\id 1CO  
\h 1 KORINTɄ 
\toc1 Myʉtuꞌukpʉ Neky Diꞌibʉ Pa̱a̱blʉ Tyuknigajxtʉ Ja Korintʉ Ja̱ꞌa̱yʉty 
\toc2 1 KORINTɄ 
\toc3 1 Co. 
\mt1 Myʉtuꞌukpʉ Neky Diꞌibʉ Pa̱a̱blʉ Tyuknigajxtʉ Ja Korintʉ Ja̱ꞌa̱yʉty 
\c 1  
\p  
\v 1 Ʉj Pa̱a̱blʉ. Diósʉts tʉ xypyʉjtaꞌaky esʉts xyꞌapostʉlʉꞌátʉt ja Jesukristʉ. Ʉj mʉt ja nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm Sóstʉnʉs  
\v 2 nduknigajxtʉdsʉ tya̱dʉ neky ja Diosʉ jyaꞌayʉty diꞌibáty naymyujkʉdʉp jam Korintʉ, diꞌibáty ijtp tiꞌigyʉ mʉt ja Jesukristʉ. Dios tʉ tyukniwówʉty es dyajnʉjxʉt tuꞌugʉ jikyꞌa̱jtʉnʉ wa̱ꞌa̱tspʉ, tiꞌigyʉ mʉt nidʉgekyʉ diꞌibʉ oytyim ma̱a̱ty wyindsʉꞌkʉdʉp ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ, diꞌibʉ dʉꞌʉn Wyindsʉnꞌa̱jttʉp yʉꞌʉjʉty es nandʉꞌʉn ʉdsa̱jtʉm.  
\v 3 Waꞌanʉ nDios Teetyꞌa̱jtʉm esʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ mgunuꞌxʉdʉ es mmoꞌoyʉdʉ ja agujkꞌa̱jt jotkujkꞌa̱jtʉn. 
\s1 Wiꞌixʉ kunuꞌxʉn yajpa̱a̱ty Jesukristʉkyʉjxm 
\p  
\v 4 Dʉꞌʉñʉmts nja̱ꞌa̱ygyʉdaꞌaky ja Dios mʉt miitskyʉjxmʉty, jaꞌa ko ja Dios tʉ mgunuꞌxʉdʉ mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ Jesukristʉ.  
\v 5 Es jaꞌa ko mꞌity tiꞌigyʉ mʉt ja Jesukristʉ, Dios tʉ mmoꞌoyʉty tʉgekyʉ oytyim diꞌibʉty ja oyꞌa̱jtʉn ma̱ mꞌanmʉja̱ꞌa̱n, dʉꞌʉn ma̱ tʉgekyʉ mꞌʉw mga̱jxtʉ es dʉꞌʉn ma̱ oytyiity xyjattʉ,  
\v 6 es mʉdʉ tya̱a̱dʉ yaꞌixy ko diꞌibʉts nga̱jxwa̱ꞌx ma̱ miidsʉty Jesukristʉkyʉjxm, jaꞌa dʉꞌʉn ja tʉyꞌa̱jtʉn.  
\v 7 Pes ni diꞌibʉ Espíritʉ Santʉ myadakʉn mgatʉgoyꞌa̱jtxʉty es mjikyꞌátʉt éxtʉm ja Dios ttseky ma̱a̱nʉm xyꞌakꞌawíxyñʉm ma̱ myina̱ꞌa̱ñ yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ.  
\v 8 Yʉꞌʉ myajmʉkꞌát myaꞌoyꞌátʉdʉp es mbudʉ́kʉdʉp kʉdiibʉ miits xymyʉdáttʉt ni ti pojpʉ ko myínʉt jatʉgok.  
\v 9 Dios kyuydyiimbyʉm diꞌibʉ wya̱ndakypy, es yʉꞌʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ mdukniwoodʉp es mjikyꞌáttʉt tiꞌigyʉ mʉt ja ꞌyUꞌunk Jesukristʉ, yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm. 
\s1 Mʉbʉjkpʉtʉjk ñaybyʉjkwa̱ꞌxʉdʉ 
\p  
\v 10 Mʉguꞌugítʉty, nꞌamdeepy nbʉjktseebyʉts miidsʉty Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉkyʉjxm, es mnayyajtiꞌigyʉdʉt es kyaj mnaybyʉjkwa̱ꞌxʉdʉt. Jikyꞌattʉ mʉt tiꞌigyʉ jot winma̱ꞌa̱ñ.  
\v 11 Njʉna̱ꞌa̱ñʉdsʉ tya̱a̱dʉ, mʉguꞌugítʉty, mʉt ko ja diꞌibʉ tsʉna̱a̱ydyʉp ma̱ ja Kloꞌee jyʉʉn tyʉjk tʉ xytyuknijáwʉts ko ak miits mnaydyij mnayyókʉdʉ.  
\v 12 Mʉdʉ tya̱a̱dʉ, jaꞌats nꞌandijpy ko niduꞌuk niduꞌuk miidsʉty ak wiink jyʉna̱ꞌa̱ndʉ. Tuꞌuk jyʉnaꞌañ: “Ʉj, Pa̱a̱blʉts xyꞌʉxpʉjkpʉꞌa̱jtp” es jatuꞌuk jyʉnaꞌañ: “Ʉj yʉꞌʉ Apolʉs” es ja wiinkpʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉ: “Ʉj yʉꞌʉ Peedrʉ” es jatuk peky jyʉna̱ꞌa̱ndʉ: “Ʉj yʉꞌʉ Jesukrístʉts xyꞌʉxpʉjkpʉꞌa̱jtp.”  
\v 13 ¿Per tii, tʉʉ ja Jesukristʉ ñaywyaꞌxyʉty kana̱k pekyʉ?, o ʉj Pa̱a̱blʉ, ¿kruuzpajtʉts mʉt miitskyʉjxmʉty, o mnʉbajttʉ miits ʉj nxʉʉgyʉjxmʉ?  
\v 14 Nja̱ꞌa̱ygyʉdákypyʉts ja Dios kots kyaj nyajnʉbejty niduꞌuk miidsʉty, tim yʉꞌʉyʉ Krispʉ esʉ Gayʉ.  
\v 15 Es dʉꞌʉn ni tuꞌuk pʉ́n mba̱a̱t kyajʉna̱ꞌa̱ñ ko ñʉbejty mʉdʉdsʉ nxʉʉgyʉjxm.  
\v 16 Aa, per nandʉꞌʉndsʉga nyajnʉbejty ja diꞌibʉ tsʉna̱a̱ydyʉp ma̱ ja Estéfʉnʉsʉ jyʉʉn tyʉjk, es kyajts nnakyjyamyetsy ja wiinkpʉ jatuꞌuk pʉ́n tʉts nyajnʉbéty.  
\v 17 Pesʉ Jesukristʉ kyajts xykyejxy esʉts nyajnʉbátʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty, xykyajxʉts esʉts nga̱jxwa̱ꞌxʉt ja oybyʉ ayuk, es kyaj mʉt ja ayuk diꞌibʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty kʉꞌʉm wya̱ꞌptʉp mʉt ja wyinma̱ꞌa̱ñʉty. Dʉꞌʉnʉts nduñ es kʉdiibʉ tyʉgóyʉt ja mʉkꞌa̱jtʉn diꞌibʉ yajmʉda̱jtp ko Kristʉ ꞌyeꞌky kruuzkʉjxy. 
\s1 Kristʉ myʉda̱jtypy ja Diosʉ myʉkꞌa̱jtʉn esʉ wyijyꞌa̱jtʉn 
\p  
\v 18 Ja Jesukristʉ ꞌyoꞌkʉn kruuzkʉjxy nanʉgoobʉ jyawʉ kyʉxeꞌeky mʉt ja diꞌibáty nʉjxtʉp ma̱ ja ayoodákn, perʉ diꞌibáty ʉdsa̱jtʉm nnitsókʉm es njoꞌomʉm tsa̱jpótm, jaꞌa tya̱a̱dʉ ja Diosʉ myʉkꞌa̱jtʉn.  
\v 19 Es dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ ja Dios ma̱ ja jyaaybyajtʉn: 
\q1 Nyajkutʉgóyʉpts ja kuwinma̱ꞌa̱ñbyʉ wyijyꞌa̱jtʉn, 
\q1 es nyajjʉgákʉpts ja jyaygyujkʉn diꞌibʉ jaygyujkʉp. 
\p  
\v 20 Pʉnʉ dʉꞌʉn, ¿ma̱ net ja kuwijyjyaꞌay, o ja yaꞌʉxpʉjkpʉty, o ja diꞌibʉ kyajxy myadyakypy diꞌibʉ yajpátp naxwiiñ? Pes ja naxwíñʉdʉ wijyꞌa̱jtʉnʉty, tʉ Dios dyajkʉxeꞌeky ko lokʉ yʉꞌʉ.  
\v 21 Dios ñija̱ꞌa̱p diꞌibʉ tyiimpy, es ñaꞌijxypy es kʉdiibʉ ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyixyꞌátʉdʉt mʉt yʉꞌʉgyʉjxm ja wyinma̱ꞌa̱ñʉty, jaꞌayʉ dʉꞌʉn yajnitsoꞌogaampy ja diꞌibʉ jotmooyʉp mʉt yʉꞌʉgyʉjxm diꞌibʉ yajka̱jxwa̱ꞌxp, oyʉ tya̱dʉ ayuk kyʉxeꞌeky lokʉ winma̱ꞌa̱ñʉn. 
\p  
\v 22 Pesʉ israelítʉty ꞌyixándʉp ja ijxwʉꞌʉmʉn diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja mʉjꞌa̱jtʉn, esʉ grieegʉty ꞌyʉxta̱a̱ydyʉp ja wijyꞌa̱jtʉn,  
\v 23 perʉ ʉdsa̱jtʉm nga̱jxwa̱ꞌxʉm ja Kristʉ ko kyruuzpejty. Yʉ israelítʉty kyoꞌoyjya̱ꞌa̱dʉbʉ tya̱dʉ ka̱jxwa̱ꞌxʉn, es diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty pyʉjtáktʉp éxtʉmʉ lokʉ winma̱ꞌa̱ñ,  
\v 24 per diꞌibʉ Dios tʉ twoy, oy yʉꞌʉdyʉ israelítʉty o grieegʉty, Kristʉ dʉꞌʉn ja Diosʉ myʉkꞌa̱jtʉn esʉ wyijyꞌa̱jtʉn.  
\v 25 Pes ja diꞌibʉ ja̱ꞌa̱yʉty jya̱ꞌa̱dʉp éxtʉm ja Diosʉ lyokʉ winma̱ꞌa̱ñ, kuwinma̱ꞌa̱ñʉꞌʉ kʉdiinʉm ja kuwinma̱ꞌa̱ñbyʉ diꞌibʉ ya̱ naxwiiñ; es diꞌibʉ jya̱ꞌa̱dʉp kyaj tmʉdaty ja Diosʉ myʉkꞌa̱jtʉn, yʉꞌʉ dʉꞌʉn waanʉ mʉk kʉdiinʉm ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉdyʉ myʉja̱a̱.  
\v 26 Jamyatstʉ mʉguꞌugítʉty, ko Dios tʉ mwówʉdʉ es mja̱ꞌa̱yꞌata̱ꞌa̱nʉdʉ, oy mganimayꞌa̱jtpʉdʉ miidsʉty diꞌibʉ dʉꞌʉn kuwinma̱ꞌa̱ñ, es oy mganimayꞌa̱jtpʉdʉ diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja kutujkʉn, es oy mganimayꞌa̱jtpʉdʉ diꞌibʉ jotkujk ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 27 Perʉ Dios tʉ twinꞌixy ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty pyʉjtáktʉp éxtʉmʉ kulókʉty, es dʉꞌʉn Dios dyajtsoydyuꞌunga̱ꞌa̱y ja diꞌibʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱y pyʉjtáktʉp éxtʉmʉ kuwijpyʉn. Ja Dios tʉ twinꞌixy ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty pyʉjtáktʉp éxtʉmʉ diꞌibʉ kyaj tmʉdaty ni ti mʉja̱a̱, es dʉꞌʉn ja Dios dyajtsoydyuꞌunga̱ꞌa̱y ja diꞌibʉ ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty pyʉjtáktʉp éxtʉmʉ diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja mʉja̱a̱.  
\v 28 Dios tʉ twinꞌixy ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyʉxtijtʉp éxtʉm diꞌibʉ kyaj ti ttsooty, es dyajkutʉgóyʉt ja diꞌibáty ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty pyʉjtáktʉp éxtʉmʉ mʉj kʉjxmbʉn,  
\v 29 es dʉꞌʉn kyaj pʉ́n mba̱a̱t ñayjyáwʉdʉt mʉj kʉjxm Dios windum.  
\v 30 Perʉ Dios tʉ myajtiꞌigyʉdʉ miidsʉty mʉt ja Jesukristʉ es mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ Jesukristʉ nnija̱ꞌa̱m ti Dios tsyejpy, oy nwʉꞌʉmʉm mʉt ja Dios, wa̱ꞌa̱ts nꞌijtʉm es nnitsókʉm.  
\v 31 Pes dʉꞌʉn éxtʉm jyʉnaꞌañ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn: “Pʉn ja pʉ́n ti ttukxondaꞌaky, waꞌan ttukxondaꞌaky diꞌibʉ Dios tʉ ttuñ.” 
\c 2  
\s1 Yajmadyaꞌaky ja Kristʉ diꞌibʉ tʉ ꞌyeeky kruuzkʉjxy 
\p  
\v 1 Mʉguꞌugítʉty, kots ʉj nmiiñ ma̱ miidsʉty es ndukmʉmadyaktʉ ja Diosʉ ꞌyʉxpʉjkʉn, kyajts nyajtuuñ ja mʉj kʉjxmbʉ ayuk es ni yʉ wyinma̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ tsip nimʉja̱a̱.  
\v 2 Pes kots nꞌijty ma̱ miidsʉty, kyajts nwinma̱ꞌa̱ñꞌatáñ jatuꞌugʉ wiinkpʉ, yʉꞌʉyʉ Jesukristʉ esʉ ꞌyoꞌkʉn kruuzkʉjxmbʉ.  
\v 3 Yaꞌꞌayow yaꞌꞌama̱ꞌa̱dʉts njamꞌa̱jty ma̱ miidsʉty, ni nmʉja̱a̱ts es extʉ tsʉyiibyʉts mʉt ja tsʉꞌkʉn,  
\v 4 es ko ndukmʉmadyaktʉ ja Diosʉ ꞌyʉxpʉjkʉn, kyaj ndukmʉdijʉyandʉ ja kuwijyjyaꞌaybyʉ ꞌyayuk, niꞌigʉ oj ndukmʉdíjʉdʉ mʉt yʉꞌʉgyʉjxm ja Espíritʉ Santʉ es ja Diosʉ myʉkꞌa̱jtʉn.  
\v 5 Pa̱a̱ty ja mmʉbʉjkʉn kyʉxuty ma̱ yʉ Diosʉ myʉkꞌa̱jtʉn es kyaj ma̱ yʉ ja̱ꞌa̱yʉdyʉ kyuwijyꞌa̱jtʉn. 
\s1 Espíritʉ Santʉkyʉjxm ja Dios ñayyajnigʉxeꞌegyʉty 
\p  
\v 6 Diꞌibʉ tʉ kyutʉ́kʉty oy oy tʉgekyʉ ja Diosʉ ꞌyʉxpʉjkʉn, mʉt yʉꞌʉts sitʉy nyaꞌʉxpʉ́kʉdʉts mʉt ja kuwijyꞌa̱jtʉn, es kyaj mʉt ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉdyʉ wyijyꞌa̱jtʉn nyaꞌʉxpʉ́kʉdʉts, es ni mʉt ja wyijyꞌa̱jtʉn diꞌibʉ yajtuundʉp diꞌibʉ yajkutujktʉp naxwiiñ. Pesʉ tya̱dʉ yajkutujkpʉdyʉ wyijyꞌa̱jtʉn, kugʉ́xʉp yʉꞌʉ.  
\v 7 Ja wijyꞌa̱jtʉn diꞌibʉts ʉj tukꞌʉxpʉjkp, yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja wijyꞌa̱jtʉn diꞌibʉ yuꞌuts ijtp es diꞌibʉ Diosʉ naty tʉ ttuknibʉjta̱a̱gʉ nmʉjꞌa̱jtʉnꞌa̱jtʉmgyʉjxm.  
\v 8 Ja yajkutujkpʉty ma̱ yʉ naxwíñʉdʉ kyaj tjaygyujkʉdʉ; jaꞌa kooxyʉp yʉꞌʉjʉty tjaygyujkʉdʉ, kyajxyʉp dyajkruuzpajttʉ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ.  
\v 9 Per tim dʉꞌʉn jyajty éxtʉm jyʉnaꞌañ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn: 
\q1 Dios tʉ tꞌʉxkukʉ mʉdʉ diꞌibáty tsojkʉdʉp, 
\q1 diꞌibʉ ni pʉ́nʉm tkaꞌixy es tkamʉdoy 
\q1 es ni kyaja̱ꞌty wyinma̱ꞌa̱ñóty. 
\m  
\v 10 Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn tʉgekyʉ diꞌibʉ Dios tʉ xytyuknija̱ꞌa̱m mʉt yʉꞌʉgyʉjxm ja Espíritʉ Santʉ, jaꞌa ko yʉ Espíritʉ Santʉ tyukꞌijxʉp tʉgekyʉ, es extʉ ja kʉkpʉ nimʉja̱a̱bʉ wyinma̱ꞌa̱ñ ja Dios. 
\p  
\v 11 Ma̱ ak ja̱ꞌa̱yʉty, ¿pʉ́n mba̱a̱t tnijawʉ wiꞌix ja jyot wyinma̱ꞌa̱ñ tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y? Yʉꞌʉyʉ dʉꞌʉn ja ꞌyanmʉja̱ꞌa̱n kʉꞌʉm, ¿kʉdii? Nandʉꞌʉn ja̱jtpʉ dʉꞌʉn ko yʉ Diosʉ Jya̱ꞌa̱jʉn, yʉꞌʉyʉ dʉꞌʉn ñija̱ꞌa̱p wiꞌixʉ dʉꞌʉn ja Dios.  
\v 12 Es ʉdsa̱jtʉm kyaj tʉ nꞌaxá̱jʉm ja winma̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ ya̱ naxwiiñ, yʉꞌʉyʉ sitʉy ja winma̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ yajkypy ja Espíritʉ Santʉ diꞌibʉ tsoꞌomp ma̱ Dios, es dʉꞌʉn njaygyujkʉm tʉgekyʉ diꞌibʉ Dios xyñamoꞌoyʉm.  
\v 13 Pes dʉꞌʉnʉts ʉʉdsʉty nmadyaꞌaky mʉt ja ayuk diꞌibʉ ja Espíritʉ Santʉ xytyukꞌʉxpʉjktʉ, es kyaj yʉꞌʉjʉty diꞌibʉ miimp ma̱ ngʉꞌʉm winma̱ꞌa̱ñ; jaꞌats ja̱ꞌa̱y ndukꞌijxp ja tʉyꞌa̱jtʉn diꞌibʉ ja Espíritʉ Santʉ yajkypy es tjaygyúkʉdʉ pʉ́nʉty tuꞌumooyʉdʉp ja Espíritʉ Santʉ. 
\p  
\v 14 Mʉt ko ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ kyaj tmʉdattʉ ja Espíritʉ Santʉ, kyaj mba̱a̱t tꞌaxá̱jʉdʉ diꞌibʉ ja Espíritʉ Santʉ yajkypy. Pesʉ tya̱dʉ ja̱ꞌa̱yʉty kyaj tjaygyúkʉdʉ diꞌibʉ Dios myeepy es jʉnándʉp: “Lokʉ winma̱ꞌa̱ñ yʉꞌʉ.” Yʉꞌʉyʉ dʉn jeꞌeyʉ diꞌibʉ myʉda̱jttʉp ja Espíritʉ Santʉ mba̱a̱t tnijawʉ diꞌibʉ Diosʉ ja̱ꞌa̱y myeepy.  
\v 15 Diꞌibʉ myʉda̱jttʉp ja Espíritʉ Santʉ, mba̱a̱t yʉꞌʉjʉty tpayoꞌoy tʉgekyʉ, es ni pʉ́n wiinkpʉ mba̱a̱t kyaj pyayoꞌoyʉty.  
\v 16 Jaꞌa ko ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: “¿Pʉ́n tʉ tꞌokwinma̱ꞌa̱ñꞌijxpʉ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm? ¿Pʉ́n mba̱a̱t dyaꞌʉxpeky ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Dios?” Per ʉdsa̱jtʉm sitʉy nmʉda̱jtʉm ja Jesukristʉ wyinma̱ꞌa̱ñ. 
\c 3  
\s1 Pa̱a̱blʉ esʉ Apolʉs, Diosʉ myʉduumbʉty 
\p  
\v 1 Mʉguꞌugítʉty, kots ijty ma̱ miidsʉty nyaꞌʉxpʉktʉ, kyaj oj mba̱a̱t nyaꞌʉxpeky éxtʉm ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ nʉꞌʉjʉjwijts tuꞌujʉjwijtsʉp ja Espíritʉ Santʉ, jaꞌa oj nyaꞌʉxpeky éxtʉm pʉ́nʉdyʉ naxwíñʉdʉ winma̱ꞌa̱ñ jaꞌaꞌa̱jtʉdʉp o éxtʉm pʉ́nʉty jemy tʉ tꞌaxá̱jʉdʉ Jesukristʉ.  
\v 2 Pes éxtʉm mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm, extʉ koonʉm nmooy ja letsyʉ ma̱ jyapa̱a̱dyʉty nmoꞌoyʉt ja kudʉꞌʉtspʉ jeꞌxy, mʉt ko nan kyajnʉm mba̱a̱t xyjeꞌxy ja kudʉꞌʉtspʉ jeꞌxy, es extʉ tyamba̱a̱t kyajnʉm mmada̱ꞌa̱ktʉ es xyjʉꞌxtʉt ja kudʉꞌʉtspʉ jeꞌxy,  
\v 3 mʉt ko dʉꞌʉñʉm mꞌakjikyꞌattʉ éxtʉm pʉ́nʉdyʉ naxwíñʉdʉ winma̱ꞌa̱ñ jaꞌaꞌa̱jtʉdʉp. Jam diꞌibʉ miits mnaydyukmʉdsipꞌa̱jtʉdʉp nixim niyam es mdsiptún mdsipka̱jxtʉ nixim niyam, es dʉꞌʉn xyaꞌíxʉdʉ ko jaꞌayʉm mbanʉjxtʉp ja wyinma̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ kyaj myiñ ma̱ yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ.  
\v 4 Jaꞌa ko miits niduꞌugʉty mjʉna̱ꞌa̱ndʉ: “Ʉj Pa̱a̱blʉts xyꞌʉxpʉjkpʉꞌa̱jtp” esʉ wiinkpʉ jyʉna̱ꞌa̱ndʉ: “Ʉj Apólʉsʉts xyꞌʉxpʉjkpʉꞌa̱jtp”, es dʉꞌʉn mnaygyójʉdʉ éxtʉm ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ kyaj tpadundʉ ja Jesukristʉ. 
