\id JHN NT0051 ONO Phinnemore NOV-1990. \h Yohane \toc1 Yohane \toc2 Yohane \mt1 Yohane \c 1 \s1 Pidon Gegeineropŋo Ŋei Wakonge \p \v 1 Pidon eŋe mokaka qei kino, kepe mi wakongi, yewao ŋineka ge sari geke. So Pidon eŋe gegeine Anuturop ge sa geke. So Pidon eŋe Anutuka geke. \v 2 Pidon eŋe mokaka qei kino Anuturop geke. \v 3 So Pidon eŋe Anutu wane meteo ge more, kine kine korop ma wakon wareke. Eŋe midaine kine kine mane Anutu eŋineka mi ma wakonge. \v 4 Pidon eŋe gege yewa wane welaine okane geke. Paki gege yewaŋo kiwa waraŋkaki, ŋei eŋano sari more qelaŋan onge. \v 5 Kiwa yewaŋo panaman kotino ma qelaŋangi, so panamanŋo kiwa yewa qe pilikkeakane qekake. \p \v 6 Anutuŋo urata ŋeiine mane birakake, ŋei yewa eŋetine Yohane. \v 7 Eŋe qelaŋan wane don kisiine ra wakongi, ŋei korop eŋe qelaŋan welaine detluk kau paki, weteneŋo malip kaikei wane raki paki Anutuŋo birakake. \v 8 Yohane eŋe oŋom qelaŋan wane welaine mi okane geke, eŋe yaup qelaŋan welainane don kisi ra wakoniakane sarike. \v 9 Qelaŋan welaineŋo kepe baŋem ŋei ŋerep korop qelaŋan ma wakonon ebon okanmaike, oŋo naso yewao eŋe weneŋ kepo ket wakone geke. \p \v 10 Pidon eŋe kepeo wakone geke, eŋe Anutu wane Pidon geki paki, kepeo kine kine iwa ma korop oŋom wakon wareke. Paki ŋado kepeo sari lotkeki kepe ŋeiŋo korop eŋe kau paki ŋaŋae kakoi. \v 11 Eŋe eŋine kepe matino sari lotkeke. Ŋo siluŋ eŋine ŋei ŋerep magukoune edo kima mi okankakoi. \v 12 Ŋei ŋerep natne eŋe welekatne kima okankau paki, donine dere weteneŋo malipkakoi, eŋe Anutu wane ŋerep medep okanikei wane numa ma wakone ebonge, eŋane eŋet ma noganka okanmami, eŋe yale okanon okanmaike. \v 13 Eŋe nabok magak eŋane weŋem bikumgo ŋine wakone more, Anutu wane ŋerep medep mi okangoi, me sola wane simile so ŋei wane simile yewa ŋine midakaka. Eŋe Anutu eŋino ŋine wakongoi, wane eŋe Anutu wane dokoine. \p \v 14 Pidon eŋe ŋei okane more, sola bikum gorop wakongi paki, keuzo mere wie okange, paki ŋene Waom qeli ewe zonom so kibi maepine mo kaulukkone, eaŋo Magak wane Medep me qom bapine wekuku, eŋane Waom kibi maep so zonom so don wele woune so masi tanik manik bile, eaŋo wat watko rosarop ea weneŋ ma sarike. \p \v 15 Yohaneŋo eŋane kineine ea ŋei ŋerep ra wakone more edane rake, “Na ŋei iwa wane mo ŋidane iwa yale rakole, ŋei mane naŋane ŋadeno sarimaike, eŋe mokaka geke, eŋe naŋane rokop mida, eŋe kakapa suaine so naŋane wawaine, oŋa na yuan nanmaike, onoka wane oŋo mokaka ge sari geki na eŋane ŋadino wakongole.” \p \v 16 Pakimo, wet maepine rosarop wat watko mo pa sarike, yewa ŋine ŋene korop ra wakone mauluk ŋone more ŋebongi weneŋ ma warekone. \v 17 Anutuŋo ra rokop don yemo Mose wano ra wakone more metino more ŋebonge, ŋo wet pesek so don wele, yemo Yesu Kristo wano ŋine sarike. \v 18 Ŋei maneŋo Anutu mane mo mi kake, midakaka, ŋei weku, eŋe oŋom ea Anutuka, ea wane eŋe Anutu Magak wane osino metmaike, oŋo Anutu ŋine kine kine korop ma sari more, ra wakone ŋedange. \s1 Yohane Doku Tau Tau Wane Don \p \v 19 Yuda ŋei wawaine eŋe Yerusalem matko ŋine Pris, mosop ŋei so Lewi, mosop ŋei tegoo ŋine mane tale onbi, Yohane wano ari qesonka rakoi, “Ge ma?” \p \v 20 Ra qesonkau Yohane eŋe kineine mi motkeke, eŋe didiwo ra wakonge. Paki iwa yale rake, “Na Mesia mida, ŋeiwa ŋei ŋerep korop turuŋene mayakane ra more, Anutuŋo ma wakonka birakake, na ea mida.” \p \v 21 Raki mo eŋe koso qesonka rakoi, “Paki mo daleo ge ma? Ge propet Elaiya kakip mane me?” Yohane eŋe edange, “Na eŋe mida.” Eŋe qesonka rakoi, “Ge propet mane ŋene tomakamaine, eŋe me?” Eŋe mainge edange, “Mida.” \p \v 22 Eŋe koso qesonka rakoi, “Paki mo ŋedannom, ge koboboine ma? Ŋene eriŋine raŋonbi sarine zinge ari turuŋine daleo edanikene? Ge geŋonane daleo ramaine?” \p \v 23 Pakimo Yohaneŋo iwa yale rake, propet Isaiaŋo don iwa yale ra edange, “Naŋane kine iwa yale, na ŋei mane wane aŋa, kepe yaup papaino boka more iwa yale ramaike, ‘Waom wane numa koboine laponbi.’” \p \v 24 Ŋei eŋe yemo Parisi edo taleonbi sarikoi. \v 25 Eŋe Yohane qesonkakoi, “Ge Mesia mida, me Elaiya mida, me propet mida, ŋo ge onoka wane ŋei doku tauon okanmaine me?” \p \v 26 Yohaneŋo edane rake, “Na dokuka tau onmaile, keu ŋino mane okoramaike, ŋo ŋine eŋe mi detluk kamami. \v 27 Eŋe ŋei yewa naŋane ŋadeno sarimaike, ŋo siluŋ na yalineŋo eŋane kie kaweune yewa maine mi qekokkale, me naŋane rokop mida, na eŋane qelit qeqe gemaile.” \p \v 28 Masi iwa yemo Betani matko, Yordan Doku wane wazaino, kepe deine sasainoken, yewa wakonge. Kepe mat yewao Yohaneŋo ŋei ŋerep doku tauonge. \s1 Yesu Eŋe Anutu Wane Lama \p \v 29 Kepe qaeki kaiwe maneo Yesuŋo Yohane wano ariki Yohaneŋo kaki paki rake, “Anutu wane Lama iwa kau, oŋo kepe baŋem ŋei eŋane borikine oma on wareyakane sarike. \v 30 Na ŋei weku yewa eŋane don kisi mo ŋidane iwa yale rakole, ‘Ŋei mane naŋane ŋadeno sarimaike, eŋe siluŋ naŋane suaine, na yuan nanmaike, onoka wane, na mi wakonbe oŋo mokaka kino kieke geke.’ \v 31 Na noŋom alakan, eŋe mane mi detlukka more kakole, ŋo siluŋ sari more, ŋei ŋerep doku tau ongole, yemo Israel ŋei ŋine don kisiine ra wakone sikan ŋunbe, ŋine eŋe ka more wetkaikei wane doku tau ŋungole.” \p \v 32 Yohane eŋe yale edangi paki rake, “Na kawe Asuŋo baluse yale qeliwo ŋine ket more kutino kito metke. \v 33 Ŋo na noŋom eŋe mi det kakole. Ŋo siluŋ Anutuŋo ŋei ŋerep doku tau onikalane talenange. Paki so nolale rake, ‘Ge baŋ kanom Asuŋo ket more ŋei mane wane kutino kito mesiake. Eso yewa oŋo Asurop ŋei ŋerep doku tau oniake.’ \v 34 Yohane eŋe rake, “Na ŋei yewa kakole, wane ŋidane ramaile, eŋe Anutu wane Gipole.” \s1 Ŋei Natne Yesu Ŋadino Arikoi. \p \v 35 Kepe qaeki kaiwe mama maneo Yohane eŋine so dokoine eŋane keuo ŋine medewetkine etke eŋe koso yewaka okorakoi, \v 36 Okorau Yesu eŋe ari lotkeki Yohaneŋo kaki paki rake. “Kauk, oŋo Anutu wane Lama!” \p \v 37 Yohaneŋo yewa raki medewetkine ere detkoik. Pakiso ere Yesu ŋadino mogare arikoik. \v 38 Yesu eŋe zinge otki ŋadino ariuk qeson ore rake, “Ŋire onoka wane zuage sarimamik?” \p Ere rakoik, “Rabai, ge diawao gemaine?” Rabai wane kine Ono dongo, kito ŋebo ŋebon. \p \v 39 Paki so Yesuŋo etange, “Sariuk paki kauk.” Paki so ere Yesurop weneŋ ari more mat geke yewa kakoik. Kauk paki kaiwe korop yewa eŋerop gekoik. Iwa mo po(4) kilok rarapko naso yewao mapikkoi. \p \v 40 Yohane wane don dere more Yesu ŋadino mogare arikoik, erano ŋine mane eŋetine Andrea, Saimon so Petoro wane ŋole. \v 41 Paki so Andreaŋo qeliŋone more ari eaka tatine Saimon maratka more olale rake, “Ŋere Mesia Anutuŋo birakaki ketke, ea marat kamaite, Mesia yemo kine iwa yale, ŋeiwa Anutuŋo borikino ŋine ebu sayakane birakake.” \v 42 Yale raki paki so Saimonŋo Yesu wano iwenkaki arikoik. Yesuŋo kaki paki rake, “Ge Saimon, Yohane wane gipole, geŋane eŋetŋone Sipas.” Eamo eŋet kine weku Petoro yale, ŋo ea wane kine Ono dongo, “wesi”. \s1 Yesuŋo Pilipŋo Nataniel Etorake. \p \v 43 Kepe qaeki Yesuŋo Galili kepeo ariakane ewekke. Paki Pilip maratkaki paki olale rake, “Na sari mogat nannom!” \v 44 Pilip eŋe Betsaida matko ŋine, Andrea so Petoro mat gekoik, yewa ŋineka, eŋe matene weku. \v 45 Pilipŋo Nataniel maratka olale rake, “Ŋene ŋei mane wane Moseŋo ra rokop dongo qeke, so propet edo yale waka qekoi, ea mo maratka maine. Eŋe yemo Yesu, Yosep wane gipole, Nazaret matko ŋine.” \p \v 46 Natanielŋo qesone rake, “Nazaret mat ketkele eŋano ŋine kine kine mayakatne mane maine wakoniake me?” Pakimo Pilipŋo mainge olatke, “Sari kanom.” \p \v 47 Natanielŋo Yesu wano sariki, Yesuŋo kaki paki, iwa yale rake, “Eŋe kau, ŋeiwa iwa sarimaike, eŋe ŋei wele, eŋano isi don me tanik manik qotkoine mane mi pamaike, Israel kine pokaine, eŋano isi mane mi pamaike!” \p \v 48 Pakimo, Natanielŋo Yesu qesonka rake, “Ge daleo okane more, naŋane kine detmaine?” Yesuŋo olale rake, “Ge Pilipŋo mi iwen gangi sari more, nemuyap bano merine, na naso eao mo ganile.” \p \v 49 Natanielŋo don ea dere more, eŋe iwa yale rake, “Kito ŋebo ŋebon, ge Anutu wane gipole! Ge Israel wane ŋei waom!” \p \v 50 Pakimo Yesuŋo donine turuŋine mainge olale rake, “Na iwa yale golalile, ge nemuyap bano metnom na sanka ganile, na ea golatpe detnom paki, ge don kine ea waneka na detluk nanmaine me? Ge kine kine zok suaine iwa wane rokop yuanmaike ea baŋ kaikene!” \v 51 Paki so Yesuŋo koso edane rake, “Naŋane don iwa ŋidanbe detpi! Ŋine baŋ kau qeli aŋaŋgi Anutu wane aŋelo magu edo ŋei wane Gipolano wawa ketket okanikei.” \c 2 \s1 Kana Matko Zokit Wakonge \p \v 1 Kaiwe etke qoeki ŋei mane Kana matko Galili kepeo zokit kakoi. Naso yewao Yesuŋo Pilip so Nataniel weneŋ raki arikoik, so Yesu eŋine nagaine eŋe weneŋ ŋei ŋerep maturaŋ otkoi, erane zokit makoik, ea eŋe weneŋ mere kake. \v 2 Eŋe Yesu eŋine so dokoine weneŋ newan onbi sari ŋei ŋerep zokit makoik yewa weneŋ metkoi. \v 3 Wain newareu mida leleki, Yesu nagaineŋo Yesu olale rake, “Eŋe wainene mo mida lelemaike.” \p \v 4 Pakimo, Yesuŋo mainge olatke, “Nabok, iwa mo geŋane naso, naŋane naso mi okanmaike, na kine kine yewa makalane goŋo misuk nolasikene, naŋane nasone mi bomile sarimaike.” \p \v 5 Yale raki so Yesu nagaineŋo qelit medewekoune edane rake, “Yesuŋo kine kine yewa me yewa maikei wane ŋidangi, ŋine maine maikei.” \p \v 6 Yuda ŋei eŋane kie meteene sau sauk ea mo Mose wane ra rokop don kotino masi yewa pake. Yalinane doku beloŋ 6, wesi ŋo mamaine, yewa metkoi. Beloŋ weku weku yewao doku otnom ket more 100 lita yewa wane keuetno watke mesiake. \v 7 Yesuŋo urata medep edane rake, “Beloŋ iwa korop doku otpi ket watkekep.” Raki so eŋe doku otpi ket watke wareke. \v 8 Watkeki Yesu eŋe edane rake, “Yekuat namo doku beloŋ natne ŋara soep waremaike, ŋei eŋano ma ariu.” Edangi urata ŋei eŋe natne eŋano ma arikoi. \v 9 Doku yewa eŋe mo wain okange paki, ariu ŋara soep ware ware ŋei, eŋe doku ea ne kaki paki rake, “Wain iwa yaline ea dia ŋine?” Eŋe ea Yesuŋo raki dokuŋo qeinge wain okange, ea wane kine mane mi detki lotkeke so mi dere qelaŋange. Ŋo qelit medep doku otkoi edo yemo mo detkoi, ea wane ŋara ware ware ŋei eŋe ŋei zokit make eŋe oraki sarike. \v 10 Sariki olale rake, “Ŋei korop eŋe wain maine yewa mikepka ebon okanmami. Paki ŋei lobo eŋe korop loutneka neu qoeki, koso ŋado wain simile midaine yewa ebon okanmami. Ŋo goŋo yemo wain mai maine yewa motkenom metmaŋkimo, yekuat iwa ma wakonmaine!” \p \v 11 Iwa yemo masi togogole Yesuŋo Kana matko Galili kepeo mikepka make. Maki paki, kine kine korop eŋane kutko pamaike, ea wane qeli ewe zonomine maputulaki, dokoine eŋe ka more, wet mali malipeneŋo malip kakoi. \p \v 12 Paki so, ea wane ŋadino Yesu eŋe Kana mat qelige more, Kaperneam matko eŋine nagaine so ŋolekoune so dokoine arikoi, ari nasomde bamgoka yewa gekoi. \s1 Yesu Bakom Urumgo Wake \p \v 13 Yuda ŋei Waomŋo Loloŋonge, ea wane kaiwe suaine mane zonom ma peadaine mere eŋet miti okane mesikei wane naso, yewa mo bamgo bomileke, ea mo Naso Suaine Waomŋo kaiwe yewao loloŋongi, Yuda ŋei eŋe weku mane umat wane turuŋene mi wakone ea wane wetke metmaŋkoi. Naso yewao Yesu eŋe Yerusalem matko wa more, \v 14 Bakom Urumgo waket ongi, sen ŋadino ŋei eŋe bulamakau, so lama, so naŋi baluse qole amanagukoi, ari ari sari sari okorau, wesi mai main ŋei eŋe yale waka zakeeno mere wesi maingekoi. \v 15 Paki so Yesu eŋe abiŋo morap mane maulukki paki, ŋei so osom kopene korop lama bulamakau, ea esopongi Bakom Urumgo ŋine qeinat ket warekoi, paki so wesi mai main ŋei eŋane zake maingeki ketki, wesiene yewa giŋ qiririŋ ari wareke. \v 16 Ŋeiwa korop naŋi qole qoleo metkoi, yewa mo edane rake, “Bakom Urumgo ŋine ebu saket ariwareu! Ŋine maganane urum iwa mau nalu qole qole urum mi okangep!” \v 17 Yesu eŋe yale okangi, dokoine eŋe Anutu wane papiao Dawitŋo qeke iwa yale ramaike eŋe yewa detkoi, “Na geŋane Bakom Urum wane zok simin nanmaike, ea wane na urataine togogole mawe menaŋluke more mesiake.” \p \v 18 Paki so Yuda ŋei wawaine eŋe yewa kau paki Yesu qesonka rakoi, “Ge onokaka masi togole mane manom paki, kine ŋone sikan ŋonnom ŋene kaŋem paki iwa yale desikene, eŋe masi yewa okaniakane mo maine raraine, ea wane kine kine ea eŋe mo maine okanmaike.” \p \v 19 Yesuŋo mainge edane rake, “Ŋine Anutu wane Bakom Urum iwa ra barakeu ketki na kaiwe kareweka koso mawe wieki ma wonge warekale.” \p \v 20 Yale ra edangi, Yuda ŋei eŋe Yesu qesonka rakoi, “Ge kaiwe karewe yewaoka Bakom Urum iwa ma warekenane ramaine me?, ŋo ŋenane ŋabo kopze eŋe Bakom Urum iwa mo ma geu komaine 46 qoeke!” \p \v 21 Ŋo Yesuŋo Bakom Urum wane rake yemo eŋine solainane yaup yewao rokop kito more rake. \v 22 Ea wane ŋado baŋ Anutuŋo eŋine seu seu oŋine ma wisikae kaki wieke, naso yewao dokoine eŋe Yesu oŋom alakan don rake, yewa koso detkoi. Paki Anutu wane papiao eŋane don natne qeqine, so Yesu oŋom Bakom Urum wane don alakan rake, yewa wane weneŋ detpi wele okangi malip kakoi. \s1 Yesu Eŋe Ŋei Korop Deton Waremaike \p \v 23 Yesu eŋe Yerusalem matko Anutuŋo Israel magu Loloŋonge yewa wane peadainane naso suaine mane naso baŋem metmaŋkoi, yewao Yerusalem matko geki paki, masi togogole maki ŋei ŋerep korop eŋe kau paki, masi so don dereretine so eŋetine ea dere malip kakoi. \v 24 Ŋo Yesu oŋom yemo ŋei mo detonluk onwarekane Yuda ŋei eŋano mi pelekke, me detki, eaŋo don me mali malip wele mi okange. \v 25 Eŋe daleo wane ŋei eŋane kine me tanik manik maine detwareke, eŋe ŋei natne eŋane kineene desiakane ŋei maneŋo mi olatke, onoka waneŋo eŋe koto kaka ea wane ŋei maneŋo kineene olatki mi detonge, eŋe oŋom kotoenane kine ea mo korop deton wareke. \c 3 \s1 Yesu So Nikodemus \p \v 1 Ŋei mane yewa geke eŋetine Nikodemus, eŋe Yuda ŋei eŋane ŋetne, eŋe Parisi magu eŋane keuo ŋine. \v 2 Ŋei wa yewaŋo ruo maneo, Yesu wano ari more qesonka rake, “Kito ŋebo ŋebon, ŋene kineŋone detmaine, ge kito ŋebo ŋebon mane, Anutuŋo biragangi ketkone. Ge masi togogole mamaine iwa ŋei maneŋo Anutu midaine ge more maine mi mayake.” \p \v 3 Yesuŋo donine mainge olale rake, “Naŋane don iwa welekakatne golatpe, detlukkanom! Ŋei mane eŋe soringe more wako wakon musele mi wakoniake, eŋe Anutu wane ŋadino gege togon me qeli ewe zonom, ea maine mi marat kayake.” \p \v 4 Raki mo, Nikodemusŋo qesonka rake, “Ŋei mo sua more, sele okane gegineŋo koso daleo wako wakon musele ea manerop koso wakoniake? Eŋe maine welekatne koso nagainane kotino ketki paki wakongi koso atak mane okaniake me?” \p \v 5 Yesuŋo koso iwa yale mainge olatke, “Naŋane don iwa welekakatne golatpe detluk kanom! Mane eŋe doku so Asu wane ŋatko ŋine wako wakon musele mi wakoniakeŋo Anutu wane ŋadino gege togon me qeli ewe zonom kotino maine mi wakesiake. \v 6 Ŋei mane nabok wane ŋatko ŋine wakonge, eŋe ŋei kaitka, ŋo mane eŋe Asu wane ŋatkoŋine wakonge, eŋe Asu wane kaitka. \v 7 Na golatmaile, ea wane ge misuk detnom qe kayake, ‘Ŋine korop koso wako wakon musele ea manerop wakonikei.’ \v 8 Momo eŋe numaine ariakane wetke okanmaike, ea wane rokop puan okanmaike. Paki mo, ge ukatne mamaike, eamo ge det okanmaine, ŋo kine diawao ŋine sarimaike, me diawao arimaike, yemo ge mi detmaine. Ŋei Asu wane ŋatkoŋine wakon wakon musele wakon okanmami, eŋane numa weku yale waka pamaike.” \p \v 9 Raki mo, Nikodemusŋo qesonka rake, “Kine kine yewa ge ramaine, eamo daleo wakoniake?” \p \v 10 Yesuŋo doninane turuŋine koso mainge iwa yale olatke, ge Israel ŋei eŋane kito ebon ebon suaine, ŋo ge daleo wane don iwa wane kine ŋaŋae maine me?” \v 11 Naŋane don iwa welekakatne golatpe detluk kanom! Ŋene kine kine mo det okanmaine yewa wane ra okanmaine, so kine kine mo okangone yewa ŋidan okanmaine, ŋo siluŋ ŋinano ŋine maneŋo ŋenane donze yewa mi dere ewekki paki tewek okanmaike, ŋine yemo ŋenane don yewa dere more, siluŋ ŋadekka okanmami. \v 12 Na kepeo kine kine wako wakone, ea wane ŋidanbe ŋine detpi paki, siluŋ mi malipka okanmami. Paki mo na qeliwo ŋine sanka wako wakone, ea wane ŋidanbe, ŋine dere onoka ŋineŋo malip kaikei? \v 13 So ŋei maneŋo qeliwo mi wake, i midakaka, Ŋei Wawainane Gipole, eŋe wekuŋo qeliwo ŋine qelige kepo ketke.” \p \v 14 Mokaka kepe yaup papaino Moseŋo aen sisineŋo koma oŋaine maki paki, mawa ekiwo rasikki okorake, rokop weku yale waka eŋe Ŋei Wawainane Gipole mawa rasikkei, \v 15 Paki ŋei koropŋo eŋe malipkakei, eaŋo eŋe maine gege togon marat kakei, so naso baŋem ge arikei. \v 16 Anutu eŋe kepe baŋem ŋei ŋerep korop eŋane simileine zok manerop pakane, Gipole Wemedep wekuku, ea siluŋ qikka ebonge, ea wane ŋei ŋerep koropŋo eŋe malip kaikeiwo, eŋe maine mi seukke more suikkei, midaka, eŋe maine gege togon maratka naso baŋem ge wakei. \v 17 Anutuŋo gipole wano wanok urata mayakane raki paki kepeo mi birakaki ketke, eŋe ŋei borikino ŋine ebu more mainone eŋino takot oniakane raki paki birakaki ketke. \p \v 18 Ea wane mane eŋe Gipole malip kayakeo, mo eŋe sotinane turuŋine mi maniake. Ŋo ŋei mane eŋe Gipole mi malip kayakeo, eŋe sotkorop okanmaike, onoka wane eŋe Anutu Gipole Wemedep Weku mi malip kamaike ea wane. \v 19 Sot turuŋ wane don urata ma ma ea wane kine iwa yale pamaike, qelaŋanŋo kepeo wakonge, ŋo siluŋ ŋei eŋe qelaŋan wane simile oniake yalemo panaman wane siminonge, onoka wane eŋe borikine kine kine makoi, ea wane yale okangoi. \v 20 Ea wane mane eŋe masi tanik qotkoine okaniake, eŋe qelaŋan ŋadek kayake, paki eŋe qelaŋango mi wakoniake. Onoka wane, eŋe tanik manikine qotkoine, ea wane kine qelaŋango wakongi mi kaikei wane, yale okaniake. \v 21 Ŋo mane eŋe masi tanik maine so don welekatne teweke geake eŋe qelaŋango wakoniake, eamo Anutu wane don tewekki paki, eŋane zonomgo urataine wekumane make, ea wane kine qelaŋanŋo maine sikan okangi, ŋei ŋerep eŋe kaulukkei. \s1 Yohaneŋo Yesu Wane Kine Ra Wakonge \p \v 22 Ea wane ŋadino Yesu eŋine so dokoine eŋe Yuda kepe nat paromino arikoi. Ari naso natne yewa eŋerop gekoi, paki ŋei ŋerep doku tau onge. \v 23 Yohane eŋe yale waka Ainon matko, Salim mat osino ŋei ŋerep doku tauonge, onoka wane, yewao doku loutne pake ea wane. Ŋei ŋerep eŋe eŋano doku tauoniakane sarikoi. \p \v 24 Yohane eŋe naso yewao mulap urumgo mi birakakoi. \v 25 Yohane wane dokoine natne eŋe so Yuda ŋei manerop doku tau tau diawaŋo Anutu wane kaitko masi koboineso qelaŋanerop, ea wane aŋa soraŋ aukoi. \v 26 Paki eŋe Yohane wano ari more olale rakoi, “Kito ŋebo ŋebon, ge Yordan eri woken ŋei mane sogino gerop geki ge sikan ŋonnom paki kineine ra wakone ŋedangone ea detmaine? Ŋei yewa oŋo naso iwao doku tauongi ŋei ŋerep korop mo eŋano ari waremami!” \p \v 27 Yale olatpi mo, Yohaneŋo edane rake, “Anutuŋo qeliwo ŋine oŋo kine kine mane ŋei yewa mi mangi, oŋomka daleo mayake? \v 28 Ŋine ŋidom don iwa alakan ŋidangole mo detkoi, ‘Na Mesia mida, na ŋeiwa ŋei ŋerep turuŋeno ŋine ebuyakane Anutuŋo birakake, yewa mida, ŋo siluŋ Anutuŋo eŋane numa makalane biranangi lewine alakangole.’ \v 29 Ŋei ŋerep biŋek qe man mane oŋo ŋerep welaine. Paki mo ŋei yewa wane kimaine eŋe osop osop okoraki paki ketine more donine desiake. Eŋe ŋerep ŋaonane done detki paki wetine zok peseake. Rokop yale waka wet pesekŋo nae kotono mo watkemaike. \v 30 Eŋane eŋetine ŋo manerop sua wayake, ŋo naŋaneŋo nigale kesiake.” \s1 Eŋe Qeliwo Ŋine Sarike \p \v 31 Weti qeliwo ŋine ketke oŋo kakapa suaine, kine kine korop yuanon waremaike. Ŋo ŋei kepeo ŋine wakonge, eŋe kepe wane biŋek, so eŋe kepeo kine kine pamaike, ea wane don ra okanmaike. Ŋei weti qeliwo ŋine ketke, eŋe kine kine korop ea wane suaine. \v 32 Eŋe kine kine deineŋo kake, so ketneŋo detke, yewa ra okanmaike, pakimo, kepe ŋei maneŋo don kisi ra okanmaike, yewa mi dere malipka okanmaike. \v 33 Ŋei mane eŋe eŋane donkisi wetineŋo ma nogan ka more malip kamaikeo, yemo Anutu wane kine iwa yale qe wakonmaike, “Anutu eŋe don wele ra okanmaike.” \v 34 Anutuŋo ŋei weku birakaki ketke, oŋo Anutu wane donka ra wakone okanmaike. Onoka wane Anutuŋo Asuine wat watko ra man okanmaike. \v 35 Magaineŋo Gipolane zok similekaki kine kine korop eŋane metino motwareke. \v 36 Mane eŋe Gipole wetneŋo malip kayakeo, eŋe gege togon marat kayake, so mane eŋe gipolane don dere ŋadek kayakeo, eŋe gege togon mane mi marat kayake, paki mo ŋei yalinane kutko Anutu wane busuŋo tako rakot pa ariake. \c 4 \s1 Yesuŋo Samaria Matko Ŋine Ŋerep Mane Don Olatke \p \v 1 Parisi eŋe Yesu wane iwa yale detkoi, “Eŋe dokoine zok loutne ebuki paki doku tau ongi Yohane wane magu yuanonmami.” \v 2 Iwa, Yesu oŋom ŋei mane doku mi taukake. Dokoine edoka weku tauongoi. \v 3 Yesu eŋe Parisi don rakoi, yewa detki paki, Yuda qelige more koso Galili kepeo zinge arike. \v 4 Eŋe numaine ari more Samaria kepeo lotkeake. \p \v 5 Eŋe ariki paki Samaria wane matine suaine mane, eŋetne Sikar, yewa lotkeke. Mat yewa yemo mo sogino Yakopŋo gipole Yosep kepe mane mange, yewa wane osino pamaike. \v 6 Yakop wane doku lom mane eŋe yewa okoramaike. Yesu eŋe numa arikane zonomine midaki, doku lom meuno pese ket metke, kepe deine mo oŋa bango metki, naso yewao. \p \v 7 Samaria ŋerep maneŋo doku osiakane sarike, paki mo Yesuŋo olale rake, “Doku mane ninnom newe.” \v 8 Yesu dokoine eŋe ŋara qolekei wane matko ariu, Yesu eŋineka mere ŋerep yewa doku wane qesonkake. \p \v 9 Ŋerepŋo olale rake, “Ge Yuda ŋei, ŋo na Samaria ŋerep, daleo wane noŋo doku ginbe nekenane nolatmaine?” Yuda ŋei so Samaria ŋei eŋe lase pelet wane titiine okane lase weku oka mi ne okane gekoi, ea wane ŋerep eŋe yalewa ra Yesu olatke. \p \v 10 Raki mo Yesuŋo mainge olatke, “Ge siluŋ Anutuŋo onokaka kine kine manerop wawaine gin okanmaike, so ŋei iwa maŋo doku mannom neakane golatmaike, yewa detkene ra, yemo ge maine doku wane qeson kanom, mo eŋe doku gege togoninerop maine gingi nenom rap.” \p \v 11 Raki mo ŋerepŋo olatke, “Suaine, ge lase ŋone midaka, ŋo doku lom yemo kiroroine, ŋo gege togon doku wamo dia ŋine osikene? \v 12 Ŋenane qerakze Yakopŋo doku lom iwa ŋebonge, eŋine so gipolekoune, so lama bulamakau koune eŋe korop doku iwa ŋine ne gekoi. Goŋo Yakop wane rokop maine yuankaikene me?” \p \v 13 Yesuŋo mainge olatke, “Mane eŋe doku iwa neake, eŋe baŋ koso doku wane manerop seukeake. \v 14 Ŋo mane eŋe doku ea noŋo baŋ manbe neake, eŋe baŋ ŋado koso doku wane manerop mi seukeake, Midakaka. Doku ea noŋo baŋ ŋei mane manikale yewaŋo kotino gege wane doku deine malotke maniake, so gege togon maniake.” \p \v 15 Yale olatki mo ŋerepŋo rake, “Suaine, doku yewa ninnom! Paki na koso doku wane manerop mi seukkale, me doku osikalane iwa koso mi sari okanikale.” \p \v 16 Raki Yesuŋo olatke, “Ari ŋaoŋone olatnom paki mo koso iwa zinge sarinom.” \p \v 17 Ŋerepŋo rake, “Na ŋaone midaine.” \p Yesuŋo mainge olatke, “Ge ŋaoŋone midaine ramaine, eamo welekatne ramaine. \v 18 Ge ŋaokopŋone mete mane 5 ebukone, so ŋeiwa mane eŋerop ukude gemamik, eamo welekatne geŋane ŋaoŋone me mida. Ge don welekatne nolaline.” \p \v 19 Ŋerepŋo rake, “Suaine, na mo detmaile, ge propet. \v 20 Naŋane esep milop kopne Samaria ŋei eŋe bonaga iwao Anutu meŋenka okangoi, ŋo Yuda ŋei ŋido wa mo ramami, ŋene Yerusalem matko yewaoka Anutu meŋenka okanikene.” \p \v 21 Yesuŋo ŋerep olale rake, “Ŋerep, ge naŋane don iwa dere malip kanom. Naso mane pamaike yewa bomileki ŋei eŋe bonaga iwao me Yerusalem matko Anutu Magak mi meŋenkakei. \v 22 Samaria ŋei ŋine ma meŋenka okanmami, eamo mi detlukmami. Ŋo Yuda ŋei yemo detlukka more meŋenka okanmaine. Onoka wane Anutuŋo ŋei ŋerep ma menaŋ oniakane numa yemo Yuda ŋei ŋenano sarike. \v 23 Ŋo naso mane baŋ sariake, yemo mo iwa bomilemaike, yewao ŋei ŋerep meŋe meŋen gorop gemami, eŋe baŋ Magak wele meŋenka lukkei paki, eŋe weteneŋo Asu wane zonomgo so don welekatne, ea wane rokopko Magak baŋ meŋenkaikei. Meŋe meŋen korop yewa ŋei ŋerep yaline edo Magak meŋenkakei wane eŋe ra okanmaike. \v 24 Anutu eŋe Asu, ea wane meŋenkaikei wane raso, ŋei ŋerep yewa eŋe weteneŋo Asu wane zonom weneŋ don welekatne ea wane rokopko okan okan me masi mayakatne okane more meŋenkakei.” \p \v 25 Ŋerepŋo Yesu olale rake, “Na detmaile, Mesia, eŋetine mane Kristo baŋ sariake. Eŋe sariake naso yewao kine kine korop baŋ oŋo ŋedan wareake.” \p \v 26 Raki so, Yesuŋo olatke, “Na mo iwa! Noŋo don iwa golat maile.” \p \v 27 Yale olale okoraki so dokoine eaka zinge sarikoi paki, so maratkau ŋerep don olatke, ea wane zok oŋaene qaeke. Ŋo siluŋ eŋano ŋine maneŋo olale mi rake, “Ge onokaka makenane?” Me qesonka rakoi, “Ge onoka wane eŋerop don aumamik?” \p \v 28 Paki so ŋerep eŋe doku laseine yewa qeliŋgi metkiso zinge matko ari ŋei ŋerep edane rake, \v 29 “Ŋine sari ŋei mane kau, eŋe sogino kine kine okangole makole, yewa korop ra wakone nolat waremaike, Anutu eŋe sogino ra rokop donine ŋei mane sariakane rake, ea wane wele, eŋe Mesia mane?” \v 30 Yale ra edangi so eŋe mat qelige so, Yesu wano sarikoi. \p \v 31 Naso yewaoka dokoine eŋe Yesu taleka rakoi, “Kito ŋebo ŋebon, ge siluŋ ŋara mane nenom!” \p \v 32 Yesuŋo mainge edange, “Na ŋara natne nekalane ma gemaile, ŋine ea wane kine mi detmami.” \p \v 33 Raki so dokoine eŋe edomka auye qeson nagu rakoi, “Ŋei maneŋo ŋara kaki mane mo masari manimi mane?” \p \v 34 Yesuŋo dokoine edane rake “Naŋane ŋara yemo talenange, eŋane aŋaine tewekkale so urata makalane ninge yewa ma warewe qoeake. \v 35 Ŋidom iwa yale ra okanmami, ‘Meso etke so etke (4) qoeki, ŋara wele wakoniake.’ Noŋo ŋidanbe, ŋine kaŋ qae more deŋine pore eu kauluke kau, ŋara wele mo menaŋmaike paki, qesoŋgenane naso mo bomilemaike! \v 36 Ŋei ŋara wele lokakeake, eŋe ea wane lewine mayake, Paki mo ŋara wele peike magukeake, yewa mo gege togon wane biŋek okaniake. Yale okangi, ŋeiwa ŋara metke, eŋe so ŋara wele lokake magukke ere weneŋ orodoŋ oi bakom kitokeik. \v 37 Yale okangi mo, don iwa yale welekatne okaniake, ‘Ŋei maneŋo ŋara qe met okan okanmaike, ŋo maneŋo ŋara wele lokak okanmaike.’ \v 38 Na euo ŋine ŋara wele lokakkei wane taleŋunbe arikoi, ŋara yewa ŋidom waetnane urataine mi makoi. Ŋei natne edo ŋara urataine yewa makoi ŋo ŋine yemo yaup eŋano ŋine ŋara wele lokak okanmami.” \p \v 39 Mat yewa ŋine Samaria ŋei ŋerep loutneŋo ŋerep wane donkisi dere more Yesu malip kakoi, onoka wane ŋerep eŋe edane rake, “Eŋe tanik kine kine mo sogino okane gekole, eamo korop nolat waremaike.” \v 40 Eso Samaria ŋei ŋerep eŋe mo ea Yesu wano sari more eŋerop geakane ma walukkakoi. Paki so Yesuŋo eŋerop mat yewao kaiwe etke geke. \p \v 41 Paki so Yesu eŋe wet menaŋ don edangane ŋei ŋerep loutneŋo dere malipkakoi. \v 42 Paki ŋerep olale rakoi, “Ŋene ukude malip kamaine, ea mo goŋoka don kisiine ra ŋedanine ea wane ka mida, yemo ŋene ŋedom ketzeŋo donine detkamaine, so ŋene iwa yale weneŋ detlukmaine, eŋe welekatne kepe baŋem ŋei ŋerep korop ma menaŋon wareake.” \s1 Yesuŋo Yuda Ware Ware Mane Wane Gipole Ma Menaŋkake \p \v 43 Kaiwe etke yewa geki qoeki ea wane ŋadino Yesuŋo ea qelige Galili kepeo arike. \v 44 Yesu oŋom iwa yale rake, “Propet mane eŋe eŋine kepe matino geki ewine mi kitokei.” \v 45 Yesu Galili kepeo ari lotkeke naso yewao ŋei ŋerep eŋe kima okankakoi, onoka wane eŋe Waomŋo Loloŋonge, ea wane peadaino zonom mama nasoo peada mesikei wane Yerusalem matko, masi so urata kine kine zonom mama peada nasoo maki kakoi, ea wane yale okankakoi. \p \v 46 Eso Yesu eŋe mo koso zinge Kana matko Galili kepeo alakan dokuŋo raki qeinge wain okange yewa arike. Ware ware mane yewa geke, eŋane gipole zoma suaine okankaki, Kaperneam matko pake. \v 47 Ware ware eŋe detki Yesu mo Yuda kepeo ŋine Galili kepeo arike. Eso eŋe moya Yesu wano ariki paki, Kaperneam matko weneŋ ari, gipole ma menaŋ kayakane olatke. Gipole mo seukeakane okane pake. \v 48 Yesuŋo olale rake, “Ŋine masi suaine so urata kuneŋineka kau paki, malip nangei, ŋo mi kau paki, yemo mi malip nanbi rap, ŋo yaup yemo midakaka.” \p \v 49 Ware wareŋo mainge olatke, “Suaine, narop esat arite, medepne mo seukeakane okanmaike.” \p \v 50 Yesuŋo olale rake, “Arinom, medep ŋone baŋ wisikaeyake!” \p Paki so ŋei eŋe Yesu wane don dere malipka so arike. \v 51 Matko ariakane ariki qelit medewekoune mo numao don ma ari olale rakoi, “Medepŋone mo maine okane gemaike!” \p \v 52 Eŋe qesononge, “Ma nasoo gipone zoma qeliŋkeke?” Eso eŋe rakoi, “Yemo wan kilok yatne kepe zingeki, eao zoma qeliŋkeke.” \v 53 Yale rau magaine eŋe detke nasomde yewaoka Yesuŋo olale rake, “Geŋane giponŋone baŋ wie geake.” Paki so eŋine so magukoune eŋe korop Yesu malipka warekoi. \p \v 54 Iwa yemo urata togogole Yesu ŋo Yuda kepeo ŋine Galili kepeo sariki paki maki atak etke okange. \c 5 \s1 Yesuŋo Betsaida Namugo Ŋei Mane Ma Menaŋkake \p \v 1 Ea wane ŋadino Yuda ŋei eŋane zonom ma taboŋ met met wane nasoine bomileki, Yesuŋo Yerusalem matko wake. \v 2 Ŋo Yerusalem mat wane kotino, Lama Madet wane osino doku namuŋ mane pake. Hebru eŋane dongoka Betsaida ora okanmami. Doku namuŋ ea wane meuno mat mete maneŋo(5) lolike metkoi. \v 3 Ŋei zomaenerop eŋe magu suaineŋo mat yewa wane kotino pa arikoi, ŋei natne deene pilik pilikine, natne kie wawetene qoi qoine so, seu seune, eŋe dokuŋo uŋalanine mayakane tomaka pamaŋkoi. \v 4 Onoka wane naso natno Waom wane aŋelo maneŋo doku namuŋ koto ket kitoki, doku uŋalan geki detkei wane. Uŋalane dere more, zoma ŋei mane eŋe alakane doku namuŋ yewao ket maŋke, eŋe zoma kine kine daleoŋo mamaŋke, yewa qeliŋkayakane. \v 5 Ŋei mane yewa metke, eŋe zoma kaki koma 38 yale zomarop metke. \v 6 Yesu eŋe kaki ŋei yewa eŋe papa set pake, eso Yesu eŋe detke ŋei yewa eŋe zoma kaki naso kiroroine geke, ea wane Yesu eŋe ŋei yewa qesonka rake, “Ge menaŋ ganiakane simin ganmaike me?” \p \v 7 Zoma ŋeiŋo mainge rake, “Suaine, doku uŋalane ma okanmaike, naso yewao ŋei maŋo neu biranangi doku namugo kesikale, rawe paki kesikalane ma kororoge metpe ŋei natne edo mo lewine yuannane dokuo ket okanmami.” \p \v 8 Raki so Yesuŋo olatke, “Wie okora, uam lameke me supanagu papaŋone manom, paki ma arinom.” \v 9 Ŋei yewa eŋe esatkamde menaŋkaki, uam lameke papaine puk maso arike. \p Masi iwa yemo zonom ma taboŋ met met wane kaiwe naso yewao wakonge. \v 10 Ea wane Yuda ŋei ŋetne eŋe Yesuŋo ŋei ma menaŋkake, ea olale rakoi, “Iwa yemo zonom ma taboŋ met met ea wane naso, ge ŋenane ra rokop don yewa qebarake more, uamŋone manom paki arimaine.” \p \v 11 Rau mo edange, “Ŋei mane neuki menaŋ nanike oŋo nolale ramaike, ‘uamŋone mam paki mo arinom.’” \p \v 12 Edangi eŋe qesonka rakoi, “Ŋei yewa maŋo uamŋone mam paki arikenane golalike?” \p \v 13 Paki mo ŋeiwa menaŋge, eŋe ŋei maŋo ma menaŋkake eamo eŋe mi detkake, onoka wane yewao ŋei ŋerep magu suaine okorakoi, yalinane Yesu eŋe eŋane keueno siuke arike. \p \v 14 Ŋado Yesuŋo ŋei yewa Bakom Urumgo maratkaki paki olale rake, “Kanom, ge mo ukude menaŋ maine. Borikineŋone qeliŋka warekene, midao yemo kine kine umatne koso maine wakonganiake.” \p \v 15 Paki so ŋei yewa eŋe Yesu qeliŋka ari Yuda ŋei ŋetne edane rake, “Ŋeiwa na ma menaŋnanike yemo Yesu.” \v 16 Kine iwa yale wane Yuda ŋei eŋe kieke Yesu ŋabakakoi. Yesu eŋe zonom ma taboŋ met met naso yewao zoma ŋei yewa ma menaŋkake ea wane eŋe ŋabakakoi. \v 17 Yesuŋo mainge edange, “Naŋane Magane eŋe urata naso baŋem ma okanmaike, eso na yale waka weneŋ mamaile.” \p \v 18 Don yale rake, ea wane Yuda ŋei ŋetne eŋe zok manerop det worikkau paki, qekei wane rakoi, eŋe zonom ma taboŋ met met wane ra rokop don qe barakke, so ea waneka mida, Yesu eŋe Anutu wane eŋine Magaine rake, eso eŋe yalewa raki paki, oŋomka Anuturop rokop weku takotkeke, ea wane eŋe detpi, sigileki, qekei wane rakoi. \s1 Yesu Eŋe Ma Wisikaeŋone More Turuŋzane Don Rakoke Ŋeboniake. \p \v 19 Paki so Yesuŋo edane rake, “Na ŋidanbe detpi, Magak mane wane Gipole eŋe oŋomka kine kine mane eŋine wetno mi okaniake. Midaka. Eŋe kaki Magaineŋo kine kine okaniake, eŋe yewaka mogare okaniake. \v 20 Magak eŋe Gipolane zok similekaki, masi kine kine korop oŋom ma okanmaike yewa sikanka okanmaike. Eŋe baŋ masi kine kine kakapa suaine iwa kepo wane rokop mida ea yale, waka mayakane sikan kayake. Paki mo ŋine baŋ korop oŋaŋine qaeake. \v 21 Magak eŋe ŋei seuseune ma wisikae one more, gege togon ebon okanmaike, rokop yale waka medep eŋe eŋine simileinane ŋei mane gegeine maratka more, gege togon manbe ra maniake. \v 22 Me Magak oŋomka ŋei turuŋine eboniakane don mi rakoke ebon okanmaike, eŋe turuŋine rakoke ebo ebon wane urata yemo korop Gipole manwareke. \v 23 Ea wane ŋei ŋerep korop eŋe Magak ewine kito okanmami, rokop yale waka Gipole ewine kitokei. Ŋei mane eŋe Gipole ewine mi kitoyake, eŋe Magakŋo birakaki ketke, eŋe yale waka bakomine mi kitoyake. \p \v 24 “Na ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe naŋane don desiake, mo talenangi ketkole, eŋe weneŋ malip kayake, eŋe gege togon mo eaka marat kamaike, so eŋe sot turuŋ wane don urata mi mayake, midakaka. Eŋe seu seu mo ŋadekkake, wane ukude yemo gegeo waketke gemaike, so naso baŋem ge wayake. \v 25 Na ŋidanbe detpi, naso mo bomileake, naso mokaka bomilike wane ŋei seu seune eŋe baŋ Anutu Gipolane don desikei, paki mo eŋe done desikei, so eŋe wisikae wie, gege togon ge arikei. \v 26 Magak eŋe gege ma wakone ebo ebon wane zonom eŋino pake, rokop yale waka Gipole eŋe gege ma wakone ebo ebon wane zonom mange. \v 27 Eŋe Ŋei Wawainane Gipole, ea wane Magak eŋe turuŋ wane don ŋei rakoke eboniakane zonom mange. \v 28 Ŋine oŋaŋine misuk qaeki, naŋane don ea wane dereret urata maikei, naso mo bomilemaike, yewao ŋei seu seune deŋesereo pamami, eŋe korop eŋine boka wokaine desikei, \v 29 paki, eŋe baŋ deŋesereeno ŋine wie saket warekei, ŋei natne tanik manik mayakatne okangoi, eŋe baŋ wie more gege togon maratkaikei, ŋo ŋei natne tanik manik qotkoine okangoi, eŋe baŋ wie more, sotenane turuŋine don urata maikei.” \s1 Anutuŋo Yesu Wane Kine Ma Wakon Okanmaike \p \v 30 “Na nae wetno bonepnane urata mane maine mi makale, Anutuŋo nolatmaike, ea wane rokopkoka turuŋ wane don rakoke ebonmaile, eso noŋo, turuŋ wane don rakoke ebo ebon, yemo koboboine, onoka wane, na nae similene mogare urata yewa mi mamaile, na Magakŋo talenangi sarikole, eŋane donka teweke more mamaile. \p \v 31 “Ŋo na noŋomka nae kinene ra wakongale, yemo don yewa ra wakonmaile, ea mo wele midaine okaniake. \v 32 Ŋo siluŋ ŋei mane yewa oŋo naŋane kine ra wakonmaike, paki na detmaile, eŋe naŋane kinene ra wakonmaike eamo welekatne. \v 33 Ŋine alakan Yohane wano don motpi arike, paki so oŋo don wele yewa ra wakonge. \v 34 Ŋei ŋido naŋane kinene ra wakongei wane na mi ra okanmaile, midaka, na iwa yale ra okanmaile, yemo weku, naŋane kinene detpi paki, gege togon ma wakon ŋuniakane ŋinŋinane ra okanmaile. \v 35 Yohane eŋe welekatne kiwa yale geke. Gemore laweke so qelaŋan ŋunge, paki so ŋine nasomde bamgoka eŋane qelaŋaninane simile detkoi. \v 36 Ŋo siluŋ naŋane tungo, maneŋo naŋane kinene ra wakon okanmaike, eŋe Yohaneŋo kinene ra wakone ŋibonge, ea wane rokop midakaka, eŋe zok manerop kakapa suaine. Na urata korop ma okanmaile, yemo Maganeŋo makalane ra ningane yewa ma okanmaile, wane urata ma okanmaile, yewaŋo nae tungo kinene ra qelaŋangi wakon okanmaike, so Magakŋo biranangi ketkole, yewa urataneŋo ŋei ŋerep sikanon okanmaike. \v 37 So Magakŋo biranangi ketkole, oŋom naŋane kine yale waka ra wakonge, ŋine eŋine aŋaino ŋine don mane mi detkoi, me eŋine kaitine mane mi kakoi, midakaka, \v 38 so ŋine eŋine donine yewa koto ŋino motpi paki, warekau mi pa okanmaike, onoka wane, ŋine birakaki ketke, eŋe wetŋineŋo mi malipka okanmami, yewa wane ŋine yaleoken okan okanmami. \v 39 Ŋine Anutu wane papiao pamaike yewa dapot okanmami, onoka wane, ŋine iwa yale det okanmami, yewa wane kotino ŋinŋine baŋ gege togon maratkaikei, so papia yewaŋoka naŋane kinene ra wakone okanmaike! \v 40 Ŋo onoka wane ŋine eweke more gege togon maratkaikei wane naŋano mi sari okanmami? \s1 Yuda Ŋei Eŋe Yaup Wane Mose Wano Makatakkoi \p \v 41 “Na ŋei edo sola mawa mawa kine kine okannanikei wane ma zuaŋ mi okane ramaile. \v 42 Ŋo na ŋinane kine mo detlukmaile, ŋinane kotoŋino yemo Anutu wane simileŋo mi paulukmaike. \v 43 Na Magak wane eŋetko eŋine tungo biranangi sarikole, ŋo ŋine siluŋ kima mi okan nanmami, gemage ŋei yauwine mane eŋine eŋetko sariki ŋine baŋ kima okankaikei. \v 44 Ŋine ŋidomka sola mawa mawa, ea wane yemo simile ŋun okanmaike, ŋo ŋine Anutu weku eŋano ŋine mawa mawa yewa mi togole more yuane mamami paki, mo daleo ŋine wetŋineŋo maine malipkaikei? \v 45 Ŋine naŋane iwa yale misuk desikei, oŋo ŋenane kineze eŋe baŋ Magaine ra wakone olasiake, i midakaka. Mose eŋe wekuŋo baŋ ra wakon ŋuniake. Moseŋo qesiŋ ŋoniake rau paki, eŋe mogatmami, oŋo baŋ ra wakon ŋuniake. \v 46 Ŋo ŋine welekatne Mose wane don dere malip kakoi ra, yemo naŋane don yale waka dere malip kaurap, onoka wane, Mose eŋe naŋane ra more don ea qeke. \v 47 Ŋo Moseŋo don qeke, yewa ŋine mi dere malip kakoi, paki mo daleo noŋo don ramaile, iwa maine dere malipkaikei me?” \c 6 \s1 Yesuŋo Ŋei Ŋerep 5, 000 Ŋara Gumeonge \p \v 1 Yesu eŋe don yewa rawareki qoeki, zinge Galili Doku Namuŋ, eŋetine mane Tiberius Namuŋ, yuane eri woken arike. \v 2 Ariki ŋei ŋerep magu suaine edo ŋadino mogatka arikoi, onoka wane, eŋe zomarop eŋano urata togole maki paki ma menaŋ ongi kakoi, ea wane ŋadino arikoi. \v 3 Yesu eŋe meŋoine maneo wa more, pese ket dokoine eŋerop metke. \v 4 Anutuŋo Yuda ŋei Loloŋonge, ea wane zonom ma taboŋ met met naso mo bomileke. \v 5 Yesu eŋe deine pore lolikke, paki ongi, ŋei ŋerep magu suaineŋo eŋano sarikoi, eso eŋe Pilip olale rake, “Ŋene diawao ŋine ŋara mane maine ŋei ŋerep magu suaine iwa eŋane rokop qole gume onikene?” \v 6 Eŋe don iwa rake, yemo eŋe yaup Pilip liwekkake, ŋo Yesu eŋine kine kine dalino okaniake yemo mo detke. \p \v 7 Pilipŋo mainge olatke, “Ŋene beret 200 kina wane rokopŋo qole more, ŋei ŋerep magu suaine iwa gume onŋem neu, mi rokop oniake.” \p \v 8 Dokoine eŋane keuo ŋine mane Andrea, Saimon Petoro wane ŋoleŋo rake, \v 9 “Medep mane iwa oŋo beret mete mane (5) mamaike so zawon etke (2) magemaike, ŋo yalineŋo daleo ŋei ŋerep magu iwa maine rokop oniake?” \p \v 10 Yesuŋo dokoine edange, “Ŋine ŋei ŋerep edanbi pese ket met wareu.” Yewao qiziŋ loutne pake, eso ŋei ŋerep korop eŋe mo ea pese met warekoi, metkoi ŋei ŋerep yewa eŋane zaleene 5, 000. \v 11 Yesu eŋe beret maki paki, Anutu meŋenka more mosopkaki paki ma louleke, eso damo qe, ŋei ŋerep mere arikoi, yewa ebonge. Eŋe rokop weku yewaka zawon etke yewa wane okange, pakiso eŋe koropŋo nekeiwane onge, ea wane rokop nekoi. \v 