\id HEB NT0051 ONO Phinnemore NOV-1990. \h Hebru \toc1 Hebru \toc2 Hebru \mt1 Hebru \c 1 \s1 Anutu Gipoleŋo Don Miti Ra Qelaŋane Ŋedanlukwareke \p \v 1 Mokaka Anutu eŋe propet taleongi, eŋe atakine loutne don tanikine kine mane kine mane, so don numaine kine mane kine mane ŋabokopze edane sarimaŋkoi, \v 2 ŋo ŋado naso iwa, yemo Gipole talekaki oŋo don ŋedange, Giplole eŋe weku Anutuŋo talekaki, oŋo yeye kine kine kepe so qeli kotino ma wakon wareke, eŋe wekuŋo naso qoeki yeye kine kine ea wane welaine okaniakane Anutuŋo kutno more birakake. \v 3 Eŋe qelaŋanineŋo Anutu wane ewe zonom earop motki qaga gaemaike, eŋe Anutu eŋine rokop eŋine kait toqaine so kait kewatokine yaleka tokso giridiŋ, so eŋine don zonomine togole eaŋo kepe so qeli korop ea kito qesiŋ maki pa okanmaike. Eŋe ŋei borikinane zonom sauke mataliki siukwareke, so kepe ŋei ŋerep sot midaine gekenane bira ŋonge, so ea wane ŋadino weti qeliwo wake, Anutu Zonom Ware Ware Welaine wonino metmaike. \s1 Anutu Gipoleŋo Suaineŋo Aŋelo Edo Nigatne Ketkele Okanmami \p \v 4 Anutu wane Gipole eŋe aŋelo eŋane suaine birakake, ea yemo eŋetine suaine Anutuŋo mange, aŋelo eŋane eŋet eamo nigatne ketkele ea wane kop. \v 5 Anutuŋo aŋelokoune eŋano ŋine mane iwa yale mi olatke, so Anutu wane papiao iwa yale mo qeqine, \q1 “Ge naŋane Giponne, ukude na geŋane Magaŋone okanmaile.” \m Me Anutuŋo aŋelo mane iwa yale mi olatke, \q1 “Na baŋ eŋane Magaine okanikale, eso oŋo baŋ naŋane Giponne okaniake.” \m \v 6 So mane yemo Anutu eŋe alakan Gipole kepeo birakaki kesiakane okaneso, iwa yale rake, \q1 “Anutu wane aŋelo korop eŋe wa welene qe ewine kito meŋenka more mawakaikei.” \m \v 7 Anutu eŋe aŋelo eŋane wetke more iwa yale rake, \q1 “Anutuŋo aŋelokoune momo so gerep bolamine yale biraongi, eŋane urata maikei wane ket okanmami.” \m \v 8 Ŋo Gipolane yemo Anutu eŋe ora olale rake, \q1 “O Anutu, geŋane ŋei waom met metŋone, yemo baŋ naso baŋem naso baŋem mere ariake! Ŋei ŋerep eŋe korop geŋane banŋonoka pa waremami, ea koboboineka ware onikene. \v 9 Ge masi mainane simin ganiake, so borikinane bauŋone wayake, kine ea wane Anutu eŋe geŋane Anutu, oŋo ge mawakongane more, kelok leweŋono qakgange, eaŋo oi bakom kakapa zok manerop ewe kiti kitinerop, so aŋelo magu eŋe yaline kaki mane mi okanonge.” \m \v 10 Eŋe koso ora rake, \q1 “Ge Waom, mokaka qei kino lopeŋ seleleine more, kepe iwa ma wakongone, eŋe togogole pamaike, so ge geŋone meteŋoneŋo qeli ma wakongone, so kutno kine kine weneŋ. \v 11 Kepe so qeli eŋe korop baŋ siukwarekei, ŋo ge yemo baŋ ge ari gekene, kepe so qeli ere takot so laplap sogine toi toine yale leleki yeine kito qokkene. \v 12 Ge baŋ takot suaine mane rutupkemami yale, qeli so kepe ere rutupke more leduŋ osikene, pakimo ere baŋ qeinge takot musele yale okanikeik ŋo ge yemo naso baŋem gemaine yaleka gekene, so ge baŋ sua sele mi lelekene, so nasoŋone mane mi qoeyake.” \m \v 13 Anutu eŋe aŋelokoune eŋano ŋine mane iwa yale mane mi olatke, \q1 “Iwa naŋane zonom wazano wonnoken metnom, na geŋane ŋabakopŋone biraonbe, eŋe kie geso gesok yale kieŋonane bano metpi gesok onikene, so aŋelokoune eŋe don ea mane edange me? Midakaka!” \p \v 14 Pakimo aŋelo eŋe onokaka? Eŋe korop asu, eŋe Anutu qelitine qe ge okanmami, so edo ŋei mena menaŋ magekei so gege togon wane raraine, eŋe mapik ongei wane biraonge. \c 2 \s1 Anutuŋo Ŋebuki Menaŋgone Yemo Zok Kakapa Suaine Manerop \p \v 1 Anutuŋo propet so Gipole so aŋelokoune biraongi ketkoi, ea wane ŋene don wele detkone, eaka korop togole malilip kaŋem kotozo payake, paki ŋene peleke more misuk ŋadekka arikene. \v 2 Anutu wane pi don aŋelo edo ŋabokopze don kisi edangoi, ea yemo don wele mo ra togolekoi, paki ŋei mane eŋe togoleka, ea mi dere mogare geake, so mi dere teweke magekeyake, eŋe tanik manikine qotkoine ea wane turuŋine wikile qotkoine marat kayake. \v 3 Waomze Yesuŋo ŋebuki menaŋgone, ea yemo masi zok kakapa suaine, ea wane ŋene mena menaŋ don kakapa suaine, ea ŋadek kaikeneo, daleo borikinane turuŋine wikile qotkoine ea kakakka arikene me? Midakaka! Eamo Waom Yesu oŋom mo alakan rawakonge, pakimo ketene weleŋo detkakoi, eŋe rapoke tingo ŋedane sari mageu, mo togole wareke. \v 4 Pakimo naso yewaoka, Anutu eŋe oŋom yalewaka takotke more, don ea ma togoleki paki, zonom so de kineŋine medepineŋo ma wakone more, qesiŋka more, masi kine kine togogole natne make. Paki, Asu Koboboinane bakom, qaŋaine more, mapoke eŋine wetine so simileinane ŋei ŋerep ebonge, pakimo masi yewaŋo iwa yale qe wakonmaike, Gipolane don ea mo don welekakatneka. \s1 Kristo Eŋe Ŋebuki Mena Menaŋ Ea Wane Ŋetne \p \v 5 Anutu eŋe kepe mat mane musele baŋ ŋado ma wakoniake, ŋene ea wane dereret urata ma don ramaine, yewao aŋelo edo ware ware okane warekei wane mi biraonge, midakaka. \v 6 Ea wane don, ŋei maneŋo Anutu wane papiao maneo iwa yale qeke, \q1 “Anutu, ŋei eŋe onokaka wane ge eŋane wetke okanmaine, ŋei wane gipole, eŋe onokakainane ge wareka okangene? \v 7 Goŋo aŋelo magu eŋane ketkele qei maket baneno nasomde bamgoka geakane rakokka more birakakone, goŋo qeli ewe zonom so bakom mawa mawa, ea wane eŋet biŋekŋo marokine okangi bira kakone, \v 8 paki qeli so kepe erane kotino so kutno kine kine korop kie tabeinane bano biraone mere ware oniakane, ware ware suaine bira kakone.” \m So Anutuŋo eŋe ŋei ware ware birakake so yeye kine kine korop wareakane, so eŋane bano biraon wareke, ŋo iwa ramaike yemo yeye kine kine korop motke, yewa mane mi mawaluke matoke motki paki, eŋe koropka eŋane meto sunka manwareke, ŋo siluŋ ukude iwa ŋeiŋo yeye kine kine korop Yesuŋo ware kamaike, me eŋane meto pamaike, ea yemo mi kamaine. \v 9 Ŋo siluŋ ŋene Yesu kamaine! Eŋe nasomde bamgoka aŋelo eŋane bango ketkele birakake, wane ketkele ge more seu seu so wikile detkane qelaŋan so eŋet biŋek mangi teweke gemaike, eŋe Anutu qomine rarainane, ŋei korop eŋane seuke more mapik oniakane rakaki, seu seu wikilerop tabaine, eamo ŋei korop ŋenane ra detke. Ea wane Anutuŋo eŋe ma wie more, eŋet biŋek suaine manerop, eŋe manwareke. \v 10 Anutu eŋe yeye kine kine korop, ea wane kine so welaine, oŋom kine kine korop ma wakon onwareke, ea wane Yesu eŋe dokoine ea korop ebuki paki qeli ewe zonom kotino biraongi waketkei wane, raki paki wikile desiakane, Anutu oŋom rakokkake, so urata don mange, pakimo Yesu eŋe ea wane rokop okange, so wikile dere borikino ŋine mainongi, qeli wane biŋek okangoi, paki mo Waom Anutu eŋe urata ea Yesu wano motki oŋo maki mo koboewareke, ea wane Yesu eŋe wekuŋo ŋei iwenongi ariu, Anutu eŋe koso ebuyake. \p \v 11 So Yesu eŋe ŋei ŋerep ebuki, Anutu wane magu wakonmami, so oŋom natne borikino ŋine maulukonge, me qelaŋ panamango gege ea maki masikangi, libe qekoi. Ŋei ŋerep yewa eŋe enŋenarek korop Magaene weku okanmaike, ea wane Yesu eŋe ŋolekoune edorayakane detki mi qeka okanmaike. \v 12 Ea wane eŋe Magainano ramaike, \q1 “Anutu, na baŋ geŋane don kisiŋone ea ŋon qane edanikale, na baŋ ŋei miti wane lewageu, eŋane kaiteno eŋetŋone gora bakom kito mawa ganikale, paki magu eŋano oi bakom wakoniake.” \m \v 13 So mane iwa yale, “Na baŋ wet mali malipne Anutu wano more eŋano kito togole gekale.” \m So mane iwa yale, “Na iwa Anutuŋo ŋerep medep ninge na eŋerop weneŋ gemaine.” \s1 Yesu Eŋe Mapikŋoniakane Ŋei Yale Wakonge \p \v 14 Ŋei Borikine eŋe ŋei ŋerep ma ket biraongi seuke, siukkei wane zonom kakapa suaine pa mange, ea wane ŋerep medep eŋe sola so weŋem bikum gorop gemami, wane Yesu oŋom eŋe yale okangi paki, eŋane tanik manik ea make. Eŋe yewa okange yemo seukki, eŋane seu seuineŋo Satan qe more ma ket birakaki, zonomine mida leleakane. \v 15 Paki ŋei ŋerep eŋane gege ene korop seu seu wane kaet gege yewaŋo qelit qeqe ebuke, eamo Yesuŋo seukki paki, qotkoino ŋine siwotonge. \v 16 Iwa yemo welekatne didiwo wakon maike, eŋe aŋelo mi kito qesiŋ ebu okan onmaike, eŋe kito qesiŋ okan oniakane turuŋine yemo Anutu wane papiaoŋo don mane iwa yale ramaike, “Eŋe Abraham wane ŋosa ŋabokoune kito qesiŋ okan onmaike.” \v 17 Ea yemo eŋe ŋon qaine eŋinerop rokop weku okane, numa kine kine okan wareake, yale okangi paki, eŋane Pris Wawaine, Wetne Pesesekatne so qom borik korop Anutu wane urata mauluke mayake, paki ŋei ŋerep eŋane borikineenane turuŋine qekoke more mataliki siukeake. \v 18 Eso naso iwao yemo eŋe ŋei natne liwe liwek wakonongi, eŋe maine mapik oniake, onoka wane eŋine eŋe liwe liwek wakonkake paki, eŋe wikile zok maratkake. \c 3 \s1 Yesuŋo Suaineŋo Mose Eŋe Nigatne \p \v 1 Doku tau tau kimakopne, ŋine Anutu eŋe qeli gege mat wane weneŋ yale waka ŋidora newan ŋunge, ea wane ŋine Yesu miti qelit ŋei so pris wawainano deŋine ka mogare kalilipka arikei, eŋe Anutŋo ŋene mali malipze didiwo ra wakongone magemaine, ea wane Pris Wawaine okaniakane taleka more birakaki ketke. \v 2 Eŋe Anutu aŋaine teweke urataine mauluke make, oŋo urata ea mayakane mawakonkake, Moseŋo urataine bororom mauluk qeuluk, Anutu wane ŋei ŋerepŋo mat okanmaike, yewa wane kotino Mose eŋe mamaŋke, ea wane rokop, Yesu eŋe make. \v 3 Ŋei mat mamaike eŋe mawaka okanmami, mat eŋine mi mawaka okanmami, rokop weku yewaka Yesu wane qeli ewe zonomineŋo Mose wane zonomine yuankamaike. \v 4 