\id ACT  
\h HECHOS 
\toc1 Jadu'n Nej Jesús Y'ayuccapxhuäcxpɨ Ytuun Yjajtɨ 
\toc2 HECHOS 
\toc3 Hch. 
\mt1 LOS HECHOS 
\mt2 Jadu'n Nej Jesús Y'ayuccapxhuäcxpɨ Ytuun Yjajtɨ 
\c 1  
\p  
\v 1-2 Ma je jayɨjp'atypɨ necy, mɨgüg Teófilo, tɨ nyajnijayɨ̈y tüg'ócɨy jadu'n nej Jesús ytuuñ etz jadu'n nej yaj'ixpɨjctzondacy oga'n'aty, ixtɨ coonɨ ypättɨgɨɨy tzajpjoty. Ca'nɨ Jesús anajty ypättɨgɨ̈y tzajpjoty co huin'ijxy je' yjäy huɨdibɨ yɨ' y'ayuc ytɨy'ajt capxhuäcxɨɨb, e chi mɨɨd je Espíritu Santo najtztunɨɨy najtz'ane'mɨɨy nej huaad ajcxy ytunɨpy.  
\v 3 Co anajty Jesús y'ögy, chi ñayguëxɨ̈cɨ canaag'oc ma je' ydiscípulos ajcxy, e huixchiguïpx xɨɨ ñayquëxɨ̈go'cɨ ma je' ajcxy, yajniquëxɨ̈gy huädz co anajty yjuugyɨty, etz nañ yajmɨɨdmɨydacy je' yjäy je Dios y'ayuc etz Dios y'ané'mɨn. 
\p  
\v 4 Co anajty jɨm ijtcɨxy tügmucy mɨɨd Jesús, chi Jesús je' ydiscípulos ajcxy ane'my co ca' huaad jɨm choongɨxy jɨm Jerusalén. Chi ajcxy nɨmay: 
\p ―Ahuijxcɨx tɨɨbɨ Dios nDeedy ahuanɨ̈y ma miich ajcxy, je huɨdibɨ miich ajcxy nyajmɨɨdmɨydägy.  
\v 5 Janch Juan je Bautista jäy yajnɨɨbejt mɨɨd nɨɨ, tzojc miich ajcxy xy'adɨgɨ̈huɨpy xyjottɨgɨ̈huɨpy yɨ Espíritu Santo. 
\s1 Jesús ypättɨgɨɨyñɨ tzajpjoty 
\p  
\v 6 Ni'amugɨ̈ anajty ajcxy jɨm mɨɨd Jesús, chi ajcxy yajtɨɨy: 
\p ―¿Huindzɨn, nej myajcödɨgoyamy je Israeljäy ymɨdzip jadachambɨ? 
\p  
\v 7 Chi Jesús y'adzooy: 
\p ―Ca' xypaatcɨxy mnejhuɨɨygɨxy je xɨɨ je tiempo mɨna anajty tɨ yhuaad'ajtnɨ, mɨna Dios Teedy tuna'ñ tijaty, je' tügpajc mɨɨd cötújcɨn tijaty ytunamy.  
\v 8 Co anajty je Espírito Santo chɨnaydacpɨcy ma ajcxy mjot mhuinma'ñ mbaatcɨxp mɨc'ajt. E chi mdzoongɨxp ayuc capxhuäcxpɨ mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ ya Jerusalén, etz tüg'ócɨy Judea ñaaxjot, etz jɨm Samaria, etz huindu'my ñaaxhuiñybɨ. 
\p  
\v 9 Tɨ jada ajcxy jadu'n yajnɨmäy, jɨm anajty ajcxy yhuindɨɨcxcɨxy, chi Jesús chajppejtnɨ. Chi miñ joc yeeg huɨdi Jesús yajnïdɨgoyday, chi ajcxy ca' ocjac'ijxnɨ.  
\v 10 Jadu'n anajty ajcxy chachpät'íjxcɨxy tzajpcɨ́xy, co Jesús ypättɨgɨɨy. Huin'it mejtz yëydɨjc ñayguëxɨ̈cɨ ma je' ajcxy ymɨjc, poob huit mɨɨd,  
\v 11 chi ajcxy ñɨmaayɨ: 
\p ―Galilea jäy ajcxy, ¿nej co mdzachpät'ijxcɨxy tzajpcɨ́xy? Yɨ Jesús huɨdibɨ tɨ chajppety, tɨ chooñ ma miich ajcxy, minaamb jadüg'oc jadu'n nej tɨ m'ijxcɨxy co tɨ ypättɨgɨ̈y. 
\s1 Matías yajhuin'ijxy co Judas ytung jɨjptunɨɨyɨpy 
\p  
\v 12 Huin'it Jesús ydiscípulos ajcxy choonɨ ma je cögop huɨdi xɨɨjɨp Olivos, yhuimbíjtcɨxnɨ jɨm Jerusalén, ca' ooy yjɨguëgyɨty, jëbɨ yajyöy sábado xɨɨ, jadu'n nej Moisés ycötújcɨn y'ane'my.  
\v 13 Co ajcxy yja'ty ma je cajp, chi ajcxy ypejty ma je cuarto mɨmetz nïhuijtzpetypɨ ma ajcxy anajty mɨɨdɨty yjättac. Jɨm yɨ' anajty ajcxy: Pedro, Jacobo, Juan, Andrés, Felipe, Tomás, Bartolomé, Mateo, Alfeo ymang Jacobo, Simón je Zelote etz Judas Jacobo ymɨguëx.  
\v 14 Tüg'ócɨy anajty ajcxy y'ijtcɨxy tügmucy Dios mɨbɨjctzoogɨxy chajpcapxycapxcɨxy. Ymɨɨd ajcxy anajty Jesús y'uch etz María Jesús ytaj, etz jacjadyii töxyjäydɨjc. 
\p  
\v 15 Huin'it xɨɨ Pedro ytɨnayɨ̈gy agujc'amy ma je ymɨgügtɨjc ajcxy huɨdibɨ yajmɨj'ajtp Jesús, huɨdi anajty ajcxy naybaatɨp mɨgo'px ja'iipxtɨ jäy, chi nɨmay ajcxy: 
\p  
\v 16 ―Mɨgügtɨjc, copɨcy co jada yajcuydúnɨpy nej Dios ymɨnañ ma ñecy huɨdi jaybety ijtp, ma David jaay Dios y'ayuc, ma Dios nigapxy Judas. Je'huɨdi coduu'ajt taabɨ je judíojäy ajcxy majch Jesús.  
\v 17 Je Judas yaj'amɨchomujcp je' anajty mɨɨd ɨɨch ajt, paatɨp anajty Dios ytung tú'cɨy mɨɨd ɨɨch ajt.  
\v 18 Chi Judas ñɨcxy juy tüg naax mɨɨd je muju'ñ huɨdibɨ anajty tɨ paady mɨɨd yjɨbɨc-huinma'ñ. Chi jɨm mɨc'amy ycäy tzuxcödeeñ, chi ytopxy ymooxac, e chi ytiinch ypɨdzɨmday.  
\v 19 Je jäy ajcxy huɨdibɨ anajty tzɨnaayb jɨm Jerusalén, co nejhuɨɨy, chi ajcxy yxɨɨmoy je naax Acéldama, hue' je' yhuimbɨdzɨmy ma je' ajcxy ayuc, nɨ'py ñaaxjot.  
\v 20 Jada je' je ayuc huɨdibɨ David yjaay ma je Salmo necy: 
\q1 Huɨ'mɨp najtz'ixɨ̈y yɨ' chɨnaaydac. E ca' pɨn yajtunɨpy. 
\m Nañ jadu'n ymɨna'ñ: 
\q1 Huingbɨ huen yajnɨcxyii je' ytung. 
\p  
\v 21-22 Copɨcy co tüg yëydɨjc huɨdibɨ mɨɨd tɨ yhuɨdity nHuindzɨn Jesús quipxyɨ mɨɨd ɨɨch ajt, huen tunɨpy je tung huɨdibɨ Judas anajty ytumyb, maab Juan yajnɨɨbety ixtɨ taabɨ xypuyöyduutɨm co pättɨgɨy tzajpjot, tüg jëbɨ testig'aty mɨɨd ɨɨch ajt co Jesús yjugypɨjcy. 
\p  
\v 23 Chi Jesús ydiscípulos ajcxy huin'ijxy mejtz jäy: tüg jäy huɨdi anajty yxɨɨ José, huɨdi yxɨɨ anajty yajtijy Barsabás etz nañ jadu'n anajty yajtijy Justo. E huin'ijxy ajcxy nañ jadu'n Matías.  
\v 24-25 Chi Jesús ydiscípulos ajcxy Dios mɨbɨjctzoy, ymɨnañ ajcxy: 
\p ―Huindzɨn Dios, m'ijxyp mnejhuɨɨyb tüg'ócɨy jäy yjot yhuinma'ñ, yajni'ixɨɨygɨch jada metzpɨ jäy huɨdibɨ miich nidügtɨ tɨ nhuin'ixy, je huɨdibɨ jëbɨ jɨjptɨgɨyɨ̈y miich mdung tú'cɨy mɨɨd ɨɨch ajcxy, etz huɨdibɨ apóstol'adɨp. Huen jada jäy jɨjptɨgɨyɨ̈y je tung huɨdibɨ Judas tɨ yajtɨgooy, co ytundɨgooy e ñɨcxy ma ypaadyii. 
\p  
\v 26 Chi ajcxy suerte ijxy, e je suerte ñibɨdzɨmnɨ je Matías. E huin'ítɨy je Matías oy ymɨcho'ndɨgɨ̈y ma je nimajtügpɨ ajcxy huɨdi ycapxhuäcxy Jesús y'ayuc. 
\c 2  
\s1 Co je Espíritu Santo ycɨdacy choñ tzajpjoty 
\p  
\v 1 Co oy je Pentecostés xɨɨ paady, jɨm anajty Jesús ydiscípulos ajcxy ni'amugɨ' tú'cɨy ijtcɨxy.  
\v 2 Huin'it janch tɨmɨtiinɨ yajmɨdoy tüg ne'mɨn, choñ tzajpjoty, jadu'n nej poj mɨcpɨ. Chi yaj'ujtztaay je tɨgot ma anajty ɨñaaygɨxy.  
\v 3 Chi nigɨdaacɨ nidüg nidügtɨ toodz jadu'n nej jɨɨnye'n.  
\v 4 Chi je Espíritu Santo nidüg nidügtɨ ajcxy y'adɨgɨɨyɨ yjottɨgɨɨyɨ. Chi ytɨgɨ́ɨygɨxnɨ capxy mɨydaacp nije' nije' ayuc jadu'n nej je Espíritu ajcxy yajcapxyii. 
\p  
\v 5 Jɨm Jerusalén anajty je huin'it xɨɨ may judíojäy ajcxy huɨdibɨ tzoomb canaag agajp. Hue' ajcxy chachcuydumb judíojäy ycostumbre.  
\v 6 Co je cajpjäy ajcxy mɨdooy je ne'mɨn, chi ajcxy ooy yöymujcy. Chi je mayjäy ooy yhuinmay'ahuɨdijty, co ajcxy mɨdooy chachcapxcɨxy chachmɨydaaccɨxy ma ycɨ'm'ayuc.  
\v 7 Je mayjäy ajcxy ooy chɨgɨɨy jɨhuɨɨy, chi ajcxy ñayñɨmaayɨ miñ xyɨpy: 
\p ―Ix ¿nej cay Galilea jäy jada ajcxy nidüg'ócɨy huɨdibɨ jadu'n tzachcapxcɨxy tzachmɨydaaccɨxy ɨɨch ajt ngɨ'm'ayuc?  
\v 8 ¿Nej ɨɨch ajt co nmɨdo'mbɨ́jcɨm co tzachmɨydaaccɨxy ɨɨch ajt n'ayuc huɨdibɨ tɨ nmɨbi'c'ájtɨm?  
\v 9 Ya anajty ajcxy Partia jäy, Media jäy, Elam jäy, Mesopotamia jäy, Judea jäy, Capadocia jäy, Ponto jäy, etz cham huɨdi tzɨnaayb ajcxy jɨm Asia ñaaxjot,  
\v 10 etz huɨdibɨ ajcxy tzomb jɨm Frigia, etz Panfilia, huɨdibɨ tzomb jɨm Egipto, etz huɨdibɨ tzomb jɨm ma yɨ Africa ñaaxjot Cirene nïnaxy. Nañ jadu'n jɨm romanojäy huɨdibɨ ya adzɨnaayb. May ajcxy jɨm huɨdibɨ judíojäy etz nijëjɨty huɨdibɨ ca' yjudíojäyɨty huɨdibɨ judíojäy ycostumbre ajcxy tɨ yjɨjptɨgɨyɨɨyɨ.  
\v 11 Ya nañ jadu'n Creta jäy etz Arabia jäy; e ɨɨch ajt tüg'ócɨy nmɨdoohuɨm jada jäy ajcxy nigapxcɨxy nimɨydaaccɨxy huɨdi Dios tɨ tuñ mɨjcajee ma ɨɨch ajt ngɨ'm'ayuc. 
\p  
\v 12 Nidüg'ócɨy ajcxy ooy jɨhuɨ̈y, e chi ajcxy ooy yhuinmay'ahuɨdijty, miñ xyɨpy ñay'amɨdóohuɨgɨxy: 
\p ―¿Nej jada yhuimbɨdzɨma'ñ? 
\p  
\v 13 E nijëjɨty jäy jëyɨ nɨxïgy yajxïgy, ymɨnaangɨxy: 
\p ―Muucɨp jada yɨ' ajcxy. 
\s1 Pedro yaj'ixpɨjcy je mayjäy 
\p  
\v 14 Huin'it Pedro ytɨnayɨ̈gy mɨɨd je nimajctügpɨ apóstoles, e ytɨgɨɨy capxpɨ mɨc ymɨnañ: 
\p ―Yëydɨjctɨjc ajcxy huɨdibɨ tzɨnaayb Judea etz tüg'ócɨy huɨdibɨ tzɨnaayb ya Jerusalén, nejhuɨ̈huɨpy miich ajcxy jada e mɨdou ajcxy yajxon huɨdibɨ ajcxy nyajnɨmähuamyb.  
\v 15 Jada jäy ajcxy ca' ajcxy ymügyii jadu'n nej miich ajcxy mɨnaangɨxy. Tɨm petyxɨɨnɨ jada cham.  
\v 16 Jada je' huɨdibɨ ñigapxy je Joel, Dios y'ayuc najtzcapxɨɨybɨ, co jadu'n mɨna'ñ: 
\q1  
\v 17 Je huin'it xɨɨ mɨna anajty je naaxhuiñybɨ cɨxa'ñ, jadu'n Dios mɨnañ, nyajhuäcxtähuɨbɨch je nEspíritu ma tüg'ócɨy naaxhuiñyjäy. Miich mnɨɨx etz mmang ajcxy capxhuäcxɨp ɨɨch n'ayuc ndɨy'ajt, e je yujcyeecpɨdɨjc ajcxy yhuin'ixɨpy ooy mɨjhuinma'ñ, e je mɨjjäydɨjc cumähuɨpy ajcxy. 
\q1  
\v 18 Nyajhuäcxtähuɨp ɨɨch je nEspíritu huin'it xɨɨ ma ɨɨch ndumbɨ yëydɨjcpɨ töxyjäybɨ, e yɨ' ajcxy capxhuäcxɨp ɨɨch n'ayuc ndɨy'ajt. 
\q1  
\v 19 Nyajquëxɨ̈gɨbɨch tzajpcɨ́xy huɨdijaty oy chɨgɨɨyñɨ, e ya naaxhuiñ nyegɨpyɨch tɨy'ajt: nɨ'py, jɨɨn etz jɨɨnjoc. 
\q1  
\v 20 Yɨ xɨɨ ahuimbidɨpy coodz, etz je po' ahuimbidɨpy nej nɨ'py, ma anajty ca' miñ je xɨɨ je tiempo mɨna anajty mina'ñ je Huindzɨn Dios. Mɨj ayo'n ji tunaanɨp jadaanɨp ijxna' quëxna'. 
\q1  
\v 21 E tüg'ócɨy jäy huɨdi mɨyaaxp ojadajtp je Huindzɨn Dios, Dios ajcxy yajnïdzögɨɨb y'alma. 
\p  
\v 22 Chi Pedro yjacmɨnañ: 
\p ―Amɨdo'ijtcɨx, miich judíojäy ajcxy, jadu'n nej cham nmɨna'na'ñɨch. Je Jesús huɨdibɨ tzoon jɨm Nazaret tɨ xyaj'ijxcɨxy Dios ymɨc'ajt, mɨjhuinma'ñ, etz ijxpejt, jadu'n nej miich ajcxy tɨ m'ijxcɨxy tɨ mnejhuɨɨygɨxy.  
\v 23 Jada yajcɨ̈yejc ma miich ajcxy, jadu'n nej anajty Dios tɨ yajnigödugɨ̈y, e tɨ huinmay. Ajcxy mmajch je Jesús e myaj'ögy ajcxy, chi ajcxy myajcruudzpejty mɨɨd jɨbɨc jäydɨjc y'ané'mɨn.  
\v 24 Chi Dios yajjugypɨjcy yajnïhuädzɨ̈ctuty ma yɨ ó'cɨn, ca' huaad yhuɨ'my ögy huinɨxɨɨ.  
\v 25 Je David ñimɨydac Jesús chi ymɨnañ: 
\q1 Nejhuɨɨybɨch co je nHuindzɨn Dios y'ity ma ɨɨch nhuinduu. Yɨ' ijt ma ɨɨch n'a'oy, jɨgɨx ca'ydɨ pɨn xy'adzɨgɨ̈yɨch xyajhuinma'ñydɨgooyɨch. 
\q1  
\v 26 Paady tɨ njotcugɨ̈yɨch, e tɨ ngapxypɨdzɨmyɨch co ooy njotcujcɨch. Paady co oy n'ögɨbɨch etz ninïcx ñaaxtɨgɨ̈huɨpy, ca' ndajy mayɨch. 
\q1  
\v 27 Co miich Dios ca' myajhuɨ'ma'ñ ɨɨch n'alma ma ñaaxtɨgɨydac. Ni mga'aa'ɨxɨ̈huipy, co miich mdumbɨ huɨdibɨ ooy mdzocy, co nɨcxy ñinïcx ñaaxhuindɨgoydäy. 
\q1  
\v 28 Miich Dios, tɨ xyajni'ixɨ̈yɨch yɨ tzɨnaayɨn huɨdibɨ ymɨɨd jugy'ájtɨn huinɨxɨɨbɨ. Xyajjotcugɨ̈huɨbɨch mɨɨd co xymɨɨd'idɨpyɨch. 
\p  
\v 29 Chi Pedro yjacmɨnañ: 
\p ―Mɨgügtɨjc ajcxy, huädz miich mnejhuɨɨygɨxy co ɨɨch ajt nmɨj'ap David y'o'cy etz yajnaaxtɨgɨɨyɨ. E ma ñaaxtɨgɨɨy nmɨɨdnɨ jë'ajt chambaad.  
\v 30 Je David hue' je' anajty Dios y'ayuc ñajtzcapxɨɨybɨ, e ñejhuɨɨyb anajty co tɨ Dios yajnɨmäyii huɨdibɨ ca' y'anɨɨjɨty. David ñejhuɨɨyb anajty co ma y'ap y'oc ma'xung'adɨpy Cristo, jaydëbɨ ané'mɨpy ma David y'ane'mdac.  
\v 31 Jadu'n co David jecy'ajty huinjɨhuɨɨy e nejhuɨɨy etz nigapxy jadu'n nej yjugypɨga'ñ je Cristo co anajty tɨ y'ögy. E ymɨnañ co ca' yɨ' y'alma yhuɨ́'mɨpy jutjoty etz ñinïcx ca' ypüdzɨpy.  
\v 32 Dios yajjugypɨjcy je Jesús co y'o'cy. Jada tɨy'ajt ɨɨch ajcxy nidüg'ócɨy nidɨy'ajt'ajtpy.  
\v 33 Jadu'n Dios Jesús mooy mɨj'ajt jiiby tzajpjoty, chi yajcɨ̈dɨgɨɨyɨ je Espíritu Santo huɨdibɨ Dios Teedy y'ahuanɨɨy e tüg'ócɨy huɨdibɨ miich ajcxy tɨ m'ijxcɨxy tɨ mmɨdoogɨxy jiiby yɨ' chooñ ma yɨ'.  
\v 34 Com David ca' je' chajppejty, je David cɨ'm ymɨnañ: 
\q1 Je Huindzɨn Dios nɨmay ɨɨch nHuindzɨn: “Ɨña' ma ɨɨch a'oy'amy, 
\q1  
\v 35 ixtɨ coonɨ nmɨmadactähuɨbɨch yɨ mmɨdzip, jadu'n anajty nipaady nej jɨhuɨ̈y mdecypocxpejt'adyii.” 
\p  
\v 36 Chi Pedro yjacmɨnañ: 
\p ―Ñejhuɨ̈huɨpy nidüg'ócɨy yɨ Israel jäy ajcxy co janch janch co je Jesús huɨdibɨ miich ajcxy myajcruudzpejt, Dios yajnïbɨjc co yhuindzɨn'adɨpy ma miich ajcxy, etz Cristo huɨdibɨ xyñihua'nɨpy xyajtzögɨpy ajcxy. 
\p  
\v 37 Co je mayjäy ajcxy jadu'n mɨdoy, chi ajcxy yjotyungɨɨy, e amɨdoy ajcxy je Pedro etz jacjadyii jäy huɨdi Jesús y'ayuc capxhuäcxɨ anajty, chi ajcxy ymɨnañ: 
\p ―Mɨgügtɨjc, ¿ti ɨɨch ajcxy jëbɨ huaad nduñ? 
\p  
\v 38 Huin'it Pedro y'adzooy: 
\p ―Jothuimbijtcɨx e nɨɨbejtcɨx nidüg nidüg mɨɨd Jesucristo yxɨɨ, jɨgɨx Dios miich ajcxy mbocy xyhuinmeecxɨpy. E jadu'n Dios xymöhuɨpy je Espíritu Santo.  
\v 39 Huɨdibɨ Dios y'ahuanɨɨy miich yɨ' ajcxy mje' etz m'ung ajcxy, etz m'ap m'oc ajcxy, etz nañ jadu'n je jäy ajcxy huɨdi jɨguémɨp, etz jacjadyii jäy ajcxy huɨdi Dios huin'ixamy. 
\p  
\v 40 Mɨɨd jadayaab ayuc etz jacjadyii ayuc Pedro yajnɨmay capxhuijy je mayjäy ymɨnañ: 
\p ―Ca' mmɨjpɨdaaccɨx je jäy ajcxy y'ayuc huɨdibɨ ca' capxymɨdoy Dios. 
\p  
\v 41 Jadu'n yjajtɨ, je jäy ajcxy huɨdijaty mɨbɨjc Pedro y'ayuc, chi ajcxy ñɨɨbejttay huin'it xɨɨ. Ñimayɨɨy ajcxy huɨdibɨ mɨjpɨdac Jesús y'ayuc oy nidugɨɨg mildɨ jäy.  
\v 42 Tüg'ócɨy ajcxy anajty panɨcxcɨxy yɨ ixpɨ́jcɨn jadu'n nej yɨ Jesús y'apóstoles ajcxy yaj'ixpɨjcy. Chɨnaaygɨxy yquipxyjot yquipxyhuinma'ñ. Etz Dios mɨbɨjctzoogɨxy e ñayyöymújcɨgɨxy co anajty ajcxy chajcaagy tujc-huäcxaangɨxy. 
\s1 Jadu'n nej je mɨbɨjpɨdɨjc chɨnaaygɨxy jugy'ajtcɨxy 
\p  
\v 43 Nidüg'ócɨy ajcxy anajty ooy mɨjcajee jɨhuɨɨy. E Jesús y'apóstoles ajcxy ijxpejt etz mɨjhuinma'ñ ooy anajty tungɨxy.  
\v 44 Nidüg'ócɨy je jäy ajcxy huɨdibɨ anajty tɨ ymɨbɨjccɨxy ijtp anajty ajcxy tüg mucy, e yajhuäcxcɨxy tijaty ajcxy anajty ymɨɨd, mooygɨxy ymɨgügtɨjc.  
\v 45 Ytoocpy anajty ajcxy yɨ' ypɨdägy huɨdibɨ anajty ymɨɨd, e chi anajty yajhuäcxcɨxy yɨ meeñ nije' nije' nej pɨn ti yajmayjaty.  
\v 46 Jabom jabom anajty ajcxy ñayyöymugyii ma Dios ytɨjc, etz nañ ñayyöymugyii ajcxy ma ytɨjc tzajcaagy tujc-huäcxcɨxy etz ycaaygɨxy y'uuccɨxy ni'amugɨ' jotcujc mɨɨd ajcxy y'oyjot y'oyhuinma'ñ.  
\v 47 Ñi'ɨɨgɨxy niyaaxcɨxy yɨ Dios, e tüg'ócɨy jäy nayyajmɨj'ájtɨp anajty ajcxy. Chi je Huindzɨn Dios yajmayɨ̈y jabom jabom yɨ mɨbɨjcpɨdɨjc, yɨ' huɨdibɨ anajty patp nïdzoocɨn. 
\c 3  
\s1 Tüg tecyma'tpɨ chögy 
\p  
\v 1 Tüg xɨɨ Pedro etz Juan ypättɨgɨ̈y ajcxy tú'cɨy ma Dios ytɨjc, mɨjmɨnacy xɨɨ anajty, je' je' anajty je horɨ mɨna ajcxy Dios mɨbɨjctzoogɨxy.  
\v 2 Jabom jabom anajty jäy yajnɨcxcɨxy ma je Dios ytɨjc'aguu tüg tecyma'tpɨ, jadu'n je' anajty tɨ yma'xung'aty. Chi ajcxy pɨdägy je tecyma'tpɨ ma je Dios ytɨjc'aguu huɨdi anajty yxɨɨ la Hermosa, jɨgɨx jɨm pɨjctzohuɨpy meeñ ma je jäy ajcxy huɨdibɨ tɨgɨɨyb ma Dios ytɨjc.  
\v 3 Co je jäy tecyma'tpɨ ijxy Pedro etz Juan ytɨgɨ̈huaangɨxy anajty ma Dios ytɨjc, chi pɨjctzoy meeñ.  
\v 4 Co Pedro etz Juan ijxy je tecyma'tpɨ, chi Pedro ymɨnañ: 
\p ―Huindɨcxpejtcɨch. 
\p  
\v 5 Chi je jäy huindɨcxpejty, yjɨjp'ijxpy anajty ti möhuaanɨp.  
\v 6 Chi Pedro je tecyma'tpɨ nɨmay: 
\p ―Ca' nmɨ́ɨdɨdyɨch plata, oorɨ, huɨdibɨ janchtɨy nmɨɨdɨch je' nmöhuɨp. Mɨɨd Jesucristo je Nazaretpɨ ymɨc'ajt ɨɨch miich nɨmaayb: Tɨnaayɨ̈g etz yöy. 
\p  
\v 7 Huin'it Pedro majch je tecyma'tpɨ ma a'oygɨ', e yajtɨnaygugɨɨy. Huin'ítɨy y'oyɨɨy ymɨcpɨjcy je ytecy etz ytecyyög.  
\v 8 Chi je tecyma'tpɨ ytɨnaygugɨɨy etz chi ñajtztɨbɨɨy. Chi jada' yöychoñ e ytɨgɨɨy ma Dios ytɨjc mɨɨd Pedro etz Juan yöyñɨp ñɨdɨjcnɨ yujctɨjcnɨ, yam Dios ooy jäymech.  
\v 9 Tüg'ócɨy je mayjäy ijxy co anajty yöyñɨp etz jäymech yɨ Dios.  
\v 10 Je jäy ajcxy y'ijxy'ajtpy anajty ajcxy je tecyma'tpɨ e ñejhuɨɨygɨxyp co je' anajty je' huɨdibɨ pɨjtzohuo'cp pi'c meeñ ma Dios ytɨjc'aguu huɨdi anajty yxɨɨ la Hermosa. Paady je jäy ajcxy ooy chɨgɨɨy jɨhuɨɨy, co ajcxy ijxy nej anajty yam tɨ ytunyii tɨ yjadyii. 
\s1 Pedro nimɨydacy nej anajty je tecyma't tɨ chögy 
\p  
\v 11 Je tecyma'tpɨ huɨdibɨ anajty tɨ chögy ca' anajty ixmach Pedro etz Juan, e tüg'ócɨy yɨ jäy anajty ooy jɨhuɨɨygɨxy huinmaaygɨxy. Chi mɨc'amy mayjäy nimujcy Pedro etz Juan jɨm ma yɨ Dios ytɨjc huinduu huɨdibɨ jäy ytijpy Salomón.  
\v 12 Pedro co jadu'n ijxy je mayjay, chi ymɨnañ: 
\p ―Judío yëydɨjctɨjc, ¿nej co mdzachhuinmaaygɨxy mɨjcajee? ¿Nej co ɨɨch miich ajcxy xychachhuindɨɨcxcɨxy jadu'n nej jɨhuɨ̈y ɨɨch ajcxy jada jäy tɨ nyajtzögyɨch tɨ nyajyöychooñɨch mɨɨd ngɨ̈mmɨc'ajtɨch, o mɨɨd co ɨɨch ajcxy ooy nDios'ojadaty?  
\v 13 Ɨɨch'ajt nDios, je Dios huɨdi nmɨj'ap nmɨjteedy, je Abraham, je Isaac, etz je Jacob y'ojadajt, yɨ' tɨ yajtzögy jada tecyma'tpɨ, jɨgɨx yajcömayɨpy yɨ' y'ung Jesús huɨdibɨ miich ajcxy mgɨ̈yejc ma je tungmɨɨdpɨ. E co je gobernador Pilato je' najtzmadzɨ̈hua'ñ, miich ajcxy ca' m'aa'axɨɨy.  
\v 14 Ma yjapadyii ajcxy mgapɨjctzoy co huen yajnajtzmadzɨ̈y, je huɨdi anajty yajpaatp huädz etz tudägy, chi miich ajcxy mbɨjctzoy co huen yajnajtzmadzɨ̈y tüg jäy huɨdibɨ anajty tɨ yjäyyaj'o'cy.  
\v 15 Jadu'n je jäy ajcxy yaj'o'cy je' huɨdibɨ anajty jugy'ajt yejcp. Je huɨdibɨ Dios yajjugypɨjcy ma anajty tɨ y'ögy e jada tɨy'ajt ɨɨch ajcxy nidɨy'ajt'ajtpyɨch.  
\v 16 Mɨɨd co tɨ mɨbɨcy Jesús yxɨɨ, je mɨjhuinma'ñ huɨdibɨ Jesús ymɨc'ajt tɨ tuñ mɨɨd jada pa'mjäy huɨdibɨ miich ajcxy m'ijxyp mnejhuɨɨyb. Com tɨ mɨbɨcy Jesús paady tɨ chögy janch yajxondïcnɨ, jadu'n nej miich ajcxy nidüg'ócɨy tɨ m'ijxcɨxy. 
\p  
\v 17 Chi Pedro yjacmɨnañ: 
\p ―Nmɨgügtɨjcɨch, nejhuɨɨybɨch co miich ajcxy etz mhuindzɨndɨjc yaj'o'cy Jesús, mɨɨd co anajty mganejhuɨɨygɨxy ti anajty ajcxy mduungɨxy.  
\v 18 Jadu'n cham Dios tɨ cuyduñ jadu'n nej Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ ymɨna'ñ co copɨcy co yɨ Cristo yajnaxɨpy ayo'n.  
\v 19 Paady játyɨm jothuimbijtcɨx miich ajcxy ma Dios, jɨgɨx ajcxy mbocy yajjötztähuɨpy. Huin'it je Huindzɨn Dios xyajniguexɨpy ajcxy jotcujc'ájtɨn huinɨxɨɨ,  
\v 20 e yɨ' quexamb je Jesús, je Cristo, je huɨdibɨ Dios jayɨjp'aty yhuin'ijx co quexa'ñ ma miich ajcxy.  
\v 21 Oy jadachambɨ Jesucristo y'oc-huɨ́'mɨpy jiiby tzajpjoty ixtɨ coonɨ Dios anajty yaj'oyɨydäy tijaty, co jadu'n yjaay yɨ' y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ huɨdibɨ mɨɨd huädz yjot yhuinma'ñ huɨdibɨ ajcxy jecy'ajty tzɨnay.  
\v 22 Jadu'n Moisés nɨmay ɨɨch ajt nmɨj'ap nmɨjteedy jecy'ajty: “Je Huindzɨn Dios xyajniguexaan miich ajcxy tüg yɨ' y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ, huɨdibɨ pɨdzɨmamyb ma miich ajcxy mjuugy mmɨgüg jadu'n nej ɨɨch yɨ' xyguejxy. M'amɨdo'idɨpy miich ajcxy yɨ' y'ayuc.  
\v 23 Jadu'n yjadɨpy co tüg'ócɨy jäy huɨdibɨ anajty ca' capxymɨdooy je Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ, huädz ajcxy ytɨgoydähuɨpy, e tüg jɨɨbɨcy ajcxy idɨpy ma judíojäy ajcxy yajpaady.” 
\p  
\v 24 Chi Pedro yjacmɨnañ: 
\p ―Jadu'n jada tüg'ócɨy Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ, chondacy ma Samuel ixtɨ ma jacjadyiinɨ ajcxy, ñigapxtay ajcxy jadu'n nej cham ytuñyii yjadyii.  
\v 25 Yɨ Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ ajcxy, miich je' anajty ajcxy mmɨj'ap mmɨjteedy. E je ayuc huɨdibɨ Dios yajnɨmay Abraham ycuydunaamyb mɨɨd miich ajcxy co jadu'n ymɨnañ: “Ngonúucxɨbɨch tüg'ócɨy naaxhuiñyjäy mɨɨd tüg miich m'ap m'oc.”  
\v 26 Co Dios y'ung y'o'cy, chi Dios yajjugypɨjcy jadüg'oc, e quejxy jayɨjp ma miich ajcxy, jɨgɨx xyconúucxcɨxɨpy, etz jɨgɨx nidüg'ócɨy miich ajcxy m'ixmadzɨpy yɨ mjɨbɨchuinma'ñ. 
\c 4  
\s1 Pedro etz Juan ma tungmɨɨdpɨ yhuinduu 
\p  
\v 1 Pedro etz Juan jɨmnɨ anajty tzachmɨɨdmɨydaaccɨxy je mayjäy ajcxy, co oy miingɨxy je judío teedy ajcxy, mɨɨd je soldado huindzɨn, je tzajptɨjc cuend'ajtpɨ etz mɨɨd saduceojäy.  
\v 2 Ooy ajcxy anajty yjotmätcɨxy co Pedro etz Juan yaj'ixpɨjccɨxy anajty je mayjäy etz nɨmaaygɨxy co yɨ öcpɨ jugypɨgɨpy yɨ' ajcxy, com co Jesús yjugypɨcy co y'o'cy.  
\v 3 Chi je tungmɨɨdpɨ ajcxy majch Pedro etz Juan, e chi ajcxy pɨdacy pujxtɨgoty ixtɨ com jabomnɨ, com tɨ anajty chu'ɨɨñ.  
\v 4 Mayjäy ajcxy huɨdibɨ anajty tɨ amɨdo'ijtcɨxy je Pedro y'ayuc ymɨbɨjc ajcxy. E hue' je mɨbɨjcpɨdɨjc, ac yëydɨjctɨjcpɨ, yajmɨchomujcy jahueen ycamɨgoox mílɨty. 
\p  
\v 5 Je com jabom ajcxy ñaymújccɨ jɨm Jerusalén judíojäy tungmɨɨdpɨ, je mɨjjäydɨjc etz yɨ escribas.  
\v 6 Nañ jadu'n jɨm anajty Anás huɨdibɨ anajty ane'mb je teedy ajcxy, etz je Caifás, je Juan, je Alejandro, etz tüg'ócɨy teedy mɨjtungmɨɨdpɨ yjugymɨgüg.  
\v 7 Chi ajcxy pɨdacy Pedro etz Juan cujc'amy ma anajty ajcxy ñaymugyii, chi ajcxy y'amɨdooy: 
\p ―¿Pɨn miich ajcxy tɨ xymöy cötujcɨn co jada jadu'n tɨ mdungɨxy? 
\p  
\v 8 Huin'it Pedro ymɨɨd anajty Espíritu Santo ma yjot yhuinma'ñ, chi ymɨnañ: 
\p ―Miich ajcxy tungmɨɨdpɨ etz judíojäy mɨjjäydɨjc,  
\v 9 yɨ' ɨɨch miich ajcxy cham xyaj'amɨdoob yɨ oybɨ tɨɨbɨ yajtuñ ma tüg pa'mjäy e nejhuɨ̈huaangɨxy nej tɨ chögy.  
\v 10 Cham nimɨydactäyɨch ma miich ajcxy mhuinduu, jaydëbɨ ajcxy nejhuɨydähuɨpy tüg'ócɨy judíojäy, co jadayaabɨ jäy huɨdibɨ anajty tecyma'tpɨ, cham yajpaady ya ma miich ajcxy mhuinduu mɨc oy, mɨɨd je mɨc'ajt huɨdibɨ Jesucristo je Nazaretpɨ yejcpy, je jäy huɨdibɨ miich ajcxy myajcruudzpejt, huɨdibɨ Dios yajjugypɨjc co y'o'cy.  
\v 11 Yɨ Jesús jadu'n nipaady nej tüg tzaa oybɨ, huɨdibɨ ajcxy potzpɨdɨjc, ca' yajtúngɨxy co ytɨjccojcɨxy. Jesús cham tɨ paady mɨjtung ma Dios, jadu'n yɨ' ni paady nej tüg mɨj tzaa huɨdibɨ ytungbaatp ma poch ytaatz.  
\v 12 Ca' jac ni pɨn huɨdibɨ jëbɨ xyajnïdzoocɨm ajt n'alma. Jesucristo yɨ' je' tügpajc huɨdibɨ Dios yejc ma jäy ya naaxhuiñ huɨdibɨ jëbɨ xyajnïdzoocɨm ajt n'alma. 
\p  
\v 13 Co je mɨjtungmɨɨdpɨ ajcxy ijxy mɨdoy jadu'n nej Pedro etz Juan ajcxy huinmɨc jotmɨc ycapxcɨxy, etz nejhuɨɨy co ca' ajcxy y'ixpɨcyjäyɨty, chi ajcxy ooy jɨhuɨy huinmay. Nañ yɨ' ijxcajp ajcxy co je' anajty huɨdibɨ ajcxy tɨ mɨɨd huɨdity Jesús.  
\v 14 Cha co yjactɨmjɨ́mɨty anajty je jäy huɨdibɨ anajty tɨ chögy ytɨnäy mɨɨd Pedro etz Juan, paady ajcxy ca'jajty nej mɨdziptzoonɨpy.  
\v 15 Chi je tungmɨɨdpɨ ni'ane'mdɨy huen yajpɨdzɨmyii Pedro etz Juan ma je mayjäy anajty ñaymugyii, jɨgɨx ac jëyɨ tungmɨɨdpɨdɨjc ɨɨyöyaangɨxy capxyöyaangɨxy Pedro etz Juan ypocy.  
\v 16 Chi ajcxy ymɨnañ: 
\p ―¿Ti cham nduunɨm mɨɨd yɨjiibɨ jäy ajcxy? Com tüg'ócɨy jäy huɨdibɨ tzɨnaayb ya Jerusalén ñejhuɨɨyb ajcxy co tɨ túngɨxy mɨjhuinma'ñ, e ca' huaad ɨɨch ajt nmɨnaanɨm co ca' yjanchɨty.  
\v 17 Tzoc capx'adujcɨm co ca' huaad ajcxy jacnimɨydägɨpy Jesús jadachambɨ etz jacnɨcxpɨ xɨɨ tiempo. 
\p  
\v 18 Chi ajcxy mɨjhuoy Pedro etz Juan, chi ajcxy nɨmay co ca' huaad ajcxy ni nej ocnimɨydaacnɨp, ni ca' jacyaj'ixpɨgɨpy mɨɨd Jesús yxɨɨ.  
\v 19 Huin'it Pedro etz Juan y'adzooy: 
\p ―Huinmaaygɨx miich ajcxy cɨ'm pen tɨy'ajt jada ma Dios co ɨɨch miich ajcxy ngapxycöbɨgɨpy jayɨjp, ca'ydɨ yɨ Dios.  
\v 20 Com ɨɨch ajcxy ca' nni'amonaangɨxy jadu'n nej ɨɨch ajcxy tɨ n'ixy tɨ nmɨdoy. 
\p  
\v 21 Huin'it je tungmɨɨdpɨ ajcxy adzɨgɨ'ñ mɨgapxy Pedro etz Juan, e najtzmadzɨɨy ajcxy. Ca' ajcxy mɨhuinma'ñybaty nej tzaachytunɨpy Pedro etz Juan. Com tüg'ócɨy jäy yjäymejchpy ycömaayb anajty yɨ Dios jadu'n nej anajty tɨ ytuñyii tɨ yjadyii.  
\v 22 Je jäy tecyma'tpɨ huɨdibɨ tzooc co Dios mɨjhuinma'ñ ytuñ, ymɨɨd anajty yjɨmɨjt huixchɨguïpx naxy. 
\s1 Je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy pɨjctzoogɨxy ma Dios jotmɨc'ajt 
\p  
\v 23 Chi Pedro etz Juan co yajnajtzmadzɨɨy, chi ajcxy ñɨcxy ma ymɨgügtɨjc anajty, yajmɨɨdmɨydactay tüg'ócɨy jadu'n nej teedy huindzɨn etz mɨjjäydɨjc anajty tɨ ñɨmáayɨgɨxy.  
\v 24 Co jada ayuc ajcxy mɨdoy nidüg'ócɨy ajcxy tú'cɨy yjot yhuinma'ñ pɨdacy, chi ajcxy Dios mɨbɨjctzoy ymɨnañ ajcxy: 
\p ―Huindzɨn Dios, miich je' tɨ m'oyduñ je tzajp, je naaxhuiñybɨ, je mejy etz tüg'ócɨy tijaty.  
\v 25 Miich mɨɨd mEspíritu je David myajcapxy, e yɨ' jadu'n ymɨnañ: 
\q1 ¿Nej co jada naaxhuiñybɨ jäy chachhuaangɨxy chachjɨhuɨɨygɨxy, e yɨ jäy ajcxy huinmaaygɨxy huɨdibɨ ca' ytimytiijɨty? 
\q1  
\v 26 Yɨ reydɨjc ya naaxhuiñybɨ mɨdziptzooñ ajcxy yɨ Dios. Etz je tungmɨɨdpɨ cajp cajp ñaymujcɨ ajcxy, mɨdziptzoñ ajcxy Huindzɨn Dios, etz mɨdziptzoñ ajcxy Cristo. 
\p  
\v 27 Com janch co je rey Herodes etz yɨ gobernador Poncio Pilato ñaymujcɨ ya ma jada cajp mɨɨd huɨdibɨ ca' yjudíojäyɨty ajcxy etz mɨɨd judíojäy ajcxy, mɨdziptzoñ ajcxy yɨ m'ung Jesús huɨdi anajty tɨ mhuin'ixy.  
