\id LUK - Maka NT [mca] -Paraguay (web 2014) \h SAN LUCAS \toc1 SAN LUCAS \toc2 Lucas \toc3 Lc \mt1 SAN LUCAS \c 1 \s1 Pa' Lucas yika'ajji' pa'aj pa' ƚunye'jkii pa' Jesús. \p \v 1 Olots hekhewe' t'eku'mi' qu' nika'aji' kakha' ƚunye'jkii pe' wekwek te'wenhetii ha'ne hane'ej jinamji'ju',\x * \xo 1:1 \xt Ro 4:21; 14:5; Col 2:2; 4:12; 1Ts 1:5; 2Ti 4:17; He 6:11; 10:22\x* \v 2 qa jinikfe'lets ekewe'en qe ta'ƚets in nifel ine'm hekhewe' ta'ƚijii in i'nk'aa'ija pa'aj in yi'wenijha qa hik hekhewe' iye nifel eke' wi'tlijei.\x * \xo 1:2 \xt Jn 15:27; Hch 1:21; 26:16; 2P 1:16; 1Jn 1:1; 1Co 4:1; He 2:3\x* \v 3 Yakha' Lucas, yakhap iye in qi in week hejeeƚtaxik'uiha in ipƚu'uk'i ek in i'nk'a, qa humti qu' les ƚe'wise' qu' hata'ƚijii qa' heyeiƚi'ijpha'm qa' natsamijii ka' ƚ'aka'the' qu' hika' e'm tenek'enhei Teófilo.\x * \xo 1:3 \xt Hch 1:1; 23:26; 24:3; 26:25\x* \v 4 Hats'inha qu' enikfee'letsha in yijaalija kekhewe' wekwek ƚ'ijatshenheti'yij.\x * \xo 1:4 \xt Hch 18:25; Ro 2:18; 1Co 14:19; Ga 6:6\x* \s1 Pa' ewi'ƚ ángel nifelkii qu' nenekfik'i pa' Juan Bautista. \p \v 5 Qa ƚunye'jkii kekhewe' neƚutsji' in mexe wittata'a' ka' Herodes ha' sehe' Judea, hikha' i'ni' pa' ewi'ƚ pa'i ƚii Zacarías. I'nji'teje'm pe' pa'il ƚiyinyejeyek Abías, ƚ'ithayifetskiyek. Pe' ƚewhe'ye' ƚii Elisabet ta'ƚets pekhewe' ƚawa'mhitsik'i pe' ta'ƚets pa' Aaron'ik'i.\x * \xo 1:5 \xt Mt 2:1; 1Cr 24:10\x* \v 6 Pa' Zacarías qa pe' ƚewhe'ye' Elisabet enewe'en wattsathenketik'uiha pa' Dios, qa yijayanija iye week kekhewe' yit'ij pa'qu' nanaqsiijkii. Ham pa'qu' nit'ijets qu' nijanik'i in yijayaanija.\x * \xo 1:6 \xt Gn 7:1; Hch 2:25; 8:21; Fil 2:15; 3:6; 1Ts 3:13\x* \v 7 Qa hamƚe ƚelitse' qe ints'ateki' pe' Elisabet qa hats ƚawa'mhits iye. \v 8 Ewi'ƚ pa' neƚuji' pa'aj pekhewe' pa'il i'nji'teje'm pa' Zacarías, qa yasinji' pa'aj qu' net'ithayii pekhe' qi witlijtsitjii.\x * \xo 1:8 \xt 1Cr 24:19; 2Cr 8:14; 31:2\x* \v 9 Pa' hats ƚeqfenyejeiji'jij pe' pa'il, qa yasinji' pa'aj pa' Zacarías qu' nuyetsji' pakha' foƚetsji' pe' witlijtsitjii pa' ƚe'wis wititset t'ejuyets pa' Yatsat'ax'inij, qe qa' nene'ƚju' pa' ewjisii (incienso).\x * \xo 1:9 \xt Ex 30:7-8\x* \v 10 In mexe ne'ƚju' pa'aj pa' yejutshenets ewjisii (incienso), qa pe' i'nfik'i olots qa iyinek pa'aj. \v 11 Qa hik pa'aj qa we'nethinets pa' ewi'ƚ ƚaqa ángel pa' Yatsat'ax'inij, ts'ap'a pa'aj, te'weyij pa' yiya'yik'i pa' ts'eewe'epji' (altar) t'ejuyets in tene'ƚju' pa' ewjisii (incienso).\x * \xo 1:11 \xt Mt 2:13-14; 28:2; Lc 2:9; Hch 5:19; 8:26; 12:7\x* \v 12 Pa' Zacarías in yi'wen pa'aj pa' ángel qi in yitjuƚaxijpha'm qa qi iye in nijiwei pa'aj. \v 13 Qa pa' ángel qa yit'ijets pa'aj: —Zacarías, hasu'uj e'nijiwei. Na' Dios hats t'eku'mij eju'ƚ ka' iyinheye'j qa ke' ewhe'ye' Elisabet qa' nana'l pa' ƚa's qa' eqiyi'ij hatse' Juan.\x * \xo 1:13 \xt Gn 15:1; 16:11; 17:19; Mt 11:18; 14:27; Lc 1:30,60,63; 7:33; Nm 6:3; Jue 13:3-5\x* \v 14 Akha' qi qu' ne'sinheti'mkii qa olots iye pe'qu' qi qu' ƚe'sitsi'imkii qu' nenektaxfik'i. \v 15 Qe pakha'an qi qu' qiyi'imji' hatse' na' Dios. Nite' iya'ji' hatse' pa'qu' winoye' qa niyatsik'e iye, qa aje'eƚ qu' notpo'oj pa' Espíritu Santo qu' mente' neneketaxfik'i.\x * \xo 1:15 \xt Is 44:2; Lc 1:41,44\x* \v 16 Ƚakha' yepiletets hatse' pe'qu' olotse' enewe' ƚelits ka' Israel na' Yatsat'ax'inij hikna' ƚeqe Dios.\x * \xo 1:16 \xt Mal 4:5-6; Lc 1:76\x* \v 17 Qa hik pakha' iye nojo'ok'oi hatse' nakha' Yatsat'ax'inij. Pakha'an hik ƚunye'j qa hik ƚet'unhenye'j iye hatse' ka' profeta'ik'i\f + \fr 1:17 \ft Profeta ikji' aka'an ewi'ƚ jukhew nifel pa' Intata pe' yit'ijets.\f* Elías, \qt qe qa' naqsiijkii pe' ƚatawjets pe' ƚ'alhei qu' nenpiletetsju' pe' ƚelits,\qt*\rq (Mal 4:6)\rq* qa nekhewe' nite' nek'enheyutax qa' hik ƚunyejeye' ka' ƚunyejei ne' yatsathen, hats'inha qu' nanamtax na' Yatsat'ax'inij qa' hatsƚe nawatjilet'ik'ui.— \v 18 Ma' qa pa' Zacarías qa yit'ijets pa'aj pa' ángel: —¿Pa'n ƚunye'j pa'qu' ƚeke'ye' qu' humtii'ija aka'an? Qe yakha' hats yaƚawa'ma'x qa ke' yiwhe'ye' iye hats ƚawamhi'.— \v 19 Qa yeku'ƚ pa'aj pa' ángel: —Yakha' Gabriel. Yakha' ye'meti'mkii nakha' Dios, hik nakha' ts'ukin ewetsju' qu' jintafaakateiju' qu' henfel e'm ekewe' ƚe'sits ink'aihits.\x * \xo 1:19 \xt Dn 8:16; 9:21; Lc 1:26; Mt 18:10\x* \v 20 Qa hane'ej in nite' ƚumti qu' yijaayi'ija ke' k'efe'ltaxi'm. Ma' qa' ham e'lijeye' hane'ej yamijii qu' nana'ltax aka' hats hi'ttaxij ewets qe yijaa'ija hatse' qu' nana'l aka'an.— \v 21 Qa pe' i'nfik'i olots qa hats nitatsittaxets pa'aj qu' nentenuifik'i pa' Zacarías, qa yiwjutsiten inhats'ek in yape'efi pa' foƚetsji' pe' witlijtsitjii pa' ƚe'wis wititset. \v 22 Ma' qa in hats t'atsji'ƚtaxfik'i pa'aj, qa hatsƚe ham ƚe'lijeye', qa aje'eƚ tumtaxtii qu' ni'weni' pe'ye' pakha' foƚetsji' pe' witlijtsitjiiyifi. Qa ƚokoyeiƚetax pe' jutsiqetsij in iyettax, qa hats amanƚi'ij pa'aj in ham ƚe'lijeye'.\x * \xo 1:22 \xt Lc 1:62\x* \v 23 Ma' qa in yamik'ui pa' uja'x pe' neƚuts in t'ithayi'yifi pe' witlijtsitjii, qa wapilii pa'aj pe' ƚetsi'. \v 24 In hats teƚuyik'i pa'aj ekewe' neƚutsji' in t'ithayii, pe' ƚewhe'ye' Elisabet qa iwkajitshen pa'aj, qa lee'fij (5) pe' juwelits in nite' wi's pa'aj, qa yit'ij pa'aj: \v 25 —Yaqsi'j ye'mijkii pa' Yatsat'axyij aka'an qe qa' nili'ij ne' tsutentax.—\x * \xo 1:25 \xt Gn 30:23; Is 4:1; 25:8\x* \s1 Pa' ángel qa nifelkii iye qu' nenekfik'i pa' Jesús. \p \v 26 Qa in hats ewi'ƚ tatsai (6) pa'aj ƚeqe juwelits pe' Elisabet, pa' Dios qa nukinetsju' iye pa' ángel Gabriel pa' ewi'ƚ witset ƚa's ƚii Nazaret, na' sehe' Galilea\x * \xo 1:26 \xt Lc 1:19; Mt 2:23\x* \v 27 pe' ewi'ƚ inanyi' mexe ham yawitjiye', ƚii María. Qa hats jutsiqetsi'ƚ wetju'ƚ qu' ƚewhe'ye'yi'ij pa' ewi'ƚ jutjana'x ƚii José ta'ƚets pa' David'ik'i.