Mat korop ea yemo welekatne kepe ŋeiŋo ma okanmaike, eso Anutu eŋe wekuŋo yemo qeli so kepe korop mawareke. \v 5 Mose eŋe Anutu wane matko ge more raki, korop tewe tewek urata make ge wareki paki, qelit mama yale magukoune eŋano urataine mauluke make, paki Anutuŋo don baŋ ŋado ra wakoniake, ea wane don Moseŋo rake, so qelitne qeke. \v 6 Ŋo Kristo yemo eŋe aŋa tewe tewekinerop, wane Gipoleŋo Anutu wane mat welaine, oŋom wareka okanmaike. Ŋene eŋine mat so urum koune, ŋene sorin borin okane mali malipze warekaŋem oŋo kaki, mali malip wane biŋek qe ŋebonge, ea waneka seleleine payakeo, yemo naso qoeyake, naso yewao ŋene baŋ eŋane magu so mato urumine wele okanikene. \s1 Anutu Wane Ŋei Ŋerep Magu Eŋe Sola Pesek Maratkaikei \p \v 7 Ea wane don mane Anutu wane papiao qeqine Asu Koboboineŋo iwa yale ramaike, eaŋo ŋenane biŋek okanmaike, “Ŋine Anutu wane don ukude detmamiwo, \v 8 yemo ŋine wet togon alakan okane more ŋabokopŋine Anutu ŋabakakoi, yale misuk okanikei, ŋine kaiwe yewao kepe yaup papaino gekoi, paki eŋe liwe liweko birakau det worik wakonge. \v 9 Ea wane Anutuŋo ramaike, eŋe baŋ naŋane urata na korop togoleka koma 40 masi mawe kakoi, ŋo koso eŋe siluŋ wawaine okan nane more liwek nangoi. \v 10 Kine ea wane na ŋei ŋerep yewa eŋane sotne osiki rakole, ‘Eŋe naso baŋem weteneŋo na mi mogat nanmami paki, naso baŋem naŋane numa mo eŋane biŋek qekole, ea qeliŋmami.’ \v 11 Yewa wane na sotne osiki don iwa yale ra togole edangole, ‘Welekakatne weneŋ weti qeliwo, eŋe naŋane matko saket more narop sola pesek mane mi mesikei!’ Anutu eŋe don yalewa rake. \p \v 12 Kimakopne, na ea wane rawe ŋine kaulukkei, ŋinane keuo ŋine maneŋo kotine qotkoine so mali malip midaine geki paki Anutu Gege Togon Welaine eŋano ŋine, mi kakakka ariake. \v 13 Kaiwe baŋem ŋene ra okanmaine, “Ukude” kamde, yale wane mo ŋine kaiwe baŋem bonep bonep Anutu wane ŋei ŋerep don bile so mayakakatneka kito edanikei, so qomene ma ewekkei. Ge ŋinano ŋine mane eŋe borikeneŋo isikaki paki maki wet dereretine siuke, togoleakane ŋin girem ŋine au more, naŋ qe nagu gekei. \v 14 Ŋene korop Kristorop weneŋ eŋane soukoune eŋine rokop tego weku okanmaineo, yemo ŋene alakan kieke more detlukka malipkakone, ea togogole malilipka ge more mageŋem naso qoeake, ŋene yale okangeneo, yemo ŋene Kristo wane soukoune eŋinerop tego weku okangene. \p \v 15 Ea wane Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, “Ŋine Anutu wane don ukude detmamiwo, ŋine ŋinane ŋabokopŋine sogino wet togon okane Anutu ŋabaka gekoi, yale koso mi gekei.” \p \v 16 Maŋo Anutu wane don dere more wet togon okane sotine osiki eŋe ŋabakake? Ŋei ŋerep korop Moseŋo ebu iwen ongi, Ezipt kepeo ŋine arikoi, ŋei ŋerep koropŋo okangoi, \v 17 ea wane Anutu eŋe manerop sot osi osi okane geki, koma 40 okange! Yemo ŋei ŋerep borikine mau paki, kepe keuno yaup papaine mat mane mi pamaikeo, seuk warekoi, pareŋene ea pa arike. \v 18 So Anutu eŋe done togogole ratogole more rake, “Eŋe mane naŋane mat koto mi saket more narop sola pesek mesikei.” Eŋe don ea maŋane rake? Ŋeiwa wet togon okane ŋabakakoi, eŋane rake. \v 19 Ea wane ŋene iwa yale detmaine, eŋe Anutu wane don detluke more mi malipkakoi, kine ea wane eŋe umareu paki sola pesek matino mi waketkoi. \c 4 \s1 Sola Pesek Wane Gege Matko Lotkekenane Ra Ŋebonge \p \v 1 Iwa yemo Anutuŋo sola pesek mat yewao waket more, eŋerop weneŋ sola pesek gekenane, rara togon ra biŋek qe ŋebonge, ea wane ŋenano ŋine maneŋo sola pesek gege mat yewao mi wake waket gege keuo peleke more, numao siukeakane ŋene dere mezet ŋoniake. \v 2 Ŋene Sigi Maep Don detmaine, ea wane rokop, Yuda ŋei eŋe mo detkoi, ŋo yewaŋo mi mapik onge, eŋe Anutu wane don ea dere kotoeno more, mi malipka lukkoi, kine ea wane Anutu eŋe sola pesek, me gege maep matko waketkei wane iwenonge, ŋo eŋe mane mi waketkoi. \v 3 Ŋene ŋei ŋerep mo Anutu detlukka malip kamaineŋo, yemo sola pesek mat yewa wane kotino koto waketŋem paki, Anuturop sola pesek mesikene, ea wane eŋe iwa yale rake, \q1 “Na sotne osike, paki don togoleka ratogole more rakole, ‘Eŋe welekakatne sola pesek matko mi waket narop weneŋ mi mesikei, i midakaka togole!’” \m Eŋe don ea mo Yuda ŋei edange, so mo sogino qei bano Anutu eŋe qeli so kepe mawa reki qoeki, don ea eŋe weneŋ yalewa rake, \v 4 Anutu wane papia keune maneo sola pesek kaiwe naso sewen ea wane iwa yale ramaike, “Anutu eŋe urataine mamageki, kaiwe mama mete mane so mete natko etke qoewareki, yewao sola pesek so mere zonom make.” \v 5 Don ea waneka koso manerop rake, “Eŋe naŋane sola pesek matko mi saketkei, so eŋe narop weneŋ mere zonom mi makei.” \v 6 Yalewa wane mo don eaŋo iwa yale sikan ŋonmaike, ŋei ŋerep alakane more don kisi maine detkoi, ŋo eŋe sola pesek matkotino mi ari waket more, Anuturop weneŋ mere zonom mi makoi, onoka wane, eŋe don kisi maine ea detluke mi malipkakoi ea wane. Ŋo ŋei natne eŋe sola pesek mat kotino waket more, Anuturop weneŋ mere zonom mama, ea wane eŋe mo detonge. \v 7 Ea wane Anutu eŋe koso kaiwe naso mane ŋei ŋerep ea eŋane nasoo motke paki eŋetine “Ukudeka” orake. Ŋado koma naso loutne qoewareki, Anutu eŋe Dawit wane wetno motki oŋo ra wakonge, ea Anutu wane papiaŋo mo reke, \q1 “Ukude ŋine Anutu naŋane pi so don desikeiwo, yem ŋine wet togon koso mi okane gekei.” Dawit wane nasoo Anutuŋo rake, “Ukudeka,” yewaŋo iwa yale sikan ŋonmaike, Anutu eŋe naso mane koso baŋ ŋei ŋerepkoune ari sola pese matko wake waket wane takotke motke. \p \v 8 Ŋo Yosua mo mane ŋei ŋerep iwenongi, Anutu wane sola pesek matko ari waketkoi ra, yemo Anutu eŋe kaiwe naso mane wane don mi rakirap. \v 9 Ea ŋene wane iwa yale desikene, Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋane sola pesek metmet ea wane peada me taboŋ naso mane pamaike. Yewao eŋe Anutuŋo kaiwe mama mete mane so natko etke(7) mere zonom make, yale waka eŋe taboŋ mere zonom makei. \v 10 Ŋei mane eŋe sola pesek mat kotino waketki paki Anuturop weneŋ mere zomom mayake, eŋe Anutuŋo urataine ma mageki qoeki, mere zonom make, yale waka eŋe kepo urataine maki qoeki, makoke more mo, eŋe sola pesek matko waket mere zonom mayake. \v 11 Ea wane ŋene urata togogole mauluke maŋem qoeki, sola pesek mat koto waket more, Anuturop weneŋ mere zonom maikene, ŋenano ŋine natneŋo eŋe okangoi, yale misuk okanikene, eŋe Anutu aŋaine so donine qe more birau paki, sola pesek matko wakesikei wane qeka numaene siukke. \p \v 12 Anutu wane don yemo gegerop so zonom goropŋo pamaike, ea yemo eŋe ŋetne teine, pilaŋ mane ŋadino so qomino ŋetne teine ea wane kop, ŋo zok manerop yuan kamaike, eaŋo korop qei kotinerop kitare ket mage, wet dereret so oŋa oŋa erane yaku yakuetne ea so set eŋane tutuene ea korop kitat waremaike paki, eaŋo ŋei kotoenane wet dereret so dereret ma wesak, so wet mali malip ea wane kine ma wakon okanmaike. \v 13 Yewa Anutu wane kaitko yeye kine kine mane mi siukeake, yeye kine kine ma wakon wareke, ea korop eŋane deine metine kutno didiwoka wakone pawaremaike, so eŋano, ŋene korop kineze rapoke olale more don urata makene. \s1 Yesu Eŋe Ra Rokop Muselane Pris Suaine So Wawaine Qeliwo Gemaike \p \v 14 Ea wane ŋene mali malipzane kine didiwo ra wakongone, ea togogole malipka gekene. Yesu, Anutu wane Gipole, ŋenane Prisze Suaine So Wawaine, eŋe mo qeliwo arike, Anutu wane kaitko gemaike. \v 15 Ŋenane don borikine mane ŋadeka more qepap kaikenane rokop me togole togoleze yemo midakaka, ŋenane pris suaine so wawaine, eŋe yemo ŋene set pelek okanŋem, eŋe mi ŋone ŋadekŋon okanmaike. Ŋene Prisze suaine so wawaine, eŋe gemaikane ŋenano liwe liwek wakonŋon okanmaike, ea eŋano kito togole okora qesiŋ ŋonkgi, maine mali malipze ra qelaŋangene, Yesu eŋe yale waka eŋano liwe liwek kine kine eamo korop wakonka wareke, ŋo liwe liweko peleke more, borikine mama mo oka okan, eamo mane mi make so okange. \v 16 Ea wane ŋene seleleine qe more Anutu wano arikene, eŋano ari more okanikene, paki Anutu eŋe wet menaŋ so qom peseine manerop pamaike, yalenane ŋene eŋano naso baŋem eŋerop tako rakot okora more, eŋano ŋine baŋ wet menaŋ so qom peseinane zonom kine kine natne weneŋ maŋem, eaŋo wakon ŋongi ŋaŋaeŋem, ŋo maine mapik ŋoniake. \c 5 \s1 Yesu Eŋe Wikile Urata Mamaŋki Anutuŋo Pris Suaine So Wawaine Mawa Birakake \p \v 1 Pris ma wakon ma wakon ea wane masi so tanik manikine, yewmo iwa yale, Pris Wawaine korop ma wakon ongoi, yemo ŋei kimakopene eŋe enŋene keuo ŋine ma wakonbi paki biraonbi, eŋe Anutu wane don mogare ŋei eŋane ra more Anutu wane qelit qeu paki, borikinane bakom so soe soep mire Anutu manbi, oŋo detongi paki, borikineene sauke mataliki siukeakane. \v 2 Pris eŋine eŋe kepe ŋei, setine pelelekatne, ea wane eŋe ŋei qelaŋ so qeyau mayau gegine, ŋo eŋe urataine, ea maine bororom Waom wane donŋo daleo ramaike, ea wane rokop mogare ŋei dereretnene midaine me Waom wane numa qeayake matalimaŋkoi, ea eŋane bororom ma okan onmaŋke. \v 3 So onoka wane eŋine eŋe kepe ŋei pelelekatne ea wane eŋe ŋei ŋerep eŋane sotwaneka soe soep mi mit maŋke, eŋe eŋine sotinane soe soep eŋe weneŋ mitmaŋke. \v 4 Pris lewet urata ma gege, ea mo eŋet zok suaine so wawaine, ea wane ŋei mane eŋe oŋomka ma wakakei wane raki paki, pris mi