\id GAL ONO Phinnemore NOV-1990. \h Galatia \toc1 Galatia \toc2 Galatia \mt1 Galatia \c 1 \s1 Pauloŋo Galatia Eŋane Kibi Qeke \p \v 1 Na aposolo Paulo. Ŋei edo mi biranangoi, me ŋei maneŋo aposolo urata maikalane mi biranange. Midakaka! Yemo Yesu Kristo so Anutu Magak, eŋe Kristo seu seuo ŋine ma wisikae kaki wieki, eto urata iwao bira nangoik. \v 2 Nae so kimakopne narop gemaine ŋene korop Galatia doku tau tau magu ŋinane kibi iwa motmaine. \p \v 3 Magak Anutu so Waom Yesu Kristo eto mosop so peam ŋibonbik, wet menaŋ kotino bororom gekei. \p \v 4 Kristo eŋe Magak Anutu wane aŋaine teweke more, kepe wane masi tanik borikino ŋine makok ŋoniakane gegeine qaisik kaki paki, borikinezane turuŋine seukke. \v 5 Ea wane ŋene naso baŋem Anutu eŋetine ora oi bakom kito tako rakot mawaka gekene! Weleka. \s1 Biŋek Don Weku Pamaike \p \v 6 Ŋine masi tanik yewa okanbi na ŋunbe paki, oŋane qaemaike, Anutuŋo Kristo maineinane ra more ŋine ŋidorake, pakimo ŋine ikopkamde eŋe qeliŋka more, ŋine koso ari sigi maep kuneŋine maneo makatakmami. \v 7 Sigi maep kuneŋine mane mi pamaike, midakaka, ŋei natne edo wet dereretŋine ma siuke more matali qetali mau paki, Kristo wano ra more eŋe edomka sigi maep mayakakatne, yewa mapap kamami. \v 8 So ŋene ŋedomka sigi maep don ea ŋinano ra qelaŋangone, me qeliwo ŋine aŋelo maneŋo sigi maep ea ŋinano ra qelaŋange, ŋo ŋene sigi maep ea alakan kito ŋibongone, ea mo yewa yale mida, ea wane mo ŋei mane eŋe yale okaniakeo, eŋe sora gerepko kesiake. \v 9 Ŋene mo alakan rene, yalewaka koso manerop rawe, ŋei mane eŋe sigi maep don ŋedo rakone ŋine wetkekei, yewa mi kito ŋibone more kuneŋine kito ŋiboniake, eŋe sora gerepko kesiake. \p \v 10 Pakimo ŋine daleo wetkemami? Na don iwa ramaile, yewa mo ŋei edo naŋane detpi menageakane me? Anutuŋo naŋane detki menageakane ramaile? Midakaka! Anutuŋo naŋane detki menageakane. So na ŋei kelok don edanikalane urataine mamaile me? Midakaka! Na ŋei kelok don edanikaleo, yemo na Kristo wane urata ŋei mi okanikale. \s1 Pauloŋo Aposolo Okangane Don Kisi \p \v 11 Kimakopne, na koboboine ŋidanbe detpi. Na sigi maep don kito ŋibonmaile, yewa ŋei maneŋo mi ra wakonge. \v 12 Na ŋei mane wano ŋine sigi maep don ea mi makole, me ŋei maneŋo yewa mi kito ninge. I midakaka! Iwa yemo Yesu Kristo oŋom na sigi maep don yewa ra wakone sikan nange. \p \v 13 Kimakopne, ŋine na kine kine mo sogino okangole, ea wane don ea ŋine mo detkoi, na alakanka Yuda ŋei eŋane numa mogare gewe paki, masi tanik okangole, yewa ŋine mo detka warekoi, na Anutu wane doku tau tau magu engu more matali qetali ebuwe doku tau tau maguŋo Anutu wane urum okanmaike, ea siukkei wane okangole. \v 14 Na aso ŋabokopne eŋane numa kine kine, ea togogole mogatkole, so Yuda kimakopne naŋane tego eŋe korop yuanone more, Yuda eŋane numa ea welekatne warewe paki, koboboineka mogat lukkole. \p \v 15 Ŋo, siluŋ Anutu eŋe nabokŋo mi neuki kotino metpe, naso yewaoka mo rakoke urata yewa maikalane biranange, wane ŋado baŋ oŋom naso motke, yewao na ma wakonnane more, eŋine wet maepinane qelitine qekalane norake. \v 16 Anutu eŋe gipole na sikan nange, so noŋo gipolane sigi maep don ra suawe paki, qelaŋ mali malip midaine panamango gekoi, ŋei ŋerep natne eŋe edangale, ea sikan nange, pakimo, ŋei natneŋo kito qesiŋ neukei wane dere qeka okane eŋano mi arikole. \v 17 So na Yerusalem matko naŋane numa alakan aposolo natne mo alakane Waom eŋine dokoine gekoi, eŋe onikalane mi arikole. Ea midakaka, yemo na ea wane turuŋine na ikopka Arabia kepeo ari ea gekole. Baŋ ŋado ea ŋine zinge more koso Damaskus matko arikole. \v 18 Boaŋ ŋado koma karewe qoekiso, na Yerusalem matko Petoro wano don auketane arikole, ari eŋerop soda etke so urata mama weku metkole. \v 19 Naso yewao aposolo natne mane mi ongole, wekuku kakole yemo Yakop, Waom wane ŋole, eŋeka maratka more kaitine kakole. \p \v 20 Kibi iwa qemaile, yemo welekatne Waom wane kaitko don wele, na isi mi ramaile, ea wane Anutu ge qesiŋ nannom! \p \v 21 Ea wane ŋadino na mat natne Silisia kepeo so Siria wane kepe kotino pamaike, yewa yaup lolike arikole. \v 22 Ŋo naso yewao Kristo wane doku tau tau magu natne Yuda kepeo gekoi, eŋe kaitne mi nangoi, so wet etke, ea