\id 2CO NT0051.2C1 - Ono NT Tom & Penny Phinnemore NOV-1990. \h 2 Korinti \toc1 2 Korinti \toc2 2 Korinti \mt1 2 Korinti \c 1 \s1 Pauloŋo Papia Etke Iwa Qe More Korinti Doku Tau Tau Magu Ebonge \p \v 1 Anutu eŋine wetinane Paulo na Yesu Kristo wane aposolo okane more urata mamaile, iwa makalane neu biranange, so kimaze Timoti mali malipze weku. \p Na kibi iwa Anutu wane doku tau tau magu Korinti matko gemami, so Anutu wane ŋei ŋerep korop Akaia kepeo ge arimami, ŋinane qemaile. \v 2 Anutu Magaze so Waomze Yesu Kristoŋo riwe morian so wet pesek maine ŋiboniake. \s1 Pauloŋo Anutu Bakomine Kitoke \p \v 3 Ŋene Anutu bakomine kitoŋem, eŋe Waomze Yesu Kristo wane Magaine, wet maep Magak eŋe Anutu, eŋano ŋine qesi qesiŋ korop ŋenano sari okanmaike! \v 4 Eŋe umat kine kineze wakonŋon okanmaike, yewao ŋene korop qesiŋŋon okanmaike. Eso ea wane ŋene eweke more ŋei natne eŋe umat kine kine maratkau, ŋene qesiŋ onikenane zonomba weku, ŋene ŋedom Anutu wano ŋine makone, yewaŋoka qesiŋ onikene. \v 5 Ea yemo, Kristoŋo ŋenane ra more, wikile zok suaine manerop dere more seukki, eŋane wikile yewaŋo ŋenane gege mageze motki rokop ŋonge, wikile ea wane yale waka eŋerop wikile weneŋ detmaine, so Kristorop gemaine, ea wane Anutu wane zonom kakapa manerop qesiŋŋongi, ŋene yaleka wetze peseake. \v 6 Ŋene wikile desikeneo, yemo ŋine qesiŋ ŋuniake, so gege ŋine wakoniake, ŋene wikile kutzo waki qesiŋ ŋoniakeo, yemo ŋine yaleka wikile kutŋino waki qesiŋ ŋuniake, so zonom ŋibongi sorin gekei, so togogole mage, ŋene wikile detmaine, ŋine yewaka desikei. \v 7 Eso ŋene wetzeŋo ŋine togogole okorakei wane detmaine, ea mi pelekeake. Ŋene detmaine, yemo ŋene wikile detmaine, ŋine wikile weku yewaka detmami, so ŋene zonom ŋebongi mamaine, ŋine zonom yewaka mamami. \p \v 8 Kimakopze, ŋene Asia kepeo umat wakon ŋonge, ea wane wetŋine qe lotkekenane okanmaine. Umat kutzo motkoi, eamo zok kakapa so umatne teine, ea wane ŋene wetze korop qorodoge ketki rakone, ŋene mo seukkene, ŋo wisika gekene, eamo mi detkone. \v 9 Ŋene seukkenane rakoke kutzo motkoi, yale wetkekone. Tanik ea wakongi, ŋene welekatne zonomze mida leleke. Ŋo siluŋ masi eaŋo wakone more ŋebuki, ŋenze zonomgo kito gekenane mida. Ŋene Anutu weku detlukka more eŋano kito togole gekenane, Asuŋo ŋei seu seune ebuki wisikae wie okanmami. \v 10 Anutu eŋe wikile kakapa seu seuinerop ea wane meto ŋine makok ŋonge, so baŋ makok ŋoniake. So ŋene wetze eŋano more detluk kamaine, yemo eŋe baŋ koso manerop makok ŋoniake. \v 11 Ŋine meŋe meŋen ŋineŋo ŋene qesiŋ ŋonikei, ŋine yale okangei, yemo ŋenane ra more meŋen kaikei, meŋe meŋen ea wane turuŋine Anutuŋo mosop ŋoniake, yemo riwe morian, pakimo ŋei loutne eŋe baŋ aŋage more ŋenane Anutu oi bakom okankaikei. \s1 Pauloŋo Korinti Ariakane Wetkeke Naso Ea Qeki Kereke \p \v 12 Ŋene batneka okanmaine, yemo wet dereretzeŋo iwa yale detmaine, ŋene kepe iwa wane kotino gege mageze mo maineka pamaike, so tako rakotze ŋinanoken siluŋ koso manerop koboboine, so mayakakatne pamaike. Ea mo kepe sola wane dereretko ŋine Midakaka. Ea yemo Anutu wet maep Asu wano ŋine. \v 13 Ŋene kibi iwa ŋine yaup mi qe ŋibonmaine, ŋine ea maine dapore more kine detlukkei wane. Na detmaile, ŋine baŋ korop detluk warekei. \v 14 Iwa yemo ŋine sisineka detmami, ea wane ŋine ŋenane batze maine okanikei, ŋo baŋ Waom Yesu sariake, naso yewao ŋene yale waka ŋinane batŋine baŋ okanikene. \p \v 15 Na ea wane korop mo detwarekole, onokawane, na mikepka sari ŋine ŋunikalane mo wetkekole, ea yemo ŋine riwe morian atak etke maine maratkau paki wet pese desikei wane. \v 16 Na sari ŋunbe paki Makedonia arikalane, so koso Makedonia ŋine zinge sari ŋunbe, ŋido zonom qesiŋ nanbi paki, koso birananbi Yuda kepeo arikalane nange. \v 17 Na dere qekakole me, naso urata iwa makalane nange yewao? Na nae wet dereretno ŋine kepe ŋei maneŋo okanmaike yale, naso motpe paki, naso weku yewaoka eweke ikop, “O maine!”, me “Mida,” rakale me? \v 18 Welekatne Anutu eŋe eŋine don me dereret ea korop modat waremaike, ea wane na yale waka welekatne ŋidanbe, na don me dereret yaleka ramaile, ea mo wet etke, “O, maine,” me “mida,” na yale mi raikale. \v 19 Yesu Kristo, Anutu wane Gipole eŋane Don ŋene ŋinane keu ŋino ŋidangone, Silwanus, Timoti so na, eamo “O maine,” me “Mida” ea Midakaka, yemo Eŋino weku ea mo naso baŋem “O maine,” pa arimaike. \v 20 Mokaka qei kino Anutuŋo Kristo eŋe ma sariki paki, urata daleo mayake, ea wane done zok loutne edane sake, don ea wane weleine Yesu Kristo wano marat kamaine yemo “O maine.” Ea wane ŋene eŋane ra more “welekatne” ramaine, qeli ewe zonom yemo Anutu wane. \v 21 Iwa yemo Anutu eŋe oŋom ŋene Kristo wano ŋinerop weneŋ ma togole biraŋongi gegeze pamaike, ea detmaine, ea yemo Anutu oŋom ŋene mapoke bira ŋonmaike. \v 22 Paki, eŋe eŋine biŋek okanikenane, eŋine kibiine ŋenane kutzo motke, so eŋine Asuine ŋenane kotozo more ŋebonge, ea yemo ŋado wele sariake, ea wane. \p \v 23 Ŋo na siluŋ koso Anutu oramaile, naŋane kotonane kine detki paki, turuŋine niniakane. Ea yemo ŋine sese ŋunikalane rawe paki, ŋinano Korinti mi sari more yeine metkole. \v 24 Ŋedo ŋine ŋei waom okanŋune more raŋem, ŋine detlukkaikei wane mida. Onoka wane ŋine mali malipko gesoke togole okoramami, ea wane ŋene urata ŋinerop mamaine, ŋine wet pese desikei wane. \c 2 \p \v 1 Eso na ea wane wetne maingekole, na sarige ŋunbe ŋine wikile desikei rawe paki mi sarikole. \v 2 Ŋo na sari wikile ŋibongole, ra yemo maŋo na oi bakomne okan nangi wet pesek detpe rap? Weku wa oi bakomne okaniake ea mo noŋom wikile mangole. \v 3 Ea wane na kibi yewa ŋinane qekole, na ŋinano mi sarikalane nange, sarige ŋeiwa oi bakom okannangi wetne peseake, eŋe wikile mangalane ra more yeine metkole. Onoka wane, na ŋinane korop detkole, yemo naŋane oi bakomne eaŋo korop ŋinane oi bakom okanmaike. \v 4 Na kibiwa ŋinane yemo wikilerop so qom umat korop so dene doku roku mere qekole, kibi ea kau, eaŋo wetŋine maki boriakane mida. Kibi eaŋo wetŋine qelotkeki, noŋo ŋinane korop wetne zok manerop pamaike, ea desikei wane. \s1 Ŋei Mane Masi Borikine Okanŋongi Turuŋine Birakene \p \v 5 Mane eŋe ŋei natne mataliongi wetene borimaikeo, eŋe naka mi okannanike, eŋe siluŋ ŋine korop okanŋunike, me ŋinano ŋine natneka mane okanonike. Yewao