\id LUK  
\h LUKɄS 
\toc1 Oybyʉ Ayuk Diꞌibʉ Lukʉs Jyaay 
\toc2 LUKɄS 
\toc3 Lc. 
\mt1 Oybyʉ Ayuk Diꞌibʉ Lukʉs Jyaay 
\c 1  
\p  
\v 1 Mʉguꞌuk Tyófilʉ, may ja ja̱ꞌa̱y tʉ tjatseky es tjaja̱ꞌa̱yaꞌañ yajxónʉ tya̱dʉ madyaꞌaky diꞌibʉ ja̱jtʉ mʉt ʉʉdsʉty ya̱a̱. Yʉꞌʉjʉty yajtuundʉ tya̱dʉ madyaꞌaky diꞌibʉ tʉ tyuñ tʉ jyátyʉty mʉt ʉʉdsʉty.  
\v 2 Xytyukmʉmadyáktʉts ja ʉxpʉjkpʉtʉjk diꞌibʉ naty jap mʉt ja Jesús extʉ jawyíñʉp es tka̱jxwa̱ꞌxtʉ ja Diosʉ ꞌyayuk. Yʉꞌʉjʉty ꞌyijxtʉ tʉgekyʉ diꞌibʉ tuun ja̱jtʉ es tmadyaky óknʉm wiꞌix tyuun jya̱jtʉ taadʉ tʉgekyʉ.  
\v 3 Es ʉj nandʉꞌʉn, nbayoꞌoyʉts yajxón tʉgekyʉ extʉ ma̱ tsyondaky, es ʉj tyam mij nduknijayʉ yʉ tya̱dʉ madyaꞌaky éxtʉm tyimja̱jtʉ niduꞌuk niduꞌuk,  
\v 4 es dʉꞌʉn xyñijáwʉt es tʉyꞌa̱jtʉnʉꞌʉ diꞌibʉ tʉ myajtukꞌʉxpéky. 
\s1 Tuꞌugʉ anklʉs tꞌawanʉ ko Fwank Yajnʉbajtpʉ myina̱ꞌa̱ñ jya̱ꞌta̱ꞌa̱ñ 
\p  
\v 5 Ko ja Eroodʉs ꞌyijty rey jap Judeeʉ, net tsyʉna̱a̱y tuꞌugʉ teety diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Zakariiʉs es jaꞌa Abiiʉs ja̱ꞌa̱y. Es ja Zakariiʉsʉ ñʉdoꞌoxy txʉꞌa̱jty Elisabet, es yʉꞌʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts ja Arón, teedywyindsʉngópk.  
\v 6 Esʉ Zakariiʉs esʉ Elisabet tmʉmʉdoodʉ ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn. Es yʉꞌʉ jikyꞌa̱jttʉp tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt es ni pʉ́n mba̱a̱t kyapekyꞌíxʉdʉ.  
\v 7 Es kyaj ijty ja ꞌyuꞌunk, jaꞌa ko yʉ Elisabet kyajpyʉm ꞌyuꞌunkpa̱a̱ty es yʉꞌʉjʉty nimajtsk tʉ jyantsymyʉjja̱ꞌa̱yʉnʉ. 
\p  
\v 8 Tuꞌugʉ xʉʉ ko Zakariiʉs es ja myʉʉdeedyʉty diꞌibáty mʉʉt tmʉdundʉ ja Dios ma̱ mʉj tsa̱jptʉjk,  
\v 9 net tyukka̱ꞌa̱jʉ ja Zakariiʉs es tyʉ́kʉt mʉj tsa̱jptʉgóty yajpoomjojkpʉ, éxtʉm jaayʉm ja teetytyʉjk ttundʉ tʉ ꞌyity.  
\v 10 Nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱y wyʉꞌʉmdʉ tʉja̱ꞌp es kya̱jxtáktʉ ko ja Zakariiʉs dyajjéky ja poom.  
\v 11 Net kyʉxeꞌky tuꞌugʉ Diosʉ ꞌyanklʉs aga̱ꞌa̱ñdsyoo ma̱ ja artal ma̱ dyajjéky ja poom.  
\v 12 Ko ja Zakariiʉs tꞌijxy ja anklʉs, jyantsytsyʉꞌkʉ es kyaj tnija̱ꞌa̱jʉ wiꞌix jyʉna̱ꞌa̱nʉt.  
\v 13 Net ꞌyanma̱a̱yʉ ja anklʉs: 
\p —Zakariiʉs, katʉ mdsʉꞌʉgʉ. Dios oj tmʉdoy ja mga̱jxtákʉn, es ja mnʉdoꞌoxy Elisabet yʉꞌʉ pya̱a̱daampy tuꞌugʉ uꞌunk diꞌibʉ mdukxʉꞌáttʉp Fwank.  
\v 14 Mmʉdáttʉp ja jotkujkꞌa̱jtʉn, es may ja ja̱ꞌa̱y xyonda̱ꞌa̱gʉt ko jya̱ꞌtʉt naxwiiñ.  
\v 15 Tadʉ mꞌuꞌunk yʉꞌʉ ita̱a̱mp mʉj ma̱ Diosʉn. Kyaj tꞌuuga̱ꞌa̱ñ yʉ vinʉ es ni mʉk nʉʉ es tmʉdátʉt ja Espíritʉ Santʉ extʉ ma̱ kyajnʉm jyaꞌty naxwiiñ.  
\v 16 Es yʉꞌʉ yajjodʉmbíttʉp mayʉ israelitʉ ja̱ꞌa̱y ma̱ yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Dios.  
\v 17 Es ja tya̱dʉ Fwank yʉꞌʉ nʉjxʉp jawyiin ma̱ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm es tmʉdátʉt ja winma̱ꞌa̱ñ es ja mʉkꞌa̱jtʉn éxtʉm tmʉda̱jty yʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ Eliiʉs, es tpʉjta̱ꞌa̱gʉt es amumduꞌuk jot ꞌyíttʉt ja uꞌunkteetytyʉjk mʉt ja ꞌyuꞌunk ꞌyʉna̱ꞌk es ttukꞌʉxpʉ́kʉt diꞌibʉ kyaj Dios tmʉmʉdoy, es dʉꞌʉn tꞌʉxkúkʉt ja ja̱ꞌa̱y es tꞌaxá̱jʉt ja Kristʉ. 
\p  
\v 18 Net ja Zakariiʉs dyajtʉʉy ja anklʉs: 
\p —¿Wiꞌixʉts nnijáwʉt pʉn tʉyꞌa̱jtʉn? Ʉj tʉts nmʉjja̱ꞌa̱yʉnʉ es ja nnʉdoꞌoxyʉts nandʉꞌʉn. 
\p  
\v 19 Es ja anklʉs ꞌyadsoojʉmbijty: 
\p —Ʉjtsʉ dʉꞌʉn Gabryel es nmʉdúñʉts ja Dios ma̱ ꞌyity. Yʉꞌʉts tʉ xykyexy ma̱ mijtsʉn es nꞌanʉʉmʉdʉ tya̱dʉ oybyʉ ayuk.  
\v 20 Per jaꞌa ko kyaj xymyʉbeky, tyam mwʉꞌʉmʉt uum es nat extʉ ko ja mꞌuꞌunk jya̱ꞌtʉt naxwiiñ. Es tʉyꞌa̱jtʉn ko tya̱dʉ nꞌayúkʉts yajkuydyúnʉt ko ja tiempʉ tpa̱a̱dʉt. 
\p  
\v 21 Es ja ja̱ꞌa̱y ꞌyawijxtʉ jap tʉja̱ꞌp es ñayyajtʉʉjʉdʉ ti ko ja Zakariiʉs jyantsyjyeky jap tsa̱jptʉgóty.  
\v 22 Es ko pyʉdsʉʉmnʉ ja Zakariiʉs, kyaj mba̱a̱t ꞌyokka̱jxnʉ, jeꞌeyʉ ꞌya̱a̱ kyʉꞌʉ dyajꞌyiꞌxy. Net ja ja̱ꞌa̱yʉty jyʉnandʉ ko Zakariiʉs tʉ ꞌyijxma̱ꞌa̱ty jap mʉj tsa̱jptʉgóty. 
\p  
\v 23 Es ko oj kyaꞌpxy ja diꞌibʉ naty tyiimpy, ta ja Zakariiʉs ñʉjxnʉ ma̱ tyʉjk.  
\v 24 Es net ja Elisabet oj wyeꞌemy uꞌunkmʉʉt es kyaj ma̱ ñejxy, ꞌyijty mʉgoxk poꞌo tyʉgoty. Es jaꞌa jyʉnáñ:  
\v 25 “Dios yʉꞌʉts xymyoꞌoya̱a̱mp yʉ uꞌunk es kʉdiibʉts ja ja̱ꞌa̱y xyñakꞌʉxtíjʉt.” 
\s1 Tuꞌugʉ anklʉs tꞌawanʉ ko Jesús myina̱ꞌa̱ñ jya̱ꞌta̱ꞌa̱ñ 
\p  
\v 26 Es ko ꞌyijty tʉdujk poꞌo ma̱ Gabryel tmʉgajxy ja Zakariiʉs, net ja Dios tkejxy ja Gabryel wiink tsoo ma̱ ja Nazaret ka̱jpn, Galileeʉ ña̱a̱xóty.  
\v 27 Es ja Gabryel yajkejxy es tmʉga̱jxʉt ja kixyʉdoꞌoxy diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Mariiʉ. Es ja Mariiʉ, jaꞌa naty nijamyʉꞌtꞌa̱jtʉp tuꞌugʉ yedyʉjk diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Josee, ja rey Davitʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts, es tʉ naty ja Mariiʉ yaꞌꞌamdoy es mʉʉt pyʉ́kʉt.  
\v 28 Es ja Gabryel tyʉjkʉ ma̱ ja Mariiʉ tyʉjk, es tka̱jxpeꞌxy: 
\p —Dios maygyépyʉty Mariiʉ. Niꞌigʉ mij ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm mdsékyʉty, Dios ꞌyity mʉt mijts. 
\p  
\v 29 Es ko Mariiʉ tmʉdooyʉ tya̱dʉ ayuk, ta oj jyotmayꞌeeky es jyʉnaꞌañ jyodoty wyinma̱ꞌa̱ñóty: “¿Ti ꞌyandijpyʉ tya̱dʉ ka̱jxpoꞌxʉn?” 
\p  
\v 30 Net ja Gabryel ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Mariiʉ, katʉ mdsʉꞌʉgʉ. Dios mduna̱ꞌa̱nxʉp tuꞌugʉ mʉj mayꞌa̱jtʉn.  
\v 31 Mijts tuꞌugʉ uꞌunk myajmín myajja̱ꞌtʉp ya̱ naxwiiñ diꞌibʉ mdukxʉꞌátʉp Jesús.  
\v 32 Yʉꞌʉ ítʉp jantsy mʉj es yajtíjʉt Dios Tsa̱jpótmʉdʉ ꞌyUꞌunk, es ja Dios myoꞌoyʉdʉt ja kutujkʉn éxtʉmʉ ꞌyapteety Davitʉ kyutujkʉn,  
\v 33 es tꞌanaꞌamʉt ma̱ naxwíñʉdʉ Israel es ꞌyítʉt winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ. Ni na̱ꞌa̱ kyakʉ́xʉt yʉ ꞌyanaꞌamʉn. 
\p  
\v 34 Net ja Mariiʉ dyajtʉʉy ja anklʉs: 
\p —¿Wiꞌixʉ taadʉ dʉꞌʉn jyátʉt? Kyajpʉts nmʉdaty ja nꞌuꞌunk nñaꞌayʉts. 
\p  
\v 35 Es ja anklʉs ꞌyadsoojʉmbijty: 
\p —Mínʉp ja Espíritʉ Santʉ ma̱ mijts es ja Dios Tsa̱jpótmʉdʉ myajnitúkʉdʉp mʉt ja myʉkꞌa̱jtʉn éxtʉm tuꞌugʉ yoots. Pa̱a̱dyʉ tadʉ uꞌunk diꞌibʉ ja̱ꞌta̱a̱mp naxwiiñ, yʉꞌʉ Diosʉ ꞌyUꞌunk es kyaj tmʉdaty ja pojpʉ.  
\v 36 Yʉ mmʉguꞌuk Elisabet yʉꞌʉ nandʉꞌʉn pya̱a̱daampy tuꞌugʉ uꞌunk, oyjyaꞌijty tʉ jyamʉjja̱ꞌa̱yʉnʉ. Es oy ja ja̱ꞌa̱y jyajʉna̱ꞌa̱ndʉ ko kyaj mba̱a̱t ja Elisabet ꞌyuꞌunkpa̱a̱ty, tyam ꞌyity tʉdujk poꞌo uꞌunkmʉʉt.  
\v 37 Mʉt ja Dios kyaj ñimʉja̱a̱ty es ti ttúnʉt. 
\p  
\v 38 Net ja Mariiʉ tꞌanma̱a̱y ja anklʉs: 
\p —Ʉjtsʉ dʉꞌʉn Dios mʉduumbʉ. Waꞌants ja Dios xytyuktúñ éxtʉmts mij tʉ xyꞌanʉʉmʉ. 
\p Mʉt ja tya̱a̱dʉ oj ja anklʉs ñʉjxnʉ. 
\s1 Mariiʉ oj tkuꞌixy ja Elisabet 
\p  
\v 39 Es ma̱ tadʉ tiempʉ, net ja Mariiʉ oj ñejxy jottʉgoy ma̱ tuꞌugʉ ka̱jpn diꞌibʉ ijtp Judeeʉ tunoty kopkoty.  
\v 40 Es net jyajty ma̱ ja Zakariiʉsʉ tyʉjk es tka̱jxpeꞌxy ja Elisabet.  
\v 41 Es ko ja Elisabet tmʉdooy ja kya̱jxpoꞌxʉn, net ja ꞌyuꞌunk yiꞌxy jyodoty. Es ja Elisabet ja Espíritʉ Santʉ oj myoꞌoyʉty ja winma̱ꞌa̱ñ esʉ mʉkꞌa̱jtʉn es ttúnʉt diꞌibʉ Dios tsyejpy.  
\v 42 Net jyantsyjyʉnáñ mʉk ja Elisabet: 
\p —Dios tʉ mguniꞌxyʉty mijts es ni tuꞌuk dʉꞌʉn ja toxytyʉjk, es tʉ tkuniꞌxyʉ tadʉ mꞌUꞌunk.  
\v 43 ¡Yʉꞌʉ tuꞌugʉ mayꞌa̱jtʉn jantsy mʉj diꞌibʉ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ tya̱a̱k myʉmiimpy es xykyuꞌixa̱ꞌa̱ñʉts!  
\v 44 Mʉt kots tʉ nmʉdoyʉ tadʉ mga̱jxpoꞌxʉn, yʉ nꞌuꞌungʉts tʉ yiꞌxy mʉt ja xondakʉn njodótyʉts.  
\v 45 Tʉ ja Dios mguniꞌxyʉty ko mij tʉ xymyʉbeky, es yʉꞌʉ kyuydyúnʉp éxtʉm tʉ myaꞌꞌanʉʉmʉ. 
\p  
\v 46 Net jyʉnáñ yʉ Mariiʉ: 
\q1 Nꞌawda̱jtypyʉts ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Dios 
\q1  
\v 47 es njotkujkꞌátyʉts mʉdʉdsʉ nYajnitsókpʉ. 
\q1  
\v 48 Tʉts ja Diósʉts xyñiꞌijxeꞌeky, 
\q1 yʉꞌʉjʉts xytyuumbʉꞌa̱jtp, 
\q1 pa̱a̱ty nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱y winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ jyʉna̱ꞌa̱ndʉt kots ʉj nguniꞌxyʉty. 
\q1  
\v 49 Dios diꞌibʉ tʉgekyʉ mʉkꞌa̱jtʉn myʉda̱jtypy, 
\q1 tʉ tuꞌuk tpʉjtaꞌaky ja mʉjꞌa̱jtʉn ma̱ ʉjtsʉn. 
\q1  
\v 50 Winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ Dios tmʉdaty yʉ paꞌꞌayoꞌon mʉt diꞌibʉ yʉꞌʉ awda̱jtʉdʉp. 
\q1  
\v 51 Dios tʉ ja myʉkꞌa̱jtʉn dyaꞌíxyʉty, 
\q1 es tʉ dyajtʉgooydyaꞌay yʉ wyinma̱ꞌa̱ñ ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ naymyʉjpʉjtákʉp. 
\q1  
\v 52 Tʉ tpʉjkʉ ja ꞌyanaꞌamʉn diꞌibʉ ijttʉp yajkutujkpʉ, 
\q1 es tʉ tmoꞌoy ja diꞌibʉ tudaꞌagyʉty. 
\q1  
\v 53 Tʉ tmoꞌoy ja oyꞌa̱jtʉn ja diꞌibʉ tʉgoyꞌa̱jtxʉp es diꞌibʉ yuꞌoꞌkʉdʉp, 
\q1 es kyaj tmooy ni tii diꞌibʉ mʉkja̱ꞌa̱y. 
\q1  
\v 54 Tʉ tpudʉkʉ ja israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty, 
\q1 es kyaj tja̱ꞌa̱ydyʉgóy éxtʉm jyʉnáñ 
\q1 es ttukꞌixa̱ꞌa̱ñ ja paꞌꞌayoꞌon, 
\q1  
\v 55 dʉꞌʉn éxtʉm oj ttukwa̱ndaky ja nꞌaptʉjkꞌa̱jtʉm Abra̱a̱n, Isa̱a̱ esʉ Jakoob. 
\p  
\v 56 Mariiʉ oj wyeꞌemy ma̱ Elisabet tʉgʉk poꞌo, es nétnʉm oj ñejxy ma̱ ja tyʉjk. 
\s1 Fwank Yajnʉbajtpʉ myiñ jyaꞌty 
\p  
\v 57 Es ko tpaty ja xʉʉ ma̱ ꞌyuꞌunk tpa̱a̱da̱ꞌa̱ñ ja Elisabet, net tuꞌugʉ uꞌunk dyajja̱jty yedyʉjk.  
\v 58 Es ja myʉdʉjkpa̱ꞌa̱jʉty es ja myʉguꞌuktʉjk tmʉdoodʉ ko Dios tʉ ttuñ ja mʉj mayꞌa̱jtʉn ma̱ Elisabet, es myiindʉ kya̱jxpoꞌxʉdʉ es ttukxondaktʉ.  
\v 59 Es ko tyuktujkxʉbejty, net yajtsuka̱ꞌa̱ñ ja Elisabetʉ ꞌyuꞌunk waanʉ ma̱ ja yedyʉjkꞌa̱jtʉn\f + \fr 1:59 \ft Ko Dios tuꞌugʉ kajxyꞌátypyʉ ttuuñ mʉdʉ Abra̱a̱n, net tꞌaneꞌemy esʉ Abra̱a̱n mʉdʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts diꞌibʉ yedyʉjk miin ja̱jttʉp, yajjutsujktuꞌudʉdʉ ja yedyʉjkꞌa̱jtʉnʉ kyopk, dʉꞌʉnʉ ijxwʉꞌʉmʉn wyʉꞌʉmʉt ko tkupʉktʉ ja kajxyꞌátypyʉ diꞌibʉ Dios tyuun mʉdʉ Abra̱a̱n. Ix Génesis 17:9-14. \f*. Net tjamoꞌoyándʉ ja uꞌunk xʉʉ éxtʉm ja tyeety Zakariiʉs xyʉʉ.  
\v 60 Es ja Elisabet jyʉnáñ: 
\p —Kyaj. Dʉꞌʉn txʉꞌátʉt Fwank. 
\p  
\v 61 Es ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —¿Per tii? Kyaj ni pʉ́nʉ mmʉguꞌuk diꞌibʉ dʉꞌʉn xyʉꞌa̱jtypy. 
\p  
\v 62 Net dyajtʉʉdʉ ja Zakariiʉs mʉt ja ijxwʉꞌʉmʉn wiꞌix txʉꞌátʉt ja ꞌyuꞌunk.  
\v 63 Es ja Zakariiʉs ttukꞌixy mʉt ja ijxwʉꞌʉmʉn es yajmoꞌoyʉt tii ma̱ kyʉxja̱ꞌa̱yʉt. Es net tkʉxja̱a̱y: “Fwank txʉꞌátʉt.” Es net jyotmayꞌoꞌktʉ nidʉgekyʉ.  
\v 64 Es net ja Zakariiʉs kya̱jxeꞌky jatʉgok es tꞌawda̱jttsondáky ja Dios.  
\v 65 Pa̱a̱ty nidʉgekyʉ ja myʉdʉjkpa̱ꞌa̱jʉty dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ, es ma̱ tʉgekyʉ Judeeʉ ñax tmadyaktʉ ja̱ꞌa̱y éxtʉm tʉ jyátyʉty.  
\v 66 Es nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty jyotmayꞌoꞌktʉ ko tmʉdoodʉ es ñayyajtʉʉjʉdʉ nixim niyam: “¿Ti tyunaambyʉ tadʉ uꞌunk?”, mʉt ko tʉyꞌa̱jtʉn ko Dios tʉ tkuniꞌxy tadʉ uꞌunk. 
\s1 Zakariiʉs tja̱ꞌa̱ygyʉdaꞌaky ja Dios 
\p  
\v 67 Es ja Espíritʉ Santʉ dyajkajxy ja Zakariiʉs dʉꞌʉn: 
\q1  
\v 68 Awdattʉ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm, ja Israelʉ Dyios, 
\q1 jaꞌa ko tʉ myiñ ma̱ ʉdsa̱jtʉm es xyajnitsoꞌoga̱ꞌa̱nʉm. 
\q1  
\v 69 Tʉ xymyoꞌoyʉm tuꞌugʉ yajpojpʉniwátspʉ ma̱ Davitʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts, 
\q1  
\v 70 éxtʉm ja Dios jyʉnáñ ko kyajxy ja kyuga̱jxpʉ jékyʉp. 
\q1  
\v 71 Es jyʉnáñ es xyajtsókʉm mʉt ja mʉkꞌa̱jtʉn 
\q1 mʉt ʉdsa̱jtʉmʉ nmʉdsipꞌa̱jtʉm es tʉgekyʉ diꞌibʉ xyꞌaxʉkꞌijxʉm. 
\q1  
\v 72 Es dʉꞌʉn xytyukꞌijxʉm ja pyaꞌꞌayoꞌon mʉt ʉdsa̱jtʉmʉ nꞌaptʉjkꞌa̱jtʉm, 
\q1 ko kyaj yajja̱ꞌa̱ydyʉgóy ja wya̱ꞌa̱ts kajxyꞌátypyʉ. 
\q1  
\v 73 Dios tyukwa̱ndak ja nꞌaptʉjkꞌa̱jtʉm Abra̱a̱n 
\q1  
\v 74 ko kyaj ndsʉꞌk nja̱ꞌa̱m 
\q1 es kyaj wiꞌix xytyuꞌunʉm nmʉdsipꞌa̱jtʉm, 
\q1 es nmʉduꞌunʉm 
\q1  
\v 75 ja Dios myʉjꞌa̱jtʉngyʉjxm es mʉdʉ tʉyꞌa̱jtʉn, 
\q1 njikyꞌa̱jtʉm ma̱ ꞌyity tʉgekyʉ njikyꞌa̱jtʉnꞌa̱jtʉm. 
\p  
\v 76 Es ja Zakariiʉs ꞌyakjʉnáñ: 
\q1 Es mijts, uꞌunk, mijts Dios Tsa̱jpótmʉdʉ kyuga̱jxpʉ 
\q1 es nʉjx xyꞌawánʉdʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty 
\q1 ko myina̱ꞌa̱ñ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm, 
\q1  
\v 77 es dyajmina̱ꞌa̱ñ ja nitsokʉn, 
\q1 es tmaꞌxa̱ꞌa̱ñ ja ja̱ꞌa̱yʉ pyojpʉ. 
\q1  
\v 78 Yʉꞌʉ jatánʉbʉ taadʉ ko yʉ Dios tmʉdaty ja paꞌꞌayoꞌon mʉt ʉdsa̱jtʉm 
\q1 es dyajjʉgaꞌagʉt ma̱ ʉdsa̱jtʉm ja njotmayꞌa̱jtʉnꞌa̱jtʉm, 
\q1 es xymyoꞌoyʉm ja xondakʉn, 
\q1  
\v 79 es wyij kyajtʉt pʉ́nʉty tsʉna̱a̱ydyʉp ma̱ kootsꞌát, 
\q1 éxtʉm mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ꞌyawaxʉ oꞌkʉn, 
\q1 es xytyuꞌumoꞌoyʉm ma̱ ja jotkujkꞌa̱jtʉn. 
\m Dʉꞌʉn tka̱jxta̱a̱y ja Zakariiʉs. 
\p  
\v 80 Es ja Fwank yeꞌky pyejty esʉ Espíritʉ Santʉ myʉkꞌa̱jtʉnmooyʉ es ttúnʉt diꞌibʉ Dios tsyejpy, es jyikyꞌajty aamyóty pejyóty extʉ ko jyajty ja xʉʉ es dyajtsondáky es ijxy nideꞌxy tmʉga̱jxtʉ ja israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty. 
\c 2  
\s1 Jesús myiñ jyaꞌty 
\p  
\v 1 Ma̱ tadʉ tiempʉ yʉ yajkutujkpʉ kopk, ja Sésʉr Augustʉ, dyajkutíkyʉ naty es ja ja̱ꞌa̱yʉty tʉgekyʉ yajkuja̱ꞌa̱yʉdyaꞌayʉt.  
\v 2 Tya̱a̱dʉ tim jawyiin tsyondaky ja sensʉ ko ꞌyijty gobernadoor yʉ Kiriño ma̱ Siryʉ ñaxwíñʉdʉ,  
\v 3 es ja ja̱ꞌa̱y nidʉgekyʉ ñʉjxta̱ꞌa̱yʉt es yajkujáyʉt ma̱jaty kyuga̱jpnʉty.  
\v 4 Pa̱a̱ty tadʉ Josee tsyoꞌoñ ma̱ tadʉ Nazaret ka̱jpn ma̱ Galileeʉ ñax, es ñejxy ma̱ Judeeʉ ñax ma̱ Belén ka̱jpn, mʉt ko jap myiiñ jyajty naxwiiñ ja Davit. Es ja Josee yʉꞌʉ ijty ꞌyaptʉjkꞌa̱jtypy yʉ rey Davit.  
\v 5 Net oj ñejxy Belén mʉt ja ñʉdoꞌoxy Mariiʉ, diꞌibʉ uꞌunkmʉʉdʉ naty, es yajkujáyʉt.  
\v 6 Es ko ꞌyijttʉ jap Belén, net tpaty ja xʉʉ ma̱ dyajmina̱ꞌa̱ñ ja maxuꞌunk.  
\v 7 Es jap tpaty ja ꞌyuꞌunk kaꞌaxkópk, es tꞌabijty mʉt ja ꞌyʉxpit es oj tkeꞌeky ma̱ jʉyujk tsa̱jka̱a̱ jyeꞌxy, mʉt ko yʉꞌʉjʉty kyaj tpattʉ ja ja̱jttákn. 
\s1 Anklʉs esʉ borreegʉ kywentʉꞌa̱jtpʉty 
\p  
\v 8 Es Belén ka̱jpnbʉꞌa̱a̱y jap ja ja̱ꞌa̱y mya̱ꞌa̱dʉ aamyóty diꞌibʉ byorreegʉ kywentʉꞌa̱jttʉp.  
\v 9 Net tiꞌin tꞌijxpáty tuꞌugʉ Dios ja ꞌyanklʉs, es ja Diosʉ myʉjꞌa̱jtʉn tyʉꞌxwaꞌxy ma̱ yʉꞌʉjʉty, es jyantsyñayꞌadsʉꞌkʉdʉ.  
\v 10 Es ja anklʉs ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Katʉ mdsʉꞌʉgʉdʉ. Yʉꞌʉts ʉj nyajmiimpy ja oybyʉ ayuk es diꞌibʉ yajjotkujkꞌáttʉp nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 11 Ko tyam tʉ myiñ jyaꞌty naxwiiñ ma̱ Davitʉ kyuga̱jpnʉty tuꞌugʉ Yajnitsókpʉ mʉt miidsʉty, diꞌibʉ dʉꞌʉn Nindsʉnꞌa̱jtʉm, ja Kristʉ.  
\v 12 Dʉꞌʉn mdukꞌʉxkáptʉbʉ tadʉ uꞌunk: Jap xypya̱a̱ttʉt ꞌyabítyʉty es kyoꞌknʉ ma̱ jʉyujk tsa̱jka̱ jʉꞌxtákn. 
\p  
\v 13 Es tiꞌin tꞌijxkojkpʉ jantsy mayʉ anklʉs ma̱ ja tuꞌukpʉ anklʉs, esʉ Dios tꞌawdattʉ es jyʉna̱ꞌa̱ndʉ: 
\q1  
\v 14 Awdattʉ ja Dios diꞌibʉ jam tsa̱jpótm, 
\q1 es ꞌyíttʉt agujk jotkujk ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ Dios tsyejpy. 
\p  
\v 15 Net ko ja anklʉs ñʉjxta̱a̱yñʉ tsa̱jpótm, ja borreegʉ kwentʉꞌa̱jtpʉ ñayꞌanma̱a̱yʉdʉ niduꞌuk niduꞌuk: 
\p —Joꞌom jap Belén es nꞌijxʉmʉ tadʉ diꞌibʉ tʉ jyátyʉty, éxtʉm ja Dios tʉ xyꞌawa̱ꞌa̱nʉm. 
\p  
\v 16 Net ñʉjxtʉ jottʉgoy es tpattʉ Mariiʉ es ja Josee, es ja maxuꞌunk kyoꞌknʉ ma̱ jʉyujk tsa̱jka̱ jʉꞌxtákn.  
\v 17 Ko tꞌijxtʉ, net tmadyakwa̱ꞌxtʉ ja uꞌunk éxtʉm ja anklʉs ꞌyanma̱a̱yʉ.  
\v 18 Es nidʉgékyʉty diꞌibʉ myʉdoodʉ, dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ éxtʉm ꞌyanma̱a̱yʉdʉ.  
\v 19 Per ja Mariiʉ tpʉjkeꞌky jap jyodoty tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ es twinma̱a̱y mʉt yʉꞌʉ.  
\v 20 Es ja borreegʉ kwentʉꞌa̱jtpʉ ñʉjxnʉdʉ ma̱ ja byorreegʉty es tmʉjjáwʉdʉ es tꞌawdattʉ ja Dios ma̱ tʉgekyʉ diꞌibʉ yʉꞌʉ tʉ tmʉdowdʉ es tʉ tꞌixtʉ, éxtʉm ꞌyanma̱a̱yʉ ja anklʉs. 
\s1 Jesús yajmʉmíñ ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk 
\p  
\v 21 Es ko tyuktujkxʉbejty, net yajtsijky waanʉ ja uꞌunk ma̱ ja yedyʉjkꞌa̱jtʉn es tmooy ja xyʉʉ Jesús, éxtʉm ja anklʉs ꞌyanma̱a̱yʉ ja Mariiʉ ko kyajnʉmʉ naty ꞌyuꞌunkmʉʉdʉty. 
\p  
\v 22 Es ko Mariiʉ oj kyaꞌpxy ja xʉʉ ma̱ ñayyajwa̱ꞌa̱dsʉdʉt éxtʉm ja anaꞌamʉn diꞌibʉ Dios myooy ja Moisés, net tmʉnʉjxtʉ ja Jesús Jerusalén ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk es ja Dios yajtukꞌixa̱ꞌa̱ñ.  
\v 23 Tya̱a̱dʉ ttuundʉ dʉꞌʉn éxtʉm ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn jyʉnaꞌañ: “Ja jawyiimbʉ yedyʉjk diꞌibʉ tʉ myaxuꞌunkꞌáty, yʉꞌʉ tyukwinguwa̱ꞌa̱gʉp ja Dios.”  
\v 24 Pa̱a̱ty ñʉjxtʉ es tpʉjkta̱ꞌa̱ga̱ꞌa̱ndʉ windsʉꞌkʉn éxtʉm ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn jyʉnaꞌañ: majtsk ja tsaybyiibʉ o majtsk ja pak dyajnʉjxʉt. 
\p  
\v 25 Es jap Jerusalén tsyʉna̱a̱y tuꞌugʉ yedyʉjk diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Simeonk, tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ jikyꞌa̱jt tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt es tꞌawdaty ja Dios es tꞌawixy es ja Dios myoꞌoyʉdʉt ja jotkujkꞌa̱jtʉn ma̱ ja Israel ja̱ꞌa̱yʉty. Myʉda̱jtypy ja Simeonk ja Espíritʉ Santʉ,  
\v 26 es tyuknija̱ꞌa̱jʉ ko kyaj ñaꞌoogʉt extʉ ko tꞌíxʉt jawyiin ja Diosʉ Kyristʉ diꞌibʉ kyaxaampy.  
\v 27 Es ja Espíritʉ Santʉ yʉꞌʉ yajnʉjxʉ mʉj tsa̱jptʉjk ñabotsoty. Es japʉ naty yʉꞌʉ ko Mariiʉ es ja Josee dyajmiiñ ja Jesús es ttuna̱ꞌa̱ndʉ wiꞌixʉ Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn jyʉnaꞌañ.  
\v 28 Net ja Simeonk tꞌaxa̱jʉ ja Jesús es ttsaꞌandsooy, es tꞌawda̱jty ja Dios, es jyʉnáñ: 
\q1  
\v 29 Dios, tyam mba̱a̱dʉdsʉ net nꞌeeky jotkujk 
\q1 ko tyam tʉ xykyuydyúñ diꞌibʉts oj xywya̱ndaꞌaky, 
\q1  
\v 30 jaꞌa ko tʉts nꞌixy ja Yajnitsókpʉ 
\q1  
\v 31 diꞌibʉ tʉ xykyexy ma̱ nidʉgekyʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱y, 
\q1  
\v 32 es yʉꞌʉ mayjyaꞌay tyuknijawʉyaampy yʉ tʉyꞌa̱jtʉn ma̱ tʉgekyʉ naxwíñʉdʉ, 
\q1 es nandʉꞌʉn ꞌyítʉt ja myʉjꞌa̱jtʉn ja mꞌisraelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty. 
\p  
\v 33 Josee es ja Mariiʉ dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmdʉ éxtʉm jyʉnáñ ja Simeonk.  
\v 34 Net ja Simeonk tkuniꞌxy yʉꞌʉjʉty, es tꞌanma̱a̱y ja Mariiʉ, ja Jesusʉ tya̱a̱k: 
\p —Dios tʉ tpʉjtaꞌagyʉ tya̱dʉ mꞌuꞌunk diꞌibʉ yajtʉgóyʉp mayʉ israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ ñibiꞌtska̱jxʉp es kyaj ꞌyaxá̱jʉty éxtʉm ja Kristʉ. Es diꞌibʉ ꞌyaxá̱jʉp éxtʉm ja Kristʉ, yʉꞌʉ yajjotkujkꞌataampy es tkunuꞌxa̱ꞌa̱ñ.  
\v 35 Es dʉꞌʉn yajnijáwʉt ti ja̱ꞌa̱y myʉda̱jttʉp wyinma̱ꞌa̱ñóty. Es mʉt mij, dʉꞌʉnʉ tya̱a̱dʉ xyjáwʉt éxtʉmxyʉp ja mja̱ꞌa̱jʉn ttuknaxy tuꞌugʉ espa̱a̱dʉ. 
\m Dʉꞌʉn jyʉna̱a̱nda̱a̱y ja Simeonk. 
\p  
\v 36 Es jap nandʉꞌʉn tuꞌugʉ toxytyʉjk diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Anʉ. Yʉꞌʉ ijty Diosʉ kyuga̱jxpʉ, Fanwelʉ ñʉʉx es ja Aserʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts. Tʉ jyantsymyʉjja̱ꞌa̱yʉnʉ. Jʉxtujk jʉmʉjt tmʉttsʉna̱a̱y ja ñaꞌay,  
\v 37 es tʉ ꞌyijnʉ kuꞌeeky ma̱jta̱ꞌpx ma̱jtáxk jʉmʉjt. Es ꞌyijty ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk es tmʉduuñ ja Dios xʉʉñ koots, ꞌyayuꞌa̱jty es kya̱jxtáky.  
\v 38 Es ko kya̱jxta̱a̱y ja Simeonk, net jyajty ja Anʉ es tja̱ꞌa̱ygyʉdáky ja Dios es ñimadyak ja Jesús ja̱ꞌa̱y wyinduuyʉty diꞌibʉ naty ꞌyawijxtʉp ja tiempʉ ko ñitsoꞌoktʉt ja Jerusalén ja̱ꞌa̱y. 
\s1 Ñʉjxtʉ jatʉgok Nazaret 
\p  
\v 39 Es ko tkuydyuuñ tʉgekyʉ éxtʉm ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn jyʉnaꞌañ, net ja Josee es ja Mariiʉ jyʉmbijnʉdʉ mʉt ja Jesús jap Nazaret ma̱ Galileeʉ ñax.  
\v 40 Es ja Jesús yeꞌky pyejty mʉk es kyuwinma̱ꞌa̱ñʉty, es ja Dios kyunuꞌxʉ oy. 
\s1 Jesusuꞌunk yajpa̱a̱ty ma̱ mʉj tsa̱jptʉjk 
\p  
\v 41 Es jʉmʉjt jʉmʉjt ja Josee es ja Mariiʉ ñʉjxtʉ xʉꞌa̱jtpʉ Jerusalén ma̱ ja paskʉ xʉʉ.  
\v 42 Es ko ja Jesús dyaꞌꞌabejty ma̱jmajtsk jʉmʉjt, net ñʉjxtʉ nidʉgekyʉ Jerusalén es dyajnaxa̱ꞌa̱ñ ja xʉʉ éxtʉm jʉmʉjt jʉmʉjt ttuundʉ.  
\v 43 Es ko ja xʉʉ ña̱jxnʉ, net ja Josee es ja Mariiʉ jyʉmbijnʉdʉ ma̱ kya̱jpn. Kyaj wyinma̱ꞌa̱ñbyáttʉ pʉn tʉ Jesús wyeꞌemy Jerusalén.  
\v 44 Yʉꞌʉ jyʉnandʉ ko Jesús myiñ mʉt ja myʉguꞌuktʉjk o ma̱ ja mayjyaꞌay diꞌibʉ oj tʉ xyʉꞌattʉ. Es dʉꞌʉn oj yoꞌoydyʉ tuk xʉʉ. Es ko oj tsyuꞌujʉnʉ, net tꞌʉxta̱a̱ydyʉ ma̱ myʉguꞌuktʉjk esʉ myʉtnaymyaayʉbʉty,  
\v 45 es kyaj ma̱ tpattʉ. Net jyʉmbijttʉ Jerusalén es tꞌʉxta̱ꞌa̱ya̱ꞌa̱ndʉ jap. 
\p  
\v 46 Es ko tyʉgʉkxʉbejty, net tpattʉ mʉj tsa̱jptʉjk ñabotsoty. Jap ꞌyuꞌuñʉ ma̱ ja tsa̱jptʉjk yaꞌʉxpʉjkpʉ es tmʉdooꞌíty es dyajtʉ́y.  
\v 47 Es nidʉgekyʉ diꞌibʉ myʉdoodʉ dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ mʉt ja wyijyꞌa̱jtʉn es ja ꞌyadsoojʉmbijtʉn diꞌibʉ yajkypy.  
\v 48 Es dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ ja tya̱a̱k tyeety ko ꞌyijxʉdʉ. Es ja tya̱a̱k ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Nitʉ, ¿ti ko dʉꞌʉnʉts tʉ xytyuñ? Ʉjts es ja mdeety tʉts njotmayꞌooktʉ es tʉ nꞌʉxta̱ꞌa̱ydyʉ. 
\p  
\v 49 Net ja Jesús ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —¿Ti kots xyꞌʉxta̱ꞌa̱ydyʉ? ¿Ti kyaj xyñijawʉ ko ʉj koonʉmts nꞌita̱ꞌa̱ñ ma̱ ja nDeedyʉts ja tyʉjk? 
\p  
\v 50 Per yʉꞌʉjʉty kyaj tjaygyujkʉdʉ éxtʉm ꞌyanma̱a̱yʉ. 
\p  
\v 51 Net ja Jesús ñʉjxnʉ mʉt yʉꞌʉjʉty jap Nazaret es tmʉmʉdooy ja tya̱a̱k tyeety. Es ja tya̱a̱k tpʉjkeꞌky tʉgekyʉ ma̱ jyot wyinma̱ꞌa̱ñ.  
\v 52 Es ja Jesús yeꞌky pyejty es wyimbejty ja wyinma̱ꞌa̱ñ, es ja Dios es nandʉꞌʉnʉ ja̱ꞌa̱y jyotkujkꞌa̱jtʉ. 
\c 3  
\s1 Fwank Yajnʉbajtpʉ tka̱jxwaꞌxy ja Diosʉ ꞌyayuk ma̱ mʉj it 
\p  
\v 1 Es ko ja Sésʉr Tibeeryʉ naty tʉ ꞌyaneꞌemy Romʉ ma̱jmókx jʉmʉjt, net ja Ponsyʉ Pilatʉ ꞌyijty gobernadoor jap Judeeʉ, Eroodʉs ꞌyijty gobernadoor Galileeʉ, Felipʉ myʉgaꞌaxʉ Eroodʉs ꞌyijty gobernadoor Ituuryʉ esʉ Trakonitʉ, Lisañʉs ꞌyijty gobernadoor Abiliñʉ,  
\v 2 es ja Anás es ja Kaifás ꞌyijttʉ teedywyindsʉngópkʉty. 
\p Ma̱ tadʉ tiempʉ ja Dios dyajky tuꞌugʉ ayuk ma̱ Fwank, ja Zakariiʉsʉ ꞌyuꞌunk, jap ma̱ ja mʉj it.  
\v 3 Es ja Fwank oj ñejxy ma̱ tʉgekyʉ ja nax myʉwingón ja Jordán mʉjnʉʉ, es tka̱jxwaꞌxy ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉty es tꞌanma̱a̱ydyʉ es jyodʉmbíttʉt, tmastuꞌuttʉt ja pyeky es ñʉbátʉt. Dʉꞌʉn ttúndʉt jaꞌagyʉjxm esʉ Dios myaꞌxʉdʉt ja pyojpʉ.  
\v 4 Tya̱a̱dʉ jaꞌa dʉꞌʉn tyuun jya̱jtʉ éxtʉm jyʉnáñ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ Isaiiʉ ko jékyʉp jyaay: 
\q1 Mʉdowdʉ. Jap ma̱ mʉj it yajmʉdóy ko tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y kyajxy mʉk, 
\q1 es jyʉnaꞌañ: 
\q1 “Ʉxkúkʉdʉ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ tyuꞌu. 
\q1 Ta̱jtʉ́wdʉ, yajkijxyʉdʉ ja tuꞌu ma̱ ñaxa̱ꞌa̱ñ. 
\q1  
\v 5 Yajtuktúktʉ yʉ agʉk tukkʉkpʉ, 
\q1 es yajkijxyʉdyaꞌaydyʉ ja tun kopk. 
\q1 Es ma̱ ja tuꞌu wiity xʉgety, yajtʉ́wdʉ, 
\q1 es ma̱ kyaj kyijxyʉty, yajkijxyʉdʉ. 
\q1  
\v 6 Es tʉgekyʉ naxwíñʉdʉ tꞌíxʉt ja Yajnitsókpʉ diꞌibʉ Dios kyaxaampy.” 
\p  
\v 7 Mayjyaꞌay tsyoꞌondʉ ma̱ ja ka̱jpn es myiindʉ ma̱ ja Fwank jam mʉj ittum es yʉꞌʉ yajnʉbátʉdʉt. Es ja Fwank myʉga̱jxʉ dʉꞌʉn: 
\p —Miidsʉty dʉꞌʉn éxtʉmʉ awa̱ꞌa̱ndsa̱ꞌa̱ñʉn. Es éxtʉmʉ tsa̱ꞌa̱ñʉty tkugaꞌaktʉ ja jʉʉn kʉdiibʉ tyóyʉt, miits mjʉnándʉp xytyijy ko mnitsoꞌoktʉt mʉt ja mnʉbajtʉn es ko dʉꞌʉn ja Dios kyaj mdʉydyúnʉdʉt éxtʉmʉ pojpʉ ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 8 ¡Kyaj tyʉyꞌa̱jtʉnʉty! Jawyiin xytyukꞌíxʉt mʉt ja mjikyꞌa̱jtʉn ko tʉyꞌa̱jtʉn tʉ mjodʉmbity, es kyaj mnayjyʉna̱ꞌa̱nʉdʉt: “Ʉdsa̱jtʉm ja Abra̱a̱nʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts.” Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko Dios mba̱a̱dʉ tya̱dʉ tsa̱a̱jʉty dyajjʉmbíty ja Abra̱a̱nʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱dsʉty.  
\v 9 Es ja Diosʉ tyʉydyuꞌunʉn tim wingoomp mʉt ja pojpʉ ja̱ꞌa̱yʉty, éxtʉm ko mʉt ja jatsyʉ ndukpoꞌtʉꞌkʉm yʉ kepy diꞌibʉ kyaj ꞌyóyʉty. Pa̱a̱ty tʉgekyʉ kepy diꞌibʉ kyaj tyʉʉmpꞌáty oy, yajpoꞌtʉꞌʉgʉp es yajpʉjta̱ꞌa̱gʉt jʉʉnóty. 
\p  
\v 10 Net ja ja̱ꞌa̱y dyajtʉʉdʉ ja Fwank: 
\p —¿Tiits ndúndʉp? 
\p  
\v 11 Es ja Fwank ꞌyadsooy: 
\p —Pʉn myʉda̱jtypy majtsk yʉ ñixuy, myoꞌoyʉp tuꞌuk diꞌibʉ kyajʉ ñixuy. Es diꞌibʉ jap ja tyojx, myoꞌoyʉp ja diꞌibʉ kyaj tmʉdaty. 
\p  
\v 12 Es nandʉꞌʉn ñimiinʉdʉ Fwank ja yajkugʉbajtpʉty es dyajnʉbáttʉt. Es yʉꞌʉjʉty dyajtʉʉjʉmbijttʉ: 
\p —Yaꞌʉxpʉjkpʉ, es ʉʉdsʉty, ¿tiits ndúndʉp? 
\p  
\v 13 Es ja Fwank ꞌyadsooy: 
\p —Katʉ myajkugʉbéty niꞌigʉ pʉn kyajʉ dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ ja anaꞌamʉn. 
\p  
\v 14 Nandʉꞌʉnʉty ja solda̱a̱dʉty yajtʉʉjʉdʉ: 
\p —Es ʉʉdsʉty, ¿tiits ndúndʉp? 
\p Es ja Fwank ꞌyadsooy: 
\p —Katʉ xypyʉjkʉdʉ adsip yʉ ja̱ꞌa̱yʉ myeeñ. Katʉ xyñiwa̱a̱mbáttʉ ni pʉ́n nanatʉkʉkyʉjxm es tukjotkʉda̱ꞌa̱ktʉ ja mmʉjuꞌuñʉty. 
\p  
\v 15 Es nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty tjantsyjyʉjpꞌijxtʉ ja Kristʉ. Pa̱a̱ty jyʉnandʉ: 
\p —¿Ti tadʉ Fwank, waꞌanʉ da jyaꞌadyʉ Kristʉ? 
\p  
\v 16 Es ja Fwank jyʉnáñ es tka̱jxteꞌxy mayjyaꞌayóty: 
\p —Ʉj tyámʉts nyajnʉbéty mʉt ja nʉʉ. Per miimp jatuꞌuk diꞌibʉ myʉda̱jtypy niꞌigʉ ja mʉkꞌa̱jtʉn es kyajts ndʉꞌʉnʉty ʉj. Es kyajts ʉj xyñitʉkʉ, ni jeꞌeyʉ yʉ kyʉꞌʉk ngaꞌꞌagájʉdʉt éxtʉmxyʉpts ʉj nꞌítyʉts tyuumbʉn. Per yʉꞌʉ diꞌibʉ miimp myajnʉbátʉdʉp mʉt ja Espíritʉ Santʉ esʉ jʉʉn.  
\v 17 Es yʉꞌʉ kyʉꞌʉjóty tmʉdaty ja tyuumbajn es dyajwa̱ꞌa̱dsa̱ꞌa̱ñ ja triigʉ, es yajpʉjkʉꞌʉgʉt ja triigʉ ma̱ ja tsyaꞌx es ja triigʉ pyosta̱ꞌa̱k yajnoꞌogʉt mʉt ja jʉʉn diꞌibʉ ni na̱ꞌa̱ kyaꞌeeky. 
\p  
\v 18 Es dʉꞌʉn ja Fwank tka̱jxwijy ja ja̱ꞌa̱y kana̱k nax es ttukmʉdoodʉ ja oybyʉ ayuk.  
\v 19 Es ja Fwank ttukꞌooy ja Eroodʉs ko ja Erodiiʉs dyajnejxy éxtʉm ja tyoxytyʉjkʉn, ja ñʉdoꞌoxy yʉ myʉgaꞌaxʉ Felipʉ, es mʉt kana̱k nax ja tyuundʉgoꞌoyʉn.  
\v 20 Pa̱a̱ty ja Eroodʉs ttsiimy ja Fwank es dʉꞌʉn niꞌigʉ ja pyojpʉ myayʉ. 
