\id EPH  
\h ÉFESɄ 
\toc1 Neky Diꞌibʉ Pa̱a̱blʉ Tyuknigajxtʉ Ja Éfesʉ Ja̱ꞌa̱yʉty 
\toc2 ÉFESɄ 
\toc3 Ef. 
\mt1 Neky Diꞌibʉ Pa̱a̱blʉ Tyuknigajxtʉ Ja Éfesʉ Ja̱ꞌa̱yʉty 
\c 1  
\p  
\v 1 Ʉj Pa̱a̱blʉ, mʉt jaꞌagyʉjxm ja Diosʉ tsyojkʉn xyꞌapostʉlʉꞌátyʉts ja Jesukristʉ, jaꞌa njʉna̱ꞌa̱nʉm kots tʉ xykyéxyʉts. Nduknigajxtʉptsʉ tya̱dʉ neky ja Diosʉ jyaꞌayʉty diꞌibáty naymyujkʉdʉp ma̱ Éfesʉ ka̱jpn es diꞌibátyʉ Dios myʉduundʉp oy es tiꞌigyʉ ꞌyittʉ mʉt ja Jesukristʉ. 
\p  
\v 2 Waꞌanʉ nDios Teetyꞌa̱jtʉm esʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ mgunuꞌxʉdʉ es mmoꞌoyʉdʉ ja agujkꞌa̱jt jotkujkꞌa̱jtʉn. 
\s1 Kunuꞌxʉn mʉdʉ Kristʉ 
\p  
\v 3 Nꞌokꞌawda̱jtʉm ja Dios, ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ Tyeety, mʉt ko tʉ xymyoꞌoyʉm tʉgekyʉ kunuꞌxʉn diꞌibʉ ijtp tsa̱jpótm mʉt yʉꞌʉgyʉjxm ko tiꞌigyʉ nꞌijtʉm mʉdʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ.  
\v 4 Jékyʉp ma̱ naty kyajnʉmʉ naxwíñʉdʉ kyojy, Dios tʉ naty xywyinꞌijxʉm es xyꞌuꞌunkꞌata̱ꞌa̱nʉm jaꞌagyʉjxm ko nꞌijtʉm tiꞌigyʉ mʉt ja Kristʉ, es dʉꞌʉn nꞌijtʉm ma̱ Dios wa̱ꞌa̱ts es kyajpʉ nbojpʉꞌa̱jtʉm.  
\v 5 Mʉt ja tsyojkʉngyʉjxm oj xytyuknibʉjtákʉm extʉ jékyʉp, es xyꞌaxá̱jʉm éxtʉmʉ ꞌyuꞌungʉty mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ Jesukristʉ.  
\v 6 Pa̱a̱ty mʉdʉ tya̱a̱dʉ, dʉꞌʉñʉm nꞌawda̱jtʉm ja Dios mʉt ja mʉj mayꞌa̱jtʉn diꞌibʉ xytyuꞌunʉm mʉt jaꞌagyʉjxm ja ꞌyUꞌunk Jesús, diꞌibʉ jyantsytsyejpy.  
\v 7 Mʉt ko Dios xytsyojkʉm niꞌigʉ, pa̱a̱ty oj xyajtsókʉm jaꞌagyʉjxm ko ꞌyeꞌky ja Jesukristʉ, es dʉꞌʉn tmeꞌxy ja nbojpʉꞌa̱jtʉm,  
\v 8 es dʉꞌʉn ja Dios xytyukꞌnijáwʉdʉts yʉ tsyojkʉn jantsy mʉj, kots tʉ xymyoꞌoydyʉ tʉgekyʉ wijyꞌa̱jtʉn esʉ jaygyujkʉn,  
\v 9 es tʉ xytyuknijáwʉdʉts diꞌibʉ ijty kyayajnijáwʉ diꞌibʉ yʉꞌʉ tsyejpy, es tʉ ttuknibʉjta̱a̱gʉ nwinma̱ꞌa̱ñóty diꞌibʉ yʉꞌʉ tyunaampy.  
\v 10 Yʉꞌʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ tyuknibʉjtákʉ ko Kristʉ tꞌanaꞌamʉt tʉgekyʉ diꞌibʉ ijtp tsa̱jpótm es diꞌibáty ijtp naxwiiñ. Dios yʉꞌʉ dʉꞌʉn tyuknibʉjtákʉ es yajkuydyúnʉt ko tpa̱a̱dʉt ja tiempʉ. 
\p  
\v 11 Jaꞌagyʉjxm ko tiꞌigyʉ nꞌijtʉm mʉdʉ Kristʉ, pa̱a̱ty ja Dios oj xywyinꞌijxʉm jékyʉp es tpʉjtáky es nꞌijtʉm jaꞌa mʉʉt, diꞌibʉ tyiimpy tʉgekyʉ éxtʉm tꞌoyjyawʉ.  
\v 12 Dʉꞌʉn ttuuñ ko ʉʉdsʉty, diꞌibʉ jawyiin ja Kristʉ myʉbʉjktʉ, njikyꞌáttʉt wiꞌixʉ Dios awdaty ꞌyítʉt ko tmʉdaty ja mʉjꞌa̱jtʉn.  
\v 13 Nandʉꞌʉn ja Dios ttuuñ mʉt miidsʉty. Ko miits xymyʉdoodʉ ja oybyʉ ayuk diꞌibʉ ñimadyakypy ja nitsokʉn, pes net xymyʉbʉjktʉ ja Kristʉ, es ja Dios mꞌaxá̱jʉdʉ éxtʉmʉ jyaꞌay es mmooyʉdʉ miidsʉty ja Espíritʉ Santʉ diꞌibʉ naty tʉ twa̱ndaꞌaky.  
\v 14 Es mʉt ko Dios mmooyʉdʉ ja Espíritʉ Santʉ, yʉꞌʉ mʉʉt yaꞌixy ko miits mja̱ꞌa̱yꞌa̱jtʉdʉp ja Dios. Pes ja Espíritʉ Santʉ yʉꞌʉ dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌugʉ ijxwʉꞌʉmʉn jawyiimbʉ, es dʉꞌʉn tyʉydyʉkʉ ko Dios tkuydyuna̱ꞌa̱ñ diꞌibáty tʉ twa̱ndaꞌaky, es dʉꞌʉn awdaty ꞌyítʉt ko dʉꞌʉñʉm tmʉdaty ja mʉjꞌa̱jtʉn. 
\s1 Pa̱a̱blʉ kya̱jxtaꞌaky es tja̱ꞌa̱ygyʉdaꞌaky ja Dios 
\p  
\v 15 Pa̱a̱ty kots oj nnijawʉ ko miits tʉ xyꞌaxá̱jʉdʉ ja Kristʉ es ko xytsyoktʉ ja diꞌibátyʉ Dios jyaꞌayꞌajtypy,  
\v 16 dʉꞌʉñʉmts nja̱ꞌa̱ygyʉdaꞌaky ja Dios miitskyʉjxmʉty, njamyejtsypyʉts miits kots nga̱jxtaꞌaky.  
\v 17 Nꞌamdeebyʉts ja Nwindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ Dyios, ja Dios Teety diꞌibʉ niꞌigʉ mʉjꞌa̱jtʉn myʉda̱jtypy, es mmoꞌoyʉdʉt ja Espíritʉ Santʉ diꞌibʉ yajkypy ja wijyꞌa̱jtʉn esʉ ja̱ꞌa̱y dyajtuknijáwʉt ja tʉyꞌa̱jtʉn, dʉꞌʉn miits niꞌigʉ oy xyꞌixyꞌáttʉt ja Dios Teety.  
