\id 2TI NT0051.4T1 ONO Phinnemore NOV-1990. \h 2 Timoti \toc1 2 Timoti \toc2 2 Timoti \mt1 2 Timoti \c 1 \s1 Pauloŋo Kibi Atak Etke Koso Qe Timoti Mange \p \v 1 Na Paulo, na Yesu Kristo wane aposolo, na Yesu Kristoŋo gegeze ma wakonge, ea wane biŋek donine ra wakongalane, Anutu eŋine simileinane na aposolo biranange. \p \v 2 Timoti, gipon maepne, kibi iwa qe ginmaile, Magaze Anutu so Waomze Kristo Yesu eto maine sot turuŋŋone qelige more mosopgane so peam ginkeik. \s1 Bakom Kito Kito so Matogole Matogole Don \p \v 3 Aso ŋabokopne eŋe Anutu wane masi tanik yewa mogare, wet koboboine qelitine qe sari gekoi, pakimo na yalewaka wetne koboboineka paki, Anutu wane numa yewa mogatmaile. Na naso baŋem goigo so kaiweo geŋane detsorok more, meŋe meŋengo Anutu bakomine kito olat okanmaile. \v 4 Na geŋane deŋone dokune ea wane detsorok okanmaile, so ganbe paki, wet pesek desikalane zok nanmaike. \v 5 Na mali malipŋone wele pa ginmaike, ea wane detsorok okanmaile, mali malip yaline, ea yemo alakan migaŋone, Lois so nagaŋone Yunis erano weneŋ pake, pakimo na detlukmaile, mali malip yewa ge weneŋ pa ginmaike. \v 6 Ea wane na wetŋone qe wisikaewe, ge Anutu wane bakom geŋano pamaike yewa desikene, na metene leweŋono motkole, naso yewao ge bakom yewa makone, ukude ge bakom yewa koso qe wirikenom, ŋeiŋo gerep puanbi zemaike, yale ze suayake. \v 7 Pakiso iwa yale desikene, Anutuŋo Asu ŋebonge, yewa zonomze qeki kesiakane mi ŋebonge, Anutu wane Asuŋo togolekenane zonom, wet maep so ŋedomka wet dereretzane sawe masuluke ware nagukenane qe watŋonge. \v 8 Ea wane ge Waomzane biŋek donine ra qelaŋanikenane misuk gamu ganiake, me mulap ŋeiine naŋane don raikenane misuk wererepkekene. Ea wane turuŋine yemo ge Anutuŋo zonom ginmaike, rokop narop biŋek don ra qelaŋangenane wikile kutno wakene. \v 9 Anutuŋo eŋine ŋei ŋerep magukoune okanikenane raki paki ŋebuke so ŋedorake. Eamo ŋenze mainezane ra more midakaka, eŋe oŋomka detki pakane, wet maepinane yale okan ŋonge. Anutu eŋe mokaka qei kino qeli so kepe mi ma wakonotke, naso yewao Kristo Yesu wano wet maepine yewa ŋebonge. \v 10 Ŋo wele yemo turuŋze mayakane kepeo ketke, Kristo Yesu eŋano wakonge paki, eŋane urata mamao Anutu wet maepine didiwo wakonge. Kristo Yesuŋo seu seu wane zonom kito peleke paki, biŋek donze gege so kine kine gege togon, yewa ma qelaŋane ŋebonge. \v 11 Pakimo biŋek don yewa ra qelaŋanikalane, Anutuŋo na aposolo so kito ŋibo ŋibon bira nange. \v 12 Kine yalewa wane na wikile wakile kutno gemaile, ŋo siluŋ na yewa wane mi gamu nanmaike, midakaka, onoka wane, na ŋei wa detluk kamaile, eŋane wet etkeka mi detmaile. Midakaka, na iwa yale detlukmaile, eŋe zonomineropŋo urata meteno motke, yewa maine warekaki mayakatneka naso baŋem pa ari mageki, Naso suaine yewa bomileake. \v 13 Don welekatne yewa wane tegoine kito gingole, yewaka magekene. Eamo oŋa oŋa yale yewaŋo numa mayakatne sikan gangi, ŋei ŋerep natne kito ebongene, ea wane ge Kristo Yesu wano kito more mali malip korop so wet maep korop ge more, yale okanikene. \v 14 Asu koboboine kotozo gemaike, eŋane zonomŋo qesiŋ gangi, dereret wele mayakatne qe watke ginge, yewa ware kaikene. \v 15 Ge mo detmaine, Asia kepeo ŋine ŋei ŋerep natne, eŋe so Pigelus so Hemogenes, eŋe narop kine kine natne maikei