\v 28 Yɨ' ajcxy tɨ cuydungɨxy tüg'ócɨy jadu'n nej miich, Huindzɨn Dios, tɨ myajnigödugɨ̈y jadu'n nej ytunɨɨyb yjadɨɨyb.  
\v 29 Jadachambɨ Huindzɨn Dios, ix jadu'n nej yɨ tungmɨɨtpɨ xychachmɨjotmá'tcɨxyɨch. Mo' yɨ mdumbɨ ajcxy jotmɨc'ájtɨn, jɨgɨx m'ayuc ajcxy capxhuäcxɨpy amɨc jotmɨc,  
\v 30 e mɨɨd miich mmɨc'ájtɨn chögɨpy pa'mjäydɨjc, tunɨpy ajcxy tijaty ijxpejt etz mɨjhuinma'ñ mɨɨd yɨ m'ung Jesús yxɨɨ, huɨdibɨ mɨɨd huädz yjot yhuinma'ñ. 
\p  
\v 31 Co ajcxy mɨbɨjctzoday, chi je naax chuyuuy ma anajty ajcxy tügmucy yajpaatcɨxy, etz nidüg'ócɨy yɨ' ajcxy ymɨc'ajt mooyɨ je Espíritu Santo, e yɨ Dios y'ayuc capxhuäcxcɨxy anajty amɨc jotmɨc. 
\s1 Je mɨbɨjcpɨdɨjc tú'cɨy anajty ajcxy yjot yhuinma'ñ 
\p  
\v 32 Je mayjäy huɨdibɨ anajty tɨ mɨbɨcy, tú'cɨy ajcxy yjot yhuinma'ñ. Ni pɨn anajty ycamɨna'ñ co naydüg jë'adyii. Hue' anajty ymɨnaangɨxy co tú'cɨy jë'ájtɨgɨxy.  
\v 33 Je majmetzpɨ Jesús y'ayuccapxhuäcxpɨ amɨc jotmɨc capxhuäcxy je tɨy'ajt jadu'n nej je Huindzɨn Jesús yjugypɨjcy co y'o'cy. E mɨj ajcxy Dios ypubejtɨ.  
\v 34 Ma je' ajcxy ca' ni ti yajmayjajtcɨxy, com tüg'ócɨy tijaty anajty ajcxy ymɨɨd ñaax o ytɨjc ytoocpy anajty ajcxy, e yejccɨxy anajty meeñ.  
\v 35 Chi je meeñ yajcɨ̈dɨgɨɨygɨxy je apóstoles ajcxy e yɨ' ajcxy moy nidüg nidüg pɨnjaty yajmayjajtp.  
\v 36 Jɨm anajty mɨɨd je' ajcxy tüg levita jäy huɨdi anajty yxɨɨ José, huɨdibɨ ma'xung'ajt ma yɨ ñaaxjot mejy agujc huɨdibɨ yxɨɨ Chipre, je huɨdibɨ je majmetzpɨ Jesús y'ayuccapxhuäcxpɨ, yxɨɨ moy Bernabé, huɨdibɨ huimbɨdzɨm je yajjotcujc'ajtpɨ.  
\v 37 Je Bernabé tocy ytundac huɨdibɨ anajty ymɨɨd, e chi mɨmiiñ je meeñ, e yajcɨ̈dɨgɨy je apóstoles ajcxy. 
\c 5  
\s1 Je Ananías etz Safira ajcxy Dios mɨdundɨgoy 
\p  
\v 1 Chi jadüg yëydɨjc, huɨdi anajty yxɨɨ Ananías, mɨɨd ytöxyɨjc, Safira, toogy ajcxy tüg it ytundac.  
\v 2 Ananías ñayyajnihuɨ'mɨ jac'anaxy je meeñ, e yajninɨcxy Jesús y'apóstoles ajcxy je jac-hueenɨp, jadu'n nej jɨhuɨ̈y yejctay tüg'ócɨy, etz yɨ' ytöxyɨjc ñejhuɨɨyb anajty.  
\v 3 Chi Pedro nɨmay Ananías: 
\p ―Ananías, ¿nej co myajtuñ je mujcu' yhuinma'ñ, e mhuin'ɨɨna'ñ je Espíritu Santo, e tɨ mbugoñ jac'anaxypɨ meeñ nej tɨ tzoo'adyii yɨ pɨdägy tɨɨbɨ mdoogy?  
\v 4 ¿Nej ca' anajty yɨ' miich mdundac'adyii? E co tɨ mdoogy, ¿nej ca' anajty je' miich mmeeñ'adyii? ¿Nej co jadu'n tɨ mdundɨgooy? Dios tɨ mhuin'ɨɨñ, canan jäy. 
\p  
\v 5 Co jadu'n mɨdoy, jɨ́mɨyɨ Ananías ycɨday, e chi y'o'cy. E tüg'ócɨy jäy ajcxy huɨdijaty nejhuɨɨy, ooy ajcxy chɨgɨɨy.  
\v 6 Huin'it ymiiñ jadyii yujcyeecpɨdɨjc, chi ajcxy mo'ñ Ananías ñinïcx, e oy ajcxy yajnaaxtɨgɨ̈y. 
\p  
\v 7 Codugɨɨg horɨ naxy, oy ytɨgɨ̈y je Ananías ytöxyɨjc, e ni ca' nejhuɨ̈y anajty ti tɨ ytuñyii tɨ yjadyii je ñäy.  
\v 8 Pedro y'amɨdoohuɨ: 
\p ―Yajnɨmaaygɨch, ¿nej janch jadu'n tɨ mdooccɨxy yɨ mdundac jadu'n nej tɨ mgapxcɨxy? 
\p Chi je töxyjäy y'adzooy: 
\p ―Janch jadu'n tɨ ndoogyɨch. 
\p  
\v 9 Chi Pedro ymɨnañ: 
\p ―¿Nej co tɨ mnaygápxɨgɨxy mhuin'ɨɨna'ñ yɨ Espíritu Santo? Cha ma tɨjc'aguu je jäy ajcxy ytɨnäy huɨdi oy tɨ yajnaaxtɨgɨ̈y mñäy, e jadachambɨ miich ajcxy xyajnɨcxaam nañ jadu'n. 
\p  
\v 10 Tɨm huin'itɨy Ananías ytöxɨjc ycɨday, e chi y'o'cy. E chi oy ycɨdägy ma Pedro ytecymɨjc. Co je yujcyeecpɨdɨjc ytɨgɨɨy, chi ajcxy je' paaty ögy. Chi ajcxy yajpɨdzɨmy etz oy yajnaaxtɨgɨ̈y ma ñäy ymɨjc.  
\v 11 Chi tüg'ócɨy je jäy ajcxy huɨdibɨ Jesús mɨbɨjcp etz tüg'ócɨy huɨdibɨ mɨdou jada nej tɨ yjadyii tɨ ytunyii, chi ajcxy ooy chɨgɨ̈y. 
\s1 Canaag mɨj'ijxpejt etz tɨy'ajt 
\p  
\v 12 Je majmetzpɨ Jesús y'ayuccapxhuäcxpɨ ooy anajty ajcxy Dios ymɨc'ajt yajniguëxɨ̈cɨ etz ijxpejt yejccɨxy ma yɨ jäy ajcxy. E tüg'ócɨy jäy ajcxy huɨdibɨ Jesús mɨbɨjc jabom jabom anajty ñayyöymújcɨgɨxy ma Dios ytɨjc huinduu huɨdibɨ yxɨɨ Salomón.  
\v 13 Ca' jac ni pɨn anajty mɨjnɨcxpeda'ñ mɨjyöypeda'ñ je' ajcxy. E je jäy ajcxy yjacyajmɨj'ajtpy huɨdi Jesús anajty ooy mɨbɨjccɨxyp.  
\v 14 Mayjäy oy mɨbɨjcnɨ Jesús y'ayuc, yëydɨjctɨjc etz töxyjäydɨjc.  
\v 15 Etz ixtɨ pa'mjäydɨjc anajty ajcxy yajnɨcxy mɨjtügujc cɨjx'aam pɨdaaccɨxy, jɨgɨx co Pedro ñaxɨpy jɨm ycadɨmjecyɨty co nɨcxy y'aa'ap yjäty ma je pa'mjäy.  
\v 16 Nañ jadu'n mayjäy chooñ anajty huɨdijaty huingon ycajp, ymiingɨxy Jerusalén, mɨɨdmiingɨxy pa'mjäy, etz huɨdibɨ ca'oybɨ mɨɨd ma yjot yhuinma'ñ, e tüg'ócɨy yajtzooctaayb anajty ajcxy. 
\s1 Pedro etz Juan yaj'ixhuɨdijtcɨxy yajpahuɨdijtcɨxy 
\p  
\v 17 Huin'it je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz huɨdibɨ saduceo ijxpɨ́jcɨn ymɨjpɨdacp ooy ajcxy yajca'oy'ijxy,  
\v 18 e co ajcxy majch je apóstoles ajcxy, chi ajcxy pɨdacy ma je mɨjpujxtɨjc.  
\v 19 Chi Huindzɨn Dios tüg y'ángel je huin'it coodz yaj'ahuaach je pujxtɨjc aguu, yajpɨdzɨmy ajcxy, chi ajcxy nɨmay: 
\p  
\v 20 ―Nɨ́cxcɨx, tɨnay'ahuɨɨygɨx tzajtɨgoty, yajmɨɨdmɨydaaccɨx yɨ mayjäy ajcxy Jesucristo ytɨy'ajt nej jëbɨ jäy ajcxy paadɨpy jugy'ájtɨn jemybɨ. 
\p  
\v 21 Co jadu'n mɨdoy, chi com jabom ytɨgɨɨy ajcxy jopyñɨ tzajtɨgoty. Jiiby je' ajcxy anajty ñiyaj'ixpɨjcco'nɨ. 
\p Chi je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz jacpɨnjaty mɨɨd, chi ajcxy capxyñiguejxy yɨ judíojäy ymɨjjäydɨjc etz ixpɨcytɨjc co huen junta jadyii. Chi ajcxy capxyñiguejxy huen nɨcxy yajpɨdzɨmyii jiiby pujxtɨgoty yɨ apóstoles ajcxy.  
\v 22 Co je policías ajcxy ymejch ma je pujxtɨjc, ca' ajcxy paady je apóstoles ajcxy. Chi ajcxy huimbijtnɨ mɨɨd tɨy'ajt,  
\v 23 chi ajcxy nɨmay: 
\p ―Hue' ɨɨch ajcxy tɨ nbaadcɨxy yɨ pujxtɨjc aducy, etz je soldadtɨjc jɨm tɨjc aguuy yjaccuend'ajtcɨxy. Chi co ɨɨch ajcxy nyaj'ahuäch je pujxtɨjc, ca' ɨɨch ajcxy ni pɨn tɨ nbaatyɨch jiiby pujxtɨgoty. 
\p  
\v 24 Co jadu'n ajcxy mɨdoy, je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz je soldado huindzɨn, etz jacjadyii teedy huindzɨn ajcxy, chi ajcxy ooy huinmay nej jada y'occogɨxɨ̈huɨp.  
\v 25 Huin'it tüg jäy miiñ huɨdibɨ nɨmaayɨ ajcxy: 
\p ―Je jäy huɨdibɨ miich ajcxy mbɨdac pujxtɨgoty, chɨm je' ajcxy tzajtɨgoty yaj'ixpɨjccɨxy yɨ mayjäy. 
\p  
\v 26 Chi je soldado huindzɨn mɨɨd soldadtɨjc ñɨcxy ma yɨ apóstoles ajcxy jäy yaj'ixpɨjccɨxy, chi ajcxy yajnɨcxy oy'amy, com tzɨgɨɨyb anajty ajcxy co je mayjäy chaagädzɨɨyb.  
\v 27 Co ajcxy yajmiiñ, chi ajcxy pɨdacy ma je maytungmɨɨdpɨ yhuinduu. Chi je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ je apóstoles ajcxy nɨmay: 
\p  
\v 28 ―Ɨɨch ajcxy tɨ ngapx'aducy co ca' huaad m'ocjacyaj'ixpɨ́jccɨxnɨ ma Jesús yxɨɨ. E ¿ti tɨ mdungɨxy? Tɨ myajhuäcxtaaygɨxy yɨ m'ixpɨ́jcɨn ma Jerusaléngajp, e ɨɨch ajcxy miich pocy xyjátyɨm yajmɨhuɨ'mam co Jesús y'o'cy. 
\p  
\v 29 Chi Pedro etz jacjadyii apóstoles ajcxy y'adzooy: 
\p ―Copɨcy ɨɨch ajcxy ngapxycöbɨgɨpyɨch yɨ Dios jayɨjp ca'ydɨ jäy.  
\v 30 Je Dios huɨdibɨ ɨɨch ajt nmɨj'ap nmɨjteedy y'ojadajt, yɨ' yajjugypɨjc je Jesús huɨdibɨ miich ajcxy myaj'öc cruudzcɨ́xy.  
\v 31 Je Dios Teedy jadachambɨ hue' Jesús mɨɨdɨty aa'oy'amy jiiby tzajpjoty, e tɨ pɨdägy ane'mbɨ etz yajnïdzoocpɨ jɨgɨx yɨ judío jäy ajcxy yjothuimbidɨpy e yajhuinmeecxɨpy ajcxy ypocy.  
\v 32 Ɨɨch ajcxy tɨy'ajt nyejcpy mɨɨd jada ycɨxpɨ, etz nañ jadu'n je Espíritu Santo huɨdibɨ Dios ymooyb pɨnjaty capxymɨdoohuɨp. 
\p  
\v 33 Co je jäy ajcxy jadu'n mɨdoy, chi ajcxy ooy yjotmätcoty, chi ajcxy jayaj'öga'ñ.  
\v 34 Huin'it ytɨnayɨ̈gy ma je naymujctac tüg fariseojäy, hue' anajty yxɨɨ Gamaliel, hue' je' anajty Moisés yley ñihuindzɨn'ájtɨp. E jäy ajcxy ooy anajty yajmɨj'ajtcɨxy je Gamaliel. Chi je' ni'ane'mdɨɨy co huen yajpɨdzɨmyii tzojcyɨ jiiby tɨba'y je apóstoles ajcxy.  
\v 35 Chi Gamaliel nɨmay yɨ tungmɨɨdpɨ ajcxy: 
\p ―Judío yëydɨjctɨjc ajcxy, íxcɨm ti mdungɨxy mɨɨd jada jäy ajcxy.  
\v 36 Jäymetz miich ajcxy co jecy'ajty je Teudas ypɨdɨ̈gy ymɨnañ co je' ymɨjɨty yjanchɨty, e chi ypanɨcxɨ oy nimɨdaax mɨgo'pxtɨ yëydɨjc. Chi ajcxy yaj'o'cɨ, chi tüg'ócɨy huɨdibɨ anajty tɨ ypanɨcxyii yöyhuäcxtay, e jadu'ñyɨ je' ajcxy ñitɨgoyday.  
\v 37 Jacnamnɨ je huin'it xɨɨ mɨna cajpjäy anajty ñecypejtcɨxy, ypɨdɨ̈gy Judas huɨdibɨ tzon Galilea. Mayjäy ypanɨcxɨ; nañ jadu'n ajcxy yaj'o'cy, e tüg'ócɨy jäy huɨdibɨ panɨcxy jadu'ñyɨ ajcxy yöyhuäcxtay.  
\v 38 Paady ɨɨch miich ajcxy jadu'n nɨmaaygɨxy, ixmajtzcɨx yɨ apóstoles ajcxy, e ca' mmɨjyöybejtcɨxy. Penɨ jäy yɨ y'ayuc ytɨy'ajt huɨdibɨ ajcxy ymɨɨd, cɨxɨp tɨgoyɨp yɨ'.  
\v 39 Pen Dios y'ayuc ytɨy'ajt yɨ' ajcxy ymɨɨd, ca' ajcxy mjadɨpy nej myajcödɨgóoygɨxyɨpy. Jaty nayguend'ájtɨgɨxy, ca' jecyɨty co Dios anajty mɨɨd mdziptungɨxy. 
\p  
\v 40 Nidüg'ócɨy ajcxy jäygɨdacy Gamaliel ycapxhuíjɨn. Huin'it ajcxy mɨjhuoy yɨ apóstoles ajcxy. Chi ajcxy tzaachytuñ, chi ajcxy cɨ̈'ajty, etz capx'adujcy co ca' huaad Jesús y'ayuc jaccapxhuäcxɨp. Huin'it ajcxy najtzmadzɨɨy.  
\v 41 Je apóstoles ajcxy ypɨdzɨmy ajcxy ma tungmɨɨdpɨ ajcxy yhuinduu ooy yjotcujcɨty co Dios jadu'n tɨ aa'ɨxɨ̈y co huen tzaachytuñyii mɨɨd Jesús yxɨɨ ycɨxpɨ.  
\v 42 E ooy ajcxy yaj'íxpɨjccɨxy etz nimɨydaaccɨxy Jesucristo jabom jabom jadu'n tzajtɨgoty nañ jadu'n majaty tɨjc. 
\c 6  
\s1 Chi ajcxy yajnïbejty huixtujc mutztungmɨɨdpɨ 
\p  
\v 1 Je huin'it xɨɨ ajcxy huɨdibɨ ixpɨjcp Jesús y'ayuc nïgɨ anajty ñimayɨy'adɨɨtzcɨxy. E huɨdibɨ anajty capxp griego ayuc ytɨgɨɨy nayñigápxɨp mɨɨd huɨdibɨ judío y'ayuc capxp. Ymɨnaangɨxy co yɨ griegojäy co'ögy töxyjädɨjc, ca' anajty ajcxy paady quipxyjaty mɨɨd je judíojäy co'ögy töxyjäydɨjc caayɨn uucɨn jabom jabom.  
\v 2 Huin'it yɨ majmetzpɨ apóstoles ajcxy yajnaymujctaayɨ je jäy huɨdibɨ Jesús mɨbɨjcp, chi ajcxy ymɨnañ: 
\p ―Ca' huaad ɨɨch ajcxy Dios y'ayuccapxhuäcxɨn n'ijxmajch, e nɨcxyɨch caayɨn uucɨn yajhuäcxcɨxy.  
\v 3 Paady miich ajcxy mɨgügtɨjc nayhuin'íjxɨgɨx huɨxtujc yëydɨjctɨjc huɨdibɨ oy yajmɨj'ajtnɨ Dios, huɨdibɨ huädz oy yhuinma'ñ ymɨɨd, huɨdibɨ je Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt mɨɨd, e huen ajcxy tung'adɨɨb jada tung.  
\v 4 Ɨɨch ajcxy njacmɨbɨjctzohuamy Dios, etz ɨɨch ajcxy njacyaj'ixpɨgamy Dios y'ayuc. 
\p  
\v 5 Tüg'ócɨy ajcxy jäygɨdacy je' ayuc. Chi je mayjäy huin'ijxy Esteban huɨdibɨ ymɨɨd ooy ymɨbɨ́jcɨn, etz ymɨɨd Espírito Santo. Nañ huin'ijxy ajcxy Felipe, Prócoro, Nicanor, Timón, Parmenas, etz Nicolás. Nicolás ca' je' anajty yjudíojäyɨty. Hue' je' anajty chooñ jɨm Antioquía, jécyɨp anajty jɨjptɨgɨyɨɨyñɨ judíojäy ytɨy'ajt.  
\v 6 Chi ajcxy yajnɨcxy je jäy ma je apóstoles ajcxy. Chi ajcxy je apóstoles Dios mɨbɨjctzoy e cɨ̈nïxajy ajcxy. 
\p  
\v 7 Je Huindzɨn Jesús y'ayuc nïgɨ anajty jäy tzachnejhuɨɨyñɨ. E je mɨbɨjcpɨdɨjc nïgɨ anajty ajcxy chachnimayɨɨyñɨ jɨm Jerusalén, ixtɨ may judío teedy ajcxy ymɨbɨjcy. 
\s1 Majch ajcxy Esteban 
\p  
\v 8 Je Esteban ymɨɨd anajty Dios ymɨc'ajt etz y'oy'ajt e oy mɨjhuinma'ñ tuuñ, etz yejcy ijxpejt ma jäy ajcxy.  
\v 9 Huin'it xɨɨ nijëjɨty ixpɨcytɨjc ooy ñay'ijxquípxɨgɨxy y'ixpɨjcɨn mɨɨd Esteban jɨm ma judíojäy ajcxy ñaymujctac huɨdi anajty yxɨɨ Libertados. E jɨm anajty Cirene jäy, Alejandría jäy, Cilicia jäy, etz huɨdibɨ tzomb jɨm Asia ñaaxjot.  
\v 10 Ca' ajcxy mɨmadacy Esteban com hue' je' anajty ycapxy mɨɨd yhuijy'ajt ycujc'ajt huɨdibɨ je Espíritu Santo anajty mooyɨp.  
\v 11 Chi Esteban ymɨdzip ajcxy mujuy jäy huɨdibɨ jëbɨ nïhuambety Esteban, co tɨ anajty ooy ycapxtɨgooy etz ni'ojɨ̈y Moisés etz Dios.  
\v 12 Jadu'n ajcxy yajyuumɨ̈gy yaj'oxɨ̈gy yɨ jäy mɨjjäydɨjc, etz huɨdibɨ ajcxy yaj'ixpɨjcp Moisés yley. Chi ajcxy mɨmadacy majch ajcxy Esteban, yajnɨcxy ajcxy ma je judíojäy ymɨjtungmɨɨdpɨ etz ixpɨcytɨjc ñaymújcɨgɨxy.  
\v 13 Chi ajcxy ixtaayɨ jäy huɨdibɨ nïhuambedɨɨb, chi ajcxy ymɨnañ: 
\p ―Jada Esteban jɨbɨc nigapxy yɨ Dios ytɨjc etz Moisés ytɨy'ajt.  
\v 14 Tɨ ɨɨch ajcxy mɨdoy co ymɨna'ñ co Jesús je Nazaretpɨ yjidamy je Dios ytɨjc, e yajtɨgadza'ñ Dios ytɨy'ajt jadu'n nej Moisés ajt xymooyɨm. 
\p  
\v 15 Huin'it je judíojäy tungmɨɨdpɨ e tüg'ócɨy jäy nej anajty ajcxy jɨm ɨñaaygɨxy huindɨcxpejty ajcxy Esteban. E chi ajcxy ijxɨ yhuiñyjɨjp jadu'n anajty quëxɨ̈gy nej y'ángel yhuiñyjɨjp. 
\c 7  
\s1 Esteban ñaygohuaanɨ ma tungmɨɨdpɨ yhuinduu 
\p  
\v 1 Huin'it je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ yaj'amɨdooy Esteban: 
\p ―¿Nej janch jadajɨ? 
\p  
\v 2 Chi Esteban y'adzooy: 
\p ―Mɨgügtɨjc ajcxy etz mɨjjäydɨjc ocmɨdoogɨx. Ɨɨch ajt nDios mɨjpɨ janchypɨ nayquëxɨ̈cɨ ma ɨɨch ajt nmɨj'ap nmɨjteedy Abraham jecy'ajty co anajty jɨm ity Mesopotamia ñaaxjot, ca'nɨ anajty chɨnaydacpɨcy jɨm Harán.  
\v 3 Chi Abraham Dios ñɨmaayɨ: “Ixmatz mnaax mgajp etz tüg'ócɨy m'amɨgügtɨjc, e nɨcx ma yɨ naaxjot huɨdibɨ myajnïxɨ̈huamyb.”  
\v 4 Chi Abraham chooñ ma yɨ Caldea ñaaxjot, e nɨcxy tzɨnaydacpɨjcpɨ jɨm Harán. Co yteedy oy y'o'cnɨ, chi Dios Abraham yajmiiñ ma jada naaxjot ma miich ajcxy cham mdzɨnäy.  
\v 5 E ca' Dios moy Abraham jada naaxjot ya, ni ca' ma yhuäcxtägɨpy. Hue' je' janchtɨy yaj'ahuanɨɨy co möhuaanɨɨy y'ap y'oc, e co anajty je' ajcxy jëdɨɨb. Oyñɨ anajty Abraham ca' y'ung mɨɨdɨty co Dios ymɨgapxɨ.  
\v 6 Nɨmaayɨ Dios co y'ap y'oc y'adzɨnähuɨpy ajcxy ma huingjäy ñaaxjot, etz chi ajcxy ytumbɨ'adɨɨyb etz chaachytunɨɨyb mɨdaax mɨgo'px jɨmɨjt.  
\v 7 Nañ jadu'n Dios nɨmay Abraham: “Ndzaachytunɨpyɨch je naax cajp ma yɨ m'ap m'oc anajty ytumbɨ'adyii. Chi choonɨp ajcxy jɨm, e chi xymɨdunɨpyɨch ma jadayaabɨ it.”  
\v 8 Dios ytuun tüg capxytuunɨn mɨɨd Abraham, co huen ajcxy yajtɨy'ajttɨ̈huɨp. Paady co Abraham y'ung Isaac yma'xung'ajty coductujc xɨɨ ajcxy oy tɨy'ajttɨ̈y. Nañ jadu'n Isaac ymang Jacob, e Jacob yɨ ymang nimajmetzpɨ ajcxy, huɨdibɨ ajcxy ñi'ap'ajty yɨ nimajmetzpɨcypɨ Israel ycajp. 
\p  
\v 9 Chi Esteban yjacmɨnañ: 
\p ―Je' ajcxy Jacob ymang, ɨɨch ajt nmɨj'ap nmɨjteedy, ymɨ'ijxtɨnaayb anajty ajcxy y'uch José. Chi ajcxy José toocy, chi je' yajnɨcxɨ jɨm Egipto, per Dios mɨɨd anajty y'ity José,  
\v 10 etz nihuaañ yajtzoocy ma ayo'n jotmay. Chi Dios moy ixpɨ́jcɨn jɨgɨx cömay ypɨdzɨmɨpy ma Faraón, je Egipto jäy yrey. Chi je rey José tung moy huen ane'my je Egipto naaxjot etz ane'mɨpy je rey ytɨjc. 
\p  
\v 11 Huin'it xɨɨ ymiiñ mɨjyuu mɨj'ayo'n jɨm Egipto etz jɨm Canaán ñaaxjot. Je huin'it xɨɨ ɨɨch ajt nmɨj'ap nmɨjteedy ca' anajty ajcxy paady ti ycayɨpy.  
\v 12 Co Jacob oy nejhuɨ̈y co jɨm Egipto yajpaady jɨm trigo, chi jɨm quejxy ymang ajcxy trigo juuybɨ. Je' ajcxy huɨdibɨ ɨɨch ajt nmɨj'ap'ajtɨm nmɨjteedy'ajtɨm. Chi ajcxy y'oy tügtecy trigo juuyb.  
\v 13 Je mɨmejtz'ocpɨ co ajcxy oy trigo juy, huin'it José ñayñigapxɨ ma y'ajch ajcxy. E chi je rey nejhuɨy pɨnjäy je' anajty je José.  
\v 14 Chi José capxyñiguejxy huen cɨdaaccɨxy jɨm Egipto yɨ' yteedy Jacob mɨɨd tüg'ócɨy yjuugy ymɨgüg. Hue' anajty ajcxy ñaybaattáayɨgɨxy nidugɨ'px majmocx jäy.  
\v 15 E jadu'n yjajty co Jacobo oy chɨnaydacpɨcy jɨm Egipto. Jɨm oy comjecy y'o'cnɨ. Nañ jadu'n jɨm ajcxy y'o'cy may ɨɨch ajt nmɨj'ap nmɨjteedy.  
\v 16 E chi Jacob yjuugy ymɨgüg com jecy yajpɨdzɨmy Jacob ypajc ma ñaaxtɨgɨ̈y, e chi ajcxy yajnɨcxy jɨm Siquem, oy pɨdaaccɨxy ma je o'cpɨ jut huɨdibɨ Abraham anajty tɨ juy meeñygɨ́xy ma Hamor ymang jɨm Siquem. 
\p  
\v 17 Chi Esteban yjacmɨnañ: 
\p ―Ytɨmypadaanɨpy anajty tiempo nej anajty Dios tɨ yaj'ahuanɨ̈y Abraham. Tɨ anajty yɨ judíojäy ooy ymayɨɨyñɨ jɨm Egipto.  
\v 18 Chi oy jadüg rey ytɨgɨɨy ane'mbɨ huɨdibɨ ca' ixy'adyii José.  
\v 19 Je rey yhuin'ɨɨñ ɨɨch ajt nmɨj'ap nmɨjteedy, e oy ajcxy chaachytuun. E chi ane'my co huen y'ung ajcxy nïguecytaaygɨxy huɨdibɨ anajty ajcxy ma'xung'ajtp, jɨgɨx y'ó'ccɨxɨpy.  
\v 20 Huin'it tiempo oy yma'xung'ajty Moisés, je huɨdibɨ ooy Dios jäygɨdacy. Chi Moisés ytaj yteedy tugɨɨg po' yajyeecɨ ma ytɨjc.  
\v 21 Co ajcxy yajnïgueecɨ, chi je rey ñɨɨx je' agondɨgɨɨy, e yajyeegy jadu'n nej ycɨ'm'ung.  
\v 22 Paady Moisés ixpɨjcy tüg'ócɨy jadu'n nej Egipto jäy anajty ajcxy y'ixpɨcyɨty, e ooy ymadacy mɨɨd y'ayuc etz mɨɨd ytung. 
\p  
\v 23 Co Moisés anajty mɨɨdɨty huixchɨguïpx jɨmɨjt, chi pɨdacy yhuinma'ñ co nɨcxy ixa'ñ je' y'amɨgügtɨjc je Israel y'ap y'oc.  
\v 24 Chi Moisés ijxy co tüg egipciojäy chaachytuñyii tüg je' y'amɨgüg. Chi Moisés yaj'o'cy je egipciojäy, yaj'ahuimbijty nej anajty y'amɨgüg yajtzaachytuñ.  
\v 25 Hue' Moisés tijy co je' y'amɨgügtɨjc ajcxy huen nejhuɨ̈y huinjɨhuɨ̈y co Dios nihua'naanɨp ma ymɨdzip mɨɨd Moisés ycɨxpɨ. Chi ajcxy ca' huinjɨhuɨɨy co Moisés nihua'naanɨp.  
\v 26 Com jabom Moisés paty mejtz Israel jäy chachtziptungɨxy. Chi Moisés jayajxemaañ je tzip, chi nɨmay: “Miich ajcxy nay'amɨgüg'ajtɨp, ¿nej co mdziptungɨxy miich ajcxy miñ xyɨpy?”  
\v 27 Je huɨdibɨ anajty ymɨgüg tzaachytuumb huin'it najtztijɨɨy Moisés, nɨmay: “¿Pɨn tɨ xypɨdägy huindzɨn etz tɨydumbɨ ma ɨɨch ajcxy?  
\v 28 ¿Nej xyaj'ögaamɨch jadu'n nej axɨy myaj'o'cy yɨ egipciojäy?”  
\v 29 Co Moisés jadu'n mɨdoy, chi yqueegy, ñɨcxy jɨm ma Madián naaxjot. Moisés jecy y'adzɨnaay jɨm Madián naaxjot, e jɨm oy ypɨcy. Chi ytöxyɨjc paty metz ymang. 
\p  
\v 30 Huixchɨguïpx jɨmɨjt naxy, huin'it jɨm adügtuum ma je cop huɨdibɨ yxɨɨ Sinaí, ñayguëxɨ̈cɨ tüg ángel jɨnjoty ma tüg quipymang huɨdibɨ anajty tzachtooyb.  
\v 31 Chi Moisés ooy jɨhuɨɨy huinmaay mɨɨd je' ycɨxpɨ huɨdibɨ anajty y'ijxyp. Co oy mɨhuingoñ, chi mɨdoy co je Huindzɨn Dios ñɨmäyii:  
\v 32 “Ɨɨch Dios huɨdibɨ mmɨj'ap mmɨjteedy ajcxy Abraham, Isaac etz Jacobo Dios'ajtpy.” Chi Moisés chɨyuygoty, ca' anajty ocjac-huindɨcxpedaanɨ.  
\v 33 E je Huindzɨn Dios nɨmaayɨ: “Jen mgɨ̈g, com je it ma miich mdɨnäy, Dios yɨ' y'it.  
\v 34 Ɨɨch tɨ n'ixyɨch njäyɨch nej tzaachypɨ paatcɨxy jɨm Egipto. Tɨ nmɨdooyɨch co yɨ'ajcxy yäxy ytɨnäy mɨɨd je tzaachypɨ ycɨxpɨ. Tɨ ngɨdägyɨch co ajcxy ngohuaanɨp. Ɨɨch miich nguexamyb jɨm Egipto ma yɨ Israel jäy ajcxy.” 
\p  
\v 35 Chi Esteban yjacmɨnañ: 
\p ―Co Moisés oga'n ñɨcxy ma ɨɨch ajt nmɨj'ap nmɨjteedy ca' ajcxy cöbɨjcy huen y'ane'mɨɨyb, chi ajcxy ymɨnañ: “¿Pɨn tɨ xyñɨmäy co ɨɨch miich ajcxy nhuindzɨn'adɨɨyb?” Co mɨmetz'ocpɨ Moisés ñɨcxy ma yɨ Israel jäy, je taabɨ anajty je ángel tɨ ymɨgapxyii jɨnye'ñ agujc, chi ajcxy cöbɨjcy.  
\v 36 Je Moisés je' yajpɨdzɨm ɨɨch ajt nmɨj'ap nmɨjteedy jecy'ajty jɨm Egipto. Moisés ytuun oy mɨjhuinma'ñ etz ijxpejt huixchɨguïpx jɨmɨjt jɨm Egipto, jɨm ma tzaptz mejy, etz jɨm ma mɨjtɨgɨ̈duum.  
\v 37 Je Moisés huɨdibɨ jecy'ajty nɨmay je Israel jäy: “Dios y'ijxtɨhuɨpy tüg jäy ma miich ajcxy m'ap m'oc huɨdibɨ najtzcapxɨ̈huɨpy yɨ' y'ayuc, jadu'n nej tɨ xy'ijxtɨɨyɨch ma miich ajcxy. M'amɨdo'ijtɨp ajcxy yɨ' y'ayuc.”  
\v 38 Je Moisés jɨm je' anajty mɨjtɨgɨ̈duum mɨɨd je mayjäy. Chi jɨm je Dios y'ángel mɨɨd mɨydacy ma je cop huɨdi yxɨɨ Sinaí, etz Moisés yajnajx Dios y'ayuc ma ɨɨch ajt nmɨj'ap nmɨjteedy. Moisés ycöbɨjc Dios y'ayuc huɨdibɨ jugy'ájtɨn huinɨxɨɨbɨ mɨɨd, etz jayhuɨ'my mɨɨd ɨɨch ajt ycɨxpɨ. 
\p  
\v 39 Chi ɨɨch ajt nmɨj'ap nmɨjteedy ajcxy jecy'ajtpy ca' anajty ajcxy capxcöbɨgaangɨxy Moisés, ca' anajty cöbɨjccɨxy je' y'ané'mɨn, chachhuimbidaangɨxy jɨm Egipto.  
\v 40 Chi ajcxy Aarón nɨmay: “Ndzojcypɨch ajcxy co miich oydun tüg Dios huɨdibɨ ɨɨch ajcxy xyhuinhuoohuɨp, com ca' nnejhuɨɨyɨm ti jada' tɨ yjadyii je Moisés huɨdibɨ ajt xyajtzoonɨm Egipto ñaaxjot.”  
\v 41 Chi oyduñ ajcxy tüg huajmang. Chi huindzɨgɨɨy ajcxy je huajmang huɨdibɨ anajty tɨ yajcojcɨxy, e ooy ajcxy mɨjotcujc'ajty huɨdibɨ cɨ'm anajty tɨ yajcojy.  
\v 42 Huin'it xɨɨ ajcxy Dios y'ixmajtzɨ, huen ajcxy ojadaty yɨ xɨɨ, yɨ po' etz madza'. Com jadu'n Dios y'ayuc cojaaybɨ cojaay co Dios jadu'n ymɨnañ: 
\q1 Israel jäy ajcxy canan ɨɨch je' huɨdibɨ tɨ mhuindzɨgɨɨygɨxy jɨm mɨjtɨgɨ̈duum huixchɨguïpx jɨmɨjt. 
\q1  
\v 43 Tɨ mgɨynɨ́cxcɨxy Moloc ytɨjc etz yɨ Renfán ymadza', tzadzech, quipychech etz oorɨ oyduñ huɨdibɨ miich ajcxy cɨ'm myajcoj huɨdibɨ anajty ajcxy m'ojadadamy. Paady ɨɨch miich ajcxy nyajpɨdzɨmaangɨxy ma yɨ mnaaxjot, e nguexaangɨxy jɨguem jɨm Babilonia nïnaxy. 
\p  
\v 44 Chi Esteban yjacmɨnañ: 
\p ―Jɨm mɨjtɨgɨ̈duum ɨɨch ajt nmɨj'ap nmɨjteedy ymɨɨd anajty cochactɨjc ma anajty ajcxy Dios huindzɨgɨ̈y. Jiiby anajty ajcxy yujccɨ̈y je tzaa ma Dios ytɨy'ajt ycojaayɨty. Je cochactɨjc ajcxy ycoj jadu'n nej anajty tɨ yaj'ane'myii Moisés, e nej anajty yajni'ixɨ̈yii nej tunɨpy.  
\v 45 Ɨɨch ajt nmɨj'ap nmɨjteedy mɨhuɨ'm je cochactɨjc, e ɨɨch ajt nmɨj'ap nmɨjteedy huɨdibɨ miiñ ma jada naaxjot mɨɨd Josué, chi mɨmiiñ ajcxy je cochactɨjc je taab ajcxy mɨmadacy je ymɨdzip canaag'agajp. Dios yajpɨdzɨm je' ajcxy ymɨdzip ma je naaxjot, jɨgɨx yajcɨ̈dɨgɨ̈huɨp ɨɨch ajt nmɨj'ap nmɨjteedy. Yajtuuñ ajcxy je cochactɨjc, ixtɨ coonɨ David ytɨgɨɨy ane'mbɨ.  
\v 46 Dios yjäygɨdaac je rey David, e David yjacoja'ñ anajty tüg tɨjc oyduñ ma jëbɨ yaj'ojadaty yajhuindzɨgɨɨy Dios, je Dios huɨdi Jacob mɨjpɨdac jecy'ajty.  
\v 47 Per Salomón je' oy cojy Dios ytɨjc.  
\v 48 Oy yɨ Dios tzajpjotypɨ ca' chɨnäy ma yɨ tɨjc tɨɨbɨ jäy cojy. Jadu'n nej je Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ jecy'ajty jaybety co Dios jadu'n ymɨnañ: 
\q1  
\v 49 Je tzajp hue' je' ɨɨch n'ane'mdac, jada naaxhuiñybɨ ɨɨch ndecypocxtac. ¿Ti tɨjc ɨɨch miich ajcxy xycojaanɨp? ¿Ma je it huɨdibɨ it ma ɨɨch jëbɨ nbocxy? 
\q1  
\v 50 ¿Nej cay ɨɨch tɨ n'oydundäy tüg'ócɨy? 
\p  
\v 51 Miich ajcxy ooy mjotjuuñɨty, ca' mgapxymɨdoy Dios. Jadu'n Esteban yjacmɨnaañ: 
\p ―Jadu'n miich ajcxy mjot mhuinma'ñ mɨɨdɨty jadu'n nej jäy ajcxy huɨdibɨ ca' Dios ytɨy'ajt nejhuɨɨyɨ. Miich ajcxy játyɨm mɨdzip'ajtpy je Espíritu Santo. Mdügɨɨyb ajcxy mɨɨd mmɨj'ap mmɨjteedy.  
\v 52 Miich ajcxy mmɨj'ap mmɨjteedy chaachytuun tüg'ócɨy Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ. Yɨ' ajcxy yaj'o'c Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ huɨdibɨ jayɨjp'aty najtzcapxɨɨy co ymina'ñ tüg jäy huɨdibɨ tudägyɨp. E co je tudägy jäy ymiiñ, chi miich ajcxy agojɨɨx myaj'o'cy.  
\v 53 Je Dios y'ángel miich ajcxy xymooy je Dios ytɨy'ajt, e ca' ajcxy mgöbɨjcy. 
\s1 Yajtzaagögätzcɨxy Esteban 
\p  
\v 54 Co je mayjäy mɨdoy jadu'n nej Esteban ymɨnañ, chi ajcxy mɨjotmätcoty Esteban, chi ytɨgɨɨy ajcxy tɨɨtzmucxpɨ tɨɨtzqueetpɨ.  
\v 55 E chi je Esteban jɨhuɨy je Espíritu Santo ma yjot yhuinma'ñ, chi chajp'ijxy, e ijxy yɨ Dios y'oy'ájtɨn etz ijxy Jesús ytɨnäy a'oy'amy ma Dios Teedy.  
\v 56 Chi Esteban nɨmay je mayjäy: 
\p ―¡Ijxcɨx! N'ijxypɨch yɨ tzajp ahuädz, e n'ijxypɨch je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty ytɨnäy a'oy'amy ma Dios Teedy. 
\p  
\v 57 E chi je mayjäy ajcxy ytätz'ac amo'cxy, chi ajcxy ytɨgɨɨy huambɨ jɨhuɨɨybɨ, e chi ajcxy nimujcy yajmujcy Esteban.  
\v 58 Chi ajcxy yajpɨdzɨmy Esteban cajppa', je' oy cögätzcɨxy. Je tɨy'ajt yejcpɨ huɨdibɨ jadu'n ɨdɨɨtz, chi yjocxhuit ajcxy yajmɨhuɨ'my tüg yeeg'anäg huɨdibɨ anajty yxɨɨ Saulo.  
\v 59 Jɨm anajty ajcxy Esteban tzachcätzcɨxy. Chi Esteban Dios mɨbɨjctzoy, ymɨnañ: 
\p ―Huindzɨn Jesús, cöbɨ́jcɨgɨch n'alma. 
\p  
\v 60 Huin'it ycoxtɨnay'ahuɨɨy, e chi yaaxqueegy mɨc ymɨnañ: 
\p ―Huindzɨn, ca' mbocy ixɨpy nej ajcxy xytuñɨch. 
\p Co jadu'n Esteban ymɨnanday, chi oy y'ögy. 
\c 8  
\s1 Saulo pahuɨdijttägy ooy mɨbɨjcpɨdɨjc 
\p  
\v 1 Saulo ytuun quipxycapxy mɨɨd huɨdibɨ ajcxy yaj'o'c Esteban. 
\p Huin'it xɨɨ yaj'ixhuɨdijt yajpahuɨdijt pɨnjaty anajty Jesús mɨbɨjcp jɨm Jerusalén. Tüg'ócɨy je jäy ajcxy huɨdibɨ Jesús mɨbɨjcp anajty yqueec-huäcxtay, ñɨcxy ajcxy jɨm Judea ñaaxjot etz Samaria ñaaxjot. Jëyɨ je majmetzpɨ apóstoles ajcxy jac-huɨ'mɨɨy.  
\v 2 Nijëjɨty yëydɨjc huɨdibɨ Dios huindzɨgɨɨyb oy yajnaxtɨgɨ̈y Esteban. E ooy ajcxy jotmay jɨhuɨɨy, yaaxy ajcxy mɨɨd je' ycɨxpɨ.  
