\id LUK  
\h SAN LUCAS 
\toc1 Jaayhuɨ'my Jadu'n Nej Jesucristo Ytun Yjajtɨ 
\toc2 SAN LUCAS 
\toc3 Lc. 
\mt1 SAN LUCAS 
\mt2 Jaayhuɨ'my Jadu'n Nej Jesucristo Ytun Yjajtɨ 
\c 1  
\p  
\v 1 Mayjäy tɨ cojaay je ayuc je tɨy'ajt huɨdi ɨɨch ajt nejhuɨɨyɨm co janch ytɨy'ájtɨty, tüg'ócɨy jadu'n nej Jesús chondacy yjugy'ájtɨn ya naaxhuiñ ixtɨ mabaad ycogɨxɨɨy.  
\v 2 Tüg'ócɨy je tɨy'ajt jadu'n nej ajt xyñɨmaayɨm huɨdi cɨ'm ijx mɨdou nej chondacy ixtɨ mabaad ycogɨxɨɨy, je' ajcxy huɨdibɨ capxhuäcxy Jesús y'ayuc ytɨy'ajt.  
\v 3 Ɨɨch nañ jadu'n tɨ nyajcɨ̈yöyɨch tɨ nyajtecyyöyɨch yajxon je tɨy'ajt nej Jesús chondacy je' chɨnaayɨn ya naaxhuiñ ixtɨ mabaad ycogɨxɨɨy. Paady ycɨxpɨ ɨɨch nhuinma'ñ pɨdägy co ɨɨch miich nyajnijayɨ̈hua'ñ tüg'ócɨy je tɨy'ajt, miich oyjäybɨ, Teófilo.  
\v 4 Jɨgɨx miich nañ jadu'n mnejhuɨ̈huɨpy yajxon je tɨy'ajt, jadu'n nej miich tɨ m'ixpɨcy. 
\s1 Tüg ángel nigapxy co Juan el Bautista ypi'c'ada'ñ 
\p  
\v 5 Jadu'n ytunɨ yjajtɨ co anajty Herodes yrey'aty ma Judea naax cajp, jɨm anajty tüg judío teedy hue' anajty yxɨɨ Zacarías. Je' anajty semandumb mɨɨd Abías y'ajugytɨjc y'amɨgügtɨjc. Je Zacarías ypɨjcy mɨɨd Aarón y'ocnɨɨx, hue' je' anajty yxɨɨ Elisabet.  
\v 6 Dios y'ijxyp ñejhuɨɨyb co je' anajty ajcxy ytudägyjäyɨty nimetz. Je' ajcxy ycuydumyb tüg'ócɨy yɨ Huindzɨn Dios ycapxy y'ané'mɨn.  
\v 7 Je' ca'p anajty ajcxy y'ung ni tüg, e jadu'n ajcxy ymɨjäyɨɨñ nimetz. 
\p  
\v 8 Chi tügtecy Zacarías mɨɨd y'ajugy y'amɨgüg yteedy'ájtcɨxy anajty ma Dios ytɨjc.  
\v 9 Jadu'n nej teedy ajcxy ycostumbre mɨɨdɨty, chi ñigootɨ tung je Zacarías mɨna ypoomjogɨpy jiiby ma yɨ Huindzɨn Dios ytɨjc.  
\v 10 Tüg'ócɨy je mayjäy ooy anajty Dios mɨbɨjctzoogɨxy tɨba'y. Yam Zacarías tzajtɨgoty ypoomjocy,  
\v 11 co ñayquëxɨ̈cɨ Huindzɨn Dios y'ángel tüg ytɨnäy a'oy'amy ma je poomjoctac.  
\v 12 Co Zacarías ijxy je ángel, chi ooy chɨgɨɨy.  
\v 13 Chi je ángel nɨmaay Zacarías: 
\p ―Ca' mdzɨgɨ̈y, tɨ Dios mɨdooy yɨ mjuydácɨn mnucxtácɨn. Yɨ mdöxyɨjc Elisabet ypaadɨpy tüg ung yëydɨjcpɨ, e mxɨɨmöhuɨpy Juan.  
\v 14 Mjotcujc'adɨp mxondägɨp miich etz mdöxyɨjc, nañ may yɨ jäy yjotcugɨ̈huɨpy co anajty m'ung tɨ ypi'c'aty.  
\v 15 Chi yɨ m'ung ycömay'ida'ñ ma Dios. Ni ca' ügɨpy vino ni jocnɨɨ. Ma ca'nɨ anajty yma'xung'aty ymɨɨd'adɨpy yɨ Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt.  
\v 16 Yɨ' yajjothuimbidɨp may Israel jäy ma yɨ' ajcxy yHuindzɨn Dios.  
\v 17 Je' nɨcxy ycogapxy'aty ma yɨ jäy ajcxy huinmɨc jotmɨc mɨɨd Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt, tɨm jadu'n nej Elías jecy'ajty ycogapxy'ajty huinmɨc jotmɨc mɨɨd Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt. Je' m'ung yajjothuimbidɨpy je ungdeedy ajcxy huɨdibɨ ca' y'ung ixaangɨxy, nañ yajjothuimbidɨpy je jäy ajcxy huɨdibɨ ca' capxycöbɨcy yɨ Dios, jɨgɨx ajcxy paadɨpy oyjot oyhuinma'ñ. Nañ m'ung ñɨmähuɨpy je jäy ajcxy huen nayñi'ixɨ́ɨyɨgɨxy mɨɨd yHuindzɨn Dios ycɨxpɨ. 
\p  
\v 18 Chi Zacarías nɨmay je ángel: 
\p ―¿Nej jada ɨɨch nejhuɨ̈huɨpy penɨ janch huɨdibɨ xyajnɨmaaybɨch? Tɨ nmɨjjäyɨɨyñɨch, cham ndöxyɨjcɨch nañ tɨ ymɨjjäyɨɨyñɨ. 
\p  
\v 19 Chi je ángel y'adzooy: 
\p ―Ɨɨch Gabriel, ma Dios yhuinduu ni'ixɨ' n'ítyɨch. Dios tɨ xyquexyɨch cogapxy'ajtpɨ ma miich co nyajnɨmähuɨpy jada oybɨ ayuc.  
\v 20 Jadachambɨ miich mhuɨ́'mɨpy uum, ni ca' m'ocjájtnɨp nej mgápxɨpy, mɨɨd co ca' mmɨbɨcy jada ɨɨch n'ayuc huɨdibɨ yajcuydunɨp co anajty tiempo patnɨ. 
\p  
\v 21 Yam je mayjäy ooy ja'ahuíjxcɨxy Zacarías, ooy anajty ajcxy tzachhuinmaaygɨxy ti co chachhuäcxɨpy jiiby ma Dios ytɨjc.  
\v 22 Co Zacarías ypɨdzɨmy, chi ca' anajty y'occapxnɨ. Chi je jäy ajcxy huinjɨhuɨɨy co tɨ anajty ixy tijaty jiiby ma Dios ytɨjc. Hue' je' yjacmɨydacy a'ɨxɨ̈y'amy, e oyhuɨ'mɨ̈y uum. 
\p  
\v 23 Co je semandung yajmay, chi Zacarías ñɨcxnɨ ma ytɨjc.  
\v 24-25 Co jadu'n yjajty, chi Elisabet jɨhuɨɨy co tɨ anajty y'ung tzɨmɨ̈gy cɨyɨ̈ gy. Chi yüch'ijty mɨgoox po', e ymɨnañ: “Jadu'n yɨ Huindzɨn Dios tɨ ytuñ mɨɨd ɨɨch jadachambɨ tiempo, tɨ xyjäymechɨch tɨ yajquëgy ɨɨch ndzöydu'n ma yɨ mayjäy ajcxy.” 
\s1 Tüg ángel nigapxy co Jesús ypi'c'ada'ñ 
\p  
\v 26 Co tudujc po' maabɨ Elisabet anajty y'ungtzɨmɨ̈gy, chi Dios quejxy je' y'ángel Gabriel jɨm Galilea naaxjot ma je cajp huɨdi anajty yxɨɨ Nazaret.  
\v 27 Chi Dios quejxy Gabriel ma anajty tüg töxy'anäg y'ity huɨdibɨ anajty ca'nɨ mɨdzɨnäy yëydɨjc. Je töxy'anäg tɨ anajty co'adzoy co pɨga'ñ mɨɨd tüg yëydɨjc huɨdi yxɨɨ José. José hue' anajty David y'ap y'oc. Je töxy'anäg hue' anajty yxɨɨjɨty María.  
\v 28 Co je ángel ytɨgɨɨy ma anajty María, chi nɨmay: 
\p ―María, Dios tɨ xy'ijxtɨy, je Huindzɨn Dios y'oy'ajt mɨɨd miich. Miich je' cömay y'idɨp ma tüg'ócɨy töxyjäydɨjc. 
\p  
\v 29 Chi María co y'ijxy je ángel, chi chɨgɨɨy mɨɨd je' y'ayuc, chi huinmay ooy mɨɨd jada copxpócxɨn nej co yjadú'ñɨty.  
\v 30 Chi je ángel ymɨnañ: 
\p ―María, ca' mdzɨgɨ̈y, miich Dios tɨ xy'ijxtɨy.  
\v 31 Jadachambɨ, m'ungdzɨmɨ̈gɨp, myajpi'c'adɨpy tüg mang, huɨdibɨ mxɨɨmöhuɨpy JESUS.  
\v 32 Je Jesús mɨj y'idɨpy, hue' je' yajtíjɨpy Dios tzajpjotypɨ y'ung. Chi je Huindzɨn Dios möhuɨɨyb je ané'mɨn huɨdi yɨ' ymɨj'ap ymɨjteedy David ymɨɨd anajty.  
\v 33 Je Jesús ané'mɨp huinɨxɨɨ ma yɨ Jacob y'ap y'oc. Je' y'ané'mɨn camɨna ycɨxɨpy. 
\p  
\v 34 Chi María je ángel nɨmaay: 
\p ―¿Nej jada co yjadú'nɨty? Ɨɨch ca'nɨ nyëydɨjc mɨɨd tzɨnäy. 
\p  
\v 35 Chi je ángel y'adzooy: 
\p ―Je Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt minɨp ma miich, je Dios tzajpjotypɨ ymɨc'ájtɨn xyajnïdujttähuɨp, je oyjäybɨ jäy huɨdi pi'c'adam, hue' yajtíjɨpy Dios y'ung.  
\v 36 E cham Elisabet miich m'amɨgüg nañ jadu'n yajpi'c'adamy tüg mang ma tɨ ymɨjjäyɨɨyñɨ. Cham mɨdudujc po'bɨ maabɨ y'ung tzɨmɨ̈gy je huɨdibɨ jäy ytijpy ca' y'ung'ixaanɨ,  
\v 37 com mɨɨdɨ Dios ca'ni ti chípɨty. 
\p  
\v 38 Chi María ymɨnañ: 
\p ―Jotcujc nguydunɨpyɨch yɨ Huindzɨn Dios chójcɨn, huen jadu'n tuñyii jadyii ma ɨɨch jadu'n nej miich m'ayuc xymöyɨch. 
\p Chi je ángel ñɨcxnɨ. 
\s1 María y'oy cogapxɨ̈y Elisabet 
\p  
\v 39 Huin'it xɨɨ María choñ, ñɨcxy jottɨgoy ma yugjot, ma tüg cajp jɨm Judea naaxjot.  
\v 40 Chi ytɨgɨɨy ma Zacarías ytɨjc, e capxpocxy Elisabet.  
\v 41 Chi jadu'n yjajty co Elisabet mɨdoohuɨ María ycapxpócxɨn, chi jɨhuɨɨy co y'ung yücxy ma yjot. E chi je Elisabet ooy yjotcugɨy mɨɨd je Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt.  
\v 42 Chi ymɨnañ janch mɨc: 
\p ―Cömay miich ma tüg'ócɨy töxyjäydɨjc, e cömay y'ida'ñ m'ung huɨdibɨ pi'c'adamb.  
\v 43 ¿Nej ɨɨch jada co jadu'n tɨ n'ahuägɨ̈y co nHuindzɨnɨch ytaj miñ xyco'ixɨ̈yɨch?  
\v 44 Co tɨ nmɨdooyɨch yɨ mgapxpócxɨn, tɨ ɨɨch n'ung yücxy ma ɨɨch njot co chachjotcújcɨty.  
\v 45 Jotcujc'adɨp pɨnjaty tɨ ymɨbɨcy, co cuyduñ y'ida'ñ je ayuc mɨɨd je Huindzɨn Dios ycɨxpɨ.  
\v 46 Chi María ymɨnañ: 
\q1 Ooy mɨj n'ojadatyɨch yɨ Huindzɨn Dios. 
\q1  
\v 47 Ooy nxondägyɨch mɨɨd Dios ycɨxpɨ, ɨɨch nnihuambɨ nyajtzoocpɨ, 
\q1  
\v 48 co yɨ' tɨ xyñi'ijxcɨdägyɨch, co ɨɨch ayoobɨ xytumbɨ'adyíijɨch. Jadachambɨ etz jacnɨcxp xɨɨ tiempo, tüg'ócɨy jäy ajcxy oy mɨna'nɨp co jotcujc'ájtpɨch. 
\q1  
\v 49 Yɨ Dios tügpajc mɨ́jɨp, tɨɨbɨ tun mɨɨd ɨɨch, ooy yɨ' yxɨɨ ymɨ́jɨty. 
\q1  
\v 50 Dios ypa'ayooyb hueñypɨ́nɨty huɨdibɨ huindzɨgɨɨyɨp jadachambɨ etz jacnɨcxnɨ xɨɨ tiempo. 
\q1  
\v 51 Dios tɨ ooy tuñ mɨjpɨ huinma'ñ, tɨ jɨɨbɨcy pɨnjaty amɨj agɨx nayjɨhuɨɨyɨp ma yjot yhuinma'ñ. 
\q1  
\v 52 Dios tɨ yajpɨdzɨmy yɨ mɨjpɨ rey ma y'ane'my, tɨ mɨj'ajt möy ayoobɨdɨjc. 
\q1  
\v 53 Pɨnjaty ayuu'ijtp anajty ymooy ti mɨɨd yjotcujc'adɨp, etz yɨ comeeñyjäydɨjc ajcxy tɨ ixmach ca' ni ti. 
\q1  
\v 54 Dios tɨ pubety yɨ Israel jäy, yɨ' ajcxy ytumbɨ, mɨɨd co anajty tɨ pa'ayogoty je' ajcxy, 
\q1  
\v 55 jadu'n nej jecy'ajty Dios yajnɨmay je' n'ap ndeedy, je Abraham etz je'y'ap y'oc, co tunamb mɨɨd je' ajcxy huinɨxɨɨ. 
\p  
\v 56 Chi María tugɨɨg po' jɨm y'ijty mɨɨd Elisabet, chi yhuimbijtnɨ ma ytɨjc. 
\s1 Juan el Bautista co ypi'c'ajty 
\p  
\v 57 Co je Elisabet oy yajhuaad'ajtnɨ xɨɨ tiempo, chi yajpi'c'ajty tüg ymang.  
\v 58 Chi ayuc mɨdooy ajcxy je ymɨjɨɨn ymɨdɨjc etz y'ajugy y'amɨgüg jadu'n nej Dios may'ajt tɨ tuñ mɨɨd Elisabet. Chi ajcxy ooy yjotcugɨy mɨɨd je' ycɨxpɨ.  
\v 59 Chi jadu'n yjajty coductujc xɨɨ je ymɨjɨɨn ymɨdɨjc etz y'ajugy y'amɨgüg miñ ma Zacarías ytɨjc co anajty tɨy'ajttɨ̈huaangɨxy je pi'c'anäg. Chi ajcxy yajxɨɨ'ada'ñyii anajty jadu'n nej yteedy yxɨɨ Zacarías.  
\v 60 Chi ytaj ymɨnañ: 
\p ―Ca' xɨɨ'adɨɨyb Zacarías, hue' yɨ' huen xɨɨ'adyii Juan. 
\p  
\v 61 Chi je' ymɨgügtɨjc ajcxy ymɨnañ: 
\p ―¿Na'amy? Ni tüg miich m'amɨgüg jadu'n ca' xɨ́ɨjɨty. 
\p  
\v 62 Chi ajcxy y'amɨdoohuɨ je' yteedy jadu'n a'ɨxɨ̈y'amy, nej yɨ' yajxɨɨ'ada'ñyii.  
\v 63 Chi Zacarías pɨjctzoy tüg necy, e jaay jadu'n: “Juan huen xɨɨ'adyii.” Chi je ymɨgügtɨjc ajcxy nidüg'ócɨy ooy jɨhuɨɨy huinmaay.  
\v 64 Chi mɨc'amy Zacarías y'ahuac ahua'cxy e ytoodz yungɨɨy, chi oy ycapxɨ̈gy e jäymejch cömay yɨ Dios.  
\v 65 Chi tüg'ócɨy ymɨjɨɨn ymɨdɨjc ooy chɨgɨɨy. Chi ajcxy nimɨydactay nej Zacarías tɨ yjaty ma tüg'ócɨy jäy huɨdibɨ tzɨnaayb Judea yuugjotypɨ tzɨnaaydac.  
\v 66 Tüg'ócɨy pɨnjaty anajty mɨdoob je ayuc, chi jäymejtzhuɨ'm ajcxy ma yjot yhuinma'ñ, chi ñayñɨmáayɨgɨxy: 
\p ―¿Ti jada' ytunamyb jada pi'c'anäg? 
\p Com je Huindzɨn Dios je' mɨɨd y'ity. 
\s1 Je Zacarías y'ɨy 
\p  
\v 67 Chi je ungdeedy Zacarías mɨɨd je Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt Dios y'ayuc najtzcapxɨɨyɨ ymɨnañ: 
\q1  
\v 68 Cömay yɨ Israel jäy yHuindzɨn Dios, co tɨ ni'ijxcɨdägy, tɨ cohua'ñ yɨ' ñaax ycajp, 
\q1  
\v 69 Dios tɨ quexy tüg mɨj nihuaambɨ yajtzoocpɨ, ma yɨ' ytumbɨ, David y'ap y'oc ajcxy. 
\q1  
\v 70 Com Dios jadu'n ymɨnañ jecy'ajty mɨɨd yɨ' y'ayuc najtzcapxɨɨyb huɨdibɨ huätzjäyɨp; 
\q1  
\v 71 je' xyñihuänaanɨm ma ɨɨch ajt nmɨdzip, nañ xypubedaanɨm xypudɨgɨ́huaanɨm ca'ydɨ xycɨ̈gähuɨɨyɨm huɨdibɨ ca' xy'ixaanɨm xychogaanɨm. 
\q1  
\v 72 Jaydëbɨ pa'ayoohuɨpy ɨɨch ajt nmɨj'ap nmɨjteedy, etz jäymedzɨɨyb jadu'n nej ayuc ahuanɨɨy mɨɨd je' ajcxy. 
\q1  
\v 73 Jadu'n nej Dios janch huinɨjot y'ayuc ahuanɨɨy mɨɨd ɨɨch ajt nmɨj'ap nmɨjteedy Abraham jecy'ajty huɨdi anajty xymöhuaanɨm. 
\q1  
\v 74 Co nihuätzɨ̈ctuutɨm ma nmɨdzip, huin'it jaydëbɨ mɨyaaxɨm n'ojadájtɨm ca' ma tzɨgɨ'ñ jɨhuɨ'ñ, 
\q1  
\v 75 mɨɨd huätzhuinma'ñ etz tudägy huinma'ñ ma yɨ' yhuinduu jabom jabom ixtɨ mɨbaad ndzɨnaayɨm. 
\q1  
\v 76 Miich ma'xung, jäy hue' myajtijɨp mɨjpɨ Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ. Miich nɨ́cxɨp cogapxy, nɨcx yajni'ixɨ̈ jäy mɨɨd Huindzɨn Dios ycɨxpɨ. 
\q1  
\v 77 Yajni'ixɨ' yɨ cajpjäy jadu'n nej huaad ajcxy y'alma paadɨpy nihuáanɨn yajnïdzoocɨn, etz jadu'n nej huaad ajcxy ypocy huinmecxɨɨyb. 
\q1  
\v 78 Jadu'n nej Dios ɨɨch ajt tɨ xypa'ayoohuɨm co tɨ xyñi'ijxcɨdaacɨm etz xymooyɨm tɨɨcxɨn jájɨn huɨdibɨ tzomb tzajpjoty, 
\q1  
\v 79 jaydëbɨ yajmöhuɨpy jäy ajcxy Dios ytɨy'ajt huɨdibɨ ajcxy tzɨnaayb agootztuum etz o'c jɨjp'am, jɨgɨx ajcxy xytümooyɨm ma je tudägypɨ tü'aa. 
\p  
\v 80 Je pi'c'anäg yeeg yjodijy huinmɨc jotmɨc mɨɨd yɨ Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt. Chi chɨnaay adügtuum ma ca' pɨn, ixtɨ coonɨ xɨɨ tiempo paty mɨna ñɨ́cxɨpy cogapxy ma Israeljäy ajcxy. 
\c 2  
\s1 Jesús yma'xung'ajty 
\p  
\v 1 Huin'it xɨɨ Augusto César pɨdacy y'ané'mɨn huen tüg'ócɨy jäy nɨcxy necypejttaaygɨxy.  
\v 2 Je jayɨjp'atypɨ padrón hue' je'yaj'oyɨɨy Cirenio huɨdibɨ anajty gobernador'ajtp jɨm Siria ñaaxjot.  
\v 3 Chi jäy ajcxy nidüg'ócɨy ñɨcxtay yajcojayɨɨybɨ nidüg nidüg ma ycɨ'mgajp.  
\v 4 Chi José chooñ jɨm Galilea naaxjot ma je cajp huɨdi yxɨɨ Nazaret, ñɨcxy ajcxy jɨm Judea naaxjot ma je David ycajp, huɨdi yxɨɨ Belén. Yɨ José ñɨcxy jɨm Belén com ymɨj'ap'ajtpy ymɨjteedy'ajtpy je David.  
\v 5 Chi José yajcojayɨɨy padrónjoty mɨɨd María, je töxyjäy huɨdibɨ anajty ymɨɨd capxytuñ, huɨdi anajty ung tzɨm'ijtp.  
\v 6 Chi jadu'n yjajty co ajcxy anajty yjɨ́mɨty Belén, chi oyhuaad'aty co María paadɨpy y'ung.  
\v 7 Chi yma'xung'ajty je unggoob, e chi nïbe'ñ nïmüxy mɨɨd ymotz, e chi agögɨɨy ma ɨyujc pëcxɨ'ñ, co ca' anajty tɨ paady jättac. 
\s1 Je ángeles ajcxy etz je cöbixycuend'ajtpɨ ajcxy 
\p  
\v 8 Chi mɨhuingon je cajp anajty jäy ycöbixycuend'aty. Hue' anajty ajcxy yhuin'ɨñaayb huintzuumnajxyp je' ycöbixy ajcxy.  
\v 9 Chi Huindzɨn Dios tüg y'ángel ñigɨdaacɨ je' ajcxy, e yɨ Huindzɨn Dios y'oy'ájtɨn y'adɨcxcoody jühuɨdity ma je' anajty ajcxy ymɨjc, chi ajcxy ooy chɨgɨɨy.  
\v 10 Huin'it je ángel ymɨnañ: 
\p ―Ca' mdzɨgɨɨygɨxy, cham ɨɨch miich nyajnɨmaaygɨxy oybɨ ayuc huɨdibɨ yajjotcugɨ̈huɨpy tüg'ócɨy naax cajp.  
\v 11 Mɨɨd miich ajcxy ycɨxpɨ tɨ ypi'c'aty cham ma je David ycajp tüg jäy huɨdibɨ miich ajcxy xyñihuänaam xycohuänaam ma ajcxy mmɨdzip. Hue' je' je CRISTO, je Huindzɨn Dios.  
\v 12 Yɨ' je' ijxpéjtɨp huɨdi mɨɨd m'ijxcabɨpy. Mbáadɨpy ajcxy je ung ma'xung ñïmóchɨty mɨɨd ymotz, ycöcnäy ma ɨyujc pëcxɨ'ñ. 
\p  
\v 13 Chi janch mɨc'amy ñayguëxɨ̈cɨ mɨɨd je ángel may yɨ tzajpjotychɨnaaybɨ, chach Dios ojadájtcɨxy ymɨnáangɨxy: 
\q1  
\v 14 ¡Ooy ycömáyɨty ooy ymɨ́jɨty yɨ Dios tzajpjotypɨ, ji naaxhuiñ jotcujc'ajt mɨɨd jäy ajcxy ycɨxpɨ huɨdibɨ Dios yjäygɨdacpy! 
\p  
\v 15 Jadu'n yjajty co je ángel ajcxy ñɨcxtay tzajpjoty, chi je cöbixy cuend'ajtpɨ ajcxy ñayñɨmayɨ: 
\p ―Tzoc jámɨm jɨm Belén, jaydëbɨ n'íjxɨm ti tɨ ytunyii tɨ yjadyii huɨdibɨ nHuindzɨn'ájtɨm Dios tɨ xyajnɨmáayɨm. 
\p  
\v 16 Chi ajcxy ñɨcxy jottɨgoy, chi oy pátcɨxy María, José etz je ung ma'xung y'agögɨ̈yɨty ma je ɨyujc pëcxɨ'ñ.  
\v 17 Co ajcxy ijxy je María etz je ung ma'xung, huin'it ajcxy nigapxtay nimɨydactay jadu'n nej je ángel ajcxy ñɨmayɨ mɨɨd je pi'c'anäg ycɨxpɨ.  
\v 18 Tüg'ócɨy jäy huɨdi mɨdou ooy jɨhuɨy huinmay jadu'n nej je cöbixycuend'ajtpɨ ajcxy ymɨnañ.  
\v 19 Chi María mɨdo'mbɨjctay, e yajhuɨ'my ma yjot yhuinma'ñ.  
\v 20 Chi yhuimbijty je cöbixycuend'ajtpɨ ajcxy cömay jäymech ajcxy yɨ Dios, etz ooy alabanza ajcxy ɨɨy mɨɨd Dios ycɨxpɨ mɨɨd tüg'ócɨy jadu'n nej anajty tɨ íjxcɨxy tɨ mɨdóogɨxy, etz jadu'n nej anajty tɨ ñɨmáayɨgɨxy. 
\s1 Pi'c Jesús yajcapxquëxɨ̈gy ma Dios ytɨjc 
\p  
\v 21 Coductujc xɨɨ maabɨ anajty yma'xung'aty, huin'it je' ajcxy tɨy'ajttɨy je ung ma'xung. Chi ajcxy yxɨɨmoy JESUS, jadu'n nej je ángel anajty jayɨjp tɨ ymɨna'ñ ca'nɨ anajty chɨmɨ̈gyii ycɨyɨ̈gyii. 
\p  
\v 22 Co je xɨɨ oypaatnɨ mɨna je María anajty yhuätzpɨdzɨmaamnɨ, jadu'n nej Moisés ycötújcɨn je jécyɨp ymɨnañ. Chi ajcxy mɨɨdnɨcxy je ung ma'xung jɨm Jerusalén capxquëxɨ̈gaangɨxy ma yɨ Huindzɨn Dios yhuinduu.  
\v 23 Com jadu'n anajty yjaybétyɨty ma Huindzɨn Dios ñecy: 
\q1 Tüg'ócɨy unggoob yëydɨjcpɨ huɨdi ma'xung'ajtp, abɨcy yhuɨ́'mɨpy mɨɨd je Huindzɨn Dios ycɨxpɨ. 
\m  
\v 24 José etz María oy yéjccɨxy huindzɨgɨ'ñ jadu'n nej Huindzɨn Dios ñecy ymɨna'ñ co jëbɨ yecy metzc jam muuxy o pajctza'm muuxy. 
\p  
\v 25 Jɨm Jerusalén anajty chɨnäy tüg jäy huɨdi anajty yxɨɨ Simeón, tudägyjäy je', etz ooy Dios jäymech. Simeón y'ahuijxyp anajty mɨna Dios miñ yajjotcujc'ada'ñ Israeljäy ajcxy, e mɨɨd je' anajty Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt.  
\v 26 Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt tɨ anajty yajnejhuɨ̈yii co ca' chojc öga'ñ, jayɨjpnɨ oc'ixɨpy je Huindzɨn Dios yCristo.  
\v 27 Je Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt yajmin yajmejtzɨ Simeón yhuinma'ñ huen nɨcxy ma Dios ytɨjc; huin'it Jesús ytaj yteedy ymɨɨdnɨcxɨ ma Dios ytɨjc, cuyduñ ajcxy jadu'n nej Dios ñecy y'ane'my.  
\v 28 Chi Simeón tzendzoy etz capxpaady je ung ma'xung, e chi Dios mɨbɨjctzoy mɨɨd je' ycɨxpɨ, chi ymɨnañ: 
\q1  
\v 29 Jadachambɨ capxcɨ́x jotcujc, Huindzɨn Dios, mɨɨd ɨɨch miich mdumbɨ, com tɨ mguyduñ jadu'n nej tɨ xyñɨmäyɨch co n'ixɨpyɨch je Cristo. 
\q1  
\v 30 Cham tɨ n'ixyɨch je nihuambɨ cohuambɨ, 
\q1  
\v 31 huɨdibɨ tɨ mni'ixɨ̈y ma tüg'ócɨy jäy ajcxy yhuinduu. 
\q1  
\v 32 Jada ung ma'xung ytɨy'ajt yegɨp ma yɨ jäy ajcxy huɨdi ca' yjudiojäyɨty. Jadu'n yɨ' nipaady nej tüg jɨɨn huɨdi codɨɨcxp je jäy. Cömay y'idɨpy yɨ Israel jäy mɨɨd yɨ' ycɨxpɨ. 
\p  
\v 33 José etz Jesús ytaj ooy jɨhuɨɨy huinmaay jadu'n nej Simeón ñigapxy je pi'c ma'xung.  
\v 34-35 Chi Simeón conuucx yɨ' ajxcy, e nɨmay María, Jesús ytaj: 
\p ―Jadayaabɨ pi'c'anäg hue' jada aminɨ̈y co may Israel jäy yjothuinma'ñ yaj'oyɨ̈huɨpy mɨɨd yɨ Dios etz nañ jadu'n may Israel jäy yjothuinma'ñ ca' yaj'oyɨ̈huɨpy mɨɨd yɨ Dios. Yɨ' je' tüg ijxpejt co ca' jäy y'ixa'nɨɨyb choga'nɨɨyb, e jadu'n tüg'ócɨy yajnejhuɨ̈huɨpy nej ajcxy nidüg nidüg yjothuinma'ñ mɨɨdɨty. E miich m'idɨpy jotmaymɨɨd jadu'n nejɨhuɨ̈y tüg espada tɨ xyajtzaachɨ̈y. 
\p  
\v 36-37 Nañ jɨm Jerusalén anajty tüg töxyjäy huɨdibɨ anajty yxɨɨ Ana, Dios je' anajty y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ. Fanuel anajty yteedy'ajtpy, hue' je' Aser y'ap y'oc, mɨj jäy anajty ooy. Janch mutz'anägnɨ ypɨjcy e jëyɨ huixtujc jɨmɨjt chɨnay mɨɨd yña'y, mada'px mɨdaax jɨmɨjt anajty cujc co'ögy chɨnäy, e ca' anajty ytɨgoy'ity ma Dios ytɨjc. Ana ytumb anajty tzajtɨgoty xɨɨm tzuum jopy ayuu anajty ycapxtägy.  
\v 38 Chi Ana nimiñ José etz María jiiby ma Dios ytɨjc, e quipxy mɨɨd ajcxy huingapxtacy je Huindzɨn Dios. Chi je Ana nimɨydacy je pi'c Jesús mɨɨd tüg'ócɨy jäy jɨm Jerusalén huɨdi anajty ajcxy jɨjp'ijxp mɨna Dios cohua'na'ñ Jerusalén ma ymɨdzip. 
\s1 Co ajcxy nɨcxnɨ jɨm Nazaret 
\p  
\v 39 Co oy yajcuydundäy tüg'ócɨy jadu'n nej je Huindzɨn Dios ñecy ymɨna'ñ, chi José etz María ñɨ́cxcɨxnɨ jɨm Galilea ma ajcxy ycɨ'mgajp Nazaret.  
\v 40 Je pi'c Jesús anajty yeegy mɨc ooy mɨɨd huijy'ajt cujc'ajt, etz ymɨɨd je' Dios ymay'ájtɨn y'oy'ájtɨn. 
\s1 Je pi'c Jesús yajpaady ma Dios ytɨjc 
\p  
\v 41 Jɨmɨjt jɨmɨjt yɨ ungdaj ungdeedy ñɨcxy anajty ajcxy jɨm Jerusalén co anajty je Pascua xɨɨ paady.  
\v 42 Co Jesús anajty ymajmetzjɨmɨjt'ajty, chi ajcxy ypättɨgɨɨy jɨm Jerusalén jadu'n anajty ajcxy costumbre mɨɨdɨty co xɨɨ paady.  
\v 43 Co je xɨɨ ñaxtäy, chi ajcxy huimbíjtcɨxnɨ, e Jesús yhuɨ'mɨɨy je' jɨm Jerusalén. Ca' José etz ytaj nejhuɨɨy ajcxy co tɨ anajty yhuɨ'mɨy.  
\v 44 Hue' ajcxy anajty tijy je' ymiñ axaam mɨɨd ymɨgügtɨjc. Co tüg xɨɨ yöygɨxnɨ, chi ajcxy ixtay je' y'ung ma y'amɨgügtɨjc ajcxy, etz huɨdi mɨɨd ñay'ixy'adyii ñaymɨgüg'adyii.  
\v 45 Co ca' ajcxy y'ung paady, chi yhuimbíjtcɨxnɨ jɨm Jerusalén ung ixtaaybɨ. 
\p  
\v 46 Chi jadu'n yjajty codugɨɨg xɨɨ oypaatcɨxy jɨm ma Dios ytɨjc, Jesús y'ɨñäy anajty agujc'amy ma je huindzɨndɨjc. Yɨ' anajty y'amɨdo'ijtyp yɨ huindzɨndɨjc y'ayuc, e nañ yaj'amɨdooy anajty tijaty.  
\v 47 Tüg'ócɨy je huindzɨndɨjc huɨdibɨ mɨdou Jesús y'ayuc, chi ooy ajcxy huinmay etz jɨhuɨy jadu'n nej je Jesús huinjɨhuɨydäy etz jadu'n nej anajty tɨydudägy y'adzooy.  
\v 48 Co Jesús ytaj yteedy y'ijxpatɨ, chi ooy ajcxy tzachjɨhuɨɨy. Chi ungdaj ymɨnañ: 
\p ―Aay ung, ¿nej co miich jadu'n xytúngɨxyɨch? Yɨ mdeedy etz ɨɨch yam tzachjottɨgooyb nay'adzɨgɨ̈yiijɨch n'ixtáaygɨxɨch miich. 
\p  
\v 49 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―¿Na'amy co miich xy'ixtáaygɨxyɨch? ¿Ca' mnejhuɨɨygɨxy co copɨty n'ida'ñɨch ma nDéedyɨch ytung? 
\p  
\v 50 Chi ajcxy ca' huinjɨhuɨɨyɨ Jesús y'ayuc huɨdibɨ ycapxy. 
\p  
\v 51 Chi Jesús mɨɨd nɨcxy je' ajcxy jɨm Nazaret. Chi Jesús capxymɨdoy ytaj yteedy. Chi yɨ' ytaj yajhuɨ'mday ma yjot yhuinma'ñ tüg'ócɨy nej ytunyii yjadyii.  
\v 52 Chi Jesús ixpɨjc'adɨɨtzp anajty ooy, etz yeegy yjäygojy huijycujc. E yɨ Dios etz jäy ajcxy ooy anajty jäygɨdaaccɨxy. 
\c 3  
\s1 Juan el Bautista y'ayuccapxhuäcxy mɨjtɨgɨ̈duum 
\p  
\v 1 Ma anajty je Tiberio César yjɨmɨjtjoty, mɨmajmocx jɨmɨjt anajty maabɨ y'ane'mtɨgɨ̈y, chi je Poncio Pilato anajty gobernador'ajtp jɨm Judea, je Herodes anajty rey'ajtp jɨm Galilea, je' y'uch Felipe anajty rey'ajtp jɨm Iturea etz jɨm Traconite ñaaxjot. Chi Lisanias anajty rey'ajtp jɨm Abilina.  
\v 2 Chi je Anás etz Caifás je' ajcxy anajty teedy mɨjtungmɨɨd ma Dios ytɨjc. Je huin'it tiempo Dios y'ayuc yja'ty ma je Juan, Zacarías ymang, huɨdibɨ anajty tzɨnaayb mɨjtɨgɨ̈duum.  
\v 3 Chi Juan choñ ñɨcxy ma tüg'ócɨy cajp mɨhuingon je Jordán mɨjnɨɨ, capxhuijy je jäy ajcxy, co huen jothuimbijttaaygɨxy etz huen nɨɨbejtcɨxy jɨgɨx ajcxy ypocy yajhuinmeecxɨp.  
\v 4 Jada jadu'n tunɨ jajtɨ nej je ayucnajtzcapxɨɨybɨ Isaías anajty tɨ cojaay: 
\q1 Jɨm mɨjtɨgɨ̈duum yajmɨdooy tüg jäy mɨna'ñ: “Yaj'oyɨɨygɨx yɨ Dios ytü'aa, tɨm jadu'n nej jäy ajcxy yaj'oyɨɨygɨxy yɨ jɨbɨc tü'aa co tüg rey mina'ñ.” Yajtɨ́ɨyɨgɨxy yɨ tü'aa huidɨbɨ ooy y'adɨjy y'a'och. 
\q1  
\v 5 Tüg'ócɨy anɨɨ ahuoc huen joyɨɨydäy, tüg'ócɨy tungop huen nañ jadu'n joyɨɨydäy. Tüg'ócɨy nɨɨ'aa tü'aa huɨdibɨ tɨjmin tɨjxɨjp huen tɨɨydäy. Yɨ tü'aa huɨdibɨ ca' quipxyjátyɨty huen quipxyjaty tɨɨydäy. 
\q1  
\v 6 Tüg'ócɨy yɨ jäy ajcxy ixɨpy ñejhuɨ̈hɨpy nej Dios yega'ñ je nihuambɨ cohuambɨ. 
\p  
\v 7 Chi Juan ojy ajcxy je jäy pɨnjaty anajty miimb nɨɨbejtpɨ, ymɨnañ: 
\p ―¡Miich ajcxy tza'ñ ajcxy y'ajugy y'amɨgüg! ¿Pɨn miich ajcxy tɨ xynɨmäy quëg ma yɨ ayo'n huɨdibɨ Dios yquexaamy?  
\v 8 Túngɨx oybɨ, jothuimbíjtcɨx, ca' ajcxy mɨnaangɨxy miñ xyipy: “Abraham ɨɨch ajcxy n'ap'ajtpy ndeedy'ajtpy”. Ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb co Dios ixtɨ jëbɨ yɨ' yaj'ung'adyii yaj'anäg'adyii Abraham jada tzaa ca'ydɨ miich ajcxy.  
\v 9 Dios ni'ixɨ̈ y'ity jaydëbɨ yajcödɨgoyɨpy jäy ajcxy y'alma huɨdibɨ jɨbɨc-huinma'ñ mɨɨd. Tɨm jadu'n nipaady nej jäy ni'ixɨ̈ y'ity mɨɨd jacha co pujxɨ̈ga'ñ tüg quipy huɨdi ca' oy ytɨɨm'aty, etz yajnögtähua'ñ. 
\p  
\v 10 Chi je mayjäy ajcxy y'amɨdooy je Juan: 
\p ―¿Ti ɨɨch ajcxy jëbɨ nduñ? 
\p  
\v 11 Chi je Juan y'adzooy, ymɨnañ: 
\p ―Pɨnjaty yhuit mɨɨd metz, jaydëbɨ möy pɨn ca' mɨɨdɨty ni tüg. Etz pɨnjaty caagy mɨɨd nañ jadu'n möhuɨpy pɨnjaty ca' mɨɨdɨty. 
\p  
\v 12 Chi miiñ jadyii yajcogüejtpɨ co anajty ñɨɨbedaangɨxy, ymɨnañ ajcxy: 
\p ―¿Ti huaad ɨɨch ajcxy nduñ (jɨgɨx Dios xymɨjotcujc'adɨpyɨch)? 
\p  
\v 13 Chi Juan y'adzooy: 
\p ―Ca' nɨ̈gɨ anaxy myajcogüety jadu'n nej je cötújcɨn y'ane'my. 
\p  
\v 14 Chi soldado ajcxy ymɨnañ: 
\p ―¿Ti ɨɨch ajcxy ndunɨpy (jɨgɨx Dios xymɨjotcujc'adɨpyɨch)? 
\p Chi Juan y'adzooy: 
\p ―Ni pɨn ajcxy ti mgapɨ́jcɨpy, ni mganïhuambedɨpy ajcxy. Nañ jadu'n mɨjotcujc'ájtcɨxy nej myajmujuuygɨxy. 
\p  
\v 15 Je mayjäy yjɨjp'ijxyp anajty ajcxy ooy, etz ooy jɨhuɨɨy huinmaay nejhuɨ̈huaangɨxy pen yɨ Juan je' anajty Cristo.  
\v 16 Chi Juan nɨmay ajcxy nidüg'ócɨy: 
\p ―Ɨɨch janch nyajnɨɨbéjtypɨch jäy mɨɨd nɨɨ. Miimb je' axaam huɨdibɨ jacmɨj ca'ydɨ ɨɨch, ca' huaad yɨ' ycɨ̈ghuin ngejɨch. Je' miich ajcxy xyajnɨɨbedɨpy mɨɨdɨ Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt etz mɨɨdɨ jɨɨn.  
\v 17 Je Cristo ni'ixɨ' y'ity co oybɨ möhua'ñ je jäy huɨdibɨ ajcxy oyhuinma'ñ mɨɨd, etz ymöhuaamy tzaachypɨ je jäy ajcxy huɨdibɨ jɨbɨc-huinma'ñ mɨɨd, tzaachypɨ huɨdibɨ nicamɨna ycɨxɨpy. Tɨm jadu'n nipaady nej tüg jäy ni'ixɨ' y'ity co ymoc-huimboja'n, e chi je oybɨ mocpajc pɨdäga'ñ ma che'x, etz je mocjaam ninögɨ̈hua'ñ, e camɨnaxɨɨ ycapïdza'ñ je jɨɨn. 
\p  
\v 18 Je Juan ooy jäy capxhuijy, etz canaagnax oybɨ ayuc capxhuäcxy.  
\v 19 Chi yɨ' ojy je rey Herodes, co y'uch Felipe ytöxyɨjc Herodías mɨɨd tzɨnaayɨ, etz jacjaydiiybɨ jɨbɨc-huinma'ñ tɨɨbɨ Herodes anajty tuñ.  
\v 20 Chi je rey Herodes nïgɨ pocytuñ co Juan pɨdacy pujxtɨgoty. 
\s1 Je Jesús ñɨɨbejtɨn 
\p  
\v 21-22 Chi jadu'n yjajty co jadu'n tüg'ócɨy jäy ñɨɨbejttay nañ jadu'n Jesús ñɨɨbejty. Yam anajty Jesús ycapxtägy co je tzajp y'ahuaach, etz je Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt ymɨnajcy ma Jesús ycöduu mɨɨd ñinïcx jadu'n nej muuxy ñinïcx. Nañ jadu'n yajmɨdoy tüg ayuc choñ tzajpjoty ymɨnañ: 
\p ―Miich n'ung'ajtpy, ooy ɨɨch miich ndzocy ooy njɨhuɨ̈y, ooy njotcújcɨdyɨch mɨɨd miich. 