\v 18 Nꞌamdeebyʉts ja Dios nandʉꞌʉn es tkuja̱j tkudʉꞌxʉt yʉ mjot mwinma̱ꞌa̱ñʉty, es mduknijáwʉdʉt diꞌibʉ dʉn mbátʉdʉp ko yʉꞌʉ tʉ mwówʉdʉ es mja̱ꞌa̱yꞌata̱ꞌa̱nʉdʉ. Waꞌan mduknijáwʉdʉ ja kuma̱ꞌa̱ñʉ mʉjpʉ es oy diꞌibʉ Dios pyʉjkeꞌkypy mʉt ja diꞌibáty ꞌyaxá̱jʉdʉp ja Jesús.  
\v 19 Waꞌan yʉꞌʉ mdukjaygyúkʉdʉ ko yʉ Diosʉ myʉkꞌa̱jtʉn kyaj tmʉdaty ja kyugʉjxʉn, jaꞌa ko yʉꞌʉ yajtiimpy tʉgekyʉ tya̱dʉ mʉkꞌa̱jtʉn ma̱ ʉdsa̱jtʉm ko nmʉbʉjkʉm ja Jesukristʉ,  
\v 20 es nan jaꞌayʉmʉ tadʉ mʉkꞌa̱jtʉn diꞌibʉ yaꞌijxʉ ko Jesukristʉ dyajjikypyejky jatʉgok es dyajnaxweꞌtsy ꞌyaga̱ꞌa̱ñdsyoo tsa̱jpótm.  
\v 21 Dios pyʉjták ja Jesús es tniWindsʉnꞌátʉt tʉgekyʉ yʉ mʉkꞌa̱jtʉn, kutujkʉn esʉ madakʉn, es ja Jesús dʉꞌʉn ꞌyanaꞌamʉt kyaj jyatyimtyámyʉty, nandʉꞌʉn winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ.  
\v 22 Pes dʉꞌʉn ja Dios tmooy ja kyutujkʉn ja Kristʉ ma̱ tʉgekyʉ diꞌibʉ ijtp oymya̱a̱ty, es nandʉꞌʉn tpʉjtáky ja Kristʉ es tnigopkꞌátʉt ja mʉbʉjkpʉtʉjk.  
\v 23 Nꞌokpʉjtákʉm ko yʉ Kristʉ dʉꞌʉn éxtʉm ja kʉba̱jk diꞌibʉ wyijtsꞌyeꞌepy ja niniꞌx, es dʉꞌʉn ja mʉbʉjkpʉtʉjk éxtʉm ja niniꞌx. Myʉda̱jtypy ja Kristʉ nidʉgekyʉ ja mʉbʉjkpʉtʉjk es ijtp ma̱ tʉgekyʉ it luga̱a̱r. 
\c 2  
\s1 Dios myayꞌa̱jtʉngyʉjxmʉ ja̱ꞌa̱y ñitseꞌeky 
\p  
\v 1 Dʉꞌʉn miidsʉdyʉ naty éxtʉmʉ oꞌkpʉty mʉt yʉꞌʉgyʉjxm ko kyaj ja Dios xymyʉmʉdoodʉ es mbojpʉtuundʉ,  
\v 2 xypyaduundʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉ wyinma̱ꞌa̱ñʉty es xypyanʉjxtʉ ñʉꞌʉ tyuꞌu ja mʉjkuꞌu diꞌibʉ ꞌyaneꞌempy nidʉgekyʉ diꞌibʉ kyajpyʉm tmʉmʉdoy ja Dios.  
\v 3 Nidʉgekyʉ ʉdsa̱jtʉm nandʉꞌʉn tʉʉyʉp njikyꞌa̱jtʉm éxtʉmʉ taadʉty, es oj njikyꞌa̱jtʉm extʉm jyʉnandʉ ja ngʉꞌʉm winma̱ꞌa̱ñ es nduꞌunʉm diꞌibʉ tsyojktʉp ja nniniꞌxꞌa̱jt ngʉba̱jkꞌa̱jtʉm. Njaꞌꞌamiꞌin njaꞌꞌaja̱jtʉm es xyñitʉjkʉm yʉ tʉydyuꞌunʉn diꞌibʉ Dios yajkypy, tiꞌigyʉ mʉdʉ taadʉty.  
\v 4 Per ja Dios jyantsymyʉda̱jtypy ja mʉj paꞌꞌayoꞌon es nʉgoo oj xyjantsytsyojkʉm,  
\v 5 pa̱a̱ty, oyʉ naty njaꞌijtʉmbʉ éxtʉmʉ oꞌkpʉ mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ nbojpʉꞌa̱jtʉm, xymyoꞌoyʉm ja njikyꞌa̱jtʉnꞌa̱jtʉm tiꞌigyʉ mʉt ja Kristʉ. Pes mʉt ja tsyojkʉngyʉjxm esʉ pyaꞌꞌayoꞌon ja Dios tʉ myajnitsoꞌogʉdʉ.  
\v 6 Es ko nꞌaxá̱jʉm ja Kristʉ éxtʉmʉ nYajnitsokpʉꞌa̱jtʉm, Dios pyʉjtákypy éxtʉm xyajjikypyʉjkʉm tiꞌigyʉ mʉt ja Kristʉ es xyaꞌijtʉm mʉʉt tsa̱jpótm.  
\v 7 Tya̱a̱dʉ ttuuñ es dyaꞌíxyʉty winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ ko nʉgoo xyjantsytsyojkʉm mʉt ko dyaky ja ꞌyoyjyot mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ Jesukristʉ.  
\v 8 Jaꞌa ko Dios mayꞌa̱jtʉn mduꞌunxʉdʉ, pa̱a̱ty mnitsoꞌoktʉ mʉbʉjkʉngyʉjxm, kyaj jaꞌagyʉjxm diꞌibʉ mduundʉ o mwinma̱a̱ydyʉ, Dios namayꞌa̱jtʉngyʉjxmʉꞌʉ dʉꞌʉn.  
\v 9 Pa̱a̱ty kyaj ni wiꞌix tsoo mba̱a̱t ngamʉj ngapátʉm, mʉt ko ja nitsokʉn kyaj nmʉda̱jtʉm jaꞌagyʉjxm ko tii ʉdsa̱jtʉm nduꞌunʉm, yʉꞌʉ taadʉ ñayajkypy ja Dios.  
\v 10 Mʉt ko Dios yʉꞌʉ dʉꞌʉn oj xyajkójʉm es yʉꞌʉ dʉꞌʉn tyuknibʉjtákʉ ko ʉdsa̱jtʉm, tiꞌigyʉ mʉt ja Kristʉ, njikyꞌa̱jtʉm tuꞌugʉ jikyꞌa̱jtʉn ja oybyʉ, dʉꞌʉn éxtʉmʉ Dios tʉ xytyuknibʉjtákʉm. 
\s1 Agujkꞌa̱jt jotkujkꞌa̱jtʉn Kristʉkyʉjxm 
\p  
\v 11 Miits pʉ́nʉty kyaj ꞌyisraelítʉty, “kyaj tsíkyʉty” mdíjʉdʉ pʉ́nʉty naydyíjʉdʉp “tsíkyʉty”, pʉ́nʉty yajtsujktʉp waanʉ ma̱ ja yedyʉjkꞌa̱jtʉn\f + \fr 2:11 \ft Ix Lukʉs 1:59.\f*.  
\v 12 Jamyatstʉ ko tʉʉyʉp mgaꞌijttʉ Kristʉ mʉʉt, kyaj ꞌyity mba̱a̱dʉdʉ ja kajxyꞌátypyʉ ko Dios ja wa̱ndakʉn dyajweꞌemy mʉdʉ israelítʉty. Dʉꞌʉn ijty miidsʉty ya̱ naxwiiñ, kyaj ijty ja Dios xyꞌixyꞌattʉ es ni ti ijty xykyajʉjpꞌíxtʉ.  
\v 13 Miidsʉty diꞌibʉ naty mʉjagamꞌa̱jttʉp ja Dios, tyam mꞌittʉ tiꞌigyʉ mʉdʉ Jesukristʉ; ja Kristʉ, mʉt ja ñeꞌpyñgyʉjxm tʉ myajmínʉdʉ wingón ma̱ Dios.  
