\id ROM  
\h ROMANɄS 
\toc1 Neky Diꞌibʉ Pa̱a̱blʉ Tyuknigajxtʉ Ja Romanʉs Ja̱ꞌa̱yʉty 
\toc2 ROMANɄS 
\toc3 Ro. 
\mt1 Neky Diꞌibʉ Pa̱a̱blʉ Tyuknigajxtʉ Ja Romanʉs Ja̱ꞌa̱yʉty 
\c 1  
\p  
\v 1 Ʉj Pa̱a̱blʉ, Jesukristʉ myʉduumbʉ. Diósʉts xywyinꞌijx es xypyʉjtákyʉts éxtʉmʉ ꞌyapóstʉlʉ esʉts nga̱jxwa̱ꞌxʉt yʉ oybyʉ ꞌyayuk. 
\p  
\v 2 Tya̱dʉ oybyʉ ayuk Dios wya̱ndak dyakáñ extʉ jékyʉp mʉt ja kyuga̱jxpʉty, es yʉꞌʉjʉty kyʉxja̱a̱ydyʉ ma̱ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn.  
\v 3 Yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja ayuk ma̱ yajmadyaꞌaky ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ, ja Diosʉ ꞌyUꞌunk diꞌibʉ jyaꞌayꞌa̱jtʉngyʉjxm ijty ja rey Davit tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts,  
\v 4 es nandʉꞌʉn ñigʉxeꞌeky ko Diosʉ ꞌyUꞌunk ko Espíritʉ Santʉkyʉjxm es mʉdʉ Diosʉ myʉkꞌa̱jtʉn jyikypyejky ma̱ ꞌyeꞌky.  
\v 5 Yʉ Jesukristʉ myayꞌa̱jtʉngyʉjxm tʉ xypyʉjtaꞌagyʉts éxtʉmʉ ꞌyapóstʉlʉty, esʉts nga̱jxwa̱ꞌxʉt ja ꞌyayuk ma̱ tʉgekyʉ naxwíñʉdʉ, es ndukmʉmʉdówʉdʉts es ndukmʉbʉ́ktʉdʉts.  
\v 6 Es nandʉꞌʉn jam ma̱ yʉꞌʉjʉty Dios tʉ mwinꞌíxʉdʉ es mja̱ꞌa̱yꞌátʉdʉt ja Jesukristʉ. 
\p  
\v 7 Nduknigajxtʉptsʉ tya̱dʉ neky miidsʉty nidʉgekyʉ diꞌibáty ijttʉp Romʉ, diꞌibátyʉ Dios tsojkʉdʉp es tʉ wyinꞌíxʉdʉ es dyajnʉjxtʉt tuꞌugʉ jikyꞌa̱jtʉn wa̱ꞌa̱tspʉ. Waꞌanʉ nDios Teetyꞌa̱jtʉm esʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ mgunuꞌxʉdʉ es mmoꞌoyʉdʉ ja agujkꞌa̱jt jotkujkꞌa̱jtʉn. 
\s1 Pa̱a̱blʉ ñʉjxa̱ꞌa̱ñ Romʉ 
\p  
\v 8 Tim jawyiin, mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ Jesukristʉ, nja̱ꞌa̱ygyʉdákypyʉts ja Dios mʉt nidʉgékyʉty miidsʉty mʉt ko yajmadyaꞌakyꞌáty ja mmʉbʉjkʉnʉty oytyim ma̱a̱ty ma̱ tʉgekyʉ naxwíñʉdʉ.  
\v 9 Ja Dios diꞌibʉts nmʉdiimpy amumduꞌuk jot es nga̱jxwaꞌxyʉts ja oybyʉ ayuk diꞌibʉ ñimadyakypy ja ꞌyUꞌunk, yʉꞌʉ dʉꞌʉn ñija̱ꞌa̱p wiꞌixʉts dʉꞌʉñʉm njamyatstʉ miidsʉty ma̱ts ti nꞌamdoy nbʉjktsóy kots nga̱jxtaꞌaky.  
\v 10 Jaꞌats nꞌamdeepy nbʉjktseebyʉts ja Dios es xyajmada̱ꞌa̱gʉt, pʉnʉ dʉꞌʉn yajkutíky, esʉts nʉjx miits nguꞌixtʉ,  
\v 11 mʉt ko nwinꞌixándʉp es ʉjtskyʉjxmʉ Espíritʉ Santʉ myadakʉn mmoꞌoyʉdʉt, es dʉꞌʉn myajmʉjwiinxʉdʉ ja mmʉbʉjkʉn.  
\v 12 Jaꞌats ʉj nꞌandijpy es ndsejpyʉts kodsʉ naty nꞌity mʉt miidsʉty, nnayyaꞌijt nnayyajxoꞌonʉm nigijxy mʉdʉ tya̱dʉ mʉbʉjkʉn diꞌibʉ nmʉda̱jtʉm. 
\p  
\v 13 Mʉguꞌugítʉty, ndsejpyʉts es xyñijáwʉdʉt ko kana̱k ok tʉ njaninʉjxa̱ꞌa̱ndʉ. Tʉ njantsyjyakuꞌixa̱ꞌa̱ndʉ es ʉjtskyʉjxm oy mwʉꞌʉmdʉt mʉdʉ Dios, dʉꞌʉn éxtʉm tʉ ndúñʉts ma̱ yʉ wiinkpʉ naxwíñʉdʉ.  
\v 14 Pes xypyátpʉts nga̱jxwa̱ꞌxʉdʉts ja Diosʉ ꞌyayuk, dʉꞌʉn ma̱ yʉ diꞌibʉ grieegʉty es nandʉꞌʉn diꞌibʉ kyaj gyrieegʉty, ma̱ diꞌibʉ ʉwijy ka̱jxwijyʉty es éxtʉm nandʉꞌʉn diꞌibʉ kyaj ꞌyʉwijy kya̱jxwijyʉty.  
\v 15 Pa̱a̱dyʉts njantsytsyeky es nga̱jxwa̱ꞌxa̱ꞌa̱ñʉts ja oybyʉ ayuk ma̱ miits mꞌittʉ jap Romʉ. 
\s1 Oybyʉ ayukʉ myʉkꞌa̱jtʉn 
\p  
\v 16 Pes kyajts ʉj nduktsoydyúñ ja oybyʉ ayuk, mʉt ko yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja myʉkꞌa̱jtʉnʉ Dios es ñitsoꞌoktʉt nidʉgékyʉty diꞌibʉ myʉbʉjktʉp, tim jawyiin mʉt ja diꞌibʉ israelítʉty, per nandʉꞌʉn mʉt ja diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty.  
\v 17 Jaꞌa ko mʉt yʉ oybyʉ ayuk nꞌixyꞌa̱jtʉm ko ja̱ꞌa̱y jeꞌeyʉ oy wyʉꞌʉmdʉ mʉt ja Dios ko myʉbʉ́kʉdʉ, éxtʉm ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: “Diꞌibʉ myʉbʉjkʉngyʉjxm oy wʉꞌʉmp mʉt ja Dios, yʉꞌʉ dʉꞌʉn jikyꞌátʉp.” 
\s1 Naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉ pyeky 
\p  
\v 18 Nnija̱ꞌa̱m ko Dios tkexy extʉ tsa̱jpótmʉ myʉj tʉydyuꞌunʉn mʉt nidʉgekyʉ axʉk ja̱ꞌa̱yʉty, jaꞌa ko mʉt ja ꞌyaxʉkꞌa̱jtʉn tꞌʉxtijtʉ ja tʉyꞌa̱jtʉn.  
\v 19 Ñija̱ꞌa̱dʉp yajxón diꞌibʉ mba̱a̱t yajnijáwʉ wiꞌixʉ dʉꞌʉn ja Dios, mʉt ko Diosʉ dʉꞌʉn tʉ tyuknijáwʉdʉ yʉꞌʉjʉty.  
\v 20 Na̱ꞌa̱bʉ Dios dyajkojy ja naxwíñʉdʉ es extʉ tyamba̱a̱t, tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ mba̱a̱t xytyukjaygyujkʉm wiꞌix yʉꞌʉ ja Dyiosꞌa̱jtʉn, es ko Dios mba̱a̱t ttuñ oytyiity winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ. Pa̱a̱ty ni pʉ́n tkanimeꞌxy oy jyajʉna̱ꞌa̱ndʉ ko kyaj tnijáwʉdʉ.  
\v 21 Pes oy tjaꞌixyꞌa̱jtpʉdʉ dʉꞌʉn ja Dios, kyaj tʉ twindsʉꞌʉgʉdʉ éxtʉm ja Dios es ni jeꞌeyʉ tʉ tkaja̱ꞌa̱ygyʉda̱ꞌa̱ktʉ ja Dios, nik niꞌigʉ tʉ dyajjʉjptʉgóydyʉ. Jaꞌayʉ wyinma̱ꞌa̱ñꞌa̱jttʉp diꞌibʉ kyaj ti ttsooty esʉ jyot wyinma̱ꞌa̱ñ tpʉjtaꞌaky jantsy juun. Pa̱a̱ty tʉ wyeꞌemy kubiꞌits kuꞌook.  
\v 22 Oy jyanayñiga̱jxʉdʉ ko kyuwijyꞌátyʉty, per nʉgoo jyantsylyokʉꞌattʉ.  
\v 23 Jaꞌa ko tʉ dyajtʉgátstʉ ja myʉjꞌa̱jtʉnʉ Dios diꞌibʉ kyaj tyʉgoy, mʉt ja ꞌyawinnax ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ oꞌktʉp, es extʉ yaꞌꞌagojwinna̱jxtʉp ja joon jʉyujkʉty, tsa̱ꞌa̱ñʉty esʉ añimal diꞌibʉ taxkʉ kyʉꞌʉ tyeky. 
\p  
\v 24 Pa̱a̱dyʉ Dios tʉ tnaꞌixy mʉt ja axʉʉkpʉ winma̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ yʉꞌʉjʉty myʉda̱jttʉp, es dʉꞌʉn tʉ ttundʉ diꞌibʉ tsoydyuꞌun mʉʉt niduꞌuk niduꞌuk.  
\v 25 Mʉt ko kyaj tʉ tmʉbʉktʉ ja tʉyꞌa̱jtʉn, jaꞌayʉ ja andakʉn, es tʉ twindsʉꞌʉgʉdʉ es tꞌawdattʉ diꞌibʉ Dios yajkoj es kyaj tꞌawdattʉ kʉꞌʉmʉ Dios diꞌibʉ mayꞌa̱jt windsʉꞌkʉp winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ. Waꞌan dʉꞌʉnʉty. 
\p  
\v 26 Pa̱a̱dyʉ Dios tyukmʉꞌíxʉty yʉ wyinma̱ꞌa̱ñ ja tsoydyuꞌun mʉʉtpʉ. Pes extʉ yʉ toxytyʉjkʉty tʉgatsy ꞌyadʉꞌʉtstʉ es kʉdiinʉm éxtʉm jyapa̱a̱dyʉty.  
\v 27 Es nandʉꞌʉnʉ dʉꞌʉnʉ yedyʉjkʉty kyaj ttundʉ mʉt ja toxytyʉjk, yʉꞌʉyʉ wyinma̱ꞌa̱ñꞌa̱jttʉp ꞌyadʉꞌʉdsa̱ꞌa̱ndʉ kʉjkkaknáxy. Yʉ yedyʉjkʉty ttundʉ tsoydyuꞌun mʉʉtpʉ ak yʉꞌʉjʉty, pa̱a̱ty dyajnáxtʉ ja ayoꞌon esʉ tʉydyuꞌunʉn ma̱ ja kyʉꞌʉm niniꞌx, éxtʉm ñitʉ́kʉdʉ. 
\p  
\v 28 Es éxtʉm yʉꞌʉjʉty kyaj twindsʉꞌʉgʉya̱ꞌa̱ndʉ Dios, pes ja Dios tʉ ꞌyʉxtíjʉnʉ mʉt ja axʉʉkpʉ winma̱ꞌa̱ñʉty, es dʉꞌʉn ttúndʉt diꞌibʉ kyaj jyapa̱a̱dyʉty ttúndʉt.  
\v 29 Yʉꞌʉyʉ jyotꞌa̱jt wyinma̱ꞌa̱ñꞌa̱jttʉp tʉgekyʉ axʉk winma̱ꞌa̱ñ, mʉꞌinduunk, adsojk, axʉkja̱ꞌa̱yꞌa̱jtʉn, naywyinnaxʉja̱ꞌa̱k, yajja̱ꞌa̱yꞌoꞌktʉp, tsip ja̱ꞌa̱yʉty, winꞌʉꞌʉndʉp, ak jʉmbit ti tꞌixtʉ, piꞌtska̱jxtʉp,  
\v 30 ñiga̱jx ñimadyáktʉp axʉʉk ja myʉguꞌugʉty, myʉdsipꞌa̱jttʉp ja Dios, axʉk ka̱jxtʉp, mʉj pátʉdʉp, mʉj ñaydyíjʉdʉ, myʉwinma̱ꞌa̱ñbyatꞌadʉ́tstʉp axʉʉk, kyajʉ tya̱a̱k tyeety tmʉmʉdowdʉ,  
\v 31 kyaj ti tjaygyukʉya̱ꞌa̱ndʉ, kyaj tkuydyundʉ ꞌyayuk, kyaj tmʉdattʉ tsojkʉn, ni ti paꞌꞌayoꞌon tkamʉdaty.  
\v 32 Yʉꞌʉjʉty ñija̱ꞌa̱dʉp yajxón wiꞌix ja Dios tʉ dyajnigutúkʉ. Ñija̱ꞌa̱dʉp ko diꞌibáty tyuundʉbʉ tya̱a̱dʉ dʉꞌʉmbʉ, yʉꞌʉ nitʉjkʉp ja oꞌkʉn; per dʉꞌʉñʉm tꞌaktundʉ, es extʉ tyukxondáktʉp ko wiinkpʉty nandʉꞌʉn ttundʉ. 
\c 2  
\s1 Dʉꞌʉnʉ Diosʉ tyʉydyuꞌunʉn tpayoꞌoy éxtʉm pyaadyʉty 
\p  
\v 1 Pa̱a̱ty mij diꞌibʉ wiinkpʉ mbekyꞌijxypy, kyaj mij xymyʉdaty ja nayñimaꞌxʉ oy mdimpʉnꞌa̱jtpʉ, jaꞌa ko wiinkpʉ xypyekyꞌixy, kʉꞌʉm mij mnaydyuknika̱jxpétyʉty, mʉt ko yʉꞌʉ mdimtiimpy diꞌibʉ yʉꞌʉ nandʉꞌʉn tyiimpy.  
\v 2 Yajxón nnija̱ꞌa̱m ko Dios tyukkumʉdowaampy nidʉgekyʉ pojpʉ tuumbʉ es ko Dios pyayoꞌoyaampy nidʉgekyʉ tuknáxʉty dʉꞌʉn éxtʉm tyʉyꞌa̱jtʉnʉty.  
\v 3 Es mij ko xypyayoꞌoy ja wiinkpʉty es nandʉꞌʉn mꞌadʉꞌʉtsy éxtʉm yʉꞌʉn, ¿ti mjʉna̱a̱mp xytyijy ko mnitsoꞌogʉt ko ja Dios dyaka̱ꞌa̱ñ ja tʉydyuꞌunʉnʉ?  
\v 4 ¿O kyaj xymyʉjpʉjtaꞌaky ja tsyojkʉn es ja myaꞌxtujkʉn ja Dios, ni xykyapekyʉ kwentʉ ko jaꞌa dʉꞌʉn jyatiimpy esxyʉp mjodʉmbityʉ?  
\v 5 Nʉgoo mjantsykyujuunʉty es kyaj xyajtʉgátsy ja mjot mwinma̱ꞌa̱ñ, es pa̱a̱ty mdukmujkʉnʉ ja tʉydyuꞌunʉn kʉꞌʉm es xykyumʉdówʉt ko Dios tpayoꞌoyʉt ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt.  
\v 6 Tʉyꞌa̱jtʉn ko Dios myoꞌoyaampy niduꞌuk niduꞌuk éxtʉm pya̱a̱dʉdʉ.  
\v 7 Myoꞌoyaampy ja jyikyꞌa̱jtʉn winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ ja diꞌibʉ mʉdʉ maꞌxtujkʉn tyuundʉp ja oybyʉ es pyanʉjxtʉp ja oyꞌa̱jtʉn es ja windsʉꞌkʉn es diꞌibʉ yajtukjikyꞌátʉp winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ;  
\v 8 per mʉt ja ꞌyakʉ tyʉydyunaampy ja nʉgoo kʉxkoobʉty es diꞌibʉ kyaj tkuydyuna̱ꞌa̱ñ ja tʉyꞌa̱jtʉn, diꞌibʉ jaꞌayʉ pyanejxypy ja axʉkꞌa̱jtʉn.  
\v 9 Mina̱a̱mp ja ayoꞌon es ja mʉk xaj ok xajʉn mʉt nidʉgekyʉ taadʉty diꞌibʉ tyuundʉp ja axʉʉkpʉ, tim jawyiin mʉt ja diꞌibʉ israelítʉty, per nandʉꞌʉn mʉt ja diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty.  
\v 10 Per niꞌigʉ Dios myoꞌoyaampy ja mʉjꞌa̱jtʉn, windsʉꞌkʉn es agujkꞌa̱jt jotkujkꞌa̱jtʉn nidʉgekyʉ diꞌibáty tyuundʉp ja oybyʉ, tim jawyiin mʉt ja diꞌibʉ israelítʉty, per nandʉꞌʉn mʉt ja diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty. 
\p  
\v 11 Mʉt ko ja Dios kyaj tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y ttseky es jatuꞌuk kyaj.  
\v 12 Pes diꞌibáty kyaj ꞌyisraelítʉty, kyaj tmʉdattʉ tadʉ Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn. Pa̱a̱ty ko pyekytyundʉ, yajtukkumʉdówdʉp, per kyaj éxtʉmxyʉp tnijáwʉdʉ wiꞌix ja Dios tꞌaneꞌemy. Per ja israelítʉty myʉda̱jttʉbʉ tadʉ anaꞌamʉn. Pa̱a̱ty ko tkamʉmʉdowdʉ ja anaꞌamʉn es pyojpʉtúndʉ, yajtukkumʉdówdʉp éxtʉm ja anaꞌamʉn jyʉnaꞌañ.  
\v 13 Ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ jyamʉdooꞌijtypy ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn es kyaj tkuydyundʉ, kyaj yʉꞌʉjʉty oy wyʉꞌʉmdʉ mʉt ja Dios, yʉꞌʉyʉ dʉꞌʉn oy wʉꞌʉmdʉp mʉt ja Dios diꞌibʉ kyuydyuundʉp éxtʉm ja ꞌyanaꞌamʉn jyʉnaꞌañ.  
\v 14 Pes dʉꞌʉn, ko yʉ diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty ttundʉ éxtʉm ja anaꞌamʉn jyʉnaꞌañ, oy yʉꞌʉjʉty tkamʉda̱jtpʉdʉ ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn,  
\v 15 yaꞌijxʉdʉp ko Dios tʉ pyʉjtákxʉdʉ ꞌyanaꞌamʉn ma̱ yʉ wyinma̱ꞌa̱ñ, esʉ jyot wyinma̱ꞌa̱ñ nandʉꞌʉn dyajkʉxeꞌegyʉ tya̱dʉ anaꞌamʉn, mʉt ko yʉ wyinma̱ꞌa̱ñʉty yajnidʉꞌxʉp ko peky yʉꞌʉ diꞌibʉ tyuundʉp es yaꞌoybyʉdsʉʉmʉp ko ttundʉ ja oybyʉ.  
\v 16 Dʉꞌʉn tyuna̱ꞌa̱ñ jyata̱ꞌa̱ñʉty ja xʉʉ ko Dios Jesukristʉkyʉjxm tpayoꞌoyaꞌañ ja ja̱ꞌa̱yʉ ayuꞌudsyʉbʉ jyot wyinma̱ꞌa̱ñ, éxtʉm jyʉnaꞌañ ja oybyʉ ayuk diꞌibʉts nga̱jxwaꞌxypy. 
\s1 Israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty esʉ Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn 
\p  
\v 17 Per mij mjʉna̱a̱mp ko mꞌisraelítʉty, es xytyukmadaꞌaky ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn, es xytyukmʉj xytyukpa̱a̱dʉ ko mij mjaꞌaꞌátyʉty ja Dios.  
\v 18 Mnija̱ꞌa̱p ja Diosʉ tsyojkʉn es xywyinꞌíxʉt ja oybyʉ, mʉt ko ja Dios ꞌyanaꞌamʉnʉ dʉꞌʉn tʉ mdukniꞌíxʉty.  
\v 19 Mnayjya̱ꞌa̱p ko tʉyꞌa̱jtʉn xyñijawʉ wiꞌixʉ wiints xyñʉꞌʉmoꞌoy xytyuꞌumoꞌoyʉt es wiꞌix xykyuja̱j xykyudʉꞌxʉt ja diꞌibʉ jʉdijtp kubiꞌits kuꞌook,  
\v 20 es wiꞌix xyꞌʉwij xykya̱jxwíjʉt ja diꞌibʉ kyaj tjaygyúkʉdʉ, es wiꞌix xyaꞌʉxpʉ́kʉt ja ʉna̱ꞌkuꞌunk mʉt ko xymyʉdaty ja tʉyꞌa̱jtʉn es ja wijyꞌa̱jtʉn ma̱ Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn.  
\v 21 Pes éxtʉm mij myaꞌʉxpejkypy ja wiinkpʉty, ¿ti ko mganayyaꞌʉxpékyʉty mij kʉꞌʉm? Mij mjʉna̱a̱mp ko kyaj nmaꞌtsʉm, ¿es mmaꞌtsp mij?  
\v 22 Dʉꞌʉn mjʉna̱ꞌa̱ñ ko kyaj nyajtʉgoꞌoyʉm ja pʉjk úkʉnʉ wyindsʉꞌkʉn, ¿es myajtʉgeepy mij? Mij mꞌʉxtijpy ja agojwinnáx, ¿es tii, mmeꞌtsypy ja oorʉ es ja platʉ diꞌibʉ ijtp agojwinnáx tsya̱jptʉgótyʉ?  
\v 23 Mdukmʉj mdukpátʉp ko xymyʉdaty ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn, per kyaj xykyuydyúñ, es dʉꞌʉn kyaj xywyindsʉꞌʉgʉ Dios.  
\v 24 Pes ja Diosʉ jyaaybyajtʉn dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ: “Diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty myʉdʉgooydyʉp ja Dios mʉt miitskyʉjxmʉty israelítʉty.” 
\p  
\v 25 Tʉyꞌa̱jtʉnʉꞌʉ ko myajtsíky waanʉ ma̱ ja myedyʉjkꞌa̱jtʉn\f + \fr 2:25 \ft Ix Lukʉs 1:59.\f*, mduꞌunxʉp oynʉꞌʉnʉn pʉn mguydyiimpy ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn. Per pʉn kyaj xykyuydyúñ, dʉꞌʉn éxtʉmxyʉp mgadimꞌyajtsujkpʉ waanʉ.  