\s1 Jesús ñʉbety 
\p  
\v 21 Kyajnʉmʉ naty yajtsímy ko Fwank dyajnʉbéty ja ja̱ꞌa̱y, myiiñ nandʉꞌʉn ja Jesús es oj ñʉbety. Es ko naty kya̱jxtaꞌaky, net ja tsa̱jp ꞌyawatsy,  
\v 22 es ja Espíritʉ Santʉ kyʉdaky ma̱ yʉꞌʉn éxtʉm tuꞌugʉ pak, es net ja Dios kyajxy ma̱ ja tsa̱jpʉn: 
\p —Ʉjts mij nꞌUꞌunkꞌa̱jtypy diꞌibʉts ndsejpy es jantsy jotkujkʉts mʉt mijts. 
\s1 Jesukristʉ ꞌyaptʉjkʉty 
\p  
\v 23 Jesús iꞌpx ma̱jk jʉmʉjtʉ naty tmʉdaty ko oga̱ꞌa̱n tka̱jxwaꞌxy mayjyaꞌayóty. Es ja ja̱ꞌa̱yʉty jyʉnandʉ ko Jesús uꞌunkꞌa̱jtʉ Josee. Ja Josee jaꞌa uꞌunkꞌa̱jtʉ ja Elii,  
\v 24 Elii uꞌunkꞌa̱jtʉ Matat, Matat uꞌunkꞌa̱jtʉ Leví, Leví uꞌunkꞌa̱jtʉ Melki, Melki uꞌunkꞌa̱jtʉ Janay, Janay uꞌunkꞌa̱jtʉ Josee,  
\v 25 Josee uꞌunkꞌa̱jtʉ Matatiiʉs, Matatiiʉs uꞌunkꞌa̱jtʉ Amós, Amós uꞌunkꞌa̱jtʉ Naꞌum, Naꞌum uꞌunkꞌa̱jtʉ Eslii, Eslii uꞌunkꞌa̱jtʉ Nagay,  
\v 26 Nagay uꞌunkꞌa̱jtʉ Maat, Maat uꞌunkꞌa̱jtʉ Matatiiʉs, Matatiiʉs uꞌunkꞌa̱jtʉ Semey, Semey uꞌunkꞌa̱jtʉ Josee, Josee uꞌunkꞌa̱jtʉ Judaa,  
\v 27 Judaa uꞌunkꞌa̱jtʉ Joanán, Joanán uꞌunkꞌa̱jtʉ Resʉ, Resʉ uꞌunkꞌa̱jtʉ Zorobabel, Zorobabel uꞌunkꞌa̱jtʉ Salatyel, Salatyel uꞌunkꞌa̱jtʉ Neeri,  
\v 28 Neeri uꞌunkꞌa̱jtʉ Melki, Melki uꞌunkꞌa̱jtʉ Adii, Adii uꞌunkꞌa̱jtʉ Kosam, Kosam uꞌunkꞌa̱jtʉ Elmodam, Elmodam uꞌunkꞌa̱jtʉ Eer,  
\v 29 Eer uꞌunkꞌa̱jtʉ Joswee, Joswee uꞌunkꞌa̱jtʉ Elyezeer, Elyezeer uꞌunkꞌa̱jtʉ Jorim, Jorim uꞌunkꞌa̱jtʉ Matat,  
\v 30 Matat uꞌunkꞌa̱jtʉ Leví, Leví uꞌunkꞌa̱jtʉ Simeonk, Simeonk uꞌunkꞌa̱jtʉ Judaa, Judaa uꞌunkꞌa̱jtʉ Josee, Josee uꞌunkꞌa̱jtʉ Jonam, Jonam uꞌunkꞌa̱jtʉ Elyakim,  
\v 31 Elyakim uꞌunkꞌa̱jtʉ Meleeʉ, Meleeʉ uꞌunkꞌa̱jtʉ Mayñán, Mayñán uꞌunkꞌa̱jtʉ Matatʉ, Matatʉ uꞌunkꞌa̱jtʉ Natán,  
\v 32 Natán uꞌunkꞌa̱jtʉ ja rey Davit, ja rey Davit uꞌunkꞌa̱jtʉ Isa̱ꞌii, Isa̱ꞌii uꞌunkꞌa̱jtʉ Obeed, Obeed uꞌunkꞌa̱jtʉ Booz, Booz uꞌunkꞌa̱jtʉ Salmón, Salmón uꞌunkꞌa̱jtʉ Naasón,  
\v 33 Naasón uꞌunkꞌa̱jtʉ Aminadap, Aminadap uꞌunkꞌa̱jtʉ Admín, Admín uꞌunkꞌa̱jtʉ Arnii, Arnii uꞌunkꞌa̱jtʉ Esrom, Esrom uꞌunkꞌa̱jtʉ Fares, Fares uꞌunkꞌa̱jtʉ Judaa,  
\v 34 Judaa uꞌunkꞌa̱jtʉ Jakoob, Jakoob uꞌunkꞌa̱jtʉ Isa̱a̱, Isa̱a̱ uꞌunkꞌa̱jtʉ Abra̱a̱n, Abra̱a̱n uꞌunkꞌa̱jtʉ Taree, Taree uꞌunkꞌa̱jtʉ Nakoor,  
\v 35 Nakoor uꞌunkꞌa̱jtʉ Seruk, Seruk uꞌunkꞌa̱jtʉ Ragau, Ragau uꞌunkꞌa̱jtʉ Falek, Falek uꞌunkꞌa̱jtʉ Eeber, Eeber uꞌunkꞌa̱jtʉ Salʉ,  
\v 36 Salʉ uꞌunkꞌa̱jtʉ Kaynán, Kaynán uꞌunkꞌa̱jtʉ Arfaksat, Arfaksat uꞌunkꞌa̱jtʉ Sem, Sem uꞌunkꞌa̱jtʉ Noꞌee, Noꞌee uꞌunkꞌa̱jtʉ Lamek,  
\v 37 Lamek uꞌunkꞌa̱jtʉ Matusalén, Matusalén uꞌunkꞌa̱jtʉ Enok, Enok uꞌunkꞌa̱jtʉ Jareed, Jareed uꞌunkꞌa̱jtʉ Malalel, Malalel uꞌunkꞌa̱jtʉ Kaynán,  
\v 38 Kaynán uꞌunkꞌa̱jtʉ Enós, Enós uꞌunkꞌa̱jtʉ Set, Set uꞌunkꞌa̱jtʉ Adán, diꞌibʉ Dios kʉꞌʉm yajkoj. Pa̱a̱ty mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ko Adán yʉꞌʉdyʉ Dios ja mya̱a̱nk. 
\c 4  
\s1 Mʉjkuꞌugópk tjatúñ wiꞌixʉ Jesús pyekytyúnʉt 
\p  
\v 1 Es ja Espíritʉ Santʉ dyajky ja mʉkꞌa̱jtʉn ma̱ ja Jesús, es yajtsoꞌonʉ ma̱ ja Jordán mʉjnʉʉ es yajnʉjxʉ ma̱ ja mʉj it.  
\v 2 Es jap ꞌyijty justyikxyxyʉʉ. Es ja mʉjkuꞌugópk tjatuuñ es ja Jesús pyekytyúnʉt. Es ja Jesús ꞌyayuꞌa̱jty justyikxyxyʉʉ, net yuꞌoꞌkʉ.  
\v 3 Net ja mʉjkuꞌugópk jyʉnáñ: 
\p —Pʉn mijtsʉ dʉꞌʉn ja Dios mꞌUꞌunkꞌa̱jtʉp, yajjʉmbítʉ tya̱dʉ tsa̱a̱ tsa̱jkaaky. 
\p  
\v 4 Es ja Jesús ꞌyadsoojʉmbijtʉ: 
\p —Yʉ Diosʉ jyaaybyajtʉn dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ: “Kyaj jyatyimꞌyʉꞌʉyʉdyʉ tsa̱jkaaky mʉʉt jyikyꞌaty ja ja̱ꞌa̱y.” 
\p  
\v 5 Net ja mʉjkuꞌugópk dyajnejxy ja Jesús ma̱ tuꞌugʉ kopk diꞌibʉ kʉjxm es tyukꞌijxʉ tuk pojʉn tʉgekyʉ it naxwíñʉdʉ.  
\v 6 Es ja mʉjkuꞌugópk jyʉnáñ: 
\p —Ʉjts mij nmoꞌoyʉp ja kutujkʉn esʉ mʉjꞌa̱jtʉn ma̱ tʉgekyʉ naxwíñʉdʉ diꞌibʉ ndukꞌijxypy. Ʉjtsʉ tʉgekyʉ nyajmooy, es mba̱a̱dʉts nmoꞌoy diꞌibʉts ʉj ndsejpy.  
\v 7 Es pa̱a̱ty pʉn mnaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉp nwinduuyʉts es xyꞌawdátʉdʉts, nmoꞌoyʉp tʉgekyʉ. 
\p  
\v 8 Es ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Yʉ Diosʉ jyaaybyajtʉn dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ: “Awdat ja mWindsʉ́n Dios, es mʉdún yʉꞌʉ naydyuꞌuk.” 
\p  
\v 9 Oknʉm ja mʉjkuꞌugópk oj dyajnejxy ja Jesús ma̱ ja Jerusalén ka̱jpn es dyajpejty ma̱ mʉj tsa̱jptʉjk kopk es ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Pʉn mijtsʉ dʉꞌʉn ja Dios mꞌUꞌunkꞌa̱jtʉp, nayyajkunáxʉdʉ yap naxkʉjxy,  
\v 10 jaꞌa ko ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: 
\q1 Dios tꞌaneꞌemy yʉ anklʉs es mgwentʉꞌátʉdʉt, 
\q1  
\v 11 es myajpʉdʉꞌʉgʉdʉt mʉt ja kyʉꞌʉ 
\q1 kʉdiibʉ tsyayútʉt ja mdeky mʉt ja tsa̱a̱. 
\p  
\v 12 Net ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Nandʉꞌʉn jyʉnaꞌañ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn: “Katʉ xyꞌamdoy es ttúnʉt ja mWindsʉ́n Dios diꞌibʉ kyaj ꞌyóyʉty.” 
\p  
\v 13 Es dʉꞌʉn ko ja mʉjkuꞌugópk kyaj tpaty ja wiinkpʉ winma̱ꞌa̱ñ es ja Jesús ñaygyʉyákʉdʉt mʉt yʉꞌʉ, net oj ñʉjxnʉ tuk tiempʉ. 
\s1 Jesús tka̱jxwa̱ꞌxtsoꞌoñ ja Diosʉ ꞌyayuk 
\p  
\v 14 Ta ja Jesús jyʉmbijty jatʉgok Galileeʉ es ja Espíritʉ Santʉ myooyʉ mʉkꞌa̱jtʉn. Es ma̱ tʉgekyʉ ja Galileeʉ ñax ja ja̱ꞌa̱yʉty tmadyaktʉ diꞌibʉ tyuun kya̱jx ja Jesús.  
\v 15 Es ka̱jpnga̱jpn ja Jesusʉ ja̱ꞌa̱y dyaꞌʉxpejky ma̱ ja tsa̱jptʉjk, es nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ myʉdoodʉ jyʉnandʉ ko oy diꞌibʉ kya̱jx. 
\s1 Jesús jap Nazaret 
\p  
\v 16 Net ja Jesús oj ñejxy Nazaret, ma̱ naty tʉ yeeky tʉ pyety. Es ma̱ ja sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ tyʉjkʉ ma̱ ja tsa̱jptʉjk, éxtʉm jaayʉm ttuunkꞌáty, es tyʉna̱a̱yeꞌky es tka̱jxa̱ꞌa̱ñ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn.  
\v 17 Es myooyʉdʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ Isaiiʉ ñeky. Ta Jesús tnaktʉʉy ja neky es tkajxy dʉꞌʉn: 
\q1  
\v 18 Nmʉda̱jtypyʉts ʉj ja Diosʉ Jya̱ꞌa̱jʉn, 
\q1 es tʉts xymyoꞌoy ja tuunk 
\q1 esʉts nga̱jxwa̱ꞌxʉt ja oybyʉ ayuk ma̱ ja ayoobʉ ja̱ꞌa̱y. 
\q1 Es tʉts xykyexy esʉts nꞌawánʉt 
\q1 es ja tsimyjyaꞌay es ja poꞌoduumbʉ yajnasmátsʉt, 
\q1 esʉts nmoꞌoyʉt yʉ ꞌyijxʉn diꞌibʉ wiints, 
\q1  
\v 19 esʉts nꞌawánʉdʉts ko tʉ jyaꞌty ja xʉʉ 
\q1 ko Dios ttúnʉt ja myayꞌa̱jtʉn ja ja̱ꞌa̱y. 
\p  
\v 20 Net ja Jesús tꞌaxa̱a̱tsy ja neky es tmooy ja ja̱ꞌa̱y es ñaxweꞌtsy. Es jamʉ naty ja ja̱ꞌa̱y nidʉgekyʉ ma̱ ja tsa̱jptʉjk niꞌigʉ ꞌyijxʉdʉ.  
\v 21 Es ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Tyam yajkuydyúñʉ tya̱dʉ Diosʉ jyaaybyajtʉn ma̱ miidsʉty. 
\p  
\v 22 Es nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty jyotkujkꞌa̱jty mʉt yʉꞌʉ es wyʉꞌʉmda̱a̱ydyʉ ja ꞌyʉxpʉjkʉn es ñayꞌanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Tya̱a̱dʉ, ¿kyaj yʉꞌʉdyʉ Josee ja ꞌyuꞌunk? 
\p  
\v 23 Es ja Jesús ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn miits mjʉna̱ꞌa̱na̱ꞌa̱ndʉ éxtʉm ja kajxy jyʉnáñ: “Kudsooy, nayyajtsoybyátʉdʉ mijts kʉꞌʉm.” Es net nandʉꞌʉn mjʉna̱ꞌa̱nʉt: “Tun nandʉꞌʉn ja ya̱a̱ ma̱ mga̱jpnʉty tʉgekyʉ éxtʉmts tʉ nmʉdoy ko tʉ xytyuñ jap Kafarnaúm.”  
\v 24 Es tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉts miidsʉty ko ni tuꞌugʉ Diosʉ kyugajxy yaꞌꞌaxa̱jʉ yajxón ma̱ kya̱jpnʉty.  
\v 25 Tʉyꞌa̱jtʉnʉts njʉna̱ꞌa̱ñ, may ꞌyijty ja kuꞌekytyoꞌoxy ma̱ ja Israelʉ ñaxwíñʉdʉ ko ꞌyijty ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ Eliiʉs, ma̱ kyaj oj tyuꞌuy tʉgʉk jʉmʉjt jakujm. Es net ja ja̱ꞌa̱y jyantsyꞌayuꞌa̱jttʉ ma̱ tʉgekyʉ ñaxwíñʉdʉ Israel.  
\v 26 Perʉ Dios kyaj tkejxy yʉ Eliiʉs ma̱ yʉ israelitʉ kuꞌekytyoꞌoxyʉty, jeꞌeyʉ tkejxy ma̱ tuꞌugʉ kuꞌekytyoꞌoxy ma̱ Sareptʉ ka̱jpn, jaꞌa diꞌibʉ wingón ma̱ Sidón.  
\v 27 Es nandʉꞌʉn ꞌyijty jap Israel may ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja leprʉ pa̱ꞌa̱m ma̱ ꞌyijty ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ Eliseeʉ. Per ni tuꞌuk kyaꞌꞌagʉdaky, yʉꞌʉ jeꞌeyʉ Na̱a̱mán diꞌibʉ tsoꞌomp jagam Siryʉ ña̱a̱xóty. 
\p  
\v 28 Es ko taadʉ tmʉdoodʉ diꞌibʉ naty jap ma̱ tsa̱jptʉjk, net jyotꞌambʉjkta̱a̱ydyʉ,  
\v 29 es pyʉdʉꞌktʉ es dyajpʉdsʉʉmdʉ ja Jesús jap ka̱jpnóty es dyajnʉjxtʉ ma̱ kopk a̱a̱, ja kopk ma̱ ja ka̱jpn yajkojy, es tjakujʉbijpnaxándʉ jam.  
\v 30 Es ja Jesús ñajxy jap mayjyaꞌayóty es tyuꞌuyoꞌoy. 
\s1 Jesús dyajpʉdsémy ja kaꞌoybyʉ ma̱ tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y 
\p  
\v 31 Net ja Jesús jyʉjptáky Kafarnaúm ma̱ Galileeʉ ñax, es jap dyaꞌʉxpejky ja ja̱ꞌa̱y sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ.  
\v 32 Net ja ja̱ꞌa̱y dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ ko yʉ Jesús yaꞌʉxpeky mʉt ja mʉkꞌa̱jtʉn es ja kutujkʉn. 
\p  
\v 33 Es ma̱ tuꞌugʉ xʉʉ, net jyajty ma̱ ja tsa̱jptʉjk tuꞌugʉ yedyʉjk diꞌibʉ kaꞌoybyʉ myʉda̱jtypy. Es ja kaꞌoybyʉ yajꞌyaxkák ja yedyʉjk: 
\p  
\v 34 —¿Ti ko ya̱a̱ mmiñ mij ma̱ ʉʉdsʉty, Jesús, Nazaret ja̱ꞌa̱y? ¿Ti mijts min xyajkutʉgoya̱ꞌa̱ndʉ? Ʉj nꞌixyꞌajtypyʉts mij ko mDiosꞌuꞌungʉty. 
\p  
\v 35 Ta Jesús oj tꞌooy ja kaꞌoybyʉ: 
\p —¡Amoñʉ! ¡Mastuꞌudʉ tadʉ ja̱ꞌa̱y! 
\p Net ja kaꞌoybyʉ yajkʉda̱a̱jʉ ja yedyʉjk es myastutʉ, ni wiꞌix tkatuuñ.  
\v 36 Nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱y dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ, es ñayjyʉnánʉdʉ niduꞌuk niduꞌuk: 
\p —¡Mʉt ja kutujkʉn esʉ mʉkꞌa̱jtʉnʉ tya̱a̱dʉ tꞌaneꞌemy yʉ kaꞌóybyʉty es myʉmʉdóyʉty, es tmastuꞌuty ja ja̱ꞌa̱y! 
\p  
\v 37 Es ja ja̱ꞌa̱y tmadyaktʉ ma̱ tʉgekyʉ ka̱jpn éxtʉm ja Jesús tʉ ttuñ. 
\s1 Jesús dyaꞌꞌagʉdaꞌaky ja Peedrʉ myʉꞌt toxytyʉjk 
\p  
\v 38 Netʉ Jesús tsyoꞌoñ ma̱ ja tsa̱jptʉjk es ñejxy ma̱ ja Simongʉ tyʉjk. Es ja Simongʉ myʉꞌt toxytyʉjk, jaꞌa naty jantsy jʉʉmba̱ꞌa̱mbʉjkʉp, es tmʉnuꞌxtáktʉ ja Jesús es dyaꞌꞌagʉda̱ꞌa̱gʉt yʉꞌʉ.  
\v 39 Es ja Jesús myʉjwaꞌky ma̱ ja ja̱ꞌa̱y kyoꞌknʉ es tꞌanma̱a̱y ja jʉʉmba̱ꞌa̱m: 
\p —Kaꞌak jam. 
\p Ta ja jʉʉmba̱ꞌa̱m jyʉgakta̱a̱y. Netyʉ pyʉdʉꞌknʉ ja toxytyʉjk es yajka̱a̱y yaꞌúkʉdʉ. 
\s1 Jesús dyaꞌꞌagʉdaꞌaky may ja puma̱ꞌa̱yʉty 
\p  
\v 40 Es ko ja xʉʉ kyʉdaknʉ, nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ myʉda̱jt ja puma̱ꞌa̱y, diꞌibʉ kana̱k nax myʉda̱jtypy ja pʉjkʉn, dyajmiindʉ ma̱ Jesús. Es ja Jesús tpʉjtáky ja kyʉꞌʉ ma̱ yʉꞌʉjʉty niduꞌuk niduꞌuk es dʉꞌʉn dyaꞌꞌagʉdakta̱a̱ydyʉ.  
\v 41 Nandʉꞌʉn ja kaꞌoybyʉ tmastuttʉ ja ja̱ꞌa̱y yax jojkp: 
\p —Mijts Diosʉ ꞌyUꞌunk. 
\p Net ja Jesús tmʉkmʉgajxy ja kaꞌoybyʉ es kyaj tꞌokꞌyajka̱jxnʉt ko Jesús yʉꞌʉdyʉ Kristʉ, jaꞌa ko yʉꞌʉjʉty ñija̱ꞌa̱dʉp yajxón ko tyʉyꞌa̱jtʉnʉty. 
\s1 Jesús ja Diosʉ ꞌyayuk tka̱jxwaꞌxy Galileeʉ 
\p  
\v 42 Es ko oj xyʉʉñʉ jakumbom, ja Jesús tsyoꞌoñ jap ka̱jpnóty es oj ñejxy ma̱ tuꞌugʉ it jagam. Es ja ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyʉxta̱a̱yʉdʉ, es jya̱jttʉ ma̱ naty ja Jesús, es ttsojktʉ es wyʉꞌʉmʉt, kʉdiibʉ ñʉjxʉt.  
\v 43 Per ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Tsojkʉp nandʉꞌʉn ʉj nnʉjxʉt ma̱ wiinkpʉ ka̱jpn es nꞌawánʉdʉts ja oybyʉ ayuk diꞌibʉ ñigajxypy ja Diosʉ kyutujkʉn, jaꞌa ko pa̱a̱dyʉts ja Dios tʉ xykyexy. 
\p  
\v 44 Es dʉꞌʉn ja Jesús jyʉdijty ka̱jpnga̱jpn es tka̱jxwaꞌxy ma̱ ja Galileeʉ tsya̱jptʉjkʉty. 
\c 5  
\s1 Jesús twoy nima̱jtáxkʉ a̱jkxma̱jtspʉty 
\p  
\v 1 Tuꞌugʉ xʉʉ ko Jesús ꞌyijty Jenesaret Myejyñbyʉꞌám\f + \fr 5:1 \ft Jenesaret Myejyñ yʉꞌʉ nandʉꞌʉn xyʉꞌa̱jtypy Galileeʉ Myejyñ.\f* mʉʉt ja mayjyaꞌay diꞌibʉ jantsytyukmujkʉdʉ ko tmʉdowa̱ꞌa̱ndʉ ja Diosʉ ꞌyayuk,  
\v 2 net tꞌijxy ko jam ꞌyity wingón majtskʉ barkʉ. Ta naty ja a̱jkxma̱jtspʉ pyʉdsʉmdʉ barkoty es tpujtʉ ja ꞌya̱jkxma̱jtsn.  
\v 3 Net ja Jesús ttuktʉjkʉ tuꞌugʉ barkʉ diꞌibʉ Simonk jyaꞌaꞌa̱jtypy, es tꞌanma̱a̱y es jawaanʉ tꞌakꞌyajnʉjxʉt mejyñóty. Net ja Jesús ñaxweꞌtsy barkoty, es dyajtsondáky ttukꞌixa̱ꞌa̱ñ ja ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 4 Es ko ja Jesús kya̱jxta̱a̱y, net ja Simonk tꞌanma̱a̱y: 
\p —Yajnʉjxʉ mbarkʉ mejyñgyijky, es kujʉbijpnáxʉ mꞌa̱jkxma̱jtsn es mꞌa̱jkxmátsʉt. 
\p  
\v 5 Esʉ Simonk ꞌyadsooy: 
\p —Yaꞌʉxpʉjkpʉ, tuk tsuꞌumʉts ʉʉdsʉty tʉ njatundʉ es ni tuꞌugʉts tʉ ngamatstʉ. Per tyámʉts nbʉjta̱ꞌa̱gʉt ja a̱jkxma̱jtsn yʉꞌʉgyʉjxm ko mij mjʉna̱ꞌa̱ñ. 
\p  
\v 6 Es ko ja a̱jkxma̱jtsn tkujʉbijpna̱jxy, net tjantsymya̱jtstʉ mayꞌa̱jkx, extʉ kʉꞌtstsondák ja a̱jkxma̱jtsn.  
\v 7 Net ttukꞌijxtʉ ja ijxwʉꞌʉmʉn ja myʉguꞌugʉty ma̱ ja wiinkpʉ barkʉ es min pyudʉ́kʉdʉ. Es myiindʉ yʉꞌʉjʉty, es dyaꞌujtstʉ may ja majtskpʉ barkʉ extʉ kyináñ ja byarkʉ.  
\v 8 Es ko ja Simonk Peedrʉ tꞌijxy ja mayꞌa̱jkx, net ñaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉ ma̱ ja Jesús es jyʉnáñ: 
\p —Windsʉ́n, mastútkʉts, ¡ʉjts pojpʉ ja̱ꞌa̱y! 
\p  
\v 9 Dʉꞌʉn jyʉnáñ ja Simonk, jaꞌa ko yʉꞌʉ ñayꞌadsʉꞌkʉdʉ mʉt ko tma̱jtstʉ ja mayꞌa̱jkx.  
\v 10 Es nandʉꞌʉn ñayꞌadsʉꞌkʉdʉ ja Simongʉ myʉguꞌugʉty Santya̱ꞌa̱gʉ es ja Fwank, ꞌyuꞌungʉty ja Zebedeeʉ. Esʉ Jesús tꞌanma̱a̱y ja Simonk: 
\p —Katʉ mdsʉꞌʉgʉ. Tyam oga̱ꞌa̱n ngaxa̱ꞌa̱ñʉts mij es xyꞌʉxta̱ꞌa̱yʉt ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉts ʉjʉ nꞌʉxpʉjkʉn pyadúndʉp. 
\p  
\v 11 Es ko dyajmiindʉ ja barkʉ jam puꞌujótm, net tnikaktʉ tʉgekyʉ es ñʉjxtʉ mʉt ja Jesús. 
\s1 Jesús dyaꞌꞌagʉdaꞌaky ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja leprʉ pa̱ꞌa̱m 
\p  
\v 12 Es ko Jesús ꞌyijty ma̱ tuꞌugʉ ka̱jpn, net ñimiinʉ tuꞌugʉ yedyʉjk diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja leprʉ pa̱ꞌa̱m. Es ko tadʉ yedyʉjk tꞌijxy ja Jesús, net ñaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉ es ñaxkuꞌijxʉ es tmʉnuꞌxtáky dʉꞌʉn: 
\p —Windsʉ́n, pʉn mdsejpy, mba̱a̱dʉts xyaꞌꞌagʉdaꞌaky. 
\p  
\v 13 Net ja Jesús ja kyʉꞌʉ tpʉjtáky es ttooñ es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Ndsejpyʉts es nyaꞌꞌagʉda̱ꞌa̱gʉt. 
\p Es netyʉ myastutʉ ja leprʉ pa̱ꞌa̱m es ꞌyagʉdaky.  
\v 14 Net ja Jesús ꞌyanaꞌamʉ: 
\p —Katʉ xyꞌawanʉ ni pʉ́n. Nʉjx ma̱ yʉ teety es xytyukꞌíxʉt ko tʉ mmastuꞌudyʉty ja leprʉ pa̱ꞌa̱m. Es mʉnʉjx ja windsʉꞌkʉn diꞌibʉ kyajxypy ja Moisés es ñayyajwa̱ꞌa̱dsʉdʉt diꞌibʉ tʉ myastuꞌudyʉty ja leprʉ pa̱ꞌa̱m. Es dʉꞌʉn ja ja̱ꞌa̱y xytyukꞌíxtʉt ko kyaj xyñakymyʉdatyʉ tadʉ leprʉ pa̱ꞌa̱m. 
\p  
\v 15 Per ja ja̱ꞌa̱yʉty tmadyaktʉ ma̱ tʉgekyʉ ka̱jpn wiꞌix ja Jesús ttuuñ mʉt ja myʉjꞌa̱jtʉn, es mayʉ ja̱ꞌa̱y myiindʉ ma̱ ja Jesús es tmʉdowa̱ꞌa̱ndʉ es yaꞌꞌagʉda̱ꞌa̱gʉdʉt.  
\v 16 Es ja Jesús oj ñejxy ka̱jxtákpʉ adʉkʉtuuy. 
\s1 Jesús dyaꞌꞌagʉdaꞌaky tuꞌugʉ xux ja̱ꞌa̱y 
\p  
\v 17 Tuꞌugʉ xʉʉ ko Jesusʉ naty yaꞌʉxpeky, jamʉ naty ꞌyuꞌuñʉdʉ ja fariseeʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp. Es yʉꞌʉjʉty tsyoꞌondʉ ma̱jatyʉ kya̱jpnꞌuꞌungʉ Galileeʉ, Judeeʉ, es nandʉꞌʉnʉ ma̱ Jerusalén ka̱jpn, es tmʉdooꞌíttʉ es tꞌixtʉ éxtʉm ja Jesús jyʉnaꞌañ es ttuñ. Esʉ Dios myʉkꞌa̱jtʉngyʉjxm ja Jesús dyaꞌꞌagʉdaky ja puma̱ꞌa̱y.  
\v 18 Net jyajty ja ja̱ꞌa̱yʉty tkʉꞌʉydyʉ tuꞌugʉ mabajnuꞌunk ma̱ kyoꞌknʉ tuꞌugʉ yedyʉjk diꞌibʉ xux. Es tjayajtʉkʉyándʉ tʉgoty es tpʉjta̱ꞌa̱gándʉ ma̱ ja Jesús.  
\v 19 Per kyaj mba̱a̱t oj dyajtʉ́kʉ, jaꞌa ko naty mayjyaꞌay. Net pyajttʉ ma̱ tʉjkniꞌx es tnikʉʉydyúttʉ es tkutʉʉyña̱jxtʉ ja xux ja̱ꞌa̱y mʉt ja myabajnuꞌunk jap Jesús winduuy mayjyaꞌay agijky. 
\p  
\v 20 Ko Jesús tꞌijxy ko taadʉty myʉbʉjkʉdʉ, net tꞌanma̱a̱y ja xux ja̱ꞌa̱y: 
\p —Mʉguꞌuk, nmeꞌxypyʉts yʉ mbojpʉ. 
\p  
\v 21 Net ja fariseeʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp ñayꞌanma̱a̱yʉdʉ wyinma̱ꞌa̱ñóty: “Tya̱dʉ yedyʉjk kyaj tmʉjꞌíxy ja Dios ko dʉꞌʉn kyajxy, jaꞌa ko yʉꞌʉ naydyuꞌugʉ Dios kʉꞌʉm mba̱a̱t tmeꞌxy yʉ pojpʉ.” 
\p  
\v 22 Esʉ Jesús ñija̱ꞌa̱p éxtʉm ja ja̱ꞌa̱y jyʉnáñ wyinma̱ꞌa̱ñóty, es tꞌanma̱a̱y: 
\p —¿Ti ko mwinma̱ꞌa̱ñ xyajjʉna̱ꞌa̱ndʉ ko ʉj kyajts nwindsʉꞌʉgʉ Dios?  
\v 23 Miits mjʉnándʉp kots ʉj kyaj nmʉdaty ja kutujkʉn esʉts ʉj nmaꞌxʉt yʉ pojpʉ. Es mjʉna̱a̱mp kots ʉj kyaj mba̱a̱t nyaꞌꞌagʉdaꞌagyʉ tya̱dʉ yedyʉjk esʉts nyajꞌyoꞌoyʉꞌʉgʉt. Pa̱a̱ty miits mjʉna̱ꞌa̱ndʉ ko kyaj ñimʉja̱a̱ty esʉts ʉj dʉꞌʉn njʉna̱ꞌa̱nʉt: “Ʉjts mij nbojpʉmaꞌxʉp.” Es jantsy nimʉja̱a̱ es ʉj njʉna̱ꞌa̱nʉdʉts: “Pʉdʉꞌʉk es myoꞌoyʉt”, ¿kʉdii?  
\v 24 Es tyámʉts miidsʉty ndukꞌixa̱ꞌa̱ñ ja nmʉjꞌa̱jtʉn esʉts ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nyaꞌꞌagʉda̱ꞌa̱ga̱ꞌa̱ñʉ tadʉ yedyʉjk es dʉꞌʉn miidsʉty ndukꞌíxʉt kots ʉj nmʉdaty ja kutujkʉn esʉts nmaꞌxʉt ja pojpʉ. 
\p Net ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja xux ja̱ꞌa̱y: 
\p —Pʉdʉꞌʉk, yajmúk ja mmabajnuꞌunk es nʉjx ma̱ mdʉjk. 
\p  
\v 25 Netyʉ ja yedyʉjk pyʉdeꞌky es dyajmujknʉ ja mabajnuꞌunk es ñʉjxnʉ ma̱ tyʉjk es tꞌawda̱jty ja Dios.  
\v 26 Es nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱y dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ es tꞌawda̱jttʉ ja Dios, es niꞌigʉ tsyʉꞌkʉdʉ es ñayꞌanma̱a̱yʉdʉ niduꞌuk niduꞌuk: 
\p —Tyam tʉ nꞌijxʉm diꞌibʉty jantsy mʉj. 
\s1 Jesús twoy ja Matewʉ 
\p  
\v 27 Ko ja Jesús tsyoꞌonnʉ ma̱ ja ka̱jpn, net tꞌijxy jap ka̱jpnbʉꞌa̱jp tuꞌugʉ yajkugʉbajtpʉ ꞌyuꞌuñʉ ma̱ yajkugʉbéty, es jaꞌa txʉꞌaty Leví. Net ja Jesús ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Pamiingʉts mij éxtʉmdsʉ nꞌʉxpʉjkpʉ. 
\p  
\v 28 Net ja Leví pyʉdeꞌky, es tmastuty tʉgekyʉ ja tyuunk es tpanejxy ja Jesús. 
\p  
\v 29 Es óknʉm ja Leví ttuuñ tuꞌugʉ mʉj xʉʉ ma̱ ja tyʉjk mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ Jesús. Es jamʉ naty may ja yajkugʉbajtpʉ esʉ wiinkpʉ ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyuꞌuñʉdʉ ma̱ ja meesʉ es kyaydyʉ mʉt ja Jesús es ja diꞌibʉ yaꞌʉxpejkypy.  
\v 30 Es ja fariseeʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp tniꞌoꞌo tniyáxʉdʉ ja Jesusʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —¿Ti ko dʉꞌʉn mgay mꞌuuktʉ miidsʉty mʉt ja yajkugʉbajtpʉty es mʉt ja pekyjyaꞌayʉty? 
\p  
\v 31 Net ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Kyaj dyajtʉgoyꞌáty yʉ kudsooy diꞌibʉ mʉkꞌa̱jt oyꞌa̱jtp, yʉꞌʉyʉ diꞌibʉ pʉjkʉp.  
\v 32 Tʉts nmiñ es nyáxʉts yʉ pekyjyaꞌaydyʉjk es jyodʉmbíttʉt. Pʉ́n jʉna̱a̱mp: “Ʉj kyajts mbekyjyaꞌayʉty”, ¿yʉ tadʉ ja̱ꞌa̱yʉty wiꞌix mba̱a̱t jyodʉmbittʉ? 
\s1 Jesús dyajtʉ́wdʉ ti ko kyaꞌꞌayuꞌaty 
\p  
\v 33 Net tꞌanma̱a̱ydyʉ ja Jesús: 
\p —Yʉ Fwangʉ ꞌyʉxpʉjkpʉ kana̱k ok ꞌyayuꞌattʉ es kya̱jxta̱ꞌa̱ktʉ. Es ja fariseeʉdyʉ ꞌyʉxpʉjkpʉ nandʉꞌʉn ttundʉ. ¿Es ti ko mij mꞌʉxpʉjkpʉ dʉꞌʉñʉm kyay ꞌyuuktʉ? 
\p  
\v 34 Es ja Jesús ꞌyadsoojʉdʉ: 
\p —¿Ti mba̱a̱t miits xyaꞌꞌayuꞌattʉ yʉ myʉtnaymyaayʉbʉ tadʉ pʉjkpʉ ko meerʉ ijt xondakʉn tyúñʉty es ko tadʉ pʉjkpʉ ꞌyakꞌittʉ mʉt ja myʉtnaymyaayʉbʉtʉjk?  
\v 35 Per pya̱a̱dʉp ja tiempʉ ko ja pʉjkpʉ yajpʉjkʉt, net ꞌyayuꞌáttʉt. 
\p  
\v 36 Es nandʉꞌʉn ja Jesús tpʉjtáky majtskʉ ijxpajtʉn es ttukꞌʉxpejky ko kyaj mba̱a̱t ñaydyuktʉ́kʉty yʉ tukpʉ winma̱ꞌa̱ñ mʉt ja jembyʉ. Es jyʉnáñ: 
\p —Kyaj pʉ́n tpukeepy tuk pedazʉ jembyʉ wit es yajtukꞌabátsʉt tuꞌugʉ vestiidʉ tukpʉ. Jaꞌa ko dʉꞌʉn yajtúnʉt, nʉʉmujkp ja jembyʉ wit es kyʉʉdsʉt ja vestiidʉ tukpʉ es kyaj ja jemywyit kyʉxʉꞌʉgʉt yajxón ma̱ ja tuk wit. 
\p  
\v 37 ’Es nan kyaj yaꞌꞌadamʉ yʉ vinʉ jembyʉ ma̱ yʉ tukpʉ nʉʉꞌabutsʉnbyoꞌo. Pes ko jap yajpʉjta̱ꞌa̱gʉt, tʉ naty tyʉgoy ja jembyʉ vinʉ ko kyʉʉdsʉt ja tukpʉ nʉʉꞌabutsʉnbyoꞌo.  
\v 38 Pa̱a̱ty ꞌyóyʉty yajpʉjta̱ꞌa̱gʉt yʉ vinʉ jembyʉ ma̱ yʉ poꞌojʉ jembyʉ es dʉꞌʉn kyaj ti wyindʉgóyʉt.  
\v 39 Es pʉ́n ꞌyikypy ja vinʉ diꞌibʉ tʉ tsya̱a̱mnʉ, kyaj tnakytsyeky yʉ vinʉ jembyʉ, jaꞌa ko jyʉnaꞌañ: “Diꞌibʉ tʉ tsya̱a̱mnʉ niꞌigʉ ꞌyóyʉty.” 
\c 6  
\s1 Jesusʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty tkutʉjtʉ ja triigʉ sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ 
\p  
\v 1 Ma̱ tuꞌugʉ sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ ja Jesús mʉt ja ꞌyʉxpʉjkpʉty ña̱jxtʉ triigʉ kamoty. Es ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk tkutʉjtʉ ja triigʉ es twinxatstʉ es tjʉꞌxtʉ ja pya̱jk.  
\v 2 Net nijaꞌajʉty ja fariseeʉty dyajtʉʉdʉ: 
\p —¿Ti ko dʉꞌʉn xytyundʉ miidsʉty ma̱ sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ diꞌibʉ kyaj ñigutíkyʉty? 
\p  
\v 3 Es ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Es miidsʉty, ¿ti kyajnʉm xyꞌʉxpʉktʉ diꞌibʉ tyuun ja Davit ko yʉꞌʉ es ja jyamyʉʉdʉty tmʉda̱jttʉ ja yuu?  
\v 4 Tyʉjkʉ ja Davit ma̱ Diosʉ tyʉjk es tjuꞌty ja tsa̱jkaaky diꞌibʉ kuniꞌxy es tka̱a̱y yʉꞌʉ es nandʉꞌʉn tmooydyʉ ja jyamyʉʉdʉty. Es kyaj jyanigutíkyʉty es yʉꞌʉ tkáydyʉt, yʉꞌʉ jeꞌeyʉ ja teedyʉty mba̱a̱t tkaydyʉ tadʉ tsa̱jkaaky. 
\p  
\v 5 Es nandʉꞌʉn jyʉnáñ ja Jesús: 
\p —Es ʉj nmʉda̱jtypyʉts yʉ kutujkʉn nandʉꞌʉn ma̱ sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ. 
\s1 Yedyʉjk diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja kyʉꞌʉ tuk aduꞌum tʉꞌʉts 
\p  
\v 6 Es ma̱ jatuꞌugʉ sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ Jesús tyʉjkʉ ma̱ ja tsa̱jptʉjk es dyaꞌʉxpejky ja ja̱ꞌa̱yʉty. Japʉ naty tuꞌugʉ yedyʉjk diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja ꞌyaga̱ꞌa̱ñgyʉꞌʉ tʉꞌʉts.  
\v 7 Es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp es ja fariseeʉty tpajʉdijttʉ ja Jesús es tꞌixa̱ꞌa̱ñ pʉn yaꞌꞌagʉdakypy ja ja̱ꞌa̱y ma̱ ja sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ, es dʉꞌʉn ttuundʉ ja anʉʉ es tpekymyoꞌoya̱ꞌa̱ndʉ.  
\v 8 Perʉ Jesús ñija̱ꞌa̱p diꞌibʉ wyinma̱a̱ydyʉp es tꞌanma̱a̱y ja yedyʉjk diꞌibʉ kyʉꞌʉ myʉda̱jtypy tʉꞌʉts: 
\p —Pʉdʉꞌʉk es mdánʉt ya̱a̱ kujkꞌa̱a̱y. 
\p Es ja yedyʉjk pyʉdeꞌky es tyʉna̱a̱y jap kujkꞌa̱jp.  
\v 9 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja wiinkpʉ ja̱ꞌa̱yʉty: 
\p —Tyámʉts ʉj miits nyajtʉwa̱ꞌa̱ndʉ: ¿Ti mba̱a̱t nduꞌunʉm ma̱ ja sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ, ja oybyʉ o axʉʉkpʉ? ¿Nyajtsókʉm o nyaꞌoꞌkʉmʉ? 
\p  
\v 10 Net ja Jesús tꞌijxta̱a̱y nidʉgekyʉ diꞌibʉ naty tʉ tyukwa̱ꞌkmíkyʉty, es tꞌanma̱a̱y ja yedyʉjk: 
\p —Xa̱jtʉ́w. 
\p Es ko xya̱jtʉʉy, ꞌyagʉdakta̱a̱y.  
\v 11 Es ja fariseeʉty es ja myʉguꞌugʉty ꞌyajkʉdʉ mʉk es ñayꞌanma̱a̱yʉdʉ ak yʉꞌʉjʉty pʉn wiꞌix mba̱a̱t yajtúñ ja Jesús. 
\s1 Jesús twinꞌixy nima̱jmajtskʉ ꞌyapóstʉlʉty 
\p  
\v 12 Es ko waanʉ jyejky, ta ja Jesús oj ñejxy ka̱jxtákpʉ ma̱ tuꞌugʉ kopk. Jam ja tsuu dyajna̱jxy kya̱jxtaꞌaky.  
\v 13 Es ko oj xyʉʉñʉ, net dyaxʉ diꞌibʉty yaꞌʉxpejkypy, es twinꞌijxy nima̱jmajtsk diꞌibʉ ꞌyapostʉlʉꞌáttʉp.  
\v 14 Yʉꞌʉ xyʉʉjʉty: Simonk diꞌibʉ Jesús yajxʉbajt Peedrʉ, Andrés, ja Simongʉ myʉgaꞌax, Santya̱ꞌa̱gʉ, Fwank, Felipʉ, Bartolomee,  
\v 15 Matewʉ, Tomás, Santya̱ꞌa̱gʉ, ja Alfeeʉ ꞌyuꞌunk, Simonk ja kananeeʉ ja̱ꞌa̱y,  
\v 16 Juudʉs yʉ Santya̱ꞌa̱gʉ ꞌyuꞌunk, esʉ Juudʉs Iskaryotʉ diꞌibʉ óknʉm kyʉya̱jk ja Jesús. 
\s1 Jesusʉ mayjyaꞌay dyaꞌʉxpeky 
\p  
\v 17 Netʉ Jesús jyʉnajky ma̱ ja kopk mʉt yʉꞌʉjʉty es jyajty ma̱ tuꞌugʉ joy it. Es japʉ mayjyaꞌay ñaymyujkʉdʉ diꞌibʉ tsoꞌondʉp Judeeʉ, Jerusalén es ma̱ myejyñbya̱ꞌa̱jʉ Tirʉ esʉ Sidón.  
\v 18 Tya̱a̱dʉty tʉ naty jya̱ꞌttʉ es tmʉdowa̱ꞌa̱ndʉ ja Jesusʉ ꞌyʉxpʉjkʉn es nandʉꞌʉn ꞌyagʉda̱ꞌa̱ktʉt diꞌibʉ pʉjkʉdʉp. Es diꞌibʉ mʉjkuꞌu yaꞌꞌayoojʉp, nandʉꞌʉn ja Jesús dyaꞌꞌagʉdaky.  
\v 19 Es nidʉgekyʉ ja mayjyaꞌay ttonandʉ ja Jesús, jaꞌa ko mʉdʉ myʉkꞌa̱jtʉn ja Jesús dyaꞌꞌagʉdaky nidʉgekyʉ ja pa̱ꞌa̱m ja̱ꞌa̱y. 
\s1 Pʉ́nʉty kuniꞌxyʉty 
\p  
\v 20 Net ja Jesús tꞌijxtʉ ja diꞌibʉ yaꞌʉxpejkypy, es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Kuniꞌxy miidsʉty diꞌibʉ ayoodʉp, pes mꞌíttʉp ma̱ Diosʉ kyutujkʉn. 
\p  
\v 21 ’Kuniꞌxy miidsʉty diꞌibʉ tyam ayuꞌa̱jttʉp, pes mjotkʉda̱ꞌa̱ktʉp. 
\p ’Kuniꞌxy miidsʉty diꞌibʉ tyam jʉʉy yáxtʉp, pes óknʉm mxiꞌik mxóndʉt. 
\p  
\v 22 ’Kuniꞌxy miidsʉty ko ja̱ꞌa̱yʉty mgaꞌoyꞌíxʉdʉ, mgaꞌoyꞌaxá̱jʉdʉ, myaꞌꞌaxʉkꞌixtʉ es jyʉna̱ꞌa̱ndʉ wiꞌixáty mʉt miidsʉty jaꞌa kots miits xypyanʉjxtʉp, ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ.  
\v 23 Agujkꞌát jotkujkꞌáttʉ es xonda̱ꞌa̱ktʉ ma̱ tadʉ xʉʉ, pes, tsa̱jpótmʉ Dios mʉj wiin mgumáyʉdʉt. Nandʉꞌʉn tadʉ ja̱ꞌa̱yʉdyʉ ꞌyaptʉjkʉty tꞌaxʉktundʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty. 
\p  
\v 24 ’¡Per pʉroobʉ miits mʉkja̱ꞌa̱ydyʉjkʉty! Tyamyʉ mjotkujkꞌáttʉ, per óknʉm mꞌayówdʉt. 
\p  
\v 25 ’¡Pʉroobʉ miidsʉty diꞌibʉ tyam ka̱a̱y úktʉp, pes óknʉm mꞌayuꞌáttʉt! ¡Pʉroobʉ miidsʉty diꞌibʉ tyam xik xoondʉp, pes óknʉm mjotmayꞌoogʉt es mjʉꞌʉydyʉt! 
\p  
\v 26 ’¡Pʉroobʉ miidsʉty ko nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty mꞌaxá̱jʉty oy, jaꞌa ko dʉꞌʉn ja ꞌyaptʉjkʉty tꞌaxá̱jʉdʉ diꞌibʉ jékyʉp andakp jyʉna̱ꞌa̱ndʉ ko yʉꞌʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ! 
\s1 Tsoktʉ ja mmʉdsip 
\p  
\v 27 ’Per ʉj nꞌanma̱a̱ydyʉp miits diꞌibʉ xymyʉdooꞌijttʉp, ko mdsóktʉp ja mmʉdsip es xytyúnʉt yajxón mʉt diꞌibʉ mgaꞌoyꞌijxʉp,  
\v 28 es mgunuꞌxtʉp diꞌibʉ mga̱jxpojkʉdʉp es niꞌamdow nibʉjktsówʉ ma̱ Dios diꞌibʉ mꞌaxʉktuunʉdʉp.  
\v 29 Es pʉn mgojxʉp tuk aduꞌum ma̱ mꞌama̱ꞌa̱tsy, moꞌoy jatuk aduꞌum. Es pʉn ja pʉ́n mbʉjkʉty yʉ mdsyamarrʉ, jan ja mnixuy es waꞌan nandʉꞌʉn dyajnejxy.  
\v 30 Es pʉ́n mꞌamdoojʉp diꞌibʉ mmʉda̱jtypy, moꞌoy, es pʉ́n tʉ ti mbʉjkʉty, katʉ xyꞌamdoy es dyajjʉmbítʉt.  
\v 31 Es tundʉ miidsʉty mʉt nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱y éxtʉm xytsyoktʉ es yʉꞌʉjʉty ttúndʉt nandʉꞌʉn mʉt miidsʉty. 
\p  
\v 32 ’Pʉn miits mdsojktʉp yʉꞌʉyʉ diꞌibʉ miits mdsojkʉdʉp, ¿ti oyꞌa̱jtʉn mduundʉp diꞌibʉ kyatuundʉp ja wiinkpʉty? Pes tyuundʉp yʉꞌʉ nandʉꞌʉn diꞌibʉ ꞌyandijtʉp pekyjyaꞌay.  
\v 33 Es pʉn miits mduundʉp oy yʉꞌʉyʉ diꞌibʉ miits mdsojkʉdʉp, ¿ti oyꞌa̱jtʉn mduundʉp diꞌibʉ kyatuundʉp ja wiinkpʉty? Pes tyuundʉp yʉꞌʉ nandʉꞌʉn diꞌibʉ ꞌyandijtʉp pekyjyaꞌay.  
\v 34 Es pʉn miidsʉty mdukꞌaniꞌxypy ja meeñ yʉꞌʉyʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ mꞌaꞌijxʉp es mmʉgʉbátʉdʉt jatʉgok, ¿ti oyꞌa̱jtʉn mduundʉp diꞌibʉ kyatuundʉp ja wiinkpʉty? Pes nandʉꞌʉn diꞌibʉ ꞌyandijtʉp pekyjyaꞌay tmoꞌoydyʉ yʉ myeeñ aniꞌxy yʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ mʉgʉbátʉdʉp.  