\v 14 Kristʉ yʉꞌʉ dʉꞌʉn yajtiꞌigyʉ diꞌibʉ israelitʉ es diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty, es dʉꞌʉn tyam nꞌijtʉm tuk ka̱jpn jeꞌeyʉ. Mʉt ja kyʉꞌʉm niniꞌx Kristʉ yajjʉgák ja naymyʉdsipꞌa̱jtʉk diꞌibʉ naty nmʉda̱jtʉm.  
\v 15 Kristʉ yajkugʉjxʉ tʉgekyʉ ja israelitʉ ꞌyanaꞌamʉn es ja kyubojkʉn. Dʉꞌʉn ttuuñ es ja majtsk naxpʉ ja̱ꞌa̱yʉty tyiꞌigʉt mʉt yʉꞌʉ kʉꞌʉm, es dʉꞌʉn dyajxeemy ja naymyʉdsipꞌa̱jtʉk.  
\v 16 Mʉt ko Kristʉ ꞌyeꞌky kruuzkʉjxy, jaꞌa oj dyajkéxy dyajnáxy ja tsip, es dyajnaymyʉꞌoybyʉjkʉdʉ diꞌibʉ israelítʉty es diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty. 
\p  
\v 17 Dʉꞌʉn ja Kristʉ dyajmiiñʉ tya̱dʉ oybyʉ ayuk ma̱ yʉ tiꞌigyʉꞌa̱jtʉn ma̱ miidsʉty diꞌibʉ naty mʉjagamꞌa̱jttʉp ja Dios, es nandʉꞌʉn ʉʉdsʉty, israelítʉty diꞌibʉ ijttʉbʉ naty wingón ma̱ ja Dios.  
\v 18 Es tyam nidʉgekyʉ ʉdsa̱jtʉm, dʉꞌʉn éxtʉm diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty es diꞌibʉ israelitʉ, nmʉda̱jtʉm ja Espíritʉ Santʉ es mba̱a̱t njoꞌomʉm Dios Teety wyindum mʉt ko nꞌijtʉm tiꞌigyʉ mʉdʉ Kristʉ.  
\v 19 Pes mʉt yʉꞌʉ tyam miits mganakyjyagamꞌittʉ ma̱ Dios, tiꞌigyʉ mꞌittʉ mʉt ja Diosʉ jyaꞌayʉty éxtʉm pʉ́nʉty tsʉna̱a̱ydyʉp tuk jʉʉn tuk tʉjk.  
\v 20 Dʉꞌʉn miidsʉty éxtʉm tuꞌugʉ tʉjk diꞌibʉ yajpojtsʉꞌkp ma̱ yʉ apóstʉlʉty esʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ ñikʉjxmʉty, dʉꞌʉn yʉꞌʉjʉty éxtʉm ja potsyꞌʉjxʉn, es ja Jesukristʉ yʉꞌʉ dʉꞌʉn éxtʉm ja mʉj tsa̱a̱ diꞌibʉ mya̱jtsꞌijttaapy tʉgekyʉ ja potsy.  
\v 21 Pesʉ Jesukristʉ yʉꞌʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ myʉdʉnaapy ja potsy extʉ ko ja potsy ꞌyabátʉt tuꞌugʉ tʉjk diꞌibʉ wa̱ꞌa̱ts es ma̱ ja Dios tsyʉʉnʉ.  
\v 22 Pa̱a̱ty mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm es nꞌokpʉjtákʉm tuꞌugʉ ijxpajtʉn. Ko miits mꞌittʉ tiꞌigyʉ mʉt ja Kristʉ, dʉꞌʉn miidsʉty éxtʉm ja tsa̱a̱ diꞌibʉ ja Kristʉ yajtiimpy ma̱ ja tʉjk tkojy ma̱ Dios tsyʉʉnʉ Espíritʉ Santʉkyʉjxm. 
\c 3  
\s1 Pa̱a̱blʉ tyuunk ma̱ ja mʉbʉjkpʉtʉjk 
\p  
\v 1 Pa̱a̱tykyʉjxm ʉj Pa̱a̱blʉ, nꞌítyʉts tsimy mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ Jesukristʉ, es xytyukꞌoyꞌáttʉt miidsʉty diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty. 
\p  
\v 2 Pes tʉyꞌa̱jtʉnʉts njawʉ ko tʉ xymyʉdowdʉ ko Diósʉts ja mayꞌa̱jtʉn xytyuꞌunxʉ esʉts tʉ xytyuknipeky es miits nꞌawánʉdʉt ja Diosʉ ꞌyayuk.  
\v 3 Dios yaꞌijxʉ diꞌibʉ tyuknibʉjtákʉ diꞌibʉ ijty kyayajnijáwʉ esʉ Diósʉts xytyuknija̱ꞌa̱jʉts ʉj, éxtʉm waanʉ tʉ nꞌawánʉdʉ ya̱ nekykyʉjxm,  
\v 4 es ko xykya̱jxtʉt, mba̱a̱t xypyʉktʉ kwentʉ kots ʉj nnijawʉ ja Kristʉ jyaꞌa diꞌibʉ ijty kyaj yajnijáwʉ.  
\v 5 Es diꞌibʉ ijty kyayajnijáwʉ, na̱a̱mnʉm ja Espíritʉ Santʉ tʉ ttukꞌixtʉ ja Kristʉ ꞌyapóstʉlʉty esʉ kyuga̱jxpʉty.  
\v 6 Yʉꞌʉ dʉꞌʉnʉ tya̱a̱dʉ: ko mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ tadʉ oybyʉ ayuk ja ja̱ꞌa̱y kyaj ꞌyisraelítʉty diꞌibáty ꞌyaxá̱jʉdʉp ja Kristʉ, ꞌyaxá̱jʉdʉp nandʉꞌʉmbʉ ja kuma̱ꞌa̱ñ éxtʉm ja diꞌibʉ israelítʉty. Es mʉt nidʉgekyʉ diꞌibʉ ꞌyaxá̱jʉdʉp ja Kristʉ, Dios tʉ pyʉjta̱ꞌa̱gʉdʉ nandʉꞌʉn éxtʉm tuk pedazʉ ja Kristʉ ñiniꞌx, jaꞌa njʉna̱ꞌa̱nʉm ko Dios tʉ yajtiꞌigyʉty mʉt ja Kristʉ. Pa̱a̱ty nandʉꞌʉn yajwa̱ꞌxtʉp mʉt ja israelítʉty ja kuma̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ Dios wya̱ndak mʉt ja Kristʉ. 
\p  
\v 7 Diósʉts xytyukꞌanaꞌam esʉts nga̱jxwa̱ꞌxʉdʉ tya̱dʉ oybyʉ ayuk, es xymyooyʉts ja madakʉn esʉts ndúnʉt.  
\v 8 Es óyʉts ʉj ni ti ngatsooꞌa̱jtpʉ mʉt oytyim pʉ́nʉty diꞌibʉ pyanʉjxtʉp ja Kristʉ, Diósʉts tʉ xytyukkʉdʉkʉ esʉts nga̱jxwa̱ꞌxʉt ma̱ yʉ diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty, ja diꞌibʉ ni pʉ́n mba̱a̱t tkanija̱ꞌa̱dyaꞌay.  
\v 9 Diósʉts xytyuknija̱ꞌa̱dʉp es ndukjaygyúkʉdʉts wa̱ꞌa̱ts nidʉgékyʉty ja ja̱ꞌa̱yʉdyʉ tadʉ diꞌibʉ ijty kyayajnijáwʉ, diꞌibʉ myʉda̱jtypy pʉjkeꞌeky ma̱ naty kyajnʉm kyojy ja naxwíñʉdʉ, es extʉ tyam yajnija̱ꞌa̱dsyooñ.  