\v 26 Es pʉn diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty es kyaj tsyíkyʉty waanʉ, es pʉn kyuydyiimpy ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn, dʉꞌʉn ja Dios pyʉjtaꞌagyʉty éxtʉmxyʉp tʉ yajtsíky.  
\v 27 Diꞌibʉ pyadiimpy ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn oyʉ naty kyatsíkyʉty waanʉ ma̱ yʉ yedyʉjkꞌa̱jtʉn, jaꞌa nʉjx dyajnigʉxeꞌeky ko pekymyʉʉt mij jaꞌagyʉjxm ko kyaj xykyuydyúñ ja anaꞌamʉn oy xyjamʉda̱jtpʉ kʉxja̱ꞌa̱y es mjatsikyꞌa̱jtpʉ waanʉ.  
\v 28 Kyaj nikʉjxy ja ja̱ꞌa̱y ꞌyisraelitʉꞌattʉ ko yajtsíky waanʉ ma̱ yʉ yedyʉjkꞌa̱jtʉn esʉ ijxwʉꞌʉmʉn wyʉꞌʉmʉt ma̱ niniꞌx,  
\v 29 jaꞌagyʉjxm ja ja̱ꞌa̱y tʉyꞌa̱jtʉn ꞌyisraelitʉꞌattʉ pʉn wiꞌix ja ꞌya̱a̱ jyótʉty, pʉ́nʉ ijxwʉꞌʉmʉn myʉda̱jttʉp diꞌibʉ ja Espíritʉ Santʉ pʉjtákxʉdʉp, kyaj tyimjaꞌagyʉjxmʉty wiꞌix ja anaꞌamʉn jyʉnaꞌañ. Pʉn pʉ́n myʉda̱jtypy ja ijxwʉꞌʉmʉn ꞌya̱a̱jóty jyodoty, yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja Dios myʉjja̱ꞌa̱p, kyaj yʉꞌʉdyʉ ja̱ꞌa̱yʉty. 
\c 3  
\p  
\v 1 Pes, ¿ti mʉjꞌa̱jtʉn myʉda̱jtypy ko nꞌisraelitʉꞌa̱jtʉm? ¿Myʉda̱jtypy ja Dios waanʉ niꞌigʉbʉ kunuꞌxʉn mʉt yʉꞌʉjʉty? ¿Tii myʉda̱jtypy ja mʉjꞌa̱jtʉn ko nyajtsujkʉm waanʉ?  
\v 2 Jaꞌa. Oytyim wiꞌix tsooty. Pes ja jawyiimbʉ, Dios tyukmʉꞌawda̱jtʉ mʉt ja israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty es myooydyʉ ja Diosʉ kyʉꞌʉm ayuk.  
\v 3 Tʉyꞌa̱jtʉn ko nimay yʉꞌʉjʉty kyaj tkuydyuundʉ. ¿Tii mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ko mʉt yʉꞌʉ ja Dios kyaj tnakykyuydyuna̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ kya̱jx?  
\v 4 ¡Ni wiꞌix tsoo dʉꞌʉn ngawinma̱ꞌa̱ñbyátʉm! Oy nidʉgekyʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty jyaꞌꞌandákpʉdʉ, Dios ni na̱ꞌa̱ dʉꞌʉn tkatúñ. Extʉm jyʉnaꞌañ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn: 
\q1 Ñija̱ꞌa̱dʉp ja ja̱ꞌa̱yʉty ko ꞌyawa̱ꞌkʉp diꞌibʉ mgajxypy, 
\q1 kyaj pʉ́n jyʉna̱ꞌa̱nʉt ko kyaj xypyayoꞌoy tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt. 
\p  
\v 5 Per pʉn yʉ nꞌaxʉkꞌa̱jtʉnꞌa̱jtʉm nyaꞌijxʉm ko Dios tyiimpy ja tʉyꞌa̱jtʉn, ¿wiꞌix njʉna̱ꞌa̱nʉm? ¿Tii mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ko kyaj Dios ttuñ diꞌibʉ kyaj pyaadyʉty ko xytyukkumʉdoꞌomʉ? (Dʉꞌʉnʉts ngajxy éxtʉm na̱a̱gʉty kya̱jxtʉ.)  
\v 6 Ni wiꞌix tsoo mba̱a̱t dʉꞌʉn ngajʉna̱ꞌa̱nʉm. Jaꞌa ko pʉn ja Dios kyaj ttuñ éxtʉm pyaadyʉty, ¿wiꞌix mba̱a̱t ttukkumʉdoy ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty? 
\p  
\v 7 Pʉn ʉjtsʉ dʉꞌʉn andakp es ñigʉxʉꞌʉgʉt ko Dios tyiimpy kyajxypy ja tʉyꞌa̱jtʉn esʉ dʉꞌʉnʉ ja̱ꞌa̱y niꞌigʉ oy ja Dios tꞌawdáttʉt, ¿wiꞌix mba̱a̱dʉ Dios xytyʉydyúñʉts éxtʉmʉ pojpʉ ja̱ꞌa̱yʉn?  
\v 8 ¿Ti ko ngajʉna̱ꞌa̱nʉm?: “Nꞌoktuꞌunʉm ja axʉʉkpʉ es dʉꞌʉn pyʉdsʉ́mʉt oy.” Tam na̱a̱gʉdyʉ ja̱ꞌa̱y xyñiwa̱a̱mbétyʉts nanatʉkʉ kots ndukꞌʉxpekyʉ tya̱a̱dʉ. ¡Waꞌan ja Dios ttʉydyúñʉty éxtʉm ñitʉ́kʉty! 
\s1 Nidʉgekyʉ ʉdsa̱jtʉm ja peky xytyukka̱ꞌa̱m 
\p  
\v 9 Pes, ¿ti mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ko nꞌisraelitʉꞌa̱jtʉm? ¿Mba̱a̱t nꞌoybyʉdsʉꞌʉmʉm mʉt ja Dios kʉdiinʉm ja diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty? ¡Ni wiꞌix tsoo! Pes tʉ ndukꞌixtʉ ko diꞌibáty israelítʉty es diꞌibáty kyaj ꞌyisraelítʉty, nimajtsk pékyʉty xymyʉmadákʉm ja pojpʉ.  
\v 10 Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ myadyakypy ja Diosʉ jyaaybyajtʉn ko jyʉnaꞌañ: 
\q1 Kyaj jaa ni tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ jikyꞌa̱jtp tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, 
\q1  
\v 11 kyaj jaa diꞌibʉ wyinma̱ꞌa̱ñꞌajtypy ja Dios es tkuydyuna̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ tsyejpy ja Dios. 
\q1  
\v 12 Nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty jyʉdittʉ wiink nʉꞌʉ wiink tuꞌu es tʉ ñayyajtʉgóyʉdʉ. 
\q1 Kyaj jaa pʉ́n diꞌibʉ tyiimpy ja oybyʉ, 
\q1 ni jeꞌeyʉ tuꞌuk. 
\q1  
\v 13 Ma̱ yoꞌkjútʉty pyʉdsemy ja axʉk ayuk, 
\q1 éxtʉm pyʉdsemy ja xuꞌkʉnʉ axʉʉkpʉ ma̱ yʉ oꞌkpʉ 
\q1 diꞌibʉ tʉ mya̱ꞌtnʉ ko nyaꞌꞌawátsʉm ma̱ ꞌyity, 
\q1 mʉdʉ yaꞌanʉty ꞌyanda̱ꞌa̱ktʉ. 
\q1 Yʉ ꞌyayuk dʉꞌʉn éxtʉm ja awa̱ꞌa̱ndsa̱ꞌa̱ñʉ xyʉwat. 
\q1  
\v 14 Yʉ ꞌya̱a̱ ujts mʉt ja koꞌoygyajxy tsa̱a̱tsykyʉbétypyʉ. 
\q1  
\v 15 Kyaj tpekyjyáwʉdʉ ko yajja̱ꞌa̱yꞌooktʉ; 
\q1  
\v 16 es oytyim ma̱a̱ty ñʉjxtʉ, 
\q1 yajka̱ꞌa̱dʉp ja ayoꞌon esʉ tʉgoꞌoyʉn mʉt ja wiinkpʉty, 
\q1  
\v 17 es jeꞌeyʉ tꞌʉxta̱ꞌa̱ydyʉ ja tsip. 
\q1  
\v 18 Kyaj Dios ttsʉꞌʉgʉdʉ. 
\p  
\v 19 Mʉguꞌugítʉty, tʉgekyʉ diꞌibʉ wʉꞌʉmp ja̱a̱ybyéty ma̱ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn, myadyakypy pʉ́nʉty ijttʉp anaꞌamʉn patkʉꞌʉy, es dʉꞌʉn amoñʉ ꞌyíttʉt nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱y ko Dios pyayoꞌoyʉdʉt jaꞌagyʉjxm ko tijaty ttuun tka̱jxtʉ.  
\v 20 Pa̱a̱ty ni pʉ́n kyaweꞌemy oy mʉt ja Dios mʉt ko tjakuydyuna̱ꞌa̱ñ ja ꞌyanaꞌamʉn. Pes ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn jaꞌa tyiimpy es xyajnidʉꞌxʉm ko ʉdsa̱jtʉm sitʉy pojpʉja̱ꞌa̱yꞌa̱jtʉm. 
\s1 Mʉbʉjkʉngyʉjxm yajpa̱a̱da̱ꞌa̱ñ ja nitsokʉn 
\p  
\v 21 Per tyamʉ Dios tʉ xytyukꞌijxʉm wiꞌix oy nwʉꞌʉmʉm mʉt ja Dios kyaj anaꞌamʉngyʉjxm. Ñika̱jxpejtypy yʉꞌʉ ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn es ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty,  
\v 22 mʉt ko oy wyʉꞌʉmdʉ mʉt ja Dios nidʉgekyʉ diꞌibáty myʉbʉjktʉp ja Jesukristʉ éxtʉmʉ Yajnitsókpʉ. Kyaj winꞌixy wingexy tkupeky. Oy yʉꞌʉjʉty ja israelítʉty o kyaj yʉꞌʉjʉty,  
\v 23 tiꞌigyʉ yʉꞌʉ, mʉt ko nidʉgekyʉ tʉ pyekytyundʉ es dʉꞌʉn tʉ tmʉjagamgaꞌaktʉ ja Dios.  
\v 24 Perʉ Dios, ma̱ yʉ myʉj mayꞌa̱jtʉn diꞌibʉ ja̱ꞌa̱y tuꞌunxʉp, ñaya̱jk ja Jesukristʉ éxtʉmʉ windsʉꞌkʉn es oy nwʉꞌʉmʉm mʉt ja Dios.  
\v 25 Pes ja Dios ya̱jk ja Jesukristʉ es ttam dyókʉt ja ñeꞌpyñ ma̱ ja kruuzʉn es dʉꞌʉn tkʉbat tkumʉdówʉt nidʉgekyʉ ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉdyʉ pyojpʉ. Es ko nꞌaxá̱jʉm ja Jesukristʉ éxtʉmʉ Yajnitsókpʉ, Dios jyoꞌodsʉp ja nbojpʉꞌa̱jtʉm. Yʉ Jesukristʉ wyindsʉꞌkʉn yaꞌijxʉp ko Dios ttuñ mʉt ja tʉyꞌa̱jtʉn ko oy nwʉꞌʉmʉm jaꞌa mʉʉt. Maꞌxtujkʉn mʉʉt xytyuknina̱jxʉm ja pojpʉ diꞌibʉ naty tʉ nduꞌunʉm.  
\v 26 Dios yajnideꞌxypy es tyiimpy mʉt ja tʉyꞌa̱jtʉn ko oy wyeꞌemy mʉt ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ myʉbʉjktʉp ja Jesús. 
\p  
\v 27 Pʉn dʉꞌʉn, ¿ma̱ net ja ja̱ꞌa̱yʉdyʉ myʉj pyáttʉnʉ? ¡Ni ma̱! ¿Tigyʉjxm? Jaꞌagyʉjxm ko ja̱ꞌa̱y wyʉꞌʉmdʉ oy mʉt ja Dios ko tmʉbʉktʉ ja Jesukristʉ, es kyaj jaꞌagyʉjxm ko tkuydyundʉ ja anaꞌamʉn.  
\v 28 Dʉꞌʉn yajnijáwʉ ko mʉbʉjkʉngyʉjxm ja ja̱ꞌa̱y oy wyʉꞌʉmdʉ mʉt ja Dios es kyaj jyaꞌagyʉjxmʉty wiꞌix ja anaꞌamʉn jyʉnaꞌañ. 
\p  
\v 29 ¿Ti israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉdyʉ jeꞌeyʉ ja Dios ja̱ꞌa̱yꞌa̱jtʉp? ¿Ti kyaj nandʉꞌʉn ja Dios tja̱ꞌa̱yꞌáty pʉ́nʉty kyaj ꞌyisraelítʉty? Nandʉꞌʉn diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty.  
\v 30 Pes ta tiꞌigyʉ jeꞌeyʉ Dios, es yʉꞌʉ myʉtweꞌempy oy mʉt yʉ israelítʉty diꞌibáty myʉbʉjktʉp ja Jesukristʉ, es nandʉꞌʉn oy wyeꞌemy mʉt ja diꞌibáty kyaj ꞌyisraelítʉty diꞌibáty nandʉꞌʉn myʉbʉjktʉp ja Jesukristʉ.  
\v 31 Pʉnʉ dʉꞌʉn, ¿njoꞌtsʉm ja anaꞌamʉn ko nꞌaxá̱jʉm ja Jesukristʉ? ¡Ni wiꞌix tsoo! Niꞌigʉ dʉꞌʉn nꞌaktimnika̱jxpajtʉm ko oy ja anaꞌamʉn. 
\c 4  
\s1 Diꞌibʉ Abra̱a̱n oj dyaky éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 1 ¿Wiꞌixʉ dʉꞌʉn ko yʉ nꞌapteetyꞌa̱jtʉm Abra̱a̱n oj wyeꞌemy oy mʉt ja Dios?  
\v 2 Pʉn oy wyeꞌemy mʉt yʉꞌʉgyʉjxm yʉ oybyʉ tyuꞌunʉn, pes myʉda̱jtypy wiꞌix tsoo myʉj pya̱a̱dʉt. Per tim tʉyꞌa̱jtʉn ko kyaj tmʉdaty ti mʉʉt myʉj pya̱a̱dʉt Dios wyindum.  
\v 3 Pes ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: “Abra̱a̱n myʉbʉjk ja Dios, es pa̱a̱ty oj oy wyeꞌemy mʉt ja Dios.”  
\v 4 Nnija̱ꞌa̱m ko yʉ tuumbʉ pátʉp ja myʉjuꞌuñ diꞌibʉ tʉ tnidúñ, kyaj dʉꞌʉn yajmoꞌoy éxtʉmʉ mayꞌa̱jtʉn.  
\v 5 Niꞌigʉ, ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ ja Dios myʉbʉjktʉp, ja Dios diꞌibʉ kyaj tpekypyʉjtaꞌaky ja pekyjyaꞌayʉty, Dios oy wyeꞌemy mʉt tadʉ ja̱ꞌa̱yʉty jaꞌagyʉjxm ko myʉbʉ́kʉdʉ.  
\v 6 Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ Davit jʉnán ko jotkujk ja ja̱ꞌa̱y pʉ́n oy wʉꞌʉmp mʉdʉ Dios myʉbʉjkʉngyʉjxm es kyaj jyaꞌagyʉjxmʉty diꞌibʉ ja ja̱ꞌa̱y tyiimpy.  
\v 7 Dʉꞌʉnʉ Davit jyʉnáñ: 
\q1 Jotkujk diꞌibátyʉ Dios tʉ myaꞌxʉty ja pyojpʉ, 
\q1 diꞌibáty yajnina̱jxp ja pyeky, 
\q1  
\v 8 jotkujk diꞌibáty ja Dios kyaj pyʉjtaꞌagyʉty éxtʉmʉ pojpʉ ja̱ꞌa̱yʉn. 
\p  
\v 9 ¿Tii yʉ tya̱dʉ jotkujkꞌa̱jtʉn yʉꞌʉyʉ yajmoꞌoya̱a̱mp ja diꞌibáty tʉ yajtsúktʉ waanʉ ma̱ yʉ yedyʉjkꞌa̱jtʉn, o nandʉꞌʉn yajmoꞌoyándʉp diꞌibáty kyaj tsyíkyʉty? Pes nan yajmoꞌoyándʉp diꞌibáty myʉbʉjktʉp ja Dios oy kyatsikyꞌa̱jtpʉdʉ. Mʉt ko tʉ nꞌokmadyákʉmbʉ éxtʉm ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ ko mʉt ko Abra̱a̱n tmʉbejky ja Dios, pa̱a̱ty oj oy wyeꞌemy mʉt ja Dios.  
\v 10 ¿Per na̱ꞌa̱ dʉꞌʉnʉ Abra̱a̱n oj wyeꞌemy oy mʉt ja Dios? ¿Tii ma̱ naty tʉ yajtsíkyʉ, o ma̱ naty kyajnʉmʉ? Kyaj ꞌyókʉty, jaa ma̱ naty kyajnʉm yajtsíky.  
\v 11 Pes jawyiinʉ Abra̱a̱n tmʉbejky ko Dios tkuydyuna̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ naty tʉ twa̱ndaꞌaky, pa̱a̱dyʉ Abra̱a̱n oy wyeꞌemy mʉt ja Dios. Es extʉ óknʉmʉ dʉꞌʉn ja Dios tꞌanma̱a̱y ja Abra̱a̱n es yajtsúkʉt waanʉ éxtʉmʉ ijxwʉꞌʉmʉn ko Abra̱a̱nʉ naty oy oj wyeꞌemy mʉt ja Dios. Pa̱a̱ty mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ko yʉ Abra̱a̱n yʉꞌʉ dʉꞌʉnʉ ꞌyaptʉjkʉty nidʉgekyʉ diꞌibáty myʉbʉjktʉp ja Dios oyʉ naty kyayajtsujkpʉ.  
\v 12 Esʉ Abra̱a̱n nandʉꞌʉn ꞌyaptʉjkꞌátʉdʉ nidʉgekyʉ israelítʉty diꞌibátyʉ naty tʉ yajtsúktʉ waanʉ es nandʉꞌʉn myʉbʉjktʉp ja Dios éxtʉmʉ Abra̱a̱n tmʉbejky ma̱ naty kyayajtsíkyñʉm. 
\s1 Mʉbʉjkʉngyʉjxm kyaꞌpxy ja wa̱ndakʉn 
\p  
\v 13 Pes ja Dios tyukwa̱ndak ja Abra̱a̱n es ja tyʉʉmp ꞌya̱a̱dsʉty ja naxwíñʉdʉ diꞌibʉ yajmoꞌoyándʉp éxtʉmʉ kyuma̱ꞌa̱ñʉty. Pes dʉꞌʉnʉ tya̱a̱dʉ yajwa̱ndáky kyaj jyaꞌajʉty mʉt ko Abra̱a̱nʉ naty tʉ tkuydyúñ ja anaꞌamʉn, jaꞌa dʉꞌʉn mʉt ko tmʉbejky ja Dios. Pa̱a̱ty oj wyeꞌemy oy mʉt ja Dios.  
\v 14 Pes pʉn ja Dios tʉ naty twa̱ndaꞌaky ja kyunuꞌxʉn yʉꞌʉyʉ mʉt diꞌibáty kyuydyuundʉp ja ꞌyanaꞌamʉn, pes ja Diosʉ wya̱ndakʉn ni tiixyʉp tkatsooty, mʉt ko ni pʉ́n mba̱a̱t tkakuydyúñ, es nanʉgoobʉ nmʉbʉjkʉmxyʉp.  
\v 15 Pes ja diꞌibáty kyaj tkuydyundʉ ja anaꞌamʉn, pátʉp ja tyʉydyuꞌunʉnʉ Dios; es ma̱ kyaj jyaaty ja anaꞌamʉn, kyaj mba̱a̱t yajpekymyoꞌoydyʉ jaꞌagyʉjxm ko tkakuydyundʉ. 
\p  
\v 16 Es dʉꞌʉn xytyukꞌijxʉm ko nmʉda̱jtʉm ja wa̱ndakʉn diꞌibʉ Dios myooy ja Abra̱a̱n jaꞌagyʉjxm ko nmʉbʉjkʉm ja Dios éxtʉmʉ Abra̱a̱n tmʉbejky. Dios xykyunuꞌxʉm namayꞌa̱jtʉn, kyaj yʉꞌʉyʉty jeꞌeyʉ diꞌibʉ yajmooydyʉ ja anaꞌamʉn. Pa̱a̱ty mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ko Abra̱a̱n yʉꞌʉ dʉꞌʉn aptʉjk ma̱ nidʉgekyʉ diꞌibáty myʉbʉjktʉp ja Dios.  
\v 17 Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ myadyakypy ja Diosʉ jyaaybyajtʉn: “Ʉjtsʉts mij tʉ nbʉjtaꞌaky éxtʉmʉ uꞌunkteety ma̱ may ja naxwíñʉdʉ.” Esʉ tya̱dʉ wa̱ndakʉn tsobatp mʉt ko Dios kʉꞌʉm pyʉjták, ja Dios diꞌibʉ yajjikypyejkypy ja oꞌkpʉty es tkojy diꞌibʉ kyajnʉm ꞌyity. 
\p  
\v 18 Es oy kyʉxeꞌky ko kyaj mbya̱a̱dʉty, Abra̱a̱n myʉbʉjk ja Dios es dʉꞌʉn ꞌyaptʉjkꞌátʉdʉ mayñaxwíñʉdʉ. Dʉꞌʉn éxtʉm ja Diosʉ naty tʉ ꞌyanʉꞌʉmxʉty: “Yʉ mdʉʉmp mꞌa̱a̱dsʉty jyantsymyáyʉt.”  
\v 19 Abra̱a̱n myʉbʉjk ko Diosʉ naty tkuydyuna̱ꞌa̱ñ yʉ wya̱ndakʉn oy ja Abra̱a̱nʉ naty tmʉda̱jnʉ mʉgoꞌpx jʉmʉjtʉn es jya̱ꞌa̱jʉnʉp ko kyaj ꞌyokꞌuꞌunkpátnʉt, mʉt ko mʉjja̱ꞌa̱yñʉ niꞌigʉ mʉt ja ñʉdoꞌoxy Saarʉ.  
\v 20 Abra̱a̱n kyaj oj tmʉꞌamajtsk tmʉjotmajtskʉ diꞌibʉ Dios wya̱ndak, waanʉ niꞌigʉ tꞌaktimmʉbejky es oj ja Dios tmʉjjáwʉ.  
\v 21 Pesʉ Abra̱a̱n tim tʉyꞌa̱jtʉnʉ naty tmʉdaty ko mʉt ja myʉkꞌa̱jtʉnʉ Dios kyuydyunaambyʉ naty diꞌibʉ wya̱ndak.  