\s1 Jesús ymɨj'ap ymɨjteedy 
\p  
\v 23 Jesús hue' anajty yjɨmɨjt oy ni iipxmajc co ytungtɨgɨɨy. Hue' je' anajty jadu'n jäy tijy José ymang, José yteedy hue' je' Elí,  
\v 24 Elí yteedy hue' je' Matat, Matat yteedy hue' je' Leví, je Leví yteedy hue' je' Melqui, je Melqui yteedy hue' je' Jana, je Jana yteedy hue' je' José,  
\v 25 Je José yteedy hue' je' Matatías, je Matatías yteedy hue' je' Amós, je Amós yteedy hue' je' Nahum, je Nahum yteedy hue' je' Esli, je Esli yteedy hue' je' Nagai,  
\v 26 je Nagai yteedy hue' je' Maat, je Maat yteedy hue' je' Matatías, je Matatías yteedy hue' je' Semei, je Semei yteedy hue' je' José, je José yteedy hue' je' Judá,  
\v 27 je Judá yteedy hue' je' Joana, je Joana yteedy hue' je' Resa, je Resa yteedy hue' je' Zorobabel, je Zorobabel yteedy hue' je' Salatiel, je Salatiel yteedy hue' je' Neri,  
\v 28 je Neri yteedy hue' je' Melqui, je Melqui yteedy hue' je'Adi, je Adi yteedy hue' je' Cosam, je Cosam yteedy hue' je' Elmodam, je Elmodam yteedy hue' je' Er,  
\v 29 je Er yteedy hue' je' Josué, je Josué yteedy hue' je'Eliezer, je Eliezer yteedy hue' je' Jorim, je Jorim yteedy hue' je' Matat,  
\v 30 je Matat yteedy hue' je' Leví, je Leví yteedy hue' je' Simeón, je Simeón yteedy hue' je' Judá, je Judá yteedy hue' je' José, je José yteedy hue' je' Jonán, je Jonán yteedy hue' je' Eliaquim,  
\v 31 je Eliaquim yteedy hue' je' Melea, je Melea yteedy hue' je' Mainán, je Mainán yteedy hue' je' Matata, je Matata yteedy hue' je' Natán,  
\v 32 je Natán yteedy hue' je' David, je David yteedy hue' je' Isaí, je Isaí yteedy hue' je' Obed, je Obed yteedy hue' je' Booz, je Booz yteedy hue' je' Salmón, je Salmón yteedy hue' je' Naasón,  
\v 33 je Naasón yteedy hue' je' Aminadab, je Aminadab yteedy hue' je' Aram, je Aram yteedy hue' je' Esrom, je Esrom yteedy hue' je' Fares, je Fares yteedy hue' je' Judá,  
\v 34 je Judá yteedy hue' je' Jacob, je Jacob yteedy hue' je' Isaac, je Isaac yteedy hue' je' Abraham, je Abraham yteedy hue' je' Taré, je Taré yteedy hue' je' Nacor,  
\v 35 je Nacor yteedy hue' je' Serug, je Serug yteedy hue' je' Ragau, je Ragau yteedy hue' je' Peleg, je Peleg yteedy hue' je' Heber, je Heber yteedy hue' je' Sala,  
\v 36 je Sala yteedy hue' je' Cainán, je Cainán yteedy hue' je' Arfaxad, je Arfaxad yteedy hue' je' Sem, je Sem yteedy hue' je' Noé, je Noé yteedy hue' je' Lamec,  
\v 37 je Lamec yteedy hue' je' Matusalén, je Matusalén yteedy hue' je' Enoc, je Enoc yteedy hue' je' Jared, je Jared yteedy hue' je' Mahalaleel, je Mahalaleel yteedy hue' je' Cainán,  
\v 38 je Cainán yteedy hue' je' Enós, je Enós yteedy hue' je' Set, je Set yteedy hue' je' Adán, je Adán yteedy hue' je' Dios. 
\c 4  
\s1 Je mujcu' tuñ ijxta'nɨ ma Jesús 
\p  
\v 1 Jesús ymɨɨd'ajtpy anajty je Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt. Co Jesús jɨm choñ ma Jordán mɨj nɨɨ, chi je Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt yajnɨcxɨ mɨjtɨgɨ̈duum.  
\v 2 Jesús y'ijty huixchɨgui'px xɨɨ jɨm mɨjtɨgɨ̈duum. Chi je mujcu' yjot'ijxɨ huinma'ñ'ijxɨ. Jaygay jɨm y'ijty, e co huixchɨgui'px xɨɨ ñajxnɨ, chi oy yuuböccodyii.  
\v 3 Chi je mujcu' nɨmay: 
\p ―Penɨ janch miich Dios xy'ung'adyii, nɨmay jada tzaa huen ahuimbity tzajcaagy. 
\p  
\v 4 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Jaybety ity ma Dios ñecy co ca'nan mɨɨd tzajcaagy tɨ'ajty jäy ajcxy yjugy'aty, nañ jadu'n tzocy tüg'ócɨy Dios y'ayuc. 
\p  
\v 5 Chi je mujcu' mɨɨdpejty Jesús ma tüg cop janch cɨxpɨ, chi tüg jaxɨ̈gy yajni'ixɨɨy tüg'ócɨy je naax cajp huɨdi jii naaxhuiñbɨ.  
\v 6 Chi je mujcu' ymɨnañ: 
\p ―Ɨɨch miich möhuɨpy tüg'ócɨy mɨc'ájtɨn ané'mɨn etz oy'ájtɨn, com ɨɨch ngɨ̈'am y'ity tüg'ócɨy, e nmöhuɨbɨch hueñytɨmpɨ̈nɨty.  
\v 7 Pen xyhuingoxtɨnaaybɨch xy'ojadajtpɨch miich, ac miich jada mje' tüg'ócɨy. 
\p  
\v 8 Chi Jesús y'adzooy, ymɨnañ: 
\p ―Huinhuägtuutcɨch miich mujcu', com jadu'n jaybéty y'ity: “Co yɨ Huindzɨn miich mDios mhuingoxtɨnähuɨpy m'ojadadɨpy, etz yɨ' je' tüg pajc myajmɨj'adɨpy.” 
\p  
\v 9 Chi je mujcu' mɨɨdnɨcxy Jesús jɨm Jerusalén, chi mɨɨd pejty ma Dios ytɨjc coduu, e nɨmay: 
\p ―Pen Dios miich xy'ung'ajtp cödɨjpnax naaxcɨ́xy,  
\v 10 com jaybety jadu'n y'ity ma Dios ñecy co quexɨpy Dios yɨ' y'ángeles ajcxy e xycuend'adɨpy.  
\v 11 Cɨ̈gɨ́xy ajcxy xyhuidzɨpy, ca'ydɨ mdzaachɨ̈y ma tzaajot. 
\p  
\v 12 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Ji Dios y'ayuc huɨdi jadu'n mɨnam co ca' mjot'ixɨpy mhuinma'ñ'ixɨpy yɨ mHuindzɨn Dios. 
\p  
\v 13 Co je mujcu' yajcɨjxy jadu'n nej anajty jot'ixa'ñ huinma'ñ'ixa'ñ Jesús, chi huinhuägtuuty tüg tiempo. 
\s1 Jesús yajtzondägy je' ytung jɨm Galilea 
\p  
\v 14 Chi Jesús nɨcxy jɨm Galilea, e Jesús mɨɨd'ajtpy je Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt. Chi Jesús ooy cömay y'ijty ma tüg'ócɨy cajp huinduy agonbɨ.  
\v 15 Hue' Jesús anajty yaj'ixpɨcy majaty je' ajcxy naymujctac. Chi je jäy ajcxy tüg'ócɨy ooy cömay Jesús. 
\s1 Jesús yajpaady jɨm Nazaret 
\p  
\v 16 Chi Jesús ymiiñ Nazaret ma anajty tɨ yeegy. Chi Jesús ytɨgɨy ma naymujctac, jadu'n nej costumbre anajty mɨɨdɨty pocxxɨɨduum. Chi ytɨnaay'ahuɨy, chi ytɨgɨɨy necycapxpɨ.  
\v 17 Chi ajcxy mooy je necy huɨdibɨ je Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ Isaías yjaay. Chi cɨyhuäcxy je necy, paty jiiby tüg it ma anajty yjaybétyɨty jadu'n: 
\q1  
\v 18 Je Huindzɨn Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt xymɨɨd'ajtpɨch, co xyajnïbɨcyɨch co nyajnɨmähuɨbɨch ayoobɨtɨjc je oybɨ ayuc. Tɨ xyquexyɨch co nyajjotcugɨ̈huɨbɨch je jäy ajcxy huɨdi jotmay ymɨɨd, etz nhuinméecxɨbɨch huɨdibɨ ajcxy pujxtɨgótyɨp, nañ jadu'n ajcxy je huɨdibɨ huiintzɨp nyajhuindɨɨcxɨ̈gɨbɨch, e nbɨdägɨbɨch ahuätztuum huɨdibɨ yajtzaachytumb. 
\q1  
\v 19 Tɨ xyquexyɨch co ngapxhuäcxɨbɨch je tiempo mɨna Huindzɨn Dios may'ajt oy'ajt tuna'ñ mɨɨd je jäy ajcxy ycɨxpɨ. 
\p  
\v 20 Chi jada' Jesús abɨdijty je ñecy, yajcɨ̈dɨgɨɨy je tungmɨɨdpɨ, huin'it y'ixtacy. Chi tüg'ócɨy mayjäy jiiby ma naymujctac ooy ajcxy huindɨcxy je Jesús.  
\v 21 Chi Jesús ymɨnandacy: 
\p ―Cham yajcuydun je' huɨdi jaybety ma Dios ñecy jadu'n nej miich ajcxy cham tɨ mmɨdooy. 
\p  
\v 22 Chi nidüg'ócɨy ajcxy ooy jäygɨdacy nej Jesús mɨna'ñ, etz huinmay ajcxy ooy je ayuc huɨdibɨ Jesús ycapxy, chi ñayñɨmáayɨgɨxy: 
\p ―¿Nej ca'y José jada jada' y'ung? 
\p  
\v 23 Chi Jesús ymɨnaañ: 
\p ―Ca' yjécyɨty miich ajcxy xyajnɨmähuɨbɨch jada ayuc: “Tzoydumbɨ naychoyɨ̈huɨɨ cɨ'm. Tüg'ócɨy jadu'n nej ɨɨch ajcxy nmɨdooyɨch tɨ mduñ jɨm Capernaum, nañ jadu'n miich octun ma mgɨ'mgajp.” 
\p  
\v 24 Chi Jesús yjacmɨnañ: 
\p ―Janch ɨɨch miich ajcxy nnɨmäy co ni tüg jäy huɨdibɨ Dios y'ayucnajtzcapxɨɨyb ca' jäy ajcxy cöbɨcy ma ycɨ'mgajp.  
\v 25 Janch ɨɨch miich ajcxy nɨmäy co ooy anajty may co'ögy ytöxyjäy ya Israel jecy'ajty co Elías chɨnaay, co je tzajp adujcy tugɨɨg jɨmɨjt jatudujc po', co oy yuu miiñ ma tüg'ócɨy naax cajp.  
\v 26 E Dios ca' quejxy je Elías ma yɨ Israeljäy co'ögy töxyjäy ajcxy. Hue' janch quejxy huinduum jɨm Sarepta ma Sidón naaxjot ma tüg co'ögy töxyjäy huɨdi jɨm.  
\v 27 Nañ jadu'n anajty ooy mayjäy püdz pa'm mɨɨdɨty ya Israel jecy'ajty co je Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ Eliseo chɨnay. Chi ni tüg jäy huin'it catzoocy, jëyɨ tügpajc choocy pa'mjäy huɨdibɨ anajty yxɨɨ Naamán huɨdi tzoon Siria naaxjot. 
\p  
\v 28 Huin'it tüg'ócɨy jäy huɨdi anajty jiiby ma naymujctac ooy yjotma'tcoty co jadayaab ayuc ajcxy mɨdooy.  
\v 29 Chi je mayjäy ajcxy nibɨdɨ̈gy Jesús etz yajpɨdzɨmy ma je cajp. Chi ajcxy yajnɨcxy jɨm ma je tzaahuingueetz, co je cajp copcɨ́xy anajty yajpaady, e jɨm anajty cödɨjpnaxaangɨxy.  
\v 30 Chi Jesús ñajxy cujc'amy ma je' ajcxy, chi ñɨcxnɨ. 
\s1 Tüg yëydɨjc huɨdibɨ anajty mɨɨd jɨbɨc espíritu 
\p  
\v 31 Chi Jesús y'idacy jɨm Capernaum, tüg cajp jɨm Galilea naaxjot, chi Jesús jäy ajcxy yaj'ixpɨjcy pocxxɨɨduum.  
\v 32 Huinmay ooy ajcxy jadu'n nej je' yaj'ixpɨcy. Ñayñɨmáayɨgɨxy co je Jesús yaj'ixpɨcy nejɨhuɨ̈y mɨjtung mɨj'ané'mɨn mɨ́ɨdɨty. 
\p  
\v 33 Jiiby ma je naymujctac jiiby anajty tüg yëydɨjc huɨdibɨ mɨɨd tüg ca'oybɨ, chi je ca'oybɨ mɨc yaaxqueecy ymɨnañ: 
\p  
\v 34 ―Ixmajtzcɨch ajcxy, ¿ti mdunamy mɨɨd ɨɨch ajcxy Jesús je nazaretpɨ? ¿Nej tɨ mmiñ co xyajhuindɨgoyáanɨgɨxyɨch? Ɨɨch miich n'ijxcapy co miich je' je Huätzpɨ Dios. 
\p  
\v 35 Chi Jesús je ca'oybɨ ojy, nɨmay: 
\p ―Amon, pɨdzɨm ma yɨ jäy. 
\p Chi je ca'oybɨ najtztijɨɨy je yëydɨjc agujc'amy ma je jäy ajcxy, huin'it ypɨdzɨmy, e ca' ni nej jactuuñ.  
\v 36 Tüg'ócɨy jäy jɨm ooy ajcxy ñay'adzɨgɨɨyɨ miñ xyɨpy yjanayñɨmáayɨgɨxy: 
\p ―¿Ti ayuc jada' yɨ'? Co mɨɨd y'ané'mɨn etz mɨc'ajt ane'my ca'oybɨ etz yajpɨdzɨmy ma jäy. 
\p  
\v 37 Chi Jesús capxpaady y'ijty ma tüg'ócɨy cajp huɨdi huinduy agónɨp. 
\s1 Jesús yajtzoocy Pedro ymɨ̈d töxyjäybɨ 
\p  
\v 38 Chi Jesús ypɨdɨ̈gy choñ ma naymujctac, ytɨgɨɨy ma Simón ytɨjc. Jadu'n anajty Simón ymɨ̈d töxyjäybɨ mɨc ytoyii. Chi ajcxy cohuanɨɨy Jesús mɨɨd je' ycɨxpɨ.  
\v 39 Chi Jesús yhuindacy ma je' yhuinduu, ix'ojy je toyɨɨ, e jadu'ñɨ ñajxy. Chi je' mɨc'amy ypɨdɨ̈gy, yajcay yaj'uucy ajcxy. 
\s1 Jesús yajtzoocy mayba'mjäy 
\p  
\v 40 Tzuu tzuu anajty jäy ajcxy yajnɨcxy tüg'ócɨy jäy ajcxy pa'mmɨɨdpɨ ma Jesús. Chi Jesús cɨ̈nɨ̈xajy nidüg nidüg, e jadu'n anajty ajcxy chögy.  
\v 41 Chi nañ jadu'n je' ca'oybɨ yajpɨdzɨmy ma mayjäy, mɨc je ca'oybɨ anajty yhua'ñ yjɨhuɨ̈y, ymɨna'ñ: 
\p ―Miich je' Dios xy'ung'ajtp. 
\p Chi Jesús nïgɨ ix'ojy, ca' anajty yajhuäcxɨpy nɨcxy yjaccapxy, com tɨ anajty nejhuɨɨygɨxy co yɨ' je' je Cristo. 
\s1 Jesús y'ayuccapxhuäcxy jɨm Galilea 
\p  
\v 42 Co yxɨɨmɨɨy, chi chooñ Jesús, ñɨcxy mɨjtɨgɨ̈duum. Ooy jäy yja'ixtäyii, chi ajcxy oy paatcɨxy, yajhuäcxɨjpy ajcxy ooy, ca' anajty oc'ixmadzáangɨxnɨ.  
\v 43 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Ooy jada chachcopɨ́cyɨty co canaag agajp ɨɨch jada ngapxhuäcxɨbɨch je oybɨ ayuc jadu'n nej Dios y'ane'my. Paady Dios tɨ xyquexyɨch ya naaxhuiñ. 
\p  
\v 44 Jadu'n anajty je' capxhuäcxy majaty jäy ñaymujctac jɨm Galilea. 
\c 5  
\s1 Je acxmajtzɨn mɨjhuinma'ñybɨ 
\p  
\v 1 Tügtecy jadu'n yjajtɨ, jɨm anajty Jesús ma je Genesaret mejypa', co jäy ñimiinɨ janch ñay'adijɨɨy ñay'agodɨ́ɨyɨgɨxy, tzach'amɨdohuaangɨxy Dios y'ayuc.  
\v 2 Chi yɨ' ijxpaty mejtz barco jahueengɨ mejypa'áy. Je acxmajtzpɨdɨjc tɨ anajty ypɨdzɨ́mgɨxy ma je barco, jɨm anajty y'acxxuumy pújccɨxy.  
\v 3 Chi Jesús yajtɨgɨyɨɨy tüg barco huɨdi Simón anajty je'ajtpy. Chi may'ajt pɨjctzoy co huen yajjɨhuägy hueenɨ yɨ barco mejypa'áy. Chi Jesús y'ixtacy barcojoty, e jadu'n yaj'ixpɨjcy je mayjäy ajcxy.  
\v 4 Co ycapxymaayɨ, chi Jesús Simón nɨmay: 
\p ―Nɨcx pɨdäg m'acxmadzɨ'ñ mejyjoty, jaydëbɨ májtzcɨxɨpy acx. 
\p  
\v 5 Chi Simón y'adzooy: 
\p ―Huindzɨn, tɨ ɨɨch ajcxy ooy njatuñ tüg tzuum, ni ti tɨ ngapáatcɨxyɨch. Per mɨɨd miich m'ayuc ycɨxpɨ yɨ acxmadzɨ'ñ nbɨdägɨbɨch mejyjoty. 
\p  
\v 6 Co ajcxy pɨdacy je acxmadzɨ'ñ mejyjoty, chi yajco'adujcy ooy may acx, jahueenɨ acxmadzɨ'ñ ycacɨɨch mɨɨd je may acx ycɨxpɨ.  
\v 7 Chi Pedro yemɨ ymɨgügtɨjc huɨdi anajty jɨm ma je jadügpɨ barco, huen miñ ajcxy pubedyii. Chi ajcxy ymiñ pubejtp, yaj'ujch ajcxy metzpɨ barco mɨɨd may acx, jagoo jagoo ycaquiiñ je barco mɨɨd may acx ycɨxpɨ.  
\v 8 Co Simón Pedro ijxy jadu'n, chi ycojxtɨnaay'ahuɨɨy ma Jesús yhuinduu, nɨmay: 
\p ―Huinhuäctúutcɨch, Huindzɨn, com ɨɨch pocyjäy ɨɨch. 
\p  
\v 9 Com Pedro janch tzɨgɨɨyb anajty, etz nañ tzɨgɨɨyb tüg'ócɨy huɨdi anajty mɨɨd tɨ ytuñ, co anajty ooy may acx tzachyajnïbéjtcɨxy.  
\v 10 Nañ jadu'n tzɨgɨɨyb anajty je Jacobo etz Juan je Zebedeo ymang ajcxy huɨdibɨ Simón anajty tɨ pubety. Chi Jesús ñɨmay Simón: 
\p ―Ca' mdzɨgɨ̈y, jadachambɨ etz jacnɨcxnɨ xɨɨ tiempo mdunɨpy jäymadzɨɨ. 
\p  
\v 11 Co je barco yajmejypɨdzɨmy, chi ajcxy y'ixmajch tüg'ócɨy, chi ajcxy panɨcxy Jesús. 
\s1 Jesús yajtzögy tüg jäy nïbützpa'mmɨɨdpɨ 
\p  
\v 12 Chi jadu'n yjajtɨ co anajty Jesús yjɨ́mɨty ma tüg cajp, co ñimiinɨ tüg yëydɨjc ymɨɨd anajty pützpa'm. Co je pa'mjäy ijxy Jesús, chi nihuindacy ma yhuinduu, mɨnucxtacy, nɨmay: 
\p ―Huindzɨn, pen mdzojcpy jëbɨ xyajtzögɨbɨch. 
\p  
\v 13 Chi Jesús ycɨ' najtzxajɨɨy nïdooñ, nɨmay: 
\p ―Ndzojcpyɨch, huɨ'm huädz. 
\p Chi mɨc'amy je jäy choocy.  
\v 14 Chi Jesús ane'my, nɨmay: 
\p ―Ca' ni pɨn myajnɨmähuɨpy, nɨcx janchtɨy nayguëxɨ̈gɨɨb ma teedy, jaydëbɨ möhuɨpy Dios huindzɨgɨ'ñ, jadu'n nej Moisés ycötújcɨn je jécyɨp y'ane'my, mɨɨd yɨ' ycɨxpɨ co tɨ mhuätzpɨdzɨmy, jaydëbɨ jäy ajcxy nejhuɨ̈huɨpy co tɨ mdzögy. 
\p  
\v 15 Je capxy'ayuc nïgɨ y'oc-huäcx'adɨɨtznɨ, e janch mayjäy y'ocnimújcɨn, jɨm pɨn ayuc mɨdohuaam, e jɨm huɨdi tzögaam.  
\v 16 Jesús ycögueecpy anajty je mayjäy, ñɨcxy anajty mɨjtɨgɨ̈duum Dios ojadajtpɨ. 
\s1 Jesús yajtzögy tüg jäy cɨ̈xuxypɨ tecyxuxypɨ 
\p  
\v 17 Tüg tecy yjájtɨ, Jesús anajty yaj'ixpɨjcp, e jɨm anajty ajcxy ɨñäy ma Jesús yhuinduu fariseojäy ajcxy, etz huɨdi jäy yaj'ixpɨjcp Dios ñecy huɨdijaty anajty tɨ choongɨxy canaag agajp ma Galilea naaxjot Judea naaxjot, etz cham huɨdijaty anajty tɨ chooñ Jerusalén. E Jesús ymɨɨd anajty Huindzɨn Dios ymɨc'ajt co jäy yajtzögɨpy.  
\v 18 Chi nijëjɨty jäy yajja'ty cɨjx'am tüg pa'mjäy yëydɨjcpɨ huɨdi ca' anajty ycɨ' ytecy yücxy. Chi ajcxy ixtaay ma yajtɨjctɨgɨ̈huɨpy pɨdäga'ñ anajty ajcxy je pa'mjäy ma Jesús yhuinduu.  
\v 19 Com ca' anajty ni ma tɨgɨyɨydac mɨɨd co je tɨjc anajty ooy y'újtzɨty mɨɨd mayjäy. Chi ajcxy mɨɨdpejty tɨjc nïgɨ́xy, chi ajcxy tɨjc yajcöhuach, e chi ajcxy cödɨyñajxy cɨjx'am je pa'mjäy ma Jesús yhuinduu.  
\v 20 Co Jesús ijxy jadu'n nej je' ajcxy ymɨbɨcy, chi nɨmay: 
\p ―Yëydɨjc, yajmeecxp mbocy. 
\p  
\v 21 Chi je' ajcxy huɨdi yaj'ixpɨjcpy Dios ñecy etz je judío ixpɨcytɨjc huɨdi naydíjɨgɨxp fariseojäy huinmaygoty, ñayñɨmáayɨgɨxy: “Jada Jesús ooy ycapxtɨgoy mɨɨd Dios. Ni pɨn yëydɨjc huaad ca' ti pocymeecxy. Tügpajc nHuindzɨn'ájtɨm Dios huɨdi pocyhuinmecxp.” 
\p  
\v 22 Jesús ñejhuɨɨy je' ajcxy yjot yhuinma'ñ, paady ajcxy nɨmay: 
\p ―¿Ti mdzachhuinmaayb ajcxy ma mjot mhuinma'ñ?  
\v 23 ¿Ti jactzip co mɨnaanɨm co tɨ mbocy yajmeecxy o mɨnaanɨm: “Pɨdɨ̈g etz nɨcxnɨ”?  
\v 24 Jaydëbɨ miich ajcxy mnejhuɨ̈huɨpy co ɨɨch je' je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty, nmɨ́ɨdɨch ané'mɨn etz mɨc'ajt ya naaxhuiñ jëbɨ jäy nbocyhuinmeecxyɨch, paady cham nnɨmäyɨch yɨ pa'mjäy: “Pɨdɨ̈g etz yajpɨdɨ̈g mmaabejt, nɨcx ma mdɨjc.” 
\p  
\v 25 Chi mɨc'amy je pa'mjäy ytɨnayɨ̈gy ma je jäy ajcxy yhuinduu, etz yajpɨdɨ̈gy je' ymaabejt ma anajty ycögnäy. Chi ñɨcxnɨ ma ytɨjc, chi ooy cömay jäymejch Dios.  
\v 26 Huin'it nidüg'ócɨy je mayjäy ooy ajcxy jɨhuɨɨy, e chi ajcxy ooy cömay etz jäymejch Dios. Chi ajcxy ooy chɨgɨɨygɨxy, ymɨnaangɨxy: 
\p ―Cham janchtɨy n'íjxɨm mɨjhuinma'ñ. 
\s1 Jesús huodzooñ je Leví 
\p  
\v 27 Co jadu'n ytunɨ yjajtɨ, chi Jesús jɨm choñ, chi ijxy tüg yajcogüejtpɨ huɨdi anajty yxɨɨ Leví. Leví jɨm anajty ɨñäy ma yajgogüejttac. Chi Jesús nɨmay je Leví: 
\p ―Pajaamgɨch. 
\p  
\v 28 Chi je Leví ixmajtztay huɨdi anajty ytuumyb etz padzooñ je Jesús. 
\p  
\v 29 Chi Leví mayjäy yajcay yaj'uucy ma ytɨjc, cham may yajcogüejtpɨ ajcxy etz jacjadyii jäy huɨdi ɨñaayb ma yɨ mesa mɨɨd Jesús etz yɨ' ydiscípulos ajcxy.  
\v 30 Chi je' ajcxy huɨdibɨ yaj'ixpɨjcp Dios ñecy etz je ixpɨcytɨjc huɨdi naydíjɨgɨxp fariseojäy tzachni'ameechycápxcɨxy ni'ojɨɨygɨxy je Jesús ydiscípulos ajcxy, ymɨnaangɨxy: 
\p ―¿Na'amy co mgaaygɨxy m'uuccɨxy mɨɨd yajcogüejtpɨ etz mɨɨd pocyjäy ajcxy? 
\p  
\v 31 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Ca' yajmayjaty tzoydumbɨ huɨdibɨ ca' ajcxy ypɨgyii, jëyɨ huɨdi ajcxy pɨ́jcɨp.  
\v 32 Ca' ɨɨch tɨ nmiñɨch ma je jäy ajcxy huɨdibɨ ca' pocy mɨɨdɨty. Ɨɨch tɨ nmiñɨch mɨɨd yɨ pocyjäy ycɨxpɨ co huen jothuimbijttaaygɨxy ma Dios. 
\s1 Yaj'amɨdooy ajcxy Jesús ti co jäy ajcxy y'ayunas'ájtcɨxy 
\p  
\v 33 Chi je mayjäy ajcxy Jesús nɨmay: 
\p ―Nej co yɨ' (Juan) ydiscípulos ajcxy janam jadzojc jaygay y'íjtcɨxy etz ycapxtáccɨxy, nañ jadu'n je fariseojäy ydiscípulos ajcxy janam jadzojc jaygay y'íjtcɨxy. Chi miich mdiscípulos ajcxy ca' ajcxy jaygay y'ijtcɨxy, caaby uucp ajcxy jabom jabom. 
\p  
\v 34 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―¿Nej jëbɨ yaj'ayuu'aty jäy ajcxy huɨdi yajpatpɨ ma je pɨjcpɨ yajnixɨɨduñ, pen quipxyɨ yam yajpaady mɨɨd je huɨdibɨ pɨjcp?  
\v 35 Minamb je xɨɨ je tiempo mɨna je pɨjcpɨ yajtzonɨɨyb, huin'it janchtɨy ajcxy jëbɨ y'ayuu'ájtcɨxy. 
\p  
\v 36 Nañ jadu'n ajcxy yajnɨmay tüg jɨhuimbit ayuc: 
\p ―Ni pɨn ca' huaad agɨyɨ̈y tuc-huit mɨɨd jemyhuit, canaan jëyɨ ycɨ́ɨdzɨp yɨ jemybɨ, nañ jadu'n je tucpɨ ca' oy yhuɨ'ma'ñ mɨɨd je jemyhuit agɨyɨ'ñ.  
\v 37 Ni pɨn ca' pɨdägy jemy vino ma je tucpɨ cochac, pen janch jadu'n octuñ, je vino jemybɨ ycɨ́ɨdzɨp je tucpɨ cochac, chi y'ixyojctähuɨpy je vino etz je cochac ñitɨgoydähuɨpy.  
\v 38 Pɨdägɨpy ajcxy jemy vino ma tüg jemybɨ cochac, chi jadu'n ca' ytɨgoyɨpy je vino ni je cochac.  
\v 39 Ca' ni pɨn tzocy vino jemybɨ, pen tɨ anajty ügy vino tɨɨbɨ yjejcnɨ, co jadu'n ymɨna'ñ co jac oy je tɨɨbɨ yjejcnɨ. 
\c 6  
\s1 Je discípulos ajcxy yajmújccɨxy trigo cojc pocxxɨɨduum 
\p  
\v 1 Chi jadu'n yjajtɨ tüg pocxxɨɨduum co Jesús oy ñaxy ma tüg trigo cam, e yɨ' ydiscípulos ajcxy oy anajty yajmɨnájccɨxy trigo tɨɨm, chi ajcxy nïxajtztüdy, e chi ajcxy jɨɨcxy.  
\v 2 Chi nidügtɨ fariseojäy ymɨnañ: 
\p ―¿Ti co ajcxy jadu'n mdundɨgooy co mdúngɨxy huɨdi ca' ñigodúcyɨty ajcxy mdunɨpy pocxɨn xɨɨduum? 
\p  
\v 3 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―¿Nej ca'nɨ miich ajcxy mgapxy Dios ñecy nijadu'ñyɨ? ¿Nej ca' mnejhuɨɨygɨxy ti David ytuun co anajty yuubögyii etz nañ co ymɨgügtɨjc anajty yuubögyii?  
\v 4 David ytɨgɨɨy ma Dios ytɨjc, chi conɨ̈gy je tzajcaagy huɨdibɨ anajty jiiby ma Dios yhuinduu, chi caay, nañ jadu'n moy je ymɨgügtɨjc ajcxy. Je' tzajcaagy ca' anajty ypadyii nɨcxy je' ajcxy cay. Teedy je' anajty ajcxy paatɨp cáaygɨxɨp. 
\p  
\v 5 Chi Jesús yjacmɨnañ: 
\p ―Ɨɨch je' je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, jëbɨ nnɨmäyɨch je jäy ajcxy ti jëbɨ huaad ytúngɨxy sábado xɨɨ. 
\s1 Je yëydɨjc huɨdibɨ anajty ycɨ' tɨ̈dzɨp 
\p  
\v 6 Chi jadügtecy yjajtɨ tüg pocxxɨɨduum, co Jesús ytɨgɨɨy ma tüg naymujctac, chi jäy yaj'ixpɨjcy. Jiiby anajty tüg yëydɨjc huɨdi y'a'oygɨ' anajty tɨ̈dzɨp.  
\v 7 Chi huɨdi ajcxy yaj'ixpɨjcp Dios ñecy etz fariseojäy ajcxy ix'ijxy pa'íjxcɨxy Jesús nej pen jäy yajtzögam pocxxɨɨduum, e je' ajcxy anajty mɨɨd ycɨxpɨ xɨ̈hua'ñ.  
\v 8 Jesús ñejhuɨɨyb je' anajty ajcxy yjot yhuinma'ñ. Chi Jesús nɨmay je yëydɨjc huɨdibɨ anajty ycɨ' tɨ̈dzɨp: 
\p ―Pɨdɨ̈g, tɨnayɨ̈g mayjäy'agujc. 
\p Chi je' ytɨnaayɨ̈gy.  
\v 9 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Nyaj'amɨdohuaamybɨch miich ajcxy tüg ayuc. ¿Nej Dios ñecy ymɨna'ñ, jëbɨ oybɨ nduunɨm pocxxɨɨduum o jëbɨ jɨbɨcpɨ nduunɨm, nyajtzoocɨm jäy o nyajtɨgooyɨm jäy yjugy'ajt? 
\p  
\v 10 Chi Jesús ajcxy huindɨcxpejttay nidüg'ócɨy, chi nɨmay je pa'mjäy: 
\p ―Xajtɨu mgɨ'. 
\p Chi je' ycɨ' xajtɨɨy, huin'it je' ycɨ' choocy.  
\v 11 Chi je' ajcxy huɨdi yaj'ixpɨjcp Dios ñecy etz je ixpɨcytɨjc huɨdi ajcxy mɨjpɨdacp judío ycostumbre ooy ajcxy yjot'ambɨjcy, ñayñɨmáayɨgɨxy miñ xyɨpy: 
\p ―¿Nej ajt n'octuunɨm jada Jesús? 
\s1 Jesús huin'ixy je majmetzpɨ discípulos ajcxy 
\p  
\v 12 Jadu'n yjajtɨ huin'it xɨɨ Jesús ñɨcxy mɨjtɨgɨ̈duum Dios ojadajtpɨ. Tüg tzuum ooy Dios mɨbɨjctzooy.  
\v 13 Co yxɨɨmɨɨy, chi Jesús huoomiñ yɨ' ydiscípulos ajcxy. Chi huin'ijxy je majmetzpɨ, etz yxɨɨmoy ajcxy, apóstoles.  
\v 14-16 Chi Jesús yhuin'ijxy je Simón huɨdi yxɨɨmoy Pedro; je Andrés, Pedro y'uch; Jacobo etz Juan; Felipe etz Bartolomé; Mateo etz Tomás, Jacobo hue' je' Alfeo ymang; etz Simón huɨdi jäy ytijpy Zelote; Judas, Jacobo y'uch; etz Judas Iscariote huɨdibɨ nañ jadu'n Jesús cɨ̈yejc ma ymɨdzip. 
\s1 Jesús yaj'ixpɨcy mayjäy 
\p  
\v 17 Chi Jesús mɨɨd'ɨdacy je discípulos ajcxy, chi oy yhuäcxɨpy ma tüg ajoy mɨɨd ydiscípulos ajcxy etz mayjäy huɨdi anajty tɨ choongɨxy Judea naaxjot, etz Jerusalén, etz ma mejypa' jɨm Tiro etz Sidón. Ymiñ ajcxy je mayjäy co amɨdoo'idáanɨ Jesús y'ayuc etz nañ chögaangɨxy je pa'm huɨdi ajcxy ymɨɨd.  
\v 18 Cham je huɨdi anajty ayo'n tzachpaatp mɨɨd ca'oybɨ, nañ tzoocp je' anajty ajcxy.  
\v 19 Chi tüg'ócɨy je jäy ajcxy janch ñïdonamy anajty ajcxy je Jesús, co ymɨɨd mɨc'ajt co jäy tüg'ócɨy yajtzög. 
\s1 Je jotcujc'ajt etz je cajotcujc'ajt 
\p  
\v 20 Chi Jesús huindɨcxpejttay je mayjäy huɨdi ajcxy ixpɨgaam yɨ' y'ayuc, e ymɨnañ: 
\p ―Jotcujc miich ajcxy ayoobtɨjc, com miich ajcxy cham xypaat Dios y'ané'mɨn. 
\p  
\v 21 Jotcujc miich ajcxy huɨdi cham yuubó'cɨp, co mgüxɨɨb miich ajcxy. Jotcujc miich ajcxy huɨdi cham jotmay mɨɨd, co ypáadɨp xɨɨ tiempo mɨna mxondáaccɨxɨpy. 
\p  
\v 22 Jotcujc miich ajcxy mɨna anajty jäy ca' xy'ixáangɨxy, co pɨn xy'ixtíjcɨxɨpy, e co jäy ajcxy jɨbɨc xyñigapxa'ñ xyñixïga'ñ mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ, je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty.  
\v 23 Mxondäg miich ajcxy huin'it xɨɨ, etz mjotcugɨ́ɨygɨxɨp, com ooy chachmɨ́jjɨty huɨdi ajcxy mbadaamy tzajpjoty. Com jadu'n anajty jecy'ajty miich mmɨj'ap mmɨjteedy ca' ixaangɨxy je huɨdi anajty Dios y'ayucnajtzcapxɨɨyɨpy. 
\p  
\v 24 Miich ayoob ajcxy comeeñyjäy, com ca' ti jotcujc'ájtɨn mjacpadaangɨxy huin'it xɨɨ (co Dios tɨydunɨp je naaxhuiñyjäy). 
\p  
\v 25 Miich ayoob ajcxy huɨdi cham oc'agujc'ajtp ocjotcujc'ajtp, ayo'n jotmay ajcxy mbaadɨp, e myajmayjadɨpy miich ajcxy tijaty. 
\p  
\v 26 Miich ayoob ajcxy co ajcxy myajnigapxɨpy myajnimɨydägɨpy, com jadu'n jecy'ajty miich ajcxy mmɨj'ap mmɨjteedy nɨmay je jäy ajcxy co ooy y'oyjäy huɨdi ajcxy anajty najtzcapxɨɨyb ayuc huɨdibɨ ca' ytɨy yjánchɨty. 
\s1 Nej huaad nmɨgüg ndzójcɨm 
\p  
\v 27 Chi Jesús yjacmɨnañ: 
\p ―Miich ajcxy huɨdi cham amɨdo'ijtp ɨɨch n'ayuc, ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb: Tzójccɨx mmɨdzip, mɨ'oyjäy'ájtcɨx huɨdijaty ca' xy'ixaangɨxy.  
\v 28 Mɨgapx je jäy ajcxy mɨɨd oyjot oyhuinma'ñ huɨdi ajcxy jɨbɨc xyñigapxp xyñi'ojɨɨyb. Mɨbɨjctzoogɨxy yɨ Dios mɨɨd je' ajcxy ycɨxpɨ huɨdibɨ xyñigapxp xyñi'ojɨɨyb.  
\v 29 Pen ji pɨn xycojxy ma yɨ mhuinjɨjp, mo' jadüg adu'm'amy ahuin hueñ coxy. Pen ji pɨn xypɨgaanɨ yɨ mjocxhuit, jactɨmmo' mnïjen huen yajnɨcx.  
\v 30 Pɨn xypɨjctzohuɨp tijaty, mo'. Pɨn xypɨ́jcɨp huɨdi miich mjë'ajtpy, ca' mbɨjctzohuɨpy jadüg'oc.  
\v 31 Nej mdzocy tunɨpy jäy mɨɨd miich ajcxy, nañ jadu'n miich ajcxy mdunɨpy mɨɨd yɨ' ajcxy. 
\p  
\v 32 Pen miich ajcxy jëyɨ mdzojccɨxpy pɨnjaty xychojccɨxp, ¿ti oyjäy'ájtɨn jada' miich ajcxy m'ocpaadɨpy? Nañ jadu'n je pocyjäy ajcxy chojcpy pɨnjaty yɨ' ajcxy tzójcɨp.  
\v 33 Pen mdumyb oybɨ huɨdijaty mmɨɨd ooy mnaymɨgüg'adyii. ¿Ti oyjäy'ajtɨn jada' miich ajcxy m'ocpáadɨp? Nañ jadu'n je pocyjäy ajcxy tuñ oybɨ mɨɨd ymɨgügtɨjc.  
\v 34 Pen myejcpɨjctzou mɨɨd je jäy huɨdibɨ miich ajcxy mjɨjp'ijxpy co nañ jadu'n xymöhuɨpy tigatii, ¿ti oyjäy'ájtɨn miich ajcxy mdumyb? Nañ jadu'n yɨ jɨbɨc jäydɨjc jayejcpɨ tijaty pɨjctzoy co nañ jadu'n jɨjp'íjxcɨxy co ymöhuɨpy tigatii.  
\v 35 Miich ajcxy, tzójccɨx mmɨdzip, mɨ'oyjäy'ájtcɨx mmɨdzip, yajpɨjctzoogɨx tijaty, e ca' ni ti mjɨjp'íjxcɨxɨpy co ajcxy jac mɨj mbaadɨp. Jadu'n miich ajcxy mɨj mbaadɨp oy'ájtɨn e mnaydijɨɨyb ajcxy je mɨjpɨ Dios y'ung. Com Dios pa'ayoodaayb tüg'ócɨy yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ ca' ti jäygɨdägy, etz huɨdi jɨbɨcjäy.  
\v 36 Miich ajcxy pa'ayoo mɨgügtɨjc ajcxy, jadu'n nej mDios Teedy tzajpjotypɨ ypa'ayooy huenytɨmpɨ́nɨty. 
\s1 Ca' mmɨgüg ni ti myaj'ix'ixɨpy myajpa'ixɨpy 
\p  
\v 37 Ca' mmɨgüg ni ti myaj'ix'ixɨpy myajpa'ixɨpy, huin 'it ca' pɨn xy'ix'ixɨpy xypa'ixɨpy. Ca' mmɨgüg mbocy'ixɨpy, e huin'it ca' pɨn xypocy'ixɨpy. Huinmecx mmɨgüg, e huin'it nañ jadu'n Dios myajhuinmeecxɨp.  
\v 38 Mo' mmɨgüg etz huin'it miich ajcxy Dios xymöhuɨpy quipxy ooy tijtäch etz janch yajxon y'újtzɨty cödɨnaayb. Com yɨ quipxɨ'ñ tɨɨbɨ myajquipxɨ̈y, nañ yɨ' mɨɨd xyquipxhuimbidɨpy. 
\p  
\v 39 Chi Jesús yajnɨmay je mayjäy tüg jɨhuimbit ayuc: 
\p ―¿Nej jëbɨ tüg jäy huintzpɨ ymɨgüg huintzpɨ huijtzyöyñɨ? ¿Nej ca' mdijy nimetz yjutcögägɨxɨpy?  
\v 40 Ca' ji ni tüg ixpɨjcpɨ huɨdi nïgɨ ixpɨ́cyɨp ca'ydɨ yhuindzɨn, pen ji pɨn huädz yjadɨm'ixpɨcy najtzpadɨ̈huɨpy yhuindzɨn. 
\p  
\v 41 ¿Na'amy co mɨc'amy mbocy'ixy mmɨgüg co hueenɨ ytundɨgoy, e miich jac mɨj ooy mdundɨgoy, e ca' mjɨhuɨ'ñybɨcy? Tɨm jadu'n nipaady nej jɨhuɨ̈y tɨ m'ixy pi'cpüx ma mmɨgüg yhuiin, e ma miich mgɨ'mhuiin jac jiiby mɨj quipy, e ca' m'ixy je quipy ma mgɨ'mhuiin.  
\v 42 Ca' huaad mnɨmähuɨpy mmɨgüg: “Nayyegɨɨ miñɨch püx n'ocyajpɨdzɨm maabɨ mhuiin”, e miich ca' m'ijxy mɨj quipy ma mgɨ'mhuiin. Jɨbɨcjäy miich. Jayɨjp miich myajhuädzɨp mjot mhuinma'ñ, huin'it jëbɨ mmɨgüg m'ɨɨhuíjɨp mgapxhuíjɨp, jadu'n nipaady nej jɨhuɨ̈y tɨ myajpɨdzɨmy je quipy maabɨ mhuiin, jachuädz m'íjxɨ̈gɨpy e chi jëbɨ yɨ pi'cpüx myajpɨdzɨmɨpy maabɨ mmɨgüg yhuiin. 
\s1 Je quipy je ytɨɨm, yɨ' mɨɨd ycɨxpɨ yaj'ijxcapy 
\p  
\v 43 Ca' yɨ' y'oyjäyɨty huɨdi jɨbɨc tuumb, nañ jadu'n ca' jɨbɨcjäy huɨdi oy tuum, tɨm jadu'n nipaady nej tüg quipy. Ca' ji yɨ' oyguípy huɨdi jɨbɨc tɨɨm'ajt, nañ jadu'n ni ca' yjɨbɨcquípyɨty huɨdi oy tɨɨm'ajtp.  
\v 44 Com ni je' quipy yaj'ijxcajp mɨɨd ytɨɨm ycɨxpɨ. Ca' pɨn higuerɨ tɨɨm tucy ma quipy apymɨɨdpɨ. Nañ ni pɨn ca' uvas cha'm piiy ma aadz apymɨɨdpɨ.  