\v 3 Chi Saulo ooy ixhuɨdijtcoty pahuɨdijtcoty huɨdijaty Jesús mɨbɨ́jcɨp etz tɨjc tɨjc anajty yajpɨdzɨmy pahuich pajuguty yëydɨjctɨjc etz töxyjäydɨjc, e pɨdaaccɨxy anajty pujxtɨgoty. 
\s1 Jɨm Samaria ajcxy capxhuäcxy Dios y'ayuc 
\p  
\v 4 Je huidɨ ajcxy queec-huäcxtay ycapxhuäcxyp anajty ajcxy Jesús y'ayuc huen tɨm ma'amy huɨdijtcɨxy.  
\v 5 Nidügtɨ huɨdibɨ anajty yxɨɨ Felipe ñɨcxy jɨm Samaria, ytɨgɨɨy y'ayuccapxhuäcxpɨ, yajnɨmay ajcxy Cristo ytɨy'ajt.  
\v 6 E je jäy ajcxy ñayyöymujcɨ nidüg'ócɨy ajcxy y'amɨdo'ijtcɨxy janch amoñyɨ jadu'n nej Felipe anajty ymɨydägy e ijxyp anajty ajcxy je mɨjhuinma'ñ huɨdibɨ Felipe anajty ytumyb.  
\v 7 Com may anajty jäy jɨm huɨdibɨ mɨɨd ca'oybɨ ma yjot yhuinma'ñ, e tzoocp anajty ajcxy. E co je ca'oybɨ anajty ypɨdzɨmy ma je jäy, chi je jäy ooy yjacyaaxqueecy. Etz nañ mayjäy anajty chögy huɨdibɨ ca' ycɨ' ytecy yücxy etz tecyma'tpɨ.  
\v 8 E jadu'n je mayjäy ajcxy anajty jɨm ooy yjotcujcɨty. 
\p  
\v 9 Jɨm anajty tüg yëydɨjc huɨdibɨ anajty yxɨɨ Simón huɨdibɨ anajty tɨ ni'ixpɨgɨ̈y huijyjäy huinma'ñ, e ooy anajty may Samaria jäy huin'ɨɨñ, ymɨna'ñ co je' anajty ymɨjɨty yjanchɨty.  
\v 10 Tüg'ócɨy jäy anajty oy amɨdo'ijtcɨxy Simón y'ayuc, pi'ctɨjc etz mɨj'anäctɨjc, e ymɨnaangɨxy: 
\p ―Jadayaabɨ yëydɨjc ymɨɨd jada Dios ymɨc'ajt. 
\p  
\v 11 Ooy anajty je jäy ajcxy Simón mɨjnɨcxpejtcɨxy, com mɨɨd je mañ'ajt anajty jecy tɨ chachhuin'ɨ́ɨnɨgɨxy.  
\v 12 Co je Samaria jäy mɨbɨjcy je ayuc jadu'n nej Felipe ñimɨydacy Dios y'ané'mɨn etz Jesucristo, chi ajcxy ñɨɨbejty yëydɨjctɨjc etz töxyjäydɨjc.  
\v 13 Etz je Simón, je huijyjäy, nañ jadu'n mɨbɨjcy e ñɨɨbejty. Chi Simón puyöyɨɨy Felipe, ooy jɨhuɨɨy huinmaay jadu'n nej je mɨjhuinma'ñ huɨdibɨ anajty Felipe ytumyb etz jadu'n nej anajty Dios ymɨc'ajt ijxɨ. 
\p  
\v 14 Co ajcxy je majmetzpɨ apóstoles ajcxy, huɨdi anajty jɨm Jerusalén, nejhuɨɨy co je Samaria jäy anajty tɨ cöbɨjccɨxy Dios y'ayuc, chi ajcxy quejxy jɨm je Pedro etz Juan.  
\v 15 Co Pedro etz Juan yja'ty jɨm Samaria, chi ajcxy Dios mɨbɨjctzoy mɨɨd je mɨbɨjcpɨdɨjc ycɨxpɨ, jɨgɨx ajcxy ymöhuɨɨyb je Espíritu Santo.  
\v 16 Com ca'nɨ anajty je' ajcxy ñicɨdägyii, jëyɨ anajty tɨ ñɨɨbejtcɨxy ma Huindzɨn Jesús yxɨɨ.  
\v 17 Huin'it Pedro etz Juan cɨ̈nïxajy ajcxy, e chi je Espíritu Santo y'adɨgɨɨy yjottɨgɨɨy ajcxy. 
\p  
\v 18-19 Co Simón ijxy co je Espíritu Santo y'adɨgɨ̈yii yjottɨgɨ̈yii co yɨ apóstoles ajcxy ycɨ̈nïxajy, chi Simón yaj'ahuanɨɨy je' ajcxy meeñ, ymɨnañ: 
\p ―Mooygɨch nañ jadu'n yɨ mɨc'ajt jɨgɨx co ngɨ̈nïxájɨbɨch hueñypɨnɨty nañ jadu'n jëbɨ ajcxy je Espíritu Santo y'adɨgɨ̈yii yjottɨgɨ̈yii. 
\p  
\v 20 Chi Pedro nɨmay Simón: 
\p ―Mɨ'ögɨ̈huɨpy miich mmeeñ, mɨɨd co mhuinma'ñ tɨ mbɨdägy co meeñygɨ́x mbada'ñ je huɨdibɨ Dios ñiyejcp.  
\v 21 Com miich ca' xypaady jadayaabɨ tung, com miich mjot mhuinma'ñ ca' ytudägɨty ma Dios.  
\v 22 Jothuimbit e ixmatz yɨ mjɨbɨc-huinma'ñ, e mɨbɨjctzou Dios, ca' jécyɨty xyhuinmeecxɨpy jadu'n nej jɨbɨc mjot mhuinma'ñ mmɨɨdɨty.  
\v 23 Com janch ta'm miich mjot mhuinma'ñ, e yɨ jɨbɨcpɨ hue' xymɨɨdɨty mach. 
\p  
\v 24 Chi Simón y'adzooy: 
\p ―Mɨbɨjctzou je Huindzɨn Dios mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ, jɨgɨx ca' ti xyjadɨpyɨch jadu'n nej miich tɨ xyñɨmäyɨch. 
\p  
\v 25 Co Pedro etz Juan tɨy'ajt yejcy etz capxhuäcxy Dios y'ayuc jɨm Samaria, chi ajcxy yhuimbijty jɨm Jerusalén. Chi ajcxy canaag agajp ñaxɨɨy jɨm Samaria ñaaxjot, e capxhuäcxy Dios y'ayuc nej ajcxy y'alma nïdzoocɨn paadɨpy. 
\s1 Felipe mɨɨd je Etiopía jäy 
\p  
\v 26 Huin'it xɨɨ Huindzɨn Dios y'ángel mɨgapxy je Felipe, nɨmay: 
\p ―Tzoon ya, nɨcx ma madzäcruudz ypɨdzɨmy, ma je tü'aa huɨdi tzomb jɨm Jerusalén huɨdibɨ nɨcxp jɨm Gaza. 
\p Je' je' je tü'aa huɨdibɨ adügtuum najxp.  
\v 27 Felipe tɨm janitzon e ñɨcxy, e tü'am naybaattɨ mɨɨd tüg Etiopía jäy. Hue' je' anajty eunuco, mɨjtungmɨɨd jɨm Etiopía. Yɨ' je' tesorero'ajt anajty ma je töxyjäy huɨdibɨ anajty yxɨɨ Candace huɨdibɨ anajty ane'mb jɨm. Je eunuco jɨm anajty tɨ y'oy Jerusalén Dios ojadajtp.  
\v 28 E chi yhuimbijtnɨ anajty ma ycajp, ɨñaayb anajty carretɨjoty yam chachnecycapxy. Hue' anajty chachcapxyp je Dios y'ayuc huɨdibɨ Isaías ycojaay.  
\v 29 Chi je Espíritu ñɨmay Felipe co huen nɨcxy najtzpadɨ̈y je carretɨ ma je eunuco anajty y'ɨñäy. 
\p  
\v 30 Co Felipe mɨhuingoñ je carretɨ, chi mɨdoy co je jäy anajty capxy je necy huɨdi Isaías yjaay, chi y'amɨdooy: 
\p ―¿Nej mhuinjɨhuɨɨyb huɨdibɨ mgapxyp? 
\p  
\v 31 Chi je jäy y'adzooy: 
\p ―¿Nej ɨɨch nhuinjɨhuɨ̈huɨpy pen ca' pɨn xyajnɨmäyɨch? 
\p Chi je eunuco nɨmay je Felipe co huen mɨɨd ɨñäyii carretɨjoty. 
\p  
\v 32 Je huɨdibɨ anajty je eunuco chachcapxyp jadu'n je' anajty ymɨna'ñ: 
\q1 Jadu'n ajcxy nɨcxy yaj'ögy nej jäy borregɨ nɨcxy yaj'ögy. Je' amoñ'ijty jadu'n nej borregɨ amoñ'ity co jäy nïme'pxy. Ni tüg'aa huam ycamɨnañ. 
\q1  
\v 33 Tɨ jäy yajtzöyduñyii, ca' ajcxy a'ɨxɨɨy co yjanayñïgapxtüdaanɨ. Ni y'ap y'oc ycaca'ty pɨn ocnigapxtüdɨɨb. Co yaj'öcɨ, chi choonɨ ya naaxhuiñ. 
\p  
\v 34 Chi je eunuco y'amɨdooy Felipe: 
\p ―Tunmay'ajt yajnɨmaaygɨch pɨn jada ayucnajtzcapxɨɨybɨ ñimɨydacpy, ¿cɨ'm ñayñimɨdyägyii o ji jada huingbɨ pɨn nimɨydacpy? 
\p  
\v 35 Chi Felipe yajtzondacy je ayuc capxtɨɨcxɨn ma jadayaabɨ Dios y'ayuccojaaybɨ ñecy. Chi yajmɨɨdmɨydaacɨ nej Jesús yjajty y'ayoy.  
\v 36 Co ajcxy ñajx ma tüg nɨɨ, chi je eunuco ymɨnañ: 
\p ―Cha nɨɨ, ¿nej ca' ɨɨch jëbɨ huaad nnɨɨbetyɨ? 
\p  
\v 37 Chi Felipe y'adzooy: 
\p ―Pen mmɨbɨjcpy Jesús mɨɨd tüg'ócɨy yɨ mjot mhuinma'ñ jëbɨ mnɨɨbety. 
\p Chi je jäy y'adzooy: 
\p ―Nmɨbɨjcpyɨch co Jesucristo Dios yɨ' y'ung. 
\p  
\v 38 Chi je eunuco nɨmay je carretɨ huindzɨn co huen yajtɨnayxɨpy je' carretɨ. Chi nimetz ajcxy ñɨcxy ma nɨɨ, e chi Felipe yajnɨɨbejty je eunuco.  
\v 39 Co ajcxy ñɨɨbɨdzɨmy, chi je eunuco ijxtɨgoy je Felipe. Jadu'ñyɨ je Huindzɨn Dios y'Espíritu yajnɨcxɨ. E chi je eunuco ytü yajyöyñɨ jotcujc.  
\v 40 Felipe yajpaty jɨm Azoto, chi ñajxy cajp cajp capxhuäcxɨ Jesucristo y'ayuc ixtɨ yja'ty jɨm Cesarea. 
\c 9  
\s1 Saulo yjothuimbijty 
\p  
\v 1 Ooy Saulo tzach'ixhuɨdijty pahuɨdijty Jesús yjäy, y'ahuändacy ooy, e yaj'öga'ñ anajty ajcxy. Paady oy ixy je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ,  
\v 2 pɨjctzoy cötújcɨn, co anajty ñɨcxa'ñ jɨm Damasco ma yɨ judíojäy ajcxy ñaymujctac, madza'ñ pɨnjaty Jesús y'ayuc mɨbɨ́jcɨp. Saulo yajmiina'ñ anajty ajcxy mach jɨm Jerusalén huen yëydɨjctɨ́jcɨty huen töxyjäydɨ́jcɨty.  
\v 3 Jɨm anajty Saulo ñɨcxy mɨhuingoñ je Damasco cajp. Huin'it jotcömoñyɨ je tɨɨcxɨn huɨdi tzomb tzajpjoty, ñigɨdaacɨ jühuɨdity je Saulo.  
\v 4 Huin'it Saulo ycɨday, e mɨdoy co ñɨmäyii: 
\p ―Saulo, Saulo, ¿na'amy co xychachpahuɨdijttägyɨch? 
\p  
\v 5 Chi Saulo yajtɨy: 
\p ―¿Mbɨn miich, Huindzɨn? 
\p Chi mɨdoy co y'adzoyii: 
\p ―Ɨɨch je' Jesús, je huɨdibɨ miich mdzachpahuɨdijttacpy, cɨ'm nayyajtzaachytunyii jadu'n nej huajyuub co jɨjpconebɨ'y huɨdi mɨɨd ñuumygumyii. 
\p  
\v 6 Chi Saulo chɨyuygoty chachchɨgɨɨy, e ymɨnañ: 
\p ―Huindzɨn, ¿ti mdzojcpy ndunɨpyɨch? 
\p Chi je Huindzɨn Jesús ñɨmaayɨ: 
\p ―Pɨdɨ̈g etz nɨcx cajpjoty, e jɨm nyajnɨmähuɨpy ti jëbɨ mduñ. 
\p  
\v 7 Je yëydɨjctɨjc huɨdibɨ anajty Saulo ymɨɨd ooy ajcxy ñay'adzɨgɨɨyɨ, co mɨdoy je' ajcxy ayuc e ca' ajcxy ni pɨn ma y'ijxy.  
\v 8 Chi Saulo ypɨdɨ̈gy, e co huindɨcxɨ̈cnɨ ca' pɨn ma oc'ijxnɨ. Chi ajcxy majch Saulo ma ycɨ', e chi ajcxy huijtznɨcxy jɨm Damasco.  
\v 9 Tugɨɨg xɨɨ Pablo jɨm y'ijty huiintz, ca' ycaay y'uucy. 
\p  
\v 10 Jɨm Damasco anajty tüg yëydɨjc chɨnäy huɨdibɨ Jesús y'ayuc mɨbɨ́jcɨp, huɨdi anajty yxɨɨ Ananías, cumäyjoty Dios ñɨmaayɨ: 
\p ―¡Ananías! 
\p E chi je' y'adzooy: 
\p ―Cha ɨɨch, Huindzɨn Dios. 
\p  
\v 11-12 Chi je Huindzɨn Dios ñɨmaayɨ: 
\p ―Pɨdɨ̈g, nɨcx ma je tü huɨdibɨ yxɨɨ Derecha, e jɨm ma Judas ytɨjc yajtɨɨu tüg Tarso jäy, huɨdi yxɨɨ Saulo. Dios mɨbɨjctzoob je' jɨm cham, cumäyjoty tɨ huin'ijxy tüg yëydɨjc huɨdi yxɨɨ Ananías, co oy ñimiñyii, e ycɨ̈nïxajɨɨy jɨgɨx y'ijxɨ̈gɨp jadüg'oc. 
\p  
\v 13 Chi Ananías y'adzooy: 
\p ―Huindzɨn Jesús, mayjäy tɨ xyajmɨɨdmɨydägyɨch ajcxy jadu'n nej yɨ Saulo jɨbɨc y'ɨdɨ̈ch jɨm Jerusalén mɨɨd miich mjäy ajcxy.  
\v 14 Jadachambɨ tɨ mɨmiiñ ya je necy, ma teedy mɨjtungmɨɨdpɨ tɨ ycötujcmöyii, co huen majtztäy je jäy, e yajnɨcxtähuɨpy jɨm Jerusalén, tüg'ócɨy pɨnjaty ojadajtp miich mxɨɨ. 
\p  
\v 15 Chi je Huindzɨn Jesús nɨmay Ananías: 
\p ―Nɨcx, com tɨ ɨɨch nhuin'ixy yɨjiibɨ yëydɨjc, jɨgɨx ɨɨch nxɨɨ etz n'ayucɨch capxhuäcxɨpy ma tüg'ócɨy naax cajp huɨdi ca' yjudíojäyɨty, etz ma yɨ reydɨjc, etz nañ jadu'n ma yɨ judíojäy ajcxy.  
\v 16 Ɨɨch yɨ' nyajnɨmähuɨpy tüg'ócɨy, nej ayo'n yajnaxɨpy mɨɨd ɨɨch nxɨɨ ycɨxpɨ. 
\p  
\v 17 Chi Ananías ñɨcxy ma Saulo anajty tɨ yjättägy, co ytɨgɨɨy tɨgoty, chi cɨ̈nïxajy Saulo, e chi nɨmay: 
\p ―Mɨgüg Saulo, je Huindzɨn Jesús huɨdibɨ nayguëxɨ̈cɨ jɨm tü'am ma miich anajty miiñ, yɨ' tɨ xyquexyɨch jɨgɨx m'ijxɨ̈gɨpy jadüg'oc, etz je Espíritu Santo xyñïdɨgɨ̈huɨp xycödɨgɨ̈huɨp. 
\p  
\v 18 Mɨc'amy ycäy ma Saulo yhuiin jadu'n nej acx ñïmeeñ, chi y'ijxɨ̈gy. Huin'it Saulo ypɨdɨ̈gy e chi yajnɨɨbejtɨ.  
\v 19 Chi Saulo ycaay y'uucy, e chi ymɨc'pɨjcy jadüg'oc. Chi jɨm mɨɨd'ijty jecy huɨdibɨ ajcxy ixpɨjcɨp Jesús y'ayuc jɨm Damasco. 
\s1 Saulo capxhuäcxy Dios y'ayuc jɨm Damasco 
\p  
\v 20 Chi janch mɨc'amy Saulo ytɨgɨɨy Dios y'ayuccapxhuäcxp ma je judíojäy ajcxy ñaymujctac jɨm Damasco, ymɨnañ co je Jesús hue' je' Dios y'ung.  
\v 21 Tüg'ócɨy pɨnjaty anajty mɨdoohuɨp Saulo y'ayuc, ooy ajcxy jɨhuɨɨy huinmaay, etz ñayñɨmáayɨgɨxy: 
\p ―¿Nej ca' jada' yjëjɨty je huɨdibɨ tzachyajcödɨgoyam yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ Jesús yxɨɨ mɨyaax ojadájtɨp jɨm Jerusalén? ¿Nej ca' jada yjëjɨty huɨdi anajty tɨ ymiiñ ya jäy ymajtzpɨ, e nɨcxy cɨ̈yega'ñ ma teedy mɨjtungmɨɨdpɨ? 
\p  
\v 22 Je Saulo capxhuacxɨp anajty Jesús y'ayuc huinmɨc jotmɨc, e nigapxtäy co Jesús hue' je' je Cristo, chi yɨ judíojäy ajcxy huɨdi anajty jɨm tzɨnaayb Damasco cɨjx ajcxy yhuinma'ñ tɨgoydäy. 
\s1 Saulo yqueecy ma judíojäy ajcxy 
\p  
\v 23 Tɨ anajty hueenɨ xɨɨ tiempo ñajtznïnɨcxɨɨyñɨ, chi je judíojäy ajcxy ñaygapxɨ co yaj'ögaangɨxy je Saulo.  
\v 24 Saulo ñejhuɨɨy co anajty yaj'öga'ñyii. Chi jɨm anajty ajcxy y'ahuixyii xɨɨm tzuum ma je poch aguu cajppäbɨ, jɨm anajty yaj'öga'ñyii.  
\v 25 E je jäy ajcxy huɨdibɨ anajty ymɨjpɨdacpy Jesús, chi je' ajcxy codɨɨyñajxy je Saulo mɨjcachjoty ma je pochycop huɨdi je cajp mɨɨd jübojtz'ahuɨdítyɨty, e jadu'n je' choocy. 
\s1 Saulo yajpaady jɨm Jerusalén 
\p  
\v 26 Co Saulo yja'ty jɨm Jerusalén, oy japuyöyɨ̈huaañ je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy. Nidüg'ócɨy anajty ajcxy ooy tzɨgɨɨygɨxy anajty com ca' anajty mɨbɨjccɨxy co je Saulo tɨ anajty yjothuimbity.  
\v 27 Chi Bernabé yajnɨcxy Saulo ma je nimajmetzp apóstoles ajcxy yajpaady, e chi yajmɨɨdmɨydactay nej Saulo anajty tɨ ixy je Huindzɨn Jesús tü'am, e nej anajty Saulo Jesús y'ayuc tɨ capxhuäcxɨ huinmɨc jotmɨc jɨm Damasco.  
\v 28 Huin'it Saulo yhuɨ'my jɨm Jerusalén, e mɨɨd huɨdity anajty ajcxy.  
\v 29 Aamɨc jotmɨc capxhuäcxy je Huindzɨn Jesús y'ayuc, etz mɨɨd mɨydaaccɨxy e ñaymɨcmɨgápxɨgɨxy mɨɨd je judíojäy huɨdibɨ griego ayuc caxp. E je' ajcxy nihuinmayɨɨyb co yaj'ögaangɨxy.  
\v 30 Co je mɨbɨjcpɨdɨjc nejhuɨɨy, chi ajcxy yajnɨcxy je Saulo jɨm Cesarea, e chi ajcxy quejxnajxy huen nɨcxy jɨm Tarso. 
\p  
\v 31 Huin'it tiempo je' ajcxy huɨdijaty mɨjpɨdacp Jesús, jotcujc anajty chɨnaaygɨxy, e nïgɨ anajty ixpɨjc'ɨdɨ̈ch Dios y'ayuc ytɨy'ajt, jadu'n nej yɨ huɨdibɨ ajcxy tzɨnaayb ma yɨ Judea ñaaxjot, Galilea ñaaxjot, etz Samaria ñaaxjot. Chi ajcxy ooy yajmɨj'ajtcɨxy je Huindzɨn Jesús, e mɨɨd je Espíritu Santo ypubéjtɨn, nïgɨ anajty yjacmayɨɨygɨxy. 
\s1 Pedro yajtzoocy Eneas 
\p  
\v 32 Co anajty Pedro yhuɨdijty cogapxɨ̈y cajp cajp je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy, y'oy nañ jadu'n ma je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy huɨdibɨ tzɨnaayb jɨm Lida.  
\v 33 Jɨm mɨnaybaattɨ tüg yëydɨjc huɨdibɨ anajty yxɨɨ Eneas, huɨdibɨ anajty tɨ ypa'm'ijtnɨ tuctujc jɨmɨjt, hue' je' anajty ycɨ̈xuxy ytecyxuxy.  
\v 34 Chi Pedro nɨmay: 
\p ―Eneas, Jesucristo xyajtzoocp, pɨdɨ̈g, etz yajpɨdɨ̈g yɨ mmaabejt. 
\p Chi Eneas mɨc'amy ypɨdɨ̈gy.  
\v 35 Chi ijxy tüg'ócɨy jäy huɨdibɨ tzɨnaayb jɨm Lida etz Sarón. Chi ajcxy yjothuimbijttay nidüg'ócɨy, ixmajtztay tüg'ócɨy yɨ ñi'ap huinma'ñ e jɨjptɨgɨyɨɨy yɨ Huindzɨn Jesús y'ixpɨ́jcɨn. 
\s1 Co Dorcas y'o'cy, chi yjugypɨjcy jadüg'oc 
\p  
\v 36 Je huin'it tiempo jɨm Jope, jɨm anajty tüg töxyjäy chɨnäy huɨdibɨ mɨbɨjcp Jesús, hue' anajty yxɨɨ Tabita, je' huɨdi griegojäy ytijyp Dorcas. E je Dorcas oy xɨɨ tiempo anajty yajnaxy mɨ'oyjäy'aty yɨ jäy ajcxy.  
\v 37 Jadu'n yjajtɨ huin'it tiempo Dorcas ypa'mbejty, e chi ytɨmy'o'cy. Co ajcxy yajtziiday, chi ajcxy je öcpɨ yajnɨcxy ma je tɨjc mɨmejtznïhuijtzpetypɨ.  
\v 38 Je Jope cajp naymɨhuingon'ájtɨp anajty mɨɨd Lida cajp ma anajty Pedro yajpaady, co mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy anajty nejhuɨy co je' anajty yjɨ́mɨty, chi ajcxy mejtz yëydɨjc quejxy co huen nɨmäyii: 
\p ―Min tzojc ya Jope. 
\p  
\v 39 Huin'it Pedro ñɨcxy mɨɨd je' ajcxy. Co jɨm yja'ty, chi ajcxy yajnɨcxy ma je tɨjc mɨmejtznïhuijtzpetypɨ, e jɨm anajty ajcxy je co'ögy töxyjäydɨjc ajcxy ytɨnayjühuɨdityɨ ma je öcpɨ, chachyaaxcɨxy. Chi ajcxy Pedro yaj'ijxy je huit nïjen huɨdibɨ Dorcas anajty tɨ yaj'oyɨ̈y co anajty yjugy'atyñɨ.  
\v 40 Mɨc'amy je Pedro quejxpɨdzɨmday je jäy ajcxy. Chi ycoxtɨnay'ahuɨɨy, e Dios mɨbɨjctzoy. Chi huindɨcxpejty je öcpɨ, nɨmay: 
\p ―Tabita, pɨdɨ̈g. 
\p Huin'it Tabita yhuindɨcxɨ̈gy, e ijxy je Pedro, chi ɨñaygugɨɨy.  
\v 41 Chi Pedro majtzɨ ycɨ', e chi huijtzɨ̈gy. Chi yaaxɨ ymɨgügtɨjc etz co'ögytöxyjäydɨjc ajcxy, chi ajcxy yajcɨ̈dɨgɨɨy juugy.  
\v 42 Tüg'ócɨy jäy ajcxy jɨm Jope nejhuɨyday co Pedro yajjugypɨjcy je Dorcas. E mayjäy mɨbɨjcy je Huindzɨn Jesús.  
\v 43 Jadu'n yjajty co Pedro y'ijty jɨm Jope canaag xɨɨ ma je coodzpɨ ytɨjc huɨdi anajty yxɨɨ Simón. 
\c 10  
\s1 Pedro etz Cornelio 
\p  
\v 1 Jɨm Cesarea anajty tüg tungmɨɨdpɨ huɨdi anajty yxɨɨ Cornelio, hue' je' anajty capitán'ajtp ma tüg batallón soldado ajcxy yxɨɨjɨp, la Italiana.  
\v 2 Je Cornelio ooy anajty ytudägyɨty, etz je' mɨɨd tüg'ócɨy y'ung ytöxyɨjc ooy anajty yajmɨj'ajtcɨxy Dios. Je Cornelio nañ jadu'n ypubety mɨɨd meeñ je judíojäy ayoobtɨjc, e je' Dios ojadajt anajty jabom jabom.  
\v 3 Tüg xɨɨ, mɨnacyxɨɨ anajty, Cornelio huin'ijxy janch huädz Dios tüg y'ángel ñigɨdaacɨ, e ñɨmaayɨ: 
\p ―¡Cornelio! 
\p  
\v 4 Chi Cornelio huindɨcxpejty je ángel janch tzɨgɨɨyb anajty, e chi yajtɨɨy: 
\p ―¿Ti Huindzɨn? 
\p Huin'it je ángel y'adzooy: 
\p ―Jadu'n nej mDios'ojadaty etz jadu'n nej mbubety ayoobtɨjc tɨ Dios jäygɨdägy.  
\v 5 Quex mjäy jɨm Jope, huen nɨcxy yajtzoñ Simón, huɨdibɨ nañ jadu'n yajtijp Pedro.  
\v 6 Jɨm je' yja'ttacy ma jadügpɨ Simón, je cootzpɨ huɨdi ytɨjc mɨhuingon mejypa'. Je Pedro xyajnɨmähuɨpy ti mdunɨpy. 
\p  
\v 7 Co je ángel ñɨcxnɨ huɨdi anajty tɨ ymɨgapxyii, chi Cornelio yaaxɨ mejtz ytumbɨ, etz tüg soldado huɨdi Dios capxymɨdoob, etz huɨdibɨ je Cornelio ooy ymɨjnɨcxpedyii.  
\v 8 Chi yajmɨɨdmɨydactay nej je ángel ñɨmaayɨ, chi ajcxy quejxy jɨm Jope. 
\p  
\v 9 Com jabom jɨm anajty je quejxyöybɨ ajcxy ñɨcxy mɨhuingon Jope, cujc yxɨɨ anajty, e chi Pedro ypejty ma tɨjcnïcx Dios ojadajtp.  
\v 10-11 Ooy Pedro anajty yuubögyii, e ooy jacaya'ñ, jɨmnɨ anajty yjɨɨcxy yaj'oyɨ̈yii. Chi Pedro huin'ixy je tzajp ahuädz, e huin'it ijxy quidägy jadu'n nej poob huit mɨjpɨ yxóchɨty majaty ytaatz.  
\v 12 Jiiby ma je poob huit, jiiby anajty canaagnax ɨyujc huɨdijaty mɨdaax ycɨ' ytecy etz tza'ñ etz joon.  
\v 13 Huin'it Pedro mɨdoy co anajty ñɨmäyii: 
\p ―Pedro, pɨdɨ̈g nɨcxy yaj'ög yɨ ɨyujc etz tzüdz. 
\p  
\v 14 Chi Pedro y'adzooy: 
\p ―Ca', Huindzɨn, camɨnaabɨ ɨɨch tɨ njɨcxy huɨdibɨ jɨbɨ́cɨp etz huɨdibɨ ca' ñigödúcyɨty nɨcxy judíojäy jɨɨcxcɨxy. 
\p  
\v 15 Huin'it jadüg'oc ayuc mɨdoy ñɨmäyii: 
\p ―Huɨdibɨ Dios yajhuäch ca' huaad mdijy co yɨ' yjɨbɨcɨty. 
\p  
\v 16 Tugɨɨg'oc jadu'n yjajtɨ, chi je poob huit ypättɨgɨɨyñɨ tzajpjoty.  
\v 17 Jɨm anajty Pedro tzachhuinmay nej anajty yhuimbɨdzɨmy je tɨɨbɨ ixy co yja'ty ma tɨjc aguu je Cornelio yquexyöybɨ huɨdi ajcxy anajty nidɨɨhuɨp yajtɨɨhuɨp je Simón ytɨjc.  
\v 18 Chi ajcxy mɨc ycogapxɨɨy yajtɨɨy pen jɨm anajty yjättägy Simón huɨdibɨ anajty nañ jadu'n yajtijp Pedro.  
\v 19 E je Pedro je' anajty chachhuinmaayb tɨɨbɨ ixy, chi je Espíritu Santo Pedro ñɨmaayɨ: 
\p ―Tugɨɨg yëydɨjc ji xy'ixtäy.  
\v 20 Pɨdɨ̈g e mɨnac, nɨcx mɨɨd je' ajcxy, e ca' ti mhuinmay, com ɨɨch jadu'n tɨ nnɨmäy co huen xy'ixtäy. 
\p  
\v 21 Huin'it Pedro ymɨnajcy ma je' ajcxy, je Cornelio quexyöybɨ, nɨmay ajcxy: 
\p ―Ɨɨch je' huɨdibɨ miich ajcxy m'ixtaayb, ¿ti ycɨxpɨ co tɨ mmiingɨxy? 
\p  
\v 22 Chi ajcxy y'adzooy: 
\p ―Yɨ' ɨɨch ajcxy tɨ xyquexyɨch yɨ Cornelio huɨdibɨ capitán'ajtpɨ, je' tudägy jäy huɨdibɨ Dios yajmɨj'ajtp, je huɨdibɨ tüg'ócɨy judíojäy ooy tzójccɨxy, etz cömaaygɨxy. Huindzɨn Dios tüg y'ángel ñɨmay Cornelio co miich miiñ nyajhuoy, jɨgɨx mnɨ́cxɨp ma yɨ' ytɨjc, e y'amɨdo'ida'ñ ajcxy nej miich myaj'ixpɨga'ñ. 
\p  
\v 23 Chi Pedro yajtɨjctɨgɨɨy je' ajcxy. Chi ajcxy jɨm ymaahuɨ'my. Com jabom Pedro ñɨcxy mɨɨd je' ajcxy, e chi nijëjɨty ypanɨcxɨ huɨdibɨ mɨjpɨdacp Jesús huɨdi anajty ajcxy tzɨnaayb jɨm Jope. 
\p  
\v 24 Com jabom ajcxy yja'ty jɨm Cesarea ma Cornelio anajty y'ahuixy tügmucy mɨɨd yjugymɨgüg, etz nijëjɨty pɨn ooy mɨɨd ñaymɨgüg'adyii, huɨdijaty anajty ajcxy jayɨjp tɨ nɨmäy.  
\v 25 Co Pedro oyjäty ma je tɨjc, chi Cornelio ytɨjcpɨdzɨmy oy yjɨjpcobadɨ̈y je Pedro, e chi ycoxtɨnay'ahuɨɨy yajmɨj'ada'ñ anajty je Pedro.  
\v 26 Chi Pedro huijtztɨnayɨ̈gy je Cornelio, e nɨmay: 
\p ―Tɨnayɨ̈g, ca' xyajmɨj'ida'ñɨch, nañ jadu'n ɨɨch njäyɨty nej miich. 
\p  
\v 27 Mɨɨd anajty ycapxy ymɨydägy co ytɨjctɨgɨy, jiiby anajty mayjäy ni'amugɨ̈'ahuijxcɨxy.  
\v 28 Chi Pedro nɨmay ajcxy: 
\p ―Miich ajcxy mnejhuɨɨyb co yɨ judíojäy ycostumbre capx'aducy ca' huaad judíojäy yöymucy mɨɨd huɨdibɨ ca' yjudíojäyɨty, ca' huaad ytɨgɨɨygɨxy ma ajcxy ytɨjc. Per Dios tɨ xyajni'ixɨ̈yɨch co ca' huaad nmɨna'ñɨch ca' oyjäyɨty huädzjäyɨty pɨnjaty.  
\v 29 Paady co oy tɨ xyajhuoyiijɨch tɨ nmiiñɨch, ni ca' huam tɨ nmɨna'ñɨch. Nnejhuɨ̈huaamyɨch na'amy co oy tɨ xyajhuoyiijɨch. 
\p  
\v 30 Chi Cornelio y'adzooy: 
\p ―Cham ymɨmɨdaaxxɨɨjɨ̈y, jadu'n nej jadachambɨ hora, ya ɨɨch anajty ma ndɨjcɨch, jaygay jay'ügy nDios'ojadatyɨch. Com hue' anajty mɨjmɨnacy xɨɨ mɨna judíojäy ajcxy ycapxtaaccɨxy, co tüg ñayguëxɨ̈cɨ jadu'n nej jäy mɨɨd ypoob huit janch adɨɨcxp.  
\v 31 E je ángel xyñɨmaayɨch: “Cornelio, Dios tɨ xymɨdoohuɨ m'oración e tɨ jadu'n jäygɨdägy jadu'n nej mbubety yɨ ayoobtɨjc ajcxy.  
\v 32 Quex mdumbɨ jɨm Jope, huen nɨcxy yajtzoñ Simón huɨdi nañ jadu'n yajtijp Pedro. Jɨm Pedro yja'ttägy ma je cotzpɨ ytɨjc huɨdibɨ yxɨɨ Simón, huɨdibɨ tzɨnaayb mɨhuingon mejypa'. Co je' ymiinɨpy, chi xymɨɨdmɨydägɨpy.”  
\v 33 Paady nguejxyɨch janch mɨc'amy huen nɨcxy xy'ijxtäy. E tɨ may'ajt mduñ co tɨ mmiiñ. Jadachambɨ cha ɨɨch ajcxy nidüg'ócɨy ma Dios yhuinduu. E n'amɨdo'idáangɨxyɨch tüg'ócɨy je y'ayuc huɨdibɨ je Huindzɨn Dios tɨ xyaj'ane'my jëbɨ xyajnɨmaaygɨxy. 
\s1 Pedro Dios ytɨy'ajt nigapxy nimɨydacy ma Cornelio ytɨjc 
\p  
\v 34 Huin'it Pedro ytɨgɨɨy y'ayuccapxhuäcxpɨ, nɨmay ajcxy: 
\p ―Jadachambɨ huinjɨhuɨɨybɨch, co yɨ Dios ca' ni tüg ixy'ixy jäy, y'actzojctaayb hueñypɨ́nɨty.  
\v 35 Dios ycöbɨjcpy hueñypɨnjäyɨty huɨdibɨ tzɨnaayb huen huɨdibɨ naax huen huɨdibɨ cajpɨty, pen chɨgɨɨyb ajcxy Dios, pen tumyb oybɨ.  
\v 36 Dios tɨ quexy yɨ' ytɨy'ajt ma yɨ Israel jäy ajcxy, yajnɨmay co ji cham jotcujc'ájtɨn mɨɨd Jesucristo ɨɨch ajt nHuindzɨn.  
\v 37 Miich ajcxy mnejhuɨɨyb yajxon nej tɨ ytunyii tɨ yjadyii ma judíojäy ajcxy ñaax ycajp chondacy jɨm Galilea, Juan el Bautista tɨ anajty capxhuäcxɨ Dios y'ayuc ytɨy'ajt etz yjäyyajnɨɨbety.  
\v 38 E mnejhuɨɨyb miich ajcxy co Dios yejc je Jesús je Nazaretpɨ je Espíritu Santo, e nej Jesús yhuɨdijty e tuuñ oy'ájtɨn, etz mɨjhuinma'ñ, jadu'n nej yajtzocy je jäy ajcxy huɨdi anajty ane'm'ijtp ma yɨ mujcu'. Com Dios anajty mɨɨd y'ity je Jesús.  
\v 39 Ɨɨch ajcxy je tɨy'ajt nmɨɨdɨch tüg'ócɨy jadu'n nej Jesús yjajty y'ayoy jɨm Judea naaxjot etz jɨm Jerusalén. Huin'it ajcxy Jesús yaj'o'cy cruudzcɨ́xy.  
\v 40 E Dios yajjugypɨjcy codugɨɨg xɨɨ, e chi yajnayguëxɨ̈cɨ ma ɨɨch ajcxy.  
\v 41 Ca' tɨ yajnayguëxɨ̈gyii ma tüg'ócɨy jäy, jëyɨ ma ɨɨch ajcxy huɨdi jayɨjp Dios yhuin'ijx jɨgɨx tɨy'ajt nyegɨpyɨch. Ɨɨch ajcxy caaymujc uucmujc huin'it co yjugypɨjcy ma y'o'cy.  
\v 42 Tɨ xyquexy ɨɨch ajcxy ayuc ngapxhuäcxpɨ ma mayjäy ajcxy etz nidɨy'ajt'adɨpyɨch ajcxy co Dios Jesús tɨ pɨdägy mɨj'ane'mbɨ ma yɨ juugypɨ etz ma yɨ ögypɨ.  
\v 43 Nañ jadu'n jecy'ajty tüg'ócɨy Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ ñimɨydac ajcxy Jesús, e ymɨnañ ajcxy co tüg'ócɨy je jäy ajcxy pɨnjaty mɨbɨjc je Cristo, Dios huinmecxɨɨb ajcxy ypocy. 
\s1 Je Espíritu Santo ycɨdacy ma je ca'pɨ ajcxy yjudíojäyɨty 
\p  
\v 44 Yam anajty Pedro ycapxyñɨ co je Espíritu Santo ñïdɨgɨɨyɨ ycödɨgɨɨyɨ ajcxy nidüg'ócɨy huɨdijaty y'amɨdo'ijt Pedro y'ayuc.  
\v 45 E je judío mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy tɨɨbɨ anajty miiñ mɨɨd Pedro, ooy ajcxy jɨhuɨy huinmay co Dios quejx Espíritu Santo ma je jäy ajcxy huɨdibɨ ca' yjudíojäyɨty,  
\v 46 co mɨdoy ycapxcɨxy mɨɨd huingbɨ ayuc, etz cömaygɨxy jäymejtzcɨxy Dios.  
\v 47 Chi Pedro ymɨnañ: 
\p ―¿Nej ca' jada' y'óyɨty co ñɨɨbedɨpy ajcxy huɨdibɨ Dios tɨ ymóoyɨgɨxy je yEspíritu Santo jadu'n nej ɨɨch ajt xymooyɨm? 
\p  
\v 48 Chi Pedro ni'ane'mdɨɨy huen nɨɨbejtcɨxy ma Huindzɨn Jesucristo yxɨɨ. Huin'it ajcxy Pedro cohuanɨɨy huen huɨ'my tüg xɨɨ mejtz xɨɨ mɨɨd je' ajcxy. 
\c 11  
\s1 Pedro yajmɨɨdmɨydacy jɨm Jerusalén nej anajty tɨ ytuñyii tɨ yjadyii 
\p  
\v 1 Je apóstoles ajcxy etz je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy huɨdi anajty ajcxy jɨm Judea, mɨdoy ajcxy ayuc co nijëjɨty jäy huɨdi ca' yjudíojäyɨty tɨ anajty ajcxy cöbɨ́jcɨy Dios y'ayuc.  
\v 2 E co Pedro yhuimbijty Jerusalén, chi nijëjɨty judíojäy ajcxy ojy Pedro, je' ajcxy huɨdibɨ tzachmɨjpɨdaaccɨxp judíojäy ycostumbre jadu'n nej ajcxy tɨy'ajttɨɨygɨxy ymang.  
\v 3 Je' ajcxy nɨmay Pedro: 
\p ―¿Na'amy co oy tɨ mgo'ixɨɨy jäy ajcxy huɨdi ca' yjudíojäyɨty, etz tɨ mgay m'ügy mɨɨd je' ajcxy? 
\p  
\v 4 Chi Pedro nimɨydactay tüg'ócɨy jadu'n nej anajty tɨ yjaty, chi ymɨnañ: 
\p  
\v 5 ―Jɨm ɨɨch anajty Jope nDios'ojadatyɨch. Chi nhuin'ijxyɨch jadu'n nej tüg mɨj poob huit chooñ tzajpjoty, cɨdägy ma ɨɨch nhuinduu, xóchɨty anajty ma mɨdaax ytaatz.  
\v 6 Co nnimɨjhuägyɨch n'ixa'ñɨch ti jiiby, chi n'ijxyɨch may ɨyujc, jiiby ɨyujc mɨdaaxpɨ ycɨ' ytecy, jiiby ahua'nbɨ ɨyujc, jiiby tza'ñ, etz joon.  
\v 7 Chi nmɨdooyɨch tüg ayuc huɨdibɨ xyñɨmaaybɨch: “Pedro, pɨdɨ̈g, yaj'ög yɨ ɨyujc etz tzüdz.”  
\v 8 Chi n'adzooyɨch: “Ca' Huindzɨn, com camɨnaabɨ ndzüchɨch ɨyujc huɨdibɨ ca' ñigo'adúcyɨty judíojäy ajcxy tzüdzɨpy.”  
\v 9 Chi mɨmetz'ocpɨ tüg ayuc tzajpcɨ́xy xyñɨmäyɨch: “Huɨdi Dios tɨ yajhuäch, ca' huaad mdijy co ca' y'oychú'tznɨty.”  
\v 10 Tugɨɨg'oc jadu'n yjajtɨ, chi je poob huit ypättɨgɨɨyñɨ tzajpjoty.  