na eŋe don togoleka okan kakalane mi nange. \v 6 Ŋine ŋei loutneŋo ŋei iwa numa iwa yale okengo rokouno makoboe kakoi, \v 7 ea wane ŋine turuŋine biraka manbi paki, olale wetne ma pesekau, so eŋe wikileŋo zok misuk maŋosokkayake. \v 8 Ea wane na qebin ŋunmaile, ŋine wetŋine eŋane zok motpi payake. \v 9 Na kine iwa yale wane, kibi yewa qe ŋibongole, ŋine naso baŋem eweke more naŋane don ŋidangole, ea dere teweke ma gemami, me dale? Ea wane kine desikalane nange. \v 10 Ŋine ŋei mane sot mane daleo okanike, eŋane turuŋine qeliŋka manikeiwo, na yalewaka eŋane turuŋine qeliŋka manikale. So na turuŋine mo qeliŋka manile, yemo ŋene koropŋo turuŋine qeliŋka manikene. So mane yemo na ŋinane ra more Kristo wane kaitko turuŋine qeliŋka manile, ea yemo na ŋine korop qesiŋ ŋunikale. \v 11 Onoka wane Satan esopkaki eŋane isi yewaŋo ŋene mi yuanŋone matali ŋoniake, ea wane. Ŋene Satan wane tanik manik kine kineine borikine, ea wane kine mi ŋaŋae kamaine. \s1 Yesu Wano Kito Togolekene \p \v 12 Kristo wane Donkisi Maine raikalane, na Troas matko ari lotkekole, ea mo Waomŋo naŋane urata mama wane numa lalaŋge. \v 13 Ŋo naŋane dereretneŋo maine mi okange, yemo iwa yale na kimane Titus yewa mi marat kakole, ea wane na eŋe qeliŋone koso Makedonia arikole. \p \v 14 Ŋo bakom kakapa yemo Anutu okankaikene! Iwa yale wane, Anutuŋo Kristo qeinkaki Satan so eŋane magu yuanongi paki ŋebuki qelaŋ gege qelige eŋane magu okangone, ea wane ŋene Kristo wane miti don ra suaekene, so eŋane qelaŋan so zonom ŋene takotŋongi, ŋene ŋei natne edanŋem don yewaŋo sua yewao me yewao arimaike, yemo kawat qoune simile teine ea wane qouneŋo sua arimaike, yale. \v 15 Iwa yale wane, ŋene yemo kawat qoune simile teine yale, Kristoŋo Anutu wano biraŋonge, ea wane qouneŋo sua more ŋeiwa gege wane biŋek so seu seu wane biŋek weneŋ engumaike. \v 16 Seuseu wane biŋek eŋe tebakau ket more seu seu qoune lele more enguki seukmami, ŋo gege wane biŋek eŋe tebakau ket more gege qoune lele more, qe wirikongi gemami. Urata yaline maŋo maki kopkeake? Mane midaka! \v 17 Ŋene ŋei zok loutneŋo okan okanmami, yale mi okan okanmaine. Ŋei zok loutneŋo Anutu wane don wane detpi sola wane aboŋ warage ne urataene okan okanmaike. Ŋo ŋene yemo wet qelaŋan gorop ge more Anutu wane don wane so Anutu wane kaitko Kristo wano makatake more miti ra okanmaine. \c 3 \s1 Tako Rakot Muselane Qelit Mamakoune \p \v 1 Ŋene ŋine ma pese ŋunikenane, don yaline koso kiekmaine me? Me ŋei natneŋo okanmami, yale okane ŋinano lotke more ma pese qe pese kibi mane sikan ŋunmaine me? Me ŋido ŋene mane qe ŋebonmami me? \v 2 Yale midaka, papiaze yemo ŋine. So kibi ea yemo kotoŋino mo qeqine, ŋei koropŋo ka more dapo rapotne. \v 3 Ŋene ŋinano urata maŋem, ŋine Kristo wane papia okangoi, ea wane kine didiwo pamaike, so papia ea tideŋo mi qeqine, eamo Anutu wisika gege, eŋane Asuŋo qeke, tape yauwine wesiŋo mamaine yewao mida, ŋei kotoo qeke. \p \v 4 Wet wisika don yaline yemo Kristo wane ra more Anutu detluk kaŋem pa ŋebonmaike. \v 5 Urata wele mane ŋene ŋenzo ŋine wakonmaike, yale ra wetke okangenane zonom mane mi pa ŋebonmaike, kine kine okanŋem mena menaŋ yemo Anutu wano ŋineka korop. \v 6 Anutuŋo ma ewekŋongi, tako rakot muselane urataine mamaine, eamo rara togon donba kibiwo qeqine ea wane urata midaka, eamo Asu wane urata. Rara togon donba kibiwo qeqine, eaŋo seu seu tebakaki sari okanmaike, ŋo Asuŋo yemo gege ŋebon okanmaike. \p \v 7 Rara Togon Don sogine eamo wesiwo kibi qepoke qeqine, ea seu seu wane don kisi rara, ŋo siluŋ urata eaŋo qelaŋane midaine mi pake. Ea wane Mose wane de kaitino Anutu wane qelaŋanŋo zok rokopke paki, Israeli ŋei eŋe deene maine mi pore kakoi. So zonom qelaŋan yalineŋo matkine papaine mida. \v 8 Rara togon don soginane zonom qelaŋan yaline pake. Pakimo daleo Miti musele, Asu wane don kisi rara, eŋe zonom qelaŋane midaine payake? Midakaka! \v 9 Mida midaine ea wane don kisiine sogine rara, ea wane urataineŋo zonom qelaŋan ketkele, ŋo sot midaine oka okan wane don kisi rara, ea wane urataŋo zonom qelaŋan zok wawaine. \v 10 Urata soginane zonom qelaŋan eamo urata musele ea wane qelaŋan suaineŋo qekatkaki, ŋaŋae okanmaike. \v 11 Urata sogineŋo mi pa togole payake. I Midakaka, eŋe baŋ mida leleake, ŋo qelaŋan suaine sarike, eaŋo yemo Anutu wane qelaŋaninerop, ea ŋene mo detmaine, urata museleŋo yemo zok manerop Anutu wane qelaŋan weneŋ pa ariake. \p \v 12 Ŋenane wetzeŋo yale pamaike, ea wane urata qom ewekka ma okanmaine. \v 13 Ŋene Mose yale mida, eŋe Israel ŋei edo qelaŋan siu siukine ea paki, ka kaikeiwane raki paki, de kaitine motkeke. Paki, Israeli ŋei eŋe qelaŋan, ea mi kau mida lele more siuke arike. \v 14 Pakiso, wetene welekatne siuke togolekane miti tako rakot sogineŋo kaweunerop okange pamaike. Ea wane naso iwao eŋe miti sogine dapore more kine mi detluk okanmami. Kawet yewa yaup mi masikaniake, weku Kristo wano takotkeu oŋo maki masikaniake. \v 15 Eŋe naso iwao yaleka Mose wane Don kibi yewa dapotmami kop wetene kawet yewaŋo qekatke okanmaike. \v 16 Ŋo eŋe wetene mainge more Waom wano kitomami, naso yewao kawet yewa siwore biraon okanmaike. \v 17 Iwa yemo Waom eŋe Asu Welaine, ea wane Waom wane Asu gemaike, yewao wetze ewekine ge magekene. \v 18 Pakimo, ŋene koropŋo de kaitze kawet midaine pamaikane, Waom wane zonom qelaŋanŋo qe qelaŋanŋongi maingeŋem sa okanmaike, pakimo Waom wane rokop okane zonom qelaŋan so qelaŋangorop okan okanmaine. \c 4 \s1 Iwa Yemo Waom Asu Eŋane Masi. \p \v 1 Ea wane, Anutu eŋine wet peseinane urata yewa ŋene ra ŋebongane, ŋene urata ea maikenane mi pelek okanmaine. \v 2 Paki, sot kine kine ea gamu gamu wakoniakane sanka ra more oka okane, ea rapoke ŋadekka warekone. Me isi kutno ge more Anutu wane don matali qetali mama, ea mi okan okanmaine. Midaka. Ŋene Anutu wane kaitko miti ra qelaŋane more ŋei eŋane wetene ma peseŋem kineze det okanmami. \v 3 Paki miti don ra okanmaine, eaŋo detpi kaweunerop mane okanmaikeo, yemo sora gerepko mida lelekeiwane biŋek gemami, eŋanoka kaweunerop lele okanmaike. \v 4 Miti ŋade ŋedek eŋe kepe iwa wane ŋei waom, Satanŋo wetene ma siukki daleo Don Maine ea wane qelaŋaneŋo kotoene ketki, Kristo eŋe Anutu wane rokop gemaike ra more Waom qeli ewe zonomine, ea ka more detkaikei. \v 5 Ŋene miti raŋem