\v 22 Pa̱a̱dyʉ Dios oj oy wyeꞌemy mʉt ja Abra̱a̱n jaꞌagyʉjxm ko tmʉbejky. 
\p  
\v 23 Ko ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: “Abra̱a̱n myʉbʉjk ja Dios, es pa̱a̱ty oj oy wyeꞌemy mʉt ja Dios”, tya̱a̱dʉ kyaj oj yajkʉxja̱ꞌa̱y mʉt yʉꞌʉyʉ Abra̱a̱n;  
\v 24 yajkʉxja̱a̱y nandʉꞌʉn mʉt ʉdsa̱jtʉmgyʉjxm diꞌibʉ nmʉbʉjkʉm ja Dios diꞌibʉ yajjikypyʉjk ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ ko ꞌyeꞌky. Pa̱a̱ty nandʉꞌʉn ʉdsa̱jtʉm nwʉꞌʉmʉm oy mʉt ja Dios.  
\v 25 Jesús yajkʉya̱jk es ꞌyoogʉt mʉt ʉdsa̱jtʉmʉ nbojpʉꞌa̱jtʉm, es óknʉm jyikypyejky es dʉꞌʉn oy nwʉꞌʉmʉm mʉt ja Dios. 
\c 5  
\p  
\v 1 Es mʉt ko oy nwʉꞌʉmʉm mʉt ja Dios jaꞌagyʉjxm ko nmʉbʉjkʉm, agujk jotkujk nꞌijtʉm mʉt ja Dios Jesukristʉkyʉjxm.  
\v 2 Es mʉdʉ tya̱dʉ myayꞌa̱jtʉnʉ Jesukristʉ oy xyajpʉdsʉꞌʉmʉm mʉt ja Dios mʉt ko nꞌaxá̱jʉm éxtʉmʉ Yajnitsókpʉ, nxondákʉm tyam mʉt ko Jesukristʉ xymyʉtnʉjxa̱ꞌa̱nʉm es nꞌijtʉm Dios wyindum.  
\v 3 Es kyaj yʉꞌʉjʉty jeꞌeyʉ ndukxondákʉm, nandʉꞌʉn ndukxondákʉm ko nꞌayoꞌom njottʉgoꞌoyʉm, mʉt ko nnija̱ꞌa̱m ko nmʉmadákʉm ja ayoꞌon, yʉꞌʉ xymyoꞌoyʉm ja maꞌxtujkʉn;  
\v 4 es ko nmʉmadákʉm ja ayoꞌon mʉt ja maꞌxtujkʉn, nwʉꞌʉmʉm oy mʉt ja Dios; es ko nwʉꞌʉm oy mʉt ja Dios, jotkujk nꞌawijx njʉjpꞌijxʉm ja xʉʉ ko Kristʉ myínʉt;  
\v 5 es ko jotkujk nꞌawijx njʉjpꞌijxʉm ko Kristʉ myínʉt, nnija̱ꞌa̱m ko kyajʉ Dios xywyinꞌʉꞌʉnʉm, jaꞌa ko Espíritʉ Santʉkyʉjxm ja tsyojkʉn tpʉjtáky ma̱ njotꞌa̱jt nwinma̱ꞌa̱ñꞌa̱jtʉm. 
\p  
\v 6 Pes ma̱ naty tʉ nnitʉgoꞌoyʉnʉ mʉt ja pojpʉ es ni wiꞌix tsoo mba̱a̱t nganayyajnitsókʉm ʉdsa̱jtʉm kʉꞌʉmʉty, net ja Jesukristʉ ꞌyeꞌky mʉt jaꞌagyʉjxmʉ pojpʉ ja̱ꞌa̱yʉty ko myiiñ jyajty ja tiempʉ diꞌibʉ Dios tʉ tpʉjtaꞌaky.  
\v 7 Dʉꞌʉn ja̱jtp ko tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y tkuꞌeeky jatuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ jikyꞌa̱jtp tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt. Waꞌanʉ da es jantsy apenʉ yajpa̱a̱dʉt pʉn tkuꞌoogʉt tuꞌugʉ oyjyaꞌaybyʉ.  
\v 8 Perʉ Dios xytyukꞌijxʉm ko niꞌigʉ xytsyojkʉm, mʉt ko Jesukristʉ oj xykyuꞌoꞌkʉm ma̱a̱nʉmʉ naty nbojpʉja̱ꞌa̱yꞌa̱jtʉm.  
\v 9 Es mʉt ko Jesús tteemy dyejky ja ñeꞌpyñ ma̱ ja kruuz esʉ dʉꞌʉn oy tʉ nwʉꞌʉmʉm mʉt ja Dios, waanʉ niꞌigʉ xyajnitsoꞌoga̱ꞌa̱nʉm ma̱ ja tʉydyuꞌunʉn diꞌibʉ Dios myoꞌoyaampy ja pojpʉ ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 10 Jaꞌa ko ma̱a̱nʉmʉ naty nnaymyʉdsipꞌa̱jtʉm mʉdʉ Dios, Dios xypyʉjtákʉm agujk jotkujk mʉt yʉꞌʉ kʉꞌʉm mʉt ko ꞌyeꞌky ja ꞌyUꞌunk Jesukristʉ, waanʉ niꞌigʉ tyam xyajnitsoꞌoga̱ꞌa̱nʉm mʉt ko Jesús jyikyꞌaty es tyam nꞌijtʉm agujk jotkujk mʉt yʉꞌʉ.  
\v 11 Per kyaj yʉꞌʉyʉdyʉ tya̱a̱dʉ jeꞌeyʉ, nandʉꞌʉn nꞌijtʉm xiꞌiky xoñ mʉt ko Dios xypyʉjtákʉm éxtʉmʉ myʉtnaymyaayʉbʉ mʉt jaꞌagyʉjxm diꞌibʉ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ tʉ ttuñ mʉt ʉdsa̱jtʉmgyʉjxm. 
\s1 Adán esʉ Kristʉ 
\p  
\v 12 Dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌuk jeꞌeyʉ ja ja̱ꞌa̱y kyaj tmʉmʉdooy ja Dios es mʉdʉ tya̱a̱dʉ pojpʉkyʉjxm tsyondaky ja oꞌkʉn, pa̱a̱ty nidʉgekyʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyooktʉ, mʉt ko nidʉgekyʉ pyojpʉtuundʉ.  
\v 13 Mʉt ko kyajnʉm ja Moisés tꞌaxa̱jʉ ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn, taa natyʉ pojpʉty ya̱ naxwiiñ. Per kyajʉ ja̱ꞌa̱y tkakuydyundʉ ja anaꞌamʉn ma̱ anaꞌamʉn kyaꞌity.  
\v 14 Per oy jyadʉꞌʉnʉty, oꞌktʉ ja ja̱ꞌa̱y ko Adán jyikyꞌajty extʉ ko ja Moisés tꞌaxa̱jʉ ja anaꞌamʉn, oy tkakuydyuundʉ tuꞌugʉ anaꞌamʉn éxtʉm ja anaꞌamʉn diꞌibʉ yajmooy ja Adán, diꞌibʉ yajtukmʉꞌijxkijxyʉ ja diꞌibʉ mina̱a̱mp. 
\p  
\v 15 Per kyaj tyiꞌigyʉty, mʉt ko ja mayꞌa̱jtʉn diꞌibʉ Diosʉ ja̱ꞌa̱y tyuunʉp, kyaj dyʉꞌʉnʉty éxtʉm ja peky diꞌibʉ ja Adán tyuun, per niꞌigʉ myʉ́jʉty ja mayꞌa̱jtʉn diꞌibʉ Dios tyuun Jesukristʉkyʉjxm esʉ dʉꞌʉn mayjyaꞌay ttukꞌóyʉdʉt.  
\v 16 Jatuk peky wiꞌix ko kyaj tyiꞌigyʉty ja mayꞌa̱jtʉn diꞌibʉ Dios tyiimpy mʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty es ja peky diꞌibʉ Adán tyuun. Mʉt ko tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y pyekykyaꞌay, nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱y wyʉꞌʉmdʉ pekyoty; es ko mayjyaꞌay niꞌigʉ pyekytyuundʉ, net jatuꞌugʉ yedyʉjk myiiñ diꞌibʉ mʉt jaꞌagyʉjxmʉ ja̱ꞌa̱y oy wyʉꞌʉmdʉ mʉt ja Dios.  
\v 17 Nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱y ꞌyooktʉ mʉt ko tuꞌugʉ yedyʉjk pyekytyuuñ, per niꞌigʉ mʉj ja mayꞌa̱jtʉn diꞌibʉ Dios tyiimpy mʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty, namayꞌa̱jtʉngyʉjxm wyʉꞌʉmdʉ oy mʉt ja Dios es tmʉdattʉ ja jikyꞌa̱jtʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ mʉt yʉꞌʉyʉ tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y, Jesukristʉ. 
\p  
\v 18 Pes éxtʉmʉ Dios tpekymyooy nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱y jaꞌagyʉjxm ko tuꞌugʉ yedyʉjk pyekytyuuñ, nandʉꞌʉn ko jatuꞌugʉ yedyʉjk tʉyꞌa̱jtʉn ttuuñ, dʉꞌʉn mba̱a̱t ja ja̱ꞌa̱y oy wyʉꞌʉmdʉ mʉt ja Dios es tmʉdáttʉt ja jikyꞌa̱jtʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ.  
\v 19 Mʉt ko éxtʉmʉ mayjyaꞌay pyekytyundʉ jaꞌagyʉjxm ko tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y ja Dios tkakajxykyupejky, nandʉꞌʉnʉ mayjyaꞌay wyʉꞌʉmdʉ oy mʉt ja Dios jaꞌagyʉjxm ko jatuꞌugʉ yedyʉjk ja Dios tkajxykyupejky. 
\p  
\v 20 Ko Dios tmooy ja Moisés ja anaꞌamʉn, niꞌigʉ ja̱ꞌa̱y ttunandʉ ja pojpʉ. Es ko oj myʉj myayʉ ja pojpʉ, niꞌigʉ oj myʉj myayʉ ja mayꞌa̱jtʉn diꞌibʉ Dios tyiimpy mʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 21 Es dʉꞌʉn éxtʉm pojpʉkyʉjxmʉ ja̱ꞌa̱y ꞌyooktʉ, nandʉꞌʉn myʉjtakꞌadʉꞌʉtsy ja Diosʉ myayꞌa̱jtʉn ko ja̱ꞌa̱y oy wyeꞌemy mʉt ja Dios es yajmoꞌoydyʉt ja jikyꞌa̱jtʉn winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉkyʉjxm. 
\c 6  
\s1 Eeky ma̱ ja peky; jiiky ma̱ ja Kristʉ 
\p  
\v 1 Pes, ¿ti net nduꞌunʉm? ¿Tii nꞌakpojpʉtuꞌunʉm es dʉꞌʉn ja Dios xytyuꞌunxʉm waanʉ niꞌigʉ ja mayꞌa̱jtʉnʉ?  
\v 2 ¡Ni wiꞌix tsoo! Dʉꞌʉn nꞌijtʉm éxtʉmʉ oꞌkpʉ ma̱ ja peky. Pes, ¿wiꞌix mba̱a̱t yʉ oꞌkpʉ pyojpʉtúñ?  
\v 3 ¿Ti kyaj xyñijáwʉdʉ miidsʉty ko ndiꞌigyʉm mʉt ja Jesukristʉ ko nnʉbajtʉm, nandʉꞌʉn ndiꞌigyʉm jaꞌa mʉʉt ko ꞌyeꞌky?  
\v 4 Ko nnʉbajtʉm, dʉꞌʉn nꞌijtʉm éxtʉm tiꞌigyʉ nꞌoꞌkʉm mʉdʉ Kristʉ es tiꞌigyʉ mʉt nnaxtʉjkʉm, es dʉꞌʉn éxtʉmʉ Kristʉ jyikypyejky Dios Teety myʉjꞌa̱jtʉngyʉjxm, nandʉꞌʉn njikyꞌata̱ꞌa̱nʉm wa̱ꞌa̱ts, kyaj nꞌokjikyꞌa̱jtʉnʉt axʉʉk éxtʉm ijtyʉn. 
\p  
\v 5 Mʉt ko pʉn tʉ nꞌoꞌkʉm tiꞌigyʉ mʉt yʉꞌʉ, tiꞌigyʉ mʉt yʉꞌʉ njikypyʉjkʉm.  
\v 6 Es ko nꞌijtʉm éxtʉm nꞌoꞌkʉm tiꞌigyʉ mʉt ja Jesukristʉ ma̱ ja kruuz, jaꞌagyʉjxmʉ dʉꞌʉn nꞌijtʉm es nganakypyekytyuꞌunʉm, kyaj ja pojpʉ nnakymyʉduꞌunʉm éxtʉm ja ja̱ꞌa̱yʉ wyindsʉ́n tmʉdúñ.  
\v 7 Jaꞌa ko ma̱ pʉ́n ꞌyeeky, ta tnikeꞌeky ja pojpʉ.  
\v 8 Es mʉt ko tʉ nꞌoꞌkʉm tiꞌigyʉ mʉt ja Jesukristʉ, nꞌokmʉbʉjkʉm ko nandʉꞌʉn njikyꞌa̱jtʉm mʉt yʉꞌʉ tiꞌigyʉ.  
\v 9 Nnija̱ꞌa̱m ko Jesukristʉ tʉ jyikypyeky, ni na̱ꞌa̱ kyanakyꞌooga̱ꞌa̱ñ, kyaj ja oꞌkʉn ja mʉkꞌa̱jtʉn tꞌokmʉda̱jnʉ es myʉmada̱ꞌa̱gʉdʉt.  
\v 10 Pesʉ Jesukristʉ ꞌyeꞌky jeꞌeyʉ tʉgekyʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ es tkʉbejty tkumʉdooy tʉgekyʉ ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉdyʉ pyojpʉty, es tyam jyikyꞌaty ja Dios ꞌyoyꞌa̱jtʉngyʉjxm.  
\v 11 Nandʉꞌʉn nayjyáwʉdʉ miits éxtʉmʉ oꞌkpʉty ma̱ ja pojpʉ, es dʉꞌʉn éxtʉm tʉ mjikypyʉktʉ tiꞌigyʉ mʉt ja Jesukristʉ es xymyʉdúndʉt ja Dios. 
\p  
\v 12 Katʉ miits mnayyákʉdʉ es ja pojpʉ mꞌawindumbʉ́kʉdʉt es mdukmʉnʉjxʉdʉt ja jikyꞌa̱jtʉnʉ axʉʉkpʉ.  
\v 13 Katʉ xyajtúndʉ yʉ mniniꞌx mgʉba̱jkʉty éxtʉmʉ tyuumbajn ja kaꞌoybyʉ es dʉꞌʉn mduktúnʉdʉt ja pojpʉ. Nik oy naygyʉyákʉdʉ amumduꞌuk jot ma̱ Dios éxtʉmʉ diꞌibáty tʉ jyikypyʉktʉ, es yajtúndʉ mniniꞌx mgʉba̱jkʉty éxtʉmʉ ja Diosʉ tyuumbajn, es dʉꞌʉn mduktúnʉdʉt diꞌibʉ yʉꞌʉ tsyejpy.  
\v 14 Mʉt ko ja pojpʉ kyaj xywyindsʉnꞌáttʉt miidsʉty, mʉt ko miidsʉty kyajpʉ anaꞌamʉn myaꞌítʉdʉ, yʉꞌʉ sitʉy ja Diosʉ myayꞌa̱jtʉn. 
\s1 Pʉnaty myʉduundʉp ja kaꞌoybyʉ 
\p  
\v 15 Pes mʉt ko tyam nꞌijtʉm mʉdʉ Diosʉ myayꞌa̱jtʉn es kyajpʉ anaꞌamʉn xyñakyyaꞌijtʉm, ¿ti net nꞌaktuꞌunʉm? ¿Tii nꞌakpojpʉtuꞌunʉm? ¡Ni wiꞌix tsoo!  
\v 16 Pes jaygyúkʉdʉ miidsʉty. Nꞌokpʉjtákʉm éxtʉm tuꞌugʉ ijxpajtʉn. Ko pʉ́n ñayyákʉdʉt tmʉdúnʉt jatuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y, pes tuumbʉꞌa̱jtʉbʉ tadʉ ja̱ꞌa̱y. Nandʉꞌʉnʉ dʉꞌʉn miidsʉty, pʉn mbanʉjxtʉp ja pojpʉ éxtʉm ja kaꞌoybyʉ ttseky, pes yʉꞌʉ mduumbʉꞌa̱jtʉdʉp ja kaꞌoybyʉ. Per pʉn mduundʉp miidsʉty diꞌibʉ ja Dios tsyejpy, mDiosmʉduundʉp miidsʉty. Pʉn mmʉduundʉp ja kaꞌoybyʉ, mbátʉdʉp ja oꞌkʉn. Per pʉn mmʉduundʉp ja Dios, mjikyꞌáttʉp tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt.  
\v 17 Per yajja̱ꞌa̱ygyʉdákp ja Dios, mʉt ko oy miidsʉty tʉʉyʉp mduumbʉꞌátʉdʉ ja kaꞌoybyʉ es xytyuundʉ ja peky, tyam tʉ xyꞌaxá̱jʉdʉ ja ʉxpʉjkʉn diꞌibʉ myajmooydyʉ es mguydyuundʉp mʉt winʉ mjot éxtʉm ja Diosʉ myʉduumbʉty.  
\v 18 Mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ko ma̱ miidsʉty oj myajpekymyaꞌxtʉ, net oj mnaybyʉjta̱ꞌa̱gʉdʉ Diosʉ myʉduumbʉty es dʉꞌʉn mjikyꞌáttʉt tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt.  
\v 19 Ka̱jxpʉdsʉ dʉꞌʉn wa̱ꞌa̱ts esʉts oytyim pʉ́nʉty xyjaygyúkʉdʉts. Tʉʉyʉp miits mnaygyʉya̱jkʉdʉ ma̱ ja axʉkꞌa̱jtʉn es ja pojpʉ éxtʉmʉ kaꞌoybyʉ myʉduumbʉ, es mjikyꞌa̱jttʉ axʉʉk; per tyam nayyákʉdʉ amumduꞌuk jot ma̱ Dios éxtʉmʉ myʉduumbʉty, es mjikyꞌáttʉt tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, dʉꞌʉn éxtʉmʉ Dios ttseky. 
\p  
\v 20 Ko miidsʉty ijty mduumbʉꞌátʉdʉ kaꞌoybyʉ es mduktúnʉdʉ ja axʉʉkpʉ, ni xykyatuundʉ kwentʉ diꞌibʉ naty oy.  
\v 21 Pes, ¿ti mbʉjk mbattʉ ma̱ tadʉ jikyꞌa̱jtʉnʉ axʉʉkpʉ?, ko extʉ mdsoydyuundʉp ko xyjamyatstʉ. Pesʉ tya̱a̱dʉ dʉꞌʉmbʉ jikyꞌa̱jtʉn yajmiimpy ja oꞌkʉn.  
\v 22 Per tʉ miits myajpekymyaꞌxtʉ es tʉ myajpʉjta̱ꞌa̱ktʉ Dios mʉduumbʉty. Es mʉt ko tʉ mnayyákʉdʉ amumduꞌuk jot es mjikyꞌáttʉt éxtʉm ja Dios ttseky, yʉꞌʉ mmoꞌoyʉdʉp ja jikyꞌa̱jtʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ.  
\v 23 Pes yʉ pojpʉ sitʉy yajkypy ja mʉjuꞌuñ, esʉ tadʉ mʉjuꞌuñ yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja oꞌkʉn; per Dios nadʉꞌʉñʉ dyaky ja jikyꞌa̱jtʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ mʉt jaꞌagyʉjxm Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ. 
\c 7  
\s1 Kasa̱a̱dʉ ja̱ꞌa̱yʉty éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 1 Mʉguꞌugítʉty, miidsʉty yajxón xyñijáwʉdʉ ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn. Mnija̱ꞌa̱dʉp ko ja anaꞌamʉn jeꞌeyʉ dyajkutíky ma̱ ja̱ꞌa̱yʉn ma̱a̱nʉm jyikyꞌaty ja ja̱ꞌa̱y. 
\p  
\v 2 Nꞌokpʉjtákʉm, dʉꞌʉn ja anaꞌamʉn jyʉnaꞌañ ko tuꞌugʉ kasa̱a̱dʉ toxytyʉjk tiꞌigyʉ ꞌyity mʉdʉ ñaꞌay ma̱a̱nʉm ja ñaꞌay ꞌyakjikyꞌaty; per pʉn oꞌkp ja ñaꞌay, wʉꞌʉmp awa̱ꞌa̱tstúm ja toxytyʉjk es tpʉ́kʉt ja wiinkpʉ yedyʉjk.  
\v 3 Pa̱a̱ty, pʉnʉ tya̱dʉ toxytyʉjk nayya̱jkʉp mʉt jatuꞌugʉ wiinkpʉ yedyʉjk ma̱a̱nʉm ꞌyakjikyꞌaty ja ñaꞌay, yajtʉgeepy ja pʉjk úkʉnʉ wyindsʉꞌkʉn; per pʉn oꞌkp ja ñaꞌay, kyaj dyajtʉgóy ja pʉjk úkʉnʉ wyindsʉꞌkʉn ko wiinkpʉ yedyʉjk tpeky. 
\p  
\v 4 Nandʉꞌʉn miits mʉguꞌugítʉty, dʉꞌʉn miits mꞌittʉ éxtʉmxyʉp mꞌooktʉ ma̱ ja anaꞌamʉn es mdiꞌigyʉdʉt mʉt jatuꞌukpʉ, jaꞌa njʉna̱ꞌa̱nʉm mʉdʉ Kristʉ diꞌibʉ jikypyʉjk ko ꞌyokꞌeꞌky. Dʉꞌʉn ttuuñ es njikyꞌa̱jtʉm dʉꞌʉn éxtʉmʉ Dios ttseky.  
\v 5 Mʉt ko ma̱a̱nʉmʉ naty nduꞌunʉm diꞌibʉ nniniꞌxꞌa̱jt nguba̱jkꞌa̱jtʉm tsyejpy, net ja anaꞌamʉn oj xyjotꞌyujxʉm ko pojpʉ yʉꞌʉ diꞌibʉ naty nduꞌunʉm, es anaꞌamʉngyʉjxm ja pojpʉ jeꞌeyʉ niꞌigʉ oj xyꞌaktuktuna̱ꞌa̱nʉm ja axʉʉkpʉ es xytyuknimiꞌinʉm ja oꞌkʉn mʉt ko dʉꞌʉn nꞌadʉ́tsʉm.  
