\id HEB  
\h EBREEɄSɄTY 
\toc1 Neky Diꞌibʉ Yajtuknigajxtʉ Ja Ebreeʉ Ja̱ꞌa̱yʉty 
\toc2 EBREEɄSɄTY 
\toc3 He. 
\mt1 Neky Diꞌibʉ Yajtuknigajxtʉ Ja Ebreeʉ Ja̱ꞌa̱yʉty 
\c 1  
\s1 Jesukristʉkyʉjxmʉ Dios kyajxy 
\p  
\v 1 Tim jékyʉp kana̱k ok es kana̱k naxʉ Dios ttukmʉgajxy ja kyuga̱jxpʉty ja nꞌaptʉjkꞌa̱jtʉm,  
\v 2 per na̱a̱mnʉm xytyukmʉga̱jxʉm ja ꞌyUꞌunk. Yʉ ꞌyUꞌunk mʉdʉ Dios dyajkojy tʉgekyʉ diꞌibʉ jaaꞌa̱jtp, es tʉ tmoꞌoy tʉgekyʉ éxtʉmʉ kyuma̱ꞌa̱ñ.  
\v 3 Ja Diosʉ ꞌyUꞌunk yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja̱jp éxtʉmʉ Dios Teety, es yʉꞌʉ dʉꞌʉnʉ Dios nandʉꞌʉn éxtʉmʉ Dios Teety. Tʉgekyʉ diꞌibʉ tsa̱jpótm es ya̱ naxwiiñ yeꞌepy es ꞌyity éxtʉm tꞌaneꞌemy mʉt ja myʉkꞌa̱jtʉn. 
\s1 Waanʉ mʉj ja Jesús kʉdiinʉm ja ánklʉsʉty 
\p Jesukristʉ yʉꞌʉ tʉ xyajpojpʉnitʉgoꞌoyʉm ʉdsa̱jtʉm naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty, es óknʉm ñaxweꞌtsy aga̱ꞌa̱ñdsyoo ma̱ Dios Teety yajkutíky tsa̱jpótm.  
\v 4 Pa̱a̱ty tʉ ttukja̱ꞌty ja Jesús tʉmʉdátʉt niꞌigʉ mʉjꞌa̱jtʉn kʉdiinʉmʉ ánklʉsʉty, pes tʉ tꞌaxa̱jʉ éxtʉmʉ kyuma̱ꞌa̱ñ ja xyʉʉ waanʉ mʉj kʉdiinʉmʉ ánklʉsʉty.  
\v 5 Mʉt ko Dios ni na̱ꞌa̱ tkaꞌꞌanma̱a̱y ni tuꞌugʉ anklʉs: 
\q1 Ʉjts mij xyTyeetyꞌa̱jtp. 
\q1 Tyámʉts ngʉxʉꞌʉgʉt kots mij nꞌUꞌunkꞌáty. 
\m Es nan kyajʉ Dios tꞌanma̱a̱y ni tuꞌugʉ anklʉs: 
\q1 Ʉjts mij xyTyeetyꞌátʉp, 
\q1 es mijts nꞌUꞌunkꞌátʉp. 
\m  
\v 6 Nandʉꞌʉn ko Dios tkaxa̱ꞌa̱ñ ya̱ naxwiiñ ja ꞌYuꞌunk diꞌibʉ ijtp éxtʉmʉ kaꞌaxkópk, dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ: 
\q1 Waꞌanʉ nꞌánklʉsʉts tꞌawdátyʉty. 
\m  
\v 7 Es ko Dios xytyukꞌixa̱ꞌa̱nʉm wiꞌixʉ dʉꞌʉnʉ ꞌyánklʉsuty, dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ: 
\q1 Dios ñaskajxʉp ja ꞌyanklʉs éxtʉmʉ poj, es éxtʉmʉ jʉnyaꞌangʉn. 
\m  
\v 8 Per ko Dios tnimadyaꞌaky ja ꞌyUꞌunk, dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ: 
\q1 Mij Dios, winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ ja mgutujkʉn ꞌyity, 
\q1 myajkutúkʉp mʉt ja tʉyꞌa̱jtʉn. 
\q1  
\v 9 Mʉt ko tʉ xytsyeky ja tʉyꞌa̱jtʉn es tʉ xyꞌʉxtijy diꞌibʉ axʉʉk; 
\q1 pa̱a̱ty tʉ niꞌigʉ nmoꞌoy ja xondakʉn kʉdiinʉmʉ mmʉguꞌuktʉjkʉty. 
\m  
\v 10 Es nandʉꞌʉn ja Dios tꞌanʉʉmʉ ja ꞌyUꞌunk: 
\q1 Mij Windsʉ́n, tim jékyʉp xyajtsoneꞌky xyajtsondáky ja naxwíñʉdʉ, 
\q1 es mij kʉꞌʉm xypyʉjtáky ja tsa̱jp. 
\q1  
\v 11 Yʉꞌʉjʉty tʉgooydyaꞌaydyʉp, 
\q1 per mij mwʉꞌʉmʉp winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ. 
\q1 Nidʉgekyʉ yʉꞌʉjʉty ꞌyamʉjʉdyaꞌayʉt éxtʉmʉ wit tyiky; 
\q1  
\v 12 es dʉꞌʉn xyꞌadijmúkʉt éxtʉmʉ tuk wit, es xyajtʉgátsʉt, 
\q1 per mij dʉꞌʉñʉm mꞌity éxtʉm mꞌity, 
\q1 kyaj mjikyꞌa̱jtʉn kyukʉ́xʉt. 
\m  
\v 13 Dios ni na̱ꞌa̱ tkaꞌꞌanma̱a̱y ni tuꞌugʉ anklʉs: 
\q1 Uꞌuñʉ ma̱ts nꞌaga̱ꞌa̱ñdsyoo, 
\q1 extʉ kots nbʉjta̱ꞌa̱gʉt ja mmʉdsip mdekypyatkʉꞌp. 
\m  
\v 14 Ja ánklʉsʉty, ja̱ꞌa̱jʉn yʉꞌʉjʉty, es yajkéxy es tpudʉ́kʉdʉt ja diꞌibáty ꞌyaxa̱jʉyándʉp ja nitsokʉn. 
\c 2  
\s1 Waanʉ niꞌigʉ nbaduꞌunʉm ja Diosʉ ꞌyʉxpʉjkʉn 
\p  
\v 1 Pa̱a̱ty, tim tsojkʉp es niꞌigʉ nbaduꞌunʉm ja Diosʉ ꞌyʉxpʉjkʉn diꞌibʉ nmʉdoꞌom, kʉdiibʉ ndʉgoꞌoyʉm.  
\v 2 Ja ʉxpʉjkʉn diꞌibʉ yajmooydyʉ ja nꞌaptʉjkꞌa̱jtʉm anklʉskyʉjxmʉty, yʉꞌʉ sitʉy tʉ yaꞌixy ko tyʉyꞌa̱jtʉnʉty, mʉt ko diꞌibáty kyaj tkuydyuundʉ, tyukkumʉdoo éxtʉm pyaadyʉty.  
\v 3 Pes, ¿wiꞌix mba̱a̱t ʉdsa̱jtʉm nyajnimaꞌxʉm pʉn kyaj nduꞌunʉmʉ kwentʉ es kyaj nꞌaxá̱jʉmʉ tadʉ mʉj nitsokʉn? Pesʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ kʉꞌʉm jawyiin oj tadʉ tka̱jxwaꞌxy, es ja ꞌyapóstʉlʉty diꞌibʉ ꞌyaxá̱jʉdʉ ja ꞌyʉxpʉjkʉn, yʉꞌʉjʉty yajtʉyꞌa̱jtʉndʉjkʉdʉ.  
\v 4 Dios yaꞌijxʉ ko tyʉyꞌa̱jtʉnʉty mʉt ko tmooy ja myʉduumbʉty es ttúnʉt kana̱a̱k ja mʉjꞌa̱jtʉn esʉ ijxwʉꞌʉmʉn, es dyajwaꞌxy ja Espíritʉ Santʉ myadakʉn éxtʉm yʉꞌʉ ttsejky. 
\s1 Yajpʉjtaꞌaky ja Jesús éxtʉmʉ ja̱ꞌa̱y 
\p  
\v 5 Dios kyaj tʉ tpʉjtaꞌaky ja ꞌyánklʉsʉty es ꞌyanaꞌamʉt ma̱ yʉ jembyʉ naxwíñʉdʉ diꞌibʉ ita̱a̱mp.  
\v 6 Per jap tuꞌugʉ luga̱a̱r ma̱ yʉ Diosʉ jyaaybyajtʉn ma̱ jyʉnaꞌañ: 
\q1 Dios, ¿ti tsyoꞌa̱jttʉp ja ja̱ꞌa̱yʉty, 
\q1 ti ko xyjamyetsy es xytyuñʉ kwentʉ? 
\q1  
\v 7 Tʉ tuk tiempʉ xyaꞌꞌamutskꞌaty ja ja̱ꞌa̱y kʉdiinʉm ja ánklʉsʉty; 
\q1 mij tʉ xypyʉjtaꞌaky es ꞌyíttʉt mʉt ja mʉjꞌa̱jtʉn esʉ windsʉꞌkʉn, 
\q1  
\v 8 mij tʉ xypyʉjtaꞌaky es yʉꞌʉ tniwindsʉnꞌátʉt tʉgekyʉ diꞌibʉ ijtp. 
\m Ko tpʉjtáky esʉ ja̱ꞌa̱y twindsʉnꞌáttʉt tʉgekyʉ diꞌibʉ ijtp, kyaj ti oj wyeꞌemy diꞌibʉ anaꞌamʉdʉp. Per kyajnʉm nꞌijxʉm pʉ́n mʉmʉdoop oytyiity tʉgekyʉ.  
\v 9 Per nꞌijxʉm ja Jesús, diꞌibʉ Dios pyʉjták waanʉ tiempʉ esʉ ánklʉsʉty mʉj ꞌyíttʉt kʉdiinʉmʉ Jesús, es tyam ꞌyoꞌkʉngyʉjxm ko ꞌyayooy tmʉdaty éxtʉmʉ mayꞌaty ja mʉjꞌa̱jtʉn esʉ windsʉꞌkʉn, es dʉꞌʉn ja Dios myayꞌa̱jtʉngyʉjxmʉ Jesús dyajnáx dyajkʉ́xʉt ja adsuꞌux oꞌkʉn es nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱y ttukꞌoyꞌáttʉt. 
\p  
\v 10 Tʉgekyʉ diꞌibʉ ijtp ꞌyity mʉt Dioskyʉjxm, es yʉꞌʉgyʉjxm tʉgekyʉ ꞌyity. Dios jyatsojk dyajnʉjxa̱ꞌa̱ñ tsa̱jpótm ja ja̱ꞌa̱yʉty éxtʉmʉ ꞌyuꞌungʉn, pa̱a̱ty tkejxy ja Jesús es ꞌyayówʉt ma̱ ꞌyeꞌky, mʉt ko dʉꞌʉnʉ dʉn ja Jesús mba̱a̱t dyajpojpʉnitʉgóydyʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty es dyajnitsoꞌogʉt.  
\v 11 Es ja diꞌibʉ ja̱ꞌa̱y yajnitsékypy es ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉty yajnitsoꞌogʉdʉp, tiꞌigyʉ ja Tyeety. Pa̱a̱ty kyaj ja Jesús ttuktsoydyúñ es jyʉna̱ꞌa̱nʉt ko tmʉgaꞌaxʉty,  
\v 12 éxtʉm jyʉnaꞌañ ma̱ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn: 
\q1 Dios, ʉjtsʉts mij ndukꞌixyꞌátʉp ja nmʉgaꞌaxʉdyʉts, 
\q1 es nꞌʉ́wʉdʉts ja mꞌalabanzʉ ma̱ mʉbʉjkpʉtʉjk ñaymyúkʉdʉ. 
\m  
\v 13 Es nandʉꞌʉn jyʉnaꞌañ: 
\q1 Ʉj nbʉjtákypyʉts ja njot nꞌánʉmʉts ma̱ Dios. 
\m Es nandʉꞌʉn jyʉnaꞌañ: 
\q1 Tya̱a̱ts ʉj, mʉt ja uꞌungʉty diꞌibʉdsʉ Dios xymyooy. 
\p  
\v 14 Dʉꞌʉn éxtʉmʉ ja̱ꞌa̱y ja niniꞌx esʉ neꞌpyñ tmʉdattʉ, nandʉꞌʉn ja Jesús ꞌyijty éxtʉmʉ ja̱ꞌa̱yʉty, es mʉt ko ꞌyeꞌky tkutujkʉnjuꞌty diꞌibʉ yajja̱ꞌa̱yꞌoꞌkp, jaꞌa njʉna̱ꞌa̱nʉm ja mʉjkuꞌugópk,  
\v 15 es dʉꞌʉn dyajnitsoꞌoktʉt diꞌibʉ tsyʉꞌkʉdʉp ja oꞌkʉn maba̱a̱t jyikyꞌattʉ éxtʉmʉ tuumbʉ juybyʉn.  
\v 16 Pes ja Jesús kyaj myiiñ es tpudʉkʉyáñ ja ánklʉsʉty, yʉꞌʉ sitʉyʉ ja Abra̱a̱nʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱dsʉty.  
\v 17 Es pa̱a̱dyʉ Dios tpʉjtáky éxtʉmʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty es dʉꞌʉn tpaꞌꞌayówʉt ja ja̱ꞌa̱y ko Dios tmʉdúñ, es dʉꞌʉn, éxtʉmʉ teedywyindsʉngópk tudaꞌakypyʉ, tpʉjta̱ꞌa̱gʉt ja windsʉꞌkʉn es ja ja̱ꞌa̱y yajpojpʉmaꞌxʉt.  
\v 18 Es mʉt ko Jesús kʉꞌʉm tʉ ꞌyayoy ko ja mʉjkuꞌu jyayajpekytyunánʉ, pa̱a̱ty mba̱a̱t tyam tpudʉ́kʉdʉ nandʉꞌʉn nidʉgekyʉ diꞌibáty ja kaꞌoybyʉ tsyejpy es pyekytyúnʉt. 
\c 3  
\s1 Waanʉ mʉj ja Jesús kʉdiinʉm ja Moisés 
\p  
\v 1 Mʉguꞌugítʉty, Diosʉ jyaꞌayʉty, pʉ́nʉty ja Dios woojʉdʉ, pʉjta̱ꞌa̱ktʉ mjot mwinma̱ꞌa̱ñ tʉgekyʉ ma̱ Jesús, apóstʉlʉ es teedywyindsʉngópk diꞌibʉ nga̱jxwa̱ꞌxʉm ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉty. 
\p  
\v 2 Pesʉ Jesús kyuydyuun tʉgekyʉ diꞌibʉ Dios tukꞌanaꞌamʉ ttúnʉt, dʉꞌʉn éxtʉmʉ Moisés nandʉꞌʉn tkuydyuuñ ko Dios pyʉjtákʉ es tnigopkꞌátʉt nidʉgekyʉ ja Diosʉ jyaꞌayʉty.  
\v 3 Perʉ Jesús pátʉp niꞌigʉ windsʉꞌkʉn kʉdiinʉmʉ Moisés, dʉꞌʉn éxtʉm diꞌibʉ kyejpy tuꞌugʉ tʉjk pátʉp niꞌigʉ windsʉꞌkʉn kʉdiinʉm ja tʉjk diꞌibʉ tʉ tkojy.  
\v 4 Tʉgekyʉ tʉjk, tam diꞌibʉ yajkójʉp. Nandʉꞌʉn ja̱jtpʉ dʉꞌʉnʉ Dios diꞌibʉ yajkoj nʉꞌʉn tʉgekyʉ jyaajʉty. 
\p  
\v 5 Moisés, éxtʉm tuꞌugʉ mʉduumbʉ, yʉꞌʉ sitʉy myʉduun yajxónʉ Dios ma̱ ja Diosʉ jyaꞌayʉty, es tꞌawa̱ꞌa̱nʉ tii ja Dios kya̱jxaampy óknʉm.  