wane waulukmami. \v 16 Waomŋo maine wet maepine Onesiporus wane weŋem sotawekoune sikan oniake, onoka wane eŋe na mulap urumgo metpe, eŋe naso baŋem qelipkenan okange. Na mulap urumgo metpe, eŋe ea wane mi gamukake, \v 17 Onesiporus eŋe siluŋ Roma kepeo sari lotkeki mi azoŋgi yewaoka kieke zuaŋnane sari mage marat nange. \v 18 Waomŋo maine qesiŋkaki, naso suaino, yewao Waom wano ŋine wet maep marat kayake! So na Epeso matko gewe, eŋe atak zok loutne qesiŋ nange, ea ge mo detlukmaine. \c 2 \s1 Timoti Eŋe Kristo Yesu Wane Kawali Ŋei Mayakatne \p \v 1 Ŋo medepne, ge yemo Kristo Yesu wano ŋine wet pesekze pamaike, yewa ŋine togole togole marat kaikene. \v 2 Don korop ge det nannom, na ŋei ŋerep eŋane kaitko ra qelaŋangole, don yewa ge malip kanom paki, ŋei natne don maine wareka okanmami, eŋe ebonnom edo maine eweke more, ŋei ŋerep natne yale waka kito edanikei. \p \v 3 Ge Kristo Yesu wane kawali ŋei mayakakatne okane more urata iwa wane umatine ŋenerop tewekkene. \v 4 Kawali ŋei mane eŋe ware wareineŋo kaki paki, wet pesek desiakane raki paki, ŋei ŋerep yauwine eŋane gege yaline mi ge okanmaike, midakaka. \v 5 Biririk biririk ŋei mane eŋe biririke more lewine yaup mi mayake. I midakaka, eŋe biririk biririk wane don numa pamaike, yewa dere tewekeake, ŋo yemo yuane more lewine mayake. \v 6 Ŋei mane eŋe ŋara urata togole mayake, oŋo ŋara lewine alakane more, eu yewa wane kotino ŋine neake. \v 7 Na don ea ramaile, ea wane iwa yale desikene, baŋ Waomŋo dereretŋone ma lotkeki, ge don iwa wane kine korop desikene. \p \v 8 Ge Yesu Kristo detlukkaikene, eŋe seu seuoŋine wisikae wieke, eŋe Davit wane ŋosa wili wiliine, Biŋek Donŋo yale rake, na don yewa ra qelaŋanmaile. \v 9 Na Biŋek Don iwa ra qelaŋanbe, ŋei eŋe ea wane naŋane ŋei borikine rau paki, wikile kine kine kutno motmami, so borikine mama yale mulap togogoleŋo weneŋ wokom nanbi metmaile, ŋo siluŋ Anutu wane don yemo mulap urumgo maine mi birakaikei. \v 10 So na yewa wane rawe paki, wet dereretne ma togole more umat kine kine yewa teweke okoramaile, yewa mo Anutu oŋomka ŋei ŋerep magukoune alakan ma wesake biraonge, eŋe weneŋ gege maepine Kristo Yesu wano pamaike, yewa so gege togon qeli ewe zonom gorop yewa maikei wane, na qesiŋ onmaile. \v 11 Don iwa yemo welekatne, \p “Ŋo ŋene eŋerop weneŋ seukkonane, ŋene baŋ koso eŋerop yalewaka gekene, \v 12 ŋo ŋene takotke more togogole okorakene, ŋene baŋ yale waka eŋerop ŋei waom okan warekene. Ŋo ŋene eŋe bisoune qekeneo, eŋe yalewaka baŋ ŋenane bisopze qeake. \v 13 So ŋene aŋaine tewekkenane raŋem paki, koso qewoloŋgene. Ŋo eŋe yemo aŋa tewe tewekka geake, eŋe oŋomka aŋaine mi birayake, midakaka, urata mama ŋei wele, eŋe eŋetine Anutu wane kaitko pamaike.” \s1 Anutu Wnae Urata Ŋei Wele \p \v 14 Ge naso baŋem don iwa ŋei ŋerep magu kopŋone qe wirike edan okanikene, so ge Anutu wane kaitko girem don togole edannom, eŋe don yauwinane kawali zok misuk qekei. Masi tanik yalineŋo ŋei mane maine mi mapik kayake, midakaka, yemo ŋei wa ketene more, don yaline det okanmami, eŋane wetene matali okanmaike. \v 15 Ea wane, ge urata togogole ma more, so Anutu wane kaitko urata ŋei wele okane gekene, paki ge Anutu wane don welekatne koboine, yewa gamu midaine Anutu wane kaitko kito edanlukkene. \v 16 Don kine kine yauwine