\v 11 Huin'it xyñimiiñɨch je quexyöybɨ nidugɨɨg, chooñ ajcxy jɨm Cesarea.  
\v 12 Chi je Espíritu xyñɨmaayɨch, co min n'ocnɨcxɨch mɨɨd je' ajcxy, ca' ma ni ti nhuinmayɨpyɨch. Mɨɨd nɨcxyɨch nidugɨɨg nmɨgügtɨjcɨch. Chi ɨɨch ajcxy ndɨgɨɨy ma je jäy ytɨjc.  
\v 13 Je codɨjc xyajmɨɨdmɨydaacɨch co je' anajty tɨ huin'ixy tüg ángel ma ytɨjc, ñɨmäyii: “Quex mdumbɨ ajcxy jɨm Jope huen nɨcxy yajtzoongɨxy Simón huɨdibɨ jäy ytijpy Pedro,  
\v 14 e je' xyajnɨmähuɨp nej jëbɨ Dios m'alma xyajnïdzoocɨp, miich etz tüg'ócɨy mjɨɨn mdɨjc mjuugy-mɨgüg.”  
\v 15 Co Jesús y'ayuc ngapxhuäcxtzondaacɨch, chi je Espíritu Santo ñïdɨgɨɨyɨ ycödɨgɨɨyɨ je' ajcxy. Tɨm jadu'n nej xyñïdɨgɨɨyɨm xycödɨgɨɨyɨm je jayɨjp'atypɨ.  
\v 16 Huin'it njäymejtzcoodyɨch nej je Huindzɨn Jesús ymɨnañ: “Janch Juan, je Bautista, jäy yajnɨɨbejt mɨɨd nɨɨ, e Dios jäy ajcxy y'adɨgɨ̈huɨɨyb yjottɨgɨ̈huɨɨyb je Espíritu Santo.”  
\v 17 Pen Dios tɨ ymöyii je jäy ajcxy huɨdibɨ ca' yjudíojäyɨty tú'cɨy mɨɨd huɨdibɨ ɨɨch ajt tɨ xymooyɨm co nmɨbɨ́jcɨm Jesucristo. ¿Ocjactɨm pɨn ɨɨch co Dios nmɨdzɨp'adɨɨybɨch? 
\p  
\v 18 Je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy jɨm Jerusalén, co ajcxy mɨdoy Pedro y'ayuc, chi ajcxy y'amonday. Chi ajcxy Dios jäymejch cömay, chi ajcxy ymɨnaangɨxy: “Dios jadu'n tɨ ymɨna'ñ co je' ajcxy huɨdibɨ ca' yjudíojäyɨty jëbɨ yjothuimbijtcɨxy, jɨgɨx Dios ymöhuɨɨyb jugy'ájtɨn huinɨxɨɨbɨ.” 
\s1 Antioquía jäy ymɨdoo ajcxy Dios y'ayuc 
\p  
\v 19 Taabɨ jäy yaj'o'cy Esteban, chi jäy ajcxy ooy ixhuɨdijtcoty pahuɨdijtcoty Jesús yjäy jɨm Jerusalén. Chi nijëjɨty ajcxy yqueecy, nɨcxy ajcxy jɨm Fenicia ñaaxjot, etz jɨm Chipre, etz jɨm Antioquía. E capxhuäcxy ajcxy je oybɨ ayuc ma jadyii judíojäy, ca' ajcxy jac ni pɨn yajnɨmay.  
\v 20 E nijëjɨty mɨbɨjcpɨdɨjc huɨdibɨ jɨm anajty ajcxy yconaaxɨp ycogájpɨp Chipre etz Cirene, chi ajcxy ñɨcxy jɨm Antioquía. Chi yajmɨɨdmɨydacy ajcxy je Huindzɨn Jesús y'ayuc mɨɨd griegojäy ajcxy.  
\v 21 E je Huindzɨn Dios ooy ypubejtɨ je' ajcxy, e ooy mayjäy ixmajch je jɨbɨc-huinma'ñ etz mɨjpɨdaaccɨxy yɨ Huindzɨn Jesús ytɨy'ajt. 
\p  
\v 22 Co je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy jɨm Jerusalén mɨdoogɨxy jada ayuc, chi ajcxy quejxy Bernabé jɨm Antioquía.  
\v 23 Co Bernabé jɨm yja'ty, chi ijxy jadu'n nej Dios anajty oy'ájtɨn tɨ tuñ, chi oy yjotcugɨɨy je Bernabé. Chi capxhuijy tüg'ócɨy co huen ajcxy janch cɨxyjot huinɨjot cuyduunɨ yɨ Huindzɨn Jesús y'ayuc ytɨy'ajt.  
\v 24 Com Bernabé oyjäy je' anajty, e ooy mɨjpɨdägy Dios y'ayuc etz ooy mɨɨdɨty je Espíritu Santo jotjoty huinma'ñyjoty. Ymɨɨd je' ycapxhuíjɨn ooy mayjäy mɨjpɨdacy Jesús y'ayuc ytɨy'ajt. 
\p  
\v 25 Co jadu'n yjajtɨ, chi Bernabé oy ixtay Saulo jɨm Tarso, e co paty, chi mɨɨdmiiñ Antioquía.  
\v 26 Jadu'n yjajty jɨm ajcxy y'ijty tüg jɨmɨjt, yaj'ixpɨjccɨxy je mayjäy huɨdibɨ ajcxy jɨjptɨgɨyɨɨy je Jesús y'ixpɨ́jcɨn. Jɨm Antioquía oga'n yxɨɨmoy cristiano, je jäy ajcxy huɨdibɨ mɨjpɨdacp Jesús. 
\p  
\v 27 Huin'it tiempo nijëjɨty tɨy'ajtnajtzcapxɨɨybɨ chooñ Jerusalén ñɨcxy ajcxy jɨm Antioquía.  
\v 28 Tüg huɨdi anajty yxɨɨ Agabo ytɨnay'ahuɨɨy mayjäyjoty, e chi je Espíritu Santo yajcapxɨ, e ymɨnañ co mɨjyuu anajty ñaxcɨdäga'ñ huindu'ñybɨ naaxhuiñ. E janch jadu'n yjajtɨ taab anajty Claudio y'ane'my.  
\v 29 Huin'it je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy jɨm Antioquía pɨdacy ajcxy yhuinma'ñ co quexaangɨxy pubéjtɨn ma ymɨgügtɨjc ajcxy huɨdi tzɨnaayb jɨm Judea, jadu'n nej pubéjtɨn pɨn tɨm yega'ñ.  
\v 30 E jadu'n ajcxy tuuñ. E je meeñ tɨɨbɨ anajty ymucy yajmɨguejxy ajcxy je Bernabé etz Saulo ma je mɨbɨjcpɨdɨjc tungmɨɨdpɨ jɨm Judea. 
\c 12  
\s1 Co Jacobo y'o'cy etz co Pedro yajpujxtɨjctɨgɨɨyɨ 
\p  
\v 1 Huin'it tiempo je rey Herodes yajmajtzɨ nijëjɨty Jesús yjäy, e chi yajtzaachytuunɨ.  
\v 2 Chi ni'ane'mdɨy huen yaj'ögyii mɨɨd espada je Jacobo, je Juan y'uch.  
\v 3 Co je rey nejhuɨɨy co je judíojäy ajcxy jadu'n ooy jäygɨdaaccɨxy, chi ymajtzɨ Pedro nañ jadu'n. Hue' jadu'n yjajtɨ xɨɨjoty, je xɨɨ mɨna tzajcaagy caaygɨxy huɨdi ca'pɨ ylevadura mɨɨdɨty.  
\v 4 Co Pedro yajmajch, chi yajpɨdacy pujxtɨgoty. E chi je rey ane'my co huen mɨdaaxpɨcy soldado ajcxy cuend'adyii, tügpɨcyjaty mɨdaax soldado ajcxy. Hue' anajty je rey tɨ huinmay xɨɨnaxy anajty tɨyduna'ñ Pedro mayjäy agujc.  
\v 5 Pedro jiiby anajty pujxtɨgoty janch oy cuend'aty. E je mɨbɨjcpɨdɨjc janch Dios mɨbɨjctzodɨɨb anajty ajcxy mɨɨd Pedro ycɨxpɨ. 
\s1 Dios y'ángel yajpɨdzɨmy Pedro pujxtɨgoty 
\p  
\v 6 Huin'it coodz ma ca'nɨ anajty yxɨɨmɨ̈y, ma je Herodes anajty tɨyduna'ñ Pedro mayjäyjoty com jabom, Pedro maab anajty, e soldado agujc ajcxy cɨ̈xoch tecyxoch anajty mɨɨd cadena, e jadügpɨcy soldado ajcxy pujxtɨjc'aguy anajty ajcxy ycuend'aty.  
\v 7 Chi janch tɨmetiinɨ yHuindzɨn Dios tüg y'ángel ñayguëxɨ̈cɨ ytɨnäy ma Pedro yhuinduu, e je pujxtɨjc yaj'anɨyday. E chi je ángel tijyücxy Pedro ma ycaach, chi yajmäyhuijy, e nɨmay: 
\p ―Pɨdɨ̈g mɨc'amy. 
\p Chi je cadena ycäday ma Pedro ycɨ'.  
\v 8 Chi je ángel nɨmay Pedro: 
\p ―Ñayhuɨɨnɨ, yajtɨgɨ' mgɨ̈g. 
\p Co Pedro yajtɨgɨyday ycɨ̈g, chi je ángel ñɨmaayɨ: 
\p ―Yajtɨgɨ' mjocxhuit, e pajamgɨch. 
\p  
\v 9 Chi Pedro pujxtɨjc pɨdzɨmy axam ma je ángel, ni ca' nejhuɨ̈y pen janch anajty huɨdibɨ je ángel tumyb, hue' jɨhuɨy jadu'n nej ycumäy.  
\v 10 Chi ñajxy ajcxy ma tügpɨcy cuend'ajtpɨ, mɨc'amy ajcxy mɨmetzpɨ nïnajxy. Co ajcxy yjäty ma mɨjpujxtɨjc aguu, ma mɨjtüba', chi je' cɨ'm'ahuaach. Chi ajcxy ypɨdzɨmy. Tɨ anajty mɨjyöygɨxnɨ co je ángel ixmajtznɨ Pedro.  
\v 11 Huin'it Pedro yhuinma'ñymejch, chi ymɨnañ: 
\p ―Jadachambɨ njɨhuɨɨybɨch co janch jada' co je Huindzɨn Dios tɨ quexy y'ángel, e yɨ' tɨ xyñihua'ñɨch ma Herodes, etz jadu'n nej tüg'ócɨy judíojäy ajcxy anajty xytuna'ñɨch. 
\p  
\v 12 Co Pedro yjot yhuinma'ñ ymejch, chi ñɨcxy ma María ytɨjc, je Juan ytaj, je Juan huɨdi jäy ytijpy Marcos, ma anajty ajcxy jɨm mayjäy tügmucy y'íjtcɨxy Dios mɨbɨjctzoogɨxy.  
\v 13 Co Pedro tɨjc'aguu cojxnojcy, je tɨba'y'amybɨ, chi tüg töxy'anäg ypɨdzɨmy huɨdi anajty yxɨɨ Rode, ixa'ñ pɨn je' tɨjc'aguu cojxnojcy.  
\v 14 Co oy yögmɨdoy co Pedro je' anajty, chi ca' ytɨjc'aguu yaj'ahuaach. Jëyɨ co poyɨ̈gy ñɨcxy tɨgoty co anajty tzachjotcújcɨty, nigapxy co Pedro je' anajty ma tɨjc'aguu. 
\p  
\v 15 Chi je jäy ajcxy nɨmay Roda: 
\p ―Mloocjɨɨyb jada' miich. 
\p Chi je töxy'anäg y'adzooy co janch je' anajty. E je jäy ajcxy ymɨnaangɨxy co ca' yɨ' yjëjɨty, hue' jada' Pedro y'ángel. 
\p  
\v 16 Yam Pedro anajty tɨjc'aguu tzachcojxnocy co ajcxy yaj'ahuaach, chi ajcxy ijxy, chi ajcxy ooy chɨgɨɨy yjɨhuɨɨy.  
\v 17 Pedro cɨ̈mɨɨd ytɨy'ajtyejcy co huen amoñ ajcxy. Chi yajmɨɨdmɨydacy nej je Huindzɨn Dios anajty tɨ yajpɨdzɨmyii pujxtɨgoty. E nɨmay ajcxy co huen nɨcxy yajmɨɨdmɨydägy jada je Jacobo etz jacjadyii mɨbɨjcpɨdɨjc. 
\p Chi Pedro ñɨcxy huingbɨ cajp. 
\p  
\v 18 Co yxɨɨmɨɨy, huin'it soldadtɨjc ajcxy ooy ytɨgɨɨy huambɨ jɨhuɨɨybɨ huinmay'ahuɨdijty, com ca' nejhuɨɨygɨxy nej je' anajty tɨ ytunyii tɨ yjadyii mɨɨd Pedro ycɨxpɨ.  
\v 19 Chi Herodes ni'ane'mdɨɨy huen nɨcxy yaj'ixtäy Pedro. E co ca' yajpaty, chi pɨjctzoy tɨy'ajt ma soldado ajcxy huɨdi anajty Pedro tɨ ycuend'adyii. Chi ni'ane'mdɨy huen ajcxy nɨcxy yaj'ögyii. Chi Herodes chooñ jɨm Judea, chi oy chɨnaydacpɨcy jɨm Cesarea. 
\s1 Herodes y'ögy 
\p  
\v 20 Herodes janch ymɨjotmätpy anajty je jäy huɨdibɨ tzɨnaayb jɨm Tiro etz Sidón. Chi je Tiro etz Sidón jäy ajcxy ñaygapxɨ nej jëbɨ huingohuägɨ̈huaangɨxy je rey. E ymɨmadac ajcxy co mɨgapxy je Blasto je mɨjtungmɨɨdpɨ maabɨ rey Herodes ytɨjc. E chi ajcxy pɨjctzoy co huen tzip cɨxy naxy, com co ajcxy xɨjc mooc jɨm anajty yajtzoongɨxy ma rey ñaaxjot.  
\v 21 Chi Herodes agapxtujcy tüg xɨɨ, chi je reyhuit yajtɨgɨɨy, chi ɨñaydac paty ma ycötujctac, chi mɨgapxy ajcxy je jäy.  
\v 22 Chi je mayjäy ajcxy ytɨgɨɨy mɨc capxp mɨydaacp, chi ajcxy ymɨnaangɨxy: 
\p ―¡Jada jäy huɨdibɨ capxp, ca' jada yjäyɨty, jadu'n yɨ' nej tüg dios! 
\p  
\v 23 E huin'ítɨy Huindzɨn Dios y'ángel yajpa'mbejty Herodes, com ca' anajty huindzɨgɨ̈y cömay je Dios. Chi y'o'cy, tɨng je' tzütztaayɨ. 
\p  
\v 24 Je Huindzɨn Dios y'ayuc mɨbɨjc'ɨdɨ̈chpy anajty jäy, e yajcapxhuäcxp anajty hueñytɨmma'ámyɨty. 
\p  
\v 25 Co Bernabé etz Saulo ajcxy ytungmay jɨm Jerusalén, huin'it choonɨ ajcxy jɨm ymɨɨdnɨcxy huɨdibɨ anajty yxɨɨ Marcos. 
\c 13  
\s1 Bernabé etz Saulo yajtzondaaccɨxy ytung huɨdibɨ ajcxy pátɨp 
\p  
\v 1 Ma je' ajcxy huɨdi mɨjpɨdacp Jesús jɨm Antioquía, jɨm anajty jadyii huɨdi Dios y'ayuc yaj'ixpɨjcp anajty, etz nañ huɨdibɨ tɨy'ajt najtzcapxɨɨyb. Jɨm anajty Bernabé etz Simón, huɨdi anajty ajcxy ytijpy el Negro, etz Lucio huɨdi tzoon Cirene ñaaxjot, etz Manaén huɨdi tüg yeectac mɨɨd Herodes, huɨdibɨ ane'm jɨm Galilea, etz Saulo.  
\v 2 Tüg xɨɨ ajcxy ñayyöymújcɨgɨxy jaygay jay'ügy Dios ojadajtcɨxy. E chi je Espíritu Santo ñɨmaayɨ: 
\p ―Huen pɨdáacɨgɨch ajcxy Bernabé etz Saulo ahuing jɨgɨx ajcxy ytunɨpy ma je tung tɨɨbɨ nyajnihuohuɨ̈yɨch. 
\p  
\v 3 Chi ajcxy yjacDios'ojadajty etz yjac'ayuu'ajty, e chi je jäy ajcxy cɨ̈nïxajy Bernabé etz Saulo, e chi ycapxycɨjxy mɨɨd je' ajcxy. 
\s1 Je apóstoles ajcxy capxhuäcxcɨxy Dios y'ayuc jɨm Chipre 
\p  
\v 4 Chi jada' je Espíritu Santo yquejxɨ Bernabé etz Saulo huen nɨcxy Seleucia, e jɨm ajcxy ybarcotɨgɨɨy nɨcxy ajcxy jɨm Chipre mejy agujcpɨ.  
\v 5 Co jɨm ajcxy yja'ty ma barco yjättac huɨdi yxɨɨ Salamina, chi ytɨgɨɨy Jesús y'ayuccapxhuäcxp ma je judíojäy ajcxy naymujctac. Tzooñ je Juan anajty nañ jadu'n je' anajty Bernabé etz Saulo pubéjtɨp.  
\v 6 Huɨdijttay ajcxy ma je naax mejy'agujcpɨ, e yja'ty ajcxy ma je cajp huɨdi yxɨɨ Pafos. Jɨm ajcxy paty tüg judíojäy huɨdi anajty yxɨɨ Barjesús, hue' je' anajty huijyjäy, e ñaydijyii anajty co Dios ytɨy'ajt najtzcapxɨɨyɨ, e ca' anajty yjanchɨty.  
\v 7 Je huijyjäy ooy mɨɨd ñaymɨgüg'adyii anajty je huɨdibɨ ane'm jɨm, hue' anajty yxɨɨ Sergio Paulo. Je Sergio Paulo ooy anajty ycohuinma'ñɨty, ooy y'ixpɨ́cyɨty. Chi ni'ane'mdɨy co huen nɨcxy yajtzonyii Bernabé etz Saulo. Com je Sergio Paulo anajty mɨdoohuaanɨ je Dios y'ayuc.  
\v 8 Je huijyjäy, huɨdi nañ jadu'n yajtijp Elimas, mɨdziptzoñ Pablo etz Bernabé, e tüccɨ'y capx'aduga'ñ ca'ydɨ je gobernador ymɨbɨcy.  
\v 9-10 Chi Saulo, huɨdibɨ nañ jadu'n yajtijpy Pablo, mɨɨd je Espíritu Santo huindɨɨcxpejty je huijy jäy, e nɨmay: 
\p ―¡Ooy mjɨbɨcjäyɨty miich, ooy m'anɨɨjɨty, mujcu' miich xy'ung'ajtp, ooy mmɨdzip'aty pɨnjaty oyjot oyhuinma'ñ mɨɨd! ¿Mɨna m'ixmadza'ñ nej mdzachyajtɨgoya'ñ je Huindzɨn Dios ytɨy'ajt?  
\v 11 Jadachambɨ je Huindzɨn Jesús xychachytunaamb, e mhuɨ́'mɨp huiintz, etz ni ca' je xɨɨmbɨ tzojc m'ixɨpy. 
\p Chi je huijyjäy mɨc'amy yhuɨ'my huiintz coodz, chi ixtay pɨn oc-huijtznɨcxɨɨb com ca' anajty y'oc'ijxnɨ.  
\v 12 Co je gobernador jadu'n ijxy, chi mɨjpɨdacy Jesús y'ayuc, e chi ooy jɨhuɨɨy huinmaay nej Pablo nimɨydägy je Huindzɨn Jesús y'ayuc ytɨy'ajt. 
\s1 Pablo etz Bernabé yajpátcɨxy jɨm Antioquía etz Pisidia 
\p  
\v 13 Chi Pablo etz ymɨgügtɨjc ajcxy mɨɨd ybarcotɨgɨɨy, chi ajcxy ñɨcxy Perge ma Panfilia ñaaxjot. Chi Juan puyöyduutnɨ Pablo etz Bernabé, e chi ñɨcxnɨ Jerusalén.  
\v 14 Pablo etz Bernabé ñajxy jɨm Perge oyja'tcɨxy jɨm Antioquía ma Pisidia naaxjot. Sábado xɨɨ ajcxy ytɨgɨɨy ma je judíojäy ajcxy ñaymujctac, chi ajcxy ixtactay.  
\v 15 Co ñecycapxtay ma Moisés ñecy etz Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ ñecy, chi je naymujctac huindzɨn quejxy ayuc ma Pablo ajcxy, ñɨmaayɨ: 
\p ―Mɨgügtɨjc, pen mmɨɨd ayuc tɨy'ajt mɨɨd jäy ycɨxpɨ jëbɨ cham myajnɨmäy ajcxy. 
\p  
\v 16 Chi Pablo ytɨnayɨ̈gy, ycɨ' mɨɨd ytɨy'ajt yecy co huen amoongɨxy, e nɨmay ajcxy: 
\p ―Mɨdoogɨx, miich Israel jäy ajcxy, etz huɨdibɨ Dios yajmɨj'ajtp.  
\v 17 Je Israel jäy Dios huin'ijxy ɨɨch'ajt nmɨj'ap nmɨjteedy jecy'ajty etz yajyujcpejt ajcxy mɨcho'n co anajty ajcxy jɨm yjactzɨnäy Egipto ñaaxjot. Chi ajcxy yajpɨdzɨɨmnɨ mɨɨd Dios ymɨc'ajt.  
\v 18 Dios je' ajcxy mɨhuindɨnay huixchɨguïpx jɨmɨjt jɨm mɨjtɨgɨ̈duum.  
\v 19 Je Dios huixtujc it naax cajp yajtɨgoy huɨdi anajty jɨm tzɨnaayb Canaán ñaaxjot, etz yajmoy je naax ɨɨch ajt nmɨj'ap nmɨjteedy jecy'ajty jɨgɨx ajcxy jɨm chɨnähuɨpy.  
\v 20 Mɨdaax mɨgo'px jahuixchɨgïpx majc jɨmɨjt Dios mɨc'ajt mooy juez ajcxy huen ane'myii Israel jäy ixtɨ mabaad Samuel je Dios y'ayucnajtzcapxɨɨyb ytungbɨjcy.  
\v 21 Huin'it ajcxy tüg rey pɨjctzoy huɨdi ane'mɨɨb ajcxy. Chi Dios yajreytɨgɨɨy Saul huɨdi tuun huixchɨgïpx jɨmɨjt. Je Saul yteedy hue' je' anajty yxɨɨ Cis, hue' je' anajty Benjamín y'ap y'oc.  
\v 22 Chi Dios tungbɨjcy Saul e yajreytɨgɨɨy David, chi Dios ymɨnañ: “Tɨ nbaadyɨch David, Isaí ymang, tüg yëydɨjc huɨdibɨ cuydundähuɨpy nej ndɨmdzocyɨch.”  
\v 23 Ma David y'ap y'oc Dios yajnïbɨjcy Jesús, jɨgɨx nihuänɨpy yajnïdzögɨpy je Israel jäy ajcxy, jadu'n nej anajty jécyɨp Dios yaj'ahuanɨɨy ajcxy.  
\v 24 Ca'nɨ anajty Jesús miiñ co Juan, je Bautista, capxhuäcxy Dios y'ayuc ma je Israel jäy ajcxy, nɨmaaygɨxy co copɨcy huen jothuimbijtcɨxy ma Dios, e huin'it jëbɨ ñɨɨbéjtcɨxɨpy.  
\v 25 Co anajty Juan y'o'cɨn huingon, chi ymɨnañ: “Ca' ɨɨch njëjɨty je Cristo, jadu'n nej mmɨnaangɨxy. Jayɨjp tɨ nmiiñɨch, jac'axam miina'ñ je Cristo; jacmɨc'ajt mɨɨd je' ca'ydɨ ɨɨch. Ca' xypaadyɨch nɨcxy yɨ' ycɨ̈ghuin nguejɨch.” 
\p  
\v 26 Chi Pablo yjacmɨnañ: 
\p ―Mɨgügtɨ́jc, Abraham y'ɨjx y'oc etz pɨnjaty yajmɨj'ajtp Dios, Dios tɨ xyajniguexy jada ayuc nej ajcxy jëbɨ m'alma nïdzoocɨn paady.  
\v 27 Je jäy ajcxy huɨdi anajty ajcxy tzɨnaayb jɨm Jerusalén etz tungmɨɨdpɨ ajcxy, ca' ajcxy nejhuɨy pɨn je' anajty je Jesús, ni ca' anajty huinjɨhuɨɨygɨxy y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ ajcxy y'ayuc huɨdibɨ anajty yajcapxp ma ajcxy ñaymujctac huindüg sábado. E je' ajcxy cɨ'm yajpocycäy Jesús, e cuyduñ nej anajty ajcxy yjaybetyɨty ma Dios ñecy.  
\v 28 Oy ajcxy ca' paty pocy nej yaj'öccɨxɨpy Jesús, chi ajcxy nibɨjctzohuɨɨy ma Pilato co huen nɨcxy yaj'ögyii.  
\v 29 Co je jäy ajcxy cuydunday jadu'n nej anajty yjaybétyɨty ma Dios y'ayuc mɨɨd je' ycɨxpɨ, chi ajcxy yajmɨnajcy cruudzcɨ́xy, etz oy yajnaaxtɨgɨɨygɨxy.  
\v 30 E Dios je Jesús yajjugypɨjc co anajty tɨ y'ögy.  
\v 31 Chi canaag'oc ñayguëxɨ̈go'cɨ ma ymɨgügtɨjc huɨdi anajty tɨ ymɨɨdhuɨdidyii co chooñ Galilea ñɨcxy Jerusalén. Jadachambɨ yɨ' je' ajcxy huɨdi tɨy'ajt yejcpy ma je jäy ajcxy. 
\p  
\v 32 Je oybɨ ayuc ɨɨch miich ajcxy nyajmɨɨdmɨydacpy cham, huɨdi Dios yajnɨmay ɨɨch'ajt nmɨj'ap nmɨjteedy jecy'ajty.  
\v 33 Je oybɨ ayuc tɨ Dios cuyduñ cham ma ɨɨch ajt co yajjugypɨjcy Jesús co y'o'cy. Jadu'n yɨ Dios y'ayuccojaaybɨ jaay jecy'ajty ma je Salmo necy mɨmetzpɨ ma Dios jadu'n ymɨnañ: “N'ungɨch cham tɨ nyajjuugypɨcyɨch.”  
\v 34 Mɨɨd jadayaabɨ ycɨxpɨ co Dios tɨ yajjugypɨcy Jesús co y'o'cy, jɨgɨx ñinïcx ca yhuindɨgooyɨpy jadu'n anajty jaybétyɨty ma Dios ñecy ma Dios jadu'n ymɨnañ: “Nmöhuaamyɨch miich ajcxy je conúcxɨn huɨdibɨ nyajnɨmaayɨch je David.”  
\v 35 Paady nañ jadu'n Dios y'ayuccojaaybɨ jaay jadüg'it, ma ymɨna'ñ: “Ca' Dios a'ɨxɨ̈y nɨcxy y'ung ñinïcx yhuindɨgooy, je y'ung huɨdibɨ mɨɨd huädz jot huinma'ñ.”  
\v 36 Com janch co je David Dios huin'ijxy, jɨgɨx ane'mɨpy yɨ' yjuugy ymɨgüg ajcxy. E co ytung yajmay, chi y'o'cy, e je' y'alma ñaybaattɨ mɨɨd je y'ap yteedy y'alma, e je' ñinïcx huindɨgooy je'.  
\v 37 Je Jesús huɨdibɨ Dios yajjugypɨjc ca' je' ñinïcx yhuindɨgooy.  
\v 38 Mɨgügtɨjc, jëbɨ mnejhuɨɨygɨxy, co je pocyhuinmeecxɨn yaj'ɨɨhuäcxy yajcapxhuäcxy mɨɨd Jesús ycɨxpɨ.  
\v 39 Mɨɨd je' ycɨxpɨ pɨnjaty mɨbɨjcp tɨ ypocyyajhuinmeecxcɨxy huɨdibɨ Moisés yley anajty ca'p pocyhuinmeecxɨn yecy.  
\v 40 Nayguend'ájtɨgɨx, ix xyajcɨdacpejtcɨx je mɨj ayo'n jadu'n nej Dios y'ayuccojaaybɨ jaay jecy'ajty co Dios jadu'n ymɨnañ: 
\q1  
\v 41 Mɨdoogɨx ɨɨch n'ayuc, miich ajcxy nɨxiicpɨ yajxiicpɨ, nay'adzɨgɨ́ɨyɨgɨxy, ix m'alma myajtɨgooygɨxy. Com ɨɨch Dios ndumybɨch tüg mɨjhuinma'ñ ma miich ajcxy mxɨɨ mdiempo. May miich ajcxy ca' mmɨbɨgɨpy, oy pɨn xyjayajmɨɨdmɨydáaccɨxɨpy. 
\p  
\v 42 Co Pablo ajcxy ypɨdzɨmy ma yɨ judíojäy ñaymujctac, chi je jäy huɨdibɨ ca' yjudíojäyɨty nɨmay je Pablo co huen nañ jadu'n yajmɨɨdmɨydägɨɨyb ma je jadügpɨ sábado.  
\v 43 Co ajcxy yöyhuäcxnɨ ma nayyöymujctac may judíojäy etz mayjäy huidi ca' yjudíojäyɨty huɨdibɨ jɨjptɨgɨyɨɨy je judíojäy y'ixpɨ́jcɨn, panɨcxy ajcxy je Pablo etz Bernabé. Pablo etz Bernabé capxhuijy ajcxy co huen panɨ́cxcɨxy je tɨy'ajt jadu'n nej Dios tɨɨbɨ tuñ may'ajt mɨɨd jäy ycɨxpɨ, e ca' ajcxy ixmadzɨpy. 
\p  
\v 44 Co sábado yxɨɨ paty, chi jäy ñayyöymujcɨ jahuenjaty cajp jäy ycanɨcxtay co anajty tzachmɨdoohuaangɨxy Dios y'ayuc.  
\v 45 Ca' anajty ajcxy yjotcújcɨty co je judíojäy ajcxy ijxy je mayjäy. Chi ajcxy ooy yjot'ambɨjccoty ni'ojɨɨygɨxy etz nɨmaaygɨxy oy ni nej Pablo.  
\v 46 Chi Pablo etz Bernabé ytɨgɨɨy mɨccapxpɨ ymɨnañ ajcxy: 
\p ―Copɨcy anajty co ɨɨch miich nyajnɨmähuɨpy Dios y'ayuc jayɨjp. Com ca' mgöbɨgaangɨxy Dios y'ayuc, e co ca' mnaybɨdáacɨgɨxy tudägy ma jugy'ájtɨn mɨɨd huinɨxɨɨbɨ, nɨcxyɨch n'ocyajnɨmäy ajcxy Dios y'ayuc huɨdibɨ ca' yjudíojäyɨty.  
\v 47 Com jadu'n xy'ane'myɨch ajcxy yɨ Huindzɨn Jesús, e xyñɨmaayɨch ajcxy: 
\q1 Tɨ ɨɨch miich nbɨdägy jadu'n nej tüg tɨɨcxɨn jajɨn ma tüg'ócɨy naaxhuiñybɨ jäy jɨgɨx myajnejhuɨ̈huɨpy ajcxy je nïdzoocɨn jɨguembaad huindu'my naaxhuiñ. 
\p  
\v 48 Co ajcxy jadu'n mɨdoy huɨdibɨ ca' yjudíojäyɨty, chi ajcxy ooy nïgɨ yjotcugɨɨy, e chi ajcxy ymɨnandacy co je Huindzɨn Jesús y'ayuc ooy anajty y'óyɨty. E may ajcxy mɨbɨjcy huɨdibɨ anajty Dios tɨ yajnigödungɨ̈y co paatɨp jugy'ájtɨn huinɨxɨɨbɨ.  
\v 49 E jadu'n jɨm yajcapxhuäcxy Jesús y'ayuc ma je jɨmbɨ naax cajp.  
\v 50 E je judíojäy ajcxy mɨnaygapxɨ nijëjɨty töxyjäydɨjc ajcxy tudägypɨ huɨdibɨ Dios yajmɨj'ajtp, etz je mɨjjäydɨjc, e je' ajcxy mɨɨd mɨbɨdɨ̈gy Pablo etz Bernabé co pahuojpquëgaangɨxy ma jejɨmbɨ naaxjot.  
\v 51 Chi Pablo etz Bernabé ycɨ̈g huinhuojpy, je' je' tɨy'ajtɨp co ca' jäygɨdacy ajcxy nej jäy anajty ytungɨxy. Chi ajcxy ñɨcxnɨ jɨm Iconio.  
\v 52 E je' ajcxy huɨdibɨ mɨjpɨdaacp Jesús ooy anajty ajcxy yjotcujcɨty. E ymɨɨd anajty ajcxy je Espíritu Santo ma yjot yhuinma'ñ. 
\c 14  
\s1 Pablo mɨɨd Bernabé jɨm Iconio 
\p  
\v 1 Jɨm Iconio Pablo etz Bernabé ytɨgɨɨy ajcxy yquipxyɨ ma je judíojäy ñaymujctac, e oy yajxon ajcxy capxhuäcxy Jesús y'ayuc. E may judío etz griegojäy ajcxy ymɨbɨjcy.  
\v 2 Je judíojäy ajcxy huɨdibɨ anajty ca' ymɨbɨjccɨxy nigapxcoty ni'ojɨygoty ajcxy huɨdibɨ ca' yjudíojäyɨty huen je cajp jäy ajcxy mɨjotmädɨpy je mɨbɨjcpɨdɨjc.  
\v 3 Mɨɨd jada ycɨxpɨ Pablo etz Bernabé yhuɨ'my je' ajcxy jecy etz capxhuäcxcɨxy ajcxy Dios y'ayuc huinmɨc jotmɨc etz je Huindzɨn mɨjotcujc'ajtcɨxy ooy, e mooyɨ ajcxy je mɨc'ajt jëbɨ ajcxy pa'mjäy yajtzögɨpy etz mɨjhuinma'ñ tungɨxy huɨdibɨ ijxpejt'ajtp ma Dios ymɨc'ajt.  
\v 4 E je cajpjäy mejtzpɨcy je' anajty ajcxy, nijëjɨty ymɨjpɨdacpy ajcxy yɨ judíojäy, etz nijëjɨty ymɨjpɨdacpy ajcxy je Dios y'ayuccapxhuäcxpɨ.  
\v 5 Chi nijëjɨty judíojäy etz huɨdibɨ ca' yjudíojäyɨty ñaygapxɨ mɨɨd tungmɨɨdpɨ co mɨjotmätcodaangɨxy etz tɨm tzaagögädzaangɨxy Pablo etz Bernabé.  
\v 6 Co Pablo etz Bernabé nejhuɨɨy, chi ajcxy yqueecy ñɨcxy ajcxy jɨm Listra etz Derbe jɨm Licaonia, e majaty naax cajp huɨdi huinduy'agonbɨ.  
\v 7 Jɨm ajcxy capxhuäcxy Jesucristo ytɨy'ajt nej jëbɨ ajcxy huaad y'alma nïdzoocɨn paatcɨxy majaty cajp huingonbɨ. 
\s1 Tzaagätzcɨxy Pablo jɨm Listra 
\p  
\v 8 Jɨm Listra anajty tüg yëydɨjc ɨñäy tecyma'tpɨ, camɨnaabɨ anajty yöy, com jadu'n anajty yma'xung'aty.  
\v 9 Je tecyma'tpɨ amɨdo'ijtpy anajty Pablo y'ayuc, e Pablo ijxpy anajty co ymɨɨd mɨbɨ́jcɨn nej jëbɨ chögy.  
\v 10 Chi Pablo mɨc nɨmay: 
\p ―Tɨnaayɨ̈g. 
\p Chi je tecyma'tpɨ tüg tɨpy ytɨnaygugɨɨy, e chi ytɨgɨɨy yöyb.  
\v 11 Co je mayjäy ajcxy ijxy nej Pablo anajty pa'mjäy tɨ yajtzögy, huin'it ajcxy ytɨgɨɨy huambɨ jɨhuɨɨybɨ mɨɨd Licaonia ayuc chachmɨnaangɨxy: 
\p ―¡Dios ajcxy jadu'n nej jäy tɨ ycɨdaaccɨxy ma ɨɨch ajt! 
\p  
\v 12 Ymɨnaangɨxy co Bernabé je' anajty Júpiter, e je Pablo je' anajty Mercurio, com je' anajty capxp.  
\v 13 E je Júpiter teedy huɨdibɨ anajty tumb jɨm ma je Júpiter chajptɨjc cajppäbɨ, mɨmiiñ toro ajcxy etz pɨjy. E je teedy mɨɨd je jäy ajcxy yhuindzɨgɨ̈huaangɨxy etz ojadadaangɨxy anajty Pablo etz Bernabé, yaj'ögaangɨxy je toro ajcxy.  
\v 14 Co Pablo etz Bernabé nejhuɨɨy, ca' ajcxy jäygɨdacy nej jäy anajty ajcxy y'ɨdɨ̈dzaangɨxy, chi ajcxy cɨ'm yhuit agɨɨdzɨɨy, e ytɨgɨɨy ajcxy mayjäy'agujc yam chachmɨnaangɨxy: 
\p  
\v 15 ―¡Yëydɨjctɨjc ajcxy! ¿Nej co jada jadu'n m'ɨdɨɨtzcɨxy? Nañ jadu'n ɨɨch ajcxy jäyɨty, jadu'n nej miich ajcxy. Paady ɨɨch ajcxy tɨ nmingɨxy ma miich ajcxy mgajp jɨgɨx ajcxy m'ixmadzɨpy jada jadu'mbɨ huinma'ñ huɨdibɨ ca' choobaady ma Dios. E mɨjpɨdaaccɨxp je Dios juugypɨ huɨdi oyduñ tzajp etz naaxhuiñybɨ, je mejy etz tüg'ócɨy tijaty ya n'íjxɨm.  
\v 16 Jecy'ajty Dios ixmajch je jäy ajcxy huen túngɨxy nej tzojccɨxy.  
\v 17 Oy Dios anajty jayecy tɨy'ajt co je' Diosɨty, jatuñ jadu'n yɨ oybɨ mɨɨd miich ajcxy ycɨxpɨ. Dios yɨ' yajtuub etz yecy oybɨ cosecha e xymooyɨm mɨjcajee huɨdi ngaayɨm n'uucɨm e xyajjotcugɨɨyɨm. 
\p  
\v 18 Oy anajty Pablo jadu'n jadɨm tzachnɨmaaygɨxy, ca'p ajcxy mɨmadacy co yɨ jäy ajcxy ca'p yaj'ó'ccɨxɨpy je toro co anajty yhuindzɨgɨ̈huaangɨxy. 
\p  
\v 19 Huin'it xɨɨ nijëjɨty judíojäy yja'ty, chooñ jɨm Antioquía etz Iconio. Chi ajcxy yajnɨmay je mayjäy co huen mɨdziptzoongɨxy Pablo etz Bernabé. Chi mɨc'amy je mayjäy mɨdziptzooñ Pablo etz cögäch ajcxy. Hue' ajcxy tijy tɨ anajty yaj'öccɨxy. Chi ajcxy oy ixjugucy cajppa'.  
\v 20 Chi je apóstoles ajcxy jübigɨɨy je Pablo, chi je' ypɨdɨ̈gy, e ñɨcxy jadüg'oc cajpjoty. Com jabom Pablo etz Bernabé chooñ, ñɨcxy ajcxy jɨm Derbe. 
\p  
\v 21 Co Pablo etz Bernabé jadu'n capxhuäcxy je Jesucristo y'ayuc oybɨ jɨm Derbe, chi mayjäy ajcxy mɨjpɨdacy Jesús. Chi Pablo etz Bernabé ajcxy yhuimbijty Listra, Iconio, etz Antioquía.  
\v 22 Jɨm ajcxy jotmɨcmɨgapxy je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy, e capxhuijy huen tügjɨjp mɨbɨjccɨxy Dios y'ayuc, nɨmaaygɨxy: 
\p ―Co ndɨgɨ̈huaanɨm ma Dios y'ane'my copɨcy co nyajnájxɨm may ayo'n.  
\v 23 Cajp cajp majaty mɨbɨjcpɨdɨjc yajpaady jɨm Pablo etz Bernabé yajnïbɨjcy nijëjɨty yëydɨjctɨjc huen nigohuajc'ajtcɨxy je jäy ajcxy huɨdibɨ mɨjpɨdacp Jesús. Co anajty tɨ yajnïbɨcy je' ajcxy huɨdibɨ nigohuajc'adɨpy, chi jaygay ajcxy y'ijty etz Dios mɨbɨjctzoy mɨɨd je' ajcxy ycɨxpɨ. 
\s1 Pablo mɨɨd Bernabé yhuimbíjtcɨxy Antioquía jɨm Siria naaxjot 
\p  
\v 24 Pablo etz Bernabé ñajxy ajcxy Pisidia oy ajcxy yja'ty jɨm Panfilia.  
\v 25 Chi Pablo etz Bernabé Jesús y'ayuc capxhuäcxɨ jɨm Perge, chi ajcxy ñɨcxy jɨm Atalia.  
\v 26 Chi ajcxy jɨm ybarcotɨgɨɨy ñɨcxcɨxy jadügtecy jɨm Antioquía ma anajty ajcxy tɨ yajnïbɨgyii Dios chójcɨn mɨɨd je tung huɨdibɨ anajty tɨ yajcɨ́jxcɨxy.  
\v 27 Co ajcxy yja'ty jɨm Antioquía, chi ajcxy huoomujcy je jäy ajcxy huɨdibɨ anajty mɨjpɨdaacp Jesús, e yajmɨɨdmɨydactay tüg'ócɨy nej anajty Dios tɨ ytuñ mɨɨd je' ajcxy ycɨxpɨ, nej anajty Dios tɨ yaj'ahuäch je tü'aa nej huaad mɨbɨcy ajcxy je huɨdibɨ ca' yjudíojäyɨty.  
\v 28 Pablo etz Bernabé ijt ajcxy ooy jɨm jecy mɨɨd je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy. 
\c 15  
\s1 Mɨbɨjcpɨdɨjc ñayyöymujcɨ ajcxy jɨm Jerusalén 
\p  
\v 1 Je huin'it tiempo nijëjɨty jäy huɨdi tzoon Judea yja'ty ajcxy jɨm Antioquía, e ytɨgɨɨy yaj'ixpɨjcp ma ajcxy je huɨdibɨ mɨjpɨdaacp Jesús, ymɨnaangɨxy: “Pen myajnïdzögamy ajcxy yɨ m'alma, copɨcy co ajcxy myajtɨy'ajttɨ̈huɨpy jadu'n nej Moisés y'ane'my.”  