\v 6 Perʉ Kristʉ, éxtʉmʉ Diosʉ ꞌyUꞌunk, tyiimpy ja oybyʉ ma̱ Diosʉ jyaꞌayʉty, es ʉdsa̱jtʉm dʉꞌʉn xyjaꞌayꞌa̱jtʉm pʉn nꞌakmʉbʉjkʉm yʉꞌʉ es amumduꞌuk jot nꞌawijxʉm diꞌibʉ xytyukwa̱ndákʉm. 
\s1 Poꞌxtákn ma̱ Dios 
\p  
\v 7 Pa̱a̱ty jyʉnaꞌañ ja Espíritʉ Santʉ ma̱ ja Salmʉ neky: 
\q1 Pʉn mmʉdoodʉp tyam ja Diosʉ ꞌyayuk, 
\q1  
\v 8 katʉ mꞌa̱a̱ mjot xypyʉjta̱ꞌa̱ktʉ juun, 
\q1 éxtʉm ꞌyadʉtstʉ ja mꞌaptʉjkʉty ko tnibʉdʉꞌktʉ ja Dios es twinma̱ꞌa̱ñꞌijxtʉ jam mʉj ittum. 
\q1  
\v 9 Es ja Dios jyʉnáñ: 
\q1 Oy miidsʉdyʉ mꞌaptʉjk tjaꞌijxtʉ justyikxy jʉmʉjt diꞌibʉts nduun ma̱ ja mʉj it, 
\q1 xywyinma̱ꞌa̱ñꞌijxtʉts jaꞌa. 
\q1  
\v 10 Pa̱a̱dyʉts nꞌajkʉ mʉt yʉꞌʉjʉty, es njʉnáñʉts: 
\q1 “Dʉꞌʉñʉmʉ tadʉ ja̱ꞌa̱yʉty wiink tuꞌujʉm yoꞌoydyʉp ma̱ jyot wyinma̱ꞌa̱ñ, 
\q1 es kyaj tʉ tpaduna̱ꞌa̱ndʉ ja nnʉꞌʉ nduꞌujʉts.” 
\q1  
\v 11 Pa̱a̱dyʉts oj nwa̱ndaꞌaky mʉdʉdsʉ nꞌakʉ, 
\q1 esʉts njʉnáñ: “Ni na̱ꞌa̱ taadʉty kyatʉ́kʉdʉt ma̱dsʉ nboꞌxtákn.” 
\p  
\v 12 Pa̱a̱ty miits mʉguꞌugítʉty, naygywentʉꞌátʉdʉ kʉdiibʉ ni tuꞌuk miits tkamʉdátʉt ja jyot wyinma̱ꞌa̱ñ axʉʉk es tꞌʉxtíjʉdʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Dios.  
\v 13 Niꞌigʉ bom bom mnayꞌʉwij mnaygya̱jxwíjʉdʉt nixim niyam, éxtʉm ja Diosʉ ꞌyayuk jyʉnaꞌañ “tyam”, es kʉdiibʉ ja pojpʉ mwinꞌʉʉnʉdʉt es myajjuꞌunxʉdʉt ja mjot mwinma̱ꞌa̱ñʉty.  
\v 14 Mʉt ko mʉdʉ Kristʉ nbátʉm ja oyꞌa̱jtʉn, yʉꞌʉyʉ ko Dios nmʉduꞌunʉm maba̱a̱t njikyꞌa̱jtʉm, dʉꞌʉñʉm nmʉbʉjkʉm éxtʉm ko oj nmʉbʉjktsoꞌonʉmʉ Kristʉ. 
\p  
\v 15 Yʉꞌʉ ꞌyandijpy ja Diosʉ jyaaybyajtʉn ma̱ dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ: 
\q1 Pʉn mmʉdoogujkʉdʉp ja Diosʉ ꞌyayuk tyam, 
\q1 katʉ juun xymyʉdattʉ mjot mwinma̱ꞌa̱ñʉty éxtʉm ꞌyadʉtstʉ ja diꞌibáty ñibʉdʉꞌktʉ Dios. 
\m  
\v 16 ¿Es pʉ́nʉdyʉ dʉnʉ tya̱a̱dʉ ꞌyandijpy ja diꞌibáty myʉdoodʉ es tmʉdsipꞌa̱jttʉ Dios? Jaꞌa dʉꞌʉnʉty nidʉgekyʉ diꞌibʉ natyʉ Moisés tʉ dyajpʉdsʉ́mdʉ ma̱ Ejiptʉ ñax.  
\v 17 ¿Es pʉ́nʉdyʉ Dios yajjotꞌambʉjk justyikxy jʉmʉjt? Jaꞌa dʉꞌʉnʉty diꞌibáty pekytyuundʉ es ꞌyoꞌkta̱a̱ydyʉ jam mʉj ittum.  
\v 18 ¿Es pʉ́nʉdyʉ Dios tyuknibʉjtákʉ es twa̱ndaky es kyaj tyʉ́kʉdʉt ma̱ Diosʉ pyoꞌxtákn? Jaꞌa dʉꞌʉn diꞌibʉ kyaj tmʉmʉdoodʉ Dios.  
\v 19 Es mʉt yʉꞌʉ Dios xytyukꞌijxʉm ko kyaj oj mba̱a̱t tyʉ́kʉdʉ jaꞌagyʉjxm ko kyaj myʉbʉjkʉdʉ. 
\c 4  
\p  
\v 1 Pa̱a̱ty naygywentʉꞌa̱jtʉm, jaꞌa ko tyamba̱a̱dʉ Dios xywya̱ndákʉm es mba̱a̱t ndʉjkʉm ma̱ yʉꞌʉ pyoꞌxtákn, éxkʉm miidsʉty niduꞌuk mgatʉ́kʉdʉ jap,  
\v 2 mʉt ko yajtukmʉga̱jxʉm ʉdsa̱jtʉm nandʉꞌʉn ja oybyʉ ayuk, dʉꞌʉn éxtʉm jaꞌajʉty; per ni wiꞌix kyatuꞌunxʉdʉ ko tmʉdoodʉ, mʉt ko kyaj tmʉbʉjktʉ diꞌibʉ Dios wa̱ndákxʉdʉ.  
\v 3 Per ʉdsa̱jtʉm, diꞌibáty nmʉbʉjkʉm, tʉjkʉm ma̱ Diosʉ pyoꞌxtákn; per diꞌibáty kyaj tmʉbʉjktʉ, dʉꞌʉn yʉꞌʉjʉty éxtʉm ja Dios jyʉnáñ: 
\q1 Ajkʉpts mʉt yʉꞌʉjʉty, es tʉts nwa̱ndaꞌaky 
\q1 ko ni na̱ꞌa̱ taadʉty kyatʉ́kʉdʉt ma̱dsʉ nboꞌxtákn. 
\m Dʉꞌʉn jyʉnáñ oy tjatuunda̱a̱y tʉgekyʉ ko oj dyajkojy ja naxwíñʉdʉ,  
\v 4 mʉt ko ma̱ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn tmadyaꞌaky ma̱ ja myʉjuxtujk xʉʉbʉ: 
\q1 Ko tyuunk ttuunda̱a̱y, 
\q1 kyumjuxtujk xʉʉbʉ oj pyeꞌxy. 
\m  
\v 5 Ma̱ jatuk peky ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: 
\q1 Kyaj tyʉ́kʉdʉt ma̱dsʉ nboꞌxtákn. 
\m  
\v 6 Yʉꞌʉ xytyukjaygyujkʉm ko na̱a̱gʉty ꞌyaktʉkʉya̱ꞌa̱ndʉnʉm ma̱ tadʉ poꞌxtákn. Pʉ́nʉty jawyiin yaꞌꞌawa̱ꞌa̱nʉdʉ ja oybyʉ ayuk kyajyʉm oj tyʉ́kʉdʉ, jaꞌagyʉjxm ko tkamʉmʉdoodʉ.  
\v 7 Pa̱a̱ty ja Dios tpʉjtáky tuꞌugʉ jembyʉ tiempʉ, éxtʉm ja Diosʉ ꞌyayuk jyʉnaꞌañ “tyam”, éxtʉmʉ Davit waanʉ óknʉm tmadyaky ma̱ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn: 
\q1 Pʉn mmʉdoogujkʉdʉp ja Diosʉ ꞌyayuk tyam, 
\q1 katʉ juun xymyʉdattʉ mjot mwinma̱ꞌa̱ñʉty. 
\m  
\v 8 Pes, kooxyʉp ja Joswee oj dyajnʉjxtʉ ja israelítʉty es dyajtʉ́kʉxyʉp ma̱ yʉ Diosʉ pyoꞌxtákn, kyajxyʉp ja Dios oj tnigajxy ja wiinkpʉ tiempʉ.  
\v 9 Pa̱a̱ty njaygyujkʉm ko jeꞌeyʉm wyeꞌemyñʉm pʉjkeꞌeky tuꞌugʉ poꞌxtákn ma̱ pyoꞌxtʉt ja Diosʉ jyaꞌayʉty;  
\v 10 es diꞌibʉ tʉ tyʉjkʉnʉ ma̱ tya̱dʉ poꞌxtákn es tam pyoꞌxnʉ, tʉ ja tyuunk ttuunda̱ꞌa̱y, dʉꞌʉn éxtʉm ja Dios pyeꞌxy ko tyuunk ttuunda̱a̱y.  
\v 11 Pes nꞌokjottʉgoꞌoyʉm es ndʉjkʉm ma̱ yʉ tadʉ poꞌxtákn, kʉdiibʉ ni tuꞌuk tkapanʉjxtʉt diꞌibáty kyaj tmʉbʉjktʉ Dios. 
\p  
\v 12 Jaꞌa ko yʉ Dios ja ꞌyayuk myʉda̱jtypy ja mʉkꞌa̱jtʉn es jaꞌagyʉjxm jyaaty ja jikyꞌa̱jtʉn. Tyuktʉjkʉdyaapy ma̱ ni tuꞌugʉ espa̱a̱dʉ diꞌibʉ majtskʉ ꞌya̱a̱ mba̱a̱t kyatʉkʉ, tʉjkʉp ma̱ ti ja ja̱ꞌa̱y wyinma̱a̱ydyʉp o tsyojktʉp, yajnigʉxeꞌkypy nidʉgekyʉ ja ja̱ꞌa̱yʉ jyaꞌayꞌa̱jtʉn.  
\v 13 Dios ñija̱ꞌa̱dyaapy tʉgekyʉ diꞌibʉ ijtp. Mʉt ja Dios, kyaj ti ꞌyity ayuꞌudsyʉ, tʉgekyʉ ꞌyity ijx nideꞌxy ma̱ yʉꞌʉ diꞌibʉ koonʉm ndukkʉdʉkʉya̱ꞌa̱nʉm ja ngwentʉꞌa̱jtʉm. 
\s1 Jesukristʉ teedywyindsʉngopkꞌa̱jtp 
\p  
\v 14 Es nandʉꞌʉn nmʉda̱jtʉm yʉ ndeedywyindsʉngopkꞌa̱jtʉm jam tsa̱jpótm. Yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja Jesús, Diosʉ ꞌyUꞌunk, diꞌibʉ tʉ ñʉjxnʉ tsa̱jpótm. Pa̱a̱dyʉ dʉꞌʉn nꞌaktimmʉbʉjkʉm ja Dios mʉt winʉ njotꞌa̱jtʉm.  
\v 15 Pes yʉ ndeedywyindsʉngopkꞌa̱jtʉm yajxón tnijawʉ yʉ nꞌayoꞌonꞌa̱jt njotmayꞌa̱jtʉm es ko tyʉgoyꞌaty ja nmʉja̱a̱ꞌa̱jtʉm, mʉt ko Jesús kʉꞌʉm tmʉmadaky ja ayoꞌon jotmay ko ja mʉjkuꞌu jyayajpekytyunánʉ, éxtʉm ʉdsa̱jtʉm nandʉꞌʉn nyajna̱jxʉm.  
\v 16 Pa̱a̱ty nꞌokninʉjxʉm ja Dios ma̱ yajkutíky, mʉt ko nnija̱ꞌa̱m ko yʉꞌʉ xymyoꞌoya̱ꞌa̱nʉm ja paꞌꞌayoꞌon, es myayꞌa̱jtʉngyʉjxm xypyudʉkʉya̱ꞌa̱nʉm ma̱ ʉdsa̱jtʉm xytyʉgoyꞌa̱jtxʉm. 
\c 5  
\p  
\v 1 Ya̱ naxwiiñ yʉ teedywyindsʉngópkʉty yajtukwijtstútp ma̱ yʉ ja̱ꞌa̱yʉty, es yajtuknika̱jxpéty éxtʉm ja ja̱ꞌa̱yʉty ja kyudʉnaabyʉ ma̱ Dios, es tmayꞌat twindsʉꞌʉgʉt ja Dios mʉt jaꞌagyʉjxm ja ja̱ꞌa̱yʉdyʉ pyojpʉ.  
\v 2 Es komʉ tadʉ teedywyindsʉngópkʉty pojpʉ ja̱ꞌa̱yʉty nandʉꞌʉn, mba̱a̱t tmʉdaty ja paꞌꞌayoꞌon mʉt ja tsuudʉjkʉty es diꞌibʉ tuundʉgooy ka̱jxtʉgooydyʉp,  
\v 3 pa̱a̱ty koonʉm tmoꞌoyʉt ja Dios ja windsʉꞌkʉn mʉt jaꞌagyʉjxmʉ kyʉꞌʉmbojpʉ, nandʉꞌʉn mʉt jaꞌagyʉjxmʉ ja̱ꞌa̱yʉdyʉ pyojpʉ. 
\p  
\v 4 Ni pʉ́n mba̱a̱t kyanaybyʉjtaꞌagyʉty kʉꞌʉm éxtʉmʉ teedywyindsʉngópk, Dios yʉꞌʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ wyinꞌijxypy diꞌibʉ yajtʉkʉyaampy ma̱ tya̱dʉ tuunk, dʉꞌʉn éxtʉm jékyʉp twinꞌijxy ja Arón.  
\v 5 Es nan ni yʉ Kristʉ kyanaybyʉjtákʉ kʉꞌʉm éxtʉmʉ teedywyindsʉngópk, Dios yʉꞌʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ pyʉjták ja Kristʉ, éxtʉm jyʉnáñ ma̱ jyaaybyajtʉn: 
\q1 Ʉjts mij xyTyeetyꞌa̱jtp. 
\q1 Tyámʉts ngʉxʉꞌʉgʉt kots mij nꞌUꞌunkꞌáty. 
\m  
\v 6 Es nandʉꞌʉn ja̱a̱ybyéty ꞌyity jatuk peky: 
\q1 Mijtsʉ dʉꞌʉn mdeetyꞌa̱jtp winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, 
\q1 dʉꞌʉn éxtʉmʉ Melkisedek. 
\m  
\v 7 Ko tya̱dʉ Jesús jyikyꞌajty ya̱ naxwiiñ, net kya̱jxtáky es mʉk jyʉʉy, es tꞌamdooy tpʉjktsooy ja Dios diꞌibʉ mba̱a̱t kyutiky es kyaj ja Jesús ttuknáxʉt ja oꞌkʉn. Amʉdoona̱jxʉ Dios jaꞌagyʉjxm ko tmʉmʉdooy.  
\v 8 Es oy jyaDiosꞌuꞌungʉty, jya̱jt tmʉmʉdówʉt ja Tyeety jaꞌagyʉjxm ko ꞌyayooy;  
\v 9 es ko ttuunda̱a̱y tʉgekyʉ diꞌibʉ Dios tsyejpy, jaꞌagyʉjxm dyajnitséky winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ nidʉgekyʉ diꞌibáty nandʉꞌʉn mʉmʉdoojʉp,  
\v 10 es ja Dios tʉ pyʉjtaꞌagyʉty teedywyindsʉngópk, dʉꞌʉn éxtʉmʉ Melkisedek. 
\s1 Kujotmay ko nmastútʉm ja mʉbʉjkʉn 
\p  
\v 11 Taanʉm may diꞌibʉts nꞌaktukjaygyukʉyaampy, per tsip es ndukniꞌíxʉdʉt miidsʉty, mʉt ko tʉ mjʉmbittʉ kujuun.  