12 Eŋe nemageu korop ŋatene qeke paki, Yesuŋo dokoine edane rake, “Ŋara natne qeligeu metmaike, yewa meikeu wakep, neneene tutule natne mane misuk mataliŋem payake.” \v 13 Eso eŋe neu ŋateene qeki tutule pake, yewa korop mau ketmage kela 12 watkeke. \p \v 14 Paki mo ŋei ŋerep yewa eŋe masi togogole ea Yesuŋo make, yewa kau paki rakoi, “Welekatne, iwa eŋe propet mane kepeo sari wakoniakane rakoi, ea mo iwa!” \v 15 Yesu eŋe mo detonge, eŋe sari mete togon mau paki, ŋei waomene birakaikei wane okangoi, yale okanbi, Yesu eŋe koso eŋineka zinge bonagao wake. \s1 Yesuŋo Namuŋ Kutno Gesoke Arike \p \v 16 Kepe ketki rarapko Yesu dokoine eŋe doku namugo ketkoi. \v 17 Ket more seki kutno wakoi paki, koso zinge doku namuŋ yuane Kaperneam matkoken arikoi. Ruo kereki Yesu eŋe dokoine eŋano mi ari lotkeke. \v 18 Paki so, dokoine enŋeneka geu momo togogole puangi dibom suaine wieke. \v 19 Yesu dokoine eŋe puli kito ariu 6 kilomita ea wane rokop okangi eŋe kau, Yesu eŋe doku kutno gesokma gesokma sarike. Sari seki osino lotkeki dokoine eŋe oŋaene qaeke. \v 20 Yale okanbi Yesuŋo edange, “Ŋine mi kaet okanbi. Iwamo noŋom sarimaile!” \v 21 Pakiso eŋe mo ea eweke more Yesu ma birakau seki koto wake, Eso mo mat arikei wane rakoi, yewaka sekiŋo ari lotkeke. \s1 Ŋei Ŋerep Kaikei Wane Zuaŋkakoi \p \v 22 Kepe qaeki ŋei ŋerep magu eri doku namuŋ nat metkoi, eŋe kau seki weku qeliŋkau yewa metke. Ŋei ŋerep eŋe mo detkoi, Yesu eŋe dokoine eŋerop sekiwo weneŋ mi wa arikoi, ŋo eŋe Yesu qeliŋka enŋeneka arikoi. \v 23 Seki natne Taiberias ŋine sarikoi edoka sari Waomŋo beret meŋenka more ŋei ŋerep magu suaine ebongi nekoi, qezarek ea wane osino sari kitokoi. \v 24 Ŋei ŋerep magu eŋe onbi, Yesu eŋine so dokoine yewa mi metkoi, pakiso, seki kutno wa so, koso zinge Kaperneam matko Yesu zuaŋka arikoi. \s1 Yesu Eŋe Gege Togon Wane Ŋara. \p \v 25 Ŋei ŋerep eŋe doku namuŋ nat paromino Yesu maratkau paki olale rakoi, “Ge naso dango iwa sarine?” \p \v 26 Yesuŋo mainge edange, “Na ŋidanbe detpi, ŋine na nanikei wane zuaŋ nanmami, yemo bret gumeŋunbe korop neu ŋatŋine qike, kine ea wane zuaŋ nanmami, ŋo ŋine noŋo urata mawe zonom togogole ka ma okanmaile, ea wane kine detlukeu paki, mi zuaŋ nanmami. \v 27 Ŋine ŋara esatka bori okanmaike, yalinane urataine misuk maikei, ea wane turuŋine yemo ŋara bori worine midaine banine paki gege togon marat kaikene, ea wane urataine maikei. Ŋara iwa yemo baŋ Ŋei Wawainane Gipoleŋo ŋiboniake, onoka wane Magak Anutuŋo eŋet biŋek mo gege togon wane ŋara ŋiboniakane naŋane kutno motke.” \p \v 28 Eŋe Yesu qesonka rakoi, “Ŋene daleo okane more Anutu wane urata maine maikene?” \p \v 29 Pakimo Yesuŋo doneene turuŋine mainge more edane rake, “Weku ŋeiwa birakaki ketke eŋane don dere malipkaikei.” \p \v 30 Eŋe mainge rakoi, “Ge onokaka masi togogole mane baŋ manom, ŋene yewa maine kaikene paki donŋone dere malipganikene? Ge onokaka urata mane maikene? \v 31 Ŋenane aso ŋaboze eŋe kepe yaup papaino Anutu wane ŋara ne gekoi. Anutu wane Papiao iwa yale ramaike ea wane kop, ‘Eŋe qeliwo ŋine ŋara nekeiwane ebonge.’” \v 32 Rau so Yesuŋo iwa yale edange, “Na ŋidanbe detpi! Moseŋo ŋibonge, yewa yemo qeli wane ŋara mi ŋibonge, ŋo naŋane Maganeŋo yemo welekatne qeli wane ŋara ŋibon okanmaike. \v 33 Anutuŋo sogino kepe yaup papaino yemo kepe wane ŋara ŋibonge, koso naso iwao yemo ŋei mane mo birakaki ketke, eŋe ŋei ŋerep kepe baŋem gege togon wane ŋara wele ma wakone ŋiboniakane.” \p \v 34 Raki mo eŋe olale rakoi, “Suaine, ge siluŋ ŋara yewa naso baŋem ŋebon okanikene.” \p \v 35 Yale raumo Yesuŋo iwa yale edange, “Na gege togon wane ŋara, mane eŋe naŋano sariake, eŋe baŋ ŋara wane mi seukeake. Ŋo mane eŋe na malipnaniake, eŋe baŋ doku wane mane mi seukeake. \v 36 Na ukude mo ŋidanbe ŋine mo nanimi, ŋo siluŋ baŋ mi malip nanikei. \v 37 Maganeŋo ŋei ŋerep nin okanmaike, korop yewa eŋe baŋ naŋano lotke warekei, mane eŋe naŋano lotkeake na baŋ mi mainkawe ariake. \v 38 Na qeliwo ŋine kepo ketkole, yemo onoka wane mida, Magakŋo talenange, paki na eŋane don dereret mogare ketkole, ŋo na nae don dereret mogare mi ketkole. \v 39 Na Magak wane simile mogare ketkole, yemo Maganeŋo ŋei ŋerep korop ninwareke, yewa eŋano ŋine natne qeliŋ onbe mi siukkei, ŋo siluŋ naso qoeki na korop ma wirik onbe wisikae wie warekei, \v 40 Maganane simile yemo iwa yale, ŋei ŋerep korop eŋe Gipole ka okanmami so malipka okanmami, eŋe gege togon marat kawarekei. Paki mo na baŋ naso qoeki ma wirik onbe wisikae wie warekei.” \p \v 41 Yesu eŋe don iwa yale Yuda eŋe detpi rake, “Na ŋara qeliwo ŋine ketkole.” Eŋe yale rakane Yuda ŋei eŋe kieke dere worik kau paki eŋane don rakoi. \v 42 Paki so eŋe iwa yale rakoi, “Ŋei iwa eŋe Yesu, Yosep wane gipole me? Ŋene eŋane magaine so nagaine mo det otmaine me? Paki mo eŋe onoka wane eŋe qeliwo ŋine ketke ramaike?” \p \v 43 Yesuŋo mainge edane rake, “Ŋine ŋidomka don zok ramami yewa qeligeu. \v 44 Ŋei mane eŋe oŋomka simileinane naŋano maine mi sari lotkeake. Midakaka! Magakŋo talenangi ketkole oŋo tebakaki yemo naŋano lotkeake, paki mo na baŋ naso qoeyake, naso yewao deŋesereo ŋine ma wirik kawe wisikae wieake. \v 45 Propet eŋane papiao don iwa yale qekoi, ‘Ŋei ŋerep korop eŋe baŋ Anutu oŋom miti don kito edaniake.’ Mane eŋe Magak wane don desiake so eŋano ŋine dereret mayakeŋo, naŋano sari lotkeake. \v 46 Ŋei maneŋo Magak mane mi kake, eŋe mo kake ea mane mi ramaike, midakaka, Anutu wanoŋine ketke, eŋe weku oŋoka Magak kakane ramaike. \v 47 Na ŋidanbe detpi! Ŋei mane eŋe na malipnaniake, eŋe gege togon marat kayake. \v 48 Na gege togon wane ŋara. \v 49 Ŋinane aso ŋabokop ŋine eŋe kepe yaup papaino Anutu wane ŋara ne gekoi, ŋo siluŋ seukwarekoi. \v 50 Ŋo ŋara mane qeliwo ŋine ketke, ŋei mane eŋe ŋara yewa neake eŋe mane mi seukeake. \v 51 Na ŋara gegeinerop qeliwo ŋine ketkole, ea wane ŋei mane eŋe ŋara yewa neake, eŋe naso baŋem ge ariake, ŋara yewa na baŋ eŋe manikale, yemo nae bikumne. Yewa kepe baŋem ŋei ŋerep eŋe gege togon ma wakone ebongi ge arikei.” \p \v 52 Don iwaŋo Yuda ŋei eŋano sot osi osi ma wakongi edomka auye kito qok okane qesone rakoi, “Ŋei iwa eŋe daleo okangi paki bikumine iwa ŋebongi nekenane ramaike?” \p \v 53 Rauso Yesuŋo edane rake, “Na ŋidanbe detpi! Ŋine Ŋei Wawainane Gipole wikile detke, bikumine ea mi detluka nekei, so eŋane weŋemine, ea mi malipka nekei, ŋinane wetŋino gege togon wane numa mane mi wakone payake. \v 54 Ŋei mane eŋe naŋane bikumne so weŋemne neake eŋe gege togon marat kayake. Paki mo na baŋ naso qoeki ma wirik kawe wisikae wieake. \v 55 Naŋane bikumne yewaŋo ŋara wele, naŋane weŋemne yewaŋo doku wele. \v 56 Ŋei mane eŋe naŋane bikumne neake so weŋemne neake eŋe naŋane kotono geake, ŋo noŋo eŋane kotino gekale. \v 57 Magak gegeinerop ŋo talenangi ketkolane, eŋane ra more na yale waka gege togon gorop gemaile. Rokop yale waka ŋei mane naŋane bikumne neake, eŋe baŋ naŋane raki paki gege togon gorop okaniake. \v 58 Iwa yemo ŋara weti qeliwo ŋine ketke, ŋara ea ŋinane aso ŋabokop ŋine kepe yaup papaino ne gekoi, ŋo siluŋ koso seukwarekoi, yaline midakaka! Ŋei mane eŋe ŋara weti qeliwo ŋine ketke, yewa neake, eŋe baŋ gege togon naso baŋem ge ariake.” \p \v 59 Yesu eŋe don iwa raki paki, Yuda eŋane miti lewa lewaŋ urumgo Kaperneam matko kito edange. \s1 Yesu Wane Don Gege Togoninerop \p \v 60 Dokoine eŋe Yesu wane don ea detkoi paki, loutneŋo don yewa detpi paki rakoi, “Don iwa yemo zok umatne okanmaike. Maŋo maine desiake?” \p \v 61 Yesu eŋe dokoine don edange, eŋe ea dere umareu paki, ea wane maneŋo Yesu mainge mi olatkoi, Yesu eŋe wetineŋo mo oŋomka detki paki, qeson one rake, “Don iwa detpi ŋibumaikane qeliŋgei me? \v 62 Pakimo, Ŋei Wawainane Gipole eŋe koso zinge kere alakan gekeo, waki ŋine kau paki detpi daleo okaniake? \v 63 Anutu wane Asuŋo ŋei gege ma wakone ebon okanmaike. Ŋei wane sola bikumŋo gege ma wakone ebo ebon yemo mi paulukmaike. Na don iwa ŋidanmaile, yemo Asurop so gegeinerop. \v 64 Ŋo siluŋ ŋinano ŋine natne eŋe dere mi malip kamami!” Yesu eŋe mo qei kino kieke more detke, ŋei diawa edo donne dere mi malipkaikei, ŋei yewaŋo ŋaba eŋano siron qeki neukei, ŋei yewa eŋe modatkake. \v 65 Paki koso takotke edange, “Na kine yalewa wane ŋidane rakole, ‘Ŋei mane eŋe Magakŋo mi ma ewekkaki naŋano sari lotke gege, ea mo mi pamaike.’” \p \v 66 Naso yewaoka dokoine eŋane keueno ŋine loutneŋo eŋe ŋadekka more arikoi, eŋane ŋadino koso mi arikoi. \v 67 Pakiso Yesuŋo dokoine 12 edane rake, “So ŋine yale waka qeliŋnane ariwarekei me?” \p \v 68 Saimon Petoroŋo olale rake, “Waom ŋene ge qeliŋgane koso maŋano arikene? Ge don kito ŋedan okanmaine, yewaŋoka weku gege togon ŋeboniake. \v 69 So ŋene mo malip ganmaine, so mo detlukmaine, ge Koboboine Weku Anutu wano ŋine ketkone.” \p \v 70 Yesuŋo mainge edange, “Na ŋine ŋei magu 12 mo ma wakon ŋungole, ŋo siluŋ ŋinane keu ŋino ŋine maneŋo asu qotkoinane biŋek okanmaike!” \p \v 71 Eŋe Yudas Iskariot wane rake, eŋe Saimon Iskariot wane gipole. Yudas Iskariot eŋe dokoine 12 ebuke, eŋane keueno ŋine, eŋe baŋ siron qeki, ŋaba edo Yesu ma more qeu seukke. \c 7 \s1 Yesu Eŋe Ari Naso Suaine Kake Paki Zonom Mama Matko Wa Metke \p \v 1 Ea wane ŋadino kaiwe mama natne Yesu eŋe Galili kepeo lolike arike. Eŋe Yuda kepeo ariakane mi kake, onoka wane, Yuda ŋei ŋetne eŋe qekei wane okangoi, ea wane. \v 2 Yuda ŋei eŋane Seli Kise ea wane taboŋ met met wane nasoine mo bomileke. \v 3 Pakiso, Yesu ŋolekoune eŋe olale rakoi, “Ge mat iwa qeligenom paki Yuda kepeo arinom paki, geŋone dokoŋone eŋe urata korop kuneŋine ge mamaine, ea kaikei. \v 4 Ŋei mane eŋe ŋei ŋerep koropŋo detkaikei wane raki paki, urata sanka mi ma okanmaike. Ge kine kine yaline makenane ramaine, yemo ge didiwo okoranom paki, kepe baŋem ŋei ŋerep eŋane deo manom, eŋe geŋane kine desikei!” \v 5 Eŋine ŋolekoune eŋe yale waka done dere mi malip kakoi, paki eŋe yale wane eŋe don ea rakoi. \p \v 6 Ea wane Yesuŋo doneene turuŋine mainge edane rake, “Naŋane naso yemo mi bomile sarimaike. Naso natne korop yemo ŋinane naso. \v 7 Kepe ŋei ŋerep eŋe ŋine maine mi qaisik ŋunikei, ŋo na yemo qaisik nanmami, onoka wane gege mageene borikine yewa tako rakot ra wakone edanbe, ea wane qaisik nanmami. \v 8 Ŋine ŋidom ari taboŋ met met wane naso yewa kau, ŋo na yemo taboŋ met met iwao mi arikale, onoka wane naŋane nasone mi bomile sarimaike, ea wane.” \v 9 Yesu eŋe don yalewa edange, Pakiso eŋe Galili kepeoka toma geke. \s1 Yesuŋo Seli Kise Wane Taboŋine Met Met Yewao Ari Metke \p \v 10 Yesu ŋolekoune eŋe Seli Kise wane taboŋine met met ea mesikei wane alakane arikoi. Pakiso Yesu eŋe yale waka ŋado eŋineka arike, eŋe didiwo mi arike, eŋe sanka arike. \v 11 Yuda ŋei ŋetne eŋe Seli Kise taboŋine metkoi, yewao Yesu zuaŋkakoi. Paki qesone rakoi, “Eŋe diao gemaike?” \p \v 12 Ŋei ŋerep magu suaine eŋe eŋane donka saŋepka zok ra wakoi. Pakiso, ŋei ŋerep natne edo rakoi, “Eŋe ŋei maine.” Rauso natne eŋe rakoi, “Mida, eŋe ŋei wet ma siuk okan okanonmaike.” \v 13 Ŋo siluŋ maneŋo eŋane don suaineka didiwo mi rake, onoka wane eŋe Yuda ŋei ŋetne eŋane kaetongi yale okangoi. \p \v 14 Seli Kise wane taboŋine metpi, keuno okangi Yesuŋo Bakom urumgo waki, paki kieke ŋei ŋerep miti kito edange. \v 15 Pakiso, Yuda ŋei ŋetne eŋe zok manerop oŋaene qaeki rakoi, “Ŋei iwa eŋe kibi urumgo mi wake, ŋo daleo okane more, miti wane kine zok detlukmaike?” \p \v 16 Rauso Yesuŋo edane rake, “Na miti wane kine kito ŋidan maile, yemo naewo ŋine mida. Iwamo talenangi ketkole, Anutu wano ŋine sarimaike. \v 17 Ŋei mane eŋe eweke more, Anutu wane don dere tewekeakane, naso eŋe baŋ na miti don kito ŋidanmaile, ea wane kine iwa desiake, na don kito ŋidanmaile, yewa mo Anutu wano ŋine sarimaike, me na nae dereretko ŋine sarimaike. \v 18 Ŋei mane eŋine dereretino ŋine don ŋidaniake, eŋe oŋomka eŋine eŋet biŋekine ora mawakaikei wane okaniake, ŋo ŋei mane eŋe talekaki ketke, eŋane eŋet biŋekine ora mawa kayake, ŋei yewa eŋe wawaineine midaine. So eŋano isi don mane mi pamaike. \v 19 Ŋine sogino Moseŋo ra rokop don ŋibonge, ŋo siluŋ ŋinane keuo ŋine maneŋo ra rokop don yewa mane mi tewek okanmaike, paki mo ŋine onoka wane na nekukei wane okanmami me?” \p \v 20 Ŋei ŋerep magu eŋe mainge olale rakoi, “Ge asu qotkoineŋo koto ŋono ket gemaike, maŋo gekuki seukkenane okanmaike me?” \p \v 21 Yesuŋo edane rake, “Na urata kakapa weku ŋei mane ma menaŋ kakole, paki mo ŋine korop oŋaŋine qaeke. Pakimo, ea wane ŋine na nekukei wane okanmami? \v 22 Onoka wane Moseŋo gipolekop ŋine solaene sisine kitatkei wane ra ŋunge mane, yemo Moseŋo mida, yemo ŋinŋine aso ŋabokopŋine edo masi ea mo kiekkoi, ea wane ŋine baŋ medewekopŋine baŋ zonom ma taboŋ met met naso yewao solaene sisine kitasikei. \v 23 Medep mane zonom ma taboŋ met met naso yewao solaine sisine kitasikeiwo, Mose wane ra rokop don yewa baŋ mi qe barakkei me? Paki mo ŋine onoka wane noŋo zonom mama nasoo ŋei mane mawe menaŋge, ea wane ŋine naŋane sotŋine osimaike? \v 24 Ŋine deŋineŋo kine kine one more, misuk one wanok onikei, ŋine kine kine one wanok onikei, yemo masi tanik bile me koboboine gege, eaŋo wele okaniake.” \s1 Ŋei Ŋerep Koropŋo Yesu Wane Kine Desikei Wane Qesongoi \p \v 25 Ŋei ŋerep natne Yerusalem ŋine eŋe kau Yesuŋo kine kine make so okange, ea wane eŋe rakoi, “Ŋei iwa ŋei ŋetne edo suaine qekei wane zok ra okanmami, iwa mo daleo? \v 26 Kau! Eŋe lewa lewago don ra okanmaike, paki mo eŋe don olale mi rawetka okanmami! Ea welekatne ŋei ŋetne eŋe detkamami, eŋe Mesia kaki wane? \v 27 Ŋo ŋei iwa wane wako wakon matinane kine ŋene koropŋo detka waremaine, ŋo Waomŋo ŋeiwa Mesia birakaki sariakane ra rokop donine rake, ea wakongi, ŋei maneŋo eŋane kine ea maine mi desiake.” \p \v 28 Yesu eŋe Bakom Urumgo miti don kito edane okora don suaineka iwa yale ra edange, “Ŋine welekatne na detnanmami, so na matne dia ŋine sarikole ea detmami me? Ŋo siluŋ na noŋomka mi sarikole, na maganeŋo talenangi sarikole, ea mo welekatne, ŋo ŋine ea mo maine mi detluk kamami. \v 29 Ŋo na yemo, na eŋe detluk kamaile, onoka wane, na eŋerop gema gewe mo, oŋo talenangi sarikole.” \p \v 30 Paki, eŋe don ea dere more ma lukkakei wane okangoi, ŋo siluŋ ŋei maneŋo metine bira solaino mi uakake, onoka wane makei wane nasoineŋo mi bomileke. \v 31 Ŋo siluŋ ŋei ŋerep magu suaine eŋano ŋine loutneŋo malipka rakoi, “Mesia sariakane, Anutuŋo nasoine mo sogino ra more ra rokop donine rake, wane yewaŋo sariakeo, eŋe ŋei iwaŋo masi kine kine togogole mamaike, ea korop baŋ oŋo yuanka more, masi kine kine natne wawaineka ma wareake me?” \s1 Eŋe Tebe Ŋei Biraonbi Yesu Ma Lukkakei Wane Sarikoi \p \v 32 Ŋei ŋerep magu eŋe Yesu wane don kine kine loutne saŋepka auye qeuye okane ramageu, Parisi eŋe detkoi, paki eŋe so Pris Ŋetne Suaine, eŋe au more tebe ŋei natne taleongoi, eŋe ari Yesu ma lukkakei wane. \v 33 Pakiso Yesuŋo rake, “Na nasomde nigatne bamgoka ŋinerop gekale, ŋo na baŋ zinge Magak talenangi ketkole, eŋano koso arikale. \v 34 Ŋine baŋ zuaŋnanikei, ŋo ŋine baŋ mi marat nanikei, onoka wane na mat gekale, yewao ŋine mi arikei.” \p \v 35 Yuda ŋei ŋetne eŋe edomka auye rakoi, “Eŋe diawao ariki ŋene zuaŋka mi marat kaikene? Eŋe Grik eŋane mat suaine pa arimaike, yewao Yuda ŋei gemami eŋano ariake, paki mo Grik ŋei miti don kito edaniake me? \v 36 Eŋe ramaike, ‘Ŋine baŋ zuaŋ nanikei, so ŋine baŋ mi marat nanikei,’ so, ‘Na mat gekale, yewao ŋine mi arikei,’ kine daleo wane don yewa ramaike?” \s1 Yesuŋo Rake Gege Togon Wane Doku Deine Na \p \v 37 Taboŋ mere eŋet miti oko okan naso yewa kaiwe qoi qoine metkoi. Naso yewaŋo naso suaine okanmaike. Kaiwe yewao Yesuŋo wie okorake paki, suaineka boka rake, “Ŋei mane eŋe dokuinane seukki paki naŋano sari doku neake. \v 38 Anutu wane Papiaŋo iwa yale ramaike, ‘Ŋei mane eŋe na malip naniakeo, yemo eŋane kotino ŋine gege togon wane doku deine matkine qake ket sik salalak qe payake.’” \v 39 Yesu malip kakoi, ŋei yewa edo Asu maikei wane don iwa rake, naso yewao Asu mi ebonge, yemo onoka wane mida, Yesuŋo don ea rake, eŋe qeli ewe zonomine kotino mi wake, so Asu mi birakaki ketke, mida, baŋ seukki paki qeliwo wake, naso yewao, Asuŋo doku tau tau magu eŋano ket zonom ebonge. \s1 Ŋei Ŋerep Poripke Magu Etke Okangoi \p \v 40 Ŋei ŋerep magu suaine eŋano ŋine loutne edo don iwa raki detkoi, paki eŋe rakoi, “Ŋei iwa, eŋe welekatne propet Anutuŋo birakaki, kepo sariakane rake, tomaka gemaine, eŋe mo iwa!” \p \v 41 Natne eŋe rakoi, “Iwa mo Mesia welekatne!” \p Ŋo natne eŋe rakoi, “Mesia eŋe baŋ Galili kepeo mi wakoniake! Eŋe mat yauwine okanmaikane, ea maine mi wakoniake, midakaka. \v 42 Anutu wane papiaŋo ramaike, yemo baŋ Mesia eŋe Dawit wane ŋosa wili wiliine eŋane keuo ŋine, so eŋe baŋ Betlehem matko, Dawit mat geke, yewao wakoniake.” \v 43 Eso ŋei ŋerep eŋe wetene wiri poripke magu etke okangoi, yemo Yesu wane rau paki, \v 44 natne eŋe ma lukkakei wane okangoi, ŋo siluŋ ŋei maneŋo metine bira solaine mi uakake. \s1 Yuda Ŋei Ŋetne Eŋe Yesu Mi Malipkakoi \p \v 45 Tebe ŋei eŋe koso zinge Pris Ŋetne Suaine so Parisi eŋano arikoi. Pakiso, eŋe qeson one rakoi, “Ŋine onoka wane mi ma sarimami?” \p \v 46 Tebe ŋei eŋe mainge edane rakoi, “Ŋei maneŋo sogino ŋei iwa don ramaike, yalewa mi rake!” \p \v 47 Rauso, Parisi eŋe qeson one rakoi, “Eŋe ŋine yale waka wet masiuk okanŋunike me? \v 48 Ŋine detpi, ŋenano ŋine ŋetne mane, me Parisi maneŋo eŋane don dere malip kamaike me? I Midakaka. \v 49 Ŋei ŋerep magu eŋe malip kamami iwa, eŋe Mose wane ra rokop don yewa mi detmami, ea wane eŋe Anutu wane soa yewa wane bano waketmami!” \p \v 50 Eŋano ŋine mane Nikodemus, ŋei yewa oŋo alakan Yesu kayakane arike, oŋo edane more rake, \v 51 “Ŋenze ra rokop don wane rokopko, ŋene ŋei mane yaup dongo mi birakaikene, ŋene mikepka kineine detkaikene, so eŋe sot okange yewa kaulukkene.” \p \v 52 Eŋe mainge rakoi, “Ea maine, ŋo ge yale waka Galili ŋine me? Papia dapot lukenom paki, kine desikene, propet mane Galili kepeo ŋine sari arine, ea mo mane mi pamaike.” \c 8 \s1 Ŋerep Borikine Mane Yesu Wano Ma Arikoi \p \v 1 Ŋei ŋerep korop eŋe mateno ariwarekoi, ŋo Yesu eŋe Oliwa Bonagao wake. \v 2 Kepe qaeki sakoka eŋe koso zinge ari Bakom Urumgo wake, ŋei ŋerep korop eŋe sari qeatkakoi, pakiso, Yesu eŋe pese ket mere so kieke miti kito edange. \v 3 ra rokop don kito ebo ebon so Parisi eŋe bailalaŋ ŋerep mane yau yaup geki marat kakoi, yewa Yesu wano ma ari birakau keueno ŋei ŋerep deeno okorake. \v 4 Pakiso, Yesu olale rakoi, “Kito ŋebo ŋebon, ŋerep iwa eŋe bailalaŋ maki kakoi, \v 5 so ŋenze ra rokop dongo Moseŋo mo ra togole ŋebonge, ŋerep mane yaline okangi, eŋe maine wesiŋo qeu seukeake. Paki mo goŋo daleo ramaine?” \v 6 Eŋe don iwa rakoi yemo liwekkakoi, don mataliki don urata bira kaikei wane. Ŋo siluŋ Yesu eŋe kuge ket more metineŋo kepo kibi qeke. \p \v 7 Eŋe yewaka okorau paki, qeso qeson zok qesonkau eŋe kaŋ qae wieki paki edane rake, “Ŋinane keu ŋino ŋine mane borikine mi ma okanmaike, oŋo maine mikep alakane more wesiŋo qeake.” \v 8 Eŋe koso kuge ket kepo metineŋo kibi manerop qeke. \v 9 Eŋe yale detpi paki, korop saket weku weku ariwarekoi, ŋetne edo alakane saketpi so, ŋei natne eŋe ŋado saket ari