\id 2PE NT0032.2P1 ONO Phinnemore NOV-1990. \h 2 Petoro \toc1 2 Petoro \toc2 2 Petoro \mt1 2 Petoro \c 1 \s1 Ŋene Gege So Masi Tanik Maine So Togogole Maŋem Paki Ŋei Borikinane Don Qepapkaikene \p \v 1 Simon Petoro, na Yesu Kristo wane qelit ŋei so aposolo. \p Noŋo koboboine Anutu so ma menaŋ ma menaŋze Yesu Kristo oŋo mali malip lewine suaine, ŋene ŋebonge, yewaka ŋine ŋibonge, noŋo kibi iwa qe ŋibonmaile. \p \v 2 Ŋine wetŋineŋo Anutu so Yesu ŋenze Waomze dere wetka okankamami, wane wet pese so peamŋo maine ŋinano watke payake. \s1 Ŋene Anutuŋo Ŋedora Newanŋonge Eŋine Biŋek Ŋebuke \p \v 3 Anutu wane zonomŋo yeye kine kine korop ŋebonge, ŋene gegeze maine gekenane wetzeŋo ŋedora newanŋonge, eŋe detkakonane qeli ewe zonom so eŋine mayakatne, ea ŋenane biŋek qe ŋeboniakane ŋedora tebaŋonge. \v 4 Eŋe numa yaleoken okangi paki, don biŋekine kakapa so lewine suaine mo ŋeboniakane rake, ea ŋebonge. Wane mete zamotine korop iwa ea wane ra more ŋine maine kepeo bailalaŋ matali matali pamaike, ea kakakka arikei, paki sari Anutu wane masi tanik ea makei. \v 5 Kinemde ea wane ŋine mauluke masi tanik maine ea mali malipŋino takotkekei, dereret eaŋo masi tanikŋine maine eao takotkekei, \v 6 dereretŋine eao koto wane sawe gege takotkekei, koto wane sawe gegeŋine eao togole togole takotkekei, togole togole ŋine eao meŋe meŋen wane ewe ewek takotkekei. \v 7 Meŋe meŋen wane ewe ewekŋine, eao kima gegeŋine eao yemo wet maep takotkekei. \v 8 Kine kine korop iwaŋo ŋinano zok manerop watke payakeo, yemo eaŋo baŋ ŋibuki ewekeu paki, wet dereretŋine suaki, Waomze Yesu Kristo detlukkakei. \v 9 Ŋo mane eŋe ea mi ma geakeo, yemo eŋe deine pilik pilikine, yalinane kine kine mi kamaike, so eŋe alakan borikineine sauke mauluk okankake, ea wane mo nigetkake. \p \v 10 Eso ea wane kimakopne, ŋine koso manerop sorin borin okane more togole togole maratkau, Anutuŋo eŋine biŋek ma wesak ŋunge, ea wane wele wakonlukeake, ŋine yale okangeiwo, yemo ŋine mi ket rasuwarekei. \v 11 Numa iwa yale okanbi, ŋine baŋ korop rakok ŋune more numa lalage ŋibongi, Waomze so Ma Menaŋ Ma Menaŋze Yesu Kristo wane gege togon Mat urum koto waketkei. \p \v 12 Kine ea wane, na naso baŋem tanik manik iwa wane wet qelot don ŋidan okanmaile, ŋine ea mo detkoi, so don wele makoi, ea mo malilipke ma gemami. \v 13 Na weku wetkemaile, yemo noŋo maine ŋinane wet dereretŋine kine kine iwa wane kito wirike ŋidan okanikale, kepe solanerop wisika gemaileoka ŋidanbe menageake. \v 14 Na mo detmaile, mi azoŋgi nasomde bamgoka na kepe solane iwa qeliŋkaikale, Waomze Yesuŋo ea wane mo didiwoka nolatke. \v 15 Na baŋ ea wane numaine mane mauluke ra qelaŋan ŋidangale, na seukewe, ŋadino ŋine don iwa korop naso baŋem wetke magekei. \s1 Kristo Kibi Qeli Ewe Zonominane Qelaŋan Wakongi Deeneŋo Kakoi Ea Wane Don \p \v 16 Ŋene