\id 1CO NT0051.1C1 - Ono NT Tom Phinnemore NOV-1990 \h 1 Korinti \toc1 1 Korinti \toc2 1 Korinti \mt1 1 Korinti \c 1 \s1 Pauloŋo Kibi Mane Mikepka Korinti Eŋane Qeke \p \v 1 Paulo, na Kristo Yesu wane aposolo, Anutuŋo noraki paki biranange, na so kimaze Sostenes, \p \v 2 ŋeto kibi iwa Anutu wane doku tau tau magu Korinti gemami, ŋinane qemaite, ŋine korop Anutu wane ŋei ŋerep koboboine ŋidorake, ŋine eŋane biŋek okane Kristo Yesurop weneŋ gemami, ŋine so ŋei ŋerep korop yeo yeo ge arimami, eŋe bakomine kito okanmami, Waomze Yesu Kristo, eŋane waom so ŋenane weneŋ. \p \v 3 Anutu ŋenane Magaze, so Waomze Yesu Kristo eŋano ŋine wet pesek so peamŋo ŋinano pa wareake. \s1 Pauloŋo Anutu Bakomine Kitoke \p \v 4 Na, naso baŋem ŋinane rawe paki Anutu ewine kito okanmaile, onoka wane Anutu eŋe Yesu Kristo wane raki paki wet pesek ŋibonge eawane. \v 5 Ŋine Kristo Yesurop weneŋ qeturaŋ nagukoi, yewao ŋine yeye kine kine korop ea wane morianine maratka warekoi. Eamo don kine kine raikei wane numaine so dereret kine kine marat kaikei wane numaine korop. \v 6 Eso Kristo wane don ŋidangone, ea yaleka ŋinane koto ŋino ketki togogole malip kakoi. \v 7 Ea wane ŋine Waomze Yesu Kristo sari didiwo lotkeake ea wane tomaka geu paki koto ŋinane morian wane mane mi ŋaŋaekei, midakaka. \v 8 Yesu Kristo oŋom baŋ ma togole ŋungi ŋine togogole ge mageu naso ŋine qoeki, sot midaine okorakei, Waomze Yesu Kristo wane naso yewao, so \v 9 Anutu wet peseinane detluk kaikene, oŋo ŋidora newan ŋunge, yemo eŋine Gipole Yesu Kristo, ŋenane Waom, eŋerop wet weku qeturage gekei wane. \s1 Doku Tautau Magu Wirikoi \p \v 10 Kimakopne, na Waomze Yesu Kristo wane eŋetko wet qelot don ŋidanmaile, eawane ŋine korop wet weku okane don raikei, yale okanbi keu ŋino wiri wiri mi wakoniake. Ŋine korop qeturageu dereret ŋine wekuka payake, so wet weku okanikei. \v 11 Kimakopne, Koloe wane tego eŋano ŋine ŋei natne edo didiwo nolale rakoi, ŋinane keu ŋino ŋaba ŋaba pamaike. \v 12 Na ramaile yemo iwa yale wane: Ŋinano ŋine ŋei weku weku eŋe don mane mane ramami. Mane eŋe ramaike, “Na Paulo wane.” me mane eŋe ramaike, “Na Apolos wane.” me mane eŋe ramaike, “Na Sipas wane.” me mane eŋe ramaike, “Na Kristo wane.” \v 13 Kristo kito pokeu magu loutne okange me? Pauloŋo ŋinane ra more kibego qeu seukke me? Me ŋine Paulo wane eŋetko doku taukoi me? \p \v 14 Na detpe menaŋmaike, yemo iwa yale wane, na ŋinano ŋine ŋei natne doku mi tau ongole, na weku Krispas so Gaius ka doku tau otkole. \v 15 Maneŋo iwa yale maine mi rayake, eŋe naŋane eŋetko doku tauke. \v 16 Na Stefanos wane tego eŋe welekatne doku tau ongole, ŋo ea wane ŋadino natne doku tau ongole eamo mi detmaile. \v 17 Doku tau onikalane Kristoŋo mi bira nange, midakaka! Kisi Mayakatne ea ra wakone edanikalane, so kepe ŋei dereretko ŋine don yewa mi edanikalane, yale okangole ra, Kristo kibego seukke eaŋo zonomine midaine okangirap. \s1 Kristo Eŋe Anutu Wane Zonom So Dereret \p \v 18 Kristo kibego seukke, ea wane don kisi yemo ŋeiwa Kristo mi malipka suike gemami, edo detpi qelaŋine okan okanmaike. Ŋo Anutuŋo ŋebu menaŋ ŋonge ŋene yemo detmaine, ea mo Anutu wane zonom. \v 19 Eawane Mitiŋo iwa yale ramaike, \q1 “Na ŋei dereret enerop, eŋane dereretene mapap kaikale, so ŋei kepe wane dereret eawane wetene lolotne eŋane wetene ma siukkale.” \m \v 20 Ŋo ŋei dereretene suaine eŋe diao arikei? Ŋei kepe wane dereretene suaine gemami, wetene lolotne, so Anutu wane kine detlukmami, eŋe diao arikei? Me kepe iwa wane ŋei sorin borin gorop gemami, eŋe diao arikei? Anutuŋo sikan ŋonmaike yemo kepe iwa wane ŋei eŋane dereret qelaŋine, ea mo wele midaine. \p \v 21 Anutu eŋe eŋine dereret inane masi yale maki kepe ŋei eŋe qelaŋ qe more enŋene wet bonep enane Anutu mi detkakoi, ea wane, Anutu eŋe mo rake, ŋene kisi mayakatne ŋidanmaine ea “qelaŋ don ramami,” det lukkamami ŋei yewa korop Anutuŋo ebu okan maike. \v 22 Yuda ŋei eŋe masi togole maki kau qelaŋaniakane sorin gemami, eso Grik ŋei eŋe dereret marat kaikei wane zuaŋmami. \v 23 Eso ŋedo yemo ramaine, Kristo eŋe kibego seukke ea welerop, ŋo don yewaŋo qeki Yuda ŋei eŋane dereret borike, ŋo Grik ŋei edo detpi qelaŋ don, wele midaine.okange. \v 24 Ŋo ŋei Anutuŋo ŋedora newan ŋonge, Yuda ŋei so Grik ŋei, ŋene yemo detmaine, Kristo wekuku eŋe Anutu wane zonom so dereret.wele. \v 25 Welekatne, Anutu wane qelaŋ rau, qelaŋine eaŋo qeinge more ŋei dereretene yuan kamaike. So Anutu wane set pelek rau, set pelekine eaŋo qeinge zonomine togogole okane ŋei eŋane zonom yuan kamaike. \p \v 26 Kimakopne, ŋine iwa desikei, ŋine daleo geu Anutuŋo ŋidora newan ŋunge? Ŋinane keu ŋino ŋine ŋei loutneŋo kepe iwa wane kine mane mi detkakoi, me ŋei loutneŋo zonomene kakapa mi gekoi, me ŋei loutneŋo eŋet enerop mi gekoi, midakaka! \v 27 Anutuŋo ma wakonge iwa yemo kepe ŋei eŋe “qelaŋine” rau mo don yewaŋo ŋei dereret korop, eŋe gamu oniake ea wane, so Anutuŋo ŋei ŋerep set pelek so gamuenerop ma wakon onge, iwa yemo kepe ŋei eŋe “set pelek” rau mo don yewaŋo ŋei zonomene kakapa eŋe zonomene ma ketki gamu oniake. \v 28 Ŋei ŋerep diawa Anutuŋo eŋane biŋek ma wakon onge? Yemo iwa yale, kepe ŋei rau yauine so ketkele, ŋei ŋerep eaka, Anutuŋo biraongi eŋane biŋek wele okanmami, masi yewaoka kepe ŋei wane dereret qe ket mida lele siukeake. \v 29 Okange, yemo iwa yale wane, ŋei maneŋo Anutu wane kaitko mi mawa naguyake. \v 30 Ŋo Anutuŋo yemo ŋebu teba ŋongi Kristo Yesurop qeturaŋgone, pakiso Anutuŋo Kristo ŋenane dereret zane kine birakake, eŋane ra more ŋene Anutu wano bira ŋongi ŋene Anutu wane ŋei ŋerep magu koboboine okangone, sogine ŋene sot korop gekone, ŋo naso iwao siwot ŋone more biraŋongi, sot midaine gekene. \v 31 Eso, ea wane Kisi Mayakatneŋo iwa yale ramaike, “Mane eŋe mawa naguwe ra Anutuŋo daleo okankake ea wane ma wakayake.” \c 2 \s1 Kristo Kibego Okorake Ea wane Kine Pauloŋo Edange \p \v 1 Kimakopne, na Anutu wane san qabuine wele ea ŋidanikalane ŋinano sarikole, naso yewao na don kiroroine so dereret suaine ea ra mi ŋidangole. \v 2 Na ŋinane keuo ge more na wetne maingewe paki yeye kine kine qeligewe niget nangi Yesu Kristo kibego seukke, eŋeka weku detka kalane wetkekole. \v 3 Eso na ŋinano sarikole, naso yewao na zonomne midaki, kaet okanbe zonomne korop oreke. \v 4 Pakiso na don rakole so Kisi Mayakatne ra qelaŋane ŋidangole, ea na ŋei dereretko ŋine mi ma more ŋidangole, so wet ŋine maingeu paki naŋane don desikei wane, midaka, na Anutu Asuinane zonom ea ra wakone sikan ŋungole. \v 5 Ea wane ŋinane wetŋo ŋei dereretko misuk motpi payake, midakaka! Anutu wane zonomgo motpi payake. \s1 Anutu Wane Asuŋo Dereret Ŋebon Okanmaike \p \v 6 Welekatne, na don dereret inerop ea wane kine ra wakone, ŋei mo Anutu wane zonomgo togole gemami, eŋe edan okanmaile. Ŋo eamo kepe iwa wane dereretine midakaka, me kepe iwa waremami eŋane zonom, eamo midaka. Zonom me dereret yewa mo kieke mida lele more siuk wareake. \v 7 Na dereret pa ra wakone ŋidanmaile, yemo Anutu wane dereret sane, motkeki sanka pa sake, Anutu eŋe mo ŋenane qeli ewe zonom okaniakane mokaka kepe iwa mi ma wakonge yewao biŋek qeke. \v 8 Kepe iwa wane ŋei waomine eŋe dereret iwa mane mi detkakoi. Eŋe ea mane detkakoi ra yemo eŋe qeli ewe zonom wane Waom kibego mi qeurap. \v 9 Ea wane Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, \q1 “Yeye kine kine deŋo mi kakaine, me ketŋo mi dereretne, me ŋei wetene lotkeki mi detkoi, kine kine yewa yemo ŋei korop Anutu wetŋo qotka lukka more eŋane detpi wele lele okanmaike, ŋei yewa eŋane biŋek ebonge.” \m \v 10 Ŋo ŋene yemo Anutu eŋine san qabuinane kine eŋine Asuineŋo ra wakone ŋedange, Asuŋo yeye kine kine korop ka waremaike, so Anutu wane san qabuinane kine qeirop ea yaleka kamaike. \v 11 Ma ŋeiŋo ŋei mane wane wetinane kine desiake? I midakaka! Ŋei wane eŋe eŋine wetino metmaike, oŋomka eŋane kineine det kamaike, rokop yale waka ŋei maneŋo Anutu wetinane kine mi desiake, Anutu Asuineŋo ka weku Anutu eŋine wetinane kine korop det wareake. \v 12 Ŋene Asu pa ŋebonmaike, iwa mo kepeo ŋei eŋano ŋine mi makone, ŋene Anutuŋo Asuine ŋebongi makone, ea yemo Anutuŋo ŋene kine kine korop ŋebonge, ea wane maine detluk kaikenane okan ŋonge. \p \v 13 Eso ea wane ŋene kepe ŋei dereretko ŋine don mi ra ŋidanmaine, midaka! Ŋene Asuŋo dereret ŋebonmaike, paki, ŋene don wele ea wane kine ra qelaŋane more ŋei Asurop gemami, eŋe edanmaine. \v 14 Ŋei mane Asu midaine geake eŋe Anutu wane Asu eŋano ŋine bakom sarimaike, ea mane mi mayake. Onoka wane ŋei yaline eŋe don ea wane kine welekatne mi dere qelaŋan kamaike, ea wane, pakimo don yewa detki qelaŋ don wele midaine okaniake, eamo, Asurop ŋoku dereretne okanmaike. \v 15 Ŋei Asurop eŋe yeye kine kine korop dere wesakkei, ŋo ŋei Asu midaineŋo ŋei Asurop eŋane kine maine mi desiake, ŋaŋaeyake. \v 16 Ea wane Anutu wane Papiaŋo iwa yale ramaike, \q1 “Maŋo Waom wet bonepinane don detmaike? Maŋo eweke more Anutu numa sikankaki desiake?” \m Ŋene Asurop, yemo Kristo wet bonepinane don ma gemaine. \c 3 \s1 Anutu Wane Qelit Ŋei Eŋe Doku Tautau \p \v 1 Kimakopne, na ŋei Asurop eŋe don edangole, yale ŋine don mi ŋidangole, midakaka! Na don ŋidangole yemo ŋine kepe iwa wane ŋei Asu midaine eda edane yale ŋine Kristo wane ŋei ŋerep medep okanbi ŋidangole. \v 2 Na ŋamuka gume ŋungole, ŋara togole mi ŋibongole, onoka wane, ŋine ŋara togole nekei wane rokop mi okangoi, so naso iwao yaleka ŋine ŋara togole nekei wane kop mi okanmami. \v 3 Onoka wane ŋine kepe iwa wane ŋei yale, Asu midaine, wet dereret ŋine soginerop gemami, ea wane dere worik keu ŋino paki ŋine ŋidomka sori sorin okan nagumami, Ŋine tanik yale okanbi, eaŋo kine qe wakonmaike, yemo ŋine kepe iwa wane ŋei yauwine okane more ea wane zonom so dereret korop gemami. \v 4 Ea wane, ŋei mane eŋe ramaike, “Na Paulo wane ŋei,” eso mane eŋe ramaike, “Na Apolos wane ŋei,” ŋine yale okanmami, wane kepeo ŋine ŋei yauwine yale gekei me? \s1 Anutuŋo Mosopkaki Wele Wakonmaike, Eŋaneka Raikene \p \v 5 Apolos eŋe ma? Ŋo Paulo na ma? Ŋere Anutu wane qelit ŋeika, ŋeto miti ŋidante ŋine detkoi, ŋere Anutuŋo urata ŋeponge ea wane rokop bonep bonep makote. \v 6 Na waet ebotkole, ŋo Apolosŋo ŋara wele ware more doku qakonge, ŋo Anutuŋo mosop kaki wele wakonge. \v 7 Ea wane waet ebotke eŋane, me ŋara wele ware more doku qakkake, eŋane mi raikene. Mosop kaki wele wakonmaike Anutu weku eŋaneka raikene. \v 8 Waet ebotmaike, ŋei yewa so ŋara wele ware more doku qak kamaike, ŋei yewa ere kine etne wekuka. Anutuŋo baŋ urata mama etnane rokopko lewine bonep bonep mapoke eponiake. \v 9 Ŋere urata mama ŋeiŋo Anutu wane urata qeturage mamaite. Eso ŋine yemo Anutu wane eu, so ŋine Anutu wane mat, mo oŋom ma wakonŋunge. \s1 