\id LUK NT0051 ONO Phinnemore NOV-90 \h Luka \toc1 Luka \toc2 Luka \mt1 Luka \c 1 \s1 Lukaŋo Yesu Wane Donkisi Teopilus Qe Mange \p \v 1 O, Teopilus suainene. Mokaka ŋei loutne eŋe Anutuŋo kine kine wele maki keuno wakonge, ea wane don kisi tegoke more qekoi. \v 2 Don kisi yewa mo ŋei weneŋ osop ge more, deene qomineŋo alakan wakongi, kinerop ka detka okangoi, eŋe ŋedangoi. Ŋei eao kine kine one more, Anutu wane biŋek don ra qelaŋangoi. \v 3 Pakimo noŋo yalewaka mo kino ŋineka kine kine wakone sarike, ea wane bororom ra qeson okane, kine dere detluk kawarewe, pakimo koso ge iwa sorok sorok qetitike qe ginmaile. \v 4 Pakimo, ge iwa dapore more, iwa yale detnom qoeake. Eŋe kito gingoi, yewa mo kine kine wele! \s1 Aŋeloŋo Yohane Wakoniakane Zekaraia Olatke \p \v 5 Naso Herot eŋe Yuda kepeo ŋei waom geke, yewao mosop ŋei mane geke, eŋetine Zekaraia, eŋe mosop ŋei Abiya wane tegoo ŋine. Ŋanominane eŋetne Elizabet, eŋe yalewaka mosop ŋei tego eŋano ŋine. \v 6 Ere Anutu wane kaitko gegeetne koboboine geuk paki, Waom wane ra rokop donine koropka tewekkoik. \v 7 Elizabet eŋe qaton gekane ere medewekopetne midaine ge mage, ŋei ŋerep sele okangoik. \p \v 8 Naso maneo, Zekaraia wane nasoo, eŋe Anutu wane Bakom Urumgo urataine mayakane sarike. \v 9 Sarikiso, mosop ŋei korop urataine welaine welaine maikei wane okane weneŋ sarikoi, pakiso, Zekaraia eŋe kopu qounerop kiwakeakane rakauso Anutu Wane Bakom Urum kotino waketke. \v 10 Waket more, kopu qounerop kiwakki, so ŋei ŋerep magu eŋe ŋadino Anutu meŋenka gekoi. \p \v 11 Pakiso, Waom wane aŋelo maneŋo wakone more, kopu qounerop kiwa kiwak, ea wane zake nat paromino wongoken yewa okorake. \v 12 Okorakiso, Zekaraiaŋo kaki paki qise more, ikki kito qokkake. \v 13 Yale okangimo, aŋeloŋo iwa yale olatke, “Zekaraia, ge mi kaetgangep! Anutuŋo meŋe meŋenŋone mo detke, ea wane mo ŋanomŋone Elizabetŋo medep ŋatke more mayake, eŋane eŋetine Yohane orakene. \v 14 Ge eŋane wet pesek dere more bakom kitokene, so ŋei ŋerep korop eŋe yalewaka wakongi dere more simile oniake! \v 15 Eŋe Waom wane kaitko ŋei suaine okane geake, eŋe wain so doku togole mi neake. Eŋe medep abubuka paki Asu Koboboineŋo eŋane kotino ket more geake. \v 16 Pakimo, eŋe Israel ŋei ŋerep korop mainongi, koso zinge more Waomene Anutu, kaitno kitokei. \v 17 Anutu wane don saeŋine rara ŋei, Elaiya wano Asu so zonom pake, rokop yalewaka pa mangi, eŋe Waom alakane geake, pakimo, ŋei ŋerep suaine so medep nigatne eŋane wetene maton tolaki weku okaniake, so wet togon ŋei eŋe mainongi, koboboine eŋane numao waketkei. Yale okangimo, eŋe Waom wane ŋei ŋerep korop maki eweke more gekei.” \p \v 18 Rakimo, Zekaraiaŋo aŋelo olale rake, “Na daleo don iwa ramaine, ea detpe wele okaniake? Na mo ŋei sele okanmaile, so ŋanomne eŋe yalewaka sele okanmaike.” \p \v 19 Rakimo, aŋeloŋo iwa yale olatke, “Na Gabriel, na Anutu wane kaitko ge okanmaile, oŋo talenangi sari, qom menaŋ don iwa golatmaile. \v 20 Pakimo, ge naŋane don detnom wele mi okangi, detlukmaine, ea wane turuŋine ge qelaŋ okane more, don raraŋone midaine genom, don golatmaile, iwa wele wakoniake.” \p \v 21 Zekaraia eŋe Anutu wane Bakom Urumgo yale okane geki, ŋei ŋerep eŋe naso kiroine tomaka more kinane ŋaŋaekoi. \v 22 Zakaria eŋe Anutu wane Bakom Urumgo ŋine saket more don edaniakane ŋaŋaeke, ea wane eŋe mo wetke rakoi, eŋe tanik mane Anutu wane Bakom Urumgo wakongi kake. Pakiso, eŋe don edaniakane ŋaŋaeso metineŋoka kait masi ma okanonge. \p \v 23 Yale okane geki urumgo urata mama nasoine qoekiso, Zakariaŋo matino zinge arike. \v 24 Pakiso ŋado ŋanomine Elizabet eŋe medep ŋatkeke. Ŋatke more, siu siuko geki, meso mete mane qoekiso rake, \v 25 “Waomŋo naso motke, yewa bomileki qesiŋnane more, gamune yewa ŋei ŋerep eŋane kaiteno ŋine ma biraki ariake!” \s1 Aŋeloŋo Yesu Wakoniakane Maria Olatke \p \v 26 Meso 6 qoekiso, Anutuŋo aŋelo Gabriel talekaki, Galili kepeo Nazaret matko arike. \v 27 Eŋe ari more ŋerep natewen mane eŋetne Maria, ŋei mane eŋetne Yosep, eŋane biŋek qeu geke, eŋano lotkeke, Yosep eŋe ŋei waom Dawit wane tutule. \v 28 Pakimo, aŋeloŋo Maria wano wakone more rake, “Peamŋo gerop payake! Waomŋo gerop gemaike so suaineka mosop ganmaike!” \p \v 29 Aŋeloŋo don yale rakimo, Mariaŋo detki qekaki wetneŋo iwa yale wetkeke, “Don iwa onoka wane nolatmaike?” \v 30 Pakimo, aŋeloŋo olale rake, “Maria ge misuk kaet gangep, Anutuŋo gangi menaŋmaike. \v 31 Detmaine, ge medep ŋatke more manom paki, eŋetne Yesu orakene. \v 32 Eŋe baŋ ŋei kakapa suaine okaniake, pakimo, eŋe baŋ eŋetine qeliwo Anutu Wawaine eŋane Medep orakei. Pakimo, baŋ Waom Anutuŋo ŋaboine Dawit yale, ŋei waom birakaki geake. \v 33 Ge more, Yakop wane ŋosa wili wiliine eŋane ŋei waom okane, qoi qoine midaine wareone tako rakot ge ari more geake!” \p \v 34 Rakimo, Mariaŋo aŋelo iwa yale olatke, “Na natewen, ŋeirop mane mi gemaile, yalinanemo ge don ramaine, yewa daleo wele mosiake?” \p \v 35 Aŋeloŋo done turuŋine mainge rake, “Asu Koboboineŋo geŋane kutko kesiake, so Anutu wane zonomŋo geŋano ket more qesiŋ ganiake, kine yalewa wane medep koboboine maikene, eŋane eŋetne baŋ Anutu wane Medep orakei. \v 36 Detmaine, kimaŋone Elizabet eŋe ŋerep seleŋo medep ŋatke geki, meso 6 okanmaike. Eŋe ŋerep qaton, yale ora ra okanmami, ŋo eŋe siluŋ medep ŋatkemaike. \v 37 Anutuŋo kine kine mane okaniakane mi qekayake.” \p \v 38 Rakiso, Mariaŋo rake, “Na waom wane qelit ŋerep, ea wane ge don ramaine, yale okannaniake.” Yale rakiso, aŋeloŋo arike. \s1 Mariaŋo Ari Elizabet Kulitka Ari Kake \p \v 39 Maria eŋe geki, mi azongi ikopka eweke more, Yuda kepe bonagaino mat mane metke, yewa arike. \v 40 Ari lotke more, Zekaraia wane matko wa more, so Elizabet kaki pakiso, oi bakom okankake. \v 41 Elizabetŋo Maria wane oi bakom yewa dere metkiso, medepŋo yewaka moea ŋatino uŋap make, pakiso Asu Koboboineŋo Elizabet wane kotino watkeke. \v 42 Pakiso, Elizabetŋo mawaka so don iwa yale rake, “Ŋerep kimaze, geŋane mosop korop yewaŋo ŋerep natne eŋe yuan onwaremaike, so medep ŋatŋono metmaike, eŋe yalewaka mosop korop. \v 43 Onoka maepnane, Waomnane nagaineŋo nanikenane sarimaine? \v 44 Oi bakom okan nannom, ketno ketki ŋatno medepŋo uŋap mamaike, so bakom kitomaike. \v 45 Ge wet pesek suaine okanmaine, ge Waom wane biŋek don golatke, yewa detnom wele okange, ea wane wele geŋano wakoniake.” \s1 Maria Wane Bakom Eŋet \p \v 46 Mariaŋo rake, \q1 “Qomneŋo Waom mawa kamaike, \v 47-49 Anutuŋo mauluk nanmaike, eŋe qelit ŋerep meine ket qeqine naŋane wetkemaike, ea wane oŋa oŋaneŋo wet pesek okanmaike. Togole welaine Anutuŋo masi kakapa naŋano mamaike, ea wane ukude so baŋ ŋado ŋei ŋerep kepe korop maguine maguine noramaŋkei, ‘Anutuŋo mosop gange.’ Anutu ea eŋane eŋetine koboboine. \v 50 Ŋei ŋerep eŋe Anutu ewino kito okanmami, eŋe eŋano so eŋane doko ŋosa wili wiliene wet maep ebon mageake. \v 51 Eŋe kabirimine togogoleka bira more, ŋei wawaine ge okanmami, esopongi yau yaup ari okanmami. \v 52 Eŋe ŋei waom togogole met meteno ŋine maket biraone more, ŋei ketlele gemami, eŋe ebu wa meŋo biraon okanmaike. \v 53 Bodi so aboŋene midaine ge okanmami, eŋe kine kine mayakatne qe watke ebon okanmaike. Ŋo riwe morian so aboŋenerop ge okanmami, eŋe yemo esopongi, eŋe meteenoka qeliŋka ari okanmami. \v 54 Eŋe ra rokop donine ŋabokopze eŋano ra togoleke, yewa ware kamaike, eŋe qelit ŋeiine Israel qesiŋ kamaike. \v 55 Eŋe ŋaboze Abraham so eŋane doko ŋosa wili wilikoune, eŋano wet maep ebone ariake.” \p \v 56 Maria eŋe meso karewe Elizabet korop geki, pakiso koso zinge matino arike. \s1 Yohane Wakonge \p \v 57 Elizabet eŋe nasoine bomilekiso, medep ŋei make. \v 58 Pakiso, Elizabet matkoune so weŋem sotawekoune eŋe kisiine ea dere so Waomŋo wet maepinane kine eŋano ma wakonge, ea wane dere so eŋerop weneŋ bakom kitokoi. \p \v 59 Kaiwe urata mama 8 qoekiso, eŋe lewageu, medepinane yaine solaine kitatkoi, pakiso, medep wane eŋetne magaine Zekaraia wasekakei wane rakoi. \v 60 Rauso, nagaineŋo kitatone more rake, “Mida! Eŋetine Yohane orakene.” \p \v 61 Yale rakiso, eŋe olale rakoi, “Mame asokopŋone eŋane wase wase eŋet mane yale mi pamaike!” \v 62 Ra kito qok yale okanmage, so magaine meteŋoka kait masi okanka more, medep eŋetne orayakane qesonkakoi. \p \v 63 Pakiso, Zekaraia eŋe tape wane raki manbiso, iwa yale qeke, “Eŋetine Yohane.” Pakiso, eŋe korop qise nagukoi! \v 64 Mi azongiso, Zekaraia maine mo menaŋge, paki don raraine wakongiso, Anutu eŋetine ma wakake. \v 65 Pakiso, mat loli lolik ŋei ŋerep gekoi, eŋe don kisi yewa detpi kaetonge. So Yuda kepe meŋoino mat mere arike, yewao don kisi yewa weneŋ aŋaŋo aŋa auye okan warekoi. \v 66 Don kisi detkoi, ŋei ŋerep yewa eŋe don kisi yewa wetke ge more qesone rakoi, “Medep yaline sua more daleo okaniake?” Eŋe mo detkoi, Waom wane zonomŋo mo kutno wa pake. \s1 Zekaraiaŋo Don Naŋengo Rake \p \v 67 Asu Koboboineŋo Yohane magaine Zekaraia wane kotino ket watkeke, paki eŋe Anutu ma waka more, iwa yale rake, \q1 \v 68 “Ŋene Waom ma wakaŋem, Israel wane Anutu! Eŋe sariki paki, ŋei ŋerewekoune qesiŋ onmaike, eŋe koso siwot onmaike. \v 69 Qelit medeune Dawit wane ŋabokoune ŋenane keuo ŋine, ŋei togogole mane ma wakonkaki, oŋo baŋ maulukoniake. \v 70 Eŋe mokaka qelit ŋeikoune koboboine edangi, don ŋenzo ra gekoi, \v 71 baŋ ŋabokopze eŋane meteeno ŋine koso mainŋongi zingekene, so qaisikŋon okanmami, eŋane meteeno ŋine makok ŋoniake. \v 72 Ŋabokopze eŋerop tako rakot togon koboboine okaniakane detongi, paki masi wet maep mayakatne eŋano okanoniake. \v 73 Eŋe ŋaboze Abraham ra togole mangane, ŋabakopze eŋano ŋine makok ŋoniake. \v 74 So detŋongi, kaetze midaine qelitine qekene. \v 75 Paki, eŋane kaitko kepeo gekene, rokop naso baŋem sot turuŋze midaine koboboine gekene. \v 76 Medepne, ge eŋe baŋ Anutu Wawainane qelit ŋei gorakei, goŋo baŋ Waom wane ŋetne kisage alakangene, eŋane numaine lapongenane. \v 77 Goŋo baŋ ŋei ŋerewekoune kito ebon okannom. ‘Anutuŋo eŋane sotene nigetkaki qeliŋoniake, yale okane more mauluk ŋuniake.’ \v 78 Anutuze eŋe wet maepine suaine pa maikane baŋ raki, wet maepine ea kepe qae qae yale qelaŋan ŋoniake, so wet maepine eaŋo eŋe mauluk ŋongi menaŋgene. \v 79 Anutuŋo qeliwo ŋine qelaŋanine maki sirike, seu seu wane panaman ruwitko gemami, yewa qelaŋanoniake, pakimo, sikanŋongi, peam wane numa wakongi, maine gesoke arikene.” \p \v 80 Pakiso, medep eŋe suakiso, Waom wano dereretineŋo yale waka suake, eŋe kepe yaup papaino gemageki, urata mamainane naso bomilekiso, Israel magu eŋano wakonge. \c 2 \s1 Yesu Wakonge \p \v 1 Naso yewao kepe ware ware Sisa Augustusŋo raki, Roman kepeo gavaman ŋei ŋerep korop eŋetene qe dapot okanwarekoi. \v 2 Urata yaline alakan mi mamaine. Naso yewao Kirinius eŋe Siria kepeo ware ware suaine gekimo, kuneŋine kiekkoi. \v 3 Pakimo, ea wane eŋetene qe dapot okanongei wane, ŋei ŋerep korop wakon wakon mateno ariwarekoi. \p \v 4 Ariwareuso, Yosep eŋe Dawit wane ŋosa wili wiliineŋo Galili kepeo, Nazaret matko ŋine, yale waka wie more, Yuda kepeo ŋei waom Dawit wane wako wakon matine Betlehem, yewa arike. \v 5 Eŋe ŋerep biŋekine Mariarop eŋetetne qekei wane medep ŋat korop iwenkaki arikoik. \v 6 Ari Betlehem matko lotkeuk, so Maria medep mayakane nasoine bomileke, \v 7 pakiso, alakan medepine ma more, laplapŋo kawetka more, bulamakau kudeo birakaki pake, ŋei edo lobo mat mo watkewarekoi, wane ere qeka more, so bulamakau eŋane matko waket metkoik. \s1 Lama Ware Ware So Aŋelo \p \v 8 Kepe mat yewaoka ŋei natne eŋe goigo lamakopene wareone metkoi, \v 9 pakiso, Waom wane aŋelo maneŋo eŋano wakongi, Waom wane qilauneŋo qelaŋanonge, pakiso, eŋe ka more zok kaetonge. \v 10 Pakiso, aŋeloŋo edane rake, “Mi kaet ŋungep! Na iwa ŋinane wet maep don magemaile, ea wane weleine ŋei ŋerep korop ŋinano wet pesek wakoniake, \v 11 ukude kaiwe iwao Dawit wane matko medep ŋei wakonmaike, eŋe ŋine ma menaŋŋuniake, eŋetine Kristo Waom! \v 12 Pakimo, ŋidanbe detpi! Ŋine medep nigatne abubu laplapŋo kawetka kawetkaine, bulamakau kudeo paki, ari maratkaikei.” \p \v 13 Yale rakiso, yewaoka qeliwo ŋine aŋelo magu edo ikopka aŋelo kimaenano lewage, eŋet kito more Anutu ma wakakoi, \q1 \v 14 “Bakom mawa mawa Anutu weti qeliwo so kepeo ŋei kima mauluk okanonmaike, eŋano peam wakonmaike!” \p \v 15 Aŋelo eŋe qeliwo zinge wawareuso, lama ware ware eŋe iwa yale ra more aukoi, “Ŋene Betlehem matko wa more, Waomŋo tanik wakongi ŋedanmaike, yewa kaŋem.” \p \v 16 Yale ra more, ikopka arikoi, ari Maria so Yosep maratore so, kau medep abubu laplapŋo kawetka kawetkaine, bulamakau kudeo pake. \v 17 Ka more, medep wane don kisi aŋeloŋo edange, yewa ra wakongoi. \v 18 Pakiso, lama ware ware eŋane piwo ŋine don kisiwa detkoi, eŋe korop welelepkekoi. \v 19 Mariaŋo yemo don yewa wetke more, dere detsorok qesorok okane geke. \v 20 Pakiso, lama ware ware eŋe aŋelo edange, rokop kakoi, so detkoi, ea wane zinge more, eŋet kito more Anutu bakomine kitokoi. \s1 Yesu Eŋetne Orakoi \p \v 21 Soda qoeki, kaiwe 8 okangiso, medep yaine solaine kitareso, eŋetine Yesu orakoi, eŋet yewa mo medep eŋe mi wakongi, aŋeloŋo ra wakonge. \s1 Maria So Yosep Eto Yesu Anutu Bakom Urumgo Ma Wakoik. \p \v 22 Pakiso, Mose wane ra rokop don pake, yewa Mariaŋo teweke more titi ge more, sola ma more Yosep korop medep Yerusalem matko ma wa more, so Waom wane biŋek qekoi. \v 23 Waom wane ra rokop dongo iwa yale qeko, “Medep ŋei mikepka wakonbi, Waom wane biŋek qekei.” \v 24 Ere yale waka Waom wane soe soep mitkeik wane, ra rokop dongo naŋi baluse etke me baluse nigatne etke, ma more arikoik. \p \v 25 Naso yewaoka, ŋei mane, eŋetne Simeon eŋe Yerusalem matko geke, eŋe koboboine Anutu ewino kito ge more, Israel ŋei magu menaŋgei wane toma geke, pakiso, Asu Koboboineŋo weneŋ kotino geke. \v 26 Ge more, don iwa yale ra wakone olatke, “Ge ikop mi seukkene, ge ge more, deŋoneŋo Waom wane Mesia wakongi kaikene.” \v 27 Pakiso, Asuŋo Simeon talekaki, Anutu Wane Bakom Urumgo wake, wakiso, Mariaŋo Yosep ere ra rokop don teweke more, Yesu medep yewaka ma more Anutu Wane Bakom Urumgo ma wakoik. \v 28 Pakiso, Simeonŋo Yesu medep ma more koaŋka okoraso, Anutu bakomine kito more rake, \q1 \v 29 “O, Waom, ge ukude donŋone rakone yewa warekamaine, ea wane qelit ŋeiŋone maine birakanom peamgo ariake. \v 30 Na dene qomineŋo geŋane medep kaulukmaile, eŋe baŋ ŋado ŋei ŋerep ma menaŋ oniake. \v 31 Ge mauluk mauluk medep ea kepe baŋem ŋei ŋerep korop eŋane deeneŋo kaikei wane matuzupke more ma wakonkamaine, \v 32 medep yewaŋo qelaŋ eŋano geŋane qelaŋanŋo wetene ma qelaŋanmaike, ŋo ŋei ŋerewekopŋone Israel eŋane eŋet biŋekene ma wiemaike.” \p \v 33 Simeonŋo medep wane don yale rakimo, naga magaine ere detpik manerop wawaine okangi, oŋaetne qaeke. \v 34 Simeonŋo mosopone, so medep nagaine Maria olale rake, “Detmaine! Anutuŋo medep iwa birakake, eŋano Israel ŋei poripkekei wane raraine, natne eŋe eŋano kito sorodoge kito yau more ket rasu warekei, ŋo natne eŋe eŋano kito togole more menaŋgei. So ŋei loutne numaene leŋleŋinane ma ket biraka zok manerop okankaikei, \v 35 ea wane ŋei loutne eŋane kineene wakoniake, so geŋone wet borik tabaineŋo qomŋone rasu tabaeake, tanik yaline wakoniake.” \p \v 36 Pakimo, sele ŋerep mane geke, eŋetne Ana, Panuel wane borasine, Aser wane tegoo ŋine, eŋe natewenino ŋei ma more geki, koma 7 okangi mo, ŋaone seukke. \v 37 Seukkimo, eŋe mala okane ge ari mage komaine 84 rutupke, so sele okange, eŋe Anutu wane Bakom Urumgo tako rakot ruo kaiwe, wawa ket ket okane, so Anutu wane ra wage, so meŋen meŋen urata mageke. \v 38 Naso, yewaoka eŋe Anutu wane Bakom Urumgo wa more so Anutu bakomine kitoke, so Yesu medep wane don kisiine ra wakone, ŋei ŋerep korop Anutuŋo Yerusalem koso siwot oniakane toma pakoi, eŋe edange. \s1 Yosep Eŋe Koso Nazaret Zingeke \p \v 39 Yosep ŋo Maria ere Waom wane ra rokop dongo raraine yalewa okanbik qoekiso koso zinge more Nazaret mateno, Galili kepeo arikoik. \v 40 Yewa geukso, Anutuŋo Yesu medep kito qesiŋ okankaki, sua togole okangi, dereretine suake. Pakiso, Anutu wane mosopŋo kutino wa pake. \s1 Yesu Medep Komaine 12 Okangi Yerusalem Anutu Wane Bakom Urumgo Wake \p \v 41 Maria so Yosep ere peada baŋem aŋelo loloŋon loloŋon peada wane Yerusalem ari okanmaŋkoik. \v 42 Pakiso, Yesu medep mo komaine 12 okangiso, weneŋ iwenkauk so aŋelo loloŋon loloŋon peada wane Yerusalem matko wakoi. \v 43 Wa geu peada qoekiso, Maria ŋo Yosep ere Yesu medep kito qokkauk, Yerusalem matko metkiso, eretneka zinge arikoik. \v 44 Ari more ŋei ŋerep magu natne eŋerop alakane arimi ra, kimakopetne eŋane keueno zuaŋka arimageuk, ruo kereke. \v 45 Kepe qaekiso zuaŋka mageuk borikiso, koso zinge Yerusalem matko zuaŋka arikoik. \v 46 Ari zuaŋka geuk, kaiwe karewe okangiso, ari Anutu wane Bakom Urumgo metki, wa more maratkakoik. Eŋe yewa Yuda kito ebo ebon eŋane keueno mere, don rau dere so kinane ra qeson okanonge. \v 47 Pakiso, ŋei yewa weneŋ metkoi, eŋe kau paki qeso qesonene ewekineka mainge okange, yewa wane oŋaene zok qaeki, don dereretinane manerop welelepkekoi. \v 48 Eŋane keueno metki, naga magaine ere ka more oŋaetne qaeke, pakiso nagaineŋo olale rake, “Giponne, ge onoka wane yale okanŋotmaine, pakimo magaŋonerop ŋere qom sua zok okane zuaŋgane gemaite?” \p \v 49 rakiso etane rake, “Ŋire onoka wane zok zuaŋnane gemamik? Na Maganane matko gekalane raraine yewa ŋire mi detmamik me?” \v 50 Yale rakimo, ere don yewa wane kine mi detlukkoik. \p \v 51 Pakiso, eŋe naga magaine ererop weneŋ Nazaret matko zinge arikoi, yewa naga magaine erane aŋaetne teweke geke, ŋo nagaineŋo yemo donine detke, rokop wetino motki paki wetke geke. \v 52 Pakiso, Yesu eŋe dereretine so solaine, weneŋ sua togole okangiso, Anutu so ŋei weneŋ eŋe kau menaŋge. \c 3 \s1 Yohane Doku Tau Tauŋo Anutu Wane Don Ra Qelaŋanmaike \p \v 1 Taiberius Sisa eŋe koma 15 Roman kepe ware ware suaine geke. Pakiso, eŋane ketkele, Pontius Pilat eŋe Yuda kepeo ŋei waom geke, ŋo Herot, eŋe Pilat wane ketkele, eŋe Galili kepeo ŋei waom gekiso, ŋole Pilip, eŋe Iturea so Trakonitis kepeo ŋei waom geke. Ŋo Lisanias eŋe Abilene kepeo ŋei waom geke. \v 2 Ŋo mosop ŋei ŋetne etke gekoik, Anas so Kaiapasi, naso yewao Zekaraia wane gipole Yohane eŋe kepe yaup papaino gekiso, Anutu wane donŋo ketno ketke. \v 3 Pakiso, Yohane eŋe Yordan doku erinat so inat geware more, ŋei ŋerep iwa yale edane rake, “Ŋine borikineŋine ŋadek kawareu paki, doku taukei, Anutuŋo sot turuŋŋine qeliŋwareake.” \v 4 Anutu wane qelit ŋei, propet Isaiaŋo ea wane done iwa yale dere more qeke, \q1 “Kepe yaup papaino ŋei maneŋo boka woka mane iwa yale ramaike, ‘Waom wane numa makoboeu, numaine kitou digin qekep! \v 5 Wagemine korop somewareu, meŋoine so bonagaine korop kito kito pelekeu digin qekep. Duma kuŋ qegoŋine kito koboeu koboekep, so kito wa kito ketine ma sorokeu, qe leleke ket sorodoŋgep. \v 6 Paki daleo Anutuŋo ŋei ŋerep ma menaŋoniake, ea wane kine eŋe kaulukkei.’” \p \v 7 Ŋei ŋerep magu suaineŋo doku tau tau wane Yohane wano lotke warekoi, pakimo Yohaneŋo edange, “Ŋine koma wane doko ŋosakoune, ŋine Anutu wano ŋine borikinane turuŋine zingeakane okanmaike, yewa kakak kaikei wane maŋo ŋidange me? \v 8 Ŋine wetŋine mainge ware more, ea wane weleine maratkau, so ŋine ŋidomka misuk kieke more, ŋene Abraham wane ŋabokoune raikei, na ŋidanmaile, Anutu eŋe maine wesi iwaŋo maki Abraham wane ŋabokoune koso musele maine wakongei! \v 9 Naka mo eki kino mot mole, ea wane eki mane eŋe wele maine mi qeki, kitare more gerepko pekekeu zeake.” \p \v 10 Pakiso, ŋei ŋerep eŋe qesonka rakoi, “Ŋene daleo okanikene?” \p \v 11 Rauso, eŋe mainge edange, “Ŋei mane eŋe takot etke mage more, takot mane kimaine takot midaine ka more, eŋe maniake. Ŋei mane eŋe ŋaraine weneŋŋo rokop, yalewaka okaniake.” \p \v 12 Pakiso, takis mama eŋe yaleka doku taukei wane lotke more, qesonka rakoi, “Kito ŋebo ŋebon ŋene daleo okanikene?” \p \v 13 Rauso edange, “Ŋine ŋei eŋano ŋine takis maikei wane raraine, rokop yewa yale waka ma okanikei, ŋinŋine wetŋino misuk qeyau kere koso takotke maikei.” \p \v 14 Kawali ŋei natneŋo yale waka qesonka rakoi, “Ŋo ŋenewa? Ŋene daleo okanikene?” \p Rauso, eŋe edane rake, “Ŋine ŋei engu kito, me isi more wesiene zok yaup misuk omakongei, ŋine wesiŋine ma okanmami, yewa wane rokopka maikei.” \s1 Yohaneŋo Yesu Wane Kine Ra Qelaŋane edange \p \v 15 Pakiso ŋei ŋerep eŋe weteno saqe saqe okangi, dere siuke more rakoi, “Eŋe Mesia me mida?” \v 16 Yohaneŋo korop edane rake, “Noŋo dokuka tauŋunmaile, mane ŋadeno sarimaike, eŋe zonomine zok manerop pa manmaike. Eŋe naŋane rokop mida, namde eŋane qelit qeqe meine. Oŋo ŋine natne boaŋ Asu Koboboine ŋiboniake, ŋo ŋine natne gerepŋo ŋizoyake. \v 17 Eŋe sawoliinerop sari more, ŋaraine eune ma more wele peikki urumgo wayake, ŋo ŋei sinoine yewamo peikki gerep togongo wa more ezowareake.” \p \v 18 Yohaneŋo numa tanik kine kineo more, biŋek don ŋei ŋerep edange, so gege mageene qotkoine qeliŋkaikei wane qebinonge, so miti edange. \v 19 Pakimo ŋei waomene Herot, eŋe ŋolane ŋanomine Herodias kobu make, so borikine natne weneŋ make, ea wane Yohaneŋo girem don olatke. \v 20 Herot eŋe sot yewa okange, so koso takotke more sot mane kakapa suaine manerop okange, eamo Yohane mulap urumgo birakake. \s1 Yohaneŋo Yesu Doku Taukake \p \v 21 Ŋei ŋerep loutne eŋe Yohane wano lotke more doku taukoi, pakiso Yesu eŋe yalewaka ari more tauke. Tau more meŋenka metkiso, qeli aŋaŋge. \v 22 Pakiso, Asu Koboboineŋo sola bikum gorop okane, baluse yale lele more, so Yesu wane kutno ketke. Pakiso, qeliwo ŋine don mane iwa yale raki sarike, “Ge nae gipon maepne, na geŋane zok similenan okanmaike.” \s1 Yesu Wane Ŋosa Wili Wilikoune \p \v 23 Yesu eŋe komaine 30 okangi, so urataine kieke make, ŋei ŋerep eŋe Yesu wane detpi, Yosep wane gipole okange. Yosep eŋe Heli wane gipole. \v 24 Heli eŋe Matat wane gipole. Matat eŋe Lewi wane gipaole. Lewi eŋe Meliki wane gipole, Meliki eŋe Yanai wane gipole, Yanai eŋe Yosep wane gipole, \v 25 Yosep eŋe Matatias wan gipole, Matatias eŋe Amos wane gipole, Amos eŋe Nahum wane gipole, Nahum eŋe Esil wane Gipole, Elis eŋe Nagai wane gipole, \v 26 Nagai eŋe Mat wane gipole, Mat eŋe Matatias wane gipole, Matatias eŋe Semen wane gipole, Semen eŋe Yesek wane gipole, Yesek eŋe Yoda wane gipole, \v 27 Yoda eŋe Yoanan wane gipole, Yoanan eŋe Resa wane gipole, Resa eŋe Zerubabel wane gipole, Zerubabel eŋe Sealtiel wane gipole, Sealtiel eŋe Neri wane gipole, \v 28 Neri eŋe Meliki wane gipole, Meliki eŋe Adi wane gipole, Adi eŋe Kosam wane gipole, Kosam eŋe Elmadam wane gipole, Elmadam eŋe Eri wane gipole, \v 29 Eri eŋe Yosua wane gipole, Yosua eŋe Eliezer wane gipole, Eliezer eŋe Yorim wane gipole, Yorim eŋe Matat wane gipole, Matat eŋe Lewi wane gipole, \v 30 Lewi eŋe Simeon wane gipole, Simeon eŋe Yuda wane gipole, Yuda eŋe Yosep wane gipole, Yosep eŋe Yonam wane gipole, Yonam eŋe Eliakim wane gipole, \v 31 Eliakim eŋe Melea wane gipole, Melea eŋe Menna wane gipole, Menna eŋe Matata wane gipole, Matata eŋe Natan wane gipole, Natan eŋe Dawit wane gipole, \v 32 Dawit eŋe Yese wane gipole, Yese eŋe Obet wane gipole, Obet eŋe Boaz wane gipole, Boaz eŋe Salmon wane gipole, Salmon eŋe Nason wane gipole, \v 33 Nason eŋe Aminadap wane gipole, Aminadap eŋe Atmin wane gipole, Atmin eŋe Arni wane gipole, Arni eŋe Hezoron wane gipole, Hezoron eŋe Perez wane gipole, Perez eŋe Yuda wane gipole, \v 34 Yuda eŋe Yakop wane gipole, Yakop eŋe Isak wane gipole, Isak eŋe Abraham wane gipole, Abraham eŋe Tera wane gipole, Tera eŋe Nahor wane gipole, \v 35 Nahor eŋe Seruk wane gipole, Seruk eŋe Reu wane gipole, Reu eŋe Pelek wane gipole, Pelek eŋe Eber wane gipole, Eber eŋe Sela wane gipole, \v 36 Sela eŋe Kainan wane gipole, Kainan eŋe Arpakasat wane gipole, Arpakasat eŋe Sem wane gipole, Sem eŋe Noa wane gipole, Noa eŋe Lamek wane gipole, \v 37 Lamek eŋe Metusela wane gipole, Metusela eŋe Enok wane gipole, Enok eŋe Yaret wane gipole, Yaret eŋe Mahalalel wane gipole, Mahalalel eŋe Kenan wane gipole, \v 38 Kenan eŋe Enos wane gipole, Enos eŋe Set wane gipole, Set eŋe Adam wane gipole, Adam eŋe Anutu wane gipole. \c 4 \s1 Satanŋo Yesu Liwekkake \p \v 1 Yesu eŋe Asu Koboboineŋo kotino watkeki, Yordan dokuo ŋine zinge sariki, Asuŋoka qebinkaki, kepe yaup papaino arike. \v 2 Ari goiŋ kaiwe 40, yale gekiso, Satanŋo liwekkake, naso yewao ŋara midaine so ŋara mi nene yaup gemage, ŋarainane seukke. \p \v 3 Pakiso, Satanŋo olale rake, “Ge Anutu wane medep gemaineo, yemo ranom wesi iwaŋo ŋara okangep!” \p \v 4 Rakiso, Yesuŋo mainge olatke, “Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, ‘Ŋaraŋoka ŋei gegeine mi ma wakoniake.’” \p \v 5 Pakiso, Satanŋo bonaga kiroine maneo iwenka wa okora more, kepe wane kutno ŋei ŋerep magune magune ŋei waomkopene eŋerop ge arikoi, yewa ikopka sikan kawareke. \v 6 Pakiso, Satanŋo iwa yale olatke, “Zonom so eŋet biŋek pa ebone arimaike, iwa na ge ginwarekale, yewamo korop naŋane kutno motwarekoi, wane mo na ŋei mane manbe ramaine mangale, \v 7 ge wawetŋone qe meŋen nangene, ea mo na ginbe kine kine iwa korop geŋaneka okaniake.” \p \v 8 Rakiso, Yesuŋo olatke, “Anutu wane papiaŋo yale ramaike, ‘Waomŋone Anutu eŋe weku meŋen kaikene, so qelitine qe mangene!’” \p \v 9 Pakiso, Satanŋo Yesu Yerusalem matko Anutu wane Bakom Urum wane bakine kutno mawa birakaki, pakiso olale rake, “Ge Anutu wane Gipole gemaineo, yemo iwa ŋine sontake qei kepeo ketnom. \v 10 Anutu wane papiao yale ramaike, ‘Anutu eŋe aŋelokoune raongi mauluke wareganikei.’ \v 11 So mane iwa yale ramaike, ‘Eŋe meteene kutno geu ketpi, wesiŋo kieŋone mane mi kitasiake.’” \p \v 12 Rakiso, Yesuŋo olatke, “Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, ‘Waomŋone Anutu Wawaine okanka more, misuk liwekkaikene.’” \p \v 13 Satan eŋe yaleŋo yale okane, Yesu liwekka wareki qoekiso, qeliŋka more, naso mane wane toma geke. \s1 Yesuŋo Urataine Galili Kepeo Kiekke \p \v 14 Yesu eŋe Asu Koboboinane zonomŋo kito qesiŋ makiso, koso Galili kepeo zinge arike, arikiso, don kisiineŋo mat ea korop sua arike. \v 15 Eŋe Yuda wane lewa lewaŋ urumene mere arike, yewao waket kito edange, pakiso, ŋei ŋerep korop eŋe mawakakoi. \s1 Nazaret Welakoune Eŋe Yesu Ŋadekkakoi \p \v 16 Yesu eŋe ge ari mage, koso sua sua matine Nazaret yewao yalewaka ari lotke more, qezarek peadao Yuda lewa lewaŋ urumgo wake, eŋe peada baŋem yale okane gegike, eŋe iwa koso Anutu wane papia dapore edaniakane wiekiso, \v 17 Anutu wane qelit ŋei, Isaia oŋo don qeke, yewa manbi rapoke more, don iwa yale qeke yewa kake. \q1 \v 18 “Waom wane Asuŋo naŋane kutno ketmaike, na ŋei ket gegine eŋano biŋek don ma arikalane ma wakon nanmaike. Eŋe mulap ŋei yewa siwot ongalane tale nanmaike, so deene pili pilikine yewa deene matok kalane, mulap urata ma more, bori worine yewa qekok ongalane. \v 19 So na Waom wane naso bomileki, ŋei ŋerewekoune ma menaŋ oniake, ea wane biŋek don ra wakonmaile.” \p \v 20 Yesu eŋe kibi yewa dapotki qoekiso, qeuage more, qelit medep mangi paki, so ket pese metke. Paki, ŋei ŋereppa Yuda lewa lewaŋ urumgo metkoi, eŋe koropŋo deene Yesuka kalilip kakoi. \v 21 Pakiso, Yesuŋo edane rake, “Waom wane don iwa dapotpe ŋine mo derimi, ea wane weleine ukude eamo wakonmaike.” \p \v 22 Rakiso, eŋe ebeene bonepke more, doninane weku mane detpi oŋaene qaeki rakoi, “Eŋe iwa mo Yosep wane gipole mida me?” \p \v 23 Yesuŋo iwa yale edange, “Ŋine naŋane don naŋengo more more iwa yale mane ra okanmami, ‘Dokta, ge goŋomka ma menaŋ nagumaine.’ Ŋine dere nolasikei, ‘Kaperneam matko manom, kisiŋone detokanmaine, yalewaka iwa geŋone matŋono manom, kaŋem.’ \v 24 Yale rau, na welekatne don naŋengo ŋidanbe detpi, Anutu wane qelit ŋei eŋine kepe matino ge more done raki, ŋei ŋerep eŋe maine mi tewekkei. \p \v 25 “So Welekatne ŋidanbe, Elaiya geke, naso yewao kaiwe suaine okoraki, koma karewe so nat paromine meso 6 yale paki, ŋara siukki bodi suaine wakone, kepe rokopke pake. Naso yewaoka Israel eŋane kepeo mala loutne gekoi, \v 26 ŋo siluŋ Anutu eŋe Elaiya rakaki, Israel eŋano mi arike, eŋe rakaki qelaŋ ŋerep mala mane Zarepat matko, Sidon kepeo geke, eŋano arike. \v 27 So propet Elisa geke, naso yewao Israel eŋane keuo ŋine ŋei loutne kubet togon gorop gekoi, ŋo siluŋ Israel eŋane keuo ŋine ŋei mane wane kubetineŋo mi osike, yemo Naman, Siria kepeo ŋine, eŋane kubetine weku osike.” \p \v 28 Yesu eŋe yale ra edangiso, ŋei ŋerep Yuda lewa lewaŋ urumgo metkoi, eŋe detpi sigileki, sotene osike. \v 29 Pakiso, wie more mat ŋadino Yesu ma birakau qeinat ketki ma ari more, matene metke bonaga yewa wane pupulukino iwenka wa more, sora mezeno ma ari more, sorao rupapkau kesiakane okangoi. \v 30 Ŋo siluŋ mi kauso, eŋe ŋei ŋerep keueno ŋine piŋdige more, ket siu siuko sanka arike. \s1 Yesuŋo Asu Borikine Ŋei Mane Wano Ŋine Esopkake \p \v 31 Yesu eŋe ari mage, Galili kepeo mat mane Kaperneam, yewa lotke more, qezarek peadao ŋei ŋerep edane kito ebon okange. \v 32 Yesu wane donine ewinerop raki, ŋei ŋerep eŋe dere more welelepkekoi. \v 33 Yuda lewa lewaŋ urumgo ŋei mane asu borikinerop metke, \v 34 eŋe Yesu ka more, suaineka boka more rake, “Yai! Yesu Nazaret welaine, ge daleo okan ŋonikenane sarimaine? Ge matali ŋonikenane sarimaine me? Na det ganmaile, ge Anutu wane Ŋei Koboboine.” \p \v 35 Yale rakimo, Yesuŋo asu borikine don olale more rake, “Ge doŋ mane more, ŋei yewa qeliŋka saket arinom!” Rakiso, asu borikine eŋe ŋeiwa ma papkaki, ŋei ŋerep keueno ket rasu pakiso, eŋe saket arike, ŋei wae mi matalikake. \p \v 36 Pakiso, ŋei ŋerep eŋe ka more oŋaene qaeki, auye qeuye okane more rakoi, “Don iwa daleo? Eŋe ewe bibirop so zonomineropŋo asu borikine raongi, saket arimami!” \v 37 Pakiso, Yesu wane don kisi yewaŋo kepe mat yewa sua rokopke arike. \s1 Yesuŋo Petoro Sewenine Ma Menaŋkake \p \v 38 Yesu eŋe Yuda lewa lewaŋ urumgo ŋine ket more, Saimon wane matko wake. Saimon wane sewenine eŋe zoma gereunerop qeki pake, pakimo eŋe Yesuŋo mapik kayakane ra more olatkoi. \v 39 Pakiso, Yesu eŋe Saimon sewenine pake, mat kotine yewa waket more papainane osino okora, so zomawaeŋo qeliŋkayakane togoleka olatke, pakiso zomawae eŋe ŋerep yewa qeliŋkakiso, ŋereppae eŋe esat yemdaka wie more koso, ŋaraene mire mauluk okange. \s1 Yesuŋo Ŋei Ŋerep Loutne Ma Menaŋonge \p \v 40 Kepe qoekiso, ŋei ŋerep natne eŋe kimakopene zoma kine kine natneŋo ebuki pa okangoi, yewa Yesu wano ebu sarikoi, pakiso, Yesuŋo metine leweteno weku weku more, korop ma menaŋonge. \v 41 Asu borikine eŋe yale waka, ŋei ŋerep loutne eŋane kotoeno ŋine esopongi saket more, aro suaine aroke more rakoi, “Ge Anutu wane Gipole!” \p Pakiso, Yesu eŋe asu borikine yewa eŋe don mi raikei wane rawetonge, onoka wane eŋe kineine iwa yale detkoi, eŋe Mesia. \s1 Yesu Eŋe Yuda Lewa Lewaŋ Urum Natne Mere Arike, Yewao Don Edange \p \v 42 Kepe qaekiso, sakoropka, Yesuŋo wie more mat yewa qelige, kepe nat paromine ŋeiine midaine pake, yewa ari geke. Pakiso, ŋei ŋerep eŋe zuaŋka ge mage, so maratkakoi, maratka more eŋerop geakane ma walukkakoi. \v 43 Pakiso, Yesu eŋe siluŋ edane rake, “Na Anutuŋo daleo ŋei ŋerep wareonmaike, ea wane biŋek donine mat baŋem ŋei ŋerep korop ra edanikalane Anutuŋo biranange ketkole.” \p \v 44 Yale ra edane so Yuda kepeo Yuda lewa lewaŋ urum mere arike, yewao wa more, ŋei ŋerep don edane kito ebon okane geke. \c 5 \s1 Yesuŋo Mikepka Dokoine Edoraki Sarikoi \p \v 1 Kaiwe maneo Yesu eŋe Genesaret namuŋ sawekino geki, so ŋei ŋerep loutneŋo Anutu wane don desikei wane Yesu wano lotke more, osino lewage more lolikkakoi. \v 2 Yesu eŋe otki, seki etke waraŋotpi sa qalakko metkoik, zawon teba teba ŋei eŋe sekiene qeliŋore ket so kamagaene sauke okorakoi, \v 3 pakiso, Yesuŋo sekiwa mane Saimon wane rara, ea wane kutno waki, pakiso Saimon rakaki, seki qebinkaki, qalakko ŋine qei qei weteke, pakiso, Yesu eŋe seki kutno mere, ŋei ŋerep magu suaine don kito edange. \p \v 4 Edangi qoekiso, Saimon olale rake, “Geŋone so kimatkeŋone ŋine sekiŋine esorogeu, qei namugo weteuk ma kamagaŋine zawon ebukei wane birau ketkep.” \p \v 5 Rakiso, Saimonŋo olatke, “Kito ebo ebon, ŋene goiŋ kirop pae urata suaine mene, ŋo zawon mane mi ebune, ŋo siluŋ goŋo ramainane, koso kamaga birawe ketkep.” \v 6 Yale ra more, eŋe kamaga birau ketki, zawon magu suaine kamagao watkeu, kamaga toeakane okange. \v 7 Pakiso, eŋe kimakopene seki maneo gekoi, yewa meteeneŋo pakonbi sarikoi, sariu so zawon peikeu, sekiwo wamage, seki etke eretnarek watkekoik. Pakiso, zawon umatneŋo etotki, seki etke yewa oroge kiwetko ketkeik wane okangoik. \v 8 Saimon Petoroŋo masi yewa kaki paki, Yesu wane kaitko wawetine qe more rake, “Waom! Qeliŋnane arinom, na ŋei borikine!” \p \v 9 Pakiso, Saimon eŋine so kimakoune weneŋ gekoi, eŋe zawon magu suaine ebukoi, yewa ka more welelepkekoi. \v 10 Saimon kimatkine, Yakop so Yohane, Zebedi wane gipoletkine, ere yale waka oŋaetne qaeke, pakiso, Yesuŋo Saimon olatke, “Mi kaet gangep, ge ukude zawon urata mamaine, boaŋ ŋei ŋerep yale waka eŋano urata ma more ebunom, naŋano sarikei.” \p \v 11 Pakiso, eŋe seki waraŋotpi qalakko wauk so, kine kineene korop qeliŋware so, Yesu ŋadino arikoi. \s1 Yesuŋo Ŋei Mane Kubet Togole Saukkake \p \v 12 Atak maneo Yesu eŋe ari ŋei mane kubetŋo solaine korop rokopkaki geke, mat yewao lotkeke, pakiso ŋei yewa eŋe Yesu kaki paki, oŋomka tamge more rake, “Suaine, ge detnom paki, maine sauk nangene!” \p \v 13 Yesuŋo metine solaino ma more rake, “Na det ganmaile, wakoenom!” Rakiso, yewaoka kubetŋo osiki paki, ŋei qeliŋkaki menaŋge. \v 14 Pakiso, Yesuŋo ŋei wa rawetka more rake, “Ge kubetŋone osimaike, ea wane don kisiŋone ŋei mane mi edanikene, ge mosop ŋei, pris wano ari solaŋone sikankanom, kayake. Pakiso, solaŋone menaŋmaike, ea wane Mose wane don teweke more, soe soep mitnom, ŋei ŋerep eŋe ka more, solaŋone mo wakoemaike, yale desikei.” \p \v 15 Ŋo siluŋ Yesuŋo ŋeiwa kubetine maki osike, ea wane don kisiŋo sua arike, pakiso, ŋei ŋerep loutneŋo Yesu wane donine desikei wane, so zoma kubet korop yewa sauk oniakane sarikoi. \v 16 Yesu eŋe Anutuŋo zonom maniakane, kepe ŋei me mat kine kine midaine, yaup sai pamaike, yewao eŋineka ari more, meŋe meŋen urata mamageke. \s1 Yesuŋo Ŋei Mane Kie Metine Seu Seune Ma Menaŋkake \p \v 17 Kaiwe maneo, Yesuŋo ŋei ŋerep don kito edange, Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi so Skribe, eŋe weneŋ yewa metkoi, eŋe Galili kepeo mat mere arike, yewa ŋine so Yuda ŋine so Yerusalem ŋine. Waom wane zonomŋo weneŋ Yesurop geki, zomaenerop ma menaŋ onge. \v 18 Pakiso, ŋei natne eŋe ŋei mane kine so metine seu seune, yewa supiwo ma birau ketkiso teweke, Yesuŋo ma menaŋ kayakane eŋano ma arikoi. \v 19 Ari more, mat koto ma wakesikei wane, ŋei ŋerep magu suaine eŋano qekakoi, pakiso, teweke weti mat bakine kutno ma wa more, mat bakine lalageso, sopiinerop birakau mat koto, ŋei ŋerep magu eŋane keuno Yesu wane kaitko ket pake. \v 20 Pakiso, Yesuŋo mali malipene korop pa ebonge, yewa kaki pakiso, ŋei wa kie metine seu seune olale rake, “Kimane, geŋane sotŋone mo matali ginmaile.” \p \v 21 Anutu papa togon welaine ŋei, Skribe so Parisi, eŋe don yewa dere more, edomka auye rakoi, “Ŋei iwa eŋe ma ŋeiŋo Anutu ma baik kamaike me? Ŋei maneŋo maine borikine mi mataliake, Anutu wekuŋo maine borikine mataliake!” \p \v 22 Yale auwi, Yesuŋo wetenane kine dere more, edane rake, “Ŋine wetŋineŋo onoka wane yaline wetkemami? \v 23 Diawaŋo ewekine raikene, ‘Geŋane borikineŋone mo matali ginmaile,’ me raikene, ‘Wienom paki, arinom?’ \v 24 Na ra qelaŋan ŋunbe, Ŋei Wawainane Gipole, eŋe kepeo borikine matali matali wane zonom pa manmaike.” Yesuŋo yale edangi pakiso, ŋeiwa kie metine seu seune olatke, “Na golatpe, ge wienom! Papaŋone manom paki, matko arinom!” \p \v 25 Rakiso, ŋeiwa eŋe ikopka ŋei ŋerep eŋane deene kutno wie more papaine more pake, yewa ma more, so matino ari Anutu bakomine kitoke. \v 26 Ŋei ŋerep eŋe yewa ka more, zok welelepkekoi! So kaetongi, Anutu bakomine kito more rakoi, “Masi kine mane, mi kakaze, iwa ukude wakongi kamaine!” \s1 Yesuŋo Lewi Oraki Ŋadino Arike \p \v 27 Ea wane ŋadino, Yesuŋo ari more kaki, ŋei mane takis mama, eŋetine Lewi, eŋe takis mama urumino metke, pakiso Yesuŋo olale rake, “Ŋadeno modatnane sarinom.” \v 28 Rakiso, Lewi eŋe wie more, kine kineine korop ŋadekkawareso, Yesu ŋadino arike. \p \v 29 Pakiso, Lewiŋo Yesu wane ŋara soep suaine matino mitwarekiso, takis mama ŋei, so ŋei yauwine natne loutneŋo weneŋ ererop zakeo mere nekoi. \v 30 Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi so Skribe eŋane tego natne eŋe Yesu wane dokoine eŋane detpi boriki rakoi, “Ŋine onoka wane takis mama so borikine mama eŋerop ŋara doku nemami?” \p \v 31 Rauso, Yesuŋo mange edange, “Ŋei ŋerep solaene maine eŋe dokta wano mi ari okanmami, zoma kubetenerop edoka weku ari okanmami. \v 32 Na ŋei ŋerep maine eŋet biŋek korop eŋe edorawe wetene maingekei wane mi ketkole, na borikine mama edorawe, wetene maingekei wane ketkole.” \s1 Sawe Gege Wane Qeso Qeson \p \v 33 Ŋei ŋerep natne eŋe Yesu olale rakoi, “Yohane wane dokoine eŋe ŋara doku wane sawe ge more, naso baŋem meŋenka okanmami. So Anutu papa togon welaine ŋei Parisi, eŋane dokoene eŋe yale waka okan okanmami, ŋo geŋane dokone yemo ŋara doku nemami.” \p \v 34 Yesuŋo edane rake, “Ŋei mane ŋanomine mayake, eŋane lobokoune eŋane ŋara mawaulukeu, ŋerep ŋaone eŋe weneŋ eŋerop metkika ŋido maine ŋara mawalukeu, eŋe ŋara midaine arikei me? O weneŋ midaka! \v 35 Eŋe boaŋ ŋadino ŋerep ŋaone ea ma ariu, kimakoune eŋerop weneŋ mi metki, ra togole onbi, kimakoune ea eŋe maine ŋara midaine arikei.” \p \v 36 Yesuŋo don saeŋine iwa yale waka edange, “Man maŋo tutu mane takot muselo ŋine matoke more, takot sogine bara warakine yewao more qetusiake. Eŋe yalewa okangi, takot musele yewa barakeake, pakimo takot muselane tutuine yewaŋo takot sogine yewao mo rokopkeake. \v 37 Me mane maŋo wain musele qeki nomare sogine yewao weteake, eŋe yalewa okangi, wain musele yewaŋo nomare sogine yewa abongi poripkeki, wain ea qakeake, pakimo, nomare ea muzugeake. \v 38 Mida! Wain musele ea qeu nomare muselo weteake! \v 39 Mane eŋe wain sogine neki similekake, eŋe wain muselane bauine wamaike, paki ramaike, ‘Wain sogine yemo weku mane.’” \c 6 \s1 Qezarek Naso Wane Qeso Qesoŋ \p \v 1 Qezarek naso maneo, Yesu eŋe wit eu keuoka kitare arike, pakiso, dokoine eŋe wit natne matoke more meteeneŋo usuke nekoi. \v 2 Yale okanbiso, Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi natne eŋe one more rakoi, “Anutu wane ra rokop donŋo qezarek naso yewa mo okangenane ra togolemaike, yewa ŋine onoka wane okanmami?” \p \v 3 Yesuŋo edange, “Dawit eŋine so ŋeikoune ŋaraenane seuke more daleo okangoi? Ŋine papiao ea mane dapore det okanmami me? \v 4 Dawit eŋe Anutu wane urum koto wa more, bret Anutu wane biŋek motmole, yewa ma neke. Ne more, ŋeikoune yale waka ebongi nekoi. Bret yewa ŋei natneŋo mi nekei wane, Anutu wane ra rokop donŋo ra togoleke, mosop ŋei edoka weku maine nekei.” \p \v 5 Yesu eŋe yale edane rake, “Ŋei Wawainane Gipole, eŋe qezarek naso wane Waom.” \s1 Yesuŋo Ŋei Mane Metine Seu Seune Ma Menaŋkake \p \v 6 Qezarek naso maneo, Yesuŋo Yuda eŋane lewa lewaŋ urumgo wa more, don kito edange. Ŋei mane metine wonine seu seune, eŋe weneŋ yewa metke. \v 7 Anutu papa togon welaine ŋei natne, Parisi so Skribe, edo qezarek nasoo Yesuŋo ŋei ma menaŋongi ka more, dongo birakaikei wane diamine makoi. \v 8 Yale okanbi, Yesuŋo eŋane wetenane kine detki paki, ŋei metine seu seune olale rake, “Wienom paki, sari iwa kaitzo okoranom.” Rakiso, ŋei wae eŋe wie more ari yewa okorake. \v 9 Pakiso, Yesuŋo edane rake, “Na qeson ŋunmaile, ra rokop donzeŋo qezarek naso onoka makenane ramaike? Ŋei qesiŋ kaikene, me wikile mangene? Ŋei ma menaŋkaŋem gegeine wakoniake, me gegeine matalikene?” \v 10 Yale raki, pakiso deineŋo pore lolike ŋei korop onge, pakiso ŋei wa olale rake, “Meteŋone biranom.” Rakiso, eŋe metine biraki, metine menaŋge. \p \v 11 Ŋei eŋe yale kau paki, kotoene gerep okangi, Yesu daleo okankaikei wane, edomka don auye qeuye okangoi. \s1 Yewaŋo Aposolo 12 Ma Wakononge \p \v 12 Naso yewao, Yesuŋo meŋen kayakane raki paki bonagao wake, wa more ruo mane korop Anutu meŋenkake. \v 13 Kepe qaekiso, Yesuŋo dokoine edoraki, ariuso dokoine12 ma wakonone, so eŋetene aposolo edorake. \v 14 Saimon, eŋetine musele Petoro orake, so ŋole Andrea, Yakop so Yohane, so Pilip so Bartolomu \v 15 Mataio so Tomas, Yakop, Alpius wane gipole so Saimon, eŋetine mane Patriot, \v 16 Yudas, Yakop wane gipole, so Yudas Iskariot, eŋe Yesu ŋaba eŋane meteene ma wakonka birakake. \s1 Yesu Don Kito Ebone So Ma Menaŋonge \p \v 17 Yesuŋo bonagao ŋine aposolokoune eŋerop ket more, kepe digile maneo dokoine loutne eŋerop okorakoi, pakiso, ŋei ŋerep magu suaine Yuda ŋine Yerusalem ŋine so Tire so Sidon saweketno ŋine korop yewa sarikoi. \v 18 Eŋe Yesuŋo don kito edangi desikei wane, so zomarop ma menaŋ oniakane sarikoi, so natne asu qotkoineŋo matali qetali ebuke, eŋe weneŋ sariu ma menaŋonge. \v 19 Ŋei ŋerep loutne eŋe Yesu wane zonomŋo saket more kotoeno ketki menaŋ warekoi, ea wane solaino maikei wane soringekoi. \s1 Wet Pesek So Wet Borik \p \v 20 Yesuŋo dokoine ongi paki rake, \q1 “Aboŋŋine midaine ŋine wet pesek desikei, Anutuŋo kine kine korop ma wakonge, paki warekaki pamaike, ea mo ŋinane! \v 21 Ŋara wane seu seu gemami, ŋine wet pesek desikei, ŋine boaŋ neu ŋatŋine qeake! Kua suruk arok okanmami, ŋine wet pesek desikei, ŋine boaŋ tenikkei! \p \v 22 “Ŋei Wawainane Gipole rau paki ŋaba ŋunikei, qaisik ŋunikei, dere worik ŋunikei, borikine mama ŋidorakei, ŋine ea wane wet pesek desikei! \v 23 Tanik yewa wakongi, wet pesek dere more, qeliwo lewine suaine warekaki pamaike, ea wane bakom kitokei. Eŋane aso ŋabokopene eŋe masi yewaka Anutu wane qelit ŋei okanongoi, so ea wane propet edo qekoi, \q1 \v 24 “Wesi aboŋ suainerop gemami, naso iwao, ŋine gege ewekine mo iwa gemami! \v 25 Ŋo ŋine naso iwao neu ŋatŋine qeokanmaik, ŋine boaŋ ŋaraŋinane seukkei! Naso iwao teni teniko gemami, ŋine boaŋ arokkeu, deŋine dokune kesiake! \p \v 26 “Ŋei ŋerep korop eŋe qem mawa okanŋunikei, paki ŋine siluŋ kaulukkei, ŋabokopeene eŋe don me tanik wekuka propet isisine eŋane okangoi.” \s1 Wetŋine Ŋabakopŋine Eŋane payake \p \v 27 Donne dere ge okanmami ŋine ŋidanbe, ŋaba kopŋine eŋane siminŋunge wetŋine eŋane payake, qaisikŋune okanmami, eŋe mauluk onikei. \v 28 Soaŋune okanmami, eŋe mosop onikei. Ŋine isibela okanŋune okanmami, eŋane meŋen kaikei. \v 29 Ŋo, ŋei maneŋo mugumŋone nat gekuki, ge mugumŋone nat yewa weneŋ sunkanom qeake. Ŋo ŋei maneŋo takotŋone suaine yewa maki, ge takotŋone nigatne yewa weneŋ sunkanom mayake. \v 30 Ŋei mane eŋe kine kine mane wane meŋengangi, ge manikene. Ŋo mane eŋe geŋano ŋine kine kine mane maki, ge mainge giniakane misuk rakakene. \v 31 Ŋine ŋei edo kine kine okanŋunikei wane ra okanmami, kop yale waka eŋe okanonikei. \p \v 32 “Ŋo ŋine kima okanŋune okanmami, ŋei ŋereppa weku eŋeka kima okanongei, yemo ŋine turuŋine mosop mi maikei! Borikine mama eŋe yale waka kima okanonmami, yewaka kima okanonmami! \v 33 So ŋine masulukŋone okanmami, ŋei ŋereppa eŋeka weku masulukongei, yemo daleo turuŋine mosop mane maikei? Borikine mama eŋe yale waka okan okanmami! \v 34 So ŋine turuŋine mainge ŋibongei, ŋei yewa eŋeka kine kine ebongei, yemo ŋine daleo mosop mane maikei? Borikine mama eŋe yale waka kine kine turuŋine rokop wekuka mainge ebongei wane, borikine mama kimakopene ebon okanmami! \v 35 Yale mida! Ŋine ŋabakopŋine kima okanongei, so masulukongei. Kine kine ebone more koso turuŋine ŋibongei wane misuk raongei. Ŋine boaŋ lewine suaine maikei, so ŋine boaŋ Anutu Wawainane gipon borasokoune okangei. Anutu eŋe siluŋ ŋei ŋerep eŋe wet maep mi okanka qewoloŋ gemami, so borikine mama maulukone more kine kine mayakakatneka okanon okanmaike. \v 36 Anutuŋo wetine ŋinane pamaike, yale waka ŋine wetŋine ŋei ŋerep korop eŋane payake. \s1 Ŋine Ŋei Ŋerep Natne Eŋane Kine Misuk Qeuwakongei \p \v 37 “Ŋine ŋei ŋerep natne eŋane kineene misuk qeu wakongei. So Anutuŋo ŋinane kine ŋine mi qeu wakoniake. Ŋine ŋei ŋerep natne sot turugo misuk biraongei, paki, Anutuŋo ŋine yale waka sot turugo mi biraŋuniake. Ŋine ŋei ŋerep eŋane sot turuŋene qeligeu, Anutuŋo ŋinane sot turuŋŋine yale waka qeligeake. \v 38 Ŋine ŋei ŋerep kine kine yaup ebonikei, paki Anutuŋo ŋine kine kine yale waka ŋiboniake, so ea wane rokop yuane qewa more, manerop magu suaine qakki meteŋino wayake, paki ŋine yewa korop rokopŋino maine malipkakei. Ŋine kine kine korop mage more, ŋei ŋerep rokopeno okanongei, rokop yewaka Anutuŋo mage more, ŋine okanŋuniake.” \p \v 39 Pakiso Yesu don saeŋine mane iwa yale edange, “Ŋei mane deine pili pilikineŋo de pilik kimaine iwenkaki, numao maine arikeik me? I midakaka, eŋe iwenkaki eretnarek waraŋnagu ari qeyau sorao ketkeik. \v 40 Kibi medepŋo kito man manine mi yuankayake, ŋo siluŋ kibi medep ea eŋe dereret maulukwareki qoeake, ea mo eŋe kito ebo eboninane kop okaniake. \p \v 41 “Ge onoka wane kimaŋonane deino gok metmaike, yewa kamaine, ŋo geŋone deŋono eki sisine metmaike, yewa mo mi kamaine? \v 42 Ge geŋone deŋono eki sisine metmaike, yewa mi kaka daleo kimaŋone olale raikene, ‘Kima ge detnom na deŋono gok metmaike, yewa kitowe saketkep?’ Ge isi ŋei! Ge mikepka geŋone deŋono eki sisine metmaike, yewa kitonom saketki, deŋone pore kaulukem paki, yemo kimaŋonane deiŋo ŋine gok yewa maine kitonom sakesiake.” \s1 Eki Mane So Woune \p \v 43 “Eki maine maneŋo wele qotkoine mi qeake, me eki qotkoine maneŋo wele maine mi qeake. \v 44 Eki eŋane kineene yemo weleŋo ma wakongi ka okanmaine, segetko wele qauk mi qeki kitokene. Me zagongo wele danam mi qeki siwekine. \v 45 Ŋei maine eŋe wet dereret maine zok kotino pamaikane, don maine aŋaino ŋine saket okanmaike. Ŋo ŋei mane borikinane dereret qotkoineŋo kotino zok pamaikane, don qotkoine aŋaino ŋine saket okanmaike. Kine kineŋo ŋei koto watke pa okanmaike, yewaŋoka koso aŋaoka sa okanmaike.” \s1 Mat Mama Ŋei Etke Erane Don Saeŋine \p \v 46 “Ŋine onoka wane piŋineŋoka nora okanmami, ‘Waomze, Waomze.’ Ŋo don ŋidan okanmaile, yewa mo mi tewek okanmami? \v 47 Ŋei mane eŋe naŋano sari more donne detki paki, aŋane tewekeake, ŋei yewa eŋane rokop don mane rokop motpe, ŋine kau. \v 48 Eŋe ŋei maneŋo mat mane make yale, eŋe lom kiroine mawareki pakiso, simen liwage qakki ket wesi suaine lom koto metkoi, yewao makatak warekiso, kutno mat make. Pakiso, koya qe more doku qakumŋo sari mat bosiŋ qeki mi okmaŋge, mat mauluke mamainane togole more metke. \v 49 Ŋo ŋei mane eŋe naŋane don dere more aŋane mi tewekeake, eŋe yemo ŋei mane oŋo mat mane make yale. Eŋe kepe kutno lom ma more simen liwage more mat mat togoleakane mi more more yaup make. Eŋe matine yau yaup maki metki, doku qakumŋo sari mat qeki ikopka okmage ket zaŋ zuŋ make!” \c 7 \s1 Yesuŋo Roman Kawali Ŋei Ŋetnane Qelit Medep Ma Menaŋkake \p \v 1 Yesu eŋe don iwa ŋei ŋerep korop ra edanwareki qoekiso, Kaperneam matko arike. \v 2 Yewa Roman kawali ŋei ŋetne mane wane qelit medep mane geke. Kawali ŋei ŋetne yewa eŋe qelit medeunane zok wetine suaine pake, wane qelit medeune eŋe zoma suaine qeki seukeakane okane pake. \v 3 Pakiso, kawali ŋei ŋetne eŋe Yesu wane donkisi dere more, Yuda ŋei ŋetne raongi arikoi, Yesu olatpi sari qelit medeune ma menaŋ kayakane. \v 4 Eŋe Yesu wano ari lotke more soriringe meŋenka rakoi, “Eŋe ŋei maine, ge ea wane donine dere so mapik kaikene. \v 5 Eŋe wetine Yuda ŋei ŋerep ŋenaneka pamaike, eŋe oŋomka Yuda wane lewa lewaŋ urum ma ŋebonge.” \p \v 6 Pakiso, Yesuŋo eŋerop weneŋ arikoi, ari mat osino rakiso, kawali ŋei ŋetne eŋe kimakoune natne raongi, Yesu wano don iwa yale ma arikoi, “Suaine, ge urata suaine mi manom, na ŋei mainane sari matne koto sakene. \v 7 Na nae wane detpe mi menaŋge, ŋei borikineŋo daleo geŋano sarikale ra more qekele, wane mo ge yewa ge more, donŋoneŋoka ranom qelit medepne maine menaŋ kayake. \v 8 Na yale waka, na ŋei wawaine eŋane qelit ŋei, pakimo, naŋane ketkele kawali ŋeikopne naŋane bango gemami, yale wane mo iwa wane raikale, ‘Arinom!’ Rawe eŋe ariake. Ŋo eriwa wane raikale, ‘Sarinom!’ Rawe eŋe sariake. Ŋo qelit medepnane raikale, ‘Iwa manom!’ Rawe, eŋe yewa mayake.” \p \v 9 Yesu eŋe don yewa dere more mawaka more, zinge ŋei ŋerep magu suaine ŋadino arikoi, eŋe edane rake, “Na mali malip suaine iwa yaline mane mi maratka okanmaile, na ŋidanmaile, Israel eŋano yale waka mane mi maratka okanmaile!” \p \v 10 Yale rakiso, ŋeiwa kawali ŋei ŋetneŋo qelit raongi, Yesu wano sarikoi, eŋe zinge ari kawali ŋei ŋetnane matko wa more kau, qelit medepine mo menaŋkake. \s1 Yesuŋo Mala Ŋerep Mane Wane Gipole Seu Seuo Ŋine Ma Wirikaki Wieke \p \v 11 Nigatne gege more, ŋado Yesuŋo mat mane eŋetne Nain yewa arike, eŋine dokoine so ŋei ŋerep magu suaine weneŋ eŋerop arikoi. \v 12 Ari more, mat suainane madet osino lotkekiso, ŋei ŋerep eŋe medep seu seune mane wane pareŋ teweke sarikoi. Ŋei seu seune ea mo ŋerep mala mane wane gipole wemedep weku, eŋe seukki mo dukkei wane ŋei ŋerep magu suaineŋo weneŋ mat suaino ŋine eŋerop sarikoi. \v 13 Pakiso, Waomŋo ŋerep mala ka more, eŋane wet borikŋo kotino watkekiso, ŋerep olale rake, “Ge misuk arokenom.” \v 14 Pakiso, Yesu eŋe ari katapa yewa metineŋo makiso, ŋeiwa pareŋ katapa tewekkoi, eŋe doŋmane okorakoi. Okorauso, Yesuŋo rake, “Ŋei qaluwit! Na golatmaile! Wienom!” \v 15 Rakiso, ŋei seu seune eŋe wie metke so kieke don rake, pakiso Yesuŋo mainge nagaine mange. \p \v 16 Ŋei ŋerep eŋe yewa ka more kaetongi, Anutu mawaka rakoi, “Anutu wane qelit ŋei suaine mane keuzo wakonge!” So rakoi, “Anutuŋo sari more eŋine ŋei ŋerewekoune ma menaŋ ŋonmaike!” \p \v 17 Yesu wane don kisiine iwaŋo Yuda kepeo korop rokopke more, kepe nat nat ariwareke. \s1 Yohane Doku Tau Tauŋo Qelit Ŋeitkine Etke Yesu Wano Raotki Arikoi \p \v 18 Yohane wane dokoine eŋe don kisi yewa olatwareu dereso, medewetkine etke etoraki sarikoik. \v 19 Pakiso, Waom don iwa yale ra more qesonkaikeik wane eŋano taleotki arikoik, “Sarikenane raraine, ge weku mo iwa sarimaine, me ŋene mane wane tomakaikene?” \p \v 20 Pakiso, ere Yesu wano ari lotke more olale rakoik, “Yohane doku tau tauŋo taleŋotki, qeson gangetane sarimaite, ‘Sarikenane raraine, ge weku mo iwa sarimaine me? Me ŋene mane wane tomakaikene?’” \p \v 21 Nasomde yewaoka Yesuŋo ŋei ŋerep loutne zomaenerop ma menaŋonge, kubet togon gorop saukonge, asu qotkoinerop esopongi saket arikoi, deene pili pilikine ma menaŋonge. \v 22 Pakiso, Yesuŋo Yohane wane qelit ŋeitkine etane rake, “Ŋire zinge ari more, tanik kine kine daleo wakongi kamamik, so detmamik, yewa Yohane olatpik, de pilikŋo deene maine potmami, so kie wawetne seu seuneŋo numa maine gesoke arimami, so kubet togon gorop ebuki, kubetene osimaike, so ket wonŋo ketene lotkeki, don maine detmami, so seu seuneŋo koso wisikae wiemami, so ŋei ŋerep ketkeleŋo Anutu wane biŋek don detmami. \v 23 Ŋei mane eŋe naŋane wet etke mi okaniake, eŋe wet pesek desiake!” \p \v 24 Yohane wane qelit ŋeitkine ere biraore ariuk, so ea wane ŋadino Yesuŋo kieke more Yohane wane don kisi ŋei ŋerep edane more rake, “Ŋine kepe yaup papaino Yohane wano onokaka kaikei wane arikoi? Ŋine gim metine momoŋo mapateki, kaikei wane arikoi me? \v 25 Ŋine ari more onokaka kakoi? Me ŋine ŋei mane takotine kibinerop kaikeiwane arikoi? Midakaka! Ŋei takot kibinerop wekumane au ge okanmami, eŋe ŋei waom urumgo met okanmami. \v 26 Pakimo, nolatpi, ari more onokaka kakoi? Ŋine ari Anutu wane qelit ŋei mane kakoi. Welekatne, na ŋidanbe, ŋine ŋeiwa kakoi, eŋe Anutu wane qelit ŋei natne eŋane rokop mida! Eŋe eŋineka rokop mane. \v 27 Yohane weku eŋane Anutu wane papiao iwa yale ramaike, ‘Anutuŋo gipolano ramaike, iwa eŋe naŋane qelit ŋei, detmami, na boaŋ ŋei mane talekawe, geŋane numa ma alakane more, numaŋone lalageake.’ \v 28 Na ŋidanbe, ŋerepko ŋine wakon okanmami, ŋei yewa korop eŋano ŋine maneŋo Yohane mi yuankayake. Ŋo, ŋei mane eŋe Anutuŋo eŋetne kine kine kakaine so mi kakaine ma wakonge pamaike, ea wane naso iwa kotino ketkele geakeŋo, Yohane yuankayake.” \p \v 29 Ŋei ŋerep korop so takis mama eŋe Yohane wane don dere more doku taukoi, yewa eŋe Anutu wane don wele dere tewekeu wele wakonge. \v 30 Ŋo, Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi so Skribe, eŋe yemo Yohane wane doku tau tau yewa qaisikka more Anutu wane don ŋadekkau eŋano wele midaine okange. \p \v 31 Pakiso, Yesuŋo takotke rake, “Ŋei ŋerep iwa diawa eŋane rokop motpe? Eŋe ma yale? \v 32 Eŋe ŋerep medep nigatne yale. Ŋerep medep nigatne eŋe sobego mere, ŋerep medep magu mane edo magu mane iwa yale ra boka edanmami, ‘Ŋene mete au au wane wagom ŋinane ra kitoŋem, ŋine eŋet mi oremami! Ŋene seu seu eŋet kitoŋem, ŋine mi arokmami!’ \v 33 Yohane doku tau tau sari more, doku togole wain mi nene tau geki, ŋine rakoi, ‘Eŋe asu qotkoineŋo kotino ket metmaike!’ \v 34 Ŋei Wawainane Gipole sari more ŋara so doku neke, pakiso ŋine rakoi, ‘Ŋei iwa kau! Eŋe ŋara so wain doku togole nene, so takis mama so borikine mama eŋane kimaene!’ \v 35 Ŋo, Anutu wane dereret suaine yemo ŋei ŋerep pa dere more ma nogankakoi, eŋano wele welekatne sikanonge.” \s1 Yesuŋo Saimon Parisi Wane Matko Wake \p \v 36 Anutu wane papa togon welaine, Parisi ŋei maneŋo Yesu ŋara eŋerop nekeik wane newankake. Pakiso, Yesuŋo Parisi wane matko wa more ŋara neakane pese metke. \v 37 Pakiso, mat yewao ŋerep mane gege mageine qotkoine geke, oŋo Yesu wane kisi detki, Parisi wane matko mere ŋara neke, pakiso, ŋereppae eŋe kelok beloŋ mane qounerop yewa ma more arike. \v 38 Ari more, Yesu wane ŋadino kine osino okora more arokke. Arokki deine dokuneŋo ket more Yesu wane kine taukake. Pakiso, lewine zouneŋo Yesu wane kine ratoke so lulu kike. Ki more so kelok qounerop yewa qakki, Yesu wane kine taukake. \v 39 Pakiso, Parisi Yesu newankake, oŋo yewa ka more, oŋomka Yesu wane iwa yale rake, “Ŋei wae eŋe welekatne propet wele ra, yemo eŋe ŋereppae maŋo kine mamaike yewa detki rap, so ŋereppae gege mageine qotkoine gemaike, yewa weneŋ detkaki rap!” \p \v 40 Yesuŋo rau wakone more olale rake, “Saimon, na don mane magemaile golatpe.” \p Rakiso, Saimonŋo rake, “Kito ŋebo ŋebon nolatnom.” \p \v 41 Rakiso, Yesuŋo kieke rake, “Ŋei etke ere ŋei mane wano ŋine wesi sota okangoik. Ŋei maneŋo wesi setne 500 sota okange, ŋo maneŋo wesi setne 50 sota okange. \v 42 Pakiso, ŋei etke yewa ere sota ea makokkeik wane wesi wane qekakoik, pakiso, wesi welaine eŋe sota yewa yeine qeliŋge, ŋei diawaŋo wesi welainane zok simile desiake?” \p \v 43 Pakiso, Saimonŋo mainge rake, “Na ramaile, sota suaine okange, turuŋ qelige mange, oŋo.” \p Pakiso, Yesuŋo rake, “Geŋane don turuŋine maingemaine, yewa mo wele.” \v 44 Yale raki pakiso, ŋerep wano zinge more Saimon olale rake, “Ge ŋerep iwa kamaine? Na geŋane mat koto sawe ge kiene saukkalane doku mane mi ninine, ŋo siluŋ ŋerep iwaŋo yemo deine dokuneŋo kiene sauke more, lewine zouneŋo ratokike. \v 45 Na sariwe, ge oi bakomne lulu mi kirorine, ŋo ŋerep iwaŋo yemo na sariwe, lulu tako rakot kiene kike. \v 46 Ge naŋane lewene kelok mi taukene, ŋo siluŋ ŋerep iwaŋo yemo kiene kelok qouneropŋo qakkeke. \v 47 Pakimo, na golatpe, simile kakapa suaine ŋerep iwaŋo sikan ŋonmaike, yewaŋo mo ŋerep iwa wane borikineine mo korop midawarike. Ŋei mane eŋe Anutuŋo borikineine nigatne mataliakeo, ŋei yewa eŋe simileine nigatnemde Anutu wane payake.” \p \v 48 Pakiso, Yesuŋo ŋerep olatke, “Geŋane borikineŋone mo mataliwe suikmaike.” \p \v 49 Ŋei natne zakeo metkoi, eŋe kieke more edomka auye rakoi, “Ŋei iwa maŋo borikine matalimaike?” \p \v 50 Ŋo, siluŋ Yesuŋo ŋerep olale rake, “Geŋone mali malipŋoneŋo ma menaŋ ganmaikane, wet peseko arinom.” \c 8 \s1 Ŋerep Natneŋo Yesu Mogare Arikoi \p \v 1 Naso bamgo qoeki, Yesu mat suaine so nigatne lolike more biŋek don ra qelaŋange, Anutuŋo daleo waremaike ea wane kine, eŋe ŋei ŋerep edange, eŋane dokoine 12 eŋe weneŋ arikoi. \v 2 Mo sogino Yesuŋo ŋerep natne eŋano ŋine asu qotkoine esoponge, so natne zomaenerop ma menaŋonge, ŋerep ea eŋerop lolike arike. Ŋerep eŋet tegoene iwa, Maria, eŋetine mane Magdalena, eŋe mo sogine Yesuŋo asu qotkoine sewen (7) eŋano ŋine esoponge. \v 3 Ŋerep mane Yoana, ŋaone eŋetine Kuza, eŋe kepe ware ware Herot wane ŋei ŋetne mane okange. Ŋerep mane, Suzana, so ŋerep natne loutne eŋe Yesu so dokoine eŋe enŋene wesi aboŋeneŋo qesiŋongoi. \s1 Ŋei Mane Eŋe Wit Woune Eu Rasuke Eŋane Don Rokop \p \v 4 Ŋei ŋerep matko matko ŋine, eŋe Yesu wano tako rakot sari more, ŋei ŋerep magu suaine lewage metkoi, eŋe Yesuŋo don rokop iwa edane rake, \p \v 5 “Naso maneo, ŋei mane eŋe eu wit woune rasuiakane arike. Eŋe woune natne eŋe maine euo biraka rasuki ket qake. Ŋo natne eŋe ari numao kito metki, ea ŋei sari gesokpi, so naŋi edo sari neu qoeke. \v 6 Woune natne eŋe ari kepe wesi tabilainerop yewa wane kutno ket kito, ikopka poripke wie more, ururuke seukkoi, ea yemo kepe yewaŋo eŋe dokune midaine. \v 7 Woune natne touk okolerop, ea wane koto ket kitokoi, wane touk okolerop yewaŋo wie more, pise waliponge. \v 8 Ŋo, wit woune natne kepe gukinerop yewao ket kitokoi, ket kito more komine poripke sua more, wele maine qekoi, wele zok manerop qekoi.” \p Don ea qoeki, Yesu eŋe boka edange, “Ŋei ŋerep mane eŋe don iwa dere lukeakane okane, so eŋe don iwa wane kine maine mauluke more ma desiake.” \s1 Don Rokop Wane Kineene \p \v 9 Yesu wane dokoine eŋe Yesu wano sari eŋe maine don rokop wane kine ra qelaŋaniakane qesonka rau, \v 10 Yesuŋo don mainge rake, “Anutuŋo dalino ware ŋunmaike, na ŋine ea wane don sane desikei wane ŋidanmaile. Ŋo ŋei ŋerep natne eŋe yemo ŋadino gemami, yewa eŋe yemo naŋane yaup don rokop ea korop detwaremami, ea wane eŋe kaikei, ŋo, eŋe kine maine mi derelukkei. So eŋe maine naso baŋem desikei, ŋo mi dere qelaŋangei.” \s1 Yesuŋo Don Rokop Ea Ra Qelaŋange \p \v 11 Yesuŋo koso iwa yale rake, “Don rokop ea wane kine yemo iwa yale okanmaike, wit woune eamo Anutu wane donŋo okanmaike. \v 12 Ŋo woune natne dumao ket kitokoi, ea yemo ŋei ŋerep natne eŋe Anutu wane don naso bomitne so bamgoka detkoi, ŋo, Satanŋo sari more Anutu wane don ea ŋei ŋerep natne eŋane kotoeno yasoke, yewamo ma biraki saket eŋine biŋek ariake, ea wane eŋe Anutu wane don ea mi malipkau ma menaŋoniake. \v 13 Woune natne kepe wesi tabilainerop ea wane kutno ket kitokoi, ea yemo ŋei ŋerep natne eŋe Anutu wane don ikop dere ma more bakom kitokoi, ŋo don eaŋo eŋane wet derereteno togole mi waket meki, eŋe naso bomitneka malipkau, umat natne wakongi, Anutu wane don ea ikopkamde qeliŋkaikei. \v 14 Woune natne eŋe touk okolerop ea wane koto ket kitokoi, ea ŋei ŋerep natne eŋe Anutu wane don detkoi, ŋo kepe kutno gege wane umat so wesi aboŋ suaine maratka maratka so kine kine natne ea wane bailalaŋ, eaŋo ŋei ŋerep eŋane kotoeno waket more, Anutu wane don kotoeno piseka more walipkaki, wele maine mi qekei. \v 15 Ŋo woune natne kepe kelokinerop eao ket kitokoi, ea yemo ŋei ŋerep natne eŋe Anutu wane don dere more, ma wet wekumaneŋo nogankau paki ma more qotkakoi, ea wane eŋe togole togoleenane wele maine qekei.” \s1 Kiwa Lase Bano Pake \p \v 16 Pakiso, Yesuŋo koso rake, “Ŋei mane kiwa kuake more diao qeki okoreake? Lase bano me kulu papainane bano supakaki mesiake? Mida! Eŋe kiwake more qeki, zake kutno didiwo okoraki, ŋei ŋerep eŋe sari qelaŋanine ea maine kaikei so mat koto saikei. \p \v 17 “Ea wane kine kine korop sane pamaike, ea na ŋado didiwo mawe wakon wareake. So kine kine natne supawe metmaike, ea ŋado na ma lalagewe didiwo wakon wareake. \p \v 18 “Ŋine don kine kine korop detlukka more, don maine ea malip kaikei. Anutuŋo ŋei me ŋerep mane eŋe kine kine mane mangi, maine malipka geakeo, eŋe koso takotke maniake. Ŋo Anutu eŋe ŋei me ŋerep mane eŋe kine kine mane mi mangeo, yemo ŋei ŋerep yewa eŋe baŋ matalioniake.” \s1 Yesu Wane Nagaine So Ŋolekoune \p \v 19 Naso yewao, Yesu wane nagaine, eŋine so ŋolekoune maratkaikei wane sari lotkekoi, ŋo, ŋei ŋerep magu suaineŋo lewage qeatka watke more okorakoi, ea wane Yesu nagaine ŋole eŋe daleo osopka ari kau rap, \v 20 ea wane ŋei mane magukoune eŋano ŋineŋo Yesu olale rake, “Ge onnom! Geŋane nagaŋone so ŋolekopŋone marat ganikei wane sari ziaŋmami.” \p \v 21 Yesuŋo eŋane don mainge more magu edane rake, “Ŋei ŋerep diawa eŋe Anutu wane don dere more malipkau paki, tewek kaikeiwo, ŋei ŋerep ea eŋe naŋane nagane, so ŋolekopne okanmami.” \s1 Yesu Eŋe Dibom Ma Pesekake \p \v 22 Naso maneo, Yesu eŋe sekiwo wa more dokoine edane rake, “Ŋene sekiwo wa more doku namuŋ erinat yuane wa kitare ariŋem.” Yale raki, eŋe kieke arikoi. \v 23 Yesu eŋe kulu wane kaki, seki kutno kulu pake. Naso yewaka ikop mide, momo kakapa suaine wie puangi dibom suaine qeke, paki namuŋŋo wa more seki koto qakki ket watke ma muruŋ oniakane okange. \v 24 Dokoine eŋe Yesu wano ari ma wirikka rakoi, “Waomze, Waomze, ŋene mo seukenane okanmaine!” \p Yesuŋo wie more, togoleka kuroge, momo so dibom doŋ mane more kaloŋ qekeik wane etange. Paki momo so dibom ere doŋmangoik, so kaloŋ suaine qe pake. \v 25 Pakiso, Yesu eŋe dokoine edange, “Ŋine mali malip mida!” \p Ŋo eŋe oŋaene qaeki, so kaet suaine okane more, enŋene auye rakoi, “Ŋei iwa eŋe zok ŋei kine mane! Eŋe momo so dibom don etangi, ere yewaka done dere teweke more, doŋ manmamik.” \s1 Yesu Eŋe Ŋei Mane Wane Asu Qotkoine Esopkake \p \v 26 Kaloŋ okangi, Yesu so dokoine eŋe Galili namuŋ erinat ari lotkekoi, kepe yewa eŋetine, Gerasa. \v 27 Yesu eŋe seki qeliŋka more saweko ketki, yewaka ŋei mane asu qotkoineŋo kotino pake, eŋe sari maratkake. Mo naso kiroine ŋei yewa eŋe lawam ge more, mat koto mi doŋ mane metke me kulu pake, midakaka, eŋe deŋesere wane kezem aŋaino ge okange. \v 28 Eŋe Yesu ka more, aroine suaine aroke ket Yesu wane kino rasu pa more bokake, “Yesu, ge Wawaine Anutu wane gipole! Ge dalino okan nanikene? Na ge meŋen ganmaile, ge na wikile zok misuk ninikene!” \v 29 Eŋe yale rake, ea wane Yesuŋo asu qotkoine yewa olale rake, “Asu qotkoine, ge ŋei yewa qeliŋka arinom!” Mo sogino ŋei ŋerep eŋe ma more, kie metine mulap togoleŋo pisemaŋkoi, ŋo eŋe naso baŋem asu qotkoineŋo qeki, eŋe mulap togole kie metino ea romatkeki toeki, so kepe yaup papaino ari mageke. \p \v 30 Wanemo, Yesuŋo qesonka rake, “Ge eŋetŋone ma?” \p Eŋe mainge rake, “Naŋane eŋetne, ‘Magu Suaine’ .” Asu qotkoine eŋe loutneŋo eŋane kotino gekoi, ea wane eŋe yalewa rake. \v 31 Ŋo asu qotkoine eŋe Yesuŋo esopongi sorao me gerepko mi kesikei wane meŋenkakoi. \p \v 32 Kepe yewao berek magu suaine eŋe meŋoine ea ŋara ne gekoi, ea wane asu qotkoine eŋe Yesuŋo esopongi, eŋe berek kotoeno wakesikei wane meŋenkakoi. \v 33 Paki Yesu eŋe esopongi, so ŋei ea qeliŋka more berek kotoeno waketkoi, waketpi so, berek magu korop ea eŋe biririke ari sorao sontake ket doku namuŋgo qok qok ne more seukwarekoi. \p \v 34 Berek ware ware eŋe kine kine wakonge, ea korop ka more, ket ari matko matko so kepe saiwo ŋei ŋerep don kisi edangoi. \v 35 Ŋei ŋerep eŋe don kisi ea dere more kine kine wakonge, ea ari kakoi, eŋe Yesu wano ari more, ŋei yewa kau, eŋe sogino asu qotkoineŋo matalikaki geke, ea eŋe mo maine laplap ramu more, wetine lotkeki tikŋane Yesu osino metke, ka more kaetonge. \v 36 Yesuŋo dalino ŋei ma menaŋkake, ea ŋei ŋerep eŋe ka more kimakopene edanwarekoi. \v 37 Ŋei ŋerep eŋe koropŋo kaet suaine onge, ea wane Yesu qesonka rakoi, eŋe eŋane kepeo ŋine qelige ariake. Yesu eŋe sekiwo wa more ea qelige arike. \v 38 Ŋei ea asu qotkoineŋo mo qeliŋkake, eŋe Yesu sorinka more rake, “Na maine weneŋ, detnannom gerop arikale?” \p Ŋo, Yesuŋo biraka more rake, \v 39 “Ge matŋono ari, Anutu eŋe kine kine geŋano maki wakonmaike, ea wane ŋei ŋerep edanikene.” \p Yale olatkiso, ŋei eŋe Yesu qeliŋka more, Yesuŋo kine kine eŋano maki wakonge, ea wane ari mat suaino korop ŋei ŋerep edange. \s1 Yesu Eŋe Yairus Borasine So Zoma Ŋerep Mane Ma Menaŋotke. \p \v 40 Pakiso, Yesu eŋe koso doku namuŋ ratoke, erinat ariuso, ŋei ŋerep magu suaine eŋe mo sari qalakko tomaka okora more bakom kito more rakoi, “Mo sarimaine!” \v 41 Pakiso, ŋei mane, Yairus eŋe sari lotkeke, eŋe Yuda wane lewa lewaŋ urum yewao ŋei ŋetne okange, eŋe sari Yesu wane kino ket rasu more, Yesu eŋe matino ariakane meŋenkake, \v 42 onoka wane eŋane borasine wekuku, komaine 12 okange, eŋe seukeakane nasoine mo bomile sarike. \p Yesu eŋe ŋei yewa eŋerop ariuk, so ŋei ŋerep loutne eŋe watke lolika mogare arikoi. \v 43 Ŋei ŋerep magu keuno ŋine, ŋerep mane eŋe ŋerep zoma weneŋ. Zoma ea koma 12 zok manerop okankaki, so eŋe wesiine zoma yewa wane ra more mauluk mauluk eŋano biraki midakakae, ŋo eŋe maine mi ma menaŋkakoi. \v 44 Ŋerep ea eŋe magu keueno ŋine sari Yesu ŋadino lotke more, takotine suaine uwakaki, eŋane ŋerep zoma yewa mo ikopka mida leleke. \v 45 Pakiso, Yesu qesonone rake, “Maŋo na ua nanike?” \p Ŋei ŋerep koropŋo bisopkau, so Petoro eŋe olatke, “Waomze, ŋei ŋerep loutne edo wonge maguk ganbi, ge onoka wane don yaline qeson ŋonmaine?” \p \v 46 Ŋo, Yesu eŋe edane rake, “Ŋei ŋerep maneŋo na uanangi detmaile, ea wane naŋane zonomne natne wa ketmaike.” \v 47 Yesu eŋe ŋerep wane masi detlukki paki, ea wane ŋerep eŋe zok zonomine oreki, Yesu wane kino ket rasu more, ŋei ŋerep kaiteno eŋe Yesu mo uakeke, ea wane ikopka menaŋkaki edange. \v 48 Rakiso, Yesu eŋe olale rake, “Borasone, malip malipŋoneŋo ma menaŋ ganmaike, ea wane ge maine ari more wet maepko gekene.” \p \v 49 Yesu eŋe ŋerep don olale okorake, naso yewaka ŋei mane Yairus wane matko ŋine lotke more, Yairus olale rake, “Ge borasoŋone mo seukmaike, kito ŋebo ŋeboze mi iwenka sarikene, yeine.” \p \v 50 Ŋo, Yesu eŋe detka more Yairus olale rake, “Ge misuk kaet gangep! Ge naŋane don dere more malipkaikeneo, maine mawe menaŋ kayake.” \p \v 51 Pakiso, Yesu eŋe matko lotke more, ŋei ŋerep ma waulukone more, Petoro so Yakop so Yohane so ŋerep ŋerep naga magaine eŋerop urumgo wa ketkoi. \v 52 Ŋei ŋerep korop zok manerop arokkoi, Yesu eŋe edane rake, “Ŋine misuk arokkei, ŋerep ŋerep mi seukmaike, eŋe kulu pamaike.” \p \v 53 Ŋerep ŋerep eŋe seukki, eŋe mo detlukkakoi, ea wane ŋei ŋerep korop eŋe Yesu tenikkakoi. \v 54 Ŋo Yesu eŋe ŋerep ŋerep seu seune ea wane metino ma more orake, “Medepne ge wienom!” \v 55 Ŋerep ŋerep yewa eŋe asuine koso ikopka sari takotkakiso, wisikae wieke, pakiso Yesu eŋe etane raki, naga magaine eŋe maine ŋara mangoik. \v 56 Ŋerep ŋerep wane naga magaine ea eŋe oŋaetne qaeke, ŋo Yesu eŋe togoleka etane rawetore more rake, “Kine kine iwa wakonmaike, ea ŋire ŋei ŋerep mane misuk edanikeik.” \c 9 \s1 Yesu Eŋe Dokoine 12 Biraonge \p \v 1 Naso yewao, Yesu eŋe dokoine 12 edora more qeduguongi, eŋe eŋine tungo maine asu qotkoine esopone more, zoma ŋei ma menaŋonikei wane zonom ebone more biraonge. \v 2 Anutu eŋe dalino waremaike, ea Yesu eŋe dokoine ra qelaŋane, so zoma ŋei ma menaŋonikei wane done edange. \v 3 Eŋe iwa yale edane rake, “Ŋine kine kine iwa yale misuk ma arikei, toka, numa kite, ŋara, wesi, takot mane. \v 4 Ŋine mat maneo ari lotke more, ŋei ŋerep qesononbi, edo raikei, maine iwa saket mere pa wie okanbi, mat yewa wane kotinoka mere pa wie okanikei. \v 5 Ŋo mat maneo edo ŋinane don mi dere more, ŋinerop mi mesikei wane rauso, ŋine mat yewa qelige more, kie ŋino nalek yewa saukkeu ket metkiso, eŋe masi ea ka more eŋe desikei, Anutuŋo mo eŋerop ŋaba okanmaike.” \p \v 6 Pakiso, dokoine eŋe matko matko ari more, mat louloutne eao biŋek don ra qelaŋane more, zoma ŋei ma menaŋongoi. \s1 Herot Eŋe Dere Qeka Okange \p \v 7 Naso yewao, Yesu eŋe kine kine maki wakone arike, ea kepe ware ware Herot eŋe detware more, dere qeka okange, ea wane ŋei ŋerep natne eŋe Yesu wane rakoi, Yohane doku tau tauŋo mo wisikae wieke. \v 8 Ŋei ŋerep natne eŋe rakoi, Elaiya eŋe wakonge, ŋo ŋei ŋerep natne eŋe rakoi, Anutu wane qelit ŋei propet sogine gekoi, eŋano ŋine maneŋo wisikae wieke. \v 9 Ŋo, Herot eŋe rake, “Yohane doku tau tau ea mo sogine noŋo ebine kitatkole, ŋei iwa eŋe kine kine ma wakongi detmaile, eŋe ma?” Herot eŋe numa mane Yesu marat kayakane ziaŋkake. \s1 Yesu Eŋe Ŋei Ŋerep 5, 000 Ŋara Gumeonge \p \v 10 Pakiso, Yesu wane dokoine eŋe mo matko matko ariwarekoi, eŋe zinge sariso, koso Yesu wano lewage more, don kisi urata kine kine makoi, so biŋek don magu edangoi, ea wane olatwarekoi. Olatpi qoekiso, Yesu so dokoine enŋeneka Betsaida matko arikoi. \v 11 Ariuso, ŋei ŋerep magu eŋe don dere more mogatone arikoi, eŋe Yesu wano ariuso, eŋe maratongiso, Anutuŋo dalino waremaike, ea Yesu eŋe edane more, zoma ŋei ŋerep ma menaŋonge. \p \v 12 Kepe zinge kere qoeakane okangiso, dokoine 12 eŋe Yesu wano sari olale rakoi, “Kepe iwa ŋei midaino, ge magu iwa edane biraonnom, eŋe mat osop mere arimami, yewao ari more, ŋara so kulu papa marat kaikei.” \p \v 13 Ŋo Yesu eŋe iwa yale edange, “Ŋido ŋara ebonikei!” \p Eŋe mainge rakoi, “Ŋei nau! Bret nigatne 5 so zawon etke pamami, ŋene maine ari magu suaine eŋane ŋara qolekene me? Ŋedannom desikene.” \v 14 Ŋei 5 tausen yewa metkoi. \p Yesu eŋe dokoine edane rake, “Ŋine ŋei ŋerep maguine maguine mapoke biraonbi, pese ket touk kutno metpi, magu weku ŋei ŋerep 50 okaniake.” \p \v 15 Dokoine eŋe ŋei ŋerep mapoke biraonbi qoekiso, \v 16 Yesu eŋe bret mete mane so zawon etke ma more qeliwo potki waki Anutu wane bakom kito more, bret so zawon ea mapoke more, dokoine ebongi, damo qe ŋei ŋerep magu yewa ebonwarekoi. \v 17 Paki, ŋei ŋerep magu yewa eŋe korop neu ŋatene qe rokoponwareke. Pakiso, dokoine eŋe ŋara nekoi wane tutule ea qedugu more rosa 12 yale mau ket watke more metke. \s1 Petoro Eŋe Yesu Wane Kine Ra Qelaŋange \p \v 18 Naso maneo, Yesu eŋe Anutu meŋenkake, dokoine eŋe eŋano sari maratkau, so Yesu eŋe qesonone rake, “Ŋei ŋerep magu eŋe naŋane ma noramami?” \p \v 19 Eŋe iwa yale mainge olale rakoi, “Natne edo ge Yohane doku tau tau goramami, ŋo natne edo ramami, ge Elaiya, ŋo, natne edo ramami, Anutu wane qelit ŋei propet mo sogino gekoi, eŋano ŋine mane eŋe mo koso wisikae wieke.” \p \v 20 Yale rauso, eŋe koso enŋene qesonone rake, “Ŋo, ŋidom, yemo naŋane kine dalino ramami?” \p Petoroŋo mainge olale rake, “Ge Mesia! Anutuŋo biragange!” \s1 Yesu Eŋe Seuke More Koso Wisikae Wieakane Rake \p \v 21 Yale raki so Yesu eŋe edangi, eŋe Petoro wane don ea ŋei ŋerep mane maine mi edanikei wane rawetonge. \v 22 Rawetone more, Yesu eŋe koso edane rake, “Ŋei Wawainane Gipole wikile suaine desiake. Yuda ŋei suaine, so mosop ŋei ŋetne so Anutu wane papa togon welaine ŋei, eŋe korop ŋadekka more nekuwi seukeake, ŋo kaiwe mama karewe yale pa more, koso Anutuŋo ma wirikkaki, koso wisikae wieake.” \p \v 23 Yesuŋo dokoine korop edane rake, “Ŋine natne na mogat nanikei wane raso, ŋine ŋinŋine simileŋine ea korop mau ketwarekiso, ŋine wikile desikei wane teweke ariuso, eŋe na nekukei, yale waka ŋine ŋingukei. \v 24 Ŋei mane eŋe wikilane kaetkaki, solaine ma walukeakeo, eŋe gege wane numaine siuklukkeake. Ŋo ŋei mane eŋe naŋane ra more seukeakeo, ŋei yewa eŋe gege togon marat kayake. \v 25 Ŋei mane eŋe kepe aboŋ kine kine korop ma geake, ea eŋe seuke more, mane maine mi maratkayake, i midakaka! \v 26 Ŋei mane eŋe naso iwao ŋei ŋerep magu yewa eŋane keueno ŋine, eŋe nae so naŋane biŋek don rayakane gamu gamu okane geakeo, Ŋei Wawainane Gipole eŋe ŋado Magakŋo eŋine tungo birakaki, aŋelo magu eŋerop qeli qeliŋka more sarikei, naso yewao eŋe ŋei ea don koboine maine mi olasiake. \v 27 Na welekatne ŋidanmaile. Ŋine natne mi seuke more wisikaka gekau, Anutuŋo dalino waremaike, naso yewa ea wakongi kaikei.” \s1 Yesu Sola Tanikine Mane Wakonge \p \v 28 Soda weku qoekiso, Yesu eŋe Petoro, Yohane, Yakop ebukiso, enŋeneka bonaga maneo meŋenkaikei wane wa arikoi. \v 29 Yewa meŋenkaki, Yesu wane kait tanikine qeinge more, kine mane okange, so lap lapine korop libe libe qe qelaŋane teine okange. \v 30 Pakiso eaka ŋei etke ere wakonbik, so Yesurop don aukoi, yemo Mose so Elaiya wakonbik, so \v 31 erane qelaŋanetne suaine zok wakonge, mo sogine Anutuŋo Yesu wane ra more eŋe Yerusalem mat suaino seukeakane birakake, ea Mose so Elaiya so Yesu aukoi. \v 32 Petoro so kimatkine eŋe mo kulu pakoi, ŋo qelaŋan eaŋo ma wirikongi wie more, Yesu qelaŋanine so ŋei etke eŋerop okorakoi, ea ongoik. \v 33 Ŋei etke ere okora Yesu birakauk, Petoroŋo Yesu olale rake, “Waomze! Ŋene iwa metŋem wekumane zok okanmaike, yale wane, ŋene siluŋ maine seli kise karewe maikene! Mane geŋane, mane Mose wane, mane Elaiya wane.” Petoroŋo yaup rake. \p \v 34 Pakiso, eaka kezoŋ mane sari qekatongi, so kaetonge. \v 35 Kezoŋ koto don mane iwa yale rake, “Yewa naŋane medep! Eŋe don kine kine ŋidaniake, ŋine derelukkei! Ea wane na eŋe birakakole!” \p \v 36 Don ea qoekiso, Yesu eŋineka okorake, dokoine eŋe ŋei ŋerep mane kine kine ea wakonge, mi ra qelaŋan ongei wane rake. \s1 Yesu Eŋe Medep Asu Qotkoinerop Ma Menaŋkake \p \v 37 Qaeki Yesu eŋine so dokoine karewe bonagao ŋine ket ari, magu suaine maratongoi. \v 38 Ŋei ŋerep magu keueno ŋine ŋei mane eŋe Yesu boka olatke, “Kito ŋebo ŋebonze! Na meŋen ganmaile, naŋane giponne qesiŋkanom! Eŋe naŋane giponne wekuku! \v 39 Asu qotkoineŋo medep iwa wane kotino naso baŋem waket okanmaike, paki naso baŋem eŋe boka kito qotkoine zok okan ma geake, paki qise more, mekalekatine libeka aŋainoka saket qakki. Asu qotkoine eaŋo zok manerop matalika okanmaike, so eŋe birakayakane rokop mi