\v 2 Chi Pablo etz Bernabé ñaymɨdziptzongootɨ ajcxy mɨɨd huɨdi anajty ajcxy tzomb jɨm Judea, e ca' ajcxy ñay'ayuc-huinjɨhuɨɨyɨ. Chi jada' yajnïbejtɨ Pablo etz Bernabé etz jacjadyii mɨbɨjcpɨdɨjc huen nɨcxy ajcxy Jerusalén yajtɨydɨgɨ̈y ma je apóstoles ajcxy etz huɨdibɨ ajcxy nigohuajc'ajt je mɨbɨjcpɨdɨjc jɨm Jerusalén. 
\p  
\v 3 Je mɨbɨjcpɨdɨjc huɨdibɨ anajty ajcxy jɨm Antioquía oy ajcxy tüjɨjphuohuɨ̈y Pablo etz je' ajcxy huɨdi nɨcx mɨɨd Pablo. Chi Pablo etz mɨɨd yjaymɨɨdtɨjc ajcxy ñɨcxy, e ñajxy ajcxy Fenicia ñaaxjot etz Samaria ñaaxjot. Yajmɨɨdmɨydaaccɨxy je mɨbɨjcpɨdɨjc cajp cajp jadu'n nej jäy ajcxy huɨdibɨ ca' yjudíojäyɨty tɨ yjothuimbijtcɨxy etz yajmɨj'adaangɨxy Dios. E tüg'ócɨy mɨbɨjcpɨdɨjc ooy ajcxy jäygɨdacy je Pablo y'ayuc. 
\p  
\v 4 Co Pablo etz Bernabé ajcxy yja'ty jɨm Jerusalén, chi je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy cöbɨjcɨ je apóstoles ajcxy, etz je' ajcxy huɨdi nigohuajc'ajtp anajty je mɨbɨjcpɨdɨjc. Chi Pablo yajmɨɨdmɨydactay nej anajty Dios tɨ ytuñ mɨɨd je' ajcxy.  
\v 5 Chi nijëjɨty fariseojäy, tɨɨbɨ anajty mɨbɨjccɨxy Jesús, ytɨnayɨ̈gy ajcxy juntɨjoty, e ymɨnañ ajcxy: 
\p ―Copɨcy co huen yajtɨy'ajttɨ̈y je jäy huɨdibɨ mɨbɨjcp Jesús huɨdi ca' yjudíojäyɨty, e copɨcy nyaj'ané'mɨm co huen ajcxy Moisés ycötújcɨn cuyduunɨ. 
\p  
\v 6 Chi ñayyöymujcɨ je apóstoles ajcxy etz huɨdi ajcxy nigohuajc'ajtp je mɨbɨjcpɨdɨjc, co capxyöyaangɨxy je fariseojäy y'ayuc nej yhuɨ́'mɨp.  
\v 7 Ca' ajcxy tzojc ñay'ayuc-huinjɨhuɨɨyɨ, chi Pedro ytɨnayɨ̈gy ymɨnañ: 
\p ―Mɨgügtɨjc, mnejhuɨɨyb ajcxy co jayhuin Dios tɨ xyhuin'ixyɨch ma miich ajcxy, jɨgɨx nyajnɨmähuɨbɨch jäy ajcxy huɨdibɨ ca' yjudíojäyɨty je Jesús ytɨy'ajt oybɨ nej ajcxy y'alma nïdzoocɨn paadɨpy.  
\v 8 E Dios huɨdi nejhuɨɨyb jäy yjot yhuinma'ñ xyaj'ijxɨch je tɨy'ajt co yejcy Espíritu Santo ma yɨ' ajcxy nañ tɨm jadu'n nej ytuuñ ma ɨɨch ajt.  
\v 9 Dios tú'cɨy ytuñ mɨɨd ɨɨch ajt etz mɨɨd yɨ' ajcxy, mɨɨd co yɨ' ajcxy mɨbɨcy Jesús paady Dios yajhuaatzɨ ajcxy yjot yhuinma'ñ.  
\v 10 Jadachambɨ, ¿nej co ca' mhuinjɨhuɨ̈huaangɨxy mɨbɨgaangɨxy nej Dios ytuñ mɨɨd huɨdibɨ ca' yjudíojäyɨty? ¿Nej co adzip myajnïhuidzaangɨxy je costumbre huɨdi ni ɨɨch ajt ni n'ap ndeedy ca' tɨ mɨmadägy nɨcxy cuydundaaygɨxy?  
\v 11 Janch ɨɨch ajt nmɨbɨjcɨm co mɨɨd je may'ajt huɨdi Jesús tɨ tuñ mɨɨd ɨɨch ajt ycɨxpɨ tɨ nbaatɨm n'alma ñïdzoocɨn. Nañ tɨm jadu'n je' ajcxy huɨdi mɨbɨjc Jesús huɨdi ca' yjudíojäyɨty ypaat y'alma nïdzoocɨn mɨɨd je may'ajt huɨdi Jesús tɨ tuñ. 
\p  
\v 12 Huin'it je jäy ajcxy y'amonday, y'amɨdo'ijtcɨxy nej Bernabé etz Pablo nimɨydaaccɨxy nej anajty Dios tɨ tuñ mɨɨd yɨ' ajcxy, jadu'n nej ajcxy tɨ yajtzögy pa'mjäy mɨɨd Dios ymɨc'ajt, etz jac tijaty mɨjhuinma'ñ huɨdi tɨ tuñ ma yɨ jäy ajcxy huɨdi ca' yjudíojäyɨty.  
\v 13 Co Pablo etz Bernabé ajcxy mɨydactay, chi Jacobo ymɨnañ: 
\p ―Mɨgügtɨjc mɨdo'mbɨ́jcɨgɨch ajcxy ɨɨch n'ayuc.  
\v 14 Simón Pedro tɨ xyajmɨɨdmɨydaacɨm nej Dios may'ajt tɨ tuñ oga'n ma huɨdibɨ ca' yjudíojäyɨty, co huin'ijxy huɨdi yɨ' yjäy'adaanɨp ma yɨ' ajcxy.  
\v 15 Quipxy jada ñaybadyii mɨɨd huɨdi je Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ jecy'ajty ycojay,  
\v 16 co jadu'n ymɨnañ: 
\q1 Co anajty jadu'n tɨ y'ocjadyii, chi nhuimbidɨpyɨch ya naaxhuiñ. Nyaj'oyɨ̈huɨbɨch jadüg'oc je naax cajp huɨdi David anajty y'ane'myb huɨdi anajty tɨ y'octɨgooybɨ jadu'n nej tüg tɨjc huɨdi tɨ ycɨday. Ma David y'ap y'oc nyaj'a'oyɨ̈huɨbɨch jadüg naax cajp, jadu'n nej jäy ytɨjc cojy huinjemybɨ. 
\q1  
\v 17 Jɨgɨx jacjadyii jäy y'ojadadɨpy ajcxy yɨ Dios. Nañ jadu'n je' ajcxy huɨdi ca' yjudíojäyɨty, huɨdi ɨɨch njäy'adaanɨp. 
\q1  
\v 18 Jadu'n je Huindzɨn Dios jécyɨp jada tɨy'ajt jadu'n yejcy. 
\p  
\v 19 Chi Jacobo yjacmɨnañ: 
\p ―Paady ɨɨch jadu'n nmɨna'ñɨch co ca' huaad n'amayɨɨyɨm ajcxy huɨdi ca' yjudíojäyɨty huɨdi ajcxy tɨ mɨjpɨdägy Dios.  
\v 20 Hue' janchtɨy tzoc nijayɨ́ɨyɨm co ajcxy ca' tzüdzɨpy huɨdi jäy yajhuindzɨgɨɨyb ídolos, etz ni ca' huaad mɨgapxcɨxy huingbɨ töxyjäy, etz ni ca' huaad tzützcɨxy ɨyujc huɨdijaty jäy yöc-huiidypɨ, etz ni ca' huaad jɨɨcxcɨxy tijaty ɨyujc nɨ'py.  
\v 21 Jecy'ajty ixtɨ chamnɨ tüg tüg cajp, ji pɨn ɨɨhua'cxp capxhua'cxp Moisés yley majaty nayyöymujctac naag naag pocxɨnxɨɨ. 
\p  
\v 22 Chi je apóstoles ajcxy etz je huɨdi nigohuajc'ajt yɨ mɨbɨjcpɨdɨjc, mɨɨd tüg'ócɨy Jesús yjäy pɨdacy ajcxy yhuinma'ñ co huin'ixaangɨxy nijëjɨty jäy ma je' ajcxy etz quexaangɨxy jɨm Antioquía quipxyɨ mɨɨd Pablo etz Bernabé. Chi ajcxy yajnïbejty Judas, huɨdi nañ jadu'n yajtijpy Barsabás, etz mɨɨd Silas, yëydɨjctɨjc huɨdi ajcxy capxpaadɨp.  
\v 23 E je' ajcxy yajmɨguejxy necy nej anajty tɨ jaay: “Ɨɨch ajcxy apóstoldɨjc, etz huɨdi nigohuajc'ajt yɨ mɨbɨjcpɨdɨjc, etz nidüg'ócɨy mɨbɨjcpɨdɨjc, cham ɨɨch ajcxy nguexy capxpocxɨn ma ajcxy mɨbɨjcpɨdɨjc huɨdi ca' yjudíojäyɨty huɨdi ajcxy tzɨnaayb jɨm Antioquía, etz huɨdi ajcxy tzɨnaayb Siria etz Cilicia ñaaxjot.  
\v 24 Tɨ ɨɨch ajcxy nejhuɨ̈yɨch co nijëjɨty jäy tɨ xyñinɨcxcɨxy, choñ ma ɨɨch ajcxy, ca' ɨɨch ajcxy ngötujcɨn mooy, e xy'amayɨɨygɨxy jɨm mɨɨd y'ayuc, e xyajhuinma'ñytɨgoya'ñ ajcxy, co ajcxy xyñɨmaaygɨxy co copɨcy co myajtɨy'ajttɨ̈huɨp ajcxy m'ung, etz mbayöyɨpy ajcxy je Moisés ycötújcɨn.  
\v 25 Paady ɨɨch ajcxy tɨ nnaygápxɨgɨxy nidüg'ócɨy co nyajnïbedɨpyɨch nijëjɨty jäy huɨdi yajpaatp ma ɨɨch ajcxy co huen nɨcxy xy'íjxcɨxy niguipxyɨ mɨɨd nmɨgügtɨjcɨch huɨdi ooy ndzocyɨch, je Bernabé etz je Pablo.  
\v 26 Je huɨdi ajcxy yjugy'ajt tɨ yoxy tɨ toogy mɨɨd ajt nHuindzɨn Jesucristo ycɨxpɨ.  
\v 27 E jadu'n yam nguexyɨch ajcxy Judas etz Silas, e yɨ' ajcxy cɨ'm xyajmɨɨdmɨydägɨpy tüg'ócɨy ɨɨch ajcxy n'ayuc.  
\v 28 Tɨ je Espíritu Santo huinma'ñ pɨdägy ma ɨɨch ajcxy nhuinma'ñ etz ɨɨch ajcxy tɨ nhuinma'ñ nbɨdägyɨch, co ca' nyajnïbɨgɨpy ajcxy tijaty ayuc tzaachypɨ, jëyɨ janchtɨy je huɨdi copɨ́cyɨp.  
\v 29 Copɨcy co ca' ajcxy mdzüdzɨpy huɨdi jäy yajhuindzɨgɨɨyb ídolos, ca' ajcxy nɨ'py mjɨ́ɨcxcɨxɨpy, ni ca' ajcxy mdzüdzɨpy ɨyujc huɨdi yöc-huiity tɨ y'ögy, e ca' ajcxy mmɨgapxtɨgooygɨxɨpy huingbɨ töxyjäy. Pen mguydundaayb ajcxy jada ané'mɨn, oy anajty mdungɨxy. E Dios ajcxy xypubedɨpy xypudɨgɨ̈huɨpy.” 
\p  
\v 30 Jadu'n je' ajcxy huɨdi tɨ yajquexy nɨcxy ajcxy jɨm Antioquía. Jɨm ajcxy huoomujcy je mɨbɨjcpɨdɨjc, e yajcɨ̈dɨgɨɨy ajcxy je necy.  
\v 31 Co je mɨbɨjcpɨdɨjc je necy capxy, chi ajcxy ooy yjotcugɨɨy mɨɨd je oybɨ ayuc tɨɨbɨ anajty ajcxy yajniguexyii.  
\v 32 Com Judas etz Silas hue' je' anajty Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ, paady ajcxy yajjotcugɨɨy jot'amɨj moy je mɨbɨjcpɨdɨjc mɨɨd je ayuc.  
\v 33 Jecy ajcxy jɨm yhuäcxɨjpy, chi je mɨbɨjcpɨdɨjc mɨɨd ajcxy ycapxycɨjxy, yajmɨhuanɨɨy ajcxy Dios, chi ajcxy yhuimbijtnɨ ma anajty tɨ choongɨxy.  
\v 34 Chi Silas yhuinma'ñypɨdacy co anajty yhuɨ'ma'ñ.  
\v 35 Nañ jadu'n Pablo etz Bernabé ijt ajcxy jɨm Antioquía, etz mɨɨd jac nijëjɨty ymɨgügtɨjc yaj'ixpɨjc'ɨdɨɨtzcɨxy etz capxhuäcx'ɨdɨɨtzcɨxy je Huindzɨn Jesús y'ayuc ytɨy'ajt. 
\s1 Pablo mɨmetz viaje 
\p  
\v 36 Tɨ xɨɨ tiempo anajty ñajtznïnɨcxɨɨyñɨ co Pablo nɨmay Bernabé: 
\p ―Jam'ajt nmɨgügtɨjc co'ixɨɨyɨm cajp cajp majaty tɨ ngapxhuäcxɨm Huindzɨn Jesús y'ayuc. Ooy njanejhuɨ̈hua'ñɨch nej ajcxy yajpaady.  
\v 37 Bernabé ymɨɨd nɨcxaamy anajty je Juan huɨdi yajtijp Marcos.  
\v 38 E je Pablo ca' a'ɨxɨ̈y co mɨɨd nɨcxɨp Juan, com tɨ anajty y'ocpuyöydúutɨbɨ jɨm Panfilia, e ca' anajty tɨ yjacmɨɨdyajtüyöyii je tung.  
\v 39 E ca' ajcxy ñay'ayuc-huinjɨhuɨɨyɨ miñ xyɨpy. Chi Bernabé mɨɨdnɨcxy Marcos e ybarcotɨgɨɨy ajcxy, chi ajcxy ñɨcxy jɨm Chipre.  
\v 40 E je Pablo abɨcy huin'ijxy Silas huɨdi anajty mɨɨd ñɨcxa'ñ. Chi je mɨbɨjcpɨdɨjc mɨɨd ycapxycɨ́jxy, chi choonɨ tɨ anajty je mɨbɨjcpɨdɨjc yajmɨhuanɨ̈yii Dios,  
\v 41 chi ñajxy jɨm Siria ñaaxjot etz Cilicia ñaaxjot jot'amɨjmooy je mɨbɨjcpɨdɨjc. 
\c 16  
\s1 Timoteo mɨjhuäcpejty je Pablo etz Silas 
\p  
\v 1 Chi Pablo etz Silas yja'ty ajcxy jɨm Derbe etz Listra. Jɨm ajcxy paty tüg jäy huɨdi anajty yxɨɨ Timoteo huɨdi anajty mɨjpɨdaacp Jesús. Judíojäy anajty ytaj'ajtpy, e griegojäy anajty yteedy'ajtpy. Je' ytaj nañ ymɨbɨjcpy anajty Jesús.  
\v 2 Je jäy ajcxy huɨdi yajmɨj'ajtp Jesús jɨm Listra etz jɨm Iconio ooy anajty oy nimɨydaaccɨxy Timoteo.  
\v 3 Pablo ooy jatzojcy co Timoteo ycajäymɨɨd'ajtɨ. Chi Pablo yajtɨy'ajttɨɨyɨ Timoteo, jɨgɨx ca' ymɨjotmädɨɨyb je judíojäy huɨdi anajty ajcxy jɨm tzɨnaayb, com tüg'ócɨy ajcxy nejhuɨ̈y co griegojäy teedy'adyii.  
\v 4 Cajp cajp ma anajty ajcxy ñaxy yajmɨɨdmɨydaaccɨxy ajcxy je mɨbɨjcpɨdɨjc je cötujcɨn huɨdi je apóstoles ajcxy, etz huɨdi nigohuajc'ajt je mɨbɨjcpɨdɨjc jɨm Jerusalén.  
\v 5 Je' ajcxy huɨdi yajmɨj'ajtp Jesús cajp cajp nïgɨ anajty yjotmɨcpɨjccɨxy, etz mɨjpɨdaaccɨxy Dios y'ayuc, etz ñimayɨy'ɨdɨɨtzcɨxy jabom jabom. 
\s1 Pablo yhuin'ijx tüg Macedonia jäy 
\p  
\v 6 Je Espíritu Santo ca' a'ɨxɨy nɨcx capxhuäcxcɨxy Dios y'ayuc jɨm Asia ñaaxjot. Paady ajcxy huingduum ñɨcxy yajyöyñajxy ajcxy Frigia ñaaxjot etz Galacia ñaaxjot.  
\v 7 Chi ajcxy jɨm yja'ty ma Misia ñaaxtzɨba'n. Chi huinmay co ñɨcxa'ñ ajcxy Bitinia ñaaxjot. E je Espíritu yajnejhuɨɨy ajcxy co ca' yɨ' tzocy co jɨm nɨ́cxcɨxɨpy.  
\v 8 Chi ajcxy jüyöyñajxy Misia ñaaxjot, chi ajcxy y'idacy jɨm Troas.  
\v 9 Chi Pablo cumäyjoty huin'ijxy tüg yëydɨjc, huɨdibɨ yconaaxɨty anajty Macedonia, ytɨnay'ahuɨɨy ma Pablo yhuinduu, e ycohuanɨ̈yii, ñɨmäyii: “Tun may'ajt nɨcx jɨm Macedonia, e jɨm xypubedɨpy ɨɨch ajcxy.”  
\v 10 Co Pablo jadu'n huin'ijxy cumäyjoty, chi ɨɨch ajcxy n'ixtay barco huɨdi nɨcxamb jɨm Macedonia. Nhuinjɨhuɨɨy ɨɨch ajcxy co jɨm Dios xyquéjxcɨxyɨch jɨgɨx jɨm ngapxhuäcxɨbɨch Jesucristo ytɨy'ajt je oybɨ nej jëbɨ ajcxy alma nïdzoocɨn paadɨpy. 
\s1 Pablo etz Silas jɨm Filipos 
\p  
\v 11 Chi ɨɨch ajcxy nbarcotɨgɨɨy jɨm Troas nɨcxy ɨɨch ajcxy tɨɨyɨ ma naax mejy'agujcpɨ huɨdibɨ anajty yxɨɨ Samotracia. Chi com jabom ajcxy nja'tyɨch jɨm Neápolis.  
\v 12 Co ɨɨch ajcxy jɨm ndzooñ, chi ɨɨch ajcxy nɨcxy jɨm Filipos. Filipos hue' je' romanojäy ycajp. Je' je cajp jac mɨjpɨ ma je Macedonia ñaaxpa'. Jɨm ɨɨch ajcxy nhuäcxɨjpy jecy.  
\v 13 Tüg sábado nɨcxy ɨɨch ajcxy cajppa', mɨhuingon tüg mɨjnɨɨ, ma anajty judíojäy ajcxy mɨɨdɨty Dios ojadajttac. Chi ɨɨch ajcxy n'ixtacy jɨm, e ngapxhuäcxɨch ajcxy Jesús y'ayuc ma je töxyjäydɨjc ajcxy huɨdi jɨm anajty ajcxy tɨ yöymujccɨxy.  
\v 14 Je Lidia anajty y'amɨdo'ijtp. Hue' je' anajty Lidia ycogajpɨty jɨm Tiatira, e ytocpy anajty ucy huit oy jatypɨ. Lidia yajmɨj'ajtpy anajty Dios, e je Huindzɨn Dios yajyungɨɨyɨ yjot yhuinma'ñ, jɨgɨx amɨdo'idɨpy nej Pablo Dios y'ayuc capxhuäcxɨ.  
\v 15 Je Lidia nɨɨbejt mɨɨd tüg'ócɨy yjuugy ymɨgüg, chi ɨɨch ajcxy xycohuanɨɨy, e xyñɨmáaygɨxɨch: 
\p ―Pen mɨnamb ajcxy co nmɨbɨcyɨch je Huindzɨn Jesús, miin jättaaccɨx ma ɨɨch ndɨjc. 
\p Chi ooy xycohuanɨɨy ɨɨch ajcxy, ixtɨ coonɨ jɨm xyajhuɨ'myɨch ajcxy. 
\p  
\v 16 Jadu'n yjajtɨ tüg tecy co ɨɨch ajcxy anajty ñɨcxy ma Dios ojadajttac, chi ɨɨch ajcxy nbaty tüg tumbɨ töxy'anäg mañ'ajt mɨɨdpɨ huɨdi ooy ytɨygapxy. Ymɨɨd anajty yhuindzɨn ma ytuñ, e je' yhuindzɨn ooy anajty ymeeñybaaty co je töxy'anäg ytɨygapxy.  
\v 17 Je töxy'anäg ypanɨcxy chach yam Pablo etz ɨɨch ajcxy ymɨnañ: 
\p ―Jada yëydɨjc Dios tzajpjotypɨ ajcxy ymɨdumyb. Capxhuäcxɨ ajcxy Dios y'ayuc jadu'n nej jëbɨ ɨɨch ajt n'alma nïdzoocɨn paady. 
\p  
\v 18 Canaag xɨɨ jadu'n ɨɨch ajcxy xychach'amayɨɨy. Co Pablo chijpɨn, chi yhuäc-huimbijty nɨmay je mañ'ajtmɨɨdpɨ: 
\p ―Mɨɨd Jesucristo yxɨɨ n'ane'myɨch, pɨdzɨm ma jada töxy'anäg. 
\p Tɨm huin'ítɨy je ca'oybɨ yajyöyduuty je töxy'anäg. 
\p  
\v 19 Co je töxy'anäg yhuindzɨn jadu'n ijxy co ca' y'ocmeeñybadaanɨ, chi mɨɨd je' ycɨxpɨ ajcxy majch Pablo etz Silas, e yajnɨcxy ajcxy ma je tungmɨɨdpɨ ma je' ajcxy y'agujctɨjc.  
\v 20 Co ajcxy jiiby mɨɨdja'ty ma je tungmɨɨdpɨ, chi ymɨnañ: 
\p ―Jada yëydɨjc ajcxy judíojäy jada, nɨgoo ajcxy ñaax yajmäty ycajp yajmäty,  
\v 21 etz yaj'ixpɨcy ajcxy costumbre huɨdi ca' huaad ɨɨch ajt ngöbɨjcɨm, e nihuaad ngatuunɨm, com hue' ɨɨch ajt romanojäy. 
\p  
\v 22 Chi je mayjäy ajcxy mɨɨddziptzoon Pablo etz Silas, e je tungmɨɨdpɨ ni'ane'mdɨy co huen ajcxy yajnïjeñ yaj'ixjeñ huen yajhuojpcɨxy mɨɨd matz.  
\v 23 Co ajcxy huojptay, chi pɨdacy ajcxy pujxtɨgoty, e ane'my ajcxy pujxtɨjc huindzɨn co huen cuend'ajtcɨxy yajxon.  
\v 24 Co je pujxtɨjc huindzɨn ypaatɨ je cötujcɨn, chi pɨdacy Pablo etz Silas jac jiiby öc'am, e chi ajcxy ixmajch co'adzïty ytecy ma je quipy huɨdi yxɨɨ cepo. 
\p  
\v 25 Chi jadu'n yjajty mɨjcuctz anajty, co Pablo etz Silas chach Dios ojadajtcɨxy chach huin'ɨɨgɨxy yɨ Dios, e jacjadyii machyjäy chach amɨdoo'ijtcɨxy.  
\v 26 Chi tɨmɨtiinɨ ujx huinxijty pujxtɨjc poch. Chi y'ahuaatztay je pujxtɨjc agɨ', e y'adzïttuttay je cadena ma tüg'ócɨy machyjäy.  
\v 27 Chi oy ymähuijy je pujxtɨjc huindzɨn. Co jadu'n ijxy ac'ahuädz pujxtɨjc aguu, chi yajpɨdzɨɨmy y'espada ñayyaj'öga'ñyii anajty. Com hue' anajty tijy tɨ je machyjäy yqueectäy.  
\v 28 Huin'it Pablo mɨc'amy mɨgapxy je pujxtɨjc huindzɨn nɨmay: 
\p ―Ix nej mnayduunɨ, cheeby ajcxy nidüg'ócɨy. 
\p  
\v 29 Chi je pujxtɨjc huindzɨn pɨjctzoy jɨɨn, e ytɨgɨɨy poyɨ̈gy pujxtɨgoty, janch tzɨyuuyb mɨɨd tzɨgɨ'ñ. Chi ycoxtɨnay'ahuɨɨy ma Pablo etz Silas ajcxy yhuinduu.  
\v 30 Chi yajpɨdzɨmy Pablo etz Silas, e yaj'amɨdooy: 
\p ―Huindzɨn, ¿ti ɨɨch jëbɨ nduñ jɨgɨx nïdzoocɨn nbáadɨbɨch? 
\p  
\v 31 Chi je' ajcxy mɨnañ: 
\p ―Mɨbɨc Huindzɨn Jesús etz mbaadɨpy nïdzoocɨn, miich etz m'ungdöxyɨjc. 
\p  
\v 32 Chi ajcxy yajnɨmay je Huindzɨn Jesús y'ayuc tüg'ócɨy pɨnjaty anajty jɨm ma je pujxtɨjc huindzɨn ytɨjc.  
\v 33 Mɨjcuctz je pujxtɨjc huindzɨn pujɨ je Pablo ajcxy chaachɨ̈'au, e chi je pujxtɨjc huindzɨn ñɨɨbejttay ajcxy mɨɨd y'ung ytöxyɨjc.  
\v 34 Chi je pujxtɨjc huindzɨn yajnɨcxy Pablo etz Silas ma ytɨjc, yajcaay yaj'uucy ajcxy. Ooy anajty ajcxy yjotcujcɨty nidüg'ócɨy, com tɨ anajty mɨbɨjccɨxy Dios. 
\p  
\v 35 Com jabom je mɨjtungmɨɨdpɨ quejxy mutztungmɨɨdpɨ jɨm ma pujxtɨjc huindzɨn mɨɨd cötujcɨn huen najtzmadzɨɨygɨxy Pablo etz Silas.  
\v 36 Chi je pujxtɨjc huindzɨn nɨmay Pablo: 
\p ―Tɨ je tungmɨɨdpɨ quexy cötujcɨn co jëbɨ nnajtzmadzɨ̈yɨch miich ajcxy. Nɨcxcɨx jotcujc. 
\p  
\v 37 Chi Pablo mɨgapxy je mutztungmɨɨdpɨ, e chi nɨmay: 
\p ―Romanojäy ɨɨch ajcxy. Yɨ cajptungmɨɨdpɨ tɨ xyhuopyɨch mɨɨd matz mayjäy agujc, ni ca' jayɨjp tɨ xytɨyduñɨch, e tɨ xypɨdägyɨch pujxtɨgoty. ¿Nej co jadachambɨ xyñajtzmadzɨ̈hua'ñɨch ameechɨ? Ca' jadu'n y'óyɨty. Huen mɨjtungmɨɨdpɨ cɨ'm miiñ xyajpɨdzɨ́mgɨxɨch ɨɨch ajcxy. 
\p  
\v 38 Chi je mutztungmɨɨdpɨ cɨjx nimɨydactäy ma mɨjtungmɨɨdpɨ tüg'ócɨy Pablo y'ayuc. Chi ajcxy ñay'adzɨgɨɨyɨ co nejhuɨɨy co Pablo etz Silas hue' je' anajty ajcxy romanojäy.  
\v 39 Chi je mɨjtungmɨɨdpɨ ñɨcxy cɨ'm oy capxjotcɨdägy je Pablo etz Silas. Chi yajpɨdzɨmy pujxtɨgoty, e pɨjctzoy may'ajt huen huingduum nɨ́cxcɨxnɨ.  
\v 40 Co Pablo etz Silas ypujxtɨjcpɨdzɨɨmy, chi ajcxy ñɨcxy ma Lidia ytɨjc. Jɨm ajcxy jadu'n ijxy mɨbɨjcpɨdɨjc, e jot'amɨjmoy ajcxy. Chi ñɨ́cxcɨxnɨ. 
\c 17  
\s1 Jɨm Tesalónica yjajtɨ ooy capxy ayuc, ca' nay'ayuc-huinjɨhuɨ̈huɨɨ 
\p  
\v 1 Pablo etz Silas ajcxy ñajxy Anfípolis, etz Apolonia, chi ajcxy yja'ty Tesalónica. Jɨm anajty judíojäy ajcxy tüg ñaymujctac.  
\v 2 Com jadu'n anajty costumbre mɨɨdɨty, Pablo nɨcxp anajty ma judíojäy ajcxy ñaymujctac sábado xɨɨ. E tugɨɨg sábado xɨɨ jɨm capxy mɨydacy mɨɨd je' jɨm Tesalónica.  
\v 3 Hue' anajty mɨɨd mɨydaaccɨxy jadu'n nej jaybecyɨty ma Dios ñecy co Cristo copɨcy ayo'n yajnaxtähuɨp, e chi y'ögɨpy, huin'it yjugypɨgɨpy. Chi Pablo ymɨnañ: 
\p ―Je Jesús huɨdibɨ y'ayuc ngapxhuäcxɨbɨch, je' je' je Cristo. 
\p  
\v 4 Nijëjɨty judíojäy ymɨbɨjc ajcxy e mɨjyöybejty ajcxy Pablo etz Silas. Nañ jadu'n may griegojäy huɨdi anajty Dios yajmɨj'ajtp, etz maytöxyjäydɨjc huɨdijaty oy ymɨjpɨdacnɨ ymɨjnɨcxpejt etz mɨbɨjc ajcxy Pablo etz Silas y'ayuc.  
\v 5 Je judíojäy huɨdi anajty ca' ymɨbɨcy, yjotmätcoty ajcxy. Huomujcy ajcxy amügy jäydɨjc etz jɨbɨc jäydɨjc, etz naax cajp yajmättay, anejptuutɨ agojxtuutɨ ajcxy Jasón ytɨjc'aguu tzach'ixtaaygɨxy Pablo etz Silas.  
\v 6 E co ca' ajcxy paty Pablo etz Silas, chi ajcxy majch Jasón etz jacjadyii mɨbɨjcpɨdɨjc. Adzip ajcxy yajnɨcxy pahuijch pajugujcy ajcxy jɨm ma cajp tungmɨɨdpɨ. Yam chachmɨnaangɨxy mɨc: 
\p ―Jada jäy ajcxy je' huɨdi tzachyajhuinma'ñydɨgooyb tüg'ócɨy naax cajp, nañ ɨyabaad ajcxy tɨ ymiingɨxy.  
\v 7 Jada Jasón tɨ Pablo etz Silas jɨm yajjättägy ma ytɨjc, tüg'ócɨy ajcxy mɨɨddzip'adyii je César huɨdi ane'mb, ymɨnaangɨxy co ji jadüg rey, je' je' je Jesús. 
\p  
\v 8 Co jadu'n mɨdoy, chi ajcxy ooy yajyumɨ̈gy yaj'oxɨ̈gy cajpjäy etz je tungmɨɨdpɨ ajcxy.  
\v 9 Chi Jasón etz ymɨgügtɨjc yajmeeñyejcy, chi najtzmadzɨɨy ajcxy. 
\s1 Pablo etz Silas jɨm Berea 
\p  
\v 10 Co oy ycodzɨ̈y mɨc'amy yɨ mɨbɨjcpɨdɨjc yajpɨdzɨmy ajcxy cajpjoty Pablo etz Silas, e quejxy ajcxy jɨm Berea. Co ajcxy jɨm yja'ty, chi ajcxy ñɨcxy ma judíojäy ñaymujctac.  
\v 11 Jɨm Berea judíojäy ajcxy yjacmɨɨd oyjot oyhuinma'ñ, ca'ydɨ judíojäy ajcxy jɨm Tesalónica. Je Berea jäy ajcxy ycöbɨjc ajcxy Jesús y'ayuc ymɨɨd oyjot oyhuinma'ñ. Jabom jabom ixtaaygɨxy ma yjaybetyɨty ma Dios y'ayuc pen janch jadu'n ymɨna'ñ nej Pablo yaj'ixpɨcy.  
\v 12 May judíojäy ymɨbɨjcy etz may griegojäy huɨdibɨ ooy ymɨjpɨdaacnɨ nañ jadu'n ymɨbɨjcy, töxyjäydɨjc etz yëydɨjctɨjc.  
\v 13 Co yɨ judíojäy jɨm Tesalónica nejhuɨɨy co Pablo nañ jadu'n Dios y'ayuc capxhuäcxɨ jɨm Berea, chi ajcxy jɨm ñɨcxy, etz yajyumɨ̈gy yaj'oxɨ̈gy je cajp jäy ajcxy.  
\v 14 Mɨc'amy ajcxy, je mɨjpɨdaacpɨ Jesús, yquejx Pablo mɨc'amy, huen nɨcxy jɨm ma mejypa'. Chi Timoteo etz Silas yjac-huɨ'my ajcxy jɨm Berea.  
\v 15 Je huɨdibɨ ajcxy Pablo jaymɨɨd'ajt ymɨɨdnɨcxy, mɨɨd ñɨcxy ajcxy ixtɨ coonɨ yja'ty jɨm Atenas. Huin'it ajcxy yhuimbijty mɨɨd tüg ayuc co huen Timoteo etz Silas nɨcxy mɨnaybadyii Pablo jɨm Atenas janch mɨc'amy. 
\s1 Pablo jɨm Atenas ahuijxy Silas etz Timoteo 
\p  
\v 16 Co anajty Pablo ahuixy je Silas etz Timoteo jɨm Atenas, ooy anajty ytajy ymay co ijxy nejhuɨɨy co je cajp mɨɨd ooy may quipychech, tzaadzech, etz oorɨ oyduñ huɨdi ajcxy dios'ajtpy.  
\v 17 Paady Pablo nimɨydacy Jesús ma yɨ judíojäy ñaymujctac mɨɨd je judíojäy etz jacjadyii jäy huɨdi Dios mɨyaaxp ojadajtp. E jabom jabom mɨɨd mɨydaaccɨxy pɨnjaty y'oymujcp cajp cujc.  
\v 18 Nijëjɨty ixpɨcytɨjc ñay'ijxquípxɨgɨxy y'ixpɨjcɨn mɨɨd Pablo. Jɨm huɨdibɨ ni'ixpɨgɨɨyb epicúreo ixpɨjcɨn, etz cham huɨdi ni'ixpɨgɨɨyb estoico ixpɨjcɨn. Chi ajcxy nijëjɨty ymɨnaangɨxy: 
\p ―¿Ti jada jada' ajt xyajnɨmaayɨm jada yëydɨjc capxymaaybɨ? 
\p Chi jadyii ymɨnaangɨxy: 
\p ―Hue' jada ycapxhuäcxyp huingbɨ dios y'ayuc. 
\p Jadu'n ajcxy ymɨnañ co Pablo nimɨydacy Jesús etz jadu'n nej jäy yjugypɨcy huɨdijaty tɨ y'öccɨxyp.  
\v 19 Chi ajcxy mɨɨdnɨcxy Pablo ma je it ma je ixpɨcytɨjc ñaymugyii huɨdi anajty yxɨɨ Areópago, chi ajcxy Pablo nɨmay: 
\p ―¿Nej jëbɨ njájtcɨxɨch jada jemybɨ ixpɨjcɨn huɨdi miich mmɨmimb?  
\v 20 Com tɨ ɨɨch miich xyajnɨmaaygɨch ayuc ca'pɨ yhuinjɨhuɨɨyñɨty, e nejhuɨ̈huaamyɨch ajcxy nej yhuimbɨdzɨmy tüg'ócɨy jada ayuc. 
\p  
\v 21 Tüg'ócɨy Atenas jäy etz nañ jadu'n huɨdi ajcxy jɨm adzɨnaayb, ca' anajty ni ti tungɨxy, jëyɨ nɨgoobɨ amɨdo'ijtcɨxy etz mɨydaaccɨxy jemybɨ ayuc tɨy'ajt. 
\p  
\v 22 Huin'it Pablo ytɨnayɨ̈gy mayjäy agujc jɨm Areópago, e ymɨnañ: 
\p ―Atenas jäy, n'ijxypɨch co miich ajcxy ooy myajmɨj'ajtcɨxy canaagnax huɨdibɨ miich ajcxy mdios'ajtpy.  
\v 23 Com tɨ xɨɨ ya n'ixyɨch canaagnax huɨdi ajcxy m'ojadajtpy, chi tɨ nbaatyɨch tüg altar ma jadu'n yjaayɨty: “Je Dios huɨdi ca' pɨn ixy'adyii.” Je Dios huɨdi miich ajcxy m'ojadajtyp, e ca' ajcxy m'ixy'adyii, jada je' huɨdi nyajnɨmaayb ajcxy. 
\p  
\v 24 Je Dios huɨdi oyduñ naaxhuiñybɨ etz tzajp etz jac tijaty, yɨ' je' nihuindzɨn'ajttayb tüg'ócɨy. Je Dios ca' chɨnäy ma tzajptɨjc huɨdi jäy ajcxy cojpy.  
\v 25 Dios ca' ni ti yajtɨgoy'ity huɨdi naaxhuiñyjäy jamöhuaanɨp. Dios yɨ' yejcp jugy'ajtɨn etz huɨdibɨ nxejɨm, etz tüg'ócɨy tijaty. 
\p  
\v 26 E tügpɨ nɨ'py tügpɨ jot tɨ yaj'oyɨ̈y tüg'ócɨy yɨ jäy, jɨgɨx huen tzɨnaaygɨxy huindu'my naaxhuiñ. Dios tɨy'ajt yejcp nej xɨɨ tiempo yöyɨpy, e ma jäy jëbɨ huaad chɨnaaygɨxy,  
\v 27 jɨgɨx ixtáaygɨxɨpy Dios, jadu'n nej jɨhuɨ̈y ixtaaygɨxy tondäy xajtäy, com ca' je' jɨguemɨty ma ɨɨch ajt nidüg nidüg.  
\v 28 Dios ycɨxpɨ ɨɨch ajt ndzɨnaayɨm nyücxɨm etz nji'ajtɨm, com jadu'n mɨnañ miich ajcxy mboeta, huɨdibɨ ɨɨy yajcojp: “Dios ɨɨch ajt xy'ung'ajtɨm xy'anäg'ajtɨm.”  
\v 29 Pen Dios ɨɨch ajt xy'ap'ajt xy'oc'ájtɨm ca' huaad nhuinma'ñ nbɨdaacɨm co Dios yjadu'ñɨty nej oorɨ oyduñ, plata oyduñ, etz tzaadzech quipychech huɨdi jäy tɨ yaj'oyɨ̈y mɨɨd ycɨ'mhuinma'ñ.  
\v 30 Dios ca' mɨɨdɨty jotcöduuyb je jäy chuuhuinma'ñ tɨɨbɨ ñajxnɨ. Jadachambɨ ane'mb Dios hueñytɨmma'amyɨty huen jäy ajcxy jothuimbijtcɨxy.  
\v 31 Com tɨ Dios yajnihuinmayɨ̈y tüg xɨɨ mɨna tɨyduna'ñ yɨ naaxhuiñybɨ jäy mɨɨd je yëydɨjc huɨdibɨ tɨ huin'ixy, jada tɨy'ajt Dios tɨ yaj'ixy yajnejhuɨ̈y tüg'ócɨy jäy co tɨ yajjugypɨcy Jesús co y'o'cy. 
\p  
\v 32 Co ajcxy jadu'n mɨdoy co yɨ öcpɨ yjugypɨgɨpy, chi nijëjɨty ytɨgɨy nɨxiicpɨ yajxiicpɨ. Chi jacjadyii ymɨnaangɨxy: 
\p ―Huaad ɨɨch ajcxy n'amɨdo'idɨpyɨch miich m'ayuc mɨna anajty jadüg'oc. 
\p  
\v 33 Chi Pablo jɨm choonɨ ma je' anajty ajcxy.  
\v 34 Chi nijëjɨty jäy ypadzoonɨ huɨdi anajty tɨ mɨbɨcy Pablo y'ayuc. Ma je' ajcxy jɨm anajty tüg jäy huɨdibɨ anajty yxɨɨ Dionisio, yɨ' je' anajty tungmɨɨd jɨm Areópago. Nañ jadu'n tüg töxyjäy huɨdi anajty yxɨɨ Dámaris ypadzoonɨ, etz jacjadyii jäy. 
\c 18  
\s1 Chi Pablo ñɨcxy jɨm Corinto 
\p  
\v 1 Co jada jadu'n ytunɨ yjajtɨ, chi Pablo choonɨ jɨm Atenas, ñɨcxɨ jɨm Corinto.  
\v 2 Jɨm mɨnaybaatɨ tüg judíojäy huɨdi anajty yxɨɨ Aquila, Ponto anajty ycogajpɨty, namja'tnɨ anajty mɨɨd ytöxyɨjc Priscila. Jɨm anajty tɨ chongɨxy Italia ñaaxjot, jëgɨxpɨ co je mɨj'ane'mbɨ, Claudio, pɨdacy cötujcɨn co huen tüg'ócɨy judíojäy pɨdzɨmdaaygɨxy jɨm Roma. Chi Pablo oy cogapxɨ̈y Aquila.  
\v 3 Aquila etz Priscila ytung'ajtpy anajty cochactɨjcxuyɨɨ, com nañ cochactɨjcxuuyb anajty Pablo, paady Pablo jɨm yhuɨ'my mɨɨd je' ajcxy. Chi ajcxy tú'cɨy ytuuñ.  
\v 4 Tüg tüg sábado xɨɨ Pablo ñɨcxy ma je judíojäy ajcxy ñaymujctac yajmɨɨdmɨydaaccɨxy Jesús y'ayuc ytɨy'ajt etz capxjotcɨdaaccɨxy judíojäy etz nañ huɨdi ca' yjudíojäyɨty. 
\p  
\v 5 Co ajcxy Silas etz Timoteo yja'ty jɨm Corinto, chooñ ajcxy Macedonia, chi Pablo adügjɨjp ytɨgɨɨy ayuccapxhuäcxpɨ ma judíojäy ajcxy co Jesús je' je' je Cristo huɨdi je' ajcxy chach'ahuijxyp.  
\v 6 E je judíojäy ajcxy ytɨgɨɨy jotma'tpɨ, tzipcapxpɨ ahua'ngapxpɨ. Chi Pablo yhuit huinxijty, je' je' je tɨy'ajt co puyöydüdaanɨ ajcxy, e chi Pablo ymɨnañ: 
\p ―Miich ajcxy mɨɨd mgɨ'mbocy ajcxy myajtɨgoya'ñ yɨ m'alma. Ɨɨch ca' ti pocy nmɨ́ɨdɨdyɨch ma miich ajcxy. Cham nɨcxy Dios y'ayuc ngapxhuäcxɨch ma huɨdi ca' yjudíojäyɨty ajcxy. 