nigatne pake. \v 23 Eŋe weku natneŋo yemo naŋane don kisi iwa yale rau det okangoi, “Ŋei yewa alakanka ŋengu kito okanŋone wikile ŋebon geke, ea eŋe ukude mo naso iwao yemo mali malip wane sigi maep don yewa qe ŋabaka more matali qetali makeo, ŋine koso zinge wet maingeki paki, maine sigi maep kima okanka more koso ra wakonmaike.” \v 24 Eŋe don yalewa dere more, Anutuŋo naŋano masi tanik kine mane make, yewa wane eŋe zok manerop Anutu eŋetine ora ma waka oi bakom okankakoi. \c 2 \s1 Paulo Eŋe Aposolo Natne Maratonge \p \v 1 Boaŋ ŋado na gewe, koma 14 qoeki, ea wane ŋadino Barnabas weneŋ koso Yerusalem matko arikote. So na Titus weneŋ mawe ŋererop arikone. \v 2 Anutuŋo arikalane ra sikan nange, ea wane arikole. Ari more, Yerusalem matko doku tau tau magu wane ŋetne suaine enŋene matko ŋenzeka bonep wa mere more, sigi maep don qelaŋ ŋei ŋerep natne eŋano ra suawe paki edangole, yewa wane kine ra qelaŋane sikan ongole, so na iwa yale detkole, na uratane alakan makole, so na uratane ukude iwa mamaile, yewa yemo yaup wele midaine mi okaniake, ea na mo detmaile. \v 3 Titus narop gemaike, eŋe Grik ŋei, ŋo, eŋe korop don lewa lewaŋŋo solaine kitasikenane mi ramaike. \v 4 Welekatne, ŋei natne kima isisine gemami, eŋe ŋenze keuzo sanka sari saket lewa lewaŋzo ge more, kineze ka detka okanmami, ŋei ea eŋe sigi qeqe so walik matiwan. Eŋe kineze kau, ŋene Yesu Kristoŋo borikino ŋine so ra rokop dongo ŋine, siwot ŋone more, eŋino takotŋongi ŋene ululuŋ yauwine gemaine. Ŋei yewa edo koso borikino so ra rokop dongo bira ŋone more luk ŋonikei wane okanmami. \v 5 Ŋo ŋene eŋane donene dere more, Titus wane solaine kitasikei wane mi rakokmaine. Ŋene eŋane donenane bango mane mi siloŋmaine. Ŋene sigi maep don wane don wele yewaŋo ŋinano naso baŋem payake so koso tanik mane mi okaniake. Pakimo, ŋine naso baŋem koboboine mogare gekei. \p \v 6 Ŋei natne eŋe ŋei suaine, eŋetene doku tau tau magu wane ŋetne, naŋane wetko yemo eŋet korop me eŋet midaine, ea maine, yewaŋo wele mida. Anutu eŋe ŋei eŋet ea wane zok mi det okanmaike, ŋei ea eŋetenerop, eŋe naŋane miti dongo koso manerop takotke more, don mane mi ra okanmami. \v 7 Midakaka togole! Eŋe mo detmami, na Anutuŋo sigi maep don ŋei magu natne qelaŋ eŋano ra wakone edanikalane urata ninge. Anutu eŋe Petoro yale waka Yuda eŋano urata don mange, eŋe sigi maep don ra wakone edaniakane. \v 8 Welekatne, Anutu eŋe Petoro zonom sunka mange, yemo Yuda ŋei ŋerep eŋane keueno aposolo urata mayakane, rokop yalewaka Anutu eŋe oŋomka qelaŋ ŋei ŋerep eŋane keueno aposolo urata maikalane, ra zonom sunka ninge. \v 9 Yakop, Petoro so Yohane eŋe eŋetene ŋetne pakane, ŋei ŋerep doku tau tau magu eŋane ŋetne gekoi, Anutuŋo na urata kine mane ninge, yewa eŋe mo detkakoi, ea wane eŋe Barnabas so na ŋere metese ŋepuwi tatiŋon wele yale okangone. Paki don auye wetze weku qeturage more, ŋere Barnabasrop qelaŋ ŋei ŋerep eŋane keueno urata maikete, ŋo eŋe Yuda ŋei ŋerep eŋane keuo urata maikei wane rakone. \v 10 Eŋe korop don weku iwa yaleka ra more ŋetangoi, ŋere ŋei ket qeqine, madu wanap, wesi aboŋene midaine doku tau tau magu keueno gemami, ea qesiŋ oniketane, urata don yewa ra ŋepongoi. Kine kinemde yewa mo soginoka bakom kito makole, wane mo koso iwa togoleka maikalane urataine ma gemaile. \s1 Pauloŋo Petoro Antiok Matko Rawetkake \p \v 11 Ŋo koso ŋado yemo, Petoroŋo numa didiwo qeyau more tinkake, eŋe masi tanik mi oka okane okange, ea wane ra, eŋe Antiok matko sariki, na ŋei ŋerep eŋane kaiteno meinoka koboboine kito tileke olale more busu kakole. \v 12 Yakop wane ŋeikoune natne eŋe yewa mi lotkekoi, naso yewao Petoro eŋe qelaŋ ŋei eŋerop mere ŋara nekoi. Ŋo baŋ ŋado koso Yakop ŋei koune, eŋine tego sari lotkeu, naso yewao Petoro eŋe one more qelaŋ ŋei eŋerop koso mere ŋara weneŋ mi neke, onoka wane, eŋe ŋei natne edo qelaŋ ŋei yewa solaene kitasikei wane sorin gekei, ea wane kaet okange, eŋe yale okane more qelaŋ ŋei qeliŋone, eŋe eŋine kimakoune eŋano takotke more yaup deine wazaineŋoka okan onge. \v 13 Pakiso, Yuda ŋei kimakoune natne eŋe weneŋ eŋerop masi isisine yewaka okangoi, so masi tanik isisine yewaŋoka okane more Barnabas wane wet dereretine warageu, eŋano ari makatakke. \v 