so qelaŋ don wele midaine, yewa kakak kaikene, don kine kine yalineŋo ŋei natne zok tebaongi, Anutu ŋadekka eri abaran ge okanmami. \v 17 Ŋei yaline eŋane don kito eda edaneene, yemo baŋ kubet suaineŋo sola so bikum zatkeki ari okan okanmaike, ŋei yewa eŋane kito ebo ebon kimatkeene etke, Himenaeus so Piletus. \v 18 Ŋei yaline eŋe don wele yewa qeliŋkau paki, iwa yale ra okanmami, “Ŋene mo wisikae wiekone, baŋ koso ŋado mi wisikae wiekene.” Don yale rau paki, ŋei natne eŋane wet mali malipene ma qororoŋ okanmami, \v 19 ŋo Anutuŋo bosiŋ togole, sele paŋpoŋine mo yaso biraki ketke okoramaike, yewamo ruzakeu maine mi okmageake, pakiso, don iwa yale kutno qeke, “Waom eŋe ŋei ŋerep magukoune eŋine biŋek, ea mo deton waremaike, so, ŋei ŋerep natne eŋe raikei, ‘Ŋene Waom wane biŋek’ , yale rau paki, eŋe borikine yewa ŋadek kaikei.” \v 20 Mat suaine mane wane kotino yewao pelet suaine loutne so lase loutne kine mane kine mane met waremaike. Natne silwaŋo mamaine, natne golŋo mamaine, natne ekiŋo mamaine, ŋo natne kepeŋo mamaine. Natne urata wele mot mot wane, ŋo natne ea urata yauine mot mot wane. \v 21 Ea wane ŋei mane eŋe masi tanik qotkoine yewa korop qeliŋka wareki paki, koboboine geake, ŋei yewa eŋe pelet suaine urata wele mot mot ea wane rokop, eŋe baŋ urata mane wele yewaoka talekaki mayake, onoka wane, eŋe suaineinane aŋaine teweke qesiŋka okanmaike, eŋe mo ewekmaike, ea wane urata kine kine wele yewa maine mayake. \v 22 Ŋei qaluwit eŋane weteno dereret borikine kine kine wakongi, wetke mage okanmami, ge masi tanik yewa ŋadek kaikene. Pakiso ge tanik manik maine, koboboine, mali malip wetŋo Waom malipka more, ŋei ŋerep sunka ebo ebon, so peam gege, yewa ŋei natne wet qelaŋan gorop gemami, eŋerop Waomŋo qesiŋ ŋuniakane eŋetine ora meŋen kaikei. \v 23 Ŋo ge yemo don kine kine sinoine ŋei qelaŋine, dereretene midaine, eŋane don yewa ŋadek kaikene, ge mo detmaine, don yalineŋo kawali ma wakon okanmaike. \v 24 Waom wane qelit ŋei, eŋe aŋa soraŋ misuk okan oniake. Eŋe ŋei korop wetineŋo kima ebuyake, so kito ebo ebon mayakakatne wetne pesekakatne geake. \v 25 Eŋe urata bororom maki paki, ŋei don qeqe eŋane wetene ma peseake. Eŋe yale okangi, Anutu oŋom qesiŋ one more, wetene maingeki eŋe don welekatne yewa maine detluk kaikei, \v 26 paki, eŋe baŋ koso dereretene lotkeki, alakan Satan wane upiko waketpi ebuki, eŋane aŋaine teweke more, qelitine qe gekoi, upik yewa ŋine baŋ maine kakakka saket arikei. \c 3 \s1 Naso Qoi Qoino Masi Umatne Wakoniake \p \v 1 Ge iwa yale desikene! Naso qoeake, naso yewao umat kakapa suaine wakoniake. \v 2 Ŋei eŋe baŋ enŋenane simileka desikei, wesi wane simile zok desikei, ŋei eŋe enŋene eŋetene mawa nagukei, so wawaine kine kine okanikei, eŋe Anutu ewe mabaik okankaikei, nabok magak aŋaene birakei, eŋe ewe mi kitokei, so masi tanik koboboine yewa ŋadek kaikei. \v 3 Eŋe weŋem sotawekopene kima maine mi okan onikei, turuŋ mage more ŋei matali qetali ebukei, sigi qeqe okanikei, gilik gilik kito more ket souŋ souŋine gege. So ŋei engu kito okan onikei. Eŋe tanik manik maine yewa qaisikka more ŋaba kaikei. \v 4 Eŋe baŋ kimakopene eŋane kineene ra wakone more, ŋaba eŋane meto bira onikei. Eŋe wawaine kine kine zok okanikei. So enŋenane detpi, eŋe ŋei wawaine okangi, mawa nagukei. Eŋe