\x * \xo 1:27 \xt Dt 21:23; Is 7:14; Mt 1:18,20,23; Lc 2:4\x* \v 28 Pa' ángel qa we'tmetinheti'm pa' i'ni' pe' inanyi', qa yit'ijets: —¡Hewetfel e'm, akha' qi pa' ƚenekumhiyijiiji'! Na' Yatsat'ax'inij qu' na'n ejupkii.— \v 29 Ke' María qa qi in yitjuƚaxijpha'm pa'aj pe' ƚe'lijeyets pa' ángel, qa ƚatawe'jƚeji' pa'aj in watfaakanƚe in yit'ij qetuk pa' ikji'ha aka' witwetfelhewo.\x * \xo 1:29 \xt Lc 1:12\x* \v 30 Pa' ángel qa yit'ijets pa'aj: —Hasu'uj e'nijiwei, María, qe na' Dios t'eku'm eiji'.\x * \xo 1:30 \xt Mt 14:27; Lc 1:13\x* \v 31 Hane'ej qa' iwkajitshen qa' nenekfik'i hatse' pa' oqwomehe', qa' eqiyi'ij Jesús.\x * \xo 1:31 \xt Is 7:14; Mt 1:21,25; Lc 2:21\x* \v 32 Pakha'an qiji'ha hatse' qa' ƚeqiyi'ij iye, Ƚa's pa' Qiji'ha. Na' Yatsat'ax'inij Dios qa' netisij hatse' qu' nayaxipji' na' ƚots'oji'la'x kakha' aqwa'maxi'ƚik'i wittata'ik'i David.\x * \xo 1:32 \xt Lc 1:76; 6:35; 8:28; Hch 7:48; 2S 7:12-13; 1R 2:12; Sal 132:11; Is 9:7; Jer 33:17\x* \v 33 Qa' nite' niliyi'ij qu' qiye' qu' netnek'enhe'yipji' ne' ƚetsi' ka' Jacob,\f + \fr 1:33 \ft Jacob ƚii iye pa' Israel'ik'i.\f* qu' netnek'enhei ham pa'qu' ƚ'aka'the'ye'.—\x * \xo 1:33 \xt Ex 19:3; Sal 114:1; Is 14:1; 29:22; 46:3; 9:6; Dn 7:14\x* \v 34 Ke' María qa yit'ijets pa'aj pa' ángel: —¿Pa'n ƚunye'j qu' nana'l hatse' aka'an in mexe nite' yaqapi' pa'qu' jukhewe'?— \v 35 Qa pa' ángel qa yit'ijiju'ƚ pa'aj: —Na' Espíritu Santo qu' nanam ewetsju' qa na'n'epji', qa na' ƚet'unha'x na' Qiji'ha qa' na'n'epji' iye hik qu' ƚunye'je' na'aj ƚeq'eneƚeya'x ne'ej wasi'. Qa hik ta'ƚijupi' pakha' qi in Ƚe'wis qu' nenektaxfik'i qa ƚenqiyi'ij “Ƚaa'sija pa' Dios.”\x * \xo 1:35 \xt Mt 1:18; 14:33; Lc 4:3,9,41; 22:70\x* \v 36 Jeƚ qeku'nek, ke' ejefeki' Elisabet in na'l iye hatse' pa' ƚa's, yemjeetax in hats k'utshetax, kikhe'en titijiti'yijets in ham ƚa'se' qa hane'ej qa hats ewi'ƚ tatsai (6) ƚeqe juwelits in iwkajitshen. \v 37 Qe ham pa'qu' wekweke' qu' jutsitaxi'im na' Dios.—\x * \xo 1:37 \xt Gn 18:14; Lc 18:27\x* \v 38 Ma' qa yit'ij pa'aj pe' María: —Yakha' ƚeqejkunenki'yij pa' Yatsat'ax'inij. Naqsi'jijkii pa' Dios in ƚunye'jek kakha' hats ƚenfel ye'm.— Ma' qa pa' ángel qa ikik'ui iye pa'aj. \s1 Pe' María qa yamii pe' Elisabet. \p \v 39 Qa hik pekhewe' pe' neƚutsji' pa'aj, ke' María qa itaqsunii qu' namii pa' ewi'ƚ pe' witsetits ƚelits pa' uteket i'ni' na' sehe' Judea. \v 40 Qa uyifi pa'aj pe' ƚetsi' pa' Zacarías qa wetfeli'm pe' Elisabet. \v 41 In yepi'ye' pa'aj pe' Elisabet pa' ƚewetfelhinye'j ke' María, ma' qa pa' omeƚa's qa t'otspha'mkii pa'aj ƚatawe'jji' pe' Elisabet. Qa pe' Elisabet qa topo'oj pa'aj pa' Espíritu Santo.\x * \xo 1:41 \xt Lc 1:67; Hch 2:4; 4:8; 9:17; 13:9\x* \v 42 Ma' qa pe' Elisabet qa yit'unhetik'i pa'aj in yit'ij: —Pa' Dios les qi'ija in ƚe'wis pa' neƚisij qa nite' hik ƚunyejei ene' week efuts pe' tisij, qa les in ƚe'wis iye pa' tisij pakha' omeƚa's i'nji' ne' ekutjii. \v 43 ¿Inhats'ek in yijunye'jkii aka'an, in namyii ene' ƚenene pa' Yatsat'axyij? \v 44 Qe in i'nk'a k'epiye'ej kakha' ewetfelhinye'j qa pa' ya's ene' yikutjiiji' qa aje'eƚ t'otspha'mkii qe qi in ƚe'wisi'mkii. \v 45 Ƚe'wisi'mkii ene' nite' yeqeku'uk'i qu' yijaayi'ija qu' nana'l hatse' week pekhewe' hats nifeli'm pa' Yatsat'ax'inij.— \v 46 Ma' qa ke' María qa yit'ij pa'aj: —Pa' yitawe'j qi in yiwqinhetji'ha pa' Yatsat'ax'inij,\x * \xo 1:46 \xt 1S 2:1-10\x* \v 47 qa pa' yeqe espíritu ƚe'wisi'mkiiha qe ta'ƚets pa' Dios hik pakha' eqiƚina'x tsiƚin hatse'.\x * \xo 1:47 \xt Sal 35:9; Hab 3:18; 1Ti 1:1; 2:3; Tit 1:3; 2:10; 3:4; Jud 25\x* \v 48 Qe nejeƚ yiwetsju' in yi'f'iljetsaxtax in ƚeqejkunenki'yij, qa hane'ej qa week ƚahatsiyij qu' nenit'ij yiwets in qi pa' ƚe'wis heyesti'yij.\x * \xo 1:48 \xt Lc 11:27\x* \v 49 Qe pa' Qi T'un Ham Ƚunye'ji'iju'ƚ yaqsi'j ye'mijkii pe' qits wekwek ham ƚunyejeyi'iju'ƚ. ¡Qiji'ha qa ƚe'wisija iye aka' ƚii pa' Dios!\x * \xo 1:49 \xt Sof 3:17; Sal 71:19; 89:8; 99:3; 111:9; 126:2,3; Is 57:15\x* \v 50 \qt Qa ene' week ƚahatsiyij qu' ne'nq'eletij pekhewe' qu' ne'nijiweyiju'ƚha.\qt*\rq (Sal 103:17)\rq*\x * \xo 1:50 \xt Sal 100:5; 103:11\x* \v 51 Pa' ƚokoi yaqsiijkii pe' qits wekwek, yak'esaxik'uikii pa' yijamtitaxets pe' qi nikfe'ltaxets wekwek.\x * \xo 1:51 \xt Sal 89:10; 98:1; 118:15\x* \v 52 Yiwu'mik'uifik'i pe' t'unitstax in tenek'enhei pe' ƚots'ojilaxitstax, qa yenpha'm qu' netnek'enhei ene' wetf'iljetsin. \v 53 \qt Pe' qi iyipkuntaxju' qa tisij pa' qi qa ƚe'wis ƚaq,\qt*\rq (Sal 107:9)\rq* qa pe' qi yiwq'axintax wekwek qa ham pa'qu' netisij.\x * \xo 1:53 \xt Sal 34:10; 107:9; Lc 6:21,24-25\x* \v 54 Qi in t'ifti'ts'ets ha'ne Israel. Hik ha'ne ƚeqejkunenek, qe nite' nitapi'ii pa' qi ƚeq'iltiye'j pa'aj \v 55 in yiwjutsiqeni'm pa' i'nalek'ik'i Abraham'ik'i qa week pekhewe' ta'ƚets.— \v 56 Ke' María qa wetshetk'ewi'ƚ juwelits in amanijup pa'aj pe' Elisabet, ma' qa i'nk'aƚe qa wapilii iye pa'aj pe' ƚetsi'. \s1 Nekfik'i pa' Juan Bautista. \p \v 57 In yamets pa' ƚahats'ij qa nekfik'i pa'aj pa' ƚa's pe' Elisabet. \v 58 Pe' metitsi'm qa pe' ƚejefets iye qi in ƚe'sitsi'mkii in impi'yelij pa' Yatsat'ax'inij in hats yethinij pa' ƚeq'ilta'xij pe' Elisabet, ma' qa week ƚesitsiƚi'mkii pekhe'en.\x * \xo 1:58 \xt Gn 19:19\x* \v 59 Qa in hats yamets pa'aj wetshetk'ewi'ƚ tatsai (8) pe' ƚeqe neƚuts, qa namii pekhewe'en, qe qa' ne'nisa'xii ƚaxpa's pa' omeƚa's, qa yisu'untax qu' ƚiyifeyi'ij pa' ƚatata Zacarías.\x * \xo 1:59 \xt Gn 17:12; Lv 12:3; Lc 2:21; Fil 3:5\x* \v 60 Qa ke' ƚenene qa yit'ij: —Nite', qe aka' qu' ƚiyi'ij yijat'ij Juan.—\x * \xo 1:60 \xt Lc 1:13,63\x* \v 61 Qa yit'ijju' iye pekhewe'en: —Ham inek pa'qu' ƚiyi'ij kakha'an ene' ejefets.