14 Pakimo, na kawe eŋe sigi maep don wele ea wane rokopko numa koboboine, tegoo mi gesoke arikoi, ea wane na ŋei eŋane kaiteno Petoro olale rakole, “Ge Yuda, ŋo ge siluŋ qelaŋ ŋei eŋane gege yale gine, Yuda eŋane gege tanik yale mida. Pakimo ge daleo qelaŋ ŋei sorin onnom, eŋe Yuda eŋane gege yale gekei?” \s1 Anutuŋo Yuda Ŋei So Qelaŋ Ŋei Mali Malipenane Ma Menaŋoniake \p \v 15 Welekatne, ŋene Yuda ŋei wele ŋene Yuda tegoo ŋine wakongone, ŋene nabok eŋane ŋateno ŋine wakongone, ŋene qelaŋ ŋei borikine mama mida. \v 16 Ŋo ŋene siluŋ iwa yale detmaine, Waom eŋe iwa yale mi detmaike, ŋei eŋe Mose wane numa mogasikei, kine ea wane maine ŋei eŋe koboboine okanikei, ea midakaka! Ŋo ŋei mane eŋe Yesu Kristo malip kayakeo, Anutuŋo ŋei yewa koboboine orayake, ŋene yalewaka, ŋene mo sogino Yesu Kristo malip kakone, ea wane Anutuŋo ŋene ŋei koboboine ŋedoramaike, onoka wane, ŋene numa ea mo detmaine, numa yewa waneka Anutu eŋe ge koboboine gorayake. Ŋo ra rokop don wane ra, yemo midakaka! \v 17 Pakimo, ŋene Kristo wano makatake more Anuturop sot turuŋ midaine gekenane ramaine, ŋo koso siluŋ borikine ma Yuda okanmaine, ŋene qelaŋ ŋei yale borikine mama tego, wane mo ŋene iwa yale maine raikene? Yewa mo Kristo oŋom maki sua togole arimaike? Yale mida, ŋene yale mi raikene, so numaine yale mi pamaike! \v 18 Ŋo, na ra rokop don wane gege me tanik manik kine kine mane ra barakewe ketki ŋadekkale, paki koso mawe wieki kieke, tego yewa okangaleo, na noŋom ma wakone more, koso borikine mama okangale. \v 19 Yuda wane ra rokop don togonŋo yemo mo seu seu wane numa so gegeo biranange paki, na ra rokop wane numao yemo na mo seu seune, na koso manerop don ea maine mi tewekale, ea mo na Anuturop gege maine gekale, Wawainene mo Kristorop qeu eŋane kibego seukke. \v 20 Pakimo, gege musele iwa gemaile, so gege yewa, ea yemo noŋomka mida. Yemo Kristoŋo kotono ket gemaike, gege yewa na ukude gemaile, na malip malipneŋo Anutu Suainane Gipole malipka gemaile, oŋo naŋane ra more wet maepinane gegeine qikkake. \v 21 Na Anutu wane wet maepine mosop bile ea mapap kawe, kine kine yauwine yale mi okaniake, ŋene Mose wane ra rokop don togon teweke more, Anutu wane deino ŋei koboboine sot midaine oka okane mane pakirap, yemo Kristo eŋe yaup kine midaine naŋenka seukke okangirap. \c 3 \s1 Ŋene Ra Rokop Don Togon Mogatkene me Mali Malip Don Mogatkene \p \v 1 O Galatia ŋei ŋerep qelaŋine! Ŋene Yesu Kristo mo sikan ŋunŋem ŋinŋine deŋineŋo kau mo kibego seuke rasike ket okorake, pakimo maŋo dereret ŋine maki koso qelaŋanine wakonmaike? \v 2 Na kine kinemde weku iwa waneka qeson ŋunbe ŋine nolatpi detpe, ŋine Anutu wane Asu Koboboine makoi, yewa mo ma numao okora makoi? yewa Yuda wane ra rokop don togon teweke more makoi, me sigi maep don dere more wet mali malipŋineŋo malipka more makoi? \v 3 Ŋine onoka wane wet qelaŋ okanmami! Ŋine numaŋine mikep kieke ma arikoi, yemo Anutu wane Asurop kieke urata ma arikoi, ŋo koso iwamo ŋine ŋinŋine zonomŋo urata makei wane okanmami me? \v 4 Alakan umat suaine ŋinano wakonge, ea mo yaup naŋenka tewekkoi me? Welekatne na wetkemaile, ŋine kinerop tewekkoi! \v 5 Anutu eŋe onoka wane, Asu ŋibone more masi togogole ea keu ŋino ma okanmaike? Ŋine ra rokop don togon tewek okanmami, ea wane me sigi maep dere more wet mali malipŋineŋo malipka okan okanmami, ea wane ŋibon okanmaike? \p \v 6 Iwa mo Anutu wane papiaŋo Abraham wane ramaike, “Abraham eŋe wet malip malipineŋo Anutu malipkake, ea wane Anutuŋo mali malipinane ra more, eŋe ŋei koboboine orake.” \v 7 Ea wane ŋine yalewa desikei, ŋei ŋerep korop eŋe sigi maep yewa malipka lulukkeiwo, eŋe Abraham wane ŋosa ŋabokoune wele okanikei. \v 8 Mokaka Anutu oŋomka qelaŋ ŋei ŋerep eŋane detke, eŋe boaŋ ŋado sigi maep detpi, wet mali malipenane ebu eŋinerop biraongi gekei, ea wane dere more, mokaka Anutu wane papiao Abraham wane sigi maep don raki iwa yale qekoi, Anutuzeŋo rake, “Abraham geŋane ra more kepeo ŋei ŋerep korop mosop onwarekale.” \v 9 Ea wane, Abraham eŋe wetneŋo Anutu malip kaki, eŋe mosop kake, ea wane ŋei ŋerep korop eŋe weteneŋo Anutu malipkaikei, eŋe yale waka weneŋ Abraham wane rokopka mosop oniake. \p \v 10 Ŋo ŋei korop eŋe baŋ Anutuŋo soa kuteno