ŋei dereretko ŋine nemu kisi yewa ma more Waomze Yesu Kristo zonominerop sari lotkeakane mi ŋidangone. Ŋene ŋenze deze qomineŋo qeli ewe zonom qelaŋanine kakapa suaine ea kakone. \v 17 Ŋene yewa metŋem, naso eao Anutu Magak, eŋe bakom mawa mawa so qeli ewe zonom qelaŋan sunka mange, naso yewao weti Qeli Ewe Zonom Qelaŋan Suaine kotinoŋine bokawoka mane Yesu wano sarike, eaŋo iwa yale rake, “Iwa yemo nae gipon maepne, na eŋane simile nanlukmaike.” \v 18 Ŋene ŋenze ketzeŋo don iwa qeliwoŋine ketki detkone, ŋene eŋerop weneŋ bonagao wa Yesu metke, yewao gekone, naso eao don ea detŋem qeliwo ŋine Waomŋo raki sarike. \p \v 19 Eso ea wane, ŋene propet edo don rakoi, ea detŋem wele okan okanmaike. Ŋine baŋ eŋane don ea wane urataine mauluke mau paki, yewao wetŋine more gekei, onoka wane, ea yemo lam yale panamango lawe okoramaŋki, Yesu zinge sariake, naso yewao kepe qaeki Yesuŋo sako wane serekin qelaŋaneŋo kotoŋine lawe qelaŋaniake. \v 20 Kine kine korop, ea wane kutno yemo iwa yale desikei, ŋei mane eŋe oŋomka Propet eŋane don Anutu wane Papiao qekoi, ea wane kinemaine mi rayake, midakaka. \v 21 Don rokop ea ŋei enŋene wetkoŋine dere lilikeu paki, mi qe gekoi. Yemo propet ŋei eŋe Asu Koboboineŋo tewek one more ebu wieki eŋe don yewa Anutu wanoŋine sariki dere ra wakone gekoi. \c 2 \s1 Kito Ŋebo Ŋebon Isisine Eŋane Don \p \v 1 Propet isisine eŋe mokaka Israel ŋei ŋerep eŋane keueno wakone gekoi. Rokop yewaka kito ŋebo ŋebon isisine baŋ ŋinane keu ŋino wakone gekei. Eŋe baŋ matali matali ma wakone more isi don ea ma wakonikei, so Waom Yesuŋo sot turuŋene qekokke, eŋe bisopkakei, eso eŋe yale edomka okane tebakau matali qetali wakonongi eaka mida warekei. \v 2 Eso eŋe yale okanbi, ŋei loutne eŋe eŋane tanik manik qotkoine ea kau paki, eŋane numa ea mogare arikei, so onoka wane, eŋe masi ea okanikei, ea wane kepe ŋei ŋerep eŋe numa wele ea wane ŋade don raikei. \v 3 Kito ŋebo ŋebon isisine, ŋei iwa eŋe wesi aboŋ wane bailalaŋ zok magemami, ea wane eŋe baŋ enŋene wetkoŋine isi don kine kine loutne ŋidangei, eamo isiŋunbi paki, ŋinano ŋine wesi aboŋ makei wane yale okangei. Ea wane Anutu eŋe eŋane kine ma wakone more turuŋine ebo ebon eŋe mo maulukke, so eŋe Mataliongi Mida Midaene, eŋe wisika tomaonge pa sariakane! \p \v 4 Anutuŋo aŋelo borikine makoi, eŋe mane mi loloŋonge, midakaka. Eŋe siluŋ ma peikki gerep sorao ketkoi, yewao mulap togogoleŋo wokom one more wareongi, panaman kotino, nasoo Anutuŋo kineene ma wakone more turuŋene eboniakane tomaka metmami. \v 5 Anutuŋo kepe sogine ea mane mi loloŋkake, midakaka. Eŋe siluŋ raki kepeo doku qakum wakone more, eaŋo ŋei Anutu midaine, borikine ma gekoi ea korop engu wareke. Noa weku eŋe koboboine gege ea wane don rara gekane, eŋine so ŋei ŋerep sewen seseongi, waetne gekoi. \v 6 Anutuŋo Sodom so Gomora, mat