okanmaike! \v 40 Na geŋane dokoŋone edo asu qotkoine ea esop kaikei wane togogoleka meŋenonbe, ŋo eŋe ŋaŋaemami.” \p \v 41 Yesu eŋe don yewa dere more, ŋei ŋerep edane rake, “Ŋine korop malip malipŋine mida! Ŋine masi koboine mau, kuŋ qegoŋine okanmaike. Na naso darap ŋinerop gekale? Ma naso na umatŋine tewekale?” Yesu eŋe ŋei ea olale rake, “Ge medepŋone yewa naŋano ma sarinom.” \p \v 42 Medepine eŋe sariki, asu qotkoineŋo qeki kepeo ket rasuke, Yesu eŋe kaki paki, asu qotkoine esopka more, medep ma menaŋka more, medep ea magainano birakake. \v 43 Ŋei ŋerep korop eŋe Anutu wane ewe zonomine suaine ea kau, oŋaene qaeke. \s1 Yesu Eŋe Seuke More Wisikae Wieakane Atak Mane Koso Edange \p Pakiso, Yesu eŋe kine kine maki wakongi, ŋei ŋerep eŋe oŋaene qaekiso aukoi. \v 44 Naso yewao, Yesu eŋe dokoine edane rake, “Na kine kine iwa ŋidanmaile, misuk nigetŋuniake, ŋei edo Ŋei Wawainane Gipole ŋei ŋaba eŋane meteeno birakakei!” \v 45 Ŋo, dokoine eŋe don ea wane kine mi detlukkoi, Anutuŋo don ea wane kine motkeke, ea wane eŋe mi detluke more, koso qesonka detlukkei wane kaetongi dere qeka okane more yeine qeliŋgoi. \s1 Yesu Wane Dokoine Edo Don Auye Kitat Okan Nagu More Rakoi, “Maŋo Ŋei Suaine” \p \v 46 Naso maneo Yesu wane dokoine eŋe iwa yale kieke don auye kitat nagu okangoi, “Tego iwa ŋenano ŋine maŋo ŋetneze okaniake.” \v 47 Yesu eŋe eŋane wet dereretene dere ka more medep, nigatne mane keueno ma more birakaki okorake. \v 48 Pakiso eŋe dokoine edane rake, “Ŋei mane eŋe naŋane naŋane dereso, naŋane tungo medep nigatne iwa yale mapik kayakeo, eŋe na yalewaka mapik nane okanmaike. Ŋei mane eŋe na mapiknan okannmaikeo, eŋe Anutuŋo biranangi ketkole, ea eŋe yalewaka mapikka okanmaike. Ŋinane keuo ŋine ŋei mane eŋe ŋinane ketkele geakeo, eŋe ŋetne okanmaike.” \s1 Ŋei mane Mi Ŋabaŋoniakeo, Ea Eŋe Ŋenane Kimaze \p \v 49 Pakiso, Yohaneŋo olale rake, “Waomze, ŋene kaŋem, ŋei maneŋo geŋane eŋetko ra, asu qotkoine esopkake, pakimo, ŋenane ŋadezo mi mogatŋone sarikimo, ŋene rawet kamaine.” \p \v 50 Yesuŋo Yohane so dokoine natne edane rake, “Ŋine misuk rawet kaikei! Ŋei mane mi ŋaba ŋunmaike, ea eŋe ŋinane kimaŋine okanmaike.” \s1 Samaria Mat Eŋane Ŋei Ŋerep Yesu Ma Walukkakoi \p \v 51 Anutuŋo Yesu maki qeliwo wayake nasoine mo bomile sariki so, Yesu eŋe dereretine maki togoleki, Yerusalem mat suaino ariakane okange, \v 52 pakimo dokoine natne eŋe biraongi alakane arikoi, eŋe Samaria mat wane nat paromine mat mane yewao kine kine maulukkaikei wane biraonge. \v 53 Ŋo mat ea wane ŋeiine eŋe Yesu mateno mi wakesiakane onge, yemo iwa yale, Yesu eŋe Yerusalem mat suaino ariakane okange, ea wane ŋei ŋerep eŋe Yesu mi qesiŋkaikei wane, ra wetkakoi. \v 54 Pakiso, Yesu wane dokoine Yakop so Yohane ere masi ea wane detpik mi menaŋgi olale rakoik, “Waomze, ŋere Anutu maine meŋenkate, eŋe ŋei ŋerep ea gerepŋo matalioniake me?” \p \v 55 Yesu eŋe erano zinge ra wetotkiso, \v 56 Yesu eŋine so dokoine eŋe mat ea qelige koso mat mane maneo arikoi. \s1 Ŋei Natne Eŋe Yesu Mogatkaikei Wane Rakoi \p \v 57 Yesu eŋine so dokoine Yerusalem arikei wane numao arikoi, ariu ŋei mane eŋe sari Yesu olale iwa yale rake, “Ge mat yewao me yewao arikeneo, na weneŋ mogat ganikale.” \p \v 58 Yesu eŋe mainge rake, “Tengo eŋe giweo pamaike, so naŋi eŋe matino pamaike. Ŋo, Ŋei Wawainane Gipole, eŋe yemo mat urum papaine midaine.” \p \v 59 Yesu eŋe ŋei mane olatke, “Ge na mogat nannom!” \p Ŋo ŋei eaŋo rake, “Waomne, alakane na matno zinge magane dukka more, sari mogat ganikale.” \p \v 60 Yesuŋo mainge rake, “Ŋei eŋe gege togon mida, eŋe maine ŋei seu seuneŋo seu seune dukkaikei. Ge Anutuŋo dalino waremaike, ea goŋo ari ŋei ŋerep ra qelaŋan onikene.” \p \v 61 Ŋei mane eŋe Yesu iwa yale olatke, “Na ge mogat ganikale, ŋo ge maine na bira nannom alakan ari weŋem sotakne maulukone more, sari mogat ganikale.” \p \v 62 Ŋo, Yesu eŋe mainge olale rake, “Ŋei maneŋo seki wane wiliŋa mayake, ŋo, eŋe zinge ŋadino pot okanmaikeo, ŋei yalineŋo Anutu wane urata maine mi wareake so mayake.” \c 10 \s1 Yesu Eŋe Ŋei Natne 72 Biraonge \p \v 1 Pakiso, Yesu eŋe eŋine baŋ mat suaine me nigatne ariwareke, ea ŋei natne 72 ma wakonone more, eŋe etkeka etkeka alakane matko matko arikei wane biraonge. \v 2 So eŋe eŋine dokoine ea edane rake, “Euo ŋara loutne mo wele more posimaike, ŋo ŋara wele mama wane so pei peik wane urata ŋei yemo loutne midakaka, ea wane ŋei eŋe dalino ŋara wele peikwarekei? So ea wane ŋine ŋara wele mama wane meŋenkau, ŋara eu welaine oŋom urata ŋei ŋara wele peikkei wane ma wakone biraoniake. \v 3 Ŋine ariu! Na ŋine kasi qotkoine eŋane keueno boriŋunmaile, \v 4 ŋine kine kine iwa yale misuk maikei, wesi me numa kite me kie kawet. Ŋine dumao ari ŋei ŋerep korop maratone mo kaiwe maine me sakoka rarapko yau yaup misuk edanikei. \v 5 Naso maneo ŋine urum mane waikei wane, ari more alakane mat welaine edanikei, ‘Mat iwa wane kotino ŋei ŋerep ŋinano peamŋo payake!’ \v 6 Ŋei peamine maneŋo urum yewa geki, ŋinane peam don ea maine eŋano payake. Ŋo, ŋei peamine maneŋo urum yewa mi geki, ŋinane peam don ea yeine koso ŋinŋino zingeake. \v 7 Ŋine urum me mat peamine ea wekuoka mesikei, mat welaine eŋe ŋine kine kine ŋibonbi maine nekei. Onoka wane? Ŋo urata ma more lewine ŋei eŋe maine mayake. Urum weku yewa wane kotinoka mesikei. Ŋine urumgo urumgo misuk lolike gekei. \v 8 Naso maneo ŋine mat suaine maneo ari lotke more, ŋei ŋerep qesononbi edo raikei, maine iwa saket mere pa wie okanbi, mat yewa metpi, so eŋe ŋara kine kine ŋibonbi nekei. \v 9 Mat yewao ŋine zoma ŋei ma menaŋone more, iwa yale edane raikei, ‘Anutuŋo dalino waremaike, ea mo ŋinane osoŋino lotkemaike.’ \v 10 Ŋo, ŋine mat mane edo ŋinane don mi dere more ŋinerop mi mesikei wane rauso, ea ŋine duma keuno okora iwa yale edanikei, \v 11 ‘Ŋere mat wane nalek kieso ŋine saukete ketkiso, ŋine masi iwa ka more iwa yale desikei, ŋene masi iwa okanŋem mo Anutuŋo ŋinerop ŋaba okanmaike, ŋo, ŋine dere detsoroke detluke detpi, Anutu wane qeli ewe zonom so qeli qelaŋan, ea mo ŋinane osoŋino lotkemaike.’ \v 12 Na wet qelot ŋidanmaile, naso kutno, Anutuŋo ŋei ŋerep korop wanok oniake, naso ea Anutuŋo Sodom ŋei ŋerep borikine wikile nigatne eboniake, ŋo, ŋei ŋerep eaŋo ŋinane don mi detkoi, yemo Anutuŋo eŋe wikile zok manerop eboniake!” \s1 Mat Natne Mali Malip Midaka \p \v 13 Yesu eŋe koso rake, “Korazin mat wane ŋei ŋerep ŋine qom borikine zok, so Betsaida mat wane ŋei ŋerep ŋine yaleka qom borikine, Yuda ŋei ŋerep eaŋo naŋane masi togole ka more, wet dereretene mi maingekoi. Tire mat so Sidon matko, ŋei ŋerep eŋano naŋane masi togole yale ŋei maneŋo mane maki rap, yemo eŋe yalewaka qom borik okane, ea ka more, kaura betŋo takot biraone more so zepe solaeno tau metpi rap. Masi yewa yale eŋe ŋei ŋerep korop sikanonikei, mo eŋe soteenane qom borik maratka more sotene ea ŋadekkamami. \v 14 Naso kutno, Anutuŋo ŋei ŋerep korop wanok oniake, Tire mat so Sidon mat ŋei ŋerep ea wikile nigatne eboniake, ŋo, ŋine Korazin so Betsaida Yuda welaine, Anutuŋo baŋ wikile zok manerop eboneake. \v 15 Ŋo Kaperneam welaine, ŋine wamo Anutuŋo ŋibuki qeliwo wa arikei me? Midakaka, Anutuŋo ŋine gerep sorao biraongi kesikei.” \p \v 16 Yesu eŋe dokoine koso edange. “Ŋei maneŋo ŋinane don desiakeo, eŋe naŋane don desiake. Ŋei maneŋo ŋinane don waulukeakeo, eŋe naŋane don waulukkeake. Eŋe na wauluk naniakeo, eŋe Anutuŋo biranange ketkole, eŋe waulukkeake.” \s1 Dokoine 72 Yesu wano Zinge Arikoi \p \v 17 Ŋei 72 eaŋo Yesu wano zinge arikoi so bakom kitokoi, so Yesu olale rakoi, “Waomze! Ŋene masi togole kine mane kine mane makone, so asu qotkoine yale waka eŋetŋone edane more, esoponŋem arikoi!” \p \v 18 Yesu eŋe eŋane don mainge rake, “Mo sogino na Satan eŋe qeliwo ŋine ketki kakole! \v 19 Detpi! Na ŋine naŋane tungo biraŋune, so naŋane zonom ŋibonbe mo mawarekoi, ea wane ŋine koma so wame golaŋ maine kutene gesokei, eŋe maine ŋidotpi mi seukkei, ŋine ŋabaze Satan eŋane zonomine maine korop yuankaikei. Ŋei ŋerep me osom me kine kine wakoniake, eaŋo ŋine maine mi matali ŋuniake. \v 20 So ŋine asu borikineŋo donze mo dere tewekmaike, yale rau paki, mawa mawaine me batneka misuk okanikei. So yale mida. Ŋine eŋetŋine mo qeliwo, Anutuŋo gege togon wane papiao qeke, ea wane yemo maine ŋine batne okanikei.” \s1 Yesu Eŋe Magainane Bakomine Kitoke \p \v 21 Naso yewao, Asu Koboboineŋo Yesu wane kotino watke rokopkaki so bakom suaine kito more rake, “Magak! Ge qeli so kepe wane Waom okanmaine! Na dage golatmaile, ge ŋei kibi urum mi gekoi, eŋane dereretene medep nigatne yale, ea geŋone masi so kineŋo sikanon okanmaine. Ŋo, ŋei dereretene wawaine so suaine ea geŋone kine so masi tanikŋone, ea mi sikanone more moton okanmaine. O, Magak, masi ea yemo ge geŋone simile so dereretŋonane okan okanmaine. \p \v 22 “Magak, eŋe na kine kine korop ninwareke. Ŋei maneŋo Anutu wane Gipole mi detlukkamaike. Magak Anutu eŋe oŋom eŋineka Gipole detlukkamaike. Ŋei maneŋo Magak Anutu mi detluk kamaike. Anutu wane Gipole eŋe oŋom eŋineka Magak detluk kamaike. Ea wane Anutu wane Gipoleŋo ŋei mane eŋe eŋane simile kaki, eŋe maine Magak sikan kayake.” \p \v 23 Pakiso, Yesu eŋe dokoine eŋano zinge more, eŋe enŋeneka edange, “Kine kine iwa wakongi kamami, ea ŋei eŋe kaikei, yemo ŋei eŋe bakom suaine kitokei, \v 24 ŋo Anutu wane qelit ŋei propet so King loutne sogino gekoi, eŋe kine kine iwa ŋine kamami, ea kaikei wane onge, ŋo eŋe mi kakoi, eŋe ŋaŋaekoi. Kine kine iwa wakongi, ŋine detmami, ea eŋe desikei wane okangoi, ŋo eŋe ŋaŋaekoi so mi detkakoi.” \s1 Samaria Ŋei Maine Mane Eŋane Don Kisi \p \v 25 Naso maneo, Anutu papa togon welaine ŋei mane, Skribe, eŋe Yesu wano ari liwek kayakane okange, so iwa yale qesonkake, “Kito ebo ebon, na daleo okane more gege togon maikale?” \p \v 26 Yesu eŋe mainge qesonka rake, “Anutu wane papiao ra rokop donŋo daleo ramami? Ge papia ea mane dapore detlukka ra qelaŋanmaine?” \p \v 27 Ŋei ea eŋe don mainge olale rake, “‘Ŋine wet dereretŋine korop so oŋa oŋa ŋine korop so zonomŋine korop Waom Anutuŋine eŋane simin ŋungi ma qotkau!’ so ‘Ŋine ŋidomka wetŋineŋo ma qotnagu gekei, yale waka ŋei ŋerep korop wetŋineŋo ma qotonikei.’” \p \v 28 Yesu eŋe mainge rake, “Ge koboboine ramaine, ge kine kine ea makoboe more, gege togon marat kaikene.” \p \v 29 Ŋo, Anutu papa togon welaine ŋei eaŋo eŋine eŋetine ma wa nagu Yesu qesonkake, “Ŋene ŋei ŋerep wetzeŋo ma qotonikene, ea eŋe ma?” \p \v 30 Yesu eŋe iwa yale don kisi mane mainge rake, “Naso maneo, ŋei mane eŋe Yerusalem mat suaine qelige more, Yeriko matko ariakane ariki, so kobu ŋei natneŋo qe more, laplapine ra barake qeliŋkau, seukeakane okange. \v 31 Paki naso yewao, Anutu wane mosop ŋei, pris mane eŋe ari kaki ŋei ea numao pake, ŋo eŋe yuanka more wazaino duma natka ket arike, \v 32 yale waka, ŋei mane Lewi tegoo ŋine dumao ket more, ŋei ea ka more, duma natka ket arike. \v 33 Ŋo ŋei qelaŋ Yuda ŋadino ŋine mane eŋe Samaria matko ŋine sari, ŋei ea kaki paki, qomine borike, \v 34 eŋe eŋano ari more, kubetine kelok so wainŋo sauke more, laplapŋo piseke, pakiso eŋe ŋei ea horsi kutno more more, lobo urum maneo iwenka ari warekake. \v 35 Qaeki, eŋe wesi silwa etke ma more, lobo urum ware ware mane more olatke, ‘Ge ŋei ea warekaikene, na mat maneo ari urata ma more, iwa zingekale, ge eŋane ra more, aboŋ so ŋara koso takotke qolekene, ea na iwa zinge sari maine qole ganikale.’” \p \v 36 Yesuŋo don kisi iwa raki qoekiso, eŋe koso Anutu papa togon welaine ŋei ea qesonka rake, “Ge ranom detpe, kobu ŋei eŋe ŋei qekoi, ŋei ea eŋane kimaine ma? Pris me Lewi me ŋei qelaŋ Samaria matko ŋine?” \p \v 37 Anutu papa togon welaine ŋei eŋe mainge rake, “Samaria qelaŋ ŋei, eaŋo eŋe qesiŋkake.” \p Yesuŋo eŋe olale rake, “Ge ari eŋane masi mogat kaikene.” \s1 Yesu Eŋe Marta So Maria Mat Kulit Geke \p \v 38 Pakiso, Yesu eŋine so dokoine eŋe numaene arikoi, arimage mat maneo lotkeu, so yewao ŋerep mane, eŋetine Marta, oŋo marat one more yai ososok okanone more iwenongi matko waketkoi. \v 39 Eŋe qaine mane, eŋetine Maria eŋe Yesu wane kino pese ket mere don miti rake, eŋe ea mere eŋane don raki detke. \v 40 Marta eŋe urata suaine maki paki, dere mezet okange, pakiso Yesu wano ari olale rake, “Waomne, qaneŋo mi qesiŋnangi, naeka zok urata suaine mamaile, ea mi kamaine me? Ge olatnom sari qesiŋ nangep!” \p \v 41 Waomŋo mainge olale rake, “Marta, Marta! Ge umat kine kine loutne ea wane zok dere mezet okanmaine. \v 42 Ŋo, ge kine kine weku ea wane, yemo niget ganmaike. Mariaŋo yemo yeye weku mane ea wane wetkemaike, wane mo ŋei maneŋo eŋano ŋine maine mi omakayake.” \c 11 \s1 Yesuŋo Meŋen Meŋen Kito Ebonge \p \v 1 Kaiwe maneo, Yesu eŋe maneo ari more meŋenkake. Meŋenkaki qoekiso, dokoine eŋano ŋine maneŋo Yesu olale rake, “Waom, Yohaneŋo dokoine kito ebonge, ge yale kito ŋebonnom ŋene meŋenkaŋem.” \p \v 2 Yesuŋo edane rake, “Ŋine iwa yale meŋenkaikei, \p ‘Magaze, geŋane eŋetŋone koboboine mawakaikene, koto baŋem kepe baŋem Waom okan ŋonnom, \v 3 Kaiwe baŋem ŋara zuaŋ geŋem, ge ŋebonikene. \v 4 Borikinezane turuŋ qeliŋ genom. Ŋene yalewaka ŋei borikine okan ŋonmami, eŋane turuŋ qeliŋmaine. Satanŋo ŋene liwek ŋonmaike, ge mapik ŋonikene.’” \p \v 5 Pakiso, Yesuŋo dokoine edane rake, “Ŋinano ŋine maneŋo ruo banino kimainane matko ari more, ma wirikka more olale rayake, ‘Kima, bret karewe ninnom, \v 6 naŋane kimane mane numa gemage sari naŋano lotkemaike, pakimo, na eŋane ŋara mane mi motpe metmaike!’ \v 7 Pakimo kimaŋone eŋe mat kotoka mere rayake, ‘Ge de ma wirik mi okan ŋonnom! Madet mo kito more, mo nae so ŋanom medewekopne ŋene mo papazo pawaremaine, na maine mi wie more kine kine ginikale.’ \v 8 Pakimo daleo? Na ŋidanbe detpi, mat welaine eŋe kima kima wane wie more bret mi giniake, yemo eŋe siluŋ aŋa sorinŋonane wie more, kine kine zuaŋmaine, yewa giniake. \p \v 9 “Ea wane na ŋidanbe detpi, Anutu meŋenkau, kine kine ŋiboniake, ma zuaŋ okane more, wele maratkaikei, madetko yatou lalage ŋiboniake. \v 10 Meŋenka okanmaikeŋo kine kine mayake, ma zuaŋ okanmaikeŋo wele kayake, madetko yatomaike, eŋe lalage maniake. \v 11 Me ŋinano ŋine mane eŋe gipoleŋo zawon wane raki, koma qotkoine maine mi maniake. \v 12 Me tiak wounane raki, wame golaŋ maine mi maniake. \v 13 Pakimo, ŋine ŋei bori worine yalineŋo gipon borasokop ŋine ŋara aboŋ mai maine ebone, gumeon okan okanmami, ŋo Magak qeliwo rokop mane gemaikeŋo meŋenka okanmami, eŋe Asu Koboboine ŋiboniake, ako bakom yemo zok manerop okan okanmaike!” \s1 Ŋei Eŋe Yesu Wane Rakoi Eŋe Belzebulŋo Qesiŋkaki Asu Qotkoine Esoponmaike \p \v 14 Yesuŋo ŋei mane asu qotkoineŋo kotino ketki, done midaine geke, eŋane kotino ŋine asu qotkoine yewa esopkaki saket arike. Arikiso, ŋei yewa eŋe kieke more don rake, pakiso ŋei ŋerep magu suaine eŋe ka more oŋaene qaeke. \v 15 Pakiso, ŋei natne eŋe Yesu wane rakoi, “Eŋe Belzebul, asu qotkoine eŋane ŋetneene, oŋo zonom mangi, asu qotkoine yewa esopongi saketmami.” \p \v 16 Ŋo ŋei natne eŋe liwekka more, eŋe weleka Anutu wane urata mamaike me daleo kine ea ma wakongi, kaikei wane so raki, qeliwo masi tanik mane wakoniakane olatkoi. \v 17 Eŋe yale okanbiso, Yesuŋo wetenane kine dere more edane rake, “Kepe mane eŋe mapok nagu maguine maguine ari edomka kawali yakuwi, mi kirowoniake. Weŋem sotak eŋe edomka mapok nagu more, wiriu etke okaniake. \v 18 Ŋo, Satan wane magu eŋe mapoke magu etke okane more, edomka kawali yakuwik, urataine daleo togole more payake? Pakimo, ŋine naŋane ramami, eŋe Belzebulŋo zonom mangi, asu qotkoine yewa esop onmaike. \v 19 Na Belzebulŋo welekatne zonom ningi, asu qotkoine yewa esopongaleo, yemo ŋinŋine dokoŋine eŋe maŋo qesiŋongi, asu qotkoine yewa esop onmami? Ŋinŋine dokokop ŋine edo kine ŋine ma wakon onmami, yemo ŋine sot okanmami! \v 20 Mida! Na yemo Anutu wane zomongo asu qotkoine yewa esopon okanmaileo, Anutu wane Waom qeli ewe zonomine so gege togon numa mo ŋinano sarimaike. \p \v 21 “Pakimo, ŋei togole mane eŋe tebe koakine ma more, eŋine matinane diamine ma warekaki, aboŋ kine kineine maineka payake. \v 22 Ŋo, siluŋ ŋei togogole maneŋo sari ge more yuankaki paki, tebe koakine kawali wane aboŋ yewa korop omakaware more, ŋei natne matoke eboniake. \p \v 23 “Ŋei mane eŋe kima mi okan naniakeŋo, eŋe ŋaba okan naniake. Ŋo ŋei mane eŋe qesiŋnane more, lama mi qeturaŋ ŋoniakeŋo, lama esopongi, yau yaup ariwarekei. \s1 Asu Qotkoine Eŋe Koso Zinge Sariake \p \v 24 “Asu qotkoine maneŋo ŋei mane wane kotino ŋine sakesiake, saket more ari kepe yaup papaino mat mane maratka ma mere kito okanbe ra, mat wane zuage arike, ari mageki boriki, oŋomka iwa yale rayake, ‘Na koso matne qelige sarile, yewao zinge ariwe.’ \v 25 Yale raki pakimo, koso zinge ariake, ari kakimo, mat yewa mo sino kito maulukwareu, dun dun payake. \v 26 Pakimo, eŋe koso zinge ari more, asu zok qotkokoine sewen(7), eŋine yale mida, eŋe zok bori worine, eŋe ebuki sari mat wekuoka mere kito okangei. Pakimo, ŋei yewa eŋe alakan nigatnemde borike, wane naso yewao yemo zok manerop borilukmaike.” \s1 Wet Pesek Wele \p \v 27 Yesu eŋe don yale ra okorakiso, ŋei ŋerep magu suaine eŋane keueno ŋine ŋerep maneŋo boka woka olale rake, “Ŋerep pa geu more, ŋamu gumegange, eŋe oi bakomŋone okaniake!” \p \v 28 Rakiso, Yesuŋo olale rake, “Mida! Ŋei ŋereppa Anutu wane don dere more, tewek okanmami, edo maine oi bakomine okanikei!” \s1 Ŋei Natne Eŋe Yesuŋo Masi Togole Maki Kaikei Wane Sorinkakoi \p \v 29 Ŋei ŋerep magu suaine eŋe Yesu wano sari watke metpi, Yesuŋo iwa yale edange, “Naso iwa wane ŋei ŋerewekoune eŋe ŋei ŋerep qotkoine! Eŋe masi togole kaikei wane qeson okanmami. Ŋo, na masi togole mane mi sikanonbe kaikei, weku Yona wane masi togole eamo sikanongale. \v 30 Numa yewaka, Anutu wane qelit ŋei, Yonaŋo Niniwe matko ŋei ŋerep magu eŋane qakaene okange, ŋo naso iwao ŋei ŋerep magu gemami, ŋinane qakaŋine yemo, Ŋei Wawainane Gipole okanmaike. \v 31 Wano wanok nasoo, yemo qelaŋ ŋerep waom Seba kepe nat paromine raiwo okenŋine, oŋo ŋei ŋerep magu naso iwao gemami, eŋerop wie okora more kine ŋine tilekeake. Onoka wane, ŋerep yewa eŋe kepe nat paromine lolike sari more, ket more Solomon wane dereret wele yewa detke. Ŋo kine kine maneŋo Solomon manerop yuankamaike, yemo iwa na ŋidanmaile. \v 32 Wano wanok nasoo, Niniwe matko ŋine qelaŋ ŋei ŋerep eŋe boaŋ wie okora more, naso iwao ŋei ŋerep gemami, eŋerop kineene tilekkei. Niniwe ŋei ŋerep eŋe Yonaŋo don edangi, dere more borikineene qelige more wetene maingekoi, ea wane. Ŋo, na ŋine ŋidanmaile, kine kine mane iwa, yewaŋo yemo Yona manerop yuankamaike!” \s1 Wet So Sola Wane Kiwa \p \v 33 “Mane eŋe lam kiwake more, kine kine qekatno mi motki okora okanmaike, me laseŋo mi kito kurauki met okanmaike. Mida! Eŋe zake kutno kitoki, mere mat kotino qelaŋangi, ŋei eŋe qelaŋan yewa ka more mat koto maine wa okanmami. \v 34 Deŋone yewamo wet so solaŋonane kiwaine, deŋone maine mesiakeo, wet so solaŋone yewa korop qelaŋanŋo wakesiake, ŋo, deŋone borimaike, yemo wet so solaŋone eamo korop panaman kitomaike, \v 35 ea wane ge kotoŋono qelaŋan pamaike, yewa panaman kitoyakane diamine maikene. \v 36 Ge wet so solaŋone korop yewa qelaŋanŋoka rokopke paki, wet so solaŋone sisine mane mi panaman kitomaikeo, yemo wet so solaŋone yewamo korop lam wane qelaŋane yale qelaŋan wareake.” \s1 Yesuŋo Anutu Papa Togon Welaine Ŋei Parisi So Skribe Don Edange \p \v 37 Yesu eŋe don raki qoekiso, Parisi maneŋo ŋara eŋerop neakane newankake. Pakiso, Yesu eŋe ari eŋerop zakeo metkoik. \v 38 Yesu eŋe metine mi sau sauk, ŋara zakeo wa mere ŋara nekoik wane Parisiŋo kaki mi menaŋge. \v 39 Pakiso, Waomŋo olale rake, “Parisi ŋine laseŋine so kapŋine solaineka sauk okanmami, ŋo, kotoŋino yemo kobu, bailalaŋ, so borikineŋo watke pamaike. \v 40 Ŋine qelaŋ ŋei! Anutu eŋe kine kine solaineka make, ŋo, kotino wa mo weneŋ mi make me? \v 41 Ŋine siluŋ lase ŋine so kap kine ŋine kotino metmaike, yewa aboŋene midaine, eŋe ebonwarekeiwo, yemo ŋinano kine kine korop Anutu wane kaitko libe qewareake. \p \v 42 “Yai, Parisi, ŋine kaet ŋungep me? Ŋine kine kine yauwine siweŋ arerewa, garem kumusi so zaguk natne 10, yewa ŋine mane Anutu man okanmami, ŋo kine kine wele ra makoboe, so wetŋo Anutu malipka malipka, yewamo mi okan okanmami. Ŋine iwa okanbi paki, mane wa weneŋ okangeiwo, yemo manageake. \p \v 43 “Yai, Parisi, ŋine kaet ŋungep me? Ŋine Yuda lewa lewaŋ urumgo kito metmet lewine ŋei ŋerep kaitkoka mesikei wane ra okanmami, so sobeŋ suaino ŋei ŋerep edo ŋune more mawa ŋunikei wane wetŋine suaine pamaike. \v 44 Yai, Parisi, ŋine kaet ŋungep me? Ŋine deŋesere mane zariŋine midaine, ŋei ŋerep eŋe mi dereret keuoka gesoke arimami, yale.” \p \v 45 Yesuŋo yale rakiso, Anutu wane ra rokop don welaine ŋei, Skribe, maneŋo olale rake, “Kito ŋebo ŋebon, ge don yewa ranom ŋene weneŋ ŋengumaike!” \p \v 46 Pakiso, Yesuŋo mange olatke, “Yai, Skribe ŋine weneŋ kaet ŋungep me? Ŋine aboŋ umatne suaine ŋei ŋerep eŋane kuteno motpi, edoka urata suaine tewek okanmami, ŋo ŋidom meteŋine mane bira more, aboŋ umatne yewa mi qesiŋone tewe okanmami. \v 47 Yai, Skribe, ŋine kaet ŋungep me? Ŋabokopŋine eŋe Anutu wane qelit ŋei engu matali okan onwarekoi, ŋo ŋine propet eŋane deŋesereene kibi ma okanmami. \v 48 Ŋine yale okane more, ŋabokopŋine masi qotkoine okangoi, ea wane detpi menaŋ okanmaike, yewa ŋidomka ŋei ŋerep sikan onmami, ŋabokopŋine eŋe Anutu wane qelit ŋei enguwi seukkoi, ŋo ŋine deŋesereene kemgo maulukkoi. \v 49 Kine yalewa wane, Anutuŋo mokaka Anutu wane qelit ŋei eŋane weteno motki, don iwa yale qekoi, ‘Na boaŋ eŋano qelit ŋei so aposolo biraonbe arikei, pakimo eŋe boaŋ natne engukei, ŋo natne engu esoponbi arikei.’ \v 50 Pakimo, mokaka qeli so kepe kito epotke, yewao ŋidoka Anutu wane qelit ŋei engu sakoi, ea wane turuŋine eamo ukude naso iwao ŋei ŋerep gemami, eŋano makok keake. \v 51 Mokaka, Abel seukke, yewa ŋine sari mage Zekaraia, eŋe Anutu wane zake so Anutu wane Urum Kobekine, yewa wane keuetno qeu seukke. Na welekatne ŋidanbe detpi, kawali yewa qe sarikoi, ea wane turuŋine eamo ukude naso iwao ŋei ŋereppa gemami, ŋinano korop makok wareake! \p \v 52 “Yai, Skribe, ŋine kaet ŋungep me? Ŋine dereret urum madetine qeko qekok wane kiine ma waluke magemami, ŋine ŋinŋine eamo madet lalagimi waket okanmami, pakiso, ŋei ŋerep natne edo wakesikei wane okanbiso, ŋine leŋon okanmami!” \p \v 53 Pakiso, Yesu eŋe mat qelige erinat waketke, waketkiso, Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi so Skribe eŋe Yesu solaino qe more don gereune rakoi, so qeso qeson loutne qesonka liwekkakoi. \v 54 Liwekka more aŋaineŋo don mane ra mataliki ka more dongo birakaikei wane lom kiririŋ makoi. \c 12 \s1 Yesuŋo Isi Ŋei Eŋane Girem Don Rake \p \v 1 Ŋei ŋerep magu suaine tausen yalewaŋo sari lewage more, esosop nagu kieeneŋo rakukum nagukoi. Pakiso, Yesuŋo mikepka dokoine edane rake, “Ŋine Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi, eŋane don kelokenane diam maikei, isisienane ramaile. \v 2 Kine kine kaweunerop pamaike, yewa mo boaŋ kaweune lalage didiwo wakon wareake. Ŋo kine kine sane pamaike, yewa mo boaŋ didiwo wakongi detka warekei. \v 3 Yalewa wane mo, ŋine don kine kine sanka panaman koto ra okanmami, yewa mo boaŋ kaiwe suaino wakongi desikei, ŋo, ŋine urum koto mere more don kine kine saŋepka rau, ŋei ŋerep keteno ket okanmaike, yewa mo boaŋ mat sobego okora ra suakei.” \s1 Ŋei Ŋerep Eŋe Ŋei Weku Wane Kaetoniake \p \v 4 “Kimakopne, na iwa yale ŋidanbe, ŋine solaŋine qeu seukeake, ŋo siluŋ ea wane ŋadino kine kine natne umatne maine mi okanŋungei, ŋei yewa eŋane misuk kaet ŋuniake. \v 5 Na ŋei weku sikan ŋunikale, eŋane yemo kaet ŋuniake, Anutu wane kaet ŋuniake, eŋe kepe sola qeki seukki, ea wane ŋadino oŋa oŋa gerep sorao birakaki kesiakane zonom weneŋ ma gemaike. Na welekatne ŋidanmaile, eŋane kaet ŋuniake! \p \v 6 Naŋimde nigatne mete mane yewa wesi takitne etkeŋo mi qole okanmami me? Pakimo eŋano ŋine mane Anutuŋo eŋane mi nigetka okanmaike. \v 7 Ŋo, ŋinane leweŋine zounane zaleine yemo mo dapotwareke, ea wane ŋine misuk kaet okangei, ŋinane leweŋineŋo yemo wawaine, naŋi nigatne eŋane lewetene yuankamaike!” \s1 Yesu Eŋetine Ra Wakon Ra Wakon So Bisopka Bisopka Ea Wane Don \p \v 8 “Koso mane ŋidanbe, mane eŋe ŋei ŋerep eŋane kaitko, naŋane eŋetne ra wakoniake, Ŋei Wawainane Gipoleŋo yalewaka Anutu aŋelokoune eŋane kaiteno eŋetine ra wakoniake. \v 9 Ŋo, ŋei mane eŋe ŋei ŋerep eŋane kaitko na bisop naniake, eŋe Ŋei Wawainane Gipoleŋo yalewaka Anutu aŋelokoune eŋane kaiteno bisop kayake. \p \v 10 Ŋei mane eŋe Ŋei Wawainane Gipole don borikine olasike, eŋe Anutuŋo sot turuŋine qeliŋka niget kayake, ŋo ŋei mane eŋe Asu Koboboine don borikine olasiake, eŋe Anutuŋo sot turuŋine yewa mi qeliŋka niget kayake. \p \v 11 Ŋo ŋaba eŋe ŋibu ari more, Yuda wane lewa lewaŋ urumgo, me ware ware eŋano, me ŋei waom eŋano, dongo biraŋunbi, don daleo raikei ra more dere mezet misuk okanikei. \v 12 Naso yewao don raikei, yewamo Asu Koboboineŋo kito ŋiboniake.” \s1 Ŋei Wesi Aboŋ Gorop Eŋane Don Saeŋine \p \v 13 Ŋei ŋerep magu eŋane keueno ŋine ŋei maneŋo Yesu olale rake, “Kito ŋebo ŋebon, tatneŋo magasane mete zamot yewa bonep magemaike, ea wane ge olatnom natne na matoke niniake.” \p \v 14 Yesuŋo olale rake, “Ŋeiwae, maŋo na ŋinane wano wanok ŋei bira nangane, ŋinano wano wanok urata maikale, me etke ŋirane aboŋ keuoka mapoke ŋiponikale?” \v 15 Pakiso eŋe koso takotke korop edane rake, “Deŋine nat nat potkei, so diamŋine ma more, kine kine natne ea wane bailalaŋ misuk okanikei, ŋei aboŋ ŋine suaine ŋine gege togon ŋine yemo aboŋ yewa ŋine mi marat kayake.” \p \v 16 Pakiso, Yesuŋo don saeŋine mane iwa yale edange, “Ŋei aboŋine suainane kepe mane pake, yewao ŋara kine kine loutne suake. \v 17 Pakimo, ŋei wae eŋe oŋomka kieke more iwa yale wetkeke, ‘Na ŋarane mosikalane matine mane mi metmaike, ea wane na daleo okanikale?’ \v 18 Yale ra more rake, ‘Na iwa yale okanikale, na ŋara urum mane yewa lalagewe ketki, koso suaine maikale. Ma more yewao ŋara so aboŋne natne weneŋ mosikale. \v 19 Pakimo, na wetneŋo iwa yale raikale, ge aboŋ kine kine korop pa ginmaike, koma zok loutne yewa wane rokop, ea wane ge mere zonom manom, ŋara ne more doku nenom, paki ea wane batne okannom!’ \v 20 Ŋo Anutuŋo yemo olale rake, ‘Ge ŋei qelaŋine! Ukude ruo iwao ge seukkene, pakimo, aboŋ kine kineŋone iwo gume sakone, eamo maŋo peikeake?’” \p \v 21 Pakiso, don qoi qoino Yesuŋo rake, “Ŋei natne kepeo ge more, solaenane aboŋ kine kine zok loutne yalewa gume wa okanmami, ŋo Anutu wane kaitko kotoenane morian yemo mida.” \s1 Anutu Detlukakei \p \v 22 Pakiso, Yesuŋo dokoine edane rake, “Na iwa yale wane ŋidanmaile, ŋine ŋaraŋo kaŋine qesiŋkaki, gege me takot laplapŋo solaŋine kawetka more gege, yewa wane dere mezet zok misuk okanikei. \v 23 Ŋaraŋo wele mi okanmaike, gegeŋo yemo wele okanmaike. Takot laplapŋo wele mi okanmaike, solaŋo yemo wele okanmaike. \v 24 Ŋine naŋimde gawe onbi, eŋe ŋara mi ebot okanmami, me ŋara mau urumgo mi wa okanmaike, eŋe ŋara urumene mida, so aboŋ kine kine mot mot wane urumene mida, ŋo siluŋ Anutuŋo ŋara gumeon okanmaike! Ŋei ŋerep ŋido naŋi yuan onmami. \v 25 Ŋinano ŋine mane maŋo dere mezet okangi paki, nasoine ma kiroroine more koma natne koso ge ariake? \v 26 Ŋine kine kine nigatne yalinane qeka more mo onoka wane kine kine natnane dere mezet okanmami? \v 27 Eki zubaine qapan salakkene zurak okanmami, yewa onbi, eŋe ŋaraenane urataine mi ma okanmami, me takot laplapene edomka mi qetut okanmami, ŋo na ŋidanbe detpi! Solomon, Yuda ŋei waom suaine, eŋe takot laplappine kibinerop bira geke, ŋo siluŋ eki qapan salakene kibi maep korop zurak okanmami, yaline mane mi bira geke. \v 28 Touk zubaine iwa eŋe ukude yalewa zurakmaike, ŋo qaekino wamo buratke okanmaike, pakimo kitaremo, gerepko birau wa ze okanmaike. Touk yauwine yaline eŋe siluŋ Anutuŋo takotene biraon okanmaike. Pakimo ŋinane takot laplap mi ma wakoniake ramami me? Yai, mali malipŋine nigagatne! \p \v 29 Ŋine ea wane zok wetŋine kopusutne motki, misuk raikei, onoka ŋara nekene, me onoka doku nekene. \v 30 Kepe iwa wane qelaŋ ŋei ŋerep ge arimami, edo kine kine yalinane ra okanmami. Ŋine kine kine yalinane ŋaŋaemami, ea mo ŋinane Magaŋineŋo mo detmaike, \v 31 ea wane turuŋine eamo ŋine Anutu wane bango kine kine maine pamaike, ea wane wetŋine suaine motpi payake, pakimo ŋado Anutuŋo kine kine iwa eamo boaŋ ŋiboniake. \s1 Qeliwo Riwe Morian \p \v 32 Lamakopne magu nigatne, ŋine misuk kaet okangei, magaŋine eŋe eŋine bango kine kine qeli ewe zonomine pamaike, ea mo ŋiboniakane batne okanmaike. \v 33 Ŋine aboŋ kine kineŋine yewa ŋei natne ebonbi, eŋe wesi ŋibonikei, pakiso, wesi yewa mapoke, aboŋene midaine ea ebonikei. Pakiso, ŋinŋine eamo wesi kite mane bara warakine midaine, yewa maratkaikei, so qeliwo qoli zaliŋine gege togon, irima ŋosok mi kiti kitine, yewao ŋei edo kobu mi maikei so zau edo kim ki barak mi okanikei, yewa marat kaikei. \v 34 Qeliwo asu wane gege aboŋ pamaike, yewaoka naso baŋem wetŋine motpi payake.” \s1 Qelit Medep Wet Wisika Gege Eŋane Don \p \v 35 “Ŋine eweke more, laplapŋine ramukei, pakiso, waroŋine togoleka abonbi ari kitoki, so kiwaŋine kiwakkei. \v 36 Pakiso, qelit medep edo suaineene eŋe ŋei ŋerep etke meteetne aukeik wane ŋara soep suaine mau wa okoramaike. Yewao ŋine qelige zinge sariki kaikei wane tomaka okanmami, ŋine yalewa okangei, eŋe sariki paki, madetko yatoki mo, dokoine eŋe eŋane madet ikopka lalaŋgei. \v 37 Ŋei suaine yewa eŋe zinge sari more, qelit dokoine yewa ongi eweke more wisika mesikei, pakimo, qelit medep eŋe zok oi bakom okanikei! Na welekatne ŋidanbe, eŋe laplapine ramu more waroine abongi ari kitokimo, qelit dokoine edangi, ŋara zakeo sari mesikei, pakimo oŋom ŋara gumeoniake. \v 38 Eŋe ruo banino me kepe qaeqaewo sari more ongi, qelit dokoine eŋe eweke more wisika gekei, eŋe oi bakom zok okanikei! \v 39 So iwa weneŋ desikei, ŋei mane mat mane wane welaine, eŋe kobu mama ŋei maneŋo sariakane nasoine mo detmaike, pakimo matinane diamine maki kobu mama ŋei yewaŋo eŋane mat koto mi ra barake wayake. \v 40 Pakimo ea wane ŋine yalewaka ewekkei, onoka wane, Ŋei Wawainane Gipole naso maneo ŋine raikei, ‘Eŋe mi sariake,’ yale ra more mi detkau, eŋe baŋ sariake.” \s1 Qelit Medep Aŋa Tewe Tewek Me Aŋa Bira Wira \p \v 41 Petoroŋo rake, “Waom, ge don saeŋine iwa ŋeneka ŋedanmaine, me ge ŋei ŋerep koropze ŋedanmaine?” \p \v 42 Rakiso, Waomŋo rake, “Qelit ŋei aŋa tewe tewekinerop so dereretine maine yewa ma? Qelit ŋei yewa eŋe suaineineŋo ware ware birakaki, dokoine natne yewa wareoniake, so naso kutnoka ŋaraene matoke eboniake. \v 43 Suaineine eŋe zinge sari more kaki, qelit ŋeiine eŋe urataine make, yalewaka maki kaki paki olatki, eŋe oi bakomine suaine okaniake! \v 44 Na welekatne ŋidanbe detpi. Ŋei suaine yewa eŋe qelit ŋeiine ea ware ware suaine birakaki aboŋ kine kineine wareake. \v 45 Ŋo, qelit ŋei wane wetineŋo yemo iwa yale wetkeake, ‘Suainene eŋe ikopka mi sariake, eŋe naso kiroine ge more, mo boaŋ sariake.’ Yale raki paki, kieke qelit ŋei natne engu more, ŋerep weneŋ enguyake, engu more ŋara neake, so doku togole ne more qelaŋ dere qeake. \v 46 Yale okane gekimo, naso maneo ŋei suaine yewa eŋe koso zinge sariake. Qelit mama eŋane ware ware yewa eŋe suaineine naso dango sariake, ea mo mi detmaike, so mi tomaka okanmaike, eŋe nigetkaki, qewoloŋ gegeki, suaine eŋe ikopka lotke more, tiŋ tuŋ kitare aŋa bira wira eŋane keueno birakaki eŋerop wikile suaine geake. \p \v 47 Qelit mama eŋane ware ware mane eŋe suaineineŋo kine kine mayakane olatmaike, yewa mo detmaike, ŋo mi eweke more, suaineineŋo okaniakane me mayakane ramaike, yewamo mi okan okanmaike, eŋe aŋaine biramaikane kumunam suaineŋo qe more makoboeyake. \v 48 Ŋo qelit mama eŋane ware ware mane eŋe suainane don dere ŋaŋae more qewoloŋgi, kumunam suaineŋo qeqe wane rokop, ŋo siluŋ nigatneŋo qe more makoboe kayake. Ŋei mane eŋe kine kine manerop yoboneka man maneo, yemo eŋe weleine yoboneka maingeake.” \s1 Yesu Wane Uratao Ŋei Ŋerep Poripkekei \p \v 49 “Na kepeo gerep puanbe zeakane ketkole, pakimo na gerep yewa esatka lawe zeakane qomne zok nanmaike! \v 50 Na doku mane tauketane raraine, ŋo mi tauwe paki, wetne umaremaike. \v 51 Ŋine naŋane wetke ramami, na kepeo peam ma wakoniake ketkole? Na ŋidanbe, peam mida, na ŋei ŋerep ma poripone wakongalane ketkole, \v 52 ea wane naso iwao kiekke more, iwa yale wakoniake, ŋei ŋerep mete mane, matene weku pamami, eŋe poripkekei. Poripke more karewe wa edo etke wa ŋaba osikei. Ŋo etke wa eto karewe wa ŋaba ongeik \v 53 Magakopene edo gipolekopene ŋabaonikei, ŋo gipolekopene edo magakopene ŋabaonikei. Nagakopene eŋe borasokopene ŋabaongei. Sele ŋerep eŋe atolekopene ŋaba onikei, ŋo atolekopene eŋe sele ŋerep ŋaba onikei.” \s1 Masi Mane Mo Wakonbe Raki Naso Detlukene \p \v 54 Yesu eŋe yale waka ŋei ŋerep takotke edane rake, “Ŋine kezoŋ kau, kepe deine ketmaike okenka saki esatka, ra okanmami, ‘Koya mo qeakane okanmaike,’ rauso, koya eŋe qe okanmaike. \v 55 Ŋo detpi, momo suaine raiwoken ŋine sariki, dere more ra okanmami, kepe mo gereweakane okanmaike, rauso kaiwe sirik okanmaike. \v 56 Isi welakoune! Ŋine kepeo so qeliwo masi daleo wakonmaike, ea wane kine ea mo maine detmami, ŋo, ukude naso iwa gemaine, ea wane kine mo onoka wane mi detluk okanmami?” \s1 Ŋei Mane Mulap Urumgo Biraganbe Rakiso Eŋerop Don Au Makoboekeik \p \v 57 “Ŋine onoka wane ŋidomka mi detluke more, numa koboine ma wesakmamik? \v 58 Ŋei mane eŋe dongo biraganiakane geuki arikeik, numao ari more, ŋei yewa olatnom ŋitomka esat mida don sot yewa auye ra makoboekeik. Pakiso, eŋe wano wanok ŋei wane kaitko misuk geu arikiso, oŋo tebe ŋei wane metino biragangi, tebe ŋeiŋo mulap urumgo biraganiake. \v 59 Pakimo, na golatpe, ge mulap urumgo ŋine esatka mi sakesikene. Ge yewaka mere more, sotaŋone korop suaine so nigatne yewa weneŋ makok warenom, qoekika sakesikene.” \c 13 \s1 Wet Mi Mainge More Seukwarkene \p \v 1 Naso yewao, ŋei ŋerep natne yewa gekoi, eŋe Pilatŋo, Galili ŋei natne Anutu wane soe soep mire geuso enguke, ea wane don kisi Yesu olatkoi. \v 2 Pakiso Yesuŋo dere more edane rake, “Galili ŋei eŋe numa yalewa oken seukkoi, ea wane ŋine iwa yale wetkemami, Galili ŋei iwa eŋane soteneŋo Galili ŋei natne korop eŋane sotene yuankamaike? \v 3 Yale midakaka! Na ŋidanmaile, ŋine wetŋine mainge more sot turuŋŋine yewa mi ŋadekkaikeiwo, yemo eŋe okangoi, yale ŋine korop seukwarekei. \v 4 Ŋo ŋei 18, mokaka Siloam matko mat mane kiroroine yewaŋo dumene ket enguke, ea wane ŋine wetke raikeiŋo, ŋei yewa eŋane sot turuŋeneŋo ŋei ŋerep natne Yerusalem gemami, eŋane sot turuŋ yuankamaike? \v 5 Yale mida! Na ŋidanlukmaile, ŋine wetŋine maingeu paki, borikine ŋine yewa ŋadek kaikeiwo, yemo eŋe okangoi, yale ŋine korop seukwarekei.” \s1 Eki Mane Wele Midaine Ea Wane Don Rokop \p \v 6 Pakiso, Yesuŋo don rokop iwa yale edange, “Ŋei maneŋo wain euine kotino eki mane pik motki suake, pakimo eŋe ari wele wane kaki mane mi qeke. \v 7 Pakiso, eŋe eu wane urata mama ŋei eŋe olale rake, ‘Kanom, na koma karewe iwa sari more, kawe pik eki iwaŋo wele mane mi qeki wele wane zuaŋgewe borike, kitonom ketkep! Eŋe onoka wane okora more kepe kelokine yaup wane waraŋ waremaike?’ \v 8 Rakiso, eu ware wareŋo olale rake, ‘Suaine, qeliŋkanom, eŋineka koma weku iwa okorakki, na kino lom ma lolikewe pakimo, wele qeakane bulamakau kaeneŋo lom yewa more more somekale. \v 9 Pakimo, pik eki yewa eŋe koma weku ea wane kotino wele manerop maine qeake, ŋo wele mi qeakeo, yemo ge maine kitonom kesiake.’” \s1 Yesuŋo Qezarek naso Ŋerep Mane Ma Menaŋkake. \p \v 10 Qezarek naso maneo, Yesuŋo Yuda wane lewa lewaŋ urumgo edange. \v 11 Ŋerep mane yewa metke, eŋe asu qotkoinŋo kotino ket more ma pelekkaki, zomainerop okane geki koma 18 okange, yalinane romone setne qoukki maine koboine wie mi okora okange. \v 12 Yesuŋo ŋerep ea kaki paki ora more rake, “Ŋerep, zomaŋone mo midamaike!” \v 13 Yale raki pakiso, metine ŋerep wane lewino motkiso, esatkamde ŋerep eŋe romone koboeki, wie more Anutu bakomine kitoke. \p \v 14 Yesuŋo qezarek nasoo ŋerep yewa ma menaŋkake, ea wane Yuda wane lewa lewaŋ urum wane ware ware, maneŋo sotine osiki aŋage boka more ŋei ŋerep edane rake, “Kaiwe urata mama 6 pamaike, yewao ŋene urata maine ma okanmaine, wane naso yewao yemo maine sariu, ma menaŋŋuniake, ŋo qezarek naso yemo misusuk!” \p \v 15 Rakiso, Waomŋo don iwa yale olatke, “Ŋine isi ŋei nau! Ŋinano ŋine maneŋo qezarek nasoo oŋo siluŋ bulamakau me donkiine sengo ŋine maine siwotka more, ma saket more ma ari doku gumekayake. \v 16 Ŋo ŋerep iwa yemo Abraham wane ŋaboine Satanŋo mulapŋo wokomkaki koma 18 metmaŋki, mulap yewa maine noŋo qezarek nasoo mi siwot kaikale me?” \v 17 Yesuŋo don turuŋine edange, yewaŋo ŋabakoune zok enguki gamu onwareke, ŋo ŋei ŋerep wele korop, eŋe yemo Yesuŋo masi kine kine weku mane maki kakoi, ea wane wetene menaŋge. \s1 Nemuyap Woune Ea Wane Don Rokop Edange \p \v 18 Yesuŋo qesone rake, “Anutu eŋe dalino waremaike, gege togon wane numa yewa tanikine dalino? Na onokakao rokop don mosikale? \v 19 Eŋe yemo nemuyap woune nigagatne yale, ŋei maneŋo woune yewa ma more, ma ari romoino motki, mere wiri sua wa more eki suaine okange, pakimo naŋi eŋe qoginane kutno matene ma okanmami.” \s1 Yis Wane Don Rokop \p \v 20 Yesuŋo koso manerop qesonone rake, “Anutuŋo dalino waremaike, yewa wane gege togon wane numa na onakakao rokop mosikale? \v 21 Ea yemo yis yale, ŋerep maneŋo yis nigatne yewa ma more, palauarop suaine liwage motki, mere more sua piwiwige waki, bret mit okanmaike.” \s1 Madet Qeka Qekaine \p \v 22 Yesu eŋe ari more, mat suaino so mat nigatno ŋei ŋerep don kito ebonma ebonma ari mage, Yerusalem matko ariakane arike. \v 23 Arikiso, ŋei maneŋo qesonkake, “Suaine, ŋei ŋerep weku wekuŋo mane qeliwo waikei me?” \p \v 24 Yesuŋo dere more edane rake, “Ŋine sorin borin okane togole more, gege togon madet qeka qekainoka wakesikei, onokawane na ŋidanmaile, ŋei ŋerep loutneŋo waketkei wane soringekei, ŋo siluŋ mi wakesikei, natne ŋaŋaekei. \v 25 Gege togon matpae wane welaine eŋe boaŋ wie more madet legeake. Pakimo, ŋine mat ŋadino okora kieke madetko quŋ quŋ kito more raikei, ‘Suaine, madet lalagenom uŋem!’ Raumo, eŋe boaŋ ŋidane rayake, ‘Na ŋine mi detŋunmaile, ŋine dia ŋine sarimami!’ \v 26 Rakimo, ŋine koso olale raikei, ‘Ŋene ŋara so doku gerop weneŋ mere nekone, ge ŋenane matko don kito ŋebongone!’ \v 27 Pakimo, eŋe koso manerop ŋidane rayake, ‘Na ŋaŋaeŋunmaile, wie ariwareu! Ŋine korop borikine mama nau!’ \v 28 Eŋe ŋine qeinat mat ŋadino esopŋungi ket more, wetŋine koya saki kuasuruk suaine aroke more, ŋet warik warik ki okorau paki, potpi waki onbi, Abraham, Isak, Yakop so Anutu wane qelit ŋei propet korop weti qeliwo Anutuŋo qeli gege togon ma wakonwareke, ea wane kotine mesikei! \v 29 Pakimo, ŋei ŋerep korop boaŋ sariwarekei, natne kepe sasainoken ŋine natne kepe ketmaikeoken ŋine. Sariware more, Anutuŋo kine kine wekumane ma wakonwareke, ea wane kotino zakeo mere nene maep nekei. \v 30 Pakimo, naso iwao ŋei ŋerep kepeo ŋado kitomami, eŋe qeliwo lewine alakangei, ŋo lewine kepeo alakanmami, eŋe qeliwo ŋado kitokei.” \s1 Yesuŋo Yerusalem Mat Wane Arokke \p \v 31 Naso weku yewaoka, Anutu wane papa togon welaine ŋei, Parisi natne Yesu wano sari more olale rakoi, “Ge mat iwa qelige, mat maneo ikop arinom, Herot eŋe gekuki seukkenane okanmaike.” \p \v 32 Yesuŋo edane rake, “Ŋine ari kasi borikine zubaine isisine, Herot yewa iwa yale olatpi, ‘Detmaine, na ukude so qaeki asu qotkoine esoponbe saket ariu, zoma enerop yewa ma menaŋonmaile, ŋo qene kaiwe mama kareweo yemo uratane mawe qoeake.’ \v 33 Na siluŋ ukude, qaeki so qene yemo mo ea numane arikale, eŋe Anutu wane qelit ŋei mane mat natneo maine mi qekoi, mida! Eŋe siluŋ Yerusalem matko weku yemo qeu seukeake. \p \v 34 O, Yerusalem welaine! O, Yerusalem welaine! Ŋine Anutu wane qelit ŋei engu more, ŋinano biraongi yewa weneŋ wesiŋo engu waremami! Naso loutne na meteneŋo motpe ŋei ŋerewekopŋine koraut ŋunikalane okangole. Tiak ŋerepŋo medewekoune qimgimineŋo mapulake motki korautonge, yale na qimgiminane bango met okanmami, na ŋine koraut onikalane, ŋo ŋine ea wane bauŋine wake. \v 35 Detmami! Anutuŋo matŋine mo komu komune qeliŋkayake, na ŋidanbe, ŋine koso na mi nanikei, ge mage naso mane bomileki, yewao ŋine iwa yale raikei, ‘Waom wane tungo sarimaikane, eŋe Anutuŋo mosopkakep!’” \c 14 \s1 Yesuŋo Ŋei Mane Kie Mete Sua Sua Okankake Yewa Ma Menaŋkake \p \v 1 Qezarek naso maneo, Yesuŋo Parisi ŋetne mane wane matko ŋara neakane arike, pakiso ŋei ŋerep eŋe Yesu wane diamine seleleine makoi. \v 2 Pakiso ŋei mane kie mete sua sua okankake, yewa eŋe Yesu wane osino sarike. \v 3 Sarikiso, Yesuŋo ŋei wae kaki paki, Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi so Skribe qesonone rake, “Ŋenze ra rokop don yewaŋo maine detŋongi, qezarek nasoo ŋei ŋerep zomarop ma menaŋ onikene me mida?” \p \v 4 Ŋo eŋe dan mane mi rakoi, pakiso Yesu eŋe ŋei wa metino ma menaŋkaki, pakiso biraki arike. \v 5 Pakiso, eŋe edane rake, “Ŋinano ŋine mane eŋe gipole me bulamakauine mane doku lomgo qezarek nasoo kesiake, pakimo ŋine qezarek nasoo wane maine ikopka mi ma birau sayake me?” \p \v 6 Don ea wane yalewaka turuŋine eŋe eweke more, maine mi mainge olatkoi, eŋe ŋaŋaekoi. \s1 Sola Wawa Mi Okane More Ketkele Gekene \p \v 7 Yesu eŋe ongi, ŋei natne eŋe ŋara zakeo ŋara nekei wane sari metmet maine lewine yewaka nogane mesikei wane okanbi, Yesuŋo one more don rokop mane iwa korop kito more edange, \v 8 “Ŋei maneŋo ŋei ŋerep etke meteetne aukeik wane okanbik newanŋungi eŋane zakeo ŋara nekei wane, ari more met met maine lewine metmaike, yewao misuk mesikene. Qeŋ welaineŋo geŋane wawaine ŋei wele mane mo weneŋ newankake. \v 9 Pakimo, baŋ welaine ŋara zake ŋirit narek newanŋurike, eŋe sariki pakimo geŋane iwa yale rayake, ‘Metmet maine lewine iwa mo ŋei wele wawaine iwa oŋo metkep.’ Pakimo, ge gamu maratkanom, pakimo metmet ketkele, yewao ket mesikene. \v 10 Ge epa kebu welaineŋo newangangi, ari more metmet wawaino mesikenane, turuŋine ea mo ge metmet ketkele yewao mesikene. Pakimo, kebu welaineŋo geŋano sariki paki rayake, ‘Iwa sanom kimane sa more metmet maine iwao metnom.’ yewaŋo yemo geŋano bakom suaine lobo natne eŋane kaiteno wakoniake. \v 11 Ŋei mane eŋe oŋomka eŋetine mawaki, yemo Anutuŋo maket birakayake, ŋo ŋei mane eŋe oŋomka eŋetine maketki, ketkele det nagumaike, ea wane Anutuŋo mawa birakayake.” \p \v 12 Pakiso, Yesuŋo waom ŋei kebu welaine ea olale rake, “Ge kepe oŋa bango me rarapko ŋara newan onikenane okane more, geŋone kimakopŋone, ŋon tatŋone, weŋem sotawekopŋone me ŋei aboŋene suaine, yewa korop misuk newanonikene. Onoka wane eŋe baŋ turuŋine yalewaka newanganikei, eŋe yalewa oken okane more, kine kine ebonnom nekoi, ea wane turuŋine makoke ginikei. \v 13 Ge epa waom manom paki, yemo ŋei ŋerep wanap, aboŋene midaine, mat popokine, kie wawetene qoi qoine so deene pilik pilikine yewa tebaongene. \v 14 Paki Anutuŋo ge baŋ mosopganiake, onoka wane ŋei yaleineŋo maine mi qoleganikei, ea wane turuŋine yemo baŋ ŋei koboine seu seuo ŋine wiekei, naso yewao Anutuŋo qoleganiake.” \s1 Epa Waom Suaine Ea Wane Don Rokop \p \v 15 Ŋei mane ŋara zakeo mere ŋara weneŋ nekoi, oŋo don iwa detki paki, Yesu olale rake, “Ŋei ŋerep eŋe Anutu wane gege togon mat ma wakonge pamaike, ea wane kotino mere ŋara zakeo nekei, eŋe wet pesek manerop desikei!” \p \v 16 Pakiso, Yesuŋo olatke, “Ŋei maneŋo epa waom suaine maki paki ŋei ŋerep loutne newanonge. \v 17 Epa waom nekei wane naso mo bomilekiso, waom welaineŋo qelit mamaine mane talekaki ari ŋei ŋerep edane rake, ‘Sariu, ŋara kine kine mo zakeo pamaike!’ \v 18 Yale ra edangi, eŋe korop mode mode don weku weku rakoi. Ŋei maneŋo qelit mama olale rake, ‘Na kepe mane qolile, ea wane na maine mi arikale, na ari kepe qolile yewa kaikale, siluŋ detnom misuk boriake.’ \v 19 Pakiso, maneŋo olale rake, ‘Na bulamakau 10 qolile, ea wane ari liwekone onikale, na maine mi arikale. Ge siluŋ misuk detnom boriake.’ \v 20 Pakiso, maneŋo wamo olale rake, ‘Na ŋerep musele mele, ea wane na maine mi arikale. Ge siluŋ misuk detnom boriake.’ \p \v 21 Pakiso qelit mama eŋe zinge ari more suaineine yewa korop olatwareke, pakiso matpae wane welaine eŋe sotine osiki, qelit mamaine olale rake, ‘Ge mat iwa wane kotino numa suaino so nigatno ikopka lolike ari, ŋei ŋerep wesi aboŋene midaine, mat popokine, kie meteene seu seune so deene pilik pilikine yewa ebunom sariwareu!’ \v 22 Mi azongiso qelit mamaŋo zinge sari more rake, ‘Suaine, na geŋane don teweke mo okanwarile, ŋo siluŋ met met sotakine yaup pamaike.’ \v 23 Pakiso, suaineŋo qelit mamaine olale rake, ‘Ge numa suaino ari more eu wane sen pamaike, yewa mogare ari ŋei ŋerep ebunom, sari naŋane mat watke warekei. \v 24 Na iwa yale ŋedanmaile, ŋei wa newanongole, eŋano ŋine koropŋo naŋane ŋara yewa mi nekei!’” \s1 Ŋene Detluke More Yesu Ŋadino Mogare Arikene \p \v 25 Ŋei ŋerep magu suaineŋo Yesu ŋadino mogare arikoi, pakimo Yesuŋo zinge edane rake, \v 26 “Ŋei maneŋo na mogat naniakane ramaike, eŋe naŋane simile alakane detka more, eŋine simileine ea mi ŋabakayake, eŋe yale okangi paki, naga magaine, ŋanom medewekoune, ŋon tarekoune so kiarokoune eŋane gegeinane simile maine dere more so eŋine simile detkayake, paki naŋano sariake, eŋe naŋane medep maine mi okaniake. \v 27 Ŋei mane eŋe kaiwe baŋem kibeŋ qabeŋine ea wane wikile mi dere teweke, naŋane ŋadeno mogatnane sariake, eŋe naŋane medep mi okaniake. \p \v 28 Ŋo ŋinano ŋine mane eŋe mat kiroroine mane ma mayakane wetkeake, eŋe mikepka pese mere lewine darapŋo kitasiake, ea wane wesi so zaleine ma wakoniake, paki eŋe kayake, wesi maine mat yewa maki qoeakane rokop okanmaike. \v 29 Ŋo eŋe mikepka yale mi okane more, ŋado bosiŋ motki qoeka, eamo mat yewa maine mi maki qoeke, pakimo ŋei loutneŋo kau paki tenikkaikei. \v 30 Pakimo, iwa yale raikei, ‘Ŋei iwa eŋe matpae kieke make, ŋo maine mi maki qoemaike!’ \p \v 31 Ŋei waom mane eŋe kawali ŋeikoune 10, 000 yalewa, ŋo ŋei waom mane eŋe kawali ŋeikoune 20,000, edo engukeiwane sariu, ŋei waomba kawali ŋeikoune 10, 000 ka, eŋe mikepka pese mere dere makoboeake, eŋe maine togole more, ŋei waom mane kawali ŋeikoune 20, 000 yewa engu esoponiake, me mida. \v 32 Ŋo eŋe kaki mi kopkeakeo, yemo eŋe ŋei waom mane eŋine so kawali ŋeikoune eŋe qei abaran gemami wane, eŋe qelit mane raongi ari ŋei waom mane olatpi ere qedugu more, peam wane done qesonkaki aukeik.” \v 33 Yesuŋo takotke raki qoeke, “Rokop yalewaka ŋinano ŋine maneŋo aboŋ kine kineine mi ŋadekka wareakeŋo naŋane medep mi geake.” \s1 Soli Zonomine Midaine \p \v 34 “Soli eŋe kine kine maine, ŋo eŋe koso simile midaine okaniake, ea mo daleo okane more, maŋem eŋe koso similerop okaniake, \v 35 soli yalineŋo euo kepe kelokine mosiakane mi qakane, so bulamakau kaenerop maine mi qeturaŋgene, ea kepe wane kelokine mosiakane mi qakane, ŋene yeine qakŋem numao ari okanmaike, ŋei mane eŋe ketneropŋo don iwa wane kine desiake!” \c 15 \s1 Lama Siuk Siukinane Don Rokop \p \v 1 Naso maneo takis mama so borikine mama loutneŋo Yesu wane don desikei wane sarikoi. \v 2 Pakiso, Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi so Skribe eŋe kieke more detpi boriki, Yesu wane rakoi, “Ŋei iwa eŋe borikine mama kima okanon okanmaike, so eŋerop weneŋ mere ŋara ne okanmaike!” \v 3 Pakimo, ea wane Yesuŋo don rokop mane iwa yale edange, \p \v 4 “Ŋinano ŋine mane eŋe lamakoune 100 okorakei, pakimo yewa ŋine weku siukeake, siukkimo, lama welaine eŋe daleo okaniake? Eŋe qeliŋongi, lama 99 yewa ŋaraene ne okorau mo, eŋine lamawa mane siukike, ea wane zuage ari mage maratkayake. \v 5 Maratkayake, naso yewao welaine eŋe zok wet pesek suaine dere more lamaine yewa ma biraki wokine kutno wayake. \v 6 Wakimo, teweke matko ma ariake, ariki paki, kimakoune so matkoune edoraki sari lewageu edane rayake, ‘Na wet pesek suaine detmaile, lamane siukkeo ŋine koso maratkamaile, ea wane ŋene bakom kitoŋem!’ \v 7 Na ŋidanbe detpi, rokop yalewaka weti qeliwo eŋe bakom okanikei, yemo ŋei 99, eŋe menaŋgoi, ŋo wetene zok mi maingelukkei. Ŋo siluŋ borikine mama wekukurapŋo wetne maingemaike, yemo oi bakom suaine weti qeliwo wakoniake. \s1 Wesi Siu Siukine Ea Wane Don Saeŋine \p \v 8 “Me ŋerep maneŋo wesi setne 10 ma geake, yewa ŋine weku siukki mo, ŋereppae eŋe daleo okaniake? Eŋe kiwa kiwakki lawekimo qelaŋango maine sino kitoki paki, yewao yewao kaululke zuage ari maratkayake. \v 9 Maratka more, kimakoune so matkoune edoraki sari lewageu edane rayake, ‘Na wetne zok pesemaike, wesine setne weku siukike, ea mo marat kamaile, ea wane ŋene bakom kitoŋem!’ \v 10 Na ŋidanbe detpi, rokop yale waka Anutu wane aŋelokoune eŋe borikine mama wekukuŋo wetne maingeki, oi bakom suaine okanikei.” \s1 Medep Mane Magaine Qeliŋka More Arike Ea Wane Don Kisi \p \v 11 Yesu eŋe koso takotke more rake, “Ŋei mane eŋe gipoletkine etke gekoik. \v 12 Gipole nigatneŋo magaine olale rake, ‘Magak, wesi aboŋba naŋane biŋek, yewa ukude mapoke ninnom.’ Rakiso ŋei wae eŋe wesi aboŋ yewa keuoka mapoke gipole nigatne ea mane mange. \v 13 Kaiwe urata mama ewekine mere, so gipole nigatne eŋe kine kine kakiine natne yewa matoke qolewareke, pakiso wesiine yewa ma so matine ea qelige, so kepe mane abaran yewao ari geke. Ge more wawaine okane more, wesi yewa korop qakki ariwareke. \v 14 Ari mage mida lelemaike, rakimo kepe wa geke, yewao bodi kakapa suaine wakone, kepe mat yewa rokopke pake, pakiso medeppae eŋe mo ea wesi aboŋine midaine metke. \v 15 Mere ari kepe mat yewa wane welaine ŋei mane eŋano urata mayakane wakonge. Pakiso, ŋeiwaeŋo birakaki ari berek sengo berewekoune wareonge. \v 16 Berek eŋe bese wane solaine neu, ŋei eŋe yalewaka bese wane solaine yewa neakane wekemaŋke, ŋo ŋei maneŋo ŋara mane mi mangi neke. \v 17 Ŋado wetine lotkeki, detwareki paki rake, ‘Maganane urata mama ŋeikoune korop, eŋe ŋara zok suaine neu ŋatene qemaike, ŋo na iwa mere zok ŋara wane seukmaile, \v 18 ea wane na baŋ wie more maganano ariwe paki olale raikale, Magak, na borikine mawe, Anutu ŋabakamaike, so ge weneŋ ŋaba ganmaike, \v 19 na ŋei maine mida, ea wane ge naŋane giponne misuk raikene, ge urata mama ŋeiŋone yale biranannom gekale.’ \v 20 Yale raki pakiso, wie more magainano zinge arike. \p Ari mat osino osino raki, magaineŋo mo potki ariki kake, ka more wet borikŋo kotino watkeki, biririke ari meterekine biraki ariki, gipole masatka more lulukike. \v 21 Pakiso gipoleŋo olatke, ‘Magak, na borikine mawe, Anutu ŋabakamaike, so ge weneŋ ŋabaganmaike, ea wane na koso geŋane giponŋone misuk norakene.’ \v 22 Ŋo magaineŋo yemo qelit ŋeikoune edoraki sariu edane rake, ‘Ikop ariu! Ari naewo ŋine takot musele kiroine mane ma sari, birakau ketkep. So metino siliwa zale mane birau wetekimo, kieretkino kie tabe weneŋ birau wakep. \v 23 Pakimo, ari bulamakau medeune mane kelokinerop yewa qe more mitpi, epa waom ma neŋem paki, bakom kitoŋem! \v 24 Medep iwa eŋe mo seukkeo ŋine, koso siluŋ marat kamaine.’ Yale ra edangiso, epa waom ma neso, oi bakom kieke okangoi. \p \v 25 Gipole suaine eŋe naso yewao euo geke, yewao ŋine koso zinge sari mat osino okora, eŋet so wagom yewa detke. \v 26 Dere more qelit ŋei mane oraki sariki qesonka rake, ‘Iwa daleo okanmami?’ \v 27 Qelit ŋeiŋo olale rake, ‘Geŋane ŋonŋone mo matko zinge sarike, pakimo magaŋoneŋo bulamakau medeune kelokinerop mane qemaike, gipole kine kine maneŋo mi matalikake, maineka sarike, ea wane, magaŋitneŋo raki okanmami,’ \p \v 28 Tatine suaine eŋe sotine osiki mat koto mi wake, pakiso magaineŋo saket more, mat koto wayakane wetkelik kake. \v 29 Ŋo gipoleŋo yemo done turuŋine olale rake, ‘Detnom, na koma loutne urata ŋei yauwine yale qelitŋone qe sarikole, donŋone mane mi qekole, ge onokaka mane ningone? Ge noniŋ mida mane mi ninnom qe more kimakopne eŋerop epa waom ma neŋem paki, oi bakom okangone, midakaka! \v 30 Ŋo giponŋone iwa eŋe yemo wesi aboŋŋone korop yewa wenip ŋerep eŋerop ge more, mataliwareki mida leleki, koso zinge matko sarikimo, ge bulamakau medeune kelokinerop yewa eŋane qemaine!’ \v 31 Yale rakimo, magaineŋo mainge olale rake, ‘Giponne, ge yemo naso baŋem narop iwa ge okanmaine, yalinane mo kine kine naŋano pamaike, ea mo geŋane okanmaike, \v 32 ŋo ŋene yemo epa waom ma neŋem paki oi bakom okanikene, ŋonŋone mo seukeo ŋine, koso siluŋ wisikaemaike, eŋe mo siukkeo ŋine, koso siluŋ wakongi marat kamaine.’” \c 16 \s1 Wesi Aboŋ Ware Ware Borikine Eŋane Don Rokop \p \v 1 Yesuŋo don mane iwa yale dokoine edange, “Baliŋa ŋei mane geke, eŋe eŋane wesi aboŋ ware wareine mane geke, pakimo ŋei natne eŋe baliŋa ŋei wano sari ware ware wane solaino don qe more rakoi, ‘Ware wareŋoneŋo wesiŋone mo matali waremaike.’ \v 2 Rau dereso, baliŋa ŋei waomŋo ware warewa oraki sariki qesonka rake, ‘Daleo wane geŋane don iwa detmaile? Ge ari naŋane aboŋ geŋane meto pamaike, yewa wane zaleine korop dapot warekene, ge koso naŋane ware ware mane mi gekene.’ \v 3 Pakiso ware ware wa eŋe iwa yale wetkeke, ‘Suainene eŋe mo ware ware uratao ŋine esopnaniake, na daleo okanikale? Na sere maine mi kitomaile, na ŋei ŋerep natne ŋara wesi meŋen onikalane gamu nanmaike. \v 4 Na detmaile, na siluŋ naso iwao kimakopne qesiŋonikale, ea wane waomne eŋe na esop naniake, ŋo naŋane kimakopne eŋe na maine qesiŋnankei. \p \v 5 Eŋe yale dere more urata ŋei kimakoune edora more, suaineinane sotaene eŋano pake, yewa edorki, eŋano sarikoi, mane eŋe alakane sariki, eŋe ŋei alakane sarike, qesonka rake, ‘Ge naŋane waomnano sotaŋone darap qolekene?’ \v 6 ‘Eŋe mainge rake, ‘Na sotne kelok mitmit 100 dram qolekale.’ Ware ware eŋe olatke, ‘Sotaŋone papia iwa mo qeu pake, ge ma mere 50 dram qekene.’ \v 7 Pakiso eŋe ŋei mane qesonka rake, ‘So, ge sotaŋone darap?’ Eŋe mainge rake, ‘Na sotane wan(1) tausen kaura bet wit woune.’ Ware ware eŋe olatke, ‘Sotaŋone papia iwa pake, ge 8 handret kaura bet qekene.’ \p \v 8 Kine kine ea wakonge, ea ŋei waom eŋe dere more ware ware wane masi isisine ka more, eweine kitoke. Kine yewa onoka wane, kepe ŋei ŋerep eŋe kepe wane wesi aboŋ urata detlukonmami, so edo ŋine ŋei ŋerep qelaŋane ŋine qelaŋan wane urata mogare mamami, edo yewa yuanŋunmami.” \p \v 9 Pakiso, Yesu eŋe takotke edange, “Na weneŋ ŋidanmaile, ŋine kepe wane wesi aboŋ ŋineŋo ŋei ŋerep ketkele qesiŋonikei, boaŋ wesi aboŋŋine ea siukeake, naso yewao Anutuŋo ŋine qeli gege togongo mauluk ŋuniake. \v 10 Ŋei maneŋo kine kine yauwine koboboine ma gemaikeo, eŋe kine kine suaine koboboine ma geake. Ŋei maneŋo kine kine nigatne isisine ma gemaikeo, eŋe kine kine suaine masi isisine ma geake. \v 11 Ŋine kepo wesi aboŋ mi wareluk kamamiwo, ŋine qeli wane aboŋ wele mi warelukkaikei. \v 12 Pakiso, ŋine ŋei mane wane aboŋ mi wareluk kaikeiwo, Anutuŋo ŋinane biŋek mi ŋiboniake. \p \v 13 Ŋei maneŋo ŋei suaine etke erane qelit qeqe urata maine mi mayake, eŋe ŋei mane qaisikkayake, ŋo mane wane maine siminkayake. Eŋe ŋei weku mogatkayake, ŋo mane ea detki, ŋei yauwine okaniake. Ŋine Anutu so wesi aboŋ ea maine mi mogat osikei.” \s1 Yesu Eŋe Don Kine Kine Ra Qelaŋange \p \v 14 Pakimo, Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi, eŋe don ea dere more Yesu wane tenikkakoi, ea wane eŋe kepe wane wesi ea wane zok manerop siminonge, \v 15 ŋo Yesuŋo edange, “Ŋine ŋei ŋerep kaiteno kine kine koboine mamami, ŋo Anutu eŋe ŋinane wet dereretŋine detlukmaike. Ŋei ŋerep eŋe kine kine one more, weku mane detmami, ŋo Anutuŋo kine kine ea yemo one more detki yauwine okan okanmaike. \p \v 16 “Ra rokop don kine kine Moseŋo qeke, so kine kine Anutu wane qelit ŋei edo qekoi, ea pa sari mageki Yohane wane naso bomileke, Yohane doku tau tau nasoine bomileki sari lotkeke, naso yewao Yohaneŋo Anutuŋo daline waremaike so eŋane gege togon numa, so qeli ewe zonom ea wane biŋek don ra qelaŋange, so ŋei ŋerep koropŋo Anutu wane gege togon numa togogole soringe wakesikei wane okanmami so natneŋo mo waket warekoi. \v 17 Ŋo qeli so kepe siukeikwo, Mose wane ra rokop don nigatnemde mane mi siukeake. \p \v 18 “Ŋei mane eŋe ŋanomine qeliŋka more, ŋerep mane mayake, eŋe sotine maratkayake, so ŋerep maneŋo eŋe ŋaone qeliŋka more, ari ŋei mane mayakeo, eŋe sot maratkayake. \s1 Ŋei Aboŋine Suaine So Lazarus Erane Don Kisi \p \v 19 “Naso maneo, ŋei waom wesi aboŋine suaineropŋo geke, eŋe takot laplapine weku mane kibinerop. Eŋe epa waom ma kaiwe baŋem met mageke. \v 20 Naso yewao, ŋei mane aboŋine midaine, kubetenerop geke. Ŋei ea eŋetine Lazarus, eŋe ŋei aboŋine suainane mat wane aŋaine pa mageke. \v 21 Eŋe ŋei aboŋine suainane ŋara sisine neyakane simile dere pa mageke metki, so kasi eŋe sari more Lazarus wane kubet soŋine bozeka maŋkoi. \p \v 22 “Pakiso ŋei aboŋine midaine eŋe seukki, so aŋelo edo ŋei ea tewekka wa more, qeli wane epa waom pamaikeo, Abraham wane wazaino birakau metke. Ŋo ŋei aboŋine suaine eŋe seukki, so kimakoune dukkau, eŋe ari \v 23 gerep sorao ket okorake. Yewao eŋe wikile suaine dere more, deine potki waki Abraham wane wazaino Lazarus metki kake. \v 24 Ea wane eŋe Abraham boka ora olale rake, ‘Magane, Abraham, ge naŋane wetŋone borikep! Ge Lazarus birakanom, eŋe zoliwineŋo doku qe more sari naŋane belakamne uakayakeo, na siluŋ zonom nigatne maikale, na wikile zok suaine gerepko iwa detmaile!’ \p \v 25 Ŋo Abrahamŋo olatke, ‘Gifonne, ge det sorokkene, Anutuŋo ge kepe aboŋ wekumane ginge, ŋo Lazarus eŋe kine kine qotkoine mange, ŋo ukude Lazarus eŋe kine kine wekumane detmaike, so ge wikile detmaine. \v 26 Ge roo suaine kiroine keuzo iwa ka maine, na nat iwa metmaile, so ge nat yewa metmaine. Na geŋano yewa zawo yuane maine mi ukale, so ŋei natne eŋe nat yewa maine mi zawo suaine pamaike, more iwa yuane ea sarikei.’ \v 27 Ŋei aboŋine suaine eŋe Abraham olale rake, ‘Na magane Abraham ge koso meŋengamaile, ge Lazarus maganane matko birakanom arikep! \v 28 Yewao, eŋe naŋane tatne so ŋolekopne metemane gemami, eŋe girem don edaniakeo, eŋe iwa mi sari more wikile desikei.’ \p \v 29 Abraham eŋe mainge rake, ‘Don kine kine Mose so Anutu wane qelit ŋei propet, eŋe qekoi, ea tatŋone so ŋonŋone eŋe girem don ea edan okanmami, eŋe don ea maine detpi.’ \v 30 Ŋei aboŋine suaineŋo olatke, ‘Yale mida! Eŋe ŋei mane seu seuo ŋine, wisikae wie more ari edaniakeo, eŋe maine sotene ea ŋadekkaikei.’ \v 31 Ŋo Abraham eŋe rake, ‘Eŋe Mose so Anutu wane qelit ŋei propet eŋane don mi desikeiwo, eŋe ŋei seuseunane don edangi dere maine mi malipkaikei. Eŋe yewa baŋ dere ŋadekaikei.’” \c 17 \s1 Sot Wane Kine \p \v 1 Pakiso Yesu eŋe dokoine edane rake, “Borikine kine kineŋo ŋei ŋerep mau sotene maratoniake, ea naso baŋem wakonmaike, ŋo ŋei maneŋo kimaine qebin mabin borikine mane ma more, sot marat kayakeo, Anutuŋo ŋei ea wikile maniake. \v 2 Ŋo ŋei maneŋo medep nigatne yewa maki me iwenkaki sot marat kayakeo, Anutuŋo ŋei ea wikile suaine zok maniake. \v 3 Ea wane ŋine kine kine ma more kaulukkei. \p “Kimaŋone eŋe masi borikine mayakeo, ge maine eŋano ari girem olale more, rawetkanom, eŋe sot ea ŋadekayakeo, ge maine sotine qelige turuŋine birakene. \v 4 Eŋe masi borikine geŋano atak sewen, kaiwe weku ma more sari more rokop atak sewen rapoke golasiakeo, me qom borik don golasiakeo, ge sot turuŋine qelige manikene, so ge iwa yale olasikene, ‘Na sot turuŋŋone mo qeliŋmaile.” \s1 Mali Malip Wane Kine Yesuŋo Edange \p \v 5 Yesu wane qelit ŋei eŋe Yesu olale rakoi, “Ŋenane mali malipze togole mida, ge mali malipze manom togolekep!” \p \v 6 Waomzeŋo mainge iwa yale rake, “Mastet woune eŋe nigat nigatne okanmaike pakimo ŋinane mali malipŋine eŋe woune yale waka nigatne okaniakeo, ŋine eki suaine yewao maine olasikei, ‘Ge wie lolige ŋodoŋonerop ari kiwetko okoranom!’ Ŋine yale ra olatpi, eki ea eŋe maine ŋinane don tewekeake. \s1 Qelit Qe Qe Urata Wane Kine Yesuŋo Edange \p \v 7 Ŋinane keuo ŋine ŋei maneŋo qelit ŋei mamaike, qelit ŋei eaŋo sere kito more lama ware okanmaike. Urata ea qoeki, so eŋe euo ŋine sariki eŋe iwa yale mi olatmaike, ‘Ge ikop sari nenom!’ \v 8 Midakaka, eŋe iwa yale olasiake, ‘Ge wie naŋane ŋara soep mauluke more, laplap libeka bira more ŋara soep ninnom nekale, na newe qoeki baŋ ŋado yemo ge ŋara dokuŋone nekene.’ \v 9 Qelit qeqeŋone eŋe urata ma qelitŋone qeki, ge maine ewine kito mawa kaikene me? Midakaka! \v 10 Ŋine yale waka, na kine kine ŋidangole, ea korop ŋine ma more raikei, ‘Ŋene qelit qeqe ŋei, ge kine kine ŋedangone, ea ŋene mo mene, ea mo rokouno.’” \s1 Yesu Eŋe Ŋei 10 Ma Menaŋge \p \v 11 Yesu eŋe Yerusalem ariakane Samaria kepe so Galili kepe keuetnoka ari more, \v 12 mat maneo wakesiakane okane, ŋei 10 kubet togoleenerop maratonge, eŋe amaŋ okora more, \v 13 boka rakoi, “Yesu, waom, ge ŋenano wetŋone borikep!” \p \v 14 Yesu eŋe ŋei ea one more edange, “Ŋine ari more, mosop ŋei solaŋine ea sikanonikei.” \p Eŋe ariu ariu eaka kubet togon solaeno pake, ea mo osi more, libeka okange. \v 15 Ŋei maneŋo solaine kaki menaŋgi, so eŋe Yesu wano zinge ari, Anutu wane eŋetine ora mawaka more suaineze oi bakom okankake. \v 16 Eŋe Yesu wane kino ket rasu more, ewine kitoke, ŋei yewao eŋe Samaria welaine mane, eŋe Yuda tego ŋadino ŋine. \v 17 Pakimo Yesu eŋe olale rake, “Na ŋei 10 ma menaŋonile, ŋei natne 9 eŋe diao arimami? \v 18 Onoka wane qelaŋ lobo ŋeiŋoka iwa koso zinge Anutu wane eŋetine buke wamaike?” \v 19 So Yesu eŋe takotke more olatke, “Ge wie arinom, ge naŋane don mo malipkamaine, so mali malipŋonane menaŋmaine.” \s1 Anutu Eŋe Dalino Waremaike \p \v 20 Anutu wane papa togon welaine ŋei, Parisi, eŋe sari Yesu qesonka rakoi, “Naso dango Anutu eŋe sari kepe warekayake?” \p Yesu eŋe mainge rake, “Anutu eŋe waremaike, ea ŋine maine mi kaikei, so \v 21 ŋei maneŋo mi rayake, ‘I, kau!’ me, ‘Yewa pamaike!’ Anutuŋo ŋinane wetŋine koto wareŋunmaike.” \p \v 22 Pakiso Yesu eŋe dokoine edange, “Boaŋ ŋine Ŋei Wawainane Gipole nasoine kaikei wane wetkekei, ŋo ŋine mi kaikei. \v 23 Ŋei natne ŋinano sari ŋidanikei, ‘Ŋine eriwa kau!’ me, ‘Ŋine iwa kau!’ Ŋo, ŋine mi kaikei. \v 24 Qilapŋo naso natne walatake wamaike, so naso natne qeli korop kilitikmaike, Ŋei Wawainane Gipolane nasoine eŋe qilap ea yale ikopka wakoniake. \v 25 Ŋo alakane eŋe wikile suaine detki, so ŋei ŋerep eŋe ŋadekaikei. \v 26 Kine kine Noa wane nasoino wakonge, ea korop Ŋei Wawainane Gipolane nasoino wakoniake. \v 27 Noa wane nasoo ea, ŋei ŋerep korop ŋara doku soep ne more, zokit makoi, nasoine yale ari mage ari mageki, so Noa eŋe sekiwo kaiwe mane waketki, doku qakumŋo ket more ŋei ŋerep korop enguki seukwarekoi. \v 28 Kine kine ea Lot wane nasoino wakonge, ea korop Ŋei Wawainane Gipolane nasoino wakoniake. Lot wane nasoo ŋei ŋerep eŋe ŋara soep ne more, aboŋ qole more eu ebore more, mat makoi. \v 29 Pakiso Lot eŋe kaiwe mane Sodom qeliŋgi, so naso yewao gerep so wesi bolamineropŋo kere more, ŋei ŋerep korop enguwi seukwarekoi. \v 30 Boaŋ Anutuŋo Ŋei Wawainane Gipole maki qelaŋankayake, naso eaŋo Lot wane nasoo yale okaniake. \p \v 31 “Naso yewao, ŋei mane eŋe mat sekaino mere more, mat koto mi wa more kine kineine natne mayake, eŋe yeine qelige kaet ariake. Yalewaka ŋei mane eŋe euo ge more, matko koso mi zinge ari kine kineine ea mayake, eŋe yeine qelige ket ariake. \v 32 Ŋine Lot wane ŋanominane don kisi ea dere detsorokpi, eŋe deineŋo potki ŋadino Sodom mat suaino ari kaki paki seukke! \v 33 Ŋei mane eŋe naŋane ra more wikilane kaet kaki, solaine mawaulukeakeo, eŋe gege togon wane numaine korop siuklukeake. Ŋo ŋei mane eŋe naŋane ra more seukkeake, ŋei yewa eŋe gege togon marat kayake. \v 34 Na ŋidanmaile, Ŋei Wawainane Gipole nasoine, ruo yewao ŋei etke ere mat wekuoka kulu paut, Anutuŋo ŋei weku ma more, ŋei mane qeliŋkayake. \v 35 Ŋerep etke ere ŋara soige metpik, Anutuŋo ŋerep weku ma more, ŋerep mane qeliŋkayake. \v 36 Ŋei etke ere euo uratao geuk, Anutuŋo ŋei weku ma more, ŋei mane qeliŋkayake.” \p \v 37 Yesu eŋe yale raki qoeki, so dokoine eŋe qesonka rakoi, “Kine kine ea ramaine, diao wakoniake?” \p Yesu eŋe mainge rake, “Kine kine seuseune pareŋ pamaike, naso yewao gawe naŋi eŋe ari lewaŋmaŋkei.” \c 18 \s1 Ŋerep Mala So Wano Wanok Ŋei Erane Don Rokop \p \v 1 Pakiso Yesu eŋe dokoine don rokop iwa edange. Eŋe eŋine dokoineŋo Anutu wano naso baŋem mi pelekeu paki, togole more meŋenkaikei wane edange Eŋe meŋe meŋen urata maine mi qeliŋkaikei, ea wane eŋe don rokop ea iwa yale kito more dokoine edange, \v 2 “Mat maneo wano wanok ŋei mane geke, eŋe Anutu wane mi kaetkake, so eŋe ŋei mane wane yale waka mi kaetkake, \v 3 pakiso ŋerep ŋaone seuseune maneŋo mat yewao geke. Eŋe wano wanok ŋei eŋano atak loutne sari meŋenka iwa yale rake, ‘Ŋabaneŋo naŋano masi borikine make, ge na mapik nanikene!’ \v 4 Naso kiriroine okangi, so wano wanok ŋei eŋe mi mapik kayakane rake, ŋo, naso kiroroine okangiso, eŋe iwa yale wetino detke, ‘Na Anutu wane mi kaet nanmaike, so na ŋei mane wane ewine mi kitomaile, \v 5 ŋo ŋerep iwa, eŋe naso baŋem sari more qesonnane more, sorinnane umat suaine ninge, ea wane na eŋe mapik kaikale. Na mi mapik kaikaleo, eŋe sari meŋennan mageki, na eŋane don wane zok bauwawa okanikale!’” \p \v 6 Yesu eŋe don kisi ea ra more, takotke edange, “Ŋine wano wanok ŋei qeguŋ maguŋine, ea wane don detkakei. \v 7-8 Yalewaka, ŋine Anutu mapik ŋuniakane eŋano kaiwe so ruo naso baŋem sorin borin aroke meŋenkaikei. Eŋe eŋine ŋei ŋerewekoune wanokone more, ikopka mapitoniake. Ŋo Ŋei Wawainane Gipoleŋo kepeo koso zinge sari more, ŋei ŋerep eŋe Anutu malip kamami, ea maratoniake, me mida?” \s1 Parisi Ŋei so Takis Mama Ŋei Erane Don Rokop \p \v 9 Naso yewao, ŋei ŋerep natne eŋe Yesu wane don desikei wane sarikoi, eŋe weteno iwa yale detkoi, “Ŋedomka koboboine gemaine, ŋei ŋerep natne eŋe yau yaup gemami.” \v 10 Yesu eŋe wet dereret ea dere more, don rokop iwa edane rake, “Naso maneo, ŋei etke ere Anutu wane Bakom Urumgo meŋen kaikeik wane arikoik, ŋei mane eŋe Anutu wane papa togon welaine ŋei, Parisi mane, ŋei mane eŋe takis mama. \p \v 11 “Parisi eŋe eŋinane detki waki, koŋka okora iwa yale ra meŋenkake, ‘Na kaŋ bap sua mida, na masi isisine mi mamaile, na ŋei mane wane ŋanomine kobu mi mamaile, ŋei ŋerep natne eŋe masi qotkoine ea ma okanmami. Na eŋe yale mi okanmaŋkale, ea wane na Anutune eŋetŋone bukewe wamaike. Na takis mama ŋei borikine yewa, eŋe yale mida! Na eŋane masi qotkoine mi mogatmaŋkale. \v 12 Soda baŋem ea wane kotine kaiwe etkeka etkeka na ŋara sawe gemaile. Naŋane wesi aboŋne korop, ea na 10go ŋine weku geŋane biŋek qewaremaŋkale, ea wane na Anutune eŋetŋone bukewe wamaike.’ \p \v 13 “Ŋo takis mama ŋei eŋe deine qeliwo mi potki ariki, okora more qomine boriki so rake, ‘Na ŋei qotkoine, Anutu, ge naŋane qomŋone borikep!’” \v 14 Yesu eŋe donkisi raki, qoekiso edange, “Na ŋidanmaile, Anutuŋo takis mama ŋei eŋane sotine qelika nigetkake. Eŋe Anutu wane kaitko koboboine okorake, ŋo Anutuŋo Parisi ea wane sotine mi qeliŋka nigetkake. Ŋei maneŋo eŋine eŋetine maki suayakane okaniake, yemo Anutuŋo ma ket birakayake. Ŋo ŋei maneŋo eŋe eŋane eŋet biŋekine ma kesiakeo, yemo Anutuŋo ŋei ea ma wa birakayake.” \s1 Yesu Eŋe Medep Nigatne Mosoponge \p \v 15 Ŋei ŋerep natne eŋe dokoene Yesuŋo metineŋo kuteno more mosop oniakane ra more, eŋano ebu sarikoi, pakimo Yesu wane dokoine eŋe ŋei ŋerep one more rawetongoi. \v 16 Ŋo Yesu eŋe medep nigatne eŋano sarikei wane edorake, “Qeliŋonbi! Medep nigatne ea naŋane osono maine sariu, ŋine misuk rawetonikei, Anutu eŋe ŋei ŋerep medep nigatne iwa yaline eŋane rokopko wareoniakane siminkake. \v 17 Ŋine don iwa detsorok detlukkei, medep nigatne eŋe Anutuŋo wareoniakane siminonmaike, ŋo ŋei natne eŋe Anutuŋo wareoneakane mi siminonmaikeo, eŋe Anutu wane gege togon kepe ea wane kotino mi wakesikei.” \s1 Ŋei Aboŋine Suaine Eŋane Donkisi \p \v 18 Yuda ŋei ŋetne mane Yesu wano sari qesonka rake, “Kito ŋebo ŋebon maepne, na dalino okane more, naso baŋem gege togon maratka gemaŋkale?” \p \v 19 Yale rakimo, Yesuŋo olatke, “Ge onoka wane na ‘Mayakatne’ , noramaine? Anutu wekuŋo mayakatne. \v 20 Ge Anutu wane papa togon don detmaine, ŋire ŋao ŋanom mi bira nagukeik, so ŋei me ŋerep mane misuk maikeik. Ge ŋei mane mi qenom seukeake. Ge kobu mi maikene. Ge ŋei mane mi ma baikkaikene. Ge nabok magak erane bango ge more, erane don dereret tewek okanikene.” \p \v 21 Ŋei yewa eŋe rake, “Kito ŋebo ŋebon, na mo medepnoka Anutu papa togon don ea mane mi qeliŋkakole, mo korop okane gesakole gemaile iwa.” \p \v 22 Yesu eŋe don ea dere more olatke, “Ge kine kine weku mi okanine, ea ge makoboenom. Ge ari more aboŋŋone korop ea ŋei natne ebonnom wesi ginbi ma more, wesi yewa ŋei aboŋene midaine eŋe qika ebonikene, eso yalinane ge baŋ qeli wane aboŋ togogole maratkaikene. Pakiso geŋone sari ŋadeno mogatnane sarimaŋkene.” \v 23 Ŋei yewa eŋe don yale dere more, wet dereretine umareki qelige arike. Eŋe wesi aboŋine maune loutne zok manerop pa mange, ea wane. \p \v 24 Yesu eŋe ŋei ea wane dereret umat dere more rake, “Ŋei yaline wesi aboŋene suaine, eŋe Anutuŋo ware oniakane raikei, ŋo eŋe zok urata suaine ma more aboŋene qeliŋka more Anutu wane qeli gege togon numa mogasikei. \v 25 Kamel eŋe samap wane aŋaono wakesikei wane ea mo urata suaine mida, ŋo baliŋa ŋei eŋe Anutu wane qeli ewe zonom so gege togongo wane rake, eamo eŋe zok urata suaine, zok manerop ma more aboŋine qeliŋkayake.” \p \v 26 Ŋei ŋerep natne eŋe don ea dere more, Yesu qesonkakoi, “Ge ramaine, Anutuŋo baliŋa ŋei maine mi wareoniake, yale okangi, ŋei ŋerep ketkele gemami, ea eŋe weneŋ Anutuŋo mi wareoniake me?” \p \v 27 Yesu eŋe mainge rake, “Kepeo ŋei ŋerep ŋine ŋaŋaemami, ŋo Anutu wekuŋo mi ŋaŋaemaike, Anutu eŋe kine kine korop ma wareakane, eŋe maine mi qekayake.” \p \v 28 Pakiso, Petoroŋo Yesu olatke, “Detmaine, ŋene kepe matze so kine kineze qeliŋone more, ge mogatgangone.” \p \v 29 Yesuŋo rake, “Na don wele ŋidanmaile, ŋei mane eŋe Anutu wane ra more, mat me ŋanom medep, me tatiŋon, me nabok, me magak qeliŋonware, eŋe sari na mogat naniakeo, \v 30 ea wane turuŋine Anutuŋo eŋe naso iwao kepeo mo geke, ea yuane more, zok manerop makoke maniake, so baŋ koso nasoo ŋado eŋe gege togon kiroine manerop maratka takotke mangi ge ari geake.” \s1 Yesu Eŋe Koso Atak Mane Seukke More Wiekane Rake \p \v 31 Yesu eŋe dokoine 12 yewa koso ebu qeduguone more edange, “Detmami, ŋene wa Yerusalem ariŋem. Anutu wane qelit ŋeiŋo Ŋei Wawainane Gipole ra more kine kine korop kibi qekoi, ea korop wakoniake. \v 32 Ŋei natneŋo Yuda ŋadeeno eŋane meteeno birakaikei. Pakimo, ŋei ea eŋe don isi masirakinerop okane more, sopotka more \v 33 kumunamŋo qe more, kibego qeu seuke more, kaiwe mama karewe deŋesereo pa more, eŋe koso wisikae wieake.” \p \v 34 Yesu eŋe kine kine iwa rakiso, dokoine eŋe mi detlukwarekoi, Anutuŋo don ea wane kine motkeke, ea wane eŋe mi detlukwarekoi. \s1 Yesu Eŋe De Pilik Ma Menaŋkake \p \v 35 Yesu so dokoine eŋe Yeriko osino lotkekoi, ŋei mane deine pilik pilikine eŋe ŋei ŋerep edo wesi aboŋ natne qesiŋkaikei wane meŋenone more, boka woka metmaŋke. \v 36 Eŋe ŋei ŋerep magu eŋane don ukat dere more qesonone rake, “Ea onokaka?” \p \v 37 Ŋei ŋerep magu keuo ŋine natne eŋe olatkoi, “Yesu, Nazaret matko ŋine, eŋe mo iwa sarimaike.” \p \v 38 Eŋe yale dere more boka rake, “Oo, Yesu, ge Dawit wane ŋaboine ŋetne, ea Anutu eŋe mo rake, yewa bira gangi ketkone, ge naŋane wetŋone borikep!” \p \v 39 Ŋei ŋerep magu yewa eŋe ŋei de pilik ea kuroŋka more rakoi, “Ge aŋaŋone ma wonge metnom!” Yale rau, eŋe soringe togoleka koso boka rake, “Dawit ŋaboine ŋetne, ge siluŋ naŋane wetŋone borikep!” \p \v 40 Yale ra bokaki, Yesu eŋe dere more, doŋ mane okora edane rake, “Ŋine ari ŋei yewa ma sariu.” Pakimo ŋei eŋe Yesu wane osino lotkekiso, Yesu eŋe qesonka rake, \v 41 “Na ge dalino okan ganikalane ramaine?” \p Ŋei eŋe mainge rake, “Waomne, na dene koso posikalane ramaile.” \p \v 42 Yesu eŋe olatke, “Ge deŋone pore kanom, ge naŋano mena menaŋ wane zonomne detlukka more, malipnannom paki, ea wane menaŋmaine.” \p \v 43 Yale raki, yewaka ŋei ea deine lotkeki pore ka more, Yesu mogatka more, Anutu wane eŋetine buke wake, pakimo, ŋei ŋerep magu eŋe masi togole ea ka more, Anutu wane eŋetine weneŋ bukeu wake. \c 19 \s1 Yesu Eŋe Zakius Maratkake \p \v 1 Yesu eŋe ari more, Yeriko mat suainane keunoka ari mat qeliŋkayakane okangiso, \v 2 takis mama so baliŋa ŋei mane, eŋetine Zakius, eŋe mat suaine yewa wane kotino geke. \v 3 Zakius eŋe ŋei ŋerep magu suaine one more Yesu eŋe ma me eŋe daleo ea desiakane zok manerop wetkeke, ŋo eŋe ŋei bamgo, ea wane Yesu maine mi kake. \v 4 Pakiso, eŋe magu lewine alakane biririke ari yuanone more, Yesu kayakane eki maneo wake, \v 5 pakimo Yesu eŋe eki bano lotke, deine potki waki eki kutno Zakius kaki paki olatke, “Zakius, ge ikop kesikene, na matŋono ukude gerop mesikale.” \p \v 6 Zakius eŋe aŋaine teweke ikop ket more, bakom kito Yesu iwenkaki matine koto waketkoik. \v 7 Kine kine ea wakongi, ŋei ŋerep natne eŋe kau paki, detpi boriki rakoi, “Eŋe ŋei sotinerop wane matko ea mo daleo wane waket metmaike?” \p \v 8 Zakius eŋe mat koto wie okora Waom olale rake, “Waom, ge detnom, na aboŋne keunoka mapokkawe magu etke lelemamik, na ŋei ŋerep aboŋene midaine magu weku ebonikale, so na ŋei ŋerep natne mo sogino isione more takis wesiene setne weku kobu omaongoleo, na eŋe ukude wesi setne etke so etke ebonikale.” \p \v 9 Yesu eŋe dere more olatke, “Ukude Anutuŋo mat iwa wane kotino ŋei ŋerep eŋane wetene mo maki zingemaike. Ŋo yewa eŋane keuo ŋine ŋei iwa eŋe na malip nanmaike, ea wane na ŋidanmaile, eŋe mo Abraham wane ŋaboine solaŋoka, ŋo ukude eŋe Abraham ŋaboine sola so kotorop weneŋ wakonmaike. \v 10 Ŋei Wawainane Gipole, eŋe ŋei ŋerep siuk siukine ea ziaŋone more, wetene ma menaŋ onikalane sarimaike.” \s1 Goli Wesi Setne Wane Don Rokop \p \v 11 Ŋei ŋerep eŋe don ea detkau mere edange, so Yesu eŋe takotke don rokop mane edange. Onoka wane? Yesu eŋe mo Yerusalem mat osino lotkekimo, ŋei ŋerep eŋe wetke rakoi, ‘Mo iwaka Anutu wane qeli ewe zonomine wakonlukki kaikene mane.’ \v 12 Ea wane Yesu eŋe don rokop mane edane rake, “Naso maneo ware ware mane eŋe, kepe kiroino Ŋei Waom suainano ariwe, oŋo ŋei wawaine biranangi, so koso zinge sarikale, eŋe yalewa raki paki, kepe kiroino arike. \v 13 Eŋe ea ariakane okane more, urata medewekoune 10 qedugu one more, goli wesi set mane, so goli wesi set mane korop ebone more rake, ‘Ŋine wesi iwa mau paki, bisnis urata ma, ma suaeu na koso zinge sarikale.’ \v 14 Ŋei suaine eŋe arikimo, matkoune eŋe eŋane bauene waki, qelit biraonbi ari, Ŋei Waom suaine iwa yale olatkoi, ‘Eŋe kepe ware wareze mi geakane ŋene ramaine!’ \p \v 15 Pakimo Ŋei Waom eŋe siluŋ kepe ware ware birakaki zinge sarike. Zinge more qelit medep wesi ebonge, eŋe iwa yale ra more edora waraŋonge, ‘Na wesi ŋibongole, ea ŋine urataine ma more ma leuleu darap wakonge?’ \v 16 Ŋei maneŋo alakane sari rake, ‘Waomne, na geŋane goli wesi setne wekuŋo bisnis ma more goli wesi setne 10 marat ongole.’ \v 17 Ŋei suaine eŋe olatke, ‘Ge wekumane okangone, ge qelit ŋei wele, ge wesi nigatne wareluk kamaine, ea wane na ge mat suaine 10 ware onikenane biraganikale.’ \v 18 Qelit ŋeiine mane sari olatke, ‘Waomne, na geŋane goli wesi setne wekuŋo bisnis ma more, goli wesi setne 5 marat ongole.’ \v 19 Eŋe qelit ŋei yewao olatke, ‘Na ge mat suaine 5 ware onikenane biraganikale.’ \p \v 20 Ŋo, qelit ŋei maneŋo sari olatke, ‘Waomne, geŋane goli wesi setne iwamo, na laplap koto motkekole, \v 21 ge ŋei gereune aboŋ kine kine ŋei natneŋo mau wakongi, aboŋ ea ge ma okanmaine. Ŋei maneŋo eu ebotkiso, ge eu ea wane ŋara wele omaon okanmaine, ea wane na geŋane kaetnange.’ \v 22 Ŋei suaine King eaŋo olatke, ‘Ge qelit ŋei qotkoine, na geŋone don eaŋoka mainge more, koso don uratao biraganikale. Na ŋei gereune. Na ŋei mane wane aboŋ ma okanmaile. Me ŋei mane wane euo ŋine ŋara ma okanmaile, ge ea korop detkone. \v 23 Ge wesi ea onoka wane wesi urumgo mi motkone? Wesi ea paki, ŋei maneŋo yewa ŋine ma more bisnis mayake. Maki wakone paki, na zinge sarikaleo, eŋe wesi natne kutno niniake.’ \p \v 24 Ŋei waom eŋe ŋei natne yewao okorakoi, ea zinge edange, ‘Ŋine eŋano ŋine wesi setne ea omaka more, ŋei wesi setne 10 pa manmaike, eŋe manbi.’ \v 25 Ŋo, ŋei eŋe olatkoi, ‘Waomze, eŋe wesi setne 10 mo pa manmaike!’ \v 26 Ŋei waomŋo mainge edane rake, ‘Na ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe kine kine mo man mane, ŋo eŋe maine mage more urataine ma, ma leuleki, na ŋei yewa koso takotke manikale. Ŋo ŋei mane eŋe kine kine mo man mane ea nigatnemde magemaike, na ea omakaikale. \v 27 Ŋo naŋane ŋabakopne diao gemami, ŋei ŋerep eaŋo na wareonikalane mi siminonge, paki ŋei waom wano don mo motkoi, ŋine ŋei ŋerep ea korop ebu sari more, iwa naŋane kaitno enguwi korop seukwarekei!’” \s1 Yesu Eŋe Ware Ware Suaine Yaline Okane Yerusalem Matko Waketke \p \v 28 Yesu eŋe yale ra more, ŋei ŋerep eŋano ŋine Yerusalem goken alakane arike. \v 29 Eŋe Betpage matko so Betani mat osino bonaga mane Oliwa ea lotke more, dokoine eŋano ŋine etke alakane biraore, iwa yale etange, \v 30 “Ŋire matko eriwa wa more dogi nigatne mane medeune mulapko lukkau okoraki kaikei, dogi ea ŋei maneŋo kutno mi metmele, ŋire ea ka more mulap siloke more, ma sarikeik. \v 31 Ŋo ŋei maneŋo qesonŋure rayake, ‘Ŋire ea onoka wane okanmamik?’ Rakiso, ŋire iwa yale olale raikeik, ‘Waomseŋo raki sari mamaite.’” \p \v 32 Yale ra etane more biraotki, ere ari Yesu eŋe don etane more kine kine rake, ea wane rokopko korop ongoik. \v 33 Ere dogi silokkauk so dogi welaine eŋe etane rakoi, “Ei, ŋire dalino okanikeik wane dogi ea silokkamamik?” \p \v 34 Ere don ea dere more edangoik, “Waomzeŋo raki sari mamaite.” \v 35 Yale ra more dogi ea Yesu wano ma sarikoik. Pakiso, eŋe momo takotetne dogi kutno lameke more, Yesu qesiŋkauk dogi kutno wa metke. \v 36 Yesu eŋe dogi kutno arikiso, ŋei ŋerep eŋe momo takotene ea kito qoke numao dogi kine gesoke ariake, eao lameke arikoi. \p \v 37 Pakimo, Yesu eŋe Yerusalem osino, Oliwa bonagaoken duma ket magekoi, eao lotkeki, yewao Yesu wane dokokoune magu suaine eŋe masi kine kine togole ongoi, ea wane eŋe Anutu wane eŋetine don aro uŋalan so oi bakom suaineŋo bukeu waki rakoi, \v 38 “Kepe ware ware iwa eŋe Waomŋo eŋine tungo birakaki sarimaike! Anutuŋo mosopkakep! Qeliwo peam pakep!” \p \v 39 Pakiso, Anutu wane papa togon welaine ŋei natne, Parisi, eŋe ŋei ŋerep magu keueno ŋine sari Yesu olatkoi, “Kito ebo ebon, ge dokoŋone ea edannom, doŋ manbi!” \p \v 40 Yesu eŋe donene turuŋine mainge edane rake, “Na ŋidanmaile, eŋe doŋ manikeiwo, yemo wesi edo iwa koso wie boka more Waom wane eŋet ora oi bakom okane rau, naŋane eŋetne wayake.” \s1 Yesu Eŋe Yerusalem Mat Wane Ra More Arokke \p \v 41 Yesu eŋe Yerusalem mat osino ari more, Yerusalem so ŋei ŋerep eŋane ra more aroke more, \v 42 rake, “O Yerusalem, ŋine Anutu wane duma peamine ukude detluk kaikeiwo, ŋine maine numao ea mogare arikei. Ŋo ŋine maine mi desikei! \v 43 Yemo boaŋ ŋabakopŋine eŋe mat lolike sen qeŋunbi, ŋine matko ŋine maine mi sakesikei. \v 44 Eŋe mat so ŋei ŋerep medewekopŋine korop matali ŋunwarekei, eŋe wesi mane mi qeligeu weti wesi kimainane kutno mesiake. Anutuŋo ŋine qesiŋ ŋuniakane sarike, ŋo, ea ŋine mi detluk kakoi, ea wane ŋabakopŋine eŋe ŋine mataliŋunwareu qamen qe payake!” \s1 Yesu Eŋe Anutu wane Bakom Urumgo Waketki Ŋei Nalu Qolenaguwi Esoponge \p \v 45 Pakiso, Yesu eŋe Anutu wane Bakom Urumgo waket more, ŋei ŋerep nalu qole qole urata ma metkoi, ea kieke esopone more, \v 46 edane rake, “Anutu wane ra rokop donŋo iwa yale ramaike, ‘Anutu wane Bakom Urum ea mo eŋine eŋetine ora raikei, meŋen meŋen urum okaniake,’ ŋo ŋine yemo yale okanbi, mo kobu ŋei eŋane mat okanmaike!” \p \v 47 Boaŋ Yesu eŋe Anutu wane Bakom Urumgo kaiwe baŋem waket more, ŋei ŋerep kito ebonge. Mosop Ŋei Suaine Ŋetne so Anutu wane papa togon welaine ŋei, Skribe so ŋei ŋerep eŋane ŋetne, eŋe koropŋo numa mane maratka Yesu qeu seukeakane zia ziaŋ urata makoi, \v 48 ŋo numa mi maratkakoi. Ŋei ŋerep magu eŋe Yesu wane don detokangoi, eŋe don rake, yewa mi qeliŋ kawarekoi, ea wane Yesu wane ŋabakoune eŋe numa ziageu paki maine mi qekoi. \c 20 \s1 Yuda Ŋei Ŋetneŋo Yesu Qesonka Rakoi, “Ge maŋo Biragange” \p \v 1 Kaiwe maneo, Yesu eŋe Anutu wane Bakom Urumgo okora more, ŋei ŋerep magu biŋek don edange, pakiso Anutu wane mosop ŋei suaine ŋetne so Anutu papa togon welaine ŋei, Skribe, so Yuda ŋei suaine eŋe sari, \v 2 Yesu qesonka rakoi, “Ge yatne Anutu wane Bakom Urum koto qole qole ŋei esoponine, ea maŋo ra golatki okanine? Ge maŋo biragange?” \p \v 3 Yesu eŋe yale waka mainge edange, “Na yaleka ŋine qeso qeson weku qesonŋunbe, nolatpi. \v 4 Yohane doku tau tau wane urata, ea qeliwo ŋine wakonge, me ŋeiwo ŋine wakonge?” \p \v 5 Eŋe yale ra qesonongi, eŋe dere more eŋe edomka sorin nagukoi, “Daleo raikene? Ŋene raikene, ‘Ea Anutu wano ŋine wakonge,’ yale ra olatŋem, eŋe rayake, ‘Ŋine onoka wane ea mi dere malipkakoi.’ \v 6 Ŋo, ŋene raikene, ‘Ea ŋeiwo ŋine wakonge,’ eamo ŋei ŋerep magu eŋe mo detmami, Yohane eŋe Anutu wane qelit ŋei mane, ea wane ŋene wesiŋo ŋenguwi seukkene.” \v 7 Ea wane, eŋe don iwa yale mainge olatkoi, “Yohane wane urata ea diao ŋine wakonge, ŋene mi detmaine.” \p \v 8 Eŋe yale rauso, Yesuŋo edange, “Na yalewaka maŋo nolatki okanile, ea na maine mi ŋidanikale.” \s1 Wain Eu Wane Don Rokop \p \v 9 Pakiso, Yesu eŋe don rokop iwa yale edane rake, “Naso maneo, ŋei maneŋo wain eu ebore, eu yewa ŋei natne eŋane meteeno motki, edo urata yewa ware mageu, eŋine ea qelige lobo kepe amaŋ yewao ari geke. \v 10 Yewa ari geki wain wele menagi, eu welaine eŋe qelit medepine mane birakaki, eu ware warekoune eŋano ariki, eŋe wele natne manbi, ma sariakane arike. Ŋo eu ware ware eŋe wie qelit medep yewa malipka kiŋ quŋ qe esopkau, eŋe zinge yaup metineka arike. \v 11 Arikiso, eu welaine eŋe qelit medep mane koso birakaki sariki, ea eŋe yalewaka manerop matalika esopkau, eŋe zinge metineka arike. \v 12 Pakiso, eŋe soringe, koso qelit medep mane birakaki ariki, eŋe koso ziwem qe esopkakoi. \v 13 Pakiso, eu welaine eŋe rake, ‘Na dalino okanikale? Na siluŋ koso giponane wekuku wemedep iwa birakaikale, eŋe naŋane medep nae kotoo ŋine, ea wane aŋaine maine teweke more ewine kitokei!’ \v 14 Ŋo eu ware ware ŋei eŋe medep yewa ka more, auye rakoi, ‘Medep yewa eŋe ge mage, magainane eu iwa ŋebu ma more, ea wane welaine okane wareoniake, ea wane ŋene qeŋem seukkiso, ŋedo eu iwa wane welaine okane warekene.’ \v 15 Ea wane eŋe ma more euo esopka ari mage qeu seukke.” \p Yesu eŋe raki qoeki, qesonone rake, “Pakimo eu welaine eŋe ware ware ea korop daleo okanoniake? \v 16 Eŋe sari eu ware ware yewa korop enguki seukwarekei. Pakimo eŋe koso eu ware ware musele ma wakone biraoniake.” \p Ŋei ŋerep eŋe don ea dere more rakoi, “Eŋe masi yale mi mayake, midakaka!” \p \v 17 Yesuŋo eŋano lolike pore more, qesonone rake, “Ŋine Anutu wane papia iwa wane kine mi detlukkamami, \q1 ‘Mat mama urata ŋei eŋe mat wane bosiŋ mane ea edo pelekine ra more, qikka more yeine birakoi, wane ŋado Anutuŋo bosiŋ ea maki mat wane banega bosiŋ togogole mane okange.’ \p \v 18 Na ŋidanmaile, ŋei maneŋo banega bosiŋ ea wane kutno ket rasuyakeo, eŋane solaine korop sisi sisi kitatwareake, so bosiŋ eaŋo ŋei mane kutno kesiakeo, eŋe rasu pelelekki siukeake.” \s1 Ŋei Edo Roma Kepe Ware Ware Suaine Takis Manikei Wane Yesu Qesonkakoi \p \v 19 Yesu eŋe yale ra edangi qoekiso, Anutu wane mosop ŋei suaine ŋetne so Anutu wane papa togon don wane welaine ŋei, eŋe Yesu malipka wokom kaikei wane okangoi, ea mo eŋe detpi, Yesu eŋe don rokop ea eŋano more rake, ea wane. Ŋo ŋei ŋerep eŋe Yesu wane don dere siminonge, yewa wane Yuda ŋei ŋetne eŋe kaetongi, Yesu qeliŋkakoi. \v 20 Yuda ŋei ŋetne eŋe sotene osike, paki eŋe numa mane maratka more, Yesu liewkkaikei wane zuangoi. Eŋe yale okane ŋei natne wesi ebone more edangoi, “Ŋine Yesu wano ari qeso qeson isisine liwek kaikei wane arikei.” Eŋe Yesu Roma kepe ware ware suainane, ŋei waom Yuda kepeo geke, eŋane meteo birakaikei wane okangoi. \v 21 Ŋei isisine eaŋo Yesu wano ari olatkoi, “Kito ebo ebon, ŋene ge detganmaine. Ge ŋei ŋerep koboboine kito edanmaine. Ge ŋei mane wane mi kaetgan okanmaike. Ge ŋei ŋerep natne don mane edane more, ŋei ŋerep magu natne mane mi edane okanmaine. Ge don wele so Anutu wane masi koboboine ŋei ŋerep korop sikanon okanmaine. \v 22 Ŋenze ra rokop donze ea wane ge dalino detmaine? Maine ŋene takis Roma kepe ware ware suaine manikene, me mida?” \p \v 23 Ŋo Yesu eŋe isisiene ea mo detone more, edane rake, \v 24 “Ŋine wesi yewa mane ma sari sikannanikei.” Yesuŋo wesi ea ka more qesononge, “Oŋa oŋa wesi solaino iwa so eŋet iwa maŋane?” \p Eŋe rakoi, “Kepe ware ware suaine, Sisa eŋane!” \p \v 25 Pakimo, Yesuŋo eŋane donene mainge rake, “Ŋine kepe ware ware suainane kine kine biŋek ea maine eŋe eŋine manikei. Ŋo, Anutu wane biŋek kine kine ea maine Anutu eŋe eŋine manikei.” \p \v 26 Yewao ŋei ŋerep eŋane kaitko, Yuda ŋei ŋetne eŋe koso maine mi liwek kakoi, eŋe yeine oŋaene qaekiso, mepene qoeki metkoi. \s1 Ŋei Edo Ŋei Seu Seuo Ŋine Wisikae Wie Wie Ea Wane Yesu Qesonkakoi \p \v 27 Sadusi natne eŋe Yesu wano sarikoi, tego yewa eŋe ra okangoi, ŋei seu seune eŋe koso mi wisikae wiekei, ea wane eŋe Yesu qesonka rakoi, \v 28 “Kito ebo ebon, Moseŋo don mane iwa yale qeke, ‘Ŋei mane eŋe seukkeake, eŋe medeune midaine, ŋo, ŋanomine eŋe yeka geake, pakimo, ŋei seukke eŋane ŋole eŋe tatine qesiŋka more, ŋerep yewa oŋo koso ma more, medep mane tatinane tungo geakane ma wakoniake.’ \v 29 Ŋenane dogisi iwa detnom, naso maneo, tatiŋon 7 yale eŋe gekoi, wane tatene suaine eŋe ŋerep mage more, medep mane mi ma wakone more, eŋe yaupka seukke. \v 30 Pakimo, ŋole kebaŋine oŋo tatinane mala ea make, eŋe yaleka medep mane mi ma wakone more, eŋe yaupka seukke. \v 31 Pakimo, ŋole ŋorikine eŋe yalewaka okange, yalewaka tatiŋon 7 yewa eŋe ŋerep yewa makoi, ŋo medep mane mi ma wakone more, eŋe yaup seukwarekoi. \v 32 Pakimo, ŋerep yewa eŋe yalewaka boaŋ ŋado ge mage more seukke. \v 33 Ea wane boaŋ ŋei seu seune eŋe wisikae wiekei, naso yewao ŋerep yewa eŋe maŋane ŋerep biŋek okaniake? Ŋei tatiŋone 7 eŋe ŋanomene weku yewa makoi.” \p \v 34 Yesu eŋe don kisi dere more mainge edange, “Kepo naso iwao, ŋei so ŋerep eŋe ŋao ŋanom gemami, \v 35 ŋo ŋei so ŋerep koboine okanmami, Anutuŋo eŋe deŋesereo ŋine maki wisikae wiekei, naso yewao, eŋe koso ŋao ŋanom mi gekei. \v 36 Eŋe qeliwo aŋelo yale gekei, eŋe maine mi seukkei, Anutuŋo ŋei ŋerep ea deŋesereo ŋine maki wisikae wiekei, naso eao eŋe Anutu wane medewekoune okanikei. \v 37 Ŋei seu seune eŋe wisikae wiekei, eŋane don mo Moseŋo kibiwo qeke eaŋo sikanŋonmaike, eki nigatne zeke, naso yewao Waom Anutu wane iwa yale ra more qeke, ‘Eŋe Abraham wane Anutu, so Isak wane Anutu, so Yakop wane Anutu gemaike. \v 38 Anutu eŋe ŋei wisika gemami, eŋane Anutu, eŋane deo ŋei ŋerep eŋe korop ge waremami. Eŋe ŋei seuseune eŋane midakaka.” \p \v 39 Yale rakiso Anutu papa togon welaine ŋei natne, Skribe, eŋe olatkoi, “Kito ŋebo ŋebon, ge don ea wekumane ramaine!” \v 40 Ŋo Sadusi eŋe zonomene midaki kaet okane more eŋe koso qeso qeson mane mi qesonkakoi. \s1 Yesu Eŋe Ŋei Ŋerep Mesia Wane Edange \p \v 41 Pakiso, Yesu eŋe ŋei ŋerep qesonone rake, “Ŋei natne eŋe dalino Mesia wane ramami, eŋe Dawit wane ŋaboine kepeo ŋineka? \v 42 Dawit oŋomka Sam papiao qeke, \q1 ‘Anutu Magak Suaineŋo naŋane suaine Mesia iwa yale olatke, ge naŋane wonnoken mesikene, \v 43 ŋado noŋo geŋane ŋabakopŋone, eŋe ea biraonbe, geŋane kieŋonane bano mesikei.’ \m \v 44 Dawit oŋom Mesia iwa yale orake, ‘Naŋane Waom suaine,’ ŋo, ŋei natne naso iwao gemami, eŋe ra okanmami, Mesia eŋe Dawit wane ŋaboine kepeo ŋineka. Mi kopkemaike! Kristo eŋe Dawit wane ŋaboine so Anutu wane gipole weneŋ.” \s1 Yesu Eŋe Anutu Papa Togon Welaine Ŋei Skribe Eŋane Girem Don Yale Ra More Dokoine Edange \p \v 45 Ŋei ŋerep magu eŋe Yesu wane don dere metpiso, Yesu eŋe zinge dokoine edange, \v 46 “Ŋine Anutu papa togon welaine ŋei, Skribe, eŋane kaulukkei. Eŋe takot kiroine kibinerop bira more arikei wane siminon okanmaike. Eŋe lewa lewaŋ sobego geu ŋei ŋerep edo one mawa one more, eweene kitou ge okanmami, ea siminonmaike. So epa kebu eao, so Yuda lewa lewaŋ urum koto eŋe metmet ŋetno mesikei wane okanmami. \v 47 Yale okane more, ŋerep mala isione more, eŋane mat omaon okanmaŋkei. Omaone more, eŋe ari Anutu wane Bakom Urum koto ŋei ŋerep eŋane deo okora, Anutu wano meŋe meŋen kiroroine meŋenka okanmaŋkei. Ŋei yaline yewa eŋe ge mage ŋado Anutuŋo wikile suaine eboniake.” \c 21 \s1 Ŋerep Mala Maneŋo Anutu Wane Bakom Kitoke \p \v 1 Naso yewao, Yesu eŋe Anutu wane Bakom Urum wane wesi katapa osino metke. Mere ŋei wesi aboŋene suaine ongi, eŋe wesi motkoi. \v 2 Pakimo, ŋerep mala aboŋine nigatnemde, eŋe sari toea etke biraki ketki, Yesu eŋe ka more, \v 3 dokoine edange, “Ŋerep mala aboŋine nigatnemde ea eŋe ŋei wesi aboŋene suaine eŋane bakom ea yuanonmaike. \v 4 Ŋei wesi aboŋene suaine pake, eŋe ea ŋine nigatnemde natka ma more motkoi, ŋo ŋerep mala iwa eŋe wesi korop loutne mane mi pamange, ŋo eŋe mo ea biraki midakakae.” \s1 Yesuŋo Anutu wane Bakom Urum Boriakane Rake \p \v 5 Anutu wane Bakom Urum wane kino so solaino wesi suaine, wekumane so ŋei eŋe bakom Anutu wano mangoi, ea Yesu wane dokoine eŋe one more, weku mane rakoi, ŋo Yesu eŋe ea dere more edange, \v 6 “Naso kutno ŋei ŋaba natne eŋe sari, ŋine kine kine iwa onmami, ea eŋe korop baŋ mataliwarekei, eŋe wesi mane mi qeliŋgeu, weti kutno mesiake, midakaka! Eŋe baŋ din bun kitopok qepok mau, ket ari ware mida leleake.” \s1 Yesuŋo Rake, “Umat So Wikile Loutne Wakoniake” \p \v 7 Yesu eŋe yale raki, dokoine eŋe qesonka rakoi, “Onokaka kine kine maneŋo mikepka wakone sikanŋongi, ŋene ea ka more raikene, Anutu wane Bakom Urum mo wiriakane nasoine bomilemaike?” \p \v 8 Yesu eŋe edane rake, “Ŋine kaulukkei! Ŋei loutne eŋe isiŋunikei wane sarikei, eŋe sari more, naŋane eŋetko more isiu paki raikei, ‘Na Mesia’ , me ‘Naso ea mo bomilemaike.’ Ŋo, ŋine eŋe misuk mogatonikei. \v 9 Ŋine kawali wane don siron desikei, ŋo ŋine misuk kaetŋuniake. Kawali so kine kine yale alakane wakoniake, ŋo qeli kepe nasoetne ikop mi qoeake.” \p \v 10 Eŋe koso edane rake, “Mat mane eŋe wie ari, mat mane eŋerop kawali yaku matali okan nagukei. Ŋei ŋerep kepe maneo ŋine, eŋe ari kepe maneo eŋerop yaku matali qetali okanikei. \v 11 Kepe loutne memea suaine ma paki, ŋara wane bodi wakoniake. zoma kine mane kine mane loutne wakoniake. Kine kine mi kakaine, ea qeliwo wakongi, ea wane ŋine misuk kaetŋuniake. \v 12 Alakane ŋabakopŋine eŋe ŋine ŋibu ari matali ŋunikei, eŋe ŋine Yuda lewa lewaŋ urum koto dongo biraŋunbi so mulap urumgo wakesikei, so naŋane ra more ŋine kepe ware ware ŋei so ŋei waom wane matko wakesikei. \v 13 Naso eao ŋine numaŋine wakongi ŋine naŋane biŋek don maine ra qelaŋanikei, \v 14 ŋine ŋei ea wane deo wakesikei wane, dere mezet misuk okane raikei, ‘Ŋene dalino edanikene?’ \v 15 Na weneŋ ŋinerop sanka don ŋidanbe edanikei, don ea weku mane dereretinerop, ŋabakopŋine maine mi rawetonikei. \v 16 Naga magaŋine so tatŋine ŋonŋine so weŋem sotakŋine so kimakopŋine, eŋe ŋabakopŋine eŋane meteeno biraŋunbi paki, ŋine natne ŋinguwi seukkei. \v 17 Naŋane ra more ŋei ŋerep korop ŋinane ŋabakopŋine okanikei. \v 18 Ŋo ŋinane lewetŋine zoune mane ea mi siukeake, \v 19 ŋine togole malipka okorau paki, ŋine sora gerepko mane mi kesikei. \s1 Yesu Eŋe Yerusalem Mat Suainane Rake Ea Baŋ Boriake \p \v 20 “Kawali ŋei magu loutne eŋe Yerusalem lolikkaikei, eao raikei, ‘Yerusalem boriakane nasoine bomilemaike.’ \v 21 Pakimo, ŋei ŋerep Yuda kepeo ŋine kaet okane more, biririke ket bonagao ariu! Ŋei ŋerep natne eŋe mat suaino mere more, ket qeliŋka more wazaino ariu! Ŋei ŋerep natne eŋe mat wazaino mere more, koso matko misuk zinge koso mat koto wakesikei, \v 22 Anutu wane papiao ramaike, ‘Wikile Naso Wakoniake, ‘ naso eao kine kine Anutu wane papiaŋo ramaike, ea weneŋ korop wakonwareake. \v 23 Ŋerep natne eŋe ŋatkekei, so ŋerep eŋe kokorop mesikei, eaŋo wikile suaine desikei, wikile suaine zok manerop kepo iwa watke rokopkayake, Anutuŋo ŋei ŋerep yewao eŋe wikile suaine eboniake. \v 24 Kawali ŋei eŋe ŋei ŋerep natne enguwi seukkei, so ŋabakopze eŋe ŋei ŋerep natne mulap urum kepe maneo biraonikei. Qelaŋ ŋei ea eŋe Yerusalem mat suainane kutno gesokpi barakeake. Anutuŋo qelaŋ ŋei nasoene mo motke, ea wane rokopko ari mage qoeake. \s1 Ŋado Ŋei Wawainane Gipole Sariake \p \v 25 “Anutuŋo kaiwe, meso, serekin eŋano, kine kine mi kakaine, ma wakoniake. Ŋei ŋerep korop kepe baŋem kepe baŋem dereretene siukeake. Eŋe dibom suaine kiwetko wiriki ukatne detpi kaetoniake. \v 26 Ŋei ŋerep eŋe kine kine mi kakaine kepeo wakoniakane tomakau, so qeliwo ukatke more qiseki kaet okane, deene lolike kepeo ket rasukei. Naso eao Anutuŋo kaiwe, so meso, so serekin qeliwo pamami, eŋe ra buratkeki kesikei. \v 27 Pakimo, Ŋei Wawainane Gipole kezoŋ kutno qelaŋane suaine so qeli ewe zonominerop sariake. \v 28 Kine kine ea kieke wakoniake, ŋine wie qeliwo pore kaikei, pakimo naŋane dereret gemami, ŋine ma menaŋ ongalane nasoine ea bomileake.” \s1 Yesu Eŋe Fik Eki Wane Kine Kito Ebonge \p \v 29 Yesu eŋe don ea raki qoeki don rokop mane edange, “Ŋine fik eki so eki welerop natne detmami. \v 30 Eŋane metene posi qake more musele yabiki, ŋine ka more raikei, kaiwe naso bomilemaike. \v 31 Yalewaka ŋine kine kine mi kakaine wakongi, ka more raikei, ‘Anutuŋo wareŋonmaike, so eŋane qeli ewe zonom wakoniakane, ea wane naso bomilemaike.’ \p \v 32 “Detsorokkei! Ŋei ŋerep natne eŋe naso iwao mi seukeu, kine kine korop yewa wakon wareake. Wakon wareki qoeki, naso yewao seukkei. \v 33 Kepe so qeli ere mo ea nasoetne qoeki midakeik, ŋo naŋane don yemo mi midayake. \s1 Yesu Eŋe Dokoine Edange “Kaulukkei” \p \v 34 “Ŋine kine kine kaulukkei, ŋine ŋara me doku loutne ne more wet niget misuk okane gekei. Ŋine gege wane misuk dere umarekei. Ŋine wet niget yale geu naŋane nosone ikopka sariki oŋaŋine qaeyakane. \v 35 Ŋei ŋerep korop kepe baŋem eŋe naŋane naso ea wakongi desikei. \v 36 Ŋine naso baŋem wisikae more diam mo okorau, so Anutuŋo zonom ŋibongi togole okorakei wane meŋenkaikei, ŋine zonomŋine weneŋ wikile naso yuanka more Ŋei Wawainane Gipole eŋane kaitko kine kine yewa korop wakon wareki togogole okorakei, ea wane meŋen kaikei.” \p \v 37 Naso yewa kaiwe okangi, Yesu eŋe ŋei ŋerep Anutu wane Bakom Urum koto kito ebonge paki, kepe qoeki, eŋe mat suaine qelige, ruoo ari bonaga Oliwa yewao metke. \v 38 Kaiwe baŋem, sakoka kepe qae qae naso ŋei ŋerep korop Anutu wane Bakom Urumgo ari lewage more, Yesu wane don detkakoi. \c 22 \s1 Yuda Ŋei Ŋetne Edo Yesu Qeu Seukeakane Rakoi \p \v 1 Bret Patpale peada naso ea bomileke, peada ea wane eŋetine mane, Aŋelo Loloŋon Loloŋon peada. \v 2 Naso yewao ŋei ŋerep korop Yesu wane siminonge, ea wane mosop ŋei ŋetne suaine so ra rokop don ware ware, so Anutu wane papa togon welaine ŋei, Skribe, eŋe numa mane maratka more Yesu sanka qeu seukeakane, nia ziaŋgoi. \s1 Yudasŋo Yesu Ŋaba Eŋane Meteeno Birakayakane Rake \p \v 3 Pakiso, Satanŋo Yudas wane kotino wa ketke. Yudas eŋe Yesu wane dokoine 12 eŋane keueno ŋine mane, eŋetine mane Iskariot. \v 4 Yudas eŋe Yesu dokoine qeliŋone more, mosop ŋei suaine ŋetne so Anutu wane Bakom Urum wane tebe ŋei ŋetne, eŋano ari more Yesu mawakonka more, eŋane meteeno birakayakane edange. \v 5 Eŋe detpi siminongi, wesi manikei wane olatkoi. \v 6 Yudas eŋe oŋ ra more, Yesu sanka ma wakonkayakane numaine mane kieke dere maulukke. \s1 Yesu Eŋe Aŋelo Loloŋon Loloŋon Peada Nasoo Dokoine Eŋerop Weneŋ Ŋara Nekoi \p \v 7 Bret patpalane soda weku, kaiwe mane Yuda edo aŋelo loloŋon loloŋon wane lama qe okanmaŋkoi, \v 8 ea wane Yesu eŋe Petoro so Yohane biraore etange, “Ŋire ari aŋelo loloŋon loloŋon peada wane ŋara soep nekenane maulukpik.” \p \v 9 Ere Yesu qesonka rakoik, “Diao ŋere ŋara soep ea ari maulukete?” \p \v 10 Yesu mainge etange, “Ŋire ari Yerusalem waket more, ŋei mane kauk doku tin teweke sari numao marat ŋusiake. Ŋire ŋei ea mogatka ariuk. Eŋe ari matko wakesiake, ŋire yewa ari waket more, \v 11 mat welaine iwa yale olasikeik, ‘Kito ŋebo ŋebonzeŋo ramaike, Naŋane mat aŋaone diawao Aŋelo Loloŋon Loloŋon Peadao na mere dokone eŋerop ŋara nekene?’ \v 12 Yale ra qesonkauk, eŋe urum ea aŋaone mane suaine kutno weti metmet so zake kine kine mo mauluk maulukine sikanŋutki, yewao ŋire ŋaraze maulukkeik.” \p \v 13 Ere qelika more Yerusalem ari lotke more, Yesuŋo etange, yale ŋei maratka more, kine kine korop maratkauk paki, ere Aŋelo Loloŋon Loloŋon Peada wane ŋara soep maulukkoik. \s1 Yesu Eŋe Dokoine Ruo Ŋara Gumeonge \p \v 14 Naso mo qoekiso, Yesu eŋineso eŋane qelit ŋeikoune aposolo magu korop mat koto waket, zakeo ŋara ne metpi, \v 15 Yesu eŋe edane rake, “Na ŋinerop Aŋelo Loloŋon Loloŋon ŋara soep nekalane zok manerop simin nanmaike, qoeki na wikile desikale. \v 16 Na ŋidanmaile, naso kutno na Aŋelo Loloŋon Loloŋon ŋara soep koso mane iwa ŋinerop mi nekale, ŋo Anutuŋo waremaike, naso eao Aŋelo Loloŋon Loloŋon Peada wane kine watke rokopkeake, paki na ŋara soep ea koso nekale.” \p \v 17 Pakimo Yesu eŋe wain lase ma more, Anutu bakom kito more edange, “Ŋine wain iwa ma ama naguwi, \v 18 na ŋidanmaile, na ŋado koso mi nene gewe, Anutu wane qeli ewe zonom wakonlukeake, naso eao koso nekale.” \p \v 19 Pakimo eŋe bret nat parom ma more, Anutu bakomine kito more, mapoke dokoine ebone more edange, “Iwa na bikumne, na solane ŋinane ra more qikkamaile, ŋine bret iwa ne more, naŋane seu seune detsorokkei.” \v 20 Neu qoekiso, Yesu eŋe wain lase ma more ebone rake, “Wain lase iwa naŋane weŋemne, na weŋemne ŋinane ra more qakmaile, na weŋemne ea Anutu wane tako rakot musele ma togoleake. \p \v 21 ”Ŋo ŋine detpi, ŋei na kima isisi okan nangi neu more nekukei eŋe iwa zakeo narop weneŋ metmaite! \v 22 Ŋei Wawainane Gipole, eŋe dalino seukeake, ea Anutuŋo mo ma togole rake, ŋo ŋei eaŋo Ŋei Wawainane Gipole doplukka more, wikile zok manerop baŋ desiake!” \p \v 23 Pakiso, dokoine eŋe don auye rakoi, “Maŋo ŋenane keuzo ŋine doplukayake?” \s1 Dokoine Eŋe Don Auye Kitat Okane More Rakoi, “Maŋo Ŋenane Keuo Ŋine Ŋetne Okaniake” \p \v 24 Yesu wane dokoine eŋe donene qeu kere pora okangi, auye kitat okan nagu more rakoi “Ŋenane keuzo ŋine maŋo ŋetne me wawaineze okanmaike.” \v 25 Yesu eŋe detone more edane rake, “Qelaŋ ŋei waom eŋe ŋei ŋerepkopene wikilerop wareon okanmami. Ŋo ŋei ŋerewekopene eŋe ŋei waomkopene eŋane bango tamge more qelitene qe okanmami, ea wane eŋe don kelok okanka more, eŋe ‘Ŋei maine kine kine weku maneka okan okanmaike, ‘ yale ra mawaka magemami. \v 26 Ŋo ŋido masi tanik ea misuk okanikei, midakaka! Ŋinane keuo ŋine maneŋo suaine me ŋetne okanbe raso, eŋe kimakoune eŋane bango ketkele so umi qe geake, so eŋe kimakoune natne ŋinane qelit qeqe urata ma geake. \v 27 Me ŋine rau, maŋo me diawaŋo ŋetne okanmaike? Ŋei yaup metmeleka taboŋ mere neake, oŋo ŋetne, me ŋara mire mot ma ari sari qelit qe ma okanmaike, oŋo ŋetne? Ŋei metmetkoka taboŋ mere yaup nenineka nemaike, oŋo ŋetne. Ŋo noŋo yemo ŋinane keuo qelit qeqe urata ma gemaile. \p \v 28 Na liwe liwek so umat kine kine wakon nange, ŋine umat ea wane ra mi kaetŋungi, biranangoi, ŋine narop naso baŋem ge sarikoi. \v 29 Ea wane Magak eŋe na eŋine tungo qeli ewe zonom warekalane ware ware biranange, so na yale waka, ŋine naŋane tungo qeli ewe zonom warekei wane ware ware biraŋunikale. \v 30 Ea wane ŋine baŋ ŋado naso maneo qeli ewe zonomnane kotino, ŋine metmet maine mere ŋara doku maine nekei, so metmet mayakakatne mere Israel magu 12 wareonikei.” \s1 Yesu Don Saiŋine Rake, Petoro Bisopkayake \p \v 31 Pakiso Yesu eŋe Petoro iwa yale olatke. “Saimon, Saimon! Detnom! Ŋeiŋo rais me wit woune ma wanokŋem, sinoine eŋineka ŋo wele eŋine okan okanmaike, Satan eŋe mo rake, eŋe mali malipŋine liwekkayake, yemo yalewaka Anutu wano ŋine korop ŋibu more wikile kine kineŋo liwekoniakane mo ra togoleke. \v 32 Ŋo na geŋane ra more mo meŋenkakole, ge na malipnane more mi ket qe more siukene, pakiso ge umat yewa yuane more, koso zinge sari kimakopŋone eŋane zonomene manom togoleake!” \p \v 33 Petoroŋo mainge iwa yale olatke, “Waomne, na geŋane ra more mulap urumgo maine wakesikale, eŋe ge gekuwi seuknom, na yale waka nekukei wane okanbi, ea maine, na mo ewekmaile.” \p \v 34 Yesuŋo dere more olatke, “Petoro, na golatmaile, ukude ruo iwao tiak ŋeiŋo bokaki mi qoeki, goŋo atak karewe bisop nanikene.” \p \v 35 Pakiso, Yesu eŋe dokoine qesonone rake, “Sogino, na ŋine wesi, kite, kie kulit mida arikei wane biraŋungole, naso ea ŋine ŋara wane seukkoi?” \p Dokoine eŋe olatkoi, “Mida! Ŋara mo rokopzo ma gekone.” \p \v 36 Yesu eŋe doneene dere more mainge rake, “Ŋo naso iwao, na ŋidanbe, ŋinane wesi me kite pamami, ŋine mau. Ŋinano ŋine ŋei maneŋo sobaine mi pamaike, eamo momo takot maine qele more, wesi ea ma more soba qoleake. \v 37 Na ŋidanmaile, Anutu wane papiaŋo naŋane iwa yale ramaike, ‘Ŋei ŋerep eŋe Mesia detkakei, eŋe mulap ŋei.’ Anutu qelit ŋei don ea naŋane ra more qeke, ea wane don rokoune ea mo baŋ wakonwareake.” \p \v 38 Dokoine eŋe don ea dereluke olatkoi, “Waomze, kanom! Soba etke pamamik!” Pakiso Yesu eŋe rake, “Ŋine soba wane don ea yeine qeliŋgei!” \s1 Yesu Eŋe Oliwa Bonagao Meŋenkake \p \v 39 Yesu done raki qoeki, so eŋine so dokoine Yerusalem qelige Oliwa bonagao arikoi, eŋe mo arimaŋkoi, yalewaka eŋe bonaga ea arikoi. \v 40 Ari lotke more, Yesu eŋe dokoine edange, “Ŋine Satan wane isi donŋo mi matali ŋuniakane meŋenkaikei.” \p \v 41 Pakiso, eŋe amaŋ nigatne ari iwa yale meŋenkake, \v 42 “Magak, na wikile mane desikale, ge wikile ea maine oma nanikene me? Ŋo ge naŋane simile mi mogasikene, midaka! Ge geŋone simileŋone mogare ma warekene.” \v 43 Meŋenkaki, so aŋelo mane qeliwo ŋine sari more maki zonomine togoleke. \v 44 So Yesu eŋe manerop dere umare more, togogoleka meŋe meŋen urata make, pakimo seriŋanineŋo wiri weŋem leleke so kepo ket qake arike. \p \v 45 Eŋe meŋenkaki qoeki, okora more medewekoune eŋano zinge arike. Ari more ongi, eŋe qomene zok manerop umareki, kulu pakoi. \v 46 Pakimo Yesu eŋe ari dokoine ma wirikone more edane rake, “Ŋine daleo wane kulu pamami? Ŋine wieu paki, meŋenkau. Ŋinano Satan wane liwe liwek wakongi ket gekei wane meŋenkau!” \s1 Yudasŋo Yesu Ŋaba Eŋane Meteeno Motke \p \v 47 Yesu eŋe yaleka ra okoraki, dokoine 12 eŋane keuo ŋine mane Yudas eŋe magu suaine eŋerop lotke more, Yesu wane osino sari muzupkake. \v 48 Ŋo Yesuŋo olatke, “Yudas, ge na muzupnane more, Ŋei Wawainane Gipole eŋe ŋabakoune eŋano dopluk kamaine!” \p \v 49 Pakiso, dokoine eŋe kine kine wakoniake, ea dere more Yesu qesonka rakoi, “Waomze, ŋene eŋe sobaŋo maine engukene?” \v 50 Yale rauso, dokoine eŋano ŋine maneŋo mosop ŋei suainane qelit medep mane eŋane ketine wongo sobaŋo kitatki ketke. \p \v 51 Yesuŋo yale ka more olale rake, “Ŋine yale misuk okanikei.” Eŋe metine mawa ŋei ea wane ketine more ma menaŋkake. \p \v 52 Mosop ŋei suaine ŋetne, so Anutu wane Bakom Urum wane tebe ŋei ŋetne, so Yuda ŋei suaine, eŋe magu eŋerop sarikoi, Yesu eŋe eŋine so dokoine onbi edange, “Ŋine koak, sobarop luknan gekei wane sarimami, na kobu ŋei midaka, \v 53 na kaiwe baŋem Anutu ware Bakom Urum kotino ŋinŋinerop okorakole, naso yewao ŋine mi malipnane luknangoi. Anutuŋo kine kine ea wakoniakane rake, ea ŋine maine maikei. Naso iwao ŋine kine kine Satan wane panaman zonominerop mau wakongep!” \s1 Petoroŋo Yesu Bisop Kake \p \v 54 Yale rakiso, eŋe Yesu malipka metine wokomka more, Mosop Ŋei Suaine Ŋetne wane matko iwenka arikoi, ŋo Petoro eŋe Yesu ŋadino mogatkake. \v 55 Ŋei natne eŋe sen koto mat ea wane osine gerep mau zeki, qenagare metpi, Petoro eŋe weneŋ sari ea gerep qenagare metke. \v 56 Pakiso qelit ŋerep maneŋo Petoro gerepko metki pore ka more togogoleka boka rake, “Ŋei iwa Yesurop wetneŋ geke!” \p \v 57 Ŋo Petoroŋo bisopka rake, “Ŋerep, ŋei ea mi detkamaile.” \p \v 58 Naso bamgo qoeki so, ŋei maneŋo Petoro ka more olatke, “Ge Yesu wane tegoo gekone!” \p Ŋo Petoroŋo mainge olatke, “Ge detnom, na midakaka!” \p \v 59 Mi azongiso, ŋei maneŋo Petoro ka more, ŋei ŋerep magu togoleka edange, “Ŋei iwa eŋe Galili ŋine, eŋe welekatne Yesurop weneŋ ge okange.” \p \v 60 Ŋo Petoroŋo mainge olatke, “Ge detnom! Na geŋane don ramaine ea mi dere qelaŋanmaile.” \p Eso yewaka, Petoro eŋe don ea raki mi qoeki, tiak eŋe bokake. \v 61 Pakiso Yesu eŋe amaŋ okora more zinge Petoro porekake, porekaki, Petoroŋo Yesu wane don detsorokke. Yesuŋo qei bano mo iwa yale rake, “Tiakŋo bokaki mi qoeki, goŋo na atak karewe bisop nanikene.” \v 62 Petoro eŋe don ea detsoroke more, ari wetine tabaeki zok manerop aro kakapa suaine arokke. \s1 Ŋei Natne Eŋe Yesu Tenikka More Isi Bela Qebela Okankakoi \p \v 63 Ŋei natneŋo Yesu mau paki, wareka more Yesu wane wawaine don isi bela okanka more qe kito okankakoi. \v 64 So eŋe Yesu wane deine laplapŋo piseka more qesonka rakoi, “Ge Waom wane ŋei dereret korop, wawaine gemaineo, ge ra qelaŋanikene! Maŋo gekumaike?” \v 65 Eŋe Yesu wane wawaine don so don qotkoine natne loutne manerop takotke ra okankakoi. \s1 Yesu Eŋe Yuda Wane Kaunsol Wane Kaitko Okorake \p \v 66 Kepe qaeki, Yuda ŋei suainekopene, so Mosop Ŋei Suaine Ŋetne, so Anutu papa togon welaine ŋei, Skribe, eŋe korop lewage more, tebe ŋei bira onbi, eŋe Yesu iwenkau eŋane Kaunsol kaiteno okoraki rakoi, \v 67 “Ge ŋedannom, desikene, ge Mesia me mida?” \p Yesu eŋe mainge rake, “Na ŋidanikaleo, ŋine don ea mi malip kaikei, \v 68 so na ŋine qeso qeson mane qesonŋunikaleo, ŋine don ea mi mainge raikei. \v 69 Ŋo, na ŋidanmaile, naso iwa ŋine, kutno pawayake, Ŋei Wawainane Gipole, eŋe Anutu zonom welaine wonino mesiake.” \p \v 70 Pakiso Eŋe korop qesonka rakoi, “Ge Anutu wane Gipole me?” \p Yesu mainge edange, “Ŋidom mo ea ramami yale.” \p \v 71 Yale rakiso, magu korop rakoi, “Ŋene koso ŋei natne mi edoraŋem sari, eŋane don ŋedanbi dere dongo mi birakakene, yeine! Eŋe mo aŋaineŋo ramaike, ŋedom don ea mo ketzeŋo detkamaine.” \c 23 \s1 Ŋei Edo Yesu Pilat Kaitko Iwenka Arikoi \p \v 1 Kaunsol ŋei korop eŋe wie more, Yesu, Pilat kepe ŋei waom wane matko iwenka ari more, \v 2 ea Yesu wane don iwa yale kieke rau paki birakakoi, “Ŋene ŋei ea kaŋem ŋei ŋerep magu isi don iwa yale edan okanmaike, ‘Ŋine Roma kepe ware ware suaine, Sisa, takis misuk manikei,’ so ‘Na Mesia! Na Yuda wane kepe ware ware,’ yale rake.” \p \v 3 Pilatŋo eŋane don dere Yesu qesonka rake, “Ge Yuda wane kepe ware ware me mida?” \p Yesu eŋe mainge rake, “Oo, mo yewa goŋom ramaine yale.” \p \v 4 Pakiso Pilatŋo Mosop Ŋei Suaine Ŋetne so ŋei ŋerep magu ea edange, “Ŋei iwa kine kine qotkoine mi make, ea wane na wikile mi manikale.” \p \v 5 Ŋo Mosop Ŋei Suaine Ŋetne so eŋane tego eŋe Pilat togole sorinka rakoi, “Eŋe welekatne ŋei ŋerep qebin mabin okane, sorin borin okanongi, donineŋo kepeze rokopke arimaike. So eŋe ŋei ŋerep kito ebongi, Galili kepeo ŋineka ra kieke sari mage iwa Yuda kepeo weneŋ yale waka rokopke wakon arimaike.” \s1 Pilatŋo Yesu Herot Wano Birakake \p \v 6 Pakimo, Pitat eŋe don ea dere more qeson one rake, “Ŋei iwa eŋe Galili kepeo ŋine me?” \v 7 Pilat eŋe naso yewao iwa yale detke, Yesu eŋe Herotŋo kepe waremaike, nat paromine yewao ŋine, ea wane Pilatŋo Yesu eŋe koso Herot wano birakake, Herot eŋe naso yewao Yerusalem matko geke. \v 8 Herot eŋe naso kiroine Yesu marat kayakane dere geke, ea wane eŋe Yesu kaki paki siminkake. Yesu eŋe masi tanik kine kine kine mane make ea Herot eŋe mo loutne detke, ea wane Herot eŋe Yesu wane masi togole mane kayakane detke so wetkeke. \v 9 Yalinane Herot eŋe Yesu qeso qeson loutne manerop qesonkake, ŋo Yesu eŋe don mane mi mainge rake. \v 10 Yale okangi Mosop Ŋei Suaine ŋetne so Anutu papa togon welaine ŋei, Skribe, eŋe sari Yesu wane don togole rau paki, don uratao birakakoi. \v 11 Rau qoekiso, Herot so kawali ŋeikoune eŋe Yesu maket biraka more isi bela okankau paki, masi kine kine qotkoine loutne okankakoi. Pakiso eŋe Yesu wane laplap mayakakatne wekumane biraka more, Pilat wano koso mainge ari birakakoi. \v 12 Kaiwe yewao, Pilat so Herot ere kima kima okangoik, sogino yemo ere ŋaba ŋaba okan nagu gekoik. \s1 Pilatŋo Yesu Kibego Qekei Wane Rake \p \v 13 Yesu eŋe zinge sarikiso, Pilatŋo Mosop Ŋei Suaine ŋetne so Yuda ŋei suaine so ŋei ŋerep korop edoraki lewage okorau, \v 14 edange, “Ŋine ŋei iwa naŋano iwenka sari remi ‘Eŋe don isisine loutne ŋei ŋerep edan okanmaike’ . Naso iwao, na ŋinane kaitko eŋe mo qesonkele, ŋo masi qotkoine mane ea ŋine mo remi, eamo na mi maratkele. \v 15 Herot eŋe weneŋ yale waka kine kine qotkoine mane mi maratkeke, ea wane ŋei iwa eŋe naŋano koso birakeke, sogino eŋe kine kine qotkoine mane mi make, ea wane na eŋe maine mi qewe seukeake. \v 16 Iwamo na kawali ŋeikopne edanbe kumunamŋoka dime more qeliŋkau ariake!” \v 17 Aŋelo loloŋon loloŋon koma korop Pilatŋo ŋei ŋerep eŋane simile mogare mulap ŋeiene mane qelige siwotkaki ari mageke. \p \v 18 Ŋei ŋerep magu don ea dere more, eŋe korop boka rakoi, “Ge ŋei iwa qenom seukkep! Ŋo ge Barabas siwotkanom ŋenano sarikep!” \v 19 Sogino, Barabas eŋe ŋei natne enguki seukkoi so Yerusalem matkoto kawali mane kepe ware ware eŋano maki wakonge, ea wane Pilat wane kawali ŋei edo mulap urumgo birakakoi. \p \v 20 Ŋo Pilatŋo Yesu siwotkayakane dere more, ŋei ŋerep koso sorinone rake, “Na Yesu maine qeliŋkaikale.” \v 21 Ea wane magu suaine eŋe kakapa donine boka mainge rakoi, “Ŋine kibego qeu seukkep! Ŋine kibego qeu seukkep!” \p \v 22 Ŋo Pilat eŋe atak karewe koso soringe edange, “Ŋine eŋane masi qotkoine make, ea nolatpi detpe! Na eŋane masi qotkoine mane mi marat kamaile, ea wane na eŋe maine mi qewe seukeyake! Na kawali ŋei kopne edanbe kumunamŋoka qe more, siwotkau ariake.” \p \v 23 Ŋo ŋei ŋerep magu eŋe Pilat wano togogole boka sorinka more olatkoi, “Ge Yesu kibego qem seukep!” Ŋei ŋerep eŋe yalewa boka olale more Pilat manerop yuankakoi. \v 24 Ea wane Pilatŋo ŋei ŋerep magu eŋane simile mogare kawali ŋeikoune eŋe Yesu kibego qekei wane detonge. \v 25 Barabas eŋe sogino ŋei natne enguki seukkoi so kawali make, Pilatŋo ŋei ea mulap urumgo ŋine ma sari siwotkaki arike. So Pilatŋo Yesu eŋe ŋei ŋerep eŋane simile mogare kawali ŋei eŋane meto birakake. \s1 Eŋe Yesu Kibego Qeu Seukke \p \v 26 Kawali ŋei eŋe Yesu iwenka Yerusalem mat ŋadino arikei wane arikoi. Ŋei mane, eŋetine Saimon, Sairini matko ŋine, eŋe Yerusalem wane saiwo ŋine sariki, kawali ŋei eŋe malipka more, Yesu wane kibeŋ manbi teweke, Yesu ŋadino mogatkake. \p \v 27 Ŋei ŋerep magu suaine eŋe Yesu mogatkakoi, eŋane keueno ŋerep natne eŋe Yesu wane ra more arokkoi. \v 28 Yesu eŋe aroene dere more mainge don edan rake, “Ŋine Yerusalem ŋine ŋerep nau! Ŋine naŋane ra more misuk arokkei. Ŋine ŋinŋine so medewekop ŋine eŋane ra more yemo maine arokkei. \v 29 Ŋine detpi, baŋ naso maneo ŋei ŋerep korop iwa yale raikei, ‘Ŋerep eŋe medep mama wane rokop mida, so ŋerep eŋe medep mane mi makoi, ŋerep eŋe medep ŋamu mi gumeongoi, ea eŋe bakom maine kitokei.’ \v 30 Naso yewao, ŋei ŋerep eŋe bonaga edora meŋenone more raikei. ‘Ŋine ŋene maine ket supa ŋonikei.’ Eŋe bonaga nigatne edora meŋenone raikei, ‘Ŋine ŋene motŋonikei’ . \v 31 Eŋe naŋano kine kine qotkoine manerop okannanmami, eŋe ŋinano yale waka masi qotkokoine natne baŋ okanŋunikei me daleo? Ŋaba edo kine kine qotkoine naŋano naso iwa okannanmami, yalewaka eŋe baŋ qotkokoine ŋine okanŋunikei.” \p \v 32 Kawali ŋei eŋe mulap ŋei etke Yesurop iwenore more, etkukei wane arikoi. \v 33 Pakiso kepe eŋetine, ‘Lewet Setne’ , ea lotke more, Yesu kine so metine kiruŋaŋo kibego qe more, so mulap ŋei etke Yesu wonino so kanaino etkukoi. \v 34 Pakimo, Yesu eŋe rake, “Magak, ge ŋei iwa eŋane masi so sot turuŋene iwa qeliŋka niget gangep! Eŋe kine kine iwa mamami, eŋe ea mi detlukkamami.” \p Yale rakiso, kawali ŋei Yesu wane laplap maloine yewa ma more, masisiŋo kine qe wakon masi wezu mane mau paki bare more, yuane damo qe more anagukoi. \v 35 Ŋei ŋerep eŋe okora kakoi, Yuda ŋei suaine don rau paki, isi bela okanka rakoi, “Eŋe ŋei ŋerep natne ma menaŋonge, eŋe Mesia okane, Anutuŋo eŋe birakakeo, eŋe oŋom maine ma menaŋ nagu yake!” \p \v 36 Kawali ŋei eŋe weneŋ don so isi bela okanka more, wain qotkoine manikei wane sari, \v 37 olatkoi, “Ge Yuda kepe ware ware suaine okanmaineo, ge maine kibego ŋine kesikene.” \p \v 38 Pilatŋo kibeŋ kutno kibi iwa yale qeke. “Iwa Yuda Kepe Ware Ware Suaine.” \p \v 39 Mulap ŋei mane, Yesurop weneŋ engukoi, eŋe don qotkoine Yesu olale more rake, “Ge Mesia okanmaineo! Ge geŋone qesiŋ nagu more, ŋere weneŋ qesiŋ ŋotnom me?” \p \v 40 Ŋo mulap ŋei maneŋo ŋei ea don okanka more rake, “Ge seu seu wane biŋek raraineŋo, Anutu wane mi kaet ganmaike me? Ge eŋe yale koboboineŋo seukene me? \v 41 Ŋere mo sogino kine kine qotkoine makote, ea wane ŋere maine seukkete, ŋo ŋei iwa eŋe kine kine qotkoine mane mi make.” \v 42 Ŋei eaŋo koso zinge Yesu olatke, “Yesu, ge zinge sari kepe ware ware suaine okanikene, naso yewao na weneŋ siluŋ mide detsorok nanikene.” \p \v 43 Yale raki, Yesuŋo olatke, “Na welekakatne golatmaile, ge ukudeka narop qeliwo gege togon matko weneŋ mesikete.” \s1 Yesu Eŋe Seukke \p \v 44 Kepe deine oŋabango okangi, kaiwe mi sirike more, kepe ea korop panamane paki, ari 3 kilok kaiwe koso sirikke, \v 45 naso yewa laplap suaine Anutu wane Bakom Urum kotino okorake, ea keuoka buntuk wiri sari ketki qela qoeke. \v 46 Pakiso, Yesu eŋe boka rake, “Magak, ge naŋane oŋa oŋa asune ea na mo metŋono motmaile, ge maikene!” Yale ra more asuine saki seukke. \p \v 47 Yesu eŋe seukkiso, kawali ŋei ŋetne mane ea ka more, Anutu eŋetine mawakaki paki rake, “Welekatne, eŋe ŋei wele koboboine so wekumane!” \p \v 48 Pakiso, ŋei ŋerep magu eŋe kine kine wakonge, ea kaikei wane sarikoi, eŋe Yesu seukki dere more, qom borik ongi, so mateno zinge ariwarekoi. \v 49 Ŋei ŋerep eŋe Yesu detlukkakoi, eŋe so ŋerep natne Galili ŋine mogatkakoi, ea eŋe korop osop osop okora masi tanik ea wakonge, rokop kawarekoi. \s1 Yosep Eŋe Yesu Pareŋine Kezem Koto Motke \p \v 50-51 Ŋei mane, eŋetine Yosep, Arimatea mat, Yuda kepeo ŋine, eŋe ŋei koboine, ewinerop. Eŋe Anutu wane qeli ewe zonom sari sari wane toma geokange. Eŋe Yuda Kaunsol okorake, ŋo Kaunsol eŋe don kine kine ra more, Yesu togoleka makoi, eŋe mi oŋge. \v 52 Ŋei eaŋo Pilat wane kaitko ari lotke more, Yesu pareŋine maine ma ari dukkayake me daleo, ea wane qesonkake. \v 53 Pilat eŋe oŋ rakiso, Yosep eŋe ari laplap mane libeka qoleke, laplap eaŋo Yesu wane pareŋine makokka more kawetkaki paki, deŋesereo ma ari kezem koto motke. Lom yewa ŋei maneŋo mo wesi weku suaine ea wane bano yasoki okorake, sogino ŋei mane yewao mi dukkakoi. \v 54 Naso yewa mo nagapko, sogino sarereo Yuda edo qezareko metkoi, ea wane nagapko eŋe Yesu wesi kezem birakake \p \v 55 Pakiso ŋerep eŋe Yesu Galili ŋine mogatkakoi, eŋe Yosep mogatka more, kezem so Yesu pareŋine daline paki, ea kakoi. \v 56 Pakiso mateno zinge ari more, kelok kine kine qounerop maulukoi. \p Anutu ra rokop don pake, ea wane eŋe qezarek naso sarere, eamo yaup metkoi. \c 24 \s1 Yesu Eŋe Koso Wisikae Wieke \p \v 1 Kepe qae qae, Sodao ŋerep eŋe kelok qounerop mo maulukoi, ea ma more deŋesereo arikoi. \v 2 Eŋe ari pore kau, wesi suaine kezem aŋaino metke, ea mo rodigeu saket arike. \v 3 Eŋe kezemgo waket pore, Waomene Yesu wane pareŋine mi kakoi. \v 4 Daleo wakonge, ea eŋe mi detluke okorau, so ikopka ŋei etke laplap libekaropŋo ŋerep eŋane ososeno okorakoik. \v 5 Ŋerep eŋe kaet suaine ongi, so kepeo ket rasu pau, so ŋei etke ere edangoik, “Ŋine onoka wane ŋei wisikaune deŋesereo seu seune eŋano ziaŋkamami? \v 6 Eŋe iwa mi metmaike, Anutuŋo eŋe maki wisikae wiike. Detsorokeu, eŋe iwa mi pamaike, sogino Yesu eŋe Galili ge more, iwa yale edange, \v 7 ‘Ŋei maneŋo ŋei sotenerop eŋane meteeno, Ŋei Wawainane Gipole birakaikei. Ŋei sotenerop eŋane ra, kibego qeu seukkeake, ŋo kaiwe karewe pa more, kutno eŋe koso wisikae wieake.’” \p \v 8 Pakiso, ŋerep eŋe Yesu wane don detsoroke more, \v 9 kezemgo ŋine zinge ari, dokoine elewen so ŋei ŋerep magukopene maratongoi, ŋei etke eŋe ŋerep edangoik, ea korop ŋerep eŋe medep enŋene so magukopene edangoi. \v 10 Ŋerep ea Maria, Magdalena matko ŋine, so Yoana, so Maria, Yakop wane nagaine. Ŋerep ea so ŋerep natne eŋe Yesu wane qelit ŋei, aposolo, don kisi edangoi. \v 11 Ŋo aposolo eŋe detkoi, ŋerep eŋe don weleka zok mi ra okanmami, eŋe don yau yaup ra okanmami, ea wane eŋane don mi malipkakoi. \v 12 Ŋo Petoro eŋe wie biririke ket deŋesereo ari potki waketki kaki, kezem koto ea mo laplapŋoka pake, eŋe yale ka more, oŋaine qaeki, koso matko zinge welepke more, kine kine wakonge, ea wane zok manerop dereret urata ma arike. \s1 Yesu Eŋe Dokoine Etke Maratkake \p \v 13 Soda yewao Yesu wane dokoine etke Emaus mat arikeik wane arikoik. Mat ea wane duma kilomita 11 Yerusalem ŋine. \v 14 Kine kine Yerusalem matko wakonge, ea eŋe don auwik so, \v 15 Yesu oŋom erano maratore more, ererop weneŋ geke. \v 16 Ere ka more so mi detlukkakoik. \v 17 Pakiso Yesu eŋe qesonore rake, “Dalino aumamik?” Ere doŋ mane okora more qom borik zok otke. \v 18 Ŋei mane, eŋetine Kleopas eŋe Yesu qesonka rake, “Ge Yerusalemgo kulit gemaine? Kine kine soda iwao wakonge, ea ge mi detmaine?” \p \v 19 Yesu eŋe qesonka rake, “Onokaka wakonge?” \p Ŋei etke ere mainge olatkoik, “Yesu, Nasaret ŋine eŋano kine kine ea wakonge, ŋei ea eŋe Anutu wane qelit ŋei mane, eŋe don zonomineropŋo ŋei ŋerep kito edange, so masi togole ŋei ŋerep so Anutu kaiteno make. \v 20 Ŋenane Mosop Ŋei Suaine ŋetne, so ŋei ŋetne natne eŋe Pilat wane meteo birakakoi. Pakimo Pilatŋo kawali ŋei eŋane meto rakoke ebongi, kibego qeu seukke. \v 21 Mo sogine qei bano Anutuŋo rake, eŋe ŋei mane baŋ Israel ŋei ŋerep qesiŋ ŋoniakane birakayake, so naso eao ŋene Yesu wane yale rakone, eŋe baŋ Yuda ŋei mapik ŋoniake ra more urata ea mayakane detkone, ŋo eŋe seukke, mo iwa kaiwe mama karewe qoemaike. \v 22 Kepe qae qaeo ŋerep natne, ŋenane magu keuo ŋine, eŋe kezemgo ari more, \v 23 Yesu wane pareŋine mi maratka more, ŋenano zinge sari iwa yale ŋedanmami, “Ŋene aŋelo otŋem mo rakoik, ‘Yesu eŋe mo wisikae wiemaike’ .” \v 24 Ea wane oŋaze qaeki, ŋei natne ŋenane magu keuo ŋine, eŋe ari kezemgo ka more, Yesu mi kamami. Ŋerep eŋe kine kine korop remi, ea korop welekatneka.” \p \v 25 Pakiso Yesu eŋe etange, ”Ŋine dereretŋine midaine, sogino Anutu wane qelit ŋei eŋe kine kine qekoi, ŋine don ea ikop mi malip kamami. \v 26 Anutuŋo rake, Mesia eŋe wikile suaine desiake, pakimo Mesia eŋe qeliwo qelaŋinerop wayake.” \v 27 Yesu eŋe dokoine etke erano Anutu wane papiao don korop pamaike ea ra qelaŋange, Yesu eŋe Mose wane kibi ea ŋine kieke more, ari mage Anutu qelit ŋeikoune eŋe kibi korop Mesia wane ra more qekoi, ea ra qelaŋan otwareke. \p \v 28 Pakiso eŋe Emaus osino lotkeu paki, Yesu eŋe mat maneo bira ore ariakane okange. \v 29 Ŋo ere Yesu ma wauluka more rakoik, “Ruo keremaike, kaiwe qoeyake, ge ŋererop mesikene.” Yale raukso, eŋe yewa metke. \v 30 Eŋe ererop ŋara neyakane metke, eŋe bret ma mosopka more, mapoke ere eponge. \v 31 Pakiso erane dereretetne qelaŋangi. so eŋane kine detlukkakoik, ŋo Yesu eŋe siukki, so ere mi kakoik. \v 32 Arikiso, ere don iwa yale aukoik, ”Dumao, ŋene sarine, eao eŋe Anutu wane papia ŋerano ra qelaŋanike, naso eao qomso zok kitike.” \p \v 33 Au more qoeki, ikopka eŋe wie more, Yerusalem zinge ari more, dokoine 11, so ŋei ŋerep natne maratonbik lewaŋgoi. \v 34 Ŋei ŋerep magu eŋe edanbik rakoi, “Waomze welekatne wisikae wiike, eŋe Saimon mo wakonkeke!” \p \v 35 Ŋei etke ere kine kine dumao wakonge, ea korop ra qelaŋangoik, Yesu eŋe dalino bret mapoke, ea wane ere eŋane kine detlukkakoik, ea korop ra edangoik. \s1 Yesu Eŋe Dokoine Eŋano Lotkeke \p \v 36 Ŋei etke ere don kisi ea edanbik, mi qoeke, naso yewaoka Yesu eŋe eŋane keueno wakone okora more edange, “Peamŋo ŋinano pawayake!” \p \v 37 Eŋe Yesu ka more oŋaoŋa kamaine ra manerop zok kaetonge. \v 38 Ŋo Yesuŋo edange, “Ŋine misuk kaet ŋungep! Nine dere mezet mi okanikei! \v 39 Ŋine naŋane kie metene kau, noŋom sarimaile. Ŋine solane uanane kau. Oŋa oŋa eŋe bikumine setine mida. Na bikumne so setnerop.” \p \v 40 Yale ra more eŋe kie metine ea kawali ŋei edo kiruŋaŋo qekoi lopot ea korop sikanonge. \v 41 Eŋe bakom zok suaine manerop kitokoi, ŋo eŋe weteneŋo yemo mi malipkakoi. Eŋe dere qeka okane ŋaŋaekakoi. Pakiso Yesu eŋe qesonone rake, “Ŋara natne pamaike me?” \v 42 Eŋe zawon zezine nat manbi, \v 43 ma more, eŋane kaitko neke. Neki qoeki edange, \p \v 44 “Sogino na ŋinano gekole, naso ea na kine kine ŋidankole, ea korop mo wakonge. Mose wane ra rokop don so Anutu qelit ŋeikoune eŋane papia so Sam papia, kine kine korop papia ea wane kotino pamaike, eamo naŋane ra more wakonge.” \p \v 45 Pakiso qesiŋone more ra qelaŋane edangi, dokoine eŋe Anutu wane kine papiao pamaike, ea detlukkoi. \v 46 So Yesu eŋe dokoine edange, “Anutu wane papiao pamaike, ‘Mesia eŋe wikile dere more seuke kaiwe mama karewe pa more koso wisikae wieyake. \v 47 Ŋine ari ŋei ŋerep kepe baŋem kepe baŋem naŋane biŋek don ra qelaŋanbi, wetene maingekei. So ŋine urata eamo Yerusalem mat kotine kieke more ra qelaŋanikei. Pakimo ŋei ŋerep eŋe kimakopene eŋane sot turuŋene ea ŋadekaikei, ea wane rokop Anutuŋo yale waka eŋane sot turuŋene ea qeliŋge nigetkayake. Ŋine don ea ra qelaŋangei. \v 48 Ŋine kine kine wakongi, deŋineŋo kakoi so ketŋineŋo detkoi, ea ŋei ŋerep kito edane more ra qelaŋonikei. \v 49 So ŋine koso detpi sogino, Magakŋo kine kine ra togole ŋibonge, eamo koso noŋo ŋibonikale. So ŋine Yerusalem matko toma metpi, zonomne ea qeliwo ŋine ŋinano kesiake.” \s1 Yesu Eŋe Qeliwo Wake \p \v 50 Pakiso, Yesu eŋe dokoine Yerusalem ŋine iwenon ari more, Betani lotkekoi, yewao Yesuŋo meteene ma more mosoponge. \v 51 Mosop ea mi qoeki, Anutuŋo Yesu qeliwo maki wake. \v 52 Dokoine eŋe Yesu eŋetine bukeu waki koso Yerusalem matko zinge arikoi, Yesu eŋine magu koropŋo bakom suaine kito more, \v 53 so eŋe naso baŋem Anutu wane Bakom Urumgo ari yewao Anutu eŋetine takorakot ora bueku waki meŋenka gewamaŋkoi.