wakonmaike, midakaka, ea yemo Anutu oŋom weku, ŋei yewa oraki paki ma wakonka more, pris urata mangimo mamaike. Eŋe mokaka Aron yale waka oraki paki, urata don mangi make. \p \v 5 Kristo eŋe yale waka oŋomka mawanaguki paki, Pris Wawaine geakane mi wakonge. Oŋom wakoniakane turuŋine yemo Anutuŋo olale rake, \q1 “Ge naŋane Giponne okanmaine, ukude na mo geŋane Magaŋone noŋo ma wakon ganmaile.” \m \v 6 Eŋe yaleka ameŋine maneo rake, \q1 “Ge baŋ pris okane naso baŋem ge arikene, Melkizedekŋo pris geke, eŋane kop gekene.” \p \v 7 Mo sogino Yesu eŋe kepeo geke, naso yewao eŋe Anutu wano suaineka meŋenka arokkake, oŋo seu seuo ŋine qesiŋka makok kayakane, onoka wane eŋe ketkele geke, ea wane Anutuŋo meŋe meŋenine detki, menaŋge paki mapik kake. \v 8 Yesu eŋe Anutu wane Gipole geke, ŋo siluŋ koso aŋa tewe tewek wane kine desiakane Anutu wane ketkele ge more, aŋaine teweke umat so wikile korop kutino waki kaukke. Pakimo yewaŋo Anutu wane don me aŋa tewe tewek wane kine kito mane olatlukke. \v 9 So eŋe yalewa okangi paki, zok manerop Anutu aŋa tewe tewek wane mayakakatne okange paki, Anutuŋo olale rake, “Ge Pris wawaine Melkizedek wane rokop,” ea wane eŋe ŋeiwa aŋaine korop tewek okanmami, eŋe ebu more qesiŋone more, mapik ongi, naso baŋem geuluke gege togon gearikei. \v 10 Paki Anutuŋo eŋe ma wakonka more rake, “Ge pris suaine so manerop wawaine, Melkizedek wane kop gekene,” rake. \s1 Medep Nigatne Eŋane Kop Misuk Gekene \p \v 11 Ŋene Melkizedek wane don ŋidangenane zok manerop pamaike, ŋo siluŋ ŋine dereret ŋine ea ukude yemo zok mi qelaŋangi detlukmami, ea wane ŋene kine ra wakone ŋidangenane zok umatne okanmaike, onoka wane ŋine kine desikei wane bauwawa ŋungi bororom det okanmami, ea wane. \v 12 Ŋine naso kiroine doku taune magu, mali malip korop okane, Waom kito ŋebo ŋebon wane urata ma gekoi, ea mo maine kopkemaike, ŋo siluŋ Anutu wane don kine didiwo kieke more rara, ŋei natne edo kito ŋidanikei wane ŋine ŋaŋaemami, ŋine ŋara togole kipoke nekei, yalemo ŋine ŋamuka nemami. \v 13 Ŋei mane eŋe ŋamuka ne gemaike, eŋe medep nigatneka gemaike, pakimo eŋe maine so borikine ea wane kine mane koboine mi detmaike. \v 14 Nat paromine yemo ŋara togole eamo ŋei ŋerep suaine eŋane biŋek, eŋe ŋei yaline mo sikan ongoi, ea wane eŋe mo liwek one more, maine so qotkoine erane kine mo ma wanokekane more detmami. \c 6 \s1 Ŋene Mali Malipze Malipka Lukkenane Urataine Togoleka Maikene \p \v 1 Ea wane ŋene Kristo wane don so don kineine misuk ra modasikene, ŋene mat bosiŋine, ea naso baŋem atakine loutne mi yaso okanmaine. Yale waka ŋene don yewaka atak loutne misuk ra modasikene, ŋene Waom malipka more, wet maingekenane so kine kine natne, gegeine midaine yewa ŋadek kaikenane, yemo maine raikene. Ŋo ŋene urata mamami, ŋene mo ŋadekakone, ea ra more koso nago nagon misuk mosikene. \v 2 Paki mo ŋene don iwa yale qeligeŋem rap? Miti Doku tau tau wane don, so ŋei lewetko mete mot mot wane, so seu seuo ŋine wie wie, so nasoo Waom wane kaitko borikinane turuŋine ebongi, don urata mama wane don, yewa korop qeliŋ wareŋem paki, ŋene ŋei mo suaine eŋane don raikene, yemo zonom maine papa togon pa ariake, ea raŋem kopkeake. \v 3 Ŋo ŋene Waomŋo maine yale waka urata ea maikenane det ŋoniakeo, ŋene maine yewa baŋ maikene. \p \v 4 Ŋei mitiŋo ma qelaŋanongi, Anutu wane qelaŋango mo gekoi, eŋe qeliwo ŋine ŋara mo ma nekoi, ea so Asuŋo mo eŋano mere bakomene damo qe ebonge. Eŋe ea korop qelige qeyau ariu, daleo ebuwi koso wetene maine maingekei me? \v 5 Eŋe Anutu wane don ea yaup solaŋoka liwekka ka more mau paki, simile mo detkoi, so rakoi ea don maine paki, eŋe gege togon Anutu wane zonom ŋado sariake ea mo detkakoi. \v 6 Paki eŋe qeyau ket Anutu ŋadekka ari warekoi! Wane ŋei yaline koso ŋado ebuwi zinge sari wetene maingekei me? Midakaka, onoka wane eŋe masi yale okane, Anutu wane Gipole koso manerop kibeŋ qabego qekei paki, ŋade don okane, ŋei deeno gamu gamuo birakaikei. \p \v 7 Kepe mane koyaŋo naso baŋem qe more kito ma peseki gukine motki ŋei eŋe ŋara met okanmami, eŋane ŋara zaguk ma wakon okanmaike. Anutuŋo kepe yewa mosopkaki, mosopinane wele wakon okanmaike. \v 8 Ŋo kepe yewao kine kine wakelerop so touk qotkoineŋo sua wiemaikeo, kepe yewao eŋe borikine, ea wane kine kine ebosikene, yemo wele midaine okan maikane, Anutu wano ŋine soa waraŋ kamaike, wane ŋado baŋ gerepŋo zeki mida sololokeake. \s1 Sorin Borinŋinerop Okane Okora Gege \p \v 9 Ŋo siluŋ ŋene don umatne iwa koso ŋinane ramaine, yemo kima maepkopne, ŋine borikei wane mida, mitiwo meŋenka luke more, gekei wane ŋene detluke more ramaine. Ŋene detmaine ŋine mosop mayakakatne gegeŋine maratkaikei wane magemami. \v 10 Anutu eŋe ŋei matali mida, eŋe ŋine urata makoi, me ŋine eŋe qesiŋka mangoi, so doku tau tau magu kimakopŋine yeka qesiŋ onmami, ea wane Anutu eŋe ŋinane urata mamami, yewa mo sogine me musele naso iwao, ea wane mi nigetkamaike \v 11 Ŋenane wetze suaineŋo ŋinane wetkemaine so simin ŋonmaike, yemo ŋine korop wet bonep bonep sorin borin ŋinerop okane okora mageu naso qoeki, yeye makei wane wetke tomaka more Anutu malipka gemami, ea baŋ wakongi wele kaikei. \v 12 Ŋine bau wawa okanikei wane ŋene mi ŋonmaike, ŋine miti ŋei mali malipkorop so togole togolerop gekoi, ŋine eŋe yale gekei, paki Anutuŋo yeye kine kine biŋek qe ŋibonge ea maikei. \s1 Anutuŋo Biŋek Qe Ŋebonge Ea Detlukkene \p \v 13 Anutu eŋe Abraham rara togon don olatke, naso yewao ŋei suaine maneŋo Anutu eŋine kop yuanka mi geke, ea wane eŋe ra more donine eaka, Anutu eŋine eŋetko ra togoleke. \v 14 Eŋe iwa yale rake, “Welekakatne na baŋ mosop suaine mosop ganikale, so na ma leule ganbe ŋosa wili wilikopŋone loutne wakonikei wane na rara togon don iwa golatmaile.” \v 15 Abraham eŋe Anutuŋo rara togon don ratogole more olatke, ea wane tomaka ge more, bau wawaine midaine gemage wele maratkake. \p \v 16 Ŋei mane eŋe don mane ra togoleakane okane more, ŋei suaine mane eŋine kop yuane gemaike, eŋane eŋetko ora ra togoleki, eaŋo ŋei kimakoune eŋane aŋa mawonge okanmaike paki, eŋe don raikei wane qeka okanmaŋkei. \v 17 Ukude naso iwao eŋe yaleka Anutuŋo don wele mane raki paki motki, don ea mane mi pelekeake me qororogeake eŋe mo raki togole lukeake. Anutu eŋe ŋei biŋek qe ebone more don rake, ea yemo don togogole mane, me pelekeake. Eŋe rau paki, iwa yale desikei, Anutu eŋe don ramaike, ea turuŋine mane mi raraine so main maine, ea midakaka! \v 18 So Anutu eŋe isi don mane mi rayake, ea wane don etke ra more motke. Pakimo don eaŋo mo togoleke, mane yemo eŋine eŋetine Suaine rake. So mane yemo don togogoleka ra seleeluke more rake, ea wane tutule me eŋane ŋadino maneŋo dere eweke don mane koso takotke raraine, ea yemo midakaka. Eŋe mo raki togole more togoleke, ea mo wetine kine eŋe mo dere luluke more rake, eaŋo ra rokop donine okanmaike, ea wane ŋene Anutuŋo kine kine biŋek qe ŋebonge, ea wetzeŋo togole malipka more tomaka gekene. \v 19 Ŋene teba teba me newanka gegeze iwa ma gemaine, ea yemo ŋenane wet maki pese more momoe wareake. Ŋenane wet pesek ea Yesu. Eŋe qeli wane Bakom Urum ŋadino qepoke ari, Urum Kobekine eao waketke. \v 20 Yesu eŋe ŋenane raki paki alakane more, Urum Kobekine ea waketke, eŋe Pris Melkizedek wane kopko, Pris Wawaine okangane, eŋe naso baŋem ge ariake. \c 7 \s1 Melkizedek Eŋe Pris Suaine \p \v 1 Melkizedek iwa eŋe Salem wane ŋei waom, so Anutu Wawaine weti qeliwo eŋane pris wawaine geke, Abraham eŋe ŋei waom etke so etke enŋene so magu kopene engu more, kawaliwo ŋine zinge numao sariki Melkizedekŋo maratkaki paki, mosopkake. \v 2 Abraham eŋe kawali qe more kine kine korop peikke, ea ŋine ten magu weku ea Melkizedek mange, Melkizedek wane eŋetine kine mikepka yemo iwa yale pamaike, “Ŋei Waom Koboboine.” So onoka wane eŋe Salem wane ŋei waom geke, wane eŋane eŋetinane kine yaleka iwa yale oramami. “Peam Wane Ŋei Waom.” \v 3 Melkizedek wane magaine me nagaine, me ŋabokoune eŋanoŋine natne eŋane eŋetene mane mi pamaike, me wako wakon naso me seu seu nasoine midadaine. Eŋe yemo Anutu wane Gipole yale, eŋe naso baŋem naso baŋem tako rakot priska ge ariake. \p \v 4 Iwa kau paki detkpi, Melkizedek eŋe ŋei kakapa suaine geke, ea wane qerakze Abrahamŋo aboŋ kine kine maine weku mane ea kawali qeki paki, ma more peikke korop mapoke nat paromine ten magu weku ea Melkizedek mange. \v 5 So Lewi wane ŋosa wili wilikoune eŋe Pris Suaine urata ma gekoi, Mose wane ra rokop donŋo rakoke rake, eŋe aboŋ maine ten magu weku, yale Israel ŋei ŋerep magu eŋano ŋine peik okangei, yale rarainane, ea yemo eŋe enŋene matkopene eŋano ŋine, eŋe Abraham wane ŋosa wili wilikouneka, ŋo siluŋ eŋanoŋine peik okangoi. \v 6 Ŋo, Melkizedek eŋe Lewi wane komineŋo mi wieke, ŋo siluŋ eŋe Abraham wanoŋine aboŋ ten, magu weku yale peikke, paki eŋe Anutuŋo miti don biŋek qe mangi makane, eŋe mosopkake. \v 7 Ŋei mosop kamaike, oŋo suaine, ŋo ŋei mosop mamaike, eŋe nigatne eŋane bango gemaike. \v 8 Yemo pris eŋe ten magu weku peik okanmami, Yuda wane pris ŋei wawaine yewa eŋe seukkei, ŋo mane yemo Melkizedek, eŋe Abraham wano ŋine ten magu, weku peikke eŋe wisika gemaike, Anutu wane papiaŋo eŋe seukeakane mi ramaike. \v 9 