— \v 62 Ma' qa ƚokoyeiƚe pe' yittaxiji' in nifaakantaxij iye pa' ƚatata, pa'n qu' ƚiyi'ij.\x * \xo 1:62 \xt Lc 1:22\x* \v 63 Qa pakha'an qa iyinets pa' ewi'ƚ najak k'eewe, qa yika' pa'aj aka'an in yit'ij: —Aka' qe ƚii hane'en Juan.— Qa week yitjuƚaxijpha'mkii pa'aj pekhewe'en. \v 64 Ma' qa aje'eƚ pa' Zacarías qa wejje'm pa' ƚeji' qa q'ul iye pa' ƚelepep, qa yape qa iyetƚek pa'aj yiwqinhet pa' Dios. \v 65 Qa week pekhewe' metitsi'm qi in yitjuƚaxijpha'mkii pa'aj. Ma' qa week pa'aj pe' witsetits ƚelits pa' uteket na' sehe' Judea in i'ye'ej pa'aj. \v 66 Week pekhewe' impi'yelij aka'an qa yaqsi'j pe' ƚatawjetsji', qa yitjiijju': —¿Qetuk pa' ƚunye'j hatse' ha'ne omeƚa's? Qe pa' ƚokoi pa' Yatsat'ax'inij yijaa'ija in i'nijup nakha'an.—\x * \xo 1:66 \xt Hch 11:21\x* \s1 Pa' Zacarías qa iyetij pakha' mexe hamik'ui qu' ƚunye'je'kii pa'aj. \p \v 67 Pa' Zacarías hikpa' ƚatata pa'aj pa' omeƚa's, qi in topo'oj pa'aj pa' Espíritu Santo, ma' qa nifel pakha' mexe hamik'ui qu' ƚunye'je'kii pa'aj, qa yit'ij:\x * \xo 1:67 \xt Lc 1:41; Jl 2:28\x* \v 68 —Neniwqinhetji'ha pa' Yatsat'ax'inij, ƚeqe Dios ene' Israel, qe te'nilitju' qe qa' niƚin ha'ne ƚetset.\x * \xo 1:68 \xt Sal 41:13; Lc 1:71; 2:38; He 9:12\x* \v 69 Ma' qa hats niihin ink'uipha'm pa' ewi'ƚ qi t'un eqiƚina'x ta'ƚets pa' David'ik'i, hikpa' ƚeqejkunenek pa'aj.\x * \xo 1:69 \xt 1S 2:1,10; 2S 7:26; Sal 18:2; 89:3,17,20; 132:17; Ez 29:21; 34:23-24; 37:24-25\x* \v 70 Qa in ƚ'anye'jek pa'aj in nifel qa i'nijji' pe' qi ƚe'sits ƚeqe profetalik'i, pakhaa'ij pa'aj.\x * \xo 1:70 \xt Hch 3:21; Ro 1:2\x* \v 71 Qe qa' jinaqsi'jij pekhewe' inejuihifets, \qt qa' jinaqsi'jij iye pa' ƚokoi pekhewe' week napjaxtax ine'm.\qt*\rq (Sal 106:10)\rq* \v 72 Qe qa' ni'nq'ethinij pa' ƚeq'iltiyejij pe' i'nalheyik'i qa qu' naqsiijkii iye pakha' hats yiwjutsiqeni'm pa'aj.\x * \xo 1:72 \xt Mi 7:20; Sal 105:8-9,42; 106:45\x* \v 73 Qa aka' yiwjutsiqen pa'aj hik aka' nifeli'm pa'aj pa' i'nalek'ik'i Abraham,\x * \xo 1:73 \xt Gn 22:16-17; He 6:13\x* \v 74 qe qa' jinilithinik'ui pa' ƚokoi pe' inejuihifets, ma' qa' ham i'nijiweya'xe'kii qu' ji'nt'ithayiyi'm \v 75 in ji'we'neni'ha qa jiwattsathenketetsha iye pakha'an week pekhewe' inqeneƚutsji'. \v 76 Qa akha', omeƚa's, ƚenqii'ej hatse' ƚeqe profeta pa' Qiji'ha, qe \qt ƚojo'ok'oi hatse' pa' Yatsat'ax'inij qe qa' ajiletik'ui pe'qu' ƚ'ikheijeye',\qt*\rq (Mal 3:1)\rq*\x * \xo 1:76 \xt Mt 11:9; Lc 1:17\x* \v 77 hats'inha qu' ikfelitets aje'eƚ na' ƚetset in ƚeke' qu' iƚiye' qu' nata'ƚets qu' netwumhiti'yik'ui pe' ƚewuƚ'ets,\x * \xo 1:77 \xt Jer 31:34; Mr 1:4\x* \v 78 qe ta'ƚets pa' qi'ija in ƚeq'iltiye'j inij pa' inqe Dios, ma' qa pa' hik ƚunye'j ne' junu' na'aj ink'ayik neƚukii qa' nanam inwetsju' ta'ƚiipha'm pakha' les in toxpha'm,\x * \xo 1:78 \xt Is 58:8; Jer 23:5; Zac 3:8; 6:12; Mal 4:2; Lc 24:49; Ef 4:8; 2P 1:19\x* \v 79 qe \qt qa' nanaliti'pji' pekhewe' i'ni' pa' qi in nookii qa i'ni' iye pa' ƚeq'eneƚeya'x pa' witwamhi'.\qt*\rq (Is 9:2)\rq* Hats'inha qa' nojo i'nk'uyii pa' ƚenikheyij pa' wit'ikesimeya'xƚekii.—\x * \xo 1:79 \xt Is 60:2-3\x* \v 80 Pa' omeƚa's qa teiƚem in hats qiyu' pa'aj qa in t'unij iye pa' ƚeqe'spiritu. Qa i'ni'kii pa'aj pa' ham i'ni'i' qa yamijii pa' neƚuji' in hats nifeli'm pekhewe' Israel ƚeiƚets.\x * \xo 1:80 \xt Lc 2:40\x* \c 2 \s1 Nekfik'i pa' Jesús. \r (Mateo 1:18-25) \p \v 1 Qa ƚunye'jkii pa'aj pekhewe' neƚutsji' in t'atsji'ƚfik'i pa' ƚafaakanek pa' qi Roma ƚatata ƚii Augusto, hats'inha qu' ne'nika'ajji' (censo) pe' week jukhew, efuts, omehets in uja'xek pe' week witsetits pa' Roma ƚeqe sehe'.\x * \xo 2:1 \xt Mt 22:17; Lc 3:1\x* \v 2 Aka'an hik aka' pa' yojo pa'aj in i'nk'aƚe wanaqsiijkii in wenika'ajji'kii (censo), hik pakha'aj pa' ƚahats'ij pa' Cirenio mexe gobernador ipji' pa' sehe' Siria.\x * \xo 2:2 \xt Mt 4:24\x* \v 3 Ma' qa week ikiikii qu' namiikii pekhewe' ƚetsetits pe' ta'ƚetskii ƚawa'mhitsik'i, hats'inha qu' ne'nika'ajji'kii. \v 4 Qa hik ta'ƚijupi' pa'aj pa' José in ikik'ui pa' witset Nazaret, i'ni' pa' sehe' Galilea, qa yamii pa'aj na' ƚetset'ek pa' David'ik'i witset ƚii Belén nakha' sehe' Judea, qe pa' José ta'ƚets pa'aj pa' David'ik'i,\x * \xo 2:4 \xt Lc 1:27\x* \v 5 qe qa' ne'nika'aƚijji' ke' María, hikke' hayiits jutsiqaxij pa'aj qu' ƚewhe'ye'yi'ij, kikhe'en iwkajitshen pa'aj. \v 6 Qa ƚunye'jkii pa'aj pekhewe'en in mexe i'ni' pa'aj ha' Belén, ke' María qa yamets pa'aj ƚahats'ij qu' nanqala'x. \v 7 Qa nekfik'i pa'aj pa' yojo in ƚa's, qa yijupheƚiji' pa'aj pe' penyilots qa yiwhinjiju' pa' wakka ƚenexkutjiyij, qe hats ham pa'aj pa'qu' ƚetset'e pekhewe' ƚewhitil. \s1 Pe' angelits qa pe' yejeƚ pe' kots'etets. \p \v 8 Meti'm ha' Belén pa'aj pe' uja'x kots'etets yejeƚ i'wiji' pa'aj pe' ƚeƚinhei in naja'xij pa' ƚ'ejinqa'wet. \v 9 Qa te'nethinets pa'aj pa' ewi'ƚ ƚaqa ángel pa' Yatsat'ax'inij, qa pa' ƚesa'x pa' Yatsat'ax'inij qa napjuyit'ipji' pekhewe'en. Qa qi in nijiwei pa'aj.\x * \xo 2:9 \xt Lc 1:11; 24:4; Hch 5:19; 12:7\x* \v 10 Qa pa' ángel qa yit'ijets pa'aj: —Hasu'uj e'nijiwe'yi'ƚ qe yakha' henka'xi'ƚ ewetsju' ka' ewi'ƚ qi ƚe'wis witiihet, qa hikka' week qu' ni'sinheti'mkii\x * \xo 2:10 \xt Mt 14:27\x* \v 11 qe hane'ej hats neki'ƚ ewetsfik'i na' ƚetset'ii ka' David'ik'i, na' ewi'ƚ Eqiƚina'x, hik nakha' Cristo Yatsat'ax'inij.\x * \xo 2:11 \xt Mt 1:16,21; 16:16,20; Jn 4:42; 11:27; Hch 2:36; 5:31; 10:36\x* \v 12 Na'l ka' jutsiqaxij qu' i'weni'ƚ na' omeƚa's, wetjuphe'ƚji' ne' penyilots qa weniwhinjiju' ne' wakka ƚenexkutjiyij.—\x * \xo 2:12 \xt 1S 2:34; 2R 19:29; 20:8-9; Is 7:11,14\x* \v 13 Qa hik pakha'aj qa laxa pekhewep iye olots angelits ewi'ƚ i'ni'ƚi' pa' hayiits we'nethinetsju' pa'aj, qa yiwqinhetji'ha pa' Dios, qa yit'ijju': \v 14 —¡Qi'ija in ƚe'wis pa' Dios i'ni' pa' les toxpha'mha! ¡Wit'ikesimeya'xƚekii ha'ne sehe' ipji' pekhewe' qu' netk'enetsha nakha'an!