\p  
\v 7 Chi Pablo yöybojtnɨ ma judíojäy naymujctac, chi ñɨcxy ma Justo ytɨjc. Justo ooy anajty Dios mɨyäxy ojadaty, e ymɨɨd anajty ytɨjc mɨhuingon je judíojäy ñaymujctac.  
\v 8 E Crispo, je judíojäy ñaymujctac huindzɨn, ymɨbɨjc je' je Huindzɨn Jesús y'ayuc ytɨy'ajt, mɨɨd tüg'ócɨy y'ung y'anäg, yjuugy ymɨgüg. Nañ jadu'n nijëjɨty Corinto jäy co mɨdoy Jesús y'ayuc, chi mɨbɨjcy e ñɨɨbejty ajcxy.  
\v 9 Chi je Huindzɨn Dios nɨmay Pablo cumäyjoty: 
\p ―Ca' mdzɨgɨ̈, capxhuäcx'adɨ̈tz n'ayucɨch, e ca' mni'amoñ.  
\v 10 Com ɨɨch miich nbubedɨpy, ca' pɨn jot mɨɨd'adɨpy nɨcxy nejjaty xytuñy. Ɨɨch may ɨɨch ya nmɨɨdɨty jäy ma jada cajp. 
\p  
\v 11 Chi Pablo yhuɨ'my jɨm Corinto tüg jɨmɨjt jacup, yaj'ixpɨjcy jäy je Huindzɨn Dios y'ayuc ytɨy'ajt. 
\p  
\v 12 Huin'it tiempo co Galión ygobernador'ajty jɨm Acaya ñaaxjot, chi judíojäy ajcxy mɨdziptzoñ je Pablo, yajnɨcxy ajcxy ma cötujctac.  
\v 13 Chi ajcxy nɨmay je gobernador: 
\p ―Jada yëydɨjc tzach jäy yaj'ixpɨjcp co ca' ycopɨcyɨty yajcuydunɨpy Moisés ycötujcɨn huɨdi jaybety ijtp. 
\p  
\v 14 Pablo capxamb anajty co oy yɨ Galión nɨmäy ajcxy je judíojäy: 
\p ―Pen yɨ Pablo tɨ ytundɨgooy o mɨjpocy tɨ tuñ, huin'it nmɨjpɨdägɨbɨch miich ajcxy m'ayuc, miich ajcxy judíojäy.  
\v 15 Pen je Cristo y'ayuc etz miich ajcxy mgötujcɨn myajtzibɨɨyb myajcapxyɨɨyb, ca' ɨɨch huaad nyajtɨgɨyɨ̈yɨch yɨjiibɨ huinma'ñ. 
\p  
\v 16 Chi je gobernador y'ané'mɨn pɨdacy co huen judíojäy ajcxy yajpɨdzɨmdäyii ma je cötujctac.  
\v 17 Huin'it tüg'ócɨy griegojäy ma je cötujctac huijtzpɨdzɨɨmyb je Sóstenes, yɨ judíojäy naymujctac huindzɨn, e chi ajcxy cujy jɨbijpy huingojxy jɨjpcojxy ma gobernador yhuinduu, e Galión ca' tuñycuentɨ. 
\s1 Pablo yhuimbijtnɨ Antioquía, e yajtzondacy mɨdugɨɨgpɨ viaje 
\p  
\v 18 Jac-huäcxɨjp Pablo jecy jɨm Corinto. Chi yhuinma'ñypɨdacy co chonaanɨ. Chi ycapxycɨjxnɨ mɨɨd je mɨbɨjcpɨdɨjc, e chi ybarcotɨgɨɨyñɨ ñɨcxnɨ jɨm Siria ñaaxjot. Ñɨcxnɨ quipxyɨ mɨɨd Priscila etz Aquila. Jɨm Cencrea, ca'nɨ anajty ybarcotɨgɨɨyɨ, Pablo yajcöme'px cödza'm co anajty cuyduñ yhuandaacɨn.  
\v 19 Co ajcxy yja'ty jɨm Efeso, chi Pablo ñay'ixmajtz ajcxy mɨɨd Priscila etz Aquila, e ñɨcxy ma je judíojäy ajcxy ñaymujctac. Chi mɨɨdmɨydacy je judíojäy ajcxy huɨdi jɨm anajty tɨ ñayyöymújcɨgɨxy.  
\v 20 Chi je judíojäy ajcxy jɨm Efeso cohuanɨɨy co huen jac-huɨ'my, e Pablo ca' a'ɨxɨɨy co yhuɨ'mɨpy.  
\v 21 Chi Pablo ycapxycɨjxnɨ mɨɨd je Efeso jäy, chi ymɨnañ: 
\p ―Copɨcy co jɨm xɨɨ nyajnaxa'ñyɨch Jerusalén, e nhuimbidɨpyɨch jadüg'oc ma miich ajcxy, pen Dios jadu'n tzojcp. 
\p Chi Pablo ybarcotɨgɨɨy choonɨ jɨm Efeso.  
\v 22 Co anajty tɨ ypättɨgɨ̈y jɨm Cesarea, Pablo nɨcxy Jerusalén co anajty capxpocxaangɨxy je mɨbɨjcpɨdɨjc, chi mɨc'amy idaacnɨ jɨm Antioquía.  
\v 23 Jɨm hueenɨ yhuäcxɨjpy, chi choñ jadüg'oc ñɨcxy cajp cajp ma Galacia ñaaxjot etz Frigia ñaaxjot jotmɨcmɨgapxcɨxy tüg'ócɨy yɨ mɨbɨjcpɨdɨjc. 
\s1 Apolos Dios y'ayuc capxhuäcxɨ jɨm Efeso 
\p  
\v 24 Huin'it tiempo yja'ty jɨm Efeso tüg jäy huɨdi anajty yxɨɨ Apolos, hue' anajty ycogájpɨty Alejandría. Ooy anajty oy ayuc capxhuäcxy. E yajxon nejhuɨydäy Dios y'ayuc huɨdi jaybety ijtp.  
\v 25 Apolos ooy anajty ixpɨcyɨty ma Huindzɨn Jesús y'ayuc e ooy yjotmɨccapxy, oy anajty yaj'ixpɨcy nej je Huindzɨn Jesús yjajty y'ayoy. Oy jëda'ajty anajty janejhuɨ̈y nej Juan, je Bautista, jäy ajcxy yajnɨɨbejty.  
\v 26 Chi Apolos ytɨgɨɨy capxpɨ mɨydaacpɨ ma je judíojäy ajcxy ñaymujctac janch ni ca' chɨgɨ̈y chöyduñ. Chi co Priscila etz Aquila ajcxy mɨdooy Apolos y'ayuc, chi ajcxy yajnɨcxy ahuingujc, chi ajcxy oy yajmɨɨdmɨydägy jac-huädz Dios y'ayuc ytɨy'ajt.  
\v 27 Chi co Apolos anajty ñɨcxa'ñ jɨm Acaya ñaaxjot, chi je mɨbɨjcpɨdɨjc jotmɨcmɨgapxy, e pubejty ajcxy. Chi ajcxy nijayɨɨy je mɨbɨjcpɨdɨjc huɨdi ajcxy jɨm Acaya, huen ajcxy cöbɨgɨpy yajxon je Apolos. Co Apolos yja'ty jɨm Acaya ñaaxjot, chi ypubejtɨ ooy pɨn anajty mɨbɨjcp Jesús y'ayuc, com Dios anajty may'ajt tɨ tuñ ma je' ajcxy.  
\v 28 Chi je Apolos oy capxpɨdzɨmy mayjäy agujc co ca' yjanchɨty nej anajty ajcxy judíojäy yhuinma'ñ mɨɨdɨty, co Jesús ca' je' yjëjɨty je Cristo. Je Apolos jɨm je' mɨc'ajt tzachpaady ma Dios y'ayuc ycojaayɨty co Jesús je' je' anajty je Cristo huɨdi anajty ajcxy y'ahuijxyp. 
\c 19  
\s1 Pablo may mɨbɨjcpɨdɨjc mɨnaybaatɨ jɨm Efeso 
\p  
\v 1 Jɨm Corinto anajty Apolos, co Pablo tegyɨ'm yajyöyñajxy mɨjyuugjot, chi oy yja'ty jɨm Efeso. Chi jɨm paty may mɨbɨjcpɨdɨjc.  
\v 2 Chi Pablo y'amɨdooy je mɨbɨjcpɨdɨjc: 
\p ―¿Nej tɨ xy'adɨgɨɨy xyjottɨgɨɨy je Espíritu Santo taab ajcxy mmɨbɨjcy Jesús? 
\p Chi ajcxy y'adzohuimbijty: 
\p ―Ni ngamɨdooyñɨ ɨɨch ajcxy pen ji Espíritu Santo. 
\p  
\v 3 Chi Pablo y'amɨdooy ajcxy: 
\p ―¿Ti nɨɨbejtɨn miich ajcxy mbaad? 
\p Chi je' ajcxy y'adzooy: 
\p ―Je Juan, je Bautista, ñɨɨbejtɨn. 
\p  
\v 4 Chi Pablo ymɨnañ: 
\p ―Juan jäy yajnɨɨbejt je', je' je' je tɨy'ajt co huen jothuimbijtcɨxy. E nɨmaaygɨxy anajty co huen ajcxy mɨbɨgɨpy je Cristo huɨdi jacmiinamnɨ. Je' je' je Jesús, je Cristo. 
\p  
\v 5 Co jada ajcxy jadu'n mɨdoy, chi ajcxy oy ñɨɨbety mɨɨd je Huindzɨn Jesús yxɨɨ.  
\v 6 E co Pablo cɨ̈nïxajy ajcxy, huin'it je Espíritu Santo y'adɨgɨy yjottɨgɨy ajcxy. Chi ajcxy ytɨgɨɨy capxpɨ mɨydaacpɨ tɨgachyjaty ayuc, e capxhuäcxy anajty ajcxy Dios y'ayuc.  
\v 7 Jëyɨ anajty nimajmetz yëydɨjctɨjc huɨdibɨ ajcxy nɨɨbejt. 
\p  
\v 8 Tugɨɨg po' Pablo jɨm yhuäcxɨjpy, e yöydɨɨb anajty ma judíojäy ajcxy ñaymujctac capxhuäcxy Dios ytɨy'ajt janch huinmɨc jotmɨc. Chi capxjotcɨdägy mayjäy mɨɨd Dios ytɨy'ajt.  
\v 9 Nijëjɨty jotjuuñydɨjc ca' ajcxy ymɨbɨjcy, jëyɨ ajcxy jɨbɨc tzachnigapxy Jesús ytɨy'ajt ma jäy ajcxy yhuinduu. Chi Pablo puyöydúutcɨxnɨ. Chi abɨcy yajnɨcxy je mɨbɨjcpɨdɨjc ma tüg escueltɨjc. Hue' je' je escuela huindzɨn anajty yxɨɨ Tirano, e jɨm Pablo Dios y'ayuc anajty capxhuäcxɨ jabom jabom.  
\v 10 Mejtz jɨmɨjt jadu'n jɨm chachyaj'ixpɨjcy, e tüg'ócɨy jäy ma je Asia ñaaxjot ymɨdoday ajcxy je Huindzɨn Jesús y'ayuc, je judíojäy etz huɨdi ca' yjudíojäyɨty.  
\v 11 E Pablo mayba'mjäy yajtzoocy mɨɨd Dios ymɨc'ajt etz ooy mɨjhuinma'ñ ytuñ.  
\v 12 Ixtɨ yajnɨcxy anajty ajcxy yhuit etz ypaayɨ huɨdi Pablo ñinïcx anajty tɨ ypadyii, e yajpaatcɨxy anajty pa'mjäy, e je' anajty mɨɨd chooccɨxy, e nañ je' anajty mɨɨd ca'oybɨ ypɨdzɨmy ma jäy ajcxy y'ay yjot. 
\p  
\v 13 Chi nijëjɨty judíojäy huɨdi anajty huɨdijtp tzoydumbɨ, huɨdibɨ anajty yajpɨdzɨmgɨxyp ajcxy ca'oybɨ, jayajtzögaañ tüg pa'mjäy mɨɨd je Huindzɨn Jesús yxɨɨ co huen yajyöydüdyii je ca'oybɨ. Chi ajcxy nɨmaygɨxy je ca'oybɨ: 
\p ―Ɨɨch miich yam nɨmaayb mɨɨd Jesús yxɨɨ, je huɨdi Pablo ycapxhuäcxp, yajyöydüt jada jäy. 
\p  
\v 14 Jadu'n anajty y'ɨdɨɨtzcɨxy je Esceva ymang ajcxy, je nihuɨxtujcpɨ ajcxy. Je Esceva hue' je' anajty judíojäy etz nihuindzɨn'aty teedy'adɨɨ.  
\v 15 Co je Esceva ymang ajcxy mɨgapx je ca'oybɨ, chi je ca'oybɨ y'adzooy: 
\p ―N'ix'atypɨch je Jesús, e nnejhuɨɨybɨch pɨn je' Pablo, e miich ajcxy, ¿mbɨn miich ajcxy? 
\p  
\v 16 Chi je yëydɨjc huɨdi ca'oybɨ anajty mɨɨd, ytɨjcpɨ̈gy tüg ma je' ajcxy, ymɨmadactay je nihuixtujcpɨ, e yqueectay ajcxy ma je tɨjc nïhuädz ixhuädz etz tzaachɨ̈.  
\v 17 Tüg'ócɨy jäy ajcxy huɨdi anajty tzɨnaayb jɨm Efeso, judíojäy etz huɨdi ca' yjudíojäyɨty nejhuɨyday ajcxy, chi ooy ajcxy chɨgɨy e nimɨydaaccɨxy e cömaaygɨxy je Huindzɨn Jesús yxɨɨ. 
\p  
\v 18 E mayjäy huɨdi mɨbɨjc Jesús y'ayuc ooy ajcxy ypocy nigapxtay, jadu'n nej anajty yɨ jɨbɨc mañ'ajt ajcxy tɨ mɨ'ijtcɨxy.  
\v 19 E mayjäy tɨɨbɨ anajty capxy je mañ'ajt necy yajminday tüg'ócɨy e no'ctay je necy ma jäy ajcxy yhuinduu. E co ajcxy maymujcy je libro tzou, chi naybaatɨ jada' huixchɨguïpx majc mil plata meeñ (moneda mexicana naybaatɨ jacnaxy jahueenjaty ycatüg mɨgo'px jamajcmocx tüg mil).  
\v 20 E je Huindzɨn Jesús y'ayuc nïgɨ anajty yhuäcx'ɨdɨ̈ch, nïgɨ ymɨjtɨgɨy'ɨdɨ̈ch. 
\p  
\v 21 Co anajty jadu'n tɨ ytuñyii tɨ yjadyii, chi Pablo yhuinma'ñypɨdacy co nɨcxy cogapxɨ̈hua'ñ je mɨbɨjcpɨdɨjc jɨm Macedonia etz Acaya. Chi anajty yjacnɨcxa'ñ Jerusalén e jadu'n ymɨnañ co jɨm chondäga'ñ jadügtecy e ñɨcxa'ñ jɨm Roma.  
\v 22 Chi quejxy jɨm Macedonia mejtz je ypubejtpɨ, Timoteo etz Erasto. Chi Pablo je' yjac-huɨ'my jecy jɨm Asia. 
\s1 Canay'ayuc-huinjɨhuɨ̈huɨɨ jɨm Efeso mɨɨd Dios y'ayuc ycɨxpɨ 
\p  
\v 23 Huin'it tiempo tzip oy pɨdɨ̈cnɨ jäy y'ocyumɨ̈gnɨ y'oc'oxɨ̈gnɨ mɨɨd Huindzɨn Jesús y'ayuc ycɨxpɨ.  
\v 24 Co je', je platerɨ huɨdi anajty yxɨɨ Demetrio, yaj'oyɨ̈y anajty ac plata Diana chajptɨjc'ung, e jadu'n anajty Demetrio etz jacjadyii jäy oy ymeeñybaatcɨxy mɨɨd je ytung.  
\v 25 Chi Demetrio huomujcy ymɨgügtɨjc je huɨdi jadu'mbɨ tung tumb, nɨmay ajcxy: 
\p ―Mɨgügtɨ́jc, mnejhuɨɨyb ajcxy co mɨɨd jadayaabɨ tung huɨdi ɨɨch ajt nduunɨm, jada mɨɨd jotcujc ndzɨnaayɨm njugy'ajtɨm.  
\v 26 E miich ajcxy m'ijxpy mnejhuɨɨyb co je Pablo chach yaj'ixpɨjcy co ca' yɨ' diosɨty huɨdi jäy ajcxy yajcojpy. E Pablo tɨ ooy mayjäy capxjotcɨdägy, canan yaayɨ Efeso, nañ jadu'n ma tüg'ócɨy Asia naaxjot.  
\v 27 Mɨj jada xyajtɨgoyaanɨm ma ɨɨch ajt n'adogɨɨ e nañ jadu'n je mɨjpɨ dios, je Diana, ytɨgoyɨpy, ca' ni pɨn occapxpaatnɨpy, je huɨdi cham mayjäy y'ojadajtpy tüg'ócɨy ya Asia ñaaxjot etz huindu'my naaxhuiñybɨ. 
\p  
\v 28 Co jadu'n ajcxy mɨdoy, chi ajcxy ooy yjotmätcooty, chi ytɨgɨɨy ajcxy huambɨ jɨhuɨɨyb, chachmɨnaangɨxy: 
\p ―¡Cömay jada Diana, yɨ efesiojäy ydiosa! 
\p  
\v 29 Chi ajcxy yajhuinmäñydɨgoyday je cajp jäy e majch ajcxy je Gayo etz Aristarco, huɨdi tzoon Macedonia, metz yëydɨjc, huɨdi Pablo anajty ajcxy ymɨɨd huɨdijtpy. Chi je cajpjäy ooy pahuijch pajugujcy ajcxy je Gayo etz Aristarco, yajnɨcxy ajcxy ma agujctɨjc huinduu ma jäy ñaymugyii.  
\v 30 Chi Pablo yjatɨgɨ̈huaañ jäy agujc, mɨɨdcapxa'ñ mɨɨdmɨydäga'ñ anajty je mayjäy. E je mɨbɨjcpɨdɨjc ca' ajcxy a'ɨxɨɨy nɨcxy jiiby ytɨgɨ̈y.  
\v 31 Nañ jadu'n nijëjɨty Asia mɨjtungmɨɨdpɨ huɨdi anajty Pablo mɨɨd ñaymɨgüg'adyii, yajniguejxy ayuc, co ca' huaad ñɨcxy ma jäy ñaymújcɨgɨxy.  
\v 32 Je mayjäy tügmucy anajty íjtcɨxy, ooy anajty yhuaangɨxy yjɨhuɨɨygɨxy, ca' anajty ajcxy ñay'ayuc-huinjɨhuɨɨygɨxy. E je jacmaaybɨ ni ca' anajty nejhuɨɨygɨxy ti co chachnaymújcɨgɨxy.  
\v 33 Nijëjɨty jäy huɨdibɨ anajty ajcxy mayjäy agujc, je ajcxy yajmɨɨdmɨydactay je Alejandro ti anajty tuunɨp jajtɨp. Chi je judío jäy ajcxy tijpɨdzɨmy je Alejandro ma mayjäy agujc. Chi Alejandro cɨ̈mɨɨd tɨy'ajt yejcy co huen amongɨxy. Je' anajty ñïgapxtüdamy judíojäy ajcxy.  
\v 34 Co je mayjäy nejhuɨy co je' je' yjudíojäyɨty, chi ajcxy ytɨgɨɨy huaambɨ jɨhuɨɨybɨ jahuenjaty ycamejtzhorɨty, ymɨnaangɨxy: 
\p ―¡Cömay ooy yɨ Diana, yɨ Efeso jäy ydiosa! 
\p  
\v 35 Chi je cajp jaaybɨ co anajty je jäy tɨ yaj'amoongɨxy hueenɨ, chi ajcxy nɨmay: 
\p ―Efeso jäy, tüg'ócɨy yɨ naaxhuiñyjäy nejhuɨ̈y co jada Efeso cajp yɨ' cuend'ajtp yɨ Diana chajptɨjc, je' Diana huɨdi ooy tɨ yajcömay, etz yɨ Diana ñinïcx huɨdi cä'u tzajpcɨ́xy.  
\v 36 Ca' huaad ni pɨn ymɨna'ñ co ca' yjánchɨty. Amongɨx, ca' ti mdúngɨxɨpy pen ca' jayɨjp yajxon mhuinmaaygɨxy.  
\v 37 Com jada yëydɨjc ajcxy tɨɨbɨ myajmiingɨxy, ca' ma ytundɨgooygɨxy, ca' yɨ' ma ajcxy jɨbɨc capxcɨxy ma miich ajcxy mdiosa Diana.  
\v 38 Pen Demetrio etz huɨdijaty mɨɨd ytuñ pen ymɨɨd xɨ̈huɨn mɨɨd pɨnjaty, paady tungmɨɨdpɨ etz tɨydundac jiijɨty. Jëbɨ nigapxy ma tungmɨɨdpɨ, jëbɨ miñ xyipy ñayñïgapxtúutɨgɨxy.  
\v 39 E pen huingbɨ ayuc huɨdi miich ajcxy mbɨjctzooyb, copɨty jada y'oyɨ̈huɨpy ma jäy naymugyii.  
\v 40 Ymɨɨd jada ayo'n co nɨcxy nayyajxɨ̈huɨm co jäy cham ñaymɨhuɨdidyii mɨɨd jada ycɨxpɨ nej yam ytunyii yjadyii e ni ti tɨy'ajt ɨɨch ajt nganejhuɨɨyɨm nej nmɨnaanɨm pen ji anajty xyaj'amɨdoohuɨm mɨɨd co jäy cham chachhuaangɨxy chachjɨhuɨɨygɨxy. 
\p  
\v 41 Co jadu'n mɨydactay, chi ycapxycɨjxy mɨɨd je naymujcpɨdɨjc. 
\c 20  
\s1 Pablo ñɨcxy jɨm Macedonia etz Grecia 
\p  
\v 1 Co je cajp jäy ycapxy'ayuc xeemy, chi Pablo huoomujcy je mɨbɨjcpɨdɨjc, e jaccapxhuijy ajcxy chi ycapxycɨjxnɨ, chi choonɨ Efeso ñɨcxy jɨm Macedonia ñaaxjot.  
\v 2 Cajp cajp Pablo oy co'ixɨy je mɨbɨjcpɨdɨjc jaccapxhuijy ajcxy. Chi Pablo yja'ty jɨm Grecia ñaaxjot.  
\v 3 Chi Pablo yhuäcxɨjpy jɨm tugɨɨg po'. Jɨm Grecia Pablo anajty ybarcotɨgɨ̈hua'ñ ñɨcxa'ñ Siria. Co Pablo oy nejhuɨ̈y co judíojäy ajcxy tɨ yajnihuinmayɨ̈yii yaj'öga'ñyii barcojoty, chi yhuinma'ñybaty co huimbida'ñ tegyɨ'm, ñaxa'ñ jadüg'oc Macedonia.  
\v 4 Pablo mayjäy mɨɨd ñɨcxy, mɨɨdnɨcxy je Sópater huɨdi anajty cogajp Berea, etz Aristarco, etz Segundo huɨdi anajty cogajp Tesalónica, etz Gayo huɨdi anajty cogajp Derbe, etz Timoteo, etz nañ jadu'n Tíquico, etz Trófimo huɨdi tzoon jɨm Asia ñaaxjot.  
\v 5 Co jada mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy ñɨcxy jayɨjp, chi ajcxy xy'ahuijxyɨch jɨm ma je cajp huɨdi xɨɨ Troas.  
\v 6 Co xɨɨ ñajxtay mɨna yajcaay je tzajcaagy je huɨdi ca' mɨɨdɨty levadura, chi ɨɨch ajcxy ndzoonɨ jɨm Filipos barcojoty. Co mɨgoox xɨɨnɨ, oy ɨɨch ajcxy naybáatɨgɨxy jɨm Troas. Jɨm ɨɨch ajcxy yhuäcxɨjpy huixtujc xɨɨ. 
\s1 Pablo co'ixɨɨy je mɨbɨjcpɨdɨjc jɨm Troas 
\p  
\v 7 Domingo xɨɨ ajcxy ñayyöymujcɨ je mɨbɨjcpɨdɨjc chajcaagy ytujc-huäcxaangɨxy, e Pablo anajty ymɨgügtɨjc yjacyaj'ixpɨjcpy. Je' co anajty com jabom chonaanɨ, paady oy ayuc jacyajyoñ ixtɨ ycujc-hua'cxchumɨɨy.  
\v 8 Jiiby anajty canaag lámpara ytɨɨcxy ma ajcxy anajty tɨ yöymujccɨxy ma tüg cuarto huɨdi anajty oy ycɨxɨty.  
\v 9 E tüg yeeg'anäg huɨdi anajty yxɨɨ Eutico, ma ventana aguu anajty y'ɨñäy. Com Pablo jecy oy yaj'ixpɨjcy, chi je yeeg'anäg ymäymajtzɨ, e tugɨɨg nïhuijtzpety anajty ycɨxɨty je tɨjc ma ycäy. Chi ajcxy yajpɨdɨ̈gy ögy.  
\v 10 Co Pablo ymɨnajcy, chi ñaygɨjxnajajɨ amɨneenmujcy je yeeg'anäg huɨdi anajty tɨ ycäy. Chi Pablo nɨmay ymɨgügtɨjc: 
\p ―Ca' mdzɨgɨɨygɨxy, juugy jada. 
\p  
\v 11 Chi Pablo jadüg'oc ypejty ma je cuarto cɨxpɨ, chi chajcaagy tujc-huäcxy e yajcaay ajcxy, e jadu'n Pablo yjacmɨydacy co oy xɨɨmɨɨyñ. Chi ycapxycɨjxnɨ mɨɨd je' ajcxy, chi ñɨcxnɨ.  
\v 12 E je yeeg'anäg huɨdi anajty tɨ ycäy, chi ajcxy yajnɨcxy juugy, e ooy ajcxy yjotcugɨy nidüg'ócɨy. 
\s1 Choñ ajcxy Troas ñɨcxcɨxy Mileto 
\p  
\v 13 Chi ɨɨch ajcxy jayɨjp nɨcxɨ̈gy barcojoty jɨm Asón co anajty jɨm nyajtzonáangɨxɨch Pablo, com tɨ anajty jadu'n mɨɨdnayñɨmáayɨgɨxɨch co je' tegyɨ'm anajty ñɨcxa'ñ.  
\v 14 Co ɨɨch ajcxy naybaattɨ jɨm Asón, chi Pablo ybarcotɨgɨɨy mɨɨd ɨɨch ajcxy. Chi ɨɨch ajcxy ñɨcxy jɨm Mitilene.  
\v 15 Chi ɨɨch ajcxy jɨm ndzoñ, chi com jabom ɨɨch ajcxy najxy mɨhuingon Quío, comaax ɨɨch ajcxy nja'ty jɨm ma barco jättac huɨdi anajty yxɨɨ Samos. Jɨm Trogilio ɨɨch ajcxy nbocxy, com jabom ɨɨch ajcxy nja'ty jɨm Mileto.  
\v 16 Chi Pablo ca' ñɨcxa'ñ jɨm Efeso co ca' yhuäcxɨba'ñ jɨm Asia ñaaxjot, com tzojc anajty yjäda'ñ Jerusalén, com jɨm anajty yajnaxa'ñ Pentecostés xɨɨ. 
\s1 Pablo yajmɨɨdmɨydacy je huɨdibɨ ajcxy ane'mb je mɨbɨjcpɨdɨjc 
\p  
\v 17 Jɨm Mileto anajty Pablo, chi capxyñiguejxy huɨdi ajcxy nigohuajc'ajtp je mɨbɨjcpɨdɨjc huɨdi ajcxy jɨm Efeso.  
\v 18 E co ajcxy miiñ, chi Pablo ymɨnañ: 
\p ―Miich ajcxy mnejhuɨɨyb jadu'n nej ɨɨch tɨ njäy'atyɨch ma miich ajcxy tüg'ócɨy je xɨɨ je tiempo nej oga'n nja'tyɨch ya Asia.  
\v 19 Jecy ɨɨch ooy tɨ n'ityɨch mɨɨd miich ajcxy, nduñɨch ma nHuindzɨn Jesús ytung mɨɨd yung naxy njot nhuinma'ñɨch, etz mɨɨd huinnɨɨ jotmay, etz tɨ may ayo'n nyajnaxyɨch ma yɨ judíojäy ajcxy.  
\v 20 Ca' tɨ n'ixmachɨch je ngapx'ayuc huɨdi oyɨp mɨɨd miich ajcxy ycɨxpɨ. Tɨ nyaj'ixpɨcyɨch mayjäy'agujc etz tɨjc tɨjc.  
\v 21 Tɨ ndɨy'ajt yecyɨch ma judíojäy etz cham ma huɨdi ca' yjudíojäyɨty. Nnɨmaydaayɨch co huen jothuimbijtcɨxy ma Dios, etz huen mɨbɨjccɨxy ɨɨch ajt nHuindzɨn Jesucristo.  
\v 22 Jadachambɨ nɨcxpɨch jɨm Jerusalén; adzip je Espíritu Santo xyquexyɨch e ni nganejhuɨ̈yɨch ti ɨɨch jɨm xyjadamy.  
\v 23 Co ɨɨch cajp cajp ma nnɨcxyɨch, je Espíritu Santo xyajnejhuɨɨybɨch co jɨm Jerusalén jäy ajcxy xypɨdäga'ñɨch pujxtɨgoty etz jɨm ajcxy xychaachytuna'ñɨch.  
\v 24 Yɨ jadu'mbɨ ayuc ca' ɨɨch nduñɨch cuendɨ, jada njugy'ajtɨch ca' ti tzoohuɨty. Jëyɨ janchtɨy co nyajcɨxɨpyɨch jada tung jotcujc, e nguydunɨpyɨch je Huindzɨn Jesús y'ayuc, je tɨɨbɨ xyajnïbɨcyɨch jada tung. Ngapxhuäcxɨbɨch yɨ oybɨ Jesucristo y'ayuc ytɨy'ajt jadu'n nej Dios may'ajt tɨ tuñ mɨɨd jäy ajcxy ycɨxpɨ. 
\p  
\v 25 E jadachambɨ nnejhuɨɨybɨch co miich ajcxy ma tɨ ngapxhuäcxyɨch Dios y'ayuc, ca' miich ajcxy xy'ocjac'íjxcɨxnɨ jadügtecy.  
\v 26 Paady cham nnɨmäyɨch miich ajcxy, ca' ni ti ngo'adzohuɨpyɨch mɨɨd miich ajcxy ycɨxpɨ.  
\v 27 Com tɨ ngapxhuäcxyɨch ma miich ajcxy tüg'ócɨy je Dios y'ayuc je Dios yhuinma'ñ. Ni ti ayuc ni ti ytɨy'ajt tɨ ngacoyüchɨch ma miich ajcxy.  
\v 28 Naycuend'ájtɨgɨxy cɨ'm etz cuend'ajtcɨxy tüg'ócɨy jäy ajcxy huɨdi yajmɨj'ajtp je Huindzɨn Jesús, jadu'n ajcxy nipaady nej tügpɨcy cöbɨxy, etz miich ajcxy huɨdi nigohuajc'ajt je mɨbɨjcpɨdɨjc jadu'n miich ajcxy nipaady nej cöbixy cuend'ajtpɨ. Je Espíritu Santo tɨ xyajnïbɨ́jccɨxy co mgüend'adɨpy ajcxy yɨ Jesús yjäy, huɨdi tɨ cojuuy ajcxy ypocy mɨɨd ycɨ'mnɨ'py co y'o'cy. 
\p  
\v 29 Chi Pablo yjacmɨnañ: 
\p ―Nejhuɨɨybɨch co ya ndzóonɨbɨch miinɨp huingbɨ jäy huɨdi yajhuinma'ñydɨgoyam mɨbɨjcpɨdɨjc, jadu'n nej ahua'n ɨyujc huɨdi cöbixy tzüdzɨp.  
\v 30 Ji ma miich ajcxy ji jäy yaj'ixpɨgam anɨɨ ma yjapadyii yaj'ixpɨgɨpy tɨy'ajt oybɨ jɨgɨx yɨ mɨbɨjcpɨdɨjc ypanɨcxɨɨyb.  
\v 31 Naygüend'ájtɨgɨx, mjäymedzɨɨyb ajcxy jadu'n nej ɨɨch tugɨɨg jɨmɨjt tɨ nyaj'ixpɨcyɨch xɨɨm tzuum jabom jabom, mɨɨd huinnɨɨ jotmay tɨ nyaj'ixpɨjccɨxy miich ajcxy nidüg nidüg. 
\p  
\v 32 Jadachambɨ ɨɨch, nmɨgügtɨjcɨch ajcxy, Dios miich ajcxy nyajpuhuanɨɨyb, nyajmɨhuɨ'maamyɨch miich ajcxy Dios y'ayuc jadu'n nej Dios ajt xychojcɨm xyjɨhuɨɨyɨm. Ma Dios y'ayuc miich ajcxy mbaadɨpy mɨc'ajt ma yɨ mɨbɨjcɨn, e mbaadɨpy ajcxy it lugar ma Dios quipxyɨ mɨɨd ajcxy nidüg'ócɨy tɨɨbɨ yajhuäch yjot yhuinma'ñ.  
\v 33 Ni ti ɨɨch tɨ nga'adzocy, ni pɨn yhuit ymeeñ huɨdibɨ n'ocjëdɨɨybɨch.  
\v 34 Miich ajcxy mnejhuɨɨyb co tɨ nduñɨch, mɨɨd ngɨ'mgɨ̈jɨch cɨ'm tɨ nnaymöyiijɨch huɨdi nyajmayjajtpyɨch etz nañ jadu'n tɨ nbubetyɨch nmɨgügtɨjcɨch huɨdi ɨɨch anajty nmɨɨd.  
\v 35 Ɨɨch miich ajcxy tɨ nyajni'ixɨɨygɨxy nej jëbɨ mdungɨxy, nej jëbɨ mbubéjtcɨxy mɨgügtɨjc huɨdi pa'm'ijtp, etz huɨdi tijaty yajmayjajtp. Jäymedzɨɨ ajcxy je Huindzɨn Dios y'ayuc co ymɨnañ: “Jacjotcujc je' huɨdi yejcp, ca'ydɨ huɨdibɨ yajmooyb.” 
\p  
\v 36 Co jadu'n ycapxtay, chi Pablo ycoxtɨnay'ahuɨɨy mɨɨd je' ajcxy, e mɨbɨjctzoy ajcxy Dios.  
\v 37 Ytɨgɨɨy ajcxy yaaxpɨ nidüg'ócɨy, e mɨneeñ ajcxy Pablo etz tzücxy.  
\v 38 Ooy ajcxy jɨhuɨɨy nej anajty tɨ ñɨmáayɨgɨxy ajcxy co ca' yjac'ixɨɨyb ajcxy jadügtecy. Chi ajcxy oy najtzhuohuɨɨy jɨm ma barco. 
\c 21  
\s1 Pablo ñɨcxy jɨm Jerusalén 
\p  
\v 1 Co ɨɨch ajcxy ngapxycɨ́jxy mɨɨd je mɨbɨjcpɨdɨjc, chi ɨɨch ajcxy nbarcotɨgɨɨy, tɨɨyɨ nɨcxy ɨɨch ajcxy jɨm Cos. Com jabom ndzooñɨch Cos nɨcxy ɨɨch ajcxy jɨm Rodas. Chi ɨɨch ajcxy ndzooñ Rodas nɨcx ɨɨch ajcxy jɨm Pátara.  
\v 2 Jɨm Pátara ɨɨch ajcxy nbaaty tüg barco huɨdi anajty najxp Fenicia ñaaxjot. Jɨm ɨɨch ajcxy nbarcotɨgɨɨy jadüg'oc, chi ɨɨch ajcxy nnɨcxnɨ.  
\v 3 Chi ɨɨch ajcxy mmɨj'ijxy Chipre je naax mejy'agujcpɨ, anajty'amy je' yhuɨ'my. Jacnɨcxy ɨɨch ajcxy Siria ñaaxjot, chi je barco ytɨgɨɨy ma yjättac jɨm Tiro co jɨm anajty chɨmydajc yajhuɨ̈ma'ñ.  
\v 4 Jɨm ɨɨch ajcxy nbaty jäy huɨdi anajty yajmɨj'ajtp Jesús, chi nmɨɨdhuäcxɨjpɨch ajcxy huixtujc xɨɨ. Je' ajcxy je Espíritu Santo yajnejhuɨɨyɨ co Pablo ayo'n pada'ñ Jerusalén, paady ajcxy nɨmay Pablo co ca' huaad jɨm ñɨcxy.  
\v 5 Co huixtujc xɨɨbɨ yca'pxy, chi ɨɨch ajcxy ndzoonɨ. E tüg'ócɨy mɨbɨjcpɨdɨjc mɨɨd y'ung ytöxyɨjc oy xytüjɨjphuohuɨ́ɨygɨxyɨch cajppa'. Jɨm ma mejypa' ngoxtɨnay'ahuɨɨy ɨɨch ajcxy, chi ɨɨch ajcxy nmɨbɨjctzoy Dios.  
\v 6 Huin'it ɨɨch ajcxy ngapxycɨjxnɨ, chi nbarcotɨgɨɨyñɨ ɨɨch ajcxy e je mɨbɨjcpɨdɨjc yhuimbijtnɨ ajcxy ma ytɨjc. 
\p  
\v 7 Co ɨɨch ajcxy ndzooñ Tiro, chi nɨcxy ɨɨch ajcxy Tolemaida. Jɨm ɨɨch ajcxy ngapxpocxɨch je huɨdi anajty ajcxy mɨjpɨdaacp Jesús, e nmɨɨdhuɨ'my ɨɨch ajcxy jɨm tüg xɨɨ.  
\v 8 Com jabom ɨɨch ajcxy ndzooñ Tolemaida mɨɨd Pablo etz pɨnjaty ɨɨch ajcxy anajty nmɨɨd. Chi ɨɨch ajcxy nja'ty jɨm Cesarea. E chi ɨɨch ajcxy nɨcx ma Felipe ytɨjc, je huɨdibɨ anajty capxhuäcxy Jesucristo ytɨy'ajt je oybɨ. Je' je' huɨdi tuun je nihuixtujcpɨ taabɨ ajcxy caayɨn uucɨn yajhuäcxy jɨm Jerusalén oga'n. Chi ɨɨch ajcxy nhuɨ'my mɨɨd je'.  
\v 9 Felipe mɨdaax anajty ñɨɨx mɨɨdɨty, ca'nɨ anajty ajcxy ypɨjccɨxy. E je' ñɨɨx ajcxy anajty Dios y'ayucnajtzcapxɨɨyɨpy.  
\v 10 Tɨ anajty ɨɨch ajcxy jɨm nhuäcxɨpy canaag xɨɨ co oy yjäty tüg ayucnajtzcapxɨɨybɨ huɨdi anajty yxɨɨ Agabo, jɨm anajty tɨ chooñ Judea.  
\v 11 Chi Agabo y'oy xycogapxɨɨygɨxy ma ɨɨch ajcxy njättac. Chi Agabo Pablo yhuɨɨn huijtzɨ̈ccɨ, e je' mɨɨd ñaygɨ̈xojtz ñaydecyxojtzɨ, chi ymɨnañ: 
\p ―Je Espíritu Santo jadu'n mɨnamb co jɨm Jerusalén jadu'n judíojäy ajcxy cɨ̈xodza'ñ tecyxodza'ñ jada huɨɨn yhuindzɨn, e nañ cɨ̈yega'ñ ajcxy ma huɨdi ca' yjudíojäyɨty. 
\p  
\v 12 Co jadu'n yajmɨdoy, ɨɨch ajcxy etz je Cesarea jäy ngohuanɨɨy ɨɨch ajcxy Pablo co ca' huaad ñɨcxy jɨm Jerusalén.  
\v 13 Huin'it Pablo y'adzooy: 
\p ―¿Nej co myaaxcɨxy mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ? ¿Nej ɨɨch miich ajcxy co njot nhuinma'ñ xyaj'amutzcɨɨyɨ? Ɨɨch nayyéjcɨbɨch mɨɨd naygɨ̈xodzɨɨ naydecyxodzɨɨ, nañ jëbɨ n'ögɨbɨch jɨm Jerusalén mɨɨd je Huindzɨn Jesús ycɨxpɨ. 
\p  
\v 14 Co ca' ɨɨch ajcxy mɨmadacy nɨcxy nyajhuɨ́'mgɨxyɨch Pablo, chi ɨɨch ajcxy n'amoonɨ, chi ɨɨch ajcxy ñayñɨmaayɨ: 
\p ―Huen cuyduñ je Huindzɨn Jesús chojcɨn. 
\p  
\v 15 Co jadu'n yjajtɨ, chi ɨɨch ajcxy ndzonɨɨ ni'ixɨɨy e chi ɨɨch ajcxy nɨcxy jɨm Jerusalén.  
\v 16 Mɨɨd nɨcxy ɨɨch ajcxy nijëjɨty mɨbɨjcpɨdɨjc huɨdi tzoon Cesarea, e nañ tzooñ anajty tüg Chipre jäy huɨdi anajty yxɨɨ Mnasón, jecyɨp anajty jɨjptɨgɨyɨɨyñɨ jada mɨbɨjcɨn e je' ɨɨch ajcxy nɨcxy xyajjättägaangɨxy. 
\s1 Pablo oy cogapxɨ̈y Jacobo 
\p  
\v 17 Co ɨɨch ajcxy nja'ty jɨm Jerusalén, chi je mɨbɨjcpɨdɨjc ɨɨch ajcxy xycöbɨjcy janch jotcujc.  
\v 18 Com jabom ɨɨch ajcxy nɨcxy mɨɨd Pablo, y'oy ɨɨch ajcxy ngogapxɨ̈y Jacobo, e jɨm anajty tüg'ócɨy huɨdi nigohuajc'ajtp je mɨbɨjcpɨdɨjc.  
\v 19 Chi Pablo ymɨgügtɨjc capxpocxy, e yajmɨɨdmɨydacy ti anajty Dios tɨ tuñ mɨɨd yɨ' ma yɨ jäy ajcxy huɨdi ca' yjudíojäyɨty.  
\v 20 Co ajcxy jadu'n mɨdooy, chi ajcxy huin'ɨɨy jäymejch yɨ Dios, chi ajcxy Pablo nɨmay: 
\p ―Mɨgüg Pablo, miich mnejhuɨɨyb co ya canaag mil jäy tɨ mɨbɨcy Jesús, e yjactɨmmɨna'ñ ajcxy co copɨcy nguyduunɨm Moisés ycötujcɨn je jecyɨp.  
\v 21 Tɨ ajcxy yajmɨɨdmɨydägyii co miich mdzachjäyyaj'ixpɨcy ma tüg'ócɨy judíojäy huɨdi ajcxy jɨguëgy adzɨnaayb co ca' huaad tuñycuentɨ Moisés ycötújcɨn je jecyɨp, etz ca' ycopɨcyɨty co tɨy'ajttɨ́ɨygɨxɨpy y'ung, etz ni ca' ycopɨcyɨty payöyɨpy ɨɨch ajt ngostumbre.  