Gerepŋo Urata Wane Kine Maki Wakoniake \p \v 10 Anutuŋo wet pese inane urata more ninge, rokop na mat mama weleŋo simen bosiŋ birawe ketke. Pakimo ŋei maneŋo simen bosiŋ ea wane kutno takotke more mat mamaike. Ŋei ea wane kutno mat daleo maikei, eŋe kauluke detluk nagu more maikei. \v 11 Anutuŋo simen bosiŋ weku Yesu Kristo, mo bira kaki ketke okoramaike, ea lokake bira more ŋei maneŋo koso bosiŋ pelekine mane musele biraki ket ket eamo mi pamaike. \v 12 Ŋei natneŋo baŋ gol, me silwa, me wesi lewine suaineŋo bosiŋ ea wane kutno mat maikei, ea welerop, me natneŋo eki, me seqa, me rais setneŋo mat maikeiwo, ea wele midaine. \v 13 Yemo ŋei mat mama eŋane kine baŋ ŋado Kristo wane Kaiwe Naso bomileki, kineze yewao didiwo wakongi kaikene. Kaiwe Naso yewa wane gerepŋo lawe more ŋei urata mama eŋane kine qe wakoniake. Gerep yewaŋo baŋ urata ea liwekkaki paki ea wane weleine maine me mida yewa sikan ŋongi kaikene. \v 14 Ŋei simen bosiŋ yewa wane kutno mat make ea gerepŋo ze ari yuankaki mesiakeo urata ŋei yewa eŋe baŋ gege togon so lewine mayake. \v 15 Ŋo mane eŋe mat urataine make ea gerepŋo ze wareki midayakeo, eŋe urataine mo yewa mida leleyake. Ŋo ŋei eŋine yemo siluŋ baŋ sese kayake. Seseka more gerepko ŋine makokka, gege togon maratkayake, ŋo lewine mi mayake! \p \v 16 Welekatne, ŋine Anutu wane Bakom Urum, ea wane Anutu wane Asuŋo koto ŋino gemaike, ea ŋine mo detmami! \v 17 Yalinane ŋei mane eŋe Anutu wane Bakom Urum yewa matali kayakeo, Anutuŋo ŋei yewa eŋe yaleka matali kayake, Anutu wane Bakom Urum yemo koboboine, eso Bakom Urumine yemo ŋine. \s1 Ŋei Mane Eŋetne Ora Misuk Mawakaikene \p \v 18 Ŋei mane oŋomka misuk isi naguyake, ŋei mane ŋinane keuo ŋine eŋe kepe iwa wane tanik manik ea mogare geake paki wetineŋo, “Na ŋei dereretne weneŋ,” yale wetkeakeo, eŋe mikepka dereret ea qelige more ŋei qelaŋ okaniake, yale okane more dereret wele marat kayake. \v 19 Onoka wane, kepe iwa wane dereret eamo Anutu wane deino yemo qelaŋ masi okan okanmaike. Ea wane Anutu wane Papiaŋo iwa yale ramaike, “Waom eŋe ŋei masi borikinane dereret suaine ma gemami, ea eŋe koso Waomŋo maingeki enŋene edot okanmaike.” \v 20 So Anutu wane Papiaŋo mane iwa yale ramaike! “Waom eŋe kepe ŋei dereret enerop eŋane wet dereretene detki wele midaine okan okanmaike.” \v 21 Ea wane, mane eŋe ŋei mane misuk ora ma wakayake, midakaka! Ŋine ŋindanbe detpi menageake, yeye kine kine kepo pamaike, ea korop mapit ŋune more Waomŋo motke. \v 22 Iwa yale weneŋ, Paulo, me Apolos, me Petoro, me kepe iwa, me gege, me seuseu, me yeye kine kine iwa pamaike, me kine kine baŋ ŋado wakoniake, yeye kine kine iwa korop ŋinane mali malip mapit kayakane biŋek Waomŋo motke. \v 23 Eso ŋine yemo Kristo wane biŋek, ŋo Kristo eŋe Anutu wane biŋek. \c 4 \s1 Waom Eŋe Kisi Mayakatne Rara Eŋane Kine Mawakoniake \p \v 1 Ŋine ŋerane, na so Apolos detpi Kristo wane urata ŋei, so Anutu wane Don Sane Wele ea wane ware wareine okanikete. \v 2 Ware ware eŋe koboboine geki paki suaine inane urata wele ka more kauluk qeuluk mayakane ra mange. \v 3 Na, nae wane yemo iwa yale, ŋido me ŋei magu natneŋo naŋane gegenane kine rau na ea detpe wele mi okaniake. So na noŋom kinene yaleka maine mi rakale. \v 4 Na wetne ululuŋ pamaike, sotne mane mi paki detmaile, ŋo siluŋ na yale rawe eaŋo na welekatne sotne midaine, ea wane kine mi qe wakonmaike, na noŋom “sotne midaine,” yale rawe mi kopkeake. Waom oŋom naŋane kinene ma wakoniake. \v 5 Ea wane ŋine nasoine mi bomileki kine ma wakon ma wakon wane kukka mi okanikei. Ŋine siluŋ kine ma wakon ma wakon weleine Waom tomaka mageu sariake. Sari more Waom oŋom yeye kine kine sane korop panaman koto siuke pa waremaike, yewa baŋ qe wirikki didiwo wakon wareake. So ŋei eŋane kotoeno kine kine siuke san pamaike, yewa korop ma wakon wareake. Pakimo, Anutuŋo ŋei korop rokopene detongi paki ea wane kop baŋ ŋei bonep bonep mawa one more bakomene kitoyake. \s1 Korinti Ŋei Eŋe Wawaine Zok Okangoi \p \v 6 Kimakopne, na ŋinane dereret qesiŋka more nae so Apolos ŋetsane koso takotke more don iwa yale ramaile, ŋine ŋerane kine kau paki detluke more Kisi Mayakatnane “gege wane numa mayakatne miti don sogine raraine,” kop ea misuk yuane more wawaine okane ŋei mane wane detpi waki mawa kaikei, eso mane wane detpi ketki ma ket birakaikei. \v 7 Ge maŋo, ŋei yuanone more suaine gekenane ra biragange? Ge yeye kine kine korop ma gemaine, yewa Anutuŋo mi ginge me? Ŋo ge Anutu wano ŋine kine kine mane wele ea welekatne makoneo, mo ge onoka wane detnom mi ginge yale okangi mo mawa nagumaine me? \p \v 8 Ŋine wetŋineŋo mawa nagu more ramami, “Ŋene yeye kine kine mayakatnane mi ŋaŋaemaine, ea mo korop ma ge waremaine! Ŋene mo aboŋ morian gorop okan waremaine! Ŋene mo ŋei waomka okan waremaine, ŋo aposolo, ŋine yemo mida! Maine, ŋene welekatne ŋei waom ka okan waremaine” Na yaleka ramaile ea welekatne ŋene ŋinerop weneŋ ŋei waom okanŋem rap me? \v 9 Yale mida! Na kamaile, Anutuŋo Aposolo ŋene ŋei sinoine yaline qelaŋ ŋei eŋane keuo biraŋone yale okanmaike, ŋene ŋei yauine seuseu wane biŋek ra bira onmami, yaline, biraŋonge, pakimo, kepe baŋem ŋei korop, so aŋelo eŋane deeno ŋenguwi seukkenane okanmaine. \v 10 Ŋine wetŋineŋo mawa nagu more ramami, Kristo wane ra more ŋine, aposolo magu, ŋei qelaŋine okanmami, ŋo ŋine Kristo wano takotkeŋem paki, dereretze korop okanmaine. Ŋine setŋine pelelekatne, ŋo ŋenze yemo zonomze togogole! Ŋene eŋet biŋekzerop, ŋo ŋine, aposolo, yemo ket qeqine. \v 11 Ŋene ŋara zane seukkone ŋo seuke gemaine, so doku zane qomze sererekkeŋo sererekmaike, ŋene takot laplap midaine gemaine, ŋengu matali qetali okan ŋonmami, mat urumze midaine lobo lobo gekone so gemaine. \v 12 Ŋene ŋenze qesiŋ nagukenane metezeŋo urata togole ma okanmaine. Eŋe mabaik ŋonbi ŋene qesiŋone more mosopon okanmaine. Eŋe matali qetali okanŋonbi ŋene turuŋene qeliŋ okanmaine. \v 13 Eŋe don borikine ŋedanbi, ŋene kimao don pelekine edan okanmaine. Ŋene kepe baŋem eŋane sino yale okangone gemaine. Ŋene ŋei korop eŋane kaitko yale okane, ge sakone ge sari mageŋem, ukude naso iwa okanmaike. \p \v 14 Na don iwa ŋinane qemaile, ea mo detpi gamu ŋuniakane midakaka! Ŋine naŋane medep maepkopne okanikei wane wetŋine kito wirike ŋidanmaile. \v 15 Ea wane welekatne ŋine diam gege kop ŋine aŋelo 10, 000 mane ge more gege ŋine warekau Kristo wano payakeo, yemo siluŋ ŋine maga ŋine yale waka weku geake. Ŋo siluŋ ŋine magakopŋine loutne midaka. Ea wane mo ŋinane gege ŋineŋo Yesu wano pamaike. Na Kisi Mayakatne ŋinano ma sari ŋidangole, yewao na ŋinane magaŋine okangole gemaile. \v 16 Pakimo noŋo numa gesoke okangole, yewaka mogare okanikei wane qebin ŋunmaile. \v 17 Ea wane rawe paki na Timoti birakawe ŋinano uke. Naŋane medep maepne, na eŋane zok nan okanmaike so eŋe Waom wane urata maine mauluke ma okanmaike. Oŋo baŋ wetŋine qe wirike more noŋo Kristo Yesu wane numa ea mogare ari doku tau tau magu korop mat baŋem ra edan okan okanmaile, ea wane numaine ŋidangi desikei. \p \v 18 Ŋinano ŋine natne wawainenerop eŋe Paulo mi sari ŋoniake naŋane yale rau paki raki ra okangoi. \v 19 Na yemo welekatne Waomŋo detki mi azoŋgi ŋinano ukale, numaze raki ra okan okanmami, eŋe don ra okanmami ea mida, zonomene ea wane deneŋoka kine ma wakonikale. \v 20 Anutu wano ŋine numa ea wane kine yemo donŋoka raki ra wane biŋek, ea midakaka. Eŋe zonom so togole togoleo kine wakon okanmaike. \v 21 Pakimo ŋine naŋane daleo ramami? Na ŋinano kumunam gorop ukale me momoine wet menago pesekine ukalane ramami? \c 5 \s1 Mado Madoŋine Wakone Pake \p \v 1 Ŋinane keu ŋino borikine mado madoŋine ŋerep kobu wakonge pamaike, yale rau det okanmaile. Borikine manerop, qelaŋ eŋano mi wako wakone. Ŋei maneŋo magainane ŋanom inerop maki gemamik. \v 2 Pakimo, ŋine onoka wane kine kine yaline wakone paki wawaine zok okan okanmami. Ŋine qom borik dere more ŋei masi ea okange eŋe qeliŋkau rap me? \v 3 Na solaneŋo abaran gewe paki asuneŋo mo ŋinano lotke, ŋei mado madoŋine okange, eŋane don keu ŋino noŋom solarop ge more qou mo rakok kakole. \v 4 Ŋine Waomze Yesu wane eŋetko wekuoka qeturage lewageu na Waomze Yesu wane zonomgo asuneŋo ŋinerop weneŋ mesikene. \v 5 Pakimo ŋine ŋei yewa solaine Satan sunka manbi qe mataliki wetine zingeki, borikineine ea kaki paki koso solaine zinge, magu koto takotkeki rap. Eso oŋa oŋaine yemo baŋ gemage, Waom Yesu wane Naso yewao seseka more ma qeliwo birakaki rap. \s1 Kine Kine Tabaine Qelige Nenine Magekene \p \v 6 Ŋine wawaine okanmami, yewaŋo maine mi okanmaike! Yis nigagatne yewaŋo maki palawa korop yewa sua piwiwige wie bret okanmaike. Don yewa raraine, ŋine mi detmami me? \v 7 Ŋine yemo palawa yisine midaine yale, ea wane ŋine yis sogine borikine sot korop yewa ma birau ariki ŋine bret musele libeka okanluke yisine midaine maine gekei. Onoka wane, Ŋenane Lama seseŋone yuan ŋoniakane soe soep mo qekoi, yemo Kristo. \v 8 Ea wane ŋene peadaine mesikenane yis sogine, borikinane sot korop, yis so tanik manik qotkoine, yewa qeliŋ ware more, bret yis ine midaine, bret kilu kilutne sot midaine so wele yewarop gekene. \s1 Borikine Mama Qeli Ŋonikene \p \v 9 Na kibi mane qekole, yewao iwa yale rawe paki qe ŋibongole, ŋine ŋei wa bailalaŋ okane more ŋerep ebu okanmami, eŋerop kine kine ne amanagu so weneŋ misuk gekei. \v 10 Na rakole yemo kepe iwa wane qelaŋ ŋei korop bailalaŋ okane more ŋerep ebu okanmami, me kine kine nugunge okanmami, me bailalaŋ okane ŋei natne eŋane yeye kine kine kobu ma okanmami, me waom isisine mageu paki qelitine qe okanmami ea qeliŋ warekei wane mi rakole. Ŋine qelaŋ ŋei ŋerep iwa qeliŋ warekei wane mi okaneso, ŋo eŋane masi tanik qotkoine qeliŋ kaulukei. \v 11 Na kibi qe ŋibongole, yemo kine iwa yale wane, ŋine ŋei mane eŋe “na doku tau tau magu gemaile,” rayake, ŋo eŋe bailalaŋ okane more borikine mayake, me qomine riweki ŋei mane wane yeye mane mayake, me waom isisinane qelitine qeake, me ewe mabaik okaniake, me wet siuk doku neake, me eŋe ŋei mane wane yeye kobu mayakeo yemo ŋine ŋei yaline qeliŋkau paki enerop ŋara ne amanagu misuk okanikei. \p \v 12 Ea naŋane urata wane ŋei qelaŋ ŋadine gemami, eŋane sot don noŋo raikale me? Ŋine ŋinŋine keu ŋino sigi maep dere kotino gemami eŋane sot don mi raikei me? \v 13 Ŋei qelaŋ ŋadino gemami, eŋane sot don yemo baŋ Anutuŋo rayake. Ea wane Waom wane don mane iwa yale ramaike, “Ŋine ŋei borikine mama ea keu ŋino ŋine esop kau saket ariake.” \c 6 \s1 Doku Tautau Maneŋo Kimaine Mane Qelaŋ Eŋano Dongo Misuk Birakayake \p \v 1 Ŋinane keuo ŋine ŋei mane kimainerop don sotetne payakeo, eŋe miti ŋei ŋetne eŋano ari don mi rara, eŋe ware ware qelaŋine eŋano don ma ari raki menageake me? Mi kopkemaike. \v 2 Anutu wane sigi