suaine etke, siukkeik wane raki, gerepŋo ezo mataliongi, siukwarekoi. Eamo ŋado Anutu midaine geu, masi daleo wakononiake, eŋane qaka ea maki ketke. Ea kaŋem paki desikene. \v 7 Lot eŋe ŋei maine, eŋe ŋei numa midaine, eŋe borikine mado madoŋine gamu gamune ea mageu, eawane qom wikile zok dere geki, Anutuŋo seseka more qesiŋkake. \v 8 Ŋei maine yewa, eŋe eŋane keueno geki paki, kaiweine kaiweine borikine kine kine zok manerop mau onge, so detongi paki, wet dereret so kotine maine ea tanik manik borikine okangoi, eaŋo ongi wikile zok mange. \v 9 Eso yalinane Waom eŋe mo detmaike, ŋei maine liwe liwekoŋine makok oniakane, ŋo ŋei borikine mama wareongi, wikile dere gemageu ari Naso Suaine eao kineene ma wakone turuŋine eboniakane. \v 10 Ŋei ea weteneŋo borikinane bolam yale laweki, nalekine tau okanmami, so Anutu so qeli ŋei wawaine ebu ket biraon okanmami, ŋei yewa eŋe mulap urum togolo biraoniake. \p Kito ŋebo ŋebon isisine iwa eŋe kaetene midaine so wawaineene teine so weti qeliwo zonomenerop gemami, eŋane eweene mi kito okanmami, eŋe ewe mabaik okanon okanmami. \v 11 Aŋelo eŋe manerop togogole so zonomene zok kakapa suaine, kito ŋebo ŋebon isisine iwa eŋane rokop yuan kamaike, aŋelo eŋe Waom wane kaitko mi dere worik onbi paki, kineene ra wakonon okanmami. \v 12 Ŋo ŋei iwa eŋe wetŋoka okan okanmami, osom zubaine wakonbi ebu more engu okan okanmami, eŋe yale. Eŋe kine kine wane kine mi detpi paki yaup qaisikka okanmami. Ŋei iwa eŋe baŋ osom zubaine mida sololok okan mami, yale mida sololokkei. \v 13 Eŋe wikile marat kakeiwane borikine kine kine makoi, ea wane turuŋene eŋe baŋ wikileka maratkakei. Eŋane simileeneŋo yemo eŋe kaiwe suaino epa Waom ma nene, so eŋet ore ore, solaeneŋo simile desiakane batne okan okanmami, eŋe gamu gamune so kotoene di panaman gorop kauke geu paki, earop ŋinano takotke ŋara nema nema, so simile isi numaene, ea mogare isiŋune okanmami. \v 14 Eŋe kine kine natne onikeiwane mi on okanmaike, eŋe ŋerep wenip yau yaup ma okanmami, eŋeka onikeiwane on okanmaike. Eŋe borikine ŋat qeqine makei waneka on okanmaike. Eŋe ŋei setene pelekakatne ea iwen onbi ari suba bano waketpi engu okanmaike. Kine kine yalinane qom riwe riwe eamo okan mageu, wetene ma qotkeke. Ŋei yaline eŋe mo Anutu wane soa bano waket warekoi! Eŋe baŋ suba yale wikileŋo makokki ket edoyake. \v 15 Eŋe numa koboboine ea qeliŋ kawareu paki, numaene ea qeyau arikoi. Paki eŋe Balam, Beor gipolane kie tapotine ea mogare arikoi. Israel wane ŋaba eŋe Balam wano ari rakoi, “Ge Israel ŋei ŋerep soak onnom, ŋene wesi ginikene.” Ea wane eŋe wesi wane simileine zok manerop pa mangane Israel eŋano borikinane lewine mayakane soringeke. \v 16 Pakiso borikineinane ra more rawetkake, eŋine dogiŋo ŋei don yale raki paki propet ea qelaŋ masi mayakane okangi kitatkake. \p \v 17 Ŋei