warekoi, biraka ari wareu Yesu eŋineka okorake, ŋo ŋerep eŋe yewa eŋineka Yesu wane kaitko okorake. \v 10 Yesu eŋe kaŋ qae wieki paki ŋerep qesonka rake, “Ŋerep, ŋei iwa eŋe diao ari waremami? Maneŋo mi qeliŋkau, iwa okora dongo mi bira ganmaike?” \p \v 11 Ŋerepŋo rake, “Suaine, maneŋo iwa mi okoramaike.” \p Raki so Yesuŋo olatke, “Ea maine, noŋo yale waka sot turuŋŋonane dongo mi bira ganikale. Arinom paki, borikine koso manerop misuk maikene.” \s1 Yesu Eŋe Kepe Baŋem Eŋane Kiwa \p \v 12 Yesu eŋe koso manerop ŋei ŋerep edane rake, “Na kepe baŋem eŋane kiwa qelaŋaninerop, mane eŋe naŋane ŋadeno mogatnane sariake, eŋe gegeinane kiwa togogole marat kayake, so eŋe panamango mane mi geake.” \p \v 13 Raki so Parisi eŋe Yesu olale rakoi, “Ge goŋomka geŋone kineŋone ea ra wakone, urata so tanik manikŋone, ea ra qelaŋanmaine, yalinane ŋei eŋe geŋane don ramaine, yewa maine mi malip kaikei.” \p \v 14 Yesuŋo mainge edane rake, “Mida, ŋo na noŋomka nae kinene welekatne ra wakone ramaile, yemo wele, ea wane ŋei ŋerep eŋe naŋane don dere maine malip kaikei, onoka wane, na diao ŋine wie sarikole, yewa detmaile, so diao arikale, yewa weneŋ detmaile. Ŋine yemo diao ŋine sarikole, me diao arikale, yewa mo mi detmami. \v 15 Ŋine yemo kepe ŋei eŋane kine tile tilek urata yewa ma okanmami, ŋo na yemo ŋei mane wane kine mi tilek okanmaile. \v 16 Ŋo na ŋei mane wane kine tile tilek urata makaleo, ŋei eŋe naŋane don ramaile maine, ea malipkaikei, ea yemo, naŋane kine tile tilek urata yewa wele okaniake, onoka wane, na noŋomka urata iwa mi mamaile, Magak talenangi ketkole, eŋe weneŋ narop ge more qesiŋ nanmaike. \v 17 Ŋinŋine ra rokop dongo iwa yale qekoi pamaike, ŋei etkeŋo don wekuka dere raikeik, yewaŋo don wele. \v 18 Na noŋomka nae kine ra wakonmaile, paki, Magak talenangi ketkole, eŋe yale waka naŋane kine ra wakon okanmaike, so ŋere etkeŋo don wele wekuka ra wakonmaite yewaŋo wele.” \p \v 19 Yale raki Parisi eŋe qesonka rakoi, “Magaŋone ramaine, eamo eŋe diao gemaike?” \p Yesuŋo mainge iwa yale edange, “Ŋine na mi detluk nanmami, wane ŋine yale waka Magak weneŋ mi detluk kamami, ŋo ŋine na detluk nanikei, yemo ŋine Magak yale waka detluk kaikei.” \p \v 20 Yesu eŋe Bakom Urumgo wesi katapa metkoi, urum yewao miti kito edangi paki, don iwa korop rake, pakiso eŋano ŋine maneŋo mi ma lukkake, onoka wane, eŋe ma lukkaikei wane nasoineŋo mi bomilekane yeine qeliŋ kakoi. \s1 Na Arikale Yewao Ŋine Maine Mi Arikei \p \v 21 Yesu eŋe koso manerop ŋei ŋerep edane rake, “Na biraŋune arikale, ŋo ŋine baŋ zuaŋ nanikei paki, borikine ŋinerop ge mage baŋ seukeu paki, sora gerep wane biŋek okanikei. Na arikale, mat yewao ŋine maine mi arikei.” \p \v 22 Raki so Yuda ŋei ŋetne eŋe edomka enŋene au rakoi, “Eŋe ramaike, ‘Na arikale mat yewao ŋine maine mi arikei, ‘ eŋe oŋomka solaine yaku seukeakane ra ramaike me?” \p \v 23 Yesuŋo mainge edange, “Ŋine qei kepe wane kutno ŋine wakongoi, ŋo na yemo weti qeli welaine qeliwo ŋine ketkole. Ŋine kepe iwa ŋine sarikoi, ŋo na yemo kepe iwa ŋine mi sarikole. \v 24 Kine yale wane na ŋidane ramaile, ŋine baŋ borikine ŋinerop ge mage seuk warekei. So na mat yewa ŋine ra more mi dere malip kaikeiwo, yemo ŋine baŋ borikine ŋinerop ge mage seuk warekei.” \p \v 25 Pakiso eŋe qesonka rakoi, “Ge ma?” \p Rauso Yesuŋo edane rake, “Na ma? Yemo qei kino ŋidangole, ŋeiwa yewa yemo na iwa, \v 26 na ŋinane sot kine kine zok loutne, ea wane don ra okanmaile, so na sot kine kine ŋine yewa dere wanok okangale, so na maine mi ra wakon warekale, Magakŋo talenangi ketkole, eŋe wekuku, eŋane don yemo wele, na eŋane piino ŋine don kine kine korop detkole, na don weku yewa kepeo ŋei ŋerep korop ra edan okanmaile.” \p \v 27 Magainane don yalewa ra edangi, eŋe mi detlukkoi. \v 28 Ea wane, Yesuŋo takotke edane rake, “Baŋ ŋado ŋine Ŋei Wawainane Gipole kibego mawa qe kaikei, naso yewao, ŋine iwa yale desikei, na noŋomka Magakŋo biranangi ketkole, na noŋomka yalewa gemaile, ea baŋ detlukkei, so na nae dereretko ŋine kine kine mi ra ma okanmaile, ea midakaka! Ŋo siluŋ kine kine ra ma okanmaile, yemo Magakŋo kito ninge, yewa ra wakon okanmaile. \v 29 So magakŋo talenangi ketkole, eŋe narop ge okanmaike, eŋe qeliŋnangi naeka mi ge okanmaile, midakaka, eŋe naso baŋem urata kine kine ma okanmaile, yewaŋo Magak wet pesek ma okanmaike.” \p \v 30 Yesu eŋe don yale raki, ŋei ŋerep loutne eŋe dere malip kakoi. \s1 Ŋei Ŋerep Mulap Midaine So Qelit Mama Mulap Korop \p \v 31 Ea wane Yesu eŋe Yuda ŋei donine dere malip kakoi, yewa edane rake, “Ŋine naŋane don dere togogoleka tewekkei, yemo ŋine naŋane dokone aposolo wele okanikei. \v 32 Paki mo ŋine don welekatne ea wane kine desikei, detpi don welekatne yewaŋo siwot ŋungi, sot wane mulap midaine gekei.” \p \v 33 Raki mo, eŋe don iwa yale mainge olale rakoi, “Ŋene Abraham wane doko ŋosa ŋabokoune, ŋene ŋei mane wane qelit qeqe mane mi okane gekone, wane ge onoka wane don iwa yale ramaine, ‘Ŋine mulap midaine gekei?’” \p \v 34 Rauso, Yesuŋo edange, “Na ŋidanbe detpi, ŋei korop eŋe borikine ma okanmami paki, eŋe borikinane qelit qeqe yauwine okan okanmami. \v 35 Qelit qeqe ŋei yauwineŋo Magak wane mat koto naso baŋem mi geake, midakaka, Gipole eŋine kotino ŋineŋo yemo naso baŋem yewa ge okanmaike. \v 36 Ea wane Gipoleŋo siwot ŋungi, mulap midaine gekei, yemo ŋine mo welekatne sot wane mulap midaine gekei. \v 37 Ŋine Abraham wane ŋosa ŋabokoune na yewa detmaile, ŋo ŋine koso siluŋ nekukei wane okanmami, onoka wane, naŋane don ŋidan okanmaile, yewaŋo ŋinane koto ŋino mi ketmaike, ea wane. \v 38 Na maganeŋo kine kine sikannange, ea wane done ra wakon okanmaile, ŋo ŋine yemo maga ŋineŋo don so kine kine ŋidange, yewa okan okanmami.” \p \v 39 Raki so Yuda eŋe Yesu wane don mainge olale rakoi, “Ŋenane asoze yemo Abraham,” \p Yesuŋo mainge edane rake, “Ŋine welekatne Abraham wane ŋosakoune ra, yemo ŋine Abraham wane numa mogare urata make, ea wane rokop okanbi rap. \v 40 Na Anutu wano ŋine don welekatne detkole, don yewa ŋine ŋidan okanmaile, paki mo, ŋine nekukei wane okanmami, Abraham wane masi mane yaline mi okange, midakaka! \v 41 Ŋine yemo magaŋinano masi tanik manik pa okanmaike, yale waka okanmami.” \p Eŋe mainge rakoi, “Ŋene Magaze Anutu eŋe weku, ŋene eŋine gipole koune wele.” \p \v 42 Yesuŋo edane rake, “Anutu eŋe welekatne ŋinane magaŋine ra, yemo ŋine naŋane simileŋungi rap, onoka wane na Anutu wano ŋine ketkole, so ukude na iwa gemaile, na nae wetno mi ketkole, Anutuŋo talenangi ketkole. \v 43 Na don ŋidan okanmaile, yewa mo onoka wane detpi koto ŋino mi ketpa okanmaike? Kine yemo iwa yale wane, ŋine naŋane don dere tewekkei wane mi ewek okanmami. \v 44 Ŋine magaŋine Satan, eŋane dokoine ea wane ŋine magaŋinane simile yewa dere, eŋane tanik manik yewa mogare arikei wane ŋun okanmaike. Mokaka qei kino eŋe ŋei matali matali geke, eŋe don welekatne yewa ŋadekkake, ea wane eŋane kotino don welekatne yewa mane mi pamaike, eŋe isi don ra okanmaike, yewa yemo eŋane don, eŋe isi ŋei so isi don ea wane magaine. \v 45 Na don welekatne ŋidan okanmailane, ŋine naŋane don dere mi malipka okanmami. \v 46 Ŋinane keuo ŋine ŋei maneŋo naŋane sot maine marat kayake me? Ŋo na don welekatne ŋidan okanmaileo, yemo onoka wane donne yewa dere mi malipka okanmami? \v 47 Mane eŋe Anutu wano ŋine sarikeo, yemo ketine motki paki, Anutu wane don desiake, ŋo ŋine yemo Anutu wano ŋine mi sarikoi, ea wane ŋine ket ŋine motpi paki, Anutu wane donine ea mi detokanmami.” \s1 Abraham Eŋe Mi Wakongi Yesu Eŋe Mokaka Geke \p \v 48 Yuda ŋei eŋe don mainge Yesu olale rakoi, “Ge Samaria ŋei, Yuda ŋadino qelaŋ gemaine, asu qotkoine yewaŋo geŋane kotoŋono ket gemaike, ea welekatne me?” \p \v 49 Yesuŋo mainge edane rake, “Na asu qotkoine yewaŋo kotono mi gemaike. Na Magane ewine kitomaile, ŋo ŋine yemo naŋane ewene mi nitomami. \v 50 Na nae eŋet biŋekne ra mawa nagu kalane urataine mi mamaile, eŋet biŋekne ra mawa naniakane ŋei gemaike, Ŋei Weku, eŋe wano wanok ŋei. \v 51 Na ŋidanbe detpi, mane eŋe naŋane don dere teweke mageake, eŋe mane mi seukeake, midakaka!” \p \v 52 Yale raki mo, Yuda ŋei eŋe olale rakoi, “Ŋene ukude mo detlukmaine, ge asu qotkoineŋo kotoŋono gemaike! Abraham mo seukke, so propet eŋe yale waka mo seukkoi, ŋo ge iwa yale ramaine, ‘Mane eŋe naŋane don dere teweke mageake, eŋe mane mi seukeake.’ \v 53 Ŋenane magaze Abraham seukke, goŋo Abraham wane rokop yuan kakenane ramaine me? So propet eŋe yale waka seukkoi, ge daleo okangenane ramaine me?” \p \v 54 Rauso, Yesuŋo mainge edane rake, “Na noŋomka eŋet biŋekne ra mawa naguwe, naŋane mawa mawaneŋo wele midaine okaniake, Weku mawa nan okanmaike, eŋe yemo naŋane Magane, eŋe wekuku, ŋine eŋane Anutu ra okanmami. \v 55 Ŋine eŋe mi detkakoi, ŋo na yemo eŋe mo detka okanmaile. Ŋo na eŋe mi detkamaile, yale rawe rap, yemo na isi ŋei yale ŋinane kimaŋine okanbe rap. Ŋo na welekatne eŋe detluk kamaile paki, eŋane don dere aŋaine tewek okanmaile. \v 56 Ŋinane ŋaboŋine Abraham eŋe naŋane nasone bomileki kayakane batne okange, wane nasone bomileki yewa kake, so wet pesek suaine detke.” \p \v 57 Yale raki Yuda ŋei eŋe rakoi. “Ge komaŋone 50 mi okange, ŋo ge Abraham mo kakone me?” \p \v 58 Yesuŋo mainge rake. “Na rawe detpi, mokaka Abraham eŋe mi wakone geke, naso yewao na ge sari gekole.” \p \v 59 Yale raki, so eŋe wesi ma more qekei wane okanbiso, siuke more Bakom Urumgo ŋine saket arike. \c 9 \s1 Yesuŋo Ŋei Mane Deine Pilik Pilikine Wakonge Eŋane Deine Ma Lotkeke \p \v 1 Yesu eŋe numa ariki paki ŋei mane nagainane kotino ŋine depilik wakonge, eŋe maratkake. \v 2 Eŋine dokoine edo qesonka rakoi, “Kito ŋebo ŋebon, maŋane sotŋo maki, ŋei iwa eŋe de pilik wakonge? Eŋine sotŋo me naga magaine erane sotŋo maki de pilik wakonge?” \p \v 3 Yesuŋo mainge edane rake. “Eŋe deine pilikke, yewa eŋine sot wane me naga magaine erane sot wane mida. Eŋe de pilik wakonge, yemo Anutu wane zonom togogole, ea wane kine de pilik yewa wane solao wakongi kaikei wane yale wakonge. \v 4 Ŋene na ukude mo kepe qaemaike, ea wane ŋene Waom wan urata maikene, na oŋom tale nangimo, na sarikole, ruo kereakane okanmaike, ŋeiŋo ruo urata maine mi maikei. \v 5 Na kepo gemaile, naso yewaoka noŋom kepe baŋem eŋane kiwa okane qelaŋan onikale.” \p \v 6 Yesu eŋe don iwa raki paki ea wane ŋadino mekatine kepo sopotkeke paki, mekatine yewa keperop manigingi, nalek okangiso, nalek yewa mawa de pilik ŋei mane wane deino qedeŋge. \v 7 Pakiso, olale rake, “Ari kaitŋone Siloam Namugo saukenom.” Doku namuŋ wane eŋet ea wane kine Ono dongo, “Talekake.” Raki so, ŋei yewa eŋe ari dokuwo kaitine saukke, paki zinge sariki, deine toeki potki lotkeki, kine kine korop kawareke. \p \v 8 Eŋine kimakoune so ŋei natne mo alakan kau mere, ŋei ŋerep wesi aboŋ kine kine mangei wane meŋen one geke, eŋe rakoi, “Ŋeiwa mere wesi wane ŋei ŋerep meŋen one geke, iwa me? Eŋe daleo?” \p \v 9 Natne eŋe rakoi, “Eŋe weku ea,” ŋo natne eŋe rakoi, “Mida eŋe midakaka, iwa mo eŋe qou qouka, ŋei mane kamaine, eŋe eŋine mida!” \p Yale rauso ŋei yewa eŋe oŋom edane rake, “Na welekakatne, nae iwa.” \p \v 10 Eŋe qesonka rakoi, “Deŋone daleo okane lotkike?” \p \v 11 Rau so eŋe edane rake, “Ŋei eŋetne Yesu oŋo nalek liwage more mawa deno qedengi paki, nolale reke, ‘Ari Siloam doku lomgo kaitŋone saukenom.’ Raki so na arile, ari kaitne saukewe, yewaka dene iwa toeki potlotke porile.” \p \v 12 Eŋe qesonka rakoi, “Ŋei yewa eŋe diao gemaike?” \p Eŋe edane rake, “Na mi detmaile.” \s1 Parisi Eŋe De Pilikŋo Deine Potlotkeke Ea Wane Mapokkoi \p \v 13 Pakiso, eŋe ŋeiwa de pilik pilikine geke, eŋe ma Parisi eŋano arikoi. \v 14 Yesu eŋe nalek liwage more, de pilik wane deine qedeŋgi lotkeke, kaiwe ea yemo zonom ma taboŋ met met naso yewao. \v 15 Parisi eŋe koso daleo okangi paki deine lotkeke, ea wane manerop qesonkakoi, qesonkau edane rake, “Eŋe nalekŋo deno qedeŋgi, na namugo ari kaitne saukile, ea wane na dene iwa maine pore kamaile.” \p \v 16 Parisi natne eŋe rakoi, “Ŋei yewa urata iwa meke, eŋe Anutu wano ŋine mi sarike, yalinane eŋe zonom ma taboŋ met met, ea wane ra rokop don yewa mi mogatmaike.” \p Ŋo natne eŋe rakoi, “Ŋei mane eŋe borikine mamaŋo kait masi togogole iwa yaline Anutu midaine daleo makirap? ea midaka!” Pakiso eŋe edomka poripke magu etke okangoi. \p \v 17 Eso Parisi eŋe ŋeiwae deine pilik pilipine geke, eŋe koso manerop qesonka rakoi, “Ŋeiwa yewa geŋane deŋone maki menagi, ge eamo eŋane daleo wetkemaine?” \p Pakimo eŋe doneene turuŋine mainge edane rake, “Eŋe propet mane.” \p \v 18 Ea welekatne Yuda ŋei ŋetne eŋe ŋei yewa eŋe welekatne de pilik wakone gekeŋo, koso deine maine potki lotkeke, ea eŋe kau paki, ea wane eŋe detpi wele mi okangi malipkakoi. Paki eŋe ŋei yewa de pilik wane naga magaine etorau sarikoik. \v 19 Pakiso qeson ore rakoi, “Iwa ŋirane medep me? Ŋire ramamik, eŋe de pilik wakonge, ea mayakatne. Ŋo eŋe daleo okangi paki mo, koso iwa deine maine potmaike?” \p \v 20 Eŋane naga magaine ere rakoik, “Ŋere detmaite, eŋe ŋerane giponse, so ŋere detmaite, eŋe de pilik wakonge, \v 21 ŋo daleo okangi paki, deine maine pore kamaike, ea yemo ŋere mi detmaite, me maŋo deine ma lotkike, yewa ŋere yale waka mi detmaite. Eŋine qesonkau, eŋe mo medep suaine, so eŋe oŋom kineine maine ŋidaniake!” \v 22 Naga magaine ere Yuda ŋei ŋetne eŋane kaet otki, don yewa rakoik, onoka wane, Yuda ŋei eŋe doneene iwa yale rau paki, mo ra togolekoi, “Ŋei mane eŋe Yesu wane eŋe Mesia Anutuŋo kepe ŋei turuŋze qekokeakane ra birakake rayakeo, eŋe Yuda miti lewa lewaŋ urumgo ŋine esopkaŋem sen ŋadino kesiake.” \v 23 Kine yalinane naga magaine ere rakoik, “Eŋe mo medep suaine okangane, eŋe eŋine qesonkau!” \p \v 24 Eŋe koso atak mane qesonkau atakine etke(2) okange, eŋe ŋei ea de pilik wakonge eŋe orau, sariki olale rakoi, “Ge ra togolenom, Anutu wane kaitko, so ge don welekatne raikene! Ŋene detmaine, ŋei iwa eŋe borikine mama.” \p \v 25 Ŋeiwa eaŋo mainge edange, “Na mi detmaile, eŋe borikine mama, me mida. Na weku detmaile, yemo na dene pilik pilikine gekole, ŋo ukude mo dene pore kamaile.” \p \v 26 Eŋe qesonka rakoi, “Eŋe daleo okanganike? Eŋe daleo okane more deŋone malotkike?” \p \v 27 Eŋe mainge edane rake, “Na mo ŋidanile, ŋo ŋine don ea desikei wane bauŋine wamaike. Pakimo ŋine koso onoka wane don manerop loutne desikei wane ramami? Ŋine yale waka eŋane dokoine okangei me?” \p \v 28 Parisi eŋe sorinka rakoi, “Ge geŋoneka ŋei yewa wane medepine mane, ŋo ŋene yemo Mose wane dokoine. \v 29 Anutuŋo Mose don olatke, ea mo ŋene detmaine, ŋo ŋei yewa ea mo ŋene mi detkamaine, eŋe diao ŋine sarike!” \p \v 30 Ŋeiwa de pilikŋo deine menaŋge, eaŋo doneene turuŋine mainge edane rake, “Iwa mo ŋine don kine mane ramami! Ŋei eaŋo naŋane dene malotkeke, ŋo ŋine ramami, ŋene mi det kamaine, eŋe diao ŋine wakonge. \v 31 Ŋene iwa yale detmaine, Anutu eŋe ŋei borikine mama eŋane doneene mi det okanmaike, ŋo ŋei maine eŋe eŋane ewine kitoki paki, eŋane aŋaine teweke more, eŋe modat kayakeo, eŋe Anutuŋo donine maine desiake. \v 32 Mokaka qei kino kepe wakonge naso yewao ŋineka pa sake gemage ukude naso iwao eŋe yale waka, ŋei mane nagaine kotino ŋine de pilik wakone geki, ŋei maneŋo deine malotkeke, ea wane don kisi mane mi paki, det okanmaine. \v 33 Ea wane, ŋei yewa eŋe Anutuŋo mi birakake me Anutu wano ŋine mi ketke ra, eŋe urata yaline mane mi makirap.” \p \v 34 Eŋe Parisi eŋe don ea dere more mainge olale rakoi, “Ea daleo? Ge nagaŋoneŋo borikinerop geukane, ge borikine mama gekone, ge sari ukude weneŋ yale waka gemaine, paki mo ge ŋene kito ŋedangenane okanmaine me? Midakaka!” Yale rau paki, Yuda wane miti lewa lewaŋ urumgo ŋine ma birakau qeinat ketke. \s1 Wetŋo De Pilik Gege \p \v 35 Ma birakau qeinat ketki, Yesu eŋe detke, paki ari maratka more olale rake, “Ge Ŋei Wawainane Gipole detka more, malip kamaine me mida?” \p \v 36 Raki ŋeiŋo mainge rake, “Suaine, Ŋei Wawainane Gipole yewa ma? Nolatnom detpe paki, na eŋe maine malip kaikale!” \p \v 37 Yesuŋo olale rake, “Ge eŋe mo kamaine, ge eŋerop don iwa aumamik.” \p \v 38 Ŋeiŋo yewaŋo rake, “Waom, na malip ganmaile!” Yale raki pakiso, Yesu wane kiino wawetine kepo qe umi ketke. \p \v 39 Pakiso Yesuŋo rake, “Na ŋei kineene ma wakonikalane kepo ketkole, ea wane, de pilikŋo deene potpi maine lotkeake, ŋo deene maine pore gemamiŋo, weteenane deine pili pilikine okangei.” \p \v 40 Parisi natne eŋe weneŋ Yesu osino okorau paki detpi, Yesu eŋe don yewa rake, paki eŋe qesonka rakoi, “Ge ŋenane weneŋ de pilik ramaine me?” \p \v 41 Yesuŋo edane rake, “Ŋine sot wane de pilik gege ra, yemo borikine midaine geu rap, ŋo ŋidom ramami, ‘Ŋene deze weneŋ maine potmaine,’ yewa wane kine yemo ŋine sot korop gemami.” \c 10 \s1 Lama Eŋane Sen Wane Don Naŋengo \p \v 1 Yesuŋo koso takotke more rake, “Na welekakatne ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe lama eŋane sen koto madetkoka mi wakesiake, eŋe yaup tewinoka sen yuane wakesiake, eŋe kobu ŋei so ŋei mane wane aboŋ kine kine kobu teba waraŋ ŋei. \v 2 Ŋo ŋei mane eŋe madetkoka wakesiake, eŋe yemo lama eŋane ware ware. \v 3 Madet wane ware ware eŋe oŋom ŋei yewa wane madet ea lalageake paki, eŋine lamakoune eŋe eŋine donine ea maine desikei paki, eŋe eŋeteene ea maine weku weku edora iwenongi, inat sakesikei. \v 4 Eŋe lamakoune koropka inat ebu saket ware more, oŋom ŋetne kisage alakangi, lamakoune eŋe welaenane don mo det okanmami, wane ŋadino mogare arikei. \v 5 Eŋe ŋei mane wane ŋadino mi arikei, midakaka, eŋe ŋei mameŋo edorayakeo, yemo lama eŋe ŋei yewa kakakka ari warekei, onoka wane, eŋe ŋei natne eŋane doneene mi det okanmami, ea wane, eŋe donine kuneŋine dere more, kaetongi rakake arikei.” \p \v 6 Yesu eŋe don naŋengo kito edange, ŋo eŋe kine onoka wane don yalewa ra ŋedanmaike, ea wane kine mane dere kaŋem, eŋe yalewa ra mi dere qelaŋangoi. \s1 Yesu Eŋe Lama Ware Ware Maine \p \v 7 Paki, Yesu eŋe koso manerop edane rake, “Na ŋidanbe detpi, welekakatne na noŋom lama eŋane madet, \v 8 ŋei korop naŋane numa alakane sarikoi, ŋei yewa eŋe korop kobu mama so kobu teba teba, paki ea wane lama eŋe doneene mi detkoi. \v 9 Na madet, ea wane ŋei mane eŋe naŋanoka sariki paki, sen koto wakesiake, eŋe baŋ Anutuŋo mayake, paki eŋe baŋ ululuŋ sari sakesiake, so waket ariake, yale okane, Asu wane ŋara morian maine marat kayake. \v 10 Kobu mama ŋei eŋe yemo kine kine mane bile mayakane mi sarimaike, eŋe yemo lama kobu ebu more enguyakane, so matali qetali ebuyakaneka sarimaike. Na yemo lama eŋe gegeene wakongi, gege togon so Asu Koboboine eŋano wat watko paki geulukkei, ea wane na sarikole. \p \v 11 “Na noŋom yemo lama eŋane ware ware maine, lama ware ware maine eŋe lama eŋane raki paki, gegeine maine qaisikka more seukeake. \v 12 Ŋo ŋei eŋe lewine qolekaikei wane raki paki, eŋe lama maine mi ware oniake, so oŋo lama eŋane magak maine zok mida, yewa wane eŋe kaki, kasi zubaine mane sariakeo, eŋe kakakka more, lama qeliŋongi paki, kaet ariake paki, kasi zubaine eŋe lotke more, lama ea korop edore more esopongi, yau yaup ket giŋ qiririŋ ari warekei. \v 13 Ŋeiwa yewa eŋe yale okaniake, eŋe yemo onoka wane mida, eŋe yemo lewine mayakaneka urata ma ge okanmaike, ea wane