—\x * \xo 2:14 \xt Mt 21:9; Lc 3:22; 12:51; 19:38; Ef 1:9; Fil 2:13\x* \v 15 Ma' qa in hats wapiletspha'mkii iye pe' angelits na' wa's, qa pe' kots'etets yejeƚ qa yifaakateji' pa'aj: —Yape jiyamii ha' Belén qa jinte'wen pakha' nifel ine'm iku'uj pa' Yatsat'ax'inij.— \v 16 Qa qi in itaqsunii pa'aj, ma' qa wo'oikii qa yi'wen pa'aj ke' María qa pa' José qa pa' omeƚa's i'wji'ju' pa'aj pe' wakka ƚenexkutjiyij. \v 17 In yi'wen pa'aj, ma' qa nifelimik'i week pa' yit'ijets pa'aj pa' ángel in t'ejuyets pa' omeƚa's. \v 18 Qa week pekhewe' yepi'ye'ji'jij qa yitjuƚaxjiijpha'mkii pe' wekwek tefelhiti'yi'm pa'aj pe' kots'etets yejeƚ. \v 19 Ke' María yaqsi'jija pa'aj week na'aj yepi'ye'jiik'i ekewe' wekwek ƚunyejeikii, ma' qa yijamtijiijupkii.\x * \xo 2:19 \xt Lc 2:51\x* \v 20 Qa pe' kots'etets yejeƚ in hats wapilkii pa'aj, qi in yiwqinhetji'ha pa'aj pa' Dios, qe ta'ƚets week pekhewe' yepi'ye' qa yi'wen iye, qa hik ƚunye'j pakha' hats tefelhiti'yi'm pa'aj.\x * \xo 2:20 \xt Mt 9:8\x* \s1 Pa' omeƚa's Jesús qa wetka'xii pe' witlijtsitjii. \p \v 21 Qa in yamets wetshetk'ewi'ƚ tatsai (8) ƚeqe neƚuts in teƚuifik'i qa yisaxji' pa' ƚaxpa's qa testi'yij qu' ƚiyi'ij Jesús. Hik aka' hayiits yit'ijets pa'aj pa' ángel ke' María qu' ƚiyi'ij in mexente' iwkajitshen pa'aj.\x * \xo 2:21 \xt Lc 1:31,59\x* \v 22 Ma' qa in yafits iye pa'aj pa' uja'x pe' neƚuts pekhewe'en qu' naqsiijkii qu' hik ƚunye'je' qu' mexe netetlij eku'uk'uiju' pe' witlijtsitjii, in ƚ'anye'jek pakha' wenit'ij yika' pa'aj pa' Moises'ik'i. Qa neka'xii pa'aj pa' omeƚa's ne' qi witlijtsitjii na' Jerusalén qe qa' netisij pa' Yatsat'ax'inij,\x * \xo 2:22 \xt Lv 12:6-8\x* \v 23 in ƚ'anye'jek kakha' we'nika'ajji' yit'ij (ley) pa'aj pa' Yatsat'ax'inij in yit'ij: \qt —Pakha' qu' nojo qu' wita'se' jukhew pakha'an yatsat'axij na' Yatsat'ax'inij.—\qt*\rq (Ex 13:2,12; Nm 11:13)\rq* \v 24 Qa qu' nilanifi pe'qu' inqa'metetse' ma' qa yaqsiijkii kakha' hats yit'ij pa'aj (ley) pa' Yatsat'ax'inij: \qt —wetsjuk pe'qu' k'iwukitetse' i'nƚi'i qu' wetsjuk'e pe'qu' ofotets ƚelitse'.—\qt*\rq (Lv 12:6-8)\rq*\x * \xo 2:24 \xt Lv 5:11\x* \s1 Pa' Simeón qa yi'wen pa'aj pa' omeƚa's Jesús. \p \v 25 Na'l pa'aj pa' ewi'ƚ jukhew na' witset Jerusalén ƚii Simeón, ha'ne jukhew yatsathen qa yijayaanija iye pa' Intata. Notkitaxiikiiha qu' nanam pakha' qi qu' ni'fen ene' Israel. Pa' Espíritu Santo i'nipji' pakha'an.\x * \xo 2:25 \xt Lc 1:6; 2:38; 23:51; Mr 15:43\x* \v 26 Pa' Espíritu Santo qa yikfelitets in nite' wa'm qu' mexe nite' ni'wene' pa' Cristo nukinju' hatse' pa' Yatsat'ax'inij.\x * \xo 2:26 \xt Mt 2:12; Sal 89:48; Jn 8:51; He 11:5\x* \v 27 Pa' Simeón qa ikii pa'aj ne' qi witlijtsitjii qe pa' Espíritu Santo hik pakha'ƚe in ta'ƚets. Qa pekhewe' ƚ'alhei pa' omeƚa's Jesús in neka'xii qu' naqsiijkii pakha' hats wenit'ij pa'aj qu' net'ejuyets pa' omeƚa's, \v 28 pa' Simeón weikuti'ƚ wetju'ƚ pekhewe'en pe' witlijtsitjiyifi qa tik'eyij pa'aj pa' omeƚa's, qa iyinetspha'm pa' Dios, qa yit'ij pa'aj: \v 29 —Hane'ej, Yatsat'axyij, yape exke'yi'ij qu' ƚe'wise'ƚe qu' hats nawa'm ha'ne eqejkunenek, in ƚunye'jek kakha' hats ƚit'ij, \v 30 qe ene' yitooyija in hats yi'wen ha'ne eqiƚinkeye'j.\x * \xo 2:30 \xt Sal 119:166,174; Is 52:10; Lc 3:6\x* \v 31 Ha'ne hayiits ƚajilet pa'aj qu' ni'wen hatse' ene' week witsetits. \v 32 \qt Hik qu' ƚunye'je' fetitjii qa' nanaliti'pji' pe' nite' Israel ƚelits,\qt*\rq (Is 42:6)\rq* qa' nata'ƚets iye qu' niwqinhetji' pe' nite' Israel ha'ne etse't Israel.—\x * \xo 2:32 \xt Is 9:2; 46:13; 49:6,9; Hch 13:47; 26:23\x* \v 33 Qa pe' ƚ'alhei pa' omeƚa's qa qi in yitjuƚaxijpha'mkii pa'aj ekewe' wekwek yit'ij pa'aj pa' Simeón in t'ejuyets pa' Omeƚa's Jesús. \v 34 Pa' Simeón ma' qa iyinipji' pa'aj pekhewe'en. Ma' qa yit'ijets pa'aj ke' María ƚenene ha' Jesús: —Ek'en qeku'nek, ha'ne omeƚa's taqsijkitiyijkii qu' nata'ƚets qu' olotse' pe'qu' nanamju'kii qa pe'qu' neniipha'mkiyek ene' Israel. Hik ha'ne iye qu' jutsiqaxi'ij pe'qu' net'ejuyiju'ƚ,\x * \xo 2:34 \xt Mt 21:44; 1Co 1:23; 2Co 2:16; 1P 2:8\x* \v 35 qe qa' netwenhetiyetsju' pa' ƚunyejeeyija pe' ƚaqjamtikineyejeikii pe' olots wittawjets, qa akha'ƚe qa' qi qu' aats'e' qa qu' ika'metkii iye, María, hik qu' ƚunye'je' qu' nat'atsjiƚ'ejfik'i pa'qu' witqatsjikinet'e.— \v 36 Na'l iye pa'aj pe' ewi'ƚ profetaki' ƚii Ana, ƚasi' pa' Fanuel'ik'i ta'ƚetsek pa'aj pe' ƚawa'mhitsik'i pekhewe' ta'ƚetsek pa' Aser'ik'i. Pekhe'en hats ƚawa'mhi'ija pa'aj. Mexe inanyi' pa'aj in tewhe'yei qa wetsjuk tatsai (7) ƚeqe'ninqapitsij pa' ƚewhe'ye' qa wa'm pa'aj, qa nite'ƚe tewhe'yei iye.\x * \xo 2:36 \xt Lc 2:38; Hch 21:9; Jos 19:24; 1Ti 5:9\x* \v 37 Qa in hats wikiihale'ej pa'aj qa yamijets ochenta y cuatro (84) ƚeqe'ninqapitsij. Nite' ikik'uifik'i pe' qi witlijtsitjii, qe t'ithayi'yi'm yijat'ij pa' Dios neƚuts qa najai iye, yaqsi'j jiijkii qa nite' tekji'ij qa iyiinjiija iye pa'aj.\x * \xo 2:37 \xt Lc 5:33; Hch 13:3; 14:23; 1Ti 5:5\x* \v 38 Ma' qa pe' Ana qa namijets pa'aj pa' ƚunye'jkii, ma' qa yit'ijetspha'm pa'aj ƚe'wisij pa' Dios, ma' qa nifelji'ijkii pa' omeƚa's, nifelji'ji'm week pekhewe' notkitaxik'ui pakha' yiwejinfik'i hatse' na' Jerusalén.\x * \xo 2:38 \xt Is 52:9; Lc 1:68; 2:25\x* \s1 José qa pe' María qa pa' omeƚa's qa wapilii iye pa' ƚetset'ija Nazaret. \p \v 39 Ma' qa in hats week naq'axijipji' pa'aj in yaqsiijkii pekhewe' yit'ij pa'aj pa' Yatsat'ax'inij qu' nanaqsiijkii (ley), qa wapilii iye pa'aj ha' sehe' Galilea pa' ƚetset'ija Nazaret.