Eso ea wane iwa yale raŋem, Abraham eŋe aboŋ ten magu weku Melkizedek qolekake, Lewi wane ŋosawili wili koune eŋe aboŋ ten, magu weku peikkei wane raraine, ŋo eŋe weneŋ yaleka siluŋ qolekakoi. \v 10 Lewi eŋe mi wakonge, ea wane iwa yale raŋem, eŋe qerakine Abraham wane weŋem kotino metki, Melkizedek eŋe Abraham maratkake. \s1 Pris Sogine Urataene Mi Menaŋlukke \p \v 11 Lewi wane ŋosa ŋabokoune edo pris urata makeiwane ra rokop don, eaŋo Israel ŋei ŋerep ebonge. Wane Lewi wane ŋosa ŋabokoune eŋano pris urata mamaeneŋo maine menaŋge ra, yemo pris mane kuneŋine ŋado mi wakongirap. Pris mane eŋe Melkizedek wane rokop, ŋo Aron wane kop ea mida. \v 12 Pris urata sogine masikangi musele wakongi Mose wane ra rokop don sogine eŋe yale waka masikangi museleŋo wakoniake. \v 13 So ŋeiwa Anutuŋo rake, ea yemo eŋe ŋei mane eŋe esep miloppine magu maneo ŋine, wane eŋane esep milop magu yewao ŋine, ŋei maneŋo aratao pris urata mane mi make. \v 14 Ŋene det waremaine, ŋenane Waomze Yesu eŋe Yuda wane magu eŋane tego, ea ŋine wakonge, wane Mose eŋe esep milop magu yewa edo pris urata makei, ea mi ra wakonge. \s1 Pris Suaine So Wawaine Yemo Yesuŋo Melkizedek Yale \p \v 15 Ŋene mo ka more detmaine, pris mane wakonge, eamo Melkisedek yale, ea wane don so kine mo didiwo wakonlukki kamaine, eŋe Pris kine mane wakonmaike, eŋe Melkizedek yale. \v 16 Eŋe rara togon donŋo weŋem weku me tego wekuŋo pris biraonge, me wakon ongei raraine, midakaka! Eŋe gege papa togon wane zonomgo pris okane gemaike. \v 17 Eŋane Anutu wane Papiao Anutu oŋom iwa yale ramaike, “Ge baŋ pris okane Melkizedek wane rokop eŋe yale naso baŋem togogoleka ge ari gekene.” \v 18 Ŋo Anutu eŋe Mose wane ra rokop don so numa sogine, ea mo mapapkaki masikanmaike, onoka wane, ŋo ra rokop don eamo zonomine midaine so mi mapikŋonge, ea wane. \v 19 Mose wane ra rokop don so numa eaŋo kine kine mane maki mi menaŋlukke, paki, ea wane ra more Anutuŋo ŋenane teba teba numa mayakatne mane ra rokop don wane tuno ma saket motke, wane yewaŋo ŋene tebaŋongi, Anutu wane osino maine sari lotke okanmaine. \p \v 20 Anutu magakŋo Yesu pris ŋei wawaine birakake, eamo yaup mi birakake, midakaka, eŋe weti Waom qeliwo ra togole more birakake. Ŋo pris sogine eŋano, eŋe yale mi okanongoi, eŋe ŋei maneŋo weti Waom qeliwo raki pris ea mi biraongoi. \v 21 Ŋo Yesuŋo pris okange, yemo Anutu oŋom rakokkaki, mo okange so Anutuŋo olale rake, \q1 “Suaineŋo welekakatne mo weti qeli raki qoeke, wane koso wet etke yale me yale maine mi rayake, ‘Ge pris uratao naso baŋem naso baŋem ge wakene’” \m \v 22 Kine iwa wane Yesu eŋe tako rakot musele wele maine, ea wane ekiine okane more, tako rakot sogine ea museleŋo yuankake. \p \v 23 Kine mane, yemo pris natne sogine gekoi eŋe loutne, ea wane eŋe seukmaŋkoi, so takotke gege kiroine geu paki, urataene mi mamaŋkoi. \v 24 Ŋo Yesu yemo gege togon naso kiroine ge ariake, paki eŋane pris urata ea qoe, ŋei mane wane kutno mi wayake. \v 25 Ea wane eŋe maine eweke more, iwa so naso baŋem ŋei ŋerep oŋom mapikongi, Anutu wane osino sari okanmami, so eŋe ebu more mena menaŋ numao biraone more, eŋine eŋetko ma togoleon okanmaike. Onoka wane eŋe gege togon gemaike, so Anutu ŋo eŋe qesiŋ oniakane meŋenka okanmaike. \s1 Yesu Eŋe Welekatne Kepe Ŋei Ŋenze Pris Suaine So Wawaine \p \v 26 Yesu eŋe Pris Wawaine, ŋene yeye mane wane ŋaŋaeŋem, eŋe qesiŋŋon okanmaike. Eŋe koboboine, sot ŋei me borikine mane kotino mi pamaike. Eŋe ŋei borikine mama eŋane rokop mida, eŋe libeka, eŋineka kine mane, so eŋe qeli kotino yuane gemaike. \v 27 Eŋe pris wawaine natne eŋane rokop midakaka, eŋe kaiwe baŋem eŋine borikinane bakom soe soep mitki paki, koso ŋado ŋei ŋerep eŋane borikinane bakom soe soep mit mit naso baŋem okan makoi. Ŋo Yesu urata mane yale mi make, midakaka, eŋe bakom wane soe soep weku mire mange, eŋe ea wane eŋine solaine atak weku qikka mange, eaŋo korop naso baŋem okane, yale okanmaike. \v 28 Mose wane ra rokop donŋo ŋei wetene pelelekatne sot weneŋ edo pris wawaine gekei wane biraon okange. Ŋo Anutu wane rako rakok don togole, weti qeliwo welekakatne, eaŋo yemo Mose wane ra rokop don wane ŋadino sarike, yewaŋo yemo Gipole Pris Suaine Togogole birakake, eŋe baŋ wet ululuŋka koboboine naso baŋem ge ariake. \c 8 \s1 Yesu Eŋe Prisze Ŋei Wawaine Qeliwoŋine \p \v 1 Don iwa korop ea wane woune yemo ŋene iwa yale ramaine, Prisze Suaine eŋe iwa nigatne kepo gemami, eŋe yalineka eŋe weti qeliwo ŋei Waom Suaine eŋane Metmet Zonominane woninoken metmaike. \v 2 Eŋe pris urataine weti miti urum koboboino make magemaike, eŋe pris wawaine so suaine, eŋe Urum Kobekine so Sigeine Togogole, ea wane kotino waketke urata mamaike, mat yewa yaline ŋei maneŋo mane mo mi make, eamo Waomŋoka maki wieke, Yuda ŋeiŋo seli kise kepe yaup papaino ma gekoi, ea wane kop mida. \p \v 3 Pris wawaine korop biraongoi, eŋe Anutu yeyeŋo bakom so osomŋo mire bakom okan kaikei so soe soep mire okankaikei wane ŋo ŋenane Pris Wawaine Yesu, eŋe yaleka, eŋe eŋine weŋem bikumineŋo Anutu bakom atak weku okankake. \v 4 Yesu eŋe kepeo geke ra, yemo eŋe pris mane mi okangirap, onoka wane eŋe Pris Ŋei Wawaine mo loutneŋo gekoi wane, so Anutu bakom okanka oka okan wane pris ŋei eŋe urata mo ma gekoi, na so eŋe ra rokop don ea wane kopko Anutu ŋara soep me bakom kine kine okanka gekoi. \v 5 Pris Wawaine eŋe Bakom Urum yewao urata ma okanmami, ea yemo eŋe welekatne oŋa oŋaine so ketkele, ŋo wele yemo qeliwo manerop wawaine so kine mane metmaike. Ea yemo Anutuŋo Mose olatke yale. Mose eŋe Bakom Urum mane seliŋo mayakane okangiso, naso yewa Anutuŋo olale rake, “Detmaine, ge kaulukkene so detlukkene, na oŋa oŋaine mo korop bonagao sikanganbe kawarekone, ea wane kop so rokouno detluke maikene.” \v 6 Ŋo Yesu eŋe Magakŋo pris ŋei wawaine urata mange, eaŋo yemo zok manerop kakapa, pris natne eŋane urata yuanka waremaike, ea yemo oŋo keu ŋeize ge more, tako rakot so siwa siwap museleŋo Anutu so ŋei keuzo motke, ŋo tako rakot yewa wane rara togon don ea mo weku mane okanmaike, onoka wane, ŋo yewaŋo tako rakot don soginane rara togon don, ea zonomine qe more, maki korop detki paki, zonomine mo mida lelewareke. \s1 Tako Rakot Sogine So Musele \p \v 7 Alakan siwa siwap so tako rakot sogino pake, yewao boriwori mane mi wakonge ra yemo Anutu eŋe ŋado siwa siwap me tako rakotze musele atak mane koso mi ma wakongi rap. \v 8 Siluŋ Anutu eŋe ŋei ŋerep magukoune eŋane sotene maratka more rake, \q1 “Waomŋo rake, na koso naso maneo siwa siwap me tako rakot musele mane baŋ Israel ŋei ŋerep eŋerop, so Yuda wane ŋosa ŋabokoune eŋerop ma wakonikale. \v 9 Ea yemo baŋ sakon qarekopene eŋerop na siwa siwap motkole, kaiwe yewao na meteeno ebu more iwen onbe Ezipt kepeo ŋine sarikoi, ea wane kop mida. Eŋe na siwa siwap ea eŋerop okangole, eŋe maine mi warekakoi, pakiso na ŋadekongole, Waomŋo rake. \v 10 Iwa yemo siwa siwap me tako rakot na baŋ Israel magu eŋerop okanikale, Waomŋo ramaike, ‘Na baŋ ra rokop donne yewa wet derereteno qewe payake.’ Na baŋ eŋane Anutu okangale, paki eŋe baŋ naŋane ŋei ŋerep magu okangei. \v 11 Eŋano ŋine ŋei weku weku maneŋo ŋei kimaine miti mi kito maniake, me matino ŋine ŋei mane mi olale rayake, ‘Waom detkanom,’ yale mida, eŋe baŋ koropŋo naso yewao na det nangei, paki ŋei ketkele, ea ŋine ariki weti ŋei ŋetne suaino eŋano qoeake. \v 12 Na wet maep okanonbe so sot turuŋene ea baŋ qelige ebongale, so borikineene ea dere qewologewe paki, koso ea wan mi desikale, Waomŋo ramaike.” \m \v 13 Pakimo, siwa siwap musele me tako rakot, ea wane raki paki, Anutu eŋe siwa siwap alakan wane ea maki sogine okange, paki yeye mane sogine me sele okaniake so toe barakeake, ea yemo baŋ yeine siuke midaleleake. \c 9 \s1 Kepeo Ŋine Bakom Kito Kito So Qeliwoŋine Bakom Kito Kito \p \v 1 Siwa siwap me tako rakot sogino alakan Anutu bakom me eŋet meŋe meŋen wane ra rokop donine pake, so ŋeiŋo bakom so eŋet meŋe meŋen urum seliŋo mamaine, mat kobekine, ea weneŋ kepo iwa mo pake. \v 2 Bakom urum mane seliŋo makoi, solainoken kotine mane qei kaitko, ea wane eŋetne Urum Kobekine so Sigeine orakoi, ea wane kotino yewa yemo kiwa, wane ekiine so zake, so beret Anutu wane biŋek qe man okangoi, ea anutu wane kaitko me deino metke, ea wane eŋetine, ‘Urum Kobekine so Sigeine Togogole.’ \v 3 Lap lap suaineŋo sen keune etkeo rasikeu okorake, ea wane ŋadino kotine mane yemo lap lap maneŋo kitatki, urumine weneŋ okange, ea wane eŋetne Urum Kobekine, Sigeine Togogole so Koboboine. \v 4 Ea wane kotino arata golŋo mamaine kiwakeu lawe kopuine qounerop okaniakane, so siwa siwapko katapa mane, korop gol ŋoka kawet kawarekoi, ea metke. Katapa, ea wane kotino gol lase mane so qeli wane ŋara weneŋ kotino motpi metke, so Aron wane qesi mane sotne qemore metine motke, ea so wesi katapa etke, Mose wane ra rokop don qeqine ea weneŋ metke. \v 5 Katapa ea wane kutno yemo aŋelo etke ere Anutu wane Kibi maepine ea ma more qin gim etne maputulakeuk sot turuŋ mataliu siu siuk so Anutu yewa eŋane met met ea sikanone some pake. Siluŋ iwa yemo ea wane kine maine korop mi rawarekale. \p \v 6 Eŋe yeye kine kine yalewa ma warekoi, paki pris eŋe kaiwe baŋem urum solaine yewao wawa ketket okane more, seli urum yewa urataene ma Waom meŋenka okane gekoi. \v 7 Ŋo Seli Urum kotine mane kobekine so sigegeine, ea wane kotino, ea yemo Pris Wawaine weku oŋomka koma mane wane kotino atak weku waket gegike, eŋe weŋem weneŋ ma waket more, eŋine borikine me ŋei ŋerep eŋane borikine detpi paki mamaŋkoi, me borikine mi dereret ma okan gekoi, ea wane Anutuŋo sotene saukeyakane qak okane geke. \v 8 Asu Koboboine oŋo yeye kine kine iwa ma warekoi, ea wane didiwo iwa yale sikan ŋonmaike, seli kise solaine eŋe urataine i ma met kika, Urum Kobekine, Sigeine Togogole so Koboine eao wake waket ea wane numa, ea mi qoe aŋaŋge, \v 9 Bakom Urum seliŋo mamaine, eamo ukude naso iwa gemaine, ea wane oŋa oŋaine, ea wane kine yemo iwa yale, yeye kine kine Anutu man man so osomŋo soe soep mire Anutu bakom okanka okanka eaŋo ŋei bakom okanmaike, eŋane kotine maki libe mi qe okanmaike. Midakaka! \v 10 Eŋe bakom iwa yaline okane gekoi, ea yemo eŋe ŋara doku waneka, so sola sau sauk ea wane batka okangoi. Iwa yemo korop sola wane ra rokop numa tanikka okanmaike, ea okane ge ari mageu, ŋado baŋ naso bomileki, Anutuŋo yeye kine kine ea korop ma koboe wareakane motke. \s1 Kristo Eŋine Weŋemineŋo Gege Togon Gekenane Qaki Saukŋonge \p \v 11 Ŋo ukude yemo mo Kristo oŋo Pris Suaine sogine gekoi, ea yuanonge, yemo mo yeye kine kine maine ma wakonge, ea wane Pris Wawaine okane sarike, seli kise ea eŋe kotino ge urata mamaike, ea yemo kakapa suaine so zok libe qotqole, ea yemo ŋei meteŋo mamaine yalewa midakaka! Kepe iwa ma wakonge, ea wane nat paromino mi pamaike. \v 12 So Kristo eŋe Pris suaine sogine gekoi, ea yuanonge, eŋe noniŋ me bulamakau weŋemineŋo atakine atakine Seli Kobek Urum Sigeine Togogole qeliwo mi ma waketke, midakaka, eŋe eŋine weŋem, eaŋo atak weku Bakom Urumgo ma waketki, eaŋo ŋene gege togon gekenane qoleŋonge. \v 13 Noniŋ so bulamakau ŋei labe labe eŋane weŋemene, so bulamakau medeune gerepko motpi ze osi osine, ea wane qoune ea weneŋ qeturageu paki, qakeu ŋei diene weneŋ gekoi, ea tauonge. Eŋe yaleoken okanbi paki, solaenaneka borikine ea oma ongoi. \v 14 Ŋo Kristo wane weŋemine eaŋo yemo zok manerop saukŋonge, ea yemo welekatne! Gege togon Asu oŋo nabok okankaki, koto so solaine koropka Anutu wane soe soep bakom ewe zonom, Kristo eŋe oŋomka sunka mange. Eŋane weŋemineŋo baŋ ŋenane kotozo urata kepe ŋeiŋo mi mamaine maki di borikine pa wareke, ea korop saukki ket wareake, ea wane ŋene maine Anutu gegeinerop eŋane urata ma more qelitine qekene. \s1 Kristo Weŋemineŋo Yeye Kine Kine Kiare Ŋebonge \p \v 15 Kine ea wane Kristo eŋe eŋine weŋemineŋo ŋebuki, ŋene qelaŋangone, pakimo oŋom keuo okoraki paki, siwa siwap so tako rakot musele, ea ma togolemaike, pakimo, eŋe siwa siwap me tako rakot sogino okora more, borikine makoi, ea mataliki siukwareke, yalinane ŋei ŋerep eŋe Anutu wane aŋaine teweke modat kaikei, pakimo, Anutu eŋe sogine gege maikei wane ra biŋek qeke, ea mau paki, eŋine ŋerep medep wele okangoi, so Anutuŋo gege togon, gege wane mosop biŋek qe ebonge, ea maine maikei, so eŋe gege togon ge arikei. \p \v 16 Mete zamot wane numa yemo iwa yale, ŋei mane eŋe wetkemaike, na seukewe, naŋane kine kine yewa maŋo welaine okaniake, eŋe yale ra more, eŋe ŋei manerop mo rara togon donne papiao mauk kiyake. Medepŋo don ea mogare more, magak wane aboŋ ea welaine okaniake, paki magak seukki, ŋei eŋe magak mo seukke, ea dere qelaŋanbi rokop, eŋe magak wane mete zamot ea maine mayake, \v 17 ŋeiwa aboŋ welaine ea seukki, rara togon don ea wele okaniake, ŋo ŋei yewa rara togon don rake, eŋe mi seukke more, wisika geki, rara togon donine wele midaine okaniake. \v 18 Kine ea wane siwa siwap so tako rakot sogine mikepka pake, yewao eŋe osom qe more weŋemine ea rara togon don yewa qakka okangoi, yemo eaŋo maki togoleakane pakimo, eaŋo wele okange. \v 19 Mikepka, yemo Mose eŋe ra rokop dongo don numa motmole pamaike, ea wane kopko korop ŋei ŋerep ra qelaŋane edanwareke. Paki ŋado eŋe bulamakau medeune so noniŋ weŋemine so lama zoune weŋe weŋem, eaŋo dokurop liwage more, qe muruŋgi paki, ra rokop don wane buk so ŋei ŋerep weneŋ korop zipanon wareke. \v 20 Paki eŋe edane rake, “Iwa yemo weŋem, eaŋo siwa siwap so tako rakot. Anutuŋo teweke magekei wane ra ŋidange ea matogole kamaike.” \v 21 Kop weku yewaka, Mose eŋe yaleka weŋem yewa Seli Bakom Urum kutno so bakom kito kito wane yeye kine kineine natne ea eŋane kuteno weneŋ korop zipanon wareke. \v 22 Welekatne, ra rokop donŋo rake, ea wane kopka yeye kinekine korop weŋemŋo maki libe qewareke, paki weŋem zipanbi tauone okange, yewaoka weku borikinane turuŋ qeliŋgi siuke ebon maŋke. Ŋo weŋem mi zipanbi tauonge, yewao yemo sotene mi qeliŋgeu siuke ebon maŋke. \s1 Kristo Wane Solaineŋo Mo Soe Soep Yale Anutu Wane Bakom Okankake Paki Eŋe Turuŋze Qeligeake. \p \v 23 Masi kine kine iwa yemo wele weti qeliwo pamaike, ea wane oŋa oŋaine iwa weŋem yauwineŋo yaleoken okane saukeu paki libe qekoi. Ŋo qeliwo ŋine kine kine ea oŋomka yemo bakom zok manerop lewine suaine mayakakatne, kepeo ŋine ea wane kop mida. \v 24 Kristo eŋe Urum Kobekine so Sigeine mane ŋeiŋo oŋa oŋaine makoi, yewao mi ari waketke, midakaka, eŋe qeli eŋine kotino koboboine waketke, eŋe ea ge more, ŋenane raki paki, Waom wane kaitko eŋe bakom urata ŋenane ra magemaike. \v 25 Koma baŋem Yuda ŋei Pris Wawaine eŋe Urum Kobekine me Sigeine, yewao osom weŋeminerop ma ari naso baŋem waketmaŋke, weŋem ea mo eŋine weŋemine midakaka, ŋo Kristoŋo yemo yale mi okange, eŋe qeli kotino Magainane kaitko, oŋom eŋine weŋemine so solaineŋo soe soep okange, so eŋe atak loutne mida, eŋe atak weku okange. \v 26 Kristo eŋe yale okange ra, yemo eŋe Anutuŋo kepe ma wakonge, yewao ŋineka kieke atakine atakine wikile zok manerop dere sari mageki, ukude naso iwa gemaine, ea weneŋ okangirap. Eŋe yale okaniake, yalemo eŋe atak loutne ea korop qepotke mage atak weku okangi qoeke. Naso mo korop qoeakane bomileki mo, Kristo eŋe sotzane turuŋine qepotke more mataliki siukeakane, solaine Anutu sunka mangi, sotze ea matalike suikke. \v 27 Ŋene ŋeiŋoka atak weku seukkene, pakimo ea wane ŋadino yemo Anutuŋo kineze ma wakoniake. \v 28 Kristo eŋe yaleka ŋei loutne eŋane sotene kauke more atak weku solaine Anutu sunka mange. Eŋe atak mane baŋ koso wakoniake, ea yemo borikine mataliki siukkeakane mida, ea yemo ŋeiwa eŋe tomaka ge sarimami, eŋe ebuyakaneka koso wakonlukeake. \c 10 \s1 Ra Rokop Don Wane Kopko Bakom Urata Meteŋo Mamaine Eamo Sinoine \p \v 1 Yuda ŋei eŋane ra rokop don numa eaŋo wat watko so eamo ruwitneka, eaŋo maine kine kine welekatne mida. Eaŋo kine kine wele ea wane oŋaine koboboine zok mi okanmaike, ra rokop donŋo yemo ramaike. Eŋe soe soepŋo bakom oka okan weku yewaka komaine komaine okane gekei. Yalinane mo ra rokop don numaŋo ŋei ŋerep makoboe ongi, bakom meŋe meŋengo maine mi sarikoi, so ra rokop donŋo maine ebu maulukongi, menage libe mi qekoi, ea midakaka! \v 2 Ŋei ŋerep Anutu bakomine kitokoi, eaŋo welekatne borikineeno ŋine ebuki maine mo menaŋgoi ra, yemo eŋe koso bakom soe soep mane mi okanbi rap, yemo eŋe mo atakine weku sarikoi me okangoi, yewŋo ebuki qelaŋanbi rap, so eŋe kotoeno borikine, ea koso mi wetkeu rap. \v 3 Ea yale wa mo midakaka, eŋe soe soepŋo bakom oka okan, ea wane qelitine qeu, eaŋo borikine enane wetene ea qelotkeki komaine komaine wetke okanmaŋkoi. \v 4 Bulamakau ŋei labe labe so noniŋ weŋemine, eaŋo borikine maine mi mataliki siukeake. \p \v 5 Kine ea wane Kristoŋo kepeo sari lotkeakane okane more Anutu olalerake, \q1 “Ge soepŋo bakom so kine kine gin gin, ea wane mi ganmaike, ŋo ge mo sola mane na ninikenane maulukkone. \v 6 Ge osom korop arata kutno zeze ea wane me soe soep bakomŋo borikine mataliki siu siuk ea wane mi simile ganmaike. \v 7 Pakiso na iwa yale olale rakole, ‘Na iwa, Anutu, ge onokaka wane ganmaike, ea ranom na okanikale.’ Yemo ra rokop don papiao, naŋane don qekoi, ea wane kop, geŋane simile mogasikale.” \m \v 8 Eŋe alakan weti kutno ramaike, “Ge soe soep bakom, so kine kine gin gin, me osom arata kutno motpi zeze, so borikine mataliki siukeakane soepŋo bakom oka okan, ea wane mi simile ganmaike.” Soepŋo mire bakom oka okan so man man iwa korop ea yemo ra rokop don Numa eaŋo ramaike, ea wane rokop okangoi, ŋo eŋe siluŋ koso don iwa rake. \v 9 Pakiso eŋe koso rake, “Anutu, na iwa mo sarimaile, maine geŋane simile mogasikale so kine kine mane okanikalane ranom, na okanikale.” Rakiso, Anutu eŋe soepŋo mire bakom oka okan sogine ea korop mapapkaki ariwareke. Paki eŋane tungo Kristoŋo soe soep bakom okaniakane birakake. \v 10 Pakiso Yesu Kristo eŋe Anutuŋo simileine daleo okaniakane wetke mange, ea wane rokop okange. Eŋe eŋine solaineŋo soe soep bakom atakine atakine oka okan ea korop qeturage more atak weku okange. Paki eaŋo ŋebuki, ŋene borikino ŋine korop qelaŋane more koboe warekone. \s1 Yesuŋo Borikine Midayakane Bakom Wele Make \p \v 11 Yuda Pris eŋe okorau paki, soe soep mire eaŋo bakom oka okan ea wane qelitine qe kaiwe baŋem bakom wekuka atakine atakine okan okanmami. Ŋo siluŋ soepŋo bakom oka okan eaŋo borikine maine mi mataliki siukeake. \v 12 Kristoŋo yemo borikinane bakom atak weku okangi qoeke, eaŋo yemo weku mane naso baŋem papa togon pa ariake, paki eŋe Anutu wane zonom mama, ea wane woninoken pese ket metke. \v 13 Yewao eŋe ukude iwa yemo Anutuŋo eŋane ŋabakoune eŋe kinane bano biraongi, wakesikei wane toma gemaike. \v 14 Bakom atak weku okange, eaŋo yemo ŋei ŋerep borikino ŋine ebuki libe qe warekoi, wane eŋe naso baŋem sot midaine maineka ge arikei. \p \v 15 Asu Koboboine eŋe yale waka ea wane don ra qelaŋan ŋonmaike, so iwa yale ramaike, mikep don iwa yale pamaike, Waomŋo ramaike, \q1 \v 16 “Iwa yemo siwa siwap so tako rakot musele na baŋ eŋerop okangale, yemo iwa yale, na ra rokop don numane baŋ wet derereteno qewe payake.” \m \v 17 Paki eŋe koso iwa yale takotke ramaike, “Na eŋane borikineene so masi tanikene qotkoine, ea wane naso kiroine baŋ koso mi wetke gekale.” \v 18 Eso borikine iwa korop mataliki siukwareki, soe soep bakom eaŋo borikine maki mida mida eamo mida leleake, koso mi okangei. \s1 Ŋene Detluke More Anutu Osino Ariŋem \p \v 19 Kimakop, ŋene Yesu seuki, weŋemineŋo qekok ŋongane, ŋene Qeli Wane Urum Kobekine so Sigeine Togogole eao ŋene kaet mi okane more maine wakesikene. \v 20 Ŋene mat ea wane kotino numa musele gegeinerop, ea maine ari waketkene, numa eamo Yesu oŋom lalaŋge, eŋe lap lap suaine, ea madet yale dewo rasikeu ket okorake, ea ari yuane waketke, lap lap yewa yemo eŋine solaine. \v 21 Ŋene Pris Lewetze Suaine, eŋe Anutu wan ŋei ŋerep magu so urumine ware gemaike. \v 22 Eŋe weŋemineŋo kotozo qakke paki, ŋene borikineze ea detkaŋem, mo eŋe wetze sauke more, qotkoineze ea maki masikange, pakimo doku libe libe momoine teineŋo qeliŋŋem ariki, ŋene Anutu weku malip kaikene, so eŋine osino okorakene. \v 23 Ŋene mali malipze ea ra qelaŋane more, maine toma kakenane, so eaka togogole malilip kaikene, ŋene misuk peleke qeliŋgene, onoka wane ŋene Anutu maine detlukka more, kine kine biŋek qe ŋebonge, ea togogoleka wareka gekene. Waom eŋe kine mo mayakane rake, ea baŋ mayake \v 24 Ŋene kimakopze eŋane weneŋ dere ŋedomka ware nagu more, qesi qesiŋ okan nagu more, qebin mabin okanonŋem paki, kima natne eŋane simile dere wet maep so masi tanik manik maine oka okan ea sikan onikene. \v 25 Ŋene kimakopze eŋerop wekuoka qeturage lewa lewaŋze ea misuk qeliŋgene, ŋei natne edo okanmami yale misuk okanikene, mida, ea okanikene, yalemo ŋene ŋedomka ma togole qe togole nagu more, korop kima natne eŋerop weneŋ manerop okan nagukene. Ŋine mo kamami, Waom sari lotkeakane, Kaiwe Naso mo bomile sari maike. \s1 Borikine Dere Eweke Mama Wane Don \p \v 26 Ŋene Kristo wane don wele eaŋo kotozo mo ma qelaŋangi detlukmaine, paki ŋado dere ewekŋem paki, ŋenze similezane borikine koso takotke ma arikeneo, baŋ ŋado maŋo koso saukŋoniake, me maŋo sau sauk wane soe soep ma wakoniake paki, eaŋo saukŋongi qelaŋangene, yemo midakaka. \v 27 Ŋene suaine baŋ sariakane detŋem paki kaetŋongi, nasoo don urata mane wakoniakane toma gekene. Kine mawakon mawakon so gerep qotkoine eaŋo baŋ Anutu ŋabaka okanmami, ŋei yewa ezoki siukwarekei! \v 28 Ŋei mane Mose wane ra rokop don Numa ea qeki, ŋei etke me kareweŋo kau paki kineine rawakonbi sotkorop okanmaike, eŋe ŋei yewa wane wetene boriki mi sesekakei, midakaka, eŋe yeine qeu seukeake. \v 29 Ŋo ŋei mane eŋe Anutu Gipole maket biraka more ŋadekkayake, ŋine ŋei yewa eŋane daleo detkamami? Ŋei yewa eŋe baŋ umat kakapa suaine zok manerop wakon kayake, eŋe mo Yesu wane weŋemŋo ma togolekaki, siwa siwap me tako rakot museleo waketke, so eaŋo eŋe Anutu wane ŋei koboboine okange. Ŋo ukude naso iwao mo detki weŋem ea mo ketkele okangi, Wet Maep Asu, ea matali qetali okan kamaike! \v 30 Ŋene mo detmaine ŋei yewa eŋe rake, “Na baŋ sot ea wane turuŋ makokkale, na baŋ lewine qotkoine mangale.” So eŋe yaleka koso rake, “Waom eŋe baŋ ŋei ŋerewekoune eŋane kineene don urata ma more ma wakoniake.” \v 31 Anutu, Gege Togon Welaine, eŋane metino wa more umat maikene, ea yemo zok umatne so kaetinerop! \s1 Miti Ma Qeliŋ Misuk Okangene \p \v 32 Alakan ŋine daleo gekoi ea wetkekei. Kaiwe naso yewa Anutu wane kiwaŋo ŋine ma qelaŋan ŋunge, ea wane ŋadino ŋei eŋe ŋine wikile kine kine loutne okanŋunbi wakonŋunge, ŋo siluŋ eaŋo mi ŋibu ket biraŋunge, ŋine togolekoi. \v 33 Ŋine naso natno lewa lewago ŋei ŋerep eŋane kaitko biraŋune more don borikine ŋidangoi, so matali qetali okanŋungoi, so naso natno yemo ŋine ŋei ŋerep natne numa tanik yaline okanongoi, eŋano takotke more ŋine eŋe qesiŋ ongoi. \v 34 Ŋine ŋei ŋerep mulap urumgo biraongoi, eŋane wet borik weneŋ det okangoi, so ŋei eŋe ŋinane wesi aboŋ kine kine ŋine omaŋunbi, ŋine wet peseko bakom kito qeliŋonbi makoi. Onoka wane ŋine iwa yale detkoi. Ŋine yeye kine kine ŋine mai maine ea pa ŋibonge, ea yemo mi mida midaine, eŋe baŋ papa togon pa ariake. \v 35 Ea wane ŋine wet mali malipŋine misuk qororogeake, midakaka, onoka wane eaŋo gemage baŋ tebakaki lewine suaine sariki, maikei. \v 36 Ea wane ŋine togole togole maratka more Anutu wane donka mogare gekei, paki kine kine biŋek qe ŋibonge, ea wane wele maikei. \v 37 Ea yemo welekatne, Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, \q1 “Nasomde bamgoka qoeake, paki mo ŋei maŋo sariakane raraine, eŋe sariake so eŋe mi tomayake. \v 38 Naŋane ŋei ŋerewekopne mali malip weneŋ koboboine, eŋe baŋ detlukkau paki, gege togon maratkaikei, ŋo eŋano ŋine maneŋo kaet ariakeo, yemo na baŋ detpe eŋane mi menageake.” \m \v 39 Ŋene zinge kaet ari ari wane ŋei ŋereune midaka. Ŋene yale okanikenane turuŋine yemo, ŋene mali malip magekene paki, oŋa oŋaze menageake. \c 11 \s1 Mali Malip Wane Kine \p \v 1 Mali malip wane kine yemo iwa yale, wetzeŋo yeye mane wele maratkakenane detlukka ma qotke, Waomŋo ŋeboniakane tomaka gemaine, kine kine natne dezeŋo mi kamaine wetzeŋoka malipka magemaine eaŋo mali malip okanmaike. \v 2 Anutu wane ŋei sogine eŋe mali malipene yaline earop geu, Anutuŋo ongi menaŋgi rake, “Eŋane tanik manikene, ea mo maine.” \p \v 3 So mali malip eaŋoka raki, ŋene detlukkamaine, yemo Anutu wane donŋo qeli so kepe ma wakon otke, eso yeye kine kine deŋo maine kakaine didiwo iwa pamaike, yemo mi kakaine, ea ŋine maki korop wakon warekoi. \s1 Abel, Enok So Noa \p \v 4 Mali malipŋo rake, Abel eŋe soe soep bakom maine wekumane, Kain wane rokop ea yuanka more Anutu okankake. Abel eŋe mali malipinane ra more, Anutuŋo kaki menaŋgi, ŋei koboboine orake. Onoka wane, Anutu oŋom kaki sot midaine okangi, bakom okankake, ea maki paki kineine mawakonge. Abel eŋe mo seukke, ŋo siluŋ eŋe mali malip korop gekane eŋane don so mali malipineŋo ra wakon ŋedanmaike. \p \v 5 Enok eŋe mali malipine, eaŋo warekaki mi seukke, seukeakane turuŋine yemo eŋe qeliwo Anutu wano mali malipineŋo mawake, pakiso, ŋei natne edo pareŋine mi maratkakoi, onoka wane, Anutuŋo eŋe qeliwo mawake, Anutu wane papiao ramaike, yemo Enok eŋe kepeo gegeine maine geki, Anutuŋo kaki menaŋgi, eŋe ŋado qeliwo mawake. \v 6 Ŋei mane eŋe Waom mi malipkayake, ŋo Anutu wano simile ea maine mi mogasiake, onoka wane, ŋo ŋei mane eŋe Waom wane osino ariwe ra so, ŋei yewa eŋe siluŋ Waom malipka geake, so eŋe baŋ Waomŋo ŋei natne eŋerop eŋe zuaŋka gemami, ea wane kine kine lewine wawaine manerop okanoniake. \p \v 7 Noa eŋe mali malipinerop geke, ea wane Anutuŋo masi tanik ŋado wakoniake, Noa eŋe mi kake, ea wane girem don olatki eŋe donine detlukke. Eŋe Anutu aŋaine tewekki paki, seki mane make, yewao eŋine so ŋanom dokoine wau paki waetne gekoi, so eŋe mi mida lelekoi, eŋe yale okangi paki, kepe baŋem ŋei ŋerep borikinane turuŋine Anutuŋo ebo ebon, ea wane kine ma wakonge. Paki Noaŋo Anutu malipkaki, Anutu eŋe ŋei koboboine orake, so yale waka Anutu eŋe ŋei koropŋo mali malip korop okanbi, eŋe yale okan oniake paki, eŋe gege wane biŋek okange. \s1 Abraham \p \v 8 Abraham eŋe Anutu detlukka malipkake, ea wane Anutuŋo eŋe orake, paki eŋe Anutu aŋaine teweke more kepe mane maniakane biŋek qe mange ea arike, so Abraham eŋe na diao arikale, ea mi dere, yaup arike, so eŋe eŋine kepe mat qelige mi dereret naŋenka don eweke, kepe mat mane kuneŋino arike. \v 9 Eŋe mali malipinane Anutuŋo kepe mat biŋek qe mange, eao eŋe siluŋ kepe maneo ari lobo geke. Eŋe seli kiseo Isak so Yakop, so Yakop eŋine gipoletkine weneŋ kepe weku yewaka Anutuŋo biŋek qe ebonge, yewao gekoi. \v 10 Abraham eŋe mat suaine mane Yerusalem musele bosiŋ kine kineine togogole eaŋo motmole, Anutu oŋomka wetke wareki paki make, eŋe ea wane tomaka geke. \p \v 11 So Sara eŋe yaleka mali malipinerop ge more, Anutu malipkake, medep mama wane rokop mi okane qaton gemage, sele borikine okange, ŋo eŋe mali malip weneŋ okange, ea wane eŋe zonom gorop okane medep mama wane rokop okange, so Sara eŋe iwa yale detke, Waom eŋe rara togon don mo rake, na baŋ medep mane maikale.Waom eŋe don welek ra okanmaike. \v 12 Ea wane eŋe ŋei weku sele borikine okane mo seukeakane okange, ŋei weku iwa eŋano ŋine yemo ŋosa wili wili koune magu suaine qeliwo serekin metmami, eŋane rokop, so kiwet rasumaikeo qalak mi daporapotne zok loutne pamaike, ea wane rokop wakongoi. \p \v 13 Ŋei iwa edo mali malip korop gemage seuk warekoi, yeye kine kine biŋek qe ebonge, ea wane wele mi marat kakoi, eŋe eri