eŋe kaet arimaike paki, eŋe lama wareoniakane mi desiake. \v 14 Na lama eŋane ware ware maine, na lama magukopne na eŋe detluk onmaile, ŋo lama magukopne eŋe yalewaka na maine detluk nanmami. \v 15 Rokop yale waka Magak eŋe na detluk nanmaike, ŋo na Magak so lama eŋane ra more gegene qik kaikale, so lamakopne qesiŋonikale. \v 16 Na lamakopne natne gemami, eŋe Yuda wane sen iwa wane kotino mi gemami, na eŋe weneŋ yale waka ebu sarikale, paki eŋe naŋane donne desikei paki, eŋe lama magu weku okanbi, ware wareene eamo weku noŋomka baŋ wareonikale. \p \v 17 “Magak eŋe naŋane okankamaike, onoka wane yemo na gegene kepe ŋei eŋane ra more, qaisikkawe paki, seu seu makale paki, na koso wie gege manerop makale, ea wane. \v 18 Ŋei maneŋo naŋane gege maine mi maki mida leleake, midakaka, na nae similenane noŋomka gegene qaisikka ebonikale. Na gegene qaisik kakalane zonom pa ninmaike, so na gegene koso manerop makalane zonom weneŋ pa ninmaike. Magakŋo na yale wa okangalane raki paki nolatke.” \p \v 19 Yesu eŋe don iwa rakane, Yuda ŋei eŋe koso manerop wiri magu etke okangoi, \v 20 paki eŋe ŋei loutneŋo iwa yale rakoi, “Eŋe asu qotkoine magemaike! Eŋe qelaŋ! Ŋine onoka wane done raki ket more detmami!” \p \v 21 Ŋo natne eŋe rakoi, “Ŋei mane eŋe asu qotkoineropŋo don iwa yale maine mi rayake! Asu qotkoineropŋo ŋei deene pilik pilikine eŋane deene daleo ma lotkekei? Ea midakaka!” \s1 Yuda Ŋei Eŋe Yesu Ŋabakakoi \p \v 22 Iwamo Yerusalem matko Bakom Urum mosop kakoi, ea wane zonom ma mesikei wane naso mo bomileke, eŋe sogino miti urum Anutu wane biŋek qe eŋane eŋetko rakokkoi, ea wane wetke metmaŋkoi, ea wane nasoine bomileke, naso yewa mo momo nasoo. \v 23 Yesu eŋe Bakom Urum koto waket Solomon wane Tougo arike. \v 24 Ariki Yuda ŋei eŋe sari lolikkau paki olale rakoi, “Ge naso dango ŋene ra qelaŋane ŋedangene, ge welekakatne ma? Ge Mesia me? Anutuŋo ŋei ŋerep ebukenane biragange, yemo ge ŋene ra qelaŋane ŋedannom.” \p \v 25 Yesuŋo mainge edane rake, “Na mo ŋidan okanmaile, ŋo ŋine siluŋ naŋane don yewa dere mi malipka okanmami, na urata kine kine ma okanmaile, yewa yemo Magak wane don teweke ma okanmaile, yewaŋo naŋane kine ra wakon okanmaike. \v 26 Ŋo ŋine yemo naŋane lama magu midakaka, ea wane ŋine na wetŋineŋo mi malip nanmami. \v 27 Naŋane lama eŋe naŋane donne detokanmami, na eŋe detonmaile, eŋe na mogatnane ŋadeno sari okanmami. \v 28 Na gege togon ebon okanmailane, eŋe mi seukei, eŋe gege togon ge arikei, geu ŋei maneŋo naŋane meteno ŋine mi neuma ebu ariake. \v 29 Maganeŋo ŋei magu more ninge, ea yemo manerop kakapa suaine kine kine natne korop yuanka waremaike, wane ŋei maneŋo Maganane metino ŋine maine mi oma nane ebu ariake. \v 30 Magane so na ŋere mo kinese weku, ŋere koso wiri etke mi okanmaite.” \p \v 31 Yale raki, so Yuda ŋei eŋe koso manerop wesi peikeu paki qeu seukeakane okangoi, \v 32 okanbi, Yesuŋo edane rake, “Na Maganane urata maine loutne sikan ŋunbi kemi, paki mo ŋine urata mane diawa wane rau paki, mo na wesiŋo nekukei wane okanmami?” \p \v 33 Yuda ŋei eŋe mainge olale rakoi, “Ge urata maine mamaine, ea wane ŋene ra more wesiŋo gekukenane mi okanmaine, midakaka, ŋo yemo ge goŋom Anutu wane numa ma okora ewe mabaik okan kamaine, kine ea wane raŋem paki, wesiŋo gekukenane okanmaine, ge ŋei yauwine, ŋo ge siluŋ geŋonane iwa yale ramaine, ‘Na Anutu!’” \p \v 34 Yesuŋo mainge edange, “Ŋinŋine ra rokop don bonepŋino don mane qekoi, yewao Anutuŋo iwa yale rake, ‘Na iwa yale ramaile ŋine Anutu’ \v 35 Eŋet eamo sogine Anutuŋo ŋei eŋano ra wakonge, eŋe rake, ‘Ŋine Anutu,’ paki mo Anutu wane papiao don ea mo mane mi koso qein geke paki tanik mane okanmaike \v 36 Ŋo na yemo Maganeŋo ma wakon nange paki talenangi iwa kepo ketkole, ea wane na Anutu wane Gipole yale ramaile, paki mo, ŋine numa dalino kau, na Anutu ewe mabaik okankamaile? \v 37 Ŋo na Maganane urata mi makaleo, yemo ŋine naŋane donne dere misuk malip kaikei. \v 38 Ŋo na urataine mawe, ŋine naŋane donne dere mi malip kaikeiwo, yemo ŋine urata mamaile yewa kaso, malip kaikei, yale okanbi paki, naso baŋem iwa yale detlukkei, Magakŋo narop gemaike, so noŋo Magak korop gemaile.” \p \v 39 Yale raki, eŋe koso manerop ma lukkaikei wane okangoi, ŋo eŋe keueno ŋine siukke sau saungo saket arike. \p \v 40 Yesu eŋe koso zinge ari, Yordan doku yuane erinat wa ari mage, Yohaneŋo ŋei ŋerep doku tauone geke, yewa lotkeso ea geke. \v 41 Gekiso, ŋei ŋerep loutneŋo eŋano sarikoi, sari olale rakoi, “Yohane eŋe masi togogole mane mi make, ŋo eŋe ŋei iwa wane don kine kine korop rake, yemo wele mo welekatne wakon waremaike.” \v 42 Eso yewao ŋei ŋerep loutneŋo Yesu wane done dere malip kakoi. \c 11 \s1 Lazarus Seukke \p \v 1 Ŋei mane eŋetne Lazarus, Betani matko geke, eŋe zomakake, Betani ea mat suaine Maria so tatine Marta ere yewa gekoik. \v 2 Maria ŋerep yewa oŋo kelok qoune teine yewa Waom wane kieretkino qakki, taukaki so, lewine zouneŋo ratokke, ŋerep yewa wane ŋole Lazarus eŋe zoma kake, eŋe mateene Betani yewao gekoi. \v 3 Tati qa ere Yesu wano don iwa yale ra motpik arike, “Waom, geŋane kima maepŋone eŋane naso baŋem simingan mageake, mo zoma kamaike.” \p \v 4 Yesu eŋe don yewa dere more rake, “Lazarus wane zoma ea wane wele yemo seu seu midakaka, zoma yewa wakonmaike, yemo waraŋkaki, ŋei ŋerep eŋe Anutu wane zonom kau paki, bakomine kitokei, paki numa yewaoka Anutu wane Gipole eŋe qeli ewe zonomine mayake. \p \v 5 Yesu eŋe Marta so qaine so Lazarus eŋane zok simile kaki wetineŋo malipon lukke. \v 6 Yesu eŋe Lazarus zoma kake, ea wane donkisi ariki detki paki, mat geke yewaka koso takotke kaiwe etke metke. \v 7 Mere so, dokoine edane rake, “Ŋene koso Yuda kepeo zinge ariŋem.” \p \v 8 Raki dokoine eŋe olale rakoi, “Kito ŋebo ŋebon, nasomde bamgo yewaoka Yuda ŋei eŋe wesiŋo gekukei wane okanimi, pakimo, ge koso yewaka zinge arikenane wetkemaine me?” \p \v 9 Yesuŋo doneene mainge more edane rake, “Kaiwe mama wane aua 12 pamaike, pakimo yewao qelaŋan mi okaniake me? Eso ŋei mane eŋe kepe qelaŋane paki numa ariake, eŋe kineŋo daŋaŋ qeki paki, mi ket qeake, onoka wane, eŋe kepe kine kine korop deinane qelaŋano maineeka ka more arimaike. \v 10 Ŋo eŋe ruoo numa ariake, eŋe daŋaŋ qeki paki, ket qeake, onoka wane eŋano qelaŋan mane mi pamaike, ea wane qeake.” \v 11 Yesu eŋe don iwa raki paki, koso mane takotke rake, “Ŋenane kimaze Lazarus eŋe yaup kulu peke, wane na mo ea ari more ma wirikkawe wisikae wieyake.” \p \v 12 Dokoine eŋe don ea dere more iwa yale olale rakoi, “Waom, eŋe kulu pamaikeo, eŋe baŋ menaŋ kayake.” \p \v 13 Ŋo iwa yale mi detkoi, Yesu eŋe Lazarus mo seukke, ea wane don yewa ramaike, pakimo, eŋe mi dere qelaŋane more yaup wetke rakoi, Lazarus eŋe yaup kulu paki, mo welekatnane mane ramaike. \v 14 Eso Yesu eŋe didiwo ra qelaŋane more edane rake, “Lazarus eŋe mo seukike, \v 15 ŋo na ŋinane rawe paki, wetne pesemaike, yemo na eŋerop yewa weneŋ mi gile, ea wane ŋine baŋ mali malip korop okanikei, ŋene eŋano ariŋem.” \p \v 16 Tomas, eŋetine wase wase Atiksipo, oŋo kimakoune natne edane rake, “Ŋene korop weneŋ kito ŋebo ŋebon gorop ariŋem paki, eŋinerop maine weneŋ seukkene!” \s1 Yesu Eŋe Seu Seuoŋine Wisikae Wie Wie So Gege Ea Wane Welaine \p \v 17 Yesu eŋe ari lotkeki paki detke, Lazarus eŋe mo dukkau deŋesereo paki, kaiwe mama etke so etke (4) okange. \v 18 Betani ea mo Yerusalem mat osino metke, 3 kilomitaka ea wane rokop. \v 19 Yuda ŋei ŋerep loutneŋo Marta so Maria ŋon etne seukkane nasoine mere more, qom etne romatkekei wane arikoi. \p \v 20 Marta eŋe detki Yesu sariki, eŋe marat kayakane numao arike, ŋo Maria eŋe yemo matko metke. \v 21 Martaŋo Yesu olale rake, “Waom, ge iwa merine ra, yemo naŋane ŋonne eŋe maine mi seukkirap! \v 22 Ŋo siluŋ na detmaile, ge ukude iwa Anutu kine kine ea me ea wane meŋen kaikene, eŋe donŋone maine dere more giniake.” \p \v 23 Rakiso Yesuŋo olatke, “Geŋane ŋonŋone eŋe baŋ maine wisikae wieyake.” \p \v 24 Martaŋo olale rake, “Na detmaile, eŋe baŋ qeli so kepe naso etne qoeyake, yewao wisikae wieyake.” \p \v 25 Yale raki, Yesuŋo olale rake, “Na wisikae wie wie so gege ea wane welaine, ŋei mane eŋe na malipnane geake, eŋe seukeakeŋo siluŋ koso wisikae wie geake. \p \v 26 Ŋo mane eŋe wisika geki paki, na malip nane gemaike, eŋe baŋ mali malipine mi seukluke more, eŋe qeli gege togon maratkayake, ge don iwa maine detluke malip kamaine?” \v 27 Martaŋo mainge rake, “O, Waom, na mo wetneŋo malip ganmaile, ge Mesia, Anutu wane Gipole, Anutuŋo ketkenane rakane kepo ketkone.” \s1 Yesuŋo Arokmaike \p \v 28 Marta eŋe don yalewa raki paki, koso zinge ari, qaine Maria eŋineka oraki sarike paki, eŋe iwenka kere eretneka olale rake, “Kito ŋebo ŋebon mo sarike iwa, so eŋe geŋane ramaike!” \v 29 Maria eŋe don ea dere kaŋzaŋ wieki paki, biririke Yesu wane marat kayakane arike. \v 30 Yesu eŋe matko mi sari lotkeke, eŋe mikep metki Marta ari maratkake, yewaoka yewa metke. \v 31 Yuda ŋei Mariarop weneŋ matko wetne kito pese metkoi, eŋe kau kaŋzaŋ wie biririke qeinat ket arikiso, eŋe ŋadino mogare arikoi, eŋe wetke rakoi, “Maria eŋe deŋesereo mane arokeakane arimaike.” \p \v 32 Maria eŋe ari mat wazaino Yesu metke, yewa lotke more Yesu maratkake, pakimo kino umi qe ketki paki olale rake, “Waom, ge iwa ginera, yemo naŋane ŋonne eŋe mi seukkirap!” \p \v 33 Yale raki paki arokki, Yesu eŋe kake, so Yuda ŋei eŋerop sarikoi, eŋe weneŋ yale waka arokkoi, paki eŋane qomino maki qom borik zok make, so manerop qiseke. \v 34 Paki qeson one rake, “Ŋine diawao dukkemi?” \p Eŋe olale rakoi, “Waom.sari kanom!” \p \v 35 Yesu eŋe kaki paki arokke. \v 36 Yale okangi, Yuda ŋei eŋe kau paki rakoi, “Kau, eŋe ŋeiwae wane simileine zok manerop pake!” \p \v 37 Ŋo natne edo rakoi, “Oŋo ŋei loutne de pilik deene malotkeke, eŋe onoka wane weneŋ maine mere Lazarus warekaki, mi seukkirap me?” \s1 Lazarus Seuseuoŋine Ma Wisikaekake \p \v 38 Yesu eŋe wetne koso manerop tabaeki, qom borik okangi paki, deŋesereo arike. Deŋesere yewa yemo weti bonagao wesi aŋaino, kemgo maulukkoi, aŋaine yewa mo wesiŋo kito wongeu metke. \v 39 Ea wane Yesuŋo rake, “Wesi yewa mau arikep!” \p Marta, seu seunane kiarine, oŋo olale rake, “Waom yewa baŋ qoune borikine ŋenguyake, eŋe seukki dukkaŋem, kaiwe etke so etke okanmaike!” \p \v 40 Yale rakiso Yesuŋo olatke, “Ge malip nannom paki, Anutu zonominane kibi maine suaine wakongi kaikenane, done na mi golalile me?” \v 41 Eŋe wesi mau masikange, pakiso Yesuŋo deine potki qeliwo waki rake, “Magak, ge meŋe meŋenne mo derine, ea wane na eweŋone kitomaile. \v 42 Na detmaile, ge naso baŋem ketŋone more, naŋane meŋe meŋenne det okan maine, ŋo na don iwa ramaile, yemo yaup mida, ŋei ŋerep iwa okoramami, edo goŋo talenannom ketkole, naŋane yale detluke malipkaikei wane, eŋane rawe paki ramaile.” \v 43 Don iwa raki qoeki, ea wane ŋadino Yesuŋo suaineka togogole bokaki paki rake, “Lazarus, ge wie sari saketnom!” \v 44 Yale rakiso, ŋei seu seuneŋo aŋaine teweke wie sari saketke, meteretkine so kieretkine ea mo deŋesere wane lap lapŋo kawe kawetne, so lap lap mane de kaitine kawe kawetne, pakiso Yesuŋo edane rake, “Lap lap yewa lalageu paki, birau kau, eŋe oŋom arikep.” \s1 Yesu Qeu Seukeakane Ra Togolekoi \p \v 45 Yuda ŋei loutne eŋano ŋineŋo Maria kakei wane weneŋ sarikoi, eŋe Yesuŋo masi kine kine make, yewa kakoi paki eŋe malip kakoi. \v 46 Ŋo natne edo yemo zinge Parisi eŋano ariu paki, Yesuŋo masi kine kine make, yewa edangoi. \v 47 Eso Parisi so Yuda ŋei suaine eŋe kepe ware ware ŋetne natne eŋerop qeturage lewageu paki, eŋe edane rakoi, “Ŋene daleo okanikene? Ŋei iwa eŋe masi togogole korop mamaike! \v 48 Ŋene qeliŋ kaŋem, eŋe numa tanik iwaka okane ariakeo, ŋei ŋerep loutne manerop eŋe baŋ eŋe malipka warekei, paki eŋe naso eao Roma ŋei qelaŋ edo gavaman okane, ware ongoi, ea wane rakoi, Roma kawali ŋei eŋe sariu paki, Bakom Urumze kitopokeu paki, ŋei ŋerep magu kopze weneŋ korop matali qetali ŋebu ma ket biraŋongei.” \p \v 49 Eŋane keueno ŋine ŋei mane eŋetine Kaiapas, eŋe koma yewao Bakom Kito Kito wane Pris Ŋetne Suaine geke, oŋo rake, “Ŋine dereretŋine midaine, ŋine kine kine mane mi detluk kamami! \v 50 Ŋine kine kine mane iwa yale eamo mayakakatne, ŋine eamo mi detmami, ŋei ŋerep korop matali ŋonbi mida warekenane, turuŋine yemo ŋei weku mau, oŋo maine seukki paki, ŋei ŋerep mapik ŋongirap me?” \v 51 Kaiapas iwa eŋine wetino ŋine mi rake midakaka, eŋe koma naso yewao Bakom Kito Kito Pris Suaine geke, ea wane eŋe propet don saeŋine yewa Yesuŋo baŋ seukki paki, Yuda ŋei mapik oniakane rake. \v 52 So eŋe seukki paki, Yuda ŋei eŋeka bonep mi mapik oniake midakaka, eŋe seukeake, yemo Anutu wane dokoine korop kepe baŋem yeo yeo ket ari ge waremami, eŋe ebu more qe worongi, magu so wet dereret weku okane gekei wane rake. \p \v 53 Kaiwe mama yewaoka Yuda ŋei ŋetne eŋe numa mane maratka more, Yesu qeu seukeakane don kieke rakoi. \v 54 Ea wane, Yesu eŋe Yuda kepeo Yuda ŋei eŋane kaitko didiwo ari sari mi okange. Eŋe mat yewa qeliŋgi paki, ari kepe mat mane ŋei midaine kepe yaup papaine ea wane osino metke, mat suaine mane, eŋetine Epraim, yewao dokoine eŋerop weneŋ gekoi. \p \v 55 Yuda ŋei Anutuŋo Loloŋonge, so qeliŋongi weku mane solaene peseki metkoi, ea wane detsoroke metmet ea wane peadaine mesikei wane naso mo bomileke, eso ŋei ŋerep korop mat nigatno ŋine qelige, Yerusalem matko ariwarekoi. Eŋe Mose wane ra rokop don mogare, sot kine kineene sauke masuluk naguwi paki, Anutu wane kaitko koboe more, ŋadino peada mesikei. \v 56 Eŋe bakom urumgo lewage mere, Yesu zuaŋkau paki, auye rakoi, “Ŋine daleo wetkemami? Eŋe peadao sariake me mida?” \v 57 Bakom Kito Kito Pris Suaine so Parisi, eŋe donene mo ra togolekoi, ŋei maneŋo Yesu wane met met wie wieine desiakeo, yemo ikop ari ra wakone edangiso, eŋe maine ma lukkaikei. \c 12 \s1 Mariaŋo Doku Qounerop Yesu Betani Matko Taukake \p \v 1 Peada bano kaiwe 6 paki, Yesuŋo Betani matko Lazarus geke, yewa arike, ŋei yewa mo alakan Yesuŋo seu seuoŋine ma wirikkaki, wisikae wieke. \v 2 Eŋe yewa Yesu wane ŋara maulukkoi, Marta eŋe qesiŋone ŋara suluke zakeo motke, Lazarus eŋe Yesurop zakeo metke. \v 3 Pakiso, eŋe Yesu wet peseke oi bakom okankaikei wane ŋara surok mau zeke, naso yewao Maria eŋe doku beloŋ mane, lewine suaine, sanda libekaŋo mamaine, yewa ma qakki, Yesu wane kieretkine tau kaki paki, eŋine lewine zouneŋo ratokke, doku maine qoune simimile teine, ea wane qouneŋo mat yewa wane kotino korop pise watke rokopke pake. Paki Martaŋo ŋara motki, Yesu so Lazarus eao ŋei natne eŋe wekuoka weneŋ mere ŋara nekoi. \v 4 Yesu dokoine eŋane keueno ŋine ŋei mane Yudas Iskariot, oŋo weku baŋ siron qeki, ŋaba edo Yesu maikei, oŋo rake, \v 5 “Ŋene onoka wane mi doku qounerop iwa motŋem, ari wesi 300 kina kiatki sariki, wesi yewaŋo ŋei aboŋene midaine madu wanap, ea maine ebonŋem rap me?” \v 6 Eŋe don iwa rake, yemo eŋe madu wanap qesiŋ oniakane midakaka, eŋe kobu mama geki paki, wesi kite mageke, wane yewa ŋine maki paki, eŋine qesiŋnagu okaniakane wetke more rake. \p \v 7 Ŋo Yesuŋo yemo rake, “Ŋine ŋerep yewa qeliŋkau! Eŋe kelok yewa ma geke, yemo naŋane solane taukaki duk nangei wane ra more mageke. \v 8 Madu wanap aboŋene midaine eŋe ŋinerop naso baŋem ge arikei, ŋo na yemo ŋinerop naso baŋem mi gekale.” \s1 Lazarus Qekeiwane Done Rakoi \p \v 9 Ŋei ŋerep magu suaine eŋe detpi, Yesu eŋe Betani matko metke, eso eŋe yewa arikoi. Eŋe arikoi, yemo weku Yesu kaikei waneka mi weke arikoi, eŋe Lazarus seu seuo ŋine ma wirikkaki wieke, eŋe weneŋ yalewaka kaikei wane arikoi. \v 10 Eso Bakom Kito Kito Pris Suaine Ŋei eŋe Lazarus weneŋ qeu seukeakane don urata makoi, \v 11 onoka wane, eŋane rau paki Yuda ŋei loutneŋo suainekopene qeliŋ one, Yesu detlukka malipkakoi, ea wane. \s1 Yesuŋo Yerusalem Matko Ŋei Waom Yale Waketki Ewine Kito Mawakakoi \p \v 12 Kepe qaeki kaiwe maneo ŋei ŋerep magu suaine Anutuŋo Loloŋongane Peada mesikei wane sarikoi, eŋe detpi, Yesu mo Yerusalem matko sarimaike. \v 13 Eso, eŋe don yale detpi paki, marat kaikei wane geleqat metine so komu so geru metine korop rutupke, eaŋo eŋet kito rusu birakei wane numao peike arikoi, paki boka rakoi, “Anutu ma wakaŋem! Anutuŋo mosopkakep, eŋe Waom wane eŋetko sarimaike, Anutuŋo Israel eŋane Ŋei Waom mosopkakep!” \p \v 14 Yesu eŋe dogi mane maratka eŋane kutno metke, Anutu wane Papiaŋo iwa yale ramaike, ea wane rokopko okangoi, \q1 \v 15 “Mi kaet gangep, mat suaine Zion, iwa sarimaike, geŋane Ŋei Waom, dogi medeunane kutnoka umaike.” \p \v 16 Eŋine dokoine eŋe naso yewao masi yewa wane kine mi detlukkoi, ŋo ŋado Yesu eŋe Magaineŋo qeli ewe zonominane kotino mawa birakake, naso yewao eŋe kine detkoi, yemo Anutu wane papiaŋo don iwa yale rake, eso eŋe ea wane rokopka okankakoi. \p \v 17 Ŋei ŋerep magu ea Yesurop weneŋ ge more ka okorau, Lazarus deŋesereo ŋine ora ma wirikkaki, seu seuo ŋine wieke, eŋe ea wane don kisiine ŋei ŋerep natne kine kine wakonge, ea wane ra wakone edan warekoi. \v 18 Yesu eŋe masi togogole maki kisiine detkoi, kine ea wane ŋei ŋerep magu yewa eŋe ari numao maratkakoi. \v 19 Ea wane Parisi eŋe edomka auye rau kere pora okange, iwa yale rakoi, “Ŋine kamami, ŋene don urata ma more, korop mabotop onwaremaine! Kau, ŋei ŋerep korop mo eŋane ŋadino ariwaremami!” \s1 Grik Natne Eŋe Yesu Kaikei Wane Zuaŋkakoi \p \v 20 Grik natne eŋe peada nasoo ŋei magu Yerusalem matko Anutu meŋen kaikei wane arikoi, eŋerop keueno weneŋ mere meŋenkakoi. \v 21 Eŋe Pilip wano sarikoi, eŋe Betsaida matko Galili kepeo ŋine, paki qesonka rakoi, “Suaine, ŋene Yesu kaikenane ŋonmaike.” \p \v 22 Rauso, Pilipŋo ari Andrea olatke, olatkiso eretnarek ari Yesu olatkoik. \v 23 Pakiso, Yesuŋo mainge etane rake, “Ŋei Wawainane Gipolane qeli ewe zonomine suaine mayakane nasoine mo bomilemaike. \v 24 Na ŋidanbe detpi, wit woune kepo mi ketki paki wekuoka witaino mere, eŋe weku yewaŋoka mesiake. Ŋo eŋe kepo kesiake, yemo solaineŋo gotosiake, ŋo kotino woune eamo yemo komine qelotke saki paki sua more, wele loutne qeake. \v 25 Mane eŋe eŋine gegeinane siminkaki kima maki siuke maniake, ŋo mane eŋe eŋine gegeine naŋane ra more kepe iwao geki paki ŋabaka more ŋadekayake eŋe baŋ Magakŋo warekaki, gege togon wane biŋek pamaniake. \v 26 Mane eŋe naŋane qelit mama geakane okaneso, naŋane ŋadeno sariake, eso naŋane qelit mama eŋe baŋ narop na gekale yewao weneŋ gekete. Mane eŋe naŋane urata mageake eŋe baŋ naŋane Maganeŋo eŋetine manerop mawa kayake.” \s1 Yesu Eŋe Seu Seuinane Don Rake \p \v 27 Yesu eŋe koso iwa yale rake, “Qomne qiseki zonomne oremaike, eso na daleo raikale? Na maine iwa yale rakale, ‘Magak, naso iwa misuk wikileŋo detkanom sari kutno wayake’ ? Yale mida. Naso iwao mo na wikile koto waket arikale, na yalinane sarikole. \v 28 Magak, manom eŋet biŋek ŋonane qeli ewe zonom gorop wakone arikep!” \p Yesuŋo yale rakiso qeliwo ŋine don mane iwa yale raki ketke, “Na mawe eŋet biŋeknane so qeli ewe zonomne mo wakone sua arimaike, wane koso manerop mawe sua ariake.” \p \v 29 Ŋei ŋerep magu yewa okorakoi, eŋe don yewa dere rakoi, “Ea quruŋŋo mane kitomaike!” Ŋo natne eŋe rakoi, “Aŋelo maneŋo don olatmaike!” \p \v 30 Rauso, Yesuŋo edane rake, “Don iwa noŋo