\p  
\v 5 Pes anmaagyʉts, ¿pʉ́nʉ dʉꞌʉn Apolʉs?, es ¿pʉ́nʉ dʉꞌʉn ʉj, Pa̱a̱blʉ? Ʉʉdsʉty jeꞌeyʉ Diosʉ myʉduumbʉ diꞌibʉ oj mdukꞌʉxpʉ́kʉdʉ es xymyʉbʉ́ktʉt ja Dios, es niduꞌuk niduꞌuk ʉʉdsʉty ndundʉ ja tuunk diꞌibʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm oj xymyoꞌoydyʉts.  
\v 6 Mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ko ʉjts nnip ja tʉʉmt, Apolʉs tya̱ꞌx, perʉ Diosʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ yajmujx ja tʉʉmt es yajꞌyaꞌk yajpajt.  
\v 7 Diꞌibʉ nip es diꞌibʉ ta̱ꞌxp, ni ti yʉꞌʉjʉty, Diosʉ dʉꞌʉn tʉgekyʉ, mʉt ko yʉꞌʉ yajꞌyeempy yajpejtypy ja diꞌibʉ yajníp o yajta̱ꞌxp.  
\v 8 Diꞌibʉ nip es diꞌibʉ ta̱ꞌxp, yʉꞌʉjʉty jeꞌeyʉ tyuumbʉꞌátʉdʉ Dios, esʉ Dios mʉjúyʉdʉp niduꞌuk niduꞌuk éxtʉm tkuydyundʉ ja tyuunk.  
\v 9 Ʉʉdsʉty nmʉduundʉp ja Dios, es miidsʉty dʉꞌʉn éxtʉmʉ Diosʉ ñax es nandʉꞌʉn éxtʉmʉ Diosʉ tyʉjk.  
\v 10 Mayꞌa̱jtʉngyʉjxm ja Diósʉts tʉ xypyʉjtaꞌaky éxtʉmʉ pojtspʉ esʉts nbojtsʉꞌʉgʉt ja potsy ʉjx, esʉ tyam wiinkpʉ pojtspʉ yajkʉjxmʉp ja potsy. Per niduꞌuk niduꞌuk yaꞌíxʉp wiꞌix pyotsy,  
\v 11 mʉt ko Dios tʉ tpʉjtaꞌaky ja Jesukristʉ éxtʉm yʉꞌʉyʉ pyotsyꞌʉjxꞌáty, es kyaj mba̱a̱t pʉ́n tpʉjtaꞌaky jatuꞌugʉ wiinkpʉ.  
\v 12 Pʉn jaa pʉ́n ttukjʉpʉ oorʉ, platʉ, tsujjátypyʉ tsa̱a̱, kepy, mʉʉy o wa̱a̱xk a̱a̱y ma̱ tya̱dʉ tuunk tʉ tsyoꞌondaꞌaky,  
\v 13 yaꞌíxʉp ja tuunk ko ja̱ꞌa̱y yajpayoꞌoydyʉt, jaꞌa ko yajnoꞌkmátsʉp mʉt ja jʉʉn.  
\v 14 Pʉ́nʉdyʉ naty oy tʉ pyotstʉ es ja potsy kyaj ja jʉʉn yajtóyʉt, Dios kumáyʉdʉp;  
\v 15 per diꞌibʉ tʉ pyotstʉ es myʉmadaꞌagyʉty ja jʉʉn, yajtʉgóyʉp ja tyuunk tʉgekyʉ, oy yʉꞌʉ kʉꞌʉm jyanitsókpʉt éxtʉm na̱a̱k ñitseꞌeky ma̱ ja jʉnyaꞌank. 
\p  
\v 16 ¿Kyaj xyñijáwʉdʉ ko miidsʉdyʉ dʉꞌʉnʉ Diosʉ tyʉjk es ko yʉ Diosʉ Jya̱ꞌa̱jʉn ꞌyity tiꞌigyʉ miidsʉty?  
\v 17 Pʉn ja pʉ́n dyajkutʉgóyʉ tadʉ Diosʉ tyʉjk, Dios yajkutʉgóyʉbʉ tadʉ ja̱ꞌa̱y, mʉt ko tadʉ Diosʉ tyʉjk, wa̱ꞌa̱dsʉꞌʉ. Es tadʉ tyʉjk, miidsʉdyʉ dʉꞌʉn kʉꞌʉm. 
\p  
\v 18 Exkʉm pʉ́n ñaywyinꞌʉʉñʉty. Pʉn ja pʉ́n ñayjyáwʉty kuwijy éxtʉm ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty ja wyinma̱ꞌa̱ñ, nayyajjʉmbítʉdʉ éxtʉm tuꞌuk diꞌibʉ kyaj ti tjaty, es dʉꞌʉn jya̱ꞌtʉt éxtʉm tuꞌugʉ kuwinma̱ꞌa̱ñbyʉn.  
\v 19 Pesʉ tya̱dʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉdyʉ wyijyꞌa̱jtʉn, yʉꞌʉ dʉn tuꞌugʉ lokʉ winma̱ꞌa̱ñ tpʉjtaꞌaky ja Dios. Ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: “Dios yaꞌꞌanʉguga̱ꞌa̱p ja kuwijypyʉty mʉt ja kyʉꞌʉm wijyꞌa̱jtʉn.”  
\v 20 Nandʉꞌʉn jyʉnaꞌañ jatuk peky: “Yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm ñija̱ꞌa̱p ko yʉ kuwijyjyaꞌayʉdyʉ wyinma̱ꞌa̱ñʉty ni ti tkatsooty.”  
\v 21 Pa̱a̱ty ni pʉ́n kyanayjyáwʉty mʉj kʉjxm mʉt ko tpanʉjxa̱ꞌa̱nʉt tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y. Pes tʉgekyʉ oytyim tiity, miits mjaꞌaꞌa̱jttʉp,  
\v 22 extʉ ʉj, Pa̱a̱blʉ, yʉ Apolʉs, yʉ Peedrʉ, ja naxwíñʉdʉ, ja jikyꞌa̱jtʉn, ja oꞌkʉn, ja tyambʉ, ja óknʉmbʉ. Miidsʉty tʉgekyʉ mjaꞌaꞌa̱jttʉp,  
\v 23 es miits mjaꞌaꞌátʉdʉ Jesukristʉ, esʉ Jesukristʉ jyaꞌaꞌátyʉty ja Dios. 
\c 4  
\s1 Apóstʉlʉ tyuungʉty 
\p  
\v 1 Miits mbátʉdʉp es xypyʉjta̱ꞌa̱ktʉdʉts éxtʉmʉ Jesukristʉ pyudʉjkʉbʉ, es ko yʉꞌʉts tʉ xytyuknipʉ́ktʉts esʉts nyaꞌʉxpʉ́kʉt ja diꞌibʉ Dios tʉ ttuknibʉjta̱a̱gʉ.  
\v 2 Diꞌibʉ yajtsojkp ma̱ diꞌibʉ tʉ tii yajtuknipéky, yʉꞌʉ es tkuydyúnʉt yajxón éxtʉmʉ wyindsʉ́n tʉ tyuknipékyʉty.  
\v 3 Es mʉt ʉj, kyajts nmʉjpʉjtaꞌaky óyʉts miits xypyayoꞌoydyʉt ja nduꞌunʉnʉts, o wiinkpʉ ja̱ꞌa̱yʉdyʉts nandʉꞌʉn xypyayoꞌoydyʉdʉts. Ʉj kyajts kʉꞌʉm nnaybyayoꞌoyʉty.  
\v 4 Oyʉts nganayjyáwʉty pekymyʉʉt, tya̱a̱dʉ kyaj mʉʉt yaꞌixy kots ʉj kyajts nbekyjyaꞌayʉty; yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm yʉꞌʉ dʉꞌʉn xypyayeꞌebyʉts.  
\v 5 Pa̱a̱ty nga̱jxwijtʉ kʉdiibʉ pʉ́n xypyayoꞌoyʉt ja tyuꞌunʉnʉty ma̱a̱nʉm kyamíññʉm ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm. Es ko yʉꞌʉ myínʉt, yʉꞌʉ yaꞌíxʉdʉp diꞌibʉ tyam ijtp ayuꞌudsyʉ, extʉ yaꞌíxʉdʉp wiꞌix ja ja̱ꞌa̱yʉty niduꞌuk niduꞌugʉ jyot wyinma̱ꞌa̱ñ, esʉ Dios ꞌyanʉʉmʉdʉt ko oyʉ dʉꞌʉn tʉ ttundʉ. 
\p  
\v 6 Mʉguꞌugítʉty, ndukmʉmadya̱ꞌa̱ktʉ tya̱a̱dʉ es xytyukꞌoyꞌáttʉt miidsʉty. Nbʉjtákʉm éxtʉmʉ ijxpajtʉn ja Apolʉs es ʉj. Diꞌibʉts nmadyakypy, jaꞌa mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ nꞌijxpajtʉnʉts miits xyꞌijxnagúkʉdʉt kʉdiibʉ xywyinwa̱ꞌknáxtʉt diꞌibʉ ijtp kʉxja̱ꞌa̱y, es kʉdiibʉ pʉ́n ñayjyáwʉdʉt mʉj kʉjxm es tꞌʉxtíjʉt jatuꞌuk.  
\v 7 ¿Tii dʉn mʉʉt mmʉj mgʉjxmʉ kʉdiinʉm ja mmʉguꞌugʉty? ¿Tii dʉn mmʉda̱jttʉp diꞌibʉ kyaj tʉ xyꞌaxa̱jʉ? Es pʉn tʉ xyꞌaxa̱jʉ, ¿ti ko mnaybyʉjtaꞌagyʉty mʉj kʉjxm, éxtʉm kʉꞌʉm tʉ xygyanaraty? 
\p  
\v 8 Tʉ mmʉkja̱ꞌa̱ydyáknʉdʉ miidsʉty es mmʉda̱jttʉp tʉgekyʉ diꞌibʉ mdsojktʉp. Mnayjya̱ꞌa̱dʉp éxtʉmʉ reyʉn, es kyaj ti mꞌoktʉgoyꞌa̱jtxʉndʉ mʉt ʉʉdsʉty. ¡Kooxyʉbʉ da mꞌokréyʉty esʉts ʉʉdsʉty nandʉꞌʉnxyʉp nreyꞌattʉ mʉt miidsʉty!  
\v 9 Per mʉt ʉʉdsʉty, apóstʉlʉty, dʉꞌʉn ʉʉdsʉty éxtʉmdsʉ Dios tʉ xypyʉjta̱ꞌa̱ktʉ ʉxꞌam. Dʉꞌʉn ʉʉdsʉty éxtʉm ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ tʉ yajtuknika̱jxpéty es ꞌyoogʉt. Dʉꞌʉn ʉʉdsʉty éxtʉm yaꞌixypyʉdsʉʉmbʉn ko nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty xyꞌíxʉdʉts es nandʉꞌʉnʉ ánklʉsʉty.  
\v 10 Lokʉ ʉʉdsʉty ja̱ꞌa̱y xytyijtʉ, mʉt kotsʉ Kristʉ nmʉdundʉ; ¡miidsʉty dʉꞌʉnʉty Kristʉkyʉjxm mꞌittʉ kuwinma̱ꞌa̱ñbyʉty! Ʉʉdsʉdyʉ dʉꞌʉn yaꞌꞌayow yaꞌꞌama̱ꞌa̱tpʉ, es miits mnaybyʉjta̱ꞌa̱gʉdʉ oy mʉk. Ja ja̱ꞌa̱yʉty xytyuknʉgoo xytyukkʉxkoobʉts ʉʉdsʉty, es miits myajwindsʉꞌʉgʉdʉ.  
\v 11 Extʉ tyamba̱a̱t tʉts nꞌayowdʉ mʉdʉ yuu esʉ nʉdʉʉdsʉ, nipatsy ʉxpatsy ʉʉdsʉty es axʉʉgʉdsʉ ja̱ꞌa̱yʉty xytyundʉ. Kyajts nmʉdaty ja ndʉjkʉty.  
\v 12 Anuꞌxʉdʉts ma̱ts ndundʉ mʉdʉdsʉ ngʉꞌʉ. Xykya̱jxpóktʉts ja ja̱ꞌa̱yʉty, per ngunuꞌxtʉpts yʉꞌʉjʉty. Xypyajʉdijttʉpts, per nyajkʉjx nyajna̱jxtʉpts.  
\v 13 Xyñiꞌoꞌo xyñiyáxʉdʉpts, per nꞌadsoojʉmbijttʉpts yajxón. Extʉ tyamba̱a̱t dʉꞌʉnʉts xypyʉjta̱ꞌa̱ktʉ éxtʉmʉ naxwíñʉdʉ pyosta̱ꞌa̱k es éxtʉm diꞌibʉ ja̱ꞌa̱yʉty pyawa̱ꞌkʉꞌktʉp. 
\p  
\v 14 Kyaj nnijáyʉdʉ dʉꞌʉn mʉt ko nyajtsoydyuꞌunga̱ꞌa̱ja̱ꞌa̱ndʉ, jaꞌa dʉꞌʉn nꞌʉwijpy nga̱jxwijpy éxtʉmdsʉ nꞌuꞌunk nꞌʉna̱ꞌkʉn.  
\v 15 Oyxyʉp miits xymyʉda̱jtpʉdʉ ma̱jk milʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ mmooyʉdʉp ja Kristʉ ꞌyʉxpʉjkʉn, ʉjtsʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ mdukꞌaxá̱jʉdʉ Jesukristʉ ko miits nꞌawa̱ꞌa̱nʉdʉ ja oybyʉ ayuk. Nꞌokpʉjtákʉm ko ʉjtsʉ dʉꞌʉn éxtʉmʉ mdeedyʉn ma̱ yʉ mjikyꞌa̱jtʉn mʉt ja Jesukristʉ.  
\v 16 Mʉt yʉꞌʉgyʉjxmts miits nmʉnuꞌxta̱ꞌa̱ktʉ es xypyadúndʉt diꞌibʉts ʉj tʉ nnastunʉ. 
\p  
\v 17 Mʉdʉ tya̱a̱dʉkyʉjxm nduknigaxtʉ Timotee, diꞌibʉts njantsytsyejpy es njáwʉts éxtʉmdsʉ nꞌuꞌunk ma̱ Jesukristʉ. Oy tmʉdúñ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm. Yʉꞌʉ mdukjamyátsʉdʉp éxtʉmts ʉj njikyꞌaty éxtʉmʉ Jesukristʉ myʉbʉjkpʉ, dʉꞌʉn éxtʉm ndukꞌʉxpejky ma̱ oytyim ma̱a̱ty ja mʉbʉjkpʉtʉjk ñaymyúkʉdʉ. 
\p  
\v 18 Nijaꞌajʉty miidsʉty diꞌibʉ mʉj pátʉdʉp, jʉnándʉp xytyijy ko kyajts mij nninʉjxa̱ꞌa̱ñ.  
\v 19 Per tim tsojk nʉjx nguꞌixa̱ꞌa̱ndʉ pʉn jʉna̱a̱mp ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm, nétʉts ndukniꞌíxʉdʉ taadʉ diꞌibʉ mʉj pátʉdʉp, ja diꞌibʉ dʉn mba̱a̱t ttuñ o jeꞌeyʉ dʉꞌʉn kyuꞌayukꞌatyꞌattʉ.  
\v 20 Jaꞌa ko ja Diosʉ kyutujkʉn, kyaj jyaayʉty ma̱ ja kajxy ayuk, jaꞌa dʉꞌʉn ma̱ ja mʉkꞌa̱jtʉn.  
\v 21 Pes, ¿diꞌibʉ dʉn mdsojktʉp, kots mij nʉjx ndukkumʉdowdʉ kots nnʉjxʉt, o ko nʉjx nguꞌixtʉ mʉt ja tsojkʉn es ja oyjyot? 
\c 5  
\s1 Mʉꞌinduumbʉ ma̱ mʉbʉjkpʉty ñaymyúkʉdʉ 
\p  
\v 1 Tyam, dʉꞌʉn ja̱ꞌa̱y jyʉna̱ꞌa̱ndʉ ko jamʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ myʉꞌinduump ma̱ miidsʉty, jam niduꞌuk diꞌibʉ myʉttsʉnaapy ja kyuda̱a̱k. Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉmbʉ dʉꞌʉn jantsy mʉj peky, es ni jeꞌeyʉ kyayajpa̱a̱ty tadʉ dʉꞌʉmbʉ ma̱ yʉ diꞌibʉ kyaj tꞌawdattʉ Dios.  
\v 2 Ma̱ miidsʉty mmʉj mba̱a̱dʉdʉ, ma̱ jyapa̱a̱dyʉty mmay mda̱jtʉt. Yʉ dʉꞌʉmbʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ dʉꞌʉn adʉtsp, koonʉm tsyékyʉty es xyꞌʉxwojppʉdsʉ́mdʉt ma̱ miidsʉty.  
\v 3 Oyʉts jagam nꞌity mʉt miidsʉty, jámʉts njot nja̱ꞌa̱jʉn ma̱ miidsʉty, es tʉts nbayoꞌoy yʉ tadʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ tʉ ttuñ ja mʉj peky. Dʉꞌʉnʉts tʉ nduñ éxtʉmxyʉpts ʉj njámʉty ma̱ miidsʉty.  
\v 4 Pes naymyúkʉdʉ mʉdʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ kyutujkʉn, njamꞌátʉpts njot nja̱ꞌa̱jʉn ma̱ miidsʉty, es nandʉꞌʉn jyamꞌá̱tʉt ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ ja myʉkꞌa̱jtʉn,  
\v 5 es tukkʉdʉ́kʉdʉ tadʉ ja̱ꞌa̱y ja mʉjkuꞌugópk Satanás es tyʉydyuꞌunxʉdʉt ja ñiniꞌx. Tundʉ miidsʉ tya̱a̱dʉ es dʉꞌʉn jyodʉmbíttʉt esʉ ꞌyanmʉja̱ꞌa̱n ñitsoꞌogʉt ko myínʉt ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ. 
\p  
\v 6 Miidsʉty, katʉ xytyukmʉj xytyukpa̱a̱dʉdʉ mʉdʉ tya̱a̱dʉ diꞌibʉ mduundʉp. Mnija̱ꞌa̱dʉp wiꞌix jyʉnaꞌañ tuꞌugʉ ayuk: “Mʉt waanʉbʉ levaduurʉ pyʉdeꞌeky tʉgekyʉ tʉgekyʉ ja tsa̱jkakyjyʉ́tsy.”  
\v 7 Yajkaꞌaktʉ tʉgekyʉ diꞌibʉ myajma̱ꞌtʉdʉp, diꞌibʉ ijtp éxtʉmʉ levaduurʉ diꞌibʉ tʉ ña̱jxnʉ, dʉꞌʉn mꞌíttʉt éxtʉm ja jembyʉ tsa̱jkaaky diꞌibʉ kyaj ti levaduurʉ tmʉdaty, éxtʉm tyam mꞌittʉ, jaꞌa ko Kristʉ ꞌyeꞌky ʉdsa̱jtʉmgyʉjxm. Yʉꞌʉ dʉꞌʉn ʉdsa̱jtʉm nbaskʉ borreegʉꞌa̱jtʉm.  
\v 8 Nꞌoktuꞌunʉm ja paskʉ xʉʉ mʉt ja tsa̱jkaaky diꞌibʉ kyaj tmʉdaty ja levaduurʉ. Jaꞌa njʉna̱ꞌa̱nʉm kyaj ti peky, jaꞌayʉ mʉt ja tʉyꞌa̱jtʉn es ja wa̱ꞌa̱tsꞌa̱jtʉn. 
\p  
\v 9 Tʉ nduknijáyʉdʉ ko katʉ mnaymyáyʉdʉ mʉt ja diꞌibáty mʉꞌinduundʉp.  
\v 10 Kyajts njajʉna̱ꞌa̱náñ es xymyastuꞌuttʉt tʉgekyʉ diꞌibáty kyaj jyaꞌaꞌátyʉty ja Dios, éxtʉm diꞌibáty mʉꞌinduundʉp, o diꞌibʉ adsojktʉp, o diꞌibʉ toon maꞌtstʉp, o diꞌibʉ ꞌyawda̱jttʉp diꞌibʉ kyaj Dyiósʉty. Kooxyʉbʉ dʉꞌʉn, mdimpʉdsʉʉmdʉpxyʉp ya̱ naxwiiñ.  
\v 11 Diꞌibʉts nꞌandijpy ma̱ ja neky diꞌibʉts ngajx, pʉn jam tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y ñayñigajxyʉty ko yʉꞌʉ tpadúñ ja Jesukristʉ es dʉꞌʉñʉm myʉꞌindúñ, o ꞌyadseky, o tꞌawdaty diꞌibʉ kyaj Dyiósʉty, o ꞌyabiꞌtsʉty, o ꞌyamiꞌikyjyaꞌayʉty, o myaꞌtspʉty, esʉ dʉꞌʉmbʉ ja̱ꞌa̱yʉty kyaj mʉʉt mdaꞌanmúk mwa̱ꞌkmúkʉt. Pes dʉꞌʉmbʉ ja̱ꞌa̱y ni jeꞌeyʉ mʉʉt mgaka̱a̱ymyúktʉt.  
\v 12 Per ʉj kyajts xypyaaty nbayoꞌoyʉdʉts ja diꞌibʉ kyaj tmʉdúñ ja Jesukristʉ. Miits mbátʉdʉp xypyayoꞌoyʉt diꞌibáty mʉʉt mnaymyúkʉdʉ.  
\v 13 Dios pyayoꞌoyʉbʉ taadʉty diꞌibʉ kyaj tmʉdundʉ Jesukristʉ. Pa̱a̱ty ʉxwojppʉdsʉ́mdʉ tadʉ pekytyuumbʉ ma̱ miidsʉty. 
\c 6  
\s1 Mʉbʉjkpʉtʉjk ꞌyʉʉndʉ ma̱ fwez diꞌibʉ kyaj Dyiosmʉduumbʉty 
\p  
\v 1 Ko niduꞌugʉty miits xymyʉdáttʉt tuꞌugʉ ʉꞌʉnʉn mʉt tuꞌugʉ mmʉmʉbʉjkpʉ, ¿wiꞌix ko mnejxy ʉꞌʉmbʉ ma̱ yʉ fwez diꞌibʉ kyaj Dyiosmʉduumbʉty, ma̱ jyapa̱a̱dyʉty xymyʉꞌʉʉnʉdʉ ma̱ Diosʉ jyaꞌayʉty?  
\v 2 ¿Tii kyaj xyñijáwʉdʉ ko Diosʉ myʉduumbʉty ꞌyanaꞌamándʉp nidʉgekyʉ ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱y? Es pʉn miidsʉty mba̱a̱dánʉp xyꞌanaꞌamʉt ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty, ¿wiꞌix ko kyaj mba̱a̱t xyaꞌoyʉ tadʉ ʉꞌʉnʉn diꞌibʉ tim yiꞌin tim waanʉ?  
