\id MAT  
\h MATEWɄ 
\toc1 Oybyʉ Ayuk Diꞌibʉ Matewʉ Jyaay 
\toc2 MATEWɄ 
\toc3 Mt. 
\mt1 Oybyʉ Ayuk Diꞌibʉ Matewʉ Jyaay 
\c 1  
\s1 Jesukristʉ ꞌyaptʉjkʉty 
\p  
\v 1 Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn tuꞌugʉ listʉ ma̱ ꞌyity kʉxja̱a̱y yʉ xyʉʉjʉty ja ꞌyaptʉjkʉdyʉ Jesukristʉ, diꞌibʉ tʉʉmpꞌa̱jt a̱a̱tsꞌa̱jtʉ rey Davit, diꞌibʉ tʉʉmpꞌa̱jt a̱a̱tsꞌa̱jtʉdʉ Abra̱a̱n. 
\p  
\v 2 Abra̱a̱n yʉꞌʉ teetyꞌa̱jtʉ Isa̱a̱, diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Jakoob, diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉdʉ Judaa esʉ myʉgaꞌaxʉty.  
\v 3 Judaa yʉꞌʉ teetyꞌa̱jtʉ Fares esʉ Zerʉ, diꞌibʉ tya̱a̱kꞌa̱jtʉ Tamar. Fares yʉꞌʉ teetyꞌa̱jtʉ Esrom, diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Aram,  
\v 4 diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Aminadap, diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Naasón, diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Salmón.  
\v 5 Salmón yʉꞌʉ teetyꞌa̱jtʉ Booz, diꞌibʉ tya̱a̱kꞌa̱jtʉ Raap. Booz yʉꞌʉ teetyꞌa̱jtʉ Obeed, diꞌibʉ tya̱a̱kꞌa̱jtʉ Rut. Obeed yʉꞌʉ teetyꞌa̱jtʉ Isa̱ꞌii,  
\v 6 diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ rey Davit. 
\p Davit yʉꞌʉ teetyꞌa̱jtʉ Salomonk, diꞌibʉ tya̱a̱kꞌa̱jtʉ kuꞌekytyoꞌoxy diꞌibʉ ñʉdoꞌoxyꞌa̱jtʉ Uriiʉs.  
\v 7 Salomonk yʉꞌʉ teetyꞌa̱jtʉ Robwam, diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Abiiʉs, diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Asa̱a̱,  
\v 8 diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Josafat, diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Joram, diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Uziiʉs,  
\v 9 diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Jotam, diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Akaz, diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Ezekiiʉs,  
\v 10 diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Manasés, diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Amón, diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Josiiʉs,  
\v 11 diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉdʉ Jekoniiʉs esʉ myʉgaꞌaxʉty ma̱ ja tiempʉ ko ja babilóñʉdʉ rey tmʉnejxy ja israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty tsimy jap Babiloñʉ ña̱a̱xóty. 
\p  
\v 12 Ko tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn ñajxy, Jekoniiʉs yʉꞌʉ teetyꞌa̱jtʉ Salatyel, diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Zorobabel,  
\v 13 diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Abyut, diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Elyakim, diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Azoor,  
\v 14 diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Sadok, diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Akim, diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Elyut,  
\v 15 diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Elyaza̱a̱r, diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Matán, diꞌibʉ teetyꞌa̱jtʉ Jakoob.  
\v 16 Jakoob yʉꞌʉ teetyꞌa̱jtʉ Josee, diꞌibʉ Mariiʉ mʉʉt pyejky. Esʉ Mariiʉ yʉꞌʉ ta̱a̱kꞌa̱jtʉ ja Kristʉ, jaꞌa njʉna̱ꞌa̱nʉm ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ. 
\p  
\v 17 Pes dʉꞌʉn oj kyaꞌpxy ma̱jma̱jkts naskaꞌaxʉ Abra̱a̱nʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱dsʉty extʉ jaba̱a̱t ma̱ rey Davit, es nan jama̱jma̱jkts naskaꞌaxʉ Davitʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱dsʉty extʉ jaba̱a̱t ma̱ yʉ Babiloñʉ ryey dyajnejxy tsimy ja ja̱ꞌa̱yʉty jap ña̱a̱xóty, es nan jama̱jma̱jkts naskaꞌaxʉ extʉ jaba̱a̱t ma̱ myiiñ jyajty ja Kristʉ. 
\s1 Jesús myiñ jyaꞌty 
\p  
\v 18 Dʉꞌʉn myiiñ jyajty ja Jesukristʉ. Yʉ Mariiʉ, Jesukristʉ tya̱a̱k, yʉꞌʉ naty pʉkánʉp ja Josee. Es ma̱a̱nʉmʉ naty kyapʉktʉ, Mariiʉ oj wyeꞌemy uꞌunkmʉʉt mʉt ja Espíritʉ Santʉ myʉkꞌa̱jtʉn.  
\v 19 Josee jyikyꞌajty tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt es kyaj jyanayyajnidʉꞌxánʉ ma̱ Mariiʉ, jyadimmastuꞌudán wiꞌix kyajʉ ja̱ꞌa̱yʉty tnijáwʉdʉt. 
\p  
\v 20 Ko dʉꞌʉn twinma̱a̱y, tuꞌugʉ Diosʉ ꞌyanklʉs tꞌijxy tsyuujóty myaꞌayóty es ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Josee, Davitʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts, katʉ xyjawʉ es xyꞌaxá̱jʉt yʉ Mariiʉ éxtʉmʉ mnʉdoꞌoxy, mʉt ko ja uꞌunk diꞌibʉ yajminaampy yajja̱ꞌtaampy, yʉꞌʉ Espíritʉ Santʉ jyaꞌa.  
\v 21 Yʉ Mariiʉ tpa̱a̱da̱ꞌa̱ñ tuꞌugʉ uꞌunguꞌunk, es xypyʉjtákʉt ja xyʉʉ Jesús. Dʉꞌʉn txʉꞌátʉt mʉt ko yajnitsoꞌogaampy ja jyaꞌayʉty ko dyajtʉgoyánnʉ pyojpʉty. 
\p  
\v 22 Tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn tyuun jya̱jtʉ es yajkuydyúnʉt diꞌibʉ naty ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ tʉ tnigajxy: 
\q1  
\v 23 Yʉ kixyʉdoꞌoxy wʉꞌʉma̱a̱mp uꞌunkmʉʉt es tpa̱a̱da̱ꞌa̱ñ tuꞌugʉ mya̱a̱nguꞌunk 
\q1 diꞌibʉ yajtukxʉꞌata̱a̱mp Emanwel, 
\m diꞌibʉ ayuk wimbʉdsʉʉmp Dios ijtp mʉt ʉdsa̱jtʉm. 
\p  
\v 24 Ko ja Josee dyajwijy ja tsyuu myaꞌay, dʉꞌʉn ttuuñ éxtʉm ja Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ ꞌyánklʉsʉ naty tʉ tyuknipékyʉty. Ta tꞌaxa̱jʉ ja Mariiʉ éxtʉmʉ ñʉdoꞌoxy es oj tmʉnʉjxnʉ ma̱ tsyʉʉnʉ.  
\v 25 Per kyaj tsyʉna̱a̱ydyʉ éxtʉm tsyʉʉnʉdʉ kasa̱a̱dʉ ja̱ꞌa̱yʉty extʉ ko ja Mariiʉ dyajmiiñ dyajja̱jty ja mya̱a̱nguꞌunk. Es ja Josee tpʉjtákʉ ja xyʉʉ Jesús. 
\c 2  
\s1 Diꞌibʉ tniꞌʉxpʉ́kʉdʉ wiꞌixʉ dʉꞌʉn yʉ mʉdsa̱ꞌa̱ tniꞌꞌixtʉ ja mixyuꞌunk Jesús 
\p  
\v 1 Ko Jesús myiiñ jyajty ma̱ yʉ Belén ka̱jpn, Judeeʉ ña̱a̱xóty, ma̱ natyʉ Eroodʉs ryeyꞌaty ma̱ tadʉ naxwíñʉdʉ, ta jya̱jttʉ Jerusalén na̱a̱gʉdyʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ miindʉ ma̱ xʉʉ pyʉdsemy, es jap tniꞌʉxpʉ́kʉdʉ wiꞌixʉ dʉꞌʉn yʉ mʉdsa̱ꞌa̱.  
\v 2 Es dyajtʉʉdʉ: 
\p —¿Ma̱a̱ net ja israelítʉdyʉ ryey diꞌibʉ tʉ myiñ tʉ jyaꞌty? Pes ndsooñ ma̱ xʉʉ pyʉdsemy. Tʉ nꞌíxtʉts ja myʉdsa̱ꞌa̱ es pa̱a̱dyʉts nnimindʉ es nꞌawdata̱ꞌa̱ndʉts. 
\p  
\v 3 Ko ja rey Eroodʉs tmʉdooyʉ tya̱a̱dʉ, ta wyeꞌemy amoñʉ, es nidʉgekyʉ nandʉꞌʉn ja Jerusalén ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 4 Netʉ rey dyajwoojʉ nidʉgekyʉ ja teedywyindsʉ́nʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp, es dyajtʉʉy: 
\p —¿Ma̱a̱ net myina̱ꞌa̱ñ jya̱ꞌta̱ꞌa̱ñ ja Kristʉ? 
\p  
\v 5 Ta jaꞌajʉty ꞌyadsoodʉ: 
\p —Jam Belén, Judeeʉ ña̱a̱xóty; mʉt ko ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ tkʉxja̱a̱y dʉꞌʉn: 
\q1  
\v 6 Es mij Belén, Judeeʉ ña̱a̱xóty, 
\q1 kyaj mnʉgooga̱jpnʉty ma̱ tadʉ nax, 
\q1 mʉt ko ma̱ mij pyʉdsʉma̱ꞌa̱ñ tuꞌugʉ yajkutujkpʉ 
\q1 diꞌibʉ kywentʉꞌataambyʉts ja nja̱ꞌa̱yʉty, ja israelítʉty. 
\p  
\v 7 Netʉ Eroodʉs tnigajxʉ ayuꞌudsyʉ ja diꞌibʉ naty tʉ jya̱ꞌttʉ, es dyajtʉʉy na̱ꞌa̱ dʉꞌʉn meerʉ naty tʉ kyʉxeꞌeky ja mʉdsa̱ꞌa̱.  
\v 8 Net yajkajxtʉ Belén, es yaꞌꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Nʉjxtʉ jam, es ʉxta̱ꞌa̱ydyʉ tadʉ mixyuꞌunk; es ko xypya̱a̱ttʉt, awa̱ꞌa̱nʉgʉts esʉts ʉj nandʉꞌʉn nʉjx nꞌawdátyʉts. 
\p  
\v 9 Mʉdʉ tya̱dʉ reyʉ ꞌyayuk ñʉjxtʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty. Net ja mʉdsa̱ꞌa̱ diꞌibʉ naty tʉ tꞌixtʉ ma̱ ja ñáxʉty, kyʉxeꞌky jatʉgok, es yʉꞌʉjʉty tpanʉjxtʉ extʉ ko jya̱jttʉ ma̱ naty ja mʉdsa̱ꞌa̱ tʉ wyʉꞌʉmʉ tʉjk nikʉjxm ma̱ naty ja mixyuꞌunk.  
\v 10 Es yʉꞌʉjʉty xyondaktʉ ko tꞌijxtʉ ja mʉdsa̱ꞌa̱.  
\v 11 Ta tyʉjkʉdʉ tʉgoty, es tpattʉ ja mixyuꞌunk mʉdʉ tya̱a̱k Mariiʉ. Net ñaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉdʉ es tꞌawda̱jttʉ ja mixyuꞌunk. Ta tꞌagajtʉ ja myayꞌátyʉty es tmooydyʉ oorʉ, ja oybyʉ pa̱ꞌa̱k xuꞌkpʉ es jatuꞌugʉ pa̱ꞌa̱k xuꞌkpʉ diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy mirrʉ. 
\p  
\v 12 Dios anma̱a̱yʉdʉ tsyuujóty myaꞌayóty es kʉdiibʉ jyʉmbíttʉt ma̱ Eroodʉs, pa̱a̱ty tpʉjktʉ wiink tuꞌu es jyʉmbijttʉ ma̱ ja ñáxʉty. 
\s1 Jesús yajmʉgeꞌeky 
\p  
\v 13 Ko tya̱a̱dʉ jyʉmbijttʉ, ta ja Josee tꞌijxy tsyuujóty myaꞌayóty tuꞌugʉ Diosʉ ꞌyanklʉs. Ta ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Pʉdʉꞌʉk. Mʉnʉjx ja mnʉdoꞌoxy esʉ ꞌyuꞌunk, es nʉjxtʉ tsojk Ejiptʉ es wʉꞌʉmdʉ jap extʉ kots ʉj mij nꞌawánʉdʉt es mjʉmbíttʉt, mʉt ko Eroodʉs ꞌyʉxta̱ꞌa̱yaampy yʉ mixyuꞌunk es dyaꞌooga̱ꞌa̱ñ. 
\p  
\v 14 Netʉ Josee pyʉdeꞌky es tmʉnejxy ja mixyuꞌunk esʉ tya̱a̱k. Ta tsyoꞌondʉ koots, ñʉjxnʉdʉ Ejiptʉ.  
\v 15 Jap wyeꞌemy extʉ koonʉm ꞌyeꞌky ja Eroodʉs. 
\p Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn tyuun jya̱jtʉ es yajkuydyúnʉt diꞌibʉ naty ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm tʉ ttukka̱jxwaꞌxy ja kyuga̱jxpʉty: “Jap Ejíptʉts nnigaxʉ nꞌUꞌungʉts.” 
\s1 Eroodʉs tniꞌanaꞌamʉ es ꞌyooktʉt ja mixyuꞌungʉty 
\p  
\v 16 Ko ja Eroodʉs tnija̱ꞌa̱jʉ ko ja diꞌibʉ naty tʉ kyuꞌíxʉdʉ tʉ tyukxiꞌigʉdʉ, yʉꞌʉ ko oj kyaj ꞌyokjʉmbijnʉdʉ, ta jyantsytyʉgoyjyotꞌambejky. Net tniꞌanaꞌamʉ nidʉgekyʉ ja yedyʉjkuꞌungʉty ꞌyooktʉt, yʉ majtsk jʉmʉjtpʉ es waanʉ mútskpʉty, jam Belén es tʉgekyʉ myʉga̱jpnba̱ꞌa̱jʉty. Dʉꞌʉn ttuuñ ma̱ ja tiempʉ ma̱ naty tim jawyiin tʉ kyʉxeꞌeky ja mʉdsa̱ꞌa̱, éxtʉmʉ naty tʉ tyukmʉmadya̱ꞌa̱gʉdʉ yajxón diꞌibʉ oj kyuꞌíxʉdʉ.  
\v 17 Es mʉt ko dʉꞌʉn dyaꞌoꞌkta̱a̱ydyʉ ja ʉna̱ꞌkuꞌunk, net yajkuydyuuñ diꞌibʉ naty ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ Jeremiiʉs tʉ dyajweꞌemy kʉxja̱ꞌa̱y: 
\q1  
\v 18 Yajmʉdooy ma̱ Ramaa ka̱jpn 
\q1 ko pʉ́n jyʉꞌʉy yaꞌaxy yaꞌꞌayow yaꞌꞌama̱ꞌa̱t. 
\q1 Rakéldʉmʉ dʉꞌʉnʉ naty ñijiipy ja ꞌyuꞌungʉty 
\q1 es kyaj ttseky es pʉ́n pyumay pyutá̱jʉdʉt 
\q1 mʉt ko tʉ naty ꞌyoꞌkta̱a̱yñʉdʉ. 
\p  
\v 19 Es ko ꞌyeꞌky ja Eroodʉs, ta ja Josee tsyuujóty myaꞌayóty tꞌijxy ja Diosʉ ꞌyanklʉs jam Ejiptʉ, es ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p  
\v 20 —Pʉdʉꞌʉk. Tsoon ya̱a̱ mʉdʉ mixyuꞌunk esʉ tya̱a̱k, es jʉmbittʉ ma̱ ja israelítʉdyʉ ñax, mʉt ko tʉ ꞌyooktʉ diꞌibʉ naty yaꞌoogaampy yʉ mixyuꞌunk. 
\p  
\v 21 Netʉ Josee ñejxy mʉdʉ mixyuꞌunk esʉ tya̱a̱k ma̱ israelitʉ ñáxʉty.  
\v 22 Es ko Josee tmʉdooy ko Arkelawʉ naty anaꞌamp jam Judeeʉ ko tkuweꞌemy ja tyeety Eroodʉs, ta tsyʉꞌkʉ ko ñʉjxáñ jam. Es kom tʉ natyʉ Dios ꞌyanʉꞌʉmxʉty tsyuujóty myaꞌayóty kʉdiibʉ ñʉjxʉt Judeeʉ, ta oj ñejxy Galileeʉ ña̱a̱xóty.  
\v 23 Ko oj jyaꞌty jam, ta oj tsyʉna̱a̱ydyaknbéky ma̱ ja Nazaret ka̱jpn. Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn tyuun jya̱jtʉ es yajkuydyúnʉt éxtʉm jyʉnandʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty: “Yaꞌꞌanʉʉmʉp ja Kristʉ: Nazarenʉ ja̱ꞌa̱y mij.” 
\c 3  
\s1 Fwank Yajnʉbajtpʉ tka̱jxwaꞌxy ja Diosʉ ꞌyayuk ma̱ mʉj it 
\p  
\v 1 Es ma̱ tadʉ tiempʉ ja Fwank Yajnʉbajtpʉ myiiñ ma̱ mʉj it Judeeʉ, tka̱jxwaꞌxy,  
\v 2 es jyʉnaꞌañ: 
\p —Yajjʉmbíttʉ mjot mwinma̱ꞌa̱ñʉty, mʉt ko ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn tʉ wyingóñ. 
\p  
\v 3 Tya̱dʉ Fwank yʉꞌʉ naty diꞌibʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ Isaiiʉ tʉ tkʉxja̱ꞌa̱y dʉꞌʉn: 
\q1 Yajmʉdóy tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y yaꞌaxy jyeky ma̱ tuꞌugʉ mʉj it: 
\q1 “Ʉxkúkʉdʉ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ ñʉꞌʉ tyuꞌu. 
\q1 Yajtʉʉjʉdʉ tyuꞌa̱a̱.” 
\p  
\v 4 Yʉ Fwank yʉꞌʉ wyitꞌa̱jtypy ijty ja kameyʉ jʉmk es poꞌo twʉʉnꞌáty, es yʉꞌʉ ijty jyeꞌxyꞌajtypy ja muꞌu esʉ tsimba̱ꞌa̱k.  
\v 5 Es ma̱ ja Fwank ñimiinʉdʉ Jerusalén ja̱ꞌa̱yʉty es nidʉgekyʉ diꞌibʉ tsʉna̱a̱ydyʉp ma̱ ja Jordán mʉjnʉʉba̱ꞌa̱, es tʉgekyʉ diꞌibʉ Judeeʉ ña̱a̱xóty,  
\v 6 es tmayatstʉ ja pyojpʉ. Esʉ Fwank dyajnʉbéty ma̱ ja Jordán mʉjnʉʉ. 
\p  
\v 7 Es ko ja Fwank tꞌijxy ko mayʉ fariseeʉty esʉ saduseeʉty ñimínʉdʉ ma̱ yajnʉbéty, ta tꞌanma̱a̱y: 
\p —Miidsʉty dʉꞌʉn éxtʉmʉ awa̱ꞌa̱ndsa̱ꞌa̱ñʉn. Es éxtʉmʉ tsa̱ꞌa̱ñʉty tkugaꞌaktʉ ja jʉʉn kʉdiibʉ tyóyʉt, miits mjʉnándʉp xytyijy ko mnitsoꞌoktʉt mʉdʉ mnʉbajtʉn es ko dʉꞌʉn ja Dios kyaj mdʉydyúnʉdʉt éxtʉmʉ pojpʉ ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 8 ¡Kyaj tyʉyꞌa̱jtʉnʉty! Jawyiin xytyukꞌíxtʉt mʉt ja mjikyꞌa̱jtʉn ko tʉyꞌa̱jtʉn tʉ mjodʉmbittʉ,  
\v 9 es katʉ mnayjyʉna̱ꞌa̱nʉdʉ: “Ʉdsa̱jtʉm yʉꞌʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts ja Abra̱a̱n.” Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉ ko yʉ Dios mba̱a̱t dyajtʉgátsyʉ tya̱dʉ tsa̱a̱ éxtʉm ja Abra̱a̱nʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱dsʉty.  
\v 10 Es ja Diosʉ tyʉydyuꞌunʉn tim wingoomp mʉdʉ pojpʉ ja̱ꞌa̱yʉty, éxtʉm ko mʉdʉ jatsyʉ ndukpoꞌtʉꞌkʉm ja kepy diꞌibʉ kyaj ꞌyóyʉty. Pa̱a̱ty tʉgekyʉ kepy diꞌibʉ kyaj tyʉʉmpꞌáty oyaty, yajpoꞌtʉꞌʉgʉp es yajpʉjta̱ꞌa̱gʉt jʉʉnóty.  
\v 11 Ʉj tyámʉts miidsʉty nyajnʉbéty mʉt ja nʉʉ es yaꞌíxʉt ma̱ nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty ko miidsʉty tʉ mjodʉmbittʉ ma̱ mbojpʉty. Per miimp ja diꞌibʉ myʉda̱jtypy niꞌigʉ ja mʉkꞌa̱jtʉn es kyajts ʉj ndʉꞌʉnʉty. Es kyajts xyñitʉkʉ esʉts yʉꞌʉ nmʉdúnʉt éxtʉm tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y ja tyuumbʉ diꞌibʉ yajnʉjxʉp ja kyʉꞌʉk. Yʉꞌʉ myajnʉbátʉdʉp mʉt ja Espíritʉ Santʉ esʉ jʉʉn.  
\v 12 Es yʉꞌʉ kyʉꞌʉjóty tmʉdaty ja tyuumbajn es dyajwa̱ꞌa̱dsa̱ꞌa̱ñ ja triigʉ, es yajpʉjkʉꞌʉgʉt ja triigʉ ma̱ ja tsyaꞌx, es ja triigʉ pyosta̱ꞌa̱k yajnoꞌogʉt mʉt ja jʉʉn diꞌibʉ ni na̱ꞌa̱ kyaꞌeeky. 
\s1 Jesús ñʉbety 
\p  
\v 13 Net ja Jesús tsyoꞌoñ Galileeʉ, es tnimiiñ ja Fwank ma̱ Jordán mʉjnʉʉ esʉ Fwank yajnʉbátʉdʉt.  
\v 14 Tim jawyiin kyaj tjakupʉkáñ ja Fwank, es tꞌanma̱a̱y ja Jesús: 
\p —Mijtsʉ dʉꞌʉn mjapátʉp xyajnʉbátʉdʉts, ¿es wiꞌixʉts ʉj mij nyajnʉbátʉt? 
\p  
\v 15 Jesús ꞌyadsoojʉ: 
\p —Tyam waꞌan dʉꞌʉnʉty, mʉt ko oyʉ dʉꞌʉn es nduꞌunʉm diꞌibʉ Dios tsyejpy. 
\p Net ja Fwank tkupejky. 
\p  
\v 16 Ko naty ja Jesús tʉ ñʉbajtta̱ꞌa̱y, netyʉ pyʉdseemy nʉjoty. Ta pójʉnʉ tsa̱jp ꞌyawatsy esʉ Fwank tꞌijxy ko ja Diosʉ Jya̱ꞌa̱jʉn kyʉdaꞌaky éxtʉm tuꞌugʉ pakuꞌunk, es ñigʉdaꞌagyʉty kyʉba̱jkkʉjxyʉ Jesús.  
\v 17 Es net yajmʉdooy jyʉnaꞌañ tsa̱jpótm: 
\p —Tya̱a̱dʉdsʉ dʉꞌʉn ja nꞌUꞌungʉts diꞌibʉts njantsytsyejpy, diꞌibʉts mʉʉt njotkujkꞌáty. 
\c 4  
\s1 Mʉjkuꞌugópk tjaꞌixy esʉ Jesús pyekytyúnʉt 
\p  
\v 1 Netʉ Espíritʉ Santʉ yajnʉjxʉ Jesús ma̱ mʉj it es ja mʉjkuꞌugópk tꞌíxʉt wiꞌix ja Jesús dyajpekytyúñ.  
\v 2 Justyikxyxyʉʉ justyikxy ux ꞌyijty ni nʉꞌʉn kyaka̱a̱y. Ta pyatʉ ja yuu.  
\v 3 Ta ja mʉjkuꞌugópk tmʉwingooñ ja Jesús, es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Pʉn mijtsʉ dʉꞌʉn ja Dios mꞌUꞌunkꞌa̱jtʉp, anʉʉmʉ tya̱dʉ tsa̱a̱ es jyʉmbítʉt tsa̱jkaaky. 
\p  
\v 4 Es ja Jesús tꞌadsooy: 
\p —Ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: “Kyaj jyatyimꞌyʉꞌʉyʉdyʉ tsa̱jkaaky mʉʉt jyikyꞌaty ja ja̱ꞌa̱y, tyukjikyꞌátʉp mʉt tʉgekyʉ Diosʉ ꞌyayuk.” 
\p  
\v 5 Net ja mʉjkuꞌugópk dyajnejxy ja Jesús ma̱ Jerusalén ka̱jpn, es dyajpejty ma̱ mʉj tsa̱jptʉjk kopk.  
\v 6 Ta tꞌanma̱a̱y: 
\p —Pʉn mijtsʉ dʉꞌʉn ja Dios mꞌUꞌunkꞌa̱jtʉp, naygyujʉbijpnáxʉdʉ, mʉt ko ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: 
\q1 Ja Dios tyukꞌanaꞌamdʉp ja ꞌyánklʉsʉty 
\q1 es mgwentʉꞌátʉdʉt. 
\q1 Myajpʉdʉꞌʉgʉdʉp mʉdʉ kyʉꞌʉ 
\q1 kʉdiibʉ tsa̱a̱ dyajtsayútʉt ja mdeky. 
\p  
\v 7 Netʉ Jesús tꞌadsooy: 
\p —Nandʉꞌʉn ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: “Katʉ xyꞌijxmátsy yʉ mWindsʉ́n Dios.” 
\p  
\v 8 Ta jatʉgok ja mʉjkuꞌugópk dyajnejxy ja Jesús ma̱ tuꞌugʉ kopkʉ kʉjxmbʉ, es ttukꞌijxy nidʉgekyʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty es ja myʉjꞌa̱jtʉn.  
\v 9 Ta tꞌanma̱a̱y: 
\p —Ʉjtsʉts mij nmoꞌoyʉp tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ pʉn xywyingoxtʉnaabyʉts es xyꞌawdátʉdʉts. 
\p  
\v 10 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱y: 
\p —Nʉjx, Satanás. Mʉt ko ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: “Mꞌawdátʉp ja mWindsʉ́n Dios, es xymyʉdúnʉt yʉꞌʉyʉ jeꞌeyʉ.” 
\p  
\v 11 Net ja mʉjkuꞌugópk tmastuty ja Jesús, esʉ anklʉs ñimiinʉdʉ yajka̱a̱y yaꞌúkʉdʉ, es myʉduunʉdʉ. 
\s1 Jesús tka̱jxwa̱ꞌxtsoꞌoñ ja Diosʉ ꞌyayuk 
\p  
\v 12 Es ko Jesús dʉmʉdooy ko Fwangʉ naty ꞌyity pujxndʉgóty, ta oj ñejxy Galileeʉ ña̱a̱xóty.  
\v 13 Per kyaj oj wyeꞌemy Nazaret, nik jap oj ñejxy tsʉnaabyʉ Kafarnaúm, mejyñbyʉꞌa̱a̱y ma̱ Zabulongʉ ñax esʉ Neftalii ñax.  
\v 14 Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn tyuun jya̱jtʉ es yajkuydyúnʉt diꞌibʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ Isaiiʉ naty tʉ tkʉxja̱ꞌa̱y: 
\q1  
\v 15 Ja Zabulongʉ ñax esʉ Neftalii ñax 
\q1 esʉ nax diꞌibʉ jadsoo ma̱ mejyñʉn, ma̱ xʉʉ tsyiꞌity es ma̱ xʉʉ pyʉdsemy, 
\q1 ja ñax ma̱ Jordán mʉjnʉʉ mʉt ja Galileeʉ ñax, 
\q1 ma̱ jyikyꞌattʉ diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty, 
\q1  
\v 16 ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ jikyꞌa̱jttʉ kubiꞌits kuꞌook 
\q1 tʉ tꞌixtʉ ja mʉjpʉ ja̱j tʉꞌxʉn. 
\q1 Es ma̱ yʉ diꞌibʉ naty jikyꞌa̱jttʉp 
\q1 ma̱ éxtʉm mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ꞌyawaxʉ oꞌkʉn, 
\q1 tʉ kyuxʉʉñʉ mʉt ja ja̱jʉn. 
\p  
\v 17 Net ja Jesús tka̱jxwa̱ꞌxtsondáky es jyʉnáñ: 
\p —Yajtʉgátstʉ mwinma̱ꞌa̱ñʉty es jodʉmbittʉ, mʉt ko ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn tʉ wyingóñ. 
\s1 Jesús twoy nima̱jtáxkʉ a̱jkxma̱jtspʉty 
\p  
\v 18 Tuꞌuyeꞌebyʉ natyʉ Jesús ma̱ yʉ Galileeʉ Myejyñbya̱ꞌa̱, ko tꞌijxy nimajtsk tukkaꞌaxʉ ʉna̱ꞌk. Yʉꞌʉ natyʉ Simonk diꞌibʉ nandʉꞌʉn xyʉꞌa̱jtypy Peedrʉ, es jatuꞌuk jaꞌadʉm ja Andrés. A̱jkxma̱jtstʉbʉ naty, yʉꞌʉ naty kyujʉbijpna̱jxtʉp ja ꞌya̱jkxma̱jtsn nʉjoty.  
\v 19 Netʉ Jesús tꞌanma̱a̱y: 
\p —Pamiindʉgʉts, es ʉjts miits nꞌʉxpʉjkpʉꞌáttʉp es nmoꞌoydyʉt jatuꞌugʉ tuunk. Tyamyʉ xyajtsonda̱ꞌa̱ktʉt es xyꞌʉxta̱ꞌa̱yʉt may ja ja̱ꞌa̱yʉty es xytyuknimíndʉdʉts esʉts nandʉꞌʉn yʉꞌʉjʉty nꞌʉxpʉjkpʉꞌáttʉt. 
\p  
\v 20 Netyʉ tnikaktʉ ja ꞌya̱jkxma̱jtsn es tpanʉjxtʉ Jesús. 
\p  
\v 21 Ko waanʉ ꞌyaknʉjxtʉ, ta Jesús tꞌijxy nimajtsk tukkaꞌaxʉ ʉna̱ꞌk, Santya̱ꞌa̱gʉ esʉ Fwank, ꞌyuꞌungʉdyʉ Zebedeeʉ. Tamʉ naty ma̱ tuꞌugʉ barkʉ mʉdʉ tyeety tꞌaxuyʉ ja ꞌya̱jkxma̱jtsnʉty. Netʉ Jesús oj yáxʉdʉ,  
\v 22 es nan jamyʉ tnikaktʉ ja byarkʉ es ja tyeety. Ta tpanʉjxtʉ ja Jesús. 
\s1 Jesusʉ mayjyaꞌay dyaꞌʉxpeky 
\p  
\v 23 Jesús tyukꞌyoꞌoydyaabyʉ naty ja Galileeʉ it, yaꞌʉxpeky ma̱jaty ja tsya̱jptʉjk, niduꞌuk niduꞌugʉ ka̱jpn tka̱jxwaꞌxy ja oybyʉ ayuk diꞌibʉ ñigajxypy ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn, es dyaꞌꞌagʉdaꞌaky ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibáty pʉjkʉdʉp.  
\v 24 Ko oj tnijáwʉdʉ Jesús ma̱ tʉgekyʉ Siryʉ naxwíñʉdʉ, ta ttuknimiindʉ nidʉgekyʉ diꞌibʉ ayoodʉp mʉt kana̱k nax ja pʉjk adoꞌonʉn, diꞌibʉ pʉjkʉdʉp ja kaꞌoybyʉ pa̱ꞌa̱m, moꞌtpʉty esʉ xúxʉty, esʉ Jesús dyaꞌꞌagʉdaꞌaky.  
\v 25 Pyanʉjxʉdʉ mayʉ Galileeʉ ja̱ꞌa̱yʉty es ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ tsʉna̱a̱ydyʉp ma̱ ja Dekápolʉs ka̱jpnʉty esʉ Jerusalén, nʉꞌʉn diꞌibʉty tsʉna̱a̱ydyʉp wiink tsoo Judeeʉ ña̱a̱xóty es ma̱ Jordán mʉjnʉʉ ma̱ xʉʉ pyʉdsemy. 
\c 5  
\s1 Jesusʉ mayjyaꞌay dyaꞌʉxpeky 
\p  
\v 1 Ko Jesús tꞌijxy ja mayjyaꞌay, ta pyejty ma̱ ja kopkʉn, es ñaxweꞌtsy jam. Net tyuknabíkʉdʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty,  
\v 2 esʉ Jesús yaꞌʉxpʉjktsondákʉdʉ dʉꞌʉn: 
\s1 Pʉ́nʉty kuniꞌxyʉty 
\p  
\v 3 —Kuniꞌxy ja diꞌibʉty nayꞌʉxka̱jpʉdʉp ko pyojpʉja̱ꞌa̱yꞌáttʉ, pes yʉꞌʉ íttʉp ma̱ tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn. 
\p  
\v 4 ’Kuniꞌxy ja diꞌibʉty jʉʉygyujk yaxkujkʉdʉp, pesʉ Dios paꞌꞌayowánʉdʉp. 
\p  
\v 5 ’Kuniꞌxy ja diꞌibʉty kyaj myʉj pya̱a̱dʉdʉ, jaꞌa ko Dios moꞌoyánʉdʉp ja naxwíñʉdʉ éxtʉmʉ kyuma̱ꞌa̱ñ. 
\p  
\v 6 ’Kuniꞌxy ja diꞌibʉty jyantsytsyojktʉp es ttúnʉt diꞌibʉ Dios tsyejpy, jaꞌa ko dʉꞌʉn yajpʉjta̱ꞌa̱ga̱ꞌa̱ndʉ. 
\p  
\v 7 ’Kuniꞌxy ja diꞌibʉty naymyʉmaꞌxtujkʉdʉp, pes nandʉꞌʉn mʉmaꞌxtúkʉdʉp ja Dios. 
\p  
\v 8 ’Kuniꞌxy ja diꞌibʉty wa̱ꞌa̱ts ja ꞌyanmʉja̱ꞌa̱nʉty, pes yʉꞌʉdyʉ dʉꞌʉn íttʉp mʉdʉ Dios. 
\p  
\v 9 ’Kuniꞌxy ja diꞌibʉty yajtsipwa̱ꞌxtʉp, pesʉ Dios pʉjta̱ꞌa̱gʉdʉp éxtʉmʉ ꞌyuꞌungʉty. 
\p  
\v 10 ’Kuniꞌxy ja diꞌibʉty ijttʉp witsy poꞌoty mʉt ko jyikyꞌaty éxtʉmʉ Dios ttseky, pes yʉꞌʉ íttʉp ma̱ tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn. 
\p  
\v 11 ’Kuniꞌxy miidsʉty ko ja ja̱ꞌa̱yʉty mꞌoojʉdʉ es mnixiꞌik mdukxiꞌigʉdʉ, es mꞌʉdʉꞌʉts mga̱jxtʉꞌʉdsʉdʉ miidsʉty mʉt kots miits nmʉduumbʉꞌáttʉ.  
\v 12 Xonda̱ꞌa̱ktʉ es jotkujkꞌáttʉ, mʉt ko ja Dios mmʉda̱jtxʉdʉp pʉjkeꞌeky tsa̱jpótm mʉj mayꞌaty diꞌibʉ mmoꞌoyánʉdʉp, pes nandʉꞌʉn tpajʉdijttʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty diꞌibʉ jikyꞌa̱jttʉ ma̱a̱nʉmʉ naty miits mgajaaꞌáttʉ. 
\s1 Ka̱a̱n esʉ ja̱jʉn 
\p  
\v 13 ’Extʉm ja ka̱a̱n dyajta̱ꞌa̱mdsʉ ja tsuꞌutsy kʉdiibʉ mya̱ꞌa̱dʉt, miidsʉty mba̱a̱t xyjʉjpkuwa̱ꞌa̱gʉdʉ ja axʉkꞌa̱jtʉn ya̱ naxwiiñ kʉdiibʉ ja̱ꞌa̱yʉty mya̱ꞌa̱ttʉt. Pʉn ja ka̱a̱n tʉgeepy ja tya̱ꞌa̱mtsꞌát, ¿ti mʉʉt mba̱a̱t nbʉjtákʉm ja tya̱ꞌa̱mtsꞌát jatʉgok? Ni wiꞌix tsoo mba̱a̱t kyanakytyúñ, ¿kʉdii? Jeꞌeyʉ yaꞌʉxkoꞌot esʉ ja̱ꞌa̱yʉty ttuktaandʉt. 
\p  
\v 14 ’Extʉm ja xʉʉ xykyudʉꞌxʉm ma̱ njʉdijtʉm kʉdiibʉ ngunajp ngujaꞌpxʉm, miidsʉdyʉ dʉꞌʉn éxtʉm ja ja̱jʉn es xytyukniꞌíxʉdʉt ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ dʉꞌʉn pojpʉ es wiꞌixʉ dʉꞌʉn ja Dios ttseky es njikyꞌa̱jtʉm. Dʉꞌʉn miidsʉty éxtʉm tuꞌugʉ ka̱jpn diꞌibʉ ijtp kopkkʉjxm, ꞌyíxtʉp miidsʉty mjikyꞌa̱jtʉn.  
\v 15 Ni pʉ́n tkayajtoyeꞌeky tuꞌugʉ seerʉ jʉʉn es netyʉ tkujiidsʉt mʉdʉ armuun; nik niꞌigʉ tpʉjtaꞌaky kʉjxm ma̱ ttukja̱jʉdyaꞌayʉt tʉgekyʉ ja tʉgot.  
\v 16 Nandʉꞌʉn ja̱jtpʉ dʉꞌʉnʉty, waꞌan yʉ mjá̱jʉnʉty tja̱jy mʉk éxtʉm mba̱a̱t ja ja̱ꞌa̱y tꞌixtʉ ja oybyʉ mduungʉty es tꞌawdáttʉt ja mDeedyʉ tsa̱jpótmʉdʉ. 
\s1 Wiꞌix ja Moisés ja ꞌyanaꞌamʉn tyuñ 
\p  
\v 17 ’Kyaj xywyinmáydyʉt ko ʉj nyajtʉgoyaꞌañ ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn o ja ꞌyʉxpʉjkʉnʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉty. ¡Ni wiꞌix tsoo! Jaꞌats tʉ nnimíñ esʉts nguydyuna̱ꞌa̱ñʉts.  
\v 18 Pes ʉj nꞌanma̱a̱ydyʉpts miits ja tʉyꞌa̱jtʉn, ja tsa̱jp esʉ nax tʉgóyʉp jawyiin ma̱a̱nʉmʉ naty kyatʉgoy tuꞌugʉ letrʉ kyukón diꞌibʉ ja anaꞌamʉn jyaꞌaꞌa̱jtypy. Tʉgekyʉ yajkuydyuunda̱ꞌa̱yaꞌañ.  
\v 19 Pa̱a̱ty diꞌibʉ kyaj tkuydyúñ tuꞌugʉ tya̱dʉ anaꞌamʉn, oy yʉꞌʉjʉty ja yiꞌinʉm waanʉbʉ, es ttukniꞌíxʉt ja wiinkpʉty es kyaj tkuydyúndʉt tadʉ anaꞌamʉn, tya̱dʉ ja̱ꞌa̱yʉ dʉꞌʉn ꞌyítʉt piꞌixy jʉjp amuꞌunk jam tsa̱jpótm. Per diꞌibʉ kyuydyiimpy es ttukniꞌꞌixʉ ja wiinkpʉty tkuydyúnʉt, tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn ítʉp mʉj jam tsa̱jpótm.  
\v 20 Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ, pʉn kyaj miits mjikyꞌa̱jttʉp tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt kʉdiinʉm ja fariseeʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp, kyaj mdʉ́kʉdʉt tsa̱jpótm. 
\s1 Winꞌakꞌa̱jtʉn 
\p  
\v 21 ’Miidsʉty tʉ xymyʉdowdʉ ko ja nꞌaptʉjkꞌa̱jtʉm yaꞌꞌanma̱a̱ydyʉ: “Katʉ myajja̱ꞌa̱yꞌeeky. Diꞌibʉ yaꞌeꞌkypy tuꞌuk pʉ́n, yʉꞌʉ yajmʉnʉjxʉp ma̱ tkumʉdówʉt.”  
\v 22 Per ʉj nꞌanma̱a̱ydyʉpts miits ko diꞌibʉ tyukjotꞌambejkypy yʉ myʉguꞌuk, yʉꞌʉ dʉꞌʉn yajpayoꞌoyʉp ja pyeky; diꞌibʉ ꞌyoo yaxypy ja myʉguꞌuk, pátʉp es tyukkumʉdówʉdʉt diꞌibʉ anaꞌamdʉp mʉj tsa̱jptʉgóty; es diꞌibʉ pyejty kyʉdakypy ja myʉguꞌuk, kudsʉꞌʉgʉ ko ñʉjxʉt ayoodaknóty ma̱ jʉnyaꞌank. 
\p  
\v 23 ’Es pʉn mmʉnejxypy ja mwindsʉꞌkʉn ma̱ artal es jam xyjamyetsy ko ja mmʉguꞌuk tʉ mij xymyʉdʉgoy,  
\v 24 nikaꞌak yʉ mwindsʉꞌkʉn jam artal windum es nʉjx jawyiin mnayyajtiꞌigyʉdʉ mʉdʉ mmʉguꞌuk. Net mjʉmbítʉt ma̱ artal es xypyʉjta̱ꞌa̱gʉt ja mwindsʉꞌkʉn. 
\p  
\v 25 ’Pʉn ja pʉ́n mniꞌʉʉnʉdʉ es mmʉnejxyʉty kumda̱a̱t, ka̱jxꞌóyʉdʉ tuꞌa̱a̱y kʉdiibʉ mgʉyákʉdʉt ma̱ justisʉn, jaꞌa ko yʉ justisʉ mgʉyákʉdʉp ma̱ ja polʉsiiʉ, es mbʉjta̱ꞌa̱gʉdʉp pujxndʉgóty.  
\v 26 Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko kyaj mbʉdsʉ́mʉt jap extʉ ko xykyʉbajtta̱ꞌa̱yʉt tʉgekyʉ ja mbeky. 
\s1 Ja̱ꞌa̱y dyajtʉgóy ja pʉjk ukʉnʉ wyindsʉꞌkʉn 
\p  
\v 27 ’Miidsʉty tʉ xymyʉdowdʉ ko yajnigajxy jékyʉp: “Katʉ xyajtʉgóy ja pʉjk ukʉnʉ wyindsʉꞌkʉn.”  
\v 28 Per ʉj nꞌanma̱a̱ydyʉp miits ko oytyim pʉ́nʉty diꞌibʉ ꞌyadsejpy tuꞌugʉ toxytyʉjk es tmʉdʉgoyaꞌañ, ñapatypy éxtʉm mʉʉt tʉ tyʉgoy, oy jeꞌeyʉ tʉ jyʉnaꞌañ jyodoty wyinma̱ꞌa̱ñóty. 
\p  
\v 29 ’Pʉn mꞌaga̱ꞌa̱ñ wiin myajpekytyuunʉp, juut es naska̱ꞌa̱dsʉ jagam.\f + \fr 5:29 \ft Xytyukꞌijxʉmʉ Jesús ko diꞌibʉ xyajpekytyuꞌunʉm, yʉꞌʉ jot winma̱ꞌa̱ñ, es kyaj yʉꞌʉdyʉ wiin, es ni yʉꞌʉ ja kʉꞌʉ. Ix Matewʉ 15:17-20\f* Waanʉ oy ko xyajtʉgóyʉt tuk pedazʉ mniniꞌx es kʉdiinʉm ko mwʉꞌʉmʉt mʉt amuumʉ mniniꞌx es myajpʉjta̱ꞌa̱gʉt ayoodaknóty.  
\v 30 Es pʉn mꞌaga̱ꞌa̱ñgyʉꞌʉ myajpekytyuunʉp, niboot es ʉxjʉwip jagam. Waanʉ oy ko xyajtʉgóyʉt tuk pedazʉ mniniꞌx es kʉdiinʉm ko mwʉꞌʉmʉt mʉt amuumʉ mniniꞌx es myajpʉjta̱ꞌa̱gʉt ayoodaknóty. 
\s1 Kasa̱a̱dʉ ja̱ꞌa̱y ñaymyastuꞌudʉdʉ 
\p  
\v 31 ’Nandʉꞌʉn yajnigajxy jékyʉp: “Diꞌibʉ myastuꞌudaampy ja ñʉdoꞌoxy, jawyiin tsyékyʉty tmoꞌoyʉt tuꞌugʉ neky ma̱ jyʉnaꞌañ ko tmastuꞌuty ja ñʉdoꞌoxy.”  
\v 32 Per ʉj nꞌanma̱a̱ydyʉp miits ko pʉ́n ja toxytyʉjk tꞌʉxwejpy, pʉn kyaj jaꞌagyʉjxmʉty ko dyajtʉgóy ja pʉjk úkʉnʉ wyindsʉꞌkʉn, ñaꞌaygyʉjxm ja toxytyʉjk dyajtʉgóy ja pʉjk úkʉnʉ wyindsʉꞌkʉn ko wiink yedyʉjk tpeky. Es ja diꞌibʉ pyejkypy ja toxytyʉjk diꞌibʉ dyajmatstuꞌuty, nandʉꞌʉn dyajtʉgóy ja pʉjk úkʉnʉ wyindsʉꞌkʉn. 
\s1 Ja̱ꞌa̱y wya̱ndaꞌaky 
\p  
\v 33 ’Nandʉꞌʉn miidsʉty tʉ xymyʉdoodʉ ko yaꞌꞌanma̱a̱ydyʉ ja nꞌaptʉjkꞌa̱jtʉm: “Katʉ xywya̱ndaꞌaky tii andakʉngyʉjxm. Mguydyúnʉbʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ mwa̱ndakypy ma̱ Nindsʉnꞌa̱jtʉm.”  
\v 34 Per ʉj miits nꞌanma̱a̱ydyʉp: Ni na̱ꞌa̱ mgajʉna̱ꞌa̱ndʉt “por tsyos” ko ti xywya̱nda̱ꞌa̱ktʉt; es ni mʉdʉ tsa̱jp, mʉt ko yʉꞌʉ ja Diosʉ ꞌyuñaaybyajn ma̱ yajkutíky;  
\v 35 es ni na̱ꞌa̱ xykyawa̱nda̱ꞌa̱ktʉt mʉdʉ naxwíñʉdʉ, mʉt ko yʉꞌʉ dʉꞌʉn éxtʉm ma̱ tkʉxkapy ja tyeky; es ni mʉdʉ Jerusalén, mʉt ko yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja kya̱jpnʉ Dios, ja mʉj Rey;  
\v 36 es ni mʉdʉ mgʉba̱jk, mʉt ko kyaj mba̱a̱t xypyʉjtaꞌaky poop o yʉk tuꞌuk jeꞌeyʉ mwa̱a̱y.  
\v 37 Dʉꞌʉñʉ mjʉna̱ꞌa̱ndʉt “oy” o “kyaj”, jaꞌa ko diꞌibʉ ñikeempy yʉ ayuk, tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn miimp ma̱ yʉ kaꞌoybyʉ. 