\v 22 ¿Ti huaad nduunɨm? Jotmädam ajcxy co nejhuɨ̈huɨpy co ya miich tɨ mjäty.  
\v 23 Hue' janchtɨy jadu'n miich mdunɨpy: cha mɨdaax yëydɨjc huɨdi cuydunamy tüg huandaacɨn.  
\v 24 Mɨɨdnɨcxy je' ajcxy, nɨcx nayyajpocyñïhuaatzɨ mɨɨd yɨ' ajcxy, e miich mgojuydayɨpy nej anajty ajcxy ypadyii je meeñydunɨɨ. E chi ajcxy myajcöme'pxɨpy cödza'm, e jadu'n je jäy ajcxy huinjɨhuɨydähuɨpy co ca' yjanchɨty jadu'n nej xyñimɨydaaccɨxy, jëyɨ co miich nañ jadu'n mguydun je Moisés ycötujcɨn je jecyɨp.  
\v 25 Huɨdibɨ janchtɨy jadu'n nej yɨ huɨdibɨ ajcxy ca' yjudíojäyɨty, e tɨ mɨjpɨdaaccɨxy Jesús, tɨ ɨɨch yɨ' ajcxy nijayɨ́ɨygɨxɨch co ca' túngɨxɨpy cuentɨ jada jadu'mbɨ judíojäy ycostumbre. Je' janchtɨy co ca' huaad tzützcɨxɨpy je tɨɨbɨ jäy yajhuindzɨgɨ̈y ídolos, ni ca' huaad jɨ́ɨcxcɨxɨpy nɨ'py, etz ni ca' ajcxy tzüdzɨpy huɨdi yo'c-huiidy tɨ y'ögy, etz ca' ajcxy huingbɨ töxyjäy mɨgapxtɨgóoygɨxɨpy. 
\s1 Chi ajcxy majch je Pablo ma Dios ytɨjc 
\p  
\v 26 Chi Pablo mɨɨd nɨcxy je nimɨdaaxpɨ yëydɨjc, com jabom ajcxy nayyajpocyñïhuaatzɨ ajcxy, chi ajcxy ytɨgɨɨy ma Dios ytɨjc, e chi ajcxy ytɨy'ajt yejcy ma judío teedy ti xɨɨ ycɨxa'ñ je nayyajpocyñïhuädzɨɨ, etz ti xɨɨ huindzɨgɨ'ñ ɨyujc cɨ̈yegaangɨxy nidüg nidüg. 
\p  
\v 27 Ma anajty yca'pxaanɨ je mɨhuixtujcxɨɨbɨ nijëjɨty judíojäy, chooñ jɨm Asia, chi ajcxy ijxy Pablo ma Dios ytɨjc. Huin'it ajcxy je mayjäy majch Pablo, yajhuangoty yajjɨhuɨygoty,  
\v 28 chi ajcxy yam chachmɨnaangɨxy: 
\p ―¡Israel jäy ajcxy, pubejtcɨch ɨɨch ajcxy! Jada je' je yëydɨjc huɨdi xɨ ya tzach nigapxp ni'ojɨɨyb judíojäy ycostumbre, Moisés ycötújcɨn, etz nDios ytɨjc. E jadüg nax tɨ yajtɨgɨɨygɨxy griegojäy ma Dios ytɨjc, yajjɨbɨcɨɨygɨxy jada it lugar huätzpɨ. (Com ca' ñigödúcyɨty nɨcxy griegojäy ytɨgɨ̈y ma Dios ytɨjc.) 
\p  
\v 29 Paady anajty jadu'n ymɨnaangɨxy je huɨdi ajcxy majtz je Pablo, com co ijxy ajcxy Pablo mɨɨdhuɨdity cajpjoty je Trófimo, huɨdi anajty cogajp Efeso. Hue' anajty tijcɨxy co Pablo tɨ mɨɨdtɨgɨ̈y Trófimo tzajtɨgoty. 
\p  
\v 30 Tüg'ócɨy je cajpjäy yjotmätcottay, miiñ ajcxy poyɨ̈gy majch ajcxy je Pablo yajpɨdzimy tzajtɨgoty pahuijch pajugujcy. Chi ajcxy mɨc'amy agɨɨy Dios ytɨjc.  
\v 31 Yaj'ögamyb anajty ajcxy Pablo. Chi je soldado huindzɨn ayuc mɨdoy co tüg'ócɨy je cajp jäy ajcxy tɨ chachhuaangɨxy chachjɨhuɨɨygɨxy.  
\v 32 Je soldado huindzɨn huodzonday ysoldado ajcxy, e chi ajcxy ñɨcxy poyɨ̈gy ma je mayjäy yhuaangɨxy yjɨhuɨɨygɨxy. Co je mayjäy ajcxy ijxy miñ soldado ajcxy mɨɨd yhuindzɨn, chi ajcxy ixmajch Pablo ca' ocjaccójxcɨxnɨ.  
\v 33 Co je soldado huindzɨn jɨm ja'ty, chi yajmajtzɨ je Pablo, ni'anëmdɨy co huen cɨ̈xochyii mɨɨd mejtz cadena. Chi yajtɨɨy pɨn je' anajty, e ti tɨ tuñ.  
\v 34 Chi je mayjäy ajcxy ytɨgɨɨy huaambɨ jɨhuɨɨybɨ, e jadu'n je soldado huindzɨn ca' ni nej huinjɨhuɨɨy mɨɨd je ne'mbɨ. Chi ni'ane'mdɨy co huen Pablo yajnɨcxyii ma cuartel.  
\v 35 Co jɨm yja'ty ma cuartel pedɨydac, chi je soldado ajcxy cɨyɨ̈gy Pablo, co anajty je mayjäy chachjottɨgoyñájxcɨxy tzachyaj'ögaangɨxy anajty Pablo.  
\v 36 Tüg'ócɨy je mayjäy pamiingɨxy axam je soldado ajcxy, yam chachmɨnaangɨxy: 
\p ―¡Huen ögy! 
\s1 Pablo ñaygohuaanɨ ma je mayjäy 
\p  
\v 37 Co anajty yajtɨgɨ̈hua'ñyii cuartel tɨgoty, chi Pablo mɨgapxy je soldado huindzɨn mɨɨd griego ayuc, ymɨnañ: 
\p ―¿Nej jëbɨ ii nmɨɨdmɨydägy tüg'aa metz'aajɨ? 
\p Chi je soldado huindzɨn y'adzooy: 
\p ―¿Nej mjajtpy miich griego y'ayuc?  
\v 38 ¿Nej ca' jada' miich jëjɨty je egipcio jäy huɨdi namnɨ tzip yajpɨdɨ̈cp, e huobɨdzɨmy mɨdaax mil jäy yaj'öcpɨ, mɨɨd nɨcxy ajcxy jɨm mɨjtɨgɨ̈duum? 
\p  
\v 39 Chi Pablo nɨmay je soldado huindzɨn: 
\p ―Ɨɨch judíojäy ɨɨch, jɨm ngogájpɨdyɨch Tarso, tüg mɨjcajp huɨdi yajpatpɨ jɨm Cilicia ñaaxjot. Tun may'ajt miñ mayjäy n'ocmɨgapxɨch. 
\p  
\v 40 Co je soldado huindzɨn a'ɨxɨɨy, chi Pablo ytɨnay'ahuɨɨy ma je cuartel pedɨydac, e cɨ̈mɨɨd ytɨy'ajt yejcy co huen amoongɨxy. Co je mayjäy ajcxy y'amonday, chi mɨgapxcoty mɨɨd hebreo ayuc ymɨnañ: 
\c 22  
\p  
\v 1 ―Mɨgügtɨjc etz mɨj'anäctɨjc, mɨdoogɨxy jadu'n nej ɨɨch yam nnayñïgapxtüdyii. 
\p  
\v 2 Co je mayjäy ajcxy mɨdoy co ymɨgápxɨgɨxy mɨɨd hebreo y'ayuc, chi ajcxy y'amonday, chi Pablo ymɨnañ: 
\p  
\v 3 ―Judíojäy ɨɨch. Jɨm Tarso nma'xung'ajtyɨch, Cilicia ñaaxjot. E ya Jerusalén tɨ nyeegyɨch. Ixpɨjcɨch ya ma Gamaliel, etz yajxon Gamaliel tɨ xyaj'ixpɨjcyɨch ajt nmɨj'ap nmɨjteedy ytɨy'ajt etz ycötújcɨn. Njatyɨm nyajmɨj'ajtpyɨch Dios jadu'n nej miich ajcxy Dios myajmɨj'ajtcɨxy cham.  
\v 4 Jecy tɨ n'ixhuɨdity tɨ nbahuɨdityɨch je jäy ajcxy huɨdi anajty mɨjpɨdaacp Jesús y'ayuc, nyaj'öctähuaamyɨch anajty, e nyajnɨcxpyɨch anajty mach yëydɨjctɨjc etz töxyjäydɨjc, nbɨdägyɨch anajty ajcxy pujxtɨgoty.  
\v 5 Je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz tüg'ócɨy mɨj'anäctɨjc ymɨɨd tɨy'ajt, co ɨɨch ajcxy xymooyɨch cötujcɨn, e nnɨcxyɨch anajty jɨm Damasco ma nmɨgügtɨjcɨch yɨ judío jäy ajcxy. N'ixtäyɨch anajty je jäy ajcxy huɨdi Jesús y'ayuc mɨjpɨdaacɨp, madza'ñɨch anajty ajcxy, e nyajmiina'ñɨch anajty ajcxy ya Jerusalén huen yajtzaachytunggɨxy. 
\s1 Pablo nimɨydacy nej yjothuimbijty 
\p  
\v 6 Co ɨɨch anajty ndüyöyɨch mɨhuingon Damasco, cujc yxɨɨ anajty, chi janch tɨmɨtiinɨ ytɨɨcxɨ̈gy jühuɨdity jadu'n nej jɨɨn ma ɨɨch, hue' anajty chooñ tzajpjoty.  
\v 7 Chi jɨm ngɨdaayɨch, huin'it nmɨdooyɨch tüg ayuc xyñɨmäyɨch: “Saulo, Saulo, ¿ti co xypahuɨdijttägyɨch?”  
\v 8 Huin'it n'amɨdooyɨch: “¿Mbɨn miich, Huindzɨn?” Chi xy'adzooyɨch: “Ɨɨch je' je Jesús je huɨdi cogajp jɨm Nazaret, je huɨdi miich mdzachpahuɨdijttacpy.”  
\v 9 Pɨnjaty ɨɨch anajty nmɨɨd y'ijx je' ajcxy je tɨɨcxɨn, chi ajcxy ooy chɨgɨɨy, e ca' ajcxy huinjɨhuɨɨy je ayuc huɨdi anajty nmɨgapxyiijɨch.  
\v 10 Huin'it nnɨmaayɨch: “¿Ti jëbɨ nduñɨch, Huindzɨn?” Chi je Huindzɨn Jesús xy'adzooyɨch: “Pɨdɨ̈g e yajyöy mdu', nɨcxy jɨm Damasco, jɨm myajnɨmähuɨɨyb tüg'ócɨy ti jëbɨ mduñ.”  
\v 11 Je tɨɨcxɨn hue' je' xy'ixmajchɨch huiintz. E chi je nmɨgügtɨjcɨch xyhuijtzoonɨch ajcxy cɨ̈gɨ́xy, xyajja'tyɨch ajcxy jɨm Damasco. 
\p  
\v 12 Jɨm Damasco anajty chɨnäy tüg yëydɨjc huɨdi anajty yxɨɨ Ananías, je huɨdi anajty ooy cuyduñ Moisés ycötújcɨn je jécyɨp. E judíojäy ajcxy huɨdi jɨm tzɨnaayb ooy cömaaygɨxy co ooy y'oyjäyɨty.  
\v 13 Chi Ananías ymiiñ ma njättaacɨch, e ytɨnay'ɨhuɨɨy ma ɨɨch nmɨjc, chi xyñɨmaayɨch: “Mɨgüg Saulo, ijxɨ̈gɨch jadüg'oc huinjemy.” Tɨm huin'ítɨy n'ijxɨ̈gyɨch.  
\v 14 Chi Ananías xyñɨmaayɨch: “Je Dios huɨdi ajt nmɨj'ap nmɨjteedy ojadajt, je' tɨ xyhuin'ixy jɨgɨx mnejhuɨ̈huɨpy Dios yhuinma'ñ, etz m'ixɨpy je tudäcypɨ jäy, e mmɨdohuɨpy ycɨ'm ayuc huɨdi ycapxpy.  
\v 15 Dios tɨ xyhuin'ixy jɨgɨx nɨcxy mdɨy'ajt yecy ma tüg'ócɨy naaxhuiñyjäy, etz mnimɨydägɨpy nej tɨ m'ixy tɨ mmɨdoy.  
\v 16 Jadachambɨ, ¿nej co mhuäcxɨpy? Pɨdɨ̈g etz nɨɨbet. Mɨbɨjctzou Dios jɨgɨx mbocy ñïhuädzɨpy.” 
\s1 Pablo nimɨydacy nej oy yajquexy ma je huɨdibɨ anajty ajcxy ca'p yjudíojäyɨty 
\p  
\v 17 Co nɨcxnɨch jadüg'oc Jerusalén, chi nnɨcxɨch ma Dios ytɨjc, oy Dios nmɨbɨjctzooyɨch. Chi ɨɨch jiiby tzajtɨgoty n'ixmañyɨɨyɨch.  
\v 18 N'ijxyɨch je Huindzɨn Jesús e xyñɨmaayɨch: “Pɨdzɨm ya Jerusalén mɨc'amy, ca' je Jerusalén jäy ajcxy cöbɨgɨpy miich m'ayuc jadu'n nej xyñigapxa'ñɨch.”  
\v 19 Huin'it n'adzooyɨch: “Huindzɨn Jesús, yɨ jäy ajcxy ñejhuɨɨyb co ɨɨch anajty nnɨcxɨch huen huɨdi judíojäy naymujctac n'ixtäyɨch yɨ jäy ajcxy huɨdi miich m'ayuc xymɨbɨjcɨp, tɨ nbɨdägyɨch anajty ajcxy pujxtɨgoty, ooy ɨɨch ajcxy yɨ' tɨ ndzaachytuñ tɨ nga'oyduuñɨch.  
\v 20 Co ajcxy yaj'ögy je Esteban, miich mdumbɨ, huɨdi miich m'ayuc xycapxhuäcxɨp, jɨm ɨɨch anajty nañ jadu'n yajpaady. E ooy njäygɨdacyɨch co ajcxy yaj'o'cy, ixtɨ ngüend'ajtɨch je' ajcxy yjocxhuit huɨdi Esteban yaj'o'c.”  
\v 21 Chi ɨɨch nHuindzɨn Jesús xyñɨmay: “Cham ɨɨch miich nguexy jɨguëgy it ma yɨ jäy ajcxy huɨdi ca' yjudíojäyɨty.” 
\s1 Pablo, ma je comandante ycɨ̈'am 
\p  
\v 22 E yabaad je mayjäy y'amɨdo'ijty Pablo y'ayuc, chi ytɨgɨɨy ajcxy huambɨ jɨhuɨɨybɨ chachmɨnaangɨxy: 
\p ―¡Huen öc yɨjiibɨ yëydɨjc! ¡Ca' huaad yjactzɨnäy! 
\p  
\v 23 Yam yhuaangɨxy yjɨhuɨɨygɨxy, yam yjocxhuit tzachjengɨxy, etz naaxhuaay tzachyujc-huɨjcɨxy.  
\v 24 Chi je soldado huindzɨn ni'ane'mdɨɨy co huen Pablo yajnɨcxyii cuartel tɨgoty, e ni'ane'mdɨɨy co huen cɨ'adyii jɨgɨx nigapxɨp ti tɨ tuñ co je jäy tɨ ymɨbɨdɨ̈gyii.  
\v 25 Tɨ anajty ajcxy cɨ̈xojtzcɨxy, e chi anajty ajcxy tzaachytunaangɨxy co Pablo nɨmay je capitán huɨdi anajty huinduy: 
\p ―¿Ti cötújcɨn miich ajcxy mɨɨd co mdzaachytuna'ñ tüg romanojäy, ni ca' ajcxy jayɨjp mdɨyduñ? 
\p  
\v 26 Co jadu'n mɨdooy je capitán, chi ñɨcxy oy yajnɨmäy je comandante: 
\p ―Ixcɨm nej mduñ yɨ jäy, com hue' yɨ' romanojäy. 
\p  
\v 27 Huin'it je comandante ymɨjhuägy ma je Pablo, chi y'amɨdooy: 
\p ―¿Nej janch co miich mromanojäyɨty? 
\p Chi Pablo y'adzooy: 
\p ―Janch. 
\p  
\v 28 Huin'it je comandante nɨmay Pablo: 
\p ―Meeñygɨ́xy ɨɨch jada nbaaty co naydijyiijɨch romanojäy. 
\p E chi Pablo y'adzooy: 
\p ―Ɨɨch tɨ nmɨɨbi'c'ajtɨch yɨ'. 
\p  
\v 29 Mɨɨd jëyɨ, je huɨdibɨ anajty ajcxy cɨ̈'adam je Pablo, chi puyöydúutcɨxnɨ. Nañ jadu'n je comandante ooy ñay'adzɨgɨɨyɨ, mɨɨd co cɨ̈xojch Pablo mɨɨd cadena. 
\s1 Pablo ma je judíojäy ajcxy yjuntɨtungɨxy 
\p  
\v 30 Com jabom je comandante co anajty nejhuɨ̈hua'ñ ti ycɨxpɨ co tɨ yxɨ̈yii je Pablo yɨ judíojäy, huen yajmɨnagyii cadena ma Pablo ycɨ'. Chi ane'my co yajhuomujcɨ je teedy tungmɨɨdpɨ etz je judío mɨj'anäctɨjc. Huin'it je comandante yajnɨcxy Pablo ma je huindzɨndɨjc etz ixpɨcytɨjc anajty tɨ ñaymújcɨgɨxy. 
\c 23  
\p  
\v 1 Huin'it Pablo yaj'ijxpejty je mayjäy huɨdi anajty tɨ nayyöymújcɨgɨxy, e chi ajcxy nɨmay: 
\p ―Mɨgügtɨjc, Dios y'ijxpy ñejhuɨɨyb nej ɨɨch tɨ nduñ maabɨ nyeecpɨdzɨmyɨch, tudägy n'ityɨch ixtɨ chambaadnɨ. 
\p  
\v 2 Huin'it je Ananías, je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ, ni'ane'mdɨɨy Pablo co huen yaj'accojxɨ̈gy.  
\v 3 Chi Pablo ymɨnañ: 
\p ―¡Dios xychaachytunɨpy miich huɨdibɨ mnaybɨdaacɨp nej jɨhuɨy ooy mdudägyjäyɨty, e ca' yjanchɨty! Paady miich m'ɨñäy ma cötujctac jɨgɨx nyajtɨydunɨpyɨch nej je ley y'ane'my. Chi mmɨdundɨgooy je ley co tɨ xyajcojxyiijɨch. 
\p  
\v 4 Je jäy ajcxy huɨdi anajty jɨm mɨnañ: 
\p ―¿Jadu'n miich mmɨgapxtɨgoy yɨ Dios ymɨjtungmɨɨdpɨ? 
\p  
\v 5 Chi Pablo ymɨnañ: 
\p ―Mɨgügtɨjc, ɨɨch ca' anajty nejhuɨ̈yɨch, pen yɨ' je' Dios ymɨjtungmɨɨdpɨ. Com jaybety jadu'n ma Dios ñecy: “Ca' huaad jɨbɨc mnigapxɨpy huɨdi tungmɨɨd ijtp ma miich mjäy.” 
\p  
\v 6 Huin'it Pablo ijxy nejhuɨɨy co jɨm juntɨ'joty mejtzpɨcy ixpɨcytɨjc anajty jɨm, jɨm huɨdi saduceo y'ixpɨjcɨn ymɨjpɨdacp etz nañ jadu'n jɨm huɨdi fariseo y'ixpɨjcɨn ymɨjpɨdacp, chi Pablo ymɨnañ mɨc: 
\p ―Mɨgügtɨjcɨch, fariseojäy ɨɨch, nañ jadu'n ndeedyɨch fariseojäy je'. Cham nyajtɨyduñɨch mɨɨd jëgɨxpɨ co nmɨbɨcyɨch co Dios yajjugypɨgɨpy jäy tɨɨbɨ y'öccɨxy. 
\p  
\v 7 Co Pablo jadu'n ymɨnanday, chi fariseojäy etz saduceojäy miñ xyɨpy ajcxy ca' ñay'ayuc-huinjɨhuɨɨyɨ. Chi je naymujcpɨdɨjc ajcxy ñaybɨjc-huäcxɨ.  
\v 8 Je' co je saduceojäy ymɨnaangɨxy co o'cpɨ ca' yjugypɨgɨpy, ni ca' ji ángel ajcxy, nañ ca' jäy y'alma, nañ ca' ji je Espíritu Santo, etz ni ca' ji mujcu' ajcxy. Je fariseojäy ymɨbɨjcpy je' ajcxy co yjiijɨty ángel ajcxy, co öcpɨ jugypɨgaangɨxy, co je Espíritu Santo yjiijɨty, co jäy ajcxy mɨɨdɨty y'alma, etz co mujcu' ajcxy yjiijɨty.  
\v 9 Tüg'ócɨy jäy ajcxy ma je naymujctac ytɨgɨɨy huambɨ jɨhuɨɨybɨ. Chi nijëjɨty fariseojäy huɨdi nihuindzɨn'ajtpy je Moisés ycötújcɨn nïgapxtuty Pablo ymɨnañ: 
\p ―Jadayaabɨ jäy ca' ti pocy tɨ tuñ. Ca' yjecyɨty tɨ jada' ymɨgapxyii tüg espíritu o tüg ángel. 
\p  
\v 10 Chi je mayjäy anajty ooy mɨc tɨ ñayyajjot'ambɨ́jcɨgɨxy. Je soldado huindzɨn tzɨgɨɨyb anajty co Pablo y'ahuoonnɨ̈huɨɨyb y'agɨdzɨ̈huɨɨyb, paady ni'ane'mdɨy huen yɨ soldado ajcxy yajpɨdzɨmgɨxy juntɨjoty e yajnɨ́cxcɨxɨpy yɨ Pablo jadüg'oc ma cuartel. 
\p  
\v 11 Huin'it coodz ñayguëxɨ̈cɨ je Huindzɨn Jesús ma Pablo ymɨjc, nɨmaayɨ: 
\p ―Jotmɨcpɨc Pablo, com jadu'n nej ya Jerusalén tɨ xyñigodɨy'ajt'átyɨch, nañ jadu'n xyñigodɨy'ajt'adɨpyɨch jɨm Roma. 
\s1 Ixtaaygɨxy huinma'ñ nej huaad Pablo yaj'öccɨxy 
\p  
\v 12 Com jabom nijëjɨty judíojäy ñaygapxɨ co yaj'ögaangɨxy Pablo. E chi ajcxy capxycödujcy ñay'ɨɨbojcɨ ñaygapxpojcɨ co ca' ycayaangɨxy y'ügaangɨxy ixtɨ coonɨ ajcxy yaj'öccɨxɨpy Pablo.  
\v 13 Nihuixchiguïpx naxy anajty yëydɨjctɨjc huɨdi ajcxy jadu'n naygapxɨ.  
\v 14 Chi ajcxy ninɨcxy je teedy ajcxy huɨdibɨ mɨjtungmɨɨd etz judío mɨj'anäctɨjc, nɨmay ajcxy: 
\p ―Ɨɨch ajcxy tɨ ngapxycödujccɨxy co ca' ngayáangɨxyɨch n'ügáangɨxyɨch ixtɨ coonɨ ɨɨch ajcxy nyaj'öcɨp Pablo.  
\v 15 Jadachambɨ miich ajcxy, etz jacjadyii ixpɨcytɨjc mɨj'anäctɨjc nidungɨɨygɨxy ma je soldado huindzɨn, co huen jabom yajminyii Pablo jadügtecy ma miich ajcxy. E aanɨɨdaaccɨxy co jacyajxon yajtɨyduna'ñ, e ni'ixɨ̈ ɨɨch ajcxy anajty n'ijtcɨxy co Pablo nyaj'ögɨbɨch ca'nɨ anajty yjäty ma naymujctac. 
\p  
\v 16 Pablo chɨ' ymang nejhuɨɨy nej je' anajty tɨ ñaygápxɨgɨxy, chi ñɨcxy ma cuartel oy Pablo yajnɨmäy.  
\v 17 Huin'it Pablo yaaxɨ tüg soldado huindzɨn, e chi nɨmay: 
\p ―Yajnɨcx jada yeeg'anäg ma je comandante, ymɨɨd yɨ' ayuc ti nigapxaamy. 
\p  
\v 18 Chi je soldado huindzɨn yajnɨcxy je yeeg'anäg ma je comandante, e chi nɨmay: 
\p ―Pablo, je machyjäy, tɨ xyaaxyɨch, tɨ xyñɨmäyɨch co nmɨɨdminɨpyɨch jada yeeg'anäg, ymɨɨd yɨ' ayuc huɨdi ñigapxaamy ma miich. 
\p  
\v 19 Chi je comandante majch je yeeg'anäg ma ycɨ', e yajnɨcxy abɨcy, chi yaj'amɨdooy: 
\p ―¿Ti xyajnɨmähuaamyɨch? 
\p  
\v 20 Chi je yeeg'anäg ymɨnañ: 
\p ―Yɨ judíojäy ajcxy tɨ ñaygápxɨgɨxy co xyñɨmähuaangɨxy co jabom Pablo myajnɨcxɨpy jɨm ma ñayyöymugáanɨgɨxy, y'aanɨɨdägaangɨxy co jacyajxon tɨydunaangɨxy.  
\v 21 Ca' miich yɨ' mmɨbɨgɨpy; com nihuixchiguïpx naxy yëydɨjctɨjc jɨm yɨ' ajcxy ahuixy yüch. Tɨ capxycödujccɨxy co ca' ajcxy ycaya'ñ y'üga'ñ ixtɨ coonɨ ajcxy yaj'ögɨpy je Pablo. Jadachambɨ ni'ixɨ̈ jɨm y'ijtcɨxy, jëyɨ miich m'ayuc ajcxy xyjamɨdohuaanɨ, pen mni'adzooyb. 
\p  
\v 22 Chi je comandante ycapxycɨjxy mɨɨd je yeeg'anäg. Chi nɨmay co ca' huaad ymɨydägy mɨɨd jacpɨnjaty jadu'n nej anajty tɨ ymɨydaaccɨxy. 
\s1 Yajnɨcxy ajcxy Pablo ma je gobernador Félix 
\p  
\v 23 Chi je comandante yaaxɨ metz capitán moy cötújcɨn huen nayñi'ixɨ́ɨyɨgɨxy nimejtzmɨgo'px soldado huɨdi nɨcxɨp tegyɨ'm, etz tugɨ'pxmajc huɨdi nɨ́cxɨp cohuaaygɨ́xy, etz mejtz mɨgo'px quipyjɨjpxu'ñmɨɨdpɨ, huen nɨcxcɨxy jɨm Cesarea mɨjcoodz.  
\v 24 Nañ ni'ane'mdɨɨy co huen cohuay ni'ixɨ̈ pɨdägyii huɨdi Pablo yaj'ɨñähuɨpy, e moy cötújcɨn co huen oy yajxon ajcxy Pablo yajjädɨpy ma je gobernador Félix.  
\v 25 Chi yajmɨguejxy tüg necy yjaayɨty jadu'n: 
\p  
\v 26 “Ɨɨch comandante, Claudio Lisias, cham nguejxyɨch jada necy ma miich, mɨjpɨ gobernador Félix, e nguejxpyɨch capxpoocxɨn.  
\v 27 Je judíojäy ajcxy tɨ anajty majtzcɨxy jadayaabɨ yëydɨjc, yaj'ögamy anajty ajcxy co ɨɨch oy nejhuɨ̈y co je' yromanojäyɨty, chi nninɨcxɨch mɨɨd soldadtɨjc etz nnihuaañɨch.  
\v 28 Co ɨɨch ooy anajty nejhuɨ̈hua'ñɨch ti anajty co tɨ xɨ̈gɨxy, chi nyajnɨcxɨch ma anajty ajcxy tungmɨɨdpɨ etz mɨj'anäctɨjc tɨ ñayyöymújcɨgɨxy.  
\v 29 Hue' anajty yɨ' ycɨxpɨ tɨ yajxɨ̈y co anajty tɨ ytundɨgooy ma yɨ' ajcxy ycötújcɨn. Ca' anajty ytɨy'ájtɨty co yaj'öccɨxɨpy, e ni ca' huaad ymach'ɨñäy.  
\v 30 Co ɨɨch oy nejhuɨ̈y co yɨ judíojäy anajty tɨ nihuinmayɨɨygɨxy co yaj'ögaangɨxy, cham ɨɨch miich yɨ' nyajniguexy. E tɨ ɨɨch nañ jadu'n nɨmay huɨdi tɨ yxɨ̈yii huen nɨcxcɨxy ma miich, e jëbɨ ajcxy jɨm nigapxy ti ycɨxpɨ co mɨdzip'ajtcɨxy. Ji naybaatɨm.” 
\p  
\v 31 Je soldadtɨjc nej anajty tɨ ycötújcɨn möyii tɨm huin'ítɨy mɨɨd tzooñ je Pablo mɨjcoodz ixtɨ yajja'ty ajcxy Antípatris.  
\v 32 Je soldadtɨjc huɨdi ajcxy tegyɨ'm nɨcxp, com jabom huimbíjtcɨxnɨ, chi yjá'tcɨxnɨ ma cuartel. E je soldadtɨjc cohuaygɨxpɨ jacnɨcxy je' ajcxy mɨɨd Pablo.  
\v 33 Co je' ajcxy yja'ty jɨm Cesarea, chi ajcxy je gobernador necy yajcɨ̈dɨgɨɨy, chi ajcxy nañ jadu'n yajquëxɨ̈gy je Pablo ma je' yhuinduu.  
\v 34 Co ñecy capxtay, chi je gobernador y'amɨdooy Pablo ma anajty yconaaxɨty. Co nejhuɨɨy co yCiliciajäyɨty,  
\v 35 chi nɨmay: 
\p ―Jiinɨ nejhuɨ̈huɨbɨch je tɨy'ajt co anajty miingɨxy huɨdi tɨ xyxɨ̈gɨxy. 
\p Huin'it ni'ane'mdɨɨy co huen cuend'adyii ma je Herodes ymɨjtɨjc. 
\c 24  
\s1 Pablo ñaygohua'ñyii ma je gobernador Félix yhuinduu 
\p  
\v 1 Co mɨgoox xɨɨ Ananías je teedy ajcxy ymɨjtungmɨɨdpɨ yja'ty jɨm Cesarea mɨɨd judío mɨj'anäctɨjc ajcxy etz mɨɨd tüg huingapxpɨ huɨdi anajty yxɨɨ Tértulo, chi ajcxy ñayguëxɨ̈cɨ ma gobernador co xɨ̈huaangɨxy Pablo.  
\v 2 Co ajcxy Pablo yajmiñ, chi Tértulo ytɨgɨɨy xɨ̈bɨ, nɨmay Félix: 
\p ―Mɨɨd miich ycɨxpɨ jotcujc je naaxcajp y'ijty, ca' ma tzip, je' co yajxon m'ane'mdäy mɨɨd oyhuinma'ñ.  
\v 3 Tüg'ócɨy ɨɨch ajcxy njäygɨdacpyɨch hueñyma'ámyɨty, miich mɨjtungmɨɨdpɨ Félix.  
\v 4 Ca'ydɨ mdiempo nyajtɨgooyɨ mɨj, tun may'ajt amɨdo'íjtɨgɨch n'ayuc tüg jaxɨ̈gyɨ.  
\v 5 Com tɨ nnejhuɨ́ɨygɨxɨch co jada Pablo, ooy ayo'n yecy hueñytɨmma'ámyɨty. Xɨ ya judíojäy tzach pɨjc-huäcxy mɨɨd y'ayuc huɨdi ymɨɨd. Yɨ' je' nigohuajc'ajtp tüg pɨcy jäy huɨdi jäy ytijpy Nazaret jäy.  
\v 6 Com tundɨgoy ma ɨɨch ajcxy nDios ytɨjc nej ca' ypadyii, chi ɨɨch ajcxy nmajch, e chi ɨɨch ajcxy njatɨydunaañɨch jadu'n nej ɨɨch ajcxy ngötújcɨn y'ane'my.  
\v 7 Per je comandante Lisias je' yajtɨgɨyɨɨy mɨctägy, chi ɨɨch ajcxy xypɨjcɨ jada Pablo.  
\v 8 E Lisias ymɨnañ co pɨnjaty anajty tɨ yxɨ̈yii huen miiñ ma miich. Miich cɨ'm jëbɨ myajtɨɨy, e mnejhuɨ̈huɨp tüg'ócɨy je tɨy'ajt jadu'n nej ɨɨch ajcxy yɨ' tɨ nxɨ̈y. 
\p  
\v 9 E je judíojäy ajcxy huɨdi anajty jɨm gobernador yhuinduu, ac jadu'n ajcxy ymɨnaangɨxy co yjanchɨty jadu'n nej Tértulo ymɨna'ñ.  
\v 10 Huin'it je gobernador tɨy'ajt moy Pablo cɨ̈mɨɨd co huen capxy, chi Pablo ymɨnañ: 
\p ―Janch jotcujc jëbɨ nayñïgapxtüdyiijɨch ma miich Félix, com nejhuɨɨybɨch co miich mɨjtungmɨɨd ma jada naax cajp cham xɨɨ jɨmɨjt ñɨcxnɨ.  
\v 11 Miich cɨ'm jëb mnejhuɨ̈y je tɨy'ajt, jëyɨ anajty ñimajcmetzxɨɨjɨ̈y maabɨ anajty nbättɨgɨ̈yɨch jɨm Jerusalén Dios ojadajtpɨ.  
\v 12 Ca' ɨɨch yɨ' ajcxy xypaty ndzipcapxy n'ahua'ngapxyɨch mɨɨd pɨnjaty. E ni ɨɨch ngajäy'axiigɨ̈y ngajäy'agapxɨ̈y ma Dios ytɨjc, etz ni ma naymujctac etz ni ma Jerusalén cajp.  
\v 13 Jada jäy ajcxy ca' ajcxy mɨɨdɨty pɨnjaty tɨy'ajt yegɨpy nej ɨɨch yɨ' ajcxy yxɨ̈y.  
\v 14 Huɨdi janch ngapxypɨdzɨɨmybɨch ma miich jadu'n nej je tzɨnaayɨn, je jemybɨ ixpɨjcɨn huɨdibɨ yɨ' ajcxy ytijpy ca' y'óyɨty, je' je' je ixpɨjcɨn huɨdi ɨɨch mɨɨd n'ojadajtpɨch Dios, je Dios huɨdi ɨɨch ajcxy nmɨj'ap nmɨjteedy y'ojadajt. Nmɨbɨjcpyɨch tüg'ócɨy jadu'n nej yjaybetyɨty ma Moisés ñecy, etz je Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ ñecy.  
\v 15 Nañ nmɨbɨjcpɨch co Dios yajjugypɨgɨpy pɨnjaty tɨ y'ögy, tɨɨbɨ oybɨ tuñ etz tɨɨbɨ jɨbɨcpɨ tuñ.  
\v 16 Paady ycɨxpɨ naymɨjottɨgoyiijɨch co njothuinma'ñɨch huädz ooy nmɨɨd'idɨpyɨch ma Dios etz ma jäy. 
\p  
\v 17 Canaag jɨmɨjt ɨɨch anajty tɨ nhuɨdityɨch huingduum, chi nhuimbijtyɨch ma ɨɨch ngajp limosna cuejtp etz nhuindzɨgɨ̈hua'ñɨch anajty Dios.  
\v 18 Jadu'n ɨɨch anajty nduñ co nijëjɨty judíojäy xypatyɨch ma Dios ytɨjc huɨdi anajty tzoomb Asia ñaaxjot. Tɨ anajty naybocyñïhuächyiijɨch, tɨ anajty nguyduñɨch costumbre, ca' anajty mayjäy pɨn yhua'ñ yjɨhuɨ̈y.  
\v 19 Je jäy ajcxy huɨdi xy'ijxyɨch ma Dios ytɨjc, je' ajcxy ixyipy tɨ ymiingɨxy ya tɨy'ajt yejcp.  
\v 20 Co ca' ajcxy tɨ miiñ, huen jada jäy ajcxy huɨdi ya nigapxcɨxy pen ypaat ajcxy nbocyɨch je taabɨ ajcxy xytɨyduñɨch ma judío jäy tungmɨɨdpɨ etz huinmɨj'anäctɨjc ajcxy ñaymujcɨ.  
\v 21 Jëyɨ co ɨɨch mɨc ngapxyɨch juntɨjoty, chi nmɨnaañɨch: “Xytɨydumbɨch miich ajcxy cham mɨɨd co nmɨbɨcyɨch co Dios yajjugypɨgɨpy pɨnjaty tɨ y'o'cy.” 
\p  
\v 22 Co Félix jadu'n mɨdodaay, com ñejhuɨydaayb anajty nej tüyöy je mɨbɨjcpɨdɨjc y'ayuc yhuinma'ñ, chi capxhuɨ'my je ayuc, nɨmay ajcxy: 
\p ―Co anajty miiñ je comandante Lisias, huin'it njacnejhuɨydähuɨbɨch nyajtɨydɨgɨ̈huɨbɨch miich ajcxy m'ayuc. 
\p  
\v 23 Huin'it Félix ane'mdɨɨy je capitán co huen yajcuend'aty yɨ Pablo, e huen a'ɨxɨ̈huɨp co pɨdzɨm tɨbiñ tɨbäy e pen ji ymɨgügtɨjc miiñ co'ixɨ̈huäñyii, huen möyii huɨdi yajmayjajtpy. 
\p  
\v 24 Tɨ anajty xɨɨ ñajtznïnɨcxɨɨyñɨ co Félix jadüg'oc miiñ mɨɨd ytöxyɨjc Drusila. Je Drusila judíojäy je' anajty. Chi Félix capxyñiguejxy Pablo huen miiñ mɨɨdmɨydägyii nej jäy mɨbɨcy Jesucristo.  
\v 25 E co Pablo yajnɨmay je tɨy'ajt nej Dios tzocy co huen jäy tudägy tzɨnäy, etz yajnɨmay jadu'n nej Dios jiinɨ jäy tɨyduna'ñ tüg'ócɨy, chi Félix ñay'adzɨgɨɨyɨ, ymɨnañ: 
\p ―Nɨcx miich jadachambɨ, co ɨɨch anajty xyñibadɨ́ɨyɨgɨxy huin'it nɨcxy nyajhuooyii. 
\p  
\v 26 Nañ jadu'n Félix y'ahuijxpy anajty mɨna Pablo y'ocmeeñymöyii, e huin'it anajty najtzmadzɨ̈hua'ñ. Paady anajty janam jadzojc nɨcxy yajhuoyii, e mɨɨd mɨydägy anajty.  
\v 27 Mejtz jɨmɨjt jadu'n yjajty, huin'it Félix ygobernadorbɨdzɨmy. Chi Porcio Festo ygobernadortɨgɨɨy ma Félix anajty ytuñ. Co Félix anajty nayyajhuɨ'ma'ñyii ooy mɨɨd je judíojäy ajcxy, paady ixmajch Pablo mach. 
\c 25  
\s1 Pablo ma Festo yhuinduu 
\p  
\v 1 Jadu'n yjajty co Festo anajty tɨ ygobernador tɨgɨ̈y, chi codugɨɨg xɨɨ choñ Cesarea, ypättɨgɨɨy Jerusalén.  
\v 2 E jɨm Jerusalén je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz nijëjɨty huinmɨj'anäctɨjc jactɨmxɨ̈y Pablo ma Festo.  
\v 3 Chi ajcxy may'ajt pɨjctzoy ma je gobernador Festo co huen quexy Pablo jɨm Jerusalén. Hue' anajty tɨ huinmaaygɨxy co yaj'ögaangɨxy tü'am.  
\v 4 Chi Festo y'adzooy co Pablo cuend'aty anajty y'ity Cesarea, e je' anajty nɨcxa'ñ janch tɨm tzojc jɨm.  
\v 5 Chi ajcxy nɨmay: 
\p ―Jëbɨ nijëjɨty miich ajcxy mdungmɨɨdpɨdɨjc etz huinmɨj'anäctɨjc quipxy nɨ́cxɨbɨch mɨɨd ɨɨch. Pen tɨ je Pablo ytundɨgooy jëbɨ miich ajcxy mxɨ̈y jɨm Cesarea. 
\p  
\v 6 Festo jëyɨ jɨm y'ijty tuctujc xɨɨ taxtujc xɨɨ Jerusalén, chi yhuimbijtnɨ Cesarea. Com jabom ñɨcxy ma tɨydundac, huin'it capxyñiguejxy Pablo co huen yajminyii.  
\v 7 Co Pablo ytɨgɨɨy ma tɨydundac, chi mɨc'amy je judíojäy ajcxy yjübɨgɨydäy huɨdi anajty tɨ choongɨxy jɨm Jerusalén. Chi ajcxy oyxɨ̈y Pablo co mɨj anajty tɨ ytundɨgoy. E ca' ni ti tɨy'ajt ajcxy mɨguëxɨ̈gy.  
\v 8 Chi Pablo ñaygogapxɨ ymɨnañ: 
\p ―Ɨɨch ca' ni ti ndundɨgooyɨch, ni ngamɨdundɨgooyɨch yɨ judío jäy ycötújcɨn, etz ni ngamɨdundɨgooyɨch Dios ytɨjc, etz ni ngamɨdundɨgooyɨch je mɨj'ane'mbɨ jɨm Roma. 
\p  
\v 9 Co Festo anajty jatytɨmyajcömaya'ñ ma judíojäy ajcxy, chi y'amɨdooy Pablo: 
\p ―¿Nej mnɨcxam jɨm Jerusalén, jɨgɨx jɨm ndɨydunɨ́pɨy? 
\p  
\v 10 Chi Pablo y'adzooy: 
\p ―Cha ɨɨch cham ma je cötujctac huɨdi je romano codung y'ane'myb e ma jëbɨ yajtɨyduñɨch. Yajxon miich mnejhuɨ̈y co ca' ti tɨ ndundɨgooyɨch ma yɨ judíojäy ajcxy.  
\v 11 Pen tɨ ndundɨgooyɨch huɨdi jëbɨ co'ögɨ̈yɨch, ca' nmɨná'nɨbɨch co ɨɨch ca' n'öga'ñ. Pen ca' ji ni ti tɨy'ajt jadu'n nej yɨ' ajcxy tɨ xyxɨ̈yɨch, ni pɨn cötújcɨn camɨɨdɨty nɨcxy xycɨ̈yecyɨch ma yɨ' ajcxy. Ɨɨch nbɨjctzoy co nyajtɨyduñɨch ma César, je emperador, jɨm Roma. 
\p  
\v 12 Co Festo capxyöyday mɨɨd ymɨdungmɨɨdpɨ, chi nɨmay Pablo: 
\p ―Pen miich jadu'n mɨnamb co jɨm nɨcxy myajtɨyduna'ñ ma je César ycötujctac, nguexɨpyɨch miich jɨm. Miich tɨ mbɨjctzoy co je emperador xytɨyduna'ñ. Pɨs jɨm mnɨcxɨpy miich. 