rara ŋei ŋedo gemage kepe baŋem ŋei korop eŋane don rakokkene, ea mi detokanmami me? Eso gemage kepe baŋem ŋei korop eŋane don ŋido rakokkeiwane pamaikeo, ŋinŋino don kaki nigatne yaline wakongi ŋidomka rakokkei wane, rokop mi okanmami me? \v 3 Ŋedo Naso Suaino aŋelo eŋane don baŋ rakokkene, ŋine yewa mi detmami me? Ŋene eŋane don baŋ rakokkene. Ea wane mo ŋene kepe iwa wane gege mage wane done maine rakokkene! Ŋenze kine qelaŋ edo maine mi rakokkei. \v 4 Ea wanemo ŋinano kepe iwa wane don yauwine mane wakonmaikeo ŋine onoka wane don sot yewa ma ari ŋei qelaŋine eŋetene doku tautau maguo mi pamaike eŋano motpi edo don sot yewa rakoke ŋibon okanmami me? \v 5 Na don iwa rawe detpi gamuŋuniake. Welekatne ŋinano don sot dereret ŋei mane mi gemaike me? Pakimo don sot ŋine wakongi eŋano ma ariu oŋo ra koboe ŋibongirap. \v 6 Yale okanikei, yemo maine, ŋo ŋine ŋei kima mane eŋe kimaine mane ŋabaka more dongo birakayake, pakimo eŋe ŋei mali malipene midaine eŋane kaiteno okora don raki don sotine rakoke manikei, masi ea mi menaŋmaike. \p \v 7 Ŋine don sotŋinane kima ŋidomka qelaŋ masi dongo bira nagu okanmami, yale okane ŋine mo peleke ket gemami, onoka wane qeligeu eŋe masi borikine maine okanŋunbirap? Onoka wane qeligeu eŋe kine kine ŋine kobu maine maurap? \v 8 Ŋine yalewa okanikei, yalemo koso ŋine ŋidomka masi borikine okannagu okanmami, so kine kine ŋine kobu ma auye modatnagu okanmami, ŋei yauwine ŋoku midakaka, siluŋ miti dereret kimakopŋine weneŋ yale okanon okanmami. \v 9 Borikine mamaŋo Anutu wane gege togon mat kotino wake waket yemo mi pamaike. Ŋine don iwa mi det okanmami me? Ŋine wetŋineŋo misuk isinagukei. Ŋei wenip ma okanmami, me waom isisine eŋane don teweke ma ge okanmami, me ŋei ŋanowekopene qeliŋone ŋerep natne ebu okanmami, me ŋei natne ŋeiŋoka ŋerep yale borikine au okanmami, \v 10 me ŋei kobu mama, me wetŋo ŋei eŋane aboŋ kine kine enane bailalaŋine wetke ma ge okanmami, me wet siuk doku ne more qelaŋ qeqe, me ewe mabaik don ra okanmami, me ŋei engu matali one mat kito barake aboŋ kine kine kobu ma okanmami, ŋei yaline korop eŋe Anutu wane gege togon qeli mat kotino mi wakesikei. \v 11 Ŋinanoŋine ŋei natne alakan yaline okane gekoi, ŋo iwa yemo sot borikine ŋino ŋine mo saukŋunge, so wetŋine ma qelaŋane Anutu eŋine biŋek ŋibuke. Ŋine mo ŋei koboboine eŋet ea makoi, yemo Anutu zane Asuŋo Waomze Yesu Kristo wane ramore yale okanŋunge. \s1 Solazeŋo Anutu Ewine Kitokene \p \v 12 Ŋei natne eŋe iwa yale ra okanmami, “Yeye kine kine ea nae simile korop na maine okanikale.” Don ea maine ramami, ŋo siluŋ yeye kine kine korop yewaŋo ge maine mi qesiŋgangi geulukene. Ge kine kine ea korop maine okan warekene, ŋo yeye natneŋo ge ŋei waom okan gangi eŋane qelit qeqe yemo mayakatne midakaka! \v 13 Welekatne, ŋei natne ramami, “Ŋara osomŋo qom wane biŋek, ŋo qomŋo ŋara osom wane biŋek.” Ŋo baŋ gemage, Anutuŋo eretnarek matali otki siuke mida lelekeik. Sola yemo bailalaŋ mama wane biŋek midakaka. Yemo Waom wane qelit qeakane biŋek. Ŋo Waomŋo yemo sola wane welaine. \v 14 Ŋine maine misuk niget ŋuniake, Anutu ŋo Waom Jesu seu seuoŋine ma wisikae kaki wieke, yalewaka ŋene baŋ eŋine zonomineŋo ma wisikae ŋoniake. \p \v 15 Ŋine solaŋine yemo Kristo wane sola piwitne, yewa mi detokanmami me? Pakimo na solane Kristo wane sola piwitne yewa maine birakawe bailalaŋ mama wane qelit qeake me? Yale midakaka! \v 16 Ŋo ŋine qelaŋ geu paki iwa yale raokanbi, “na maine wenip ŋerep mane yaup maine maikale,” yewa korop zok midakaka. Na ramaile, ea eŋe sot korop okanmaike. Waom wane deino ŋire wenip ŋerep mane eŋerop qeturaŋbit paki ere solaŋitne weku okangeit. Numaine mi pamaike, ea mo sot korop okanmaike. Ea wane Anutu wane miti dongo iwayale qeqine: “Ŋao ŋanom ere etkeŋo weku okane gekeik.” Ŋine wawaine makei, ŋao ŋanom matalimami. \v 17 Ŋo mane eŋe oŋomka Waom wano makatakki ere asuŋo weku okangeik. \p \v 18 Ŋine wenip yauyaup mama yewa kakakon warekei. Ŋei mane eŋe borikine natne korop mayake eŋe solaine tewino okanmaike. Ŋo wenip yaup qazaŋ mayake yemo kotine so solaine weneŋ matali kayake. \v 19 Ŋine solaŋine yemo Asu koboboinane urum. Eŋe sola ŋinane kotino mere kito okane geakane, Anutuŋo more ŋibonge, yewa mi detmami me? Ŋine sola so koto welaine midaka. Anutu weku oŋo welaine \v 20 Ŋine mo Anutu eŋe lewine kakapa suaine yewaŋo qoleŋonge, ea wane urata kine kine korop ma okanmami ŋine sola so kotoŋineŋo Anutu eŋetine ora mawaka more ewine kitokei. \c 7 \s1 Ŋao Ŋanom Eŋane Don \p \v 1 Ŋine kibi more nine don wane qeson nangoi, ea wane mo iwa rawakone ŋidanbe detpi. \p Ŋei mane ŋerep midaine gewe ra, maine geake, \v 2 ŋo siluŋ borikinane liwe liwekine zok manerop pamaike, ea wane ŋei bonep bonep eŋe ŋanomine mayake, eso ŋerep bonep bonep eŋe yalewaka ŋaone mayake. \v 3 So ŋei eŋe solaine ŋanomine mi ma wuluke maniake, eso ŋerep eŋe yaleka, solaine ŋaone mi mawaluke maniake. \v 4 Ŋerep oŋomka solainane ware ware mi gemaike, midaka, ŋeiŋo weneŋ gemaike, rokop yalewaka ŋei oŋomka solainane ware ware mi gemaike, ŋerepŋo weneŋ gemaike. \v 5 Ea wane ŋao ŋanom ŋine sola ma waluk ma waluk qazaŋ misuk okane more mane solaine mawaluke maniake. Welekatne meŋemeŋen wane ewekeu paki yemo lewine done auye dere more naso bamgo motpi paki tau qe more meŋenkaikei. Qoeki koso solaŋine qeturaŋgei yemo maine. Naso midaine qazazaŋka okane solaŋine mi mauluke warekau Satanŋo yewao takotke more liwekŋuniake. \p \v 6 Na don iwa ramaile, yemo ŋidom remi ea wane mo wetpeseko ŋidanmaile. Na ratogole ŋibone more mi ramaile. \v 7 Naŋane simile yemo ŋei ŋerep korop ŋine na gemaile yale geurap. Ŋo siluŋ ŋei bonep bonep eŋe Anutuŋo wet maep okane ebonge, ŋei mane eŋe ŋerep midaine qaluwit geakane raki ea menageake, ŋo mane eŋe ŋao ŋanom geakane Anutu ra mangi, eŋe earop geki menageake. \s1 Ŋei Qaluwit, Mala So Ŋao Ŋanom Eŋane Don \p \v 8 Ŋei qaluwit so ŋerep natawen so ŋerep mala eŋane yemo na iwa yale ramaile, eŋe na gemaile yale okane ŋao ŋanom midaine geu menageake. \v 9 Ŋo eŋe kotoene so solaene mi mauluke ware kaikeiwo yemo eŋe siluŋ ŋao ŋanom gorop okane gekei. Ŋaorop ŋanom gorop okane more gege yewaŋo mayakatne, yewa midaine yemo bailalaŋ wane qom ŋine zok riweake. \p \v 10 Ŋo ŋao ŋanom ŋinane don rawe detpi. Ea naŋane don mida, iwamo Waom wane don. Iwa yale, ŋerep mane eŋe ŋaone misuk qeliŋka ariake. \v 11 Me ŋaone mo qeliŋka arikeo, yaup ŋei midaine geake. Me midao yemo eŋe koso ŋaonano ariki kima okane gekeik. Eso ŋei eŋe yaleka ŋanomine misuk qeliŋkayake. \s1 Ŋao Ŋanom Amego Gege Wane Don \p \v 12 Ŋao ŋanom natne ŋinane don iwa rawe detpi, Waom wane don misuk okaniake, yemo nae don okaniake. Ŋao ŋanom sogine qelaŋ geu paki so ŋei ea miti doku tau tau taukake, ŋei ea eŋe ŋanomine qelaŋ geake, eso ŋerep yewaŋo ŋei waerop geakane kaki eŋe misuk qeliŋkayake. \v 13 Me doku tautau ŋerep mane yalewaka eŋe ŋaune qelaŋ geake, eso ŋei yewaŋo ŋereppaerop geakane kayakeo, eŋe misuk qeliŋkayake. \v 14 Onokawane ŋaone ŋei qelaŋ eŋe ŋanomine doku tautau wane mosop ŋo eŋano mo wake, so ŋanomine ŋerep qelaŋ eŋano ŋaone doku tautau wane mosopŋo mo eŋano wake. Pakimo ea wane ra more gipon borasokopene eŋe mosop korop okangoi gemami. Yewa midaine ra eŋane dokoene eŋe qelaŋ geurap. \v 15 Ŋo ŋei qelaŋ maneŋo ŋanomine doku tautau ŋerep yewa qelaŋŋo qeliŋkawe ra maine qeliŋ kayake. Masi yaline wakoniakeo, yemo doku tautau kimaŋine yewa ŋaone me ŋanomine ere mulaune midaine okanikeik, ea wane Anutuŋo peamgo kima kima okane gekenane ŋedora newan ŋonge. \v 16 Ŋerep; ge ŋaoŋone miti numao waraŋ kanom ariake me mida, me ge daleo detmaine? Ŋei, ge ŋanomŋone miti numao waraŋkanom ariake me mida, me ge daleo detmaine? \s1 Mane Eŋe Alakan Okorake, Okora Okora Yewaoka Mitiwo Okorayake \p \v 17 Ŋo midao yemo mane eŋe Waomŋo urata ra mange so mane eŋe gege ma wakone mangi geki Anutuŋo ora newankake, rokop weku yewaka mitiwo geake. Na don yale rawe paki mat baŋem doku tautau magu ra edan okanmaile. \v 18 Ŋei mane solaine peitne kita kitatne geki, Anutuŋo ora newankake, eŋe yale okangeo, yemo solaine peitne kita kitatne ea wane lopot yewa misuk qe susuakki siukeake. Ŋo ŋei mane eŋe yaup geki Anutuŋo ora newankake, eŋe yaup gekeo, yemo eŋe solaine peitne misuk kitasiake. \v 19 Onokawane, sola peitne kita kitat me mi kita kitatne yewaŋo wele mi okanmaike, Anutu wane don dere teweke mage mage yewaŋo wele. \v 20 Mane eŋe urata mane ma geki Anutuŋo ora newankakeo, eŋe urata yewaoka ma geake. \v 21 Ge qelit qeqe genom, Anutuŋo gora newangange, ge ea wane dere mezet misuk okanikene. Ŋo ge qelit qeqe urata yewa yeine qeliŋgenane numaine wakon maikeo, siluŋ qeligenom. \v 22 Mane eŋe qelit qeqe ŋei mane eŋane urata ma geki Anutuŋo ora newankake, eŋe Waom wane ŋei yaup geake. Rokop yalewaka mane eŋe yaup geki Waomŋo ora newan kake eŋe Kristo wane qelit ŋei okanmaike. \v 23 Ŋine Anutu eŋe lewine kakapa suaineŋo sotŋine qekok ŋungane ŋei eŋane borikinane mulapko qelit qeqe misuk okane gekei. \v 24 Eso kimakop, mane eŋe alakan miti dere ma geki Anutuŋo ora newankake, tego yewaoka naso iwao okora more Anutu wano makatakeake. \s1 Medep Qaluwit So Ŋerep Natewen Eŋane Don \p \v 25 Natewen qaluwit eŋane yemo na Waom wano ŋine eŋane don mane mi ma gemaile. Ŋo siluŋ nae wetnoŋine don ŋidanbe. Waomŋo wetpesek okan nangi aŋa tewe tewek korop okangolane donne rawe ŋine maine dere malipkaikei. \p \v 26 Naso iwao umat zok wakom okanmaike, ea wane na wetkemaile, yemo ŋei eŋe ŋerep midaine mayakatne gemaike, yalewaka geake. \v 27 Ge ŋerep biŋekŋone mo qekoi me? Eso ge qeliŋkaikenane misuk desikene. Ge mete kobek gemaine me? Eso ge ŋerep maikenane misuk desikene. \v 28 Ŋo ge ŋerep mo mamaineo, yemo manom borikine mi okaniake. Eso ŋerep natewen mane eŋe ŋei maki eaŋo borikine mi okaniake. Ŋo ŋei ŋerep eŋe ŋao ŋanom okanikeiwo yemo siluŋ kepe iwa wane umat suaine baŋ kuteno wayake. Na tanik yewaŋo ŋinano wakoniakane mi nanmaike. \s1 Naso Bomile Maikane Yewao Me Yewao Misuk Makatakkene \p \v 29 Na iwa yale wane ramaile, kimakopne, Naso mo bomilemaike. Eso naso bamgo pamaike, ea wane ŋei ŋanom gorop ge okanmami, ŋine geu gegeŋineŋo ŋanom midaine gemami, yale okaniake. \v 30 Eso arok okanmami, ŋei yewa ŋine geu aro midaine gemami yale okaniake. So batneka ge okanmami, ŋei yewa ŋine geu batneka mi gemami, yale okaniake. Eso aboŋ kine kine qole ma ge okanmami, ŋei yewa ŋine geu aboŋ morian midaine gemami, yale okaniake. \v 31 So kepe wane aboŋ kine kine ea wane urataine ma ge okanmami, ŋei yewa ŋine geu kepe wane aboŋ kine kine mi malipka gemami, yale okaniake. Onokawane, kepe iwa pamaike, eŋe yalineka mi pa ariake eŋe siuke mida leleake. \p \v 32 Na ŋine yeye kine kine yauwine ea wane dere