amaŋ paki wele mi kau paki, yaup batneka okangoi, paki rakoi, “Ŋene kepeo yaup lobo so kulit gemaine, ŋene iwa nasomde nigatneka yaup sari gemaine.” \v 14 Ŋeiwa don iwa rakoi, eamo ŋene kine iwa yale detmaine, eŋe enŋene kepe matene mane enŋene bonepene maratkakei wane wetke more rakoi. \v 15 Eŋe kepe matene qelige arikoi, ea yemo wetŋo malipkakoi, eŋe maineka zinge arikei wa numaine mo maine pake, eŋe maine kepe nateeno qelige koso ariu rap, \v 16 eŋe yale mi okangoi, midakaka, yale okangei wane turuŋine yemo, eŋe wet mali malipeneŋo kepe mat mayakatne mane iwa wane rokop mida, ea marat kaikei wane onge, ea yemo qeli mat. Ea wane Anutu eŋe ŋei ea edo ŋenane Anutuze rau, eŋe mi gamukayake, onoka wane eŋe mat suaine mane ŋei yaline eŋane mo mauluke ebonge. \p \v 17 Abraham eŋe mali malip korop geke, ea wane eŋe Anutuŋo liwekkake, naso yewao eŋe soep bakom wane gipole Isak qeki paki mire Anutu bakom okan kayakane okange. Abraham weku eŋano Anutuŋo rara togon donine olatke, ŋo siluŋ eŋe gipole wekuku ea mi ma walukka more soep yale qe Anutu bakom okan kayakane okange. \v 18 Anutu eŋe Abraham biŋek don iwa yale olale rake, “Isaka wano ŋine geŋane ŋosa wili wilikopŋone wakone arikei.” \v 19 Abraham eŋe mo detlukke, yemo Anutuŋo Isak seu seuoŋine maine ma wirikkaki wieakane zonom pa manmaike. Eso ea wane ŋene don rokop mane iwa yale raikene, Abraham eŋe Isak mo seu seu oŋine koso Anutuŋo mainka mange. \s1 Isak, Yakop So Yosep \p \v 20 Isak eŋe mali malipineŋo raki, Yakop so Esau mosop otke, paki kine kine ŋado wakoniake, ea wane don weneŋ etange. \p \v 21 Yakop eŋe mali malipineŋo raki eŋe mo seukeakane okaneso, Yosep gipoletkine Manase so Epraim mosop otke, paki eŋe qesiinane kutno qesiŋnagu kere pore more Anutu bakomine kito mawakake. \p \v 22 Yosep eŋe mali malipineŋo raki, eŋe mo seukeakane nasoine bomileki, Israel eŋe gemage, Ezipt kepe qelige arikei wane edange, so arikei wane okane, setine weneŋ ma arikei wane edane maulukke. \s1 Mose \p \v 23 Mose wakongi naga magaine ere mali malipetneŋo raki, ere meso karewe motkauk siuke pake. Ere kauk eŋe medep wekumane okange, paki ere Ŋei Waom Paraowane ra rokop don ŋadeke yuangoik, ea wane mi kaetotke. \p \v 24 Mose eŋe mali malipineŋo raki, eŋe suake naso yewao eŋe Ŋei Waom, Parao borasinane gipole orakei wane rau, walukke. \v 25 Eŋe Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋerop wikile maratkayakane eweke wakonge. Ŋo eŋe borikinane simile nasomde bamgoka dere magege, ea wane yemo sakoekake. \v 26 Eŋe detke, yemo Mesia wane ra more wikile dereret, ea wane lewine eaŋo yemo zok manerop wawaine, eaŋo Ezipt wane wesi aboŋ kine kine korop ea yuanka waremaike. Onoka wane eŋe deine warekaki ŋado Anutuŋo turuŋine lewine wawaine qolekayake eaoka pake. \p \v 27 Mose eŋe mali malipineŋo raki, Ezipt kepe qelige, eŋe Ŋei Waom sot osi osiinane mane mi kaetkake, eŋe mi koso zinge Ezipt kepeo arike, eŋe Anutu deŋo mi kakaine, eŋe ka more togoleke. \v 28 Mose eŋe mali malipineŋo raki, Israel ŋei edangi lama qe more weŋemineŋo mat madet baŋem qedeŋ warekoi, ea wane Seu Seu Wane Aŋeloŋo Israel eŋane gipolekopene koma lewine alakan wako wakone mane mi enguke. \p \v 29 Israel eŋe mali malipeneŋo qesiŋongi, eŋe Kiwet Takitne yewa toe kepe togole yale paki, eŋe yuane wawarekoi. Pakiso Ezipt ŋei eŋe yaleka yuane wakene rauso, kiwetŋo tepke sari ma qorok ongi midawarekoi. \p \v 30 Israel eŋe mali malipeneŋo raki, eŋe Yeriko matko wesi sen togogole, ea lolike ari sari okane metpi, kaiwe sewen okangiso, quluge ket gili gala arike. \v 31 Wenip ŋerep Rahab eŋe sogino geke, eŋe mali malipineŋo raki, Anutu aŋaine birakoi, ŋei yewa engu more eŋe weneŋ mi qekoi, onoka wane eŋe ŋei kepe mat kakeik wane arikoik, ere kima okan ore more, biraotki sen ŋadino ket arikoik, ea wane sesekakoi. \s1 Mali Malip Ŋei Natne Eŋane Don \p \v 32 Na koso mane onoka wane rakale? Naso mane mi pamaikane Gideon, Barak, Samson, Yepta, Dawit, Samuel so propet natne eŋane don mi rawarekale. \v 33 Ŋeiwa eŋe mali malipenerop gekoi wane, eaŋo raki eŋe mat korop eŋerop kawali qeu paki yuanon warekoi. Eŋe masi koboboine okangoi, paki Anutuŋo kine kine biŋek qe ebonge, ea makoi. Eŋe osom zubaine laion eŋane aŋaene ma wongekoi. \v 34 Eŋe gerep luŋ bolamine ma pilikkoi, eŋe pilaŋŋo engukeiwane okanbi yuanongoi. Eŋe pelekkoi, ŋo koso siluŋ togolekoi, eŋe kawaliwo togogolekoi, paki mat natno ŋine eŋane kawali ŋei engu esop onwarekoi. \v 35 Mali malipenane ra more, ŋerep gipolekopene seukeu, koso ebuki wisikae wie gemaŋkoi. \p Natne, eŋe Waom ŋadekka ari sola pesek gekei rau walukkoi, eŋe wikile ebone sulu kine kine okan onbi seukkoi, ea yemo ŋado ma wirikongi wieu paki gege togon marat kaikei wane yale okangoi. \v 36 Ŋei natne ewe mabaik okan ongoi, paki kumunamŋo dimeongoi, so natne kie mete ene mulapŋo wokom one more mulap urumgo biraongoi. \v 37 Eŋe wesiŋo kito pelek ongoi, eŋe solaene segeŋo keuoka qepokeu, etke lelekoi, pilaŋŋo ebeene kitatkoi. Eŋe lama me noniŋ solaineŋo kawetnagu more lolike gemageu aboŋene midaine okangoi, wikile ebongoi, so masi worik okanongoi. \v 38 Ŋei mali malipenerop eŋe kepe ŋei wane masi tanik yuan onbi paki, ea wane kepe ŋeiŋo kima maine mi okanongoi! Wane eŋe lobo yale kepe yaup papaino so meŋoino numaka numaka gekoi, kem koto so kepe aŋauno waket gekoi. \p \v 39 Ŋei ŋerep iwa korop eŋe mali malipeneŋo kibi maep maine yuangoi, so eŋet suaine Waom wane kaitko makoi! Ŋo eŋe siluŋ Anutuŋo kine kine biŋek qe ebonge, ea yemo mi marat kakoi. \v 40 Onoka wane, Anutu eŋe ŋenane kine kine maine mane mosiakane detki pake. Anutu wane kine yemo eŋe ŋei ŋerep mali malip korop gekoi, eŋe ŋenerop weneŋ orodoŋ ŋebuki menaŋgenane wetkeke. \c 12 \s1 Yesu Malipkaikene So Eŋe Potluke Ka More Eŋano Kito Togole More Gekene \p \v 1 Pakimo ŋene wamo daleo? Ŋene yemo ŋei ŋerep magu kakapa suaine mali malip korop sogino gekoi, iwa deo kezoŋ yale lolikŋonbi paki Waom malipka lukkamami, wane ŋene yeye kine kine ŋebu umare ŋonmaike, ea kito qok warekene, so borikineŋo togogole makatatak ŋonmaike, ea kitat warekene paki, ŋene numa mo Anutuŋo sikanŋonge pamaike, eaka togole biririkka arikene. \v 2 Ŋene deze pore Yesu mali malip wane ŋetne mama so mali malip wane wele ma wakon ma wakon, eŋe weku kalilip kaikane. Oŋo mo detŋonmaike, mane eŋe Anutu wane don wele mogasiake, ŋo baŋ met met maine mesiake so eŋe oi bakom wakon kayakane raraine, ea wane ŋene yalewa detŋem paki, wikile dere kibeŋ qabeŋ weneŋ seukkene. Ŋei ŋerep natneŋo ramami, kibeŋ qabego seu seuk, eamo ŋei borikineŋo so eŋe gamu gamune, ŋo Yesu eŋe kibeŋ qabego wikile dere seu seuk so gamu kutno wawa, ea wane dere ewekke paki, ea wane eŋe Anutu eŋine zonom mama wane met metko wane woninoken ea metmaike. \s1 Anutu Eŋe Makoboeŋoniakane Wikile Ŋebon Okanmaike \p \v 3 Ŋine detlukkei, borikine mama ŋei eŋe sogino Yesu sulu kine kine zok manerop qaisikka more, okankau, eŋe ea wane kotino waket togole okorake, eŋe mane mi pelekke, ŋine ea wane kotino waketkei paki, ŋine mi peleke more togogoleka okorakei, eso ea detpi paki takeleu, wetŋine misuk qorodogeake so qisekei! \v 4 Ŋine borikine ŋabakau paki, kawali qe ari mage, weti qoi qoino makoke seukeu weŋemŋine mi qakke. \v 5 Ŋine Anutuŋo eŋine gipolekoune yale naŋ ŋingu more don ŋidange, eao qeligeu nigetŋunge me? Don iwa yale, eŋe eŋine gipolekoune ŋidorake, so don iwa yale rake, \q1 “Nae Giponne, dere metnom Waom eŋe ge geku makoboe gangi detnom ketkele misuk okaniake, so detnom, eaŋo kine kine yauwine yale mi okaniake, so dere umat okan lukkene. \v 6 Onoka wane, Waom eŋe ŋei mane wane simile kaki, eŋe ma koboe kayake, so mane wane giponne raki paki, eŋe yale waka weneŋ ma koboe kamaike.” \m \v 7 Magaŋineŋo maine detkau ŋingu ma koboe ŋuniake paki, wetŋine misuk qororogeake. Onoka wane, ŋinane wikile eaŋo mo kine sikan ŋunmaike, yemo Anutu eŋe gipolekopne raki paki yale okan ŋunmaike. Ma medep mane magaineŋo mi ma koboekake? \v 8 Ŋine Anutuŋo mi ma koboeŋungi, eŋine gipolekoune korop gemami eŋane kop mi okangeiwo, yemo ŋine eŋane gipolekoune welekatne mida, ŋine korop kobu medep okanikei. \v 9 Ŋene magakopze kepeo ŋine edo ŋengu makoboe okanŋonbi, ŋene ea wane eŋe eweene kitomaŋkene. Wane iwa yemo ŋene Asu eŋane Magak ewine manerop kitoŋem menageake, so geulukkene, so ŋene eŋane ruwitko waket more gege maratkaikene! \v 10 Magakopze kepeoŋine eŋe nasomde bamgoka ŋengu makoboe okanŋon okanmami paki, ŋene eŋane bango geŋem, ea kau maine okan okanmaike. Ŋo Anutuŋo okanŋonmaike, yemo ŋenze menaŋgenane, paki ŋene eŋerop gege koboboine eŋane numao maine gekenane. \v 11 Ŋene ŋengu makoboe ŋonmami, naso yewa yemo ŋene detŋem mo wet borik korop okanmaike, wet peserop mi okanmaike, midakaka, ŋene mikepka yemo qom borik so det worik okanmaine. Wane ŋado baŋ tanik manikze so gegeze koboeyake, naso eao yemo turuŋine peamgo koboboine gege, ea maratkaikene. \s1 Togogole More Kito Qesiŋ Okan Nagukene \p \v 12 Ea wane ŋine mete kabirimŋine qoiqoine, ea ma wieu paki, urata togole maikei, wawetŋine setne midaine, me mo seu seune ea bira togolekei, yale okane more siluŋ ŋine maine wie togole okorakei! Paki urata korop maine