mosiake, yemo eŋe edom iwa yale wetke ramami, ŋene ra rokop don togon yewa mogare ariŋem mo yewaŋo raki, ŋene baŋ Anutu wane kaitko maine oŋom koboboine ŋedorayake. Onoka wane, ŋo Anutu wane papiaŋo eŋe yale ra wakonmaike, “Ŋo ŋei mane eŋe ra rokop dongo korop pa waremaike, ea maine mi mogasiake, sisinimde qeyauyake, eŋe Anutuŋo soakka more matali kayake.” \v 11 Pakimo yewa wane kine ea mo ra qelaŋangi, ukude didiwo wakonmaike, ra rokop don togon wane ra more Anuturop sot midaine koboboine gege ea mo mi pamaike, onoka wane, Anutu wane papiaŋo yale ramaike, “Ŋei mane eŋe wetino Anutu malip kayakeo, ŋei ea Anutuŋo koboboine orayake paki, eŋe maine gege marat kayake.” \v 12 Ŋo ra rokop dongo numa, eaŋo yemo malip malip wane mane mi ramaike, ea mo midakaka, ea eŋe eŋineka mane mo Anutu wane papiaŋo turuŋine iwa yale ramaike, “Ŋei mane eŋe ra rokop don gege nigatne nigatne yewa korop tewek wareake paki, eŋe yale waka gege togon ge ariake” \p \v 13 Ŋo ra rokop donŋo yemo iwa yale ramaile, ŋene korop ra rokop don maine mi mogat warekeneo, ŋene mo soa wane biŋek, pakimo, qesiŋ ŋoniakane yemo Kristo, pakimo, Kristo oŋom qesiŋone more, eŋet yewa “Ŋine mo soa wane biŋek,” ea make. Ea mo qoleŋone more ŋenane soa yewa maki, eŋine kutno wake, onoka wane, Anutu wane papiaŋo yale ramaike, “Ŋei korop ŋine mo kibego ŋingu ŋigune, yemo Anutuŋo ongi, ŋei korop mo soak oniakane rokop okan warekoi,” wane don yewa rake. \v 14 Kristo eŋe masi yewa okange, yemo iwa yale wane, Anutuŋo mokaka mosop ea Abraham ra togole mange, yewa mo koso Yesu Kristoŋo qelaŋ ŋei maine eboniake, ŋo ŋenewa ea mo mali malipzane ra more, maine Anutuŋo mokaka ra togoleke, ea wane Asu maikene. \s1 Anutu Wane Ra Rokop Donineŋo Rara Togon Donine Yewa Maine Mi Esopkayake \p \v 15 Kimakopne, na naso baŋem ŋei ŋedom okan okanmaine, yewa rokop kito more rawe, ŋei etke ere kine kine mane wane ra togole more, wetetne weku waki kibiwo mosikeik. Paki mo ŋei maneŋo erane don yewa mi mapap kaki paki, koso oŋo don mane takotkeake. \v 16 Iwa yemo Anutuŋo kine kine bile baŋ wakoniakane rake, rara togon donine Abraham eŋine so ŋaboine eponge, Anutu wane papiao iwa yale mi ramaike, “Geŋone so ŋabokopŋone ŋei ŋerep loutne.” Eŋe ramaike, “Geŋane ŋaboŋone”, eŋe ŋei weku Yesu Kristo waneka ramaike. \v 17 Na ramaile, yemo kine iwa yale, Anutu eŋe mokaka Abraham tako rakot kibi make, so ware kayakane ra togoleke, paki koma 430 qoeki, ŋado ra rokop don qekoi, yewaŋo tako rakot kibi yewa maine mi qekat kayake, so Anutu wane rara togon don mi saukeake so esopkayake. \v 18 Ŋo, ŋene Yuda wane ra rokop don tewekŋem paki, mete zamot yewa makone ra, yemo Anutu wane rara togon don yewa wele midaine okangirap, onoka wane, Anutu eŋine rara togoninane raki paki, mete zamotine lewine midaine yewa Abraham wane biŋek qeke. \p \v 19 Pakimo, ra rokop don togon wane kine ea mo daleo pamaike? Yemo iwa yale, Anutuŋo borikinane kine didiwo wakoniakane raki paki, ra rokop don yewa koso rara togon wane ŋado takotkeke, wane, ra rokop don yewa eŋe pa mageki, Abraham wane ŋaboine Kristo sariakane Anutuŋo rara togon don rake, naso yewao midayake. Ra rokop don iwa mo aŋelo eŋane piwo ŋine birakau ket more ŋei qeturaŋ, Mose eŋane metino wake. \v 20 Ŋo Anutuŋo yemo aŋaineŋoka Abraham rara togon donine koboboine mikepka mo olatke, ea wane ukude weneŋ aŋelo me pris mane, ŋei qeturaŋ mi gemami, mida, Anutuŋoka gemaike, eŋe qeturaŋ ŋonmaike. \s1 Ra Rokop Don Wane Kine \p \v 21 Ra rokop donŋo Anutu wane rara togon don yewa esop kayake me dale? Yale midakaka! Eŋe ra rokop donba ŋebonge, yewaŋo teba kaki ŋeiŋo wisikae more, gege ea maine wakongirap, yemo gege kobobine maine yewa ra rokop donŋo Anutu wano bira ŋongirap. \v 22 Ŋo siluŋ Anutu wane papiao ra rokop don ea wane ra more rake, “Kepe baŋem ŋei ŋerep korop eŋe borikinane mulap urumgo waket gemami,” paki, ea wane lewine yemo ŋene mali malipŋo Yesu Kristo malipka more kine kine yewa Anutuŋo ŋei miti mali malipene koropŋo maikei wane ra togole ebonge, yewa maine eboniake. \p \v 23 Alakan mali malip wane numa mi wakonge, naso yewao ra rokop wane donŋo mulap ŋei yale madet leŋ ŋongi, mulap urumgo ge mageŋem, mali malip wane naso yewa didiwo