mezet mi okanikei wane nanmaike. Ŋerep midaine ŋei yewaŋo Waom wane urata miti woken ea wane dere mezet okaniake. Paki Waom ŋo detki menageakane rayake. \v 33 Ŋo ŋei ŋanom gorop eŋe yemo sola okengo kepe iwa wane tanik manik ea wane dereret geake, eamo ŋanomineŋo detki eŋane menageake ea wane yale okaniake. \v 34 Yale okangi wetine wiriake. Eso ŋerep ŋaone midaine me natewen mane eŋe yemo miti woken kine kine ea wane wetkeake paki, koto so sola koboboine Waom wano motki payakane desiake. Ŋo ŋerep mane ŋaoneropŋo yemo sola okengo kine kine, kepeoŋine ea wane dereret okaniake. Ŋauneŋo detki eŋane menageake ea wane yale okaniake. \p \v 35 Na don iwa yemo ŋinŋine qesiŋunbe maine geu lukkeiwane ramaile, qikŋunbe paki midaka. Wet dereret ŋine qeturageu Waom wano koropka okoraki gekei, paki mo yeye maneŋo wet dereret ŋine tebaki yau yaup mi ariake. \p \v 36 So ŋei mane so ŋerep biŋekine raumo, ŋerep so ŋei ere maine zokit mi makeit, waom wane qelit qe ge more urataine mogasikeik, ea menaŋmaike. Baŋ ŋei yewa ŋerep wane siminkaki so eŋe maine ŋanomine mayake, ea sot midaine. \v 37 Ŋo ŋei mane eŋe wetineŋo iwayale ra togoleake, ŋerep mi mayake yaup geake, yale wetkeki paki detki mi qekayakeo, eŋe eweke more qaluwitka geakane ra togoleki menageake. \v 38 Ea wane ŋei mane eŋe ŋanominerop zokit maki menageake. Eso ŋei mane eŋe ŋanomine midaine zokit mi maki yemo menaŋ lukeake. \s1 Ŋerep Mala Eŋane Don \p \v 39 Ŋerep mane eŋe ŋaone qeliŋka more koso ŋei mane misuk mayake, eso eŋe ŋaone seukmaikeo, yemo eŋe koso ŋei mane mayakane similekaki eŋe maine mayake. So eŋe yau yaup okane more midakaka, mitiwo Waom wano doku tautau numa yewa mogare zokit mayake. \v 40 Ŋo naŋane wet yemo ŋerep eŋe yaup gemaike yale wetpesek dere maine geake. So na detmaile yemo na yaleka Anutu wanoŋine Asu ma gemaile. \c 8 \s1 Lopio Wane Soe Soep Mit Mit \p \v 1 Na iwa lopio wane soe soep mit okanmami ea wane rawe, ŋine natne wawaine ra okanmami, iwa yemo “welekatne, ea wane ŋene mi ŋaŋaemaine, ŋene koropŋo kineine det waremaine ŋene kine kine korop nekene” Eso kine dereret wane ka yemo sola mawa mawa wakoniake. Ŋo miti wane wet maep korop ge more eŋe rau soe soep ea mi nekene, yemo wetŋo malip nagu more togoleŋem paki, ŋei wele okane gekene. \v 2 Mane eŋe dereretinane detki waki kine kine detwaremaile ra wetkeakeo, ŋei yewa eŋe dereret wele mi pa man maike. \v 3 Ŋo mane eŋe Anutu wet maep okan kayakeo Anutuŋo eŋe detkayake. \p \v 4 Eso lopio wane ŋara soep mire mane more ne okanmami, ea wane ŋene iwa yale det okanmaine. Lopio eŋe yeye wele mida, eŋe oŋa oŋa tewine, iwao Anutu loutne midaka, weku gemaike, iwa ŋene detkamaine. \v 5 Onokawane, yewao kine kine loutne eŋe “anutu isisine” “lopio” oramami so “waom isisine” lopio oramamiwo, yemo Anutu isisine so Waom isisine zok loutne kepe baŋem so qeliwo pa arimamiwo, yemo welekatne. \v 6 Ŋo ŋenane yemo Anutu wekuŋo ge ŋebonmaike, eŋe Magaze. Eŋanoŋine yeye kine kine korop wakon ware pamaike, so ŋene eŋaneka gekene. So Waomze wekuku ge ŋebonmaike, Yesu Kristo, eŋane aŋaineŋo raki ŋene so yeye kine kine korop wakon warekone, so ŋene eŋane ramore gekene. \p \v 7 Ŋo siluŋ ŋei natneŋo miti don wele iwa wane kine mi detluk okanmami. Eso ŋei natne yalineŋo “anutu isisine” “lopio” yewa eŋe yeye mane wele yale ra sa gemageu, wetene makane naso iwao eŋe ŋara soep yaline neu paki wetkeu ŋara soep yewa lopio wane okangi ewine kito more ne okanmami. Eso wetene mi qelaŋangi ne okanmami, wane neu kotoene kitoki sigile okanmaike. \v 8 Ŋara soepŋo tebaŋone ari Anutu wane osino mi biraŋoniake. Ŋo ŋene ŋara soep mi nekeneo, yemo eŋetze Anutu wane kaitko mi kesiake. Ŋo ŋene ŋara soep nekeneo, ea wane ramore eŋetze mi ma wayake. \p \v 9 Ŋine kaulukkei, ŋei wele natne ŋine mali malip ŋine seleleineŋo dere ewekeu paki ne okanmami, ŋine maine gekei, ŋo kimakopŋine miti mali malip ewekine pa ebon okanmaike, eŋe wet masiuk okanonbi borikino ket qekeiwane dere mezet okanikei. \v 10 Ge ŋei bile sorin borinŋone weneŋŋo ari lopio wane urumgo ŋara soep sotno more mere nekene, pakimo kimaŋone mane eŋe miti mali malipine ewekine, eŋe gangi qomine saki nemaikane newe ra, mi yewaka mere lopio wane ŋara soep neake me? \v 11 Eso geŋane sorin borin ŋoneŋo ŋei kimaŋone miti mali malipine ewekine pa manmaike, Kristoŋo eŋane ramore seukke, eŋe matali kamaike. \v 12 Ŋine masi borikine kimakopŋine yale okanone more wet mali malipene pelelekatne, qe masiuk okanonikei, yemo Kristo masi borikine okankaikei. \v 13 Ea wane mo ŋara soepŋo maki kimane borikino ket qemaikane, na koso lopio wane ŋara soep mi nekale, eso na yale okane more kimane koso mi matalikawe, borikino ket qeake. \c 9 \s1 Paulo eŋe aposolo urata wane lewine mi makane wetpese detke \p \v 1 Na mulap korop gemaile me? Na aposolo mida me? Na Yesu, ŋenze Waom mi kakole me? Na Waom wane urata makolane weleine ŋine mi wakone gemami me? \v 2 Na natne eŋane aposolo mi mane ge okanmaile, eso ŋinane aposolo yemo welekatne ge okanmaile. Aposolo uratanane weleine Waom wane mosopko wako wakone yemo ŋine. \p \v 3 Ŋei natne naŋane ŋade don ra okanmami, eŋe don nat paromine iwa yale mainge edan okanmaile. \v 4 Natne ŋene ŋinano ŋine miti urata wane ŋara me doku mi nekenane rawet ŋongoi \v 5 Aposolo natne so Waom wane ŋolekoune so Petoro eŋe ŋanowekopene eŋerop weneŋ miti qelit ari okanmami. Pakimo natne ŋene yemo ŋerep midaine ge more miti urata makenane ra ŋebongoi me? \v 6 Me na so Barnabas, ŋetoka meteseŋo urata mate paki kine kine marat kaiketane ra ŋepongoi me? \v 7 Ma ŋei ŋo kawali wane urata maki paki koso oŋomka ŋaraine maratkayake? Mida! Maŋo wain ebotki wele wakongi mi neake? Me maŋo lama wareone geki paki, koso ŋamuene mi neake? \p \v 8 Na don iwa ŋei dereret mogare nae wetkoŋine ra wakonmaile me? Rara Togon numa yewaŋo don weku yewaka mi ramaike me? \v 9 Mose wane Rara Togon Numa yewao iwa yale qeke, “Bulamakauŋo wit woune ra muzuge neki ge aŋaine misuk mawon gekene, eŋe urata wane ŋara maine nemaike.” Pakimo Anutuŋo don iwa ea bulamakau eŋaneka wetke rake me? \v 10 Me eŋe ŋenane weneŋ dere more rake? O, don iwa yemo korop ŋenaneka ra more qeke. Ea wane euo sere qemaike, ŋei yewa eŋe wele wakongi neakane wetke more gemaike, eso ŋara wele menangi mamaike ŋei yewa eŋe neakane wetke more mamaike. \v 11 Ŋene miti urata ŋinano ma more waet keuŋino dukkone, ea wane turuŋine ŋine solawane qesi qesiŋ kine kine ŋebonbi rap onokawane, ŋinano waet dukkone ea wane weleine. Eaŋo maine mi okangirap me? \v 12 Natne eŋe ŋinano ŋine ŋara aboŋ mau, urata ŋei sogine ŋene aposolo weneŋ mamaine mi pamaike me? \s1 Paulo Eŋe Miti Urata Lewine Midaine Make, Yewaŋo Wetpese Donine Okange \p Ŋo ŋene yemo Kristo wane Miti Don Maine yewa numa leŋkaikenane raŋem paki ŋinano ŋine ŋara aboŋ maikenane raraine yewa waluke more siluŋ yaup wikile kutno ge okan maine. \v 13 Bakom Urumgo urata ma okanmami, eŋe Bakom Urumgo ŋine ŋara ne okanmami, eso aratao soe soep mit mit urata ma okanmami eŋe aratao ŋine kine kine ne ma okanmami. Yewa ŋine mi det okanmami me? \v 14 Rokop yalewaka miti urata mama ŋei eŋe miti urataineŋo sola wane qesiŋ yeye kine kine ma wakone eboniakane Waomŋo rake. \p \v 15 Ŋo siluŋ na kine kine yaline mane mi ma okanmaile. Me ŋido ea wane rokopko iwa yaleka ninikei wane wetke more kibi iwa mi qe ŋibonmaile, midakaka. Na sola wane qesiŋ zuage more seukewe ra, ea maine seukkale, ea wane rokopko maneŋo sola wane kine kine okannan okannan yemo midakaka! Na ea wane wetpesek gemaile, ea maneŋo wet pesek ea mi maki kesiake. \v 16 Na miti ra okanmaile yewa wane daleo batne okanbe menageake, na yewa makalane ra ninnin ninane ma okanmaile. Ŋo na miti rara urata yewa yeine qeligewerap, yai, yewamo Waomŋo daleo okan nangirap? \v 17 Na urata, nae wetno wakone more mawerap, yemo gemage lewine mawerap. Na yemo urata iwa wane mi rawe Waom oŋom miti wane ŋetne gekalane ra ningane miti urata lewine midaine ma okan okanmaile. \v 18 Ea wane mo na lewine onoka maikale? Yemo iwa yale: Na miti urata ma ariwe paki ŋei miti lewine midaine edan okanmaile, pakiso miti wane ra more sola oken wane kine kine makalane raraine yewa waluk okanmaile. Ea wane mo miti lewine midaine edan okanmaile, yewaŋo mo uratanane lewine okanmaike. \s1 Paulo Eŋe Ŋei Kine Kine Eŋane Qelit Mama Okange \p \v 19 Na maine ramaile, na ŋei keuo ŋine, ŋei mane wane qelit mama midaka. Ŋo siluŋ na noŋomka rawe paki ŋei korop eŋane qelit ma gemaile, yemo onoka wane, ŋei loutneŋo miti dere more menaŋgei wane wetkewe paki yale okan okanmaile. \v 20 Yuda ŋei eŋano gewe paki Yuda ŋei mane wane tanik okan okanmaile, onoka wane Yuda ŋeiŋo menaŋgei wane yale okan okanmaile. Miti sogine Mose wane Numa ma qe okanmami, eŋerop gewe paki miti sogine Mose wane Numa ma ge okanmami, eŋane tanik ge okanmaile, eamo miti sogine Mose wane Numa yewa wane qelit qewe paki midaka, miti sogine mage okanmami, ŋo menaŋgei wane yale okan okanmaile. \v 21 Qelaŋ miti midaine Mose wane Numa ŋadino ge okanmami, eŋano gewe paki qelaŋ Numa ŋadino ge okanmami, eŋane tanik ge okanmaile, ea mo qelaŋ miti midaine edo menaŋgei wane, yale okan okanmaile. Na miti midaine eŋane keuo Anutu wane Numa ea maine mi qelige gekale midaka, eŋane numa solaino arikale, ea na welekatne mitiwo Kristo wane Numa kotino ge okanmaile. \v 22 Miti ŋei zonomene pelekakatne eŋane keueno ge more pelekakatne tanik okan okanmaile, eamo pelekakatneŋo menaŋgei wane yale okan okanmaile. Ŋei kine kine edo menaŋgei wane eŋane keueno ge more tanik kine kine okan okanmaile. \v 23 Eso na yeye kine kine korop okan okanmaile yemo Yesu wane mitiŋo wakone ariakane, pakimo na noŋom miti mali malip wane morian wane damoze ŋei natne eŋerop weneŋ maikale. \s1 Togogoleka Biririk Mage Lewine Maikene \p \v 24 Bat sobeŋino ŋei loutneŋo biririkkei. Ŋo siluŋ eŋano ŋine ŋei wekuŋo alakane sobeŋ qoi qoino lotke more lewine mayake. Ŋine yewa mi detmami? Ea wane mo ŋine yaleka biririkeu paki yuane more lewine maikei. \v 25 Biririk biririk wane ŋeine eŋe oŋaine biririkei wane rau paki sawe kine kine ge more tau ge okanmami. Eŋe kine kine sinoine gegeine, midaine gegeine bamgo, ea wane yale okan okanmami. Ŋo ŋedo yemo kine kine wele, ma gege togon, ea wane yalewa okanikene. \v 26 Na noŋom biririk okanmaile, eso dene yau yaup pore midakaka, kudupka modare biririk okanmaile. Na kawali qekalane metene birawe yaup tewino mi ari okanmaike. \v 27 Midaka! Na solane zok qewe paki qebinkawe nae similene ea mogare ari okan maike. Na ŋei miti ra edane gemage nae uratanane weleine mi wakoniakane, ra more solane wareka okanmaile. \c 10 \s1 Asuŋo Israel Ŋei Kepe Keuo Masi Ma Ebongi Qekoi \p \v 1 Kimakopne na ŋabokopze Mose wane naso kine