paki, ŋene ŋenze don mi ŋidan okanmaine, Yesu Kristo eŋe Waom, ŋo ŋene yemo Yesu wane ra more ŋinane qelit qeqe ŋineka gemaine, yalewa ŋidan okanmaine. \v 6 Anutu eŋe mokaka kino panamanka paki rake, “Kepe qae qelaŋannom,” raki kepe qaeke, oŋoka raki kotozo miti wane qelaŋanŋo quluduŋ laweki Kristo wane de kaitino Anutu wane qeli ewe zonom wakonlukki ka detkakone. \s1 Paulo Eŋe Kine Kine Kaetneropŋo Wetne Mi Ma Qororoŋge \p \v 7 Ŋo siluŋ Asu wane zonom namuŋine yewa, ŋenane kepe sola dereret mida, Anutu zonom welainano pamaike, ea wane kine wakoniakane. \v 8 Ŋene wikile kine kine kutno ge more siluŋ wetze mi qorodoge ket okanmaike, qeka makarop ge more, siluŋ mi qeirop dere ket okanmaine. \v 9 Tiko pako ŋebuwi, ea wane kutno ge more siluŋ magak zua zuaŋ mi okan okanmaine, ŋengu mataliŋon okanŋonbi, siluŋ seuke mida lele mi okan okanmaine. \v 10 Ŋene yale okane more naso baŋem solazo Yesu seu seuinane kibi teweke mage okanmaine, eamo Yesu gegeinane kibi yaleka solazo wakoniakane okanmaine. \v 11 Ŋei eŋe Yesu wane ra more naso keuo naso baŋem mataliŋone seu seuo biraŋon okanmami, eamo Yesu gegeinane zonomŋo solaze seu seune yewao wakon lukeakane yale wakonŋon okanmaike. \v 12 Eso ea wane mo seu seuŋo ŋenano urata mamaike, ea waneŋo gegeŋo ŋinano urata mamaike. \s1 Paulo Eŋe Waom Detlukka More Miti Urata Wane Bau Wawa Mi Okange \p \v 13 Miti sogine yewao, don iwa yale Dawitŋo qeke pamaike, “Na Waom detlukka okanmailane, miti raokanmaile.” Pakimo ŋene don ea wane rokopko Asuŋo taleŋongi, Waom detlukka okanmainane miti ra okanmaine. \v 14 Paki iwa yale detokanmaine, Anutu eŋe Waom Yesu ma wirikkaki wisikae wieke, oŋo ŋene yalewaka Yesurop ma wirikŋone more ŋinerop weneŋ eŋano biraŋoniake. \v 15 Ŋene yeye kine kine iwa korop yemo ŋinane raŋem paki, okan okanmaine, eamo iwa yale, Anutu wane mitiŋo sua ariki ŋei manerop eŋe dere more Anutu oi bakom suaine okankau, yewaŋo takot rakot pa ariake. \s1 Kepeo Wikile So Wet Borik Ea Ketkele. \p \v 16 Eso kine ea wane ŋene wetze qororoŋgi mi pelek okanmaine. Siluŋ solaze maŋo sokki kotozeŋo yemo kaiwe baŋem sua wie menaŋ okan okanmaike. \v 17 Kepeo wikile so wet borikze ea mup muwine so qoiqoine yewaŋo qeli ewe zonom simile maine umatnerop so papa togon ma wakone ŋebongi, magu suaine pa ŋeboniake. \v 18 So kine kine tingo pamaike, yewao mida, kine kine san pamaike, yewao pore kalilip kaŋem, ea wakone ŋeboniake. Kine kine deŋo kakaine eaŋo mida midaine, ŋo kine kine deŋo mi kakaine eamo papa togon pa ariake. \c 5 \s1 Kiseze Sogine Barakki Waomŋo Mat Togole Musele Mane Ma Wakone Ŋeboniake \p \v 1 Ŋene iwa yale detmaine, kepeo gemaine, ea wane sola kiseze ea barake qake ketki, Waomŋo solaze mat urum togogole mane qeliwo gekenane ma wakone ŋeboniake, sola ea ŋei meteŋo mi mamaine, qeliwo gege togon mat. \v 2 Pakimo, ŋene ea wane qeliwo ŋine gege mat yewa biraki ket qorot ŋoniakane simileŋongi tomaka gemaine. \v 3 Yewa qorot ŋoniake, yemo oŋa oŋaze lawam mi geki kaikei. \v 4 Ŋene sola kisezo gekene rokop yaiŋ maiŋ okane wikile dere ge okanmaine, yemo ŋene sola kiseze sogine kito qokkenane mi ŋon okanmaike, ea paki, koso kutno sola kiseze musele biraŋem kesiakane ŋon okanmaike. Paki seu seu wane biŋek oka okane, ea gegeŋo qotkayakane ra okanmaine. \v 5 Anutu eŋe kine kine yewa wakon ŋoniakane mauluke ŋebonge, paki eŋe Asuine yaup lewine midaine korop eŋane biŋek ŋebonge. \s1 Iwa Kulit Kepeo Gemaine \p \v 6 Ea wane ŋene dere eweke more gemaine paki, iwa yale detmaine, kepe solaŋo matze nagaine okangi gemaine, eamo Waom zuaŋka more kulit kepeo gemaine. \v 7 Naso iwao yemo wetŋo kine kine detlukka malipka gege eaka pamaike, ŋo wele deŋo kaka eamo midaka. \v 8 Ŋo siluŋ dere ewekmaine paki solarop kulit kepeo gege i qelige more magak matzo Waom gorop gege ea wane simileŋon okanmaike. \v 9 Paki gege ea, magak mat qeliwo me kulit kepeo iwa gekene, eamo bororom geŋem Waomŋo ŋongi menageake. \v 10 Ŋene ea wane detmaine, gemage ŋene koropka Kristo wane don rako rakok wane metmet osino lewageŋem, solarop ge more kine kine ma qot okangone, maine me borikine, ea wane turuŋine bonep bonep mainge ŋeboniake. \s1 Kristo Wane Ra More Anuturop Kima Okangone \p \v 11 Ŋene Waom ewine kito more gekenane raraine, ea dere more ŋei edane kito ma peseon okanon okanmaine. Yale okanŋem, Anutuŋo kotozane kine detluk okanmaike, so na detmaile, wetŋineŋo naŋane kine yaleka ŋidangi det okanmami. \v 12 Ŋene yale raŋem detpi, ŋene soringe more ma pese qe pese don ramaine, yale mi okaniake, ŋene yaup ŋidane mauluk okanmaine, ŋenane masi kau paki, Anutu wane bakom kitokei, pakimo ŋine ŋei natne kotoene sap saune wele midaine geu paki, solaokengo kine kine kepe wane aboŋ, ea waneka sola mawa mawa okan okanmami, eŋe don yewa edane more qekat ŋonikei. \v 13 Ŋene wetze siukmaikeo yemo, Anutu uratainane ra more wet siuk okanmaike, me wetze ululuŋ pamaikeo yemo, ŋine mitirop okangei wane ra more yale pa okanmaike. \v 14 Kristo wane wet maepŋo kotoze warekamaike, ea wane qe more iwa yale det okanmaine. Ŋei wekuŋo ŋei korop ŋenane turuŋzane ra more seukke, eaŋo yemo ŋei koropŋo eŋerop weneŋ seukkone okanmaike. \v 15 Eŋe ŋei korop ŋenane turuŋzane seukke, ea wane gege eamo ŋene ŋenzane mida, turuŋzane ra more seukki, koso Anutuŋo ma wirikkaki wisikae wieke eŋane ra more gekene. \p \v 16 Iwa yemo miti nasoo sola tanikka gege soginoken aeke more detnagu detnagu ea maine mi okanikei. So Kristo eŋe yaleka alakan sola tanik manikine kaŋem paki, detka more mapit kakone, ea wane rokop naso iwao koso mi okanikene. \v 17 Ea wane ŋei mane Kristo wano takot kemaikeo, eŋe ŋei kine mane okanmaike. Masi tanik kine kine sogine eamo siukkimo, kine kine museleŋo sari wakon mange. \v 18 Kine kine korop iwa yemo Anutu wane masi, oŋo Kristo wane ra more ŋabao ŋene main ŋongi paki, eŋine kimakoune ŋebuke. Pakiso, ŋene kima natne ebukenane, kima ebu ebu ea wane don kisi raŋem sua ariakane urata ra ŋebonge. \v 19 Ŋenane don yemo yale, Anutu eŋe Kristo wano kito more ŋei korop kima ebuwareke, Anutu eŋe ŋei borikineene qelingi mi pa ebonge, eŋe turuŋene qeliŋge. Pakiso, eŋe daleo ebu more kima okanonge, ea wane kima oka okan wane don ra wakone ŋebonge, iwa pamaike. \p \v 20 Ea wane ŋene Kristo wane siron qeqeŋo Anutu wane ra ma ewek