\x * \xo 2:39 \xt Mt 2:23; Lc 1:26; 2:51; 4:16\x* \v 40 Pa' omeƚa's qa hats qiyu' pa'aj qa hats t'uniyu' iye pa'aj, week neƚuts t'ijayijfik'i pa' ƚikfeliya'xkii, qa pa' ƚeqi'fenkeye'j pa' Dios qa i'nipji' pakha'an.\x * \xo 2:40 \xt Lc 1:80; 2:52\x* \s1 Pa' Omeƚa's Jesús qa amanifi pe' qi witlijtsitjii. \p \v 41 Pe' ƚ'alhei hayiitsƚe yamji'jii ha' Jerusalén week ininqapits yaqsiijkii qa yamji'jets pe' ƚe'sits neƚuts Pascua.\x * \xo 2:41 \xt Ex 12:11; 23:15; Dt 16:1-6\x* \v 42 In hats doce (12) pa'aj ƚeqe'ninqapits pa' Jesús qa yamets iye pa'aj ƚahats'ij qu' nami'ƚii pe' ƚ'alhei pa' Jerusalén, pakha' hats ƚunyejeiji'ij qa yamji'jets pa' ƚe'wis neƚu.\x * \xo 2:42 \xt Dt 16:16-17\x* \v 43 Qa in hats wapiltaxkii iye pa'aj pekhewe'en, in hats week naxijik'i pa'aj pe' ƚe'sits neƚutsik'i, qa pa' omeƚa's Jesús qa amanji' pa' witset Jerusalén. Nite' nikfe'lets pe' ƚ'alhei in amanji' pa' witset.\x * \xo 2:43 \xt Ex 12:15\x* \v 44 Yumtitax qu' na'n ji'teje'm pekhewepe' pekhewe' olots in ikkii pa'aj qa hats ewi'ƚ neƚu pa'aj in ikijje'm in ikkii, qa yapeƚek qa wo'taxiikii pa'aj qa nifaakantaxij pe' ƚejefets qa pe' nikfe'li'ƚ wetju'ƚ iye. \v 45 Qa hamƚe yi'wene' pa'aj. Ma' qa wapilijii pa'aj ha' Jerusalén qu' nowo'oikii. \v 46 Qa ƚunye'jkii pa'aj in hats wetshetk'ewi'ƚ neƚuts qa yi'weni' pa'aj ke' qi witlijtsitjiyifi, i'nji'ju' ƚeqewuk'u pa'aj pekhewe' i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei. Tek'enets in iyetik'ui qa nifaakankii iye pa'aj. \v 47 Week pekhewe' yepi'ye' pa'aj in iyet qi in yitjuƚaxijpha'mkii pa' ƚikfeliya'xets qa in yasiinjiik'iha iye qa yeku'ƚjiik'i na'aj tafaakanhetiiji'ijtaxij. \v 48 In yi'wenij pa'aj aka'an pe' ƚ'alhei qa qi in yitjuƚaxijpha'mkii pa'aj, qa pe' ƚenene qa yit'ij: —Ya's, ¿inhats'ek in eqfenyejeyi'ƚyij aka'an? Ha'ne atata qa yakha' qi in howotaxi'ƚ eikii qa qi iye in ƚesƚ'ileheti'ƚ iye.—\x * \xo 2:48 \xt Mt 12:46; Lc 2:49; 3:23; 4:22\x* \v 49 Ha' Jesús qa yeku'ƚ pa'aj: —¿Inhats'ek in pekhel ƚamiƚijji'kii in ƚowotaxiƚyiikii? ¿Inhats'ek in nite' ƚenikfe'li'ƚets in les ƚe'wis qu' ha'nifi ene' ƚetsi' na' Tata?— \v 50 Qa pe' ƚ'alhei qa nite'ƚe nikfe'lik'i kakha' yit'ijets pa'aj.\x * \xo 2:50 \xt Mr 9:32; Lc 9:45; 18:34\x* \v 51 Ma' qa ƚijts'eyek pa'aj in wapilkii qa yamii iye pa'aj ha' Nazaret. Qi in tek'en pa' omeƚa's, tek'eenetsha pe' ƚ'alhei. Qa ke' ƚenene yaqsi'jija pa'aj week na'aj yepi'ye'jiik'i ekewe' wekwek ƚunyejeikii.\x * \xo 2:51 \xt Lc 2:19\x* \v 52 Pa' Jesús hats t'ijaipha'mha pa'aj pa' ƚikfeliya'xkii qa pa' ƚ'a'j iye, qa yape'enha iye les in yisu'un pa' Dios qa pe' jukhew pakha' ƚunye'j pa' Jesús.\x * \xo 2:52 \xt Lc 2:40\x* \c 3 \s1 Pa' Juan Bautista qa hats i'nq'ijatshen pa'aj. \r (Mateo 3:1-12; Marcos 1:1-8; Juan 1:19-28) \p \v 1 Pa' qi wittata Tiberio qa hats yamijets pa'aj quince (15) ƚeqe'ninqapitsij in wittata pa' Roma. Pa' Poncio Pilato hikpa' gobernadorijek na' sehe' Judea, qa pa' Herodes qa gobernadorijek na' Galilea, qa pa' ƚek'inij pa' Herodes ƚii Felipe qa gobernadorijek pa' Iturea qa pa' Traconite, qa pa' Lisanias qa gobernadorijek pa' Abilinia.\x * \xo 3:1 \xt Mt 14:1; 27:2\x* \v 2 Pa' Anás qa pa' Caifás hik pekhewe' uja'xƚe in qitsji' in pa'il ƚatatal, hik pakha'aj pa' Dios qa nithinetsju' pa' Juan ƚa's pa' Zacarías, in i'ni' pa' ham i'ni'i'.\x * \xo 3:2 \xt Jn 18:13,24; Hch 4:6; Mt 26:3\x* \v 3 Qa pa' Juan qa ikijik'iju' pa' ƚekuwe' pa' week haqqi' Jordán. Qa nifeli'm pe' week qu' nili'ij in yaqsiijkii pe' uƚ'ets qa' nempuli'jju', hats'inha qu' netwumhiti'yik'ui pe' ƚewuƚ'ets. \v 4 Qa in ƚ'anye'jek pa'aj kakha' we'nika'ajji' pa' witfaakanek ƚe'lijei pa' profeta'ik'i Isaías in yit'ij pa'aj: —Ewi'ƚ pa' wit'ax taya'yi'kii pa' ham i'ni'i', yit'ij: \qt “Aqsi'ji'ƚik'i pa'qu' ƚikheyije' pa' Yatsat'ax'inij. Qa' natsathen iye hasu'uj q'if'imme' pe'qu' ƚ'ikheijeye'.\qt* \v 5 \qt Week pa'qu' kiimiyetaxju' qa' nenenjiju' sehe'ye' qa' ƚ'ajaye' wetju'ƚ, week ne' utekui qa ne' utekui ƚelits qu' newetts'ejinhetifikii qa' week ƚ'ajaye' wetju'ƚ pa' wit'ikheyi'j. Ne' q'if'imtax wit'ikheijei qa' nawattsathenket iye, qa ne' f'ulummik'i wit'ikheijei qa' nete'nila'sju' qa' lememmi'ik'i iye.\qt* \v 6 \qt Week aka' wit'eseninye'j qu' ni'wen hatse' pa' ƚeqiƚinkeya'x pa' Dios.”—\qt*\rq (Is 40:3-5)\rq* \v 7 Qa hik ta'ƚijupi' pa'aj pa' Juan in yit'ijji'ju' pekhewe' olots nektaxii qu' nenimpulijinju': —¡Hik ejunyejeyi'ƚ q'oiq'oyits ƚelits! ¿Ƚekpa' nefeliƚi'm qu' ƚeke'ye' qu' ilati'ƚik'ui hatse' pa' qi iftsax ƚawak pa' Dios qu' nanamtax?\x * \xo 3:7 \xt Mt 12:34; 23:33\x* \v 8 Manaqsiji'ƚju'ha yijat'ij pa'qu' ejunyejeyi'iƚ qu' yijaayi'ija qu' menink'aihiti'ƚ hats'inha qa' ne'twenhetii, qa hasu'uj umti'iƚ qu' nelithiniƚik'ui hatse' pa' qi ƚawak hatse' pa' Intata qu' it'iƚij: “Yekheweli'ƚ hata'ƚi'ƚets pa' Abraham'ik'i” qe yijaa'ija qu' hit'iƚij ewets pa' Dios in ƚeke' qu' naqsiijkii ene' utel qu' ƚelitsi'ij pa' Abraham'ik'i.\x * \xo 3:8 \xt Jn 8:33\x* \v 9 Qa pe' witfejinetki' qa hats we'nenijupju' pa' ƚefitets pe' najkakui. Qa hik ta'ƚijupi', week pe'qu' najkak'e qu' nite' ƚe'sitse' pe'qu' ƚeye' qa' newetfekinifi qa' netwumhitiiji'ju' pa' fe't.—\x * \xo 3:9 \xt Mt 7:19; Lc 13:6-9\x* \v 10 Ma' qa pe' olots jukhew qa efuts qa nifaakanij pa'aj: —¿Pa'n ƚiyek pa'qu' haqsiiƚijkii?—\x * \xo 3:10 \xt Hch 2:37-38\x* \v 11 Pa' Juan qa yeku'ƚ pa'aj: —Pa'qu' nana'li'm wetsjuk'e ƚ'uihitjiyitse' qa netisij ewi'ƚe' pa'qu' wiikfi' ham ƚ'uihitjiye'. Qa pa'qu' nana'li'm pe'qu' ƚaqatse' qa' netisij iye pe'ye' pa'qu' wiikfi' ham ƚaqe'.—\x * \xo 3:11 \xt Is 58:7\x* \v 12 Qa nekets iye pekhewe' yijaninkii wekwek qu' nenimpulijinju' iye, pekhewe'en qa yit'ijets iye: —Maestro, ¿pa'n qu' yeqfenyejeyi'iƚ yiwekek?