\v 6 Per tyam, mʉt ko tʉ nꞌoꞌkʉm mʉt ja Jesukristʉ es tʉ nꞌawa̱ꞌa̱tspʉdsʉꞌʉmʉnʉ ma̱ tadʉ anaꞌamʉn, kyaj nnakymyʉduꞌunʉm ja Dios mʉt yʉꞌʉyʉ ko nguydyuna̱ꞌa̱nʉm ja anaꞌamʉn jaybyety, nmʉduꞌunʉm ja Dios mʉt ja njotꞌa̱jt nwinma̱ꞌa̱ñꞌa̱jtʉm éxtʉm ja Espíritʉ Santʉ xytyukniꞌijxʉm. 
\s1 Peky diꞌibʉ ijtp ma̱ ʉjʉn 
\p  
\v 7 Pes, ¿mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ko ja anaꞌamʉn yʉꞌʉjʉty ja pojpʉ? ¡Ni wiꞌix tsoo! Tadʉ anaꞌamʉndsʉ dʉꞌʉn tʉ xytyuknijawʉ ti dʉn pojpʉꞌa̱jtp. Kooxyʉbʉ tadʉ anaꞌamʉn tʉ kyajʉna̱ꞌa̱ñ: “Katʉ xyꞌadseky diꞌibʉ wiinkpʉ jyaꞌaꞌa̱jtypy”, kyajxyʉpts ʉj tʉ nnijawʉ ko dʉꞌʉn pyojpʉty ko ndsojkʉm diꞌibʉ wiinkpʉty myʉda̱jttʉp.  
\v 8 Per kots tʉ nnijawʉ ja anaꞌamʉn, ja pojpʉts tʉ xymyoꞌoy tʉgekyʉ oytyim diꞌibʉ axʉk winma̱ꞌa̱ñʉty. Pes ko ja anaꞌamʉn kyaꞌity, kyaj ja pojpʉ ti mʉkꞌa̱jtʉn tmʉdaty.  
\v 9 Ijt tuꞌugʉ tiempʉ ma̱ts njikyꞌajty ni nganija̱ꞌa̱jʉts ja anaꞌamʉn. Per kots oj nnijawʉ ja anaꞌamʉn, net ja peky xytyukꞌadsejkyʉts ja axʉkꞌa̱jtʉn esʉts xya̱jweꞌemy éxtʉmxyʉpts nꞌeeky.  
\v 10 Ja anaꞌamʉn diꞌibʉ Dios yajwʉꞌʉm es ʉj nnijáwʉt wiꞌixʉts njikyꞌátʉt winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, mʉt jaꞌagyʉjxm ja anaꞌamʉn ʉj nyajpʉjtaꞌagyʉts esʉts nba̱a̱dʉt ja tyʉydyuꞌunʉnʉ Dios.  
\v 11 Mʉt jaꞌagyʉjxm ja anaꞌamʉn ja pojpʉ tpaty wiꞌixʉts xywyinꞌʉʉnʉt esʉts ʉj xyajweꞌemy éxtʉmxyʉpts eeky nꞌity. 
\p  
\v 12 Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn xytyukꞌijxʉm ko tya̱dʉ anaꞌamʉn tyʉyꞌa̱jtʉnʉty, wya̱ꞌa̱dsʉty es ꞌyóyʉty.  
\v 13 ¿Per tii, kyaj dʉꞌʉn jyaty ko diꞌibʉ dʉꞌʉn oy tʉ tyʉgatsy axʉʉk es tʉts xyaꞌeeky? ¡Ni wiꞌix tsoo! Ja pojpʉ dʉꞌʉn diꞌibʉts tʉ xyaꞌeeky, es mʉt yʉ anaꞌamʉn xytyuknija̱ꞌa̱jʉts ti dʉn ja pojpʉ, mʉt ko ma̱ yʉ anaꞌamʉn yajnijáwʉ ko jyantsyꞌaxʉʉgʉdyʉ tadʉ pojpʉ. 
\p  
\v 14 Nnija̱ꞌa̱m ko tadʉ anaꞌamʉn yʉꞌʉ ya̱jk ja Dios, per pekyjyaꞌayʉts ʉj, dʉꞌʉnʉts ʉj nꞌity pekyoty éxtʉm tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ niteeky ꞌyity.  
\v 15 Kyajts nnijawʉ pʉn tits xyja̱jtp; kyajts nduñ diꞌibʉts ndsejpy, niꞌigʉts nduñ diꞌibʉts kyaj njatuna̱ꞌa̱ñ.  
\v 16 Per pʉn ndiimbyʉts ja diꞌibʉts kyaj njatuna̱ꞌa̱ñ, nꞌʉxkajpyʉts ko yʉ tadʉ anaꞌamʉn ꞌyóyʉty.  
\v 17 Es dʉꞌʉn kyaj nnakyꞌʉjtsʉty diꞌibʉ kyaj tmʉmʉdoy ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn, jaꞌa dʉꞌʉn ja pojpʉ diꞌibʉ dʉn ijtp ma̱ ʉjʉn.  
\v 18 Nnija̱ꞌa̱bʉts yajxón ko ma̱ ʉjʉn, pojpʉ ja̱ꞌa̱y, kyaj ni ti diꞌibʉ oy, jaꞌa ko njatunaambyʉts diꞌibʉ dʉn oy, per kyajts nmʉmadaꞌaky.  
\v 19 Ma̱a̱xyʉp jyapa̱a̱dyʉty ndúnʉdʉts ja oybyʉ éxtʉmts njadsekyʉn, niꞌigʉts nꞌaktúñ ja axʉʉkpʉ diꞌibʉts kyajaꞌijty njatuna̱ꞌa̱ñ.  
\v 20 Pa̱a̱ty kyajʉ dʉn ꞌyʉjtsʉty diꞌibʉ dʉn tyiimpy ja axʉʉkpʉ, yʉ pojpʉ dʉn diꞌibʉ ijtp ma̱ ʉjʉn, yʉꞌʉ dʉn tyiimpy ja axʉʉkpʉ. 
\p  
\v 21 Diꞌibʉts xyja̱jtp, ko njatuna̱ꞌa̱ñʉts diꞌibʉ oy, per jam ja pojpʉ ma̱ts ʉj.  
\v 22 Yʉ njot nwinma̱ꞌa̱ñʉts kyupejkypy amumduꞌuk jot ko ꞌyóyʉty ko ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn jyʉnaꞌañ diꞌibʉts ndúnʉp,  
\v 23 per taa ma̱ts ʉj nꞌity tuꞌuk diꞌibʉts xymyʉdsipꞌa̱jtp. Yʉ pojpʉ yʉꞌʉts xytyuknimiimp ja axʉk winma̱ꞌa̱ñ, esʉ tya̱a̱dʉ tsyiptundʉ diꞌibʉts ʉj nnija̱ꞌa̱p diꞌibʉ oy, es dʉꞌʉnʉts xymyʉdaty éxtʉmʉ tsimyjyaꞌayʉn, es xytyukmʉdúñʉts agwanʉ ja pojpʉ. 
\p  
\v 24 ¡Pʉroobʉ ʉj mʉt yʉꞌʉgyʉjxm tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ! ¿Pʉ́nts xyajnitsoꞌogʉp ma̱ tya̱dʉ niniꞌx diꞌibʉ tʉ yajtuknika̱jxpéty ja oꞌkʉnʉ?  
\v 25 Yajja̱ꞌa̱ygyʉdákp ja Dios ko jyaaty ja nitsokʉn mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ. Pes dʉꞌʉnʉts ʉj nꞌity: Nwinma̱ꞌa̱ñgyʉjxmts ʉj njatseky es ʉj ndúnʉt diꞌibʉ Dios ꞌyoyjya̱ꞌa̱p, per ja pojpʉ diꞌibʉ ijtp ma̱ts ʉjʉ nniniꞌx, jaꞌats ʉj xyajpekytyuump. 
\c 8  
\s1 Jikyꞌa̱jtʉn Espíritʉ Santʉkyʉjxm 
\p  
\v 1 Pes dʉꞌʉn diꞌibáty jaꞌaꞌa̱jtʉdʉp ja Jesukristʉ, kyaj ꞌyawijxʉty ni ti tʉydyuꞌunʉn,  
\v 2 mʉt ko ja Espíritʉ Santʉ diꞌibʉ yajkypy ja jikyꞌa̱jtʉn jaꞌagyʉjxm ko tiꞌigyʉ nꞌijtʉm mʉdʉ Jesukristʉ, tʉ xyajnitsókʉm es kyaj nnakyꞌijtʉm ma̱ ja pojpʉ es ja oꞌkʉn.  
\v 3 Tʉ ja Dios ttuñ diꞌibʉ ja anaꞌamʉn kyaj mba̱a̱t oj ttuñ, jaꞌa ko naty ja myʉkꞌa̱jtʉn kyujʉnákʉty ko ja ja̱ꞌa̱y ttundʉ diꞌibʉ ñiniꞌx kyʉba̱jk tsyojktʉp. Pa̱a̱ty ja Diosʉ ꞌyUꞌunk tkejxy es yaꞌijxy éxtʉmʉ pekyjyaꞌay es twindsʉꞌkʉnꞌátʉt ja ja̱ꞌa̱y pyojpʉkyʉjxm, es dʉꞌʉn dyajtʉgooy ja pojpʉ myʉkꞌa̱jtʉn diꞌibʉ naty ma̱ ʉdsa̱jtʉm. 
\p  
\v 4 Es mʉt ko dʉꞌʉn ttuuñ, oj tkuydyúñ mʉt ʉdsa̱jtʉmgyʉjxm tʉgekyʉ diꞌibʉ ja anaꞌamʉn xytyukꞌanaꞌamʉm, es tyam njikyꞌa̱jtʉm éxtʉm ja Espíritʉ Santʉ xytyukniꞌijxʉm, kyaj nnakyjyikyꞌa̱jtʉm éxtʉm ttseky ja nniniꞌxꞌa̱jtʉm ngʉba̱jkꞌa̱jtʉm. 
\p  
\v 5 Pes diꞌibáty nayya̱jkʉdʉp mʉt ja diꞌibʉ ñiniꞌx kyʉba̱jk tsyejpy, yʉꞌʉ jeꞌeyʉ wyinma̱a̱ydyʉp diꞌibʉ ñiniꞌx kyʉba̱jk tsyejpy; per diꞌibʉ nayya̱jkʉdʉp ma̱ Espíritʉ Santʉ, yʉꞌʉ jeꞌeyʉ wyinma̱a̱ydyʉp diꞌibʉ Espíritʉ Santʉ tsyejpy.  
\v 6 Diꞌibáty nayya̱jkʉdʉp mʉt ja diꞌibʉ ñiniꞌx kyʉba̱jk tsyejpy, tya̱dʉ ja̱ꞌa̱yʉty pátʉdʉp ja oꞌkʉn. Per diꞌibáty nayya̱jkʉdʉp ma̱ yʉ Espíritʉ Santʉ, tya̱dʉ ja̱ꞌa̱yʉty pátʉdʉp ja jotkujkꞌa̱jtʉn es ja jikyꞌa̱jtʉn winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ.  
\v 7 Diꞌibʉ nayya̱jkʉdʉp ma̱ yʉ diꞌibʉ ñiniꞌx kyʉba̱jk tsyejpy, myʉdsipꞌa̱jttʉp ja Dios, mʉt ko ni tkatsoktʉ es ni mba̱a̱t tkapadundʉ ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn.  
\v 8 Pa̱a̱ty diꞌibʉ jikyꞌa̱jttʉp éxtʉm ttsoktʉ ja ñiniꞌx kyʉba̱jkʉty, ni na̱ꞌa̱ mba̱a̱t kyatukjotkʉda̱ꞌa̱gʉdʉ Dios. 
\p  
\v 9 Per kom ja Espíritʉ Santʉ ijtp ma̱ miidsʉty, kyaj mnakyjyikyꞌattʉ éxtʉm ja mniniꞌx mgʉba̱jkʉ tsyojkʉn, jeꞌeyʉ dʉꞌʉn mꞌakjikyꞌattʉ tiꞌigyʉ mʉt ja Diosʉ Jya̱ꞌa̱jʉn. Pes diꞌibáty kyaj tmʉdattʉ ja Jesukristʉ Jya̱ꞌa̱jʉn, kyaj yʉꞌʉ jyaꞌaꞌátʉdʉ Jesukristʉ.  
\v 10 Pʉn mꞌijttʉp tiꞌigyʉ mʉt ja Kristʉ, oy ꞌyoogʉt ja mniniꞌxʉty pekykyʉjxm, jikyꞌa̱jttʉp ja mja̱ꞌa̱jʉnʉty jaꞌagyʉjxm ko oy mwʉꞌʉmdʉ mʉt ja Dios.  
\v 11 Es kom ma̱ miidsʉty ijtp ja Diosʉ Jya̱ꞌa̱jʉn diꞌibʉ yajjikypyʉjk ja Jesukristʉ ma̱ ꞌyeꞌky, nandʉꞌʉn ja Dios yajjikypyʉ́kʉp yʉ mniniꞌxʉty. 
\p  
\v 12 Pes mʉguꞌugítʉty, tam diꞌibʉ tsojkʉp es nduꞌunʉm, per kyaj jyaꞌajʉty es njikyꞌa̱jtʉm éxtʉm ja niniꞌx kʉba̱jk ja tsyojkʉn.  
\v 13 Mʉt ko pʉn mjikyꞌa̱jttʉp éxtʉm ttseky ja niniꞌx kʉba̱jkʉn, mꞌooktʉp pekymyʉʉt; per pʉn jaꞌagyʉjxm ja Espíritʉ Santʉ myajtʉgooydyʉp ja mniniꞌx mgʉba̱jkʉ tsyojkʉn, net ja Dios mmoꞌoyʉdʉt ja jikyꞌa̱jtʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ. 
\p  
\v 14 Mʉt ko nidʉgekyʉ diꞌibʉ nayya̱jkʉdʉp es ñʉꞌʉmoꞌoy tyuꞌumoꞌoyʉdʉt ja Diosʉ Jya̱ꞌa̱jʉn, tya̱a̱dʉdyʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ Dios ꞌyaxá̱jʉp éxtʉmʉ ꞌyuꞌungʉn.  
\v 15 Pesʉ tya̱dʉ Espíritʉ Santʉ diꞌibʉ nꞌaxá̱jʉm, kyaj xyajtsʉꞌk xyajja̱ꞌa̱m éxtʉmʉ tuumbʉ diꞌibʉ kyaj tkuydyúñ, yʉꞌʉ dʉꞌʉn xytyuktsojkʉm ja Dios éxtʉmʉ ꞌyuꞌungʉn. Es jaꞌagyʉjxmʉ Espíritʉ Santʉ nꞌanma̱ꞌa̱yʉm: “Tatituꞌunk.”  
\v 16 Ja Espíritʉ Santʉ tyiꞌigyʉ ma̱ yʉ nꞌanmʉja̱ꞌa̱nꞌa̱jtʉm, es xytyuknija̱ꞌa̱m ko xyꞌuꞌunkꞌa̱jtʉm ja Dios.  
\v 17 Es ko ʉdsa̱jtʉm yʉꞌʉ xyꞌuꞌunkꞌa̱jtʉm, nandʉꞌʉn mʉdʉ Kristʉ xypya̱a̱da̱ꞌa̱nʉm ja kuma̱ꞌa̱ñ; mʉt ko pʉn nbuꞌayoꞌom ja Kristʉ, nandʉꞌʉn xypyátʉm es nꞌijtʉm ma̱ myʉjꞌa̱jtʉn. 
\s1 Mʉjꞌa̱jtʉn diꞌibʉ miimp 
\p  
\v 18 Pa̱a̱ty kyajts ngwentʉpʉjtaꞌaky ja ayoꞌon diꞌibʉ tyam nyajkʉjx nyajna̱jxʉm. Pes kyaj mba̱a̱t ndukmʉꞌijxkijxyʉm tadʉ mʉjꞌa̱jtʉn diꞌibʉ nba̱a̱da̱ꞌa̱nʉm ok.  
\v 19 Pes tʉgekyʉ diꞌibʉ Dios yajkoj ꞌyawijx jyʉjpꞌijxtʉp es tꞌixa̱ꞌa̱ndʉ ja xʉʉ tiempʉ ko Dios dyajnigʉxʉꞌʉgʉt diꞌibáty ꞌyuꞌunkꞌa̱jttʉp.  
\v 20 Jaꞌa ko ma̱ ja Adán pyekytyuuñ, tʉgekyʉ diꞌibʉ ya̱ naxwiiñ ijtp ꞌyayoy nandʉꞌʉn mʉt jaꞌagyʉjxmʉ pyojpʉ; kyaj ꞌyayoy mʉt ko yʉꞌʉ kʉꞌʉm ttsejky, Diosʉ dʉꞌʉn pyʉjták. Per kyaj wyʉꞌʉmʉt dʉꞌʉñʉm, mʉt ko tʉgekyʉ diꞌibʉ Dios pyʉjták ꞌyawijxtʉp  
\v 21 ko kyaj ꞌyokkutʉgoyánnʉdʉ es pátʉp ja mʉjꞌa̱jtʉn, ja awa̱ꞌa̱tstuuyꞌa̱jtʉn es ja kunuꞌxʉn diꞌibʉ pya̱a̱ttʉp ja Diosʉ ꞌyuꞌungʉty.  
\v 22 Nnija̱ꞌa̱m ko extʉ tyam tʉgekyʉ diꞌibʉ Dios pyʉjták moon tujkp éxtʉm tuꞌugʉ toxytyʉjk dyajnáxy ja pʉjk adoꞌonʉn ko tpa̱a̱da̱ꞌa̱ñ ja maxuꞌunguꞌunk.  
\v 23 Es kyaj yʉꞌʉjʉty jeꞌeyʉ ꞌyayowdʉ mʉt ja pʉjk adoꞌonʉn, nandʉꞌʉn ʉdsa̱jtʉm diꞌibʉ nmʉda̱jtʉm ja Espíritʉ Santʉ diꞌibʉ Dios tʉ xymyoꞌoydsyondákʉm éxtʉmʉ tʉʉmp diꞌibʉ jawyiin tʉʉmpꞌa̱jtp, es njʉjpꞌijxʉm ko Dios xymyoꞌoyʉm tʉgekyʉ diꞌibʉ xypyátʉm mʉt ko xyꞌuꞌunkꞌa̱jtʉm, jaꞌa yʉꞌʉ ko nmʉda̱jtʉm ja jembyʉ niniꞌx.  
\v 24 Pa̱a̱ty ʉʉdsʉty ja nitsoꞌokꞌa̱jtʉn tʉ nbátʉm ko dʉꞌʉn njʉjpꞌijxʉm. Ko ja̱ꞌa̱y tʉ tꞌijxnʉ diꞌibʉ naty tʉ tjʉjpꞌíxy, kyaj jaꞌa ꞌyokꞌyajtijnʉ ko tjʉjpꞌíxy. Pes kooxyʉp ja̱ꞌa̱y tʉ tꞌaxá̱jʉdʉ, kyajxyʉp tnakyjyʉpꞌixy.  
\v 25 Per ma̱ kyajnʉm ti nmʉda̱jtʉm, pes nꞌokꞌawijxʉm mʉdʉ maꞌxtujkʉn. 
\p  
\v 26 Nandʉꞌʉn ja̱jtpʉ dʉꞌʉn, ja Espíritʉ Santʉ xypyudʉjkʉm ma̱ nꞌijtʉm yaꞌꞌayow yaꞌꞌama̱ꞌa̱t, mʉt ko kyaj nnija̱ꞌa̱m wiꞌix nga̱jxtákʉm éxtʉm pyaadyʉty, per ja Espíritʉ Santʉ xyñinuꞌxtákʉm mʉt ʉdsa̱jtʉm, mʉt ko yʉꞌʉ myʉdeepy ko ngʉjx ndujkʉm diꞌibʉ kyaj mba̱a̱t nga̱jxpʉdsʉꞌʉmʉm.  
\v 27 Es komʉ Dios ñija̱ꞌa̱dyaapy tʉgekyʉ ja ja̱ꞌa̱y jyot wyinma̱ꞌa̱ñʉty, ñija̱ꞌa̱p yajxón diꞌibʉ ja Espíritʉ Santʉ ꞌyamdowaampy, mʉt ko yʉꞌʉ ꞌyamdeepy ja Diosʉ jyaꞌayʉty éxtʉm ja Dios ttseky. 
\s1 Nmadákʉm Kristʉkyʉjxm 
\p  
\v 28 Nnija̱ꞌa̱m ko Dios yʉꞌʉ tyuknibʉjtákʉp tʉgekyʉ es ttukꞌoyꞌáttʉt diꞌibáty tsojkʉdʉp, diꞌibáty yʉꞌʉ tʉ twoy, éxtʉm tʉ ttuknibʉjta̱a̱gʉ.  
\v 29 Mʉt ko Dios tnija̱ꞌa̱jʉ ja jyaꞌay tim ʉxꞌa̱jp, es yʉꞌʉjʉty twinꞌijxy es ꞌyítʉt éxtʉmʉ ꞌyUꞌunk Jesukristʉ, es dʉꞌʉnʉ Jesukristʉ kyaꞌaxkopkꞌátʉt ma̱ mayʉ myʉgaꞌaxʉty.  
\v 30 Es pʉ́nʉdyʉ Dios tyuknibʉjtákʉ ʉxꞌa̱jp es tꞌuꞌunkꞌáttʉt, jaꞌa twooy; es pʉ́nʉty wyoo, jaꞌa oy mʉʉt wyeꞌemy; es pʉ́nʉty oy mʉʉt wyeꞌemy, jaꞌa pyʉjták es tmʉdáttʉt ja mʉjꞌa̱jtʉn. 
\p  
\v 31 Es mʉt ko tʉ nnija̱ꞌa̱m tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ, ¿ti dʉn mba̱a̱t nꞌaktimka̱jxʉm? Mʉt ko Dios xypyudʉjkʉm ʉdsa̱jtʉm, ¿pʉ́n xymyʉdsipꞌa̱jtʉm?  
\v 32 Mʉt ko Dios kyaj oj tkuyuꞌutsy ja kyʉꞌʉm Uꞌunk, niꞌigʉ oj tkʉyaky es ꞌyoogʉt ʉdsa̱jtʉmgyʉjxm, ¿wiꞌix tsoo net xykyamoꞌoyʉm tʉgekyʉ mʉdʉ ꞌyUꞌunk?  
\v 33 ¿Pʉ́n mba̱a̱t tpekymyoꞌoy diꞌibʉ Dios tʉ twinꞌixy?, mʉt ko Dios kʉꞌʉm oy dyajweꞌemy mʉt yʉꞌʉ.  
\v 34 ¿Pʉ́n mba̱a̱t jyʉnaꞌañ: “Pekyjyaꞌayʉ tya̱a̱dʉty?” Jesukristʉ kuꞌoꞌkʉdʉ, es kyaj jeꞌeyʉ kyuꞌoꞌkʉdʉ, nandʉꞌʉn jyikypyejky jatʉgok es tam ꞌyity aga̱ꞌa̱ñdsyoo ma̱ Dios es xyñinuꞌxtákʉm.  