baŋ kine kine sinoine sola wane aboŋ, ea wane simile zok dere more Anutu wane simile mi desikei. \v 5 Eŋe baŋ Anutu wane don so tanik manik, yewa yemo solaŋoka ma gekei, ŋo Anutu wane zonomine welekatne yemo ŋadekkaikei. Ge ŋei yaline eŋe kakak onikene. \v 6 Ŋei yaline eŋano ŋine natne eŋe tik peleleke mat baŋem wawa ket ket ari more, ŋerep yau yaup gegeene, so kine kine loutne marat kakoi so bailalaŋŋo waraŋ ongi, ari rasu sari rasu ge okanmami. Yalineŋo eŋane okangei wane, kelok more waraŋone okanmami. \v 7 Ŋerep natne naso baŋem don wele ea wane kine desikei wane, dereret urata ma okanmami, ŋo don wele ea wane kine mi detlukka okanmami. \v 8 Mokaka Yanes so Yamberes ere Mose wane don maketkoik, yalewaka ŋei, eŋe wetene siuk siukinane mali malip wane numaine ŋaŋaekau paki, qelaŋ okan okanmami. \v 9 Ŋo siluŋ eŋe kine kine oka okaneeneŋo eri manerop mi kirowone kereake, onoka wane wet qelaŋ gemami, ea wane kine baŋ didiwo wakongi, ŋei korop eŋe kawarekei, yemo alakan Yanes so Yamberes erano wakonge, ea wane rokop. \s1 Ge Anutu Wane Don Togogole Malipkaikene \p \v 10 Ŋo ge yemo narop ge more, naŋane don raranane kine, gegenane tanikine, urata mamanane numaine, mali malipne, wet menaŋne, wet maepne, sorin borinne, ge mo korop kakone. \v 11 Sulu kine kine okan nangoi, so wikile kine kinene korop wakon nange, ge yewa mo detka waremaine, Antiok matko so Ikonium matko so Listra matko sulu pasi okan nanbi, wikile zok manerop detkole! Ŋo Waomŋo yemo siluŋ yalinane ŋetno ŋine korop makok nanwareke. \v 12 Ŋei korop eŋe gegeene koboboine Kristo Yesurop takotke gekei wane onmaike, eŋe baŋ sulu kine kine weneŋ wakon oniake. \v 13 Ŋo ŋei borikine so isi ŋei eŋe baŋ ŋei isi onikei, pakimo, Satanŋo enŋene yalewaka isioniake, isisi urata yale ma arimage, baŋ borilukkei. \v 14 Ŋo geŋane yemo iwa yale, ge yemo don welekatne kito ginbe dere more malip kakone, yewao takotke togole okorakene, ge ŋeiwa maŋo kito golatke, yewamo ge mi ŋaŋae kamaine. \v 15 So ge mo detmaine, ge medep nigatneka ge more, papia koboine yewa dapore det okane sa gemainane, yewaŋo wetŋone ma qelaŋangi, kristo Yesu detlukka more, mena menaŋ maine marat kaikene. \v 16 Papia korop yewa Anutu wane Asuŋo ŋei eŋane wet derereteno motki papiao qekoi, ma wakon wareke, don yewaŋo dereret mayakatne ŋeboniake, so borikineze sikan ŋoniake, so gegeze makoboeake, paki, masi tanik koboboine ea wane kito sikan ŋoniake. \v 17 Yale okan ŋongi paki, ma ewek ŋonmaŋki, ŋene Anutu wane ŋei wele okane eweke more, urata kine kine mayakatne maine ma wakon warekene. \c 4 \s1 Ge Anutu Wane Don Wele Ra Wakonikene \p \v 1 Na Anutu so Kristo Yesu, eŋe Waom zonom gorop gemage lotke more, ŋei seu seune so wisikaune donze rakokeake, so Kristo Yesu eŋe baŋ ŋei korop eŋane kaitko lotkeki paki, Ŋei Waom naso baŋem ge ariake, eŋane kaitko ra togole more golatpe. \v 2 Ea wane, ge miti don yewa raulukkene, ŋei eŋe don yewa desikei wane naso mo bomileki, ewekmami me mida, ge siluŋ naso baŋem soringe more, ra edan okanikene. Eŋe wetene maingekei wane, ge main qein ebu makoboe onikene, so eŋe Anutu wane tanik manik maine yewa mogare gekei wane, ge girem don edane ma togole onikene. Paki, ge naso baŋem bau wawa midaine urataŋone bororom ma more, kito edanikene. \v 3 Baŋ ŋado naso