\v 45 Je jäy oyjäybɨ ma yjot yhuinma'ñ yajpɨdzɨmy oybɨ. Je jɨbɨcjäybɨ ma yjot yhuinma'ñ yajpɨdzɨmy jɨbɨcpɨ. Huɨdibɨ yhuinmaayb jotjoty huinma'ñyjoty yɨ' ycapxyp. 
\s1 Je mejtznajxpɨ poch y'ɨjx 
\p  
\v 46 Chi Jesús yjacmɨnañ: 
\p ―¿Nej co nɨgo mɨnaangɨxy: “Huindzɨn, Huindzɨn”, ni ca' ajcxy mdúngɨxy huɨdi nyajnɨmaaygɨxpy?  
\v 47 Tüg'ócɨy jäy huɨdi xyñimimbɨch etz xymɨdoohuɨ ɨɨch n'ayuc etz cuyduñ, ɨɨch nyajni'ixɨ̈huɨpy pɨn je' ymɨdügnax.  
\v 48 Quipxyɨɨyb tüg yëydɨjc huɨdibɨ ytɨjccojp ma tzaa nïcxy, chi nidajɨ̈y ooy cɨɨcy, chi pɨdägy poch'ɨjx tzaa nïgɨ́xy, co mɨjnɨɨ ycomy nimiñ je tɨjc, mɨɨd tüg'ócɨy ymɨjaa jayajpɨdɨ̈ga'ñ je tɨjc, e ni ca' jadu'ñyɨ yajyücxy, com tzaagɨ́xy anajty ypojtztzooñɨty.  
\v 49 Yɨ jäy huɨdi mɨdoob ɨɨch n'ayuc e ca' cuyduñ, mɨɨdquipxɨɨy jadu'n yɨ' nej tüg yëydɨjc co tɨ ytɨjccojy. Ni ca' poch cɨɨcy ypojtztzooñɨty, jëyɨ naaxhuingɨ́xy nidajɨ̈y hueenɨ. Co je mɨjnɨɨ ymiñ mɨɨd ymɨjaa, chi yajpɨdɨ̈gy je tɨjc, chi oy yhuindɨgoydäy. 
\c 7  
\s1 Jesús yajtzögy tüg mɨjtungmɨɨdpɨ Romano ytumbɨ 
\p  
\v 1 Co Jesús ycapxtaay ymɨydactaay mɨɨd je mayjäy huɨdi anajty jɨm amɨdo'ijtp, chi ytɨgɨɨy jɨm Capernaum.  
\v 2 Jɨm anajty tüg Capɨtán tüg ytumbɨ hue' anajty pɨ́jcɨp, janch tɨm ögaanɨp anajty, e je soldado huindzɨn ooy anajty tzocy je ytumbɨ.  
\v 3 Co je capitán ayuc mɨdooy jadu'n nej Jesús ytuñ, chi quejxy judío mɨjjäydɨjc, huen nɨcxy mɨnuucxtaaccɨxy Jesús co je' yminɨpy ma ytɨjc yajtzögɨɨyb je' ytumbɨ.  
\v 4-5 Chi je mɨjjäydɨjc ajcxy ymiiñ ma Jesús, chi ajcxy cohuanɨɨy ooy, pɨjctzou may'ajt, nɨmay: 
\p ―Jadayaabɨ capitán ymɨhuaad co mbubedɨpy, com yajmɨj'ajtpy ɨɨch ajcxy ngajp, tɨ cojy ɨɨch ajt naymujctac. 
\p  
\v 6 Chi Jesús ñɨcxy mɨɨd je' ajcxy. Co ajcxy mɨhuingooñ je tɨjc, chi je capitán quejxy ymɨgüg huen nɨcxy jɨjpcobadɨ̈y Jesús, nɨmähuɨpy: 
\p ―Huindzɨn, ca' nej mnayjɨhuɨ̈yii, ca' ɨɨch mɨhuaadɨty co mdɨgɨ̈huɨpy ma ɨɨch ndɨjc.  
\v 7 E paady ca' ɨɨch njot tɨ mɨctuñ co ɨɨch miich cɨ'm nɨ́cx n'ixtäy. Jëda'ajty miich nɨgoo capx, e tɨ anajty ndumbɨch chögy.  
\v 8 Nañ jadu'n ɨɨch nmɨɨdɨch soldados ajcxy huɨdi ajcxy xycapxcöbɨjcpɨch. Nɨmäyɨch tüg: “Nɨcx”, e nɨcxp; nɨmäyɨch jadüg: “Min”, e mimb; nɨmäyɨch ndumbɨ: “Tun jada”, e ytumyb. 
\p  
\v 9 Co Jesús mɨdoy nej je capitán ymɨnañ, chi jɨhuɨɨy ooy, chi ni'ijxhuimbijty nɨmay ajcxy huɨdi pamiinɨp: 
\p ―Ɨɨch miich yɨm nɨmaaygɨxyp co ca' nbaadyɨch Israel jäy huɨdibɨ xymɨbɨ́jcpɨch jadu'n nej jadayaab agatz jäy. 
\p  
\v 10 Co ajcxy je quexyöybɨ yhuimbíjtcɨxnɨ ma je tɨjc, chi oy páatcɨxnɨ je tumbɨ tɨ anajty y'agɨdägy. 
\s1 Jesús yajjugypɨjcy tüg co'ögytöxyjäy y'ung tɨɨbɨ anajty y'ögy 
\p  
\v 11 Chi jadu'n yjajty huin'it xɨɨ co Jesús anajty ñɨcxy ma tüg cajp huɨdi anajty yxɨɨ Naín. Mɨɨd anajty ñɨcxy jadyii ydiscípulos ajcxy etz mayjäy.  
\v 12 Co yhuingooñ ma anajty ycajp tɨgɨ̈huaanɨ, chi mɨnaybaatɨ jäy ajcxy, ñɨcxy anajty ajcxy tüg öcpɨ yajnaaxtɨgɨɨygɨxy, huɨdi anajty ungdaj tügpajc y'ung'ajtpy. Hue' je' anajty co'ögy je töxyjäy, e mɨɨd anajty ñɨcxy maycajpjäy.  
\v 13 Co je Huindzɨn Jesús ijxy, chi pa'ayogoty je töxyjäy, chi nɨmay: 
\p ―Ca' myäxy. 
\p  
\v 14 Chi Jesús ymɨjhua'cy, nïdoñ je öcpɨ cajón. Chi ajcxy ytɨnayxɨjpy je huɨdi anajty ajcxy öcpɨ cɨyñɨcxp. Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Yëydɨjc, ɨɨch miich yam nɨmaayb, pɨdɨ̈g. 
\p  
\v 15 Chi je yëydɨjc ɨñayɨ̈gy huɨdi anajty tɨ y'ögy, e ytɨgɨɨy mɨydaacp. Chi Jesús yajcɨ̈dɨgɨɨyñɨ je' ytaj.  
\v 16 Chi ajcxy nidüg'ócɨy ooy ñay'adzɨgɨygotɨ, e Dios jäymejch cömay, ymɨnaangɨxy: 
\p ―Tüg mɨjpɨ Dios tɨy'ajtmɨɨtpɨ cham yajpatp ma ɨɨch ajt. 
\p Nañ jadu'n ajcxy ymɨnaangɨxy: 
\p ―Tɨ Dios ni'ijxcɨdägy yɨ yñaax ycajp. 
\p  
\v 17 Ooy Jesús yajcömay ma tüg'ócɨy Judea naaxjot, etz ma tüg'ócɨy jac huinduy agonbɨ naax cajp. 
\s1 Je Juan je Bautista yquexyöybɨ 
\p  
\v 18-19 Chi je jäy ajcxy huɨdi anajty Juan je Bautista yaj'ixpɨjcpy nimɨydactay jadu'n nej mɨɨd ytunɨ yjajtɨ Jesús. Chi Juan huooy metz yɨ' ydiscípulos ajcxy, e quejxy ma Jesús yajpaady. Chi Juan nɨmay co huen nɨcxy amɨdoogɨxy Jesús, pen yɨ' je' je Cristo huɨdi anajty miinaam, o pen n'ahuíjxpy ajcxy huingbɨ.  
\v 20 Chi je Juan yquejxyöybɨ miiñ ma Jesús nɨmay: 
\p ―Yɨ Juan je Bautista ɨɨch ajcxy tɨ xyquéxyɨch ma miich amɨdohua'ñ pen miich je' je Cristo huɨdi minaamb, o ¿n'ahuíjxypɨch ajcxy huingbɨ? 
\p  
\v 21 Tɨm huin'ítɨy Jesús ooy mayba'mjäy yajtzoocy. Yajtzoocy nañ jadu'n huɨdi anajty ajcxy ooy mɨj yuu mɨj pa'm yaj'ayoyii, etz nañ yajtzoocy pɨnjaty anajty ca'oybɨ mɨɨd ma yjot yhuinma'ñ.  
\v 22 Chi Jesús je Juan yquejxyöybɨ nɨmaayɨ: 
\p ―Nɨcx nɨmaaygɨx je Juan jadu'n nej tɨ m'íjxcɨxy tɨ mmɨdoogɨxy, co yɨ huintzpɨ tɨ yhuindɨcxɨ̈gy, yɨ tecyma'tpɨ tɨ yöyɨ̈gy, yɨ nïbützpa'mmɨɨdpɨ tɨ chögy, je cönatpɨ tɨ ymɨdohuɨ̈ccɨxy, je öcpɨ ajcxy tɨ yjugypɨjcy, e ngapxhuäcxyɨch oybɨ ayuc ma ayoobtɨjc.  
\v 23 Jotcujc yɨ' ajcxy huɨdi ca' huinma'ñytɨgooygɨxy mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ. 
\p  
\v 24 Co je Juan yquexyyöybɨ yhuimbijttay, chi Jesús nimɨydaccoty je Juan ma je mayjäy ajcxy, ymɨnañ: 
\p ―Co ajcxy tɨ m'oy mɨjtɨgɨ̈duum, ¿ti tɨ m'íjxcɨxy? ¿Nej tɨ m'íjxcɨxy tüg jäy ametz jotmetz, jadu'n nejhuɨ̈y tüg nähuaax huɨdi pojmiimb pojxɨjp?  
\v 25 Chi jada', ¿ti oy tɨ m'íjxcɨxy? ¿Tüg yëydɨjc huɨdi mɨɨd oy yhuit yxöxyɨty? Yɨ jäy ajcxy oy yxojxypɨ huɨdi agujc jotcujc tzɨnaaygɨxp hue' ajcxy yajpaady ma yɨ rey ytɨjc.  
\v 26 ¿Ti ajcxy tɨ m'ixy jɨm mɨjtɨgɨ̈duum? ¿Tüg jäy huɨdi Dios ytɨy'ajt mɨɨd? Janch tɨ m'íjxcɨxy tüg Dios ytɨy'ajtmɨɨdpɨ, etz jacnïgɨ ymɨ́jɨty je' ca'ydɨ Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ huɨdi jecy'ajty tzɨnay.  
\v 27 Je' jada je jäy huɨdi Dios ñigapxyp ma ñecy ma Dios jadu'n ymɨnañ: 
\q1 Cham nguejxyɨch ɨɨch nguexyöybɨ jayɨjp ma miich, je' yaj'oyɨ̈huɨp je jäy ajcxy yjot yhuinma'ñ mɨɨd ɨɨch ycɨxp, tɨm jadu'n nipaady nej jɨhuɨ̈y jäy tü'aa yaj'oyɨ̈y co rey ymina'ñ yjäda'ñ. 
\m  
\v 28 Ɨɨch miich ajcxy yam nɨmaayb co huɨdijaty ajcxy töxyjäydɨjc yajpi'c'ajtpy, ca' ji ni tüg Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ huɨdibɨ jacnïgɨ ymɨ́ jɨty ca'ydɨ Juan, je Bautista. Chi jada' je jac mutzpɨ huɨdi jiiby tzajpjoty yajpaatp ma Dios y'ane'my, jacmɨj je' ca'ydɨ Juan. 
\p  
\v 29 Co ajcxy je mayjäy jadu'n mɨdoy nañ jadu'n je yajcogüejtpɨdɨjc ajcxy huɨdi anajty nɨɨbéjtcɨxy ma Juan, chi ajcxy mɨnañ co Dios ytudägyɨty.  
\v 30 E je fariseos ajcxy etz je escribas ajcxy huɨdi anajty ca' nɨɨbéjtcɨxy ma Juan, ca' ajcxy mɨjpɨdacy huɨdi anajty Dios ytunamy mɨɨd je' ajcxy ycɨxpɨ.  
\v 31 Chi je Huindzɨn Jesús ymɨnañ: 
\p ―¿Ti mɨɨd nyajquipxɨ̈huɨbɨch jadayaabɨ jäy huɨdi tzɨnayb ma jadachambɨ tiempo? ¿Huɨdi mɨɨd nyajtügɨ̈huɨbɨch?  
\v 32 Jadu'n nej pi'ctɨjc huɨdi ajcxy ɨyɨɨyb ma jäy yjuygɨxy ytooccɨxy. Mɨjhuan mɨjjɨhuɨɨygɨxy ymɨgügtɨjc: “Tɨ njayajxüxɨch flauta e ni ca' tɨ m'éjtzcɨxy; tɨ nja'ɨɨhuɨ ajcxy ɨɨy jotmaymɨɨdpɨ, e ca' tɨ myaaxcɨxy.”  
\v 33 Chi Juan je Bautista ymiiñ, e je' ca' anajty cay, ni ca' vino ügy, chi miich ajcxy mɨnaangɨxy co Juan ymɨɨd ca'oybɨ.  
\v 34 Chi ɨɨch, je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty, nmiñɨch, chi caaybɨch uucpɨch, e miich ajcxy mɨnaangɨxy: “Ijxcɨx, cha tüg yëydɨjc janch cax janch vino uucp, huɨdi mɨgüg'ajtpy yajcuëjtpɨdɨjc etz pocyjäydɨjc.”  
\v 35 Je tɨy'ajt ji je' ñiguëxɨ̈gy ma je pɨnjaty nigapxp nimɨydaacp tɨy'ajt. 
\s1 Jesús ma Simón je fariseojäy ytɨjc 
\p  
\v 36 Chi tüg fariseojäy may'ajt pɨjctzoy, co Jesús anajty mɨɨd ycaya'ñ. Chi Jesús ytɨgɨɨy ma je fariseojäy ytɨjc, chi ɨñay'ahuɨɨy ma mesa.  
\v 37 Chi jɨm anajty tüg töxyjäy huɨdibɨ anajty jɨbɨc tzɨnaayb jɨbɨc jugy'ajtp ma je jɨmbɨ cajp. Co je' nejhuɨɨy jiiby Jesús ma fariseojäy ytɨjc ɨñäy ma mesa, chi mɨmiiñ tüg quiig aceite huɨdibɨ ooy oy xuugy, chi mɨdɨgɨɨy tɨgoty.  
\v 38 Chi ypɨguetz'ahuɨy ma Jesús ytecy ymɨjc, e chi yajxoocɨ Jesús ytecy mɨɨd huinnɨɨ e yajpöt mɨɨd ycöhuay, chi yajjaaxy je aceite huɨdi ooy oy xuugy.  
\v 39 Co jadu'n ijxy je fariseojäy, je' huɨdibɨ anajty tɨ huoy Jesús, chi jot'ajtɨ ymɨnañ: 
\p ―Co ixyipy jada Jesús y'ocjëjɨty Dios ytɨy'ajtmɨɨdpɨ, y'ijxcajpy ixyipy pɨn jäy nejpy jäy yɨ töxyjäy huɨdibɨ nïdoonɨp co yɨ' yjɨbɨctzɨnäy yjɨbɨcjugy'aty. 
\p  
\v 40 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Simón, cham ɨɨch tüg ayuc nmɨ́ɨdɨdyɨch huɨdi nyajnɨmähuamy. 
\p Chi je' y'adzooy: 
\p ―Yajnɨmaaygɨch, Huindzɨn. 
\p  
\v 41 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Tüg comeeñyjäy ymɨɨd anajty metz jäy huɨdi tɨ ñuucxy. Tüg jäy anuucxy mɨgoox mɨgo'px denario meeñ, e je jadügpɨ anuucxy huixchɨgui'px majc.  
\v 42 Com je' ajcxy ca' anajty mɨɨdɨty ti mɨɨd cuedɨp, chi je comeeñyjäy huinmecxy nimetz. Miich ocnɨmaaygɨch, ¿je metzpɨ jäy huɨdi nuucxy, huɨdibɨ je' nïgɨ chojpy? 
\p  
\v 43 Chi Simón y'adzooy: 
\p ―Hue' n'a'ɨxɨɨyɨch je tɨɨbɨ huinmecxy jac'anaxy. 
\p Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Tɨ mdɨygapxy. 
\p  
\v 44 Chi Jesús ni'ijxhuimbijty je töxyjäy, e nɨmay Simón: 
\p ―¿Nej m'ijxyp jadayaabɨ töxyjäyɨ? Co ndɨgɨɨyɨch ma mdɨjc, ca' miich nɨɨ xymooyɨch co ndecy nbújɨbɨch. Jadayaabɨ töxyjäy ɨɨch ndecy tɨ xypújɨp mɨɨd yhuinnɨɨ, e tɨ xyméexyɨch ndecy mɨɨd ycöhuay.  
\v 45 Ca' ɨɨch miich tɨ xychücxy. Jada töxyjäy jadu'n nej tɨ ytɨjc tɨgɨ̈y, xychücxtɨɨyb ɨɨch ndecy.  
\v 46 Ɨɨch miich ca' aceite mbɨdägy ma ɨɨch ngohuajc. Jada töxyjäy tɨ xyajjaaxɨ ndecyɨch aceite huɨdi ooy oy xuugy.  
\v 47 Paady ɨɨch miich nyajnɨmäy co jada töxyjäy huinmeecxɨ yɨ' ymaybocy, co tɨɨbɨ oyhuinma'ñ yajtuñ cɨxyjot huinɨjot. Pɨnjaty hueenɨ ypocy yajhuinmecxɨ, hueenɨ yɨ' chójcɨn yajniquëxɨ̈gy. 
\p  
\v 48 Chi Jesús je töxyjäy nɨmay: 
\p ―Tɨ miich mbocy yajhuinmecxtäy. 
\p  
\v 49 Pɨnjaty anajty ɨñaayb ma je mesa ñayñɨmáayɨgɨxy miñ xyɨpy: 
\p ―¿Pɨn jäy jada jada' co nañ yhuinmeecxɨpy jäy ypocy? 
\p  
\v 50 Chi Jesús nɨmay je töxyjäy: 
\p ―Tɨ m'alma ñïdzögy co tɨ xymɨbɨcyɨch. Nɨcx jotcujc. 
\c 8  
\s1 Töxyjäydɨjc huɨdibɨ anajty Jesús pubejtp 
\p  
\v 1 Co jadu'n yjajtɨ, chi Jesús ñɨcxy ma tüg'ócɨy je mɨj cajp etz mutz cajp, capxhuäcxy je oybɨ ayuc maabɨ Dios y'ané'mɨn. Je nimajmetzpɨ ydiscípulos ajcxy mɨɨd ñɨcxy.  
\v 2-3 Etz nañ ymɨɨdnɨcx nijëjɨty töxyjäydɨjc huɨdi anajty Jesús tɨ yajtzögy huɨdi ca'oybɨ anajty ymɨɨd etz jac tijaty pa'm. Hue' je' ajcxy anajty je María je töxyjäy huɨdi anajty xɨ́ɨjɨp Magdalena, je huɨdibɨ Jesús yajpɨdzɨmɨ huɨxtujc ca'oybɨ ma je'; etz Juana, je huɨdibɨ ñäy anajty xɨɨjɨp Chuza, e je Chuza hue' je' je rey Herodes ytungmɨɨdpɨ; etz Susana, etz jacjadyii ajcxy huɨdi anajty ajcxy pubejt Jesús mɨɨd tijaty anajty ajcxy ymɨɨd. 
\s1 Je niipɨ y'ijxpejt 
\p  
\v 4 Co mayjäy ooy ñayyöymujc ma Jesús yhuinduu huɨdi tzoon ma tüg tüg cajp, chi Jesús nɨmay je mayjäy ajcxy: 
\p  
\v 5 ―Cha tüg ayuc nyajnɨmähuaangɨxy. Jadu'n jäy tüg choñ niipɨ, ñɨcxy trigo tɨɨm huɨjpɨ. Co je trigo tɨɨm huɨjy, chi nijëjɨty ypajc oy ycäy mɨjtügujc, chi je jäy ajcxy yajhuägpejty, e huɨdi ca' yajhuägpejty, chi joon piihuɨ̈gy.  
\v 6 Chi nijëjɨty trigo pajc oycäy ma tzaa nïcx. Co ymujxy chi je' ytɨɨch, je' co anajty naax ca' yxoogɨty.  
\v 7 Chi nijëjɨty trigo pajc oycäy ma apyjot, chi ymujxy quipxy mɨɨd apy'ung, chi y'ujtz'o'ctay.  
\v 8 Chi nijëjɨty trigo pajc oycäy ma je naax oybɨ huinnätzcujc, chi ymujxy, chi yeectzooñ, ytɨɨm'ajty oyjaty, tüg trigo pajc mɨgo'px oyco'ity. 
\p Co Jesús je mɨydägɨɨ yajmay chi yjactɨmcapxcoty, ymɨnañ: 
\p ―Pɨn mɨdohuamb jada ayuc, huen mɨdooy. 
\s1 Nej yhuimbɨdzɨmy je niipɨ y'ijxpejt 
\p  
\v 9 Chi je discípulos ajcxy y'amɨdooy: 
\p ―¿Nej jada jadu'mbɨ jɨhuimbit ayuc yhuimbɨdzɨmy? 
\p  
\v 10 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Miich ajcxy jaydëbɨ mnejhuɨ̈huɨpy huɨdi Dios ñigapxpy ñimɨydacpy coyüch'amy ma y'ané'mɨn ycötújcɨn. Jacjadyiibɨ jäy jɨhuimbit'amy nyajnɨmayɨch, jaydëbɨ pɨnjaty huɨdi ijxp ca' ajcxy y'ixɨpy, etz pɨnjaty mɨdoob, ca' ajcxy mɨdo'mbɨgɨpy. 
\s1 Jesús capxtɨ̈cxy je niipɨ y'ijxpejt 
\p  
\v 11 Jadu'n je jɨhuimbit ayuc yhuimbɨdzɨmy: Je trigo pajc Dios je' y'ayuc.  
\v 12 Je trigo pajc tɨɨbɨ tügujc ycäy, je' je' jadu'n nej jäy huɨdi mɨdoob Dios y'ayuc, chi mɨc'amy ñiminyii je ca'oybɨ, e piibɨdzɨmdäy je Dios y'ayuc ma yjot yhuinma'ñ, ca'ydɨ mɨbɨc etz ca'ydɨ y'alma yajnïdzögyii.  
\v 13 Je trigopajc huɨdi cähuɨ ma tzaajot, je' yɨ' ajcxy huɨdi je ayuc mɨdoob, chi cöbɨcy jotcujc, chi je' ca' ytictztɨgɨ̈y, tzojccɨ́xy y'ocmɨbɨcy, co agapxɨɨyb paaty chi ixmajtznɨ.  
\v 14 Je trigo pajc huɨdi tɨ cähuɨ apy'agujc, je' je' ajcxy huɨdibɨ mɨdoob, chi co ñɨcxnɨ jäydɨgooyñɨ Dios y'ayuc mɨɨd jotcujc'ájtɨn tzɨnaayɨn etz jugy'ájtɨn etz comeeñ'ájtɨn, e chi ca' Dios y'ayuc yhuɨ'my ma yjot yhuinma'ñ.  
\v 15 Je trigo pajc huɨdi cähuɨ ma oyñaax huinnätzcujc, je' ajcxy huɨdi oy etz tudägy yjot yhuinma'ñ mɨɨdɨty. Chi je Dios y'ayuc mɨdohuɨ'my, e oñdägy'amy Dios y'ayuc ymayɨ̈y ma yjot yhuinma'ñ. 
\s1 Je lámpara ñi'ijxpejt 
\p  
\v 16 Co jäy ajcxy jɨɨndɨcxɨ'ñ nöctzoy, chi ca' ajcxy cöjupy mɨɨd tu'tz, nañ ca' huaad pɨdägy cɨjx pätcɨ'py, hue' janchtɨy pɨdaaccɨxy ma jɨɨndɨcxpejt, co pɨn ytɨgɨ̈y jëbɨ ixy je jɨɨn.  
\v 17 Ca' ni pɨn ayüch tunɨpy e nɨcxy ycayajnejhuɨ̈y, ca' ni pɨn ti tunɨpy ameech e nɨcxy ycaniquëxɨ̈gy.  
\v 18 Paady miich ajcxy mɨdoogɨx yajxon co pɨn tijaty mɨɨd, jacyajmöhuɨp yɨ'. Pɨn ti camɨɨd, yajpɨgɨpy je' huɨdi anajty yjamɨɨd. 
\s1 Jesús ytaj etz je jugymɨgüg 
\p  
\v 19 Chi Jesús ytaj etz y'uch ajcxy ñimiinɨ, ca' ajcxy nimejch Jesús yajxon mɨɨd mayjäy ycɨxpɨ.  
\v 20 Chi Jesús yñɨmaayɨ: 
\p ―Cheeby mdaj etz m'uch ajcxy tɨba'y, miich ajcxy xyjamɨgapxam. 
\p  
\v 21 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ Dios ayuc mɨdoohuɨpy etz cuyduunɨp, yɨ' ɨɨch ndaj'ájtypɨch etz n'uch'ájtypɨch. 
\s1 Jesús yajxemy je poj etz je nɨɨ co anajty chachpɨdɨ̈gy 
\p  
\v 22 Chi tüg tecy yjajtɨ Jesús ytɨgɨɨy ma tüg barco mɨɨd ydiscípulos ajcxy, chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Tzoc jɨm'amy ñɨɨnaxy nájxɨm. 
\p Chi ajcxy chooñ.  
\v 23 Chi nɨɨgujc anajty nɨ́cxcɨxy co Jesús ymɨ'ögy. Chi tüg mɨc poj miñ ma je mejy. Chi je barco ñɨɨ yajtɨgɨyɨɨyɨ, janch yinjaty jahueenjaty ycaquiiñ.  
\v 24 Chi ajcxy Jesús nimɨjhuägy, tijyücxy ajcxy nɨmaaygɨxy: 
\p ―¡Huindzɨn! ¡Huindzɨn! Cham ajt n'ocquiinɨm. 
\p Co Jesús oy ymäyhuijy, chi jɨjpcogapxɨɨy je poj etz je mejy co anajty chachmɨjjëtzpety ma barco. Chi je poj yhuäcxɨjptay, y'amoonday.  
\v 25 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―¿Ma miich ajcxy je mmɨbɨ́jcɨn? 
\p Chi ajcxy yjanchchɨgɨygoty janch yhuinmay ajcxy ñayñɨmáayɨgɨxy miñ xyɨpy: 
\p ―Pɨn yëydɨjc jada jada' co je poj etz nɨɨ jɨɨguexy, etz yajhuäcxɨpy, etz ycapxycöbɨgyii. 
\s1 Je Gadarajäy huɨdibɨ anajty ca'oybɨ mɨɨd 
\p  
\v 26 Chi ajcxy ymejch ma je gadarenos naaxjot, huɨdi huɨ'm jɨm'amy ñɨɨnaxy ma je Galilea mɨjlaguunba'.  
\v 27 Co Jesús ñɨɨbɨdzɨmy, chi jɨjpcobadɨy tüg yëydɨjc huɨdi anajty tɨ choñ ma je Gadara cajp. Je' anajty ymɨɨd ca'oybɨ, tɨ anajty yjejcnɨ maabɨ ypadyii. Ca' je' anajty huit yajtuñ, nañ ni ca' anajty chɨnäy ma ytɨjc, öcpɨjut anajty yajtzɨnähuɨɨyb.  
\v 28 Co je' ixpaty Jesús, chi yaaxqueecy, e ycoxtɨnay'ahuɨɨy ma Jesús yhuinduu, ymɨnañ janch mɨc: 
\p ―¿Ti ɨɨch miich co xyñimiiñɨch, Jesús, tügpajc mɨjpɨ Dios y'ung? Tun may'ajt ca' nijot xychachchaachytúñɨch. 
\p  
\v 29 Jadu'n mɨnañ com co anajty Jesús ixquexy je ca'oybɨ ma je jäy, tɨ anajty yjejcnɨ ma je ca'oybɨ anajty tzach'ane'my je jäy. Coxoch anajty ymɨgügtɨjc ymɨɨd'adyii mɨɨd cadena. Janch ypojtpy cadena, chi ca'oybɨ anajty yajnɨcxyii mɨjtɨgɨ̈duum.  
\v 30 Chi Jesús y'amɨdooy je locɨjäy: 
\p ―¿Ti miich mxɨɨ? 
\p Chi je ca'oybɨ ymɨnañ: 
\p ―Ɨɨch nxɨɨ Legión (hue' yhuimbɨdzɨmy nimay). 
\p Jadu'n mɨnañ com nimay anajty ca'oybɨ tɨ ytɨgɨɨygɨxy ma je jäy.  
\v 31 Chi je ca'oybɨ may'ajt pɨjctzoy ma Jesús co ca'ydɨ yquexyii ma ayoodactuuby.  
\v 32 Jɨm anajty tüg quepy ɨdzɨm chachjɨɨcxcɨxy ma je ujtzjot. Chi je ca'oybɨ may'ajt pɨjctzoy co huen yajtɨgɨyɨ̈huɨpy je' ɨdzɨm. Chi Jesús ni'adzooy.  
\v 33 Co je ca'oybɨ ypɨdzɨmy ma je jäy, chi ytɨgɨɨy ma je may'ɨdzɨm. Huin'it je may'ɨdzɨm ñayñajtzjɨbibɨydaayɨ ajcxy ma tüg ahuoc, chi oy ajcxy ycädäy nɨɨjoty, chi y'ögtay. 
\p  
\v 34 Chi je ɨdzɨm cuend'ajtpɨ ajcxy co ixy jadu'n nej tɨ yjadyii mɨɨd ajcxy y'ɨdzɨm, chi ajcxy yqueecy, oy nimɨydaaccɨxy cajpjoty etz majaty tundac.  
\v 35 Chi mayjäy ajcxy chooñ oy íjxcɨxy jadu'n nej anajty tɨ ytunyii tɨ jadyii, oyja'tcɨxy ma Jesús. Chi je mayjäy ajcxy paty je yëydɨjc, tɨɨbɨ anajty ca'oybɨ ñïbɨdzɨmyii ycöbɨdzɨmyii, ɨñäy ma Jesús yhuinduu, huit mɨɨd etz huijy quejy, chi ooy je jäy ajcxy chɨgɨɨy.  
\v 36 Chi pɨnjaty ajcxy ijx mɨɨd mɨydacy jadu'n nej yɨ' choocy, je jäy huɨdi anajty ca'oybɨ mɨɨd.  
\v 37 Huin'it tüg'ócɨy je mayjäy ma gadarenos naaxjot etz jadyii cajp huinduy agonbɨ, chi ajcxy may'ajt pɨjctzoy ma Jesús co huen jɨhuägy ma je' ajcxy, co anajty ooy chɨgɨɨygɨxy. Chi Jesús ytɨgɨɨyñɨ barcojoty yhuimbijtnɨ.  
\v 38 Chi je jäy tɨɨbɨ anajty ca'oybɨ ñïbɨdzɨmyii ycöbɨdzɨmyii pɨjctzoy may'ajt co mɨɨd'idan Jesús. Chi Jesús mɨɨd capxycɨ́jxy, nɨmay: 
\p  
\v 39 ―Nihuimbit mdɨjc, etz nimɨydäg jada mɨjpɨ tung huɨdibɨ Dios tɨ tuñ mɨɨd miich ycɨxpɨ. 
\p Chi je' ñɨcxy capxhuäcxy je tɨy'ajt cajp cajp jadu'n nej anajty mɨjhuinma'ñ Jesús tɨ tuñ mɨɨd je' ycɨxpɨ. 
\s1 Je Jairo ñɨɨx etz je töxyjäy huɨdibɨ Jesús yhuitpa' nïdonɨ 
\p  
\v 40 Jadu'n yjajtɨ co Jesús yhuimbijty co chooñ Galilea, chi je jäy ajcxy cöbɨjcy Jesús janch agujc jotcujc, com nidüg'ócɨy anajty ooy jɨjp'íjxcɨxy.  
\v 41 Chi tüg yëydɨjc huɨdi anajty yxɨɨ Jairo huɨdibɨ anajty mɨjtungmɨɨd ma judíojäy ñaymujctac ymiiñ ma Jesús, chi mɨnucxtacy Jesús pɨjctzoy may'ajt co huen nɨcxy ma je' ytɨjc.  
\v 42 Jairo ymɨɨd anajty tügpajc ñɨɨx, hue' anajty yjɨmɨjt majmetz, janch tɨm ögaanɨp anajty. Co Jesús ñɨcxy mɨɨd je', chi janch mayjäy anajty chach'adijɨ̈yii chach'agodɨ̈yii. 
\p  
\v 43 Chi tüg töxyjäy huɨdi anajty yxɨɨ ybo', ca' anajty y'oc-huäcxɨjpnɨ, mɨmajmetz jɨmɨjt anajty cujc jadu'n mɨ'ijtnɨ. Tɨ anajty ymeeñ yajtundäy ma je tzoydumbɨ ajcxy, etz ni pɨn anajty ycayajtzögyii.  
\v 44 Chi je töxyjäy nimɨjhuägy je Jesús, chi nïdonɨ yhuitpä. Janch mɨc mɨc je yxɨɨ ybo' oy yhuäcxɨpy. 
\p  
\v 45 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―¿Pɨn xyñïdoñ ɨɨch nhuit? 
\p Chi ajcxy y'adzooy co ca' pɨn. Chi Pedro etz tüg'ócɨy mɨɨd je' ymɨnañ: 
\p ―Huindzɨn, jäy tɨ xy'adijɨ̈y tɨ xy'abodɨ̈y etz miich mɨna'ñ: “¿Pɨn tɨ xyñïdoñɨch?” 
\p  
\v 46 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Nidügtɨ tɨ xyñïdoñɨch. Nnejhuɨ́ɨybɨch co mɨɨd nmɨc'ájtɨch tɨ nyajtzögyɨch pɨnjaty. 
\p  
\v 47 Co je töxyjäy jɨhuɨɨy co ca' coyüch yhuɨ'ma'ñ, chi nimiiñ janch tzɨyuuyb. Chi yhuindacy ma Jesús yhuinduu, chi capxpɨdzɨmy mayjäy'agujc ti ycɨxpɨ anajty co tɨ nïdoonɨ Jesús yhuitpa', e co anajty mɨc'amy tɨ chögy.  
\v 48 Chi Jesús nɨmay je töxyjäy: 
\p ―Töxyjäy, tɨ mdzögy co tɨ xymɨbɨcyɨch, nɨcx jotcujc. 
\p  
\v 49 Yam Jesús anajty ycapxpy, co ymiiñ tüg jäy huɨdi anajty tɨ chooñ ma Jairo ytɨjc; je Jairo nihuindzɨn'ajtp anajty je judiojäy naymujctac, chi nɨmaayɨ: 
\p ―Tɨ y'ögy miich mnɨɨx, ca' mjac'amayɨ̈y nïgɨ yɨ Huindzɨn Jesús. 
\p  
\v 50 Co Jesús jadu'n mɨdooy, chi ymɨnañ: 
\p ―Ca' mdzɨgɨ̈y, mɨbɨjcɨch janchtɨy, etz tzögɨp yɨ mnɨɨx. 
\p  
\v 51 Co Jesús ytɨgɨɨy ma je tɨjc, chi ca' a'ɨxɨɨy nɨcxy ytɨgɨ̈y hueñypɨ́nɨty mɨɨd je'. Jëyɨ Pedro, Jacobo, Juan etz je töxy'anäg ytaj yteedy ytɨgɨɨy mɨɨd Jesús.  
\v 52 Chi tüg'ócɨy je mayjäy ajcxy janch yaaxp, janch ñé'mgɨxy mɨɨd je töxy'anäg ycɨxpɨ. Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Ca' myaaxcɨxy, ca' yɨ' ögɨty, maab yɨ'. 
\p  
\v 53 Chi nɨgoob ajcxy nɨxiicy com tɨ anajty nejhuɨɨygɨxy co tɨ y'ögnɨ.  
\v 54 Chi Jesús majch je töxy'anäg ma ycɨ', chi mɨgapxy mɨc, ymɨnañ: 
\p ―Töxy'anäg pɨdɨ̈g. 
\p  
\v 55 Chi je' yjugypɨjcy, e mɨc'amy ypɨdɨ̈gy. Chi Jesús ymɨnañ co huen yajcaaygɨxy yaj'uuccɨxy.  
\v 56 Chi ytaj yteedy ajcxy ooy chɨgɨɨy yjɨhuɨɨy. Chi Jesús nɨmay co ca' huaad pɨnjaty mɨɨdmɨydägɨpy jadu'n nej tɨ ytuñyii yjadyii. 
\c 9  
\s1 Jesús quejxy ayuccapxhuäcxp je nimajmetzpɨ ydiscípulos ajcxy 
\p  
\v 1 Co Jesús yajyöymujctay je ni majmetzpɨ ydiscípulos ajcxy, chi moy je mɨc'ajt jaydëbɨ yajtzögɨpy pa'mjäy, etz moy ajcxy nañ jadu'n cötújcɨn co ajcxy ixquexɨpy je ca'oybɨ.  
\v 2 Chi quejxy je' ajcxy ñɨcxy capxhuäcxcɨxy jadu'n nej Dios y'ane'my, etz yajtzooccɨxy pa'mjäy.  
\v 3 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Ca' ni ti tü'amgɨxpɨ mmɨnɨ́cxcɨxy; ni mgamɨnɨ́cxɨp mdajc, ni mmorral, ni mgaagy, ni meeñ, e ni mgamɨnɨ́cxcɨxɨpy ajcxy metz mhuit.  
\v 4 Huen tɨm huɨdi tɨjc ma anajty mdɨgɨɨygɨxy, jɨm ajcxy huɨ́'mgɨxɨpy, e jɨm ajcxy nayyöyhuäcxɨɨyb.  
\v 5 Hueñyma'amyɨty ma ca' jäy xycöbɨ́jccɨxy, co ajcxy mbɨdzɨ́mgɨxɨpy ma je' cajp mhuinnéjpcɨxɨpy mhuinjáaxcɨxɨpy je naaxjoc ma mdecy. Jada je' tɨy'ájtɨp co Dios tzaachytunɨpy yɨ jadu'mbɨ jäy ajcxy. 
\p  
\v 6 Chi ajcxy ñayyöyhuäcxtaayɨ, ñɨcxy ajcxy cajp cajp capxhuäcxcɨxy je oybɨ ayuc, etz yajtzooccɨxy pa'mjäy hueñytɨmma'ámyɨty. 
\s1 Co Juan el Bautista y'ögy 
\p  
\v 7 Je rey Herodes co nejhuɨɨy jadu'n nej Jesús anajty mɨjhuinma'ñ tuñ, chi ooy anajty tzachnejhuɨ̈hua'ñ pɨn je' anajty. Com nijëjɨty jäy anajty ymɨnaangɨxy co tɨ Juan jugypɨcy.  
\v 8 Chi jacnaagɨty ymɨnaangɨxy co Elías tɨ ñayguëxɨ̈gyii, e jacnaagɨty ymɨnaangɨxy co tüg Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ je' tɨ yjugypɨcy huɨdi jecy'ajty octzɨnaybɨ.  
\v 9 Chi Herodes ymɨnañ: 
\p ―Ɨɨch yɨ' ni'ane'mdɨy co huen ajcxy Juan ycohuajc yajmɨnajcɨ. ¿Pɨn jada jada' huɨdi ɨɨch nmɨdooybɨch co tzachnimɨydaaccɨxy? 
\p Herodes ooy anajty ja'ixa'ñ Jesús. 
\s1 Jesús yajcay mɨgoox mil jäy 
\p  
\v 10 Co je apóstoles ajcxy yhuimbijty, chi yajmɨɨdmɨydactay ajcxy Jesús tüg'ócɨy tɨɨbɨ anajty túngɨxy. Chi ac jëyɨ ydiscípulos mɨɨd'ajty Jesús mɨjtɨgɨ̈duum huingon ma tüg cajp huɨdi yxɨɨ Betsaida.  
\v 11 Co je mayjäy ajcxy nejhuɨɨy, chi ajcxy panɨcxy Jesús. Chi Jesús je mayjäy cöbɨjctay etz yajmɨɨdmɨydacy ajcxy Dios y'ayuc ytɨy'ajt nej ané'mɨn cötújcɨn mɨɨdɨty. Jesús nañ yajtzöcpy anajty huɨdijaty yajtzoyɨ̈huaam. 
\p  
\v 12 Co oy chu'ɨɨyñɨ, chi ymɨjhuägy je nimajmetzpɨ ydiscípulos ajcxy ma Jesús, chi ajcxy nɨmay: 
\p ―Capxycɨjxnɨ mɨɨd jadayaabɨ mayjäy ajcxy, jaydëbɨ ajcxy ñɨcxɨpy ma yɨ cajp huɨdi huinduy agon yajpaatpɨ, huen nɨcxy ixtaaygɨxy jättac etz jɨm ajcxy paadɨpy caayɨn uucɨn. Com hue' jada it ma ɨɨch ajt yam nyajpaatɨm mɨjtɨgɨ̈duum. 
\p  
\v 13 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Mooygɨx miich yɨ' ajcxy ycaayɨn y'uucɨn. 
\p Chi je' ajcxy y'adzooy: 
\p ―Jëyɨ ɨɨch ajcxy nmɨɨdɨdyɨch mɨgoox tzajcaagy e mejtz acx, nɨgo co ca' ɨɨch ajcxy njuy caayɨn uucɨn mɨɨd jadayaab mayjäy. 
\p  
\v 14 Hue' anajty oy nimɨgoox mil je jäy. Chi Jesús nɨmay je discípulos: 
\p ―Yaj'ixtaaccɨx ajcxy yɨ mayjäy. 
\p  
\v 15 Chi ajcxy jadu'n cuyduuñ, yaj'ixtactay ajcxy je mayjäy.  
\v 16 Chi Jesús conɨ̈gy je mɨgooxpɨ tzajcaagy, etz je metzpɨ acx, chi ypa't'ijxy tzajpcɨ́xy conuucxy je tzajcaagy etz acx, huin'it tujc-huäcxy moy je' ydiscípulos ajcxy, huen yajhuäcxcɨxy ma tüg'ócɨy mayjäy.  
\v 17 Chi ajcxy ycay cüxyɨ, huin'it ajcxy yajmujcy je tzajcaagy yconaxy etz je acx yconaxy majmetz cach. 
\s1 Pedro capxypɨdzɨmy co Jesús yɨ' je' je Cristo 
\p  
\v 18 Chi jadu'n yjajtɨ co Jesús anajty ycapxtägy ahuingujc mɨɨd je' ydiscípulos ajcxy, chi Jesús je' ajcxy y'amɨdoy: 
\p ―¿Pɨn ɨɨch jäy xytijy? 
\p  
\v 19 Chi ajcxy y'adzooy: 
\p ―Nijëjɨty jäy xytijy co miich je Juan je Bautista; nijëjɨty ymɨnaangɨxy co miich je' Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ huɨdi jecy'ajty tzɨnay e tɨ yjugypɨcy. 
\p  
\v 20 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―¿Miich ajcxy, pɨn ɨɨch miich ajcxy xytíjcɨxy? 
\p Chi Pedro y'adzooy: 
\p ―Dios yCristo. 
\s1 Jesús capxypɨdzɨmy co y'öga'ñ 
\p  
\v 21 Chi Jesús pɨdacy ané'mɨn etz cötújcɨn co ca' ajcxy ni pɨn yajnɨmähuɨp co yɨ' je' Cristo.  
\v 22 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Ooy ycopɨ́cyɨty co ɨɨch, je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty, canaag nax ayo'n nbáadɨbɨch, ca' xymɨjpɨdägɨbɨch je mɨjjäydɨjc, je teedy tungmɨɨdpɨ, etz je' ajcxy huɨdi yaj'ixpɨcy Dios ñecy, e co n'ögɨp njugypɨgɨ́pyɨch codugɨɨg xɨɨ. 