\v 35 ¿Pʉ́n mba̱a̱t xypyʉjkʉm ja Kristʉ tsyojkʉn? ¿Tii mba̱a̱t xypyʉjkʉm ja ayoꞌon, o ja jotmay, o mʉt ko nyajpajʉdijtʉm, o ja yuu, o mʉt ko kyajpʉ nwitꞌa̱jtʉm, o mʉt ko xyaꞌooga̱ꞌa̱nʉm mʉt ja espa̱a̱dʉ?  
\v 36 Pes éxtʉm jyʉnaꞌañ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn: 
\q1 Mʉt mijtskyʉjxm ʉʉdsʉty nꞌittʉ oꞌkʉn jʉjpꞌám; 
\q1 dʉꞌʉnʉts ʉʉdsʉty nꞌittʉ éxtʉm ja borreegʉ diꞌibʉ yajmʉnʉjxtʉp ma̱ ja oꞌkʉn. 
\m  
\v 37 Ni diꞌibʉdsʉ taadʉ xykyatukmastuꞌudʉt ja Kristʉ. Pes yʉꞌʉ dʉꞌʉn diꞌibʉts xytyukmʉmadakp tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ, mʉt ko yʉꞌʉ xytsyojkʉm.  
\v 38 Pa̱a̱dyʉts nmʉdaty ja tʉyꞌa̱jtʉn ko ni ja oꞌkʉn es ni ja jikyꞌa̱jtʉn, ni ja ánklʉsʉty, ni ja kaꞌóybyʉty, ni ja tyambʉ, ni ja diꞌibʉ miimp kʉdákpnʉm,  
\v 39 ni diꞌibʉ tsa̱jwínm, ni diꞌibʉ ayoodaknóty es ni diꞌibʉ Dios yajkoj, kyaj ni ti mba̱a̱t xykyatukmastútʉm ja tsyojkʉn ja Dios diꞌibʉ myʉda̱jtypy mʉt ʉdsa̱jtʉm ma̱ yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ. 
\c 9  
\s1 Wyinwijtsypy ja Dios pʉ́nʉty tsyejpy 
\p  
\v 1 Extʉmʉ myʉduumbʉ Kristʉ, ngajxyʉdsʉ tʉyꞌa̱jtʉn es kyajts nꞌandaꞌaky. Ja Espíritʉ Santʉ anaꞌamp ma̱dsʉ nwinma̱ꞌa̱ñʉn es tʉyꞌa̱jtʉnʉts njʉna̱ꞌa̱ñ.  
\v 2 Ndimmʉda̱jttiibyʉts ja amay jotmay.  
\v 3 Oyxyʉpts njatseky es ka̱jxpéky ndimꞌítʉt es kyajts nꞌokꞌijnʉt tiꞌigyʉ mʉdʉ Kristʉ pʉn oꞌoyʉpxyʉp es ttukꞌoyꞌáttʉt ja nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm, ja israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty,  
\v 4 ja Israelʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts dʉꞌʉn éxtʉm ʉj. Dios kyupʉjkʉdʉ éxtʉmʉ ꞌyuꞌungʉty es tyukꞌijxʉdʉ ja myʉjꞌa̱jtʉn es ttuuñ ja kajxyꞌátypyʉ mʉt yʉꞌʉ, es tmooydyʉ ja ꞌyanaꞌamʉn esʉ wya̱ndakʉn es wiꞌix twindsʉꞌʉgʉdʉt ja Dios.  
\v 5 Nan yʉꞌʉdyʉ dʉꞌʉn ja tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts ja Abra̱a̱n, Isa̱a̱ esʉ Jakoob, es nandʉꞌʉn jyaꞌayꞌa̱jtʉngyʉjxm ꞌyijty tadʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts ja Kristʉ, oy jaꞌijty jyaDiósʉty diꞌibʉ anaꞌamp ma̱ diꞌibʉ jaaꞌa̱jtp tʉgekyʉ. ¡Waꞌan dyaꞌꞌawdaty ma̱ tʉgekyʉ it naxwíñʉdʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ! Waꞌan dʉꞌʉnʉty. 
\p  
\v 6 ¡Per kyaj mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ko Dios tʉ dyajtʉgátsy ja wya̱ndakʉn! Jaꞌa ko kyaj nidʉgekyʉ yʉ israelítʉty oj wyinꞌíxʉdʉ Dios éxtʉmʉ jyaꞌayʉn.  
\v 7 Es nan ni yʉꞌʉ Dios tkaja̱ꞌa̱yꞌáty nidʉgekyʉ ja Abra̱a̱nʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱dsʉty, mʉt ko Dios tꞌanma̱a̱y ja Abra̱a̱n: “Yʉꞌʉyʉ dʉꞌʉnʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts ja Isa̱a̱ yajkwentʉpʉjta̱ꞌa̱gʉp éxtʉm mjaꞌajʉn.”  
\v 8 Tya̱a̱dʉ xytyuknija̱ꞌa̱m ko kyaj ja ja̱ꞌa̱y Dios ꞌyuꞌunkꞌátyʉty pʉnʉ wiꞌix pʉ́n ja tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts ttukmíñ ttukja̱jtʉ, jaꞌa ja ja̱ꞌa̱y Dios uꞌunkꞌa̱jttʉp diꞌibʉ miin ja̱jttʉ ma̱ ja Dios tkuydyúñ ja wya̱ndakʉn,  
\v 9 mʉt ko dʉꞌʉn wya̱ndaky: “Jʉmbítʉpts ma̱ ja tiempʉ tpa̱a̱dʉt esʉ Saarʉ tʉ naty dyajmín dyajja̱ꞌty tuꞌugʉ uꞌunguꞌunk.” 
\p  
\v 10 Es kyaj yʉꞌʉyʉty, nandʉꞌʉn ja Rebekʉ ꞌyuꞌunk majtskpʉ, tiꞌigyʉ tteetyꞌa̱jttʉ ja Isa̱a̱, ʉdsa̱jtʉm nꞌapteetyꞌa̱jtʉm.  
\v 11 Oyʉ dʉꞌʉn, kyajnʉm natyʉ tya̱dʉ majtskpʉ uꞌunk myiñ jyaꞌty es ni tkatúñʉmʉ naty tii, ni yʉ oybyʉ es ni yʉ axʉʉkpʉ, jaꞌa ko tyúñʉty diꞌibʉ Dios tsyojk ko twinꞌijxy diꞌibʉ yʉꞌʉ kyupejkypy éxtʉmʉ jyaꞌayʉn,  
\v 12 kyaj jaꞌagyʉjxm ko tuꞌuk tuꞌuk tii ttuñ tkatúñ, es ja Rebekʉ yaꞌꞌanma̱a̱y: “Yʉ mgaꞌaxkópk yʉꞌʉ tuumbʉꞌátʉdʉp ja mutskpʉ.”  
\v 13 Dʉꞌʉn éxtʉm ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: “Ndsejpyʉts ja Jakoob, perʉ Esa̱ꞌuu kyaj.” 
\p  
\v 14 ¿Tii mʉdʉ tya̱a̱dʉ mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ko kyajʉ Dios ttuñ ja tʉyꞌa̱jtʉn? ¡Ni wiꞌix tsoo!  
\v 15 Mʉt ko Dios tꞌanma̱a̱y ja Moisés: “Ʉj nmʉdátʉpts ja paꞌꞌayoꞌon mʉt ja diꞌibʉts ʉj nbaꞌꞌayowaampy, es nmʉdátʉpts ja maꞌxtujkʉn mʉt ja diꞌibʉts ʉj nmʉmaꞌxtukaampy.”  
\v 16 Es dʉꞌʉn kyʉxeꞌeky ko diꞌibʉ Dios tyiimpy, dʉꞌʉn ttuñ mʉt ko yʉꞌʉ kʉꞌʉm pyaꞌꞌayowaampy, kyaj mʉt ko ja ja̱ꞌa̱yʉty dʉꞌʉn ttsoktʉ es ni mʉt ko ti oynʉꞌʉnʉn tʉ ttundʉ.  
\v 17 Mʉt ko ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ ko Dios tꞌanma̱a̱y ja Ejiptʉ ryey: “Pa̱a̱ty tʉ nbʉjtaꞌaky éxtʉmʉ rey es nyaꞌíxʉdʉts ma̱ mijʉn ja nmʉkꞌa̱jtʉnʉts es dʉꞌʉn yaꞌíxʉt ja nmʉjꞌa̱jtʉnʉts ma̱ nidʉgekyʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty.”  
\v 18 Tya̱a̱dʉ xytyuknija̱ꞌa̱m ko Dios yaꞌijxʉp ja pyaꞌꞌayoꞌon ma̱ diꞌibʉ yʉꞌʉ tsyejpy, es nandʉꞌʉn dyajkujuundaꞌaky diꞌibʉ yʉꞌʉ yajkujuunda̱ꞌa̱gaampy. 
\p  
\v 19 Jaa da pʉ́nʉts xyꞌanʉʉmʉp: “Pʉn dʉꞌʉnʉ dʉꞌʉn, ¿wiꞌix mba̱a̱t ja Dios xypyekymyoꞌoyʉm oynʉꞌʉnʉn pʉn kyaj mba̱a̱t pʉ́n tjʉjpkuwa̱ꞌa̱gʉ diꞌibʉ Dios tsyejpy?”  
\v 20 Esʉts ʉj nꞌadsoy: ¿Es mbʉ́nʉ dʉn mij ko dʉꞌʉn xyñiꞌow xyñiya̱a̱xʉ Dios? ¿Tii waꞌanʉ tuꞌts tꞌanʉʉmʉ diꞌibʉ yajkójʉp: “Ti kots mij dʉꞌʉn tʉ xypyotsy?”  
\v 21 Pes ja tuꞌts pojtspʉ yajkejpy ja tyexy tyazʉ éxtʉm yʉꞌʉ kʉꞌʉm ttseky. Yʉꞌʉ pátʉp dyajtúnʉt kujkwaꞌxy ja moꞌonts es tpótsʉt tuꞌugʉ jantsy oybyʉ diꞌibʉ myʉꞌuñaapy ja pʉjy, es jakujkwaꞌxy mba̱a̱t dyaꞌoyʉ tuꞌuk diꞌibʉ oywyiꞌix yajtúñ. Pes ja moꞌonts jyaꞌaꞌa̱jtypy yʉꞌʉ. 
\p  
\v 22 Nandʉꞌʉn ja̱jtpʉ dʉꞌʉn, ja Dios pátʉp ttúnʉt diꞌibʉ yʉꞌʉ tsyejpy. Yakaampy tuꞌugʉ ijxpajtʉn wiꞌix ja tʉydyuꞌunʉn dyaky es dyaꞌixa̱ꞌa̱ñʉty ja ꞌyajkʉn es myʉmadak mʉt ja myaꞌxtujkʉnʉ tadʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ yʉꞌʉ tyuknibʉjtákʉ es ñʉjxtʉt ayoodaknóty.  
\v 23 Nandʉꞌʉn pátʉp es dyaꞌíxʉdʉt yʉ myʉjꞌa̱jtʉn mʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ yʉꞌʉ myʉda̱jtypy mʉt ja paꞌꞌayoꞌon, mʉt ko jawyíñʉbʉ naty yʉꞌʉ tʉ ttuknibʉjta̱a̱gʉ es nꞌijtʉm ma̱ myʉjꞌa̱jtʉn,  
\v 24 ʉdsa̱jtʉm, diꞌibátyʉ Dios wyoo es tpaꞌꞌayooy, kyaj jyeꞌeyʉty ja israelítʉty, per nandʉꞌʉn diꞌibʉty kyaj ꞌyisraelítʉty.  
\v 25 Extʉm jyʉnaꞌañ ma̱ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ Oseeʉs tkʉxja̱a̱y: 
\q1 Diꞌibátyʉdsʉ naty kyaj nja̱ꞌa̱yꞌátyʉts, 
\q1 yʉꞌʉts nja̱ꞌa̱yꞌáttʉp, 
\q1 es diꞌibátyʉdsʉ naty kyaj ndseky, 
\q1 njʉna̱ꞌa̱nʉpts ko yʉꞌʉts ndsojktʉp. 
\m  
\v 26 Es nan jam jyʉnáñ: 
\q1 “Kyajts miits nja̱ꞌa̱yꞌáttʉ, 
\q1 nan jamyʉ nꞌaxá̱jʉdʉt miidsʉty éxtʉmts ja nꞌuꞌungʉn”, 
\q1 dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ ja Dios diꞌibʉ jikyꞌa̱jtp. 
\m  
\v 27 Es mʉt ja israelítʉty, ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ Isaiiʉ jyʉnáñ: “Oy ja israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty jyamayꞌa̱jtpʉdʉ ja tyʉʉmp ꞌya̱a̱dsʉty éxtʉm ja puꞌu jikymyejyñbyʉꞌa̱a̱y, jeꞌeyʉ waanʉ yʉꞌʉjʉty ñitsoꞌoktʉt.  
\v 28 Mʉt ko yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Dios tsojk es kexy kaꞌpxy tkuydyuunda̱ꞌa̱yaꞌañ yʉ ꞌyayuk ma̱ tʉgekyʉ ja naxwíñʉdʉ.”  
\v 29 Es éxtʉm nandʉꞌʉn ja Isaiiʉ jyʉnáñ jawyíñʉp: 
\q1 Kooxyʉbʉ Dios diꞌibʉ tʉgekyʉ mʉkꞌa̱jtʉn myʉda̱jtypy, 
\q1 oj xykyatukmʉnikákʉm waandiꞌknʉ ja̱ꞌa̱y, 
\q1 tʉʉxyʉp ndimkutʉgoꞌoyʉm tʉgekyʉ, 
\q1 éxtʉm jyajty ja Sodomʉ ka̱jpn esʉ Gomorrʉ ka̱jpn. 
\s1 Israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty es ja oybyʉ ayuk 
\p  
\v 30 ¿Ti xytyukjaygyujkʉm tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ? Pes xytyukjaygyujkʉm ko yʉ diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty myʉbʉjkʉngyʉjxm oy wyʉꞌʉmdʉ mʉt ja Dios oy tkaꞌʉxta̱a̱ydyʉ es dʉꞌʉn ꞌyíttʉt mʉt ja Dios,  
\v 31 es ja israelítʉty sitʉy jyatunandʉ éxtʉm ja Dios tꞌaneꞌemy es dʉꞌʉnxyʉp oy wyʉꞌʉmdʉ mʉt ja Dios, per yʉꞌʉjʉty kyaj ttukꞌoybyʉdsʉʉmdʉ.  
\v 32 ¿Es ti ko tkatukꞌoybyʉdsʉʉmdʉ? Jaꞌa ko jyamada̱ꞌa̱gándʉ es ja Dios yajnitsoꞌogʉdʉt mʉt ja diꞌibʉ yʉꞌʉjʉty kʉꞌʉm tyuundʉp es kyaj mʉt jaꞌagyʉjxm ko ja̱ꞌa̱y tꞌaxá̱jʉdʉ Jesús éxtʉmʉ Yajnitsókpʉ, mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ko yʉꞌʉ tyukkunajpʉdʉ.  
\v 33 Dʉꞌʉn jyajty mʉdʉ israelítʉty éxtʉm jyʉnaꞌañ ja Dios ma̱ ja jyaaybyajtʉn: 
\q1 Nbʉjta̱ꞌa̱gʉpts ma̱ Syon ka̱jpn, 
\q1 tuꞌuk diꞌibʉ éxtʉmʉ tsa̱a̱ yajtukkunápʉp 
\q1 es kyʉdáwdʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty; 
\q1 es diꞌibáty myʉbejkypy yʉꞌʉ, 
\q1 ni na̱ꞌa̱ tkamʉdáttʉt ja tsoydyuꞌun. 
\c 10  
\p  
\v 1 Mʉguꞌugítʉty, diꞌibʉts sitʉy njantsytsyejpy amumduꞌuk jot es nꞌamdoy nbʉjktsóyʉts ja Dios, jaꞌa dʉꞌʉn es ja israelítʉty ñitsoꞌoktʉt.  
\v 2 Kʉꞌʉmts ʉj nꞌawanʉ ko yʉꞌʉ sitʉ́yʉty ꞌyawdatándʉp ja Dios, per kyaj tjaygyúkʉdʉ ti Dios tsyejpy.  
\v 3 Pes kyaj tjaygyúkʉdʉ wiꞌixʉ ja̱ꞌa̱y oy wyʉꞌʉmdʉ mʉt ja Dios, jaꞌa tyunándʉp es tpayoꞌoya̱ꞌa̱ndʉ kyʉꞌʉm winma̱ꞌa̱ñgyʉjxm wiꞌix oy wyʉꞌʉmdʉt mʉt ja Dios, kyaj tkupʉktʉ wiꞌix ja Dios jyʉnaꞌañ es oy wyʉꞌʉmdʉt jaꞌa mʉʉt.  
\v 4 Jaba̱a̱t ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn tyuuñ ko myiiñ ja Kristʉ, es dʉꞌʉn nidʉgekyʉ oy wyʉꞌʉmdʉt mʉt ja Dios ko Kristʉ tmʉbʉktʉ. 
\p  
\v 5 Moisés ñiga̱jx wiꞌixʉ ja̱ꞌa̱y oy wyʉꞌʉmdʉ mʉt ja Dios anaꞌamʉngyʉjxm ko jyʉnáñ: “Diꞌibʉ kyuydyiimpy tʉgekyʉ tʉgekyʉ diꞌibʉ tadʉ anaꞌamʉn ñiꞌanaꞌamʉp, tadʉ ja̱ꞌa̱y ꞌyaxá̱jʉp ja jikyꞌa̱jtʉn winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ.”  
\v 6 Per ko ja̱ꞌa̱y wyʉꞌʉmdʉ oy mʉt ja Dios mʉbʉjkʉngyʉjxm, dʉꞌʉn jyʉnáñ: “Katʉ mjʉna̱ꞌa̱ñ mjodoty mwinma̱ꞌa̱ñóty: ¿Pʉ́nʉ da patʉ́kʉp tsa̱jpótm?” (Jaꞌa dʉꞌʉn es dyajjʉnákʉt ja Kristʉ.)  
\v 7 Ni mgajʉna̱ꞌa̱nʉt: “¿Pʉ́nʉ da kʉda̱ꞌa̱gʉp ayoodaknóty?” (Jaꞌa dʉꞌʉn es ja Kristʉ dyajjikypyʉ́kʉt.)  
\v 8 Pes dʉꞌʉn ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: “Wingʉꞌʉy agʉꞌʉy es a̱a̱jóty jodoty ja ayuk xymyʉdattʉ.” Yʉꞌʉ ja ayuk diꞌibʉts ʉj nga̱jxwaꞌxypy.  
\v 9 Pʉn mʉt ja mꞌa̱a̱ mjʉna̱ꞌa̱ñ: “Ngupejkypyʉts mij, Jesús, éxtʉmdsʉ nWindsʉ́n”, es pʉn mmʉbejkypy mʉt ja mjot mwinma̱ꞌa̱ñ ko Dios yajjikypyʉjk ja Jesús ko ꞌyeꞌky, net mnitsoꞌogʉt.  
\v 10 Mʉt ko mʉdʉ njotꞌa̱jt nwinma̱ꞌa̱ñꞌa̱jtʉm nmʉbʉjkʉm ja Dios es net nwʉꞌʉmʉm oy mʉt ja Dios, es mʉt ja nꞌa̱a̱ꞌa̱jtʉm njʉna̱ꞌa̱nʉm ko Jesukristʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm, es yʉꞌʉ dʉꞌʉn xytyukpátʉm ja nitsokʉn. 
\p  
\v 11 Pes ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: “Pʉ́n myʉbejkypy yʉꞌʉ, ni na̱ꞌa̱ kyatsoydyuꞌunga̱ꞌa̱dʉt.”  
\v 12 Tya̱a̱dʉ xytyuknija̱ꞌa̱m ko Dios kyaj tꞌijxkijxyʉ diꞌibʉ israelitʉ o diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty, mʉt ko yʉꞌʉ kʉꞌʉm ja Jesús Nindsʉnꞌa̱jtʉnꞌa̱jtp ma̱ tʉgekyʉ, es yʉꞌʉ kyuniꞌxypy mʉj wiin kajaa nidʉgékyʉty diꞌibʉ mʉnuꞌxtákʉdʉp.  
\v 13 Mʉt ko ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: “Nidʉgekyʉ diꞌibʉ mʉnuꞌxtákʉdʉp éxtʉmʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm, nitsoꞌoktʉp.”  
\v 14 ¿Per wiꞌix mba̱a̱t tꞌawdaty éxtʉmʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm tuꞌuk ma̱a̱nʉm kyaj tmʉbeky? ¿Es wiꞌix mba̱a̱t tmʉbeky pʉn kyaj tmʉdoy yajmadyaꞌaky? ¿Es wiꞌix mba̱a̱t tmʉdowdʉ yʉꞌʉjʉ ꞌyayuk pʉn kyaj ni pʉ́n kyatukmʉmadya̱ꞌa̱gʉdʉ?  
\v 15 ¿Es wiꞌix mba̱a̱t yajtukmʉmadyaꞌaky ja Diosʉ ꞌyayuk pʉn kyaj pʉ́n tyuknigéxyʉty? Dʉꞌʉn éxtʉmʉ Diosʉ jyaaybyajtʉn tmadyaꞌaky ja diꞌibʉ kya̱jxwa̱ꞌxtʉp ja Diosʉ ꞌyayuk ma̱ jyʉnaꞌañ: “¡Jyantsytsyújʉty ko jya̱ꞌttʉ diꞌibʉ xytyuknimiꞌinʉm ja oybyʉ ayuk!” 
\p  
\v 16 Per kyaj nidʉgékyʉty ja israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty tmʉbʉktʉ yʉ ayuk, dʉꞌʉn éxtʉm jyʉnáñ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ Isaiiʉ: “Windsʉ́n, ¿pʉ́n tʉ tmʉbeky ja diꞌibʉts ʉʉdsʉty nga̱jxwaꞌxypy?”  
\v 17 Pa̱a̱ty, myʉbʉjktʉp ja ja̱ꞌa̱y ja Dios ko tꞌamʉdoonáxtʉ ja ayuk, es diꞌibʉ ꞌyamʉdoona̱jxtʉp, Kristʉ yʉꞌʉ ñimadyakypy. 
\p  
\v 18 ¿Per tii, kyaj tʉ tmʉdowdʉ ja israelítʉty ja Diosʉ ꞌyayukʉ? ¡Ti ko kʉdii! Ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: 
\q1 Ja ayuk tʉ yajka̱jxwaꞌxy es tʉ yajnijáwʉ ma̱ tʉgekyʉ naxwíñʉdʉ, 
\q1 es ja ꞌyayuk tʉ jyaꞌty extʉ ma̱ naxwíñʉdʉ kyugʉxʉ. 