\v 3 ¿Tii kyaj xyñijáwʉdʉ ko ʉdsa̱jtʉm nꞌanaꞌama̱ꞌa̱nʉm extʉ ánklʉsʉty? Es ko dʉꞌʉn, ¡nʉꞌʉn ngapayoꞌoyʉm diꞌibʉ xypyátʉm ma̱ tya̱dʉ jikyꞌa̱jtʉn!  
\v 4 Pʉn ti tsip mmʉda̱jttʉp ma̱ tya̱dʉ jikyꞌa̱jtʉn, ¿ti ko xykyawinꞌixtʉ diꞌibʉ kyaj myʉ́jʉty ja kyutujkʉn ma̱ miidsʉty, es yʉꞌʉ mbayoꞌoyʉdʉp?  
\v 5 Njʉna̱ꞌa̱ñʉts dʉꞌʉn es mdsoydyúndʉt miidsʉty. ¿Tii ni tuꞌuk jam ma̱ miidsʉty diꞌibʉ mba̱a̱t dyajxeemy ja tsip akʉ ma̱ Dios mʉduumbʉty, es mga̱jxwíjʉdʉt?  
\v 6 Es miits mnayñiꞌʉꞌʉnʉdʉp nixim niyam, ¡es jaba̱a̱t ja̱ꞌa̱y wyinduuy diꞌibʉ kyaj Dyiosmʉduumbʉty! 
\p  
\v 7 Oytyim wiꞌix tsooty mdʉgooyñʉdʉp ak miits ko kyʉxeꞌeky ja tsip ma̱ miidsʉty. Nik waanʉ oy ko xymyʉdánʉdʉt ko mdúnʉdʉt axʉʉk o mdimmaadsʉdʉt.  
\v 8 Pes miidsʉty axʉʉk xytyundʉ es xymyaatstʉ, jaꞌaba̱a̱t ja mmʉguꞌuktʉjkʉty. 
\p  
\v 9 ¿Tii kyaj xyñijáwʉdʉ miidsʉty ko diꞌibʉ dʉꞌʉn adʉ́tstʉp kyaj tꞌíxtʉt ni na̱ꞌa̱ ja Diosʉ kyutujkʉn? Katʉ mnaywyinꞌʉʉnʉdʉ. Pes ni na̱ꞌa̱ tkaꞌíxtʉt ja Diosʉ kyutujkʉn diꞌibáty mʉꞌinduundʉp, diꞌibáty yajtʉgeepy ja pʉjk úkʉnʉ wyindsʉꞌkʉn, ni yʉ diꞌibʉ ꞌyawda̱jttʉp diꞌibʉ kyaj Dyiósʉty, ni yʉ diꞌibʉ pekytyuundʉp tsoydyuꞌun mʉʉt ak yedyʉjk, ni yʉ diꞌibʉ dʉꞌʉn pyekytyundʉ ak toxytyʉjk,  
\v 10 ni yʉ maꞌtspʉty, ni yʉ diꞌibʉ adsojktʉp, ni yʉ amiꞌikyjyaꞌayʉty, ni yʉ piꞌtska̱jxpʉty, ni yʉ diꞌibʉ ja̱ꞌa̱y wyinꞌʉꞌʉndʉp es tpʉjkʉdʉ myeeñ.  
\v 11 Dʉꞌʉn ijty niduꞌugʉty miidsʉty; per tʉ myajwa̱ꞌa̱dsyʉty, tʉ oy mwʉꞌʉmdʉ mʉt ja Dios mʉt jaꞌagyʉjxm ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ es mʉt jaꞌagyʉjxm ja nDiosꞌa̱jtʉmʉ Jya̱ꞌa̱jʉn. 
\s1 Kyaj nmʉꞌinduꞌunʉm 
\p  
\v 12 Niduꞌugʉty miits mjʉna̱ꞌa̱ndʉ: “Ʉj éxtʉmʉ Jesukristʉ myʉduumbʉ, awa̱ꞌa̱tstuuyʉts nꞌity esʉts ndúnʉt diꞌibʉts ndsejpy.” Ʉj nꞌadsóyʉts miidsʉty: Oyʉts awa̱ꞌa̱tstuuy ʉj nꞌity es ndúnʉt tʉgekyʉ diꞌibʉts ndsejpy, kyaj tʉgekyʉ ꞌyóyʉty esʉts ʉj ndúnʉt. Oyʉts tʉgekyʉ mba̱a̱t njatuumbʉ, kyajts nnayyákʉdʉt esʉts xyꞌanaꞌamʉt oytyi winma̱ꞌa̱ñʉty.  
\v 13 Wiingátypyʉ mjʉna̱ꞌa̱ndʉ: “Yʉ jeꞌxy nigojʉ es jodoty ñʉjxʉt, esʉ jot nigojʉ es tꞌaxá̱jʉt ja jeꞌxy.” Per ʉjts mij nꞌanma̱a̱ydyʉp ko Dios yajminaampy ja tiempʉ ma̱ kyaj nnakyyajtuna̱ꞌa̱nʉm ja jot es ni ja jeꞌxy. Per ni wiꞌix tsoo mba̱a̱t mgajʉna̱ꞌa̱ndʉ ko yʉ nniniꞌxꞌa̱jtʉm tʉ yajpʉjtaꞌaky es nmʉꞌinduꞌunʉm, pes ja nniniꞌxꞌa̱jtʉm yʉꞌʉ dʉꞌʉn Nindsʉnꞌa̱jtʉm ꞌyoyꞌa̱jtʉngyʉjxm, esʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm yʉꞌʉ dʉꞌʉn nniniꞌxꞌa̱jtʉm ꞌyoyꞌa̱jtʉngyʉjxm.  
\v 14 Es éxtʉm ja Dios dyajjikypyejky ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ, xyajjikypyʉka̱ꞌa̱nʉm ʉdsa̱jtʉm nandʉꞌʉn mʉt ja myʉkꞌa̱jtʉn. 
\p  
\v 15 Miits mnija̱ꞌa̱dʉp ko ma̱ nꞌaxá̱jʉm ja Jesukristʉ, yʉ nniniꞌxꞌa̱jtʉm dʉꞌʉn wyeꞌemy niduꞌuk niduꞌuk éxtʉm tuk pekyjyaty ja Jesukristʉ ñiniꞌx. ¿Tii nbʉjkʉpts tuk peky ja Jesukristʉ ñiniꞌx es nyajnaybya̱a̱dʉdʉts mʉt tuꞌugʉ kujeñdyoꞌoxy es dʉꞌʉn wyʉꞌʉmʉt tiꞌigyʉ mʉt yʉꞌʉ? ¡Ni wiꞌix tsoo!  
\v 16 ¿O tii, kyaj xyñijáwʉdʉ ko diꞌibʉ naybyuwa̱ꞌkʉp mʉt tuꞌugʉ kujeñdyoꞌoxy, nimajtsk tiꞌigyʉ ꞌyittʉ? Pes ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: “Ko tuꞌugʉ yedyʉjk ñaybyuwa̱ꞌa̱gʉty mʉt tuꞌugʉ toxytyʉjk, dʉꞌʉn wyʉꞌʉmdʉ nimajtsk éxtʉm tuꞌuk jeꞌeyʉ niniꞌx.”  
\v 17 Per ko nꞌaxá̱jʉm ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm, tiꞌigyʉ ꞌyity ja njot nja̱ꞌa̱jʉnꞌa̱jtʉm mʉt yʉꞌʉ. 
\p  
\v 18 Kugaꞌaktʉ ja mʉꞌinduunk. Oytyim diꞌibʉ wiinkpʉty ja peky diꞌibʉ ja̱ꞌa̱y tyiimpy, kyaj dyajnibaxʉtʉ́kʉ ja ñiniꞌx. Per ja diꞌibʉ mʉꞌinduump, myʉdʉgeepy ja kyʉꞌʉm niniꞌx.  
\v 19 ¿Tii kyaj xyñijáwʉdʉ ko yʉ mniniꞌx yʉꞌʉ tsyʉna̱a̱ydyáknʉ Espíritʉ Santʉ, diꞌibʉ Dios mmooyʉdʉ, es ko ja Espíritʉ Santʉ ꞌyity ma̱ miidsʉty? Pa̱a̱tykyʉjxm miits kyaj mnayñiwindsʉnꞌátʉdʉ kʉꞌʉm, Diosʉ dʉꞌʉn nWindsʉnꞌa̱jtʉm,  
\v 20 mʉt ko yʉꞌʉ kyʉbajt ja diꞌibʉ ʉdsa̱jtʉm oj xyjapátʉm. Dʉꞌʉn mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ko oj xyjuꞌuyʉm es dʉꞌʉn xyjaꞌayꞌa̱jtʉm. Pa̱a̱ty ʉdsa̱jtʉm nyajtuꞌunʉm ja nniniꞌxꞌa̱jtʉm éxtʉmʉ Dios ttseky. 
\c 7  
\s1 Ka̱jxwíjʉn wiꞌixʉ kasa̱a̱dʉtʉjk jyikyꞌáttʉt 
\p  
\v 1 Tyam nꞌadsoojʉmbítyʉts diꞌibʉts miits xyajtʉʉdʉp. Tʉyꞌa̱jtʉnʉꞌʉ ko oy es kyaj ja̱ꞌa̱y pyʉktʉ.  
\v 2 Per kom ta nimay diꞌibʉ mʉꞌinduundʉp, pa̱a̱ty niduꞌuk niduꞌugʉ yedyʉjkʉty myʉdátʉp ja kyʉꞌʉm nʉdoꞌoxy, es nandʉꞌʉn niduꞌuk niduꞌugʉ toxytyʉjkʉty myʉdátʉp ja kyʉꞌʉm ñaꞌay.  
\v 3 Yʉ kasa̱a̱dʉ yedyʉjk kyuydyúnʉp diꞌibʉ pátʉp ttúnʉt mʉdʉ ñʉdoꞌoxy es nandʉꞌʉn ja kasa̱a̱dʉ toxytyʉjk kyuydyúnʉp diꞌibʉ pátʉp ttúnʉt mʉdʉ ñaꞌay.  
\v 4 Yʉ kasa̱a̱dʉ toxytyʉjk kyaj yʉꞌʉ jeꞌeyʉ natyuꞌuk tjaꞌaꞌáty ja kyʉꞌʉm niniꞌx, mʉʉt ja ñaꞌay tjaꞌaꞌáttʉ. Es nandʉꞌʉnʉ dʉꞌʉn ja kasa̱a̱dʉ yedyʉjk kyaj yʉꞌʉ jeꞌeyʉ natyuꞌuk tjaꞌaꞌáty ja kyʉꞌʉm niniꞌx, mʉʉt ja ñʉdoꞌoxy tjaꞌaꞌáttʉ.  
\v 5 Katʉ mnayjyʉjpkuga̱jxʉdʉ nixim niyam, ni ja yedyʉjk es ni ja toxytyʉjk. Pʉn mnayꞌʉʉ mnaygya̱jxʉdʉp es mnaymyastuꞌuda̱ꞌa̱nʉdʉ tuk tiempʉ es mga̱jxta̱ꞌa̱ktʉt es ok mnaybyuwa̱ꞌa̱gʉdʉt jatʉgok, mba̱a̱t dʉꞌʉn xytyundʉ ko tʉ xyꞌaga̱jxtúktʉ pʉn na̱a̱k xʉʉ mnaymyastuꞌuda̱ꞌa̱nʉdʉ. Per ko tpa̱a̱dʉt ja tiempʉ, net jatʉgok mnaybyuwa̱ꞌa̱gʉdʉt, kʉdiibʉ ja mʉjkuꞌugópk Satanás myajpekytyúnʉdʉt mʉt ja wiinkpʉ ko mꞌawaꞌxyꞌíttʉ. 
\p  
\v 6 Dios kyajts xytyuknipejky es nꞌanʉʉmʉdʉ tya̱a̱dʉ, jeꞌeyʉdsʉ dʉꞌʉn njʉna̱ꞌa̱ñ éxtʉm tuꞌugʉ nga̱jxwíjʉnʉts.  
\v 7 Ʉj jajʉna̱a̱mbʉts es dʉꞌʉnxyʉp nidʉgekyʉ mjikyꞌattʉ naydyuꞌuk éxtʉm ʉj. Per wiꞌixʉm ja Dios mmoꞌoyʉdʉ niduꞌuk niduꞌuk ja madakʉn, dʉꞌʉn mjikyꞌáttʉt naydyuꞌuk o kasa̱a̱dʉ. 
\p  
\v 8 Ʉj nꞌanʉʉmʉdʉ miidsʉty naydyuꞌuk ʉna̱ꞌkʉty, kixyʉdoꞌoxyʉty esʉ kuꞌekytyoꞌoxyʉty, oy jaꞌijty ko kyaj mbʉktʉ, éxtʉm ʉjʉn.  
\v 9 Per pʉn kyaj mmada̱ꞌa̱ga̱ꞌa̱ndʉ mꞌíttʉt naydyiꞌigyʉty, waanʉ oy es mdimpʉ́ktʉt, kʉdiibʉ mnayyajtóyʉdʉt mʉdʉ tsojkʉn. 
\p  
\v 10 Per ja diꞌibáty tʉ pyʉktʉ, ndukꞌanaꞌamdʉpts es kyaj ñaymyastuꞌudʉdʉt. Tya̱dʉ anaꞌamʉn tʉyꞌa̱jtʉnʉꞌʉ. Kyajts ʉj nꞌanaꞌamʉnʉty, ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm dʉꞌʉn ja ꞌyanaꞌamʉn.  
\v 11 Es pʉn ja pʉ́n tmastuꞌuty ja ñaꞌay, naydyiꞌigyʉ dʉꞌʉn ꞌyítʉty, o nik oy ttimnijodʉmbítʉt ja ñaꞌay. Nandʉꞌʉnʉ yedyʉjkʉty kyaj tmastuꞌudʉt ja ñʉdoꞌoxy. 
\p  
\v 12 Yʉ wiinkpʉty nꞌanmaabyʉts mʉdʉdsʉ ngʉꞌʉm winma̱ꞌa̱ñ. Ko pʉn jaa yʉ nmʉmʉbʉjkpʉꞌa̱jtʉm tnʉdoꞌoxyꞌáty tuꞌuk diꞌibʉ kyaj nmʉmʉbʉjkpʉꞌa̱jtʉm es ꞌyaꞌijxʉp tsyʉʉnʉt mʉdʉ ñaꞌay, yʉ nmʉmʉbʉjkpʉꞌa̱jtʉm kyaj tmastuꞌudʉt ja ñʉdoꞌoxy.  
\v 13 Es pʉn yʉ nmʉmʉbʉjkpʉ toxytyʉjk myʉda̱jtypy tuꞌugʉ ñaꞌay diꞌibʉ kyaj nmʉmʉbʉjkpʉꞌa̱jtʉm, pʉn ꞌyaꞌijxʉp tsyʉʉnʉt mʉdʉ ñʉdoꞌoxy, kyaj tmastuꞌudʉt ja ñaꞌay.  
\v 14 Mʉt ko ja kasa̱a̱dʉ yedyʉjk diꞌibʉ kyaj Dios tmʉdúñ es ꞌyakjikyꞌaty mʉdʉ ñʉdoꞌoxy diꞌibʉ Diosmʉduump, ꞌyaxá̱jʉp ja Diosʉ kyunuꞌxʉn mʉt yʉꞌʉgyʉjxm ja ñʉdoꞌoxy. Es ja kasa̱a̱dʉ toxytyʉjk diꞌibʉ kyaj Dios tmʉdúñ es ꞌyakjikyꞌaty mʉdʉ ñaꞌay diꞌibʉ myʉdiimpy ja Dios, ꞌyaxá̱jʉp ja Diosʉ kyunuꞌxʉn mʉt yʉꞌʉgyʉjxm ja ñaꞌay. Pa̱a̱ty ja ꞌyuꞌunk ꞌyʉna̱ꞌkʉty kyaj dyʉꞌʉnʉty éxtʉmʉ diꞌibʉ kyaj Dios tmʉdúñ. Niꞌigʉ tꞌaxa̱jʉ ja Diosʉ kyunuꞌxʉn mʉt yʉꞌʉgyʉjxm ja tya̱a̱k o tyeety diꞌibʉ Diosmʉduump. 
\p  
\v 15 Pʉn ja diꞌibʉ kyaj tmʉdúñ ja Jesukristʉ tmastuꞌuda̱ꞌa̱ñ ja ñʉdoꞌoxy o ñaꞌay mʉt ko tmʉdúñ ja Jesukristʉ, naꞌix waꞌan tnejxy. Pʉn dʉꞌʉn ttseky, ja kasa̱a̱dʉ yedyʉjk o ja toxytyʉjk diꞌibʉ myʉdiimpy ja Jesukristʉ, kyaj jyatyimnigutíkyʉty es kyaj ñaywya̱ꞌxʉdʉt, jaꞌa ko mʉt ko kyanaywya̱ꞌxʉdʉt, ta nʉjx dyajtʉ́kʉdʉ tsipkajxy. Es ja Dios tʉ mdukniwówʉdʉ es mjikyꞌáttʉt agujk jotkujk.  
\v 16 Mʉt ko mij toxytyʉjk, Jesukristʉ myʉbʉjkpʉ, kyaj xyñijawʉ pʉn mijtskyʉjxm ja mñaꞌay diꞌibʉ kyaj yʉꞌʉdyʉ Jesukristʉ myʉbʉjkpʉ tmʉbʉ́kʉt ja Jesukristʉ es ñitsoꞌogʉt. Es mij yedyʉjk, myʉbʉjkpʉ Jesukristʉ, kyaj xyñijawʉ pʉn mijtskyʉjxm ja mnʉdoꞌoxy diꞌibʉ kyaj yʉꞌʉdyʉ Jesukristʉ myʉbʉjkpʉ tmʉbʉ́kʉt ja Jesukristʉ es ñitsoꞌogʉt. 
\p  
\v 17 Oytyim wiꞌix tsooty, niduꞌuk niduꞌuk mjikyꞌáttʉp dʉꞌʉn éxtʉm ja Dios myajmada̱ꞌa̱gʉdʉ, es dʉꞌʉn éxtʉmʉ naty mꞌittʉ ko ja Dios mwoojʉdʉ. Dʉꞌʉnʉts nyajnigutúkʉ ma̱jaty ja mʉbʉjkpʉtʉjk ñaymyúkʉdʉ.  
\v 18 Pʉn ja Dios wyeepy niduꞌuk diꞌibʉ tʉ yajtsíky waanʉ\f + \fr 7:18 \ft Ix Lukʉs 1:59.\f*, waꞌanʉ tya̱a̱dʉ tweꞌemy dʉꞌʉñʉ. Es pʉn wyeepy tuꞌuk diꞌibʉ kyaj tsyíkyʉty waanʉ, waꞌan kyaj dyajtsíky.  
\v 19 Oy tʉ yajtsíky o kyayajtsujkpʉ, ni ti tkatsooty. Diꞌibʉ sitʉy nigutiky es nguydyuꞌunʉm, jaꞌa es nduꞌunʉm éxtʉm ja Dios dyajnigutúkʉ.  
\v 20 Niduꞌuk niduꞌugʉ ja̱ꞌa̱yʉty wyʉꞌʉmʉt éxtʉmʉ naty ko ja Dios wyoojʉ.  
\v 21 Pʉn juyʉ naty mꞌity ko Dios mwoojʉ, katʉ ti xyjawʉ mʉt yʉꞌʉ. Per pʉn mmoꞌoyánʉdʉp ja mꞌawa̱ꞌa̱tstumꞌa̱jtʉn, axá̱jʉdʉ.  
\v 22 Pes diꞌibʉ naty juy ijtp ko Dios wyoojʉ es tmʉbʉ́kʉt ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm, tyam awa̱ꞌa̱tstúm ma̱ Nindsʉnꞌa̱jtʉm; es nandʉꞌʉn ja̱jtpʉ dʉꞌʉn ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ naty ijtp awa̱ꞌa̱tstúm ko Dios wyoojʉ, tyam ꞌyity juybyʉn ma̱ yʉ Jesukristʉ.  
\v 23 Dios tʉ mjúyʉdʉ tsoba̱a̱ty. Katʉ mnayyákʉdʉ éxtʉm juybyʉn ma̱ yʉ ja̱ꞌa̱yʉty.  
\v 24 Pes dʉꞌʉn, mʉguꞌugítʉty, waꞌan dʉꞌʉñʉm niduꞌuk niduꞌuk tꞌity éxtʉm ko ja Dios wyoojʉ. 
\p  
\v 25 Tyam nꞌadsoojʉmbítyʉts diꞌibʉts xyajtʉʉdʉp pʉn mba̱a̱t pyʉktʉ mꞌuꞌungʉ kixyʉdoꞌoxyʉtypyʉ, o kyaj. Yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ kyaj oj xytyukmʉnikaagʉts ni ti ka̱jxwíjʉn mʉdʉ tya̱a̱dʉ dʉꞌʉmbʉ; per nwinma̱ꞌa̱ñmyooydyʉpts ʉj, éxtʉm tuꞌuk diꞌibʉ mba̱a̱t xymyʉbʉktʉ jaꞌagyʉjxm ko Nindsʉnꞌa̱jtʉm tʉts xypyaꞌꞌayoy.  
\v 26 Mʉt ko tyam nyajna̱jxʉnʉ nimʉja̱a̱ ja tiempʉ, pa̱a̱ty ʉjtsʉmʉ ngʉꞌʉm winma̱ꞌa̱ñ nik oy ko ja ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyakꞌittʉ dʉꞌʉñʉ.  
\v 27 Pʉn jamʉ mnʉdoꞌoxy, kyaj xymyastuꞌudʉt; es pʉn kyaj pʉ́n, kyaj xyꞌʉxta̱ꞌa̱yʉt.  
\v 28 Es pʉn mbʉjktʉp, kyaj yʉꞌʉ pyojpʉty. Per diꞌibáty pʉjktʉp, tyimmʉdatándʉp ja ꞌyamay jyotmáyʉty ma̱ tya̱dʉ jikyꞌa̱jtʉn, es ʉj kyajtsʉ tya̱a̱dʉ njatseky. 
\p  
\v 29 Mʉguꞌugítʉty, diꞌibʉts njaꞌꞌandijpy, yʉꞌʉ tya̱a̱dʉ ko waanʉ jeꞌeyʉ nꞌakmʉda̱jtʉm ja tiempʉ. Aya̱ bom ja diꞌibáty kasa̱a̱dʉty dʉꞌʉn ꞌyakjikyꞌáttʉt éxtʉmxyʉp tʉ kyadimpʉktʉ.  