ea eŋe doku deine zip ziune yale, eŋe kezoŋ momo suaineŋo puangi wele midaine yau yaup arimaike, yale, Anutuŋo ŋei yaline eŋane kepe mat gekei wane biŋek qe ebonge, yemo panaman yewao ŋik qisilik kito pamaike. \v 18 Eŋe wawaine don so qelaŋ don, wele midaine ea ra okanmami, so kelok more ŋei ŋerep isionbi sari wekuoka qeturageu paki, qomene riweki bailalaŋ mawakone more, solaeneŋo borikine kine kine qotkoine, ea ma okanmami. Yale okane more ŋei natne muselemde qelaŋ gege so tanik manikene qeliŋkakoi, ea waraŋ onbi koso ari eŋane masi tanik qotkoine ea mogare ari okanmami. \v 19 Eŋe edane ra okanmami, ŋine yale okanbi paki mulap midaine geu kine kine maneŋo mi ŋibu ket biraŋuniake. Ŋo enŋene yemo bori more mida sololok, oka okan tanik manik ea wane qelit qeqe eaŋo wakonongi geu paki, don ea edan okanmami. Ŋei mane eŋe kine kine maneŋo maket birakakeo, yemo eŋe eŋane qelit mama okane geake. \v 20 Ŋei eŋe Waomze so Mapi Mapitze Yesu Kristo wet derereteneŋo qotka geu paki, kepe wane kine kineine qotkoine eaŋo koso manerop ebu ket biraoniakeo, yemo ŋei yaline eŋane gege mageene, ea alakanka eamo nigatnemde borike, ŋo ŋado gege mageene yemo manerop borilukeake. \v 21 Eŋe tanik manik maine ea wane numa koboboine, ea mane detkakoi ra, yemo maine menaŋ lukki rap, yemo eŋe detwareu pakimo numa kuneŋine ebonge, ea kakakka ŋadekka arikoi. \v 22 Masi iwa okangoi, eaŋo sikan ŋonmaike, yemo Papia sogino don ea wele okanmaike, “Kasi mane eŋe madoŋgi ket, eaka koso zinge ari nemaike,” eso “Berek mane eŋe doku tauke, eaka koso zinge ari nalek taumaike.” \c 3 \s1 Waom Sariakane Don Nasoine \p \v 1 Kima maepkopne! Iwa yemo naŋane kibi atak etke iwa qe ŋibonmaile. Kibi etkeka ea wane kotino na liwekka more dereret ŋinane kotino wetŋine gununutne ea ma wisikaemaile, yemo miti don iwa korop desikeiwane qe wirike ŋibonmaile. \v 2 Ŋine propet koboboine edo mokaka don rakoi ea so don togon wane numa, Waom so Mapi Mapitzanoŋine sarike, ea aposolo kopŋine edo ŋibongoi, ea dere gekei wane na wetke ŋibonmaile. \v 3 Mikepka yemo ŋine korop don iwa detwarekei, onoka wane, naso qoeakane bomileki, yewao ŋei natne gege mageene borikine mama wane qom riweŋo watke watkine eŋe baŋ wakonikei. Wakone more eŋe baŋ mabaik qebaik ŋibukei. \v 4 Paki rakei, “Yesu eŋe sariakane rake me? Ŋo eŋe diawa sarimaike? Ŋenane magakopze eŋe mo seuk warekoi, ŋo yeye kine kine iwa yemo mokaka kepe mawakongi paki motke, rokop weku yewaka pa samaike!” \v 5 Eŋe edom kelok kine dere more koso ra okanmami, Anutu wane ra okanmami, “Ŋene qauze wamaike,” mokaka Anutuŋo rakiso, qeli so kepe ere wakongoik. Kepe eŋe Anutu wane donŋo dokuoŋine raki wakonge paki, dokuŋo qeatkaki keuo pake. \v 6 So doku yewa wane qakum eaŋo yaleka ŋei ŋerep so kepe sogine ea korop ma qorok ongi mida warekoi. \v 7 Ŋo qeli so kepe ukude