\m  
\v 19 ¿Per tii, kyaj ja israelítʉty tʉ tjaygyúkʉdʉ ja Diosʉ ꞌyayuk? ¡Ti ko kʉdii! Pes jawyiinʉ Moisés jyʉnáñ ko Dios ꞌyawa̱ꞌa̱nʉ: 
\q1 Nyajnaywyinnaxʉjáwʉdʉpts miidsʉty mʉt diꞌibʉts mayꞌa̱jtʉngyʉjxm ndúnʉp ma̱ diꞌibʉ kyajts nja̱ꞌa̱yʉty, 
\q1 ʉjtsʉts miits nyajjotꞌambʉ́ktʉp mʉt jaꞌagyʉjxm ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ kyaj tjaygyukʉya̱ꞌa̱ndʉ. 
\m  
\v 20 Es nandʉꞌʉn Diosʉ kyuga̱jxpʉ Isaiiʉ jotmʉkꞌa̱jtʉn mʉt jyʉnáñ ko Dios yꞌawa̱ꞌa̱nʉ: 
\q1 Diꞌibʉts kyaj xyꞌʉxta̱a̱ydyʉ, ojts xypya̱a̱ttʉ; 
\q1 tʉts nnaydyukꞌíxyʉty ja diꞌibátyʉ naty kyajts xyajnidʉ́wʉdʉ. 
\m  
\v 21 Isaiiʉ tꞌanma̱a̱ydyʉ nandʉꞌʉn ko Dios tmadyaky ja israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty ma̱ jyʉnáñ: “Tuk xʉʉdʉgóy tʉ nꞌawíxyʉts es tʉ njaꞌꞌaxa̱jʉya̱ꞌa̱ndʉ majtsk aduꞌumgʉꞌʉty es xyñimínʉdʉts diꞌibʉ kyajts xymyʉmʉdowdʉ es kujuunʉty.” 
\c 11  
\s1 Israelitʉ winwitsypyʉ 
\p  
\v 1 Tyam nyajtʉ́y: ¿Ti tʉʉ Dios ttimꞌʉxtijta̱ꞌa̱y ja israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty? ¡Ni wiꞌix tsoo! Pes ʉj kʉꞌʉm israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉts, tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts ja Abra̱a̱n esʉ Benjamink.  
\v 2 Kyaj ja Dios tꞌʉxtij ja jyaꞌay diꞌibʉ extʉ jékyʉp ñijawʉ éxtʉmʉ jyaꞌayʉty. ¿Tii kyaj miits xyñijáwʉdʉ éxtʉm jyʉnaꞌañ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn ma̱ yajmadyaꞌaky éxtʉm ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ Eliiʉs tmʉꞌꞌʉꞌʉñ ja Dios mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ israelítʉty? Dʉꞌʉn jyʉnáñ:  
\v 3 “Windsʉ́n, tʉ dyaꞌooktʉ ja mguga̱jxpʉty es tʉ dyajkutʉgóydyʉ yʉ mꞌartal; ʉjts naydyiꞌigyʉ tʉ nweꞌemy, es extʉ ʉj nandʉꞌʉnʉts xyaꞌooga̱ꞌa̱ndʉ.”  
\v 4 ¿Per wiꞌix ja Dios ꞌyadsoojʉmbijtʉ? Dʉꞌʉn jyʉnáñ: “Jʉxtujk mílnʉm ja ja̱ꞌa̱yʉty xyꞌakwʉꞌʉmxʉdʉts diꞌibʉ kyajnʉm twingoxtánʉdʉ ja Baalʉ ꞌyagojwinnáx.”  
\v 5 Nandʉꞌʉn ja̱jtpʉ dʉꞌʉn ꞌyakweꞌemy tyam waanʉ ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ mʉt ja Diosʉ myayꞌa̱jtʉngyʉjxm yajwinꞌijxy.  
\v 6 Es pʉn Dios mayꞌa̱jtʉngyʉjxm wyinꞌijxʉdʉ, kyaj mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ko yʉꞌʉ jyaꞌayꞌátʉdʉ Dios mʉt ko kʉꞌʉm ti ttundʉ. Mʉt ko diꞌibʉ yajpátp jaꞌagyʉjxm ko ti nduꞌunʉm, kyaj yʉꞌʉ yajtijy ko mayꞌa̱jtʉngyʉjxm yajpa̱a̱ty. 
\p  
\v 7 ¿Wiꞌixʉ dʉꞌʉn? Kyaj ja israelitʉ ja̱ꞌa̱y oj tpa̱a̱ttʉ diꞌibʉ jyaꞌʉxta̱a̱ydyʉp, per pyattʉ ja ja̱ꞌa̱y diꞌibáty ja Dios wyinꞌijxʉdʉ. Es pʉnaty Dios kyaj wyinꞌijxyʉ, juꞌunda̱a̱ydyʉ jyot wyinma̱ꞌa̱ñʉty.  
\v 8 Yʉꞌʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn myadyakypy ma̱ ꞌyity kʉxja̱ꞌa̱y: “Dios myooyʉ juun jyot wyinma̱ꞌa̱ñʉty es yʉ wyiin kʉdiibʉ ꞌyíxtʉt esʉ tyatsk kʉdiibʉ myʉdówdʉt. Es dʉꞌʉñʉmʉ dʉꞌʉn tyamba̱a̱t.”  
\v 9 Es ja rey Davit ꞌyamdoo pyʉjktsoo ja Dios dʉꞌʉn: 
\q1 Waꞌan ja myʉj xʉʉ jyʉmbitʉ éxtʉmʉ trampʉ esʉ tʉꞌʉyʉn, 
\q1 éxtʉmʉ tsa̱a̱ diꞌibʉ tyukkunápʉdʉp 
\q1 esʉ dʉꞌʉn yajtʉydyúndʉt. 
\q1  
\v 10 Waꞌanʉ wyiin twindsuꞌu twingoodsʉ kʉdiibʉ ꞌyíxtʉt; 
\q1 waꞌan dʉꞌʉñʉm ꞌyity ja jyʉba̱jk uutsy. 
\s1 Nitsokʉn pʉ́nʉty kyaj ꞌyisraelítʉty 
\p  
\v 11 Pes nyajtʉ́wdʉ: ¿Tii kunajpʉdʉ kʉda̱a̱dʉ ja israelítʉty es kyutʉgooydyʉ tʉgekyʉ tʉgekyʉ? ¡Ni wiꞌix tsoo! Mʉt ko yʉꞌʉjʉty pyojpʉtuundʉ, ta ja nitsokʉn tʉ myiñ ma̱ diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty, es dʉꞌʉn ñaydyukwinnaxʉjáwʉdʉt diꞌibʉ israelitʉ, es ttsóktʉt nandʉꞌʉn diꞌibʉ Dios tʉ tmoꞌoydyʉ diꞌibʉ ꞌyaxa̱jʉ Jesukristʉ.  
\v 12 Mʉt ko pyekytyuundʉ ja israelítʉty es pa̱a̱dyʉ dʉꞌʉn dyajtʉgooydyʉ ja kyunuꞌxʉnʉty, Dios tʉ tkuniꞌxy kana̱k nipat ja diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty. Pes waanʉ kajaa yajkunuꞌxtʉt nidʉgekyʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty ko Dios tkunuꞌxta̱ꞌa̱yʉt nandʉꞌʉn ja israelítʉty. 
\p  
\v 13 Nmʉga̱jxtʉpts miits diꞌibáty kyaj mꞌisraelitʉꞌattʉ. Tʉyꞌa̱jtʉnʉꞌʉ ko Diósʉts xykyajx esʉts miits xyꞌapóstʉlʉꞌáttʉt. Pa̱a̱dyʉts nnaygyʉyákyʉty amumduꞌuk esʉts nguydyúnʉt tya̱dʉ tuꞌunʉn.  
\v 14 Es dʉꞌʉnʉts nduñ esʉdsʉ nja̱ꞌa̱y xytyukꞌadsóktʉt ja nitsokʉn diꞌibʉ miits mmʉda̱jttʉp, es dʉꞌʉn nandʉꞌʉn na̱a̱gʉty ja israelítʉty ꞌyaxá̱jʉdʉp ja Jesús.  
\v 15 Ko yʉꞌʉjʉty kyaj tkupʉjktʉ ja nitsokʉn diꞌibʉ Dios jamoꞌoyánʉ, net ja Dios ꞌyʉxtijʉ es jyʉnáñ mmoꞌoya̱ꞌa̱nʉdʉ ja nitsokʉn miits diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelitʉꞌattʉ. Es ko yʉꞌʉjʉty ñayyajtʉgátsʉdʉt, dʉꞌʉn ꞌyítʉt éxtʉmxyʉp tʉ jyikypyʉktʉ ma̱ tʉ ꞌyooktʉ.  
\v 16 Ko ja Dios yajtukmayꞌáty ja jawyiimbʉ tsa̱jkaaky diꞌibʉ miimp ma̱ ja jembyʉ pʉjtaꞌaky, nandʉꞌʉn yajtukmayꞌáty tʉgekyʉ tya̱dʉ pʉjtaꞌaky. Es pʉn ja Dios yajtukmayꞌáty ja kepyꞌa̱a̱ts, nandʉꞌʉn yajtukmayꞌáty ja ꞌyaay xyeꞌentsy. 
\p  
\v 17 Mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ko ja israelítʉty dʉꞌʉn éxtʉm ja ꞌyaay xyeꞌentsy tuꞌugʉ oliivʉs kepy diꞌibʉ kuyuꞌuy kuda̱jy. Na̱a̱gʉdyʉ tya̱dʉ kepxyeꞌentsy tʉ yajkupoottʉ. Pes miidsʉty diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelitʉꞌattʉ, diꞌibʉ dʉꞌʉn éxtʉm ja kepxyeꞌentsy aamyóty ujtsótypyʉ, tʉ myaꞌꞌagojmúktʉ mʉt ja oliivʉs kepy diꞌibʉ ijtp kuyuꞌuy kuda̱jy, es dʉꞌʉn miidsʉty tʉ xyꞌaxá̱jʉdʉ mjikyꞌa̱jtʉn mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ tadʉ oliivʉs kepyʉ kuyuꞌuy kuda̱jpyʉ.  
\v 18 Pa̱a̱ty katʉ mnayjyáwʉty waanʉ oy es kʉdiinʉm ja oliivʉs kepyʉ ꞌyaay xyeꞌentsy kʉꞌʉm. Pʉn mnayjyawʉyánʉp waanʉ oy, jamyats ko mij kyaj xymyoꞌoy ja jikyꞌa̱jtʉnʉ tadʉ kepyꞌa̱a̱ts. Nik yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja kepyꞌa̱a̱ts mij myajjikyꞌa̱jtʉp. 
\p  
\v 19 Waꞌanʉ da mjʉna̱ꞌa̱ñ: “Jaꞌagyʉjxm tpoꞌttʉ ja oliivʉs kepxyeꞌentsy esʉts xytyukjʉjpkojʉya̱ꞌa̱ndʉ ʉj.”  
\v 20 Tʉyꞌa̱jtʉnʉꞌʉ ko ja oliivʉs kepxyeꞌentsy oj yajpooty na̱a̱gʉty mʉt ko kyaj naty tmʉbʉktʉ Dios, es dʉꞌʉn yʉꞌʉjʉty éxtʉm tʉ tyʉꞌʉdsyʉn. Es nandʉꞌʉn tʉyꞌa̱jtʉnʉꞌʉ ko miits myajtukjʉjpkójʉdʉ mʉt ko xymyʉbʉktʉ Dios. Es katʉ mmʉj mba̱a̱dʉ mʉt yʉꞌʉgyʉjxm. Nik niꞌigʉ naybyʉjta̱ꞌa̱gʉdʉ yuunk naxypy.  
\v 21 Jaꞌa ko Dios kyaj oj tmeꞌxy ja israelítʉty ma̱ kyaj tmʉdowdʉ, oy yʉꞌʉjʉty dʉꞌʉn éxtʉm ja oliivʉs kepxyeꞌentsy kʉꞌʉm, ¿tii mjʉna̱a̱mp xytyijy ko myajmaꞌxtʉt miidsʉty diꞌibʉ dʉꞌʉn éxtʉmʉ xyeꞌendsyʉ oliivʉs kepy aamyóty?  
\v 22 Jaygyúkʉdʉ ko ja oliivʉs kepy mʉt ja kyʉꞌʉmxeꞌentsy esʉ xyeꞌendsyʉ oliivʉs kepy aamyóty ujtsótypyʉ, dʉꞌʉn yʉꞌʉ éxtʉm tuꞌugʉ ijxpajtʉn diꞌibʉ xytyukꞌijxʉm ja tsyojkʉnʉ Dios es nandʉꞌʉn yʉ tyʉydyuꞌunʉn. Pes ja tʉydyuꞌunʉn tmooy ja israelítʉty ko tpoꞌty éxtʉm ja xyeꞌendsyʉ tʉꞌʉtspʉ, es ma̱ miidsʉty dyaꞌíxyʉty ja tsyojkʉn. Per pʉn kyaj mnayyaꞌítyʉty mʉdʉ Diosʉ myayꞌa̱jtʉn, nandʉꞌʉn miidsʉty nʉjx mꞌittʉ éxtʉmʉ kepxyeꞌentsy diꞌibʉ yajkupoꞌttʉ.  
\v 23 Es ja israelítʉty, pʉn yajjʉmbijttʉp ja jyot wyinma̱ꞌa̱ñ es ñaybyʉjta̱ꞌa̱gʉdʉt Dios kyʉꞌʉjóty, yʉꞌʉdyʉ dʉꞌʉn yajpʉjta̱ꞌa̱ktʉp jatʉgok ma̱ naty ꞌyity, mʉt ko Dios mba̱a̱t jam pyʉjtaꞌagyʉty jatʉgok.  
\v 24 Ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ kyuyiipy kyudajpy ja oliivʉs kepy, kyaj ttukjʉjpkójʉ mʉt ja xyeꞌendsyʉ oliivʉs kepy diꞌibʉ miimp aamyóty pejyóty. Per ja Diosʉ dʉꞌʉn ttuuñ mʉt miidsʉty diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelitʉꞌattʉ, éxtʉm ja kepxyeꞌentsy diꞌibʉ kyuyiipy kyudajpy ja oliivʉs kepy. Ko Dios tʉ mbʉjkta̱ꞌa̱gʉdʉ mʉt jaꞌa, kyaj tsyípʉty es tpʉjkta̱ꞌa̱gʉt jatʉgok ja israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty mʉt jaꞌa, diꞌibʉ ijttʉp éxtʉm ja oliivʉs kepy kyʉꞌʉmxeꞌendsyʉty. 
\s1 Israelitʉ ja̱ꞌa̱y ñitsoꞌoktʉ 
\p  
\v 25 Mʉguꞌugítʉty, Diósʉts tʉ xytyuknijawʉ diꞌibʉ ijty kyayajnijáwʉ, es kʉdiibʉ miits mnayjyáwʉdʉt mʉj kuwijy. Tuk peky ja israelítʉty wʉꞌʉmdʉp kujuun extʉ ꞌyamukʉdyaꞌaydyʉt es kya̱ꞌpxʉt ja diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty diꞌibáty ꞌyaxa̱jʉyándʉp ja Jesús.  
\v 26 Ko dʉꞌʉn tyun jyátʉdʉt, net nidʉgekyʉ ja israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty ñitsoꞌoktʉt, éxtʉm ja Dios jyʉnaꞌañ ma̱ ja jyaaybyajtʉn: 
\q1 Ma̱ Syon pyʉdsʉ́mʉt ja Yajnitsókpʉ 
\q1 diꞌibʉ yajpojpʉniwa̱ꞌa̱dsʉp ja ꞌyuꞌunk ꞌyʉna̱ꞌkʉdyʉ Jakoob. 
\q1  
\v 27 Esʉ tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn ja kajxyꞌátypyʉ diꞌibʉts ndunaampy mʉt yʉꞌʉjʉty 
\q1 kots nyajjʉgaꞌagánʉdʉ ja pyojpʉty. 
\p  
\v 28 Mʉt ko ja israelítʉty ꞌyʉxtijtʉp ja oybyʉ ayuk ma̱ yajmadyaꞌaky ja Jesukristʉ, Dios pʉjtákʉp éxtʉmʉ myʉdsipʉn es xytyukꞌoyꞌáttʉt miidsʉty diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty. Perʉ Dios wyinꞌijx ja israelítʉty es tja̱ꞌa̱yꞌata̱ꞌa̱ñ es tpʉjtaꞌaky éxtʉmʉ myʉtnaymyaayʉbʉ jaꞌagyʉjxm ko tꞌaptʉjkꞌáttʉ ja Abra̱a̱n, Isa̱a̱ esʉ Jakoob.  
\v 29 Diꞌibʉ Dios yajkypy, kyaj dyajjʉgeꞌeky; es ko twinꞌixy, nan kyaj tnakypyʉjkʉ.  
\v 30 Miidsʉty diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty, kyaj xymyʉmʉdoodʉ ja Dios, per mʉt ko tyam ja israelítʉty tꞌʉxtijtʉ ja Dios, mbaꞌꞌayoojʉdʉp miidsʉty.  
\v 31 Es dʉꞌʉn éxtʉm yʉꞌʉ tꞌʉxtijtʉ ja Dios es miidsʉty tʉ xyꞌaxá̱jʉdʉ, nandʉꞌʉn dʉꞌʉn tʉ jyaty esʉ Dios tpaꞌꞌayówdʉt ja israelítʉty, dʉꞌʉn éxtʉm miits mbaꞌꞌayówʉdʉ.  
\v 32 Pes Dios niꞌamukʉ ja ja̱ꞌa̱y tpekymyoꞌoydyaꞌay mʉt ko kyaj myʉmʉdóyʉty, es dʉꞌʉn niꞌamukʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty yajpaꞌꞌayówdʉt. 
\p  
\v 33 ¡Ja Diosʉ ꞌyoyꞌa̱jtʉn, wyijyꞌa̱jtʉn esʉ jyaygyujkʉn kyaj tmʉdaty ja kyugʉjxʉn, wyinna̱jxnʉp éxtʉm mba̱a̱t njajaygyujkʉm! ¿Pʉ́n mba̱a̱t tmʉwinma̱ꞌa̱ñbyaaty diꞌibʉ Dios tʉ ttuknibʉjta̱a̱gʉ o diꞌibʉ tyunaampy?  
\v 34 Extʉm jyʉnaꞌañ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn: “¿Pʉ́n tʉ tjaygyukʉ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm ja wyinma̱ꞌa̱ñ?, ¿pʉ́n tʉ myoꞌoyʉty ja ka̱jxwíjʉn?  
\v 35 ¿Pʉ́n oynʉꞌʉnʉn jawyiin tʉ tmoꞌoy ja Dios es dʉꞌʉn óknʉm mba̱a̱t myʉgʉbétyʉty?”  
\v 36 Jaꞌa ko Dios tʉgekyʉ dyajkojta̱a̱y, es tsyojkʉngyʉjxm es myʉjꞌa̱jtʉngyʉjxm tʉgekyʉ ꞌyity. ¡Mʉjꞌa̱jtʉn mʉʉt ja Dios winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ! Waꞌan dʉꞌʉnʉty. 
\c 12  
\p  
\v 1 Pa̱a̱ty mʉguꞌugítʉty, nꞌamdoo nbʉjktsoodʉpts miidsʉty mʉt yʉꞌʉgyʉjxm ja Diosʉ pyaꞌꞌayoꞌon, nayyákʉdʉ miidsʉty ma̱ yʉꞌʉn éxtʉmʉ jiikypyʉ windsʉꞌkʉn, wa̱ꞌa̱ts es diꞌibʉ Dios ꞌyoyjya̱ꞌa̱p. Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn sitʉy mʉʉt yaꞌꞌawdaty ja Dios éxtʉm mbya̱a̱dʉty.  
\v 2 Es katʉ miits xymyʉdattʉ ja winma̱ꞌa̱ñ éxtʉm pʉ́nʉdyʉ naxwíñʉdʉ winma̱ꞌa̱ñ jaꞌaꞌa̱jtʉdʉp, nik niꞌigʉ nayyákʉdʉ es ja Dios dyajtʉgátsʉt ja mjot mwinma̱ꞌa̱ñʉty es dʉꞌʉn xyjaygyúkʉdʉt diꞌibʉ Dios tsyejpy, diꞌibʉ ꞌyoyjya̱ꞌa̱p, diꞌibʉ oy es diꞌibʉ wa̱ꞌa̱ts. 
\p  
\v 3 Mʉt jaꞌagyʉjxm kots ja Dios tʉ xytyuꞌunxʉ ja mayꞌa̱jtʉn, pa̱a̱dyʉts miits nꞌanʉʉmʉdʉ es katʉ mnayjyáwʉdʉ waanʉ mʉj kʉjxm es kʉdiinʉm éxtʉm mba̱a̱dʉdʉ. Nik oy nayjyáwʉdʉ kʉꞌʉm éxtʉm pyaadyʉty ja mʉbʉjkʉn diꞌibʉ Dios tʉ mmoꞌoyʉdʉ.  
\v 4 Tuꞌugʉ niniꞌx kʉba̱jk myʉda̱jtypy yʉꞌʉ ꞌyagʉxk ꞌyaxeꞌentsy. Tamʉ kyʉꞌʉ, tamʉ tyeky, nan tam wiingátypyʉ, es niduꞌuk niduꞌuk myʉda̱jtypy ja kyʉꞌʉmduunk.  
\v 5 Nandʉꞌʉnʉ dʉꞌʉn mʉt ʉdsa̱jtʉm, oy njanimayꞌa̱jtʉm, tuꞌuk jeꞌeyʉ niniꞌx nꞌijtʉm mʉt ja Kristʉ, es niduꞌuk niduꞌuk tiꞌigyʉ ꞌyity mʉt yʉ wiinkpʉty nidʉgekyʉ éxtʉm kana̱k peky ja nniniꞌxꞌa̱jtʉm. 
\p  
\v 6 Es ja Dios mʉt ja tsyojkʉn tʉ xymyoꞌoyʉm niduꞌuk niduꞌugʉ madakʉn. Pʉn ja Dios tʉ mmoꞌoyʉ ja madakʉn es xykya̱jxʉt ja ꞌyayuk, madya̱ꞌa̱k ja ayuk éxtʉm ja mʉbʉjkʉn diꞌibʉ mmʉda̱jtypy.  
\v 7 Pʉn ja Dios tʉ mmoꞌoyʉty ja madakʉn es xypyudʉ́kʉt ja wiinkpʉty, kuydyún yajxón. Pʉn ja Dios tʉ mmoꞌoyʉty ja madakʉn esʉ wiinkpʉty xyaꞌʉxpʉ́kʉt, yaꞌʉxpʉktʉ yajxón.  
\v 8 Pʉn ja Dios tʉ mmoꞌoyʉty ja madakʉn es xyjotmʉkwinga̱jxʉt ja wiinkpʉty, jotmʉkwinga̱jxʉ. Diꞌibʉ yajwaꞌxypy diꞌibʉ myʉda̱jty jyaygyejpy mʉt ja diꞌibʉ tʉgoyꞌa̱jtxʉp, tun yajxón. Es diꞌibʉ pátʉp yajkutúkʉt, waꞌan dyajkutíky es tyúnʉt xondaꞌakyꞌa̱a̱ xondaꞌakyjyót. Es diꞌibʉ pyudʉjkʉp pʉ́nʉty ayoodʉp, waꞌan tpudʉ́kʉdʉ mʉt ja oyjyotkyʉjxm es mʉt ja tsojkʉn. 