wakonge. \v 24 Paki, ra rokop donŋo ware wareze okane ware ŋongi ge mageŋem, Kristo lotkeke. Yewa mo ŋene mali malipzane ra more, Anutu wane Kaitko sot midaine mitirop koboboine gekenane yalewa okan ŋonge. \v 25 Pakimo, ukude yemo mali malip wane naso ea wane ra rokop donŋo koso manerop mi ware ŋoniake. \p \v 26 Ŋine korop mo mali malipŋineŋo Yesu Kristo malipka more eŋerop tako rakot ŋine wakonmaike, yalinane ŋine mo Anutu wane dokoine okanmami. \v 27 Ŋine doku tauŋune more, Kristo wano takot ŋunge, paki ŋine korop Kristo wane tanik manik koboboine, eaŋo takotŋine kiroine yale kitou ketke. \v 28 Pakimo, ŋine Yesu Kristo wane tego, ea wane Yuda ŋei so Grik ŋei, wawaine so ketkele, ŋei me ŋerep, keu ŋino mapo mapokŋine mane mi pamaike, ŋine mo koropŋo Yesu Kristo wano takotke more kop weku okangoi. \v 29 So ŋine Kristo wane biŋek okangoiwo, yemo mo Abraham wane doko ŋosa ŋabokoune wele okane gekei, wane boaŋ Anutu rara togoninane rokopko mete zamotine Abraham dokoine eboniakane rake, yewa mo ŋido magekei. \c 4 \s1 Kristo Wane Ra More Ŋene Anutu Wane Ŋerep Medep Okanmaine \p \v 1 Na koso donne takotke ramaile, yemo iwa yale, medep nigatne mane eŋe eŋineka wekuku, eŋe boaŋ magainane aboŋ kine kine mete zamot yewa mayake, eŋe medep nigatne gemaikane, eŋe magainane qelit medep yale okaniake, ŋo kine kine korop ea wane welaine yemo welekatne oŋom okanmaike. \v 2 Eŋe medep nigatneka metkimo, wawerekoune me ŋesokoune edo medep eŋine so metezamot kine kineine, yewa weneŋ wareka ge mageu medep suaki magaineŋo naso motke, yewao wamo, mo ea medep metino kine kine ea korop mosikei. \v 3 Ŋenze rokop eŋe yalewaka pamaike, ŋene moka aso ŋabokopze eŋane masi tanik mayakatne pamaike, yewaŋo teba ŋongi, ŋene medep nigatne gege so dereret ge more, ea wane qelit qe gekone. \v 4 Ge mageŋem Anutuŋo naso koboboine motke, yewa bomileki eŋine gipole birakaki ketke, ketki paki, ŋei ŋenze wako wakon wane rokopko Maria wano wakone, Yuda ŋei eŋane ra rokop don wane bango waket tamge geke. \v 5 Ea mo ra rokop don wane mulapko ŋine siwot ŋongi, Anutu wane ŋerep medep okangenane yale okange. \p \v 6 Pakimo, ŋine ukude Anutu wane ŋerep medep okanmami, wane mo Anutuŋo Gipolane Asu kotozo birakaki ket more, Asuŋo iwa yale qebinŋone eŋano boka okanmaike, “Magak, naŋane magane.” \v 7 Yalinane mo, ŋine koso qelit ŋeikoune yauwine mida, ŋine mo dokoine okanmami, ŋine Anutu wane ŋerep medep geu paki, iwa yale desikei, ŋene Anutuŋo mete zamotine korop dokoine eŋane magemaike, yewa boaŋ ŋeboniake. \s1 Pauloŋo Galatia Ŋei Ŋerep Eŋane Dere Mezet Okange \p \v 8 Welekatne, ŋine sogine Anutu mi detka more lopio, anutu isisine, yewa eŋane qelitene qe qelit medep yauwine yale gekoi. \v 9 Ŋo, ukude iwa yemo ŋine Anutu mo detkamami me na iwa yale maine raikale, Anutuŋo ŋine mo det ŋunmaike, ea wane mo ŋine onoka wane Anutu ŋadekka more, asu isisine wet borikinerop zonomine midaine eŋano arimami? Eŋe maine mi mapik ŋunikei, ŋine onoka wane koso eŋane qelit medep yauwine okane more manerop eŋane qelit qekei wane okanmami? \v 10 Pakimo, ŋine ea wane ra rokop donine pamaike, ea mogare more peadaine kaiwe maneo, me meso maneo, me koma muselo met okanmami. \v 11 Na ŋinane tanik manik ŋine, yewa ea wane dere kaet nanmaike, na uratane ŋinane keu ŋino makole, yewa mo, gege wele midaine okaniake. \p \v 12 O kimakopne, na ŋinane togogoleka ramaile, na ŋinane rokop okangolane, ŋine na yale okanikei. Na Yuda wane ra rokop don qeliŋka more ŋine yale okangole. Pakimo, ŋine naso yewao masi tanik mane mi oka okane, ea naŋano mi okangoi, ŋine nae yale okane so aso ŋabokopŋine eŋane masi tanik manik, ea qeliŋ kaikei. \v 13 Ŋine mo manerop detmami me? Na onoka wane mikepka sigi maep don ra wakone kieke ŋidangole, ea mo zoma kine mane zok okan nange, naso eao, ŋo ŋido na masi qotkoine mane mi okan nangoi. \v 14 Na set pele pelek zok manerop okan nangi, ŋine siluŋ naŋane bauŋine mi wake, ŋine dere umat okane more mi ŋadek nangoi, so naŋane bauŋine mi wake, midakaka, ŋine nanbi, na Anutu wane aŋelo mane yale okanbe, mawaluk nangoi, ŋine nanbi na Kristo Yesu yale okangi, ma waluk nangoi. \v 15 Ŋine oi bakom okane qom menaŋ zok okan nangoi, pakimo oi bakom yewa mo diao