kine okangoi ea wane kine ŋaŋaekei wane wetke ŋibonbe detpi. Eŋe korop kezoŋŋo kawetongi ariu paki koropka Kiwet Takitne zip ziuno gesoke maineka ari wawarekoi. \v 2 Eso Mose wane ŋeikoune okanikei wane rau paki eŋe korop kezoŋ so kiwet ŋo miti dokuene leleki taukoi. \v 3 So eŋe korop Waom wane Asuŋo ŋara mawakone ebonge weku yewaka ne arikoi. \v 4 So korop eŋe Asuŋo doku mawakone ebongi, eŋe yewaka weku ne arikoi. Eŋe Asu wane wesi eŋerop weneŋ arikoi, wesi yewa ŋine doku ketki nekoi. Eso wesi yewa yemo Kristo okanmaike. \v 5 Eŋe kine kine yewa korop okanon wareke, ŋo siluŋ Anutu eŋe tanik manikene borikine ea wane mi similekaki eŋane keuo ŋine ŋei ŋerep wele korop dere worik one qeliŋongi kepe sai togolo seuke qe qolok okan warekoi. \s1 Israel Ŋei Eŋane Masi Wakonge Ea Giremze Okanmaike \p \v 6 Ukude, tanik manik korop eŋano wakonge, yewaŋo ŋenane giremze okangi ŋedanmaikane ŋene kaŋem paki eŋe okangoi yale wetzeŋo borikine kine kine misuk ma qot okanikene. \v 7 Me eŋano ŋine natne okangoi, yale okane lopio misuk meŋen kaikene. Ea mo Anutu wane Papiao iwa yale qeqine pamaike: “Ŋei ŋerep pese ket mere ŋara nekoi so doku nekoi, so koso wie more eŋet ore more so wenip yau yaup mau paki doku neu eaŋo wet siuk okanonge.” \v 8 Ŋene wenip yau yaup eŋano ŋine natneŋo makoi, yale misuk maikene. Eŋano ŋine natne eŋe yale okane more kaiwe weku yewaoka ŋei ŋerep 23 tausen (23, 000) seuke pawarekoi. \v 9 Ŋine eŋano ŋine natneŋo Waom liwekkakoi yale misuk okanikei. Eŋano ŋine natne eŋe yale okangoi, ea wane koma edo edotki seukkoi. \v 10 Me ŋine eŋano ŋine natneŋo Anutu sorinkakoi, ŋo ŋine yalewaka Waom misuk sorinkaikei. Eŋano ŋine natne eŋe yale okankakoi, ea wane Seu Seu wane Aŋeloŋo Ezipt kepeo enguki seukoi. \p \v 11 Yeye kine kine korop iwa ŋabokopze eŋano wakonge, ea yemo natne eŋane qaka okanmaike, ea weneŋ desikei, wane naso qoeyakane Nasoine bomileki, gemaine ŋenane girem don ra more don kisi iwa Papiao qeqine. \p \v 12 Ea wane, ŋei mane eŋe eŋinane detki togogole okan okanmaike, eŋe peleke ket qeakane kauluke geake. \v 13 Ŋinano liwe liwek natne wakonge, ea mo ŋinŋine zonom so dereret ŋinane kouno wakonge, ŋei natne eŋano liwe liwek wakon okanmaike, yewaka ŋinano wakone sake. Ea wane ŋene Anutu maine detluk kaikene, pakimo eŋe liwe liwek yewa ma ewekki zonom ŋinane rokop yewa yuane more mi liwek ŋuniake. Midakaka! Liwe liwek ŋinano wakoniakeo, baŋ Anutuŋo numaine ma ŋibone more qesiŋ ŋungi ŋine maine togolekei. \s1 Waom Wane Ŋara Ne More Satan Wane Weneŋ Nene Eamo Mi Pamaike \p \v 14 Ea wane kima maepkopne, ŋine lopio isisine eŋane tanik manik yewa ŋadekkau paki yeine qelige gekei. \v 15 Ŋine wetŋinerop, miti dereret gemami wane don iwa ŋidanbe detlukeu. \v 16 Laseo wain mosopkake, ea wane ŋene Anutu meŋenkaŋem mosopkaki neŋem paki, Kristo wane weŋem gorop tako rakot okan okanmaine. So ŋene bret mapok okanmaine, naso yewao ne more, Kristo wane sola bikum gorop tako rakot okan okanmaine \v 17 Bret wekuku ŋei ŋerep magu suaineŋo bret weku ne more qeturaŋ ŋongi kima magu weku okane ge okanmaine. \p \v 18 Ŋine Israel ŋei eŋane kineene detlukkeu, eŋe ŋara soep ne okangoi, ea mo Waom wane zakeo mire more ne okangoi, eaŋo qeturaŋongi eŋe zake ea wane Waom gorop magu weku okangoi. \v 19 Ŋine naŋane don iwa yale ramaike, ea misuk desikei, “Qelaŋ edo waom isisine lopio wane soe soep mitmami, eamo maine welekakatne.” So na iwa yale weneŋ mi ramaile, “Waom isisine lopio eamo kine kine eamo wele.” \v 20 Midaka! Na iwa yale ramaile, qelaŋ ŋei eŋe ŋara soep mit okanmami, eamo asu qotkoinane eŋe Anutu wane mi mit okanmami, ŋine yemo osoŋa, asu borikine eŋerop tako rakot mi okangei wane nanmaike. \v 21 Ŋine Waom wane laseo ŋine doku ne more koso asu botkoinane laseoŋine maine mi nekei, ŋine Waom wane zakeoŋine ŋara neu paki koso osoŋa borikinane zakeoŋine ŋara maine mi nekei. \v 22 Me ŋene Waom koto matali okan kaŋem maine mi det worik okan ŋoniake me? Ŋenane zonomŋo Waom wane zonom yuankamaike me? \s1 Mane Eŋe Eŋinaneka Dereret Detki Mi Menageake \p \v 23 Ŋei natne iwa yale ra okanmami, “Yeye kine kine korop oka okane pamaike, ea welekatne.” Ŋo na ramaile, siluŋ yeye kine kine korop okane, miti wane qesi qesiŋ okane doku tau tau magu wele gege yemo mi pamaike. \v 24 Mane eŋe eŋine menageakane ka mi desiake, ŋei natne eŋe menaŋgei wane weneŋ desiake. \p \v 25 Ŋine soep qole qole wane naluo ŋine soep kine kine yaup qazaŋ qelaŋ eŋano ŋine qolemami, yewa ŋine maine nekei, dere qeka okane misuk qesongei. \v 26 Onoka wane, Anutu wane Papiao iwa yale qeqeine, “Kepe, so kepe wane kutno yeye kine kine pa waremaike, ea mo korop Waom waneka.” \p \v 27 Qelaŋ ŋei maneŋo eŋane matko ari mere ŋara nekei wane newan ŋuniakeo, ŋine ari more ŋara kine kine sotŋino mosiake, yewa maine nekei. Dere qeka okane ra qesonka mi okankaikei. \v 28 Ŋo ŋei maneŋo ŋidane rayake, “Ŋara soeppae mo mire lopio wane sotno morimi yewa ŋine.” Rakiso, yemo ŋeiwa ŋidanike, oŋo dere worik ŋuniakane, eŋane ra more dere mezet okane so yeine walukkei. \v 29 Neu ŋinane koto ŋine boriakane mida ŋidanike, ŋei yewa wane kotine boriakane dere mezet okane yeine walukkei. \p Na nae kotoneŋo dere mezetine midaine pakimo, onoka wane ŋei maneŋo eŋine kotinane rokop yewaŋo naŋano makatakeake? Ea maine mida! \v 30 Na Anutu dage kito olatpe paki ŋara soep meŋe meŋenŋo mosopka newe maŋo onoka wane dere worik naniake? Ea mida! \s1 Sot Midaine Gekene \p \v 31 Ea wane ŋine ŋara soep me doku surok nekei, me yeye kine kine mane okanikei wane rau paki Anutu ewine kito mawakaikei. \v 32 Ŋine Yuda ŋei, so Grik ŋei, so Anutu wane doku tau tau magu eŋane kaiteno sot midaine geu, eŋe mane mi detpi bori ŋiboniake. \v 33 Na yaleka ŋei kine kine eŋe nanbi menageakane gemaile, paki na nae kine kineŋo menageakane mida, ŋei loutneŋo miti dere more menaŋgei wane urataine ma okanmaile. \c 11 \p \v 1 Noŋo Kristo wane numao gesoke mogare ari okan maile, eso ŋine yaleka naŋane numa yewaka gesoke mogat nanikei. \s1 Ŋei So Ŋerep Kineze \p \v 2 Ŋine naso baŋem naŋane wetke more don kine kine korop maine paki, ra ŋidangole, yewa wane rokopko mogare malilipke ma ge okanmami, ea wane ŋine mawa ŋunmaile. \v 3 Eso koso mane rawe desikei, yemo iwa yale, Kristo eŋe ŋei korop eŋane lewet suaine, ŋeiŋo ŋanominane suaine, eso Anutuŋo yemo Kristo wane suaine. \v 4 Eso ŋei mane lewine kawetkeki paki meŋenkayake, me miti rayake eŋe suaineine Yesu Kristo ewe mabaik okankayake. \v 5 So ŋerep mane lewine kaweune midaine ge more meŋenkayake, me Anutu wane miti rayake, eŋe yaleka suaineine Yesu Kristo ewe mabaik okankayake. Eamo ŋerep yaup gegeene lewetene zoune unbi nobetka okaniake, eŋerop rokop weku okaniake. \v 6 Eso ŋerep eŋe lewine kaweune midaine geakane raso yemo lewine zoune ungi nobetka okaniake. Ŋo ŋerep eŋe lewine zoune ungi nobetka mesiakane gamu gamu okaneso, yemo lewetine maine kawetkeake. \v 7 Ŋei eŋe yemo lewine kaweune midaine geake, onoka wane, eŋe Anutu wane bango eŋine kait tanik so zonom so kibi sotaine mamaine, ŋo ŋerep yemo ŋei wane bango so eŋane kibi so zonom sotaineŋo mamaine. \v 8 Iwa yale wane Anutu eŋe ŋerep wane sola bikumineŋo ŋei mi make. Midaka. Eŋe ŋei wane sola bikumineŋo ŋerep make. \v 9 Me Anutu eŋe yaleka ŋerep wane detki paki ŋei mi ma wakonkake. Midaka. Eŋe ŋei wane detki paki ŋerep ma wakonkake. \v 10 Ŋerep eŋe ŋei wane bango gemaike, ea wane kibiine yemo eŋe lewine kaweune weneŋ geake, pakimo aŋelo eŋe kau menageake. \v 11 Eso ŋene gegeze Waom wano pamaikane, ŋei eŋineka bonep gege me ŋerep eŋineka bonep gege ea mo, mitiwo yale mi pamaike. \v 12 Ŋerep eŋe ŋeiwanoŋine, set bikumineŋo make, rokop yalewaka ŋei ŋene ŋerep wane kotino ŋine wakone sua leule okan okanmaine. Eso yeye kine kine korop yemo Anutu wano ŋine wakone sari okanmaike, oŋo welaine. \p \v 13 Ŋine ŋidom dere kau, ŋerep mane eŋe lewine kaweune midaine Anutu meŋenkayake ea masi maine me? Mida! \v 14 Ŋei ŋerep ŋenze tanik manikzeŋo sikan ŋunmaike, yemo iwa yale, ŋei mane eŋe lewine zoune kiroroine ma geake, yemo mi menageake. \v 15 Ŋo ŋerepŋo lewine zoune kiroroine ma geake, yemo menageake, onoka wane Anutuŋo lewine zoune kiroroine mange, eaŋo lewine setne kawetkeakane, eaŋo lewe kawetinane kibi okanmaike. \v 16 Ŋo mane eŋe naŋane don iwa wane don urata mayake, me rayakane okaniakeo, yemo iwa yale desiake. Masi iwa ŋene masi mane mogatŋem, Anutu wane doku tautau magu mat natne eŋe mane mi mage okanmaine. \s1 Korinti Eŋe Waom Wane Ŋara Matalikoi \p \v 17 Na iwa girem don natne ŋidanmaile, na mi mawa ŋunmaile, yemo iwa yale wane, ŋine lewa lewaŋ ŋino lewage masi maine mi okan okanmami, midaka! Masi qotkoine okan okanmami. \v 18 Na lewine ea wane rawe, ŋine doku tau tau maguŋo lewaŋmami, naso yewao keu ŋino mapo mapokine wakon okanmaike, yale nolatpi na don ea wane detpe, welekatne qou okanmaike. \v 19 Welekatne, doku tautau magu keu ŋino mapok, yemo yaup mida miti mage mage ŋinane kine didiwo wakoniakane, so ŋei ŋerep maŋo Waom wane uratao modat lukmaike, ea maine wakongi kaulukkei. \v 20 Ŋine ruo ŋara wane qeturage okanmami, naso yewao Waom wane ŋara wele nekeiwane maine mi lewaŋ okanmami. \v 21 Mida ŋine bonep bonep ŋinŋine ŋara ikopka ne okanmami, eso mane eŋe ŋara wane seukeake, so mane eŋe doku zok neki wetine siukeake. \v 22 Me daleo? Ŋine ŋinŋine mat bonepŋine mi pamaike me? Yewao ŋara so doku newe ra neurap me? Me ŋine Anutu wane doku tau tau magu eŋane detpi kine kine yauwine okanmaike, pakimo ŋine ŋei ŋerep natne ŋara midaine gamu kuteno motkei wane sari okanmami me? Ŋinane na daleo raikale? Na maine ŋinane masi ea wane bakom kito mawa ŋunikalane me? Ea, midakaka! Na kine kine ea wane maine mi mawa ŋunikale. \s1 Pauloŋo Ruo Ŋara Wane Kine Ra Qelaŋange \p \v 23 Na Waom wano ŋine don makole, ea yaleka ŋine kito ŋidangole, ea wane done iwa yale pamaike, Yudaŋo Waom Yesu siron qeki makoi, ruo yewao Waom Yesuŋo bret make. \v 24 Paki Anutu bakomine kito ea mapoke more rake, “Iwa naŋane bikumne, ŋine qesiŋ ŋuniakane ŋibonikale. Naŋane dereret ge more yale nekei.” \v 25 Bret neu, eŋe wain lase okange, yaleka ma more rake, “Lase iwao weŋemne metmaike, eaŋo Anutu wane siwa siwap me tako rakot muselane qesiŋ, na noŋom weŋemneŋo ma wakone motmaile, ea nekei rokop naŋane dereret ge more ne arikei.” \s1 Mane Eŋe Waom Wane Ŋara Mataliake Eŋe Sotkorop Okaniake \p \v 26 Yesu wane don eaŋo iwa yale sikanŋonmaike, ŋine naso baŋem bret iwa nekei, so lase iwa ŋine wain nekei, rokop Waom Yesuŋo wikile make so detke, so seu seuinane don kisi weneŋ ra qelaŋane ge mageu Waom eŋine sari lotkeake. \v 27 Ea wane mane eŋe Waom wane ŋara me laseo ŋine wain mi detluke mabaike more qazaŋ neake, eŋe Waom wane bikum so Waom