet kima okanka mauluk kayake, onoka wane eŋe Anutu wane propet, ea wane eŋe baŋ propet wane lewine nat parom, eŋe mayake. So ŋei mane eŋe ŋei maine koboboine mane kima okanka maulukayake, onoka wane eŋe ŋei maine koboboine, ea wane eŋe baŋ ŋei maine koboboine lewine nat parom, eŋe mayake. \v 42 So iwa welekatne rawe detpi! Ŋei mane eŋe dokone ketkele iwa eŋane keuo ŋine mane doku momoine mangi neake, onoka wane eŋe naŋane dokone, ea wane eŋe baŋ welekatne lewineine mayake.” \c 11 \s1 Yohane Doku Tautauŋo Qelit Raongi Yesu Wano Arikoi \p \v 1 Yesu eŋe don iwa korop dokoine 12 ebon wareki qoeki, ŋadino mat ea qelige, so miti don kito eboniakane so edaniakane, mat osop osop mere arike, yewa arike. \p \v 2 Yohane Doku Tautau eŋe mulap urumgo mere, Kristoŋo urata kine kine make, ea wane don kisiine ea detke Paki eŋe dokoine natne raongi Yesu wano arikoi. \v 3 Ari qesonka rakoi, “Ŋedannom, ge sarikenane Yohaneŋo rake, ge weku mo sarikenane Anutuŋo biragangi ketkone, iwa me ŋene mane wane ra tomaka gekene?” \p \v 4 Yesuŋo edange, “Zinge ariu paki, kine kine onokaka detmami so kamami, ea Yohane olatpi, \v 5 De pilikŋo deene maine potmami, kie wawetene qoi qoineŋo maine numa arimami, kubet togole eŋe solaene piridiŋgi libe qeki gemami, ketene wonwoleŋo don maine detmami, seu seuneŋo wisikae wie more gemami, so sigi maep don mayakakatne ea, ŋei ŋerep ket qeqineŋo detmami. \v 6 Mane eŋe naŋane wet etkeka mi okaniake, eŋe wet pese desiake!” \s1 Yesu Yohane Wane Kine Ra Qelaŋange \p \v 7 Yohane dokoine eŋe koso zinge ariu, eaka Yesu eŋe Yohane wane don kisi ŋei ŋerep magu edane rake, “Ŋine kepe yaup papaino Yohane wano onokaka kakei wane arikoi? Ŋine gim mane metine momoŋo ma ari ma sari okangi kakei wane arikoi me? \v 8 Ŋine ari onokaka kakoi? Ŋei mane takotine kibi maep korop augeki, eŋe kaikei wane arikoi? Mida! Ŋei takot kibi maep korop yaline auge okanmami, eŋe ŋei waom urum eaoka ge okanmami! \v 9 Nolatpi, ŋine onokaka kakei wane arikoi? Propet mane me? O welekatne, na ŋidanbe detpi, ŋine kakoi, yemo propet mane wane rokop yuanmaike, oŋo yemo rokop mane eŋe kakoi. \v 10 Yohane eŋe weku eŋane Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, ‘Iwa eŋe naŋane siron rara ŋei, Anutuŋo ramaike, na baŋ eŋe talekawe, oŋo lewine alakangi paki, geŋane numa lalageake.’ \v 11 Iwa ŋidanbe detpi, Yohane Doku Tau tau eŋe zok kakapa suaine, eŋe kepe ŋei korop mo sogino wakonbi ge mage naso iwao gemami, eŋe yuan one more gemaike. Ŋo mane eŋe baŋ ŋado qeli gege togon wakongi, ea wane kotino ketkele geakeŋo siluŋ eŋe Yohane yuan kayake. \v 12 Yohane Doku Tautauŋo miti don kieke edange, naso yewao ŋineka sarimage, ukude kaiwe iwa qeli gege togonŋo zonom gorop wakonge wakone pamaike, pakimo ŋei sorin borin gorop, eŋe togole more ea makei wane soringemami. \v 13 Propet korop eŋe so Mose wane ra rokop don eŋe qeli gege togon wane don rau paki qe sari mageu, Yohane wane nasoo don ea raki qoeke. \v 14 So ŋine eweke more propet eŋane don desikei wane ŋunmaikeo, detlutkei, Yohane eŋe Elaiya, oŋo sariakane raraine. \v 15 Eawane ŋine ketŋineropŋo don iwa misuk ŋaŋaekei! \p \v 16 “Naso iwao ŋei ŋerep gemami, na eŋe onokakao kineene rokop onbe? Eŋe ŋerep medep nigatne edo nalu qole qole sobego metmami, ea yale. Magu mane edo magu mane eŋane boka iwa yale ra okanmami, \v 17 ‘Ŋene geŋane zokit mama mulup puanmaine, ŋo ge eŋet mi oremaine! Ŋene seu seu eŋet kitomaine, ŋo ge mi arokmaine!’ \v 18 Ea wane ra more na ramaile, Yohane sarike, so eŋe sawe geke, paki eŋe wain mi neke, bat midaine geke, eso ŋei eŋe kau paki rakoi, ‘Eŋe asu qotkoineŋo kotino ket gemaike!’ \v 19 Ŋei Wawainane Gipole sarike, eŋe ŋara neke so doku neke, so ŋei ŋerep keuo ewekine geke, eso ŋei eŋe kau paki rakoi, ‘Kau ŋei iwa! Eŋe mep qot so wain nene, takis mama so borikine mama natne eŋane kimaene mane!’ Na ramaile, ŋinane dereretŋine yemo wele midaine pamaike, ŋo Anutu wane dereretŋo yemo welekatne welerop okangi, kine sikanŋon okanmaike.” \s1 Mat Natne Mali Malipene Midaine Eŋane Girem Don Rake \p \v 20 Mat natno Yesuŋo masi togogole loutne manerop maki, ŋei ŋerep eŋe kau paki wetene mainge more, sotene mi ŋadekkakoi, ea wane Yesuŋo girem don edange, \v 21 “Yai, Korazin welaine! Ŋinano umat kakapa suaine baŋ wakonŋuniake. Yai, Betsaida welaine! Ŋinano umat kakapa suaine yaleka baŋ wakon ŋuniake. Ŋinano masi togogole zok manerop makole, masi togogole eaŋo Tire So Sidon qelaŋ ŋei ŋerep eŋano mane mama ra, mokaka ŋei ŋerep yewa eŋe kau paki betŋo takot yale birau ketki, kaitko zepeŋo edomka qak naguwi paki, sotenane wet borik detpi paki, borikineene ŋadek kamami, ea wane kine yale qe wakonbirap! \v 22 Ea wane iwa yale desikei, kine ma wakon ma wakon kaiwe naso yewao, Anutuŋo Tire so Sidon qelaŋ ŋei ŋerep baŋ manerop seseoniake, paki eŋe wikile sisinimde desikei, ŋo ŋine yemo kakarauk suaine sikanŋuniake! \v 23 So Kaperneam welaine ŋine! Ŋine ŋinŋineka qeliwo ma wa wetika weti bira nagukei me? Yemo midakaka, na ramaile, ŋine baŋ qeu biraŋungi, qeika qei ŋei seu seune eŋane biraŋunbiso ra gerepko kesikei! Ŋei mane eŋe Sodom matko ariki paki, noŋo masi togogole ŋinane keuo makole, yalewaka masi togoleŋo ŋei ŋerep qelaŋ eŋano maki, eŋe masi ea kau paki, borikine ŋadekau ra, mat ea mi suikki paki, naso iwao eŋe mere waki rap! \v 24 Ea wane iwa yale rawe desikei, kine ma wakon ma wakon kaiwe naso suaine yewao, Anutuŋo Sodom qelaŋ ŋei ŋerep manerop baŋ seseongi paki, wikile sisinimde ebongi desikei, ŋo ŋine yemo kakarauk suaine manerop sikanŋungi, wikile suaine baŋ desikei!” \s1 Ŋei Ŋerep Yesu Eŋane Sariu Wet Pesek Suaine Desikei \p \v 25 Naso yewao Yesuŋo rake, “Magak, qeli so kepe ea wane Waom! Na bakomŋone kitomaile, onoka wane ge dereretenane detpi wawaine okanmaike, eŋe miti donŋone mi sikanone more, motone okanmaine, ŋo medep nigatne yale dereretenane detpi ketkele okanmaike, eŋe yemo ra wakone ebon okanmaine. \v 26 O Magak, iwa yemo geŋone simile so wet dereretŋonane wele yale mogatnom wakone pa ariakane, detnom mo menaŋge. \p \v 27 “Maganeŋo yeye kine kine korop more ninwareke, ŋei maneŋo Gipolane wet dereretinane kine mi detmaike, eamo Magakŋoka weku detkamaike. So ŋei maneŋo Magak wane wet dereretinane kine mi detmaike, Gipoleŋoka weku detkamaike. So ŋei mane Gipoleŋo Magak wane kine rawakone olatki, ŋei ea eŋe maine desiake. \p \v 28 “Ŋei ŋerep ŋine wikile dere umatŋine kakapa suaine teweke geu, umatne ŋidotki zonomŋine mida lelemaike, ea korop naŋano sariwareu, noŋo baŋ dan gunut so riwe morian ŋibon warekale, paki so ŋine wet pesek desikei. \v 29 Ŋine naŋane umat kabut ea mau paki, ŋinŋino birau ketkep, paki naŋane kinene detlukkei, onoka wane na asuneŋo wet pesesekatne so ketkele gemailane, ŋine baŋ oŋa oŋaŋinane metmet maratkau metki, menaŋkayake. \v 30 Na umat yewa kabut pa baŋ kutŋino more ŋibongale, eamo ewekine gemaine tewekene, so na umatpa kine kine ŋido tewekkei wane, na baŋ kutŋino motkale, yemo ewekine so ponoŋ kiridiŋ, ŋine maine baŋ tewek warekei.” \c 12 \s1 Qezarek Kaiwe Naso Ea Wane Kine \p \v 1 Mi azonŋgi, Yesu eŋe wit eu keuoka kitare Qezarek Nasoo arike. Eŋine dokoine eŋe ŋaraenane seukkoi, pakiso eŋe kieke more wit woune ea peikeu paki, nekoi. \v 2 Parisi eŋe ea kau paki Yesu olale rakoi. “Kanom, iwa yemo ŋenane ra rokop don ea qebarakeu paki, geŋane dokoŋone eŋe Qezarek Nasoo masi iwa okanmami!” \p \v 3 Rau Yesuŋo doneene turuŋine mainge iwa yale ra edange, “Ŋine don iwa Dawitŋo mo sogino daleo okange, ea ŋine mi dapore det okanmami me? Eŋe naso yewao eŋe eŋine so ŋeikoune eŋe ŋaraenane seukkoi, na yewa wane ramaile. Kine ea ŋine mi dere qelaŋanmami! \v 4 Eŋe Anutu wane urum kotino waki paki, eŋine so ŋeikoune eŋe Anutu wane biŋek bret motpi metke, ea yemo pris edoka weku yewa ŋine nekei wane raraine, ŋo eŋe siluŋ yaleka eŋe ra rokop don qebarakeu paki, bret ea nekoi. \v 5 Me ŋine Mose wane ra rokop don ea mi dapore det okanmami. Qezarek naso baŋem Pris eŋe urata wane Bakom Urum koto wa okanmami, eaŋo ra rokop don ea eŋe qebarak okanmami, yale okanmaike, ŋo eaŋo sot mi okanmaike me? \v 6 So na iwa yale ŋidanbe detpi, yeye mane iwa eaŋo yemo kakapa suaine Bakom Urum wane wawaine, kine kine yewaŋo Bakom Urum yuankamaike. \v 7 Anutu wane papiaŋo iwa yale qe wakone ramaike, ‘Na osomŋo soe soep mire ningeiwane, mi simile nanmaike, ŋo wet maepŋo ŋinane keu ŋino korop paki gekei, na ea wane simile nanmaike.’ Ŋine welekatne iwa wane kine mane detlukeurap, yemo ŋine ŋei sotene midaine, eŋe don umat mane kuteno more mi edanbi rap, \v 8 Onoka wane Ŋei Wawainane Gipole eŋe Qezarek Naso ea wane Waom so oŋo warekaki pamaike.” \s1 Yesuŋo Ŋei Mane Metine Seu Seune Ma Menaŋkake \p \v 9 Yesu eŋe ea qelige more koso eaŋine ari Yuda eŋane mat maneo lewa lewaŋ urum maneo waketke. \v 10 Ŋei mane ea metke metine seu seune, so ŋei natne eŋe yewa weneŋ metkoi, eŋe Yesuŋo sot mane okangi kau paki dongo birakakei wane, eso eŋe ea wane Yesu qesonka more rakoi, “Iwa ŋenane ra rokop don qebarake more, Qezarek Nasoo ŋei ma menaŋkakene me dale?” \p \v 11 Yesuŋo mainge qeson one rake, “Ŋinano ŋine mane eŋe lama mane mageake, pakimo lama ea eŋe qezarek nasoo lom kiroine maneo kesiake, pakimo Qezarek Nasoo, daleo okangei? Ŋine ea baŋ qesiŋka more ma birau sayake, me ka ŋadeka more qeliŋkau yeine okorayake? \v 12 Ŋei mane eŋe lewine suaine so zok manerop wawaine okanmaike, so eŋe lama mane wane rokop yuanmaike! Eso yalinane mo, ŋenze ra rokop donzeŋo yemo ŋei natne Qezarek Naso eao mapik ongenane maine detŋonmaike.” \v 13 Yale raki paki ŋei olale rake, “Meteŋone biranom.” \p Rakiso eŋe metine birakiso menaŋkaki metine mane ea wane rokop okange. \v 14 Pakiso Parisi eŋe wie ari lewage, Yesu qeu seukeakane don aukoi. \s1 Anutuŋo Qelit Ŋeiine Yesu Ma Wakonka Birakake \p \v 15 Yesu eŋe don so ŋaba ŋaba kine kine ea Parisi edo eŋe okankaikei wane rakoi, ea detki pakiso, mat ea qelige arike, paki ŋei ŋerep loutneŋo ŋadino mogare arikoi, eŋe ŋei zomarop ea korop ebuki menaŋwarekoi. \v 16 Pakiso, eŋe ŋei ŋerep natne eŋine don kisiine ea mi edangei wane ra togoleone more rawetonge. \v 17 Masi tanik kine kine yale rawetongi paki okangi, Anutuŋo don mane propet Isaia iwa yale olatki qeke, ea wane wele wakonge, \q1 \v 18 “Iwa eŋe naŋane qelit ŋei, eŋe noŋo ma wakonkakole, na eŋane zok manerop simin nanmaike, na eŋane ra more wet maep okanŋungale, weku na eŋane simile nanmaike, na eŋane zok detpe menaŋmaike. Na baŋ Asune eŋane kutno mosikale, paki eŋe baŋ naŋane kine ma wakon ma wakon don koboboine ea ra qelaŋane more, kepe wane kutno ŋei ŋerep korop edaniake. \v 19 Ŋo eŋe baŋ kim sorin so busu me don suaine mi okaniake, me don ukatine mane suaine numa suaino mi raki ŋei ŋerep eŋe desikei. \v 20 Ŋei ŋerep eŋe gim mane togole mida, so kuŋ kuŋine me eŋe mo dumeniakane okanmaike yale, ŋo eŋe baŋ mi dumeniake. So lam mane lawe pilik oka okane yale, eŋe mi pilik lukeake, eŋe urataine koboboine ma met mage baŋ don urata koboboineŋo yuankayake. \v 21 So ŋei ŋerep magu mane qelaŋ mitiene midaine, yewa korop eŋe baŋ wetene so mali malipene eŋano mot warekei.” \s1 Parisi Eŋe Yesu Wane Rakoi Eŋe Belzebul Asu Qotkoine Lewetŋo Qesiŋkaki Asu Qotkoine Esoponmaike \p \v 22 Naso yewao ŋei natne eŋe ŋei mane deine pilik pilikine don mi raraine, ea Yesu wano ma sarikoi, onoka wane eŋe asu qotkoineŋo kotino geke. Yesu eŋe ŋei yewa ma menaŋkake, eso ŋei yewa eŋe eweke more, don maine rake, so deine maine potke. \v 23 Ŋei ŋerep magu suaine okorakoi, eŋe koropŋo eŋe kau paki, welelepke more qeson nagu rakoi, “Eŋe ea Dawit wane ŋaboine, Anutuŋo birakayakane rake, eŋe me?” \p \v 24 Parisi eŋe don ea detpi paki mainge rakoi, “Eŋe asu qotkoine esopongi saketmami, yemo onoka wane Belzebul asu qotkoinane lewetŋo zonom mangimo, eŋe asu qotkoine yewa esopongi saketmami.” \p \v 25 Rau, Yesu eŋe wetenane kine detki paki edane rake, “Ŋine iwa detpi, gavaman kepe mane eao ŋei eŋe edomka mapoke magu etke okane more, kawali yakuwi rap, baŋ kepe yewa naso kiroine mi okaniake, siukki rap. So mat mane me ŋei magu mane eŋe oŋomka mapoke magu etke okane, kawali yaku aito okanbi rap, baŋ poripke warekei, paki mat yewa eŋe siukkeu rap. \v 26 Eso yalinane magu maneŋo daleo kimaine Satan magu mane esopkayakeo, mi kopkemaike, eŋe yale okaniakeo, yemo urataine maine mi pa wayake, eamo eŋe yeine suikeake! \v 27 Ŋine ramami, yale na asu qotkoine esop onikalane Belzebulŋo zonom ningi, na asu qotkoine ea esoponmaile, ea maine welekatneo, yemo na qeson ŋunmaile, ŋo ŋinŋine dokoŋine ea eŋe yemo maŋo zonom ebongimo, eŋe asu qotkoine yewa esoponbi qelige saket arimami? Ŋinŋine dokoŋine ea edo kine ŋine ma wakonmami, yemo ŋine don ŋine yewo koboine mida so ŋine sot korop okanmami! \v 28 Belzebulŋo mi qesiŋnange, midakaka, iwa yemo Anutu wane Asu, oŋo zonom ningimo, na asu qotkoine esoponbe saket arimami, eaŋo kine ma wakonmaike, yemo Anutu wane qeli gege togon wane nasoine ŋinano mo sari saket wareke. \p \v 29 “Ŋei maneŋo ŋei togogole mane wane mat koto kito barake waket more, aboŋ kine kineine maine yaup mi ma ariake me? Eŋe yale okaniakane ra, eŋe ŋei togogole ea mikepka ma wokomkaki paki, ŋado yemo maine matine ea kito barake, waket kine kineine ea mat koto pamaike, maine kobu mayake. \p \v 30 “Ŋei mane eŋe na kima mi okannaniake, eŋe na ŋabananiake. Ŋei mane eŋe na qesiŋ nane more lamakopne wekuoka ebu mi biraoniake, eŋe welekatne esopongi, yau yaup ari warekei. \v 31 Ea wane na ŋidanbe detpi, ŋei eŋe borikine kine kine natne makei, so don borikine natne rakei, ea wane turuŋene yemo Anutuŋo maine bira eboniake, ŋo ŋei mane eŋe Asu Koboboine eŋane ra more don borikine rayake, yemo sotinane turuŋine mane Anutuŋo maine mi biraka maniake. \v 32 Ŋei mane eŋe Ŋei Wawainane Gipole eŋane ra more don borikine rayake, yemo turuŋine Anutuŋo maine bira maniake, ŋo mane eŋe Asu Koboboine eŋane ra more dere worik okan kayake, eŋe turuŋine ea Anutuŋo mi biraka maniake, naso iwa gemaineo, me naso ŋado sariake, yewao mi bira maniake, midakaka. \s1 Eki Welerop Ea Wane Kine \p \v 33 “Eki wele maine makenane dere, yemo eki maine ea mauluke magekene, ŋo ge eki zegulakine motmole ea magekeneo, yemo ge baŋ wele qotkoine qeki minakkene. Eki mane wane kine yemo wele qemaike, eao ka desikene. \v 34 Ŋine koma borikinane dokoine, ŋine borikine geu paki mo daleo don maine rakei? Wetŋine borikineŋo watke pamaike, eaka aŋaŋo ra okanmaike. \v 35 Ŋei maine eŋe dereretine maine kotino pamaike, ea wane eŋe masi tanik maine okan okanmaike. Ŋei borikine mane eŋe dereret qotkoine loutne kotino pamaike, ea wane eŋe masi tanik qotkoine ma okanmaike. \p \v 36 “Na iwa ŋidanbe, ma wakon ma wakon kaiwe naso, eao ŋei ŋerep korop eŋe don kine kine yau yaup raraine, korop ra gekoi, ea wane don urata makei. \v 37 Ŋinŋine donŋine eaŋoka baŋ kine ma wakoniake. Ma wakongi, sotŋine midaine okanikei, me ma wakongi sot korop okanikene.” \s1 Ŋei Eŋe Yesuŋo Masi Togogole Maki Kakei Wane Sorinkakoi \p \v 38 Yale edangiso, ra rokop don wane kito ebo ebon natne, so Parisi natne eŋe Yesu olale rakoi, “Kito ŋebo ŋebon, ŋene masi togogole mane manom kakenane ŋonmaike, ge manom kaŋem paki, ŋene raikene ge Anutu wane urata mamaine.” \p \v 39 Rau, Yesuŋo edange, “Ukude naso iwa wane ŋei ŋereune yemo borikine, so eŋe weteneŋo Anutu mi malip kamami, so Anutu midaine gemami! Ŋine masi naso baŋem togogole mane mawe kakeiwane ra nan okanmami? Midaka! Masi togogole weku baŋ ŋibongale, yemo propet Yona wano masi togogole wakonge, ea wakongi kaikei. \v 40 Numa weku yewaka Yona eŋe kaiwe karewe so goiŋ karewe zawon suainane wouine koto wete metke, wane Ŋei Wawainane Gipole eŋe yaleka baŋ kaiwe karewe so goiŋ karewe kepe koto ket mesiake. \v 41 Kine ma wakon ma wakon kaiwe naso yewao Niniwe mat welaine ŋei ŋerep eŋe baŋ wie okorau paki, kineŋine tilekkei, onoka wane Anutuŋo Yona eŋano birakake, eŋe Yonaŋo miti edangi dere borikineene ea ŋadekka warekoi, na ŋidanbe, kine kine mane iwa, ea yemo Yona wane suaineine! \v 42 Kine ma wakon ma wakon kaiwe naso, eao yemo raiwoken ŋine qelaŋ ŋerep waomŋo wie okoraki paki, kineŋine tilekeake, onoka wane eŋe kepe keuo ŋine kitare lolike numa kiroroine ari mage, Solomon wane dereret koboboine ea detke, so wetine main gemaike, na welekatne ŋidanbe detpi, yewao kine kine mane iwa pamaike, ea yemo Solomon wane suaineine!” \s1 Asu Qotkoinane Kine \p \v 43 Yesuŋo donkisi mane edane rake, “Asu qotkoine eŋe ŋei mane wane kotino ŋine sakesiake, paki eŋe kepe wetataine yewao mat mane maratka ma metpe ra, zuage ariake. Ari mat mane mi marat kayake. \v 44 Paki eŋe oŋomka iwa yale rayake, ‘Na baŋ koso zinge ari, matna qelige sarile, eao waketkale.’ Eso eŋe koso zinge ari kaki matpa qamen, kotine sino kito mauluk mageumo, mayakatne payake. \v 45 Pakimo, eŋe saket ariki paki, asu qotkoine natne sewen, eŋine rokop mida, qotkokoine ebuki sarikei, eŋe sariu pakimo, mat yewa wane kotino waket gekei. Eso ŋei yewa eŋe alakan borikine geke, wane iwa yemo zok manerop boriluluke geake. Numa tanik iwamo ŋei ŋerep borikine ukude naso iwao gemami, ŋinano yale wakoniake.” \s1 Yesu Nagaine So Ŋolekoune Welekatne Eŋe Ma? \p \v 46 Yesu eŋe ŋei ŋerep don yeka edane okoraki, nagaine so ŋolekoune lotkekoi, eŋe mat ŋadino qeinat okora Yesu don olatkei wane qesongoi. \v 47 Pakiso ŋei maneŋo olale rake, “Detmaine, geŋane nagaŋone so ŋolekopŋone eŋe qeinat okoramami, so eŋe gerop don aukei wane simin onmaike.” \v 48 Rakiso, Yesuŋo mainge olatke, “Maŋo naŋane nagane? Deo edo naŋane ŋolekopne?” \v 49 Yale raki paki dokoine eŋano metine qesikane more rake, “Onnom! Iwa edo naŋane nagane so ŋolekopne okanmami! \v 50 Ŋei mane eŋe Magane qeliwo gemaike, eŋane simile mogare gema okanmaike, eŋe naŋane ŋonne, so naŋane kiarone, so naŋane nagane.” \c 13 \s1 Nene Woune Rasu Rasu Wane Don Naŋengo Rake \p \v 1 Kaiwe weku yewaoka Yesu eŋe mat qelige, so doku namuŋ wazaino arike, ea pese ket mere, so don kito edange. \v 2 Metki, ŋei ŋerep loutneŋo sari qeatka lolikkakoi, eŋe zok magu suaine, ea wane Yesu eŋe seki mane wane kotino ketki paki, ea wane kutno pese metke, ŋei ŋerep magu eŋe qalakko okorakoi. \v 3 Eŋe don naŋengo rokop motki paki, kine kine loutne yale kito edan maŋke, mane iwa yale edange, \p “Ŋei mane geke, oŋo nene woune euo rasuyakane arike. \v 4 Eŋe woune mapororoke euo rasuke, woune natne numao ketke, pakiso naŋi edo sari neu midake. \v 5 Woune natne kepe tabilainerop eao ket kitoke, yewao kepe gukine etkemde pake, wane komine mo ikopka qeke, onoka wane kepe gukine qeirop mi pake, ea wane, \v 6 kepe deine sake, naso yewao kaiweŋo sirike qeki, komine musele sake, ea kuku suluŋge, onoka wane ŋodineŋo kepe qeirop mi make, ea wane komine ea ikopka seukwarekoi. \v 7 Woune natne touk wakelerop ea wane koto ket kitoke, wane sua wieu toukŋo kitoki siukkoi. \v 8 Ŋo woune natneŋo yemo kepe gukinerop eao kitoke, wane sua wa more wele qekoi, setne natne eao woune 100 qekoi, setne natne eao woune 60 qekoi, so setne natne eao woune 30 qekoi.” \p \v 9 Pakiso Yesuŋo iwa yale edange, “Mane eŋe ketneropŋo don iwa desiake, ŋine misuk ŋaŋaekei, don naŋengo yewa wetŋineŋo wetkekei!” \s1 Yesuŋo Don Naŋengo Ea Wane Kine Edange \p \v 10 Dokoine eŋe Yesu wano sariu paki qesonka rakoi, “Ge ŋedannom desikene. Ge onoka wane don naŋengoka ŋei ŋerep edan okanmaine? Ea wane kine ra qelaŋan ŋonikene.” \p \v 11 Yesuŋo mainge edane rake, “Qeli gege togon kotino wake waket ea wane dereret sane, yemo ŋidoka detkei wane ŋibonge, ŋo ŋei natne iwa edo detkei wane yemo mi ra ebonge. \v 12 Ea wane natne eŋe dereret loutne magemamiwo, yemo koso manerop qewatpi ebongi, morian loutne baŋ ma wakonka ebongi ma gekei. Ŋo natne eŋe dereret loutne ea mi magemaimiwo, yemo dereret nigagatne magemaike, ea baŋ siluŋ dereret ea omakkaki, eŋe yaup geake. \v 13 Na don naŋengoka ra edanmaile, ea wane kine yemo iwa yale, eŋe deeneŋo kine kine kaikei, ŋo siluŋ mi kaulukmami, so eŋe keteneŋo don detkei, ŋo siluŋ kine mi detlukkei, ea wane ŋaŋaemami. \v 14 Eso ŋei ŋerep yale okanmami, eŋano propet Isaiaŋo don iwa yale rake, ea wane wele eŋe ukude wakonmaike, \q1 ‘Ŋine baŋ ketŋo don naso baŋem detkei, ŋo kine yemo siluŋ mi wet detlukkei, Ŋine baŋ deŋo ka so ka okanikei, ŋo siluŋ kine kine mane mi kaulukkei. \v 15 Onoka wane ŋei ŋerep iwa eŋane dereretene mo siukke, so eŋe ketene mo qe wongekoi, so eŋe deene mo pilikke. Eŋe deeneŋo kine kine maine kaulukeu rap, eŋe keteneŋo kine kine wane kine maine detpi rap, eŋe wet derereteneŋo kine maine gege dere qelaŋanbi rap, yemo eŋe naŋano maine zingeu rap, Anutuŋo ramaike, pakimo na maine ma menaŋ onbe rap.’ \p \v 16 “Ŋine yemo wet pese so bakom suaine desikei! Ŋine deŋineŋo kine kine maine kamami, so ketŋineŋo don maine detmami, ea wane. \v 17 Na don iwa ŋidanbe detpi! Propet loutne so Anutu wane ŋei ŋerep dereret korop magu loutneŋo sogino gekoi, ŋine yeye kine kine iwa kamami, ea zok kakei wane onge, ŋo siluŋ mi kakoi, so ŋine don kine kine iwa detmami, ea zok detkei wane onge, ŋo siluŋ mi detkoi.” \s1 Yesuŋo Nene Woune Rasu Rasu Wane Don Naŋengo Rake Ea Wane Kine Edange \p \v 18 Yesuŋo koso takotke more rake, “Ketŋine motpi paki, nene woune rasu rasu wane don naŋengo rele, ea wane kine detpi. \v 19 Ŋei ŋerep qeli gege togon wane don dere more, kine mi detluk okanmami, eŋe yemo wit woune numao ket kitoke, yewa wane rokop. Miti don wele kotoene ket kitoki, Satanŋo sariki paki pukso, ariki eŋe yaup gemami. \v 20 Wit woune natne kepe wesi tabilainerop yewao ket kitoke, yemo ŋei ŋerep natne eŋe miti don simileka detpi paki, eaka ma nogankamami. \v 21 Ŋo siluŋ qei kotoeno ketluke more, ŋodine mi ma qotkemaike, eŋe nasomde bamgoka ma gemami, eso miti don wane ŋabaine sarimami, me don wele wane umat mane wakongi, yewao eŋe ikopka qeligeu siukmaike. \v 22 Woune natne touk wakelerop ea wane koto ket kitoke, yemo ŋei ŋerep natne eŋe miti don detmami, ŋo iwa kepeo gege ea wane dere mezet so wesi aboŋ suaine ma gege, ea wane simileŋo kitoki, miti don mo siuk waremaike, paki eŋano wele mi wakonmaike. \v 23 Eso woune natne kepe gukinerop ea kitoke, yemo ŋei ŋerep natne eŋe miti don ea detpi paki, kine weteeneŋo detlukmami, paki malipkau weleine maine wakonmaike, natne eŋe wele woune loutne 100 qemaike, natne wele 60 qemaike, so natne wele 30 qemaike.” \s1 Touk Qotkoine Wit Koto Wako Wakon Ea Wane Don Naŋengo Rake \p \v 24 Yesuŋo don mane naŋengo koso iwa yale edange, “Qeli gege togon wane numa, yemo ŋei maneŋo wit woune maine euino rasuke, yale. \v 25 Rasukimo, goiŋ maneo ŋei ŋerep eŋe kulu pawarekoi, pakimo ŋei ŋaba maneŋo sariki paki, touk qotkoine ea wane woune wit koto rasuki paki arike. \v 26 Wit woune ea komine qe suaki paki, kieke wele mo qeakane okange, pakiso touk qotkoine mo eaka wiri wiekoi. \v 27 Pakimo ŋei yewa wane qelit medep eŋe kau paki, sari olale rakoi, ‘Suaine, ŋene detmaine, ge wit woune maine euŋono rasukone, pakimo daleo wane tomok borikine yewa diao ŋine sari wakonmaike?’ \v 28 Eu welaine eŋe mainge edane rake, ‘Ea yemo ŋaba natne edo tanik iwa okanimi.’ Eŋe qesonka rakoi, ‘Ge detŋon so ŋedanom, ŋene ari touk qotkoine maine yewa lokake qakŋem ariake?’ \v 29 Eŋe mainge edane rake, ‘Mida, ŋine touk qotkoine ea lokakeu paki, wit natne weneŋ lokak ongei wane. \v 30 Qeligeu, wit so touk eŋe weneŋ orodoŋka sua ware menaŋgeik, paki na baŋ loka lokak ŋei ea edanikale, ŋine mikepka touk korop ea lokak wareu paki, gerepko peikeu ket ezoyakane, mulapŋo wokomon warekei, Pakiso ŋado wit peike more ŋara urumno magukkei.’” \s1 Mastet Woune Ea Wane Don Naŋengo More Edange \p \v 31 Yesu eŋe koso don mane naŋengo more, iwa yale edange, “Qeli gege togon wane magu yemo mastet woune yale, ŋei maneŋo ma ari euino rasumaike. \v 32 Mastet ea wane woune yemo eki natne eŋane woune yale mida, eŋe nigagatnemde, ŋo siluŋ suamaike, eao yemo eki natne korop yuanonmaike. Eŋe sua eki kakapa okanmaike, eso naŋi eŋe sari matene qogine kutno ma okanmami.” \s1 Yis Wane Don Naŋengo More Edange \p \v 33 Yesu eŋe koso don naŋengo mane iwa yale edange, “Qeli gege togon wane donkisi dalino sua ariake, yemo yist yale. Ŋerep maneŋo yis ea maki paki, plaua kawet mane earop liwa geake, liwaŋ mage, plaua korop eŋe baŋ piwiwige wieake.” \s1 Yesu Eŋe Ŋei Ŋerep Don Naŋengoka More Edanmaŋke Ea Wane Kine \p \v 34 Yesu eŋe ŋei ŋerep magu don kine kine iwa korop edaniakane, yemo don naŋengoka more edanmageke, eŋe don naŋengo me rokop kito kito midaine didiwo mane mi rawakone edanmageke. \v 35 Eŋe yale okange, yemo propetŋo don mane iwa yale rake, ea wane wele wakoniakane yale okange, “Na don edanikalane, yemo na baŋ don naŋengoka more edangale, na baŋ edanikale, yemo yeye kine kine mi dereretne kepe ea wakonge, eao ŋineka pa sari mage iwa pamaike, ea edangale.” \s1 Yesuŋo Touk Wane Don Naŋengo Rake Ea Wane Kine Rawakone Edange \p \v 36 Yesu eŋe ŋei ŋerep magu ea biraoneso, mat koto ari wake. Eŋine dokoine eŋe eŋano sariu paki olale rakoi, “Toukpa euo wieke ea wane kine ŋedannom.” \p \v 37 Yesuŋo mainge edane rake, “Ŋeiwa waet maine euo rasuke, yemo Ŋei Wawainane Gipole, \v 38 eu yemo kepe baŋem pamami, woune maine yemo miti dereret magu ŋei ŋerep qeli gege togon wane biŋek gemami, eŋe, ŋo touk qotkoine, yemo ŋei ŋerep qotkoine, eŋe Satan wane biŋek, eŋane qelit qe gemagekei. \v 39 Ŋo ŋei ŋabawa waet qotkoine euo rasuke, yemo Satan, borikine welaine. Ŋo menaŋmaike, yemo qeli kepe naso qoeake, ea, so menaŋgi ma urumgo mot mot urata ŋei, yemo aŋelo edo okanmami. \v 40 Touk qotkoine peikeu waki, gerepko pekekeu ezoyake, ea yemo baŋ naso qoeake, yewao yale wakon wareake. \v 41 Ŋei Wawainane Gipole, eŋe baŋ aŋelo magukoune taleongi, ari qeli gege togon magu eŋano ŋine, ŋei ŋerep borikine makei wane wetene qepokeu, borikine ma okanmami, ŋei yewa so ŋei ŋerep borikine mama natne weneŋ korop peikeu sari warekei. \v 42 Paki biraonbi, gerep togogole ze pamaike, eao ketpi ezoyake. Ezoki yewao eŋe baŋ aroke ŋet warik warik ki gekei. \v 43 Ŋo Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋe yemo baŋ kepe deine yale sirike qelaŋane more Magaenane qeli gege togon mat kotino waket gekei. Ea wane ketŋineropŋo don iwa desikei, misuk ŋaŋaekei! \s1 Qoli Zali Motki Motkine Ea Wane Don Naŋengo More Rake \p \v 44 “Qeli gege togon wane don numaine ea, yemo qoli zali mane euo motkekoi, pakiso ŋei maneŋo maratkaki paki, koso manerop motkeke. Eŋe zok wet pese dere more, ariki paki yeye kine kine mageke, ea korop ebon wareke pakiso, eaŋo wesi kiare mangi ma more, koso zinge ari eu ea qoleke. Pakiso eŋine biŋek okange. \s1 Kikum Wane Don Naŋengo Rake \p \v 45 “Qeli gege togon don yemo yaleka, bisnis ŋei maneŋo kikum weku mane ea wane zuaŋge, ea wane rokop. \v 46 Zuaŋ mage mane kake yemo weku mane, yale kaki paki ari, yeye kine kine qotkoine ma geke, ea korop ŋei natne ebon wareke. Pakiso wesi manbiso, eaŋo mainge kikum ea qoleki, eŋine biŋek okange. \s1 Kamaga Wane Don Naŋengo \p \v 47 “Qeli gege togon daleo ŋei ŋerep ebuyakane ea yemo yaleka, ŋei maneŋo kamaga biraki doku namugo ketki, zawon kine kine loutne ebuke, ea wane rokop. \v 48 Zawon korop kamaga watke wareu, zawon mama ŋei eŋe tebau saweko sake, pakiso ket pese mere zawon damo qekoi, zawon maine ea kelaeno qakeu ketke, ŋo qotkoine eamo qakeu arike. \v 49 Iwamo baŋ naso qoeake eao yale wakoniake, aŋelo eŋe baŋ ariu paki, ŋei ŋerep borikine mama korop ŋei ŋerep maine eŋane keuo ŋine wanoke qeturaŋon warekei. \v 50 Paki ebu bira onbi, gerep togole ze pamaike, eao ketpi ezoyake. Yewao eŋe baŋ aroke ŋet warik warik ki gekei.” \s1 Musele So Soginane Weleine \p \v 51 Yesuŋo dokoine edane rake, “Ŋine kine kine korop iwa edanile, ea wane kine detlukmami? Ea nolatpi desikale.” \p Eŋe rakoi, “O, ŋene detmaine.” \p \v 52 Rauso, eŋe mainge edane rake, “Iwa wane kine yemo yale, ra rokop don kito ebon ebon ŋei, eŋe korop qeli gege togon wane dokoine okane gekei wane, yemo eŋe mat welaine ea wane rokop, oŋo yeye kine kine miti musele so miti sogine welerop, aboŋ ŋara urumino ŋine maki ketmaike.” \s1 Nazaret Matkoŋine Ŋei Ŋerep Edo Yesu Qaisikkakoi \p \v 53 Yesu eŋe don naŋengo iwa korop edangi qoekiso, mat yewa qelige arike. \v 54 Ariso, zinge eŋine kepe matino arike, eŋe Yuda lewa lewaŋ urumeno waki paki, Anutu wane don kito edange, pakiso eŋe detpi paki oŋaene qaeki welelepke more qeson nagu more rakoi, “Eŋe dereret iwa yaline ea diao ŋine make? So masiine togogole iwa diao ŋine make? \v 55 Eŋe mat mama wane gipole me? Maria eŋe eŋane nagaine me? So Yakop, Yosep, Simon so Yudas eŋe eŋine ŋolekoune me? \v 56 Eŋe eŋine kiarokoune korop iwa mi mane gemami? Eŋe masi kine kine iwa korop diao ŋine make?” \v 57 Yale rau pakiso, qaisik kakoi Yale okanbi Yesuŋo edange, “Propet mane eŋe mat natne eŋano ariki, eŋe koropŋo ewine kitomami, ŋo weku eŋine kepe matino so eŋine magukoune edo qaisik kamami.” \v 58 Eŋe masi togogole mane yewa mi make, onoka wane eŋe weteneŋo detlukka mi malipkakoi eawane. \c 14 \s1 Yesu Wane Ra More Herotŋo Rake, “Eŋe Yohane Doku Tau Tauŋo Wisikae Wieke” \p \v 1 Naso yewao Herot, Galili wane ŋei waom eŋe Yesu wane don kisi detke. \v 2 Paki ketkele koune edane rake, “Eŋe yemo welekatne Yohane Doku Tau Tau, oŋo koso wisikae wie more, zinge sarimaike. Yalinane zonom togogole iwaŋo eŋane kutno waki masi togole urata mamaike.” \p \v 3 Herot eŋe raki Yohane malipka more, meteret kine wokomgeu paki, mulap urumgo birakakoi, eŋe ea okankake yemo iwa yale, Herotŋo eŋine ŋole Pilip wane ŋanominane ŋerep ea kobu make, ŋerep ea wane eŋetine Herodias. Yohaneŋo Herot ŋanominane ra more don okankake. \v 4 Yohane Doku Tautau eŋe tako rakot Herot olale rake, “Ge ŋerep iwa mamaine eamo mi menaŋmaike!” \v 5 Herot eŋe Yohane qeakane okange, ŋo siluŋ eŋe Yuda ŋei eŋane kaetkake, onoka wane Yuda ŋei eŋe Yohane wane propet mane rakoi, ea wane. \p \v 6 Herot wane wako wakon nasoino ŋei natne eŋe ŋara nekei wane weneŋ sari motkoi, ŋanomine Herodias wane borasine eŋe Herot wane lewet ŋei eŋane kaitko lawam tanik qorikinoken eŋet oreke. Oreki Herotŋo kaki similekake. \v 7 Paki eŋe ra togole olale rake, “Na qeliwo more ra togolemaile, ge kine kine mane wane gangi, ranom na baŋ ginikale!” \p \v 8 Eso nagaine wetno ketki ŋerep eŋe rake, “Ge Yohane Doku Tautau wane lewine iwaka peletko more ninnom kawe.” \p \v 9 Yale raki Herot eŋe detki zok umareke, ŋo onoka wane eŋe ŋei tatiŋon koune korop eŋane kaiteno okora weti qeliwo raki paki don ratogoleke, ea wane detki qekaki, siluŋ ŋerep wane aŋaine teweke, paki qelit ŋei koune raongi arikoi. \v 10 Ari Yohane mulap urumgo ebine kitatkoi. \v 11 Kitareso, lewine peletko more ma sariu, ŋerep yewa mangoi, pakiso oŋo ma more nagainano ma arike. \v 12 Yohane dokoine eŋe sari pareŋine ma more dukkakoi, paki eŋe ari Yesu donkisi olatkoi. \s1 Yesuŋo Ŋei Ŋerep 5, 000 Ŋara Gumeonge \p \v 13 Yesu eŋe don kisi ea detki paki, mat ea qelige seki maneo waso sai maneo eŋineka geakane arike. Ŋei ŋerep eŋe don kisiine yale detpi paki, ket matene qelige more, kepoka ŋadino esopka arikoi. \v 14 Yesu eŋe seki kutno ŋine ketki paki, ŋei ŋerep magu suaine yewa one more, eŋane wetine boriki zomaene maki menaŋgoi. \p \v 15 Kepe ketki rarapko, dokoine eŋe eŋano sari olale rakoi, “Kepe ketki naso mo qeyaumaike, so iwa yemo sai togole. Ge ra onnom, ŋei ŋerep eŋe ariu, me bira onnom, matko matko ari edomka ŋara kakiene qoleu.” \p \v 16 Yesuŋo edane rake, “Eŋe maine mi arikei, ŋine ŋidom kine kine mane ka more ebonbi neu.” \p \v 17 Edangi eŋe rakoi, “Ŋene ŋara korop mi ma gemaine, yemo bret mete mane so zawon etke.” \p \v 18 Yesuŋo rake, “Ea iwa naŋano ma sariu.” \v 19 Eŋe ra ongi, ŋei ŋerep eŋe qiziŋ kutno ket dara wuruk pese met warekoi, pakiso eŋe bret mete mane so zawon etke maki paki, qeliwo deine potki waki, Anutu bakomine kitoke. Eŋe bret mapokki waki, dokoine ebongiso, edo damo qe ŋei ŋerep ebon warekoi. \v 20 Ŋei ŋerep eŋe korop neu ŋatene qewareke, pakiso dokoine eŋe bret so zawon natne wouene suaki qeligeu metke, yewa mau ket kela 12 watkeke. \v 21 Ŋeiwa ŋara nekoi eŋane zaleene 5,000. Ŋerep so medep natne yemo mi dapot ongoi. \s1 Yesuŋo Namuŋ Kutno Gesoke Arike \p \v 22 Pakiso Yesu eŋe dokoine ebuki, seki koto wau paki, edo lewine alakane matko namuŋ kitare arikoi, ariuso Yesu eŋine yemo ŋei ŋerep ea qebinongi mateno ariwarekoi. \v 23 Qebinongi, ŋei ŋerep ariwareu, ea wane ŋadino eŋe meŋo maneo eŋineka wa more meŋenkake. Ruo kereakane okangiso, Yesu eŋe eŋineka ea meŋo geke. \v 24 Naso yewao seki mo doku namuŋ wisino ariki, dibomŋo mawa maket maine qein make, onoka waneŋo momo suaine qeke, ea wane. \p \v 25 Naso 3 kilok so 4 kilok erane keuetno sakoka, Yesu eŋe dokoine eŋano doku kutnoka gesoka ariki. \v 26 Dokoine eŋe kau doku kutno gesoke ariki kakak kakoi, paki eŋe kaetongi aroke rakoi, “Iwa mo osoŋa mane!” \p \v 27 Yale okanbi, Yesuŋo esatka edane more rake, “Togoleu! Iwamo noŋo, misuk kaetŋungep!” \p \v 28 Rakiso Petoroŋo rake, “Waom, iwa welekatne goŋo, yemo ranom na saket uwe paki, doku kutno gesoka geŋano sariwe.” \p \v 29 Raki Yesuŋo olatke, “Sarinom!” Eso Petoro eŋe sekiwo ŋine saket more, kieke doku kutno gesoke Yesu wano arike. \v 30 Eŋe ariki momo suaine qeki detki paki, eaka kaetkake, pakiso kieke doku koto qorodoge ketke, paki boka rake, “Waom, neunom!” \p \v 31 Rakiso, eaka Yesuŋo biraki ketki metino maki paki rake, “Ge mali malipŋone nigagatne magemaine! Ge onoka wane wet etkeka okanmaine?” \v 32 Pakiso ere eretnarek seki koto waketpikso, momo mo ea doŋ mange. \v 33 Dokoine eŋe seki koto mere umi qe Yesu bakomine kito mawaka rakoi, “Welekatne, ge Anutu wane Gipole!” \s1 Yesuŋo Ŋei Zomaenerop Genesaret Eao Ebuki Menaŋgoi \p \v 34 Eŋe doku namuŋ yuane more, sari Genesaret ea kepo ketkoi. \v 35 Yewao ŋei ŋerep eŋe Yesu mo detkakoi, eso eŋe mo ea don motpi zoma ŋei eŋane mat loli lolik korop ariwareki ebu peik one, Yesu wano sarikoi. \v 36 Eŋe Yesuŋo detongi, zoma ŋei eŋe takotine mezene eaka uakau paki, zomaene menaŋ oniakane ra olatkoi, pakiso eŋe detongi, takotine mezeno uakakoi, eŋe korop detonge, ea wane rokop okane more menaŋ warekoi. \c 15 \s1 Anutu Wane Don Kine Tewekei Wane, Yesuŋo Ra Qelaŋange \p \v 1 Naso yewao Parisi so ra rokop don Kito ebo ebon natne, eŋe Yerusalem ŋine sariu paki, Yesu qesonka rakoi, \v 2 “Kine onoka wane geŋane dokoŋone eŋe ŋenane aso ŋabo kopze eŋane don numa ŋebongoi, ea mi tewekmami? Onoka wane eŋe numa maine mogare meteene saukeu paki, ŋara mi ma ne okanmami?” \p \v 3 Yesuŋo mainge edane rake, “Pakimo ŋine onoka wane Anutu wane ra rokop don ea ŋadekkau paki, ŋinŋine don numa ea mogare ma gemami? \v 4 Anutuŋo iwa yale rake, ‘Ge magaŋone so nagaŋone eweetne kitokene,’ So rake, ‘Ŋei mane eŋe naga magaine erane don borikine rayake, eŋe siluŋ qeu seukeake.’ \v 5 Ŋo ŋido kito edanmami, yemo ŋei mane eŋe yeye mane mageakeo, yemo eŋe magaine me nagaine maine eaŋo qesiŋotki rap, ŋo siluŋ ramaike, ‘Iwa mo Anutu wane biŋek qekole,’ yemo yaup isioniake, ŋo yemo eŋine biŋek, \v 6 numa yaline eŋe magaine ewino mi kitomaike, ŋine yale okanbi paki, Anutu wane don mapapkau paki, ŋinŋine don numa ea teweke mogare ari okanmami. \v 7 Ŋine isi ŋei nau! Propet Isaia eŋe don koboboine ŋinane iwa yale maine rake! \q1 \v 8 ‘Anutuŋo ramaike, ŋei ŋerep iwa eŋe pieneŋoka mawa nanmami, ŋo weteneŋo yemo kakaknane more eri abaran gemami. \v 9 Onoka wane eŋe kepe ŋeiŋo don numa motmole, ea tewekeu paki ra okanmami, Iwa Anutu wane ra rokop don. Eŋe yalineŋo na mawa nanbi rap, yemo mi menaŋgi rap’” \s1 Kine Kine Iwaŋo Maki Ŋei Mane Eŋe Wetine Sigitne Okan Okanmaike \p \v 10 Yesu eŋe ŋei ŋerep magu edoraki, eŋano ariu edane rake, “Ketŋine motpi paki detlukeu, ŋine misuk ŋaŋaekei! \v 11 Ŋei mane eŋe nene kine kine aŋainoka neki kotino wete okanmaike, eaŋo maki kotino mi sigile okanmaike, midakaka! Kotino don kine kine qotkoine wetke mage more, koso aŋaineŋo raki saketmaike, eaŋoka maki ŋei ea kotine sigile okanmaike.” \p \v 12 Pakiso dokoine eŋe eaka sari qesonka rakoi, “Ge don iwa ranom, Parisi eŋe dere worik detpi, ea detmaine?” \p \v 13 Yesuŋo edane rake, “Waet kine kine korop Magane qeliwo gemaike, oŋo mi ebotke, eamo baŋ kinerop lokak wareake, \v 14 eŋane ra more dere mezet mi okanbi, ŋetne magu ea eŋe deene pili pilikine, eŋe yalinane de pilik maneŋo de pilik mane iwenkaki, ari eret narek lom maneo ketmamik.” \p \v 15 Raki Petoroŋo rake, “Don naŋengo ramaine, ea wane kine ŋedannom detŋem.” \p \v 16 Yesuŋo edane rake, “Ŋine yaleka wet dereret ŋine manerop natne eŋane wet dereret mane mi yuankamaike. \v 17 Ŋine mi detmami me? Kine kine mane ŋei maneŋo aŋainoka neki, wete kobaŋino ketmaike, paki koso kainoka tetki saket arimaike. \v 18 Ŋo kine kine aŋaoka saketmaike, eamo korop wetko ŋine sari saketmaike, kine kine yalineŋo maki ŋei mane wetine sigilemaike. \v 19 Onoka wane eŋine kotino ŋine borikinane dereret ea wetkeki, eaŋo tebaka ari biraki kawali engu seuk marat kamaike, ŋerep mane qelige mane mama, bailalaŋ okane, ŋerep yau yaup ebu ebu, aboŋ kobu mama, isi don rara, so gube qesat don natne edanikei. \v 20 Kine kine ea, edo mau ŋei mane wane wetine di kito okanmaike. Ŋo eŋe yale ramami, mete mi sau sauk yaup ŋara ma nene, eaŋo maki ŋei mane wetine sigileake, midaka, eaŋo maki mi sigile okanmaike.” \s1 Kanan Qelaŋ Ŋerep Maneŋo Yesu Detlukka Malipkake \p \v 21 Yesu eŋe mat ea qelige more, kepe sai mane Tire so Sidon mat osino pake, ea arike. \v 22 Kanan qelaŋ ŋerep mane eŋe kepe ea geke, oŋo Yesu wano sariki paki, ra arok okanka rake, “Suaine, Dawit wane qerakine, Anutuŋo biragangi ketkone! Ge naŋane wetŋone borikep! Naŋane borasone eŋe asu qotkoineŋo kotino pa matalikaki, wikile zok detmaike.” \p \v 23 Yale raki, Yesuŋo don mane mi olatke, eŋine dokoine eŋe eŋano sari raka rakoi, “Talekanom eŋe arikep! Eŋe ŋenane ŋadezo ra aroke sarimaike!” \p \v 24 Yesuŋo mainge rake, “Na lama yeo me yeo ket ari gemami, Israel ŋei ŋerep magu eŋaneka weku talenangi ketkole.” \p \v 25 Raki eaka ŋerep eŋe osino sari wawetineŋo kino qe more umi qe rake, “Suaine, mapik nannom!” \p \v 26 Yesuŋo olatke, “Ŋerep ŋene maine Israel medep eŋane ŋara ea ma more, koso qelaŋ kasi eaŋo qakŋem ariki nene, eamo mi menaŋmaike.” \p \v 27 Ŋerepŋo mainge rake, “Suaine, ea welekatne, ŋo siluŋ kasimze eŋe welakopene eŋane zakeo ŋine ne yuankau, sisinemde ketki eŋe weneŋ ne okanmami.” \p \v 28 Eso Yesuŋo mainge ŋerep olale rake, “O ŋerep, ge mali malipŋone kakapa! Ge onokaka wane ganmaike paki ramaine, yale baŋ okanganiake.” Eso naso eaka borasine menaŋkake. \s1 Yesuŋo Ŋei Loutne Ma Menaŋonge \p \v 29 Yesu eŋe mat ea qelige more, Galili doku namuŋ ea mogare arike, eŋe ari meŋo waki paki, pese ket metke. \v 30 Metki, ŋei ŋerep magu suaine eŋe eŋano sarikoi. Eŋe kie pekinene qoiqoine, depilik, kie mete seu seune, don mi raraine, so zoma kine kine natne loutne weneŋ ebu sari, Yesu wane kino biraongoi, pakiso Yesuŋo ebuki menaŋ warekoi. \v 31 Ŋei ŋerep eŋe welelepkekoi, onoka wane eŋe onbi donene mi raraine edo don ramaŋkoi, kie mete seu seune eŋe menaŋmaŋkoi, kie wawetene me pekinene qoqoine eŋe numa gegeene wakonmaŋke, de pilik eŋe deene potmaŋkoi, eso ea wane eŋe Israel eŋane Anutu mawakakoi. \s1 Yesuŋo Ŋei Ŋerep 4, 000 Ŋara Gumeonge \p \v 32 Yesu eŋe dokoine edoraki ariu edane rake, “Na ŋei ŋerep iwa eŋane wetne borimaike, onoka wane eŋe narop kaiwe karewe gemami paki, ukude ŋara mane mi nemami. Na ŋara mi gumeon gumeon yaup taleonŋem arikei wane mi nanmaike, onoka wane eŋe mateno arikei wane, ari numao zonomene midayakane.” \p \v 33 Dokoine eŋe olale rakoi, “Ŋene ŋara sai togolo iwa maratka more, ŋei ŋerep magu iwa gumeonŋem, maine rokop oniake!” \p \v 34 Yesuŋo edane rake, “Ŋine ŋara darap magemami sikan nanbi!” \p Eŋe olale rakoi, “Bret sewen so zawon mida nigatne etkemde ma gemaine.” \p \v 35 Eso Yesu eŋe mo ea ŋei ŋerep magu ea raongi, kepo dara wuruk pese ket met warekoi. \v 36 Pakiso, eŋe bret sewen so zawon ea maki paki, Anutu bakomine kito more, mapokki waki dokoine ebonge, eso dokoine eŋe ma more damo qe, ŋei ŋerep ebon warekoi. \v 37 Eŋe korop neu ŋatene qewareke, dokoine eŋe neu wokitne metke, ea mau ket rosa sewen watkeke. \v 38 Ŋei ŋara nekoi, eŋane zaleene 4, 000, ŋerep so medep nigatne yemo mi dapotongoi. \p \v 39 Eso Yesu eŋe mo ea ŋei ŋerep taleongi, mateno ari wareu, eŋine seki koto waketki, pakiso Magadan kepe sai ea arike. \c 16 \s1 Ŋei Eŋe Yesuŋo Masi Togogole Maki Kakei Wane Qebinkakoi, Girem Don Edange \p \v 1 Parisi natne so Sadusi natne eŋe Yesu wano sarikoi, eŋe liwekkakei wane detkoi, eso eŋe masi togogole mane maki, eaŋo Anutu wane kine sikanongi kakei wane olatkoi. \v 2 Ŋo ŋei Yesuŋo yemo edane rake, “Ŋine kepe kesiakane okangi, ŋine ra okanmami, ‘Ŋenane kepe menage payakane okanmaike, onoka wane qeliwo aso aso kito walakmaikane.’ \v 3 Eso sakoka yemo ŋine ra okanmami, ‘Eamo koya qeakane okanmaike, onoka wane qeliwo kup kezoŋ okane kepe takelemaike, so di okanmaikane.’ Ŋine kup so aso aso ea wane kine yemo maine tanikine qeliwo kau paki detka okanmami, ŋo ŋine naso iwa ea wane masi tanikine yemo maine mi detkakei! \v 4 Ŋine kaiwe naso ukude iwa wane ŋei ŋerep tego yemo borikine so eŋe weteeneŋo Anutu wano mi paulukmaike. Eŋe naso baŋem masi togogole mane kaikei wane ra okanmami, ŋo eŋe masi mane baŋ mi kaikei, midakaka! Ŋine masi togogole weku baŋ ŋibonbe kakei, yemo Yona wano masi wikile wakonge, eaka wakongi kakei.” \p Eso eŋe yale ra more qeliŋ one so wie arike. \s1 Parisi So Sadusi Eŋane Masi Tanik Kaulukkakei \p \v 5 Dokoine eŋe doku namuŋ yuane erinat arikoi, eŋe niget ongi bret mane weneŋ mi ma arikoi. \v 6 Yesuŋo edane rake, “Ŋine kaulukkei, so diam ŋine seleleine makei, Parisi so Anutu wane ra rokop don welaine ŋei Sadusi, eŋane yisiŋo masi plawa maki sua okanmaike, yale ŋinane keuo eŋerop masi qotkoine suayakane, so ŋinano wakesiakane ware nagukei.” \p \v 7 Dokoine eŋe don ea dere edomka auye rakoi, “Eŋe iwa ramaike, yemo onoka wane ŋene bret mane mi ma sarine, ea wane mane ramaike.” \p \v 8 Yesu eŋe don daleo aukoi, ea mo detonge, paki eŋe qeson one rake, “Ŋine onoka wane ŋidomka auye ramami, bret mi ma sarine, ea wane mane ramaike, yale ramami? Ŋine mali malipŋine nigagatne ma gemami me? \v 9 Ŋine kine mi detlukmami me? Ŋine na bret mete mane(5) ea ŋei ŋerep 5 tausen eŋane mapokkole, ea mi detmami me? Ŋine rosa darap wokitne metke, ea mau ket watkeke? \v 10 So bret sewen eaŋo ŋei 4 tausen eŋane mapokkole eamo daleo? Ŋine rosa darap wokitne metke, ea mau ket watkeke? \v 11 Ŋine daleo wane na bret wane mi ŋidanile, ea wane kine mi detlukmami? Ŋine diamŋine seleleine makei, Parisi so Anutu wane ra rokop don welaine ŋei Sadusi, eŋane masi tanik qotkoine eaŋo yis yaleka rokop ŋuniakane!” \p \v 12 Eso dokoine eŋe kine mo detkoi, eŋe yis waneka bretko motpi maki sua okanmaike, ea wane mi edange. Ŋo yemo Parisi so Anutu wane ra rokop don welaine ŋei, Sadusi, eŋane kito ebo ebon enane masi tanik kaulukkei wane eao more edange. \s1 Petoroŋo Yesu Wane Kine Rawakonge \p \v 13 Yesu eŋe ari kepe sai mane mat suaine Sisaria Pilipai osino pake, ea lotkeke. Yewao dokoine qesonone rake, “Nolatpi desikale, ŋei ŋerep eŋe Ŋei Wawainane Gipole eŋane ra more ma oramami?” \p \v 14 Eŋe olale rakoi, “Natne eŋe ramami, Yohane Doku Tautau, natne eŋe ramami, Elaiya, ŋo natne eŋe ramami, Yeremaia me propet mane.” \p \v 15 Yesu eŋe dokoine edane rake, “Nolatpi detpe, ŋine yemo daleo? Ŋine naŋane ma noramami?” \p \v 16 Saimon Petoroŋo rake, “Ge Mesia, Anutu gege togon wane gipole, oŋo ge biragangi ketkone.” \p \v 17 Raki Yesuŋo mainge rake, “Simon Yohane gipole, ge wekumane ramaine, wet pesek desikene! Onoka wane ge don wele iwa ramaine, yemo ŋei natne eŋano ŋine geŋano sariki mi ramaine, yemo Magane qeliwo gemaike, oŋo koboboine wetŋono motki ramaine. \v 18 Eso ea wane na iwa yale golatpe, Petoro, ge wesi mane, na doku tau tau ŋei ŋerep magune wesi yewa wane kutno mawe mesiake, paki seu seu wane zonomŋo naŋane urum me doku tau tau magu yewa mane baŋ mi maket birakayake. \v 19 Na qeli gege togon urum wane ki baŋ gingale, ge kepeo ra togolenom, qeliwo yale waka Anutu eŋe baŋ ra togoleake, ŋo ge kepeo rakokenom, qeliwo Anutu eŋe yale waka baŋ rakokeake.” \p \v 20 Yale raki paki, dokoine togogoleka rawetonge, eŋe Mesia ea ŋei mane mi edangei wane. \s1 Yesu Eŋe Wikile Dere Seukeake Ea Wane Rawakone Edange \p \v 21 Naso yewao ŋine kieke Yesu eŋe dokoine don didiwo kieke ra wakone edane rake, “Na mo Yerusalem matko wakale paki, ŋei suaine, pris ŋetne, so ra rokop don kito ebo ebon ŋei edo wikile zok suaine ningei. Nine more, na baŋ nekuwi seukkale, paki kaiwe karewe okangi, na baŋ koso ma wiriknangi, wisikae wiekale.” \p \v 22 Edangi, Petoroŋo eŋineka bonep newanka more, busuka more rawetkaki paki rake, “Waom! Eamo midakaka, kine kine yewa mane iwa geŋano mi wakoniake!” \p \v 23 Yesuŋo zinge Petoro olale rake, “Satan! Na biranane arinom, ge naŋane numa leŋleŋ okannanmaine, onoka wane geŋane dereret iwa yemo ge Anutu wane dereret mogare mi ramaine, midakaka, ge yemo ŋei eŋane dereretka mogare ramaine!” \p \v 24 Pakiso, Yesu eŋe dokoine edane rake, “Ŋei mane eŋe naŋano sariakane okaneso, koto so solainane don ŋadekka more, kibeŋ qabeŋine teweke more, naŋane ŋadeno sariake. \v 25 Onoka waneŋo mane eŋe eŋine gegeinane simile dere mo mawaluk kayakeo, eŋe baŋ siuke maniake, ŋo mane eŋe naŋane raki paki gegeinane simile ea qaisik kayake, eŋe baŋ gege togon marat kayake. \v 26 Mane eŋe kepe baŋem ea wane kine kine korop pamaike, ea kutno kutno more mawamaŋki, gegeine mida leleki paki, ki pelelekkaki, ea wane wele yemo onokakaŋo wakonkayake? Me gegeinane turuŋine onokaka koso makimo, zinge baŋ koso qesiŋkaki maniake? Kine mane midakaka, so mane mi pamaike! \v 27 Ŋei Wawainane Gipole eŋe mo Magainane kibi qelaŋangorop aŋelo koune ebuki sarikei, pakimo eŋe baŋ ŋei koboboine so ŋei borikitne gege mageenane rokopko turuŋine mainge eboniake. \v 28 Welekatne iwa detlukkei! Iwa okoramami, ŋinano ŋine ŋei natne eŋe baŋ mi seukwarekei, eŋe yeka geu paki kau Ŋei Wawainane gipole eŋe Ŋei waom yale okane sariake.” \c 17 \s1 Yesu Eŋe Bonagao Qeli Tanik Mange \p \v 1 Kaiwe sikis qoeki, ŋadino Yesuŋo Petoro so tatiŋon Yakop so Yohane eŋerop weneŋ arikei wane ebuke, eso eŋe iwen ongi, bonaga kiroine maneo enŋeneka wakoi. \v 2 Wau paki, kau kau eaka solaine qeingeke, paki eŋine kaitine qilaunerop kepe deine yale okange, eso takotineŋo wakokoine, kiwa yale okange. \v 3 Pakiso, dokoine karewe eŋe pore otpi, Mose so Elaiya ere Yesurop don aukoi. \v 4 Eso Petoro eŋe Yesu olale rake, “Waom, ŋene iwa geŋem maine okanmaike, ea wane ge detnom na kise karewe iwa baŋ makale, mane geŋane, mane Mose wane, so mane Elaiya wane.” \p \v 5 Eŋe yale rakiso, eaka kezoŋ qilaunerop eaŋo sari kawetonge, pakiso kezoŋ koto ŋine don boka woka mane iwa yale raki ketke, “Iwamo nae Gipon maepne, na eŋane simile nanmaike, ŋine donine desikei!” \p \v 6 Dokoine eŋe boka woka ea detpi paki, eŋe zok manerop zonomene oreki, kaitene kepo maingeu ketki umi qe pakoi. \v 7 Yale okanbi, Yesuŋo osoeno sari ebu more rake, “Kaŋzaŋ wieu, ŋine misuk kaetŋungep!” \v 8 Eso eŋe wieu paki, pore ŋei mane mi kakoi, Yesu eŋineka weku okoraki kakoi. \p \v 9 Eŋe bonagao ŋine ketpi paki, Yesuŋo rawetone rake, “Ŋine masi iwa wakongi kamami, ea wane donkisi ŋei mane misuk edanikei, yeine qeligeu pamageki, Ŋei Wawainane Gipole seuseuo ŋine ma wirikkaki wisikae wieake, naso yewao don disiine maine edanikei.” \p \v 10 Pakiso, dokoine eŋe Yesu olale rakoi, “Kine ŋedannom desikene, ra rokop don kito ebo ebon ŋei, eŋe ramami, ‘Elaiyaŋo Mesia wane alakane sariake.’” \p \v 11 Rau Yesuŋo edange, “Elaiya eŋe welekatne alakane sariake, paki eŋe kine kine korop matok qetok mawareake. \v 12 Ŋo na welekatne iwa ŋidanbe, Elaiya eŋe mo sarike, pakimo ŋei ŋerep eŋe kau paki mi detkakoi, ŋo siluŋ enŋene simile ea mogare more, masi kine kine korop okankakoi. Numa yewaka, Ŋei Wawainane Gipole eŋe baŋ yaleka edo qe matali qetali okankakei.” \p \v 13 Yale rakiso, dokoine eŋe mo detkoi, eŋe Yohane Doku Tau Tau wane ramaike. \s1 Yesuŋo Medep Mane Asu Qotkoinerop Eŋe Mamenaŋkake \p \v 14 Eŋe koso ŋei ŋerep magu suaine eŋano zinge lotkeu, ŋei maneŋo sari Yesu wane kino wawetine qeke. \v 15 Paki rake, “Suaine, ge naŋane giponnane wetŋone borikep! Eŋe naso baŋem seuke wisikae okane, wikile zok det okanmaike, paki waraŋkaki gerepko me dokuo ket okanmaike. \v 16 Na geŋane dokoŋone eŋano ma sarikole, ŋo siluŋ edo eŋe maine mi ma menaŋkakoi, eŋe ŋaŋaekoi.” \p \v 17 Yesuŋo mainge rake, “O mali malip midaine, so sotkorop ŋine ŋei iwa! Na naso kiroine ŋineropka ge arikale me? Na naso baŋem ŋinerop ge more umat kine kine ŋinane kau, bisi okanŋune more ŋibu gekale me? Medep ea naŋano ma sariu!” \v 18 Raki, ma sariu, Yesuŋo asu qotkoine ea don olatki eŋe saket arike, eso medep ea eŋe naso yewaoka menaŋkake. \p \v 19 Pakiso dokoine eŋe bonepko Yesu wano sari olale rakoi, “Kine ŋedannom desikene, eŋe daleo wane asu qotkoine ea mogatŋem mi aŋaze teweke saket arike?” \p \v 20 Rau Yesuŋo mainge rake, “Eamo onoka wane mida, ŋine mali malip zok mi ma gemami, ea wane. Wane iwa yale detpi! Ŋine mali malipŋine nigagatne mastet wounane rokop ma gekeiwo, yemo ŋine bonaga iwa maine olale rau rap, ‘Iwa ŋine eriwa arinom!’ Rau, eso eŋe baŋ ariki rap. Ŋine mali malip korop kine kine maine okangei, misuk ŋaŋaekei! \v 21 Asu qotkoine yaline yemo numa weku meŋe meŋen so miti wane ra more sawe gegeŋo maine mogatkaki, saket ariake, kine kine maneŋo mi mogasiake.” \s1 Yesu Eŋe Seuke More Koso Wisikae Wieakane Don Edangi Atak Etke Okange \p \v 22 Dokoine eŋe korop Galili kepeo sari wareu, Yesuŋo edane rake, “Ŋei Wawainane Gipole yemo mo ŋei ŋaba eŋane meteeno birakau wayakane nasoine bomilemaike, \v 23 waki, ŋei edo baŋ qeu seukeake, ŋo siluŋ kaiwe karewe eao eŋe baŋ ma wirikkaki wisikae wieake.” Dokoine eŋe don ea detpi umare so wetene manerop borike. \s1 Yesuŋo Bakom Urum Wane Takis Motke \p \v 24 Yesu eŋine so dokoine eŋe Kaperneam matko sarikoi, pakiso Bakom Urum wane takis mama ŋei eŋe Petoro wano sari olale rakoi, “Ŋinane kito ŋibo ŋibon eŋe Bakom Urum wane takis mot okanmaike me? Ŋedannom desikene.” \p \v 25 Petoroŋo edane rake, “O, mot okanmaike.” \p Petoro eŋe mat koto ari wake, naso eao Yesuŋo mikepka Petoro qesonka rake, “Saimon, ge nolatnom daleo detmaine? Maŋo opesi me takis kepe iwa wane ŋei waom qoleon okanmaike? Kepe mat welaine ŋei ŋerep ea edo me ŋei lobo edo?” \p \v 26 Petoroŋo mainge rake, “Ŋei lobo edo.” \p Yesuŋo mainge rake, “Ea mo mayakatne, ea wane kine yemo iwa yale, kepe mat welaine edo mi qolekei, \v 27 ŋo siluŋ ŋei ŋerep iwa eŋe ŋenane misuk detpi boriake, eso ea wane ge doku namugo arinom paki, abi mane biranom ketkep paki, zawon mikepka qadekene, ea tebanom sayake, saki aŋaino ge baŋ wesi mane maratkakene, yemo lewine naŋane Bakom Urum wane takis wane rokop so geŋane, ea manom pakiso ŋerane takis ea qolekene.” \c 18 \s1 Qeli Gege Togon Mat Kotino Maŋo Suaine Okanmaike? \p \v 1 Naso yewao dokoine eŋe Yesu wano sariu paki, olale rakoi, “Ŋedannom desikene, maŋo natne yuan one more qeli gege togon mat kotino suaine okanmaike?” \p \v 2 Rau, Yesu eŋe medep nigatne mane oraki sariki birakaki kaiteno okorake. \v 3 Paki edange, “Iwa rawe detpi! Ŋine qeinge more, medep nigatne iwa eŋane kop mi okangeiwo, yemo ŋine qeli gege togon mat kotino mi wakesikei. \v 4 Qeli gege togon mat kotino suaine gege wane, yemo mane eŋe oŋomka ket more, ketkele medep nigatne iwa wane rokop geakeŋo suaine okaniake. \v 5 So mane eŋe naŋane eŋet biŋeknane raki paki, medep nigatne iwa yale ora tebakayake, eŋe na yaleka nora tebananiake. \s1 Borikinane Liwe Liwek \p \v 6 “Mane eŋe medep nigatne iwa eŋe mali malipene naŋano motpi pamaike, ea ŋinane keuo ŋine medep mane borikine mayakane sorinkaki, mali mali pine naŋano ea kitare more, borikine mayakeo, yemo ŋei yewa eŋe maine yaben mane suaine ebino qeu kiki lukkau paki, rupapkau kiwetko ketki siuki rap, yemo menaŋgi rap. \v 7 Yai, kepe ŋei eŋe ŋei ŋerep borikine makei wane sorinon okanmami, eŋe daleo okangei? Kine kine yaline ea baŋ naso baŋem wakoniake, ŋo mane eŋe borikine yaline ea sorinongi makei, eŋe daleo okaniake? Eŋe maine siukkei. \p \v 8 “Ge meteŋoneŋo me kieŋoneŋo waraŋgangi ari borikine maneo rasukeneo, yemo ea kitare more biranom ariake! Ge gege togon matko yemo kieŋone so meteŋone midaine maine waketkene, ŋo meteretke ŋone so kieretke ŋone weneŋ sot korop magekeneo, yemo sora gerep papa togon yewao birau ketnom gaeake. \v 9 So geŋone deŋoneŋo borikine makenane simile wetŋono mosiakeo, qepitike biranom ariake! Eamo maine ge gege togon matko deŋone weku eaŋoka wakesikene, ŋo deŋone etkeka sot weneŋ epu gekeneo, yemo biraganbi gerep togole sorao ze pamaike, eao ketnom gaeake. \s1 Lama Siukke Ea Wane Don Naŋengo Rake \p \v 10 “Na don welekatne ŋidanbe detpi, ŋine kauluke more, medep nigatne kopne iwa eŋane mane mi detpi ketkele okaniake, onoka wane eŋane aŋelokopene weti qeliwo gemami, eŋe naso baŋem Magane qeliwo gemaike, eŋane kaitko gemami, ŋine mi maulukonbi, yemo aŋelo eŋe ŋine wikile ŋibonikei. \v 11 Ŋei Wawainane Gipole eŋe lama siukkoi, ea zuaŋone ebuyakane ketke. \p \v 12 “Ŋine iwa wane detmami? Ŋei mane eŋe lamakoune 100 okorakei ea eŋano ŋine mane siukki, eŋe daleo okaniake? Eŋe dere mezet okane more qeliŋongi, lamakoune 99 ea meŋo rereŋino ŋaraene ne geu, eŋe ari lamaine mane siukike, ea wane zuaŋkayake. \v 13 Na welekatne ŋidanbe detpi, eŋe zuaŋlukmage maratkayake, paki eŋe lamakoune 99 eŋane mi detmaike, wekuwa siukike, eŋane wet pese suaine desiake. \v 14 Numa weku yewaka, Magaŋine qeliwo gemaike, eŋe nigatnekopne iwa eŋano ŋine maneŋo siukeakane mi simin kamaike. \s1 Kima Mane Sotine Okangi Maki Makoboekaikene \p \v 15 “Ge kimaŋone maneŋo geŋano sot okangi, ge eŋano arinom paki, sotine ea sikan kakene. Ŋo siluŋ ŋire ŋiritneka bonepŋitne okangeik, eŋe olatnom donŋone detmaikeo, yemo ge kimaŋone ea mo mainka numa maine birakamaine. \v 16 Ŋo eŋe donŋone mi desiakeo, yemo ge ŋei weku me etke epunom ererop weneŋ ari kineine detkau paki, ŋei etke me kareweŋo don ra makoboe okangei. \v 17 Ŋo eŋe eŋane don mane mi desiakeo, yemo doku tau tau magu kineine edanikene, p aki eŋe doku tautau magu eŋane don mi desiakeo, yemo detkau, eŋe ŋei lobo mane so takis borikine mama mane sot korop okaniake. \s1 Anutu Eŋe Doku Tau Tau Magu Eŋane Keuo Gemaike \p \v 18 “Eso na rawe korop detpi, ŋine yeye kine kine korop kepeo rawetkeu, Anutuŋo qeliwo yaleka rawetkeake, yeye kine kine kepeo rakokeu, Anutuŋo qeliwo yaleka rakokeake. \p \v 19 “So na mane takotke rawe detpi, ŋire ŋei etkeŋo yeye mane wane ra more, wetŋitne weku more meŋenkauk, Magane qeliwo gemaike, eŋe baŋ ŋiponiake. \v 20 Ŋei etke me karewe eŋe naŋane eŋet biŋeknane rau paki, wekuoka qeturaŋ ge metpi, na weneŋ yewa eŋerop metkale.” \s1 Qelit Ŋei Sotkorop Eŋane Don Naŋengo Rake \p \v 21 Yesu eŋe don yale raki Petoroŋo Yesu wano sariki paki, qesonka rake, “Waom, nolatnom desikale, naŋane kimane eŋe atak loutne borikine okannangi, na maine turuŋine atak darap qeliŋgale? Na maine atak sewen sot turuŋine qeliŋgale?” \p \v 22 Yesuŋo olale rake, “Mida, atak sewen midaka, ŋo siluŋ sewenti magu sewen yale qelige man gekene, \v 23 onoka wane qeli gege togon wane numa ea yemo, ŋei Waom mane oŋo qelit ŋeikoune eŋine sotaene makokkei wane lolike kake, ea wane rokop. \v 24 Eŋe lolike kayakane kiekki, eaka qelit ŋei mane ma sarikoi, oŋo milion kina eŋane waom wane biŋek yale omakake. \v 25 Wane qelit ŋei ea eŋe wesi mane mi magekane, sotaine ea mi qoleke, eso ŋei waomine eŋe raki, eŋe qelit qeqe mane yale, eŋine so ŋanomine, so medewekoune, so yeye kine kineine korop mageke, ea ŋei ebongi, eŋe wesi manbi sotaine ea qeakane olatke. \v 26 Olatki, qelit ŋei waominane kino wawetine qeki paki rake, ‘Ge naŋane wetŋone boriki, qeliŋ nannom, na baŋ korop sotane makok warekale!’ \v 27 Raki, ŋei waom eŋe wetine boriki, sotaine ea yeine qeliŋgi paki, ŋei birakaki arike. \p \v 28 “Eso qelit qeqe ŋei yewa, eŋe ariki paki qelit ŋei kimaine mane wesimde ewekine 100 kine yale omakake, eŋe maratkake. Maratkaki paki, malipka more, ebine maguloke rake, ‘Ge naŋane wesi neu makone, ea wane sota ea koso turuŋine qolenanikene!’ \v 29 Raki qelit ŋei kimaine eŋe umi ket more olale rake, ‘Ge naŋane wetŋone boriki qeligenom, na baŋ sotaŋone ea mainge qolegangale!’ \v 30 Ŋo eŋe siluŋ don raki dere mi loloŋkake, ea wane turuŋine yemo eŋe mulap urumgo birakake, ea mere sotaine ea mainge qolekawareki qoeki sakesiakane. \v 31 Qelit ŋei kimakoune eŋe tanik yewa okangi kau borike, paki ari ŋei waomene ea donkisi korop olatwarekoi. \v 32 Eso ŋei waom eŋe qelit ŋei oraki sari saketki olale rake, ‘Ge qelit ŋei borikine sot korop! Ge naŋano ŋine wesi suaine oma nangone, wane na turuŋone qeligewe paki sese ganile, kine onoka wane goŋom nolatnom mo na loloŋganile. \v 33 Ge qelit ŋei kimaŋonane wetŋone boriki loloŋ ganile yale, mi okanikene’ \v 34 Yale ra more sotine osiki qelit ŋei ea birakaki mulap urumgo wikile mane makoboe kakei wane waketke, ea mere sotaine ea korop makok wareki qoeki, sakesiakane.” \p \v 35 Pakiso Yesuŋo don iwa yale raki qoeke, “Ŋine wetŋineŋo kimakopŋine eŋane sot turuŋene mi qeliŋgeiwo, yemo Magane qeliwo gemaike, eŋe masi tanik yewa, ea ŋine weku weku baŋ okanŋuniake.” \c 19 \s1 Yesuŋo Ŋanomze Qeli Qeliŋ Wane Don Edange \p \v 1 Yesu eŋe don ea korop rawareki qoeki, eŋe Galili kepe qelige more, ari Yuda kepeo Yordan doku wane eri nat paromino arike. \v 2 Ariki, ŋei ŋerep magu suaine eŋe ŋadino ariu, zomarop yewa ma menaŋonge. \p \v 3 Parisi natne eŋe eŋano liwekakei wane eŋano sari rakoi, “Ŋenze ra rokop donzeŋo ŋei mane rakokkaki, ŋanomne qeliŋkawe ra, kine ea me ea wane ra, maine qeliŋ kayake me?” \p \v 4 Yesuŋo mainge rake, “Ŋine Anutu wane papiao don iwa yale pamaike, ea mi dapore det okanmami me? Ramaike, ‘Mokaka qei kino ma wakon ma wakonŋo ŋei so ŋerep orodoŋka ma wakonotke.’ \v 5 Paki Anutuŋo rake, ‘Ea wane ŋei maneŋo naga magaine qeliŋotki paki, ŋanominano takotkeake, pakimo ere koto so sola mo weku okangeik.’ \v 6 Eso na ramaile, ere koso etke mi okane more, weku okangeik, Anutuŋo maturaŋ otkane, ŋeiŋo maine misuk mapok osikei.” \p \v 7 Raki Parisi eŋe qesonka rakoi, “Pakimo, Mose eŋe onoka wane ra rokop don ebonge, ŋei mane eŋe ŋanomine qeliŋkayakane okane, kibi mane qe maneso esopkaki ariake?” \p \v 8 Rau Yesuŋo edange, “Moseŋo ŋanowekopŋine qeliŋ ongei wane dere ŋibonge, yemo yaup ŋinŋine wetŋine zok togogole, daleo kito ŋibongi desikei, ea wano raki paki dere rakoke ŋibonge. Ŋo qei Anutuŋo kieke more ma wakonge, naso yewao yemo numa iwa yaline mane mi pake. \v 9 Ea wane na ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe ŋanomine sot midaine maine geki, qeliŋkaki paki, ŋerep natne ebuyakeo, eŋe zokit ea kitatmaike, ŋei ea eŋe sotkorop okaniake.” \p \v 10 Eŋine dokoine edo dere olale rakoi, “Numa yale ŋei mane so ŋanomine erane keruetno pamaikeo, yemo ŋerep mi mama yaup maine gekene.” \p \v 11 Rau Yesuŋo edange, “Don iwa ŋerep mi mama yemo ŋei ŋerep korop eŋane mi ramaile, ŋo yemo don iwa dere wetke magekei wane zonom pa ebon maike, edoka weku magekei wane Anutuŋo ebonge. \v 12 Ŋei eŋe ŋerep onoka wane mi ebukei, ea wane kine loutne pamaike, Ŋei natne eŋe yemo onoka wane yalewa oken gekei wane wakonmami, natne yemo onoka wane ŋei edom ŋerep midaine gekeiwane kitat onmami, so natne ŋerep mi ebumami, yemo onoka wane eŋe qeli gege togon don wane ra more, yemo ŋei yaline eŋane biŋek ea wane eŋe yaup gemami. Mane eŋe iwa maine okaniakeŋo don iwa dere ma nogankayake.” \s1 Yesuŋo Medep Nigatne Mosop Onge \p \v 13 Ŋei ŋerep natne eŋe medewekopene Yesuŋo metine leweeno more, meŋen kayakane eŋano ebu arikoi, ŋo dokoine edo yemo ŋei ŋerep ea rawetongoi. \v 14 Yale okanbi, Yesuŋo rake, “Ŋine qeliŋonbi medep nigatne eŋe naŋano sariu, so mi kitatonbi, onoka wane ŋei ŋerep ea medep nigatne yaline, eŋe qeli gege togon ea mo biŋek qe ebonge.” \p \v 15 Yale raki paki metine leweeno moreso, kepe ea qelige maneo arike. \s1 Ŋei Qaluwit Aboŋine Suaine Gege Togon Wane Numa Ziaŋkake \p \v 16 Naso maneo ŋei maneŋo Yesu wano sari olale rake, “Kito ŋebo ŋebon, nolatnom detpe, na onokaka maine mane okanbe paki, gege togon maratkakale?” \p \v 17 Raki Yesuŋo olale rake, “Ge kine kine mainane qeson nanmaine? Maine welaine eŋe weku gemaike, ge gege togon kotino waketkenane okaneso, yemo Anutu wane ra rokop don ea tewekkene.” \p \v 18 Eŋe qesone rake, “Ra rokop don diawa?” \p Yesuŋo olale rake, “Ge ŋei mi qem seukeake, ŋao ŋanom ŋire mi qeliŋnagukeik, ge kobu mi makene, ge isi mi rakene, \v 19 ge naga magaŋone eweetne kitokene, so ge geŋonane ganmaike, yalewaka ŋei kimakopŋone eŋane ganiake.” \p \v 20 Ŋei qaluwit eŋe mainge rake, “Iwa mo korop okan warekole, onokaka mane koso okanikale?” \p \v 21 Yesuŋo olale rake, “Ge sot midaine gekenane dereso, yemo ari yeye kine kineŋone ma gemaine, ea korop ŋei natne ebon warekene, paki wesiwa eamo, ŋei aboŋene midaine gemami, eŋe ebon warenom, pakiso ge qeliwo riwe morian pamaike, ea maratkakene, pakiso sari ŋadeno sarikene.” \p \v 22 Ŋei qaluwit eŋe don ea dere wetine boriki arike, onoka wane eŋe aboŋ suaine pamange, ea wane. \p \v 23 Pakiso Yesuŋo dokoine edane rake, “Na rawe detpi, ŋei mane aboŋine suaineŋo qeli gege togon wane numa marat kayakane, qeka makaine zok okanmaike. \v 24 Na koso don mane ŋidanbe, ŋei mane aboŋine suaineŋo qeli gege togon wane numa marat kayakane, eamo zok umatne qeka qekaine okan maike, ŋo rokopne yale waka, kamel maneŋo samap aŋaino wake waket ea yemo ewekine.” \p \v 25 Dokoine eŋe don iwa detpi paki, oŋaene zok qaeki, qesonka rakoi, “Pakimo maŋo maine qeli gege togon marat kayake?” \p \v 26 Rau Yesuŋo deine pore onluke more, edane rake, “Iwamo ŋei edo oka okan yemo ŋaŋaemami, ŋo siluŋ Anutuŋo yeye kine kine mane mawe ra, yemo rokoune mawareake.” \p \v 27 Rakiso Petoroŋo olale rake, “Ŋene yeye kine kineze korop qeliŋ wareŋem paki, geŋane ŋadeŋono sarikone, ea wane ŋene onokaka lewine mane maine makene?” \p \v 28 Raki Yesuŋo edane rake, “Na iwa rawe detpi, ŋado yeye kine kine korop musele wakon wareake, naso yewao Ŋei Wawainane Gipole eŋe ŋei waom met metine qeli ewe zonominerop ea wane kutno pese mesiake, paki naŋane dokone 12 ŋadeno sarikoi, ŋine baŋ yaleka ŋei waom met metko pese metwareu paki, Israel magu 12 ea wane kine ma wanokonikei. \v 29 Paki, ŋei ŋerep deo edo naŋane rau paki, matene me ŋolekopene, me kiarokopene, me magaene, me nagaene, me medewekopene, me eu menamene me kepe mateene qeliŋwarekoi eŋe baŋ lewine morian manerop maratkakei, so gege togon baŋ eboniake. \v 30 Ŋo siluŋ ŋei loutne kepe naso iwa lewine alakanmami, eŋe baŋ ŋado kitokei, ŋo ŋei loutne kepeo naso iwa ŋado kitomami, eŋe baŋ naŋane qeli kepe museleo, lewine alakangei.” \c 20 \s1 Qeli Gege Togon So Wain Wane Don Naŋengo \p \v 1 “Qeli gege togon wane numa, yemo wain eu welaine maneŋo sakoka urata ŋei natne qoleongi, sari wain urataine makeiwane arike, eawane rokop. \v 2 Eŋe dereret okannagu more, wetene weku okangi, wesi silwa wan kina kaiwe weku, ea qoleoniakane ma togole more, biraongi wain euo urata makei wane arikoi. \v 3 Eŋe koso manerop 9 kilok nalu sobeŋino arike, paki ongi ŋei natne yaup ea taboŋ okorakoi. \v 4 Eso eŋe edane rake, ‘Ŋine yaleka wain euo ari urata mau paki, na baŋ lewine mayakatne qoleŋunikale.’ \v 5 Eso eŋe mo ea arikoi. Pakiso 12 kilok, so 3 kilok yaleka eŋe masi wekuka okange. \v 6 Pakiso, 5 kilok okaniakane okangi, eŋe nalu sobeŋino koso ari ŋei natne ongi, eŋe yeka okorau qesonone rake, ‘Ŋine onoka wane kaiwe korop matali iwa yaup taboŋ okoramami?’ \v 7 Eŋe rakoi, ‘Kine yemo onoka wane, ŋei maneŋo mi qoleŋonike, ea wane iwa okoramaine.’ Yale rauso, eŋe edane rake, ‘Weku mane, ŋine yaleka ari wain euo urata mau.’ \p \v 8 “Ruo kereki naso okangi, wain eu welaineŋo ware wareine olatke, ‘Ge urata ŋei edoranom sariu, lewine qoleonnom, ŋeiwa ŋado qoleonile, eŋano ŋine kieke arinom, alakan qoleonile, eŋano qoeake.’ \v 9 Ŋeiwa 5 kilok urata kieke makoi, eŋe wesi silwa wan kina, wan kina qoleonge. \v 10 Eso ŋeiwa alakan qoleonge, eŋe mo ea urata wane lewine qoleoniakane sarikoi, eŋe wetke rakoi, wesi suaine mane makene, ŋo eŋe yale waka siluŋ wesi silwa wan kina, wan kinaka ebonge. \v 11 Eŋe wesiene ma wareu paki, kieke urata welaine bokaka rakoi, \v 12 ‘Ŋeiwa iwa ŋado ebuki sarimi, eŋe urata wan auaka weku memi, ŋo ŋedo yemo kaiwe mane korop kaiwe teleŋ telego urata mene, ŋo siluŋ ge eŋe qoleoŋine rokop weku yewaka ŋene qoleŋonmaine!’ \p \v 13 Yale rau, eu welaineŋo eŋano ŋine mane olale rake, ‘Detnom, kima, na mi matali ganmaile, ge kaiwe weku urata ma more, wesi wan kina makenane ra, dereret okannagune. \v 14 Ea wane ge wesiŋone manom paki, matko arinom. Na wesi ge ginile, rokop weku yewaka ŋei iwa ŋado rawe sarike, eŋe manile. \v 15 Yewa yemo naŋane aboŋ, na nae simile mogare mo na wesi biŋekneŋo rokop weku damo qile, eaŋo mi rokopkemaike me? Onoka wane noŋo masi maine ŋei ŋado sarimi ea okanonbe ge dale wane dere okanmaine me?’” \p \v 16 Raki pakiso, don iwa yale raki qoeke, “Eso ŋeiwa ŋado kitomami, edo baŋ naŋane qeli kepe museleo lewine alakangei. Pakiso ŋeiwa lewine alakanmami, edo baŋ ŋado kitokei.” \s1 Yesu Eŋe Seuke More Koso Wieake Ea Wane Don Rake \p \v 17 Yesu eŋe Yerusalem matko wayakane okane, dokoine 12 ebuki enŋeneka arikoi. Numao ari more sanka don edangi edangi arikoi. \v 18 Eŋe edan rake, “Detmami, ŋene Yerusalem matko wamaine, yewao Ŋei Wawainane Gipole baŋ ma more, Pris ŋetne so ra rokop don kito ebo ebon ŋei, eŋane meteeno birakakei. Edo baŋ dongo birakau paki seukeakane ra togolekei. \v 19 Paki, qelaŋ ŋei eŋane meteeno birakau, edo baŋ masi worik okanka more, kumunamŋo qeu paki, biriŋŋo kibeŋ qabego qeu seukeake, paki kaiwe karewe okangi, eŋe baŋ koso ma wirik kaki, wisikae wieake.” \s1 Yakop So Yohane Gege Togon Ŋetne Okanikeik Wane Rakoik \p \v 20 Zebedi gipoletkine erane nagaetneŋo Yesu wano gipoletkine weneŋ epuki sari, umi qe ket more yeye mane wane olatke. \p \v 21 Paki Yesuŋo qesonka rake, “Ge onokaka wane ganmaike?” Eŋe rake, “Ge ranom gipoletkene etke iwa, ere ge gege togon ŋei waom gekeneo, naso yewao ere geŋane won ŋono so kana ŋono mesikeik.” \p \v 22 Raki Yesuŋo mainge edange, “Ŋine kine mi detlukeu paki qesonmami. Nae laseo ŋine wikile doku ŋetzoitne nekale, ea ŋire maine mi nekeik” \p Ere rakoik, “O, ŋere maine okangete.” \p \v 23 Yale raukso, Yesuŋo etane rake, “Ŋire welekakatne naŋane laseo ŋine doku ŋetzoitne baŋ nekeik, ŋo siluŋ noŋo maine mi rawe, maŋo naŋane wonno so kanano metkeik, met met ea yemo korop naŋane Maganeŋo ŋei natne eŋane biŋek maulukke.” \p \v 24 Dokoine natne 10 eŋe don iwa detpi paki, tati ŋon etke erane sotene osike. \v 25 Eso Yesu eŋe edoraki, korop eŋino sariu rake, “Ŋine detmami, kepe ware ware eŋe ŋei ŋerep waom okanonbi, eŋe eŋane bango gemami, so eŋane ŋetne kopene edo wareonbi, eŋe baneno gemami. \v 26 Numa iwa yaline eaŋo ŋinane keu ŋino mane misuk payake. Ŋinano ŋine maneŋo suaine okaniakane detmaikeo, yemo eŋe natne ŋinane qelit mama maine okane geake, \v 27 so ŋinano ŋine mane eŋe lewine okaniakane detmaikeo, yemo eŋe ŋinane urata mama ŋei maine okane geake. \v 28 Ŋei Wawainane Gipoleŋo okange yale, eŋe qelitine qekeiwane mi sarike, midakaka. Ŋo eŋe oŋom qesiŋ one more, qelitene qeakane, paki gegeine qaisikka more, ŋei ŋerep korop qoleongi, koso Anutu wano zingekei wane ketke.” \s1 Ŋei Depilik Etke Yesu Wane Kine Ra Wakongoik \p \v 29 Eŋe Yeriko mat qelige ariu, ŋei ŋerep magu suaineŋo Yesu ŋadino mogare arikoi. \v 30 Ŋei de pilik etke ere numa wazaino mere, detpik Yesu eŋe mo osoetno arike, eso eŋe kieke boka rakoik, “Dawit wane qerakine suaine, ge ŋerane wetŋone borikep!” \p \v 31 Ŋei ŋerep magu suaine eŋe kuroŋore more, don etne