qeligeu arike? Na noŋom masi tanikŋine mayakatne ea wane welekatne ŋidanbe. Ŋine naso yewao deŋine woune yewa maine qe potau saketkirap. Qe potau saketki mo na ninbirap. \v 16 Me daleo? Na don iwa welekatne ŋidanbe paki, na ŋinane ŋabaŋine okanmaile me? \p \v 17 Welekatne detpi, ŋei natne eŋe ŋinane simileon okanmaike. Ŋo, don kelok so isieneŋo yemo zok qotkoine. Eŋe korop yewa okanmami, yemo ŋine mapok ŋunbi, na qeliŋnane more eŋane eŋetene mawakone more qesiŋ onikei wane yale okanmami. \v 18 Kine kine mainane ra more kima natne eŋano masi tanik bile oka okan, ea wane simile manerop desikeiwo, ea mo maine. Yewa yemo welekatne, naso baŋem maine okane gekei. Ŋo, weku na ŋineropka gewe yewaka mida. Na ŋinerop mi gewe ŋine masi maine yewa misuk qeliŋgei. \v 19 O gipon borasokopne! Ŋerep maneŋo medep mayakane gae maki wikile detokanmaike, rokop yalewaka na ŋinane wikile koso manerop dere ari magewe, ŋine Anutu wane ŋerep medep Kristo wane kait toqaine so ewe zonomineŋo ŋinane koto ŋino wakoniake. \v 20 Na naso iwao ŋinerop gekalane nanmaike, paki, na don iwa qeliŋge more kima don ŋidanikale, na ŋinane zok dere mezet okanmaile, so na mi detmaile, na daleo qesiŋ ŋunikale. \s1 Hagarŋo Sara Erane Rokop \p \v 21 Yuda wane ra rokop don wane qelitine qe okanmami, na qesonŋunbe nolatpi, ŋine ra rokop donŋo ramaike, yewa dapore mi det okanmami me? \v 22 Eaŋo don yalewa ramaike, Abraham eŋe gipoletkine etke, mane qelit ŋerep yauwine Hagar wano ŋine wakonge, ŋo mane yemo eŋine ŋanomine Sara wano ŋine wakonge. \v 23 Gipole qelit ŋerep wano ŋine, ea mo ŋei ŋerep wako wakonzane rokopko yauwine wakonge, ŋo, gipole Isak eŋine ŋanominano ŋine, eŋe yemo Anutu rara togon doninane rokopko wakonge. \v 24 Don yewa wane nat paromine iwa yale pamaike, ŋerep etke yewa ere Anutu doninane tako rakot etke, ea wane rokopko okangoik. Anutuŋo Yuda ŋei ŋerep eŋane ra rokop don, Sinai bonagao motki sarike. Hagar qelit ŋerep so eŋane doko ŋosa ŋabokoune eŋe qelit qeqe okangoi, tego yewa eŋe ra rokop don ea wane rokop okangoi. \v 25 Hagar yewa eŋe Sinai bonaga, Arabia kepeo metmaike, ŋo Yerusalem mat yemo Sinai bonagarop rokopetne weku okanmamik. Ŋo ea wane, ŋei ŋerewekoune Yuda eŋe korop qelit qeqeka okanmami. \v 26 Ŋo Yerusalem mat mane weti qeliwo metmaike, mat ea wane ŋei ŋerep eŋe qeka makaine midaine, ululuŋ ari sari gemami, ea yemo eŋe Sara wane rokop. Oŋo Abraham wane ŋanomine koboine, eŋe nagaze okanmaike. \v 27 Anutu wane papiaŋo Sara wane ra more ramaike, \q1 “Ŋerep qaton medep mi ebu ebune, ge wet pesek desikene! Medepŋo gae mi geuki, wikile mi det okanmaine, ge medepŋone wakongi, boka more aroke, oi bakom kitokene! Ŋerep ŋaonerop eŋe doko ŋosa ŋaboetne etkemde wakonikei, ŋo ŋerep qaton doko ŋosa ŋaboine eŋe manerop wakonikei.” \p \v 28 Kimakopne, ŋine yemo Isak yale Anutu wane dokoine, ŋine eŋine rara togon doninane rokopko eŋine dokoine okanmami. \v 29 Naso yewao medeppa zonom yauwine ŋei wako wakonzane rokopko wakonge, oŋo Asu wane zonomgo ŋine medep wakonge, eŋe ŋabakake, rokop yalewaka naso iwao weneŋ pamaike. \v 30 Ŋo Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, “Qelit ŋerep eŋine so gipole esop otnom ariuk, qelit ŋerep wane gipoleŋo ŋanominane gipolerop magak wane mete zamot yewa misuk mayake.” \v 31 Ea wane kimakopne ŋene detŋem, ŋene qelit ŋerep wane dokoine midakaka! Ŋene eŋine ŋanominane dokoine. \c 5 \s1 Ŋene Siwotŋongane Ululuŋ Gekene \p \v 1 Ea wane mulap midaine gekenane, Kristoŋo Yuda wane ra rokop don wane mulapko ŋine siwot ŋonge! Ea wane ŋine ululuŋ gesoke togole okorakei, so ŋidomka misuk eweke more, Yuda wane ra rokop don wane qelit qeqe okanikei. \p \v 2 Na Pauloŋo don iwa ŋidanbe, ŋine ket more detpi! Ŋine solaŋine kitasikei wane ŋidom rakokkeiwo, yemo Kristo wane urataŋo ŋine mi qesiŋ ŋuniake. \v 3 Na koso manerop girem ŋidanbe detpi. Ŋei mane eŋe solaine kitasikei wane wae naguyakeo, eŋe Yuda wane ra rokop don yewa weneŋ koropka tewek wareake. \v 4 Ra rokop don teweke more sot midaine koboboine gekei wane ramami ŋine Kristorop tako rakotŋine yewa mo ŋidom kitat nagumami. Pakimo, ŋine Anutu wane mosop ea bira ŋungi, ŋine ŋadino gekei. \v 5 Ŋo Anutu wane Asuŋo yemo mali malipze ma