\v 35 Tsoktʉ es tundʉ ja oybyʉ mʉdʉ mmʉdsip, tukꞌanuꞌx ja mmeeñ nandʉꞌʉn yʉ ja̱ꞌa̱y es kyaj xyjʉjpꞌíxʉt es mmʉgʉbátʉdʉt, dʉꞌʉn xytyukꞌíxʉt ko miidsʉty Dios Tsa̱jpótmʉdʉ ꞌyuꞌungʉty. Jaꞌa ko Dios nandʉꞌʉn tyiimpy yʉ oybyʉ extʉ mʉt yʉ pekyjyaꞌay es pʉ́nʉty kyaj jyaꞌaygyʉdaꞌagyʉty. Es diꞌibʉ dʉn tyiimpy, Dios mʉj myayꞌata̱ꞌa̱ñʉty.  
\v 36 Paꞌꞌayowdʉ ja ja̱ꞌa̱y éxtʉm ja mDeedyʉ tsa̱jpótmʉdʉ mbaꞌꞌayóyʉty. 
\s1 Kyaj wiinkpʉty nʉgoo nbayoꞌoyʉm 
\p  
\v 37 ’Katʉ xypyayoꞌoy ja wiinkpʉ, es ja Dios nan kyaj miits mbayoꞌoyʉdʉt. Katʉ xypyekymyoꞌoy ja wiinkpʉ, es ja Dios nan kyaj mbekymyoꞌoyʉdʉt miidsʉty. Paꞌꞌayowdʉ, es ja Dios nandʉꞌʉn mbaꞌꞌayówʉdʉt.  
\v 38 Moꞌoy ja wiinkpʉ, es ja Dios mmoꞌoyʉdʉt nandʉꞌʉn, oyʉ kijxn, ta̱ꞌtspéky, winxity es kuꞌujts. Es pʉn oy xykyijxʉ ja wiinkpʉ ja jyaꞌa, nandʉꞌʉn myajkijxtʉt. 
\p  
\v 39 Jesús yʉꞌʉ pyʉjtákʉ tya̱dʉ ijxpajtʉn: 
\p —¿Ti mba̱a̱t tuꞌugʉ wiints twijtsꞌyoꞌoy ja myʉwiints? ¿Ti kyaj kyʉdáwʉt nimajtsk ma̱ tuꞌugʉ jut?  
\v 40 Ni tuꞌugʉ ʉxpʉjkpʉ diꞌibʉ myʉba̱a̱dʉp ja wyindsʉ́n, per ko oy dyajkéxy ja ꞌyʉxpʉjkʉn, dʉꞌʉn jya̱ꞌtʉt éxtʉm ja wyindsʉ́n. 
\p  
\v 41 ’¿Ti ko xyꞌixy tuꞌuk ja kepywyayuꞌunk diꞌibʉ jap mmʉguꞌuk wyiinóty, es kyaj mij xytyuñʉ kwentʉ ja mʉj kepy diꞌibʉ jap mwiinóty?  
\v 42 ¿Es wiꞌix mjʉna̱ꞌa̱ñ: “Mʉguꞌuk, nꞌokjuꞌtʉmʉ tadʉ kepywyayuꞌunk diꞌibʉ jap mmʉda̱jtypy mwiinóty”, es kyaj mnayjyáwʉty ko mij xymyʉdaty ja mʉj kepy jap mwiinóty? Mnaydyíjʉp ko mjikyꞌaty tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt. Yajpʉdsʉ́m jawyiinʉ tadʉ mʉj kepy diꞌibʉ jap mwiinóty, es dʉꞌʉn mba̱a̱t xyꞌixy yajxón es xyjuudʉt tadʉ kepywyayuꞌunk diꞌibʉ jap mmʉguꞌuk wyiinóty. 
\s1 Jyaꞌayꞌa̱jtʉn ja ja̱ꞌa̱y yajtukꞌʉxka̱jp 
\p  
\v 43 ’Ni tuꞌugʉ kepyʉ oybyʉ diꞌibʉ tʉʉmpꞌa̱jtp axʉʉk, es nan ni yʉ kepy diꞌibʉ kyaj ꞌyóyʉty es tyʉʉmpꞌáty oy.  
\v 44 Tuꞌuk tuꞌugʉ kepy yaꞌʉxka̱jp mʉt ja tyʉʉmp. Kyaj yajtíky yʉ iigʉ ma̱ poop apyñ. Es nan kyaj yajtíky yʉ uuvʉ ma̱ yʉ tumeꞌeñky.  
\v 45 Ja ja̱ꞌa̱yʉ oyjyaꞌaybyʉ tsuj kyajxy myadyaꞌaky mʉt ko ijtp jyodoty ja oybyʉ, es ja axʉk ja̱ꞌa̱ybyʉ myadyakypy ja tsa̱a̱tsykyʉbétypyʉ mʉt ko ijtp jyodoty ja axʉkꞌa̱jtʉn. 
\p  
\v 46 ’¿Ti ko miits xyꞌanʉʉmʉdʉts: “Windsʉ́n, Windsʉ́n”, es kyaj xytyundʉ éxtʉmts njʉna̱ꞌa̱ñʉn?  
\v 47 Ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉts xyñimiimp es tmʉdoy yʉ nꞌʉxpʉjkʉnʉts es tkuydyúñ,  
\v 48 yʉꞌʉ dʉꞌʉn éxtʉm ja yedyʉjk diꞌibʉ kyoj ja tyʉjk. Es jawyiin tnida̱jʉ kʉk es tpʉjtáky yʉ pyotsy ʉjx tsa̱a̱deꞌekykyʉjxy. Es ko ja nʉʉ kyeemy es txijty ja tʉjk amʉja̱a̱, kyaj wiꞌix jyajty, jaꞌa ko ta̱ꞌtspéky oy pyojtseꞌegyʉty ma̱ ja tsa̱a̱deꞌeky.  
\v 49 Es pʉ́n myʉdeebyʉts ʉj ja nꞌʉxpʉjkʉn es kyaj tkuydyúñ, yʉꞌʉ dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌugʉ yedyʉjk diꞌibʉ kyoj ja tyʉjk nax wingʉjxy es kyaj tnida̱jʉ mʉt ja tsa̱a̱bótsy. Ko ja nʉʉ kyeemy, ja nʉgom txijty ja tʉjk amʉja̱a̱, net jyijty es tyʉgooy tʉgekyʉ tʉgekyʉ. 
\c 7  
\s1 Jesús dyaꞌꞌagʉdaꞌaky tuꞌugʉ solda̱a̱dʉ windsʉnʉ tyuumbʉ 
\p  
\v 1 Ko ja Jesús kyajxta̱a̱y ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉty, net ñʉjxnʉ Kafarnaúm.  
\v 2 Jap tuꞌugʉ solda̱a̱dʉ windsʉ́n diꞌibʉ myʉda̱jtypy tuꞌugʉ tyuumbʉ diꞌibʉ jyantsytsyejpy. Es yʉꞌʉ naty pʉjkʉp es tim oogánʉp.  
\v 3 Ko ja solda̱a̱dʉ windsʉ́n tmʉdooy ko Jesús tʉ jyʉmbity, net tkejxy nijaꞌajʉty ja israelitʉ mʉjja̱ꞌa̱ydyʉjk es ttúnʉt ja mayꞌa̱jtʉn es myínʉt ja Jesús es dyaꞌꞌagʉda̱ꞌa̱gʉt ja puma̱ꞌa̱y.  
\v 4 Yʉꞌʉjʉty tmʉwingoondʉ ja Jesús es tpʉjktsoodʉ mayꞌa̱jtʉn: 
\p —Tadʉ solda̱a̱dʉ windsʉ́n nitʉjkʉp es xypyudʉ́kʉt,  
\v 5 jaꞌa ko yʉꞌʉ tsyejpy ja nnaxwiñʉdʉꞌa̱jtʉm, es yʉꞌʉ oj dyajkojyʉty ja ndsa̱jptʉjkꞌa̱jtʉm. 
\p  
\v 6 Net ja Jesús ñejxy mʉt ja mʉjja̱ꞌa̱ydyʉjk. Es ko wyingoonʉ ma̱ ja solda̱a̱dʉ windsʉnʉ tyʉjk, net tkejxy nijaꞌadyʉ myʉtnaymyaayʉbʉ es tꞌanʉʉmʉt ja Jesús: 
\p —Windsʉ́n, kyajts ʉj xyñitʉkʉ es mij mdʉ́kʉt ma̱dsʉ ndʉjkʉn.  
\v 7 Pa̱a̱dyʉts kyaj ni jeꞌeyʉ nganayjyáwʉty es nninʉjxʉt es nꞌamdówʉt ja mayꞌa̱jtʉn. Jeꞌeyʉ mjʉna̱ꞌa̱nʉt es ja nduumbʉts ꞌyagʉda̱ꞌa̱gʉt.  
\v 8 Ʉj kʉꞌʉm nmʉda̱jtypyʉts ja nwindsʉ́n diꞌibʉts xyꞌanaꞌamp, es nandʉꞌʉn nmʉdátyʉts ja solda̱a̱dʉty diꞌibʉts nꞌaneꞌempy. Es kots nꞌanʉʉmʉ yʉꞌʉjʉty niduꞌuk: “Nʉjx”, nʉjxp; es kots nꞌanʉʉmʉ jatuꞌuk: “Min”, miimp; es kots ndukꞌaneꞌemy yʉ nduumbʉts ti ttúnʉt, tyiimpy. 
\p  
\v 9 Es ko tmʉdooyʉ taadʉ Jesús, net dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉ, es tniꞌijxʉmbijty ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ pamiinʉdʉp es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn ko ni tuꞌugʉ Israel ja̱ꞌa̱y kyajts nba̱a̱ty diꞌibʉts xymyʉbʉjkp éxtʉmʉ tya̱dʉ solda̱a̱dʉ windsʉ́n. 
\p  
\v 10 Es ko jya̱jttʉ jatʉgok ma̱ ja solda̱a̱dʉ windsʉnʉ tyʉjk, tʉ naty ꞌyagʉdaꞌaky ja puma̱ꞌa̱y. 
\s1 Jesús dyajjikypyéky tuꞌugʉ oꞌkpʉ jap Naín 
\p  
\v 11 Es óknʉm yʉ Jesús ñejxy ma̱ tuꞌugʉ ka̱jpn diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Naín. Es jyamyʉdátʉdʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉ es ja mayjyaꞌay.  
\v 12 Es ko jyajty ka̱jpnbʉꞌa̱a̱y, net tꞌijxy ko tmʉmíñ es dyajnaxtʉkʉya̱ꞌa̱ndʉ tuꞌugʉ oꞌkpʉ. Es ja oꞌkpʉ yʉꞌʉ ijty tukpajkyʉ ma̱a̱nkꞌa̱jtʉp yʉ tya̱a̱k diꞌibʉ naty kuꞌeeky. Es mayjyaꞌay ja oꞌkpʉ tpanejxy.  
\v 13 Ko tꞌijxy ja Jesús, net tpaꞌꞌayooy ja kuꞌekytyoꞌoxy es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Katʉ mjʉꞌʉy. 
\p  
\v 14 Net ja Jesús tmʉwingooñ es ttooñ ja oꞌkpʉ kʉꞌʉyʉn, es ja diꞌibʉ naty kyiipy wya̱ꞌkꞌa̱ꞌa̱dʉ. Es ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja oꞌkpʉ: 
\p —Mexy, ʉjts mij nꞌanmaapy: ¡Pʉdʉꞌʉk! 
\p  
\v 15 Net diꞌibʉ naty tʉ ꞌyeeky oj wyaꞌtskujkʉ es kya̱jxeꞌky, es ja Jesús ttukkʉdʉjkʉ ja tya̱a̱k.  
\v 16 Es ko taadʉ tꞌijxtʉ, nidʉgekyʉ tsyʉꞌkʉdyaaydyʉ es tꞌawda̱jttʉ ja Dios es jyʉnandʉ: 
\p —Tuꞌugʉ Diosʉ myʉj kuga̱jxpʉ tʉ kyʉxeꞌeky ma̱ ʉdsa̱jtʉm. 
\p Es nandʉꞌʉn ñayjyʉnánʉdʉ: 
\p —Dios tʉ myiñ es tpudʉkʉyaꞌañ ja kya̱jpn. 
\p  
\v 17 Net ja madyaꞌaky jyʉdijty ma̱ Judeeʉ ñax es diꞌibʉ myʉwingonꞌa̱jtypy. 
\s1 Fwank Yajnʉbajtpʉ kyexyyeꞌebyʉty 
\p  
\v 18 Net ja Fwangʉ ꞌyʉxpʉjkpʉ tyukmʉmadyákʉdʉ tʉgekyʉ éxtʉm tʉ jyátyʉty. Net nimajtsk dyaxʉ yʉꞌʉjʉty,  
\v 19 es tkejxy ma̱ ja Jesús es dyajtʉwa̱ꞌa̱ñ: 
\p —¿Ti mij mdʉyꞌa̱jtʉn ja Kristʉ diꞌibʉ naty mina̱a̱mp, o nꞌawíxtʉpts ja wiinkpʉ? 
\p  
\v 20 Es diꞌibʉ Fwank kyajx tmʉwingoondʉ ja Jesús es tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Ja Fwank Yajnʉbajtpʉts tʉ xykyexy esʉts mij nyajtʉ́wʉt pʉn mijtsʉ dʉꞌʉn ja Kristʉ diꞌibʉ mina̱a̱mp, o pʉn nꞌawíxtʉpts ja wiinkpʉ. 
\p  
\v 21 Netyʉ ko jya̱jttʉ, ja Jesús dyaꞌꞌagʉdaky ja mayjyaꞌay diꞌibʉ pʉjkʉdʉp es dyajpʉdsémy ja kaꞌoybyʉ diꞌibʉ ja̱ꞌa̱y myʉda̱jttʉp, es nandʉꞌʉn tmooy yʉ ijxʉn mayʉ wiindsʉty.  
\v 22 Es ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja Fwangʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —Diꞌibʉ miits tʉ xyꞌixtʉ es tʉ xymyʉdowdʉ, nʉjxtʉ es xytyukmʉmadya̱ꞌa̱ktʉt ja Fwank ko yʉ wiints ijxp, yʉ ʉxneybyʉ yeꞌepy, diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja leprʉ pa̱ꞌa̱m tʉ ꞌyagʉdaꞌaky, yʉ natpʉ mʉdoop, diꞌibʉ oꞌkp jikypyʉjkp es diꞌibʉ ayoop yaꞌꞌawánʉdʉp ja oybyʉ ayuk,  
\v 23 es jotkujk yʉꞌʉ pʉ́n kyaj jyot dyajtʉgóy mʉt ʉjts. 
\p  
\v 24 Ko oj ñʉjxnʉ diꞌibʉ Fwank kyajx, net ja Jesús tnimadyaky ja Fwank es tꞌanma̱a̱ydyʉ ja ja̱ꞌa̱y: 
\p —¿Ti dʉn miidsʉty oj xyñinʉjxtʉ es xyꞌixa̱ꞌa̱ndʉ ma̱ mʉj itʉn? ¿Tuꞌugʉ tsa̱jkápyñ diꞌibʉ wyinxijtypy ja poj?  
\v 25 Es pʉn kyaj, ¿ti dʉn oj xyñinʉjxtʉ es xyꞌixa̱ꞌa̱ndʉ? ¿Tuꞌugʉ yedyʉjk oy xyoxypyʉ? Miits mnija̱ꞌa̱dʉp ko diꞌibʉ dʉꞌʉn nayxyojxʉdʉp jam ꞌyittʉ ma̱ réyʉdyʉ tyʉjkʉty.  
\v 26 ¿Per ti dʉn oj xyñinʉjxtʉ es xyꞌixa̱ꞌa̱ndʉ? ¿Tuꞌugʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ? Yʉꞌʉ dʉꞌʉn. Yʉꞌʉ tuꞌuk diꞌibʉ waanʉ niꞌigʉ tmʉdaty ja mʉjꞌa̱jtʉn kʉdiinʉmʉ wiinkpʉty ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ.  
\v 27 Fwank yʉꞌʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn myadyakypy ma̱ jyʉnaꞌañ: 
\q1 Ngejxypyʉts jawyiin ja nꞌayuk ka̱jxwa̱ꞌxpʉts 
\q1 es myaꞌꞌawátsxʉdʉt yʉ mnʉꞌʉ mduꞌu. 
\m  
\v 28 Tʉyꞌa̱jtʉnʉts njʉna̱ꞌa̱ñ: Kyaj pʉ́n niduꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ waanʉ niꞌigʉ tmʉdaty ja mʉjꞌa̱jtʉn es kʉdiinʉm ja Fwank Yajnʉbajtpʉ. Per waanʉ tmʉdaty ja mʉjꞌa̱jtʉn oytyim diꞌibʉty pʉ́nʉty ijttʉp ma̱ Diosʉ kyutujkʉn. 
\p  
\v 29 Ko ja yajkugʉbajtpʉty es ja nimayjyaꞌay tmʉdoodʉ ja Fwank, ta oj tkupʉktʉ diꞌibʉ Dios tyiimpy, jaꞌagyʉjxm oj ñayyajnʉbajtʉdʉ mʉt ja Fwank.  
\v 30 Per ja fariseeʉty es diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp kyaj tkupʉjktʉ diꞌibʉ Dios tyiimpy, jaꞌagyʉjxm kyaj tkupʉjktʉ es ja Fwank yajnʉbátʉdʉt. 
\p  
\v 31 Esʉ Jesús ꞌyakjʉnáñ: 
\p —¿Tits mʉʉt mba̱a̱t nꞌijxkijxyʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibáty tyam jyikyꞌa̱jttʉp, o wiꞌix dyaꞌíxyʉty ja wyinma̱ꞌa̱ñ?  
\v 32 Kʉxʉꞌktʉp éxtʉmʉ ʉna̱ꞌkuꞌungʉn diꞌibʉ uñaaydyʉp es kyuyattʉ ma̱a̱yóty es ya̱ꞌa̱x jyoktʉ mʉt ja myʉtkuya̱jtpʉty: “Tʉts njaxuꞌuxy diꞌibʉ yaꞌꞌajtsp es kyaj tʉ mꞌatstʉ; es tʉ njaꞌʉ́yʉts diꞌibʉ mʉʉt ja oꞌkpʉ ñaxtʉkʉ, es kyaj tʉ mjʉꞌʉydyʉ.” 
\p  
\v 33 Es ja Jesús ꞌyakjʉnáñ: 
\p —Dʉꞌʉnʉ tya̱a̱dʉ tyam diꞌibʉ kyaj tꞌaxá̱jʉdʉ ko ꞌyóyʉty diꞌibʉ Dios tyiimpy. Mʉt ko kyaj ja Fwank Yajnʉbajtpʉ tkay ja tsa̱jkaaky es kyaj tꞌiiky ja vinʉ, es miits mjʉna̱ꞌa̱ndʉ ko yʉꞌʉ myʉda̱jtypy ja kaꞌoybyʉ.  
\v 34 Es ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, ngaabyʉts ja tsa̱jkaaky es nꞌiꞌkypyʉts ja vinʉ, es miits mjʉna̱ꞌa̱ndʉ: “Kax es amʉꞌuuk, es myʉtnaymyaayʉp ja pekyjyaꞌayʉty esʉ yajkugʉbajtpʉty.”  
\v 35 Per diꞌibʉ tʉ tꞌaxá̱jʉdʉ yʉ oybyʉ ʉxpʉjkʉn diꞌibʉ Dios jyaꞌaꞌa̱jtypy, tadʉ ja̱ꞌa̱y dyaꞌíxʉdʉ ko ꞌyóyʉty diꞌibʉ Dios tyiimpy. 
\s1 Jesús ma̱ tuꞌugʉ fariseeʉ tyʉjk 
\p  
\v 36 Es ko waanʉ ꞌyijty, net tuꞌugʉ fariseeʉ wyoojʉ ja Jesús es nʉjx kyay. Es ja Jesús oj tpanejxy es ñaxweꞌtsy ma̱ ja meesʉ.  
\v 37 Tuꞌugʉ pojpʉ toxytyʉjk diꞌibʉ jikyꞌa̱jtp jap ka̱jpnóty, ko tnija̱ꞌa̱jʉ ko tʉ Jesús ñejxy kaabyʉ ma̱ ja fariseeʉ Simongʉ tyʉjk, netʉ tadʉ toxytyʉjk dyajmiiñ tuk alabastrʉ limetʉ ujts mʉt ja pa̱ꞌa̱k xuꞌkpʉ, es tyʉjkʉ es ñaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉ Jesús tyekyꞌʉjxy.  
\v 38 Ta tyʉjkʉ jiibyʉ extʉ ko dyajxeꞌky ja Jesusʉ tyeky, es dyajtʉ́tsy mʉt ja wyaay es ttsuꞌxʉ ja tyeky es tpʉjtáky ja pa̱ꞌa̱k xuꞌkpʉ ma̱ Jesusʉ tyeky.  
\v 39 Es ko tꞌijxy tadʉ fariseeʉ pʉ́nʉ naty tʉ twoy yʉ Jesús, net jyʉnáñ wyinma̱ꞌa̱ñóty: “Pʉn tʉyꞌa̱jtʉnʉ tya̱dʉ yedyʉjk yʉꞌʉ tuꞌugʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ, myʉwinma̱ꞌa̱ñbya̱a̱dʉp pʉ́n yʉꞌʉ toonʉp es wiꞌixʉ tadʉ pojpʉ toxytyʉjk jyikyꞌaty.” 
\p  
\v 40 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱yʉ tadʉ fariseeʉ: 
\p —Simonk, tyámʉts mij nmʉga̱jxa̱ꞌa̱ñ waanʉ. 
\p Es ja fariseeʉ ꞌyadsooy: 
\p —Yaꞌʉxpʉjkpʉ, anmaagyʉts. 
\p  
\v 41 Esʉ Jesús jyʉnáñ: 
\p —Majtskʉ yedyʉjk tmʉniꞌxyꞌáty mʉt ja meeñ. Tuꞌuk tmʉniꞌxyʉty mʉgoxk mʉgoꞌpx denaryʉ meeñ, es jatuꞌuk justyikxymya̱jk.  
\v 42 Ko kyaj mba̱a̱t myʉgʉbétyʉty, ja yajnuꞌxpʉ myaꞌx ja myʉniꞌxy nimajtsk. Es tyam anmaagyʉts, ¿pʉ́n niꞌigʉ tsyejpy yʉ yajnuꞌxpʉ? 
\p  
\v 43 Es ja Simonk ꞌyadsooy: 
\p —Pes ʉj njʉna̱ꞌa̱ñʉts ko yʉꞌʉ diꞌibʉ myaꞌx ja myʉniꞌxy kajaa. 
\p Net ja Jesús ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Mmʉda̱jtypy ja tʉyꞌa̱jtʉn. 
\p  
\v 44 Net ja Jesús twinꞌijxpejty ja toxytyʉjk es tꞌanma̱a̱y ja Simonk: 
\p —¿Mꞌijxypyʉ tya̱dʉ toxytyʉjk? Kots ʉj ndʉjkʉ ma̱ mdʉjk, kyajts mijʉ nʉʉ tʉ xymyoꞌoy es ʉjʉ ndékyʉts nbújʉt, esʉ tya̱dʉ toxytyʉjk tʉts yʉ ndeky tpujy mʉt yʉ wyinnʉʉ es dyajtʉꞌʉtsy mʉt ja wyaay.  
\v 45 Mij kyajts tʉ xytsyiꞌxy, es yʉꞌʉ ko tʉ tyʉkʉ es tyamba̱a̱t ttsiꞌxy ja ndékyʉts.  
\v 46 Mij kyajts tʉ xypyʉjtákʉ ma̱dsʉ ngʉba̱jk ja aseytʉ oliivʉ éxtʉm jaayʉ ja̱ꞌa̱y ttundʉ, esʉ tadʉ toxytyʉjk tʉ tpʉjtaꞌaky yʉ pa̱ꞌa̱k xuꞌkpʉ ma̱dsʉ ndeky.  
\v 47 Pa̱a̱ty tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉ, tya̱dʉ toxytyʉjk tʉts nmaꞌxʉ yʉ myʉjpéky, jaꞌa ko yʉꞌʉ dyaꞌíxyʉty kots xytsyeky mʉj. Jaꞌa ko yʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ jʉna̱a̱mp ko kyajʉ pyeky es ʉjts nmaꞌxʉp, tadʉ ja̱ꞌa̱y xytyukꞌijxpʉts ko jeꞌeyʉ waanʉ xytsyékyʉts. 
\p  
\v 48 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja toxytyʉjk: 
\p —Yʉ mbojpʉ tʉ yajmaꞌxta̱ꞌa̱y. 
\p  
\v 49 Net jyotjʉnandʉ diꞌibáty tʉ yajwówdʉ ma̱ meesʉ mʉt ja Jesús: 
\p —¿Pʉ́n ja̱ꞌa̱yʉ tya̱a̱dʉ?, ko extʉ pojpʉ myeꞌxypy. 
\p  
\v 50 Es ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja toxytyʉjk: 
\p —Tʉts xymyʉbeky, es pa̱a̱dyʉts mij tʉ nyajnitseꞌeky. Nʉjx jotkujk. 
\c 8  
\s1 Toxytyʉjkʉty diꞌibʉ pyudʉjkʉdʉp ja Jesús 
\p  
\v 1 Oknʉm ja Jesús jyʉdijty ka̱jpnga̱jpn es tka̱jxwaꞌxy ja oybyʉ ayuk diꞌibʉ ñigajxypy ja Diosʉ kyutujkʉn. Es nima̱jmajtskʉ ꞌyʉxpʉjkpʉ jyamyʉdátyʉty.  
\v 2 Es nandʉꞌʉn jyamyʉda̱jtʉdʉ nijaꞌajʉty ja toxytyʉjk diꞌibʉ naty ja Jesús tʉ dyaꞌꞌagʉdaꞌaky es nijaꞌajʉty diꞌibʉ tʉ ttukmastuꞌuty ja kaꞌoybyʉ. Es niduꞌuk yʉꞌʉjʉty txʉꞌaty Mariiʉ Magdalenʉ, diꞌibʉ Jesús tyukmastut jʉxtujk ja kaꞌóybyʉty,  
\v 3 es jatuꞌuk txʉꞌaty Fwanʉ, ñʉdoꞌoxy ja Kuzʉ, Eroodʉsʉ tyuumbʉ wyindsʉ́n, es jatuꞌuk txʉꞌaty Susanʉ, es may ja wiinkpʉ toxytyʉjk diꞌibʉ mʉʉt jyʉdijty ja Jesús es ja ꞌyʉxpʉjkpʉty es pyudʉ́kʉty. 
\s1 Triigʉwʉjpʉ éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 4 Mayjyaꞌay tsyoꞌondʉ ma̱ tʉgekyʉ ka̱jpn es tnimiiñ ja Jesús. Es ko myaymyijky ja ja̱ꞌa̱y, net ja Jesús tpʉjtáky tuꞌugʉ ijxpajtʉn es jyʉnáñ: 
\p  
\v 5 —Tuꞌugʉ triigʉwʉjpʉ ꞌyojtsy wʉjpʉ. Es ma̱ oj twʉjy, oj nandʉꞌʉn kyaꞌay ja tyʉʉmt ma̱ paduꞌu, es ja ja̱ꞌa̱y ttuktaꞌandʉ, es ja joon tpiidʉ nandʉꞌʉn.  
\v 6 Es nandʉꞌʉn kyaꞌay ja tyʉʉmt tsa̱a̱deꞌekykyʉjxm ma̱ kyaj kyʉ́kʉty ja nax. Pa̱a̱ty ko tadʉ triigʉ myujxy, net tyʉtsy, jaꞌa ko tim waanʉ nikꞌa̱jtʉn.  
\v 7 Es nandʉꞌʉn ja tʉʉmt kyaꞌay apyñoty. Ja triigʉ tʉʉmt myujxy ma̱ apyñ. Ta yajtʉ́tsʉ.  
\v 8 Es diꞌibʉ ja tʉʉmt ka̱ꞌa̱ ma̱ oybyʉ nax, yooñ yajxón, es tyʉʉmpꞌa̱jty mʉgoꞌpx ok diꞌibʉ wyʉj. 
\p Es ko dʉꞌʉn jyʉnáñ ja Jesús, net jantsy mʉk tꞌanma̱a̱y: 
\p —Diꞌibʉ mʉdoodʉp, waꞌan tjaygyúkʉdʉ. 
\s1 Ti ko ja Jesús yaꞌʉxpeky mʉdʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 9 Net ja Jesusʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty yajtʉʉjʉdʉ wiꞌix dyajjʉna̱ꞌa̱ñ mʉt ja ꞌyijxpajtʉn.  
\v 10 Es ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Dios yʉꞌʉ mduknijáwʉdʉp miidsʉty diꞌibʉ kyaj yajnijáwʉ ijty wiꞌix yʉꞌʉ yajkutíky. Per ʉjts nꞌawa̱ꞌa̱nʉp ja wiingátypyʉ ja̱ꞌa̱y mʉt ja ijxpajtʉn mʉt ko yʉꞌʉjʉty tꞌíxtʉt es kyaj tnijáwʉdʉt, es ko yʉꞌʉ tmʉdówdʉt es kyaj tjaygyúkʉdʉt. 
\s1 Jesús tka̱jxteꞌxy ja triigʉwʉjpʉ éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 11 ’Tya̱a̱dʉ ꞌyandijpy yʉ ijxpajtʉn: Yʉ tʉʉmt yʉꞌʉ ꞌyandijpy ja Diosʉ ꞌyayuk.  
\v 12 Es diꞌibʉ ka̱ꞌa̱ ja tʉʉmt ma̱ paduꞌujʉn, yʉꞌʉ ꞌyandijpy yʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ myʉdoodʉp ja Diosʉ ꞌyayuk, es net myiiñ yʉ mʉjkuꞌugópk es pyʉjkxʉ ja Diosʉ ꞌyayuk ma̱ jyot wyinma̱ꞌa̱ñ es kʉdiibʉ tmʉbʉ́ktʉt es dʉꞌʉn kyaj yajnitsoꞌogʉdʉt.  
\v 13 Esʉ tʉʉmt diꞌibʉ ka̱ꞌa̱ tsa̱a̱deꞌekykyʉjxy, yʉꞌʉ ꞌyandijpy ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ myʉdoodʉp ja Diosʉ ꞌyayuk es tmʉbʉktʉ mʉt ja xondakʉn. Per ko dʉꞌʉn ꞌyittʉ éxtʉm ja triigʉ diꞌibʉ ꞌya̱a̱ts kyaj kyʉktʉkʉ, mʉbʉjktʉp tuk tiempʉ, per ko myiñ ja ayoꞌon, kyaj tnakymyʉbʉktʉ.  
\v 14 Es diꞌibʉ ka̱ꞌa̱ ja tʉʉmt ma̱ ja apyñ, yʉꞌʉ ꞌyandijpy yʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ myʉdoodʉ, per jaꞌa ko tpʉjtaꞌaky ja wyinma̱ꞌa̱ñ wiꞌix myʉkja̱ꞌa̱yꞌáttʉt es xyiꞌik xyónʉt, pa̱a̱ty tmastuꞌuttʉ diꞌibʉ myʉdoodʉ es kyaj ttundʉ diꞌibʉ Dios tsyejpy. Pa̱a̱ty dʉꞌʉn yʉꞌʉjʉty éxtʉm diꞌibʉ tʉʉmt tʉ jyiꞌxy es kyaj tʉ ñakywyindʉy. 
\p  
\v 15 ’Es diꞌibʉ ka̱ꞌa̱ ja tʉʉmt ma̱ oyñax, yʉꞌʉ ꞌyandijpy ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ ꞌyaxá̱jʉdʉ mʉt tʉgekyʉ jyot, tmʉdowdʉ es ttundʉ es tpanʉjxtʉ Diosʉ ꞌyayuk. Es dʉꞌʉn yajxón wyindʉ́wʉt ja pyʉjtaꞌaky. 
\s1 Lamprʉ éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 16 ’Ni pʉ́n yʉ lyamprʉ tkayajtoyeꞌeky es netyʉ tkujiitsy mʉt ja tuꞌts o tpʉjtaꞌaky mabajnbatkʉꞌp. Jam ja ja̱ꞌa̱y tpʉjtaꞌaky kʉjxm es yajxón jyá̱jʉt tʉgoty, es ko pʉ́n tyʉ́kʉt, wa̱ꞌa̱ts ꞌyíxʉt.  
\v 17 Es ni tii diꞌibʉ ijtp ayuꞌudsyʉ es óknʉm kyawʉꞌʉmʉt ijxnideꞌxy, es kyaj jyaadyʉ ayuꞌudsyʉbʉ diꞌibʉ kyaj yajnijáwʉt.  
\v 18 Pa̱a̱ty mʉdowdʉ yajxón. Diꞌibʉ ꞌyaxá̱jʉdʉp ja tʉyꞌa̱jtʉn, Dios yákʉp niꞌigʉ winma̱ꞌa̱ñ esʉ jaygyujkʉn, per ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ myʉdoodʉ ja Diosʉ ꞌyayuk es kyaj tkuydyundʉ, Dios pʉjkʉdʉp ja wyinma̱ꞌa̱ñ es ja jyaygyujkʉn diꞌibʉ yʉꞌʉjʉty myʉda̱jttʉp. 
\s1 Jesusʉ tya̱a̱k esʉ myʉgaꞌaxʉty 
\p  
\v 19 Ja Jesusʉ tya̱a̱k es ja myʉgaꞌaxʉty jya̱jttʉ es kyaj mba̱a̱t twinguwa̱ꞌa̱gʉdʉ yʉꞌʉ, jaꞌa ko mayjyaꞌayʉ naty.  
\v 20 Es ja ja̱ꞌa̱yʉty oj ꞌyawánʉdʉ: 
\p —Tʉ mda̱a̱k jyaꞌty mʉt ja mꞌútsyʉty tap tʉja̱ꞌp, es yʉꞌʉ mꞌixánʉdʉp. 
\p  
\v 21 Es ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Nidʉgekyʉ diꞌibʉ Dios ja ꞌyayuk myʉdeepy es pyadiimpy, yʉꞌʉ dʉꞌʉn nꞌaxá̱jʉpts éxtʉmdsʉ nda̱a̱gʉn es éxtʉmdsʉ nmʉgaꞌaxʉn. 
\s1 Jesús dyajmoꞌoty ja poj es dyajtʉmijtkʉ ja mejyñ 
\p  
\v 22 Tuꞌugʉ xʉʉ ja Jesús tyʉjkʉdʉ mʉt ja ꞌyʉxpʉjkpʉ ma̱ ja barkʉ, es ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Joꞌom jam mejyñ ñinaxy. 
\p Es ñʉjxtʉ.  
\v 23 Es ko naty ñʉjxtʉ kujkꞌám, Jesús oj myana̱jxnʉ. Es net tiꞌin myiiñ ja mʉk poj es dyaꞌujtsta̱ꞌa̱yaꞌañ ja barkʉ mʉt ja nʉʉ es kyínʉt.  
\v 24 Net ja ʉxpʉjkpʉtʉjk dyujxtʉ ja Jesús es tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —¡Windsʉ́n, Windsʉ́n! ¡Tyam ngupaꞌtsta̱ꞌa̱yʉnʉ! 
\p Net ja Jesús pyʉdeꞌky es ja poj es ja mejyñ tmʉgajxy. Ta oj wyʉꞌʉmʉdyaꞌay amoñʉ es tʉmijtkʉ.  
\v 25 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —¿Ti tʉ jyátyʉty ja mmʉbʉjkʉn? 
\p Es yʉꞌʉjʉty dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ es ñayꞌadsʉꞌkʉdʉ es ñayyajtʉʉjʉdʉ niduꞌuk niduꞌuk: 
\p —¿Pʉ́nʉ dʉꞌʉnʉ tya̱dʉ ja̱ꞌa̱y?, ko yʉꞌʉ tꞌaneꞌemy ja poj es ja mejyñ, es myʉmʉdóyʉty. 
\s1 Gadarʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja kaꞌóybyʉty 
\p  
\v 26 Net jya̱jttʉ mejyñbyʉꞌa̱jp ma̱ Gadarʉ ñax, diꞌibʉ ijtp Galileeʉ wyinduuy.  
\v 27 Ko Jesús pyʉdseemy ma̱ ja barkʉ, net ñimiinʉ tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ kaꞌoybyʉ myʉda̱jtypy es jékyʉp kyaꞌoktsʉna̱a̱yñʉ tʉgoty. Jam tsʉna̱a̱y ma̱ oꞌkpʉ jutʉn es jyikyꞌaty niwa̱ꞌa̱ts ʉxwa̱ꞌa̱ts.  
\v 28 Es ko tꞌijxy ja Jesús, net ñaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉ wyindum es yaxkeky: 
\p —¿Ti mdunaampy mʉt ʉjts?, mij Jesús, Dios Tsa̱jpótmʉdʉ ꞌyUꞌunk. Tunʉ mayꞌa̱jtʉn, kátʉts xyꞌadsipy. 
\p  
\v 29 Dʉꞌʉn jyʉnáñ jaꞌa ko Jesús tʉ kyéxyʉty es pyʉdsʉ́mʉt ja kaꞌoybyʉ ma̱ tadʉ yedyʉjk. Kana̱k ok yʉ kaꞌoybyʉ tʉ tyuktʉ́kʉty, es ja ja̱ꞌa̱yʉty kyuwʉʉnʉdʉ ma̱ kyʉꞌʉ es ja tyeky mʉt ja kadenʉ. Es yʉ kaꞌoybyʉ yʉꞌʉ tukpojtʉp ja kadenʉ es myʉnejxyʉty ma̱ mʉj itʉn.  
\v 30 Es ja Jesús dyajtʉʉy: 
\p —¿Ti mxʉꞌa̱jtypy? 
\p Es yʉꞌʉ ꞌyadsoojʉ: 
\p —Ʉjts nxʉꞌa̱jtypy Lejyonk\f + \fr 8:30 \ft Ix Markʉs 5:9.\f*. 
\p Dʉꞌʉn ꞌyadsoojʉ, jaꞌa ko may ja kaꞌoybyʉ tʉ tyʉkʉ ma̱ yʉꞌʉ.  
\v 31 Es yʉ tadʉ mʉjkuꞌu yaꞌꞌamdooy ja Jesús es kyaj dyajnʉjxʉt ma̱ ayoodákn.  
\v 32 Es jap wingón ꞌyijty yʉ ʉdsʉm may es jyeꞌxy ma̱ ja kopk wiin. Es ja kaꞌoybyʉ tpʉjktsooy ja mayꞌa̱jtʉn ma̱ Jesús es dyaky ja kutujkʉn es tyʉ́kʉdʉt ma̱ ʉdsʉmʉn. Net ja Jesús tmooy ja kutujkʉn.  
\v 33 Ja kaꞌoybyʉ pyʉdsʉʉmdʉ ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉn es tyʉjkʉdʉ ma̱ ʉdsʉmʉn. Netʉ tadʉ ʉdsʉm ñʉjxtʉ jantsy pʉyeꞌegyʉ nax jʉjpꞌám. Ta kyupʉyʉꞌkna̱jxtʉ mejyñóty, es jap jyiꞌxta̱a̱ydyʉ. 
\p  
\v 34 Es diꞌibʉ kywentʉꞌa̱jttʉp ja may ʉdsʉm, ko tꞌijxtʉ ti tʉ jyátyʉty, net oj pyʉyʉꞌktsoondʉ mʉt ja tsʉꞌʉgʉ es oj tmadya̱ꞌa̱ktʉ ma̱ ja ka̱jpn es ma̱ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ kamoty.  
\v 35 Es ja ja̱ꞌa̱yʉty tsyoꞌondʉ es tꞌixa̱ꞌa̱ndʉ diꞌibʉ tʉ jyátyʉty. Es ko jya̱jttʉ ma̱ ja Jesús, net tpattʉ jam ja yedyʉjk diꞌibʉ tʉ ñiwa̱ꞌa̱dsyʉty ja kaꞌoybyʉ, es ꞌyuꞌuñʉ Jesús wyinduuy yajxón es wijy kejy es witxʉ. Es tsyʉꞌkʉdyaaydyʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 36 Es diꞌibʉ naty tʉ tꞌixtʉ, net tmadyaktʉ wiꞌix tʉ ñiwa̱ꞌa̱dsyʉdyʉ tadʉ yedyʉjk diꞌibʉ naty myʉda̱jtypy ja kaꞌoybyʉ.  
\v 37 Es mʉdʉ tya̱a̱dʉ nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱y ma̱ Gadarʉ ka̱jpn tmʉnuꞌxtáktʉ ja Jesús es tsyoꞌonnʉt jap, jaꞌa ko yʉꞌʉjʉty tsyʉꞌkʉdʉ mʉk. Net ja Jesús tyʉjkʉ ma̱ ja barkʉ es ñʉjxnʉ.  
\v 38 Ja yedyʉjk diꞌibʉ tʉ myastuꞌudyʉty ja kaꞌoybyʉ, net tmʉnuꞌxtáky ja Jesús es ñʉjxʉt mʉt yʉꞌʉ. Per ja Jesús tyuknipʉjkʉ es wyʉꞌʉmʉt, es ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p  
\v 39 —Jʉmbit. Nʉjx ma̱ mdʉjk es xymyadya̱ꞌa̱gʉt tʉgekyʉ diꞌibʉ Dios tʉ ttuñ mʉt mijts. 
\p Es ja yedyʉjk ñʉjxnʉ es tmadyaky ma̱ tʉgekyʉ ka̱jpn éxtʉm ja Jesús ttuuñ mʉt yʉꞌʉ. 
\s1 Jayrʉ ñʉʉx es ja toxytyʉjk diꞌibʉ Jesusʉ wyit tyoon 
\p  
\v 40 Ko Jesús jyajty ma̱ jatuꞌugʉ mejyñbya̱ꞌa̱, net ja ja̱ꞌa̱yʉty oj jyʉjpꞌyoꞌoyʉdʉ mʉt ja xondakʉn, jaꞌa ko nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyawixtʉ naty.  
\v 41 Net myiiñ tuꞌugʉ yedyʉjk diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Jayrʉ, diꞌibʉ ijtp windsʉ́n ma̱ ja tsa̱jptʉjk. Tadʉ yedyʉjk ñaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉ Jesús tyekyꞌʉjxy es tmʉnuꞌxtáky es ñʉjxʉt ma̱ ja tyʉjk,  
\v 42 jaꞌa ko tmʉdaty tuꞌuk jeꞌeyʉ ñʉʉx diꞌibʉ ma̱jmajtsk jʉmʉjt, es tamʉ naty tyimꞌoogánnʉ. Es ko Jesús oj ñejxy, net mʉʉt ñʉjxtʉ mayjyaꞌay es jantsy adijmíky. 
\p  
\v 43 Es ma̱ tadʉ mayjyaꞌay jap tuꞌugʉ toxytyʉjk diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja windaxyʉ pa̱ꞌa̱m es tʉ ꞌyayoyʉ naty ma̱jmajtsk jʉmʉjt, es tʉ yajmeeñdyúñ ma̱ kudsooyʉn tʉgekyʉ diꞌibʉ naty myʉda̱jtypy, es ni pʉ́n kyayaꞌꞌagʉdakʉ.  
\v 44 Es yʉꞌʉ ñiwingoon ʉxkʉꞌp tsoo ja Jesús es ñaydyukpatʉ ja wyit, es netyʉ ꞌyagʉdaky. 
\p  
\v 45 Net ja Jesús dyajtʉʉy: 
\p —¿Pʉ́nʉts tʉ xytyoñ? 
\p Es nidʉgekyʉ ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Kyaj ꞌyʉjtsʉty. 
\p Net ja Peedrʉ jyʉnáñ: 
\p —Mꞌijxypy ko mayjyaꞌay mꞌadijmíkyʉty, es xyajtʉ́y pʉ́n tʉ mdóñʉty. 
\p  
\v 46 Net ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Tʉts xytyondʉ ja̱ꞌa̱y niduꞌuk. Nnija̱ꞌa̱bʉts, jaꞌa ko yʉ nmʉkꞌa̱jtʉnʉts tʉ yaꞌꞌagʉdaꞌagyʉty. 
\p  
\v 47 Es ko ja toxytyʉjk tnija̱ꞌa̱jʉ ko Jesús ñija̱ꞌa̱p, net myiiñ tsʉyiipy es ñaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉ Jesús wyinduuy es tꞌawa̱ꞌa̱nʉ mayjyaꞌay wyinduuy ti ko oj ttoñ, es netyʉ ꞌyagʉdaky.  
\v 48 Net ja Jesús ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Tʉ mꞌagʉdaꞌaky mʉt ko tʉ xymyʉbeky. Tyam nʉjxʉ net jotkujk. 
\p  
\v 49 Támnʉmʉ naty ꞌyakkajxy ja Jesús ko jyajty niduꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ tsoꞌomp ma̱ tyʉjkʉ Jayrʉ diꞌibʉ ijtp windsʉ́n ma̱ ja tsa̱jptʉjk, es yaꞌꞌanma̱a̱y ja Jayrʉ: 
\p —Tʉ mꞌuꞌunk ꞌyoꞌknʉ. Kʉdii xyñakyñeꞌemy yʉ Windsʉ́n. 
\p  
\v 50 Es ko ja Jesús tmʉdooy, net tꞌanma̱a̱y ja Jayrʉ: 
\p —Katʉ mjotmayꞌeeky. Mʉbʉjkʉts jeꞌeyʉ esʉ mꞌuꞌunk tsyoꞌogʉt. 
\p  
\v 51 Es ko jya̱jttʉ ma̱ ja Jayrʉ tyʉjk, ni pʉ́n tkayajtʉjkʉ ja Jesús, yʉꞌʉyʉ Peedrʉ es ja Fwank es yʉ Santya̱ꞌa̱gʉ es ja tya̱a̱k tyeety ja kixyuꞌunk oꞌkpʉ.  
\v 52 Es nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty jyantsyjyʉꞌʉy jyantsyya̱ꞌa̱xtʉ mʉt ko ja kixyuꞌunk tʉ ꞌyeeky. Es ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Katʉ mnakyjyʉꞌʉydyʉ. Yʉ kixyuꞌunk kyaj tʉ ꞌyeeky. Ma̱a̱p jap. 
\p  
\v 53 Es ja ja̱ꞌa̱yʉty jeꞌeyʉ ttukxiky ja Jesús, jaꞌa ko ñija̱ꞌa̱dʉp ko tʉ ꞌyeeky.  
\v 54 Net ja Jesús tkʉꞌʉmʉma̱jtsʉ ja oꞌkpʉ es tꞌanma̱a̱y mʉk: 
\p —Kixyuꞌunk, pʉdʉꞌʉk. 
\p  
\v 55 Es ja kixyuꞌunk jyikypyejky jatʉgok es netyʉ pyʉdeꞌky. Es ja Jesús jyʉnáñ es yajmoꞌoyʉt ja kyaaky.  
\v 56 Es ja tya̱a̱k tyeety dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ. Per ja Jesús tyuknipʉjkʉ es kʉdiibʉ pʉ́n tꞌawánʉt éxtʉm tʉ jyaty. 
\c 9  
\s1 Jesús tkexy ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk es tka̱jxwa̱ꞌxtʉt ja Diosʉ ꞌyayuk 
\p  
\v 1 Ta ja Jesús dyajnaymyujkʉ nima̱jmajtskʉ ꞌyapóstʉlʉty, es tmooy ja mʉkꞌa̱jtʉn es yʉ kutujkʉn es dyajjʉgaꞌagʉt nidʉgekyʉ kaꞌoybyʉ diꞌibʉ ja̱ꞌa̱y myʉda̱jtypy es dyaꞌꞌagʉda̱ꞌa̱gʉt diꞌibʉ pʉjkʉdʉp.  
\v 2 Es tkejxy es tka̱jxwa̱ꞌxʉt wiꞌix ja Diosʉ kyutujkʉn. Es nandʉꞌʉn tkejxy es dyaꞌꞌagʉda̱ꞌa̱gʉt yʉ puma̱ꞌa̱yʉty.  
\v 3 Es ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Ni ti xykyayajnʉjxtʉt diꞌibʉ mniduꞌuyoꞌoydyʉp. Ni mda̱jk, ni mmorral, ni mga̱a̱yña̱jxʉk es kyajpʉ mmeeñ xymyʉnʉjxtʉt. Es yʉꞌʉyʉ mwit mmʉnʉjxtʉp diꞌibʉ mnikʉjxy es kyaj wiinkpʉ ja tukniꞌx xymyʉnʉjxtʉt.  
\v 4 Ko mja̱jtta̱ꞌa̱gʉt ma̱ tuꞌugʉ tʉjk, kyaj mdsoonʉt es mnʉjxʉt wiink tsoo, wʉꞌʉmdʉ extʉ ko mnʉjxʉt ma̱ wiinkpʉ ka̱jpn.  
\v 5 Es ma̱ kyajpʉ ja̱ꞌa̱y myajja̱jttaꞌagyʉty, net mdsoondʉt ma̱ tadʉ ka̱jpn es xywyinxíttʉt ja naxjok ma̱ ja mgʉꞌʉk éxtʉmʉ ijxwʉꞌʉmʉn ko dʉꞌʉn wyʉꞌʉmdʉ pojpʉ mʉʉt. 