\s1 Diꞌibʉ tyuundʉp pʉ́nʉty myʉbʉjktʉp ja Kristʉ 
\p  
\v 9 Naydsyókʉdʉ amumduꞌuk jot. Ʉxtijtʉ ja axʉʉkpʉ es padundʉ ja oybyʉ.  
\v 10 Mnaydsyókʉdʉp nixim niyam éxtʉm tukkaꞌaxpʉn. Windsʉꞌʉgʉdʉ wiingátypyʉ niꞌigʉ es kyaj mij kʉꞌʉm. 
\p  
\v 11 Yajmʉjwiinʉdʉ ja oybyʉ tuunk. Katʉ mnuuxꞌáttʉ. Mʉdundʉ Dios amumduꞌuk jot. 
\p  
\v 12 Jikyꞌattʉ xondaꞌakyꞌa̱a̱ xondaꞌakyjyót mʉt ko xyjamyatstʉ diꞌibʉ Dios tʉ mwa̱ndákxʉty. Kupʉk yajnáxtʉ mʉdʉ maꞌxtujkʉn ja mꞌayoꞌon mjotmáyʉty es kyaj xymyastuꞌuttʉt ja mga̱jxtákʉn. 
\p  
\v 13 Yajwa̱ꞌxtʉ miidsʉty diꞌibʉ mmʉda̱jttʉp mʉt ja mmʉmʉbʉjkpʉty diꞌibáty tʉgoyꞌa̱jtxʉdʉp. Axá̱jʉdʉ yajxón pʉ́nʉty miin ja̱jttʉp ma̱ mdʉjk. 
\p  
\v 14 Amdow pʉjktsówdʉ Dios es tkunuꞌxʉt ja diꞌibʉ mduunʉdʉp axʉʉk miidsʉty. Dʉꞌʉn sitʉy xyꞌamdow xypyʉjktsówʉt es yajkunuꞌxtʉt, kyaj xykya̱jxpóktʉt. 
\p  
\v 15 Xonda̱ꞌa̱ktʉ mʉt ja diꞌibʉ xondáktʉp. Pujʉy puya̱a̱xʉ diꞌibʉ jʉʉy yáxtʉp. 
\p  
\v 16 Jikyꞌattʉ yuunk naxypy nixim niyam. Katʉ mmʉj mba̱a̱dʉdʉ, nik niꞌigʉ mjikyꞌáttʉt tudaꞌaky yuunk naxypy. Katʉ mnayjyáwʉdʉ miits ko mguwijyꞌáttʉ. 
\p  
\v 17 Pʉn ja pʉ́n mdúñʉty axʉʉk, katʉ xytyuunʉmbíty axʉʉk. Yʉꞌʉyʉ mdúnʉp diꞌibʉ dʉn tʉgekyʉ pyʉjtáktʉp oy.  
\v 18 Ʉxta̱ꞌa̱ydyʉ wiꞌix miits mjikyꞌáttʉt tiꞌigyʉ mʉt nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 19 Mʉguꞌugítʉty, ni na̱ꞌa̱ miidsʉty axʉʉk xykyatuunʉmbíttʉt ko axʉʉk myajtúndʉt, niꞌigʉ oy waꞌan ja Dios ttukkumʉdoy ja ja̱ꞌa̱y; mʉt ko Dios jʉna̱a̱mp ma̱ ja jyaaybyajtʉn: “Ʉjtsʉts ndukkumʉdowaampy; ʉjtsʉts nmoꞌoyʉp éxtʉm pyaadyʉty.”  
\v 20 Nandʉꞌʉn xytyukꞌanaꞌamʉm: “Pʉn yʉ mmʉdsip yuꞌoꞌkʉp, yajkáy. Pʉn tʉ́tsʉp, yajnʉꞌuuk. Pʉn mdiimbyʉ tya̱a̱dʉ, yʉ mmʉdsip myʉdátʉp ja tsoydyuꞌun mʉt ko axʉʉk tʉ mdúñʉty.”  
\v 21 Katʉ mnaydyukmʉmadaꞌagyʉty ja axʉkꞌa̱jtʉn, nik niꞌigʉ mʉmada̱ꞌa̱ktʉ ja axʉkꞌa̱jtʉn mʉt ko xytyúndʉt ja oyꞌa̱jtʉn. 
\c 13  
\p  
\v 1 Tsojkʉp es miidsʉty nidʉgekyʉ xymyʉmʉdówdʉt ja justisʉtʉjkʉty es pʉ́nʉty yajkutujktʉp, mʉt ko tʉgekyʉ kutujkʉn myiñ ma̱ Diosʉn, es ja Diosʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ tʉ tpʉjtaꞌaky nidʉgekyʉ justísʉty.  
\v 2 Pa̱a̱ty diꞌibáty kyamʉjꞌijxypy ja justísʉty, yʉꞌʉ dʉꞌʉn kyamʉjꞌijxypy diꞌibʉ Dios tʉ tniꞌanaꞌamʉ es dʉꞌʉn tkupʉ́kʉt ja Diosʉ tyʉydyuꞌunʉn.  
\v 3 Mʉt ko ja justisʉtʉjkʉty kyaj jyaaꞌáty esʉ ja̱ꞌa̱y tꞌajaw tꞌadsʉꞌʉgʉdʉt diꞌibʉ ti oy tyuundʉp, jaꞌa dʉꞌʉn diꞌibʉ axʉʉk adʉ́tstʉp. ¿Mjikyꞌata̱a̱mp es ni xykyatsʉꞌʉgʉdʉ justisʉtʉjkʉ? Tun diꞌibʉ dʉn oy, es extʉ yʉ justisʉtʉjkʉty myaꞌítʉdʉp kumay,  
\v 4 mʉt ko ja justisʉtʉjkʉty Diosʉ dʉꞌʉn tʉ pyʉjta̱ꞌa̱gʉdʉ es xyꞌijxꞌijt xykywentʉꞌa̱jtʉm. Per pʉn mꞌadʉtsp axʉʉk, mdsʉꞌʉgʉp mjáwʉp, mʉt ko kyaj nanʉgoobʉ ttsʉʉmʉdíty ja ꞌyespa̱a̱dʉ, Diosʉ dʉꞌʉn tʉ pyʉjtaꞌagyʉty es ttukkumʉdówʉt éxtʉm ñitʉ́kʉty ja diꞌibʉ axʉʉk adʉ́tstʉp.  
\v 5 Pa̱a̱ty koonʉm xymyʉmʉdówdʉt ja justisʉtʉjkʉty, kyaj jyeꞌeyʉty mʉt ko xytsyʉꞌʉgʉdʉ ko axʉʉk mdúnʉdʉt, jaꞌa dʉꞌʉn mʉt ko dʉꞌʉn xytyuñ mʉt ko xyñijawʉ ko dʉꞌʉn ja Dios dyajnigutúkʉ.  
\v 6 Es pa̱a̱dyʉ dʉꞌʉn xyaktʉ ja mgugʉbety diꞌibʉ pyʉjtáktʉp ja justisʉtʉjkʉty, mʉt ko tyundʉ ma̱ Dios tʉ pyʉjta̱ꞌa̱gʉdʉ.  
\v 7 Pes miits mgʉbáttʉp diꞌibʉ mbátʉdʉp. Mgʉbáttʉp ma̱ ja yajkugʉbajtpʉ, es ja mgugʉbety diꞌibʉ mya̱jktʉp ma̱ justísʉty; mayꞌat windsʉꞌʉgʉdʉ yajxón diꞌibʉ mbátʉdʉp xymyayꞌat xywyindsʉꞌʉgʉdʉt.  
\v 8 Katʉ pʉ́n xymyʉniꞌxyꞌáttʉ, jeꞌeyʉ ja tsojkʉn diꞌibʉ mnaydyukninuꞌxʉdʉp niduꞌuk niduꞌuk. Mʉt ko diꞌibʉ tsyejpy ja myʉguꞌuk, tya̱a̱dʉ tʉ tkuydyuunda̱ꞌa̱y ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn.  
\v 9 Ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn jyʉnaꞌañ: “Katʉ xyajtʉgóy ja pʉjk úkʉnʉ wyindsʉꞌkʉn, katʉ myajja̱ꞌa̱yꞌeeky, katʉ mmeetsy, katʉ mꞌadseky.” Tʉgekyʉ tya̱dʉ anaꞌamʉn mba̱a̱t yaꞌꞌawijtsmíky ma̱ tya̱dʉ ayúkʉty: “Mdsókʉp ja mmʉdʉjkpa̱ꞌa̱jʉty éxtʉm mij kʉꞌʉm mnaydsyékyʉty.”  
\v 10 Diꞌibʉ tsyejpy ja myʉdʉjkpa̱ꞌa̱, ni na̱ꞌa̱ kyaꞌꞌadʉꞌʉtsʉt axʉʉk. Es dʉꞌʉn mʉt ja tsojkʉn yajkuydyuundaapy tʉgekyʉ tʉgekyʉ ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn. 
\p  
\v 11 Es dʉꞌʉn miits mjikyꞌáttʉt, nijáwʉdʉ wiꞌixʉ dʉꞌʉn ja tiempʉ ꞌyíxyʉty ma̱ njikyꞌa̱jtʉm. Kyaj nꞌokꞌijtʉm éxtʉm pʉ́nʉty ma̱a̱dʉp, wijy nꞌijtʉm, mʉt ko waanʉ niꞌigʉ xymyʉwingoꞌonʉm ja nnitsoꞌokꞌa̱jtʉnꞌa̱jtʉm kʉdiinʉm ma̱ tim jawyiin oj nꞌaxá̱jʉm ja Jesukristʉ.  
\v 12 Ja kootsꞌát tʉʉ dʉn tim na̱jxnʉp es tʉ dʉn tim xʉʉñʉp, pa̱a̱ty nꞌokꞌʉxtíjʉm ja diꞌibʉ dʉn kubiꞌits kuꞌook, es nꞌoknayꞌʉxkujkʉm éxtʉmʉ solda̱a̱dʉ ñayꞌʉxkúkʉty ko ñʉjxa̱ꞌa̱ñ tsiptuumbʉ.  
\v 13 Njikyꞌa̱jtʉm tudaꞌaky, éxtʉm ko nꞌijtʉm xʉʉñʉ ijxnideꞌxy ma̱ tʉgekyʉ. Kyaj nguga̱ꞌa̱y nguꞌúkʉm, kyaj nmʉꞌinduꞌunʉm es kyaj nduꞌunʉm diꞌibáty axʉʉk. Kyaj nnaydsyipꞌijxʉm es kyaj pʉ́n ti ngatukmʉꞌijxʉm.  
\v 14 Nik niꞌigʉ nnayyajtʉga̱jtsʉm éxtʉmxyʉpʉ Jesukristʉ nwitꞌa̱jt nnijamꞌa̱jtʉm, es katʉ miits xymyʉduꞌudʉ́kʉdʉ es xytyúndʉt ja axʉʉkpʉ diꞌibʉ ja mniniꞌx mgʉba̱jk tsyejpy. 
\c 14  
\s1 Kyaj mmʉguꞌuk xypyekyꞌíxʉt 
\p  
\v 1 Axá̱jʉdʉ miits éxtʉmʉ mmʉgaꞌaxʉty ja diꞌibʉ tʉ tꞌaxá̱jʉdʉ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ, oy ja myʉbʉjkʉnʉty yʉꞌʉjʉty kyamʉjwiinʉty. Katʉ xymyʉdsipka̱jxtʉ.  
\v 2 Na̱a̱gʉdyʉ ja̱ꞌa̱y jyʉna̱ꞌa̱ndʉ ko mba̱a̱t tjeꞌxy oytyim tiity, esʉ wiinkpʉty diꞌibʉ kyaj myʉjwiinʉty ja myʉbʉjkʉn, jyʉꞌxtʉp yʉꞌʉyʉ a̱a̱y ujts.  
\v 3 Diꞌibʉ jyeꞌxypy oytyim tiity, tsojkʉp es kyaj tꞌʉxtíjʉt diꞌibʉ kyaj dʉꞌʉn nandʉꞌʉn ttuñ; es ja diꞌibʉ jeꞌeyʉ jyeꞌxypy ja a̱a̱y ujts, tsojkʉp es kyaj tniꞌow tniya̱a̱xʉt diꞌibʉ jyeꞌxypy oytyiity, mʉt ko Dios tʉ ꞌyaxá̱jʉty nimajtsk.  
\v 4 ¿Mbʉ́nʉ dʉn mij es xyñiꞌow xyñiya̱a̱xʉt diꞌibʉ myʉdiimpy ja wiinkpʉ? Es pʉn wʉꞌʉmp oy o axʉʉk, kyaj mij mba̱a̱dyʉty es xyꞌanʉʉmʉt. Yʉꞌʉ pátʉp ja wyindsʉ́n, jaꞌa njʉna̱ꞌa̱nʉm ja Dios. Es wʉꞌʉmʉp yajxón, mʉt ko yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm mba̱a̱t yajweꞌemyʉty yajxón. 
\p  
\v 5 Ta na̱a̱gʉdyʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ ꞌyijxtʉp tuꞌugʉ xʉʉ ama̱a̱y kʉdiinʉm diꞌibáty tʉ ñaxy ma̱ ja sʉma̱a̱nʉn, es ta yʉ wiinkpʉty diꞌibʉ jʉnándʉp ko tʉgekyʉ yʉ xʉʉ tiꞌigyʉ ꞌyama̱a̱yʉty. Waꞌan niduꞌuk niduꞌugʉ ja̱ꞌa̱yʉty ttuknibʉjta̱a̱gʉ éxtʉm ja Dios tʉ wyinma̱ꞌa̱ñmyoꞌoyʉdʉ.  
\v 6 Diꞌibʉ ꞌyama̱a̱yꞌajtypy na̱a̱gʉ xʉʉ, dʉꞌʉn ttuñ mʉt ko dʉꞌʉnʉ dʉn ttijy ja Dios tꞌoyjyawʉ. Jaꞌa diꞌibʉ jyeꞌxypy oytyiity, jaꞌa dʉꞌʉn ttuñ es twindsʉꞌʉgʉt ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm, es tja̱ꞌa̱ygyʉdaꞌaky ja Dios; es jaꞌa diꞌibʉ kyaj tjeꞌxy oytyiity, nandʉꞌʉn ttuñ es twindsʉꞌʉgʉt ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm, es tja̱ꞌa̱ygyʉdaꞌaky ja Dios. 
\p  
\v 7 Kyaj nꞌoyꞌa̱jtʉngyʉjxm njikyꞌa̱jtʉm es kyaj nꞌoyꞌa̱jtʉngyʉjxm nꞌoꞌkʉm.  
\v 8 Pʉn njikyꞌa̱jtʉm, Nindsʉnꞌa̱jtʉm ꞌyoyꞌa̱jtʉngyʉjxm njikyꞌa̱jtʉm; es pʉ́n nꞌoꞌkʉm, Nindsʉnꞌa̱jtʉm ꞌyoyꞌa̱jtʉngyʉjxm nꞌoꞌkʉm. Ma̱ njikyꞌa̱jtʉm es nandʉꞌʉn ma̱ naty tʉ nꞌoꞌkʉm, xyjaꞌaꞌa̱jtʉm ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm.  
\v 9 Pa̱a̱dyʉ Kristʉ ꞌyeꞌky es jyikypyejky es dʉꞌʉn yajWindsʉnꞌátʉt, dʉꞌʉn diꞌibʉ tʉ ꞌyooktʉ es nandʉꞌʉn diꞌibʉ jikyꞌa̱jttʉp. 
\p  
\v 10 Pes mij diꞌibʉ kyaj ttsuꞌutsy ja tsuꞌutsy, ¿ti ko xyñiꞌow xyñiya̱a̱xʉ mmʉmʉbʉjkpʉ diꞌibʉ tsyuꞌtsypy ja tsuꞌutsy? Es mij diꞌibʉ tsyuꞌtsypy ja tsuꞌutsy, ¿ti ko xyꞌʉxtijy ja mmʉmʉbʉjkpʉ diꞌibʉ kyaj ttsuꞌutsy ja tsuꞌutsy? Nidʉgekyʉ ʉdsa̱jtʉm nwinguwa̱ꞌa̱gʉya̱ꞌa̱nʉm ja Dios, es yʉꞌʉ xypyayoꞌoyʉm.  
\v 11 Mʉt ko yʉ Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: 
\q1 Dʉꞌʉn ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm jyʉnaꞌañ: 
\q1 Dʉꞌʉn éxtʉmʉ tʉyꞌa̱jtʉn kots njikyꞌaty, 
\q1 nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty xywyingoxtánʉdʉts, 
\q1 nidʉgékyʉts xyꞌawdáttʉdʉts, 
\q1 dʉꞌʉn jyʉnáñ ja Dios. 
\m  
\v 12 Dʉꞌʉn ʉdsa̱jtʉm niduꞌuk niduꞌuk nya̱jkʉm ja tʉyꞌa̱jtʉn ma̱ Dios éxtʉm tʉ njikyꞌa̱jtʉm es tʉ nꞌadʉ́tsʉm. 
\s1 Kyaj ndsiptuꞌunʉm mʉt ja nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm 
\p  
\v 13 Pa̱a̱ty kyaj nꞌoknayñiꞌoꞌo nꞌoknayñiyáxʉnʉm nixim niyam. Nik niꞌigʉ xytyúndʉt kʉdiibʉ pyekykya̱ꞌa̱dʉt ja mmʉguꞌugʉty o diꞌibʉ kyaj tsyiptákxʉdʉt ma̱ ja myʉbʉjkʉn.  
\v 14 Mʉt ko tiꞌigyʉts nꞌity mʉt ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ, nmʉda̱jtypyʉts ja tʉyꞌa̱jtʉn ko kyaj ti jeꞌxy diꞌibʉ kyaj wya̱ꞌa̱dsʉty. Per ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ nayjyʉnánʉp ko taa yʉ jeꞌxy diꞌibʉ kyaj wya̱ꞌa̱dsʉty, mʉt jaꞌa kyaj wya̱ꞌa̱dsʉty.  
\v 15 Es pʉn mij kyaj xytyuñʉ kwentʉ éxtʉmʉ mmʉguꞌuk ñayjyáwʉty ma̱ ja myʉbʉjkʉn, es mʉt ja diꞌibʉ mjeꞌxypy xyajma̱ꞌa̱ty yʉ myʉbʉjkʉn, kyajpʉ dʉꞌʉn xytyuñ mʉt ja tsojkʉn. Pa̱a̱ty katʉ xytyuñ es xyjeꞌxy diꞌibʉ yajpekytyúnʉp ja mmʉguꞌuk diꞌibʉ Kristʉ kyuꞌoꞌkʉ.  
\v 16 Katʉ xytyuñ diꞌibʉ ja̱ꞌa̱y mba̱a̱t mʉʉt tka̱jxʉdíty tmadya̱a̱gʉdíty ja mjikyꞌa̱jtʉn éxtʉmʉ axʉʉkpʉn.  
\v 17 Mʉt ko pʉn ja Dios tʉ xypyʉjtákʉm éxtʉmʉ ꞌyuꞌungʉn, kyaj jyaꞌajʉty mʉt diꞌibʉ njʉꞌxʉm o nꞌúkʉm, jaꞌa dʉꞌʉn mʉt ko njikyꞌa̱jtʉm éxtʉmʉ Dios ttseky, es mʉt ja tiꞌigyʉꞌát esʉ xondakʉn diꞌibʉ Espíritʉ Santʉ xymyoꞌoyʉm.  
\v 18 Diꞌibʉ myʉdiimbyʉ dʉꞌʉn ja Kristʉ, ꞌyoyjyáwʉp ja Dios es oybyʉdsʉ́mʉp ma̱ yʉ ja̱ꞌa̱yʉty. 
\p  
\v 19 Dʉꞌʉn nꞌaktuꞌunʉm diꞌibʉ xytyuknimiꞌinʉm ja agujkꞌa̱jt jotkujkꞌa̱jtʉn, diꞌibʉ xypyudʉjkʉm es nyajmʉjwiin nyajkajaajʉm ja nmʉbʉjkʉnꞌa̱jtʉm nixim niyam.  
\v 20 Katʉ xyajtʉgóy ja Diosʉ tyuunk mʉt jaꞌagyʉjxm diꞌibʉ mjeꞌxy mbejkypy. Tʉyꞌa̱jtʉnʉꞌʉ ko tʉgekyʉ yʉ jeꞌxy peky, wa̱ꞌa̱dsʉꞌʉ es oy, per axʉʉgʉꞌʉ ko njʉꞌxʉm pʉn nnija̱ꞌa̱m ko mʉdʉ tya̱a̱dʉ yajpekykyaꞌapy ja wiinkpʉty.  
\v 21 Nik oy ko ngadimjʉꞌxʉm ja tsuꞌutsy es ngadimꞌúkʉm ja vinʉ, o nduꞌunʉm oytyim diꞌibʉty diꞌibʉ mba̱a̱t mʉʉt nyajpekykya̱ꞌa̱m ja nmʉmʉbʉjkpʉꞌa̱jtʉm.  
\v 22 Pʉn mjʉna̱a̱mp ko tʉgekyʉ jeꞌxy peky ꞌyóyʉty es ko mba̱a̱t xyjeꞌxy tʉgekyʉ, dʉꞌʉñʉmʉ dʉꞌʉn mꞌítʉt Dios windum. Jotkujk ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ kyaj ttuñ diꞌibʉ pyekyjya̱ꞌa̱p.  
\v 23 Per ja diꞌibʉ ti jyeꞌxypy es twinmay ko peky diꞌibʉ tyiimpy, tya̱dʉ ja̱ꞌa̱y pekytyuump ko tjeꞌxy jaꞌagyʉjxm ko kyaj mʉbʉjkʉngyʉjxm tʉ ttuñ. 
\c 15  
\s1 Niduꞌuk niduꞌuk xypyátʉm es nyajjotkʉdákʉm ja nmʉmʉbʉjkpʉꞌa̱jtʉm 
\p  
\v 1 Kom ʉdsa̱jtʉm pʉ́nʉty nmʉda̱jtʉm mʉj wiin kajaa ja nmʉbʉjkʉnꞌa̱jtʉm, nꞌokmʉdʉna̱ꞌa̱yʉm mʉt ja maꞌxtujkʉn ja diꞌibʉ dʉn kyaj tmʉdaty mʉj wiin kajaa ja myʉbʉjkʉn, es kyaj njikyꞌa̱jtʉm éxtʉmʉ dʉn jeꞌeyʉ ja ndsojkʉnꞌa̱jtʉm jyaꞌty.  