\v 12 Taaxyʉp miidsʉty mjayaꞌʉxpʉjknʉ ma̱ wiinkpʉty, mʉt ko tʉ jyajknʉ ma̱ miits xyꞌaxá̱jʉdʉ Jesús; per mdʉgoyꞌa̱jtxʉdʉp pʉ́n mdukꞌʉxpʉ́kʉdʉp jatʉgok jemy ja tʉyꞌa̱jtʉn diꞌibʉ kyaj tsyípʉty ma̱ Diosʉ ꞌyayuk. Pes miidsʉty dʉꞌʉn mꞌakꞌittʉ éxtʉmʉ maxuꞌungʉn diꞌibʉ kyaj mba̱a̱t tjeꞌxy ja kudʉꞌʉtspʉ, tsyojktʉp pʉ́n yajtsiꞌidsʉdʉp.  
\v 13 ¿Es wiꞌix mba̱a̱t tuꞌugʉ maxuꞌunguꞌunk diꞌibʉ tsiꞌtsp ndukꞌʉxpʉjkʉm ja jikyꞌa̱jtʉnʉ oybyʉ es diꞌibʉ axʉʉk? Kyaj mba̱a̱t tjaygyukʉ, ¿kʉdii?  
\v 14 Esʉ tadʉ jeꞌxyʉ tʉꞌʉtspʉ, yʉꞌʉ jeꞌeyʉ taadʉ pʉ́n myʉda̱jtypy ja tyʉts; es nandʉꞌʉn ja ʉxpʉjkʉnʉ tsippʉ, yʉꞌʉ jyaygyujkʉp jeꞌeyʉ ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ mba̱a̱t tmʉwinma̱ꞌa̱ñbyaaty yʉ oybyʉ esʉ axʉʉkpʉ. 
\c 6  
\p  
\v 1 Nyajtuꞌuyoꞌoyʉm ja Diosʉ ꞌyayuk koonʉm oy nnija̱ꞌa̱m diꞌibʉ Dios tsyejpy. Kyaj natim jaꞌayʉm nduꞌun nga̱jxʉm diꞌibʉ tʉ nyajtukniꞌijxʉm ko Kristʉ nmʉbʉjktsoꞌonʉm, jaꞌa ko tápnʉm may diꞌibʉ yajnijawʉya̱a̱mp. Kyaj jaꞌayʉm jatʉgok nduꞌun nga̱jxʉm wiꞌix ttseky ko ja̱ꞌa̱y tmatstuꞌuty ja axʉk jikyꞌa̱jtʉn es kyaj yajpa̱a̱dʉt ja ayoꞌon winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, ko yajmʉbéky ja Dios,  
\v 2 ko ja̱ꞌa̱y yajnʉbéty, ko ja̱ꞌa̱y yajkʉꞌʉnixa̱jy, ko ja oꞌkpʉ jyikypyʉ́ktʉt es yajpayoꞌoydyʉt, tam diꞌibʉ yajmoꞌoydyʉp ja ayoꞌon winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ es tam diꞌibʉ yajmoꞌoydyʉp ja jikyꞌa̱jtʉn winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ.  
\v 3 Nduꞌunʉmʉ dʉꞌʉn pʉn jʉna̱a̱mbʉ Dios. 
\p  
\v 4 Ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ tʉ tnijáwʉdʉ ja Diosʉ jyaꞌa, diꞌibʉ tʉ tꞌaxá̱jʉdʉ ja Diosʉ myadakʉn, diꞌibʉ tʉ ja Espíritʉ Santʉ tmʉdattʉ,  
\v 5 diꞌibʉ tʉ tꞌixtʉ ko oy ja Diosʉ ꞌyayuk es ja mʉkꞌa̱jtʉn diꞌibʉ miimp kʉdakp,  
\v 6 ko dʉꞌʉmbʉ ja̱ꞌa̱y pyekykya̱ꞌa̱dʉ es jatʉgok jyikyꞌattʉ axʉʉk éxtʉm ꞌyijty jyikyꞌattʉ, kyaj ꞌyokꞌoꞌoyʉnʉ es jatʉgok jyʉmbítʉt ma̱ Dios. Dʉꞌʉn tpa̱a̱ty éxtʉmxyʉp ja Diosʉ ꞌyUꞌunk jatʉgok dyajkruuzpáttʉ esʉ Diosʉ jyaꞌa yajnixiꞌiky yajtukxiꞌiky.  
\v 7 Pes yʉꞌʉ dʉꞌʉn éxtʉmʉ kam diꞌibʉ ꞌyuktʉtsypy ja nʉʉ tuu. Pʉnʉ tya̱dʉ kam yajwindiipy ja pyʉjtaꞌaky diꞌibʉ yajtuunʉp, Dios kunuꞌxʉdʉp;  
\v 8 per pʉn jeꞌeyʉ ꞌyapyñbyʉdsemy, kyaj tsyoba̱a̱ty. Tya̱dʉ kam tim tsojk yajka̱jxpoka̱ꞌa̱ñ es yajninoꞌoga̱ꞌa̱ñ. 
\s1 Nꞌawijx njʉjpꞌijxʉm diꞌibʉ tiꞌigyʉ xyaꞌijtʉm 
\p  
\v 9 Oyʉts miidsʉdyʉ dʉꞌʉn njanija̱ꞌa̱yʉbʉdʉ, mʉguꞌugítʉty, ndukmʉꞌawda̱jtʉpts ko kyaj miits xymyastuꞌuttʉ ja Kristʉ es kyaj xyꞌʉxtijtʉt ja nitsokʉn diꞌibʉ yʉꞌʉ yajkypy.  
\v 10 Dios tyiimpy éxtʉm pyaadyʉty; kyaj tja̱ꞌa̱ydyʉgóyʉt diꞌibʉ miidsʉty oy mduundʉp. Dios jyamyátsʉp ko miits xyaꞌijxʉdʉ mdsojkʉn mʉt ja jyaꞌayʉty, mʉt ko xypyudʉjkʉdʉ es dʉꞌʉñʉm xyꞌaktimpudʉ́kʉdʉ.  
\v 11 Ndsejpyʉts es miits niduꞌuk niduꞌuk xyꞌaktimmʉdúndʉt ja Dios mʉt winʉ mꞌa̱a̱ mjot maba̱a̱t mjikyꞌattʉ, es dʉꞌʉn xypya̱a̱ttʉt ja oyꞌa̱jtʉn diꞌibʉ mꞌawíxtʉp.  
\v 12 Kyajts ndseky mjʉmbítʉt nuux, niꞌigʉ xypyanʉjxtʉt ja tyuꞌunʉnʉty ja diꞌibʉ myʉduundʉp ja Dios mʉdʉ maꞌxtujkʉn, es dʉꞌʉn tꞌaxá̱jʉdʉ ja kyuma̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ Dios oj twa̱ndaꞌaky. 
\p  
\v 13 Es dʉꞌʉn jyajty mʉt ja Abra̱a̱n. Dios wa̱ndakʉ es jyʉnáñ ko tkuydyuna̱ꞌa̱ñ. Pes kom kyaj ꞌyity ni pʉ́n diꞌibʉ niꞌigʉ tmʉdaty ja mʉjꞌa̱jtʉn pʉ́nxyʉp mʉʉt tpʉjtaꞌaky ja wa̱ndakʉn, ta Dios ñayjyʉnanʉ kʉꞌʉm.  
\v 14 Dʉꞌʉn jyʉnáñ: “Tʉyꞌa̱jtʉn ko njantsykyunuꞌxaampy es nmoꞌoyaampy ja mdʉʉmp mꞌa̱a̱ts tʉgoymyay. Ʉj Dios, nwa̱ndákypyʉts.”  
\v 15 Abra̱a̱n myʉbʉjk ja Dios maꞌxtujkʉn mʉʉt, pa̱a̱ty tꞌaxa̱jʉ diꞌibʉ Dios tukniwa̱ndakʉ. 
\p  
\v 16 Ko ja ja̱ꞌa̱yʉty tmoꞌoya̱ꞌa̱ndʉ ja mʉkꞌa̱jtʉn esʉ tʉyꞌa̱jtʉn diꞌibʉ kya̱jxtʉp, net tmoꞌoydyʉ ja mʉkꞌa̱jtʉn mʉt ko dyajtestiigʉꞌáty diꞌibʉ mʉjʉ kyutujkʉn, es jyʉna̱ꞌa̱ndʉ: “¡Por tsyos!”, es dʉꞌʉn dyajtʉydyʉ́kʉdʉ ja myadyaꞌaky.  
\v 17 Pa̱a̱dyʉ Dios nandʉꞌʉn tmooy ja mʉkꞌa̱jtʉn ja wya̱ndakʉn ko jyʉnáñ ko kyuydyúnʉp diꞌibʉ wya̱ndak. Es dʉꞌʉn ttuuñ es ttukꞌíxtʉt ja diꞌibáty kyumayaampy ko kyaj tkakuydyúnʉt tʉgekyʉ diꞌibʉ wya̱ndak, kyuydyunaambyʉꞌʉ.  
\v 18 Kyaj mba̱a̱dʉ Dios ꞌyandaꞌaky. Yʉꞌʉ tʉ xymyoꞌoyʉm yʉ wya̱ndakʉn mʉt ja tʉyꞌa̱jtʉn. Yʉꞌʉ dʉꞌʉn xyajjotkujkʉm nidʉgekyʉ ʉdsa̱jtʉm diꞌibáty ninʉjxʉdʉp es ñitsoꞌogʉt, es dʉꞌʉn ja Dios tʉ xymyoꞌoyʉm es nmʉda̱jtʉm tʉyꞌa̱jtʉn ko ndʉjkʉm tsa̱jpótm es nꞌijtʉm mʉt yʉꞌʉ.  
\v 19 Ja awijx jʉjpꞌijxʉn diꞌibʉ nmʉda̱jtʉm, jaꞌa tiꞌigyʉ yaꞌijtypy ja njotꞌa̱jt nwinma̱ꞌa̱ñꞌa̱jtʉm éxtʉm ja pujxn diꞌibʉ ja barkʉ wyoꞌonꞌijtypy mejyñóty es kyaj ma̱ ñejxy ja barkʉ. Dʉꞌʉn ʉdsa̱jtʉm nꞌijtʉm éxtʉmxyʉp nna̱jxʉm ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjkʉ ꞌyadʉʉydyúk es nꞌijtʉm mʉdʉ Dios ma̱ Waanʉ Wa̱ꞌa̱ts It Wa̱ꞌa̱ts Luga̱a̱r.  
\v 20 Jap oj tyʉkʉ ja Jesús es ja nʉꞌʉ tuꞌu xyaꞌꞌawátsxʉm, esʉ dʉꞌʉn jyajty es ꞌyítʉt teedywyindsʉngópk winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, dʉꞌʉn éxtʉmʉ Melkisedek. 
\c 7  
\s1 Dʉꞌʉnʉ Jesús tyeetyꞌáty éxtʉmʉ Melkisedek 
\p  
\v 1 Tya̱dʉ Melkisedek, Salem ryey ijty es teety diꞌibʉ myʉduun ja Diosʉ Tsa̱jpótmʉdʉ. Ko Abra̱a̱n jyʉmbijty ma̱ oj tʉ tsyiptuñʉ naty ma̱ tʉ tmʉmadaꞌaky ja réyʉty, tya̱dʉ Melkisedek tsyoꞌoñ es oj tjʉjpꞌyoꞌoy ja Abra̱a̱n, es tkuniꞌxy.  
\v 2 Netʉ Abra̱a̱n tmooy ja Melkisedek tuk peky diꞌibʉ wa̱ꞌx ma̱jk peky diꞌibʉ naty tʉ tpʉjkʉ ja réyʉty ma̱ tsyiptuuñ. Yʉ xyʉʉ Melkisedek jaꞌa ꞌyandijpy “Rey Tʉyꞌa̱jtʉnduumbʉ”, es nandʉꞌʉn “Salem ryey” jaꞌa ꞌyandijpy “Rey Diꞌibʉ Yajtsipwa̱ꞌxp.”  
\v 3 Yʉ Diosʉ jyaaybyajtʉn kyaj xytyukmʉmadyákʉm pʉ́nʉ dʉn ijty tya̱a̱kꞌa̱jtypy es tyeetyꞌajtypy, es pʉ́nʉ dʉꞌʉn ijty ꞌyapteetyꞌa̱jttʉp; ni xykyatukmʉmadyákʉm ko myiiñ jyajty es ni xykyaꞌꞌanma̱ꞌa̱yʉm ko tʉ ꞌyeeky. Ma̱ tya̱a̱dʉ tʉgekyʉ dʉꞌʉn kyʉxeꞌeky éxtʉm ja Diosʉ ꞌyUꞌunk, es teetyꞌa̱jtpʉm winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ. 
\p  
\v 4 Pes, jaygyúkʉdʉ wiꞌix jyantsymyʉ́jʉdyʉ tya̱dʉ Melkisedek. Yʉ nꞌapteetyꞌa̱jtʉm Abra̱a̱n tmooy tuk peky diꞌibʉ wa̱ꞌx ma̱jk peky diꞌibʉ naty tʉ tpʉjkʉ ja réyʉty ma̱ tsyiptuuñ.  
\v 5 Dʉꞌʉn ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn jyʉnaꞌañ ko ja teedyʉty diꞌibʉ yʉ Leví tyʉʉmp ꞌya̱a̱dsʉty, yʉꞌʉ yajmoꞌoydyʉp tuk peky ko wyaꞌxy ma̱jk peky ja myʉꞌisraelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty ja pyʉjtaꞌagyʉty, oyʉ tya̱a̱dʉty nandʉꞌʉn jyayʉꞌʉjʉty ja Abra̱a̱nʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱dsʉty.  
\v 6 Perʉ Melkisedek, oy kyayʉꞌʉdyʉ Leví tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts, yajmooy tuk peky diꞌibʉ ma̱jk peky wa̱ꞌx ma̱ ja Abra̱a̱n, diꞌibʉ naty tʉ tꞌaxa̱jʉ ja Diosʉ wya̱ndakʉn, esʉ Melkisedek kyunuꞌx ja Abra̱a̱n.  
\v 7 Es wa̱ꞌa̱ts yajnijáwʉ ko diꞌibʉ kunuꞌxp, niꞌigʉ myʉ́jʉty kʉdiinʉm diꞌibʉ yajkunuꞌxp.  
\v 8 Yʉ teedyʉty diꞌibʉ yajmooydyʉp ja pʉjtaꞌaky, ja̱ꞌa̱y yʉꞌʉjʉty es ꞌyooktʉ; per ja Diosʉ jyaaybyajtʉn xytyukmʉmadyákʉm ko ja Melkisedek dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌuk diꞌibʉ jikyꞌa̱jtp.  
\v 9 Es ko ja Abra̱a̱n oj yoxy ma̱ ja Melkisedek, mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ko Leví es nidʉgékyʉty ja wiingátypyʉ Abra̱a̱nʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱dsʉty nandʉꞌʉn tmooydyʉ ja yojxʉn;  
\v 10 mʉt ko oy jyatʉyꞌa̱jtʉnʉty ko Leví kyajnʉmʉ naty myiñ jyaꞌty, japʉ naty ja Abra̱a̱n ñiniꞌxóty es ñeꞌpyñóty tmʉda̱jnʉ diꞌibʉ yajminaampy yajja̱ꞌtaampy ja Leví. 
\p  
\v 11 Pʉn tim oy tim wa̱ꞌa̱ts ja ja̱ꞌa̱y wyeꞌemyxyʉp ja Moisés ꞌyanaꞌamʉngyʉjxm, kom yʉ anaꞌamʉn ꞌyawa̱ꞌa̱nʉp esʉ Leví tyʉʉmp ꞌya̱a̱dsʉty teetyꞌa̱jttʉp, ¿ti ko koonʉm jyaaꞌátʉt jatuꞌugʉ teety éxtʉmʉ Melkisedek es kʉdiinʉm éxtʉmʉ Arón?  