\p  
\v 6 Ko Jesús kya̱jxta̱a̱y, net tsyoꞌondʉ yʉꞌʉjʉty es ñʉjxtʉ ka̱jpnga̱jpn es tka̱jxwaꞌxy ja oybyʉ ayuk éxtʉm ja Jesús tʉ jyʉnaꞌañ, es dyaꞌꞌagʉda̱ꞌa̱ktʉ ja puma̱ꞌa̱y nidʉgekyʉ ma̱jatyʉ ka̱jpn. 
\s1 Fwank Yajnʉbajtpʉ ꞌyeeky 
\p  
\v 7 Es ja gobernadoor Eroodʉs tmʉdooy tijaty ja Jesús tyiimpy, es kyaj tnijawʉ wiꞌix dyaꞌítʉt, jaꞌa ko jamʉ ja̱ꞌa̱y jyʉna̱ꞌa̱ndʉ ko yʉꞌʉ Fwank Yajnʉbajtpʉ ko tʉ jyikypyeky.  
\v 8 Es nijaꞌajʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉ ko yʉꞌʉ Eliiʉs ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ, ko tʉ kyʉxeꞌeky jatʉgok. Esʉ wiinkpʉ jyʉnaꞌañ: 
\p —Jaꞌa tuꞌugʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ diꞌibʉ jékyʉp, ko tʉ jyikypyeky jatʉgok. 
\p  
\v 9 Per ja Eroodʉs jyʉnáñ: 
\p —Ʉjts oj nniꞌanaꞌamʉ es yajnibúxʉdʉ tadʉ Fwangʉ kyʉba̱jk, ¿es pʉ́nʉ tadʉ diꞌibʉ tyiimpy tʉgekyʉ diꞌibʉts ʉj tyam nmʉdeepy? 
\p Es ja Eroodʉs jyottʉgooy wiꞌix tꞌíxʉt. 
\s1 Jesús dyajkáy nimʉgoxk mil naxy ja ja̱ꞌa̱y 
\p  
\v 10 Ko jyʉmbijttʉ ja apóstʉlʉty, net ttukmʉmadyaktʉ ja Jesús diꞌibáty tʉ ttundʉ. Es net ja Jesús yajnʉjxʉdʉ ma̱ tuꞌugʉ it diꞌibʉ myʉwingonꞌa̱jtypy ja Betsaydʉ.  
\v 11 Es ko ja mayjyaꞌay tnija̱ꞌa̱dʉ, net tpanʉjxtʉ. Es ja Jesús ꞌyaxá̱jʉdʉ es tmʉga̱jxtʉ wiꞌix ja Diosʉ kyutujkʉn es dyaꞌꞌagʉdaky ja puma̱ꞌa̱ydyʉjk. 
\p  
\v 12 Es ko tsyuꞌujʉnʉ, ta ñimiinʉ nima̱jmajtskʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty es ꞌyanma̱a̱yʉdʉ Jesús: 
\p —Nayjyʉga̱jxʉdʉ mʉʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty es ñʉjxnʉt poꞌxpʉ es tꞌʉxta̱ꞌa̱yʉt yʉ kyaaky ma̱jatyʉ tʉjk es jap ka̱jpnóty diꞌibáty wingónʉty, jaꞌa ko ya̱a̱ ma̱ nꞌijtʉm kyaj tii. 
\p  
\v 13 Es ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Moꞌoydyʉ miidsʉty ja kyaaky. 
\p Es yʉꞌʉjʉty jyʉnandʉ: 
\p —Kyajts ti nmʉdaty, jeꞌeyʉ mʉgoxkʉ tsa̱jkaaky es majtskʉ a̱jkx. ¿O mdsejpy es ʉʉdsʉty nʉjx njúydyʉts diꞌibʉ jyʉꞌxtʉbʉ tya̱dʉ mayjyaꞌay? 
\p  
\v 14 Jaꞌa ja̱ꞌa̱yʉty nimʉgoxk mil. Es ja Jesús tꞌanma̱a̱ydyʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk: 
\p —Yajnaxwaatstʉ ja̱ꞌa̱yʉty nijustyikxymya̱jkátyʉty. 
\p  
\v 15 Es dʉꞌʉn ttuundʉ es ñaxwaꞌtsta̱a̱ydyʉ nidʉgekyʉ.  
\v 16 Net ja Jesús tꞌaxa̱jʉ tadʉ mʉgoxkʉ tsa̱jkaaky es majtskʉ a̱jkx, es pyatꞌijxy tsa̱jwínm es tkuniꞌxy es ttujkwaꞌxy es tmooydyʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk es dyajwa̱ꞌxʉt ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 17 Nidʉgekyʉ kyaaydyaaydyʉ jotkʉdaꞌaky, es ñadʉjkʉ ma̱jmajtsk katsy ja ka̱ydyuk. 
\s1 Peedrʉ tnigajxy ko Jesús jaꞌa ja Kristʉ 
\p  
\v 18 Es ma̱ tuꞌugʉ xʉʉ ja Jesús kya̱jxtáky anaydyuꞌuk mʉt ak yʉꞌʉdyʉ ꞌyʉxpʉjkpʉ. Esʉ Jesús yajtʉʉjʉdʉ: 
\p —¿Wiꞌix ja ja̱ꞌa̱yʉty jyʉnaꞌañ ko pʉ́nʉts ʉj? 
\p  
\v 19 Es ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk ꞌyadsoodʉ: 
\p —Nijaꞌajʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉ ko mijts Fwank Yajnʉbajtpʉ, es wiinkpʉ jʉnándʉp ko mijts Eliiʉs, es wiinkpʉ ꞌyaktimjʉna̱ꞌa̱ndʉ ko mijtsʉ dʉꞌʉn tuꞌugʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ jékyʉbʉ diꞌibʉ tʉ jyikypyeky. 
\p  
\v 20 Net ja Jesús dyajtʉʉy: 
\p —Es miidsʉty, ¿wiꞌix mjʉna̱ꞌa̱ndʉ pʉ́nʉts ʉj? 
\p Es ja Peedrʉ jyʉnáñ: 
\p —Mijtsʉ dʉꞌʉn ja Kristʉ diꞌibʉ Dios wyinꞌijx es tkejxy. 
\s1 Jesús tnigajxy ja ꞌyoꞌkʉn 
\p  
\v 21 Es ja Jesús tyuknipʉjk mʉktaꞌaky es kʉdiibʉ pʉ́n tꞌawánʉt.  
\v 22 Es ꞌyakꞌanma̱a̱yʉ: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nꞌayowa̱ꞌa̱ñʉts mʉk es ʉj xyꞌʉxtija̱ꞌa̱ndʉts ja mʉjja̱ꞌa̱ydyʉjkʉty esʉ teedywyindsʉ́nʉty es ja diꞌibʉ tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp, esʉ ja̱ꞌa̱yʉts xyaꞌoogʉt es tʉgʉkxʉbajtp jatʉgok njikypyʉ́kʉdʉts. 
\p  
\v 23 Oknʉm tꞌanma̱a̱y nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty: 
\p —Pʉn jaats pʉ́n xypyanʉjxa̱ꞌa̱ñ, tsojkʉp es tmastuꞌudʉt ja kyʉꞌʉm winma̱ꞌa̱ñ es bom bom jyikyꞌátʉt éxtʉm tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ kyruuz pyagiipy ko ꞌyoꞌkʉn tninejxy, esʉts xypyatsoonʉt.  
\v 24 Jaꞌa ko diꞌibʉ tsyejpy es jyikyꞌátʉt éxtʉmʉ kyʉꞌʉm winma̱ꞌa̱ñ o ja kyʉꞌʉmdsojkʉn, dʉꞌʉmbʉ ja̱ꞌa̱y nayyajtʉgóyʉdʉp mʉt ja jyikyꞌa̱jtʉn. Es pʉ́n tsyejpy es jyikyꞌátʉt éxtʉmts ʉj ndukniꞌꞌixʉ, dʉꞌʉmbʉ ja̱ꞌa̱y kyaj ñayyajtʉgóyʉdʉt mʉt ja jyikyꞌa̱jtʉn.  
\v 25 ¿Es ti tyimpatypy oytyim diꞌibʉ ja̱ꞌa̱yʉty oy tjaniwindsʉnꞌa̱jtpʉ tʉgekyʉ naxwíñʉdʉ, pʉn nayyajtʉgooyʉp kʉꞌʉm mʉt ja jyikyꞌa̱jtʉn ma̱ ja Dios?  
\v 26 Pʉn pʉ́nʉts xytyuktsoydyuump es ttuktsoydyúñ ja nꞌayúkʉts ya̱ naxwiiñ pojpʉ ja̱ꞌa̱y wyinduuy, ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nan nduktsoydyúnʉpts kots nmínʉt jatʉgok mʉdʉ myʉjꞌa̱jtʉnʉ nDeedyʉts esʉ nDeedyʉts ja ꞌyánklʉsʉdyʉ myʉjꞌa̱jtʉn.  
\v 27 Es nꞌanʉʉmʉ tʉyꞌa̱jtʉn ko nijaꞌajʉty diꞌibʉ ja ya̱a̱ kyaj ꞌyooktʉt pʉn kyajnʉm tꞌixy ja Diosʉ kyutujkʉn. 
\s1 Jesús tyʉgatsy 
\p  
\v 28 Es ko tyuktujkxʉbejty, net ja Jesús pyatʉjkʉ ma̱ tuꞌugʉ kopk es kya̱jxta̱ꞌa̱ga̱ꞌa̱ñ. Es twooy ja Peedrʉ, Santya̱ꞌa̱gʉ esʉ Fwank.  
\v 29 Es ko ja Jesús jam kya̱jxtaꞌaky, net ja wyiin jyʉjp tyʉga̱jtsy es ja wyit jyʉmbijty jantsy wa̱ꞌa̱ts poop es jyantsytyeꞌxy.  
\v 30 Net kyʉxeꞌky nimajtskʉ yedyʉjk myadyaꞌaky mʉt ja Jesús. Yʉꞌʉdyʉ tadʉ Moisés esʉ Eliiʉs.  
\v 31 Es jyantsyjyajy jyantsytyeꞌxy juwʉdity ma̱ Jesús esʉ Moisés esʉ Eliiʉs, es tmadya̱ꞌa̱ktʉ ja ꞌyoꞌkʉnʉ Jesús éxtʉm ꞌyayowa̱ꞌa̱ñ jap Jerusalén.  
\v 32 Es niꞌigʉ ja Peedrʉ mʉt ja jyamyʉʉt jyantsyjyama̱ꞌa̱ja̱ꞌa̱ndʉ. Net tꞌijxtʉ ja myʉjꞌa̱jtʉn ja Jesús es ja nimajtskpʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ naty mʉt ja Jesús.  
\v 33 Es ko ja nimajtskpʉ ja̱ꞌa̱y jyagamgáknʉdʉ ma̱ ja Jesús, ta ja Peedrʉ jyʉnáñ: 
\p —Windsʉ́n, oy ko tyam nꞌijtʉm ja ya̱a̱. Es ngójʉdʉts tʉgʉʉgʉ ʉxkʉda̱ꞌa̱k tʉjk: tuꞌuk mʉt mij es tuꞌuk mʉt ja Moisés es jatuꞌuk mʉt ja Eliiʉs. 
\p Es ja Peedrʉ kyaj tnijawʉ diꞌibʉ kyajxypy. 
\p  
\v 34 Es ko Peedrʉ naty kyajxy, net myiiñ ja yoots diꞌibʉ abijtʉdʉ, es tsyʉꞌkʉdʉ ko ñayꞌijxʉdʉ yoodsóty.  
\v 35 Net tmʉdoodʉ kyajxy jap yoodsóty diꞌibʉ jʉnán: 
\p —Tya̱a̱dʉ ʉjtsʉ nꞌUꞌunk diꞌibʉts njantsytsyejpy. Mʉmʉdowdʉ yʉꞌʉ. 
\p  
\v 36 Es ko dʉꞌʉn kya̱jxta̱a̱y, net tꞌijxy ko Jesús jam naydyuꞌuk. Es ni pʉ́n wiꞌix tkaꞌꞌanma̱a̱ydyʉ éxtʉmʉ naty tʉ tꞌixtʉ. 
\s1 Jesús dyaꞌꞌagʉdaꞌaky tuꞌugʉ mixy diꞌibʉ kaꞌoybyʉ myʉda̱jtypy 
\p  
\v 37 Es jakumbom ko jyʉna̱jktʉ jam kopkkʉjxm, mayjyaꞌay tsyoꞌondʉ es oj jyʉjpꞌyoꞌoyʉdʉ.  
\v 38 Ta tuꞌugʉ yedyʉjk myiiñ es tꞌanma̱a̱y mʉk ja Jesús: 
\p —Windsʉ́n, tunʉ mayꞌa̱jtʉn. Ixʉdsʉ nꞌuꞌunk, jaꞌa ko yʉꞌʉyʉts tuꞌuk nmʉda̱jtypy.  
\v 39 Ko yʉ kaꞌoybyʉ tyuktʉ́kʉty, ta yajꞌyaꞌaxyʉty, wyijtsxítyʉty, yaꞌꞌaꞌeebyʉty, kyujy jyʉbípyʉty es kyaj ñiwa̱ꞌa̱dsa̱ꞌa̱ñʉty.  
\v 40 Tʉts njamʉnuꞌxtaꞌaky yʉ mꞌʉxpʉjkpʉty es ttukniwa̱ꞌa̱dsʉdʉ tadʉ kaꞌoybyʉ, per kyaj tʉ tmʉmadaꞌaky. 
\p  
\v 41 Esʉ Jesús ꞌyadsooy: 
\p —¡Ay miidsʉty, ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ kyaj jyikyꞌattʉ mʉdʉ tʉyꞌa̱jtʉn es kyaj Dios tmʉbʉktʉ! ¿Extʉ nʉꞌʉnʉdsʉ dʉꞌʉn nꞌaktimꞌítʉt mʉt miidsʉty es nmʉdánʉdʉt? Yajmín ja mꞌuꞌunk. 
\p  
\v 42 Es ko ja mixy myʉjwaꞌky, net ja kaꞌoybyʉ ñaxkujʉbijpʉ es wyijtsxijtʉ mʉk. Per ja Jesús tꞌooy ja kaꞌoybyʉ es dyaꞌꞌagʉdaky tadʉ mixy es ttukkʉdʉjkʉ ja tyeety.  
\v 43 Es nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ mʉt ja Dios ja myʉjꞌa̱jtʉn. 
\s1 Jesús tnigajxy myʉmajtsk ok ja ꞌyoꞌkʉn 
\p Es ko yʉꞌʉjʉty dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ mʉt diꞌibʉ naty tyiimpy ja Jesús, ta yʉꞌʉ tꞌanma̱a̱ydyʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p  
\v 44 —Mʉdowdʉ yajxón es jaygyúkʉdʉ es katʉ xyjaꞌaydyʉgóydyʉ tya̱dʉ ayuk. Ʉjts, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nyajkʉyaka̱ꞌa̱ñʉts ma̱ ja mayjyaꞌay. 
\p  
\v 45 Es ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk kyaj tjaygyujkʉdʉ éxtʉm yaꞌꞌanma̱a̱y es tjʉjptsʉꞌkʉdʉ es dyajtʉ́wʉt éxtʉm tʉ jyʉnaꞌañ. 
\s1 Pʉ́n waanʉ mʉj 
\p  
\v 46 Net ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk ñayyajtʉʉjʉdʉ oga̱ꞌa̱n pʉ́n ma̱ yʉꞌʉjʉty niꞌigʉ mʉj.  
\v 47 Perʉ Jesús ñija̱ꞌa̱p diꞌibʉ naty ja ja̱ꞌa̱y wyinma̱a̱ydyʉp, es net ttsaꞌaneꞌky tuꞌugʉ ʉna̱ꞌkuꞌunk es tpʉjtáky kujkꞌa̱a̱y ma̱ yʉꞌʉjʉty.  
\v 48 Ta ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Pʉ́n ꞌyaxá̱jʉbʉ tya̱dʉ ʉna̱ꞌkuꞌunk mʉt ʉjtskyʉjxm, nandʉꞌʉnʉts xyꞌaxa̱jʉ. Es pʉ́nʉts ʉj xyꞌaxá̱jʉp, nandʉꞌʉn xyꞌaxá̱jʉdʉ pʉ́nʉts ʉj xykyajx. Yʉꞌʉ pʉ́n naybyʉjtákʉp niꞌigʉ mutsk ma̱ miidsʉty, yʉꞌʉ ítʉp mʉj. 
\s1 Diꞌibʉ kyaj xyñiꞌoꞌo xyñiyáxʉm, yʉꞌʉ dʉꞌʉn ijtp mʉt ʉdsa̱jtʉm 
\p  
\v 49 Net ja Fwank jyʉnáñ: 
\p —Windsʉ́n, tʉts nꞌixtʉ tuꞌugʉ yedyʉjk diꞌibʉ mʉt mijtsʉ mxʉʉ dyajpʉdsémy yʉ kaꞌoybyʉ diꞌibʉ ja̱ꞌa̱y myʉda̱jtypy. Es nyajkubojktʉpts mʉt ko kyaj jyʉdity mʉt ʉdsa̱jtʉm. 
\p  
\v 50 Es ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Katʉ xyajkubóktʉ, jaꞌa ko diꞌibʉ kyaj xymyʉdsipꞌa̱jtʉm, yʉꞌʉ ijtp tiꞌigyʉ mʉt ʉdsa̱jtʉm. 
\s1 Jesús tjʉjpkuga̱jxʉ ja Santya̱ꞌa̱gʉ esʉ Fwank 
\p  
\v 51 Es ja tiempʉ wingoombʉ naty ma̱ ja Jesús ñʉjxánnʉ tsa̱jpótm. Net tpʉjtáky ja wyinma̱ꞌa̱ñ mʉk es ñʉjxa̱ꞌa̱ñ Jerusalén.  
\v 52 Es tkejxy jayʉjp ja kugajxy es tjʉjpꞌíxʉt ma̱ tuꞌugʉ samaritanʉ ka̱jpn, es tꞌʉxta̱ꞌa̱yʉt yʉ ja̱jttákn.  
\v 53 Es ja samaritanʉ ja̱ꞌa̱yʉty kyaj tꞌaxa̱jʉyandʉ, jaꞌa ko tꞌixtʉ ko ja Jesús ñejxy Jerusalén. 
\p  
\v 54 Es ko ja ꞌyʉxpʉjkpʉty, yʉ Santya̱ꞌa̱gʉ es ja Fwank, tnija̱ꞌa̱dʉ tya̱a̱dʉ, net tꞌanma̱a̱ydyʉ ja Jesús: 
\p —Windsʉ́n, ¿mdsejpy es nyajnaxkʉdákʉm yʉ jʉnyaꞌank jam tsa̱jwínm es kyutʉgóyʉt tadʉ ja̱ꞌa̱yʉty? 
\p  
\v 55 Net ja Jesús ꞌyijxʉmbijty es tꞌoodʉ es tmʉga̱jxtʉ: 
\p —Miits kyaj xyñijáwʉdʉ ti ja̱ꞌa̱jʉn mmʉda̱jttʉp.  
\v 56 Ʉjts, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, kyajts tʉ nmiñ es nyajtʉgóyʉdʉts ja ja̱ꞌa̱yʉty, jaꞌats tʉ nnimíñ esʉts nyajnitsoꞌoga̱ꞌa̱ñ. 
\p Net oj ñʉjxtʉ wiink ka̱jpn. 
\s1 Pʉ́nʉty pyatsoonándʉp ja Jesús 
\p  
\v 57 Es ko oj ñʉjxtʉ tuꞌam, ta tuꞌugʉ yedyʉjk ꞌyanma̱a̱yʉ ja Jesús: 
\p —Windsʉ́n, ʉj ndsejpyʉts mbanʉjxa̱ꞌa̱ñ mij ma̱ mjantsytyimnejxy. 
\p  
\v 58 Esʉ Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Yʉ wax myʉda̱jtypy ja ꞌya̱a̱nk, es yʉ jʉyujk diꞌibʉ kaagʉdijtp myʉda̱jtypy ja pyaꞌan, per ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, kyajts nmʉdaty ma̱ts jeꞌeyʉ ngʉba̱jk nbʉjta̱ꞌa̱gʉt. 
\p  
\v 59 Esʉ Jesús tꞌanma̱a̱y jatuꞌuk: 
\p —Pamiingʉts. 
\p Es ja ja̱ꞌa̱y jyʉnáñ: 
\p —Windsʉ́n, nasma̱jtsʉgʉts es nwʉꞌʉmdʉts mʉdʉ ndeedyʉts extʉ ko ꞌyoogʉt es nyajnaxtʉ́kʉdʉts, es net nbanʉjxʉt. 
\p  
\v 60 Es ja Jesús tꞌadsooy: 
\p —Mij nʉjx ka̱jxwa̱ꞌx wiꞌix ja Diosʉ kyutujkʉn. Nikaꞌak yʉ oꞌkpʉty. Waꞌanʉ wiink ja̱ꞌa̱yʉty dyajnaxtʉ́kʉdʉ. Tya̱a̱dʉ yʉꞌʉ tyiimpy diꞌibʉ kyaj jyotmaydyúñʉty yʉ Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn. 
\p  
\v 61 Net ꞌyanma̱a̱yʉ jatuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y: 
\p —Windsʉ́n, nbanʉjxʉpts mij, per nnejxyʉts jawyiin nꞌoknayjyʉgajxyʉty ma̱dsʉ ndʉjk. 
\p  
\v 62 Esʉ Jesús tꞌadsooy: 
\p —Pʉ́n yajtsa̱jka̱yuup, tʉyʉ tpʉjta̱ꞌa̱gʉt ja ꞌyijxʉn. Kyaj mba̱a̱t ꞌyijxʉmbíty pʉn tsyejpy ja syurkʉ tʉyʉ ñʉjxʉt. Es nandʉꞌʉn pʉ́nʉts xypyanʉjxa̱a̱mp, yʉꞌʉ myastutta̱ꞌa̱yʉp tʉgekyʉ oytyim tiity. Es pʉ́n kyaj tmastuꞌuda̱ꞌa̱ñ tʉgekyʉ yʉ jyikyꞌa̱jtʉn es xypyanʉjxʉdʉts, kyaj tyuñ ma̱ ja Diosʉ kyutujkʉn. 
\c 10  
\s1 Jesús tkexy nidʉgʉꞌpx ma̱jmajtskʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty 
\p  
\v 1 Es óknʉm ja Windsʉ́n Jesús twinꞌijxy nandʉꞌʉn nidʉgʉꞌpx ma̱jmajtsk ja ja̱ꞌa̱y, es tkejxy nimajtskátyʉty es ñʉjxʉt jawyiin ma̱ tʉgekyʉ ka̱jpn ma̱ Jesús ñʉjxa̱ꞌa̱ñ.  
\v 2 Ta ja Jesús tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —May ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ kyajnʉm tꞌamʉdoonáxtʉ ja oybyʉ ayuk. Dʉꞌʉn jaꞌajʉty éxtʉm ja triigʉ tʉʉmt diꞌibʉ yajpʉjkmujkp, per waanʉ ja tuumbʉ. Pa̱a̱ty amdowdʉ ja Kugam es tkáxʉt ja tuumbʉ esʉ ja̱ꞌa̱y ttuknijáwʉdʉt ja oybyʉ ayuk. 
\p  
\v 3 ’Tyámʉts miits ngaxa̱ꞌa̱ñ es nʉjx xykya̱jxwaꞌxy. Es ixtʉ yajxón ko dʉꞌʉn éxtʉm ja borreegʉ ꞌyity tsipoty ma̱ ja waxka̱ꞌukʉn, miidsʉty nandʉꞌʉn xypya̱a̱da̱ꞌa̱ndʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ kyaj mꞌaxa̱jʉya̱ꞌa̱nʉdʉ oy.  
\v 4 Katʉ xymyʉnʉjxtʉ mbijñ, ni mmeeñdyʉjk, ni mga̱a̱yña̱jxʉk es ni wiinkpʉ mgʉꞌʉk. Katʉ mwa̱ꞌkꞌáwʉdʉ es xykya̱jxpeꞌxy ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ mbáttʉp tuꞌa̱a̱y.  
\v 5 Es ko mdʉ́kʉt ma̱ mmoꞌoyʉty ja ja̱ꞌa̱y yʉ ja̱jttákn ma̱ tuꞌugʉ tʉjk, jawyiin xyꞌanʉʉmʉt: “Jotkujk ma̱ tya̱dʉ tʉjk.”  
\v 6 Es pʉn ja kudʉjk mꞌaxá̱jʉp yajxón, Dios kunuꞌxʉdʉp. Es pʉn kyaj, katʉ xyꞌamdoy ja Dios es kyunuꞌxʉdʉt.  
\v 7 Ma̱ mꞌaxá̱jʉty yajxón, wʉꞌʉmdʉ ma̱ tadʉ tʉjk es kay uuktʉ diꞌibʉ mmooyʉdʉp, mʉt ko pʉ́nʉty kya̱jxwaꞌxypy yʉ nꞌʉxpʉjkʉnʉts, nandʉꞌʉn pyaadyʉty ja ka̱ꞌa̱y ukʉn éxtʉm jyʉnaꞌañ ja ayuk: “Yʉ tuumbʉ pátʉp ja myʉjuꞌuñ.” Katʉ mjʉdity tʉjkmdʉjkm.  
\v 8 Es ko mja̱ꞌtʉt ma̱ tuꞌugʉ ka̱jpn ma̱ mꞌaxá̱jʉdʉ, jʉꞌxtʉ diꞌibʉ myajmooydyʉp.  
\v 9 Yaꞌꞌagʉda̱ꞌa̱ktʉ diꞌibʉ pʉjkʉp jap, es anʉʉmʉ: “Tʉ wyingóñ ja Diosʉ kyutujkʉn ma̱ miidsʉty.”  
\v 10 Es ko mja̱ꞌtʉt ma̱ tuꞌugʉ ka̱jpn ma̱ kyajpʉ ja̱ꞌa̱y mꞌaxá̱jʉdʉ, pʉdsʉmdʉ tuꞌa̱a̱y es anʉʉmʉdʉ:  
\v 11 “Extʉ naxjok diꞌibʉ ya̱a̱ ma̱ mga̱jpn tʉ pyety ma̱dsʉ ndekyʉn, nwinxítʉpts. Per nijáwʉdʉ ko wyingóñ ja Diosʉ kyutujkʉn.” 
\p  
\v 12 Es ja Jesús tꞌanma̱a̱ydyʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —Nꞌanʉʉmʉdʉ miidsʉty ko ja tiempʉ tpa̱a̱dʉt ma̱ ja ja̱ꞌa̱y yajpayoꞌoydyʉt, ja Dios yakaampy niꞌigʉ ja tʉydyuꞌunʉn ma̱ tadʉ ka̱jpn kʉdiinʉm ma̱ Sodomʉ ja̱ꞌa̱yʉty. 
\s1 Ka̱jpn diꞌibʉ kyaj jyodʉmbittʉ 
\p  
\v 13 ’Pʉroobʉ mijts Korazín ka̱jpn, es pʉroobʉ mijts Betsaydʉ ka̱jpn, jaꞌa ko pʉn ʉjtsxyʉp nbʉjtákypy ma̱ Tirʉ ka̱jpn esʉ Sidón ka̱jpn yʉ mʉjꞌa̱jtʉn éxtʉm ma̱ miidsʉty, tadʉ ka̱jpn jékyʉpxyʉp dyaꞌíxyʉty ja jyotmay mʉt ja pyojpʉkyʉjxm es jyodʉmbijtxyʉp mʉt ja Dios.  
\v 14 Pa̱a̱ty ko tpa̱a̱dʉt ja tiempʉ ma̱ ja ja̱ꞌa̱y yajpayoꞌoydyʉt, miidsʉty mꞌaxá̱jʉp tuꞌugʉ tʉydyuꞌunʉn waanʉ mʉk es kʉdiinʉm dyʉꞌʉnʉty ma̱ Tirʉ es ma̱ Sidón.  
\v 15 Es mij Kafarnaúm ka̱jpn, diꞌibʉ naybyʉjta̱ꞌa̱gánʉp mʉj kʉjxm extʉ ma̱ tsa̱jpʉn, Dios yʉꞌʉ mbʉjta̱ꞌa̱gʉdʉp ma̱ ayoodákn. 
\p  
\v 16 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk: 
\p —Pʉn myʉbejkypy ja ja̱ꞌa̱yʉty éxtʉm miits xykya̱jxwa̱ꞌxtʉ, ʉj xymyʉbʉjkpʉts nandʉꞌʉn. Es pʉn kyaj mꞌaxá̱jʉty miidsʉty, nan kyajts ʉj xyꞌaxa̱jʉ es nan ni jaꞌa pʉ́nʉts xykyajx. 
\s1 Jyʉmbittʉ ja nidʉgʉꞌpx ma̱jmajtskʉ ʉxpʉjkpʉty 
\p  
\v 17 Oknʉm ko ja nidʉgʉꞌpx ma̱jkpʉ ʉxpʉjkpʉ jyʉmbijnʉdʉ, jyantsyxyondaktʉ es tꞌawa̱ꞌa̱nʉdʉ ja Jesús: 
\p —Windsʉ́n, extʉ ja kaꞌóybyʉty tʉ xymyʉmʉdówdʉts mʉt mijtskyʉjxm. 
\p  
\v 18 Netʉ Jesús tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Ʉj tʉts nꞌixy ja mʉjkuꞌugópk Satanás kyaꞌay tsa̱jwínm éxtʉmʉ jʉdsukʉn.  
\v 19 Ʉj tʉts nyaky yʉ mʉkꞌa̱jtʉn mʉt miidsʉty es oy xytyuktaanʉt yʉ tsa̱ꞌa̱ñ es yʉ jaybyuꞌuk es xymyʉmada̱ꞌa̱gʉt ja mʉdsip Satanás mʉt tʉgekyʉ ja myʉja̱a̱, es kyaj mba̱a̱t wiꞌix mdúñʉty.  
\v 20 Per katʉ mxonda̱ꞌa̱ktʉ jeꞌeyʉ ko yʉ kaꞌoybyʉ tʉ mmʉmʉdówʉdʉ, niꞌigʉ xonda̱ꞌa̱ktʉ mʉt ko yajkuja̱ꞌa̱yʉn ja mxʉʉjʉty jam tsa̱jpótm. 
\s1 Jesús xyondaꞌaky 
\p  
\v 21 Es netyʉ ja Jesús jyantsyjyotkujkʉdyaay mʉt ja Espíritʉ Santʉ es kya̱jxtáky: 
\p —Tatʉ, nꞌawda̱jtypyʉts mijts diꞌibʉ Windsʉnꞌa̱jtp tsa̱jpótm es ya̱ naxwiiñ, jaꞌa ko ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ ijttʉp éxtʉmʉ uꞌunk ʉna̱ꞌkʉty tʉ xytyukꞌixy xytyuknijawʉ diꞌibʉ mdukwinguyuꞌts diꞌibʉ jʉnándʉp ko yʉꞌʉjʉty wijy kejyʉty. Es jantsy oy, Tatʉ, ko dʉꞌʉn tʉ xytyuñ éxtʉm mij xytsyekyʉn. 
\p  
\v 22 Es ko dʉꞌʉn kya̱jxtakta̱a̱y, net tꞌanma̱a̱y ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk: 
\p —Yʉ nDeedyʉts tʉ xymyooydyaꞌayʉts tʉgekyʉ. Ni pʉ́n tkaꞌixyꞌaty ja nDeedyʉts, ʉjts jeꞌeyʉ, jaꞌa ꞌyUꞌunk. Es ni pʉ́nʉts ʉj xykyaꞌixyꞌaty, yʉꞌʉyʉdsʉ nDeety es ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉts ʉj tʉ nnaydyukꞌíxyʉty ma̱ yʉꞌʉjʉty. 
\p  
\v 23 Net ja Jesús twinꞌijxpajttʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk es tꞌanma̱a̱y ak yʉꞌʉjʉty: 
\p —Kuniꞌxy miidsʉty diꞌibʉ ijxtʉp tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ.  
\v 24 Jaꞌa ko may ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ es ja réyʉty diꞌibʉ jékyʉp, jyaꞌixandʉ diꞌibʉ miits tyam mꞌijxtʉp, es kyaj tꞌijxtʉ, es nandʉꞌʉn tjamʉdowandʉ diꞌibʉ miits tyam mmʉdoodʉp, es yʉꞌʉjʉty kyaj tmʉdoodʉ. 
\s1 Samaritanʉ oyjyaꞌay 
\p  
\v 25 Tuꞌugʉ diꞌibʉ tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjkp pyʉdeꞌky es oj tmʉgajxy ja Jesús es dyajka̱ꞌa̱ja̱ꞌa̱ñ. Ta dyajtʉʉy: 
\p —Yaꞌʉxpʉjkpʉ, ¿tits ndúnʉp esʉts nba̱a̱dʉt ja njikyꞌa̱jtʉnʉts winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ? 
\p  
\v 26 Net ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —¿Ti jap ijtp kʉxja̱ꞌa̱y ma̱ ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn? ¿Wiꞌix xykyajxy? 
\p  
\v 27 Es ja diꞌibʉ tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjkp ꞌyadsooy: 
\p —Mdsókʉp yʉ mWindsʉ́n Dios mʉt tʉgekyʉ mjot mja̱ꞌa̱jʉn, mʉt tʉgekyʉ mꞌanmʉja̱ꞌa̱n, mʉt tʉgekyʉ mmʉja̱a̱, mʉt tʉgekyʉ mwinma̱ꞌa̱ñ, es nandʉꞌʉn mdsókʉp ja mmʉdʉjkpa̱ꞌa̱ éxtʉm mij kʉꞌʉm mnaydsyékyʉty. 
\p  
\v 28 Net ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Tʉ yajxón mꞌadsoy. Pʉn mdiimpy dʉꞌʉn, mmʉdátʉp ja jikyꞌa̱jtʉn winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ. 
\p  
\v 29 Ta ja diꞌibʉ tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjkp naypyʉjta̱ꞌa̱gánʉp éxtʉm ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ jikyꞌa̱jtp tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, es dyajtʉʉy: 
\p —¿Pʉ́nʉts ʉj nmʉdʉjkpa̱ꞌa̱ꞌa̱jtypy? 
\p  
\v 30 Net ja Jesús ꞌyadsoojʉ: 
\p —Tuꞌugʉ yedyʉjk winjʉna̱jkp ma̱ ja tuꞌujʉn diꞌibʉ nʉjxp Jerusalén extʉ kyʉdaꞌaky Jerikoo. Es mya̱jtsʉdʉ maꞌtspʉ es pyʉjkʉdyaayʉdʉ tʉgekyʉ diꞌibʉ naty myʉda̱jtypy, es extʉ yʉ wyit, es yajkepywyejpy, es ñikákʉdʉ éxtʉmʉ oꞌkpʉ.  
\v 31 Es net tuꞌugʉ teety ñajxy ma̱ tadʉ tuꞌu. Es ko oj ꞌyíxyʉty, net ñayoꞌoyʉ.  
\v 32 Oknʉm myiiñ tuꞌugʉ levitʉ diꞌibʉ myʉdiimpy ja teety es ñajxy ma̱ tadʉ tuꞌu, es ko oj tꞌixy, net nandʉꞌʉn tnayoꞌoy.  
\v 33 Per óknʉm myiiñ tuꞌugʉ samaritanʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ jʉdijtp ma̱ nandʉꞌʉnʉ tadʉ tuꞌu. Es ko tꞌijxy, net mʉk tja̱ꞌa̱jʉ es tpaꞌꞌayooy.  
\v 34 Net tmʉwingooñ ja yedyʉjk es dyajtsoybyejty ja tsyayut mʉt ja aseytʉ oliivʉ es ja vinʉ, es tꞌadsiimy. Net dyajpejty ma̱ kyʉꞌʉm jʉyujk diꞌibʉ naty tyukꞌuñaapy, es dyajja̱jty ma̱ tuꞌugʉ ja̱jttákn es jap tkwentʉꞌa̱jty yajxón. 
\p  
\v 35 ’Es jakumbom ko ja samaritanʉ ja̱ꞌa̱y tsyoꞌonnʉ, ta tjuꞌty majtskʉ myeeñ es tmooy ja kudʉjk diꞌibʉ ma̱ ja̱jttákn es tꞌanma̱a̱y: “Kwentʉꞌatʉ tya̱dʉ yedyʉjk, es pʉn mꞌakꞌyajmeeñdyuump, ʉjts mij nmʉgʉbátʉp kots njʉmbítʉt.” 
\p  
\v 36 Net ja Jesús dyajtʉʉy ja diꞌibʉ tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjkp: 
\p —¿Pʉ́nʉ tya̱dʉ nidʉgʉʉkpʉ mjʉna̱a̱mp ko yʉꞌʉ tmʉdʉjkpa̱ꞌa̱jʉty diꞌibʉ ma̱jtsʉ tadʉ maꞌtspʉ? 
\p  
\v 37 Ta ja diꞌibʉ tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjkp ꞌyadsooy: 
\p —Ja diꞌibʉ myʉda̱jt ja paꞌꞌayoꞌon mʉt yʉꞌʉ. 
\p Net ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Nʉjx mij es xytyúnʉt nandʉꞌʉn. 
\s1 Jesús ma̱ tyʉjkʉ Martʉ esʉ Mariiʉ 
\p  
\v 38 Es ja Jesús dyajꞌyoꞌoy ja tyuꞌu es jyajty ma̱ tuꞌugʉ ka̱jpn. Es jap tuꞌugʉ toxytyʉjk diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Martʉ, es ꞌyaxa̱jʉ ma̱ tyʉjk.  
\v 39 Martʉ tmʉdaty tuꞌugʉ myʉgaꞌax diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Mariiʉ. Es yʉ Mariiʉ ñaxweꞌtsy Jesús tyekyꞌʉjxy es tmʉdooꞌijty éxtʉm jyʉnaꞌañ.  
\v 40 Es ja Martʉ kyaꞌꞌawa̱a̱dsʉty mʉt ja tyuunk tnimiiñ ja Jesús es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Windsʉ́n, ¿kyaj xyꞌixy ko yʉ Mariiʉ xytyukmʉꞌíxʉts naydyuꞌugʉ tya̱dʉ tuunk tʉgekyʉ? Anʉʉmʉ esʉts xypyudʉ́kʉt. 
\p  
\v 41 Es ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Martʉ, Martʉ, nʉgoo mꞌoktuunnʉ jottʉgoy mʉt mayʉ mduunk.  
\v 42 Jeꞌeyʉ tuꞌuk mdʉgoyꞌa̱jtxʉty. Yʉ Mariiʉ tʉ twinꞌixy yʉ oybyʉ, es kyaj pʉ́n pyʉjkxʉdʉt. 
\c 11  
\s1 Ka̱jxtákʉn 
\p  
\v 1 Tʉgok ja Jesús kya̱jxtáky ma̱ tuꞌugʉ it. Es ko kya̱jxtakta̱a̱y, net tuꞌuk ꞌyanma̱a̱yʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉ: 
\p —Windsʉ́n, tukniꞌijxʉgʉts wiꞌixʉts nga̱jxta̱ꞌa̱gʉt, dʉꞌʉn éxtʉm ja Fwank ttukniꞌijxʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty. 
\p  
\v 2 Esʉ Jesús jyʉnáñ: 
\p —Ko mga̱jxta̱ꞌa̱ktʉt, dʉꞌʉn mjʉna̱ꞌa̱ndʉt: 
\q1 Tatituꞌunk, waꞌan nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱y mwindsʉꞌʉgʉdʉ es mꞌawdátʉdʉ. 
\q1 Min mijts es myajkutúkʉt ja ya̱ naxwiiñ. 
\q1  
\v 3 Es dʉꞌʉñʉmts xymyoꞌoydyʉt diꞌibʉts njʉꞌxtʉp. 
\q1  
\v 4 Es xymyaꞌxʉdʉts ʉʉdsʉdyʉ nbojpʉty, 
\q1 éxtʉmts ʉʉdsʉty nandʉꞌʉn nmaꞌxtʉ diꞌibʉts axʉʉk tʉ xytyundʉ. 
\q1 Es kʉdii xyajkutíky es ja kaꞌoybyʉ tꞌíxʉt wiꞌixʉts xyajpekytyúnʉt. 
\p  
\v 5 Jesús nandʉꞌʉn jyʉnáñ: 
\p —Pʉn niduꞌuk miidsʉty myʉda̱jtypy tuꞌugʉ mʉtnaymyaayʉbʉ, es tsuꞌpʉn ñejxy ma̱ tyʉjk es tꞌanʉʉmʉ: “Mʉguꞌuk, tukꞌanuꞌxkʉts tʉgʉʉgʉ mgaaky.  
\v 6 Yʉꞌʉ tʉ jyaꞌty tuꞌugʉts ja nmʉtnaymyaayʉbʉ diꞌibʉ vya̱jʉtuump, es kyajts nmʉdaty tits ndukjʉꞌxʉp.”  
\v 7 Es ꞌyadsoy diꞌibʉ tʉgoty: “Kátʉts xyñeꞌemy. Tʉdsʉ ndʉjk nyaꞌꞌadujknʉ es nꞌuꞌungʉts tyámʉts mʉʉt nma̱ꞌa̱dʉ. Kyajts mba̱a̱t nbʉdeꞌeky es nmoꞌoyʉt tii.” 
\p  
\v 8 Esʉ Jesús tꞌanʉʉmʉdʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk: 
\p —Njʉna̱ꞌa̱ñʉts ko oy jaꞌijty kyapʉdʉꞌʉga̱ꞌa̱ñ mʉt ko tmʉtnaymyaayʉbʉty, extʉ ko pyʉdʉꞌʉgʉt es tmoꞌoyʉt tʉgekyʉ diꞌibʉ tsyejpy kʉdiibʉ ꞌyakꞌyajnaꞌamʉt.  
\v 9 Es dʉꞌʉn éxtʉmts njʉna̱ꞌa̱ñ: Amdowdʉ Dios, es mmoꞌoyʉdʉt; ʉxta̱ꞌa̱ydyʉ, es xypya̱a̱ttʉt; kuga̱jxʉdʉ ma̱ tʉjk a̱a̱, es myaꞌꞌawátsxʉdʉp.  
\v 10 Jaꞌa ko diꞌibʉ ꞌyamdeepy, ꞌyaxá̱jʉp; es pʉ́n ꞌyʉxtaapy, pyatypy; es pʉ́n kuga̱jxʉp, yaꞌꞌawátsxʉp ja tʉjk a̱a̱. 
\p  
\v 11 ’Es miits uꞌunkteedyʉty, ¿tii mmoꞌoydyʉp ja tsa̱ꞌa̱ñ ja mꞌuꞌunk ko mꞌamdówʉdʉt ja a̱jkx?,  
\v 12 o ¿tii mmoꞌoydyʉp tuꞌugʉ jaybyuꞌuk ko mꞌamdówʉdʉt ja tuttsa̱a̱? Kyaj, kʉdii.  
\v 13 Miidsʉty oy mbojpʉ ja̱ꞌa̱yʉty, mnija̱ꞌa̱dʉp diꞌibʉ oy es xymyoꞌoyʉt yʉ mꞌuꞌungʉty. Es nik niꞌigʉ ja mDeedyʉ tsa̱jpótmʉdʉ tuknigáxʉdʉp yʉ Espíritʉ Santʉ diꞌibʉ amdoojʉdʉp. 
\s1 Jesús yajnigajxy ko dyajtúñ ja mʉjkuꞌugópkʉ kyutujkʉn 
\p  
\v 14 Es óknʉm ja Jesús dyajpʉdseemy tuꞌugʉ kaꞌoybyʉ diꞌibʉ naty yʉ ja̱ꞌa̱y yaꞌijtypy uum. Es ko ja kaꞌoybyʉ tmastuty ja ja̱ꞌa̱y, net oj kya̱jxeꞌeky. Es ja ja̱ꞌa̱yʉty dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ mʉdʉ taadʉ.  
\v 15 Es nijaꞌajʉty ja ja̱ꞌa̱y jyʉnandʉ: 
\p —Tya̱dʉ ja̱ꞌa̱y yajpʉdseempy ja kaꞌóybyʉty mʉt ja myʉkꞌa̱jtʉn ja mʉjkuꞌugópk Belzebuu. 
\p  
\v 16 Es nijaꞌajʉty diꞌibʉ ꞌyixándʉp tꞌamdoodʉ ja ijxwʉꞌʉmʉnʉ mʉjpʉ diꞌibʉ tsa̱jpótm.  
\v 17 Es ja Jesús ñija̱ꞌa̱p diꞌibʉ naty ja ja̱ꞌa̱y wyinma̱a̱ydyʉp, net tꞌanma̱a̱y: 
\p —Oytyim diꞌibʉty yʉ kutujkʉn diꞌibʉ naywya̱ꞌxʉp es tsyiptundʉ tuk mʉguꞌuk, dʉꞌʉn ñayyajkutʉgóyʉdʉ. Es pʉn tuꞌugʉ jiiky mʉguꞌuk ñaywya̱ꞌxʉdʉ es tsyiptundʉ ak tukkaꞌaxʉty, nandʉꞌʉn ñayyajkutʉgóyʉdʉ.  
\v 18 Es nandʉꞌʉn pʉn naywya̱ꞌxʉp ja mʉjkuꞌugópk Satanás esʉ myʉmʉjkuꞌujʉty majtsk peky, ¿wiꞌix mba̱a̱t jyeky yʉ kyutujkʉn? ¿Es wiꞌix mba̱a̱t miits mjʉna̱ꞌa̱ndʉ kots ʉj nyajpʉdsémy ja kaꞌoybyʉ mʉt ja Belzebuu kyutujkʉnʉ?  
\v 19 Es pʉn tʉyꞌa̱jtʉn éxtʉm mjʉna̱ꞌa̱ndʉ kots ʉj nyajpʉdsémy ja kaꞌóybyʉty mʉt ja Belzebuu kyutujkʉn, ¿ti kutujkʉn myʉda̱jttʉp miidsʉ mꞌʉxpʉjkpʉty es dyajpʉdsʉ́mdʉ yʉ kaꞌoybyʉ? Pa̱a̱ty kʉꞌʉm yʉ mꞌʉxpʉjkpʉty dyaꞌíxyʉty ko miits mga̱jxtʉgóydyʉ.  
\v 20 Per pʉn ʉjts mʉt ja Diosʉ myʉkꞌa̱jtʉn nyajpʉdsémyʉts ja kaꞌóybyʉty, tʉ naty yaꞌixy ko tʉ jyaꞌty ja Diosʉ kyutujkʉn ma̱ miidsʉty. 
\p  
\v 21 ’Ko tuꞌugʉ yedyʉjkʉ mʉkpʉ ꞌyity kudsʉꞌʉgʉ es tkwentʉꞌaty ja tyʉjk, kyaj wiꞌix jyátʉt ja pyʉjkeꞌeky.  
\v 22 Es pʉn miimp jatuꞌuk waanʉ mʉkpʉ diꞌibʉ yʉꞌʉ mʉmada̱ꞌa̱gʉdʉp, pʉjkʉdyaꞌayʉdʉp tʉgekyʉ diꞌibʉ tyukkuwaampy es tyukjotkujkꞌa̱jtypy, es dyajwa̱ꞌxʉt diꞌibʉ tʉ pyʉjkʉty. 
\p  
\v 23 ’Diꞌibʉ kyaj ꞌyity mʉt ʉj, yʉꞌʉdsʉ naty xymyʉdsipꞌa̱jtp, es diꞌibʉ kyaj dyajmíky mʉt ʉjʉn, yʉꞌʉ naty ꞌyʉxka̱ꞌtsypy. 
\s1 Kaꞌoybyʉ diꞌibʉ jatʉgok jʉmbijtp 
\p  
\v 24 ’Ko tuꞌugʉ kaꞌoybyʉ pyʉdsemy ma̱ tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y, net jyʉdity ma̱ mʉj itʉn es tꞌʉxta̱ꞌa̱y ma̱ pyoꞌxʉt. Es ko kyaj tpa̱a̱ty, net jyʉnaꞌañ: “Nꞌokjʉmbítyʉts jatʉgok es nduktʉ́kʉdʉts ma̱ tadʉ ja̱ꞌa̱y.”  
\v 25 Es ko jyʉmbity, ta tꞌixy ja ja̱ꞌa̱y éxtʉm tuꞌugʉ tʉjkʉn oydyúñ.  
\v 26 Net dyajmíñ janijʉxtujkpʉ myʉgaꞌóybyʉty waanʉ axʉʉkpʉ, es mʉt yʉꞌʉ tyʉkʉ es tsyʉʉnʉ ma̱ tadʉ ja̱ꞌa̱y. Dʉꞌʉn tadʉ ja̱ꞌa̱y oj wyeꞌemy waanʉ axʉʉk es kyaj éxtʉmʉ naty. 
\p  
\v 27 Es ma̱ ja Jesús dʉꞌʉn jyʉnáñ, tuꞌugʉ toxytyʉjk ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉty yaxkeky: 
\p —¡Kuniꞌxy diꞌibʉ tʉ myajja̱ꞌtyʉty es myajtsiꞌtsʉ! 
\p  
\v 28 Es ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Niꞌigʉ jyotkujkʉty diꞌibʉ myʉdoodʉp éxtʉm ja Dios jyʉnaꞌañ es myʉmʉdoodʉp. 
\s1 Jesús yaꞌꞌamdoy es dyaꞌíxʉdʉt tuꞌugʉ mʉjꞌa̱jtʉn 
\p  
\v 29 Es ko ja ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyaknaymyúkʉdʉ ma̱ Jesús, net ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Yʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp, yʉꞌʉ axʉk ja̱ꞌa̱yʉty es tꞌamdowdʉ yʉ ijxwʉꞌʉmʉn diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja mʉjꞌa̱jtʉn. Per kyaj yajmoꞌoyʉt ja wiinkpʉ ijxwʉꞌʉmʉn, jeꞌeyʉ éxtʉm ꞌyijty ja Jonás, Diosʉ kyuga̱jxpʉ.  