\p  
\v 23 Chi Jesús nɨmay ajcxy nidüg'ócɨy: 
\p ―Pen ji pɨn xypanɨcxa'ñɨch, huen jäydɨgoydäy ycɨ'm tzójcɨn etz huen xypanɨcxyɨch jabom jabom, oy nej ytɨmyjadɨpy ytɨmy'ayoohuɨpy, tɨm nipaady nej jɨhuɨ̈y tɨ cabɨ̈gy mgruudz jabom jabom etz pajamgɨch.  
\v 24 Huen pɨnjäy huɨdibɨ ca' yega'ñ yɨ yjugy'ájtɨn ma yɨ o'cɨn mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ, hue' je' yajtɨgoyamy yɨ' yjugy'ájtɨn. E huen pɨnjäy huɨdibɨ yegamy yjugy'ájtɨn ma yɨ o'cɨn mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ hue' je' ypadamy yɨ jugy'ájtɨn.  
\v 25 ¿Ti tüg jäy ypatpy, pen tɨ paady tüg'ócɨy cohuit'ájtɨn comeeñ'ájtɨn ya naaxhuiñ e nayyajtɨgoyii, etz ca' y'alma yajnïdzögy?  
\v 26 Yɨ jäy ajcxy pɨnjaty xymɨdzöydúnɨbɨch n'ayuc, ɨɨch je' je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty, nañ nmɨdzöydunɨɨybɨch je' ajcxy co anajty nhuimbityɨch ya naaxhuiñ, mɨɨd ɨɨch n'ané'mɨn etz nmɨc'ajtɨch etz nDéedyɨch y'ane'm'ajt, etz ymɨc'ajt, etz mɨɨd je ángeles ajcxy ymɨc'ajt huɨdibɨ huädz yjot yhuinma'ñ.  
\v 27 Janch ɨɨch miich ajcxy nɨmäy co ji jäy ma miich ajcxy huɨdibɨ ixɨpy Dios y'ané'mɨn jayɨjp ca'nɨ anajty y'ögy. 
\s1 Jesús yajtɨgach je ñinïcx 
\p  
\v 28 Chi mɨductujc xɨɨbɨ maabɨ anajty jada ayuc jadu'n capxy, Jesús huodzooñ Pedro, Juan etz Jacobo, chi mɨɨd'ajtpy jɨm ma tüg copjɨjp Dios mɨbɨjctzoob.  
\v 29 Yam anajty Dios ooy mɨbɨjctzoy, co Jesús yhuiñyjɨjp oytɨgach, e je yhuit yjajty janch poob janch adɨɨcxp.  
\v 30 Chi metz jäy ñayguëxɨ̈cɨ, mɨɨdgapxy mɨɨdmɨydägy Jesús, Moisés je' anajty etz Elías.  
\v 31 Huɨdi ajcxy naygëxɨ̈cɨ janch jühuɨdityɨ anajty ajcxy je tɨɨcxɨn jájɨn mɨɨdɨty, nigapxcɨxy nimɨydaaccɨxy je o'cɨn huɨdi Jesús ypadamy jɨm Jerusalén.  
\v 32 Pedro, Jacobo etz Juan ooy anajty ajcxy chachmähuanɨ, chi ajcxy mɨ'ögtɨgooy. Co oy ymäyhuijcɨxy, ijxy ajcxy Jesús y'adɨɨcxɨn y'ajajɨn, etz nañ jadu'n ijxy ajcxy je nimetzpɨ jäy ajcxy huɨdi anajty Jesús mɨɨdmɨydäcpy.  
\v 33 Jadu'n yjajty co yɨ jäy ajcxy puyöyduutnɨ Jesús. Chi Pedro Jesús nɨmay: 
\p ―Huindzɨn, jotcujc ɨɨch ajt ya. Tzoc tugɨɨg tɨjc yaj'oyɨ́ɨyɨm, tüg miich mjëdɨɨby, jadüg Moisés jëdɨɨby, etz jadüg yɨ Elías jëdɨɨby. 
\p Pedro ca' anajty nejhuɨɨy ti ycapxpy.  
\v 34 Yam nïgɨ anajty ycapxy co joc ñaaxcɨdacy huɨdi yajnïdɨgoy je' ajcxy. Chi ajcxy ooy chɨgɨɨy co oy joc yajnïdɨgoydáayɨgɨxy.  
\v 35 Chi tüg ayuc yajmɨdooy ma je joc ymɨnañ: 
\p ―Ɨɨch jada n'ung'ajtpy, ooy ndzocyɨch njɨhuɨ̈yɨch. Amɨdo'ijtɨ miich ajcxy yɨ' y'ayuc. 
\p  
\v 36 Co je ayuc y'amoñ, chi ajcxy ijxy Jesús naydüg yhuɨ'my, chi ajcxy nañ jadu'n amoñ. Huin'it xɨɨ ni ca' ajcxy mɨydacy mɨɨd ni pɨn jadu'n nej anajty tɨ y'ijxcɨxy tɨ ymɨdoogɨxy. 
\s1 Jesús yajtzögy tüg yeegy'anäg huɨdibɨ anajty ca'oybɨ mɨɨd 
\p  
\v 37 Com jabom co Jesús, Pedro, Jacobo etz Juan ajcxy ymɨnajcy ma je copjɨjp, chi ooy mayjäy chooñ oyjɨjpcobadɨ̈yii.  
\v 38 Chi nidügtɨ jäy ycapxy janch mɨc, ymɨnañ: 
\p ―Huindzɨn tun may'ajt ix ɨɨch n'ung, yɨ' ɨɨch tügpajc n'ung'ajtpy.  
\v 39 Huen mɨnáajɨty ca'oybɨ ymachyii, chi tɨmetiinɨ yaaxquëgy yajyachyii yajquïdyii, etz yajpɨdzɨmy oy yhuin'opy y'aa'opy e adzaach y'ixmachyii.  
\v 40 Tɨ ɨɨch may'ajt nbɨjctzooyɨch ma yɨ mdiscípulos ajcxy, co huen yajpɨdzɨmy je ca'oybɨ, per ca' yɨ' ajcxy tɨ mɨmadägy. 
\p  
\v 41 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―¡Miich jäy ajcxy huɨdibɨ ca' mɨbɨjcp ca' ajcxy mmɨjpɨdäga'ñ yɨ tɨy'ajt! ¿Naag xɨɨ ɨɨch njac'idɨpy ma miich ajcxy nmɨmecxtújccɨxɨpy? Mɨmin m'ung ya. 
\p  
\v 42 Co anajty yhuingoñ, chi je ca'oybɨ yajcɨdaay je yeeg'anäg, chi ooy yajyatzcootɨ. Chi Jesús ix'ojy je ca'oybɨ, e yajtzoocy je yeeg'anäg, chi yteedy yajcɨ̈dɨgɨɨyñɨ.  
\v 43 Chi tüg'ócɨy je mayjäy ajcxy ooy chɨgɨɨy mɨɨd je mɨjhuinma'ñ huɨdi Dios ytuun. 
\s1 Jesús capxpɨdzɨmy jadüg'oc co y'öga'ñ 
\p Jesús ydiscípulos ajcxy ooy jɨhuɨɨygɨxy huinmaaygɨxy co Jesús jadu'n ymɨnañ: 
\p  
\v 44 ―Miich ajcxy yajxon mɨdo'mbɨ́jccɨx jada ayuc. Ɨɨch je' je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty, hue' nyajcɨ̈yega'ñɨch ma pocyjäydɨjc ajcxy ycɨ̈'am. 
\p  
\v 45 Je' ydiscípulos ajcxy ni ca' anajty huinjɨhuɨɨygɨxy, tzɨgɨɨyb anajty ajcxy, paady ca' ajcxy jaty nej yaj'amɨdóogɨxɨpy. 
\s1 ¿Pɨn je' nïgɨ jacmɨ́jɨp? 
\p  
\v 46 Chi Jesús ydiscípulos ajcxy ytɨgɨɨy huinmay'ahuɨdijtp, nejhuɨ̈huaangɨxy pɨn je' jacmɨj'idam.  
\v 47 Jesús nejhuɨɨy je' ajcxy yjot yhuinma'ñ huɨdi nayyajmɨɨdmɨydáacɨp ajcxy, chi tüg pi'c'anäg huijtzɨ̈gy, ypɨdacy ma ymɨjc.  
\v 48 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Pɨnjaty xycöbɨjcpɨch jadu'n nej jada pi'c'anäg xycöbɨcyɨch mɨɨd ɨɨch nxɨɨ ycɨxpɨ, ɨɨch yɨ' anajty tɨ xycöbɨcyɨch; je huɨdibɨ ɨɨch xycöbɨ́jcpɨch, cöbɨgɨɨb je huɨdi tɨ xyquexyɨch ya naaxhuiñ. Yɨ' huɨdibɨ jacmútzɨp ma miich ajcxy, yɨ' je' jacmɨjpɨ. 
\s1 Pɨn ɨɨch ajt ca'p xymɨjotma'tɨm, je' ajt xymɨjnɨcxpejtɨm 
\p  
\v 49 Chi Juan ymɨnañ: 
\p ―Huindzɨn, tɨ ɨɨch ajcxy n'íjxcɨxy co tüg jäy tɨ yajpɨdzɨmy ca'oybɨ mɨɨd miich mxɨɨ miich mmɨc'ajt. Tɨ ɨɨch ajcxy yɨ' nyaj'ojyɨch com ca' yɨ' ɨɨch ajt xypahuɨdijtɨm. 
\p  
\v 50 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Ca' myaj'ójcɨxy yɨ'; pɨnjaty ca' xymɨdzip'ajtɨm, ɨɨch ajt yɨ' nmɨɨd. 
\s1 Jesús jɨjpcogapxɨɨy Jacobo etz Juan 
\p  
\v 51 Jadu'n yjajtɨ co tiempo yhuingonɨ mɨna Jesús ñɨ́cxɨp tzajpjoty, chi yhuinma'ñ pɨdacy co nɨcxa'ñ jɨm Jerusalén.  
\v 52 Chi Jesús quejxy cogapxy jayɨjp jättac pɨjctzoobɨ. Chi je cogapxy'ajtpɨ ñɨcxy ytɨgɨy ma je samaritano jäy ajcxy ycajp, jättac pɨjctzoobɨ.  
\v 53 Chi je' samaritano jäy ajcxy ca' yega'ñ jättac, com ñejhuɨɨygɨxyp co Jesús etz ymɨgügtɨjc ñɨcxy anajty ajcxy jɨm Jerusalén.  
\v 54 Co jadu'n Jesús ymɨgüg ajcxy nejhuɨɨy co je samaritano jäy ca' jättac yega'ñ, chi Jacobo etz Juan nɨmay Jesús: 
\p ―Huindzɨn, ¿nej m'a'ɨxɨɨyb ɨɨch ajcxy n'ocni'ane'mdɨ̈yɨch huen jɨɨn cäy huɨdibɨ tzomb tzajpjoty, jɨgɨx yɨ samaritano jäy ajcxy ycɨjxtähuɨpy jadu'n nej je profeta Elías ytuuñ jecy'ajty? 
\p  
\v 55 Chi Jesús y'ijxhuimbijty, ojy Jacobo etz Juan, nɨmay: 
\p ―Miich ajcxy ca' mnejhuɨɨygɨxy tɨ jot tɨ huinma'ñ miich ajcxy mɨɨd.  
\v 56 Ɨɨch, je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty, ca' tɨ nmíñɨch ya naaxhuiñ co jäy yjugy'ajt miñ nyajtɨgooyɨch, hue' jánchtɨy tɨ nmiñɨch co jäy yjugy'ajt nyajtzóogɨbɨch. 
\p Chi ajcxy ñɨcxnɨ huingbɨ cajp jättacp. 
\s1 Je pɨnjaty anajty Jesús panɨcxam 
\p  
\v 57 Jadu'n yjajtɨ co anajty ñɨ́cxcɨxy ma tüg tü'aa, chi tüg jäy Jesús nɨmay: 
\p ―Huindzɨn, ɨɨch miich nbanɨcxaamy oy tɨm ma'amy miich mnɨcxy. 
\p  
\v 58 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Yɨ huaax ymɨɨd yɨ' ajcxy yjut, etz yɨ joon ajcxy ymɨɨd ajcxy ype'ñ, ɨɨch je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty ca' nmɨ́ɨdɨdyɨch ma nmähuɨbɨch ma nbócxɨbɨch. 
\p  
\v 59 Chi Jesús nɨmay jadüg jäy: 
\p ―Pajamgɨch. 
\p Chi je jäy y'adzooy: 
\p ―Huindzɨn, jayɨjp ɨɨch ndeedy n'ocyajnaaxtɨgɨ̈huɨpy. 
\p  
\v 60 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Jëbɨ yajnaaxtɨgɨ̈huɨpy huɨdibɨ ca' xypanɨcxa'ñɨch. Nɨcx miich capxhuäcxɨ Dios y'ayuc y'ané'mɨn. 
\p  
\v 61 Chi jadüg jäy ymɨnañ: 
\p ―Huindzɨn, nbanɨcxamy yam. Tun may'ajt ocnajtzmadzɨɨygɨch nɨcxy n'ocmɨɨdcapxycɨ́xyɨch njuugy nmɨgügɨch huɨdi jɨm ma ɨɨch ndɨjc. 
\p  
\v 62 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Pɨnjaty yhuinma'ñ tɨ pɨdägy co Dios ytung tunaanɨ, ca' huaad ixmach je tung, tɨm jadu'n nipaady nejɨhuɨɨy tüg jäy tɨ ytɨgɨ̈y naaxjɨdzijtzpɨ mɨɨd arado, e ca' huaad y'ijxhuimbity com co huinduum arado nɨcxɨ̈huɨpy. 
\c 10  
\s1 Jesús quejxhuäcxy je nidugɨ'pxmajcpɨ 
\p  
\v 1 Huin'it co jada jadu'n tɨ ñaxy, chi je Huindzɨn Jesús huin'ijxy jatugɨ'pxmajc y'ixpɨjcpɨdɨjc, chi quejxɨ̈gy cogapxy metz metz ma tüg tüg cajp majaty ñɨcxa'ñ.  
\v 2 Chi Jesús nɨmay yɨ' ajcxy: 
\p ―Janch je cosecha ooy tɨ yhuindɨɨy, yɨ mɨdumbɨ janchtɨɨy hueenɨ. Chojcpy co nbɨjctzóohuɨm ma nHuindzɨn Dios co huen quexy ytumbɨdɨjc ma yɨ cosecha.  
\v 3 Nɨ́cxcɨx, ɨɨch miich ajcxy nguejxpy jadu'n nej cöbixy y'ung yhuɨdity pa'uc agujc.  
\v 4 Ca' mmɨnɨcxcɨxy mbijty, ni mxäcxuumy, ni mgɨ̈g, e ni pɨn ca' mgapxpócxcɨxɨpy tü'am.  
\v 5 Co ajcxy mdɨgɨ̈huɨpy huenytɨmtitɨ́jcɨty, jayɨjp ajcxy mɨnáangɨxɨpy: “Ji jotcujc'ájtɨn ma jada tɨjc.”  
\v 6 Pen yung naxy je' ajcxy yajpaady, miich ajcxy je mgapxpoocxɨn jotcujc'ajt myegɨpy ma je' ajcxy; pen ca' ajcxy yjadú'nɨty, naadɨgɨ̈'adɨp huɨdi anajty tɨ mgápxcɨxy.  
\v 7 Nañ huɨ'mgɨx ma je tɨjc, chi ajcxy mgayɨpy m'ügɨpy huɨdi je jäy anajty ajcxy xymooyb, com je tumbɨ paatɨp je' je ymuju'ñ. Ca' ajcxy mhuɨdidɨpy jayjɨɨn jaydɨjc.  
\v 8 Huenytɨmyhuɨdi cájpɨty ma anajty mdɨgɨɨygɨxy, pen je jäy ajcxy xycöbɨjcp, caaygɨx uuccɨx huɨdi anajty jäy ajcxy xymooyb.  
\v 9 Yajtzóoccɨx yuujäy pa'mjäy huɨdijaty jɨm ma je' ajcxy yajpaady, etz yajnɨmaaygɨx: “Je Dios y'ané'mɨn huingónɨñ yɨ' ma miich ajcxy.”  
\v 10-11 Huenytɨmyhuɨdicájpɨty ma anajty mdɨgɨɨygɨxy, e ca' anajty jäy xycöbɨgaangɨxy, co ajcxy mdzonaanɨp, nɨmaaygɨx: “Yɨ mgajp naaxjoc huɨdi tɨ ypety ma ɨɨch ndecy nhuinnebáamyɨch, yɨ' je' ijxpejt co Dios ajcxy xychaachytunɨpy. Chi nejhuɨɨygɨx miich ajcxy jada co je Dios y'ané'mɨn tɨ ymɨhuingonɨ.”  
\v 12 Ɨɨch miich ajcxy nɨmayb co huin'it xɨɨ co anajty yajhuaad'aty, Dios nïgɨ tzaachytunaangɨxy je jäy huɨdi ajcxy ca' miich ajcxy xycöbɨga'ñ, ca'ydɨ Sodoma cajpjäy. 
\s1 Je cajp huɨdijaty ca'p ycapxymɨdoy 
\p  
\v 13 Chi Jesús yjacmɨnañ: 
\p ―¡Miich ayoob ajcxy Corozín jäy! ¡Miich ayoob ajcxy Betsaida jäy! Co jɨm ma je Tiro cajp etz Sidón cajp caytunɨ cayjajtɨ je Dios ymɨjhuinma'ñ huɨdi tɨ ytunyii tɨ yjadyii ma miich ajcxy, jécyɨp ixyipy ajcxy yjothuimbijtnɨ, etz tɨ yajniquëxɨ̈ccɨxy ixyipy mɨɨd je yhuit ɨñaaygɨxy sacɨ nïjen nïcuyjam ixcuyjam (je' je tɨy'ajt co ooy ytajcɨxy ymaygɨxy mɨɨd ypocy ycɨxpɨ).  
\v 14 Janch jadu'n yjadɨpy co anajty Dios yajnigödugɨ̈y, nïgɨ o'ctɨy miich ajcxy ayo'n mbaadɨɨyb ca'ydɨ jadu'n nej Tiro jäy etz Sidón jäy.  
\v 15 E miich ajcxy Capernaum jäy ajcxy, ¿nej mmɨnaangɨxy mjätcɨxɨpy tzajpjotyɨ? Hue' m'ɨdaaccɨxyp miich ajcxy ma yɨ ayoodactuuby. 
\p  
\v 16 Je jäy ajcxy huɨdi miich ajcxy m'ayuc xymɨdoohuɨp, nañ xymɨdoohuɨɨb yɨ' ajcxy ɨɨch n'ayuc. Je jäy ajcxy huɨdibɨ miich ajcxy ca' xy'ixa'ñ, nañ ca' je' ajcxy xy'ixa'ñɨch; e pɨnjaty ca' xy'ixa'ñɨch, nañ ni ca' yɨ' ixaangɨxy je Dios je huɨdi tɨ xyquexyɨch ya naaxhuiñ. 
\s1 Chi ajcxy je nidugɨ'pxmajcpɨ yhuimbíjtcɨxnɨ 
\p  
\v 17 Chi je nidugɨ'pxmajcpɨ huɨdi Jesús yquejx ayuccapxhuäcxpɨ yhuimbijttay ajcxy janch jotcujc, ymɨnaangɨxy: 
\p ―Ixtɨ je ca'oybɨ tɨ ɨɨch ajcxy xycapxycöbɨ́jccɨxy mɨɨd miich mxɨɨ. 
\p  
\v 18 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Tɨ n'ixyɨch nej je ca'oybɨ yhuindzɨn tɨ ycäy, jadu'n nej jɨhuɨ̈y tɨ ycäy tɨ ycödɨgɨɨy tzajpcɨ́xy, jadu'n nej tüg huɨdzuc.  
\v 19 Ɨɨch miich ajcxy mɨc'ájtɨn tɨ nmooygɨxy, jaydëbɨ ca'oybɨ ca' xymɨmadáaccɨxɨpy, tɨm jadu'n nipaady nej jɨhuɨ̈y tza'ñ etz ca'ty myajhuäcpéjtcɨxy e ca' nej mjájtcɨxy.  
\v 20 Nïgɨ miich ajcxy jotcujc'ájtcɨx co ajcxy mxɨɨ y'íjtcɨxy cojay jiiby tzajpjoty, ca'ydɨ co ajcxy ca'oybɨ xycapxymɨdoogɨxy. 
\s1 Chi ooy Jesús yjotcugɨy 
\p  
\v 21 Huin'it Jesús yjotcugɨɨy mɨɨd je Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt, ymɨnañ: 
\p ―Nyajnajxypɨch Dioscojuyip ma miich, Dios Teedy, tzajpjotypɨ Huindzɨn etz je naaxhuiñybɨ Huindzɨn, co tɨ myüch jada mɨjhuinma'ñ ma yɨ cohuinma'ñ jäydɨjc, etz tɨ myajnejhuɨ̈y je jäy huɨdi ca' y'ixpɨ́cyɨty. Dios Teedy, jadu'n miich tɨ mduñ com jadu'n miich tɨ mjäygɨdacy. 
\p  
\v 22 Ndéedyɨch tɨ xyajcɨ̈dɨgɨydäyɨch tüg'ócɨy tijaty mɨc'ajt oy'ajt. Ni pɨn ca' ijxcajp pɨn je' Dios y'ung'ajtpy, jëyɨ nDéedyɨch tügpajcɨ pɨn xy'ijxcajpɨch. Ni pɨn ca' ijxcapy pɨn je' nDéedy'ájtypɨch, jëyɨ je Dios ung tügpajcɨ huɨdi ijxcajp, etz jacjadyii ma je ung yajniguëxɨ̈ga'ñ. 
\p  
\v 23 Chi Jesús ni'ijxhuimbijty yɨ' ydiscípulos ajcxy, ahuingujc ajcxy nɨmay: 
\p ―Jotcujc ajcxy je jäy ajcxy huɨdi ijxcɨxp jadu'n nej miich ajcxy tɨ m'íjxcɨxy.  
\v 24 Ɨɨch miich ajcxy nɨmayb co ooy may Dios y'ayucnajtzcapxɨɨyb etz rey ajcxy ja'ixa'ñ huɨdibɨ miich ajcxy m'ijxpy, e ni ca' ajcxy ixy; etz jamɨdoo'ida'ñ huɨdi miich ajcxy mɨdooyb, e ni ca' ajcxy mɨdooy. 
\s1 Ijxpejt ma tüg samaritano oyjäybɨ 
\p  
\v 25 Chi tüg jäy huɨdi yaj'ixpɨjcp Dios ñecy ytɨnaay'ahuɨɨy jot'ixy huinma'ñ'ixy Jesús, chi y'amɨdooy: 
\p ―Huindzɨn, ¿ti huaad ndunɨpɨch co ɨɨch jugy'ajtɨn huinɨxɨɨbɨ nbáadɨbɨch? 
\p  
\v 26 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―¿Ti jaybétyɨp ma yɨ Dios ñecy? ¿Nej mhuinjɨhuɨ̈y co mnecycapxy? 
\p  
\v 27 Chi je ley huindzɨn y'adzooy: 
\p ―Mdzogɨpy mjɨhuɨ̈huɨpy mHuindzɨn Dios mɨɨd tüg'ócɨy m'aa mjot, mɨɨd tüg'ócɨy m'alma, mɨɨd tüg'ócɨy mmɨjaa, etz mɨɨd tüg'ócɨy mjot mhuinma'ñ, e mdzogɨpy yɨ mɨjɨɨn mɨdɨjc jadu'n nej miich cɨ'm naychogyii. 
\p  
\v 28 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Tɨ ooy yajxon m'adzooy. Tun yɨ', e mdzɨnähuɨp huinɨxɨɨ. 
\p  
\v 29 E je' nañ jadu'n tɨm tɨy ñejhuɨ̈hua'ñ, nɨmay Jesús: 
\p ―¿Pɨn ɨɨch nmɨdɨjc'ajtpy? 
\p  
\v 30 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Tüg jäy choñ jɨm Jerusalén ycɨdägy anajty jɨm Jericó, chi oy meetzpɨ mɨnaybadyii. Chi ajcxy tüg'ócɨy yhuit e tijaty yɨ' anajty ymɨɨd pɨjctaayɨ. Chi ajcxy ooy huinhuojpy jɨjphuojpy huingojxy jɨjpcojxy, chi ajcxy ixmach jahueengɨ ögy, chi ajcxy ñɨcxnɨ.  
\v 31 Tüg judío teedy ymɨnagɨɨy ma je jɨmbɨ tü'aa. Co y'ijxy je tzaachɨ̈jäy, chi jüyöyñajxy.  
\v 32 Nañ jadu'n ymɨnagɨɨy ma je jɨmbɨ tü'aa tüg levita jäy huɨdi tuumb ma Dios ytɨjc, co jɨm yjäty mɨhuingon je tzaachɨ̈jäy, co oy ixy, nañ chi jüyöyñajxy (ca' pa'ayooy).  
\v 33 Chi tüg samaritano jäy anajty jɨm naxɨ̈y, co mɨhuingoñ je tzaachɨ̈jäy, co oy ixy, huin'it ooy pa'ayogooty je tzaachɨ̈jäy.  
\v 34 Chi je' nimɨjhuägy, chi pujɨ e xojtzɨ je chaachɨ̈'au, nañ tzoyɨɨyɨ chaachɨ̈'au mɨɨd aceite etz vino. Chi yaj'ɨyujcpety, e yajnɨcxy jɨm ma yjättac, e jɨm cuend'ajty.  
\v 35 Com jabom co anajty ñɨcxaanɨ, chi yajpɨdzɨmy mejtz denario meeñ, moy je codɨjc nɨmay: “Cuend'at jadayaabɨ tzaachɨ̈jäy, jadu'n nej anajty mjacmeeñyajtuñ, co ɨɨch anajty nhuimbityɨch huin'it nmɨgüedɨpy.”  
\v 36 ¿Ma je nidugɨɨgpɨ jäy pɨn je oybɨ tɨ tuñ mɨɨd je jäy huɨdi anajty je meetzpɨ tɨ ymeechyii tɨ yajtzaachɨ̈yii? 
\p  
\v 37 Chi je jäy huɨdi Dios ñecy yaj'ijxpɨjcp Jesús y'adzooy: 
\p ―Je huɨdi tɨ yajtuñ je pa'ayo'ñ. 
\p Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Nɨcx miich, e tun nañ jadu'n pa'ayo'n. 
\s1 Jesús yajpaady ma Marta etz María ytɨjc 
\p  
\v 38 Chi jadu'n yjajty co Jesús anajty ytüyöy, chi ytɨgɨɨy ma tüg mutz cajp. Jɨm anajty tüg töxyjäy huɨdi anajty yxɨɨ Marta, yɨ' yajjättacɨ ma ytɨjc.  
\v 39 Je Marta ymɨɨd anajty tüg y'uch töxyjäybɨ huɨdi anajty yxɨɨ María, chi je' y'ixtacy ma Jesús ymɨjc, amɨdoo'ijtɨ je' y'ayuc.  
\v 40 Chi je Marta ooy anajty jɨm chachjottɨgoy tuñ anajty tigatii ma ytɨjc, chi nimɨjhua'cy je Jesús nɨmay: 
\p ―Huindzɨn, ¿ca' nej mnayjɨhuɨ̈yiijɨ co ɨɨch naydüg yam tzach nayyajtuñyiijɨchɨ? Nɨma' yɨ María co huen xypubétyɨch. 
\p  
\v 41 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Marta, Marta, yɨ maytung miich mdzachmɨjottɨgooyb.  
\v 42 Tügpajc ji, huɨdibɨ ooy ycopɨ́cyɨp. Yɨ María tɨ yɨ' huin'ixy je oybɨ huɨdi ni pɨn ca' ypɨgɨɨyb. 
\c 11  
\s1 Jesús yaj'ixpɨjc nej jëbɨ mɨbɨjctzoohuɨm Dios 
\p  
\v 1 Jadu'n yjajtɨ co Jesús anajty Dios mɨbɨjctzoy ma tüg it lugar, co yajmay, chi tüg discípulo ñɨmaayɨ: 
\p ―Huindzɨn, yajni'ixɨɨygɨch ajcxy tzajcapxycapxɨɨ, jadu'n nej Juan yajni'ixɨɨy yɨ' ydiscípulos ajcxy. 
\p  
\v 2 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Co ajcxy Dios mmɨbɨjctzohuɨpy, jadu'n mɨnáangɨxɨpy: 
\q1 Dios Teedy, miich huɨdi tzajpjoty tzɨnaayb, huindzɨgɨ̈y miich mxɨɨ y'ity. Huen miñ ya miich yɨ m'ané'mɨn. Huen mdzójcɨn yajcuyduñ ma je jäy yjot yhuinma'ñ jadu'n nej yajcuyduñ jiiby tzajpjoty. 
\q1  
\v 3 Mooygɨch ajcxy ngaayɨn n'uucɨn jabom jabom. 
\q1  
\v 4 Méecxɨbɨch ajcxy nbocy ngaydey huɨdibɨ ɨɨch ajcxy ndundɨgooyb, jadu'n nej ɨɨch ajcxy nmeecxyɨch huɨdibɨ ajcxy xymɨdundɨgooybɨch. Ca' m'a'ɨxɨ̈y co ɨɨch ajcxy huinma'ñ tɨgoyɨpɨch. Yajnïhuaatzcɨch ajcxy ma yɨ jɨbɨcpɨ. 
\p  
\v 5 Chi Jesús yjacmɨnañ: 
\p ―Pɨnjaty ji ma miich ajcxy huɨdi tüg ymɨgüg mɨɨd, co ninɨ́cxɨpy mɨjcoodz e mnɨmähuɨpy: “Mɨgüg, tun may'ajt yajpɨjctzoogɨch tugɨɨg mdzajcaagy.  
\v 6 Tüg ɨɨch nmɨgüg tɨ xyñimiñɨch huɨdi tüyöyp, etz ca' nmɨ́ɨdɨdyɨch ti nmöhuɨbɨch.”  
\v 7 Chi je jäy y'adzooy jiiby tɨgoty, ymɨnañ: “Ca' xy'amayɨ̈yɨch. Tɨ ɨɨch ndɨjc n'agɨɨyñɨ, etz n'ungɨch yam nmɨɨdɨch cɨjx'am; ca' njatyɨch nej nbɨdɨ̈gɨbɨch etz nmöhuɨpy huɨdi mbɨjctzooyb.”  
\v 8 Ɨɨch miich nɨmaayb, oy ca' tzojc nipɨdɨ̈ga'ñ ymöhuamy huɨdi pɨjctzou co mɨgüg'adyii, hue' ymöhuamy jaydëbɨ ca'ydɨ yjac'amayɨ̈yii, chi yegɨpy tüg'ócɨy huɨdi yajmayjajtpy.  
\v 9 Ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb: Pɨjctzóogɨx, e myajmöhuɨpy ajcxy. Ixtaaygɨx, e mbaadɨpy ajcxy; cogapxɨɨygɨx, ahuädzɨp ajcxy mdɨjc'aguu.  
\v 10 Tüg'ócɨy je' pɨn pɨjctzoob tijaty ma Dios, cɨ̈dɨgɨ̈huɨɨb; pɨn y'ixtaayb, ypaadɨpy; pɨn cogapxɨɨyb, yaj'ahuatzɨɨb ytɨjc'aguu. 
\p  
\v 11 ¿Pɨn ungdeedy ji ma miich ajcxy pen y'ung ypɨjctzoob tzajcaagy, nej mmöhuɨpy tüg tzaajɨ? ¿E pɨn ypɨjctzooyb acx, nej jëbɨ mmöhuɨpy tüg tza'ñɨ?  
\v 12 ¿Pen ypɨjctzoyb tzeydüty, nej jëbɨ mmöhuɨpy ca'ty?  
\v 13 Pen miich jɨbɨcjäy ajcxy mnejhuɨɨyb nej oybɨ m'ung móoygɨxɨpy, ¿nej ca' mdijy yjánchɨty co mDios Teedy tzajpjotypɨ xymóoygɨxɨpy je Espíritu Santo, pen miich ajcxy mmɨbɨjctzohuɨpy? 
\s1 Yajnïbɨjccɨxy Jesús co mɨɨdɨty mujcu' ymɨc'ajt 
\p  
\v 14 Chi Jesús anajty yajpɨdzɨmy tüg ca'oybɨ ma tüg jäy huɨdi anajty uumɨp. Jadu'n yjajty co je ca'oybɨ ypɨdzɨmy, chi je uum ycapxɨ̈gy. Chi je mayjäy ooy jɨhuɨy huinmay.  
\v 15 Nijëjɨty jäy ymɨnaangɨxy: 
\p ―Jesús mɨjhuinma'ñ ytumyb mɨɨd je Beelzebú ymɨc'ajt, je ca'oybɨ yhuindzɨn, paady ca'oybɨ yajpɨdzɨmdäy. 
\p  
\v 16 Jacjaydiibɨ jäy ajcxy co jot'ixaangɨxy huinma'ñ'ixaangɨxy Jesús, pɨjctzooy ajcxy Dios tüg ymɨjhuinma'ñ.  
\v 17 Co Jesús nejhuɨɨy nej je' ajcxy jot'adyii huinma'ñ'adyii, chi nɨmay: 
\p ―Co tüg gobierno ñaybɨjc-huäcxyii, chi ñaychiptúnɨgɨxy miñ xyɨpy; ñayyajcɨ́jxɨgɨxy ñayyajtɨgóoyɨgɨxy; co tüg quëx jäy ñaybɨjc-huäcxyii, nañ jadu'n je' ñayyajcɨ́jxɨgɨxy ñayyajtɨgóoyɨgɨxy.  
\v 18 Pen je mujcu' ajcxy ñaybɨjc-huäcxɨp, ¿nej jada je mujcu' y'ané'mɨn yjac'idɨpy? Miich ajcxy mɨnamb co ɨɨch mɨɨd ndúñɨch je Beelzebú ymɨc'ajt co ɨɨch ca'oybɨ nyajpɨdzɨmy.  
\v 19 Pen jadu'n yɨ', ¿pɨn je mɨc'ajt mooyb huɨdi miich ajcxy xypahuɨdijtp co yajpɨdzɨmy je ca'oybɨ? Paady yɨ' ajcxy cɨ'm yajniquëxɨ̈cp co miich ajcxy mdundɨgooygɨxy mgapxtɨgooygɨxy.  
\v 20 Pen ɨɨch mɨɨd Dios y'ané'mɨn nyajpɨdzɨmyɨch ca'oybɨ, janch jada co Dios y'ané'mɨn tɨ yjäty ma miich ajcxy. 
\p  
\v 21 Co tüg mɨcjäybɨ mɨɨdɨty maydujt, e ñaycuend'adyii yajxon, ca' je' ytɨgoyɨpy tijaty ymɨɨd.  
\v 22 Co yjäty jadüg jäy jacmɨcpɨ ca'ydɨ je', chi ymɨmadägyii, e ypɨjctäyii tüg'ócɨy ytujt huɨdi anajty ooy jot'amɨj'adyii, e yajhuäcxɨpy tijaty anajty ymɨɨd. 
\p  
\v 23 Pɨnjaty ca' xymɨjnɨcxpétyɨch, nmɨdzipɨch yɨ'. Pɨnjaty ca' ytuñ mɨɨd ɨɨch co jäy nyaj'ixpɨcyɨch Dios ytɨy'ajt, hue' je' ajcxy jäy yajhuinma'ñydɨgooyb. 
\s1 Je ca'oybɨ co jadüg'oc yhuimbijty 
\p  
\v 24 Co je ca'oybɨ ypɨdzɨmy ma je jäy, chi je' ñɨcxy jɨm tɨ̈tznaax ijxtägy co ypocxa'ñ. Co ca' paty ypocxtac, huin'it ymɨna'ñ: “Huimbidaambɨch ma je jäy yjot yhuinma'ñ ma ɨɨch tɨ n'octzombɨ.”  
\v 25 Co je ca'oybɨ yja'ty ma anajty tɨ chɨnäy, chi paady je jäy yhuinma'ñ janch yhuädzɨty janch ooy jadu'n nej tüg tɨjc huɨdi janch huädz pedɨ̈gɨty.  
\v 26 Chi je ca'oybɨ ñɨcxy, e mɨɨd miñ jahuixtujc ca'oybɨ jacjɨbɨcpɨ ca'ydɨ je'; chi ajcxy ytɨgɨɨy ma je jäy yjot yhuinma'ñ, e chɨnay ajcxy jiiby; huin'it je jäy jac'o'ctɨy oy yjajtnɨ ca'ydɨ jadu'n nej anajty jayɨjp'aty. 
\s1 Huɨdi ajcxy janch jotcújcɨp 
\p  
\v 27 Co Jesús jadu'n anajty ymɨna'ñ, chi tüg töxyjäy mayjäy agujc mɨc ymɨnañ: 
\p ―Jotcujc je töxyjäy huɨdi tɨ xyajpi'c'aty etz huɨdi xyajyeegy. 
\p  
\v 28 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Je' jacjotcujc pɨnjaty Dios y'ayuc mɨdoohuɨp etz cuyduunɨp. 
\s1 Jɨbɨcjäydɨjc pɨjctzoogɨxy tüg tɨy'ajt mɨjhuinma'ñybɨ 
\p  
\v 29 Co je mayjäy ajcxy jübigɨɨy, chi Jesús ymɨnandacy: 
\p ―Jadachambɨ jäy ooy ajcxy yjɨbɨcjäyɨty, ypɨjctzooyb ajcxy mɨjhuinma'ñ ijxpejt. Ni camɨna Dios ajcxy ycamöhuɨɨyb ijxpejt, jëyɨ tügpajc Jonás y'ijxpejt yajmöhuɨp.  
\v 30 Com jadu'n nej je Jonás jecy'ajty ijxpejt yejcy ma je Nínive jäy, nañ jadu'n ɨɨch, je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty, nyegaamyɨch ijxpejt jadachambɨ tiempo mɨɨd jäy ycɨxpɨ.  
\v 31 Je töxyjäy reina huɨdi tzɨnay jecy'ajty ma madzäcruudz ypɨdzɨmy, yɨ' je' xɨ̈dähuam jadachambɨ tiempo jäy co anajty Dios tɨyduna'ñ mayjäy, etz yajpocycähuɨpy ajcxy. Ixtɨ ma naaxhuiñybɨ ycogɨxɨ̈y jɨm je reina chooñ co anajty amɨdo'idanɨ je rey Salomón ycapxy y'ayuc. Ji naaxhuiñ jadachambɨ tüg Dios ytɨy'ajtmɨɨdpɨ jacnïgɨ ymɨ́jɨty ca'ydɨ Salomón anajty.  
\v 32 Co anajty Dios tɨyduna'ñ yɨ may naaxhuiñyjäy, chi je jäy ajcxy huɨdibɨ anajty cogajpɨp jɨm Nínive pɨdɨ̈gaangɨxy etz yajpocycähuaangɨxy jadachambɨ naaxhuiñyjäy. Com je Nínive jäy jothuimbijt je' ajcxy co Jonás Dios y'ayucnajtzcapxɨɨyɨ. Ji jadachambɨ tüg Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ jacnïgɨ ymɨ́jɨty ca'ydɨ jadu'n nej anajty je Jonás. 
\s1 Je tɨy'ajt huɨdibɨ nipaady nej lámpara ma ajt nninïcx 
\p  
\v 33 Ni pɨn ca' yüch je jɨɨn huɨdi tɨ nögpɨty, ni ca' pɨdägy jiiby cajón pa'tcɨ'py, jëyɨ janchtɨy pɨdägy je jɨɨn ma jɨɨndɨcxpejt, jaydëbɨ co pɨnjaty ytɨgɨ̈huɨpy tɨgoty, codɨcxɨɨb je jɨɨn.  
\v 34 Je jɨɨn ma miich ajcxy mninïcx je' yɨ' miich ajcxy mhuiin. Pen oy miich ajcxy mhuiin, nañ jadu'n tüg'ócɨy miich ajcxy mninïcx ymɨɨd yɨ' tɨɨcxɨn. Pen ca' y'óyɨty mhuiin, nañ jadu'n ajcxy yɨ mninïcx yajpaty agootztuum.  
\v 35 Cuend'ájtcɨx yɨ tɨy'ajt huɨdi miich ajcxy mɨɨd, ca' mgoyützcɨxy, com co jadu'n nɨcxy y'ahuimbity nej cootzpɨ.  
\v 36 Pen miich mdɨy'ajt codɨɨcxy y'ity mɨɨd Dios ytɨy'ajt, tüg'ócɨy quëxɨ̈gtähua'ñ janch huädz. 
\s1 Jesús ca'p jäygɨdacɨ je fariseos etz je escribas ajcxy yhuinma'ñ 
\p  
\v 37 Co Jesús ycapxtay, chi tüg fariseojäy may'ajt pɨjctzoy huen nɨcxy mɨɨd cayii. Co Jesús ytɨjctɨgɨɨy, chi y'ixtacy ma je caybejt.  
\v 38 Co je fariseojäy ijxy jadu'n nej Jesús ytuñ, chi ooy huinmay nej co Jesús ca' ñayyajpocyhuächyii mɨɨd nɨɨ jayɨjpnɨ ma anajty ca'nɨ ycaayñɨ.  
\v 39 Chi je Huindzɨn Jesús ymɨnañ: 
\p ―Miich ajcxy fariseojäy, ooy mnaybɨdaaccɨxy tudägyjäy ma jäy ajcxy yhuinduu e ca' yjánchɨty; chi jada' ma mjot mhuinma'ñ miich ajcxy ooy m'adzocy, etz mɨɨd ajcxy jɨbɨc-huinma'ñ; tɨm jadu'n nipaady nej myajhuäch ajcxy yɨ tasɨ ninïcx, yɨ texyñinïcx e chi ajcxy yajhuɨ́'mgɨxy jɨbɨcpɨ je tasɨjoty je texyjoty.  
\v 40 ¡Miich ajcxy ca' Dios y'ayuc huinjɨhuɨɨybɨ! ¿Ca' mnejhuɨɨygɨxy co yɨ pɨn tɨ texyñinïcx yajcojy nañ tɨ yajcojy texyjot?  
\v 41 Tun miich ajcxy oyjäy'ájtɨn, huin'it janchtɨy anajty ajcxy mhuädzɨty ma mjot mhuinma'ñ. 
\p  
\v 42 ¡Ay miich ayoobɨ ajcxy fariseojäy! Com mbɨdaaccɨxy abɨcy tüg pɨcy je majcpɨ mɨɨd yɨ Dios ycɨxpɨ ixtɨ yɨ tzajnɨmang, yɨ ruda, etz tüg'ócɨy aay ujtz. Chi jada' ca' mduñ je oyjäy'ájtɨn etz tɨy'ájtɨn jadu'n nej Dios tzocy. Hue' je' oy mduñ co tijaty abɨcy mbɨdägy mɨɨd Dios ycɨxpɨ, nañ jadu'n copɨcy oyjäy'ájtɨn mdunɨpy etz Dios ytɨy'ajt mguydunɨpy. 
\p  
\v 43 ¡Ay miich ayoobɨ fariseojäy ajcxy! Co ooy m'adzójccɨxy je ɨñaybejt huɨdi cöduum ma naymujctac, etz ooy m'adzójccɨxy co huen jäy ajcxy xycapxpoocxcɨxy oy huindzɨgɨ̈y mayjäy agujc. 
\p  
\v 44 ¡Ay miich ayoobɨ ajcxy huɨdi yaj'ijxpɨjcp Dios yley etz miich fariseojäy ajcxy! Oy mjanaybɨdáacɨgɨxy oyjäy e ca' yjánchɨty, ca' mguydungɨxy Dios ytɨy'ajt, jadu'n nipaady miich ajcxy nej öcpɨ jut huɨdi ca' yquëxɨ̈gy, chi jäy yöy nïgɨx, com co ca' ñiguëxɨ̈gy. 
\p  
\v 45 Chi tüg jäy huɨdibɨ yaj'ixpɨjcp Dios y'ayuc ymɨnañ: 
\p ―Huindzɨn, co jadu'n miich mɨna'ñ, nañ jadu'n ɨɨch ajcxy ooy jɨbɨc nayjɨhuɨ́ɨyɨgɨxy. 