—\x * \xo 3:12 \xt Mt 9:10-11; 21:31-32; Lc 5:29-30; 7:29; 15:1\x* \v 13 Ma' qa pa' Juan qa yeku'ƚ iye: —Hasu'uj anhinƚi'iƚi' pa' hats uja'x pa' ƚ'ayajaxtiyiƚijets qu' ijanini'ƚkii ekewe' wekwek.— \v 14 Qa na'l iye pe' uja'x oq'opheƚinetsilets qa nifaakan iye pa'aj: —Qa yekheweli'ƚ, ¿ƚekpa' qu' haqsiiƚijkiyek?— Qa yeku'ƚ iye pa'aj pa' Juan: —Hasu'uj aqani'ƚijkii pe'qu' e'lijeyi'iƚ ma' qa' neƚisij pe'qu' ƚ'astaye' pa'qu' ijiweikiti'ƚkii. Hasu'uj iye mowotk'oniƚijkii iye qu' it'iƚijets qu' naqsiijkii pa'qu' uƚ'axe' pa'qu' hamtax uƚ'axe' qu' naqsiijkii. I'wejuƚeni'ƚij yijat'ij pekhewe' qu' ajaleji'ji'ƚ in oq'opheƚinetsiletsi'ƚ.— \v 15 Qa in ƚunyejeyek pekhewe' jukhew qa efuts in na'l pakha' notkitaxiikii, qa week ƚatawjetsƚeji' in watfaakanƚeji'ij, yijamtijijets pa' Juan qu' hik pakha'ye' pa' Cristo.\x * \xo 3:15 \xt Jn 1:19-20\x* \v 16 Qa pa' Juan qa yeku'ƚik'i pa'aj aka'an, qa yit'ijji'ju' pekhewe' week: —Yakha' k'empuujini'ƚji' ha'ne iweli'ƚe, qa pakha'ƚe teke'lenju' qu' nanam hatse', pakha'an les t'un, t'anyipji', hik pakha' nite' ye'weju'ƚij iye qu' henit'ijji' pe' ƚeqniihayij pe' ƚ'otshilaxtii, pakha'an qa' nempuujini'ƚji'ek pa' Espíritu Santo qa pa' fe't iye.\x * \xo 3:16 \xt Mt 3:11-12; Mr 1:7-8\x* \v 17 Hats t'eku'mi'kii pe' ƚeqe tseyem qe qa' niwu'mpha'mkii qu' naqsijijji' pe' trigo hats'inha pa' t'unik'i qa' niwu'mkii pe' ƚ'ajits. Qa pe' ƚoi qa' naqsi'j qa' nenifi pe' ƚextsi'ij, qa pekhewe'ƚe ƚ'ajits qa' niwu'mji'ju'kii pa' fe't nite' yom.—\x * \xo 3:17 \xt Is 30:24; Mr 9:43,48\x*\fig Yaqsi'jji' pe' trigo.|src="HK00097B.TIF" size="col" ref="LUK 3.17" \fig* \v 18 Qa olots iye pekhewep iye nifel pa' Juan in yakakƚinij eke' ƚe'sits wi'tlijei pe' jukhew qa efuts iye. \v 19 Pa' Juan yaq'ayintaxij iye pa'aj pa' tenek'enhei Herodes in ƚewhe'ye'ej pe' Herodías ƚewhe'ye'tax pa'aj pa' ƚek'inij ƚii Felipe, qa week iye pekhewep iye uƚ'ets in yaqsiijkii yaq'ayintaxij iye pa'aj.\x * \xo 3:19 \xt Mt 14:1,3; Mr 6:17; Lc 3:1\x* \v 20 Qa week ekewe'en in hats uƚ'etstax in yaqsiijkii qa yukinets iye aka'an in yaqsiijkii: in yophe'ƚ pa'aj pa' Juan. \s1 Pa' Juan Bautista qa yimpuujin pa' Jesús. \r (Mateo 3:13-17; Marcos 1:9-11) \p \v 21 Qa ƚunye'jkii pa'aj in nimpulijinju' pekhewe' olots pa' Juan, pa' Jesús qa wempili'j iye pa'aj. Qa in mexe iyin pa'aj pa' Jesús, qa qhofii pa'aj na' wa's.\x * \xo 3:21 \xt Mt 14:23; Lc 5:16; 9:18,28-29\x* \v 22 Qa pa' Espíritu Santo qa te'nilit'etsju' pa'aj qa i'nipji' hik ƚunye'jtax na'aj ofo'. Qa pa' wit'ax qa nokesji'pha'm pa'aj na' wa's, qa yit'ij: —Akha' K'ayaasija qi in k'esu'un. Akha' qi in ƚets-sinheti'mkii.—\x * \xo 3:22 \xt Sal 2:7; Is 42:1; Mt 17:5; Lc 9:35; 2P 1:17\x* \s1 Pe' ƚawa'mhitsik'i pe' ta'ƚets pa' Jesucristo. \r (Mateo 1:1-17) \p \v 23 In hats i'nju' pa'aj qu' nenfel eke' ƚe'sits wi'tlijei, pa' Jesús qa hats yamets pa'aj treinta (30) pe' ƚeqe'ninqapits. Titijiti'yijets qu' ƚa'se' pa' José. Ta'ƚets pa' Elí, \f + \fr 3:23 \ft Ta'ƚets pa' Elí: Ikji', María ta'ƚets pa' Elí.\f* \v 24 pa' Eli'ik'i pa' ƚatata ƚii Matat. Pa' Matat'ik'i pa' ƚatata ƚii Leví. Pa' Levi'ik'i pa' ƚatata ƚii Melquí. Pa' Melqui'ik'i pa' ƚatata ƚii Jana. Pa' Jana'ik'i pa' ƚatata ƚii José. \v 25 Pa' Jose'ik'i pa' ƚatata ƚii Matatías. Pa' Matatias'ik'i pa' ƚatata ƚii Amós. Pa' Amos'ik'i pa' ƚatata ƚii Nahúm. Pa' Nahum'ik'i pa' ƚatata ƚii Esli. Pa' Esli'ik'i pa' ƚatata ƚii Nagai. \v 26 Pa' Nagai'ik'i pa' ƚatata ƚii Maat. Pa' Maat'ik'i pa' ƚatata ƚii Matatías. Pa' Matatias'ik'i pa' ƚatata ƚii Semei. Pa' Semei'ik'i pa' ƚatata ƚii Josec. Pa' Josec'ik'i pa' ƚatata ƚii Judá. \v 27 Pa' Juda'ik'i pa' ƚatata ƚii Joanán. Pa' Joanan'ik'i pa' ƚatata ƚii Resa. Pa' Resa'ik'i pa' ƚatata ƚii Zorobabel. Pa' Zorobabel'ik'i pa' ƚatata ƚii Salatiel. Pa' Salatiel'ik'i pa' ƚatata ƚii Neri. \v 28 Pa' Neri'ik'i pa' ƚatata ƚii Melquí. Pa' Melqui'ik'i pa' ƚatata ƚii Adí. Pa' Adi'ik'i pa' ƚatata ƚii Cosam. Pa' Cosam'ik'i pa' ƚatata ƚii Elmadam. Pa' Elmadam'ik'i pa' ƚatata ƚii Er. \v 29 Pa' Er'ik'i pa' ƚatata ƚii Josué. Pa' Josue'ik'i pa' ƚatata ƚii Eliezer. Pa' Eliezer'ik'i pa' ƚatata ƚii Jorim. Pa' Jorim'ik'i pa' ƚatata ƚii Matat. \v 30 Pa' Matat'ik'i pa' ƚatata ƚii Leví. Pa' Levi'ik'i pa' ƚatata ƚii Simeón. Pa' Simeon'ik'i pa' ƚatata ƚii Judá. Pa' Juda'ik'i pa' ƚatata ƚii José. Pa' Jose'ik'i pa' ƚatata ƚii Jonam. Pa' Jonam'ik'i pa' ƚatata ƚii Eliaquim. \v 31 Pa' Eliaquim'ik'i pa' ƚatata ƚii Melea. Pa' Melea'ik'i pa' ƚatata ƚii Mena. Pa' Mena'ik'i pa' ƚatata ƚii Matata. Pa' Matata'ik'i pa' ƚatata ƚii Natán. \v 32 Pa' Natan'ik'i pa' ƚatata ƚii David. Pa' David'ik'i pa' ƚatata ƚii Isaí. Pa' Isai'ik'i pa' ƚatata ƚii Obed. Pa' Obed'ik'i pa' ƚatata ƚii Booz. Pa' Booz'ik'i pa' ƚatata ƚii Sala. Pa' Sala'ik'i pa' ƚatata ƚii Naasón.\x * \xo 3:32 \xt Mt 1:1-6\x* \v 33 Pa' Naason'ik'i pa' ƚatata ƚii Aminadab. Pa' Aminadab'ik'i pa' ƚatata ƚii Admin. Pa' Admin'ik'i pa' ƚatata ƚii Arni. Pa' Arni'ik'i pa' ƚatata ƚii Esrom. Pa' Esrom'ik'i pa' ƚatata ƚii Fares. Pa' Fares'ik'i pa' ƚatata ƚii Judá. \v 34 Pa' Juda'ik'i pa' ƚatata ƚii Jacob. Pa' Jacob'ik'i pa' ƚatata ƚii Isaac. Pa' Isaac'ik'i pa' ƚatata ƚii Abraham. Pa' Abraham'ik'i pa' ƚatata ƚii Taré. Pa' Tare'ik'i pa' ƚatata ƚii Nacor.\x * \xo 3:34 \xt Gn 11:26-30; 1Cr 1:24-27\x* \v 35 Pa' Nacor'ik'i pa' ƚatata ƚii Serug. Pa' Serug'ik'i pa' ƚatata ƚii Ragau. Pa' Ragau'ik'i pa' ƚatata ƚii Peleg. Pa' Peleg'ik'i pa' ƚatata ƚii Heber. Pa' Heber'ik'i pa' ƚatata ƚii Sala. \v 36 Pa' Sala'ik'i pa' ƚatata ƚii Cainán. Pa' Cainan'ik'i pa' ƚatata ƚii Arfaxad. Pa' Arfaxad'ik'i pa' ƚatata ƚii Sem. Pa' Sem'ik'i pa' ƚatata ƚii Noé. Pa' Noe'ik'i pa' ƚatata ƚii Lamec.