\v 30 Pa̱a̱ty dʉꞌʉn éxtʉm ja Jonás oj yaꞌixy es yajnija̱ꞌa̱jʉ mʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ ijttʉ jap Nínive, nandʉꞌʉn ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nꞌita̱ꞌa̱ñʉts éxtʉm tuꞌugʉ ijxwʉꞌʉmʉn mʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp.  
\v 31 Es ko ja̱ꞌa̱y yajpayoꞌoydyʉt, yʉ toxytyʉjk diꞌibʉ jékyʉp yajkutujk ma̱ jʉmboj myiñ, jikypyʉka̱a̱mp tiꞌigyʉ mʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp es yʉꞌʉ dyajnigʉxʉꞌʉgʉt ko pekymyʉʉt diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp, jaꞌa ko yʉꞌʉ jagam tsyooñ es tmʉdowa̱ꞌa̱ñ ja rey Salomonk ja kya̱jxwíjʉn. Es taa ja ya̱a̱ tuꞌuk diꞌibʉ myʉda̱jtypy niꞌigʉ ja mʉjꞌa̱jtʉn kʉdiinʉm ja rey Salomonk.  
\v 32 Es ko ja ja̱ꞌa̱y yajpayoꞌoydyʉt, ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ jékyʉp ijttʉ jap Nínive ka̱jpn, nandʉꞌʉn jyikypyʉ́ktʉt tiꞌigyʉ mʉt diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp, es yʉꞌʉjʉty nandʉꞌʉn dyajnigʉxʉꞌʉgʉdʉt ko pekymyʉʉt ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp, jaꞌa ko yʉ Nínive ja̱ꞌa̱y tmʉdooꞌíttʉ ja Jonás ja ꞌyayuk es jyodʉmbijttʉ. Es taa ja ya̱a̱ tuꞌuk diꞌibʉ myʉda̱jtypy niꞌigʉ ja mʉjꞌa̱jtʉn kʉdiinʉm ja Jonás. 
\s1 Lamprʉ éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 33 ’Ni pʉ́n tkayajtoyeꞌeky tuꞌugʉ lamprʉ es tkujiidsʉt. Yʉꞌʉ yajpʉjtákp kʉjxm es jyá̱jʉt mʉk jap tʉgoty es diꞌibʉ tʉjkʉp wa̱ꞌa̱ts ꞌyíxʉt.  
\v 34 Es pʉn ja ʉxpʉjkʉn diꞌibʉ mꞌaxá̱jʉp oy yʉꞌʉ, yajwa̱ꞌa̱dsʉp tʉgekyʉ mjot mwinma̱ꞌa̱ñ éxtʉm ja oybyʉ lamprʉ tkudeꞌxy tʉgekyʉ ja tʉjk es wyʉꞌʉmʉt wa̱ꞌa̱ts. Per pʉn ja ʉxpʉjkʉn diꞌibʉ mꞌaxá̱jʉp axʉʉk yʉꞌʉ, yaꞌꞌaxʉʉgʉp tʉgekyʉ mjot mwinma̱ꞌa̱ñ éxtʉm tuꞌugʉ lamprʉ axʉʉkpʉ diꞌibʉ kyaj mba̱a̱t yajxón kyudeꞌxy.  
\v 35 Pa̱a̱ty éxkʉm es kʉdiibʉ tadʉ ʉxpʉjkʉn diꞌibʉ mꞌaxá̱jʉp jyátʉt éxtʉm ja lamprʉ axʉʉkpʉ es ma̱ꞌa̱t.  
\v 36 Waꞌan tweꞌemy éxtʉm ja lamprʉ diꞌibʉ wa̱ꞌa̱ts es oy, mʉt ko dʉꞌʉn yʉ mwinma̱ꞌa̱ñ wyʉꞌʉmda̱ꞌa̱yʉt wa̱ꞌa̱ts es oy, éxtʉm ko ja oybyʉ lamprʉ tkudeꞌxy tʉgekyʉ ja tʉjk es kyaj wyeꞌemy ni ti kugoots. 
\s1 Jesús tnigajxy ja fariseeʉty es diꞌibʉ tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp 
\p  
\v 37 Es ko ja Jesús tmʉga̱jxta̱a̱y, net tuꞌugʉ fariseeʉ wyoojʉ kaabyʉ, esʉ Jesús tyʉjkʉ jap tʉgoty es ñaxweꞌtsy meesʉ winduuy.  
\v 38 Es ja fariseeʉ mʉk tja̱ꞌa̱jʉ ko tꞌijxy ko Jesús kyaj tkuydyuuñ ja fariseeʉ kyostumbrʉ ko kyaydyʉ koonʉm wa̱ꞌa̱ts wa̱ꞌa̱ts kyʉbujtʉ.  
\v 39 Es ja Windsʉ́n Jesús jyʉnáñ: 
\p —Miits fariseeʉty xyajwa̱ꞌa̱tstʉ wingʉjxy yʉ mvasʉ es yʉ mdexy. Es nandʉꞌʉn miits mdsiꞌi mxʉtstʉ es mnaywyítʉdʉ yajxón es dʉꞌʉn mgʉxʉꞌʉktʉ mnikʉjxy tsuj. Per mjodoty mnaywyinnaxʉja̱ꞌa̱p es mmaadsa̱a̱mp esʉ axʉʉkpʉ mwinma̱ꞌa̱ñ xymyʉdattʉ.  
\v 40 ¡Kujuunʉty miidsʉty! ¿Kyaj xyñijáwʉdʉ ko diꞌibʉ tʉ dyajkoj wingʉjxy nandʉꞌʉn jodoty dyajkojy?  
\v 41 Mʉdundʉ miidsʉty yʉ Dios mʉt winʉ mjot, es dʉꞌʉn tʉgekyʉ wyʉꞌʉmda̱ꞌa̱yʉt wa̱ꞌa̱ts. 
\p  
\v 42 ’Pʉroobʉ miits fariseeʉty, jaꞌa ko miits myojxtʉp yʉ xuꞌuk es yʉ ruudʉ es tʉgekyʉ a̱a̱y ujts, es kyaj xykyuydyundʉ éxtʉm tyʉyꞌa̱jtʉnʉty es nan kyaj xytsyoktʉ ja Dios. Jawyiin tsoktʉ Dios es xykyuydyúnʉt diꞌibʉ yajnigutujkʉp es oy nandʉꞌʉn xytyukwinyóxtʉt. 
\p  
\v 43 ’Pʉroobʉ miits fariseeʉty, jaꞌa ko mꞌuꞌuñʉya̱ꞌa̱ndʉ jap tsa̱jptʉgóty ma̱ oybyʉ uñaaybyajn, es myajka̱jxpoꞌxa̱ꞌa̱ndʉ tuꞌa̱a̱y mʉt ja windsʉꞌkʉn.  
\v 44 Pʉroobʉ miidsʉty, jaꞌa ko dʉꞌʉn mꞌittʉ éxtʉm ma̱ tuꞌugʉ oꞌkpʉ tʉ ñaxtʉkʉ es kyaj yaꞌijxwʉꞌʉmdʉ, es ja ja̱ꞌa̱y ñaxtʉ nikʉjxy es ni tkanijáwʉdʉ ko jap ja oꞌkpʉ. 
\p  
\v 45 Net ꞌyadsooy tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjkp: 
\p —Yaꞌʉxpʉjkpʉ, ko dʉꞌʉn tʉ mjʉna̱ꞌa̱ñ, xywyinga̱jxpajtpʉts nandʉꞌʉn ʉʉdsʉty. 
\p  
\v 46 Es ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Pʉroobʉ nandʉꞌʉn miits diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp, jaꞌa ko xytyuktsʉmʉꞌʉktʉ tsemy ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ kyaj tmʉmada̱ꞌa̱gʉt, es miidsʉty ni jeꞌeyʉ mgʉwaꞌxypy xykyatukpudʉkʉ.  
\v 47 Pʉroobʉ miidsʉty, jaꞌa ko myajkojtʉp ja oꞌkpʉ kyupotsy ma̱ yajnaxtʉ́kʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ diꞌibʉ mꞌaptʉjk yaꞌoꞌktʉ.  
\v 48 Dʉꞌʉn yajjaygyúkʉ ko miidsʉty tiꞌigyʉ mʉt diꞌibʉ tyuundʉ ja mꞌaptʉjkʉty. Yʉꞌʉjʉty dyaꞌoꞌktʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty es miits xyaꞌóyʉdʉ yʉ kyupotsy.  
\v 49 Pa̱a̱ty ja Dios tʉ jyʉnaꞌañ mʉt ja wyijyꞌa̱jtʉn: “Ngáxʉpts ja ngugajxyʉts es yʉ nꞌapóstʉlʉty, es nijaꞌajʉty xypyajʉdíttʉt es nijaꞌajʉty xyaꞌoogʉt.”  
\v 50 Es ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp, ja Dios ꞌyamdeepy es xykyʉbáttʉt ja ñeꞌpyñ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ diꞌibʉ yaꞌoꞌktʉ extʉ ma̱ naxwíñʉdʉ tsyondaky,  
\v 51 extʉ Abelʉ ñeꞌpyñ extʉ jaba̱a̱t ma̱ Zakariiʉs diꞌibʉ yaꞌoꞌktʉ mʉj tsa̱jptʉjk winduuy es artal ʉxkʉꞌʉy. Pa̱a̱ty nandʉꞌʉn nꞌanʉʉmʉ ko ja Dios ttukkumʉdowa̱ꞌa̱nʉt yʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp nidʉgekyʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ diꞌibʉ yaꞌoꞌktʉ. 
\p  
\v 52 ’Pʉroobʉ miits diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp, jaꞌa ko tʉ xyjaꞌꞌabeky ja awatsn diꞌibʉ yaꞌꞌawatsypy ma̱ ja̱ꞌa̱y tmʉmʉdowdʉ ja Diosʉ ꞌyayuk. Ni miits mgatʉ́kʉdʉ es xyaꞌꞌaduktʉ pʉ́nʉty jatʉkʉyándʉp. 
\p  
\v 53 Ko ja Jesús tsyoꞌonnʉ, net ja fariseeʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp jyantsyjyotꞌambʉjktʉ waanʉ niꞌigʉ mʉt yʉꞌʉ, es oymya̱a̱ty dyajtʉʉy kana̱k nax,  
\v 54 es tꞌʉxta̱ꞌa̱y ja winma̱ꞌa̱ñ wiꞌix dyajka̱ꞌa̱jʉt es tniꞌʉʉnʉt. 
\c 12  
\p  
\v 1 Es waanʉ niꞌigʉ ja̱ꞌa̱y jyantsyñaymyujkʉdʉ kana̱k mil es jyantsyñayꞌadijmujkʉnʉdʉ es ñaydyuktaꞌanʉnʉdʉ. Es ja Jesús tꞌanma̱a̱y jawyiin ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —Naygywentʉꞌátʉdʉ miidsʉty es kʉdiibʉ mnaydyukꞌyaꞌꞌaxʉʉgʉdʉt mʉt ja fariseeʉdyʉ lyevaduurʉ, diꞌibʉ ꞌyandijpy ja wyinma̱ꞌa̱ñ éxtʉmʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ nayꞌandíjʉdʉp jyikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt.  
\v 2 Tʉgekyʉ diꞌibʉ ijtp yuꞌutsy tyam, óknʉm yajpa̱a̱dʉt.  
\v 3 Es diꞌibʉ tʉ xykyajxy ayuꞌudsyʉ koots, yajnija̱ꞌa̱dyaapy xʉʉñ ma̱ nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty. 
\s1 Pʉ́n yajtsʉꞌʉgʉp 
\p  
\v 4 ’Miits mʉguꞌuktʉjkʉty, tyam nꞌanʉʉmʉdʉ ko kyaj xytsyʉꞌʉgʉdʉt diꞌibʉ niniꞌx yaꞌeꞌkypy es óknʉm kyaj mba̱a̱t ti tnakytyúñ.  
\v 5 Nꞌanʉʉmʉdʉ diꞌibʉ mdsʉꞌʉgʉdʉp: tsʉꞌʉgʉdʉ Dios diꞌibʉ ko tʉ tpʉjkʉ ja ja̱ꞌa̱yʉ jyikyꞌa̱jtʉn, myʉda̱jtp ja kutujkʉn es pyʉjta̱ꞌa̱gʉt ma̱ ja ayoodákn. Tʉyꞌa̱jtʉn, tsʉꞌʉgʉdʉ yʉꞌʉ. 
\p  
\v 6 ’Tyoꞌktʉp ja ja̱ꞌa̱y mʉgoxk ja joonuꞌunk mʉt majtskʉ meeñuꞌunk, ¿kʉdii? Es ja Dios kyaj tja̱ꞌa̱ydyʉgóy ni tuꞌuk yʉ taadʉty.  
\v 7 Katʉ miits mdsʉꞌʉgʉdʉ. Dios niꞌigʉ miits mdsókʉdʉ kʉdiinʉm mayʉ joonuꞌungʉty. Pes extʉ mwa̱a̱y Dios yaꞌijtypy madsyoy. 
\s1 Pʉ́nʉty ja Jesús ꞌyʉxka̱jptʉp mayjyaꞌayóty 
\p  
\v 8 ’Es nꞌanʉʉmʉdʉ ko nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉts xyꞌaxá̱jʉp éxtʉmʉ wyindsʉnʉn ya̱ mayjyaꞌayóty, ʉjts, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nandʉꞌʉnʉts nꞌaxa̱jʉ yʉꞌʉjʉty ma̱ ja Dios ꞌyity mʉt ja ꞌyanklʉs.  
\v 9 Es diꞌibʉts kyaj xyꞌaxa̱jʉ mayjyaꞌayóty ya̱ naxwiiñ, ʉj kyajts nꞌaxa̱jʉ nandʉꞌʉn ma̱ ja Dios ꞌyity mʉt ja ꞌyánklʉsʉty.  
\v 10 Es oytyim pʉ́nʉty diꞌibʉts ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, xykya̱jxpátp axʉʉk, mba̱a̱t yʉꞌʉ yajmeꞌxy. Per diꞌibʉ myʉꞌꞌʉdʉgeepy myʉga̱jxtʉgeepy ja Espíritʉ Santʉ, yʉꞌʉ mʉt ñaybyekytyʉ́kʉdʉt es ni na̱ꞌa̱ Dios kyapojpʉmaꞌxʉdʉt. 
\p  
\v 11 ’Es ko ja ja̱ꞌa̱yʉty myajnʉjxʉdʉt ma̱ ja teedyʉty, o ma̱ ja justísʉty, o ma̱ ja diꞌibʉ niꞌigʉ myʉ́jʉty ja kyutujkʉn, katʉ mnaydyukjotmaydyúñʉty wiꞌix mꞌadsówʉt o wiꞌix mjʉna̱ꞌa̱nʉt,  
\v 12 jaꞌa ko yʉ Espíritʉ Santʉ yʉꞌʉ mmoꞌoyʉdʉp ja ayuk wiꞌix mjʉna̱ꞌa̱nʉt. 
\s1 Kudsʉꞌʉgʉ ja mʉkja̱ꞌa̱yꞌát 
\p  
\v 13 Net tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y tꞌanma̱a̱y ja Jesús: 
\p —Yaꞌʉxpʉjkpʉ, anʉʉmʉts ja nmʉgaꞌax es dyajwa̱ꞌxʉt ja kuma̱ꞌa̱ñ esʉts xymyoꞌoyʉt diꞌibʉts ʉj xypyatp. 
\p  
\v 14 Es ja Jesús ꞌyadsoojʉ: 
\p —Mexy, ¿pʉ́nʉts ʉj tʉ xypyʉjtaꞌaky éxtʉmʉ fwezʉn o diꞌibʉ yajwa̱ꞌxʉp ja kuma̱ꞌa̱ñ? 
\p  
\v 15 Nandʉꞌʉn ja Jesús tꞌakꞌanma̱a̱ydyʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty: 
\p —Ixtʉ es naygywentʉꞌátʉdʉ miidsʉty es katʉ xyꞌadsoktʉ ni tii, jaꞌa ko kyaj ja̱ꞌa̱y yʉꞌʉyʉ ttimtukjikyꞌaty ko mayʉ pyʉjtaꞌaky tmʉdaty. 
\p  
\v 16 Net ja Jesús tpʉjtáky tuꞌugʉ ijxpajtʉn: 
\p —Tuꞌugʉ yedyʉjk mʉkja̱ꞌa̱y ꞌyijty. Yʉ pyʉjtaꞌaky jantsy wyindʉʉ.  
\v 17 Ta ja mʉkja̱ꞌa̱y ja wyinma̱ꞌa̱ñ dyajꞌyoꞌoy: “¿Tits ndúnʉp? Kyajts nmʉdaty ma̱ts nbʉjkʉꞌʉgʉdʉ tya̱dʉ pʉjtaꞌaky.”  
\v 18 Es dyajꞌyoꞌoy ja wyinma̱ꞌa̱ñ, ta jyʉnáñ: “Tʉts nnijawʉ tits ndúnʉp. Nꞌokꞌyajpʉdeꞌegyʉdsʉ tya̱dʉ ndsaꞌxʉts es ngójʉdʉts waanʉ mʉj. Es jápʉts nbʉjkʉꞌkta̱ꞌa̱yʉt tʉgekyʉ diꞌibʉts tyam tʉ nyajpʉdeꞌeky es tʉgekyʉ diꞌibʉts nmʉda̱jtypy.  
\v 19 Nétʉts nnayꞌanʉʉmʉdʉt: Mmʉda̱jtypy may pʉjkeꞌeky diꞌibʉ myajtúnʉp kana̱k jʉmʉjt. Poꞌx. Kay uuk. Jotkujkꞌát.”  
\v 20 Perʉ Dios ꞌyanma̱a̱yʉ: “¡Winma̱ꞌa̱ñdyúk! Tya̱dʉ ux mꞌooga̱ꞌa̱ñ, es diꞌibʉ mmʉda̱jtypy pʉjkeꞌeky, ¿pʉ́n myʉwʉꞌʉmʉp?” 
\p  
\v 21 Es ja Jesús ꞌyakjʉnáñ: 
\p —Es dʉꞌʉn jyátʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty nidʉgekyʉ diꞌibʉ pyʉjtaꞌaky ñipʉjkpajttʉp kyʉꞌʉm oyꞌa̱jtʉngyʉjxm, per kyaj tnipʉjkpáttʉ ja oyꞌa̱jtʉn ma̱ Dios. 
\p  
\v 22 Oknʉm ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —Pa̱a̱ty nꞌanʉʉmʉdʉ miidsʉty, katʉ xywyinmaydyʉ diꞌibʉ mjʉꞌxtʉp es diꞌibʉ mwitꞌáttʉp.  
\v 23 Pes mʉt yʉꞌʉyʉ yʉ mjikyꞌa̱jtʉn es yʉ mniniꞌx diꞌibʉ Dios tʉ mdukmayꞌátyʉty, yʉꞌʉ dʉꞌʉn niꞌigʉ oy kʉdiinʉm ja mjeꞌxy mbeky esʉ mwit mnijam.  
\v 24 Ixtʉ jeeky. Kyaj ñiꞌiptʉ es kyaj tsyiktʉ es kyaj tmʉdattʉ tsyaꞌx es wiꞌix ja Dios myoꞌoyʉty ja jyeꞌxy. ¡Es miidsʉty niꞌigʉ mjantsyyajtsóktʉ kʉdiinʉmʉ jeegyʉty!  
\v 25 Ni pʉ́n miidsʉty mba̱a̱t kyaj ñayyajjikyꞌátyʉty waanʉ jeky, oy mʉk mjanayjyotmaydyuunʉbʉ.  
\v 26 Es pʉn kyaj mba̱a̱t xytyundʉ tadʉ diꞌibʉ waanʉ, ¿ti ko mnayjyotmaydyúnʉdʉ mʉt ja wiinkpʉ? 
\p  
\v 27 ’Ixtʉ wiꞌix yoñ ja pʉjy. Kyaj tyundʉ es kyaj tya̱ꞌa̱ktʉ. Per nꞌanʉʉmʉ ko ni ja rey Salomonk mʉt tʉgekyʉ tsyujꞌa̱jtʉn, kyaj dyʉꞌʉnʉty éxtʉm yʉꞌʉ.  
\v 28 Es pʉnʉ Dios yajpijpy yʉ pʉjy diꞌibʉ piꞌtsp pojʉn es jakumbom yajnoꞌknʉ, ¿ti ko kyaj xymyʉbʉktʉ es ʉdsa̱jtʉm yʉꞌʉ xywyítxʉm? ¿Ti ko miidsʉty jeꞌeyʉ waanʉ xymyʉbʉktʉ?  
\v 29 Katʉ mjotmayꞌooktʉ es katʉ xyꞌʉxta̱ꞌa̱ydyʉ ti mjʉꞌxtʉp es ti mꞌuuktʉp.  
\v 30 Tʉyꞌa̱jtʉn ko yʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ kyaj tmʉdúñ ja Dios, yʉꞌʉyʉ sitʉy naydyukjotmaydyuunʉp tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ. Per miidsʉty katʉ dʉꞌʉn xytyundʉ, jaꞌa ko Dios Teety yʉꞌʉ mDeetyꞌa̱jttʉp es yʉꞌʉ ñija̱ꞌa̱p ko mdʉgoyꞌa̱jtxʉbʉ tya̱a̱dʉ.  
\v 31 Naydyukjotmaydyúnʉdʉ miidsʉty es mjikyꞌáttʉt éxtʉm ja Dios dyajkutíky, es net yʉꞌʉ mmoꞌoyʉdʉt tʉgekyʉ diꞌibʉ mdʉgoyꞌa̱jtxʉp. 
\p  
\v 32 ’Katʉ mdsʉꞌʉgʉdʉ. Ʉjts miits ngwentʉꞌáttʉp éxtʉm ja borreegʉ kwentʉꞌa̱jtpʉ tkwentʉꞌaty ja byorreegʉ. Nandʉꞌʉn yʉ Dios Teety ꞌyoyjya̱ꞌa̱p es myajnʉjxʉdʉt ma̱ yʉꞌʉ yajkutíky. 
\s1 Pʉjkʉꞌʉktʉ ja mꞌoyꞌa̱jtʉn tsa̱jpótm 
\p  
\v 33 ’Tooktʉ diꞌibʉ mmʉda̱jttʉp, es moꞌoydyʉ diꞌibʉ tʉgoyꞌa̱jtxʉp; tukjottʉgoydyʉ abʉjkʉn diꞌibʉ ni wiꞌix kyajátʉt, ja oyꞌa̱jtʉn jam tsa̱jpótm, ma̱ kyaj tyʉ́kʉt ja maꞌtspʉ es ni tii diꞌibʉ yajwindʉgóyʉp.  
\v 34 Mʉt ko ma̱ xymyʉdaty pʉjkeꞌeky yʉ mꞌoyꞌa̱jtʉn, nan japʉ mjot mwinma̱ꞌa̱ñ ꞌyity. 
\p  
\v 35 ’Nayjyʉjpꞌíxʉdʉ mʉt ja mlamprʉ es xyajtóyʉt.  
\v 36 Dʉꞌʉn éxtʉmʉ poꞌoduumbʉ diꞌibʉ ꞌyawijxypy yʉ wyindsʉ́n ko jyʉmbítʉt ma̱ tʉ ꞌyotsy pʉjkpʉ nigaabyʉ, es netyʉ dyaꞌꞌawa̱ꞌa̱dsʉt ja tʉjk a̱a̱ ko kyuga̱jxʉt.  
\v 37 Jotkujk yʉ poꞌoduumbʉ diꞌibʉ ja wyindsʉ́n pátʉp wijy ko jya̱ꞌtʉt. Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko ja wyindsʉ́n dyajnaxwaadsʉt ma̱ ja meesʉ es twingʉꞌʉyʉt es dyajkáyʉt.  
\v 38 Es oy jya̱ꞌtʉt tsuꞌpʉn, o kajamóñʉm es yajpa̱a̱dʉt wijy, jotkujkʉ tadʉ poꞌoduumbʉ.  
\v 39 Es mnija̱ꞌa̱dʉp miidsʉty kooxyʉp yʉ kudʉjk tnijawʉ ti oorʉ jya̱ꞌtʉt yʉ maꞌtspʉ, nétxyʉp ꞌyity wijy es kyajxyʉp ja toombʉ tyʉkʉ.  
\v 40 Miidsʉty nandʉꞌʉn nayjyʉjpꞌíxʉdʉ, jaꞌa ko kyaj xyñijáwʉdʉ na̱ꞌa̱ ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nja̱ꞌtʉdʉts. 
\s1 Oydyuumbʉ es diꞌibʉ kyaj 
\p  
\v 41 Net ja Peedrʉ dyajtʉʉy: 
\p —Windsʉ́n, ¿ti tʉ xypyʉjtaꞌagyʉ tya̱dʉ ijxpajtʉn jeꞌeyʉ mʉt ʉʉdsʉty, o mʉt nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱y? 
\p  
\v 42 Es ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Nꞌokpʉjtákʉm tuꞌugʉ kudʉjk tmʉdaty tuꞌugʉ tyuumbʉ diꞌibʉ kuwijy es tyiimpy ti wyindsʉ́n tsyejpy. Ta ttukmʉnikaagʉ ja tyʉjk es dyajkáy dyajꞌuugʉt ja poꞌoduumbʉty diꞌibʉ jam.  
\v 43 Jotkujk ja tuumbʉ ko ja wyindsʉ́n jya̱ꞌtʉt es pya̱a̱dʉdʉt tkuydyúñ diꞌibʉ tʉ yajtuknipéky.  
\v 44 Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko yʉ windsʉ́n ttuknipʉ́kʉdʉp tʉgekyʉ diꞌibʉ myʉda̱jtypy.  
\v 45 Per pʉnʉ tadʉ poꞌoduumbʉ jotjʉna̱a̱mp: “Yʉ nwindsʉ́nʉts kyaj tsyojkja̱ꞌta̱ꞌa̱ñ”, es net axʉʉk ttuuñ ja wiinkpʉty ja poꞌoduumbʉ, es yʉꞌʉ jeꞌeyʉ kyaay ꞌyuknʉ es myúkʉnʉ.  
\v 46 Ko ja wyindsʉ́n jya̱ꞌtʉt ja oorʉ ma̱ yʉꞌʉ kyaj tjʉjpꞌíxy, net tyukkumʉdówʉdʉt jantsy mʉk es yajpʉjta̱ꞌa̱gʉt ma̱ ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ kyaj tkuydyundʉ ꞌyayuk. 
\p  
\v 47 ’Jaꞌa ko yʉ poꞌoduumbʉ diꞌibʉ ñija̱ꞌa̱p wiꞌix yʉ wyindsʉ́n tjatseky es kyaj dʉꞌʉn tkuydyúñ es kyaj tmʉmʉdoy, nandʉꞌʉn yajtukkumʉdówʉt mʉj.  
\v 48 Per ja poꞌoduumbʉ diꞌibʉ kyaj tnijawʉ wiꞌix ttseky ja wyindsʉ́n es ttuñ diꞌibʉ nitʉjkʉp ja tʉydyuꞌunʉn, jeꞌeyʉ waanʉ yajtukkumʉdówʉt. Jaꞌa ko diꞌibʉ wyindsʉ́n tʉ myoꞌoyʉty yʉ kyutujkʉn, yʉꞌʉ anaꞌamʉdʉp mʉk ja wyindsʉ́n, es diꞌibʉ niꞌigʉ yʉ kyutujkʉn tʉ myoꞌoyʉty yʉ wyindsʉ́n, nan niꞌigʉ ꞌyanaꞌamʉdʉt. 
\s1 Jesuskyʉjxmʉ ja̱ꞌa̱y yajtsiptʉ́kʉdʉ 
\p  
\v 49 ’Tʉts nmiñ naxwiiñ es nyajmíñʉts ja jʉʉn. Es njantsytsyékyʉts esxyʉp tyam tyoy.  
\v 50 Koonʉmts nꞌayówʉdʉts, es njotmayꞌoogʉdʉts extʉ ko yajkuydyúnʉt.  
\v 51 ¿Tii mjʉnándʉp miidsʉty kots ʉj tʉ nmʉmíñ yʉ jotkujkꞌa̱jtʉn ya̱ naxwiiñ? ¡Kyaj dyʉꞌʉnʉty! Jeꞌeyʉ jotmay nyajmiiñʉts.  
\v 52 Tyam ñaywya̱ꞌxa̱ꞌa̱nʉdʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ nimʉgoxk ijttʉp ma̱ tuꞌugʉ tʉjk. Nidʉgʉʉk tmʉdsipꞌaty ja nimajtskpʉ, es ja nimajtskpʉ tmʉdsipꞌaty nidʉgʉʉkpʉ.  
\v 53 Ja teety ttukꞌakꞌaty ja mya̱a̱nk, es ja ma̱a̱nk ttukꞌakꞌaty ja tyeety; es ja ta̱a̱k ttukꞌakꞌaty ja ñʉʉx, es ja nʉʉx ttukꞌakꞌaty ja tya̱a̱k; es ja xekxy naydyukꞌakꞌa̱jtʉdʉp ak jaꞌajʉty. 
\p  
\v 54 Jesús nandʉꞌʉn tꞌanma̱a̱y ja ja̱ꞌa̱y: 
\p —Ko miits xyꞌixtʉ yʉ yaak pyʉdeꞌeky ma̱ xʉʉ tsyiꞌity, net mjʉna̱ꞌa̱ndʉ: “Tuꞌuja̱a̱mp”, es net tyuꞌuy.  
\v 55 Es ko jyʉmbojy, net mjʉna̱ꞌa̱ndʉ ko ꞌyana̱ꞌa̱ñ, es net ꞌyañ.  
\v 56 Miidsʉty diꞌibʉ nayꞌandíjʉdʉp es jyikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, mnija̱ꞌa̱dʉp wiꞌix jyata̱ꞌa̱ñ ko pyojy es ko yaak pyʉdeꞌeky, ¿ti ko xykyanijáwʉdʉ diꞌibʉ Dios tyiimpy tyam ma̱ miidsʉty?  
\v 57 ¿Es ti ko miidsʉty kʉꞌʉm xykyapayoꞌoydyʉ éxtʉm pyaadyʉty? 
\p  
\v 58 ’Ko pʉ́n mniꞌʉʉnʉdʉt es mnʉjxtʉ nimajtsk ma̱ ja kuduunk, nik oy ko mʉt mnayyaꞌóyʉdʉt tuꞌam, kʉdiibʉ mnaymyʉnʉjxʉdʉt ma̱ fwezʉn, jaꞌa ko yʉ fwez mgʉyákʉdʉp ma̱ polʉsiiʉ, es mbʉjta̱ꞌa̱gʉdʉt pujxndʉgóty.  
\v 59 Nꞌanʉʉmʉts mij, ko jap mdʉ́kʉt, nétnʉm mbʉdsʉ́mʉt koonʉm xykyʉbajtta̱ꞌa̱yʉt tʉgekyʉ. 
\c 13  
\s1 Tsojkʉp es njodʉmbijtʉm 
\p  
\v 1 Net ja ja̱ꞌa̱y tnimiindʉ ja Jesús es ttukmʉmadyaktʉ éxtʉmʉ Pilatʉ ꞌyadʉꞌʉtsy ko dyaꞌeeky Galileeʉ ja̱ꞌa̱yʉty ma̱ ja artal ko Dios twindsʉꞌʉgʉdʉ.  
\v 2 Es ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —¿Mjʉnándʉp xytyijy miidsʉty ko niꞌigʉ pyekyjyaꞌayʉdyʉ tya̱dʉ Galileeʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ oꞌktʉ es kyaj dyʉꞌʉnʉty ja wiinkpʉ Galileeʉ ja̱ꞌa̱yʉty?  
\v 3 Kyaj tyʉyꞌa̱jtʉnʉty. Per pʉn kyaj miits mjodʉmbittʉ, nandʉꞌʉn mdʉgooydyaꞌaydyʉt.  
\v 4 Es ma̱a̱nʉm yʉ potsyʉ kʉjxmbʉ diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Siloꞌee jyity es dyaꞌeꞌky nima̱jmókx tʉgʉʉk ja ja̱ꞌa̱y, ¿mjʉnándʉp xytyijy miidsʉty ko niꞌigʉ yʉꞌʉ pyekyjyaꞌayʉty es kyaj ja wiinkpʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ Jerusalén es kyaj ꞌyoꞌktʉ? ¡Kyaj tyʉyꞌa̱jtʉnʉty!  
\v 5 Per pʉn miidsʉty kyaj mjodʉmbittʉ, nandʉꞌʉn mdʉgooydyaꞌaydyʉt. 
\s1 Iigʉ kepy éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 6 Net ja Jesús tpʉjtáky tuꞌugʉ ijxpajtʉn: 
\p —Tuꞌugʉ yedyʉjk tmʉdaty tuꞌugʉ iigʉ kepy ma̱ ja kyam, es oj ñejxy es tꞌixa̱ꞌa̱ñ pʉn jamʉ iigʉ tsa̱ꞌa̱m. Es ni ti tkapaty.  
\v 7 Net tꞌanma̱a̱y ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ kywentʉꞌa̱jtypy ja iigʉ: “Ix. Tyámʉts tʉgʉk jʉmʉjt kujk nmiñ es nꞌʉxta̱ꞌa̱yʉdsʉ tyʉʉmbʉ tadʉ iigʉ es kyajts ti nba̱a̱ty. Tim poꞌtʉꞌʉk. Kʉdiibʉ jeꞌeyʉ ꞌyadsípʉt.”  
\v 8 Es ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ kywentʉꞌa̱jtypy ja kam ꞌyadsooy: “Windsʉ́n, waꞌan tꞌakꞌity jatuk jʉmʉjt. Tyámʉts ja nax nda̱jꞌyúngʉt es mbʉjta̱ꞌa̱gʉdʉts ja abuꞌudʉ.  
\v 9 Es kots dʉꞌʉn ndúnʉt, net nꞌijxʉm kooxyʉp nyajtʉʉmpꞌátʉt ma̱ tadʉ jʉmʉjt myiñ. Es pʉn kyaj, ta xypyoꞌtʉꞌʉgʉt.” 
\s1 Jesús dyaꞌꞌagʉdaꞌaky tuꞌugʉ toxytyʉjk jʉdsʉguty 
\p  
\v 10 Es ma̱ tuꞌugʉ sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ ja Jesús yaꞌʉxpeky ma̱ ja tsa̱jptʉjk,  
\v 11 es ta tuꞌugʉ toxytyʉjk diꞌibʉ pʉjkʉp ma̱jmókx tʉgʉk jʉmʉjt. Yʉ kaꞌoybyʉ tʉ yajwʉꞌʉmʉnʉ jʉdsʉguty, es kyaj mba̱a̱t ñakytyʉy.  
\v 12 Es ko ja Jesús ꞌyijxʉ, net oj dyaxʉ es ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Ʉjts tyam mij nyaꞌꞌagʉda̱ꞌa̱gʉp. 
\p  
\v 13 Es net ja kyʉꞌʉ ttuknikooñ ja toxytyʉjk, es net ja ñiniꞌx tyʉʉda̱a̱y. Ta ja toxytyʉjk tꞌawda̱jty ja Dios.  
\v 14 Es jyotꞌambejky ja diꞌibʉ ijtp windsʉ́n ma̱ ja tsa̱jptʉjk, jaꞌa ko Jesús tʉ dyaꞌꞌagʉdaꞌaky ma̱ sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ tadʉ toxytyʉjk. Es ja tsa̱jptʉjkʉ ñʉwindsʉ́n tꞌanma̱a̱y ja ja̱ꞌa̱yʉty: 
\p —Tuꞌuk tuꞌugʉ sʉma̱a̱n tʉdujk xʉʉ mba̱a̱t mmindʉ es mꞌagʉda̱ꞌa̱ktʉt, per sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ kyaj mba̱a̱t. 
\p  
\v 15 Net ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Miidsʉty diꞌibʉ nayꞌandíjʉdʉp es jyikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, ¿ti kyaj miidsʉty sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ xymyʉgájʉdʉ mburrʉ es ja mdsa̱jka̱a̱ es xyajnʉjxtʉ nʉꞌukpʉ?  
\v 16 Es tya̱dʉ toxytyʉjk yʉꞌʉ Abra̱a̱nʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts, es ja mʉjkuꞌugópk Satanás tʉ yaꞌítyʉty mʉdʉ tadʉ pa̱ꞌa̱m ma̱jmókx tʉgʉk jʉmʉjt, ¿ti ko kyaj ꞌyagʉda̱ꞌa̱gʉdʉ tya̱dʉ toxytyʉjk sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ? 
\p  
\v 17 Es ko dʉꞌʉn ja Jesús jyʉnáñ, nidʉgekyʉ myʉdsip tsyoydyuunda̱a̱ydyʉ, es ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ tʉ tmʉdoy xyondakta̱a̱ydyʉ mʉt ja mʉjꞌa̱jtʉn diꞌibʉ Jesús tʉ ttuñ. 
\s1 Mortás tʉʉmt éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 18 Net ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —¿Wiꞌix yaꞌixy ja Diosʉ kyutujkʉn, es tits mba̱a̱t mʉʉt nyajkijxyʉ?  
\v 19 Dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌugʉ mortás tʉʉmt diꞌibʉ tuꞌugʉ yedyʉjk tʉ twʉjy es yajnijeepy mʉdʉ nax, es yoñ éxtʉm tuꞌugʉ kepyʉn es ja joonʉty tpʉjta̱ꞌa̱ktʉ pyaꞌan ma̱ tadʉ xyeꞌentsy. 
\s1 Levaduurʉ éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 20 Es ꞌyakjʉnáñ ja Jesús: 
\p —¿Ti mba̱a̱t mʉt kyijxyʉ ja Diosʉ kyutujkʉn?  
\v 21 Dʉꞌʉn yʉꞌʉ éxtʉm ja levaduurʉ diꞌibʉ tuꞌugʉ toxytyʉjk pyʉjtákypy ma̱ mayʉ arinʉ es ttuktijꞌyoꞌoy koonʉm ñaydyuktʉjkʉdyaꞌayʉty. 
\s1 Tʉjk a̱a̱ xuꞌutspʉ 
\p  
\v 22 Es ja Jesús dyajꞌyoꞌoy ja tyuꞌu, ñejxy Jerusalén es ñaxy ka̱jpnga̱jpn es yaꞌʉxpeky.  
\v 23 Es niduꞌuk yajtʉʉjʉ: 
\p —Windsʉ́n, ¿jeꞌeyʉ niwaanʉ diꞌibʉ nitsokp? 
\p Es ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p  
\v 24 —Jottʉgoydyʉ es mdʉ́kʉdʉt ma̱ tʉjk a̱a̱ xuꞌutspʉ, jaꞌa ko may ja ja̱ꞌa̱y tyʉkʉya̱ꞌa̱ndʉ, es kyaj mba̱a̱t tyʉ́kʉdʉ.  
\v 25 Es ko ja kudʉjk pyʉdʉꞌʉgʉt es dyaꞌꞌadúkʉt ja tʉjk a̱a̱, net miidsʉty diꞌibʉ jap tʉja̱ꞌp kyóxtʉp ja tʉjk a̱a̱, es mjʉna̱ꞌa̱ndʉt: “Windsʉ́n, yaꞌꞌawa̱ꞌa̱ts ja mdʉjk esʉts ndʉ́kʉdʉt.” Es ja kudʉjk ꞌyadsówʉt: “Kyajts nnijawʉ mbʉ́n miidsʉty es ma̱ mdsoondʉ.”  
\v 26 Es miidsʉty xyꞌanʉʉmʉt: “Ʉdsa̱jtʉm oj nꞌokka̱ꞌa̱yʉmbʉ tiꞌigyʉ, es mijts xyaꞌʉxpʉjk nga̱jpnótyʉts.”  
\v 27 Es yʉ kudʉjk mꞌadsówʉdʉt: “Tʉ nꞌanʉʉmʉdʉ ko kyajts nnijawʉ ma̱ mdsoondʉ. ¡Jʉgaꞌaktʉ ja ya̱a̱ nidʉgekyʉ miidsʉty pojpʉ tuumbʉty!”  
\v 28 Jam ma̱ ja̱ꞌa̱y jyʉꞌʉy ya̱ꞌa̱xtʉt es ñaydyʉtska̱a̱dʉdʉt mʉt ja ayoꞌon, jam nandʉꞌʉn miits mꞌíttʉt ko xyꞌíxtʉt yʉ Abra̱a̱n, Isa̱a̱ esʉ Jakoob es nidʉgekyʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ ma̱ Diosʉ kyutujkʉn, es miits myajꞌyojkpʉdsʉmándʉp tʉja̱ꞌp.  
\v 29 Es ja ja̱ꞌa̱y myina̱ꞌa̱ndʉ jagam ma̱ xʉʉ pyʉdsemy es ma̱ xʉʉ tsyiꞌity es ma̱ jʉmboj es ma̱ yukpoj, es ñaxwaatstʉt es kyáydyʉt ma̱ Diosʉ kyutujkʉn.  
\v 30 Es ta diꞌibʉ tyam ʉxꞌok, yʉꞌʉ nʉjxtʉp jawyiin; es diꞌibʉ tyam jawyiin, yʉꞌʉ íttʉp ʉxꞌok. 
\s1 Jesús tniyaꞌaxy ja jerusaléngʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty 
\p  
\v 31 Es net jya̱jttʉ nijaꞌajʉty ja fariseeʉty, es tꞌanma̱a̱ydyʉ ja Jesús: 
\p —Tsoon ja ya̱a̱, jaꞌa ko ja Eroodʉs myaꞌoogánʉp. 
\p  
\v 32 Ta ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Nʉjx anʉʉmʉdʉ tadʉ wax kots ʉj njʉna̱ꞌa̱ñ: “Ʉjts nyajpʉdsʉmaambyʉts yʉ kaꞌoybyʉ es nyaꞌꞌagʉda̱ꞌa̱gʉdʉts yʉ puma̱ꞌa̱y, es nyajkʉxa̱ꞌa̱ñʉts yʉ nduungʉts extʉ ko Dios jyʉna̱ꞌa̱nʉtnʉm.”  
\v 33 Es mba̱a̱dʉts nyajꞌyoꞌoyʉdʉts ja nduꞌu extʉ koonʉmts nja̱ꞌtʉdʉts Jerusalén. Mʉt ko kyaj mba̱a̱t tuꞌugʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ ꞌyeeky pʉn kyaj jyápʉty Jerusalén. 
\p  
\v 34 Es ja Jesús ꞌyakjʉnáñ: 
\p —Miits Jerusalén ja̱ꞌa̱yʉty, miits myaꞌoꞌktʉp yʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉty es xykyuka̱ꞌa̱tstʉ ja diꞌibʉ Dios kyejxypy. Kana̱k ok miidsʉty njayajmuka̱ꞌa̱ñ éxtʉmʉ tutta̱a̱k dyajmíky ja tyutkuꞌungʉty kyaknbatkʉꞌp, per kyaj xykyupʉjktʉ.  
\v 35 Mꞌíxtʉp miidsʉty ko yʉ mdʉjk wyʉꞌʉma̱ꞌa̱ñ kubak. Es nꞌanʉʉmʉdʉ ko kyajts xyñakyꞌíxtʉt extʉ ko tpa̱a̱dʉt ja xʉʉ es miits mjʉna̱ꞌa̱ndʉt: “Dios kyunuꞌxʉp ja diꞌibʉ miimp Nindsʉnꞌa̱jtʉmgyʉjxm.” 
\c 14  
\s1 Jesús dyaꞌꞌagʉdaꞌaky ja puma̱ꞌa̱y diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja kiꞌix 
\p  
\v 1 Ma̱ tuꞌugʉ sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ ja Jesús ñejxy kaabyʉ ma̱ tuꞌugʉ windsʉ́n fariseeʉ tyʉjk, es támdʉm pyaꞌíxyʉty yʉ wiinkpʉ fariseeʉty.  
\v 2 Es jam Jesús wyinduuy tuꞌugʉ puma̱ꞌa̱y diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja kiꞌix.  
\v 3 Net ja Jesús dyajtʉʉy ja fariseeʉty es diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp: 
\p —¿Ti ja anaꞌamʉn yajkutijkypy, es nyaꞌꞌagʉdákʉm ja puma̱ꞌa̱y ma̱ sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ, o kyajʉ? 
\p  
\v 4 Es yʉꞌʉjʉty wyʉꞌʉmda̱a̱ydyʉ amoñʉ. Net ja Jesús tkʉꞌʉnitooñ ja puma̱ꞌa̱y es dyaꞌꞌagʉdaky, es tꞌanma̱a̱y es ñʉjxʉt.  
\v 5 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja fariseeʉty: 
\p —Pʉn miidsʉty yʉ mꞌuꞌunk o mdsa̱jka̱a̱ kuna̱jxp ma̱ tuꞌugʉ nʉda̱jñ, ¿ti kyaj mij xyjuudʉt pójʉnʉ, oy jyatimsa̱a̱bʉxʉʉjʉty? 
\p  
\v 6 Es kyaj ꞌyadsoojʉmbijttʉ ni wiꞌix. 
\s1 Yajwóy ma̱ pʉjk ukʉn 
\p  
\v 7 Es ko tꞌijxy ja Jesús yʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ tʉ yajwóy ko twinꞌixtʉ yʉ uñaaybyajn diꞌibʉ windsʉꞌkʉn mʉʉt ma̱ meesʉ, net myooyʉdʉ tadʉ ka̱jxwíjʉn: 
\p  
\v 8 —Ko pʉ́n mwówʉdʉt ma̱ tuꞌugʉ xʉʉ ma̱ ja̱ꞌa̱y pyʉka̱ꞌa̱ñ, katʉ mꞌuꞌuñʉ ma̱ ja uñaaybyajn ja jʉjpꞌámbʉ. Mba̱a̱t myiñʉ wiinkpʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ niꞌigʉ mʉj ijtp es kʉdii mij,  
\v 9 es ja kudʉjk mꞌanʉʉmʉdʉt: “Waꞌtsʉꞌʉk jaa es yʉ ja̱ꞌa̱y ꞌyuꞌuñʉt.” Es mij mnʉjxʉt mʉt ja tsoydyuꞌun extʉ jam ʉxꞌam, es mꞌuꞌuñʉt.  
\v 10 Tyam nga̱jxwijy es ko myajwówʉt, uꞌuñʉ jam ʉxꞌam. Es ko myínʉt diꞌibʉ tʉ mwóyʉty, net mꞌanʉʉmʉdʉt: “Mʉtnaymyaayʉbʉ, nax yamdsoo ma̱ uñaaybyajn diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja windsʉꞌkʉn.” Es dʉꞌʉn xyꞌaxá̱jʉt ja windsʉꞌkʉn ma̱ ja ja̱ꞌa̱y ꞌyuꞌuñʉdʉ mʉt mij ma̱ ja meesʉ.  
\v 11 Diꞌibʉ naymyʉjpʉjtákʉp, yʉꞌʉ Dios puwijtsʉp; es diꞌibʉ naybyʉjtákʉp yuunk naxypyʉ, yʉꞌʉ Dios yaꞌítʉp mʉj. 
\p  
\v 12 Es ja Jesús tꞌanma̱a̱y nandʉꞌʉn ja kudʉjk diꞌibʉ tʉ twoy: 
\p —Ko xywyówʉt ja ja̱ꞌa̱y kaabyʉ, katʉ xywyowdʉ yʉ mmʉtnaymyaayʉbʉ es ja mmʉguꞌuktʉjk, o mmʉdʉjkpa̱ꞌa̱, o mʉkja̱ꞌa̱ydyʉjk, diꞌibʉ óknʉm mij mwówʉdʉp nandʉꞌʉn.  
\v 13 Kyaj dyʉꞌʉnʉty. Ko ja̱ꞌa̱y xywyówʉt ma̱ xʉʉ xytyuna̱ꞌa̱ñʉty, mwówʉp yʉ ayoobʉ ja̱ꞌa̱y, yʉ ʉxneybyʉ es yʉ wiintspʉ.  
\v 14 Pʉn mdiimbyʉ dʉꞌʉn, mgunuꞌxʉdʉp ja Dios, jaꞌa ko yʉꞌʉjʉty kyaj mba̱a̱t dyajjʉmbíttʉ. Dios myajjʉmbijtxʉdʉp ma̱ naty jyikypyeky ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ jikyꞌa̱jttʉp tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt. 
\s1 Diꞌibʉ rey tyuun ko ꞌyuꞌunk pyejky 
\p  
\v 15 Es ko tmʉdooy yʉ tya̱a̱dʉ, tuꞌugʉ diꞌibʉ naty jam uñaapy ma̱ ja meesʉ tꞌanma̱a̱y ja Jesús: 
\p —¡Jotkujk diꞌibʉ kaapy ma̱ ja Diosʉ kyutujkʉn! 
\p  
\v 16 Net ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Tuꞌugʉ kudʉjk ttuna̱ꞌa̱ñ tuꞌugʉ mʉj xʉʉ. Net twooy may ja ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 17 Es óknʉm ma̱ ja oorʉ tpaty ma̱ ꞌyaꞌuxꞌata̱ꞌa̱ndʉ, tkejxy tuꞌugʉ tyuumbʉ es tꞌanʉʉmʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty: “Mindʉ. Tʉ net yajpʉjtakta̱ꞌa̱y tʉgekyʉ.”  