\p  
\v 46 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―¡Ay ayoob miich ajcxy Dios y'ayuc huindzɨn! Miich ajcxy mgójcɨxyp canaag costumbre huɨdi je jäy ajcxy ca' mɨmadäga'ñ, e ca' ajcxy mba'ayoogɨxy, tɨm jadu'n nipaady nej jɨhuɨ̈y tüg tzɨmy tɨ mmooygɨxy jemxypɨ huɨdi ca' je jäy ajcxy mɨmadäga'ñ, e miich ajcxy ni ca' mgɨ̈huäx jëda'ajty mgayajpadaangɨxy je tzɨmy. 
\p  
\v 47 ¡Ay miich ayoob ajcxy! com myajcojcɨxy je ögpɨ jut ma je Dios ayucnajtzcapxɨɨybɨ naaxtɨgɨy, je huɨdi m'ap mdeedy ajcxy yaj'o'c.  
\v 48 Jadu'n yajhuinjɨhuɨ̈y nej jɨhuɨ̈y miich ajcxy ooy mjäygɨdägy jadu'n nej ajcxy m'ap mdeedy ytundɨgoy. Janch yɨ' ajcxy yaj'ögy Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ, e miich ajcxy myajcoj je öcpɨ jut ma ajcxy je' ñaaxtɨgɨɨy. 
\p  
\v 49 Paady yɨ Dios jadu'n huinmay, e mɨnañ: Nyajniguexɨpyɨch miich ajcxy profetas etz y'ayuccapxhuäcxpɨ, e miich ajcxy myaj'ögɨp nijëjɨty, etz jacnaagɨty mbahuɨdijttáccɨxɨpy.  
\v 50 Dios yajcomɨdohuɨpy jadachambɨ tiempo jäy ajcxy je ypocy huɨdi y'ap yteedy ajcxy ytuñ, com maabɨ naaxhuiñ chondägy, yɨ' ajcxy yaj'ögy Dios ytɨy'ajtmɨɨdpɨ.  
\v 51 Janch nɨmaaybɨch miich ajcxy co Dios yajcomɨdohuɨpy jadachambɨ tiempo jäy ajcxy je y'ap yteedy ypocy co ajcxy yaj'o'cy Dios ytɨy'ajtmɨɨdpɨ chondägy ma Abel, ixtɨ Zacarías huɨdi jäy yaj'o'c ma Dios ytɨjc tɨba'gujc. 
\p  
\v 52 ¡Ay miich ayoob ajcxy Dios y'ayuc huindzɨn! Ca' miich ajcxy m'ixpɨga'ñ Dios ytɨy'ajt, nañ ca' mdzocy co yɨ jäy ajcxy ixpɨgɨpy; tɨm jadu'n nipaady nejjɨhuɨ̈y tɨ mbɨcy je tɨjc ahuaast e ca' miich ajcxy mdɨgɨ̈hua'ñ, e ni mgatzojccɨxy co huingbɨ nɨcxy ytɨgɨ̈y. 
\p  
\v 53 Co Jesús anajty jadayaab ayuc yajnɨmaaygɨxy, chi je Dios y'ayuc huindzɨn etz yɨ fariseojäy ajcxy jotmätcooty chi yaj'amɨdogoty ajcxy may ayuc.  
\v 54 Ñayñɨmáayɨgɨxy miñ xyɨpy co huen amɨdo'ijt Jesús y'ayuc, jɨgɨx jëb páatcɨxɨpy huɨdi jëb mɨɨd xɨ̈gɨxɨpy. 
\c 12  
\s1 Jesús yaj'ixpɨcy co ca' huaad pɨnjaty naybɨdaacɨ oyjäy pen ca' yjánchɨty 
\p  
\v 1 Chi je mayjäy ooy nimujcy Jesús, janch jadu'n ñay'adijɨy ñay'agodɨ́ɨyɨgɨxy, chi Jesús nɨmaydacy je' ydiscípulos jayɨjp: 
\p ―Nigüendɨ mɨɨd yɨ fariseojäy ajcxy nej ajcxy yjäyyaj'ixpɨ́jccɨxy. Yajxon yɨ' ajcxy ycapxy ymɨydägy, chi ca' cuydungɨxy.  
\v 2 Ca' ji ti huɨdi ijtp ayüch nɨcxy ycayajnejhuɨ̈y, nañ ni ca' ji ti huɨdi ijtp ameech nɨcxy ycaniguëxɨ̈gy.  
\v 3 Huen huɨdi ayuc miich ajcxy ameech mgapxy, yajnejhuɨ̈huɨp yɨ'. Huen huɨdibɨ ayuc huɨdi tɨ mnayyajnɨmáayɨgɨxy ameech jiiby tɨgoty, mɨc yajcapxhuäcxɨp tɨjc nïgɨ́xy. 
\s1 Pɨn jëbɨ huaad ndzɨgɨɨyɨm 
\p  
\v 4 Chi Jesús yjacmɨnañ: 
\p ―Miich ajcxy nmɨgügtɨjc, ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb co ca' mdzɨgɨɨygɨxy yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ ninïcx yaj'o'cp, com ca' jac ni ti ajcxy tunɨpy.  
\v 5 Ɨɨch miich ajcxy nyajni'ixɨ̈huɨpy pɨn huaad jëbɨ mdzɨgɨɨygɨxy. Yɨ' janch mdzɨgɨɨygɨxy yɨ Dios huɨdibɨ jugy'ajt pɨjcp, e huin'it mɨɨd je' ymɨc'ajt jëbɨ quexɨpy m'alma ma je mɨj jɨɨn. Yɨ' janch mdzɨgɨɨygɨxy yɨ'. 
\p  
\v 6 ¿Nej ca' jäy ajcxy ytoogyii mɨgoox joon mɨɨd metz pi'cmeeñ? Dios ni tüg yɨ' ajcxy ca' jäydɨgooyɨty.  
\v 7 Ixtɨ mgöhuay ajcxy ac mɨchoy Dios mɨɨdɨty. Ca' mdzɨgɨɨygɨxy, jactzou nïgɨ miich ajcxy ma Dios ca'ydɨ pi'cjoon ajcxy. 
\s1 Je pɨnjaty ca'p mɨdzöyduñyii Jesús mayjäyjoty 
\p  
\v 8 Ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb co pɨnjaty ma miich ajcxy huɨdi capxpɨdzɨmp mayjäyjoty co xymɨbɨ́cyɨch xymɨjpɨdägyɨch, ɨɨch, je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty, ngapxpɨdzɨmɨpyɨch co tɨ ngöbɨcyɨch jadu'mbɨ jäy ma Dios y'ángeles ajcxy yhuinduu.  
\v 9 Pɨnjaty ca' xycöbɨcyɨch mayjäy'agujc, nañ jadu'n ɨɨch yɨ' ca' ngöbɨgɨpyɨch jiiby ma Dios y'ángeles ajcxy yhuinduu. 
\p  
\v 10 Tüg'ócɨy jäy huɨdi jadu'n ɨɨch, je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty, xyñigapxp xyñi'ojɨɨybɨch Dios huinmecxɨɨb. Chi jada' pɨnjaty nigapxp ni'ojɨɨyb je' Dios yjɨhuɨ'ñ (je Espíritu Santo), yɨ' janchtɨy Dios ca' yhuinmecxɨɨyb. 
\p  
\v 11 Co mmɨdzip ajcxy xyajnɨ́cxɨp ma naymujctac, ma codungdɨjc, etz tungmɨɨdpɨ yhuinduu, ca' mdájɨp mmáyɨp nej m'adzóogɨxɨpy, e ca' mhuinmayɨpy nej ajcxy m'adzohuɨpy.  
\v 12 Com je Dios yjɨhuɨ'ñ huin'ítɨy ajcxy xyajni'ixɨ̈huɨp nej huaad m'adzoogɨxy. 
\s1 Naygüend'ajtɨgɨxy ca'p adzojccɨxy comeeñ' adɨɨ 
\p  
\v 13 Chi nidügtɨ je mayjäy ymɨnañ: 
\p ―Huindzɨn, nɨma' n'ajchɨch co huen yajhuäcxy mɨɨd ɨɨch huɨdi ndaj ndeedyɨch ñidungɨy. 
\p  
\v 14 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Yëydɨjc, ca' ɨɨch ni pɨn tɨ xypɨdägyɨch ane'mbɨ ma miich ajcxy etz yajhuäcxpɨ. 
\p  
\v 15 Chi Jesús nɨmay je jäy ajcxy: 
\p ―Ijxcɨx naygüend'ájtɨgɨx, ca' m'adzojccɨxy comeeñ'adɨɨ, com je m'alma yjugy'ájtɨn ca' je' nïdzoocɨn'adyii huɨdijaty miich ajcxy mɨɨd. 
\p  
\v 16 Chi ajcxy yajnɨmay tüg ayuc, ymɨnañ: 
\p ―Jɨm anajty tüg comeeñyjäy huɨdibɨ anajty ooy mɨj ypɨdägy yajpɨdɨ̈gy.  
\v 17 Je comeeñyjäy anajty ooy cɨ'm huinmay ma yjot yhuinma'ñ, ymɨnañ: “¿Ti n'octunɨpɨch com ca' nmɨ́ɨdɨdyɨch ma nyajnïgɨdägɨbɨch yɨ tɨɨbɨ y'ity?”  
\v 18 Chi ymɨnañ jotjoty huinma'ñyjoty: “Nyajpɨdɨ̈cnɨbɨch ndzëx, e ngójɨbɨch jacmɨjpɨ, chi tüg'ócɨy jiiby nbɨdactähuɨbɨch tɨɨbɨ y'ity.”  
\v 19 Co jadu'n ndunɨpyɨch, chi jëbɨ jotcujc ndzɨnähuɨbɨch, com ooy anajty nmɨ́ɨdɨdyɨch pɨdägy yujcpɨcy, jëbɨ canaag jɨmɨjt niboocxyɨch etz jëbɨ ngay n'ügyɨch jotcujc.  
\v 20 Chi Dios nɨmay je comeeñyjäy: “Ooy jɨbɨc-huinma'ñ miich mɨɨdɨty. Cham coodz ɨɨch miich nibɨjctzohuɨ̈huaanɨy yɨ m'alma (m'ögɨp), e co anajty tɨ m'ögy yɨ huɨdibɨ tɨ myujcpɨcy, ¿pɨn yɨ' je'adɨɨb?”  
\v 21 Jadu'n yjajty yɨ' ajcxy huɨdibɨ ymeeñ'idɨ'ñ cɨ'm yujcpɨjcp, ca' yɨ' ajcxy jiiby ycomeeñyɨty ma Dios yhuinduu. 
\s1 Dios ycuend'ajtpy y'ung y'anäg 
\p  
\v 22 Chi Jesús nɨmay je y'ixpɨjcpɨdɨjc: 
\p ―Paady ajcxy nɨmaaygɨxy co ca' huaad mjottɨgooygɨxy ma yɨ mdzɨnáayɨn yɨ mjugy'ájtɨn, huɨdi mjɨ́ɨcxcɨxɨpy mgáaygɨxɨpy, huɨdi mɨɨd mninïcx mxójxcɨxɨpy.  
\v 23 Yɨ jugy'ajt jacnïgɨ tzou yɨ', ca'ydɨ yɨ caayɨn uucɨn, etz je mninïcx jacnïgɨ choohuɨty ca'ydɨ huit.  
\v 24 Ijxcɨx yɨ joogy ni ca' ñïpy, ni ca' chijccɨxy, ni ca mɨɨdɨty ytɨjc ni chëx, e Dios yɨ' ajcxy mooyɨpy huɨdi yjɨɨcxcɨxyp, ¿nej cayjacnïgɨ miich ajcxy mdzoohuɨty ca'ydɨ joon ajcxy?  
\v 25 Ca' ji ni pɨn ma miich ajcxy pɨn jadɨpy nej ñayjɨjptzomɨ̈huɨɨb jadüg cɨ̈nuux.  
\v 26 Pen ca' mjajtcɨxy nej mdúngɨxɨpy huɨdi hueen huinma'ñ, ¿nej co mdzachmɨjottɨgooygɨxy yɨ tzɨnaayɨn yɨ comeeñ'ájtɨn? 
\p  
\v 27 Ijxcɨx yɨ aaybɨjy nej xóxyɨty, ca' ytaaccɨxy ni ca' yxuuygɨxy. Ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb, co ni je rey Salomón mɨɨd tüg'ócɨy ymeeñ ca' ñayxojxɨ jadu'n nej jada aaybɨjy ujtzpɨjy.  
\v 28 Pen jadu'n Dios xoxy yɨ aay yɨ ujtz huɨdibɨ cham jajtɨp ma yɨ tungop, e com jabom tɨ anajty ñiicxnɨ, Dios xypubedɨpy xypudɨgɨ̈huɨpy nïgɨ miich ajcxy huɨdi hueen mɨbɨjcp.  
\v 29 Ca' miich ajcxy mhuinmay'ahuɨdíjtcɨxɨpy ajcxy ti mgáaygɨxɨpy m'úuccɨxɨpy.  
\v 30 Yɨ naaxhuiñyjäy ajcxy ymɨjottɨgoyb anaxy tüg'ócɨy caayɨn uucɨn, huit etz tijaty. Miich ajcxy huɨdi mɨjpɨdacp Dios, Dios Teedy ñejhuɨɨyb co copɨcy ajcxy mɨɨd'adɨpy caayɨn uucɨn etz huit tucxy.  
\v 31 Jayɨjp mɨjottɨgooygɨx Dios y'ayuc ytɨy'ajt, chi jada' tüg'ócɨy huɨdi ajcxy myajmayjajty mbáatcɨxɨpy yɨ'. 
\s1 Jugy'ájtɨn mɨjpɨ jiiby tzajpjoty 
\p  
\v 32 Chi Jesús yjacmɨnaañ: 
\p ―Ca' miich ajcxy mdzɨgɨɨygɨxy, miich ajcxy mnihueeñɨty, per mDios Teedy yega'ñ ane'mdac tzajpjoty mɨɨd miich ajcxy ycɨxpɨ.  
\v 33 Tooccɨx tijaty miich ajcxy mɨɨd, nimooygɨx ayoobɨtɨjc. Yaj'oyɨɨygɨx meeñ'idɨ'ñ huɨdi ca' y'amɨjɨ̈huɨpy ni camɨna. Yaj'oyɨɨygɨx tüg pɨdägy, janch mɨj e janch oy, jiiby tzajpjoty huɨdi ca' ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy, ma ca' meetzpɨ huaad ytɨgɨ̈y, ni ucxytɨng ca' yajhuindɨgoyɨpy.  
\v 34 Pen miich ajcxy mɨɨd mgomeeñ'ájtɨn ya naaxhuiñ, yaayɨ je mjot mhuinma'ñ ajcxy. Pen mdzojcpy ajcxy je oybɨ huɨdibɨ Dios yegamy, nañ mɨɨd'ájtcɨxy jɨm jabom jabom mjot mhuinma'ñ ajcxy ma Dios. 
\s1 Tzoc íjtɨm ni'ixɨ' 
\p  
\v 35 Chi Jesús yjacmɨnañ: 
\p ―Ni'ixɨɨygɨx mjot mhuinma'ñ jadu'n nej jɨhuɨ̈y mhuit myujc'ameetcɨxy co mdunaangɨxy, etz jadu'n nej jɨhuɨ̈y lámpara mnögpɨjccɨxy co mdzumnaxaangɨxy m'ahuixaangɨxy je huindzɨn.  
\v 36 Ni'ixɨ̈'ijtcɨx jadu'n nej jäy huɨdi yhuindzɨn ahuijxp, co anajty yhuimbity co anajty tɨ y'oy ma jäy tɨ ypɨcy, chi co anajty minɨpy ycogapxɨ̈y, mɨc'amy myaj'ahuädzɨty ytɨjc.  
\v 37 Jotcujc ajcxy je tumbɨ co je yhuindzɨn anajty yjädy, e paady chumnajx juugy. Janch nɨmaaybɨch miich ajcxy co je tumbɨ ajcxy yhuindzɨn anajty yjädy, chi yhuit yujc'ameedɨpy, chi ajcxy yaj'ixtägɨpy ma caybejt, yajcayɨpy yaj'ügɨpy.  
\v 38 Oy miinɨpy je huindzɨn mɨjcoodz o moñyɨ, e páadɨp je tumbɨdɨjc ajcxy jɨm chumnájxcɨxy juugy, jotcujc je' ajcxy je jadu'mbɨ tumbɨdɨjc.  
\v 39 Nejhuɨɨygɨx jada co je codɨjc ixyipy nejhuɨ̈huɨpy ti hora ymina'ñ je meetzpɨ, chi juugy ixyipy chuumnaxa'ñ, e ca' cɨ̈yegɨpy ytɨjc nɨcxy jäy tɨgoty ymeech.  
\v 40 Miich ajcxy nañ jadu'n íjtcɨxy ni'ixɨ', mɨna anajty ca' ti mhuinmaaygɨxy, huin'it miina'ñɨch ɨɨch, je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty. 
\s1 Je tumbɨ tudägypɨ etz je tumbɨ ca'pɨ ytudägyɨty 
\p  
\v 41 Chi Pedro Jesús nɨmay: 
\p ―¿Pɨn jada tɨ myajnɨmaayb jada ayuc huɨdi tɨ mgapxy, ɨɨch ajcxy, o nidüg'ócɨy jäy? 
\p  
\v 42 Chi je Huindzɨn Jesús ymɨnañ: 
\p ―Huɨdibɨ tumbɨ je' ya huɨdi tumb mɨɨd yhuindzɨn janch cɨxyjot huinɨjot huɨdi mɨɨd yhuijy'ajt ycujc'ajt huɨdi je yhuindzɨn mooyɨp ané'mɨn ma ytɨjc, huɨdi yajnigɨdägɨɨyb tumbɨdɨjc nej ypaadyii.  
\v 43 Jotcujc je tumbɨ co anajty je' yhuindzɨn yhuimbity e padɨɨyb tɨ cuyduñ jadu'n nej anajty tɨ ñɨmäyii.  
\v 44 Janch ɨɨch miich ajcxy nɨmäy co je tumbɨ huindzɨn yajmɨhuɨ'mdähuɨpy jada ytumbɨ tüg'ócɨy pɨdägy huɨdi ymɨɨd.  
\v 45 Pen je tumbɨ yhuinmaayb jotjoty huinma'ñyjoty co je yhuindzɨn yhuäcxɨjpnɨ mɨna ymiina'ñ, chi mɨdziptzoonɨ jacjadyii tumbɨdɨjc ajcxy, huojpnɨ, cojxnɨ, nañ ytɨgɨɨyñɨ caayb uucp anaxy etz ymügyii.  
\v 46 Chi je tumbɨ yhuindzɨn miinɨpy ma je xɨɨ hora anajty ca' jɨjp'ixy e ni canejhuɨy anajty, e huin'it ooy tzaachytunɨpy yɨ tumbɨ e chi pɨdägɨpy ma je huɨdi ajcxy ca' ytudägyɨty. 
\p  
\v 47 Je tumbɨ huɨdi nejhuɨɨyb nej yhuindzɨn chójcɨn, e ca' cuyduñ, ni ca' ycapxymɨdoy, ni ca' ni'ixɨ' ity co yhuindzɨn anajty yhuimbity, je' je' nïgɨ yajtzaachytunɨp.  
\v 48 Je tumbɨ huɨdi ca' yajxon huinjɨhuɨ̈y nejjɨhuɨ̈y yhuindzɨn chójcɨn, hueenɨ je' yajtzaachytunɨpy. Huenpɨ́nɨty huɨdi may yajmooyb, may yɨ' yajmɨbɨjctzohuɨɨyb; etz huenpɨ́nɨty huɨdi tɨ mɨhuɨ'my ooy, yajmɨbɨjctzohuɨɨb nïgɨ. 
\s1 Jesús ycɨxpɨ ñaybɨjc-huäcxyii jäy 
\p  
\v 49 Chi Jesús yjacmɨnañ: 
\p ―Ɨɨch tɨ nmiiñɨch ya naaxhuiñ co jɨɨn nbɨdägɨbɨch. ¡Ooy njadzocyɨch ji ixyipy ñitooyñɨ!  
\v 50 Nyajnaxɨpyɨch tüg tzaachypɨ, e ¡ooy ndajy nmayɨch ixtɨ mabaad yajcuydundäy!  
\v 51 ¿Nej miich ajcxy mdijy co tɨ nmiiñɨch ya naaxhuiñ co nyajcɨxɨpyɨch je tzipɨ? Ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb co ca'. Hue' janchtɨy nyajnaybɨjc-huäcxáanɨbɨch jäy ajcxy.  
\v 52 Jadachambɨ etz yjacnɨcxnɨ xɨɨ tiempo ji mɨgoox tüg quëxjäydɨjc huɨdibɨ ajcxy ñaybɨjc-huäcxɨɨb, tugɨɨg mɨɨd je metzpɨ, e metzpɨ mɨɨd je tugɨɨgpɨ.  
\v 53 Je ungdeedy tziptunɨp mɨɨd ymang etz je mang mɨɨd yteedy. Nañ je ungdaj tziptunɨp mɨɨd yñɨɨx etz je nɨɨx mɨɨd ytaj. Nañ jadu'n je xecy tziptunɨp mɨɨd yxecy. 
\s1 Je xɨɨ tiempo ytɨy'ajt 
\p  
\v 54 Chi Jesús nɨmay je mayjäy ajcxy: 
\p ―Co ajcxy m'ixy je joc ypɨdɨ̈gy ma xɨɨ ycɨdägy, chi mɨnaangɨxy co tühuaam, e janch jadu'n yjadyii.  
\v 55 Co ymiiñ je jɨɨnboj, chi miich ajcxy mɨnaangɨxy co ambɨgaamb, chi janch jadu'n yjadyii.  
\v 56 ¡Miich jɨbɨc jäy ajcxy! Ooy mjajtcɨxy nej myajcapxcɨxy yɨ xɨɨ tiempo huɨdi ajcxy m'ijxpy tzajpcɨ́xy etz ya naaxhuiñ: ¿Nej co ca' mjajtcɨxy nej myajcápxcɨxɨpy xɨɨ tiempo ymiñ ycɨdägy? 
\s1 Naymɨ'oyɨ̈huɨ mɨɨd mɨdzip 
\p  
\v 57 ¿Nej co miich ajcxy ca' cɨ'm mnaydɨydúunɨgɨxy nej ytudägyɨty je tɨy'ajt?  
\v 58 Co mnɨ́cxɨpy ma yɨ codung mɨɨd yɨ mmɨdzip jac'oy co mnayyaj'oyɨ̈huɨpy mɨɨd yɨ mmɨdzip tü'am, ca'ydɨ mɨɨd mjädɨp ma yɨ codung, e chi je codung xycɨ̈yegɨpy ma je xueetz, e je xueetz xypɨdägɨp pujxtɨgoty.  
\v 59 Ɨɨch miich nɨmaayb co ca' jiiby mbɨdzɨmɨpy, ixtɨ coonɨ mgüejttähuɨpy tüg'ócɨy. 
\c 13  
\s1 Ooy ycopɨ́cyɨty nyajtɨgajtzɨm nhuinma'ñ 
\p  
\v 1 Huin'it jäy mɨɨdmɨydacy Jesús jadu'n nej je gobernador Pilato yaj'ögy nijëjɨty jäy jɨm Galilea, chi tem huɨdijtɨ ajcxy ñɨ'py mɨɨd ɨyujc ñɨ'py huɨdi je' ajcxy mɨɨd huindzɨgɨ'ñ tuuñ.  
\v 2 Chi Jesús y'adzooy nɨmay ajcxy: 
\p ―¿Nej mdijy, nïgɨ anajty ypocymɨɨdɨty je galileojäy ajcxy huɨdi jadu'n ayo'n patp, ca'ydɨ nidüg'ócɨy galileojäy?  
\v 3 Ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb co ca'. Pen miich ajcxy ca' mjothuimbíjtcɨxy ma Dios etz nay'adzɨgɨ́ɨyɨgɨxy ma Dios, nidüg'ocɨy miich ajcxy mgɨjxtähuɨp mdɨgoydähuɨp.  
\v 4 E je' ajcxy je majmocxtugɨɨgpɨ huɨdi je mɨjtɨjc jɨm Siloé nïgɨdaagoottɨ, yaj'öcɨ ajcxy. ¿Nej mdijy nïgɨ ajcxy ypocymɨɨdɨty, ca'ydɨ nidüg'ócɨy je jäy huɨdi tzɨnayb jɨm Jerusalén?  
\v 5 Ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb co ca'. Pen miich ajcxy ca' mjothuimbijtcɨxy, nañ mgɨjxtähuɨp mdɨgoydähuɨp miich ajcxy nidüg'ócɨy, jadu'n nej je' ajcxy. 
\s1 Ijxpejt ma je higuerɨ ca'pɨ anajty ytɨɨm'aty 
\p  
\v 6 Chi Jesús yajnɨmay ajcxy jada ayuc: 
\p ―Tüg jäy anajty mɨɨdɨty higuerɨ cojy ma y'aguemy, chi ñɨcxy jiiby ma y'aguemy higuerɨ tɨɨm ijxtaaybɨ, ni ca' paty.  
\v 7 Chi nɨmay je' ytumbɨ: “Cham mɨdugɨɨg jɨmɨjt miiñɨch ya higuerɨ tɨɨm ijxtayb ma jada higuerɨ cop, ni tüg ngapaadyɨch. Huen yajpujxcɨday jada higuerɨ cop, nej co nɨgoobɨ ñaaxnihua'ñ.”  
\v 8 Chi je' ytumbɨ y'adzooy: “Huindzɨn, oc'ixmatz. Huen jadüg jɨmɨjt jëyɨ ocjactɨnäy, octajyɨch jayɨjp yɨ naax jühuɨdityɨ, etz oc'abonɨjɨ̈yɨch.  
\v 9 Pen tɨɨm'ajt ca' nyajpuxɨpy, pen ca' ytɨɨm'aty jëbɨ nbújxɨgɨpy.” 
\s1 Jesús yajtzögy pocxxɨɨduum tüg töxyjäy jɨgojojpyɨ 
\p  
\v 10 Chi Jesús anajty yaj'ixpɨcy ma tüg naymujctac pocxxɨɨduum.  
\v 11 Jɨm anajty tüg töxyjäy huɨdi anajty mɨmajmocxtugɨɨg jɨmɨjt cujc mɨ'ijtnɨ yjɨɨbojpa'm, agojojy anajty yöy, ni nej anajty yca'oyɨ̈y nej ytɨnaaygugɨ̈huɨpy.  
\v 12 Co Jesús ijxy, chi yaaxɨ, e nɨmay: 
\p ―Töxyjäy, tɨ mdzögy. 
\p  
\v 13 Chi ycɨ' cɨjxxajy ma je töxyjäy yjɨɨx, e chi je' yjɨɨx ytɨɨy, huin'it ytɨgɨɨy Dios ojadajtpɨ.  
\v 14 Huin'it je naymujctac huindzɨn ooy yjotmäty mɨɨd co anajty Jesús jäy tɨ tzoyɨ̈y pocxxɨɨduum. Chi je naymujctac huindzɨn nɨmay ajcxy je mayjäy: 
\p ―Jëyɨ tudujc xɨɨ jäy huaad ytuñ, huen miñ semaanjoty pɨn yajtzoyɨ̈huam, ca' ypocxxɨɨduumɨty. 
\p  
\v 15 Chi je huindzɨn Jesús ymɨnañ: 
\p ―¡Miich ajcxy naybɨdaacɨp nej tudägyjäy, e ca' yjanchɨty! ¿Nej ca'miich ajcxy mmɨguejɨ̈y mhuajyuubɨ, etz mburro ma ypëcxtac pocxxɨɨduum, e myajnɨcxy ajcxy nɨɨ'ucpɨ?  
\v 16 E jada Abraham y'ap y'oc huɨdi Satanás ca' y'ixmachii majmocxtugɨɨg jɨmɨjt, ¿nej ca' ypadyii nyajtzögɨbɨch pocxxɨɨduum? 
\p  
\v 17 Co Jesús jadu'n y'adzoy, chi yajtzöyduuñ ymɨdzip. Chi tüg'ócɨy cajpjäy oy ajcxy yjotcugɨɨygɨxy mɨɨd je oybɨ huɨdi Jesús ytuun. 
\s1 Ijxpejt ma je mostaza pájc 
\p  
\v 18 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―¿Nej m'oc'a'ɨxɨɨygɨxy yɨ Dios y'ané'mɨn? ¿Huɨdi mɨɨd n'ocyajquipxɨ̈huɨbɨch?  
\v 19 Jadu'n Dios y'ané'mɨn nipaady nej mostaza pajc huɨdibɨ tüg jäy ñiip ma y'aguemy, chi ymujxy etz yeegy ooy janch mɨj, chi je joon ajcxy oy ype'ñ pɨdaaccɨxy ma je mostaza quipy aacxy. 
\s1 Ijxpejt ma je levadura ca'p óyɨty 
\p  
\v 20 Chi Jesús jadüg'oc ymɨnañ: 
\p ―¿Huɨdibɨ mɨɨd n'ocyajquipxɨ̈huɨbɨch yɨ Dios y'ané'mɨn?  
\v 21 Jadu'n Dios y'ané'mɨn ni paady nej levadura huɨdi tüg töxyjäy ytijhuɨdijt mɨɨd tugɨɨg quipxɨ'ñ harina ixtɨ coonɨ yajxunday je harina. 
\s1 Je tü'aa xützpɨ 
\p  
\v 22 Co Jesús anajty ñɨcxy jɨm Jerusalén, chi yaj'ixpɨcy anajty Dios y'ayuc ytɨy'ajt cajp cajp majaty ñaxy.  
\v 23 Chi tüg jäy Jesús amɨdoy: 
\p ―Huindzɨn, ¿nej hueenɨ yɨ jäy ajcxy huɨdi y'alma nïdzögɨp? 
\p Chi Jesús y'adzooy: 
\p  
\v 24 ―Mɨjpɨdaaccɨx Dios ytɨy'ajt amuumdügjot, jëbɨ ajcxy m'alma ñïdzögɨpy, jadu'n nipaady nej jäy ajcxy ñaymɨc'íjxɨgɨxy co ytɨgɨ̈huaangɨxy ma je tɨjc aguu xützpɨ. Jadu'n ɨɨch miich nɨmaayb co mayjäy ooy ja'a'ɨxɨ̈y ytɨgɨ̈huaangɨxy ma Dios y'ane'my e ca' ajcxy jadɨpy nej ytɨgɨ́ɨygɨxɨpy.  
\v 25 Co je codɨjc ypɨdɨ̈gɨpy etz agɨɨyñɨp ytɨjc, huin'it miich ajcxy pɨnjaty tɨbäy huɨ'm, chi jiiby tɨbäy miich ajcxy mmɨnandägɨpy: “Huindzɨn, yaj'ahuädz”, e chi je tɨjc huindzɨn miich ajcxy xy'adzohuɨpy: “Ca' ɨɨch miich ajcxy nejhuɨ̈yɨch ma miich ajcxy mdzoongɨxy.”  
\v 26 Chi huin'it miich ajcxy mɨnandägɨpy: “Mɨɨd ɨɨch ajcxy miich tɨ nmɨɨdgaaygɨxy tɨ nmɨɨd'uuccɨxy, e miich tɨ myaj'ixpɨcy ma ɨɨch ajcxy ngajp.”  
\v 27 Chi je Huindzɨn y'adzohuɨpy ajcxy: “Ɨɨch miich ajcxy nɨmayb co ca' nnejhuɨ̈yɨch ma miich ajcxy mdzoongɨxy. Jɨhuäccɨx ma ɨɨch nhuinduu, miich ajcxy pocy ytumbɨ.”  
\v 28 Chi miich ajcxy jɨm ooy mdájcɨxɨpy mmáygɨxɨpy, myáaxcɨxɨpy mdɨɨtzquéetcɨxɨpy, co miich ajcxy m'ixɨpy Abraham, Isaac, Jacob etz tüg'ócɨy yɨ Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ jiiby ma Dios y'ane'my, e miich ajcxy tɨbäy anajty tɨ mhuɨ'mgɨxy.  
\v 29 Minɨp yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ tzoomb ma xɨɨ ypɨdzɨmy, ma xɨɨ ycɨdägy, ma jayhuixtujc ypɨdzɨmy, etz cham ma madzäcruudz ytɨnaay'ahuɨ̈y, chi y'ixtáaccɨxɨpy ma je caydac jiiby ma Dios y'ane'my.  
\v 30 Paady ji jäy ajcxy huɨdi cham axam'ajtp, je' ajcxy jayɨjp'adɨp, etz ji jäy ajcxy huɨdibɨ cham jayɨjp'ajtp, etz je' ajcxy axam'adɨp. 
\s1 Jesús taj may mɨɨd Jerusalén ycɨxpɨ 
\p  
\v 31 Chi nijëjɨty fariseojäy nɨmay Jesús: 
\p ―Quëg ya com yɨ rey Herodes xyaj'ögaam. 
\p  
\v 32 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Nɨcx nɨmaaygɨx yɨjiibɨ huaax co nyajpɨdzɨmybɨch ca'oybɨ etz nyajtzoocypɨch jäy cham etz jabom, codugɨɨg xɨɨ tɨ ndung mayíijɨch.  
\v 33 Ooy ycopɨcyɨty co ɨɨch njactüyöyɨbɨch cham, jabom etz huixtɨc. Com ypaadyii co Dios y'ayuccapxhuäcxpɨ y'ögɨp ajcxy jɨm Jerusalén. 
\p Chi Jesús yjacmɨnaañ: 
\p  
\v 34 ―¡Jerusalén jáy! ¡Jerusalén jäy! huɨdibɨ yaj'o'cp Dios y'ayucnajtzcapxɨɨyb ajcxy, etz ycögädz ajcxy je jäy huɨdibɨ Dios tɨ xyajniguéjx ajcxy. Janch canaag'oc ɨɨch miich ajcxy njahuijtzmuga'ñ jadu'n nej tzeydaj y'ung yajmucy queecpätcɨ̈py, chi ni ca' jadu'n tɨ m'a'ɨxɨɨygɨxy.  
\v 35 Chi jada' ijxcɨx cuendɨtungɨx, com jadachambɨ mgajp yhuɨ'my najtz'ixɨ'. Ɨɨch miich ajcxy nɨmayb co ca' xy'ixɨpyɨch jadügtecy, ixtɨ coonɨ anajty tiempo paaty mɨna mmɨnáangɨxɨpy: “Capxpaaty je' huɨdi miimb mɨɨd Huindzɨn'ájtɨn Dios ycɨxpɨ.” 
\c 14  
\s1 Jesús yajtzögy tüg yëydɨjc quïxypa'mmɨɨdpɨ 
\p  
\v 1 Chi jadu'n yjajtɨ co tüg pocxxɨɨduum Jesús ytɨgɨy ycaya'ñ anajty ma tüg fariseojäy ytɨjc, hue' anajty judío tungmɨɨdpɨ. Chi yɨ judío ixpɨcytɨjc ajcxy tzach'ix'ijtcɨxy Jesús, amɨdoo'ijtcɨxy Jesús y'ayuc.  
\v 2 Huin'it tüg jäy huɨdibɨ ymɨɨd anajty quïxypa'm miiñ ma Jesús yhuinduu.  
\v 3 Chi Jesús ymɨgapxɨ je' ajcxy huɨdibɨ yaj'ixpɨjc Dios ñecy etz yɨ fariseojäy ajcxy, nɨmay: 
\p ―¿Nej je Dios ytɨy'ajt ymɨnañ? ¿Huaad o ca' huaad chögy jäy pocxxɨɨduum? 
\p  
\v 4 Chi ajcxy y'amonday. Huin'it Jesús cɨ̈nïxajɨɨy je pa'm jäy, chi yajtzoocy.  
\v 5 Chi Jesús nɨmay je fariseos ajcxy: 
\p ―¿Nej miich ajcxy pen nɨɨjutcögäp ajcxy mhuajyuubɨ o mburro pocxxɨɨduum, nej ca' mɨc'amy nɨcxy yajpɨdzɨmgɨxy oy ypocxxɨɨduumɨ? 
\p  
\v 6 Chi ca' ajcxy jajty nej y'adzohuimbíjtcɨxɨpy. 
\s1 Je pɨnjaty huodzooñyɨp ma je pɨjcpɨ yajnixɨɨduñyɨ 
\p  
\v 7 Co Jesús ijxy jadu'n nej yɨ' ajcxy jac'oybɨ ɨñaybejt huin'ijxcɨxy jɨm ma je caybejt, chi ajcxy tüg ayuc yajnɨmaayɨ, je tɨɨbɨ anajty yajhuomiingɨxy: 
\p  
\v 8 ―Co miich myajhuoohuɨpy ma pɨjcpɨ yajnixɨɨduñ, ca' m'ixtägɨpy ma je ɨñaybejt cödumbɨ, ca' jécyɨty co yajhuoomiñ huɨdi je' ɨñaaybejt ymɨhuaad.  
\v 9 Chi jada' xyñɨmähuɨpy je huɨdibɨ anajty tɨ xyhuoomiñ: “Mo' jada mɨgüg jada ɨñaaybejt cödumbɨ.” Chi miich tzöydu'n mɨɨd mnɨcxpy ma je' ɨñaybejt axambɨ.  
\v 10 Co jäy xyhuohuɨpy ma je pɨ́jcɨn yajnixɨɨduñ, jɨm m'ixtägɨp ma je axambɨ ɨñaybejt, e co yminɨpy je huɨdibɨ anajty tɨ xyhuomiñ, chi xyñɨmähuɨpy: “Mɨgüg, nax ma yɨ ɨñaybejt cödumbɨ.” Huin'it capxpaady m'idɨpy ma je' ajcxy huɨdibɨ anajty ɨñayb ma caybejthuinduu mɨɨd miich.  
\v 11 Pɨnjaty cɨ'm naygömáyɨp, tzöydu'nbaadɨp je'. Pɨnjaty naybɨdaacɨp nicy xeemy je' je' capxpaady y'idɨp. 
\p  
\v 12 Chi Jesús nɨmay pɨnjaty huɨdi anajty tɨ yhuoomiñyii: 
\p ―Co miich mxɨɨduunɨpy ca' mhuoohuɨpy je jäy ajcxy huɨdibɨ ooy mɨɨd mnaymɨgüg'ájtɨgɨxy, ni mmɨdügquëx, ni m'ajuugy m'amɨgüg, ni mmɨdɨjc comeeñybɨ, ca' jécyɨty co nañ jadu'n xyhuohuɨpy, e chi anajty jac mɨj yejc-huimbijty.  
\v 13 Co mxɨɨdunɨpy, chi huoohuɨpy ayoobɨtɨjc, tzaachɨ̈jäy ajcxy, tecymätpɨ ajcxy, etz jäy huiintzpɨ.  
\v 14 Huin'it miich mjotcujc'adɨpy co yɨ' ajcxy ca' jadɨpy nej yejc-huimbidɨpy. Jiinɨ Dios xymɨgüedɨpy co anajty yajjugypɨcy je tudägypɨ jäy ajcxy. 
\s1 Je ijxpejt ma tüg adzuu'ájtɨn mɨjpɨ 
\p  
\v 15 Tüg jäy huɨdi anajty ɨñaayb mɨɨd Jesús ma caybejt huinduu co mɨdooy nej Jesús ymɨnañ, chi nɨmay Jesús: 
\p ―Jotcujc je jäy ajcxy huɨdi cayɨp jiiby ma Dios y'ane'my. 
\p  
\v 16 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Tüg jäy may anajty jäy yaj'adzu'ada'ñ, chi jayɨjpnɨ oy mayjäy nɨmay co anajty yaj'adzuu'ada'ñ.  
\v 17 Co je adzuu'ɨ̈bɨ paty, chi quejxy tüg cogapxy huen nɨcxy huoogɨxy je tɨɨbɨ anajty ajcxy yajnɨmäy, nɨmay ajcxy: “Jámgɨx, tɨ jɨm yajni'ixɨ̈y je caayɨn uucɨn.”  
\v 18 Chi ajcxy nidüg'ócɨy ymɨnandacy: “Tun may'ajt meecxcɨch, ca' y'oyɨ̈y nej nyajnɨ́cxɨbɨch.” Chi je' jayɨjp jäy y'adzoy: “Tɨ njuyɨch tüg rancho je' copɨcy jayɨjp nɨcxy n'ixyɨch, paady ca' nɨcxa'ñɨch; tun may'ajt meecxcɨch.”  
\v 19 Chi jadüg jäy ymɨnañ: “Tɨ njuyɨch mɨgoox par huaj yuubɨ, nɨcxy n'oc'ijxmadza'ñɨch jayɨjp, paady ca' y'oyɨ̈y nej nɨ́cxɨbyɨch, tun may'ajt meecxcɨch.”  
\v 20 Chi jadüg jäy ymɨnañ: “Tɨm chamnɨ nbɨcyɨch, paady ca' oyɨ̈y nej nɨ́cxɨbyɨch.”  
\v 21 Co je cogapxy yhuimbijty, chi yajnɨmay je' yhuindzɨn jadu'n nej je jäy ajcxy y'adzooy huɨdi anajty oy tɨ huoy. Huin'it je huindzɨn ooy yjotmätcoty, chi nɨmay je ytumbɨ: “Nɨcx tzojcyɨ cajpjoty ma yɨ jäy ajcxy yöygɨxy ñajxcɨxy etz ma yɨ mɨj tü, e chi huomiinɨpy pɨn mdɨmypaatyp ayoobɨtɨjc, yɨ tzaachɨ̈jäy etz huiintzpɨ.”  
\v 22 Chi je' ytumbɨ ymɨnañ: “Huindzɨn, tɨ nduñɨch jadu'n nej tɨ xyñɨmäyɨch, etz jac chiinɨ ɨñaybejt.”  
\v 23 Chi je huindzɨn nɨmay je' ytumbɨ: “Nɨcx ma yɨ mɨj nɨɨ mɨj tü yajmin je jäy ajcxy adzip, huen ɨɨch ndɨjc uch.  
\v 24 Chi ɨɨch miich nɨmäy co ni tüg yɨ jäy ajcxy huɨdi jayɨjp yajnɨmay, ca' ajcxy y'adzuu'adɨpy mɨɨd ɨɨch.” 
\s1 Nej ooy chípɨty co Cristo nbanɨcxɨm 
\p  
\v 25 Chi may anajty jäy ñɨcxy mɨɨd Jesús, chi Jesús yhuäc-huimbijty, nɨmay ajcxy: 
\p  
\v 26 ―Pen ji pɨn xypamiiñɨch, e ooy nïgɨ tzocy yɨ' ytaj yteedy, yɨ' ytöxyɨjc, yɨ' y'ung, y'ajch o chɨ', etz nañ ooy nïgɨ tzocy yɨ' yjugy'ájtɨn, ca' ɨɨch yɨ' huaad ndiscípulo'adyiijɨch.  
\v 27 Yɨ jäy ajcxy huɨdi xypamiimbɨch huɨdi ɨɨch ndiscípulo'adaanɨp, copɨcy yajnaxɨpy ajcxy ayo'n, jadu'n nipaady nejjɨhuɨ̈y ycruudz tɨ cabɨ̈ccɨxy e nɨcxy yajcruudzpeda'ñyii.  
\v 28 Co miich ajcxy mmɨjtɨjc mgoja'ñ, chi miich ajcxy jayɨjp m'ixtaaccɨxy e m'a'ɨxɨɨygɨxy jadu'ñyɨ meeñydunaangɨxy, nej pen mɨɨd ajcxy huɨdi jëbɨ mɨɨd myajmaaygɨxy je mmɨjtɨjc, o penɨ ca'.  
\v 29 Ca' yjécyɨty co anajty je tɨjc tɨ yajpojtzɨ̈gy, chi anajty ca' m'ocjajtnɨ nej myajmayɨpy, e pɨnjaty anajty tɨ xy'ixy, chi ooy xyñɨxïgɨpy xyajxïgɨpy.  
\v 30 Chi jäy ajcxy ymɨna'nɨp: “Jadayaabɨ yëydɨjc nɨgoo tɨ yajtzondägy tɨjc poch, e ca' tɨ ocyajmaayñɨ.”  
\v 31 O huɨdi rey ji co chona'ñ tziptumbɨ mɨɨd huingbɨ rey, ¿ca' jayɨjp huinmayɨpy pen jëbɨ chiptuñ mɨɨd majc mil jäy, pen je ymɨdzip miimb mɨɨd iipx mil jäy?  
\v 32 Ca' yjécyɨty co je tügpɨ rey jɨguemnɨ anajty miiñ, chi quexɨpy tüg huingapxpɨ pɨjctzohuɨpy may'ajt ca'ydɨ yɨ tzip yjadyii.  