\s1 Katʉ ja̱ꞌa̱y naydyukmʉjʉmbítʉdʉ axʉʉk 
\p  
\v 38 ’Miidsʉty tʉ xymyʉdowdʉ ko yajnigajxy jékyʉp: “Mdukkʉbátʉp ja wiin ak wiin esʉ tʉts ak tʉts.”  
\v 39 Per ʉj nꞌanma̱a̱ydyʉp miits ko ja ja̱ꞌa̱yʉty mduna̱ꞌa̱nʉdʉt axʉʉk, katʉ miits xyñiwa̱ꞌkꞌóyʉdʉ. Pʉn mgojxʉp ma̱ mꞌaga̱ꞌa̱ñdsyoobʉ mꞌama̱ꞌa̱tsy, koojʉmbít jatuk aduꞌum.  
\v 40 Pʉn ja pʉ́n tsyiptuna̱ꞌa̱ñ mʉt mij es mbʉjkʉyaꞌañʉty ja mnixuy, moꞌoy nandʉꞌʉn ja mdsyamarrʉ.  
\v 41 Pʉn jaa tuꞌugʉ solda̱a̱dʉ o justisʉ agwanʉ mdukmʉnʉjxa̱ꞌa̱ñʉty ja tsyemy tuk mil metrʉ, mʉnʉjx majtskʉ dʉꞌʉnʉn jyagámʉty.  
\v 42 Ko pʉ́n ti mꞌamdówʉdʉt, moꞌoy; es pʉn ja ti pʉ́n mꞌamdóyʉty aniꞌxy, tukꞌanuꞌx. 
\s1 Wiꞌixʉ mʉdsip yajtsókʉt 
\p  
\v 43 ’Nan tʉ xymyʉdoodʉ ko yajnigajxy jékyʉp: “Mdsókʉp ja mmʉdʉjkpa̱ꞌa̱, es mdukꞌakꞌátʉp ja mmʉdsip.”  
\v 44 Per ʉj nꞌanma̱a̱ydyʉp miits ko mdsóktʉp ja mmʉdsípʉty, es mninuꞌxta̱ꞌa̱ktʉp ma̱ Dios diꞌibáty axʉʉk mduunʉdʉp.  
\v 45 Dʉꞌʉnʉ dʉn xyaꞌíxʉdʉt ko mꞌuꞌunkꞌátʉdʉ mDeedyʉ tsa̱jpótmʉdʉ. Pes yʉꞌʉ tyukniꞌaampy yʉ xʉʉ tiꞌigyʉ ja oyjyaꞌayʉty es diꞌibʉty kyajʉ Dios tmʉdundʉ, es yajtiipy ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ jikyꞌa̱jttʉp tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt es nandʉꞌʉn diꞌibʉty kyaj jyikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt.  
\v 46 Pʉn miits mdsojktʉp yʉꞌʉyʉ diꞌibʉ miits mdsojkʉdʉp, ¿wiꞌix xymyʉbʉjkpʉdʉ ko Dios miits mgumaya̱ꞌa̱nʉdʉ? ¡Pes extʉ yʉ pojpʉ ja̱ꞌa̱yʉdyʉ dʉꞌʉn tyuundʉp!  
\v 47 Pʉn mga̱jxpoꞌxtʉp miidsʉty yʉꞌʉyʉ mmʉguꞌugʉty, ¿ti oyꞌa̱jtʉnʉ dʉnʉ taadʉ? Pes extʉ diꞌibʉty kyaj tꞌʉxkaptʉ Dios tyuundʉbʉ dʉꞌʉn.  
\v 48 Dʉꞌʉn éxtʉmʉ mDeedyʉ tsa̱jpótmʉdʉ wya̱ꞌa̱dsʉty, ittʉ miits wa̱ꞌa̱ts nandʉꞌʉn. 
\c 6  
\s1 Oybyʉ tuꞌunʉn 
\p  
\v 1 ’Ko xytyundʉ ja oybyʉ, éxkʉm es xykyatúndʉt mayjyaꞌayóty es yʉꞌʉ jeꞌeyʉ tꞌíxtʉt ti mduundʉp. Pʉn mdiimbyʉ dʉꞌʉn, yʉ ja mDeedyʉ tsa̱jpótmʉdʉ kyaj mmayꞌátʉdʉt.  
\v 2 Pa̱a̱ty ko xypyudʉ́kʉt mʉt tii diꞌibʉ tʉgoyꞌa̱jtxʉdʉp, katʉ ja̱ꞌa̱y xytyuknijáwʉt éxtʉm ꞌyadʉꞌʉtstʉ diꞌibʉ nayꞌandíjʉdʉp jyikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, mʉt ko dʉꞌʉn yʉꞌʉjʉty ꞌyadʉꞌʉtstʉ esʉ ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyíxʉdʉt ko dyaktʉ ja naybyudʉkʉ ma̱ ja tsa̱jptʉjk, o ma̱ ja mʉj tuꞌu diꞌibʉ ka̱jpnóty, es dʉꞌʉn myʉjpʉdsʉ́mdʉ ko jyikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt. Pes ʉj nꞌanma̱a̱ydyʉpts miidsʉty ko mʉt yʉꞌʉyʉ taadʉ, tʉ tꞌaxá̱jʉdʉ ja myayꞌaty.  
\v 3 Per mij ko xypyudʉkʉya̱ꞌa̱nʉt diꞌibʉ tʉgoyꞌa̱jtxʉp, moꞌoy ayuꞌudsyʉ, éxtʉm mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm katʉ mꞌana̱jñgyʉꞌʉ xytyuknijawʉ diꞌibʉ tyiimpy ja aꞌoybyʉ.  
\v 4 Ko dʉꞌʉn xymyoꞌoy ayuꞌudsyʉ, net ja mDeedyʉ tsa̱jpótmʉdʉ tꞌíxʉt diꞌibʉ mdiimpy ayuꞌudsyʉ, es yʉꞌʉ mmayꞌátʉdʉp. 
\s1 Ka̱jxtákʉn 
\p  
\v 5 ’Ko mga̱jxta̱ꞌa̱ktʉt, katʉ dʉꞌʉn xytyundʉ éxtʉm diꞌibʉ nayꞌandíjʉdʉp jyikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt. Yʉꞌʉjʉty kya̱jxta̱ꞌa̱ktʉ tanʉ ma̱ ja tsa̱jptʉjk o ma̱ ja mʉj tuꞌu diꞌibʉ ka̱jpnóty es dʉꞌʉn ja ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyíxʉdʉt. Nꞌanma̱a̱ydyʉp miidsʉty ko yʉꞌʉjʉty tʉ tꞌaxá̱jʉdʉ ja myayꞌaty.  
\v 6 Per mij ko mga̱jxta̱ꞌa̱gʉt, tʉkʉ mgwartʉ tʉgoty es nayñiꞌagá̱jʉdʉ, es jap ayuꞌudsyʉ xymyʉga̱jxta̱ꞌa̱gʉt, es dʉꞌʉn mDeedyʉ tsa̱jpótmʉdʉ diꞌibʉ ꞌyijxypy ti ja̱ꞌa̱y tyuundʉp ayuꞌudsyʉ, yʉꞌʉ mmoꞌoyʉdʉp ja mmayꞌaty. 
\p  
\v 7 ’Ko mga̱jxta̱ꞌa̱gʉt mij, katʉ jeꞌeyʉ xyñika̱jxpéty ja mꞌayuk, éxtʉm ꞌyadʉꞌʉtstʉ diꞌibʉ kyaj tꞌixyꞌattʉ Dios es jyʉna̱ꞌa̱ndʉ ko mʉt ko kya̱jxʉt niꞌigʉ, jantsy tmʉdaty ko Dios myʉdooꞌítʉdʉt.  
\v 8 Katʉ mijʉ dʉꞌʉn xytyuñ, jaꞌa ko mDeety wa̱ꞌa̱ts tnijawʉ diꞌibʉ miits mdʉgoyꞌa̱jtxʉp ma̱a̱nʉmʉ naty xykyaꞌꞌamdoy.  
\v 9 Pa̱a̱ty ko miits mga̱jxta̱ꞌa̱ktʉt, dʉꞌʉn mga̱jxta̱ꞌa̱ktʉt: 
\q1 Tatituꞌunk diꞌibʉ ijtp tsa̱jpótm, 
\q1 waꞌan nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty mwindsʉꞌʉgʉdʉ es mꞌawdátʉdʉ. 
\q1  
\v 10 Min mij es myajkutúkʉt ja ya̱ naxwiiñ, 
\q1 es yajtúnʉp ja mdsojkʉn ya̱a̱ éxtʉm jam tsa̱jpótm. 
\q1  
\v 11 Meegyʉts tyam diꞌibʉts xytyʉgoyꞌa̱jtxʉp esʉts ngay nꞌuugʉt. 
\q1  
\v 12 Es xymyaꞌxʉt ʉʉdsʉty ja nbojpʉdyʉts, 
\q1 éxtʉmts ʉʉdsʉty tʉ nmaꞌxtʉ diꞌibʉts axʉʉk tʉ xytyundʉ. 
\q1  
\v 13 Es kʉdii xyajkutíky es ja kaꞌoybyʉ xyajpekytyúnʉt. 
\p  
\v 14 ’Pa̱a̱ty ndukjaygyujkʉdʉ, pʉn miits mmaꞌxtʉp ja diꞌibáty mduunʉdʉp axʉʉk, yʉ mDeedyʉ tsa̱jpótmʉdʉ mmaꞌxʉdʉp miidsʉty nandʉꞌʉn.  
\v 15 Per pʉn kyaj xymyaꞌxtʉ diꞌibʉ mduunʉdʉp axʉʉk, yʉ mDeedyʉ tsa̱jpótmʉdʉ nan kyaj mmaꞌxʉdʉt ja mbojpʉ. 
\s1 Ja̱ꞌa̱y ꞌyayuꞌaty 
\p  
\v 16 ’Ko miits mꞌayuꞌáttʉt, katʉ xypyʉjta̱ꞌa̱ktʉ mwiin mjʉjpʉty yaꞌꞌayow yaꞌꞌama̱ꞌa̱t, éxtʉm ꞌyadʉꞌʉtstʉ diꞌibʉ nayꞌandíjʉdʉp jyikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt. Yʉꞌʉjʉty tyuundʉbʉ dʉꞌʉn esʉ ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyíxʉdʉt ko ꞌyayuꞌattʉ. Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉ ko mʉdʉ taadʉ tʉ dʉn tpʉktʉ yʉ myayꞌaty.  
\v 17 Per ko miits mꞌayuꞌáttʉt, wimbuj kupuj es naywyoogʉdʉ yajxón,  
\v 18 kʉdiibʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty tjaygyúkʉdʉt ko mꞌayuꞌattʉ. Yʉꞌʉyʉ dʉꞌʉn ja mDeedyʉ tsa̱jpótmʉdʉ diꞌibʉ ñija̱ꞌa̱p ti ja̱ꞌa̱y tyuundʉp ayuꞌutsy, es yʉꞌʉ mmoꞌoyʉdʉp ja mmayꞌaty. 
\s1 Pʉjkʉꞌʉktʉ ja mꞌoyꞌa̱jtʉn tsa̱jpótm 
\p  
\v 19 ’Katʉ mjikyꞌaty xywyindsimy xywyinwʉʉñ ja meeñ ya̱ naxwiiñ, ma̱ yʉ jʉyujk añimal dyajwindʉgóy oytyiity, ma̱ tyowʉ ja meeñ es ma̱ ja maꞌtspʉ tnidʉ́kʉdʉ.  
\v 20 Nik oy pʉjkʉꞌʉktʉ ja mꞌoyꞌa̱jtʉn jam tsa̱jpótm, ma̱ ni ti tkayajwindʉgóyʉt es ma̱ kyajpʉ maꞌtspʉ.  
\v 21 Jaꞌa ko ma̱ xymyʉdaty pʉjkeꞌeky yʉ mꞌoyꞌa̱jtʉn, jamʉ dʉꞌʉn nandʉꞌʉn ꞌyity yʉ mjot mwinma̱ꞌa̱ñʉty. 
\s1 Dʉꞌʉn ja wiin éxtʉmʉ kudʉꞌxn 
\p  
\v 22 ’Yʉ mwiinʉ dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌugʉ kudʉꞌxn es tkudʉꞌxʉt ja mduꞌu. Pʉn oy yʉ mwiin, mduꞌuyoꞌoyʉp yajxón kudeꞌxy.  
\v 23 Per pʉn yʉ mwiin ma̱ꞌa̱t, mjʉdítʉp kubiꞌits. Es pʉn kyaj xytyukꞌixy ja mwiin, ¡nʉgoo jyantsyyʉ́kʉty ja kootsꞌát ma̱ mjʉdity! 
\s1 Dios esʉ meeñ 
\p  
\v 24 ’Ni pʉ́n mba̱a̱t tkamʉdúñ majtskʉ wyindsʉ́n, jaꞌa ko pʉn tuump yajxón ma̱ ja jawyiimbʉ wyindsʉ́n, kyaj mba̱a̱t ñakytyúñ yajxón ma̱ ja myʉmajtskpʉ. Es pʉn ja myʉmajtskpʉ wyindsʉ́n tsyejpy niꞌigʉ es tyuñ yajxón mʉt yʉꞌʉ, kyaj mba̱a̱t ja jawyiimbʉ tnakymyʉdúñ. Kyaj mba̱a̱t xymyʉdúñ yʉ Dios pʉn mbʉjtákypy ja mwinma̱ꞌa̱ñ es ja mmʉja̱a̱ ma̱ ja meeñ.  
\v 25 Nꞌanma̱a̱ydyʉp ko katʉ mnaydyukjotmaydyúnʉdʉ diꞌibʉ mꞌokkay mꞌokꞌuuktʉp es mjikyꞌáttʉt, es ti wit mꞌoktuktʉ́kʉdʉp. Pes mʉt yʉꞌʉyʉ yʉ mjikyꞌa̱jtʉn es yʉ mniniꞌx diꞌibʉ Dios tʉ mdukmayꞌátyʉty, yʉꞌʉ dʉꞌʉn niꞌigʉ oy kʉdiinʉm ja mjeꞌxy mbeky esʉ mwit mnijam.  
\v 26 Ixtʉ yʉ joon jʉyujkʉty. Kyaj ñiꞌiptʉ es ni kyatsiktʉ, es ni tkapʉjkʉꞌʉktʉ ja pyʉjtaꞌaky ma̱ yʉ mok tʉjk. Pes yʉ mDeedyʉ tsa̱jpótmʉdʉ mooyʉdʉp yʉ jyeꞌxy pyeky. Dios mdsojkʉdʉp miidsʉty niꞌigʉ kʉdiinʉm ja joon jʉyujkʉty.  
\v 27 ¿Pʉ́nʉ dʉꞌʉn mba̱a̱t dyajꞌyóñ ja jyikyꞌa̱jtʉn mʉt ko myay tyajy?  
\v 28 ¿Ti ko mmay mda̱jtʉ mʉdʉ mwit mnijámʉty? Ixtʉ wiꞌix aamyóty yondʉ ja pʉjy, es ni kyatundʉ es ni kyata̱ꞌa̱ktʉ.  
\v 29 Es nꞌanʉʉmʉ ko ni ja rey Salomonk, mʉt tʉgekyʉ tsyujꞌa̱jtʉnʉ wyit, kyaj oj tyiꞌigyʉ tsyujꞌa̱jtʉn mʉt yʉꞌʉ.  
\v 30 Es pʉn ja Dios yajpijpy ja pʉjy diꞌibʉ piꞌtsp pojʉn es jakumbom yajnoꞌknʉ, ¿ti ko kyaj xymyʉbʉktʉ es ʉdsa̱jtʉm yʉꞌʉ xywyítxʉm? ¿Es ti ko miidsʉty jeꞌeyʉ waanʉ xymyʉbʉktʉ?  
\v 31 Pa̱a̱ty katʉ mmay mda̱jtʉ: “¿Tii net nꞌokka̱ꞌa̱y nꞌokꞌúkʉm?”, es “¿Tii net nwitꞌa̱jt nnijamꞌa̱jtʉm?”  
\v 32 Mʉt ko ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ kyaj tmʉdundʉ Dios ma̱a̱y ta̱jtʉp mʉt tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ. Pes ja mDeedyʉ tsa̱jpótmʉdʉ ñija̱ꞌa̱p ko mdʉgoyꞌa̱jtxʉdʉp tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ.  
\v 33 Es dʉꞌʉn jotmoꞌoydyʉ ja Dios es jyikyꞌáttʉt éxtʉm yʉꞌʉ yajkutíky, es mꞌaxá̱jʉdʉp nandʉꞌʉn tʉgekyʉ tya̱a̱dʉty.  
\v 34 Pes kyaj xymyʉmay xymyʉda̱jtʉt pʉn ti bom ʉxtʉjm miimp kʉdakp, jaꞌa ko bom bom miits xymyʉdattʉ diꞌibʉ mmʉmay mmʉdá̱jʉp. Tuꞌuk tuꞌugʉ xʉʉ diꞌibʉ mmʉmay mmʉdá̱jʉp. 
\c 7  
\s1 Kyaj wiinkpʉty nʉgoo nbayoꞌoyʉm 
\p  
\v 1 ’Katʉ miits xypyayoꞌoydyʉ nʉgoo yʉ wiinkpʉty, kʉdiibʉ Dios mbekymyoꞌoyʉdʉt.  
\v 2 Mʉt ko éxtʉm miits xypyayoꞌoydyʉ ja wiinkpʉty, Dios nandʉꞌʉn mbayoꞌoyʉdʉp miidsʉty. Extʉm mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm, mʉt ja armuun diꞌibʉ mʉʉt xykyijxy ja wiinkpʉty, nan yʉꞌʉ mʉʉt Dios mgijxʉdʉt ja mjaꞌajʉty.  
\v 3 ¿Ti ko xyꞌixy tuꞌuk ja kepywyayuꞌunk diꞌibʉ jap mmʉguꞌuk wyiinóty es kyaj mij xytyuñʉ kwentʉ ja mʉj kepy diꞌibʉ jap mwiinóty?  
\v 4 ¿Es wiꞌix mjʉna̱ꞌa̱ñ: “Mʉguꞌuk, nꞌokjuꞌtʉmʉ tadʉ kepywyayuꞌunk diꞌibʉ jap mmʉda̱jtypy mwiinóty”, es kyaj mnayjyáwʉty ko mij xymyʉdaty ja mʉj kepy jap mwiinóty?  
\v 5 Mnayꞌandijyʉty éxtʉmʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ jikyꞌa̱jtp tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt. Yajpʉdsʉ́m jawyiinʉ tadʉ mʉj kepy diꞌibʉ jap mwiinóty, es dʉꞌʉn mba̱a̱t xyꞌixy yajxón es xyjuudʉt tadʉ kepywyayuꞌunk diꞌibʉ jap mmʉguꞌuk wyiinóty. 
\p  
\v 6 ’Katʉ xymyoꞌoy ja úkʉty yʉ tsuꞌutsy diꞌibʉ tʉ ñejxy windsʉꞌkʉn es nan katʉ xywyʉjy ja perlʉ ma̱ yʉ ʉdsʉm, jaꞌa ko ttuktaandʉt, ta mnijʉmbítʉdʉt es mduktsuꞌuts mduknúkʉdʉt. 
\s1 Amdowdʉ, ʉxta̱ꞌa̱ydyʉ es koxtʉ jʉnꞌa̱a̱ tʉjk a̱a̱ 
\p  
\v 7 ’Amdowdʉ, es mꞌaxá̱jʉdʉp; ʉxta̱ꞌa̱ydyʉ, es mba̱a̱ttʉp; koxtʉ jʉnꞌa̱a̱ tʉjk a̱a̱, es mꞌawátsxʉdʉp.  
\v 8 Mʉt ko diꞌibʉ ꞌyamdeepy, ꞌyaxá̱jʉp; es diꞌibʉ ꞌyʉxtaapy, pyatypy; es diꞌibʉ kyojxypy ja jʉnꞌa̱a̱ tʉjk a̱a̱, awátsxʉp ja tyʉjk a̱a̱. 
\p  
\v 9 ’¿Pʉ́n niduꞌuk miidsʉty myoꞌoyʉp ja ꞌyuꞌunk tuꞌugʉ tsa̱a̱ ko ꞌyamdówdʉt ja tsa̱jkaaky,  
\v 10 o tuꞌugʉ awa̱ꞌa̱ndsa̱ꞌa̱ñ ko ꞌyamdówdʉt ja a̱jkx? Kyaj pʉ́n, ¿kʉdii?  
\v 11 Es miidsʉty pojpʉ ja̱ꞌa̱yʉty, mmooydyʉp ja oyatypyʉ ja mꞌuꞌunk mꞌʉna̱ꞌkʉty, waanʉ niꞌigʉ ja mDeedyʉ tsa̱jpótmʉdʉ tmoꞌoyʉt ja oyatypyʉ pʉ́nʉty amdoojʉdʉp. 
\p  
\v 12 ’Pes dʉꞌʉn diꞌibʉ miits mdsojktʉp es ja wiinkpʉty mdukmʉdúnʉdʉt, miits mdukmʉdúndʉbʉ taadʉ. Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn tʉ yaꞌꞌawijtsmíky tʉgekyʉ ja Moisesʉ ꞌyʉxpʉjkʉn esʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉty. 
\s1 Tʉjk a̱a̱ xuꞌutspʉ 
\p  
\v 13 ’Tʉ́kʉdʉ ma̱ ja tʉjk a̱a̱ xuꞌutspʉ. Jaꞌa ko wyooñʉty ja kemyꞌa̱a̱ es ja tuꞌu diꞌibʉ nʉjxp ma̱ ja kutʉgoꞌoyʉn, es may ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ nʉjxtʉp jap.  
\v 14 Per xyuꞌudsʉty ja kemyꞌa̱a̱ es ja tuꞌu diꞌibʉ nʉjxp ma̱ ja jikyꞌa̱jtʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, es niwaanʉty yʉꞌʉ diꞌibʉ pyáttʉp. 
\s1 Yaꞌʉxka̱jptʉp ja ja̱ꞌa̱y éxtʉmʉ dʉꞌʉn ꞌyadʉꞌʉtstʉ 
\p  
\v 15 ’Naygywentʉꞌátʉdʉ ma̱ yʉ andákpʉty diꞌibʉ jʉnándʉp ko yʉꞌʉjʉty ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ. Naybyʉjtákʉdʉp tudaꞌagyʉty éxtʉmʉ borreegʉ, per dʉꞌʉnʉ dʉn yʉꞌʉjʉty éxtʉmʉ waxka̱ꞌuk awa̱ꞌa̱nʉn.  
\v 16 Miidsʉty mba̱a̱t xyꞌʉxkaptʉ mʉt éxtʉmʉ dʉꞌʉn ꞌyadʉꞌʉtstʉ. Kyaj yajtíky yʉ uuvʉ ma̱ yʉ apyñgyepy, es ni yʉ iigʉ ma̱ yʉ botonʉs pʉjy.  
\v 17 Tʉgekyʉ oykyepy yajkypy ja tyʉʉmp oy, es tʉgekyʉ axʉk kepy yajkypy ja tyʉʉmp axʉʉk.  
\v 18 Yʉ oybyʉ kepy ni na̱ꞌa̱ kyatʉʉmpꞌáty axʉʉk, es ni yʉ kepyʉ axʉʉkpʉ kyatʉʉmpꞌáty oy.  
\v 19 Tʉgekyʉ yʉ kepy diꞌibʉ kyaj tyʉʉmpꞌáty oy, yaꞌʉxpoꞌtʉꞌkp es yajkujʉbípʉ jʉʉnóty.  
\v 20 Pa̱a̱ty nꞌanʉʉmʉdʉ ko miits mꞌʉxkáptʉp pʉ́n oyjyaꞌay es pʉ́n kyaj ꞌyoyjyaꞌayʉty mʉt yʉ diꞌibʉ tyuundʉp. 
\s1 Kyaj nidʉgekyʉ tyʉ́kʉdʉ tsa̱jpótm 
\p  
\v 21 ’Kyaj nidʉgékyʉty diꞌibʉts xyꞌanma̱a̱ydyʉp: “Windsʉ́n, Windsʉ́n”, tyʉ́kʉdʉt tsa̱jpótm, yʉꞌʉyʉ tʉ́kʉdʉp diꞌibʉ tyuundʉp ja tsyojkʉnʉ nDeedyʉts diꞌibʉ jam tsa̱jpótm.  
\v 22 Ko ja̱ꞌa̱y yajpayoꞌoydyʉt, máyʉts xyꞌanʉʉmʉdʉt: “Windsʉ́n, Windsʉ́n, mʉt ja mxʉʉgyʉjxmʉts tʉ nga̱jxwaꞌxyʉts ja mꞌayuk, es tʉts nyajpʉdsʉ́mdʉ ja kaꞌóybyʉty, es tʉts may nduñ ja mʉjꞌa̱jtʉn.”  
\v 23 Nétʉts ʉj nꞌanʉʉmʉt: “Ni na̱ꞌa̱ts miits tʉ ngaja̱ꞌa̱yꞌáttʉ. ¡Mastúttʉgʉts miidsʉty kaꞌoybyʉ mʉduumbʉty!” 
\p  
\v 24 ’Pes dʉꞌʉn diꞌibʉts xymyʉdooꞌijtp es ttuñ éxtʉmts ʉj nꞌanʉʉmʉ, dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y kuwijy diꞌibʉ kyoj ja tyʉjk ma̱ tuꞌugʉ mʉj tsa̱a̱deꞌeky.  
\v 25 Myiiñ ja nʉʉ tuu, kyeemy ja mʉjnʉʉ es myiiñ ja mʉk poj ma̱ tadʉ tʉjk. Per kyaj kyʉda̱a̱y, mʉt ko yʉꞌʉ pyotsyꞌʉjxꞌa̱jtypy ja mʉj tsa̱a̱deꞌeky.  
\v 26 Per ja diꞌibʉts xymyʉdooꞌijtp es kyaj tkuydyúñ diꞌibʉts njaꞌꞌanmaapy, dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱yʉ kujuumbʉ diꞌibʉ kyʉxkoj ja tyʉjk ma̱ yʉ puꞌujʉn.  
\v 27 Myiiñ ja nʉʉ tuu, ja mʉjnʉʉ kyeemy es myiiñ ja mʉk poj ma̱ tadʉ tʉjk. Ta kyʉda̱a̱da̱a̱y ja tʉjk. 
\p  
\v 28 Ko ja Jesús dʉꞌʉn jyʉna̱a̱nda̱a̱y, ta ja ja̱ꞌa̱yʉty dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ jaꞌagyʉjxm ja Jesusʉ ꞌyʉxpʉjkʉn,  
\v 29 mʉt ko yaꞌʉxpʉ́kʉdʉ éxtʉm tuꞌuk diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja kutujkʉn, es kyaj éxtʉmʉ diꞌibʉ yaꞌʉxpʉjktʉp ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp. 
\c 8  
\p  
\v 1 Ko ja Jesús jyʉnajky jam kopkkʉjxm, may ja ja̱ꞌa̱yʉty oj pyanʉjxʉdʉ.  
\v 2 Ta ñimʉwingoonʉ tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja leprʉ pa̱ꞌa̱m. Ta ñaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉ Jesús wyindum, es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Windsʉ́n, mij pʉn mdsejpy, mba̱a̱dʉts xyaꞌꞌagʉdaꞌaky. 
\p  
\v 3 Net ja Jesús tkʉꞌʉnikooñ, es tꞌanʉʉmʉ: 
\p —Ndsejpyʉts es mꞌagʉda̱ꞌa̱gʉt. 
\p Es ko tꞌanma̱a̱ydyaay dʉꞌʉn, netyʉ ja leprʉ puma̱ꞌa̱y ꞌyagʉdaky.  
\v 4 Esʉ Jesús tꞌanma̱a̱y: 
\p —Ix jaygyukʉ. Katʉ pʉ́n xyꞌanʉʉmʉ. Nʉjx winguwa̱ꞌa̱gʉ ja teety, es yak ja mwindsʉꞌkʉn éxtʉmʉ Moisés dyajnigutujkʉ, es dʉꞌʉn nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty tnijáwʉdʉt ko tʉ mꞌagʉdaꞌaky. 
\s1 Jesús dyaꞌꞌagʉdaꞌaky tuꞌugʉ solda̱a̱dʉ windsʉnʉ tyuumbʉ 
\p  
\v 5 Ko Jesús jyajty ma̱ ja Kafarnaúm ka̱jpn, tuꞌugʉ solda̱a̱dʉ windsʉ́n ñimiinʉ, es myʉnuꞌxtákʉ,  
\v 6 ꞌyanʉꞌʉmxʉty dʉꞌʉn: 
\p —Windsʉ́n, yʉ nduumbʉts mabajngʉjxy ꞌyity ma̱dsʉ ndʉjk, tʉ xyujxnʉ es jyantsyꞌayoy mʉk. 
\p  
\v 7 Jesús ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Ʉjtsʉts nʉjx nyaꞌꞌagʉdaꞌaky. 
\p  
\v 8 Ja solda̱a̱dʉ windsʉ́n ꞌyadsooy: 
\p —Windsʉ́n, kyajts ʉj xyñitʉkʉ es mij mdʉ́kʉt ma̱dsʉ ndʉjkʉn. Jeꞌeyʉ ko mjʉna̱ꞌa̱nʉt, es agʉda̱ꞌa̱gup ja nduumbʉts.  
\v 9 Ʉj kʉꞌʉm nmʉda̱jtypyʉts ja nwindsʉ́n diꞌibʉts xyꞌanaꞌamp, es nandʉꞌʉn nmʉdátyʉts ja solda̱a̱dʉty diꞌibʉts nꞌaneꞌempy. Kots nꞌanʉʉmʉ yʉꞌʉjʉty niduꞌuk: “Nʉjx”, nʉjxp, es kots nꞌanʉʉmʉ jatuꞌuk: “Min”, miimp, es kots ndukꞌaneꞌemy yʉ nduumbʉts ti ttúnʉt, tyiimpy. 
\p  
\v 10 Ko ja Jesús tmʉdooyʉ tya̱a̱dʉ, dʉꞌʉñʉ oj wyʉꞌʉmʉ es tꞌanma̱a̱ydyʉ diꞌibʉ naty panʉjxʉdʉp: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko ma̱ nidʉgekyʉ israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty, kyajts nba̱a̱ty ni pʉ́n mʉt kajaa myʉbʉjkʉn éxtʉmʉ tya̱dʉ ja̱ꞌa̱y.  
\v 11 Ʉjts miits nꞌanma̱a̱ydyʉp ko may myíndʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ tsoꞌondʉp ma̱ xʉʉ pyʉdsemy es ma̱ xʉʉ kyunaxy, es ñaxwaatstʉt kyáydyʉt mʉdʉ Abra̱a̱n, Isa̱a̱ esʉ Jakoob ma̱ ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn.  
\v 12 Per ja diꞌibʉ dʉꞌʉn tʉ jyapa̱a̱dʉdʉ es ꞌyíttʉt ma̱ yʉ tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn, yʉꞌʉjʉty yajjʉbijppʉdsʉ́mdʉp awa̱ꞌa̱tstuuy ma̱ ja kootsꞌát, ma̱ ja̱ꞌa̱yʉty jyʉꞌʉy ya̱ꞌa̱xtʉt es ñaydyʉtska̱a̱dʉdʉt mʉdʉ ayoꞌon. 
\p  
\v 13 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja solda̱a̱dʉ windsʉ́n: 
\p —Nʉjx ma̱ mdʉjk, es yajtúnʉdʉ dʉꞌʉn éxtʉm tʉ xymyʉbekyʉn. 
\p Ta ja tyuumbʉ netyʉ oj ꞌyagʉdaknʉ. 
\s1 Jesús dyaꞌꞌagʉdaꞌaky ja Peedrʉ myʉꞌt toxytyʉjk 
\p  
\v 14 Jesús oj ñejxy ma̱ tyʉjkʉ Peedrʉ, es tꞌijxy ja Peedrʉ myʉꞌt toxytyʉjk mabajngʉjxy pya̱ꞌa̱mgoꞌknʉ mʉdʉ mʉk jʉʉn.  
\v 15 Ta ja kyʉꞌʉ ttoonʉ. Net ñiwatsʉ ja jʉʉn. Ta pyʉdʉꞌknʉ es tmooy ja kyaꞌay ꞌyukʉn. 
\s1 Jesús dyaꞌꞌagʉdaꞌaky may ja puma̱ꞌa̱yʉty 
\p  
\v 16 Es ko oj tsyiꞌtnʉ ja xʉʉ, net tmʉmindʉ ma̱ Jesús may ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ myʉda̱jttʉp ja kaꞌoybyʉ. Es mʉt tuk a̱a̱gajxyʉ dyajpʉdseemy ja kaꞌoybyʉ, es nandʉꞌʉn dyaꞌꞌagʉdaky nidʉgekyʉ ja puma̱ꞌa̱yʉty.  
\v 17 Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn jyajty es yajkuydyúnʉt diꞌibʉ ñiga̱jx ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ Isaiiʉ ko jyʉnáñ: “Yʉꞌʉ yajpʉdʉꞌk ja nbagiꞌixꞌa̱jtʉm es dyajnejxy ja nba̱ꞌa̱mꞌa̱jtʉm.” 
\s1 Pʉ́nʉty pyatsoonándʉp ja Jesús 
\p  
\v 18 Jakumbom mejyñbyʉꞌa̱a̱y ko ja Jesús tꞌijxy tyukmíkyʉty ja mayjyaꞌay, ta tꞌanma̱a̱y ja ꞌyʉxpʉjkpʉty es ꞌyawinnáxtʉt ma̱ ja mejyñ.  
\v 19 Tuꞌugʉ diꞌibʉ tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjkp ja ꞌyanaꞌamʉn tmʉwingooñ ja Jesús, es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Windsʉ́n, nbanʉjxaambyʉts mij oytyim ma̱a̱ty mnejxy. 
\p  
\v 20 Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Yʉ wax myʉda̱jtypy ja ꞌya̱a̱nk esʉ joon jʉyujkʉty myʉda̱jttʉp ja pyaꞌan, per ʉj ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, kyajts nmʉdaty ja ngukóyʉts ma̱dsʉ ngʉba̱jk nyajpoꞌxʉt. 
\p  
\v 21 Jatuꞌuk ja ꞌyʉxpʉjkpʉ ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Windsʉ́n, nbanʉjxʉpts mij, per extʉ koonʉmdsʉ ndeedyʉts ꞌyoogʉt esʉts nꞌokkʉꞌʉy nꞌoktá̱jʉdʉts, net nbanʉjxʉt. 
\p  
\v 22 Netʉ Jesús tꞌadsooy: 
\p —Pamiingʉts tyam es nikaꞌak yʉ oꞌkpʉty, waꞌanʉ wiink ja̱ꞌa̱yʉty dyajnaxtʉ́kʉdʉ. Jaꞌats nꞌandijpy diꞌibʉ kyaj jyotmaydyúñʉty esʉ Dios tmʉdúnʉt. 
\s1 Jesús dyajmoꞌoty ja poj es dyajtʉmijtkʉ ja mejyñ 
\p  
\v 23 Net ja Jesús es ja ꞌyʉxpʉjkpʉty tyʉjkʉdʉ ma̱ tuꞌugʉ barkʉ, es ꞌyawinnaxánʉdʉ ma̱ ja mejyñ.  
\v 24 Tiꞌin myiiñ tuꞌugʉ mʉk poj. Ta ja mejyñ ñikapy extʉ tyʉjkʉnʉ nʉʉ barkoty. Ma̱a̱bʉ natyʉ Jesús.  
\v 25 Ta ja ꞌyʉxpʉjkpʉty oj ñinʉjxʉdʉ es oj yúxʉdʉ. Ta tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —¡Yajtsóktʉgʉts, Windsʉ́n! ¡Tyap ngupaꞌtsʉnʉ! 
\p  
\v 26 Ta ja Jesús ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —¿Ti ko nʉgoo mꞌoktsʉꞌkʉdʉ? Miits mmʉda̱jttʉp jeꞌeyʉ waanʉ ja mmʉbʉjkʉnʉty. 
\p Ta pyʉdeꞌky ja Jesús, es tꞌooy ja poj es ja mejyñ. Ta oj wyʉꞌʉmʉdyaꞌay amoñʉ es tʉmijtkʉ.  
\v 27 Es ja ꞌyʉxpʉjkpʉty ak dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ, es ñayjyʉnánʉdʉ: 
\p —¿Pʉ́nʉ da dʉnʉ tya̱a̱dʉ?, ko extʉ yʉ poj es yʉ mejyñ tʉ myʉmʉdóyʉty. 
\s1 Gadarʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ myʉda̱jttʉp ja kaꞌóybyʉty 
\p  
\v 28 Ko Jesús jyajty mejyññináxy ma̱ Gadarʉ ñax, majtskʉ yedyʉjk pyʉdseemy kampyoonóty. Ta ñimiinʉdʉ. Nimajtsk tmʉdattʉ ja kaꞌóybyʉty es nʉgoo jyantsyꞌawa̱ꞌa̱nꞌáttʉ, ko ni pʉ́n mba̱a̱t kyanaxy ma̱ tadʉ tuꞌa̱a̱.  
\v 29 Ta oj yaxkaꞌaktʉ: 
\p —Diosʉ ꞌyUꞌunk, ¿ti mdunaampy mʉt ʉʉdsʉty? ¿Tii jaꞌa mnʉmiimpy es xytyʉydyuna̱ꞌa̱ndʉts ma̱a̱nʉm tkapa̱a̱ty ja tiempʉ? 
\p  
\v 30 Natuknasꞌixʉ jamʉ naty nimayʉ ʉdsʉm jyʉꞌxʉꞌʉktʉ,  
\v 31 es ja kaꞌóybyʉty yajjʉnánʉdʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty, es ja Jesús tꞌanma̱a̱y: 
\p —Pʉn xyajpʉdsʉmándʉpts ma̱ tya̱dʉ ja̱ꞌa̱y, naꞌijxtʉgʉts esʉts ndʉ́kʉt ma̱ tadʉ ʉdsʉ́mʉty. 
\p  
\v 32 Netʉ Jesús ꞌyadsoojʉ: 
\p —Oy. Tʉ́kʉdʉ. 
\p Ja kaꞌóybyʉty pyʉdsʉʉmdʉ ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉty, es tyʉjkʉdʉ ma̱ ja ʉdsʉ́mʉty. Net nidʉgekyʉ ja ʉdsʉ́mʉty ñʉjxtʉ jantsy pʉyeꞌegyʉ nax jʉjpꞌám es kyupʉyʉꞌkna̱jxtʉ mejyñóty, es jap oj jyiꞌxta̱ꞌa̱ydyʉ. 
\p  
\v 33 Diꞌibʉ kywentʉꞌa̱jttʉp ja ʉdsʉm ñayꞌadsʉꞌkʉdʉ, es kyaktʉ. Ko jyajty ma̱ ja ka̱jpn, ta tmadyaktʉ tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ éxtʉmʉ naty tʉ tyuñ tʉ jyátyʉty mʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ myʉda̱jttʉ ja kaꞌóybyʉty.  
\v 34 Net nidʉgekyʉ ja kuga̱jpnʉty tsyoꞌondʉ es tninʉjxtʉ ja Jesús, es tmʉnuꞌxtáktʉ es pyʉdsʉ́mʉt jam es ñʉjxʉt wiinktuuy. 
\c 9  
\s1 Jesús dyaꞌꞌagʉdaꞌaky tuꞌugʉ xux ja̱ꞌa̱y 
\p  
\v 1 Net ja Jesús jyʉmbijnʉ mʉt nan jaꞌayʉ barkʉ, es ñʉjxnʉ ma̱ yʉꞌʉ ja Kafarnaúm ka̱jpn.  
\v 2 Ko jam jyajty, ta tyuknimiinʉdʉ tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ tʉ xyujxnʉ, kyoꞌknʉ ma̱ tuꞌugʉ mabajnuꞌunk. Ko Jesús tꞌijxy ja myʉbʉjkʉnʉty, ta tꞌanma̱a̱y ja puma̱ꞌa̱y: 
\p —Jotkujkʉ. Yʉ mbojpʉ yajmaꞌxp. 
\p  
\v 3 Net niduꞌugʉty ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp twinma̱a̱ydyʉ: “Tya̱dʉ ja̱ꞌa̱y myʉdʉgeepy ja Dios éxtʉm jyʉnaꞌañ.” 
\p  
\v 4 Komʉ Jesús ñija̱ꞌa̱bʉ naty diꞌibʉ wyinma̱a̱ydyʉp, ta tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —¿Ti ko xymyʉdattʉ axʉʉgʉ winma̱ꞌa̱ñʉty?  
\v 5 Kyaj ñimʉja̱a̱ty njʉna̱ꞌa̱nʉm: “Yʉ mbojpʉ yajmaꞌxp”, mʉt ko kyaj yaꞌixy pʉn tʉyꞌa̱jtʉn. ¿Tii kyaj dyʉꞌʉnʉty? Es mjʉna̱ꞌa̱ndʉp miidsʉty ko ni pʉ́n tkaꞌꞌanʉʉmʉt yʉ tya̱dʉ xux: “Pʉdʉꞌʉk, es nʉjx”, mʉt ko netyʉ mba̱a̱t yaꞌixy ko kyaj tmʉdaty ni ti mʉkꞌa̱jtʉn. ¿Tii kyaj dyʉꞌʉnʉty?  
\v 6 Pes oy. Min nꞌoktukꞌixtʉ ko ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, ʉjtsʉ dʉꞌʉn nmʉda̱jtypyʉts ja mʉkꞌa̱jtʉn ya̱ naxwiiñ es nmaꞌxʉdʉts ja pojpʉ. 
\p Net tꞌanma̱a̱y ja xux ja̱ꞌa̱y: 
\p —Pʉdʉꞌʉk. Yajmúk ja mmabajn es nʉjx ma̱ mdʉjk. 
\p  
\v 7 Net ja xux ja̱ꞌa̱y pyʉdeꞌky es oj ñʉjxnʉ ma̱ ja tyʉjk.  
\v 8 Ko ja mayjyaꞌay tꞌijxtʉ tya̱a̱dʉ, ta tsyʉꞌkʉdʉ es tꞌawda̱jttʉ Dios mʉt ko tʉ tmoꞌoy ja myʉkꞌa̱jtʉnʉ Jesús. 
\s1 Jesús twoy ja Matewʉ 
\p  
\v 9 Ta Jesús jam tsyoꞌoñ es tꞌijxy tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Matewʉ, ja ꞌyuꞌuñʉ ma̱ yajꞌyáky ja kugʉbety. Ta tꞌanma̱a̱y: 
\p —Pamiingʉts es nꞌʉxpʉjkpʉꞌátʉt. 
\p Ta Matewʉ pyʉdeꞌky, es tpadsoꞌoñ ja Jesús. 
\p  
\v 10 Ma̱ tadʉ xʉʉ ꞌyaꞌuxꞌa̱jty ja Jesús ma̱ yʉ Matewʉ tyʉjk, mʉt mayʉ yajkugʉbajtpʉty es nan nigana̱a̱gʉty diꞌibʉ ꞌyandijtʉp pojpʉ ja̱ꞌa̱yʉty, es tiꞌigyʉ mʉt ja ꞌyʉxpʉjkpʉdyʉ Jesús.  
\v 11 Es ko ja fariseeʉty tꞌijxtʉ tya̱a̱dʉ, ta dyajtʉʉdʉ ja Jesusʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —¿Wiꞌixʉ dʉꞌʉn ko yʉ mwindsʉ́n kyay ꞌyiiky mʉdʉ yajkugʉbajtpʉty es mʉdʉ pojpʉ ja̱ꞌa̱yʉty? 
\p  
\v 12 Jesús myʉdoo tya̱a̱dʉ, es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Kyaj tsyékyʉty ja kudsooy ma̱ yʉ diꞌibʉ oyꞌa̱jt mʉkꞌa̱jttʉp, jaayʉ dʉꞌʉn ma̱ yʉ puma̱ꞌa̱yjyaꞌayʉty.  
\v 13 Nʉjx jattʉ diꞌibʉ ꞌyandijpy ja Diosʉ jyaaybyajtʉn ma̱ jyʉnaꞌañ: “Ʉj ndsejpyʉts es xymyʉdáttʉt ja paꞌꞌayoꞌon, es kyajts xytyukwindsʉꞌʉgʉdʉts ja jʉyujk añimálʉty.” 
\s1 Jesús dyajtʉ́wdʉ ti ko kyaꞌꞌayuꞌaty 
\p ’Pes kyajts ʉj nwoy ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ jikyꞌa̱jttʉp tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, yʉꞌʉ dʉꞌʉnʉ pojpʉ ja̱ꞌa̱yʉty es jyodʉmbíttʉt. 
\p  
\v 14 Net nijaꞌajʉty ja ꞌyʉxpʉjkpʉdyʉ Fwank Yajnʉbajtpʉ tnimiindʉ ja Jesús, es dyajtʉʉdʉ: 
\p —¿Ti ko kyaꞌꞌayuꞌattʉ yʉ mꞌʉxpʉjkpʉty éxtʉm ꞌyayuꞌattʉ fariseeʉty es ʉʉdsʉty, yʉ ꞌyʉxpʉjkpʉdyʉ Fwank? 
\p  
\v 15 Netʉ Jesús tꞌadsooy: 
\p —¿Tii mba̱a̱t ꞌyittʉ jotmaymyʉʉt yʉ diꞌibʉ tʉ yajwówdʉ ma̱ tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y pyeky ma̱a̱nʉm ja pʉjkpʉ yedyʉjk ꞌyakꞌity mʉt yʉꞌʉjʉty? Miimp ja tiempʉ ma̱ yajpʉjkʉdʉt ja pʉjkpʉ yedyʉjk, taanʉmʉ dʉꞌʉn ꞌyayuꞌáttʉt. 
\p  
\v 16 ’Ni pʉ́n tkaꞌꞌabatsʉ tuꞌugʉ tyuk wit mʉdʉ jemywyit, mʉt ko ja jemywyit ñʉʉmúkʉt, ta kyʉʉdsʉt ja tuk wit waanʉ kajaa.  
\v 17 Ni yʉ vinʉ jembyʉ kyayaꞌꞌadamʉ ma̱ yʉ tukpʉ nʉʉꞌabutsʉnbyoꞌo, mʉt ko pʉn yajtuumbʉ dʉꞌʉn, ja poꞌo kʉʉdsʉp, es dʉꞌʉn ja vinʉ es ja poꞌo tyʉgóyʉt. Pa̱a̱ty nꞌadaꞌamʉm ja jembyʉ vinʉ ma̱ yʉ jembyʉ nʉʉꞌabutsʉnbyoꞌo es dʉꞌʉn yajmʉdátʉt yajxón nimajtskʉ tya̱a̱dʉty. 
\s1 Jayrʉ ñʉʉx es ja toxytyʉjk diꞌibʉ Jesusʉ wyit tyoon 
\p  
\v 18 Ma̱ ja Jesús tꞌanʉʉmʉdʉ tya̱a̱dʉ, tuꞌugʉ israelítʉdyʉ wyindsʉ́n jyajty ma̱ ja Jesús, ñaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉ es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Yʉ nnʉʉxʉts tʉ ꞌyeeky. Pʉn mnʉjxp mij es mgʉꞌʉnikeempy, jikyꞌátʉp jatʉgok. 
\p  
\v 19 Netʉ Jesús pyʉdeꞌky es ñejxy mʉt yʉꞌʉ, tiꞌigyʉ mʉdʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty.  