wane weŋemine ea ne siuke sotkorop okaniake. \v 28 Eso yalinane mo, mane eŋe eŋine wetinane kine detkaki paki, ŋado bret ne more laseo ŋine wain neake, \v 29 onoka wane, ŋei eŋe Waom wane bikuminane kine mi detluke malipka more bikumine ne more laseo ŋine wain yaup neki paki eŋine sotine ne wakonmaike. Pakimo Waom mo manerop okankayake. \v 30 Ŋine yalewa okan okanmami, ea wane ŋinano ŋine ŋei ŋerep loutneŋo zomarop so zonomene midadaine zok ge okanmami, paki loutneŋo mo esat seukwarekoi. \v 31 Ŋo ŋene ŋedomka kotozane kine mo ma wesake ma qelaŋanikeneo, yemo Anutuŋo ŋongi sotze midaine okaniake. \v 32 Ŋo ŋene qewoloŋ okanŋem, yemo Waomŋo kineze ma wakone more ma koboe ŋoniake, pakimo ŋene eŋine dokoine okangene. Eŋe yale okanŋoniake, yemo ŋene kepeo miti midaine borikine mama ŋei ŋerep natne gemami eŋerop qeliŋŋongi, mi midakene. \p \v 33 Eso kimakopne, ea wane ŋine Waom wane ruo ŋara qeturage weku nekeiwane lewage toma metpi, natne sari wareu kieke nekei. \v 34 Eso mane eŋe ŋara wane seukmaikeo, eŋe matino ŋara neake, pakimo wekuoka lewa lewaŋŋine, yewao Anutuŋo kineŋine mi ma wakoniake. So don kine kine natne pamaike, eamo baŋ noŋom umore ra ŋidanikale. \c 12 \s1 Asuŋo Urata Kine Kine Damo Mamaike \p \v 1 Kimakop, iwa yemo Asuŋo ŋinane kine kine damo qemaike, ea wane kine ŋaŋaekei wane ŋidanbe detpi. \v 2 Ŋine mo detmami, mokaka ŋine qelaŋ gekoi, naso yewao lopio donene mi raraine me gegeene midaine, edo tebaŋunbi eŋano ari gekoi. \v 3 Ea wane, ŋine iwa yale desikei. Mane eŋe Anutu wane Asuŋo eŋerop geki paki don olatki, eŋe Yesu wane eŋetine maine mi ra matali more soak kutino mosiake. So mane eŋe Asu Koboboine midaine geakeŋo maine mi rayake, “Yesu eŋe Waom.” \p \v 4 Miti urata wane kine, mane mane pamaike, ŋo Asu yemo weku gemaike, oŋo damo qe ŋebon okanmaike. \v 5 Miti wane urata kine kine maikenane numaine loutne pamaike, ŋo urata welaine yemo Waom weku gemaike. \v 6 Miti wane urata maikenane, masi kine kineine loutne pamaike, ŋo masi welaine yemo Anutu weku gemaike. Oŋo zonom ma wakone ŋebon okanmaike. \v 7 Asu eŋe mitiwo geuluke more korop qesiŋ onikenane, ŋei welaine welaine zonomine mapoke ŋebon okanmaike. \v 8 Asuŋo ŋei mane dereret mangi miti kine qeirop detluke more rayake, so mane eŋe Asu yewaŋoka zonom mangi miti kine maket more rayake. \v 9 Mane eŋe Asuŋoka qesiŋkaki mali malip korop geake, mane eŋe Asu yewaŋoka zonom mangi zomarop ebuki menaŋgei. \v 10 Asuŋo ŋei mane masi kine kine togole mayakane zonom ma wakone maniake, so mane eŋe Anutu wane don ra qelaŋaniakane wetine malotkeake, so mane eŋe Asu maine so asu borikine ea wane kine detkayakane zonom maniake. Mane eŋe don kine kine kuneŋine kait qotot mi dereretne rayakane wetine ma qelaŋaniake, mane eŋe don kine kine kuneŋine kait qotot mi dereretne dere main geakane zonom qesiŋ kayake. \v 11 Kine kine iwa korop yemo Asu weku, oŋomka ma okan waremaike. Eŋe eŋine wetinane detluke more ŋei welaine welaine damoene qe more kine kine mapoke ebon okanmaike. \s1 Solaze Weku Qelit Dokoine Loutne \p \v 12 Ŋei ŋene solazeŋo weku, ŋo solazane qelit qeqe yemo welaine welaine qelit qekamami, pakimo sola wane urata mamakoune loutneŋo qeturage weku okanmaike, Kristo wane magu eŋe sola weku yale, sisine koune loutne, eŋe siluŋ loutne, ŋo qeturageu sola weku okanmaike. \v 13 Numa weku yewaka, ŋene korop Asu weku yewaŋoka miti doku tau tauŋo qeturaŋ ŋongi, sola weku okangone, Yuda me Grik, qelit ŋei me yaup similane gegine, ŋene korop Asu weku ŋebongi ma more, eaŋo qeduguŋongi weku okangone. \p \v 14 Pakimo sola eŋe weku mida, eŋe sisinekoune loutne. \v 15 Kieŋo iwa yale rayake, “Na mete midakaka, ea wane na sola wane sisine mida,” yale ra more daleo sola qeliŋka eŋineka geake, rayakeo, eaŋo kitatka maki eŋe sola mi qeliŋ kayake. \v 16 So ket eŋe iwa yale rayake, “Na de midakaka, ea wane na sola wane sisine midaka.” Yale rayakeo, eŋe daleo sola qeliŋka more eŋineka bonep geake, eaŋo kitatka maki eŋe sola mi qeliŋ kayake. \v 17 Eso sola eŋe korop deka okaniakeo, eŋe daleo don detkirap? So eŋe ketka korop okaniakeo, eŋe daleo qoune detki rap? \v 18 Sola eŋe yale midakaka. Anutuŋo sola wane sisine natne eŋe korop urataene bonep bonep detluke more qelit mama urata maikeiwane ra biraon wareke. \v 19 Sola wane sisine nat korop eŋe kineene wekuka okangera, yemo sola mane mi pakirap. Midakaka! \v 20 Iwa mo yale mida, sola eŋe sisine nat koune qelit qeqe loutne pamaike, ŋo solaŋo yemo weku. \p \v 21 Eso ea wane deŋo mete maine mi olale rayake, “Ge midaine na maine gekale.” Me lewetŋo kie maine mi etane rayake, “Ŋire midaine na maine naeka gekale!” \v 22 Ea midakaka, ŋene solazane sisine natne koune eŋane kaŋem zonomene midaine okanmaike, eŋe midaine solaŋoka zonominerop maine mi geake. \v 23 So solazane sisinekoune eŋane detŋem ketkele okan okanmaike, ea takot laplapŋo kibi manerop mauluke ebu okanmaine, so solaze sisine natne maine mida gamuinerop, yewa ŋene mauluke kaweton okanmaine. \v 24 Ŋo solaze sisine natne korop mayakatne, eamo yaup tingo qeliŋonŋem urataene ma okanmami. Anutu oŋom solaze sisine ea korop weku yale mawareke. Solaze sisine natne ketkele, eŋe urata manerop wawaine ra ebonge. \v 25 Solazeŋo mi wiri more sisine nat nat okane, eŋe korop wekuoka qeturage qelit qeqe maine okangei wane eŋe yale okange. \v 26 Ea wane sola wane sisine mane eŋe wikile desiakeo, sola sisine natne eŋe koropŋo wikile desikei, me sisine nat mane eŋe eŋetine mawakayakeo, sisine nat nat korop eŋe bakom kito warekei. \s1 Miti Wane Urata Mama Ŋei Kine Kine Gemaine \p \v 27 Iwa yemo ŋine korop Kristo wane sola okanmami, eso weku weku yemo solainane sisine nat nat korop okanmami. \v 28 Doku tau tau magu eŋano Anutuŋo ŋei iwa yale biraonge. Lewine aposolo, ŋado propet, yewaŋo kito ebo ebon, ea wane ŋadino masi mama wane ŋei zonomgorop, so zomarop ebuwi menaŋgei wane ŋei zonom gorop, so ŋei setene pelekakatne, zoma kubet korop qesiŋongei wane ŋei, so ware ware urata kine kine warekei wane ŋei, so don kuneŋine rara ea wane ŋei, yale biraonge. \v 29 Eŋe korop aposoloka gemami me? Eŋe korop propetka gemami me? Eŋe korop kito ebo ebon ka gemami me? Eŋe korop masi togole mama wane zonomgorop gemami me? \v 30 Eŋe koropŋo zomarop ebuwi menaŋgei wane zonom gorop gemami me? Eŋe koropŋo don kine kine kuneŋine maine raikei? Eŋe koropŋo don kuneŋine raraine maine maingekei me? Eaŋo midakaka! \v 31 Ŋo ŋine siluŋ miti wane damo maniŋa wele suaine maikei wane yemo togole more sorin borin okanikei. \p Pakimo, noŋo ea wane numa mayakakatne iwa baŋ sikanŋunbe gesokkei. \c 13 \s1 Wet Maep Midaine Kine Kine Okanŋem Yauwine Leleake \p \v 1 Na kepe ŋei ŋerep eŋane don so aŋelo eŋane don maine rawerap, paki na wet maep midaine gekaleo, yemo naŋane donneŋo wagom mane kitou arokmaike, ukatne, me romon mane wane aroine yale don sawaŋ okangirap. \v 2 Na propet ge more don sane korop detluke more kine kine ŋado wakoniakane done rawerap, paki na Anutu wane don sane ea wane kine maine det warewerap, so miti wane kine pokaine, me tutuine, ea maine dere detluke detperap, so na rawe bonagaŋo okora okoraine qelige masikaniakane mali malip maine pa ningirap, paki wet maep midaine gekaleo yemo na ŋei sinoine lelewerap. \v 3 Na maine kine kinene korop ŋei aboŋene midaine matoke ebon warewerap, so nae solane Kristo wane ra more sunkawe gerepko zekirap, ŋo na wet maepne midaineŋo yale okangaleo, na wele mi marat kaikale. \s1 Wetmaep Koropŋo Miti Numao Maine Gesokeake \p \v 4 Wet maep koropŋo eŋe ŋei peamine, so pesekine geake, ŋei wet maep koropŋo ŋei mane wane okora okora me met met me urata mama me don rara me aboŋ kine kineinane bailalaŋ mi okaniake. Ŋei mane wet maep koropŋo eŋine solaine mi mawalak kayake, eŋinane detki wawaine mi okaniake, ea midakaka, eŋe ŋei korop kima okanoniake. \v 5 Ŋei wet maep koropŋo kine kine qazazaŋka mi okaniake, so bonep mi okaniake. Eŋe sot osi osi ikopka mi okaniake. Wet maep koropŋo masi qotkoine okankau turuŋine mi dapore mageake. \v 6 Ŋei wet maep korop eŋe borikineŋo sua ariki qom borik desiake, okan mama bileŋo sua ariki wetpese desiake. \v 7 Wet maep koropŋo umat kine kine korop tewekwareake, yeye kine kine korop detluke dere worik mane mi desiake, wetineŋo korop lukka tebaka geake, umat kine kine wakongi togogoleka ma okorayake. \s1 Wet Maepŋo Qoiqoine Midaine \p \v 8 Wet maep yemo qoiqoine midaine, papa togon. Anutu wane don rara wane urata yemo baŋ mida lele ariake, don kuneŋine kait qotot rara wane bakom pamaike, ea baŋ midayake, dereret mama wane urata yewa baŋ mida lele ariake. \v 9 Iwa yale, ŋenane kine dereretze eamo weti kutka, so ŋene Anutu wane don ra okanmaine, ea yaleka weti kutka. \v 10 Ŋo gemage kine kine wele papa togon ea wakongi kine kine kutka oka okane eaŋo baŋ siuke mida leleake. \p \v 11 Na ea wane kine ra qelaŋanmaile, na medep nigatne gekole yewao medep don ra gekole. Na medep wet wetke gekole, so na medep dereret dere gekole. Eaŋo ge mage ŋei suaine okanbe paki medep tanik manik ea korop qeliŋ warekole. \v 12 Ŋene naso iwao Waomzane kine maine mi kaulukkene, ge mage Naso Suaino meŋo me qaŋ aito kaitzeŋo aekkene, na ukude iwa kine kine weti kutka detka okanmaile, ge mage ŋado kinerop ka detka okanbe qoeyake. Anutuŋo na yaleka kinerop nanluk okanmaike. \p \v 13 Kine kine karewe iwa edo papa togon paikei: Mali malip, ora tebaka tebaka, so wet maep. Ŋo iwa eŋano ŋine wet maepŋo yemo suaine okanmaike. \c 14 \s1 Asu Wano Ŋine Bakom Ea Wane Don \p \v 1 Ŋine wet maep marat kaikei wane sorin borin okane togolekei. So qom ŋine ewekki Asuŋo kine kine korop damo qe ŋibonmaike, ea wane sorin gekei, eamo miti kine rara wane damo maniŋa biŋek ŋine ma more, ewekeu paki Anutu wane don togoleka ra qelaŋangei. \v 2 Mane eŋe miti don wet ŋorobuŋ kuneŋine maneo rayake, eŋe ra more ŋei mi edanmaike, midaka. Eŋe Anutu olatmaike, onoka wane ŋei maneŋo don iwa mi detmaike. Eŋe Asu wane zonomŋo qebinkaki don sane wele ra wakonmaike. \v 3 Ŋo mane eŋe Anutu wane miti don rayake eŋe ra more ŋei naŋ qeoniake, so ma togole one more wet pese okanoniake. \v 4 Ŋei miti don kuneŋine maneo rayake eŋe eŋine wetineka weku ma togolekayake, ŋo mane eŋe Anutu wane miti don kine rayake eŋe doku tau tau magu qesiŋone ma togole oniake. \p \v 5 Na ŋine koropŋo don kuneŋino kait qotot raikei wane simin nanmaike, ŋo ŋine koropŋo Anutu wane miti don kine raikei yemo zok manerop simin nan lukmaike. Ŋei mane miti Anutu wane don rayake eaŋo manerop suaine okanmaike, paki don mane eŋe don ŋorobuŋ kuneŋine kait qotot maneo don rayake eŋe yuan kamaike. So don kuneŋine kait qotot maneo don rayake, eŋe ra more ŋado kine maine mainge ŋei ŋerep magu edangi eŋe dere more ea wane wele