don ŋidan okanmaine. Kristo wane tungo ŋene meŋenŋune ramaine, ŋine Anuturop kima kima okanikei. \v 21 Kristo eŋe borikine mane mi detke, ŋo siluŋ Anutuŋo ŋenane ra more borikino birakake, eamo ŋedo Kristorop qeturage more Anutu ware gege koboboine maine gekenane yale okange. \c 6 \s1 Paulo Eŋe Anutu Wane Ŋei Kine Kine Loutne Okane Ari More Kineine Ma Qelaŋange \p \v 1 Anuturop urata qeturage weku mamaine, ŋedo naŋ ŋingu more ramaine, yemo ŋine Anutu wano ŋine dan gunut makoi, ea qeligeu wele midaine mi okaniake. \v 2 Ea wane Anutu wane Papiaŋo ramaike, \q1 “Na naso maine ŋibongole, eao detŋungole, pakiso ŋibu ŋibu kaiwe naso yewao qesiŋ ŋungole.” Kau, iwa mo Anutuŋo maine rake, ea wane naso, eŋane dangunut maikei, so iwa mo mena menaŋ ea wane kaiwe naso maine. \p \v 3 Ŋene ŋei eŋe urata mamaze mi qaisik kaikei, ea wane numa mi leŋon okanmaine. \v 4 Ŋene Anutu wane urata ŋei gemaine, ea wane kine ma qelaŋane more kine kine iwa yale okane ari okanmaine. Wikile koto wet pesek ge okanmaine, ŋetne ŋetne kutno ge okanmaine, matali qetali ŋebuwi ea wane kutno ge okanmaine, kaet kotino ge okanmaine. \v 5 Kumunamŋo ŋengu okanmami, mulapko biraŋon okanmami, ŋaba keuo ge okanmaine, urata togole ma more wikile det okanmaine, kulu mi papa ruo wisika ge okanmaine, paki ŋarawane seuk okanmaine. \v 6 Sot midaine ge okanmaine, wet dereret korop ge okanmaine, wet peseko ge okanmaine, kima maulukon okanmaine, Asu Koboboinerop ge okanmaine, paki ŋene Anutu wane urata ŋei gemaine ea wane kine ŋenane wet maep wele ea sikanon okanmaine. \v 7 Don wele ra okanmaine, so Anutu wane zonomgo ge okanmaine. Ŋene koboboine eaŋo miti wane tebe zaun leleki wongo so kanao weneŋ ma ge okanmaine. \v 8 Ewe kito kito so ewe mabaik koto ge okanmaine, don maine so don borikinane kotino ge okanmaine. Ŋene isi ŋei ŋedorau, ŋene don welekatne ra okanmaine. \v 9 Kineze mi detkamami, ŋo siluŋ kisize koropŋo det okanami, seu seune, ŋo siluŋ wisikae ge okanmaine, ŋengu matali ŋonmami, ŋo siluŋ mi seuk okanmaine. \v 10 Wet borik okanŋongoi, ŋo siluŋ naso baŋem wet peseko ge okanmaine, aboŋze midaine gemaine, ŋo siluŋ ŋei loutne qesiŋon okanmaine, ŋene yeye kine kineze midaine, ŋo siluŋ morian gorop ge okanmaine. \p \v 11 O Korinti ŋei, wetze ŋinaneka zok okoraki aŋaze ewekmaike. \v 12 Ŋenane wetzeŋo togogole ŋine luk ŋunmaine, ŋo ŋinane wet maepŋineŋo yemo nigatneka pamaike. \v 13 Ea wane dokone na ŋidanbe, ŋine turuŋine mainge more ŋine korop wetŋine suaine motpi ŋenano payake. \s1 Qelaŋ Tanik Manik Ea Wane Girem Don \p \v 14 Qelaŋ ŋei eŋe wauŋemene tewekeu, ŋine eŋe misuk qesiŋone more tewekkei. Maine so borikine ere daleo kima okanikeik? Me qelaŋan so panaman ere daleo weku takot nagukeik? \v 15 Me Kristo so ŋei borikine ere daleo wet weku okangeik? Me doku tau tau so qelaŋ eŋe daleo qeturaŋgei? \v 16 Me Anutu wane Bakom Urum so lopio ere daleo tako rakot okangeik? Detmami, Anutu gegeinerop eŋane urum yemo ŋene. Anutu oŋom iwa yale rake, \q1 “Na baŋ eŋane keuo gekale, so ari sari okangale, so na baŋ eŋane Anutu okangale, eso eŋe baŋ naŋane ŋei ŋerep okane gekei.” \v 17 Ea wane Waomŋo ramaike, \q1 “Ŋine eŋe qeliŋonikei, pakiso eŋe biraone toitoine gekei. So kine kine diinerop, ea mane mi uakaikei, eso na baŋ ŋine ŋibukale. \v 18 Paki na baŋ ŋinane Magaŋine okanikale, eso ŋine baŋ naŋane gipolekopne so boraso kopne okanikei, Waom Togogoleŋo don yale ramaike.” \c 7 \p \v 1 Ea wane kima maep kopne, kine kine yalinane Anutuŋo biŋek qe ŋebo ŋebonane ŋene maine kine kine qotkoineŋo koto so solazo maki sigile okanmaike, ea sauk walalakkene, so Anutu ewine kito more kotoze qelaŋangorop gekene. \s1 Paulo, Eŋe Korinti Matkoŋine Kisi Dere More Wetine Menaŋge \p \v 2 Ŋine kotoŋine misuk mawaluke ŋebongei. Ŋene masi kine kine borikine ŋinano mane mi okangone, ŋene ŋine matali qetali mi okan ŋungone, me kine kine mane yaup mi makone. \v 3 Na don iwa ŋinane detpe boriki mi ramaile, na mo alakan ŋidanile, ŋene wetzeŋo lukŋunmaine, eamo ŋinerop weneŋ gekenane me seukkenane. \v 4 Na wetneŋo ŋinaneka zok motpe paki, manerop ra ewek ma ŋunmaile, Na wetne zok ma pese pesenane, wikile kine kine kotino wetpese zok suaine detmaile. \p \v 5 Ŋene Makedonia kepeo sari lotke more yaleka daleo kito peseluke geŋem rap. Iwa solaoken kawali so kotooken kaet, kine kine yewaŋo wakone qepok mapok okan ŋongi gekone. \v 6 Wanap magunut onmaike, Anutu, oŋo yemo siluŋ ŋenane kito pese qe pesezane Titus birakaki zingeke. \v 7 So eŋe zingeke ea waneka mida, ŋine wet menaŋ don olatkoi, ea masariki dere more wetze peseke. So na detnane gemami, so qom borik korop ge okanmami, so naŋane ra more urataŋine qesiŋkau paki sorin borin okan okanmami, ea nolatki wet pese suaine detkole. \p \v 8 Na alakan kibi mane qe ŋibone more, qom wikile ma wakone ŋibongole, ea wane wetne mi borimaike. Qe ŋibongole, naso nigatne yewao eamo welekatne wetne borike. \v 9 Pakimo iwa yemo wet pesek detmaile, eamo ŋine zok wikile detkoi, ea wane midaka, qom wikileŋo ŋinano wet mai main ma wakonge, ea wane qomne menaŋmaike. Anutu dereretinane rokopko qom wikile mayakatne detkoi, wane ŋenane donzeŋo mi matali ŋunge. \v 10 Qom wikile mayakatne yewaŋo wet mai main ma wakongi ŋei menaŋgene, paki qom wikile yaline maratkayakeŋo ŋado ea wane mi detki boriake. Ŋo qom wikile sigitne me diinerop, ŋei dereret wane rokopko wakon okanmaike, eaŋo yemo wet qelaŋ mawakongi seu seu maratkaikene. \v 11 Kau! Anutuŋo ŋinane qom wikile ŋine mayakakatne ea wane ŋinano wele zok manerop ma wakonge, yemo ewe ewek, kine ma wakon ma wakon, borikine mapapka mapapka, kaet qeli qeliŋ, dere worik, sorin borin, makoboe makoboe! Kine kine yale ma wakonge, pakimo ŋinano borikine motke motke, so qesi qesiŋ mi pamaike, ea wane kine tingo wakonge. \p \v 12 Eso Na kibi yewa qe ŋibongole, yemo ŋei borikine make, ea wane midaka, me borikine okan onge eŋane midaka, don ŋidanŋem Anutu wane kaitko ŋenano aŋa tewe tewek ŋinane kine wakoniake, ea wane qe ŋibongole. \v 13 Eso ŋine yale okanbi paki wetze ma pesekoi. \p So wetze ma pesekoi eaka midaka, ŋine koropŋo Titusi qesiŋka more wet pese okankau zingeki ŋene zok manerop detŋem menaŋge. \v 14 Na alakan solaŋine mawa more Titus olatkole, don yewa isi mi okange. Ŋine don ŋidanbe welerop okanwareke, yalewaka