mawarekei. \v 13 Numa kobosiŋ siŋine, eaoka tako rakot kie ŋineŋo gesoke arikei, yale okanbi, kie wawet ŋine seu seune, ea mane mi takotke boriake, siluŋ maine menageake. \p \v 14 Ŋei korop eŋerop peamgo gekei wane urataine maikei, so gege mage koboine gekei wane togole more gekei, onoka wane yewa midaine gekeiwo yem ŋei maneŋo Waom baŋ maine mi kayake. \v 15 Ŋinano ŋine maneŋo Anutu wane dangunut ea kakakka more zinge ariakane ŋine diam seleleine maikei. Ŋinano ŋine maneŋo eki qotkoine zom abot yale sua wa more ŋei loutne mi ezo matali oniakane so ŋei loutne panaman ma wakon oniakane, diam seleleine maikei. \v 16 Ŋinano ŋine maneŋo bailalaŋ gorop, so ewe kito kitoine midaine, Anutu ŋadekka Esau yale mi okaniakane kaulukkei! Eŋe ŋaramde wekukurap ea wane raki paki, alakan medep suaine eŋine metezamot ea korop qikka more qeliŋge. \v 17 Ŋine mo detmami, ŋado eŋe magainano ŋine mosop mayakane kake, ŋo siluŋ eŋe main kaki zinge arike. Onoka wane eŋe tanik daleo okange, ea wane numa mane maratkaki paki wetne mi maingeke. Ŋo siluŋ eŋe deine doku roku, ea wane koso zuaŋge. \s1 Ŋene Sinai Bonaga Mida Ŋene Zion Bonagao Lotkekone \p \v 18 Israel ŋei ŋerep edo sarikoi yale, ŋine Sinai Bonaga maine uakakei, gerep bolaminerop, panaman so di qomine, so momo togogole yewao mi sari waketkoi. \v 19 Romon ukatne so don suasua. Ŋei ŋerep eŋe aŋa don mane detpi paki, eŋe aŋa don ea koso mane mi desikei wane Mose olatkoi. \v 20 Onoka wane eŋe don iwa yale rake ea wane eŋe kaetonge, “Ŋei me osom mane eŋe bonaga uakayakeo, eŋe wesiŋo kitopelekeu seukeake.” \v 21 Masi ea oŋa qai qaine wakonmaŋki, Moseŋo rake, “Na zonomne oremaike so kaet nanmaike!” \p \v 22 Ŋine kine kine yalineo mi sari lotkekoi, midakaka, ea wane tungo yemo ŋine Zion Bonaga so Anutu gegeinerop eŋane mat suaine, qeliwo Yerusalem aŋelo maguine maguine loutne, oi bakom gorop gemami, ea sari lotkekoi. \v 23 Ŋine Anutu gipolekoune sogine, eŋetene qeliwo qeki pamaike, eŋane oi bakom lewa lewaŋ namuŋino sari lotkekoi. Ŋine Anutu eŋe ŋei ŋerep korop kineze mawakon wareake, eŋano lotkekoi, so ŋei koboboine eŋane oŋa oŋaene maki menaŋwarekoi, eŋano takotkekoi. \v 24 Ŋine Yesu wano sarikoi, oŋo siwa siwap me tako rakot musele ea maulukke, so ŋine mo Yesu wano lotkekoi, eŋe ŋinane ra more weŋemine qakki, tauŋunge, eaŋo yemo zok kine kine mayakatne ea wane ramaike, weŋem eaŋo Abel weŋeminane kop, midaka, Yesu wane weŋem, eaŋo yuan kamaike, so don mayakakatne ra qelaŋanmaike. \s1 Anutuŋo Gemage Kepe Ruzakki Maingeake \p \v 25 Don ŋidanmaike, ŋei ea wane don ŋadekkakei wane kaulukkei. Mokaka kino kepeo Sinai bonagao ketki paki, ŋei don togogole edangi dere ŋadekkakoi, eŋe mi kakakka arikoi. Wane, iwa yemo, eŋe qeliwo geki paki don ŋedan okanmaike, ea wane, ŋene qeliwoka mere don ŋedanmaike, ŋei yewa ŋadekkaikeneo, ŋene daleo kakakka ari borikinezane turuŋine midaine gekene? Yemo mida togogole! \v 26 Naso yewao eŋane doneŋo kepe ruzakki qiseke. Ŋo iwa yemo done iwa yale rake, “Na baŋ naso maneo koso atak mane kepe ruzakewe qiseake, so kepeka mida, qeli so kepe weneŋ ruzakewe qisekeik!” \v 27 Donba “atak mane” eaŋo didiwo sikanŋonmaike, yemo yeye kine kine ma wakonwareke, ea korop baŋ ruzakki qiseki paki, qe maingeki siukwareake. Eso yeye kine kine mi siu siukine, eaŋo baŋ wakone papa togon payake. \p \v 28 Ŋene Anutu wano ŋine qeli ewe zonom mo makone, ea wane eŋe baŋ ruzakki mi qiseake, onoka wane ŋene Anutu wano ŋine yeye kine kine papa togon korop, eamo korop ma warekone. Yewa wane ŋene bakom kitokene paki, Anutu oŋom detki, baŋ menageake, ea wane kopko wetze ma ketŋem paki, ewine kito meŋen kaikene. \v 29 Onoka wane Anutuze eŋe welekatne gerep bolomineŋo kine kine korop zeki mida leleake. \c 13 \s1 Wet Maep Okannaguŋem Anutuŋo Detki Menageake \p \v 1 Doku tau tau magu ŋine Kristo wano kitou paki, naso baŋem kima kima gemamiŋo, yemo ŋine maneŋo mane wet maep ŋine warekau ŋinano tako rakot paki, ŋine ŋidomka ama nagu gema nagu okan nagu gekei. \v 2 Ŋei kuneŋine mat maneo ŋine sariu ŋine dere more, ebu matŋino biraonikei, eamo misuk qelipŋongei. Ŋine mi detmami. Sogino ŋei natne edo mi dereret ŋei kimakopze okan onmaine ra, aŋelo okan ongoi. \v 3 Ŋine Waom wane ŋei ŋerep mulap urumgo biraonbi metmami, eŋane detpi ŋine weneŋ biraŋunbi metmami, yale okaniake. So ŋaba edo engu kito okanonmami, eŋane detpi ŋine weneŋ kepe yewao ŋingu kito okan ŋunmami, yale okaniake. Paki ŋaba eŋe ŋine maine yale waka okan ŋunikei \p \v 4 Ŋao ŋanom zokit ma more gege, ea yemo koropŋo detpi wele okaniake, so ŋaokopene so ŋanowekopene eŋe bororom okannagu gekei. Anutu eŋe baŋ ŋei ŋerep wenip qazazaŋka mamami so zokit kitat okanmami, ea wane kineene ma wakone turuŋine eboniake. \p \v 5 Gegeŋine warekau wesi aboŋ wane simileŋo ŋinane wet dereret me mali malipŋino seleleine me umatnerop misuk payake, ŋine kine kine pa ŋibonmaike, eaka rokop ŋino maine magekei, Anutu oŋom iwa yale rake, “Na baŋ mi qeliŋ ganikale, Na mane mi baŋ ŋadek ganikale.” \v 6 Ea wane ŋene wetze wareka more, ma togoleŋem paki, malipka togole more raikene, \q1 “Waom eŋe naŋane mapi mapikne, Na baŋ mi kaet naniake, Ŋei eŋe na onoka maine okannaniake?” \s1 Miti Don Kito Ŋebongoi, Eaka Mageŋem Paki, Yesu Ŋadino Arikene \p \v 7 Miti ŋei ŋetne mamakop ŋine eŋane desikei, edo Anutu wane don ŋidane kito ŋibon okangoi. Eŋane gege tanik manik eŋe daleo geu paki seukkoi, ea zinge detkaikei, so eŋane mali malip ma gekoi, ea detpi paki eaka mogare malipka gekei. \v 8 Yesu Kristo eŋe kineine wekuka, yatne, me ukude, so naso baŋem, papa togon pa ariake. \v 9 Dereret kine kine kuneŋine, kine mane korop ea detkau eaŋo misuk numa koboine ea ŋine waraŋ ŋune ariake. Ŋenane asu oŋa oŋaze yemo mayakatne Anutu wane dan gunutŋo maki togoleake, Yuda wane ŋara wane rara togon numa tewekkene, ea wane mida, ŋeiwa Yuda rara togon numa wa yemo korop teweke magekoi, yewaŋo eŋe mane mi mapik onge. \p \v 10 Yuda Pris eŋane Bakom Urumgo urata ma gekoi, eŋe ŋenane soe soep Yesu Kristo bakominane aratao ŋine mi nekei wane raraine. \v 11 Yuda Pris Wawaine eŋe osom weŋemine, ea ma ari Urum Kobekine Togogole eao sotene saukkei wane ma waketkoi, ŋo osom wele ea, yemo korop mat wazaino qakeu, gerepko ezomaŋke. \v 12 Eso Yesu eŋe yaleka eŋine qeu, weŋenineŋo ŋei ŋerep borikineene Anutu wane kait saukeakane, mat suaine ea wane madet wazaino qeu seukke paki, eaŋo ebuki Anutu wane ŋei ŋerep wele so koboboine okangei. \v 13 Ea wane ŋene mat wazaino eŋano ariŋem paki, eŋe gamu maratkake, yewaka ŋene maratkaikene. \v 14 Iwa kepeo ŋenane mat suaine mane bile mi metmaike, ŋene mat mane suaine baŋ ŋado sari wakone mere wayake, ea kaikenane toma gemaine. \v 15 Ea wane ŋene Yesu wane ra more, naso baŋem Anutu eŋetine ora mawa kaŋem, eaŋo Anutu wane soe soep mawa mawaine so bakomine okaniake, welekatne ea yemo aŋa pizane wele eŋetine ora ma walak kaikene. \v 16 Sogino eŋe kine kine maine ŋei ŋerep okanone ge arikei wane, so ŋinŋine mapi mapik okan nagukei wane, misuk niget ŋuniake, onoka wane ŋei ŋerep natne eŋe kine kine yewaŋo natne zuageu, ŋine pa ŋibonmaike, ŋo eŋe mapik onikei, ŋine ea wane misuk niget ŋuniake, Anutu wane bakom mawa mawa wele okangi, Anutuŋo eŋe detki simile kayake. \p \v 17 Ŋetnekopŋine, eŋe qesiŋ ŋunikei wane okanbi, ŋine eŋane aŋaene tewekkei, eŋe ŋinane diam naso baŋem okanmami, so eŋe baŋ urata daleo ŋinano mamami, ea wane Anutu olasikei. Yale wane mo ŋine eŋane aŋaene teweke more, eŋane bango tamge gekei, ŋine yale okanonbi, eŋe oi bakom kutno urata ene maine maikei, so dere umat mane mi okangei. So edo dere umat so dere worik kutno urata maikei yewaŋo yemo ŋine maine mi mapik ŋuniake. \p \v 18 Ŋine siluŋ ŋenane tako rakot Waom meŋenka gekei paki, eŋe ŋene qesiŋ ŋoniake, ŋene mo detmaine, ŋene kotoze Anutu wane kaitko maineka pamaike, onoka wane ŋene kine kine maineka maikenane so naso baŋem koboboine gege ea wane ŋonmaike. \v 19 So na togoleka manerop ra korop ŋidanmaile, yemo ŋine meŋenkau, Anutuŋo qesiŋnane talenangi, na baŋ ŋinano ikopka ulotkekale. \s1 Meŋe Meŋen \p \v 20 Peam wane Anutu oŋo tako rakot so siwa siwap weŋem papa togon, ea wane raki paki, Waomze Yesu seu seuo ŋine ma wirikkaki wisikae wieke, eŋe lama eŋane Wareware Kakapa suaine. \v 21 Peam wane Anutu oŋo maine yeye kine kine weku mane ŋine zuaŋ okanmami, ea korop ŋibongi paki, ma ewekŋungi ŋine aŋaine tewekkei, so eŋe maine Yesu Kristo wane raki paki detki menaŋgi kine kine okan ŋoniakane wetkemaike, ea ma wakone ŋiboniake. So Kristo wano, yemo kibi maepŋo naso baŋem naso baŋem papa togon pa ariake! O weleka. \s1 Don Piwitne Natne \p \v 22 Kimakopne, na ŋidanmaile, yemo ŋine ketŋine more girem don iwa motmaile, ea desikei. Na don qe ŋibonmaile iwa, don kiroine mida. \v 23 Na ŋine desikei wane nanmaike, yemo kimaze Timoti eŋe mo mulap urumgo ŋine siwotkau, saketike. Eŋe ikopka sariakeo, yemo na iwenkawe baŋ weneŋ narop uŋunikete. \p \v 24 Ŋenane oi bakomze suaine okan ŋunmaine iwa, ŋetnekopŋine korop so Anutu wane ŋei ŋerep magu ea korop edanwareu. Itali kepeo ŋine kimakopze, eŋe oi bakomene ŋinano weneŋ motpi umaike. \p \v 25 Anutu wane dan gunutŋo maineŋo korop ŋinano pawareake.