mageu menageake. \v 6 Eso kimakopne, ea wane iwa ŋinano umore don kuneŋine kait qotot natne yewao miti ŋidanikaleo, daleo ŋine qesiŋ ŋunbe koto ŋino kesiake? Mida. Na Anutuŋo don sane natne sikan nange yewa ŋidanikaleo me, miti wane dereret qeirop, me miti wane kine natne ŋidane more ŋibon okanbe, yemo maine koto ŋinane wele okaniake. Na don kuneŋine kait qotot mi raikale, na don tingoine, didiwo eao maine rawe desikei! \p \v 7 Eso gegeene midaine kine kine tewine, mulup so gitakaki puane qeu aroine tingo arokki eŋet wetne didiwo desikene. Aroine kine kine arokki daleo detnom lotkeake? \v 8 So ŋei mane oŋo biugal puangi aroine suaineka didiwo mi arokeakeo, maŋo baŋ dere more kawali qeakane aboŋ maulukeake? \v 9 Ŋine yaleka. Ŋine don kuneŋine kait qetot mane ŋei ŋerep mi detmami yewaoka miti kaweunerop raikeiwo, ŋei ŋerep eŋe ŋine onoka wane ramami, ea kine daleo desikei? Ŋinane don ŋineŋo yaup ari mida leleake. \v 10 Don kine kine loutne kepe baŋem yewao pa arimaike. Maneŋo kine midaine mi pamaike, korop kineropka pa waremaike. \v 11 Ŋo na ŋei maneŋo don mane raki, don wane kine mi dere qelaŋane ŋaŋaemaileo, yemo na ŋei yewa wane detpe eŋe naŋane kimane mida, eŋe baŋ ŋei tego mane okaniake, so eŋe yaleka naŋane detki na eŋane kimaine mida, na ŋei tego mane okanikale. \v 12 Ŋinano kine yewaka pamaike, ŋine Asu wane zonom maikei wane zok ra okanmami, ea maine, so kine kine natnane mida, mitiŋo doku tau tau magu keu ŋino wakonluke payakane, ŋine urataine togogole soringe mau ea wane bakom damo morianine ŋinano wele wakone, doku tau tau magu qesiŋkaki, sua wayake. \p \v 13 Ŋei don kuneŋine kait qotot maneo miti kine rayake, eŋe Anutu meŋenkaki oŋo qesiŋkaki miti kine detluke more ŋei ŋerep mainge edaniake. \v 14 Na don kuneŋine kait qotot maneo meŋen kaikaleo, yemo wet ŋorobuŋ ŋoku meŋen kaikale, ŋo wetneŋo kine dere mi okanikale. \v 15 Ea wane na daleo okanbe rap? Na baŋ ŋorobuŋŋo meŋenkaki wetneŋo weneŋ yaleka detluke, aŋaneŋo baŋ ra qelaŋanikale. So na baŋ Asuneŋo eŋet kitoki, wetneŋo yaleka detluke aŋaneŋo kitokale. \v 16 Ge Anutu meŋenkanom paki, Asuŋone ŋoku ora ma wakanom, ŋei mane eŋe geŋane don ŋaŋaeyake, paki ŋei yewa eŋe daleo mainge Anutu meŋenka, asuŋoneŋo ora meŋen kamaine, ea wane qesiŋgane rayake, “I, weleka!” Onoka wane ge don ramaine so Anutu ora mawa kamaine ea wane numaine eŋe mi detmaike. \v 17 Welekatne, geŋane meŋe meŋen ŋoneŋo Anutu mawakam paki, olatkene ea maine. Ŋo siluŋ ŋei mane yewa eŋe mi qesiŋ kaluke ma togolekaki wele marat kamaike. \p \v 18 Na miti don kine kine kuneŋino kait qotot rawe paki, natne ŋine korop yuan ŋunwaremaile, ea wane na Anutu meŋenka more mawa kamaile. \v 19 Ŋo na doku tau tau magu lewa lewago don mete mane (5 ka) edanikalane wetneŋo nanmaike, yemo na yale okanbe paki, ŋei ŋerep natne miti don kito edanbe, eŋe maine detpirap, so don kuneŋine kait qetot maneo miti kiroine don ten tausen rara, eamo yeine! \s1 Miti Aukenane Medep Nigatne Eŋane Rokop Mi Okanikene \p \v 20 Kimakop, miti wane wet dereret ŋineŋo medep nigatne eŋane wet misuk wetkekei, borikinane yemo wet dereret ŋineŋo medep nigatne eŋane wet dereret yale wetkekei. Ŋo miti wane yemo wet ŋineŋo ŋei suaine eŋane wet yale wetkekei. \v 21 Anutu wane papiao don iwa yale qeqine, \q1 “Na ŋei lobo so ŋei don kine mane naŋane Yuda magu keuo biraonbe naŋane kine ra qelaŋan onikei, Waomŋo ramaike. Na baŋ ŋei lobo eŋane pieno motpe don edanikei. Ŋo siluŋ, eŋe baŋ naŋane don detpi wele mi okaniake.” \m \v 22 Eso masi don kuneŋine kait qotot maneo rara eaŋo yemo qelaŋ eŋane biŋek okanmaike, doku tau tau eŋane biŋek mi okanmaike, ŋo Anutu wane Miti don rara masi, eaŋo yemo doku tau tau eŋane biŋek, qelaŋ eŋane biŋek mi okanmaike. \p \v 23 Eso doku tau tau magu koropŋo lewage more, don kuneŋine kait qotot kine mane kine mane raikeiwo, ŋei natne mi detmami, me qelaŋ ŋei natne sari metkeiwo, yemo eŋe raikei, ŋine qelaŋ okanmami me?” \v 24 Ŋo ŋine korop Anutu wane don miti ra qelaŋane metpi, ŋei qelaŋ mane me ŋei yauwine mane eŋe ŋinano umore miti yewa korop desiake, detki, yewaŋo qomino kito more, wetinane kine korop qe wakonmaike. \v 25 Eso kotino don korop motkeki pamaike, yewa ra wakon wareake, paki eŋe umiket more Anutu meŋenkaki paki ora mawaka more rayake, “I welekatne, Anutu eŋe iwa ŋinerop gemaike!” \s1 Miti Wane Lewaŋgenane Koto Kele Midaine Mi Lotkekene. \p \v 26 Kimakopne, ea wane daleo okanikei? Ŋine sari lewaŋgei naso yewao urata ŋineropka korop sari lewageu menageake, mane eŋe eŋet meŋe meŋen ma sariake, mane eŋe miti kito ŋida ŋidan ma sariake, mane eŋe miti kine rara ma sariake, mane eŋe miti don kuneŋine kait qotot maneo rara ma sariake, so mane eŋe miti don kune ŋine kait qotot maneo dere mai main ma sariake. Yeye kine kine iwa korop okanbi doku tau tau magu ma togole ŋuniake. \v 27 Ŋo ŋei natneŋo miti don kuneŋine kait qotot maneo raikei wane okane, yemo loutneŋo mi raikei, ŋei etke me kareweŋo raikei. Mane raki qoeki mane rayake, qoeki mane. Eso maneŋo don remi, yewa mainge ŋidaniake. \v 28 Ŋo don mai main ŋei mane yewa mi metki zuage more ŋei don kuneŋine kait qotot maneo lewa lewaŋ yewao rara, eamo yeine qeligeake, pakiso, eŋineka bonepine Anutu olasiake. \v 29 Ŋei etke me kareweŋo Anutu wane don kisi raikei, eso natne eŋe don ramami, yewa mazakanikei. \v 30 Ŋo mane eŋe lewa lewago metki, Anutuŋo wetino don mane mosiakeo, yemo ŋei alakane okora don ramaike, eŋe maine qeligeake, mesiake so, \v 31 ŋine koropŋo Anutu wane don kisi maine weku weku mane ra qeliŋgi koso mane, eŋe qeliŋgi koso mane. Yale okanbi ŋei ŋerep eŋe mitirop okane eweke togolekei. \v 32 So Anutu wane don ra qelaŋangei, miti ŋei yewa eŋe don raraene ware kalukeu paki, enŋene naso miti don maine raikei. \v 33 Onoka wane, Anutu eŋe matali qetali welaine midaka, eŋe peam welaine. So urataine ea koboboine ma okanmaike, ŋene yaleka kima weku urataze qeturage maikenane, Anutu simin kamaike. \p \v 34 Doku tau tau magu korop eŋe eŋet miti me don okanikei Naso yewao, ŋerep eŋe doku tau tau magu lewa lewago donene midaine mesikei. Eŋe don maine mi raikei, eŋe ketkele, Mose wane Ramatok Don Numaŋo ramaike, ea wane kop gekei. \v 35 Ŋo eŋe don mane wane kine desikei wane raikeiwo, yemo eŋe mateno ŋaokopene maine qeson ongei. Ŋerep mane eŋe magu lewa lewago don raki, gamu gamuinerop okangi mi menageake, ea masi maine mida. \p \v 36 Me Anutu wane miti don ea ŋinano mikepka wakonge me? Me ŋine wekuŋo Anutu wane don detkamami, ŋo natne mo mida me? \v 37 Ŋinano ŋine maneŋo eŋinane detki, eŋe ŋei mitirop okangi so, Anutu wane don ra qelaŋaniake, me eŋinane detki eŋe Asurop okaniakeo, eŋe don qe ŋibonmaile iwa Waom wane don yale detlukeake. \v 38 Ŋo mane eŋe don iwa kima mi mayakeo, ŋei yewa eŋe yaleka Waomŋo kima mi okankayake. \p \v 39 Ea wane, kimakopne, ŋine miti kine detluke raulukkei wane sorin borin okanikei, ŋo miti don kuneŋine kait qotot maneo rara, ea wane numa leŋ leŋ mi okanikei. \v 40 Ŋo ŋine urata korop tegok luke modare more mau menaŋgi paki wakone, koboine miti qelaŋaninerop okane paulukeake. \c 15 \s1 Yesu Wie Wieinane Don \p \v 1 Eso kima kopne, iwa yemo Sigi Maep Don Maine ŋidanbe detkoi, ea waneka koso ra ŋidanbe detpi! Ŋine sigi maep mo ma gemami pakimo yewao gesoke malipka togole okoramami. \v 2 Sigi Maep Don yewa ŋine ŋidangole, ea wane ŋine Anutuŋo ŋibuyake, ŋine Sigi Maep Don Maine ŋidangole, yewa malipka ma gekeiwo, me malipke mageu siuke ŋibongeo, yemo mali malip wele midaine. \p \v 3 Na sigi maep Don lewine weku ningi makole, yewaka ŋine ŋibongole, don wele iwa yale, Kristo eŋe miti don sogino mo qekoi, ea wane rokopko borikine zane turuŋine seukke. \v 4 Paki eŋe deŋesereo birakau kaiwe karewe pa more wisikae wieke. miti don sogine mo qekoi, ea wane rokopko. \v 5 Wie more mikepka Petoro wakonkake, yewa ŋo Aposolo magukoune 12 wakononge. \v 6 Pakimo ŋado magukoune 500 eŋano wakongi naso wekuoka kakoi. Eŋano ŋine koropŋo wisika gemami, so natneŋo mo seukkoi. \v 7 Pakimo ŋado koso Yakop wakonkake, ea ŋine koso aposolo magukoune korop wakononge. \p \v 8 Paulo na dokoine eŋane magu kotino mi gekole, ŋado na qoi qoine wakon nange, naso yewao aposolo magukoune eŋano takotnange. \v 9 O, na aposolo korop eŋane ketkele meene, ea wane na ŋeiŋo aposolo maine mi norakei wane, na Anutu wane doku tau tau magu engu matali qetali okanongole. \v 10 Ŋo na aposolo okangole, yemo Anutu wet maepinane ra more okangole. So wet maepine ninge, yewaŋo naŋano wele midaine mi okange. Midaka. Na urata gerereune makole, eaŋo aposolo natne korop eŋane rokop yuanmaike. So na noŋomka onokaneŋo mawerap, Anutu wet maepine naŋano pakane makole. \v 11 Eso ea wane mo noŋo makole, me edo makoi, ea wane don mida. Ŋene koropŋo miti iwaka ŋidan okanmaine, pakimo ŋine kisi maep yewa dere malip kakoi. \s1 Yesu Seu Seuoŋine Wiekane Ŋene Wiekene \p \v 12 Iwa Kristo eŋe Anutuŋo seu seuoŋine ma wirikkaki wisikae wiekeo, ŋene miti don sigi maep yalewa ra ŋidan okanmaine. Pakimo ŋinane keuo ŋine natneŋo onoka wane seu seuoŋine wisikae wie wie mi pamaike ra okanmami me? \v 13 Seu seuoŋine wisikae wie wie welekatne mi pamaike, yale ra bisop kekeneo, yemo ŋene Anutuŋo Kristo seu seuoŋine mi ma wirikkaki wieke yewa ra bisop kaikene. \v 14 So Kristo eŋe Anutuŋo seu seuoŋine mi ma wirikkaki wisikae wiekeo, yemo sigi maep raraze wele midaine okaniake, so mali malipŋine yaleka wele midaine okaniake. \v 15 So yewaka mida, ŋene Anutu eŋe Kristo seu seuoŋine mi ma wirikkaki wisikae wiekeo, ŋene aŋazeŋo ra takot okanka more iwa yale raikene, eŋe Kristo seu seuoŋine ma wirikkaki wisikae wieke. Yale ra more Anutu wane isi ŋeikoune okanikene. Onoka wane ŋene Anutu eŋe Kristo seu seuoŋine ma wirikkaki wisikae wieke, yale ra wakongone. Ŋo Anutuŋo ŋei seu seune welekatne mi ma wirikongi wisikae wiekoiwo, yemo eŋe Kristo yaleka mi ma wirikkaki wisikae wiekirap. \v 16 Onoka wane ŋei seu seune Anutuŋo mi ma wirikongi wisikae wiekei yale raikeneo, yemo Anutuŋo Kristo yaleka seu seuoŋine mi ma wirikkaki wisikae wieke raikene. \v 17 So Anutuŋo Kristo seu seuoŋine welekatne mi ma wirikkaki wisikae wiekeo, yemo mali malipŋine wele midaine okane mi qesiŋ ŋuniake. Pakimo ŋine borikine ŋinerop ge more midakei. \v 18 So Kristo detlukkau paki seukkoi, eŋe yaleka mo siuke mida lelekoi. \v 19 Ŋene Kristo wane dereret ge more, kepe iwa wane gege mage ea waneka weku toma gekeneo, yemo ŋei natne qom borik okan okanmami, eŋe korop yuan one more ŋedo qom borik zok manerop okangene. Baŋ Kristoŋo ŋene mi ŋebuyake. \s1 Seu Seuoŋine Wisikae Wie Wie Yemo Tegeoo Wiekei \p \v 20 Ŋo yale mida, Kristo eŋe welekatne Anutuŋo seu seuoŋine ma wirikkaki, wisikae wieke, ea mo euo kine kine mo lewine