\v 10 Es ko Dios dʉꞌʉn ttuuñ, mba̱a̱t mʉbʉjkpʉtʉjkkyʉjxm tnijáwʉdʉ pʉ́nʉty myʉda̱jttʉp ja madakʉn es ja kutujkʉn tsa̱jpótm, ko Dios myʉda̱jtypy mayñax ja wijyꞌa̱jtʉn ma̱ tʉgekyʉ diꞌibʉ ijtp.  
\v 11 Dʉꞌʉn ja Dios tkuydyuuñ ma̱ yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ, diꞌibʉ naty tʉ ttuknibʉjta̱a̱gʉ ma̱ naty kyajnʉmʉ naxwíñʉdʉ kyojy.  
\v 12 Jaꞌa ko nmʉbʉjkʉm ja Jesukristʉ es xyjaꞌayꞌa̱jtʉm, mba̱a̱t nmʉwingoꞌonʉm ja Dios amumduꞌuk jot.  
\v 13 Nmʉnuꞌxtáktʉp es kʉdiibʉ miits mdsipkaꞌaxtʉt mʉt kots ʉj yam nꞌayoy jaꞌagyʉjxm kots nga̱jxwaꞌxy ja oybyʉ ayuk ma̱ yʉ diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty. Mbátʉdʉp miidsʉty es mjotkujkꞌáttʉt, jaꞌa kots ʉj nꞌayoy es oy mwʉꞌʉmdʉt mʉdʉ Dios. 
\s1 Kristʉ tsyojkʉn 
\p  
\v 14 Pa̱a̱dyʉts nnaygyoxtʉna̱a̱ydyaꞌagyʉty Dios Teety wyinduuy,  
\v 15 diꞌibʉ yajkoj tʉgekyʉ diꞌibʉ ijtp tsa̱jpótm es naxwiiñ.  
\v 16 Nꞌamdeebyʉts ja Dios Teety es mʉt ja mʉjꞌa̱jtʉn diꞌibʉ niꞌigʉ myʉda̱jtypy, es Jya̱ꞌa̱jʉngyʉjxm mmoꞌoyʉdʉt ja mʉkꞌa̱jtʉn,  
\v 17 es mʉt ko miidsʉty tʉ xyꞌaxá̱jʉdʉ ja Kristʉ éxtʉmʉ Yajnitsókpʉ, nꞌamdeebyʉts es ja Kristʉ ꞌyítʉt winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ mjodoty winma̱ꞌa̱ñótyʉty. Dʉꞌʉn miits xymyʉdáttʉt ja tsojkʉn, éxtʉm ti tukjijpyʉ ꞌyity, kyaj yiꞌxy.  
\v 18 Nꞌamdeepy nbʉjktseebyʉts es miidsʉty, tiꞌigyʉ mʉt nidʉgekyʉ ja Diosʉ jyaꞌayʉty, mba̱a̱t xyñijáwʉdʉ diꞌibʉ dʉꞌʉn yeñ, wooñ, kʉjxm es kʉk ja Kristʉ tsyojkʉn,  
\v 19 es xyñijáwʉdʉt tadʉ tsojkʉn, diꞌibʉ byeen niꞌigʉ myʉ́jʉty es kyaj mba̱a̱t njaygyujkʉtyaꞌayʉm, es dʉꞌʉn Dios kexy kaꞌpxy jikyꞌátʉt ma̱ miidsʉty. 
\p  
\v 20 Ja Dios, diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja mʉkꞌa̱jtʉn es ttúnʉt waanʉ niꞌigʉ kʉdiinʉm diꞌibʉ ʉdsa̱jtʉm nꞌamdoꞌom es nwinma̱ꞌa̱yʉm, dʉꞌʉn ttúnʉt mʉt ja myʉkꞌa̱jtʉn diꞌibʉ tuump ma̱ ʉdsa̱jtʉm.  
\v 21 Waꞌan jaꞌa mʉbʉjkpʉtʉjkkyʉjxm esʉ Kristʉ Jesuskyʉjxm ꞌyity mʉjjáwʉ jʉnʉjx najtsnʉjxʉ es winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ. Waꞌan dʉꞌʉnʉty. 
\c 4  
\s1 Tiꞌigyʉ nnayyaꞌijtʉm Espíritʉ Santʉkyʉjxm 
\p  
\v 1 Kom ʉj tsimyjyaꞌayꞌa̱jtpʉts mʉt yʉꞌʉgyʉjxm kots nmʉdúñ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm, ʉj nmʉnuꞌxtáktʉpts miits es mjikyꞌáttʉt éxtʉm ja Dios ttseky, mʉt ko Dios tʉ myáxʉdʉ es mjikyꞌáttʉt dʉꞌʉn.  
\v 2 Tudaꞌakyꞌáttʉ es oyjyaꞌayꞌáttʉ, es mʉdattʉ maꞌxtujkʉn mʉt ja wiinkpʉty. Naybyudʉ́kʉdʉ nixim niyam mʉt ja oyjyotkyʉjxm.  
\v 3 Ʉxta̱ꞌa̱ydyʉ es xymyʉdáttʉt ja tiꞌigyʉꞌa̱jtʉn diꞌibʉ ja Espíritʉ Santʉ yajkypy, es jikyꞌattʉ jotkujk nixim niyam.  
\v 4 Tiꞌigyʉ nniniꞌxꞌa̱jtʉm mʉdʉ Kristʉ es tiꞌigyʉ jeꞌeyʉ yʉ Espíritʉ Santʉ, dʉꞌʉn éxtʉm tiꞌigyʉ ja awijx jʉjpꞌijxʉn diꞌibʉ Dios xytyukniwoꞌom,  
\v 5 tiꞌigyʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm, tiꞌigyʉ nʉbajtʉn, tiꞌigyʉ mʉbʉjkʉn, es  
\v 6 tiꞌigyʉ Dios Teety diꞌibʉ nWindsʉnꞌa̱jtʉm nidʉgekyʉ ʉdsa̱jtʉm es tyuñ ma̱ nidʉgekyʉ ʉdsa̱jtʉm, es jyikyꞌaty ma̱ ʉdsa̱jtʉm niduꞌuk niduꞌuk. 
\p  
\v 7 Tʉ Kristʉ xymyoꞌoyʉm niduꞌuk niduꞌuk ja madakʉn éxtʉm ttseky.  
\v 8 Pa̱a̱ty jyʉnaꞌañ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn: 
\q1 Ko pyatʉjkʉ tsa̱jpótm, tmʉnejxy diꞌibʉ naty dʉꞌʉn éxtʉmʉ tsyimyjyaꞌay, 
\q1 es tmooy ja madakʉn ja ja̱ꞌa̱yʉty. 
\p  
\v 9 Mba̱a̱t nnayyajtʉꞌʉm: “¿Ti ꞌyandijpyʉ tadʉ ayuk tsya̱jpajnʉ?” Pes jaꞌa xytyukjaygyujkʉm ko jawyiinʉ naty tʉ kyʉdaꞌaky.  
\v 10 Es tadʉ diꞌibʉ kʉdak, yʉꞌʉ nandʉꞌʉn diꞌibʉ óknʉm patʉjkʉ tim kʉjxm jam tsa̱jpótm es ꞌyítʉt ma̱ tʉgekyʉ diꞌibʉ ijtp.  
\v 11 Kristʉ kʉꞌʉm diꞌibʉ myooyʉ tya̱dʉ madakʉn yʉ tya̱dʉ ja̱ꞌa̱yʉty, tmooy na̱a̱k es ꞌyapostolʉꞌáttʉt, wiinkpʉ diꞌibʉ kya̱jxwa̱ꞌxtʉp ja Diosʉ ꞌyayuk, wiinkpʉ diꞌibʉ ñʉꞌʉmooy tyuꞌumooydyʉp ja ja̱ꞌa̱yʉty, wiinkpʉ diꞌibʉ ja mʉbʉjkpʉtʉjk ꞌyijxꞌijt kywentʉꞌa̱jttʉp es dyaꞌʉxpʉktʉ.  