\v 18 Es nidʉgekyʉ diꞌibʉ tʉ twoy jyʉnandʉ: “Dʉꞌʉn xyꞌoknamaꞌxʉt.” Tuꞌuk jyʉnáñ: “Jaꞌa ko tyámʉts tʉ njuy tuꞌugʉ nax, es yʉꞌʉts nʉjx nꞌixa̱ꞌa̱ñ. Tunʉ mayꞌa̱jtʉn, dʉꞌʉn xyꞌoknamaꞌxʉt.”  
\v 19 Es jatuꞌuk jyʉnáñ: “Yʉꞌʉts tʉ njuy mʉgoxk mankwernʉ yuubʉ, es yʉꞌʉts nʉjx nꞌijxmatsa̱ꞌa̱ñ pʉ́n yuup. Tun mayꞌa̱jtʉn, dʉꞌʉn xyꞌoknamaꞌxʉt.”  
\v 20 Es jatuꞌuk jyʉnáñ: “Tyámʉts ndimpʉjkta̱ꞌa̱y. Kyajts mba̱a̱t nnejxy.”  
\v 21 Es ko ja tuumbʉ jyʉmbijty, net ja wyindsʉ́n tꞌanma̱a̱y tʉgekyʉ. Net ja wyindsʉ́n ꞌyajkʉ, es tꞌanma̱a̱y ja tyuumbʉ: “Nʉjx tyamyʉ woomúk yʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibáty mʉj tuꞌa̱a̱y mutsk tuꞌa̱a̱y, es xyajmínʉt ja ya̱a̱ nidʉgekyʉ ayoobʉ ja̱ꞌa̱yʉty esʉ ʉxneybyʉ esʉ wiintspʉ.”  
\v 22 Es óknʉm ja tuumbʉ tꞌanma̱a̱y ja wyindsʉ́n: “Tʉts nduñ éxtʉm tʉ mjʉna̱ꞌa̱ñ, es tápnʉm ꞌyakꞌawa̱ꞌa̱dsʉty yʉ luga̱a̱r.”  
\v 23 Es ja wyindsʉ́n tꞌanma̱a̱y ja tyuumbʉ: “Nʉjx, akꞌix ma̱ ka̱jpnba̱ꞌa̱ es ma̱ paduꞌu, es myíndʉt yʉ ja̱ꞌa̱y esʉts yʉ ndʉjk ꞌyútsʉt.  
\v 24 Jaꞌa ko diꞌibʉts tʉ njawoy jawyiin es kyaj myindʉ, tyam kyajts nnakymyoꞌoyʉt es kyáyʉt.” 
\p  
\v 25 Es ma̱ tyimnejxy ja Jesús, pyanejxyʉty ja mayjyaꞌay. Ta ja Jesús ꞌyijxʉmbijty es jyʉnáñ: 
\p  
\v 26 —Pʉn xyñimina̱a̱mbʉts éxtʉmts yʉ nꞌʉxpʉjkpʉ, jawyiinʉts xytsyókʉt ʉj es óknʉm yʉ mdeety mda̱a̱k esʉ mnʉdoꞌoxy es yʉ mꞌuꞌunk es yʉ mmʉgaꞌaxʉty, es mij kʉꞌʉm. Es pʉn kyajʉ dʉꞌʉn xytsyeky, kyaj mba̱a̱t mꞌity éxtʉmdsʉ nꞌʉxpʉjkpʉ.  
\v 27 Es kyaj mba̱a̱t nꞌʉxpʉjkpʉꞌáty pʉn kyajts xypyadsooñ es mjikyꞌátʉt éxtʉm tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ pyagiipy ja kyruuz ko ꞌyoꞌkʉn tninejxy. 
\p  
\v 28 ’Pʉn miits niduꞌuk mgojaampy tuꞌugʉ potsy kʉjxm, ¿kyaj jawyiin xyꞌoktúnʉt ja mgwentʉ es xyꞌíxʉt wiꞌix xyaꞌꞌaba̱a̱dʉt?  
\v 29 Es pʉn jeꞌeyʉ tʉ xyñida̱jʉ ja mbotsy es kyaj mba̱a̱t xyñakyyaꞌꞌabety, nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty mij mdukxiꞌigʉdʉt  
\v 30 es jyʉna̱ꞌa̱ndʉt: “Tadʉ ja̱ꞌa̱y jeꞌeyʉ tʉ tpojtseꞌegyʉ es kyaj tꞌokꞌyaꞌꞌabajnʉ.” 
\p  
\v 31 ’O pʉn tuꞌugʉ rey mʉt ma̱jk mil yʉ syolda̱a̱dʉ tsyiptuna̱ꞌa̱ñ mʉt jatuꞌugʉ rey diꞌibʉ myʉda̱jtypy iꞌpx mil yʉ syolda̱a̱dʉ, ¿kyaj jawyiin tniwinmayʉ pʉn mada̱ꞌa̱gʉp o kyaj?  
\v 32 Es pʉn kyaj, netyʉ tkexy tuꞌugʉ kyugajxy ko naty jagámnʉm myiñ ja myʉdsip es tꞌanʉʉmʉt ko waꞌan tmeꞌxy es dʉꞌʉñʉ ꞌyítʉt. 
\p  
\v 33 ’Nan niduꞌugʉty miidsʉty, pʉn kyaj xymyastuꞌuty tʉgekyʉ diꞌibʉ mmʉda̱jtypy, kyaj mba̱a̱t mꞌity éxtʉmts ʉj ja nꞌʉxpʉjkpʉ. 
\s1 Ka̱a̱n tyʉgooyñʉ ja tya̱ꞌa̱mtsꞌát 
\p  
\v 34 ’Yʉ ka̱a̱n oy. Per pʉn tʉgooyñʉp ja tya̱ꞌa̱mtsꞌát, ¿wiꞌix mba̱a̱t ñakytyúñ?  
\v 35 Kyaj ñakyꞌóyʉty, ni ma̱ nax es ni ma̱ ja abuꞌudʉ ꞌyity nikoꞌobéty. Jeꞌeyʉ dʉꞌʉñʉ ñatʉgooyñʉ. Diꞌibʉ mʉdoodʉp, waꞌan tjaygyúkʉdʉ. 
\c 15  
\s1 Borreegʉ diꞌibʉ tʉgoy éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 1 Es ja yajkugʉbajtpʉtʉjk es pʉ́nʉty ꞌyandijtʉp pekyjyaꞌayʉty tnimʉjwa̱ꞌktʉ ja Jesús es tmʉdowa̱ꞌa̱ndʉ ja ꞌyʉxpʉjkʉn.  
\v 2 Pa̱a̱ty yʉ fariseeʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp ñayꞌanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Tya̱dʉ ja̱ꞌa̱y ꞌyaxá̱jʉp ja pekyjyaꞌayʉty es kyaydyʉ mʉʉt. 
\p  
\v 3 Net ja Jesús tpʉjtáky tuꞌugʉ ijxpajtʉn: 
\p  
\v 4 —Pʉn miidsʉty niduꞌuk mmʉda̱jtypy tuk mʉgoꞌpxʉ mborreegʉ es tuꞌuk tyʉgoy, ¿ti kyaj xyajwʉꞌʉmʉdʉ tadʉ ma̱jta̱ꞌpx ma̱jmókx ma̱jtáxkpʉ jam aamyóty es nʉjx xyꞌʉxta̱ꞌa̱y diꞌibʉ tʉ tyʉgoy extʉ ko xypya̱a̱dʉt?  
\v 5 Es ko xypya̱a̱dʉt, xypyʉjta̱ꞌa̱gʉt mgejkykyʉjxy es mxonda̱ꞌa̱gʉt.  
\v 6 Es ko mja̱ꞌtʉt ma̱ mdʉjk, xyꞌanʉʉmʉdʉ mmʉtnaymyaayʉbʉ es ja mmʉdʉjkpa̱ꞌa̱: “Xonda̱ꞌa̱ktʉ mʉt ʉj, ko tʉts nba̱a̱ty ja nborreegʉts diꞌibʉ naty tʉ tyʉgoy.”  
\v 7 Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko nandʉꞌʉn tam niꞌigʉ ijt xondakʉn tsa̱jpótm mʉt tuꞌugʉ pekyjyaꞌay jyodʉmbity es kyaj mʉt ja nima̱jta̱ꞌpx ma̱jmókx ma̱jtáxkpʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ nayjya̱ꞌa̱dʉp ko jyikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt es kyaj jyodʉmbittʉ. 
\s1 Toxytyʉjk tpa̱a̱ty ja myeeñ éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 8 ’O pʉn tuꞌugʉ toxytyʉjk myʉda̱jtypy ma̱jk ja meeñ es dyajtʉgóy tuꞌuk, ¿ti kyaj dyajtoyeꞌeky ja jyʉʉn es tyʉ́kʉt padʉꞌkpʉ jap tʉgoty es tꞌʉxta̱ꞌa̱yʉt odyaꞌagyʉ extʉ ko tpa̱a̱dʉt?  
\v 9 Es ko tpa̱a̱dʉt, net dyajnaymyúkʉdʉt ja myʉguꞌuktʉjk es ja myʉdʉjkpa̱ꞌa̱, es tꞌanʉʉmʉt: “Xonda̱ꞌa̱ktʉ mʉt ʉj, jaꞌa ko tʉts nba̱a̱ty ja nmeeñ diꞌibʉdsʉ naty tʉ nyajtʉgóy.” 
\p  
\v 10 Es ja Jesús jyʉnaꞌañ nandʉꞌʉn: 
\p —Nꞌanʉʉmʉ miidsʉty, ta yʉ ijt xondakʉn ma̱ Dios ja ꞌyánklʉsʉty mʉt tuꞌugʉ pekyjyaꞌay ko jyodʉmbity. 
\s1 Mixy diꞌibʉ axʉʉk jikyꞌa̱jt 
\p  
\v 11 Net ja Jesús tpʉjtáky jatuꞌugʉ ijxpajtʉn: 
\p —Tuꞌugʉ yedyʉjk tmʉda̱jty majtskʉ mya̱a̱nk.  
\v 12 Es ja mutskpʉ tꞌanma̱a̱y ja tyeety: “Tatʉ, xymyoꞌoyʉpts ja nguma̱ꞌa̱ñʉts diꞌibʉts ʉj xypyatp.” Net ja tyeety dyajwaꞌxy ja kuma̱ꞌa̱ñ es tmooy.  
\v 13 Es ko waanʉ ꞌyijty, net ja ꞌyuꞌunk ja mutskpʉ dyajmujkta̱a̱y ja kyuma̱ꞌa̱ñ, es oj ñʉjxnʉ jagam ma̱ wiink naxwíñʉdʉ. Es jam dyajkʉjxta̱a̱y ja myeeñ mʉt ja axʉʉkpʉ jyikyꞌa̱jtʉn.  
\v 14 Es ko ja myeeñ oj dyajkʉjxta̱a̱yñʉ tʉgekyʉ, net myiiñ ja mʉk yuu ma̱ tadʉ naxwíñʉdʉ, es ꞌyayuꞌa̱jnʉ.  
\v 15 Net tꞌʉxta̱a̱y ja tyuunk ma̱ tuꞌugʉ yedyʉjk diꞌibʉ jap kuga̱jpn. Net kyajxʉ kyamoty es tkwentʉꞌátʉt ja ʉdsʉm.  
\v 16 Esʉ tadʉ mixy jantsy yuꞌoꞌkʉp. Kyaj ti mʉʉt ja jyot dyaꞌútsʉt, extʉ jyajʉꞌxánnʉ diꞌibʉ dʉꞌʉn kʉxʉꞌkp éxtʉmʉ tsejtsyʉn, diꞌibʉ ʉdsʉm jyʉꞌxtʉp, es ni ti pʉ́n kyamoꞌoyʉty. 
\p  
\v 17 ’Net jyotmayꞌeꞌky es jyʉnáñ: “¡Nʉꞌʉndsʉ ndeety tmʉdaty yʉ tuumbʉ ma̱ tyʉjk es tmoꞌoy ja kyaꞌay ꞌyukʉn nanadʉkʉ es ʉj ja ya̱a̱ nꞌayóyʉts mʉt ja yuu!  
\v 18 Nꞌoknʉjxnʉts ma̱dsʉ ndeety, es nꞌanʉʉmʉdʉts: Tatʉ, tʉts nduundʉgóy mʉt ja Dios es mʉt mij.  
\v 19 Kyajts xyñakyñitʉkʉ es mjʉna̱ꞌa̱nʉt kots mij xyꞌuꞌungʉty. Axá̱jʉgʉts éxtʉm tuꞌugʉ mduumbʉ.”  
\v 20 Net tyuꞌudʉjkʉ es ñejxy ma̱ ja tyeedyʉ tyʉjk. Es ko naty myíñʉm jagam, yʉ tyeety ꞌyijxʉ es pyaꞌꞌayoojʉ, es ñejxy oj jyʉjpꞌyoꞌoyʉty, es ꞌyaxa̱jʉ es myʉnaanʉ es tsyuꞌxʉ. 
\p  
\v 21 ’Net ja ꞌyuꞌunk ꞌyanma̱a̱yʉ: “Tatituꞌunk, tʉts nduundʉgóy ma̱ Dios es mʉt mij. Kyajts xyñakyñitʉkʉ es mjʉna̱ꞌa̱nʉt kots mij xyꞌuꞌungʉty.”  
\v 22 Ta ja tyeety tꞌanma̱a̱y ja pyoꞌoduumbʉty: “Juuttʉ pojʉn yʉ wit ja oybyʉ es tukpʉjta̱ꞌa̱ktʉ. Es moꞌoydyʉ nandʉꞌʉn tuꞌugʉ kyʉjiits es yʉ kyʉꞌʉk,  
\v 23 es yajmíndʉ ja tsa̱jka̱a̱ ja niꞌxpʉ es xyaꞌoogʉt es nga̱ꞌa̱y nꞌúkʉm es ja xʉʉ nduꞌunʉm.  
\v 24 Jaꞌa ko tya̱dʉ nꞌuꞌungʉts dʉꞌʉn éxtʉm tʉ ꞌyoꞌknʉ, es tʉ jyaꞌty jatʉgok. Es tʉ naty tyʉgooyñʉ, es tyam tʉ nba̱a̱dyʉts jatʉgok.” Net ja xʉʉ ttuundʉ. 
\p  
\v 25 ’Es ja ꞌyuꞌunk ja kaꞌaxkópk japʉ naty kamoty tyuñ. Es ko jyajty tʉjk wingón, net tmʉdooy ko ja̱ꞌa̱y xyuꞌuxy es ꞌyatstʉ.  
\v 26 Net dyaxʉ tuꞌugʉ tuumbʉ es dyajtʉʉy: “¿Ti tuun ja̱jtʉp?”  
\v 27 Es ja tuumbʉ ꞌyadsooy: “Yʉ mꞌutsy tʉ jyaꞌty esʉ mdeety tʉ tniꞌanaꞌamʉ es ꞌyoogʉt ja tsa̱jka̱ niꞌx mʉt ko tʉ jyaꞌty oy mʉk.”  
\v 28 Es ja kaꞌaxkópk jyotꞌambejky. Kyaj jap tyʉkʉyáñ. Net ja tyeety pyʉdseemy es ꞌyanma̱a̱yʉ: “Tʉkʉ.”  
\v 29 Es yʉꞌʉ tꞌanma̱a̱y ja tyeety: “Mnija̱ꞌa̱p na̱a̱k jʉmʉjtʉts mij tʉ nmʉdúñ, es kyajts mij nmʉdʉgoy ni na̱ꞌa̱, es ni jeꞌeyʉts xykyamoꞌoy tuꞌugʉ tsyibuꞌunk es ndúnʉdʉts yʉ nxʉʉ mʉdʉdsʉ nmʉtnaymyaayʉbʉ.  
\v 30 Es tyam tʉ jyaꞌtyʉ tadʉ mꞌuꞌunk diꞌibʉ mmeeñ axʉʉk tʉ ttuñ mʉt ja kujeñdyoꞌoxyʉty, es tʉ xyaꞌeeky yʉ tsa̱jka̱ niꞌx mʉt ko tʉ jyʉmbity.” 
\p  
\v 31 ’Net ja tyeety jyʉnáñ: “Nitʉ, mij dʉꞌʉñʉm mꞌity mʉt ʉjts, es tʉgekyʉ diꞌibʉts ʉj nmʉda̱jtypy, mijtsʉ mjaꞌa.  
\v 32 Es tyam oy nduꞌunʉm tya̱dʉ xʉʉ es nxondákʉm, mʉt ko tya̱dʉ mꞌutsy dʉꞌʉn éxtʉm ko tʉ ꞌyoꞌknʉ naty, es tyam tʉ jyʉmbity jiiky. Tʉ naty tyʉgooyñʉ, es tyam tʉ nbátʉm jatʉgok.” 
\c 16  
\s1 Tuumbʉ diꞌibʉ axʉʉk myʉdiimpy ja wyindsʉ́n éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 1 Nandʉꞌʉn ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk: 
\p —Jaa tuꞌuk ijtyʉ windsʉ́n mʉkja̱ꞌa̱y es myʉda̱jtypy tuꞌugʉ tyuumbʉ diꞌibʉ kywentʉꞌa̱jtypy ja jyikyꞌa̱jtʉn. Es ja mʉkja̱ꞌa̱y yaꞌꞌawa̱ꞌa̱nʉ ko yʉ tyuumbʉ ttuñ axʉʉk ja jyikyꞌa̱jtʉn. 
\p  
\v 2 ’Net ja wyindsʉ́n myʉjwoojʉ es yajtʉʉjʉ: “¿Tii dʉnʉ tya̱a̱dʉ éxtʉm jyʉna̱ꞌa̱ndʉ mʉt mijts? Nꞌokwijtsʉm yʉ kwentʉ éxtʉm tʉ mduñ, jaꞌa ko kyaj nnakyyajtuna̱ꞌa̱ñ.”  
\v 3 Net ja tuumbʉ ñayjyʉnanʉ kʉꞌʉm: “¿Titsʉ net ndúnʉp tyam? Yʉ nwindsʉ́nʉts xypyʉjkʉya̱a̱mbʉts yʉ nduungʉts. Kyajts nmʉdaty yʉ mʉja̱a̱ esʉts nnaxtúnʉt, es tsoydyuumbʉts nandʉꞌʉn esʉts nꞌamdówʉt yʉ limosnʉ.”  
\v 4 Net ñayjyʉnanʉ wyinma̱ꞌa̱ñóty: “Tʉts nnijawʉ wiꞌixʉts ndúnʉt es nmʉdátʉdʉts pʉ́nʉts xyꞌaxá̱jʉp ma̱ tyʉjk kots ʉj kyaj nduunk nba̱a̱dʉt.”  
\v 5 Net tmʉgajxy niduꞌuk niduꞌuk diꞌibʉ myʉniꞌxyꞌajtypy ja wyindsʉ́n. Ja jawyiinʉ dʉꞌʉn dyajtʉʉy: “¿Nʉꞌʉn xymyʉniꞌxyꞌáty ja nwindsʉ́nʉts?”  
\v 6 Es jaꞌa ꞌyadsooy: “Jaꞌats nmʉniꞌxyʉty tʉgʉk mil litrʉ yʉ aseytʉ oliivʉ.” Net ja diꞌibʉ kywentʉꞌa̱jtypy ꞌyanma̱a̱yʉ: “Tya̱a̱ mneky. Uꞌuñʉ pojʉn es yajkoj jatuꞌuk es xypyʉjta̱ꞌa̱gʉt mil jakujm jeꞌeyʉ.”  
\v 7 Es óknʉm dyajtʉʉy jatuꞌuk: “¿Nʉꞌʉn mij xymyʉniꞌxyʉty yʉ nwindsʉ́nʉts?” Es jaꞌa ꞌyanma̱a̱yʉ: “Iꞌpx tuktujk mil kilʉ yʉ triigʉ.” Es ja diꞌibʉ kywentʉꞌa̱jtypy ꞌyanma̱a̱yʉ: “Tya̱a̱ mneky. Yajkoj ja wiinkpʉ es xyákʉt jeꞌeyʉ iꞌpx majtsk mil.”  
\v 8 Es ko ja wyindsʉ́n tnija̱ꞌa̱jʉ, net ñiga̱jxʉ oyʉ tadʉ tuumbʉ, jaꞌa ko kuwijy mʉt tadʉ wyinma̱ꞌa̱ñ. 
\p Es ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Ya̱ naxwiiñ, ta mayjyaꞌay diꞌibʉ jikyꞌa̱jtp jeꞌeyʉ meeñ ttsoktʉ es dyajnipata̱ꞌa̱ndʉ es myʉkja̱ꞌa̱yꞌata̱ꞌa̱ñ mʉt ja jyikyꞌa̱jtʉn. Es tadʉ adsojkpʉ kyuwijyʉty wiꞌix tyónʉt ma̱ ja wyindsʉ́n es tsyókʉdʉt ja myʉguꞌuktʉjk. Per ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ tyunándʉp éxtʉm ja Dios ttsekyʉn, kyaj dʉꞌʉn ꞌyadʉꞌʉtstʉ. 
\p  
\v 9 ’Dʉꞌʉnʉts miits nꞌanʉʉmʉdʉ ko ja pʉjtaꞌaky ya̱ naxwiiñ ma̱ ja ja̱ꞌa̱y diꞌibáty tyuundʉp ja axʉkꞌa̱jtʉn, yajtúndʉ yʉ pʉjtaꞌaky pʉn wiꞌix ja ja̱ꞌa̱y mʉʉt mnaymyáyʉdʉt es ko naty kyexy, net myajkupʉ́ktʉt ma̱ ja winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ tsʉna̱a̱ydyákn. 
\p  
\v 10 ’Es pʉ́n kyuydyiimpy mʉt ja waanʉbʉ diꞌibʉ ja wyindsʉ́n tukmʉꞌijxʉp, nandʉꞌʉn tkuydyúñ mʉt ja maybyʉ. Es pʉ́n toomp waanʉ, nandʉꞌʉn tyoñ mʉt ja kajaabʉ.  
\v 11 Pa̱a̱ty pʉ́n kyaj tkuydyúñ diꞌibʉ wyindsʉ́n tukmʉꞌijxʉp ya̱ naxwiiñ, Dios nan kyaj myoꞌoyʉdʉt ja jotkujkꞌa̱jtʉn jam tsa̱jpótm.  
\v 12 Es pʉn miidsʉty kyaj yajxón xykyuydyundʉ diꞌibʉ yʉ mwindsʉ́n jyaꞌaꞌa̱jtypy, ¿wiꞌix xytsyeky es myajmoꞌoyʉt diꞌibʉ mij mjaꞌaꞌátʉp? 
\p  
\v 13 ’Ni pʉ́n poꞌoduumbʉ mba̱a̱t tkamʉdúñ majtskʉ wyindsʉ́n. Jaꞌa ko pʉn tuump yajxón ma̱ ja wyindsʉ́n ja jawyiimbʉ, kyaj mba̱a̱t ñakytyúñ yajxón ma̱ ja myʉmajtskpʉ. Es pʉn ja myʉmajtskpʉ wyindsʉ́n tsyejpy niꞌigʉ es tyuñ yajxón mʉt yʉꞌʉ, kyaj mba̱a̱t ja jawyiimbʉ tnakymyʉdúñ. Pa̱a̱ty nꞌanʉʉmʉ miidsʉty ko kyaj mba̱a̱t xymyʉdúñ yʉ Dios pʉn mbʉjtákypy ja mwinma̱ꞌa̱ñ ma̱ ja meeñ. 
\p  
\v 14 Es ja fariseeʉty diꞌibʉ ꞌyadsojktʉp ja meeñ tmʉdooꞌíttʉ tʉgekyʉ es ja Jesús ttukxiꞌiktʉ.  
\v 15 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱ydyʉ ja fariseeʉty: 
\p —Miits mnayyajnáxʉdʉ éxtʉm diꞌibʉ jikyꞌa̱jtp tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt ma̱ ja mayjyaꞌayʉty. Per ja Dios kyaj mba̱a̱t xywyinꞌʉʉndʉ, jaꞌa ko yʉꞌʉ ñija̱ꞌa̱p ja mjot mwinma̱ꞌa̱ñ. Es pʉ́n naybyʉjtákʉp mʉj, Dios ꞌyʉxtijpy. 
\s1 Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn esʉ Diosʉ kyutujkʉn 
\p  
\v 16 ’Extʉ ma̱ jyikyꞌajty ja Fwank Yajnʉbajtpʉ ꞌyijty ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn es ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty ja ꞌyʉxpʉjkʉn. Per óknʉm ma̱ yʉ Fwank es tyamba̱a̱t yajka̱jxwaꞌxy ja oybyʉ ayuk diꞌibʉ ñigajxypy ja Diosʉ kyutujkʉn, es mayjyaꞌay ꞌyʉxta̱a̱ydyʉp wiꞌix agwanʉ tyʉ́kʉdʉt ma̱ Diosʉ kyutujkʉn. 
\p  
\v 17 ’Pʉn kyaj ꞌyoktuunnʉ ni tuk peky ja letrʉ diꞌibʉ jyaaꞌa̱jtypy ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn, jawyiin kyutʉgóyʉt ja tsa̱jp esʉ nax. 
\s1 Kasa̱a̱dʉ ja̱ꞌa̱yʉty ñaymyastuꞌudʉdʉ 
\p  
\v 18 ’Pʉn tuꞌugʉ yedyʉjk myastutypy ja ñʉdoꞌoxy es pyeky mʉt ja wiinkpʉ, yajtʉgeepy ja pʉjk úkʉnʉ wyindsʉꞌkʉn. Es diꞌibʉ pʉjkp mʉt tuꞌugʉ toxytyʉjk diꞌibʉ tʉ ñaymyastuꞌudyʉty, nandʉꞌʉn yajtʉgeepy ja pʉjk úkʉnʉ wyindsʉꞌkʉn. 
\s1 Mʉkja̱ꞌa̱y esʉ Lázarʉ 
\p  
\v 19 Es nandʉꞌʉn jatuꞌuk tmadyaꞌaky ja Jesús: 
\p —Jaa tuꞌuk ijty ja mʉkja̱ꞌa̱y es ja wyit tpʉjtaꞌaky ak oybyʉ. Es bom bom jyantsykyay jyantsyꞌiiky éxtʉm ja ja̱ꞌa̱y xyʉdúñ.  
\v 20 Es jam tuꞌuk ijty nandʉꞌʉn ja yedyʉjk jantsy ayoop es txʉꞌaty Lázarʉ, diꞌibʉ naty ja niniꞌx tʉgekyʉ ak puꞌuts. Es jam yajmastúty ma̱ mʉkja̱ꞌa̱yʉ tyʉjk a̱a̱.  
\v 21 Tya̱dʉ ayoobʉ ja̱ꞌa̱y, yʉꞌʉ jyanayyaꞌutsanʉ mʉt ja diꞌibʉ ka̱ꞌa̱p ma̱ ja mʉkja̱ꞌa̱yʉ myeesʉ. Es ja uk ñiwéyʉty ma̱jaty ja pyuꞌuts. 
\p  
\v 22 ’Es net ꞌyoꞌknʉ ja Lázarʉ, es ja anklʉs yajnʉjxʉ ma̱ ja Abra̱a̱n ꞌyity. Net ja mʉkja̱ꞌa̱y ꞌyeꞌky nandʉꞌʉn, es dyajnaxtʉjkʉdʉ,  
\v 23 es ñejxy ayoodaknóty. Net ꞌyijxeꞌky es tꞌijxy ja Abra̱a̱n esʉ Lázarʉ.  
\v 24 Ta yaxkeky: “¡Apteety Abra̱a̱n, paꞌꞌayoogʉts! Kax yʉ Lázarʉ es dyajxoogʉt yʉ kyʉꞌʉ jʉjp mʉt yʉ nʉʉ es min dyajxeemy yʉ nyaꞌanʉts, jaꞌa ko nʉgoots nꞌokꞌayoonʉ mʉk ma̱ tya̱dʉ jʉʉn.” 
\p  
\v 25 ’Es ja Abra̱a̱n ꞌyanma̱a̱yʉ: “Nitʉ, jamyats ko mij tʉ mꞌity oy ko tʉ mjikyꞌaty, es yʉ Lázarʉ tʉ ꞌyayoy. Yʉꞌʉ tyam jotkujkꞌa̱jtp, es mij mꞌayoy.  
\v 26 Nandʉꞌʉn ja Dios tʉ tpʉjtaꞌaky tuꞌugʉ mʉj wok diꞌibʉ abeky xyaꞌijtʉm, es kyaj pʉ́n mba̱a̱t ñejxy jamdsoo es ni pʉ́n ya̱dsoo mba̱a̱t kyamíñ.” 
\p  
\v 27 ’Net ja mʉkja̱ꞌa̱y jyʉnáñ: “Tunʉ mayꞌa̱jtʉn, apteety Abra̱a̱n, kax yʉ Lázarʉ ma̱dsʉ ndeety yʉ tyʉjk  
\v 28 ma̱ts nmʉdaty nimʉgoxktsʉ nꞌutsy, es tꞌanʉʉmʉt kʉdiibʉ ya̱a̱ myínʉt nandʉꞌʉn ma̱ tya̱dʉ ayoodákn.” 
\p  
\v 29 ’Es ja Abra̱a̱n jyʉnáñ: “Yʉꞌʉjʉty myʉda̱jttʉp diꞌibʉ Moisés es ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ kyʉxja̱a̱ydyʉ. ¡Waꞌan tpadundʉ!” 
\p  
\v 30 ’Es ja mʉkja̱ꞌa̱y ꞌyadsooy: “Tʉyꞌa̱jtʉn, apteety Abra̱a̱n. Per pʉn niduꞌuk yʉ oꞌkpʉ jyikypyʉ́kʉt es ñʉjxʉt ma̱ yʉꞌʉjʉty, yʉꞌʉ yajtʉga̱jtsxʉp yʉ wyinma̱ꞌa̱ñ.” 
\p  
\v 31 ’Es ja Abra̱a̱n ꞌyanma̱a̱yʉ: “Pʉn kyaj tpadúñ ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn es diꞌibʉ jyaaydyʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ, nan kyájʉm tmʉbʉ́kʉt oy jyajikypyʉjkpʉ tuꞌugʉ oꞌkpʉ.” 
\c 17  
\s1 Pʉroobʉty ko pekyoty nyajka̱ꞌa̱m ja wiink ja̱ꞌa̱y 
\p  
\v 1 Jesús tꞌanʉʉmʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —Taa diꞌibʉ ja ja̱ꞌa̱y yajpekytyiimpy. ¡Per pʉroobʉ tadʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ yʉ myʉguꞌuk yajtʉgeepy!  
\v 2 Nik oy es yajpʉjta̱ꞌa̱gʉt mejyñóty mʉt tuꞌugʉ pa̱a̱n yajtukꞌyoꞌktʉ́yʉt es kyaj ko yʉ myʉguꞌuk dyajtuundʉgóy. 
\p  
\v 3 ’Mnaygywentʉꞌátʉdʉp mijts. Es pʉn yʉ mꞌutsy mmʉdʉgooyʉp, ka̱jxwij. Es pʉn jodʉmbijtp, pojpʉmaꞌx.  
\v 4 Oy mmʉdʉgóyʉdʉt mij jʉxtujk ok tuꞌukpʉ xʉʉ es jʉxtujk ok myínʉt es jyʉna̱ꞌa̱nʉt: “Maꞌxkʉts”, pes mmaꞌxʉp. 
\s1 Mʉbʉjkʉn mʉkꞌa̱jtʉn mʉʉt 
\p  
\v 5 Es ja apóstʉlʉty tꞌanma̱a̱ydyʉ ja Jesús: 
\p —Windsʉ́n, tukmʉbʉjkʉts waanʉ niꞌigʉ. 
\p  
\v 6 Es ja Jesús ꞌyadsoojʉ: 
\p —Oyxyʉp jeꞌeyʉ waanʉ xymyʉdaty ja mʉbʉjkʉn éxtʉm tuꞌugʉ mutsk mortás pa̱jk, mba̱a̱txyʉp xyꞌanʉʉmʉ yʉ mʉj kepy: “Nʉjx mꞌity jap mejyñóty”, es mmʉmʉdówʉdʉp. 
\s1 Mʉduumbʉ tyuꞌunʉn 
\p  
\v 7 ’Pʉn mmʉda̱jtypy miidsʉty tuꞌugʉ mduumbʉ es tsuꞌpʉn ja tuumbʉ jyʉmbijnʉ ma̱ mdʉjk, tʉ oj yuꞌuy kamoty o tʉ tkwentʉꞌaty ja mborreegʉ, mꞌanʉʉmʉp: “Nax tʉgoty. Uꞌuñʉ es mgáyʉt.”  
\v 8 Kyaj, ¿kʉdii? Niꞌigʉ tꞌanʉʉmʉ: “Yaꞌꞌaba̱a̱dʉts ja nꞌaꞌux esʉts ʉj nꞌaꞌuxꞌátʉt. Oknʉm mba̱a̱t mij mjaꞌa xyaꞌꞌaba̱a̱dʉ es mꞌaꞌuxꞌátʉt.”  
\v 9 Es ko tkuydyúñ éxtʉm tyukꞌaneꞌemyʉty ja wyindsʉ́n, ¿ti mba̱a̱t ja wyindsʉ́n jyʉnaꞌañ: “Dios kujúyʉbʉ?” Kyaj, ¿kʉdii?  
\v 10 Nandʉꞌʉn miidsʉty ko xykyuydyuunda̱ꞌa̱y tʉgekyʉ diꞌibʉ Dios tʉ mdukꞌaneꞌemyʉty, mjʉna̱ꞌa̱ndʉp: “Tʉ nduꞌunʉm jeꞌeyʉ diꞌibʉ tʉ nyajtukꞌanaꞌamʉm.” 
\s1 Jesús dyaꞌꞌagʉdaꞌaky nima̱jkpʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ myʉda̱jttʉp ja leprʉ pa̱ꞌa̱m 
\p  
\v 11 Es ja Jesús tyuꞌuyoꞌoy es ñejxy Jerusalén. Jam ñajxy ma̱ ñaybyaadyʉty yʉ Samaaryʉ mʉt ja Galileeʉ.  
\v 12 Es ko jyajty ma̱ tuꞌugʉ ka̱jpn, net tpattʉ ma̱jk ja yedyʉjk diꞌibʉ myʉda̱jttʉp ja leprʉ pa̱ꞌa̱m. Jagam ja tyánʉdʉ éxtʉm jyʉnaꞌañ ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn,  
\v 13 es yaxkaktʉ: 
\p —Jesús, Windsʉ́n, paꞌꞌayoogʉts ʉʉdsʉty. 
\p  
\v 14 Es ko Jesús ꞌyijxʉ, net ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Nʉjxtʉ ma̱ ja teety es mꞌíxʉdʉt. 
\p Es ko oj ñʉjxtʉ, net ꞌyagʉdakta̱a̱ydyʉ.  
\v 15 Net tuꞌuk ko tꞌijxy es tʉ ꞌyagʉdaꞌaky, jyʉmbijty es yaꞌaxy jyeky tꞌawda̱jty ja Dios.  
\v 16 Es net tnimiiñ ja Jesús es ñaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉ es ñayjyujpʉ naxkʉjxy es tja̱ꞌa̱ygyʉdáky. Esʉ tadʉ yedyʉjk yʉꞌʉ samaritanʉ ja̱ꞌa̱y.  
\v 17 Net ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —¿Tii kyaj tʉ ꞌyagʉda̱ꞌa̱ktʉ nima̱jk? ¿Ma̱ net ja nidaxtujkpʉ?  
\v 18 ¿Tii yʉꞌʉyʉ naydyiꞌigyʉ tya̱dʉ samaritanʉ ja̱ꞌa̱y tʉ jyʉmbity es tꞌawdaty ja Dios? 
\p  
\v 19 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja ja̱ꞌa̱y: 
\p —Pʉdʉꞌʉk es nʉjx. Tʉ mꞌagʉdaꞌaky mʉt ko tʉ xymyʉbeky. 
\s1 Wiꞌix myínʉt ja Diosʉ kyutujkʉn 
\p  
\v 20 Es ja fariseeʉty dyajtʉʉdʉ ja Jesús: 
\p —¿Na̱ꞌa̱ dʉꞌʉn ja Dios yajkutuka̱ꞌa̱ñ? 
\p Es ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Ko yʉ Dios myínʉt es yajkutuka̱ꞌa̱ñ, kyaj yaꞌíxʉt ko jyaꞌty éxtʉm yʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱y ja ryeyʉn.  
\v 21 Pa̱a̱ty kyaj mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm: “Ya̱a̱ net”, o “Tam xim”, mʉt ko yʉ Dios yajkutujkp ma̱ miidsʉty. 
\p  
\v 22 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —Ja̱ꞌtʉp ja tiempʉ ko miits xyjatsóktʉt es oy tuꞌugʉn ja xʉʉ mꞌítʉt ma̱ ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, es kyajts ʉj xyꞌíxtʉt.  
\v 23 Es ko miits mꞌanʉꞌʉmxʉdʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty: “Tyamʉ net”, o “Tʉxim jaꞌa”, kyaj mnʉjxtʉt es xyꞌʉxta̱ꞌa̱yʉdʉts.  
\v 24 Jaꞌa ko ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, dʉꞌʉnʉts ngʉxʉꞌʉga̱ꞌa̱ñ éxtʉm ko jyʉdsikyʉn tyukja̱jʉdyaꞌayʉt tʉgekyʉ tsa̱jp.  
\v 25 Per jayʉjp nꞌayówʉdʉts mʉk es ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp kyajts xyꞌaxá̱jʉdʉts. 
\s1 Wiꞌix jyʉmbítʉt ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ 
\p  
\v 26 ’Extʉm jya̱jtʉ jékyʉp ko ja Noꞌee jyikyꞌajty, nandʉꞌʉn jyata̱ꞌa̱ñ kots ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nmínʉt jatʉgok.  
\v 27 Ko Noꞌee jyikyꞌajty, ja ja̱ꞌa̱yʉty kyay ꞌyuuktʉ es dyajpʉ́ktʉ ja ꞌyuꞌunk extʉ ko tyʉjkʉ ja Noꞌee ma̱ ja arkʉ, es netyʉ myiinnʉ ja ayoꞌonduu es ja ja̱ꞌa̱y jyiꞌxta̱a̱ydyʉ.  
\v 28 Es nandʉꞌʉn jya̱jtʉ ko jyikyꞌajty ja Lot. Ja ja̱ꞌa̱yʉty kyay ꞌyuuktʉ, tyook yaktʉ, ñiꞌip kyojtʉ es ja tyʉjk tkojtʉ.  
\v 29 Es ko ja Lot tsyoꞌoñ ma̱ ja Sodomʉ ka̱jpn, netyʉ myiiñ ja jʉʉnduu es yʉ azufrʉ jʉʉn diꞌibʉ ka̱ꞌa̱ tsa̱jwínm, es ja ja̱ꞌa̱y ꞌyoꞌkta̱a̱ydyʉ.  
\v 30 Es dʉꞌʉn yaꞌíxʉt kots ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, ngʉxʉꞌʉgʉt jatʉgok. 
\p  
\v 31 ’Es ma̱ tadʉ xʉʉ, pʉ́n jam pajtp tʉjk nikʉjxy, kyaj jyʉnákʉt es tyʉ́kʉt tʉgoty es tjuudʉt diꞌibʉ jap tyʉgoty. Es pʉ́nʉdyʉ naty jap kamoty, kyaj jya̱ꞌttʉt ma̱ ja tyʉjk.  
\v 32 Jamyatstʉ wiꞌix jya̱jtʉ mʉt ja Lotʉ ñʉdoꞌoxy.  
\v 33 Mʉt ko diꞌibʉ jikyꞌata̱a̱mp mʉt ja kyʉꞌʉm winma̱ꞌa̱ñ, dʉꞌʉmbʉ ja̱ꞌa̱y yajtʉgeepy ja jyikyꞌa̱jtʉn, es diꞌibʉ jikyꞌata̱a̱mp éxtʉmts ʉj ndukniꞌꞌixʉ, dʉꞌʉmbʉ ja̱ꞌa̱y kyaj dyajtʉgóy ja jyikyꞌa̱jtʉn. 
\p  
\v 34 ’Es nꞌanʉʉmʉ nandʉꞌʉn ko netʉ naty ja ja̱ꞌa̱y mya̱ꞌa̱dʉ nimajtsk tiꞌigyʉ mabajn, tuꞌuk yajmʉnʉjxʉt es tuꞌuk wyʉꞌʉmʉt.  
\v 35 Es nimajtskʉ toxytyʉjk jyʉtstʉ tiꞌigyʉ, tuꞌuk yajmʉnʉjxʉt es tuꞌuk wyʉꞌʉmʉt.  
\v 36 Es nandʉꞌʉn nimajtskʉ yedyʉjk diꞌibʉ naty jap kamoty, tuꞌuk yajmʉnʉjxʉt es tuꞌuk wyʉꞌʉmʉt. 
\p  
\v 37 Es ja Jesusʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty yajtʉʉjʉ: 
\p —Windsʉ́n, ¿ma̱ tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn jyata̱ꞌa̱ñʉty? 
\p Es ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Ma̱ ja oꞌkpʉ ꞌyity, jamʉ naty ja kus ñaymyíkyʉty. 
\c 18  
\s1 Toxytyʉjk diꞌibʉ myʉꞌiꞌimpy tuꞌugʉ fwez 
\p  
\v 1 Jesús tpʉjtáky tuꞌugʉ ijxpajtʉn es ttukꞌíxʉt ko ja̱ꞌa̱y dʉꞌʉñʉm kya̱jxta̱ꞌa̱ktʉt es kyaj jyotmayꞌooktʉt.  
\v 2 Dʉꞌʉn jyʉnáñ: 
\p —Ma̱ tuꞌugʉ ka̱jpn jaa ijty tuꞌugʉ fwez diꞌibʉ kyaj twindsʉꞌʉgʉ Dios es ni pʉ́n tkatuñʉ kwentʉ.  
\v 3 Es ma̱ tadʉ ka̱jpn nan jam tuꞌugʉ kuꞌekytyoꞌoxy diꞌibʉ tyimmʉyeꞌebyʉ tadʉ fwez es tꞌamdooy es ja myʉdsip yajpayoꞌoyʉt mʉt ja tʉyꞌa̱jtʉn.  
\v 4 Es jeky dyaꞌijtyʉ tadʉ fwez, kyaj tkuydyúñ. Per óknʉm ja wyinma̱ꞌa̱ñ dyajꞌyoꞌoy: “Oyʉts ngawindsʉꞌʉgʉ ja Dios es ni pʉ́nʉts ngamʉjꞌíxy,  
\v 5 perʉ tya̱dʉ kuꞌekytyoꞌoxy nʉgoots xyꞌoknaꞌamnʉ, pa̱a̱ty tyámʉdsʉ tʉyꞌa̱jtʉn nduunʉt es kʉdiibʉ ñakymyínʉt es xyñakyñaꞌamʉdʉts.” 
\p  
\v 6 Es ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Jaygyukʉ diꞌibʉ kya̱jx ja fwez axʉk ja̱ꞌa̱y.  
\v 7 ¿Ti kyaj ttuunʉt ja Diosʉ tʉyꞌa̱jtʉn pʉ́nʉty wyinꞌijxʉdʉ es tmʉnuꞌxta̱ꞌa̱gʉdʉ xʉʉñ koots es yajpudʉ́kʉdʉt?  
\v 8 Dʉꞌʉnʉts miits nꞌanʉʉmʉdʉ es kyaj jyákʉt esʉ Dios pyudʉ́kʉdʉ. Per kots ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nmínʉt jatʉgok ya̱ naxwiiñ, ¿tii nba̱a̱dʉpts ja ja̱ꞌa̱y pʉ́n myʉbʉjktʉp ja Dios? 
\s1 Fariseeʉ esʉ yajkugʉbajtpʉ 
\p  
\v 9 Es ja Jesús tpʉjtáky jatuꞌugʉ ijxpajtʉn mʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ nayjya̱ꞌa̱dʉp jyikyꞌaty tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt es tꞌaxʉkꞌixy oytyim pʉ́nʉty. Dʉꞌʉn jyʉnáñ: 
\p  
\v 10 —Majtsk ja yedyʉjk tʉ ꞌyotsy ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk ka̱jxtákpʉ. Tuꞌuk yʉꞌʉ fariseeʉ, es jatuꞌuk yajkugʉbajtpʉ.  
\v 11 Es ja fariseeʉ tanʉ, dʉꞌʉn kya̱jxtaꞌaky: “Dios, nja̱ꞌa̱ygyʉdákypyʉts mij, jaꞌa ko ʉj kyajts ndʉꞌʉnʉty éxtʉm ja wiinkpʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ maꞌtsp, diꞌibʉ pekytyuump, diꞌibʉ yajtʉgeepy ja pʉjk úkʉnʉ wyindsʉꞌkʉn es ni ngadʉꞌʉnʉdyʉts éxtʉmʉ tya̱dʉ yajkugʉbajtpʉ.  
\v 12 Ʉj nꞌayuꞌátyʉts majtsk ok ja sʉma̱a̱n es nyákyʉts tuk peky ko wyaꞌxy ma̱jk peky tʉgekyʉ diꞌibʉts ʉj nbatypy.” 
\p  
\v 13 ’Per ja yajkugʉbajtpʉ wyeꞌemy jagam, es ni jeꞌeyʉ kyakoojeꞌeky es pyatꞌíxʉt tsa̱jwínm, jeꞌeyʉ kyaatsy tkoxy es dʉꞌʉn ñuꞌxtaꞌaky: “¡Dios, paꞌꞌayoogʉts ʉj, kots ʉj nbekyjyaꞌayʉty!” 
\p  
\v 14 Net ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Nꞌanʉʉmʉ ko yʉ tya̱dʉ yajkugʉbajtpʉ ñʉjxnʉ ma̱ tyʉjk es oj wyeꞌemy oy mʉdʉ Dios, es ja fariseeʉ kyaj. Jaꞌa ko pʉ́n naymyʉjpʉjtákʉp, Dios puwijtsʉp, es diꞌibʉ naybyʉjtákʉp ayoobʉ es mutsk, Dios yʉꞌʉ yaꞌijtʉp mʉj. 
\s1 Jesús tkuniꞌxy ja ʉna̱ꞌkuꞌungʉty 
\p  
\v 15 Ta ja ja̱ꞌa̱yʉty dyajmiindʉ ꞌyʉna̱ꞌkuꞌungʉty ma̱ ja Jesús es yajkunuꞌxʉt. Es ko ja Jesusʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty tꞌijxtʉ taadʉ, net tꞌoodʉ ja diꞌibʉ yajmiindʉp ja ꞌyʉna̱ꞌkuꞌunk.  
\v 16 Es ja Jesús dyaxʉ es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Mastuꞌuttʉ, waꞌandsʉ ʉna̱ꞌkuꞌungʉty xyñimíndʉts, es katʉ xyajjʉmbíty, mʉt ko ja Diosʉ kyutujkʉn yʉꞌʉ jyaꞌaꞌa̱jtypy diꞌibʉ dʉꞌʉn éxtʉm yʉꞌʉjʉty.  
\v 17 Es tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉ, pʉ́n kyaj tꞌaxa̱jʉ ja Diosʉ kyutujkʉn éxtʉm tuꞌugʉ ʉna̱ꞌkuꞌunk, ni na̱ꞌa̱ kyatʉ́kʉt jam. 
\s1 Mʉkja̱ꞌa̱y tmʉmadyaꞌaky ja Jesús 
\p  
\v 18 Es tuꞌugʉ anaꞌambʉ dyajtʉʉy ja Jesús: 
\p —Oy windsʉ́n, ¿tits mba̱a̱t nduñ esʉts nba̱a̱dʉt yʉ njikyꞌa̱jtʉnʉts winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ? 
\p  
\v 19 Ta ja Jesús ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —¿Ti ko mjʉna̱ꞌa̱ñ kots ʉj nꞌóyʉty? ¿Ti mjʉna̱a̱mp xytyijy kots ʉj nDiósʉty? Yʉꞌʉyʉ Dios naydyiꞌigyʉ oy.  
\v 20 Mij mnija̱ꞌa̱p diꞌibʉ Dios ꞌyanaꞌamʉnꞌa̱jtypy: “Katʉ xyajtʉgóy ja pʉjk úkʉnʉ wyindsʉꞌkʉn; katʉ myajja̱ꞌa̱yꞌeeky; katʉ mdoñ mmeetsy; katʉ pʉ́n xywyinga̱jxpéty; mwindsʉꞌʉgʉp ja mda̱a̱k mdeety.” 
\p  
\v 21 Ja anaꞌambʉ jyʉnáñ: 
\p —Tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ tʉts nguydyuunda̱ꞌa̱y extʉ kots nmutskꞌa̱jty. 
\p  
\v 22 Es ko taadʉ tmʉdooy ja Jesús, net tꞌanma̱a̱y: 
\p —Mdʉgoyꞌa̱jtxʉp tuꞌuk. Toꞌkta̱ꞌa̱y tʉgekyʉ mjikyꞌa̱jtʉn es xymyoꞌoyʉt yʉ ayoobʉ ja̱ꞌa̱ydyʉjk es dʉꞌʉn xypya̱a̱dʉt ja oyꞌa̱jtʉn tsa̱jpótm. Es óknʉm mmínʉt es xypyanʉjxʉdʉts. 
\p  
\v 23 Es ko tya̱a̱dʉ tmʉdooy ja anaꞌambʉ, net mʉk jyotmayꞌeꞌky, jaꞌa ko jyantsymyʉkja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 24 Ko ja Jesús tꞌijxy ko tadʉ mʉkja̱ꞌa̱y jyotmayꞌeꞌky, net jyʉnáñ: 
\p —¡Tsip nimʉja̱a̱ esʉ mʉkja̱ꞌa̱y tyʉ́kʉdʉt ma̱ Diosʉ kyutujkʉn!  