wakongi, mali malipzane ra more, ŋene sot midaine koboboine geŋem, Anutuŋo ŋebu more eŋino bira ŋoniakane dereret gemaine. \v 6 Ŋene Kristo Yesu wano geŋem paki solaze kitasikene, ea wele midaine okaniake, me ŋene solaze mi kitasikene, ea eŋe yalewaka wele midaine okaniake, ŋo mali malipŋo yemo ŋei ŋedomka wet maep okan nagu okan nagu wane desikenane qomze ma ewek okanmaike, yewaŋo yemo wele, ea wane, ŋene Anutu wane wet maep ŋei ŋerep natne sikan onikene, yewaŋo yemo wele raikene. \p \v 7 Ŋine alakanka numa maine gesoke arikoi. Pakimo maŋo koso numa leŋŋungi mo ŋine don wele yewa koso manerop mi mogare arimami? \v 8 Ŋine numa me dereret yewa mogatmami, yewa mo Waom wano ŋine mida, me oŋo mi qebin ŋunge, ea midakaka! \v 9 “Yismde nigagatne yewaŋo maine maki bret ea piwiwige wie okanmaike, ea mo ŋine mo detmami,” ŋine yale ra okanmami, ea wane don borikitneŋo gine mo matali ŋunge. \v 10 Ŋo na siluŋ ŋinane dere wetkemaile, yemo tako rakotze Waom wane pamaike, ea wane qesiŋ ŋungi, ŋine naŋane don yewa mi ŋadek kaikei. Ŋo, ŋei yewaŋo me yewaŋo wet masiuk okan ŋuniake, eŋe sot yewa wane turuŋine Anutuŋo boaŋ mainge maniake. \p \v 11 O, Kimakopne, na welekatne ŋei solaene kitasikei wane donene maine qesiŋka edangole ra, yemo daleo Yuda edo mane nekuwirap? Na don yaline sola kitasikei wane welekatne edanbe rap, yemo na Kristo wane kibeŋ wane don edangole, yewaŋo dere worik mi ma wakongirap. \v 12 Na wetkemaile, yemo ŋeiŋo wet qeqe okanŋune more, edomka esop nagu more, doku tau tau maguo ŋine qei ŋadino kesikei. \p \v 13 Ŋo, kimakopne, ŋine yemo Anutuŋo ululuŋ gekei wane ŋidora newan ŋunmaike, so Yuda wane ra rokop don wane mulap midaine ululuŋ geu pakimo, sola wane masi tanik qotkoine gege sogine, ea maikei wane misuk desikei. Anutuŋo ŋine wet maepŋo ŋei kimakop ŋine eŋerop ŋidomka qelit qeqe okan nagukei wane newan ŋunge. \v 14 Yuda wane ra rokop don korop, ea mo don weku iwaŋo qepot kemaike, “Ŋinŋine wet maep okan nagumami, yalewaka ŋei ŋerep korop eŋe wet maep okanonikei.” \v 15 Ŋo, ŋine osom zuba eŋane masi okane more, ŋidomka ŋaba nagu more yaku kito misuk okanikei, yemo kaulukkei, diam gekei, ŋidomka boaŋ yaku matali qetali okan naguwareu paki, ŋinŋinarek siuke mida lelekei. \s1 Asu Wane Masi So Ŋei Wane Masi Kineetne Etke Okanmamik \p \v 16 Na iwa yale takotke ramaile, ŋine Asuŋo numa manbi sikanŋungi, eŋano kito more gekei. Ŋine yale okangei, eamo sola wane tanik manik qotkoine yewa mi mogasikei. \v 17 Wet dereretze gege soginane simileŋo Asu maket biraka okanmaike, ŋo Asuŋo wet sogine yewa ma ket biraka okanmaike. Asu wane masi so sola wane masi ere etkeŋo ŋaba ŋaba okanbik, ea wane ŋine kine kine okangei wane ra more eweke oka okan, ea ŋine maine mi okanmami. \v 18 Ŋo ŋine Asuŋo numa alakane ŋiboniakeo, yemo ŋine Yuda eŋane ra rokop donŋo ŋei waom okan ŋungi, eŋane qelit qeqe ea maine mi okanikei. \p \v 19 Wet soginane urata yemo siu suiko mi pamaike, yemo iwa yale wakon okanmaike. Bailalaŋ ŋei ŋerep wenip yau yaup, matali qetali ebu ebu, masi borikine mado madoŋine, borikine kine kine natne oka okan wane qom riwe wie wie, \v 20 eŋe anutu isisine eŋetene edoramami, suŋa qare ma okanmami, bailalaŋ wetŋo qole qole, ŋaba qepok okanmami, kawali don ra okanmami, liak nagumami, busu lele okanmami, ŋei ŋerep eŋe enŋenaneka simile det okanmami, ŋei ŋerep qepok mapok okane more ŋaba de aeke ge okanmami. \v 21 Eŋe ra waizit okanmami, doku togole ne more qelaŋ urata ma okanmami, kiki eŋet borikine kito more masi tanik yaline natne okanmami, kine kine yalinane mo alakanka girem don ŋidangole, ŋo koso manerop iwa ŋidanbe, ŋei korop masi tanik yaline okan okanmami, ŋei yalineŋo Anutu wane qeli ewe zonom kotino mi wakesikei. \p \v 22 Ŋo, Asuŋo yemo kine kine maine, wele iwa yale ma wakon okanmaike, wet maep, wet menaŋ, peam, wet pesek, qom ewek, qom pesek, kima gege, \v 23 weteneŋo ketkele, wetŋo sawe gege. Masi tanik iwaŋo korop Asu wane wele, yewaŋo ra rokop doninerop korop mane mi pamaike. \v 24 Ŋei ŋerep korop Kristo Yesu wane biŋek gemami, eŋe gege mageene sogine, bailalaŋ so borikinane simileinerop mo kibego qeu seukki, mida leleke. \v 25 Asuŋo gege togon ŋebongi ge okanmaine, eŋe yalewa okanŋon okanmaike, ea