kieke wele wakon okanmaike, yalewa ŋei seu seune pamami, eŋe alakane ebongi paki wieke, ea wane ŋei seu seune eŋe baŋ wisikae wiekei. \v 21 Ŋei maneŋo seu seu kieke ŋebonge, yaleka ŋei maneŋo seu seuoŋine wisikae wie wie kieke ŋebonge. \v 22 Adam wane ra more seuk okanmaine, yale waka Kristo wane ra more seu seuoŋine baŋ korop wisikae wie warekene. \v 23 So weku weku wiekenane rake, rokop wisikae wie warekene, lewine Kristoŋo alakane wieke, ea wane, ŋadino Kristo sariake, naso yewao magukoune korop wie warekene. \v 24 Wie wareŋem mo naso qoe wareake, pakimo Kristo eŋe wawaine, ŋei waom urata, ware ware zonom gorop, so sorin borin gorop, korop ebu ket biraon wareake. Pakimo ŋei waom urataine ea mo mainge Anutu Magak maniake. \v 25 Onoka wane, iwa yemo Kristo eŋe Ŋei waom urataine ma arimage qoeki, Anutuŋo ŋaba koune korop ebu ket kinane bano biraone more lapelek onwareake. \v 26 Eŋe ŋabakoune natne ma ket biraon ware mo ŋaba suaine eŋe ŋado qe matali kayake yemo seu seu. \v 27 Onoka wane Miti sogine Anutu wane Papiaŋo iwa yale ramaike, “Yeye kine kine korop Anutuŋo eŋane kinane bango biraon wareke.” Don iwa yemo Anutuŋo eŋine Kristo wane bango weneŋ mi ramaike, eŋe yeye kine kine korop ebu ket more Kristo wane bango biraongane ramaike. Ea wane ŋene don iwa mo didiwo detmainane ŋene koso maine detŋem “Yeye kine kine korop,” yewaŋo Anutu wane weneŋ mi okaniake, midakaka! \v 28 Kristo eŋe Magakŋo qesiŋkaki yeye kine kine korop ebu ket more eŋine bango biraon warekane, Medepine eŋine yalewaka ket more Anutu wane bango geake, pakimo Anutuŋo baŋ yeye kine kine korop qopotke ware mo ea wane lewet okan wareake. \p \v 29 Don iwaŋo welekatne mi okanmaikeo, yemo ŋinane keuo ŋine onoka wane ŋei natneŋo seu seune eŋane tungo, miti doku tauon okanmami? Ŋo welekatne, ŋei seu seune maneŋo mi wisikae wieakeo, yemo eŋe onoka wane seu seune eŋane tungo miti doku tauon okanmami? \v 30 Eso ŋenzane yaleka, ŋene don isisine ea wane ra more ŋetne ŋetne kutno wikile gekoneŋo gemaine? Midakaka. \v 31 Kimakopne, na Kristo Yesu ŋenane Waomze, eŋane ra more uratanane wele ŋine okangoi ea wane wetne menaŋmaike. Don iwa welekatne. Na kaiwe baŋem ŋinane ra more seu seu maratka okanmaile. \v 32 Na Epeso matko gekole, eao naŋane ŋaba ŋei korop osom zubaine yale eŋerop kawali qekole. Ea sola mawa mawa wane okangoleo, yemo onoka maine mane maikale? Mane mida! Seu seuoŋine wisikae wie wie mi pamaikeo, yemo yeine. So ŋei qelaŋ natne ra okanmami, iwa yale, “Ŋene ŋara so doku ne bat okanŋem. Ŋene qaeki maine seukkene. Seukŋem oŋa oŋaze siukeake. Waomze mane mi gemaike, yemo sot turuŋze mi maratkaikene!” Na don ea ramaile, wele midadaine! \p \v 33 Ŋo ŋei natneŋo misuk isiŋunikei, “Ŋei borikine yau yaup gegine eŋerop geu, matali ŋunbi miti qeliŋgei.” \v 34 Ŋine qelaŋ masi yeine qeliŋgei, pakimo wetŋine wisikaeki, koboboine ge more, borikine koso mi maikei. Ŋinano ŋine natneŋo Anutu ŋaŋae kamami. Na don iwa rawe dere gamu ŋuniake. \s1 Seu Seuoŋine Wisikae Wie Wie Kine Mane Mane Wiekene. \p \v 35 Ŋei natneŋo iwa yale mane qesonikei. Ŋei seu seune eŋe daleo okane wisikae wiekei? Eŋe sola tanikene dalino ma more wiekei? \v 36 Ŋine qelaŋ ŋei! Ŋine kine kine ebot okanmami yewa yaup mi sa okanmaike, eseune gototki komine sa okanmaike. \v 37 So ŋine kine kine kepeo ebot okanmami, yemo kaweunerop mi ebot okanmami. Ŋine segoŋ me wit me kine kine natne ea woune ka ebot okanmami, pakimo komine so metine ŋado sa okanmaike. \v 38 Pakimo, Anutu eŋe detluke more tanikine ra mange, ea wane kopka sa more wakon okanmaike, wounane kop tanikine kine mane kine mane wakon okanmaike. \p \v 39 Sola korop, ea wane kine yale waka wekuka mi pamaike, ŋei solaze eŋe wekuka, osom eŋane solaene eŋe mane, naŋi eŋane solaene eŋe mane, zawon eŋane sola eŋe mane. \p \v 40 So qeliwane kine kine pamaike, so kepe wane kine kine. Ŋo qeli wane kine kine eŋane kibiene weku, kepe wane kine kine eŋane kibiene mane. \v 41 Kepe deinane kibiine weku, meso wane kibiine kine mane, so serekin eŋe kineene kine mane kine mane. \p \v 42 Seu seuoŋine wisikae wie wie, ea wane kine yewaka pamaike. Sola kepeo dukonmaine, eaŋo mida midaine. Sola wisikae wiemaikeŋo yemo mi midayake. \v 43 Kepeo ebotmaineŋo ewine midaine, wisikae wie wieŋo qelaŋanerop. Kepeo ebotmaineŋo zonomine midaine, wisikae wie wieŋo zonomine gege togon gorop. \v 44 Sola kepeo motmaineŋo kepeo solarop, sola wisikae wie wieŋo qeli solarop. Kepe sola pamaike yalewaka qeli sola qelaŋan zonominerop pamaike. \s1 Adam Ŋosa Ŋabo \p \v 45 Ea wane Anutu wane Papiaŋo iwa yale ramaike, “Adam alakan wakonge, eŋe oŋa oŋarop okane wisikae wieke.” Ŋado Adam mane eŋe Asurop okane gege ma wakone ebo ebon ea wane welaine okange. \v 46 Asu wane kine kine yewaŋo alakan mi wakonge, kepe wane kine kine yewaŋo alakan wakonge, ŋo Asu wane kine kine yewaŋo ŋado wakonge. \v 47 Alakan Adam eŋe kepeo ŋine, Anutuŋo kepeŋo make. Ŋado Adam mane eŋe qeliwo ŋine. \v 48 Kepeo ŋine ŋei geke, rokop yewaka kepeo ŋine ŋeikoune gemaine. Qeliwo ŋine ŋei geke, rokop yalewaka qeliwo ŋine ŋeikoune gekene. \v 49 Eso ŋene kepeŋo ŋei Adam make, eŋane oŋa oŋaine gemaine rokop, yale waka qeliwo ŋine ŋei Yesu ketke eŋane oŋa oŋaine gekene. \s1 Yesu Lotkeki Kepe Gege Wane Sola Kito Qokkene \p \v 50 Kimakopne don mane iwa rawe detpi. Solaze kepeŋo mamaine yewaŋo Anutu wane qeli mat gege togon mi maratkayake. So kine kine mida midaineŋo geuluke, gege togon maine mi maratkayake. \p \v 51 Na don sane mane ŋidanbe detpi. Ŋene korop mi seuk warekene, ŋene baŋ koropŋo kepe solaze kito qokkene. \v 52 Naso qoi qoino romon ŋado arokki ikopka deze ilikitneŋo kilitikmaike, yale tureŋongi yale okangene. Romon arokki, ŋei seu seune eŋe gege togon wane wisikae wiekei, pakimo ŋene wisikaune gemaineŋo solaze korop kito qokkene. \v 53 Yemo iwa yale, solaze mida midaine iwa kito qoke more ma gege togon wane yewa biraŋem kesiake, solaze seu seu wane biŋek, iwa kito qoke more gege togon wane biŋek yewa qorot nagukene. \v 54 Eso solaze mida midainane biŋek iwa kito qoke more, ma gege togon wane, yewa qorot nagukene, so seu seu wane biŋek iwa kito qoke more solaze ma gege togon wane biŋek yewa qorot nagukene. Naso yewao Miti dongo iwa yale qeqine, yewa wele okaniake, “Gege togonŋo seu seu zonom korop qe ma ket biraka more qotkake.” \q1 \v 55 “O seu seu, geŋane zonom diawa? O seu seu, geŋane wikile wakileŋone diawa?” \v 56 Borikineŋo seu seu wane wakele so ŋetne ŋetne okan okanmaike, so Rara Togon Donŋo borikinane nabok pa more zonom man okanmaike. \v 57 Ŋo ŋene Anutu ewine kito magekene! Oŋo Waomze Yesu Kristo talekaki gege wane zonom ma wakone ŋebongi, kawali qe more, ŋei borikine so eŋane urata korop yuanka okanmaine. \p \v 58 Eso ea wane kima maepkopne, ŋine gesoke togole luke okorakei. Pakiso Waom wane urata naso baŋem togole more makei. Waom wane ra more urata mau wele midaine mi okaniake, ea dere so makei. \c 16 \s1 Yerusalem Matko Ŋine Kimakopene Eŋane Wesi Ma Wakonikei Wane Edange \p \v 1 Iwa yemo, wesi natne ma qeturage more, Anutu wane doku tau tau magu eŋane Yuda kepeo motpi ariakane done. Ŋine Yerusalem matkoŋine doku tau tau magu eŋane wesi mosikei wane rau paki, yemo Galatia kepeo ŋine doku tau tau edane mauluk okangole, ŋine yalewaka okanikei. \v 2 Ŋine soda baŋem koropŋo wesi soda mane kotino maratkaikei, kop bonep bonep natne mapokeu, paki mat ŋino more ware gekei. Eso na ŋado sari lotkewe, ŋine wesi mosikei wane urataine mi maikei. \v 3 Ŋado na sari lotkewe, yemo ŋidom ŋei natne ma wakononbi, na kibi qe ebonbe paki, taleonbe eŋe kibi warop ŋinane wesi, wetpese wane bakom ma Yerusalem arikei. \v 4 Eso na arikalane naniakeo, yemo maine baŋ narop weneŋ arikene. \s1 Pauloŋo Eŋano Ariakane Naso More Ebonge \p \v 5 Na Masedonia kepeoka ari nitoki, ŋado ŋinano baŋ ukale. Na Masedonia kepeo mikepka ari more yaup yuane ukale. \v 6 Na ŋinano umore naso nigatne ŋinerop gekale, ge wawe koya naso qoeyake mane. Pakimo baŋ mat maneo arikalane okanbe, ŋido maine qesiŋnanbi numa arikale. \v 7 Na yaup numaka sari ŋune more ikop mi yuanŋune arikale, Waomŋo det naniakeo, yemo na naso natne ŋinerop gekalane wetkemaile. \p \v 8 Ŋo iwamo Epeso matko gewe Asu ketkane peada bomileake. \v 9 Onoka wane, naŋane miti urata mawe wele doku tau tau magu maine loutne maine wakonikei wane, madet suaine mo Waomŋo makoke ninmaike aŋaŋmaike. So mane yemo miti wane ŋabaine loutneŋo ŋene ŋabaŋone gemami. \p \v 10 Ŋo Timoti ŋinano uyakeo, ŋine kima okankau, ŋinane keu ŋino kaet sola misuk geake. So ŋine weneŋ desikei, eŋe Waom wane urataka na mamaile, yale eŋe mamaike. \v 11 Ea wane eŋane detpi ketkele mi okangi, ŋadekkaikei. Ŋine wetpese okanka more qesiŋkau, numaine maineka takotke ariake, paki koso zinge naŋano sariake. Na so doku tau tau natne ŋene eŋane tomaka gemaine. \p \v 12 Eso kimaze Apolos wane don yemo iwa yale, na atakine atakine ŋinano doku tau tau natne eŋerop ŋuniakane qebinka okanmaile, ŋo eŋe mi ewekmaike, eŋe iwaoka mida, naso maneo detki kopkeki, ŋinano baŋ uyake. \p \v 13 Ŋine diam ŋine maikei, pakiso mali malipko gesoke togole okorakei, so sorin borin okane togolekei. \v 14 Yeye kine kine korop yewa wet maepko okanikei. \p \v 15 Kimakopne, ŋine iwa Stepanas so magukoune eŋane mo det okanmami, eŋe Akaia ŋine, edo lewine alakane wetene mainge miti dere more, doku tau tau okangoi. Pakimo, enŋene simile enane Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋano urata suaine ma okanmami. \v 16 Na qebin ŋunmaile yemo ŋine ŋei yaline eŋane baneeno gekei paki, eŋe so ŋei natne miti urata ma more wikile det okanmami, eŋe onbi ŋetne kop ŋine okangei. \p \v 17 Stepanas, Potunatos, so Akaikos, eŋe naŋano sariu, na wet pesek okanmaile, onoka wane, eŋe ŋido mi sariu, edo ŋinane tungo sari donkisi okannanimi. \v 18 Paki ŋine wetpese okan ŋunmami, yaleka na wetpese okannanimi. ŋine ŋei yaline eŋane detpi menageake. \s1 Wetpese Don Qoiqoine \p \v 19 Doku tau tau magu Asia kepe sotno gemami, eŋe ŋinane kaiwe maine ra more don motpi sarimaike, Akwila so Prisila so doku tau tau magu weneŋ, erane matko lewaŋ okanmami, magu koropŋo kaiwe maine ra more don motpi sarimaike. \v 20 Kimakopze iwa korop eŋe kaiwe maine ŋinano motpi umaike. \q1 Ŋine ŋidom yale waka kimao kaiwe maine ra more lulu zam zam koboine okannagu gekei. \p \v 21 Nae meteneŋo kibi iwa, qem mawa okanŋune more kaiwe maine ra qemaile, na Paulo. \p \v 22 Mane eŋe Waom wane mi siminkaki, Waom wane soa eŋano payake, eŋe sora gerepko kesiake! \q1 Grik don ra okanmami, “Maranata!” Kine iwa yale, “Waomze sarinom!” \p \v 23 Waom Yesu wane wet menaŋŋo ŋinano pawareake. \p \v 24 Naŋane wet maepneŋo Yesu Kristo wane ra more, ŋinano korop pawaremaike.