midaine tik mesikeik wane rawet otkoi. Ŋo ere siluŋ suaineka manerop boka more rakoik, “Dawit wane qerakine suaine, ge ŋerane wetŋone borikep!” \p \v 32 Yesu eŋe okoraso, etora rake, “Ŋire noŋo daleo okanŋusikalane ŋutmaike?” \p \v 33 Ere rakoik, “Suaine, ŋere goŋo dese malotkekenane ŋotmaike!” \p \v 34 Raukso, Yesuŋo erane wetine boriki, deetno make, pakiso eaka deetne lotkeki, maine potkoik, paki Yesu ŋadino mogare arikoik. \c 21 \s1 Yesuŋo Ŋei Waom Yale Donki Kutnoka Yerusalem Matko Waketke \p \v 1 Eŋe ari mage, Yerusalem mat osino lotke more, sari Betpage mat Oliwa Bonaga kino metke, ea lotkekoi, ea lotke more, Yesuŋo dokoine eŋane keuno ŋine etke lewine alakane arikeik wane taleotke. \v 2 Don iwa yale etane more taleotki arikoik, “Ŋire ari more mat mane arikeik woken, ea metmaike, eso ŋire yewa dogi mane medeunerop mulapŋo lukkau okoramaike, ea esatka marat osikeik, paki siwot ore moreso, naŋano epu sarikeik. \v 3 Ŋo ŋei maneŋo ea wane don mane rayakeo, yemo ŋire iwa yale olasikeik, ‘Suaineŋo ea wane raki sarimaite’ , rauk eŋe baŋ detŋotki, esatka epu sarikeik.” \p \v 4 Masi iwa yemo propetŋo don mane iwa yale rake, ea wane wele wakonge, \q1 \v 5 “Zion mat welainane suaine olatpi, ukude ŋei waomŋone geŋano umaike, eŋe wetne pesekakatneŋo dogi mane wane kutnoka umaike, eŋe dogi mane wane kutno metmaike, eŋe dogi medeune mane wane kutnoka umaike.” \p \v 6 Eso medewetkine ere lewine alakane ari Yesuŋo okangeik wane etange, ea wane kop okangoik. \v 7 Ere dogi so medeune epu sariuk so, eŋe takotene kutetno lamekeuso, Yesu eŋe kutno wa metke. \v 8 Pakiso, ŋei ŋerep magu suaine eŋe takotene kito qoke numao lameke arikoi, ŋo natne eŋe komu metine kitare numao tegoke arikoi, \v 9 paki ŋei ŋerep magu Yesu wane qomino arikoi, so ŋadino arikoi, eŋe iwa yale rau paki, oi bakom okankakoi, “Yaiyo, Dawit qerakine mawakaŋem! Eŋe Waom wane eŋetko sarimaikane, Anutuŋo mosopkakep! Bakom mawa mawa yemo weti qeliwo Anutu wane!” \p \v 10 Yesu eŋe Yerusalem mat kotino waketki ŋei ŋerep korop mat suaine ea wane kotino ukat suaine wakonge, eŋe qeson nagu more rakoi, “Ŋei iwa ma?” \p \v 11 Rau ŋei ŋerep magu iwenkakoi eŋe edane rakoi, “Iwamo propet Yesu, Nazaret matko Galili kepeoŋine.” \s1 Yesu Eŋe Ŋei Bakom Urumgo Wake, Ŋei Qole Qole Matalikakoi, Ea Esoponge \p \v 12 Yesu eŋe Bakom Urum koto wake, paki ŋeiwa aboŋ so osom qole qole, so amanagu qenagu okangoi, ea esop ongi qeinat ketkoi, paki eŋe wesi zakeo more mainge ebon okangoi, eŋane zake, so naŋi zonom eŋane met metene eao metpi qole nagukoi, ea kito surubaŋgi giŋ qiririŋ arike. \v 13 Paki edane rake, “Anutu wane papiao Anutuŋo iwa yale raki qekoi, ‘Naŋane urum yemo meŋe meŋen urum orakei. (orau okangep)’ Ŋo ŋine yemo okanbi kobu mama eŋane siu siuk kise okanmaike! (mau wakongep)” \p \v 14 Pakiso, Yesu eŋe yewa metki ŋei depilik so kie wawetene qoi qoine eŋano sariu, ma menaŋonge. \v 15 Pris ŋetne so ra rokop don kito ebon ebon ŋei eŋe Yesuŋo urata mayakakatne ea maki kakoi, so medep nigatne edo Bakom Urum koto boka bakom kito rakoi, “Yaiyo Dawit wane qerakine!” Ea wane eŋe dere worik okankakoi. \v 16 Pakiso eŋe Yesu olale rakoi, “Ge eŋe don ramami, ea detmaine?” \p Rauso, Yesuŋo rake, “O, na detmaile, ŋine Anutu wane papiao don iwa yale pamaike, ea mi dapore det okanmami me? ‘Ge medep nigatne so medep abubu eŋe ma ewek onmaine, bakom koboboine kitokei wane.’” \p \v 17 Yesuŋo Eŋe Qeliŋoneso, Mat Suainoŋine Ari Betani Lotkeki, Ruo Kereki, Ea Pake. \s1 Yesuŋo Fik Eki Soakaki Seukke \p \v 18 Qaeki sakoka eŋe koso zinge numaine ari mat suaine lotke more, Yesu ŋarainane seukke. \v 19 Paki, eŋe kaki pik eki mane wele midadaine metineŋoka weku metke, eso eŋe eki ea olale rake, “Ge baŋ koso weleŋone manerop mi qekene!” Rakiso, eaka pik eki ea seuke toroge more marapkeke. \p \v 20 Dokoine eŋe ea kau paki, qisekoi, so welelepke more qesone rakoi, “Eki ea daleo okane ikopka seuke marapkemaike?” \p \v 21 Rau Yesuŋo kito edange, “Na welekatne ŋidanbe detpi! Ŋine wet etkeka mi okane more, mali malip korop gekeiwo, yemo ŋine wet etke mi okanikei, paki na pik eki iwa wane okanmaile yale, ŋine maine eweke more, baŋ masi togole okanikei, so ea fik waneka weku mida, ŋine maine baŋ eweke more, bonaga iwa wane yaleka olale rakei, ‘Ge wienom paki, goŋomka ari kiwetko ketnom,’ rau eŋe kine kine ea eŋe baŋ maine okaniake. \v 22 Ŋine malipka gekeiwo yemo, yeye kine kine mane wane rau paki meŋe meŋengo more qesonkau paki, ŋine wele baŋ maratkakei.” \s1 Yesu Eŋe Maŋo Raki Urata Mamaike, Ea Wane Kinane Qesonkakoi \p \v 23 Yesu eŋe koso Bakom Urumgo zinge sari miti don kito edane metki, pris ŋetne so Yuda ŋei suaine eŋe Yesu wano sari qesonka rakoi, “Ge kine kine iwa okan okanmaine, eamo zonom so dereret kine kine suaine yewa maŋano ŋine makone, so ge makenane, maŋane don wane okan okanmaine? Maŋo iwa ra ginge?” \p \v 24 Rau Yesuŋo mainge edange, “Na baŋ qeso qeson mide weku qesonŋunbe, eso ŋine wele mainge nolasikeiwo yemo, na baŋ maŋane don wane masi kine kine iwa mamaile, ea ŋidanikale. \v 25 Yohane doku tau tau urataine ea diao ŋine sarike, ea eŋe qeliwo Anutu wanoŋine sarike, me kepeo ŋei eŋano ŋine sarike?” \p Eŋe kieke edomka auye kitoqok okane rakoi, “Ŋene don diawa raikene? Ŋene olale rakene, ‘Anutu wano ŋine sarike’ , yale raikeneo, eŋe baŋ ŋedane rayake, ‘Pakimo ŋine onoka wane Yohane wane don mi malipkakoi?’ \v 26 Ŋo ŋene raikene, ‘Ŋei eŋanoŋine sarike,’ yale raikeneo yemo, ŋene kaetŋonmaike, ŋei ŋerep eŋe daleo okanikei, onoka wane eŋe koropŋo Yohane wane ramami, eŋe propet.” \v 27 Eso eŋe yale rau pakiso, eŋe Yesu wane don mainge olale rakoi, “Ŋene mi detmaine.” \p Pakiso Yesu eŋe edane rake, “Na yale waka, maŋane don wane urata kine kine iwa mamaile, ea mi ŋidangale.” \s1 Gipoletkine Erane Don Naŋengo \p \v 28 Yesu pris wawaine ŋetne suaine so ŋei eŋane ware warekopene edange, “Ŋine donkisi iwa wane daleo wetkemami? Baŋ kine nolatpi desikale. Ŋei mane geke, eŋe medewetkine etke gekoik, magaetne eŋe ari gipole suaine olale rake, ‘Gipon, ge ukude ari wain euo urata makene.’ \v 29 Eŋe olale rake, ‘Na baune wamaike,’ ŋo siluŋ eŋe koso wetne maingeki paki, wain euo arike. \v 30 Pakiso, magaine eŋe koso gipole mane wano ariki paki don wekuka olatke, pakiso eŋe rake, ‘O maine, suainene,’ ŋo siluŋ eŋe mi arike. \v 31 Medep etke iwa erane keuo ŋine diawaŋo magaineŋo urata mayakane wetkeke, ea maine okange?” \p Eŋe rakoi, “Medep suaine oŋo!” \p Rauso, Yesuŋo edane rake, “Na iwa ŋidanbe detpi! Ŋei takis mama so borikine mama so bailalaŋ ŋerep eŋe Anutu wane qeli gege togon so qeli ewe zonom kotino alakane waketpi, ŋine ŋadine okangei. \v 32 Onoka wane Yohane Doku Tau Tau eŋe ŋinano sariki paki, numa koboboine makei wane sikanŋunge, eso ŋine done dere mi malipkakoi, ŋo siluŋ ŋei takis mama so bailalaŋ ŋerep edo yemo done dere malip kakoi, ŋine iwa mo kakoi, ŋo wetŋine mane mi maingeu paki, ŋado eŋe mi malipkakoi.” \s1 Wain Urata Wane Ware Ware Borikine Eŋane Don Naŋengo \p \v 33 Yesuŋo koso ŋei suaine kito edane rake, “Na don naŋengo mane koso iwa rawe detpi, ŋei mane eŋe kepeine suaine eao wain waetne ebot wareki paki, ŋadino sen qeare lolike make. Paki lom mane wain kizakaniakane ma more, diam metmet mat mane bakine kiroine make. Pakiso, wain eu yewa ŋei natne edo warekei wane eŋane meteeno more so, mat qelige numa arike. \v 34 Ŋado wain wele menaŋgi makeiwane naso bomile sariki, eu welaine eŋe qelit ŋeikoune raongi wain eu ware ware eŋano arikoi, wele natne eŋe eŋine ma mangei wane. \v 35 Ŋo wain urata ware ware ŋei eŋe qelit ŋeikoune ebu more, mane punpun dimekoi, mane qeu seukke, eso mane wesiŋo qekoi. \v 36 Ŋei eŋe koso qelit ŋeikoune natne alakan biraongi arikoi, eŋane rokop mida, yemo zok manerop biraongi arikoi, paki ŋei wain eu ware ware eŋe alakan okan ongoi, rokop yewaka koso okangoi. \v 37 Ŋado bisop, ea yemo eŋine gipole ea eŋano birakaki ketke, paki rake, ‘Welekatne eŋe baŋ nae medepne ea wane ewine kitokei.’ \v 38 Ŋo siluŋ wain eu ware ware eŋe eŋine gipole kau paki, edomka auye rakoi, ‘Iwa eŋe wain ea welainane gipole, sariu, ŋene eŋe qeŋem seukkep, paki, ŋene baŋ wain euine ea ŋenze maŋem!’ \v 39 Eso eŋe yale rau pakiso, kito pok masatka more wain euo ŋine ma birakau qeinat waketki, qe kito ma ari mage, qebirau seuke pake.” \p \v 40 Yesuŋo qesone rake, “Ŋine daleo ramami, yekuat namo wain eu wane welaine, eŋe sariki paki, eu ware ware ea eŋe baŋ daleo okan oniake?” \p \v 41 Eŋe mainge rakoi, “Eŋe ŋei borikine ea, baŋ engu matali ongi seukei, paki wain eu ea baŋ omakone more, ware ware natne ebongi, edo wareka geu wele menageake, naso eao eŋe baŋ wele ma more welaine eŋine mangei.” \p \v 42 Yesuŋo takotke koso edane rake, “Ŋine Anutu wane papiao don iwa yale kito edane ramaike, ea mi mane det okanmami? \q1 ‘Wesi ea mat mama ŋei eŋe waluke qeliŋgoi, eaŋo zinge more wesi wele okange, paki eaŋo mat wane solaine ma togoleki okoramaike, Waomŋo maki kine kine iwa wakonmaike, paki ŋene kaŋem masi weku mane okanmaike!’ \p \v 43 Yesu eŋe takotke rake, “Eso ea wane na rawe detpi, Anutu wane qeli gege togon eamo, ŋinano ŋine ŋibuma more, ŋei natne baŋ ebongi edo maine urataine mau wele maine wakoniake. \v 44 Ŋei mane eŋe wesi ea wane kutno ra soroke ket kito more, baŋ din bun wiri izi muzuŋ kitoyake, so wesi eaŋo ŋei mane wane kutno ket kitomaikeo, yemo ŋei yewa kito pelekki baŋ qentake more lube lube okaniake.” \p \v 45 Pris ŋetne so Parisi eŋe Yesuŋo don naŋen beŋen rake, yewa detpi paki wetkeu, eŋane ramaike, yale okange. \v 46 Eso eŋe ma lukkakeiwane okangoi, ŋo siluŋ eŋe ŋei ŋerep magu eŋane kaetonge, edo Yesu wane propet ramaŋkoi, ea wane qeliŋkakoi. \c 22 \s1 Zokit Mau Ea Wane Ŋara Soepine Ma Ne Okanmami, Ea Wane Naŋengo More Rake \p \v 1 Yesu eŋe koso manerop ŋei ŋerep don naŋengo more edane rake, \v 2 “Qeli gege togon wakesikei wane, yemo ŋei waom maneŋo gipole zokit mayakane ŋara soep maulukke newanonge, ea wane rokop. \v 3 Eŋe qelit medewekoune taleongi ari, ŋei ŋerep newan onge, ea edangoi sari ŋara soep nekeiwane, ŋo eŋe siluŋ sarikei wane mi onge. \v 4 Eso eŋe qelit medewekoune natne don iwa yale edane more taleonge, ‘Ŋei ŋerep newanonile eŋe edanbi, “Naŋane ŋara soep mo mauluke mot waremaile, naŋane bulamakau stia so bulamakau medeune kelokine suaine loutne, mo weneŋ engu kitare motmaile, so yeye kine kine korop mo mauluke motware maile, zokit mama wane ŋara soepko sariu!” ’ \v 5 Ŋo ŋei ŋerep newanonge, eŋe siluŋ don ea desikei wane bauene waki, urataeno urataeno ariwarekoi, mane eŋe bulamakau urataino arike, mane eŋe mere euino arike, \v 6 ŋo natne eŋe qelit medep ea malipone more morapŋo dimeongoi, paki enguwi seukwarekoi. \v 7 Yale okanbi, ŋei waom eŋe zok sotine osike, paki eŋe kawali ŋeikoune taleongi, eŋe ari ŋeiwa enguwi seukkoi, ea engu wareu paki, matene suaine ea gerepŋo kiwakeu zewareke. \v 8 Pakiso, eŋe koso qelit medewekoune edoraki sariu edane rake, ‘Naŋane zokit mama wane ŋara soepne mo mauluke mot waremaile, ŋo siluŋ ŋei ŋereppa newan onile, eŋe ea nekei wane mi onmaike. \v 9 Ea wane, iwa yemo numa suaino ariu paki, ŋei ŋerep loutne maratongei, rokop newan onbi zokit mama wane ŋara soep pamaike, iwao sari newarekei.’ \v 10 Eso qelit medep eŋe mo ea numa suaine pa arike, rokop arikoi paki, ŋei ŋerep korop marat ongoi, rokop ebuwi sarikoi, ŋei ŋerep maine so borikine rokop wekuka, pakiso zokit mama urum suaine ea ŋei ŋerep edo qe watke metkoi. \p \v 11 “Ŋei waom eŋe ari ŋei ŋerep newanongi sarikoi ea onge, paki eŋe ŋei mane kaki zokit mama wane takot laplapŋo mi auki paki sari metke, \v 12 paki, ŋei waomŋo kaki paki, qesonka rake, ‘Kima, ge daleo wane zokit mama wane takot laplapŋo mi aunom paki saket iwa metmaine?’ Ŋo ŋei ea eŋe don mane mi rake. \v 13 Pakiso, ŋei waomŋo qelit medewekoune edane rake, ‘Ŋine wokomkau, kine so metine weneŋ paki ma birakau, qeinat solaino panaman kotino ketkep, yewao eŋe baŋ aroke, ŋet warik warik ki geake.’” \p \v 14 Pakiso, Yesu eŋe girem don iwa yale raki qoeke, “Ŋine mo detmami, Waom eŋe ŋei ŋerep loutne newanonge, ŋo siluŋ ewekinemdeŋoka sari ma wakon onge.” \s1 Takis Qole Qole Wane Yesu Qesonkakoi \p \v 15 Parisi eŋe arikoi paki, Yesu qeso qesonŋo liwek kaikei wane don ra pisekoi. \v 16 Pakiso, eŋe dokoene natne so ŋei waom Herot wane magu ea ŋine ŋei natne taleonbi, Yesu wano ari qesonka more olale rakoi, “Kito ŋebo ŋebon, ŋene detmaine, ge don welekatneka ra okanmaine, ge don wele Anutuŋo ŋei ŋerep eŋane wetineŋo okankake, ea wane ŋei ŋerep kito edan okanmaine, ge ŋei ŋerep eŋane wane zok mi kaetgan okanmaike, me ea wane dere mezet mi okan okanmaine, onoka wane ge ŋei mane ŋetne suaine eŋet biŋek korop me ketkele eŋet biŋek midaine, eŋe rokop wekuka okan onmaine. \v 17 Ea wane ge ŋedannom, ge daleo wetkemaine? Ea ŋenze ra rokop don yuanka more, Roma Ŋei Waom Suaine, eŋetine Sisa, takis man okanmaine, me mida?” \p \v 18 Yesu eŋe isi donenane kine dere more rake, “Ŋine isiŋei nau! Ŋine onoka wane donŋo suba more isinanmami? \v 19 Ŋine takis mosikei wane wesi ea sikannanbi kawe!” \p Rakiso, eŋe wesi mane masariu kake. \v 20 Paki qesonone rake, “Oŋa oŋa iwa maŋane kaitine so eŋetineŋo okoramaike?” \p \v 21 Eŋe rakoi, “Ŋei Waom Suaine, Sisa wane.” \p Rau Yesuŋo edange, “Ea maine, ŋine kine kine Sisa wane biŋek, ea eŋe maine Sisa manikei, ŋo Anutu wane biŋek, ea eŋe maine Anutu manikei.” \p \v 22 Eŋe don iwa detpi paki, oŋaene qaeke, pakiso eŋe qeliŋka arikoi. \s1 Seu Seuo Ŋine Wisikae Wie Wie, Ea Wane Kine Qesonkakoi. \p \v 23 Kaiwe weku yewaoka, Sadusi natne Yesu wane sarikoi. Ŋei magu yewa eŋe yale ra okangoi, ŋei seuseune eŋe koso mi wisikae wiekei. Ea wane kine eŋe Yesu liwekau paki, qesonka more iwa yale rakoi, \v 24 “Kito ŋebo ŋebon, sogino Moseŋo don mane iwa yale kito edange, ‘Ŋei mane eŋe medewekoune midaine ge more seukeakeo, ŋanomine eŋe yeka geki, ŋoleŋo tatinane malaine ea maki paki, ŋei seukke eŋane ra more medewekopetne qepokki wakonikei.’ \v 25 Tatiŋon sewen (7) yale iwa gekoi, tatene suaine eŋe ŋerep make paki, medewekoune mane mi qepokki wakonbi, yaup ge more, seukke, eso eŋe malaine ea qeliŋkaki gekimo, ŋone kebaŋineŋo make. \v 26 Ŋole kebaŋine eŋe yaleka medewekoune mane mi qepoke more, yaupka geki paki, seukke, ŋole ŋorikine eŋe yalewaka tanik wekuka okange. Tatiŋon sewen (7) eŋe korop ŋerep wekuka maso, seukokan warekoi, ŋo medewekopene mane mi qepokeu wakongoi. \v 27 Pakiso ŋado bisoppa eamo ŋereppa ea seukke, \v 28 wane baŋ naso suaino, ŋei seu seune wisikae wiekei yewao, ŋerep yewa eŋe maŋane ŋanomine okaniake? Eŋe koropŋo ŋerep weku yewaka makoi.” \p \v 29 Yesuŋo mainge edane rake, “Ŋine don matalimami! Yemo onoka wane ŋine Anutu wane papiao don pamaike, ea mi detlukmami, me Anutu wane zonom ea ŋaŋaekamami, ea wane ŋine don matali ramami. \v 30 Ŋei seu seune eŋe wisikae wiekei, naso yewao, eŋe baŋ aŋelo qeliwo gemami yale gekei, paki ŋei so ŋerep eŋe ŋao ŋanom mi okane gekei, i midakaka! \v 31 Ŋo ŋei seu seuneŋo wisikae wie gege, don ea wane na qeson ŋunmaile, ŋine Anutuŋo don ŋidange, ea mane mi detlukkakoi me? Eŋe iwa yale rake, \v 32 ‘Na Abraham wane Anutu, Isak wane Anutu, so Yakop wane Anutu.’ Ea wane kine yemo yale, eŋe ŋei seu seune eŋane Anutu midakaka, eŋe ŋei wisikap gemami, eŋane Anutu. Abraham, Isak so Yakop mo seukoi, eŋane Anutu, ŋo eŋane ra more wisikae wiekei wane okanmami, wetkemaike.” \p \v 33 Ŋei ŋerep magu eŋe don iwa detpi, ewe bibiinerop okangi, oŋaene qaeke. \s1 Ra rokop don Suaine Ea Wane Kine Yesu Qesonkakoi \p \v 34 Parisi eŋe detpi, Yesu wane donŋo Sadusi ŋei eŋane don rara wane aŋaene ma wongeki, eŋe wekuoka sari qeturaŋgoi, \v 35 Paki eŋano ŋine mane eŋe ra rokop don kito ebon ebon, oŋo Yesu liwekka more iwa yale qesonka rake, \v 36 “Kito ŋebo ŋebon, ra rokop don suaine diawaŋo ra rokop don wane numa natne, eao korop yuanone more, oŋo zok manerop rokop wawaine okane pamaike?” \p \v 37 Yesuŋo iwa yale olale rake, “Yemo iwa yaleŋo ra rokop don suaine okanmaike, ‘Ŋine Anutu wane siminŋuniake, oŋo yemo suaineze, ŋine wet dereret sola so asu oŋa oŋaŋine so mali malipŋine, ea koropka Waomŋine Anutu wet maep okankaikei.’ \v 38 Yewaŋo ra rokop don suaine so wele okanmaike. \v 39 So naba tu ra rokop don mane wele okanmaike, eŋe yalineka, yemo iwa yale, ‘Ge geŋonane ganmaike, kop yalewaka ŋei kimakopŋone eŋane okanganiake’ \v 40 Mose wane Numa korop, so propet eŋane don yemo, ra rokop don etke iwa eto kine qepotkemamik.” \s1 Yesu Eŋe Mesia Wane Kinane Parisi Qesononge \p \v 41 Parisi eŋe wanok nagu sari wekuoka qeturage metpi, Yesuŋo qeson one rake, \v 42 “Ŋine Mesia Anutuŋo birakayake, ea wane daleo wetkemami? Eŋe maŋane qerakine?” \p Raki eŋe olale rakoi, “Eŋe Dawit wane qerakine.” \p \v 43 Rauso, Yesuŋo qesonone rake, “Pakimo, onoka wane Asuŋo Dawit wetino motki, ‘Waom’ orake? Onoka wane Dawitŋo raki qekoi, \q1 \v 44 ‘Magak Waomŋo naŋane Waom Mesia olale rake, “Ge iwa naŋane wonno zonom gorop met magenom, na geŋane ŋabakopŋone kieŋonane bango bira onikale.” \v 45 Dawit eŋe Mesia wane ra more, ‘naŋane Waom’ orakeo, yemo ŋine daleo Mesai eŋe Dawit wane ŋaboine, ŋeika rau rap? Ea mi kopkeke!” \p \v 46 Raki detpi, ŋei maneŋo eweke more, Yesu wane don turuŋine weku mane mi mainge olatkoi, pakiso kaiwe ea ŋine kieke, ŋei maneŋo Yesu qesonka qesonka eamo ŋado mi okangoi. \c 23 \s1 Yesuŋo Ra Rokop Don Numa Kito Ebon Ebon Ŋei So Parisi Eŋane Girem Rake \p \v 1 Pakiso, Yesuŋo ŋei ŋerep magu so dokoine edane rake, \v 2 “Ra rokop don kito ebo ebon so Parisi eŋe Mose wane met metko mere, ra rokop don so numa wane kine mainge okanmami. \v 3 Eso, ea wane eŋe yeye kine kine mane makei wane ŋidanbi ŋine aŋaene teweke makei, ŋo enŋene gege mageene, eamo misuk mogaton okangei, onoka wane eŋe don ra okanmami, ea edom mi magare okanmami. \v 4 Eŋe Anutu wane ra rokop don ea eŋane don takotke ratogoleu paki, so aboŋ umatne ea, nagonge mawa ŋei ŋerep eŋane romonene kutno more makatakeu met okanmaike, ŋo edom yemo mane mi ewekeu paki meteene bira more umat ea qesiŋone more tewekokanmami. \v 5 Yeye kine kine korop ma okanmami yemo, ŋei ŋerep edo deŋoka onikei wane okan okanmami, kau, eŋe Anutu Wane papiao don kebaŋine kebaŋine pamaike, ea laseine suaine eao qewatke ware mawa, meeno so kabirimeno ŋamot yale mau, wa met okanmaike, paki, kaulukkei, takotene kiroine ea wane mezeno kibi kine kine kiroine mau paki mage okanmami, ŋei ŋerep edo kau paki, eweene kitokei waneka. \v 6 So eŋe met met maine eaoka, epa kebu ma nene naso eao, so Yuda lewa lewaŋ urumgo mesikei wane, zok simileon okanmaike. \v 7 Eŋe nalu qole nagu okanmami, ea wane sobeŋino eweene kitou paki kaiwe maine edanikeiwane, so ŋei ŋerep edo ‘Kito ŋebo ŋebon’ , yale edorakei wane, simileene zok pa ebonmaike. \v 8 Naŋane dokone ŋine yemo, ‘Kito ŋebo ŋebon,’ ŋidorakei wane misuk wetkeki so rakei, onoka wane, ŋine kima kimaŋoka korop kima okannagu gemami, so kito ŋibo ŋibon ŋine wekuku gemaike, yemo nae, ea wane yale okangei. \v 9 So ŋine, nae dokone, iwa kepeo ŋei mane ‘Magak’ misuk orakei, onoka wane ŋine Magaŋine weku mo qeliwo gemaike. \v 10 Me ‘Ŋetne mama’ ŋidorakei wane misuk rakei, onoka wane ŋinane wekuku ŋetne mamaŋine gemaike, yemo Mesia, Anutuŋo birakaki ketke. \v 11 Ŋinane keuo ŋine suaine mane geake, eŋe ŋinane qelit mama geake. \v 12 Mane eŋe oŋomka suaine ma wanaguki, eŋe baŋ Anutuŋo maket birakayake, so mane eŋe oŋomka maket bira naguki, eŋe baŋ Anutuŋo mawa suaine birakayake. \s1 Yesuŋo Parisi So Ra Rokop Don Wane Kito Ebo Ebon Wane Kine Tilakonge \p \v 13 “Yai, ra rokop don kito ebo ebon, so Parisi, ŋine kaulukkei! Ŋine isi ŋei nau! Ŋine qeli gege togon wake waket wane madetine ŋei ŋerep eŋane kaiteno kito wonge okanmami, ŋo siluŋ ŋine ŋidom baŋ mi wakesikei, so ŋine ŋei ŋerep natne eŋe wakesikeiwane okanbi, ŋine rawet onbi mi waket okanmami! \v 14 Yai, ra rokop don kito ebo ebon so Parisi ŋine kaulukkei! Ŋine isi ŋei nau! Ŋine kosi mala eŋane kat matene isi one more kobu omakon okanmami, paki meŋe meŋen kiroroine meŋenkau paki, sotŋine ea kawetke okanmami, onoka wane ŋine yale okan okanmami, ea wane turuŋine yemo baŋ wikile qotkokoine maratkaikei! \p \v 15 “Yai, ra rokop don kito ebo ebon so Parisi ŋine kaulukkei! Ŋine isi ŋei nau! Ŋine sekiwoka kiwet kitare ariu paki, lobo kepe lolike ari more ŋeimde weku mau wetne maingemaike. Wetne maingekiwo ŋine mau ŋinŋino takotkeki paki, eŋe manerop ŋinŋinerop sora gerep wane biŋek okangei! \p \v 16 “Yai, numa alakan deŋine pilik pilikine, ŋine kaulukkei! Ŋine iwa yale edan okanmami, ‘Ŋei mane eŋe Bakom Urumgo mode more ra togoleakeo, yemo wele midaine, ŋo eŋe Bakom Urum koto wesi aboŋŋo mamaine metmaike, ea modeki paki, ra togoleakeo, eaŋo yemo maine wele.’ \v 17 Ŋine de pilik, so qelaŋ qeliŋine nau! Diawaŋo manerop Anutu wane deo wele okanmaike? Wesi aboŋ Bakom Urumgo metmaike ea wele me? Anutu wane Bakom Urum suaine, eaŋo wele? Ŋine mo detmami, Anutu wane Bakom Urum kotino wesi aboŋ metmaike, yewa yemo Anutu wane yaup kine kine yauwine okanmaike! \v 18 So ŋine yaleka iwa yale weneŋ ra edan okanmami, ‘Ŋei mane eŋe aratao modeki paki ra togoleakeo, yemo wele midaine okaniake, ŋo mane eŋe arata kutno soe soep pamaike, eao modeki paki ratogoleakeo, yemo eŋe ramaike, yale okaniake.’ \v 19 Ŋine deŋine pilik pilikine! Diawaŋo Anutu wane kaitko me deino wele okanmaike? Soe soep eaŋo wele me? Me arataŋo wele? Ŋine mo detmami, nene kine kine me soe soep aratao metmaike, yewaŋoka maki soe soep ea Anutu wane biŋek okanmaike. \v 20 Eso, ea wane ŋei mane eŋe aratao mode more ra togoleake, eŋe donine ma togole more arata weneŋ ra togolekaki paki, kutno soe soep bakom pamaike ea, weneŋ korop ra togolewaremaike. \v 21 So ŋei mane eŋe Anutu wane Bakom Urumgo modeki paki ra togoleake, eŋe donine ea Anutu wane Bakom Urumgo ra togoleki paki, so eŋe Bakom Urumgo welaine gemaike, Anutu weneŋ ra togoleake. \v 22 So ŋei mane eŋe qeliwo modeki paki ratogoleake, yemo eŋe Anutu wane metmet, so metmet ea wane kutno metmaike, eŋane weneŋ ra togoleake. \p \v 23 “Yai, ra rokop don kito ebo ebon so Parisi ŋine kaulukkei! Ŋine isi ŋei nau, aŋaŋine etke! Ŋine euo ŋine si zaguk yauwine, arerewa, so izaŋ saiyok kine kine eu wane aboŋ eamo ŋine mapokeu paki, 10 magu mane Anutu wane biŋek met okanmami, ŋo ŋine Anutu wane ra rokop don nat paromine kakapa suaine mane, ea mo yeine qeliŋ waremami, yewa mo numa wele, ra makoboe one, mauluk qeuluk, so mali malip eamo qeligeu, yeine ket okanmaike. Ŋine iwa koropka siluŋ togole zonom gorop ra rokop don suaine pamaike, ea maine mogat warekei, so ra rokop don natne pamaike, ea eŋe yale waka misuk qeliŋgei. \v 24 Numa alakan deŋine pilik pilikine! Ŋine zeŋet so sip kine kine nigatnemde, eamo surok ŋino ŋine ma birau yeine ari okanmaike, ŋo ŋine kamel osom suaine, surokŋine koto, eamo mi ka more, ŋine yewarop siluŋ weneŋ qotkeu, kotoŋino ket okanmaike! \p \v 25 “Yai, ra rokop don kito ebo ebon so Parisi ŋine kaulukkei! Ŋine isi ŋei nau! Ŋine laseŋine so pletŋine solaineka sauk okanmami, ŋo kotine yemo kobu mama wane tanik manik so sola ŋinane simile mogare gege, eaŋo qewatkeu watke pa waremaike. \v 26 Parisi, ŋine deŋine pilik pilikine! Lase kotino onokakaŋo metmaike, ea alakane saukeu qoeki, ŋado solaine ea baŋ yaleka libe qeake! \p \v 27 “Yai, ra rokop don kito ebo ebon so Parisi ŋine kaulukkei! Ŋine aŋa ŋine etke isi ŋei nau! Ŋine deŋesere solaino yemo touk so si zikotne kito mauluk okan mageu dun dun paki kamami yale, ŋo kotino yemo ŋei seu seunane setne so kine kine gotototneŋo watke pamaike. \v 28 Rokop weku yewaka ŋine solaŋineŋo yemo ŋei ŋerep eŋane kaitko wakonbi maine ŋunmami, ŋo kotoŋino yemo isi so ra rokop don qepapka qepapka borikineŋo ea ŋo watke pamaike. \s1 Yesuŋo Kakarauk Wikile Teine Marat Kaikei Wane, Kito Ebo Ebon So Parisi Eŋane Rake \p \v 29 “Yai, ra rokop don Kito ebo ebon so Parisi ŋine kaulukkei! Ŋine aŋaŋine etke, isi ŋei nau! Ŋine propet eŋane deŋesere matene maulukei paki, maine mamami, so ŋine ŋei dereret korop eŋane deŋesere ea maine mau kibi maepinerop okanmaike. \v 30 Paki iwa yale ra okanmami, ‘Ŋene aso ŋabokopze gekoi, naso yewao mokaka gekone ra, yemo ŋene eŋe okangoi, yale mi okanŋem rap, paki propet mane me enguŋem rap.’ \v 31 Eso ŋine welekatne ra wakone ramami, ŋeiwa mo sogino propet enguwi seukkoi, eŋane ŋosa wili wiliene, eamo ŋine iwa! \v 32 Ea wane ŋine aso ŋabokopŋine sot takotki takot kutno kutno kieke okane sari gekoi, yale waka okane arimageu qoeake! \v 33 Ŋine koma suabit nau, so koma ea wane gipolekoune! Ŋine sotŋinane turuŋine sora gerepko kesikei wane, naso bomileki diawao ari siukwarekei? Ea mo numa mane mida! \v 34 Eso ea wane na rawe detpi, na baŋ ŋinano propet so ŋei dereret korop, so kito ŋibo ŋibon taleonbe sarikei, ŋine eŋanoŋine natne baŋ enguwi seukkei, natne kibeŋ qabego engukei, so natne lewa lewaŋ urum ŋino kumanamŋo enguwi paki esop onbi, mat suaine maneo ŋine mat maneo yale ari okanikei. \v 35 Ŋei sotene midaine engukoi, eŋane turuŋene yemo baŋ ŋinane kutino wa payake. Abel sotine midaine eŋano ŋine kieke kawali qe sari mage Zekaraia, eŋe Barakia wane gipole, Bakom Urum so arata keuetno qekoi. \v 36 Na ŋidanbe detpi, so ea wane turuŋine kakarauk, yemo baŋ ŋei ea gekoi, ŋinano wakon wareake! \s1 Yesuŋo Yerusalem Mat Wane Arokke \p \v 37 “Yerusalem welaine, Yerusalem welaine! Ge propet enguwi seukeu, Anutu wane qelit ŋei wesiŋo kito pelek onmaine, Anutuŋo geŋano taleongi sariu! Naso baŋem naso baŋem tiakŋo medewekoune woworap one more qingimineŋo maputulake korauton okanmaike, yale noŋo geŋane ŋei ŋerep magukopŋone meteneŋo koraut ongalane okangole, ŋo ŋine siluŋ mi qeliŋgeu, koraut ongole! \v 38 So detlukkei, ea wane mat urum ŋine yemo baŋ komu komune qeliŋkawe bori more, waru qetusiake. \v 39 Na welekatne iwa yale rawe detpi, ŋine koso na manerop baŋ mi nane more, ge ari mage baŋ naŋane kine kauluke more raikei, ‘Ŋei yewa eŋe Waom wane eŋetko sariake, Anutuŋo eŋe maulukka more mosopkakep,’ yale rau paki, naso yewao nanikei, so kine kine menageake.” \c 24 \s1 Yesuŋo Bakom Urum Din Bun Wiriakane Don Edange \p \v 1 Yesu eŋe Bakom Urumgo ŋine qelige ket ariki, dokoine eŋe eŋano ari more Bakom Urum wane mat ea sikankakoi. \v 2 Paki eŋe done iwa mainge edane rake, “Maine, ŋine mat so yeye kine kine iwa korop maine metki kawaremami, me? Ea wane na iwa welekatne ŋidanbe, wesi iwa mane qelingeu met metino mi mesiake, eŋe baŋ din bun kito pororoke man gili gala qakeu korop kesiake.” \s1 Umat So Wikile Kine Kine Wakoniake \p \v 3 Yesu eŋe Oliwa Bonagao metki, dokoine eŋe enŋeneka sariu paki, bonepko mere olale rakoi, “Ge ŋedannom detŋem, kine kine iwa korop ea baŋ dango wakoniake, so masi tanik daleo wakone paki ge sari lotkekene so, kepe nasoine qoeake?” \p \v 4 Yale rau, Yesuŋo edange, “Diam seleleine makei, paki ŋei natne misuk detonbi wet masiuk okan ŋunikei. \v 5 Onoka wane ŋei loutne eŋe baŋ sariu paki, naŋane eŋetne nora rakei, ‘Na Kristo!’ yale rau paki, ŋei ŋerep loutne baŋ wetene masiuk warekei. \v 6 Ŋine kawali wane ukatne ososop sariki desikei, so kawali wane don kisiineŋo yemo eri abaran sariake, ŋo siluŋ iwa yale detpi, ŋine misuk qisekei, masi kine kine yaline yemo yaup qeqe ruruineka wakoniake, ŋo eŋe kepe nasoine qoeakane, ea mi wakoniake. \v 7 Kepe baŋem kepe baŋem ŋei eŋe edomka ŋaba nagu yaku aito okanikei, ŋei waom mane wane dokoine eŋe, ŋei waom mane wane dokoine eŋerop yaku ŋaba nagu okanikei. Yewao baŋ bodi suaine natne wakone paki, memeaŋo kepe baŋem korop rokopke ari ma sari ma okaniake. \v 8 Masi Kine kine ea korop, yemo ŋerep maneŋo medep mikepka mayakane gae maki wikile detmaike, ea wane rokop ikopka wakoniake. \s1 Luke Tebaon Okane Engu Kito Okangei \p \v 9 “Pakimo ŋine baŋ ŋibu lukŋune more, waraŋŋune ari biraŋunbi wikile ŋibongei, so ŋinguwi seukkei, kepe baŋem ŋei ŋerep korop eŋe baŋ naŋane rau paki ŋabaŋune qaisik ŋungei. \v 10 Naso yewao, ŋei ŋerep loutne eŋe mali malipene korop qeliŋ warekei, eŋe baŋ edomka qom kipok okan nagu more ŋaba nagukei. \v 11 Yale okane geu, propet isisine loutne wakone more, ŋei ŋerep loutne wet masiuk okanongei. \v 12 Masi yaline okanbi borikineŋo baŋ korop sua ariki, ŋei ŋerep korop eŋe wet maepene baŋ qelige kima kima mi okan nagukei. \v 13 Ŋo ŋine togogole more malipka okoramageu naso qoeake, ŋine baŋ koso Anutuŋo qesiŋongi gege togon maikei. \v 14 So qeli gege togon don iwaŋo baŋ kepe baŋem korop ra qelaŋanbi, ŋei ŋerep korop eŋe detwareu mo, kepe wane naso baŋ qoeake.” \s1 Masi Mado Madoŋine Wakoniake \p \v 15 “Ŋine baŋ kine mane mado madoŋine borikine matali qetaliinerop, ea kakei, mokaka sogino propet Danielŋo rake, ea Urum Kobekine kuneŋine eao okorayake.” (Daporapot ŋeine, ge bororom dapore kine daleo pamaike, ea detlukaikene!) \v 16 “Pakiso, ŋei ŋerep Yudia kepeo gekei, eŋe wie more kaet bonagao arikei. \v 17 Ŋei mane matinane bakine kutno okorayake, eŋe zinge ket mat koto wa aboŋ kine kineine misuk mayake, wane kawali yuankayake. \v 18 Ŋei mane euo geakeo ŋine zinge matko ari takotine mi mayake eŋe yeine qelige kakaka ariake! \v 19 Yai, naso yewao ŋerep medep ŋatkorop, so medep abubu ŋamu nenerop eŋe baŋ daleo okangei? Kawali yewao yuanoniake. \v 20 Anutu meŋenkau detki ra, ŋine baŋ kaet wie more koya nasoo me Qezarek Nasoo maine mi ariu rap! Kawaliŋo koya naso wakoniake, ŋine wikile suaine wakon ŋuniake. \v 21 Naso yewao, kakarauk wakoniake, yemo zok manerop mi wakone pa sari mageki, kaiwe naso imdaka baŋ wakoniake. Me koso ŋado kine kine yaline mi wakoniake. \v 22 Ŋo siluŋ Anutu eŋe wikile kaiwe naso ea wane zaleine mo ma bomile wareke, eŋe yale mi okange ra, yemo ŋei ŋerep maneŋo gege eamo mi wakongi rap, ŋei ŋerep magukoune ma wesakonge, eŋane raki paki, Anutu eŋe baŋ kaiwe naso ea ma bomileake. \s1 Anutu Wane Ŋei Isisine Wakongei \p \v 23 “Naso yewao ŋei maneŋo ŋidane rayake, ‘Kau, Mesia iwa metmaike!’ Me, ‘Eriwa metmaike!’ Yale raki detpi, wele misuk okaniake. \v 24 Onoka wane, Mesia isisine so propet isisine baŋ wakonikei paki, eŋe baŋ masi togogole so masi kuneŋine maikei, yemo Anutuŋo ŋei ŋerep ma wesakonge, eŋe maine isione more, wet ma siuk okanonbi eŋe yale waka ra okanonikei. \v 25 Detmami! Na don ea naso eŋe yeka paki, alakane ŋidanmaile. \p \v 26 “Me ŋei natne edo ŋidane raikei, ‘Kau, Mesia eŋe kepe yaup papaino, ŋei mi gegine, ea gemaike!’ Rau, ŋine ea misuk arikei, me eŋe raikei, ‘Kau, Mesia eŋe iwa siuke metmaike!’ Rau, ea detpi wele misuk okaniake. \v 27 Ŋei Wawainane Gipole eŋe baŋ sariake, yemo qilap yale qeliwo walatakki kepe sasainoŋine kilitike ari kepe ketmaikeo, qe okanmaike yale didiwo wakoniake. \p \v 28 “Ea wane rokoune, yemo iwa yale, yewao me yewao kine kine seuseune mane wane pareŋine pamaike, eao gaubaga eŋe sari lewaŋ okanmami, Mesiaŋo sariakane nasoine eŋe maine mi ma suikeake. \s1 Ŋei Wawainane Gipole Sariake \p \v 29 “Naso yewa, baŋ kakarauk kine kineine ea woroŋ woroŋ qe more teba ketki, ea wane ŋadino mi azoŋgika, kepe deine mupke panamaniake, meso eŋe baŋ koso menerop mi qelaŋaniake, serekin eŋe korop qeliwo ŋine baŋ buratke kepo ket warekei. Paki kine kine zonom korop qeliwo pamaike, ea baŋ ukat ma esopongi numaene qeliŋka warekei. \v 30 Pakimo, Ŋei Wawainane Gipolane kibi so qeli ewe zonom qelaŋaninane tanikine baŋ qeliwo wakoniake, pakimo, kepe baŋem ŋei ŋerep magune magune ge arimami eŋe baŋ arokkei, paki baŋ kau, Ŋei Wawainane Gipole eŋe qeliwo kezoŋ kutno togogole so qeli ewe zonomine kakapa suaine, earop sariake. \v 31 Romon kakapa suaine baŋ arokeake, paki eŋe baŋ eŋine aŋelokoune taleongi, kepe baŋem kepe baŋem lolike ariwarekei, paki eŋe baŋ eŋine ŋei ŋerep magukoine ma wesakonge, ea korop kepe sotakine maneo ŋine, kepe sotakine maneo, yale ebu qeturaŋ onwareake. \s1 Fik Eki Ea Wane Kine Ŋine Weneŋ Desikei \p \v 32 “Qeligeu, fik eki eaŋo kine kito ŋidangi desikei, eŋe qogine korop wisika wisika okange, gunule more kieke metine motkimo, ŋine dere ramami, ‘kaiwe okorayakane’ , naso ea mo bomilemaike, \v 33 numa weku yewaka, ŋine kine kine korop iwa kau paki, ea ŋine baŋ desikei, naso mo bomilemaike, mo kiekeakane ewekmaike. \v 34 Iwa yale desikei! Ŋei ŋerep iwa gemami, eŋe korop mi seukwarekei, eŋe ika geu, kine kine korop iwa wakon wareake. \v 35 Qeli so kepe ere baŋ mida lele arikeik, ŋo, naŋane don yemo baŋ mi mida lele ariake.” \s1 Ŋei Maneŋo Kaiwe Naso Suaine, Ŋei Wawainane Gipole Sariakane Mi Detmaike \p \v 36 Yesu eŋe koso manerop iwa yale rake, “Ŋei maneŋo mi detmaike, dango kaiwe naso suaine ea baŋ bomileake, me aŋelo qeliwo gemami, eŋe mi detmami, me Gipole eŋe yaleka mi detmaike, Magak eŋe wekuŋo bonep naso ea detkamaike. \v 37 Ŋei Wawainane Gipole sariki baŋ, Noa wane nasoo masi okangoi, kop yale waka okangei. \v 38 Eŋe Doku Qakum lotkeakane nasoine mo bomileki, yemdaka ŋei ŋerep ŋara so doku nekoi, ŋei so ŋerep mete au au okangoi, yale okane arimageu, nasomde eaka bomileki, Noa seki kotino wa ketke, \v 39 ŋo eŋe daleo wakonmaike, eamo mi dereret gegeu, Doku Qakum eaka lotke more weŋseŋgi, korop mida sololoke ari warekoi. Ŋei Wawainane Gipole sariake, naso yewao masi yalewa eŋe baŋ wakoniake. \v 40 Naso suaine yewao, ŋei etke ere baŋ euo urata ma okorauk, mane baŋ Anutu maine mayake, ŋo mane baŋ qeliŋkaki ŋadine okane yeine mesiake. \v 41 Ŋerep etke ere baŋ ŋara kipelek kipeleko ŋara mauluke okorauk, mane baŋ Anutuŋo ma ariake, ŋo mane baŋ yeine qeliŋkayake, paki eŋe baŋ ŋadino biŋek okaniake. \p \v 42 “Ea wane ŋine diam togogole makei, onoka wane, ŋine mi detmami ma nasoo ŋinane Waomŋine eŋe baŋ sariake. \v 43 Iwa ŋidanbe desikei, mat welaine eŋe kobu mama maneŋo sariakane detki paki, wisika geakeo, yemo kobu mamaŋo matine koto maine mi rabarake wakesiake. \v 44 Kine yalewa pamaike, ea wane ŋine yale waka wet wisika geu paki, diamŋine seleleine naso baŋem ma more eweke gekei, onoka wane, Ŋei Wawainane Gipole eŋe baŋ naso mane qoeki, ŋine mi detpi, eaoka eŋe sariake. \s1 Urata Ŋei Maine Me Urata Ŋei Borikine Erane Donkisi \p \v 45 “Pakimo maŋo urata ŋei maine so dereret korop gemaike? Ea edanbe desikei! Eŋe ŋei weku yemo ware wareineŋo urata ŋei natne eŋane ŋetneene birakaki wareone geki paki, ŋaraene nasooka ebon okanmaike. \v 46 Urata ŋei ŋetne eŋe urataine ea mayakatne ware gemaikeo, yemo ware wareineŋo zinge matko sariki paki kakimo, eŋe zok wetpesek det okanmaike! \v 47 Na welekakatne ŋidane detpi, ware wareineŋo urata ŋei yewa baŋ ŋetne birakaki, eŋine aboŋ kine kineine korop ea wane ware ware okane geake. \v 48 Ŋo mane eŋe urata ŋei qotkoine geakeo, yemo eŋe oŋomka iwa yale rayake, ‘Naŋane ware warene eŋe ikopka mi zinge sariake, eŋe baŋ naso kiroine gemage zinge sariake.’ \v 49 Eso eŋe yale raki paki, urata ŋei kima koune baŋ kieke engu kito okaniake, so ŋara neake, so doku togole nene ŋei eŋerop doku neake, \v 50 eŋe yale okane more, eŋane nem niget okane nasoine mi dere gegeki, urata ŋei ea wane ware wareine eŋe naso natno baŋ mi detki zinge sariake, \v 51 sariki paki, ware wareŋo urata ŋei ea baŋ matalika more tiŋ tuŋ kitatkaki, sisi sisi okangi ma biraki ket isi ŋei qotkoine eŋerop sora gerepko geake. Ŋei yewa eŋe aŋaene etkeka yewao eŋe baŋ wikile suaine manerop dere, ŋet warik warik ki gekei.” \c 25 \s1 Ŋerep Natawen Ten(10) Eŋano More Don Naŋengo Rake \p \v 1 Yesu eŋe koso iwa yale rake, “Baŋ naso yewao, qeli ewe zonom so gege togon wane numa eamo iwa yale, ŋerep ten edo lamene dokune weneŋ mau paki, ari ŋerep mane wane ŋaone zokit muse musen mayakane, eŋe sariki, maratkaikei wane ari tomakakoi, ea wane rokop wakoniake. \v 2 Ŋerep 5 eŋe qelaŋ, ŋo 5 eŋe dereretenerop. \v 3 Ŋerep ea qelaŋ, eŋe lamene setneka makoi, ŋo dokuene mane maune weneŋ mi makoi. \v 4 Ŋo ŋerep ea dereretenerop, eŋe lamene setno dokune wat watko qeu ketki so doku beloŋ mane maune weneŋ ma arikoi. \v 5 Ŋerep ŋaone muse musen zokit mayake, eŋe esatka mi sari lotkeki, eŋe tomaka metpi, setene pelekki, umun turuk qe wete sa met mage, ket kulu seu seune yale pakoi. \p \v 6 “Pamageu, goiŋ banine okangimo boka woka mane iwa yale sarike, ‘Ŋerep ŋaone muse musen zokit mayakane eŋe mo iwa! Sariu paki maratkau!’ \v 7 Ŋerep ten eŋe mo kiŋziŋ kaŋzaŋ wieu paki lamene maulukkoi. \v 8 Pakiso, ŋerep qelaŋine eŋe dereretenerop ea edane rakoi, ‘Ŋinanoŋine dokune natne ŋene ŋebonbi, onoka wane ŋenane lam mo koma waremaike.’ \v 9 Rau, ŋerep dereretenerop eŋe mainge rakoi, ‘Midaka iwaŋo ŋine so ŋene weneŋ mi rokopŋoniake, ŋine merewao ariu paki, ŋine ŋidom dokune ŋine qoleu.’ \v 10 Eso ŋerep qelaŋine eŋe mo ea mere wao dokune natne qolekeiwane arikoi. Ariu ariuso, eaka ŋerep ŋaone zokit musele mayakane eŋe sari lotkemaike, pakiso ŋerep dereretenerop 5, eŋe eweke metkoi wane, eŋerop weneŋ maratkau, ŋara soep ze paki ŋerep zokit maki nekeiwane ea arikoi. Ari mat kotino waketpi ŋei eŋe madet mo ea kitokoi. \p \v 11 “Ŋado ŋerep qelaŋine 5 eŋe lotke more boka rakoi, ‘Suaine suaine! Madet lalage ŋebonnom uŋem!’ \v 12 Ŋo ŋerep ŋaone eŋe doneene mainge edane rake, ‘Na welekakatne ŋidanmaile, na ŋine mi detŋunbe paki, zok ŋaŋae ŋunmaile.’” \p \v 13 Pakiso Yesuŋo edane rake, “Ea wane ŋine wetŋineŋo diam seleleine mau paki gekei, onoka wane, ŋine eŋe ma kaiweo me ma auao suaineŋine eŋe sari lotkeake, ea ŋine zok mi detmami.” \s1 Urata Ŋei Karewe Eŋane Kine \p \v 14 “Ŋei Wawaine Gipole sariakane nasoo, rokop iwa yale wakoniake. Ŋei maneŋo mat maneo ariakane okangi paki, urata ŋeikoune edoraki sariu, kine kineine warekei wane matoke kuteno motke. \v 15 Eŋe urata ŋei karewe dereretene so zonom enane rokopko detone more wesi ebonge, Ŋei mane eŋe wesi 5 tausen kina (K5, 000) mange, ŋo mane eŋe tu tausen kina (K2, 000) mange, ŋo mane eŋe wan tausen kina (K1, 000) mange. Pakiso, eŋe mo ea biraone more numa arike. \v 16 Urata ŋeiwa K5, 000 make eŋe ariki paki, ikopka wesiine ea urata mangi, eaŋo kiatki koso K5, 000 magu mane wakonge. \v 17 Numa weku yewaka urata ŋeiwa K2, 000 make, eŋe wesiine urata mangi, eaŋo kiatki koso K2, 000 magu mane wakonge. \v 18 Ŋo urata ŋeiwa K1, 000 make, oŋo yemo ariki paki, kepeo lom maki pakiso, suainane wesi ea lomgo dukke. \p \v 19 “Naso kiroroine gemageki qoeki, ea wane ŋadino urata ŋei yewa eŋane suaine ene eŋe koso zinge sarike paki, eŋerop wesi ea wane don mauluke aukei wane qeturaŋ onge. \v 20 Urata ŋeiwa K5, 000 make, eŋe koso K5, 000 magu mane earop masariki paki more rake, ‘Suaine, ge K5, 000 ningone. Kanom! Na koso urataine mawe K5, 000 magu mane iwa wakonge.’ \v 21 Olatki, suaineineŋo rake, ‘Ge urata mauluke makone, ge urata ŋei mayakakatne, so aŋa tewe tewek korop! Ge kine kine nigatne ea wane urataine mayakakatne mauluke makone, eso ea wane noŋo baŋ kine kine suaine ea wane ware wareine biraganikale. Ge sari saketnom paki, narop wet pese detnom!’ \p \v 22 “Pakiso, urata ŋeiwa K2, 000 mange oŋo sari saketki paki olale rake, ‘Suaine, goŋo K2, 000 ningone. Kanom! Noŋo urataine mawe K2, 000 magu mane koso iwa wakonge.’ \v 23 Raki ware wareineŋo olale rake, ‘Ge urata mauluke makone, ge urata ŋei mayakakatne, so aŋa tewetewek korop! Ge kine kine nigatne ea wane urataine mayakakatne mauluke makone, eso ea wane noŋo baŋ kine kine suaine, ea wane ware wareine biraganikale. Sari saketnom paki, narop wet pese detnom!’ \p \v 24 “Pakiso urata ŋeiwa K1, 000 make, oŋo sari saketki paki olale rake, ‘Suaine, na geŋane kine detmaile, ge ŋei togogole, ge goŋom ŋara metnom paki eaŋine mi lokak okanmaine, so goŋom wit woune yasonom paki, eaŋine mi ma sari maguk okanmaine. \v 25 Na kaetnange, eso ea wane na ariwe paki, geŋane wesi ea kepo dukewa pake. Kanom! Geŋane wesiŋone mo iwa manom.’ \p \v 26 “Yale olatki, suaineineŋo iwa yale olatke, ‘Ge urata ŋei borikine so taboŋ gege! Ge iwa yale detkone, na noŋom ŋara metpe paki, ea ŋine mi lokak okanmaile, me na noŋom wit woune yasowe paki, ea ŋine mi ma maguk okanmaile, yale me? \v 27 Ea maine, ge naŋane yale detnom paki, naŋane wesi ea wesi urumgo motnom rap, pakimo edo mau sua leule okangi, na zinge sariwe paki, ea koropka sisine weneŋ mawe rap. \v 28 Wesi iwa omakkau paki, ŋeiwa ten tausen kina (K10, 000) magemaike, eŋe manbi. \v 29 Ŋei mane eŋe kine kine mangoi, ea mageki ma leule manbi, eŋe baŋ morian manerop wakonka mangi mageake, ŋo mane eŋe kine kine mangoi, ea mi ma leule more, siluŋ nigagatnmde mageake, ea baŋ omaka ariu, eŋe yaup geake. \v 30 Urata ŋei bau wawaine yaline yemo ma birakau, ŋadino panaman koto kesiake, yewao eŋe baŋ aroke more, ŋetneŋo warik warik ki geake.’ \s1 Ŋei Wawainane Gipole, Ma Wakon Ma Wakon Nasoine \p \v 31 “Ŋei Wawainane Gipole, eŋe Ŋei Waom yale okane sariake, naso yewao, eŋe so aŋelo magukoune korop eŋerop weneŋ sarikei, paki eŋe baŋ Ŋei Waom met metine qeli ewe zonom gorop ea wane kutno pese mesiake. \v 32 Metkimo, kepe baŋem ŋei ŋerep korop eŋe baŋ eŋane kaitko sari lewaŋgei, paki mo eŋe baŋ mapokongi, magu etke okangei, lama ware wareŋo lama noniŋ eŋane koruo ŋine mapokonmaike, ea wane rokop mapokoniake, \v 33 mapokone more, lama eŋine wonino biraoniake, ŋo noniŋ yemo kanaino biraoniake. \v 34 Pakimo ŋei waomŋo baŋ ŋei ŋereppa woninoken okorakei, ea iwa yale edaniake, ‘Ŋine naŋane Maganeŋo mosop ŋunge, sariu paki, qeli gege togon welaine okanbi, eamo mokaka qeli so kepe ma wakon ore more, ŋinane biŋek mauluke motke. \v 35 Na ŋara wane seukewe, ŋine ŋara gume nangoi, doku wane qomne sererekki, ŋine doku ninbi nekole, na ŋei kuneŋine yale sariwe, ŋine neu matŋine kotino biranangoi. \v 36 Na lawam gewe, ŋine takot laplap ramunangoi, na zoma nangi, ŋine warenangoi, na mulap urumgo metpe, ŋine qelipkenan okangoi.’ \p \v 37 “Ŋei koboboine eŋe baŋ iwa yale mainge rakei ‘Waom, ŋene dango ganŋem, ge ŋara wane seukenom, ŋene ŋara gumegangone, me doku wane qomŋone sererekki, doku ginŋem nekone! \v 38 Naso dango ŋene ganŋem, ge ŋei kuneŋine yale sarinom, geu matze kotino biragangone, me lawam sarinom, takot laplap ramu gangone! \v 39 Naso dango ŋene gaŋem, ge zomagangi ware gangone, me mulap urumgo metnom, ŋene qelipke gan okangone!’ \v 40 Ŋei waomŋo baŋ mainge edane rayake, ‘Na welekatne ŋidanbe, kimakopne ketkele eŋane keuoŋine, ŋei wekumane kima mauluk okankakoiwo, yemo ŋine na okannangoi yale okanmaike!’ \p \v 41 “Pakimo, eŋe baŋ ŋei ŋereppa kanaino okorakei, eŋe iwa yale edaniake, ‘Anutuŋo soakŋunge, ŋine naŋane kaitko ŋine ariwareu! Ari more, Magakŋo Satan so aŋelokoune eŋane gerep togogole dubukki zeki mauluke biraonge, yewao ket more gekei! \v 42 Na ŋara wane seukkole, ŋo ŋine siluŋ ŋara mane mi ningoi, doku wane qomne sererekki, ŋine doku mi ningoi, \v 43 Na ŋei kuneŋine yale sariwe, ŋine neu more mat ŋine kotino mi biranangoi, lawam gewe, ŋine takot laplap mane mi ramu nangoi, na zoma nange so mulap urumgo metpe, ŋine warenane more qelipke nan mi okangoi.’ \p \v 44 “Yale raki, eŋe baŋ iwa yale olasikei, ‘Waom, ŋene naso dango ganŋem ŋara wane seukkone, me doku wane qomŋone sererekke, me ŋei kuneŋine yale sarikone, me lawam gekone, me zoma gange, me mulap urumgo metnom, gane qewoloŋ okan gane more mi qesiŋgangone!’ \v 45 Rau, ŋei waomŋo baŋ iwa yale mainge edaniake, ‘Na welekatne ŋidanbe, kimakopne ketkele gemami, eŋane keuo ŋine ŋeimde wekumane kima mauluk okankakei wane bauŋine waki walukkakoi, yemo naŋane bauŋine waki, na waluk nangoi okanmaike.’ \v 46 Pakimo ŋei iwa yaline, eŋe ea wane turuŋine baŋ wikile papa togon ea marat kaikei, ŋo ŋei koboboine eŋe baŋ qeli gege togon matko arikei.” \c 26 \s1 Ŋei Ŋetne Eŋe Yesu Qeu Seukeakane Rakoi \p \v 1 Yesu eŋe don iwa korop rawareki qoeki, dokoine edan rake, \v 2 “Kaiwe etke, ea ŋine mo detmami, yewa qoekimo Aŋeloŋo Loloŋongi ŋara soep nemaŋkoi, ea wane taboŋ met met naso baŋ bomileake, paki naso yewao Ŋei Wawainane Gipole eŋe baŋ ŋei eŋane meteeno birakau, kibeŋ qabego biriŋŋo rasukaikei.” \p \v 3 Pakiso naso yewao, pris ŋetne so Yuda ŋei sele eŋe sari qeturage, Kaiapas pris suainane urumgo lewaŋgoi. \v 4 Pakimo don pise more Yesu sanka ma lukkau paki, qeu seukeakane don aukoi. \v 5 Pakiso rakoi, “Ŋene Loloŋon Loloŋon peada naso iwao misuk okanikene, me ŋene okanŋem, ŋei ŋerep eŋe kawali yau yaup baŋ qekei.” \s1 Ŋerep Maneŋo Yesu Betani Matko Kelok Qoune Similerop Lewino Qakke \p \v 6 Yesu eŋe, Saimon kuku sele ŋei sogine mo menaŋge, eŋane matko Betani yewao wa metke. \v 7 Metkimo, ŋerep mane eŋe beloŋ mane kelok qoune simileteine, lewine suaine eaŋo qewat qewale, ea ma more Yesu wano sarike. Yesu eŋe ŋara ne metki, eaka kelok ea qakki, lewino ket taukake. \v 8 Dokoine eŋe ea kau paki, sotene osike qesone rakoi, “Onoka wane eŋe kelok iwa korop matali maike? \v 9 Kelok iwa yemo motŋem ari, wesi suaine kiatki sariki mo, ma more ŋei aboŋene midaine maine ebonŋem rap!” \p \v 10 Yesu eŋe don rakoi, ea wane kine mo detke paki edane rake, “Ŋine ŋerep iwa onoka wane ra kitat okan kamami? Iwamo maine so kine kine weku mane, ŋerep eŋe na okannanmaike. \v 11 Ŋei aboŋene midaine, eŋe yemo baŋ naso baŋem ŋinerop ge arikei, ŋo na yemo naso baŋem ŋinerop mi gekale. \v 12 Ŋerep eŋe yale okane more, kelok qoune simileteine yewa solane qakike, yemo seukewe duknangei wane, ma eweknanike. \v 13 Na welekatne iwa rawe detpi! Kepe baŋem don kisi iwa ra qelaŋane arikei rokop, ŋerep iwa okan nanmaike, eŋane weneŋ detsoroke more, don kisiine baŋ rau sua ariake.” \s1 Yudasŋo Yesu Ŋaba Eŋane Meteeno Birakayakane Rake \p \v 14 Naso yewao dokoine 12 enŋenane keueno ŋine mane eŋetine Yudas Iskariot, oŋo pris ŋetne eŋano arike. \v 15 Paki edane rake, “Na Yesu ŋinane meto birakawe, ŋine lewine onokaka ninikei?” Eŋe wesi setne, silwa 30, yale dapore mangoi. \v 16 Naso yewaoka Yudasŋo kieke Yesu ma wakon kayakane numaine dere mauluk okange. \s1 Yesuŋo Aŋelo Loloŋon Loloŋon Nasoo Dokoine Eŋerop Ŋara Nekoi \p \v 17 Bret sap saune ea wane soda weku kaiwe mane yewao dokoine eŋe Yesu wano sari qesonka rakoi, “Ŋene detmaine, ŋo diawao ari mere, Aŋeloŋo Loloŋonge ea wane Nasoo ŋara mauluke gingene?” \p \v 18 Rau eŋe edane rake, “Ŋine mat suaino ariu paki, ŋei mane maratkakei, paki iwa yale olasikei, ‘Kito ŋebo ŋebonŋo ramaike, naŋane nasone mo bomilemaike, wane naŋane dokoine so na ŋene baŋ Aŋeloŋo Loloŋonge Naso eao geŋane matko mere ŋara nekene.’” \p \v 19 Dokoine eŋe Yesuŋo don edange, ea wane rokop okane more, Aŋeloŋo Loloŋonge Naso ea wane ŋara maulukkoi. \p \v 20 Kepe rarap okangi Yesu eŋine so dokoine 12, eŋe zakeo ŋara nekeiwane pese metkoi. \v 21 Ŋara ne mere, eaka Yesuŋo rake, “Na welekatne ŋidanbe, ŋinane keuŋino ŋine ŋei maneŋo na baŋ ma wakon naniake.” \p \v 22 Dokoine eŋe wetene boriki, kieke weku weku qesonka rakoi, “Welekatne, Waom, ge naŋane ramainane?” \p \v 23 Rau Yesuŋo mainge edange, “Ŋeiwa metine biraki narop lase wekuo ketki bretine ma neake, oŋo na baŋ ma wakon naniake. \v 24 Ŋei Wawainane Gipole eŋe yemo Anutu wane papaiaŋo ramaike, yale baŋ seukeake, ŋo Ŋei Wawainane Gipole ma wakonka yake, ŋei yewa eŋe yemo turuŋine, yai, zok manerop zinge maniake! Ŋei yewa eŋe nabok kotino ŋine mi wakongirap, yemo mayakatne okangirap!” \p \v 25 Raki ma wakon kayake ŋei, Yudas, oŋo qesone rake, “Kito ŋebo ŋebon, ge naŋane ramainane?” \p Yesuŋo mainge olale rake, “Mo ea, goŋom ramaile.” \s1 Yesuŋo Ruo Ŋara Gumeonge \p \v 26 Eŋe ŋara ne metpi, eaka Yesu eŋe bret ma more bakom kitoki paki, dokoine ebone rake, “Mau paki neu, iwa nae bikumne.” \p \v 27 Pakiso, eŋe wain lase ma more, Anutu bakomine kitoki paki, dokoine ebone rake, “Ŋine korop iwa neu, \v 28 iwamo nae weŋemne, ea wane ra more, Anutuŋo ŋinerop tako rakot geake. Naŋane weŋemne yemo, ŋei ŋerep korop ŋinane borikineŋine saukeakane qake kesiake. \v 29 Na ŋidanbe detpi, na baŋ koso ŋinerop wain iwa manerop mi nene, yaupka ge arimage, kaiwe naso yewao na wain musele, ea ŋinerop weneŋ Maganane gege togon kotino nekene.” \p \v 30 Yale rakiso eŋe aŋelo loloŋon loloŋon wane eŋet so miti okanbi paki, matko ŋine ket more, Oliwa Bonagao arikoi. \s1 Yesu Eŋe Petoroŋo Bisop Kayakane Olatke \p \v 31 Pakiso, Yesu eŋe dokoine edane rake, “Ruomde iwao, mali malip ŋine korop baŋ pelekki, na qeliŋnane kaet ari warekei, onoka wane Anutu wane papiao iwa yale ramaike, ‘Anutu eŋe baŋ lama ware ware qeki paki, qe kuruŋonbe, lama magu koropŋo baŋ kakak nagu ket yeo yeo qiŋ qiririŋ ari warekei.’ \v 32 Ŋo na seu seuo ŋine wisikae wiewe paki, na baŋ Galili kepeo alakane ŋibonikale.” \p \v 33 Petoroŋo aŋage olale rake, “Natne eŋe korop geŋane detpi boriki biragane ari warekei, ŋo na yemo baŋ mi biragane arikale!” \p \v 34 Raki, Yesuŋo Petoro girem don olale rake, “Na welekatne iwa golatpe detnom! Tiakŋo mi bokaki, ge ruo yewao atak karewe bisopnane more raikene, ‘Na eŋe mi detkamaile’” \p \v 35 Petoroŋo togole mainge rake, “Na gerop weneŋ seukkaleo, na siluŋ geŋane bisopke mi raikale, na eŋe mi detkamaile!” \p Pakiso dokoine korop eŋe qesiŋka don don weku eaka rawarekoi \s1 Yesuŋo Getsemane Saromatko Meŋe Meŋen Urata Make \p \v 36 Pakiso, Yesu eŋe dokoine eŋerop rome saromat mane, eŋetine Getsemane, yewa ari more edane rake, “Ŋine iwa metpi, na eriwa ari meŋenkawe.” \v 37 Eŋe Petoro, so Zebedi wane gipoletkine etke weneŋ ebuki arikoi. Ariu paki qomine umareki wikile suaine detke. \v 38 Paki edane rake, “Kotono umat zok kakapa suaine, eaŋo ki pelek naniakane okanmaike, ea wane ŋine iwa narop weneŋ wet wisika mere, diam maikei.” \p \v 39 Yale edane more, eŋe eri ekeket biraone ariki paki, eŋe eŋineka meine ket kepo kito more iwa yale ra meŋenkake, “Magane, ge detnom iwa maine okanmaikeo, yemo wikilane lase iwa oma nannom! Ŋo siluŋ naŋane don mida, geŋane don togoleake.” \p \v 40 Yale ra meŋenkaki paki, zinge ari dokoine karewe metkoi, eŋe ongi kuluka pakoi, pakimo eŋe Petoro olale rake, “Ŋine ŋei karewe iwa daleo wane mi ewekeu paki, narop wan aua diam wet wisika mi gemami! \v 41 Diam tako rakot mau paki meŋenkau, ŋine yale okan mage, baŋ peleke more, liwe liwek borikino ket qekei. Asuŋineŋo yemo eweke more kine kine okaniakane okanmaike, ŋo solaŋineŋo yemo umareki paki, zonomine midaine okanmaike.” \p \v 42 Atak etke eŋe koso manerop zinge ari meŋenka rake, “Magane, wikilane lase iwa mi oma nanikeneo, yemo na maine newe mo, geŋane don ea togoleake.” \v 43 Eŋe koso manerop zinge ari dokoine ongi kuluka pakoi, eŋe deene wareka wet wisika mi metkoi. \p \v 44 Yesu eŋe koso manerop qeliŋone ariki paki meŋenkaki atak karewe okange, don wekuka ra meŋenkake. \v 45 Pakiso, koso dokoine eŋano zinge ariki paki rake, “Ŋine yeka kulu pau paki, zonom mamami me? Kau! Naso mo bomilemaike, wane Ŋei Wawainane Gipole mo ma more, ŋei borikine mama eŋane meteeno bira kakei. \v 46 Wieu, ŋene ariŋem, kau, ŋeiwa ma wakon naniake, mo iwa sarimaike!” \s1 Ŋaba Edo Yesu Ma Lukkakoi \p \v 47 Yesu eŋe don yale edane okoraki, dokoine 12 eŋane keuo ŋine mane Yudas, eaka lotkeke. Eŋerop weneŋ sarikoi, yemo ŋei magu suaine, Pris ŋetne so Yuda ŋei sele edo taleonbi, kawali wane pilaŋ so soba weneŋ peike sarikoi. \v 48 Isi bela ŋei, ea eŋe ŋei magu