\x * \xo 3:36 \xt Gn 5:3-32; 1Cr 1:1-4\x* \v 37 Pa' Lamec'ik'i pa' ƚatata ƚii Matusalén. Pa' Matusalen'ik'i pa' ƚatata ƚii Enoc. Pa' Enoc'ik'i pa' ƚatata ƚii Jared. Pa' Jared'ik'i pa' ƚatata ƚii Mahalaleel. Pa' Mahalaleel'ik'i pa' ƚatata ƚii Cainán. \v 38 Pa' Cainan'ik'i pa' ƚatata ƚii Enós, Pa' Enos'ik'i pa' ƚatata ƚii Set. Pa' Set'ik'i pa' ƚatata ƚii Adán. Pa' Adan'ik'i ƚatata pa' Dios. \c 4 \s1 Pa' Jesús qa yamijets cuarenta (40) neƚuts in i'ni'kii pa' ham i'ni'i'. \r (Mateo 4:1-11; Marcos 1:12-13) \p \v 1 Pa' Jesús qi in topo'oj pa'aj pa' Espíritu Santo, qa tepilik'uipha'm pa'aj ha' haqqi' Jordán qa pa' Espíritu Santo qa yeka'xii pa' ham i'ni'i',\x * \xo 4:1 \xt Lc 3:3\x* \v 2 qa yamijets pa'aj cuarenta (40) neƚuts in i'ni'kii. Qa pa' inwo'met qa yijaajintax pa'aj. Ham tuje' pa'aj pe' neƚutsji' in i'ni'kii pa' ham i'ni'i'. Ma' qa i'nk'aƚe yoksi'wen in iyipkun. \v 3 Ma' qa pa' inwo'met qa yittaxijets pakha'aj: —Qu' yijaa'ija qu' o' Dios Ƚa'se' qa it'ijets ene' ute qu' pani'ij.— \v 4 Qa yeku'ƚ pa'aj pa' Jesús: —Kekhewe' we'nika'ajji' yit'ij: \qt “Nite' ewi'ƚƚe pa'qu' pane' qu' niƚin pa'qu' jukhewe'.”—\qt*\rq (Dt 8:3)\rq* \v 5 Ma' qa pa' inwo'met qa yeka'xiipha'm pakha' les in toxpha'm ma' qa aje'eƚ yethinij pe' week witsetits ha'ne sehe' epji'. \v 6 Qa yit'ijets: —Yakha' qu' k'eƚisij enewe' ƚet'unhaxitstax qa week iye aka' ƚe'sinyejeitax enewe' witsetits, qe yakha' hats heyesti'yij enewe'en, qa ƚeke' qu' hetisij pakha' qu' hisu'un qu' hetisij.\x * \xo 4:6 \xt 1Jn 5:19\x* \v 7 Qa hik ta'ƚijupi', qu' monokok'enyifi qa' iyinyii ma' qa' week antsat'etsij enewe'en.— \v 8 Pa' Jesús qa yeku'ƚ iye pa'aj: —Ke' we'nika'ajji' Dios ƚe'lijei yit'ij: \qt “Iyinii pa' Yatsat'ax'inij eqe Dios. Ewi'ƚƚe qu' aqsiijkii pa'qu' nit'ij.”—\qt*\rq (Dt 6:13)\rq*\x * \xo 4:8 \xt Dt 13:4\x* \v 9 Ma' qa pa' inwo'met qa yeka'xii iye na' Jerusalén qa yeka'xiipha'm ƚesinje'eipha'm pe' qi witlijtsitjii, qa yit'ijets iye pa'aj: —Qu' yijaa'ija qu' o' Dios Ƚa'se' qa' ilit'iiju' na' sehe', \v 10 qe ke' we'nika'ajji' Dios ƚe'lijei yit'ij iye: \qt “Qa' nenukinju' ne' ƚaqa angelits qa' nejeƚ ewets,”\qt*\rq (Sal 91:11)\rq* \v 11 qa yit'ij iye: \qt “Qa pe' ƚokoyei qa' net'eku'm e' hats'inha qa'nte' neqfe'metene' ne' utel ne' ef'iyei.”—\qt*\rq (Sal 91:12)\rq* \v 12 Pa' Jesús qa yeku'ƚ iye pa'aj: —Yit'ij iye ke' Dios ƚe'lijei: \qt “Hasu'uj ijaajin pa' Yatsat'ax'inij eqe Dios.”—\qt*\rq (Dt 6:16)\rq* \v 13 Pa' inwo'met in hats ham pa'qu' ƚeqfenye'ji'ij iye in yijaajintax pa'aj, ma' qa mexe ikik'ui iye pa'aj qe qa' nonotki'ets pakha' qu' niwemetsintaxij iye qu' nijaajin. \s1 In i'nk'a i'nju' pa'aj qu' net'ithayii pa' Jesús pa' Galilea'ai. \r (Mateo 4:12-17; Marcos 1:14-15) \p \v 14 Pa' Jesús qa wapilii iye pa'aj ha' Galilea topo'oj pa' ƚet'unha'x pa' Espíritu Santo. Ma' qa weekij pe' witsetits na' sehe' Galilea in i'ye'ej wetju'ƚ pa'aj pa' ƚunye'j.\x * \xo 4:14 \xt Mt 9:26; Lc 4:37\x* \v 15 Qa i'nq'ijatshenjiifi pe' ƚe'lijtsitjiyits pe' witsetits, qa qi in yiwqinhetji' pekhewe' week.\x * \xo 4:15 \xt Mt 4:23\x* \s1 Jesús qa yamii pa' Nazaret. \r (Mateo 13:53-58; Marcos 6:1-6) \p \v 16 Pa' Jesús qa yamii iye pa'aj ha' Nazaret, hik hakha' qi'i' pa'aj. Qa hayiitsƚe yaqsi'j jiijkii qa yamji'jets na'aj witwapiihijii (sábado) qa uyifi pa'aj pe' witlijtsitjii. Qa niipha'm pa'aj qe qa' niyinenik'i ke' Intata ƚe'lijei.\x * \xo 4:16 \xt Lc 2:39,51; Hch 13:14-16\x* \v 17 Qa testi'yij pa'aj pakha' ƚafaakanek pa' profeta'ik'i Isaías. Qa mexe yejeƚiikii pa'aj pakha' yisu'un qu' niyinenik'i, qa yi'wen pa'aj pakha' yiyinenik'i, qa yit'ij: \v 18 \qt —Na' ƚeqe Espíritu na' Yatsat'ax'inij i'nyipji', qe tsiwjutsiqen in tseqethenju' qe qa' henfeli'm eke' ƚe'sits wi'tlijei nekhewe' if'iljetsits. Ts'ukinju' qe qa' henfeli'm qu' netwejinhetiikii nekhewe' wit'opheƚiitax, qa' ni'wen wetju'ƚ iye nekhewe' puk'aletstax. Qa' netwejinhetiikii iye nekhewe' qi in tawitjaxtiitax.\qt*\x * \xo 4:18 \xt Mt 11:5; 12:18; Jn 3:34\x* \v 19 \qt Qe qa' henfel iye pa'n ƚunye'j hatse' pakha' ƚeqe'ninqa'pji' pa' qi ƚeqi'fenkeye'j pa' Yatsat'ax'inij.—\qt*\rq (Is 61:1,2)\rq* \v 20 Ma' qa yili'ij in yejeƚ qa yepiletje'm iye pa'aj pa' witfaakanek qa tisij iye pa' yejeƚik'ui pe' witfaakanhei, qa i'nju' pa'aj. Week pekhewe' i'nifi pe' witlijtsitjii qa nite' nitalket'ij in yejeƚju' pa'aj.\x * \xo 4:20 \xt Mt 26:55\x* \v 21 Ma' qa iyet pa'aj pa' Jesús, qa yit'ij: —Hane'ej ha'ne neƚuji' hats yafits aka' we'nika'ajji' pa'aj ƚepi'ye'eƚik'i.— \v 22 Qa week qi in ƚe'sitsik'i pe' ƚe'lijeyij pa'aj qa yitjuƚaxijpha'mkii iye pekhewe' yit'ij in qi in ƚe'sitsik'i, ma' qa yit'ijju' pa'aj: —¿Me nite' hik ha'ne ha' ƚa's ka' José?—\x * \xo 4:22 \xt Mt 13:55; Mr 6:3; Jn 6:42\x* \v 23 Ma' qa pa' Jesús qa yit'ijji'ju' pa'aj: —Tsikfe'letsha qu' it'iƚij yiwets iye kakha' yi'niyayetsju' qe wenit'ij: “Weihetax meteƚinƚe ete'm. Week kekhewe' k'impiye'eƚij in ƚaqsiiji'kii ha' Capernaum, aqsiiji'kii iye ha'ne etsetiitsija.”—\x * \xo 4:23 \xt Mt 11:23; Mr 2:1-12; Jn 4:46-53\x* \v 24 Qa yit'ij iye: —Yijaa'ija aka' hit'iƚij ewets in ham pa'qu' ewii'ƚe' profeta qu' qi qu' nineqju'nu qe yamtaxii na'aj ƚetsetitsija.\x * \xo 4:24 \xt Mt 13:57; Mr 6:4; Jn 4:44\x* \v 25 Qa yijaa'ija iye aka' qu' hit'iƚij ewets kekhewe' ƚeqe neƚutsji' ka' Elias'ik'i olotstax kekhewe' wikiihaleiyik'i ha'ne Israel, hik aka'aj hik ƚunye'j qu' netit'oiji' na' wa's yamijets wetshetk'ewi'ƚ ininqapits qa ewi'ƚ k'itsje'm, qa qi in iyipkunju' ha'ne week sehe'.\x * \xo 4:25 \xt 1R 17:1; 18:1; Stg 5:17\x* \v 26 Qa ka' Elias'ik'i qa nite' ewii'ƚe' pe'qu' net'ukinhetiyii ke' wikiihaleyik'i Israel ƚeiƚekiyik'i, qe t'ukinheti'yii yijat'ij ke' ewi'ƚƚe efu wikiihale' Sarepta ƚeiƚeki', meti'm na' witset Sidón. \v 27 Qa hik ƚunye'j iye ha'ne Israel in olotstax kekhewe' i'nij ka' witja'me't lepra kekhewe' ƚeqe neƚutsji' ka' profeta'ik'i Eliseo. Qa ham pa'qu' ewii'ƚe' qu' nanaxpa'lij kekhewe'en, qe ewi'ƚƚe yijat'ij kakha' Naamán in naxpa'lij, Siria ƚeiƚe'.