ŋine mawaŋune more Titus don olatkole ea yaleka weleropka okange. \v 15 Titusi eŋe ŋinano uki ŋine ewine kitou paki aŋaine tewekkoi, eŋe ea wane wetkeki paki wetineŋo ŋinane zok okan kamaike. \v 16 Na wetne menaŋmaike, yemo ŋinane rawe paki dere qeka midaine maine gekale. \c 8 \s1 Makedonia Doku Tau Tau Magu Eŋano Qom Ewek Zok Pake \p \v 1 Kimakop, Makedonia kepeo doku tau tau magu eŋano Anutu wane morian wakonge, ea wane ŋidanŋem detpi. \v 2 Eŋe ŋetne ŋetne kotino ge more ma zuaŋ okane ket qeqine gemami, ŋo siluŋ miti wane oi bakom zok kakapa pa ebonmaikane wet pese wane wesi natne matuzupkekoi. \v 3 Na eŋane detlukmaile, eŋe enŋene wetenane eweke more zonomenane rokop motkoi, so rokop ea yuanka more qewa motkoi. \v 4 Ŋedo mi ra onŋem, eŋe edom tale ŋone more miti ŋei eŋane wet pese wane kine kine maratka more qesiŋ ŋongei wane rakoi. \v 5 Pakiso, kine kine ewekine okanikei raŋem mo eŋe iwa yale okangoi, Eŋe lewine kotoene Waom sunka mangoi, pakiso ŋene weneŋ Anutu wane ra more yaleka sunka ŋebongoi. \v 6 Eŋe yale okangoi, wane Titusiŋo ŋinano wetpese urata maki paki sotakine qeliŋgi pake, yewa maki qoeyakane ra manmaine. \v 7 Pakimo ŋine mali malip so miti rara, so miti wane kine detpi qoe qoe, so urata wane sorin borin oka okan, so wet maep okanŋon okanŋon, kine kine yalinane wele zok marat kakoi, wane wet menaŋ wesi raraine ea wane yaleka ewekkei. \p \v 8 Na qebinŋune more mi ramaile, dereret natne eŋano ewe ewek wakonge, pakimo ŋinano wet maep rokop dalino pamaike, ea wane kine wakoniakane ramaile. \v 9 Ŋine Waomze Yesu Kristo mauluk maulukinane det okanmami, eŋe riwe morianine kakapaŋo ŋinane ra more awa aboŋine midaine okange, yewa yemo eŋe madu so aboŋine midaine yale, eaŋo raki ŋine riwe morian gorop okangei wane ra more yale okange. \p \v 10 Pakimo iwa mo don mane ŋidanmaile, ea tewekeu welerop okaniake. Ŋine koma qei bano wesi esatka qeturaŋgei wane eweke more kieke motkoi. \v 11 Yewa mo iwaka takotke more motwareu ewe ewekŋinane wele kine kine pa ŋibonmaike, ea wane rokop wakoniake. \v 12 Kine kine qom ewek okane mot mot, ea wane dere menaŋ wakoniake, kine kine mot mot ea mo mane eŋe mere manmaike ea wane rokop mosiake, mi mere manmaike, ea wane rokop misuk mosiake. \p \v 13 Na qom ewek wane kine kine mot mot wane ramaile, iwa yemo ŋei natne eŋe sola pesek geu ŋidoka gereune qenagare wikile desikeiwane midaka. \v 14 Ŋinane aboŋ moriaŋŋo naso iwao eŋane bodi mogatki ariki kine kine rokop wekuka wakoniakane raraine, pakimo gemage, naso maneo eŋane morianŋo ŋinane bodi mogatki ariki ŋinano rokop weku yaleka wakone ŋiboniake. \v 15 Ea wane Anutu wane Papiao iwa yale qeqine, \q1 “Ŋeiwa zok loutne peikke eŋe morian zok mi pa mange, ŋo ŋeiwa maŋo etkemde peikke eŋe bodi mi maratkake, magu etke rokoune maratkakei.” \s1 Titusi So Kimatkine Mauluk Onikeiwane Don \p \v 16 Anutu bakomine kitoŋem, eŋe Titus ma ewekkaki, ŋene qomzeŋo ŋinane ewekmaike rokop yewaka eŋane qomino wakon kamaike. \v 17 Ea yemo ŋedo uyakane olatŋem detke ea waneka midaka, eŋine wetinane eweklukki paki uyakane okanmaike. \v 18 So eŋerop ŋene kimaze mane eŋe doku tau tau magu eŋane keuo ge more Miti Don Maine ra edangi detpi menaŋ okanmaike, eŋe weneŋ talekaŋem umamik. \v 19 So weku eaka midaka, doku tau tau magu edo ŋei yewa eŋe wet menaŋ wesi mama wane ŋene qesiŋ ŋoniakane ma wakon kakoi. Urata iwa Waom ewine kito more qom ewek zane mamaine. \p \v 20 Ra siuk okanbi paki yaup wane dere worik ŋonikei wane ra more wesi yewa deŋo de ka more ware naguŋem paki, ma qeturaŋ okanmaine. \v 21 Ŋene kine kine okanŋem, Waomŋoka detki ŋenane menageakane midaka, ŋeiŋo yaleka ŋenane weneŋ detpi menageakane ra okanmaine. \p \v 22 Eso ŋene ererop kimaze mane weneŋ birakaŋem umami, ŋei ea ŋene naso natno liwekka kaŋem sorin borininane kine wakonge, iwa yemo ŋine wet pese detpi paki sorin gemaike. \v 23 Eso ŋine Titus wane mo detmami, eŋe naŋane kima qesi qesiŋne, ŋere weneŋ urata mama ŋei etke ŋine gemaite, so kimatkeze erane yaleka detmami, ere doku tau tau magu edo biraotmami, eŋane qelit ŋei eŋe Kristo wane qeli ewe zonom sikanonmami. \v 24 Ea wane ŋene ŋine ma walakŋun okanmaine, ea wane don iwa welerop okaniakane, ŋei yalineŋo uwi kima ebu maulukonbi, doku tau tau natne eŋe desikei. \c 9 \s1 Doku Tau Tau Kimakopene Wesi More Qesiŋonikei Wane Edange \p \v 1 Yuda miti ŋei maulukone more wesi ebonikei wane, ea mo maine detmami, ea wane daleo zok qe ŋibonikale. \v 2 Iwamo na detmaile Akaia doku tau tau magu ŋine koma qei bano wesi maratka more qeturaŋ ea kiekkoi, na don kisi ea Makedonia ŋei edanbe, ŋei natne korop eŋe ŋinane sorin borin so togole togole ŋinane kisi detpi qomene kitoke. \v 3 Ŋene mawalak ŋungone yewaŋo wele midaine okaniakane na kimakopne biraonbe uwi ŋine siluŋ na rakole yale waka kine kine okan onikei wane ewekkei. \v 4 Na Makedonia ŋei eŋerop weneŋ uŋem ŋine wesi mot mot wane ŋaŋaekeiwo, eŋe kau don yewa wele midaine okangi ŋine so na weneŋ gamu kutzo wayake, paki ŋine koso mane mi mauluk ŋunikene. \v 5 Ea wane kimakopne raonbe alakane umami. U lotkeu qom menaŋ wesi mosikeiwane nolatkoi, ea lewine ma qeturage motpi mesiake. Eamo aŋa togon wesi midaka, mitiwane qom menaŋ wesi, sikanonikei. \s1 Qomi Qomineka Kine Kine Mot Mot Me Oka Okan Ea Wane Anutuŋo Detki Menaŋ Okanmaike \p \v 6 So iwa yale desikei, Mane eŋe waet ewekine ebosiake eŋe wele ewekineka mane qene okaniake, ŋo mane eŋe waet loutne ebosiake eŋe wele loutne mane qene okaniake. \v 7 Ea wane iwa yale okanwarekei. Mane eŋe qomne bapene mi raki paki kine kineine qom ewekinane rokopko mosiake, qebi qebingo me aŋa togon wane midaka. Kine kine yaup qomne bapne mi raki paki mosiake, ŋei yaline eŋane Anutuŋo detki simileka okanmaike. \v 8 So Anutu eŋe zonom welaineŋo qom ewekinane mosop ŋungi morian wakone ŋibongi ŋinŋine mane qene okane ge more urata kine kine maine maikei wane kine kine mane mi zuaŋgei. \v 9 Ea wane Anutu wane Papiao iwa yale qeqine, \q1 “Eŋe ma pororoke damo qe aboŋene midaine ebon okanmaike, eŋane mayakatneineŋo papa togon pa ariake.” \v 10 Eŋe ŋei waet ma wakone ebongi qe met okan okanmami so wele ma wakone ebongi ma ne okan okanmami, Anutu eŋe ŋine yaleka qe met okanikei wane, waet ma wakone ŋibone more mosopkaki qom ewekŋinane wele wakone