\v 20 Net tuꞌugʉ toxytyʉjk puma̱ꞌa̱y diꞌibʉ ma̱jmajtsk jʉmʉjtʉ naty tmʉda̱jnʉ windaxyʉ, tmʉwingooñ ja Jesús ʉxkʉꞌp tsoo, es ñaydyukpatʉ ja wyit pa̱ꞌa̱,  
\v 21 mʉt ko dʉꞌʉn ñayjyʉnaꞌañʉty: “Mʉt yʉꞌʉyʉ kots nnaydyukpa̱a̱dʉdʉt yʉ wyitʉ Jesús, agʉda̱ꞌa̱gʉpts.”  
\v 22 Per ja Jesús wa̱ꞌkʉmbijt, tꞌijxy ja toxytyʉjk es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Jotkujk, tʉ mꞌagʉdaꞌaky mʉt ko tʉ xymyʉbeky. 
\p Ta netyʉ ꞌyagʉdaknʉ. 
\p  
\v 23 Ko Jesús jyajty ma̱ ja windsʉnʉ tyʉjk, ta tꞌijxy ko ja xúxpʉty tꞌʉxkujkʉnʉdʉ es nʉjx dyajnaxtʉkʉyánʉdʉ ja oꞌkpʉ, es ja ja̱ꞌa̱yʉty jyantsyjyʉꞌʉy jyantsyya̱ꞌa̱xtʉ. Ta tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p  
\v 24 —Pʉdsʉmdʉ ya̱a̱. Yʉ kixyuꞌunk kyaj tʉ ꞌyeeky. Ma̱a̱bʉ dʉn jam. 
\p Ja ja̱ꞌa̱yʉty jeꞌeyʉ ttukxiꞌiktʉ.  
\v 25 Ko ja Jesús dyajpʉdsʉʉmda̱a̱y ja ja̱ꞌa̱yʉty, net tyʉjkʉ ma̱ ja oꞌkpʉ es tkʉꞌʉmʉma̱jtsʉ. Ta ja kixyuꞌunk pyʉdeꞌky.  
\v 26 Ta yajmadyakwa̱ꞌxta̱a̱y oymya̱a̱ty yʉ tya̱dʉ mʉjꞌa̱jtʉn. 
\s1 Jesús dyaꞌijxpéky majtskʉ wiints 
\p  
\v 27 Ko pyʉdseemy jamʉ Jesús, majtskʉ wiints pyanʉjxʉdʉ es myʉyaxkákʉdʉ: 
\p —¡Paꞌꞌayoodʉgʉts ʉʉdsʉty, Davitʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts! 
\p  
\v 28 Es ko Jesús jyajty ma̱ ja tʉjk, net ja wiindsʉty ñimiinʉdʉ, es yʉꞌʉ dyajtʉʉy: 
\p —¿Mmʉbʉjktʉp miidsʉty ko ʉj mba̱a̱dʉdsʉ tya̱a̱dʉ nduñ? 
\p Net jaꞌajʉty jyʉnandʉ: 
\p —Ti ko kʉdii, Windsʉ́n. 
\p  
\v 29 Net ja Jesús ttoonʉ ja wyiin, es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Waꞌan dyajtúñ éxtʉm ja mmʉbʉjkʉnʉty. 
\p  
\v 30 Ta ja wyiinʉty oj wyʉꞌʉmda̱a̱ydyʉ yajxón. Jesús tyuknipʉjkʉdʉ jantsy yajxón, ꞌyanʉꞌʉmxʉdʉ: 
\p —Katʉ pʉ́n xytyuknijáwʉdʉ. 
\p  
\v 31 Per jeꞌeyʉ yʉꞌʉjʉty pyʉdsʉʉmdʉ ma̱ ja Jesús, ta tmadyakwa̱ꞌxtʉ ma̱ tʉgekyʉ ja ka̱jpn diꞌibʉ naty ja Jesús tʉ ttuñ. 
\s1 Jesús dyaꞌꞌagʉdaꞌaky tuꞌugʉ uum 
\p  
\v 32 Ko yʉꞌʉdyʉ naty jam pyʉdsʉmdʉ, na̱a̱gʉdyʉ ja̱ꞌa̱y dyajmiindʉ ma̱ Jesús tuꞌugʉ yedyʉjk uum, diꞌibʉ naty myʉda̱jtypy ja kaꞌoybyʉ.  
\v 33 Ko ja Jesús dyajpʉdseemy ja kaꞌoybyʉ ma̱ tadʉ uum, ta ja uum oga̱ꞌa̱n oj kyajxy. Dʉꞌʉñʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty oj wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ, es jyʉnandʉ: 
\p —¡Ni na̱ꞌa̱nʉm kyayaꞌixy dʉꞌʉn éxtʉmʉ tya̱a̱dʉ ma̱ yʉ israelítʉty! 
\p  
\v 34 Per nik niꞌigʉ ja fariseeʉty ñayjyʉna̱ꞌa̱nʉdʉ: 
\p —Tya̱a̱dʉ yajpʉdseempy ja kaꞌoybyʉ mʉt ko pyudʉ́kʉty ja mʉjkuꞌugópk. 
\s1 Jesús tpaꞌꞌayooy ja ja̱ꞌa̱yʉty 
\p  
\v 35 Jesús dyaꞌꞌabʉdseemy tʉgekyʉ nax ka̱jpn, es yaꞌʉxpejky ma̱jatyʉ tsa̱jptʉjk niduꞌuk niduꞌugʉ ka̱jpn, es tka̱jxwaꞌxy ja oybyʉ ayuk diꞌibʉ ñigajxypy ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn, es dyaꞌꞌagʉdaꞌaky oytyim diꞌibʉdyʉ pʉjk adoꞌonʉn.  
\v 36 Ko ja Jesús tꞌijxy ja mayjyaꞌayʉty ñimínʉdʉ, ta tpaꞌꞌayoodʉ, mʉt ko moon tujktʉbʉ naty éxtʉmʉ borreegʉ diꞌibʉ kyajpʉ ꞌyijxꞌijt kywentʉꞌa̱jtpʉ.  
\v 37 Ta tꞌanma̱a̱ydyʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn ko ja pʉjtaꞌaky oy myáyʉty, per ja tuumbʉty oytyim waanʉty.  
\v 38 Pa̱a̱ty amdowdʉ es mʉnuꞌxta̱ꞌa̱ktʉ ja Dios, ja ñiWindsʉnʉ tya̱dʉ pʉjtaꞌaky, es tꞌakkáxʉt ja tuumbʉty es min dyajpʉdʉꞌʉktʉ ja pʉjtaꞌaky. 
\c 10  
\s1 Jesús twinꞌixy nima̱jmajtsk ja ꞌyapóstʉlʉty 
\p  
\v 1 Net ja Jesús dyaxʉ ja nima̱jmajtskpʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty, es tkutujkʉnmooy es dyajpʉdsʉ́mdʉt ja kaꞌoybyʉ es dyaꞌꞌagʉda̱ꞌa̱ktʉt tʉgekyʉ oytyim diꞌibʉdyʉ pʉjk adoꞌonʉn.  
\v 2 Tya̱a̱dʉdyʉ dʉꞌʉn ja xyʉʉjʉty ja nima̱jmajtskpʉ apóstʉlʉty: Tim jawyiin Simonk diꞌibʉ nandʉꞌʉn xyʉꞌa̱jtypy Peedrʉ, es ja myʉgaꞌax Andrés; Santya̱ꞌa̱gʉ esʉ myʉgaꞌax Fwank, ꞌyʉna̱ꞌkʉdyʉ Zebedeeʉ;  
\v 3 Felipʉ; Bartolomee; Tomás; Matewʉ ja yajkugʉbajtpʉ; Santya̱ꞌa̱gʉ ja Alfeeʉ mya̱a̱nk; Tadeeʉ;  
\v 4 Simonk ja kananeeʉ ja̱ꞌa̱y; esʉ Juudʉs Iskaryotʉ diꞌibʉ óknʉm kyʉya̱jk ja Jesús. 
\s1 Jesús tkexy ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk Diosʉ ꞌyayuk ka̱jxwa̱ꞌxpʉ 
\p  
\v 5 Jesús ttukꞌaneꞌemyʉ tya̱dʉ nima̱jmajtskpʉ es nʉjx ꞌyayuk ka̱jxwa̱ꞌxtʉ mʉdʉ tya̱dʉ ka̱jxwíjʉn: 
\p —Katʉ mnejxy ma̱jaty tsyʉʉnʉdʉ diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty, es ni mgatʉ́kʉt ma̱jatyʉ samaritanʉ ka̱jpn.  
\v 6 Nʉjxtʉ jamyʉ ma̱ ja borreegʉ tʉgoybyʉ ma̱ yʉ ñaxwíñʉdʉ Israel.  
\v 7 Nʉjx ka̱jxwa̱ꞌxtʉ ko ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn tʉ wyingóñ.  
\v 8 Yaꞌꞌagʉda̱ꞌa̱ktʉ ja puma̱ꞌa̱yʉty, yajjikypyʉ́ktʉ ja oꞌkpʉty, tukniwa̱ꞌa̱tstʉ diꞌibʉ myʉda̱jttʉp ja leprʉ pa̱ꞌa̱m, es yajpʉdsʉ́mdʉ ja kaꞌóybyʉty. Miits mꞌaxá̱jʉdʉ tya̱dʉ mʉkꞌa̱jtʉn nadʉꞌʉñʉ, nan katʉ myajmʉjúydyʉ ko dʉꞌʉn xytyúndʉt.  
\v 9 Katʉ xyajnʉjxtʉ ni diꞌibʉ meeñ,  
\v 10 ni yʉ mduꞌamgyʉjxmʉdʉ. Yʉꞌʉ jeꞌeyʉ myajnʉjxtʉp ja mnixuy tuꞌuk. Katʉ xymyʉnʉjxtʉ wiinkpʉ mgʉꞌʉk es ni mda̱jk, mʉt ko diꞌibʉ tuump, pátʉp kyaꞌay ꞌyuugʉt. 
\p  
\v 11 ’Ko mja̱ꞌttʉt miidsʉty ma̱ tuꞌugʉ ka̱jpn o rantsyʉ, ʉxta̱ꞌa̱ydyʉ jap tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ ijtp windsʉꞌʉgʉ, es wʉꞌʉmdʉ ma̱ yʉꞌʉ tyʉjk extʉ koonʉm mdsoona̱ꞌa̱ndʉt.  
\v 12 Ko mdʉjktʉ́kʉdʉt, ka̱jxpoꞌxtʉ es amdow ja Dios es kyunuꞌxʉdʉt yʉꞌʉjʉty.  
\v 13 Pʉnʉ tadʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ ma̱ tadʉ tʉjk nitʉjkʉp ja Diosʉ kyunuꞌxʉn, yajkuydyúnʉp; es pʉn kyaj ñitʉ́kʉty, miidsʉty ni tii mgatʉgoꞌoyxʉdʉt.  
\v 14 Es pʉn jam ma̱ kyaj mꞌaxá̱jʉdʉ es ni jeꞌeyʉ mgamʉdooꞌita̱ꞌa̱nʉdʉ, pʉdsʉmdʉ ma̱ tadʉ tʉjk o tadʉ ka̱jpn es winxittʉ yʉ naxjok ma̱ yʉ mdékyʉty.  
\v 15 Nꞌanʉʉmʉdʉ tʉyꞌa̱jtʉn ko ja̱ꞌa̱y yajpayoꞌoydyʉt, ja tyʉydyuꞌunʉnʉ tya̱dʉ ka̱jpn waanʉ oꞌktʉ́y kʉdiinʉm ja ja̱ꞌa̱yʉty ma̱jatyʉ Sodomʉ ka̱jpn esʉ Gomorrʉ ka̱jpn. 
\s1 Jesús tnigajxy ko ja ꞌyʉxpʉjkpʉty yajpajʉdijtta̱ꞌa̱ktʉt 
\p  
\v 16 ’¡Ixtʉ! Ʉjts miits ngajxtʉp éxtʉm ja borreegʉ waxka̱ꞌuk agijky. Dʉꞌʉn mꞌíttʉt peꞌtypy éxtʉmʉ tsa̱ꞌa̱ñʉn, per kyaj mꞌawa̱ꞌa̱nꞌáttʉt. Ittʉ éxtʉmʉ pakuꞌunk.  
\v 17 Nayꞌixꞌit naygywentʉꞌátʉdʉ, mʉt ko ja̱ꞌa̱yʉty mgʉyakánʉdʉp ma̱ yʉ justisʉ, myajwopánʉdʉp ma̱ tsa̱jptʉjkʉty,  
\v 18 es extʉ myajnʉjxʉdʉp gobernadoor windum es ma̱ réyʉty mʉt ko nꞌapostʉlʉꞌattʉ, es dʉꞌʉn xymyadya̱ꞌa̱ktʉdʉts ʉj miidsʉty ma̱ yʉꞌʉjʉty es ma̱ diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty.  
\v 19 Ko mgʉyákʉdʉt ma̱ yʉ justísʉty, katʉ mjotmayꞌooktʉ wiꞌix mꞌokjʉna̱ꞌa̱ndʉt o wiꞌix xyꞌokꞌanʉʉmʉdʉt, jaꞌa ko mba̱a̱dʉdʉt ma̱ mga̱jxa̱ꞌa̱ndʉt, Dios myajmiꞌinxʉdʉp ja mꞌayúkʉty,  
\v 20 jaꞌa ko kyaj miidsʉty diꞌibʉ dʉn ka̱jxándʉp, yʉꞌʉ dʉꞌʉnʉ mDeedyʉ Jya̱ꞌa̱jʉn diꞌibʉ mguga̱jxánʉdʉp. 
\p  
\v 21 ’Yʉ ja̱ꞌa̱yʉty kyʉyáktʉp ja myʉgaꞌaxʉty es ꞌyoogʉt, esʉ uꞌunkteedyʉty kyʉyáktʉp ja ꞌyuꞌungʉty; ja uꞌunk ʉna̱ꞌkʉty myʉdsiptsoondʉp ja tya̱a̱k tyeedyʉty es ꞌyooktʉt.  
\v 22 Nidʉgekyʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty mdukꞌakꞌata̱ꞌa̱ñʉty miits mʉt ʉjtskyʉjxm. Es diꞌibʉ ꞌyakmʉbejkypyʉm dʉꞌʉñʉm, yʉꞌʉ nitsoꞌogʉp.  
\v 23 Ko mbajʉdítʉdʉt ma̱ tuꞌugʉ ka̱jpn, nʉjx wiink tsoo. Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, mina̱a̱mbʉts ma̱a̱nʉmʉ naty miits xykyatukꞌyoꞌoydyaꞌaydyʉnʉm nidʉgekyʉ yʉ israelitʉ ka̱jpnʉty. 
\p  
\v 24 ’Ni tuꞌugʉ ʉxpʉjkpʉ kyaꞌity windsʉꞌʉgʉ niꞌigʉ kʉdiinʉm ja diꞌibʉ yaꞌʉxpʉjkʉp, es ni tuꞌugʉ poꞌoduumbʉ kyaꞌity windsʉꞌʉgʉ niꞌigʉ kʉdiinʉm ja wyindsʉ́n.  
\v 25 Ja ʉxpʉjkpʉ mʉt yʉꞌʉyʉ ko dʉꞌʉn yajwindsʉꞌʉgʉt éxtʉm diꞌibʉ yaꞌʉxpʉjkʉp, es ja poꞌoduumbʉ mʉt yʉꞌʉyʉ ko dʉꞌʉn yajwindsʉꞌʉgʉt éxtʉmʉ wyindsʉnʉn. Ʉjtsʉ dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌugʉ kudʉjk, es miidsʉty, dʉꞌʉn éxtʉmdsʉ njiiky nmʉguꞌuk. Pʉn ja kudʉjk yaꞌꞌanʉʉmʉ mʉjkuꞌugópk Belzebuu, ¿tii kyaj waanʉ axʉʉk yaꞌꞌanʉʉmʉdʉt ja diꞌibʉ tsyʉna̱a̱ydyʉp ma̱ ja jyʉʉn tyʉjk? 
\s1 Pʉ́n yajtsʉꞌʉgʉp 
\p  
\v 26 ’Pa̱a̱ty katʉ xytsyʉꞌʉgʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty. Ni ti kyaꞌity ayuꞌudsyʉ diꞌibʉ kyaj ñideꞌxyʉty, es kyaj ni ti ayuꞌudsyʉbʉ diꞌibʉ kyaj yajnijáwʉt.  
\v 27 Diꞌibʉ nꞌanma̱a̱ydyʉp ma̱ ja kootsꞌát, ka̱jxwa̱ꞌxtʉ miits ma̱ ja xʉʉñꞌát; es diꞌibʉ nꞌanma̱a̱ydyʉp ayuꞌudsyʉ, niga̱jxtʉ miidsʉty mʉk extʉ tʉjkkʉjxm.  
\v 28 Katʉ xytsyʉꞌʉgʉdʉ diꞌibʉ yaꞌeꞌkypy yʉꞌʉyʉ niniꞌx es kyaj mba̱a̱t dyaꞌeeky ja anmʉja̱ꞌa̱n; jaꞌa dʉꞌʉn mjaw mdsʉꞌʉgʉp diꞌibʉ mba̱a̱t dyajkutʉgóy ma̱ ayoodákn ja niniꞌx es nandʉꞌʉn ja anmʉja̱ꞌa̱n. 
\p  
\v 29 ’¿Tii kyaj yajteeky majtskʉ joonuꞌunk mʉt tuꞌugʉ meeñuꞌungʉ? Es ni tuꞌugʉ tadʉ joonuꞌunk kyaka̱ꞌa̱y naxwiiñ pʉn kyajpʉ mDeedyʉty dyajkutíky.  
\v 30 Es extʉ yʉ mwa̱a̱y myʉda̱jtypy ja Dios madsyoy tuꞌuk tuꞌuk.  
\v 31 Katʉ mdsʉꞌʉgʉdʉ. Miidsʉdyʉ dʉꞌʉn ja Dios mmʉda̱jtʉdʉp kumay waanʉ niꞌigʉ kʉdiinʉm may ja joonuꞌungʉty. 
\s1 Pʉ́nʉty ja Jesús ꞌyʉxka̱jptʉp mayjyaꞌayóty 
\p  
\v 32 ’Nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉts xyꞌaxá̱jʉp éxtʉmʉ wyindsʉnʉn ya̱ mayjyaꞌayóty, ʉjtsʉts nandʉꞌʉn nꞌaxá̱jʉp éxtʉmdsʉ nja̱ꞌa̱yʉty ma̱dsʉ nDeedyʉts diꞌibʉ jam tsa̱jpótm.  
\v 33 Diꞌibʉts xyꞌʉxtijp mayjyaꞌayóty ya̱ naxwiiñ, nan nꞌʉxtíjʉpts ʉj ma̱dsʉ nDeedyʉts diꞌibʉ jam tsa̱jpótm. 
\s1 Jesuskyʉjxmʉ ja̱ꞌa̱y yajtsiptʉ́kʉdʉ 
\p  
\v 34 ’Katʉ mjʉna̱ꞌa̱ndʉ miidsʉty kots ʉj tʉ nmʉmíñ yʉ jotkujkꞌa̱jtʉn ya̱ naxwiiñ. Kyaj yʉꞌʉjʉty; yʉꞌʉ dʉꞌʉnʉ jotmay jeꞌeyʉ.  
\v 35 Tyam tʉ nmíñʉts yajtsiptʉjkʉbʉ mʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty. Ja uꞌunk ʉna̱ꞌk tsyiptúnʉt mʉdʉ tyeety, ja uꞌunkta̱a̱k mʉdʉ ñʉʉx esʉ xekxy ttukꞌakꞌátʉt ja xyekx.  
\v 36 Extʉ niduꞌuk niduꞌuk ñaymyʉdsipꞌátʉdʉt diꞌibʉ tsʉna̱a̱ydyʉp ma̱ tiꞌigyʉ tʉjk. 
\p  
\v 37 ’Diꞌibʉ tsyejpy ja tyeety o ja tya̱a̱k niꞌigʉ kʉdiinʉm ʉj, kyaj ñitʉ́kʉty nja̱ꞌa̱yꞌátʉdʉts; es diꞌibʉ tsyejpy ja mya̱a̱nk o ja ñʉʉx niꞌigʉ kʉdiinʉm ʉj, kyaj ñitʉ́kʉty nja̱ꞌa̱yꞌátʉdʉts;  
\v 38 es diꞌibʉts kyaj xypyanejxy es kyaj jyikyꞌaty éxtʉm tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ pyagiipy ja kyruuz ko ꞌyoꞌkʉn tninejxy, kyaj ñitʉ́kʉty yʉꞌʉ nja̱ꞌa̱yꞌátʉdʉts.  
\v 39 Diꞌibʉ yajtsoꞌogaampy ja jyikyꞌa̱jtʉn, yajtʉgóyʉp; per diꞌibʉ yajtʉgeepy ja jyikyꞌa̱jtʉn mʉt ʉjtskyʉjxm, nitsoꞌogʉp. 
\s1 Wiꞌixʉ Dios ti ttuunʉmbíty 
\p  
\v 40 ’Diꞌibʉ miits mꞌaxá̱jʉdʉp, xyꞌaxá̱jʉpts ʉj nandʉꞌʉn; es diꞌibʉts ʉj xyꞌaxá̱jʉp, ꞌyaxá̱jʉp nandʉꞌʉn diꞌibʉts xykyajx.  
\v 41 Diꞌibʉ ꞌyaxá̱jʉp ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ mʉt ko Dios kyugajxyꞌátyʉty, ꞌyaxá̱jʉp nan ja dʉꞌʉmbʉ mayꞌaty éxtʉm diꞌibʉ yajmeepy ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ; es diꞌibʉ ꞌyaxá̱jʉp tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ jikyꞌa̱jtp tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt jaꞌagyʉjxm ko jyikyꞌajty tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, ꞌyaxá̱jʉp nan ja dʉꞌʉmbʉ mayꞌaty éxtʉm diꞌibʉ yajmeepy ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ jikyꞌa̱jtp tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt.  
\v 42 Es diꞌibʉ myeepy tuk vasʉ wa̱ꞌa̱ts nʉʉ tuꞌugʉ uꞌunk ʉna̱ꞌk jaꞌagyʉjxm kots ʉj nja̱ꞌa̱yꞌáty, tʉyꞌa̱jtʉn ko kyaj wyʉꞌʉmʉt ʉxkumay. 
\c 11  
\s1 Fwank Yajnʉbajtpʉ kyexyyeꞌebyʉty 
\p  
\v 1 Ko Jesús tꞌanma̱a̱ydyaaydyʉ dʉꞌʉn ja nima̱jmajtskpʉ ꞌyʉxpʉjkpʉ, ta jap tsyoꞌoñ es ñejxy yaꞌʉxpʉjkpʉ es ayuk ka̱jxwa̱ꞌxpʉ ma̱ tadʉ israelítʉdyʉ kya̱jpn wingónʉty. 
\p  
\v 2 Ko Fwank diꞌibʉ naty ijtp pujxndʉgóty, tmʉdooy diꞌibʉ natyʉ Kristʉ tyiimpy, net tkejxy ma̱ Jesús na̱a̱gʉty diꞌibʉ yʉꞌʉ panʉjxʉdʉp,  
\v 3 es dyajtʉʉy: 
\p —¿Tii mijtsʉ dʉꞌʉn ja Kristʉ diꞌibʉ mina̱a̱mp, o nꞌawíxtʉpts ja wiinkpʉ? 
\p  
\v 4 Netʉ Jesús ꞌyadsoojʉdʉ: 
\p —Nʉjxtʉ es tukmʉmadya̱ꞌa̱ktʉ ja Fwank diꞌibʉ miits tʉ xyꞌixtʉ tʉ xymyʉdowdʉ.  
\v 5 Tukmʉmadya̱ꞌa̱ktʉ wiꞌix tyam ja wiints ꞌyixtʉ, ja ʉxneybyʉ tʉ yoꞌoybyéky yajxón, diꞌibʉ ja leprʉ pa̱ꞌa̱m myʉda̱jtypy tʉ ꞌyagʉda̱ꞌa̱ktʉ, ja nátʉty mʉdoonʉdʉp, ja oꞌkpʉty jikypyʉjktʉp, es ja ayoobʉ ja̱ꞌa̱yʉty yaꞌꞌawa̱ꞌa̱nʉdʉp ja oybyʉ ayuk.  
\v 6 Kuniꞌxy ja diꞌibʉ kyaj dyajtʉgóy ja myʉbʉjkʉn ma̱ ʉj. 
\p  
\v 7 Ko tya̱a̱dʉty oj ñʉjxnʉdʉ, ta ja Jesús tmadyaktsoꞌoñ ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉty éxtʉmʉ dʉꞌʉn ja Fwank, es tꞌanʉʉmʉdʉ: 
\p —¿Tii dʉn miidsʉty oj xyñinʉjxtʉ es xyꞌixa̱ꞌa̱ndʉ ma̱ mʉj itʉn? ¿Tuꞌugʉ tsa̱jkápyñ diꞌibʉ tʉ wyinxijtta̱ꞌa̱yʉty ja poj?  
\v 8 Es pʉn kyaj, ¿tii dʉn oj xyꞌixtʉ? ¿Tuꞌugʉ yedyʉjk oy xyoxypyʉ? Miits mnija̱ꞌa̱dʉp ko diꞌibʉ dʉn nayxyojxʉdʉp jam ꞌyittʉ ma̱ tyʉjkʉdyʉ réyʉty.  
\v 9 ¿Per tii dʉn oj tʉ xyꞌixtʉ? ¿Tuꞌugʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ? Yʉꞌʉ dʉꞌʉn. Yʉꞌʉ tuꞌuk diꞌibʉ waanʉ niꞌigʉ tmʉdaty ja mʉjꞌa̱jtʉn kʉdiinʉmʉ wiinkpʉty ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ.  
\v 10 Fwank yʉꞌʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn myadyakypy ma̱ jyʉnaꞌañ: 
\q1 Ngejxypyʉts jawyiin ja nꞌayuk ka̱jxwa̱ꞌxpʉts 
\q1 es myaꞌꞌawátsxʉdʉt yʉ mnʉꞌʉ mduꞌu. 
\m  
\v 11 Tʉyꞌa̱jtʉnʉts njʉna̱ꞌa̱ñ: Kyaj pʉ́n ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty ja jékyʉp waanʉ tmʉdattʉ ja mʉjꞌa̱jtʉn kʉdiinʉm ja Fwank Yajnʉbajtpʉ; per waanʉ tmʉdaty ja mʉjꞌa̱jtʉn oytyim pʉ́nʉty ijttʉp ma̱ ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn. 
\p  
\v 12 ’Es ma̱ yʉ Fwank Yajnʉbajtpʉ dyajtsondáky tka̱jxwaꞌxy ja Diosʉ ꞌyayuk es extʉ tyamba̱a̱t, ta ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ tʉjkʉdʉp ma̱ tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn. Dʉꞌʉn jaꞌajʉty éxtʉmʉ mayjyaꞌay diꞌibʉ tiꞌigyʉ tuktoñʉ tʉkʉyándʉp ma̱ tuꞌu xuꞌutspʉ.  
\v 13 Diꞌibʉ ja Moisés es nidʉgékyʉdyʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉty ñikaktʉ kʉxja̱ꞌa̱y ma̱ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn ma̱a̱nʉmʉ naty kyamíñ ja Fwank, tʉgekyʉ tnigajxy ko myina̱ꞌa̱ñ jya̱ꞌta̱ꞌa̱ñ ma̱ ja Dios yajkutuka̱ꞌa̱ñ.  
\v 14 Es pʉn miits mmʉbʉkándʉp, Fwank yʉꞌʉ dʉꞌʉn éxtʉm ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ Eliiʉs diꞌibʉ jaminán.  
\v 15 Diꞌibʉ mʉdoodʉp, waꞌan tjaygyúkʉdʉ. 
\p  
\v 16 ’¿Tits mʉʉt mba̱a̱t nꞌijxkijxyʉ ja ja̱ꞌa̱y diꞌibáty tyam jikyꞌa̱jttʉp? Kʉxʉꞌktʉp éxtʉm ja ʉna̱ꞌkuꞌungʉn diꞌibʉ uñaaydyʉp es kyuyattʉ ma̱a̱yóty, es ya̱ꞌa̱x jyoktʉ mʉdʉ myʉtkuya̱jtpʉty:  
\v 17 “Tʉts njaxuꞌuxy diꞌibʉ yaꞌꞌajtsp, es kyaj tʉ mꞌatstʉ; es tʉ nꞌʉ́yʉts diꞌibʉ mʉʉt ja oꞌkpʉ ñaxtʉkʉ, es kyaj tʉ xykyoxtʉ mguj mga̱a̱dsyʉty es ni tʉ mgajʉꞌʉydyʉ.” 
\p  
\v 18 ’Pes kyaj ja Fwank Yajnʉbajtpʉ tkay éxtʉmʉ ja̱ꞌa̱y ti ttsoktʉ, es kyaj tꞌiiky ja vinʉ, es miits mjʉna̱ꞌa̱ndʉ ko yʉꞌʉ myʉjkuꞌumʉdúñ.  
\v 19 Es ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, kaabyʉts es nꞌiꞌkypyʉts ja vinʉ, es miits mjʉna̱ꞌa̱ndʉ: “Kax es amʉꞌuuk, es myʉtnaymyaayʉp ja pekyjyaꞌayʉty esʉ yajkugʉbajtpʉty.” Per diꞌibʉ tʉ tꞌaxá̱jʉdʉ yʉ oybyʉ ʉxpʉjkʉn es jyikyꞌattʉ éxtʉmʉ Dios ttseky, tadʉ ja̱ꞌa̱y dyaꞌíxʉdʉ ko ꞌyóyʉty diꞌibʉ Dios tyiimpy. 
\s1 Ka̱jpn diꞌibʉ kyaj jyodʉmbittʉ 
\p  
\v 20 Net ja Jesús dyajtsondáky tꞌooy ja ka̱jpnʉty ma̱ naty tʉ ttuñ may ja mʉjꞌa̱jtʉn, jaꞌa ko yʉ ja̱ꞌa̱yʉty jap kyaj jyodʉmbittʉ. Es dʉꞌʉn tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p  
\v 21 —¡Pʉroobʉ mijts Korazín ka̱jpn, es pʉroobʉ mijts Betsaydʉ ka̱jpn! Jaꞌa ko pʉn kooxyʉp yajtuuñ ma̱ Tirʉ ka̱jpn esʉ Sidón ka̱jpn yʉ mʉjꞌa̱jtʉn éxtʉmts nbʉjtaꞌaky ma̱ miidsʉty, tadʉ ka̱jpn jékyʉpxyʉp dyaꞌíxyʉty yʉ jyotmay mʉdʉ pyojpʉkyʉjxm, es jyodʉmbijtxyʉp mʉdʉ Dios.  
\v 22 Per ʉj nꞌanma̱a̱ydyʉp miits ko ja̱ꞌa̱y yajpayoꞌoydyʉt, miits mꞌaxá̱jʉdʉp tuꞌugʉ tʉydyuꞌunʉn mʉk es kyaj dyʉꞌʉnʉty ma̱ Tirʉ es ma̱ Sidón.  
\v 23 Es mij Kafarnaúm ka̱jpn, diꞌibʉ naybyʉjta̱ꞌa̱gánʉp mʉj kʉjxm extʉ ma̱ tsa̱jpʉn, ¡ja Dios yʉꞌʉ mbʉjta̱ꞌa̱gʉdʉp ma̱ ayoodákn! Jaꞌa ko pʉn ʉjxyʉpts nbʉjták ma̱ Sodomʉ ka̱jpn yʉ mʉjꞌa̱jtʉn éxtʉm ma̱ mijʉn, tadʉ ka̱jpn taaxyʉp tyamba̱a̱t.  
\v 24 Per ʉj nꞌanma̱a̱ydyʉp miits, ko ja̱ꞌa̱y yajpayoꞌoydyʉt, miidsʉty myajnáxʉp waanʉ niꞌigʉ mʉk ja tʉydyuꞌunʉn es kyaj dyʉꞌʉnʉty ma̱ Sodomʉ ja̱ꞌa̱yʉty. 
\s1 Nimiindʉgʉts es mboꞌxtʉt 
\p  
\v 25 Ma̱ tadʉ tiempʉ ja Jesús kya̱jxtáky, es jyʉnáñ: 
\p —Tatituꞌunk, nꞌawda̱jtypyʉts mij diꞌibʉ Windsʉnꞌa̱jtp tsa̱jpótm es ya̱ naxwiiñ, jaꞌa ko mij tʉ xyuꞌutsy ja mꞌayuk mʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ yajtijtʉp ʉxpékyʉty es wijyjyaꞌayʉty, per mij tʉ xytyukꞌixy ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ dʉꞌʉn éxtʉm ʉna̱ꞌkuꞌungʉty.  
\v 26 Es oy, Tatituꞌunk, ko dʉꞌʉn tʉ xytyuñ éxtʉm mij xytsyekyʉn. 
\p  
\v 27 Ta ja Jesús tꞌanma̱a̱ydyʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ naty mʉdooꞌijtʉdʉp: 
\p —Yʉ nDeedyʉts tʉts xytyukkʉdʉkʉ oytyim tiity tʉgekyʉ. Ni pʉ́nʉts xykyaꞌixyꞌaty yajxón, ja Diosʉ ꞌyUꞌunk, yʉꞌʉyʉ dʉꞌʉn ja nDeedyʉts; es nan ni pʉ́nʉmts tkaꞌixyꞌaty ja nDeedyʉts, ʉjtsʉ dʉn jeꞌeyʉ es diꞌibátyʉts ʉj ndsejpy es ndukꞌixyꞌátʉdʉts.  
\v 28 Nimiindʉgʉts miits nidʉgékyʉty diꞌibʉ tʉ yaꞌꞌanuꞌxʉdʉ ja tyuunk es ja tsyemy kyʉꞌʉyʉty, es ʉjtsʉts miits nmoꞌoydyʉp ja mboꞌxtákn.  
\v 29 Kupʉktʉ tya̱dʉ kukap diꞌibʉts ʉj nbʉjtákypy ma̱ miidsʉty, es ʉxpʉktʉ ma̱ ʉjts ja nduꞌunʉnʉts, mʉt ko ʉj nmʉda̱jtypyʉts ja maꞌxtujkʉn es yujy tudaꞌagyʉts, es pya̱a̱dʉp ja poꞌxtákn yʉ mꞌanmʉja̱ꞌa̱nʉty.  
\v 30 Ja ngukap diꞌibʉts ʉj nbʉjta̱ꞌa̱gaampy ma̱ miidsʉty, kyaj tsyípʉty xyajnʉjxtʉt, es ja tsemy diꞌibʉ mʉʉt xykyʉꞌʉyʉt, toꞌtsyky yʉꞌʉ. 
\c 12  
\s1 Jesusʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty tkutʉjtʉ ja triigʉ sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ 
\p  
\v 1 Ma̱ tuꞌugʉ sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ Jesús mʉt ja ꞌyʉxpʉjkpʉ ña̱jxtʉ triigʉ kamoty, es ja ꞌyʉxpʉjkpʉty tkutʉjtʉ ja triigʉ, es twinxatstʉ, es tjʉꞌxtʉ ja pya̱jk, mʉt ko yuꞌoogʉdʉ.  
\v 2 Ko ja fariseeʉty tꞌijxtʉ taadʉ, ta tꞌanma̱a̱ydyʉ ja Jesús: 
\p —Ix yʉ mꞌʉxpʉjkpʉty, jaꞌa tyuundʉp diꞌibʉ kyaj ñigutíkyʉty ma̱ ja poꞌxʉnxʉʉ. 
\p  
\v 3 Ta ja Jesús ꞌyadsoojʉ: 
\p —¿Tii kyajnʉm miits xyꞌʉxpʉktʉ diꞌibʉ tyuun ja Davit ko yʉꞌʉ es ja jyamyʉʉdʉty tmʉda̱jttʉ ja yuu?  
\v 4 Net tyʉjkʉ Davit ma̱ ja Diosʉ tyʉjk, es tjuꞌty ja tsa̱jkaaky diꞌibʉ kuniꞌxy, es tka̱a̱y yʉꞌʉ es nandʉꞌʉn tmooydyʉ jyamyʉʉdʉty. Es kyaj jyanigutíkyʉty es yʉꞌʉjʉty tkáydyʉt, yʉꞌʉ jeꞌeyʉ ja teety kyáydyʉp.  
\v 5 ¿O kyajnʉm xyꞌʉxpʉktʉ ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn ko ja teety ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk kyaj pyoꞌxtʉ ma̱ ja poꞌxʉnxʉʉ?, es nan ni tya̱a̱dʉ tʉ kyapekytyundʉ.  
\v 6 Nꞌanma̱a̱ydyʉp ko taa ja ya̱a̱ tuꞌuk diꞌibʉ niꞌigʉ myʉ́jʉty kʉdiinʉm ja mʉj tsa̱jptʉjk.  
\v 7 Miidsʉty kyajnʉm xyjaygyúkʉdʉ diꞌibʉ dʉn ꞌyandijpy ja Dios ma̱ yʉ jyaaybyajtʉn ma̱ jyʉnaꞌañ: “Ʉj ndsejpyʉts es xymyʉdáttʉt ja paꞌꞌayoꞌon, es kyajts ndseky es xytyukwindsʉꞌʉgʉdʉts ja jʉyujkʉty.” Kooxyʉp xyjaygyúkʉdʉ, kyajxyʉp xypyekymyoꞌoy ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ tʉ kyapekytyúñ.  
\v 8 Jaꞌa ko ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nmʉda̱jtypyʉts ja kutujkʉn ma̱ yʉ tadʉ poꞌxʉnxʉʉ. 
\s1 Yedyʉjk diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja kyʉꞌʉ tuk aduꞌum tʉꞌʉts 
\p  
\v 9 Ta ja Jesús tsyoꞌoñ jam es tyʉjkʉ ma̱ tuꞌugʉ tsa̱jptʉjk.  
\v 10 Japʉ naty tuꞌugʉ yedyʉjk diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja kyʉꞌʉ tuk aduꞌum tʉꞌʉts. Es kom ja fariseeʉty ꞌyʉxta̱a̱ydyʉp wiꞌix tꞌokpʉjtákʉdʉ pyojpʉ ja Jesús, ta dyajtʉʉdʉ: 
\p —¿Tii mba̱a̱t ꞌyagʉdaꞌaky tuꞌugʉ puma̱ꞌa̱y ma̱ poꞌxʉnxʉʉ? 
\p  
\v 11 Ta ja Jesús ꞌyadsoojʉ: 
\p —Pʉ́n miidsʉty niduꞌuk myʉda̱jtypy tuꞌugʉ byorreegʉ es kyunáxʉt ma̱ tuꞌugʉ jut ma̱ yʉ poꞌxʉnxʉʉ, ¿ti kyaj nʉjx xyjuudyʉ?  
\v 12 Pes, ¡waanʉ oy es tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y nbudʉjkʉm es kʉdiinʉm tuꞌugʉ borreegʉ! Pa̱a̱ty mba̱a̱t nduꞌunʉm ja oybyʉ ma̱ poꞌxʉnxʉʉ. 
\p  
\v 13 Ta ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja yedyʉjk: 
\p —Xa̱jtʉ́w. 
\p Es ko xya̱jtʉʉy, ta oj ꞌyagʉdaꞌaky éxtʉm jatuk aduꞌumbʉ.  
\v 14 Ta pyʉdsʉʉmdʉ ja fariseeʉty, es ñaymyujkʉdʉ es jyuntʉtuundʉ wiꞌix mba̱a̱t ja Jesús ꞌyeeky. 
\s1 Wiꞌix ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ Isaiiʉ tnigajxy ja Jesús 
\p  
\v 15 Ko Jesús tnija̱ꞌa̱jʉ tya̱a̱dʉ, ta jap tsyoꞌoñ, es may ja ja̱ꞌa̱y oj pyanʉjxʉdʉ. Jesús yaꞌꞌagʉdak ja puma̱ꞌa̱yʉty,  
\v 16 es ttuknipʉjktʉ es kyaj tka̱jx tmadya̱ꞌa̱ktʉt mayjyaꞌayóty.  
\v 17 Tya̱a̱dʉdsʉ dʉꞌʉn jya̱jtʉ es yajkuydyúnʉt diꞌibʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ Isaiiʉ kyʉxja̱a̱y ma̱ Dios jyʉnáñ: 
\q1  
\v 18 Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn ja nmʉduumbʉts 
\q1 diꞌibʉts ʉj tʉ nwinꞌixy, 
\q1 diꞌibʉts ʉj niꞌigʉ ndsejpy 
\q1 es diꞌibʉts ʉj mʉʉt njotkujkʉty. 
\q1 Nbʉjta̱ꞌa̱gʉpts ja nJa̱ꞌa̱jʉnʉts ma̱ yʉꞌʉ 
\q1 es tka̱jxwa̱ꞌxʉt ma̱ yʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty kots nbayoꞌoy mʉt ja tʉyꞌa̱jtʉn. 
\q1  
\v 19 Kyaj tsyiptúnʉt es ni kyaya̱ꞌa̱x kyajókʉt, 
\q1 es ni kyayajmʉdówdʉ kyajxy tuꞌujóty. 
\q1  
\v 20 Kyaj ttʉ́jʉt ni tuꞌugʉ tsa̱jkápyñ ja neybyʉ, 
\q1 ni tkayaꞌoogʉt ja kudʉꞌxnʉ myetsyʉ diꞌibʉ oogánʉp, 
\q1 extʉ koonʉm dyajpʉjta̱ꞌa̱gʉt ja tʉyꞌa̱jtʉn. 
\q1  
\v 21 Es ma̱ yʉꞌʉn ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty tꞌawix tjʉjpꞌíxtʉ yʉ ñitsokʉn. 
\s1 Jesús yajnigajxy ko dyajtúñ ja mʉjkuꞌugópk ja kyutujkʉn 
\p  
\v 22 Ta ma̱ ja Jesús dyajnʉjxtʉ tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y wiints es uum, diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja kaꞌoybyʉ. Jesús yaꞌꞌagʉdak éxtʉm mba̱a̱t ja ja̱ꞌa̱y ꞌyixy es kyajxy.  
\v 23 Nidʉgekyʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ es jyʉnandʉ: 
\p —¿Tii jaꞌa da dʉnʉ tya̱a̱dʉ ja Davitʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts? 
\p  
\v 24 Es ko ja fariseeʉty tmʉdoodʉ tya̱a̱dʉ, net ñayjyʉnánʉdʉ dʉꞌʉn: 
\p —Tya̱a̱dʉ yajjʉgékypy ja kaꞌoybyʉ yʉꞌʉyʉ mʉt ja mʉjkuꞌugópk Belzebuu kyutujkʉn. 
\p  
\v 25 Jesús ñija̱ꞌa̱bʉ naty diꞌibʉ wyinma̱a̱ydyʉp, es tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Oytyim diꞌibʉty ja kutujkʉn ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉty ñaywya̱ꞌxʉdʉ es ñayñitsiptúnʉdʉ, dʉꞌʉn ñayyajkutʉgóyʉdʉ; es pʉn tuꞌugʉ ka̱jpn o diꞌibʉ tsʉna̱a̱ydyʉp ja ja̱ꞌa̱y tuk jʉʉn tuk tʉjk ñaywya̱ꞌxʉdʉ, kyaj mba̱a̱t jyeky.  
\v 26 Es nandʉꞌʉn pʉn ja mʉjkuꞌugópk Satanás yajpʉdseempy ja myʉgaꞌoybyʉ, ta ñaywya̱ꞌxʉdʉ. Pes ¿wiꞌix mba̱a̱t jyeky ja kyutujkʉn?  
\v 27 Es pʉn tʉyꞌa̱jtʉn éxtʉm mjʉna̱ꞌa̱ndʉ kots ʉj nyajpʉdsémy ja kaꞌoybyʉ mʉt ja mʉjkuꞌugópk Belzebuu kyutujkʉn, ¿ti kutujkʉn myʉda̱jtypy miidsʉ mꞌʉxpʉjkpʉty es dyajpʉdsémy ja kaꞌoybyʉ? Pa̱a̱ty kʉꞌʉmʉ mꞌʉxpʉjkpʉty dyaꞌíxʉdʉ ko miits mga̱jxtʉgóydyʉ.  
\v 28 Per pʉn ʉjts mʉt ja Diosʉ Jya̱ꞌa̱jʉn nyajpʉdsémyʉts ja kaꞌoybyʉ, tʉ naty yaꞌixy ko tʉ wyingóñ ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn ma̱ miidsʉty.  
\v 29 ¿Wiꞌix mba̱a̱t pʉ́n tuꞌuk tyʉkʉ ma̱ yʉ kudsʉꞌʉgʉbʉ ja̱ꞌa̱yʉ tyʉjk es tpʉjkʉdʉ diꞌibʉ myʉda̱jtypy pʉn kyaj jawyiin tꞌawʉʉnmíky? Dʉꞌʉnʉ dʉn mba̱a̱t tjuuty diꞌibʉ jap tʉgoty. 
\p  
\v 30 ’Diꞌibʉ kyaj ꞌyity mʉt ʉj, yʉꞌʉ dʉꞌʉn xymyʉdsipꞌa̱jtpʉts; es diꞌibʉ kyaj dyajmíky mʉt ʉj, yʉꞌʉ dʉꞌʉn ꞌyʉxka̱ꞌtsypy. 
\p  
\v 31 ’Es nꞌanʉʉmʉdʉ ko yʉ ja̱ꞌa̱yʉty mba̱a̱t yajmeꞌxy tʉgekyʉ oytyim diꞌibʉdyʉ pyojpʉty esʉ ꞌyaxʉk kajxy, per pʉn myʉga̱jxtʉgeepy ja Espíritʉ Santʉ, taadʉ kyaj mba̱a̱t yajmeꞌxy.  
\v 32 Oytyim pʉ́nʉty diꞌibʉts ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, xykya̱jxpátp axʉʉk, mba̱a̱dʉ taadʉ yajmeꞌxy, per diꞌibʉ tka̱jxpátp axʉʉk ja Espíritʉ Santʉ, yʉꞌʉ mʉʉt ñaybyekytyʉ́kʉdʉt es ni na̱ꞌa̱ Dios kyapojpʉmaꞌxʉdʉt, ni ma̱ tya̱dʉ naxwíñʉdʉ es ni ma̱ ja diꞌibʉ miimp. 
\s1 Jyaꞌayꞌa̱jtʉn ja ja̱ꞌa̱y yajtukꞌʉxka̱jp 
\p  
\v 33 ’Pʉn oy ja kepy, tʉʉmpꞌa̱jtp oy; es pʉn ja kepy kyaj ꞌyóyʉty, nan axʉʉk ja tyʉʉmp. Ja kepy yaꞌʉxkapy ma̱ ja tyʉʉmbʉn.  
\v 34 ¡Miidsʉty dʉꞌʉn éxtʉmʉ awa̱ꞌa̱ndsa̱ꞌa̱ñʉn! ¿Wiꞌix mba̱a̱t xymyadya̱ꞌa̱ktʉ ja oybyʉ es miidsʉty kʉꞌʉm mꞌaxʉkja̱ꞌa̱yꞌa̱jttʉp? Jaꞌa ko ja a̱a̱ kyajxypy ja diꞌibʉ yajpiꞌipy yajkejpy jodoty.  
\v 35 Pa̱a̱ty ja ja̱ꞌa̱yʉ oyjyaꞌaybyʉ tsuj kyajxy myadyaꞌaky mʉt ko ijtp jyodoty ja oybyʉ; per ja axʉk ja̱ꞌa̱ybyʉ myadyakypy ja tsa̱a̱tsykyʉbétypyʉ mʉt ko ijtp jyodoty ja axʉkꞌa̱jtʉn.  
\v 36 Per ʉj nꞌanma̱a̱ydyʉp miits ko ja̱ꞌa̱y yajpayoꞌoydyʉt, nidʉgekyʉ tkʉyáktʉdʉ kywentʉ diꞌibáty tʉ tka̱jxtʉ diꞌibʉ tʉ tkapawinmay.  