\v 30 Diꞌibʉ ijttʉp jotmaymyʉʉt, dʉꞌʉn ꞌyꞌítʉt éxtʉm kyadimmay kyadimta̱jtʉ. Diꞌibáty ijt xoondʉp, naybyʉjta̱ꞌa̱gʉdʉp éxtʉm kyadimxonda̱ꞌa̱ktʉ. Es diꞌibáty ti tʉ tjuydyʉ, jikyꞌáttʉp éxtʉm tkadimjaꞌajʉty diꞌibʉ naty tʉ tjuy.  
\v 31 Diꞌibʉ ya̱ naxwiiñ mdukꞌijt mdukxoondʉp, myajtúndʉp ja̱ꞌa̱jʉn mʉʉt, ni xykyadimtukmʉj xykyadimtukpa̱a̱dʉt, mʉt ko na̱jx kʉjxp diꞌibʉ ijtp naxwiiñ. 
\p  
\v 32 Ndsejpyʉts es miits kyaj ti mnaydyukmay mnaydyuktá̱jʉdʉt. Yʉ naydyuꞌuk ʉna̱ꞌktʉjk yʉꞌʉ ꞌya̱a̱ꞌa̱jty jyotꞌa̱jtypy wiꞌix mba̱a̱t tmʉjjáwʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm.  
\v 33 Per ko pyʉjknʉdʉ, yʉꞌʉ myaay wyijtsypy diꞌibʉ ya̱ naxwiiñ es wiꞌix mba̱a̱t dyajxondaꞌaky ja ñʉdoꞌoxy.  
\v 34 Nan tʉgatsyʉꞌʉ yʉ kasa̱a̱dʉ toxytyʉjk mʉdʉ diꞌibʉ kyaj kyasa̱a̱dʉty. Ja diꞌibʉ kyaj kyasa̱a̱dʉty wyinma̱ꞌa̱ñꞌajtypy diꞌibʉ jyaꞌaꞌa̱jtypy ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm es dʉꞌʉn ꞌyítʉt wa̱ꞌa̱ts ma̱ Dios, dʉꞌʉn ja ñiniꞌx es dʉꞌʉn ja ꞌyanmʉja̱ꞌa̱n. Per ja kasa̱a̱dʉ toxytyʉjk myaay wyijtsypy ja diꞌibʉ ijtp naxwiiñ es wiꞌix dyajxonda̱ꞌa̱gʉt ja ñaꞌay.  
\v 35 Tya̱a̱dʉ nꞌanʉʉmʉdʉ jaꞌa es xytyukꞌoyꞌáttʉt es kyaj mʉt kots nyajkubéky ko pʉ́n pyeky. Ndukmʉdsojktʉp tuꞌugʉ oybyʉ jikyꞌa̱jtʉn diꞌibʉ mʉʉt mnaygyʉyákʉdʉt amumduꞌuk ma̱ yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm. 
\p  
\v 36 Es pʉn jaa na̱a̱k jyʉnaꞌañ ja uꞌunkteety ko waanʉ oy esʉ ñʉʉx pyʉ́kʉt, jaꞌa ko yʉ jyʉmʉjt wimbajtꞌadʉ́tsp, es pʉn ꞌyijxypy ko ja ꞌyuꞌunk kyaj tꞌaꞌixʉ ꞌyítʉt naydyuꞌuk, dʉꞌʉnʉ dʉn mba̱a̱t ttuñ éxtʉm ꞌyoybyʉdsʉꞌʉmxʉdʉt. Mba̱a̱t dyajpéky. Taadʉ kyajpʉ pyojpʉty.  
\v 37 Es pʉn yʉ uꞌunkteety kyaj dyajpʉka̱ꞌa̱ñ ja ñʉʉx, mʉt ko tꞌixy ko myʉdánʉp ꞌyítʉt naydyiꞌigyʉ, es pʉnʉ tadʉ uꞌunkteety jʉna̱a̱mp es ꞌyítʉt kixyʉdoꞌoxy ma̱ yʉ tyeedyʉ tyʉjk, pes oyʉ dʉꞌʉn ttuñ.  
\v 38 Pes dʉꞌʉn yʉ jawyiimbʉ uꞌunkteety oyʉ dʉꞌʉn ttuñ ko yʉ ꞌyuꞌunk dyaky es pyʉ́kʉt, per ja myʉmajtskpʉ uꞌunkteety waanʉ oy ttuñ ko kyaj dyaky ja ꞌyuꞌunk es pyʉ́kʉt. 
\p  
\v 39 Nigutiky es tuꞌugʉ kasa̱a̱dʉ toxytyʉjk ꞌyítʉt yʉꞌʉyʉ mʉt ja ñaꞌay ma̱a̱nʉm ꞌyakjikyꞌaty; per ko ja yedyʉjk ꞌyoꞌknʉt, niwa̱ꞌa̱ts kuwa̱ꞌa̱ts wyeꞌemy tadʉ kuꞌekytyoꞌoxy es pyʉ́kʉt mʉt diꞌibʉ yʉꞌʉ tsyejpy, yʉꞌʉyʉ diꞌibʉ sitʉy nandʉꞌʉn myʉbejkypy ja Jesukristʉ.  
\v 40 Per ʉj njajʉna̱ꞌa̱ñʉts ko waanʉ oy es kyaj jatʉgok pyʉ́kʉt, es ʉj jʉna̱a̱mbʉts ko nmʉda̱jtypyʉts ja Diosʉ Jya̱ꞌa̱jʉn kodsʉ dʉꞌʉn njʉna̱ꞌa̱ñ. 
\c 8  
\s1 Jeꞌxy diꞌibʉ jyatukwindsʉꞌkʉp ja agojwinnáx 
\p  
\v 1 Tyamdsʉ net nꞌadsoojʉmbíty ja diꞌibʉts xyajtʉʉdʉp yʉꞌʉgyʉjxm ja jeꞌxy diꞌibʉ tʉ yajtukwindsʉꞌʉgʉ agojwinnáx. Nnija̱ꞌa̱m ko nidʉgekyʉ nmʉda̱jtʉm ja jaygyujkʉn. Yʉ jaygyujkʉn yʉꞌʉ dʉꞌʉn yajmʉj yajpátʉp ja ja̱ꞌa̱yʉty, per ja tsojkʉn yʉꞌʉ dʉꞌʉn yajmʉjwiin yajkajaajʉp ja ja̱ꞌa̱yʉ myʉbʉjkʉn.  
\v 2 Pʉn ja pʉ́n ñaymyʉjkuyaꞌaxyʉty ko yʉꞌʉ tnijawʉ oynʉꞌʉnʉn, kyaj tnijawʉ éxtʉm dʉn pyaadyʉty tnijáwʉt.  
\v 3 Per diꞌibʉ tsyejpy ja Dios, ixyꞌa̱jtʉp ja Dios. 
\p  
\v 4 Nꞌokmadyákʉm ja jeꞌxy diꞌibʉ tʉ yajtukwindsʉꞌʉgʉ agojwinnáx. Tʉyꞌa̱jtʉnʉꞌʉ ko ni tuꞌugʉ agojwinnáx kyaj ti ttsooty, es tʉyꞌa̱jtʉnʉꞌʉ ko tiꞌigyʉ jeꞌeyʉ Dios, kyajpʉ wiinkpʉ.  
\v 5 Oy nijaꞌajʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉ ko ta nimayʉ dios esʉ windsʉ́nʉty tsa̱jpótm es naxwiiñ,  
\v 6 ʉdsa̱jtʉm nnija̱ꞌa̱m ko ta tiꞌigyʉ Dios diꞌibʉ nmʉduꞌunʉm es ma̱ tʉgekyʉ tsyondaky diꞌibʉ jaaꞌa̱jtp; es nan nnija̱ꞌa̱m ko ta tiꞌigyʉ Windsʉ́n, yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ diꞌibʉ mʉt tʉgekyʉ oj yajkojy es diꞌibʉ xyajjikyꞌa̱jtʉm. 
\p  
\v 7 Per kyaj nidʉgekyʉ tnijáwʉdʉ tya̱dʉ dʉꞌʉmbʉ winma̱ꞌa̱ñ. Na̱a̱gʉty dʉꞌʉñʉm tꞌawda̱jttʉ agojwinnáx, kʉꞌʉm tjáwʉdʉ ko pyojpʉty pʉn jyʉꞌxtʉp ja jeꞌxy diꞌibʉ tʉ ñejxy windsʉꞌkʉn ma̱ agojwinnáx.  
\v 8 Tʉyꞌa̱jtʉn ko diꞌibʉ njʉꞌxʉm, kyaj yʉꞌʉgyʉjxmʉty xyꞌaxá̱jʉm ja Dios; pes kyaj ndukꞌoybyʉdsʉꞌʉmʉm pʉn njʉꞌxʉm es ni ngaja̱jtʉm axʉʉk pʉn kyaj njʉꞌxʉm.  
\v 9 Naygywentʉꞌátʉdʉ ko ti xytyundʉ. Oy miidsʉty ti xytyúndʉt es kyaj xypyekyjyáwʉdʉ, kyajʉ dʉꞌʉn xytyúndʉt pʉn jaꞌagyʉjxm xyajpekykya̱ꞌa̱dʉ ja mmʉguꞌuk.  
\v 10 Jaꞌa ko pʉn tuꞌugʉ mmʉguꞌuk myʉbejkypy ko kyaj ꞌyóyʉty ko ja̱ꞌa̱y tjʉꞌxtʉ ja tsuꞌutsy diꞌibʉ tʉ yajtukwindsʉꞌʉgʉdʉ agojwinnáxʉty, es mꞌijxʉp ko mgay mꞌiiky ma̱ agojwinnáxʉty yajwindsʉꞌʉgʉdʉ, ¿kyajʉ da xyonda̱ꞌa̱gʉt es tjʉꞌxtʉt ja tsuꞌutsy diꞌibʉ tʉ yajtukwindsʉꞌʉgʉdʉ agojwinnáxʉty?  
\v 11 Es dʉꞌʉn mʉt jaꞌagyʉjxm diꞌibʉ mij mnija̱ꞌa̱p xyajtʉgóy ja mmʉguꞌuk, es mʉt yʉꞌʉgyʉjxm nandʉꞌʉn ꞌyeꞌky ja Jesukristʉ.  
\v 12 Es ko dʉꞌʉn xyajpojpʉtúnʉt ja mmʉguꞌuk diꞌibʉ jya̱ꞌa̱p ko kyaj ꞌyóyʉty ko ja̱ꞌa̱y tjʉꞌxtʉ tadʉ tsuꞌutsy, extʉ mbojpʉtuump nandʉꞌʉn mij ma̱ yʉ Jesukristʉ.  
\v 13 Pa̱a̱dyʉts ʉj njʉna̱ꞌa̱ñ ko ni na̱ꞌa̱ts nganakyjyʉꞌxʉt jatʉgokʉ tsuꞌutsy pʉn mʉt yʉꞌʉgyʉjxm nyajtʉgóyʉts ʉj ja nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm. 
\c 9  
\s1 Wiꞌix ja Pa̱a̱blʉ dyajtúñ ja ꞌyawa̱ꞌa̱tstuuyꞌa̱jtʉn 
\p  
\v 1 ¿Tii kyajts ʉj xytyijy mba̱a̱t nduñ diꞌibʉts ndsejpyʉ? ¿Tii kyajts ʉj nꞌapóstʉlʉty? ¿Tii kyajts ʉj tʉ nꞌixy ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ? ¿Tii kyaj miits xyꞌaxá̱jʉdʉ Jesukristʉ mʉt ko nꞌawa̱ꞌa̱nʉdʉ ko yʉꞌʉ xyajnitsókʉmʉ?  
\v 2 Waꞌanʉ da wiinkpʉ xykyaꞌʉxkáptʉts kots ʉj nꞌapóstʉlʉty; per tʉyꞌa̱jtʉn kots miidsʉ dʉꞌʉn xyꞌʉxkaptʉ, jaꞌa ko xymyʉbʉktʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm jaꞌagyʉjxm ko nꞌawa̱ꞌa̱nʉdʉ jyaꞌa es jaꞌagyʉjxm tyʉyꞌa̱jtʉndʉ́kʉ kots ʉj nꞌapóstʉlʉty. 
\p  
\v 3 Dʉꞌʉnʉts nꞌadsoojʉmbíty diꞌibátyʉts xyñiꞌoꞌo xyñiyáxʉdʉp.  
\v 4 Ko ʉj nandʉꞌʉn xypyátpʉts es nꞌaxá̱jʉt diꞌibʉts xymyooydyʉp esʉts ngay nꞌuugʉdʉts,  
\v 5 es nan mba̱a̱dʉts nnʉdoꞌoxyꞌáty tuꞌuk diꞌibʉ Diosmʉduump, dʉꞌʉn éxtʉm ttundʉ ja wiinkpʉ apóstʉlʉty es ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesusʉ myʉgaꞌaxʉty esʉ Peedrʉ.  
\v 6 ¿O mjʉnándʉp miidsʉty xytyijy ko ʉj esʉ Bernabee, jeꞌeyʉts nimajtskʉty kyaj mba̱a̱t nmastuꞌuttʉ ja ngʉꞌʉmduunk esʉts nga̱jxwa̱ꞌxtʉt ja Diosʉ ꞌyayuk?  
\v 7 ¿Tii, diꞌibʉ solda̱a̱dʉꞌa̱jtp kʉꞌʉm ñayñigástʉdyʉ? ¿Es tii, diꞌibʉ kyuyiipy kyudajpy ja uuvʉ kam kyaj mba̱a̱t tjeꞌxyʉ? ¿Es tii, diꞌibʉ borreegʉkwentʉꞌa̱jtp kyaj mba̱a̱t tꞌiiky ja letsyʉ diꞌibʉ myaꞌtsypyʉ?  
\v 8 Es éxkʉm mjʉna̱a̱mbʉdʉ ko ʉj njʉna̱ꞌa̱ñʉdsʉ dʉꞌʉn mʉdʉdsʉ ngʉꞌʉm winma̱ꞌa̱ñ, per nandʉꞌʉn tmadyaꞌaky ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn.  
\v 9 Pes dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ: “Katʉ xyꞌajiitsy ja noviiʉ ma̱ twindeeñ ja triigʉ.” Tʉyꞌa̱jtʉnʉꞌʉ ko Dios kyaj dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ mʉt ko tpaꞌꞌayoy ja yuubʉ,  
\v 10 ʉdsa̱jtʉmgyʉjxmʉty dʉꞌʉn jyʉnáñ; mʉt ko ʉdsa̱jtʉm nꞌoyꞌa̱jtʉngyʉjxm Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn jyʉnaꞌañ es ja yajꞌyuubʉ es nandʉꞌʉn ja triigʉ windaꞌambʉ tyundʉ es tꞌajotꞌattʉ es tꞌaxá̱jʉdʉt diꞌibʉ pátʉp ma̱ ja pʉjtaꞌaky pyʉdeꞌeky.  
\v 11 Nandʉꞌʉn ja̱jtpʉ dʉꞌʉn, jaꞌa ko ʉʉdsʉty, tʉts miits nadʉꞌʉñʉ ndukꞌʉxpʉktʉ ja Diosʉ ꞌyayuk, xyjapátpʉts oynʉꞌʉnʉn nꞌaxá̱jʉdʉts miidsʉ mbudʉjkʉn.  
\v 12 Pes pʉnʉ wiinkpʉty ꞌyawijxtʉp es miits xypyudʉ́kʉdʉt, ʉʉdsʉty waanʉ niꞌigʉts xyjapa̱a̱ttʉ. 
\p Tʉyꞌa̱jtʉnʉꞌʉ ko kyajts nyajtuundʉ diꞌibʉts xyjapáttʉp. Nik niꞌigʉts tʉ nmʉdánʉdʉ óyʉts ti xyjatʉgoyꞌa̱jtxʉbʉdʉ. Dʉꞌʉnʉts ndundʉ kʉdiibʉts nyajtuꞌadúktʉt ko yajka̱jxwaꞌxy ja oybyʉ ayuk diꞌibʉ Jesukristʉ ñimadyakypy. 
\p  
\v 13 Miits mnija̱ꞌa̱dʉp ko diꞌibáty jap tuundʉp ma̱ mʉj tsa̱jptʉjk, yʉꞌʉ ñijikyꞌa̱jttʉp diꞌibʉ jap ma̱ mʉj tsa̱jptʉjk. Jaꞌa njʉna̱ꞌa̱nʉm diꞌibʉ jap ma̱ ja artal tuundʉp ma̱ yajpʉjtaꞌaky ja windsʉꞌkʉn, es yʉꞌʉjʉty pátʉdʉp tjʉꞌxtʉt oynʉꞌʉnʉn ja tsuꞌutsy diꞌibʉ jap yajꞌya̱jkp windsʉꞌkʉn.  
\v 14 Nandʉꞌʉnʉ dʉꞌʉn yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm tyuknibʉjtákʉ ko yʉ diꞌibáty kya̱jxwa̱ꞌxtʉp ja oybyʉ ayuk, tadʉ tyuunk tyukjikyꞌáttʉp.  
\v 15 Per ʉj ni na̱ꞌa̱nʉmts ngayajtúñ diꞌibʉts xyjapatp, ni jeꞌeyʉts miits ngatuknijáyʉdʉ tya̱a̱dʉ esʉts ti oynʉꞌʉnʉn xymyoꞌoydyʉdʉts. Nik óyʉts ndimꞌoogʉt ma̱a̱nʉmts xykyapʉjkʉdʉ tya̱dʉ jotkujkꞌa̱jtʉn diꞌibʉts nmʉda̱jtypy kots nadʉꞌʉñʉ nga̱jxwaꞌxy ja oybyʉ ayuk. 
\p  
\v 16 Ʉj kyajts mba̱a̱t ndukmʉj ndukpa̱a̱dʉ ma̱ts nga̱jxwaꞌxy ja oybyʉ ayuk, mʉt ko yʉꞌʉdsʉ dʉꞌʉnʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm tʉ xytyuknipeky esʉts ndúnʉt. ¡Pa̱a̱ty, pʉroobʉ ʉj pʉn kyajts nguydyúñ!  
\v 17 Kooxyʉpts ʉj kʉꞌʉm tʉ nꞌokwinꞌixy nga̱jxwa̱ꞌxa̱ꞌa̱ñʉts ja nitsokʉn éxtʉmts ndukganarata̱ꞌa̱ñ, nꞌaxá̱jʉpxyʉpts ja nmʉjuꞌuñʉts; per ʉj kyajts nwinꞌijxy kʉꞌʉmʉ tya̱dʉ tuunk, Diósʉdsʉ dʉꞌʉn xywyinꞌijx es xymyooyʉdsʉ tya̱dʉ tuunk.  
\v 18 Pes, ¿ti mʉjuꞌuñʉts nꞌaxá̱jʉp? Yʉꞌʉ jeꞌeyʉ tya̱a̱dʉ kots nga̱jxwaꞌxy ja oybyʉ ayuk namayꞌa̱jtʉn es ni ngaꞌꞌamdóyʉts esʉ ja̱ꞌa̱y xypyudʉ́kʉdʉt éxtʉmts xyjapa̱a̱ty kots ʉj nꞌapóstʉlʉty. 
\p  
\v 19 Kyajts ʉj tʉ nyajtukmʉdeeky pʉ́n; per dʉꞌʉnʉts nnaygyojyʉty éxtʉmʉ tuumbʉ juybyʉ ma̱ nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty, es dʉꞌʉn ndukꞌaxá̱jʉdʉts ja ja̱ꞌa̱yʉty ja Jesukristʉ nʉꞌʉnʉts nmadaꞌaky.  
\v 20 Pa̱a̱ty kots nꞌity ma̱ yʉ israelítʉty, dʉꞌʉnʉts nꞌity éxtʉm yʉꞌʉjʉty, es dʉꞌʉn tꞌaxá̱jʉdʉt ja Jesukristʉ; es mʉt ja diꞌibʉ pyanʉjxtʉp ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn, óyʉts ʉj tadʉ anaꞌamʉn patkʉꞌʉy ngaꞌity, ijtpʉts éxtʉm tuꞌuk diꞌibʉ pyanejxypyʉ tadʉ anaꞌamʉn es dʉꞌʉn tꞌaxá̱jʉdʉt ja Jesukristʉ.  
\v 21 Nandʉꞌʉn ja̱jtpʉ dʉꞌʉn mʉt ja diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty diꞌibʉ kyaj tmʉdaty ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn, ijtpʉts nandʉꞌʉn éxtʉm diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty, jaꞌa dʉꞌʉn es tꞌaxá̱jʉdʉt nandʉꞌʉn ja Jesukristʉ. Kyajts njʉna̱ꞌa̱ñ ko kyajts nguydyúñ ja Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn; pes Jesukristʉ ꞌyanaꞌamʉnʉts xyajkutujkp.  
\v 22 Kots nꞌijty mʉt ja diꞌibʉ kyaj tmʉdaty mʉj wiin kajaa ja myʉbʉjkʉn, nandʉꞌʉnʉts nnaybyʉjtákʉ éxtʉm diꞌibʉ dʉn kyaj tmʉdaty mʉj wiin kajaa ja myʉbʉjkʉn. Kots nꞌijty mʉt oytyim diꞌibʉ ja̱ꞌa̱yʉty, nandʉꞌʉnʉts nnaybyʉjtaꞌagyʉty éxtʉm yʉꞌʉjʉty, es dʉꞌʉn na̱a̱gʉty ñitsoꞌoktʉt.  
\v 23 Ndúñʉts dʉꞌʉn tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ mʉt yʉꞌʉgyʉjxm ja oybyʉ ayuk, es dʉꞌʉn diꞌibʉ myʉdoodʉp pya̱a̱dʉdʉt tiꞌigyʉ mʉt ʉj ja nitsokʉn. 
\p  
\v 24 Tʉ xyñijáwʉdʉ miidsʉty ko ma̱ tuꞌugʉ pʉyʉꞌkkijxyʉk, nidʉgekyʉ ja pʉyʉꞌkpʉ pyʉyʉꞌʉktʉ, per jeꞌeyʉ tiꞌigyʉ diꞌibʉ ꞌyaxá̱jʉp ja mayꞌaty. Pes éxtʉmʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ pʉyʉꞌkkijxyʉp yajmayꞌáty, nandʉꞌʉn miits xyꞌíxtʉt wiꞌixʉ Dios ttseky es mjikyꞌáttʉt, es dʉꞌʉn mmayꞌátʉdʉt.  
\v 25 Nidʉgekyʉ diꞌibʉ pʉyʉꞌkkijxyʉyándʉp, nayjyʉjpꞌijxʉdʉp es nayjyʉjwijtsʉmbijtʉdʉp oytyim diꞌibʉty mʉʉt. Dʉꞌʉn ttundʉ es tganaráttʉt ja koronʉ ak ujts a̱a̱ybyʉ diꞌibʉ pojʉn ñiꞌxy; per ʉdsa̱jtʉm nnayjyʉjpꞌijxʉm es nmʉmʉdoꞌom ja Dios es dʉꞌʉn yʉꞌʉ xymyayꞌa̱jtʉm mʉt tuꞌugʉ koronʉ diꞌibʉ ni na̱ꞌa̱ kyaniꞌxy.  