desikalane raki paki mi wakonike, midakaka, yemo ŋido desikei wane, ŋinane raki paki ŋine qesiŋŋune more wakonmaike. \v 31 Ukude yemo kepeo ŋei ŋerep kineene Anutuŋo dere wanokeakane naso, ukude yemo kepe iwa wane Ŋei Waom mo mainka ra pelekkaki ketmaike. \v 32 Na kepeo ŋine neu wiekei, naso yewao na baŋ ŋei ŋerep korop waraŋonbe naŋano lotke warekei.” \v 33 Eŋe don ea rake, yemo seu seu daleo seukeake, ea wane don naŋengo motki paki rake. \p \v 34 Raki ŋei ŋerep magu eŋe mainge olale rakoi, “Ŋenane ra rokop donŋo ŋedanmaike, yemo ŋei yewa Anutuŋo birakayake, yemo ŋei ŋerep magukoune ebu naso baŋem naso baŋem wareoneake, so Mesia eŋe mi seuke more, banine ge ariake. Daleo wane ge ramaine, Ŋei Wawainane Gipole eŋe yemo baŋ ma wie birakau kibego seukeake? Ŋei Wawainane Gipole eamo ma?” \p \v 35 Rauso Yesuŋo edange, “Qelaŋan eŋe nasomde nigatne kiro kirop ŋinane keu ŋino geake, ea wane ŋine takotke numaŋine qelaŋangoka gekei, pakiso panamanŋo misuk sari koraut ŋuniake. Onoka wane, ŋei mane panaman togolane, kotino ari more diawao arikale, ea mo mi detmaike. \v 36 Naso iwao mo qelaŋanŋo ŋinerop gemaike, ea wane ŋine detlukka malipkaikei, qelaŋan pa ŋibonmaike, eaŋo mo ŋine baŋ qelaŋan wane ŋei ŋerep magu so dokoine okanikei.” \s1 Yuda Ŋei Loutne Eŋe Yesu Mi Malipkakoi \p Yesu eŋe don iwa raki qoeki, ea wane ŋadino yemo qeliŋone ari siuke geke. \v 37 Yesu eŋe masi kine kine togogole ea korop eŋane deene kutno maki deene qomineŋo kamaŋkoi, ŋo siluŋ mi malipkalukkoi. \v 38 Yale okanbiso, propet Asiaŋo don qeke ea wele okange, \q1 “Waom, biŋek donŋone ŋene edanŋem maŋo donze detluke malipkake? Ea mane midakaka! Waom eŋe oŋom zonomine sikanonge, ŋo maneŋo mi malipkake.” \p \v 39 Kine iwa yale wane eŋe maine mi detluke malipkakoi, onoka wane Asia eŋe yale waka iwa yale qeke, \q1 \v 40 “Anutu noŋo iwa yale ramaile, na ŋei ŋerep deene ma pilikale, so dereretene leŋongale, eso eŋe deeneŋo kine kine mane misuk kaulukkaikei, so wet derereteneŋo don wane kine maine mi detlukkaikei. Anutu noŋo yalewa ramaile.” \p \v 41 Asia eŋe don iwa rake, yemo onoka wane eŋe Yesu wane qeli ewine zonom gorop kaki paki, eŋane rake. \p \v 42 Yewaoka Yuda ŋei ŋetne loutneŋo Yesu malipkakoi, ŋo siluŋ Parisi eŋane kaet ongi mali malipene yewa didiwo mi rawakongoi, yemo onoka wane, eŋe detpi paki Yuda lewa lewago ŋine so eŋane tego yewa ŋine esoponbi qeinat sen ŋadino qelaŋ tegoo kesikei wane rau paki kaetongi motkekoi. \v 43 Eŋe Anutuŋo eŋetene edora mawa oniakane yemo zok mi simile ongi sorin gekoi. Ŋo ŋei edo edora mawa ongei wane yemo zok simile detkoi, so wetene suaine pake \s1 Yesuŋo Don Rake Yewaŋo Ŋei Ŋerep Gegeenane Wano Wanok Urata Mayake \p \v 44 Yesu eŋe suaineka bokaki paki rake, “Mane eŋe na malip naniakeo, eŋe naka weku mi malip naniake, eŋe siluŋ Magak talenangi ketkole, ea eŋe weneŋ yale waka malip kayake. \v 45 Mane eŋe na nan okanmaikeŋo Magak talenangi ketkole eŋe yale waka weneŋ ka okanmaike. \v 46 Na qelaŋanŋo kepeo ketkole, eamo ŋei ŋerep koropŋo na malip nanikei wane, ŋo mane eŋe na malip naniakeo, eŋe panaman koto mi geake. \v 47 Mane eŋe naŋane don detki paki mi tewekeake, mo na eŋe turuŋine mi manikale so eŋano noŋo wano wanok urata mi maikale. Na kepeo ŋei turuŋine ebonikalane mi ketkoleso eŋano wano wanok urata makalane mi ketkole, na ebuwe menaŋgei wane ketkole. \v 48 Mane eŋe na ŋadeknangi paki donne mi desiake, eŋe maneŋo turuŋine baŋ maniake. Na don ra okanmaile yewaŋo baŋ gemage naso qoeki turuŋine rakoke maniake so eŋane yewaŋoka baŋ wano wanok urata mayake! \v 49 Na don iwa nae wetno ŋine mi ra okanmaile. Midakaka. Yemo Magak talenangi ketkole, oŋom don rawe paki ra wakonikalane so ra qelaŋanikalane matoke ninge. \v 50 So na detmaile, eŋane pi donŋo gege togon ma wakon okanmaike, na don korop ra okanmaile, yemo Magakŋo ra matoke nolale ninge, rokop ra okanmaile.” \c 13 \s1 Yesuŋo Dokoine Eŋane Kieene Saukke \p \v 1 Kaiwe weku mere mo Waomŋo Yuda ŋei Loloŋonge, ea wane Peada mesikei wane naso mo bomileke. Yesu eŋe iwa yale detke. Eŋine nasoine mo bomile maikane eŋe kepe iwa qeliŋgi paki Magak wano koso ariake. Oŋo naso baŋem eŋine ŋei ŋerep magukoune iwa kepeo gekoi, eŋane zok okankake. So eŋe dokoine eŋane okankake, eamo baŋ arimage, eŋine seu seu yewao sikan ongi qoeke. \p \v 2 Yesu eŋine so dokoine eŋe rarapko ŋara mire ne metkoi. Satanŋo Yudas, Saimon Iskariot, eŋane gipole eŋe Yesu liweka don isisi okanka more ŋaba eŋane meto birakaki maikei wane kotino don mo motke. \v 3 So Yesu eŋe iwa yale detke, Magakŋo zonom korop mo nae meteno ninge, ea eŋe mo detke. So eŋe koso iwa yale weneŋ detke, eŋe Anutu wano ŋine ketke, so eŋe koso Anutu wano zinge wayake. \v 4 Eso Yesu eŋe zakeo ŋara qelige wieki paki momo takotine solaino suaine yewa kito qokke. Pakiso sola rato ratok kebaŋino piseke. \v 5 Pakiso doku qakki simen kude maneo ketkiso kieke dokoine eŋane kieene saukki paki sola rato ratokine kebaŋino pake yewaŋo makoke ratokonge. \v 6 Yale okan one Saimon Petoro wano sariki oŋo olale rake, “Waom, ge naŋane kiene yale waka saukkenane okanmaine me?” \p \v 7 Rakiso Yesuŋo mainge olale rake, “Ge ukude na okanmaile iwa mi detmaine, ŋo siluŋ baŋ ŋado detlukkene.” \p \v 8 Petoro rake, “Ge naŋane kiene mi saukkene, ea mida so midakaka togogole!” \p Rakiso Yesuŋo mainge olatke, “Na geŋane kieŋone mi saukkale, yemo ge naŋane medep so ge narop maine mi gekene.” \p \v 9 Olatkiso Saimon Petoro ŋo rake, “Waom, kieneka weku misuk saukkene! Meteretkene so lewene weneŋ saukenom!” \p \v 10 Yesuŋo olale rake, “Mane eŋe doku tauyakeŋo yemo koso misuk takotke, tauyake so eŋe kineŋoka tauyake, ŋo solaine ea korop mo qelaŋan wareake, pakimo diine mida leleake. Ŋine koropŋo diŋine midadaine. Korop ŋine maine. Ŋo ŋei wekuŋo yemo maine mida.” \v 11 Yesu eŋe ŋei maŋo isikaki maikei, ea mo detke, yalinane eŋe rake, “Korop ŋine diŋine midaine libeka. Wekuŋo dirop.” \p \v 12 Yesu eŋe dokoine eŋane kieene saukki qoeki ea wane ŋadino momo takotine solaine ea koso biraki waki zinge ari zakeo metmetino pese ket metke. Metki paki qeson one rake, “Ŋine na musele iwa kine kine okanŋunmaile ea wane kine maine detmami me? \v 13 Ŋine kito ŋibo ŋibon so Waom nora okanmami, ea yemo maine. Onoka wane, ŋo na yeŋina gemailane maine nora okanmami. \v 14 Na ŋinane Waom so Kito ŋibo ŋibon, eso ea wane na kieŋine saukmaile, ea wane ŋine ŋidomka yale waka kie sau sauk okannagu gekei. \v 15 Noŋo numaine okanbe paki sikan ŋunmaile, ŋine yale waka ea wane rokop okane gekei. \v 16 Na ŋidanbe detpi, qelit medep maneŋo Ŋei Waominane rokop yuanka gege ea mo mi pamaike, me qelit urata mayakane biraka birakaine, maneŋo talekake eŋane rokop mi yuan kayake. \v 17 Ukude ŋine kine kine na okanmaile, ea wane kine welekatne iwa mo detkamami, ŋine yewa okan nagu gekeiwo yemo ŋine baŋ wet pese maratkaikei! \p \v 18 “Na korop ŋinane mi ramaile, na ŋei diawa mo ma wakon ongole eŋe detonmaile. Ŋo Anutu wane papiao iwa yale ramaike ea wane weleine welekatne wakoniake, ‘Ŋeiwa narop mere ŋara nike, oŋo zinge koso kine ma wie ŋabanane more ebene lagulok naniake.’ \v 19 Na don iwa kine kine ea mi wakongi, na ukude ŋidanmailane ŋado wakoniake. Eso ŋado baŋ welekatne wakoniake, naso yewao ‘Ŋine na ma, ea mo detluknanikei, yemo iwa yale, na noŋomka yalewa gewakale!’ \v 20 Na welekatne ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe noŋo talekawe ariki, eŋe ma kima okan kayakeŋo, na yale waka kima okannaniake, so mane eŋe na kima okan naniakeŋo, talenangi ketkole eŋe weneŋ kima okaniake.” \s1 Yesu Eŋe Yudas Rawakonkake \p \v 21 Yesu eŋe don iwa raki qoeki, ea wane ŋadino asuineŋo zok manerop umareke. Paki suaineka didiwo ra wakone rake, “Na rawe detpi, ŋinane keuo ŋine maneŋo na neu ŋei ŋaba nanmami, eŋano bira naniake.” \p \v 22 Yale raki dokoine eŋe deeneŋo weku weku aekeu kere pora okangi, don iwa maŋane ramaike rau paki ŋaŋae metkoi. \p \v 23 Dokoine eŋane keuo ŋine medep mane Yesuŋo eŋane simile kamageke, ea mo Yohane eŋe Yesu wane osino metke. \v 24 Eŋe Saimon Petoroŋo eŋe lewetineŋo qesikane kait masi okanka rake, “Qesonkanom, eŋe don iwa ŋei maŋane ramaike.” \p \v 25 Rakiso Yohane eŋe sorodoge kere Yesu wane osino mere qesonka rake, “Waom ŋei yewa ma?” \p \v 26 Qesonkakiso Yesuŋo rake, “Na beret suroko qe muruge manbe neake, ŋei yewa wane ramaile.” Yale raso beret sisine mane maso suroko qe muruŋgi paki Yudas, Saimon Iskariot wane gipole mange. \v 27 Mangi nekiso, yewaoka Satanŋo Yudas wane wetino ketke. Pakiso Yesuŋo olale rake, “Kine kine okangenane wetkemaine, yewa esatkamde okannom!” \v 28 Ŋara zakeo metkoi, eŋano ŋine maneŋo Yesu eŋe daleo wane don iwa Yudas olatke ea wane kine eŋe mi detkoi. \v 29 Yudas eŋe wesi kite ware geke, yalinane dokoine natne eŋe wetke rakoi, eŋe ari peada wane ŋara mane qole sariakane Yesu eŋe olatmaike, me kine kine natne ŋei ŋerep aboŋene midaine eboniakane olatmaike. \p \v 30 Yudas eŋe beret neki paki, yewaoka wie arike. Pakiso goiŋ kereke. \s1 Yesuŋo Ra Rokop Don Musele Dokoine Edange \p \v 31 Yudas eŋe biraone ariki, ea wane ŋadino Yesuŋo rake, “Ukude Ŋei Wawainane Gipolane kibi qelaŋanine wakonmaike, Paki eŋane ramo Anutu wane kibi qelaŋan ukude wakonmaike. \v 32 So eŋane ramore Anutu wane kibi qelaŋan wakonmaikeo yemo Anutu oŋom Ŋei Wawainane Gipolane kibi qelaŋanine wakoniake, mi azoŋgi ikopka ma wakoniake. \v 33 Medewekopne, na naso kiroine ŋinerop zok mi gekale. Ŋine na baŋ zuaŋnanikei, Yuda ŋei edangole yewaka koso siluŋ iwa ŋine ŋidanbe, “Na arikale yewaka ŋine maine mi sarikei. \v 34 Na ra rokop don mane musele ŋine ŋibonmaile, wet maep okannagu gekei, noŋo wet maep okan ŋungole yale waka ŋidomka wet maep okan nagukei.’ \v 35 Ŋine wet maep oka okan nagu geu, ŋei ŋerep korop eŋe ŋune detpi naŋane dokone okanikei.” \s1 Yesu Eŋe Petoroŋo Bisop Kayake Ea Olatke \p \v 36 Saimon Petoroŋo Yesu qesonka rake, “Waom, ge diao arikene me?” Rakiso \p Yesuŋo olatke, “Na arikale numa yewao ge maine mi mogatnane sarikene. Ŋo baŋ ŋado yemo mogatnane sarikene.” \p \v 37 Yale olatki Petoro qesonka rake, “Waom, na onoka wane iwaka geŋane ŋadeŋono mi sarikale? Na geŋane rawe paki seukkalane mo ewekmaile!” \p \v 38 Yesuŋo donine turuŋine mainge olatke, “Ge welekatne naŋane ranom paki seukkenane ewekmaine me? Na welekatne golatpe detnom, ge atak karewe na mi detkamaile, ra bisopkenom tiak bokayake.” \c 14 \s1 Yesu Eŋe Magak Wano Ari Ari Ea wane Numa \p \v 1 Yesuŋo edane rake, “Ŋine misuk qiseu paki oŋaŋine qaeake, ŋine Anutu malipkaikei, so na yale waka malipnanikei. \v 2 Naŋane Maganane matko urum kotine loutne pamaike, ea wane na mo ea ariwe paki ŋinane numa ma sulukkale. Yewaŋo mi pakirap yemo na don iwa yale mi ŋidanberap. \v 3 Na ari ŋinane numa ŋine ma sulukewe qoeki, ŋado zinge sariwe paki ŋibu iwenŋune ariwe, ŋine na gekale, yewaoka gekei. \v 4 Mat na arikale, yewao ari lotke lotke wane numaine yemo ŋine mo detmami.” \p \v 5 Tomasŋo olale rake, “Waom, ge diao arikene, ŋene yewa mi detmaine. Ŋene mat yewa ari lotke lotke wane numa daleo detkaikene?” \p \v 6 Rakiso Yesuŋo olatke “Numa, so don welekatne, ea wane kine na, so gege welaine, ŋei mane eŋe numa naeoka Magak wano sari sari, eamo numa mane mi pamaike, midakaka, naŋanoka wekuku. \v 7 Iwa yemo ŋine mo det nanmami, wane Magane baŋ yale waka detkaikei. Ukude mo ŋine kieke more, eŋe welekatne detkamami, so ŋine mo detkemi.” \p \v 8 Pilipŋo olale rake, “Waom, Magak sikan ŋonnom kaŋem. Pakimo yewaŋo dereret so simileze rokopke warekep, ŋene ea wane korop zok ŋaŋaemaine.” \p \v 9 Rakiso Yesuŋo mainge olatke, “Pilip, na naso kiroroine ŋinerop zok ge sarimaile, ŋo ge siluŋ na mi detluknanmami me? Mane eŋe na nan okanmaike, eŋe Magak kamaike. Paki mo ge onoka wane ramaine, ‘Sikanŋonnom Magak kaŋem’ ? \v 10 Ge na mi mane malip nanmaine, Pilip, noŋo Magak wano gemaile, eso Magakŋo naŋano gemaike. Na don ŋidan okanmaile, yewa nae wetnoŋine mi ŋidan okanmaile, Magak, eŋe naŋano gemaikeŋo eŋine urataine ma okanmaike. \v 11 Ŋine don iwa dere malipnanikei, na Magak wano gemaile, eso Magak eŋe naŋano gemaike. Ŋo midao yemo na urata kine kine korop ma okanmaile, yaline ea detsoroke so malip nanikei. \v 12 Na welekakatne ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe naŋane don dere malip kayake, eŋe baŋ na urata mamaile yewa mayake. Welekatne, eŋe baŋ urata kakapa suaine, na mamaile ea wane rokop yuane mayake. Onoka wane na Magak wano arikale ea wane. \v 13 Ŋine kine kine yewa me yewa wane rau paki naŋane eŋetne nora meŋenkau na baŋ maikale, paki Magak wane qeli ewe zonom so qelaŋan Gipolano baŋ ma wakoniake. \v 14 Ŋine kine kine mane wane rau paki naŋane eŋetne nora meŋenkau na detŋune more makale. \s1 Yesuŋo Asu Koboboine Kesiakane Biŋek Qe Ebonge \p \v 15 Ŋine naŋane simile dere wetŋine naŋane motmamiwo, yemo ŋine naŋane don mogare aŋa tewekkei. \v 16 Paki na Magak meŋenka more olatpe, eŋe Qesi Qesiŋ mane baŋ ŋiboniake, yemo don welekatne ea wane Asu, oŋo naso baŋem ŋinerop banine ge ariake. \v 17 Qesi Qesiŋ yewa yemo don wele so mainane Asu Koboboine, kepe ŋei ŋerep eŋe maine mi maikei, onoka wane eŋe maine mi kaikei, me mi detkaikei. Ŋo ŋine yemo eŋe det kamami, yalinane eŋe ŋinerop metmaike, so ŋinane kotoŋino baŋ geake. \p \v 18 “Na maine mi biraŋune more qeliŋunbe, ŋinŋineka bonep ŋerep medep naga magaene seu seune magak midaine yale ŋinŋineka gekei, midakaka, na baŋ koso zinge ŋinano sarikale. \v 19 Nasomde bamgo nigatne ŋei ŋerep kepeo ŋine eŋe koso na manerop takotke more, mi nanikei, ŋo ŋine yemo baŋ nanikei, so na gege togon gemaile, yale waka ŋine baŋ gege togon gekei. \v 20 Naso yewao ŋine na Magak wano gemaile, yewa ŋine baŋ desikei, so na Maganano gemaile, so ŋine naŋano gemami, ŋo noŋo yale waka ŋinano gemaile. \p \v 21 Mane eŋe naŋane pi so ra rokop donne dere malip kayake so teweke ma geake, ŋei yewa oŋo na wet maep okannaniake. Mane eŋe na wet maep okannan okanmaike, eŋe naŋane Maganeŋo baŋ wet maep okan kayake, Na yale waka eŋe baŋ wet maep okankaikale, so nae kinene sikanka more, ra wakone manikale.” \p \v 22 Yesu eŋe don yalewa raki, Yudas mane, Yudas Iskariot, ea mida, eŋane wasine oŋo Yesu qesonka rake, “Waom, ge daleo wane geŋone kineŋone ea ŋenanoka ma wakonikene, ŋo ge geŋone kineŋone yewa mo kepe ŋei ŋerep natne eŋano yemo maine mi ma wakonikene?” \p \v 23 Pakimo, Yesuŋo donine turuŋine ea mainge olatke, “Mane eŋe na wet maep okannan okanmaike, eŋe baŋ naŋane don dere teweke mageake, paki naŋane Maganeŋo eŋe baŋ ŋei yewa wane siminkaki, wet maep okan kayake. Eso naŋane Magane so na, ŋere baŋ eŋano sarite eŋerop naso baŋem weneŋ mere kito okane gekene. \v 24 Mane eŋe naŋane simile dere wet maep mi okan nanmaike, eŋe naŋane don dere tewek mi okanmaike. Don ŋidanbe det okanmami, yewa mo naewo ŋine midakaka, yemo Magakŋo talenangi ketkole, eŋano ŋine sari okanmaike. \p \v 25 “Na ŋinerop gewe paki don kine kine iwa yemo mo ŋidane warekole. \v 26 Qesi Qesiŋ ŋine, Asu Koboboine eŋe Magakŋo baŋ talekaki naŋane eŋetko zonom ŋiboniakane kesiake, oŋo baŋ kine kine korop ŋidane kito ŋibon okaniake, so wetŋine malotkeki noŋo don kine kine korop ŋidan okanmaile, yewa detwarekei. \p \v 27 “Na biraŋunbe wet pesek ŋinano payakane na qeliŋka ŋibonmaile, na nae wet pesek ŋine ŋibon maile. Na peam wet pesekŋine ŋibonmaile yemo kepeo ŋei ŋerep edo ŋibon okanmami yale okane mi ŋibonmaile. Ŋine qiseu paki oŋaŋine misuk qaeyake, Ŋine misuk kaet okanikei. \v 28 Na don iwa yale ŋidanbe ŋine mo derimi, ‘Na mo biraŋune arimaile, ŋo siluŋ ŋinano baŋ koso zinge sarikale.’ Ŋine wet maep okan nanbirap, yemo na Magak wano arikale, ea wane ŋine wetpese detpirap, onoka wane Magakŋo naŋane wawainene gemaike ea wane eŋe wet pese suaine ŋiboniake. \v 29 Kine kine iwa wele korop mi wakongi, na don iwa alakane ŋidanmaile, wane welekatne wakongi ŋine maine malipnanikei. \v 30 Na don kiroine zok ŋine mi ŋidanikale, onoka wane, kepe iwa wane ŋei waom mo sarimaike, eŋe zonomine midaka, naŋane kutno maine mi wayake. \v 31 Ŋo siluŋ kepe ŋei ŋerep eŋe na Magak wet maep okanka okanmaile, yewa detluk warekei. Kine yalinane na urata don ra ninge, ea wane korop ma waremaile. \p “Eso maine ŋine weiu, ŋene mat iwa qelige ariŋem.” \c 15 \s1 Yesu Eŋe Welekatne Wain Ekiine Don Rokop Yesu Takotke Rake \p \v 1 “Na welekatne wain ekiine, ŋo nae Magane eŋe wain eu welaine. \v 2 Qogine kopne me mulaune me metine bori worine natne naŋano seu seune wele midaine okane pau, eamo yeine magakŋo kitare qakki arikei, ŋo mulaune natne wele maine, eamo wareongi, wele manerop qekei. \v 3 Ŋine yemo mitidon mo ŋidanbe detkoi, paki yewaŋo ŋibuki qelaŋangoi gemami, \v 4 ŋine na wet mali malipŋineŋo na ma qotnane gekei, eso na ŋine baŋ yale waka wetneŋo ma qotŋune gekale. Ŋo wain bogine mane eŋe eŋineka pa more wele mi qeake, eŋe weku wain kinerop tako rakot pa more, yemo wele maine qeake. Rokop yale waka ŋine weleŋine maine mi qekei, na wetŋineŋo neu qotnane, narop tako rakot geu paki, yemo weleŋine maine qekei. \p \v 5 “Na wain ekiine, ŋo ŋine qogine kopne, mane eŋe narop takorakot geake, eso na eŋerop takorakot gekale, eŋe weleine zok manerop wakoniake. Ŋine na midaine geu, paki kine kine mane maine mi maikei. \v 6 Mane eŋe na mi ne qotnane geake, eŋe eki qogine kitare biraki ari seukeake. Eki qogine yaline yemo korop meik ware gerepko peikki wau gerepŋo zeki solokki paki, korop mida lelekei. \v 7 Ŋo ŋine na ne qotnane geu, naŋane donŋo ŋinane koto ŋino payakeo yemo ŋine kine kine mane wane ŋungi meŋenkau paki ŋine maine maratkaikei. \v 8 Yale waoken okane more naŋane Maganane eŋet biŋek mawa sikan onikei, so ŋine weleŋine zok manerop qekei. Numa yalewa okanikei yemo ŋine naŋane dokone okangei. \v 9 Magakŋo na wet maep okannan okanmaike yale waka noŋo ŋine wet maep okanŋun okanmaile, ea wane ŋine naŋane wet maepkoka gekei. \v 10 Na Maganane aŋa donne so ra rokopine tewekewe paki eŋane wet maepko gemaile, ŋine naŋane aŋa don eso ra rokop donne tewekeu paki, naŋane wet maepko gekei, \p \v 11 “Na don iwa ŋidan waremaile, yemo naŋane wetpeseŋo ŋinane kotoŋino maine kesiake, paki ŋinano wetpeseŋo maine watwatko rokopke payake. \v 12 Naŋane aŋa donne me ra rokop donne, yemo iwa yale, noŋo wet maep okanŋun okanmaile, yale waka ŋine ŋidomka wet maep okan nagu gekei. \v 13 Sogino daleo wet maep okan nagu gekoi? Iwa yale, ŋine ŋinŋine simile ea misuk mogatka gekei. Ŋine doku tau tau magu kima kopŋine ea eŋane simile zok manerop dere gekei. Ŋinano ŋine maneŋo kimkoune eŋane ra more gegeine ma qaisikkaki paki, yeine seukeakeo, eŋe kimakoune wetŋo qotone more malipone okarayake, ea mo menageake. \v 14 Na don ŋidanmaile yewa tewekkeiwo, yemo na ŋunbe naŋane kimakopne okangei, \v 15 qelit mama eŋe suaineineŋo kine kine onokaka mamaike, ea mo mi detlukmaike, ea wane turuŋine yemo na ŋine urata medep mi ŋidora more, na kimakopne ŋidoramaile, onoka wane na Maganano ŋine don kine kine detkole, yewa korop mo ŋidan waremaile, ea wane na kimakopne ŋidoramaile. \v 16 Ŋido na mi ma wakonnangoi, noŋo ŋine ma wakonŋungole, so ari geu paki wele loutne maratkau baninine payakane uratao biraŋungole. So ŋine kine kine yewa me yewa Magak wanoŋine maikei wane rau paki naŋane eŋetne nora meŋenkau eŋe baŋ ŋiboniake. \v 17 Iwa yemo na ra rokop me aŋa donne iwa yale ŋidanmaile, ŋine ŋidomka wet maep okan nagu gekei.” \s1 Kepe Ŋeiŋo Yesu Ŋabakakoi Yalewaka Dokoine Ŋaba Onikei \p \v 18 “Kepe ŋei mitiene midaine eŋe qaisikŋunbi ŋine iwa yale desikei, eŋe alakan na yale waka qaisiknangoi. \v 19 Ŋine kepe iwa wane biŋek ra yemo kepeo ŋine ŋei eŋe enŋene biŋek wane kima maine okan ŋunbirap, yemo noŋo ma wakonŋunbe kepe iwa wane tanik manik qeliŋgoi wane ŋine ea wane biŋek mi gemami. Kine yalinane kepeo ŋine ŋei ŋerep eŋe qaisikŋunmami. \v 20 Na iwa yale ŋidangole yewa detmami, ‘Qelit mama maneŋo suaineine mi yuan kayake,’ eŋe na ŋaba okan nangoiwo, yemo ŋine baŋ yalewaka okan ŋungei. \v 21 Eŋe siluŋ tanik kine kine iwa baŋ okanŋun warekei, onoka wane, na Magakŋo ŋinane ra biranangi ketkole, ŋine naŋane biŋek gemami, ea wane kine eŋe mi detkamami. \v 22 Na eŋano sariwe paki, kine kine mane mi edangole ra, yemo eŋe borikine midaine geurap. Iwa yemo eŋe koso borikineene manerop motkekei wane numaine mane mi pamaike. \v 23 Mane eŋe na qaisiknan okanmaike, eŋe Magane yale waka qaisikka okanmaike. \v 24 Na eŋane keueno masi kine kine, ŋei maneŋo mi mamaine, yewa mawe mane mi kaurap yemo eŋe borikineene midaine geurap. Iwa yemo mawe eŋe mo kauluk warekoi, ŋo koso siluŋ na so Magak weneŋ qaisikŋot okanmami. \v 25 Yale okanbi, enŋene ra rokop Dongo don mane qekoi, ea wane wele wakonge, ‘Eŋe kine midaine naŋenka qaisiknangoi.’ \p \v 26 “Qesi Qesiŋ baŋ sariake, don wele ea wane Asu, oŋo Magak wanoŋine sariake. Noŋo baŋ Magak wanoŋine talekawe ŋinano sariake. Sariki paki naŋane kine ra suayake. \v 27 So ŋine weneŋ yale waka naŋane don ra qelaŋanikei, onoka wane ŋine mo qei kino kieke narop gekoi, ge sarimage iwa gemami. \c 16 \s1 Yesu Dokoine Eŋe Kumunam Edosiake \p \v 1 “Ŋine wet mali malipŋine mi qororogeakane na don iwa ma togole ŋune ŋidanmaile. \v 2 Eŋe baŋ Yuda lewa lewaŋ urumeno ŋine esopŋunbi qeinat kesikei, so baŋ ŋado naso bomileki, ŋei maneŋo ŋingu more iwa yale desiake, na tanik yale okanbe paki Anutu wane urata qesiŋka mamaile, yale desiake. \v 3 Eŋe masi tanik iwa ŋine korop baŋ okanŋun warekei. Onoka wane eŋe Magak me na mi det lukŋot okanmami ea wane. \v 4 Ŋo na don iwa ŋidanmaile, yemo baŋ ŋado eŋe masi tanik iwa korop okanŋungei wane nasoine bomileki, ŋine baŋ don ŋidanmaile iwa, wetkekei. \s1 Asu Koboboinane Urata \p “Na sogine mikep kieke ŋinerop gekole, yalinane kine kine iwa korop mi ŋidanwarekole. \v 5 Ŋo iwa yemo maŋo talenangi sarikole eŋano arimaile, paki mo, ŋinano ŋine maneŋo mi qesonnane ramaike, ‘Ge diawao arikene?’ \v 6 Wane iwa yemo noŋom don iwa ŋidanmailane, ŋinano zok wet borikŋo qom ŋine watkemaike. \v 7 Na siluŋ ŋidanbe detpi, iwamo mayakatne na ŋinane arikale, onoka wane na mi arikale yemo Qesi Qesiŋŋo ŋinano mi sariake. Ŋo na welekatne arikaleo, yemo na eŋe baŋ talekawe ŋinano sariake. \v 8 So eŋe sariki paki, ŋei ŋerep kepe baŋem ge arimami, eŋe kine ma qelaŋane ebongi iwa yale desikei, eŋe borikine mau paki sotkorop okangei, so koboboine gege pamaike, so borikineene turuŋine Anutuŋo ma wesake wanokeake ea pamaike. \v 9 Eŋe borikine mau paki sotkorop okangei, ea wane kine iwa yale desikei, eŋe na mi malip nanluk okanmami. \v 10 Koboboinane kine iwa yale desikei, na Magak wano ariwe ŋine koso manerop mi nanikei. \v 11 Anutu wane turuŋ mako makok wane kine iwa yale desikei, kepe iwa wane ŋei waomine eŋe turuŋinane don zonomine mo rakoke ma ket birakaki zonomine mida leleke. \p \v 12 Na don loutne ŋidangalane ma gemaile, ŋo naso iwaoka ŋidanbe ŋine maine mi malipka more det warekei. \v 13 Ŋo naso iwao don wele ea wane Asu sarimaike, yewao eŋe baŋ iwenŋungi don wele korop ea wane kotino waket warekei. Eŋe eŋine wetkoŋine don mi ra wakoniake, midakaka. Eŋe oŋomoka detmaike yewa ra wakoniake, so kine kine ŋado wakoniake yewa wane ŋidaniake. \v 14 Oŋo na qeli ewe zonomine niniake, onoka wane eŋe don yewa yemo nae wet dereretnane torango ŋine maki paki ŋidaniake.Masi so tanik yewa okane more naŋane zonom so eŋet biŋekne maki suayake. \v 15 Kine kine korop Magakŋo ma gemaike, yemo naŋane, na ea wane rele, Asu eŋe naŋane torangoŋine maki paki ra qelaŋane ŋidaniake.” \s1 Wet Borik So Wet Pese Desikei \p \v 16 Yesu eŋe koso rake, “Nasomde nigatneka ŋine na koso manerop mi nanikei, eso koso nasomde nigatne mane wane ŋadino ŋine koso nanikei.” \p \v 17 Eŋine dokoine natne edo natne edane rakoi, “Don iwa wane kine daleo? Eŋe ŋedane ramaike, ‘Nasomde nigatneka ŋine na mi nanikei, eso koso nasomde nigatne mane wane ŋadino ŋine koso na nanikei’ , eso eŋe koso yale waka ramaike, onoka wane na Magak wano arimaile.’ \v 18 Eŋe qesone rakoi, ‘nasomde nigatneka mane, ea wane kine daleo? Ŋene mi detmaine eŋe ea onoka wane ramaike!” \p \v 19 Yesu eŋe qeson kakeiwane okangoi, ea mo detongi paki edane rake, “Na rele, ‘Nasomde nigatne ŋine koso na mi ninikei, eso koso nasomde nigatne mane wane ŋadino ŋine koso na ninikei.’ Ŋine don iwa na rawe ea wane ŋine ŋidomka qeson nagumami? \v 20 Na ŋidanbe detpi, ŋine suaine arokkei so posik aro arokkei, ŋo kepeo ŋei ŋerep eŋe yemo batneka gekei, ŋine yemo baŋ wet borik desikei, ŋo ŋinane wet borikŋo qein geki batneka so wet pesek kutno gekei. \v 21 Ŋinane wet borikŋine yemo iwa yale wane kop, ŋerep mane eŋe medep mayakane nasoine bomileki, wikile detmaike, onoka wane eŋane naso mo bomilemaike ea wane, eŋe wikile desiake, so eŋe nasoine medep mayake ea mi detmaike. Ŋo baŋ medep wakonmaike, yewao ŋerep eŋe wikileine yewa mo nigetkakimo, wetine pesemaike, onoka wane medepŋo inat sari wakonmaike, ea wane. \v 22 Ŋinanoken numa yale waka pamaike, ukude ŋine wikile detmami, ŋo na baŋ koso manerop ŋine ŋunikale, eso yewao yemo ŋinane qomŋine wet pese so batneka gege yewaŋo watke payake. Pakimo batneka gege yaline yewa yemo ŋei maneŋo ŋinano ŋine maine mo omakŋune ma ariake. \p \v 23 “Kaiwe naso yewa sariake, yewao ŋine kine kine mane wane maine mi qeson nanikei. Na ŋidanbe detpi, ŋine kine kine yewa me yewa ŋiboniakane naŋane eŋetko meŋenkau Magakŋo baŋ ŋiboniake. \v 24 Ŋine alakan kine kine mane naŋane eŋetko maikei wane mi meŋenkakoi, ŋine meŋenkau paki, baŋ kine kine makei, yale okanbi, ŋinane wet peseŋo sua more, wat watko payake.” \s1 Kepe Iwa Wane Zonom Mo Yesuŋo Yuange \p \v 25 Yesu eŋe koso rake, “Na don kine kine iwa korop yemo yaup naŋengo more ŋidane sarikole. Ŋo baŋ ŋado naso bomile sariake, yewao na koso don naŋengo manerop mi rakale, midakaka, na baŋ siluŋ Magak wane kine didiwo ra wakone ŋine ŋidanwarekale. \v 26 Kaiwe naso yewao ŋine baŋ naŋane eŋetko eŋe meŋenkaikei, so noŋo ŋinane rawe paki Magak meŋenkakalane mi ramaile, midakaka, \v 27 onoka wane, Magak eŋe oŋom ŋine wet maep okanŋun okanmaike, ea wane. Ŋine wet maep okannan okanmami, so na Anutu wanoŋine sarikole ŋine don yewa detluke malipnane okanmami ea wane eŋe wet maep okanŋun okanmaike. \v 28 Sogino na Magak korop gekole, wane na Magak wanoŋine kepo ketkole, so na kepeo sarikole, wane iwa yemo na kepe mo qeliŋkamaile paki, koso Magak wano arimaile.” \p \v 29 Eŋine dokoine eŋe olale rakoi, “Kanom, ge iwa yemo ukude don naŋengo mane mi ramaine ge didiwoka ramaine. \v 30 Iwa yemo ŋene mo detmaine, ge ŋei maneŋo ra qeson okaniakane, mi ganmaike, midakaka, ge goŋomka kine kine korop mo det waremaine, masi yalewa wane mo ŋene malipgane more, ramaine, ge Anutu wano ge more, yewa ŋine sarikone, ŋene yewa detlukmaine.” \p \v 31 Rauso Yesuŋo doneene turuŋine mainge more edange, “Ŋine ukude wamo malip nanluke more detlukmami me? \v 32 Ŋine detmami, naso mo bomileakane okanmaike, mo iwa qe more sarimaike, ŋine korop baŋ bira nagu yeo yeo ket weku weku wela wela, matŋino matŋino ariwarekei. Biranane ari wareu naeka baŋ gekale, ŋo siluŋ na naeka zok mi gekale, onoka wane, Magakŋo baŋ narop weneŋ gemaike, ea wane naeka mi gekale. \v 33 Na don iwa ŋidanmailane ŋine naŋano qeturageu wet menaŋŋo ŋinano baŋ payake. Kepeo liwe liwek pamaikane baŋ ŋibuki umat so wikile manerop desikei. Ŋo ŋine siluŋ wet mali malip ŋine togogole okorakei! Na kepe iwa wane ŋetne kine kine yemo mo qe ari mage yuanka waremaile!” \c 17 \s1 Yesuŋo Dokoine Eŋane Qesiŋone More Meŋenkake \p \v 1 Yesuŋo don iwa rawareki qoeki ea wane ŋadino deine potki qeliwo waki iwa yale rake, “Magak, naso mo bomilemaike, ge Giponŋonane qeli ewe zonomine mannom, ea wane Giponŋoneŋo ge yale waka qeli ewe zonomine maine giniake. \v 2 Onoka waneŋo goŋo kepe baŋem ŋei ŋerep korop eŋane welaene geakane eŋet biŋek mo ra mangone, ea wane eŋe ŋei ŋerep korop geŋone biŋek sunka mangone, yewa eŋe maine gege togon ma wakone ebongi, naso baŋem ge wakei. \v 3 Eso gege togon wane kine yemo iwa yale, geŋone biŋek sunka mangone, ŋei magu yewa maine geŋone kine koboboine detluk ganikei, ge Anutu wele weku, so ge talekanom ketke, Yesu Kristo, eŋe weneŋ detkaikei. \v 4 Na geŋane eŋet biŋek so qeli ewe zonomŋone mo kepeo ŋei ŋerep korop sikan onwaremaile, na urata makalane ra ningone, yemo mo mawe qoe waremaike. \v 5 O Magak! Kepe mi wakonge, naso yewao, na gerop gewe paki, na eŋet biŋek korop okangole, na geŋone qeli ewe zonomŋone yewa ukude kaitŋono koso iwa ninnom. Paki na qeli ewe zonom wekuka mokaka gerop ge more magekole, ea koso ninom mawe paki, na koso gerop gekale. \p \v 6 “Na geŋane eŋet biŋekŋone yewa kepeo ŋei magu suaine eŋane keuo ŋine ŋei sikan one more rawakone, kepeo ŋei magu suaine edanbe, ge ebu wanok okane ningone, eŋe mo sikan one more, ra wakone geŋone kine edan waremaile. Eŋe ebu wanok okannom, geŋane biŋek okane more, eŋe geŋane donŋone dere tewekkoi. \v 7 Eso ukude eŋe iwa detmami, yemo iwa yale, kine kine korop na ninwarekone, yemo geŋano ŋineka sari waremaike. \v 8 Biŋek donŋone na ningone, yewa korop eŋe ebonwarewe eŋe dere malipka okangoi. Paki biŋek don ea wele okange, yewa detlukkoi, so eŋe goŋo welekatne talenannom ketkole yewa weneŋ dere malip kakoi. \p \v 9 “Na eŋe qesiŋ ongenane rawe paki eŋane meŋen ganmaile, na kepeo ŋei ŋerep eŋe qesiŋ onikenane me eŋane rawe paki mi meŋen ganmaile, ge ŋei ebu wanok okane ningone, yewa eŋaneka meŋen ganmaile, yemo onoka wane, eŋe mo geŋane biŋek. \v 10 Naŋane ŋei ŋerep magu ebu gemaile yewa yemo korop geŋane, so geŋone ŋei ŋerep magu ge ma gemaine, yewa yemo korop naŋane, eso eŋe naŋane qeli ewe zonomne kepe ŋei ŋerep sikan onbi kamami. Paki kepe ŋei ŋerep eŋe ŋei ŋerep tego yewa one more, eŋe naŋane eŋet biŋekne mawakei. \v 11 Na koso kepeo manerop mi gekale, eso iwa yemo geŋano umaile, ŋo eŋe naŋane magu kepo gekei, eŋane ra more meŋen ganmaile. Magak ge koboboine eŋet biŋek ŋonane zonomineŋo wareonnom maineka gekei, eŋet yemo goŋo na ningone, ea wane eŋe wet so magu weku okanikei, ge so na ŋere wet weku ea wane rokop. \v 12 Na eŋerop gekole, naso yewao na geŋane eŋet biŋek ŋonane zonomineŋo wareonbe eŋe maineka gekoi, eŋet yewa yemo goŋo na ningone. na kawet ongole, eso eŋano ŋine maneŋo mi siukke, ŋei weku Yudas eŋe gerep sora wane biŋek raraine. Yemo Anutu geŋane Papiao don qeqine yewa wane wele wakoniakane yale okange. \v 13 Na iwa mo geŋano umaile, ea mo naŋane wet peseŋo eŋane kotoeno ket more maine naewo wat watko pamaike, rokop eaka eŋano payake. \v 14 Na geŋane don ebonbe mageu kepe wane biŋek ŋei edo qaisikon okanmami. Onoka wane, na kepe wane biŋek me wet dereret mane mi magemaile, ea wane, eŋe yale waka kepe wane biŋek, me wet dereret mane mi magemami wane eŋe yale okanonmami. \v 15 Na kepeo ŋine ebukenane rawe paki mi ramaile, me ea wane mi meŋen ganmaile, ge qesiŋone more wareonnom, maineka geu, ŋei borikineŋo mi matali oniake, na ea wane ra more meŋen ganmaile. \v 16 Eŋe kepe wane biŋek me wet dereret mi magemami, na yale waka kepe wane biŋek me wet dereret mane mi magemaile. \v 17 Geŋane don yemo welerop na ea wane ramaile, donŋone yewaŋo weteno motnom, eŋe koboine geŋone biŋek okangei, geŋane don yewaŋo yemo wele. \v 18 Goŋo na talenannom kepeo sarikole, so na ŋei ŋerep eŋane keueno urata makalane ketkole, yale waka noŋo eŋe kepeo ŋei ŋerep eŋane keueno ge urata mau, geŋane eŋet biŋekŋone wakoniakane taleonmaile. \v 19 Ŋo na qesiŋ ongalane na noŋomka eŋane rawe paki, gegene genano motmaile, ea yemo eŋe welekakatne yale waka don wele yewaŋo ebuki geŋane qiŋek ŋei wele, okane gekei. \p \v 20 “So na ŋei yewa eŋaneka rawe paki mi meŋen ganmaile, midakaka, na meŋen ganmaile yemo geŋone biŋek donŋone kepe ŋei ŋerep edanbi eŋe don ea dere more na malipnanikei wane ra more weneŋ meŋen ganmaile. \v 21 Na eŋe wetene koropka weku more, ge Magak weku yalewa ra gekei wane meŋen ganmaile. Magak! Goŋo na wetŋoneŋo qotnan okanmaine, ŋo noŋo ge yale waka wetneŋo qotgan okanmaile, yale waka eŋe ŋere ŋetsarek weteneŋo qotŋosikei wane meŋen ganmaile. Eŋe wet weku okane gekei, yale okane kepeo ŋei ŋerep kito edanbi eŋe goŋo na tale nannom ketkole, yewa baŋ detluke malip nanikei. \v 22 Ge qeli ewe zonomŋone so eŋet biŋek suaine na ningone, na qeli ewe zonom weku yewaka eŋe ebongole, ea wane eŋe wet dereret wekuka gekei, ge so na ŋere wet dereret wekuka gemaite yale waka eŋe gekei. \v 23 Na eŋano ge more, wetŋo qot onmaile, eso goŋo na yale waka qotnan mainane eŋe weteneŋo edomka yale waka siwap nagu weku okanbi paki, eŋe kepeo ŋei ŋerep kito edanbi, eŋe goŋo talenannom ketkole, ea maine desikei, so goŋo na wet maep okan nanmaine, yale waka eŋe wet maep okan onmaine. \p \v 24 Magak! Ŋei ŋerep yewa eŋe goŋo na ningone, edo na gekale mat yewaoka narop weneŋ gekei wane nanmaike, paki eŋe naŋane qeli ewe zonom qelaŋan maine kaikei, qeli ewe zonom qelaŋan so kibi maep ge na ningone yewa, onoka wane, ge kepe mi ma wakongone, naso yewao na wet maep okan nangone. \v 25 Magak ge koboboine! Kepe baŋem ŋei ŋerep eŋe ge mi det ganmami, ŋo noŋo yemo ge detganmaile, so dokone iwa eŋe detmami, goŋo na talenannom ketkole. \v 26 Na geŋane eŋet biŋek so don kisiŋone ra qelaŋane edanbe detkoi, so na baŋ koso eŋerop takotke ge more, ma wakon lukkale. Paki eŋe edomka kimakopene wet maep okan nagukei, onoka wane, geŋone wet maepŋone naŋano pamaike, eaka sikanonbe, eŋano pa wareake, so na weneŋŋo qotone more eŋerop gekale.” \c 18 \s1 Yesu Ma Lukkakoi \p \v 1 Yesu eŋe meŋe meŋen iwa meŋenkaki qoeki mat yewa qelige dokoine eŋerop arikoi. Eŋe ari Kidron doku roino yuane ket kito erinat wakoi. Kepe yewao eu mane pake, eso Yesu eŋine so dokoine eŋe eu yewa wane kotino waketkoi. \v 2 Yudas Yesurop kima isi isi okangi makei, eŋe eu yewa mo detke, onoka wane naso baŋen Yesu eŋe eu yewa ari dokoine marat onmaŋke. \v 3 Yalinane Yudas eŋe eu koto arike. Eŋerop ebuki arikoi, yemo kawali ŋei magu mane so bakom urum wane diam gege tebe ŋei, eŋe pris suaine edo biraonbi arikoi, so Parisi natne, eŋe kawali aboŋ weneŋ peike arikoi, eso lam so kiwa weneŋ makoi. \v 4 Yesu eŋe masi kine kine korop daleo wakon kayake ea mo korop detwareke. Eso ea wane eŋe osoeno ari qesonone rake, “Ŋine ma zuaŋkamami?” \p \v 5 Eŋe donine mainge more rakoi, “Ŋene Yesu Nasaret welaine zuaŋ kamaine.” \p Yesu eŋe doneene turuŋine mainge edane rake, “Na iwa.” \p Ŋo Yudas, walik matiwan, kima isisi ŋei, eŋe yewa eŋerop weneŋ okorake, \v 6 Eŋe dere okorau, Yesu eŋe edane rake, “Na iwa.” Raki eŋe ŋade ŋade ari more kepo ket rasu pakoi. \v 7 Yale okanbi Yesu eŋe koso manerop qeson one rake, “Ŋine ma zuaŋkamami?” \p Eŋe rakoi, “Yesu Nazaret mat welaine.” \p \v 8 Yesuŋo edange, “Na mo ŋidanile, na iwa. Ŋine na zuaŋ nanmamiwo yemo natne iwa eŋe qeliŋonbi ariu.” \v 9 Yesu eŋe iwa rake yemo alakan meŋenka rake, ea wane wele wakoniakane iwa rake. “Magak, ge ningone eŋano ŋine weku mane mi qeliŋkawe siukke.” \p \v 10 Saimon Petoro eŋe pilaŋ mageke, Ea wane eŋe maki paki Pris Suainane qelit medep qe more ketne woninoken yewa kito qokke. Qelit medep ea eŋetine Malkus. \v 11 Yale okangi, Yesuŋo Petoro olatke, “Pilaŋ ŋone yewa koso biranom kaweuno wetekep! Ge Maganeŋo wikile naso more ninike, yewa mi makalane wetkemaine me?” \s1 Yesu Anas Wane Kaitko Birakau Okorake \p \v 12 Kawali ŋei magu enŋene so ware wareene weneŋ so Yuda ŋei eŋane tebe ŋei edo Yesu ma muga mugaŋo lukkakoi. \v 13 Pakiso mikepka Anas wano ma arikoi. Eŋe Kaiapas wane atpine, eŋe koma yewao Pris Wawaine geke. \v 14 Kaiapas oŋo Yuda ŋei edane rake, “Ŋei weku oŋo maine ŋei ŋerep korop eŋane turuŋene seukeake.” \s1 Petoroŋo Yesu Bisopkake \p \v 15 Saimon Petoro so medepine mane ere Yesu ŋadino mogare arikoik, medepine mane yemo Pris Wawaineŋo eŋe mo det lukkake, ea wane ere Yesurop Pris Wawainane sen koto waketkoik. \v 16 Ŋo Petoroŋo yemo mat ŋadino madet osino metke, medepine mane, Pris Wawaineŋo detlukkamaike, eŋe koso zinge sari sen ŋadino saket more madetko ŋerep mane okorake, eŋe olatki paki Petoro wetinat senkoto iwenka waketke. \v 17 Ŋerep madet ware ware oŋo Petoro olale rake, “Ge ŋeiwa eri wat na eŋane dokoine eŋaneo ŋine mane iwa ge me?” Petoroŋo rake, “Midaka, na mida.” \p \v 18 Kepe momoine okangane qelit medep so tebe ŋei eŋe koropŋo gerep puanbi zeki, lolikka more qenagare okorakoi, Petoro eŋe waketki pakiso, eŋerop okora gerep qenagatke. \s1 Pris Wawaineŋo Yesu Qesonkake \p \v 19 Pris Wawaine eŋe Yesu dokoine eŋane so ŋei ŋerep don dereret natne kito ebo okanmaŋke, yewa wane qesonkake. \v 20 Qesonkaki, Yesuŋo iwa yale mainge olatke, “Na naso baŋen don didiwo ra ŋei ŋerep edan okanmaŋkole, naŋane kito ebo ebonne yemo korop lewa lewaŋ urumgo so bakom urumgo Yuda ŋei sari qeturaŋ maŋkoi, yewao didiwo edan maŋkole. Na don mane sanka qe wazae mane siu siuko mi ramaŋkole. \v 21 Paki mo ge onoka wane na qesonnan maine? Ŋei ŋerep pa edanbe det okangoi, eŋe qeson onnom. Na donba edan okangole, eŋe qeson onnom, na don ra okangole yemo korop edo mo detmami.” \p \v 22 Yesu eŋe don iwa raki, diam gege eŋano ŋine tebe ŋei mane yewa okorake, oŋo mete tabeŋo qeki paki rake, “Goŋo Pris Wawaine don yaline olatmaine me?” \p \v 23 Yesuŋo mainge olale rake, “Na don qotkoine ramaileo, yemo ŋei ŋerep iwa daleo ramaile ea edannom. Ŋo siluŋ na don rele yemo don maine, Paki mo ge onoka wane nekumaine?” \p \v 24 Eso Anasŋo taleongi, Yesu mulap wokom kakoi, siloke more so iwenka Kaiapas, Pris Wawaine eŋano ma arikoi. \s1 Petoroŋo Yesu Koso Manerop Bisopkake \p \v 25 Petoro eŋe yewaka gerep qenagale okorake, eso natne eŋe qesonka rakoi, “Ge ŋeiwa eriwat wane medep mane iwa ge me?” \p Ŋo Petoro eŋe bisopkeki paki rake, “Midaka, na eŋane medep mida.” \p \v 26 Pris Wawainane eŋane qelit mama medep mane, eŋane weŋem sotak ŋei mane, ea Petoroŋo ketne nat pilaŋŋo kito qokke, oŋo rake, “Ge eŋerop euo genom na mi ganile me?” \p \v 27 Koso manerop Petoroŋo rake, “Midaka, na mida.” Yale rakiso yewaka tiak mane bokake. \s1 Yesu Pilat Wane Kaitko Okorake. \p \v 28 Eŋe Yesu Kaiapas wane matko ŋine mau paki Pilat wane matko ma arikoi, ea mo tutupko so sakoka yewao, Yuda ŋei eŋe ware ware wane matkoto mi wakoi, onoka wane eŋe edomka sauke mauluknaguwi paki Anutuŋo loloŋ onge ea wane Peadaino ŋara weneŋ maine mere nekeiwane yale okangoi. \v 29 Eso Pilat eŋe qeinat ketki paki qeson one rake, “Ŋine ŋei iwa onoka wane dongo birakamami?” \p \v 30 Eŋe iwa yale mainge