\v 37 Jaꞌa ko mʉt ja mgʉꞌʉmgajxy ja Dios mbayoꞌoyʉdʉt. Es pʉn oy mgajxy, ta mnʉjxtʉt ma̱ ja jikyꞌa̱jtʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ; per pʉn axʉʉk tʉ mgajxy, ta mnʉjxtʉt ma̱ ja tʉydyuꞌunʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ. 
\s1 Jesús yaꞌꞌamdoy es dyaꞌíxʉdʉt tuꞌugʉ mʉjꞌa̱jtʉn 
\p  
\v 38 Net tꞌanma̱a̱ydyʉ ja Jesús na̱a̱gʉdyʉ fariseeʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp: 
\p —Windsʉ́n, njaꞌixándʉpts es mij xytyúnʉt tuꞌugʉ ijxwʉꞌʉmʉn diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja mʉjꞌa̱jtʉn, es ʉʉdsʉty nnijáwʉt ko tʉyꞌa̱jtʉn diꞌibʉ mgajxypy. 
\p  
\v 39 Jesús tꞌadsooy: 
\p —Ja pojpʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉty myastúttʉp ja Dios ꞌyamdoodʉp tuꞌugʉ ijxwʉꞌʉmʉn diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja mʉjꞌa̱jtʉn, per kyaj yajmoꞌoyaꞌañ yʉ wiinkpʉ ijxwʉꞌʉmʉn, yʉꞌʉyʉ dʉꞌʉn ja jyaꞌajʉ yʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ Jonás.  
\v 40 Mʉt ko dʉꞌʉn éxtʉm ja Jonás ꞌyijty mʉj a̱jkx jodoty tʉgʉk xʉʉ es tʉgʉk ux, nandʉꞌʉn ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nꞌita̱ꞌa̱ñ tʉgʉk xʉʉ es tʉgʉk ux na̱a̱xóty.  
\v 41 Ko ja̱ꞌa̱y yajpayoꞌoydyʉt, ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ jékyʉp ijttʉ ma̱ Nínive ka̱jpn jyikypyʉ́ktʉt tiꞌigyʉ mʉt diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp. Es yʉꞌʉjʉty ñigʉxʉꞌʉktʉt ko pekyjyaꞌayʉty diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp, jaꞌa ko yʉ Nínive ja̱ꞌa̱yʉty myʉdooꞌijttʉ ja Jonasʉ ꞌyayuk es jyodʉmbijttʉ, es taa ja ya̱a̱ tuꞌuk diꞌibʉ myʉda̱jtypy niꞌigʉ ja mʉjꞌa̱jtʉn kʉdiibʉm ja Jonás.  
\v 42 Es ko ja̱ꞌa̱y yajpayoꞌoydyʉt, yʉ toxytyʉjk diꞌibʉ ijt reynʉ jékyʉp ma̱ nax ma̱ jʉmboj myiñ, jyikypyʉka̱ꞌa̱ñ tiꞌigyʉ mʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp, es yʉꞌʉ nigʉxʉꞌʉgʉp ko pekyjyaꞌayʉty diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp, jaꞌa ko yʉꞌʉ jagam tsyooñ es tmʉdowa̱ꞌa̱ñ ja rey Salomongʉ kya̱jxwíjʉn, es taa ja ya̱a̱ tuꞌuk diꞌibʉ myʉda̱jtypy niꞌigʉ ja mʉjꞌa̱jtʉn kʉdiibʉm ja rey Salomonk. 
\s1 Kaꞌoybyʉ diꞌibʉ jatʉgok jʉmbijtp 
\p  
\v 43 ’Ko tuꞌugʉ kaꞌoybyʉ pyʉdsemy ma̱ tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y, net jyʉdity tʉꞌʉts ittum es tꞌʉxta̱ꞌa̱y ma̱ ꞌyokpoꞌxʉt. Es ko tkapa̱a̱ty,  
\v 44 net ñayjyʉnaꞌañʉty: “Nꞌokjʉmbítyʉts jatʉgok ma̱ tadʉ ja̱ꞌa̱y.” Es ko jyʉmbity, net tꞌijxy ja ja̱ꞌa̱y éxtʉm tuꞌugʉ tʉjk padeꞌeky ja̱ꞌxeꞌekypyʉ es tukwa̱ꞌa̱ts.  
\v 45 Net nʉjx dyajmíñ janijʉxtujkpʉ myʉgaꞌoybyʉ diꞌibʉ waanʉ axʉʉkpʉ, es mʉt yʉꞌʉ tyʉkʉyaꞌañ tsʉnaabyʉ ma̱ tadʉ ja̱ꞌa̱y, es dʉꞌʉnʉ tadʉ ja̱ꞌa̱y wyeꞌemy waanʉ axʉʉk kʉdiinʉm jawyíñʉp. Es dʉꞌʉn nandʉꞌʉn jyata̱ꞌa̱ñ ja axʉk ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp. 
\s1 Jesús tya̱a̱k es myʉgaꞌaxʉty 
\p  
\v 46 Támnʉmʉ natyʉ Jesús tꞌakmʉgajxy ja ja̱ꞌa̱yʉty ko jya̱jttʉ ja tya̱a̱guꞌunk es ja myʉgaꞌaxʉty. Japyʉ tʉja̱ꞌp oj wyʉꞌʉmdʉ es tmʉga̱jxa̱ꞌa̱ndʉ ja Jesús.  
\v 47 Niduꞌugʉ ja̱ꞌa̱yʉty tꞌawa̱ꞌa̱nʉ ja Jesús: 
\p —Yʉ mda̱a̱guꞌunk esʉ mmʉgaꞌaxʉty tyap tʉja̱ꞌp, es yʉꞌʉjʉty mij mmʉga̱jxánʉdʉp. 
\p  
\v 48 Es ja Jesús tꞌadsooy diꞌibʉ naty awa̱ꞌa̱nʉp: 
\p —¿Pʉ́ndsʉ dʉꞌʉn nda̱a̱kꞌa̱jtypy, es pʉ́ndsʉ dʉꞌʉn nmʉgaꞌaxꞌa̱jtypyʉts? 
\p  
\v 49 Ta ttukniꞌijxʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty, es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Tya̱a̱dʉdsʉ dʉꞌʉn éxtʉm ja nda̱a̱gʉts es éxtʉm ja nmʉgaꞌaxʉdyʉts.  
\v 50 Mʉt ko oytyim pʉ́nʉty diꞌibʉ tyiimpy ja tsyojkʉndsʉ nDeedyʉts diꞌibʉ jam tsa̱jpótm, yʉꞌʉdsʉ dʉꞌʉn éxtʉm ja nmʉgaꞌaxʉts yedyʉjk toxytyʉjkʉty es éxtʉmdsʉ nda̱a̱gʉn. 
\c 13  
\s1 Triigʉwʉjpʉ éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 1 Ma̱ tadʉ xʉʉ Jesús tsyoꞌoñ ma̱ ja tʉjk es oj ñejxy mejyñbyʉꞌa̱a̱y, es ñaxweꞌtsy jam.  
\v 2 Ta ja ja̱ꞌa̱y may jyantsyñaymyujkʉ ma̱ yʉꞌʉ. Ta Jesús tyʉjkʉ ma̱ tuꞌugʉ barkʉ es ñaxweꞌtsy jam, es nidʉgekyʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty wyʉꞌʉmdʉ japyʉ ma̱ puꞌu jot.  
\v 3 Net tyʉjkʉ yaꞌʉxpʉjkpʉ mʉt kana̱k nax ijxpajtʉn, es jyʉnáñ: 
\p —Tuꞌugʉ triigʉwʉjpʉ ꞌyojtsy wʉjpʉ.  
\v 4 Es ma̱ oj twʉjy, oj nandʉꞌʉn kyaꞌay ja tyʉʉmt ma̱ paduꞌu, es ja joon tpiidʉ.  
\v 5 Es nandʉꞌʉn kyaꞌay ja tyʉʉmt ma̱ ja tsa̱a̱deꞌeky patkʉꞌp es wingʉjxy kyaj kyʉ́kʉty ja nax. Pa̱a̱dyʉ tadʉ tʉʉmt pojʉn myujxy mʉt ko wingʉjxy jeꞌeyʉ ja nax.  
\v 6 Es ko ja xʉꞌán myiiñ, net tyʉtsy, mʉt ko kyaj ꞌya̱a̱tskeꞌeky.  
\v 7 Jatuk peky ja tʉʉmt kyaꞌay ma̱ ja apyñ jawyiin myujxy, ta dyajjiꞌxy ja triigʉ.  
\v 8 Es jatuk peky ja tʉʉmt kyaꞌay oyña̱a̱xóty. Ta byeen oy tyʉʉmpꞌa̱jty. Na̱a̱gʉty wyinjʉnajky mʉgoꞌpxʉ triigʉ tuꞌuk tuꞌukpʉ tʉʉmt, na̱a̱gʉty tʉgʉꞌpx es na̱a̱gʉty iꞌpx ma̱jk.  
\v 9 Diꞌibʉ mʉdoodʉp, waꞌan tjaygyúkʉdʉ. 
\s1 Ti ko ja Jesús yaꞌʉxpeky mʉdʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 10 Ta ja ʉxpʉjkpʉty tmʉwingoondʉ ja Jesús, es dyajtʉʉdʉ: 
\p —¿Ti ko xymyʉmadyaꞌaky ja ja̱ꞌa̱y mʉdʉ ijxpajtʉn? 
\p  
\v 11 Ta Jesús ꞌyadsoojʉdʉ: 
\p —Ja Dios mduknija̱ꞌa̱dʉp miidsʉty diꞌibʉ kyaj yajnijáwʉ ijty wiꞌix yʉꞌʉ yajkutíky, per ja wiinkpʉ ja̱ꞌa̱yʉty kyaj tnijáwʉdʉ.  
\v 12 Jaꞌa ko diꞌibʉ myʉda̱jty jyaygyejpy, akꞌyajmoꞌoyʉp waanʉ niꞌigʉ; es tꞌaktimmʉdátʉt waanʉ may; es diꞌibʉ myʉda̱jtypy waandiꞌknʉ, aktimꞌyajpʉjkʉdyaꞌayʉp diꞌibʉ myʉda̱jtypy.  
\v 13 Pa̱a̱ty ndukmʉmadya̱ꞌa̱ktʉ mʉdʉ ijxpajtʉn, mʉt ko yʉꞌʉjʉty ijxtʉp, per dʉꞌʉn yʉꞌʉjʉty éxtʉm kyadimꞌixtʉ; es mʉdoodʉp, per kyaj tjaygyúkʉdʉ éxtʉm tkadimmʉdowdʉ.  
\v 14 Es dʉꞌʉn éxtʉm yʉꞌʉjʉty yajkuydyúñ éxtʉm ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ Isaiiʉ jyʉnáñ: 
\q1 Oy miidsʉty xyjamʉdowdʉ, 
\q1 ni na̱ꞌa̱ xykyajaygyúkʉdʉt; 
\q1 oy xyjaꞌijxpʉdʉ, 
\q1 ni na̱ꞌa̱ xykyamʉwinma̱ꞌa̱ñbya̱a̱ttʉt, 
\q1  
\v 15 mʉt ko tya̱dʉ ja̱ꞌa̱yʉdyʉ jyot tʉ jyʉmbittʉ juun, 
\q1 kyaj myʉdowdʉ 
\q1 es tʉ ja wyiin dyajpiꞌitstʉ, 
\q1 dʉꞌʉn tkaꞌíxtʉt mʉt ja wyiin 
\q1 es tkamʉdówʉt mʉt ja tyatsk, 
\q1 es kyaj tjaygyúkʉdʉt mʉt ja jyot, 
\q1 es kyajts ʉj xyñimíndʉt esʉts nyajnitsoꞌogʉt. 
\p  
\v 16 ’Per kuniꞌxy miidsʉty, mʉt ko mꞌijxtʉp es mmʉdoodʉp.  
\v 17 Tʉyꞌa̱jtʉnʉts miits nꞌanʉʉmʉdʉ ko may ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty esʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ jikyꞌa̱jttʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt tjaꞌixandʉ tya̱a̱dʉ diꞌibʉ miits mꞌijxtʉp, per kyaj oj tꞌixtʉ; jyamʉdowandʉ diꞌibʉ miits yʉ tya̱a̱dʉ mmʉdoodʉp, per kyaj oj tmʉdowdʉ. 
\s1 Jesús tka̱jxteꞌxy ja triigʉwʉjpʉ éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 18 ’Mʉdowdʉ diꞌibʉ myadyakypy ja ijxpajtʉn ma̱ ja ja̱ꞌa̱y oj twʉjy ja triigʉ.  
\v 19 Diꞌibʉ myʉdoodʉp wiꞌix ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn es kyaj tjaygyúkʉdʉ, dʉꞌʉn yʉꞌʉ éxtʉm ma̱ ja tʉʉmt kyaꞌay tuꞌa̱a̱y. Myiiñ ja mʉjkuꞌugópk es pyʉjkxʉ ja Diosʉ ꞌyayuk diꞌibʉ dʉꞌʉn niꞌipyʉn jyodoty.  
\v 20 Ma̱ ja tʉʉmt kyaꞌay ma̱ ja tsa̱a̱deꞌeky patkʉꞌp, jaꞌa ꞌyandijpy ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ myʉdoodʉp ja Diosʉ ꞌyayuk es tꞌaxá̱jʉdʉ xondaꞌaky ꞌya̱a̱ xondaꞌaky jyot.  
\v 21 Dʉꞌʉn yʉꞌʉ éxtʉm ja triigʉ diꞌibʉ kyaj kyʉ́kʉty ja ꞌya̱a̱ts, kyaj jyaktʉ. Ko tyukmín tyukja̱ꞌtʉdʉ ayoꞌon jotmay mʉt jaꞌagyʉjxm ja Diosʉ ꞌyayuk, net tmastuꞌuty ja myʉbʉjkʉn.  
\v 22 Ma̱ ja tʉʉmt kyaꞌay ma̱ ja apyñ myuxy, jaꞌa ꞌyandijpy ja diꞌibʉ myʉdoodʉp ja Diosʉ ꞌyayuk; per jaꞌayʉ wyinma̱ꞌa̱ñꞌa̱jttʉp diꞌibʉ tyukjikyꞌáttʉp ya̱ naxwiiñ es ja jotkujkja̱ꞌa̱yꞌa̱jtʉn winꞌʉꞌʉn winxá̱jʉdʉp, es tkajamyetsy Diosʉ ꞌyayuk, es kyaj dyajmʉj dyajmáyʉdʉ ja Diosʉ ꞌyayuk ma̱ tya̱dʉ ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 23 Es ma̱ ja tʉʉmt kyaꞌay oyña̱a̱xóty, jaꞌa ꞌyandijpy ja diꞌibʉ myʉdoodʉp ja Diosʉ ꞌyayuk es tjaygyúkʉdʉ, es dyajmʉj dyajmáyʉdʉ. Na̱a̱gʉdyʉ dʉꞌʉn éxtʉm ma̱ diꞌibʉ ja tʉʉmt dʉꞌʉn tʉʉmpꞌa̱jt mʉgoꞌpx, esʉ wiinkpʉ dʉꞌʉn éxtʉm ma̱ diꞌibʉ tʉʉmpꞌa̱jt tʉgʉꞌpx, o éxtʉm ma̱ diꞌibʉ tʉʉmpꞌa̱jt iꞌpx ma̱jk. 
\s1 Axʉʉkpʉ ujts éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 24 Jesús tpʉjtákyʉ tya̱dʉ jatuꞌugʉ ijxpajtʉn: 
\p —Ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉnʉ dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y ko twʉjy ja oybyʉ triigʉ ma̱ yʉ ñax.  
\v 25 Es ko myana̱jxta̱ꞌa̱ydyʉ, ta tyʉkʉ tuꞌugʉ myʉdsip ma̱ naty tʉ twʉjy. Ta twʉjy ja axʉʉkpʉ ujts tʉʉmt.  
\v 26 Ko naty ja triigʉ yoñ es tyʉʉmpꞌatánʉ, ta kyʉxeꞌky es tap tmʉtꞌyóñ ja axʉʉkpʉ ujts diꞌibʉ ja myʉdsip oj ttukwʉjʉ.  
\v 27 Ta ja mʉduumbʉtʉjkʉty oj tꞌanʉʉmʉ ja wyindsʉ́n: “Windsʉ́n, pʉn ja tʉʉmt oyʉ naty diꞌibʉ yajwʉj ma̱ yʉ mnax, ¿ma̱a̱ dʉn tsyooñʉ tadʉ axʉʉkpʉ ujts?”  
\v 28 Net ja wyindsʉ́n ꞌyadsoojʉdʉ: “Niduꞌugʉty ja nmʉdsípʉdsʉ dʉꞌʉn tʉ ꞌyadʉꞌʉtsy.” Ta ja myʉduumbʉty dyajtʉʉdʉ ja wyindsʉ́n: “¿Ti mdsejpy esʉts nʉjx nꞌʉxwijxʉꞌʉktʉ tadʉ axʉʉkpʉ ujtsʉ?”  
\v 29 Es ja wyindsʉ́n ꞌyadsoojʉdʉ: “Kyaj, mʉt ko nʉjx yajwijxeꞌegyʉ tadʉ axʉʉkpʉ ujts, pʉdʉꞌʉgʉp nandʉꞌʉn tadʉ triigʉ.  
\v 30 Nik mastuꞌuttʉ. Waꞌan dyoñ tiꞌigyʉ extʉ koonʉm myúkʉt ja triigʉ. Taanʉm ngáxtʉt es xyajpʉdʉꞌʉktʉt jawyiin ja axʉʉkpʉ ujts es xyꞌawʉʉndʉt adsimyꞌam es yajnoꞌkta̱ꞌa̱yʉt. Es ok xypyʉjkʉꞌʉktʉt ja triigʉ ma̱ ja ndriigʉ tʉjkʉts.” 
\s1 Mortás tʉʉmt éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 31 Jesús nandʉꞌʉn tpʉjtáky jatuꞌugʉ tya̱dʉ ijxpajtʉn: 
\p —Ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌugʉ mortás pa̱jk ko tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y twʉjy kyamoty es tnaxnijeepy.  
\v 32 Tya̱dʉ tʉʉmt byeen jyantsymyutskꞌátyʉty; per ko yeeky, waanʉ mʉj yoombéty éxtʉm mba̱a̱t ja joon jʉyujk ñaybyeꞌeñʉty ma̱ yʉ xyeꞌendsyʉn. 
\s1 Levaduurʉ éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 33 Nandʉꞌʉn tpʉjtákyʉ tya̱dʉ jatuꞌugʉ ijxpajtʉn: 
\p —Yʉ tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn dʉꞌʉn éxtʉm ja levaduurʉ diꞌibʉ tuꞌugʉ toxytyʉjk pyʉjtákypy ma̱ mayʉ arinʉ es ttuktijꞌyoꞌoy koonʉm ñaydyuktʉjkʉdyaꞌayʉty. 
\s1 Ti ko ja Jesús yaꞌʉxpeky mʉdʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 34 Jesús tꞌanma̱a̱y tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty mʉdʉ ijxpajt, es ni tii tkatukmʉmadyaky pʉn kyaj dyajtúñ ja ijxpajtʉn.  
\v 35 Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn jyajty es yajkuydyúnʉt éxtʉm ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ jyʉnáñ ma̱ tkʉxja̱a̱y: 
\q1 Nmʉga̱jxʉpts mʉdʉ ijxpajtʉn, 
\q1 nꞌanʉʉmʉpts diꞌibʉ tʉ ꞌyity ayuꞌudsyʉ extʉ ma̱ Dios ja naxwíñʉdʉ dyajkojy. 
\s1 Jesús tka̱jxteꞌxy ja axʉʉkpʉ ujts éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 36 Ko ja ja̱ꞌa̱yʉty oj ñʉjxta̱a̱yñʉdʉ, ta ja Jesús tyʉjkʉ tyʉgoty. Ta ñimiinʉdʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty es ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Tukjaygyujkʉdʉgʉts ja ꞌyijxpajtʉnʉ tadʉ axʉk ujts ja̱ꞌa̱ygyamóty. 
\p  
\v 37 Ta ja Jesús ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Diꞌibʉ wyijpy ja oybyʉ triigʉ tʉʉmt, yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ,  
\v 38 es ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja kam. Ja oybyʉ tʉʉmt jaꞌa dʉꞌʉn ja Diosʉ myʉduumbʉty, es ja axʉk ujts jaꞌa dʉꞌʉn ja kaꞌoybyʉ myʉduumbʉty,  
\v 39 es ja diꞌibʉ wyijpy ja axʉk ujts tʉʉmt, yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja mʉjkuꞌugópk. Ja pʉjtaꞌaky jaꞌa ꞌyandijpy ko ja̱ꞌa̱y yajpayoꞌoydyʉt, es diꞌibʉ yajpʉdʉꞌktʉp ja pʉjtaꞌaky, jaꞌa dʉꞌʉn ja Diosʉ ꞌyánklʉsʉty.  
\v 40 Es dʉꞌʉn éxtʉm ja axʉk ujts yajwijxmíky es yajpʉjtaꞌaky jʉʉnóty es tyóyʉt, dʉꞌʉn nandʉꞌʉn jyata̱ꞌa̱ñ ja xʉʉ ko ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱y yajpayoꞌoydyʉt.  
\v 41 Es ʉj ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, ngajxʉpts ja nꞌánklʉsʉts es dyajjʉgaꞌaktʉt ma̱dsʉ ngutujkʉn tʉgekyʉ diꞌibʉ adʉ́tstʉp axʉʉk es diꞌibʉ wiinkpʉty yajpekytyuundʉp.  
\v 42 Yajpʉjta̱ꞌa̱ga̱ꞌa̱ndʉ ma̱ ja jʉʉn jornʉ ma̱ ja̱ꞌa̱y jyʉꞌʉy ya̱ꞌa̱xtʉt es ñaydyʉtska̱a̱dʉdʉt mʉt ja ayoꞌon.  
\v 43 Es net diꞌibáty jikyꞌa̱jttʉp éxtʉmʉ Dios ttseky, dʉꞌʉn nʉjx jya̱j tyʉꞌxtʉ éxtʉm ja xʉʉ ma̱ yʉ Dios Teedyʉ kyutujkʉn. Diꞌibʉ mʉdoodʉp, waꞌan tjaygyúkʉdʉ. 
\s1 Niꞌigʉ tsyooxʉty diꞌibʉ yuꞌutsy éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 44 ’Yʉ tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn dʉꞌʉn éxtʉm ja meeñʉ tá̱jʉbʉ. Ko tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y tpa̱a̱ty, ta dyuꞌutsy nan jamyʉ jatʉgok, es jyantsyxyón nʉjx tteeky tʉgekyʉ diꞌibʉ myʉda̱jty jyaygyejpy, es tjuyʉ tadʉ nax. 
\p  
\v 45 ’O nandʉꞌʉnʉ dʉꞌʉn ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌugʉ ajuuy adoꞌkpʉ diꞌibʉ ꞌyʉxtaapy ja oyatypyʉ perlʉ;  
\v 46 es ko tpa̱a̱ty tuꞌuk diꞌibʉ oydsyooxʉty, ta nʉjx tteeky tʉgekyʉ diꞌibʉ myʉda̱jty jyaygyejpy, es tjuyʉ tadʉ perlʉ. 
\s1 A̱jkxma̱jtsn éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 47 ’Nandʉꞌʉnʉ dʉꞌʉn ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn éxtʉm tuꞌugʉ a̱jkxma̱jtsn. Ko yajkujʉbípʉ mejyñóty, ta tmatsy kana̱k naxʉ a̱jkx.  
\v 48 Ko ꞌyútsʉt ja a̱jkxma̱jtsn, ta ja a̱jkxma̱jtspʉty dyajpʉdsʉ́mdʉt puꞌujótm. Ta ñaxwaatstʉt es twimbíwdʉt ja a̱jkx, es tpʉjkʉꞌʉgʉt ja oyatypyʉ katsyoty es tꞌʉxwʉ́jʉt diꞌibʉ kyaj ꞌyóyʉty.  
\v 49 Dʉꞌʉn myina̱ꞌa̱ñ ko ja̱ꞌa̱y yajpayoꞌoydyʉt. Es myíndʉt ja ánklʉsʉty es dyaꞌꞌabekyʉyaꞌañ diꞌibʉ kyaj ꞌyoyjyaꞌayʉty, es kyaj ꞌyokꞌijnʉdʉt mʉt ja oyjyaꞌayʉty.  
\v 50 Ta tpʉjta̱ꞌa̱gʉt ja axʉk ja̱ꞌa̱ydyʉjk ma̱ ja jornʉ yeeñ, ma̱ ja̱ꞌa̱y jyʉꞌʉy ya̱ꞌa̱xtʉt es ñaydyʉtska̱a̱dʉdʉt mʉt ja ayoꞌon. 
\s1 Oyatypyʉ esʉ jembyʉ diꞌibʉ pʉjkeꞌeky ijtp 
\p  
\v 51 Net ja Jesús dyajtʉʉdʉ: 
\p —¿Mjaygyujkʉdʉp miidsʉty tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ? 
\p Ta jaꞌajʉty ꞌyadsoodʉ: 
\p —Njaygyujkʉdʉpts Windsʉ́n. 
\p  
\v 52 Es ja Jesús ꞌyakꞌanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Nidʉgekyʉ ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp diꞌibʉts tʉ xyñimindʉ éxtʉmdsʉ nꞌʉxpʉjkpʉ esʉts ndukniꞌíxʉt ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn, yʉꞌʉ dʉꞌʉn éxtʉmʉ kudʉjk diꞌibʉ jyuꞌtypy ma̱ tʉ tpʉjkeꞌeky ja oyatypyʉ jembyʉ esʉ diꞌibʉ tʉʉyʉp. 
\s1 Jesús jam Nazaret 
\p  
\v 53 Ko Jesús tpʉjtakta̱a̱yʉ tya̱dʉ ijxpajtʉn, ta oj jap tsyooñ  
\v 54 es jyajty ma̱ ja kyʉꞌʉmga̱jpn, es jap tyʉjkʉ yaꞌʉxpʉjkpʉ tsa̱jptʉgóty ma̱ tadʉ ka̱jpn. Es ja ja̱ꞌa̱yʉty dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ, es jyʉna̱ꞌa̱ndʉ: 
\p —¿Ma̱a̱ dʉnʉ tya̱a̱dʉ tʉ tjaty nʉgoo yʉ wijyꞌa̱jtʉn, es wiꞌixʉ dʉꞌʉn ko ttuñ ja mʉjꞌa̱jtʉn?  
\v 55 Yʉꞌʉdsʉ tya̱dʉ tsajtspʉ mya̱a̱nk es tta̱a̱kꞌáty ja Mariiʉ, es tmʉgaꞌaxꞌáty ja Santya̱ꞌa̱gʉ, Josee, Simonk esʉ Juudʉs,  
\v 56 esʉ myʉgaꞌaxtoxytyʉjkʉty nan ya̱a̱ tsyʉʉnʉdʉ ma̱ ʉdsa̱jtʉm. ¿Ma̱a̱ dʉnʉ tya̱a̱dʉ tʉgekyʉ tʉ tjaty? 
\p  
\v 57 Pa̱a̱ty kyaj tjatunandʉ kwentʉ. Esʉ Jesús ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Nidʉgekyʉ ja ja̱ꞌa̱y twindsʉꞌʉgʉdʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ, jamyʉ kyaj yajwindsʉꞌʉgʉ ma̱ ñax kya̱jpn es ma̱ kyʉꞌʉmdʉjk. 
\p  
\v 58 Es kyaj nʉgoo ttuuñ ja mʉjꞌa̱jtʉn jap, mʉt ko ja ja̱ꞌa̱yʉty kyaj myʉbʉjkʉdʉ. 
\c 14  
\s1 Fwank Yajnʉbajtpʉ ꞌyeeky 
\p  
\v 1 Ma̱ tadʉ tiempʉ Eroodʉsʉ naty gobernadoorꞌa̱jtp Galileeʉ. Ta tmʉdoy wiꞌixʉ naty yajmadyaꞌaky ja Jesús.  
\v 2 Ta tꞌanma̱a̱ydyʉ diꞌibʉ naty jap mʉʉt: 
\p —Taadʉ yʉꞌʉ ja Fwank Yajnʉbajtpʉ. Tʉ jyikypyeky ma̱ tʉ ꞌyeeky, pa̱a̱ty tmʉdaty ja mʉkꞌa̱jtʉn es ttuñʉ tya̱dʉ mʉjꞌa̱jtʉn. 
\p  
\v 3 Pesʉ Eroodʉs tʉ naty tꞌokꞌyajma̱jtsʉbʉ Fwank es tʉ tꞌokꞌyajkʉwʉꞌʉnʉbʉ pujxndʉgóty jaꞌagyʉjxm ja myʉgaꞌax Felipʉ ñʉdoꞌoxy, diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtp Erodiiʉs.  
\v 4 Tʉ natyʉ Fwank tꞌokꞌanmaapy ja Eroodʉs: 
\p —Kyaj ñigutíkyʉty es xymyʉdátʉt éxtʉmʉ mnʉdoꞌoxyʉn. 
\p  
\v 5 Eroodʉs jyayaꞌoogán ja Fwank, per tsyʉꞌkʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty mʉt ko jyʉna̱ꞌa̱ndʉ ko Fwank yʉꞌʉjʉty ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ. 
\p  
\v 6 Es ma̱ naty ja Eroodʉs yajmʉjtúñ ma̱ dyaꞌꞌabety ja jyʉmʉjt, ja Erodiiʉsʉ ñʉʉx oj tyʉkʉ ajtspʉ mayjyaꞌaywyindúm. Es nʉgoo oj tꞌoktsojknʉ ja Eroodʉs,  
\v 7 extʉ wya̱ndak tmoꞌoyaꞌañ oytyim tiity diꞌibʉ amdoop.  
\v 8 Net ja kiixy oj wyinma̱ꞌa̱ñ myoꞌoyʉty jawyiin ja tya̱a̱k. Ta tꞌanma̱a̱y ja Eroodʉs: 
\p —Meegyʉts palanganoty yʉ Fwank Yajnʉbajtpʉ kyʉba̱jk. 
\p  
\v 9 Mʉdʉ tya̱a̱dʉ oj ja rey Eroodʉs myay tyajy. Es kom tʉ naty twa̱ndaꞌaky es tʉ tmʉdowdʉ ja jabyeꞌxyʉty, ta jyʉnáñ es yajmoꞌoyʉt.  
\v 10 Net tniꞌanaꞌamʉ es yajniboodʉt ja kyʉba̱jkʉ Fwank jap pujxndʉgóty.  
\v 11 Net tmʉmiindʉ ma̱ tuꞌugʉ palanganʉ. Ta tmooydyʉ ja kiixy, es ja kiixy ttukkʉdʉjkʉ ja tya̱a̱k. 
\p  
\v 12 Net jya̱jttʉ diꞌibáty yaꞌʉxpʉjktʉp ja Fwank. Ta dyajnʉjxʉdʉ ñiniꞌx es oj dyajnaxtʉ́kʉdʉ, es óknʉm oj tꞌawánʉdʉ ja Jesús. 
\s1 Jesús dyajkáy nimʉgoxk mil naxy ja ja̱ꞌa̱y 
\p  
\v 13 Ko Jesús tmʉdooyʉ tya̱a̱dʉ, ta jap tsyoꞌoñ yʉꞌʉyʉ mʉdʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty ma̱ tuꞌugʉ barkʉ es ñʉjxnʉ mʉj ittum. Per ja ja̱ꞌa̱yʉty ñija̱ꞌa̱dʉ. Ta ma̱jatyʉ ka̱jpn tpadsoꞌondʉ tekykyʉꞌʉm.  
\v 14 Ko Jesús ttukpʉdseemy ja barkʉ, ta tꞌijxy ja mayjyaꞌay es tmʉda̱jty ja paꞌꞌayoꞌon mʉt yʉꞌʉjʉty, es dyaꞌꞌagʉdaky ja pa̱ꞌa̱m ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ naty jaꞌajʉty myʉmiindʉp.  
\v 15 Es ko tsyuꞌujʉnʉ, ta ja Jesusʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty ñimiinʉdʉ es ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Tʉ tsyuꞌunʉ, es ni pʉ́n ya̱a̱ kyatsʉʉnʉ ma̱ tya̱dʉ it. Waꞌan tnʉjxnʉdʉ tya̱dʉ ja̱ꞌa̱yʉty, es nʉjx tjuydyʉ kyaꞌay ꞌyukʉn ma̱ wingombʉ ka̱jpn. 
\p  
\v 16 Jesús tꞌanma̱a̱y: 
\p —Oy kyanʉjxtʉt. Moꞌoydyʉ miidsʉ kyaꞌay ꞌyukʉn. 
\p  
\v 17 Ta jaꞌajʉty ꞌyadsoodʉ: 
\p —Kyajts ti may nmʉdattʉ, jeꞌeyʉ mʉgoxkʉ tsa̱jkaagyuꞌunk es majtskʉ a̱jkxuꞌunk. 
\p  
\v 18 Ta Jesús tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Yajmíndʉ ya̱a̱. 
\p  
\v 19 Ta tniꞌanaꞌamʉ es ja ja̱ꞌa̱yʉty ñaxwaatstʉt mʉʉyóty. Net tkoneꞌky ja mʉgoxkpʉ tsa̱jkaagyuꞌunk es ja majtskpʉ a̱jkxuꞌunk, es pyatꞌijxy tsa̱jpótm. Ta jyʉnáñ: 
\p —Nja̱ꞌa̱ygyʉdákypyʉts mij Tatituꞌunk. 
\p Ta ttujkwaꞌxy ja tsa̱jkaaky es tmooydyʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty, es jaꞌajʉty dyajwa̱ꞌxtʉ ma̱ ja mayjyaꞌayʉn.  
\v 20 Nidʉgekyʉ kyaaydyaaydyʉ jotkʉdaꞌaky. Es óknʉm dyajmujktʉ ma̱jmajtsk katsy ja tsa̱jkaaky tyuktukʉ diꞌibʉ nadʉjkʉ.  
\v 21 Jaꞌa dʉꞌʉn kyaaydyʉ mʉgoxk milʉ yedyʉjk, es kyaj ndukpuwijtsʉm ja toxytyʉjk esʉ ʉna̱ꞌkuꞌungʉty. 
\s1 Jesús yoꞌoy nʉʉ wyingʉjxy 
\p  
\v 22 Net Jesús dyajtʉjkʉdʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty barkoty es ꞌyawinnáxtʉt ma̱ ja mejyñ, es ja Jesús ꞌyakweꞌemy mʉt ja mayjyaꞌay, ñayjyʉga̱jxʉnʉ.  
\v 23 Ko Jesús ñayjyʉga̱jxta̱a̱yʉ, ta pyatʉjkʉ naydyiꞌigyʉ ma̱ tuꞌugʉ kopk es tka̱jxta̱ꞌa̱ga̱ꞌa̱ñ. Ko oj kyoodsʉnʉ, nadyiꞌigyʉ naty jam. 
\p  
\v 24 Ko naty ja barkʉ ñʉjxnʉ mejyñgyujkꞌám, ja barkʉ jyantsywyépyʉty ja mejyñ ko ñikapy, mʉt ko ja poj xidsoo ya̱dsoo jyantsymyíñ ma̱ yʉꞌʉjʉty.  
\v 25 Móñʉmʉ Jesús myʉwingoonʉdʉ yʉꞌʉjʉty, tyuꞌuyoꞌoy nʉʉ wingʉjxy.  
\v 26 Ko ja ꞌyʉxpʉjkpʉty ꞌyijxʉdʉ tyuꞌuyoꞌoy nʉʉ wingʉjxy, ta tsyʉꞌkʉdʉ, es yaxkaktʉ mʉdʉ tsʉꞌʉgʉ: 
\p —¡Yʉꞌʉ dʉꞌʉn tuꞌugʉ ijxma̱ꞌtʉn! 
\p  
\v 27 Esʉ Jesús myʉga̱jxʉ, es ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —¡Jotmʉkta̱ꞌa̱ktʉ! Ʉjtsʉ dʉꞌʉn. Katʉ mdsʉꞌʉgʉdʉ. 
\p  
\v 28 Ta ja Peedrʉ myʉga̱jxʉ es ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Windsʉ́n, pʉn mijtsʉ dʉꞌʉn, yajnʉjxkʉts nʉʉ wingʉjxy extʉ ma̱ mijʉn. 
\p  
\v 29 Esʉ Jesús ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Pes min. 
\p Ta ja Peedrʉ ttukjʉnajky ja barkʉ es ñejxy yeꞌepy nʉʉ wingʉjxy jadsoo ma̱ natyʉ Jesús.  
\v 30 Es ko ñaygyujamyajtsʉ mʉt ja myʉkꞌa̱jtʉnʉ poj, ta tsyʉꞌkʉ es oga̱ꞌa̱n kyinannʉ. Ta yaxkeky: 
\p —Yajtsókʉts, Windsʉ́n. 
\p  
\v 31 Netyʉ Jesús tkʉꞌʉmʉma̱jtsʉ, es tꞌanma̱a̱y: 
\p —¡Tim waanʉ jeꞌeyʉ xymyʉdaty ja mʉbʉjkʉn! ¿Ti ko tʉ xykyamʉbeky? 
\p  
\v 32 Ko yʉꞌʉjʉty tyʉjkʉdʉ ma̱ ja barkʉ, ta myoꞌty ja poj.  
\v 33 Net ja diꞌibʉ naty jápʉty barkoty tꞌawda̱jttʉ ja Jesús, es tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —¡Jantsy tʉyꞌa̱jtʉndʉmʉ dʉꞌʉn ko mij ja Dios mꞌUꞌunkꞌátyʉty! 
\s1 Jesús dyaꞌꞌagʉdaꞌaky ja puma̱ꞌa̱yʉty jap Jenesaret 
\p  
\v 34 Tnina̱jxtʉ ja mejyñ es jya̱jttʉ ma̱ Jenesaret ña̱a̱xóty.  
\v 35 Ko ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ jap tsʉna̱a̱ydyʉp tꞌʉxka̱jptʉ ja Jesús, ta tjantsymyadya̱a̱gʉdijttʉ ma̱ tʉgekyʉ tadʉ naxwíñʉdʉ. Ta dyajmiindʉ ja puma̱ꞌa̱yʉty ma̱ natyʉ Jesús,  
\v 36 es tmʉnuꞌxta̱ꞌa̱ktʉ es tnaꞌíxʉt es oyjyeꞌeyʉ pyátxʉdʉ wyit pa̱ꞌa̱; es nidʉgekyʉ diꞌibʉ oj tyónʉdʉ, agʉdaktʉ. 
\c 15  
\s1 Diꞌibʉ ja̱ꞌa̱y yaꞌꞌadʉ́tsʉp axʉʉk 
\p  
\v 1 Net tmʉwingoondʉ ja Jesús na̱a̱gʉdyʉ fariseeʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp. Jamʉ naty tʉ tsyoondʉ ma̱ yʉ Jerusalén ka̱jpn. Ta dyajtʉʉdʉ: 
\p  
\v 2 —¿Ti ko yʉ mꞌʉxpʉjkpʉty tkakuydyundʉ ja kyostúmbrʉdyʉ nꞌaptʉjkꞌa̱jtʉm?, jaꞌa ko kyaj yajxón tpujtʉ kyʉꞌʉ jawyiin ma̱ kyaya̱ꞌa̱ndʉ. 
\p  
\v 3 Es ja Jesús ꞌyadsoojʉmbijtʉ: 
\p —¿Es ti ko nandʉꞌʉn miits xykyakuydyundʉ ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn es xypyadúndʉt ja mgʉꞌʉmgostúmbrʉty?  
\v 4 Mʉt ko Dios jyʉnáñ: “Mwindsʉꞌʉgʉp ja mda̱a̱k mdeety”, es “ja diꞌibʉ kya̱jxpejkypy yʉ tyeety o yʉ tya̱a̱k, oogʉp yʉꞌʉ.”  
\v 5 Es miits mjʉnándʉp ko tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y mba̱a̱t tꞌanʉʉmʉ yʉ tya̱a̱k tyeety: “Kyaj mba̱a̱t nbudʉkʉ, mʉt ko tʉts ndukwindsʉꞌʉgʉ Dios tʉgekyʉ diꞌibʉts nmʉda̱jtypy es mbudʉ́kʉxyʉp.”  
\v 6 Es oytyim pʉ́nʉty diꞌibʉ dʉꞌʉn jʉna̱a̱mp, kyaj ñakytsyékyʉty ja tya̱a̱k tyeety tpudʉ́kʉt. Dʉꞌʉn miidsʉty tʉ xymyastuꞌuttʉ éxtʉm ni ti tkatsooty ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn es xyꞌakpaduna̱ꞌa̱ndʉ ja mgʉꞌʉmgostúmbrʉty.  
\v 7 Miidsʉty diꞌibʉ nayꞌandíjʉdʉp es jyikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, yajxón tjamadyaky ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ Isaiiʉ éxtʉmʉ dʉꞌʉn miidsʉty ko tkʉxja̱a̱y: 
\q1  
\v 8 Tya̱dʉ ja̱ꞌa̱y xywyindsʉꞌkʉpts wingʉꞌʉy agʉꞌʉy, 
\q1 per ja jyot wyinma̱ꞌa̱ñ jagam ꞌyity ma̱ ʉjʉn. 
\q1  
\v 9 Ni ti tkatsooty ko ñaybyʉjta̱ꞌa̱gʉdʉ es xyjaꞌꞌawdáttʉts. 
\q1 Ja ꞌyʉxpʉjkʉnʉty yʉꞌʉyʉ dʉꞌʉn ja ja̱ꞌa̱yʉ ꞌyanaꞌamʉn. 
\p  
\v 10 Es ta ja ja̱ꞌa̱y dyáxʉdʉ es tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Mʉdowdʉ es jaygyúkʉdʉ.  
\v 11 Diꞌibʉ tʉjkʉp a̱a̱jóty, kyaj yʉꞌʉdyʉ ja̱ꞌa̱y yaꞌꞌadʉꞌʉdsyʉty axʉʉk. Jaꞌa dʉꞌʉn ja ja̱ꞌa̱y yaꞌꞌadʉ́tsʉp axʉʉk diꞌibʉ pʉdsʉʉmp a̱a̱jóty. 
\p  
\v 12 Net ja ꞌyʉxpʉjkpʉty ñimiinʉdʉ es ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —¿Mnija̱ꞌa̱p ko yʉ fariseeʉty tʉ ꞌyákʉdʉ ko tʉ tmʉdoy ko dʉꞌʉn tʉ mjʉna̱ꞌa̱ñ? 
\p  
\v 13 Es ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Oytyim diꞌibʉdyʉ kepy diꞌibʉts ja nDeedyʉts diꞌibʉ jam tsa̱jpótm kyaj tʉ tkojy, yaꞌʉxwijxʉꞌkp ꞌya̱a̱dsóty.  
\v 14 Mastuꞌuttʉ. Wiindsʉdyʉꞌʉ. Waꞌan twijtsꞌyoꞌoyʉdʉ jatuꞌugʉ wiints. Es pʉn tuꞌugʉ wiints wyijtsꞌyeꞌepy ja myʉwiints, nimajtsk kyunáxtʉt ma̱ tuꞌugʉ jut. 
\p  
\v 15 Ta yʉ Peedrʉ tꞌanma̱a̱y ja Jesús: 
\p —Tukjaygyujkʉdʉgʉts yʉ tya̱dʉ ijxpajtʉn. 
\p  
\v 16 Ta Jesús ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —¿Nan kyajpʉ miits xyjaygyúkʉdʉ?  
\v 17 ¿Tii kyaj xyjaygyúkʉdʉ ko diꞌibʉ na̱jxp a̱a̱jóty, jap kyʉdaꞌaky jodoty es óknʉm ñaxy?  
\v 18 Per diꞌibʉ pʉdsʉʉmp a̱a̱jóty, yʉꞌʉ dʉn miimp jodoty winma̱ꞌa̱ñóty, esʉ tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ axʉʉk yaꞌꞌadʉtsypy ja ja̱ꞌa̱y.  
\v 19 Mʉt ko jodoty winma̱ꞌa̱ñótyʉ dʉꞌʉn pyʉdsemy yʉ axʉk winma̱ꞌa̱ñ, yʉ yajja̱ꞌa̱yꞌoꞌk, ko yʉ ja̱ꞌa̱y dyajtʉgóy ja pʉjk úkʉnʉ wyindsʉꞌkʉn, yʉ mʉꞌinduunk, yʉ maꞌtsk, yʉ andakʉn es yʉ niꞌoꞌo niyáxʉk.  
\v 20 Tya̱a̱dʉdyʉ dʉꞌʉn yaꞌꞌadʉtsypy axʉʉk ja ja̱ꞌa̱yʉty, per ko nga̱ꞌa̱yʉm, oy ngakʉbújʉmbʉ, kyaj ja̱ꞌa̱y dyaꞌꞌaxʉʉgʉ. 
\s1 Toxytyʉjk kyaj ꞌyisraelítʉty tmʉbeky ja Jesús 
\p  
\v 21 Ta tsyoꞌoñ ja Jesús jap es oj ñejxy wingón ma̱ Tirʉ ka̱jpn esʉ Sidón ka̱jpn.  
\v 22 Es tuꞌugʉ kananeeʉ toxytyʉjk diꞌibʉ tsʉnaapy ma̱ tadʉ naxwíñʉdʉ, tnimiiñ ja Jesús, es tmʉgajxy jantsy mʉk: 
\p —¡Windsʉ́n, tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts ja Davit, paꞌꞌayoogʉts ʉj mij! Yʉ nnʉʉxʉts myʉda̱jtypy ja kaꞌoybyʉ es nʉgoo ꞌyoktsa̱a̱tsyja̱jnʉ. 
\p  
\v 23 Esʉ Jesús kyaj ni wiꞌix kyaꞌꞌadsoojʉ. Net ja ꞌyʉxpʉjkpʉty ñimiinʉdʉ, es myʉnuꞌxtákʉdʉ: 
\p —Anʉʉmʉ tadʉ toxytyʉjk waꞌan tnejxy, jaꞌa ko yax jojkp xypyamiꞌinʉm. 
\p  
\v 24 Jesús tꞌadsooy ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —Ja Diósʉts tʉ xykyexy jaayʉ ma̱ yʉ tʉgoybyʉ borreegʉty ma̱ yʉ naxwíñʉdʉ Israel. 
\p  
\v 25 Es ja toxytyʉjk myʉwingoonʉ es ñaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉ Jesús wyindum, es tꞌanʉʉmʉ: 
\p —¡Windsʉ́n, pudʉjkʉgʉts! 
\p  
\v 26 Esʉ Jesús ꞌyadsoojʉ: 
\p —Kyaj ꞌyóyʉty esʉ uꞌunk ʉna̱ꞌk nbʉjkʉm ja tsya̱jkaaky es nmoꞌoyʉm ja úkʉty. 
\p  
\v 27 Ta ja toxytyʉjk ꞌyadsooy: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉnʉꞌʉ, Windsʉ́n. Per ja uk kyaaydyʉp ja tsa̱jkaakywyáy diꞌibʉ ka̱ꞌa̱p ma̱ ja wyindsʉnʉ myeesʉ. 
\p  
\v 28 Net ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —¡Byeen jyantsymyʉ́jʉty ja mmʉbʉjkʉn! Waꞌan dyajkuydyúñ diꞌibʉ mij mdsejpy. 
\p Netyʉ ja ñʉʉx ꞌyagʉdaky. 
\s1 Jesús dyaꞌꞌagʉdaꞌaky may ja puma̱ꞌa̱yʉty 
\p  
\v 29 Ta Jesús tsyoꞌoñ jap es ñajxy ma̱ yʉ Galileeʉ Myejyñbya̱ꞌa̱. Ta pyatʉjkʉ ma̱ tuꞌugʉ kopk. Jam ñaxweꞌtsy.  