yewa kait masi iwa yale maki kau paki, Yesu makei wane edange, “Na ari ŋei yewa ka more, lulu zam zam maweso, ŋine kau paki, Yesu iwa raso malipka lukka arikei!” \p \v 49 Yudas eŋe eaka lotke more, Yesu wano koboine ari rake, “Peamŋo gerop payake, kito ŋebo ŋebonze.” Yale raso, lulu zam zam make. \p \v 50 Yesuŋo olale rake, “Kima, urata makenane wetke sarine, ea ikop manom!” \p Rakiso, eŋe osino sari more malipkau paki, metine wokom gekoi. \v 51 Yesurop gekoi, eŋano ŋine maneŋo pilaŋ warage more, Pris Suainane qelit medep qeki paki, ketne nat kito qotki ketke. \v 52 Yale okange Yesuŋo olatke, “Ge pilaŋŋone koso biranom, matno ketkep, onoka wane ŋei korop pilaŋ ma okanmami, eŋe pilaŋ yewaŋo enguki seuk okanmami. \v 53 Ge mi detmaine, na Magane maine qesiŋ naniakane olatpe eŋe kawali ŋei aŋelo magu suaine 12 ea yuanmaike, eŋe esatka taleongi sari qesiŋ nanbirap? \v 54 Ŋo eŋe yale okanbimo, Anutu wane papiao numa yalewa oken wakoniakane raraine, ea wane wele eamo daleo wakongirap?” \p \v 55 Naso yewaoka Yesu eŋe ŋei magu yewa edane rake, “Na kawali ŋei ea wane ŋine kawali wane buza so soba weneŋ mau paki, neukei wane sarimi me? Na kaiwe baŋem Bakom Urum koto pese mere, miti don kito ŋidan okane gekole, pakimo, ŋine yewao mi neu luknangoi. \v 56 Ŋo siluŋ masi iwa korop wakonmaike, yemo propet edo Anutu wane papiao don qekoi, ea wane wele wakoniakane masi iwa wakonmaike.” \p Yale ra edangiso, dokoine korop eŋe qeliŋkau paki, biraka ariwarekoi. \s1 Yesu Eŋe Suaine Eŋane Kaitko Okorake \p \v 57 Ŋeiwa Yesu ma lukkakoi, eŋe mau paki, Pris Suaine Kaiapas wane matko iwenka arikoi, yewao ra rokop don kito ebo ebon ŋei, so ŋei sele eŋe sari lewage metkoi. \v 58 Petoro eŋe Yesu ŋadino mogare eri amaŋ Pris Suainane mat wane sen ŋadino arike. Eŋe ari sen koto waket more, tebe ŋei diam gege eŋerop pese ket mere, tanik daleo okankaikei, ea wane one modatke. \v 59 Pris Suaine eŋe so ŋei wawaine korop, eŋe Yesu wane isi don maratkau paki, gube qesat don solaino kito more, qeu seukeakane don aukoi. \v 60 Ŋei loutneŋo sariu paki, isi don zok loutne solaine qe rawarekoi, ŋo siluŋ donene eaŋo wele mi okange. Pakiso ŋei etke ere wakone saketkoik. \v 61 Paki rakoi, “Ŋei iwaŋo iwa yale rake, ‘Na Anutu wane Bakom Urum iwa kito ra barakewe, ariki kaiwe karewe yewaka koso maulukkale.’” \p \v 62 Pris Suaine eŋe wie okoraki paki, Yesu olale rake, “Eŋe geŋane don ramami, ea wane turuŋine edanikenane mane ma okoramaine, me mida?” \v 63 Yesu eŋe siluŋ meune qoeki okorake. Pris Suaine eŋe koso manerop olale rake. “Anutu gege togon welaine, eŋane kaitko qesonganbe, ge welekatne Mesia, Anutu wane gipole gemaineo, yemo ŋedannom.” \p \v 64 Yesuŋo mainge rake, “Ge mo ea ramaine, ŋo na korop ŋidanbe detpi, naso iwao ŋine ge ari more, ŋine korop baŋ kau, Ŋei Wawainane Gipole, Anutu zomine kakapa suainane metine wonino metki paki, qeliwo kezoŋ kutno sariake!” \p \v 65 Yale raki, Pris Suaine eŋe takotine ma barake more rake, “Eŋe Anutu mabaik kamaike! Ŋene koso raŋem qesat ŋei eŋe sari, eŋane don mi rakei, yeine! Ŋine eŋane don qotkoine mo iwa raki detkamami! \v 66 Ŋine daleo detmami?” \p Eŋe mainge rakoi, “Eŋe sot korop, ea wane eŋe maine seukeake.” \p \v 67 Yale rau paki, kaitine sopotka more qekoi, paki ŋei natne qekoi, edo rakoi, \v 68 “Mesia ŋenane don saeŋine ranom! Detnom, maŋo gekumaike!” \s1 Petoroŋo Yesu Bisopkake \p \v 69 Petoro eŋe qeinat mat wane sen kotino metki, Pris Suainane qelit ŋerep maneŋo eŋano sari more rake, “Ge yaleka Yesu Galili kepeo ŋine, eŋerop weneŋ gekone.” \p \v 70 Ŋo eŋe korop eŋane kaiteno bisopke more rake, “Ge don ramaine, na ea mi detmaile.” \v 71 Yale raki paki, eŋe mat wane sen ea wane madetko ari wakesiakane okange, paki qelit ŋerep maneŋo kaki paki, ŋei yewa metkoi eŋe edane rake, “Ŋei iwa eŋe Yesu Nazaret matko ŋine, eŋerop geke.” \p \v 72 Petoro eŋe koso ea bisopke more rake, “Welekatne ramaile, na ŋei yewa mi detkamaile!” \p \v 73 Naso nigatne azoŋgi, ea wane ŋadino ŋei yewa okorakoi, eŋe Petoro wano sariu paki rakoi, “O welekatne, ge eŋane tegoo ŋine mane iwa. Ge don tanik ŋone ramaine, eaŋo kine qe wakongi detmaine!” \p \v 74 Rauso, Petoroŋo don togoleka bisopke more rake, “Welekatne, Anutu wane kaitko ramaile, na don welekatne mi ŋidanmaileo, yemo Anutuŋo wikile niniake, na ŋei yewa mi detkamaile!” \p Rakiso, eaka tiak bokake. \v 75 Pakiso Petoro eŋe Yesuŋo don iwa yale olatke, “Ge atak karewe, mi det kamaile, ra bisop nannom, tiakŋo atak karewe bokayake.” Ea detsoroke more, saket ariki paki, wetine tabaeki zok arokke. \c 27 \s1 Ŋei Eŋe Yesu Pilat Wano Ma Arikoi \p \v 1 Kepe qaeki ruoropka, pris ŋetne korop so Yuda ŋei suaine, eŋe Yesu qeu seukeakane don aukoi. \v 2 Eŋe mulap togoleŋo Yesu metine wokomge more mau paki, Roma ware ware suaine Pilat wano ma ari birakakoi. \s1 Yudas Eŋe Yesu Ware Ware Wano Ma Ariu Kaki Paki Ari Ebine Rapokke \p \v 3 Yudas, siron qeqe ŋei, eŋe ongi Yesu mo seukeakane ra togolekoi, yale kaki paki, wetne mainge more, wesi silwa 30 ea koso mazinge ari Pris ŋetne so Yuda ŋei suaine ebonge. \v 4 Paki rake, “Na sotkorop okanbe paki, ŋei sotine midaine iwa ma wakonka seuseuo birakamaile!” \p Eŋe mainge rakoi, “Ea ŋenano onoka wane sari ramaine? Eamo geŋone aboŋ!” \p \v 5 Yudas eŋe wesi yewa biraki, Bakom Urumgo wakiso biraone ketke. Ket ari moreso, oŋomka ebine rapokke. \p \v 6 Pris ŋetne eŋe wesi yewa mau paki rakoi, “Wesi iwa yemo weŋem kiti kitine, ea wane ŋene ŋenze ra rokop donze yewa qe barake more, Bakom Urum wane wesi kiteo mi biraŋem kesiake.” \v 7 Eŋe don auye, dereret okan naguwi paki, ea wane ŋadino wesi yewa mau paki, kap gola mama wane kepe mane ea qolekoi, eamo lobo ŋei abaran ŋine sari sarine, eŋane deŋesere mane okaniakane. \v 8 Ea wane eŋe kepe yewa eŋetne “Weŋem wane kepe” orakoi, wane naso iwao pamaike. \p \v 9 Yale okanbi, propet Yeremaiaŋo don mane iwa yale rake, ea wane wele wakonge, “Eŋe wesi silwa 30 ea makoi, Israel ŋei eŋe dereret okannagu more, wesi yewa ŋei ea qolekakei wane biŋek qekoi. \v 10 Paki wesi yewaŋo ma more, kap mama wane kepe mane qolekoi, eamo Waomŋo nolatke, ea wane rokopko.” \s1 Pilatŋo Yesu Qesonkake \p \v 11 Yesu eŋe Pilat wane kaitko okoraki, oŋo qesonka rake, “Ge Yuda ŋei eŋane ŋei waom me?” \p Yesuŋo mainge rake, “Goŋom mo ea ramaine.” \v 12 Eŋe pris ŋetne so ŋei suaine edo gube qesat don solaine more rakoi, ea wane turuŋine mane mi mainge edange. \p \v 13 Eso ea wane Pilatŋo olale rake, “Ge don iwa korop solaŋone qeu paki ramami, ea mi detmaine me?” \p \v 14 Ŋo Yesuŋo don mide mane nigatne mi mainge olatke, eso ea wane Pilat eŋe zok manerop oŋaine qaeke. \s1 Pilatŋo Yesu Kibego Qekei Wane Rakokke \p \v 15 Aŋeloŋo Loloŋonge Naso, yewao Pilat eŋe ŋei ŋerep magu edo rauso, mulap ŋei mane siwotkaki, mulap urumgo ŋine saket okanmaŋke. \v 16 Wane, naso yewao ŋei mane eŋetine Yesu Barabas, eŋe mulap urumgo metke. \v 17 Eso ea wane ŋei ŋerep magu eŋe sari lewageu, Pilatŋo qeson one rake, “Ŋine ma ŋei siwotka ŋibonikalane wetkemami? Yesu Barabas me Yesu, Mesia oramami?” \v 18 Pilat eŋe kine mo detlukke, onoka wane eŋe Yesu wane det worik okanbi paki, ma ari eŋane meto birakakoi. \p \v 19 Pilat eŋe wano wanok urumgoka metki, eŋine ŋanomineŋo don mane iwa yale motki arike, “Ge ŋei sotine midaine, ea kine kine mane misuk okankaikene, onoka wane na yatne ruoo kulu kulu kawe paki, eŋane ra more wikile zok suaine maratkele.” \p \v 20 Pris ŋetne so ŋei suaine eŋe ŋei ŋerep magu taleongoi, eŋe Pilat olatpi Barabas siwotka ebongi paki, Yesu birakaki qeu seukeakane. \v 21 Ŋo Pilatŋo yemo qeson one rake, “Ŋei etke iwa erano ŋine ŋei diawa siwotka ŋibonikalane wetkemami?” \p Eŋe rakoi, “Barabas!” \p \v 22 Rau Pilatŋo qesonone rake, “Pakimo na Yesu, Mesia oramami, eŋe daleo okankaikale!” Eŋe rakoi, “Eŋe kibego rasu kanom!” \p \v 23 Pilatŋo yemo qesonone rake, “Onoka sot okangane?” \p Pakiso eŋe togoleka boka rakoi, “Eŋe kibego rasu kanom!” \p \v 24 Pilat eŋe mo kake, eŋane don eaŋo mi rokoponge, kawali suaineka wakoniakane okange, ea wane eŋe doku natne ma more, ŋei ŋerep magu eŋane kaiteno metine saukki paki rake, “Ŋei iwa seukeake, yemo noŋo rawe mi seukeake! Iwa yemo ŋinane aboŋ!” \p \v 25 Ŋei ŋerep magu eŋe mainge rakoi, “Eŋane seuseuinane turuŋ yemo qeligenom, ŋene so doko ŋosakopze ŋenane kutzo pa wayake!” \p \v 26 Pakiso, Pilat eŋe Barabas siwotka ebonge, ŋo Yesu yemo kumunamŋo qeki paki, kawali ŋei eŋane meteeno birakake, kibego rasukaikei wane. \s1 Kawali Ŋei Eŋe Yesu Isibela Qebela Okankakoi \p \v 27 Pilat wane kawali ŋei eŋe Yesu mau paki, ware ware wane urum koto ma waketkoi, pakiso kawali ŋei korop eŋe sari qeatkakoi. \v 28 Paki, eŋe eŋine takotine ea kito qoke more, takot weŋemka kiroine ea birakakoi. \v 29 Pakiso, eŋe sitman wakelerop, eaŋo ŋei waom marok mane mau paki, lewino birau ketkiso, kumunam mane metine wonino motkoi. Paki eŋe eŋane osino wawetene geu paki, isi bela qebela okankau paki rakoi. “Yuda ŋei eŋane Ŋei Waom, naso kiroroine ge ari arikene!” \v 30 Eŋe sopotkau paki, kumunam oma ka more, lewino rasipokkoi. \v 31 So eŋe isi bela qebela okankawareu qoeki, takot weŋemka kiroine ea kito qokkau paki, eŋine takotine ea koso mainge birakakoi. Pakiso eŋe kiruŋaŋo kibego rasu kakeiwane iwenka saket arikoi. \s1 Yesu Kiruŋaŋo Kibego Rasukakoi \p \v 32 Eŋe numao ariu paki, ŋei mane Sairini matko ŋine, eŋetine Saimon maratkau paki, qebin kau Yesu wane kibeŋ qabeŋ tewetki arikoi. \v 33 Eŋe ari mage, kepe mane eŋetine Golgota, ea lotkekoi. Kepe eŋetine ea wane kine iwa yale, “Lewe Setne Kepe.” \v 34 Yewa rau pakiso, eŋe wain wisi tabaine teine earop mauluk maulukine ea manbi, ne detki paki, waulukke. \p \v 35 Pakiso, eŋe kiruŋaŋo kibeŋ qabego rasu kau paki, takot kine kineine ea wezu qe yuanbi paki, mapoke amanagukoi. \v 36 Ea wane ŋadino eŋe yewa eŋane diam metkoi. \v 37 Lewine kutno dere worik donene dapore det okanikeiwane, don iwa yale qekoi, “Iwa Yesu, Yuda ŋei eŋane Ŋei Waom.” \v 38 Pakiso eŋe borikine mama etke Yesurop weneŋ kibeŋ qabego kiruŋaŋo rasuotkoi, mane wonino, ŋo mane kanaino. \p \v 39 Ŋei ŋerep osino kere pore okan lewetene kaliŋ kito ruzake, Yesu mawa maket kitou paki rakoi, \v 40 “Ge Bakom Urum ra barakenom ketki, kaiwe karewe yewaoka koso maulukkenane rakone! Ge weleka Anutu Gipole gemaineo, yemo ge goŋomka qesiŋ nagunom! Kibeŋ qabego ŋine qoe ketnom!” \p \v 41 Numa weku yewaka pris ŋetne so ra rokop don kito ebo ebon so Yuda ŋei suaine, eŋe isibela qebela okanka rakoi, \v 42 “Eŋe ŋei ŋerep natne qesiŋonge, ŋo eŋine yemo mi qesiŋ nagumaike! Eŋe Israel eŋane Ŋei Waom me? Ea wane eŋe kibeŋ qabego ŋine baŋ qoe iwa kesiakeo, yemo ŋene baŋ eŋe detlukka malip kaikene! \v 43 Eŋe Anutu detlukka malipkaki paki, na Anutu wane Gipole ra okanmaike, ea yemo maine, ŋo Anutuŋo wetne eŋane pamaikeo, yemo ukude eŋe qesiŋkaki, ŋene kaŋem!” \p \v 44 Borikine mama Yesurop weneŋ kibeŋ qabego etkukoi, ere yalewaka mabaik qebaik okankakoi. \s1 Yesu Seukke \p \v 45 Kepe oŋa bango 12 kilok, yewao kepe yewa korop goiŋ suaine kere panaman kito paki, sa 3 aua okange. \v 46 Naso 3 kilok okangi, Yesuŋo togoleka boka more rake, “Eli Eli lema sabaktani?” Don ea wane kine iwa yale, “Anutune, Anutune, ge onoka wane qeliŋ nanmaine?” \p \v 47 Ŋei natne yewa okorakoi, eŋe dere more, iwa yale rakoi, “Eŋe Elaiya wane bokamaike!” \v 48 Eŋano ŋine ŋei mane eŋe ikopka biririke ari more, wain dokune tabainerop eao lap lapŋo qe muruge more, kudupko piseki paki, Yesuŋo neakane mange. \p \v 49 Ŋo ŋei natne eŋe rakoi, “Ŋene tomaka more Elaiya eŋe qesiŋ kayakane sarimakeo, yemo kaŋem!” \p \v 50 Yesu eŋe koso manerop togogoleka bokakiso, yewaka asuine saket arike. \p \v 51 Pakiso, laplap suaine Bakom Urum koto mode ket okorake, ea keuoka puntuk wiri, weti kutno ŋine sariki, qela kino qoe, etke leleke. Kepe qiseki wesi suaine korop din bun wiri, yeo yeo arikoi. \v 52 Deŋesere poripke aŋaŋgi, so Anutu wane ŋei magu loutne koboboine ge more seukkoi, eŋane pareŋene ea ma wirikongi, wisikae wie warekoi. \v 53 Eŋe wie wareu, Yesu wisikae wieke ea wane ŋadino eŋe Mat Koboine Suaino Yerusalem ariu, yewa ŋei ŋerep loutneŋo marat onwarekoi. \p \v 54 Kawali ŋei eŋane ware wareene, so kawali ŋei eŋerop weneŋ geu paki Yesu warekakoi, eŋe memea make, ea so masi kine kine wakonge, ea kakoi, paki oŋaene qaeki rakoi, “Ŋei iwa eŋe welekatne Anutu wane Gipole!” \p \v 55 Ŋerep loutne eŋe yewa abaran okorau paki potpi ariki kakoi, eŋe Yesu ŋadino mogatka Galili ŋine sarikoi paki, eŋe qesiŋkakoi. \v 56 Eŋane keuo yemo Maria Magdalena, Maria mane Yakop so Yesep erane nagaetne, eŋe Zebedi gipoletkine erane nagaetne. \s1 Yesu Pareŋine Kem Koto Motkoi. \p \v 57 Kepe ketki rarapko, ŋei mane aboŋine suaine, Arimatea mat welaine mane, eŋane eŋetine Yosep, eŋe yaleka Yesu wane medep geke. \v 58 Eŋe Pilat wane kaitko ari waketki paki, Yesu pareŋine ma ariakane qesonkake. Pakiso, Pilat eŋe Yesu wane pareŋine Yosep manikei wane ra ebonge. \v 59 Eso Yosep eŋe Yesu pareŋine ea maki paki, laplap musele maneŋo kawetkake. \v 60 Pakiso eŋine deŋesere biŋek mane kem koto muse musen wesi aŋaine koto yaso maulukke, eao motke. Motki paki wesi suaine rodiŋgi ari eaŋo deŋesereo wake waket aŋaine ea kito wonge metkiso, eŋe arike. \v 61 Maria Magdalena so Maria mane ere yewa deŋesere ka mogare metkoik. \s1 Kawali Ŋei Eŋe Deŋesereo Diam Metkoi \p \v 62 Kepe qaeki kaiwe maneo eamo qezareko met met ea wane naso qoeke, pris ŋetne so Parisi eŋe korop Pilatrop lewaŋgoi. \v 63 Paki olale rakoi, “Suaine, ŋene detmaine, isi ŋei ea eŋe wisika geki paki, iwa yale rake, ‘Kaiwe karewe qoeki, ea wane ŋadino na baŋ wisikae wiekale.’ \v 64 Yale rake, ea wane ge ra edannom, eŋe deŋesere ea diam seleleine ma warekau, kaiwe karewe ea qoeke, eso eŋine dokoine eŋe maine mi eweke more, ari pareŋine ea baŋ kobu makei, paki ŋei ŋerep maine mi edane raikei, ‘Eŋe mo seu seuo ŋine wisikae wiike.’ Iwa ŋadino isi eaŋo yemo zok qotkoine, alakan isi ea yuankayake.” \p \v 65 Rauso Pilatŋo edange, “Ŋine diam ŋei mane mau paki, ari deŋesere ea mauluke maine warekakei.” \p \v 66 Eso eŋe bira nagu ari, so wesi suaine ea ekiŋo sikatine qe makatakeu metki, so kawali ŋei natne biraonbi diam metkoi. \c 28 \s1 Yesu Wisikae Wieke \p \v 1 Qezareko taboŋ met met ea wane naso qoeki, kepe weleleke ketki, Sodao sakoka Mari Magdalena so Maria mane ere deŋesere kaikeik wane arikoik. \v 2 Eaka memea suaine togoleka maki, Waom wane aŋelo maneŋo qeliwo ŋine ket more wesi, suaine ea rodiŋgi masikane kereki, ea wane kutno pese metke. \v 3 Eŋane kait togaine qilap yale, ŋo takotine yemo libe libe ais yale. \v 4 Kawali ŋei eŋe kaetongi zonomene oreki, seuke seuseune yale okane pakoi. \p \v 5 Pakiso, aŋeloŋo ŋerep etane rake, “Ŋire mi kaetŋutkep, na detmaile, ŋire Yesu kibeŋ qabego rasukau seukike, eŋe kaikeik wane sarimamik, \v 6 eŋe yemo iwa midakaka, eŋe yemo mo ŋidange, yale mo wisikae wiike, iwa sariuk paki, numaine peke ea kauk. \v 7 Ŋire ikopka ariuk paki, dokoine iwa yale edanbik, ‘Eŋe mo seu seu oŋine wisikae wiike, wane eŋe mo lewine alakane Galili arimaike, ŋine eŋe baŋ ea kaikei!’ Na mo ŋidanile, ea desikei.” \p \v 8 Eso ere deŋesere esatka qelige arikoik, kaetotke so wetetne oi bakomŋo watkeki, dokoine edangeik wane biririke arikoik. \p \v 9 Ariuk, eaka Yesuŋo numao marat ore more rake. “Peamŋo ŋirano payake.” Ere eŋane osino ariuk paki, kine masatka more bakomine kitokoik. \v 10 Pakiso Yesuŋo etane rake. “Ŋire misuk kaet ŋusiake, ŋire ariuk paki, naŋane kimakopne edanbik, eŋe Galili ariu paki, na baŋ yewa marat nanikei.” \s1 Kawali Ŋei Edo Donkisi Edangoi \p \v 11 Ŋerep etke ere numaka ariuk, kawali ŋei natne deŋesereo diam metkoi, eŋe mat suaino zinge ariu paki, pris ŋetne tanik kine kine wakonge, yewa edan warekoi. \v 12 Pakiso, pris ŋetne eŋe korop Yuda ŋei suaine eŋerop don au ma togolekoi, eŋe wesi kakapa suaine kawali ŋei ebongoi. \v 13 Paki edane rakoi, “Ŋine rakei, ‘Ŋene kulu paŋem eŋine dokoine eŋe goigo sariu paki, pareŋine ea kobu ma arimi.’ \v 14 So ware ware suaine eŋe don kisi iwa mane desiakeo, yemo ŋene don natne baŋ olatkene, ŋine ea wane dere mezet baŋ mi okanikei.” \p \v 15 Kawali ŋei diam metkoi, eŋe wesi yewa mau paki, so don mane mi ra qelaŋangoi. Don kisi eaŋo Yuda ŋei edo rau sua arike, so naso iwao eŋe eaka ra gemami. \s1 Yesu Eŋe Dokoine Wakonongi Paki Don Kisiine Raqelaŋanikei Wane Edange \p \v 16 Dokoine 11 eŋe Galili meŋo mane, Yesuŋo arikei wane edange ea arikoi. \v 17 Paki, eŋe Yesu kau paki, eŋane kaitko umi qeu paki, bakomine kitokoi, ŋo natne eŋe wet etkeka okangoi. \v 18 Yale okanbi Yesuŋo osoeno sari edane rake, “Zonom kine kine qeli kotino so kepe kutno yemo korop na ninwareke. \v 19 Ea wane ŋine kepe baŋem ariu paki, ŋei magune magune dokone ebukei, paki Magak so Gipole so Asu Koboboinane eŋetko doku tau onikei. \v 20 So kito edanbi, eŋe don ra ŋidane okan gekole, ea tewek warekei. So ŋidanbe detpi, na naso baŋem ŋinerop ge magewe, kepe nasoine qoeake.”