sua leule okaniake. \v 11 Pakimo riwe morian gorop okane, ŋei aboŋene midaine kito qesiŋ okan okanikei, eŋe ŋenane ra more Anutu bakom mawa mawa okankaikei. \v 12 Ŋine miti ŋei wet pese kine kine okanonbi, eaŋo bodi ŋine esop kayake, eaka midaka, eaŋo bakom mawa mawa ea wane morian ma wakongi, Anutu wane okaniake. \v 13 Ŋine Kristo wane miti don dere tewek okan okanmami, ea wane kine wet pesek kine kineŋineŋo ma wakongi miti ŋei so doku tau tau magu natne korop eŋerop kima kima tako rakotŋine wakongi, eŋe baŋ Anutu mawakaikei. \v 14 So ŋinano Anutu mitiinane wele wakone sua leule okanmaikane, weteneŋo lukŋune more Anutu meŋenkaikei. \v 15 Ŋene Anutu wane bakom maine mi ra wakonikene, yaup welelepke more mawakaŋem! \c 10 \s1 Paulo Miti Uratainane Iretke More Don Rake \p \v 1 Iwa na Paulo noŋo Kristo qom menaŋinane so wet peseinane ŋidanbe detpi. Natneŋo naŋane iwa yale ra okanmami. Eŋe iwa sari ge more kima don okanŋon okanmaike, ŋo eriwa ari ge more kawali don okanŋon okanmaike. \v 2 Na ŋinano u ge more, kawali don ŋidanikalane mi qebin nanikei, natneŋo naŋane solaoken ea wane biŋek gemaike, yale ra okanmami, ŋei yewa eŋe yemo kawali don maine edanikalane wetne ewek okanmaike. \v 3 Ŋene solarop kepeo gege i welekatne ge okanmaine, ŋo kawalirop qeli wane gege yemo sola waneŋo mi ge okanmaine. \v 4 Ŋene tebe bim ba kawali qekenane ma qe okanmaine, yemo kepeo ŋine midaka. Yemo Anutu wanoŋine tebe bim zonomine togogole, eaŋo ŋaba wane sen turoŋ togogole kito ra barakeŋem ari okanmaike, so isi kine kineinane ŋetne kitipke rape seŋem ket okanmaike. \v 5 Ŋene aŋa soraŋ, wawaine me isisi don kine kine, yewaŋo Anutu wane don yuanka okanmaike, yewa qe ra zoratkeŋem ket okanmaike, paki ŋene dereret kine kine korop, yewaŋo Kristo wane aŋa tewe tewek ka wakoniakane, wokomka okanmaine \v 6 Ea wane ŋene Kristo so ŋenane aŋa don tewekeu kamaine, yewao ŋei natneŋo aŋa mi tewekeu, ea sot turuŋene ebonŋem kaikei. \p \v 7 Ŋine solaokengo yeye kine kine yauwine ea wane detpi wele okan okanmaike, ŋinano ŋine ŋei mane eŋe eŋinane detki Kristo wane ŋei wele okan okanmaikeo, iwa yale desiake. Eŋe wekuŋo Kristo wane ŋei mi ge okanmaike, ŋene koropŋo Kristo wane ŋeikouneka ge okanmaine. \v 8 So eaka mida, Waomŋo Aposolo urata makenane zonom ŋebonge, ea wane mawa mawa don manerop raikaleo, na ea wane gamu kutno mi wayake, zonom yemo ŋinano urata maŋem ŋibu kesiakane mida, ŋibu wieki menaŋgei wane ŋebonge. \v 9 Na papiao kibi qe ŋibon okanmaile, ea wane detpi kaet donka mi okaniake. \v 10 Ŋei natneŋo naŋane iwa yale ra okanmami, “Paulo donine gereunerop so togogole qe ŋebon okanmaike, ŋo solaineŋo ŋenerop weneŋ gemaikeo, yemo zonomine midaine, so don raraineŋo yemo ketkele.” \v 11 Ŋei yaline eŋane iwa yale rawe desikei, ŋene abaran geŋem paki kibi qe ŋibon okanmaine, rokop yalewaka keuŋine geŋem paki don ŋidan okanmaine. \s1 Urata Wane Sola Mawa Mi Gekene \p \v 12 Ŋei sola mawa ge okanmami, ŋene yalineŋo eŋano takotke more rokop weku maine mi okangene. Ŋei yewa eŋe natne ŋenane okane mamaze ea wane mi wetkeu paki enŋenaneka ra more sola mawa mawa don zauŋ zauŋ ra okanmami. \v 13 Ŋo ŋene yemo Anutuŋo urata wane rokop more ŋebonge, yale ma umage ŋinano lotkekone, ea wane dere more mawa mawa don ra okanmaine, ŋo rokop midaine, yaup rara eamo mi okan okanmaine. \v 14 Uratazane zawoine yemo welekatne ŋinano pamaike, ŋene uratazane rokop yewa mi ra sua okanmaine, ŋedo lewine ŋinano lotke more Kristo wane Miti Don Maine mikepka ŋidangone. \v 15 Ŋene ŋei natne eŋane uratao kobu waket okora more sola mawa mawa don qazaŋ rara ea mi okan okanmaine. Ŋo ŋenane wetzeŋo wetkemaine yemo iwa yale, ŋinane mali malipŋine sua kakapa lele ariki, ŋenane urataze ŋinane keuo mamaine eaŋo takotke sua ariake. \v 16 Paki ŋene Miti Don Maine yewa kepe natne natne ŋinane ŋadeŋino yewao maine edane arikene, so ŋei mane wane urataine kepe mane make, wele ea wane welaine okangi, so sola mawa mawa yemo mi okanikene. \p \v 17 “Ŋo mane eŋe sola me kine kine mane mawa mawa don rawe, raso yemo Waom wane ra more raki menageake.” \v 18 Mane eŋe eŋine solaine mawa kaki, eŋe mi menaŋmaike, raikene. Waomŋo eŋe mawa kaki, eŋe welekatne mo menaŋmaike raikene. \c 11 \s1 Pauloŋo So Aposolo Isisine \p \v 1 Ŋine detnanbi, na qelaŋ don nigatne ŋidanbe, siluŋ maine detnanikei me? \v 2 Na ŋinane ra more sorin borin okan okanmaile, so sorin borin donne ea yemo Anutu wano ŋine. Ŋine yemo ŋerep natewen mane koboboine ŋei wekurop aukei yale, noŋo Kristo wane biŋekkoune okane eŋeropka weku koboboine gekei wane maturaŋ ŋungole. \v 3 Ŋo siluŋ dere mezet okanmaile, yemo komaŋo Ewe borikinane isikaki pelekke, masi yalewaka ŋinano wakongi wet dereretŋine wiriake, pakimo tanik manik libekaka okane more Kristo waneka dere gege eamo baŋ qeliŋgei, na ea wane kaet nanmaike. \v 4 Onoka wane, ŋinano ŋei maneŋo lotkeakeo, Yesu wane kine ŋene ŋidan okanmaine, yewa eŋe ŋidaniake midaka, oŋo tanikine mane ŋidaniake, so Asu ŋenano ŋine makoi, yewa midaka, eŋe kuneŋine mane ŋiboniake, so Miti Don ŋedo ŋidanŋem detkoi, yewa midaka, eŋe wetne mane ŋidaniakeo, yewa ŋine mi rawetkau paki detpi zok menageake! \p \v 5 Na detmaile, yemo noŋo nigatne ŋinane “aposolo” natne eŋane ketkele mi okanmaile. \v 6 Welekatne na miti gereunerop mi mane ra okanmaile, ŋo siluŋ miti wane kine dereret yemo det okanmaile. Ŋene numa kine kine ma okangone yewa korop ŋine sikanŋun warekone. \p \v 7 Na Anutu wane Miti don Maine ŋidangole, naso yewao na ea wane lewine qole nanikei wane mi rakole. Na yale okanbe paki nae ma ket bira nagu more ŋine ŋibu wiekole, na yale okanbe borike me? \v 8 Na ŋinano miti urata makalane, yemo welekatne doku tau tau magu mat natne edo wesi aboŋ ninbi ebu makole, yale okangole, eaŋo yemo yaup oma ongole yale okanmaike, ŋo yemo ŋine qesiŋ ŋunikalane okangole. \v 9 So na ŋinerop gekole, naso yewao na wesi aboŋ wane zuagewe paki, ŋido qesiŋ nanikeiwane ra meŋen mi okan ŋungole. Na ma zuaŋ okane gewe kimakopne Makedonia kepeo ŋine sarikoi, edo yeye kine kine zuaŋgole, yewa korop ma sari qesiŋ nangoi. Na ŋinano yaup gewe, ŋine naŋane wikile mi detkoi, yale waka ŋado naŋane wikile mi desikei. \v 10 Kristo wane don wele eaŋo naŋano pamaike, yalewa wanemo welekatne Akaia loli lolik korop ŋinano ŋine