\v 30 May ja ja̱ꞌa̱yʉty oj ñejxy ma̱ yʉꞌʉ naty, es oj tmʉnʉjxtʉ ʉxneybyʉ, wiints, uumʉty, kʉtúkpʉty, es mayʉ wiinkpʉty ja pa̱ꞌa̱m ja̱ꞌa̱yʉty. Jap tpʉjtáktʉ Jesús tyekyꞌʉjxy es yʉꞌʉ dyaꞌꞌagʉdaky.  
\v 31 Es dʉꞌʉñʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ ko tꞌijxtʉ ko ja uumʉty ka̱jxtʉp, ja ʉxneybyʉ yeꞌepy, ja kʉtukpʉ wyeꞌemy jatʉgokʉ kyʉꞌʉ yajxón, es ja wiindsʉty ijxtʉp. Ta tꞌawdattʉ Dios. 
\s1 Jesús dyajkáy nima̱jtáxk mil naxy ja ja̱ꞌa̱yʉty 
\p  
\v 32 Net ja Jesús dyáxʉdʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty, es tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Nmʉda̱jtypyʉts ja paꞌꞌayoꞌon mʉdʉ tya̱dʉ ja̱ꞌa̱yʉty, mʉt ko tʉ ꞌyijnʉdʉ tʉgʉk xʉʉ ja ya̱a̱ mʉt ʉj es kyaj tmʉdattʉ ti ꞌyokjʉꞌx ꞌyokpʉ́ktʉp. Kyajts ngaxa̱ꞌa̱ñ ayuu ma̱ yʉ tyʉjkʉty, éxkʉm muum dʉꞌʉñʉ ꞌyokkʉda̱a̱nʉdʉ tuꞌa̱a̱y. 
\p  
\v 33 Net ja ꞌyʉxpʉjkpʉty ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —¿Per wiꞌix mba̱a̱t nbátʉm ja kyaꞌay ꞌyúkʉnʉ tya̱dʉ mayjyaꞌay? Ma̱ tya̱dʉ it kyaj pʉ́n tsyʉʉnʉ. 
\p  
\v 34 Ta Jesús ꞌyadsooy: 
\p —¿Na̱a̱k xymyʉdattʉ tsa̱jkaaky? 
\p Ta jaꞌajʉty ꞌyadsoodʉ: 
\p —Jʉxtujk, es na̱a̱gʉdyʉ a̱jkxuꞌunk. 
\p  
\v 35 Ta tniꞌanaꞌamʉ es ja ja̱ꞌa̱yʉty ñaxwaatstʉt naxkʉjxy.  
\v 36 Ta tkoneꞌky ja jʉxtujkpʉ tsa̱jkaaky es ja a̱jkxuꞌunk. Ta tja̱ꞌa̱ygyʉdáky ja Dios. Net ttujkwaꞌxy ja tsa̱jkaaky es ttuknukʉ ja a̱jkx, es tmooy ja ꞌyʉxpʉjkpʉty es dyajwa̱ꞌxʉt ma̱ ja mayjyaꞌayʉty.  
\v 37 Nidʉgekyʉ kyaay ꞌyuktʉ jotkʉdaꞌaky, es dyajmujktʉ jʉxtujk katsy ja nadʉkʉ.  
\v 38 Diꞌibʉ ka̱a̱y uktʉ jaꞌa wyínʉty nima̱jtáxk milʉ yedyʉjk, es kyaj yajmadsyóy ja ʉna̱ꞌkuꞌunk es ja toxytyʉjkʉty.  
\v 39 Ta ja Jesús ñayjyʉga̱jxʉnʉ, es tyʉjkʉnʉ ma̱ ja barkʉ es oj ñʉjxnʉ ma̱ yʉ Magdalʉ it. 
\c 16  
\s1 Fariseeʉty es saduseeʉty tꞌamdowdʉ tuꞌugʉ mʉjꞌa̱jtʉn 
\p  
\v 1 Ja fariseeʉty es ja saduseeʉty oj tninʉjxtʉ Jesús es tꞌixa̱ꞌa̱ndʉ wiꞌix tꞌokꞌyajka̱ꞌa̱dʉt. Ta tꞌamdoodʉ es tyukꞌíxʉdʉt tuꞌugʉ ijxwʉꞌʉmʉnʉ mʉjpʉ diꞌibʉ tsa̱jpótm.  
\v 2 Es ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Ko tsyuꞌujʉ miits mjʉna̱ꞌa̱ndʉ: “Pojʉꞌʉga̱a̱mp bom. Ix tsaptsʉ tsa̱jp.”  
\v 3 Es jépyʉp mjʉna̱ꞌa̱ndʉ: “Tyam kyaj pyojʉꞌʉga̱ꞌa̱ñ. Ix tsaptsʉ tsa̱jp es mʉdʉ yoots.” Mnija̱ꞌa̱dʉp xyajnikajtʉt ja tiempʉ tsa̱jpótmʉdʉ, ¿wiꞌix xykyanijáwʉdʉ xyajnikajtʉt diꞌibʉ tuun ja̱jtʉp ma̱ tya̱dʉ tiempʉ?  
\v 4 Ja pojpʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉty myastúttʉp ja Dios, ꞌyamdoodʉp tuꞌugʉ ijxwʉꞌʉmʉn diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja mʉjꞌa̱jtʉn, per kyaj yajtukꞌixa̱ꞌa̱ndʉ wiinkpʉ ijxwʉꞌʉmʉn, yʉꞌʉyʉ dʉꞌʉn ja jyaꞌajʉ Jonás. 
\p Ta Jesús tmastuty, es oj ñejxy. 
\s1 Fariseeʉdyʉ ꞌyʉxpʉjkʉn 
\p  
\v 5 Ko ja Jesús mʉt ja ꞌyʉxpʉjkpʉty tyʉjkʉdʉ barkoty es ꞌyawinnaxa̱ꞌa̱ndʉ ma̱ ja mejyñ, jyaꞌaydyʉgooydyʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty dyajnʉjxtʉt ja tsya̱jkaaky.  
\v 6 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱ydyʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —Jaygyúkʉdʉ, mnaygywentʉꞌátʉdʉp mʉt ja lyevaduurʉ fariseeʉty esʉ saduseeʉty. 
\p  
\v 7 Net ja ꞌyʉxpʉjkpʉty ñayjyʉnánʉdʉ ak yʉꞌʉjʉty: 
\p —Jaꞌa dʉꞌʉn mʉt ko kyaj tʉ njamyajtsʉm nyajmiꞌinʉm ja tsa̱jkaaky. 
\p  
\v 8 Jesús ñija̱ꞌa̱p wiꞌix jaꞌa ñayjyʉna̱ꞌa̱nʉdʉ, ta tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —¿Ti ko mjʉna̱ꞌa̱ndʉ ko kyaj xymyʉdattʉ tsa̱jkaaky? ¡Waandiꞌknʉ mʉbʉjkʉn xymyʉdattʉ miidsʉty!  
\v 9 ¿Kyajnʉm xyjaygyúkʉdʉ, ni xykyajamyátstʉnʉm ja mʉgoxkpʉ tsa̱jkaaky diꞌibʉts nyajwa̱ꞌx ma̱ nimʉgoxk milʉ ja̱ꞌa̱yʉty, es na̱a̱k katsy xyꞌakꞌyajmujktʉ?  
\v 10 ¿Ni xykyajamyatstʉ ja jʉxtujkpʉ tsa̱jkaaky diꞌibʉts nyajwa̱ꞌx ma̱ yʉ nima̱jtáxk milbʉ ja̱ꞌa̱yʉty, es na̱a̱k katsy xyꞌakꞌyajmujktʉ?  
\v 11 ¿Wiꞌixʉ dʉꞌʉn ko miidsʉty kyaj xymyʉwinma̱ꞌa̱ñbya̱a̱ttʉ ko ʉj kyajts yʉꞌʉjʉty nmadyaꞌaky ja tsa̱jkaaky ko nꞌanma̱a̱ydyʉ es mnaygywentʉꞌátʉdʉt mʉt ja lyevaduurʉ ja fariseeʉty es ja saduseeʉty? 
\p  
\v 12 Net tjaygyujkʉdʉ ko Jesús yʉꞌʉ naty myadyakypy ja fariseeʉdyʉ ꞌyʉxpʉjkʉn esʉ saduseeʉdyʉ ꞌyʉxpʉjkʉn. 
\s1 Peedrʉ tnigajxy ko Jesús jaꞌa ja Kristʉ 
\p  
\v 13 Ko jap tsyoꞌoñ ja Jesús, es jyajty Sesareeʉ Filipʉ ña̱a̱xóty. Ko jap jya̱jttʉ, ta ja Jesús dyajtʉʉdʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —¿Wiꞌix ja ja̱ꞌa̱yʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉ mʉt ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ? 
\p  
\v 14 Ja ꞌyʉxpʉjkpʉty ꞌyadsoojʉdʉ: 
\p —Na̱a̱gʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉ ko mij mjaꞌajʉty ja Fwank Yajnʉbajtpʉ. Na̱a̱gʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉ ko mꞌEliiʉsʉty, es jʉnándʉp ja wiinkpʉty ko mijtsʉ dʉꞌʉn ja Jeremiiʉs o jatuꞌugʉ wiinkpʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ. 
\p  
\v 15 Ta ja Jesús dyajtʉʉdʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —Es miidsʉty, ¿wiꞌix mjʉna̱ꞌa̱ndʉ, pʉ́ndsʉ dʉn ʉj? 
\p  
\v 16 Netʉ Simonk Peedrʉ ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Mijtsʉ dʉꞌʉn ja Kristʉ, ja Diosʉ ꞌyUꞌunk. 
\p  
\v 17 Net ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Kuniꞌxy mij, Simonk, Jonasʉ ꞌyuꞌunk, mʉt ko ni pʉ́n tʉ mgatukꞌíxyʉdyʉ tya̱a̱dʉ, yʉꞌʉyʉ dʉꞌʉnʉ nDeedyʉts diꞌibʉ ijtp tsa̱jpótm.  
\v 18 Mijtsʉ dʉꞌʉn Peedrʉ (diꞌibʉ ꞌyandijpy tsa̱a̱). Dʉꞌʉn mijts éxtʉm ja tsa̱a̱ ma̱ tuꞌugʉ tʉjk tsyondaꞌaky. Mijtskyʉjxm may ja ja̱ꞌa̱y xymyʉbʉ́ktʉdʉts, es ni ja oꞌkʉn tkamʉmada̱ꞌa̱gʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉts xymyʉbʉ́ktʉp.  
\v 19 Ʉjtsʉts mij nmoꞌoyʉp ja tsa̱jpótmʉdʉ ꞌyawatsn ma̱ Dios yajkutíky. Diꞌibʉ mij mꞌawiꞌimpy ya̱ naxwiiñ, nandʉꞌʉn yaꞌꞌawʉʉnʉp tsa̱jpótm; es diꞌibʉ mij mꞌagejpy ya̱ naxwiiñ, nan yaꞌꞌagájʉp tsa̱jpótm. 
\p  
\v 20 Net ja Jesús ttuknipʉjktʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty es kʉdiibʉ pʉ́n tꞌanʉʉmʉt ko yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja Kristʉ. 
\s1 Jesús tnigajxy ja ꞌyoꞌkʉn 
\p  
\v 21 Es net oga̱ꞌa̱n ja Jesús tꞌawa̱ꞌa̱nʉdʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty ko tsojkʉp yʉꞌʉ ñʉjxʉt Jerusalén, es ko kana̱k peky yaꞌꞌayowa̱ꞌa̱nʉdʉ yʉ mʉjja̱ꞌa̱ydyʉjkʉty esʉ teedywyindsʉ́nʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp. Yaꞌꞌanma̱a̱ydyʉ extʉ ko ja̱ꞌa̱y yaꞌooga̱ꞌa̱nʉdʉ, per ko tyʉgʉkxʉbátʉt jyikypyʉka̱ꞌa̱ñ.  
\v 22 Net ja Peedrʉ dyajnejxy wiink tsoo ja Jesús, es tꞌooy. Ta tꞌanma̱a̱y: 
\p —Nindsʉnꞌa̱jtʉm, ¡ni tkatsókʉt ja Dios, es ni na̱ꞌa̱ dʉꞌʉn mgajátʉt! 
\p  
\v 23 Es ja Jesús wya̱ꞌkʉmbijty es tꞌanma̱a̱y ja Peedrʉ: 
\p —¡Nikákʉts mij, mʉjkuꞌugópk Satanás! Jeꞌeyʉts mij xyꞌadsipy. Mij kyaj mwinmay éxtʉmʉ Dios, jeꞌeyʉ dʉꞌʉn éxtʉmʉ ja̱ꞌa̱yʉty. 
\p  
\v 24 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —Pʉn jaats pʉ́n xypyanʉjxa̱ꞌa̱ñ, tsojkʉp tmastuꞌudʉt ja kyʉꞌʉm winma̱ꞌa̱ñ es jyikyꞌátʉt éxtʉm tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ pyagiipy ja kyruuz ko ꞌyoꞌkʉn tninejxy, esʉts xypyatsoonʉt.  
\v 25 Mʉt ko diꞌibʉ jikyꞌata̱a̱mp mʉdʉ kyʉꞌʉm winma̱ꞌa̱ñ, dʉꞌʉmbʉ ja̱ꞌa̱y yajtʉgeepy ja jyikyꞌa̱jtʉn, per diꞌibʉ jikyꞌata̱a̱mp éxtʉmts ʉj ndukniꞌꞌixʉ, dʉꞌʉmbʉ ja̱ꞌa̱y kyaj dyajtʉgóy ja jyikyꞌa̱jtʉn.  
\v 26 ¿Ti tyimpatypyʉ tadʉ ja̱ꞌa̱y, oy tjaniwindsʉnꞌa̱jtpʉ tʉgekyʉ naxwíñʉdʉ, pʉn yajtʉgeepy ja jyikyꞌa̱jtʉn ma̱ Dios? ¿O ti mba̱a̱t ja ja̱ꞌa̱y dyaky es kyaꞌꞌayówʉt winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ?  
\v 27 Mʉt ko ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nmina̱ꞌa̱ñʉts mʉt ja myʉjꞌa̱jtʉnʉdsʉ nDeety es mʉdʉ ꞌyánklʉsʉty, es nétʉts nmoꞌoydyʉt éxtʉm niduꞌuk niduꞌuk tʉ ꞌyadʉꞌʉtstʉ.  
\v 28 Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko ta ya̱a̱ na̱a̱gʉty diꞌibʉ kyaj ꞌyooktʉt ma̱a̱nʉm tkaꞌixy ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, kots nmínʉt yajkutujkpʉ. 
\c 17  
\s1 Jesús tyʉgatsy 
\p  
\v 1 Ko tʉdujk xʉʉ ñajxy, ta ja Jesús dyajnejxy ja Peedrʉ, Santya̱ꞌa̱gʉ esʉ Fwank, myʉgaꞌaxʉ Santya̱ꞌa̱gʉ, es pyatʉ́kʉdʉ ma̱ tuꞌugʉ kopkʉ kʉjxmbʉ.  
\v 2 Es jam ja Jesús tyʉga̱jtsy éxtʉmʉ dʉꞌʉn yʉꞌʉ. Yʉ wyiin jyʉjp jyantsytyeꞌxy éxtʉm ja xʉʉ, es ja wyit tyʉga̱jtsy poop éxtʉm ja ja̱jʉn.  
\v 3 Es tiꞌin yʉꞌʉjʉty tꞌijxtʉ ja Moisés esʉ Eliiʉs myadya̱ꞌa̱ktʉ mʉdʉ Jesús.  
\v 4 Net ja Peedrʉ tꞌanma̱a̱y ja Jesús: 
\p —Windsʉ́n, ¡oy ko ʉdsa̱jtʉm nya̱a̱ꞌa̱jtʉm! Pʉn mdsejpy, nꞌokꞌyaꞌóyʉdʉts tʉgʉʉgʉ ʉxkʉda̱ꞌa̱k tʉjk, tuꞌuk mij mjaꞌa, tuꞌugʉ Moisés jyaꞌa es jatuꞌuk tjaꞌaꞌátʉt ja Eliiʉs. 
\p  
\v 5 Ma̱a̱nʉmʉ naty ja Peedrʉ ꞌyakkajxy, tuꞌugʉ yoots jantsy tʉꞌxp ꞌyabijttʉ, es ma̱ ja yoots yajmʉdooy ko jyʉnaꞌañ: 
\p —Tya̱a̱dʉdsʉ dʉꞌʉn ja nꞌUꞌungʉts diꞌibʉts ʉj njantsytsyejpy es diꞌibʉts ʉj mʉʉt njotkujkʉ. ¡Mʉmʉdowdʉ yʉꞌʉ! 
\p  
\v 6 Ko tya̱a̱dʉ tmʉdoodʉ ja ʉxpʉjkpʉty, ta ñayjyujpʉdʉ naxkʉjxy es jyantsytsyʉꞌkʉdʉ.  
\v 7 Net ja Jesús ñimiinʉdʉ jaꞌajʉty, ñinaxkuxá̱jʉdʉ, es ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —¡Pʉdʉꞌʉktʉ! ¡Katʉ mdsʉꞌʉgʉdʉ! 
\p  
\v 8 Es ko ꞌyijxʉꞌktʉ, kyaj tnakyꞌijxtʉ ni pʉ́n, yʉꞌʉyʉ ja Jesús naydyiꞌigyʉ. 
\p  
\v 9 Ko naty jam wyinjʉnaktʉ ma̱ ja kopk, ta ja Jesús tyuknipʉjkʉdʉ: 
\p —¡Katʉ pʉ́n xytyukmʉmadyaꞌagyʉ tya̱a̱dʉ diꞌibʉ tʉ xyꞌixtʉ extʉ koonʉm ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, naty tʉ njikypyeky ma̱dsʉ naty tʉ nꞌeeky! 
\p  
\v 10 Net ja ʉxpʉjkpʉty dyajtʉʉdʉ ja Jesús: 
\p —¿Es ti ko jyʉna̱ꞌa̱ndʉ diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp ko koonʉm Eliiʉs myina̱ꞌa̱ñ jawyiin? 
\p  
\v 11 Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉnʉꞌʉ ko Eliiʉs miimp jawyiin es dyaꞌoyʉyaꞌañ tʉgekyʉ.  
\v 12 Per ʉj nꞌanma̱a̱ydyʉp miits ko Eliiʉs tʉ myiñ, es ja ja̱ꞌa̱yʉty kyaj ꞌyʉxka̱jpʉdʉ. Yʉꞌʉyʉ tyuundʉ mʉt yʉꞌʉ diꞌibʉ yʉꞌʉ tsyojktʉ. Dʉꞌʉn nandʉꞌʉn ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, xyaꞌꞌayowa̱ꞌa̱ndʉts yʉꞌʉjʉty. 
\p  
\v 13 Net ja ꞌyʉxpʉjkpʉty tmʉwinma̱ꞌa̱ñbyáttʉ ko Jesús yʉꞌʉ naty myadyakypy ko ja Fwank Yajnʉbajtpʉ yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja Eliiʉs. 
\s1 Jesús dyaꞌꞌagʉdaꞌaky tuꞌugʉ mixy diꞌibʉ kaꞌoybyʉ myʉda̱jtypy 
\p  
\v 14 Ko jya̱jttʉ ma̱ naty ja ja̱ꞌa̱yʉty, ta ja Jesús ñimʉjwa̱ꞌkʉ tuꞌugʉ yedyʉjk, es ñaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉ wyindum, es ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p  
\v 15 —Windsʉ́n, paꞌꞌayówʉts ja nꞌuꞌunk, éxtʉm dyajnáxy ja ayoꞌon ko myoꞌoty. Kana̱k ok jyʉngujʉbipy es kana̱k ok ñʉgujʉbipy.  
\v 16 Tya̱a̱ts tʉ njayajmíñ ma̱ yʉ mꞌʉxpʉjkpʉty, per kyaj tʉ tmʉmada̱ꞌa̱ktʉ dyaꞌꞌagʉda̱ꞌa̱gʉt. 
\p  
\v 17 Ta ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —¿Extʉ maba̱a̱tnʉmts nꞌakmʉmada̱ꞌa̱gʉdʉts yʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ kyaj jyikyꞌattʉ éxtʉm jyatsékyʉty es kyaj Dios tmʉbʉktʉ? Yajmín ja ya̱a̱ ja mixyuꞌunk. 
\p  
\v 18 Net ja Jesús tꞌoobʉdseemy ja kaꞌoybyʉ ma̱ ja mixy. Ta netyʉ ꞌyagʉdaky. 
\p  
\v 19 Oknʉm ja ʉxpʉjkpʉty myadyaktʉ mʉt ja Jesús wiink tsoo, es dyajtʉʉdʉ: 
\p —¿Ti kots ʉʉdsʉty tʉ ngamʉmada̱ꞌa̱ktʉ nyajpʉdsʉ́mʉdʉts ja kaꞌoybyʉ? 
\p  
\v 20 Jesús oj ꞌyadsówʉdʉ: 
\p —Mʉt kooxyʉp miits xymyʉdattʉ waandiꞌknʉ yʉ mmʉbʉjkʉnʉty. Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ kooxyʉp xymyʉdattʉ ja mʉbʉjkʉn, oy dʉꞌʉnʉn jeꞌeyʉ éxtʉmʉ mortás pa̱jk, mꞌanmaapxyʉp miidsʉty tya̱dʉ kopk: “Jʉgaꞌak ya̱a̱ es nʉjx wiink tsoo”, es jʉgákpxyʉp. Ni ti diꞌibʉ kyaj mꞌoꞌoyxyʉdʉt ko xymyʉdattʉ ja mʉbʉjkʉn.  
\v 21 Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉmbʉ kaꞌoybyʉ, yʉꞌʉyʉ mʉʉt pyʉdsemy ko nꞌayuꞌa̱jtʉm es ko nga̱jxtákʉm. 
\s1 Jesús tnigajxy myʉmajtsk ok ja ꞌyoꞌkʉn 
\p  
\v 22 Ma̱a̱nʉmʉ naty ꞌyakjʉdittʉ tiꞌigyʉ ma̱ yʉ ñaxwíñʉdʉ Galileeʉ, Jesús tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Yʉ Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ yajtukkʉdʉkʉyaꞌañ ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ kyaj kyupʉ́kʉdʉ,  
\v 23 es dyaꞌooga̱ꞌa̱ndʉ, es ko tyʉgʉkxʉbátʉt, jyikypyʉka̱ꞌa̱ñ. 
\p Ko dʉꞌʉn oj yaꞌꞌanʉʉmʉdʉ, ta oj jyantsyjyotmaybyʉktʉ. 
\s1 Tsa̱jptʉjk kugʉbajtʉn 
\p  
\v 24 Es ko Jesús es ja ꞌyʉxpʉjkpʉty jya̱jttʉ Kafarnaúm, ja diꞌibʉ yajkugʉbajttʉp ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk oj tninʉjxtʉ ja Peedrʉ, es dyajtʉʉdʉ: 
\p —¿Ti kyaj tꞌayákʉt miidsʉdyʉ mwindsʉ́n ja tsa̱jptʉjk meeñ? 
\p  
\v 25 Peedrʉ ꞌyadsooy: 
\p —¡Ti ko kʉdii! 
\p Es ko Peedrʉ tyʉjkʉ tʉgoty, ta Jesús oj jawyiin jyʉnaꞌañ: 
\p —¿Wiꞌix mjʉna̱ꞌa̱ñ, Simonk? ¿Pʉ́n yajtukkʉbajtp ja ayakʉ ja réyʉty, ja jyaꞌayʉty, o yʉ wiink ja̱ꞌa̱yʉty? 
\p  
\v 26 Peedrʉ ꞌyadsoojʉ: 
\p —Yʉ wiink ja̱ꞌa̱yʉty. 
\p Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Pʉnʉ dʉꞌʉn, ja jyaꞌayʉty kyaj kyʉbety.  
\v 27 Per kʉdiibʉ nmʉdʉgoꞌoyʉm ni pʉ́n, nʉjx ma̱ yʉ mejyñ es xyúyʉt ja a̱jkx. Es diꞌibʉ jawyiin mxiipy, ꞌya̱a̱jóty xypya̱a̱dʉt tuꞌugʉ meeñ diꞌibʉ mba̱a̱t mʉʉt xykyʉbajtta̱ꞌa̱y ja mgugʉbety es ja njaꞌats. Es nʉjx xykyʉbety. 
\c 18  
\s1 Pʉn niꞌigʉ mʉj 
\p  
\v 1 Ma̱ tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn jyajty, ja ꞌyʉxpʉjkpʉdyʉ Jesús ñimiinʉdʉ es yajtʉʉjʉdʉ: 
\p —¿Pʉ́n ma̱ ʉʉdsʉty waanʉ mʉj tsa̱jpótm? 
\p  
\v 2 Net ja Jesús dyaxʉ tuꞌugʉ ʉna̱ꞌkuꞌunk, es tpʉjtáky kujkꞌám ma̱ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty,  
\v 3 es tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ, pʉn miidsʉty kyaj mdʉgatstʉ es mjʉmbítʉt éxtʉmʉ tya̱dʉ ʉna̱ꞌkuꞌunk, kyaj mdʉ́kʉt ma̱ ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn.  
\v 4 Es dʉꞌʉn diꞌibʉ niꞌigʉ myʉda̱jtypy ja mʉjꞌa̱jtʉnʉ tsa̱jpótmʉdʉ, yʉꞌʉyʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ yuunk náxypyʉp es jyʉmbity éxtʉmʉ tya̱dʉ ʉna̱ꞌkuꞌunk.  
\v 5 Es ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ ꞌyaxá̱jʉp mʉdʉdsʉ nxʉʉgyʉjxm tuꞌugʉ ʉna̱ꞌkuꞌunk éxtʉmʉ tya̱a̱dʉ, nan xyꞌaxá̱jʉpts ʉj. 
\s1 Pʉroobʉty ko pekyoty nyajka̱ꞌa̱m ja wiink ja̱ꞌa̱y 
\p  
\v 6 ’Es pʉn ja pʉ́n dyajpekykyaꞌay niduꞌugʉ tya̱dʉ ʉna̱ꞌkuꞌunk diꞌibʉts ʉj xymyʉbʉjkp, waanʉ oy pyʉdsʉꞌʉmxʉty yʉꞌʉ kooxyʉp yajtukꞌyoꞌkmʉwʉʉnʉ tuꞌugʉ mʉj pa̱a̱n es yajkujʉbijpnáxʉt mejyñóty.  
\v 7 ¡Pʉroobʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱y, jaꞌa ko may diꞌibʉ yajpekytyuump! Dʉꞌʉñʉm jyata̱ꞌa̱ñ, per ¡pʉroobʉ tadʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ wiinkpʉ yajpekytyiimpy!  
\v 8 ’Pa̱a̱ty pʉn myajpekytyuunʉp tuꞌugʉ mgʉꞌʉ o tuꞌugʉ mdeky, niboot es ʉxjʉwip jagam. Waanʉ oy ko mnʉjxʉt tsa̱jpótm ma̱ ja jikyꞌa̱jtʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, éxtʉm mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm kʉtuk o tekytyuk, es kʉdiinʉm ko myajpʉjta̱ꞌa̱gʉt ma̱ ayoodákn mʉt majtsk aduꞌumʉdyʉ mgʉꞌʉ mdeky.  
\v 9 Es pʉn myajpekytyuunʉp tuꞌugʉ mwiin, juut es ʉxka̱ꞌa̱ts.\f + \fr 18:9 \ft Xytyukꞌijxʉmʉ Jesús ko diꞌibʉ xyajpekytyuꞌunʉm, yʉꞌʉ jot winma̱ꞌa̱ñ, es kyaj yʉꞌʉdyʉ kʉꞌʉ, teky, es ni yʉꞌʉ wiin. Ix Matewʉ 15:17-20\f* Waanʉ oy ko mnʉjxʉt tsa̱jpótm ma̱ ja jikyꞌa̱jtʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, éxtʉm mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm mʉt tuk aduꞌum jeꞌeyʉ mwiin es kʉdiinʉm ko myajpʉjta̱ꞌa̱gʉt ma̱ ayoodákn mʉt majtsk aduꞌumʉdyʉ mwiin. 
\s1 Borreegʉ diꞌibʉ tʉgoy ijxpajtʉn 
\p  
\v 10 ’Katʉ xyꞌʉxtijy ni tuꞌugʉ tya̱dʉ ʉna̱ꞌkuꞌunk. Pes nꞌanʉʉmʉdʉ ko jam tsa̱jpótm ja ánklʉsʉty wyinꞌijxtʉʉdʉp ja nDeedyʉts tsa̱jpótmʉdʉ.  
\v 11 Mʉt ko ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, tʉ nmíñʉts esʉts nyajnitsoꞌoga̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ naty tʉ tyʉgoy. 
\p  
\v 12 ’Nꞌokpʉjtákʉm pʉn ja pʉ́n tmʉdaty mʉgoꞌpxʉ byorreegʉ es ꞌyʉxꞌyoꞌoy tuꞌuk, ¿ti kyaj dyajwʉꞌʉmʉt yʉ tadʉ ma̱jta̱ꞌpx ma̱jmókx ma̱jtáxkpʉ jamyʉ ujtsóty, es nʉjx tꞌʉxta̱ꞌa̱y tadʉ tuꞌukpʉ?  
\v 13 Es pʉn pyatypy, tʉyꞌa̱jtʉnʉts nmʉdaty ko xonda̱ꞌa̱gʉp niꞌigʉ mʉdʉ tadʉ tuꞌukpʉ kʉdiinʉm mʉdʉ tadʉ ma̱jta̱ꞌpx ma̱jmókx ma̱jtáxkpʉ diꞌibʉ kyaj tʉ ꞌyʉxꞌyoꞌoy.  
\v 14 Es nandʉꞌʉnʉ dʉꞌʉn yʉ mDeedyʉty diꞌibʉ ijtp tsa̱jpótm, kyaj ttseky tyʉgóyʉt ni tuꞌugʉ tya̱dʉ ʉna̱ꞌkuꞌungʉty. 
\s1 Wiꞌix nmʉguꞌugʉ pyeky myeꞌxyʉty 
\p  
\v 15 ’Pʉn yʉ mmʉguꞌuk mmʉdʉgooyʉp, madya̱ꞌa̱k mʉʉt nimajtskyʉ, es tukmʉmadya̱ꞌa̱k diꞌibʉ tʉ mdukmʉduundʉgóyʉty. Pʉn mjaygyujkxʉp, tʉ dʉn oy mweꞌemy mʉt ja mmʉguꞌuk.  
\v 16 Pʉn kyaj mjaygyúkʉty, mʉnʉjx tuꞌuk o majtsk diꞌibʉ myʉdówdʉp, es dʉꞌʉn tʉgekyʉ ja ʉꞌʉnʉn yajtukmadya̱ꞌa̱gʉt wiꞌix jyʉna̱ꞌa̱ndʉ ja majtskpʉ o tʉgʉʉkpʉ diꞌibʉ naty tʉ tmʉdooꞌíttʉ.  
\v 17 Es pʉn nan ni yʉꞌʉ tkamʉmʉdoy es tjaygyúkʉt, anʉʉmʉdʉ ja mʉmʉbʉjkpʉtʉjk ma̱ ñaymyúkʉdʉ. Es pʉn kyaj tjaygyukʉ, waꞌan dʉꞌʉn ñáxʉt éxtʉm tuꞌuk diꞌibʉ kyaj tmʉbeky ja Dios o éxtʉmʉ yajkugʉbajtpʉ.  
\v 18 Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko diꞌibʉ miits mꞌawʉꞌʉndʉp ya̱ naxwiiñ, yaꞌꞌawʉʉnʉp nandʉꞌʉn tsa̱jpótm, es diꞌibʉ miits mꞌagajtʉp ya̱ naxwiiñ, yaꞌꞌagájʉp nandʉꞌʉn tsa̱jpótm. 
\p  
\v 19 ’Nandʉꞌʉnʉ dʉꞌʉn pʉn ya̱ naxwiiñ nimajtsk miits xyajtiꞌigyʉdʉ mꞌayuk es xyꞌamdowa̱ꞌa̱ñ oytyiity, mmoꞌoyʉdʉbʉꞌʉ ja nDeedyʉts diꞌibʉ jam tsa̱jpótm.  
\v 20 Mʉt ko ma̱ nimajtsk o nidʉgʉʉk mnaymyúkʉdʉ es xyꞌawdáttʉts, jámʉts ʉj nꞌity kujkꞌám ma̱ miidsʉty. 
\p  
\v 21 Net ja Peedrʉ oj dyajtʉ́y ja Jesús: 
\p —Windsʉ́n, ¿extʉ na̱a̱k ókʉts nmaꞌxʉt ja pyojpʉ yʉ nmʉguꞌugʉts kots ʉj xymyʉduundʉgóy xymyʉga̱jxtʉgóy? ¿Extʉ jʉxtujk okʉ? 
\p  
\v 22 Jesús oj ꞌyadsóyʉty: 
\p —Kyajts njʉna̱ꞌa̱ñ ko extʉ jʉxtujk ok, jaꞌa dʉꞌʉn extʉ jʉxtujk ok tʉgʉꞌpx ma̱jkpʉ. 
\s1 Tuumbʉ diꞌibʉ kyaj ja myʉmʉduumbʉ myeꞌxyʉty 
\p  
\v 23 ’Es mʉt yʉꞌʉgyʉjxm tadʉ naymyaꞌxʉ nꞌokpʉjtákʉm tuꞌugʉ ijxpajtʉn. Ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn jaꞌa dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌugʉ rey diꞌibʉ jyayaꞌoyʉyán yʉ kywentʉ mʉdʉ tyuumbʉty.  
\v 24 Ko naty ttuundsondaꞌaky ja kwentʉ, net yajtuknimiiñ tuꞌuk diꞌibʉ myʉniꞌxyꞌajtypy majtsk mil jʉmʉjt naxy niduunk.  
\v 25 Jaꞌa ko ja tyuumbʉ kyaj tmʉdaty ti mʉʉt dyaꞌꞌadúkʉt ja ñiꞌxy, ta ja wyindsʉ́n oj ñiꞌanaꞌamʉty es yajtoogʉt, tiꞌigyʉ mʉt ja ñʉdoꞌoxy, ja ꞌyuꞌungʉty es tʉgekyʉ tijaty myʉda̱jtypy, es dʉꞌʉn ꞌyadúkʉt ja niꞌxy.  
\v 26 Net ja mʉduumbʉ ñaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉ wyindsʉ́n winduuy, es tmʉnuꞌxtáky: “Windsʉ́n, mʉdat ja maꞌxtujkʉn mʉt ʉj es nmʉgʉbátʉp tʉgekyʉ.”  
\v 27 Ja wyindsʉ́n pyaꞌꞌayoojʉ es myaꞌxʉ ko tkamʉgʉbejty. Ta oj yajnasmátsʉ. 
\p  
\v 28 ’Per ko pyʉdseemy ja mʉduumbʉ, net tpaty jatuꞌugʉ myʉmʉduumbʉ diꞌibʉ naty yʉꞌʉ kamʉgʉbajtʉp mʉgoꞌpx xʉʉ niduunk. Ta dyoꞌkmʉma̱jtsʉ es dyoꞌkpéñ, es tꞌanʉʉmʉ: “¡Kʉbat diꞌibʉts xykyameepy!”  
\v 29 Net ja myʉmʉduumbʉ wyingoxtʉna̱a̱ydyákʉ, es myʉnuꞌxtákʉ: “Mʉdat ja paꞌꞌayoꞌon mʉt ʉj es nmʉgʉbátʉp tʉgekyʉ.”  
\v 30 Es ja myʉniꞌxy kyaj oj myʉmaꞌxtíkyʉty, nik niꞌigʉ oj dyajtsímyʉty extʉ ko tkʉbátʉt ja ñiꞌxy. 
\p  
\v 31 ’Ko ja wiinkpʉdyʉ myʉmʉduumbʉ tꞌijxtʉ tya̱a̱dʉ, net byeen oj tjáwʉdʉ es oj ttukmʉmadya̱ꞌa̱ktʉ ja wyindsʉ́n tʉgekyʉ éxtʉmʉ naty tʉ jyaty.  
\v 32 Net ja windsʉ́n oj dyajwóyʉty ja tyuumbʉ, es tꞌanma̱a̱y: “¡Axʉk mʉduumbʉ, kyaj oy tʉ mduñ! Ʉj tʉts mij nmeꞌxy tʉgekyʉ yʉ mniꞌxy mʉt ko tʉ xymyʉnuꞌxtaꞌagyʉts.  
\v 33 Mij nan mba̱a̱txyʉp tʉ xymyʉmaꞌxtíky ja mmʉmʉduumbʉ, éxtʉmts ʉj mij tʉ nbaꞌꞌayoy.”  
\v 34 Ta ja windsʉ́n jyantsyjyotꞌambejky, es tniꞌanaꞌamʉ es yajtʉydyúnʉt extʉ ko tkʉbajtta̱ꞌa̱yʉt tʉgekyʉ diꞌibʉ kyayajkypy. 
\p  
\v 35 Esʉ Jesús ꞌyakjʉnáñ: 
\p —Dʉꞌʉn nandʉꞌʉnʉts ja nDeedyʉts ttuna̱ꞌa̱ñ mʉt miidsʉty pʉn kyaj niduꞌuk niduꞌuk mnaymyaꞌxʉdʉ mʉt winʉ mjot. 
\c 19  
\s1 Kasa̱a̱dʉ ja̱ꞌa̱yʉty ñaymyastuꞌudʉdʉ 
\p  
\v 1 Ko Jesús yʉ tya̱a̱dʉ tmadyakta̱a̱y, ta oj tsyooñ Galileeʉ es jyajty Judeeʉ ña̱a̱xóty diꞌibʉ ijtp jadsoo ma̱ yʉ xʉʉ pyʉdsemy, ma̱ yʉ Jordán mʉjnʉʉba̱ꞌa̱.  
\v 2 May ja ja̱ꞌa̱yʉty oj pyanʉjxʉdʉ, es jap dyaꞌꞌagʉdaky ja puma̱ꞌa̱yʉty. 
\p  
\v 3 Net na̱a̱gʉdyʉ fariseeʉty tnimiindʉ ja Jesús es tꞌixa̱ꞌa̱ndʉ wiꞌix tꞌokꞌyajka̱ꞌa̱dʉt. Ta dyajtʉʉdʉ: 
\p —¿Ti mba̱a̱t ñaywyaꞌxyʉty tuꞌugʉ yedyʉjk mʉdʉ ñʉdoꞌoxy mʉt oytyi winma̱ꞌa̱ñʉty? 
\p  
\v 4 Yʉꞌʉ ꞌyadsoojʉdʉ: 
\p —¿Kyajnʉm miits xykya̱jxtʉ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn ma̱ tmadyaꞌaky ko jawyíñʉp ja Dios tkojy ja ja̱ꞌa̱yʉty, ja yedyʉjk esʉ toxytyʉjk?,  
\v 5 esʉ Dios jyʉnáñ: “Pa̱a̱ty ja yedyʉjk myastuꞌudʉp ja tya̱a̱k tyeety es ñaybyʉwa̱ꞌa̱gʉdʉt mʉdʉ ñʉdoꞌoxy, es dʉꞌʉn nimajtsk ꞌyíttʉt tiꞌigyʉ.”  
\v 6 Es dʉꞌʉn kyaj ñakyñimajtskʉty, jeꞌeyʉ dʉꞌʉn tuꞌuk. Es pa̱a̱ty ja yedyʉjk kyaj tmastuꞌudʉt ja ñʉdoꞌoxy, mʉt ko ja Dios tʉ yajnaymyíkyʉty. 
\p  
\v 7 Net yajtʉʉjʉdʉ: 
\p —¿Es ti ko yʉ Moisés tniꞌanaꞌamʉ es ko tuꞌugʉ yedyʉjk tmastuꞌuta̱ꞌa̱ñ ja ñʉdoꞌoxy, jawyiin tuꞌugʉ neky yajmoꞌot ma̱ jyʉnaꞌañ ko tʉ tmastuꞌuty ja toxytyʉjk? 
\p  
\v 8 Jesús ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Jaꞌa dʉꞌʉn mʉt ko jyuunʉdyʉ mjótʉty ja Moisés dyajkutijky es ja yedyʉjk tmastuꞌudʉt ja ñʉdoꞌoxy, per tim jayʉjp kyaj dyʉꞌʉnʉty.  
\v 9 Es nꞌanma̱a̱ydyʉp ko diꞌibʉ myastutypy ja ñʉdoꞌoxy, es kyaj mʉt ko dyajtʉgooy ja pʉjk úkʉnʉ wyindsʉꞌkʉn, es pyʉ́kʉt mʉt ja wiinkpʉ toxytyʉjk, yajtʉgeebyʉ dʉꞌʉn ja pʉjk úkʉnʉ wyindsʉꞌkʉn. 
\p  
\v 10 Net ja ꞌyʉxpʉjkpʉty ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Pʉnʉ dʉꞌʉnʉ dʉꞌʉnʉ taadʉ, nik oy ko kyaj pʉ́n tyimpʉ́kʉt. 
\p  
\v 11 Jesús jyʉnáñ: 
\p —Kyaj nidʉgekyʉ mba̱a̱t tkupʉ́kʉt yʉ ayuk, yʉꞌʉyʉ dʉꞌʉn mba̱a̱t diꞌibʉdyʉ Dios tʉ myoꞌoyʉty ja myadakʉn.  
\v 12 Ta diꞌibʉ kyaj pyʉktʉ. Na̱a̱gʉty dʉꞌʉnʉ dʉn tyimmín tyimja̱ꞌttʉ kyaj kyaꞌpxꞌáttʉ, na̱a̱gʉty kyaj pyʉktʉ mʉt ko ja̱ꞌa̱y yajma̱ꞌa̱dʉdʉ, es na̱a̱gʉty kyaj pyʉktʉ mʉt ko niꞌigʉ oy tmʉduna̱ꞌa̱ndʉ Dios. Pʉ́n mba̱a̱t tkupeky yʉ ayuk diꞌibʉts tʉ ngajxy, waꞌan tkupeky. 
\s1 Jesús tkuniꞌxy ja ʉna̱ꞌkuꞌungʉty 
\p  
\v 13 Net na̱a̱gʉty ja ja̱ꞌa̱yʉty dyajmiindʉ ja ꞌyʉna̱ꞌkuꞌungʉty ma̱ ja Jesús es tniga̱jxta̱ꞌa̱ktʉt; es ja ꞌyʉxpʉjkpʉty ꞌyoodʉ ja diꞌibʉ myʉmiindʉp ja ꞌyʉna̱ꞌkuꞌungʉty.  
\v 14 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱ydyʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —Mastuꞌuttʉ, waꞌandsʉ ʉna̱ꞌkuꞌungʉty xyñimíndʉts, es katʉ xyajjʉmbíty, mʉt ko ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn yʉꞌʉ jyaꞌaꞌa̱jtypy diꞌibʉ dʉꞌʉn éxtʉm yʉꞌʉjʉty. 
\p  
\v 15 Es ko ja Jesús tkʉꞌʉnikooñ ja ʉna̱ꞌkuꞌungʉty, ta jap oj tsyoꞌonnʉ. 
\s1 Mʉkja̱ꞌa̱y tmʉmadyaꞌaky ja Jesús 
\p  
\v 16 Tuꞌugʉ mixy oj tninejxy ja Jesús, es dyajtʉʉy: 
\p —Windsʉ́n, ¿diꞌibʉ óybyʉts ndúnʉp esʉts nmʉdátʉt ja jikyꞌa̱jtʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ? 
\p  
\v 17 Netʉ Jesús ꞌyadsoojʉ: 
\p —¿Ti kots xyajtʉ́y diꞌibʉ dʉn oy? Tiꞌigyʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ dʉn oy, yʉ Dios. Pʉn mmʉdataampy yʉ jikyꞌa̱jtʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, kuydyún ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn. 
\p  
\v 18 Ta yajtʉʉjʉ ja mixy: 
\p —¿Diꞌibʉty? 
\p Jesús ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Katʉ myajja̱ꞌa̱yꞌeeky, katʉ xyajtʉgóy ja pʉjk úkʉnʉ wyindsʉꞌkʉn, katʉ mmeetsy, katʉ pʉ́n xywyinga̱jxpéty,  
\v 19 mwindsʉꞌʉgʉp ja mda̱a̱k mdeety es mdsókʉp ja mmʉdʉjkpa̱ꞌa̱ éxtʉm mij kʉꞌʉm mnaydsyékyʉty. 
\p  
\v 20 Ta ja mixy jyʉnáñ: 
\p —Tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ tʉts nguydyúñ extʉ tʉ ndimmutskꞌátyʉts. ¿Tits xyꞌaktʉgoyꞌa̱jtxʉp? 
\p  
\v 21 Jesús ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Pʉn mꞌita̱a̱mp wa̱ꞌa̱ts, toꞌkta̱ꞌa̱y diꞌibʉ mmʉda̱jtypy es moꞌoy ja ayoobʉ ja̱ꞌa̱yʉty, es xymyʉdátʉt pʉjkeꞌeky ja mꞌoyꞌa̱jtʉnʉ tsa̱jpótmʉdʉ. Es net mjʉmbítʉt es xypyamínʉdʉts. 
\p  
\v 22 Es ko ja mixy tmʉdooyʉ tya̱a̱dʉ, ta oj ñejxy jotmaymyʉʉt, mʉt ko jyantsymyʉkja̱ꞌa̱yʉdyʉ naty. 
\p  
\v 23 Ta ja Jesús tꞌanma̱a̱ydyʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko niꞌigʉ ñimʉja̱a̱ty es tuꞌugʉ mʉkja̱ꞌa̱y tyʉ́kʉt ma̱ ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn.  
\v 24 Waanʉ pojʉn es tuꞌugʉ kameyʉ ñáxʉt xuꞌuñ jutoty, es ñimʉja̱a̱ty es tuꞌugʉ mʉkja̱ꞌa̱y tyʉ́kʉt ma̱ yʉ tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn. 
\p  
\v 25 Ko tya̱a̱dʉ tmʉdoodʉ ja ʉxpʉjkpʉty, dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ es ñayyajtʉʉjʉdʉ ak yʉꞌʉjʉty: 
\p —¿Es pʉ́nʉ dʉn mba̱a̱t ñitseꞌeky? 
\p  
\v 26 Jesús wyinꞌijxpajtʉdʉ es ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Yʉ ja̱ꞌa̱yʉty kyaj mba̱a̱t ttuñʉ tya̱a̱dʉ, perʉ Dios mba̱a̱t ttuñ tʉgekyʉ. 
\p  
\v 27 Ta ja Peedrʉ ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Windsʉ́n, ʉʉdsʉty tʉts nmastuꞌuttʉ diꞌibʉdsʉ naty nmʉda̱jttʉp tʉgekyʉ es nbanʉjxtʉpts mij, ¿es tiidsʉ net nmʉdáttʉp? 
\p  
\v 28 Netʉ Jesús ꞌyadsoojʉ: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko ma̱ tadʉ tiempʉ ma̱ tʉgekyʉ ꞌyóyʉt jemy, ko yʉ Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ ꞌyuꞌuñʉt mʉt niꞌigʉ mʉjꞌa̱jtʉn ma̱ yajkutuka̱ꞌa̱ñ, miidsʉty éxtʉm xypyanʉjxtʉ mꞌuꞌuñʉdʉp nandʉꞌʉn ma̱ ma̱jmajtskʉ uñaaybyajn es xypyayoꞌoydyʉt ja nima̱jmajtskʉ ka̱jpnbʉ Israel ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 29 Es nidʉgekyʉ diꞌibʉ tʉ tmastuꞌuttʉ tyʉjk, o myʉgaꞌax, o tyeety, o tya̱a̱k, o ꞌyuꞌunk, o ñax, mʉt ʉjtskyʉjxm, ꞌyaxá̱jʉdʉp mʉgoꞌpx dʉꞌʉnʉn éxtʉm diꞌibʉ tʉ tmastuꞌuty, es nan ꞌyaxá̱jʉdʉp ja jikyꞌa̱jtʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ.  