\v 25 Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉ ko waanʉ pojʉn es tuꞌugʉ kameyʉ ñáxʉt xuꞌuñjyutóty es ñimʉja̱a̱ty es tuꞌugʉ mʉkja̱ꞌa̱y tyʉ́kʉt ma̱ Diosʉ kyutujkʉn. 
\p  
\v 26 Es ja tya̱dʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ myʉdoodʉ jyʉnandʉ: 
\p —¿Es pʉnʉ dʉꞌʉn, pʉ́n mba̱a̱t ñitseꞌeky? 
\p  
\v 27 Es ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Diꞌibʉ ja̱ꞌa̱yʉty kyaj mba̱a̱t ttundʉ, yʉ Dios mba̱a̱t ttuñ. 
\p  
\v 28 Es ja Peedrʉ ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Windsʉ́n, ʉʉdsʉty tʉts nmastuꞌuttʉ diꞌibʉts nmʉda̱jttʉp es mij mbanejxy. 
\p  
\v 29 Es ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn, oytyim pʉ́nʉty diꞌibʉ myastutypy ja tyʉjk, ja tya̱a̱k tyeety, o ja myʉguꞌugʉty, o ja ñʉdoꞌoxy, o ja ꞌyuꞌunk, es xypyanʉjxʉdʉts ʉj,  
\v 30 Dios moꞌoyʉdʉp waanʉ niꞌigʉ ma̱ tya̱dʉ naxwíñʉdʉ, es ma̱ ja naxwíñʉdʉ diꞌibʉ miimp, ꞌyaxá̱jʉp ja jikyꞌa̱jtʉn winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ. 
\s1 Jesús tnigajxy myʉdʉgʉk ok ja ꞌyoꞌkʉn 
\p  
\v 31 Net ja Jesús dyajnejxy wiink tsoo ja nima̱jmajtskpʉ ꞌyʉxpʉjkpʉ, es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Tyam njoꞌomʉm Jerusalén ma̱ yajkuydyuna̱ꞌa̱ñ tʉgekyʉ diꞌibʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ kyʉxja̱a̱ydyʉ, wiꞌix ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, njata̱ꞌa̱ñʉts.  
\v 32 Pes xykyʉyaka̱ꞌa̱ndʉts ma̱ ja romanʉ ja̱ꞌa̱y, es xytyukxiꞌiga̱ꞌa̱ndʉts, axʉʉk xytyuna̱ꞌa̱ndʉts es xywyindsujʉꞌʉga̱ꞌa̱ndʉts.  
\v 33 Xywyopa̱ꞌa̱ñʉts es óknʉm xyaꞌooga̱ꞌa̱ñʉts; per kyumdʉgʉk xʉʉ njikypyʉka̱ꞌa̱ñʉts. 
\p  
\v 34 Es ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk kyaj tjaygyujkʉdʉ éxtʉm jyʉnáñ ja Jesús es kyaj tnijáwʉdʉ ti kyajxypy. 
\s1 Jesús dyaꞌijxpéky tuꞌugʉ wiints 
\p  
\v 35 Ko ja Jesús jya̱ꞌtáñ ma̱ ja Jerikoo ka̱jpn, tuꞌugʉ wiints ꞌyuꞌuñʉ tuꞌa̱a̱y tꞌamdoy ja limosnʉ.  
\v 36 Es ko tmʉdooy ko ñaxy ja mayjyaꞌay, net ja wiints dyajtʉʉy ti tʉ jyátyʉty.  
\v 37 Es jyʉnandʉ ja mayjyaꞌay: 
\p —Yʉ Jesús nazarenʉ na̱jxp ya̱dsoo. 
\p  
\v 38 Net ja wiints yaxkeky: 
\p —Jesús, Davitʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts, ¡paꞌꞌayoogʉts ʉj! 
\p  
\v 39 Es ja diꞌibʉ nʉjxtʉp jawyiin ꞌyoojʉ es ꞌyamónʉt. Per ja wiints niꞌigʉ jyantsyyaꞌaxy: 
\p —Davitʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts, ¡paꞌꞌayoogʉts! 
\p  
\v 40 Net ja Jesús wya̱ꞌkꞌa̱ꞌa̱jʉ es tnigajxʉ es myínʉt. Es ko ja wiints myiñ wingón, net ja Jesús dyajtʉʉy: 
\p  
\v 41 —¿Ti mdsejpy es mij ndukmʉdúnʉt? 
\p Es ja wiints ꞌyadsooy: 
\p —Windsʉ́n, yʉꞌʉts ndsejpy esʉts nꞌijxpʉ́kʉt. 
\p  
\v 42 Jesús jyʉnáñ: 
\p —Axa̱jʉ ja mꞌijxʉn, tʉ mꞌagʉdaky jaꞌa ko tʉ xymyʉbeky. 
\p  
\v 43 Es netyʉ ja wiints oj ꞌyijxwaꞌxy, es tpanejxy ja Jesús es tꞌawdaty ja Dios. Es nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ ꞌyijxtʉ tya̱a̱dʉ, nandʉꞌʉn tꞌawda̱jty ja Dios. 
\c 19  
\s1 Jesús esʉ Zakeeʉ 
\p  
\v 1 Net ja Jesús jyajty ma̱ Jerikoo ka̱jpn es ñajxy jap ka̱jpnóty.  
\v 2 Es jap tsyʉʉnʉ tuꞌugʉ mʉkja̱ꞌa̱y diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Zakeeʉ. Yʉꞌʉ ijty yajkugʉbajtpʉ windsʉ́n.  
\v 3 Tadʉ Zakeeʉ tꞌixa̱ꞌa̱ñ ja Jesús. Per kyaj mba̱a̱t, jaꞌa ko yʉꞌʉ ʉxnakuꞌunk es jantsy mayjyaꞌay jap.  
\v 4 Net ja Zakeeʉ ñejxy pʉyeꞌegyʉ jawyiin es kyʉxpejty ma̱ tuꞌugʉ iigʉ kepy es tꞌixa̱ꞌa̱ñ ja Jesús. 
\p  
\v 5 Es ko ja Jesús jyajty ma̱ yʉꞌʉ jam, net pyatꞌijxy es ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Zakeeʉ, jʉnak pojʉn, jaꞌa ko koonʉmts tyam nwʉꞌʉma̱ꞌa̱ñ ma̱ mdʉjk. 
\p  
\v 6 Net ja Zakeeʉ jyʉnajky pojʉn, es tꞌaxa̱jʉ ja Jesús mʉt ja oyjyot. 
\p  
\v 7 Es ko ja ja̱ꞌa̱yʉty tꞌijxtʉ, net ñayꞌanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Tʉ ñejxy ja̱jttákpʉ ma̱ tuꞌugʉ pekyjyaꞌay ja tyʉjk. 
\p  
\v 8 Net ja Zakeeʉ tyʉna̱a̱yeꞌky es tꞌanma̱a̱y ja Jesús: 
\p —Windsʉ́n, tyámʉts nmoꞌoyaꞌañ ja ayoobʉ ja̱ꞌa̱ydyʉjk ja njikyꞌa̱jtʉnʉts kujkwaꞌxy. Es pʉn tʉts ndoñ pʉ́n mʉt ja anʉʉ, tyámʉts nyajjʉmbítʉt taxk dʉꞌʉnʉn. 
\p  
\v 9 Es ja Jesús ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Tyam tʉ jyaꞌty ja nitsokʉn ma̱ tya̱dʉ tʉjk, ko yʉ tya̱dʉ yedyʉjk yʉꞌʉ nandʉꞌʉnʉ Abra̱a̱nʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts.  
\v 10 Es ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, tʉ nmíñʉts es nꞌʉxta̱ꞌa̱yʉts es nyajnitsoꞌoga̱ꞌa̱ñʉts pʉ́n tʉ tyuundʉgóy. 
\s1 Meeñ éxtʉmʉ ijxpajtʉn 
\p  
\v 11 Tyamʉ naty ja ja̱ꞌa̱y tmʉdowdʉ, net ja Jesús tpʉjtaꞌagyʉ tadʉ ijxpajtʉn jaꞌagyʉjxm ko wyingoomp Jerusalén es ko yʉꞌʉjʉty wyinmaydyʉ ko netyʉ ja Kristʉ tꞌaxa̱jʉyaꞌañ ja kyutujkʉn éxtʉm ja reyʉn.  
\v 12 Es jyʉnáñ: 
\p —Jaa ijty tuꞌugʉ mʉkja̱ꞌa̱y diꞌibʉ oj ñejxy jagam wiink naxwíñʉdʉ es tꞌaxa̱jʉyaꞌañ ja kyutujkʉn éxtʉm ja rey es óknʉm jyʉmbítʉt.  
\v 13 Es ko tsyoonáñ, net twoodsooy nima̱jk ja tyuumbʉ es tmooydyʉ niduꞌuk niduꞌuk kʉjktuꞌugʉ meeñ diꞌibʉ jantsy tsooxʉ, es tꞌanma̱a̱ydyʉ: “Yajtúndʉ tadʉ meeñ extʉ kots ʉj njʉmbítʉt.”  
\v 14 Es ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ yʉꞌʉ myʉguga̱jpnꞌa̱jtypy kyaj tsyékyʉty, es tyukpagajxʉ ja wiinkpʉ kugajxy es yaꞌꞌanʉʉmʉt: “Kyajts ndsoktʉ esʉ tadʉ yedyʉjk ryeyꞌátʉt ya̱a̱.” 
\p  
\v 15 ’Per oj tyʉkʉ rey, es jyʉmbijty ma̱ ja ñaxwíñʉdʉ. Es ko jyajty, ta tnigajxʉdyaay ja tyuumbʉ diꞌibʉ tʉ tmoꞌoy ja meeñ. Es dyajtʉʉy nʉꞌʉn tʉ gyanaraty niduꞌuk niduꞌuk.  
\v 16 Ja jawyiimbʉ myʉjwaꞌky es jyʉnáñ: “Windsʉ́n, ma̱jkʉ dʉꞌʉnʉn tʉ gyanaraty ja mmeeñ.”  
\v 17 Es ja rey ꞌyadsooy: “Oy. Mij yajxón tʉ mduñ. Es ko tʉts xymyʉdúñ yajxón mʉt waanʉ, tyam nbʉjtaꞌaky es xyajkutúkʉt ma̱jkʉ ka̱jpn.”  
\v 18 Es jatuꞌuk myiiñ es jyʉnáñ: “Windsʉ́n, ja mmeeñ tʉ gyanaraty mʉgoxk dʉꞌʉnʉn.”  
\v 19 Es nandʉꞌʉn ja rey ꞌyadsooy: “Mij myajkutúkʉp mʉgoxkʉ ka̱jpn.”  
\v 20 Net jatuꞌuk myiiñ es jyʉnáñ: “Windsʉ́n, tya̱a̱ ja mmeeñ. Tʉts nbʉjkeꞌeky ma̱ tuꞌugʉ payʉ.  
\v 21 Ndsʉꞌkʉpts mij, jaꞌa ko mij mbayeꞌepy diꞌibʉ kyaj tʉ xyaky es mdsijkypy diꞌibʉ kyaj tʉ xyñiꞌipy.”  
\v 22 Net ja rey jyʉnáñ: “Mij, kyaj oy tʉ mduñ. Mʉt ja mgʉꞌʉm ayuk ngʉyákʉt. Pʉn mnija̱ꞌa̱p kots ʉj nyajmíky diꞌibʉts kyaj nbʉjtaꞌaky es ndsíkyʉts diꞌibʉts kyaj tʉ nniꞌipy,  
\v 23 ¿ti ko tʉ xykyapʉjtaꞌaky yʉ nmeeñʉts ma̱ yʉ bankʉ?, es kots ʉj nja̱ꞌtʉt nꞌaxá̱jʉdʉts nandʉꞌʉn yʉ ꞌyajuydyuk.”  
\v 24 Es tꞌanma̱a̱y diꞌibʉ naty jámʉty: “Pʉjkʉ tadʉ meeñ es xymyoꞌoyʉt diꞌibʉ myʉda̱jtypy ma̱jk.”  
\v 25 Es yʉꞌʉjʉty jyʉnandʉ: “Windsʉ́n, ¡tam tmʉdaty ma̱jk ja meeñ!”  
\v 26 Es ja rey ꞌyadsooy: “Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉ miidsʉty, diꞌibʉ myʉda̱jtypy, niꞌigʉ ꞌyakꞌyajmoꞌoy, es pʉ́n waanʉ tmʉdaty, yajpʉjkʉ diꞌibʉ myʉda̱jtypy waanʉ.  
\v 27 Es pʉ́nʉty xymyʉdsipꞌa̱jtpʉts es kyaj ttseky esʉts ʉj nꞌítʉt rey, yajmín ja ya̱a̱ es yaꞌooktʉ ya̱ nwinduuyʉts.” 
\s1 Jesús tyʉkʉ Jerusalén éxtʉm tuꞌugʉ rey 
\p  
\v 28 Es ko oj jyʉna̱a̱nda̱ꞌa̱y dʉꞌʉn, ja Jesús ꞌyaknejxy Jerusalén.  
\v 29 Es ko wyingoonʉ ma̱ ja ka̱jpnʉty Betfajee es Betañʉ, ma̱ ja Oliivʉs Kopk, jam ja Jesús tkejxy nimajtskʉ ꞌyʉxpʉjkpʉ,  
\v 30 es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Nʉjxtʉ jap ka̱jpnóty tʉ nwingoꞌonʉm. Ko jap mja̱ꞌttʉt, jap xypya̱a̱dʉt tuꞌugʉ burrʉ kuwʉʉñ diꞌibʉ ni pʉ́nnʉm tkatukꞌuꞌuñʉ. Xymyʉgájʉt es xyajmínʉt.  
\v 31 Es ko pʉ́n myajtʉ́wʉdʉt ti ko xymyʉgajʉ, xyꞌanʉʉmʉt: “Ja Windsʉ́n tsyejpy.” 
\p  
\v 32 Es ja ꞌyʉxpʉjkpʉty oj ñʉjxtʉ es tpattʉ dʉꞌʉn éxtʉm ja Jesús ꞌyanma̱a̱yʉ.  
\v 33 Es ko naty tmʉgajʉ ja burrʉ, net ja ñiwindsʉ́n yajtʉʉjʉ: 
\p —¿Ti ko xymyʉgájʉdʉ tadʉ burrʉ? 
\p  
\v 34 Es yʉꞌʉjʉty ꞌyadsoodʉ: 
\p —Jaꞌa ko yʉꞌʉ Windsʉ́n tsyejpy. 
\p  
\v 35 Es dyajnʉjxtʉ ma̱ ja Jesús es tpʉjtáktʉ ja wyit jam burrʉ ñikʉjxy es ja Jesús ttukpejty.  
\v 36 Es ko ja Jesús tyuꞌuyoꞌoy, ja ja̱ꞌa̱yʉty dyaꞌaptʉ wyit tuꞌa̱a̱y ma̱ ñaxa̱ꞌa̱ñ.  
\v 37 Es ko wyingooñ ma̱ wyinjʉnaky ja tuꞌu ma̱ ja Oliivʉs Kopk, nidʉgekyʉ ja mayjyaꞌayʉty xyondaktʉ es tꞌawda̱jttʉ ja Dios mʉt jaꞌagyʉjxm diꞌibʉ tʉ tꞌixtʉ,  
\v 38 es jyʉnandʉ mʉk: 
\p —¡Dios kyunuꞌxʉbʉ tadʉ rey diꞌibʉ miimp ja Nindsʉnꞌa̱jtʉmgyʉjxm! ¡Waꞌan tꞌity ja xondakʉn jam tsa̱jpótm! ¡Mʉj kʉjxm ꞌyítʉt ja Dios! 
\p  
\v 39 Net nijaꞌajʉty ja fariseeʉty diꞌibʉ naty jap mayjyaꞌayóty tꞌanma̱a̱ydyʉ ja Jesús: 
\p —Yaꞌʉxpʉjkpʉ, oo yʉ mꞌʉxpʉjkpʉtʉjk es ꞌyamóndʉt. 
\p  
\v 40 Es ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Nꞌanʉʉmʉdʉ pʉn yʉꞌʉjʉty amoondʉp, extʉ yʉ tsa̱a̱ yaxkaꞌaktʉp. 
\p  
\v 41 Es ko jyajty wingón ma̱ tꞌijxy ja Jerusalén ka̱jpn, ta ja Jesús tnijʉʉy ja ka̱jpn,  
\v 42 es jyʉnáñ: 
\p —Jerusalén ja̱ꞌa̱yʉty, pʉn mꞌoknija̱ꞌa̱dʉpxyʉp ma̱ tyamʉ mxʉʉ wiꞌix xypya̱a̱ttʉt ja jotkujkꞌa̱jtʉn. Per tyam ayuꞌudsyʉ ꞌyity ma̱ miidsʉty.  
\v 43 Es ja̱ꞌtʉp ja xʉʉ ma̱ mmʉdsípʉty jya̱ꞌttʉt es dyajkojtʉp mʉdʉ tsa̱a̱, nax, o tijátyʉty ma̱ ñaygyuwa̱ꞌa̱nʉdʉt, es tʉgekyʉ myajnadujkta̱ꞌa̱yʉdʉt oytyim madsooty  
\v 44 es dyajtʉgóyʉt ja mga̱jpn es dyaꞌoogʉt ja mja̱ꞌa̱yʉty, es kyaj dyajwʉꞌʉmʉt ni tuꞌugʉ tsa̱a̱ nikʉʉybyéty ma̱ ja mbotsy. Tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ tyun jyátʉt jaꞌa ko kyaj tʉ xyñijáwʉdʉ ko yʉ Dios tʉ mnimínʉdʉ. 
\s1 Jesús dyajpʉdsémy diꞌibʉ juuy toꞌktʉp ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk 
\p  
\v 45 Net ja Jesús jyajty ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk es dyajpʉdseemy diꞌibʉ naty toꞌktʉp es juuydyʉp jap,  
\v 46 es tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Yʉ Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: “Yʉ ndʉjkʉts yʉꞌʉ dʉꞌʉn ma̱ ja̱ꞌa̱y kya̱jxtaꞌaky”, es miits xyajwa̱ꞌa̱ndʉ maꞌtspʉ a̱a̱nk. 
\p  
\v 47 Es bom bom ja Jesús yaꞌʉxpeky ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk. Es ja teedywyindsʉ́nʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp es nandʉꞌʉn ja mʉjja̱ꞌa̱ydyʉjk tꞌʉxta̱ꞌa̱ydyʉ ja winma̱ꞌa̱ñ wiꞌix ja Jesús ꞌyoogʉt.  
\v 48 Per kyaj tpattʉ wiꞌix ttúnʉt, jaꞌa ko nidʉgekyʉ ja ja̱ꞌa̱y tam yajxón tmʉdooꞌíttʉ. 
\c 20  
\s1 Jesusʉ kyutujkʉn 
\p  
\v 1 Tuꞌugʉ xʉʉ Jesús dyaꞌʉxpeky ja ja̱ꞌa̱yʉty es tka̱jxwaꞌxy ja oybyʉ ayuk mʉj tsa̱jptʉjk ñabotsoty, net jya̱jttʉ ja teedywyindsʉ́nʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp es ja mʉjja̱ꞌa̱ydyʉjk,  
\v 2 es jyʉnandʉ: 
\p —Anmaagyʉts, ¿ti kutujkʉn mʉʉt xytyuñʉ tya̱a̱dʉ es pʉ́n tʉ mmoꞌoyʉdyʉ tadʉ kutujkʉn? 
\p  
\v 3 Net ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Ʉj nandʉꞌʉn nyajtʉwaambyʉts tuꞌugʉ ayuk miidsʉty, es xyꞌadsoojʉmbíttʉt.  
\v 4 ¿Pʉ́n mooyʉ yʉ kutujkʉn ja Fwank es yajnʉbátʉt, yʉꞌʉ Diosʉ, o ja̱ꞌa̱yʉ? 
\p  
\v 5 Es yʉꞌʉjʉty ñayjyʉnánʉdʉ: 
\p —Ko nꞌanma̱ꞌa̱yʉm: “Yʉꞌʉ Dios mooyʉ yʉ kutujkʉn, yʉꞌʉ xyꞌanma̱ꞌa̱yʉm: ¿Es ti ko xykyamʉbʉktʉ?  
\v 6 Es pʉn nꞌanma̱ꞌa̱yʉm: Yʉꞌʉ wyinma̱ꞌa̱ñʉdyʉ ja̱ꞌa̱y, pojʉn nidʉgekyʉ yʉ ja̱ꞌa̱y xykyuka̱ꞌtsta̱ꞌa̱yʉm, jaꞌa ko yʉ ja̱ꞌa̱yʉty myʉbʉjktʉp ko ja Fwank yʉꞌʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ.” 
\p  
\v 7 Pa̱a̱ty tꞌanma̱a̱ydyʉ ko kyaj tnijawʉ. 
\p  
\v 8 Net ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Ʉj nan kyajts miits nꞌanʉʉmʉdʉ ti kutujkʉnʉts ʉj nmʉda̱jtypy. 
\s1 Axʉk kamgwentʉꞌa̱jtpʉty ijxpajtʉn 
\p  
\v 9 Net ja Jesús tyʉjkʉ madyakpʉ mʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty, es tpʉjtákyʉ tadʉ ijxpajtʉn: 
\p —Jaa ijty tuꞌugʉ yedyʉjk diꞌibʉ kyoj yʉ uuvʉ kam ma̱ ja ñax. Es óknʉm ttukmijky ja uuvʉ kam mʉdʉ wiink ja̱ꞌa̱yʉty es tsyoꞌonnʉ ja kugam, ñʉjxnʉ jeky. 
\p  
\v 10 ’Es ko tpaty yʉ tiempʉ ma̱ ja uuvʉ yajtúkʉt, net ja kugam tkejxy tuꞌugʉ tyuumbʉ es tꞌamdówʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ ja kugam pátʉp. Es ja ja̱ꞌa̱yʉty kyaj ti dyajky, jeꞌeyʉ tkepywyojptʉ es dyajjʉmbijttʉ.  
\v 11 Net ja kugam tkejxy ja wiinkpʉ tyuumbʉ. Es nandʉꞌʉn axʉʉk ttuundʉ, tkepywyojptʉ es dyajjʉmbijttʉ. Ni ti tkamooydyʉ.  
\v 12 Net ja kugam tkejxy jawiinkpʉ tyuumbʉ, es ja ja̱ꞌa̱yʉty dyajtsayujttʉ es dyajkáktʉ. 
\p  
\v 13 ’Es tim óknʉm ja kugam jyʉnáñ: “¿Tits ndúnʉp? Nꞌokkéxyʉdsʉ nꞌuꞌunk diꞌibʉts njantsytsyejpy. Ko yʉꞌʉ tꞌíxtʉt, waꞌan twindsʉꞌʉgʉdʉt.”  
\v 14 Es ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ jam kywentʉꞌa̱jttʉp ja uuvʉ kam, ko tꞌijxtʉ, net ñayꞌanma̱a̱yʉdʉ: “Tya̱a̱dʉ yʉꞌʉ myʉwʉꞌʉmʉyaambyʉ tadʉ kam éxtʉmʉ kuma̱ꞌa̱ñ. Nꞌokꞌyaꞌoꞌkʉm es ʉdsa̱jtʉm njaꞌaꞌa̱jtʉm yʉ tya̱a̱dʉ.”  
\v 15 Net dyajpʉdsʉʉmdʉ jap kamoty es dyaꞌoꞌktʉ. 
\p Net ja Jesús dyajtʉʉy: 
\p —¿Ti tyúnʉp mʉt yʉꞌʉjʉty ja kugam?  
\v 16 Mínʉp es dyaꞌoꞌkta̱ꞌa̱yʉdʉ tadʉ axʉk ja̱ꞌa̱ydyʉjk, es tmoꞌoyʉt ja wiinkpʉ ꞌyuuvʉ kam. 
\p Es ko ja ja̱ꞌa̱y tmʉdoodʉ taadʉ, ta jyʉnandʉ: 
\p —¡Ni tkatsókʉt ja Dios! 
\p  
\v 17 Per ja Jesús wyinꞌijxʉdʉ, es jyʉnáñ: 
\p —¿Es ti myaydya̱ꞌa̱gaampy diꞌibʉ jap ma̱ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn ma̱ kʉxja̱ꞌa̱y ꞌyity?: 
\q1 Yʉ tsa̱a̱ diꞌibʉ ja pojtspʉtʉjk myastutʉ, 
\q1 tʉ tpa̱a̱ty ja lyuga̱a̱r ma̱ ja tʉjk tꞌʉjxꞌáty. 
\m  
\v 18 Es pʉ́n jam kʉxjʉbijp ma̱ tadʉ tsa̱a̱, kana̱k pedazʉ jam wya̱ꞌxʉt. Es pʉn tadʉ tsa̱a̱ nitimpajtʉp pʉ́nʉty, tukwa̱ꞌa̱yʉdyaꞌayʉdʉp. 
\p  
\v 19 Es ja teedywyindsʉ́nʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp netyʉ tjamatsandʉ ja Jesús, jaꞌa ko yʉꞌʉ ñija̱ꞌa̱dʉp ko ja Jesús tʉ tpʉjtaꞌagyʉ tadʉ ijxpajtʉn mʉt yʉꞌʉjʉty. Per kyaj tma̱jtstʉ, jaꞌa ko ja ja̱ꞌa̱y ttsʉꞌʉgʉdʉ. 
\s1 Jesús tmadyaꞌaky ja kugʉbajtʉn 
\p  
\v 20 Net tkajxtʉ ja kugajxyʉty diꞌibʉ nayꞌandíjʉdʉp jyikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, es tꞌʉxta̱a̱ydyʉ ja winma̱ꞌa̱ñ wiꞌix dyajka̱ꞌa̱dʉt es tkʉyaka̱ꞌa̱ndʉ ma̱ ja gobernadoor.  
\v 21 Es tꞌanma̱a̱ydyʉ ja Jesús: 
\p —Yaꞌʉxpʉjkpʉ, nnija̱ꞌa̱dʉpts ko mdukꞌʉxpeky diꞌibʉ tʉyꞌa̱jtʉn es kyaj xyajtʉgátsy ja mꞌʉxpʉjkʉn, tiꞌigyʉ mgajpxy oypyʉ́nʉty mʉʉt, es myaꞌʉxpeky mʉt ja tʉyꞌa̱jtʉn ma̱ ja Diosʉ tyuꞌu.  
\v 22 Anmaagyʉts, ¿tii mba̱a̱dʉts ʉj ngugʉbattʉ ma̱ ja yajkutujkpʉ kopk Sésʉr, o kyajʉ? 
\p  
\v 23 Es ja Jesús ñija̱ꞌa̱p ja ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyaxʉk winma̱ꞌa̱ñ es tꞌanma̱a̱y: 
\p  
\v 24 —Tukꞌijxkʉts tuꞌugʉ meeñ. ¿Pʉ́n jam kʉxkojy ja wyiin jyʉjp es pʉ́n ja xyʉʉ kʉxja̱ꞌa̱y? 
\p Es ja ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyadsooy: 
\p —Yʉꞌʉ yajkutujkpʉ kopk. 
\p  
\v 25 Net ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Pes moꞌoy ja yajkutujkpʉ kopk diꞌibʉ yʉꞌʉ jyaꞌaꞌa̱jtypy, es moꞌoy ja Dios nandʉꞌʉn diꞌibʉ yʉꞌʉ jyaꞌaꞌa̱jtypy. 
\p  
\v 26 Es ja ja̱ꞌa̱yʉty ñija̱ꞌa̱dʉp ko Jesús wyijyʉty mʉt ja ꞌyayuk éxtʉm tʉ ꞌyadsoy. Es kyaj mba̱a̱t dyajka̱ꞌa̱dʉ wiꞌix ko yʉꞌʉ yaꞌʉxpeky mʉt ja mayjyaꞌay, es net yʉꞌʉjʉty ꞌyamoonda̱a̱ydyʉ. 
\s1 Ja̱ꞌa̱y dyajtʉ́wdʉ pʉn jikypyʉ́ktʉp ja oꞌkpʉty 
\p  
\v 27 Es óknʉm nijaꞌajʉty ja saduseeʉty myiindʉ ma̱ ja Jesús. Ja saduseeʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉ ko kyajp jyikypyʉka̱ꞌa̱ñ ja oꞌkpʉty. Pa̱a̱ty tꞌanma̱a̱ydyʉ ja Jesús: 
\p  
\v 28 —Yaꞌʉxpʉjkpʉ, ja Moisés tkʉxja̱a̱y pʉn tuꞌugʉ yedyʉjk oꞌkp es tkuꞌoogʉt ja ñʉdoꞌoxy es kyaj tʉ ꞌyuꞌunkpa̱a̱ty ni tuꞌuk, ja oꞌkpʉ ꞌyutsy pyʉ́kʉp ja kuꞌekytyoꞌoxy. Es ko tpa̱a̱dʉt ja ꞌyuꞌunk yedyʉjk, yʉꞌʉ tyuknikʉjxmꞌátʉp ja jamyii.  
\v 29 Nꞌixyꞌa̱jtʉts ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ nijʉxtujk tukkaꞌax. Es ja kaꞌaxkópk pyejky, es ꞌyeꞌky, es kyaj dyaꞌuꞌunkpáty ja ñʉdoꞌoxy.  
\v 30 Ta ja myʉmajtskpʉ tpejky ja kuꞌekytyoꞌoxy es nandʉꞌʉn jyajty.  
\v 31 Es ja myʉdʉgʉʉkpʉ nandʉꞌʉn jyajty. Extʉ ko ꞌyabʉdseemy nijʉxtujk, es ni pʉ́n tkatukpattʉ ꞌyuꞌunk.  
\v 32 Es ko tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn tʉgekyʉ ñajxy, ta nandʉꞌʉn ja toxytyʉjk ꞌyoꞌknʉ.  
\v 33 Es yʉꞌʉts nyajtʉwaampy. Ko jyikypyʉ́kʉt, ¿pʉ́nʉk yʉꞌʉ niduꞌuk ñʉdoꞌoxyꞌajtypy?, jaꞌa ko yʉꞌʉ tpʉjkꞌabʉdsʉʉmda̱a̱ydyʉ tadʉ toxytyʉjk nijʉxtujkʉty. 
\p  
\v 34 Net ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Ma̱ tya̱dʉ naxwíñʉdʉ, pʉjktʉp ja ja̱ꞌa̱yʉty,  
\v 35 per diꞌibáty nitʉjkʉp es jya̱ꞌttʉt ma̱ tadʉ jikyꞌa̱jtʉn es jyikypyʉ́ktʉt, kyaj ñakypyʉ́ktʉt,  
\v 36 jaꞌa ko kyaj mba̱a̱t ñakyꞌooktʉ. Pes dʉꞌʉn ꞌyíttʉt éxtʉm ja ánklʉsʉty, Dios ꞌyuꞌunkꞌátʉdʉt, mʉt ko tʉ jyikypyʉktʉ.  
\v 37 Ma̱ yajmadyaꞌaky ja kepy tyoy, kʉꞌʉm ja Moisés xytyuknija̱ꞌa̱m ko yʉ oꞌkpʉ jyikypyʉktʉ. Es jap tkʉxja̱a̱y ko Dios ꞌyanma̱a̱yʉ: “Ʉjts Dios diꞌibʉ ja mꞌaptʉjkʉty xyDyiosꞌa̱jtʉpts. Ʉjtsʉ dʉꞌʉn ja Abra̱a̱nʉ Dyios, Isa̱a̱ esʉ Jakoob.”  
\v 38 Dios, kyaj yʉꞌʉ Dyiosꞌaty mʉt ja eekypyʉ. Yʉꞌʉ ꞌyity Dios mʉt ja jiikypyʉ. Es mʉt yʉꞌʉ tʉgekyʉ jyikyꞌa̱jtta̱ꞌa̱ydyʉ. 
\p  
\v 39 Net na̱a̱gʉty ja diꞌibʉ tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp jyʉnandʉ: 
\p —Oy tʉ xyꞌadsoy. 
\p  
\v 40 Es kyaj pʉ́n ꞌyoknaydyukꞌaꞌijxʉnʉ es tii tnakyyajtʉ́wdʉt. 
\s1 Pʉ́nʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts ja Kristʉ 
\p  
\v 41 Net ja Jesús dyajtʉʉdʉ jaꞌajʉty: 
\p —¿Es wiꞌix mjʉna̱ꞌa̱ndʉ ko ja Kristʉ yʉꞌʉ Davit ja tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts?  
\v 42 Davit kʉꞌʉm jyʉnaꞌañ ma̱ ja Salmʉ neky: 
\q1 Yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Dios tꞌanʉʉmʉ ʉjtsʉ nWindsʉ́n: 
\q1 “Uꞌuñʉ ya̱a̱ aga̱ꞌa̱ñdsyoo ma̱ ʉjʉn 
\q1  
\v 43 extʉ kots ʉj nyajtʉgóyʉt tʉgekyʉ mij ja mmʉdsip.” 
\m  
\v 44 ¿Es wiꞌix mba̱a̱t yʉ Kristʉ tyʉʉmpꞌáty ꞌya̱a̱tsꞌátyʉty yʉ Davit?, jaꞌa ko Davit kʉꞌʉm jyʉnáñ: “NWindsʉ́nʉts.” 
\s1 Jesús tnigajxy ja diꞌibʉ tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp 
\p  
\v 45 Es ja ja̱ꞌa̱yʉty nidʉgekyʉ tmʉdooꞌíty ko Jesús tꞌanʉʉmʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p  
\v 46 —Naygywentʉꞌátʉdʉ miidsʉty mʉʉt ja diꞌibʉty yaꞌʉxpʉjktʉp tsa̱jptʉgóty. Yʉꞌʉ pyʉjtáktʉp ja witʉ yembyʉ, es ttsoktʉ es ja ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyʉboꞌx kya̱jxpoꞌxʉdʉt tuꞌa̱a̱y mʉdʉ windsʉꞌkʉn es tꞌʉxta̱ꞌa̱ydyʉ uñaaybyajn ja oybyʉ ma̱ ja tsa̱jptʉjk es ma̱ ja xʉʉ tyúñʉty,  
\v 47 es tpʉjkʉdʉ ja tyʉjkʉty yʉ kuꞌekytyoꞌoxyʉty, es kya̱jxta̱ꞌa̱ktʉ jeky es dʉꞌʉn twinꞌʉʉna̱ꞌa̱ndʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty, es ñayꞌandíjʉdʉ jyikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt. Pa̱a̱ty pátʉdʉp niꞌigʉ ja tʉydyuꞌunʉn. 
\c 21  
\s1 Kuꞌekytyoꞌoxy ja myeeñ dyoxy 
\p  
\v 1 Es ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjkʉ ꞌyalkansiiʉ ja Jesús tꞌijxy ko ja mʉkja̱ꞌa̱ydyʉjk tpʉjta̱ꞌa̱ktʉ ja meeñ.  
\v 2 Es nandʉꞌʉn tꞌijxy ko tuꞌugʉ kuꞌekytyoꞌoxy ayoobʉ tpʉjtaꞌaky nandʉꞌʉn majtskʉ mutsk meeñuꞌunk.  
\v 3 Es ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉ ko tya̱dʉ kuꞌekytyoꞌoxy diꞌibʉ ayoop tʉ dyaky niꞌigʉ es kʉdiinʉm ja mʉkja̱ꞌa̱yʉty,  
\v 4 jaꞌa ko yʉꞌʉjʉty tʉ dyaktʉ diꞌibʉ yajnadʉjkʉp, perʉ tya̱dʉ kuꞌekytyoꞌoxy tʉ dyaky tʉgekyʉ ja myeeñ diꞌibʉ tukjikyꞌa̱jtʉn. 
\s1 Jesús tnigajxy ko ja mʉj tsa̱jptʉjk tyʉgoyaꞌañ 
\p  
\v 5 Es nijaꞌajʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉ ko ja mʉj tsa̱jptʉjk ꞌyóyʉty tsyújʉty yaꞌixy mʉt ja tsa̱a̱ ja oyatypyʉ es mʉt diꞌibʉ ja ja̱ꞌa̱y tʉ tnayaktʉ éxtʉm ja windsʉꞌkʉn. Net ja Jesús jyʉnáñ: 
\p  
\v 6 —Ja̱ꞌtʉp ja xʉʉ ko tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ diꞌibʉ miits mꞌijxtʉp jyijtta̱ꞌa̱yʉt es ni kyawʉꞌʉmʉt ni tuꞌugʉ tsa̱a̱ nikʉʉybyéty. 
\s1 Ijxwʉꞌʉmʉn ko ja naxwíñʉdʉ tyʉgoyaꞌañ 
\p  
\v 7 Es ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk dyajtʉʉdʉ ja Jesús: 
\p —Windsʉ́n, ¿na̱ꞌa̱ tya̱a̱dʉ jyata̱ꞌa̱ñ dʉꞌʉn es wiꞌix ja ijxwʉꞌʉmʉn ko tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn jyata̱ꞌa̱ñ? 
\p  
\v 8 Es ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Naygywentʉꞌátʉdʉ, kʉdiibʉ myajwinꞌʉʉndʉt, jaꞌa ko may myina̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ jʉna̱ꞌa̱na̱a̱mp: “Ʉjtsʉ dʉꞌʉn ja Kristʉ.” Es jʉna̱ꞌa̱na̱a̱mp: “Tʉ jyaꞌty ja tiempʉ.” Katʉ xypyanʉjxtʉ.  
\v 9 Ko xymyʉdówdʉt es jyʉna̱ꞌa̱ndʉ ja̱ꞌa̱y ko myina̱ꞌa̱ndʉ solda̱a̱dʉ es tsyiptuna̱ꞌa̱ndʉ, kyaj mnayꞌadsʉꞌʉgʉdʉt. Dios tyuknibʉjtákʉ es yʉꞌʉ tyun jyátʉt jawyiin, per kyajnʉm tpa̱a̱ty ma̱ ja naxwíñʉdʉ tyʉgóyʉt. 
\p  
\v 10 ’Tuꞌugʉ naxwíñʉdʉ tsyiptúnʉt mʉt ja wiinkpʉ naxwíñʉdʉ esʉ anaꞌambʉ mʉt ja wiink anaꞌambʉ.  
\v 11 Es myínʉt ja mʉk ujx, es ma̱jatyʉ nax ka̱jpn myínʉt ja yuu es ja mʉk pa̱ꞌa̱m, es jam tsa̱jwínm yaꞌíxʉt ja ijxwʉꞌʉmʉn diꞌibʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱y tsyʉꞌʉgʉdʉp. 
\p  
\v 12 ’Es kyajnʉmʉ naty tyuñ jyaꞌtyʉty tʉgekyʉ taadʉ, miits myajmátstʉt, myajtsúmʉt es myajtsa̱a̱tsytyúnʉt, myajmʉnʉjxʉp ma̱ ja kumda̱ttʉjk es ma̱ gobernadoor es ma̱ réyʉty, jaꞌa ko miits xypyanʉjxtʉpts.  
\v 13 Es dʉꞌʉn miidsʉty xykya̱jxʉt ʉjtsʉ njaꞌa ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 14 Katʉ mjotmayꞌooktʉ miidsʉty wiꞌix mnayñika̱jxtuꞌudʉdʉt,  
\v 15 jaꞌa ko ʉjts nyákʉp ja ayuk es ja winma̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ ni pʉ́n ja mmʉdsip kyamada̱ꞌa̱gʉt es mjʉjpkuga̱jxʉdʉt.  
\v 16 Es nꞌawanʉ miidsʉty ko extʉ mda̱a̱k mdeedyʉty es ja mmʉgaꞌaxʉty es yʉ mmʉtnaymyaayʉbʉty mgʉyákʉdʉp, es myaꞌoogʉdʉt niduꞌugʉty miidsʉty.  
\v 17 Es nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty mꞌaxʉkꞌíxʉdʉt jaꞌa ko miits xypyanʉjxtʉpts.  
\v 18 Per ko dʉꞌʉn ja ayoꞌon jya̱ꞌtʉt, kyaj mjʉna̱ꞌa̱nʉt ko Dios tʉ mja̱ꞌa̱ydyʉgooyʉnʉ. Dios mgwentʉꞌa̱jtʉdʉp oy, extʉ mwa̱a̱y diꞌibʉ mgʉba̱jkkʉjxm myʉda̱jtypy madsyoy.  
\v 19 Amʉk jotmʉk mnaybyʉjta̱ꞌa̱gʉdʉt es xypya̱a̱dʉt ja nitsokʉn. 
\p  
\v 20 ’Ko xyꞌíxtʉt ja Jerusalén ka̱jpn ñadujkta̱ꞌa̱yʉt mʉt ja solda̱a̱dʉty, tʉ naty tpa̱a̱ty ma̱ kyutʉgoyaꞌañ.  
\v 21 Es miidsʉty diꞌibʉ ijttʉp Judeeʉ, nʉjxtʉ jagam yugoty; es pʉ́nʉty ijttʉp Jerusalén, pʉdsʉmdʉ nandʉꞌʉn netyʉ, es pʉ́nʉty ijttʉp kamoty, kyaj jyʉmbíttʉt ka̱jpnóty,  
\v 22 jaꞌa ko ayoꞌon jatánʉp es yajkuydyuna̱ꞌa̱ñ éxtʉm ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ.  
\v 23 Pʉroobʉ yʉ toxytyʉjkʉty diꞌibʉ uꞌunkmʉʉdʉty es diꞌibʉ yaꞌuꞌunktsiꞌtsp ko dʉꞌʉn jyátʉt, jaꞌa ko mʉk ayoꞌon ñáxʉt ma̱ ja nax, y niꞌigʉ jyáttʉt tsa̱a̱tsy kyʉbety ma̱ tya̱dʉ ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 24 Nijaꞌadyʉ ja̱ꞌa̱y yaꞌoogʉdʉt ja solda̱a̱dʉty. Es nijaꞌajʉty yajmʉnʉjxʉt tsimy ma̱jatyʉ wiink naxwíñʉdʉ. Es ja wiink ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty ꞌyanaꞌamʉ ma̱ ja Jerusalén ka̱jpn extʉ ko kya̱ꞌpxʉt ja tiempʉ diꞌibʉ Dios tʉ tpʉjtaꞌaky. 
\s1 Wiꞌix jyʉmbítʉt ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ 
\p  
\v 25 ’Es yaꞌixa̱ꞌa̱ñ ja ijxwʉꞌʉmʉn diꞌibʉ Dios tyunaampy ma̱ xʉʉ es ma̱ poꞌo es ma̱ mʉdsa̱ꞌa̱. Es ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱y kyaj tnijáwʉdʉ ti tunánʉp es nayꞌadsʉꞌʉgʉdʉp mʉk ko tmʉdówʉt pyʉmimy yʉ jikymyejyñ es jyantsypyʉdʉꞌʉgʉt.  
\v 26 Es ja ja̱ꞌa̱yʉty extʉ oꞌktsoꞌogʉp mʉt ja tsʉꞌʉgʉ ko tꞌíxʉt diꞌibʉ jatánʉp ya̱ naxwiiñ, jaꞌa ko extʉ yʉ mʉdsa̱ꞌa̱ yuꞌxa̱ꞌa̱ñ.  
\v 27 Net tꞌíxtʉt ko ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nmínʉdʉts ya̱ naxwiiñ yoodsóty mʉt ja mʉkꞌa̱jtʉn es niꞌigʉ mʉjꞌa̱jtʉn.  
\v 28 Es ko oga̱ꞌa̱n tsyonda̱ꞌa̱gʉt tya̱dʉ ayoꞌon, jotkujkʉdʉ es koojʉꞌʉktʉ, jaꞌa ko pojʉn myínʉt ja mnitsokʉn. 
\p  
\v 29 Es ja Jesús nandʉꞌʉn tpʉjtáky ja ijxpajtʉn: 
\p —Ixtʉ yʉ iigʉ kepy es oytyim diꞌibʉ képyʉty.  
\v 30 Ko xyꞌíxtʉt xyʉmimy yʉ ꞌyaay, miits mnija̱ꞌa̱dʉp ko tʉ wyingóñ ja ambʉ.  
\v 31 Es nandʉꞌʉn ko xyꞌíxtʉt jyátʉdʉ tadʉ diꞌibʉ tʉ nꞌanʉʉmʉ, mnijáwʉdʉp ko tʉ wyingóñ ja Diosʉ kyutujkʉn. 
\p  
\v 32 ’Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ jyata̱ꞌa̱ñʉty ma̱a̱nʉmʉ naty ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ tyam kyaj ꞌyoꞌkta̱ꞌa̱ydyʉnʉm.  
\v 33 Ja tsa̱jp es ja naxwíñʉdʉ náxʉp, per ja nꞌayúkʉts ni na̱ꞌa̱ kyakexy kyanaxy. 
\p  
\v 34 ’Mnaygywentʉꞌátʉdʉp miidsʉty. Katʉ mnaymastuꞌudʉdʉ es nʉgoo mgay mmʉꞌuuktʉt es xymyʉmay xymyʉda̱jtʉt diꞌibʉ ya̱ naxwiiñ, esʉ tadʉ xʉʉ ajotkumiigyʉ tiꞌin myajtukja̱ꞌttʉt éxtʉm ko ja jʉyujkʉty yajnáky.  
\v 35 Es dʉꞌʉn jyáttʉt nidʉgekyʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱y kots ʉj nʉjx nmiñ.  
\v 36 Awix jʉjpꞌíxtʉ es dʉꞌʉñʉm mga̱jxta̱ꞌa̱ktʉt es dʉꞌʉn mnitsoꞌoktʉt ko jyátʉt tadʉ ayoꞌon es mʉk a̱a̱ mʉk jot xywyinguwa̱ꞌa̱gʉdʉts, ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ. 
\p  
\v 37 Xʉʉñ ja Jesús yaꞌʉxpeky ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk, esʉ tsuꞌum jam dyajnáxy ma̱ Oliivʉs Kopk.  
\v 38 Es nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty jya̱jttʉ jépyʉp jap ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk es tmʉdooꞌita̱ꞌa̱ñ ja Jesús. 
\c 22  
\s1 Tkajxyꞌáttʉ pʉn wiꞌixʉ Jesús yajmátsʉt 
\p  
\v 1 Es ja paskʉ wyingoñʉ naty ma̱ yajkáy ja tsa̱jkaaky diꞌibʉ kyaj tmʉdaty ja levaduurʉ.  
\v 2 Es ja teedywyindsʉ́nʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp tꞌʉxta̱ꞌa̱ydyʉ ja winma̱ꞌa̱ñ wiꞌix ꞌyoogʉt ja Jesús, per ttsʉꞌʉgʉdʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty. 
\s1 Juudʉs tkʉyaka̱ꞌa̱ñ ja Jesús 
\p  
\v 3 Net ja mʉjkuꞌugópk Satanás tmooy ja winma̱ꞌa̱ñ yʉ Juudʉs Iskaryotʉ diꞌibʉ ijtp niduꞌuk ma̱ ja nima̱jmajtskpʉ Jesusʉ ꞌyʉxpʉjkpʉ,  
\v 4 es oj ñejxy ma̱ ja teedywyindsʉ́nʉty es diꞌibʉty yʉ mʉj tsa̱jptʉjk kywentʉꞌa̱jttʉp, es myadyaky mʉt yʉꞌʉjʉty wiꞌix tkʉyaka̱ꞌa̱ñ ja Jesús.  
\v 5 Es ja ja̱ꞌa̱yʉty xyondaktʉ es tꞌanma̱a̱ydyʉ ja Juudʉs ko tmoꞌoya̱ꞌa̱ndʉ ja meeñ.  
\v 6 Es ja Juudʉs tkupejky es tꞌʉxta̱a̱y ja winma̱ꞌa̱ñ wiꞌix tkʉyákʉt ja Jesús ko kyajʉ naty nʉꞌʉnʉ ja̱ꞌa̱y. 
\s1 Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ ꞌyaꞌux 
\p  
\v 7 Es ma̱ ja paskʉ ko ja ja̱ꞌa̱yʉty dyaꞌooktʉ ja byorreegʉ,  
\v 8 net ja Jesús tkejxy yʉ Peedrʉ mʉt ja Fwank es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Nʉjx yaꞌꞌaba̱a̱dʉdʉ ja paskʉ aꞌux. 
\p  
\v 9 Es yʉꞌʉjʉty dyajtʉʉdʉ: 
\p —¿Ma̱ xytsyeky es nyaꞌꞌaba̱a̱dʉdʉts? 
\p  
\v 10 Es ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Ko miits mga̱jpndʉ́kʉdʉt, net xypya̱a̱dʉt tuꞌugʉ yedyʉjk diꞌibʉ myʉnejxypy tuk tsiyʉ nʉʉ, es xypyanʉjxʉt extʉ ma̱ tyʉjktʉ́kʉ.  
\v 11 Es xyꞌanʉʉmʉt ja kudʉjk: “Ja Windsʉ́n yʉꞌʉ myajtʉʉjʉp: ¿Ma̱ ja kwartʉ ma̱ mba̱a̱t nꞌaꞌuxꞌáttʉdʉts mʉdʉdsʉ nꞌʉxpʉjkpʉtʉjk tyam ja paskʉ?”  
\v 12 Net mdukꞌíxʉdʉt tuꞌugʉ mʉj kwartʉ es oydyúñ ma̱ ja tuknikʉꞌʉybyʉ tʉjk. Es xyꞌʉxkúkʉt ja aꞌux jam. 