\v 2 Niduꞌuk niduꞌuk xypyátʉm es nyajjotkʉdákʉm ja nmʉmʉbʉjkpʉꞌa̱jtʉm es dʉꞌʉn nyajmʉjwiin nyajkajaajʉm ja myʉbʉjkʉn.  
\v 3 Mʉt ko kyaj ja Kristʉ kʉꞌʉm ñaydyukjotkʉdakʉ, dʉꞌʉn jya̱jtʉ éxtʉm jyʉnaꞌañ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn: “Ja diꞌibʉ myajwinga̱jxpajt, ʉjtsʉts tʉ xytyukka̱ꞌa̱y.”  
\v 4 Mʉt ko tʉgekyʉ diꞌibʉ wʉꞌʉmp ma̱ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn, yajkʉxja̱a̱y es nnaydyukniꞌijxʉm es nmʉda̱jtʉm ja maꞌxtujkʉn es jotkujk nꞌawijx njʉjpꞌijxʉm diꞌibʉ mina̱a̱mp.  
\v 5 Waꞌan ja Dios diꞌibʉ xymyoꞌoyʉm ja jotkʉjkꞌa̱jtʉn esʉ maꞌxtujkʉn, mmoꞌoyʉdʉ miits ja tiꞌigyʉꞌa̱jtʉn es nidʉgekyʉ xypyadúndʉt ja ꞌyijxpajtʉnʉ Jesukristʉ,  
\v 6 es dʉꞌʉn tiꞌigyʉ xyꞌawdáttʉt ja Dios, ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ Tyeety. 
\s1 Oybyʉ ayuk yajka̱jxwaꞌxy ma̱ kyaj ꞌyisraelítʉty 
\p  
\v 7 Nayꞌaxá̱jʉdʉ niduꞌuk niduꞌuk éxtʉm nandʉꞌʉn oj mꞌaxá̱jʉdʉ ja Kristʉ miidsʉty, es dʉꞌʉnʉ Dios ꞌyítʉt awdaty.  
\v 8 Mʉt ko nꞌawánʉdʉ ko yʉ Kristʉ myiiñ es tpudʉ́kʉt ja israelítʉty es tkuydyúnʉt diꞌibʉ Dios jékyʉp tyukmʉwa̱ndak ja ꞌyaptʉjkʉty, es dʉꞌʉn yaꞌixannʉ ko tyiimpy ja Dios éxtʉm wya̱ndaky.  
\v 9 Nandʉꞌʉn myiiñ ma̱ ja diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty es tja̱ꞌa̱ygyʉda̱ꞌa̱ktʉt ja Dios mʉt ko yʉꞌʉjʉty tʉ pyaꞌꞌayówʉdʉ. Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ myadyakypy ja Diosʉ jyaaybyajtʉn: 
\q1 Pa̱a̱ty nꞌawdataampy ma̱ yʉ diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty, 
\q1 es nguyꞌʉ́wʉpts ja mmʉjꞌa̱jtʉn. 
\m  
\v 10 Es jatuk peky ja Diosʉ jyaaybyajn jyʉnaꞌañ: 
\q1 Xonda̱ꞌa̱ktʉ miidsʉty diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty 
\q1 tiꞌigyʉ mʉdʉ Diosʉ jyaꞌayʉty, ja israelítʉty. 
\m  
\v 11 Nandʉꞌʉn jyʉnaꞌañ jatuk peky: 
\q1 Awdattʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm nidʉgekyʉ miidsʉty diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty. 
\q1 Waꞌan nidʉgékyʉty ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty tꞌawdattʉ Dios. 
\m  
\v 12 Nandʉꞌʉn ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ Isaiiʉ jyʉnaꞌañ ma̱ jatuk peky: 
\q1 Mina̱a̱mp tuꞌugʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts ja Jesee, 
\q1 es yʉꞌʉ yajkutuka̱a̱mp ma̱jatyʉ naxwíñʉdʉ, 
\q1 es yʉꞌʉjʉty ꞌyawix jyʉjpꞌíxtʉp es ñayyákʉdʉt ma̱ yʉ Jesee tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts. 
\p  
\v 13 Waꞌan ja Dios diꞌibʉ xymyoꞌoyʉm ja awijxʉn, myajxonda̱ꞌa̱gʉdʉ miidsʉty es mmoꞌoyʉdʉ tiꞌigyʉꞌát ma̱ yʉ mmʉbʉjkʉn mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ myʉkꞌa̱jtʉn ja Espíritʉ Santʉ, es myʉjwiin kyajaat ja mmʉbʉjkʉn. 
\p  
\v 14 Mʉguꞌugítʉty, nmʉbejkypyʉts tʉyꞌa̱jtʉn ko miits niꞌigʉ xymyʉdattʉ ja tsojkʉn es ja nija̱ꞌa̱jʉn, es nandʉꞌʉn mja̱jttʉp wiꞌix xykya̱jxwijtʉt nixim niyam.  
\v 15 Per tʉ nnijáyʉdʉ mʉk a̱a̱ mʉk jot ma̱ tuk pekyʉ tya̱dʉ neky, jaꞌa ndukjamyajtstʉp diꞌibʉ na̱a̱k mja̱jttʉp es kyaj xyjatyʉgóydyʉt. Dʉꞌʉnʉts tʉ nduñ mʉt kots myayꞌa̱jtʉngyʉjxmʉ Dios tʉ xykyexy  
\v 16 esʉts nmʉdúnʉt ja Jesukristʉ es ttukꞌoyꞌáttʉt diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty. Jaꞌa ʉjts ndukmʉdiimpy ja Jesukristʉ esʉts ʉj nga̱jpxwa̱ꞌxʉt ja oybyʉ ayuk diꞌibʉ tsoꞌon ma̱ Diosʉn. Dʉꞌʉnʉts nduñ es ꞌyíttʉt pʉ́nʉty kyaj ꞌyisraelítʉty éxtʉm ja windsʉꞌkʉn diꞌibʉ Dios ꞌyoyjya̱ꞌa̱p, pʉ́nʉty Espíritʉ Santʉkyʉjxm tʉ wya̱ꞌa̱tsjáttʉ. 
\p  
\v 17 Mʉt ko tiꞌigyʉts nꞌity mʉdʉ Jesukristʉ, xondákpʉts es ʉj ja Dios nmʉdúñʉts.  
\v 18 Nmadya̱ꞌa̱gʉpts yʉꞌʉyʉ diꞌibʉ Kristʉ kʉꞌʉm tʉ ttuñ mʉt ʉj, esʉts ndukꞌaxá̱jʉdʉt diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty ja Kristʉ, es tmʉmʉdówdʉt. Pes ja Kristʉ dʉꞌʉn tʉ ttuñ mʉt ʉjtskyʉjxmʉdsʉ nꞌayuk es diꞌibʉts ndiimpy,  
\v 19 es mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ ijxwʉꞌʉmʉn esʉ mʉjꞌa̱jtʉn diꞌibʉts ja Espíritʉ Santʉ xymyooyʉts ja mʉkꞌa̱jtʉn esʉts ndúnʉt, es dʉꞌʉnʉts tʉ nga̱jxwaꞌxy tʉgekyʉ tʉgekyʉ ja oybyʉ ayuk extʉ Jerusalén es extʉ Iliryʉ ña̱a̱xóty.  
\v 20 Dʉꞌʉñʉmts ʉj ndseky es nga̱jxwa̱ꞌxʉt ja oybyʉ ayuk ma̱jaty kyajnʉm yajnigajxy ja Kristʉ, es dʉꞌʉn, mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm, kyajts ja potsy nyajpéty ma̱ ja wiinkpʉ tʉ tpojtseꞌeky ja ꞌyʉjx.  
\v 21 Nguydyunaambyʉts éxtʉm jyʉnaꞌañ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn: 
\q1 ꞌYíxtʉbʉ taadʉty diꞌibʉ ja ja̱ꞌa̱y kyaj oj yajnimadyaꞌaky, 
\q1 jyaygyúkʉdʉbʉ taadʉty diꞌibʉ kyaj tmʉdooꞌijttʉ. 
\s1 Pa̱a̱blʉ ttukniwinmayʉ es ñʉjxa̱ꞌa̱ñ Romʉ 
\p  
\v 22 Pa̱a̱tykyʉjxmʉts miidsʉty kyaj nninʉjxtʉ, óyʉts ʉj kana̱k ok miidsʉty tʉ njaninʉjxa̱ꞌa̱ndʉ.  
\v 23 Per tyam, tʉts nyaꞌꞌaba̱a̱dʉ ja nduungʉts ja ya̱a̱, es mʉt ko jʉmʉjt jʉmʉjt tʉ njaninʉjxa̱ꞌa̱ndʉ miidsʉty,  
\v 24 tyam sitʉy nnʉjxa̱a̱mbʉts. Nʉjxa̱a̱mbʉts Españʉ es nnaxa̱ꞌa̱ñʉts jawyiin Romʉ es nguꞌíxtʉt. Es kodsʉ naty tʉ nꞌokxondaꞌaky waanʉ mʉt miidsʉty, mba̱a̱dʉts xypyudʉ́kʉdʉ esʉts ʉj nꞌaknʉjxʉt ma̱ts tʉ nnidsoonnʉ.  
\v 25 Per ma̱a̱nʉm ngakuꞌixtʉ, nʉjxa̱a̱mbʉts jawyiin Jerusalén es nyajnʉjxa̱ꞌa̱ñʉts tuꞌugʉ naybyudʉkʉ ma̱ yʉ nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm jap.  
\v 26 Mʉt ko yʉ nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm jam Masedoñʉ es ya̱a̱ Akayʉ ttuknibʉjta̱a̱gʉdʉ es dyajmuka̱ꞌa̱ndʉ meeñ es ttuknigaxa̱ꞌa̱ndʉ ja nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm diꞌibʉ tʉgoyꞌa̱jtxʉdʉp jap Jerusalén.  
\v 27 Yʉꞌʉ kʉꞌʉm tyuknibʉjtákʉdʉ ttuna̱ꞌa̱ndʉ mʉt ja kyʉꞌʉmdsojkʉn, es pátʉp es dʉꞌʉn ttúndʉt, mʉt ko ja israelitʉ ja̱ꞌa̱ygyʉjxmʉty ja Dios kyunuꞌxʉdʉ, es pa̱a̱ty oyʉ dʉꞌʉn ko yʉꞌʉjʉty dyajwa̱ꞌxtʉ diꞌibʉ myʉda̱jt jyaygyajptʉp mʉt ja nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm jam Jerusalén.  
\v 28 Es kodsʉ naty tʉ ngʉyakyʉ tadʉ meeñ es tʉ nguydyúñʉdsʉ natyʉ tya̱a̱dʉ diꞌibʉts tʉ nyajtuknipéky, taats ndsoona̱ꞌa̱ñ jam Jerusalén es nnʉjxnʉdʉts Españʉ, es nguꞌíxtʉt miidsʉty kots ʉj jam nnáxʉt.  
\v 29 Es nmʉda̱jtypyʉts ja tʉyꞌa̱jtʉn ko ma̱ nʉjx nguꞌixtʉ, nʉjxʉpts mʉt tʉgekyʉ ja Kristʉ kyunuꞌxʉn. 
\p  
\v 30 Mʉguꞌugítʉty, es tyam nꞌamdoo nbʉjktsoodʉp miidsʉty ma̱ yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ es mʉt ja Espíritʉ Santʉ tsyojkʉn diꞌibʉ xymyoꞌoyʉm,  
\v 31 es xyñiga̱jxta̱a̱gʉdʉts esʉdsʉ Dios xykyuwa̱ꞌa̱nʉt ma̱ yʉ israelítʉty jam Judeeʉ diꞌibʉ kyaj tmʉdundʉ ja Kristʉ. Nꞌamdeebyʉts ja Dios nandʉꞌʉn esʉ nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm jap Jerusalén tꞌaxá̱jʉdʉt mʉt ja ja̱ꞌa̱ygyʉdákʉn ja naybyudʉkʉ diꞌibʉts ndukninʉjxtʉpts.  
\v 32 Es dʉꞌʉnʉts xondaꞌakyꞌa̱a̱ xondaꞌakyjyót nʉjx nguꞌíxtʉt miidsʉty, pʉn jʉna̱a̱mp ja Dios, esʉts nxonda̱ꞌa̱gʉt kots nboꞌxʉt mʉt miidsʉty.  
\v 33 Waꞌan ja Dios diꞌibʉ xymyoꞌoyʉm ja agujkꞌa̱jt jotkujkꞌa̱jtʉn, tꞌity mʉt nidʉgekyʉ miidsʉty. Waꞌan dʉꞌʉnʉty. 
\c 16  
\s1 Ka̱jxpoꞌxʉn 
\p  
\v 1 Nduknipʉjktʉp yʉ nmʉmʉbʉjkpʉꞌa̱jtʉm Febe. Yʉꞌʉ oy Dios mʉduump ma̱ ja mʉbʉjkpʉtʉjk ñaymyúkʉdʉ Senkreeʉ.  
\v 2 Tunʉ mayꞌa̱jtʉn, axa̱jʉ yajxón mʉt ja xyʉʉgyʉjxmʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm, éxtʉm ñitʉ́kʉty ja Diosʉ jyaꞌayʉty. Pudʉ́kʉdʉ mʉt ti tʉgoyꞌa̱jtxʉp, mʉt ko yʉꞌʉ tʉ tpudʉ́kʉdʉ mayjyaꞌay, nandʉꞌʉnʉts ʉj tʉ xypyudʉkʉ. 
\p  
\v 3 Tunʉ mayꞌa̱jtʉn mayDios xyꞌanʉʉmʉdʉ Prisilʉ esʉ Akilʉ, yʉ nmʉmʉduumbʉdyʉts ma̱ yʉ Jesukristʉ ñʉꞌʉ tyuꞌu.  
\v 4 Yʉꞌʉjʉty pyʉjtáktʉ ayoꞌon jʉjpꞌámʉ jikyꞌa̱jtʉn nʉgoo kots ʉj xyajtseꞌeky. Nja̱ꞌa̱ygyʉdákypyʉts yʉꞌʉ, es kyaj ꞌyʉjtsʉty jeꞌeyʉ, nandʉꞌʉn nidʉgekyʉ ja nmʉmʉbʉjkpʉꞌa̱jtʉm diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty.  
\v 5 Nduknigéxyʉdsʉ Dioskajxy nandʉꞌʉn nidʉgekyʉ nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm diꞌibʉ naymyujkʉdʉp es tꞌawdattʉ Dios ma̱ yʉ tyʉjkʉ Priskʉ esʉ Akilʉ. MayDios xyꞌanʉʉmʉdʉ nmʉtnaymyaayʉbʉts Epenetʉ diꞌibʉts njantsytsyejpy, diꞌibʉ jawyiin jap Asyʉ ꞌyaxa̱jʉ Jesukristʉ.  
\v 6 MayDios xyꞌanʉʉmʉdʉt yʉ Mariiʉ, diꞌibʉ jantsy tuun mʉt miitskyʉjxmʉty.  
\v 7 MayDios xyꞌanʉʉmʉdʉ Andrónikʉ esʉ Juniiʉs, diꞌibʉts mʉʉt ndsimdsyʉna̱a̱y, yʉꞌʉjʉty ꞌyaxá̱jʉdʉ Kristʉ tim jawyiin ma̱a̱nʉmtsʉ naty ʉj kyajnʉm nꞌaxa̱jʉ; es yʉꞌʉjʉty yajmayꞌáty yajwindsʉꞌʉgʉ ma̱ yʉ apóstʉlʉty. 
\p  
\v 8 MayDios xyꞌanʉʉmʉdʉ Amplyatʉs, diꞌibʉts ʉj njantsytsyejpy ma̱ yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm.  
\v 9 MayDios xyꞌanʉʉmʉdʉ Urbanʉ, diꞌibʉts mʉʉt nmʉdúñ ja Kristʉ. Nandʉꞌʉn mayDios xyꞌanʉʉmʉdʉ Estakyʉ diꞌibʉts njantsytsyejpy.  
\v 10 MayDios xyꞌanʉʉmʉdʉ Apelʉs, diꞌibʉ tʉ tmʉmadaꞌaky ja ayoꞌon ma̱ tʉ tmʉdúñ ja Kristʉ. Nandʉꞌʉn mayDios xyꞌanʉʉmʉdʉt yʉ nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm diꞌibáty tsyʉna̱a̱ydyʉp ma̱ Aristoobʉlʉ jyʉʉn tyʉjk.  
\v 11 MayDios xyꞌanʉʉmʉdʉts ja nmʉguga̱jpn Erodyón, es nandʉꞌʉn ja diꞌibʉ tsyʉna̱a̱ydyʉp ma̱ ja Narsisʉ jyʉʉn tyʉjk.  
\v 12 MayDios xyꞌanʉʉmʉdʉt yʉ Trifenʉ esʉ Trifosʉ, yʉ toxytyʉjkʉty myʉduundʉp ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm. Es nandʉꞌʉn mayDios xyꞌanʉʉmʉdʉ nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm Pérsidʉ, diꞌibʉ jantsytyuun ma̱ yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm.  
\v 13 MayDios xyꞌanʉʉmʉdʉ Rufʉ, diꞌibʉ tʉ dyaꞌíxyʉty yajxón ko tmʉdúñ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm. MayDios xyꞌanʉʉmʉdʉt yʉ Rufʉ tya̱a̱guꞌunk, diꞌibʉts tʉ xymyʉdaty éxtʉmʉ ꞌyuꞌungʉn.  
\v 14 MayDios xyꞌanʉʉmʉdʉt ja Asínkritʉ, Flegontʉ, Ermʉs, Patroobʉs, Ermes esʉ nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm diꞌibʉ jam mʉʉt ꞌyittʉ.  
\v 15 MayDios xyꞌanʉʉmʉdʉ Filólʉgʉ, Julyʉ, Nereeʉ esʉ myʉgaꞌax toxytyʉjk, Olimpyʉ es nidʉgekyʉ ja Diosʉ jyaꞌayʉty diꞌibʉ ijttʉp mʉt yʉꞌʉjʉty. 
\p  
\v 16 MayDios mnayꞌanʉꞌʉmxʉdʉt nixim niyam es mnaymyʉnánʉdʉt tsojkʉn mʉʉt. Nidʉgekyʉ yʉ nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm diꞌibʉ yam ma̱ ja mʉbʉjkpʉtʉjk yoꞌoymyúktʉ, mduknigáxʉdʉ Dioskajxy. 
\p  
\v 17 Mʉguꞌugítʉty, nꞌamdoo nbʉjktsoodʉp es mnaygywentʉꞌátʉdʉt miidsʉty ma̱ tadʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ jeꞌeyʉ tꞌʉxkukʉ yajnaywya̱ꞌxʉ es tpʉjta̱ꞌa̱ktʉ ja tsip, mʉt ko yaꞌʉxpʉktʉ wiingʉ ʉxpʉjkʉn ma̱ yʉ diꞌibʉ miits tʉ xyꞌaxá̱jʉdʉ. Mastuꞌuttʉ yʉꞌʉjʉty,  
\v 18 mʉt ko tya̱a̱dʉ dʉꞌʉmbʉ ja̱ꞌa̱y kyaj tmʉdundʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ, yʉꞌʉyʉ pyaduundʉp ja kyʉꞌʉm winma̱ꞌa̱ñ es jeky kya̱jx myadya̱ꞌa̱ktʉ es dʉꞌʉn kʉxʉꞌkp ko ꞌyóyʉty, dʉꞌʉn twinwepy twinja̱a̱xy es twinꞌʉʉñ diꞌibʉ kyaj ñaygywentʉꞌátyʉty.  
\v 19 Nidʉgekyʉ tʉ tmʉdowdʉ ko miits mguydyuundʉp ja Kristʉ ꞌyʉxpʉjkʉn, es xondákpʉts ko dʉꞌʉn xytyundʉ. Ndsejpyʉts es miits mwijyꞌáttʉt es xytyúndʉt ja oybyʉ es xyꞌʉxtijtʉt diꞌibʉ kyaj ꞌyóyʉty.  
\v 20 Dios diꞌibʉ xymyoꞌoyʉm ja agujkꞌa̱jt jotkujkꞌa̱jtʉn, tsojk ttaꞌannakʉyaꞌañ yʉ Satanás mdekypyatkʉꞌpʉty. Waꞌanʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ mgunuꞌxʉdʉ miidsʉty. 
\p  
\v 21 Mduknigáxʉdʉ Dioskajxy ja Timotee, diꞌibʉts mʉt nduñ, es nandʉꞌʉn yʉ nja̱ꞌa̱yʉts, ja Lusyʉ, Jasón esʉ Sosípater. 
\p  
\v 22 Ʉjtsʉts Tersyʉ, diꞌibʉ tya̱dʉ neky yam jyaapy diꞌibʉ Pa̱a̱blʉ ñaska̱jxʉp, nduknigaxtʉ Dioskajxy ma̱ yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm. 
\p  
\v 23 MayDiósʉk dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ ja Gayʉ. Yʉꞌʉts yam xyajja̱jttákp es dyaky ja tyʉjk ma̱ ñaymyúkʉdʉ ja mʉbʉjkpʉtʉjk. Nandʉꞌʉn mduknigáxʉdʉ Dioskajxy ja Erastʉ diꞌibʉ Korintʉ tesoreerʉꞌa̱jtp, esʉ nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm Kwartʉs. 
\p  
\v 24 Waꞌanʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ mgunuꞌxʉdʉ. 
\s1 Dios yaꞌꞌawdaty 
\p  
\v 25 Es tyam, ittʉ mʉdʉ Dios diꞌibʉ mba̱a̱t waanʉ niꞌigʉ myajmʉkta̱ꞌa̱gʉdʉ mʉt yʉꞌʉgyʉjxm ja oybyʉ ayuk diꞌibʉ Jesukristʉ yajmiin es diꞌibʉts nga̱jxwaꞌxypy. Tya̱dʉ oybyʉ ayuk yaꞌijxʉp diꞌibʉ Dios tʉ ttuknibʉjta̱a̱gʉ, diꞌibʉ ijty kyayajnijáwʉ ma̱a̱nʉmʉ naty kyakojy ja naxwíñʉdʉ,  
\v 26 es tyam tʉ yajnijáwʉ ma̱ tniga̱jxtʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty ma̱ Diosʉ jyaaybyajtʉn, dʉꞌʉn éxtʉmʉ Dios diꞌibʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ ijtp, tꞌaneꞌemy es yajka̱jxwa̱ꞌxʉt ma̱ tʉgekyʉ naxwíñʉdʉ es dʉꞌʉn yʉꞌʉjʉty tmʉbʉ́ktʉt es tkuydyúndʉt. 
\p  
\v 27 Ja Dios diꞌibʉ jeꞌeyʉ Diosꞌa̱jtp es tim wyijyꞌa̱jtʉn mʉʉt, waꞌan jaꞌa Jesukristʉkyʉjxm tmʉdátʉt ja mʉjꞌa̱jtʉn winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ. Waꞌan dʉꞌʉnʉty.