\v 12 Dʉꞌʉn ttuuñ es Kristʉ tꞌʉxkujkʉdyaꞌayʉt nidʉgekyʉ ja Diosʉ jyaꞌayʉty, es dʉꞌʉn yajxón tmʉdúnʉt diꞌibʉ tiꞌigyʉ ijttʉp mʉt ja Kristʉ,  
\v 13 es dʉꞌʉn ʉdsa̱jtʉm nwʉꞌʉmʉm tiꞌigyʉ ma̱ ja nmʉbʉjkʉnꞌa̱jtʉm es nꞌixyꞌa̱jtʉm yajxón ja Diosʉ ꞌyUꞌunk, es nmʉyújʉm es nmʉduꞌunʉm ja Dios éxtʉm ja Kristʉ ttuuñ.  
\v 14 Kyaj nnakyñaybyʉjtákʉm ʉna̱ꞌkuꞌungʉn diꞌibʉ jana̱a̱m jatsojk yajtʉga̱jtsypy ja wyinma̱ꞌa̱ñ mʉt ja wiinkpʉ ʉxpʉjkʉn. Pes diꞌibʉ dʉꞌʉn tyuundʉp, dʉꞌʉn éxtʉmʉ posta̱ꞌa̱gʉn diꞌibʉ ja poj yajnʉjxʉp oytyim ma̱a̱ty, mʉt ko ñayyákyʉty esʉ tadʉ andákpʉty tyukꞌʉxpʉ́kʉdʉt éxtʉm oy tsujpʉ diꞌibʉ kyaj tyʉyꞌa̱jtʉnʉty.  
\v 15 Nik niꞌigʉ ʉdsa̱jtʉm nnaydsyojkʉm nixim niyam, nmadyákʉm yʉꞌʉyʉ ja tʉyꞌa̱jtʉn es nyajꞌyaꞌkʉm ja nmʉbʉjkʉnꞌa̱jtʉm ko nꞌijtʉm tiꞌigyʉ mʉdʉ Kristʉ diꞌibʉ ijtp éxtʉm ja niniꞌxʉ kyʉba̱jk.  
\v 16 Kristʉkyʉjxm ñaybyudʉ́kʉdʉ ja mʉbʉjkpʉtʉjk es tiꞌigyʉ ꞌyittʉ éxtʉm tuꞌuk amuum niniꞌx; es ko ja mʉbʉjkpʉtʉjk tyundʉ diꞌibʉ oy, net myʉjpʉjta̱ꞌa̱gʉdʉ mʉbʉjkʉngyʉjxm es dya̱jmʉjtʉ́kʉdʉ ja naydsyokʉ. 
\s1 Jembyʉ jikyꞌa̱jtʉn ko Kristʉ mʉʉt nꞌijtʉm 
\p  
\v 17 Ndukꞌʉxpʉktʉ es ndukꞌanaꞌamdʉ es oy xykyuydyúndʉt diꞌibʉ yam nꞌanma̱a̱ydyʉp. Kyaj xyñakypyanʉjxtʉt ja kyostúmbrʉty es ja wyinma̱ꞌa̱ñʉdyʉ taadʉty diꞌibʉ kyajpʉ Dios tmʉdúñ, mʉt ko ni ti tkatsooty tadʉ diꞌibʉ jaayʉm tyuundʉp.  
\v 18 Diꞌibáty kuydyuꞌunxʉdʉp kubiꞌits kuꞌook yʉ tadʉ winma̱ꞌa̱ñʉty, tadʉ ja̱ꞌa̱yʉty nʉgoo ꞌyokjantsykyujuunꞌátyꞌa̱jnʉdʉ, kyaj kyajxyjyaygyúkʉdʉ es kyaj ttuktʉ́kʉdʉ tadʉ jikyꞌa̱jtʉn diꞌibʉ Dios yajkypy,  
\v 19 nʉgoo ꞌyokjantsytsyoydyuꞌundukꞌa̱jnʉdʉ es oytyiity tꞌaduunwinnáxtʉ, ttundʉ oytyim tiity diꞌibʉ kyaj ꞌyóyʉty, es kyaj ñayꞌaguwítsʉty.  
\v 20 Per ja Kristʉ kyaj mdukꞌʉxpʉjkʉdʉ es dʉꞌʉn mjikyꞌáttʉt,  
\v 21 pes miits mmʉdoodʉ diꞌibʉ yʉꞌʉ tyukꞌʉxpʉjk, es dʉꞌʉn xyjaygyujkʉdʉ wiꞌixʉ dʉꞌʉn ja tʉyꞌa̱jtʉn ma̱ Jesús.  
\v 22 Pa̱a̱ty, éxtʉm ja ja̱ꞌa̱y ñayñijéñʉty es tnasjʉbipʉ wyitʉ puꞌutypyʉ o diꞌibʉ kyaj ñakytyúñ, mastuꞌuttʉ miidsʉty wiꞌix tʉ mjikyꞌattʉ mʉdʉ mꞌaxʉk adsojkʉnʉty diꞌibʉ mnaydyukwinꞌʉꞌʉnʉdʉ, pes myajtʉgooyʉnʉbʉ natyʉ mꞌaxʉk kostumbrʉ.  
\v 23 Nayyákʉdʉ es ja Dios mmoꞌoyʉdʉt ja jembyʉ jot winma̱ꞌa̱ñ,  
\v 24 es éxtʉm ja ja̱ꞌa̱y ko tsyiida̱ꞌa̱y es ttuktʉkʉ ja wyitʉ jembyʉ es wa̱ꞌa̱ts, nandʉꞌʉn paduꞌudʉ́kʉdʉ ja jembyʉ jikyꞌa̱jtʉn diꞌibʉ Dios yajkoj ko ñayyajnikojtútʉ, es yaꞌíxʉdʉ yʉ jembyʉ jikyꞌa̱jtʉn jaꞌagyʉjxm ko mjikyꞌattʉ wa̱ꞌa̱ts es tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt. 
\p  
\v 25 Katʉ mnakyꞌanda̱ꞌa̱ktʉ, nik madya̱ꞌa̱ktʉ tʉyꞌa̱jtʉn nixim niyam, mʉt ko nidʉgekyʉ nyajtiꞌigyʉm, éxtʉm mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm tuꞌuk jeꞌeyʉ niniꞌx diꞌibʉ Kristʉ ñigʉba̱jkꞌa̱jtypy. 
\p  
\v 26 Pʉn myajjotꞌambʉjkʉdʉp, éxkʉm mʉt yʉꞌʉ mbekykya̱ꞌa̱. Katʉ xʉnaxy mꞌákʉdʉ.  
\v 27 Katʉ xylyuga̱a̱rmoꞌoy yʉ mʉjkuꞌugópk es mmʉmada̱ꞌa̱gʉdʉt. 
\p  
\v 28 Diꞌibʉ maꞌtsp, kyaj ꞌyokmaꞌtsnʉt, waꞌan oy ttuñ es tmʉdátʉt tii es tpudʉ́kʉt diꞌibʉ jam tʉgoyꞌa̱jtxʉdʉp. 
\p  
\v 29 Katʉ mgoꞌoyꞌʉ́w mgoꞌoygya̱jxtʉ, jeꞌeyʉ ka̱jxmadya̱ꞌa̱ktʉ diꞌibʉ yajmʉjwiin yajkajaajʉp ja myʉbʉjkʉn pʉ́nʉty myʉdoodʉp, es ttukꞌoyꞌátʉt.  