bomileki, ŋei eŋe don wele yewa ketene more, bau wawa okanbi paki, mi desikei, midakaka, eŋe baŋ enŋene wet dereretene yewa mogasikei, paki eŋe edomka kito ebo ebonkopene zok manerop ebuwi, sari more enŋene weteneŋo onokaka desikei wane zilik ongi, simile onmaike, yewa baŋ edanikei. \v 4 Eŋe baŋ Anutu wane don wele yewa ŋadek kaikei, paki ket wetene more nemu kisi so don yauwine yewa desikei. \v 5 Ŋo ge yemo naso baŋem diamŋone togogole maikene, paki wikile kine kine kutŋono waki, togole more teweke okorakene. Ge biŋek don yewa ra wakone, ŋei edanikenane urataine mauluke maikene. Ge Anutu wane qelit ŋei gemainane, urata ŋone korop mauluke ma warekene. \s1 Uratane Mo Qoeakane Okan Maike \p \v 6 Ŋo na miti wane ra more kepe ŋei edo nekuwi seukkalane, naso mo iwa sarimaike, na gege iwa qeligewe paki, arikalane naso mo iwa bomilemaike. \v 7 Na bat sobeŋine mayakatne biririke sarikole, wane ukude yemo na mo dagopnao lotkemaile. Na mali malipne togogole warekakole. \v 8 Wane ukude yemo togole more yuane lewine mama, yewa mo tomanane metmaike, yewa mo koboboine gege wane marok, ea Waom, Wano wanok kobobine, oŋo baŋ naso suaine yewao niniake. So na naeka mi niniake, ŋei natne eŋe sari lotkeki kaikei wane rau paki, wet maep korop tomaka gemami, eŋe weneŋ korop eboniake. \s1 Don Sotakine Natne \p \v 9 Ge esatkamde naŋano sarikene. \v 10 Demas eŋe kepe aboŋ wane simile zok detki paki, na qeliŋnane more Tesalonaika matko arike. Keresens eŋe Galatia matko arike, ŋo Titus eŋe Dalimatia matko arike. \v 11 Luka wekuŋo narop gemaike, ea wane ge Mareko weneŋ ma iwenkanom sarikeik, onoka wane oŋo na urata maine qesiŋ naniake. \v 12 Na Tikikus talekawe Epeso matko arike. \v 13 Ge sarikenane okane, so naŋane momo takotne Troas matko Karpus wane urumgo more sarikole, yewa weneŋ ma sarikene. Papiane suaine qeuwaŋ qeuwaŋine so osom solaineŋo mamaine, yewa weneŋ ma sarikene. \v 14 Alekzander, aenŋo kine kine ma okanmaike, ŋei oŋo masi qotkoine zok okannange, masi qotkoine okan nange, ea wane turuŋine baŋ Waomŋo maniake. \v 15 Ge yalewaka eŋane diam togogole weneŋ maikene, eŋe ŋenane don zok manerop ma biraki ketke. \v 16 Mikepka naŋane don urata na mulap urumgo wakesikalane okangole, naso yewa wakongi, ŋei maneŋo naŋane osono okora more mi qesiŋnange, midakaka, eŋe korop kakaknane ari warekoi. Anutuŋo ea wane turuŋine maine mi eboniake. \v 17 Ŋo Waomŋo yemo miti don ra suawe qelaŋ ŋei korop eŋe detluk warekei wane raki paki, na qesiŋnane more ma togolenange, paki mulap urum wane ware wareŋo rake, laionŋo ne nangi siukewerap, ŋo Waomŋo numa ea leŋge. \v 18 So Waom eŋe baŋ borikine kine kine korop ea wane ŋetno ŋine makok naniake, paki tikŋane neu sesenane more, eŋine qeliwo ware ware mat urum kotino birananiake, eŋano qeli ewe zonomŋo naso baŋem naso baŋem pa ariake! Weleka. \v 19 Na Prisila so Akila so Onesiporus wane kimakoune, eŋane weneŋ wetke more, “kaiwe maine” ramaile, yewa ge weneŋ edanikene. \v 20 Erastus eŋe Korinti matko metke, ŋo na Tropimus birakawe Miletus matko zoma kaki metke. \v 21 Ge kepe maine pamaike oka esatka sarikene. Eubulus, Pudens, Linus, so Klaudia so kimakopŋone natne, eŋe geŋane “kaiwe maine” rau sarimaike. \v 22 Waomŋo asuŋonerop geake, Anutu wane wet menaŋŋo korop ŋinano tako rakot payake.