\v 26 Pa̱a̱ty ʉjtsʉ dʉꞌʉn éxtʉm ja oybyʉ pʉyʉꞌkpʉ diꞌibʉ pʉyʉꞌkp tʉyʉ ma̱ pyʉyʉꞌkja̱ꞌta̱ꞌa̱ñ. O mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ko kyajts ʉj dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ koxa̱a̱mp es tʉgok tʉgok tnixa̱jeꞌeky, kyaj jyaꞌty ja kyoxy.  
\v 27 Ʉj ndukkumʉdeebyʉts ja nniniꞌxʉts es njʉjwijtsʉmbítyʉts yajxón, kʉdiibʉts ʉj nʉjx nweꞌemy ʉxkumay óyʉts jaꞌijty njaka̱jxwaꞌxy ja oybyʉ ayuk. 
\c 10  
\s1 Ka̱jxwíjʉn es kyaj nꞌawda̱jtʉm diꞌibʉ kyaj Dyiósʉty 
\p  
\v 1 Ndsejpyʉts es miits xyñijáwʉdʉt mʉguꞌugítʉty, ko yʉ nꞌaptʉjkꞌa̱jtʉm ꞌyijttʉ nidʉgekyʉ yoots patkʉꞌʉy, es nidʉgekyʉ ttukna̱jxtʉ ja Tsapts Jikymyejyñ.  
\v 2 Es dʉꞌʉn mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ko nidʉgekyʉ jaꞌajʉty oj ñʉbajtta̱ꞌa̱ydyʉ yoodsóty es ma̱ ja jikymyejyñ ko ñaygyʉya̱jkʉdʉ ma̱ Moisés.  
\v 3 Es nandʉꞌʉn nidʉgekyʉ tjʉꞌxtʉ ja jeꞌxy diꞌibʉ Dios mooyʉdʉ,  
\v 4 es nidʉgekyʉ tꞌuktʉ ja nʉʉ diꞌibʉ Dios ya̱jk, ja nʉʉ diꞌibʉ yajpʉdsʉʉm tsa̱a̱gaadsóty; esʉ tadʉ tsa̱gaats yʉꞌʉ dʉꞌʉn kyudʉnaapy ja Jesukristʉ diꞌibʉ naty nʉjxp mʉt yʉꞌʉjʉty.  
\v 5 Oy yʉꞌʉjʉty nidʉgekyʉ oj jyamoꞌoyʉdʉ tya̱dʉ Diosʉ kyunuꞌxʉn, jatim jawaanʉ kyadimꞌoꞌkta̱a̱ydyʉ mʉj ittum mʉt ko tkamʉmʉdoodʉ Dios. 
\p  
\v 6 Tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn tyuun jya̱jtʉ éxtʉm tuꞌugʉ ijxpajtʉn mʉt ʉdsa̱jtʉm, kʉdiibʉ nbaduꞌunʉm diꞌibʉ kyaj ꞌyóyʉty, éxtʉm yʉꞌʉjʉty ꞌyadʉtstʉ.  
\v 7 Pa̱a̱ty miidsʉty katʉ xymyayꞌat xywyindsʉꞌʉgʉdʉ agojwinnáxʉty, éxtʉm yʉꞌʉjʉty nimay ꞌyadʉtstʉ, éxtʉm jyʉnaꞌañ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn: “Ja ja̱ꞌa̱yʉty ñaxwaꞌtstʉ ka̱a̱y ukpʉ, es pyʉdʉꞌʉktʉ ajts xondakpʉ.”  
\v 8 Kyaj nmʉꞌinduꞌunʉm, éxtʉm yʉꞌʉjʉty nimay ꞌyadʉtstʉ, es ꞌyoꞌktʉ iꞌpx tʉgʉk mil ma̱ tuꞌukpʉ jeꞌeyʉ xʉʉ.  
\v 9 Es nan kyaj nmʉꞌꞌʉdʉgoꞌoy nmʉga̱jxtʉgoꞌoyʉm ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Dios, éxtʉm na̱a̱gʉty yʉꞌʉjʉty ttuundʉ, es pa̱a̱ty ꞌyoꞌktʉ ko tsyuꞌtsʉdʉ awa̱ꞌa̱ndsa̱ꞌa̱ñʉty.  
\v 10 Es kyaj ndukꞌakꞌa̱jtʉm ja Dios, éxtʉm yʉꞌʉjʉty nijaꞌajʉty ttukꞌakꞌa̱jttʉ, es pa̱a̱ty yaꞌoꞌkʉdʉ ja anklʉs diꞌibʉ Dios kyajx. 
\p  
\v 11 Tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn jya̱jtʉ ma̱ nꞌaptʉjkꞌa̱jtʉm es yajpʉjtáky ja̱a̱ybyéty ma̱ Diosʉ jyaaybyajtʉn éxtʉm tuꞌugʉ ijxpajtʉn, es nnaydyukꞌʉwij nnaydyukka̱jxwíjʉm, ʉdsa̱jtʉm diꞌibáty jikyꞌa̱jtʉm ma̱ yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ tyimminannʉ.  
\v 12 Pa̱a̱ty diꞌibʉ nayjya̱ꞌa̱p yajxón ꞌyity mʉdʉ Dios, naygywentʉꞌátʉdʉp kʉdiibʉ pyekykya̱ꞌa̱t.  
\v 13 Ko ti myajpekytyuna̱ꞌa̱nʉdʉ, tiꞌigyʉ yʉꞌʉ éxtʉm diꞌibʉ kyuꞌijx kyubátʉdʉp nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty. Ja Dios yʉꞌʉ mbudʉ́kʉdʉp miidsʉty, pes yʉꞌʉ kyaj mnaꞌíxʉdʉt es mbekytyúndʉt pʉn kyaj mba̱a̱t xymyʉmada̱ꞌa̱ktʉ; nik niꞌigʉ ko myajpekytyuna̱ꞌa̱nʉdʉ, net ja Dios myaꞌꞌawátsxʉdʉt es myajnáxʉdʉt wiink tsow. 
\p  
\v 14 Pa̱a̱ty mʉguꞌugítʉty, katʉ xymyayꞌat xywyindsʉꞌʉgʉdʉ agojwinnáxʉty.  
\v 15 Nꞌanʉʉmʉdʉ dʉꞌʉn, éxtʉm ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ ʉyjyaygyujk kajxyjyaygyujkʉdʉp, es miidsʉty kʉꞌʉm mba̱a̱t xypyayoꞌoydyʉ diꞌibʉ yam nꞌanma̱a̱ydyʉp.  
\v 16 Ko nꞌúkʉm ja vinʉ ma̱ ja kálʉz, yʉꞌʉgyʉjxm nja̱ꞌa̱ygyʉdákʉm ja Dios, es pa̱a̱ty tiꞌigyʉ nꞌijtʉm mʉt ja Kristʉ ñeꞌpyñgyʉjxm; es ko ndujkwa̱ꞌxʉm ja tsa̱jkaaky es nga̱ꞌa̱yʉm, pa̱a̱ty tiꞌigyʉ nꞌijtʉm ja Kristʉ ñiniꞌxkyʉjxm.  
\v 17 Pes kom tuꞌuk jeꞌeyʉ ja tsa̱jkaaky diꞌibʉ ndujkwa̱ꞌxʉm es nga̱ꞌa̱yʉm; oy njanimayꞌa̱jtʉm, nyajtiꞌigyʉm ja niniꞌx tuꞌuk. 
\p  
\v 18 Pʉktʉ kwentʉ ma̱ yʉ israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty. Pʉ́nʉty jyʉꞌxtʉp ja jeꞌxy diꞌibʉ tʉ yajpʉjtaꞌaky windsʉꞌkʉn ma̱ ja artal, nayyajtiꞌigʉdʉp mʉdʉ myʉguꞌuktʉjk es Dios tꞌawdattʉ ma̱ ja windsʉꞌkʉn.  
\v 19 Kyajts njʉna̱ꞌa̱ñ ko yʉ agojwinnáx es ja tsuꞌutsy tmʉdaty ja mʉkꞌa̱jtʉn. Oy ja tsuꞌutsy tʉ jyanejxy windsʉꞌkʉn ma̱ agojwinnáx, ni wiꞌix tsoo kyatʉgatsy.  
\v 20 Yʉꞌʉts nꞌandijpy ko diꞌibáty kyaj tꞌixyꞌattʉ Dios es yojxtʉp ti oynʉꞌʉnʉn, yʉꞌʉjʉty tyukmʉyojxtʉp ja mʉjkuꞌujʉty, es kyaj yʉꞌʉdyʉ Dios, es kyajts ndseky es miits xypyutaan xypyuwa̱ꞌa̱ktʉt ja mʉjkuꞌujʉty.  
\v 21 Kyaj mba̱a̱t xytyukꞌuugʉdʉ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ kyáliz es xytyukꞌuugʉdʉ ja mʉjkuꞌujʉdyʉ kyáliz, es ni mba̱a̱t mgakay ma̱ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ myeesʉ es nandʉꞌʉn mgáydyʉt ma̱ ja mʉjkuꞌujʉdyʉ myeesʉ.  
\v 22 ¿O yʉꞌʉ dʉꞌʉn es nyajjotꞌambʉjkʉm ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm? ¿Tii waꞌanʉ da ʉdsa̱jtʉm nmʉda̱jtʉm waanʉ niꞌigʉ mʉkꞌa̱jtʉn kʉdiinʉm yʉꞌʉjʉ? 
\s1 Nꞌoktuꞌunʉm diꞌibʉ yajmʉjwiin yajkajaajʉp ja ja̱ꞌa̱yʉ myʉbʉjkʉn 
\p  
\v 23 Dʉꞌʉn jyʉna̱ꞌa̱ndʉ: “Nigutiky esʉts oytyiity ndúnʉt diꞌibʉts ndsejpy”; per kyaj tʉgekyʉ ttukꞌoyꞌátʉt, es nan kyaj tʉgekyʉ tpudʉkʉ ja ja̱ꞌa̱y es jyikyꞌáttʉt éxtʉmʉ Dios ttseky.  
\v 24 Ni pʉ́n jeꞌeyʉ tkaꞌʉxta̱ꞌa̱yʉt diꞌibʉ yʉꞌʉ kʉꞌʉm tyukꞌoyꞌátʉp, per nandʉꞌʉn tꞌʉxta̱ꞌa̱yʉt esʉ wiinkpʉty ttukꞌoyꞌáttʉt. 
\p  
\v 25 Mba̱a̱t xyjuydyʉ es xyjʉꞌx xypyʉ́ktʉt diꞌibʉ toꞌkʉp ma̱a̱yóty, katʉ xyajtʉ́y ma̱ tsyooñ es kyaj yajpekyjyáwʉt;  
\v 26 mʉt ko tʉgekyʉ diꞌibʉ naxwiiñ yajpátp, Nindsʉnꞌa̱jtʉm Diosʉ jyaꞌaꞌa̱jtypy. 
\p  
\v 27 O pʉn jaa na̱a̱k diꞌibʉ kyaj yʉꞌʉdyʉ Dios mʉduumbʉ es mwówʉdʉt ka̱a̱y ukpʉ, es pʉn miits mnʉjxándʉp, jʉꞌx tʉgekyʉ diꞌibʉ mmooyʉdʉp. Kyaj xyajtʉ́wʉt ma̱ tpeky es kyaj yajpekyjyáwʉt.  
\v 28 Per pʉn niduꞌugʉty mdukmʉmadyákʉdʉp: “Tya̱dʉ tsuꞌutsy yʉꞌʉ tʉ yajpʉjtaꞌaky windsʉꞌkʉn ma̱ yʉ agojwinnáxʉty”, katʉ xyjeꞌxy, kʉdiibʉ tpekyjyáwʉt diꞌibʉ tʉ mꞌanʉꞌʉmxʉty.  
\v 29 Yʉꞌʉts nmadyakypy es kyaj ja wiinkpʉ tpekyjyáwʉt, kyaj yʉꞌʉjʉty es xypyekyjyáwʉt. Na̱a̱k mba̱a̱t dyajtʉ́y: “¿Ti ko yajpayoꞌoy kots nduñ diꞌibʉ wiink ja̱ꞌa̱y jya̱ꞌa̱p peky?  
\v 30 Es pʉn ʉj nja̱ꞌa̱ygyʉdákypyʉts ja Dios mʉt ja diꞌibʉts nga̱a̱y nꞌiꞌkypy, ¿ti kots xyñiꞌow xyñiya̱a̱xʉ kots ngay nꞌiiky esʉ Dios nja̱ꞌa̱ygyʉdaꞌaky?”  
\v 31 Pes oytyiity diꞌibʉ mdiimpy, pʉn mga̱a̱y mꞌúktʉp, o mduundʉp oytyiity, tʉgekyʉ xytyúndʉt es dʉꞌʉn ja ja̱ꞌa̱yʉty tmʉjꞌíx tmʉjjáwʉt ja Dios.  
\v 32 Katʉ ni pʉ́n xykyayajnibaxʉtʉ́kʉ mʉt ja diꞌibʉ mdiimpy, oyyʉꞌʉjʉty ja diꞌibʉ israelitʉ o kyaj ꞌyisraelítʉty, o diꞌibʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ myʉduumbʉ.  
\v 33 Pes ʉj, diꞌibʉts ndiimpy, jaꞌa es nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱y tꞌoyjyáwʉt; kyajts ʉj nꞌʉxta̱ꞌa̱y wiꞌixʉts kʉꞌʉm ndukꞌoyꞌátʉt, jaꞌats nꞌʉxtaapy esʉ mayjyaꞌay ttukꞌoyꞌáttʉt es dʉꞌʉn tꞌaxá̱jʉdʉt ja nitsokʉn. 
\c 11  
\s1 Wiꞌix jyaꞌayꞌáttʉt ja toxytyʉjkʉty ma̱ mʉbʉjkpʉtʉjk ñaymyúkʉdʉ 
\p  
\v 1 Pa̱a̱ty padundʉ ja nga̱jxwíjʉnʉts, éxtʉmts ʉj nandʉꞌʉn nbadúñ ja kya̱jxwíjʉnʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ. 
\p  
\v 2 Mʉguꞌugítʉty, nguma̱a̱ydyʉp mʉt ko byeenʉts miits xyjamyatstʉ es ko xypyanʉjxtʉ ja ʉxpʉjkʉn diꞌibʉ tʉ nmoꞌoydyʉ.  
\v 3 Ndsejpyʉts es xyjaygyúkʉdʉt ko yʉ Jesukristʉ yʉꞌʉ dʉꞌʉn ñigʉba̱jkꞌa̱jtypy niduꞌuk niduꞌugʉ yedyʉjk, esʉ kasa̱a̱dʉ yedyʉjk yʉꞌʉ dʉꞌʉn ñigʉba̱jkꞌa̱jtypy ja ñʉdoꞌoxy, dʉꞌʉn éxtʉm ja Dios tnigʉba̱jkꞌáty yʉ Jesukristʉ.  
\v 4 Pʉn tuꞌugʉ yedyʉjk kya̱jxtaꞌaky o tka̱jxwaꞌxy ja Diosʉ ꞌyayuk kupxʉ, yʉꞌʉ dʉꞌʉn kyawindsʉꞌkʉp ja Jesukristʉ diꞌibʉ nigʉba̱jkꞌa̱jtʉp;  
\v 5 per pʉn tuꞌugʉ toxytyʉjk kya̱jxtaꞌaky o tka̱jxwaꞌxy ja Diosʉ ꞌyayuk es kyaj ñaygyupeꞌeñʉty, yʉꞌʉ dʉꞌʉn kyawindsʉꞌkʉp ja ñaꞌay diꞌibʉ nigopkꞌa̱jtʉp. Ko dʉꞌʉn ꞌyadʉꞌʉtsy, ñapatypy éxtʉm tuꞌugʉ toxytyʉjk diꞌibʉ tʉ ñaygyukeebyʉty.  
\v 6 Pʉn kyaj ñaygyupeꞌeñʉty ja toxytyʉjk, nik waꞌan ja wyaay tkaꞌpta̱ꞌa̱y. Per kom tsoydyuꞌunʉꞌʉ mʉt tuꞌugʉ toxytyʉjk ko ñaygyukaꞌpxʉdʉt, pes nik waꞌan tnaygyupeꞌeñʉty;  
\v 7 per yʉ yedyʉjk kyaj ñaygyupaꞌanʉdʉt, mʉt ko Diosʉ dʉꞌʉn ñayyajnikojtútʉ es dyaꞌíxʉdʉt ja Diosʉ myʉjꞌa̱jtʉn. Ja toxytyʉjk, Diosʉ dʉꞌʉn nandʉꞌʉn pyʉjták es dyaꞌíxʉdʉt ja yedyʉjkʉ myʉjꞌa̱jtʉn,  
\v 8 es ko Dios dyajkojy ja yedyʉjk es ja toxytyʉjk, kyaj ja yedyʉjk oj pyʉdsemy ma̱ ja toxytyʉjkʉ ñiniꞌx, ja toxytyʉjk oj pyʉdsemy ma̱ ja yedyʉjkʉ ñiniꞌx.  
\v 9 Ja toxytyʉjk oj kyojy ꞌyaba̱a̱dʉ mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ yedyʉjk. Kyaj yʉꞌʉjʉty ja yedyʉjk oj kyojy ꞌyaba̱a̱dʉ mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ toxytyʉjk.  
\v 10 Pa̱a̱ty ja toxytyʉjk ñaygyupaꞌanʉdʉt mʉt yʉꞌʉgyʉjxm ja ánklʉsʉty, es dʉꞌʉn dyaꞌíxʉdʉt ko yʉꞌʉ ja ñaꞌay ñaydyukkʉdʉ́kʉty.  
\v 11 Per ma̱ yʉ Dios awda̱jtk, kyaj ja yedyʉjk ꞌyity pʉn kyaj pʉ́n toxytyʉjk, es nandʉꞌʉn kyaj ja toxytyʉjk ꞌyity pʉn kyaj pʉ́n yedyʉjk.  
\v 12 Jaꞌa ko ja jawyiimbʉ toxytyʉjk oj pyʉdsemy ma̱ ja yedyʉjkʉ ñiniꞌx, pes extʉ jaa tsyondaky nidʉgekyʉ ja yedyʉjk yajmiin yajja̱jtʉn ja toxytyʉjk; es tʉgekyʉ diꞌibʉ jaa ijtp, Dios pyʉjták. 
\p  
\v 13 Miidsʉty kʉꞌʉm xyjaygyúkʉdʉt. ¿Tii oy es tuꞌugʉ toxytyʉjk kya̱jxta̱ꞌa̱gʉt mayjyaꞌayóty kuwa̱ꞌa̱dsʉ? Kyaj ꞌyóyʉty, ¿kʉdii?  
\v 14 Pes ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ jaayʉm tyuundʉp xytyukꞌijxʉm ko tsoydyuꞌunʉꞌʉ ko yʉ yedyʉjk dyajꞌyóñ ja wyaay;  
\v 15 per kyaj dyʉꞌʉnʉty ja toxytyʉjk, tyukmʉjꞌa̱jtypy ko wyaay dyajꞌyóñ, mʉt ko Diosʉ dʉꞌʉn tʉ myoꞌoyʉty ja wyaay yeñ es dyajnitúkʉt ja kyʉba̱jk.  
\v 16 Pʉn jaa na̱a̱k diꞌibʉ kyaj tꞌaxa̱jʉyaꞌañʉ tya̱dʉ ʉxpʉjkʉn, ñijáwʉdʉp ko nidʉgekyʉ ʉʉdsʉty, apóstʉlʉty, nyaꞌʉxpʉ́ktʉts dʉꞌʉn, es jaꞌa dʉꞌʉn éxtʉm jaayʉm ttundʉ oytyim ma̱a̱dyʉ mʉbʉjkpʉtʉjk ñaymyúkʉdʉ. 
\s1 Kyaj ꞌyóyʉty ko ja mʉbʉjkpʉtʉjk tkamʉjꞌíxtʉ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ ꞌyaꞌux 
\p  
\v 17 Per jatuk peky diꞌibʉ nduknija̱ꞌa̱yʉdʉp, kyaj mba̱a̱t ngumaydyʉ, pes dʉꞌʉn kyʉxeꞌeky ko ma̱ mnaymyúkʉdʉ esʉ Dios xyꞌawdáttʉt, axʉʉk mnaydyúnʉdʉ ma̱ jyapa̱a̱dyʉty yajxón.  
\v 18 Pes tim jawyiin, dʉꞌʉnʉts xytyukmʉmadya̱ꞌa̱ktʉ ko ma̱ mnaymyúkʉdʉ es xyꞌawdata̱ꞌa̱ndʉ Dios, mnaywya̱ꞌxʉdʉp miidsʉty. Es tʉyꞌa̱jtʉn jyawʉ tya̱a̱dʉ.  
\v 19 Pes dʉꞌʉn jyaty es yaꞌíxʉt wa̱ꞌa̱tstiꞌknʉ pʉ́nʉdyʉ dʉꞌʉn myʉdiimpy ja Dios.  
\v 20 Ko miits mnaymyúkʉdʉ es mꞌaꞌuxꞌata̱ꞌa̱ndʉ niꞌamukʉ, kyaj ꞌyokjaꞌaꞌa̱jnʉ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ ꞌyaꞌux.  
\v 21 Mʉt ko ma̱ mgaya̱ꞌa̱ndʉ, niduꞌuk niduꞌuk jyawyinꞌaty tnixa̱jʉ kyaꞌay ꞌyukʉn ma̱a̱nʉm na̱a̱gʉty ꞌyakwʉꞌʉmdʉ mʉdʉ yuu, es na̱a̱gʉty extʉ nayyajmúkʉnʉp.  
\v 22 ¿Tii kyaj miits xymyʉdattʉ mjʉʉn mdʉjk ma̱ mgay mꞌuuktʉ, es dʉꞌʉn kyaj xywyindsʉꞌʉgʉdʉ ja Diosʉ jyaꞌay es xyajtsoydyúndʉ ja diꞌibʉ kyaj ti tmʉdaty tjaygyepy? ¿Wiꞌix nꞌanʉʉmʉdʉt? ¿Tii njʉna̱ꞌa̱nʉpts ko oy diꞌibʉ mduundʉp? ¡Mʉdʉ tya̱a̱dʉ, ni wiꞌix tsoo mba̱a̱t! 
\s1 Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ ꞌyaꞌux 
\p  
\v 23 Mʉt ko yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ xymyooyʉdsʉ tya̱dʉ ʉxpʉjkʉn diꞌibʉ tʉ nmoꞌoydyʉ. Nan ja koots ma̱ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ oj yajkʉyakánnʉ, ta tkoneꞌky ja tsa̱jkaaky,  
\v 24 es ko tja̱ꞌa̱ygyʉdáky ja Dios, ta oj ttujkwaꞌxy es jyʉnáñ: “Tya̱dʉ nniniꞌxʉts yʉꞌʉ dʉꞌʉn es xytyukꞌoyꞌáttʉt miidsʉty. Tundʉ dʉꞌʉn éxtʉmdsʉ njamyajtsʉn.”  