\v 30 Per may diꞌibʉ tyam ijttʉp mʉj windum, yʉꞌʉ dʉn nʉjxtʉp ʉxꞌam; es diꞌibʉ tyam ʉxꞌam nʉjxtʉp, yʉꞌʉ dʉꞌʉn íttʉp mʉj windum. 
\c 20  
\s1 Tuumbʉtʉjk éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 1 ’Ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉnʉ dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja ꞌyuuvʉ kam, es ñejxy tsejkyʉ mʉduumbʉ ʉxtaabyʉ es ttúnʉt ma̱ ꞌyuuvʉ kam.  
\v 2 Ja tuumbʉtʉjk tkupʉjktʉ éxtʉm ja kugam myʉjuya̱ꞌa̱nʉdʉ mʉt tuꞌugʉ denaryʉ meeñ. Ta kyajxʉdʉ ma̱ ja kyam.  
\v 3 Oknʉm ja kugam tsyoꞌoñ wa̱a̱mbetyxyʉʉ, es tꞌijxy ja wiinkpʉty jap ma̱a̱yóty diꞌibʉ awa̱a̱dsʉty.  
\v 4 Ta tꞌanma̱a̱y: “Nʉjxtʉ miidsʉty nandʉꞌʉn mdundʉ ma̱dsʉ nꞌuuvʉ kam, es nmʉjúyʉp éxtʉm pyaadyʉty.” Ta jaꞌajʉty oj ñʉjxtʉ. 
\p  
\v 5 ’Ja kugam tsyoꞌoñ jatʉgok kijkyxyʉʉ, es nandʉꞌʉn tʉgʉk yaxp xyʉʉ, es nandʉꞌʉn ttuuñ jatʉgok.  
\v 6 Es ta natyñʉ éxtʉm jawaanxʉʉ, ta ñejxy jatʉgok jap ma̱a̱yóty, es tpaty ja wiinkpʉty diꞌibʉ naty awa̱a̱dsʉty. Ta tꞌanma̱a̱y: “¿Ti ko miits xyajtʉgóydyʉ ja mxʉʉ es ni mgatundʉ?”  
\v 7 Ta ꞌyadsoojʉdʉ: “Mʉt ko ni pʉ́nʉts tʉ xykyaꞌꞌanuꞌxtʉ.” Net ja kugam ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: “Nʉjxtʉ nandʉꞌʉn miits mdundʉ ma̱dsʉ ngam es nmʉjúyʉp éxtʉm pyaadyʉty.” 
\p  
\v 8 ’Es ko oj tsyuꞌujʉnʉ, ta ja kugam tꞌanma̱a̱y ja diꞌibʉ yajtuump: “Yáxʉdʉ ja tuumbʉty es mʉjuydyʉ, mdsonda̱ꞌa̱gʉt mʉdʉ diꞌibʉ ok tʉjkʉdʉ tuumbʉ es xytyukkugʉ́xʉt mʉdʉ diꞌibʉ jawyiin tʉjkʉdʉ tuumbʉ.”  
\v 9 Net myiindʉ diꞌibʉ naty tʉ tyuundʉ́kʉdʉ tim tsuu, es niduꞌuk niduꞌuk tꞌaxá̱jʉdʉ ja myʉjuꞌuñ tuk xʉʉ nidún.  
\v 10 Oknʉm ko pyátʉdʉ yajmʉjúydyʉt diꞌibʉ naty jawyiin tʉ tyʉ́kʉdʉ tuumbʉ, jaꞌajʉty jʉnandʉ ko waanʉ niꞌigʉ da yajmʉjuya̱ꞌa̱ndʉ. Per nandʉꞌʉn tꞌaxa̱jʉ tuk xʉʉ nidún ja myʉjuꞌuñ.  
\v 11 Ko tꞌaxa̱jʉdyaaydyʉ, ta ttukjotꞌambʉjktʉ ja wyindsʉ́n,  
\v 12 es tꞌanʉʉmʉdʉ: “Tya̱a̱dʉ diꞌibʉ tʉ jya̱ꞌttʉ ok es jeꞌeyʉ tuk oorʉ tʉ tyundʉ, tʉ xymyʉjuy nandʉꞌʉn éxtʉm ʉʉdsʉty diꞌibátyʉts tʉ nyajnáxtʉ ja ambʉ ma̱ts tʉ ndundʉ tuk xʉʉ.”  
\v 13 Es ja windsʉ́n tꞌadsooy niduꞌugʉty jaꞌajʉty: “Ix mʉguꞌuk, kyajts jayam ti nbuwítsyʉts diꞌibʉ mbátʉp. ¿Tii kyaj tʉ nnayꞌanma̱ꞌa̱yʉm es nmʉjúyʉt éxtʉm jayam nmoꞌoyʉ?  
\v 14 Jʉwa̱ꞌa̱k. Nʉjx mʉdʉ tya̱dʉ mmʉjuꞌuñ. Ʉj nmoꞌoyaambyʉdsʉ tya̱a̱dʉ diꞌibʉ tim ok tʉ tyʉkʉ tuumbʉ dʉꞌʉn éxtʉm mij jayam nmoꞌoy.  
\v 15 ¿Tii kyajts ʉj mba̱a̱t nduñ diꞌibʉts ʉj ndsejpy mʉdʉdsʉ nmeeñʉ? ¿O mnaywyinnaxʉja̱ꞌa̱p kots ʉj nꞌoyjyaꞌayʉty?” 
\p  
\v 16 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱ydyʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —Es dʉꞌʉn jyata̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ ijtp ok, yʉꞌʉ dʉꞌʉn nʉjxʉp jawyiin; es diꞌibʉ dʉn jawyiin ijttʉp, yʉꞌʉ dʉn íttʉp ok. Jaꞌa ko may yajwowa̱ꞌa̱ndʉ, per waanʉ diꞌibʉ yajtukwijtstuꞌuda̱a̱mp. 
\s1 Jesús tnigajxy myʉdʉgʉk ok ja ꞌyoꞌkʉn 
\p  
\v 17 Ko ja Jesús tsyoꞌonnʉ es ñʉjxnʉ Jerusalén, ta twoonejxy wiink tsoo ja nima̱jmajtskpʉ ꞌyʉxpʉjkpʉ, es tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p  
\v 18 —Extʉm xyꞌixtʉ, tyam nbatʉjkʉm Jerusalén, ma̱ ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nyajkʉyaka̱ꞌa̱ñʉts ma̱ ja teedywyindsʉ́nʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp, es xytyuknika̱jxpata̱ꞌa̱ndʉts ja oꞌkʉn  
\v 19 es nyajkʉyaka̱ꞌa̱ñʉts ma̱ yʉ romanʉ ja̱ꞌa̱yʉty esʉts xyñixiꞌik xytyukxiꞌiktʉdʉts, xywyóptʉdʉts es xyajkruuzpátʉdʉts, per ja kumdʉgʉk xʉʉ njikypyʉ́kʉdʉts. 
\s1 Toxytyʉjk pyʉjktsoꞌojʉn 
\p  
\v 20 Santya̱ꞌa̱gʉ esʉ Fwank, Zebedeeʉ mya̱a̱ngʉty, ñʉjxtʉ mʉdʉ tya̱a̱gʉty es tnimʉjwa̱ꞌktʉ Jesús. Net ja tya̱a̱k ñaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉ Jesús wyindum es tꞌamdowa̱ꞌa̱ñ ja mayꞌa̱jtʉn.  
\v 21 Ta ja Jesús yajtʉʉjʉ: 
\p —¿Tii dʉn mdsejpy? 
\p Ta jaꞌa ꞌyadsooy: 
\p —Tya̱a̱ts majtskʉ nꞌuꞌunk. Tunʉ mayꞌa̱jtʉn es xyaꞌuꞌuñʉt tuꞌuk aga̱ꞌa̱ñdsyoo es jatuꞌuk ana̱jñdsyoo ma̱ mij myajkutúkʉt. 
\p  
\v 22 Jesús tꞌadsoodʉ ja tukkaꞌaxpʉ ʉxpʉjkpʉty: 
\p —Kyaj xyñijáwʉdʉ diꞌibʉ mꞌamdoodʉp. ¿Mba̱a̱t miits xyꞌuuktʉ ma̱ ja kálʉz ma̱ts ʉj nꞌuuga̱ꞌa̱ñ? 
\p Ta jaꞌajʉty ꞌyadsoodʉ: 
\p —Ti ko kʉdii, mba̱a̱t. 
\p  
\v 23 Netʉ Jesús ꞌyadsoojʉdʉ: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn ko miits mꞌuuktʉp ma̱ts ja ngálʉz, per kyajts ʉj xypyaaty esʉts njʉna̱ꞌa̱nʉt pʉ́nʉty uꞌuñʉp ma̱ts nꞌaga̱ꞌa̱ñdsyoo es ma̱ts nꞌana̱jñdsyoo. Taadʉ yʉꞌʉ dʉꞌʉn íttʉp diꞌibʉts ja nDeety tʉ ttuknibʉjta̱a̱gʉ. 
\p  
\v 24 Ko ja nima̱jkpʉ ʉxpʉjkpʉty tmʉdoodʉ, ta ttukjotꞌambʉjktʉ ja nimajtskpʉ ʉxpʉjkpʉ.  
\v 25 Esʉ Jesús dyajnaymyujkʉdʉ, es tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Miits mnija̱ꞌa̱dʉp ko yʉ diꞌibʉ yʉ naxwíñʉdʉ ñiwindsʉnꞌa̱jtypy es diꞌibʉ ꞌyaneꞌempy yʉꞌʉjʉty, tyuktiimpy diꞌibʉ yʉꞌʉ kʉꞌʉm tsyejpy.  
\v 26 Per kyaj dyʉꞌʉnꞌátʉt ma̱ miidsʉdyʉn. Jaꞌa dʉꞌʉn diꞌibʉ sitʉy mʉjpʉdsʉma̱a̱mp ma̱ miidsʉdyʉn, yʉꞌʉ dʉꞌʉn mmʉdúnʉdʉp.  
\v 27 Es diꞌibʉ naybyʉjta̱ꞌa̱gánʉp niduꞌuk ma̱ miidsʉty éxtʉmʉ jawyiimbʉ, yʉꞌʉ dʉꞌʉn mduumbʉꞌáttʉp.  
\v 28 Dʉꞌʉn éxtʉm ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, kyajts tʉ nmiñ esʉts pʉ́n xymyʉdúndʉt, jaꞌa dʉꞌʉn esʉts ʉj nmʉdúndʉt es nyákʉdʉts ja njikyꞌa̱jtʉn es nimayjyaꞌay ñitsoꞌoktʉt. 
\s1 Jesús dyaꞌijxpéky nimajtsk ja wiints 
\p  
\v 29 Ko naty ja Jesús es ja ꞌyʉxpʉjkpʉty tsyoondʉ Jerikoo, may ja ja̱ꞌa̱yʉty oj tpanʉjxtʉ ja Jesús.  
\v 30 Nimajtskʉ naty ja wiints ꞌyuꞌuñʉdʉ tuꞌubʉꞌa̱a̱y. Es ko tmʉdoodʉ ko Jesusʉ naty ñaxy, ta yaxkaktʉ: 
\p —¡Windsʉ́n, tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts ja Davit, paꞌꞌayoodʉgʉts ʉʉdsʉty! 
\p  
\v 31 May ja ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyoojʉdʉ es ꞌyamóndʉt, per jaꞌajʉty niꞌigʉ ꞌyaktimꞌyaxkaꞌaktʉ jantsy mʉk: 
\p —¡Windsʉ́n, Davitʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts, paꞌꞌayoodʉgʉts ʉʉdsʉty! 
\p  
\v 32 Ta Jesús oj waanʉ wyʉꞌʉmʉ es dyaxʉ ja wiindsʉty, es dyajtʉʉdʉ: 
\p —¿Wiꞌix xytsyoktʉ es ndúndʉt? 
\p  
\v 33 Net jaꞌajʉty ꞌyadsoodʉ: 
\p —Windsʉ́n, yʉꞌʉ esʉdsʉ nwiinʉty ꞌyijxpʉ́kʉt. 
\p  
\v 34 Ta ja Jesús tpaꞌꞌayooy ja wiindsʉty, es ttoonʉ ja wyiin es netyʉ oj ꞌyijxpéky. Ta oj tpanʉjxtʉ ja Jesús. 
\c 21  
\s1 Jesús tyʉkʉ Jerusalén éxtʉm tuꞌugʉ rey 
\p  
\v 1 Ko naty jya̱ꞌtánnʉ Jerusalén, ko jya̱jttʉ Betfajee, jamyʉ ma̱ ja Oliivʉs Kopk, netʉ Jesús tkejxy nimajtskʉ ꞌyʉxpʉjkpʉ,  
\v 2 es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Nʉjx ma̱ yʉ mutsk ka̱jpnuꞌunk diꞌibʉ yajwinguꞌijxʉp, es jap xypya̱a̱dʉt kuwʉʉñ tuꞌugʉ burrʉ toꞌoxy mʉdʉ ꞌyuꞌunk diꞌibʉ ni pʉ́nnʉm tkatukꞌuꞌuñʉ, es mʉgajʉ es xyajmínʉt.  
\v 3 Es pʉn jap pʉ́n wiꞌix mꞌanʉꞌʉmxʉty, anʉʉmʉ ko yʉ mwindsʉ́n dyajtuna̱ꞌa̱ñ es pójʉnʉk tkajxʉmbítʉt jatʉgok. 
\p  
\v 4 Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn jyajty es yajkuydyúnʉt diꞌibʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ myadyak ma̱ tkʉxja̱a̱y: 
\q1  
\v 5 Anʉʉmʉ Syon ka̱jpn:\f + \fr 21:5 \ft Syon yʉꞌʉ nandʉꞌʉn yaꞌꞌandijp Jerusalén.\f* 
\q1 “Ixtʉ yʉ mrey mnimínʉdʉ, tudaꞌaky, 
\q1 es ttukꞌuꞌuñʉ tuꞌugʉ burrʉ toꞌoxyʉ ꞌyuꞌunk.” 
\p  
\v 6 Net ja ꞌyʉxpʉjkpʉty oj ñʉjxtʉ es ttuundʉ éxtʉmʉ naty ja Jesús tʉ tyuknipʉ́kʉdʉ,  
\v 7 dyajmiindʉ ja burrʉ toꞌoxy es ja ꞌyuꞌunk, es tpʉjtáktʉ ja ñikʉjxyʉdʉ wit éxtʉmʉ jyʉbaꞌan. Ta ja Jesús ttukpejty.  
\v 8 Es ja mayjyaꞌayʉty dwinyaꞌpʉdʉ ja ñikʉjxyʉdʉ wit ja tuꞌa̱a̱, es wiinkpʉty ttʉjtʉ ja kepyʉ ꞌyaay xyeꞌentsy es ttukwinꞌoꞌoxʉdʉ ja tuꞌa̱a̱.  
\v 9 Ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ nʉjxtʉp jawyiin es nandʉꞌʉn ja diꞌibʉ miindʉp ʉxꞌok ya̱ꞌa̱x jyoktʉ: 
\p —¡Mʉj ꞌyítʉt ja rey Davitʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts! ¡Kuniꞌxy diꞌibʉ miimp éxtʉmʉ Kyudʉnaabyʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Dios! ¡Awdattʉ Dios! 
\p  
\v 10 Ko kya̱jpndʉjkʉdʉ Jerusalén, nidʉgekyʉ ja ja̱ꞌa̱y tmʉjꞌíx dmʉjjáwʉdʉ, es dyajtʉ́wdʉ: 
\p —¿Tii dʉnʉ tya̱a̱dʉ? 
\p  
\v 11 Ja ja̱ꞌa̱yʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉ: 
\p —Yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ, Jesús diꞌibʉ kuga̱jpn Nazaret, Galileeʉ ña̱a̱xóty. 
\s1 Jesús dyajpʉdsémy diꞌibʉ juuy toꞌktʉp ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk 
\p  
\v 12 Oknʉm ja Jesús tyʉjkʉ mʉj tsa̱jptʉjk ñabotsoty es dyajpʉdseemy nidʉgekyʉ diꞌibʉ naty jap juuy toꞌktʉp, es dyajjʉmbijty ja myeesʉty diꞌibʉ naty jap wyingugoondʉp ja meeñ diꞌibʉ kyaj ja tsa̱jptʉjk tjaꞌaꞌáty, es nandʉꞌʉn dyajjʉmbijty ja syíyʉty diꞌibʉ tyoꞌktʉp ja pak.  
\v 13 Ta ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Dʉꞌʉn ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: “Yʉ ndʉjkʉts yʉꞌʉ dʉꞌʉn ma̱ ja̱ꞌa̱y kya̱jxtaꞌaky”, per miidsʉty tʉ xyajwa̱ꞌa̱ndʉ maꞌtspʉ a̱a̱nk. 
\p  
\v 14 Jap ma̱ mʉj tsa̱jptʉjk ñimiinʉdʉ ja Jesús na̱a̱gʉdyʉ wiints esʉ ʉxneybyʉ, es yʉꞌʉ dyaꞌꞌagʉdaky.  
\v 15 Es ko ja teedywyindsʉ́nʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp tꞌijxtʉ ja mʉjꞌa̱jtʉn diꞌibʉ Jesús tyiimpy, es ko tmʉdoodʉ ko ja ʉna̱ꞌkuꞌungʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉ mʉk ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk: “¡Mʉj ꞌyítʉt ja rey Davitʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts!”, ta jyotꞌambʉjktʉ.  
\v 16 Ta tꞌanma̱a̱ydyʉ ja Jesús: 
\p —¿Mmʉdeepy éxtʉm jyʉna̱ꞌa̱ndʉ? 
\p Ta Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Nmʉdeebyʉts. ¿Per tii, kyajnʉm xyajmadya̱ꞌa̱ktʉ miidsʉty ja Diosʉ jyaaybyajtʉn ko tya̱a̱dʉ tmadyaꞌagyʉ? Dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ: 
\q1 Tʉ xypyʉjtaꞌaky es ja ʉna̱ꞌkuꞌungʉty, es extʉ diꞌibʉ tsiꞌtspnʉm, 
\q1 mꞌawdátʉdʉt amumduꞌuk jot. 
\p  
\v 17 Ta ja Jesús japyʉ tnikaktʉ, es oj ñejxy ma̱ Betañʉ ka̱jpn. Jap myaay. 
\s1 Jesús tka̱jxpéky ja iigʉ kepy 
\p  
\v 18 Jakumbom jepy ko Jesús jyʉmbijty es jatʉgok ñejxy Jerusalén, ta yuꞌoꞌkʉ.  
\v 19 Ta tꞌijxy tuꞌugʉ iigʉ kepy tuꞌubʉꞌa̱a̱y. Ta tnimʉjwaꞌky, es kyaj tpaty ni ti tyʉʉmp ja kepy, jeꞌeyʉ ꞌyaay. Ta ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja iigʉ kepy: 
\p —Ni na̱ꞌa̱ mganakytyʉʉmpꞌátʉt. 
\p Netyʉ ja iigʉ kepy oj tyʉtsnʉ. 
\p  
\v 20 Ko tꞌijxtʉ tya̱a̱dʉ ja ʉxpʉjkpʉty, dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ es dyajtʉʉdʉ ja Jesús: 
\p —¿Es wiꞌixʉ dʉꞌʉn ko tya̱dʉ iigʉ kepy tʉ tyʉꞌʉtsy tim pójʉnʉ? 
\p  
\v 21 Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko pʉn mmʉda̱jttʉp ja mʉbʉjkʉn es kyaj xyjʉjpjáwʉdʉ, kyaj yʉꞌʉyʉdyʉ tya̱a̱dʉ mba̱a̱t xytyundʉ éxtʉmts tʉ nduñ ja iigʉ kepy, extʉ mꞌanʉʉmʉdʉbʉ tya̱dʉ kopk: “Jʉwa̱ꞌa̱k ja ya̱a̱ es nʉjx mejyñóty.” Es dʉꞌʉn jyátʉt.  
\v 22 Es tʉgekyʉ diꞌibʉ miits mꞌamdoodʉp ma̱ mga̱jxta̱ꞌa̱ktʉ, pʉn mmʉbʉjktʉp, mꞌaxá̱jʉdʉp. 
\s1 Jesusʉ kyutujkʉn 
\p  
\v 23 Ta ja Jesús tyʉjkʉ mʉj tsa̱jptʉjk ñabotsoty. Es ma̱ naty yaꞌʉxpeky ñimiinʉdʉ ja teedywyindsʉ́nʉty es ja israelítʉdyʉ myʉjja̱ꞌa̱ydyʉjk, es yajtʉʉjʉdʉ: 
\p —¿Pʉ́n kyutujkʉn mʉʉt xytyuñʉ tya̱a̱dʉ? ¿Pʉ́n tʉ mgutujkʉnmoꞌoyʉty? 
\p  
\v 24 Ta Jesús tꞌadsoodʉ: 
\p —Ʉj nandʉꞌʉn nyajtʉwaambyʉts tuꞌugʉ ayuk miidsʉty. Pʉn xyꞌadsoojʉmbijtpʉts, net nꞌanʉʉmʉt ti kutujkʉnʉts ʉj mʉʉt nduñʉ tya̱a̱dʉ.  
\v 25 ¿Pʉ́n kutujkʉnmooyʉ ja Fwank es yajnʉbátʉt, Dios o yʉ ja̱ꞌa̱yʉty? 
\p Ta ak yʉꞌʉjʉty ñayꞌʉʉ ñaygya̱jxʉdʉ es ñayjyʉna̱ꞌa̱nʉdʉ: 
\p —Pʉn nꞌokjʉna̱ꞌa̱nʉm ko Dios tukꞌanaꞌamʉ, ta yʉ xyꞌadsoꞌom: “¿Es ti ko xykyamʉbʉktʉ?”  
\v 26 Es pʉn njʉna̱ꞌa̱nʉm ko ja̱ꞌa̱yʉty, ta yʉ ja̱ꞌa̱yʉty xytyuꞌunʉm axʉʉk, mʉt ko nidʉgekyʉ yʉꞌʉjʉty tmʉbʉktʉ ko Fwank yʉꞌʉjʉty ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ. 
\p  
\v 27 Ta tꞌanma̱a̱ydyʉ ja Jesús: 
\p —Kyajts nnijáwʉdʉ. 
\p Ta ja Jesús ꞌyadsoojʉdʉ: 
\p —Es ʉj nan kyajts miits nꞌawánʉdʉt ko ti kutujkʉnʉts ʉj mʉʉt ndúñʉdsʉ tya̱a̱dʉ. 
\s1 Nimajtskʉ ja̱ꞌa̱y tukkaꞌax éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 28 Min nꞌoktukmʉmadya̱ꞌa̱ktʉ tuꞌugʉ ijxpajtʉn: 
\p —Tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y tmʉdaty majtskʉ mya̱a̱nk. Ta tꞌanma̱a̱y niduꞌuk: “Nitʉ, nʉjx mduñ ma̱dsʉ nꞌuuvʉ kam.”  
\v 29 Ta ja ꞌyuꞌunk ꞌyadsoojʉ: “Kyajts nnʉjxa̱ꞌa̱ñ.” Oknʉm dyajtʉga̱jtsy ja wyinma̱ꞌa̱ñ, es oj ñejxy tuumbʉ.  
\v 30 Ta ja uꞌunkteety oj tninejxy jatuꞌuk, es nandʉꞌʉn tꞌanma̱a̱y. Es ꞌyadsoojʉ: “Oy, tatʉ, nnejxyʉts.” Es kyaj oj ñejxy.  
\v 31 ¿Diꞌibʉ niduꞌugʉ tya̱dʉ majtskpʉ tyuun éxtʉm ja tyeety ttsejky? 
\p Ta jaꞌajʉty ꞌyadsoodʉ: 
\p —Ja jawyiimbʉ. 
\p Ta ja Jesús ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko yʉ yajkugʉbajtpʉty esʉ kujeñdyoꞌoxyʉty tʉ́kʉdʉp ma̱ yʉ tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn oy miits mgadimtʉ́kʉdʉt.  
\v 32 Mʉt ko yʉ Fwank Yajnʉbajtpʉ myiiñ tukꞌijxpʉ wiꞌixʉ Dios ttseky mjikyꞌáttʉt, es miidsʉty kyaj xymyʉbʉjktʉ, es nik ja yajkugʉbajtpʉty es ja kujeñdyoꞌoxyʉty mʉbʉjkʉdʉ. Es miidsʉty, oy oj xyjaꞌixtʉ tya̱a̱dʉ, kyaj xyajtʉga̱jtstʉ mjot mwinma̱ꞌa̱ñ esxyʉp xymyʉbʉjktʉ. 
\s1 Axʉk kamgwentʉꞌa̱jtpʉty éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 33 ’Mʉdowdʉ tya̱dʉ jatuꞌugʉ ijxpajtʉn. Tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y oj tkojy ja uuvʉ kam. Ta tnageemy es dyaꞌʉyʉʉy ma̱ dyajnipátʉt ja uuvʉ ko yajwinma̱ꞌa̱dsa̱ꞌa̱nʉt, es tkojy tuꞌugʉ potsy kʉjxm ma̱ mba̱a̱t jam nꞌijxkákʉm es ngwentʉꞌa̱jtʉm tʉgekyʉ. 
\p ’Oknʉm tmooy aniꞌxy ja uuvʉ kam mʉt wiink ja̱ꞌa̱yʉty, es tsyoꞌonnʉ. Jagam nax jagamga̱jpn oj ñejxy.  
\v 34 Ko tpaty ja tiempʉ ma̱ ja uuvʉ yajtujkmukánnʉ, ta tkejxy na̱a̱gʉdyʉ tyuumbʉ es tꞌamdówʉt ja mʉduumbʉty ja uuvʉ diꞌibʉ pátʉp ja kugam.  
\v 35 Es ja uuvʉ kamgwentʉꞌa̱jtpʉ tma̱jtstʉ ja diꞌibʉ ja windsʉ́n kyajx. Ta twojptʉ es dyaꞌoꞌktʉ na̱a̱gʉty, es na̱a̱gʉty tka̱ꞌtstʉ.  
\v 36 Net ja kugam tkejxy ja wiinkpʉ tyuumbʉty waanʉ niꞌigʉ, es ja uuvʉ kamgwentʉꞌa̱jtpʉ nandʉꞌʉn ttuundʉ jatʉgok. 
\p  
\v 37 ’Es tim ok tkejxy ja kyʉꞌʉm uꞌunk, es wyinma̱a̱y: “Wyindsʉꞌʉgʉbʉ daa yʉ nꞌuꞌunk.”  
\v 38 Es ko tꞌijxtʉ ja uuvʉ kamgwentʉꞌa̱jtpʉ ko myiñ ja wyindsʉnʉ ꞌyuꞌunk, ta ñayjyʉnánʉdʉ ak yʉꞌʉjʉty: “Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ ꞌyaxa̱jʉyaampy ja kyuma̱ꞌa̱ñ. Min nꞌokꞌyaꞌoꞌkʉm es dʉꞌʉn nmʉwʉꞌʉmʉm yʉ uuvʉ kam.”  
\v 39 Es ta tma̱jtstʉ, es dyajpʉdsʉʉmdʉ uuvʉ kamoty es dyaꞌoꞌktʉ. 
\p  
\v 40 Ta Jesús dyajtʉʉy: 
\p —Es ko myínʉt ja kugam, ¿ti tyúnʉp mʉdʉ tadʉ kamgwentʉꞌa̱jtpʉty? 
\p  
\v 41 Ta tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Yaꞌooktʉp es ni tkapaꞌꞌayówʉt, es ttukꞌanuꞌxʉt yʉ tadʉ ñax ja wiinkpʉty mʉduumbʉty diꞌibʉ tukkʉdʉ́kʉdʉp ma̱ ja tiempʉ tpa̱a̱dʉt ja pyʉjtaꞌaky diꞌibʉ pátʉp. 
\p  
\v 42 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱y: 
\p —Ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: 
\q1 Ja tsa̱a̱ diꞌibʉ ja pojtspʉ ꞌyʉxtijtʉ, 
\q1 tʉ tpa̱a̱ty ja lyuga̱a̱r ma̱ ja tʉjk tꞌʉjxꞌáty. 
\q1 Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn ja tyuꞌunʉnʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Dios, 
\q1 es nꞌokwʉꞌʉmʉdyaꞌayʉm dʉꞌʉñʉ. 
\m ¿Tii ni na̱ꞌa̱nʉm miits xykyaꞌʉxpʉktʉ yʉ tya̱a̱dʉ?  
\v 43 Mʉdʉ tya̱a̱dʉ, jaꞌats nꞌandijpy ko myajpʉjkʉya̱ꞌa̱nʉdʉ ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn, es yajmoꞌoyaꞌañ ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ myeepy ja Dios diꞌibʉ pátʉp.  
\v 44 Es oytyim pʉ́nʉty ko kyʉdáwʉt ma̱ tya̱dʉ tsa̱a̱, joꞌpts tyúnʉdʉt; es diꞌibʉ nikʉʉybyajtʉbʉ tya̱dʉ tsa̱a̱, tukwa̱ꞌa̱yʉdyaꞌayʉdʉp. 
\p  
\v 45 Ko ja teedywyindsʉ́nʉty es ja fariseeʉty tmʉdoodʉ ja ijxpajtʉn diꞌibʉ Jesús pyʉjtákypy, ta tmʉwinma̱ꞌa̱ñbyáttʉ ko yʉꞌʉ naty yajmadyákp.  
\v 46 Ta tjamatsandʉ, per tsyʉꞌkʉdʉ ja mayjyaꞌay, mʉt ko ja ja̱ꞌa̱yʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉ nidʉgekyʉ ko Jesús yʉꞌʉjʉty ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ. 
\c 22  
\s1 Diꞌibʉ rey tyuun ko ꞌyuꞌunk pyejky 
\p  
\v 1 Jesús tꞌakpʉjtáky ja wiinkpʉ ijxpajtʉn, es tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p  
\v 2 —Yʉ tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉnʉ dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌugʉ rey diꞌibʉ tyuun ja xʉʉ ma̱ ja ꞌyuꞌunk pyejky.  
\v 3 Ta tkejxy ja pyoꞌoduumbʉty woobʉ diꞌibʉ naty jawyiin tʉ tꞌanʉʉmʉdʉ, perʉ taadʉty kyaj myinandʉ.  
\v 4 Ta jatʉgok ja rey tkejxy ja pyoꞌoduumbʉty, es tꞌanʉʉmʉ: “Anʉʉmʉdʉ taadʉty ko tyam tʉ ꞌyabatʉdyaꞌay ja ka̱ꞌa̱y ukʉn. Tʉts nyaꞌeegyʉty ja ndsa̱jka̱a̱tsʉ niꞌxyátyʉtypyʉ es tʉgekyʉ ꞌyity aba̱a̱dʉ. Waꞌan tmindʉ.”  
\v 5 Per ja diꞌibʉ oj yajwówdʉ kyaj ttuundʉ kwentʉ, niduꞌuk oj ñejxy kyamoty, jatuꞌuk oj ñejxy toꞌkpʉ,  
\v 6 es ja wiinkpʉty tma̱jtstʉ ja reyʉ pyoꞌoduumbʉ es ttuundʉ axʉʉk, extʉ ko dyaꞌoꞌktʉ. 
\p  
\v 7 ’Es ta ja rey jyantsyjyotꞌambejky, es tkejxy ja syolda̱a̱dʉty es dyaꞌoꞌktʉ taadʉ diꞌibʉ tʉ yaꞌoꞌkxʉty ja pyoꞌoduumbʉ, es dyajnoꞌktʉ yʉ kya̱jpn.  
\v 8 Net tꞌanma̱a̱y ja tyuumbʉty: “Tʉgekyʉ ꞌyity aba̱a̱dʉ ma̱ tya̱dʉ xʉʉ, perʉ taadʉty diꞌibʉ tʉ yajwówdʉ, kyaj ñitʉ́kʉty myíndʉt.  
\v 9 Nʉjxtʉ ma̱ yʉ ka̱jpngijkyʉdʉ mʉj tuꞌu, es wowdʉ ma̱ tya̱dʉ xʉʉ nidʉgekyʉ diꞌibʉ mbatypy.”  
\v 10 Ja poꞌoduumbʉty tsyoꞌondʉ es dyajmiindʉ nidʉgekyʉ diꞌibʉ pyattʉ, oyjyaꞌaybyʉ esʉ kyaj ꞌyoyjyaꞌaybyʉty; es dʉꞌʉn ꞌyujtspejty ja tʉjk mʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty. 
\p  
\v 11 ’Net ja rey tyʉjkʉ tʉgoty es tꞌixa̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ naty tʉ yajwówdʉ. Net tꞌijxy tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y jap ko kyaj tmʉdaty ja wyit éxtʉm pyaadyʉty ttuktʉkʉ tadʉ xʉʉ.  
\v 12 Es ja rey tꞌanma̱a̱y: “Mʉguꞌuk, ¿wiꞌixʉ dʉꞌʉn mij tʉ mdʉkʉ ja ya̱a̱ es ni tʉ xykyatuktʉkʉ yʉ mwit éxtʉm pyaadyʉty xytyuktʉkʉ tya̱dʉ xʉʉ?” Es amoñʉ oj wyeꞌemy ja yedyʉjk.  
\v 13 Net ja rey tꞌanma̱a̱ydyʉ ja wingiibyʉty: “Kʉwʉʉn tekywyʉʉndʉ es jʉbijppʉdsʉ́mdʉ awa̱ꞌa̱tstúm ma̱ ja kootsꞌát, ma̱ ja̱ꞌa̱y jyʉꞌʉy ya̱ꞌa̱xtʉt es ñaydyʉtska̱a̱dʉdʉt mʉt ja ayoꞌon.” 
\p  
\v 14 Ta ja Jesús ꞌyakjʉnáñ: 
\p —Pes may diꞌibʉ yajwoodʉp, per waanʉ diꞌibʉ yajtukwijtstútp. 
\s1 Jesús tmadyaꞌaky ja kugʉbajtʉn 
\p  
\v 15 Ta oj ñʉjxnʉdʉ ja fariseeʉty es dyajtiꞌigyʉdʉ ja wyinma̱ꞌa̱ñʉty wiꞌix mba̱a̱t dyaꞌꞌanʉguga̱ꞌa̱dʉ ja Jesús.  
\v 16 Es ta tkajxtʉ na̱a̱gʉty ja jyaꞌayʉty tiꞌigyʉ mʉt ja Eroodʉsʉ jyaꞌayʉty, es tꞌanma̱a̱ydyʉ Jesús: 
\p —Windsʉ́n, nnija̱ꞌa̱dʉpts ko mgajxy mʉt ja tʉyꞌa̱jtʉn es ko myaꞌʉxpeky mʉt ja tʉyꞌa̱jtʉnʉ Diosʉ ñʉꞌʉ tyuꞌu, es ni xykyatuñʉ kwentʉ diꞌibʉ ja̱ꞌa̱yʉty myadyáktʉp, mʉt ko kyaj mmʉjpʉdsémy mʉt ni pʉ́n.  
\v 17 Winma̱ꞌa̱ñmyooydyʉgʉts. ¿Oyʉ daa kots ngugʉbáttʉt ma̱ yʉ yajkutujkpʉ kopk, o kyajʉ? 
\p  
\v 18 Ñija̱ꞌa̱bʉ naty ja Jesús ja tya̱a̱dʉdyʉ ꞌyaxʉk winma̱ꞌa̱ñʉty. Ta tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Miidsʉty diꞌibʉ nayꞌandíjʉdʉp es jyikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, ¿ti kots miits xyajka̱ꞌa̱ja̱ꞌa̱ndʉ?  
\v 19 Tukꞌijxtʉgʉts ja meeñ diꞌibʉ mʉʉt mgugʉbety. 
\p Net dyajmiindʉ tuꞌugʉ platʉ meeñ.  
\v 20 Ko tya̱a̱dʉ tꞌijxy ja Jesús, net dyajtʉʉy: 
\p —¿Pʉ́nʉ tya̱a̱dʉ wyiin jyʉjp esʉ xyʉʉ diꞌibʉ yam kʉxja̱ꞌa̱y? 
\p  
\v 21 Ta jaꞌajʉty ꞌyadsoodʉ: 
\p —Yʉ yajkutujkpʉ kopkʉ wyiin jyʉjp. 
\p Net ja Jesús ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Pes moꞌoydyʉ ja yajkutujkpʉ kopk ja diꞌibʉ yʉꞌʉ jyaꞌaꞌa̱jtypy, es moꞌoy ja Dios diꞌibʉ Dios jyaꞌaꞌa̱jtypy. 
\p  
\v 22 Ko tmʉdoodʉ tya̱a̱dʉ, ta dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ. Ta tmastuttʉ es oj ñʉjxnʉdʉ. 
\s1 Ja̱ꞌa̱y dyajtʉ́wdʉ pʉn jikypyʉ́ktʉp ja oꞌkpʉty 
\p  
\v 23 Nan ja xʉʉ na̱a̱gʉdyʉ saduseeʉty oj tninʉjxtʉ Jesús. Ja saduseeʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉ ko kyajp jyikypyʉka̱ꞌa̱ñ ja oꞌkpʉty. Dʉꞌʉnʉ tya̱a̱dʉ ttuknibʉjtákʉdʉ: 
\p  
\v 24 —Yaꞌʉxpʉjkpʉ, Moisés ja ꞌyanaꞌamʉn jʉna̱a̱mp ko tuꞌugʉ yedyʉjk ꞌyeeky es kyaj tʉ tpa̱a̱ttʉ ꞌyuꞌunk, ja myʉgaꞌax pyʉ́kʉp ja kuꞌekytyoꞌoxy es tmʉdáttʉt ja ꞌyuꞌunk, es jaꞌa tyuknikʉjxmꞌátʉp ja jamyii.  
\v 25 Dʉꞌʉn jyajty ma̱ ʉʉdsʉty. Tamʉ naty jʉxtujk tukkaꞌaxʉ yedyʉjkʉty. Ja kaꞌaxkópk pyejky, es ꞌyeꞌky, es kyaj tpattʉ ja ꞌyuꞌunk. Ta ja myʉmajtskpʉ tpejky ja kuꞌekytyoꞌoxy.  
\v 26 Es nandʉꞌʉn jyajty, es ja myʉdʉgʉʉkpʉ nandʉꞌʉn jyajty, extʉ ko ꞌyabʉdsʉʉmda̱a̱y nijʉxtujk.  
\v 27 Es ko tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn tʉgekyʉ ñajxy, ta ꞌyeꞌky nandʉꞌʉn ja toxytyʉjk.  
\v 28 Es ma̱ jyikypyʉka̱ꞌa̱ndʉ ja oꞌkpʉty, ¿pʉ́nʉk niduꞌugʉ tadʉ jʉxtujkpʉ ʉna̱ꞌkʉty ñʉdoꞌoxyꞌátʉp, jaꞌa ko tʉ pyʉjkta̱ꞌa̱ydyʉ mʉt yʉꞌʉ? 
\p  
\v 29 Jesús ꞌyadsoojʉdʉ: 
\p —Miidsʉty nʉgoo mꞌokka̱jxtʉgooyñʉdʉ mʉt ko kyaj xyñijáwʉdʉ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn es ni ja myʉkꞌa̱jtʉnʉ Dios.  
\v 30 Es ko ja oꞌkpʉty jyikypyʉ́ktʉt, ni kyapʉ́ktʉt ni pʉ́n, pes dʉꞌʉn ꞌyíttʉt éxtʉmʉ Diosʉ ꞌyánklʉsʉ tsa̱jpótmʉdʉ.  
\v 31 Yʉ oꞌkpʉty sitʉy jikypyʉ́ktʉp. ¿Tii kyajnʉm miits xykya̱jxtʉ diꞌibʉ Dios kʉꞌʉm jʉna̱a̱mp ma̱ ja jyaaybyajtʉn?, ma̱ tꞌanma̱a̱y ja Moisés:  
\v 32 “Ʉjtsʉ dʉꞌʉn ja Abra̱a̱nʉ Dyios, Isa̱a̱ esʉ Jakoob.” Yʉ Dios kyaj yʉꞌʉ Dyiosꞌátyʉty ja oꞌkpʉty, yʉꞌʉ dʉꞌʉnʉ jiikypyʉty. 
\p  
\v 33 Ko ja ja̱ꞌa̱yʉty tmʉdoodʉ tya̱a̱dʉ, dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ mʉt ja ꞌyʉxpʉjkʉnʉty. 
\s1 Anaꞌamʉnʉ waanʉ mʉjpʉ 
\p  
\v 34 Ko ja fariseeʉty tnija̱ꞌa̱dʉ ko Jesús tʉ dyaꞌꞌamondʉ ja saduseeʉty, ta ñaymyujkʉdʉ,  
\v 35 es niduꞌuk yʉꞌʉjʉty diꞌibʉ tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjkp tjakajxywyitsa̱ꞌa̱ñ ja Jesús. Ta dyajtʉʉy: 
\p  
\v 36 —Yaꞌʉxpʉjkpʉ, ¿diꞌibʉ dʉꞌʉn ja anaꞌamʉn niꞌigʉ myʉ́jʉty? 
\p  
\v 37 Jesús jyʉnáñ: 
\p —“Mdsókʉp ja mWindsʉ́n Dios mʉt winʉ mjot, mʉt winʉ mꞌanmʉja̱ꞌa̱n es mʉt winʉ mjot mwinma̱ꞌa̱ñ.”  
\v 38 Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn ja jawyiimbʉ anaꞌamʉn diꞌibʉ niꞌigʉ myʉ́jʉty.  
\v 39 Ja myʉmajtskpʉ nandʉꞌʉn éxtʉmʉ tya̱a̱dʉ: “Mdsókʉp ja mmʉdʉjkpa̱ꞌa̱ éxtʉm mij kʉꞌʉm mnaydsyékyʉty.”  
\v 40 Tya̱dʉ majtskpʉ anaꞌamʉn yʉꞌʉ tyukwa̱ꞌkpejtypy tʉgekyʉ ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn es ja ꞌyʉxpʉjkʉnʉty ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty. 
\s1 ¿Pʉ́nʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts ja Kristʉ? 
\p  
\v 41 Ma̱a̱nʉmʉ naty ja fariseeʉty ꞌyakꞌíttʉnʉm niꞌamukʉ,  
\v 42 Jesús oj yajtʉ́wʉdʉ: 
\p —¿Ti mwinma̱a̱ydyʉp miidsʉty mʉt ja Kristʉ? ¿Pʉ́nʉ dʉꞌʉnʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts? 
\p Ta ꞌyadsoodʉ: 
\p —Yʉꞌʉ Davitʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts. 
\p  
\v 43 Ta Jesús ꞌyadsoojʉ: 
\p —¿Wiꞌix ko yʉ Davit mʉt ja Espíritʉ Santʉ myʉkꞌa̱jtʉn tꞌanʉʉmʉ nWindsʉ́n? Jaꞌa ko dʉꞌʉn jyʉnáñ: 
\q1  
\v 44 Yʉ Dios tꞌanma̱a̱y ʉjtsʉ nWindsʉ́n: 
\q1 “Uꞌuñʉ ya̱a̱ aga̱ꞌa̱ñdsyoo ma̱ ʉjʉn, 
\q1 extʉ kots ʉj nyajtʉgóyʉt nidʉgekyʉ ja mmʉdsip.” 
\m  
\v 45 ¿Es wiꞌix mba̱a̱t yʉ Kristʉ tyʉʉmpꞌáty ꞌya̱a̱tsꞌátyʉty ja Davit?, jaꞌa ko Davit kʉꞌʉm jʉna̱a̱mp “nWindsʉ́nʉts.” 
\p  
\v 46 Es ni pʉ́n tkapa̱a̱ty wiꞌix ꞌyadsówʉt ni tuk a̱a̱. Es extʉ ja xʉʉ ni pʉ́n kyanakyñaydyukꞌaꞌijxʉ es tii dyajtʉ́wʉt. 
\c 23  
\s1 Jesús tnigajxy ja fariseeʉty es diꞌibʉ tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp 
\p  
\v 1 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja ꞌyʉxpʉjkpʉty esʉ ja̱ꞌa̱yʉty: 
\p  
\v 2 —Yʉ diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp esʉ fariseeʉty kya̱jxwátstʉp ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn.  
\v 3 Pes dʉꞌʉn mʉmʉdowdʉ miidsʉty es tundʉ tʉgekyʉ diꞌibʉ mduknipʉjkʉp; per katʉ xypyanʉjxtʉ éxtʉm yʉꞌʉjʉty jyikyꞌattʉ, mʉt ko wiinkpʉ myadyáktʉp es wiinkpʉ tyuundʉp.  
\v 4 Pes yʉꞌʉjʉty ꞌyawʉꞌʉndʉp ja tsemy jantsy jemtsy diꞌibʉ ni mba̱a̱t ngamʉmadákʉm, es tpʉjta̱ꞌa̱ktʉ es ttsʉmʉꞌʉktʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty, per yʉꞌʉjʉty kʉꞌʉm ni jeꞌeyʉ mʉdʉ kyʉwaꞌxy tkapudʉkʉ.  
\v 5 Tʉgekyʉ diꞌibʉ tyuundʉp, yʉꞌʉ dʉꞌʉn wiꞌix myʉjpʉdsʉ́mdʉt mayjyaꞌayóty. Pes tꞌaktimꞌyajmʉ́jʉdʉ ja ka̱juꞌunk ma̱ dyaꞌittʉ waanʉ Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn es ñaydyukwimbokmʉwʉʉñʉty es ñaydyukkʉwʉʉñʉty, es nandʉꞌʉn dyaꞌóyʉdʉ yéñʉdyʉ kyapyʉ pyadʉy pyaxʉnán kʉdiinʉm ja wiinkpʉty,  
\v 6 es jam tyimꞌuꞌuñʉyaꞌañ ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉty mba̱a̱t yajxón ꞌyíxʉdʉ tsa̱jptʉgóty, es jam ꞌyuꞌuñʉyaꞌañ ma̱ yʉ windsʉꞌkʉn tyuꞌuyoꞌoy mʉj windum ma̱ pʉ́n kyay ꞌyiiky,  
\v 7 es tsyojktʉp es ja ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyʉboꞌx kya̱jxpoꞌxʉdʉt mʉdʉ windsʉꞌkʉn tuꞌa̱a̱y es ꞌyanʉꞌʉmxʉdʉt yaꞌʉxpʉjkpʉ. 
\p  
\v 8 ’Per miidsʉty katʉ xyꞌadsoktʉ es ja ja̱ꞌa̱yʉty mꞌanʉꞌʉmxʉdʉt yaꞌʉxpʉjkpʉ, mʉt ko miits mdukkaꞌaxꞌa̱jttʉp nidʉgekyʉ es tiꞌigyʉ jeꞌeyʉ xymyʉdattʉ yʉ mYaꞌʉxpʉjkpʉ, ʉj, yʉ Kristʉ.  
\v 9 Es katʉ pʉ́n miidsʉty xytyeetyñiwa̱ꞌa̱ñ ja wiinkpʉ, mʉt ko mmʉda̱jttʉp tuꞌuk jeꞌeyʉ mDeedyʉty diꞌibʉ ijtp tsa̱jpótm.  
\v 10 Es ni mgajʉna̱ꞌa̱ndʉt ko jyaadyʉ mwindsʉnʉ wiinkpʉ, mʉt ko ʉj, ja Kristʉ, ʉjʉ dʉꞌʉn jeꞌeyʉ mWindsʉnꞌa̱jtypy.  
\v 11 Diꞌibʉ myʉdiimpy oypyʉ́nʉty ma̱ miidsʉdyʉn, yʉꞌʉ dʉꞌʉn ijtp mʉj ma̱ miidsʉty.  
\v 12 Mʉt ko diꞌibʉ nayyajmʉjpʉdsʉʉmʉp kʉꞌʉm, yʉꞌʉ dʉꞌʉnʉ Dios pʉjtákʉp mutsk; es diꞌibʉ nayjya̱ꞌa̱p mutsk, yʉꞌʉ dʉꞌʉnʉ Dios pʉjtákʉp mʉj. 
\p  
\v 13 ’¡Pʉroobʉ miits diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp es miits fariseeʉty, mnayꞌandíjʉdʉp mjikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt! Myaꞌꞌadujktʉp esʉ ja̱ꞌa̱y kyatʉ́kʉdʉt ma̱ tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn. Miidsʉty kʉꞌʉmʉty kyaj mdʉ́kʉdʉ es ni xykyanaꞌixtʉ es ja wiinkpʉty tyʉ́kʉdʉt diꞌibʉ jatʉkʉyándʉp. 
\p  
\v 14 ’¡Pʉroobʉ miits diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp es miits fariseeʉty, mnayꞌandíjʉdʉp mjikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt! Miits mbʉjkʉdʉp ja kuꞌekytyoꞌoxy yʉ tyʉjkʉty, es ko kyaj xyajnigʉxʉꞌʉga̱ꞌa̱ndʉ, jeky mga̱jxta̱ꞌa̱ktʉ. Pa̱a̱ty myajmoꞌoydyʉt niꞌigʉ ja kumʉdoꞌon. 
\p  
\v 15 ’¡Pʉroobʉ miits diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp es miits fariseeʉty, mnayꞌandíjʉdʉp mjikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt! Miits mdukꞌyoꞌoydyaaydyʉp tʉgekyʉ ja naxwíñʉdʉ esʉ jikymyejyñʉty es xytyukpanʉjxa̱ꞌa̱ndʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty ja mmʉbʉjkʉnʉty, es ko naty tʉ xytyukkupʉktʉ, majtskʉ dʉꞌʉn ñitʉ́kʉdyʉ tadʉ ja̱ꞌa̱y ja ayoodákn es kʉdiinʉm miidsʉty.  
\v 16 ¡Pʉroobʉ miidsʉty, wiindsʉty diꞌibʉ wyijtsꞌyeꞌepy ja myʉwiints!, mʉt ko mjʉna̱ꞌa̱ndʉ ko kyaj tyimwiꞌixʉty ko nwa̱ndákʉm es nyajtestiigʉꞌa̱jtʉm ja mʉj tsa̱jptʉjk; per pʉn ja pʉ́n twa̱ndaꞌaky es dyajtestiigʉꞌáty ja mʉj tsa̱jptʉjkʉ ꞌyoorʉ, yʉꞌʉ sitʉy koonʉm tkuydyúnʉt.  
\v 17 ¡Wiints kunʉbápʉty! ¿Tiibʉ dʉn niꞌigʉ mʉjꞌa̱jtʉn myʉda̱jtypy? ¿Ja oorʉ o ja mʉj tsa̱jptʉjk diꞌibʉ yaꞌijtypy wa̱ꞌa̱ts tadʉ oorʉ? 
\p  
\v 18 ’Miidsʉty nandʉꞌʉn mjʉna̱ꞌa̱ndʉ ko pʉn ja pʉ́n ñaywya̱ndaꞌagyʉty mʉt ja artal, kyaj jyatyimpa̱a̱dyʉty tkuydyúndʉt; per diꞌibʉ naywya̱ndákʉp mʉdʉ windsʉꞌkʉn diꞌibʉ ijtp artalkʉjxm, yʉꞌʉ sitʉy koonʉm yajkuydyúnʉt.  
\v 19 ¡Wiindsʉty! ¿Tiibʉ dʉn niꞌigʉ mʉjꞌa̱jtʉn myʉda̱jtypy, ja windsʉꞌkʉn, o ja artal diꞌibʉ yaꞌijtypy wa̱ꞌa̱ts ja windsʉꞌkʉn?  
\v 20 Es diꞌibʉ naywya̱ndákʉp ma̱ ja artal, kyaj ñaywya̱ndaꞌagyʉty yʉꞌʉyʉ ma̱ ja artal, nandʉꞌʉnʉ dʉꞌʉn mʉt tʉgekyʉ diꞌibʉ ijtp jam.  
\v 21 Es diꞌibʉ naywya̱ndákʉp ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk, kyaj yʉꞌʉjʉty ñaywya̱ndaꞌagyʉty ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk, nandʉꞌʉnʉ dʉꞌʉn ma̱ ja Dios tsyʉʉnʉ.  
\v 22 Nandʉꞌʉn diꞌibʉ naywya̱ndákʉp ma̱ ja tsa̱jp, naywya̱ndákʉp ma̱ Dios ꞌyuꞌuñʉ yajkutíky, es nandʉꞌʉn mʉdʉ Dios diꞌibʉ jam yajkutujkp. 
\p  
\v 23 ’¡Pʉroobʉ miits diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp es miits fariseeʉty, mnayꞌandíjʉdʉp mjikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt! Miits mdukwinyojxtʉp ja Dios ja dyezmʉ tojx tsooy: ja xuꞌuk, ja anís esʉ kominʉs, per kyaj xytyundʉ kwentʉ ja ʉxpʉjkʉn diꞌibʉ niꞌigʉ ꞌyóyʉty ma̱ yʉ anaꞌamʉn, diꞌibʉ dʉꞌʉn ja tʉyꞌa̱jtʉn, ja paꞌꞌayoꞌon es ko ja̱ꞌa̱y jyikyꞌattʉ yajxón. Oy ko xytyukwinyoxtʉ ja dyezmʉ, per tsojkʉp nandʉꞌʉn es xytyúndʉt diꞌibʉ niꞌigʉ ꞌyóyʉty.  
\v 24 Dʉꞌʉn miidsʉty éxtʉm pʉ́nʉty wyijtsꞌyeꞌepy ja myʉwiints, es éxtʉm pʉ́nʉty ꞌyaxijttʉp tuꞌugʉ tsuktsuꞌunk es jyʉꞌʉndʉp tuꞌugʉ kameyʉ. 
\p  
\v 25 ’¡Pʉroobʉ miits diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp es miits fariseeʉty, mnayꞌandíjʉdʉp mjikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt! Miits myajwátstʉp nikʉjxy ja mvasʉ es ja mdexy, per jyodoty ujts ꞌyity mʉt diꞌibʉ tʉ xymyaatstʉ es tʉ xyꞌadsoktʉ.  
\v 26 ¡Fariseeʉ wiindsʉty! Jawyiin xypyújʉt jodoty ja mvasʉ es ja mdexy, jaꞌadsʉ dʉꞌʉn nꞌandijpy yʉ mꞌa̱a̱ mjot, es nétnʉm wyʉꞌʉmʉt wa̱ꞌa̱ts nandʉꞌʉn mnikʉjxy. 
\p  
\v 27 ’¡Es pʉroobʉ miits diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp es miits fariseeʉty, mnayꞌandíjʉdʉp mjikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt! Dʉꞌʉn miidsʉty éxtʉm ma̱ oꞌkpʉ ñaxtʉkʉ. Ñikóyʉty poop es tsuj kyʉxeꞌeky, per na̱a̱xóty japʉ oꞌkpʉ pa̱jk es tʉgekyʉ axʉkꞌa̱jtʉn.  
\v 28 Dʉꞌʉnʉ dʉn miidsʉty éxtʉmʉ tya̱a̱dʉ. Mgʉxʉꞌʉktʉ éxtʉmʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ jikyꞌa̱jtp tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, per mjodótyʉty ujts mʉdʉ andakʉn esʉ axʉkꞌa̱jtʉn. 
\p  
\v 29 ’¡Pʉroobʉ miits diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp es miits fariseeʉty, mnayꞌandíjʉdʉp mjikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt! Miits mbojtstʉp ma̱ ñaxtʉjkʉdʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉty es mꞌoydyuundʉp ja kyupótsyʉty ja diꞌibʉ tʉ jyikyꞌa̱jttʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt,  
\v 30 es net mjʉna̱ꞌa̱ndʉ: “Kooxyʉp ʉdsa̱jtʉm oj njikyꞌa̱jtʉm ma̱ jyikyꞌa̱jttʉ ja nꞌaptʉjkꞌa̱jtʉm, kyajxyʉp oj nbudʉjkʉm es nyaꞌoꞌkʉmxyʉp ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty.”  
\v 31 Mʉdʉ tya̱a̱dʉ miidsʉty kʉꞌʉm mnayꞌʉxkápʉdʉ ko mꞌokꞌátʉdʉ diꞌibʉ yaꞌoꞌktʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty.  
\v 32 Pes aktuungʉ́xtʉ diꞌibʉ ja mꞌaptʉjkʉty yajtsondáktʉ. 
\p  
\v 33 ’¡Miidsʉty dʉꞌʉn éxtʉmʉ awa̱ꞌa̱ndsa̱ꞌa̱ñʉn! ¿Tii mjʉnándʉp xytyijy ko mnitsoꞌoktʉt ma̱ ja mʉj tʉydyuꞌunʉn?  
\v 34 Es ʉj nꞌakkaxaambyʉts yʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉty, yʉ kuwijpyʉ es yʉ yaꞌʉxpʉjkpʉty, es miits myaꞌooktʉp es myajkruuzpáttʉp na̱a̱gʉty, esʉ wiinkpʉty xywyóptʉt es xypyajʉdíttʉt ka̱jpnga̱jpn.  
\v 35 Es dʉꞌʉn ma̱ miits kya̱ꞌa̱da̱ꞌa̱yʉt ja pojpʉ ma̱ dyaꞌoꞌktʉ tʉgekyʉ ja jyikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, tsyondaꞌaky ma̱ Abel, tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ jikyꞌa̱jt tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, es extʉ Zakariiʉs, Berekiiʉsʉ mya̱a̱nk, diꞌibʉ miits myaꞌoꞌktʉ mʉj tsa̱jptʉjk winduuy es artal ʉxkʉꞌʉy.  
\v 36 Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉ ko ja pyeky yʉ tya̱a̱dʉ tʉgekyʉ, jaa kya̱ꞌa̱da̱ꞌa̱y ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp. 
\s1 Jesús tniyaꞌaxy ja jerusaléngʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty 
\p  
\v 37 ’¡Jerusalén ja̱ꞌa̱yʉty, Jerusalén ja̱ꞌa̱yʉty, miits myaꞌoꞌktʉp ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty es mguka̱ꞌtstʉp ja Diosʉ ꞌyayuk ka̱jxwa̱ꞌxpʉ diꞌibʉ mduknigajxʉdʉp! ¡Kana̱k ókʉts tʉ njayajmuka̱ꞌa̱ñʉts yʉ mꞌuꞌunk mꞌʉna̱ꞌkʉty, éxtʉmʉ tutta̱a̱k dyajmíky ja tyutkuꞌungʉty kyaknbatkʉꞌp, per kyaj tʉ xytsyoktʉ!  
\v 38 Ixtʉ miidsʉty ja mdʉjk wiꞌix wyʉꞌʉma̱ꞌa̱ñ kubak.  
\v 39 Dʉꞌʉnʉts miits nꞌanʉʉmʉdʉ ko kyajts xyñakyꞌíxtʉt jaanʉm extʉ ko jya̱ꞌtʉt ja tiempʉ ma̱ mjʉna̱ꞌa̱ndʉt: “Kuniꞌxy diꞌibʉ miimp Nindsʉnꞌa̱jtʉmgyʉjxm.” 
\c 24  
\s1 Jesús tnigajxy ko ja mʉj tsa̱jptʉjk tyʉgoyaꞌañ 
\p  
\v 1 Tsoꞌonʉbʉ naty ja Jesús ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk. Tamʉ naty ñʉjxnʉ ko ja ꞌyʉxpʉjkpʉty myʉwingoonʉdʉ es ttukꞌixa̱ꞌa̱ndʉ ko jantsy tsuj ja tsa̱jptʉjk potsyꞌa̱jtʉn.  
\v 2 Es ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —¿Mꞌijxtʉp tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ? Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉ ko ya̱a̱ kyaj wyʉꞌʉma̱ꞌa̱ñ ni tuꞌugʉ tsa̱a̱ ñayñikoombétyʉty, tʉgekyʉ tyʉgoyaꞌañ. 
\s1 Ijxwʉꞌʉmʉn ko ja naxwíñʉdʉ tyʉgoyaꞌañ 
\p  
\v 3 Net oj ñʉjxtʉ ma̱ ja Oliivʉs Kopk. Es ko natyʉ Jesús jam ꞌyuꞌuñʉ, ta yʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty oj ꞌyanʉꞌʉmxʉdʉ ayuꞌudsyʉ: 
\p —Njanijawʉyándʉpts na̱ꞌa̱ dʉnʉ tya̱a̱dʉ jyata̱ꞌa̱ñʉty. ¿Wiꞌix ja ijxwʉꞌʉmʉn esʉts nʉjx nnijawʉ ko mmina̱ꞌa̱ñʉ naty es ma̱ ja naxwíñʉdʉ tyʉgoyaꞌañ? 
\p  
\v 4 Ta Jesús ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Mnaygywentʉꞌátʉdʉp kʉdiibʉ pʉ́n mwinꞌʉʉnʉdʉt.  
\v 5 Mʉt ko may myina̱ꞌa̱ndʉ winꞌʉꞌʉmbʉty diꞌibʉ jʉna̱ꞌa̱na̱a̱mp: “Ʉjtsʉ dʉꞌʉn ja Kristʉ”, es wyinꞌʉʉnaampy mayʉ ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 6 Es ko xymyʉdooꞌíttʉt ja tsip nixim niyam, katʉ mnayꞌadsʉꞌʉgʉdʉ. Dʉꞌʉn jyata̱ꞌa̱ñ, per kyajnʉm dʉꞌʉn yʉꞌʉjʉty ma̱ ja naxwíñʉdʉ tyʉgoyaꞌañ,  
\v 7 mʉt ko tsyiptuna̱ꞌa̱ndʉ tuꞌugʉ naxwíñʉdʉ mʉdʉ wiinkpʉ esʉ anaꞌambʉty nandʉꞌʉn, es myina̱ꞌa̱ñ ja mʉk yuu esʉ mʉk ujxʉty oymya̱a̱ty.  
\v 8 Tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ yʉꞌʉ dʉꞌʉn ma̱a̱nʉm jeꞌeyʉ tsyondaꞌaky ja ayoꞌon. 
\p  
\v 9 ’Net mgʉyaka̱ꞌa̱nʉdʉ miidsʉty es myajtúndʉt axʉʉk, es extʉ myaꞌooga̱ꞌa̱nʉdʉ; es nidʉgekyʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty mdukꞌakꞌata̱ꞌa̱nʉdʉ mʉt ʉjtskyʉjxm.  
\v 10 Ma̱ tadʉ tiempʉ may dyajtʉgoya̱ꞌa̱ndʉ myʉbʉjkʉnʉty, es ñaymyʉdsipꞌátʉdʉt nixim niyam es ñayyaꞌooga̱ꞌa̱nʉdʉ nandʉꞌʉn.  
\v 11 Kʉxʉꞌʉga̱a̱mp mayʉ andákpʉty es jyʉna̱ꞌa̱ndʉt ko yʉꞌʉjʉty ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ, es dʉꞌʉn twinꞌʉʉna̱ꞌa̱ndʉ mayʉ ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 12 Es jaaꞌata̱a̱mp waanʉ niꞌigʉ ja axʉkꞌa̱jtʉn, es kyaj ja ja̱ꞌa̱yʉty tnakymyʉdáttʉt ja tsojkʉn nixim niyam.  
\v 13 Es diꞌibʉ ꞌyakmʉbejkypyʉm dʉꞌʉñʉm, yʉꞌʉ nitsoꞌogʉp.  
\v 14 Tya̱dʉ oybyʉ ayuk diꞌibʉ ñimadyakypy ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn yajka̱jxwa̱ꞌxa̱a̱mp es yajknijáwʉt ma̱ tʉgekyʉ naxwíñʉdʉ, es net myina̱ꞌa̱ñ ma̱ tyʉgoyaꞌañ ja naxwíñʉdʉ. 
\p  
\v 15 ’Yʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ Dañel tkʉxja̱a̱y diꞌibʉ tyúndʉp ja axʉʉkpʉ. Jaygyúkʉdʉ diꞌibʉ yam nꞌanʉʉmʉyándʉp. Ko xyꞌíxtʉt ma̱ wa̱ꞌa̱ts luga̱a̱r tyanʉ diꞌibʉ kyaj tmʉjꞌíxy ja Dios,  
\v 16 net diꞌibáty ijttʉbʉ naty Judeeʉ, kaꞌaktʉp jap es ñʉjxtʉt tungʉjxy kopkkʉjxy.  
\v 17 Diꞌibʉ naty jam tʉjkkʉjxm, kyaj jyʉnákʉt es nʉjx tnidʉkʉ diꞌibʉ jap es tjuuda̱ꞌa̱nʉt.  
\v 18 Es diꞌibʉ naty jam kyam, kyaj jyʉmbítʉt es min tꞌooxy ja wyit.  
\v 19 ¡Pʉroobʉ ja toxytyʉjkʉty diꞌibʉ naty ijtp uꞌunkmʉʉt ma̱ tadʉ xʉʉ es diꞌibʉ yaꞌuꞌunktsiꞌtstʉp!  
\v 20 Amdow pʉjktsówdʉ miidsʉty ja Dios kʉdiibʉ mgaꞌaktʉt ma̱ naty xyuxy es kʉdiibʉ dʉꞌʉn mjáttʉt ma̱ ja poꞌxʉnxʉʉ.  
\v 21 Mʉt ko net ꞌyita̱ꞌa̱ñ ja mʉk ayoꞌon, éxtʉm ni na̱ꞌa̱nʉm kyajaty extʉ ma̱ naxwíñʉdʉ tsyondaky, es ni dʉꞌʉn kyanakyjyata̱ꞌa̱ñʉty jatʉgok.  
\v 22 Es pʉnʉ Dios kyaj dyajwaanʉ tadʉ tiempʉ, ni pʉ́n kyatsoꞌoktʉt, per yajwaanʉbʉꞌʉ mʉt ko ttseky pʉ́nʉty yʉꞌʉ tʉ twinꞌixy. 
\p  
\v 23 ’Ko naty pʉ́n miits mꞌanʉꞌʉmxʉdʉ: “¡Ixtʉ!, tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn ja Kristʉ”, o “¡Ixtʉ!, tʉxim ja Kristʉ”, katʉ xymyʉbʉktʉ.  
\v 24 Mʉt ko mina̱a̱mp ja winꞌʉꞌʉmbʉty diꞌibʉ nayyajnaxánʉdʉp éxtʉmʉ Kristʉ es éxtʉmʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ, es tyunaampy yʉ ijxwʉꞌʉmʉn esʉ mʉjꞌa̱jtʉn, es extʉ yʉꞌʉ jyawinꞌʉʉnándʉp ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ Dios wyinꞌijx.  
\v 25 Tʉ nꞌanʉʉmʉdʉ miidsʉty yʉ tya̱a̱dʉ tim jayʉjp.  
\v 26 Pa̱a̱ty ko pʉ́n mꞌanʉꞌʉmxʉdʉt: “Tʉxim ja Kristʉ ma̱ yʉ mʉj itʉn”, katʉ jam mnʉjxtʉ. O pʉ́n mꞌanma̱a̱yʉdʉp: “¡Ixtʉ!, tyap kwartʉ tʉgoty”, katʉ xymyʉbʉktʉ.  
\v 27 Mʉt ko éxtʉm tyeꞌxy ja jʉdsuk ma̱ yʉ xʉʉ pyʉdsemy es extʉ ma̱ xʉʉ tsyiꞌity, dʉꞌʉn nmina̱ꞌa̱ñʉts ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ.  
\v 28 Ma̱ ti tʉ ꞌyeeky, jam ñaymyúkʉdʉ ja kus. 
\s1 Wiꞌix jyʉmbítʉt ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ 
\p  
\v 29 ’Es ko dʉꞌʉnʉ naty tʉ ña̱jxta̱ꞌa̱yʉ tadʉ ayoꞌon, ja xʉʉ wyingoodsʉyaꞌañ, ja poꞌo kyaj ñakyjya̱ja̱ꞌa̱ñ, kya̱ꞌa̱dʉt ja mʉdsa̱ꞌa̱jʉty es yuꞌxʉt ja mʉkꞌa̱jtʉn diꞌibʉ jam tsa̱jwínm.  
\v 30 Net yaꞌíxʉt tsa̱jwínm ja ijxwʉꞌʉmʉn kots ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nmíñʉts. Nidʉgekyʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty jyʉꞌʉy ya̱ꞌa̱xtʉt es xyꞌíxtʉdʉts nmiñ ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, yoodsóty mʉt niꞌigʉ ja mʉkꞌa̱jtʉn es ja mʉjꞌa̱jtʉn.  
\v 31 Es ngáxʉpts ja nꞌánklʉsʉty ko naty ja trompetʉ mʉk xyuꞌuxy, es ñaymyúkʉdʉt diꞌibáty tʉ nwinꞌíxtʉts oytyim ma̱a̱ty, ma̱ yʉ jʉmboj esʉ yukpoj myiñ es ma̱ yʉ xʉʉ pyʉdsemy es ma̱ tsyiꞌity. 
\p  
\v 32 ’Jattʉ tya̱dʉ ꞌyijxwʉꞌʉmʉn ja iigʉ kepy. Ko ja xyeꞌentsy ꞌyity uꞌunk, es pyʉdsemy ja ꞌyaay, miits mnija̱ꞌa̱dʉp ko wingoombʉ dʉꞌʉn ja ambʉ.  
\v 33 Nandʉꞌʉn ko xyꞌíxtʉt tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ, mnijáwʉdʉp ko wingonʉ naty esʉts nmínʉt, éxtʉm mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm tʉjk agʉꞌʉybyʉ.  
\v 34 Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ jyata̱ꞌa̱ñʉty ma̱a̱nʉmʉ naty ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ tyam kyaj ꞌyooktʉnʉm.  
\v 35 Ja tsa̱jp es ja naxwíñʉdʉ náxʉp, per ja nꞌayúkʉts ni na̱ꞌa̱ kyakexy kyanaxy. 
\p  
\v 36 ’Per ja xʉʉ es ja oorʉ ni pʉ́n tkanijawʉ, ni yʉ Diosʉ ꞌyánklʉsʉty es ni ʉj, ja Diosʉ ꞌyUꞌunk, yʉꞌʉyʉ dʉꞌʉn jeꞌeyʉ ñija̱ꞌa̱p ja Dios Teety. 
\p  
\v 37 ’Kots nmínʉt ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, dʉꞌʉn jyata̱ꞌa̱ñ éxtʉm ma̱ ja Noꞌee jyikyꞌaty.  
\v 38 Ma̱ tadʉ tiempʉ ma̱ naty kyajnʉm myiñ ja ayoꞌonduu, ja ja̱ꞌa̱yʉty kyay ꞌyuuktʉ es ñayyajpʉ́kʉdʉ extʉ ja xʉʉ ma̱ ja Noꞌee tyʉjkʉ ma̱ ja ꞌyarkʉ.  
\v 39 Es ni ti tkaja̱ꞌa̱dʉ wiꞌixʉ naty jyata̱ꞌa̱ndʉ extʉ jaanʉm ko myiiñ ja ayoꞌonduu. Ta yajjiꞌxʉdʉ nidʉgekyʉ. Nandʉꞌʉn jyata̱ꞌa̱ñ kots nmínʉt ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ.  
\v 40 Ma̱ tadʉ tiempʉ majtskʉ ja̱ꞌa̱yʉ naty tyundʉ kyamotm, tuꞌuk yajmʉnʉjxʉt es tuꞌuk yajnikaꞌagʉt.  
\v 41 Majtskʉ toxytyʉjk jyʉtstʉ, tuꞌuk yajmʉnʉjxʉt es tuꞌuk yajnikaꞌagʉt. 
\p  
\v 42 ’Wijy mꞌíttʉt miidsʉty, mʉt ko kyaj xyñijáwʉdʉ ti oorʉ dʉꞌʉn myina̱ꞌa̱ñ ja mWindsʉ́nʉty.  
\v 43 Es nijáwʉdʉ tya̱a̱dʉ, kooxyʉp tuꞌugʉ kudʉjk tnijawʉ ti oorʉ ma̱ ja kootsꞌát myina̱ꞌa̱ñ ja maꞌtspʉ, wijyxyʉp ꞌyity es kyajxyʉp tnaꞌixy es ja maꞌtspʉ yaꞌꞌawátsxʉdʉt ja tyʉjk es myaadsʉdʉt.  
\v 44 Pa̱a̱ty miidsʉty nandʉꞌʉn ittʉ wijy es nayꞌʉxkúkʉdʉ, mʉt ko ma̱ naty xykyaꞌꞌawix xykyajʉjpꞌíxtʉ, jaats nmina̱ꞌa̱ñ ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ. 
\s1 Oydyuumbʉ es diꞌibʉ kyaj 
\p  
\v 45 ’Nꞌokpʉjtákʉm tuꞌugʉ kudʉjk tmʉdaty tuꞌugʉ tyuumbʉ diꞌibʉ kuwijy es tyiimpy ti wyindsʉ́n tsyejpy. Ta ttukmʉnikaagʉ ja tyʉjk es bom bom dyajkáyʉt ja poꞌoduumbʉty diꞌibʉ jam.  
\v 46 Jotkujk ja tuumbʉ ko ja wyindsʉ́n jya̱ꞌtʉt es pya̱a̱dʉdʉt tkuydyúñ diꞌibʉ tʉ yajtuknipéky.  
\v 47 Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko ja windsʉ́n ttuknipʉ́kʉdʉp tʉgekyʉ diꞌibʉ myʉda̱jtypy.  
\v 48 Es nꞌokpʉjtákʉm, pʉn ja mʉduumbʉ kyaj ꞌyoyjyaꞌayʉty es jeꞌeyʉ twinmay ko yʉ wyindsʉ́n jákʉp ma̱ jya̱ꞌtʉt,  
\v 49 ta ttúnʉt axʉʉk ja wiinkpʉdyʉ myʉmʉduumbʉ, es tyʉkʉ ka̱a̱y ukpʉ mʉdʉ myʉꞌamiꞌikyjyaꞌayʉty,  
\v 50 es ma̱ tadʉ xʉʉ ma̱ ja tyuumbʉ kyaj ꞌyawíxyʉty es kyaj tnijawʉ ti oorʉ ja wyindsʉ́n jya̱ꞌta̱ꞌa̱ñ, net jyaꞌty ja wyindsʉ́n.  
\v 51 Net yajmoꞌoyʉt ja mʉk tʉydyuꞌunʉn, yajpʉjta̱ꞌa̱gʉp ma̱ pʉ́nʉty nayꞌandíjʉdʉp jyikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, ma̱ ja̱ꞌa̱y jyʉꞌʉy ya̱ꞌa̱xtʉt es ñaydyʉtska̱a̱dʉdʉt mʉt ja ayoꞌon. 
\c 25  
\s1 Nima̱jkpʉ toꞌoxyʉna̱ꞌk éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 1 ’Esʉ tadʉ tiempʉ ma̱ myina̱ꞌa̱ñ ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn, dʉꞌʉn ja̱jtp éxtʉm nima̱jkʉ toꞌoxyʉna̱ꞌk diꞌibʉ wyijtsʉꞌktʉ ja lyamprʉ es tꞌawixtʉ ja pʉjkpʉ yedyʉjk.  
\v 2 Nimʉgoxkʉ tadʉ toꞌoxyʉna̱ꞌk kyuwinma̱ꞌa̱ñʉty es janimʉgoxpʉ kyaj.  
\v 3 Diꞌibʉ kyaj yajxón twinma̱a̱ydyʉ, jaꞌa jeꞌeyʉ myʉnʉjxtʉ ꞌyaseytʉ diꞌibʉ jap lyamproty;  
\v 4 es ja kuwinma̱ꞌa̱ñbyʉ oj tmʉnejxy niꞌigʉ ja aseytʉ, kyaj jyaꞌayʉty diꞌibʉ jap lyamproty. 
\p  
\v 5 ’Es kom ja diꞌibʉ naty pʉka̱a̱mp kyajpʉ naty ñaja̱ꞌty, ta pyátʉdʉ ja tsuu. Ta myana̱jxtʉ niꞌamukʉ.  
\v 6 Es éxtʉm tsuꞌpʉn tmʉdooy kyajxy mʉk, es jyʉnaꞌañ: “¡Ta myiñ ja pʉjkpʉ yedyʉjk! Nʉjx jʉjpkuba̱a̱dʉdʉ.”  
\v 7 Nidʉgekyʉ tadʉ toꞌoxyʉna̱ꞌk pyʉdʉꞌktʉ. Ta yʉ lyamprʉ tꞌʉxkujkʉdʉ.  
\v 8 Net ja nimʉgoxkpʉ diꞌibʉ kyaj kyuwinma̱ꞌa̱ñʉty tꞌanma̱a̱ydyʉ ja nimʉgoxkpʉ kuwinma̱ꞌa̱ñbyʉ: “Meegyʉts waanʉ ja mꞌaseytʉ, mʉt ko tap kyʉjxnʉ yʉ nlámprʉdsʉ ꞌyaseytʉ es piꞌidsa̱a̱mp.”  
\v 9 Es ja kuwinma̱ꞌa̱ñbyʉty ꞌyadsoodʉ: “Kyaj, mʉt ko kyaj tpa̱a̱dʉt esʉts ʉʉdsʉty nyajtúndʉt es ni miidsʉty. Nik nʉjxtʉ ma̱ tyeegyʉty es juydyʉ mjaꞌa.”  
\v 10 Es ma̱ naty ja nimʉgoxkpʉ tjuydyʉ ja aseytʉ, net jyajty ja pʉjkpʉ yedyʉjk. Ja toꞌoxyʉna̱ꞌk diꞌibʉ naty tʉ ñayꞌʉxkúkʉty, ta tyʉjkʉdʉ mʉt ja pʉjkpʉ ma̱ pyʉjkpʉnigaya̱ꞌa̱ndʉ. Ta ꞌyadijky ja tʉjk.  
\v 11 Oknʉm jya̱jttʉ ja nimʉgoxkpʉ toꞌoxyʉna̱ꞌkʉty. Ta kyuga̱jxʉdʉ: “Windsʉ́n, windsʉ́n, yaꞌꞌawa̱ꞌa̱ts.”  
\v 12 Es yaꞌꞌadsooy: “Kyajts miits nꞌixyꞌattʉ.” 
\p  
\v 13 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱ydyʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —Wijy mꞌíttʉt, mʉt ko kyaj xyñijáwʉdʉ ti xʉʉ ti oorʉ nmina̱ꞌa̱ñʉts. 
\s1 Tuktujkpʉ oorʉ meeñ éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 14 ’Ma̱ myina̱ꞌa̱ñ ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn, nandʉꞌʉn ja̱jtpʉ dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y ko ñʉjxa̱ꞌa̱ñ wiink naxwíñʉdʉ, es twoodsooy ja tyuumbʉty es ttukkʉdʉjkʉ ja myeeñ. 
\p  
\v 15 ’Niduꞌuk tmooy mʉgoxkʉ oorʉ meeñ es jatuꞌuk majtskʉ oorʉ meeñ es jatuꞌuk tuꞌugʉ oorʉ meeñ. Dʉꞌʉn tmooy niduꞌuk niduꞌuk éxtʉm mba̱a̱t tmʉmadaꞌaky. Ta net oj tsyoꞌonnʉ.  
\v 16 Ja diꞌibʉ ꞌyaxa̱jʉ ja mʉgoxkpʉ meeñ, ta tyʉjkʉ ajuuy adoꞌkpʉ mʉt ja meeñ. Ta nandʉꞌʉnʉn dyajganara̱jty.  
\v 17 Nandʉꞌʉn diꞌibʉ yajmooy majtskʉ meeñ dyajganara̱jty nandʉꞌʉnʉn.  
\v 18 Es ja diꞌibʉ ꞌyaxa̱jʉ tuꞌuk, yuꞌts ja meeñ ma̱ tta̱jjujty ja nax. 
\p  
\v 19 ’Tʉ naty oy jyajknʉ ko jyajty ja wyindsʉ́n. Ta tyʉjkʉ kwentʉtuumbʉ.  
\v 20 Jawyiin ttuuñ mʉt ja diꞌibʉ naty tʉ tmoꞌoy mʉgoxk. Ta tyukkʉdʉjkʉ ja tyuumbʉ jamʉgoxk ja meeñ niꞌigʉ, es ꞌyanma̱a̱yʉ: “Windsʉ́n, xymyooyʉts mʉgoxk, es tya̱a̱ jamʉgoxk diꞌibʉts tʉ nyajganaráty.”  
\v 21 Net ja windsʉ́n tꞌanma̱a̱y ja tyuumbʉ: “A weenʉ. Oymyʉduumbʉ mij. Extʉm oy tʉ mduñ ma̱ waanʉ tʉ ndukkʉdʉkʉ, nꞌaktimtukkʉdʉ́kʉp waanʉ may. Min es nxondákʉm.” 
\p  
\v 22 ’Ok jyajty diꞌibʉ naty tʉ yajmoꞌoy majtsk. Ta tꞌanma̱a̱y ja wyindsʉ́n: “Windsʉ́n, xymyooyʉts majtsk, es tya̱a̱ jamajtsk diꞌibʉts tʉ nyajganaráty.”  
\v 23 Ta ja wyindsʉ́n ꞌyanma̱a̱yʉ: “A weenʉ. Oymyʉduumbʉ mij. Extʉm oy tʉ mduñ ma̱ waanʉ tʉ ndukkʉdʉkʉ, nꞌaktimtukkʉdʉ́kʉp waanʉ may. Min es nxondákʉm.” 
\p  
\v 24 ’Es ko jyajty jatuꞌugʉ tyuumbʉ diꞌibʉ naty tʉ yajtukkʉdʉ́kʉ tuꞌugʉ meeñ, ta tꞌanma̱a̱y ja wyindsʉ́n: “Windsʉ́n, kom nnija̱ꞌa̱bʉdsʉ naty ko mꞌadsojkp, es ko mdsiky ma̱ kyaj tʉ mniꞌipy es xyajpʉdeꞌeky ma̱ kyaj tʉ xywyʉjwaꞌxy,  
\v 25 pa̱a̱dyʉts ndsʉꞌkʉ es tʉ ndá̱jʉts ja mmeeñ na̱a̱xóty. Pes tya̱a̱ diꞌibʉ mij mjaꞌaꞌa̱jtypy.”  
\v 26 Ja windsʉ́n tꞌadsooy ja tyuumbʉ: “¡Nuux, axʉk mʉduumbʉ! Es pʉn mnija̱ꞌa̱p kots ʉj ndsiky ma̱ts kyaj tʉ nniꞌipy es nyajpʉdeꞌegyʉts ma̱ts kyaj tʉ nwʉjwaꞌxy tii,  
\v 27 pa̱a̱ty tʉʉxyʉpts ja nmeeñ xypyʉjtákʉ ma̱ yʉ bankʉ, es kots tʉ njʉmbity, taaxyʉpts nꞌaxa̱jʉ nandʉꞌʉn ja nmeeñꞌajuydyúkʉts.”  
\v 28 Ta ja windsʉ́n tꞌanma̱a̱y diꞌibʉ naty jápʉty: “Pʉjkʉdʉ tadʉ meeñ, es moꞌoy diꞌibʉ myʉda̱jtypy ma̱jk.  
\v 29 Mʉt ko diꞌibʉ myʉda̱jtypy, aktimꞌyajmoꞌoyʉp es tmʉdátʉt waanʉ niꞌigʉ; es ja diꞌibʉ kyaj tmʉdaty, aktimꞌyajpʉjkʉdyaꞌayʉp diꞌibʉ oynʉꞌʉnʉn myʉda̱jtypy.  
\v 30 Esʉ tya̱dʉ nduumbʉts diꞌibʉ kyaj ti ttsooty, jʉbijppʉdsʉ́mdʉ awa̱ꞌa̱tstúm ma̱ ja kootsꞌát, ma̱ ja̱ꞌa̱y jyʉꞌʉy ya̱ꞌa̱xtʉt es ñaydyʉtska̱a̱dʉdʉt mʉt ja ayoꞌon.” 
\s1 Ja̱ꞌa̱y yajpayoꞌoy 
\p  
\v 31 Esʉ Jesús ꞌyakjʉnáñ: 
\p —Kots ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nmínʉt mʉt niꞌigʉ mʉjꞌa̱jtʉn es juwʉdity mʉdʉdsʉ nꞌánklʉsʉty, nétʉts nꞌuꞌuñʉt ma̱ uñaaybyajn ma̱ts ʉj nyajkutuka̱ꞌa̱ñ.  
\v 32 Nidʉgekyʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty ñaymyujkta̱ꞌa̱yʉdʉt ma̱ ʉjʉn, esʉts nyajnaywya̱ꞌxʉdʉts niduꞌuk niduꞌuk éxtʉm ja borreegʉ kwentʉꞌa̱jtpʉ dyajnaywyaꞌxyʉty ja byorreegʉ esʉ tsyiip awiingáty.  
\v 33 Nbʉjta̱ꞌa̱gʉdʉts ja borreegʉ nꞌaga̱ꞌa̱ñdsyoo es ja tsyiibʉ nꞌana̱jñdsyoots.  
\v 34 Nétʉts nꞌanʉʉmʉdʉt ja nborreegʉts diꞌibʉts nyaꞌijtypy nꞌaga̱ꞌa̱ñdsyoo: “Mindʉ miidsʉty diꞌibʉts ja nDeety tʉ kyunuꞌxʉdʉ. Axá̱jʉdʉ ja oyꞌa̱jtʉn ma̱ ngutujkʉnʉts diꞌibʉ Dios mduknibʉjta̱a̱gʉty extʉ ma̱ oj dyajkojy ja naxwíñʉdʉ.  
\v 35 Jaꞌa ko nmʉda̱jtʉts ja yuu es miits xyajka̱a̱ydyʉts, nmʉda̱jtʉts ja tʉʉdsʉ es miits xyajnʉꞌúktʉts, dʉꞌʉnʉts njʉdijty éxtʉm diꞌibʉ kyajpʉ jyʉʉn tyʉjk, es miidsʉts xymyooydyʉ ja̱jttákn,  
\v 36 xytyʉgoyꞌa̱jtxʉts ja nwit es miidsʉts xymyooydyʉ, ijtʉts pa̱ꞌa̱m mʉʉt es miidsʉts oj xykyuꞌixtʉ, ijtʉts pujxndʉgóty es miidsʉts oj xykyuꞌixtʉ.” 
\p  
\v 37 ’Es diꞌibʉ jikyꞌa̱jt tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt xyꞌanʉʉmʉdʉpts: “Windsʉ́n, ¿na̱ꞌa̱ tʉ nꞌixtʉ myuꞌeegyʉty es tʉ nmoꞌoydyʉ mga̱ꞌa̱y mꞌukʉn, o na̱ꞌa̱ tʉ nꞌixtʉ xymyʉdaty ja tʉʉdsʉ es tʉ nyajnʉꞌuuktʉ,  
\v 38 o na̱ꞌa̱ tʉ nꞌixtʉ mjʉdity éxtʉm diꞌibʉ kyajpʉ tyʉjk, es tʉ nyajja̱jtta̱ꞌa̱ktʉ, o tʉ mdʉgoyꞌa̱jtxʉty ja mwit es tʉ nmoꞌoydyʉ,  
\v 39 o na̱ꞌa̱ tʉ nꞌixtʉ mbékyʉty es tʉ nguꞌixtʉ, o na̱ꞌa̱ tʉ mꞌity pujxndʉgóty es tʉ oj nguꞌixtʉ?”  
\v 40 Es ʉj nꞌadsówʉdʉts: “Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko ma̱ dʉꞌʉn xytyuundʉ mʉt oytyim diꞌibʉty nmʉguꞌugʉts, mduundʉ mʉt ʉj nandʉꞌʉn.” 
\p  
\v 41 ’Net ʉj nꞌanʉʉmʉdʉts diꞌibʉ nyaꞌijtypyʉts nꞌana̱jñdsyoo: “Mastúttʉgʉts miidsʉty diꞌibʉ tʉ yajka̱jxpóktʉ. Nʉjx ma̱ ja jʉnyaꞌangʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ diꞌibʉ tʉ yajtuknibʉjta̱a̱gʉ es tjaaꞌátʉt ja mʉjkuꞌugópk es ja ꞌyánklʉsʉty.  
\v 42 Jaꞌa ko nmʉda̱jtʉts ja yuu es miidsʉty kyajts xyajka̱a̱ydyʉ, nmʉda̱jtʉts ja tʉʉdsʉ es miidsʉty kyaj xyajnʉꞌúktʉts,  
\v 43 jʉdijtʉts éxtʉm diꞌibʉ kyajpʉ tyʉjk, es miidsʉty kyajts xymyooydyʉ ja̱jttákn, xytyʉgoyꞌa̱jtxʉts ja nwit es miidsʉty kyaj xymyooydyʉ, nmʉda̱jtʉts ja pa̱ꞌa̱m es ijtʉts pujxndʉgóty es miidsʉty kyajts oj xykyuꞌixtʉ.” 
\p  
\v 44 ’Net jaꞌajʉty xyꞌadsówdʉdʉts: “Windsʉ́n, ¿na̱ꞌa̱ tʉ nꞌixtʉ mjʉdity myuꞌeegyʉty, o xymyʉdaty ja tʉʉdsʉ, o éxtʉmʉ diꞌibʉ kyajpʉ tyʉjk o kyajpʉ mwit, o tʉ mbékyʉty, o pujxndʉgóty es kyaj tʉ nbudʉkʉ?”  
\v 45 Es ʉj nꞌadsówʉdʉts: “Tʉgekyʉ diꞌibʉ kyaj tʉ xytyundʉ mʉdʉ oytyim diꞌibʉty nmʉguꞌugʉts, nan kyaj tʉ xytyundʉ mʉt ʉj.” 
\p  
\v 46 ’Netʉ tya̱a̱dʉty ñʉjxtʉt ma̱ ja tʉydyuꞌunʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, per diꞌibʉ jikyꞌa̱jttʉp tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, yʉꞌʉ nʉjxtʉp ma̱ ja jikyꞌa̱jtʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ. 
\c 26  
\s1 Tkajxyꞌáttʉ pʉn wiꞌixʉ Jesús yajmátsʉt 
\p  
\v 1 Ko Jesús tka̱jxta̱a̱y tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ, ta tꞌanma̱a̱y ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p  
\v 2 —Miits mnija̱ꞌa̱dʉp ko jʉxtʉjmʉ dʉꞌʉn ja paskʉ xʉʉ, es ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nyajkʉyaka̱ꞌa̱ñʉts esʉts xyajkruuzpátʉt. 
\p  
\v 3 Ma̱ tadʉ tiempʉ ja teedywyindsʉ́nʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp es nandʉꞌʉnʉ israelítʉdyʉ myʉjja̱ꞌa̱ydyʉjkʉty ñaymyujkʉdʉ ma̱ tyʉjk a̱a̱ Kaifás, ja teedywyindsʉngópk.  
\v 4 Jam dyajtʉydyʉjkʉdʉ wiꞌix tꞌokmátstʉt ja Jesús mʉdʉ andakʉn, es ꞌyoogʉt.  
\v 5 Es ñayjyʉnánʉdʉ: 
\p —Kyaj jyaaty ma̱ ja xʉʉ, kʉdiibʉ xyñibʉdʉꞌkʉm ja ja̱ꞌa̱yʉty. 
\s1 Tuꞌugʉ toxytyʉjk ttukkuutsy ja pa̱ꞌa̱k xuꞌkpʉ ja Jesús 
\p  
\v 6 Jamʉ natyʉ Jesús Betañʉ ma̱ tyʉjkʉ Simonk diꞌibʉ yajtijp nileprʉ pa̱ꞌa̱m.  
\v 7 Ta ñimʉwingoonʉ tuꞌugʉ toxytyʉjk mʉt tuꞌugʉ limetʉ alabástrʉbʉ ujts mʉdʉ aseytʉ pa̱ꞌa̱k xuꞌkpʉ es jantsy tsooxpʉ. Ko naty ja Jesús ꞌyuꞌuñʉ meesʉ windum, ta ja toxytyʉjk oj tyukkuudsʉty kyʉba̱jkkʉjxy.  
\v 8 Ko ja ʉxpʉjkpʉty tꞌijxtʉ tya̱a̱dʉ, ta ꞌyajkʉdʉ es jyʉnandʉ: 
\p —¿Ti ko tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn tʉ ꞌyʉxtʉgoy?  
\v 9 Tya̱a̱dʉ tʉʉxyʉp tsoox yajteeky esxyʉp tʉ yajtukpudʉ́kʉdʉ ja ayoobʉ ja̱ꞌa̱yʉty. 
\p  
\v 10 Ko Jesús tmʉdooyʉ tya̱a̱dʉ, ta jyʉnáñ: 
\p —¿Ti ko xyꞌoodʉ tadʉ toxytyʉjk? Tya̱a̱dʉ óyʉdsʉ dʉꞌʉn tʉ xytyuñ.  
\v 11 Pes ja ayoobʉtʉjkʉty mmʉdáttʉp dʉꞌʉñʉm ma̱ miidsʉty, per ʉj kyajts dʉꞌʉñʉm xymyʉdáttʉt.  
\v 12 Diꞌibʉ tya̱dʉ toxytyʉjk tʉ ttuñ kots tʉ xytyukkuudsyʉ tadʉ aseytʉ pa̱ꞌa̱k xuꞌkpʉ ma̱dsʉ nniniꞌx, jaꞌa dʉꞌʉn jyʉjpꞌijxnʉp esʉts nnaxtʉ́kʉt.  
\v 13 Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko oytyim ma̱a̱ty yajka̱jxwaꞌxy yʉ oybyʉ ayuk ma̱ tʉgekyʉ naxwíñʉdʉ, yajmadya̱ꞌa̱gʉt nandʉꞌʉn diꞌibʉ tyuunʉ tya̱dʉ toxytyʉjk, es dʉꞌʉn yajjamyátsʉt yʉꞌʉ. 
\s1 Juudʉs tkʉyaka̱ꞌa̱ñ ja Jesús 
\p  
\v 14 Net niduꞌugʉ nima̱jmajtskpʉ ja ʉxpʉjkpʉ diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Juudʉs Iskaryotʉ, oj myadyaꞌaky mʉdʉ teedywyindsʉ́nʉty.  
\v 15 Ta tꞌanma̱a̱y: 
\p —¿Nʉꞌʉnʉts xymyoꞌoyʉt pʉn ndukkʉdʉjkʉdʉp ja Jesús? 
\p Net myooyʉdʉ iꞌpx ma̱jkʉ platʉ meeñ.  
\v 16 Es net ja Juudʉs tꞌʉxta̱a̱y oga̱ꞌa̱n ja tiempʉ ma̱ tꞌokkʉyákʉt ja Jesús. 
\s1 Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ ꞌyaꞌux 
\p  
\v 17 Es ma̱ ja paskʉ xʉʉ tsyondaky ma̱ yajkáy ja tsa̱jkaaky diꞌibʉ kyaj tmʉdaty ja levaduurʉ, ja ʉxpʉjkpʉty tnimiindʉ wingón ja Jesús es dyajtʉʉdʉ: 
\p —¿Ma̱a̱ xytsyeky nꞌʉxkúkʉdʉts es nduꞌunʉm ja paskʉ aꞌux? 