wane ŋene gegeze manŋem warekaki, ŋene Asu eŋine numaoka gesoke arikene. \v 26 Ŋene eŋetze yaup wane misuk mawa nagukene. Ŋene kimakopze eŋerop kawali wane sot litok misuk okan nagukene. Ŋene kima natne eŋane kine kine wane wetŋo qole qole bailalaŋ misuk okanikene, so misuk liak nagukene. \c 6 \s1 Ŋene Qesi Qesiŋnagu More Umatze Tewekkene \p \v 1 kimakopne, ŋei maneŋo borikine kine kine mane maki, ŋine Asurop gemamiŋo wet peseko bororom borikineine, ea ma koboe kaikei. So Satanŋo ŋine weneŋ sot marat kaikei wane liwek ŋuniakane, ŋine yale waka gegeŋinane diam ma ware kaulukkei. \v 2 Qesi qesiŋ okannagu more maneŋo mane wane umatŋine yewa maine weneŋ qesiŋ nagu tewekkei. Yalewaoken okangeiwo, yemo ŋine Kristo wane ra rokop don yewa maine tewekkei. \v 3 Ŋei mane eŋetine midaine eŋe rayake, “Na eŋetne weneŋ,” yale rayake, eŋe oŋomka isi naguyake. \v 4 Ŋei korop eŋe urataene maine me mida, yewa eŋe edomka dere wanok me dere detsorok okanikei, ŋei eŋe yale wa okane more, eŋe oŋom maine okanmaike, me mamaike, yewa wane oi bakom okaniake. Ŋo eŋe ŋei natne eŋane tanik manikenerop eŋine, ea dere wanok me dere detsorok misuk okaniake. \v 5 Ea yemo iwa yale wane ŋei korop eŋe umatene so tanik manikene yewa eŋe bonep bonep edom tewekkei. \p \v 6 Ŋei mane ŋinane keuo ŋineŋo Anutu wane miti don kito ebon okanmaike, ŋine ŋei yewa eŋe aboŋ kine kineŋine bile natne damo qe mapoke, kito ebo ebon ŋine yewa kito qesiŋ okane manikei. \s1 Gemage Gege Magezane Wele Maratkaikene \p \v 7 Ŋine ŋidomka misuk isi nagukei. Ŋei maneŋo Anutu maine mi isi kayake. Ŋei mane eŋe ŋara mane mesiake, metki ŋara tanik weku yewaŋoka euino wakongi, eŋe ŋado koso ŋara eŋet mane mi maratka more, eŋe eŋet weku yewaka lokakeake. \v 8 Ŋo ŋei mane eŋe gege soginane numa mogare mo borikine kine kine ma nogan kayake paki, eŋe gege soginane numa me tanik manik mamaike, yewa wane weleine, eŋe seu seu marat kayake, ŋo mane eŋe Asu wane numa so tanik manik mogasiakeo, eŋe Asu wane weleine gege togon maratka more naso baŋem geuluke ge ariake. \v 9 Ea wane ŋene kine kine maine okanikenane, me makenane bau wawa misuk okanikene. Ŋene qewoloŋ mi okanikeneo, yemo boaŋ gemage, Anutuŋo naso motke, bomileki asu oŋa oŋazane morian mayakatne marat kaikene. \v 10 Yalinane ŋene keune natne numa maratka more wakongi, yemo naso baŋem ŋei korop kine kine bile so maineka ma masuluk onikene, so kimakopze mali malipeneŋo Waom malipka gemami, eŋane weneŋ dere more, togogoleka kine kine mayakatne kito qesiŋ okan onikene. \s1 Pauloŋo Galatia Ŋei Ŋerep Girem Don So Mosop don Edangi Qoeke \p \v 11 Ŋine kibine suaine iwa kau, na nae meteneŋo ŋinane qemaile. \v 12 Ŋei natne eŋe mawa naguwi paki, solaŋine kitasikei wane qebin ŋunmami, eŋe yewa okanmami, yemo weku iwa yale wane, eŋe Kristo kibeŋinane ra more wikile kuteno mi wayakane kaet okane more, yale okanmami. \v 13 So ŋei solaene kita kitatne, eŋe yalewaka Yuda wane ra rokop don yewa mi tewek okanmami, eŋe yemo yaup ŋido solaŋine kitare more, eŋano takotkeu enŋene mawa nagukei wane detpi paki, yale okan okanmami. \v 14 Ŋo na, na yemo kine kine mane ea me ea wane eŋetine ra more mi mawa kaikale, na yemo weku, Waomze Yesu Kristo wane kibeŋinenane sigi maep yewa waneka mawa kaikale, Kristo wane kibeŋinane ra more kepe wane masi tanik naŋano, ea mo korop seukwareke, ŋo na yale waka kibego kepe wane masi tanik wane ra more, mo noŋom weneŋ seukkole. \v 15 Ŋei solaine kita kitatne, me ŋei solaine mi kita kitatne yewa eŋe yalewaka wele mi okanmaike. Gege sogine qelige, gege musele koboboine maikei, gege yewaŋo yemo wele okanmaike. \v 16 Qaŋa so boŋ yewao okoramami, rokop ŋeiwa wet derereteneŋo don iwa ekap kotino malipka more, gegeeneŋo yewa mogare gemami, eŋano peam, so qom pesek, so wet maep, eaŋo eŋerop pa rokopke pawareake! So Anutu wane ŋei ŋerep magu wele Israel eŋano weneŋ korop pa wareake! \p \v 17 Na ekap iwa yale qewe qoeyake, ŋei maneŋo umat koso manerop misuk niniake, onoka wane, na Waom Yesu wane lopotŋo solano paki magemaile, eaŋo ŋei ŋerep eŋe iwa yale sikan onmaike, “Eŋe welekatne Kristo wane ŋei koboboine.” \p \v 18 Kimakopne, Waomze Yesu Kristo wane mosopŋo maine ŋinane asu ŋino pawarekep! O, weleka!