iwa pamamik, yemo Anutu wane don wekuŋoka mawaluk otki, gerepŋo eso matali osiakane biŋek pamamik. Ere wareotki pamamik, baŋ naso bomileake, eao ŋei borikine Anutu midaine gemami, kineene ma wakone more matalioniake. \p \v 8 Kima maepkopne, don weku iwa yemo misuk nigetŋuniake! Waom wane deino yemo eŋe kaki kaiwe weku so koma tausen ere kine mane kine mane mi okanmamik. Eŋano yemo kaiwe weku ea koma 1, 000, so koma 1, 000, ea kaiwe weku, etke ere rokop wekuka okanmamik. \v 9 Waom eŋe don rake, ea wane ŋaŋaeki paki, naso mi ma kirowone okanmaike, ŋei natne ŋine yale mane desikeiwane. Ea wane turuŋine yemo eŋe ŋine bororom okanŋun okanmaike, onoka wane mida, eŋe ŋei natne midakeiwane mi det okanmaike, ea wane, ŋo siluŋ eŋe koso ŋei korop wetene maingeu paki, borikine ŋadekkakei wane ra okanmaike. \s1 Qeli So Kepe Mida Lelekeik \p \v 10 Ŋo Waom wane nasoŋo yemo baŋ kobu mama ŋei maneŋo kobu mayakane sanka ari okanmaike, yale sanka ture ŋoniake, kaiwe naso yewao qeli eŋe ukatne suaine ma more siuke mida leleake, qeli wane yeye kine kineine eamo gerepŋo ezo wareki mida sololokkei, so kepe eŋe yeye kine kineine kutno pamaike, earop weneŋ siuke mida leleake. \v 11 Yeye kine kine korop ea numa yalewaoken okangi siuke midawarekei. Ŋo ŋei ŋerep ŋine daleo okane gekei? Ŋine gegeŋine koboine geu paki, Anutu sunka manikei. \v 12 Ŋine Anutu wane Kaiwe naso yewa tomaka geu, paki sorin borin okane mau naso bomile sariake, Kaiwe naso yewao qeli eŋe gerepŋo zewareki mida leleake, so qeliwane kine kineine yemo gerep aŋetneŋo korop kaki yanyale more mida lele ariake. \v 13 Ŋo ŋene yemo Anutuŋo qeli musele so kepe musele mane ea wane biŋek qe ŋebonge, ea wane tomaka gemaine, yewao koboboine gege togon matzo gekene. \p \v 14 Ea wane kimakopne, ŋine Kaiwe naso ea tomaka geu paki, kotoŋine warekau gunule payake, so sot midaine Anutu wane kaitko eŋerop peamgo gekei. \v 15 Waomzeŋo sese ŋunmaike ea kau, eamo koso masuluk ŋuniakane numa ea more ŋibonmaike, eamo kima maepze Paulo Anutuŋo wet dereret mange ea ma more, ea wane rokopka ŋine qe ŋibonge. \v 16 Kibiine qeke, eao eŋe korop don iwa waneka ramaike. Kibiine qeke, eao don natne umatne pamaike, wane don yaline ea ŋei qelaŋine so borotne eŋe kine ra siuk okanmami, so eŋe Anutu wane Papia natne pamaike, eao don natne ea yaleka ra siuk okanmami. Yale okanbi paki, edomka matali qetali okane, ea tebakau sari turuŋŋo kuteno wa okanmaike. \p \v 17 Ŋo ŋine, kimakopne, iwa yemo mo derimi, ea wane ŋine diamŋine togogole makei, yale okanbi, ŋei yau yaup gegine eŋane isi donŋo ŋine misuk waraŋŋungi numaŋine mayakatne ea qeliŋka arikei. \v 18 Ŋine takotke more Waomze so Mapi Mapikze Yesu Kristo wane wet menaŋ so kineine detlukeu paki sua togole warekei, Kristo wano qeli ewe zonom, ea iwa pamanmaike so banine pa ariake! O, Weleka.