aboŋ wane, ŋei maneŋo naŋane mawa mawa donne ea mane mi maket birananiake. \v 11 Eso na onoka wane don iwa ramaile? Na ŋinane mi nanmaike ea wane me? Midaka! Anutuŋo detmaike, na ŋinane nanmaike! \p \v 12 So na masi iwa okanmaile, ea baŋ takotke yale okane arikale. Yale okane more ŋei natne leŋonbe, eŋe numa natne maratkau paki, eŋe ŋene urata mamaine, ea wane rokopka mamaine rau paki, ŋei natne eŋane kaitko mawa nagukei wane qesi qesiŋenane numa qekakei. \v 13 Eamo iwa yale, ŋei yaline eŋe aposolo wele Midakaka! Eŋe aposolo isisine, eŋe urata kakienane isiu paki tanik manikene ea maingeu, solaeneŋo onbi Kristo wane aposolo wele okan okanmaike. \v 14 So ŋine ea wane oŋaŋine misuk qaeake! Satan eŋe yaleka oŋomka solaine qeingeki kau, aŋelo qelaŋan gorop eŋane rokop okaniake! \v 15 Eso yalinane eŋane qelit ŋeikoune eŋe ŋei eŋane kaiteno edomka solaene qein gekeiwo, eŋe onbi miti ŋei koboboine eŋane rokop okaniake. Ea wane detpi, masi kuneŋine mi okaniake. Ŋado eŋe baŋ masi kine kineene okane ma okane gekoi, ea wane rokopko turuŋine marat kaikei. \s1 Pauloŋo Aposolo Eŋe Urata Wane Umat Maratkake \p \v 16 Na rele eaka koso rawe, ŋei maneŋo naŋane detki qelaŋ misuk okaniake, ŋo ŋine naŋane ŋei qelaŋine norawe raso norakei, pakiso, na yaleka solane nigatne mawakaikale. \v 17 Na don iwa raikale yemo, Waom wane don wane rokopko mi raikale, yaup sola mawa mawa don kieke relane siluŋ qelaŋ yale okane raikale. \v 18 Ŋei loutneŋo sola okengo kine kine yauwine kepeo ŋine, ea wane sola mawa mawa don ra okanmami, wane na yaleka sola mawa mawa don rakale. \v 19 Yai, kine dereret ŋine, qelaŋ ŋei natneŋo masirak don ŋidanbi detpi menaŋ okanmaike! \v 20 So ŋine ŋei maneŋo qelit mamakoune ŋibuyake, me kine kine ŋine ŋibuma ne okaniake, me isiŋune more ŋibuyake, me ŋei waom okan ŋuniake, me kaitŋino ŋinguyake, yewa ŋine detpi menaŋ lukeake. \v 21 Na dere worikewe paki ramaile, ŋene ketkele, ŋo yalewa daleo okan ŋunŋemrap? \p Ŋo ŋei mane eŋe eŋinane detki wawaine okangi, mawa naguayakeo, na yaleka naewane detpe waki mawanagukale. Don ramaile eamo qelaŋ don, dere more ramaile. \v 22 Eŋe Hebru me? Na yaleka. Eŋe Israel me? Na yaleka. Eŋe Abraham wane ŋosa ŋabokoune me? Na yaleka. \v 23 Eŋe Kristo wane urata ŋei me? Na yaleka ŋo na siluŋ qelaŋ don rawe, na Kristo wane urata ŋei rokop mane, eŋane rokop yuan waremaile. Na urata togogole mamaile, ea rokop mane, so mulap urumgo waket okanmaile, ea rokop mane, kumunam nirot okanmaike, ea rokop mane, seukkalane okan okanmaile, ea rokop mane. \v 24 Atak 5 Yuda ŋei edo izutŋo nekuwi zaleine 39 okange. \v 25 Atak karewe (3) kumunamŋo nekukoi, atak mane wesiŋo nekukoi. Atak (3) karewe seki wiriki kiwetko ket more kaiwe weku so ruo weku kiwet kutno poge pakole. \v 26 Atak loutne na numa kiroine arimaŋkole, yewao ŋaba zok marat kamaŋkole. Doku qakumgo midakalane okangole, ŋei ŋaba eŋane keuo wikile kutno gekole, Yuda ŋei kimakopne eŋane keuo wikile marat kakole, qelaŋ ŋei eŋane keuo wikile marat kakole, ŋei gege matko wikile kutno wa gekole. Kepe yaup papaine, ŋei mi gegeeno wikile kutno wa gekole. Kiwetko wikile marat kakole, miti ŋei isisine eŋane keuo wikile kutno wa gekole. \v 27 Na urata kine kine suaine zok manerop makole, naso baŋem kulu mi papa mangole, goiŋ wisika urata mamaŋkole, ŋara doku wane seu seu, koya momoo ruru qise wise, ge more takot bilaŋket mida wane zua zuaŋ, yale okane gekole. \v 28 So yewaka mida, kaiwe baŋem umat loutne wakongi naŋane qelit sari zeine gereune okannanbi, mat baŋem doku tau tau magu eŋane dere mezet okane ge okanmaile. \v 29 Daleo ŋei maneŋo tik pelelek kito geki, na dere wa kitip midaine maine gekale? Daleo ŋei maneŋo qeyauki, na maine kito luke mesikale? \p \v 30 Eso na mawa nagukaleo yemo, na ketkele gemaile, yewa weku mawakawe menageake. \v 31 Anutu, Waom Yesu wane Magaine, eŋano bakom mawa mawa naso baŋem pa ariakeŋo don welekatne ramaile iwa detmaike, na isi mi ramaile. \v 32 Damasiko yewao ŋei waom Aretas wane bano ware ware oŋo diam gege ŋei na neu luknanikei wane biraongi mat suainane madetko toe rapoke pakoi. \v 33 Ŋo siluŋ kimakopne edo kelao nakore nane more mat buroro ŋine kitolotkeu okorake yewaoka mulapko luke birananbi ket sen ŋadino kito more ware ware wane metino ŋine rakake arikole. \c 12 \s1 Pauloŋo Kine Kine Kuneŋineka Detka Okange \p \v 1 Na mawa mawa don rawe mi menaŋ okanmaike, ŋo siluŋ raikale, yemo Waomŋo wetne malotkeke so wetne maingeke, ea wane donkisi rawe. \v 2 Na Kristo wane ŋei mane detkamaile, eŋe kine kine mane ka more gemageki, koma mo 14 okanmaike, ŋei yewa eŋe Anutuŋo qeli wawaine yewao ma wake, na mi detmaile, eŋe solarop okange me sola midaine deineŋo mane zingeki kake, Anutuŋoka weku detmaike. \v 3 So na detmaile, ŋei yewa eŋe qeli yewao ma wake, eŋe solarop okange me sola midaine okange, eamo mi detmaile, Anutuŋo detmaike. \v 4 So eŋe yewao don ŋei aŋaŋo mi raraine so kepeo mi ra wakon rawakone yewa detke. \v 5 Eso na ŋei yewa mawa kaikale, ŋo nae yemo mi mawa nagukale, weku ketkele gemaile, ea wane maine raikale. \v 6 Na mawa mawa don rawerap, eamo mi borikirap, ea rawe wele okangirap, ŋo siluŋ ŋei natneŋo naŋane detpi zok wawaine okaniakane ea mi okanikale. Na kine kine ma okanmaile, so don rawe det okanmami, yewaŋoka payake, ea menaŋkayake. \s1 Sitman Wakele Yaleŋo Paulo Wane Solaino Qelotke Okorake \p \v 7 So kine kine de kuneŋine Waomŋo sikan nangi kakole, ea wane na nae wane detpe wawaine mi okaniakane, Anutuŋo sola bikumne kotino sitman wakele yale mane motke, ea wane detpe, Satan wane qelit medep maneŋo mete tabeŋo weku gemaike, yale okan okanmaike. Eaŋo neku more neu ket biranangi kotonane detpe wawaine mi okaniakane kine kine yewa more ninge. \v 8 Na atak karewe ea wane ra more Waom meŋen kakole, olatpe kine kine yewa ma biraki ariakane. \v 9 Ŋo oŋo iwa yale nolatke, “Mauluk maulukneŋo rokop gan okanmaike, so naŋane zonomŋo ŋei set pelek okan okanmami, yewao sua more ebuki qesiŋ okanmami.” Ea wane, na zonomne midaine rawe paki, qomne mi umareake. Midaka! Na okole weneŋ gemaile, wet pesek manerop ea wane dere more set pelekne mawa kaikalane, pakimo Kristo wane zonomŋo naŋano maine payake. \v 10 Na Kristo wane ra more zonomne midaine gekale, wikile so wet borik desikale, me neku kito okanikei, me umat kine kineŋo neuyake, me matali qetali okannanikei, me qeka maka wakon naniake, yewao na wet menaŋ det okanmaile. Na zonomne midaine naso yewaoka, wikile so wet boriko na togole okanmaile. \s1 Paulo Aposolo Uratainane Kine Wakonge \p \v 11 Na don yewa rele yemo, masirak don rele, ŋido qebinnanbi siluŋ rele, ŋine ŋidom solane mawakau rap yemo menangirap. Na ŋei yauwine gemaile, eamo det okanmaile, so na aposolokop ŋine wawaine eŋane baneno ketkele gege yemo mi ge okanmaile. \v 12 Na ŋinano sorin borin okane urata mawe, masi so kine kine de kuneŋine so kine kine zonominerop wakone more yewaŋo na aposolo gemaile, ea wane kine ma wakonge. \v 13 Pakimo, ŋine ea wane doku tau tau magu kepe mat natno ŋine eŋane ketkele mi gemami? Yaup kine kine omakŋune ne yewa weku yemo mi okan ŋungole. Sot yemo wekumde mane okan ŋungole, pakimo ea wane siluŋ turuŋne qeliŋgei. \s1 Paulo Eŋe Korinti Ŋei Eŋane Wetne Suaine Pake \p \v 14 Iwa yemo, na u ŋunbe, atak karewe okaniakane eweke gemaile. Umore alakan okangole yale okane more kine kine ŋibu ma ne i mi okanikale. Na wesi aboŋ ŋinane midaka. Ŋinŋinane zok nanmaike. Ŋerep medep eŋe naga maga kopene eŋane urata ma more yeye kine kine mi teba okanmami. Midaka. Naga maga edo yemo ŋerep medewekopene qesiŋonikei wane urataine ma more yeye kine kine teba okanmami. \v 15 Na baŋ wet peseko ŋinane oŋa oŋaŋine menageakane rawe paki, wesi aboŋneka mida, nae gegene weneŋ qikka more qesiŋ ŋunikale. Naŋane wetneŋo ŋinane zok manerop pamaike, pakimo ŋinane wetŋineŋo daleo naŋaneka nigatne pakep me? \p \v 16 Pakimo, ŋei natneŋo naŋane iwa yale ra okanmami. “Welekatne eŋe ŋenane yeye kine kineze didiwo ŋebu ma ŋebu ma, yemo mi okange. Ŋo sanka ŋei isione more yeye kine kineene ebu ma ebu ma, ea yemo okange mane.” \v 17 Pakimo daleo? Na ŋeikopne natne ŋinano biraonbe ukoi, eŋe taleonbe edo ŋinano ŋine kine kine mane ŋibuma ne okangoi me? \v 18 So na Titusi ŋinano uyakane qebin kakole, so doku tau tau kimane mane weneŋ birakawe eŋerop weneŋ ukoik. Pakimo, Titusiŋo u more ŋinano ŋine kine kine mane ŋibuma ne mane okanŋunge me? Eŋe so na ŋere Asu weku mi pa ŋeponmaike me? So ŋere numase weku ka mi gesoke gemaite me? \s1 Ŋei Natneŋo Wetene Maingekei Wane Girem Edange \p \v 19 Ŋine korop wetke ramami, ŋene ŋedomka ŋinane deŋino yaup qesiŋ nagumaine, yale okanmaike me? Yale midaka. Ŋene Kristorop ge more Anutu wane kaitko don ra okanmaine, so kima maepkopne, ea wane me ea wane mida, ŋine menaŋgei wane done ra okanmaine. \v 20 Na kaet so dere mezet nigatne okanmaile, yemo na ŋinano u more naŋane wetko pamaike, ea mi ka more ŋunbe kine mane okanbi, detpe mi menageake, me ŋine nanbi na kine mane okanbe, detpi mi menageake. Na kaet nanmaike, yemo na baŋ ŋunbe tanik kine kine iwa yale ŋinano payake, sori sorin, dere worik, busu, wawaine, ewe mabaik, sigi qeqe, don qeqe, matali qetali. Na kine kine yaline ŋinano paki ukalane dere mezet okanmaile. \v 21 Na ŋinano koso ukale naso yewao naŋane Anutuŋo baŋ ŋinane kait ŋino gamu ningi paki, neu ket birananiake. Pakimo na baŋ ŋei ŋerep loutneŋo alakan borikine makoi, paki borikine diinerop makoi, yewa mi rapoke ŋadekkakoi, wenip, so bailalaŋ, ea wane eŋane aroke qom borik makalane dere mezet okanmaile. \c 13 \s1 Korinti Ŋei Sotene Ma Wesakkeiwane Edange \p \v 1 Iwa yemo atak karewe ŋinano u ŋunikale. Na u lotkewe, ŋene Waom wane don me papiaŋo ramaike, ea wane rokop ŋei etke me karewe ŋo ŋei mane wane sotinane kine kine rau donine donine raikene. \v 2 Ŋei alakane borikine makoi, so ŋei natne ŋine korop, na atak etke ŋinano uwe geŋem paki, masi daleo ŋado ŋinano makale, ea wane girem don ŋidangole. Girem don yewaka koso siluŋ iwa abaran gewe paki iwa yale ramaile, na koso ŋinano manerop ukaleo, yemo borikine mama ŋei yewa na mi sese onikale. \v 3 Naŋane kotono don motki ra okanmaile, Kristo, eŋane zonom wakongi kaikei wane ra okanmami, wane kaikei. Kristo eŋe urataine ŋinano pelelekatne Midakaka, zonominerop sot turuŋinerop mi seseŋuniake. \v 4 Onoka wane, alakan yewa mo welekatne eŋe pelekki kibeŋ qabego qeu seukke, wane iwa yemo Anutu wane zonomgo wisikae wieke zonominerop gemaike, ŋene yaleka eŋerop makatake ge more pelek okanmaine, ŋo siluŋ koso ŋene ŋinerop weku gemaine, ea wane Anutu wane zonomgo ŋene baŋ eŋerop weneŋ zonom gorop gekene. \s1 Girem Don \p \v 5 Ŋine mali malip korop ge okanmami me mida, ea wane koto ŋine liwekka kau paki, kine ma wakone more ŋine ŋidomka kineŋine liwekka more detlukkei, Yesu Kristoŋo koto ŋino gemaike, yewa ŋine mi detmami me? Mi gemaikeo yemo, solaŋoka doku tau taune raikene ea mo mi kopkemaike. \v 6 Ŋene liwe liwek eaŋo mi yuanŋonge, ea wane kineŋine baŋ ka detkaikei, na det maile. \v 7 Ŋene Anutu meŋen kamaine, oŋo qesiŋŋungi, ŋine masi qotkoine mane mi okanikei. Ŋene ŋonbi miti ŋei wele okangene me mida, ŋene ea wane mi ra okanmaine, ŋine miti don tewekeu wele okaniakane, weku ra okanmaine. \v 8 Ea wane, ŋene yalineŋo miti don wele yewa ŋaba maine mi okankaikene, ŋo siluŋ kima okankaikene, eaka weku pamaike. \v 9 Ŋene zonom zuage geŋem, ŋine zonom gorop gekei yemo, ŋene qomze menageake. So ra makoboe qekoboe okanŋunbe, ŋine koto ŋine sauke mauluk, bile sot midaine okane gekei wane, Waom meŋenka okanmaine. \v 10 Ea wane, na iwa abaranka gewe paki, mo don iwa lewine qe ŋibonmaile, yemo na ŋinano ukale yewao Waomŋo urata wane zonom ninge, ea wane gereune okan ŋunikalane mali malipŋine ma togole more girem don qe ŋibonmaile, Waomŋo zonom ninge, yewaŋo matali ŋunikalane mida, kito qesiŋ okan ŋunikalane ninge, ea wane na mi ukale mali malipŋine mau togoleki geu, na baŋ sariwe paki, don gereune mi ŋidangale. \s1 Mosop Don \p \v 11 Kimakopne don rawe qoeki, iwa yale rawe, “Kaiwe maine” Ŋine numa ŋine maulukeu paki wet menago doku tau tau magu wele so togogole okane gekei, ŋine naŋane don dere more koto ŋine sauke mauluk okane wet wekuka more gekei, ŋine wet weku okanware more peamgo geu, wet maep Anutu eŋe peam welaineŋo ŋinerop geake. \p \v 12 Ŋine mitiwo lulu zam zam au warekei, yewaŋo Anutu wane ŋei ŋerep wele. \v 13 Anutu wane miti ŋei eŋe korop ŋine “kaiwe maine,” ŋibonmami. \p \v 14 Waom Yesu Kristo wano ŋine wet menaŋ, Anutu wane wet maep, so Asu Koboboinane kima wet maep eaŋo ŋinano pawareake, O weleka!