\v 25 Es nandʉꞌʉn ma̱ ꞌyaꞌuxꞌa̱jtta̱a̱y, ta tkoneꞌky ja kálʉz mʉdʉ vinʉ es jyʉnáñ: “Tya̱dʉ vinʉ yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja nneꞌpyñ diꞌibʉ yajnaxkʉdákypy ja jembyʉ kajxyꞌátypyʉ. Tʉgok tʉgok xyꞌuuktʉt, tundʉ dʉꞌʉn éxtʉmdsʉ njamyajtsʉn.”  
\v 26 Pes dʉꞌʉn tʉgok tʉgok xykyáydyʉt tya̱dʉ tsa̱jkaaky es xyꞌuuktʉt ja tya̱dʉ vinʉ, jaꞌa dʉꞌʉn mniga̱jxtʉp ja Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ ꞌyoꞌkʉn extʉ ko myínʉtnʉm. 
\s1 Wiꞌix yajtúnʉt ja Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ ꞌyaꞌux 
\p  
\v 27 Pa̱a̱ty oytyim pʉ́nʉty diꞌibʉ kyaabyʉ tadʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ tsya̱jkaaky es tꞌiigyʉ tadʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ vyinʉ éxtʉm oytyim diꞌibʉ ka̱ꞌa̱y úkʉnʉty, kyamʉjꞌijxypyʉ dʉꞌʉnʉ Dios es tmʉdʉgoy ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ ñeꞌpyñ esʉ ñiniꞌx.  
\v 28 Pa̱a̱ty ma̱ xyñixa̱jʉya̱ꞌa̱nʉt ja tsa̱jkaaky es ja vinʉ, niduꞌuk niduꞌuk jawyiin mnaybyawinmáyʉdʉ pʉn tʉ xymyastuꞌuttʉ ja mbeky, taanʉm xyñixá̱jʉdʉt ja tsa̱jkaaky es xykyáydyʉt es xyꞌuuktʉt ja vinʉ.  
\v 29 Mʉt ko pʉn kyaj nbawinma̱ꞌa̱yʉm ti ꞌyandijpy ja Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ ñiniꞌx ko nga̱ꞌa̱yʉm ja tsa̱jkaaky es nꞌúkʉm ja vinʉ, ma̱ yʉꞌʉnʉ dʉꞌʉn myiñ ja tʉydyuꞌunʉn diꞌibʉ Dios yajkypy.  
\v 30 Pa̱a̱ty nimay miits mbʉ́kʉdʉ es mbagiꞌixtʉ, es nigana̱a̱gʉty tʉ ꞌyooktʉ.  
\v 31 Per pʉn ʉdsa̱jtʉm jawyiin nnaybyawinma̱ꞌa̱yʉm kʉꞌʉm, kyaj nꞌaxá̱jʉm ja Diosʉ tyʉydyuꞌunʉn.  
\v 32 Ko yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm xytyukkumʉdoꞌom, jaꞌa dʉꞌʉn es xyjʉjwijtsʉmbijtʉm, kʉdiibʉ ja tʉydyuꞌunʉn xypyátʉm tiꞌigyʉ mʉt pʉ́nʉdyʉ naxwíñʉdʉ winma̱ꞌa̱ñ jaꞌaꞌa̱jtʉdʉp. 
\p  
\v 33 Pes dʉꞌʉn mʉguꞌugítʉty, ko mnaymyúkʉdʉt ma̱ mꞌaꞌuxꞌata̱ꞌa̱ndʉ tukmukʉ, nayꞌawíxʉdʉ es mꞌamukʉdyaꞌaydyʉt, net mꞌaꞌuxꞌáttʉt.  
\v 34 Es pʉn ja pʉ́n yuꞌoꞌkʉnʉ, waꞌan tkay ma̱ tyʉjkʉn, es dʉꞌʉndsoo kyaj pya̱a̱dʉdʉt ja tʉydyuꞌunʉn ma̱ mnaymyúkʉdʉ. Es ko nʉjx nguꞌixtʉ, net nꞌakꞌawánʉdʉt wiinkpʉ diꞌibáty myajtʉʉdʉp. 
\c 12  
\s1 Madakʉn diꞌibʉ ja Espíritʉ Santʉ yajkypy 
\p  
\v 1 Mʉguꞌugítʉty, ndsejpyʉts es xyñijáwʉdʉt mʉt ja madakʉn diꞌibʉ ja Espíritʉ Santʉ yajkypy. 
\p  
\v 2 Mnija̱ꞌa̱dʉp ko ma̱a̱nʉmʉ naty kyaj mDiosmʉdundʉ, mnaydyukwooma̱ꞌtʉdʉ agojwinnáx uum.  
\v 3 Pa̱a̱ty ndsejpyʉts es tyam xyjaygyúkʉdʉt ko ni pʉ́n diꞌibʉ ja Diosʉ Jya̱ꞌa̱jʉn mooyʉdʉp ja winma̱ꞌa̱ñ es jyʉna̱ꞌa̱nʉt: “Ka̱jxpéky ja Jesús.” Es ni pʉ́n mba̱a̱t kyajʉna̱ꞌa̱ñ: “Jesús yʉꞌʉ dʉꞌʉnʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm”, pʉn kyaj ja winma̱ꞌa̱ñ myoꞌoyʉty ja Espíritʉ Santʉ. 
\p  
\v 4 Taa kana̱k nax ja madakʉn, per naydyiꞌigyʉ ja Espíritʉ Santʉ diꞌibʉ madakʉn yajkypy.  
\v 5 Taa kana̱k nax wiꞌix nmʉduꞌunʉm ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm, per tiꞌigyʉ dʉꞌʉn jeꞌeyʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm diꞌibʉ nmʉduꞌunʉm.  
\v 6 Taa kana̱k naxʉ tuunk diꞌibʉ mʉ́kꞌa̱jtʉn mʉt yajtúñ, per tiꞌigyʉ ja Dios diꞌibʉ mʉdʉ myʉkꞌa̱jtʉn yajtúñ tʉgekyʉ tʉgekyʉ.  
\v 7 Ja madakʉn diꞌibʉ Espíritʉ Santʉ xymyoꞌoyʉm niduꞌuk niduꞌuk, jaꞌa dʉꞌʉn es ndukꞌoyꞌa̱jtʉm niꞌamukʉ.  
\v 8 Na̱a̱gʉty myoꞌoyʉdʉ ja Espíritʉ Santʉ ja wijyꞌa̱jtʉn, esʉ na̱a̱gʉty myoꞌoyʉdʉ ja Espíritʉ Santʉ es kya̱jxtʉt mʉdʉ jaygyujkʉn.  
\v 9 Nan yʉ Espíritʉ Santʉ mooyʉp na̱a̱gʉty ja mʉbʉjkʉn, es nan yʉꞌʉ na̱a̱gʉty mooyʉdʉp ja madakʉn esʉ puma̱ꞌa̱y dyaꞌꞌagʉda̱ꞌa̱ktʉt,  
\v 10 es nan yʉ Espíritʉ Santʉ mooyʉdʉp na̱a̱gʉty ja madakʉn es dyaꞌíxʉdʉt ja myʉjꞌa̱jtʉn, es yʉꞌʉ dʉꞌʉn nandʉꞌʉn myeepy na̱a̱gʉty ja madakʉn es tmadya̱ꞌa̱gʉt ja Diosʉ ꞌyayuk diꞌibʉ tʉ tꞌaxa̱jʉ, na̱a̱gʉty yajmoꞌoydyʉ ja madakʉn es tꞌʉxkápʉt diꞌibʉ kaꞌoybyʉ jyaꞌaꞌa̱jtypy es diꞌibʉ jyaꞌaꞌa̱jtypy ja Dios, esʉ na̱a̱gʉty yajmoꞌoydyʉ ja madakʉn es tka̱jxʉt wiinkpʉ ayuk es na̱a̱gʉtypyʉ yajmoꞌoydyʉ ja madakʉn es tka̱jxtuda̱ꞌa̱gʉt ti dʉn yajmadyákp ma̱ tadʉ ayuk.  
\v 11 Per tʉgekyʉ tya̱dʉ madakʉn, yʉꞌʉ dʉꞌʉn yajkypy ja Espíritʉ Santʉ es yʉꞌʉ dʉꞌʉn nandʉꞌʉn yajwaꞌxypy ja myadakʉn ma̱ niduꞌuk niduꞌuk éxtʉm yʉꞌʉ ttseky. 
\s1 Dʉꞌʉn nꞌijtʉm mʉdʉ Kristʉ éxtʉm tuꞌugʉ niniꞌx 
\p  
\v 12 Yʉ niniꞌx kana̱k peky tmʉdaty. Tam ja kʉꞌʉ, tam ja teky es tam ja wiingátypyʉ, per tiꞌigyʉ ñiniꞌxꞌáty. Nandʉꞌʉn ja̱jtp ja Kristʉ mʉt ja jyaꞌay.  
\v 13 Es mʉt ko tʉ ʉdsa̱jtʉm nidʉgekyʉ nnʉbajtʉm mʉt ja Espíritʉ Santʉ es nꞌijtʉm éxtʉm jeꞌeyʉ tuꞌugʉ niniꞌx, oy nꞌisraelitʉꞌa̱jtʉm o ngrieegʉꞌa̱jtʉm, oy kujuybyʉn o éxtʉm awa̱ꞌa̱tstuuybyʉn, nidʉgekyʉ nnʉbajtʉm ko Dios tʉ xymyoꞌoyʉm ja Espíritʉ Santʉ, jaꞌa njʉna̱ꞌa̱nʉm ko Dios xyajtuꞌukmujkʉm mʉdʉ Jesukristʉ éxtʉm tuꞌuk jeꞌeyʉ niniꞌx. 
\p  
\v 14 Tuꞌugʉ niniꞌx kyaj tyiꞌigyʉty jeꞌeyʉ tuk peky, kana̱k peky yʉꞌʉ.  
\v 15 Nꞌokpʉjtákʉm kooxyʉp ja teky jyʉnaꞌañ: “Mʉt ko kyajts ʉj ngʉꞌʉjʉty, pa̱a̱ty kyajts ʉj nyʉꞌʉjʉty ja niniꞌx”, dʉꞌʉñʉm wyeꞌemy es jyaꞌaꞌátyʉty ja niniꞌx.  
\v 16 O ja tátskxyʉp jyʉnaꞌañ: “Mʉt ko kyajts ʉj nwiinʉty, pa̱a̱ty kyajts ʉj nyʉꞌʉjʉty ja niniꞌx”, oytyim wiꞌix tsooty wʉꞌʉmbʉm jyaꞌaꞌátyʉty ja niniꞌx.  
\v 17 Pes pʉn yʉ niniꞌx ijtp amuum ak wiin, ¿wiꞌix mba̱a̱t myʉdoy? O pʉn yʉ niniꞌx ijtp amuum ak tatsk, ¿wiꞌix mba̱a̱t ti txiigyʉty?  
\v 18 Perʉ Dios tʉ tpʉjtaꞌaky niduꞌuk niduꞌuk éxtʉm pyaadyʉty ma̱ yʉ niniꞌx éxtʉm yʉꞌʉ ttsejky.  
\v 19 Kooxyʉp yʉꞌʉyʉ ꞌyity ja wiin, o tatsk, o yʉ kʉꞌʉ, kyajxyʉp ñaymyíkyʉty yʉ niniꞌx.  
\v 20 Pa̱a̱ty tsojkʉp kana̱k peky es tyuꞌukmúkʉt tuꞌugʉ niniꞌx. 
\p  
\v 21 Pa̱a̱ty kyaj mba̱a̱t ja wiin tꞌanʉʉmʉ yʉ kʉꞌʉ: “Kyajts mij xytyuꞌunxʉty.” Es ni yʉ kʉba̱jk mba̱a̱t tkaꞌꞌanʉʉmʉ yʉ teky: “Kyajts mij xytyuꞌunxʉty.”  
\v 22 Kyaj mba̱a̱t dʉꞌʉn njʉna̱ꞌa̱nʉm, mʉt ko yʉ yiꞌin waanʉbʉ diꞌibʉ ijtp niniꞌxkyʉjxm, yʉꞌʉ nik niꞌigʉ tyuñ;  
\v 23 es ma̱ nniniꞌx kyaj nmʉjpʉjtákʉm, ngʉꞌʉy nyuꞌtsʉm tsuj. Es diꞌibʉ kyaj mba̱a̱t ꞌyity ijx nideꞌxy, yajnipaꞌamp mʉdʉ wit.  
\v 24 Per diꞌibʉ nnasja̱ꞌa̱m ijx nideꞌxy, kyaj dʉꞌʉn tsyékyʉty es yajꞌyuꞌudsʉt o yajnipaꞌanʉt. Pesʉ Diosʉ dʉꞌʉn pyʉjták ja nniniꞌxꞌa̱jtʉm es nmʉjpʉjtákʉm diꞌibʉ ngʉꞌʉy nyuꞌtsʉm yajxón,  
\v 25 es dʉꞌʉn kyaj kyʉxʉꞌʉgʉdʉ tsip ma̱ yʉ niniꞌx. Nꞌokpʉjtákʉm, yʉ teky kyaj tsyiptúñ mʉt ja kʉꞌʉ, o wiin mʉt ja tatsk. Pes tʉgekyʉ tya̱a̱dʉty naybyudʉjkʉdʉp nixim niyam.  
\v 26 Ko niduꞌugʉty yʉꞌʉjʉty ꞌyayowdʉ, nidʉgekyʉ wiinkpʉty ꞌyayooda̱ꞌa̱ydyʉ nandʉꞌʉn. Ko kyʉxeꞌeky ko tuk peky tsuj, nidʉgekyʉ jyotkujkꞌa̱jtta̱ꞌa̱ydyʉ. 
\p  
\v 27 Pes miidsʉdyʉ dʉꞌʉn ja Kristʉ ñiniꞌx, es mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ko niduꞌugáty dʉꞌʉn éxtʉm ja kana̱k naxpʉ diꞌibʉ tuump ma̱ tya̱dʉ niniꞌx.  
\v 28 Dʉꞌʉn ja Dios tʉ tpʉjtaꞌaky ma̱ ja mʉbʉjkpʉtʉjkʉty niduꞌuk niduꞌuk mʉt ja tyuunk éxtʉm pyaadyʉty. Tim jawyiin tpʉjtáky ja apóstʉlʉty; ja myʉmajtskpʉ tpʉjtáky ja diꞌibáty kya̱jxwa̱ꞌxtʉp ja Diosʉ ꞌyayuk; ja myʉdʉgʉʉkpʉ tpʉjtáky diꞌibʉ Dios ja ꞌyayuk tyukꞌʉxpʉjktʉp; óknʉm tpʉjtáky diꞌibʉ tyuundʉp ja mʉjꞌa̱jtʉn, ja diꞌibʉ yaꞌꞌagʉdáktʉp ja puma̱ꞌa̱y, ja diꞌibʉ pyudʉjkʉdʉp ja diꞌibʉ tʉgoyꞌa̱jtxʉp, ja diꞌibʉ winma̱ꞌa̱ñmyooydyʉp o ja diꞌibʉ kya̱jxtʉp wiinkpʉ ayuk. 
\p  
\v 29 ¿Tii apóstʉlʉty niꞌamukʉ? ¿Tii niꞌamukʉ tka̱jxwa̱ꞌxtʉ Diosʉ ꞌyayuk? ¿Tii tukꞌʉxpʉjktʉp niꞌamukʉ ja Diosʉ ꞌyayuk?, ¿o tyuundʉp niꞌamukʉ ja mʉjꞌa̱jtʉn?  
\v 30 ¿Tii myʉda̱jttʉp niꞌamukʉ ja madakʉn es dyaꞌꞌagʉda̱ꞌa̱ktʉt ja puma̱ꞌa̱yʉty? ¿Tii kya̱jxtʉp niꞌamukʉ ja wiinkpʉ ayuk? ¿Tii kya̱jxtudáktʉp niꞌamukʉ diꞌibʉ ꞌyandijpyʉ tadʉ ayuk? Kyaj, ¿kʉdii?  
\v 31 Mʉjjottʉgóydyʉ es xyꞌaxá̱jʉdʉt ja Espíritʉ Santʉ myadakʉn diꞌibʉ waanʉ niꞌigʉ ꞌyóyʉty, es nꞌaktukniꞌꞌixyʉyándʉbʉ tadʉ nʉꞌʉ tuꞌu diꞌibʉ niꞌigʉ ꞌyóyʉty. 
\c 13  
\s1 Tsojkʉn 
\p  
\v 1 Kooxyʉpts ʉj ngajxy ja ayuk kana̱k nax, es extʉ anklʉs ja ꞌyayuk, es kyajts nmʉdaty ja tsojkʉn mʉt oytyim pʉ́nʉty, dʉꞌʉnxyʉpts ʉj éxtʉm tuꞌugʉ tamboorʉn o tuꞌugʉ platiyʉ diꞌibʉ jeꞌeyʉ nʉgoo ñeꞌemy.  
\v 2 Es pʉn nga̱jxwaꞌxypyʉts ja Diosʉ ꞌyayuk, es pʉn njajaygyujkʉdyaabyʉts pʉn ti ja̱ꞌa̱y ñija̱ꞌa̱ kyanija̱ꞌa̱dʉp, es pʉn nmʉda̱jtypyʉts kajaa ja mʉbʉjkʉn, es extʉ xymyʉmʉdoobʉts ja tun kopk kooxyʉpts nꞌanʉʉmʉ: “Nʉjx wiink tsoo”, per pʉn kyajts nmʉdaty ja tsojkʉn mʉt oytyim pʉ́nʉty, ni tiixyʉpts ʉj ngatsooty.  
\v 3 Pʉn nyajwaꞌxypyʉts ʉj tʉgekyʉ diꞌibʉts ʉj nmʉda̱jtypy njaygyejpy, es pʉn extʉ ngʉyajkypyʉts ja nniniꞌx es yajnoꞌogʉt éxtʉmʉ windsʉꞌkʉn, per pʉn kyajts nmʉdaty ja tsojkʉn mʉt ja wiinkpʉty, ni madsoots xykyatuꞌunxʉty. 
\p  
\v 4 Diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja tsojkʉn, myʉda̱jtypy ja maꞌxtujkʉn es oyjyaꞌayꞌáty, kyaj ti ñaywyinnaxʉjawʉ, kyaj myʉj pya̱a̱dʉ, kyaj jyoramáyʉty,  
\v 5 kyaj ꞌyagoꞌoygya̱jxʉty, kyaj tꞌʉxta̱ꞌa̱y diꞌibʉ yʉꞌʉyʉ tyukꞌoyꞌátʉp kʉꞌʉm, kyaj wyinꞌákʉty, kyaj ti tyukwinꞌixy tyukjʉjpꞌíxy,  
\v 6 kyaj xyondaꞌaky ko yʉ wiinkpʉty pyekytyundʉ, yʉꞌʉyʉ jeꞌeyʉ tyukxondakypy ja tʉyꞌa̱jtʉn.  
\v 7 Diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja tsojkʉn, dʉꞌʉñʉm ttuñ ja oybyʉ, dʉꞌʉñʉm myʉbeky, dʉꞌʉñʉm jyʉjpꞌíxy es dʉꞌʉñʉm myʉmaꞌxtíky.  
\v 8 Yʉ tsojkʉn ni na̱ꞌa̱ kyakugʉ́xʉt; per na̱jxpʉꞌʉ ko ja̱ꞌa̱y tka̱jxwa̱ꞌxtʉ ja Diosʉ ꞌyayuk, ko ja̱ꞌa̱y tka̱jxtʉ kana̱k naxpʉ ayuk, es éxtʉm ti tyam nnija̱ꞌa̱m.  
\v 9 Mʉt ko diꞌibʉ nnija̱ꞌa̱m, waandiꞌknʉ yʉꞌʉ; es diꞌibʉ nga̱jxwa̱ꞌxʉm ja Diosʉ ꞌyayuk, jeꞌeyʉ yʉꞌʉ waanʉ ma̱ yʉ tadʉ tʉyꞌa̱jtʉnʉ kaꞌpxypyʉ;  
\v 10 per ko nꞌixyꞌa̱jtʉm éxtʉmʉ dʉꞌʉn kyaꞌpxyʉty, net diꞌibʉ dʉn waanʉ tyimtʉgooydyaꞌayʉt. 
\p  
\v 11 Kots ʉj nꞌʉna̱ꞌkuꞌunkꞌa̱jty, ka̱jxʉts es winma̱a̱yʉts éxtʉmʉ ʉna̱ꞌkuꞌungʉn; per kots tʉ nyaꞌknʉ mʉjꞌuꞌunk, taats tʉ nmastutnʉ ʉna̱ꞌkuꞌunkꞌát.  
\v 12 Nandʉꞌʉn ja̱jtpʉ dʉꞌʉn tyam, nꞌijxʉm éxtʉm tii wiix wooxpʉn, éxtʉmʉ ijxnʉ wingootspʉ, per óknʉm nꞌixa̱ꞌa̱nʉm wa̱ꞌa̱ts. Tyam jeꞌeyʉts nnijawʉ waanʉ, per nnija̱ꞌa̱dyaꞌayaambyʉts tʉgekyʉ, dʉꞌʉn éxtʉmʉ Dios tnija̱ꞌa̱dyaꞌay wiꞌixʉts nꞌity.  
\v 13 Pes dʉꞌʉn yʉ mʉbʉjkʉn, yʉ jʉjpꞌijxʉn esʉ tsojkʉn ijttʉʉp; perʉ diꞌibʉ dʉꞌʉn jawyiin ma̱ tya̱dʉ tʉgʉʉkpʉ, yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja tsojkʉn. 
\c 14  
\s1 Wiink ayuk yajkajxy 
\p  
\v 1 Ʉxta̱ꞌa̱ydyʉ ja winma̱ꞌa̱ñ wiꞌix dʉꞌʉñʉm mjikyꞌáttʉt mʉt ja tsojkʉn, es nandʉꞌʉn es xymyʉdáttʉt ja madakʉn kana̱k peky, per waanʉ niꞌigʉ es xykya̱jxwa̱ꞌxʉt ja Diosʉ ꞌyayuk.  
\v 2 Ko na̱a̱gʉty miits xymyadya̱ꞌa̱ktʉ wiinkpʉ ayuk, Diosʉ dʉꞌʉn jeꞌeyʉ mjaygyujkxʉdʉp, mʉt ko ni tuꞌuk miits xykyajaygyúkʉdʉ, oy ja mꞌanmʉja̱ꞌa̱n kya̱jxtʉp diꞌibʉ kyaj ja̱ꞌa̱y yajnijáwʉ.  
\v 3 Nik niꞌigʉ diꞌibʉ kyajxypy ja kyʉꞌʉm ayuk es tka̱jxwaꞌxy diꞌibʉ Dios tuknija̱ꞌa̱p, tya̱a̱dʉ sitʉy kya̱jxwaꞌxypy ma̱ ja diꞌibʉ myʉdoodʉp, es yajmʉjwiinʉp ja myʉbʉjkʉn, jyotmʉkmeepy es yajjotkujkʉp.  
\v 4 Diꞌibʉ kyajxypy yʉ wiinkpʉ ayuk, yajmʉjwiinʉp ja kyʉꞌʉm mʉbʉjkʉn. Ja diꞌibʉ kya̱jxwaꞌxypy ja Diosʉ ꞌyayuk, yajmʉjwiinʉp ja myʉbʉjkʉnʉty pʉ́nʉty mʉdooꞌijtʉdʉp. 
\p  
\v 5 Ʉj jajʉna̱a̱mbʉts kooxyʉp nidʉgekyʉ miits xymyʉdattʉ ja madakʉn es xykya̱jxtʉxyʉp ja ayukʉ wiinkpʉ. Per waanʉ niꞌigʉts njatseky esxyʉp xykya̱jxwa̱ꞌxtʉ ja Diosʉ ꞌyayuk es dʉꞌʉn diꞌibáty myʉdoodʉp ma̱ mnaymyúkʉdʉ dyajmʉjwiinʉdʉ myʉbʉjkʉn. Pes waanʉ niꞌigʉ ꞌyóyʉdyʉ tya̱a̱dʉ kʉdiinʉm ko nga̱jxʉm ja ayukʉ wiinkpʉ ma̱ ni ngadimnija̱ꞌa̱m ti dʉn ꞌyandijpy ma̱ tadʉ ayuk.  
\v 6 Pa̱a̱ty mʉguꞌugítʉty, pʉn nguꞌijxtʉp miits es nmʉga̱jxtʉt mʉt ja ayuk diꞌibʉ kyaj xyjaygyúkʉdʉ, ni madsoo mgatuꞌunxʉdʉt miidsʉty. Miits mduꞌunxʉdʉp jeꞌeyʉ ko nꞌawánʉdʉt mʉt ja mgʉꞌʉm ayuk diꞌibʉ Diósʉts ʉj xytyuknija̱ꞌa̱p, o pʉn nmeepy ja Diosʉ ꞌyʉxpʉjkʉn esʉ kya̱jxwíjʉn. 
\p  
\v 7 Nꞌokpʉjtákʉm yʉ xuxn o yʉ kow, éxtʉmʉ tsa̱jkapyñxyúxn o yʉ arpʉ, pʉn kyaj xyuxtʉgatsy kyoodʉgátsy, kyaj mba̱a̱t yajmʉwinma̱ꞌa̱ñbyaaty ti dʉn yajxúxp o yajkoop.  
\v 8 Es ma̱ yʉ solda̱a̱dʉ tsyiptuna̱ꞌa̱ndʉ, pʉn ja trompetʉ kyaj yajtukxuꞌuxy wa̱ꞌa̱ts, ni pʉ́n kyanayjyʉjpꞌíxʉdʉt es tsyiptuna̱ꞌa̱nʉt.  
\v 9 Dʉꞌʉn ja̱jtpʉ dʉꞌʉn mʉt miidsʉty ko xykya̱jxtʉ ja ayuk diꞌibʉ kyaj pʉ́n tjaygyukʉ diꞌibáty myʉdoodʉp, ¿wiꞌixʉ ja̱ꞌa̱y tnijáwʉdʉt ti miits mga̱jxtʉ? ¡Pes nʉgoo mnaꞌʉxka̱jxtʉ! 
\p  
\v 10 Ta mayñaxʉ ayuk naxwiiñ diꞌibʉ ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyayukꞌa̱jttʉp, es tʉgekyʉ tmʉdaty ja ñiwiin ñiduꞌu.  
\v 11 Per pʉn ʉj kyajts njaygyukʉ ja ja̱ꞌa̱yʉ ꞌyayuk diꞌibʉts xyjamʉga̱jxp, dʉꞌʉn ñaxyʉ tadʉ ja̱ꞌa̱y mʉt ʉj éxtʉm diꞌibʉ miimp wiink naxwíñʉdʉ, es ʉj nandʉꞌʉnʉts nnaygyojyʉty mʉt yʉꞌʉ éxtʉmʉ diꞌibʉ miimp nan wiink naxwíñʉdʉ.  
\v 12 Pa̱a̱ty éxtʉm miits xyjantsytsyoktʉ xyꞌaxa̱jʉya̱ꞌa̱ndʉ ja Espíritʉ Santʉ myadakʉn, amdow pʉjktsów yʉ Dios es mmoꞌoyʉdʉt tadʉ madakʉn diꞌibʉ mʉʉt xypyudʉ́kʉdʉt ja mmʉmʉbʉjkpʉty es xyajmʉjwiinʉdʉt ja myʉbʉjkʉn.  
\v 13 Pa̱a̱ty pʉn miidsʉty niduꞌuk mga̱jxtʉp ja tʉgatsypyʉ ayuk, mꞌamdow mbʉjktsówʉp ja Dios es mmoꞌoyʉdʉt ja madakʉn es xykya̱jxtuda̱ꞌa̱gʉt diꞌibʉ dʉn mgajxypy ma̱ tadʉ mꞌayuk.  
\v 14 Pʉn ka̱jxtákpʉts mʉt tuꞌugʉ wiinkpʉ ayuk, ka̱jxtákpʉts mʉdʉdsʉ nꞌanmʉja̱ꞌa̱n, per kyajts njaygyukʉ ti dʉn ngajxypyʉts.  
\v 15 ¿Tits ndúnʉp? Ka̱jxtákpʉts mʉt ja nꞌanmʉja̱ꞌa̱nʉts, per nandʉꞌʉn mʉt ja nwinma̱ꞌa̱ñʉts. Nꞌʉ́wʉpts ja Diosʉ ꞌyalabanzʉ mʉt ja nꞌanmʉja̱ꞌa̱nʉts, per nandʉꞌʉn mʉt ja nwinma̱ꞌa̱ñʉts.  
\v 16 Mʉt ko pʉn mij mꞌawda̱jtypy ja Dios jeꞌeyʉ mʉt ja mꞌanmʉja̱ꞌa̱n mʉt ja wiinkpʉ ayuk, ¿wiꞌix mba̱a̱t ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ kyaj tjaygyukʉ jyʉnaꞌañ “waꞌan dʉꞌʉnʉty” ko mga̱jxtakta̱ꞌa̱y, o wiꞌix mba̱a̱t mga̱jxtakmíky mʉt yʉꞌʉ pʉn kyadimnija̱ꞌa̱p ti dʉn mgajxypy?  
\v 17 Oy jyantsytsyújʉty ko mij Dios xyjaꞌaygyʉdaꞌaky, ni ti pudʉjkʉn xykyamoꞌoy yʉ mmʉmʉbʉjkpʉty, jaꞌa ko kyaj mjaygyujkxʉty.  
\v 18 Nja̱ꞌa̱ygyʉdákypyʉts ja Dios ko ʉj ngajxypyʉts ja ayukʉ wiinkpʉ niꞌigʉ kʉdiinʉm nidʉgékyʉty miidsʉty.  
\v 19 Per ma̱ts nnaymyíkyʉty nꞌawdata̱ꞌa̱ndʉts ja Dios, nik óyʉts nga̱jxʉt mʉgoxkʉ nꞌayúkʉts mʉt ja njaygyujkʉnʉts diꞌibʉ ja̱ꞌa̱yʉty jyaygyúkʉdʉp es pyudʉ́kʉdʉt, kʉdiinʉm kots nga̱jxʉt ma̱jk milʉ ayuk diꞌibʉ kyaj yajjaygyúkʉ diꞌibʉ ꞌyamʉdoona̱jxtʉp. 
\p  
\v 20 Mʉguꞌugítʉty, katʉ mwinmaydyʉ éxtʉmʉ ʉna̱ꞌkuꞌungʉn, jeꞌeyʉ ko xykyaꞌoyñijáwʉdʉ wiꞌix xytyúndʉt diꞌibʉ axʉʉk. Per ittʉ éxtʉmʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ tʉ yeeky tʉ pyety ko oy xypyayoꞌoydyʉt.  
\v 21 Pes dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ ja Dios ma̱ jyaaybyajtʉn: “Wiink ja̱ꞌa̱y es wiink ayúkʉts ʉj nyajtúnʉp, ndukka̱jxnáxʉpts ʉj ja nꞌayúkʉts ja jagam ja̱ꞌa̱yʉty ma̱ tya̱dʉ nax ka̱jpn, per ni dʉꞌʉnʉts ja nꞌayuk tkamʉbʉktʉ”, dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm.  
\v 22 Tya̱a̱dʉ yʉꞌʉ xytyukjaygyujkʉm ko Dios xymyoꞌoyʉm ja madakʉn es nga̱jxʉmʉ wiinkpʉty ja ayuk éxtʉmʉ ijxwʉꞌʉmʉn ma̱ yʉ diꞌibʉ kyaj yʉꞌʉdyʉ Diosʉ myʉduumbʉ, per yajkypy ja madakʉn es nga̱jxwa̱ꞌxʉm diꞌibʉ xytyuknija̱ꞌa̱m es ndukꞌoyꞌa̱jtʉm diꞌibáty myʉbʉjktʉp, kyaj jyaꞌagyʉjxmʉty pʉ́nʉty kyaj Dios tmʉbʉktʉ.  
\v 23 Oyʉ dʉꞌʉn, nꞌokpʉjtákʉm pʉn miidsʉty tʉ mnaymyúkʉdʉ, es tyʉ́kʉdʉt na̱a̱k diꞌibʉ kyaj yʉꞌʉdyʉ mʉmʉbʉjkpʉ o kyaj ti tnijáwʉdʉ ja Diosʉ ꞌyayuk, es mba̱a̱dʉdʉt nidʉgekyʉ mmadyaꞌaky mʉt ja wiinkpʉ ayuk, ¿tii kyaj jyʉna̱ꞌa̱ndʉt ko miits tʉ mlókʉdʉ?  
\v 24 Per pʉn myajpáttʉp xykya̱jxwa̱ꞌxtʉ Diosʉ ꞌyayuk es tyʉ́kʉt na̱a̱k diꞌibʉ kyaj yʉꞌʉdyʉ mʉmʉbʉjkpʉ o kyaj ti tnijáwʉdʉ ja Diosʉ ꞌyayuk, es ko tjaygyúkʉdʉ mgajxyʉty, ta nʉjx tjaygyukʉ ja pyojpʉ es kʉꞌʉm nʉjx dyajꞌyoꞌoy ja wyinma̱ꞌa̱ñ ko tmʉdówʉt tʉgekyʉ diꞌibʉ miits mmadyáktʉp,  
\v 25 es dʉꞌʉn ñidʉꞌxʉt diꞌibʉ jyotꞌa̱jty wyinma̱ꞌa̱ñꞌajtypy. Ta ñaygyoxtʉna̱a̱ydya̱ꞌa̱gʉdʉt es tꞌawdátʉt ja Dios, es jyʉna̱ꞌa̱nʉt ko jyantsyꞌity ja Dios ma̱ miidsʉty. 
\s1 Tundʉ tʉgekyʉ tudaꞌaky es éxtʉm pyaadyʉty 
\p  
\v 26 Mʉguꞌugítʉty, diꞌibʉts ʉj nꞌandijpy, yʉꞌʉ tya̱a̱dʉ: Ko mnaymyúkʉdʉt es xyꞌawdata̱ꞌa̱ndʉt ja Dios, tam diꞌibʉ ʉ́wdʉp, tam diꞌibʉ kya̱jxwa̱ꞌxtʉp ja Diosʉ ꞌyayuk o diꞌibʉ Dios tuknijáwʉdʉp, tam diꞌibʉ kya̱jxtʉp ja ayuk diꞌibʉ kyaj yajjaygyúkʉ, o diꞌibʉ kya̱jxtuda̱ꞌa̱ktʉp diꞌibʉ ja wiinkpʉty tʉ tka̱jxtʉ; es tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ, dʉꞌʉn xytyúndʉt es dyajmʉjwiin dyajkajaadʉ myʉbʉjkʉn pʉ́nʉty myʉbʉjktʉp ja Jesús éxtʉmʉ Kristʉ.  
\v 27 Ko pʉ́n tka̱jxʉt ja wiink ayuk, waꞌan jeꞌeyʉ nimajtsk o nidʉgʉʉk tkajxy, es niduꞌugáty kya̱jxʉt, esʉ wiinkpʉ tka̱jxtuda̱ꞌa̱ktʉt diꞌibʉ mmadyáktʉp.  
\v 28 Pʉn kyaj jap pʉ́n diꞌibʉ mba̱a̱t tka̱jxtudaꞌaky, kyaj pʉ́n tka̱jxʉt ja wiinkpʉ ayuk ma̱ mnaymyúkʉdʉ, kʉꞌʉm xymyʉga̱jxtʉt ja Dios ma̱ anaydyuꞌuk mꞌittʉ.  
\v 29 Waꞌan tkajxy majtsk o tʉgʉʉk diꞌibʉ ꞌyaxá̱jʉdʉp ja Diosʉ ꞌyayuk, esʉ wiinkpʉty waꞌan tmʉdooꞌíttʉ es tpawinmáydyʉt pʉn oy o kyaj ꞌyóyʉty diꞌibʉ tya̱a̱dʉty myadyáktʉp.  
\v 30 Es pʉn jam niduꞌuk ꞌyuꞌuñʉ tmʉdooꞌíty ꞌyaxá̱jʉp nandʉꞌʉn tuꞌugʉ Diosʉ ꞌyayuk, waꞌan tꞌawixy diꞌibʉ jam ka̱jxp, es ꞌyokka̱jxʉt yʉꞌʉ.  
\v 31 Mʉt ko nidʉgékyʉty miidsʉty mba̱a̱t xytyuknijáwʉdʉ ja ayuk diꞌibʉ Dios tʉ mmoꞌoyʉdʉ, niduꞌuk niduꞌuk sitʉy. Net nidʉgekyʉ tjáttʉt es jyotmʉkꞌáttʉt.  
\v 32 Yʉ Espíritʉ Santʉ myadakʉn pyatkʉꞌʉy ꞌyity mʉt ja diꞌibáty ꞌyaxá̱jʉdʉ,  
\v 33 mʉt ko Dios yajkypy ja agujkꞌa̱jt jotkujkꞌa̱jtʉn, kyaj oywyiꞌixʉty ti ttuñ. 
\p  
\v 34 Extʉm oytyim ma̱a̱ty ja Diosʉ jyaꞌayʉty ñaymyúkʉdʉ, yʉ toxytyʉjkʉty amoondʉp. Kyaj pyaadyʉty tyukka̱jxʉdʉt. Waꞌan tnaydyukkʉdʉ́kʉdʉ ja ñaꞌayʉty, dʉꞌʉn éxtʉm jyʉnaꞌañ ma̱ yʉ Diosʉ jyaaybyajtʉn.  
\v 35 Pʉn ñijawʉyaampy ti oynʉꞌʉnʉn, waꞌan dyajtʉ́y ja ñaꞌay ma̱ yʉ tyʉjk. Mʉt ko kyaj oy kyʉxeꞌeky ko tuꞌugʉ toxytyʉjk tyukka̱jxʉ ma̱ ja mʉbʉjkpʉtʉjk ñaymyúkʉdʉ.  
\v 36 Byeen xytyimpʉ́ktʉdʉ kwentʉ ko yʉ Diosʉ ꞌyayuk kyaj tsyondaky mʉt miidsʉty, es ni miidsʉdyʉ dʉn jeꞌeyʉ xykyaꞌꞌaxá̱jʉdʉ. 
\p  
\v 37 Pʉn ja na̱a̱k ñayjyáwʉty tmʉdaty ja madakʉn es tka̱jxwa̱ꞌxʉt ja Diosʉ ꞌyayuk, o tmʉdaty ja wiinkpʉ Espíritʉ Santʉ myadakʉn, waꞌan tjaygyukʉ ko diꞌibʉ yam miits nduknija̱ꞌa̱yʉdʉp, yʉꞌʉ dʉꞌʉn tuꞌugʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ ꞌyanaꞌamʉn.  
\v 38 Pʉ́n kyaj tmʉjpʉjtaꞌaky, kyaj nandʉꞌʉn yajmʉjpʉjta̱ꞌa̱gʉt. 
\p  
\v 39 Pes dʉꞌʉn mʉguꞌugítʉty, ʉxta̱ꞌa̱ydyʉ ja winma̱ꞌa̱ñ wiꞌix myajmada̱ꞌa̱gʉdʉt es xykya̱jxwa̱ꞌxʉt ja Diosʉ ꞌyayuk, per katʉ xyajkubéky pʉn jaa na̱a̱gʉty tka̱jxwaꞌxy mʉt ja wiinkpʉ ayuk.  
\v 40 Tundʉ tʉgekyʉ tudaꞌakytyiꞌknʉ es éxtʉm pyaadyʉty. 
\c 15  
\s1 Tʉyꞌa̱jtʉn ko Kristʉ jyikypyeky 
\p  
\v 1 Mʉguꞌugítʉty, nꞌaktukjamyajtstʉp ja oybyʉ ayuk diꞌibʉ tʉ nꞌawánʉdʉ, diꞌibʉ miits mꞌaxá̱jʉdʉ es diꞌibʉ mʉʉt amumduꞌuk xymyʉbʉktʉ yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm.  
\v 2 Nandʉꞌʉn mʉt yʉꞌʉgyʉjxmʉ tya̱dʉ ayuk miits mnitsoꞌoktʉt pʉn mꞌakpaduundʉp diꞌibʉ tʉ nꞌawánʉdʉ; es pʉn kyaj xyꞌokpaduunnʉ, nanʉgoobʉ tʉ xymyʉbʉktʉ. 
\p  
\v 3 Diꞌibʉ tim jʉjpꞌám oj nꞌaxa̱jʉ es miits nduknijáwʉdʉ, jaꞌa ko Jesukristʉ ꞌyeꞌky mʉt ʉdsa̱jtʉmʉ nbojpʉꞌa̱jtʉm, éxtʉm jyʉnaꞌañ ma̱ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn;  
\v 4 es ko dyajnaxtʉjkʉdʉ, es ko jyikypyejky ja kyumdʉgʉk xʉʉ, éxtʉm jyʉnaꞌañ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn,  
\v 5 es ko kyʉxeꞌky ma̱ ja Peedrʉ es óknʉm ma̱ ja apóstʉlʉty,  
\v 6 óknʉm kyʉxeꞌky nimʉgoxk mʉgoꞌpx naxy ja nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm wyinduuy. Mayʉ tadʉ nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm ꞌyakjikyꞌattʉ, es tam diꞌibʉ tʉ ꞌyoꞌknʉdʉ.  
\v 7 Oknʉm kyʉxeꞌky ma̱ yʉ Santya̱ꞌa̱gʉ, es nan net ma̱ nidʉgekyʉ apóstʉlʉty. 
\p  
\v 8 Tim óknʉm ko tya̱a̱dʉ, nandʉꞌʉn nꞌijxyʉts ʉj, éxtʉmxyʉpts ʉj jawyiin o óknʉm nmiiñ nja̱ꞌtyʉts ya̱ naxwiiñ.  
\v 9 Ʉjtsʉ dʉꞌʉn éxtʉm tim ʉxꞌokpʉ ma̱ yʉ tadʉ apóstʉlʉty, es ni jeꞌeyʉts xykyanitʉkʉ esʉts xyꞌanʉʉmʉt apóstʉlʉ, jaꞌa kots ʉj nbajʉdijtyʉts yʉ Diosʉ jyaꞌayʉty.  
\v 10 Perʉ Dios tʉts xymyayꞌaty xykyuniꞌxy esʉts xypyʉjtáky éxtʉmʉ apóstʉlʉ. Per kyaj tʉ ñejxy nanʉgoobʉ, pes nik tʉts nduñ niꞌigʉ kʉdiinʉm yʉꞌʉ nidʉgékyʉty; óyʉts oj ngatúñ mʉdʉdsʉ ngʉꞌʉm mʉja̱a̱, mʉt ja myayꞌa̱jtʉngyʉjxm ja Dios tʉ xypyudʉkʉ.  
\v 11 Kyaj ti tsyékyʉty, oy ʉj o yʉꞌʉjʉty tʉ tka̱jxwa̱ꞌxtʉ, tiꞌigyʉ yʉꞌʉ diꞌibʉ yajka̱jxwa̱ꞌxp, esʉ tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ miits mmʉbʉjktʉp. 
\s1 Jyikypyʉktʉ ja oꞌkpʉ 
\p  
\v 12 Pes mʉt ko ʉʉdsʉty, apóstʉlʉty, tʉ nga̱jxwa̱ꞌxtʉts ko yʉ Jesukristʉ jyikypyejky ko ꞌyeꞌky, ¿wiꞌix ko na̱a̱gʉty miits mjʉna̱ꞌa̱ndʉ ko yʉ oꞌkpʉty kyaj jyikypyʉktʉ?  
\v 13 Pes pʉn kyajpʉ jikypyʉjkʉn ma̱ yʉ oꞌkʉn, nan kyajpʉ dʉꞌʉn ja Jesukristʉ jyikypyejky.  
\v 14 Es pʉn kyajpʉ Jesukristʉ jyikypyejky, kyaj tyuñ diꞌibʉ nga̱jxwa̱ꞌxʉm, es nan kyaj tyuñ diꞌibʉ nmʉbʉjkʉm.  
\v 15 Es pʉn dʉꞌʉnʉ dʉꞌʉn, ʉʉdsʉty, ja apóstʉlʉty, ka̱ꞌa̱dʉpts éxtʉmʉ andákpʉty, jaꞌa ko tʉts nꞌokjʉna̱a̱mbʉdʉ ko yʉ Dios yajjikypyʉjk ja Jesukristʉ; es pʉn andakʉn jaꞌa ko Kristʉ jyikypyejky, nan andakʉn jaꞌa ko ja oꞌkpʉty jyikypyʉktʉ,  
\v 16 mʉt ko pʉn kyaj yʉ oꞌkpʉty jyikypyʉktʉ, pes nan kyaj yʉ Dios tʉ dyajjikypyéky ja Jesukristʉ.  
\v 17 Es pʉn ja Kristʉ kyaj jyikypyejky, kyaj tyuñ diꞌibʉ miits mmʉbʉjktʉp, es pekyoty mꞌakꞌittʉ,  
\v 18 es nandʉꞌʉn tyʉgooydyʉ nidʉgekyʉ ko ꞌyoꞌktʉ diꞌibʉ pyaduundʉ Jesukristʉ.  
\v 19 Pʉn yaayʉ ma̱ tya̱dʉ jikyꞌa̱jtʉn ya̱ naxwiiñ nyajtuꞌunʉm ja Jesukristʉ myʉbʉjkʉn, diꞌibáty kyaj tmʉdundʉ Jesukristʉ mba̱a̱t jyʉna̱ꞌa̱ndʉ mʉt ja tʉyꞌa̱jtʉn: “Pʉroobʉ taadʉty.” 
\p  
\v 20 Per diꞌibʉ tim tʉyꞌa̱jtʉn, jaꞌa dʉꞌʉn ko yʉ Jesukristʉ jyikypyejky ko ꞌyeꞌky. Dʉꞌʉn jaꞌa éxtʉm ja pʉjtaꞌaky diꞌibʉ jawyiin tʉʉmpꞌa̱jtp. Pa̱a̱dyʉ dʉꞌʉn mʉt yʉꞌʉ xytyuknija̱ꞌa̱m ko yʉ diꞌibáty tʉ ꞌyoꞌknʉdʉ jikypyʉ́ktʉp.  
\v 21 Pes dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌugʉ yedyʉjk dyajtsondáky ja oꞌkʉn naxwiiñ, nandʉꞌʉn tuꞌugʉ yedyʉjk dyajtsondáky es ja oꞌkpʉty jyikypyʉ́ktʉt.  
\v 22 Diꞌibʉts nmadyakypy, jaꞌa dʉꞌʉn ko nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyooktʉ mʉt ko tyʉʉmpꞌát ꞌya̱a̱tsꞌátʉdʉ Adán, es nandʉꞌʉn diꞌibáty ꞌyaxá̱jʉdʉp ja Jesukristʉ éxtʉmʉ Yajnitsókpʉ, Dios yajjikypyʉ́kʉdʉp.  
\v 23 Per niduꞌuk niduꞌuk éxtʉm pya̱a̱dʉdʉ: Jesukristʉ dʉꞌʉn jikypyʉjk tim jawyiin; es óknʉm ko yʉ Jesukristʉ myínʉt, diꞌibáty yʉꞌʉ jyaꞌaꞌa̱jtypy nandʉꞌʉn jyikypyʉ́ktʉt.  
\v 24 Ta jya̱ꞌtʉt ja tiempʉ ma̱ ja Jesukristʉ ttukkʉꞌʉdʉ́kʉt ja Dios Teety ja kyutujkʉn ma̱ naty tʉ dyajkutʉgóy nidʉgekyʉ wiinkpʉdyʉ anaꞌambʉty, kutujkʉnʉty es pʉ́nʉdyʉ madakʉn myʉda̱jttʉp.  
\v 25 Jaꞌa ko yʉ Kristʉ koonʉm yajkutúkʉt extʉ ko ꞌyanaꞌamʉn patkʉꞌʉy tpʉjta̱ꞌa̱gʉt ja myʉdsip.  
\v 26 Es ja okpʉ mʉdsip diꞌibʉ Dios yajkutʉgoyaampy, yʉꞌʉ ja oꞌkʉn.  
\v 27 Mʉt ko ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ ko Dios tʉ tpʉjtaꞌaky ja Jesukristʉ ꞌyanaꞌamʉn patkʉꞌʉy oytyim diꞌibʉty. Kyaj ndukmʉwijtsʉm ja Dios, mʉt ko Diosʉ dʉꞌʉn pyʉjták tʉgekyʉ Kristʉ ꞌyanaꞌamʉn patkʉꞌʉy.  
\v 28 Es ko tya̱a̱dʉ tʉgekyʉ yajpʉjtakta̱a̱y Jesukristʉ ꞌyanaꞌamʉn patkʉꞌʉy, net kʉꞌʉmʉ Jesukristʉ, ja Diosʉ ꞌyUꞌunk, ñayyákʉdʉt ma̱ Dios, diꞌibʉ pyʉjtáky tʉgekyʉ Kristʉ ꞌyanaꞌamʉn patkʉꞌʉy, es dʉꞌʉn ja Dios tmʉda̱jtta̱ꞌa̱yʉt tʉgekyʉ ꞌyanaꞌamʉn patkʉꞌʉy oytyim diꞌibʉty. 
\p  
\v 29 Es pʉn tʉyꞌa̱jtʉn ko yʉ oꞌkpʉty kyajikypyʉktʉ, ¿ti ko ja̱ꞌa̱yʉty tkunʉbátʉdʉ diꞌibáty oꞌktʉ jañʉbety?  
\v 30 ¿Es ti ko ʉʉdsʉty dʉꞌʉñʉm nnayꞌayoꞌonmoꞌoyʉdʉ kots nmʉdúñ ja Jesukristʉ?  
\v 31 Bom bómʉts nꞌity oꞌkʉn jʉjpꞌám. Tʉyꞌa̱jtʉnʉ tya̱a̱dʉ, mʉguꞌugítʉty, éxtʉmts nandʉꞌʉn tʉyꞌa̱jtʉnʉꞌʉ kots ndukjotkʉdaꞌaky kots miits nbʉjta̱ꞌa̱ktʉ éxtʉmʉ myʉbʉjkpʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ.  
\v 32 ¿Tits ʉj nbʉk nba̱a̱dʉt ya̱ naxwiiñ kots ndsiptuuñ ya̱ Éfesʉ mʉt ja diꞌibʉ dʉꞌʉn éxtʉmʉ awa̱ꞌa̱n jʉyujkʉn? Pes kooxyʉp tyʉyꞌa̱jtʉnʉty ko yʉ oꞌkpʉty kyaj jyikypyeky, nik oyxyʉp njʉna̱ꞌa̱nʉm éxtʉm na̱a̱gʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉ: “Nꞌokka̱ꞌa̱y nꞌokꞌúkʉm jeꞌeyʉ. Aya̱ bom nꞌoꞌkʉm.” 
\p  
\v 33 Katʉ mnayyákyʉty myajwinꞌʉʉnʉt. Tʉyꞌa̱jtʉn éxtʉm jyʉnaꞌañ tuꞌugʉ ayuk: “Yʉ axʉʉkpʉ jamyʉʉt yajma̱ꞌtypy ja oyjyaꞌayꞌát.”  
\v 34 Yajjʉmbíttʉ miidsʉ mjikyꞌa̱jtʉn tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, es katʉ mnakypyekytyundʉ, pes na̱a̱gʉty miidsʉty kyaj xyꞌixyꞌattʉ ja Dios. Tuꞌugʉ dʉꞌʉn amʉtsoydyuꞌun kodsʉ dʉꞌʉn miits nꞌanʉʉmʉdʉ. 
\s1 Wiꞌix ja oꞌkpʉ jyikypyʉktʉ 
\p  
\v 35 Per jaa da na̱a̱k xyajtʉ́wdʉts: “¿Wiꞌix jyikypyʉ́ktʉt ja oꞌkpʉty? ¿Wiꞌixʉ ñiniꞌx ꞌyíxyʉty diꞌibʉ myʉdáttʉp?”  
\v 36 ¡Nʉgoo mꞌokkujuunꞌa̱jnʉdʉ mʉt ja diꞌibʉ xyajtʉʉdʉpts! ¿Tii kyaj xyñijáwʉdʉ ko tuꞌugʉ tʉʉmt yajniꞌipy, koonʉm tyʉgatsy jap na̱a̱xóty es tyukꞌyoonduꞌuty, es yeeky pyety?  
\v 37 Jaꞌa ko diꞌibʉ mujxp es pyʉdsemy nax wingʉjxm, kyaj dyʉꞌʉnʉty éxtʉm ꞌyíxyʉty ko tʉ yajniꞌipy o yajwʉjy, oy yʉꞌʉdyʉ triigʉ o wiinkpʉ tʉʉmt.  
\v 38 Oknʉm ja Dios tmoꞌoy ja tʉʉmp yʉ ꞌyijxʉn éxtʉm yʉꞌʉ ttseky, es niduꞌuk niduꞌugʉ tʉʉmp yajmoꞌoy ja ꞌyaay kyepy éxtʉm pya̱a̱dʉdʉ.  
\v 39 Es nandʉꞌʉn ja̱jtpʉ dʉꞌʉn ko kyaj tʉgekyʉ yʉ niniꞌx tyiꞌigyʉty; yʉ ja̱ꞌa̱yʉdyʉ ñiniꞌx, tuk naxʉꞌʉ, esʉ jʉyujk añimalʉ ñiniꞌxʉty, wiingʉꞌʉ, esʉ joon jʉyujkʉty, nan wiingʉꞌʉ, esʉ a̱jkx kʉꞌxmʉty, nan wiingʉꞌʉ.  
\v 40 Nan taa diꞌibʉ ijtp ma̱ tsa̱jp es ma̱ naxwíñʉdʉ, per ak tʉgatsyʉꞌʉ. Wiingʉ tsyujꞌa̱jtʉn ja tsa̱jpótmʉdʉ es wiingʉ tsyujꞌa̱jtʉn diꞌibʉ naxwiiñ ijttʉp.  
\v 41 Yʉ xʉʉ jya̱j tyʉꞌxʉn, wiingʉꞌʉ, es wiingʉ poꞌo es nan wiingʉ mʉdsa̱ꞌa̱jʉdyʉ jya̱j tyʉꞌxʉn, es extʉ ak mʉdsa̱ꞌa̱jʉty tyʉgatsy ja jya̱j tyʉꞌxʉn ak wiink.  
\v 42 Nandʉꞌʉn jyaty mʉt ja oꞌkpʉty ko jikypyʉktʉ. Yajtá̱jʉ ja naxniꞌx diꞌibʉ windʉgeepy, es jyikypyʉjknʉ ja niniꞌx diꞌibʉ kyaj ñakyꞌoogʉt.  
\v 43 Yajtá̱jʉ ja naxniꞌx diꞌibʉ kyaj ꞌyóyʉty, es jyikypyʉjknʉ ja niniꞌx mʉdʉ mʉjꞌa̱jtʉn. Yajtá̱jʉ naxniꞌx diꞌibʉ pagiꞌix, es jyikypyʉjknʉ ja niniꞌx mʉk oy.  
\v 44 Yajtá̱jʉ éxtʉmʉ oytyim diꞌibʉ ja̱ꞌa̱yʉdyʉ ñaxniꞌx naxwiiñʉdʉ, es jyikypyʉjknʉ ja niniꞌx éxtʉm ꞌyity tsa̱jpótm. Pʉn jaa ja naxwíñʉdʉ niniꞌx, nan taa ja tsa̱jpótmʉdʉ niniꞌx. 
\p  
\v 45 Dʉꞌʉnʉ dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn: “Yʉ jawyiimbʉ yedyʉjk, Adán, oj tꞌaxa̱jʉ ja jikyꞌa̱jtʉn.” Per ja óknʉmbʉ Adán, jaꞌa njʉna̱ꞌa̱nʉm ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ, jaꞌa Ja̱ꞌa̱jʉn diꞌibʉ yajkypy ja jikyꞌa̱jtʉn.  
\v 46 Jawyiin yajmʉdáty ja naxwíñʉdʉ niniꞌx, es oknʉm diꞌibʉ tsa̱jpótmʉdʉ niniꞌx.  
\v 47 Ja jawyiimbʉ yedyʉjk, jaꞌa diꞌibʉ Dios yajkoj mʉt ja nax; ja myʉmajtskpʉ yedyʉjk, jaꞌa diꞌibʉ tsa̱jpótmʉdʉ.  
\v 48 Diꞌibáty ya̱ naxwiiñ njikyꞌa̱jtʉm, nmʉda̱jtʉm ja niniꞌx éxtʉm diꞌibʉ mʉʉt ja Dios dyajkojy ja Adán. Ko njikyꞌa̱jtʉm tsa̱jpótm, nmʉda̱jtʉm ja niniꞌx éxtʉm tmʉdaty ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ tsa̱jpótm.  
\v 49 Dʉꞌʉn éxtʉm ʉdsa̱jtʉm ngʉxʉꞌkʉm kyojyʉty ja Adán ya̱ naxwiiñ, nandʉꞌʉn nʉjx ngʉxʉꞌkʉm éxtʉmʉ Jesukristʉ diꞌibʉ tsa̱jpótm. 
\p  
\v 50 Diꞌibʉ nꞌanʉʉmʉyándʉp mʉguꞌugítʉty, yʉꞌʉ tya̱a̱dʉ ko kyaj mba̱a̱t ndʉjkʉm tsa̱jpótm mʉt ja ndsuꞌutsyꞌa̱jt nba̱jkꞌa̱jtʉm. Jaꞌa ko diꞌibʉ oꞌkp, kyaj mba̱a̱t tyʉkʉ tsa̱jpótm mʉdʉ ñaxniꞌx.  
\v 51 Mʉdowdʉ, nꞌanʉʉmʉyándʉp diꞌibʉ ijty kyaj yajnijáwʉ. Kyaj nidʉgekyʉ nꞌoꞌkʉm, per nidʉgekyʉ ndʉgatsa̱ꞌa̱yñʉm  
\v 52 tuk pojʉn, dʉꞌʉn éxtʉm ko nwimbiꞌtsʉm es nꞌijxwa̱ꞌxʉm jatʉgok, ko yajmʉdówʉt yajtukxuꞌuxy ja trompetʉ óknʉmbʉ. Yajtukxuꞌuxʉp ja trompetʉ, es ja oꞌkpʉty jyikypyʉ́ktʉt, es ni na̱ꞌa̱ kyanakyꞌooktʉt, es nidʉgekyʉ ndʉga̱jtsʉm diꞌibáty akjikyꞌa̱jtʉm.  
\v 53 Mʉt ko yʉ njikyꞌa̱jtʉnꞌa̱jtʉm diꞌibʉ oꞌkp, koonʉm yʉꞌʉ tyʉgátsʉt mʉt ja jikyꞌa̱jtʉn diꞌibʉ ni na̱ꞌa̱ kyaꞌoogʉt.  
\v 54 Es ko yʉ njikyꞌa̱jtʉnꞌa̱jtʉm diꞌibʉ oꞌkp tyʉgátsʉt mʉt ja diꞌibʉ ni na̱ꞌa̱ kyaꞌeeky, net yajkuydyúnʉt éxtʉm jyʉnaꞌañ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn: “Ja jikypyʉjkʉn jaꞌa tʉ dyajkutʉgóy ja oꞌkʉn.”  
\v 55 Es jatuk peky ma̱ jyʉnaꞌañ: “Oꞌkʉn, ¿ma̱ net tyam ja diꞌibʉ mʉʉt tʉ mjayaꞌꞌayowa̱ꞌa̱ñ?, ¿ma̱ net ja mdsa̱a̱tsytyuꞌunʉn?”  
\v 56 Diꞌibʉ yajkypy ja oꞌkʉn ja myadakʉn es xyaꞌꞌayoꞌom, jaꞌa dʉꞌʉn ja pojpʉ, es ja pojpʉ myʉda̱jtypy ja mʉkꞌa̱jtʉn mʉt ja anaꞌamʉn diꞌibʉ Dios ya̱jk.  
\v 57 ¡Per yajja̱ꞌa̱ygyʉdaꞌaky ja Dios ko xymyoꞌoyʉm ja madakʉn mʉt yʉꞌʉgyʉjxm Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ! 
\p  
\v 58 Pa̱a̱ty mʉguꞌugítʉty, panʉjxtʉ yajxón es dʉꞌʉñʉm xytyúndʉt waanʉ niꞌigʉ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ tyuunk, mʉt ko miits mnija̱ꞌa̱dʉp ko kyaj ñanʉgoobʉty yʉ tadʉ tuunk diꞌibʉ mduundʉp tiꞌigyʉ mʉt ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm. 
\c 16  
\s1 Naybyudʉkʉ myiky 
\p  
\v 1 Tyámʉts nꞌadsoojʉmbíty diꞌibʉts xyajtʉʉdʉp wiꞌix xyajmúktʉt ja naybyudʉkʉkyʉjxm es nbutʉjkʉm ja Diosʉ jyaꞌayʉty diꞌibʉ jap Judeeʉ ayoo jottʉgooydyʉp. Tundʉ dʉꞌʉn éxtʉm ndukniꞌijxʉdʉ ma̱jatyʉ mʉbʉjkpʉtʉjk ñaymyúkʉdʉ jap ma̱ Galasyʉ ñaxwíñʉdʉ.  
\v 2 Domingʉ domingʉ miidsʉty niduꞌuk niduꞌuk xykyoonwʉꞌʉmdʉt wiꞌixʉm pʉ́n tpa̱a̱ty, es xyñikoombátʉt tadʉ naybyudʉkʉ mʉt jaꞌagyʉjxmʉ nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm, es kʉdiibʉ jaanʉm mnaydyukjotmaydyúnʉdʉt tadʉ naybyudʉkʉ kots nja̱ꞌtʉt.  
\v 3 Kots nja̱ꞌtʉt ma̱ miidsʉty, ta xypyʉjta̱ꞌa̱ktʉt ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ miits mdsojktʉp esʉts ʉj jap Jerusalén ngáxʉdʉts mʉt ja neky diꞌibʉts nmoꞌoyʉp, es yajnijáwʉt pʉ́nʉ dʉꞌʉnʉty, es min dyajtsooñ ja naybyudʉkʉ diꞌibʉ miits mgajxtʉp.  
\v 4 Es pʉn waanʉ oy pyʉdsemy kots ʉj nandʉꞌʉn nnʉjxʉt, nʉjxtʉp yʉꞌʉjʉty mʉt ʉj. 
\s1 Pa̱a̱blʉ tnigajxy ma̱jaty jyʉdita̱ꞌa̱ñ 
\p  
\v 5 Kots nnʉjxʉt, koonʉmts nnaxa̱ꞌa̱ñ ma̱ Masedoñʉ ñax, taanʉmts nja̱ꞌtʉt Korintʉ.  
\v 6 Waꞌandsʉ da nwʉꞌʉmʉt waanʉ mʉt miits jap, o waꞌandsʉ da ndimꞌyajna̱jxta̱ꞌa̱yʉt tʉgekyʉ jap yʉ xux poꞌo; es nétʉts miits mba̱a̱t xypyudʉ́kʉdʉ ma̱ts nꞌaknʉjxa̱ꞌa̱ñ óknʉm.  
\v 7 Jaꞌa ko kyajts jeꞌeyʉ nnʉjxa̱ꞌa̱ñ pajt kapajtp, wʉꞌʉma̱a̱mbʉdsʉ dʉꞌʉn es nꞌita̱ꞌa̱ñ waanʉ mʉt miidsʉty, pʉn jʉna̱a̱mp ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Dios.  
\v 8 Per wʉꞌʉma̱a̱mbʉts ya̱ Éfesʉ extʉ ko Pentʉkostés xʉʉ ñáxʉt,  
\v 9 mʉt ko nmʉda̱jtypyʉts tuꞌugʉ tuꞌu es ꞌyoybyʉdsʉ́mʉt ja Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ tyuunk, es taa may diꞌibʉts xytyukmʉdsipꞌa̱jttʉp. 
\p  
\v 10 Pʉn ja̱jtp ja Timotee ma̱ miidsʉty, katʉ ti xytyuktukjotmaydyundʉ. Waꞌan tꞌity jotkujk, mʉt ko yʉꞌʉ ttuñ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ tyuunk, dʉꞌʉn éxtʉm ʉj.  
\v 11 Pa̱a̱ty katʉ miits xyꞌʉxtijtʉ; niꞌigʉ xypyudʉ́kʉdʉt es dyajꞌyoꞌoyʉt ja ñʉꞌʉ tyuꞌu agujk jotkujk, esʉts min xykyuꞌixy, mʉt ko tyámʉts nꞌawixy tiꞌigyʉ mʉt ja wiinkpʉdyʉ nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm. 
\p  
\v 12 Yʉ nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm Apolʉs, tʉts njantsyjyaꞌꞌanʉʉmʉ esxyʉp oj mdimkuꞌíxʉdʉ tiꞌigyʉ mʉt ja nmʉguꞌukꞌa̱jtʉm, per kyaj ñʉjxáñ tyam. Nʉjxʉp ko ja tiempʉ ꞌyawátsʉñʉmʉt. 
\s1 Ka̱jxwíjʉn esʉ ka̱jxpoꞌxʉn 
\p  
\v 13 Wijy mꞌíttʉt miidsʉty. Dʉꞌʉñʉm amumduꞌuk jot xyꞌakmʉbʉ́ktʉt ja Dios. Mʉk mnaybyʉjta̱ꞌa̱gʉdʉt. Katʉ mjotmutskꞌattʉ.  
\v 14 Tundʉ mʉt ja tsojkʉn tʉgekyʉ diꞌibʉ mduundʉp. 
\p  
\v 15 Ix, mʉguꞌugítʉty, miits mnija̱ꞌa̱dʉp ko ja diꞌibʉ tsʉna̱a̱ydyʉp ma̱ ja Estéfʉnʉs jyʉʉn tyʉjk, yʉꞌʉ dʉn tim jawyiin Akayʉ ña̱a̱xóty diꞌibʉ ꞌyaxá̱jʉdʉ ja Jesukristʉ, es yʉꞌʉjʉty tʉ tpudʉ́kʉdʉ ja nmʉmʉbʉjkpʉꞌa̱jtʉm.  
\v 16 Es ndsejpyʉts es miits xymyʉmʉdówdʉt yʉꞌʉjʉty, es nidʉgekyʉ diꞌibáty nandʉꞌʉn pudʉjkʉdʉp mʉdʉ tya̱dʉ tuunk.  
\v 17 Xondákpʉts ko tʉ myindʉ Estéfʉnʉs, Fortunatʉ esʉ Akaykʉ. Yʉꞌʉjʉty tʉ ttundʉ diꞌibʉ kyaj miits oj mba̱a̱t xytyundʉ mʉt ko mꞌittʉ jagam,  
\v 18 yʉꞌʉjʉty tʉ dyajxonda̱ꞌa̱ktʉts ja nꞌanmʉja̱ꞌa̱n, es nandʉꞌʉn miidsʉ mꞌanmʉja̱ꞌa̱nʉty. Mayꞌat windsʉꞌʉgʉdʉ dʉꞌʉmbʉ ja̱ꞌa̱yʉty. 
\p  
\v 19 Ma̱jatyʉ mʉbʉjkpʉtʉjk ñaymyúkʉdʉ Asyʉ ña̱a̱xóty mduknigáxʉdʉ Dioskajxy. Akilʉ esʉ Prisilʉ, es nidʉgekyʉ diꞌibáty naymyujkʉdʉp ma̱ yʉꞌʉ tyʉjkʉty, mduknigajxʉdʉp ja Dioskajxy ja Nindsʉnꞌa̱jtʉmgyʉjxm.  
\v 20 Axá̱jʉdʉ Dioskajxy diꞌibʉ nidʉgekyʉ nmʉguꞌuktʉjkꞌa̱jtʉm mduknigajxʉdʉp. Naymyʉnánʉdʉ nixim niyam kʉjktʉgok. 
\p  
\v 21 Ʉj Pa̱a̱blʉ, nduknijáyʉdʉts miidsʉty yʉ ka̱jxpoꞌxʉn mʉdʉdsʉ ngʉꞌʉm letrʉ. 
\p  
\v 22 Diꞌibʉ kyaj ttsoktʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ, waꞌan tꞌitʉ ka̱jxpéky. 
\p ¡Min tsojk, Nindsʉnꞌa̱jtʉm! 
\p  
\v 23 Waꞌanʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ mgunuꞌxʉdʉ miits nidʉgekyʉ.  
\v 24 Nidʉgékyʉty miits nduknigaxtʉ ndsojkʉnʉts mʉt ja Jesukristʉkyʉjxm.