\v 30 Kyaj xyajmáy xyajta̱jtʉt ja Diosʉ ꞌyEspíritʉ Santʉ, pes ja Dios tʉ tpʉjtaꞌaky ma̱ miidsʉty éxtʉmʉ syeyʉ es mꞌijxwʉꞌʉmʉdʉt éxtʉm mjaꞌaꞌátʉdʉ, es dʉꞌʉn myajtuꞌukmujkta̱ꞌa̱yʉdʉt nidʉgekyʉ diꞌibáty jyaꞌaꞌa̱jtypy ma̱ naty mmoꞌoya̱ꞌa̱nʉdʉ tukmukʉ ja nitsokʉn. 
\p  
\v 31 Yajjʉgaꞌaktʉ tʉgekyʉ mꞌakʉ, tʉgekyʉ mjotma̱ꞌtʉn, tʉgekyʉ mniꞌoꞌon es tʉgekyʉ oytyim diꞌibʉdyʉ axʉkꞌa̱jtʉn.  
\v 32 Oyjyaꞌayꞌáttʉ es naymyʉmaꞌxtúkʉdʉ nixim niyam. Naybyojkpʉmaꞌxʉdʉ nixim niyam, dʉꞌʉn éxtʉm ja Dios oj mbojpʉmaꞌxʉdʉ miits mʉt yʉꞌʉgyʉjxm ja Kristʉ. 
\c 5  
\s1 Wiꞌix jyikyꞌáttʉt ja Diosʉ ꞌyuꞌungʉty 
\p  
\v 1 Mʉt ko miits mꞌuꞌunkꞌátʉdʉ Dios, jikyꞌattʉ éxtʉm yʉꞌʉ ttseky.  
\v 2 Naydsyókʉdʉ nixim niyam, dʉꞌʉn éxtʉm ja Kristʉ oj xytsyojkʉm es ñayya̱jkʉ ʉdsa̱jtʉmgyʉjxm éxtʉm tuꞌugʉ borreeguꞌunk yajꞌyáky windsʉꞌkʉn ma̱ Dios, es mʉt yʉꞌʉ xyajpojpʉnitʉgoꞌoyʉm. 
\p  
\v 3 Jaꞌa ko miidsʉty ja Dios mja̱ꞌa̱yꞌátʉdʉ, éxkʉm ko pʉ́n mnimadya̱ꞌa̱gʉdʉ tʉyꞌa̱jtʉn ko ta miidsʉty niduꞌuk diꞌibʉ mʉꞌinduundʉp, o wiingátypyʉ axʉkꞌa̱jtʉn, o ko miits mꞌadsojktʉp.  
\v 4 Katʉ mgoꞌoygya̱jxtʉ o mguyxyiꞌiktʉ axʉʉk, niꞌigʉ mba̱a̱dʉ Dios xyꞌawdattʉ es xyjaꞌaygyʉda̱ꞌa̱ktʉt miidsʉty, mʉt ko tʉ mdukniwa̱ꞌa̱dsʉdʉ es kyaj mdʉꞌʉnꞌáttʉ éxtʉmʉ tya̱dʉ tʉgekyʉ peky.  
\v 5 Mʉt ko miidsʉty byeen yajxón xyñijáwʉdʉ ko diꞌibʉ mʉꞌinduump, diꞌibʉ axʉʉkpʉ tyiimpy o diꞌibʉ meeñꞌadsojkp (jaꞌa ko meeñꞌadsojk, dʉꞌʉn yʉꞌʉ éxtʉm yaꞌꞌawdaty diꞌibʉ kyaj Dyiósʉty), kyaj pyaadyʉty ꞌyíttʉt ma̱ yajkutúktʉ ja Kristʉ es ja Dios.  
\v 6 Pa̱a̱ty éxkʉm ko pʉ́n mwinꞌʉʉnʉdʉ mʉt ja lyokʉ winma̱ꞌa̱ñ, jyʉna̱ꞌa̱nʉt ko Dios kyaj tyukkumʉdowa̱ꞌa̱ñ mʉt ko nduꞌunʉmʉ tya̱dʉ axʉkꞌa̱jtʉn, pes yʉꞌʉgyʉjxmʉ tya̱dʉ axʉkꞌa̱jtʉn Dios tyukkumʉdowaampy jantsy tsa̱a̱tsy nidʉgekyʉ diꞌibʉ kyaj myʉmʉdóyʉty.  
\v 7 Pa̱a̱ty katʉ mʉʉt mdaꞌanmíky mwa̱ꞌkmíky mʉdʉ tya̱dʉ dʉꞌʉmbʉ ja̱ꞌa̱yʉty. 
\p  
\v 8 Nandʉꞌʉn miits mꞌijttʉ kubiꞌits kuꞌook, per mʉt ko mꞌittʉ tiꞌigyʉ mʉdʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm, mꞌijttʉp tyam ma̱ ja ja̱jʉn. Jikyꞌattʉ éxtʉmʉ pʉ́nʉty yoꞌoydyʉp ma̱ ja ja̱jʉn,  
\v 9 pes pʉ́nʉty yoꞌoydyʉp ma̱ ja ja̱jʉn, oyjyaꞌayʉty yʉꞌʉ, wa̱ꞌa̱ts es tʉyꞌa̱jtʉn jyikyꞌattʉ.  
\v 10 Naybyayoꞌoydyʉ es miits mjikyꞌáttʉt éxtʉm ja Dios ttseky.  
\v 11 Katʉ xytyundʉ diꞌibʉ kyaj tyuñ, diꞌibʉ tyuundʉp pʉ́nʉty ja Kristʉ kyaj tmʉbʉktʉ, jaꞌa mdúndʉp wiꞌix xyajnigʉxʉꞌʉktʉt ko kyaj ꞌyóyʉty diꞌibʉ yʉꞌʉ tyuundʉp.  
\v 12 Pes extʉ tsoydyuꞌunʉm nmadyákʉm diꞌibʉ yʉꞌʉjʉty tyuundʉp ayuꞌudsyʉ;  
\v 13 per pʉn yajnideꞌxypy tii ja ja̱jʉn, jaꞌa xytyukꞌijxʉm wiꞌix yʉꞌʉ,  
\v 14 jaꞌa ko ja ja̱jʉn tʉgekyʉ dyajnigʉxʉꞌkta̱ꞌa̱y. Pa̱a̱ty jyʉna̱ꞌa̱ndʉ: 
\q1 Jotwij, mij diꞌibʉ ma̱a̱p, 
\q1 pʉdʉꞌʉk, katʉ mꞌity éxtʉmʉ oꞌkpʉ, 
\q1 es ja Kristʉ mgudʉꞌx mgujá̱jʉdʉt. 
\p  
\v 15 Pa̱a̱ty nduknipʉktʉ miits ko mnayjyʉjwijtsʉmbítʉdʉp. Katʉ mjikyꞌattʉ éxtʉmʉ kujuunʉty; ittʉ éxtʉmʉ diꞌibʉ wijy kejy.  
\v 16 Tundʉ miidsʉty byeen ma̱a̱nʉmʉ naty mꞌawa̱a̱dsʉdʉt, mʉt ko ꞌyaxʉʉgʉty yʉ tiempʉ.  
\v 17 Katʉ miits mjʉmbittʉ kujuun. Jaygyúkʉdʉ wiꞌixʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm ttseky es njikyꞌa̱jtʉm.  
\v 18 Katʉ mmʉꞌuuktʉ, mʉt ko taadʉ myajtʉgooyʉdʉp, nik oy ko mduꞌumoꞌoyʉdʉt ja Espíritʉ Santʉ.  
\v 19 Nayyajxonda̱ꞌa̱gʉdʉ nixim niyam mʉt ja Salmʉ esʉ ʉy diꞌibʉ mʉʉt ja Dios yajmʉjjáwʉ, yajnáxtʉ ʉy esʉ Salmʉ mwinma̱ꞌa̱ñóty Nindsʉnꞌa̱jtʉm myʉjꞌa̱jtʉngyʉjxm.  