\v 33 Hueñypɨ́nɨty ma miich ajcxy pen ca' m'ixmájtzcɨxy tüg'ócɨy tijaty miich ajcxy mmɨɨd, ca' ɨɨch yɨ' huaad ndiscípulo'adyii. 
\s1 Co je caan ytamtz'ajt ytɨgooyñɨ 
\p  
\v 34 Yɨ caan ooy yɨ' y'óyɨty pen ymɨɨd ytamtz'ájtɨn. Co je caan ytɨgoy ytamtz'ájtɨn ca' ji ni ti xücx'ájtɨn yegɨpy.  
\v 35 Yɨ caan huɨdi tɨ ytɨgoy ytamtz'ájtɨn ni ca' y'oybɨdägnɨty ma je naax, ni ma je püx huɨdi aboon'ajtp. Hue' janchtɨy yaj'ixjɨdejtp tɨbäy. Pɨnjaty ɨɨch n'ayuc xymɨdohuaanɨp huen mɨdo'mbɨcy. 
\c 15  
\s1 Ijxpejt ma je cöbixy huɨdibɨ tɨgooy 
\p  
\v 1 Chi ajcxy je yajcuejtpɨdɨjc etz pocyjäydɨjc nimɨjhuägtay ajcxy Jesús tzach'amɨdoo'idaanɨ ajcxy je' y'ayuc.  
\v 2 Chi ajcxy huɨdi ooy tzachmɨjpɨdägy judíojäy ytɨy'ajt etz huɨdi ajcxy yaj'ixpɨjc Dios ñecy ameech nigapxcɨxy ni'ojɨɨygɨxy je Jesús, chi ajcxy ymɨnañ: 
\p ―Yɨ Jesús pocyjäydɨjc ajcxy ymɨgüg'ajtpy, e yɨ' mɨɨd ycaaygɨxy. 
\p  
\v 3-4 Chi Jesús jadayaabɨ ayuc ajcxy yajnɨmay: 
\p ―Huɨdi jäy ji ma miich ajcxy pen ymɨɨd mɨgo'px cöbixy co ytɨgoy nidügtɨ, ¿nej ca' yajhuɨ'mɨpy je mada'px majmocx mɨdaaxpɨ jɨm ma chɨnaaydac, chi nɨcxy ixtäy huɨdi anajty tɨ ytɨgoy ixtɨ coonɨ paadɨp?  
\v 5 Co paadɨp, chi mɨc'amy pɨdägɨp ma quejycop janch jotcujc.  
\v 6 Co yajjädɨp ma ytɨjc, chi huomucy ymɨgügtɨjc etz ymɨjɨɨn ymɨdɨjc, nɨmähuɨpy ajcxy: “Jotcugɨɨygɨx mɨɨd ɨɨch, tɨ ɨɨch ngöbixy nbaady huɨdi anajty tɨ ytɨgooy.”  
\v 7 Ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb co nañ jadu'n tzajpjoty ooy jotcujc'ájtɨn nïgɨ mɨɨd co tüg pocyjäy yjothuimbity, ca'ydɨ mɨɨd mada'px majmocx madaax tudägypɨ jäy huɨdi ca' ytundɨgoy. 
\s1 Ijxpejt ma je meeñ huɨdibɨ tɨgoy 
\p  
\v 8 Chi Jesús yjacmɨnañ: 
\p ―¿Huɨdi töxyjäy ji pen ymɨɨd majc ymeeñ, co ytɨgooy tüg meeñ, nej ca' jɨɨn nöctzohuɨpy, e ytɨgɨ̈huɨpy pedɨ̈gpɨ ixtähuɨpy ymeeñ oñydägy ixtɨ coonɨ paadɨpy?  
\v 9 Co paady, chi huomucy ymɨgügtɨjc etz ymɨjɨɨn ymɨdɨjc, e chi nɨmähuɨpy: “Xondaaccɨx mɨɨd ɨɨch, tɨ ɨɨch nmeeñ nbaty huɨdibɨ ɨɨch anajty tɨ nyajtɨgoy.”  
\v 10 Jadu'n ɨɨch miich ajcxy nɨmäy co nañ jadu'n Dios y'ángeles ajcxy ooy yjotcújcɨty co yjothuimbity tüg pocyjäy. 
\s1 Ijxpejt ma je ung huɨdibɨ ymeeñ yajtɨ̈cxtay 
\p  
\v 11 Nañ jadu'n Jesús yjacmɨnañ: 
\p ―Tüg yëydɨjc ymɨɨd anajty metz ymang.  
\v 12 Chi je jacmutzpɨ nɨmay yteedy: “Tat, mooygɨch yɨ pɨdägy huɨdi xypaatpɨch.” Chi je' yteedy je pɨdägy yajhuäcxy.  
\v 13 Hueenɨ anajty xɨɨ tzuu cujc ñɨcxy, co je' ymang mutzpɨ yajmujctay tüg'ócɨy huɨdi yɨ yjë'ajtpy, chi chooñ ñɨcxy huingnaax huinggajp. Chi jɨm mɨc'amy yajtunday yajtɨgoyday tüg'ócɨy huɨdi anajty ymɨɨd.  
\v 14 Co anajty ymeeñ tüg'ócɨy yajtundäy, chi miiñ tüg mɨj yuu ma je cajp. Chi ooy je mang mutzpɨ caayɨn uucɨn huit meeñ jayajmayjajtnɨ.  
\v 15 Chi je' ninɨcxy tüg jäy ma je jɨmbɨ naaxjot ymɨduna'ñ anajty. Chi yquejxɨ ma yrancho ɨdzɨm cuend'ajtpɨ.  
\v 16 Ooy anajty janijot'aty ycüxa'ñyii mɨɨd je pëtztɨɨm huɨdi anajty ɨdzɨm y'ojcpy. Chi ni pɨn anajty ni ti ycamöyii.  
\v 17 Co yhuinma'ñ yajmejch, chi ymɨnañ ma yjot yhuinma'ñ: “Jɨm janch maytumbɨ ma ɨɨch ndeedy ytɨjc, ymɨɨd ajcxy jɨɨcxy pɨcy janch may'amy. Ɨɨch ya tzach'ayoob mɨɨd yuu xɨɨ.  
\v 18 Tzonaambɨch ya, nɨcxa'ñɨch ma ɨɨch ndeedy, nɨmähuɨbɨch: Tat, tɨ ndundɨgóyɨch mɨɨd Dios tzajpjotypɨ etz mɨɨd miich.  
\v 19 Cham ca' ypadyii miich mɨna'nɨp co miich xy'ung'adyíijɨch. Yajtungɨch jadu'n nej mdumbɨdɨjc.”  
\v 20 Chi je' choñ, ñɨcxy ma yteedy. Jeguëgyñɨ anajty ymiñ co yteedy y'ijxpaatɨ. Chi yteedy ypa'ayogotɨ, e ñɨcxy poyɨ̈gy oy jɨjpcobadɨ̈y. Chi yögmɨnennajxy etz tzücxy.  
\v 21 Chi je ung ymɨnañ: “Tat, tɨ ndundɨgooyɨch mɨɨd Dios tzajpjotypɨ etz mɨɨd miich. Cham ca' ypadyii nɨcxy miich mɨna'ñ co ɨɨch miich xy'ung'adyii.”  
\v 22 Chi je ungdeedy nɨmay je' ytumbɨ: “Yajpɨdzɨm je huit oybɨ, mɨc'amy yajnïjenɨɨygɨx jada n'ungɨch, chi mooygɨx yɨ cɨ̈jiitz etz ycɨ̈g.  
\v 23 Nɨcx yajtzoongɨx yɨ huaj mang nïcxpɨ, yaj'öccɨx, chi ngaayɨm n'uucɨm e nxɨɨduunɨm.  
\v 24 Jada n'ungɨch jadu'n nipaady nejjɨhuɨ̈y anajty tɨ y'ögy, e chi tɨ yjugypɨcy. Tɨgooy yɨ' anajty e tɨ yjädy.” Chi ajcxy ooy yjotcugɨɨy. 
\p  
\v 25 Chi je ymang mɨjpɨ camjoty je' anajty. Co yja'ty mɨhuingon je ytɨjc, chi mɨdoy co jäy ooy yxüxy etz y'ech.  
\v 26 Chi yaaxɨ tüg ytumbɨ y'amɨdooy: “¿Ti yɨ' túnɨp jájtɨp?”  
\v 27 Chi je tumbɨ y'adzooy: “Tɨ yjädy m'uch, tɨ mdeedy yaj'ögy tüg huaj nïcxpɨ, co ymang tɨ huimbity juugy.”  
\v 28 Chi je unggoob ooy yjotmäty, ca' anajty ytɨgɨ̈hua'ñ tɨgoty. Huin'it je yteedy ñibɨdzɨmɨ, ycohuanɨɨyɨ co huen tɨgɨ̈y tɨgoty.  
\v 29 Chi je' y'adzooy, nɨmay yteedy: “Janch mɨcanaag jɨmɨjt ɨɨch miich mɨɨd nduñ, ni ca' ngapxhuimbityɨch. Ca' chambaad miich ni xycamooyɨch tüg pi'ccöbixy jaydëb njotcujc'adɨpyɨch nxɨɨdunɨpyɨch mɨɨd nmɨgügtɨjcɨch.  
\v 30 Per co yɨ mmang tɨ yjädy huɨdi oy tɨ yajtundäy yɨ ymeeñ mɨɨd jɨbɨc-huinma'ñ mɨɨd jɨbɨc töxyjäydɨjc ajcxy, chi tɨ myaj'ögy huaj mang nïcxpɨ mɨɨd yɨ' ycɨxpɨ.”  
\v 31 Chi je ungdeedy nɨmay je' ymang: “Miich ung huinɨxɨɨ ya mɨɨd n'ity. Tüg'ócɨy huɨdi nmɨɨdɨch miich yɨ' mje'.  
\v 32 Ooy ycopɨ́cyɨty co nxɨɨduunɨm etz njotcugɨɨyɨm, co yɨ m'uch jadu'n anajty nej tɨ y'ögnɨ, e jadachambɨ tɨ yjugypɨcy, tɨ anajty ytɨgoy, e cham tɨ yajpaady.” 
\c 16  
\s1 Je ijxpejt ma je mayordomo huɨdibɨ ca' yhuindzɨn mɨduñ tudägy 
\p  
\v 1 Nañ jadu'n Jesús nɨmay yɨ' ydiscípulos: 
\p ―Jɨm anajty tügjäy comeeñybɨ, ymɨɨd tüg ytumbɨ huɨdi yɨ' ypɨdägy cuend'ájtɨp. Chi oy nɨmäyii co tüg je ytumbɨ nɨgoo anajty tzachyajtuñ je meeñ ma ycapaadyii.  
\v 2 Chi je huindzɨn oy yajhuoyii je' ytumbɨ, chi nɨmay: “¿Nej jada co ɨɨch jadu'n nɨmäyiijɨch mɨɨd miich ycɨxpɨ? Ya yɨ cuentɨ cɨ̈moydaaygɨch nej tɨ mduñ, etz ca' ɨɨch miich n'ocjactumbɨ'adaanɨn.”  
\v 3 Chi je pɨdägy cuend'ajtpɨ jot'ajtɨ: “¿Ti ndunɨpɨch? co yɨ' nhuindzɨn xyajpɨdzɨma'ñɨch ma yɨ ytung. Juttajɨɨ ca' njatyɨch, co limosna nbɨjctzohuɨpyɨch tzöydúmbɨch.  
\v 4 Nejhuɨɨybɨch ti ndunɨpɨch jaydëb jäy ajcxy xycöbɨgɨpyɨch ma ajcxy ytɨjc.”  
\v 5 Chi tüg tüg huoy pɨn anajty mɨnuucx'ajtp je' yhuindzɨn; chi y'amɨdooy je jayɨjpɨ: “¿Jadu'ñyɨ miich mɨnuucxy'adyii ɨɨch nhuindzɨn?”  
\v 6 Chi je' y'adzooy: “Mɨgo'px garafón aceite.” Chi nɨmay: “Matz mnecy, ɨña' mɨc'amy, e cojayɨ' huixchiguïpxmajc.”  
\v 7 Chi jadüg nɨmay: “¿Miich jadu'ñɨ mmɨnuucxy'adyii?” Chi je' y'adzooy: “Mɨgo'px quipxɨ'ñ trigo.” Chi nɨmay: “Matz mnecy, cojayɨ' mɨda'px.”  
\v 8 Chi je pɨdägy huindzɨn capxpaaty je jɨbɨcjäybɨ huɨdi cuend'ajtp yɨ' ypɨdägy co oy yhuinma'ñybaady mɨj; co jadachambɨ naaxhuiñyjäy huɨdi ca' mɨbɨcy Dios, nïgɨ ajcxy ypëgyɨty mɨɨd yhuinma'ñ, ca'ydɨ yɨ jäy ajcxy huɨdi huinjɨhuɨɨyb Dios ytɨy'ajt. 
\p  
\v 9 Ɨɨch miich ajcxy yam nɨmaayb mɨgüg'ájtɨgɨxy yɨ jäy ajcxy mɨɨd yɨ meeñ huɨdibɨ ca' ytɨmytiijyɨty, jɨgɨx co je meeñ anajty myajmayjajtcɨxy ji pɨn miich ajcxy xycöbɨgɨp ma jugy'ajttac huinɨxɨɨbɨ. 
\p  
\v 10 Je' jäy ajcxy huɨdibɨ yajxon cuydunam je ané'mɨn huɨdi hueenɨ, nañ ycuydunamy je ané'mɨn huɨdibɨ mɨjɨp. Je jäy ajcxy huɨdibɨ ca' cuydunaangɨxy je ané'mɨn huɨdi hueenɨ, nañ ca' cuydunaangɨxy je mɨjpɨ ané'mɨn.  
\v 11 Pen ca' mjajtcɨxy nej mgüend'ájtcɨxɨpy yɨ jugy'ájtɨn huɨdibɨ ya naaxhuiñ yajpatp, ¿pɨn miich ajcxy m'ocyajmɨhuɨ'mamy je jugy'ájtɨn je riqueza oybɨ janchypɨ?  
\v 12 Pen ca' mjájtcɨxy nej mgüend'ájtcɨxɨpy tɨɨbɨ mɨhuɨ́'mgɨxy huɨdi huingjäy yje'ajtpy, ¿pɨn miich ajcxy xymöhuɨp huɨdibɨ ajcxy yjë'ajtpy? 
\p  
\v 13 Ni tüg tumbɨ ca' jëbɨ ytuñ mɨɨd metz yhuindzɨn; com tüg je' ixtijɨpy etz jadüg mɨjnɨcxpedɨpy; o tüg huɨdi ycapxycöbɨgɨpy, etz jadüg ca'. Miich ajcxy ca' huaad mɨjpɨdägɨpy Dios etz nañ jadu'n mɨjpɨdägɨpy yɨ comeeñ'ájtɨn. 
\p  
\v 14 Nañ jadu'n mɨdooy jada ayuc yɨ fariseojäy ajcxy, com ooy anajty ajcxy meeñ adzójccɨxy. Chi ajcxy ooy nɨxiicɨ yajxiicɨ Jesús y'ayuc.  
\v 15 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Miich ajcxy fariseojäy jadu'n mnaybɨdáacɨgɨxy ma jäy ajcxy yhuinduu nejjɨhuɨ̈y ajcxy ooy m'oyjäyɨty. Dios ñejhuɨɨydaayb co miich ajcxy mɨɨd jɨbɨcpɨ ma mjot mhuinma'ñ. Tijaty huinma'ñ huɨdi jäy ya naaxhuiñ y'oy'ijxyp, Dios ca' yɨ' oy'ixy. 
\s1 Je Dios ycötújcɨn etz je Dios y'ane'mdac 
\p  
\v 16 Chi Jesús yjacmɨnañ: 
\p ―Je taabɨ je Juan anajty yjiijɨty, jii'ajtp anajty Moisés ycötújcɨn etz je y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ ajcxy y'ixpɨ́jcɨn. Huin'it tiempo etz ixtɨ jadachambɨ jadu'n yajnajtzcapxɨ̈y je Dios y'ané'mɨn, e mayjäy ooy ñaybɨdáacɨgɨxy co ytɨgɨ̈huaangɨxy ma Dios y'ane'my. 
\p  
\v 17 Ca'chípɨty co je tzajp etz naaxhuiñybɨ ñajxtähuɨpy, pero je Dios ycuydundähuamy tüg'ócɨy jadu'n nej ñecy ymɨna'ñ. Ni tügɨ letra oy mabaad ymúdzɨty nɨcxy ycayajcuyduñ. 
\s1 Jesús capxtɨ̈cxy nej ypöcyɨty co jäy ytöxyɨjc ixmach 
\p  
\v 18 Chi Jesús yjacmɨnañ: 
\p ―Huenpɨnjäyɨty co ytöxyɨjc ixmach etz ypɨcy mɨɨd huingbɨ töxyjäy, ooy anajty mɨj pocy tuñ. Nañ huenpɨnjäyɨty huɨdibɨ pɨjcp mɨɨd je töxyjäy huɨdi ñäy tɨ y'ixmachyii, nañ mɨj anajty ypocytuñ. 
\s1 Je comeeñyjäy etz je Lázaro 
\p  
\v 19 Chi Jesús yjacmɨnañ: 
\p ―Ji anajty tüg jäy comeeñybɨ ñayxoxyii anajty janch ooy mɨɨd oyjatypɨ huit, etz janch oy ycay y'ügy jabom jabom.  
\v 20 Nañ ji anajty tüg ayoobɨ jäy huɨdi limosna pɨjctzoob, hue' anajty yxɨɨ Lázaro. Lázaro jabom jabom anajty ycögnäy ma je comeeñyjäy ytɨjc'aguu, janch nïbuutzp anajty ooy.  
\v 21 Lázaro ooy anajty jani'ixy caya'ñ je cayduc tzütztuc huɨdibɨ cäb ma je comeeñyjäy ycaybejt. Oy uc anajty ymiiñ yhueyii je ñïbüdz.  
\v 22 Chi jadu'n yjajtɨ co oy y'o'cnɨ je jäy huɨdi limosna pɨjctzoob, chi je ángeles ajcxy yajnɨcxy Lázaro ma je Abraham yajpaady. Chi je comeeñybɨ nañ jadu'n y'o'cnɨ, e oy yajnaaxtɨgɨ̈yii.  
\v 23 Chi je comeeñybɨ jiiby ca'oydactuuby tzaachypɨ anajty jɨhuɨ̈y, chi mɨj'ijxy jɨguëgy je Abraham etz je Lázaro.  
\v 24 Chi je comeeñybɨ ycapxy janch mɨc, ymɨnañ: “Apteedy Abraham, ɨɨch pa'ayoog. Tun may'ajt quex Lázaro, huen yɨ' ycɨ̈huäx yajxoogy mɨɨd nɨɨ etz xyajtɨ́jtzɨbɨch ndootz, co ɨɨch ooy ayo'n nbaadyɨch ma jada mɨj jɨɨn.”  
\v 25 Chi Abraham y'adzooy: “Oc'ungɨch, ajɨhuɨ̈huɨɨ co tɨ mdzɨnäy tɨ mjugy'aty mɨɨd mhuit mmeeñ agujc jotcujc, e yɨ Lázaro ooy ayo'n paty. Jadachambɨ Lázaro yjotcujc'aty, etz miich jiiby mbatpy tzaachypɨ.  
\v 26 E jadügnax, ji tüg mɨj huoc ma ɨɨch ajcxy etz miich ajcxy. Pen ɨɨch jɨm'amy janaxam ma miich, ca' njadɨpyɨch, nañ jadu'n miich ajcxy ni pɨn ca' jadɨpy nej ñaxɨpy ma ɨɨch nyajpaadyɨch.”  
\v 27 Chi je comeeñybɨ jacnɨmay Abraham: “Apteedy Abraham, tun may'ajt quex yɨ Lázaro ma ɨɨch ndeedy ytɨjc.  
\v 28 Jɨm ma ɨɨch ndeedy ytɨjc jɨm mɨgoox mɨguëx nmɨ́ɨdɨdyɨch, huen nɨcxy yajmɨɨdmɨydaaccɨxy, ca'ydɨ je' ajcxy nañ jadu'n ya minɨpy ma jada ayoodac.”  
\v 29 Chi Abraham y'adzooy: “Yɨ' ajcxy ymɨɨd necy huɨdibɨ Moisés etz Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ ycojaay, huen cuydungɨxy.”  
\v 30 Chi je comeeñybɨ ymɨnañ: “Janch jadu'n apteedy Abraham. Pen nidüg yɨ ögpɨ ñɨcxy ma je' ajcxy, jothuimbidɨp yɨ ajcxy.”  
\v 31 Chi Abraham ymɨnañ: “Pen ca' je' ajcxy mɨjpɨdägy Moisés y'ayuc je jécyɨp etz huɨdi ajcxy jecy'ajt Dios y'ayucnajtzcapxɨɨy, nañ ni ca' mɨbɨ́jccɨxɨpy pen nidüg ögpɨ yjugypɨcy.” 
\c 17  
\s1 Huɨdibɨ ooy ycodzɨgɨ̈jɨty co n'agänájxɨm ma pocy 
\p  
\v 1 Chi Jesús nɨmay yɨ' ydiscípulos: 
\p ―Janch tɨy'ajt jadu'n co yminɨp jäy ajcxy huɨdi yajhuinma'ñydɨgoyɨp yɨ mayjäy ajcxy mɨɨd aanɨɨ. ¡Ay yɨ' ayoob ajcxy! pɨnjaty jäy ajcxy yajhuinma'ñydɨgoyaangɨxy.  
\v 2 Nïgɨ y'óyɨty co ixyipy yajyo'cxodzɨ̈yii tüg tzaa janch mɨjpɨ, e chi yajcöjɨbijpnaxɨpy mejyjoty, ca'ydɨ co yajhuinma'ñydɨgoyɨpy jada jäy ajcxy huɨdibɨ ixpɨ́jcɨn hueenɨ mɨɨd ma Dios ytɨy'ajt.  
\v 3 Naygüend'ájtɨgɨx miich ajcxy co ca' mgapxtɨgóoygɨxɨpy. 
\p Co m'uch xymɨdundɨgooyɨpy, e chi mgapxhuíjɨp, e pen jothuimbijt, chi mbocymeecxɨpy.  
\v 4 Pen m'uch huixtujc'oc xymɨdundɨgooy tüg xɨɨbɨ, nañ huixtujc oc xyñimiiñ tüg xɨɨbɨ, e ymɨna'nɨpy: “Tɨ njothuimbityɨch”, huinmeecxɨpy miich yɨ', chi jada' miich huixtujc'oc mbocymeecxɨp. 
\s1 Je mɨbɨ́jcɨn ymɨc'ajt 
\p  
\v 5 Chi je apóstoles ajcxy nɨmay je Huindzɨn Jesús: 
\p ―Yajyeeg ɨɨch ajcxy nmɨbɨ́jcɨn. 
\p  
\v 6 Chi je Huindzɨn Jesús y'adzooy: 
\p ―Co ixyipy miich ajcxy mmɨbɨcy Dios jadu'n nej tüg pi'c mostaza pajc, e mnɨma' ixyipy jada paadzɨm quipy: “Nayyajpɨdɨ̈gɨɨ, nɨcx tɨna' mejyjoty, e xycapxymɨdohuɨp yɨ'.” 
\s1 Ti huaad tuñ je pɨn yajcaayb yaj'uuc 
\p  
\v 7 Pen ji miich ajcxy nidüg pɨn ymɨɨd tüg ytumbɨ huɨdi tumb ñaaxjɨdzitzɨɨ o yhuaj cuend'aty, co yja'ty ma mdɨjc, ¿nej jëbɨ nɨmay: “Tɨgɨ', ixtäg ma mesa etz adzu'at?”  
\v 8 Hue' janchtɨy mnɨmähuɨpy: “Yaj'oyɨ́ɨyɨgɨch n'adzuu'ɨ̈bɨ, co'amedɨ' mhuit, e xymooygɨch ngaayɨn n'uucɨn. E huin'it miich mgayɨpy m'ügɨpy.”  
\v 9 ¿Nej yajnaxɨpy je' Dioscojuyip mɨɨd co je' anajty tɨ tuñ huɨdibɨ yaj'ane'my? Ɨɨch mɨnamb co ca'.  
\v 10 Nañ jadu'n miich ajcxy co tɨ mguydungɨxy tüg'ócɨy tɨɨbɨ Dios xyaj'ane'mgɨxy, chi mmɨnáangɨxɨpy: “Je' ɨɨch ajcxy je tumbɨ huɨdibɨ ca'p ycapxpaadyɨty, jëyɨ tɨ ndúngɨxɨch huɨdibɨ ɨɨch ajcxy huaad ndungɨxy.” 
\s1 Jesús yajtzögy majc jäy jɨbɨc pützpa'mmɨɨdpɨ 
\p  
\v 11 Nɨcxp jɨm Jerusalén anajty Jesús, chi ñaxɨy ma Samaria etz Galilea ñaymɨdzɨba'n'ájtɨgɨxy.  
\v 12 Co anajty mɨhuingoñ tüg cajp, chi jɨjpcoyöyɨɨy majc jäy pützpa'mmɨɨdpɨ. Chi ajcxy yhuäcxɨjpy jɨguëgyñɨ.  
\v 13 Chi ajcxy mɨc ycapxcoody ymɨnaangɨxy: 
\p ―Huindzɨn Jesús, pa'ayoog ɨɨch ajcxy. 
\p  
\v 14 Co Jesús je' ajcxy ijxy, chi nɨmay ajcxy: 
\p ―Nɨcx nayguëxɨ̈cɨgɨx ma yɨ teedy ajcxy. 
\p Chi jadu'n yjajtɨ, co ajcxy ñɨcxy, chi tüyöyjoty oy chooccɨxy.  
\v 15 Nidügtɨ je' ajcxy co ñay'ijxɨ co tɨ anajty chögy, chi nihuimbijty Jesús, ooy Dios jäymech cömay janch cɨxyjot huinɨjot.  
\v 16 Chi je' ycojxtɨnay'ahuɨɨy ma Jesús ytecymɨjc, chi pɨdacpy yhuiñyjɨjp naaxcɨ́xy yajnaxy Dioscojuyipy. Samaritanojäy je' anajty.  
\v 17 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―¿Nej ca' nimajc miich ajcxy huɨdi tɨ mdzooccɨxy? ¿Ma ajcxy je' janidaxtujcpɨ?  
\v 18 ¿Nej ca' pɨn jac yhuimbijty miiñ jäymedza'ñ cömaya'ñ Dios, jëyɨ tügpajc tɨ yhuimbity jada samaritanojäy? 
\p  
\v 19 Chi Jesús nɨmay je jäy: 
\p ―Pɨdɨ̈g, nɨcxnɨ. Yɨ mmɨbɨ́jcɨn tɨ xyajtzögy. 
\s1 Nej je' yminɨpy Dios y'ané'mɨn 
\p  
\v 20 Chi je fariseojäy ajcxy y'amɨdooy Jesús mɨna anajty yɨ Dios ya miñ ya naaxhuiñ y'ane'ma'ñ. Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Je Dios y'ané'mɨn ca' je' yminɨpy jadu'n nej ti yaj'ixy o yajmɨdoy.  
\v 21 Ni mgamɨnáangɨxɨpy co cha je' o jɨm'amy je'. Dios y'ané'mɨn ya je' cham ma miich ajcxy. 
\p  
\v 22 Chi Jesús nɨmay yɨ' ydiscípulos ajcxy: 
\p ―Miim je xɨɨ je tiempo ma miich ajcxy anajty ooy xyjamɨɨd'idáangɨxɨch tüg xɨɨ, e ca' ɨɨch miich ajcxy xy'ixɨpy, ɨɨch je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty.  
\v 23 Chi jäy ajcxy ymɨná'nɨp: “Chaa'amy je', je Cristo”, o “Chɨm'amy je'.” Ca' miich ajcxy yɨ' mninɨ́cxcɨxɨpy, e ni mgabanɨ́cxcɨxɨpy.  
\v 24 Co anajty nmiñɨch jadügtecy ya naaxhuiñ, ɨɨch, je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty, co ɨɨch anajty nmɨmiñ n'ané'mɨn, jadu'n je' yjadɨpy nej huɨdzuc co y'aa'an ma tüg tzajp'ɨjx e nañ jadu'n y'aa'an jadüg tzajp'ɨjx.  
\v 25 Nañ ooy ycopɨ́cyɨty co jayɨjp ocpáadɨbɨch ayo'n, e chi jada xyca'ixa'nɨbɨch xycatzoga'nɨbɨch yɨ jäy ajcxy huɨdi tzɨnaayb jugy'ajtp jadachambɨ tiempo.  
\v 26 Com jadu'n nej yjajtɨ jecy'ajty, co je Noé chɨnaay, nañ jadu'n yjadɨpy co anajty ɨɨch, je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty, co anajty nxɨɨ ndiempo paty mɨna anajty nmiñɨch ane'mbɨ.  
\v 27 Janch caayb janch uucp anajty je jäy ajcxy agujc jotcujc co je Noé ytɨgɨɨy ma ymɨjcajoon. Chi je ayo'nduu ymiñ huɨdi cɨjx yaj'ögtɨgoydäy je mayjäy.  
\v 28 Nañ jadu'n yjajtɨ jecy'ajty co Lot chɨnaay. Je jäy ajcxy jɨm Sodoma etz Gomorra ycaaygɨxy y'uuccɨxy yjuuygɨxy ytooccɨxy, etz ytɨjccojcɨxy.  
\v 29 Huin'it xɨɨ co Lot choonɨ jɨm Sodoma, chi ycäy tzajpjoty jɨɨn etz huɨdi jɨndzaa mɨɨd conhuɨdity ytoy, chi cajp ytɨgoyday.  
\v 30 Jadu'n nej ayo'n yjajtɨ taabɨ chɨnaay Noé etz Lot ya naaxhuiñ, nañ jadu'n yjadɨɨyb ayo'n co anajty nmiiñɨch jadüg'oc ya naaxhuiñ, ɨɨch je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty. 
\p  
\v 31 Je huin'it xɨɨ huin'it tiempo pɨn anajty ɨñaayb ma ytɨjccop, e ymɨɨd anajty ypɨdägy jiiby tɨgoty, ca' nimɨnagɨpy nɨcxy ti yajpɨdzɨmy, e huɨdi jäy anajty jɨm camjoty nañ ni ca' yhuimbidɨpy ma ytɨjc.  
\v 32 Ajɨhuɨɨygɨx jadu'n nej Lot ytöxyɨjc ayo'n paty.  
\v 33 Tüg'ócɨy jäy ajcxy pɨnjaty yjugy'ajt tzögam, tɨgoyɨpy yjugy'ajt. Tüg'ócɨy jäy ajcxy pɨnjaty yjugy'ajt tɨgooyb (mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ), hue' je' yjugy'ajt ypaadɨpy chögɨpy. 
\p  
\v 34 Ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb co je huin'it coodz nimetz jäy anajty ajcxy ma cɨjx, tüg yajnɨcxɨɨyb etz jadüg yajhuɨ'mɨɨyb.  
\v 35 Nimetz töxyjäy anajty yjɨjtzcɨxy, tüg yajnɨcxɨɨyb, etz jadüg yajhuɨ'mɨɨyb.  
\v 36 Nimetz yëydɨjc anajty ytungɨxy camjoty, tüg yajnɨcxɨɨyb etz jadüg yajhuɨ'mɨɨyb. 
\p  
\v 37 Chi je jäy ajcxy huɨdi ixpɨjcp Jesús y'ayuc ymɨnañ ajcxy: 
\p ―¿Ma jadu'n yjadɨɨyb nej miich tɨ mɨna'ñ, Huindzɨn? 
\p Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Ma anajty je ögpɨ yajpaady, jɨm yɨ luud ajcxy ñïmuga'ñ. 
\c 18  
\s1 Je ijxpejt ma je ayoobɨtöxyjäy etz je juez 
\p  
\v 1 Chi Jesús yajnɨmay ajcxy tüg ayuc huɨdijaty ixpɨjcp ma yɨ' co ooy ycopɨ́cyɨty Dios nmɨbɨjctzoohuɨm jabom jabom, ni ca' nmɨdzijpɨm.  
\v 2 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Ji anajty tüg juez ma tüg cajp, ni Dios anajty ca' tzɨgɨ̈y, etz ni jäy ajcxy anajty ca' huindzɨgɨ̈y.  
\v 3 Nañ ma je cajp jɨm anajty tüg co'ögy ytöxyjäy. Je' anajty yminög janam jadzojc ma je juez, nɨmäy anajty: “Nihuaangɨch ma je nmɨdzipɨch.”  
\v 4-5 Chi je codung ca' co'adzoy ca' a'ɨxɨy tzojc. Chi je juez jot'ajtɨ, ymɨnañ jotjoty huinma'ñyjoty: “Oy Dios ca' ndzɨgɨ̈yɨch, ni jäy ca' nhuindzɨgɨ̈yɨch, per com jada co'ögytöxyjäy nïgɨ xychach'amayɨ̈yɨch, miñ n'ocnihua'ñɨch, ca'ydɨ jadüg'oc ymiñ e xyajcɨjxɨch anajty nmecxtújcɨn.” 
\p  
\v 6 Chi je Huindzɨn Jesús ymɨnañ: 
\p ―Mɨdo'mbɨc miich ajcxy nej je juez jɨbɨcjäybɨ tɨ nihuañ je töxyjäy co anajty tɨ yajtzibyii.  
\v 7 ¿Nej ca' Dios ñihuaanɨp yɨ huɨdibɨ tɨ huin'ixy, huɨdibɨ mɨbɨjctzoob xɨɨm tzuum? ¿Huäcxɨbɨp, nɨcx ca' tzojc adzooyɨ?  
\v 8 Ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb co Dios ñihuänamy mɨc'amy yɨ' yjäy. Co anajty nhuimbity ya naaxhuiñ, ɨɨch, je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty, ¿nej nbáadɨbɨch mɨbɨ́jcɨn ya naaxhuiñ? 
\s1 Je ijxpejt ma je fariseo etz ma je yajcogüejtpɨ 
\p  
\v 9 Jesús ñimɨydac je jäy ajcxy huɨdi cɨ'm ooy ñaygömayyii co ooy y'oyjäyɨty, etz pejxy yɨ jacjadyiibɨ jäy ajcxy, chi yajnɨmay ajcxy tüg jɨhuimbit ayuc: 
\p  
\v 10 ―Mejtz jäy ajcxy ytɨgɨɨy ma Dios ytɨjc capxtacpɨ. Tüg hue' je' fariseojäy, e jadüg yajcogüejtpɨ.  
\v 11 Chi je fariseojäy ytɨnay'ahuɨɨy ycapxtägy, chachmɨna'ñ jadu'n: “Dios Teedy, Dioscojuyip yajnajxpɨch com co ca' ɨɨch nbocytuñɨch jadu'n nej jacjadyii jäy ypocytúnngɨxy, ca' nmeechɨch, ca' njɨbɨcjäyɨdyɨch, ca' nmɨgapxɨch huingjäy ytöxyɨjc, ca' nbocytuñɨch jadu'n nej jada yajcogüejtpɨ.  
\v 12 Mejtz xɨɨ n'ityɨch jaygay tügpɨ semaan. Chi huen ytɨm ti nmɨɨdɨch ngüejtpyɨch ma Dios majcjaty.”  
\v 13 Per je yajcogüejtpɨ jɨguem ytɨnay'ahuɨɨy, ni ycapät'ixy tzajpcɨjx, jëyɨ ycaachtzachcoxy ymɨna'ñ: “Dios Teedy, pa'ayoogɨch, ɨɨch pocyjäyɨch.”  
\v 14 Ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb co jada yajcogüejtpɨ y'idacy ma ytɨjc tɨ anajty yajhuinmecxy ypocy, e je fariseojäy ca' yajpocyhuinmecxy. Huenpɨ́nɨty huɨdi cɨ'm naygömayɨpy, Dios yajtzöydunɨɨb; e pɨnjaty ca' ñaygömayyii cɨ'm, Dios ycömayɨɨb. 
\s1 Jesús conucxy je pi'ctɨjc ajcxy 
\p  
\v 15 Chi jäy ajcxy mɨɨdmiñ pi'c'anäg ma Jesús huen nïdoñyii. Co je' ydiscípulos ajcxy ijxy, chi ajcxy ojy ungdaj.  
\v 16 Chi Jesús yaaxɨ ymɨgügtɨjc nɨmay ajcxy: 
\p ―Ixmatz, huen yɨ pi'ctɨjc xyñimiñɨch, ca' ajcxy mjɨjpcogapxɨɨygɨxy, com yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ yajpatp ma Dios y'ané'mɨn, jadu'n ajcxy nipaady nej pi'ctɨjc.  
\v 17 Janch ɨɨch miich ajcxy nɨmäy co hueñypɨ́nɨty huɨdi ca' cöbɨjcɨ yɨ Dios y'ayuc ytɨy'ajt jadu'n nej yɨ pi'ctɨjc ajcxy cöbɨjcy Dios y'ayuc ytɨy'ajt, ca' yɨ' ajcxy ytɨgɨ̈huɨpy ma Dios y'ané'mɨn. 
\s1 Tüg comeeñ'anäg ymɨydägy mɨɨd Jesús 
\p  
\v 18 Chi tüg mɨcjäy y'amɨdooy Jesús, nɨmay: 
\p ―Miich oyjäybɨ Huindzɨn, ¿ti huaad nduñɨch co ɨɨch n'alma nïdzoocɨn paadɨpy? 
\p  
\v 19 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―¿Nej co xytíjɨch oyjäy? Ni pɨn ya yca'oyjäyɨty, je'yɨ Dios tügpajc y'oyjäyɨty.  
\v 20 Miich mnejhuɨɨyb yɨ Dios ycötújcɨn. Ca' mmɨgapxtɨgoyɨpy huingbɨ töxyjäy, ca' jäyyaj'ögɨpy, ca' mmeedzɨp, ca' mmɨgüg nïhuambedɨpy, yajmɨj'at mdaj mdeedy. 
\p  
\v 21 Chi je' y'adzooy: 
\p ―Tɨ tüg'öcɨy nguydundäyɨch jada cötújcɨn maabɨ nyeecpɨdzɨmyɨch. 
\p  
\v 22 Co Jesús jadu'n mɨdooy, chi nɨmay: 
\p ―Tɨgoy'ijtnɨ ja tüg huɨdi ca' mduñɨ. Toocta' tüg'ócɨy tijaty miich mɨɨd, e mo' je meeñ ayoobtɨjc, huin'it mgomeeñ'adɨpy jiiby tzajpjoty; miin, e pajamgɨch. 
\p  
\v 23 Co je comeeñybɨ jadu'n ayuc mɨdoy, chi ooy yjottɨgoygoty com ooy anajty ycomeeñɨty.  
\v 24 Co Jesús ijxy co je comeeñybɨ anajty tɨ yjotmaybɨcy, chi mɨnañ: 
\p ―Ooy chachchípɨty ytɨgɨ̈huɨpy tüg comeeñyjäy ma Dios y'ané'mɨn.  
\v 25 Jac ca' chípɨty co ñaxɨpy tüg camello ma yɨ xu'ñ yxútɨty, ca'ydɨ co tüg comeeñyjäy ytɨgɨ̈huɨpy ma Dios y'ané'mɨn. 
\p  
\v 26 Chi je jäy ajcxy anajty tɨɨbɨ ajcxy mɨdoogɨxy Jesús y'ayuc, ymɨnaangɨxy: 
\p ―¿Pɨn jada' jëbɨ y'alma paadɨpy nïdzoocɨn? 
\p  
\v 27 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Huɨdibɨ naaxhuiñyjäy ajcxy ca' jaty nej yaj'oyɨ̈huɨpy, Dios jëbɨ yaj'oyɨ̈y. 
\p  
\v 28 Chi Pedro ymɨnañ: 
\p ―Ɨɨch ajcxy tɨ nbɨdägy n'ixmajtztaaygɨxy, co nbanɨcxaangɨxy. 
\p  
\v 29-30 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Janch ɨɨch miich ajcxy nnɨmaaygɨxy co yɨ jäy ajcxy huɨdi ytɨjc ixmajtz etz ytaj yteedy, ymɨguëx, etz y'ung y'anäg mɨɨd Dios y'ané'mɨn ycɨxpɨ, ypáadɨpy ajcxy ya naaxhuiñ nïgɨ oy'ájtɨn, etz ypaadɨpy ajcxy tzajpjoty tzɨnaayɨn huɨdi ca' ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy nimɨna. 
\s1 Jesús capxypɨdzɨmy jadüg'oc co y'öga'ñ 
\p  
\v 31 Chi Jesús huodzon je nimajmetzpɨ, nɨmay ajcxy: 
\p ―Jadachambɨ tzoc jámɨm jɨm Jerusalén. Nguydunaamyɨch tüg'ócɨy jadu'n nej yɨ Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ ajcxy jaybejty jecy'ajty mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ, ɨɨch, je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty.  
\v 32 Chi nyajcɨ̈yega'ñɨch ma je romano gobernador, xycamɨj'ixɨpy xycamɨjpɨdägɨbɨch ajcxy. Xy'ójɨbɨch xyhuindzújɨbɨch xyjɨjptzújɨbɨch ajcxy.  
\v 33 Xychaachytunɨpyɨch ajcxy, xyaj'ögɨbɨch ajcxy, e codugɨɨg xɨɨ njugypɨgɨpyɨch jadüg'oc. 
\p  
\v 34 Chi yɨ majmetzpɨ ajcxy ni jadu'ñyɨ ca' huinjɨhuɨɨy ajcxy nej yhuimbɨdzɨmy Jesús y'ayuc. Yüch anajty jada ayuc mɨɨd yɨ' ajcxy ycɨxpɨ, paady ca' huinjɨhuɨɨy nej anajty yajnɨmaaygɨxy. 
\s1 Jesús yajhuindɨcxɨ̈gy tüg huintzpɨ jɨm Jericó 
\p  
\v 35 Chi jadu'n yjajtɨ co Jesús mɨhuingoñ je cajp huɨdi yxɨɨ Jericó, chi tüg huintzpɨ anajty ɨñäy tüba'áy pɨjctzoy anajty limosna.  
\v 36 Co mɨdooy mayjäy ñaxy, chi je' yajtɨy: 
\p ―¿Pɨn yɨ' ñajxp? 
\p  
\v 37 Chi ajcxy nɨmay co Jesús nazareno najxp.  
\v 38 Huin'it je huintzpɨ mɨc ymɨnañ: 
\p ―Jesús, David y'ap y'oc, ɨɨch pa'ayoog. 
\p  
\v 39 Je jäy ajcxy huɨdi anajty jayɨjp nɨcxp ooy ojy je huintzpɨ, nɨmay co huen amoñ. E je' nïgɨ mɨc ymɨnan'ɨdɨ̈ch: 
\p ―David y'ap y'oc, ɨɨch pa'ayoog. 
\p  
\v 40 Chi Jesús ytɨnayxɨjpy oy yajhuoyii. Co je' jɨm ymejch, chi amɨdoy, nɨmay: 
\p  
\v 41 ―¿Ti mdzojcpy ndunɨpyɨch mɨɨd miich? 
\p Chi je' y'adzooy: 
\p ―Huindzɨn, yajhuindɨcxɨ̈ccɨch. 
\p  
\v 42 Chi Jesús mɨnañ: 
\p ―Huindɨcxɨ̈g, yɨ mmɨbɨ́jcɨn tɨ xyajtzögy. 
\p  
\v 43 Chi je huintzpɨ mɨc'amy yhuin y'ijxɨ̈gy, chi panɨcxy Jesús, chi ooy jäymejch cömay yɨ Dios. Cham tüg'ócɨy je cajp jäy co ajcxy jadu'n ijxy, nañ ycömay yjäymejtz yɨ ajcxy Dios. 
\c 19  
\s1 Jesús mɨɨd Zaqueo 
\p  
\v 1 Co Jesús ytɨgɨɨy jɨm Jericó, ñajxy cajpcujc anajty.  
\v 2 Chi jadu'n yjajty jɨm anajty tüg jäy hue' anajty yxɨɨ Zaqueo. Hue' je' anajty yajcogüejtpɨ huindzɨn, e comeeñ anajty.  