\s1 Pablo ma je rey Agripa yhuinduu 
\p  
\v 13 Chi yɨ xɨɨ tiempo ñajtznïnɨcxɨɨyñɨ co je rey Agripa etz Berenice ycɨdacy Cesarea, cogapxɨ̈hua'ñ anajty Festo.  
\v 14 Co ajcxy jɨm yhuäcxɨjpy canaag xɨɨ, chi Festo yajmɨɨdmɨydacy je rey Agripa je Pablo ayo'n, e nɨmay: 
\p ―Ji tüg yëydɨjc huɨdi Félix y'ixmajtz mach.  
\v 15 Co n'oyɨch jɨm Jerusalén, chi je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz judío mɨj'anäctɨjc xymɨxɨ̈yɨch, nibɨjctzohuɨ̈y co Pablo nyaj'ögɨbɨch.  
\v 16 Chi n'adzooyɨch co romanojäy ca' cötújcɨn jadu'n mɨɨdɨty nɨcxy yaj'ögy yɨ machyjäy ma ca'nɨ ñayhuindɨnáayɨgɨxy mɨɨd je huɨdi mɨɨd ñayxɨ̈yii, jɨgɨx ñaygogapxɨɨyb nej anajty tɨ yxɨ̈yii.  
\v 17 Paady co je judíojäy ajcxy y'oy ya ca' nɨgoob tiempo nyajtɨgooyɨch com jabom nnɨcxɨch ma ngötujctaacɨch, e nni'ane'mdɨɨyɨch co huen yajmiñyii je Pablo.  
\v 18 Co ajcxy ñayguëxɨ'cɨ, je huɨdi anajty tɨ xɨ̈y, ca' jac ni ti ayuc anajty ajcxy mɨɨdɨty jadu'n nej ɨɨch anajty tɨ ndijyɨch.  
\v 19 Jëyɨ janchtɨy co jadu'n anajty ymɨnaangɨxy co Pablo tɨ ytundɨgooy ma yɨ' ajcxy ycostumbre huinma'ñ, etz Pablo capxhuäcxy co je Jesús huɨdi o'c, juugyñɨ je'.  
\v 20 Com ɨɨch ca' nnejhuɨ̈y nej ndunɨpɨch mɨɨd jada jadu'mbɨ huinma'ñ, chi n'amɨdooyɨch Pablo, pen nɨcxam anajty Jerusalén, jɨgɨx jɨm ngatɨyduñɨch mɨɨd jadayaabɨ ycɨxpɨ.  
\v 21 Pablo cɨ'm mɨnañ co nïgɨ oy yajtɨydunɨpy jɨm ma je emperador huɨdi ane'm jɨm Roma. Chi nni'ane'mdɨɨyɨch co huen jacmach'ɨñäy, ixtɨ coonɨ nguexɨpyɨch jɨm Roma ma César. 
\p  
\v 22 Chi je rey Agripa ymɨnañ: 
\p ―Nañ ooy ɨɨch nja'amɨdo'idaanɨ Pablo y'ayuc. 
\p Chi Festo y'adzooy: 
\p ―Jabom jëbɨ ayuc mɨdohuɨpy. 
\p  
\v 23 Com jabom miiñ Agripa etz Berenice mɨɨd mayjäy etz xuuxpɨdɨjc, chi ytɨgɨɨy ajcxy ma tɨydundac mɨɨd je soldado huindzɨn ajcxy, etz huinmɨj'anäctɨjc. Chi Festo capxyñiguejxy co huen Pablo nɨcxy yajtzonyii.  
\v 24 Chi Festo ymɨnañ: 
\p ―Rey Agripa, etz tüg'ócɨy mɨj'anäctɨjc huindzɨndɨjc huɨdi ya tɨ mnayyöymújcɨgɨxy mɨɨd ɨɨch ajcxy, cha je' je yëydɨjc huɨdi oy yɨ judíojäy tɨ yxɨ̈yii ma ɨɨch. Xymɨxɨ̈yɨch jɨm Jerusalén, e nañ ya Cesarea, e jatyɨmymɨnaangɨxy co jëbɨ y'ögy.  
\v 25 Ca' ti tɨ tundɨgooy, paady ca' huaad nyaj'ögyɨch. Com tɨ cɨ'm ñayñibɨjctzohuɨ̈yii co jɨm yajtɨyduna'ñ ma je emperador jɨm Roma, paady tɨ n'a'ɨxɨ̈yɨch co nguexaañɨch.  
\v 26 E com ca' ni ti tɨy'ajt nej nijayɨ̈huɨbɨch nhuindzɨnɨch, je emperador César, mɨɨd yɨ' ycɨxpɨ, paady nyajmiiñɨch ma miich ajcxy, etz tɨm jayɨjp ma miich mhuinduu, rey Agripa, jɨgɨx jëbɨ m'amɨdohuɨpy e nmɨɨd'idɨpyɨch ti ii njáayɨbɨch.  
\v 27 Ca' jadu'n y'óyɨty nɨcxy nguexyɨch tüg machyjäy jɨm ma je mɨj'ane'mbɨ e ca' ni ti tɨy'ajt mɨɨdɨty nej tɨ yxɨ̈yii. 
\c 26  
\s1 Pablo nimɨydägy nej anajty yjatyɨn ma je rey Agripa 
\p  
\v 1 Chi je rey Agripa nɨmay Pablo: 
\p ―Jëbɨ cɨ'm mnayñimɨydägyii. 
\p Chi Pablo yujcxajy ycɨ' e ytɨgɨɨy nayñïgapxtuutɨp, ymɨnañ: 
\p  
\v 2 ―Jotcujc nayjɨhuɨ̈yiijɨch, co jëbɨ nmɨydägyɨch ma miich, rey Agripa, jɨgɨx nayñïgapxtüdɨɨybɨch tüg'ócɨy jadu'n nej judío jäy tɨ xyxɨ̈yɨch.  
\v 3 Com miich mnejhuɨɨyb yajxon nej judíojäy ajcxy yhuinma'ñ mɨɨdɨty, etz tijaty tzip yɨ' ajcxy ymɨɨd, etz jadu'n nej yɨ' ajcxy y'ixpɨ́jcɨn oy ñay'ijxquíipxɨgɨxy. 
\s1 Pablo nigapxy nej anajty chɨnäy ma anajty ca'nɨ yjothuimbity 
\p  
\v 4 Tüg'ócɨy judíojäy ñejhuɨɨyb nej tɨ ndzɨnäyɨch ma yɨ' ajcxy jɨm ma nnaaxjotɨch etz jɨm Jerusalén maabɨ nyeecpɨdzɨmyɨch.  
\v 5 E yɨ' ajcxy ñejhuɨɨyb nañ jadu'n, e jëbɨ nigapxcɨxy jadu'n nej tɨ nyujcyeecpɨ'atyɨch. Hue' naydijyiijɨch anajty fariseojäy, je tügpɨcpyɨ jäy huɨdi mɨctägy je judío jäy ycostumbre etz ycötújcɨn payöyɨp.  
\v 6 E jadachambɨ xytɨyduñɨch mɨɨd co njɨjp'ixyɨch co Dios yajjugypɨga'ñ yɨ jäy ajcxy tɨɨbɨ y'o'ccɨxy, jadu'n nej Dios yajnɨmay nmɨj'ap nmɨjteedy jecy'ajty.  
\v 7 Je majmetzpɨcypɨ Israel ymang y'ap y'oc y'ahuijxpy mɨna Dios cuyduna'ñ nej anajty tɨ yajnɨmäyii je' ajcxy ymɨj'ap ymɨjteedy. Paady ajcxy Dios ojadaty huindzɨgɨ̈y xɨɨm tzuum. Miich, rey Agripa, nmɨbɨcyɨch co Dios yajjugypɨgɨpy je jäy tɨɨbɨ y'öccɨxy, paady ycɨxpɨ yɨ judíojäy yxɨ̈yɨch.  
\v 8 ¿Na'amy co ca' miich ajcxy mɨbɨga'ñ co jëbɨ Dios yajjugypɨcy je tɨɨbɨ ajcxy y'ögy? 
\s1 Nej anajty Pablo jayɨjp'aty mɨbɨjcpɨdɨjc ixhuɨdity pahuɨdity 
\p  
\v 9 Jecyɨp ɨɨch hue' ndijyɨch oy nduñɨch co anajty ndzachmɨdzip'adyiijɨch je Jesús je Nazaretpɨ.  
\v 10 E jadu'n nduñɨch jɨm Jerusalén. Mɨɨd je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ ycötújcɨn nbɨdaacɨch Jesús yjäy may pujxtɨgoty. E co ajcxy yaj'o'cy, nañ nïgapxpejt ɨɨch co huen yaj'öccɨxy.  
\v 11 E nnɨcxyɨch anajty majaty judío ñaymujctac jɨm ndzaachytuñɨch huɨdi ajcxy mɨjpɨdacp anajty Jesús, jɨgɨx ajcxy y'ixmadzɨpy je' ymɨbɨ́jcɨn co Jesús je' je' je Cristo. Nïgɨ anajty nmɨjotmätcootyɨch ixtɨ nbahuɨdijttacyɨch huingnaax huinggajp. 
\s1 Pablo nimɨydägy jadüg'oc nej yjothuimbijty 
\p  
\v 12 Mɨɨd yɨ jadu'mbɨ huinma'ñ nnɨcxyɨch anajty jɨm Damasco. Je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ anajty xyquejxpɨch, e xymöyɨch anajty cötújcɨn.  
\v 13 E tü'am, señor rey, ɨɨch anajty nɨcxy, cujc xɨɨ anajty co n'ijxyɨch tügɨ tɨɨcxɨn jacmɨc ca'ydɨ xɨɨ ytɨɨcxɨn chooñ tzajpjoty, xyñigɨdacyɨch etz nañ jadu'n huɨdi anajty ajcxy xymɨɨdnɨcxɨch.  
\v 14 Huin'it nidüg'ócɨy ɨɨch ajcxy ngɨdaday, e nmɨdooyɨch tüg ayuc xymɨgapxɨch mɨɨd hebreo y'ayuc, xyñɨmäyɨch: “Saulo, Saulo, ¿nej co chach xypahuɨdijttägyɨch? Cɨ'm nayyajtzaachɨ̈yii jadu'n nej huaj yuub co jɨjpconebɨ̈y huɨdi mɨɨd ñumygumyii.”  
\v 15 Huin'it n'adzooyɨch, nnɨmaayɨch: “¿Mbɨn miich Huindzɨn?” E je Huindzɨn xyñɨmaayɨch: “Ɨɨch je' Jesús je huɨdi miich mdzachpahuɨdijttacpy.  
\v 16 Pɨdɨ̈g e tɨnaaygugɨ', com tɨ nnayguëxɨ̈gyiijɨch ma miich jɨgɨx xymɨdunɨpyɨch etz mgodɨy'ajt'adɨpy jadu'n nej cham tɨ nyajnɨmäy tɨ nyajnejhuɨ̈y, etz jadu'n nej jiinɨ njacyaj'ixa'ñ njacyajnejhuɨ̈hua'ñ.  
\v 17 Ɨɨch miich nnihuänɨp nyajtzögɨp ma yɨ judíojäy, etz nañ ma huɨdi ca' yjudíojäyɨty. Ɨɨch miich jɨm nguejxpy ma huɨdi ca' yjudíojäyɨty.  
\v 18 Nɨcx jɨm myajhuinjɨhuɨɨygɨxy ɨɨch ndɨy'ajt, huen ixmach ajcxy yɨ jɨbɨc-huinma'ñ e jadu'n ypɨdzɨmɨpy ajcxy ma je mujcu' y'ané'mɨgɨxy, etz mɨjnɨcxpedɨpy ajcxy Dios ytɨy'ajt. Co ajcxy mɨbɨgɨpy mɨjpɨdägɨpy ɨɨch ndɨy'ajt huin'it nmöhuɨbɨch tɨgɨydac tzajpjoty ma yɨ oyjäydɨjc ity tɨɨbɨ Dios yajpocyñïhuächyii.” 
\s1 Pablo cuyduñ nej anajty tɨ y'ijxmañɨ̈yɨn 
\p  
\v 19 Rey Agripa, jadu'n tɨ ngapxymɨdooyɨch huɨdi n'ijxɨch nmɨdoohuɨch tzoon tzajpjoty.  
\v 20 Jayɨjp ngapxhuäcxɨch Dios y'ayuc jɨm Damasco, chi ngapxhuäcxɨch jɨm Jerusalén etz tüg'ócɨy Judea ñaaxjot, etz cham ngapxhuäcxɨch Dios y'ayuc ma huɨdi ca' yjudíojäyɨty. Nyajnɨmáaygɨxyɨch huen jothuimbijtcɨxy, huen mɨbɨjccɨxy Dios y'ayuc ytɨy'ajt, etz huen yajtungɨxy oyjot oyhuinma'ñ jɨgɨx ñiguëxɨ̈gɨpy co tɨ yjothuimbijtcɨxy.  
\v 21 Mɨɨd jada ycɨxpɨ xymajchɨch ajcxy je judíojäy ajcxy ma Dios ytɨjc, e xyaj'ögáangɨxyɨch anajty.  
\v 22 Mɨɨd co Dios tɨ xypubety tɨ xypudɨgɨ̈yɨch cha nyajpaadyɨch juugy. Ngapxhuäcxyɨch Dios y'ayuc ytɨy'ajt ma tüg'ócɨy ayoobtɨjc etz ixpɨcytɨjc. Tüg'ócɨy huɨdi ngapxpyɨch je Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ jaay jecy'ajty, etz je Moisés nañ jadu'n jaay jecy'ajty co jadu'n ytuna'ñyii yjada'ñyii.  
\v 23 Hue' yajmɨna'ñ co je Cristo copɨcy ayo'n tzaachypɨ yajnaxɨpy, e y'ögɨpy e huin'it jugypɨgɨpy, e je' je' je jayɨjp jäy huɨdi jugypɨgɨp co anajty tɨ y'ögy. E yajcapxhuäcxɨp je ayuc ytɨy'ajt ma ɨɨch ajcxy judíojäy, etz ma huɨdi ca' yjudíojäyɨty. 
\s1 Pablo jahueenɨ cayajjothuimbijty Agripa 
\p  
\v 24 Co Pablo jadu'n ymɨnañ ma anajty ñayñïgapxtüdyii, chi Festo mɨc mɨnañ: 
\p ―¡Mlocjɨɨyb miich Pablo! Mɨɨd je ixpɨ́jcɨn nïgɨ m'ahuimbity locɨ. 
\p  
\v 25 Chi Pablo y'adzooy: 
\p ―Ca' ɨɨch nlocɨjɨ̈y, miich mɨjtungmɨɨdpɨ Festo. Yɨ huɨdi ɨɨch ngapxpyɨch je' je' tɨy'ajtɨp etz janchɨp.  
\v 26 Yɨ rey Agripa ñejhuɨydaayb yɨ' tüg'ócɨy jada, paady nmɨydägɨch aamɨc jotmɨc ma yɨ' yhuinduu; com nnejhuɨɨybɨch co yɨ' ñejhuɨydaayb jada tüg'ócɨy, com canan hue' jada yajtuuñ yajmɨydacy ayüchytuum.  
\v 27 ¿Nej mmɨbɨjcpy, miich rey Agripa, jadu'n nej ajcxy ymɨnañ yɨ Dios y'ayuccojaaybɨ? Nnejhuɨɨybɨch co miich mmɨbɨcy. 
\p  
\v 28 Chi je rey Agripa y'adzooy, ymɨnañ: 
\p ―Janch tɨm jayinjaty jahuenjaty miich xycayajmɨbɨcyɨch Jesucristo. 
\p  
\v 29 Chi Pablo ymɨnañ: 
\p ―Oy yjayinjaty yjahuenjatyɨty ooy mɨjcajee mgamɨbɨcy, chojcpy Dios co miich mmɨbɨgɨpy Jesucristo etz nañ jadu'n tüg'ócɨy jäy huɨdi cham xy'amɨdoo'íjtɨp ɨɨch n'ayuc. Dios chojcpy co mmɨbɨgɨpy Jesucristo jadu'n nej ɨɨch nmɨbɨcyɨch, jëyɨ janchtɨy co ca' mmach'idɨpy jadu'n nej ɨɨch nmach'ityɨch. 
\p  
\v 30 Co je Pablo ymɨydactay, chi je rey etz gobernador ytɨnayɨ̈gy quipxyɨ mɨɨd Berenice etz jacjadyii huɨdi anajty ajcxy jɨm.  
\v 31 Chi ajcxy ahuingujc oy capxyöygɨxy Pablo ypocy, ñayñɨmáayɨgɨxy miñ xyɨpy: 
\p ―Jada yëydɨjc ca' jada ti tundɨgoy, ca' ypadyii nɨcxy y'ögy, ni ca' ypadyii nɨcxy ymach'ɨñäy pujxtɨgoty. 
\p  
\v 32 Chi Agripa nɨmay Festo: 
\p ―Jëbɨ ixyipy nnajtzmadzɨɨyɨm Pablo co ca' cɨ'm ycanayñibɨjctzohuɨɨyɨ co huen tɨydunyii je emperador César jɨm Roma. 
\c 27  
\s1 Pablo yajnɨcxɨ jɨm Roma 
\p  
\v 1 Co ajcxy yajnihuinmayɨɨy co xyquexáangɨxyɨch jɨm Italia, chi Pablo yajcɨ̈yejc mɨɨd jacjadyii machyjäy ma tüg capitán huɨdi anajty yxɨɨ Julio, je' huɨdi nihuindzɨn'ajtp tügpɨcy soldadtɨjc huɨdi anajty yxɨɨ batallón Augusto.  
\v 2 Chi ɨɨch ajcxy ndɨgɨy ma tüg barco huɨdi yhuindzɨn cogajpɨp jɨm Adramitio. Je barco hue' anajty ñɨcxa'ñ ma nijëjɨty barco jättac jɨm Asia ñaaxjot. Chi ɨɨch ajcxy ndzoonɨ. Mɨɨd ɨɨch anajty ajcxy Aristarco huɨdi anajty cogajpɨp Tesalónica jɨm Macedonia.  
\v 3 Com jabom ɨɨch ajcxy nja'ty ma barco jättac jɨm Sidón. Jɨm je Julio pa'ayoy Pablo, e ahuaatzɨ ytu' co huen nɨcxy co'ixɨ̈y ymɨgügtɨjc, etz huen je' ajcxy yajcayyii yaj'ügyii.  
\v 4 Co ɨɨch ajcxy ndzooñ jɨm Sidón, chi je naax mejy'agujcpɨ yhuɨ'mnɨ anajty'amy huɨdi yxɨɨ Chipre, mɨɨd co je poj anajty jɨjpcobojɨ̈y je barco.  
\v 5 Chi je barco huinyöyñajxy je Cilicia ñaaxjot etz Panfilia ñaaxjot, oy njädyɨch ajcxy jɨm Mira, tüg cajp jɨm Licia ñaaxjot. 
\p  
\v 6 Jɨm je capitán paty tüg Alejandría ybarco hue' anajty ñɨcxy jɨm Italia. Chi je capitán ɨɨch ajcxy xyajbarcotɨgɨɨy.  
\v 7 Canaag xɨɨ ɨɨch nyöy janch oñdägy, adzaach ɨɨch ajcxy nja'ty mɨhuingon je Gnido co anajty je poj tzach jɨjpcobojɨ̈y je barco. Najx ɨɨch ajcxy mɨhuingon Salmón, etz njüyöy'ahuɨdijtyɨch ajcxy Creta je mejy'agujcpɨ naax.  
\v 8 Adzaach ɨɨch ajcxy nja'ty ma barco jättac huɨdi anajty yxɨɨ Buenos Puertos, mɨhuingon Lasea. 
\p  
\v 9 Tɨ ɨɨch ajcxy ooy anajty nxɨɨdɨgoy, e ooy anajty ycodzɨgɨ̈jɨty je barco yajyöyɨɨ. Tɨ anajty je ayuuxɨɨ ñajxnɨ, e tɨ mɨhuingon anajty je poj tuu tiempo huɨdi jäy ytijpy invierno. Paady Pablo je soldado huindzɨn jaccapxhuijy,  
\v 10 chi Pablo ymɨnañ: 
\p ―Huindzɨndɨjc, jadu'n nej yam codzɨgɨ' jada ooy co njacnɨcxɨm barcojoty, ca' yjecyɨty co nɨcxy ndɨgooyɨm mɨɨd barco etz mɨɨd ñidzɨmy etz n'o'ctaayɨm. 
\p  
\v 11 E je soldado huindzɨn yjacmɨjpɨdac oy je barco yajyöybɨ y'ayuc etz je barco capitán y'ayuc, ca'ydɨ Pablo y'ayuc.  
\v 12 Com je' co je barco yjättac ca' anajty y'óyɨty, nɨcxy jɨm yajnajxcɨxy je poj tuu tiempo, chi je jacmaybɨ ajcxy yhuinma'ñypɨdacy, co jëbɨ barco yjacyöy, oc'ixaangɨxy pen yjätcɨxy jɨm Fenice ma Creta ñaaxjot. Jɨm ma tüg barco yjättac huɨdi y'aguu najtz'ixɨɨyb ma xɨɨ pɨdzɨmy, e jɨm anajty je poj tuu tiempo yajnaxaangɨxy. 
\s1 Je mɨjpoj mɨjtɨgoy ma je mejy 
\p  
\v 13 Jadu'n yjajty co je jɨɨnboj hueenɨ ypɨdzɨɨmy, huin'it huinmay ajcxy co jëbɨ yjactüyöy je barco. Chi ajcxy yajpɨdɨ̈gy je mɨj pujx huɨdi barco yajtɨnayxɨjp, e yajyöychooñ je barco. Chi ñɨcxy je barco mejypa' mejypa' ma Creta ñaaxjot.  
\v 14 Huin'it hueenɨ tiempo ñajx, chi je mɨcpoj miiñ ma tɨɨchpoj pɨdzɨmy, huɨdi jäy ytijpy Euroclidón, jadu'n yhuimbɨdzɨm, Noreste.  
\v 15 Chi je mɨc poj yajtütɨgajch je barco, e com ca' anajty ndɨmdüyöygɨxnɨ mɨɨd je poj ycɨxpɨ, chi je mɨc poj ɨɨch ajcxy xyajnɨcxy adzip ma anajty tzocy.  
\v 16 Najx ɨɨch ajcxy mɨhuingon tüg naax mutzpɨ mejy agujcpɨ huɨdi yxɨɨ Clauda, e adzaach ɨɨch ajcxy nyujcjugujcy je mutz barco huɨdi anajty miimb ixxodzɨ̈y ma je mɨjpɨ.  
\v 17 Co ajcxy jugujcpɨdzɨmy je mutz barco, chi ajcxy yajtuuñ maychaay e xojtzmujcy je barco aguu. Chi ajcxy yajmɨnajcy je huit huɨdi anajty poj mɨc tzach ymajchyp. Je' co chɨgɨɨygɨxy co chɨmnɨcxɨɨyb je barco jɨm ma mejy huɨdi ca' y'agomɨty, ma püjot huɨdi yxɨɨ Sirte. Chi ajcxy ñayyejcɨ huen poj yajnɨ́cxɨgɨxy.  
\v 18 Com jabom, com ooy mɨc anajty je poj, chi ajcxy je chɨmy mejy cöjɨbijptaayɨ.  
\v 19 Je mɨdugɨɨg xɨɨbɨ, chi ɨɨch ajcxy nmejycöjɨbijptay je tungbejt huɨdi yajtumyb ma je barco.  
\v 20 Tɨ anajty canaagxɨɨ ñajxnɨ e ɨɨch ajcxy ca' ma xɨɨ madza' n'oc'íjxcɨxnɨ, mɨɨd je mɨj poj ycɨxpɨ huɨdi anajty ɨɨch ajcxy xychachyajtüyöyp. Hue' ɨɨch ajcxy ndijcɨxy co tɨ ndɨgóoygɨxyɨch, ca' ndijy ɨɨch ajcxy ndzögɨpy. 
\p  
\v 21 Tɨ anajty xɨɨ tiempo ɨɨch ajcxy nyajnajxcɨxy jaygay, chi Pablo ytɨnayɨ̈gy, nɨmay je jäy ajcxy: 
\p ―Yëydɨjctɨjc, co ɨɨch miich ajcxy xycacapxymɨdoy ca' ngatzoonɨm jɨm Creta ñaaxjot, e ca' ixyipy jada ayo'n yam jadu'n nbaatɨm.  
\v 22 Jadachambɨ ca' mdajcɨxy mmaygɨxy, ca' ni pɨn ytɨgoya'ñ, oy je barco yjatɨgoy.  
\v 23 Amygoodz je nHuindzɨn Dios tüg y'ángel tɨ ñayguëxɨ̈gyii ma ɨɨch, je Dios huɨdi ɨɨch ngapxymɨdooybɨch, yɨ' tɨ quexy.  
\v 24 Je ángel tɨ xyñɨmäyɨch: “Ca' mdzɨgɨ̈y, Pablo, copɨcy co mjatyjädɨpy ma je mɨj'ane'mbɨ, je César yhuɨnduu. Mɨɨd miich ycɨxpɨ, Dios ñihuänamy yajtzögamy tüg'ócɨy huɨdi ji barcojoty, ca' ni tüg y'ögɨpy.”  
\v 25 Paady nayjot'amɨjmóoyɨgɨx, yëydɨjctɨjc, nmɨbɨjcpyɨch Dios co jadu'n yjada'ñ jadu'n nej yɨ' y'ángel tɨ xyñɨmäyɨch.  
\v 26 Ooy ycopɨcyɨty nɨcxy nmɨjpojpejtɨm ma tüg naax mejy agujcpɨ. 
\p  
\v 27 Majmactz xɨɨ je mɨc poj anajty yajyöyii je barco oyñinej jɨm ma je mejy huɨdi yxɨɨ Adria, chi mɨjcutz je barco yajyöybɨ jɨhuɨ'ñybɨjcy co anajty tɨ mɨhuingoñ naax.  
\v 28 Chi ajcxy quipxy je nɨɨ jadu'ñɨ anajty ycɨcyɨty, e hue' ajcxy quipxy iipx xap ycɨcyɨty. Jahuengɨ huin'it jadüg'oc ajcxy quipxy je nɨɨ, e hue' oy quipxcɨxy majmocx xap ycɨ́cyɨty.  
\v 29 E co anajty chɨgɨɨygɨxy co tijy je barco jɨjpcobonɨ̈huɨpy ma tzaagop, chi ajcxy pɨdacy nɨɨjoty mɨdaax pujx ma barco y'ɨjx, je huɨdi yxɨɨjɨp anclas, janch tzɨgɨɨyb anajty ajcxy y'ahuijxcɨxy coonɨ xɨɨmɨ̈huɨpy.  
\v 30 Chi je' ajcxy huɨdi anajty barco yajyöyp yhuinma'ñybaty co yquëga'ñ ameech. Chi ajcxy pɨdacy nɨɨhuingɨ́xy je mutz barco. Chi ajcxy ñaybɨdaacɨ jadu'n nej jɨhuɨɨy je ancla jac yajmɨnagaangɨxy jɨm ma barco yhuinduu.  
\v 31 Huin'it Pablo nɨmay je soldado huindzɨn etz je soldadtɨjc: 
\p ―Pen ca' jada huɨ'mgɨxy ma barco, ca' miich ajcxy mejy ypɨdzɨmɨpy. 
\p  
\v 32 Huin'it ajcxy tzujctujcy je tzaay huɨdi je mutz barco anajty mɨɨd ycoxochɨty, chi ajcxy yajcäy je mutz barco nɨɨjoty, e chi je mejy yajnɨcxyɨ. 
\p  
\v 33 Moñyɨ Pablo mɨgapxy je jäy ajcxy, chi ajcxy nɨmay co huen huingayñajxcɨxy, chi Pablo ymɨnañ: 
\p ―Cham majmactz xɨɨ ma miich ajcxy ca' mmaagɨxy, e ni ca' mgaaygɨxy m'uuccɨxy.  
\v 34 Tun may'ajt caaygɨxy oy jadu'ñyɨ, copɨcy jada co njatyñïdzooctähuaanɨm, ni tüg ngöhuay ca' ytɨgoyaanɨm. 
\p  
\v 35 Co Pablo jadu'n ymɨnanday, chi tüg tzajcaagy conɨ̈gy, chi jayɨjp Dioscojuyip yajnajxy mayjäy agujc, chi tujc-huäcxy etz ytɨgɨɨy ajcxy caaybɨ.  
\v 36 Mɨc'amy je jäy ajcxy yjotmɨgɨyday nidüg'ócɨy, e chi ajcxy ytɨgɨɨy caaybɨ.  
\v 37 Hue' anajty ñaybáatɨgɨxy barcojoty mejtz mɨgo'px jatugɨ'px majmocxtüg jäy.  
\v 38 Co ajcxy ycayday, chi jacnɨɨgöjɨbijpy je trigo, jɨgɨx huen cömɨnacy je barco chɨmy. 
\s1 Chi barco tüg yquiñ 
\p  
\v 39 Co yxɨɨmɨɨy, chi je barco yajyöybɨ ca' ijxcapy je naax, e y'ijxpaty tüg it ma mejy huen ycoguegɨ̈y, e jɨm anajty püjot. Chi ajcxy yhuinma'ñybaty co'ixaangɨxy pen jëbɨ jɨm yjäty je barco.  
\v 40 Chi ajcxy tzujctujcy je tzaay huɨdi anajty mɨɨd yxochɨty je anclas, e chi anclas yhuɨ'mnɨ nɨɨjoty, huin'it ajcxy mɨguejɨɨy je nɨɨgaap huɨdi tumb co tümöy je barco. Chi huit jadüg'oc ajcxy pɨdacy huɨdibɨ pojmajtzp. Chi je barco ytɨgɨɨy yöyb, tɨɨy ajcxy yajnɨcxy ma püjot.  
\v 41 E chi oy mɨnaybadyii ma anajty je mejy mejtz it oy mɨc ycujyɨn, chi oy yjëpxy püjoty. Je barco jɨjp oy ytɨgɨ̈y tätzpɨcy ca' huaad y'ocyücxnɨ, e je barco ɨjx oy ytɨgɨɨyñ aguejthuäcxpɨ ymɨɨd je mejy püjoty ymɨjaa.  
\v 42 Chi je soldado yjayaj'ögaañ je machyjäy ca'ydɨ yqueeccɨxy ayaahuɨp.  
\v 43 Je soldado huindzɨn ca' a'ɨxɨɨy nɨcxy yaj'ögyii Pablo, chi nɨmay soldado ajcxy co huen ixmajtzcɨxy yɨ machyjäy. Chi je soldado huindzɨn nɨmay je jäy ajcxy co huen nɨɨdɨgɨɨygɨxy pɨnjaty jajtp yau.  
\v 44 E huɨdi ca' jajtcɨxy yau jaydëbɨ nɨɨdɨgɨɨygɨxy mɨɨd pu'y etz mɨɨd barco pedasɨ. Jadu'n ajcxy nidüg'ócɨy ymejy ypɨdzɨmday. 
\c 28  
\s1 Pablo yjädy ma tüg naax mejy'agujcpɨ huɨdibɨ yxɨɨ Malta 
\p  
\v 1 Co ɨɨch ajcxy nɨɨbɨdzɨmday, chi ɨɨch ajcxy nejhuɨy co je naax mejy agujcpɨ hue' anajty yxɨɨ Malta.  
\v 2 Je conaax ajcxy ooy oyjäy'ajtɨn tuuñ mɨɨd ɨɨch ajcxy, chi ajcxy yajmɨjɨɨy jɨɨn mɨj, mɨɨd co anajty ooy ytɨɨchɨty, etz co anajty ooy ytuubojy. Chi xyñɨmay ɨɨch ajcxy co miiñ n'ocxáamgɨxyɨch.  
\v 3 Chi Pablo ytɨgɨɨy jäxycajpmujcpɨ, e chi pɨdacy jɨɨnjoty. Chi tüg ahua'n ɨyujc pɨdzɨmy, yquëgy anajty mɨɨd je anbɨ, chi Pablo ymajtzɨ ma ycɨ'.  
\v 4 Co je cogajp ajcxy ijxy je ahua'n ɨyujc ytɨɨyñäy ma Pablo ycɨ', chi ajcxy ñayñɨmaayɨ miñ xyɨpy: 
\p ―Jadayaabɨ yëydɨjc, jäy yaj'öcpɨ jada. Oy ca' tɨ y'ögy mejyjoty, je tɨydumbɨ tzajpjotypɨ ca' a'ɨxɨ̈y nɨcxy yjactzɨnäy. 
\p  
\v 5 Chi Pablo ycɨ' huinxidicxy, e jɨɨnjoty oy ycäy je ahua'n ɨyujc, e ca' Pablo ni nej yjajty.  
\v 6 E tüg'ócɨy je jäy tzach'ahuijxcɨxy mɨna anajty y'ocquiixɨ̈gy, o mɨna anajty y'oc'ögy. Tɨ anajty ooy y'ahuijxcɨxy jecy; co ajcxy ijxy ca' ni nej yjaty, chi ajcxy yhuinma'ñ yajtɨgajch. Ymɨnañ ajcxy co Pablo hue' jada' yɨ' tüg dios. 
\p  
\v 7 E mɨhuingon anajty je Publio ytɨjc, je huɨdi nigohuajc'ajty je jɨmbɨ naax mejy'agujcpɨ. Je Publio xyajjättacɨch ajcxy, e xyajcaay xyaj'uucɨch ɨɨch ajcxy yajxon tugɨɨg xɨɨ.  
\v 8 Jadu'n yjajtɨ co je Publio anajty yteedy ypɨgyii mɨɨd tooy gohuajc etz mɨɨdɨty anajty nɨ'pypa'm. Chi Pablo oy ixy je pa'mjäy. Chi Pablo Dios mɨbɨjctzoy, e chi cɨ̈nïxajy, e yajtzoocy.  
\v 9 Mɨɨd jadaay miñ ajcxy nijëjɨty pa'mjäy huɨdi anajty ajcxy tzɨnaayb ma je naax mejy'agujcpɨ e chi ajcxy chooctäy.  
\v 10 Mɨɨd jada ycɨxpɨ nyajcömay ɨɨch ajcxy, e nyajmooyɨch ɨɨch ajcxy tijaty huɨdi ɨɨch ajcxy nidüyöyɨpy barcojoty. 
\s1 Chi Pablo oy yjädy jɨm Roma 
\p  
\v 11 Tugɨɨg po' ɨɨch ajcxy anajty tɨ n'ijtnɨ jɨm. Chi ɨɨch ajcxy nbarcotɨgɨɨy ma tüg barco huɨdi anajty je tuuboj tiempo tɨ yajnaxy jɨm Malta. E je barco capitán jɨm anajty ycogajpɨty Alejandría. E je barco ymɨɨd anajty ahuɨnax huɨdi anajty yxɨɨ Cástor etz Pólux huɨdi ajcxy dios'ajtpy.  
\v 12 Chi ɨɨch ajcxy oy njäty ma je barco jättac huɨdi anajty yxɨɨ Siracusa. E jɨm ɨɨch ajcxy nhuɨ'mɨɨy tugɨɨg xɨɨ.  
\v 13 Ndzoñɨch ajcxy Siracusa barcojoty, nɨcxy ɨɨch ajcxy mejypa' mejypa', ixtɨ nja'tyɨch ajcxy jɨm Regio. Com jabom oy ypɨdzɨmy jɨɨnboj, chi co maax oy nja'ty ɨɨch ajcxy Puteoli.  
\v 14 E jɨm ɨɨch ajcxy nbaaty nijëjɨty jäy huɨdi anajty mɨjpɨdaacp Jesús. Je' ajcxy xycohuanɨɨyɨch co ɨɨch ajcxy jɨm huɨ'mɨpy tüg semaan. Chi ɨɨch ajcxy jadüg'oc ndzooñ, nnɨcxyɨch ajcxy jɨm Roma.  
\v 15 Je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy huɨdi anajty jɨm Roma ymɨdou ajcxy ayuc co ɨɨch anajty ajcxy jɨm nɨcxy, chi ajcxy chooñ nijëjɨty oy xyjɨjpcobadɨ́ɨygɨxyɨch ma je cajp mercado mɨɨd huɨdi anajty yxɨɨ Foro de Apio. Jacjadyii mɨbɨjcpɨdɨjc oy xyjɨjpcobadɨ̈yɨch ma tüg jättac huɨdi anajty yxɨɨ, Tres Tabernas. Co Pablo jɨjpco'ixɨɨy je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy, chi Dioscojuyip yajnaxy etz ñayjɨhuɨɨyɨ janch jotcujc.  
\v 16 Co ɨɨch ajcxy nja'ty jɨm Roma, chi je soldado huindzɨn cɨ̈yejcy je machyjäy ma je comandante, per a'ɨxɨɨyb co Pablo tzɨnäy ahuingujc ma tüg pɨjctzoydɨjc, jëyɨ anajty tüg soldado ycuend'adyii. 
\s1 Chi Pablo Dios y'ayuc capxhuäcxɨ jɨm Roma 
\p  
\v 17 Tugɨɨg xɨɨ maabɨ Pablo anajty yjäty jɨm Roma co capxyñiguejxy je judío huinmɨj'anäctɨjc huɨdi anajty ajcxy tzɨnaayb jɨm Roma. E co ajcxy ñaymujcɨ, chi Pablo ymɨnañ: 
\p ―Mɨgügtɨjc ajcxy, oy ɨɨch ca' ti ndundɨgooyɨch mɨɨdɨ judío jäy ajcxy etz mɨɨd ajt nmɨj'ap nmɨjteedy ycötújcɨn, chi je judíojäy ajcxy xymajchɨch etz xycɨ̈yejcɨch ma romano tungmɨɨdpɨ jɨm Jerusalén.  
\v 18 Co je romano tungmɨɨdpɨ ajcxy xy'amɨdooyɨch, huin'it ajcxy xyjanajtzmadzɨ̈huaañɨch, ca' ti ajcxy paaty ma ɨɨch huɨdi ajcxy xyajco'ögɨ̈huɨbɨch.  
\v 19 Co je judíojäy yjotmätcoty ajcxy, ca' ajcxy a'ɨxɨ̈y co nyajnajtzmadzɨ̈huɨbɨch, chi nayñibɨjctzohuɨɨyɨch co nyajtɨydunɨpyɨch ma je mɨj'ane'mbɨ ya Roma, oy ɨɨch ca' ti xɨ̈huɨn nmɨɨdɨty mɨɨd ɨɨch nmɨgonaax nmɨgogajpɨch.  
\v 20 Paady tɨ ngapxyñiguejxcɨxy co nyajmɨɨdmɨydäga'ñ ajcxy tigɨ́x co nmach'ityɨch. Mɨɨd co ɨɨch ajt n'ahuijxɨm co Dios nihuäna'ñ yajnïdzöga'ñ yɨ Israel jäy etz yajjugypɨga'ñ je jäy tɨɨbɨ y'öccɨxy. Paady jadachambɨ nyajpaadyɨch mach. 
\p  
\v 21 Chi ajcxy y'adzooy: 
\p ―Ca'nɨ ɨɨch ajcxy ni ti necy xyñijäty huɨdi tzoomb jɨm Judea mɨɨd miich ycɨxpɨ. E ni tüg ajt nmɨgügtɨjc ca' jɨbɨc xyñimɨydägy.  
\v 22 Nja'amɨdo'idaamyɨch jadu'n nej miich mmɨydägy, com nnejhuɨybɨch co huen yma'ámyɨty jäy ymɨdzip'ajty je jemybɨ y'ijxpɨjcɨn. 
\p  
\v 23 Chi tüg xɨɨ ajcxy agapxtujcy. Co oy paady mɨna anajty tɨ agapxtujccɨxy, chi mayjäy ñayyöymujcɨ ma je Pablo anajty jättac mɨɨdɨty. Jopy ajcxy yajtzondacy capxɨɨ mɨydägɨɨ ixtɨ ycootztzuu'ɨɨy, jadu'n Pablo tzachyajnɨmaaygɨxy je Dios y'ayuc nej Dios yhuinma'ñ mɨɨdɨty. E yajjothuimbidaangɨxy anajty ma je Jesús mɨɨd co capxtɨ̈cxy je Moisés ycötujcɨn nej anajty yjaybetyɨty, etz jacjadyii ayuc cojaaybɨ ñecy.  
\v 24 Nijëjɨty cöbɨjc ajcxy nej Pablo anajty ymɨna'ñ, etz nijëjɨty ca' ajcxy mɨbɨjcy.  
\v 25 Co ca' anajty ajcxy miñ xyipy yajtügɨɨy yhuinma'ñ, chi ajcxy ixy ca'ixy yöychóongɨxnɨ. Chi Pablo ymɨnañ: 
\p ―Tɨytudägy je Espíritu Santo nɨmay je nmɨj'ap nmɨjteedy ajt co yajcapxy je profeta Isaías co ymɨnañ: 
\q1  
\v 26 Nɨcx nɨma' je jäy ajcxy: Miich ajcxy oy mjamɨdohuɨpy n'ayucɨch, per ca' ajcxy mhuinjɨhuɨ̈huɨp; oy mjahuindɨ́ɨcxcɨxɨpy, e ca' ajcxy mhuinjɨhuɨ̈huɨpy. 
\q1  
\v 27 Com jada jäy ajcxy hue' yjot'ahuimbijtcɨxy janch juuñ, e ymɨdoogɨxy oyñinej, jadu'n nej jɨhuɨy yhuimbïdz'ijtcɨxy, e ni ca' y'oc'íjxcɨxy mɨɨd yhuiin e ni ca' ocmɨdoogɨxy mɨɨd yta'tz'ac, ni ca' huinjɨhuɨɨygɨxy mɨɨd yjot yhuinma'ñ, ni ca' minɨpy ajcxy ma ɨɨch jɨgɨx myajtzögɨbɨch. 
\m  
\v 28 Nejhuɨ́ɨygɨxy miich ajcxy co jadachambɨ etz jacnɨcxpɨ xɨɨ tiempo Dios y'ahuanɨɨyb y'ayuc ytɨy'ajt nej jëbɨ jäy y'alma ajcxy yajnïdzögɨpy ma je jäy ajcxy huɨdi ca' yjudíojäyɨty, e je' ajcxy y'amɨdo'idɨpy. 
\p  
\v 29 Co Pablo jadu'n nɨmay ajcxy, chi ajcxy ñɨcxtáaygɨxnɨ chach ñayhuin'ɨɨbéjtɨgɨxy ñayhuingapxpéjtɨgɨxy miñ xyɨpy. 
\p  
\v 30 Pablo mejtz jɨmɨjt jɨm chɨnay ma je pɨjctzoydɨjc jɨm Roma, e yajxon xiic'adzoy capx'adzoy pɨn miñ ycogapxɨ̈yii.  
\v 31 Janch agujc jotcujc anajty capxhuäcxy je Dios y'ané'mɨn, e yaj'ixpɨcy je Huindzɨn Jesús ytɨy'ajt, e ni pɨn ma ycapx'adugyii.