\v 12 Es pʉn kyaj ja Arongʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts ꞌyokteetyꞌa̱jnʉ, nandʉꞌʉn tsyékyʉty es tyʉgátsʉt ja anaꞌamʉn diꞌibʉ jʉna̱a̱mp pʉnaty teetyꞌáttʉp.  
\v 13 Ja Jesukristʉ, diꞌibʉ tya̱dʉ Diosʉ ꞌyayuk ꞌyandijpy es tyeetyꞌátʉt, kyaj yʉꞌʉ ja Leví ttʉʉmpꞌáty tꞌa̱a̱tsꞌátyʉty, ꞌyutsyʉ taadʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts, tuk pekypyʉ ja Israelʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts diꞌibʉ ni na̱ꞌa̱ jyaꞌay kyateetyꞌáty éxtʉm ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn jyʉnaꞌañ.  
\v 14 Yajnija̱ꞌa̱p wa̱ꞌa̱ts ko ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm jam pyʉdseemy ma̱ Judaa tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts, es kyaj ja Moisés dʉꞌʉn tnigajxy ko jam pyʉdsʉ́mʉt ja teety ma̱ Judaa tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts. 
\p  
\v 15 Niꞌigʉ wa̱ꞌa̱ts yajjaygyúkʉ diꞌibʉts tʉ nnigajxy ko jyaaꞌátʉt ja wiinkpʉ teety éxtʉmʉ Melkisedek,  
\v 16 tuꞌugʉ teety diꞌibʉ kutujkʉn myʉda̱jtypy es tyeetyꞌátʉt winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, es kyaj anaꞌamʉngyʉjxm diꞌibʉ jʉna̱a̱mp pʉ́nʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts tyeetyꞌátʉt.  
\v 17 Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn jyʉnáñ ja Dios: 
\q1 Mijtsʉ dʉꞌʉn teety winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, 
\q1 dʉꞌʉn éxtʉmʉ Melkisedek. 
\m  
\v 18 Pa̱a̱ty ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn kyutʉgooy ko mʉkꞌa̱jtʉn tkamʉdáty es kyatúñ,  
\v 19 jaꞌa ko Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn ni tii kexy kaꞌpxy wa̱ꞌa̱ts oj tkayajweꞌemy, per niꞌigʉ waanʉ mʉj tyam diꞌibʉ njʉjpꞌijxʉm, es yʉꞌʉgyʉjxm ʉdsa̱jtʉm nmʉwingoꞌonʉm ja Dios. 
\p  
\v 20 Dios wya̱ndak ko ja Jesús tyeetyꞌátʉt. Ja wiink teedyʉty kyaj yajnika̱jxpejty mʉdʉ wa̱ndakʉn,  
\v 21 per ma̱ sitʉy yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm oj tyeetyꞌáty mʉdʉ wa̱ndakʉn, mʉt ko ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: 
\q1 Dios tʉ ñaywya̱ndaꞌagyʉty es kyaj dyajtʉgátsʉt ja ꞌyayuk: 
\p “Mijtsʉ dʉꞌʉn teety winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, 
\q1 dʉꞌʉn éxtʉmʉ Melkisedek.” 
\m  
\v 22 Es dʉꞌʉn nꞌijxʉm ko mʉt ja Jesús Dios tʉ tpʉjtaꞌaky ja kajxyꞌátypyʉ diꞌibʉ waanʉ oy kʉdiinʉm ja jékyʉbʉ.  
\v 23 Ja wiinkpʉ teedyʉty nimay ꞌyijty, jaꞌa ko ꞌyoꞌktʉ es tyʉjkʉdʉ wiingátypyʉ;  
\v 24 per mʉt ko Jesús jyikyꞌaty winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ tyeetyꞌátʉt.  
\v 25 Pa̱a̱dyʉ Jesús kʉꞌʉm mba̱a̱t dyajnitsokta̱ꞌa̱y, tyam es winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, nidʉgekyʉ diꞌibʉ miindʉp ma̱ Dios mʉt yʉꞌʉgyʉjxm ja Jesús, pesʉ Jesús dʉꞌʉñʉm jyikyꞌaty es ñika̱jxtuꞌudʉt ma̱ Dios. 
\p  
\v 26 Pa̱a̱dyʉ Jesús yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja teedywyindsʉngópk diꞌibʉ xytyʉgoyꞌa̱jtxʉm. Yʉꞌʉ dʉn wa̱ꞌa̱ts es kyajpʉ pyojpʉ, kyaj dyʉꞌʉnʉty éxtʉmʉ pekytyuumbʉ, es yajpʉjtáky waanʉ kʉjxm kʉdii tsa̱jpótmʉdʉ.  
\v 27 Ja wiinkpʉdyʉ teedywyindsʉngópkʉty ñigutiky dyáktʉt bom bom ja windsʉꞌkʉn, tim jawyiin mʉt ja kyʉꞌʉmbojpʉ es óknʉm mʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty ja pyojpʉ; per ja Jesús tʉgok jeꞌeyʉ mʉt winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ dyajky ja windsʉꞌkʉn mʉt jaꞌagyʉjxm ja ja̱ꞌa̱yʉdyʉ pyojpʉ ko wyindsʉꞌkʉnꞌa̱jty ma̱ ja kruuz.  
\v 28 Ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn pyʉjtákypy éxtʉmʉ teedywyindsʉngópk yʉ pekyjyaꞌayʉty; per óknʉm ja Dios tpʉjtáky ja wa̱ndakʉn esʉ ꞌyUꞌunk tyeedywyindsʉngópkꞌátʉt, diꞌibʉ ja̱jt oy wa̱ꞌa̱ts winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ. 
\c 8  
\s1 Jesús nGudʉnaabyʉꞌa̱jtʉm 
\p  
\v 1 Diꞌibʉ niꞌigʉ mʉj diꞌibʉts ʉʉdsʉty yam nꞌʉʉ nga̱jxtʉp, jaꞌa ko yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesús, ndeedywyindsʉngopkꞌa̱jtʉm, ꞌyuꞌuñʉ tsa̱jpótm ma̱ Dios yajkutíky.  
\v 2 Jam ja Jesús tyeedywyindsʉngopkꞌáty ma̱ ja tsa̱jptʉjk diꞌibʉ Dios yajkoj tsa̱jpótm. Ya̱ naxwiiñ yʉ wit tsa̱jptʉjk diꞌibʉ Moisés yajkoj, yʉꞌʉyʉ yʉꞌʉ yaꞌꞌagojwinna̱jxʉ tadʉ tsa̱jptʉjk diꞌibʉ tsa̱jpótm.  
\v 3 Nidʉgekyʉ teedywyindsʉngópk yajpʉjtáktʉ es tmoꞌoydyʉt ja yojxʉn esʉ windsʉꞌkʉn ja Dios, pa̱a̱dyʉ Jesús koonʉm dyaky ja windsʉꞌkʉn nandʉꞌʉn.  
\v 4 Kooxyʉp ja Jesús jyaaty ya̱ naxwiiñ, ni jeꞌeyʉxyʉp kyateetyꞌáty, mʉt ko taanʉmʉ teedyʉty diꞌibʉ ya̱jktʉp ja windsʉꞌkʉn éxtʉm dyajnigutúkʉ ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn.  
\v 5 Perʉ tya̱dʉ windsʉꞌkʉn, yʉꞌʉyʉ ñikojtútʉn diꞌibʉ jam tsa̱jpótm; dʉꞌʉn yʉꞌʉ éxtʉm ko Moisés dyajkojáñ ja wit tsa̱jptʉjk, ta Dios ꞌyanma̱a̱yʉ: “Yajkoj meerʉ éxtʉm ja ijxpajtʉn diꞌibʉ ndukꞌijx ma̱ Sinaꞌii Kopk.”  
\v 6 Per ja tuunk diꞌibʉ tyiimpy ja Jesús tsa̱jpótm, yʉꞌʉ niꞌigʉ tmʉdaty ja mʉjꞌa̱jtʉn kʉdiinʉm ja tuunk diꞌibʉ pyaduundʉp ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn, mʉt ko Jesús yʉꞌʉ dʉꞌʉn nGudʉnaabyʉꞌa̱jtʉm ma̱ yʉ jembyʉ kajxyꞌátypyʉ. Tya̱a̱dʉ diꞌibʉ jembyʉ tʉ ꞌyoyʉ, waanʉ niꞌigʉm yʉꞌʉ ꞌyóyʉty es niꞌigʉ oy ja wa̱ndakʉn diꞌibʉ mʉʉt kʉdiinʉm ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn. 
\p  
\v 7 Kooxyʉp yajxón tyuuñ ja kajxyꞌátypyʉ diꞌibʉ jawyíñʉp, kyajxyʉp tʉ dyajtʉgátsy mʉt ja wiinkpʉ.  
\v 8 Perʉ Dios pyekymyooy ja israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty, es jyʉnáñ: 
\q1 Ja̱ꞌta̱a̱mp ja tiempʉ es nyaꞌóyʉdʉts ja jembyʉ kajxyꞌátypyʉ mʉt ja israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty esʉ Judaa ja̱ꞌa̱yʉty. 
\q1  
\v 9 Per kyaj dyʉꞌʉnʉty éxtʉm diꞌibʉ jékyʉp nyaꞌʉyʉʉyʉts mʉt ja ꞌyaptʉjkʉty 
\q1 kots nyajpʉdsʉʉmdʉ ma̱ Ejiptʉ ñax, 
\q1 éxtʉmʉ uꞌunkteety ko tmatsy ja ꞌyuꞌunk kyʉꞌʉgʉjxy es tkwentʉꞌaty dyajtuꞌuyoꞌoy; 
\q1 per yʉꞌʉjʉty kyaj tkuydyuundʉ ja kajxyꞌátypyʉ diꞌibʉts nmʉda̱jttʉ, 
\q1 pa̱a̱dyʉts nmastuty. 
\q1  
\v 10 Per ja̱ꞌta̱a̱mp ja tiempʉ ma̱ts ʉj ja nꞌanaꞌamʉn nbʉjta̱ꞌa̱gʉt ma̱ yʉ israelitʉ jyot wyinma̱ꞌa̱ñʉty, 
\q1 éxtʉmxyʉp kyʉxja̱ꞌa̱yʉty nekykyʉjxy. 
\q1 Ʉjtsʉ dʉꞌʉn xyDyiosꞌátʉp, 
\q1 es yʉꞌʉjʉty nja̱ꞌa̱yꞌátʉpts. 
\q1  
\v 11 Kyaj ni pʉ́n nʉjx ttukniꞌꞌixʉ es ni tkaꞌꞌanʉʉmʉt yʉ myʉguꞌuk: 
\q1 “Ixyꞌat ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm”, 
\q1 pes nidʉgékyʉts nʉjx xyꞌixyꞌattʉ, myʉjja̱ꞌa̱y myutskja̱ꞌa̱yʉty. 
\q1  
\v 12 Nmaꞌxʉpts ʉj tʉgekyʉ diꞌibʉ tʉ ttuundʉgóydyʉ, 
\q1 es kyajts nnakyjyamyátsʉt ja pyojpʉty. 
\m  
\v 13 Ko Dios jyʉnaꞌañ ko dyaꞌoyʉyaꞌañ ja jembyʉ kajxyꞌátypyʉ, yʉꞌʉ xytyuknija̱ꞌa̱m ko tʉ tyujknʉ es kyaj ñakytyúñ ja kajxyꞌátypyʉ diꞌibʉ jékyʉp oꞌoyʉ; es diꞌibʉ jeky tʉ ꞌyijnʉ, tim tsojk kyutʉgoyánnʉ. 
\c 9  
\s1 Naxwíñʉdʉ tsa̱jptʉjk esʉ tsa̱jpótmʉdʉ 
\p  
\v 1 Es ma̱ tadʉ jékyʉbʉ kajxyꞌátypyʉ diꞌibʉ Dios pyʉjták mʉt ja israelítʉty, Dios tyuknipʉjk ja Moisés wiꞌix dyajkójʉt ja wit tsa̱jptʉjk es wiꞌix ja ja̱ꞌa̱yʉty tꞌawdáttʉt ja Dios.  
\v 2 Pes, dʉꞌʉn ja wit tsa̱jptʉjk dyajtʉna̱a̱ydyujkʉdʉ: Ja jawyiin adʉʉydyíkypyʉ jaꞌa txʉꞌa̱jty Wa̱ꞌa̱ts It Wa̱ꞌa̱ts Luga̱a̱r. Jap ꞌyijty ja kandaleerʉ es ja meesʉ mʉt ja tsa̱jkaaky diꞌibʉ tʉ yajpʉjtaꞌaky windsʉꞌkʉn.  
\v 3 Myʉmajtsk adʉy ʉxkʉꞌp, jap ꞌyijty ja myʉmajtsk adʉʉydyíkypyʉ. Jaꞌa txʉꞌa̱jty Waanʉ Wa̱ꞌa̱ts It Wa̱ꞌa̱ts Luga̱a̱r.  
\v 4 Jap ꞌyijty ja oorʉ artal ma̱ yajpoomjóktʉ, es ja ka̱a̱xʉ ma̱ yajpʉjkeꞌky tuꞌugʉ oorʉ tuꞌts mʉt ja jeꞌxy diꞌibʉ Dios ya̱jk es txʉꞌaty manaa. Jap nandʉꞌʉn ꞌyijty ja Arongʉ tya̱jk diꞌibʉ Dios yajpʉj es yajtʉʉmpꞌa̱jt, es ja tsa̱a̱dsétsy ma̱ Dios tkʉxja̱a̱y yʉ ma̱jkpʉ mandamyentʉ. Tya̱dʉ ka̱a̱xʉ ñiwítsyʉty jodoty es nikʉjxy ak tim oorʉ,  
\v 5 es ka̱a̱xʉ ajup nikʉjxy ꞌyawingojnáxyʉty majtskʉ tsa̱jpótmʉdʉ jikyꞌa̱jtpʉty diꞌibʉ yajtijtʉp kerubíngʉty, mʉt ja kyakn yaꞌpwaꞌxy es dyaꞌꞌanikʉ ma̱ ja Dios dyajpojpʉnitʉgooy ja ja̱ꞌa̱yʉty. 
\p Per tyam kyajts nga̱jxtʉꞌxa̱ꞌa̱ñʉdsʉ tadʉ wit tsa̱jptʉjk.  
\v 6 Ko ijty dʉꞌʉn aba̱a̱dʉ ꞌyity, net ja teedyʉty ijty tyʉ́kʉdʉ jap es ttundʉ ja tuunk diꞌibʉ Dios tʉ myoꞌoyʉdʉ.  
\v 7 Per ma̱ yʉ myʉmajtsk adʉʉydyíkypyʉ, yʉꞌʉyʉ ijty tʉjkʉp ja teedywyindsʉngópk tʉgok ma̱ tuꞌukpʉ jʉmʉjt; es ko tyʉkʉ, koonʉm tmʉnejxy ja jʉyujk tsa̱jka̱a̱jʉ ñeꞌpyñ es ttukwindsʉꞌʉgʉ Dios mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ kyʉꞌʉmbojpʉ es nandʉꞌʉn ja ja̱ꞌa̱y ja pyojpʉty.  
\v 8 Dʉꞌʉn ja Espíritʉ Santʉ xytyuknija̱ꞌa̱m ko ma̱ tadʉ wit tsa̱jptʉjk, kyaj ñigutíkyʉty esʉ ja̱ꞌa̱yʉty tyʉ́kʉdʉt Dios windum.  
\v 9 Esʉ tadʉ wit tsa̱jptʉjk yʉꞌʉyʉ jeꞌeyʉ tuꞌugʉ ijxpajtʉn diꞌibʉ yajpaduump tyamyʉ, es jaꞌa ꞌyandijpy ko ja windsʉꞌkʉn es diꞌibʉ ja ja̱ꞌa̱y yojxtʉp, kyaj mba̱a̱t mʉt jaꞌagyʉjxm ja ja̱ꞌa̱yʉty wyʉꞌʉmdʉ wa̱ꞌa̱ts ja jyot wyinma̱ꞌa̱ñʉty.  