\p  
\v 18 Ta ja Jesús ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Nʉjxtʉ jam ka̱jpnóty ma̱ ja tyʉjk tuꞌugʉ yedyʉjk nmʉtnaymyaayʉbʉ, es anʉʉmʉdʉ: “Yʉ Windsʉ́n dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ: Yʉ nxʉʉ nꞌoorʉts tʉ wyingóñ, es ma̱ yʉ mdʉjk nduna̱ꞌa̱ñʉts ja paskʉ mʉdʉdsʉ nꞌʉxpʉjkpʉty.” 
\p  
\v 19 Net ja ʉxpʉjkpʉty dʉꞌʉn ttuundʉ éxtʉm ja Jesús tyuknipʉjkʉdʉ. Ta tꞌʉxkujkʉdʉ ja paskʉ aꞌux. 
\p  
\v 20 Ko oj tsyuꞌujʉnʉ, tamʉ natyʉ Jesús meesʉ windum mʉt ja nima̱jmajtskpʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty.  
\v 21 Ma̱ naty jam ꞌyaꞌuxꞌattʉ, ta Jesús jyʉnáñ: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko niduꞌuk miidsʉty xykyʉyaka̱ꞌa̱ñʉts. 
\p  
\v 22 Net ja ʉxpʉjkpʉty jyantsyjyotmaydyuktʉjkʉdʉ, es dyajtʉʉdʉ niduꞌugáty ja Jesús: 
\p —Windsʉ́n, ¿tii ʉjtsʉ daa? 
\p  
\v 23 Ta ꞌyadsoojʉ ja Jesús: 
\p —Diꞌibʉts xymyʉttojxmujkp, yʉꞌʉdsʉ dʉꞌʉn xykyʉyaka̱a̱mp.  
\v 24 Ʉj ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, dʉꞌʉn nnejxyʉts éxtʉm ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ. ¡Per pʉroobʉ tadʉ yedyʉjk diꞌibʉts xykyʉyaka̱a̱mp! Nik oy mʉt yʉꞌʉ kooxyʉbʉ tadʉ yedyʉjk kyadimmiiñ kyadimja̱jty naxwiiñ. 
\p  
\v 25 Net ja Juudʉs diꞌibʉ kʉyakánʉp, oj dyajtʉʉy ja Jesús: 
\p —Windsʉ́n, ¿tii ʉjtsʉ daa? 
\p Ta Jesús ꞌyadsoojʉ: 
\p —Mijtsʉ dʉꞌʉn. 
\p  
\v 26 Ma̱ naty jam ꞌyaꞌuxꞌattʉ, ta Jesús tkoneꞌky ja tsa̱jkaaky, es tja̱ꞌa̱ygyʉdáky ja Dios. 
\p Es ko ttujkwaꞌxy, ta tmooydyʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty, es tꞌanʉʉmʉdʉ: 
\p —Kaydyʉ. Tya̱a̱dʉdsʉ dʉꞌʉn ja nniniꞌx. 
\p  
\v 27 Net tkoneꞌky tuꞌugʉ kálʉz mʉdʉ vinʉ, es tja̱ꞌa̱ygyʉdáky ja Dios. 
\p Ta tmooydyʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty, es tꞌanʉʉmʉdʉ: 
\p —Uuktʉ nidʉgekyʉ miidsʉty ma̱ tya̱dʉ kálʉz.  
\v 28 Tya̱a̱dʉdsʉ dʉꞌʉn ja nneꞌpyñʉts diꞌibʉ yajtama̱a̱mp yajꞌyoka̱a̱mp es tyʉydyʉ́kʉt ja kajxyꞌátypyʉ, es dʉꞌʉn yajmaꞌxʉt mayʉ ja̱ꞌa̱y ja pyojpʉty.  
\v 29 Es nꞌanʉʉmʉdʉ ko kyajts nnakyꞌuuga̱ꞌa̱ñʉ tya̱dʉ uuvʉ nʉʉ extʉ kodsʉ naty nꞌiiky mʉt miidsʉty ja jembyʉ uuvʉ nʉʉ ma̱dsʉ nDeedyʉts yajkutíky. 
\s1 Jesús tnigajxy ko Peedrʉ ꞌyʉxtija̱ꞌa̱ñʉty 
\p  
\v 30 Ko tꞌʉʉda̱a̱y tuꞌugʉ alabanzʉ, ta oj ñʉjxtʉ ma̱ ja Oliivʉs Kopk.  
\v 31 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱ydyʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —Nidʉgekyʉ miits xymyatstuꞌudándʉpts tya̱a̱dʉ koots, mʉt ko jyʉnaꞌañ ma̱ Diosʉ jyaaybyajtʉn: “Nyaꞌoogʉpts ja borreegʉ kwentʉꞌa̱jtpʉ, es ja byorreegʉty ꞌyayoꞌoywya̱ꞌxta̱ꞌa̱ydyʉt.”  
\v 32 Es kodsʉ naty tʉ njikypyeky, jawyiinʉts nnʉjxʉt Galileeʉ ma̱a̱nʉmʉ naty miits mganʉjxtʉ. 
\p  
\v 33 Net ja Peedrʉ ꞌyadsoojʉ: 
\p —Oy nidʉgekyʉ mjamatstutta̱a̱yʉbʉ, ʉj kyajts mij nmatstuꞌudʉt. 
\p  
\v 34 Net ja Jesús ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉ ko nan ma̱ tya̱dʉ koots, kyajnʉmʉ natyʉ tʉgaak ꞌyʉy, esʉts mij xyꞌʉxtija̱ꞌa̱ñ tʉgʉk ok. 
\p  
\v 35 Netʉ Peedrʉ jyʉnáñ: 
\p —Oyʉts ndimꞌoogʉt mʉt mij, kyaj nꞌʉxtíjʉt. 
\p Es nidʉgekyʉ ja ʉxpʉjkpʉty nandʉꞌʉn jyʉna̱a̱nda̱a̱ydyʉ. 
\s1 Jesús kya̱jxtaꞌaky Jetsemanii 
\p  
\v 36 Net ja Jesús jya̱jttʉ mʉdʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty ma̱ tuꞌugʉ nʉgam diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Jetsemanii. Ta tꞌanma̱a̱ydyʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —Uꞌuñʉdʉ ya̱a̱ mints xim nꞌokka̱jxtaꞌaky. 
\p  
\v 37 Ta tmʉnejxy ja Peedrʉ es majtskʉ Zebedeeʉ mya̱a̱nk. Ta ñayjya̱ꞌa̱jʉ jantsy jotmaymyʉʉt es ꞌyamutskꞌa̱jty.  
\v 38 Net tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Dʉꞌʉnʉts njawʉ njodoty éxtʉm tuꞌugʉ jotmay diꞌibʉ mʉdʉ oꞌkʉn. Wʉꞌʉmdʉ miits ja ya̱a̱ es wijy mꞌíttʉt mʉt ʉj. 
\p  
\v 39 Net ja Jesús oj waanʉ ñasꞌyoꞌoyʉ. Ta ñayjyujpʉ koxtanʉ naxkʉjxy, es kya̱jxtáky dʉꞌʉn: 
\p —Tatituꞌunk, pʉn mba̱a̱t, kʉdiibʉts nꞌuugʉt yʉ ta̱ꞌa̱mbʉ. Per kyaj dyʉꞌʉnʉty éxtʉmts ʉj ndseky, waꞌanʉ dʉꞌʉnʉty éxtʉm mij xytsyeky. 
\p  
\v 40 Net jyʉmbijty ma̱ naty ja nidʉgʉʉkpʉ ꞌyʉxpʉjkpʉ es tpattʉ mya̱ꞌa̱dʉ, es tꞌanma̱a̱y ja Peedrʉ: 
\p —¿Kyaj tʉ mmada̱ꞌa̱ktʉ miits mꞌíttʉt wijy mʉt ʉj ni tuk oorʉ?  
\v 41 Wijtʉ es ka̱jxta̱ꞌa̱ktʉ kʉdiibʉ ja kaꞌoybyʉ mmʉmada̱ꞌa̱gʉdʉt. Tʉyꞌa̱jtʉn ko ja anmʉja̱ꞌa̱n tsyejpy es ttúnʉt diꞌibʉ Dios tsyejpy, per yʉ niniꞌx kyaj oy tmʉdanʉ. 
\p  
\v 42 Ja myʉmajtsk ok oj ñejxy, ta kya̱jxtáky dʉꞌʉn: 
\p —Tatituꞌunk, pʉn kyaj mba̱a̱t xyaꞌꞌadiky es kʉdiibʉts ʉjʉ dʉꞌʉn nꞌayówʉt, waꞌanʉ dʉꞌʉn dʉꞌʉnʉty éxtʉm mij xytsyeky. 
\p  
\v 43 Net jyʉmbijty jatʉgok ma̱ ja nidʉgʉʉkpʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty, es tpaty ak ma̱a̱dʉp, mʉt ko nʉgoo naty ja tsuu tʉ ꞌyokwindʉjkʉndʉ.  
\v 44 Ta tnaꞌijxy es oj ñejxy myʉdʉgʉk ok ka̱jxtákpʉ, nandʉꞌʉn éxtʉm tʉ tꞌokꞌamdoo tꞌokpʉjktsoobʉ.  
\v 45 Ta oj jyʉmbijnʉ ma̱ ja nidʉgʉʉkpʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty, es tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —¿Tii mꞌakma̱a̱ mꞌakpoꞌxtʉbʉ? Tʉ net tpa̱a̱ty ja xʉʉ ja oorʉ ma̱ ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nyajkʉyaka̱ꞌa̱ñʉts ma̱ yʉ pojpʉ ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 46 ¡Pʉdʉꞌʉktʉ! ¡Joꞌomdʉ! Ta myiñ ja diꞌibʉts xykyʉyaka̱a̱mp. 
\s1 Jesús yajmátsy 
\p  
\v 47 Tamʉ natyñʉmʉ Jesús ꞌyakkajxy ko jyajty ja Juudʉs diꞌibʉ nandʉꞌʉn ꞌyapóstʉlʉꞌa̱jtypy ma̱ yʉ nima̱jmajtskpʉ, es myindʉ mʉdʉ mayjyaꞌay mʉdʉ ꞌyespa̱a̱dʉ esʉ kyépyʉty. Yʉꞌʉ naty kajxʉdʉp ja teedywyindsʉ́nʉty esʉ myʉjja̱ꞌa̱ydyʉjkʉdyʉ israelítʉty.  
\v 48 Es tʉ natyʉ Juudʉs ttukniꞌꞌixʉ wiꞌixʉ naty dyaka̱ꞌa̱ñ ja ijxwʉꞌʉmʉn: 
\p —Diꞌibʉts ʉj ndsiꞌxypy, yʉꞌʉ dʉꞌʉnʉ naty ja Jesús. Yʉꞌʉ dʉꞌʉn mmátstʉp. 
\p  
\v 49 Netyʉ Juudʉs tnimiiñ ja Jesús, es tka̱jxpeꞌxy: 
\p —Dios maygyépyʉty, Windsʉ́n. 
\p Ta oj ttsiꞌxy.  
\v 50 Netʉ Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Mʉtnaymyaaybyʉ, ¿tun ti mnimiimpy? 
\p Ta tnimʉwingoondʉ ja Jesús es tma̱jtstʉ es dyajnʉjxnʉdʉ tsimy.  
\v 51 Niduꞌuk diꞌibʉ naty jam mʉdʉ Jesús, tjuꞌty ja ꞌyespa̱a̱dʉ es tniboꞌtʉ tuk aduꞌumʉ tyatsk ja teedywyindsʉngópkʉ tyuumbʉ.  
\v 52 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱y: 
\p —Pʉjkʉꞌʉgʉ mꞌespa̱a̱dʉ ma̱ xyaꞌity. Mʉt ko nidʉgekyʉ diꞌibʉ tsiptuump mʉdʉ espa̱a̱dʉ, nan mʉdʉ espa̱a̱dʉ ꞌyoogʉt.  
\v 53 Es tim tyamyʉ mba̱a̱dʉts njaꞌꞌamdoy ja nDeedyʉts es tkáxʉt tʉgoymyayʉ ánklʉsʉty esxyʉpts xypyudʉkʉ.  
\v 54 Per kyajtsʉ dʉꞌʉn ndúnʉt, mʉt ko wiꞌix yajkuydyúnʉt ja Diosʉ jyaaybyajtʉn diꞌibʉ jʉna̱a̱mp ko dʉꞌʉn tyun jyátʉt. 
\p  
\v 55 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱ydyʉ ja mayjyaꞌayʉty: 
\p —¿Tii dʉꞌʉnʉts miits tʉ xyñimíndʉts mʉdʉ mꞌespa̱a̱dʉ esʉ mgepy es xymyatsa̱ꞌa̱ndʉts éxtʉmxyʉpts ʉj nmaꞌtspʉty? Bom bómʉts ʉj tʉ nꞌuꞌuñʉ mʉt miidsʉty mʉj tsa̱jptʉjk ñabotsoty es nyaꞌʉxpʉktʉ, es ni na̱ꞌa̱ts tʉ xykyatsumdʉ.  
\v 56 Es tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn játyʉty es yajkuydyúnʉt diꞌibʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty myadyaktʉ ma̱ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn. 
\s1 Jesús, Anás wyindum 
\p Ta nidʉgekyʉ ja ʉxpʉjkpʉty tmastuttʉ ja Jesús, es kyakta̱a̱ydyʉ.  
\v 57 Diꞌibáty mya̱jtstʉ ja Jesús, yʉꞌʉjʉty yajnʉjxtʉ ma̱ ja teedywyindsʉngópk Kaifás, ma̱ naty ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp esʉ mʉjja̱ꞌa̱ydyʉjkʉty tʉ ñaymyúkʉdʉ.  
\v 58 Es yʉ Peedrʉ pyanʉjx extʉ ma̱ ja tyʉja̱ꞌa̱ ja teedywyindsʉngópk. Jap tyʉjkʉ es ñaxweꞌtsy mʉdʉ polʉsiiʉty, es tnijawʉyaꞌañ wiꞌix ꞌyokweꞌemy ja Jesús. 
\p  
\v 59 Yʉ teedywyindsʉ́nʉty es ja mʉjja̱ꞌa̱ydyʉjkʉty es tʉgekyʉ diꞌibʉ anaꞌamdʉp mʉj tsa̱jptʉgóty tꞌʉxta̱ꞌa̱ydyʉ ja winma̱ꞌa̱ñ wiꞌix tꞌokniwa̱a̱mbáttʉt ja Jesús es ꞌyoogʉt,  
\v 60 es kyaj tpattʉ ja pyojpʉ oy may ja ja̱ꞌa̱y oj jyamindʉ es tjaniwa̱a̱mbajttʉ ja Jesús. Es tim ok myiiñ nimajtskʉ testiigʉ diꞌibʉ andáktʉp,  
\v 61 es jyʉnandʉ: 
\p —Tya̱a̱dʉ yedyʉjk dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ: “Mba̱a̱dʉts njity tya̱dʉ mʉj tsa̱jptʉjk es tʉgʉk xʉʉts ngójʉt jatʉgok.” 
\p  
\v 62 Net ja teedywyindsʉngópk pyʉdeꞌky es tꞌanma̱a̱y yʉ Jesús: 
\p —¿Kyaj mꞌadsoy ni tii? ¿Tii dʉnʉ tya̱a̱dʉ diꞌibʉ yam myadyáktʉp mʉt mijtskyʉjxm? 
\p  
\v 63 Es ja Jesús oj wyeꞌemy amoñʉ. Net ja teedywyindsʉngópk ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Ʉjtsʉts mij nꞌanmaapy mʉdʉ Diosʉ xyʉʉgyʉjxm es xyꞌanʉʉmʉdʉts ja tʉyꞌa̱jtʉn pʉn mijtsʉ dʉꞌʉn ja Kristʉ, ja Diosʉ ꞌyUꞌunk. 
\p  
\v 64 Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Ʉjtsʉ dʉꞌʉn éxtʉm mij mjʉna̱ꞌa̱ñ, es nandʉꞌʉn nꞌanʉʉmʉdʉ miidsʉty ko mꞌíxtʉp ko ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nꞌuꞌuñʉyaꞌañʉts ma̱ yʉ ꞌyaga̱ꞌa̱ñdsyoo ja Dios diꞌibʉ tʉgekyʉ mʉkꞌa̱jtʉn myʉda̱jtypy, es ma̱ naty nmina̱ꞌa̱ñʉts yoodsóty. 
\p  
\v 65 Net ja teedywyindsʉngópk tkʉꞌtsy ja wyit es ñʉgʉxʉꞌʉgʉt ja ꞌyakʉ, es jyʉnáñ: 
\p —¡Tya̱dʉ yedyʉjk tʉ tmʉdʉgoy ja Dios mʉdʉ kyʉꞌʉm ayuk! ¿Oy njadimtsojkʉm ja testiigʉ? Miidsʉty kʉꞌʉm tʉ xymyʉdowdʉ yʉ ꞌyaxʉk ayuk.  
\v 66 ¿Wiꞌix mjʉna̱ꞌa̱ndʉ? 
\p Es jaꞌajʉty jyʉnandʉ: 
\p —Myʉda̱jtypy ja pyeky, es pátʉp ꞌyoogʉt. 
\p  
\v 67 Ta twindsujʉꞌktʉ es twojptʉ es na̱a̱gʉty twimbojtsʉꞌktʉ,  
\v 68 es tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Mij Kristʉ, ¡may pʉ́n tʉ mgóxyʉty! 
\s1 Peedrʉ tꞌʉxtijy ja Jesús 
\p  
\v 69 Ma̱ naty ja Peedrʉ ꞌyuꞌuñʉ tʉja̱ꞌp, ta ñimiinʉ tuꞌugʉ kiixy poꞌoduumbʉ es ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Mij nandʉꞌʉn tʉ mjʉdity mʉdʉ Jesús, Galileeʉ ja̱ꞌa̱y. 
\p  
\v 70 Es ja Peedrʉ ꞌyʉxtijy ja Jesús mayjyaꞌayóty, es jyʉnaꞌañ: 
\p —Kyajts nnijawʉ ti dʉn mmadyakypy. 
\p  
\v 71 Jamʉ natyʉ Peedrʉ tʉjk agʉꞌʉm ko jatuꞌugʉ kiixy poꞌoduumbʉ diꞌibʉ naty jap ꞌyijxʉ. Ta jyʉnáñ: 
\p —Tya̱dʉ ja̱ꞌa̱y nandʉꞌʉn tʉ jyʉdity mʉdʉ Jesús nazarenʉ. 
\p  
\v 72 Ta jatʉgok ja Peedrʉ tꞌʉxtijy, es jyʉnáñ: 
\p —Diósʉts ndestiigʉꞌa̱jtypy ko kyajts nꞌixyꞌatyʉ tadʉ yedyʉjk. 
\p  
\v 73 Ko waanʉ ꞌyakꞌijty, diꞌibʉ naty jápʉty tnimʉjwa̱ꞌktʉ ja Peedrʉ es tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn ko mij nandʉꞌʉn mja̱ꞌa̱yꞌa̱jtʉbʉ tya̱a̱dʉ, mʉt ko mʉdʉ mꞌʉꞌʉ mga̱jxʉn myaꞌʉxkapy. 
\p  
\v 74 Netʉ Peedrʉ oj ñaygya̱jxpékyʉty ko kyaj tʉyꞌa̱jtʉn jyʉnaꞌañ: 
\p —¡Ay, por tsyos! Kyajts nꞌixyꞌatyʉ tadʉ ja̱ꞌa̱y. 
\p Ta netyʉ ꞌyʉʉy ja tʉgaak.  
\v 75 Net ja Peedrʉ tjamyejtsy éxtʉm ja Jesusʉ naty tʉ ꞌyanʉꞌʉmxʉty: “Ko kyajnʉmʉ natyʉ tʉgaak ꞌyʉy, es mij mjʉna̱ꞌa̱na̱ꞌa̱ñ tʉgʉk ok ko kyajts xyꞌixꞌaty.” Taa ja Peedrʉ pyʉdseemy jap, es jantsy jyʉʉy yaxy. 
\c 27  
\s1 Jesús, Pilatʉ wyinduuy 
\p  
\v 1 Ko oj xyʉʉñʉ, ta ja teedywyindsʉ́nʉty es ja israelítʉdyʉ myʉjja̱ꞌa̱ydyʉjkʉty tꞌʉmujk tka̱jxmujktʉ es dyajtiꞌigyʉdʉ es ꞌyoogʉt ja Jesús.  
\v 2 Net tkʉtsuumdʉ es oj ttukkʉdʉ́kʉdʉ ja gobernadoor Ponsyʉ Pilatʉ. 
\s1 Juudʉs ꞌyeeky 
\p  
\v 3 Ko ja Juudʉs diꞌibʉ naty tʉ tkʉyaky ja Jesús, tꞌijxy ko tʉ naty tkʉyaky es ꞌyoogʉt ja Jesús, ta oj jyajotmayꞌoꞌknʉ. Ta tkoonʉmbijty ja iꞌpx ma̱jkpʉ platʉ meeñ tsa̱jptʉgóty ma̱ ja teedywyindsʉ́nʉty es ja mʉjja̱ꞌa̱ydyʉjkʉty.  
\v 4 Ta tꞌanma̱a̱y: 
\p —Ʉj tʉts nbekytyúñ kots tʉ ngʉyaky es ꞌyoogʉt tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ kyaj tii pyeky. 
\p Per jaꞌajʉty ꞌyadsoojʉ: 
\p —Esʉ taadʉ, ¿tits ʉʉdsʉty ngwéntʉty? ¡Mij taadʉ mbátʉp! 
\p  
\v 5 Net ja Juudʉs tnaswʉjʉ ja meeñ ma̱ mʉj tsa̱jptʉjkʉn, es ñʉjxnʉ es ñayyoꞌktʉʉyʉ. 
\p  
\v 6 Ja teedywyindsʉ́nʉty tkoonmujktʉ ja meeñ, es ñayjyʉnánʉdʉ: 
\p —Kyaj mba̱a̱t nbʉjtákʉmʉ tya̱dʉ meeñ ma̱ ja limosnʉ ñipety, mʉt ko yʉꞌʉ yajꞌya̱jk ko tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y ꞌyoogʉt. 
\p  
\v 7 Net ñaybyʉjtákʉdʉ tiꞌigyʉ es tjuyandʉ tuꞌugʉ nax diꞌibʉ jyaꞌaꞌa̱jtypy ja tuꞌts pojtspʉ, es dʉꞌʉn tmʉdáttʉt ma̱ dyajnaxtʉ́kʉdʉt ja jabyeꞌxyʉty.  
\v 8 Pa̱a̱ty txʉꞌatyʉ tadʉ nax extʉ tyamba̱a̱t neꞌpyññáx.  
\v 9 Es dʉꞌʉn yajkuydyuuñ yʉ tya̱a̱dʉ diꞌibʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ Jeremiiʉs tʉ tkajxyʉ naty: “Es tꞌaxá̱jʉdʉ iꞌpx ma̱jkʉ platʉ meeñ, éxtʉm ja israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty tpʉjtákʉdʉ ja tsyoo,  
\v 10 es mʉdʉ tadʉ meeñ tjuuydyʉ ja tuꞌts pojtspʉ ñax, éxtʉm ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm xytyuknipejky.” 
\s1 Jesús, Pilatʉ wyinduuy 
\p  
\v 11 Net Jesús oj yajmʉnejxy ma̱ ja gobernadoor, diꞌibʉ yajtʉʉjʉ: 
\p —¿Tii mijtsʉ dʉꞌʉn ja israelítʉdyʉ ryey? 
\p Netʉ Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Dʉꞌʉnʉ dʉꞌʉn éxtʉm mij mjʉna̱ꞌa̱ñʉn. 
\p  
\v 12 Es ko ja teedywyindsʉ́nʉty es ja mʉjja̱ꞌa̱ydyʉjkʉty ñiꞌʉʉnʉdʉ, Jesús kyaj ꞌyadsooy.  
\v 13 Net ja Pilatʉ yajtʉʉjʉ: 
\p —¿Tii kyaj xymyʉdoy tʉgekyʉ diꞌibʉ yam mdukniꞌʉꞌʉnʉdʉp mij? 
\p  
\v 14 Es ja Jesús kyaj tyimꞌadsooy ni tuk a̱a̱. Es ja gobernadoor dʉꞌʉñʉ oj wyʉꞌʉmʉ es kyaj tnijawʉ wiꞌix ꞌyakjʉna̱ꞌa̱nʉt. 
\s1 Jesús ñidukʉ es ꞌyoogʉt 
\p  
\v 15 Es ma̱ ja xʉʉ ja gobernadoor jʉmʉjt jʉmʉjt tnasmatsʉ tuꞌugʉ tsimyjyaꞌay diꞌibʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty tsyojktʉp.  
\v 16 Es ma̱ tadʉ tiempʉ, japʉ naty ꞌyity tsimy tuꞌugʉ mʉj pekyjyaꞌay diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Barrabás.  
\v 17 Es ko naty ja israelítʉty tʉ ñaymyúkʉdʉ, ta ja Pilatʉ dyajtʉʉy: 
\p —¿Diꞌibʉ miits mdsojktʉp esʉts nnasmátsʉt, yʉ Barrabás, o yʉ Jesús diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Kristʉ? 
\p  
\v 18 Dʉꞌʉn jyʉnáñ ja Pilatʉ mʉt ko ñija̱ꞌa̱bʉ naty ko ja teedywyindsʉ́nʉty tnaywyinnaxʉjáwʉdʉ ko Jesús may ja ja̱ꞌa̱yʉty pyanʉjxʉdʉ es pa̱a̱ty tʉ tyukkʉdʉ́kʉdʉ. 
\p  
\v 19 Ko naty ja Pilatʉ ꞌyakꞌuꞌuñʉ ma̱ yajkutíky, yʉ ñʉdoꞌoxy oj ñigajxykyáxʉty es ꞌyanʉꞌʉmxʉty: 
\p —Katʉ mij ti xytyuktʉkʉ mʉdʉ tadʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ kyaj tii pyeky, mʉt ko tsuꞌuyʉts nguma̱ꞌa̱y jantsy axʉʉk mʉt yʉꞌʉgyʉjxm. 
\p  
\v 20 Es ja teedywyindsʉ́nʉty es ja mʉjja̱ꞌa̱ydyʉjkʉty oj ttukkupʉktʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty es jyʉna̱ꞌa̱nʉt ko yajnasmátsʉt ja Barrabás es ja Jesús ꞌyoogʉt.  
\v 21 Ja gobernadoor dyajtʉʉy jatʉgókʉty: 
\p —¿Diꞌibʉ niduꞌuk mdsojktʉp esʉts nnasmátsʉt? 
\p Ta jaꞌajʉty ꞌyadsoodʉ: 
\p —Yʉ Barrabás. 
\p  
\v 22 Net Pilatʉ dyajtʉʉy: 
\p —¿Es tits ndúnʉp mʉdʉ tya̱dʉ Jesús diꞌibʉ mij mꞌandijtʉp Kristʉ? 
\p Es nidʉgekyʉ ꞌyadsoodʉ: 
\p —¡Yajkruuzpát! 
\p  
\v 23 Net ja Pilatʉ tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Pes, ¿tii dʉꞌʉn tʉ ttimtuundʉgóy? 
\p Per jaꞌajʉty ꞌyaktimꞌyaxkaktʉ: 
\p —¡Yajkruuzpát! 
\p  
\v 24 Ko ja Pilatʉ tꞌijxy ko kyaj ja ja̱ꞌa̱yʉty tkupʉktʉ es niꞌigʉ ñaymyuk ñaydya̱ꞌa̱dsʉdʉ ja ja̱ꞌa̱y, ta tnigajxʉ nʉʉ es oj kyʉbujy mayjyaꞌay wyinduuy, es jyʉnaꞌañ: 
\p —Ʉj kyajts nduktʉkʉ ja ꞌyoꞌkʉnʉ tya̱dʉ ja̱ꞌa̱y. Miidsʉdyʉ taadʉ mbátʉdʉp. 
\p  
\v 25 Es nidʉgekyʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyadsoodʉ: 
\p —¡Ʉʉdsʉty es nꞌuꞌunk nꞌʉna̱ꞌkʉty pyekyꞌáttʉp mʉdʉ tya̱dʉ ꞌyoꞌkʉn! 
\p  
\v 26 Net ja Pilatʉ tnasma̱jtsʉ ja Barrabás, ta tniꞌanaꞌamʉ esʉ Jesús yajwópʉt. Ta net tkʉyajky es dyajkruuzpáttʉt. 
\p  
\v 27 Net ja gobernadoorʉ syolda̱a̱dʉty tmʉnʉjxtʉ ja Jesús ma̱ ja palasyʉ es dyajnaymyujkʉ nidʉgekyʉ ja solda̱a̱dʉty ma̱ Jesús.  
\v 28 Net tjaanʉdʉ ja wyit, es ttukpʉjtáktʉ tuꞌugʉ witʉ tsuꞌunkpʉ éxtʉmʉ reyʉ wyit.  
\v 29 Ta txʉgajttʉ ja apyñ éxtʉm tuꞌugʉ koronʉ, es tpʉjtákʉdʉ kyʉba̱jkkʉjxm, es ttukkʉka̱jpʉdʉ tuꞌugʉ ta̱jk ma̱ ꞌyaga̱ꞌa̱ñgyʉꞌʉ. Ta net twingoxtʉna̱a̱ydyʉ, ttukxiꞌktʉ es tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —¡Mʉj kʉjxm mij, israelítʉdyʉ ryey! 
\p  
\v 30 Nandʉꞌʉn twindsujʉꞌktʉ, es ttukkʉka̱jptúttʉ ja tya̱jk es ttukkuwojpʉꞌktʉ.  
\v 31 Ko ttukxikta̱a̱ydyʉ, ta dyajjʉna̱jktʉ ja tsuꞌunk wit, es ttukpʉjtáktʉ ja kyʉꞌʉm wit. Ta tmʉnʉjxnʉdʉ es dyajkruuzpata̱ꞌa̱ndʉ. 
\s1 Jesús kyruuzpéty 
\p  
\v 32 Ko naty tsyoondʉ, ta ñaybyátʉdʉ mʉt tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ kuga̱jpn Sirene es txʉꞌaty Simonk. Ta ttukkupʉjktʉ agwanʉ es dyajnʉjxʉt ja Jesusʉ kyruuz. 
\p  
\v 33 Es dʉꞌʉn jya̱jtʉ ma̱ tuꞌugʉ luga̱a̱r txʉꞌaty Gólgotʉ, diꞌibʉ ꞌyandijpy Kalaveerʉ Luga̱a̱r.  
\v 34 Jam tjatukꞌuugándʉ ja vinʉ taamꞌyoꞌoy mʉdʉ tsa̱jka̱dsuxknijy es kyaj mʉk tjáwʉt ja ayoꞌon. Es ko tꞌukma̱jtsy ja Jesús, ta kyaj tim ꞌyiky. 
\p  
\v 35 Ko naty tʉ dyajkruuzpáttʉ, ta ja solda̱a̱dʉty ttuundʉ ja rifʉ es dyajwa̱ꞌxtʉ ak yʉꞌʉjʉty ja Jesusʉ wyit. Dʉꞌʉn yajkuydyuuñ éxtʉm jyʉnáñ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ: “Dyajwa̱ꞌxtʉts ja nwit ak yʉꞌʉjʉty mʉt ko ttuundʉ ja rifʉ.”  
\v 36 Net ñaxwaꞌtstʉ jam es tkwentʉꞌata̱ꞌa̱ndʉ.  
\v 37 Es kyʉbajky tpʉjtákʉdʉ tuꞌugʉ letreerʉ diꞌibʉ jʉna̱a̱mp éxtʉmʉ dʉꞌʉn ja ꞌyʉꞌʉnʉn: “Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn ja Jesús, israelítʉdyʉ ryey.” 
\p  
\v 38 Nandʉꞌʉn majtskʉ maꞌtspʉty dyajkruuzpajttʉ mʉt yʉꞌʉ, tuꞌuk aga̱ꞌa̱ñdsyoo es jatuꞌuk ana̱jñdsyoo.  
\v 39 Ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ na̱jxtʉp jam, tnixiꞌik ttukxiꞌiktʉ es ttuknʉgow ttukꞌyujkówdʉ, es jyʉna̱ꞌa̱ndʉ: 
\p  
\v 40 —¿Tii kyaj mmijtsʉty diꞌibʉ jʉna̱a̱mp ko mjítʉp ja mʉj tsa̱jptʉjk es tʉgʉk xʉʉ xykyójʉt jatʉgok? Mínʉts nꞌokꞌixtʉ. Pʉn mijtsʉ dʉꞌʉn ja Diosʉ ꞌyUꞌunk, nayyajnitsoꞌogʉdʉ mij kʉꞌʉm es jʉnak kruuzkʉjxy. 
\p  
\v 41 Es nandʉꞌʉn tyukxíkʉdʉ ja teedywyindsʉ́nʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp es mʉdʉ fariseeʉty es ja mʉjja̱ꞌa̱ydyʉjkʉty. Es ak yʉꞌʉjʉty ñayjyʉna̱ꞌa̱nʉdʉ: 
\p  
\v 42 —Tʉ dyajtseꞌeky ja wiinkpʉty es kyaj mba̱a̱t ñayyajtseꞌegyʉty kʉꞌʉm. ¿Tii kyaj yʉꞌʉjʉty ja israelítʉdyʉ ryey? Waꞌan tjʉnaky kruuzkʉjxy es nmʉbʉjkʉm yʉꞌʉ.  
\v 43 ¿Tii kyaj tʉ jyʉnaꞌañ ko yʉꞌʉ Dios ꞌyUꞌunkꞌátyʉty? Ko tyʉyꞌa̱jtʉnʉty ko Dios yʉꞌʉ tsyékyʉty, ¡waꞌanʉ net ja Dios dyajtseꞌegyʉty jam kruuzkʉjxm! 
\p  
\v 44 Extʉ ja maꞌtspʉty diꞌibʉ naty jam mʉt yʉꞌʉ kruuzkʉjxy, twinga̱jx tjʉjpka̱jxtʉ ja Jesús nandʉꞌʉn. 
\s1 Jesús ꞌyeeky 
\p  
\v 45 Net tʉgekyʉ ja naxwíñʉdʉ kyoodsʉdyaay kijkyxyʉʉ extʉ tʉgʉk yaxp xʉʉnʉm.  
\v 46 Es nan ma̱ tadʉ oorʉ Jesús kyajxy jantsy mʉk: 
\p —Elii, Elii, ¿lamʉ sabaktanʉ? 
\p Diꞌibʉ ayuk wimbʉdsʉʉmp: “Dios miiʉ, Dios miiʉ, ¿ti kots mij tʉ xymyastuꞌuty?” 
\p  
\v 47 Niduꞌugʉty diꞌibʉ naty jam, tmʉdoodʉ es ñayjyʉnánʉdʉ: 
\p —Yʉꞌʉ tya̱a̱dʉ yáxʉp ja Eliiʉs, ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ. 
\p  
\v 48 Netyʉ niduꞌugʉty oj ñejxy pʉyeꞌegyʉ es oj dyajtsooñ tuꞌuk diꞌibʉ yuunkpʉnaanʉ. Ta dyajxeꞌky mʉdʉ vinʉ xun, es ttukjʉjptíjʉ tuꞌugʉ kepy, es tmʉwingooñ ja Jesús es tmuugʉt.  
\v 49 Per ja wiinkpʉty jyʉnandʉ: 
\p —¡Mastuꞌut! Min nꞌokꞌijxʉm pʉn nimiinʉp ja Eliiʉs es yajtsoꞌogʉdʉt. 
\p  
\v 50 Ta jatʉgok ja Jesús oj kyajxy jantsy mʉk. Ta oj ꞌyoꞌknʉ.  
\v 51 Netyʉ ja adʉy diꞌibʉ jap mʉj tsa̱jptʉgóty kyʉꞌtswaꞌxy kʉbajky extʉ ʉxꞌamba̱a̱t, ja naxwíñʉdʉ pyʉmiimy, ja juꞌu kaats oj ꞌya̱ꞌa̱jʉdyaꞌay,  
\v 52 es ꞌyawatsy ja oꞌkpʉ jut, es jyikypyʉjktʉ mayʉ Diosʉ jyaꞌay diꞌibʉ tʉ ꞌyooktʉ.  
\v 53 Es ko naty tʉ jyikypyʉjknʉ ja Jesús, net ñʉjxtʉ Jerusalén ma̱ mayjyaꞌay ꞌyijxʉdʉ. 
\p  
\v 54 Ja solda̱a̱dʉ windsʉ́n esʉ syolda̱a̱dʉty diꞌibʉ naty mʉʉt tkwentʉꞌattʉ Jesús, ko tꞌijxtʉ ja mʉk ujx es tʉgekyʉ diꞌibʉ naty tuun ja̱jtʉp, net jyantsytsyʉꞌkʉdʉ es ñayjyʉnánʉdʉ: 
\p —¡Tʉyꞌa̱jtʉndʉmʉ naty ko tya̱a̱dʉ yʉꞌʉjʉty ja Diosʉ ꞌyUꞌunk! 
\p  
\v 55 Jamʉ naty mayʉ toxytyʉjkʉty myʉjꞌíxtʉ jagam diꞌibʉ natyʉ Jesús tʉ tpanʉjxtʉ Galileeʉ es tʉ tpudʉ́kʉdʉ naty.  
\v 56 Ma̱ yʉꞌʉdyʉ naty ja Mariiʉ Magdalenʉ, ja Mariiʉ diꞌibʉ tya̱a̱kꞌa̱jtʉp ja Santya̱ꞌa̱gʉ esʉ Josee, es ja Zebedeeʉ ñʉdoꞌoxy diꞌibʉ Santya̱ꞌa̱gʉ esʉ Fwank tya̱a̱kꞌa̱jtʉp. 
\s1 Jesús ñaxtʉkʉ 
\p  
\v 57 Ko ja xʉʉ tsyiꞌidánnʉ, ta myiiñ tuꞌugʉ mʉkja̱ꞌa̱y diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Josee, Arimateeʉ kyuga̱jpnʉty, diꞌibʉ naty tʉ tpanejxy ja Jesús.  
\v 58 Yʉꞌʉ oj tninejxy ja Pilatʉ es tꞌamdooy ja ñiniꞌxʉ Jesús. Ta Pilatʉ tniꞌanaꞌamʉ es yajmoꞌoyʉt.  
\v 59 Ja Josee tꞌaxa̱jʉ ja ñiniꞌxʉ Jesús. Ta tꞌabijty mʉt tuꞌugʉ wa̱ꞌa̱tspʉ sa̱a̱bʉnʉ,  
\v 60 es tpʉjtáky ma̱ kyʉꞌʉm oꞌkpʉ jut diꞌibʉ naty yʉꞌʉ tʉ dyajtsajtsjúty dyajpa̱ꞌa̱jútyʉty tsa̱wiiñ. Ta oj tꞌagʉꞌʉy mʉt tuꞌugʉ mʉjpʉ tsa̱a̱. Ta oj ñʉjxnʉ.  
\v 61 Jamʉ naty ja Mariiʉ Magdalenʉ esʉ wiinkpʉ Mariiʉ twinꞌuꞌuñʉdʉ ja jut. 
\s1 Solda̱a̱dʉty diꞌibʉ kywentʉꞌa̱jttʉp ja oꞌkpʉ jut 
\p  
\v 62 Jakumbom ma̱ ja sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ, ja teedywyindsʉ́nʉty esʉ fariseeʉty oj tmʉga̱jxtʉ ja Pilatʉ,  
\v 63 es tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Windsʉ́n, yʉꞌʉts njamyajtstʉp ko tadʉ andakpʉ jyʉnáñ ma̱ naty ꞌyakjikyꞌátyñʉm, ko ma̱ tyʉgʉkxʉbety jyikypyʉ́kʉt ma̱ naty tʉ ꞌyeeky.  
\v 64 Pa̱a̱ty tunʉ mayꞌa̱jtʉn, kaxtʉ msolda̱a̱dʉty es nʉjx tkwentʉꞌatyʉ tadʉ jut a̱a̱ extʉ ko tyʉgʉkxʉbátʉtnʉm, kʉdiibʉ nʉjx ja ꞌyʉxpʉjkpʉty jyuudʉdʉ koots, es óknʉm tꞌanʉʉmʉdʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty: “Tʉ jyikypyeky ma̱ tʉ ꞌyeeky.” Ko dʉꞌʉn jyátʉt, niꞌigʉ naty ꞌyaxʉʉgʉty es kʉdiinʉm ma̱ naty kyakruuzpétyñʉm. 
\p  
\v 65 Pilatʉ jyʉnáñ: 
\p —Jótʉm. Mʉnʉjxtʉ ja solda̱a̱dʉty es yajxón xytyukkwentʉꞌáttʉt ja jut a̱a̱ éxtʉm kyaj mba̱a̱t pʉ́n tyʉkʉ. 
\p  
\v 66 Ta tmʉnʉjxtʉ ja solda̱a̱dʉty es tpʉjtakta̱a̱ydyʉ yajxón ja tsa̱a̱ diꞌibʉ agʉʉyꞌajtypy ja jut, es ttsa̱a̱ydyʉ mʉt ja syeyʉ, es ja solda̱a̱dʉty oj wyʉꞌʉmdʉ kwentʉꞌa̱jtpʉ. 
\c 28  
\s1 Jesús jyikypyeky 
\p  
\v 1 Ko ja sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ ñajxy, xʉʉñʉbʉnʉ naty ma̱ ja domingʉ xʉʉ, ñejxy ja Mariiʉ Magdalenʉ es ja wiinkpʉ Mariiʉ ma̱ ja Jesús oj ñaxtʉkʉ.  
\v 2 Es tiꞌin myiiñ tuꞌugʉ mʉk ujx, jaꞌa ko tuꞌugʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Diosʉ ꞌyánklʉsʉ naty kʉdakp tsa̱jpótm, es jyajty ma̱ ja jut a̱a̱. Ta dyajjʉgéky ja tsa̱a̱ diꞌibʉ naty ꞌyagʉꞌʉyꞌajtypy ja jut, es jam ñaxweꞌtsy.  
\v 3 Esʉ wyiin jyʉjp tyeꞌxy éxtʉmʉ jʉdsuk, esʉ wyit poop éxtʉmʉ tsa̱jpꞌeꞌpyky.  
\v 4 Ko ja solda̱a̱dʉty tꞌijxtʉ, tsʉyʉʉydyʉ mʉt ja tsʉꞌʉgʉ es wyʉꞌʉmdʉ éxtʉmʉ oꞌkpʉty.  
\v 5 Net ja anklʉs tꞌanma̱a̱ydyʉ ja toxytyʉjkʉty: 
\p —Katʉ mdsʉꞌʉgʉdʉ. Ʉj nnija̱ꞌa̱bʉts ko xyꞌʉxta̱ꞌa̱ydyʉ Jesús diꞌibʉ tʉ dyajkruuzpáttʉ.  
\v 6 Kyaj ñakyya̱a̱ty, pes tʉ jyikypyeky, dʉꞌʉn éxtʉmʉ naty tʉ tnigajxy. Min xyꞌixtʉ ja luga̱a̱r ma̱ naty ꞌyity.  
\v 7 Nʉjxtʉ pojʉn, anʉʉmʉdʉ yʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty ko diꞌibʉ tʉ ꞌyeeky tʉ jyikypyeky, es nʉjxp Galileeʉ jawyiin ma̱a̱nʉm miits mganʉjxtʉ. Jap xyꞌíxtʉt. Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ naty miits nꞌanʉʉmʉyándʉp. 
\p  
\v 8 Net ja toxytyʉjkʉty pojʉn tsyoꞌondʉ ma̱ ja jut a̱a̱, jyantsyxyondaktʉ es tsyʉꞌʉgʉdʉ nandʉꞌʉn, es oj pʉyeꞌegyʉ tꞌawánʉdʉ ja ʉxpʉjkpʉty. 
\p  
\v 9 Nʉjxtʉbʉ naty, ta tuꞌa̱a̱y pyátʉdʉ ja Jesús, es kya̱jxpoꞌxʉdʉ. Ta jaꞌajʉty tmʉwingoondʉ ja Jesús. Ta tꞌawda̱jttʉ es tmʉnaandʉ ma̱ tyeky.  
\v 10 Ta ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Katʉ mdsʉꞌʉgʉdʉ. Nʉjx anʉʉmʉdʉ nmʉguꞌuktʉjkʉts ko jap ñʉjxtʉt Galileeʉ, es jápʉts xypya̱a̱ttʉt. 
\s1 Diꞌibʉ solda̱a̱dʉty myadyaktʉ 
\p  
\v 11 Ko naty ja toxytyʉjk ñʉjxtʉ, na̱a̱gʉty ja solda̱a̱dʉ oj ñʉjxtʉ Jerusalén ka̱jpnóty es oj ttukmʉmadya̱ꞌa̱ktʉ ja teedywyindsʉ́nʉty tʉgekyʉ diꞌibʉ tʉ tyuñ tʉ jyátyʉty.  
\v 12 Tya̱dʉ teedywyindsʉ́nʉty oj ñʉjxtʉ ma̱ ja mʉjja̱ꞌa̱ydyʉjkʉty es ñayyajtiꞌigyʉdʉ. Net tmeeñmyooydyʉ ja solda̱a̱dʉty,  
\v 13 es tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Miits mjʉna̱ꞌa̱ndʉt ko koots ma̱ naty miits mma̱ꞌa̱dʉ, ja ꞌyʉxpʉjkpʉdyʉ Jesús oj tʉ tjuuttʉ ja ñiniꞌxʉ Jesús.  
\v 14 Es pʉn ja Pilatʉ ñija̱ꞌa̱bʉ tya̱a̱dʉ, ʉʉdsʉty mʉʉt nnaygya̱jxʉdʉt kʉdiibʉ ti mjátʉdʉt. 
\p  
\v 15 Ta ja solda̱a̱dʉ tꞌaxá̱jʉdʉ ja meeñ es dʉꞌʉn oj tmadyakwa̱ꞌxtʉ éxtʉmʉ naty tʉ yaꞌꞌanʉʉmʉdʉ. Es dʉꞌʉn tmadya̱ꞌa̱ktʉ ja israelítʉty extʉ tyamba̱a̱t. 
\s1 Diꞌibʉ Jesús tyuknipejkypy ja ꞌyʉxpʉjkpʉty 
\p  
\v 16 Ja nima̱jk tuꞌukpʉ ʉxpʉjkpʉty oj ñʉjxtʉ Galileeʉ ma̱ ja kopk éxtʉmʉ naty ja Jesús tʉ ꞌyanʉꞌʉmxʉdʉ.  
\v 17 Es ko tꞌijxtʉ ja Jesús, ta tꞌawda̱jttʉ, oy na̱a̱gʉty ꞌyamajtsk jyotmajtskʉdʉ.  
\v 18 Net ja Jesús tmʉwingooñ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty es tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Ʉjts tʉ xymyoꞌoy ja Dios tʉgekyʉ kutujkʉn, dʉꞌʉn jam tsa̱jpótm es dʉꞌʉn ya̱ naxwiiñ.  
\v 19 Pa̱a̱ty nʉjx yaꞌʉxpʉktʉ ja̱ꞌa̱yʉty ma̱ tʉgekyʉ naxwíñʉdʉ esʉts ʉj nja̱ꞌa̱yꞌáttʉt. Yajnʉbáttʉ xyʉʉgyʉjxmʉ Dios Teety, es ʉj, ja ꞌyUꞌunk, es ja Espíritʉ Santʉ,  
\v 20 es tukniꞌíxʉdʉ es tkuydyúnʉt tʉgekyʉ diꞌibʉts ʉj miits tʉ ndukꞌanaꞌamdʉ, es mnijáwʉdʉp ko dʉꞌʉñʉmts ʉj nꞌity mʉt miidsʉty extʉ ko jya̱ꞌtʉt ja tiempʉ ma̱ naxwíñʉdʉ tyʉgoyaꞌañ.