\v 3 Ooy yɨ' anajty tzach'ixa'ñ Jesús, nejhuɨ̈hua'ñ pɨn jäy je', chi ca' jajty nej ixɨpy, je' co anajty ñaxɨty, etz co anajty ooy mayjäy jɨm.  
\v 4 Chi je' ñɨcxy poyɨ̈gy jayɨjp, chi ypejty ma tüg sicómoro quipy, yco'ijxnaxa'ñ co anajty Jesús jɨm ñaxy.  
\v 5 Co Jesús jɨm ymejch, chi pät'ijxy je Zaqueo, e nɨmay: 
\p ―Zaqueo, tzojc mɨnac, com copɨcy co nɨcxy njättäga'ñɨch ma mdɨjc. 
\p  
\v 6 Chi je' ymɨnajty janch jottɨgoy, e jotcujc cöbɨjcy Jesús.  
\v 7 Co jadu'n ijxy, chi je mayjäy ajcxy nigapxy ni'ojɨɨygɨxy Jesús, ymɨnaangɨxy: 
\p ―Tɨ ñɨcxy jättacpɨ ma tüg pocyjäy ytɨjc. 
\p  
\v 8 Chi Zaqueo ytɨnayɨ̈gy, nɨmay Jesús: 
\p ―Huindzɨn Jesús, cha je' je njugy'ajtɨch huɨdi cup nbɨjc-huäcxaamyɨch nmöhua'ñɨch ayoobɨtɨjc. Pen tɨ ɨɨch nyajcuejtnaxy, nyajhuimbidɨpyɨch mɨdaax jadu'ñyɨ. 
\p  
\v 9 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Jadachambɨ jada jäy ma jadayaabɨ tɨjc tɨ y'alma ñïdzögy, com co yɨ' nañ jadu'n Abraham y'ap'adyii y'oc'adyii.  
\v 10 Ɨɨch, je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty, tɨ nmiiñɨch ya naaxhuiñ co n'ixtähuɨbɨch etz nyajnïdzögɨbɨch tɨɨbɨ anajty ytɨgooy. 
\s1 Je ijxpejt ma je majcɨ meeñ 
\p  
\v 11 Co je jäy ajcxy mɨdooy jadu'n, chi Jesús jacyajnɨmay ajcxy tüg ayuc, com ytɨmymɨhuingónɨp anajty Jerusalén, etz je jäy ajcxy tzachhuinmaaygɨxy co Jesús mɨc'amy anajty pɨdäga'ñ y'ané'mɨn.  
\v 12 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Tüg mɨcjäy, comeeñyjäy anajty, ñɨcxy ma tüg naaxjot jɨguembɨ, nɨcxy anajty ytungbɨcy co yrey'ada'ñ, e chi anajty yhuimbidaanɨ.  
\v 13 Chi je mɨcjäy mɨjhuooy nimajc ytumbɨ, chi moy ajcxy majc meeñ nidüg nidüg, chi ajcxy nɨmay: “Meeñ yaj'ung'ájtcɨx ji ixtɨ coonɨ ɨɨch anajty nhuimbityɨch.”  
\v 14 Chi je ymɨgogajp ajcxy ca' anajty ixa'ñyii ajcxy je comeeñybɨ, chi ajcxy yajpaguejxy huingapxpɨ ma anajty je comeeñybɨ ñɨcxy, chi je huingapxpɨ ymɨnañ: “Ca' ɨɨch ajcxy ndzocy co jada comeeñyjäy rey'adɨpy ma ɨɨch ajcxy.”  
\v 15 Chi jadu'n yjajty co je comeeñyjäy yhuimbijty tɨ anajty yreytɨgɨ̈y. Chi oy yajhuoyii je ytumbɨ ajcxy, je huɨdi anajty je meeñ tɨ yajmɨhuɨ'mgɨxy, nejhuɨ̈hua'ñ anajty jadu'ñɨ tɨ yaj'ung'ajtcɨxy je meeñ nidüg nidüg.  
\v 16 Chi tüg jayɨjp ymiñ ymɨnañ: “Huindzɨn, yɨ meeñ majcjadu'ñɨ tɨ nyaj'ung'atyɨch.”  
\v 17 Chi je rey y'adzooy: “Ooy miich oy mduñ. Jadu'n nej tɨ mgapxycöbɨcy mɨɨd huɨdi hueenɨ, cham m'ané'mɨpy majc ciudad.”  
\v 18 Chi je mɨmetzpɨ ymiiñ, ymɨnañ: “Huindzɨn, yɨ mmeeñ mɨgoox jadu'ñyɨ tɨ nyaj'ung'atyɨch.”  
\v 19 Chi je rey nɨmay je mɨmetzpɨ: “Cham m'ane'mɨpy mɨgoox ciudad.”  
\v 20-21 Chi je mɨdugɨɨgpɨ ymiñ, ymɨnañ: “Huindzɨn, cha je mmeeñ huɨdi tɨ nmɨ'ityɨch, tɨ nyujcpɨcyɨch ma tüg paayɨ. Ndzɨgɨɨybɨch miich co miich mjäy'aty ahua'ñ, myajpɨdɨ̈gtäy huɨdi ca' mjë'adyii, nañ mdzijcpy huɨdi ca' tɨ mnïpy.”  
\v 22 Chi je rey ymɨnañ: “Miich jɨbɨc tɨ mduñ, cham ndɨyduna'ñ mɨɨd mgɨ'm'ayuc ycɨxpɨ. Miich mnejhuɨyb co nyajpɨdɨ̈gyɨch huɨdi ca' një'adyiijɨch, e ndzicyɨch huɨdi ca' tɨ nnïbyɨch.  
\v 23 ¿Nej co ca' tɨ mbɨdägy ɨɨch nmeeñ ma je banco, jɨgɨx co ixyipy nhuimbityɨch, may meeñ ixyipy xycɨ̈dɨgɨ̈yɨch mɨɨd meeñ'ung?”  
\v 24 Chi je rey nɨmay huɨdi anajty ajcxy jɨ́mɨp: “Pɨjcɨ ajcxy yɨ' ymeeñ, etz mooygɨxy yɨ' tɨɨbɨ meeñ yaj'ung'aty majc jadu'ñyɨ.”  
\v 25 Chi je jäy ajcxy y'adzooy: “Huindzɨn, ymɨɨd yɨ' cham majc jadu'ñyɨ meeñ.”  
\v 26 Chi je rey y'adzooy: “Ɨɨch mɨnaam co tüg'ócɨy pɨnjaty mɨɨd, jacyajmöhuɨp; e huɨdi ca' ti mɨɨdɨty, oy jamɨɨdɨty yajpɨjctähuɨp huɨdi ymɨɨd.  
\v 27 Nañ jadu'n ajcxy je nmɨdzipɨch huɨdi ca' anajty tzojccɨxy co ɨɨch nrey'adɨpyɨch ma yɨ' ajcxy, yajmiingɨx ya, yo'cpujxtutaaygɨx ma ɨɨch nhuinduu.” 
\s1 Jesús ytɨgɨɨy Jerusalén 
\p  
\v 28 Co Jesús jadu'n ymɨnanday, chi choñ jɨm, ñɨcxy Jerusalén. Jesús jayɨjp anajty ytüyöy ma je mayjäy.  
\v 29-30 Jadu'n yjajty co jɨm yja'ty mɨhuingon Betfagé etz Betania ma je cop huɨdi yxɨɨ Olivos, chi Jesús quejxy metz ydiscípulos, nɨmay ajcxy: 
\p ―Nɨ́cxcɨx ma yɨjiibɨ cajp huɨdi ji huingon. Co ajcxy mgajptugɨ̈huɨp mbáatcɨxɨpy tüg burro mang ycoxochɨty, huɨdi ca' ni pɨn yaj'ɨñaayñɨ. Mgoguejtúutcɨxɨpy, etz mmɨmíingɨxɨpy.  
\v 31 Pen jɨm pɨn xy'amɨdoogɨxy, ¿nej co yɨ burro mgoguejtüdy? Chi ajcxy jadu'n m'adzohuɨpy: “Je nhuindzɨnɨch jɨm tzojcp.” 
\p  
\v 32 Chi je' ajcxy ñɨcxy huɨdi Jesús yquejx. Chi ajcxy paty je burro jadu'n nej Jesús anajty ajcxy tɨ ñɨmäyii.  
\v 33 Jɨm anajty ajcxy je burro mang coguejtuutcɨxy, co ñihuindzɨn ñɨmaayɨ ajcxy: 
\p ―¿Nej co yɨ burro mang mgoguejtuutcɨxy? 
\p  
\v 34 Chi je' ajcxy y'adzooy: 
\p ―Je nhuindzɨnɨch jɨm tzojcp. 
\p  
\v 35 Chi ajcxy huijtz miñ je burro ma Jesús. Chi ajcxy jɨbe'ñ mɨɨd yhuit, chi ajcxy Jesús yajburrɨpejty.  
\v 36 Co Jesús anajty ytüyöy, chi je mayjäy ajcxy yhuit yé'pcɨxy tügujc.  
\v 37 Co ajcxy mɨhuingoñ je mɨnac ma je cop huɨdi yxɨɨ Olivos, chi tüg'ócɨy je mayjäy yjotcugɨyday, e ytɨgɨɨy ajcxy ooy alabanza ɨɨbɨ Dios ojadajtpɨ mɨɨd je mɨj huinma'ñ ycɨxpɨ co anajty tɨ íjxcɨxy huɨdi anajty Jesús tɨ tuñ.  
\v 38 Chachmɨnaangɨxy: 
\p ―¡Capxpaady je rey huɨdi miimb mɨɨd Huindzɨn Dios yxɨɨ ycɨxpɨ! ¡Jotcujc'ajt jiiby tzajpjoty etz cömáyɨn ma Dios! 
\p  
\v 39 Huin'it nijëjɨty fariseojäy huɨdi anajty ajcxy jiiby jäy agujc nɨmay ajcxy je Jesús: 
\p ―Oj yɨ mjäy ajcxy. 
\p  
\v 40 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb pen yɨ' ajcxy amomb, yɨ tzaa tɨgɨ̈huɨp mɨc capxp. 
\p  
\v 41 Co Jesús yja'ty jɨm mɨhuingon Jerusalén cajp, e co ijxy, chi yaaxy mɨɨd je cajpjäy ycɨxpɨ.  
\v 42 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―¡Pen mhuinjɨhuɨɨyb ixyipy miich ajcxy nej mbáatcɨxɨpy mjotcujc'ájtɨn jadachambɨ xɨɨ tiempo! Yüch jada tɨy'ajt cham ity ma miich ajcxy, ca' huaad m'íjxcɨxy.  
\v 43 Minɨp je xɨɨ je tiempo ma miich ajcxy je mmɨdzip ajcxy xyajjüdugɨpy mgajp mɨɨd tzaamacxy, e tziptunɨpy ajcxy mɨɨd miich, yajxon xyajco'adugɨpy ajcxy jühuɨdity ma je mgajp.  
\v 44 Xyñigɨdaagoodɨp mdzaaboch ni'ung ni'anäg, ni ca' yhuɨ́'mɨp tzaagop tzaamacxy, jadu'n yjadɨpy com miich ajcxy ca' mnejhuɨ̈y je tiempo mɨna je Dios xyñigɨdägy. 
\s1 Jesús yajpɨdzɨmy je jɨbɨcjäydɨjc ma Dios ytɨjc 
\p  
\v 45 Chi Jesús ytɨgɨɨy ma Dios ytɨjc yajpɨdzɨmday tüg'ócɨy jäy huɨdi anajty jiiby ajuuyb adoocp.  
\v 46 Chi Jesús nɨmay je jäy ajcxy: 
\p ―Jadu'n mɨna'ñ ma jaybétyɨty: “Ɨɨch ndɨjcɨ tzajpcapxycapxtägɨ'ñ yɨ'.” E miich ajcxy hue' mhuaangɨxy jadu'n nej meetzpɨ y'ang. 
\p  
\v 47 Jesús anajty yaj'ixpɨjc jabom jabom ma Dios ytɨjc, chi je teedy tungmɨɨdpɨ, etz huɨdi ajcxy yaj'ixpɨjcp anajty Dios ñecy, etz mɨjjäydɨjc ajcxy nihuinmayɨɨygɨxy co yaj'ögaangɨxy Jesús.  
\v 48 Chi ajcxy ca' ni nej mɨhuinma'ñybaty nej yaj'öccɨxy, com tüg'ócɨy jäy anajty ooy tzach'amɨdoo'ijt Jesús y'ayuc. 
\c 20  
\s1 Jesús ycötújcɨn 
\p  
\v 1 Chi jadu'n yjajty tüg xɨɨ anajty Jesús yaj'ixpɨcy je cajpjäy ma Dios ytɨjc, capxhuäcxy anajty oybɨ ayuc. Chi ñimiinɨ je teedy tungmɨɨdpɨ ajcxy etz huɨdi ajcxy yaj'ixpɨjc Dios ñecy etz mɨjjäydɨjc ajcxy.  
\v 2 Chi ajcxy mɨgapxy Jesús nɨmay: 
\p ―Yajnɨmaaygɨch, ¿ma cötújcɨn tɨ mbaady co jäy myaj'ixpɨcy ya ma Dios ytɨjc? ¿Pɨn je' tɨɨbɨ xycötujc möy? 
\p  
\v 3 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Ɨɨch nañ jadu'n nyaj'amɨdohuamy ɨɨch miich ajcxy tüg ayuc, e m'adzóogɨxɨp.  
\v 4 Co Juan (je Bautista) jäy yajnɨɨbejty, ¿pɨn je' cötújcɨn moy, je Dios tzajpjotypɨ o jäy ajcxy? 
\p  
\v 5 Chi ajcxy ytɨgɨɨy huinmay'ahuɨdijtpɨ ñayñɨmáayɨgɨxy miñ xyɨpy: 
\p ―Pen mɨnaanɨm co tzajpjoty choñ je Juan ycötújcɨn, Jesús xyñɨmaayɨmɨp ya: “¿Nej co ca' miich ajcxy mɨjpɨdacy yɨ' y'ayuc?”  
\v 6 Pen mɨnaanɨm ajt co jäy cötújcɨn moy je Juan, chi tüg'ócɨy cajpjäy tzojc xycögädzɨm, com ymɨbɨjcpy ajcxy co yɨ Juan, Dios yɨ' y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ. 
\p  
\v 7 Chi ajcxy y'adzooy co ca' ajcxy nejhuɨɨygɨxy pɨn Juan tɨ quexyii.  
\v 8 Chi Jesús nɨmay je' ajcxy: 
\p ―Ɨɨch nañ jadu'n ca' nigapxa'ñɨch pɨn tɨ xycötujcmöyɨch. 
\s1 Je ijxpejt ma je tumbɨdɨjc ajcxy jɨbɨcjäybɨ 
\p  
\v 9 Chi Jesús ymɨnandacy yajnɨmay tüg'ócɨy je jäy ajcxy tüg ayuc, ymɨnañ: 
\p ―Tüg jäy pɨdacy tüg camuuxy ycam, chi yajpɨjctzoy ytumbɨdɨjc, co anajty chona'ñ ñɨcxa'ñ jɨguem jecy jecy.  
\v 10 Co cosecha paty, chi quejxy tüg ytumbɨ ma je ytumbɨdɨjc, huen cɨ̈möyii huɨdibɨ je' anajty paatɨp. Chi je ytumbɨdɨjc huinhuojpy jɨjphuojpy je quejxyöybɨ yajhuimbijty ca' ni ti mooy.  
\v 11 Chi huingbɨ ytumbɨ quejxy, nañ jadu'n ajcxy je' tuñ, huin'ojy jɨjp'ojy ajcxy, yajhuimbijty ajcxy, ca' ajcxy ni ti mooy.  
\v 12 Chi mɨdugɨɨgpɨ ytumbɨ quejxy, nañ jadu'n ajcxy je' yajtzaachɨɨy etz yajhuimbijty ajcxy. 
\p  
\v 13 Huin'it je camuuxycam huindzɨn ymɨnañ: “¿Ti ndunɨpyɨch? Ocquejxyɨch nmang huɨdibɨ ooy ndzocyɨch. Ca' jécyɨty co ajcxy ixɨpy nmangɨch, yajmɨj'adɨpy ajcxy.”  
\v 14 Chi je ytumbɨdɨjc co ajcxy ijxy je' yhuindzɨn ymang, chi ajcxy huinmaygoty nayñɨmáayɨgɨxy miñ xyɨpy: “Tɨ ymiñ je cogam ymang, yɨ' je' jada cam jëdaanɨp. Tzoc yaj'o'cɨm jɨgɨx ɨɨch ajt jada cam një'ajtɨm.”  
\v 15 Chi ajcxy je cogam ymang yajpɨdzɨmɨ camjoty, chi ajcxy yaj'o'cy. 
\p Chi Jesús y'amɨdooy: 
\p ―¿Ti jada' ytunɨpy je cam huindzɨn?  
\v 16 Minɨp je', miñ yajtɨgoydäy je ytumbɨdɨjc ajcxy, e chi je' je ycam yegɨpy mɨɨd huingbɨ tumbɨ. 
\p Co je jäy ajcxy jadu'n mɨdoy, chi ajcxy ymɨnañ: 
\p ―Ni catzogɨpy Dios, nɨcxy jadu'n njajtɨm. 
\p  
\v 17 Chi Jesús huindɨcxpejty je mayjäy nɨmay ajcxy: 
\p ―¿Ti tijamy huɨdi yjaybétyɨp ma Dios ñecy? 
\m Jadu'n: 
\q1 Je yëydɨjc huɨdi je jäy ajcxy ca' anajty tzocy, tɨ Dios pɨdacy mɨj'ane'mbɨ. Tɨm jadu'n nipaady nejɨhuɨ̈y je tzaa oyjatypɨ huɨdibɨ je pojtzpɨdɨjc ajcxy ca' yajtuna'ñ, je' oy tɨ yhuɨ'mnɨ ma anajty yjaccopɨ́cyɨty. 
\m  
\v 18 Pɨnjaty ca' cöbɨga'ñ jada mɨj'ane'mbɨ, ayo'n ypadamy, tɨm jadu'n nipaady nej jɨhuɨ̈y jɨm ycɨjxcɨday ma je tzaa nïcx e tɨjhuïtz yjajtähuɨpy; e pen je tzaa nïgɨdagoty, je' ajcxy janch jaam püx nɨcxy yjajtcɨxy. 
\s1 Yajnidɨɨygɨxy pen jëbɨ cogüéjtɨn yajyecy o pen ca' 
\p  
\v 19 Je teedy tungmɨɨdpɨ etz huɨdi ajcxy yaj'ixpɨjc Dios ñecy ooy anajty nihuinmayɨɨygɨxy madzaangɨxy je Jesús mɨc'amy, co ajcxy huinjɨhuɨy co Jesús nimɨydáacɨgɨxy mɨɨd je jɨhuimbit ayuc, e chɨgɨɨyb anajty ajcxy je cajp jäy.  
\v 20 Chi ajcxy chachhuinma'ñ'ixtaaygɨxy nej huaad xɨ̈gɨxy Jesús, chi quejxy ajcxy ijx'ijtpɨ ma Jesús yajpaady huɨdi naybɨdaacɨp janch ypaat tudägyjäy; chi amɨdoo'íjtcɨxy Jesús y'ayuc huɨdi mɨɨd xɨ̈huaangɨxy, chi cɨ̈yegaangɨxy ma je gobernador.  
\v 21 Chi je ijx'ijtpɨ ajcxy y'amɨdooy Jesús nɨmay ajcxy: 
\p ―Huindzɨn, nejhuɨɨyb ɨɨch ajcxy co miich m'ayuc ooy y'óyɨty, etz myaj'ixpɨcy yajxon, ca' huin'ixpety jäy myaj'ixpɨcy, etz myaj'ixpɨcy Dios ytɨy'ajt nej jäy jëbɨ huaad chɨnaaygɨxy.  
\v 22 ¿Nej copɨcy ɨɨch ajcxy mɨgüedɨpy je César je romanojäy mɨj'ane'mbɨ, o ca'ɨjɨ? 
\p  
\v 23 Chi Jesús huinjɨhuɨɨy yɨ' ajcxy yjɨbɨc-huinma'ñ, paady ajcxy nɨmay: 
\p ―¿Ti co miich ajcxy xyjot'ixy xyhuinma'ñ'íxyɨch?  
\v 24 Yaj'ijxcɨch tüg meeñ. ¿Pɨn y'ahuɨnax etz pɨn yxɨɨ mimb ma jada meeñ? 
\p Chi ajcxy y'adzooy: 
\p ―Yɨ César. 
\p  
\v 25 Chi Jesús nɨmay ajcxy: 
\p ―Cuet ma César huɨdi César paatɨp, e ma Dios huɨdi Dios paatɨp. 
\p  
\v 26 Ca' mɨmadacy ajcxy nej tzu'íjxcɨxy ma mayjäy yhuinduu. Chi ajcxy ooy huinmaay jadu'n nej anajty Jesús tɨ y'adzóohuɨgɨxy, chi ajcxy amoñyɨ. 
\s1 Yajnidɨɨygɨxy je jugy'ájtɨn ycɨxpɨ 
\p  
\v 27 Chi ñija'ttɨ Jesús tüg saduceojäy, e yɨ saduceojäy ajcxy ymɨnañ co jäy ögy ca' y'ocjuyujcnɨ. Chi je' yajtɨy: 
\p  
\v 28 ―Huindzɨn, Moisés jaybety ma yɨ' ñecy, je jécyɨp, co tüg yëydɨjc ytöxyɨjc yajhuɨ'my ix'ögp, e ca' ymang tɨ paatcɨxy. Jëbɨ je yëydɨjc y'uch mɨɨdtzɨnäy je töxyjäy jaydëbɨ yaj'ung'ixɨp mɨɨd y'ajch ycɨxpɨ.  
\v 29 Jadu'n anajty tügpɨcy jäy, nihuixtujc ajcxy ytügquëx'ájtcɨxy, ac yëydɨjc ajcxy. Je mɨjpɨ mɨɨdtzɨnay töxyjäy, chi ix'o'cy, e ca' ymang paty.  
\v 30 Chi je mɨmetzpɨ ypɨjcy mɨɨd je töxyjäy, e ni ca' ajcxy ung paty.  
\v 31 Chi je mɨdugɨɨgpɨ ypɨjcy mɨɨd je töxyjäy, e jadu'n je nihuixtujcpɨ mɨɨdtzɨnay ajcxy je töxyjäy, ix'o'cy ajcxy, ni ca' ajcxy ung paty.  
\v 32 Chi nañ jadu'n je töxyjäy y'ögnɨ.  
\v 33 Co anajty je nihuixtujcpɨ jugypɨjccɨxy, ¿huɨdi jada' octöxɨjc'adɨɨyb je töxyjäy? Com nihuixtujc ajcxy tɨ töxyɨjc'ájtɨgɨxy. 
\p  
\v 34 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Jadachambɨ jäy pɨ́jccɨxp, ñaymooyɨgɨxy y'ung huen pɨ́jccɨxy.  
\v 35 Je jäy ajcxy huɨdibɨ paatɨp anajty chɨnähuɨp ma je tiempo huɨdi mimb co ögpɨ yjugypɨ́jccɨxɨpy, ni ca' ajcxy ypɨgɨpy, ni ca' ajcxy ñaymóoyɨgɨxɨpy y'ung huen pɨ́jccɨxy.  
\v 36 Co jäy ajcxy yjugypɨcy, chi ca' huaad y'ögcɨxy jadüg'oc, quipxyjaty ajcxy mɨɨd je ángeles ajcxy, e Dios yɨ' ajcxy ung'adɨɨb co yjugypɨgɨpy mɨɨd jemybɨ jugy'ájtɨn.  
\v 37 Janch co yɨ ögpɨ yjugypɨgɨpy, jëbɨ mbaadɨp je tɨy'ajt ma Moisés ñecy ma jadu'n yjaybétyɨty, je taab anajty aay'ujtz ytoy, co je Huindzɨn Dios mɨgapxy Moisés, nɨmay: “Ɨɨch Abraham yDios, Isaac yDios, Jacob yDios.”  
\v 38 Je ögpɨ ca' mɨɨdɨty Dios. Je jäy ajcxy huɨdi juugyɨp janchtɨy ajcxy ymɨɨd Dios, com co mɨɨd Dios ycɨxpɨ tüg'ócɨy jäy ajcxy ymɨɨd yjugy'ajt. 
\p  
\v 39 Chi jäy ajcxy huɨdi yaj'ixpɨjcp Dios ñecy nɨmay Jesús: 
\p ―Oy tɨ m'adzoy, Huindzɨn. 
\p  
\v 40 Ca' ajcxy ocjajtnɨ nej jac nɨmáaygɨxɨpy. 
\s1 Pɨn je' y'ung je Cristo 
\p  
\v 41 Chi Jesús je' ajcxy nɨmay: 
\p ―¿Nej co miich ajcxy mɨna'ñ co Cristo David y'ap y'oc?  
\v 42 David cɨ'm mɨna'ñ ma je Salmo necy: 
\q1 Yɨ Huindzɨn Dios nɨmay ɨɨch nHuindzɨn: “Iña' ya a'oy'amy ma ɨɨch. 
\q1  
\v 43 Ixtɨ coonɨ anajty miich mmɨdzip tɨ nmɨmadactäyɨch, jadu'n nej jɨhuɨ̈y tɨ nbɨdägyɨch yɨ mmɨdzip ma miich mdecypocxpejt.” 
\m  
\v 44 Co David yxɨɨmoy Cristo ɨɨch nHuindzɨn, ¿nejtz yɨ' co y'ap'adyii y'oc'adyii? 
\s1 Jesús xɨ̈y je escribas ajcxy 
\p  
\v 45 Chi tüg'ócɨy cajpjäy jɨm anajty y'amɨdo'ijtcɨxy co Jesús nɨmay je' ydiscípulos ajcxy: 
\p  
\v 46 ―Naygüend'ájtɨgɨx mɨɨd yɨ' escribas ajcxy ydiscípulos, co ajcxy ooy tzojccɨxy yhuɨdidaangɨxy mɨɨd yhuit oyjatypɨ, ooy ajcxy tzojccɨxy co huen capxpocxyii ma jäy y'amugɨ̈y, e ooy ajcxy tzojccɨxy yɨ cödumbɨ ɨñaybejt ma naymujctac, etz ooy ajcxy tzojccɨxy cödumbɨ ɨñaybejt ma jäy ajcxy yxɨɨdungɨxy.  
\v 47 Chi ajcxy yajcɨjxtayɨ yɨ co'ögytöxyjäy ypɨdägy, e tungɨxy ooy jecy tzajpcapxycapxɨɨ ma jäy yhuinduu. Yɨ jadu'mbɨ jäy ajcxy nïgɨ ajcxy Dios chaachytunɨɨyb mɨɨd ypocy ycɨxpɨ ca'ydɨ jacnipɨn. 
\c 21  
\s1 Je ayoobɨtöxyjäy co'ögypɨ y'ofrenda 
\p  
\v 1 Jiiby anajty Jesús ma Dios ytɨjc co ijxy comeeñyjäy may'amy ofrenda pɨdaaccɨxy ma meeñygaax.  
\v 2 E nañ ijxy co tüg co'ögytöxyjäy pɨdägy anajty metz pi'cmeeñ.  
\v 3 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Janch ɨɨch miich ajcxy nɨmäy co jadayaabɨ co'ögytöxyjäy ayoob jac anaxy jada, tɨ pɨdägy ofrenda ca'ydɨ jacnipɨn.  
\v 4 Tüg'ócɨy comeeñydɨjc ajcxy ypɨdacyp ma ofrenda je meeñ huɨdi conajxp. Jadayaabɨ co'ögytöxyjäy tɨ pɨdägy huɨdi anajty ñigayamy. 
\s1 Jesús ymɨnañ co je Dios ytɨjc yhuindɨgoya'ñ 
\p  
\v 5 Nijëjɨty jäy co ytɨgɨɨy ma Dios ytɨjc nimɨydacy ajcxy co Dios ytɨjc ooy chach'oy'oydúñɨty mɨɨd tzaa oyjatpyɨ, e mɨɨd tɨɨbɨ jiiby yojxcɨxy. Chi Jesús ymɨnañ: 
\p  
\v 6 ―Tüg'ócɨy jada huɨdi ajcxy m'ijxpy ma Dios ytɨjc, minɨp xɨɨ tiempo mɨna jada nɨcxy yhuɨ'my taj xit jada tzaa, ca' ma pochycop. 
\s1 Je tɨy'ajt ma ca'nɨ naaxhuiñybɨ ycɨxa'ñɨ ytɨgoya'ñɨ 
\p  
\v 7 Chi ajcxy y'amɨdooy Jesús: 
\p ―Huindzɨn, ¿mɨna jada jadu'n ytunɨɨyb yjadɨɨyb nej miich tɨ mmɨnañ? ¿Ti tɨy'ajt ji yaj'ixɨp co jada anajty jadu'n ytuna'ñyii yjada'ñyii? 
\p  
\v 8 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Ix mgayajhuin'ɨɨngɨx. Ooy mayjäy ymina'ñ ñaybɨdägáanɨgɨxy co je' ajcxy je Cristo, ymɨna'ñ ajcxy: “Ɨɨch je' je Cristo; huingóniñ anajty je xɨɨ je tiempo mɨna je naaxhuiñybɨ ycɨxa'ñ ytɨgoya'ñ.” Ca' ajcxy axam mbanɨcxɨpy.  
\v 9 Co miich ajcxy ayuc mɨdohuɨpy co jäy chachchiptungɨxy, e ñayñibɨdɨ̈cɨgɨxy, ca' mdzɨgɨ́ɨygɨxɨpy, com ooy ycopɨ́cyɨty co jada jadu'n jayɨjp ytunɨɨyb yjadɨɨyb, ca'nan hue' je' anajty tɨm cɨjxp tɨm tɨgooyb (je naaxhuiñybɨ). 
\p  
\v 10 Chi Jesús yjacmɨnañ: 
\p ―Nayñibɨdägɨɨb naax cajp mɨɨd huingbɨ naax huingbɨ cajp.  
\v 11 E minɨp mɨc'ujx, etz mɨj yuu mɨj pa'm xɨɨ yaa. E jadɨɨb mɨj'adzɨgɨ'ñ, etz ooy ijxpejt huɨdi qüexɨ̈gɨp tzajpcɨ́xy. 
\p  
\v 12 Ma ca'nɨ anajty jadu'n jadyii, xypahuɨdijtcóotcɨxɨpy jäy, xymájtzcɨxɨpy, xycɨ̈yéjcɨxɨpy ma judíojäy ñaymujctac. Chi jäy ajcxy xypɨdägɨpy pujxtɨgoty, xyajnɨ́cxcɨxɨpy mach ma rey etz ma gobernador ajcxy yhuinduu. Jadu'n jäy ajcxy jɨbɨc xytunɨpy mɨɨd miich ajcxy com co anajty tɨ xymɨjpɨdáaccɨxyɨch.  
\v 13 Miich ajcxy tɨy'ajt myegɨpy mɨɨd ɨɨch nxɨɨ ycɨxpɨ.  
\v 14 Co jäy ajcxy yxɨ̈huɨpy ma codungdɨjc, ca' ni nej ajcxy mjot'adɨɨyb, ni ca' ajcxy mhuinmayɨpy nej m'adzóogɨxɨpy.  
\v 15 Nyegɨpyɨch ayuc etz tɨy'ajt nej huaad mmɨdzip m'adzoogɨxy. Ca' mmɨdzip ajcxy jadɨpy nej xy'adzóogɨxɨpy, e nej xyjacxɨ̈gɨxɨpy.  
\v 16 Miich ajcxy mgɨ'mdeedy, mgɨ'm'uch, mgɨ'm'ajch, etz mgɨ'm ajuugy amɨgüg xycɨ̈yéjcɨxɨpy ma cötujctac. Nijëjɨty miich ajcxy m'ögɨpy mɨɨd co anajty tɨ mmɨjpɨdaaccɨxy ɨɨch n'ayuc.  
\v 17 Mayjäy ajcxy ca' xy'ixaanɨpy xychogaanɨpy mɨɨd co anajty tɨ mmɨjpɨdaaccɨxy ɨɨch nxɨɨ.  
\v 18 Ni tüg miich ajcxy mgöhuay ca' ytɨgoyɨpy.  
\v 19 Pen ooy ajcxy mmecxtucy, chi m'alma ñïdzögɨpy huinɨxɨɨ. 
\p  
\v 20 Co ajcxy m'ixɨpy Jerusalén anajty tɨ ñaducy mɨɨd ymɨdzip, huin'it ajcxy mnejhuɨ̈huɨpy co huingon je'anajty ma yhuindɨgoyaanɨ.  
\v 21 Huin'it tiempo je jäy ajcxy huɨdi jɨm Judea naaxjot yquéeccɨxɨpy ñɨ́cxcɨxɨpy ajcxy yuugjoty, etz je jäy ajcxy huɨdi jɨm Jerusalén queegɨpy ajcxy, etz je jäy ajcxy huɨdi camjoty ca' huaad y'occajptɨgɨɨyñɨ ma je Jerusalén cajp.  
\v 22 Je tiempo mɨna yjadɨɨyb ayo'n mɨɨd co anajty judío jäy tɨ ytundɨgooygɨxy, je' jada yajcuydundaayb jadu'n nej yjaaybétyɨty ma Dios ñecy.  
\v 23 ¡Ayoob yɨ töxyjäy ajcxy huɨdi anajty ung tzɨm'ijtp huin'it xɨɨ, etz huɨdi anajty mɨɨd y'ungma'xung! Ooy jadɨɨb mɨj ayo'n ya naaxhuin etz tzip éjcɨn ma jada cajp.  
\v 24 Nijëjɨty ajcxy y'ögɨpy tzipjoty, e nijëjɨty yajnɨcxɨp tzumy mach ma huingbɨ cajp huingbɨ naax. E Jerusalén naxmɨhuägɨydähuɨɨb yɨ jäy huɨdi ca' yjudiojäyɨty, minɨpy je tiempo mɨna anajty Dios yajcɨxaanɨ yajtɨgoyaanɨ yɨ' ajcxy y'ané'mɨn. 
\s1 Nej jada' yminɨpy je Dios y'ung 
\p  
\v 25 Huin'it xɨɨ huin'it tiempo quëxɨ̈gɨp ijxpejt ma xɨɨ po' etz ma yɨ madza', ya naaxhuiñ ooy jäy ajcxy jotmay mɨɨ'idɨpy. Je jäy ajcxy ooy chɨgɨ̈huɨpy yjɨhuɨ̈huɨpy yhuinmay'ahuɨdidɨpy ajcxy ooy, mɨɨd je mejy ycɨxpɨ co anajty chachpɨdɨ̈gy chachnögy chachmɨna'ñ.  
\v 26 Yɨ jäy ajcxy anucxɨ'ñ yajcɨdahuɨɨb co anajty ajcxy ixy nej yjadyii huindu'mybɨ naaxhuiñ; e huɨdijaty mɨc'ajt yajpatp jiiby tzajpjoty yücxtähuɨpy yɨ'.  
\v 27 Huin'it miich ajcxy xy'ixɨpyɨch, ɨɨch je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty, nmiiñɨch jocjoty mɨɨd je nmɨc'ajtɨch, nmiiñɨch mɨɨd ɨɨch ngötújcɨn etz ɨɨch n'oy'ájtɨn mɨjpɨ.  
\v 28 Co je ayo'n tiempo jadu'n yjatzondägɨpy, chi mba't'íjxcɨxɨpy com huingoniñ anajty mɨna Dios xyñihuáangɨxɨpy xycohuáangɨxɨpy. 
\p  
\v 29 Chi Jesús yajnɨmay ajcxy tüg ayuc, ymɨnañ: 
\p ―Ijxcɨx yɨ higuerɨ etz tüg'ócɨy quipy,  
\v 30 co yhuamɨ̈gy huin'it miich ajcxy nejhuɨ̈y co tɨ yhuingonɨ mɨna ypottɨgɨɨyñɨ.  
\v 31 Tɨm jadu'n nej miich ajcxy ijxpejt mbɨcy ma higuerɨ quipy co pottiempo ytɨgɨɨyñɨ, nañ jadu'n co miich ajcxy m'ixɨpy je ijxpejt tzajpcɨ́xy jadu'n nej yam nyajnɨmaaygɨxy, mnejhuɨ̈huɨpy ajcxy co huingónɨp je tiempo mɨna Dios y'ane'ma'ñ ya naaxhuiñ. 
\p  
\v 32 Janch nɨmaaybɨch miich ajcxy co jadu'n yjadɨɨyb ytunɨɨyb jayɨjp, ca' anajty o'ctäy je jäy ajcxy huɨdibɨ tzɨnaayb jugy'ájtcɨxyp jadachambɨ xɨɨ tiempo.  
\v 33 Yɨ tzajp etz naaxhuiñybɨ naxɨp tɨgoyɨp yɨ'. Ɨɨch n'ayuc ca' ñaxɨpy ytɨgoyɨpy ni camɨna. 
\p  
\v 34 Naygüend'ájtɨgɨx miich ajcxy ca' mnijot'ájtcɨxy yɨ jocnɨɨ yɨ mügɨɨ, etz yɨ tzɨnaayɨn jugy'ájtɨn, jɨgɨx ca' ajcxy xyniminɨpy jotcömoñyɨ je ayo'n xɨɨ je ayo'n tiempo.  
\v 35 Tɨmetiinɨ minɨpy je ayo'n tiempo mɨɨd jäy ajcxy ycɨxpɨ huɨdi ya tzɨnaayb ma tüg'ócɨy naaxhuiñybɨ. Tɨm jadu'n nej tüg ɨyujc ayo'nbaady co tɨmetiinɨ yajtüxuuch.  
\v 36 Ni'ixɨ' ijtcɨx, mɨbɨjctzoogɨx Dios, ca'ydɨ ayo'n ajcxy mbaatcɨxy huɨdi jadaanɨp, jɨgɨx jiiby myajpáatcɨxɨpy tzajpjoty ma ɨɨch nhuinduu, ɨɨch, je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty. 
\p  
\v 37 Xɨɨm anajty Jesús yaj'ixpɨcy ma Dios ytɨjc, e coodz anajty chooñ ñɨcxy jɨm ma cögop huɨdi yxɨɨ Olivos.  
\v 38 Jabom jabom jopy jopy ñiminyii tüg'ócɨy cajpjäy jiiby ma Dios ytɨjc tɨbäy co y'amɨdoo'idaanɨ ajcxy Jesús y'ayuc. 
\c 22  
\s1 Xiicyöygɨxy capxyöygɨxy nej huaad Jesús májtzcɨxy 
\p  
\v 1 Huingon anajty je xɨɨ mɨna jäy tzajcaagy caaygɨxy huɨdi ca' ylevadura mɨɨdɨty, huɨdi jäy ytijpy pascua xɨɨ.  
\v 2 Chi je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz je escribas yhuinma'ñ'ixtaaygɨxy nej ajcxy ocyaj'ögɨpy Jesús. Chɨgɨɨyb anajty ajcxy je cajpjäy. 
\p  
\v 3 Chi je mujcu' ytɨgɨɨy ma Judas yjot yhuinma'ñ. Je Judas hue' anajty ymɨmetz xɨɨ Iscariote, je' nidügtɨ je majmetzpɨ discípulos.  
\v 4 Chi Judas ñɨcxy oy mɨgapxy je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz tzajptɨjc soldado huindzɨn, e ycapxytuñ mɨɨd je' ajcxy nej jëbɨ cɨ̈yecy Jesús.  
\v 5 Huin'it je Jesús ymɨdzip ooy ajcxy yxoondaccottay. Chi ajcxy ñaygapxɨ co meeñ möhuangɨxy je Judas.  
\v 6 Chi Judas cöbɨjcy je meeñ, chi yhuinma'ñ'ixtay nej jëbɨ cɨ̈yegɨpy Jesús ma ca'p mayjäy y'ixyii yhuindɨɨcxyii. 
\s1 Je huindzɨn Dios y'adzu'ájtɨn 
\p  
\v 7 Chi paty je xɨɨ mɨna jäy cay je tzajcaagy huɨdi ca' ylevadura mɨɨdɨty com huin'it anajty ajcxy yaj'ögy cöbixy ymang pascua xɨɨgɨxp.  
\v 8 Chi Jesús quejxy Pedro etz Juan, nɨmay: 
\p ―Nɨcx miich ajcxy yaj'oyɨ' je pascua adzu'ɨ̈bɨ, jaydëbɨ ajt ngaayɨm. 
\p  
\v 9 Chi ajcxy y'amɨdooy: 
\p ―¿Ma mdzocy co nyaj'oyɨ̈huɨbɨch ajcxy? 
\p  
\v 10 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Co mdɨgɨ̈huɨpy ajcxy cajpjoty, mbaadɨpy tüg yëydɨjc huɨdi yajnɨcxp tüg majt nɨɨ. Mbanɨcxyp ajcxy je yëydɨjc coonɨ yjädɨpy ma ytɨjc.  
\v 11 Co miich ajcxy mjädɨpy ma je jäy ytɨjc, chi ajcxy mnɨmähuɨpy je codɨjc: “Nhuindzɨnɨch jadu'n mɨnaam: ¿Ma yaj'ahuädz yajpaady ma ngayɨpyɨch je pascua adzu'ɨ̈bɨ mɨɨd ɨɨch ndiscípulotɨjcɨ?”  
\v 12 Je codɨjc miich ajcxy xyajni'ixɨ̈huɨp tüg cuarto ma mɨmejtzpɨ piso. Ni'ixɨ' jɨm je adzu'ɨ̈bɨ.  
\v 13 Chi Pedro etz Juan ñɨcxy, chi paty jadu'n nej anajty tɨ ñɨmäyii, e jɨm ajcxy ni'ixɨɨy je pascua caayɨn uucɨn. 
\p  
\v 14 Co je hora paty, chi Jesús y'ixtacy ma je mesa mɨɨd je' ydiscípulos ajcxy.  
\v 15 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Tɨ ooy nijot'atyɨch co nmɨɨdgayaangɨxy jada pascua adzu'ɨ̈bɨ ma ca'nɨ n'ögyñɨch.  
\v 16 Ɨɨch miich ajcxy jadu'n nɨmaayb co ɨɨch ni mɨna ca' njaccayɨpyɨch jadüg'oc je pascua adzu'ɨ̈bɨ, ixtɨ coonɨ yajcuydundähuɨpy je pascua xɨɨ ytɨy'ajt ma Dios y'ané'mɨn. 
\p  
\v 17 Chi Jesús conɨ̈gy je ügy co Dioscojúyip yajnaxy, huin'it ymɨnañ: 
\p ―Uccɨx jada ügy, naymóoyɨgɨxy miich ajcxy.  
\v 18 Cham ɨɨch miich ajcxy nɨmäy co jadu'n nej yjacnɨcxa'ñ xɨɨ tiempo ca' vino nɨɨ üga'ñɨch ixtɨ coonɨ Dios y'ané'mɨn yminɨpy ya naaxhuiñ. 
\p  
\v 19 Nañ yconɨ̈gy Jesús tüg tzajcaagy co mɨbɨjctzooy Dios, huin'it tujc-huäcxy moy discípulos ajcxy, e chi ajcxy nɨmay: 
\p ―Jada tzajcaagy ɨɨch nninïcx'ajtpyɨch huɨdi ngɨ̈yejcpyɨch ma yɨ o'cɨn mɨɨd miich ajcxy mbocy ycɨxpɨ. Jada ijxpejt miich ajcxy mɨɨ'idɨpy oy jäymech mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ. 
\p  
\v 20 Co anajty tɨ ycaydaaygɨxy, chi Jesús conɨ̈gy je ügy jadüg'oc, chi ymɨnañ: 
\p ―Jada vino je' jada Dios y'ayuc ytɨy'ajt jemybɨ jadu'n yɨ' nej ɨɨch nnɨ'py huɨdi temam yogam mɨɨd miich ajcxy ycɨxpɨ. 
\p  
\v 21 Jadachambɨ yɨ jäy huɨdi xycɨ̈yegaambɨch ma nmɨdzipɨch, ya je' cham mɨɨd'ɨñäyɨch ma jada mesa.  
\v 22 Janch jadu'n njada'ñ n'ayoohua'ñɨch jadu'n nej tɨ nyajnigodugɨ̈yiijɨch. ¡Ayo'n padamy je jäy ayoob huɨdi xycɨ̈yegaamyɨch ma nmɨdzipɨch! 