\v 10 Tʉgekyʉ tadʉ anaꞌamʉn yajkutijkypy ti ja ja̱ꞌa̱y kyay ꞌyuuktʉp es ñayyajwa̱ꞌa̱dsʉdʉt, es wyitpujtʉt, es tpujtʉt ja tsyim tyexy. Dʉꞌʉñʉmʉ dʉꞌʉn yajtúnʉdʉ taadʉ extʉ ko Dios dyajtʉgátsʉt. 
\p  
\v 11 Per tʉ myiñ ja Kristʉ, es tyam yʉꞌʉ dʉꞌʉn teedywyindsʉngópk ma̱ oytyim tiidyʉ oybyʉ diꞌibʉ tʉ myiñ; es ma̱ yʉ Kristʉ tyeedywyindsʉngopkꞌáty tsa̱jpótm, yʉꞌʉ waanʉ oy es kʉdiinʉm diꞌibʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱y yajkojtʉp.  
\v 12 Es jap ja Kristʉ tyʉjkʉ ma̱ ja Waanʉ Wa̱ꞌa̱ts It Wa̱ꞌa̱ts Luga̱a̱r, jaꞌa njʉna̱ꞌa̱nʉm Dios wyindum tsa̱jpótm, es kyaj oj dyajnejxy ja tsyiip ñeꞌpyñ esʉ tsa̱jka̱juꞌungʉ ñeꞌpyñ éxtʉmʉ windsʉꞌkʉn; yajnʉjx ja kyʉꞌʉm neꞌpyñ es dyajky ja windsʉꞌkʉn tʉgok jeꞌeyʉ mʉt winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, es dʉꞌʉn oj xyajnitsókʉm winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ. 
\p  
\v 13 Ko na̱a̱gʉty kyawa̱ꞌa̱dsʉty éxtʉm jyʉnaꞌañ ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn, yʉ teedyʉty tyukxijkxʉdʉp ja tsyiibʉ ñeꞌpyñ es ja toorʉ ñeꞌpyñ, es mʉt ja terneerʉ jya̱a̱m diꞌibʉ tʉ ñejxy windsʉꞌkʉn. Dʉꞌʉn yajkuydyuuñ ja anaꞌamʉn es yajpʉjtaꞌaky ja ja̱ꞌa̱y wa̱ꞌa̱ts ma̱ ñiniꞌx.  
\v 14 Pʉn dʉꞌʉn ja ja̱ꞌa̱y nikʉjxy wyaꞌatsy, waanʉ niꞌigʉ ja Kristʉ ñeꞌpyñ tmʉdaty ja mʉkꞌa̱jtʉn es dyajwa̱ꞌa̱dsʉt ja njot nwinma̱ꞌa̱ñꞌa̱jtʉm es nmʉduꞌunʉm ja Diosʉ jiikypyʉ, jaꞌa ko mʉt yʉꞌʉgyʉjxm ja Espíritʉ Santʉ ja Kristʉ ñayya̱jkʉ ma̱ Dios es wyindsʉꞌkʉnꞌáty, ni nʉꞌʉnʉ axʉkꞌa̱jtʉn. 
\p  
\v 15 Es pa̱a̱ty ja Jesukristʉ tjʉjpkuwa̱ꞌkʉ mʉt ja ꞌyoꞌkʉn es dyajtiꞌigyʉyaꞌañ ja Dios mʉt ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty mʉt tuꞌugʉ jembyʉ kajxyꞌátypyʉ, es yajmaꞌxta̱ꞌa̱yʉt tʉgekyʉ ja pojpʉ diꞌibʉ tʉ yajtúñ ma̱ ja jawyiimbʉ kajxyꞌátypyʉ. Dʉꞌʉn ttuuñ es diꞌibáty ja Dios oj wyinwítsʉdʉ, tꞌaxá̱jʉdʉt ja kuma̱ꞌa̱ñ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ diꞌibʉ Dios oj twa̱ndaꞌaky. 
\p  
\v 16 Ko yajnijáwʉ ko tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y ꞌyeeky diꞌibʉ tʉ naty ja ayuk dyajweꞌemy, nétnʉm tyuñ ja ayuk diꞌibʉ tʉ dyajweꞌemy.  
\v 17 Kyaj tyuñ ja ayuk diꞌibʉ tʉ dyajweꞌemy pʉn jikyꞌa̱jtpnʉm ja ja̱ꞌa̱y, jaanʉm tyuñ ko naty tʉ ꞌyoꞌknʉ.  
\v 18 Pa̱a̱ty ma̱ ja jawyiimbʉ kajxyꞌátypyʉ, jeꞌeyʉ tyuñ ko neꞌpyñ tsyuñ xyeꞌxy.  
\v 19 Ko Moisés tka̱jxwaꞌxy tʉgekyʉ ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn ma̱ nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty, net twijtseꞌky ja lanʉ tsaptspʉ es ja isopʉ kepy, es dyajxeꞌky ma̱ ja tsa̱jka̱juꞌungʉ ñeꞌpyñ esʉ tsyiibʉ ñeꞌpyñ ttaamꞌyoꞌoy mʉt ja nʉʉ, es ttuknixijkxy ja anaꞌamʉn neky es nandʉꞌʉn nidʉgekyʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 20 Net jyʉnáñ ja Moisés: “Tya̱dʉ neꞌpyñ diꞌibʉts tʉ nxijkxy, yʉꞌʉ ñika̱jxpejtypy ja kajxyꞌátypyʉ diꞌibʉ Dios tʉ tꞌaneꞌemy es xykyuydyúndʉt.”  
\v 21 Moisés nandʉꞌʉn mʉt ja neꞌpyñ ttukxijkxy ja wit tsa̱jptʉjk es tʉgekyʉ diꞌibʉ jap yajtuundʉp ko Dios tꞌawdattʉ.  
\v 22 Pes ja anaꞌamʉn yajkutijkypy es jawaanʉ kyaj tʉgékyʉty wya̱ꞌa̱tsꞌáttʉt mʉt ja neꞌpyñ. Es pʉn kyaj ja neꞌpyñ yajtémy yajꞌyéky éxtʉmʉ windsʉꞌkʉn, kyaj yajmeꞌxy ja pojpʉ. 
\s1 Kristʉ ꞌyayoꞌongyʉjxm ja peky wyaꞌatsy 
\p  
\v 23 Dʉꞌʉn wyatsy ja wit tsa̱jptʉjk es diꞌibáty jap tuump. Perʉ tya̱a̱dʉty yʉꞌʉyʉ jeꞌeyʉ tsa̱jpótmʉdʉ tsa̱jptʉjkʉ ꞌyijxpajtʉn. Pa̱a̱ty koonʉm oj wyaꞌatsy ja tsa̱jptʉjk diꞌibam tsa̱jpótm mʉt ja windsʉꞌkʉn diꞌibʉ niꞌigʉ tmʉdaty ja mʉjꞌa̱jtʉn.  
\v 24 Pa̱a̱dyʉ Kristʉ kyaj oj tyʉkʉ ma̱ tsa̱jptʉjk diꞌibʉ ja ya̱ naxwiiñ, ja tsa̱jptʉjk diꞌibʉ jeꞌeyʉ ꞌyagojwinna̱jxꞌa̱jtypy ja tsa̱jpótmʉdʉ tsa̱jptʉjk. Kristʉ tʉjkʉ tsa̱jpótm es xykyudʉna̱ꞌa̱yʉm ʉdsa̱jtʉm Dios windum.  
\v 25 Yʉ teedywyindsʉngópkʉty tʉjkʉdʉp ma̱ ja Waanʉ Wa̱ꞌa̱ts It Wa̱ꞌa̱ts Luga̱a̱r jʉmʉjt jʉmʉjt es dyaktʉ ja windsʉꞌkʉn ja ñeꞌpyñʉty ja tsyiivuꞌunk o tsa̱jka̱juꞌunk. Perʉ Kristʉ kyaj dʉꞌʉn ñayya̱jkʉ windsʉꞌkʉn kana̱k ok nibʉdʉꞌʉk.  
\v 26 Kooxyʉp ꞌyokdʉꞌʉnʉty, koonʉmxyʉp ꞌyeꞌky kana̱k ok ko ja naxwíñʉdʉ tsyondaky es tyamba̱a̱t. Per na̱a̱mnʉm yʉ xʉʉ yʉ tiempʉ diꞌibʉ tim óknʉm, ja Kristʉ jyaꞌty naxwiiñ es ñayyákyʉty windsʉꞌkʉn jeꞌeyʉ tʉgok mʉt winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, es tjoꞌodsánnʉ ja ja̱ꞌa̱yʉdyʉ pyojpʉty.  
\v 27 Extʉm tʉ yajtukꞌamʉbʉjta̱a̱gʉ es nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyoogʉt tʉgok jeꞌeyʉ, net yajpayoꞌoydyʉt,  
\v 28 nandʉꞌʉn ja Kristʉ ñayya̱jkʉ windsʉꞌkʉn tʉgok jeꞌeyʉ es tjoꞌodsánnʉ ja ja̱ꞌa̱yʉdyʉ pyojpʉty. Es ko myínʉt myʉmajtsk okpʉ, kyaj ñakyñayyaka̱ꞌa̱ñʉty éxtʉmʉ windsʉꞌkʉn, mina̱a̱mp es tmʉnʉjxa̱ꞌa̱ñ ja diꞌibátyʉ naty tʉ ꞌyaxá̱jʉdʉ éxtʉmʉ Yajnitsókpʉ es ꞌyawix jyʉjpꞌíxʉdʉ. 
\c 10  
\p  
\v 1 Ja anaꞌamʉn diꞌibʉ Moisés yajmooy, dʉꞌʉn jaꞌa éxtʉmʉ awax diꞌibʉ yajnigʉxeꞌkypy wiꞌix ꞌyity ja oyꞌa̱jtʉn diꞌibʉ miimpnʉm, ja anaꞌamʉn kyaj jyaꞌajʉty ja oyꞌa̱jtʉn kʉꞌʉm. Pa̱a̱ty ja windsʉꞌkʉn diꞌibʉ ja̱ꞌa̱y ya̱jktʉp jʉmʉjt jʉmʉjt, kyaj mba̱a̱t ja ja̱ꞌa̱y dyajwʉꞌʉmdʉt oy wa̱ꞌa̱ts pʉ́nʉty Dios myʉwingoondʉp.  
\v 2 Pes pʉn tʉyꞌa̱jtʉnxyʉp anaꞌamʉngyʉjxm dyajwa̱ꞌa̱tsy ja ja̱ꞌa̱yʉ pyojpʉty, kyajxyʉp tꞌokja̱ꞌa̱nʉ ja pyeky es kyajxyʉp tꞌokꞌya̱jknʉ ja windsʉꞌkʉn.  
\v 3 Per ja windsʉꞌkʉn diꞌibʉ ja ja̱ꞌa̱y ya̱jktʉp jʉmʉjt jʉmʉjt yajtukjamyajtstʉp ja ja̱ꞌa̱y ko pekyjyaꞌay jaꞌajʉty,  
\v 4 mʉt ko ja toorʉ neꞌpyñ esʉ tsyiip neꞌpyñ ni na̱ꞌa̱ mba̱a̱t tkayajjʉgeꞌeky yʉ pojpʉ. 
\p  
\v 5 Pa̱a̱ty ko myiiñ ja Kristʉ, net tꞌama̱a̱y ja Dios: 
\q1 Kyaj mij xytsyejky es myajtukwindsʉꞌʉgʉt ja jʉyujk esʉ myajmoꞌoyʉt ja yojxʉn, 
\q1 pa̱a̱ty mij tʉ xymyoꞌoyʉts tuꞌugʉ niniꞌx. 
\q1  
\v 6 Kyaj tʉ xyꞌoyjyawʉ ko ja jʉyujk ñitoy, 
\q1 ni ja diꞌibʉ ja̱ꞌa̱y yojxtʉp pekykyʉjxm. 
\q1  
\v 7 Tats njʉnáñ: “Tya̱a̱ts ʉj, 
\q1 dʉꞌʉn éxtʉm jaybyety ꞌyity mʉt ʉj ma̱ ja ja̱a̱ybyajtʉn, 
\q1 esʉts nduna̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ mij mdsejpy.” 
\m  
\v 8 Jawyiin jyʉnáñ ja Kristʉ ko Dios kyaj ttseky es yajtukwindsʉꞌʉgʉt ja jʉyujk es yajtóyʉt ja yoxy diꞌibʉ ja ja̱ꞌa̱y ya̱jktʉp, oy ja Diosʉ naty tʉ tjayaky ja anaꞌamʉn diꞌibʉ tyukꞌaneꞌembyʉ tadʉ windsʉꞌkʉn.  
\v 9 Ta jyʉnáñ: “Tya̱a̱ts ʉj, esʉts nduna̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ mij mdsejpy.” Dʉꞌʉn xytyuknija̱ꞌa̱m ko Dios yajjʉgékypy tadʉ jawyiimbʉ maywyindsʉꞌkʉn es tpʉjktaꞌaky ja windsʉꞌkʉn diꞌibʉ ja Kristʉ ya̱jk.  
\v 10 Xyajwátsʉm ja Dios mʉt ko Jesukristʉ ttuuñ diꞌibʉ Dios tsyejpy ko ttukwindsʉꞌkʉ ñiniꞌx tʉgok jeꞌeyʉ mʉt winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ. 
\p  
\v 11 Nidʉgekyʉ teetytyʉjkʉty bom bom tpʉjta̱ꞌa̱ktʉ ja windsʉꞌkʉn nan jaꞌayʉmbʉ kana̱k ok, oyʉ tya̱dʉ windsʉꞌkʉn ni na̱ꞌa̱ mba̱a̱t tkajoꞌotsy ja pojpʉ.  
\v 12 Per ko Jesukristʉ ñayya̱jkʉ tʉgok jeꞌeyʉ éxtʉmʉ windsʉꞌkʉn mʉt ja pojpʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, net ñaxweꞌtsy Dios Teety ꞌyaga̱ꞌa̱ñdsyoo.  
\v 13 Jam tꞌawixy extʉ ko Dios tyukmʉmada̱ꞌa̱gʉdʉt yʉ myʉdsípʉty,  
\v 14 jaꞌa ko mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ tadʉ tʉgokpʉ windsʉꞌkʉn dyajweꞌemy tʉgekyʉ ak oy winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ ja diꞌibáty nʉꞌʉyoꞌoy tuꞌuyoꞌoydyʉp es wa̱ꞌa̱ts jya̱ꞌttʉt.  
\v 15 Yʉ Espíritʉ Santʉ tiꞌigyʉ jyʉnaꞌañ, mʉt ko jawyiin tmadyaꞌaky: 
\q1  
\v 16 Dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ ja Dios: 
\q1 Oknʉmts nbʉjta̱ꞌa̱gʉdʉts ja jembyʉ kajxyꞌátypyʉ mʉt ja israelítʉty. 
\q1 Nbʉjta̱ꞌa̱gʉpts yʉ nꞌanaꞌamʉnʉty ma̱ jyótʉty, 
\q1 es nja̱a̱ywyʉꞌʉmʉdʉts ma̱ ja wyinma̱ꞌa̱ñʉty. 
\m  
\v 17 Es jatuk peky jyʉnaꞌañ: 
\q1 Nina̱ꞌa̱ts ngajamyátsʉt ja pyojpʉty es ni ja ꞌyaxʉkꞌa̱jtʉnʉty. 
\m  
\v 18 Es ko ja pojpʉ dʉꞌʉn yajmeꞌxy, kyaj ñakytsyékyʉty ja windsʉꞌkʉn esʉ pojpʉ yajmaꞌxʉt. 
\s1 Nꞌokmʉwingoꞌonʉm ja Dios amumduꞌuk jot 
\p  
\v 19 Mʉguꞌugítʉty, mʉt ko yʉ Kristʉ tteemy dyejky ja ñeꞌpyñ éxtʉmʉ windsʉꞌkʉn mʉt ja nbojpʉꞌa̱jtʉm, pa̱a̱ty mba̱a̱t ndʉjkʉm amumduꞌuk jot ma̱ Dios,  
\v 20 mʉt ko dʉꞌʉn éxtʉmʉ teedywyindsʉngópk ñajxy ma̱ ja adʉʉydyúk es jyaꞌty ma̱ Dios, nandʉꞌʉnʉ Kristʉ ñayya̱jkʉ windsʉꞌkʉn es dyaꞌꞌawatsy yʉ nnʉꞌa̱jt nduꞌa̱jtʉm jembyʉ, diꞌibʉ xytyukpátʉm ja jikyꞌa̱jtʉn winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ es xyajjoꞌomʉm ma̱ Dios.  