\v 20 Dʉꞌʉñʉm xyjaꞌaygyʉda̱ꞌa̱ktʉt ja Dios Teety mʉt tʉgekyʉ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ xyʉʉgyʉjxm. 
\s1 Wiꞌix ja mʉbʉjkpʉtʉjk jyikyꞌáttʉt ma̱ jyʉʉn tyʉjk 
\p  
\v 21 Es mʉt ko nmayꞌa̱jt nwindsʉꞌkʉm ja Kristʉ, nayjaygyúkʉdʉ nixim niyam. 
\p  
\v 22 Miits kasa̱a̱dʉ toxytyʉjkʉty, naygyʉbʉ́kʉdʉ es windsʉꞌʉgʉdʉ yʉ mꞌuꞌunk mñaꞌayʉty, dʉꞌʉn éxtʉmxyʉp mnaydyukkʉdʉ́kʉdʉ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm.  
\v 23 Pes yʉ kasa̱a̱dʉ yedyʉjk myʉda̱jtypy ja kutujkʉn ma̱ yʉ ñʉdoꞌoxy dʉꞌʉn éxtʉm yʉ Kristʉ myʉda̱jtypy ja kutujkʉn ma̱ yʉ mʉbʉjkpʉtʉjk, es éxtʉm tuꞌugʉ niniꞌx tiꞌigyʉ ꞌyity mʉt ja kyʉba̱jk, nandʉꞌʉn ja mʉbʉjkpʉtʉjk ꞌyity mʉt ja Yajnitsókpʉ.  
\v 24 Per kom ja mʉbʉjkpʉtʉjk naygyʉbʉjkʉdʉp ma̱ ja Kristʉ, nandʉꞌʉn ja kasa̱a̱dʉ toxytyʉjk naygyubʉjkʉdʉp ma̱ ja ꞌyuꞌunk ñaꞌay. 
\p  
\v 25 Es miidsʉty kasa̱a̱dʉ yedyʉjkʉty, mdsóktʉp yʉ mꞌuꞌunk mnʉdoꞌoxyʉty. Nandʉꞌʉn ja̱jtpʉ dʉꞌʉn ko ja Kristʉ ttsejky pʉ́nʉty myʉbʉjktʉp es ñayya̱jkʉ windsʉꞌkʉn es yajnitsoꞌogʉdʉt.  
\v 26 Dʉꞌʉn ttuuñ es xytyukmastútʉm ja axʉkꞌa̱jtʉn, mʉt ko tʉ naty xyajwátsʉm mʉt ja Diosʉ ꞌyayuk, dʉꞌʉn éxtʉm mʉdʉ wa̱ꞌa̱ts nʉʉ,  
\v 27 es dʉꞌʉn kʉꞌʉm ñaydyukwinguwa̱ꞌa̱gʉdʉt ja mʉbʉjkpʉtʉjk, mʉjꞌa̱jtʉn mʉʉt, wa̱ꞌa̱ts, ni kyaxoodsʉty, ni diꞌibʉ axʉkꞌa̱jtʉn tkamʉdaty.  
\v 28 Nandʉꞌʉn nidʉgekyʉ yedyʉjkʉty ttsóktʉt ja ꞌyuꞌunk ñʉdoꞌoxyʉty éxtʉm ñaydsyékyʉty kʉꞌʉm. Diꞌibʉ tsyejpy ja ñʉdoꞌoxy, naydsyojkʉbʉ dʉꞌʉn kʉꞌʉm.  
\v 29 Ni na̱ꞌa̱nʉm pʉ́n tkamʉdsipꞌaty ja kyʉꞌʉm niniꞌx, nik niꞌigʉ tmoꞌoy ja jyeꞌxypyéky es tkwentʉꞌaty yajxón, dʉꞌʉn éxtʉm ja Kristʉ ttuñ mʉt ʉdsa̱jtʉm diꞌibʉ nduꞌukmujkʉm mʉt jaꞌa,  
\v 30 mʉt ko ndʉꞌʉnꞌa̱jtʉm éxtʉm mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm nan xyñiniꞌxꞌa̱jtʉm.  
\v 31 Pes ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: “Pa̱a̱ty ja yedyʉjk ꞌyabekyʉ ma̱ yʉ tya̱a̱k tyeedyʉty es ꞌyítʉt yʉꞌʉyʉ mʉt ja ñʉdoꞌoxy, es dʉꞌʉn yʉꞌʉjʉty ꞌyíttʉt tiꞌigyʉ éxtʉm jyawʉ tuꞌuk.”  
\v 32 Xytyukꞌijxʉm yʉꞌʉ wiꞌix niꞌigʉ tyimmʉ́jʉty diꞌibʉ ijty kyayajnijáwʉ. Jaꞌats nꞌa̱ndijpy ja Kristʉ es ja jyaꞌayʉty.  
\v 33 Yʉꞌʉ dʉꞌʉn jʉjpꞌám es miits xytsóktʉt yʉ mnʉdoꞌoxy éxtʉm mij kʉꞌʉm, es yʉ kasa̱a̱dʉ toxytyʉjk twindsʉꞌʉgʉdʉt yʉ ñaꞌay. 
\c 6  
\p  
\v 1 Miits uꞌunk ʉna̱ꞌkʉty, mʉmʉdowdʉ mda̱a̱k mdeety yajxón jaꞌagyʉjxm ko mjaꞌaꞌa̱jtʉdʉp ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm, mʉt ko tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn pyaadyʉty.  
\v 2 Ja jawyiimbʉ anaꞌamʉn ma̱ Dios wa̱ndakʉn tpʉjtáky, dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ: “Mwindsʉꞌʉgʉp ja mda̱a̱k mdeety  
\v 3 es ja Dios mmoꞌoyʉdʉt tuꞌugʉ jikyꞌa̱jtʉn ja oybyʉ es yeñ ya̱ naxwiiñ.” 
\p  
\v 4 Es miits uꞌunkteedyʉty, katʉ nʉgoo xyꞌoodʉ es xytyundʉ mꞌuꞌungʉty éxtʉm jeꞌeyʉ xyajjotꞌambʉka̱ꞌa̱ndʉ, jʉjwijtsʉmbíttʉ niꞌigʉ yajxón es tukꞌixtʉ wiꞌixʉ dʉꞌʉn ja Kristʉ ttseky es njikyꞌa̱jtʉm. 
\p  
\v 5 Miits mmʉduumbʉty, mʉmʉdówdʉp ja mwindsʉ́n mwindá̱jʉty ya̱ naxwiiñ. Tundʉ mʉdʉ oyꞌa̱a̱ oyjyot, éxtʉm jyawʉ xymyʉdúñ ja Kristʉ. 
\p  
\v 6 Mʉdundʉ yajxón, kʉdii jaayʉ ko mꞌíxʉdʉ es oy mʉt mwʉꞌʉmdʉt. Pes tundʉ miidsʉty xondaꞌakyꞌa̱a̱ xondaꞌakyjyót éxtʉmxyʉp xymyʉdundʉ Kristʉ, mʉt ko dʉꞌʉnʉ dʉn ttseky ja Dios.  
\v 7 Tundʉ tsuj yajxón, éxtʉmʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ myʉduumbʉ, es kʉdii extʉmʉ ja̱ꞌa̱yʉ myʉduumbʉ.  
\v 8 Pes mnija̱ꞌa̱dʉp ko niduꞌuk niduꞌuk, oyyʉꞌʉdyʉ mʉduumbʉ, o yʉ winda̱j o windsʉ́n, ꞌyaxá̱jʉp ma̱ yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ éxtʉmʉ naty ja oybyʉ tʉ ttuñ. 