\p  
\v 13 Es yʉꞌʉjʉty ñʉjxtʉ es tpattʉ tʉgekyʉ éxtʉm ꞌyanma̱a̱yʉ ja Jesús, es dyaꞌꞌabátʉdʉ ja paskʉ aꞌux. 
\p  
\v 14 Es ko oorʉ oj tpatnʉ esʉ ja̱ꞌa̱y ꞌyꞌaꞌuxꞌáttʉt, ta ja Jesús es ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk ñaxwaꞌtsta̱a̱ydyʉ meesʉ winduuy.  
\v 15 Net ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Njantsytsyékyʉts es nduna̱ꞌa̱ñʉts mʉt miits yʉ tya̱dʉ paskʉ aꞌux ma̱ kyajnʉmts nꞌeeky.  
\v 16 Jaꞌa ko nꞌanʉʉmʉdʉ ko kyajts nnakykyáyʉt ja paskʉ aꞌux extʉ ko yajkuydyúnʉt ma̱ ja Diosʉ kyutujkʉn. 
\p  
\v 17 Net tkoneꞌky tuk vasʉ vinʉ es tja̱ꞌa̱ygyʉdáky ja Dios es tꞌanma̱a̱y ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —Matstʉ es xyajwa̱ꞌxtʉt miidsʉty.  
\v 18 Nꞌanʉʉmʉdʉ ko kyajts nnakyꞌuugʉdʉts ja vinʉ extʉ ko myínʉt ja Diosʉ kyutujkʉn. 
\p  
\v 19 Es óknʉm tkoneꞌky ja tsa̱jkaaky es tja̱ꞌa̱ygyʉdáky ja Dios, net ttujkwaꞌxy es tmooydyʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Yʉꞌʉ tya̱a̱dʉ ʉjtsʉ nniniꞌx diꞌibʉ yajkʉyaka̱a̱mp mʉt miidsʉty. Tundʉ dʉꞌʉn esʉts xyjamyátstʉt. 
\p  
\v 20 Es nandʉꞌʉn ttuuñ mʉt ja vasʉ vinʉ ko kyaaydyaay ma̱ ja aꞌux es jyʉnáñ: 
\p —Tya̱dʉ vinʉ, yʉꞌʉts ja nneꞌpyñ diꞌibʉ yajtama̱a̱mp yajꞌyoka̱a̱mp kots nꞌoogʉt miidsʉty mꞌoyꞌa̱jtʉngyʉjxmʉty es yʉꞌʉgyʉjxm ja Dios mmoꞌoyʉdʉt ja jembyʉ kajxyꞌátypyʉ. 
\p  
\v 21 ’Es ja yedyʉjk diꞌibʉts xykyʉyaka̱a̱mp, ta tyam ꞌyity mʉt ʉʉdsʉty ma̱ tya̱dʉ meesʉ.  
\v 22 Es tʉyꞌa̱jtʉn ko ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nyoꞌoyʉts ma̱ ja oꞌkʉn ja tyuꞌu, éxtʉm ja Dios tʉ tpʉjtaꞌaky. Per pʉroobʉ ja yedyʉjk diꞌibʉts xykyʉyaka̱a̱mp. 
\p  
\v 23 Net ja ꞌyʉxpʉjkpʉty ñayyajtʉʉjʉdʉ ak yʉꞌʉjʉty pʉ́nʉ da kʉyakánʉp. 
\s1 Pʉ́n waanʉ mʉj 
\p  
\v 24 Net ak yʉꞌʉjʉty ñayjyʉnánʉdʉ pʉ́nʉ da niꞌigʉ mʉj ijtp.  
\v 25 Es ja Jesús ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉ ryéyʉty esʉ gyobernadoorʉty ñaymyʉjpʉjta̱ꞌa̱gʉdʉ, es ttsoktʉ es ja ja̱ꞌa̱yʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉt ko yʉꞌʉ jyikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt.  
\v 26 Per miidsʉty kyaj dʉꞌʉn xytyúndʉt. Ko mʉj mꞌita̱ꞌa̱nʉt ma̱ Dios, kyaj mnaymyʉjpʉjta̱ꞌa̱gʉdʉt. Naybyʉjta̱ꞌa̱gʉdʉ éxtʉm diꞌibʉ waanʉ mutskpʉ, es diꞌibʉ anaꞌamp, yʉꞌʉ naybyʉjtákʉp éxtʉm tuꞌugʉ tuumbʉ.  
\v 27 ¿Es pʉ́n niꞌigʉ mʉj? ¿Diꞌibʉ uñaapy ma̱ ja meesʉ es kyay, o ja tuumbʉ diꞌibʉ wingiipy? Jaꞌa pʉ́n uñaapy es kyay, ¿kʉdii? Per ʉj tyámʉts ma̱ miidsʉty éxtʉm diꞌibʉ wingiipy. 
\p  
\v 28 ’Es miidsʉty tʉ xyjamyʉdáttʉts es tʉ nandʉꞌʉn mꞌayowdʉ mʉt ʉj.  
\v 29 Pa̱a̱ty éxtʉm yʉ nDeedyʉts tʉ xymyoꞌoyʉts ja kutujkʉn, ʉj nmoꞌoyaꞌañʉts miidsʉty nandʉꞌʉn ja kutujkʉn  
\v 30 es mgay mꞌuuktʉt mʉt ʉjts ma̱ts ja nmeesʉ kots ʉj nmínʉt yajkutujkpʉ, es nbʉjta̱ꞌa̱ktʉt miidsʉty éxtʉmʉ gobernadoorʉty es mꞌanaꞌamʉt ma̱ ja ma̱jmajtskpʉ Israelʉ mya̱a̱ngʉdyʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts. 
\s1 Jesús tnigajxy ko Peedrʉ ꞌyʉxtija̱ꞌa̱ñʉty 
\p  
\v 31 Es ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja Peedrʉ: 
\p —Simonk, ja mʉjkuꞌugópk Satanás tʉ tꞌamdoy yʉ kutujkʉn ma̱ Dios es miits myajwijtsxita̱ꞌa̱ndʉ éxtʉm ja triigʉ yajwinxíty. Jaꞌadsʉ tya̱a̱dʉ nꞌandijpy, íxʉp wiꞌix myajpekytyúnʉdʉ.  
\v 32 Per ʉj tʉts nmʉnuꞌxtaꞌaky ja Dios kʉdiibʉ mmʉbʉjkʉn tyʉgoyꞌátʉt. Es ko mij mjodʉmbítʉt, xypyudʉ́kʉt ja mmʉguꞌugʉty es kyajts ʉj xymyastuꞌuttʉt. 
\p  
\v 33 Es ja Peedrʉ tꞌanma̱a̱y ja Jesús: 
\p —Windsʉ́n, ʉj nbanʉjxaambyʉts mij oy mdimnʉjxʉt pujxndʉgóty, es extʉ óyʉts ndimꞌoogʉt mʉt mij. 
\p  
\v 34 Ta ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Peedrʉ, nꞌanʉʉmʉ ko tyamyʉ, ko kyajnʉmʉ naty ja tʉgaak ꞌyʉy, mjʉna̱ꞌa̱nʉt tʉgʉk ok ko kyajts mij xyꞌixyꞌaty. 
\p  
\v 35 Net ja Jesús dyajtʉʉdʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty: 
\p —Kots mij ngajxtʉ nꞌayuk ka̱jxwa̱ꞌxpʉ es kyaj xymyʉnʉjxtʉ ja mmorral mʉt ja mduꞌuga̱a̱yʉk es ni mmeeñdyʉjk es ni mgʉꞌʉgʉ niꞌigʉbʉ, ¿tii mdʉgoyꞌa̱jtxʉ oynʉꞌʉnʉn? 
\p Es yʉꞌʉjʉty jyʉnandʉ: 
\p —Ni tii. 
\p  
\v 36 Net ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Pes tyam nꞌanʉʉmʉ, pʉ́n myʉda̱jtypy ja myorral es ja myeeñdyʉjk, waꞌan dyajnejxy. Es pʉ́n kyaj tmʉdaty yʉ espa̱a̱dʉ, waꞌan tteeky ja wyit es tjúyʉt.  
\v 37 Es nꞌanʉʉmʉ koonʉm yajkuydyúnʉt mʉt ʉj éxtʉm ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: “Yajtúnʉp éxtʉmʉ axʉk ja̱ꞌa̱yʉn.” Pes, tʉgekyʉ diꞌibʉ ja̱a̱ybyéty ijtp mʉt ʉj, koonʉmʉ dʉꞌʉn tyuñ jyátʉdʉt. 
\p  
\v 38 Es ja ꞌyʉxpʉjkpʉty ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —Windsʉ́n, tyam majtskʉ espa̱a̱dʉ. 
\p Es ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Mʉt yʉꞌʉyʉ. 
\s1 Jesús kya̱jxtaꞌaky Jetsemanii 
\p  
\v 39 Net ja Jesús tsyoꞌoñ es ñejxy ma̱ ja Oliivʉs Kopk, éxtʉm jaayʉm ñejxy. Es ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk pyanʉjxʉdʉ.  
\v 40 Es ko jya̱jttʉ jam, net ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Ka̱jxta̱ꞌa̱ktʉ es kʉdiibʉ mbekytyúndʉt. 
\p  
\v 41 Net ja Jesús ñejxy abeky tuk ka̱ꞌtskeꞌegyʉn, es ñaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉ es kya̱jxtáky,  
\v 42 es jyʉnáñ: 
\p —Tatʉ, pʉn mdsejpy, yajjʉgaꞌagʉ tya̱dʉ vasʉ. Per kyaj tyúnʉt éxtʉmts ʉj ndseky, tun éxtʉm mij xytsyeky. 
\p  
\v 43 Es net ñimiinʉ tuꞌugʉ anklʉs diꞌibʉ tsa̱jpótm es jyotmʉkmooyʉ.  
\v 44 Es ko jam jyantsyꞌayooy mʉk, net kya̱jxtáky mʉt tʉgekyʉ myʉja̱a̱, es pyʉxyíkyʉty es xyeꞌxy éxtʉmʉ neꞌpyñ diꞌibʉ ka̱ꞌa̱p naxkʉjxy. 
\p  
\v 45 Es ko pyʉdeꞌky ma̱ naty kya̱jxtaꞌaky, ta ñejxy ma̱ ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk, es tpattʉ ak ma̱a̱dʉp, mʉt ko jyotmayꞌooktʉ.  
\v 46 Net ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —¿Ti ko mma̱ꞌa̱dʉ? Pʉdʉꞌʉktʉ es mga̱jxta̱ꞌa̱ktʉt, kʉdiibʉ mbekytyúndʉt. 
\s1 Jesús yajmátsy 
\p  
\v 47 Támnʉmʉ naty ja Jesús ꞌyakkajxy ko myiindʉ mayjyaꞌay es ja Juudʉs twinyoꞌoyʉdʉ, ja diꞌibʉ ijtp ma̱ nima̱jmajtskpʉ ʉxpʉjkpʉ. Es ja Juudʉs tnimiiñ ja Jesús es ttsuꞌxa̱ꞌa̱ñ.  
\v 48 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja Juudʉs: 
\p —Juudʉs, ¿dʉꞌʉnʉts xykyʉyaka̱ꞌa̱ñ mʉt tuꞌugʉ tsiꞌxyʉ?, ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ. 
\p  
\v 49 Es ko ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk tꞌixtʉ diꞌibʉ ja̱jtʉp, net dyajtʉʉdʉ ja Jesús: 
\p —Windsʉ́n, ¿nꞌokꞌyajtuꞌunʉm yʉ espa̱a̱dʉ? 
\p  
\v 50 Es niduꞌuk yʉꞌʉjʉty dyajtsayujtʉ tuꞌugʉ teedywyindsʉngópkʉ tyuumbʉ es tniboꞌtʉ ja ꞌyaꞌoydyatsk. 
\p  
\v 51 Net ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —¡Mastuꞌut! ¡Tʉ net! 
\p Es net ja tyatsk ttoonʉ, es dyaꞌꞌagʉdakʉ.  
\v 52 Es netʉ Jesús tꞌanma̱a̱y ja teedywyindsʉ́nʉty es diꞌibʉ mʉj tsa̱jptʉjk kywentʉꞌa̱jttʉp es ja mʉjja̱ꞌa̱ydyʉjkʉty diꞌibʉ naty yajnʉjxándʉp: 
\p —¿Ti ko mmindʉ mʉt ja espa̱a̱dʉ es ja kepy, éxtʉmxyʉpts ʉj nmaꞌtspʉty?  
\v 53 Es kots ʉj nꞌijty bom bom mʉj tsa̱jptʉjk ñabotsoty, ni jeꞌeyʉts miits xykyatoondʉ. Per tyamʉ net tʉ tpa̱a̱ty ja oorʉ ma̱ miidsʉty mmada̱ꞌa̱gʉt es ja kaꞌóybyʉty. 
\s1 Peedrʉ tꞌʉxtijy ja Jesús 
\p  
\v 54 Net tma̱jtstʉ ja Jesús es dyajnʉjxtʉ ma̱ ja teedywyindsʉngópkʉ tyʉjk, es ja Peedrʉ tpanejxy jagam jawʉ.  
\v 55 Es ja ja̱ꞌa̱yʉty dyajmʉ́jʉdʉ jʉʉn ma̱ ja tʉja̱ꞌa̱, es ꞌyuꞌuñʉdʉ xyamdʉ; es ja Peedrʉ ñaxweꞌtsy nandʉꞌʉn ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 56 Net tuꞌugʉ kiixy poꞌoduumbʉ tꞌijxy ja Peedrʉ ꞌyuꞌuñʉ jam jʉʉmbʉꞌám. Es tʉyʉ ꞌyijxʉ es jyʉnáñ: 
\p —Tya̱dʉ yedyʉjk, yʉꞌʉ naty mʉt ja Jesús jyʉdity. 
\p  
\v 57 Net ja Peedrʉ jyʉnáñ: 
\p —Nitʉ, kyajts nꞌixyꞌaty. 
\p  
\v 58 Es ko waanʉ ꞌyijty, jatuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y ꞌyijxʉ ja Peedrʉ es ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Mij mʉt yʉꞌʉ mjʉdity nandʉꞌʉn. 
\p Net ja Peedrʉ jyʉnáñ: 
\p —Kyaj ꞌyʉjtsʉty. 
\p  
\v 59 Es ko ꞌyijty éxtʉm tuk oorʉn, net jatuꞌuk ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn ko tya̱dʉ yedyʉjk mʉt ja Jesús, ko Galileeʉ ja̱ꞌa̱y yʉꞌʉ. 
\p  
\v 60 Net ja Peedrʉ jyʉnáñ: 
\p —Kyajts nnijawʉ ti mij mgajxypy. 
\p Es ko ja Peedrʉ dʉꞌʉn jyʉnáñ, netyʉ ja tʉgaak oj ꞌyʉy.  
\v 61 Es ja Jesús kyooꞌawdijty es twinꞌijxy ja Peedrʉ. Net ja Peedrʉ tjamyejtsy éxtʉm ꞌyanma̱a̱yʉ ja Jesús: “Kyajnʉmʉ naty ja tʉgaak ꞌyʉy ko mij mjʉna̱ꞌa̱nʉt tʉgʉk ok ko kyajts xyꞌixyꞌaty.”  
\v 62 Es net ja Peedrʉ pyʉdseemy es kuwepy kuka̱ꞌa̱tsy jyʉʉy. 
\p  
\v 63 Es ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ kywentʉꞌa̱jttʉp ja Jesús ttukxiktʉ, twojptʉ,  
\v 64 twingudsuꞌumʉdʉ, es tꞌanʉʉmʉdʉ: 
\p —May pʉ́n tʉ mgóxyʉty. 
\s1 Jesús, wyinduuyʉty diꞌibʉ anaꞌamdʉp mʉj tsa̱jptʉgóty 
\p  
\v 65 Es tꞌanma̱a̱ydyʉ wiꞌixátyʉty es kyaj tmʉjꞌijxtʉ. 
\p  
\v 66 Es ko oj xyʉʉñʉ, net ñaymyujkʉdʉ ja mʉjja̱ꞌa̱ydyʉjk es ja teedywyindsʉ́nʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp, es dyajnʉjxtʉ ja Jesús ma̱ diꞌibʉ anaꞌamdʉp mʉj tsa̱jptʉgóty. Es jap dyajtʉʉdʉ: 
\p  
\v 67 —Anmaagyʉts, ¿mijtsʉ dʉꞌʉn mGristʉ? 
\p Esʉ Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Pʉn nꞌanmaapy ko dʉꞌʉn, kyaj xymyʉbʉ́ktʉt,  
\v 68 es pʉn nyajtiibyʉts oytyiity, kyajts xyꞌadsówdʉt.  
\v 69 Es tyam es extʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, ʉj ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nꞌuꞌuñʉdʉts ma̱ ꞌyaga̱ꞌa̱ñgyʉꞌʉ Dios diꞌibʉ tʉgekyʉ mʉkꞌa̱jtʉn myʉda̱jtypy. 
\p  
\v 70 Net nidʉgekyʉ jaꞌajʉty dyajtʉʉdʉ ja Jesús: 
\p —¿Tii mjʉna̱ꞌa̱na̱a̱mp ko mij Dios mꞌUꞌunkꞌátyʉty? 
\p Esʉ Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn, ʉjtsʉ dʉꞌʉn. 
\p  
\v 71 Net ja ja̱ꞌa̱yʉty ñayꞌanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —¿Ti nyajwa̱ꞌa̱nʉm ja testiigʉ? Tʉ nmʉdoꞌom tʉgekyʉ ʉdsa̱jtʉm diꞌibʉ yʉꞌʉ kʉꞌʉm kyajxypy ko yʉꞌʉ Dios ꞌyUꞌunkꞌátyʉty. 
\c 23  
\s1 Jesús, Pilatʉ wyinduuy 
\p  
\v 1 Ta nidʉgekyʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty jam juntoty pyʉdʉꞌkta̱a̱ydyʉ, es dyajnʉjxtʉ ja Jesús ma̱ Pilatʉ.  
\v 2 Es jap tniꞌʉꞌʉnʉdʉ es jyʉnandʉ: 
\p —Tʉts nba̱a̱ttʉ ko tya̱dʉ yedyʉjk niꞌigʉ dyajnaymyúk dyajnaydya̱ꞌa̱dsʉdʉ ja nja̱ꞌa̱yꞌa̱jtʉm es jyʉnaꞌañ ko kyaj ngugʉbajtʉm ma̱ yʉ yajkutujkpʉ kopk, es nandʉꞌʉn jyʉnaꞌañ ko yʉꞌʉ Kyrístʉty, tuꞌugʉ rey. 
\p  
\v 3 Net ja Pilatʉ dyajtʉʉy ja Jesús: 
\p —¿Mijtsʉ dʉꞌʉn ja israelítʉdyʉ ryey? 
\p Ta ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn, ʉjtsʉ dʉꞌʉn. 
\p  
\v 4 Net ja Pilatʉ tꞌanma̱a̱y ja teedywyindsʉ́nʉty es ja mayjyaꞌayʉty: 
\p —Kyajts nbatʉ ti pyojpʉ tya̱dʉ yedyʉjk. 
\p  
\v 5 Es ja ja̱ꞌa̱yʉty niꞌigʉ jyʉnandʉ waanʉ mʉk: 
\p —Yʉꞌʉ niꞌigʉ dyajnaymyúk dyajnaydya̱ꞌa̱dsʉdʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty, dyajtsondáky jap Galileeʉ, es extʉ ya̱a̱ Judeeʉ. 
\s1 Jesús, Eroodʉs wyinduuy 
\p  
\v 6 Es ko ja Pilatʉ tmʉdooyʉ taadʉ, net dyajtʉʉy pʉn Galileeʉ ja̱ꞌa̱y yʉꞌʉ.  
\v 7 Es ko tꞌanma̱a̱ydyʉ ko dʉꞌʉn, net tkejxy ja Jesús ma̱ Eroodʉs diꞌibʉ ijtp gobernadoor Galileeʉ es tʉ naty myiñ Jerusalén paskʉxʉꞌa̱jtpʉ. 
\p  
\v 8 Es ko Eroodʉs tꞌijxy ja Jesús, net jyantsyxyondaky, jaꞌa ko tʉʉyʉp tjaꞌixyꞌatáñ ko tmʉdoyꞌajty diꞌibʉ Jesús tyiimpy. Es yʉꞌʉ tꞌixa̱ꞌa̱ñ ko Jesús ttúnʉt ja mʉjꞌa̱jtʉn.  
\v 9 Es dyajtʉʉy may ja ayuk. Perʉ Jesús kyaj tꞌadsooy ni diꞌibʉ. 
\p  
\v 10 Es nandʉꞌʉn jap myiindʉ ja teedywyindsʉ́nʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp, es ñiꞌʉʉnʉdʉ mʉktaꞌaky.  
\v 11 Net ja Eroodʉs es ja syolda̱a̱dʉtʉjk kyaj tꞌagupʉjktʉ. Ta ttukxiktʉ. Net ttukpʉjtáktʉ ja wyit éxtʉmʉ reydyʉjk es net tkejxy ja Jesús jatʉgok ma̱ ja Pilatʉ.  
\v 12 Ja Pilatʉ mʉt ja Eroodʉs naymyʉdsipꞌa̱jtʉdʉbʉ naty es ko tadʉ xʉʉ ñaymyaabyʉjkʉdʉ jatʉgok. 
\s1 Jesús ñidukʉ es ꞌyoogʉt 
\p  
\v 13 Es net ja Pilatʉ dyajnaymyujkʉ ja teedywyindsʉ́nʉty es ja justisʉtʉjk es ja ja̱ꞌa̱yʉty,  
\v 14 es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Miidsʉty tʉ xyajmíndʉ tya̱dʉ yedyʉjk es mjʉna̱ꞌa̱ndʉ ko dyajpʉdʉꞌʉktʉ ja̱ꞌa̱yʉty, es ʉj tʉts nyajtʉ́y es nbayoꞌoyʉts, es kyajts nbatʉ ni ti pyeky éxtʉm miits xyñiꞌʉʉnʉdʉ.  
\v 15 Es nandʉꞌʉn ja Eroodʉs kyaj ti tpatʉ ja pyojpʉ. Pa̱a̱ty tʉ tkajxʉmbíty jatʉgok ma̱ ʉjtsʉn. Es mʉt yʉꞌʉ, ni ti tkatúñ diꞌibʉ tukpa̱a̱dʉdʉp ja oꞌkʉn.  
\v 16 Pa̱a̱ty ndsa̱a̱tsytyúnʉpts es óknʉmts nnasmátsʉt. 
\p  
\v 17 Paskʉ paskʉ ja Pilatʉ koonʉm tnasmatsʉ tuꞌugʉ tsimyjyaꞌay diꞌibʉ ja̱ꞌa̱y tsyojktʉp.  
\v 18 Net ja mayjyaꞌayʉty yaxkakta̱a̱ydyʉ mʉk: 
\p —¡Kyaj! ¡Kyajts yʉꞌʉ ndsoktʉ! ¡Nasmatsʉ Barrabás! 
\p  
\v 19 Es yʉ Barrabás yʉꞌʉ naty tsimy ijtp mʉt ko tʉ naty tnibʉdeꞌeky ja yajkutujkpʉ jap ka̱jpnóty es yajja̱ꞌa̱yꞌeeky. 
\p  
\v 20 Es ja Pilatʉ jaꞌa jyatsojk es tjanasmátsʉt ja Jesús, pa̱a̱ty jatʉgokʉ Pilatʉ tjatukjaygyukʉyáñ.  
\v 21 Per ja ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyakꞌya̱ꞌa̱x ꞌyakjoktʉ mʉk: 
\p —¡Yajkruuzpát, yajkruuzpát! 
\p  
\v 22 Es myʉdʉgʉk ok ja Pilatʉ tꞌanʉʉmʉdʉ: 
\p —¿Per ti dʉn tʉ ttuundʉgóy? Ʉj kyajts nba̱a̱ty ni ti pyojpʉ diꞌibʉ kyuꞌoogʉp, wiꞌix mba̱a̱t ꞌyeeky. Nꞌoktsa̱a̱tsytyúñʉts es nnasmátsʉdʉts. 
\p  
\v 23 Es ja ja̱ꞌa̱yʉty niꞌigʉ jyʉnandʉ jantsy mʉk: 
\p —¡Waꞌan tkruuzpéty! ¡Waꞌan tkruuzpéty! 
\p Es jaꞌa ko mʉk yax jyojktʉ, net yajtuuñ ti tsyojktʉp.  
\v 24 Net ja Pilatʉ tkuydyuuñ éxtʉm yʉꞌʉjʉty ttsojktʉ.  
\v 25 Es ko twinꞌijxtʉ Barrabás, ta dyajpʉdsʉʉmdʉ jap pujxndʉgóty mʉt ko tʉ naty tnibʉdeꞌeky ja yajkutujkpʉ es yajja̱ꞌa̱yꞌeeky. Net tnasma̱jtsʉdʉ. Es ja Pilatʉ tkʉyajky ja Jesús éxtʉm ja ja̱ꞌa̱yʉty ttsojktʉ. 
\s1 Jesús kyruuzpéty 
\p  
\v 26 Es ko ja Jesús yajmʉnʉjxnʉ kruuzpajtpʉ, net tuꞌugʉ yedyʉjk tma̱jtstʉ tuꞌa̱a̱y diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Simonk es kyuga̱jpnʉty Sirene. Kyamotyʉ naty tʉ ꞌyotsy. Es ja solda̱a̱dʉtʉjk ꞌyanma̱a̱yʉ es tka̱jpʉt agwanʉ yʉ Jesusʉ kyruuz. 
\p  
\v 27 Es jyantsypyanʉjxʉdʉ mayjyaꞌay, es jaꞌa mʉʉt mayʉ toxytyʉjk diꞌibʉ jantsyjyʉʉy jantsyyáxtʉp mʉt ja jotmay ko ja Jesús dyajkruuzpata̱ꞌa̱ndʉ.  
\v 28 Es ja Jesús tniꞌijxʉmbijty es tꞌanma̱a̱y: 
\p —Miits toxytyʉjkʉty diꞌibʉ tsʉna̱a̱ydyʉp Jerusalén, kátʉts mij xyñijʉꞌʉydyʉ. Nayñijʉꞌʉyʉdʉ miidsʉty kʉꞌʉm es yʉ mꞌuꞌunk mꞌʉna̱ꞌkʉty,  
\v 29 jaꞌa ko mínʉp ja tiempʉ ko mnayjyʉna̱ꞌa̱nʉdʉt: “Jotkujk diꞌibʉ kyaj mba̱a̱t ꞌyuꞌunkpa̱a̱ttʉ, diꞌibʉ kyaj tyimꞌuꞌunkpáttʉ es diꞌibʉ kyaj yaꞌuꞌunktsiꞌitstʉ.”  
\v 30 Net ja ja̱ꞌa̱yʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉt: “Kopk, nijijtpajtkʉts ʉʉdsʉty”, es ja tun tꞌanʉʉmʉt: “Yajnitʉgeegyʉts.” 
\p  
\v 31 Es tꞌakꞌanʉʉmʉdʉ Jesús: 
\p —Ʉj kyajts ni ti axʉʉkpʉ ndúñʉm es xyajkruuzpatándʉpts. ¿Ti mjʉna̱a̱mp xytyijy es jyáttʉt ja Jerusalén ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ niꞌigʉ pyojpʉ ja̱ꞌa̱yʉty?, es yʉꞌʉjʉty pátʉp ja mʉk tʉydyuꞌunʉn. 
\p  
\v 32 Es ja solda̱a̱dʉtʉjk dyajnʉjxtʉ nandʉꞌʉn majtskʉ axʉk ja̱ꞌa̱y es dyajkruuzpata̱ꞌa̱ndʉ mʉt ja Jesús tiꞌigyʉ.  
\v 33 Es ko tmʉja̱jttʉ ma̱ ja luga̱a̱r txʉꞌaty Kalaveerʉ, net dyajkruuzpajttʉ ja Jesús. Es pʉꞌa̱a̱ybʉꞌa̱a̱y ja majtskpʉ axʉk ja̱ꞌa̱y.  
\v 34 Es ko jam dyajkruuzpajttʉ, ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —Tatʉ, pojpʉmaꞌxtʉ, jaꞌa ko kyaj tnijáwʉdʉ diꞌibʉ tyuundʉp. 
\p Es ja solda̱a̱dʉtʉjk ttuundʉ ja rifʉ es dyajwa̱ꞌxʉt ja Jesusʉ wyit.  
\v 35 Es ja mayjyaꞌayʉty tꞌijxtʉ jam, es extʉ ja justisʉtʉjk ttukxiktʉ ja Jesús es jyʉnandʉ: 
\p —Wiink ja̱ꞌa̱y tʉ dyajtseꞌeky. Waꞌan kʉꞌʉm tnayyajtseꞌegyʉty pʉn tʉyꞌa̱jtʉn ko yʉꞌʉ Kyrístʉty, ja diꞌibʉ Dios tʉ twinꞌixy. 
\p  
\v 36 Net ja solda̱a̱dʉtʉjk nandʉꞌʉn tnixik ttukxiktʉ ja Jesús es tꞌawa̱ꞌa̱nʉdʉ ja vinʉ ta̱ꞌa̱m,  
\v 37 es jyʉnandʉ: 
\p —Pʉn tʉyꞌa̱jtʉn mij ja israelitʉ ryey, nayyajnitsoꞌogʉdʉ mij kʉꞌʉm. 
\p  
\v 38 Es ꞌyity jam kyʉba̱jm kʉxja̱ꞌa̱y grieegʉ es latín es ebreeʉ diꞌibʉ jʉna̱a̱mp: “Tya̱a̱dʉ yʉ israelítʉty ja ryey.” 
\p  
\v 39 Es tuꞌugʉ axʉk ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ jam kudʉy ijtp kruuzkʉjxy nandʉꞌʉn jyʉnáñ axʉʉk: 
\p —Pʉn mij mGristʉ, nayyajnitsoꞌogʉdʉ kʉꞌʉm es ʉʉdsʉty xyajtsoꞌoktʉdʉts nandʉꞌʉn. 
\p  
\v 40 Es jatuꞌuk tꞌooy ja myʉguꞌuk es tꞌanʉʉmʉ: 
\p —¿Kyaj xytsyʉꞌʉgʉ ja Dios ko mij nandʉꞌʉn myajtʉydyúñ?  
\v 41 Ʉdsa̱jtʉm mʉt ja tʉyꞌa̱jtʉn tyam nꞌayoꞌom, jaꞌa ko ʉdsa̱jtʉm ngumʉdoꞌom diꞌibʉ tʉ nduꞌunʉm. Perʉ tya̱dʉ yedyʉjk ni tii tʉ tkatuundʉgóy. 
\p  
\v 42 Net jyʉnáñ: 
\p —Jesús, xyjamyátsʉpts ko mja̱ꞌtʉt ma̱ myajkutuka̱ꞌa̱ñ. 
\p  
\v 43 Net ja Jesús ꞌyadsooy: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉ ko tyamyʉ nmʉnʉjxʉt tsa̱jpótm es mꞌítʉt mʉt ʉj. 
\s1 Jesús ꞌyeeky 
\p  
\v 44 Jaa naty kijkyxyʉʉ, net tʉgekyʉ naxwíñʉdʉ kyoodsʉdyaay es ꞌyijty tʉgʉk oorʉ wingoots,  
\v 45 jaꞌa ko ja xʉʉ wyindujkta̱a̱y. Es net ja adʉy diꞌibʉ mʉj tsa̱jptʉgóty kyʉꞌtswaꞌxy kʉjkkujm.  
\v 46 Net ja Jesús yaxkeky: 
\p —Tatituꞌunk, axá̱jʉgʉts ja nꞌanmʉja̱ꞌa̱n. 
\p Es ko dʉꞌʉn jyʉnáñ, ta ꞌyoꞌknʉ.  
\v 47 Es ko ja solda̱a̱dʉ windsʉ́n tꞌijxy éxtʉm jya̱jtʉ, net ja Dios tꞌawda̱jty es jyʉnáñ: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉnʉ tya̱dʉ yedyʉjk kyaj ti ttuundʉgóy. 
\p  
\v 48 Es nidʉgekyʉ ja mayjyaꞌayʉty diꞌibʉ ꞌyijxtʉ jap éxtʉm jya̱jtʉ, net tsyoꞌonnʉdʉ jap es tkojxtʉ ja kyaatsy mʉt ja jotmay.  
\v 49 Es nidʉgekyʉ ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ ꞌyixyꞌa̱jttʉp ja Jesús, mʉt ja toxytyʉjkʉty diꞌibʉ padsoꞌonʉ Galileeʉ, wyʉꞌʉmdʉ jagam es tꞌijxtʉ éxtʉm jya̱jtʉ. 
\s1 Jesús ñaxtʉkʉ 
\p  
\v 50 Es tuꞌugʉ yedyʉjk diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Josee es jyikyꞌaty tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt es kyuga̱jpnʉty Arimateeʉ, Judeeʉ ña̱a̱xóty. Es ja Josee nandʉꞌʉn yʉꞌʉ niduꞌuk diꞌibʉ anaꞌamp mʉj tsa̱jptʉgóty.  
\v 51 Tadʉ Josee tꞌawixy nandʉꞌʉn ko myínʉt ja Diosʉ kyutujkʉn es kyaj tiꞌigyʉ mʉt ꞌyity ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ jʉnandʉ esʉ Jesús ꞌyoogʉt.  
\v 52 Net tninejxy ja Pilatʉ es tꞌamdooy ja Jesusʉ ñiniꞌx.  
\v 53 Es ko dyajjʉna̱jktʉ kyruuzkʉjxy, net tꞌabijttʉ mʉt tuꞌugʉ mʉj wit es tpʉjtáktʉ ma̱ tuꞌugʉ oꞌkpʉ jut diꞌibʉ naty yʉꞌʉ tʉ dyajtsajtsjúty dyajpa̱ꞌa̱jútyʉty tsa̱wiiñ es ma̱ kyajnʉm ja oꞌkpʉ ñaxtʉkʉ.  
\v 54 Esʉ naty ñayjyʉjpꞌíxʉdʉ ko ja sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ dyajtsonda̱ꞌa̱ga̱ꞌa̱ndʉ. 
\p  
\v 55 Es ja toxytyʉjkʉty diꞌibʉ naty tʉ tsyoondʉ mʉt ja Jesús jap Galileeʉ, tpanʉjxtʉ ja Josee es tꞌijxtʉ ja oꞌkpʉ jut es wiꞌix yajpʉjtáky ja Jesusʉ ñiniꞌx.  
\v 56 Es ñʉjxnʉdʉ ma̱ tyʉjk es dyaꞌʉyʉʉydyʉ ja pa̱ꞌa̱k xuꞌkpʉ es ja ingwéntʉty. Es net pyoꞌxtʉ ma̱ ja sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ éxtʉm ja anaꞌamʉn jyʉnaꞌañ. 
\c 24  
\s1 Jesús jyikypyeky 
\p  
\v 1 Es domingʉ xʉʉ tsejkyʉ ja toxytyʉjkʉty tmʉnʉjxtʉ ja pa̱ꞌa̱k xuꞌkpʉ diꞌibʉ naty tʉ dyaꞌóyʉdʉ. Jam dyajnʉjxtʉ ma̱ ja Jesús tʉ ñaxtʉkʉ.  
\v 2 Ko jya̱jttʉ jam, net tpattʉ wiink tsoo ja tsa̱a̱ diꞌibʉ naty ꞌyagʉꞌʉyꞌajtypy ja jut.  
\v 3 Es ko tyʉjkʉdʉ jap, kyaj tpattʉ ja Jesusʉ ñiniꞌx.  
\v 4 Es kyaj tmʉwinma̱ꞌa̱ñbyáttʉ ti tʉ jyátyʉty. Netyʉ kyʉxeꞌky majtskʉ yedyʉjk diꞌibʉ wyit jantsy tʉꞌxp.  
\v 5 Net ja toxytyʉjkʉty tsyʉꞌkʉdʉ es ñaxkuꞌijxʉdʉ, es ja yedyʉjk ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —¿Ti ko miits xyꞌʉxta̱ꞌa̱ydyʉ ya̱a̱ ma̱ oꞌkpʉty diꞌibʉ jikyꞌa̱jtp?  
\v 6 Kyaj ja ya̱a̱. Tʉ jyikypyeky. Jamyatstʉ wiꞌix mꞌanma̱a̱yʉ ko nátyñʉm ꞌyity jap Galileeʉ:  
\v 7 “Ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nyajkʉyaka̱ꞌa̱ñʉts ma̱ ja pekyjyaꞌaydyʉjk es xyajkruuzpátʉdʉts. Es ko ꞌyítʉt tʉgʉk xʉʉ, njikypyʉ́kʉdʉts jatʉgok.” 
\p  
\v 8 Net ja toxytyʉjkʉty tjamyajtstʉ éxtʉm ja Jesús jyʉnáñ.  
\v 9 Es ko jya̱jnʉdʉ jatʉgok jap ka̱jpnóty, net ttukmʉmadyaktʉ nidʉgekyʉ ja nima̱jk tuꞌukpʉ ʉxpʉjkpʉ es nidʉgekyʉ diꞌibʉ jap akꞌijttʉp.  
\v 10 Esʉ tadʉ toxytyʉjkʉty ꞌyijttʉ Mariiʉ Magdalenʉ, Fwanʉ, Mariiʉ diꞌibʉ Santya̱ꞌa̱gʉ tya̱a̱kꞌa̱jtypy, es ja wiinkpʉ toxytyʉjkʉty.  
\v 11 Per ja ʉxpʉjkpʉtʉjk kyaj tmʉbʉjktʉ, es jyʉnandʉ ko lokʉ diꞌibʉ kya̱jxtʉp. 
\p  
\v 12 Net ja Peedrʉ tsyoꞌoñ es ñejxy pʉyeꞌegyʉ ma̱ ja oꞌkpʉ jut es kyuꞌijxʉ jap oga̱jp. Jeꞌeyʉ jap ja wit ꞌyity diꞌibʉ mʉʉt ja Jesús yaꞌꞌabijty. Es net ja Peedrʉ jyʉmbijnʉ jotmaymyʉʉt. 
\s1 Jesús kyʉxeꞌeky Emaús tuꞌa̱a̱y 
\p  
\v 13 Es net nimajtskʉ ʉxpʉjkpʉ tsyoondʉ Jerusalén es ñʉjxtʉ ma̱ ja Emaús ka̱jpn, diꞌibʉ jagam ma̱jk tuk mil metrʉn,  
\v 14 es kya̱jx myadya̱ꞌa̱ktʉ tʉgekyʉ diꞌibʉ naty tʉ jyátyʉty.  
\v 15 Es ko yʉꞌʉjʉty dʉꞌʉn kya̱jx myadya̱ꞌa̱ktʉ esʉ Jesús kʉꞌʉm ñiwingoonʉ es tyuꞌuyoꞌoydyʉ mʉʉt.  
\v 16 Per ja Dios kyaj tyukꞌʉxka̱jpʉ ko yʉꞌʉjʉty ja Jesús.  
\v 17 Net ja Jesús dyajtʉʉy: 
\p —¿Ti mmadyáktʉp tuꞌa̱a̱y? 
\p Es net yʉꞌʉjʉty wya̱ꞌkꞌa̱ꞌa̱dʉ jotmaymyʉʉt.  
\v 18 Net yʉꞌʉ niduꞌuk diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Kleofʉs ꞌyadsooy: 
\p —Tʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty tnijáwʉdʉ diꞌibʉ tʉ jyátyʉty Jerusalén ma̱ paskʉ xʉʉ. ¿Tii mij naydyuꞌuk mjabyeꞌxyꞌa̱jtp Jerusalén es kyaj xyñijawʉ ti jam tʉ tyuñ tʉ jyátyʉty? 
\p  
\v 19 Net ja Jesús dyajtʉʉy: 
\p —¿Ti jap tʉ jyátyʉty? 
\p Es yʉꞌʉjʉty jyʉnandʉ: 
\p —Extʉm tʉ ttundʉ ja Jesús nazarenʉ. Yʉꞌʉ tʉ ꞌyity Diosʉ kyuga̱jxpʉ diꞌibʉ tyiimpy ja mʉjꞌa̱jtʉn es yaꞌʉxpeky mʉt ja Diosʉ kyutujkʉn, es nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty myʉjꞌíxʉdʉ.  
\v 20 Per ja teedywyindsʉ́nʉty es ja njustisʉꞌa̱jtʉm tʉ tkʉyaktʉ ma̱ ja Pilatʉ es dyajkruuzpátʉt.  
\v 21 Es ʉʉdsʉty njʉna̱ꞌa̱ndʉ ko yʉꞌʉ yajnitsoꞌogʉp ja israelítʉty. Es tyam tyʉgʉkxʉʉp ma̱ dyaꞌooktʉ es dyajnaxtʉ́kʉdʉ.  
\v 22 Nandʉꞌʉn ʉʉdsʉdyʉ nmʉguꞌugʉty toxytyʉjk tʉts dʉꞌʉñʉ xyajwʉꞌʉmʉdʉ. Aambyʉ jepy tʉ ꞌyotstʉ ma̱ ja oꞌkpʉ jut,  
\v 23 per kyaj ja Jesusʉ ñiniꞌx tʉ tpa̱a̱ttʉ. Net tʉ jyʉmbijnʉdʉ es xytyukmʉmadya̱ꞌa̱ktʉts ko tʉ tꞌixtʉ nimajtskʉ anklʉs diꞌibʉ tʉ ꞌyanʉʉmʉdʉ ko Jesús taa jyikyꞌaty.  
\v 24 Es net tʉ ꞌyotstʉ nijaꞌajʉty ʉʉdsʉdyʉ nmʉguꞌuk es tʉ tpa̱a̱ttʉ éxtʉmʉ toxytyʉjk jyʉna̱ꞌa̱ndʉ, per ja Jesús kyaj tʉ tꞌixtʉ. 
\p  
\v 25 Net ja Jesús jyʉnáñ: 
\p —¿Ti ko mgujuunʉty miidsʉty? ¿Ti ko kyaj xymyʉbʉktʉ tʉgekyʉ diꞌibʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ kyʉxja̱a̱y?  
\v 26 Yʉꞌʉjʉty oj tkʉxja̱ꞌa̱ydyʉ wa̱ꞌa̱ts ko yʉ Kristʉ ꞌyayowa̱ꞌa̱ñ es ꞌyooga̱ꞌa̱ñ es óknʉm yajkutúkʉt mʉt ja mʉjꞌa̱jtʉn. 
\p  
\v 27 Ta ja Jesús oj ꞌyawa̱ꞌa̱nxʉdʉ ja Diosʉ ꞌyayuk ma̱ kʉꞌʉm yajnimadyaꞌaky, tyimtsondaꞌaky diꞌibʉ Moisés jyaay es tʉgekyʉ nʉꞌʉn ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ tkʉxja̱a̱ydyʉ. 
\p  
\v 28 Es ko jya̱jttʉ ma̱ Emaús ka̱jpn, ja Jesús éxtʉm jyawʉ tyuꞌunaxáñ.  
\v 29 Per yʉꞌʉjʉty dyajwʉꞌʉmándʉ es tꞌanma̱a̱ydyʉ: 
\p —Wʉꞌʉm mʉt ʉʉdsʉty ja ya̱a̱. Tʉ tsyuꞌujʉnʉ. 
\p Net ja Jesús wyeꞌemy es tyʉjkʉ mʉt yʉꞌʉjʉty.  
\v 30 Es ko jam ꞌyuꞌuñʉ nidʉgʉʉk ma̱ ja meesʉ es ꞌyaꞌuxꞌata̱ꞌa̱ndʉ, net ja Jesús tkoneꞌky ja tsa̱jkaaky, es tkuniꞌxy. Net ttujkwaꞌxy es tmooydyʉ ja nimajtskpʉ.  
\v 31 Es netyʉ tꞌʉxka̱jptʉ ko yʉꞌʉdyʉ Jesús. Netʉ Jesús pojʉn tyʉgooy.  
\v 32 Es yʉꞌʉjʉty ñayjyʉnánʉdʉ: 
\p —Pa̱a̱dyʉmʉ dʉꞌʉn xyjatukja̱ꞌa̱m ja oyꞌa̱jtʉn ko mʉt tʉ nduꞌuyoꞌoyʉm es nmadyákʉm es xytyukꞌawa̱ꞌa̱nʉm ti ja Diosʉ jyaaybyajtʉn ꞌyandijpy. 
\p  
\v 33 Es netyʉ tsyoꞌondʉ es ñʉjxtʉ jap Jerusalén. Es jap tʉ naty ñaymyúkʉdʉ ja nima̱jk tuꞌukpʉ ʉxpʉjkpʉty mʉt ja jyamyʉʉdʉty.  
\v 34 Es yʉꞌʉjʉty tꞌawa̱ꞌa̱nʉdʉ ja nimajtskpʉ: 
\p —Tʉyꞌa̱jtʉn ko ja Jesús tʉ jyikypyeky. Simonk tʉ tꞌixy. 
\p  
\v 35 Net ja Kleofʉs mʉt ja myʉguꞌuk tmadyaktʉ éxtʉm tʉ jyátyʉty tuꞌa̱a̱y es wiꞌix tʉ tꞌʉxkaptʉ ja Jesús ko ja tsa̱jkaaky tʉ ttujkwaꞌxy. 
\s1 Diꞌibʉ Jesús tyuknipejkypy ja ꞌyʉxpʉjkpʉty 
\p  
\v 36 Es yʉꞌʉjʉty tꞌakmadya̱ꞌa̱ktʉ tadʉ ayuk ko tiꞌin kyʉxeꞌky ja Jesús ma̱ yʉꞌʉjʉty es kya̱jxpoꞌxʉdʉ, ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Agujkꞌát jotkujkꞌáttʉ miidsʉty. 
\p  
\v 37 Ta jyantsytsyʉꞌkʉdʉ. Dʉꞌʉn jyʉnandʉ ko ijxma̱ꞌttʉp.  
\v 38 Es ja Jesús ꞌyanma̱a̱yʉdʉ: 
\p —¿Ti ko mjotmayꞌooktʉ? ¿Ti ko kyaj xymyʉbʉktʉ ko ʉjtsʉ dʉꞌʉn?  
\v 39 Ixtʉts ja ngʉꞌʉ es ja ndékyʉts ko ʉjtsʉ dʉꞌʉn kʉꞌʉm. Toongʉts es ixtʉ ko tʉyꞌa̱jtʉn. Yʉ ijxma̱ꞌtʉn kyaj tmʉdaty yʉ xyixy es ja pya̱jk éxtʉm miits xyꞌíxtʉts ʉj nmʉdaty. 
\p  
\v 40 Es ko dʉꞌʉn ꞌyanma̱a̱yʉ, tyukꞌijxʉ ja kyʉꞌʉ es ja tyeky.  
\v 41 Es yʉꞌʉjʉty kyajpyʉm tmʉbeky mʉt ja xondakʉn es dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ. Net ja Jesús ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —¿Kyaj ti xymyʉdattʉ diꞌibʉ njʉꞌxʉm? 
\p  
\v 42 Net myooyʉdʉ tuk pedazʉ a̱jkx tsa̱ꞌa̱yuꞌunk.  
\v 43 Es ja Jesús tjeꞌxy yʉꞌʉjʉty wyinduuy.  
\v 44 Es net ꞌyanma̱a̱yʉ: 
\p —Kots miidsʉty mʉʉt nꞌijty, nꞌanma̱a̱ydyʉ ko yajkuydyuna̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ Moisés es ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ kyʉxja̱a̱ydyʉ es diꞌibʉ ma̱ Salmʉ neky diꞌibʉts ʉj xyñiga̱jxp. 
\p  
\v 45 Net ja Jesús tyukjaygyujkʉdʉ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn, es jyʉnáñ: 
\p  
\v 46 —Dʉꞌʉn ꞌyity kʉxja̱ꞌa̱y ko koonʉm yʉ Kristʉ ꞌyoogʉt, es kumdʉgʉk xʉʉ jyikypyʉ́kʉt.  
\v 47 Es mʉt yʉꞌʉgyʉjxm yajka̱jxwa̱ꞌxʉt ma̱ tʉgekyʉ naxwíñʉdʉ, tsyonda̱ꞌa̱gʉt Jerusalén, ko yʉ ja̱ꞌa̱yʉty dyajtʉgátstʉt yʉ wyinma̱ꞌa̱ñʉty, net ja Dios pyojpʉmaꞌxʉdʉt.  
\v 48 Es miits mꞌijttʉp testiigʉ ma̱ tya̱a̱dʉ tʉgekyʉ.  
\v 49 Mʉdowdʉ. Ʉjts ngáxʉp ma̱ miidsʉty diꞌibʉts ja nDeety tʉ twa̱ndaꞌaky. Per miits wʉꞌʉmdʉ ya̱a̱ Jerusalén extʉ ko xyꞌaxá̱jʉt ja mʉkꞌa̱jtʉn diꞌibʉ Dios kyaxaampy. 
\s1 Jesús tsya̱jpéty 
\p  
\v 50 Net ja Jesús yajtsoꞌonʉdʉ jap Jerusalén es yajnʉjxʉdʉ Betañʉ, es dyajpʉdeꞌky ja kyʉꞌʉ es kyunuꞌxʉdʉ.  
\v 51 Es ko kyunuꞌxta̱a̱yʉ, net tsya̱jpajnʉ es ñʉjxnʉ tsa̱jpótm.  
\v 52 Net yʉꞌʉjʉty tꞌawda̱ttʉ Dios es jyʉmbijtta̱a̱yñʉ, jantsy jotkujk jya̱jnʉdʉ Jerusalén.  
\v 53 Es tim japꞌa̱jttʉp ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk es tꞌawdattʉ ja Dios.