\v 21 Mʉt ko nmʉda̱jtʉm tuꞌugʉ teety mʉjpʉ diꞌibʉ kyudʉnaapy ja Diosʉ jyaꞌayʉty,  
\v 22 pa̱a̱ty nꞌokmʉwingoꞌonʉm ja Dios amumduꞌuk jot, mʉt ko yajxón nnija̱ꞌa̱m ko yʉ njotꞌa̱jt nwinma̱ꞌa̱ñꞌa̱jtʉm tʉ wyatsta̱ꞌa̱y es kyaj ti nbekyjya̱ꞌa̱m, es ko tʉ yʉ nniniꞌxꞌa̱jtʉm wyatsta̱ꞌa̱y mʉt ja wa̱ꞌa̱tspʉ nʉʉ.  
\v 23 Min nꞌakmʉbʉjkʉm ja Jesús amumduꞌuk jot, mʉt ko yʉꞌʉ tʉyꞌa̱jtʉn tkuydyuna̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ wya̱ndak,  
\v 24 es nꞌokꞌʉxta̱ꞌa̱yʉm ja winma̱ꞌa̱ñ es nnaybyudʉjkʉm nixim niyam es nmʉda̱jtʉm waanʉ niꞌigʉ tsojkʉn es nduꞌunʉm diꞌibʉ oy.  
\v 25 Na̱a̱gʉty kyaj ñakyñaymyúkʉdʉ mʉt ja myʉꞌꞌʉxpʉjkpʉty. Kyaj nꞌadsʉ́tsʉm éxtʉm yʉꞌʉjʉty, nꞌoknayjyotmʉkmoꞌoyʉm nixim niyam, es waanʉ niꞌigʉ tyam, mʉt ko tyimpátnʉp ma̱ Jesús jyʉmbita̱ꞌa̱ñ. 
\p  
\v 26 Pʉn njanija̱ꞌa̱m ja tʉyꞌa̱jtʉn es nꞌakpekytyuunꞌadʉ́tsʉm, kyaj ñakyjyaaty ja windsʉꞌkʉn diꞌibʉxyʉp nya̱jkʉm ma̱ Dios es ja nbekyꞌa̱jtʉm xytyukniwátsʉm,  
\v 27 jaꞌa dʉn jeꞌeyʉ mʉt ja tsʉꞌk ja̱ꞌa̱jʉn nꞌawijx njʉjpꞌijxʉm ja Diosʉ tyʉydyuꞌunʉn es ja jʉʉn diꞌibʉ ñoꞌkta̱ꞌa̱yaampy ja Diosʉ myʉdsípʉty.  
\v 28 Ko pʉ́n kyaj tmʉjꞌíxy ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn, kyaj jyaaꞌꞌata̱ꞌa̱ñ ja paꞌꞌayoꞌon, yʉ anaꞌamʉn yajkutijkypy es ꞌyoogʉt ja pojpʉ tuumbʉ pʉn jaa majtsk o tʉgʉʉgʉ testiigʉ.  
\v 29 Pes waanʉ niꞌigʉ ñitʉ́kʉty ja mʉj tʉydyuꞌunʉn diꞌibʉ tyuktaꞌan tyuknajptʉp ja Diosʉ ꞌyUꞌunk, es dʉꞌʉn tꞌʉxtijtʉ ja kajxyꞌátypyʉ diꞌibʉ Dios yajnaxkʉdák mʉdʉ neꞌpyñ, es nandʉꞌʉn kyaj tmʉjꞌíxtʉ ja Espíritʉ Santʉ diꞌibʉ yajmiimpy ja Diosʉ tsyojkʉn ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 30 Byeen yajxón nnija̱ꞌa̱m ko Dios jyʉnáñ: “Ʉjtsʉ dʉꞌʉn xypyatp es nbayoꞌoyʉdʉts, es tʉyꞌa̱jtʉn nmoꞌoyʉdʉts niduꞌuk niduꞌugʉ tʉydyuꞌunʉn éxtʉm pyaadyʉty.” Es nandʉꞌʉn jyʉnáñ: “Pyayoꞌoyaampy ja Dios ja jyaꞌayʉty.”  
\v 31 Mʉk ayoꞌonʉꞌʉ ko nga̱ꞌa̱jʉm ma̱ ja jiikypyʉ Diosʉ tyʉydyuꞌunʉn. 
\p  
\v 32 Jamyatstʉ ko natyʉ Dios tʉ mduknijáwʉdʉ ja tʉyꞌa̱jtʉn es xymyʉmadaktʉ mʉt ja maꞌxtujkʉn ja mʉj ayoꞌon ko ja axʉk ja̱ꞌa̱yʉty mbajʉdijtʉdʉ.  
\v 33 Na̱a̱gʉty miidsʉty oj myajwinga̱jx myajjʉjpka̱jxtʉ es myajtúndʉ axʉʉk ijxnideꞌxy, esʉ wiinkpʉty mbuꞌayoꞌojʉdʉ diꞌibʉ dʉꞌʉn ja̱jttʉ.  
\v 34 Miits mmʉda̱jttʉ ja paꞌꞌayoꞌon mʉt ja diꞌibʉ naty jap ijtp tsimy pujxndʉgóty, es extʉ mʉt ja xondakʉn xymyʉmadaktʉ ko mbʉjkxʉdʉ diꞌibʉ naty mmʉda̱jttʉp, mʉt ko mnija̱ꞌa̱dʉp ko tsa̱jpótm mmʉda̱jttʉp diꞌibʉ waanʉ niꞌigʉ ꞌyóyʉty es ijtpʉm winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ.  
\v 35 Pes, katʉ xymyastuꞌuttʉt ja mmʉbʉjkʉnʉty, mʉt ko óknʉm ja Dios mmayꞌata̱ꞌa̱nʉdʉ.  
\v 36 Mʉdattʉ miidsʉty ja maꞌxtujkʉn es xytyúndʉt diꞌibʉ Dios tsyejpy, es dʉꞌʉn xyꞌaxá̱jʉdʉt diꞌibʉ yʉꞌʉ tʉ twa̱ndaꞌaky.  
\v 37 Pes ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jʉna̱a̱mp: 
\q1 Wingoomp ja tiempʉ, tim tsojk myina̱ꞌa̱ñ jatʉgok. 
\q1 Kyaj jyaka̱ꞌa̱ñ. 
\q1  
\v 38 Diꞌibʉ myʉbʉjkʉngyʉjxm oy wʉꞌʉmp mʉt ja Dios, 
\q1 yʉꞌʉ dʉꞌʉn jikyꞌátʉp; 
\q1 per pʉ́n tuꞌujʉbijtp, 
\q1 kyajts ʉj jaꞌa mʉʉt njotkujkꞌátʉt. 
\m  
\v 39 Per ʉdsa̱jtʉm kyaj ndʉꞌʉnꞌa̱jtʉm éxtʉm ꞌyadʉꞌʉtstʉ diꞌibáty tuꞌujʉmbijttʉp es wyindʉgoydyʉ, ʉdsa̱jtʉm nbajoꞌomʉm ja Dios, es yʉꞌʉ nʉjx xyajnitsókʉm. 
\c 11  
\s1 Mʉbʉjkʉn 
\p  
\v 1 Ko nmʉbʉjkʉm ja Dios, nmʉda̱jtʉm ja tʉyꞌa̱jtʉn ko yʉꞌʉ xymyoꞌoya̱ꞌa̱nʉm diꞌibʉ tʉ xywya̱ndákʉm, es nnija̱ꞌa̱m ko Dios tyiimpy diꞌibʉ kya̱jx oy ngaꞌijxʉm.  
\v 2 Ja nꞌaptʉjkꞌa̱jtʉm jaꞌa sitʉy myʉbʉjktʉ éxtʉm ja Dios ꞌyanma̱a̱yʉdʉ. Pa̱a̱dyʉ Dios ꞌyoyjya̱ꞌa̱dʉ. 
\p  
\v 3 Mʉbʉjkʉngyʉjxm njaygyujkʉm ko mʉt ja Diosʉ ꞌyayuk, tʉgekyʉ diꞌibʉ yaꞌijxp yajkoj jékyʉp mʉt diꞌibʉ kyaj oj yaꞌixy. 
\p  
\v 4 Mʉbʉjkʉngyʉjxm ja Abel twindsʉꞌkʉ ja Dios mʉt tuꞌugʉ windsʉꞌkʉn waanʉ oybyʉ kʉdiinʉm diꞌibʉ ya̱jk ja ꞌyajtsy Kaín, pa̱a̱ty ja Dios tpʉjtáky ja Abel éxtʉmʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ tyiimpy ja tʉyꞌa̱jtʉn es tkupejky ja wyindsʉꞌkʉn. Oy ja Abel tʉ jyaꞌoꞌknʉ, dʉꞌʉn jaꞌa éxtʉmxyʉp ꞌyakkajxy, jaꞌa ko yajmadyaꞌaky wiꞌix tmʉbejky. 
\p  
\v 5 Mʉbʉjkʉngyʉjxm ja Enokʉ Dios myʉnʉjxʉ tsa̱jpótm jiiky, es ni pʉ́n tkanakyꞌijxy, mʉt ko ja Diosʉ naty tʉ myʉnejxyʉty. Dʉꞌʉn ja Diosʉ jyaaybyajtʉn tmadyaꞌaky ko Dios jotkujk ꞌyity mʉt ja Enok kyajnʉmʉ naty tmʉnejxy.  
\v 6 Kyaj pʉ́n mba̱a̱t ttukjotkʉdaꞌaky ja Dios pʉn kyaj tmʉbeky, jaꞌa ko pʉ́n myʉwingeempy ja Dios, koonʉm tmʉbʉ́kʉt ko jyaaty ja Dios es ko kyuniꞌxypy diꞌibáty ꞌyʉxta̱a̱ydyʉp. 
\p  
\v 7 Ko Noꞌee Dios ꞌyawa̱ꞌa̱nʉ ko myina̱ꞌa̱ñ ja mʉk tuu, mʉbʉjkʉngyʉjxm ja Noꞌee dyajkojy tuꞌugʉ barkʉ jantsy mʉj es tsyoꞌogʉt yʉꞌʉ mʉdʉ fyamilyʉ, oyʉ naty kyakʉxeꞌeky ko myina̱ꞌa̱ñ ja tuu; es dʉꞌʉn mʉt ko tmʉbejky ja Dios, ja Noꞌee oj wyeꞌemy oy mʉt ja Dios, es dyajnigʉxeꞌky ko pekymyʉʉt ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty. 
\p  
\v 8 Mʉbʉjkʉngyʉjxm ja Abra̱a̱n tmʉmʉdooy ja Dios ko yaꞌꞌanma̱a̱y es pyʉdsʉ́mʉt ma̱ ja ñax kya̱jpn, es ñʉjxʉt ma̱ wiink nax diꞌibʉ ꞌyaxa̱jʉyaampy éxtʉmʉ kuma̱ꞌa̱ñ, oy tkanijawʉ ma̱ ñejxy.  
\v 9 Mʉbʉjkʉngyʉjxm tsyʉna̱a̱y wit tʉgoty éxtʉmʉ jaybyeꞌxyʉn ma̱ ja naxwíñʉdʉ diꞌibʉ natyʉ Dios tʉ tyukmʉwa̱nda̱a̱gʉty; es dʉꞌʉn ttuundʉ ja Isa̱a̱ es ja Jakoob, diꞌibʉ naty tʉ tꞌaxá̱jʉdʉ nandʉꞌʉnʉ tadʉ wa̱ndakʉn.  
\v 10 Es Abra̱a̱n tamʉ naty tꞌawixy ja ka̱jpn mʉt ja potsy ʉjxʉ mʉkpʉ, diꞌibʉ Dios tyuknibʉjtákʉ es yajkoj. 
\p  
\v 11 Mʉbʉjkʉngyʉjxm ja Abra̱a̱n tꞌaxa̱jʉ es ꞌyuꞌunkteetyꞌata̱ꞌa̱ñ oy naty jyamʉjja̱ꞌa̱yꞌa̱jnʉ, esʉ Saarʉ kyaj mba̱a̱dʉ naty ꞌyuꞌunkmʉdáty, mʉt ko Abra̱a̱n myʉbʉjk ja Dios ko kyuydyunaampy ja wya̱ndakʉn;  
\v 12 es dʉꞌʉnʉ tya̱dʉ Abra̱a̱n, diꞌibʉ oy naty jyamʉjja̱ꞌa̱yꞌa̱jnʉ, tmʉda̱jty tʉgoymyayʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱dsʉty, jantsy may éxtʉmʉ mʉdsa̱ꞌa̱ tsa̱jpótm o éxtʉmʉ puꞌu jikymyejyñbyʉꞌa̱a̱y, diꞌibʉ ni pʉ́n mba̱a̱t tkamadsyoy. 
\p  
\v 13 Nidʉgékyʉdyʉ tya̱dʉ ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyoꞌktʉ es kyajyʉm oj tꞌaxá̱jʉdʉ diꞌibʉ Dios oj tyukmʉwa̱nda̱a̱gʉdʉ; per mʉbʉjkʉngyʉjxm oj jagam tmʉjꞌijxpejty xondakʉn mʉʉt, es tjaygyujkʉdʉ ko jyabyeꞌxyꞌáttʉ ya̱ naxwiiñ.  
\v 14 Pes diꞌibʉ dʉꞌʉn tyuundʉp, jaꞌa yajjaygyujkʉp wa̱ꞌa̱ts ko ꞌyakꞌʉxtaapyñʉm ma̱ kyuga̱jpnꞌátʉt.  
\v 15 Kooxyʉp jaꞌa twinma̱ꞌa̱ñꞌáttʉ ja ñax kya̱jpn ma̱ tʉ tsyoondʉ, tʉʉxyʉp ñajʉmbijnʉdʉ;  
\v 16 per kom jaꞌa dʉꞌʉn tsyojktʉp ja waanʉ oybyʉ ka̱jpn, jaꞌa njʉna̱ꞌa̱nʉm ja diꞌibʉ tsa̱jpótm, pa̱a̱dyʉ Dios kyaj ttuktsoydyúñ es jyʉnaꞌañ ko yʉꞌʉ Dios jyaꞌayꞌátʉdʉ, pes tam yaꞌʉxkujkʉdʉ tuꞌugʉ kya̱jpn. 
\p  
\v 17 Ja Abra̱a̱n, ko Dios ꞌyanma̱a̱yʉ es ttukwindsʉꞌʉgʉdʉt ja ꞌyuꞌunk, myʉmʉdoo ja Dios es nʉjx dyaꞌooga̱ꞌa̱ñ ja ꞌyuꞌunk Isa̱a̱ es wyindsʉꞌkʉnꞌátʉt, oyʉ naty ja Dios tyukwa̱ndákʉdʉ ko ꞌyanma̱a̱yʉ:  
\v 18 “Yʉꞌʉgyʉjxmʉ Isa̱a̱ xymyʉdátʉt ja tʉʉmp a̱a̱ts.”  
\v 19 Dʉꞌʉn ttuuñ mʉt ko tpawinma̱a̱y yajxón ko Dios mba̱a̱t dyajjikypyéky ja Isa̱a̱. Es jaꞌagyʉjxm ko tʉ Abra̱a̱n ttuknibʉjta̱a̱gʉ es dyaꞌoogʉt ja ꞌyuꞌunk, dʉꞌʉnʉ naty éxtʉmxyʉp ja Abra̱a̱n tꞌaxa̱jʉ jatʉgok jiiky ja ꞌyuꞌunk ma̱ naty tʉ tꞌokꞌya̱jkpʉ windsʉꞌkʉn. 