\p  
\v 9 Es miidsʉty windsʉ́n windá̱jʉty, nandʉꞌʉn xytyúndʉt mʉt ja mduumbʉty, es katʉ xyꞌadsʉꞌʉk xyꞌajáwʉdʉ. Jamyatstʉ miidsʉty ko yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ diꞌibʉ ijtp tsa̱jpótm, mniWindsʉnꞌa̱jtʉdʉp miidsʉty tiꞌigyʉ mʉt ja mduumbʉty, es yʉꞌʉ kyaj tꞌixy pʉ́nʉ dʉꞌʉn windsʉ́n winda̱j o pʉ́nʉ dʉꞌʉn mʉduumbʉ, mʉdʉ tʉyꞌa̱jtʉn tpayoꞌoydyaꞌay tʉgekyʉ. 
\s1 Diꞌibʉ mʉdsipꞌa̱jttʉp ja mʉbʉjkpʉty 
\p  
\v 10 Mʉguꞌugítʉty, éxtʉm tim okpʉ nga̱jxwíjʉnʉts nꞌanʉʉmʉdʉ ko mʉk mnaybyʉjta̱ꞌa̱gʉdʉt tiꞌigyʉꞌa̱jtʉngyʉjxm ma̱ Nindsʉnꞌa̱jtʉm, diꞌibʉ niꞌigʉ mʉkꞌa̱jtʉn myʉda̱jtypy.  
\v 11 Extʉmʉ solda̱a̱dʉty ñayxyóxʉdʉ mʉt ja pujxn éxtʉmʉ wit es ñaygyuwa̱ꞌa̱nʉdʉt ma̱ ñejxy tsiptuumbʉ, nayxyóxʉdʉ miidsʉty mʉt diꞌibʉ Dios myeepy ja jyaꞌayʉty, es dʉꞌʉn mba̱a̱t xymyʉmada̱ꞌa̱ktʉ diꞌibʉ mʉt ja mʉjkuꞌugópk mwinꞌʉꞌʉna̱ꞌa̱nʉdʉ.  
\v 12 Mʉt ko yʉ nmʉdsipꞌa̱jtʉm, kyaj yʉꞌʉ jyaꞌayʉty. Diꞌibʉ ʉdsa̱jtʉm nmʉmada̱ꞌa̱ga̱ꞌa̱nʉm, yʉꞌʉ taadʉ nidʉgékyʉdyʉ mʉjkuꞌu esʉ kaꞌoybyʉ diꞌibʉ anaꞌamdʉp es yajkutujktʉp kubiꞌits kuꞌook ya̱ naxwiiñ es pʉ́nʉty jam tsa̱jpótm diꞌibʉ kyaj tmʉmʉdowdʉ Dios.  
\v 13 Pa̱a̱ty, éxtʉm tuꞌugʉ solda̱a̱dʉ ta̱ꞌtspéky ñaybyʉjtaꞌagyʉty, nandʉꞌʉn miits ta̱ꞌtspéky mnaybyʉjta̱ꞌa̱gʉdʉt mʉt tʉgekyʉ diꞌibʉ Dios yajkypy, es dʉꞌʉn xymyʉmada̱ꞌa̱ktʉt miidsʉty ko ja mʉjkuꞌu mʉʉt mdsiptúndʉt ko naty myiñ ja ayoꞌonxʉʉ. Es ko naty tʉ xyajkʉ́xtʉ miits ja mdsiptuꞌunʉnʉty, nayyaꞌítʉdʉ amumduꞌuk jot ma̱ Dios.  
\v 14 Pes dʉꞌʉñʉm dʉꞌʉn mnayyaꞌítʉdʉt. Tim jawyiin, pʉjta̱ꞌa̱ktʉ ja tʉyꞌa̱jtʉn éxtʉmʉ mwʉʉnʉn, es net xypyʉjta̱ꞌa̱ktʉt ja mwa̱ꞌa̱ts jikyꞌa̱jtʉn éxtʉmʉ mga̱a̱tsywyʉʉnʉn, es yʉꞌʉ mʉʉt mnayguwa̱ꞌa̱nʉdʉt;  
\v 15 es naygyʉꞌʉgʉdʉ mʉt ja ayuk esʉ xykya̱jxwa̱ꞌxtʉt ja ayuk diꞌibʉ yajmiimp ja jotkujkꞌa̱jtʉn,  
\v 16 es éxtʉmʉ solda̱a̱dʉ tmʉdaty ja ꞌyeskuudʉ, mʉbʉktʉ miidsʉty ja Jesukristʉ, mʉt ko mʉdʉ tadʉ mʉbʉjkʉn mba̱a̱t xyaꞌꞌaduktʉ ja jʉʉndiꞌpxn diꞌibʉ ja kaꞌoybyʉ ñasma̱jtsʉp ma̱ miidsʉty.  
\v 17 Es éxtʉmʉ solda̱a̱dʉ tpʉjtaꞌaky ja pyujxngúp es dyajtseꞌegyʉ kyʉba̱jk, pʉjta̱ꞌa̱ktʉ miidsʉty ja nitsokʉn, es yajtúndʉ ja Diosʉ ꞌyayuk éxtʉm ja espa̱a̱dʉ diꞌibʉ ja Espíritʉ Santʉ yajkypy.  
\v 18 Katʉ xymyastuꞌuttʉ ja ka̱jxtákʉn; dʉꞌʉñʉm amdow pʉjktsówdʉ ja Dios éxtʉm ja Espíritʉ Santʉ mnʉꞌʉmoꞌoy mduꞌumoꞌoyʉdʉ. Nayyaꞌítʉdʉ wijy kejy, katʉ mmʉdsipkaꞌaxtʉ, es ninuꞌxta̱ꞌa̱ktʉ nidʉgekyʉ Diosʉ jyaꞌayʉty.  
\v 19 Xyñiga̱jxta̱a̱gʉdʉts ʉj nandʉꞌʉn, esʉdsʉ Dios xypyudʉ́kʉt es nga̱jxʉdʉts, es mʉk a̱a̱ mʉk jot nyaꞌʉxpʉ́kʉdʉts wa̱ꞌa̱tstiꞌknʉ diꞌibʉ ijty kyayajnijáwʉ, dʉꞌʉn éxtʉm ja oybyʉ ayuk jyʉnaꞌañ.  
\v 20 Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn diꞌibʉdsʉ Dios xytyukꞌanaꞌam esʉts ndúnʉt, es tyámʉts ngutsimdsyʉʉnʉ mʉt kodsʉ tya̱a̱dʉ nduñ. Ka̱jxta̱ꞌa̱ktʉ esʉ Diósʉts xymyʉja̱a̱moꞌoyʉt esʉts ʉj nga̱jxtuda̱ꞌa̱gʉdʉt ni nʉꞌʉn tsʉꞌk ja̱ꞌa̱jʉn, dʉꞌʉn éxtʉm pyaadyʉty nga̱jxʉt. 
\s1 Ka̱jxpoꞌxʉn 
\p  
\v 21 Yʉ nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm Tíkikʉ, diꞌibʉ niꞌigʉ ndsojkʉm es diꞌibʉts ʉj tyam oy xypyudʉjkʉp mʉt ja Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ tyuunk, yʉꞌʉ mdukmʉmadya̱ꞌa̱gʉdʉp pʉn wiꞌixʉts ʉj tyam nꞌity es pʉn wiꞌixʉts ʉj tyam nduñ.  
\v 22 Pa̱a̱ty miits nduknigaxtʉ es mdukmʉmadya̱ꞌa̱gʉdʉt pʉn wiꞌixʉts ʉʉdsʉty tyam nꞌity, es mjotkujkʉdʉt. 
\p  
\v 23 Waꞌan ja Dios, yʉ nDeetyꞌa̱jtʉm, esʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ, tmoꞌoyʉdʉ ja tiꞌigyʉꞌát, ja naydsyokʉ es ja mʉbʉjkʉn, nidʉgekyʉ ja nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm diꞌibʉ pyanʉjxtʉp ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm,  
\v 24 esʉ Dios kunuꞌxʉdʉp nidʉgekyʉ diꞌibʉ ꞌyawda̱jttʉp ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ amumduꞌuk jot winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ.