\id MAT  
\h SAN MATEO 
\toc1 Jaayhuɨ'my Jadu'n Nej Jesucristo Ytun Yjajtɨ 
\toc2 SAN MATEO 
\toc3 Mt. 
\mt1 SAN MATEO 
\mt2 Jaayhuɨ'my Jadu'n Nej Jesucristo Ytun Yjajtɨ 
\c 1  
\s1 Je Jesucristo ymɨj'ap ymɨjteedy 
\p  
\v 1 Cham ngapxa'ñ nmɨydäga'ñɨch pɨn Jesucristo y'ap'ajt yteedy'ajt jadu'n nej yhuɨ'my jaybety. Jesucristo je' oy ap'adyii teedy'adyii David etz Abraham. 
\p  
\v 2 Abraham oy ung'adyii Isaac. Isaac oy ung'adyii Jacob. Jacob oy ung'adyii Judá etz y'ajchytɨjc y'uchytɨjc.  
\v 3 Judá etz Tamar oy ung'adyii Fares etz Zara. Fares oy ung'adyii Esrom. Esrom oy ung'adyii Aram.  
\v 4 Aram oy ung'adyii Aminadab. Aminadab oy ung'adyii Naasón. Naasón oy ung'adyii Salmón.  
\v 5 Salmón etz Rahab oy ung'adyii Booz. Booz etz Rut oy ung'adyii Obed. Obed oy ung'adyii Isaí.  
\v 6 Isaí oy ung'adyii rey David. Je rey David je' oy ytöxyɨjc'adyii huɨdɨ anajty Urías ytöxyɨjc'ajtpy. E je' ajcxy y'ung'ajtɨ Salomón. 
\p  
\v 7 Salomón oy ung'adyii Roboam. Roboam oy ung'adyii Abías. Abías oy ung'adyii Asa.  
\v 8 Asa oy ung'adyii Josafat. Josafat oy ung'adyii Joram. Joram oy ung'adyii Uzías.  
\v 9 Uzías oy ung'adyii Jotam. Jotam oy ung'adyii Acaz. Acaz oy ung'adyii Ezequías.  
\v 10 Ezequías oy ung'adyii Manasés. Manasés oy ung'adyii Amón. Amón oy ung'adyii Josías.  
\v 11 Josías oy ung'adyii Jeconías mɨɨd y'ajchytɨjc y'uchytɨjc. Huin'it Babilonia jäy oy mach je israelitas jäy. Chi mɨnɨcxy jɨm Babilonia y'it. 
\p  
\v 12 Jɨm ma je Babilonia y'it, jɨm Jeconías oy ung'adyii Salatiel. Salatiel oy ung'adyii Zorobabel.  
\v 13 Zorobabel oy ung'adyii Abiud. Abiud oy ung'adyii Eliaquim. Eliaquim oy ung'adyii Azor.  
\v 14 Azor oy ung'adyii Sadoc. Sadoc oy ung'adyii Aquim. Aquim oy ung'adyii Eliud.  
\v 15 Eliud oy ung'adyii Eleazar. Eleazar oy ung'adyii Matán. Matán oy ung'adyii Jacob.  
\v 16 Jacob oy ung'adyii José huɨdi oy ñäy'adyii María. E je María oy ung'adyii Jesús huɨdi yxɨɨ Cristo. 
\p  
\v 17 Jadu'n oy ñɨcxy majmactz najtzquëxɨ' Abraham ixtɨ David. Ma je David jamajmactz najtzquëxɨ' chi je israelitas jäy yajtzɨmy yajmajch ma Babilonia y'it, e nañ jamajmactz najtzquëxɨ' chiinɨ oy ymiñ yja'ty je Cristo. 
\s1 Jesucristo yma'xung'ajtɨn 
\p  
\v 18 Jadayab capxy ayuc jadu'n nej ymiñ yja'ty je Jesucristo. Jesús ytaj, huɨdi anajty yxɨɨ María, yɨ' tɨ anajty ycapxytungɨxy co ypɨgaangɨxy mɨɨd José; e ma anajty ca'nɨ ñaybudɨgɨ́ɨyɨgɨxy, chi María oy y'ungdzɨmɨ̈gy mɨɨd yɨ Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt.  
\v 19 José, yɨ' ñäy, hue' anajty yɨ' yajpaty janch tudägy. Ca' anajty xɨ̈hua'ñ María mayjäyjoty. Hue' janchtɨy yhuinma'ñybaty co ixmadza'ñ ayüch ameech ca' pɨn yajnejhuɨ̈hua'ñ.  
\v 20 Huin'it ma jadu'n anajty nihuinmayɨ̈y, chi Huindzɨn Dios tüg y'ángel ñayquëxɨ̈cɨ cumäyjoty ma José, chi ñɨmaayɨ: 
\p ―José, David y'ap y'oc, ca' mɨjcajee mdzachhuinmay nej m'octöxyɨjc'adɨɨyb María, com yɨ' y'ung huɨdibɨ yajma'xung'adamy hue' mɨɨd Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt ycɨxpɨ.  
\v 21 Yɨ' ypadamy tüg y'ung e mxɨɨmöhuɨpy Jesús. Jadu'n yɨ' xɨɨ'adɨɨyb com jëgɨ́x co yɨ' yajpocyñïhuädzam ñaax ycajp. 
\p  
\v 22 Tüg'ócɨy jada ytundaayɨ yjajtaayɨ ycɨjxy yca'pxy jadu'n nej je Dios anajty tɨ nɨmäy je profeta, je jäy huɨdi Dios y'ayuc najtzcapxɨɨyɨp ma anajty jadu'n yjaybetyɨty: 
\q1  
\v 23 Je töxyjäy huɨdibɨ ca' yëydɨjc mɨɨddzɨnäy hue' je' ung tzɨmɨ̈cɨp. Chi ypadamyb tüg je y'ung hue' je' yxɨɨ'adaanɨp Emanuel. 
\m Emanuel hue' yhuimbɨdzɨmy Dios mɨɨd ɨɨch ajt. 
\p  
\v 24 Co José ymäyhuijy, chi cuyduñ jadu'n nej anajty Dios y'ángel tɨ nɨmäyii, chi huoy María jadu'n nej jɨhuɨɨy töxyɨjc'adyii.  
\v 25 Per ni ca' ajcxy jadu'n chɨnaay jadu'n nej jäy ypɨcy chɨnäy ixtɨ coonɨ oy María y'ung yajma'xung'aty. Chi yxɨɨmoy Jesús. 
\c 2  
\s1 Madza' ni'ixpɨgɨɨyb oy co'ɨxɨɨygɨxy pi'c'ung 
\p  
\v 1 Jesús yma'xung'ajty ma tüg cajp huɨdi yxɨɨ Belén, jɨm ma Judea ñaaxjot, huin'it co anajty Herodes yrey'aty ma yɨ jɨmbɨ naaxjot. Chi huin'it yja'ty ma Jerusalén cajp nijëjɨty yëydɨjctɨjc huidibɨ anajty tɨ choñ ma xɨɨ ypɨdzɨmy, yɨ huɨdibɨ anajty ajcxy xɨɨ madza' tɨ ni'ixpɨgɨɨygɨxy.  
\v 2 Chi ajcxy yajtɨy: 
\p ―¿Ma je judíojäy yrey tɨɨbɨ yma'xung'aty? Tɨ ɨɨch ajcxy n'ijxɨ yɨ' ymadza' jɨm ma xɨɨ ypɨdzɨmy, e yɨ' ɨɨch ajcxy ya miñ nhuindzɨgɨ̈huaangɨxy. 
\p  
\v 3 Co je rey Herodes jadu'n mɨdooy, chi ooy ytɨgɨɨy tajpɨ maybɨ mɨɨd tüg'ócɨy cajpjäy jɨm Jerusalén.  
\v 4 Huin'it je rey huomujctay tüg'ócɨy teedytɨjc huindzɨndɨjc huɨdibɨ anajty yaj'ixpɨjcp yɨ Dios yley, chi yajtɨy ma anajty yma'xung'ada'ñ yɨ Cristo.  
\v 5 Chi ajcxy y'adzooy: 
\p ―Jɨm Belén ma Judea ñaaxjot, com Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ jadu'n je' cojaay: 
\q1  
\v 6 E miich Belén, mabɨ Judea ñaaxjot, mɨj'ajtp mgɨx'ajtp ca'ydɨ jac huɨdi naax jac huɨdi cajp, com ma miich chona'ñ tüg Huindzɨn huɨdi ane' mam yɨ israeljäy. 
\p  
\v 7 Huin'it Herodes oy yajhuoyii ameech huɨdibɨ anajty tɨ íjxcɨxy yɨ madza'. Chi tɨybɨjcy yajxon mɨna anajty oga'n tɨ ijxcɨxy je madza'.  
\v 8 E huin'it ajcxy quejxy jɨm Belén. Chi jadu'n nɨmay: 
\p ―Nɨ́cxcɨx jɨm e ocnidɨu ocyajtɨugɨxy je pi'c'anäg; e co anajty tɨ mbatcɨxy, miñ miich ajcxy xyajnɨmáaygɨxyɨch jaydëbɨ ɨɨch nɨcxy nañ jadu'n nhuindzɨgɨ̈yɨch. 
\p  
\v 9 Co jadu'n rey najtzcapxɨyday, chi ajcxy choñ. E je madza' tɨɨbɨ anajty íjxcɨxy ma xɨɨ ypɨdzɨmy, chi ajcxy ijxy jayɨjp je' anajty ñɨcxy ma je' ajcxy, ixtɨ conɨ oy je madza' yhuäcxɨpy ma anajty je pi'c'anäg yajpaady.  
\v 10 Co je rey ixpɨcytɨjc jadu'n ijxy yɨ madza', chi ajcxy oy janch jotcujc ñayjɨhuɨ̈yii.  
\v 11 Co ajcxy ytɨjctɨgɨɨy, chi ajcxy ijxy je pi'c'anäg mɨɨd ytaj je María. Chi jada' ajcxy ñaygojxtɨnaydaacɨ huindzɨgɨɨy ojadajty ajcxy je pi'c'anäg. Chi ajcxy yaj'ahuach yxuumy aguejtucy abɨjctucy, chi ajcxy yajpɨdzɨmy oorɨ, poom, etz tüg tzoy huɨdi yxɨɨ mirra. Chi ajcxy moy je pi'c'anäg.  
\v 12 Chi cumäyjoty ajcxy nɨmaayɨ co ca' huaad yhuimbijtcɨxy ma Herodes, chi ajcxy ñɨcxnɨ ma ycajp, jüyöyñaxy ajcxy je Herodes, huingbɨ tü'aa ajcxy ycuyñɨcx. 
\s1 Co José etz María yqueegyñɨcxcɨxy Egipto 
\p  
\v 13 Co je rey ixpɨcytɨjc ajcxy yhuimbijttaayñɨ, chi cumäjoty José ijxy tüg Dios y'ángel, chi ñɨmaayɨ: 
\p ―Pɨdɨ̈g, nɨcx jɨm Egipto ñaaxjot mɨɨd yɨ pi'c'anäg etz mɨɨd yɨ' ytaj, e jɨm mhuɨ'mɨpy ixtɨ coonɨ ɨɨch miich nɨmähuɨpy. Com yɨ Herodes y'ixtähuamy yɨ' yɨ pi'c'anäg e yaj'öga'ñ yɨ'. 
\p  
\v 14 Chi huin'it José ypɨdɨ̈gy mɨɨd tzooñ coodz je pi'c'anäg mɨɨd ytaj, chi ajcxy ñɨcxy jɨm Egipto.  
\v 15 Jɨm ajcxy y'ijty ixtɨ coonɨ oy y'ögy je Herodes. Jada je' jadu'n yajcuydun jadu'n nej Dios anajty tɨ ymɨnañ ma yɨ' y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ: “Jɨm Egipto ɨɨch n'ung tɨ nhuoy.” 
\s1 Herodes pɨdacy y'ane'mɨn co huen pi'c'anäg yaj'öctäyii ajcxy 
\p  
\v 16 Co Herodes oy huinma'ñ yajyöy co tɨ anajty ooy yhuin'ɨɨñyii je rey ixpɨcytɨjc ajcxy co ca' anajty tɨ ñihuimbidyii, chi ooy yjot'ambɨjcy, chi ni'ane'mdɨɨy co huen nɨcxy jɨm Belén etz majaty cajp mɨhuingon Belén, yaj'öctaaygɨxy tüg'ócɨy yɨ pi'c'anäg huɨdibɨ mejtz jɨmɨjt etz huɨdibɨ ca'nɨ nigooty mejtz jɨmɨjt.  
\v 17 E jadu'n jada yajcuyduñ jadu'n nej anajty Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ, je Jeremías, anajty tɨ cojaay: 
\q1  
\v 18 Jɨm Ramá yajmɨdoy co anajty chachjɨɨy chachyäxy jäy ajcxy; yɨ Raquel tzachjɨɨyb tzachyaaxp mɨɨd y'ung ajcxy ycɨxpɨ, ca' ajcxy anajty yjotcujc'aty mɨɨd co anajty y'ung tɨ y'öctäy. 
\p  
\v 19 Co oy y'öcnɨ Herodes huin'it jɨm Egipto, Dios tüg y'ángel ñayguëxɨ̈cɨ cumäyjoty ma José. Chi ñɨmayɨ: 
\p  
\v 20 ―Pɨdɨ̈g, mɨɨdnɨcx yɨ pi'c'anäg etz yɨ' ytaj jɨm ma yɨ Israel ñaaxjot jadügtecy com tɨ y'öctaayñɨ yɨ huɨdibɨ anajty yaj'ögam yɨ pi'c'anäg. 
\p  
\v 21 Huin'it José ypɨdɨ̈gy, mɨɨd nɨcxy yɨ pi'c'anäg etz yɨ' ytaj jɨm ma Israel ñaaxjot.  
\v 22 Per co José nejhuɨɨy co je Arquelao yɨ' anajty jɨm ane'mb jadu'n nej anajty je yteedy Herodes, ooy chɨgɨɨy nej ñɨcxɨp jɨm. E co jadu'n anajty tɨ ycumäy co ca' jɨm ñɨcxɨp, chi ajcxy ñɨcxy jɨm Galilea ñaaxjot.  
\v 23 Co jɨm yjäty, chi jɨm chɨnaydacpɨjcy ma je cajp huɨdi yxɨɨ Nazaret. Jadayaabɨ je' jadu'n tun jajtɨ jadu'n nej anajty ycojaayɨty ma Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ ñecy co Jesús xɨɨ'adɨɨyb Nazareno. 
\c 3  
\s1 Juan el Bautista y'ayuc capxhuäcxy ma tɨ̈dz naax it 
\p  
\v 1 Huin'it tiempo nañ jadu'n Juan je Bautista (huɨdibɨ jäy yajnɨɨbejtpɨ) ymiñ tüg tɨgɨ̈dum ma Judea ñaaxjot capxhuäcx Dios y'ayuc,  
\v 2 ymɨnañ: 
\p ―Jothuimbíjtcɨx ma Dios com yɨ Dios y'ane'mɨn huingonɨñ yɨ'. 
\p  
\v 3 Jada Juan yɨ' je' huɨdibɨ je profeta Isaías nigapxy ymɨnañ: 
\q1 Jɨm mɨjtɨgɨ̈dum yajmɨdoy tüg ayuc mɨna'ñ: “Ni'ixɨɨygɨxy yɨ mHuindzɨn ytü'aa, ni'ixɨɨygɨxy tüg tü'aa tɨɨybɨ.” 
\p  
\v 4 Je Juan hue' anajty yhuit'ajtpy ɨyujc nïbɨjc (huɨdibɨ jäy ytijpy camello) e hue' anajty yhuɨɨnɨp ɨyujc ac, e yɨ' anajty yjɨcxy'ajtpy mu' etz tijaty ɨyujc päg jɨm tüg tɨgɨ̈duum.  
\v 5 Chi chooñ jɨm Jerusalén jäy etz tüg'ócɨy huɨdijaty tzɨnaayb ma Judea ñaaxjot, nañ jadu'n huɨdijaty tzɨnaayb ma Jordán mɨjnɨɨba', ñɨcx ajcxy ma Juan amɨdo'íjtɨy yɨ' y'ayuc.  
\v 6 Co anajty ajcxy nigapxtaaygɨxy yɨ ypocy huɨdi anajty tɨ tundɨgooygɨxy, huin'it anajty ajcxy Juan yajnɨɨbedyii ma Jordán mɨj nɨɨ. 
\p  
\v 7 Per yɨ Juan y'ix co may fariseo jäy etz saduceo jäy miñ anajty ajcxy nɨɨbejtcɨxy, chi ajcxy nɨmay: 
\p ―¡Miich ajcxy, m'ajuugy m'amɨgüg ahua'n ɨyujc! ¿Pɨn tɨ xyajni'ixɨɨygɨxy nej jëbɨ huaad mgögueeccɨxy yɨ ayo'n huɨdibɨ huingomb?  
\v 8 Yajxon jäy'ajtcɨx tɨydudägy huen niguëxɨ̈gy co tɨ mjothuimbijtcɨxy.  
\v 9 Ca' jadu'n mdzachmɨnaangɨxy co Abraham xy'ap'adyii xy'oc'adyii. Ɨɨch miich ajcxy yam ndɨmnɨmaayb co Dios ixtɨ jëbɨ yɨ' yaj'ap'adyii yaj'oc'adyii Abraham jada tzaajot ca'ydɨ miich ajcxy.  
\v 10 Yɨ jach ni'ixɨ̈ yɨ' y'ijtnɨ ma quipy y'ɨjx, tüg'ócɨy quipy huɨdi ca' oy ytɨm'aty yajpujxp yɨ', e chi jada' yajnögy jɨɨnjoty.  
\v 11 Ɨɨch, janch yajnɨɨbejtpɨch mɨɨd nɨɨ, yɨ' yɨ' jadu'n nej tüg ixpejt co tɨ mjothuimbijtcɨxy; per jacminamb tzojc huɨdi ajcxy xyajnɨɨbedɨpy mɨɨd Dios yjɨhuɨ'ñ etz mɨɨd jɨɨn. Je' ymɨɨd mɨc'ajtɨn etz cötujcɨn, nïgɨ ca'ydɨ ɨɨch, ni xycapaadyɨch nɨcxy ycɨ̈g nyajtecyjendügyɨch.  
\v 12 Ymɨɨd mɨc'ajtɨn pɨjc-huäcxamy yɨ jäy jadu'n nej jäy huimbojy moc, abɨcy pɨdäga'ñ actz, abɨcy moc pajc. Yujcpɨga'ñ moc pajc ma tze'x ninögɨ̈hua'ñ yɨ moc actz moc jaam jɨɨnjoty ma je jɨɨn huɨdibɨ nicamɨnaaxɨɨ ycapïch. 
\s1 Co Jesús ñɨɨbejty 
\p  
\v 13 Huin'it Jesús chooñ ma Galilea ñaaxjot, chi ñɨcxy ma Jordán mɨj nɨɨ ma anajty Juan yjäyyajnɨɨbety, nɨɨbedam anajty yɨ' nañ jadu'n.  
\v 14 Juan ca'jadɨm'a'ɨxɨ̈y, chi nɨmay Jesús: 
\p ―Ɨɨch miich ixyipy xyajnɨɨbejtpɨch, ¿e miich mimb ma ɨɨchɨ? 
\p  
\v 15 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Jadachambɨ oc'a'ɨxɨ̈ jadu'n, com ooy yɨ' ycopɨtyɨty co nguydundayɨm tüg'ócɨy tɨɨbɨ Dios xyaj'ane'mɨm. 
\p Huin'it Juan a'ɨxɨɨy chi yajnɨɨbejty Jesús.  
\v 16 Co Jesús ñɨɨbejttay, chi Jesús ijxy Dios yjɨhuɨ'ñ ñigɨdägyii jadu'n nej tüg pi'cmuuxy.  
\v 17 E huin'it yajmɨdoy tzajpcɨ́xy tüg ayuc ymɨna'ñ: 
\p ―Jada je' ɨɨch n'ung'ajtypɨch huɨdibɨ ooy ndzocyɨch huɨdibɨ ooy mɨɨd jotcujc nayjɨhuɨ̈yiijɨch. 
\c 4  
\s1 Je mujcu' tuñ ijxta'nɨ Jesús 
\p  
\v 1 Chi Dios yjɨhuɨ'ñ yajnɨcxy Jesús mɨjtɨgɨ̈duum jaydëbɨ je ca'oybɨ yjot'ixɨɨyb yhuinma'ñ'ixɨɨyb.  
\v 2 Jɨm y'ijty jaygay huixchɨgui'px xɨɨ huixchɨgui'px tzuum, e huin'itnɨ ooy yɨböccodyii.  
\v 3 Chi je ca'oybɨ nimɨjhuägy Jesús ocjot'ixa'ñ oc-huinma'ñ'ixa'ñ, chi nɨmay: 
\p  
\v 4 ―Pen Dios miich xy'ung'ajtp, nɨma' jada tzaa huen naygojyii tzajcaagy. 
\p Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Jaybety jadu'n ymiñ ma Dios ñecy: “Ca'p jäy tzajcaagytɨ'ajty nitzɨnähuɨpy, nañ jadu'n nitzɨnähuɨpy tüg'ócɨy yɨ ayuc huɨdibɨ Dios ycapxp.” 
\p  
\v 5 Chi je ca'oybɨ mɨɨdnɨcxy Jesús jɨm Jerusalén, chi ymɨɨdpejty tzajptɨjc cöduum.  
\v 6 Chi nɨmay: 
\p ―Pen janch co miich Dios xy'ung'adyii, cödɨjpnax jiiby naaxcɨ́xy, ca' yɨ' nej mjadɨpy com jaybety jadu'n ymiñ co jadu'n ymɨna'ñ: 
\q1 Dios yquexyp yɨ' y'ángeles jɨgɨx xycuend'adɨpy xyhuidzɨpy mɨɨd ycɨ', ca'ydɨ ninej mgönepy ma tzaagop. 
\p  
\v 7 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Nañ jadu'n ymiñ jaybety: “Ca' mjot'ixɨpy mhuinma'ñ'ixɨpy yɨ mhuindzɨn Dios.” 
\p  
\v 8 Jadüg'oc je ca'oybɨ ymɨɨd'ajty Jesús ma tüg copnïcx janch cɨjxpɨ, e jɨm yajni'ixɨɨyday tüg'ócɨy naax cajp co ooy mɨɨdɨty oy'ajtɨn etz mɨc'ajt.  
\v 9 E chi nɨmay: 
\p ―Ɨɨch jada miich nmoydähuɨpy tüg'ócɨy, pen miich cojxtɨna' xyhuindzɨgɨ̈yɨch xy'ojadatyɨch. 
\p  
\v 10 Huin'it Jesús y'adzooy: 
\p ―Huinhuäctutcɨch miich mujcu', com jadu'n yjaybetyɨty: “Tügpajc yɨ mHuindzɨn Dios yɨ' mhuindzɨgɨ̈huɨpy m'ojadadɨpy.” 
\p  
\v 11 Huin'it je ca'oybɨ huinhuäctucy Jesús, chi Jesús ñimiinɨ ángeles ycuend'ajtɨ. 
\s1 Jesús ytung yajtzondacy jɨm Galilea 
\p  
\v 12 Co Jesús nejhuɨɨy co Juan tɨ anajty yajpɨdägy pujxtɨgoty, chi yhuimbijtnɨ jadüg'oc jɨm Galilea.  
\v 13 E ni ca' yhuɨ'mɨɨy jɨm Nazaret, chi ñɨcxy jɨm Capernaum, jɨm ma Zabulón etz Neftalí y'it.  
\v 14 Jada je' jadu'n tunɨ jajtɨ jadu'n nej Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ Isaías anajty tɨ cojaay: 
\q1  
\v 15 Zabulón etz Neftalí ñaaxjot. Je tü'aa huɨdibɨ mejypa' huɨdibɨ a'oy'amy ma Jordán mɨj nɨɨ. Jɨm Galileajäy chɨnäy huɨdibɨ ca' yjudiojäyɨty. 
\q1  
\v 16 Yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ jɨm tzɨnaayb agootztuuby ijxpaty ajcxy tüg tɨɨcxɨn jajɨn. Je huɨdijaty anajty ajcxy tzɨnaayb ma je jɨbɨcpɨ y'anicɨ̈y, chi ajcxy ycodɨcxɨɨy tügɨ tɨɨcxɨn jajɨn. 
\p  
\v 17 Ixtɨ huin'it Jesús ytɨgɨɨy ayuccapxhuäcxp ymɨnañ: 
\p ―Jothuimbijtcɨx, yajmingɨx yajmejtzcɨx mjot mhuinma'ñ ma Dios, com yɨ Dios y'ane'mɨn huingonɨp yɨ'. 
\s1 Jesús nɨmay nimɨdaax je acxmajtzpɨ: “Pajamgɨch” 
\p  
\v 18 Jesús tüyöyb anajty ma Galilea mejypa', co ijxpaty metz yëydɨjc ac tüg quëxpɨ, hue' anajty yɨ' je' je Simón, huɨdibɨ nañ jadu'n yxɨɨ Pedro, e je jadügpɨ hue' je' anajty Andrés. Acxmadzɨɨ anajty ajcxy yɨ' ytung'ajty e jɨm anajty ajcxy yɨ' tzachnɨɨgöhuich y'acxmadzɨ'ñ.  
\v 19 Chi Jesús nɨmay ajcxy: 
\p ―Pajamgɨch, ɨɨch miich ajcxy nyajni'ixɨ̈huɨpy nej jäy myaj'ixpɨgɨpy je Dios ytɨy'ajt. 
\p  
\v 20 Huin'it je' ajcxy ixmajtztay tüg'ócɨy yɨ y'acxtzaay, chi ajcxy panɨcxy Jesús. 
\p  
\v 21 Hueenɨ jac'amɨjcɨ'm Jesús ijxy janimetz Zebedeo ajcxy ymang, je Jacobo etz Juan. Jɨm anajty yɨ' ajcxy ma tüg barco mɨɨd yteedy, yɨ' anajty ajcxy yɨ' jɨm chach'adagɨɨyb yɨ huɨdibɨ mɨ'acxmajtzcɨxy. Chi ajcxy Jesús yhuoohuɨ.  
\v 22 E huin'it ajcxy ixmajtztay je barco etz yɨ' yteedy, chi ajcxy panɨcxy Jesús. 
\s1 Jesús yaj'ixpɨcy mayjäy 
\p  
\v 23 Huɨdijttay Jesús ma tüg'ócɨy Galilea ñaaxjot, yaj'ixpɨcy jäy majaty je naymujctac cajp cajp. Capxhuäcxy yɨ Dios ytɨy'ajt etz nañ jadu'n pa'mjäy yajtzocy huen ytɨmyhuɨdipá'mɨty anajty ajcxy ymɨɨd.  
\v 24 Chi Jesús oy yajnejhuɨɨyñɨ ma tüg'ócɨy yɨ Siria ñaaxjot, e chi ajcxy mɨɨdmiñ ma Jesús tüg'ócɨy huɨdijaty anajty ajcxy ca'oybɨ mɨɨd, etz huɨdijaty anajty ajcxy cɨ̈xuxy tecyxuxy, chi Jesús yajtzoocy.  
\v 25 Huin'it Jesús ypanɨcxɨ mayjäy huɨdijaty anajty ajcxy tzɨnaayb ma Galilea ñaaxjot etz yɨ Decapolis jäy, nañ jadu'n Jerusalén jäy etz huɨdijaty tzɨnaayb ma Judea ñaaxjot, nañ jadu'n huɨdijaty anajty ajcxy tzɨnaayb a'oy'amy ma Jordán mɨj nɨɨ. 
\c 5  
\s1 Je tɨy'ajt huɨdibɨ Jesús ycapx ma tüg cögop 
\p  
\v 1 Co Jesús ijxy tüg'ócɨy je mayjäy, chi nɨcxy ma tüg copnïcx, e chi jɨm y'ixtacy. E huin'it je' y'ixpɨjcpɨdɨjc ajcxy yjübigɨɨy.  
\v 2 Chi Jesús ytɨgɨɨy yaj'ixpɨjcp ymɨnañ jadu'n: 
\s1 Je pɨnjaty ajcxy jotcújcɨp 
\p  
\v 3 ―Janch jotcujc je jäy ajcxy huɨdibɨ nejhuɨɨyb co yajmayjajtpy Dios y'oy'ajt, yɨ' ajcxy paatɨp Dios y'ane'mɨn. 
\p  
\v 4 Janch jotcujc je jäy ajcxy huɨdi yajpatp taj may, yɨ' ajcxy yajmöhuam jotcujc'ajtɨn. 
\p  
\v 5 Janch jotcujc je jäy ajcxy huɨdibɨ yung naxpy jäy'ajtp, yɨ' ajcxy padaamb tüg'ócɨy je huɨdi Dios tɨ yaj'ahuanɨ̈yii. 
\p  
\v 6 Janch jotcujc je jäy ajcxy huɨdibɨ cuydunamb huɨdibɨ Dios chojcpy, Dios yɨ' ajcxy pubedɨɨb. 
\p  
\v 7 Janch jotcujc je jäy ajcxy huɨdibɨ pa'ayoob huenytimpɨnjäyɨty, Dios nañ jadu'n ajcxy pa'ayohuɨɨb. 
\p  
\v 8 Janch jotcujc je jäy ajcxy huɨdibɨ huädz yjot yhuinma'ñ, yɨ' ajcxy y'ixɨpy yɨ Dios. 
\p  
\v 9 Janch jotcujc je jäy ajcxy huɨdibɨ ca' ti tzip tzojccɨxy, com yɨ' ajcxy Dios ung'adɨɨb. 
\p  
\v 10 Janch jotcujc je jäy ajcxy huɨdibɨ yajnixiicp yajnigapxp mɨɨd je Dios ytɨy'ajt ycɨxpɨ. Yɨ' ajcxy idamb ma Dios y'ane'mɨn. 
\p  
\v 11 Janch jotcujc miich ajcxy co jäy jɨbɨc xytungɨxy co nɨgoob xyñïhuambejtcɨxy etz capxcɨxy huɨdijaty ca' ytɨy'ajtɨty mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ.  
\v 12 Xondaaccɨx jotcuj'ajtcɨx co mbadaangɨxy tüg oy'ajtɨn jiiby tzajpjoty. Nañ jadu'n ajcxy ixhuɨdijty pahuɨdijty je Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ jecy'ajty. 
\s1 Miich ajcxy je tudägyjäy ya naaxhuiñ 
\p  
\v 13 Jadu'n nej caan ca' yajpüch je tzüch jɨɨcxy tɨm jadu'n miich ajcxy myajpaady ya naaxhuiñ. Pen je caan ca' mɨɨd ti xücx'ajtɨn, ¿nej jëbɨ nyajtuunɨm? Ca' y'oc'oyyajtunɨty, chi yajnajtzxɨdɨɨyñɨ, chi yhuaanɨ tembejt hua'cpejt. 
\p  
\v 14 Oc'ix tüg je cajp jɨm copcɨx, ca' jëbɨ mhuijtzyüdzɨm mgoyüdzɨm.  
\v 15 Co tüg jɨɨn nyajtoyɨ̈cɨm, ca' huaad tu'tz ngöjujpɨm. Hue janchtɨy co nyajtɨɨcxɨm cɨx, huin'it jëbɨ xycodɨcxtaayɨm jadu'n nej ajt nyajpaatɨm ma tɨjc.  
\v 16 Nañ jadu'n miich ajcxy mdzɨnaaygɨxy tudägy ma ajcxy je mayjäy jaydëbɨ ajcxy ixipy je oybɨ huidi miich ajcxy mdumyb. Huin'it ajcxy ojadadɨpy je mDios teedy huɨdibɨ jiiby tzajpjoty. 
\s1 Jesús yaj'ixpɨcy nej yɨ' yɨ Dios ycötujcɨn 
\p  
\v 17 Ca' mhuinmay co ɨɨch tɨ nmiñɨch ya co nbɨgaanɨch je Dios y'ayuc je' huɨdibɨ anajty tɨ jaay Moisés etz je profetɨtɨjc. Ca' ɨɨch nyajmɨjaagɨxa'ñ je cötujcɨn, ɨɨch tɨ nmiñɨch co nguyduna'ñɨch jadu'n nej ymiñ jaaybety.  
\v 18 Janch tɨy'ajt jadu'n nej nɨmaaygɨxy, je huɨdibɨ mimb jaaybety jadu'n tundähuam jajtähuam. Ni tüg letra oy mabaad ymúdzɨty nɨcxy ycayajcuyduñ.  
\v 19 Je jäy huɨdibɨ ca' nimɨdooy je Dios ytɨy'ajt oy yjadɨm mutzjaty etz yaj'ixpɨcy jäy jadu'n, je' ajcxy padamb je mutzpɨ tɨgɨydac ma Dios y'ane'mɨn. Paady je jäy huɨdibɨ yaj'ixpɨjcp jadu'n nej tɨy'ajt ymɨna'ñ, e paduñ jadu'n nej yaj'ixpɨcy, je' ajcxy padamb tüg je mɨjpɨ tɨgɨydac ma Dios y'ane'mɨn.  
\v 20 Ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb, pen ca' miich ajcxy jac'oy mdúngɨxy ca'ydɨ fariseos etz escribas ajcxy, ca' nimɨna mdɨgɨ̈huɨpy ma Dios y'ane'mɨn. 
\s1 Jesús yaj'ixpɨcy co ca'p huaad pɨn yjotmädy 
\p  
\v 21 Miich ajcxy mnejhuɨɨygɨxy jadu'n nej yɨ m'ap mdeedy ajcxy ayuc yajhuɨ'my: “Ca' jäy myaj'ögɨp; e pɨn anajty jäy yaj'öcp ypaadɨp je tzaachypɨ.”  
\v 22 Ɨɨch miich ajcxy jadu'n nɨmaayb pɨnjaty ymɨgügtɨjc mɨjotma'tp, je' Dios tɨydunaanɨpy; e pɨn ymɨgüg xɨɨdijp tzuudijp, yajtɨydunɨpy je' ma Dios tɨydundac; e pɨn ymɨgüg tzuudijp locɨdijp ayo'ndumb, je' y'ity co ñɨcxɨp ayoodactuuby. 
\p  
\v 23 Pen myajnɨcxpy miich mhuindzɨgɨ'ñ ma Dios ytɨjc, e pen jɨm jäymetzgodyii co mmɨgüg tɨ xyhuin'ɨɨnnaxy tɨ xyhuincapxynaxy yinjaty hueenjaty,  
\v 24 jɨm myajhuɨ'm je huindzɨgɨ'ñ ma je altar yhuinduu, e nɨcx jayɨjp nayyaj'oyɨ̈huɨɨ mɨɨd je mɨgüg, huin'it mhuimbedɨp e chɨmgɨ̈yecy je mhuindzɨgɨ'ñ. 
\p  
\v 25 Tzojc naygapxjotcɨdägɨɨ mɨɨd je mɨdzip, pen yam mɨɨd tüyöy nɨɨ'am tü'am, ca' jecyɨty co je mɨdzip xycɨ̈yegɨp ma juez, e je juez xycɨ̈yegɨp ma je policia, e je' nɨcxy xypɨdägy pujxtɨgoty.  
\v 26 Janch tɨy'ajt ɨɨch miich nɨmäy co ca' jiiby mbɨdzɨmɨpy ixtɨ coonɨ mgüejtähuɨpy je meeñ. 
\s1 Jesús yaj'ixpɨcy co ca'p ndundɨgóoyɨmɨpy mɨɨd huingbɨ töxyjäy 
\p  
\v 27 Miich ajcxy mnejhuɨɨyb co jecyɨp tɨy'ajt ymɨna'ñ: “Ca' mmɨdundɨgoyɨpy huingbɨ töxyjäy.”  
\v 28 Ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb, pen ji pɨn huindɨcxy tüg töxyjäy, e jot'adɨɨyb nejjaty, tɨ je' anajty ñitundɨgooyñɨ ma yjot yhuinma'ñ. 
\p  
\v 29 Pen yɨ mhuin a'oy'amybɨ xyajtundɨgoyamb tɨm yajpɨdzɨmb; jac'oy co tüg'ɨdu'mbɨ mhuin ytɨgoyɨpy ca'ydɨ co cɨxyca'px mnɨcxɨpy jɨɨnjoty.  
\v 30 E pen yɨ mgɨ' a'oy'amybɨ xyajtundɨgoyamb tɨm ixpux etz najtzjibibɨ' jɨguem; jac'oy co tüg mgɨ' ytɨgoyɨpy ca'ydɨ co mmɨnɨcxɨpy metz mgɨ' jɨɨnjoty. 
\s1 Jesús yaj'ixpɨcy co jäy ca'p huaad ytöxyɨjc ixmach mañ'ajtɨngɨ́xy 
\p  
\v 31 Nañ jadu'n ymiñ jaaybety: “Pɨn ixmajtzp ytöxyɨjc, huen möhuɨpy tüg necy ti ycɨxpɨ co ñay'ixmájtzɨgɨxy.”  
\v 32 Ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb, pen ji pɨn ixmach ytöxyɨjc, e ca' anajty tɨ ytundɨgooy mɨɨd huingbɨ yëydɨjc, je yëydɨjc anajty nigɨydeyɨɨyb ytöxyɨjc co anajty ytundɨgooy mɨɨd huingbɨ yëydɨjc; pɨn yëydɨjc pɨjcp mɨɨd je töxyjäy huɨdibɨ anajty tɨ yaj'ixmach, pocytumyb je' anajty. 
\s1 Jesús yaj'ixpɨcy nej nguyduunɨm tɨɨbɨ n'ahuanɨɨyɨm ma Dios yhuinduu 
\p  
\v 33 Miich ajcxy mnejhuɨɨyb nej jecy'ajty m'aptɨjc mdeedytɨjc ajcxy yajnɨmay: “Ca' nɨgo ti m'ahuanɨ̈huɨpy, mguydunɨpy jadu'n nej anajty tɨ mmɨna'ñ.”  
\v 34-36 Per ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb: ni mga'ɨɨbaadɨp ni mgacapxpaadɨp; ni mgamɨna'nɨp; “y'ijxpy tzajpjotypɨ,” com yɨ' Dios chɨnaydac. E ni mgamɨna'nɨp, “y'ijxpy naaxhuiñybɨ,” com Dios yajpatp oy ytɨmymaajɨty. E ni mgamɨna'nɨp; “y'ijxpy Jerusalén,” com jɨm je' Dios chajptɨjc; ni mga'ɨɨbaadɨp ni mgacapxpaadɨp mgohuajc, com ca' mjaty myaj'ahuimbity poob o tzixy tüg cöhuay.  
\v 37 Hue' janchtɨy, tɨydudägy mɨnaangɨxy: “oy” o “ca'.” E pen miich ajcxy anaxy jaccapxp jadu'n mujcu' y'ayuc je' anajty ajcxy mgapxpy. 
\s1 Jesús yaj'ixpɨcy co ca'p huaad jɨbɨc nyajhuimbijtɨm 
\p  
\v 38 Miich ajcxy mnejhuɨɨyb co jecy'ajty yajmɨnañ: “Pen ji jäy mhuiin xyajpɨdzɨmɨ, nañ tɨm jadu'n yhuiin myajpɨdzɨmɨpy; pen ji mɨgüg mdɨɨtz xyajpɨdzɨmɨ, nañ jadu'n myaj'ahuimbidɨpy.”  
\v 39 Per ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb: Ca' myaj'ahuimbidɨpy jɨbɨcpɨ ma mɨgügtɨjc; pen ji pɨn xycoxy ma mhuiñyjɨjp tüg adu'mbɨ, jac tɨm mo' jadüg adu'm'amybɨ.  
\v 40 Pen ji pɨn xyxɨ̈y e xypɨgaanɨ yɨ mnïjen, najtz'ixɨ', huen xyajnɨcxɨ nañ jadu'n mjocx huit.  
\v 41 Pen ji pɨn adzip tzɨmy xyajmɨnɨcxa'ñ tüg kilómetro jɨguemɨty, yajnɨcx jac tɨm jadüg kilómetro.  
\v 42 Pen tijaty xypɨjctzoohuɨ, mo'. E pen ji pɨn xymɨnuucxa'ñ, yajnuucx. 
\s1 Co ndzojcɨm nmɨdzip 
\p  
\v 43 Jadu'n ymiñ jaaybety nej jecyɨp Moisés yjay: “Mɨgüg'adɨɨ yɨ' huɨdibɨ xymɨgüg'ajtp, e mɨdzip'adɨɨ yɨ' huɨdibɨ xymɨdzip'ajtp.”  
\v 44 Ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb: Tzoc yɨ' huɨdibɨ ajcxy xymɨdzip'ajtp, etz mɨbɨjctzoohuɨ ma Dios huen y'oy'ajtɨn paady yɨ huɨdibɨ xyñigapx xyni'ojɨɨyb, e nañ mɨ'oyjäy'at yɨ huɨdibɨ xyca'ixamb.  
\v 45 Huin'it miich ajcxy xy'ung'adɨɨby yɨ Dios tzajpjotypɨ huɨdibɨ yxɨɨ yajtɨɨcxp yajjajp ma oyjäydɨjc etz ma jɨbɨcjäydɨjc, nañ jadu'n yajtüy ma jɨbɨcjäydɨjc etz ma oyjäydɨjc.  
\v 46 Pen miich ajcxy mdzojcpy je huɨdibɨ xychojcp, ¿ti jäygɨdaacɨn yɨ' m'ocpadamyb? Nañ jadu'n yɨ' ajcxy yja'ɨdɨɨtzp yɨ pocyjäydɨjc etz yɨ yajcogüejtpɨdɨjc.  
\v 47 Pen miich ajcxy mgapxpocxyp yɨ mjugymɨgüg, ¿ti oybɨ yɨ'? Nañ jadu'n ajcxy yɨ' yja'ɨdɨɨtzp yɨ huɨdibɨ ajcxy ca' Dios nejhuɨɨygɨxy.  
\v 48 Jäy'ajtcɨx tudägy jadu'n nej ajcxy yɨ mdeedy tzajpjotypɨ ytudägy. 
\c 6  
\s1 Jesús yaj'ixpɨcy co nduunɨm oy yjäy'ajtɨn 
\p  
\v 1 Ca' mdungɨxy je oybɨ ma jäy y'ixy yhuindɨcxy mɨɨd co mdzachyajhuindɨcxaangɨxy co mdungɨxy oybɨ. Pen jadu'n m'ɨdɨɨtzcɨxy mDios Teedy huɨdi jiiby tzajpjoty tzɨnaayb, ca' ajcxy xymöhua'ñ je oy'ajtɨn.  
\v 2 Paady co mbubedɨpy mmɨgüg, je ayoobɨ jäy huɨdi yajmayjajtpy tijaty, ca' huaad mnigapxy mnimɨydägy o mnaygömayii co anajty tɨ mmöy tijaty. Yɨ' jadu'n ɨdɨɨtzp je jäy huɨdi mɨj cɨx nayjɨhuɨɨyɨp huɨdi anɨdaacp co huen jäy y'ixyii mɨjpɨdägyii co anajty jadu'n y'ɨdɨ̈ch. Janch ɨɨch miich ajcxy jadu'n nɨmaaygɨx co yɨ' tɨ patcɨxy je oy'ajtɨn.  
\v 3 Co miich mmöhuɨpy mmɨgüg tijaty yajmayjajtpy, hue' janchtɨy mdunɨpy ca' myajnejhuɨ̈huɨpy huɨdi mɨɨd mnaymɨgüg'adyii.  
\v 4 E co miich amoñ m'idɨpy, mDios Teedy huɨdi ijxp co amoñ tijaty mduñ, je' xymöhuamb tüg oy'ajtɨn mayjäyduum. 
\s1 Jesús yaj'ixpɨcy nej Dios nmɨbɨjctzoohuɨm 
\p  
\v 5 Co miich ajcxy Dios mmɨbɨjctzoy, ca' jadu'n m'ɨdɨɨtzcɨxy jadu'n nej je jäy huɨdibɨ capxtacp ma Dios huin aguy ahuac aguy. Yɨ' ajcxy capxtacp ma Dios huäctɨna' jiiby tzajptɨgoty jaydëbɨ jäy y'ixɨɨyb etz ymɨjpɨdägɨɨyb. Ɨɨch jëyɨ jadu'n nɨmaayb, co jadu'n oy'ajtɨn'adɨɨby.  
\v 6 E co miich Dios mmɨbɨjtzoy, nɨcx tɨgoty etz m'agɨ̈huɨpy je mdɨjc aguu. Huin'it Dios mɨbɨjctzou. E je Dios y'ijxpy ymɨdooyb co jadu'n mmɨbɨjctzoy, e je' je m'oy'ajtɨn xymöhuɨipy mayjäyduum. 
\p  
\v 7 Com Dios mmɨbɨjctzoy, ca' m'agapxɨyo'cɨp je huɨdi anajty tɨ m'occapxpɨ, jadu'n nej ajcxy y'ɨdɨɨtzcɨxy huɨdi ca' nejhuɨɨygɨxy Dios ytɨy'ajt. Yɨ' ajcxy huinma'ñypɨdägy co mɨɨd ajcxy ymay'ayuc huin'it ajcxy ymɨdoohuɨɨyb.  
\v 8 Ca' jadu'n m'ɨdɨɨtzcɨxy jadu'n nej je' ajcxy; mDios ñejhuɨɨyb ti miich ajcxy myajmayjajtpy ma anajty ca'nɨ mbɨjctzooyñɨ.  
\v 9 E jadu'n miich ajcxy Dios mɨbɨjctzohuɨpy, jadu'n mɨna'nɨp: 
\q1 Dios Teedy, miich huɨdibɨ tzajpjoty tzɨnaayb; huindzɨgɨ̈y miich mxɨɨ y'ity. 
\q1  
\v 10 Huen miñ ya miich yɨ m'ane'mɨn. Huen mdzojcɨn yajcuyduñ ma je jäy yjot yhuinma'ñ jadu'n nej yajcuyduñ jiiby tzajpjoty. 
\q1  
\v 11 Mooygɨch ajcxy ngaayɨn n'uucɨn jabom jabom. 
\q1  
\v 12 Méecxɨbɨch ajcxy nbocy ngaydey huɨdibɨ ɨɨch ajcxy ndundɨgooyb, jadu'n nej ɨɨch ajcxy meecxyɨch huɨdibɨ ajcxy xymɨdundɨgooybɨch. 
\q1  
\v 13 Ca' m'a'ɨxɨ̈y co ɨɨch ajcxy nhuinma'ñ tɨgoyɨpɨch. Yajnïhuaatzcɨch ajcxy ma yɨ jɨbɨcpɨ. Co miich yɨ' mje' je cötujcɨn, je mɨc'ajtɨn etz je oy'ajtɨn huinɨxɨɨ huinɨtiempo. Amén. 
\p  
\v 14 Pen miich ajcxy mhuinmeecxyp je huɨdibɨ xymɨdundɨgooygɨxp, je mDios Teedy huɨdibɨ tzajpjoty je' nañ jadu'n xyhuinmeecxɨp miich ajcxy mbocy.  
\v 15 E pen miich ajcxy ca' pɨn jäy mhuinmeecxy nej xymɨdundɨgooygɨxy, nañ jadu'n mDios ca' xyhuinmeecxɨp ajcxy ma tɨ mdundɨgooygɨxy. 
\s1 Jesús yaj'ixpɨcy nej huaad n'ijtɨm jaygaay 
\p  
\v 16 Com ajcxy m'ida'nɨp jaygaay jay'ügy (mɨna Dios mmɨbɨjctzoogɨxy), ca' mnaybɨdáaccɨgɨxy tajy may, jadu'n nej ajcxy ɨdɨɨtzcɨxy yɨ' huɨdibɨ ajcxy mɨnamb co Dios mɨbɨjccɨxy e ca' yjanchɨty. Yɨ' ajcxy yajtɨgajchpy yhuiñyjɨjp jɨgɨx jäy ajcxy oc'ixɨɨyb co jaygaay jay'ügy y'ijtcɨxy; jëyɨ jadu'n oy'ajt'adɨɨyb.  
\v 17 Miich ajcxy co m'idɨpy jaygaay jay'ügy jotcujc naybɨdägɨɨ, caax mgohuajc etz puj mhuin mjɨjp,  
\v 18 ca'ydɨ myajniguëxɨ̈gy mayjäyjoty co m'ity jaygaay jay'ügy, hue' janchtɨy myajniguëxɨ̈g ma je mDeedy huɨdibɨ ca' yaj'ijxy; e je mDeedy huɨdibɨ ijxp huɨdibɨ miich ajcxy ca' mduñ ijxna' quëxna' yɨ' xymöhuɨpy oy'ajtɨn mayjäyduum. 
\s1 Je jugy'ajtɨn tzajpjotypɨ 
\p  
\v 19 Ca' nïgɨ m'adzocy huɨdibɨ ya naaxhuiñ, je' co ya huindɨgooyb oy ytimtijɨty huɨdibɨ yɨ huech yajhuindɨgooyb, huɨdibɨ tougaayɨp etz ma je meetzpɨ ajcxy meetzcɨxy pɨgɨ̈ccɨxy tijaty.  
\v 20 Je' miich nijot'ajtcɨxy je' oy'ajt huɨdibɨ miich ajcxy Dios xymöhuamb jiiby tzajpjoty ma ca' huech yajhuindɨgooy ni ti, e nañ ni ycatougaayii ni ti, etz ma je meetzpɨ ca' ajcxy meetzcɨxy pɨgɨ̈ccɨxy tijaty.  
\v 21 Ma miich ajcxy mɨɨdɨty je oy'ajt nañ jiiby ajcxy mjot mhuinma'ñ pɨdäg. 
\s1 Yɨ mhuin jadu'n yɨ' nej tüg tɨɨcxɨn 
\p  
\v 22 Yɨ mhuiɨn yɨ' yɨ' jadu'nɨp nej tüg tɨɨcxɨn jajɨn ma mnïnïcx, e paady pen ca' miich yɨ mhuiin xyajtundɨgoy, tüg'ócɨy mjot mhuinma'ñ huädz yɨ'.  
\v 23 Pen miich mhuiin xyajtundɨgoyb nañ jadu'n mjot mhuinma'ñ huɨdi miich mɨɨd ca' y'oyɨty, jadu'n yɨ' nej coodzpɨ ¡jac tɨm nïgɨ ca' y'oyɨty ca'ydɨ je coodzpɨ! 
\s1 Dios etz je comeeñ'ajtɨn 
\p  
\v 24 Ni tüg pɨn ca' huaad mɨɨd tuñ metz huindzɨn com mɨjotma'tɨ tüg je', e jadügpɨ chogɨpy; o ixtijɨpy tüg e jadüg ymɨgüg'adɨɨyb. Nañ jadu'n ca' huaad miich ajcxy metz m'ojadajtcɨxy, Dios etz je meeñ. 
\s1 Dios ycuend'ajtpy yɨ' yjäy 
\p  
\v 25 Paady ɨɨch miich ajcxy nɨmaaygɨxy: Ca' mdzachhuinmaaygɨxy ti ajcxy mnitzɨnähuɨpy, ti ajcxy mgayɨpy m'ügɨpy o ti ajcxy mhuit'adɨɨyb mducxy'adɨɨyb. MDios yɨ' tɨ xymooygɨxy je mjugy'ajtɨn, e paady ycɨxpɨ yɨ' nejhuɨɨyb ti ajcxy myajmayjajtpy.  
\v 26 Oc'ix miich ajcxy yɨ joon huɨdi queec-huɨdijtp. Yɨ' ajcxy ycaniipcɨxy ycatungɨxy, nañ ni ca' yɨ' ajcxy yujcpɨjccɨxy ma tze'x. Miich ajcxy mDios Teedy huɨdi tzajpjoty tzɨnaayb, je' moydaayb huɨdi ajcxy yɨ' yjɨɨcxyp. E miich ajcxy mjactzoobatp ca'ydɨ yɨ joon.  
\v 27 ¿Pɨn ji ma miich ajcxy, ooy mɨj jahuinmay, jëbɨ tüg nuux yjacyeegyɨ? 
\p  
\v 28 ¿E na'amy co miich ajcxy mdzachnidajy mdzachnimay mɨɨd je mhuit mducxy ycɨxpɨ? Oc'ix miich ajcxy nej yoñ tüg je pɨjy huɨdi yajpatp tun nïgap. Ni yɨ' ycatuñ ni piidy.  
\v 29 Per janch tɨy'ajt jadu'n nej nɨmaaygɨxy, ni je comeeñyjäy huɨdi yxɨɨ rey Solomón, ni ycaquipxɨ̈y je' yxojxɨn mɨɨd je pɨjy.  
\v 30 E pen mDios xojxpy jadu'n je aay ujtz cham etz tzojcy ytɨɨtztäy ñicxtäy, jac nïgɨ miich ajcxy Dios xymöhua'ñ huɨdibɨ myajmayjajtpy, miich ajcxy huɨdibɨ hueenɨ mmɨbɨjcɨn.  
\v 31 Paady ca' nɨgoobɨ mdzachhuinmaaygɨxy ma ajcxy mbaadɨp ti mgayɨpy m'ügɨpy o ti mhuit'adɨɨyb mducxy'adɨɨyb.  
\v 32 Yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ ca' mɨbɨcy yɨ Dios oy tzach nijot'ajtcɨxy jadayaabɨ, per miich mDeedy huɨdibɨ tzajpjoty je' ñejhuɨɨyb ti miich ajcxy myajmayjajtpy.  
\v 33 E pen miich ajcxy mbɨdacpy Dios jayɨjp ma mjot mhuinma'ñ etz mguydun ajcxy yɨ' y'ane'mɨn, huin'it miich ajcxy Dios xymöhuɨpy tijaty myajmayjajtpy.  
\v 34 Paady ca' mhuinmaaygɨxy cham mɨɨd je jabom cɨxpɨ, je' co je jabombɨ ymɨmiñ je tajɨn mayɨn. Tzoc mɨjotcujc'ajtɨm je tajɨn mayɨn huɨdi cham nmɨnajx nyajnajxɨm. 
\c 7  
\s1 Ca' mbocy ixy yɨ mmɨgüg 
\p  
\v 1 Ca' m'ix'ijxpy mba'ijxpy ti mmɨgügtɨjc ytundɨgooyb, jɨgɨx ca' Dios xytɨydunɨpy chaachytunɨpy.  
\v 2 Pen miich m'ix'ijxpy mba'ijxpy mmɨgügtɨjc ti ytundɨgooyb, nañ jadu'n miich Dios xytɨydunɨpy xychaachytunɨpy, e yɨ quipxɨ'ñ huɨdibɨ miich mhuamyb quipxɨ'ñ, nañ yɨ' Dios yajtunamyb ma miich.  
\v 3 ¿Nej co miich m'ixy huɨdibɨ mmɨgüg ytumyb e hueenɨ ytundɨgooyb, e ca' mnay'ixyii huɨdibɨ miich jac mɨj mdundɨgooybɨ?  
\v 4 ¿Nej jëbɨ mmɨgüg m'ocnɨmäy: “Nbubedamybɨch miich ca'ydɨ mjacpocytuñ”, e miich yam m'ocmɨɨdpɨ jac mɨj pocy?  
\v 5 Miich cɨ'm mnayhuin'ɨɨñyii. Nɨcx jayɨjp mbocy mgaydey ocyajhuädz, huin'it jëbɨ mbubety je mmɨgüg. 
\p  
\v 6 Ca' mmöy yɨ jɨbɨcjäydɨjc huɨdibɨ Dios yjë'ajty co nɨcx camɨj'ijx camɨjpɨdaaccɨxy; ni mgayegɨpy Dios y'ayuc ytɨy'ajt ma yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ ca' tzojccɨxy Dios y'ayuc ytɨy'ajt. 
\s1 Nbɨjctzoohuɨm n'amɨdoohuɨm Dios 
\p  
\v 7 Mɨbɨjctzougɨx yɨ Dios e yɨ' xymöhuɨpy ajcxy; ixtaaygɨx, huin'it mbáatcɨxɨpy; cogapxɨɨygɨx e ahuädzɨp ajcxy mdɨjc aguu.  
\v 8 Com pɨn tijaty pɨjctzoob ypaatyp yɨ'; e pɨn tijaty ixtaayb ypaatyp yɨ'; e pɨn cogapxɨɨyb ma tɨjc aguu, yaj'ahuaatzɨp ytɨjc aguu. 
\p  
\v 9 ¿Nej ji jada' miich ajcxy nidügtɨ co m'ung pɨjtzoohuɨpy tzajcaagy nej mmöhuɨpy tüg tzaajɨ?  
\v 10 ¿O pen ypɨjctzooby tüg acx nej mmöhuɨpy tüg tza'ñɨ?  
\v 11 Miich ajcxy oy mjɨbɨcjäyɨty e mjajtpy ajcxy nej m'ung m'anäg mmöhuɨpy je oybɨ. ¡Nïgɨ Dios Teedy tzajpjotypɨ möhua'ñ je oybɨ pɨnjaty pɨjctzoob! 
\p  
\v 12 Tzɨnaaygɨx tɨydudägy mɨɨd je mmɨgügtɨjc, pen miich ajcxy mdzojcpy co je mmɨgügtɨjc chɨnähuɨpy tudägy mɨɨd miich ajcxy; com jadu'n y'ane'my Moisés yley etz yɨ Dios y'ayuc najtzcapxɨɨyb ajcxy ñecy. 
\s1 Je xützpɨ tü'aa 
\p  
\v 13 Tɨgɨɨygɨx ma yɨ tɨgɨyɨɨydac xützpɨ: yɨ tɨgɨyɨɨydac etz yɨ tü'aa huɨdibɨ ja'tp ca'oydactuuby mɨj huin yɨ', e may jäy ajcxy oy ji ytɨgɨyɨɨygɨxy.  
\v 14 E janch je tɨgɨyɨydac etz yɨ tü'aa huɨdibɨ ja'tp ma je jugy'ajtɨn huinɨxɨɨbɨ, xüdz je' etz tzip naxɨɨyñɨ; janch tɨm hueenɨ jäy huɨdibɨ ji nɨcxɨɨyb. 
\s1 Yɨ jäy yhuinma'ñ mɨɨd ñiguëxɨ̈gy pen oyjäy o pen ca' 
\p  
\v 15 Nayguend'ájtɨgɨx mɨɨd yɨ jäy anɨɨjatypɨ huɨdibɨ ajcxy mɨnamb co Dios ytɨy'ajt yaj'ixpɨjcp, huɨdibɨ ajcxy huɨdijtp janch yung janch naxy ñaybɨdaaccɨxy nejɨhuɨ̈y ooy oy huinma'ñ mɨɨdɨty; nɨgoobɨ ajcxy jadu'n ñaybɨdägyii, ymɨɨd ajcxy jɨbɨc-huinma'ñ.  
\v 16 Miich ajcxy jëbɨ m'ijxcapy nejjaty ajcxy mɨɨdɨty chɨnaayɨn yjugy'ajtɨn; ca' pɨn caamuxy cha'm tucy ma apy quipy, e nañ jadu'n ca' pɨn higo tɨɨm tucy ma jaam'apy quipy.  
\v 17 Je quipy huɨdibɨ ooy y'oyɨty, oy yɨ' ytɨɨm'aty. Je quipy huɨdibɨ ca' y'oyɨty, ca' yɨ' oy ytɨɨm'aty.  
\v 18 E je oybɨ quipy ca' huaad ytɨɨm'aty jɨbɨc. E je quipy huɨdibɨ ca' y'oyɨty ca' ytɨɨm'aty oy.  
\v 19 Tüg'ócɨy je quipy huɨdi ca' oy ytɨɨm'aty, cɨxy yajpujxp je'. Chi jada' yajnögy.  
\v 20 Nañ jadu'n miich ajcxy jëbɨ mnejhuɨ̈y jadu'n nej jäy yjäy'aty co m'ixɨpy nej chɨnäy. 
\s1 Ca' nidüg'ócɨy jäy ajcxy ytɨgɨ̈huɨpy ma Dios 
\p  
\v 21 Ca' nmɨnaanɨm nidüg'ócɨy jäy ajcxy ytɨgɨ̈huɨpy jiiby tzajpjoty huɨdibɨ xyñɨmaaybɨch: “Huindzɨn, Huindzɨn”, jëda'ajty ajcxy tɨgɨ̈huamb huɨdibɨ ycapxymɨdooyb je Dios chojcɨn y'ane'mɨn.  
\v 22 Mayjäy oy mɨna'na'ñ huin'it xɨɨ huin'it tiempo: “Huindzɨn, Huindzɨn”, tɨ ɨɨch ajcxy ngapxhuäcxy miich m'ayuc, e mɨɨd miich mxɨɨ tɨ ɨɨch ajcxy nyajpɨdzɨmy je ca'oybɨ; etz mɨɨd miich mxɨɨ tɨ nduñ ɨɨch ajcxy mɨj huinma'ñ.  
\v 23 Huin'it nɨmähuɨpy: “Camɨnaabɨ miich ajcxy tɨ nga'ixy'adyii; huinhuäctutcɨch miich jɨbɨc tumbɨdɨjc ajcxy.” 
\s1 Je mejtznajxpɨ je tɨy'ajt cop 
\p  
\v 24 Nidüg'ócɨy pɨnjäy huɨdibɨ xymɨbɨjcpɨch etz mɨdooyb jadu'n nej ɨɨch n'ane'myɨch yɨ' ajcxy quipxyjaty mɨɨd je jäy huɨdibɨ cohuinma'ñ huɨdibɨ ytɨjc ycojp ma yhuingɨ́xɨty.  
\v 25 Co ymɨcpojtüy etz ycomy je mɨj nɨɨ, ca' ypadyii nɨɨgom je tɨjc, je' co anajty cɨxy je' ycojyɨty.  
\v 26 Per yɨ' ajcxy huɨdibɨ mɨdoob e ca' cuyduñ huɨdibɨ ngapxpɨch, je' jadu'nɨp nej tüg jäy huɨdi janch locɨ huɨdi ytɨjccoj ma pu' jot.  
\v 27 Co ymiñ je mɨc poj tuu, chi ycomy je mɨj nɨɨ. Chi ycɨday je ytɨjc; mɨj ayo'n oy yjajtɨ. 
\p  
\v 28 Co Jesús ycapxtay ymɨydactay, chi je jäy ooy huinmay jadu'n nej anajty tɨ yaj'ixpɨcy.  
\v 29 Com je' co Jesús anajty yaj'ixpɨcy nej tüg huɨdibɨ cötujcɨn mɨɨd, ca' yjadu'nɨty nej je escribas ajcxy. 
\c 8  
\s1 Jesús yajtzögy tüg jɨbɨc nïbützpa'mmɨɨdpɨ 
\p  
\v 1 Co Jesús oy choonɨ ma je cögop, chi ypagɨdacɨ mayjäy.  
\v 2 Huin'it ñimiinɨ tüg jäy jɨbɨc pützpa'mmɨɨdpɨ. Chi ycojxtɨnay'ahuɨɨy ma Jesús yhuinduu. Chi minañ: 
\p ―Huindzɨn, pen m'a'ixɨɨyb jëbɨ xyajtzögyɨch. 
\p  
\v 3 Huin'it Jesús nïdooñ je jäy. Chi nɨmay: 
\p ―Ndzojcpyɨch, jëbɨ mdzögy. 
\p Co Jesús jadu'n nɨmay je pa'mjäy huin'ítɨy je ypützpa'm oy ytɨgooy.  
\v 4 Chi Jesús nɨmay: 
\p ―Ca' pɨn myajnɨmäy; nɨcx janchtɨy ma je teedy. Mɨnɨcx tüg huindzɨgɨ'ñ huɨdi Moisés y'ane'my. Huin'it jëbɨ yɨ jäy ajcxy ixɨpy co tɨ m'agɨdägy. 
\s1 Jesús yajtzögy tüg capitán romano ymang 
\p  
\v 5 Co Jesús yja'ty jɨm Capernaum huin'it tüg capitán ñimiinɨ e ycohuanɨɨy.  
\v 6 Chi ñɨmaayɨ: 
\p ―Huindzɨn, jɨm ɨɨch tüg ndumbɨ ma ɨɨch ndɨjc huɨdi tɨm cöcnaayñɨp, ca' y'ocyücxnɨ. 
\p  
\v 7 Chi Jesús mɨnañ: 
\p ―Ɨɨch nɨcxy nyajtzögy. 
\p  
\v 8 Chi je capitán y'adzooy: 
\p ―Huindzɨn, ca'p ɨɨch n'oyjäyɨty, ca' yhuaadɨty mdɨgɨ̈huɨpy ma ɨɨch ndɨjc, jëyɨ miich nɨgoo capxy e tɨ anajty ɨɨch ndumbɨ chögy.  
\v 9 Ɨɨch nañ jadu'n ane'my n'ityɨch, e nañ nmɨɨdɨch soldadtɨjc cɨ̈'am. Co ɨɨch nɨmäy: “Nɨcx”, nɨcxp; e co ɨɨch nɨmäy: “Min”, mimb; e co n'ane'myɨch je nbödumbɨch huen tijaty tun, ytumyb. 
\p  
\v 10 Co Jesús jadu'n mɨdooy, chi nɨgoobɨ ycɨjxy ycuejty. Chi ajcxy nɨmay huɨdi pahuidijtɨp: 
\p ―Janch tɨy'ajt jadu'n nej nɨmaaygɨxy, ma Israeljäy ymiñ, ca' jadu'n tɨ nbaadyɨch huɨdi oy mɨbɨcy jadu'n nej jadayaabɨ yëydɨjc.  
\v 11 Ɨɨch jadu'n nɨmaayb co mayjäy oy miinaangɨxy xɨɨpɨdzɨmy'amy xɨɨcɨdägy'amy, chi ixtäga'ñ quipxyɨ mɨɨd Abraham, Isaac etz Jacob jiiby ma Dios y'ane'mɨn.  
\v 12 Je judíojäy huɨdibɨ ixyipy ajcxy jëbɨ yjatzɨnäy jiiby tzajpjoty, je' ajcxy nɨcxamb agootztuuby, jiiby ajcxy yjɨ̈huɨpy yäxɨpy etz y tɨɨtzmúcxɨpy ytɨɨtzqueedɨpy. 
\p  
\v 13 Huin'it Jesús nɨmay je capitán: 
\p ―Nɨcx ma mdɨjc. Jadu'n nej miich xymɨbɨcyɨch, tɨ ɨɨch yam nguyduñ. 
\p Chi je tumbɨ oy chögy tɨm huin'it hora. 
\s1 Jesús yajtzögy Pedro ymɨ̈d töxyjäybɨ 
\p  
\v 14 Chi Jesús ñɨcxy ma Pedro ytɨjc. Chi ijxy je Pedro ymɨ̈d co jɨm cɨjx'am ycöcnäy mɨɨd je toyba'm.  
\v 15 Co Jesús cɨ̈nïxajy huin'it je toyba'm ñajxy. Chi pɨdɨ̈gy. Chi mɨc'amy ni'ixɨɨy je caayɨn uucɨn. 
\s1 Jesús yajtzögy mayba'mjäy 
\p  
\v 16 Co oy chu'ɨɨyñɨ ycoodzɨɨyñɨ huin'it yajmɨmiñ ma Jesús may je huɨdi ca'oybɨ mɨɨd. E mɨɨd yɨ' y'ayuc yjëda'ajty ypɨdzɨmday je ca'oybɨ, e huin'it tüg'ócɨy je pa'mjäy chooctay.  
\v 17 Jadayaabɨ je' ytunɨ yjajtɨ jɨgɨx yajcuyduñ jadu'n nej je profeta Isaías mɨnañ: “Yɨ' cɨ'm ajt nyuu nba'm tɨ xyajtzoctaayɨm etz yɨ pɨjcɨn ixɨn tɨ yajnɨcxtäy.” 
\s1 Je pɨnjaty anajty panɨcxam Jesús 
\p  
\v 18 Co Jesús ijxy janch mayjäy anajty tɨ yjübigɨ̈yii, chi nɨmay co huen nájxcɨxy jɨm'amy mejy nïnaxy.  
\v 19 Huin'it ñimiinɨ tüg escriba. Chi nɨmay: 
\p ―Huindzɨn, nbanɨcxamybɨch miich oy janch tɨm ma'amy ma anajty mnɨcxy. 
\p  
\v 20 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Je huaax ymɨɨd je' ajcxy yjut, e je joon ymɨɨd je' ajcxy ype'ñ. Per ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon jiiby tzajpjoty, ca' nmɨ́ɨdɨdyɨch ma nmähuɨbɨch ma nbócxɨbɨch. 
\p  
\v 21 E jadügpɨ ydiscípulo ymɨnañ: 
\p ―Huindzɨn, nɨcx jayɨjp ndeedyɨch n'ocyajnaaxtɨgɨ̈yɨch huin'it nbanɨcxɨp. 
\p  
\v 22 Huin'it Jesús y'adzooy: 
\p ―Pamiingɨch, ixmajtzcɨx yɨ öcpɨ huen ymɨɨ'öcpɨ yajnaaxtɨgɨ̈yii. 
\s1 Jesús jɨjpcogapxɨ̈y je mɨcpoj etz je mejy co anajty ooy ypɨdɨ̈gy 
\p  
\v 23 Huin'it Jesús oy ybarcotɨgɨɨyñɨ. Chi ypadzoonɨ je ydiscípulos ajcxy.  
\v 24 E jɨm anajty ytüyöy mejyhuingɨ́xy, huin'it mɨc poj ñaymɨbɨdzɨmɨ. Janch mɨc y'ocpɨdɨ̈cnɨ je mejy jɨgo jɨgo je barco cayajnïdɨgoy, pero Jesús anajty chachmaab.  
\v 25 Huin'it oy ymɨgapxyii yajmäybɨdɨ̈gyii je' ydiscípulos ajcxy. Chi ñɨmaayɨ: 
\p ―¡Huindzɨn, ocyajtzoogɨch ajcxy! ¡Cheeby ɨɨch ajt n'ocquiinɨm! 
\p  
\v 26 Huin'it Jesús y'adzooy: 
\p ―¿Na'amy co mdzachtzɨgɨ́ɨygɨxnɨ? ¡Miich ajcxy hueenɨ mɨɨdɨty mɨbɨjcɨn! 
\p Huin'it Jesús ypɨdɨ̈gy. Chi mɨgapxy je poj etz je mejy. Huin'it je mejy etz je poj yhua'cxɨjptay.  
\v 27 E je' ydiscípulos ajcxy nɨgoobɨ y'occɨ́x y'occuejtnɨ chachmɨnaangɨxy: 
\p ―¿Pɨn yëydɨjc jada jada', co je mejy je poj tɨ ycapxymɨdoyii? 
\s1 Je Gadara jäy ajcxy huɨdibɨ anajty ca'oybɨ mɨɨd 
\p  
\v 28 Co Jesús yja'ty ma yɨ nɨɨba' ma yɨ Gadara ñaax ycajp, chi metz yëydɨjc, huɨdi anajty ca'oybɨ mɨɨd oy yjɨjpcoyöyɨ̈yii anajty ajcxy, tɨ chooñ ma je öcpɨ jut. Yɨ jäy ajcxy ooy janch ahua'n, e ca' anajty huaad jɨm ni pɨn ñaxy ma je tü'aa.  
\v 29 E co anajty Jesús jɨm ñaxy huin'it janch ahua'n ymɨgapxqueecɨ: 
\p ―¿Ti miich mdunamyb mɨɨd ɨɨch ajcxy, Jesús, miich Dios y'ung? ¿Nej tɨ mmiñ jayɨjp co xychaachytúngɨxɨch ma ca'nɨ xɨɨ tiempo paady? 
\p  
\v 30 Jɨguem ma anajty ajcxy je' yajpaady jɨm anajty may'ɨdzɨm y'ojccɨxy.  
\v 31 Chi je ca'oybɨ ymɨnañ: 
\p ―Pen miich xyajpɨdzɨm ɨɨch ajcxy, xyaj'adɨgɨɨygɨxy xyajjottɨgɨɨygɨxy yɨ may'ɨdzɨm. 
\p  
\v 32 Chi Jesús ñɨmay yɨ' ajcxy: 
\p ―Nɨcxcɨx. 
\p Huin'it ñïhuaatzɨ je yëydɨjc je ca'oybɨ. Chi oy ytɨgɨɨygɨxy je ca'oybɨ ma je ɨdzɨm. Huin'it je ɨdzɨm oy ñɨɨgöboyɨ̈ctäy. Jiiby ajcxy yjïcxtäy. 
\p  
\v 33 E je jäy ajcxy huɨdibɨ anajty ɨdzɨm ycuend'ajtp, huin'it ajcxy yqueegy mɨɨd je tzɨgɨ'ñ. Chi co ajcxy yja'ty cajpjoty, huin'it ajcxy ytɨgɨɨy mɨydaacpɨ jadu'n nej anajty tɨ ytuñyii tɨ yjadyii.  
\v 34 E huin'it chonday je mayjäy ma je cajp. Chi ajcxy ninɨcxy je Jesús. E co ajcxy ijxpaty, huin'it ajcxy cohuanɨɨy co huen pɨdzɨmnɨ ma je naax je cajp. 
\c 9  
\s1 Jesús yajtzögy tüg jäy cɨ̈mätpɨ tecymätpɨ 
\p  
\v 1 Chi Jesús ybarcɨtɨgɨɨy. Chi ñɨcxy jɨm'amy mejyñaxy. Chi oyjäty ma ycɨ'mgajp.  
\v 2 E jɨm yajmɨmiñ tüg yëydɨjc huɨdibɨ anajty cɨ̈mät tecymät. Yajcɨɨy ymiñ ma'ndzaayjoty. E co Jesús ijxy co ymɨɨd je mɨbɨjcɨn, chi nɨmay je pa'mjäy: 
\p ―Jotcugɨ' miich, tɨ je mbocy nhuinmeecxyɨch. 
\p  
\v 3 Huin'it nijëjɨty je escribas ajcxy, je ley yhuindzɨn, jot'ajtɨ: “Jadayaabɨ yëydɨjc capxtɨgooyb yɨ' ma Dios co jadu'n ymɨna'ñ.”  
\v 4 Com Jesús ñejhuɨɨy jadu'n nej anajty ajcxy je jäy tzachjot'ájtɨgɨxy, chi ajcxy nɨmay: 
\p ―¿Nej co ajcxy jɨbɨc mdzachjot'ájtɨgɨxy jotjoty huinma'ñyjoty?  
\v 5 ¿Huɨdibɨ ca' chipɨty, co nmɨná'ñɨbɨch: “Tɨ yɨ mbocy nhuinmeecxɨch”, o co nmɨná'nɨbɨch: “Pɨdɨ̈g etz tüyöy”?  
\v 6 Ɨɨch ndzojcpyɨch co miich ajcxy mhuinjɨhuɨ̈huɨp co ɨɨch tɨ ndzooñɨch tzajpjoty e paady nmɨɨdɨch je cötujcɨn ya naaxhuiñ e jëbɨ nhuinméecxɨbɨch pocyjäy ajcxy. 
\p Huin'it Jesús nɨmay je cɨ̈mätpɨ tecymätpɨ: 
\p ―Pɨdɨ̈g, huijtzɨ̈g yɨ mdögy etz nɨcxnɨ ma mdɨjc. 
\p  
\v 7 Chi je cɨ̈mätpɨ tecymätpɨ ypɨdɨ̈gy. Chi ñɨcxy ma ytɨjc.  
\v 8 E co je mayjäy jadu'n ijxy, huin'it ajcxy ooy jɨhuɨɨy huinmay. Chi ajcxy ooy ojadaty yɨ Dios co anajty tɨ yecy je mɨc'ajtɨn ma mayjäy. 
\s1 Jesús nɨmay Mateo: “Pajamgɨch” 
\p  
\v 9 Co Jesús oy choonɨ jɨm, huin'it ijxy tüg yëydɨjc, yxɨɨ Mateo, huɨdibɨ anajty ɨñaayb ma yajcogüejttac. Chi nɨmay: 
\p ―Pajamgɨch. 
\p Huin'it Mateo ytɨnayɨ̈gy. Chi panɨcxy Jesús. 
\p  
\v 10 Jadu'n ytunɨ yjajtɨ co Jesús jɨm ycay ma Mateo ytɨjc, e may nañ jadu'n ymiñ yajcogüejtpɨdɨjc etz pocyjäydɨjc. Chi ajcxy jɨm tú'cɨy y'ixtactay mɨɨd Jesús etz mɨɨd yɨ' ydiscípulos.  
\v 11 Co je fariseos jadu'n ijxy ajcxy, chi nɨmay ajcxy je' ydiscípulos: 
\p ―¿Na'amy co yɨ mHuindzɨn ycaymucy mɨɨd je yajcogüejtpɨdɨjc je pocyjäydɨjc? 
\p  
\v 12 Co Jesús jadu'n mɨdooy huin'it nɨmay ajcxy: 
\p ―Ca' yajmayjaty tzoydumbɨ huɨdi ca' ajcxy ypɨgyii, jëyɨ huɨdi ajcxy pɨjcɨp.  
\v 13 Nɨcx ixpɨjccɨxy nej ymiñ jaaybety ma Dios ñecy: “Ɨɨch ndzojcpyɨch co miich ajcxy mɨɨd'adɨpy je pa'ayo'n, ca'ydɨ co myajhuindzɨgɨ̈y tijaty ɨyujc.” Ca' ɨɨch tɨ nmiiñɨch ma je jäy ajcxy huɨdibɨ ca' pocy mɨɨdɨty. Ɨɨch tɨ nmiiñɨch mɨɨd yɨ pocyjäy ycɨxpɨ co huen jothuimbijttaaygɨxy ma Dios. 
\s1 Amɨdoogɨxy Jesús mɨɨd je' ycɨxpɨ co jaygay y'ijtcɨxy 
\p  
\v 14 Huin'it ajcxy ymiñ Juan ydiscípulos ma Jesús. Chi je ajcxy nɨmay Jesús: 
\p ―¿Na'amy co ɨɨch ajcxy etz fariseo ajcxy ayuu'ijtcɨxy, e yɨ' ajcxy huɨdibɨ xymɨɨdhuɨdijtp ca' ajcxy ayuu'íjtcɨxy? 
\p  
\v 15 Huin'it Jesús y'adzooy: 
\p ―¿Nej jëbɨ yaj'ayuu'aty jäy ajcxy huɨdi yajpaatpɨ ma je pɨjcpɨ yajnixɨɨduñyɨ, pen quipxyɨ yam yajpaady mɨɨd je huɨdibɨ pɨjcp? Minamb je xɨɨ je tiempo mɨna je pɨjcpɨ yajtzonɨɨyb, huin'it janchtɨy ajcxy jëbɨ y'ayuu'ajtcɨxy. 
\p  
\v 16 Ni pɨn tuc huit ca' agɨyɨɨy mɨɨd tüg pedas jemyhuit, com nïgɨ je tuc huit ñajtzcɨɨdzɨ̈y, chi nïgɨ o'ctɨy yjajtnɨ.  
\v 17 Ca' pɨn pɨdägy vino nɨɨ ma tucpɨ cochac, ycɨɨdzɨp je', e tüg'ócɨy anajty tɨ y'ayoodäy je vino nɨɨ mɨɨd ñigochac. Pɨdägɨpy ajcxy jemy vino ma jemy cochac, chi jadu'n ca' ayoohuɨpy je vino, ni huindɨgoyɨpy je cochac. 
\s1 Je Jairo ñɨɨx, etz je töxyjäy huɨdibɨ Jesús yhuit nïdonɨ 
\p  
\v 18 Ma anajty Jesús jɨm ycapxy ymɨydägy huin'it ymiñ tüg mɨjjäy. Chi ñaygojxtɨnay'ahuɨy ma Jesús yhuinduu. Chi ymɨnañ: 
\p ―Nnɨɨxɨch tɨ y'ögy. Nɨcx ma ɨɨch ndɨjc etz mgɨ̈nïxajɨpy, jugypɨgɨpy ya. 
\p  
\v 19 Huin'it Jesús ypɨdɨ̈gy. Chi ñɨcxy mɨɨd je ydiscípulos ajcxy.  
\v 20 Ma anajty ajcxy jɨm ytüyöy huin'it ymiñ jɨxcɨ'py'amy tüg töxyjäy huɨdi yxɨɨ ybo' tɨ mɨ'ijtɨɨyñɨ majmetz jɨmɨjt. Chi nïdonɨ Jesús yhuitpa'. Huin'it ñajxy je' ypa'm.  
\v 21-22 Jadu'n anajty tɨ yjot'adyii: “Oy Jesús jëda'ajty yhuitpa' nnïdónɨbɨch, tɨ ɨɨch anajty n'agɨdäygɨch.” Huin'it Jesús yhuäc-huimbijty. Chi huindɨcxpejty je töxyjäy. Chi nɨmay: 
\p ―Jotcujc'at miich, tɨ m'agɨdägy jɨgɨx co xymɨbɨcyɨch. 
\p E tɨm huin'it hora oychögy je pa'mjäy.  
\v 23 Chi Jesús oy yjäty ma je mɨjjäy ytɨjc. Chi ijxy je xuuxpɨdɨjc mɨɨd je ymɨgügtɨjc ajcxy huɨdi chachyaaxcɨxy co anajty tɨ y'ögy je töxy'anäg.  
\v 24 Huin'it Jesús nɨmay ajcxy: 
\p ―Queccɨx ya, yɨ pi'ctöxy'anäg ca' yɨ' tɨ y'ögy. Hue' yɨ' maab. 
\p Huin'it ajcxy nɨgo nɨxiicy yajxiicy Jesús.  
\v 25 Co anajty je jäy tɨ ixquejxtäy, chi Jesús ytɨjctɨgɨɨy ma anajty je töxy'anäg huijtznäy. Chi majch ma ycɨ'. Chi ypɨdɨ̈gy.  
\v 26 Chi je jäy oy yajnejhuɨɨydaayñɨ ma je jɨmbɨ naax cajp nej anajty tɨ ytuñyii tɨ yjadyii. 
\s1 Jesús yajtzögy metz jäy huintzpɨ 
\p  
\v 27 Ma anajty jɨm tɨ choñ huin'it metz jäy huintzpɨ ypamiinɨ. Chachñɨmäyii jadu'n: 
\p ―¡Pa'ayoogɨch ajcxy, miich David y'ap y'oc! 
\p  
\v 28 Chi Jesús yajpajäty ma anajty tɨ yjättägy. Co ytɨgɨɨy tɨgoty, chi Jesús yajtɨɨy: 
\p ―¿Nej mmɨbɨjcpy miich ajcxy co jëbɨ nyajhuindɨcxɨ̈ccɨxy? 
\p Huin'it je' ajcxy y'adzooy: 
\p ―Mɨbɨjcy ɨɨch ajcxy, Huindzɨn. 
\p  
\v 29 Huin'it Jesús nïdoñ je jäy ajcxy huintzpɨ ma yhuiin. Chi nɨmay ajcxy: 
\p ―Jadu'n nej miich ajcxy mmɨbɨcy, jadu'n ytunɨɨb yjadɨɨb. 
\p  
\v 30 Chi je' ajcxy y'ijxɨ̈gy. Huin'it Jesús y'ane'mɨn pɨdacy: 
\p ―Ca' huaad pɨn myajnejhuɨɨygɨxy. 
\p  
\v 31 Co je' ajcxy ñɨcxnɨ, chi ajcxy ooy nigapxy nimɨydacy co Jesús anajty tɨ yaj'ijxɨ̈cɨgɨxy. 
\s1 Jesús yajtzögy tüg jäy uumbɨ 
\p  
\v 32 Co anajty je' jɨm tɨ chongɨxy, huin'it ajcxy mɨmiñ ma Jesús tüg yëydɨjc huɨdibɨ uum huɨdibɨ anajty ca'oybɨ mɨɨd.  
\v 33 E co Jesús yajpɨdzɨmy je ca'oybɨ, chi je mayjäy ooy ycɨjxy ycuejty ajcxy. Chi ajcxy mɨnaangɨxy: 
\p ―Ni camɨna jadu'n ycayaj'ixy ya ma jada Israel naax cajp. 
\p  
\v 34 Per je fariseos jadu'n ymɨnaangɨxy co Jesús je' mɨɨd je ca'oybɨ ymɨc'ajt yajpɨdzɨmy ca'oybɨ ma jäy. 
\s1 Jesús ymɨɨd pa'ayo'n ma mayjäy 
\p  
\v 35 Jesús jadu'n yhuɨdijty cajp cajp yaj'ixpɨjcy majaty tzajptɨjc. Yajhuingapxɨ̈y je jäy Dios y'ayuc. Etz nañ jadu'n yaj'agɨdacy huen ytɨm huɨdi yuu huen ytɨm huɨdi pa'mɨty.  
\v 36 Co Jesús jadu'n ijxy je mayjäy, chi oy pa'ayoonɨ co yɨ' ajcxy ca' mɨɨdɨty ni pɨn huɨdibɨ jëbɨ ñajtzcapxɨ̈y Dios y'ane'mɨn. Yɨ' ajcxy jadu'n yajpatp nej cöbixy huɨdi ca mɨɨdɨty cuend'ajtpɨ. Ca' nejhuɨɨygɨxy pɨn y'ane'mɨp e pɨn ypanɨcxɨp.  
\v 37 Huin'it Jesús nɨmay yɨ' ydiscípulos ajcxy: 
\p ―Tɨy'ajt yɨ', janch mɨj je tung e hueenɨ je tumbɨdɨjc.  
\v 38 Paady pɨjctzou miich ajcxy ma Dios co huen quexy tumbɨdɨjc ma yɨ' ytung. 
\c 10  
\s1 Jesús huin'ixy je majmetz ydiscípulos 
\p  
\v 1 Huin'it Jesús huoy je nimajmetz discípulos. Chi moy ajcxy cötujcɨn jëbɨ huaad yajnïhuäch je huɨdi ca'oybɨ mɨɨd. Etz nañ jadu'n yaj'agɨdägɨp huen ytɨm huɨdi yuu huen ytɨm huɨdi pa'mɨty. 
\p  
\v 2 Jada je' je nimajmetzp yxɨɨ: Simón, huɨdi nañ jadu'n yajtijp Pedro, etz ymɨguëx Andrés; Jacobo etz y'uch Juan, Zebedeo ymang;  
\v 3 Felipe, Bartolomé, Tomás, Mateo, je yajcogüejtpɨ; Jacobo, Alfeo ymang; Lebeo, huɨdi nañ jadu'n yajtijp Tadeo;  
\v 4 Simón, je cananista; e Judas Iscariote, je huɨdi ycɨ̈yejc Jesús agojɨx. 
\s1 Jesús quejxy je' ydiscípulos ajcxy ayuccapxhuäcxpɨ 
\p  
\v 5 Chi Jesús quejxy yɨ nimajmetzpɨ, e jadu'n najtzcapxɨɨy ajcxy: 
\p ―Ca' ajcxy mnɨcxɨpy ma je naax cajp ma ajcxy je jäy chɨnäy huɨdibɨ ca' ajcxy Israeljäyɨty. Ni mgatɨgɨ̈huɨpy ajcxy ma Samaria naax cajp.  
\v 6 Nïgɨ jac'oy co ajcxy mnɨcxɨpy ma je Israeljäy huɨdibɨ ca' nejhuɨ̈y huɨdibɨ ca' paduñ Dios ytɨy'ájtɨn.  
\v 7 Nɨcx miich ajcxy capxhuäcx Dios y'ayuc co tɨ yhuingonɨ Dios y'ane'mɨn.  
\v 8 Yaj'agɨdaaccɨxy yuujäy pa'mjäy huɨdijaty pützpa'm ymɨɨd. Myajjugypɨjccɨxy tɨɨbɨ ögy. Myajnïhuädzɨp huɨdi ca'oybɨ ymɨɨd. Ninɨgoobɨ miich jada cötujcɨn tɨ myajmooygɨxy, nañ ninɨgoobɨ yejccɨxy. 
\p  
\v 9 Ca' ni ti meeñ mmɨnɨcxcɨxy.  
\v 10 Ca' mbijty mmɨnɨcxcɨxy tü'amgɨxpɨ. Mmɨnɨcxcɨxy jëda'ajty yɨ mhuit huɨdi mɨɨd ma mnïnïcx. Ni mgamɨnɨcxɨp huingbɨ mgɨ̈g etz mdajc; com ycopɨcɨty co je cajpjäy xyajcáaygɨxɨpy xyaj'úuccɨxɨpy miich ajcxy. 
\p  
\v 11 Co anajty mjäty miich ajcxy ma tüg cajp nidɨu yajtɨu pɨnjäy jɨm tudäcyɨp. Jɨm ajcxy mhuɨ'mɨpy ma je' ytɨjc ixtɨ coonɨ ajcxy mdzoonɨp.  
\v 12 Co anajty miich ajcxy mdɨgɨ̈y tɨgoty huin'it mgapxpócxcɨxɨpy je codɨjc jadu'n nej tzocy.  
\v 13 E pen je codɨjc ymɨhuaad'ajtpy, yejccɨxy jɨm ɨɨbocxɨn capxpoocxɨn. E pen je jäy ca' ytudägyɨty, ñaadɨgɨ̈'adɨp huɨdi anajty tɨ mgapxcɨxy.  
\v 14 E pen ca' pɨn xycöbɨgaangɨxy, e ni pɨn xycamɨdohuaanɨ ajcxy m'ayuc, pɨdzɨmgɨx jɨm ma je tɨjc o ma je cajp. Chi ajcxy mdecy huinnebɨpy, je' je' je tɨy'ajt co ca' miich ajcxy ti pocy mɨɨdɨty.  
\v 15 Janch tɨy'ajt jadu'n nej nɨmaaygɨxy co anajty je xɨɨ tiempo paady ma anajty yajtɨyduna'ñ je naaxhuiñyjäy, jac nïgɨ yajtzaachytuna'ñ yɨ' ajcxy ca'ydɨ yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ tzɨnaayb ma Sodoma cajp etz ma Gomorra cajp. 
\s1 Ixhuɨdijtɨn pahuɨdijtɨn 
\p  
\v 16 ¡Ocmɨdoogɨx! Ɨɨch yam miich ajcxy nguejxyp majaty yɨ jäy huɨdi jɨbɨc-huinma'ñ mɨɨd. Jadu'n nipaady nej ɨɨch nguexyɨch cöbixy ma je lobɨ. Huijy cujc ajcxy mnaypɨdägɨɨb jadu'n nej tza'ñ, per yung naxy jadu'n nej muuxy.  
\v 17 Mnayguend'adɨɨb ajcxy je' co yɨ jäy ajcxy xycɨ̈yegaangɨxy ma ajcxy mɨjtungmɨɨdpɨ etz myajhuobaangɨxy ma je judíojäy ajcxy ñaymujctac,  
\v 18 ixtɨ xyajnɨcxaangɨxy ajcxy ma je gobernador etz je reydɨjc ajcxy mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ; e jɨm ɨɨch miich ajcxy xyñigapxɨpy ma je jäy ajcxy yhuinduu, e nañ jadu'n majaty anajty je jäy ajcxy huɨdibɨ ca' yjudiojäyɨty.  
\v 19 Co anajty ajcxy xyajcɨ̈dɨgɨ̈y je mɨjtungmɨɨdpɨ, ca' ajcxy oy mhuinmaayɨpy nej m'ocnɨmähuɨpy. Co anajty paady je tiempo, huin'it ɨɨch miich ajcxy myajnɨmähuɨpy nej ajcxy mgapxɨpy.  
\v 20 E je ayuc huɨdibɨ miich anajty ajcxy mgapxpy, ca' miich anajty je' ajcxy m'ayuc'ájtɨgɨxy, je Dios Teedy anajty yjɨhuɨ'ñ, je Espíritu Santo, xyajcapxp miich ajcxy. 
\p  
\v 21 Huin'it yɨ jäy ajcxy ñaygɨ̈yegáanɨgɨxy miñ xyipy tüg quëxtɨjc co huen yaj'ögyii. E je ungdeedy cɨ̈yega'ñ y'ung; je ung'anäg mɨbɨdɨ̈ga'ñ je ytaj yteedy etz yaj'öcɨp ajcxy.  
\v 22 Tüg'ócɨy je jäy ajcxy ca' ajcxy xy'ix'anɨpy xychoga' nɨpy mɨɨd ɨɨch nxɨɨ ycɨxpɨ. E pɨn xymɨbɨjcpɨch amumdügjot ixtɨ mabaad y'ögy, yɨ' ajcxy y'alma tzögɨpy.  
\v 23 E co anajty miich ajcxy jäy xy'ixhuɨdity xypahuɨdity ma tüg cajp, nɨcxcɨx ma huingbɨ cajp. Janch tɨy'ajt jadu'n nej nɨmaaygɨxy co ca'nɨ anajty mgapxhuäcxtäy ayuc tɨy'ajt ma tüg'ócɨy je Israelcajp co nhuimbidɨpyɨch, ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty. 
\p  
\v 24 Tüg yaj'ixpɨjcpɨ jac nïgɨ mɨj'ajtɨn mɨɨdɨty ca'ydɨ je huɨdi ixpɨjcp, e tüg huindzɨn jac nïgɨ mɨj'ajtɨn mɨɨdɨty ca'ydɨ je' ytumbɨ.  
\v 25 Jëb jotcujc idɨpy je discípulo co jadu'n yajpaadɨpy jadu'n nej yhuindzɨn, e je tumbɨ jotcujc idɨpy nej yhuindzɨn. Pen jäy mɨnamb co ɨɨch nmɨɨdɨch ca'oybɨ, jac nïgɨ ymɨna'na'ñ co miich ajcxy mɨɨdɨty. 
\s1 Pɨn jëbɨ yajtzɨgɨ̈y 
\p  
\v 26 Ca' ajcxy mdzɨgɨ̈y yɨ jäy ajcxy. Ca' ji ni ti yüch ity nɨcx ycaniguëxɨ̈gy; nañ ni ti ji ycayajtuñ ayüch ameech nɨcx ycayajnejhuɨ̈y.  
\v 27 Huɨdi ɨɨch miich ajcxy ayüch nyajnɨmaayb, capxpɨdzɨmgɨx miich yɨ' mayjäyjoty, e huɨdi ajcxy mɨdooyb ameech, capxpɨdzɨmgɨx miich yɨ' mɨc ma tüg cögop.  
\v 28 Ca' ajcxy mdzɨgɨ̈huɨp je jäy huɨdib ninïcx yaj'öcp etz ca' huaad yɨ' ajcxy yaj'ögy je alma. Yɨ' miich ajcxy mdzɨgɨɨygɨxy je Dios huɨdib pɨdacp je alma etz je ninïcx mɨjjɨɨnjoty. 
\p  
\v 29 ¿Nej ca' jäy ajcxy toogy metz pi'cjoon mɨɨd tügpɨ pi'cmeeñɨ? Per ca' ni tüg huaad ycäy naaxhuiñ, pen ca' tzocy je mDios Teedy huɨdi jiiby tzajpjoty.  
\v 30 Miich ajcxy mgöhuay ac mɨchoy yɨ'.  
\v 31 Paady miich ajcxy ca' mdzɨgɨ̈huɨpy, jac nïgɨ miich ajcxy mdzoubaady ca'ydɨ je joon. 
\s1 Pɨnjaty ca'p mɨdzöydu'ñ Jesucristo mayjäyjoty 
\p  
\v 32 Yɨ jäy ajcxy huɨdi xymɨbɨjcpɨch etz xyñidɨy'ajtyɨch ma jäy yhuinduu, nañ jadu'n ɨɨch yɨ' nidɨy'ajtyɨch ma ɨɨch nDeedy huɨdibɨ jiiby tzajpjoty.  
\v 33 Per je jäy ajcxy huɨdi ɨɨch xycoyützpɨch ma mayjäy ajcxy yhuinduu, nañ jadu'n yɨ' ngoyützɨp ma ɨɨch nDeedy yhuinduu huɨdibɨ jiiby tzajpjoty. 
\s1 Mɨɨd Jesús ycɨxpɨ yjiijɨty naymɨdzip'adɨɨ 
\p  
\v 34 Ca' miich ajcxy mhuinmay co ɨɨch ya tɨ nmiñɨch mɨɨd co nmöhuaangɨxy jotcujc'ajtɨn ya naaxhuiñ.  
\v 35 Ɨɨch tɨ nmiiñɨch co nyajtziptunɨpyɨch jäy mɨɨd yteedy; töxyjäy mɨɨd ytaj etz xecy mɨɨd yxecy.  
\v 36 E jadu'n miich ajcxy mdzip'adɨɨyb mgɨ'mjuugy mgɨ'mmɨgüg. 
\p  
\v 37 Yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ tzojcp ytaj yteedy jac nïgɨ ca'ydɨ ɨɨch, ca' yɨ' ypaadyii co njäy'adɨɨybɨch; e pɨn ymang o ñɨɨx tzojcp nïgɨ ca'ydɨ ɨɨch, ca' ypadyii co njäy'adɨɨybɨch;  
\v 38 e pɨn ca' ycɨ'mdzojcɨn y'ijxmajtztäy etz ca' ñaybɨdägyii ycɨxjot huinɨjot ma ɨɨch, ca' mɨhuaadɨty nɨcx njäy'adɨɨybɨch.  
\v 39 Pɨn yjugy'ajtɨn najtztzogɨɨyb, yajtɨgoyɨpy yɨ'; e pɨn yjugy'ajtɨn tɨgooyb mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ, ypaadɨpy jugy'ajtɨn huinɨxɨɨ tzajpjoty. 
\s1 Premio nganar'ajtɨm 
\p  
\v 40 Pɨn miich ajcxy xycöbɨjcp, ɨɨch yɨ' anajty xycöbɨjcp; e pɨn ɨɨch anajty xycöbɨjcp, nañ ycöbɨjcpy anajty je huɨdibɨ ɨɨch tɨ xyquejxyɨch ya naaxhuiñ.  
\v 41 Je huɨdibɨ cöbɨjcp je jäy huɨdibɨ Dios y'ayuc capxhuacxɨp, je' co yɨ' ymiñ mɨɨd Dios ycɨxpɨ, yɨ' jadu'mbɨ je oy'ajtɨn ypaadɨpy. Nañ jadu'n je huɨdi cöbɨjcp je oybɨ jäy mɨɨd co oy yjäyɨty, yɨ' jadu'mbɨ oy'ajtɨn ypaadɨpy.  
\v 42 Je huɨdi yaj'ucp tüg vaso nɨɨ ma huenytɨmpɨnjäy mɨɨd co xymɨbɨcyɨch, janch ɨɨch miich nɨmaaygɨxy, ypaadɨpy oy'ajtɨn. 
\c 11  
\s1 Juan je Bautista yquexyöybɨ 
\p  
\v 1 E co Jesús anajty tɨ najtzcapxɨydäy je tɨyy'ajt ma je nimajmetzpɨ ydiscípulos ajcxy, chi Jesús ñɨcxy yaj'ixpɨjcp etz ayuccapxhuäcxp majaty cajp huinduy agonbɨ. 
\p  
\v 2 E Juan je Bautista hue' je' anajty yajpaady pujxtɨgoty. E co nejhuɨy tijaty mɨjhuinma'ñ anajty Jesús ytumyb, chi quejxy metz je' ydiscípulos ajcxy ma Jesús yajpaady.  
\v 3 Chi Juan ydiscípulos ajcxy y'amɨdooy Jesús: 
\p ―¿Nej miich je' je Cristo huɨdibɨ anajty minamb o jëbɨ ɨɨch ajcxy huingbɨ n'ahuijxcɨxy? 
\p  
\v 4 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Nɨcxcɨx miich ajcxy nɨmaaygɨx yɨ Juan, je Bautista, tijaty miich ajcxy m'ijxpy mmɨdooyb co ndumybɨch.  
\v 5 Miich ajcxy yajmɨɨdmɨydäg je Juan, jadu'n nej je huintzpɨ nyajhuindɨcxɨ̈gyɨch; je cɨ̈mät tecymät nyajtzoocypɨch; je huɨdibɨ jɨbɨc nïbützpa'm ymɨɨd nyajtzoocpyɨch; je' ajcxy huɨdibɨ cönat nyajmɨdohuɨ̈cpyɨch; je öcpɨ ajcxy nyajjugypɨjcpyɨch; etz je ayoobtɨjc, je huɨdibɨ yung naxy yjothuinma'ñ nyajmɨɨdmɨydacypɨch Dios y'ayuc.  
\v 6 Jotcujc yɨ' ajcxy pɨnjaty xymɨbɨjcpɨch amumdügjot etz ca' ni nej yjotmetzcɨ' mɨɨd ɨɨch. 
\p  
\v 7 Co Juan je Bautista ydiscípulos ajcxy ñɨcxnɨ, chi Jesús ytɨgɨɨy nimɨydaccoty Juan je Bautista ytung ma je mayjäy, chi ymɨnañ: 
\p ―¿Ti miich ajcxy oy m'ixy jɨm mɨjtɨgɨ̈duum? ¿Tüg nähuaax huɨdibɨ poj xɨjpɨ?  
\v 8 ¿Ti ajcxy oy m'ixy? ¿Ti oy m'ixy, tüg jäy huɨdibɨ ooy y'oyxöxyɨty?  
\v 9 ¿Ti miich ajcxy oy m'ixy? ¿Nej tɨ m'ixy tüg Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ? Janch co tɨ m'íjxcɨxy tüg jäy jac mɨj ca'ydɨ tüg Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ.  
\v 10 Je' jada je jäy huɨdibɨ Dios nigapxy ma ñecy co Dios jadu'n ymɨnañ: 
\q1 Cham nguexyɨch ɨɨch nguexyöyp jayɨjp ma miich. Je' yaj'oyɨ̈huɨp je jäy yjot yhuinma'ñ mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ, tɨm jadu'n nipaady nej jɨhuɨ̈y jäy tü'aa yaj'oyɨ̈y co rey ymiina'ñ. 
\m  
\v 11 Co yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ tɨ chɨnaaygɨxy ixtɨ chambaad ni pɨn tɨ ca' yajpaady mɨj jadu'n nej Juan je Bautista; per pɨnjaty ɨɨch xymɨbɨjcp, yɨ' jac mɨj naxam ma Dios y'ane'my ca'ydɨ Juan. 
\p  
\v 12 Maabɨ Juan je Bautista ytundɨgɨ̈y, ixtɨ chamnɨ janch mayjäy amumdügjot ñejhuɨ̈hua'ñ Dios y'ayuc, je' co ajcxy ytɨgɨ̈hua'ñ ma Dios y'ane'my.  
\v 13 Tüg'ócɨy ajcxy je Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ etz Moisés ycötujcɨn ñigapxy ajcxy je ané'mɨn ixtɨ coonɨ Juan oy ymiñ.  
\v 14 Pen miich ajcxy mɨbɨjcpy Moisés ycötujcɨn etz Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ ajcxy, Juan je Bautista je' je' je Elías huɨdibɨ anajty miinamb.  
\v 15 Pɨnjaty mɨdo'n mɨɨd huen mɨdo'mbɨgɨpy ɨɨch n'ayuc. 
\p  
\v 16 Jesús yjacmɨnañ: 
\p ―¿Pɨn mɨɨd n'ocyajtügɨ̈huɨbyɨch yɨ jäy huɨdi ajcxy cham tzɨnaayb? Tɨm jadu'n yɨ' ajcxy nej pi'ctɨjc huɨdibɨ ajcxy ɨyɨɨyb ma mayjäy yjuygɨxy ytooccɨxy, mɨyaaxcɨxy mɨdɨnaaygɨxy ymɨgügtɨjc:  
\v 17 “Tɨ njayajxüxyɨch flauta e ni ca' tɨ m'ejtzcɨxy; tɨ ɨɨch ajcxy öcpɨ njahuinyäxɨch, e miich ajcxy ca' tɨ myäxy.”  
\v 18 Chi Juan, je Bautista, anajty miiñ, e je' ca' ycay y'ügy. E miich ajcxy mɨnaangɨxy co Juan ca'oybɨ ymɨɨdɨty. Jada pi'c'anäctɨjc nipaady nej miich ajcxy.  
\v 19 Chi ɨɨch je' je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty nmiiñɨch, e caaybɨch uucpɨch, e miich ajcxy mɨnaangɨxy: “Ijxcɨx, cha tüg yëydɨjc, janch cax janch vino'ucp huɨdibɨ mɨgüg'ajtpy yajcuejtpɨdɨjc etz pocyjäydɨjc.” Je Dios tɨy'ajt ji je' ñiguëxɨ̈gy. 
\s1 Je cajp huɨdibɨ ca' ycapxymɨdoogɨxy 
\p  
\v 20 Chi Jesús ojcoty je maygajpjäy ma anajty may mɨjhuinma'ñ tɨ tuñ, com je mayjäy ca' anajty yjothuimbidaangɨxy ma Dios. Chi Jesús ymɨnañ: 
\p  
\v 21 ―¡Ay miich ayoob ajcxy huɨdibɨ tzɨnaayb jɨm Corazín! ¡Ay miich ayoob ajcxy huɨdibɨ tzɨnaayb jɨm Betsaida! Co ixyipy ɨɨch tɨ nduñɨch jecy'ajty je mɨjhuinma'ñ mɨjtzög'ajtɨn ma je Tiro etz Sidón cajp, jadu'n nej ɨɨch tɨ nduñɨch ma miich ajcxy, tɨ ixyipy je Tiro jäy etz Sidón jäy nijothuimbijtcɨxy etz ɨñaaygɨxy saco nïjen nïcuyjam ixcuyjam, je' je tɨy'ajt co ooy ytajcɨxy ymaygɨxy mɨɨd ypocy ycɨxpɨ.  
\v 22 Paady miich ajcxy yam nɨmaaygɨxy. Co anajty Dios tɨyduna'ñ je naaxhuiñybɨ jäy, huin'it miich ajcxy Dios xychaachytuna'ñ jac nïgɨ, ca'ydɨ je jäy ajcxy huɨdibɨ jecy'ajty tzɨnay jɨm Tiro etz Sidón. 
\p  
\v 23 Miich ajcxy, Capernaum jäy, mnaybɨdáacɨgɨxy jadu'n nej jɨhuɨ̈y mdɨgɨ̈huaangɨxy jiiby tzajpjoty. Per ca' yjadu'nɨty. Mdɨgɨ̈huam miich ajcxy ayoodactuuby. Ayo'n tzaachypɨ mbadaangɨxy. Co ixyipy ɨɨch tɨ nduñɨch jecy'ajty je mɨjhuinma'ñ mɨj tzög'ajtɨn ma Sodoma cajp, jadu'n nej tɨ nduñɨch ma miich ajcxy mgajp, chambaad ixyipy ity yɨ jadu'mbɨ cajp, ca' ixyipy Dios cayajtɨgooy.  
\v 24 Paady ɨɨch miich yam nɨmaaygɨxy. Co anajty Dios tɨyduna'ñ je naaxhuiñyjäy, huin'it miich ajcxy myajtzaachytuna'ñ jac nïgɨ, ca'ydɨ je jäy huɨdibɨ jecy'ajty tzɨnay ma Sodoma ñaaxjot. 
\s1 Mingɨxy ma ɨɨch e mbóocxcɨxɨpy 
\p  
\v 25 Chi Jesús ytɨgɨɨy Dios mɨbɨjctzooyb, ymɨnañ: 
\p ―Dios Teedy, ɨɨch miich n'ɨɨbaatpɨch ngapxpaatpɨch. Miich mɨɨd je mɨj cötujcɨn jiiby tzajpjoty etz ya naaxhuiñ. Com miich tɨ mnajtzcapxɨy yɨ m'ixpɨjcɨn ma je ayoobtɨjc huɨdibɨ tzɨnaayb jotxeemy, e tɨ myüch yɨ m'ixpɨjcɨn ma yɨ ixpɨcytɨjc cohuinma'ñydɨjc.  
\v 26 Jadu'n, Tat, tɨ mduñ, com jadu'n miich tɨ mdzocy tɨ mjäygɨdägy. 
\p  
\v 27 Jesús yjacmɨnañ: 
\p ―Ɨɨch nDeedy tɨ xyajcɨ̈dɨgɨydäyɨch tüg'ócɨy mɨc'ajt oy'ajt. Ni pɨn ca' ijxcapy pɨn je' y'ung, jëyɨ nDeedyɨch tügpajc. Ni pɨn ca' ijxcapy pɨn je' nDeedy'ájtpyɨch, jëyɨ ɨɨch, je Dios y'ung tügpajc, etz jacjadyii huɨdibɨ ɨɨch, je Dios y'ung, nyajniguëxɨ̈gamyɨch.  
\v 28 Min ma ɨɨch nidüg'ócɨy miich ajcxy huɨdijaty taj mayb myajpatp ma mjot mhuinma'ñ, ɨɨch miich ajcxy nmöhuamyb jotcujc'ajtɨn.  
\v 29 Cöbɨc miich ajcxy ɨɨch n'ane'mɨn ɨɨch ngötujcɨn, jadu'n nej huaj yuub ajcxy cöbɨcy ycögɨ'. Ijxpɨc ajcxy ɨɨch ndɨy'ajt etz cuydun ɨɨch n'ayuc, com ɨɨch nmɨɨdɨch mecxtujcɨn etz ca' ɨɨch amɨj agɨx nayjɨhuɨ̈yiijɨch.  
\v 30 Ca' ɨɨch n'ane'mɨn ymɨcɨty, e ɨɨch ndung ca' nimɨjaajɨty. 
\c 12  
\s1 Je discípulos ajcxy moc cojc yajmujcp pocxxɨɨduum 
\p  
\v 1 Chi tüg xɨɨ Jesús yhuɨdity mɨɨd ymɨgügtɨjc ma tüg camjot. E hue' anajty sábado xɨɨ, je poocxɨn xɨɨ. Chi Jesús ydiscípulos ajcxy oy anajty yubögyii. Chi ajcxy ytɨgɨɨy trigo tɨɨm nïxajtztutp etz yjɨɨcxy ajcxy je ypajc.  
\v 2 E co je fariseos ajcxy ijxy nej Jesús ydiscípulos ajcxy y'ɨdɨɨtzcɨxy, chi ajcxy nɨmay Jesús: 
\p ―Oc'ix nej miich mdiscípulos ajcxy y'ɨdɨ̈ch. Hue' ajcxy tumyb huɨdibɨ ca' huaad ma sábado xɨɨ yajtuñ. 
\p  
\v 3 Per Jesús mɨnañ: 
\p ―¿Nej ca' miich ajcxy mgapxyñɨ ma Dios ñecy, jadu'n nej David etz ymɨgügtɨjc ajcxy ɨdɨ̈ch jecy'ajty co yuböccotɨ?  
\v 4 Pues yɨ' ajcxy tɨgɨɨy ma Dios ytɨjc. Chi cay ajcxy je tzajcaagy huɨdibɨ anajty jäy ajcxy tɨ yajhuindzɨgɨ̈y Dios. Je' je tzajcaagy huɨdibɨ teedy ajcxy anajty paatɨp cayɨpy.  
\v 5 ¿Nej ca' miich ajcxy tɨ mgapxyñɨ Moisés ycötujcɨn necy co je teedy ajcxy jëbɨ ytuñ ma Dios ytɨjc sábado xɨɨ, e ca' nan tundɨgooyb je' ajcxy? 
\p  
\v 6 Ɨɨch miich ajcxy nɨmaaygɨxyp, jac nïgɨ mɨj cötújcɨn nmɨ́ɨdɨdyɨch, ca'ydɨ je cötujcɨn huɨdibɨ je teedy ajcxy yajtuñ ma Dios ytɨjc.  
\v 7 Pen miich ajcxy tɨ mhuinjɨhuɨ̈y nej yhuimbɨdzɨmy jada Dios y'ayuc, co Dios jadu'n ymɨnañ: “Ɨɨch ndzojcpy co miich ajcxy mɨɨd'idɨpy pa'ayo'n ca'ydɨ co ajcxy myegɨpy huindzɨgɨ'ñ.” Pen miich ajcxy tɨ mhuinjɨhuɨ̈y jada ayuc, ca' ixyipy mbocy'ixy ma ɨɨch nmɨgügtɨjc huɨdibɨ ca' ma tɨ ytundɨgooy.  
\v 8 Ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, nmɨɨdɨch ane'mɨn, jaydëbɨ nɨmäyɨch je jäy ajcxy ti jëbɨ tungɨxy sábado xɨɨ. 
\s1 Je yëydɨjc huɨdiibɨ anajty ycɨ̈tɨ̈dzɨp 
\p  
\v 9 Chi Jesús choñ jɨm, ñɨcxy ma je judíojäy ñaymujctac.  
\v 10 E jiiby ma je naymujctac anajty tüg yëydɨjc huɨdibɨ ycɨ̈tɨ̈tz. Je fariseo ajcxy xɨ̈huamyb Jesús, paady ajcxy y'amɨdooy, ymɨnañ: 
\p ―¿Nej jëbɨ tüg pa'mjäy chögy sábado xɨɨjɨ? 
\p  
\v 11 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Pen ya ma miich ajcxy ji tüg jäy huɨdibɨ cöbixy yjutcögäy sábado xɨɨ, ¿nej ca' je' nɨcxy yajpɨdzɨmy mɨc'amy?  
\v 12 Nïgɨ tzobaatp tüg yëydɨjc ca'ydɨ tüg cöbixy, paady Moisés ycötujcɨn ca' capx'aducy co tüg oy'ajtɨn nduunɨm sábado xɨɨ, je poocxɨn xɨɨ. 
\p  
\v 13 Chi Jesús nɨmay je yëydɨjc: 
\p ―Xajtɨu yɨ mgɨ'. 
\p  
\v 14 Co xajtɨɨy ycɨ', chi choocy, e huɨ'my quipxyjaty mɨɨd je ycɨ' oybɨ. Chi je fariseos ajcxy yjotmätcoty, yhuinma'ñ ixtaaygɨxy ajcxy nej huaad Jesús ocyaj'o'ccɨxy. 
\s1 Tüg ayucnajtzcapxɨɨyɨn mɨɨd Jesús ycɨxpɨ 
\p  
\v 15 E co Jesús nejhuɨɨy nej yɨ' ajcxy yhuinma'ñ mɨɨdɨty, chi jɨm choñ. E ooy mayjäy ypanɨcxɨ Jesús, Jesús yajtzoocpy anajty tüg'ócɨy pɨnjaty pa'm mɨɨd.  
\v 16 Jesús ane'my je pa'mjäy ajcxy co ca' huaad nigapxy nimɨydägy co yɨ' je' je Cristo.  
\v 17 Jadu'n Jesús ane'my je pa'mjäy jɨgɨx ycɨxɨpy ycá'pxɨpy je ayuc huɨdibɨ je profeta Isaías yjaay jecy'ajty, co Dios jadu'n ymɨnañ: 
\q1  
\v 18 Jada je' ɨɨch ndumbɨ huɨdɨ tɨ nhuin'ixyɨch. Yɨ' ɨɨch ooy ndzocyɨch njɨhuɨ̈yɨch etz ooy njotcujcɨch mɨɨd yɨ'. Ɨɨch yɨ' nmöhuamybɨch ɨɨch njɨhuɨ'ñ mɨc'ajt. Yɨ' capxhuäcxɨp ɨɨch n'ayuc jadu'n nej ndzaachytuna'ñɨch naaxhuiñyjäy ajcxy mɨɨd ajcxy ypocy ycɨxpɨ. 
\q1  
\v 19 Yɨ' ni ymɨgügtɨjc ca' oja'ñ, ni ycayäxa'ñ, ni ycatɨnähua'ñ, ni pɨn ca' mɨdoohuɨpy ma cajp cujc. 
\q1  
\v 20 Ca' yɨ' tzaachytuna'ñ ayoobɨtɨjc etz huɨdibɨ ayo'ndumb ijtp. Etz nañ ni ca' yajtɨgoya'ñ huɨdibɨ ayoobɨtɨjc yco'ögy'ungdɨjc yjɨjp'ijxpy. Jadu'n nej jäy cayajhuindɨgoy tzajcapy huɨdi huiidyɨp etz ni cayajpïch je mecha huɨdibɨ uuxy uuxy tɨɨcxp. Ixtɨ mabaad anajty yajcopɨcy y'ane'mɨn tudägypɨ. 
\q1  
\v 21 E yɨ' mayjäy ooy yjɨjp'ixa'ñyii. 
\s1 Xɨ̈gɨxy Jesús co mɨɨdɨty mujcu' ymɨc'ajt 
\p  
\v 22 Chi mɨɨd miiñ ajcxy ma Jesús tüg jäy huɨdibɨ huintzɨp etz uum. Je' anajty mɨɨd ca'oybɨ. Chi Jesús yajtzoogy, e chi y'ijxɨ̈gy etz ycapxɨ̈gy.  
\v 23 Co Jesús jadu'n tuñ, chi je mayjäy ytɨgɨɨy huinmay'ahuɨdijt, chi ajcxy ymɨnañ: 
\p ―¿Nej jada je', je David y'ap y'oc huɨdibɨ rey'adam? 
\p  
\v 24 Per co je fariseos ajcxy nejhuɨy nej je jäy huinmay, chi ajcxy ymɨnañ: 
\p ―Jadaabɨ yëydɨjc yajpɨdzɨmy ca'oybɨ mɨɨd je mujcu' huindzɨn ymɨc'ajt (ca' yɨ' yjëjɨty je Cristo). 
\p  
\v 25 Per Jesús ñejhuɨɨyb anajty ti je fariseos ajcxy yhuinmaayb, chi ymɨnañ: 
\p ―Pen tügpɨcy tungmɨɨdpɨ ixyipy ñaybɨjc-huäcxɨgɨxy, etz ñaymɨdziptzóonɨgɨxy ixyipy ac jëyɨ, pues cɨxɨpy yɨ' ajcxy y'ane'mɨn. Pen tüg cajp o tügpɨcy jugymɨgüg ixyipy ñaybɨjc-huäcxɨgɨxy, pues ca' ajcxy y'idaangɨxy tügmucy.  
\v 26 Pen Satanás, je ca'oybɨ huindzɨn, yajpɨdzɨmy ixyipy ca'oybɨ ma je jäy ajcxy, chi cɨ'm ixyipy je ca'oybɨ tɨ ñaybɨjc-huäcxɨgɨxy, e je Satanás ymɨc'ajt ca' y'ida'ñ.  
\v 27 Miich ajcxy mɨnamb co ɨɨch nyajpɨdzɨmyɨch ca'oybɨ mɨɨd je ca'oybɨ huindzɨn, je Beelzebú ymɨc'ajt. Pen tɨy'ajt jadu'n nej miich ajcxy mɨna'ñ, je jäy ajcxy huɨdibɨ xymɨjnɨcxpejt miich ajcxy, ¿nej yɨ' ajcxy paady mɨc'ajt ma je mujcu' co ajcxy yajpɨdzɨmy ca'oybɨ ma je pa'm jäy? Pues ca', paady yɨ' ajcxy tɨy'ajt yejcp co miich ajcxy tɨ mgapxtɨgoy co ymɨnaangɨxy co ɨɨch nyajpɨdzɨmyɨch ca'oybɨ mɨɨd Satanás ymɨc'ajt.  
\v 28 Per ɨɨch nyajpɨdzɨmyɨch ca'oybɨ ma pa'mjäy mɨɨd Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt. Paady miich ajcxy nejhuɨɨyb co tɨ ymiiñ yjäty je Dios y'ane'mɨn ma miich ajcxy. 
\p  
\v 29 (Dios ycötujcɨn jac mɨc ca'ydɨ je ca'oybɨ ycötujcɨn, paady jëbɨ nyajpɨdzɨmyɨch ca'oybɨ.) ¿Nej jëbɨ tüg jäy ytɨgɨɨy ma tüg mɨcpɨ jäy ytɨjc etz pɨgaanɨ tijaty yɨ' ymɨɨd, pen ca' jayɨjp ycɨ' ytecy xojtzɨty? Pues ca'. Coonɨ jayɨjp ycɨ' ytecy xojtzɨty, huin'it jëb pɨjcɨp tɨjaty ymɨɨd.  
\v 30 Pɨnjaty ca' xymɨjnɨcxpetyɨch, xymɨdzipɨch yɨ'. Pɨnjaty ca' tuñ mɨɨd ɨɨch co jäy nyaj'ixpɨcyɨch, hue' je' ajcxy jäy yajhuinma'ñydɨgooyb. 
\p  
\v 31 Janch ɨɨch miich ajcxy nɨmäy co Dios jëbɨ huinmecxɨp tüg'ócɨy pocy huɨdibɨ jäy ytungɨxp etz tüg'ócɨy jɨbɨcpɨ huɨdibɨ jäy ycapxcɨxp. Jëyɨ janchtɨy co pɨnjaty capxtɨgooyb mɨɨd je Espíritu Santo, je Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt, ca' Dios huinmecxɨp nimɨna.  
\v 32 Pɨnjaty jɨbɨc xyñigapxpɨch xyñimɨydacpɨch, je' huinmecxam. Per je huɨdibɨ jɨbɨc ñigapxpy je Espíritu Santo, je' ca' huinmecxa'ñ ni jadachambɨ tiempo, etz ni camɨna xɨɨ. 
\s1 Yɨ quipy yɨ' ytɨɨm yɨ' mɨɨd yaj'ijxcapy 
\p  
\v 33 Pen miich ajcxy mnejhuɨ̈huamy je quipy pen oy quipy, o pen ca', jëbɨ mnejhuɨ̈huɨpy co je quipy nɨcxy ytɨɨm'aty. Pen oy je ytɨɨm, miich mɨna'nɨp co oy je quipy. E pen ca' oy ytɨɨm'aty, huin'it miich ajcxy mɨna'nɨp co ca' y'oyɨty je quipy.  
\v 34 Jɨbɨc jäy miich ajcxy, jadu'n nipaady nej jɨhuɨ̈y ahua'n ɨyujc xy'ung'ajtp. Pen miich ajcxy jɨbɨc jäy'ajtp, ¿nej jëbɨ miich ajcxy oybɨ ayuc mgapxɨpy? Jadu'n nej jäy ajcxy yjot yhuinma'ñ mɨɨdɨty, ac tɨm jadu'n ajcxy ycapxy.  
\v 35 Je jäy huɨdibɨ oy ayuc ycapxpy, ymɨɨd oyjot oyhuinma'ñ paady oy ayuc capxy. Je jäy huɨdibɨ jɨbɨc ayuc capxp, ymɨɨd jɨbɨc jot jɨbɨc huinma'ñ, paady jɨbɨc ayuc capxy.  
\v 36 Ɨɨch miich ajcxy nɨmay co anajty paady je xɨɨ je tiempo mɨna Dios tɨyduna'ñ je naaxhuiñyjäy, huin'it ajcxy y'adzohuɨpy mɨɨd huen tɨm huɨdibɨ ayuc huɨdibɨ anajty ajcxy tɨ mgapxy.  
\v 37 Com nejjaty miich anajty ajcxy tɨ mgapxy je m'ayuc jadu'n miich ajcxy Dios xytɨydunɨp. Com mɨɨd yɨ mgɨ'm ayuc yɨ' mɨɨd m'oybɨdzɨmɨpy mhuätzpɨdzɨmɨpy. E nañ jadu'n mɨɨd yɨ mgɨ'm ayuc yɨ' mɨɨd mbocycähuɨpy. 
\s1 Jɨbɨcjäydɨjc ajcxy pɨjctzoogɨxy tüg ijxpejt mɨjhuinma'ñybɨ 
\p  
\v 38 Chi nijëjɨty fariseos ajcxy etz escribas ajcxy Jesús nɨmayɨ: 
\p ―Huindzɨn, n'ixamy ɨɨch ajcxy miich tüg m'ijxpejt. 
\p  
\v 39 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Yɨ jɨbɨc jäydɨjc ajcxy etz ajcxy huɨdibɨ ca' mɨbɨga'ñ Dios ypɨjctzooyb tüg ijxpejt huɨdibɨ tzomb tzajpjoty. Per Dios ca' yega'ñ jadüg ijxpejt. Tɨ Dios yecy tüg ijxpejt ma Jonás.  
\v 40 Com jadu'n nej Jonás jecy'ajty ijxpejt yejcy co y'ijty tugɨɨg xɨɨ tugɨɨg tzuum mejyjoty ma acx ymoxac, nañ tɨm jadu'n ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, nyegamy ijxpejt jadachambɨ tiempo co n'idɨpyɨch tugɨɨg xɨɨm etz tugɨɨg tzuum naaxjoty.  
\v 41 Je mayjäy huɨdibɨ anajty tzɨnaayb ma Nínive cajp, tɨ jothuimbijtcɨxy etz tɨ ixmach ajcxy huɨdijaty jɨbɨcpɨ ajcxy ytumyb co Jonás capxhuäcxy Dios y'ayuc ma yɨ' ajcxy. Cha ɨɨch ngapxhuäcxyɨch Dios y'ayuc ma miich ajcxy, etz jac nïgɨ cötujcɨn nmɨɨdɨdyɨch, ca'ydɨ Jonás; e ca' miich ajcxy mjothuimbity. Paady co anajty Dios tɨyduna'ñ je naaxhuiñyjäy, je Nínive jäy miich ajcxy xyajpocycähuam.  
\v 42 Nañ jadu'n je töxyjäy reina huɨdibɨ tzɨnay jecy'ajty ma madza'cruudz ypɨdzɨmy, yɨ' je' xɨ̈dähuam je jäy ajcxy huɨdibɨ tzɨnaayb jadachambɨ tiempo, etz yajpocycähuɨɨb ajcxy. Je reina tzoon jɨguëgy nɨcxy co amɨdo'ida'ñ je rey Salomón ma capxhuäcxɨ Dios y'ayuc. Ji naaxhuiñ jadachambɨ tüg Dios ytɨy'ajtmɨɨdpɨ jac nïgɨ ymɨjɨty, ca'ydɨ Salomón anajty, e ca' je jäy ajcxy mɨjpɨdäga'ñ. 
\s1 Je jɨbɨc espíritu co jadüg'oc yhuimbity 
\p  
\v 43-44 Yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ cham tzɨnaayb, quipxyjaty ajcxy mɨɨd je ca'oybɨ. Co je ca'oybɨ ypɨdzɨmy ma je jäy, chi je' ñɨcxy jɨm mɨjtɨgɨ̈duum y'ijxtacy. Co ca' paty ypocxtac, huin'it ymɨna'ñ: “Huimbidaambɨch ma je jäy yjot yhuinma'ñ ma ɨɨch tɨ n'octzombɨ.” Co je ca'oybɨ yjäty ma anajty tɨ chɨnäy, chi paty je jäy yjot yhuinma'ñ ooy yhuätzɨty etz yajxon ypedɨ̈gɨty oy oyduñ.  
\v 45 Chi je ca'oybɨ ñɨcxy oy yajtzooñ jahuɨxtujc ca'oybɨ jac jɨbɨcpɨ ca'ydɨ je'. Chi ajcxy ytɨgɨɨy ma je jäy yjot yhuinma'ñ, e chɨnay ajcxy jiiby. Huin'it je jäy jac'öctɨy oy yjajtnɨ, ca'ydɨ jadu'n nej anajty jayɨjp'aty. 
\s1 Jesús ytaj etz y'uch mɨguëx ajcxy 
\p  
\v 46 Jesús yaj'ixpɨjcpy anajty je mayjäy, co oy yja'ty je' ytaj etz y'uch mɨguëx ajcxy. Hue' ajcxy yhuɨ'my tɨba'y. Je' ajcxy anajty ymɨgapxamy Jesús.  
\v 47 Chi jäy yajnɨmay Jesús: 
\p ―Yɨ mdaj etz m'uch mɨguëx ajcxy, chiiby ajcxy tɨba'y, miich xyjamɨgapxamb. 
\p  
\v 48 Jesús y'adzooy, nɨmay je jäy huɨdibɨ ytaj y'ayuc yajnajxɨ ma yɨ': 
\p ―¿Pɨn jäy miich ajcxy mdijy co ɨɨch ndaj'adyii etz ɨɨch n'uch'adyii nmɨgüg'adyii? 
\p  
\v 49 Huin'it Jesús nitziihuɨɨy je' ydiscípulos ajcxy e ymɨnañ: 
\p ―Jada ɨɨch ndiscípulos ajcxy jadu'n nipaady nej ɨɨch ndaj etz ɨɨch n'uch nmɨguëx.  
\v 50 Huen ytɨmpɨnɨty huɨdibɨ ytumyb ɨɨch nDeedy chojcɨn, huɨdibɨ jiiby tzajpjoty, pues jadu'n yɨ' ajcxy nipaady nej ɨɨch ndaj etz ɨɨch n'uch mɨguëx. 
\c 13  
\s1 Je ayuccapxhuäcxpɨ y'ijxpejt (niipɨ ijxpejt) 
\p  
\v 1 Je huin'it xɨɨ Jesús choñ ma je tɨjc. Chi ñɨcxy ma je mejypa' jɨm oy y'ɨñay'ɨhuɨ̈y.  
\v 2 E co mayjäy ooy ñaymujcɨ jɨm ma anajty Jesús ɨñay, chi Jesús ytɨgɨy barcojoty. Per tüg'ócɨy je mayjäy yhuɨ'mday ma mejypa'.  
\v 3 Jesús ytɨgɨɨy jäy yaj'ixpɨjcp mɨɨd jɨhuimbit ayuc, ymɨnañ: 
\p ―Tüg jäy chooñ trigotɨɨm huɨjp.  
\v 4 E ma anajty jɨm ytɨɨmhuɨjy, huin'it je ytɨɨm oy naagɨty ycäy ma tü'aa. Chi jada' je joon ajcxy oy ymiiñ etz ypiihuɨ̈gy je tɨɨm.  
\v 5 Nijëjɨty ytɨɨm ycäy ma tzaanïcx ma anajty hueenɨ naax. Jada tɨɨm tzojc ymujxy.  
\v 6 Com hueenɨ anajty je naax ma je tzaanïcx, chi co oy xɨɨ'an ypadyii, chi ytɨɨtztay, com ca' anajty je ytictz yeegɨty.  
\v 7 Nijëjɨty tɨɨm oy ycäy ma ujtz'aayjot ma apyjot, e ujtz'öctay je trigo mang.  
\v 8 Per je tɨɨm huɨdibɨ ca'u ma oy ñaax, je' yon yajxon e tɨɨm'ajt may'amy; tüg ypi'cpajc iipxmajc oy yco'ity, jadüg pi'cpajc tugɨ'px oy yco'ity, jadüg pi'cpajc mɨgo'px oy yco'ity.  
\v 9 Pinjaty mɨdo'n mɨɨd huen mɨdo'mbɨcy jada ayuc. 
\s1 Ti ycɨxpɨ je ijxpejt 
\p  
\v 10 Chi je' ydiscípulos ajcxy nimɨjhua'cy Jesús, chi ajcxy yajtɨɨy: 
\p ―¿Na'amy co myajtuñ jɨhuimbit ayuc co myaj'ixpɨcy je mayjäy? 
\p  
\v 11 Chi Jesús y'adzooy, ymɨnañ: 
\p ―Miich ajcxy jaydëb mnejhuɨ̈huɨpy huɨdibɨ Dios ñigapxyp ñimɨydacpy coyüch'amy ma y'ane'mɨn. Jacjadyii jäy ca' ajcxy huinjɨhuɨ̈huɨpy.  
\v 12 Pɨnjaty ymɨɨd yajmöhuɨp nïgɨ, pɨnjaty hueen mɨɨd yajpɨgɨpy nïgɨ, oy ixyipy hueen jadɨm mɨɨdɨty.  
\v 13 Paady jɨhuimbit'amy nyajnɨmaayɨch; jaydëbɨ pɨnjaty ijxcɨxy, ñipatpy nejɨhuɨ̈y ca' tɨ ijxcɨxy; etz co ajcxy mɨdoogɨxy, ca' ajcxy huinjɨhuɨ̈y, ñipatpy nejɨhuɨ̈y ca' tɨ mɨdoogɨxy.  
\v 14 Jadayaabɨ ytunyii yjadyii jadu'n nej je profeta Isaías jaaybejty yajhuɨ'my ma jadu'n ymɨnañ: 
\q1 Miich ajcxy mɨdohuamy, per ca' mhuinjɨhuɨ̈huangɨxy. Miich ajcxy m'ixamy, nañ ca' mhuinjɨhuɨ̈huaangɨxy huɨdibɨ tɨ m'ijxcɨxy. 
\q1  
\v 15 Com jadayaabɨ jäy ooy ajcxy yjot yhuinma'ñ tɨ y'ahuimbity juuñ. Nej ajcxy yjamɨdoy, ca' ajcxy ymɨdohuɨ'mgɨxy. Nej ajcxy ja'ixy, ca' y'ijxhuɨ'mgɨxy. Nej ajcxy yjahuinjɨhuɨɨygɨxy, per ca' yhuinjɨhuɨ̈y ma yjot yhuinma'ñ. Yɨ' ajcxy ca' yjothuimbidaangɨxy ma ɨɨch, jaydëb nyajnïdzögɨbɨch ajcxy. 
\p  
\v 16 Per jotcujc miich ajcxy, co miich ajcxy ijxhuɨ'my mɨɨd mhuiin huɨdibɨ ndumybɨch, e mmɨdo'mbɨcy ajcxy ɨɨch n'ayuc.  
\v 17 Janch tɨy'ajt jadu'n nej ɨɨch miich nɨmaaygɨxy. Janch tɨy'ajt co may profetas ajcxy etz tudägy jäy ajcxy huɨdibɨ tzɨnaayb jecy'ajty, ooy ajcxy ja'ixañ huɨdibɨ miich ajcxy m'ijxyp cham, per ca' ajcxy ixy. E ooy ajcxy jamɨdohuañ je ayuc huɨdibɨ miich ajcxy mɨdooyb cham, per ca' ajcxy mɨdoy. 
\s1 Jesús najtzcapxɨ̈y je ijxpejt ma je niipɨ 
\p  
\v 18 Amɨdo'it miich ajcxy, jadu'n nej yhuimbɨdzɨmy jada jɨhuimbit ayuc maabɨ je tɨɨm huɨjpɨ.  
\v 19 Je jäy ajcxy huɨdibɨ amɨdo'ijtp Dios y'ayuc, e mɨc'amy je ca'oybɨ yajpɨdzɨmy Dios y'ayuc ma ajcxy yjot yhuinma'ñ, jadu'n ajcxy nipaady nej trigo tɨɨm huɨdibɨ cäb tügujc, e je joon ajcxy mɨc'amy ypiimujctay.  
\v 20-21 Je jäy ajcxy huɨdibɨ amɨdo'ijtp Dios y'ayuc janch jotcujc, per co agapxɨɨyb paady, co tzaachypɨ mɨnaxy yajnaxy mɨɨd Dios y'ayuc ycɨxpɨ, chi mɨc'amy ajcxy ixmajtznɨ Dios y'ayuc, jadu'n ajcxy nej je trigotɨɨm huɨdibɨ tɨ ycäy ma tzaanïcx, huɨdibɨ ca' oy ytictz mɨɨdɨty.  
\v 22 Je jäy ajcxy huɨdibɨ amɨdo'ijtp Dios y'ayuc, e co ñɨcxnɨ, chi jäydɨgooyñɨ Dios y'ayuc mɨɨd jotcujc'ajtɨn tzɨnaayɨn, comeeñ'ajtɨn etz adzojcɨn. Jadu'n ajcxy nipaady nej trigotɨɨm huɨdibɨ tɨ ycäy ujtzjoty, e ca' ytɨɨm'aty mɨɨd co oy y'ujtz'ögy.  
\v 23 Je jäy ajcxy huɨdibɨ amɨdo'ijtp etz cöbɨjcp yajxon Dios y'ayuc amumdügjot etz Dios y'ayuc ytumyb ma ajcxy yjot yhuinma'ñ, jadu'n ajcxy nipaady nej je tɨɨm huɨdibɨ tɨ ycäy ma oy ñaax etz tɨ ytɨɨm'aty may'amy. Tüg pi'cpajc iipx majc oy yco'ity, etz jadüg pi'cpajc tugɨ'px oy yco'ity, etz jadüg pi'cpajc mɨgo'px oy yco'ity. 
\s1 Je ijxpejt co je jɨbɨc ujtz ymuxy ma je trigo cam 
\p  
\v 24 Chi Jesús yaj'ixpɨjcy jadüg jɨhuimbit ayuc, ymɨnañ: 
\p ―Je Dios y'ane'mɨn jadu'n nipaady nej tüg yëydɨjc huɨdibɨ trigo tɨɨm huɨjp ma je' ycam.  
\v 25 Per co ajcxy yma'öctay nidüg'ócɨy je cogam, chi ytɨgɨɨy tüg ymɨdzip ma je ycamjot. Chi je mɨdzip jɨbɨc ujtz tɨɨm oy huɨjy ma je trigo cam. Chi ñɨcxñɨ.  
\v 26 E co je trigo oy yooñ, chi ypɨjy. Nañ jadu'n je jɨbɨc ujtz oy yooñ.  
\v 27 Chi je ytumbɨdɨjc oy yhuindzɨn yajnɨmay: “Huindzɨn, ¿nej ca' tɨ mnïpy ac trigotɨɨm? ¿Nej co jɨm nañ jadu'n jɨbɨc ujtz yajpaady?”  
\v 28 Chi je cogam ymɨnañ: “Huen jada' nmɨdzipɨch jadu'n tɨ y'ɨdɨ̈ch.” Chi je tumbɨdɨjc y'amɨdoohuɨ: “¿Nej mdzojcpy co ɨɨch ajcxy nhuijxɨ̈gɨbɨch je jɨbɨc ujtzɨ?”  
\v 29 Chi je cogam ymɨnañ: “Ca'. Pen miich ajcxy mhuijxɨ̈cpy je jɨbɨc ujtz, ca' jecyɨty co m'ahuijxmugɨpy nañ jadu'n je trigo.  
\v 30 Ixmatz, huen je jɨbɨc ujtz yeegy tügmucy mɨɨd je trigo, ixtɨ coonɨ anajty ypɨdɨ̈gy je cosecha. Co cosecha paty, huin'it nguexa'ñɨch je ndumbɨdɨjc co huen jayɨjp pujxɨ̈gy je jɨbɨc ujtz etz axotzɨpy etz nögɨpy. E co yajpɨdɨ̈ctay je jɨbɨc ujtz, chi yajpɨdɨ̈gɨpy je trigo e pɨdägɨpy ma je tze'x.” 
\s1 Je ijxpejt ma je mostazapajc 
\p  
\v 31-32 Nañ jadu'n Jesús yaj'ixpɨjcy jadüg jɨhuimbit ayuc, ymɨnañ: 
\p ―Je Dios y'ane'mɨn jadu'n nipaady nej tüg mostazapajc huɨdibɨ tüg jäy ñiip ma je' ycam. E je mostaza ytɨɨm je' jac tɨm mutz ca'ydɨ ni huɨdibɨ ujtz tɨɨm. Per co je mostaza ytɨɨm ymujx etz yoñ, chi y'ahuimbijty jac mɨj ca'ydɨ jacjadyii ujtz. E hue' nɨcxy yjaty janch mɨj, ixtɨ joon ajcxy oy yqueec miiñ yqueec xɨjpy jɨm, pɨdägy je ype'ñ ma je mostaza y'aacx. 
\s1 Je ijxpejt ma je levadura huɨdibɨ ca' y'oyɨty 
\p  
\v 33 Nañ jadu'n Jesús yaj'ixpɨjc jadüg jɨhuimbit ayuc, ymɨnañ: 
\p ―Je Dios y'ane'mɨn jadu'n nipaady nej levadura huɨdibɨ tüg töxyjäy ypɨdacpy mɨɨd je harina, jɨgɨx je harina oy ypɨdɨ̈gy. 
\s1 Nej anajty Jesús yajtuñ je ijxpejt 
\p  
\v 34 Tüg'ócɨy Jesús yaj'ixpɨjc je mayjäy, jɨhuimbit'amy yaj'ixpɨjc, e ni ti ca' jäy yaj'ixpɨjcy cayajnɨmäy jɨhuimbit ayuc.  
\v 35 Jadu'n Jesús ytuuñ, jɨgɨx yajcuyduñ je ayuc huɨdibɨ je profeta Isaías yjaayhuɨ'm jecy'ajty, co jadu'n ymɨnañ: 
\q1 Ɨɨch ngapxamyɨch ac tɨm jɨhuimbit ayuc. Ɨɨch nigapxamybɨch tijaty huɨdibɨ ca' pɨn nejhuɨ̈y, mabaad Dios oga'n yajcojy je naaxhuiñybɨ. 
\s1 Jesús capxtɨcxnɨ nej yhuimbɨdzɨmy je jɨbɨc ujtz ma je trigo cam 
\p  
\v 36 Chi Jesús capxycɨjxy mɨɨd je mayjäy, chi ñɨcxy ma tüg tɨjc. Chi ytɨgɨy tɨgoty mɨɨd je' ydiscípulos ajcxy. Chi Jesús ydiscípulos ajcxy nimɨjhua'cy Jesús, ymɨnañ ajcxy: 
\p ―Tun may'ajt ɨɨch ajcxy xyajhuinjɨhuɨɨyg je jɨhuimbit ayuc co tɨ mnigapxy je jɨbɨc ujtz ma je trigo cam. 
\p  
\v 37 Chi Jesús yajnɨmay: 
\p ―Ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, jadu'n ɨɨch nipaady nej je jäy huɨdibɨ niip je oybɨ tɨɨm ma je ycam.  
\v 38 Je cam jadu'n nipaady nej tüg'ócɨy naaxhuiñyjäy. Je oybɨ tɨɨm jadu'n nipaady nej je jäy ajcxy huɨdibɨ cöbɨjcp Dios y'ane'mɨn. Je jɨbɨc ujtz jadu'n nipaady nej je jäy ajcxy huɨdibɨ cöbɨjcy ajcxy je mujcu' y'ane'mɨn.  
\v 39 Je jäy huɨdibɨ niipy je jɨbɨc ujtz, jadu'n yɨ' nipaady nej je ca'oybɨ. Je jɨbɨc ujtz cosecha, jadu'n nipaady nej je tiempo co anajty je naaxhuiñ ycɨxy ytɨgoy. Je ajcxy huɨdibɨ yajpɨdɨ̈c je cosecha, nipaady nej je ángeles ajcxy.  
\v 40 Jadu'n nej je jɨbɨc ujtz oy yajpujxɨ̈gy etz yajpɨdacy jɨɨnjoty, nañ tɨm jadu'n nɨcxy yjaty mɨɨd je jäy ajcxy huɨdibɨ cöbɨjcp je mujcu' y'ane'mɨn co anajty je naaxhuiñ cɨxy ytɨgoy.  
\v 41 Co anajty je naaxhuiñ ycɨxy ytɨgoy, chi ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, nguexamyɨch n'ángeles huen yajmujctäy je jäy huɨdibɨ je ymɨgüg yajtundɨgooyb, etz yɨ huɨdibɨ ajcxy jɨbɨc-huinma'ñ tumb.  
\v 42 Co yajmujctähuɨpy je jɨbɨcjäydɨjc, chi ajcxy yajpɨdägɨpy mɨjjɨɨnjoty, jiiby ajcxy yäxa'ñ etz ytɨɨtzmucxy ytɨɨtzqueecy mɨɨd je ayo'n ycɨxpɨ.  
\v 43 Per je jäy ajcxy huɨdibɨ cuydumb Dios chojcɨn, idam ajcxy mɨɨd Dios Teedy jiiby tzajpjoty. Ymɨɨ'idamy ajcxy tüg oy'ajtɨ, jadu'n nipaadɨp nej je xɨɨ ytɨɨcxɨn yjajɨn. Pen miich ajcxy mɨdo'n mɨɨd, mɨdo'mbɨjc ajcxy ɨɨch n'ayuc. 
\s1 Je y'ijxpejt je meeñ huɨdii yüchɨp 
\p  
\v 44 Je Dios y'ane'mɨn jadu'n nipaady nej meeñ huɨdibɨ yüch ijtp ma tüg cam. Per co tüg jäy paady je meeñ, chi mɨc'amy jadüg'oc yüdz tɨgach. Chi ooy yxondägy. Chi ñɨcxy etz tooctäy tüg'ócɨy huɨdibɨ ymɨɨd etz juy je naax. 
\s1 Je y'ijxpejt je perla huɨdibɨ tzoohuɨp 
\p  
\v 45 Nañ jadu'n Dios y'ane'mɨn jadu'n nipaady nej tüg ajuuyb adoocpɨ huɨdibɨ ijxtaayb tüg oybɨ perla huɨdibɨ tzoobatp.  
\v 46 E co anajty paady tüg perla huɨdibɨ janch tzou, chi ñɨcxy tooctɨgoydäy tüg'ócɨy huɨdibɨ ymɨɨd etz juy je perla. 
\s1 Je acxmadzɨ'ñ y'ijxpejt 
\p  
\v 47 E nañ jadu'n Dios y'ané'mɨn jadu'n nipaady nej tüg acxmadzɨ'ñ huɨdibɨ jäy mɨɨd ycojɨbɨɨby mejyjoty. Chi jiiby ytɨgɨy huen ytɨm huɨdibɨ acxɨty.  
\v 48 E co anajty je acxmadzɨ'ñ y'uch mɨɨd je acx, chi je jäy ajcxy yajpɨdzɨmy ma mejypa'áy. Chi ɨñay ajcxy jɨm mejypa'áy etz huin'ijxy ajcxy je oyjatypɨ acx etz pɨdaaccɨxy ma ycach. Je acx huɨdijaty ca' y'oyɨty, je' ajcxy y'ixjɨbijp.  
\v 49 Tɨm jadu'n nej tɨ yjaty mɨɨd je acx, nañ jadu'n jada'ñ, co anajty ycɨxy ytɨgoy je naaxhuiñ. Huin'it je ángeles ajcxy ñɨcxa'ñ huindu'my naaxhuiñ huin'ixa'ñ je jɨbɨc jäydɨjc e pɨdäga'ñ ajcxy abɨcy, nañ jadu'n huin'ixa'ñ je oy jäydɨjc, e pɨdäga'ñ ajcxy nañ jadu'n abɨcy.  
\v 50 Chi je ángeles ajcxy pɨdäga'ñ je jɨbɨcjäydɨjc mɨj jɨɨnjoty. Jiiby jɨɨnjoty ajcxy yäxa'ñ ytɨnähua'ñ etz ytɨɨtzmucxaangɨxy ytɨɨtzqueedaangɨxy mɨɨd je ayo'n mɨɨd je tzaachypɨ ycɨxpɨ. 
\s1 Je jäy huɨdibɨ jajtp nej oybɨ etz nej jɨbɨcpɨ yajpɨdzɨmɨty 
\p  
\v 51 Chi Jesús y'amɨdooy ajcxy: 
\p ―¿Nej mhuinjɨhuɨɨyb miich ajcxy tüg'ócɨy huɨdibɨ ɨɨch tɨ ngapxɨch? 
\p Chi ajcxy y'adzooy: 
\p ―Huindzɨn, tɨ nhuinjɨhuɨ̈y ɨɨch ajcxy. 
\p  
\v 52 Chi Jesús ajcxy nɨmay: 
\p ―Nidüg nidüg escriba co tɨ ixpɨcytäy tüg'ócɨy Dios ytɨy'ajt y'ane'mɨn huɨdibɨ tzajpjoty tzoon, hue' jadu'n nipaady nej tüg codɨjc comeeñybɨ huɨdijaty ymɨɨd yjajty nej yajpɨdzɨmɨpy jemybɨ etz tucpɨ. 
\s1 Jesús yajpaady jɨm Nazaret 
\p  
\v 53 Co Jesús yaj'ixpɨjctay jada jɨhuimbit ayuc, chi chooñ jɨm.  
\v 54 Co Jesús chooñ jɨm, chi ñɨcxy ma ycɨ'mnaax ycɨ'mgajp. Chi Jesús ytɨgɨɨy ma je judio ñaymujctac, e ytɨgɨɨy yaj'ixpɨjcp. Chi je mayjäy jiiby ooy jɨhuɨy huinmay nej yɨ' yaj'ixpɨcy, ymɨnañ ajcxy: 
\p ―¿Ma jada' jada yëydɨjc tɨ paady jada ixpɨjcɨn? ¿Ma mɨc'ajt paady co ooy mɨjhuinma'ñ tzachtuñ?  
\v 55 Jadayaabɨ yëydɨjc hue' yteedy'ajtpy je tzejtzpɨ, etz ytaj'ajtpy María. E ɨɨch ajcxy n'ix'ajtpyɨch je y'uch ajcxy; Jacobo, José, Simón, etz Judas.  
\v 56 Nañ jadu'n ya chɨnay ma ɨɨch ajt je' y'uch ajcxy töxyjäy. ¿Ma oy tɨ paady jada ixpɨjcɨn jada mɨc'ajtɨn? 
\p  
\v 57 Paady je maycogajpɨ ajcxy ca' ytunɨcuend. Paady Jesús ajcxy nɨmay: 
\p ―Huen ma'amyɨty tüg'ócɨy je mayjäy ajcxy ooy yajmɨj'aty yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ najtzcapxɨɨyb Dios y'ayuc, ca'ydɨ huɨdibɨ y'ayucnajtzcapxɨɨyb ma ycɨ'mnaax ycɨ'mgajp ycɨ'mjɨɨn ycɨ'mdɨjc. 
\p  
\v 58 Ma ycɨ'mnaax ycɨ'mgajp Jesús ca' jaty nej mɨjhuinma'ñ tunɨp anajty, mɨɨd co je jäy ajcxy ca' mɨjpɨdägyii. 
\c 14  
\s1 Juan el Bautista co y'ögy 
\p  
\v 1 Je huin'it tiempo Herodes huɨdibɨ anajty ane'mb jɨm Galilea tɨy'ajt paty nej Jesús ytuñ.  
\v 2 E yɨ' nɨmay je ymɨdungmɨɨdpɨdɨjc: 
\p ―Yɨjiibɨ jäy huɨdibɨ tzachtumb mɨjhuinma'ñ, yɨ' je' je Juan, je Bautista. Juan tɨ jugypɨcy jadüg'oc ma anajty tɨ y'ögy, paady mɨc'ajt mɨɨd jaydëb mɨjhuinma'ñ tuñ. 
\p  
\v 3 Herodes tɨ anajty ni'ane'mdɨ̈y co Juan huen yajmach, e yajpɨdägɨpy pujxtɨgoty. Jadu'n Herodes tuñ mɨɨd Herodías ycɨxpɨ. Je Herodías je' anajty mɨɨd jayɨjp'aty tɨ ypɨcy Felipe, je Herodes y'ajch, chi tɨ ixmajch Felipe, chi ypɨjcy mɨɨd Herodes.  
\v 4 Juan tɨ anajty nɨmäy Herodes co tɨ ytundɨgooy co tɨ pɨcy mɨɨd Herodías. 
\p  
\v 5 Je rey Herodes ooy anajty jayaj'öga'ñ yɨ Juan, per tzɨgɨɨyb anajty mɨɨd je mayjäy. Com je mayjäy tɨ anajty mɨbɨcy ajcxy co Juan hue' anajty tügɨ Dios tɨy'ajt mɨɨdpɨ, tüg profeta.  
\v 6 Co Herodes yjɨmɨjtpejty, chi anajty ñayñixɨɨduñyii, e chi Herodías ñɨɨx ñɨcxy ejtzp ma Herodes yhuinduu. Je rey ooy jäygɨdacy nej anajty Herodías ñɨɨx y'ejch. Paady Herodes Herodías ñɨɨx nɨmay: 
\p  
\v 7 ―Dios ɨɨch yam ngapxpatpy co nmöhuamyb ti mdɨmypɨjctzooyb. 
\p  
\v 8 Chi Herodías nɨmay je' ñɨɨx co huen pɨjctzoohuɨ je Juan, je Bautista, ycohuajc ma tüg texy. Chi Herodías ñɨɨx je rey nɨmay: 
\p ―Ndzojcypɨch co miich xymöhuɨp Juan, je Bautista, ycohuajc ma tüg texy. 
\p  
\v 9-10 Co jadu'n mɨdooy je rey, chi ytɨgɨɨy tajp maybɨ mɨj cajee. Per co tɨ anajty Dios capxpaatnɨ, ymɨnaanɨ mayjäy yhuinduu co ymöhuamyb tijaty ypɨjctzooyb. Paady ane'my tüg soldado co huen nɨcxy yajtzoñyii Juan ycohuajc, e möhuɨpy Herodías ñɨɨx.  
\v 11 Huin'it je soldado oy je Juan ycohuajc yajmɨnajcɨ jiiby pujxtɨgoty. Chi moy je töxy'anäg, e je töxy'anäg yejcnajxnɨ ma ytaj. 
\p  
\v 12 Huin'it xɨɨ je Juan ydiscípulos ajcxy yja'ty. Chi ajcxy oy yajnaaxtɨgɨ̈y je Juan ñinïcx. Chi ajcxy oy Jesús yajnɨmäy. 
\s1 Jesús yajcay mɨgoox mil jäy 
\p  
\v 13 Co Jesús nejhuɨɨy ti anajty tɨ ytuñyii tɨ yjadyii mɨɨd Juan, chi ytɨgɨɨy ma tüg barco naydüg, e nɨcxnɨ ma tüg it ma ca' pɨn chɨnäy. Co je mayjäy nejhuɨy co Jesús tɨ ñɨcxy, chi ajcxy chonday canaag agajp, nɨcxy ajcxy ma Jesús yajpaady, hue' tecygɨ'm ajcxy nɨcxy.  
\v 14 Co Jesús ypɨdzɨmy barcojoty, chi ijxy mayjäy. Jesús ooy pa'ayoy je mayjäy, e yajtzoocy je pa'mjäy huɨdibɨ anajty ajcxy jɨm ymɨɨd miiñ.  
\v 15 Com tɨ anajty chuu'ɨɨñɨ, paady je' ydiscípulos ajcxy nimɨjhua'cy Jesús, e nɨmay ajcxy: 
\p ―Tɨ chuu'ɨɨñ, e ca' ya pɨn chɨna'y, paady capxcɨ́xy mɨɨd jada mayjäy ajcxy, jaydëb ajcxy nɨcxy ixtäy ycaayɨn y'uucɨn ma yɨ mutz cajp ajcxy huingonbɨ. 
\p  
\v 16 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Ca' ycopɨcyɨty co ajcxy nɨcxy jɨcxy ixtäy. Miich ajcxy möhuɨp caayɨn uucɨn. 
\p  
\v 17 Chi je' ajcxy ymɨnañ: 
\p ―Per ɨɨch ajcxy jëyɨ yeeby nmɨɨdɨty mɨgoox tzajcaagy etz metz acx. 
\p  
\v 18 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Mɨmiingɨx yam'amy. 
\p  
\v 19 Chi Jesús nɨmay je mayjäy co huen ɨñay'ɨhuɨydaaygɨxy ma pi'cmɨɨy'ung nïcx. Huin'it Jesús je mɨgooxpɨ tzajcaagy conɨ̈gy etz je metzpɨ acx. Chi ypa't'ijxy jiiby tzajpcɨ́xy, e yajnajxy Dioscojuyipy. Chi tujc-huäcxy je tzajcaagy etz moy je' ydiscípulos ajcxy, co huen yajhuäcxycɨxy ma je mayjäy.  
\v 20 Nidüg'ócɨy je mayjäy ajcxy ycay cüxyɨ. Co je mayjäy ycayday, chi je discípulos ajcxy yajmujcy je cayduc jɨcxtuc, e yaj'ujch ajcxy majmetz cach.  
\v 21 Mɨgoox mil anajty ajcxy je yëydɨjctɨjc huɨdibɨ cay uuc. E ca' ajcxy mɨchoy je töxyjäydɨjc ajcxy etz je y'ung y'anäg ajcxy. 
\s1 Jesús yöy nɨɨhuingɨ́xy 
\p  
\v 22 Chi Jesús ane'my yɨ' ydiscípulos ajcxy co huen barco tɨgɨɨygɨxy mɨc'amy, jɨgɨx ñɨcxɨpy ajcxy jɨm mejy nïnaxy. Namɨ yɨ' ydiscípulos ajcxy choñ barcojoty, Jesús ycapxycɨ́jxy mɨɨd je mayjäy huen nɨ́cxcɨxnɨ.  
\v 23 Co anajty Jesús tɨ ycapxycɨ́xy mɨɨd je mayjäy, chi ñɨcxy naydüg ma tüg cögop Dios mɨbɨjctzoobɨ. Co ycoodzɨɨñ Jesús naydüg anajty yajpaady.  
\v 24 Co ycoodzɨɨñ, mejy cujc anajty je barco cujc nɨcxy. E je nɨɨ ooy anajty ymɨjjëtzpety ma je barco, je' co ooy anajty mɨc yjanchpojy.  
\v 25 E co oy ymoñɨ̈y, huin'it Jesús ymɨjhua'cy ma je' ydiscípulos ajcxy, ñɨcxy adüyöyb mejyhuingɨ́xy.  
\v 26 E co je discípulos ajcxy ijxy co Jesús anajty ymiiñ mejyhuingɨ́xy, chi ajcxy ooy ñay'adzɨgɨɨyɨ. Ooy ajcxy yaaxqueecy ymɨnañ ajcxy: 
\p ―Hue' ɨɨch ajt ijxmanɨɨyɨm. 
\p  
\v 27 Chi Jesús mɨc'amy ymɨgapxy ajcxy etz nɨmay: 
\p ―Huinmɨc jotmɨc naybɨdáacɨgɨxy, ɨɨch yɨ'. Ca' mdzɨgɨɨygɨxy. 
\p  
\v 28 Chi oy Pedro Jesús ymɨgapxyii, nɨmaayɨ: 
\p ―Huindzɨn, pen janch miichɨty, ane'mgɨch co huen ɨɨch miich ninɨcxɨp adüyöyɨp mejyhuingɨ́xy. 
\p  
\v 29 Chi Jesús Pedro nɨmay: 
\p ―Min. 
\p Huin'it Pedro ymɨnajcy ma je barco etz ñɨcx ma Jesús adüyöyɨp mejyhuingɨ́xy.  
\v 30 Per co Pedro jɨhuɨ'ñybɨjcy jadu'n nej anajty ooy mɨc yjanchpojy, chi ooy chɨgɨy, chi oy oga'n ytɨgɨɨyñɨ quimbɨ, chi yaaxqueecy, ymɨnañ: 
\p ―¡Huindzɨn, ɨɨch yajtzóocɨgɨch! 
\p  
\v 31 Huin'it Jesús oy ycɨ' mɨmajtzɨ, chi nɨmay: 
\p ―Miich, janch hueenɨ mmɨbɨjcɨn. ¿Nej co ca' yajxon xymɨbɨcyɨch? 
\p  
\v 32 Co Pedro etz Jesús ytɨgɨɨy barcojoty, huin'it je mɨc poj ñajxy.  
\v 33 Huin'it je' ajcxy jiiby barcojoty ycojxtɨnay'ɨhuɨydaay ma Jesús yhuinduu. Chi ymɨnañ ajcxy: 
\p ―Janch tɨy'ajt co miich Dios xy'ung'adyii. 
\s1 Jesús yajtzooctay je pa'mjäy ajcxy jɨm Genesaret 
\p  
\v 34 Co ajcxy ymejyñajxtay, chi ajcxy oy ja'ty ma je Genesaret naaxjot.  
\v 35 E co je jäy ajcxy nejhuɨɨy co Jesús tɨ yjäty ma yɨ' ajcxy naaxjot, chi ajcxy tɨy'ajt quejxy ma tüg'ócɨy cajp etz rancho huinduy agonbɨ co Jesús yjɨmɨty. Chi je mayjäy mɨɨd miiñ tüg'ócɨy je pa'mjäy ma Jesús.  
\v 36 Chi ajcxy cohuanɨɨy Jesús, pen jëb je pa'mjäy ñïdoñyii je yhuit. E tüg'ócɨy je huɨdijaty ñïdonɨp je' yhuit, je' ajcxy chooctay y'agɨdactay. 
\c 15  
\s1 Huɨdi jäy yaj'ahuimbijty janch jɨbɨc 
\p  
\v 1 Chi ymiiñ ma Jesús nijëjɨty fariseo jäy ajcxy, je huindzɨndɨjc huɨdibɨ tzachpadumb judío ycostumbre. Nañ jadu'n miiñ nijëjɨty escribas, je huindzɨndɨjc huɨdibɨ ajcxy nïjaydutp anajty Dios ñecy. Je fariseos etz escribas ajcxy tɨ choongɨxy anajty jɨm Jerusalén, chi ajcxy y'amɨdooy Jesús: 
\p  
\v 2 ―¿Na'amy co miich mdiscípulos ajcxy ca' cuydungɨxy judío ñi'ap costumbre? Yɨ' ajcxy ycaaygɨxy y'uuccɨxy, e ca' jayɨjp ycɨ̈bujcɨxy, ca' ixpujcɨxy ixjëtzcɨxy ypocy. 
\p  
\v 3 Chi Jesús y'adzooy, yajtɨɨy: 
\p ―¿Na'amy co miich ajcxy mgapxycömɨdodägy Dios? Mdzachcuydungɨxy mgɨ'mgostumbre ma yjapadyii mguydungɨxy ixyipy Dios ycötújcɨn.  
\v 4 Com Dios tɨ y'ane'my ma ycötujcɨn: “Yajmɨj'at mdaj mdeedy, e pɨnjaty jɨbɨc nigapxy ni'ojɨɨyb ytaj yteedy, ögɨpy yɨ'.”  
\v 5 Per miich ajcxy mɨnamb co tüg je yëydɨjc jëbɨ nɨmäy ytaj yteedy: “Ca' ɨɨch miich ajcxy nbubeda'ñ, com tɨ n'ahuanɨ̈yɨch ma Dios tüg'ócɨy tijaty nmɨɨdɨch.”  
\v 6 Chi huen ytɨmpɨnɨty jadu'n mɨnamb, ca' ocpubedaanɨp ytaj yteedy, e jadu'n miich ajcxy myajtɨgoy Dios y'ane'mɨn com tzachtunaangɨxy mgɨ'mgostumbre.  
\v 7 Miich ajcxy naybɨdaacɨp jadu'n nej jɨhuɨ̈y tudägy jäy, e ca' yjanchɨty. Janch tɨy'ajt jadu'n nej jecyɨp Isaías jaaybejty yajhuɨ'my co Dios jadu'n ymɨnañ: 
\q1  
\v 8 Jadayaabɨ jäy xyajmɨj'ajtpɨch ahuac aguy, per ca' ajcxy xyajmɨj'atyɨch cɨxyjot huinɨjot. 
\q1  
\v 9 Naadɨgɨ' co ajcxy xyhuin'ɨ́ɨygɨxyɨch xyhuinyáaxcɨxyɨch. Mnayyaj'ixpɨ́jcɨgɨxy ayuc tɨy'ajt huɨdibɨ jäy ajcxy tɨ cojy tɨ maacxy. 
\p  
\v 10 Huin'it Jesús huomujctay je mayjäy, ymɨnañ: 
\p ―Amɨdoo'ijtcɨxy ɨɨch n'ayuc etz mhuinjɨhuɨ́ɨygɨxɨp.  
\v 11 Ca' ji ni ti jɨɨcxy huɨdi jäy ypɨdacpy ma y'ahuac nɨcxy yajpocycäyii. Yɨ' janchtɨy je jɨbɨc ayuc huɨdibɨ pɨdzɨm ma jäy ajcxy y'ahuac, yɨ' ajcxy yajpocycähuɨɨb. 
\p  
\v 12 Chi ymiiñ ma Jesús je' ydiscípulos ajcxy, chi ajcxy ñɨmaayɨ: 
\p ―¿Nej miich mnejhuɨɨyb co je fariseos ajcxy ñijotma'tpy co ajcxy mɨdoy je ayuc jadu'n nej miich mɨnañ? 
\p  
\v 13 Chi Jesús y'adzooy, ymɨnañ: 
\p ―Huen tɨm huɨdibɨ ane'mɨn huɨdibɨ ca' Dios tɨ pɨdägy, Dios yajtɨgoyam, tɨm jadu'n nej jäy ajcxy huijxɨ̈gy ujtz huɨdibɨ ca' y'oy'ujtzɨty.  
\v 14 Ixmajtzcɨx yɨ fariseos etz escribas ajcxy. Ca' ajcxy huinjɨhuɨ̈y Dios ytɨy'ajt. Jadu'n ajcxy nipaady nej jäy huintzpɨ, e co tüg huintzpɨ huijtzhuɨdity jadüg huintzpɨ, chi nimetz nɨcxy yjutcögägɨxy. 
\p  
\v 15 Huin'it Pedro nɨmay Jesús: 
\p ―Yajhuinjɨhuɨɨyg ɨɨch ajcxy jada jɨhuimbit ayuc. 
\p  
\v 16 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―¿Nej miich ajcxy nañ jadu'n ca' mhuinjihuɨ̈y jada jɨhuimbit ayuc?  
\v 17 ¿Nej ca' miich ajcxy mnejhuɨ̈y co tüg'ócɨy huɨdibɨ tɨgɨɨyb ma miich ajcxy m'ahuac, je' nɨcxp ma miich ajcxy mjot etz ypɨdzɨmy ma ajcxy mninïcx?  
\v 18 Per je jäy huɨdibɨ jɨbɨc capxp, capxp je' je jɨbɨc ayuc huɨdibɨ ymɨɨd ma yjot yhuinma'ñ. Jada jɨbɨc ayuc yajpocychɨmɨ̈cp je jäy.  
\v 19 Yɨ jɨbɨcpɨ huɨdibɨ tzomb ma jäy ajcxy yjot yhuinma'ñ, yɨ' je' jäyyaj'ögɨɨ huinma'ñ, je töxyjäy mɨgapxtɨgoyɨɨ huinma'ñ, meedzɨɨ huinma'ñ, je ɨndägɨɨ huinma'ñ, je piitz capx huinma'ñ.  
\v 20 Yɨjadu'mbɨ jɨbɨc-huinma'ñ yajpocycäb jäy ajcxy ma Dios. Per co jäy ajcxy ycaay y'ügy, ma ca'nɨ ajcxy pocy ixpujcɨxy jayɨjp, ca' je' ypocycäy ajcxy ma Dios. 
\s1 Tüg töxyjäy huɨdibɨ ca' judíojäy mɨbɨjc Jesús 
\p  
\v 21 Chi Jesús jɨm chooñ, nɨcxy ma je Tiro etz Sidón naaxjot.  
\v 22 Jɨm anajty tüg töxyjäy chɨnäy. Jada töxyjäy hue' anajty cananeajäy, canan judíojäy. Chi yɨ' nimiiñ Jesús, chi nɨmay: 
\p ―Huindzɨn, David y'ap y'oc, pa'ayoogɨch. Ɨɨch nmɨɨdɨch tüg nɨɨx huɨdibɨ ymɨɨd ca'oybɨ etz oy tzaachypɨ paady. 
\p  
\v 23 Per ca' ni nej Jesús y'adzoohuɨ. Huin'it je' ydiscípulos ajcxy miiñ ma Jesús, e ycohuanɨɨy, mɨnañ ajcxy: 
\p ―Capxycɨ́x mɨɨd jada töxyjäy, com nɨgo xypayaax xypadɨnaayɨm. 
\p  
\v 24 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Dios ɨɨch tɨ xyquexyɨch jëda'ajty ma je israelitasjäy huɨdibɨ y'alma tɨgoyam. 
\p  
\v 25 Chi je töxyjäy ymɨjhua'cɨ ma Jesús, e ycojxtɨnay'ɨhuɨy ma je yhuinduu, chi ymɨnañ: 
\p ―Huindzɨn, tun may'ajt pubejtcɨch. 
\p  
\v 26 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Ca' jadu'n y'oyɨty co n'ixmadzipɨch je israelitasjäy (Dios yjäy), e nbubedɨpɨch miich ajcxy. Co jadu'n ndunɨpɨch, jadu'n nipaadɨp nej jäy ajcxy y'ɨdɨ̈ch co ajcxy pɨjcɨ je ajcxy y'ung ycaagy, e möy je uc. 
\p  
\v 27 Huin'it je töxyjäy y'adzooy: 
\p ―Janch tɨy'ajt jadu'n nej miich mɨna'ñ, per ixtɨ ycaayb je uc je tzajcaagy y'abu'x huɨdibɨ cäb ma yhuindzɨn mesa. 
\p  
\v 28 Chi Jesús je töxyjäy nɨmay: 
\p ―Janch mɨj mmɨbɨjcɨn. Ɨɨch ndunaamybɨch jadu'n nej miich mdzocy. 
\p Huin'it horɨ je töxyjäy ñɨɨx choocy. 
\s1 Jesús yajtzögy mayba'mjäy 
\p  
\v 29 Chi Jesús jɨm chooñ. Chi ñajxy ma Galilea mejypa'. Chi ypejty ma tüg cögop, jɨm ɨñay'ɨhuɨɨy.  
\v 30 E huin'it oy mayjäy mɨɨdmiiñ pa'mjäy huɨdibɨ huintz, uum, cɨ̈mucy tecymucy, etz huen tɨm huɨdibɨ pa'mjäy. Pɨdacy ajcxy je pa'mjäy ma Jesús yhuinduu, e yɨ' yajtzooctay.  
\v 31 E je mayjäy ooy tzachjɨhuɨɨy tzachhuinmaay ajcxy co anajty je uumbɨ tɨ capxɨ̈gy, je huintzpɨ tɨ y'ijxɨ̈gy, je cɨ̈mucpy tecymucpyɨ tɨ yöyɨ̈gy. Chi je mayjäy ytɨgɨɨy ɨɨbaady capxpaady Dios, je Dios huɨdibɨ je Israel jäy ymɨjpɨdacpy. 
\s1 Jesús yajcay mɨdaax mil jäy 
\p  
\v 32 Chi Jesús mɨjhuoy je' ydiscípulos ajcxy, nɨmay: 
\p ―Ooy nba'ayooyɨch jadayaab jäy ajcxy. Com cujc mɨdugɨɨg xɨɨ ijtcɨxy ya mɨɨd ɨɨch etz ca' ajcxy mɨɨdɨty ti ycaayɨpy. Ca' nguexhuimbida'ñɨch ajcxy ayuu ma ytɨjc, ca' yjetyɨty yajpa'mgojɨp ajcxy tü'am. 
\p  
\v 33 Chi je' ydiscípulos ajcxy mɨnañ: 
\p ―¿Per ma n'ocpatɨm ti jada jäy ajcxy ycaayɨpy yjɨɨcxɨpy ya ma jada abac it ma ca' pɨn chɨnäy? Co ooy mayjäyɨty. 
\p  
\v 34 Chi Jesús yajtɨɨy: 
\p ―¿Naag jiiby tzajcaagy miich ajcxy mjacmɨɨdɨty? 
\p Chi ajcxy y'adzooy: 
\p ―Jëyɨ huɨxtujc tzajcaagy etz hueen acx. 
\p  
\v 35 Chi Jesús nɨmay je mayjäy co huen ɨñay'ɨhuɨydaaygɨxy naaxcɨ́xy.  
\v 36 Chi Jesús conɨ̈gy je huɨxtujcpɨ tzajcaagy etz je hueenɨp acx, e yajnajx Dioscojuyɨp ma Dios. Chi tujc-hua'cx etz moy je' ydiscípulos ajcxy. E yɨ' ajcxy yajhua'cx je jɨcxy pɨcy ma je mayjäy.  
\v 37 Chi je mayjäy nidüg'ócɨy ycay cüxɨ. Jesús ydiscípulos ajcxy yajpɨdɨ̈gy huɨxtujc cach cayduc uuctuc tɨɨbɨ anajty yconaxy.  
\v 38 E je huɨdibɨ ajcxy cay hue' anajty naybáatɨgɨxy nimɨdaax mil, abɨcy je töxyjäydɨjc etz pi'ctɨjc ajcxy.  
\v 39 Chi Jesús ycapxycɨ́xy mɨɨd je mayjäy huen ajcxy nɨ́cxcɨxyñɨ ma ytɨjc. Chi Jesús ytɨgɨɨy barcojoty etz ñɨcxnɨ ma Magdala naax jot. 
\c 16  
\s1 Je fariseos etz je saduceos ajcxy pɨjctzoogɨxy tüg ijxpejt mɨjhuinma'ñybɨ 
\p  
\v 1 Chi je fariseos etz saduceos y'oy ajcxy ixy Jesús. Yɨ' ajcxy ijxta'n octunaangɨxy mɨɨd Jesús, paady ajcxy pɨjctzoy co Jesús huen yaj'ixyii ajcxy tüg ijxpejt huɨdibɨ tzomb tzajpjoty.  
\v 2 Chi Jesús y'adzooy je' ajcxy: 
\p ―Co miich ajcxy m'ixy tzuu yɨ tzajp tzaptz, chi miich ajcxy mɨna'ñ com jabom oy tiempo yajpada'ñ.  
\v 3 Per co miich ajcxy m'ixy jopy je tzajp tzaptz etz huimbɨcy, chi ajcxy mɨna'ñ co ca' y'oyɨty yɨ tiempo. Miich ajcxy ooy mnaybɨdägyii nejɨhuɨ̈y ooy m'ixpɨcyɨty ma Dios ytɨy'ajt, e ca' yjanchɨty. Miich ajcxy jëbɨ yɨ tzajp myajcapxy, per ca' mnejhuɨɨygɨxy nej yhuimbɨdzɨmy yɨ mɨjhuinma'ñ ijxpejt huɨdibɨ Dios ytumyb ma jadachambɨ xɨɨ tiempo.  
\v 4 Yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ cham tzɨnaayb, ooy yjɨbɨcjäyɨty ajcxy, ca' ajcxy capxymɨdoy Dios. Yɨ' ajcxy chojcpy co nyaj'ixɨpyɨch tüg ijxpejt mɨjhuinma'ñ huɨdibɨ tzomb tzajpjoty. Ca' Dios yaj'ixa'ñ ajcxy jadüg mɨjhuinma'ñ, com mɨɨd miich ajcxy jaybetyɨty je mɨjhuinma'ñ ijxpejt huɨdibɨ Dios ytuun mɨɨd Jonás jecy'ajty. 
\p Chi Jesús ixmajch je fariseos etz saduceos ajcxy, chi ñɨcxnɨ. 
\s1 Fariseos jäy ajcxy y'ixpɨjcɨn 
\p  
\v 5 Co Jesús etz ydiscípulos ajcxy yja'ty ma jadüg nɨɨba', chi je' ajcxy yjäydɨgoy je tzajcaagy.  
\v 6 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Naygüend'ájtɨgɨx mɨɨd yɨ fariseos etz saduceos ajcxy, ca' mɨjpɨdaacɨ yɨ' ajcxy y'ayuc ytɨy'ajt, com jadu'n yɨ' nipaady nej levadura. 
\p  
\v 7 Chi Jesús ydiscípulos ñayñɨmáayɨgɨxy miñ xyɨpy: 
\p ―Paady jadu'n ymɨnañ, je' co tɨ ɨɨch ajt je tzajcaagy njäydɨgooyɨm. 
\p  
\v 8 Jesús nejhuɨy nej ajcxy nayñɨmáayɨgɨxy miñ xyɨpy, chi nɨmay ajcxy: 
\p ―¿Na'amy co miich ajcxy mɨnaangɨxy co ca' ajcxy tzajcaagy mɨɨdɨty? Janch hueenɨ miich ajcxy mmɨbɨjcɨn.  
\v 9 ¿Nej ca'nɨ miich ajcxy mhuinjɨhuɨ̈yɨ? ¿Nej ca' mjäymechyii co ɨɨch mɨgoox tzajcaayg nyajhuäcxy etz ni mɨgoox mil je yëydɨjctɨjc anajty huɨdibɨ ajcxy cay? ¿E ni mga'ajɨhuɨ̈yii ajcxy naag cach cayduc uuctuc tɨ myajpɨdɨ̈gy?  
\v 10 ¿E ni mga'ajɨhuɨ̈yii ajcxy co huɨxtujc tzajcaagy nyajhuäcxyɨch ma nimɨdaax mil yëydɨjc ajcxy huɨdibɨ caay etz naag cach cayduc uuctuc myajpɨdɨ̈gy ajcxy?  
\v 11 ¿Nej co ca' miich ajcxy mhuinjɨhuɨ̈y, co ca' ɨɨch yam nigapxy yɨ tzajcaagy huɨdibɨ miich ajcxy tɨ mjäydɨgoy, co tɨ nyajnɨmaaygɨxy je levadura huɨdibɨ je fariseos etz saduceos ajcxy ymɨɨd? 
\p  
\v 12 Huin'it Jesús ydiscípulos ajcxy huinjɨhuɨy co Jesús ca' anajty je' tɨ yajnɨmäyii ajcxy co huen naygüend'ájtɨgɨxy mɨɨd tzajcaagy levadura. Hue' janchtɨy Jesús yajnɨmay ajcxy co huen naygüend'ájtɨgɨxy mɨɨd je fariseos etz saduceos ajcxy y'ixpɨjcɨn. 
\s1 Pedro nidɨy'aty co Jesús yɨ' je' je Cristo 
\p  
\v 13 Co Jesús yja'ty ma Cesarea Filipo naaxjot, chi Jesús y'amɨdooy je' ydiscípulos ajcxy: 
\p ―¿Nej jäy ajcxy ymɨna'ñ, pɨ́nɨc ɨɨch? 
\p  
\v 14 Chi ajcxy ymɨna'ñ: 
\p ―Nijëjɨty jäy ymɨna'ñ co miich je' Juan je Bautista. Nijëjɨty jäy ymɨna'ñ co miich je' Elías, e nijëjɨty ymɨna'ñ co miich je' Jeremías o jadüg profeta (huɨdibɨ tzɨnay jecy'ajty). 
\p  
\v 15 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―¿E miich ajcxy nej mɨnaangɨxy, pɨn ɨɨch? 
\p  
\v 16 Huin'it Simón Pedro y'adzooy: 
\p ―Miich je' je Cristo, je Dios y'ung. 
\p  
\v 17 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Jotcujc miich Simón, Jonás y'ung, je' co ni pɨn xycayajnɨmäy jada tɨy'ajt, tügpajc je Dios Teedy nDeedyɨch huɨdibɨ jiiby tzajpjoty, yɨ' tɨ xyajnejhuɨ̈y jada tɨy'ajt.  
\v 18 Ɨɨch miich nɨmaayb co miich mxɨɨ'adɨɨyb Pedro, e hue' yhuimbɨdzɨmy tzaa (hue' je', je tzaa tija'ñ je ayuc huɨdibɨ Simón ycapxy co je Cristo hue' je' anajty Dios), e ma jada tzaa ji ngoja'ñɨch ɨɨch ndzajptɨjc (hue' yhuimbidzɨmy, ma ɨɨch n'ane'mɨn chondäga'ñ), e ni ca' oybɨ ymɨc'ajt ycamɨmadägɨpy.  
\v 19 Ɨɨch miich nmöhuamyb je cötujcɨn jadu'n nipaady nej tüg ahuaast huɨdibɨ mɨɨd myaj'ahuädzɨpy Dios y'ayuc ytɨy'ajt. Tüg'ócɨy huɨdibɨ miich mgapx'adujcpy ya naaxhuiñ, Dios nañ jadu'n capx'adugɨpy jiiby tzajpjoty, e huɨdibɨ miich ya naaxhuiñ ca' capx'aducy, Dios nañ ca' capx'adugɨpy jiiby tzajpjoty. 
\p  
\v 20 Huin'it Jesús nɨmay je' ydiscípulos ajcxy, co ca' huaad ni pɨn nɨmäy co yɨ' je' je Cristo. 
\s1 Jesús nigapxy je' y'öcɨn 
\p  
\v 21 Ixtɨ huin'itnɨ Jesús ytɨgɨɨy yajnɨmay je' ydiscípulos ajcxy co nɨcxamb jɨm Jerusalén etz co jɨm ooy y'ayoohua'ñ. Jɨm Jerusalén je judío mɨjjäydɨjc, je teedytɨjc huɨdibɨ tungmɨɨdpɨ, etz yɨ escribas ajcxy ooy chaachytuna'ñyii etz yaj'öga'ñyii. Per codugɨɨg xɨɨ huin'it yjugypɨga'ñ jadüg'oc.  
\v 22 Huin'it Pedro mɨɨdnɨcxy Jesús ahuingujc, e oy ojy, ymɨnañ: 
\p ―Huindzɨn, ca' Dios tzocy nɨcx jadu'n mjaty. Mɨɨd miich ca' jëbɨ jadu'n mjadɨpy. 
\p  
\v 23 Per Jesús yhuäc-huimbijty, chi nɨmay Pedro: 
\p ―Huinhuäctuutcɨch Pedro, je mujcu' miich jadu'n xyajcapxp. Ca' nɨgoo xy'adzipyɨch. Ca' miich mhuinma'ñybɨdägy nej Dios tzocy. Yɨ' janchtɨy miich mhuinma'ñ'ajtpy nej jäy ajcxy tzocy. 
\p  
\v 24 Huin'it Jesús je' ydiscípulos ajcxy nɨmay: 
\p ―Pen je pɨnjaty xypamina'ñɨch, huen ycɨ'mdzojcɨn ixmajtztäy etz huen yhuinma'ñypɨdägy co ayoohuɨpy mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ, ixtɨ mabaad y'ögy.  
\v 25 Huen pɨnjäy huɨdibɨ ca' ayoohua'ñ mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ, hue' je' yajtɨgoyamy yɨ' yjugy'ajtɨn. Per pɨnjaty xypanɨcxpɨch oy nej ytɨmyjadɨpy, hue' je' ypadamyb yjugy'ajtɨn huɨdibɨ ca' ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy nimɨna.  
\v 26 ¿Ti jäygɨdaacɨn yɨ' co tüg jäy y'ocnayyajpadɨɨyb yɨ meeñ etz mɨc'ajtɨn huindu'my ñaaxhuiñybɨ, e yjugy'ajtɨn cɨxɨpy tɨgoyɨpy tüccɨ'y? ¿Jadu'ñyɨ jëbɨ jäy y'alma yjugy'ajtɨn occojuyɨ? Nïgɨ choohuɨty jäy ajcxy y'alma yjugy'ajtɨn, ca'ydɨ jac ni ti.  
\v 27 Ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, miinaambɨch jadüg'oc ya naaxhuiñ mɨɨd je ángeles ajcxy etz mɨɨd nDeedyɨch y'oy'ajtɨn. Huin'it mɨcuejtähua'ñ tüg'ócɨy je jäy nej anajty tɨ ytuungɨxy, pen oy, o ca' y'oyɨty.  
\v 28 Janch tɨy'ajt jadu'n nej nɨmaaygɨxy co ji ya naagɨty huɨdibɨ ca' y'öga'ñ ixtɨ coonɨ xy'ixɨpyɨch jadüg'oc co ɨɨch anajty nmiiñ ane'mbɨ. 
\c 17  
\s1 Co Jesús ñinïcx yajtɨgach 
\p  
\v 1 Codudujc xɨɨ huin'it Jesús mɨɨdnɨcxy Pedro, Jacobo, etz y'uch Juan ma tüg mɨjcop, ma tüg cop huɨdibɨ ooy ycɨxɨty.  
\v 2 E jɨm copcɨ́xy Jesús ñinïcx ñaygojtɨgajtzɨ ma Pedro, Jacobo etz Juan ajcxy yhuinduu. Jesús yhuiñyjɨjp ytɨgɨɨy adɨɨcxp nej je xɨɨ ytɨɨcxɨn. E Jesús yhuit y'ahuimbijty janch poob jadu'n nej tüg tɨɨcxɨn.  
\v 3 E tɨmetiinɨ oy ijxcɨxy Moisés etz Elías ycapxy mɨydägy anajty mɨɨd Jesús.  
\v 4 Chi Pedro nɨmay Jesús: 
\p ―Huindzɨn, oy y'oyɨty co ɨɨch ajt ya. Pen miich mdzojcpy jëbɨ ɨɨch ajcxy nyaj'oyɨ̈y tugɨɨg tɨjcquemy. Tüg miich mje', tüg Moisés yje', etz tüg Elías yje'. 
\p  
\v 5 Pedro capxp anajty, tɨm huin'ítɨy tüg joc yajnïdɨgoyday je' ajcxy huɨdibɨ ooy adɨɨcxp anajty. E ma je joc yajmɨdoy tüg ayuc huɨdibɨ ymɨnañ: 
\p ―Jadayaabɨ yëydɨjc ɨɨch je' n'ung'ajtpy huɨdibɨ ooy ndzocy njɨhuɨ̈yɨch etz yɨ' ɨɨch mɨɨd njotcujcɨty. Amɨdoo'it miich ajcxy yɨ' y'ayuc. 
\p  
\v 6 Co Pedro, Jacobo, etz Juan jadu'n mɨdooy je ayuc chooñ jocjoty, chi ajcxy ooy chɨgɨɨy etz ñayñitziitzcɨdaacɨ ajcxy. 
\p  
\v 7 Huin'it ajcxy Jesús ñimiinɨ etz nïdoñ ajcxy, e ymɨnañ: 
\p ―Pɨdɨ̈ccɨx, ca' mdzɨgɨɨygɨxy. 
\p  
\v 8 E co ajcxy y'ijxɨ̈gy, ca' anajty jɨm Elías etz Moisés. Naydügpajc Jesús yjac-huɨ'my mɨɨd je' ajcxy.  
\v 9 E co ajcxy ymɨnajcy ma je cop, chi ajcxy Jesús nɨmay: 
\p ―Ca' ni pɨn miich ajcxy nyajnɨmähuɨpy jadu'n nej tɨ m'ijxcɨxy cham, ixtɨ coonɨ ɨɨch anajty tɨ njugypɨcyɨch jadüg'oc ma anajty tɨ n'ögɨch. 
\p  
\v 10 Huin'it je' ydiscípulos ajcxy yajtɨɨy Jesús: 
\p ―¿Nej co yɨ escribas, yɨ' ajcxy huɨdibɨ nïjaydutp etz yajnïguejp Dios y'ayuc, ymɨnaangɨxy co Elías yɨ' miinaam jayɨjp etz axam je Cristo? 
\p  
\v 11 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Janch tɨy'ajt co Elías ymiina'ñ etz yaj'oyɨydähuamy tüg'ócɨy mɨɨd Dios ycɨxpɨ.  
\v 12 Per ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb co Elías tɨ y'oy. E je jäy ajcxy ca' nejhuɨ̈y pɨn yɨ', e ooy jɨbɨc tuuñ ajcxy, nej tɨm tzojccɨxy. E nañ jadu'n ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty ayoohuaambɨch ma yɨ' ajcxy. 
\p  
\v 13 Huin'it je' ydiscípulos ajcxy huinjɨhuɨɨy co Jesús hue' anajty ñigapxyp je Juan, el Bautista. 
\s1 Jesús yajtzögy tüg jäy mo'tpa'mmɨɨdpɨ 
\p  
\v 14 Co Jesús, Pedro, Jacobo etz Juan yjäty jɨm ma je mayjäy ajcxy, chi ñimiinɨ tüg jäy. Chi je jäy ycoxtɨnay'ɨhuɨy ma Jesús yhuinduu, chi ymɨnañ: 
\p  
\v 15 ―Huindzɨn, ɨɨch nmang pa'ayoohuɨc. Je' co ymɨɨd mo'tpa'm etz oy yaj'ɨyooyii. Canaag'oc tɨ ycäy jɨɨnjoty nɨɨjoty.  
\v 16 Paady ɨɨch tɨ nmɨɨdmiiñɨch ma miich mdiscípulos ajcxy, per ca' ajcxy ymadacy yajtzögɨpy. 
\p  
\v 17 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Miich ajcxy huɨdibɨ jugy'ajtp jadachambɨ xɨɨ tiempo, ca' miich ajcxy mmɨbɨga'ñ Dios, ca' miich ajcxy mgapxymɨdoohua'ñ Dios. ¿Naag xɨɨ naag tiempo ɨɨch miich ajcxy njacmɨmecxtugɨpy? Yajmiingɨx yɨ yeeg'anäg. 
\p  
\v 18 Co je yeeg'anäg yajmɨɨdja'ty ma Jesús, huin'it Jesús ane'my je ca'oybɨ co huen pɨdzɨm ma je yeeg'anäg. E mɨc'amy je' chögy. 
\p  
\v 19 Jac co hueeñɨ, je' ydiscípulos ajcxy mɨɨdmɨydac Jesús ahuingujc, chi ajcxy yajtɨɨy ma Jesús: 
\p ―¿Nej co ɨɨch ajcxy ca' tɨ nmadägy nɨcx nyajpɨdzɨ́ɨmgɨxyɨch je ca'oybɨ ma je yeeg'anäg? 
\p  
\v 20 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Je' co miich ajcxy hueenɨ mmɨbɨjcɨn. Janch tɨy'ajt jadu'n nej nnɨmaaygɨxy, co ixyipy miich ajcxy xy'ocmɨbɨcyɨch, ooy ixyipy jëda'ajty jadu'n nej je jac mutzpɨ ujtz tɨɨm, huin'it jëbɨ ixyipy mnɨmäy jadayaabɨ cop co huen jɨɨhuäcy ya etz huen nɨcxy huingduum, chi ñɨcxɨp je cop. Ni ti ji ycatzipɨty pen janch miich ajcxy mɨɨdɨty mɨbɨjcɨn.  
\v 21 Jadayaabɨ pɨcy ca'oybɨ pɨdzɨmɨpy co Dios nmɨbɨjctzoohuɨm mɨctägy etz ayuu'ijt, ca' jac ti huinma'ñ. 
\s1 Jesús nigapxy jadüg'oc y'öcɨn 
\p  
\v 22-23 Co anajty ajcxy yhuɨdity tügmucy jɨm ma Galilea y'it, chi Jesús nɨmay je' ydiscípulos ajcxy: 
\p ―Ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, yajcɨ̈yegɨpyɨch ma jäy. E yɨ' ajcxy xyaj'ögɨbɨch etz codugɨɨg xɨɨ njugypɨgɨpyɨch jadüg'oc. Co je' ydiscípulos ajcxy jadu'n mɨdooy, chi ajcxy ooy yjotmaybaty. 
\s1 Je cogüejtɨn ma je tzajptɨjc 
\p  
\v 24 Co Jesús yja'ty mɨɨd je' ydiscípulos ajcxy jɨm ma je Capernaum cajp, chi huɨdi anajty ajcxy meeñ yajmujcp mɨɨd tzajptɨjc ycɨxpɨ, oy ajcxy ijxcɨxy je Pedro, chi ajcxy y'amɨdooy: 
\p ―¿Nej miich mhuindzɨn ycuejcpy meeñ mɨɨd tzajptɨjc ycɨxpɨ? 
\p  
\v 25 Chi Pedro y'adzooy: 
\p ―Cuejtpy. 
\p E huin'it hora co anajty Pedro ytɨgɨ̈y tɨgoty, chi Jesús jayɨjp ymɨgapxy, ñɨmay: 
\p ―Simón, ¿nej mmɨna'ñ? ¿Pɨn je rey ajcxy yajcuejcpy? ¿Yɨ' yjäy o huingjäyɨ? 
\p  
\v 26 Chi Pedro y'adzooy: 
\p ―Ma huingjäy huɨdibɨ ane'my ijtp. 
\p Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Ah, ca'tz yɨ' yjäy huaad ti cuejtcɨxy.  
\v 27 Per ca' ndzocyɨch co je cogüejtpɨ nyajcapxmayɨɨyɨm, nɨcx miich ma yɨ mɨj laguun e cohuidzɨ' jiiby mxu'ñ, e je acx huɨdibɨ anajty jayɨjp huoomb, je' myajpɨdzɨmɨpy, e ma y'ahuac jiiby mbaadɨpy tüg meeñ, yajpɨdzɨm je meeñ e nɨcx cuet mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ etz mɨɨd miich ycɨxpɨ. 
\c 18  
\s1 ¿Pɨn je' jac nïgɨ mɨjɨp? 
\p  
\v 1 Je huin'it hora je' ydiscípulos ajcxy ymɨjhuäctay Jesús etz yajtɨy: 
\p ―¿Pɨnjäy je'jac nïg ymɨɨd je mɨj'ajtɨn ma Dios y'ane'my jiiby tzajpjoty? 
\p  
\v 2 Chi Jesús mɨjhuoy tüg je pi'c'anäg. Chi pɨdacy je pi'c'anäg cujc'amy ma yɨ' ajcxy.  
\v 3 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Janch tɨy'ajt ɨɨch miich ajcxy nɨmäy, pen ca' miich ajcxy jothuimbijtcɨxy etz naybɨdaaccɨxy mhuinma'ñ jadu'n nej jada pi'c'anäg huinma'ñ mɨɨd, pues ca' mdɨgɨ̈huɨpy ma Dios Teedy y'ane'my jiiby tzajpjoty.  
\v 4 Paady, pɨnjaty mɨɨd yhuinma'ñ yung nax jadu'n nej jadayaabɨ pi'c'anäg mɨɨd yhuinma'ñ yung nax, je' je' je huɨdiib jac nïgɨ mɨj'ajtɨn ymɨɨd jiiby ma Dios y'ane'my.  
\v 5 Hueñypɨnɨty huɨdibɨ mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ cöbɨgɨpy etz tzogɨpy tüg pi'c'anäg, jadu'n nej jada pi'c'anäg tɨ ndzocyɨch tɨ ngöbɨcyɨch, hue' jadu'n nipaady nej jɨhuɨ̈y tɨ xycöbɨcyɨch tɨ xychocyɨch. 
\s1 Je huɨdibɨ ooy ycojotmayɨty co nbocycähuɨm 
\p  
\v 6 Hueñypɨnɨty huɨdibɨ jɨbɨc-huinma'ñ ymɨbɨdzɨmy, e yajpocycäy yɨ jadu'mbɨ pi'ctɨjc huɨdibɨ ajcxy xymɨjnɨcxpejtpɨch, jac'oy ixyipy co yɨ jadu'mbɨ jäy ytimyñayyöcxodzɨ̈yii tüg paandzaa etz ñayñajtzjɨbibɨ̈huɨpy mejyjoty.  
\v 7 Ooy ayo'ñɨty ooy jɨbɨcɨty co ji naaxhuiñybɨ yajpaady tijaty huɨdibɨ yajtundɨgooby jäy ajcxy. Ni mɨna xɨɨ ca' tɨgoy y'idɨpy tijaty huɨdi yajtundɨgoy je jäy ajcxy. Per mɨj ayo'n pada'ñ mɨɨd yɨ Dios pɨnjaty cojp tundɨgooyɨɨ.  
\v 8 Pen miich mgɨ' o miich mdecy xyajtundɨgooyb, jac'oy ixyipy co mdɨm'ixpuxy etz ixjɨbɨpy jɨguem. Nïgɨ oy co mdɨgɨ̈huɨpy cɨ̈duc tecytuc jiiby tzajpjoty etz ca'ydɨ co mdɨgɨ̈huɨpy mɨɨd metz mgɨ' etz metz mdecy mɨjjɨɨnjoty huɨdibɨ nimɨna ycapïch.  
\v 9 E pen yɨ mhuiin tug xyajpocycähuamb, tɨm yajpɨdzɨm etz ixcätz jɨguem. Com jac'oy mdɨgɨ̈huɨpy mɨɨd tüg mhuiin ma jugy'ájtɨn huinɨxɨɨbɨ, ca'ydɨ co mdɨgɨ̈huɨpy mɨɨd metz mhuiin ma yɨ jɨɨn huɨdibɨ camɨna xɨɨ ycapïch. 
\s1 Je y'ijxpejt, je cöbɨxy huɨdibɨ tɨgooy 
\p  
\v 10 Ca' m'ixtijcɨxy ni tüg pi'c'anäg huɨdibɨ xymɨbɨjcpɨch. Yɨ' ajcxy je' y'ángeles tɨm ijtɨɨb jiiby tzajpjoty ma Dios Teedy, ɨɨch nDeedy yhuinduu.  
\v 11 Ɨɨch je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, tɨ nmiiñɨch ya naaxhuiñ, je' co nyajnitzöga'ñɨch je jäy ajcxy y'alma huɨdibɨ tɨgoyam.  
\v 12 ¿Nej miich ajcxy mɨna'ñ? Pen tüg jäy ymɨɨd mɨgo'px cöbixy, etz pen yöydɨgooyb nidügtɨ cöbixy, ¿nej ca' jëbɨ ixmach je nimɨda'px majmocx mɨdaax cöbixy etz nɨcxy ixtäy je jadügpɨ huɨdibɨ yöydɨgooy?  
\v 13 E pen ypatpy je tügpɨ huɨdibɨ yöydɨgooyb, chi ooy xondägy mɨɨd co anajty tɨ paady huɨdibɨ anajty tɨ ytɨgooy, ca' jadu'n yxondägy mɨɨd je nimɨda'px majmocx mɨdaax huɨdibɨ ca' anajty tɨ yöytɨgooygɨxy.  
\v 14 Tɨm jadu'n nipaady mɨɨd Dios Teedy jiiby tzajpjoty, ca' tzocy co ni tüg jäy y'alma tɨgoyɨpy. 
\s1 Nej huaad tüg mmɨgüg nhuinmeecxɨm 
\p  
\v 15 Pen miich mmɨgüg xytuñ jɨbɨc, mɨɨdmɨydac ahuingujc e yajhuinjɨhuɨ' ma tɨ ytundɨgooy, pen xy'ayuchuinjɨhuɨɨyb tɨ anajty mmɨnaymɨgügpɨgyii je mmɨgüg.  
\v 16 Pen ca' xy'ayuc-huinjɨhuɨ̈y, chi huoominɨpy tüg o metz mmɨgüg huɨdibɨ jëbɨ nidɨy'ajt'adɨpy miich m'ayuc.  
\v 17 E pen nañ ca' je' ajcxy ayuc-huinjɨhuɨ̈hua'ñ, mɨɨdnɨcxɨp ma mɨbɨjcpɨdɨjc yöymujctac e jɨm ajcxy myajnaxɨpy jadu'n nej tüg huɨdibɨ ca' Dios mɨbɨcy etz jadu'n nej tüg yajcogüejtpɨ huɨdibɨ ooy pocymɨɨdɨty.  
\v 18 Janch tɨy'ajt ɨɨch miich ajcxy nɨmäy, tüg'ócɨy huɨdibɨ miich ajcxy mgapx'adujcpy ya naaxhuiñ, Dios nañ jadu'n capx'adugɨpy jiiby tzajpjoty, e huɨdibɨ miich ajcxy ya naaxhuiñ ca' capx'aducy, Dios nañ ca' capx'adugɨpy jiiby tzajpjoty.  
\v 19 E nañ jadu'n ɨɨch miich ajcxy nɨmäy, pen ya naaxhuiñ miich ajcxy nimetz mnaygápxɨgɨxy co tijaty mmɨbɨjctzohuaangɨxy ma Dios, Dios, ɨɨch nDeedy huɨdibɨ jiiby tzajpjoty, xymöhuɨpy huɨdibɨ ajcxy mbɨjctzooyb.  
\v 20 Com ma miich ajcxy nimetz o nidugɨɨg naymújcɨgɨxy, jɨm ɨɨch n'ity cujc'amy ma miich ajcxy. 
\p  
\v 21 Chi Pedro y'amɨdooy Jesús ymɨnañ: 
\p ―Huindzɨn, ¿naag'oc huaad nhuinmeecxyɨch yɨ' ajcxy huɨdibɨ xymɨdundɨgooybɨch? ¿Nej nméecxɨbɨch ixtɨ coonɨ huɨxtujc'ocɨ? 
\p  
\v 22 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Ca' yhuɨxtujc'ócɨty, hue' meecxɨpy mɨdaax mɨgo'px jamɨda'px majmocx mɨdaax'oc. 
\s1 Je tumbɨ y'ijxpejt huɨdibɨ ca'p ymɨgüg huinmeecxy 
\p  
\v 23 Dios y'ane'mɨn jiiby tzajpjoty jadu'n nipaady nej tüg rey huɨdibɨ huijtz'oyɨɨyb mɨɨd je ytumbɨdɨjc jajadu'ñɨ ajcxy yjacmɨnucxy'adyii.  
\v 24 Je rey ytɨmyhuijtz'oyɨɨychondacyñɨ anajty cuentas, co oy yjädy tüg ytumbɨ huɨdibɨ anajty mɨnuucxy'ajtɨp canaag millón.  
\v 25 Com je' ytumbɨ ca' anajty mɨɨdɨty ti mɨɨd mɨgüedɨɨb je' yhuindzɨn. Huin'it je huindzɨn ane'my co huen je' ytumbɨ yajtoocnax quipxyɨ mɨɨd y'ungdöxyɨjc etz tüg'ócɨy tijaty ymɨɨd, jaydëb ñuucxy y'adujctähuɨpy.  
\v 26 Huin'it ytumbɨ ycoxtɨnay'ɨhuɨɨy ma yhuindzɨn yhuinduu etz nɨmay: “Huindzɨn, pa'ayoogɨch, etz ɨɨch miich nmɨgüejtähuɨpy.”  
\v 27 Chi je tumbɨ yhuindzɨn yajtuñ pa'ayo'n, chi huinmeecxɨp je nuucxy, e yajpɨdzɨmy pujxtɨgoty.  
\v 28 E mɨc'amy co je' ypɨdzɨmy pujxtɨgoty, chi ymɨnaybatɨ tüg ymɨgüg huɨdibɨ anajty mɨɨd quipxyɨ tɨ ytuñ. Je' anajty mɨnuucx'ajtɨp tɨm hueenɨ, chi je' yöcmɨmadzɨy je' ymɨgüg huɨdibɨ mɨɨd ytuuñ, chi nɨmay: “Cuet huɨdibɨ mnuucx'ajtpy ma ɨɨch.”  
\v 29 Huin'it ymɨgüg ycojxtɨnay'ɨhuɨɨy ma je' yhuinduu. Chi mɨnuucxtaacy nɨmay: “Pa'ayoogɨch. Ɨɨch miich nmɨgüejtähuɨpy.”  
\v 30 Chi je jadügpɨ ca' mecxtujcɨn yajtuuñ. Chi oy ymɨgüg pɨdägy pujxtɨgoty, ixtɨ coonɨ anajty mɨcuedyii.  
\v 31 Co je jacjadyii ymɨdumbɨdɨjc oy ixy jadu'n nej tɨ yajtuñ je' ymɨgüg, chi ooy ajcxy jɨhuɨɨy. Chi ajcxy nɨcx ma je yhuindzɨn etz yajnɨmayday tüg'ócɨy nejjaty anajty tɨ ijxcɨxy.  
\v 32 Huin'it je' ajcxy yhuindzɨn oy yajhuoyii je huɨdibɨ mɨnuucx'ajtɨp canaag millón. Chi nɨmay: “Miich ooy mdzachjɨbɨcjäyɨty. Tɨ ɨɨch miich nhuinmeecxɨ tüg'ócɨy je mnuucxy, mɨɨd co miich pa'ayoohuɨn mbɨjctzooy ma ɨɨch.  
\v 33 E miich nañ jadu'n ixyipy tɨ mba'ayoy je mɨgüg huɨdibɨ mɨɨd mmɨduñ, huɨdibɨ xymɨnuucxy'ajtp, jadu'n nej ɨɨch miich tɨ nba'ayooy.”  
\v 34 Chi je huindzɨn ooy chachjotma'ty, chi pɨdacy ane'mɨn co huen yajtzaachytuñ je' ytumbɨ mabaad cuejttäy tüg'ócɨy huɨdibɨ ñuucxy'ajtpy.  
\v 35 Chi Jesús ycapxycɨ́jxnɨ, mɨnañ: 
\p ―Tɨm jadu'n nej jada rey tɨ tuñ mɨɨd je ytumbɨ, nañ tɨm jadu'n Dios tunɨpy mɨɨd miich ajcxy, pen ca' nidüg nidügtɨ miich ajcxy ca' mhuinmeecxy je mmɨgügtɨjc amumdügjot. 
\c 19  
\s1 Jesús yaj'ixpɨcy mɨɨd co jäy ytöxyɨjc ixmach 
\p  
\v 1 E co Jesús capxtay jada ayuc, chi choñ Galilea, chi oy yjädy ma Judea it jɨm Jordán mɨj nɨɨ nïnaxy.  
\v 2 Chi ooy mayjäy ypanɨcxɨ, e jɨm yajtzoocy huɨdijaty anajty yuu mɨɨd pa'm mɨɨd. 
\p  
\v 3 Huin'it nijëjɨty je fariseos ajcxy nimiiñ Jesús co yajmachcähuaangɨxy anajty. Chi ajcxy y'amɨdooy: 
\p ―¿Nej janch co Dios tɨ xymooyɨm cötujcɨn co jëbɨ tüg yëydɨjc ixmadzip ytöxyɨjc mɨɨd tɨm hueenɨ ti capxy ti ayuc? 
\p  
\v 4 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―¿Nej ca'nɨ miich ajcxy m'ixy mgapxy ma ymiiñ jaybety ma Dios ñecy co je naaxhuiñybɨ chondacy, co Dios oga'ñ yajcojy tüg'ócɨy tijaty huɨdibɨ ji'ajtp co “Dios yajcojy tüg yëydɨjc etz tüg töxyjäy”?  
\v 5 Nañ jadu'n Dios ymɨnañ: “Je yëydɨjc y'ixmadzip ytaj yteedy etz pudɨgɨ̈huɨpy je' ytöxyɨjc. E je yëydɨjc etz ytöxyɨjc tú'cɨy idaangɨxy.”  
\v 6 Paady ca' ñimetzɨty ajcxy, com je yëydɨjc etz ytöxyɨjc tügmucy y'idaangɨxy. Com Dios tɨ huijtzmucy je yëydɨjc mɨɨd je töxyjäy, paady ca' huaadɨty co jäy ajcxy huijtzhuäcxyp tɨɨbɨ Dios huijtzmucy. 
\p  
\v 7 Huin'it je fariseos ajcxy y'amɨdooy Jesús: 
\p ―¿Na'amy co Moisés cötujcɨn tɨ yejcy jecy'ajty co tüg yëydɨjc jëbɨ huaad ixmach ytöxyɨjc, e möhuɨpy ñinecy ñidɨy'ajt e jadu'n jëbɨ ixmach? 
\p  
\v 8 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Moisés jada cötujcɨn tɨ xymooygɨxy co jëbɨ m'ixmajtzcɨxy mdöxyɨjc mɨɨd co miich ajcxy mdzachcöjuuñɨty, ca' mgapxymɨdohuaangɨxy Dios. Per co je naaxhuiñybɨ chondacy ca' anajty jadu'nɨty.  
\v 9 Janch tɨy'ajt jadu'n nej ɨɨch miich ajcxy nɨmaaygɨxy co je yëydɨjc huɨdibɨ yajjayhuäcxp mɨɨd je ytöxyjäy, e je ytöxyjäy ca' anajty tɨ ytundɨgooyb mɨɨd huingbɨ yëydɨjc, hue' je' yëydɨjc ytundɨgooy co ixmach ytöxyɨjc etz ypɨjctɨgach mɨɨd huingbɨ. Nañ tɨm jadu'n pen tüg yëydɨjc ypɨcy mɨɨd tüg töxyjäy huɨdibɨ ñäy tɨ y'ixmachyii, hue' tundɨgooyb anajty je yëydɨjc. 
\p  
\v 10 Co Jesús ydiscípulos ajcxy mɨdooy jada ayuc, chi ajcxy ymɨnañ: 
\p ―Pen jadu'n jëdu'n je tɨy'ajt co je yëydɨjc ca' huaad ixmadzip ytoxyjäy, jac'oy co ca' nbɨjcɨm. 
\p  
\v 11 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Ca' tüg'ócɨy je jäy huinjɨhuɨ̈y jadayaabɨ tɨy'ajt. Jëyɨ ajcxy huinjɨhuɨ̈huɨp pɨn ajcxy Dios pɨdaacɨ co huinjɨhuɨ̈huɨp.  
\v 12 Ji canaagnax je ayuc je huinma'ñ nej ca' yjëbɨty ypɨgɨpy je yëydɨjc. Naagɨty pi'ctɨjc yma'xung'aty e ca' yca'pxɨty ñinïcxy, paady ca' pɨcy ajcxy. E nijëjɨty je yëydɨjc ca' huaad ypɨcy, mɨɨd jëgɨxpɨ co anajty je' tɨ ymɨjaapɨgyii. E nijëjɨty yëydɨjc huɨ'my jaybɨcy mɨɨd jëgɨxp co ajcxy ytuñ ma Dios ytung, je Dios huɨdibɨ ane'myb tzajpjoty. Pɨnjaty cöbɨgamy ɨɨch n'ayuc huen cöbɨcy. 
\s1 Jesús conucxy maybi'ctɨjc 
\p  
\v 13 Chi naagɨty je jäy mɨɨdnɨcxy y'ung y'anäg ma Jesús jaydëb yajcɨ̈nïxajɨpy etz Dios mɨbɨjctzoy mɨɨd yɨ' ajcxy ycɨxpɨ. Chi Jesús ydiscípulos ajcxy ojy je jäy ajcxy huɨdibɨ anajty mɨɨd miimb je y'ung y'anäg, nɨmaaygɨxy co ca' jadu'n y'oyɨty.  
\v 14 Per Jesús ymɨnañ: 
\p ―Huen mɨɨd miiñ ajcxy pi'c'anäg ma ɨɨch, ca' mjɨjpcogapxɨɨygɨxy. Com pɨnjaty ymɨbɨjcp ɨɨch ngapxy n'ayuc, jadu'n nej jadayaabɨ pi'c'anäg ajcxy ymɨbɨcy, je' ajcxy tɨgɨ̈huam ma Dios y'ane'my jiiby tzajpjoty. 
\p  
\v 15 Chi Jesús cɨ̈nïxajy je pi'c'anäg ajcxy. Chi ñɨcxnɨ. 
\s1 Tüg yeeg'anägnɨp comeeñybɨ mɨɨdmɨydägy Jesús 
\p  
\v 16 Chi tüg yëydɨjc oy ixy Jesús. Chi y'amɨdooy: 
\p ―Huindzɨn, ¿ti jada' co oy ɨɨch ndunɨpyɨch jaydëb nbaadɨbɨch jugy'ajtɨn huɨdibɨ ca' ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy? 
\p  
\v 17 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―¿Na'amy co xyñɨmäyɨch co oy huindzɨn ɨɨch? Dios tügpajc oyɨp, ca' jac pɨn. Pen miich mdzojcpy co mbada'ñ jugy'ajtɨn huɨdibɨ ca' ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy nimɨna mguydunɨpy je Dios ycötujcɨn huɨdibɨ Moisés ycojaay jecy'ajty. 
\p  
\v 18 Chi je yeeg'anäg yajtɨɨhuimbijty: 
\p ―¿Huɨdibɨ cötujcɨn miich mdijp? 
\p Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Ca' mɨgüg myaj'ögɨpy. Ca' mɨgüg ytöxyɨjc mɨgapxtɨgooyɨpy. Ca' mmeedzɨp. Ca' mmɨgüg mhuin'ɨɨnɨp.  
\v 19 Yajmɨj'at mdaj mdeedy. Mdzogɨpy mjɨhuɨ̈huɨp miich mmɨgügtɨjc, tɨm jadu'n nej miich cɨ'm mnaychogyii. 
\p  
\v 20 Chi je yeeg'anäg Jesús nɨmaayɨ: 
\p ―Tɨ nguydundäyɨch jadayaabɨ cötujcɨn ajcxy maabɨ ɨɨch nbi'c'atyɨch. ¿Ti jada njacyajtɨgoy'ijtpyɨch? 
\p  
\v 21 Chi Jesús jadüg'oc y'adzooy: 
\p ―Pen miich m'idam tudägy, nɨcx tooctɨgoyda' huɨdijaty miich mɨɨd, etz mo' je meeñ je jäy ajcxy huɨdijaty ayoob. Co jadu'n mdunɨpy, chi mbaadɨpy oy'ajtɨn jiiby tzajpjoty. Co jadu'n mdooctähuɨpy tijaty miich mɨɨd, chi miinɨp jadüg'oc ma ɨɨch nyajpaadyɨch, e pajamgɨch. 
\p  
\v 22 Co je yeeg'anäg jadu'n mɨdooy, chi ñɨcxnɨ taj may com ooy anajty chachcomeeñɨty. 
\p  
\v 23 Huin'it Jesús nɨmay je' ydiscípulos ajcxy: 
\p ―Janch tɨy'ajt jadu'n nej nɨmaaygɨxy co ooy ymɨjhuinma'ñɨty co tüg comeeñyjäy ytɨgɨ̈huɨpy ma Dios y'ane'my jiiby tzajpjoty.  
\v 24 Jadüg'oc nmɨna'ñɨch co ooy chipɨty co tüg comeeñyjäy tɨgɨ̈huɨpy ma Dios y'ane'my, nïgɨ ca' chipɨty co tüg camello ñaxɨpy ma tüg xu'ñ'ɨjx yxutɨty. 
\p  
\v 25 Co Jesús ydiscípulos ajcxy jadu'n mɨdoy, chi ajcxy ooy jɨhuɨy huinmay. Chi ajcxy ñay'amɨdoohuɨ miñ xyɨpy: 
\p ―¿Pɨn jëbɨ paady je' y'alma nïdzoocɨn? 
\p  
\v 26 Chi Jesús ajcxy huindɨcxpejty etz nɨmay: 
\p ―Je huɨdibɨ jäy ajcxy chipjɨhuɨɨyb, mɨɨd Dios ca' ni ti chipɨty. 
\p  
\v 27 Huin'it Pedro ymɨna'ñ: 
\p ―Huindzɨn, ɨɨch ajcxy tɨ n'ixmajtztäyɨch tüg'ócɨy huɨdijaty anajty ɨɨch ajcxy nmɨɨd etz nbanɨcx ɨɨch ajcxy miich. ¿E ti jada' ɨɨch ajcxy nbaadaamybɨch? 
\p  
\v 28 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Janch tɨy'ajt nmɨna'ñɨch co anajty je xɨɨ je tiempo paady mɨna Dios yajtɨgajtztähuɨpy je tzajp etz naaxhuiñybɨ, co anajty ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, n'ityɨch ma ngötujctacɨch oybɨ jiiby tzajpjoty, chi miich ajcxy huɨdi tɨ xypahuɨdityɨch, miich ajcxy mbadamy majmetz cötujctac, e miich ajcxy mdɨydunɨpy je majmetz pɨcypɨ Israeljäy ajcxy.  
\v 29 E tüg'ócɨy jäy ajcxy huɨdibɨ tɨ ixmajtztäy yjɨɨn ytɨjc, y'uch ymɨgüg, y'ung ytöxyɨjc, y'ung y'anäg, ytaj yteedy, o ycam ytu' mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ, yɨ' ajcxy ypadamyb mɨgo'px'oc, ca'ydɨ huɨdibɨ tɨ ixmach. E ypadamy je jugy'ajtɨn huɨdibɨ ca' ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy ni mɨna.  
\v 30 Mayjäy ajcxy huɨdibɨ cham ymɨɨd mɨj'ajtɨn cötujcɨn, tzajpjoty ca' ajcxy mɨɨd'ada'ñ mɨj'ajtɨn cötujcɨn. E mayjäy huɨdibɨ cham ca' mɨɨdɨty ajcxy mɨj'ajtɨn cötujcɨn, tzajpjoty ymɨɨd'adamy ajcxy mɨj'ajtɨn cötujcɨn. 
\c 20  
\s1 Je naymɨdunɨptɨjc y'ijxpejt 
\p  
\v 1 Jadu'n Jesús ymɨnañ: 
\p ―Je Dios y'ane'mɨn jiiby tzajpjoty jadu'n nipaady nej tüg cogambɨ huɨdibɨ ooy mɨj cam mɨɨdɨty. Chi je cogam jopyñɨ choñ ma oy nɨcxy ixtäy tumbɨdɨjc ajcxy huɨdibɨ yajpɨdɨ̈gɨpy yɨ uva cosecha.  
\v 2 Chi ycapxytuñ mɨɨd nidüg nidüg ytumbɨ co mujuya'ñ tüg denario meeñ tüg xɨɨbɨ. Chi quejxy nidüg nidüg ytumbɨ ma je uva cam.  
\v 3 Chi petyxɨɨ je cogam ñɨcxy jadüg'oc tumbɨ ixtaayb. Chi paty cajp cujc nijëjɨty tumbɨ huɨdibɨ ca' ti tung mɨɨdɨty.  
\v 4 Chi je cogam je tumbɨ ajcxy nɨmay: “Nɨcx miich ajcxy tuñ ma ɨɨch ngosecha. Cham nmujuyɨpy jadu'n nej ytɨy'ajtɨty.” Chi ñɨcxy ajcxy mɨdumbɨ.  
\v 5 Chi je cogam ñɨcxy jadüg'oc cujcxɨɨ tumbɨ ijxtaayb. Nañ jadu'n nɨcxy jadüg'oc mɨnacyxɨɨ.  
\v 6 Nañ tɨm jadu'n tzuu jadüg'oc je cogam ñɨcxy tumbɨ ijxtaayb, chi paty nijëjɨty cajpcujc huɨdibɨ ca' ti tung mɨɨdɨty ajcxy, chi ajcxy nɨmay: “¿Na'amy co miich ajcxy myaajɨty? ¿Nej co ca' mnɨcxy mdungɨxy?”  
\v 7 Chi je' ajcxy y'adzooy: “Je' co ca' ɨɨch ajcxy pɨn tɨ xycapxytuñ.” Chi je cogam ajcxy nɨmay: “Nɨcx miich ajcxy tun ma ɨɨch nnaaxjot. Cham ɨya nmujuyɨpy jadu'n nej ypaadyii.”  
\v 8 Co oy ycodzɨɨyñɨ, chi je huindzɨn nɨmay je huɨdibɨ nigop'ajtp je tung: “Nɨcx mɨjhuoodäy je tumbɨdɨjc etz mujuyɨpy. Mujuy jayɨjp huɨdibɨ tɨ ymiiñ axam tumbɨ etz jɨm nɨcxy myajcogɨxɨ̈y ma huɨdibɨ anajty tɨ miiñ jayɨjp tumbɨ.”  
\v 9 Chi ajcxy jayɨjp yajmujuy je tumbɨ ajcxy huɨdibɨ anajty tɨ ytɨgɨɨy tumbɨ axam. Chi yajmujuy ajcxy jadu'n nej anajty jäy ñaymujuyii je tüg xɨɨbɨ.  
\v 10 Co miiñ je tumbɨ ajcxy je huɨdibɨ ajcxy jayɨjp tɨgɨɨy tumb. Chi ajcxy jot'ajtɨ co jac'anaxy yajmujuya'ñ. Per quipxyjaty ajcxy paty tüg meeñ nidüg'ócɨy je tumbɨdɨjc.  
\v 11 E co ajcxy quipxyjaty yajmujuy, chi ajcxy ytɨgɨɨy jotma'tpɨ.  
\v 12 Chi ajcxy nɨmay je cam huindzɨn: “¿Na'amy co quipxyjaty ɨɨch ajcxy tɨ xymujuyɨch mɨɨd je huɨdibɨ tɨ miiñ axam tumbɨ? Yɨ' ajcxy tüg jaxɨ̈gy tɨ ytuñ, e ɨɨch ajcxy tüg xɨɨ je anbɨ tɨ ngöbɨcyɨch.”  
\v 13 Chi je cam huindzɨn y'adzooy, nɨmay nidügtɨ je' ajcxy: “Miich, ɨɨch nmɨgüg, ca' ɨɨch jɨbɨc tɨ nduñɨch mɨɨd miich. ¿Nej ca' ɨɨch ajt ngapxytuunɨm co jadu'n nmujuya'ñ tüg denario meeñɨ?  
\v 14 Con yɨ mmeeñ, e nɨcxnɨ. Jadu'n ndzocyɨch co quipxyjaty nmujuya'ñɨch miich mɨɨd huɨdibɨ tɨ ymiñ axam ma je tung.  
\v 15 ¿Nej ca' huaad ɨɨch nduñɨch mɨɨd ɨɨch nmeeñ nej ndzócyɨchɨ? ¿O co xyajca'oy'ixyɨch, co ɨɨch ooy n'oyjäyɨty?”  
\v 16 E huɨdibɨ ajcxy jaccogɨxɨɨyb, yɨ' ajcxy jayɨjp'adam. E huɨdibɨ ajcxy jayɨjp'ajtp cham, yɨ' ajcxy yjaccogɨxɨ̈huamb. May ooy yjayajhuoomiñ e hueenɨ huidɨ huin'íjxɨpy. 
\s1 Jesús capxypɨdzɨmy jadüg'oc co y'öga'ñ 
\p  
\v 17 E co Jesús anajty ñɨcxy ma Jerusalén tü'aa, chi mɨɨd nɨcxy ahuingujc je nimajmetzpɨ ydiscípulos. Chi ajcxy nɨmay: 
\p  
\v 18 ―Jadu'n nej miich ajcxy m'ijxy mnejhuɨ̈y cham ɨɨch ajt nba'ttɨgɨɨyɨm jɨm Jerusalén. Jɨm Jerusalén ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, xyajcɨ̈yegaamɨch je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz escribas ajcxy. Nyajtɨyduna'ñɨch etz pɨdäga'ñ ajcxy ané'mɨn co n'ögɨbɨch.  
\v 19 E yɨ' ajcxy xycɨ̈yega'ñɨch ma je huɨdibɨ ca' yjudiojäyɨty, jɨgɨx xyñixïgɨbɨch xyajxïgɨbɨch, xycoxɨpɨch, etz xyajcruutzpedɨpɨch ajcxy. E co n'ögɨbɨch, chi njugypɨgɨpyɨch codugɨɨg xɨɨ. 
\s1 Huɨdibɨ Jacobo etz Juan ytaj ypɨjctzou 
\p  
\v 20 Chi je Zebedeo ytöxyɨjc nimiiñ Jesús mɨɨd metz je ymang; Jacobo etz Juan. Huin'it je ungdaj huingojxtɨnay'ɨhuɨɨy Jesús, pɨjctzoy may'ajt.  
\v 21 Chi yajtɨɨy Jesús: 
\p ―¿Ti mdzojcpy? 
\p Chi je ungdaj y'adzooy: 
\p ―Tun may'ajt möhuɨpy ɨɨch metzpɨ yɨ nmang yɨ jacmɨjtung ma miich m'ane'mɨn, jaydëb ɨñähuɨpy ma miich mmɨjc, tüg a'oy'amy etz jadüg anajty'amy. 
\p  
\v 22 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Miich ajcxy ca' mhuinjɨhuɨ̈y ti ajcxy mbɨjctzooyb. ¿Nej mmɨnaxa'ñ myajnaxa'ñ miich ajcxy je tzaachypɨ huɨdibɨ ɨɨch nmɨnaxamy nyajnaxamyɨch? Jadu'n nej jɨhuɨ̈y m'üga'ñ ajcxy je ta'm nɨɨ huɨdibɨ ɨɨch n'ügamy e mbaada'ñ je nɨɨbejtɨn huɨdibɨ ɨɨch nbadamyb. 
\p Chi je' ajcxy y'adzooy: 
\p ―Jëbɨ. 
\p  
\v 23 Chi Jesús ymɨna'ñ: 
\p ―Janch tɨy'ajt nej miich ajcxy mɨna'ñ co mmɨnájxcɨxɨpy myajnájxcɨxɨpy je tzaachypɨ huɨdibɨ nnaxa'ñɨch. Per ca' ɨɨch cötujcɨn nmɨɨdɨdyɨch co ɨɨch miich ajcxy nbɨdägɨpy mɨjtungmɨɨd, co myajpaadɨp tüg ma ɨɨch nmɨjc a'oy'amy e jadüg anajty'amy. Hue' janchtɨy Dios Teedy ymɨɨd ni'ixɨ' pɨnjaty tɨ huin'ixy jaydëb yajnɨcxɨp je mɨjtung ma ɨɨch n'ane'mdac. 
\p  
\v 24 Co je nimajcpɨ ydiscípulos ajcxy nejhuɨɨy jadu'n nej Jacobo etz Juan pɨjctzooy may'ajt ma Jesús, chi ajcxy ooy mɨjotma'ty Jacobo etz Juan. 
\p  
\v 25 Huin'it Jesús mɨjcapxy je' ydiscípulos ajcxy, chi nɨmay jadu'n: 
\p ―Miich ajcxy mnejhuɨy co yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ mɨjtungmɨɨdpɨ ma je maybɨ naax cajp, mɨc ajcxy ane'my je naax cajp. Nañ jadu'n yɨ' ajcxy huɨdibɨ mɨc'ajt mɨɨd ma je maybɨ naax cajp, mɨc ajcxy ane'my je jäy ajcxy.  
\v 26 Per miich ajcxy ca' mjadu'nɨty nej je mɨjtungmɨɨdpɨ ma je maybɨ naax cajp. Pɨnjaty miich ajcxy je mɨj tung yajnɨcxɨp, copɨcy ñaybɨdägɨɨyb nej tüg tumbɨ.  
\v 27 Pen ji miich ajcxy nidüg nigohuajc'ada'ñ, copɨcy ñaybɨdägɨɨyb nej tüg tumbɨ.  
\v 28 Com ɨɨch nañ jadu'n, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, tɨ nmiiñɨch ya naaxhuiñ jaydëbɨ nbubedɨpyɨch yɨ mayjäy ajcxy. E canan yɨ' ajcxy xypubedɨpɨch. Ngɨ̈yegaamyɨch njugy'ajtɨn ma yɨ o'cɨn mɨɨd je mayjäy ycɨxpɨ, jaydëbɨ ngohua'nɨch jäy ajcxy y'alma huɨdibɨ tɨgoyam. 
\s1 Jesús yajtzoocy metz jay huintzpɨ 
\p  
\v 29 E co Jesús etz ydiscípulos ajcxy ycajppɨdzɨmy jɨm Jericó, chi ypanɨcxɨ ajcxy mayjäy.  
\v 30 E jɨm anajty ɨñaay nimetz huintzpɨ tüba'áy. E co ajcxy nejhuɨɨy co jɨm anajty ñaxy Jesús, chi ajcxy yaaxpɨ jojcpɨ: 
\p ―Huindzɨn, David y'ap y'oc, tun may'ajt ɨɨch pa'ayoog. 
\p  
\v 31 Chi je mayjäy ajcxy ojcooty je metzpɨ jäy huintzpɨ, nɨmay ajcxy co huen amoñ. Per je huintzpɨ nïgɨ mɨnan'ɨdɨ̈ch: 
\p ―Huindzɨn, David y'ap y'oc, tun may'ajt ɨɨch pa'ayoog. 
\p  
\v 32 Huin'it Jesús ytɨnayxɨjp, e ymɨnañ: 
\p ―Ocmin miich ajcxy ya. 
\p Huin'it yajtɨɨy: 
\p ―¿Ti mdzojcpy ndunɨpyɨch mɨɨd miich? 
\p  
\v 33 Chi ajcxy ñɨmaayɨ: 
\p ―Huindzɨn, ndzojcpyɨch co xyajhuindɨcxɨ̈gɨbɨch. 
\p  
\v 34 Huin'it Jesús pa'ayoogoty ajcxy. Chi ajcxy nïdonɨ ma je' yhuiin, e mɨc'amy je huintzpɨ ajcxy y'ijxɨ̈gy. Chi Jesús ajcxy panɨcxy. 
\c 21  
\s1 Jesús ytɨgɨɨy jɨm Jerusalén 
\p  
\v 1 E co anajty Jesús etz je mayjäy ajcxy tɨ mɨhuingonɨ Jerusalén, chi yja'ty ma Betfagé cajp mɨhuingon je Olivos cögop. E jɨm Jesús quejxy nimetz ydiscípulos ajcxy.  
\v 2 Chi ajcxy nɨmay: 
\p ―Nɨcxcɨx ma je cajp huɨdibɨ jɨm'amy. E jɨm tüg burro ycoxochɨty mɨɨd y'ung. Coguejttüdɨp ajcxy je burro e yajmiingɨx ya ma ɨɨch.  
\v 3 E pen jɨm pɨn nej xyñɨmäy, nɨma' co je Huindzɨn yajtunam, e yajhuimbida'ñ mɨc'amy. 
\p  
\v 4 Jadayaabɨ oy jadu'n ytuñyii yjadyii ycɨxy yca'pxy jadu'n nej je profeta jecyɨp jaay, co jadu'n ymɨnañ: 
\q1  
\v 5 Yajnɨma' je jäy ajcxy huɨdibɨ tzɨnaayb jɨm Sión (Jerusalén), oc'ijxcɨx, chi miiñ ajcxy je mrey, yung nax yjot yhuinma'ñ mɨɨdɨty je mrey, etz burrocɨ́xy miiñ. Ma tüg burro mang huɨdibɨ ytaj tzɨmy yajyöyp. 
\p  
\v 6 Chi je metz ydiscípulos ajcxy cuyduñ nej anajty Jesús tɨ y'ane'myii.  
\v 7 Yajja'ty ajcxy je burro mɨɨd ymang. Chi Jesús ydiscípulos ajcxy jɨɨbe'ñ je metzpɨ burro mɨɨd ajcxy yjocxhuit, chi Jesús yaj'ɨñay je burro mang.  
\v 8 E je mayjäy ooy yajhuinyëbɨy ajcxy je tü'aa mɨɨd yhuit, chi ajcxy oy ypuxy quipy y'aacx. Chi ajcxy pɨdacy ma je tü'aa.  
\v 9 E jɨm ñajxy je burro, e je mayjäy huɨdibɨ nɨcxp jayɨjp, e nañ jadu'n huɨdibɨ anajty mimb axam, ooy ajcxy ytɨgɨɨy huambɨ jɨhuɨɨyb, chach mɨnaangɨxy: 
\p ―¡Hosana! ¡Gloria a Dios! ¡Ooy ycömayɨty Dios! Huen capxpaady idɨpy jada yëydɨjc huɨdibɨ mimb ma yɨ nHuindzɨn Dios yxɨɨ etz mɨɨd ymɨc'ajt. ¡Gloria a Dios! 
\p  
\v 10 Co Jesús ytɨgɨɨy jɨm Jerusalén, chi tüg'ócɨy je mayjäy huinmay'ahuɨdijty, chi ñay'amɨdóohuɨgɨxy miñ xyɨpy: 
\p ―¿Pɨn yɨ' yɨjiibɨ jäy? 
\p  
\v 11 Chi mayjäy y'adzooy: 
\p ―Yɨ' je' je profeta Jesús huɨdibɨ tzoon ma Nazaret cajp ma Galilea it. 
\p  
\v 12 Huin'it Jesús ytɨgɨɨy ma Dios ytɨjc. Chi ixquejxtay tüg'ócɨy je ajuybɨ adoocpɨ huɨdibɨ anajty yajpatp jiiby. Chi tijhuimbijttay tüg'ócɨy je mesa ma anajty jäy jɨm ymeeñyhuingogongɨxy, etz nañ jadu'n tijhuimbijttay je muuxytoocpɨ ɨñaybejt.  
\v 13 Chi jadu'n nɨmay ajcxy: 
\p ―Jaaybety jadu'n ymiiñ ma Dios ñecy: “Ɨɨch ndɨjc je' yɨ' ma jäy ajcxy Dios mɨbɨjctzoy”, per miich ajcxy hue' yɨ' mhua'ñ meetzpɨ tɨjc. 
\p  
\v 14 E co anajty jiiby tzajptɨgoty Jesús, chi jiiby ñimiinɨ huɨdijaty anajty huintz, huɨdijaty anajty cɨ̈ma'ty tecyma'ty, chi Jesús yajtzooctay.  
\v 15 Per je teedy ajcxy huɨdibɨ mɨjtungmɨɨd etz je escribas ajcxy ooy mɨjotma'ty Jesús co ajcxy ijxy nejhuɨɨy jadu'n nej Jesús anajty tuñ mɨjhuinma'ñ. Etz nañ jadu'n ajcxy ijxy co je pi'c'anäg anajty ajcxy yhuaangɨxy yjɨhuɨɨygɨxy jiiby tzajptɨgoty, ymɨnaangɨxy: “¡Huen cömay'idɨpy je rey David y'ap y'oc!”  
\v 16 Chi je teedy etz escribas ajcxy Jesús nɨmay: 
\p ―¿Nej ca' miich mmɨdooy nej je pi'c'anäg chach mɨnaangɨxy? 
\p Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Nmɨdooybɨch. ¿Nej ca' miich ajcxy mgapxyñɨ Dios ñecy ma ymiiñ jaaybety co jadu'n ymɨna'ñyɨ?: 
\q1 Tɨ myaj'ixpɨcy ɨɨy ma je pi'ctɨjc ma'xungdɨjc jaydëbɨ ajcxy ɨɨbaadɨp capxpaadɨp Dios. 
\p  
\v 17 Chi Jesús ycapxycɨ́jxy mɨɨd je teedy etz escribas ajcxy etz chooñ jiiby tzajtɨgoty. Chi ñɨcxy ma Betania cajp, e jɨm yajnajxy je tzumbɨ. 
\s1 Jesús capxpojcy je higuerɨ ca'p anajty ytɨɨm'aty 
\p  
\v 18 E co yxɨɨmɨy ytɨɨcxɨ̈gy, chi Jesús yhuimbijty Jerusalén. E ma anajty tɨm ytüyöy, jɨm yuuböccootɨ.  
\v 19 E jɨm ijxy ma tüba' tüg cop je higuerɨ quipy. Chi ninɨcxy. Chi pät'ijxy, per ca' anajty ni tüg ytɨɨm, jëda'ajty je' y'aay. Chi Jesús nɨmay je higuerɨ quipy: 
\p ―¡Ni ca mɨnaa xɨɨ mdɨɨm'adɨpy! 
\p E mɨc mɨ́cɨyɨ je higuerɨ quipy ytɨɨch.  
\v 20 E co je' ydiscípulos ajcxy jadu'n ijxy, chi ajcxy ooy huinmay. Chi ajcxy y'amɨdooy Jesús: 
\p ―¿Na'amy co yɨ higuerɨ quipy mɨc'amy tɨ ytɨ̈ch? 
\p  
\v 21 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Janch tɨy'ajt jadu'n nej nnɨmaaygɨxy. Pen miich ajcxy mɨɨd je mɨbɨjcɨn, etz ca' ajcxy mmɨbɨcy aametz jotmetz, jëbɨ mɨjhuinma'n mdungɨxy nej ɨɨch tɨ nduñɨch. E nañ jadu'n jëbɨ jac mɨjpɨ mɨjhuinma'ñ mdunɨpy ajcxy. Jëbɨ ajcxy tun cop mnɨmäy: “Quëg ya, tɨgɨ' mejyjoty” e xycapxymɨdohuɨpy ajcxy je tun je cop.  
\v 22 E tüg'ócɨy tijaty miich ajcxy mbɨjctzooyb huen ytɨmytijyɨty, pen mmɨbɨjcp ajcxy, mbaadɨp ajcxy. 
\s1 Jesús ycötújcɨn 
\p  
\v 23 Co Jesús yja'ty Jerusalén, chi ytɨgɨɨy jadüg'oc ma Dios ytɨjc. E jiiby anajty yaj'ixpɨcy je mayjäy, chi ñimiinɨ je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz judío mɨjjäydɨjc ajcxy. Chi ajcxy y'amɨdoohuɨ: 
\p ―¿Ma cötujcɨn tɨ mbaady co jadu'n mduñ tzajtɨgoty? ¿Pɨn jada cötujcɨn tɨ xymöy? 
\p  
\v 24 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Nañ jadu'n ɨɨch miich ajcxy nyaj'amɨdoohuamy tüg ayuc. Pen m'adzooyb ajcxy jada ayuc, huin'it ɨɨch miich ajcxy nyajnɨmähuɨpy ti cötujcɨn ɨɨch mɨɨd nduñ huɨdijaty.  
\v 25 ¿Pɨn quejxy je Juan, je Bautista, yajnɨɨbejtpɨ, Dios o jäy ajcxy? 
\p Chi ajcxy ñayñɨmáayɨgɨxy miñ xyipy: 
\p ―Co ixyipy ajt n'adzoohuɨm co Dios Juan quejx, huin'it xy'adzoohuɨm: “¿Na'amy co miich ajcxy ca' mmɨbɨjcy Juan?”  
\v 26 Per nañ jadu'n ca' huaad nmɨnaanɨm co jäy ajcxy yajnïbɨjcy Juan, com nejhuɨɨyɨm co yɨ mayjäy mɨbɨjccɨxy co je' anajty Dios tüg y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ. 
\p  
\v 27 E paady ajcxy jadu'n adzooy Jesús: 
\p ―Ca' ɨɨch ajcxy nejhuɨɨygɨxy. 
\p Huin'it Jesús ymɨnañ: 
\p ―Nañ jadu'n ɨɨch ca' nigapxa'ñɨch pɨn je' ycötujcɨn mɨɨd nduñɨch huɨdijaty. 
\s1 Je metzpɨ ung ijxpejt 
\p  
\v 28 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―¿Nej m'oc'ixy m'ocjaygugɨ' jadayaabɨ ixpejt? Tüg je yëydɨjc ymɨɨd anajty metz je' ymang. Chi nɨmay je mɨjpɨ: “Nɨcx cham m'octuñ ma ɨɨch n'uva cam.”  
\v 29 Huin'it je' ymang y'adzoohuɨ: “¡Ca' nnɨcxa'ñɨch!” Chi jaccohueeñyɨ je' ymang yhuinmaydɨgajch, chi ñɨcxy tumbɨ.  
\v 30 Chi je ungdeedy oy ixy je ymang mutzpɨ. Chi nañ jadu'n nɨmaay co huen nɨcxy tuñ. Chi je' ymang mutzpɨ y'adzooy: “Oy, cham nɨ́cxɨbɨch.” Per ca' ñɨcxy.  
\v 31 ¿Huɨdi je' nidügtɨ ycuyduuñ nej anajty yteedy tzocy? 
\p Chi ajcxy ymɨnañ: 
\p ―Je' ymang mɨjpɨ huɨdibɨ jayɨjp nɨmay. 
\p Huin'it Jesús nɨmay ajcxy: 
\p ―Janch tɨy'ajt jadu'n nej nɨmaaygɨxy co je huɨdibɨ ajcxy yajcogüejtpɨ etz je töxyjäy ajcxy huɨdibɨ tundɨgooyb mɨɨd yëydɨjc, je' ajcxy tɨgɨ̈huamb jayɨjp ma Dios y'ane'my jiiby tzajpjoty, ca'ydɨ miich ajcxy.  
\v 32 Paady ycɨxpɨ oy ymiiñ je Juan huɨdibɨ jäy ajcxy yajnɨɨbejt, Juan yajni'ixɨɨygɨxy je mayjäy nej ajcxy jëbɨ yjothuimbidɨpy ma Dios. E miich ajcxy ca' mɨbɨjcy jadu'n nej Juan ymɨnañ. Per je' ajcxy huɨdibɨ yajcogüejtp etz je töxyjäydɨjc huɨdibɨ tundɨgooyb mɨɨd yëydɨjctɨjc, ymɨbɨjc je' ajcxy Juan. Oy miich ajcxy mja'ijxy, per ca' mjothuimbidaangɨxy etz ca' mɨbɨgaangɨxy. 
\s1 Je naymɨduunɨptɨjc jɨbɨcjäybɨ ajcxy y'ijxpejt 
\p  
\v 33 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Oc'amɨdoo'ijtcɨx jadayaabɨ ijxpejt. Ji anajty tüg je huɨdibɨ nihuindzɨn'ajtp mɨjpɨ je tundac. Chi je cogam uvas cojy ma je ytundac etz jügajy. Chi yaj'oyɨɨy ma anajty jëbɨ je uvas ñɨɨ yajnïgɨdägaanɨ. Nañ jadu'n cojy tüg tzaaboch cɨxpɨ, jɨgɨx jëbɨ cuend'aty ycam. Co yaj'oyɨyday, chi je cogam yejcy pɨjctzoy je ycam ma je jäy ajcxy huɨdibɨ naymɨdunaanɨp. Chi oy choonɨ je cogam nɨcxy viaje tumbɨ.  
\v 34 Je huin'it tiempo co yhuaad'ajtnɨ je cosecha, chi je cogam quejxy nijëjɨty ytumbɨ jɨm ma huɨdibɨ anajty tɨ yajpɨjctzoy je ñaax co huen möyii je huɨdibɨ yɨ' paadaanɨp.  
\v 35 Per je jäy huɨdibɨ anajty tɨ naax pɨjctzoy, chi ajcxy majch je tumbɨ. Chi ajcxy ooy huinhuojpy jɨjphuojpy tüg. Chi ajcxy huingäch jɨjpcäch jadüg. Chi ajcxy je mɨdugɨɨgpɨ yaj'o'cy.  
\v 36 Chi je conaax cogam huingbɨ ytumbɨdɨjc quejxy. E nañ jadu'n ajcxy oy tungɨxy jadu'n nej anajty tɨ tungɨxy je jayɨjp'atypɨ.  
\v 37 Chi ycɨ'm'ung oy quejx cogɨxɨɨyñɨ. Hue' jot'ajtɨ co yajmɨj'adɨɨyb je' y'ung.  
\v 38 Per co ajcxy je tumbɨdɨjc ijxpaty je cogam je' y'ung, chi ajcxy ñaygapxɨ: “Tzoc ajt yaj'o'cɨm je cogam ymang, com yɨ' je' mɨhuɨ'mamb je' yteedy je yjugy'ajtɨn je ypɨdägy. E co ajt nyaj'o'cɨm, chi ɨɨch ajt nmɨhuɨ'mɨm je cam.”  
\v 39 Chi ajcxy majch je cogam ymang. Chi ajcxy huijtzpɨdzɨmy ma je tundac. Chi oy yaj'öccɨxy. 
\p  
\v 40 Huin'it Jesús ymɨnañ: 
\p ―Co anajty tɨ miiñ je conaax je cogam, ¿ti jada' y'octunɨpy mɨɨd je tumbɨdɨjc ajcxy? 
\p  
\v 41 Chi je teedytɨjc etz mɨjjäydɨjc y'adzooy: 
\p ―Je cogam yaj'ögɨpy yɨjiibɨ jɨbɨcjäydɨjc, ca' ajcxy pa'ayoohuɨpy, etz yegɨpy je uvas cam pɨjctzoy ma je huingbɨ jäy huɨdibɨ yegɨpy je pɨdägy huɨdibɨ cogam paatɨp. 
\p  
\v 42 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―¿Nej ca'nɨ miich ajcxy mgapxy ma miiñ jaaybety ma Dios ñecyɨ? Jadu'n ymɨnañ: 
\q1 Je yëydɨjc huɨdibɨ je jäy ajcxy ca' anajty tzocy, Dios tɨ pɨdägy mɨj'ane'mbɨ. Tɨm jadu'n nipaady nej tüg tzaa oybɨ huɨdibɨ je pojtzpɨdɨjc ca' ajcxy yajtuna'ñ, e je' je' oy tɨ yhuɨ'mnɨ ma anajty yjaccopɨcyɨty. Je Huindzɨn Dios jada tung tɨ tuñ, e ooy oy n'ijxɨm yɨ' ytung. 
\m  
\v 43 E paady jadu'n ɨɨch miich ajcxy nɨmäy co miich ajcxy myajpɨga'ñ yɨ m'it mlugar jiiby tzajpjoty ma Dios y'ane'my etz yajmöhua'ñ je huingbɨ jäy je huɨdibɨ amuumdügjot naygɨ̈yejcɨp ma Dios.  
\v 44 Pɨnjaty ca' cöbɨga'ñ jada mɨj'ane'mbɨ, ayo'n ypadaamb, ytɨmnipatp nej jɨhuɨ̈y jɨm ycɨjxcɨday ma je tzaa nïcx, tɨjhuïdz yjajtähuɨpy. O pen je mɨj'ane'mbɨ mɨdziptzoñ je jäy, chi ytɨgoydähuɨpy ajcxy, tɨm jadu'n nej jɨhuɨ̈y je tzaa ñigɨdaagoodyii ajcxy, e janch jaam püx nɨcxy yjaty. 
\p  
\v 45 Co ajcxy mɨdooy, chi je teedytɨjc etz je fariseostɨjc huinjɨhuɨɨy co yɨ' ajcxy yajnigapxyp,  
\v 46 chi Jesús ajcxy jamadzaañ. Per tzɨgɨɨyb anajty ajcxy mɨɨd je mayjäy, je' co je mayjäy anajty mɨbɨjccɨxy co Jesús najtzcapxɨɨyb Dios ytɨy'ajt. 
\c 22  
\s1 Je ijxpejt ma jäy anajty pɨjcpɨdɨjc nixɨɨduuñ 
\p  
\v 1 Chi Jesús jadüg'oc ytɨgɨɨy capxp mɨɨd ijxpejt, ymɨnañ jadu'n: 
\p  
\v 2 ―Je Dios y'ane'mɨn jadu'n nipaady nej je rey ymang ocnixɨɨduñ co tɨ ypɨcy.  
\v 3 Chi je rey quejxhuäcxtay je ytumbɨ co huen nɨcxy huoomujctaaygɨxy je huɨdijaty anajty tɨ yaj'nɨmaaygɨxy co míingɨxɨpy ma ytuna'ñyii yjada'ñyii je pɨjcɨn. Per ca' je' ajcxy ymiina'ñ ma je pɨjcɨn nixɨɨduñ.  
\v 4 Chi quejxnɨp huingbɨ ytumbɨ, nɨmay ajcxy: “Nɨmaaygɨx je tɨɨbɨ oy jayɨjp'aty mnɨmaaygɨx jadu'n co huen mmiingɨxy ma yam je caayɨn uucɨn ni'ixɨ' y'ity. Tɨ je huaj nïcxpɨ nyaj'ögyɨch. E ni'ixɨ' ijttaayñɨ, huen miiñ ajcxy ma je pɨjcɨn ytuna'ñyii yjada'ñyii.”  
\v 5 E je' ajcxy tɨɨbɨ anajty yaj'nɨmaaygɨxy, ca' ajcxy je' ytɨmy tuñ cuendɨ. Nijëjɨty ajcxy ñɨcxy ma ytundac. Nijëjɨty ajcxy ñɨcxy toocp yejcp;  
\v 6 e nijëjɨty ajcxy majch je rey yquejxyöybɨ ajcxy, chi ajcxy oy chaachytuñ, chi yaj'o'cy.  
\v 7 Chi je rey ooy chachjotma'ty. Chi je soldados ajcxy quejxy co huen nɨcxy yaj'öctäyii je jäyyaj'öcp ajcxy etz ytoydähuɨp je ycajp.  
\v 8 Chi je rey nɨmay je ytumbɨ ajcxy: “Ni'ixɨ' ijttäy ma jadayaabɨ je pɨjcɨn yajnixɨɨduna'ñ. Per je huɨdibɨ ajcxy tɨ yajnɨmäy ca' ajcxy mɨhuaadɨty co ymíingɨxɨpy.  
\v 9 Nɨcx miich ajcxy majaty jäy yjɨɨn ytɨjc. Nɨmaaygɨxy tüg'ócɨy pɨnjaty ajcxy mbaty, co huen miingɨxy ma je pɨjcpɨ.”  
\v 10 Chi ñɨcxy je rey ytumbɨ ajcxy. Chi ajcxy mɨɨdmiinday je mayjäy, je oyjäybɨ etz je jɨbɨcjäybɨ. Chi y'ujtztay je rey ytɨjc mɨɨd je mayjäy.  
\v 11 Huin'it je rey ytɨgɨɨy mayjäyjoty, ixa'ñ anajty huɨdijaty tɨ yajhuomiñ. E jiiby tüg yëydɨjc tɨ ijxpaty huɨdibɨ ca' anajty tɨ ñayxoxyii, jadu'n nej jäy nayxójxɨgɨxy co ajcxy nɨcxy ma tüg pɨjcɨn.  
\v 12 Huin'it je rey mɨnañ: “Mɨgüg, ¿nej ya tɨ mdɨgɨ̈y tɨgoty, e ca' mxojx mɨɨdɨty nej ypaadyii?” E je yëydɨjc amoñyɨ je' yhuɨ'my.  
\v 13 Chi je rey nɨmay huɨdibɨ anajty jɨm pubejtp: “Cɨ̈xotz tecyxotz jada yëydɨjc etz pɨdäg agootztuuby. E jiiby yjɨ̈huɨpy yäxɨpy, jiiby ytɨɨtz huinqueedɨp mɨɨd jotmay.”  
\v 14 Com may je jäy ajcxy huɨdibɨ tɨ yajhuooy, e hueenɨ ajcxy huɨdibɨ tɨ yajhuin'ixy. 
\s1 Je cogüejtɨn ñimɨydägy 
\p  
\v 15 Je huin'it tiempo je fariseos ajcxy tuuñ quipxycapxy co anajty xɨ̈huaangɨxy nïhuambedaangɨxy Jesús.  
\v 16 E jadu'n ajcxy quejxy ma Jesús yajpaady naagɨty huɨdibɨ mɨnɨcxpejt je fariseos ajcxy ytɨy'ajt etz naagɨty huɨdibɨ mɨjnɨcxpejt je Herodes ytɨy'ajt. Chi ajcxy Jesús nɨmay: 
\p ―Huindzɨn, nejhuɨɨybɨch ɨɨch ajcxy co miich mgapxy je tɨy'ajt. Tudägy myaj'ixpɨcy jäy ajcxy jadu'n nej huaad ajcxy cuychɨnaaygɨxy Dios ytɨy'ajt. E ca' mgüendɨtuñ nej jäy ajcxy ymɨnaangɨxy. Tú'cɨy miich mduñ mɨɨd comeeñyjäy etz mɨɨd ayoobtɨjc, ca' huin'ixpety myaj'ixpɨcy.  
\v 17 Nejhuɨ̈huamy ɨɨch ajcxy nej miich mɨna'ñ pen tɨy'ajt jadu'n: ¿Nej ndundɨgooyɨm ma Dios ycötujcɨn, co ngüejtɨm ma César, je romano mɨj'ane'mbɨ? 
\p  
\v 18 Per Jesús ñejhuɨɨyb anajty ajcxy yjɨbɨc-huinma'ñ, e chi ajcxy nɨmay: 
\p ―Ooy miich ajcxy naybɨdáacɨgɨxy nej jɨhuɨ̈y ooy mdudägyɨty, e ca' yjanchɨty. ¿Na'amy co ajcxy xychachjot'ixy xychachhuinma'ñ'ixyɨch?  
\v 19 Yaj'ijxcɨch tüg meeñ huɨdi mɨɨd mɨgüéjtɨgɨxy César. 
\p Chi ajcxy mɨmiiñ tüg meeñ.  
\v 20 Chi co Jesús y'ijxy je meeñ, chi yajtɨɨy: 
\p ―¿Pɨn y'ahuɨnax e pɨn yxɨɨ cɨxjaay ma jada meeñ? 
\p  
\v 21 Chi ajcxy y'adzooy: 
\p ―Je romano mɨj'ane'mbɨ y'ahuɨnax etz yɨ' yxɨɨ. 
\p Huin'it Jesús je' ajcxy nɨmay: 
\p ―Mo' je César huɨdibɨ yɨ' yjë'ajtpy, etz mo' Dios huɨdibɨ Dios yjë'ajtpy. 
\p  
\v 22 E co ajcxy jadu'n mɨdooy, chi ajcxy ooy jɨhuɨɨy huinmay. Chi ajcxy ixmajch Jesús, e ñɨcxnɨ ajcxy. 
\s1 Yaj'amɨdooy ajcxy je jugypɨjcɨn co pɨn tɨ y'ögy 
\p  
\v 23 Je huin'it xɨɨ je saduceos ajcxy oy ixy Jesús. Yɨ' ajcxy ymɨna'ñ co ca' yjugypɨga'ñ je öcpɨ ajcxy. E jadu'n ajcxy huinma'ñ pɨdägy, e ymɨnaangɨxy: 
\p  
\v 24 ―Huindzɨn, jadu'n miiñ ma Moisés ycötújcɨn co je yëydɨjc huɨdibɨ ypɨjcychɨnaayb mɨɨd ytöxyɨjc, e pen öcp je yëydɨjc, e ca' ni tüg y'ung yajhuɨ'my, copɨcy co co'öcytöxyjäy ypɨjctɨgadzɨpy mɨɨd je yëydɨjc ymɨguëx.  
\v 25 Pues jii ma ɨɨch ajcxy anajty tüg quëx je yëydɨjc nihuɨxtujc. Je unggoob ypɨjcy, e chi ix'ögy ytöxyɨjc, e ca' ni tüg y'ung yajhuɨ'my. Chi je mɨguëx ypɨjctɨgajch mɨɨd je töxyjäy.  
\v 26 Nañ jadu'n je mɨmetzpɨ yëydɨjc ix'o'cy ytöxyɨjc. Nañ jadu'n je mɨdugɨɨgpɨ yëydɨjc ix'o'cy ytöxyɨjc. E jadu'n oytuñyii yjadyii mɨɨd je töxyjäy co tɨ anajty mɨɨddzɨnay'abɨdzɨmdäy je nihuɨxtujcpɨ yëydɨjc tüg quëxpɨ. E je nihuɨxtujcpɨ ajcxy ix'o'cy je töxyjäy, e ca' ni tüg y'ung ajcxy yajhuɨ'my.  
\v 27 Chi nañ jadu'n oy y'öcnɨ je töxyjäy.  
\v 28 E co anajty xɨɨ tiempo paty, co anajty Dios yajjugypɨcy yɨ tɨɨbɨ ajcxy y'ögy, ¿huɨdibɨ jada' ajcxy nidügtɨ je yëydɨjc töxyɨjc'adaanɨp je töxyjäy? Com tɨ ajcxy jadu'n nihuɨxtujcpɨ mɨɨddzɨnay'abɨdzɨmgɨxy. 
\p  
\v 29 Chi Jesús je' ajcxy y'adzooy: 
\p ―Miich ajcxy ca' mhuinjɨhuɨ̈y je tɨy'ajt, com ca' mnejhuɨɨygɨxy Dios y'ayuc ytɨy'ajt, e com ni ca' mnejhuɨɨygɨxy je mɨc'ajt huɨdibɨ Dios ymɨɨd.  
\v 30 Pues co anajty yjugypɨjccɨxy je jäy tɨɨbɨ y'öccɨxy, chi ca' ajcxy ypɨga'ñ, e nañ jadu'n ni ca' ajcxy ñaymöhuɨɨyb y'ung huen pɨjccɨxy. Hue' ajcxy yjugy'adaangɨxy chɨnähuaangɨxy jiiby tzajpjoty, tɨm jadu'n nej je ángeles ajcxy chɨnaaygɨxy jugy'ajtcɨxy.  
\v 31 Per je tɨy'ajt co jäy ajcxy tɨɨbɨ y'öccɨxy yjucypɨgaangɨxy jadüg'oc, jëbɨ mbaatcɨxy jada tɨy'ajt ma Dios ñecy. Dios cɨ'm jadu'n mɨnañ:  
\v 32 “Ɨɨch je' je Dios huɨdibɨ Abraham, Isaac etz Jacob yDios'ajtpy.” Com yɨ Dios ca' yɨ' yDios'aty ma yɨ öcpɨ ajcxy. Yɨ Dios Dios'ajtp yɨ' ma yɨ juugypɨ ajcxy. 
\p  
\v 33 E co je mayjäy jadu'n mɨdooy, chi ajcxy ooy tzachjɨhuɨɨy tzachhuinmaay je Jesús y'ixpɨjcɨn. 
\s1 Je ane'mɨn huɨdibɨ ooy ycopɨcyɨty 
\p  
\v 34 E co je fariseos ajcxy nejhuɨɨy co Jesús anajty tɨ yaj'amoñyii je saduceos ajcxy, chi ajcxy ñayyöymujctaayɨ.  
\v 35 E jɨm anajty tüg leyhuindzɨn huɨdibɨ Jesús anajty jot'ijxyp huinma'ñ'ijxyp, chi y'amɨdooy: 
\p  
\v 36 ―Huindzɨn, ¿ma yɨ maybɨ Dios ycötujcɨn, huɨdibɨ yɨ' jaccopɨcyɨp? 
\p  
\v 37 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Tzoc jɨhuɨ' etz yajmɨj'at nHuindzɨn'ajtɨm Dios mɨɨd tüg'ócɨy m'aa mjot, etz mɨɨd tüg'ócɨy m'alma, etz mɨɨd tüg'ócɨy mhuinma'ñ.  
\v 38 Jada je' jadu'n je Dios ycötujcɨn huɨdibɨ jaccopɨcyɨp, etz huɨdibɨ tɨm jayɨjpɨp.  
\v 39 Je mɨmetzpɨ Dios ycötujcɨn jahueengɨ tú'cɨy ñaybadyii mɨɨd je jayɨjpɨ, yɨ' huɨdibɨ jadu'n mɨnamb: “Tzojccɨx jɨhuɨɨygɨx yɨ mmɨgügtɨjc, tɨm jadu'n nej mnaychogyii nayjɨhuɨ̈yii cɨ'm.”  
\v 40 Jada Dios metzpɨ ycötujcɨn jaccopɨcy jacmɨc'ajt mɨɨd ca' jac huɨdibɨ cötujcɨn huɨdibɨ Moisés etz je profetas ajcxy yejc. 
\s1 ¿Pɨn je' y'ung je Cristo? 
\p  
\v 41 E ma anajty jɨm tügmucy yjac'ijtcɨxy je fariseos, huin'it Jesús yajtɨɨy: 
\p  
\v 42 ―¿Nej miich ajcxy huinmay mɨɨd Cristo? ¿Pɨn je' y'apmang? 
\p Chi ajcxy y'adzooy: 
\p ―Je David je' y'apmang. 
\p  
\v 43 Chi Jesús ajcxy nɨmay: 
\p ―¿Na'amy co David anajty tɨ ymɨna'ñ co Cristo hue' je' yɨ' yhuindzɨn? Jadu'n tɨ capxy David anajty mɨɨd je Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt, ymɨnañ: 
\q1  
\v 44 Je Huindzɨn Dios nɨmay ɨɨch nHuindzɨn: “Ɨña' ma ɨɨch n'a'oy'amy, ixtɨ coonɨ ɨɨch miich nyajmɨmadägɨp ma je mmɨdzip ajcxy.” 
\m  
\v 45 ¿Nej jëbɨ David ymɨj'ap'adyii je Cristo? Com David cɨ'm ymɨnañ co Cristo yɨ' je' yhuindzɨn. 
\p  
\v 46 E nitüg'aa ajcxy yca'adzohuimbijty. E jadu'n nej je xɨɨ tiempo yjacnɨcx anajty ca' ni pɨn ocjacyajtɨɨyñɨ huɨdijaty ayuc. 
\c 23  
\s1 Jesús xɨ̈y ajcxy je fariseos etz escribas 
\p  
\v 1 Chi Jesús nɨmay je mayjäy etz yɨ' ydiscípulos ajcxy: 
\p  
\v 2 ―Je escribas etz je fariseos ajcxy chachnaygömáayɨgɨxy co yɨ' ajcxy jajtp nej capxtɨ'cxɨpy je cötujcɨn huɨdibɨ Moisés yjaay jecy'ajty.  
\v 3 Oy co ajcxy mguydunɨpy jadu'n nej yɨ' ajcxy xyaj'ixpɨjccɨxy Dios y'ayuc, capxymɨdoogɨx nej xyñɨmaaygɨxy per ca' mdungɨxy huɨdibɨ yɨ' ajcxy ytumb, com yɨ' ajcxy oy ycapxcɨxy e ca' ajcxy cuydungɨxy.  
\v 4 Yɨ' ajcxy nɨgo yajcojcɨxy canaag costumbre huɨdi je jäy ajcxy ca' mɨmadäga'ñ, e ca' ajcxy pa'ayoy je jäy, tɨm jadu'n nipaady nej jɨhuɨ̈y tüg tzɨmy tɨ mooygɨxy jemxypɨ huɨdibɨ ca' je jäy ajcxy mɨmadäga'ñ, e yɨ escribas etz fariseos ajcxy ni ca' ycɨ̈huäx yajpaadaangɨxy je tzɨmy.  
\v 5 Tüg'ócɨy huɨdi yɨ' ajcxy ytumyb, je' ajcxy ytumyb co huen jäy ajcxy ixyii, jaydëbɨ yajcömay ajcxy. Yɨ' ajcxy yajhuimboc-huɨɨnɨ́ɨyɨgɨxy etz ñayyajcɨ̈huɨɨnɨ́ɨyɨgɨxy Dios y'ayuc. Nayxojxcɨxy mɨɨd huit yooñjatypɨ co chachcömayaangɨxy.  
\v 6 Ooy ajcxy tzocy ɨñaybejt ma je' ɨñäy je ane'mbɨ ma jäy ajcxy yxɨɨduñ. Ooy ajcxy tzocy yɨ cödumbɨ ɨñaybejt ma je naymujctac.  
\v 7 Yɨ escribas etz fariseos ajcxy oy tzojccɨxy co ajcxy yajcapxpoocxɨp huindzɨgɨ'ñ'amy mayjäyduum. Etz nañ jadu'n ajcxy tzocy co jäy ajcxy yajmɨj'adɨɨyb nej huindzɨndɨjc ixpɨcytɨjc.  
\v 8 Miich ajcxy ca' jadu'n m'a'ɨxɨ̈huɨpy co ajcxy xytijɨpy huindzɨn com nidüg'ócɨy miich ajcxy mnaymɨgüg'ájtɨgɨxy, etz tügpajc je' huɨdibɨ miich ajcxy mhuindzɨn'ajtpy yɨ' je' Cristo.  
\v 9 E nañ jadu'n miich ajcxy ya naaxhuiñ, ca' oy ni pɨn mdeedy'adɨɨyb co mɨɨd miich ajcxy tügpajc je mDeedy, huɨdibɨ jiiby tzajpjoty.  
\v 10 E nañ ni mganaydijɨɨyb ajcxy mɨj ane'mbɨ, com yɨ Cristo je' tügpajc miich ajcxy mmɨj'ane'mbɨ.  
\v 11 Je pɨn jaccapxymɨdoob ymɨgügtɨjc, je' je' mɨj'ajtɨn mɨɨd ma miich ajcxy.  
\v 12 Pɨnjaty huɨdibɨ cɨ'm naygömayɨp, tzöydu'nbaadɨp je', e pɨnjaty naybɨdaacɨp nicy xeemy, je' je' capxpaady y'idɨpy. 
\p  
\v 13 ¡Ay miich ayoob ajcxy fariseos etz escribas ajcxy! Miich ajcxy mnaybɨdáacɨgɨxy nej jɨhuɨ̈y ooy mdudägyjäy, e ca' yjanchɨty. Miich ajcxy mgoyüchpy je Dios ytɨy'ajtɨn nej huaad jäy ajcxy ytɨgɨ̈y jiiby tzajpjoty ma Dios y'ane'my. Ni miich ajcxy mgatɨgɨɨygɨxy, e nañ ni mga'a'ɨxɨɨygɨxy co huingbɨ ytɨgɨ̈huɨp. 
\p  
\v 14 ¡Ay miich ayoob ajcxy fariseos etz escribas ajcxy! ¡Miich ajcxy m'aanɨɨdacp! Miich ajcxy myajcɨjxtaayɨ yɨ co'ögy ytöxyjäy ypɨdägy mɨɨd ajcxy m'adzojcɨn, e mdungɨxy ooy jecy tzajpcapxycapxɨɨ, jɨgɨx capxpaady mbɨdzɨmɨpy. Dios nïgɨ chaachytunɨp miich ajcxy mɨɨd mbocy ycɨxpɨ, ca'ydɨ jac pɨn jäy. 
\p  
\v 15 ¡Ay miich ayoob ajcxy fariseos etz escribas, miich ajcxy naybɨdaacɨgɨxy tudägy, e ca' yjanchɨty! Mhuinyöy'abɨdzɨmyb miich ajcxy je naaxhuiñybɨ, co mgapxhuäcxa'ñ je m'ixpɨjcɨn ma je tügpɨ jäy. E co ajcxy je' myajmɨbɨcy, huin'it mejtz jadu'ñyɨ je pocy anajty mɨɨdɨty je jäy, ca'ydɨ miich ajcxy. 
\p  
\v 16 ¡Ay miich ayoob ajcxy huɨdibɨ jadu'n ɨdɨɨtzp nej tügɨ huintzpɨ huinhuoy! Miich ajcxy mɨnamb co pen tüg jäy tuñ yhuandaacɨn, e ɨɨbaatɨ capxpaatɨ Dios ytɨjc, chi ca' cuyduñ je huandaacɨn. Per pen ɨɨbatpy capxpatpy je oorɨ huɨdibɨ jiiby ma Dios ytɨjc, huin'it janchtɨy cuyduñ je huandaacɨn.  
\v 17 Tzuudɨjc locɨdɨjc huɨdibɨ ca' huinjɨhuɨ̈y je tɨy'ajt. ¿Huɨdibɨ jaccopɨcyɨp: je oorɨ o je Dios ytɨjc ma je oorɨ yoxy ity? 
\p  
\v 18 Nañ jadu'n miich ajcxy mɨna'ñ: “Pen tüg jäy huandaacɨn tuñ, e capxpaady je altar ma Dios yajhuindzɨgɨ̈y, chi ca' cuyduñ je huandaacɨn. Per pen capxpaady je huindzɨgɨ'ñ tzüch ma je altar ma Dios yajhuindzɨgɨ̈y, chi cuyduñ yhuandaacɨn.”  
\v 19 ¡Tzuudɨjc locɨdɨjc huɨdibɨ ca' huinjɨhuɨ̈y je tɨy'ajt! ¿Huɨdibɨ jacmɨj'ajtɨn ymɨɨd je huɨdibɨ tɨ yajyoxy o je altar?  
\v 20 Pɨnjaty capxpatp je Dios ytɨjc ma Dios yajhuindzɨgɨ̈y y'agapxmuctaayb anajty huɨdijaty jiiby yajpaatp ma Dios yajhuindzɨgɨ̈y.  
\v 21 Pɨnjaty capxpatp je Dios ytɨjc, ca' anajty jëyɨ capxpaady Dios ytɨjc, nañ ycapxpatp anajty Dios huɨdibɨ jiiby tzɨnaayb.  
\v 22 Pɨnjaty capxpatp je tzajp, nañ capxpatp anajty Dios y'ane'mdac quipxyɨ mɨɨd Dios huɨdi tzɨnaayb jiiby. 
\p  
\v 23 ¡Ay miich ayoob ajcxy fariseos etz escribas ajcxy, huɨdi naybɨdaacɨp tudägy, e ca' yjanchɨty! Miich ajcxy mooyb Dios je tügpɨcy je majcpɨ huɨdibɨ je' paatɨp, ixtɨ yɨ tzajnɨmang, yɨ ruda etz je pi'c'ujtz'ay ung. Per ca' ajcxy mduñcuentɨ je cötujcɨn huɨdibɨ jaccopɨcyɨty. Miich ajcxy ca' mdzɨnäy tɨydudägy mɨɨd je mɨgügtɨjc. Miich ajcxy ca' mmɨɨdɨty pa'ayo'n mɨɨd je' ajcxy huɨdibɨ ayoob jottɨgooyb, etz ca' mmɨbɨjccɨxy Dios. Jada ixyipy ajcxy mbaadumyb, e mooygɨxy Dios je tügpɨcy je majcpɨ.  
\v 24 ¡Tzuudɨjc locɨtɨjc! Miich ajcxy tɨ m'anajxyp je uux, e mgojɨɨnnaaxcɨxy je camello, je mɨjpɨ ɨyujc. 
\p  
\v 25 ¡Ay miich ayoob ajcxy fariseos etz escribas ajcxy, miich ajcxy naybɨdaacɨp nej tudägy jäy, e ca' yjanchɨty! Jiiby jotjoty huinma'ñyjoty miich ajcxy mɨɨdɨty jɨbɨcpɨ. Miich ajcxy mɨɨd je ca'oy'ixɨɨ etz je adzojcɨn. Tɨm jadu'n nipaady nej jɨhuɨ̈y myajhuächpy ajcxy yɨ tasɨ ninïcx yɨ texy ninïcx, e chi myajhuɨ'my jɨbɨcpɨ ma tasɨjot ma texyjot.  
\v 26 ¡Tzuudɨjc miich ajcxy! Jayɨjp yajhuädz jiiby jotjoty texy tasɨ, huin'it huɨ'm nañ jadu'n huädz nïgɨx'amy. 
\p  
\v 27 ¡Ay miich ayoob ajcxy fariseos etz escribas ajcxy, miich ajcxy naybɨdaacɨp nej tudägy jäy, e ca' yjanchɨty! Jadu'n miich ajcxy nipaady nej öcpɨ jut. Je öcpɨ jut nïgɨx janch oy yquëxɨ̈gy, per jiiby jutjoty ujtz jiiby mɨɨd je öcpɨ pajc etz mɨɨd jɨbɨcpɨ.  
\v 28 Jadu'n ajcxy mguëxɨ̈gy mayjäyduum nej jɨhuɨ̈y ooy m'oyjäyɨty, per jiiby jotjoty mɨɨd jɨbɨc-huinma'ñ. 
\p  
\v 29 ¡Ay miich ayoob ajcxy fariseos etz escribas ajcxy, miich ajcxy naybɨdaacɨp nej tudägy jäy, e ca' yjanchɨty! Miich ajcxy mgo'abojtzcɨxy yajxon je öcpɨ jut ma profeta ajcxy ñaaxtɨgɨɨy, etz mxoxy ajcxy mɨɨd je pɨjy ma ñaaxtɨgɨɨy je tudägy jäy ajcxy,  
\v 30 e miich ajcxy nayñɨmaayɨgɨxy miñ xyipy: “Co ixyipy anajty n'octzɨnaayɨm jecy'ajty ca' ngapubejtɨm co ajt nmɨj'ap nmɨjteedy yaj'ögy je profetas ajcxy etz je tudägy jäy ajcxy.”  
\v 31 Mɨɨd jada ycɨxpɨ miich ajcxy nejhuɨɨyb co miich ajcxy m'ap'adyii mdeedy'adyii je jɨbɨcjäydɨjc ajcxy huɨdibɨ yaj'öc je profetas.  
\v 32 ¡Miich ajcxy yajcɨ́jxcɨxy je jɨbɨcpɨ huɨdibɨ ajcxy mmɨj'ap mmɨjteedy yajtzondac! 
\p  
\v 33 ¡Jadu'n miich ajcxy nipaady nej mayxoox! Ca' miich ajcxy madägɨpy cöguëgɨpy je tzaachypɨ jiiby ayoodactuuby.  
\v 34 E paady nguexaamybɨch ma miich ajcxy profetas etz huɨdibɨ ixpɨcyɨp ma Dios y'ayuc, etz huɨdibɨ xyaj'ixpɨgamb ajcxy yɨ Dios ñecy. Per miich ajcxy myaj'ögamyb myajcruutzpedamyb nijëjɨty, etz nijëjɨty mgoxamyb mhuobamyb ajcxy jiiby tzajtɨgoty etz m'ixhuɨdida'ñ mbahuɨdida'ñ ajcxy cajp cajp.  
\v 35 Je mɨjpocy xyñigɨdaccoda'ñ miich ajcxy, jadu'n nej je oyjäy ñɨ'py temy yojcy jecy'ajty, oga'ñ chondacy mɨɨd je oyjäy Abel etz ycogɨxɨ̈y mɨɨd Zacarías, je Berequías y'ung huɨdibɨ miich ajcxy mmɨj'ap mmɨjteedy myaj'o'c jiiby tzajtɨgoty ma altar.  
\v 36 Janch tɨy'ajt jadu'n nej nɨmaaygɨxy co je mɨjpocy ñigɨdaccoda'ñ je jäy ajcxy huɨdibɨ tzɨnaayb jadachambɨ tiempo. 
\s1 Jesús yäxy mɨɨd Jerusalén cajp ycɨxpɨ 
\p  
\v 37 ¡Miich ajcxy Jerusalén jäy! ¡Miich ajcxy Jerusalén jäy! Jerusalén jäy huɨdibɨ jecy'ajty yaj'ögy je profetɨtɨjc etz ycögächpy ajcxy je Dios ycogapxy. Canaag'oc tɨ njayajtügmujctähua'ñɨch miich ajcxy, jadu'n nej tzeydaj yajtügmujctäy je' y'ung ma yqueec pät, per miich ca' m'a'ɨxɨɨygɨxy.  
\v 38 Oc'ix miich ajcxy nej mdɨjc abac yhuɨ'maangɨxy.  
\v 39 Janch tɨy'ajt jadu'n nej nɨmaaygɨxy co camɨna miich ajcxy xy'ixɨpyɨch jadüg'oc, ixtɨ coonɨ paadɨpy je xɨɨ je tiempo co jäy ajcxy ymɨna'nɨpy: “Cömay yɨ huɨdibɨ miimb mɨɨd nhuindzɨn Dios yxɨɨ etz ymɨc'ajt.” 
\c 24  
\s1 Jesús ymɨna'ñ co Dios ytɨjc yhuindɨgoyɨpy 
\p  
\v 1 Ma anajty Jesús tɨ ypɨdzɨmnɨ ma Dios ytɨjc, nɨcxp anajty, huin'it Jesús ydiscípulos ajcxy ñimɨjhuäcɨ. Yɨ' ajcxy anajty yaj'ixɨydähuamyb je Dios ytɨjc, com ooy anajty chachmɨjtɨjcɨty. 
\p  
\v 2 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Huindɨcx miich ajcxy jada maybɨ mɨjjaty ytɨjc. Miinɨpy xɨɨ tiempo mɨna tüg'ócɨy jada tɨjc nɨcxy yhuɨ'my taj xit, ca' ma tzaamacxy. Huindɨgoydähuɨpy tüg'ócɨy. 
\s1 Je tɨy'ajt ma ca'nɨ naaxhuiñybɨ ycɨxa'ñyɨ ytɨgoya'ñyɨ 
\p  
\v 3 Chi oy ñɨcxnɨ ajcxy ma Olivos cögop. E co anajty jɨm, Jesús y'ɨñäy, chi ñɨmaayɨ ameech je' ydiscípulos ajcxy: 
\p ―Ɨɨch ajcxy nejhuɨ̈huamyb mɨna jëdu'n ytuna'ñyii yjada'ñyii. ¿Ti je' quëxɨ̈gamb co anajty miich mhuimbida'ñ ya naaxhuiñ, e co anajty je naaxhuiñybɨ ytɨgoya'ñ? 
\p  
\v 4 Chi Jesús nɨmay ajcxy: 
\p ―Mnaygüend'adɨɨb ajcxy, ca'ydɨ pɨn xyhuin'ɨɨngɨxy.  
\v 5 Ooy mayjäy ñaybɨdägáanɨgɨxy mɨɨd ɨɨch nxɨɨ, naybɨdägáanɨgɨxy co je' ajcxy je Cristo, ymɨna'na'ñ ajcxy: “Ɨɨch je' je Cristo.”  
\v 6 Co miich ajcxy ayuc mɨdohuɨpy co jäy ajcxy chachtziptungɨxy ñayñibɨdɨ̈gɨgɨxy xɨ ya, chi ca' ajcxy mdzɨgɨ́ɨygɨxɨp, com ooy ycopɨcyɨty co jadu'n jayɨjp ytunɨɨyb yjadɨɨyb. Ca' nan hue' je' anajty tɨm cɨjxp tɨm tɨgooyb je xɨɨ je tiempo.  
\v 7 Nayñibɨdɨ̈gɨɨb naax cajp mɨɨd huɨngbɨ naax huingbɨ cajp, e gobierno mɨɨd huingbɨ gobierno. E miinɨp mɨc'ujx canaag'it etz mɨj yuu etz mɨj pa'm xɨ ya.  
\v 8 Jada tzaachypɨ ayo'n oga'nɨ anajty chondägy huɨdibɨ nmɨnaxaanɨm nyajnaxaanɨm.  
\v 9 Huin'it xɨɨ huin'it tiempo miich ajcxy myajcɨ̈yegɨpy, jɨgɨx xychaachytúngɨxɨpy e xyaj'ögɨxɨpy. E tüg'ócɨy je maynaaxhuiñyjäy xyca'ixáangɨxɨpy, mɨɨd ɨɨch nxɨɨ ycɨxpɨ.  
\v 10 Je huin'it tiempo may je jäy ajcxy yajtɨgoya'ñ ymɨbɨjcɨn. E nañ jadu'n ñayca'oy'ixáanɨgɨxy etz ñayñigapxáanɨgɨxy ñi'ojɨ̈huáanɨgɨxy miñ xyɨpy.  
\v 11 Ooy may quëxɨ̈gaangɨxy aanɨɨdaacpɨdɨjc mɨna'naangɨxy co Dios y'ayuc ytɨy' ajt nimɨydacɨ, e mayjäy oy huin'ɨɨnaangɨxy.  
\v 12 E je' co ajcxy xɨɨ jɨmɨjt ñajtznïnɨcxɨɨyñɨ jac tɨm nïgɨ jɨbɨcpɨ tunaangɨxy, ca' ajcxy y'ocnaychójcɨnɨpy miñ xyɨpy.  
\v 13 Per pɨnjaty tɨydudägy panɨcxp je mɨbɨjcɨn, je' ajcxy ypaadɨp y'alma nïdzoocɨn.  
\v 14 Copɨcy co jayɨjp yajcapxhuäcxa'ñ huindu'ñybɨ naaxhuiñybɨ Dios y'ayuc ytɨy'ajt jemybɨ, jaydëbɨ jäy ajcxy nidüg'ocɨy nejhuɨ̈y Dios ytɨy'ajt. Huin'it je naaxhuiñybɨ ycɨjxnɨ ytɨgooyñɨ. 
\p  
\v 15-16 Je profeta Daniel jaay jecy'ajty jada ayuc (miich ajcxy pɨnjaty capx jada necy huinjɨhuɨɨygɨxy) ma mɨnañ: Miich ajcxy co m'ixy pɨnjaty jɨbɨc-huinma'ñ tumb nej ca' ypadyii ma Dios ytɨjc, huɨdibɨ ooy ycodzɨgɨ̈jɨty, chi miich ajcxy huɨdibɨ tzɨnaayb jɨm Judea, co jadu'n m'ijxcɨxy, chi nɨcx mgueectzóocɨxɨpy mɨc'amy ma tungop.  
\v 17 Pɨnjaty huɨdibɨ yajpatp ma ytɨjcnïcx ca' nɨcxy tijaty yajpɨdzɨmy ma ytɨjc.  
\v 18 Yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ yajpatp camjoty, ca' ajcxy huimbidɨpy co yajpɨdzɨmɨpy tijaty ma ytɨjc.  
\v 19 Huin'it tiempo ayo'n ypadamy je töxyjäy ajcxy huɨdibɨ anajty y'ungdzɨm'ijt, e nañ jadu'n je' ajcxy huɨdibɨ mɨɨd y'ungma'xung.  
\v 20 May'ajt ajcxy mbɨjctzoohuɨpy yɨ Dios co jada jadu'mbɨ ayo'n ca' ytunɨɨyb yjadɨɨyb ma anajty ytɨɨchtiempojɨty, etz ma anajty pocxɨnxɨɨjoty.  
\v 21 Huin'it oy ayo'n jotmay ytuna'ñyii yjada'ñyii huɨdibɨ nicamɨna ycatuñyii ycajadyiinɨ mabɨ naaxhuiñybɨ chondägy e nicamɨna jadu'n ycajactunɨɨyb ycajacjadɨɨyb.  
\v 22 Pen ca' Dios capx'aduga'ñ yɨjiibɨ ayo'n xɨɨ ayo'n tiempo, ni pɨn ca' chögɨpy. Per Dios ycapx'adugamy yɨjiibɨ ayo'n tiempo mɨɨd je mɨbɨjcpɨdɨjc ycɨxpɨ huɨdibɨ Dios tɨ huin'ixy.  
\v 23 Co yɨ jadu'mbɨ xɨɨ tiempo anajty ymiiñ, ca' mmɨbɨ́jccɨxɨpy, pen ji pɨnjaty xyñɨmaaygɨxy: “Ijxcɨx, cha yajpaady je Cristo”, o “Jɨm'amy yajpaady je Cristo.” Ca' mmɨbɨ́jccɨxɨpy.  
\v 24 Pues miinɨp jäy ajcxy huɨdibɨ huin'ɨɨnaangɨxy ymɨgügtɨjc. Cɨ'm ñayyajnaxáanɨgɨxy jadu'n nej jɨhuɨ̈y je' yCrístɨty, e ymɨnáangɨxɨpy co capxhuäcxy ajcxy Dios y'ayuc, e ca' yjánchɨty. Ytunɨp ajcxy mɨjhuinma'ñ etz mɨjpɨ ijxpejt, ixtɨ jëbɨ jahuin'ɨ́ɨngɨxɨp je mayjäy huɨdibɨ Dios tɨ yhuin'ixyii. Per ca' Dios a'ɨxɨ̈huɨpy co yhuin'ɨɨnɨɨyb yɨ' yjäy.  
\v 25 Tɨ ɨɨch yɨ' jayɨjpnɨ nigapxɨch.  
\v 26 E co pɨnjaty ajcxy xyñɨmähuɨpy: “Chɨm je' je Cristo mɨjtɨgɨ̈dumb”, ca' ajcxy mninɨcxɨp. O co pɨnjaty ajcxy xyñɨmähuɨpy: “Chiiby je' tɨgoty yhuingoyüch”, ca' ajcxy mmɨbɨgɨpy.  
\v 27 Ɨɨch je' je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, nhuimbidaambɨch ya naaxhuiñ mɨɨd je tɨɨcxɨn je jájɨn, jadu'n nej je huɨdzuc huɨdi tɨɨcxp xɨɨbɨdzɨmyb ixtɨ xɨɨgɨdägy.  
\v 28 Ma je öcp ninïcx yajpaady jɨm ñïmujctähua'ñ je luud ajcxy. 
\s1 Nej jada' je' Dios y'ung ymiinɨpy 
\p  
\v 29 Co anajty tɨ ñaxy je ayo'n xɨɨ ayo'n tiempo, huin'it je xɨɨ ycoodzɨygɨdäga'ñ, je po' ca' ytɨɨcxa'ñ, je madza' ycädähua'ñ etz janch mɨc je tzajp yücxa'ñ.  
\v 30 Co yɨ jadu'mbɨ ytunɨɨyb yjadɨɨyb, chi quëxɨ̈ga'ñ tzajpjoty je ijxpejt co ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, nhuimbida'ñɨch ya naaxhuiñ. E chi tüg'ócɨy je mayjäy tájɨp máyɨp yjɨhuɨ̈huɨpy yäxɨpy, chi ajcxy ixɨpy je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty miñ anajty jocjoty mɨɨd ymɨc'ajt y'oy'ajt.  
\v 31 Chi nguexɨpyɨch ángeles ajcxy co huen mɨc yajxüxy ajcxy ytrompeta, jɨgɨx yöymujctähuɨpy tüg'ócɨy pɨnjaty huin'ijxyp xɨ ya ma ajcxy yajpaady ya naaxhuiñ; ma xɨɨ pɨdzɨmyb, ma xɨɨ cɨdägy, ma jɨɨnboj pɨdzɨmyb, ma tɨchpoj pɨdzɨmyb. 
\p  
\v 32 Jɨm miich ajcxy ijxpejt mbɨgɨpy ma je higuerɨ quipy jadu'n nej je xɨɨ tiempo ymiiñ cɨdägy. Co je higuerɨ quipy jadüg'oc pɨdägɨpy je' y'aay'ung, huin'it miich ajcxy nejhuɨ̈huɨpy co yhuingonɨ mɨna ypottɨgɨɨyñɨ.  
\v 33 Tɨm jadu'n nej tɨy'ajt mbɨjccɨxy ma je higuerɨ quipy co jada ajcxy jadu'n ixɨpy nejhuɨ̈huɨy co yhuingonɨ anajty je xɨɨ je tiempo jɨɨn'aguy tɨjc'aguy.  
\v 34 Janch tɨy'ajt jadu'n nej nɨmaaygɨxy co tüg'ócɨy ytuna'ñyii yjada'ñyii ma ca'nɨ anajty je jäy y'öctäy huɨdibɨ anajty jactzɨnaayb huin'it tiempo.  
\v 35 Je tzajp etz je naaxhuiñybɨ cɨxam tɨgoyam yɨ', per ɨɨch n'ayuc ca' ycɨxa'ñ ytɨgoya'ñ nimɨna. 
\p  
\v 36 Ca' ni pɨn nejhuɨ̈y je xɨɨ je hora mɨna nhuimbida'ñɨch ya naaxhuiñybɨ. Ni je ángeles ajcxy canejhuɨ̈y, ni je Dios y'ung canejhuɨ̈y. Tügpajc je Dios Teedy nejhuɨ̈y. 
\p  
\v 37 Com jadu'n nej yjajtɨ ya naaxhuiñ jecy'ajty, co je Noé chɨnay, nañ tɨm jadu'n yjadɨpy co anajty nhuimbityɨch, yɨ jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, ya naaxhuiñ.  
\v 38 Jecy'ajty co anajty ca'nɨ je ayo'nduu ymiiñ ya naaxhuiñybɨ, hue' je' mayjäy ajcxy chɨnay agujc jotcujc, ycaaygɨxy y'uuccɨxy etz yajpɨjccɨxy je y'ung y'anäg, ixtɨ coonɨ paty je xɨɨ tzuu co ytɨgɨɨy Noé barcojoty.  
\v 39 Je mayjäy ajcxy ca' ajcxy cuenttuñ co ayo'n miina'ñ anajty, ixtɨ coonɨ je ayo'nduu miin e öctay ajcxy je jäy nɨɨjoty. Jadu'n nej yjajty jecy'ajty mɨɨd je mayjäy huɨdibɨ tzɨnaayb anajty quipxy mɨɨd Noé, nañ tɨm jadu'n yjada'ñ mɨɨd je jäy ajcxy huɨdibɨ tzɨnähuɨp jac jiinɨ co ɨɨch anajty nhuimbityɨch ya naaxhuiñ jadüg'oc.  
\v 40 Je huin'it tiempo co nhuimbidɨpyɨch jadüg'oc ya naaxhuiñ, chi metz yëydɨjc yajpaadɨpy ma ytundac, tüg je' yajmɨnɨcxa'ñ, e tüg je' yhuɨ'ma'ñ.  
\v 41 E mejtz töxyjäy yajpaadɨp anajty yjɨch, tüg je' yajmɨnɨcxa'ñ, e tüg je' yhuɨ'ma'ñ. 
\p  
\v 42 E paady miich ajcxy ni'ixɨ̈ íjtcɨx, xyjɨjp'ixɨpyɨch com ca' mnejhuɨɨygɨxy mɨna miich ajcxy je mHuindzɨn ymiina'ñ.  
\v 43 Mnejhuɨɨygɨxy miich jada co ixyipy je ungdeedy nejhuɨ̈y ti hora je meetzpɨ miina'ñ, ca'p je' ymähuɨpy, e ca'p a'ɨ'xɨ̈huɨpy co je meetzpɨ ytɨgɨ̈huɨpy tɨgoty.  
\v 44 Nañ tɨm jadu'n miich ajcxy ni'ixɨ̈ ijtcɨx, je' co ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, nhuimbida'ñɨch ma ca' ni pɨn anajty nejhuɨ̈y. 
\s1 Je tumbɨ tudägypɨ etz je huɨdibɨ ca'p ytudägyɨty 
\p  
\v 45 ¿Huɨdibɨ tumbɨ je' ya huɨdibɨ tumb mɨɨd yhuindzɨn janch cɨxyjot huinɨjot huɨdibɨ mɨɨd ixpɨjcɨn, huɨdibɨ je' yhuindzɨn mooyɨpy ane'mɨn ma ytɨjc, huɨdibɨ yajnigɨdagɨ̈huɨpy ma ymɨgügtɨjc caayɨn uucɨn mɨna ypadyii?  
\v 46 Janch jotcujc je tumbɨ co yhuimbidɨpy je' yhuindzɨn, e je' cuyduñ jadu'n nej je' yhuindzɨn tɨ ñɨmäyii.  
\v 47 Janch tɨy'ajt jadu'n nej nɨmaaygɨxy co je huindzɨn ytumbɨ yajnigohuajc'adyii tüg'ócɨy huɨdibɨ ymɨɨd.  
\v 48 Pen je tumbɨ jɨbɨcjäybɨ mɨna'ñ jotjoty huinma'ñyjoty: “Huäcxɨjpnɨ ɨɨch je nhuindzɨn.”  
\v 49 E chi nïmajtztägɨp ymɨgügtɨjc, e ytɨgɨ̈huɨp caaybɨ uucpɨ mɨɨd amügyjäydɨjc;  
\v 50 chi je tumbɨ yhuindzɨn minɨpy ma ytɨjc huɨdi xɨɨ mɨna je tumbɨ ca' anajty aa'ixy jɨjp'ixy e ni je hora anajty canejhuɨ̈y.  
\v 51 Chi huindzɨn tzaachytunɨp je' ytumbɨ, etz ypɨdägɨpy mɨɨd je jacjadyii jäy ajcxy yajpaady huɨdibɨ naybɨdáacɨgɨxp nej tudägyjäyɨty e ca' yjanchɨty. Jiiby ayoodactuuby yjɨ̈hua'ñ yäxa'ñ etz huinmucxa'ñ huingueeda'ñ ytɨɨtz mɨɨd jotmay. 
\c 25  
\s1 Je ijxpejt ma je majcpɨ töxy'anäg 
\p  
\v 1 Co anajty nhuimbityɨch jadüg'oc ya naaxhuiñybɨ jadu'n nipaadɨp nej je nimajcpɨ töxy'anäg co ñɨcxy ajcxy ñayjɨjpcobadɨ̈huáanɨgɨxy mɨɨd je yëydɨjc huɨdi pɨgamb. Chi mɨnɨcxy ajcxy aceite lámpara co yajtɨcxaangɨxy.  
\v 2-4 Nimɨgoox je töxy'anäg huɨdi cohuinma'ñɨty etz ahuing mɨnɨcxy jadüg quiig ujtz mɨɨd aceite. E nimɨgoox je töxy'anäg ca'pɨ ajcxy cohuinma'ñɨty, e ca' ajcxy ahuing mɨnɨcxy jadüg quiig aceite.  
\v 5 E je yëydɨjc huɨdibɨ anajty pɨgamb huäcxɨjpnɨ ooy, chi je töxy'anäg ajcxy ooy ytɨgɨɨyñɨ mä'uuybɨ.  
\v 6 E mɨjcuctz ajcxy mɨdoy co tüg jäy mɨc mɨna'ñ: “Chi miiñ je yëydɨjc huɨdibɨ pɨgamb, nɨcx jɨjpcobadɨɨygɨxy.”  
\v 7 E huin'it je nimajcpɨ töxy'anäg ajcxy ypɨdɨ̈ctay. Chi ajcxy yjɨɨn ni'ixɨɨy nidüg nidüg.  
\v 8 Chi je nimɨgooxpɨ huɨdibɨ ca' ycohuinma'ñɨty nɨmay je nimɨgooxpɨ huɨdibɨ cohuinma'ñɨp: “Ɨɨch ajcxy hueenɨ mooygɨch yɨ m'aceite, co pïdzaanɨp ɨɨch ajcxy njɨɨn.”  
\v 9 Chi y'adzooy je cohuinma'ñybɨ ajcxy: “Ca' nyega'ñɨch, je' co ca' ɨɨch ajcxy nje' yhuaadɨ̈hua'ñ. Nɨcx miich ajcxy juy jɨm ma ytoogyii.”  
\v 10 E tɨ anajty ajcxy ñɨcxy aceite juuyb je huɨdibɨ ajcxy ca' ycohuinma'ñɨty, co oy yjäty je yëydɨjc huɨdibɨ pɨgaanɨp. Chi je cohuinma'ñybɨ ajcxy mɨɨd tɨgɨy tɨgoty je yëydɨjc huɨdibɨ pɨgaanɨp. Chi tɨjc yaj'agɨɨy.  
\v 11 E com jecyñɨ oy yhuimbity ajcxy je huɨdibɨ ca' ycohuinma'ñɨty. Chi ajcxy ymɨnañ: “¡Huindzɨn, Huindzɨn, ocyaj'ahuädz mdɨjc!”  
\v 12 Chi je' y'adzooy: “Ca' ɨɨch miich ajcxy n'ixy'adyii.” 
\p  
\v 13 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Nayñi'ixɨ́ɨyɨgɨx, je' co ca' mnejhuɨɨygɨxy mɨna ɨɨch nhuimbida'ñɨch jadüg'oc ya naaxhuiñ. 
\s1 Je ijxpejt ma je meeñ 
\p  
\v 14 Co ɨɨch anajty nhuimbida'ñɨch jadüg'oc ya naaxhuiñybɨ, jadu'n nipaadɨp nej jadayaabɨ ijxpejt, co anajty tüg comeeñyjäy chona'ñ viajetumbɨ, chi je' ytumbɨ ajcxy mooy je meeñ co huen cuend'ajtcɨxy.  
\v 15 Je ymɨdügpɨ tumbɨ moy mɨgoox mil meeñ. Je mɨmetzpɨ moy mejtz mil. E je ymɨdugɨɨgpɨ moy tüg mil. E jadu'n ajcxy moy nije' nije' nej huaad cuend'ajtcɨxy. Chi choñ je huindzɨn viajetumbɨ.  
\v 16 Je tumbɨ huɨdibɨ cɨ̈dɨgɨɨyɨ mɨgoox mil meeñ, ytɨgɨy ajuybɨ adoocpɨ. Chi je' ymeeñ y'ung'ajty jamɨgoox mil.  
\v 17 Nañ jadu'n huɨdibɨ cɨ̈dɨgɨɨy mejtz mil, ytɨgɨɨy tumbɨ mɨɨd je meeñ. Chi je' ymeeñ y'ung'ajty ja mejtz mil.  
\v 18 Je huɨdibɨ cɨ̈dɨgɨɨy tüg mil hue' oy pɨdägy je meeñ tützjoty. Chi tajɨy, e yützɨ je yhuindzɨn ymeeñ.  
\v 19 E com jecyñɨ oy yhuimbity je huindzɨn. Chi ytɨgɨɨy cuenta yaj'oyɨɨyb mɨɨd je ytumbɨ ajcxy.  
\v 20 Chi miiñ jayɨjp je huɨdibɨ anajty tɨ cɨ̈dɨgɨ̈yii mɨgoox mil meeñ. Chi je tumbɨ yajcɨ̈dɨgɨɨy je' yhuindzɨn majc mil meeñ. Chi ymɨnañ: “Miich tɨ xymooyɨch mɨgoox mil meeñ, e ɨɨch tɨ nyaj'ung'atyɨch jamɨgoox mil.” 
\p  
\v 21 Chi je' yhuindzɨn mɨnaañ: “Janch jotcujc ɨɨch cham co jadu'n tɨ mduñ mɨɨd je hueenbɨ meeñ. Miich ooy mdudägy etz oy tɨ mduñ, e paady njacmöhuamyb jacmay. Tɨgɨ' ma ɨɨch, e xondäg mɨɨd ɨɨch.”  
\v 22 Chi ymiñ je huɨdibɨ anajty tɨ cɨ̈dɨgɨ̈yii mejtz mil meeñ. Chi nɨmay je yhuindzɨn: “Miich xymooyɨch mejtz mil meeñ, e tɨ nyaj'ung'atyɨch jamejtz mil.”  
\v 23 Huin'it je' yhuindzɨn ñɨmaayɨ: “Janch jotcujc ɨɨch cham, co jadu'n oy tɨ mduñ mɨɨd ɨɨch nmeeñ, e paady njacmöhuamy jacmay. Tɨgɨ' xondäg mɨɨd ɨɨch.” 
\p  
\v 24 E co oy yja'ty je huɨdibɨ cɨ̈dɨgɨɨyb tüg mil meeñ, chi nɨmay je' yhuindzɨn: “Huindzɨn, hue' ndijyɨch miich myëydɨjc'aty janch jɨbɨc jäy. Miich cosecha myajpɨdɨ̈cpy ma ca' tɨ mnïpy etz miich mgosecha myajpɨdɨ̈cpy ma ca' ti tɨ mhuɨjy.  
\v 25 Paady ooy ndzɨgɨ̈yɨch co je meeñ ngayaj'ung'adɨpyɨch. E co miich mhuimbida'ñ, mdzogamy je mmeeñ, e paady je mgɨ'mmeeñ tɨ nyüchɨch, je' co ndzɨgɨ̈yɨch co nɨcxy nyajtɨgooyɨch miich mmeeñ. Cha je meeñ huɨdibɨ tɨ xymooyɨch.” 
\p  
\v 26 Chi je' yhuindzɨn ñɨmaayɨ: “Jɨbɨc tumbɨ miich, ooy mnuuxɨty. ¿Nej tɨ mnejhuɨ̈y miich co ɨɨch cosecha nyajpɨdɨ̈gyɨch ma ca' ti tɨ nnïbyɨch, etz cosecha nyajpɨdɨ̈gyɨch ma ca' ti tɨ nhuɨjyɨch?  
\v 27 Oy co ixyipy miich je ɨɨch nmeeñ tɨ myejc'anuucxy, e jɨm ixɨpy y'ung'at. E cham co tɨ nhuimbityɨch cham ixyipy je nmeeñɨch xycɨ̈dɨgɨ̈yɨch mɨɨd nimeeñ'ung.” 
\p  
\v 28 Chi je huindzɨn nɨmay je jacjadyii tumbɨdɨjc: “Pɨjcɨ ajcxy yɨ meeñ huɨdi ymɨɨd, e mooygɨx yɨ huɨdibɨ majc mil ymɨɨd.  
\v 29 Je huɨdibɨ oy tumb jacyajmöhuamb je' anaxy, e ymɨɨd'adamy je' conaxpɨ. Je' huɨdibɨ hueen mɨɨd yajpɨgamb je' huɨdi ymɨɨd, je' co ca' oy tɨ ytuñ mɨɨd je hueenbɨ.  
\v 30 Yɨ jiibɨ tumbɨ huɨdibɨ ca' oy ytuñ, pɨdäg ajcxy agootztuuby ma yjɨ̈huɨpy yäxɨpy, ma ytɨɨtz huinmuucx huingueedɨp mɨɨd jotmay.” 
\s1 Co anajty naaxhuiñyjäy ajcxy yajtɨyduñ 
\p  
\v 31 Co ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, nhuimbity ɨɨch anajty jadüg'oc ya naaxhuiñybɨ, huin'it n'ixtäga'ñɨch ma ɨɨch n'ane'mdac etz ane'ma'ñɨch mɨɨd ɨɨch nmɨj'ájtɨn etz n'oy'ajtɨn.  
\v 32 Chi tüg'ócɨy je naaxhuiñyjäy yajtügmujctähua'ñ ma ɨɨch. Nhuäcxamybɨch jadüg jadüg jadu'n nej jäy ajcxy huäcxy je cöbixy etz je chiibo ajcxy.  
\v 33 Nbɨdägaamybɨch a'oy'amy je jäy ajcxy huɨdibɨ oy tɨ ytungɨxy mɨɨd ɨɨch. E yɨ' ajcxy jadu'n nipaadɨp nej cöbɨxy. Nbɨdägaamybɨch anajty'amy yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ jɨbɨc tɨ ytungɨxy mɨɨd ɨɨch. E yɨ' ajcxy jadu'n nipaadɨp nej chiibɨ. 
\p  
\v 34 Chi nnɨmähuɨbɨch yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ a'oy'amy: “Miingɨx miich ajcxy huɨdibɨ Dios Teedy tɨ xyconuucxy ajcxy. Je'ájtɨgɨx ane'mdac huɨdibɨ ijtp ni'ixɨ̈ mɨɨd miich ajcxy ycɨxpɨ maabɨ naaxhuiñybɨ chondägy.  
\v 35 Ma anajty ɨɨch nyuubögyii miich ajcxy tɨ xyajcaayɨch; ma anajty ɨɨch ndɨdzɨ̈yii, miich ajcxy tɨ xyajnɨɨ'ügyɨch; ma anajty ɨɨch nihuɨdɨtyɨch, miich ajcxy jättac tɨ xymöyɨch;  
\v 36 ma anajty ɨɨch je nhuit tɨ nyajmayjatyɨch, miich ajcxy tɨ xymöyɨch je huit; ma anajty ɨɨch nbɨgyiijɨch, miich ajcxy tɨ xycuend'átyɨch; etz co anajty ɨɨch pujxtɨgoty nyajpaady, miich ajcxy tɨ xycogapxɨ̈yɨch.” 
\p  
\v 37 Huin'it ymɨna'na'ñ je jäy ajcxy huɨdibɨ oy tɨ ytungɨxy mɨɨd ɨɨch: “Huindzɨn, ¿mɨna ɨɨch miich ajcxy tɨ n'ixy ayuu, e tɨ nyajcay? O ¿mɨna ɨɨch miich ajcxy tɨ n'ixy co mdɨdzɨ̈yii, e tɨ nyajnɨɨ'ügy?  
\v 38 ¿Mɨna ɨɨch miich ajcxy tɨ n'ixy co miich mnihuɨdity, e tɨ nmöy jättac? O ¿mɨna mhuit tɨ myajmayjaty, e tɨ nmöy je mhuit?  
\v 39 ¿Mɨna ɨɨch miich ajcxy tɨ n'ixy, co miich mbɨgyii, e oy tɨ ngüend'aty? etz ¿mɨna ɨɨch miich ajcxy tɨ n'ixy co pujxtɨgoty myajpaady, e oy tɨ ngogapxɨ̈y?”  
\v 40 Ɨɨch, je mɨj'ane'mbɨ, n'adzohuimbɨdɨpyɨch: “Janch tɨy'ajt jadu'n nej nnɨmaaygɨxy co yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ oy tɨ ytungɨxy mɨɨd pɨnjaty huɨdibɨ xymɨjnɨcxpejtpɨch, nañ jadu'n oy tɨ ytungɨxy mɨɨd ɨɨch. Ca' ñéjɨty co jäy ajcxy ymɨnañ co ca' ypɨnɨty je jäy huɨdibɨ xymɨjnɨcxpejtpɨch.” 
\p  
\v 41 Chi ɨɨch, je mɨj'ane'mbɨ, nɨmähuɨbɨch je jäy ajcxy huɨdibɨ yajpatp: “Huinhuäctuutcɨch miich ajcxy jɨbɨcjäydɨjc. Nɨcxy miich ajcxy mɨjjɨɨnjoty, huɨdibɨ ijtp ni'ixɨ̈ mɨɨd je mujcu' ycɨxpɨ etz mɨɨd je' y'ángeles ajcxy ycɨxpɨ.  
\v 42 Ma anajty ɨɨch nyuubögyii, ca' miich ajcxy xyajcaayɨch; ma anajty ɨɨch ndɨdzɨ̈yii, ca' miich ajcxy xyajnɨɨ'ucyɨch;  
\v 43 ma anajty nnihuɨdityɨch, ca' miich ajcxy xyajjättägyɨch; ma anajty ɨɨch nhuit xytɨgoy'íjtɨgɨch, ca' miich ajcxy huit xymooyɨch; etz ma anajty ɨɨch nbɨgyii e nyajpaadyɨch pujxtɨgoty, ca' miich ajcxy xycogapxɨɨyɨch.”  
\v 44 E chi je' ajcxy ymɨna'na'ñ: “Huindzɨn, ¿mɨna ɨɨch ajcxy miich tɨ n'ijxcɨxy co anajty miich yubögyii tɨdzɨ̈yii, o co anajty mnihuɨdity? ¿Mɨna tɨ n'ijxcɨxy co ca' mhuit mɨɨdɨty, o co mbɨgyii, o co anajty pujxtɨgoty myajpaady, e ca' ɨɨch ajcxy miich nbubejty?” 
\p  
\v 45 Chi ɨɨch, je mɨj'ane'mbɨ, n'adzohua'ñɨch: “Janch tɨy'ajt jadu'n nej nnɨmaaygɨxy. Huen tɨm pɨnɨty huɨdibɨ ca' mɨɨdɨty pa'ayo'n mɨɨd je' ajcxy huɨdibɨ xymɨjnɨcxypejtpɨch, oy jäy yjamɨna'ñ co ca' ypɨnɨty, ɨɨch miich ajcxy anajty jadu'n tɨ xytuñɨch.”  
\v 46 E jada ajcxy nɨcxɨp huinɨxɨɨ ayoodactuuby, e yɨ tudägypɨ ajcxy nɨcxɨp ma yɨ jugy'ajtɨn huinɨxɨɨbɨ. 
\c 26  
\s1 Je huinma'ñ nej anajty Jesús madzaangɨxy 
\p  
\v 1 Co Jesús nigapxtay tüg'ócɨy jadayaabɨ ayuc, chi nɨmay yɨ' ydiscípulos ajcxy: 
\p  
\v 2 ―Miich ajcxy mnejhuɨɨyb co huɨxtɨc je amayxɨɨ, je pascua xɨɨ. Pascua xɨɨjoty ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, nyajcɨ̈yega'ñɨch ma nmɨdzipɨch etz xyajcruutzpeda'ñɨch, xyaj'öga'ñɨch ajcxy. 
\p  
\v 3 Je huin'it xɨɨ je teedy huɨdibɨ tungmɨɨd ajcxy, je escribas, etz je mɨjjäydɨjc ajcxy ñayyöymujctayɨ ma je' ytɨba' je teedy huɨdi jacmɨjtungmɨɨd huɨdi anajty yxɨɨ Caifás.  
\v 4 E jɨm ma Caifás ytɨba' jɨm ajcxy huinma'ñy'ixtay nej jëbɨ yajmachycägɨxy Jesús mɨɨd anɨɨ etz yaj'ögaangɨxy.  
\v 5 Chi ajcxy ñayñɨmaayɨ miñ xyɨpy: 
\p ―Ca' y'oyɨty co xɨɨjoty nmajtzɨm Jesús. Ca' jecyɨty co je mayjäy xymɨjotma'ttayɨm etz ytɨgɨ̈huɨp ajcxy huambɨ jɨhuɨɨybɨ. 
\s1 Tüg töxyjäy pɨdacy aceite ma Jesús ycohuajc 
\p  
\v 6 Jesús anajty yajpaady Betania ma Simón ytɨjc, je Simón huɨdibɨ anajty ymɨɨd je jɨbɨc nïbüdz pa'm.  
\v 7 E ma anajty Jesús ycay, huin'it ymiiñ tüg töxyjäy mɨɨd tüg quiig ujtz mɨɨd perfume huɨdibɨ ooy oy yxuugy, jada perfume ooy anajty choohuɨty. Chi je töxyjäy yaj'ahuäch je quiig, e yajcöyogɨy Jesús je perfume huɨdibɨ ooy oy yxuugy.  
\v 8 Co Jesús ydiscípulos ajcxy jadu'n ijxy, chi ajcxy mɨjotma'ty je töxyjäy. Chi ajcxy ñayñɨmaayɨ miñ xyɨpy: 
\p ―¿Ti co jada perfume huɨdibɨ ooy oy xuugy ayoy?  
\v 9 Tzou ixyipy ooy jada yajtoocy, jaydëbɨ ixyipy mɨɨd yajpubet je ayoobɨtɨjc. 
\p  
\v 10 E co Jesús nejhuɨɨy nej ajcxy ymɨnañ, chi nɨmay: 
\p ―¿Na'amy co m'amayɨ̈y jadayaabɨ töxyjäy? Yɨ' huɨdibɨ tɨ tuñ, je' yɨ' tüg oybɨ.  
\v 11 Je ayoobtɨjc ca' ytɨgoy'ida'ñ ma miich ajcxy nimɨna. Huen huɨdibɨ xɨɨ huen huɨdibɨ tiempo jëbɨ miich ajcxy mbubedɨpy ayoobtɨjc. Ɨɨch ca' n'ida'ñɨch jecy ya mɨɨd miich ajcxy.  
\v 12 Jada töxyjäy tɨ pɨdägy ma ɨɨch nninïcx perfume huɨdibɨ ooy oy xuugy, jayɨjp ca'nɨ nnaaxtɨgɨ̈yɨch. Jadu'n je' jɨjp'ijxpy mɨna nnaaxtɨgɨ̈hua'ñɨch.  
\v 13 E huentɨmma'amyɨty je Dios y'ayuc anajty yajcapxhuäcxy huindu'my naaxhuiñ jɨm yajnigapxa'ñ jadu'n nej je töxyjäy tɨ tuñ cham mɨɨd ɨɨch, e jadu'n je mayjäy jäymedzɨpy jada töxyjäy. 
\s1 Judas cɨ̈yecy yɨ Jesús ma ymɨdzip agojɨɨx 
\p  
\v 14 Chi nidüg je' ydiscípulos huɨdibɨ yxɨɨ Judas Iscariote oy nɨmäy je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ,  
\v 15 nɨmay ajcxy: 
\p ―¿Ti ajcxy xymöhuɨbɨch co ngɨ̈yegɨpyɨch Jesús? 
\p Chi ajcxy moy iipxmajc plata meeñ.  
\v 16 Co ajcxy meeñ ymooy, chi mɨc'amy Judas yhuinma'ñ'ixtay nej jëbɨ cɨ̈yecy Jesús ma ymɨdzip. 
\s1 Jesús y'adzuu'ajty pascua xɨɨjoty 
\p  
\v 17 Je ymɨdügpɨ xɨɨ, je amayxɨɨ, je pascua xɨɨ ma anajty yajcay je tzajcaagy huɨdi ca' levadura mɨɨdɨty, huin'it je' ydiscípulos ajcxy nimiiñ Jesús. Chi ajcxy yajtɨɨy: 
\p ―¿Ma mdzocy co ɨɨch ajcxy ni'ixɨ̈huɨp huidi mgayamy je pascua xɨɨ cɨxpɨ? 
\p  
\v 18 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Nɨcx miich ajcxy jɨm Jerusalén ma tüg jäy ytɨjc, e mnɨmähuɨp: “Ɨɨch nHuindzɨn jadu'n mɨnamb co yhuingoñ je' yxɨɨ yhora, e paady ma miich mdɨjc yɨ' tuna'ñ je pascua xɨɨ adzu'ajtɨn mɨɨd ydiscípulos ajcxy.” 
\p  
\v 19 Huin'it Jesús ydiscípulos ajcxy cuyduñ jadu'n nej Jesús anajty tɨ ñɨmäyii. Chi ni'ixɨɨy ajcxy je pascua adzuu'ɨ̈bɨ. 
\p  
\v 20 E co chu'ɨɨy, chi Jesús y'ixtacy ma je mesa mɨɨd je nimajmetzpɨ ydiscípulos.  
\v 21 E ma anajty ycaaygɨxy, huin'it nɨmay je nimajmetzpɨ: 
\p ―Nidügtɨ miich ajcxy huɨdibɨ xycɨ̈yegaambɨch ma nmɨdzipɨch. 
\p  
\v 22 Huin'it ajcxy yjajtay taj may. Chi ajcxy yajtɨɨy: 
\p ―Huindzɨn, ¿nej ɨɨch jada'jɨ? 
\p  
\v 23 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Yɨ huɨdi mɨɨd ndocxmucyɨch, yɨ' je' jadu'n xycɨ̈yegaambɨch ma nmɨdzipɨch.  
\v 24 Janch tɨy'ajt co ɨɨch n'öga'ñɨch, jadu'n nej je profeta jaay jecy'ajty. ¡Ay ayoob je yëydɨjc huɨdi xycɨ̈yegaambɨch! Jac'oy co ca' ycama'xung'aty je huɨdibɨ xycɨ̈yegaambɨch. 
\p  
\v 25 Chi Judas ymɨnañ: 
\p ―Huindzɨn, ¿nej ɨɨch jada'jɨ? 
\p Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Miich jadu'n mɨnamb. 
\p  
\v 26 E ma anajty ajcxy ycay, huin'it Jesús tzajcaagy conɨ̈gy. Chi yajnajxy Dioscojuyip. E chi jada' tujchuäcxy je tzajcaagy. Chi moy je nimajmetzpɨ ajcxy je tzajcaagy, e ymɨnañ: 
\p ―Cay miich ajcxy jadayaabɨ tzajcaagy, yɨ' je' ɨɨch je nninïcxɨch. 
\p  
\v 27 Huin'it Jesús cɨyɨ̈gy je y'ügy. Chi yajnajxy Dioscojuyip. E huin'it moy je ügy je nimajmetzpɨ ajcxy, e ymɨnañ: 
\p ―Üc miich ajcxy jadayaabɨ ügy,  
\v 28 yɨ' je' ɨɨch je nnɨ'pyɨch. Yɨ' ñigapxy co Dios tɨ yaj'aducy je jemybɨ ayuc. E ɨɨch nnɨ'py ytema'ñ yoga'ñ mɨɨd je mayjäy ycɨxpɨ, jaydëbɨ ajcxy paadɨp je huinmeecxɨn mɨɨd je ypocy ycɨxpɨ.  
\v 29 Janch tɨy'ajt jadu'n nej nnɨmaaygɨxy, co ca' n'oc'ügaanɨch jadüg'oc je pascua xɨɨ ügy, ixtɨ coonɨ je xɨɨ tiempo paadɨp co ɨɨch ajt n'uucɨm huinjemybɨ je pascua xɨɨ ügy ma ɨɨch nDeedy y'ane'mɨn. 
\s1 Jesús nigapxy co Pedro ycoyütza'ñyii 
\p  
\v 30 E co tɨ y'ɨɨdäy, chi ajcxy chooñ ñɨcxy ma Olivos cögop.  
\v 31 Chi Jesús je' ydiscípulos ajcxy nɨmay: 
\p ―Nidüg'ócɨy miich ajcxy xy'ixmajtztähua'ñɨch cham coodz. Je' co jaaybejty jadu'n miiñ ma je Dios ñecy: “Ögɨp je cuend'ajtpɨ, huin'it je cöbixy yöyhuäcxtähua'ñ.”  
\v 32 E co anajty ɨɨch njugypɨcyɨch jadüg'oc ma anajty tɨ n'ögyɨch, chi jayɨjpnɨ nnɨcxa'ñɨch ma Galilea, e jɨm naybaatɨm nidüg'ócɨy. 
\p  
\v 33 Chi Pedro ymɨnañ: 
\p ―Oy yɨ jacjadyiibɨ mɨgügtɨjcɨch xyjadɨm'ixmajtztäy, per ni camɨna xɨɨ ɨɨch miich n'ixmadzɨpy. 
\p  
\v 34 Chi Jesús Pedro nɨmay: 
\p ―Janch tɨy'ajt jadu'n nɨmäyɨch, cham coodz ca'nɨ anajty je tzey yaxɨ̈gy, miich tugɨɨg'oc mɨna'nɨp co ca' xy'ixy'adyiijɨch. 
\p  
\v 35 Chi Pedro ymɨnañ: 
\p ―Oy ɨɨch ndɨm'ögɨp mɨɨd miich, ni camɨna ngamɨná'nɨbɨch co ca' miich n'ix'adyii. 
\p E nidüg'ócɨy je' ydiscípulos ac tɨm jadu'n ymɨnañ. 
\s1 Jesús mɨbɨjctzoy Dios jɨm Getsemaní 
\p  
\v 36 Chi Jesús ñɨcxy mɨɨd je' ydiscípulos ajcxy, oy yja'tcɨxy jɨm Getsemaní. Chi jɨm Jesús nɨmay je ydiscípulos ajcxy: 
\p ―Ya miich ajcxy oc'ɨña', miin ɨɨch n'ocnɨcxyɨch jɨm'amy Dios mɨbɨjctzoobɨ. 
\p  
\v 37 E chi Jesús ñɨcxy mɨɨd Pedro etz nañ jadu'n mɨɨd je Zebedeo ymang nimetzpɨ. E jɨm Jesús ñayjɨhuɨɨyɨ janch tajy may mɨj cajee.  
\v 38 E chi jɨm yajnɨmay je nidugɨɨgpɨ discípulos: 
\p ―Nayjɨhuɨɨybɨch taj may ma njot nhuinma'ñ, ixtɨ mabaad anajty n'ögɨch mɨɨd tájɨn máyɨn. Huɨ'm miich ajcxy ya mɨɨd ɨɨch etz ca' mmaagɨxy. 
\p  
\v 39 Huin'it Jesús ñajtzyöyɨɨy mɨjcɨ'm jahuɨ'. Chi jɨm ñaygojxtɨnaydacɨ naaxcɨ́xy, e ytɨgɨɨy Dios mɨbɨjctzoobɨ, ymɨnañ: 
\p ―Dios Teedy, ɨɨch nDios, pen jëbɨ jadu'n, mduñ may'ajt pɨ́jcɨgɨch jadayaabɨ tzaachypɨ ayo'n, per ca' yjadu'nɨty nej ɨɨch ndzojcɨn mdunɨpy, jadu'n mdunɨpy janchtɨy nej miich mdzojcɨn. 
\p  
\v 40 Huin'it Jesús yhuimbijty jɨm ma anajty tɨ yajhuɨ'my je nidugɨɨgpɨ. E oy paady ac tɨm maab anajty ajcxy. Chi nɨmay je Pedro: 
\p ―¿Nej ca' madäga'ñ miich ajcxy co m'idɨpy juugy tüg hora mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ?  
\v 41 Huɨ'mɨ' ya, juugy m'idɨpy etz mɨbɨjctzoo Dios, jaydëb ca' je ca'oybɨ xymɨmadägɨp. Janch tɨy'ajt co jotjoty ooy mnijot'ajtcɨxy com tunaangɨxy yɨ oybɨ. Per yɨ mninïcx ca' ymadäga'ñ nɨcxy tuñ oybɨ. 
\p  
\v 42 Chi mɨmetz'oc Jesús ñɨcxy oy Dios mɨbɨjctzoy, ymɨnañ: 
\p ―Dios Teedy, pen copɨcy co ɨɨch nbaadɨbɨch je ayo'n, huen jadu'n yjadɨɨyb mɨɨd ɨɨch nej miich mdzojcɨn. 
\p  
\v 43 Chi jadüg'oc Jesús huimbijty ma je nidugɨɨgpɨ discípulos, e oy pátnɨbɨ maab ajcxy, je' co ca' anajty ajcxy mɨmadägy mähuɨɨ.  
\v 44 Chi yajhuɨ'my ajcxy, e mɨdugɨɨg'oc ñɨcxy Dios mɨbɨjctzoobɨ. E nañ tɨm jadu'n oy mɨnaanɨp jadu'n nej anajty tɨ y'ocmɨnamb.  
\v 45 Chi jadüg'oc huimbijtnɨ jɨm ma je nidugɨɨgpɨ, chi nɨmay ajcxy: 
\p ―¿Máagɨxnɨ? Pócxcɨx jadachambɨ. Tɨ je tiempo yhuaad'ajtnɨ mɨna ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, nyajcɨ̈yega'ñɨch ma yɨ jɨbɨcjäydɨjc ajcxy.  
\v 46 Pɨdɨ̈ccɨx, tzoc jámɨm, chi ymiiñ je huɨdibɨ xycɨ̈yegaambɨch ma nmɨdzipɨch. 
\s1 Tzumy mach ajcxy Jesús yajnɨcxy 
\p  
\v 47 Jesús capxnɨ anajty jɨm co yjäty je Judas. Judas hue' je' nidügtɨ je majmetzpɨ discípulos huɨdibɨ Jesús yhuin'ijx. E je Judas mɨɨd ja'ty mayjäy, je huɨdibɨ anajty tɨ quexy je judío teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz je mɨjjäydɨjc. E je mayjäy hue' anajty ajcxy mɨɨd ypujx etz quipy.  
\v 48 Judas, je huɨdibɨ anajty cɨ̈yejcp Jesús, tɨ anajty jayɨjp yecy tüg ijxpejt huɨdibɨ mɨɨd jëbɨ ajcxy ijxcapy Jesús. Jadu'n jayɨjp Judas ycapxtuñ mɨɨd je' ajcxy, e ymɨnañ: 
\p ―Je jäy huɨdibɨ anajty ndzücxypɨch, yɨ' je' Jesús. Májtzcɨx. 
\p  
\v 49 Huin'it Judas nimɨjhuägy Jesús co capxpocxa'ñ, chi ymɨnañ: 
\p ―¡Huindzɨn! 
\p Chi tzücxy. 
\p  
\v 50 Chi Jesús ñɨmayɨ: 
\p ―Mɨgüg, ¿na'amy co xyñimɨjhuägyɨch? 
\p E co jadu'n nɨmay, chi mɨc'amy yɨ' ajcxy majch Jesús. Chi ajcxy yajnɨcxy tzumy mach. 
\p  
\v 51 E huin'it nidüg je Jesús ymɨgüg, juudy je ypujx. Chi tatzpujxtucy je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ ytumbɨ.  
\v 52 Chi Jesús nɨmay je' ydiscípulo: 
\p ―Pɨdäg yɨ mbujx ma ytɨjc. Com pɨnjaty tziptumb mɨɨd pujx, nañ jadu'n y'ögɨpy mɨɨd pujx.  
\v 53 ¿Nej ca' mnejhuɨ̈y co ɨɨch jëbɨ nbɨjctzooyɨch cham adzu'x may ángeles, je huɨdibɨ xyñihuá'nɨbɨch ma nmɨdzipɨch?  
\v 54 ¿Per nej ycɨxɨpy yca'pxɨpy nej miiñ jaaybety, jadu'n nej cham ytuñyii yjadyii mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ? 
\p  
\v 55 Chi Jesús nɨmay je mayjäy: 
\p ―Miich ajcxy tɨ xyñidzonɨ̈yɨch mɨɨd je pujx mɨɨd je quiipy. ¿Nej mdijy ɨɨch meetzpɨ o jäy yaj'öcpɨch? Ɨɨch jabom jabom anajty ɨñäyɨch nyaj'ixpɨcyɨch miich ajcxy jiiby ma Dios ytɨjc. E ca' miich ajcxy xymajchɨch.  
\v 56 Huinjɨhuɨ' miich ajcxy co tüg'ócɨy yam ytuñyii yjadyii ca'px tɨm jadu'n nej je profeta ajcxy cojaay jecy'ajty. 
\p Huin'it nidüg'ócɨy je' ydiscípulos ajcxy yqueectay. Chi Jesús yhuɨ'my naydügpajc. 
\s1 Jesús ma naymujcpɨdɨjc yhuinduu 
\p  
\v 57 Je' ajcxy huɨdibɨ anajty tɨ mach Jesús, yajnɨcx ajcxy jɨm ma Caifás ytɨjc. E jɨm ma Caifás ytɨjc ma anajty tɨ ñayyöymujctáayɨgɨxy je escribas etz je mɨjjäydɨjc ajcxy.  
\v 58 E je Pedro anajty axam nɨcxy jɨguëgy jɨhuɨ̈y, ixtɨ coonɨ yajja'ty ma Caifás ytɨba'. Chi jɨm ytɨgɨy. Chi ixtacy mɨɨd je cuend'ajtpɨ ajcxy, je' co oc'ixa'ñ ocnejhuɨ̈hua'ñ nej Jesús yjada'ñ. 
\p  
\v 59 Je teedy ajcxy mɨjtungmɨɨdpɨ etz tüg'ócɨy je judíojäy mɨjtungmɨɨdpɨ ajcxy huinma'ñ ixtaaygɨxy nej jëbɨ Jesús yajpocycägɨxy mɨɨd ajcxy xɨ̈huɨn, e jadu'n jëbɨ mooygɨxy yɨ o'cɨn.  
\v 60 Mayjäy nïhuambejty Jesús mɨɨd anɨɨ, per ni pɨn anajty ca' mɨɨdɨty tɨy'ajt co Jesús anajty tɨ ytundɨgooy mɨɨd judíojäy ajcxy ycötujcɨn. Jac com jecy miin metz testigos mɨɨd aanɨɨ.  
\v 61 Je' ajcxy ymɨnañ: 
\p ―Jadayaabɨ yëydɨjc mɨnañ co jëbɨ nyajhuindɨgooyɨch Dios ymɨjtzajptɨjc, e codugɨɨg xɨɨ tɨ anajty nyaj'oyɨ̈yɨch jadüg'oc. 
\p  
\v 62 Huin'it je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ ytɨnayɨ̈gy, e nɨmay Jesús: 
\p ―¿Nej co ca' m'adzooy? ¿Nej janch tɨy'ajt nej jadayaabɨ metzpɨ testigo ymɨna'ñ? 
\p  
\v 63 Per Jesús ca' y'adzooy. E huin'it je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ ñɨmaayɨ: 
\p ―Nɨmaayg ɨɨch ajcxy Dios ycɨxpɨ, pen janch miich je' je Cristo je Dios y'ung. 
\p  
\v 64 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Miich jadu'n mɨnamb. Nañ jadu'n ɨɨch miich ajcxy nɨmäy, co ɨɨch je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, miich ajcxy xy'ixɨpyɨch tzajpjoty ma Dios ymɨjc a'oy'amy. Nañ jadu'n miich ajcxy xy'ixɨpyɨch jocjoty co anajty nhuimbityɨch jadüg'oc ya naaxhuiñ. 
\p  
\v 65 Chi je teedy jacmɨjtungmɨɨdpɨ oy yhuit huindzecxy huinma'ch, chi ymɨnañ: 
\p ―Jadayaabɨ yëydɨjc tɨ capxtɨgooy Dios. ¿Ti testigo njac-huaanɨm? Miich ajcxy cɨ'm tɨ mmɨdoogɨxy co yɨ' tɨ ycapxytɨgooy ma Dios, e minañ:  
\v 66 ¿Nej miich ajcxy mɨnaangɨxy? 
\p Chi ajcxy ymɨnañ: 
\p ―Tɨ ycapxytigooy, copɨcy co y'ögɨpy. 
\p  
\v 67 Chi ajcxy huindzujy jɨjptzujy etz cojxy ajcxy. Chi jacjadyii huingojxy jɨjpcojxy.  
\v 68 E chi ajcxy nɨmay: 
\p ―Pen janch co miich je' je Cristo octɨygapx pɨn tɨ xycoxy. 
\s1 Pedro ymɨna'ñ co ca'p Jesús ixy'adyii 
\p  
\v 69 Je huin'it moñɨ Pedro anajty ɨñay tɨbägujc. Chi ñimiinɨ tüg töxy'anäg tumbɨ, chi ñɨmaayɨ: 
\p ―Miich nañ jadu'n tɨ mhuɨdity mɨɨd Jesús je Galilea jäy. 
\p  
\v 70 Chi Pedro ymɨnañ mayjäyjoty: 
\p ―Ca' nhuinjɨhuɨ̈yɨch ti mgapxpy. 
\p  
\v 71 Pedro hue' anajty pɨdzɨmnɨp co ñimiinɨ huingbɨ töxy'anäg. Chi je töxy'anäg nɨmay je' ymɨgügtɨjc: 
\p ―Jadayaabɨ yëydɨjc tɨ yhuɨdity nañ jadu'n mɨɨd Jesús je Nazaretpɨ. 
\p  
\v 72 Chi Pedro jadüg'oc coyüch je Jesús cɨxyjot huinɨjot ymɨnañ: 
\p ―Ca' n'ixy'adyiijɨch yɨjiibɨ yëydɨjc. 
\p  
\v 73 Jac co hueenɨ, je jäy huɨdibɨ anajty ajcxy jɨmɨp ñɨmay ajcxy je Pedro: 
\p ―Janch co miich nañ jadu'n anajty mɨɨd mhuɨdity yɨ Jesús, com yɨ m'ayuc yɨ' xyajniquëxɨ̈cp. 
\p  
\v 74 Chi Pedro tɨgɨɨy capxpɨ janch oy ñinej mɨnañ huinɨjot: 
\p ―Ca' n'ix'adyiijɨch yɨ yëydɨjc. 
\p E tɨm huin'ítɨy je tzey yaxɨ̈gy.  
\v 75 Chi Pedro jäymejtzcoody jadu'n nej anajty Jesús tɨ ñimäyii: “Ma ca'nɨ anajty tzey yaxɨ̈gy cham coodz, miich tugɨɨg'oc xycoyützɨbɨch.” Chi Pedro pɨdzɨmy tɨba', e jiiby oy yäxy mɨbaad yjotcɨdägy. 
\c 27  
\s1 Chi Jesús yajcɨ̈yejcy ma Pilato 
\p  
\v 1 E co oy yxɨɨmɨ̈y ytɨcxɨ̈y, chi je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz je mɨjjäydɨjc ajcxy quipxycapxy co yaj'ögaangɨxy Jesús.  
\v 2 Chi ajcxy yajnɨcxy cɨ̈xoch oy ajcxy cɨ̈yecy ma Poncio Pilato je gobernador. 
\s1 Judas ñayyöctɨɨyɨ 
\p  
\v 3 Co je Judas je huɨdibɨ anajty tɨ cɨ̈yecy Jesús, co ijxy co yaj'ögaanɨp Jesús, chi oy yjotmaybaatnɨ. Chi conhuimbijty je iipxmajcpɨ plata meeñ ma je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz mɨjjäydɨjc ajcxy.  
\v 4 Chi Judas nɨmay je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz je mɨjjäydɨjc ajcxy: 
\p ―Ɨɨch tɨ ndundɨgooyɨch co tɨ ngɨ̈yecyɨch yɨ tudägyjäy ma miich ajcxy. 
\p Chi je' ajcxy y'adzooy: 
\p ―Ti ɨɨch ajcxy n'occuent. Miich yɨ' mnïgɨxp tɨɨbɨ mduñ. 
\p  
\v 5 Huin'it Judas cohuɨjɨy je meeñ jiiby tzajtɨgoty. Chi ñɨcxy. Chi ñayyöctɨɨyɨ. 
\p  
\v 6 Huin'it je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ yajpɨdɨ̈gy je meeñ. Chi ajcxy ñayñɨmaayɨ miñ xyɨpy: 
\p ―Jadayaabɨ meeñ ca' yjëbɨty co nbɨdaacɨm ma ofrenda ñigɨdägy. Je' co yɨ' yjëjɨty je huɨdi nɨ'py tɨ tzoo'adyii. 
\p  
\v 7 Huin'it je teedy ajcxy tuñ je quipxycapxy co juyaangɨxy mɨɨd je meeñ tüg naax huɨdibɨ jäy ytijp, tütznaax it, ma ajcxy yajnaxtɨgɨ̈huɨpy pɨnjaty ca' ycogajpɨty jɨm Jerusalén.  
\v 8 Ixtɨ chambaad jadu'n xɨɨ'adyii jejɨmbɨ it: Nɨ'py naax.  
\v 9 E jadu'n ycɨjx yca'px nej je profeta Jeremías ymɨnañ: “E jadu'n ajcxy je' yajpɨdɨ̈gy meeñ iipx majcpɨ plata meeñ (je' choou nej anajty ajcxy Israeljäy tɨ yajnigödugɨ̈y),  
\v 10 e mɨɨd je meeñ ajcxy juy je tütznaax it, jadu'n nej anajty tɨ xy'ane'myɨch Dios.” 
\s1 Pilato y'amɨdooy Jesús 
\p  
\v 11 Jesús yajpaady jɨm anajty ytɨnäy ma je gobernador Poncio Pilato yhuinduu, chi y'amɨdoohuɨ: 
\p ―¿Nej miich je' judíos jäy xyrey'ajtp? 
\p Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Miich jadu'n mɨnamb. 
\p  
\v 12 Je judío teedy ajcxy huɨdibɨ mɨjtungmɨɨdpɨ etz je mɨjjäydɨjc tzachxɨ̈gɨxy Jesús ma je gobernador. Ni jadu'ñyɨ Jesús ca' y'adzooy.  
\v 13 Chi je Pilato ñɨmay Jesús: 
\p ―¿Nej ca' mmɨdooy nej yɨ' ajcxy yxɨ̈yɨ? 
\p  
\v 14 Per Jesús ni jadu'ñyɨ ca' y'adzooy. E paady je gobernador oy mɨj huinmay, ni ca' ocnejhuɨɨyñɨ ti ycapxɨpy. 
\s1 Jesús ycödujcy y'o'cɨn 
\p  
\v 15 Je gobernador jadu'n anajty ycostumbre mɨɨdɨty co jɨmɨjt jɨmɨjt najtzmadzɨ̈y tüg machyjäy pascua xɨɨjoty, je huɨdibɨ je mayjäy tɨ ytɨmychojcpy.  
\v 16 E jɨm anajty tüg je machjäy huɨdibɨ anajty ajcxy ixy'ajttaayb, e yxɨɨjɨty Barrabás.  
\v 17 E co anajty jɨm tɨ ytügmujctaaygɨxy, chi Pilato ajcxy y'amɨdooy: 
\p ―¿Pɨn miich ajcxy mdzojcpy co ɨɨch nnajtzmadzɨ̈huɨbɨchɨ? ¿Najtzmadzɨ̈yɨch Barrabás o Jesús huɨdibɨ jäy ajcxy ytijpy je Cristo?  
\v 18 Pilato ñejhuɨɨyb anajty co mañ'ájtɨngɨ́x anajty tɨ cɨ̈yejccɨxy Jesús. 
\p  
\v 19 Jɨmnɨ anajty ɨñäy Pilato me je ycötujctac co je ytöxyɨjc tɨy'ajt quejxy ma yɨ', ymɨnañ: “Ca' huaad myajtzaachytuñ yɨ tudägyjäy. Je' co ɨɨch amygoodz tɨ ngumäyɨch janch jɨbɨc mɨɨd yɨ' ycɨxpɨ.” 
\p  
\v 20 Per je teedy ajcxy etz je mɨjjäydɨjc tɨ anajty capxyjotcɨdaaccɨxy je mayjäy co huen yajnajtzmadzɨɨy Barrabás etz huen yaj'öccɨxy Jesús.  
\v 21 Paady co jadüg'oc je gobernador y'amɨdooy je mayjäy: 
\p ―¿Huɨdibɨ machyjäy mdzojcpy co nnajtzmadzɨ̈huɨbɨch? 
\p Chi je mayjäy y'adzooy: 
\p ―Najtzmadzɨ' Barrabás. 
\p  
\v 22 Chi Pilato y'amɨdooy je mayjäy: 
\p ―¿E nej ndunɨpyɨch yɨ Jesús, huɨdibɨ jäy ytijpy Cristo? 
\p Huin'it ajcxy nidüg'ócɨy y'adzoday: 
\p ―¡Yajcruutzpet yɨ Jesús! 
\p  
\v 23 Chi Pilato ymɨnañ: 
\p ―Pues, ¿nej tɨ ytundɨgooy? 
\p Per je mayjäy nɨgoob y'adzoday: 
\p ―¡Yajcruutzpet! ¡Yajcruutzpet! 
\p  
\v 24 Pilato yjapubedaan Jesús, per co ijxy nejhuɨɨy co je mayjäy ca' ni nej niducy. Hue' ajcxy oy ytɨgɨɨy huambɨ jɨhuɨɨybɨ, chach ñayñajtztijɨɨygɨxy mɨɨd jot'an. Huin'it Pilato capxyñiguejxy je huädz nɨɨ. Chi ytɨgɨɨy cɨ̈bujp ma je mayjäy yhuinduu, e ymɨnañ: 
\p ―Ca' ɨɨch ngo'adzohuɨpyɨch jadayaabɨ tudägyyëydɨjc y'o'cɨn. Miich ajcxy yɨ' mgo'adzoohuɨpy. 
\p  
\v 25 Chi je mayjäy y'adzoday: 
\p ―Ɨɨch ajcxy ngo'adzohuɨpyɨch yɨ' y'o'cɨn mɨɨd n'ung anäg etz n'ap n'oc. 
\p  
\v 26 Chi Pilato najtzmadzɨy je Barrabás. Per Pilato ane'my co huen Jesús yajhuojp. E co yajhuojptay, chi cɨ̈yejcy, co huen yajcruutzpedyii.  
\v 27 Chi Pilato ysoldados ajcxy yajnɨcxy Jesús ma agujctɨjc. E jiiby tüg'ócɨy soldadtɨjc ñayyöymujcɨ ma Jesús.  
\v 28 Chi je soldado ajcxy je' yhuit yajnïjenducy. Chi ajcxy yajnïjenɨy je tzapx huit huɨdibɨ je rey ajcxy yajtuumyb.  
\v 29 Chi ajcxy tacy tüg corona mɨɨd apy. Chi ajcxy yajcöjenɨy ma Jesús. E huin'it ajcxy a'oy'amy yajcɨ̈gabɨɨy tüg je paxy. Chi ajcxy huingojxtɨnay'ahuɨɨy. Chi ajcxy nɨxiicy yajxiicy, e ymɨnaangɨxy: 
\p ―¡Ooy ymɨjɨty yjanchɨty, je judíos ajcxy yrey! 
\p  
\v 30 Chi ajcxy huindzujy jɨjptzujy. Chi ajcxy yajcɨ̈gajptucy je paxy, e yajcöhuojpɨ̈gy ajcxy.  
\v 31 E co ajcxy nɨxiictay yajxiictay, chi yajnïjenducy je rey yhuit etz yajnïjenɨy je ycɨ'm huit. Chi ajcxy yajnɨcxy ma yajcruutzpedaangɨxy. 
\s1 Co Jesús yajcruutzpejtɨ 
\p  
\v 32 E jɨm ma anajty hueenɨ tɨ ytüyöy, jɨm tɨ paty tüg Cirene yëydɨjc anajty yxɨɨjɨty Simón. Chi ajcxy adzɨp nɨmay Simón co huen jaccapɨ Jesús ycruudz. 
\p  
\v 33 E co ajcxy yja'ty ma tüg je it yxɨɨjɨp Gólgota, jadu'n yhuimbɨdzɨm Öcpɨ Cohuajc Cögop.  
\v 34 E jɨm ajcxy Jesús jayaj'üga'ñ vino temhuɨdity mɨɨd tzooy, jɨgɨx ca' jɨhuɨ̈huɨp je tzaachypɨ. Per co uucmajch, chi jɨhuɨ'ñybɨjc co ca' y'oy'uucnɨty. 
\p  
\v 35 E co anajty ajcxy yajcruutzpety Jesús, chi je soldadtɨjc suerte ijxy, pɨn jëbɨ ocjë'adyii Jesús yhuit, chi ycɨjxy yca'pxy jadu'n nej je profeta cojaay jecy'ajty: “Yajhuäcxɨpy ajcxy ɨɨch nhuit e mɨɨd ɨɨch nhuit ycɨxpɨ ixɨpy ajcxy suerte.”  
\v 36 E jɨm anajty ajcxy ɨñaaygɨxy cuend'ajtcɨxy.  
\v 37 Je xɨ̈huɨn ayuc huɨdibɨ ajcxy yjaay ma Jesús ycöduu jadu'n ymɨnañ: “Jadayaabɨ je' Jesús, je judíos ajcxy je yrey.” 
\p  
\v 38 Quipxy mɨɨd Jesús ajcxy yajcruutzpejty metz meetzpɨ. Tüg a'oy'amy, e jadüg anajty'amy.  
\v 39 Je mayjäy huɨdibɨ ajcxy naxɨɨyb anajty ma Jesús, ooy anajty oy ycöjɨgɨñ, nɨxïgy yajxïgy ajcxy Jesús,  
\v 40 ymɨna'ñ ajcxy: 
\p ―Bah, miich huɨdibɨ Dios ytɨjc jidaanɨp, e codugɨɨg xɨɨ huingbɨ myajpɨdɨ̈ga'ñ. Miich cɨ'm cham naygohuänɨɨ, e mɨnac cruudzcɨ́xy, pen janch miich Dios xy'ung'adyii. 
\p  
\v 41 Nañ jadu'n je teedy ajcxy huɨdibɨ mɨjtungmɨɨdpɨ, etz je escribas, etz je fariseos ajcxy etz je mɨjjäydɨjc nɨxiicy yajxiicy ajcxy Jesús, ñayñɨmáayɨgɨxy miñ xyɨpy: 
\p  
\v 42 ―Huingbɨ tɨ cohua'ñ, e ca' jaty nej cɨ'm ñaygohua'nɨɨyb. Pen janch co yɨ' jëjɨty je Cristo je Israel jäy rey, huen mɨnacy jadachambɨ ma cruudz, huin'it nmɨbɨjcɨm.  
\v 43 Yɨ' tɨ pɨdägy ymɨbɨjcɨn ma Dios; huen jadachambɨ je Dios yajnïdzögyii, pen janch Dios chogyii; yɨ' tɨ ymɨna'ñ co Dios y'ung'adyii. 
\p  
\v 44 Nañ jadu'n je metzpɨ meetzpɨ ajcxy huɨdibɨ cruudzpejt quipxy mɨɨd Jesús nɨxiicy yajxiicy ajcxy ooy Jesús. 
\s1 Jesús y'ögy cruudzcɨ́xy 
\p  
\v 45 Co ycujcxɨɨjɨɨy, chi ycoodzɨyday tüg'ócɨy naaxhuiñybɨ. E jadu'n je naaxhuiñybɨ y'ijty coodz, ixtɨ mɨnacy yxɨɨ.  
\v 46 Huin'ítɨy Jesús ycapxyqueecy janch mɨc ymɨnañ: 
\p ―Elí, Elí, ¿lama sabactani? ―yɨ jadu'mbɨ ayuc hue' yhuimbɨdzɨmy: Dios Teedy, Dios Teedy, ¿ti co tɨ xy'ixmachɨch? 
\p  
\v 47 Nijëjɨty jäy huɨdibɨ anajty jɨm yajpatp huingon ma Jesús co jadu'n mɨdoogɨxy Jesús y'ayuc, chi ajcxy ymɨnañ: 
\p ―Jadayaabɨ yëydɨjc cham yaaxtaayb je profeta Elías. 
\p  
\v 48 Huin'it nidüg jäy ñɨcxy janch poyɨ̈gy etz oy yajtzooñ je pixy. Chi je pixy yajxoogy mɨɨd je xun vino. Chi pɨdacy je pixy ma je paxyjɨjp. Chi yujctijy ma Jesús y'ahuac co huen ügy.  
\v 49 Huin'it nijëjɨty ajcxy ymɨnañ: 
\p ―Ixmatz, tzoc ajt oc'ijxɨm, pen nimiinɨp Elías, pen janch yajnïdzögyii. 
\p  
\v 50 Jadüg'oc Jesús yaaxqueegy janch mɨc. Chi oy y'o'cnɨ.  
\v 51 Co Jesús y'o'cy, tɨm huin'ítɨy jɨm ma Dios ytɨjc je mapxy yhuit ycɨɨtzhua'cxy tɨnä'amy. E nañ jadu'n je naaxhuiñybɨ ooy chuyuy mɨɨd ujx mɨcpɨ etz je mɨjjatychaa oy jiitzhua'cxy.  
\v 52 May öcpɨ jut y'ahuach etz yjugypɨjcy mayjäy tɨɨbɨ anajty y'o'ccɨxy tɨɨbɨ anajty mɨbɨjccɨxy Dios.  
\v 53 Co Jesús yjugypɨjcy, chi je may'öcpɨ tɨɨbɨ anajty jugypɨjccɨxy etz tɨɨbɨ anajty pɨdzɨmgɨxy ma öcpɨ jut, chi ajcxy ytɨgɨɨy ma je Dios ycajp, je Jerusalén. E mayjäy ajcxy ijxy.  
\v 54 Co je mɨc ujx oy ñaxy etz jac tijaty anajty tɨ ytuñyii tɨ yjadyii, chi je capitán etz mɨɨd jadyii ymɨgügtɨjc huɨdibɨ anajty cuend'ajtp Jesús ooy ajcxy chɨgɨy yjɨhuɨy, e mɨnaangɨxy: 
\p ―Janch tɨy'ajt co yɨjiibɨ yëydɨjc Dios yɨ' anajty y'ung. 
\p  
\v 55 May anajty nañ jadu'n töxyjäydɨjc ymɨj'ijxcɨxy jɨguem huɨdibɨ anajty ajcxy Jesús tɨ mɨɨddzoon jɨm Galilea. Yɨ' anajty ajcxy Jesús ypubejtp.  
\v 56 E ma je' ajcxy jɨm anajty chooñɨty, María Magdalena, María huɨdibɨ Jacobo etz José ytaj'ajtpy, etz je huɨdibɨ Zebedeo y'ung ytaj'ajtpy. 
\s1 Jesús yajnaaxtɨgɨɨyɨ 
\p  
\v 57 Co oy chuu'ɨɨyñɨ ycoodzɨɨyñɨ, huin'it chooñ ma Arimatea tüg comeeñyjäy huɨdibɨ yxɨɨ José. E je' ymɨjnɨcxpejty anajty Jesús.  
\v 58 Chi José ninɨcxy Pilato oy pɨjctzou Jesús ñinïcx. Huin'it Pilato pɨdacy y'ane'mɨn co huen möyii.  
\v 59 Chi José ycɨ̈dɨgɨɨyɨ Jesús ñinïcx. Chi huinmojch mɨɨd tüg poob sábana.  
\v 60 Chi yajnaaxtɨgɨy ma je ycɨ'm jut jemybɨ huɨdibɨ anajty tɨ yajtzejtztüty tɨ yajpädüty ma tüg tzahuingueetz. Chi adɨguejctujcy je öcpɨ jut mɨɨd tüg tzaa.  
\v 61 Chi José ñɨcxnɨ. E jɨm yhuɨ'my María Magdalena etz je jadügpɨ María, y'ɨñäy ajcxy ymɨhuingon öcpɨ jut. 
\s1 Je cuend'ajtpɨ ajcxy ma Jesús ñaaxtɨgɨɨy 
\p  
\v 62 E com jabom ma anajty Jesús ɨxɨɨybɨ tɨ y'ögy, ma anajty tɨ ni'ixɨydäy mɨɨd je sábado xɨɨ ycɨxpɨ, chi je teedy ajcxy huɨdibɨ tungmɨɨd etz je fariseos ajcxy ñayyöymujcɨ ma je Pilato.  
\v 63 Chi ajcxy ymɨnañ: 
\p ―Huindzɨn, yɨ' ɨɨch ajcxy njäymejchpyɨch co je anɨɨdacpɨ ymɨnañ ma anajty yjuugyɨty co codugɨɨg xɨɨ jugypɨga'ñ jadüg'oc co anajty tɨ y'ögy.  
\v 64 E paady tunmay'ajt quexɨpy soldados ajcxy ma Jesús tɨ ñaaxtɨgɨ̈y huen cuend'ajtcɨxy ixtɨ coonɨ tugɨɨg xɨɨbɨ paadɨpy. Ca' yjecyɨty co ñiminɨɨb adzuum agoodz je' ajcxy huɨdibɨ mɨjnɨcxpejtɨp etz tzɨmguëgɨpy ajcxy Jesús ñinïcx. E chi nɨcxy jäy ymɨna'ñ: “Tɨ yjugypɨcy je öcpɨ.” Chi anajty jac'anaxy je anɨɨ tɨ yjajtnɨ ca'ydɨ je jayɨjpɨ. 
\p  
\v 65 Chi Pilato ajcxy nɨmay: 
\p ―Miich ajcxy mɨɨd tüg pɨcy soldados huɨdib cuend'ajtp ma miich ajcxy. Nɨ́cxcɨx miich ajcxy yaj'adujccɨxy je öcpɨ jut, jadu'n nej m'a'ɨxɨɨygɨxy. 
\p  
\v 66 Chi ajcxy chonɨ ma je Pilato. Chi ajcxy quejxy je tüg pɨcypɨ soldados ma je öcpɨ jut. Chi ajcxy pɨdacy ijxhuɨ'mɨn ma je tzaa huɨdibɨ ajcxy je jut yaj'adɨguejctujcy. 
\c 28  
\s1 Co Jesús yjugypɨjcy 
\p  
\v 1 E com jabom co yxɨmɨ̈y ytɨcxɨ̈gy je domingo xɨɨ, huin'it ñɨcxy María Magdalena etz je jadügpɨ María ma Jesús ñaaxtɨgɨ̈y.  
\v 2 Chi tüg mɨj ujx ñajxy. Huin'it ycɨdacy Dios tüg y'ángel huɨdibɨ tzomb tzajpjoty. Chi jɨdɨgejcy je tzaa ma je öcpɨ jut aguu. Chi y'ixtacy ma tzaa nïcx.  
\v 3 Janch adɨɨcxp je ángel anajty yhuinjɨjp jadu'n nej huɨdzuc, e je yhuit janch poob'ögy.  
\v 4 E co je soldados ajcxy ijxpaty je ángel, chi ajcxy ooy chuyuygooty. Chi ajcxy yhuɨ'my jahuengɨ ögy.  
\v 5 Huin'it je ángel y'adzooy je metz töxyjäy: 
\p ―Ca' miich ajcxy mdzɨgɨ̈y. Ɨɨch nejhuɨɨybɨch co miich ajcxy m'ixtäy Jesús je huɨdibɨ ajcxy yajcruudzpejty.  
\v 6 Per ca' je' cham ya. Tɨ je' yjugypɨcy, jadu'n nej ymɨnañ. Min miich ajcxy oc'ix ma ñaaxtɨgɨɨy.  
\v 7 Nɨcx miich ajcxy jottɨgooyb ma je' ydiscípulos ajcxy e nima': “Tɨ Jesús yjugypɨcy jadüg'oc, e yɨ' ñɨcxɨp jɨm Galilea e jɨm ajcxy mmɨɨdnaybadɨɨyb.” Ɨɨch miich ajcxy yam nnɨmaaygɨxy. 
\p  
\v 8 Huin'it je töxyjäy ajcxy chooñ janch poyɨ̈gy ma anajty tɨ ñaaxtɨgɨ̈y Jesús. Chi ajcxy ñɨcxy mɨɨd tzɨgɨ'ñ, per agujc jotcujc. Poyɨ̈gy ajcxy oy tɨy'ajt yecy ma je discípulos ajcxy.  
\v 9 E jɨm anajty je metzpɨ töxyjäy ytüyöy, tɨmetinɨ Jesús ñayguëxɨ̈cɨ ma je' ajcxy yhuinduu. Chi Jesús ajcxy capxpocxy. Chi je' ajcxy mɨhuingoñ Jesús etz mɨneenɨ je' ytecy. Chi ajcxy huindzɨgɨɨygɨxy.  
\v 10 Jesús mɨnañ: 
\p ―Ca' mdzɨgɨɨygɨxy. Nɨcx miich ajcxy nɨma' je nmɨgügtɨjcɨch co huen ajcxy nɨcxy jɨm Galilea, e jɨm naybadɨɨybɨch mɨɨd yɨ' ajcxy. 
\s1 Huɨdibɨ ajcxy je soldadotɨjc ñigapx 
\p  
\v 11 E tüyöybñɨ anajty je töxyjäy nimetzpɨ co nijëjɨty je soldados ajcxy chooñ ma Jesús ñaaxtɨgɨɨy ñɨcxy jɨm Jerusalén, mɨɨdmɨydäga'ñ je teedy huɨdibɨ tungmɨɨdpɨ nej anajty tɨ ytuñyii tɨ yjadyii ma Jesús ñaaxtɨgɨɨy.  
\v 12 E huin'it je teedy ajcxy ñayyöymujctayɨ mɨɨd je mɨjjäydɨjc, tunaangɨxy quipxy capxy. Huin'it je teedy ajcxy etz je mɨjjäydɨjc moy ajcxy je soldados may meeñ.  
\v 13 Chi ajcxy nɨmay: 
\p ―Miich ajcxy mɨna'nɨp co maab anajty miich ajcxy mɨjcoodz co ymiiñ Jesús ydiscípulos ajcxy etz tzɨmgueecɨ Jesús ñinïcx.  
\v 14 Etz pen ymɨdooyb anajty yɨ gobernador, ɨɨch ajcxy ngapxjotcɨdägɨch, jɨgɨx ca' nej xytúngɨxɨpy. 
\p  
\v 15 E huin'it ajcxy je soldados ycɨ̈dɨgɨɨyɨ je meeñ. Chi ajcxy ñɨcxy cuyduñ jadu'n nej anajty ajcxy tɨ ñɨmäyii. E ixtɨ chambaad jadu'n judíojäy capx je ayuc. 
\s1 Huɨdibɨ Jesús yajnïbɨjc ydiscípulos ajcxy 
\p  
\v 16 E jadu'n ajcxy ñɨcxy je nimajctügpɨ Jesús ydiscípulos ajcxy jɨm Galilea. Chi ajcxy ñɨcxy ma je cögop jadu'n nej anajty Jesús tɨ ñɨmáayɨgɨxy.  
\v 17 E co ajcxy ijxpaty Jesús, chi ajcxy oy huindzɨgɨɨy. Per jɨm nijëjɨty huɨdibɨ ca' mɨbɨjcy co anajty yjëjɨty.  
\v 18 Huin'it Jesús ymɨjhua'cy ma yɨ' ajcxy, e nɨmay: 
\p ―Ɨɨch tɨ nyajmöyɨch je cötujcɨn jiiby tzajpjoty etz ya naaxhuiñ. Ɨɨch tɨ nyajmöyɨch je mɨj cötujcɨn, jaydëbɨ n'ane'myɨch jiiby tzajpjoty etz ya naaxhuiñ.  
\v 19 E paady nɨcx miich ajcxy huindu'my naaxhuiñ capxhuäcxcɨx je ayuc, jaydëbɨ jäy ajcxy xymɨbɨgɨpyɨch. Tüg'ócɨy jäy ajcxy huɨdibɨ xymɨbɨjcpɨch myajnɨɨbedɨpy ajcxy mɨɨd Dios yxɨɨ, Dios y'ung yxɨɨ, etz mɨɨd je Espíritu Santo yxɨɨ.  
\v 20 Miich ajcxy myaj'ixpɨgɨpy je mayjäy co copɨcy cuydunɨpy ajcxy ɨɨch ngötujcɨn tüg'ócɨy jadu'n nej tɨ n'ane'myɨch miich ajcxy. E miich ajcxy mnejhuɨɨyb co nmɨɨd'ityɨch miich ajcxy huinɨxɨɨ huinɨtiempo, ixtɨ mabaad naaxhuiñybɨ anajty ycɨxpɨ ytɨgooy. Jibaad ycɨxy. Amén.