\p  
\v 20 Mʉbʉjkʉngyʉjxm ja Isa̱a̱ tꞌanma̱a̱y ja Jakoob esʉ Esa̱ꞌuu ja kunuꞌxʉn diꞌibʉ mina̱a̱mp.  
\v 21 Mʉbʉjkʉngyʉjxm ja Jakoob ko naty tyimꞌoogánnʉ, tkuniꞌxy ja ꞌyókʉty, Josee ꞌyuꞌungʉty, es ñaygyudijyʉty ma̱ ja tya̱jk es tꞌawdaty ja Dios.  
\v 22 Mʉbʉjkʉngyʉjxm ja Josee ko naty tyimꞌoogánnʉ, tꞌanma̱a̱y ja myʉgaꞌaxʉty ko Dios yajpʉdsʉma̱ꞌa̱nʉdʉ Ejiptʉ es yajnʉjxa̱ꞌa̱nʉdʉ jatʉgok ma̱ ja kyʉꞌʉmga̱jpn, es pa̱a̱ty ja Josee ttukꞌanaꞌamdʉ yʉꞌʉjʉty, tꞌanʉʉmʉdʉ: “Ko miits mbʉdsʉ́mdʉt ya̱a̱, myajnʉjxtʉp nandʉꞌʉn ja nwa̱a̱y nba̱jkʉts.” 
\p  
\v 23 Mʉbʉjkʉngyʉjxm ja Moisesʉ tya̱a̱k tyeety yajꞌyaꞌkʉ tʉgʉk poꞌo ayuꞌudsyʉ, mʉt ko jyantsytsyújʉty es kyaj ttsʉꞌkʉdʉ es tkakuydyúnʉt ja reyʉ ꞌyanaꞌamʉn.  
\v 24 Mʉbʉjkʉngyʉjxm ja Moisés ko oj yaꞌknʉ, kyaj tkupejky es yaꞌꞌandíjʉt ko mya̱a̱nkꞌátyʉty ja reyʉ ñʉʉx.  
\v 25 Waanʉ niꞌigʉ ttsejky es axʉʉk yajtúnʉt mʉt ja Diosʉ jyaꞌayʉty, es kʉdiinʉmxyʉp ko tuk tsojk pekyoty xyonda̱ꞌa̱gʉt.  
\v 26 Es mʉt ko ꞌyawijxypyʉ naty ko ja Dios myoꞌoyaꞌañʉdyʉ natyʉ mayꞌa̱jtʉn, pa̱a̱ty twinma̱a̱y ko waanʉ niꞌigʉ ꞌyóyʉty ꞌyayówʉt mʉt yʉꞌʉgyʉjxm ja Kristʉ, kʉdiinʉm tmʉdátʉt tʉgekyʉ ja myʉkja̱ꞌa̱yꞌa̱jtʉnʉty ja Ejiptʉ ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 27 Mʉbʉjkʉngyʉjxm ja Moisés kyaj ttsʉꞌkʉ ko ꞌyékyʉty ja rey, es tsoꞌon Ejiptʉ; es dyajꞌyoꞌoy ja tyuꞌu éxtʉm jyawʉ tꞌixy ja Dios kʉꞌʉm, oy ni pʉ́n mba̱a̱t tkaꞌixy ja Dios. 
\p  
\v 28 Mʉbʉjkʉngyʉjxm ja Moisés ttuuñ ja paskʉ xʉʉ, es ttukꞌaneꞌemy ja israelítʉty es ttuknixijkxtʉt ja tyʉjk aga̱j mʉt ja borreegʉ ñeꞌpyñ, es dʉꞌʉn ja anklʉs diꞌibʉ Dios kyajx es dyaꞌoogʉt ja Ejiptʉ kaꞌaxkópkʉty, kyaj dyaꞌoogʉt ni tuꞌugʉ israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 29 Mʉbʉjkʉngyʉjxm ja israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty ttukna̱jxtʉ ja Tsapts Jikymyejyñ éxtʉm jyawʉ windʉꞌʉtstuuy; per ko ja Ejiptʉ ja̱ꞌa̱yʉty nandʉꞌʉn tjatuknaxandʉ, nidʉgekyʉ ñʉʉjiꞌxta̱a̱ydyʉ. 
\p  
\v 30 Mʉbʉjkʉngyʉjxm ja Jerikoo ka̱jpn nabots kyʉda̱a̱da̱a̱y ko ja israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty tnaꞌꞌawdijttʉ ja ka̱jpn jʉxtujk xʉʉ.  
\v 31 Mʉbʉjkʉngyʉjxm ja kujeñdyoꞌoxy Raap kyaj ꞌyeꞌky ko kyʉda̱a̱da̱a̱y ja ka̱jpn nabots, mʉt ko yʉꞌʉ tꞌaxa̱jʉ es dyajja̱jttáky ja majtskpʉ ijxtuumbʉ. 
\p  
\v 32 ¿Tits nꞌaktimnimadya̱ꞌa̱gʉt niꞌigʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ myʉbʉjktʉ Dios? Pes kyajtsʉ tiempʉ nmʉdaty esʉts nnimadya̱ꞌa̱gʉt ja wiink ja̱ꞌa̱yʉty éxtʉmʉ Jedeón, Barak, Sansón, Jeftee, Davit, Samwel esʉ wiingátypyʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty.  
\v 33 Mʉbʉjkʉngyʉjxm myʉmadaktʉ wiink naxwíñʉdʉ, tyuundʉ diꞌibʉ dʉn tʉyꞌa̱jtʉn, ꞌyaxá̱jʉdʉ diꞌibʉ Diosʉ naty tʉ tyukmʉwa̱nda̱a̱gʉdʉ, yajmujk ja ka̱a̱jʉ ꞌya̱a̱,  
\v 34 yajpiꞌtstʉ ja mʉj jʉʉn, yajtsók kʉdiibʉ ꞌyoogʉt mʉt ja espa̱a̱dʉ, myʉja̱a̱dʉjkʉ ko naty ja myʉja̱a̱ kyaꞌity, naybyʉjtákʉdʉ jotmʉk ma̱ tsyiptundʉ, es myʉmadaktʉ ja myʉdsip diꞌibʉ tsoꞌondʉp wiink naxwíñʉdʉ.  
\v 35 Japʉ toxytyʉjk diꞌibʉ Dios yajjikypyʉjkxʉdʉ ja ꞌyoꞌkpʉty. 
\p Perʉ wiingátypyʉ ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyoꞌktʉ ayoꞌon jʉjpꞌám mʉt ko tmʉbʉjktʉ ja Dios, es kyaj tꞌʉxtijandʉ ja Dios es tsyoꞌogʉt; mʉt ko ñija̱ꞌa̱dʉbʉ naty yʉꞌʉjʉty ko dʉꞌʉn ꞌyooktʉt, óknʉm ja Dios nʉjx yajjikypyʉ́kʉdʉ mʉt ja waanʉ oybyʉ jikyꞌa̱jtʉn. 
\p  
\v 36 Na̱a̱gʉty yajnixík yajtukxíktʉ es yajwojptʉ. Wiingátypyʉ yajtsiimy kʉwʉʉñ mʉt ja kadenʉ.  
\v 37 Na̱a̱gʉty ꞌyoꞌktʉ kuka̱ꞌa̱tsy, wiingátypyʉ ꞌyoꞌktʉ kimy mʉt ja espa̱a̱dʉ, esʉ wiingátypyʉ yajjʉꞌtwaꞌxy. Na̱a̱gʉty jyʉdittʉ éxtʉmʉ ayoobʉ ja̱ꞌa̱yʉty ma̱a̱yʉm, yʉꞌʉyʉ wyitꞌa̱jttʉp ja borreegʉ ak esʉ tsyiip ak, ni ti tkamʉda̱jttʉ, pyajʉdijtʉdʉ ja ja̱ꞌa̱y es axʉʉk yajtuundʉ.  
\v 38 Tya̱dʉ ayoobʉty jyʉdijttʉ winꞌaamy wimbejy es jyikyꞌa̱jttʉ a̱a̱ngóty es nax jutoty. Tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ, Dios mʉduumbʉty yʉꞌʉ, es pʉ́nʉdyʉ naxwíñʉdʉ winma̱ꞌa̱ñ jaꞌaꞌa̱jtʉdʉp kyaj ñitʉ́kʉty es jyikyꞌáttʉt tiꞌigyʉ mʉʉt.  
\v 39 Mʉt ko tmʉbʉjktʉ ja Dios, jaꞌagyʉjxm yaꞌoyjya̱ꞌa̱dʉ. Oyjyadʉꞌʉnʉty, ni pʉ́n niduꞌuk yʉꞌʉjʉty tkaꞌꞌaxa̱jʉ diꞌibʉ Dios wya̱ndak,  
\v 40 mʉt ko Dios tʉ naty ttuknibʉjta̱a̱gʉ waanʉ oy mʉt ʉdsa̱jtʉm, jaꞌa yʉꞌʉ es jeꞌeyʉ mʉt ʉdsa̱jtʉm ꞌyíttʉt kexy kaꞌpxy oy es wa̱ꞌa̱ts. 
\c 12  
\s1 Ayoꞌon ko Diosʉ ꞌyayuk kyayajmʉdóy 
\p  
\v 1 Pa̱a̱ty ko nnija̱ꞌa̱m ko may ja ja̱ꞌa̱y nmʉda̱jtʉm nbʉꞌa̱a̱yꞌa̱jtʉm diꞌibʉ yajnigʉxʉꞌk ja myʉbʉjkʉn, nꞌokꞌyajjʉgákʉm tʉgekyʉ diꞌibʉ xyꞌadsijpʉm, es nmatstútʉm ja peky diꞌibʉ xyajwinma̱ꞌa̱ñjyoꞌpʉm, es kyaj nꞌanuꞌxʉm nduꞌunʉm diꞌibʉ Dios tsyejpy, es nꞌokpayʉꞌkʉm mʉk ma̱ tadʉ pʉyʉꞌkkijxyʉk diꞌibʉ nmʉda̱jtʉm winduuy. 
\p  
\v 2 Nꞌokpʉjtákʉm ja nꞌijxʉnꞌa̱jtʉm ma̱ Jesús, diꞌibʉ yajjaaꞌa̱jtypy es yajkaꞌpxypy ja nmʉbʉjkʉnꞌa̱jtʉm. Ayoo ja Jesús ko ꞌyeꞌky kruuzkʉjxy, kyaj tmʉjpʉjtáky ja tsoydyuꞌun, es tyam ꞌyuꞌuñʉ ꞌyuñaaybyajn aga̱ꞌa̱ñdsyoo ma̱ Dios yajkutíky tsa̱jpótm. 
\p  
\v 3 Yajꞌyoꞌoydyʉ miidsʉty ja mjot mwinma̱ꞌa̱ñ wiꞌix ja Jesús jyantsyꞌayooy pojpʉ ja̱ꞌa̱yʉty kyʉꞌʉjóty, es kyaj mꞌanuꞌxʉdʉt es ni mgatsipkaꞌaxtʉt.  
\v 4 Pes miidsʉty kyajnʉm mꞌooktʉ ko xymyʉdsiptsoondʉ ja pojpʉ;  
\v 5 es tʉ xyjaꞌaydyʉgóydyʉ miidsʉty ko Dios mjaka̱jxwíjʉdʉ éxtʉmʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: 
\q1 Nitítʉty, katʉ xykyoꞌoyjyáwʉdʉ 
\q1 ko ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm mjʉjwijtsʉmbítʉdʉt, 
\q1 es katʉ xymyʉdsipkeꞌexy ko mmʉkmʉga̱jxʉdʉt, 
\q1  
\v 6 mʉt ko jyʉjwijtsʉmbijtypy diꞌibʉ yʉꞌʉ tsyejpy, 
\q1 es tyukkumʉdeepy nidʉgekyʉ diꞌibʉ ꞌyaxá̱jʉp éxtʉmʉ ꞌyuꞌunk ꞌyʉna̱ꞌk. 
\m Dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn.  
\v 7 Miits mgupʉ́ktʉp ja mꞌayoꞌonʉty éxtʉmʉ Diosʉ jyʉjwijtsʉmbijtʉn, mʉt ko tya̱dʉ ayoꞌon yʉꞌʉ mdukꞌijxʉp ko Dios dʉꞌʉn mjapʉjta̱ꞌa̱gʉdʉ éxtʉmʉ ꞌyuꞌungʉ. ¿Tii jaa da ʉna̱ꞌkuꞌunk diꞌibʉ kyajpʉ tya̱a̱k tyeety jyʉjwijtsʉmbítʉdʉ? Kyaj, ¿kʉdii?  
\v 8 Per pʉn ja Dios kyaj miits mjʉjwijtsʉmbítʉdʉ éxtʉm nidʉgekyʉ ꞌyuꞌunk, pes kyajpʉ dʉn mij mꞌuꞌunkꞌátʉdʉ, dʉꞌʉn miidsʉty éxtʉmʉ pʉ́xykyʉty.  
\v 9 Ko ijty nmutskuꞌunkꞌa̱jtʉm, yʉ nda̱a̱kꞌa̱jt ndeetyꞌa̱jtʉm nmayꞌa̱jt nwindsʉꞌkʉm, es xyjʉjwijtsʉmbijtʉm, es waanʉ niꞌigʉ tsyékyʉty es nnaydyukkʉdʉjkʉm yʉ nDeetyꞌa̱jtʉm diꞌibʉ tsa̱jpótm, es dʉꞌʉn nmʉda̱jtʉm ja jikyꞌa̱jtʉn.  
\v 10 Yʉ nda̱a̱kꞌa̱jt ndeetyꞌa̱jtʉm xyjʉjwijtsʉmbijtʉm éxtʉm yʉꞌʉdyʉ kyʉꞌʉm winma̱ꞌa̱ñ mʉt ko ndukꞌoyꞌata̱ꞌa̱nʉm, es jeꞌeyʉ xytyuꞌunxʉm waanʉ tiempʉ; perʉ Dios xyjʉjwijtsʉmbijtʉm es ndukꞌoyꞌa̱jtʉm es nꞌijtʉm wa̱ꞌa̱ts éxtʉm yʉꞌʉ, es dʉꞌʉn njikyꞌa̱jtʉm mʉt yʉꞌʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ.  
\v 11 Tʉyꞌa̱jtʉn ko ni tuꞌugʉ tʉydyuꞌunʉn kyayajjáwʉ oy, niꞌigʉ yajjáwʉ mʉk; per diꞌibʉ myʉyaꞌkʉp ja tʉydyuꞌunʉn, myʉda̱jttʉp óknʉmʉ jotkujkꞌa̱jtʉn mʉt ko jyikyꞌaty wa̱ꞌa̱ts. 
\s1 Nꞌokpʉjtákʉm ja njotꞌa̱jt nwinma̱ꞌa̱ñꞌa̱jtʉm ma̱ Jesús 
\p  
\v 12 Pa̱a̱ty, katʉ xymyʉdsipkaꞌaxtʉ miits yʉ tya̱dʉ ayoꞌon, es katʉ mdʉꞌʉnꞌáttʉ éxtʉmʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ kyʉꞌʉ tyeky tʉ ꞌyanuꞌxʉnʉ;  
\v 13 ittʉ éxtʉmʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ oy yeꞌepy, dʉꞌʉn xypyudʉ́kʉdʉt ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ tekywyiꞌits, es ꞌyagʉda̱ꞌa̱gʉt ja tyeky, es kyaj niꞌigʉ ꞌyadónʉt. 
\p  
\v 14 Ʉxta̱ꞌa̱ydyʉ es mꞌíttʉt tiꞌigyʉ oytyim pʉ́nʉty mʉʉt, es jikyꞌattʉ tuꞌugʉ jikyꞌa̱jtʉnʉ wa̱ꞌa̱tspʉ, mʉt ko dʉꞌʉnʉ dʉn jeꞌeyʉ mba̱a̱t mdʉkʉ tsa̱jpótm es mjikyꞌáttʉt mʉt ja Dios.  