rakoi, “Eŋe sot mane mi okangirap yemo ŋene eŋe geŋano mi ma sariŋemrap.” \p \v 31 Pilatŋo edane rake, “Ŋine ŋidomka mau paki ŋin ŋine ra rokop Don ŋinane rokopko dongo birakau.” \p Yuda ŋei eŋe mainge rakoi, “Ŋene ŋei mane mi qeŋem seukeakane mo rawet ŋonge.” \v 32 Masi iwa wakonge, yemo Yesu eŋe seu seu daleo seukeakane rake, don ea wane weleine wakoniakane yale wakonge. \p \v 33 Pilat eŋe mat koto zinge waketke, paki Yesu oraki waki qesonka rake, “Ge Yuda ŋei eŋane Ŋei Waom me?” \p \v 34 Yesuŋo mainge olatke, “Qeso qeson iwa geŋono ŋine sarimaike me ŋei natne edo naŋane ra golatmami?” \p \v 35 Raki Pilatŋo olatke, “Ge naŋane ramaine eŋe Yuda ŋei? Iwa yemo geŋone ŋei kopŋone so ŋetne kopene pris edo ge naŋano geu sari biraganimi. Ge onokaka makone?” \p \v 36 Yesuŋo rake, “Naŋane ŋei waom gegene yemo kepe iwa wane biŋek mida, naŋane ŋei waom gegene kepe iwa wane biŋek yemo urata ŋeikopne eŋe kawali maine qeu ŋei maneŋo neu more Yuda ŋei eŋane meteeno mi bira nangirap. Midakaka, naŋane ŋei waom gegene yemo kepe iwa wane biŋek mida!” \p \v 37 Eso Pilatŋo qesonka rake, “Paki mo ge ŋei waom me?” \p Yesuŋo mainge olatke, “Mo goŋom ramaine, na ŋei waom. Na wakonbe paki kepeo sari lotkekole, yemo kine weku iwa yale wane, don wele ra qelaŋan galane ketkole. Ŋei mane eŋe don wele kima okanka okanmaikeŋo yemo naŋane don det okanmaike.” \p \v 38 Pilatŋo qesonka rake, “Don wele ea mo onokaka? Kepe ŋeika ea wane don wele mane daleo det kayake? Don korop wele midaine!” \s1 Yesu Seukeakane Pilatŋo Rakokkake \p Pakiso Pilat eŋe koso qeinat Yuda ŋei eŋano ketki paki edane rake, “Na eŋane sot mane dongo birakaikenane mi marat kamaile. \v 39 Ŋo ŋinane masiŋine mane ma ge okan okanmami, yemo na loloŋon loloŋon Peadao naso baŋem mulap ŋei mane ŋinane siwotka ŋibon okan okan maŋkale. Wane ŋine Yuda ŋei waom siwotka ŋibonikalane ŋunmaike me?” \p \v 40 Eŋe arok suaine okane more, qazom romatkeu dumengi mainge olale rakoi, “Mida, eŋe midaka! Ŋene Barabas siwotka ŋebonikene!” Barabas eŋe ŋei enguki paki aboŋene kobu mamaŋke. \c 19 \p \v 1 Pakiso Pilatŋo raki, Yesu ma ari kumunamŋo qekoi. \v 2 Kawali ŋei eŋe sitman qogine wakelerop, yewaŋo ŋei waom marok oŋaine mane mau pakiso lewino birakau ketke, eso takot suaine kiroine weŋemka mane ma birakau ketke. \v 3 Paki eŋe Yesu wano sari rakoi, “Yuda ŋei eŋane Ŋei Waom naso kororoine ge arinom!” Eso eŋe wau paki metetabeŋo qekoi. \p \v 4 Pilat eŋe koso manerop zinge qeinat ŋei ŋerep magu eŋano waketki paki edane rake, “Kau, na eŋe baŋ iwa ŋinano ma saketpe ŋine kaikei, na dongo birakaikei wane kine mane mi maratkamaile.” \v 5 Eso Yesu eŋe mat koto ŋine inat ketke, marokine sitman wakelerop so takotine weŋemka yewaŋo biraso, Pilatŋo edane rake, “Kau! Ŋeimde iwa!” \p \v 6 Pris ŋetne so tebe ŋei diam gege eŋe kau paki qazom mane rakoi, “Kibeŋ qabego qenom seukkep! Kibeŋ qabego qenom seukkep!” \p Pilatŋo edane rake, “Ŋidom ma ariu paki, kibeŋ qabego qeu, na sotine mane mi marat kamaile.” \p \v 7 Yuda ŋei eŋe mainge olale rakoi, “Ŋenane ra rokop don mane pamaike. Yewaŋo ramaike yemo ŋei yewa eŋe seukeake, onoka wane eŋe eŋinane na Anutu wane Gipole ra okanmaike ea wane.” \p \v 8 Pilat eŋe don iwa rau detongi paki zok manerop kaetkake. \v 9 Paki eŋe koso matkoto zinge waket Yesu qesonka rake, “Ge deoŋine sarikone?” \p Ŋo Yesu eŋe don mane mi mainge olatke. \v 10 Pilatŋo olale rake, “Ge mi nolasikene me? Detmaine, na siwot ganbe arikenane, so rakok ganbe kibeŋ qabego gekuwi okorake nane zonom weneŋ kutno pamaike.” \p \v 11 Yesuŋo mainge olatke, “Ge zonom yewa weku, yemo onoka wane Anutuŋo gingane na maket bira nanmaine, ea wane ŋei waom maŋo na neuki paki, geŋane meto bira nanike, eŋane sotino yemo zok suaine.” \p \v 12 Pilat eŋe don iwa detki paki numa mane maratka Yesu siwotkayakane okange. Ŋo Yuda ŋei eŋe mo qazom okane mainge rakoi, “Ge ŋei yewa siwot kanom ariakeo, yemo ge Sise wane kimaine mi gekene! Ŋei mane eŋe na ŋei waom rayake, eŋe Sisa wane ŋabaine!” \p \v 13 Pilat eŋe don iwa korop detwareki paki, Yesu ma qeinat waketke. Paki ket don wano wanok wane kito met met mane eŋetne “Wesi Surawet” yewao metke, Hebru eŋane dongo eŋetne “Gabata.” \v 14 Kepe deine mo oŋabango okaniakane okange qaekimo Yuda ŋei eŋe Loloŋon Loloŋon Peada mesikei. Pilatŋo Yuda ŋei edane rake, “Iwa ŋinane Ŋei Waom!” \p \v 15 Eŋe qazom manbi paki mainge rakoi, “Eŋe qenom seukkep! Eŋe qenom seukkep! Eŋe kibeŋ qabego biriŋŋo rasukanom!” \p Pilatŋo qeson one rake, “Ŋine ŋei waomŋine noŋo kibeŋ qabego biriŋŋo rasu kakalane ŋunmaike?” \p Pris ŋetne eŋe mainge rakoi, “Ŋene ŋei waomze weku gemaike, yemo Sisa!” \p \v 16 Pakiso Pilat eŋe Yesu kibeŋ qabego qekei wane eŋane meteeno birakake. \s1 Yesu Kibeŋ Qabego Rasukakoi \p \v 17 Eso eŋe Yesu mau paki, warekau erinat waket more, eŋine kibeŋ qabe tewekke, paki ari kepe mane, eŋetne “Lewe Setne”, yewa lotkekoi, Hebru eŋane dongo “Golgota.” \v 18 Yewa eŋe kibeŋ qabego rasukakoi paki, eŋe yale waka ŋei etke kibeŋ qabeŋo weneŋ rasuotkoi, mane nat, mane nat, ŋo Yesu eŋe keuetno. \v 19 Pilatŋo don mane iwa yale dapore desikei wane qeki paki, kibeŋ qabego rasuki okorake, “Yesu Nazaret matko ŋine, Yuda eŋane ŋei waom.” \v 20 Yuda ŋei loutneŋo don yewa dapore det okangoi, onoka wane Yesu kibeŋ qabego qekoi, kepe yewa yemo mat suainane osino pakane, eŋe yale okangoi. Don qeke yewa yemo Hebru dongo, Latin so Grik dongo. \v 21 Yuda ŋei ŋetne eŋe Pilat olale rakoi, “‘Yuda eŋane Ŋei Waom’ yale mi qenom, ge iwa yale qenom, ‘Ŋei iwa eŋe rake, na Yuda eŋane ŋei waom.’” \p \v 22 Pilatŋo mainge rake, “Na don mo qile, wane siluŋ don yewaŋoka payake.” \p \v 23 Kawali ŋei eŋe Yesu kibeŋ qabego qeu paki, ŋadino eŋe takotine ma more, mapokeu sisine etke so etke okange, kawali ŋei eŋe weku weku makoi, eŋe takot suaine lap lap wekuŋo mamaine, samapine midaine ea yaleka makoi. \v 24 Pakiso kawali ŋei eŋe auye rakoi, “Ŋene takotine suaine iwa misuk kito barakkene, ŋene wezu qezem paki kaŋem, eŋe kaŋem maŋo mayake.” Masi iwa yemo Anutu wane papiao don mane iwa yale pamaike, ea wele okaniakane yale wakonge, \q1 “Eŋe naŋane sola qekatne damo qe ama nagukoi so naŋane takotne suaine yewa wane wezu qekoi.” \m Eso kawali ŋei eŋe iwa yale okangoi. \p \v 25 Yesu wane kibeŋ qabeŋ osino okorakoi yemo Yesu eŋine nagaine, qaine, Maria, Kelopas ŋanomine, so Maria Magdalena. \v 26 Yesu eŋe eŋine nagaine so medeune eŋaneka simile kamageke, yewa okorakoik paki, Yesuŋo nagaine olale rake, “Ŋerep, iwa geŋane giponŋone.” \p \v 27 Paki koso medepine olale rake, “Iwa geŋane nagaŋone.” Naso yewaoka medepine eŋe Maria ma ari eŋine matko biraka more warekake. \s1 Yesu Seukke \p \v 28 Yesu eŋe mo detke, ukude wamo urata kine kine mo korop qoe waremaike, eso Anutu wane papiao don mane pamaike, ea wele okaniakane Yesuŋo rake, “Na doku wane seukmaile.” \p \v 29 Lase mane ea metke, kotine wain lewine ketkeleŋo watke metke, eŋe wain doku yewa lap lapŋo qe muruge more, eki qogino piseu paki, ma wie piino kitokoi. \v 30 Yesu eŋe wain yewa neki paki rake, “Mo qoemaike!” \p Yale rakiso, ebine qasieki so seukke. \s1 Yesu Ŋorok Ŋorokine Qebarakkoi. \p \v 31 Pakiso Yuda ŋei eŋe Pilatŋo detongi, ŋeiwa kibeŋ qabego engukoi, eŋane kieene rutupkeu paki, kibeŋ qabego ŋine makok one kesikei wane olatkoi, eŋe yewa okangoi, yemo onoka wane ea nagapko, eso yalinane eŋe pareŋene yewa Peadao taboŋ met met nasoo, kibeŋ qabego okorakei wane mi onge. Peada naso yewa mo naso koboboine. \v 32 Eso kawali ŋei eŋe ari more, ŋeiwa mane wane alakane kine rutupkekoi, pakiso koso ŋeiwa mane Yesurop weneŋ etkukoi, eŋane kine rutupkekoi. \v 33 Paki eŋe Yesu wano sari kakoi, eŋe mo ikopka seukke, ea wane eŋe kine mi rutupkekoi. \v 34 Kawali ŋei maneŋo bozamineŋo Yesu wane ŋorok ŋorokino qebarakkiso yewaoka weŋem so doku qake saketke. \v 35 Ŋei mane masi iwa kaki wakonge, oŋo don iwa detluke ra wakonmaikane, ŋine yale waka detluke maine malip kaikei, eŋe don rake yemo welekatne, so eŋe detmaike, eŋe don wele ra okanmaike. \v 36 Masi iwa wakonge, yemo Anutu wane papiao don mane iwa yale pamaike, ea wele okaniakane wakonge, “Eŋane setne weku mane baŋ mi rutupkekei.” \v 37 Eso Anutu wane papiao don mane iwa yale weneŋ ramaike, “Ŋei ŋerep eŋe potpi waki, ŋeiwa ŋorok ŋorokine qe barakkoi, eŋe baŋ kaikei.” \s1 Yesu Dukkakoi \p \v 38 Yewa wane ŋadino Yosep, Arimatea matko ŋine, oŋo Pilat wano ari Yesu wane pareŋine mayakane olatke. Yosep eŋe Yesu wane medep geke, ŋo eŋe didiwo mi geke, onoka wane eŋe Yuda ŋei ŋetne eŋane kaetkaki, siu siuko geke. Pilatŋo olale rake, Yesu wane pareŋine maine mayake, eso Yosep eŋe ari Yesu wane pareŋine makoke ma arike. \v 39 Nikodemus, eŋe mo alakanka goigo Yesu kayakane arike, oŋo Yosep korop weneŋ arikoik. Eŋe doku mane qoune teine, eki etke erane weŋem etneŋo maturagemamine, umatneine 30 kilogram, yewa weneŋ ma arike. \v 40 Ŋei etke ere Yesu pareŋine maut paki, lap lap libekaŋo doku qoune teine yewarop kawet kakoik. Yuda ŋei eŋe pareŋ duk onikei wane yalewa okane gekoi. \v 41 Yesu qeu seukke, kepe yewaoka eu mane pake, yewao kem mane musele mau kuneneŋ pake, yewao ŋei mane mi dukongoi. \v 42 Yuda eŋane peada taboŋ met naso mo bomileke, ea wane so kem eŋe ososop pake, yalinane ere Yesu wane pareŋine ea motkoik. \c 20 \s1 Yesu Wisikae Wieke \p \v 1 Sodao sakoropka, kepe mi qaelukke, eŋe panamanka paki, Maria Magdalena eŋe deŋesereo arike, paki kaki wesi kem aŋaine numa wake, waketko kito wongeu metke, yewa mo ma qe rodigeu arike. \v 2 Eŋe yale kaki paki biririke, Saimon Petoro so Yesu medeune mane eŋaneka simile kamaŋke, erano ari etane rake, “Eŋe Waom mo kemgo ŋine ma arimi, paki mo ŋene mi detmaine, eŋe diawao ma ari birakemi!” \p \v 3 Yale etangiso, Petoro so medep kimaine ere mat qelige deŋesereo arikoik. \v 4 Ŋei etke eretnarek biririkkoik, ŋo medeppa mane oŋo yemo togogoleka biririke, Petoro biraka ari deŋesereo esatka lewine lotkeke. \v 5 Paki eŋe kuge ket pore kaki, laplappa ea ka metke, ŋo eŋe kem koto mi waketke. \v 6 Eŋane ŋadino Saimon Petoro arike, eŋe oŋo wa yemo koboboineka ariso, kem koto waketke. Waket kaki lap lappa kawet kakoi, eaka yewa pake, \v 7 so lap lap mane Yesu wane lewino kawetkakoi, yewa pake. Lap lap yewa yemo lap lap natne kawet kakoi, yewarop mi pake, midaka, eŋe oŋomka walipkawareso pake. \v 8 Pakiso medeune mane mikepka deŋesereo lotkeke, eŋe yaleka kem koto waketke, waket kaki paki detluke malip kake. \v 9 Ere Anutu wane papiao don mane iwa yale rake, yewa mi detkoik, “Eŋe seu seuoŋine wisikae wieake.” \v 10 Pakiso medewetkine ere zinge matko arikoik. \s1 Yesuŋo Maria Magdalena Matkoŋine Wakonkake \p \v 11 Maria eŋe deŋesere wazaino aroke okorake. Arokma arokmaso kuge kem koto potki waketke. \v 12 Eso pore otki aŋelo etke yewa metkoik, takot etne libekaŋo auwik paki, Yesu wane pareŋine pake yewa metkoik, mane lewine pake yewa metkiso, mane kine pake yewa metke. \v 13 Ere qesonka rakoik, “Ŋerep, ge onoka wane arokmaine.” \p Eŋe etane rake, “Eŋe naŋane Waom mo ma arimi, paki mo na mi detmaile, eŋe diao ma ari birakemi!” \p \v 14 Maria eŋe don iwa raki paki, zinge pore kaki Yesu yewa okorake, ŋo eŋe Yesuŋo okorake, ea mo mi detke. \v 15 Yesuŋo qesonka rake, “Ŋerep, ge onoka wane aroke gemaine? Ge maŋane zuaŋka gemaine?” \p Ŋerep eŋe wetke rake, eŋe eu ware wareŋo mane, raki paki mo qesonka rake, “Suaine, goŋo ma arineo, yemo ma ari diao birakene, nolatnom detpe paki mo baŋ ari mawe.” \p \v 16 Yesuŋo olale rake, “Maria!” \p Eŋe zinge Yesu wanoken ari Hebru dongo rake, “Raboni!” Kine ea “Kito ŋebo ŋebon.” \p \v 17 Yesuŋo olale rake, “Solano misuk neukene, onoka wane na zinge Magak wano mane mi wele, ea wane. Ŋo naŋane kimakopne eŋano arinom paki, naŋane edannom, na mo zinge eŋano wamaile, eŋe naŋane Magane so ŋinane Magaŋine, naŋane Anutu.” \p \v 18 Eso Maria Magdalena eŋe ari Waom marat kaki don iwa olatke, ea wane dokoine edange. \s1 Yesuŋo Dokoine Wakon Onge \p \v 19 Soda rarap yewao Yesu dokoine eŋe wekuenoka ari qeturage more, mat mane wane kotino wa madet togole mau kiki metkoi, onoka wane eŋe Yuda ŋei ŋetne eŋane kaet ongi, yale okangoi. Pakiso Yesu eŋe sariki paki keueno okora edane rake, “Peamŋo ŋinano payake.” \v 20 Don iwa raki paki, ea wane ŋadino meteretkine so ŋorok ŋorokine ea sikanonge. Paki dokoine eŋe Waom kau paki, oi bakomŋo kotoene watkeke. \v 21 Pakiso Yesu eŋe koso manerop edane rake, “Peamŋo ŋinano payake, Magakŋo na talenange, eso noŋo ŋine yaleka tale ŋunmaile.” \v 22 Eŋe don iwa raki paki, asuine puangi kotoeno ketki rake, “Ŋine Asu Koboboine mau. \v 23 Ŋine ŋei eŋane borikineene ra mataliu, eŋe mo siuke eboniake, ŋo mi ra matalikeiwo, eŋe pa eboniake.” \s1 Tomas Eŋe Yesu Kake \p \v 24 Dokoine 12 eŋano ŋine mane Tomas, eŋetine mane Aitiksipo, eŋe eŋerop mi metki, Yesu eŋe wakononge. \v 25 Eso dokoine natne eŋe Tomas olale rakoi, “Ŋene Waom mo kene!” \p Tomasŋo edane rake, “Na deneŋo biriŋ lopotne meteretkino mi kaikale, so zolipneŋo lopot yewa mi uakakale, so metene ŋorok ŋorokino mi ma desikaleo, na baŋ mi malip kaikale.” \p \v 26 Kaiwe mama sewen(7) qoeki ŋadino soda mane, Yesu dokoine eŋe koso sari mat koto lewage metkoi, eso yewao wamo Tomas weneŋ metkoi. Eŋe madet togole kitokoi, ŋo siluŋ Yesu eŋe sariki paki, keueno okora more rake, “Peamŋo ŋinano payake.” \v 27 Pakiso Tomas olale rake, “Zolipŋone iwa motnom paki, naŋane mete retkene kanom paki, meteŋone bira more ŋorok ŋorokno motnom, wetŋone etkeka yewa qeligenom paki, malip nannom!” \p \v 28 Tomas olale rake, “Naŋane Waomne so naŋane Anutune!” \p \v 29 Yesuŋo olale rake, “Ge malip nanmaine, yemo onoka wane mida, yemo ge mo nanmaine, ea wane me? Ŋei ŋerep eŋe mi nanbi paki, malipnan okanmami, eŋe wetpese desikei!” \s1 Yohaneŋo Buk Iwa Qekane Kine \p \v 30 Yesu eŋe urata togogole loutne natne dokoine ŋenane kaitzo ma okange, yewa buk iwa wane kotino mi qewarekole. \v 31 Qekole, iwa korop yemo ŋine Yesu eŋe Mesia, eŋe Anutuŋo ŋei ŋerewekoune borikino ŋine ebuyakane birakaki sarike, eŋe Anutu wane Gipole, ŋine don iwa maine detluk kaikei, paki malipkakei ŋine ea wane ra more, ŋine maine eŋine eŋetko gege togon marat kaikei. \c 21 \s1 Yesu Eŋe Dokoine 7 Wakon Onge \p \v 1 Iwa wane ŋadino Yesu eŋe koso atak mane Galili Namuŋ osino dokoine wakon onge. Eŋe iwa yale okange. \v 2 Saimon Petoro, Tomas, eŋetine mane Aitiksipo, Nataniel, eŋe weku Kana matko, Galili kepeo ŋine, Zebedi wane gipoletkine, so Yesu medewetkine etke eŋe korop metkoi. \v 3 Saimon Petoroŋo natne edane rake, “Na zawon tebakalane arimaile.” \p Natne eŋe rakoi, “Ŋene baŋ gerop weneŋ arikene.” Eso eŋe mo ea ariu paki seki kutno wawarekoi, ŋo ruo yewa korop eŋe kine kinemde mane mi marat kakoi. \v 4 Kepe deine pintike waki waki yewaka kau, Yesu eŋe doku mezeno okorake. Ŋo dokoine eŋe Yesuŋo okoramaike, ea mo mi detkoi. \v 5 Pakiso eŋe edane rake, “Medep, dokone, ŋine zawon mane mo ebuwi me?” \p Eŋe mainge rakoi, “Midakaka, manemde mane mi mene.” \p \v 6 Eŋe edane rake, “Kamaga ŋine seki wazaine wongoken birau ketkep, ŋine yewaoken zawon natne baŋ maine marat kaikei.” Eso eŋe kamaga birau yewaka ketki warageu, seki osino maine mi sarike, so eŋe mau sekiwo kesiakane zok manerop qekake, onoka wane, eŋe zawon zok loutne manerop ebukoi, ea wane umareke. \p \v 7 Yesu eŋe medep mane wane siminka okan mageke, oŋo Petoro iwa yale olatke, “Iwa yemo Waom oŋom!” Saimon Petoro eŋe takotine kito qoke more, ge urata make paki, baŋ eŋe don yalewa detke, yewa mo Waom oŋom. Eŋe mo yale takotine biraki ketki sontake namugo rasu more, logone gemage sa weko tagan weti lotkeke. \v 8 Dokoine natne edo wamo seki woka kamaga zawon watke pake, yewa warage ari qalakko wakoi. Eŋe togolo ŋine kiwetko eamo kiroine mi gekoi, eŋe 100 mita, ea wane rokopka gekoi. \v 9 Wane eŋe qalakko ketpi paki kau gerep sigitne mane yewa zawon weneŋ kutno ze pake, so bret natne weneŋ. \v 10 Yesuŋo edane rake, “Ŋine zawon yewa ukude ebumi, yewa ŋine natne iwa ma sariu.” \p \v 11 Saimon Petoro eŋe seki kutno wake paki, kamaga waraŋgi saki, zawon suaine watke pake yewarop qalakko maki ketke. Zawon korop yewa 153. Yewa eŋe loutne ŋo siluŋ kamaga yewa mi toeke. \v 12 Paki Yesuŋo yale rake, “Ŋine sari neu.” Dokoine eŋe mane mi qesonka rakoi, “Ge ma?” Onoka wane eŋe kaetonge, ŋo maneŋo mane mi qesonka rake, ge ma? Eŋe mo detkoi, eŋe Waom. \v 13 Eso Yesu eŋe kere biraki ketki, bret mane maki paki ebonge, eŋe zawon yale waka maki paki ebonge. \p \v 14 Iwa yemo seu seuoŋine wisikae wieki paki, ea wane ŋadino dokoine oŋom atak karewe wakononge. \s1 Yesuŋo Petoro Olatke Ge Naŋane Lama Magu Ŋara Gumeoniake \p \v 15 Yesu eŋine so dokoine ŋara neu qoeki, ŋadino Yesuŋo Saimon Petoro olale rake, “Saimon, Yohane gipole, ge iwa eŋane simileene ea yuane more, wetŋone so simileŋoneŋo naŋane zok okan ganmaike me?” Saimon Petoroŋo mainge rake, “O, Waom, ge detmaine, na geŋane okan nanmaike.” Yesuŋo olale rake, “Ge lamakopne medeune ware onikene.” \v 16 Atak etke Yesuŋo koso olale rake, “Saimon, Yohane gipole, ge wetŋoneŋo naŋane ganmaike?” \p Saimon Petoroŋo mainge rake, “O, Waom, ge detmaine, na wetneŋo geŋane nanmaike.” \p Yesuŋo olale rake, “Ge lamakopne wareonikene.” \p \v 17 Atak karewe Yesuŋo koso rake, “Saimon, Yohane wane gipole, ge wetŋoneŋo naŋane ganmaike?” \p Petoro eŋe wetne borike, so dere umareke, onoka wane eŋe Yesuŋo atak karewe qesonka rake, “Ge naŋane ganmaike?” Eso Petoro eŋe mainge rake, “Waom, ge kine kine korop det waremaine, so ge detmaine, na geŋane nanmaike!” \p Rakiso Yesuŋo olatke, “Ge lamakopne ware onikene. \m \v 18 “Na welekatne golatpe detnom, ge qaluwit gekone yewao letŋone ramu gekone paki, diawao arikenane gangi arimaŋkone, ŋo baŋ ŋei sele okanikene, naso yewao yemo ge baŋ meteretkeŋone yewa birakene paki, mo ŋei maneŋo letŋone ramu gane more, geu numa mi arikenane wetkekene, yewa ariake.” \v 19 Yesu eŋe don iwa rake, yemo Petoro eŋe seu seu numa dale oken seukeake paki, Anutu eŋet biŋekinane so qeli ewe zonom so qelaŋan ma wakoniake, ea wane don iwa naŋengo more rake. Pakiso olatke, “Ŋadeno sari modat nannom!” \s1 Yesu So Medepine Eŋane Siminkamaŋke Eŋane don \p \v 20 Petoro eŋe zinge ŋadino pore kaki, Yesu medepine mane arike, Yesu eŋe medep eŋane manerop simin kamaŋke. Medep weku yewa oŋo ŋara nekoi, yewao Yesu wane osino weneŋ usumka mere qesonka rake, “Waom, ŋei maŋo siron qeki geukei?” \v 21 Petoro eŋe medep ea kaki paki, Yesu qesonka rake, “Waom, ŋei iwa wane mane daleka?” \p \v 22 Raki Yesuŋo mainge olatke, “Ŋo siluŋ eŋe paki, na koso zinge sarikalane naniakeo, ge daleo wane ramaine? Ŋadeno sari mogat nannom!” \p \v 23 Eso don yewaŋo Yesu magukoune eŋano iwa yale rokopke arike, medep iwa eŋe baŋ mi seukeake, ŋo siluŋ Yesuŋo eŋe mi seukeake yale mi rake, eŋe rake, “Ŋo siluŋ eŋe geki, na koso zinge sarikalane naniakeo, yemo ge daleo wane ramaine?” \p \v 24 Medep yewa oŋo don iwa korop ra wakonwareke, medep weku oŋoka don iwa yaleka ge wareke. Eso ŋene detlukmaine, eŋe don rake, yewa don wele. \p \v 25 Iwa, yemo kine kine natne korop yewa Yesuŋo okan wareke. Yewa eŋe korop papiao bonep bonep qekoi ra, yemo na yale wetkemaile, kepe baŋem eŋe buk yewa korop mi maurap.