\p  
\v 23 Chi je nimajmetzpɨ ajcxy ñayñɨmaayɨ miñ xyɨpy: 
\p ―¿Pɨn jada' yɨ' ma ɨɨch ajt huɨdi jadu'n tundɨgoyam? 
\s1 Yajcapxcójcɨxy pɨn jada' jacnïgɨ ymɨ́jɨty 
\p  
\v 24 Chi je nimajmetzpɨ huɨdi Jesús anajty tɨ huin'ixy ca' ajcxy ñay'ayuc-huinjɨhuɨɨyɨ pɨn jada' jac mɨjpɨ oc'idɨpy.  
\v 25 Chi Jesús nɨmay ajcxy: 
\p ―Yɨ reyes ajcxy y'ane'myb ajcxy naax cajp jadu'n nej tüg huindzɨn, yɨ' ajcxy huɨdibɨ ane'mb yajtíjycɨxy co ooy oytuungɨxy.  
\v 26 Mɨɨd miich ajcxy ca'ydɨ yjadú'nɨty. Hue' janchtɨy je mɨjpɨ ma miich ajcxy huen ñaybɨdägyii nej jɨhuɨ̈y ymútzɨty. E je huɨdi nigohuajc'ajtp huen ñaybɨdägyii nej jɨhuɨy je' je' je tumbɨ.  
\v 27 ¿Pɨn je' jacmɨ́jɨp? ¿Huɨdi ɨñaybɨ ma mesa, o huɨdi ni'ixɨɨyb a'ɨxɨɨyb caayɨn uucɨn? Yɨ' je' jacmɨ́jɨp huɨdi ɨñaayb ma mesa. Per ɨɨch ijtpɨch mɨɨd miich ajcxy jadu'n nej huɨdi ni'ixɨɨyb aa'ɨxɨɨyb caayɨn uucɨn. 
\p  
\v 28 Mɨɨch ajcxy tɨ m'íjtcɨxy mɨɨd ɨɨch ma anajty ayo'n tɨ nyajnaxyɨch.  
\v 29 Paady ɨɨch miich ajcxy tüg ané'mɨn nmooyb, jadu'n nej ɨɨch ndeedy tɨ xymöyɨch.  
\v 30 Jaydëbɨ miich ajcxy mgáaygɨxɨpy m'uuccɨxɨpy ma ɨɨch nmesa jiiby ma ɨɨch n'ané'mɨn e m'ɨñähuɨpy ajcxy ma je ane'mdac, e mdɨydúngɨxɨpy m'ané'mgɨxɨpy je nimajmetz pɨcy Israel ñaax ycajp. 
\s1 Jesús capxpɨdzɨmy co Pedro ymɨna'na'ñ co ca'p Jesús ixy'adyii 
\p  
\v 31 Nañ jadu'n je huindzɨn Jesús ymɨnañ: 
\p ―Simón, Simón, jadachambɨ je mujcu' xyjot'ixaangɨxy xyhuinma'ñ'ixaangɨxy jadu'n nej jäy trigo huimbojy co yajhuätzaangɨxy.  
\v 32 Per ɨɨch Dios nmɨbɨjctzooyɨch mɨɨd miich ycɨxpɨ, jɨgɨx miich ca'ydɨ mmɨbɨ́jcɨn ytɨgoy'ity. Mɨna anajty miich tɨ mjothuimbity, jotmɨc mɨgápxɨpy yɨ mmɨgügtɨjc ajcxy. 
\p  
\v 33 Chi Pedro ymɨnañ: 
\p ―Huindzɨn, jotcujc ɨɨch nnɨcxa'ñɨch mɨɨd miich oy pujxtɨgótyɨty, etz oy ndɨmy'ögɨbɨch mɨɨd miich. 
\p  
\v 34 Huin'it Jesús nɨmay Pedro: 
\p ―Ɨɨch miich nɨmaayb co ca'nɨ anajty tzey yaxɨ̈gy jabom jopy co miich mɨná'nɨp tugɨɨg'oc co miich ca' xy'ix'adyiijɨch. 
\s1 Huingomb horɨ ma Jesús y'ocyaj'ijxmadza'ñ 
\p  
\v 35 Chi Jesús nɨmay ydiscípulos ajcxy: 
\p ―Co ɨɨch miich ajcxy jayhuin nguejxy, ni mmoral, ni ca' mmeeñydɨjc, ni mgɨ̈g tɨ mmɨ'oygɨxy, ¿nej myajtɨgoy'ijt ajcxy ti jatyɨ? 
\p Chi ajcxy y'adzooy: 
\p ―Ni ti. 
\p  
\v 36 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Jadachambɨ pɨn ymeeñydɨjc etz ymorral mɨɨd, huen mɨnɨcx; nañ pɨn ca' mɨɨdɨty y'espada, huen toogy yjocx huit, chi juyɨpy y'espada.  
\v 37 Ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb co copɨcy jada yajcuydunɨpy huɨdibɨ mimb jaybety mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ ma Dios ñecy ma jadu'n ymɨnañ: “Yaj'amɨchomujc (je Cristo) mɨɨd yɨ' ajcxy huɨdi jɨbɨcjäyɨp.” Tüg'ócɨy mimb jaybéty ma Dios ñecy mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ, yajcuydunɨpy yɨ'. 
\p  
\v 38 Chi Jesús ydiscípulos ajcxy ymɨnañ: 
\p ―Huindzɨn, cha metz espada. 
\p Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Huen mɨɨd yɨ'yɨ. 
\s1 Jesús Dios mɨbɨjctzoy jɨm Getsemaní 
\p  
\v 39 Chi Jesús jɨm choñ ñɨcxy ma je cop huɨdi yxɨɨ Olivos, com jɨm anajty nɨcxy coodz coodz, chi je' ydiscípulos ajcxy ypanɨcxɨ.  
\v 40 Co ajcxy yja'ty ma je cop, chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Mɨbɨjctzoogɨx Dios huen xypubedɨpy xypudɨgɨ̈huɨpy ajcxy ca'ydɨ mdɨgɨɨygɨxy jɨbɨc tuum. 
\p  
\v 41 Chi Jesús huinhuäctuty je discípulos ajcxy tüg tzaagäch yjɨguëgyɨty, chi ycoxtɨnay'ahuɨɨy ytɨgɨɨy Dios mɨbɨjctzoob.  
\v 42 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Dios Teedy, pen miich m'a'ɨxɨɨyb pɨ́jcɨgɨch jada tzaachypɨ, ca' ɨɨch huaad nyajnaxyɨch, per ca' ɨɨch huaad ngɨ'mdzójcɨn nguyduñɨch, miich mdzójcɨn huen myajcuyduñ. 
\p  
\v 43 Chi ñayguëxɨ̈cɨ tüg ángel tzajpjoty chooñ, jotmɨc mɨgapxy je Jesús.  
\v 44 Yam anajty Jesús ooy ytaj ymay, chi Dios mɨbɨjctzooyb jacmɨctägy. E je yxɨbitnɨɨ ypɨdzɨmy janch jadu'n yɨ' anajty nej nɨ'py janch mɨjjaty y'ocnajtzta'cxɨɨyñɨ. 
\p  
\v 45 Co ypɨdɨ̈gy ma anajty Dios mɨbɨjctzoy, chi nihuimbijty je' ydiscípulos ajcxy, chi oy paatcɨxy maab anajty ajcxy mɨɨd jotmay.  
\v 46 Chi Jesús nɨmay ymɨgügtɨjc ajcxy: 
\p ―¿Ti co mdzachmaagɨxy? Pɨdɨ̈ccɨx mɨbɨjctzoogɨx Dios, ca'ydɨ jɨbɨc tuum mdɨgɨɨygɨxy. 
\s1 Yajnɨcxcɨxy mach je Jesús 
\p  
\v 47 Jɨm Jesús anajty ymɨgügtɨjc ajcxy mɨɨdcapxy mɨɨdmɨydägy, co je mayjäy oy yjäty. Jayɨjp anajty ymiñ je huɨdi anajty xɨɨjɨp Judas, yɨ' je'anajty nidügtɨ ma je nimajmetzpɨ Jesús ydiscípulos ajcxy. Chi Judas mɨhuingoñ Jesús co anajty tzücxa'ñ.  
\v 48 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Judas, ¿nej mɨɨd tüg tzücxɨn mgɨ̈yecy ma ymɨdzip, je jäy huɨdi tzoon tzajpjotyɨ? 
\p  
\v 49 E je' ajcxy huɨdi anajty Jesús ymɨɨd, co ajcxy ijxy jadu'n nej ytuñyii yjadyii, chi ajcxy ymɨnañ: 
\p ―Huindzɨn, ¿tzoc ajt mɨhuimbijtɨm? 
\p  
\v 50 Chi nidüg je' ajcxy yajtzaachɨɨyɨ je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ tüg ytumbɨ, quejtzpujxɨ tüg ytätz'ac a'oy'amybɨ.  
\v 51 Huin'it Jesús ymɨnañ: 
\p ―Ixmajtzcɨx, huen jadu'ñyɨ. 
\p Chi nïdonɨ je jäy ytätz'ac, e jadu'n yajtzoocy.  
\v 52 Chi Jesús nɨmay ajcxy huɨdi nimiinɨ, yɨ teedy tungmɨɨdpɨ ajcxy, yɨ Dios ytɨjc policía huindzɨn etz mɨjjäydɨjc: 
\p ―¿Nej co xyñimíingɨxyɨch mɨɨd pujx etz mguipyjɨjpxu'ñ jadu'n nej jɨhuɨ̈y ɨɨch tüg meetzpɨ?  
\v 53 Jiiby ɨɨch anajty jabom jabom ma Dios ytɨjc, e ca' miich ajcxy ti tɨ mduñ mɨɨd ɨɨch. Per cham jëdu'n je tiempo mɨna miich ajcxy xy'ane'myɨch etz je jɨbɨcpɨ xymɨmadägyɨch. 
\s1 Pedro ymɨnañ co ca' ixy'adyii Jesús 
\p  
\v 54 Chi ajcxy majch je Jesús, yajnɨcxy ajcxy, e pɨdacy ma teedy mɨjtungmɨɨdpɨ ytɨjc. Je Pedro jɨguëgyjɨhuɨ' anajty ypanɨcxyii.  
\v 55 Jɨm ajcxy jɨɨn yajmɨjɨy tɨbägujc chi ajcxy y'ixtactay nidüg'ócɨy. Pedro y'ixtacy nañ jadu'n ma je jäy ajcxy.  
\v 56 Huin'it tüg pödumbɨ ijxy Pedro ɨñäy ma jɨɨmba', chi huindɨcxpejty nɨmay: 
\p ―Jada yëydɨjc nañ ymɨɨd anajty Jesús. 
\p  
\v 57 Chi Pedro ca' cöbɨjcy, ymɨnañ: 
\p ―Töxyjäy, ca' ɨɨch yɨ' n'ixy'adyii. 
\p  
\v 58 Nañ jahueengɨ huin'it jadüg jäy Pedro yhuindɨcxpejtɨ, ñɨmaayɨ: 
\p ―Miich, yɨ Jesús ajcxy anajty mɨɨd m'ity. 
\p Chi Pedro ymɨnañ: 
\p ―Ca' n'ɨɨchɨty. 
\p  
\v 59 Tɨ anajty tüg horɨ nïnaxnɨ co oy huingbɨ ymɨnandägy: 
\p ―Janch co jada yëydɨjc yɨ' anajty mɨɨd y'ity Jesús. Com nañ galileojäy yɨ'. 
\p  
\v 60 Chi Pedro ymɨnañ: 
\p ―Ca' ɨɨch nhuinjɨhuɨ̈y nej miich mmɨna'ñ. 
\p Capxnɨ anajty je Pedro co tzey oy yaaxɨ̈gy.  
\v 61 Chi je Huindzɨn Jesús ni'ijxhuimbijty je Pedro. Huin'it Pedro jäymetzcoottɨ je' ayuc nej anajty yHuindzɨn Jesús tɨ ñɨmäyii: “Ni ca'nɨ anajty tzey yaaxɨ̈gy cham coodz co miich tugɨɨg'oc xycoyüdzɨbyɨch.”  
\v 62 Chi Pedro ypɨdzɨmy tɨbäy, oy jiiby yäxy mɨɨd tájɨn máyɨn. 
\s1 Nɨxiiccɨxy yajxiiccɨxy yɨ Jesús 
\p  
\v 63 Je jäy ajcxy huɨdi anajty Jesús cuend'ajtp, ooy ajcxy nɨxiicy nɨyaaxy, etz nañ ooy ajcxy huingojxy jɨjpcojxy.  
\v 64 Chi ajcxy huiingoxodzɨy, e cojxy ajcxy ma yhuiñyjɨjp, nɨmaaygɨxy: 
\p ―Octɨygapx, ¿pɨn tɨ xycoxy? 
\p  
\v 65 E ooy anajty mɨɨd yjɨbɨc ayuc cɨxy cuety nɨmaaygɨxy. 
\s1 Jesús mɨjjuntajoty yajpaady 
\p  
\v 66 Co yxɨɨmɨɨy, chi yöymujcy yɨ teedy mɨjtungmɨɨdpɨ ajcxy, yɨ mɨjjäydɨjc ajcxy, etz yɨ escribas ajcxy, chi ajcxy y'amɨdooy: 
\p  
\v 67 ―Nɨmaaygɨch ajcxy ¿nej miich je' je Cristo? 
\p Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Co ixyipy nnigapxɨch, ca' miich ajcxy mɨbɨgɨpy.  
\v 68 E pen ɨɨch miich ajcxy n'amɨdooyb, ca' miich ajcxy xy'adzohuɨpyɨch, etz canan huin'it xyñajtzmadzɨ̈huɨbɨch miich ajcxy.  
\v 69 Jadachambɨ e ñɨcxa'ñɨ ɨɨch, je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty, n'ixtäga'ñɨch a'oy'amy ma Dios mɨc'ajtmɨɨdpɨ. 
\p  
\v 70 Chi nidüg'ócɨy je' ajcxy y'amɨdooy: 
\p ―¿Nej janch co miich Dios xy'ung'adyii? 
\p Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Miich ajcxy jadu'n mɨnamb co ɨɨch njëjɨty. 
\p  
\v 71 Chi ajcxy ymɨnañ: 
\p ―¿Ti ajt njac-huáanɨm testigo? Tɨ ajt yam cɨ'm nmɨdoohuɨm nej mɨna'ñ. 
\c 23  
\s1 Jesús ma Pilato yhuinduu 
\p  
\v 1 Chi tüg'ócɨy je mayjäy ajcxy ypɨdɨ̈gy, chi yajnɨcxy ajcxy Jesús ma je gobernador Pilato.  
\v 2 Chi ajcxy ytɨgɨɨy xɨ̈bɨ ymɨnaangɨxy: 
\p ―Jada jäy naax cajp yaj'ixpɨjcp huɨdi ca' ytɨy'ájtɨty. Yɨ' adujctähuam co ca' huaad nmɨgüéjtɨm César, e ymɨna'ñ cɨ'm co yɨ' je' je Cristo huɨdi rey'ajtpɨ. 
\p  
\v 3 Chi Pilato y'amɨdooy Jesús: 
\p ―¿Nej miich je' judío jäy xyrey'ajtp? 
\p Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Miich jadu'n mɨnamb. 
\p  
\v 4 Chi Pilato nɨmay je teedy tungmɨɨdpɨ ajcxy etz je mayjäy: 
\p ―Ca' ɨɨch ti pocy nbaadyɨch ma jadayaabɨ yëydɨjc. 
\p  
\v 5 Chi Jesús ymɨdzip nïgɨ anajty ajcxy ymɨnan'adɨɨtzcɨxy: 
\p ―Jada Jesús naax cajp tzachyajqueec-huäcxtaayb je judíojäy mɨɨd yɨ' y'ayuc. Yajtzondacy Galilea, e jadachambɨ ya Judea jadu'n ɨdɨ̈ch. 
\s1 Jesús ma Herodes yhuinduu 
\p  
\v 6 Co Pilato mɨdoy Jesús ymɨdzip ajcxy nigapxy Galilea, chi y'amɨdooy pen galileojäy je Jesús anajty.  
\v 7 Chi mɨc'amy huinjɨhuɨy co yɨ' jɨm anajty yajpaady ma Herodes y'ane'my, chi jɨm quejxy ma Herodes huɨdi nañ jadu'n anajty yajpatp jɨm Jerusalén huin'it xɨɨ.  
\v 8 Co Herodes ijxy Jesús, chi oy jotcugɨɨy com tɨɨyɨp anajty ooy ja'ixa'ñ, tɨ anajty may ayuc mɨdoohuɨ, e ahuixy anajty co mɨjhuinma'ñ tunɨpy.  
\v 9 Janch may ayuc ooy jayaj'amɨdoy, e Jesús ni tüg'aa ca' y'adzooy.  
\v 10 Jɨm anajty teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz je escribas ajcxy, tzachnïgɨ̈béjtcɨxy mɨctägy.  
\v 11 Chi Herodes mɨɨd yjäy ooy nɨxiicy yajxiicy Jesús, ca' mɨj'ijxy mɨjpɨdacy. Chi xojxy mɨɨd oyhuit etz quejxhuimbijty jɨm ma Pilato.  
\v 12 Huin'it xɨɨ Herodes etz Pilato ajcxy ñaymɨgügpɨjcɨ, com naymɨjotma'tɨp anajty ajcxy huin'it tiempo. 
\s1 Jesús yajmoy ysentencia co y'ögɨpy 
\p  
\v 13 Chi Pilato huomujcy yɨ teedy mɨjtungmɨɨdpɨ, yɨ cajptungmɨɨdpɨ, etz yɨ naax cajp.  
\v 14 Chi ajcxy nɨmay: 
\p ―Tɨ miich ajcxy xyajnimíngɨxyɨch jadayaabɨ yëydɨjc, jadu'n miich ajcxy mɨnamb co ooy jäy yajqueec-huäcxtay. Tɨ ɨɨch yɨ' jatɨyduñɨch ma miich ajcxy mhuindu, ca' ɨɨch yɨ' ni ma ypocy tɨ nbaatɨ, jadu'n nej miich ajcxy mxɨ̈gɨxy.  
\v 15 Nañ ni ca' Herodes ti pocy tɨ paady ma jada jäy, com tɨ njayajniquexyɨch, ni ti pocy jada Jesús ca' tɨ tuñ huɨdi huaad nyajco'ögɨ̈yɨch.  
\v 16 Miñ n'octzaachytuñɨch, jaydëbɨ nnajtzmadzɨ̈huɨbɨch. 
\p  
\v 17 Jadu'n je gobernador anajty costumbre mɨɨdɨty co najtzmadzɨ̈y tüg machyjäy mɨjxɨɨjoty.  
\v 18 Chi je mayjäy tügmucy ajcxy ymɨnaandacy: 
\p ―¡Yaj'ög jadayaab Jesús! ¡Najtzmadzɨ' yɨ Barrabás! 
\p  
\v 19 Je Barrabás anajty pujxtɨgoty tɨ ypɨdägyii co anajty tɨ nibɨdɨ̈gy je gobierno, nañ tɨ anajty yjäyyaj'ögy.  
\v 20 Chi Pilato nɨmay ajcxy jadüg'oc co najtzmadzɨ̈hua'ñ Jesús.  
\v 21 Chi je mayjäy janch mɨc ymɨnañ: 
\p ―¡Yajcruudzpet miich yɨ'! ¡Yajcruudzpet miich yɨ'! 
\p  
\v 22 Chi Pilato ymɨnañ je mɨdugɨɨg'ocpɨ: 
\p ―¿Ti Jesús tɨ tundɨgoy? Ca' yɨ' ma ypocy nbaatɨch. Miñ n'octzaachytuñɨch, e najtzmadzɨ̈huɨbɨch. 
\p  
\v 23 Je jäy ajcxy nïgɨ anajty ymɨnaan'adɨɨtzcɨxy janch mɨc, co huen yajcruudzpejty. Chi ajcxy jadu'n mɨmadacy Jesús co chachne'mgɨxy je teedy tungmɨɨdpɨ, etz je cajpjäy ajcxy.  
\v 24 Chi jada' Pilato cuyduñ jadu'n nej je jäy ajcxy anajty pɨjctzoy.  
\v 25 Chi Pilato najtzmadzɨɨy je Barrabás huɨdi anajty pujxtɨgótyɨp, co anajty chach jäy yajqueec-huäcxy, etz yjäyyaj'ögy, je' huɨdi yɨ jäy ajcxy ypɨjctzou. Chi Pilato cɨ̈yejcy Jesús ma yɨ' ajcxy huen tungɨxy nej tzojccɨxy. 
\s1 Jesús yajcruudzpejtɨ 
\p  
\v 26 Chi je judíojäy ajcxy yajnɨcxy Jesús. Jɨm tü'am ajcxy mɨnaybaatɨ tüg jäy huɨdi anajty tɨ chooñ camjoty, huɨdi anajty yxɨɨ Simón, e ycogájpɨty anajty Cirene. Chi adzip ajcxy Simón yajquejcycabɨy Jesús ycruudz, e yajpanɨcxy ajcxy Jesús. 
\p  
\v 27 Jac'axam anajty naax cajp panɨcxcɨxy, etz nañ may töxyjäydɨjc ajcxy chachyaaxcɨxy mɨɨd jotmay mɨɨd yɨ' ycɨxpɨ.  
\v 28 Chi Jesús ni'ijxhuimbijty je töxyjäydɨjc ajcxy, chi nɨmay ajcxy: 
\p ―Miich Jerusalén töxyjäydɨjc ajcxy, ca' xyñiyáaxcɨxɨch. Nayñiyaaxɨgɨx miich ajcxy cɨ'm etz m'ung ajcxy ycɨxpɨ.  
\v 29 Chi ypaadɨpy tiempo co jäy ajcxy ymɨna'nɨpy: “Jotcujc je töxyjäy ajcxy huɨdi ca' y'ung ixy, huɨdi ca' tɨ y'ungtzɨmɨ̈gy, etz huɨdi ca' tɨ y'ung yajtzïtzcɨxy.”  
\v 30 Chi je jäy ajcxy nɨmaydägɨpy mɨjtun mɨjcop: “Nïgɨdagótcɨch ajcxy”; etz je mutztun mutzcop: “Yajtɨgooygɨch ajcxy.”  
\v 31 Pen jäy ajcxy tzaachypɨ ayo'n mooyb Dios y'ung, nïgɨ ajcxy jacjiinɨ ytundɨgoya'ñ mɨɨd Dios yjäy, tɨm jadu'n nipaady nej pɨn puxam tzuxy quipy nañ puxamy quipy tɨ̈tzpɨ. 
\p  
\v 32 Nañ jɨm anajty yajnɨcxcɨxy mɨɨd Jesús jametz pocyjäy. Tú'cɨy mɨɨd Jesús anajty yaj'ögaangɨxy.  
\v 33 Co ajcxy oyjäty jɨm ma tüg it huɨdi jäy ytijpy ögpɨ cohuajc, chi ajcxy jɨm Jesús yajcruudzpejty mɨɨd metz pocyjäy: tüg pocyjäy a'oy'amy, jadüg anajty'amy.  
\v 34 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―Dios Teedy, mecxɨ ajcxy ypocy, com ca' nejhuɨɨygɨxy ti ytungɨxyp. 
\p Co je soldados anajty ajcxy yajhuäcxaanɨ ac je'y Jesús yhuit, chi ajcxy ijxy suerte pɨn ocjëdɨɨb.  
\v 35 Jɨm je cajpjäy anajty yhuindɨɨcxcɨxy, yam je tungmɨɨdpɨ nɨxïgy yajxïgy Jesús, ymɨnañ ajcxy: 
\p ―Jada Jesús huingjäy tɨ yajtzögy, huen cham cɨ'm nayyajtzögyii, pen yɨ' je' je Cristo, je huɨdi Dios tɨ huin'ixyɨ. 
\p  
\v 36 Nañ jadu'n je soldados ajcxy nɨxiiccɨxy yajxiiccɨxy Jesús, nimɨjhuägy ajcxy möhuaangɨxy anajty vino ta'mbɨ.  
\v 37 Chi je soldados ajcxy ymɨnañ: 
\p ―Pen miich Rey'ajt ma yɨ judíojäy ajcxy, nayñihuänɨɨ cɨ'm. 
\p  
\v 38 Ma Jesús ycödu jɨm anajty yjaayɨty griego'amy, latin'amy, etz hebreo'amy: JADA JE' YƗ JUDIOJÄY AJCXY YREY. 
\p  
\v 39 Chi tüg pocyjäy huɨdi anajty cruudzcɨ́xy ooy nɨxiicy yajxiicy Jesús ymɨnañ: 
\p ―Pen miich je' je Cristo, naygohuänɨɨ cɨ'm, e cohuaangɨch ɨɨch ajcxy nañ jadu'n. 
\p  
\v 40 Chi je jadügpɨ pocyjäy oy y'adzooy, ojy ymɨgüg, nɨmay: 
\p ―¿Nej ca' miich Dios mdzɨgɨ̈y. Ca' m'ixy co tú'cɨy tɨ nbócycähuɨm?  
\v 41 Ɨɨch ajt janch paatɨp jadu'n, co jadu'n jada ngöbɨ́jcɨm tzaachypɨ je tɨɨbɨ ndundɨgooyɨm. Jadayaabɨ Jesús janch ni ti jɨbɨcpɨ jada tɨ catuñ. 
\p  
\v 42 Chi je pocyjäy nɨmay Jesús: 
\p ―Tun may'ajt xyjäymedzɨpɨch co anajty mjäty jiiby ma m'ane'mdac. 
\p  
\v 43 Chi Jesús oy y'adzooy: 
\p ―Janch ɨɨch miich yam nɨmäy co cham ɨɨch miich mɨɨd'íjtnɨpy ma je oybɨ it. 
\s1 Jesús y'o'cnɨ 
\p  
\v 44 Co cujcxɨɨbɨ paty, chi oy ycoodzɨ̈y tüg'ócɨy naaxhuiñ ixtɨ mɨnacyxɨɨnɨ.  
\v 45 Chi xɨɨ ca' y'oc'anɨ. Chi je huit oy ycɨɨtzhuäcxy huɨdi anajty adɨɨydujcp je Dios y'it jiiby ma Dios ytɨjc.  
\v 46 Huin'it Jesús mɨc ypätcapxy ymɨnañ: 
\p ―Dios Teedy, cham nyajcɨ̈dɨgɨ̈y ɨɨch n'alma. 
\p Co Jesús jadu'n ymɨnañ chi y'ögy. 
\p  
\v 47 Co je soldado huindzɨn ijxy jadu'n nej anajty tɨ ytunyii tɨ yjadyii, chi ooy jäymejch yɨ Dios ymɨnañ: 
\p ―Janch co jadayaabɨ yëydɨjc anajty tudägy yjäyɨty. 
\p  
\v 48 Chi je mayjäy tɨɨbɨ anajty jɨm yöymújccɨxy yhuindɨɨcxcɨxy, co ajcxy ijxy jadu'n nej ytuunɨ yjajtɨ, chi ajcxy huimbijttaayñɨ cajpjoty yam ycaach tzachcójxcɨxy mɨɨd jotmay ycɨxpɨ.  
\v 49 Cham tüg'ócɨy Jesús ymɨgügtɨjc ajcxy huɨdi anajty mɨɨd ñay'ixy'adyii, etz töxyjäydɨjc ajcxy huɨdi anajty Jesús tɨ ypadzonyii jɨm Galilea, jɨguëgy je' anajty ajcxy yhuindɨɨcxcɨxy. 
\s1 Yajnaaxtɨgɨ̈y ajcxy Jesús 
\p  
\v 50 Jɨm anajty tüg yëydɨjc huɨdi anajty yxɨɨ José, hue' anajty ycogájpɨty Arimatea ma Judea naaxjot. Je' anajty judío mɨjtungmɨɨdpɨ, e je' ooy anajty chach'oyjäyɨty etz ytudägyjäyɨty.  
\v 51 Je' nañ yjɨjp'ijxy anajty co yminɨpy je Dios y'ané'mɨn, e ca' je' anajty jɨjptɨgɨyɨ̈y mɨɨd jacnaagɨty mɨjtungmɨɨdpɨ co ajcxy yaj'ögy Jesús.  
\v 52 Chi José ñɨcxy ma Pilato oy pɨjctzoohuɨ Jesús ñinïcx.  
\v 53 Chi yajmɨnajcy ma cruudz, e mo'ñ mɨɨd tüg sábana, chi pɨdacy ma ögpɨ jut, ma tüg tzaahuinguetzmɨjc ma ca'nɨ anajty ni tüg ögpɨ jiiby yajpɨdägyp.  
\v 54 Je' anajty ajcxy ni'ɨxɨɨyb a'ɨxɨɨyb je pascua xɨɨ e je' anajty tɨm tzondägan je pócxɨn xɨɨ. 
\p  
\v 55 Chi je töxyjäydɨjc huɨdi anajty tɨ ypadzoñyii Jesús jɨm Galilea, panɨcxy ajcxy je José axam. Chi ajcxy nañ jadu'n ijxy je ögpɨ jut, etz je ninïcx jadu'n nej jiiby yajpɨdacy.  
\v 56 Chi ajcxy yhuimbijttay cajpjoty. Chi ajcxy yaj'oyɨɨy ujtz xuucpɨ, tzoy, etz ungüento, chi amay'ajty je pocxɨnxɨɨ, jadu'n nej anajty cötújcɨn y'ane'my. 
\c 24  
\s1 Co Jesús y'ögy chi yjugypɨjcy 
\p  
\v 1 Co je semaan y'ixtɨgɨɨy janch tɨm tɨcxɨ̈cp je töxyjäydɨjc ajcxy ymiiñ ma je o'cpɨ jut, chi mɨmiiñ ajcxy ujtz xuucpɨ, etz tzoy huɨdibɨ anajty tɨ yaj'oyɨɨygɨxy. Nañ jadu'n mɨɨdjadyii töxyjäydɨjc miiñ.  
\v 2 Chi ajcxy paty je tzaa tɨ anajty yjɨdɨguegyii ma je o'cpɨ jut'aguu.  
\v 3 Co ajcxy ytɨgɨɨy jutjoty, chi ca' ajcxy paty je Huindzɨn Jesús ñinïcx.  
\v 4 Chi jadu'n yjajty, jiiby anajty ajcxy jutjoty huinmaaygɨxy, co ñayguëxɨ̈gɨ ma ajcxy ymɨjc metz yëydɨjc janch adɨcxp anajty yhuit.  
\v 5 Chi ajcxy ooy chɨgɨy, chi ajcxy yhuindactay, chi je metzpɨ yëydɨjc ymɨnañ: 
\p ―¿Na'amy co m'ixtaaygɨxy yɨ jugypɨ ma yɨ tɨɨbɨ y'ögy?  
\v 6-7 Ca' je' ya, tɨ je' yjugypɨcy. Jäyméjtzcɨx jadu'n nej mɨna'ñ jɨm Galilea, co ymɨnañ: 
\p ―Ooy ycopɨ́cyɨty co ɨɨch, je jäy huɨdi tzoon tzajpjoty, nyajcɨ̈yegɨpy pocyjäy cɨ̈'am. Yɨ' ajcxy xyajcruudzpedɨpyɨch, chi njugypɨgɨpyɨch codugɨɨg xɨɨ. 
\p  
\v 8 Chi ajcxy oy jäymejtzcooty nej anajty Jesús tɨ ymɨna'ñ.  
\v 9 Chi je töxyjäydɨjc ajcxy yhuimbijttay ma o'cpɨ jut. Chi ajcxy yajmɨɨdmɨydactay jadu'n nej anajty tɨ íjxcɨxy tɨ mɨdoogɨxy mɨɨd Jesús ydiscípulos ajcxy je nimajmetzpɨ etz jacjadyii jäy huɨdi yajpaatp ma je' ajcxy.  
\v 10 Je töxyjäy ajcxy huɨdi ooy ma Jesús ñaaxtɨgɨɨy, je' je' anajty ajcxy: María Magdalena, Juana, etz María Jacobo ytaj, e cham jacnaagɨty ymɨdöxyjäydɨjc.  
\v 11 Chi Jesús ydiscípulos ca' ajcxy tɨm mɨjpɨdacy je töxyjäydɨjc ajcxy ayuc, hue' ajcxy tijy nɨgo y'occapxcɨxy y'ocmɨydaaccɨx, paady ca' ajcxy mɨbɨjcy. 
\p  
\v 12 Chi Pedro ypɨdɨ̈gy ñɨcxy poyɨ̈gyɨ ma anajty Jesús tɨ ñaaxtɨgɨ̈y. Chi Pedro yco'ixɨɨy ma je o'cpɨ jut, chi ijxy co ca' jiiby ni ti, jëyɨ Jesús yhuit abɨcy y'ooxnäy. Chi Pedro yhuimbijty ma ytɨjc jɨhuɨɨy ooy jadu'n nej tɨ ytuñyii yjadyii. 
\s1 Ma Emaús tü'aa 
\p  
\v 13 Huin'it xɨɨ metz Jesús ydiscípulos ajcxy ñɨcxy ma tüg cajp mutzpɨ hue' anajty yxɨɨ je cajp Emaús, hue' yjɨguemyɨty mɨɨd Jerusalén tugɨ'px estadios (majmetz kilómetro).  
\v 14 Chi amɨydaacɨp anajty ajcxy ñɨcxy. Nigapxcɨxy nimɨydaaccɨxy nej Jesús tɨ yjaty tɨ y'ayoy.  
\v 15 E jadu'n yjaty ma anajty ycapxcɨxy ymɨydaaccɨxy je nimetzpɨ, chi Jesús cɨ'm nimɨjhua'cy je metzpɨ, chi mɨɨd ñɨcxy ajcxy yquipxyɨ.  
\v 16 Oy anajty ja'ijxcɨxy, ca' ajcxy tuñcuend pɨn je' anajty.  
\v 17 Chi Jesús y'amɨdooy je' ajcxy: 
\p ―¿Ti miich ajcxy mɨydacpy ma yam mdüyöygɨxy? ¿Nej co mdájcɨxy mmáygɨxy? 
\p  
\v 18 Chi tüg huɨdi anajty yxɨɨ Cleofas y'adzooy: 
\p ―Janch tüg'ócɨy mayjäy nejhuɨydäy je ayo'n tɨ ytunyii tɨ yjadyii. ¿E miich naydüg jɨm jättac Jerusalén, e jadu'n tijy ca' mnejhuɨ̈y? 
\p  
\v 19 Chi Jesús je' ajcxy nɨmay: 
\p ―¿Ti tɨ ytuñyii tɨ yjadyii? 
\p Chi je' ajcxy ymɨnañ: 
\p ―Jesús Nazaretpɨ, huɨdi Dios y'ayucnajtzcapxɨɨyɨp, yɨ' anajty mɨj jánchɨp ma yɨ ayuc etz huinma'ñ ma Dios yhuinduu, etz cham ma tüg'ócɨy naax cajp.  
\v 20 Chi yɨ' ajcxy je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz ɨɨch ajt ndungmɨɨdpɨ Jesús yajcɨ̈dɨgɨɨy je gobernador co huen yaj'ögyii. Chi ajcxy yajcruudzpejty.  
\v 21 Hue' ɨɨch ajcxy anajty ndzach'ahuijxyp co yɨ' je' huɨdi Israeljäy ajcxy cohuänaam ma ymɨdzip. Jadachambɨ jada' ymɨdugɨɨgxɨɨ ma jadu'n tɨ ytunyii tɨ yjadyii.  
\v 22 Cham ɨɨch ajcxy ndöxyjäydɨjc ajcxy ooy xy'adzɨgɨ́ɨygɨxyɨch. Tɨ y'oygɨxy janch tɨcxɨ̈cp ma o'cpɨ jut.  
\v 23 E com ca' ajcxy paaty je ñaaxnïcx, chi ajcxy yhuimbijtnɨ ymɨnaangɨxy co tɨ íjxcɨxy yɨ ángeles ajcxy, hue' je ángeles ajcxy ymɨnañ co Jesús yjuugyɨty.  
\v 24 Huin'it nijëjɨty nmɨgügtɨjcɨch ooy ma o'cpɨ jut, paty ajcxy janch jadu'n nej töxyjäydɨjc anajty ymɨnaangɨxy. Ca' je' ajcxy ijxy Jesús. 
\p  
\v 25 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p ―¡Miich jäy ajcxy ooy ajcxy m'aajuuñɨty mjotjuuñɨty, ca' ajcxy tɨ mdzojcmɨbɨjccɨxy co ajcxy mjamɨbɨgá'nɨp huɨdibɨ y'ayuc najtzcapxɨɨybɨ ajcxy ycapxy!  
\v 26 ¿Nej ca' anajty ycopɨ́cyɨty co je Cristo ayo'n paadɨp, e huin'it ytɨgɨ̈huɨp tzajpjoty ma yɨ' y'it oybɨ? 
\p  
\v 27 Chi Jesús yajnɨmaay ajcxy Dios ytɨy'ajt, chondägy ma Moisés ñecy, etz tüg'ócɨy jacjadyii necy huɨdi Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ yjaay, yajxon ajcxy yajni'ixɨyday jadu'n nej yjaybétyɨty mɨɨd je Cristo ycɨxpɨ. 
\p  
\v 28 Chi ajcxy mɨhuingoñ je mutz cajp ma anajty ñɨ́cxcɨxy, je Jesús jadu'n ñaybɨdaacɨ jadu'n nej jɨhuɨ̈y jacjɨguem ñɨcxy.  
\v 29 Huin'it ajcxy nɨmay adzip: 
\p ―Huɨ'm miich mɨɨd ɨɨch ajcxy, nïgɨ jada chuu'ɨɨy'adɨ̈ch. 
\p Chi Jesús ytɨgɨɨy cajpjoty yhuɨ'my mɨɨd je' ajcxy.  
\v 30 Chi jadu'n yjajty co anajty tɨ y'ixtaaccɨxy caaybɨ, chi Jesús tüg tzajcaagy conɨ̈gy, e yajnajxy Dios cojuyip, huin'it tujc-huäcxy moy ajcxy.  
\v 31 Huin'it ajcxy ijxcajpy Jesús. Chi Jesús mɨc mɨ́cɨy yaj'ijxtɨgoy.  
\v 32 Chi ajcxy ñayñɨmaayɨ: 
\p ―¿Nej ca' yjánchɨty co ɨɨch ajt ooy njɨhuɨɨyɨm jotjoty huinma'ñjoty co anajty ajt jɨm xymɨɨdmɨydacɨm tü'am, etz co ajt xyñajtzcapxɨɨyɨm je huidi jaybety ma Dios ñecy? 
\p  
\v 33 E tɨm huin'ítɨy ajcxy tübɨ́jccɨxy, chi ajcxy nɨ́cxcɨxnɨ jɨm Jerusalén. Ni'amugɨ' ajcxy paty je majctügpɨ Jesús ydiscípulos ajcxy e jacjadyii jäy ajcxy.  
\v 34 Chi ajcxy mɨnaangɨxy: 
\p ―Janch yɨ' co tɨ yjugypɨcy je Huindzɨn Jesús, com tɨ oy ñayguëxɨ̈gyii ma Simón. 
\p  
\v 35 Chi Cleofas nimɨydacy jadu'n nej tü'ay anajty ajcxy tɨ ñaybáatɨgɨxy mɨɨd Jesús, etz jadu'n nej ajcxy Jesús ijxcajpy co tzajcaagy tɨ tujc-huäcxy. 
\s1 Jesús ñayguëxɨ̈cɨ ma je' ydiscípulos ajcxy 
\p  
\v 36 Jiiby anajty ajcxy tzachnimɨydaaccɨxy co Jesús oy ñayguëxɨ̈gyii ma je' ajcxy. Chi ytɨnay'ahuɨɨy cujc'amy ma je' ajcxy, chi ymɨnañ: 
\p ―Jotcugɨ' miich ajcxy. 
\p  
\v 37 Chi je' ajcxy ooy ñay'adzɨgɨyɨ ooy huinmaaygɨxy, hue' ajcxy tijy ijxmañɨɨyb.  
\v 38 Chi Jesús nɨmay je' ajcxy: 
\p ―¿Na'amy co mjot mhuinma'ñ tɨ ytɨgoydaaygɨxy? ¿Nej co m'aa'ájtɨgɨxy mjot'ájtɨgɨxy pɨn ɨɨch?  
\v 39 Ijxcɨx miich ajcxy ɨɨch ngɨ' ɨɨch ndecy, ɨɨch jënɨ ɨɨch. Nïdongɨch etz íjxcɨch ajcxy. Tüg espíritu ca' mɨɨdɨty chüch ni ypajc, jadu'n nej m'ijxcɨxy ɨɨch nmɨɨdɨty. 
\p  
\v 40 Co Jesús jadu'n ymɨnañ, chi ajcxy yaj'ijxy ycɨ' ytecy.  
\v 41 Per ca'nɨ ajcxy mɨbɨjcy mɨɨd co anajty ajcxy chachjotcújcɨty, chi Jesús ajcxy nɨmaayɨ: 
\p ―¿Mɨɨd ajcxy ti ii mgayɨpy? 
\p  
\v 42 Chi ajcxy moy Jesús acxtzäy, etz tüg jɨɨdy serpäg.  
\v 43 Chi cöbɨjcy, chi ycaay y'uucy jɨm ma je' ajcxy yhuinduu.  
\v 44 Huin'it Jesús ymɨnañ: 
\p ―Huɨdi m'ijxyp cham je' je' huɨdi nyajnɨmay jayhuin, co ɨɨch miich ajcxy anajty mɨɨd'ijtcɨxy, co copɨcy nguydundähuɨbɨch jadu'n nej yjaybétyɨty ma je Moisés ñecy je jëcyɨp, etz jacjadyii Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ ñecy, etz yɨ salmo necy. 
\p  
\v 45 Huin'it je' ajcxy yjot yhuinma'ñ ymiiñ ymejch, jaydëbɨ huinjɨhuɨ́ɨygɨxɨpy huɨdi jaybétyɨp.  
\v 46 Chi Jesús yjacmɨnañ: 
\p ―Jadu'n jaybety y'ity ma Dios ñecy co copɨcy co je Cristo paadɨp ayo'n e yjugypɨgɨpy codugɨɨg xɨɨ, maabɨ anajty y'ögy.  
\v 47 Huen ajcxy yajcapxhuäcxy Dios ytɨy'ajt huindu'my naaxhuiñ, chondägɨp Jerusalén, co ooy ycopɨ́cyɨty huen jäy ajcxy jothuimbijtcɨx jaydëbɨ ajcxy paadɨp pocyhuinmeecxɨn.  
\v 48 Miich ajcxy nidɨy'ajt'adɨpy tüg'ócɨy jadu'n nej cham tɨ m'ijxcɨxy tɨ mnejhuɨɨygɨxy.  
\v 49 Jadachambɨ nguexɨpyɨch ma miich ajcxy je huɨdi nDeedyɨch tɨ xyaj'ahuanɨɨygɨxy. Huɨ'mgɨx ya Jerusalén ixtɨ coonɨ ajcxy xyñïdɨgɨ̈huɨp xycödɨgɨ̈huɨp je Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt huɨdi tzonam tzajpjoty. 
\s1 Jesús ypa'ttɨgɨɨyñ tzajpjoty 
\p  
\v 50 Huin'it xɨɨ Jesús mɨɨd tzoñ je' ydiscípulos ajcxy, chi ajcxy ycajppɨdzɨmy, ñɨcxy ajcxy mɨhuingon je Betania. Chi Jesús xajhuäcxy ycɨ' mɨbɨjctzoy Dios mɨɨd je ymɨgügtɨjc ajcxy ycɨxpɨ.  
\v 51 Chi jadu'n yjajty ma anajty Dios mɨbɨjctzoy mɨɨd yɨ' ajcxy ycɨxpɨ, chi abɨcy yajhuɨ'mnɨ je' ajcxy e je' ypättɨgɨɨyñɨ jiiby tzajpjoty.  
\v 52 Chi yɨ' ajcxy jɨm yjac-huäcxɨjpy Dios ojadajtcɨxy. Chi ajcxy yhuimbijttaayñɨ jɨm Jerusalén janch jotcujc.  
\v 53 Chi ajcxy jabom jabom anajty ñɨcxcɨxy ma Dios ytɨjc chajpcapxycapxcɨxy, ojadajtcɨxy jäymejtzcɨxy yɨ Dios, Janch jadu'n jada. Amén.