\v 15 Naymyʉjottʉgóyʉdʉ es kʉdiibʉ ni pʉ́n miits mgatʉgoyꞌa̱jtxʉdʉt ja Diosʉ myayꞌa̱jtʉn, es niduꞌugʉty mgaꞌíttʉt éxtʉm ja ujtsʉ ta̱ꞌa̱mbʉ diꞌibʉ pa̱ꞌa̱mduump esʉ mayjyaꞌay ja pa̱ꞌa̱m ttukpa̱a̱ty.  
\v 16 Exkʉm miidsʉty niduꞌuk mmʉꞌindundʉ, es kyaj xypyáxtʉt ja Diosʉ myayꞌa̱jtʉn, éxtʉmʉ Esa̱ꞌuu, diꞌibʉ pyajxy ja kaꞌaxkopkꞌa̱jtʉn es ttukwingubejky ja tojx diꞌibʉ tʉgok jeꞌeyʉ tyojxy.  
\v 17 Nnija̱ꞌa̱m ko óknʉm ja Esa̱ꞌuu tjaꞌꞌaxa̱jʉyáñ ja tyeedyʉ kyunuꞌxʉn, per oj yaꞌʉxtijy; es oy ok jyajʉʉy jyayaxy, ni wiꞌix tsoo oj mba̱a̱t tkanakyyajtʉgátsy éxtʉmʉ naty tʉ ꞌyadʉꞌʉtsy. 
\p  
\v 18 Kyajyʉm miits xymyʉwingoondʉ tuꞌugʉ kopk diꞌibʉ yajtoomp es diꞌibʉ teepy, ma̱ ja agoodspʉ esʉ mʉk poj,  
\v 19 ma̱ ja trompetʉ yaꞌaxy, es ma̱ ja Diosʉ ꞌya̱a̱ yoꞌkn. Pʉ́nʉty myʉdoodʉ ja ꞌya̱a̱ yoꞌkn oj tmʉnuꞌxta̱ꞌa̱ktʉ es kyaj ꞌyokmʉga̱jxʉnʉt,  
\v 20 mʉt ko kyaj tmʉmadaktʉ ja anaꞌamʉn ma̱ jyʉnaꞌañ ko oogʉp kuka̱ꞌa̱tsy yʉ ja̱ꞌa̱y o oytyim diꞌibʉ añimálʉty diꞌibʉ pajtp ma̱ yʉ Sinaꞌii Kopk.  
\v 21 Nʉgoo jyantsyñayꞌadsʉꞌkʉnʉty éxtʉm diꞌibʉ yaꞌijx, éxtʉmʉ Moisés kʉꞌʉm jyʉnáñ: “Tsʉyiibyʉts mʉt ja tsʉꞌʉgʉ.” 
\p  
\v 22 Per tʉ miits xymyʉwingondʉ ja Syon Kopk jam Jerusalén, ja Diosʉ kya̱jpn diꞌibʉ ijtp tsa̱jpótm, ma̱ ꞌyity kana̱k milʉ ánklʉsʉty diꞌibʉ naymyujkʉdʉp mʉt ja ijt xoꞌonʉn,  
\v 23 ma̱ nimay ja Diosʉ ꞌyuꞌunk ꞌyʉna̱ꞌkʉty diꞌibʉ xyʉʉ ijtp ja̱a̱ybyéty tsa̱jpótm. Tʉ miits xymyʉwingondʉ ja Dios, diꞌibʉ nidʉgekyʉ ja ja̱ꞌa̱y pyayeꞌepy, es nan tʉ miits xymyʉwingondʉ ja ja̱ꞌa̱yʉ jya̱ꞌa̱jʉnʉty diꞌibʉ jikyꞌa̱jttʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt es oꞌktʉ, esʉ Dios tʉ pyʉjta̱ꞌa̱gʉdʉ ak oy ak wa̱ꞌa̱ts,  
\v 24 ma̱ Jesús, diꞌibʉ kyudʉnaapy ja ja̱ꞌa̱y ma̱ ja jembyʉ kajxyꞌátypyʉ, es ma̱ ja neꞌpyñ diꞌibʉ tʉ xyajwátsʉm es niꞌigʉ oy tnigajxy kʉdiinʉm ja Abelʉ ñeꞌpyñ. 
\p  
\v 25 Dios tyʉydyuun diꞌibʉ kyaj ttsojktʉ es tkuydyúndʉt ja anaꞌamʉn diꞌibʉ ya̱jk ma̱ yʉ Sinaꞌii Kopk. Exkʉm ko xykyatundʉ kwentʉ diꞌibʉ xytyukmʉmadyákʉm ja tsa̱jpótmʉdʉ. Pes waanʉ niꞌigʉ mʉkʉ tʉydyuꞌunʉn xypyátʉm pʉn kyaj nguydyuꞌunʉm diꞌibʉ xyjaꞌꞌanma̱ꞌa̱yʉm tyam.  
\v 26 Ma̱ Sinaꞌii Kopk ja naxwíñʉdʉ tsʉyiipy es pʉmiimp ko Dios tmʉgajxy ja israelítʉty. Per tyam xytyukmʉwa̱ndákʉm: “Jatʉgókʉts jeꞌeyʉ nyajtsʉyʉyaꞌañʉts kyaj yʉꞌʉ jyeꞌeyʉdyʉ naxwíñʉdʉ, nandʉꞌʉn ja tsa̱jp.”  
\v 27 Ko Dios jyʉnáñ “jatʉgok”, jaꞌa ꞌyandijpy ko tʉgekyʉ diꞌibʉ tʉ dyajkojy, yajjʉgaꞌagaampy diꞌibáty mba̱a̱t yiꞌxy, es dʉꞌʉn ꞌyítʉt diꞌibʉ kyaj mba̱a̱t yiꞌxy.  
\v 28 Ja it luga̱a̱r ma̱ Dios yajkutíky, ma̱ nꞌita̱ꞌa̱nʉm es kyaj jaꞌa yajꞌíxy, wʉꞌʉmʉp yʉꞌʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ. Pa̱a̱dyʉ Dios nja̱ꞌa̱ygyʉdákʉm es nꞌawda̱jtʉm éxtʉm pyaadyʉty,  
\v 29 mʉt ko yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Dios, dʉꞌʉn yʉꞌʉ éxtʉm ja jʉʉn diꞌibʉ yajkutʉgeepy. 
\c 13  
\s1 Wiꞌixʉ Dios ttseky es njikyꞌa̱jtʉm 
\p  
\v 1 Dʉꞌʉñʉm mnaydsyókʉdʉt nixim niyam éxtʉm tukkaꞌaxpʉn.  
\v 2 Kyaj xyjaꞌaydyʉgóydyʉt es mꞌoyjyaꞌayꞌáttʉt mʉt ja diꞌibʉ ja̱jttʉp ma̱ mdʉjk, pes na̱a̱gʉty ni tkanijawʉ tʉ dyajja̱jtta̱ꞌa̱ktʉ anklʉs. 
\p  
\v 3 Mjamyátstʉp xykyuꞌíxtʉdʉ pujxndʉjk ja̱ꞌa̱yʉty, dʉꞌʉn éxtʉmxyʉp miits nandʉꞌʉn mꞌittʉ tsimy mʉt yʉꞌʉjʉty. Pawinmaydyʉ nandʉꞌʉn diꞌibʉ axʉʉk yajtuundʉp mʉt ko tmʉdundʉ Kristʉ, dʉꞌʉn éxtʉmxyʉp miits nandʉꞌʉn axʉʉk tʉ myajtúndʉ. 
\p  
\v 4 Byeenʉm miits xywyindsʉꞌʉgʉdʉt ja pʉjk ukʉn. Mʉdattʉ wa̱ꞌa̱ts ja pʉjk ukʉn. Mʉt ko Dios tyʉydyúnʉdʉp pʉ́nʉty mʉꞌinduundʉp es diꞌibʉ kyaj twindsʉꞌʉgʉdʉ ja pʉjk ukʉn. 
\p  
\v 5 Katʉ xyꞌadsoktʉ meeñ. Jotkujkꞌáttʉ mʉt diꞌibʉ mmʉda̱jttʉp, mʉt ko Dios tʉ jyʉnaꞌañ: “Ni na̱ꞌa̱ nganaꞌíxʉt, es ni na̱ꞌa̱ ngamastuꞌudʉt.”  
\v 6 Pa̱a̱ty amumduꞌuk jot njʉna̱ꞌa̱nʉm: 
\q1 Yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Dios yʉꞌʉts xypyudʉjkʉp. 
\q1 Kyajts ndsʉꞌʉgʉt kots pʉ́n wiꞌix xytyuna̱ꞌa̱nʉt. 
\p  
\v 7 Byeen xytyimjamyátstʉt wiꞌix tmʉduundʉ ja Kristʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ miits mdukꞌʉxpʉjkʉdʉ ja Diosʉ ꞌyayuk, es mjamyátstʉp wiꞌix ja jyikyꞌa̱jtʉn kyugʉjxʉdʉ, es dʉꞌʉnʉ dʉn miits nandʉꞌʉn mjikyꞌáttʉt. 
\p  
\v 8 Extʉm Jesukristʉ ꞌyijty, dʉꞌʉn tyam ꞌyity, es dʉꞌʉñʉm ꞌyita̱ꞌa̱ñ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ.  
\v 9 Ak tim panʉjxtʉ Kristʉ, es katʉ xypyanejxy ja wiinkpʉ ʉxpʉjkʉn diꞌibʉ myadyáktʉp tʉgatsy. Niꞌigʉ oy ko nyajmʉktákʉm ja njotꞌa̱jt nwinma̱ꞌa̱ñꞌa̱jtʉm Dios myayꞌa̱jtʉngyʉjxm es kyaj jaꞌagyʉjxm ko tii ja̱ꞌa̱y kyaay ꞌyúktʉp windsʉꞌkʉngyʉjxm, pes diꞌibʉ kyaay ꞌyúktʉp kyaj ti ttsooty. 
\p  
\v 10 Ʉdsa̱jtʉm nmʉda̱jtʉm tuꞌugʉ artal ma̱ yajpʉjtaꞌaky ja windsʉꞌkʉn, es kyaj pyaadyʉty tjʉꞌxʉt ja teetytyʉjk diꞌibʉ tuundʉp ma̱ ja israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty twindsʉꞌʉgʉdʉ ja Dios.  
\v 11 Ja teedywyindsʉngópk yajnʉjxtʉp ja jʉyujk añimalʉ ñeꞌpyñ ma̱ ja Waanʉ Wa̱ꞌa̱ts It Wa̱ꞌa̱ts Luga̱a̱r, éxtʉmʉ windsʉꞌkʉn es ja ja̱ꞌa̱yʉty ja pyojpʉ ñiwa̱ꞌa̱dsʉdʉt, per ja jʉyujk añimalʉ ñiniꞌxʉty myʉnʉjxtʉp ka̱jpnbʉꞌám es ñitóyʉt.  
\v 12 Nandʉꞌʉn ja Jesús ñayya̱jkʉ windsʉꞌkʉn ka̱jpnbʉꞌám, es mʉt ja kyʉꞌʉm neꞌpyñ dyajwa̱ꞌa̱dsʉt ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉdyʉ pyojpʉ.  
\v 13 Pes nꞌokpajoꞌomʉm ja Jesús ka̱jpnbʉꞌám, es jamʉ ja̱ꞌa̱y xyꞌaxʉkꞌijxʉm éxtʉmʉ Jesús yaꞌꞌaxʉkꞌijxy.  
\v 14 Kyaj ya̱ nmʉda̱jtʉm ja nax ka̱jpn diꞌibʉ ijtp winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, jaꞌa nꞌʉxta̱ꞌa̱yʉm diꞌibʉ miin kʉdakp.  
\v 15 Pa̱a̱ty éxtʉmʉ nwindsʉꞌkʉnꞌa̱jtʉm, dʉꞌʉñʉm nꞌokꞌawda̱jtʉm ja Dios mʉt ja Jesukristʉkyʉjxm, es nꞌawda̱jtʉm ja Dios mʉt ja nꞌa̱a̱ꞌa̱jtʉm.  
\v 16 Kyaj xyjaꞌaydyʉgóydyʉt es xytyúndʉt diꞌibʉ oy esʉ ja̱ꞌa̱y xypyudʉ́kʉdʉt mʉʉt diꞌibʉ mmʉda̱jttʉp. Ko dʉꞌʉn xytyúndʉt, Diosʉ dʉꞌʉn mwindsʉꞌkʉdʉp, es yʉꞌʉ dʉꞌʉn ꞌyoyjya̱ꞌa̱p. 
\p  
\v 17 Dios tʉ tpʉjtaꞌaky na̱a̱gʉty es mgwentʉꞌátʉdʉt es myaꞌʉxpʉ́kʉdʉt miidsʉty éxtʉm ja Dios ttseky mjikyꞌáttʉt, mʉt ko yʉꞌʉjʉty kyʉyáktʉbʉ kywentʉ ma̱ Dios. Mʉmʉdowdʉ yʉꞌʉjʉty yajxón, es dʉꞌʉn mgwentʉꞌátʉdʉt es myaꞌʉxpʉ́kʉdʉt xondaꞌakyꞌa̱a̱ xondaꞌakyjyót; per pʉn kyaj xymyʉmʉdowdʉ miidsʉty, jotmayꞌooktʉp yʉꞌʉjʉty es ni wiꞌix tsoo kyaj dʉꞌʉn oy mduꞌunxʉdʉt. 
\p  
\v 18 Niga̱jxtákʉdʉts ʉʉdsʉty. Tʉyꞌa̱jtʉnʉts ʉj njʉna̱ꞌa̱ñ, kyajts tii nbekyjyáwʉdʉ es njikyꞌata̱ꞌa̱ndʉts wa̱ꞌa̱ts éxtʉm ja Dios ttseky.  
\v 19 Waanʉ niꞌigʉts nꞌamdowdʉ es xymyʉnuꞌxta̱ꞌa̱ktʉt ja Dios esʉts njʉmbítʉt tsojk ma̱ miidsʉty. 
\s1 Ka̱jxpoꞌxʉn 
\p  
\v 20 Ja Dios, diꞌibʉ yajkypy ja agujkꞌa̱jt jotkujkꞌa̱jtʉn es dyajjikypyejky ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesús, diꞌibʉ ijtp éxtʉm ja oybyorreegʉ kwentʉꞌa̱jtpʉ es ñeꞌpyñgyʉjxm oj xytyukmʉwʉꞌʉmʉm ja kajxyꞌátypyʉ diꞌibʉ tuump winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ,  
\v 21 waꞌanʉ Dios mmoꞌoyʉdʉ tʉgekyʉ diꞌibʉ oy, es xytyúndʉt diꞌibʉ tsyejpy, es Jesukristʉkyʉjxm tpʉjta̱ꞌa̱gʉt ma̱ mjot mwinma̱ꞌa̱ñʉty diꞌibʉ ꞌyoyjya̱ꞌa̱p. Nꞌokꞌawda̱jtʉm ja Dios, diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja mʉjꞌa̱jtʉn winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ. Waꞌan dʉꞌʉnʉty. 
\p  
\v 22 Mʉguꞌugítʉty, nmʉnuꞌxtáktʉp tsujtiꞌknʉ miidsʉty es xyꞌaxá̱jʉt es xykyuydyúndʉt yajxón yʉ nga̱jxwíjʉnʉts diꞌibʉ tʉ nmoꞌoydyʉ ma̱ tya̱dʉ nekyuꞌunk.  
\v 23 Nandʉꞌʉn nꞌawánʉdʉ ko yʉ nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm Timotee tʉ ꞌyawa̱ꞌa̱tspʉdsémy, es pʉn ja̱jtp tsojk, nʉjxʉpts mʉʉt nguꞌixtʉ miidsʉty. 
\p  
\v 24 MayDios xyꞌanʉʉmʉdʉt nidʉgekyʉ diꞌibáty mꞌʉwij mga̱jxwíjʉdʉp, es nidʉgekyʉ Diosʉ jyaꞌayʉty. Nandʉꞌʉn ja italyanʉ ja̱ꞌa̱yʉty mduknigáxʉdʉ Dioskajxy nidʉgekyʉ. 
\p  
\v 25 Waꞌan ja Dios mgunuꞌxʉdʉ nidʉgekyʉ miidsʉty.