—\x * \xo 4:27 \xt 2R 5:1-14\x* \v 28 Qa week pekhewe' i'nifi pe' witlijtsitjii qa qi in nayu'kii in yepi'ye' ek'i ekewe' wekwek. \v 29 Qa niyijupha'mkii pa'aj, qa yukinik'uifik'i pa' witset, qa yeka'xii pa' koomo'oijo' pe' utek, hik pekhe' i'nipji' pa' witset, ma' qekha niwu'mtaxiiju'.\x * \xo 4:29 \xt Nm 15:35; Hch 7:58; He 13:12\x* \v 30 Qa pa' Jesús qa tetwek'elaxiju'ƚ qa ikji'teje'm pa'aj ƚeqewuk'u, qa ik iye.\x * \xo 4:30 \xt Jn 10:39\x* \s1 Pa' ewi'ƚ jukhew i'nji' pa' ewi'ƚ inwo'met. \r (Marcos 1:21-28) \p \v 31 Pa' Jesús qa yamii iye pa'aj ha' witset Capernaum, i'ni' na' sehe' Galilea. Qa i'nq'ijatshenji'ij week qa yamji'jets na'aj witwapiihijii (sábado), \v 32 qa qi qa yitjuƚaxjiijpha'mkii pe' i'nq'ijatshenij qe in iyet hik ƚunye'j na'aj qi qe tenek'enhei.\x * \xo 4:32 \xt Mt 7:28-29; Jn 7:46\x* \v 33 Qa na'l pa'aj pe' witlijtsitjiyifi pa' ewi'ƚ jukhew i'nji' pa' ewi'ƚ espíritu uƚ'ax. Pakha'an qa tayai pa'aj qi in t'unik'i in yit'ij pa'aj: \v 34 —Etswejinƚi'iƚ. ¿Ƚekpa' ƚanami'ƚ yijii, Jesús Nazaret ƚeiƚe'? ¿Ye' me hats ƚanami'ƚyii qu' etswuƚ'enheti'ƚju'? Yakha' tsikfe'l ewets pa'n ejunye'j: Akha' eƚ'ewi'ƚƚe in ƚataƚiiha pa' Dios.— \v 35 Pa' Jesús qa yaq'ayinij pa'aj pa' inwo'met, qa yit'ijets: —¡Ewuikitek qa' ma'ak'ui nakha'an!— Qa pa' inwo'met qa niwu'metsju' pa'aj sehe' pa' jukhew ƚeqewuk'uji'ju' pekhewe'en, ma' qa ikik'uifik'i pa'aj, qa nite'ƚe yeqfe'meten.\x * \xo 4:35 \xt Mt 8:26; Mr 4:39; Lc 4:39,41; 8:24\x* \v 36 Qa week qi in yitjuƚaxijpha'mkii pa'aj, qa yifaakateji', qa yit'ijju': —¿Pa'n ƚunyejei ekewe' wi'tlijei? Qe ekewe'en na'li'm pa' ƚenek'enheye'jipji' qa pa' ƚet'unha'xipji' iye in yukinfik'ikii pe' espíritu uƚ'ets, qa ikfik'ikii.— \v 37 Ma' qa pa' ƚeniihe't qa weekij in yamipji' pe' metitsi'm witsetits. \s1 Pe' ƚeqewketi' pa' Simón Pedro. \r (Mateo 8:14-15; Marcos 1:29-31) \p \v 38 Pa' Jesús qa niipha'm pa'aj, ma' qa ikik'uifik'i pa'aj pe' witlijtsitjii, qa iki'ƚii qa uyi'ƚifi pa'aj pe' ƚetsi' ha' Simón. Pe' ƚeqewketi' ha' Simón qi in wanqaats'e' qe qi'ij in iwilhan pa'aj, ma' qa iyinijets pa'aj wete'm pa' Jesús qu' ni'fen. \v 39 Pa' Jesús qa t'upi'yetsju' pa'aj pekhe'en qa yaq'ayinij pa' witwilhat, qa pa' witwilhat qa ikik'uifik'i pa'aj pekhe'en. Pekhe'en qa aje'eƚ niipha'm pa'aj ma' qa yithayiki'im pa' ƚaq. \s1 Jesús qa olots pe' niƚinju' wanqaats'eju'. \r (Mateo 8:16-17; Marcos 1:32-34) \p \v 40 In uiju' pa'aj pe' junu', ma' qa tetka'xii pa'aj pa' Jesús week pekhewe' wanqaats'eju' ƚawtshenyejeiƚe wetju'ƚ. Qa t'eku'mipji'kii week pekhewe'en, ma' qa iƚii.\x * \xo 4:40 \xt Mt 4:23; Mr 5:23\x* \v 41 Qa olots iye pe' ikik'uifik'ikii pe' inwo'metets, qa tayaiji'ij qa yitji'jij: —¡Akha' Ƚaa'sija pa' Dios!— Qa pa' Jesús qa yaq'ayinƚeji'jij, nite' yiwejini'm qu' niyet, qe pekhewe'en nikfe'lets in ƚakhaa'ija pa' Cristo.\x * \xo 4:41 \xt Mt 4:3; Mr 3:11-12\x* \s1 Jesús qa ikijik'i pe' judiol ƚe'lijtsitjiyits in i'nq'ijatshen. \r (Marcos 1:35-39) \p \v 42 Qa in hats neƚukii iye pa'aj, pa' Jesús qa ikik'uifik'i pa'aj pa' witset qa ikii pa' ham i'ni'i'. Qa pe' olots jukhew qa efuts iye qa wo'taxiikii pa'aj, ma' qa in yafits'ii pa' i'ni' pa'aj, qa yisu'untax qu' nenyejinju' hats'inha qu'nte' toxi' imets pekhewe'en. \v 43 Qa pakha'ƚe Jesús qa yit'ijets pa'aj: —Nite' ƚeke' qu' ya'maneƚi'ikii hane'e'in qe les ƚe'wis iye qu' henfeljiimek eke' ƚe'sits wi'tlijei t'ejuyets na' tenek'enheiji' na' Dios nekhewep witsetits, qe hik aka' he'yukinheti'yijetsju' ha'ne sehe' epji'.— \v 44 Ma' qa ikijik'i in nifel eke' ink'aihits wi'tlijei pe' ƚe'lijtsitjiyits pe' judiol.\x * \xo 4:44 \xt Mt 4:23\x* \c 5 \s1 Pe' witq'ehemkinel topolij pa'aj pe' witinhitjiyits. \r (Mateo 4:18-22; Marcos 1:16-20) \p \v 1 Ewi'ƚ pa' neƚuji' pa'aj pa' Jesús in i'ni' ƚotkoyek ke' kaƚi' Genesaret (Galilea). Qa qi in puk'u'uk'ui pa'aj pe' olots jukhew qa efuts iye watkatitij wetepji' qe nexpiikeyu'uj ke' ƚe'lijei pa' Dios.\x * \xo 5:1 \xt Jn 1:40-42; Nm 34:11; Dt 3:17; Jos 12:3; 13:27\x* \v 2 Pa' Jesús qa yi'wen pa'aj pe' wetsjuk witinhitjiyits wo'nophe'ƚi'ju' pa' ƚotkoyek ke' kaƚi'. Ham ineji' qe pe' tenhitjiyii mexe t'ili'tjukii nimpuujinju' pe' ƚeq'ehemkil. \v 3 Qa pa' Jesús t'ilitji'ju' pa'aj pe' ewi'ƚ pekhewe' witinhitjiyits pekhe' ƚenhitjii pa'aj ha' Simón, qa yiyaji'ijets qu' les niwu'mijetsji' pa' akaptax. Ma' qa i'nji'ju' pa'aj pe' witinhitjii, qa iyetik'ui qa yijatshen pe' olots jukhew qa efuts iye.\x * \xo 5:3 \xt Mt 13:2; Mr 3:9-10; 4:1\x* \v 4 In yili'ij in iyet pa'aj, qa yiyaji'ets pa'aj ha' Simón: —Yape ma'ajiiji' na' les akaptax ene' witinhitjii qa hikna' iwu'mi'ƚi'ju' ne' eq'ehemkili'ƚ hats'inha qu' eq'ehemki'yi'ƚju'.—\x * \xo 5:4 \xt Jn 21:3-6\x* \v 5 Qa ha' Simón qa yeku'ƚ pa'aj: —Maestro, hats najamet in qi in he'yithayiitaxi'ƚ qa hamƚe yeq'ehemkineli'iƚ. Qa hane'ej qa' heiq'ehemkiyi'ƚju iye qe ƚit'iƚij yiwets.—\x * \xo 5:5 \xt Lc 8:24; 9:33,49; 17:13\x* \v 6 Ma' qa in hats teq'ehemkiiju' pa'aj, qa olots pe' ƚeq'ehemkinel pa'aj, qa hats k'esik'i pa'aj qu' neniwk'itsinju' pe' ƚeq'ehemkil. \v 7 Ma' qa k'es k'ek'es yit'ij pa'aj pe' ƚokoyei in taya'yiikii pa'aj pe' ƚeq'ehemkifetskii i'nji'ju'kii pekhep witinhitjii qe qa' nifenijiiji'. Ma' qa namii pa' i'ni', qa week topolij pe' wetsjuk witinhitjiyits pe' ƚejits. Yaqaamij qu' nuyij. \v 8 In yi'wen pa'aj aka'an ha' Simón Pedro, qa wonokok'enifi pa'aj pa' Jesús, qa yit'ijets: —Me'niton ye'mets, Yatsat'axyij, qe yakha' qi in yuƚ'ax.— \v 9 Qe ha' Simón qa week iye pekhewep ƚenhifetsji' qi in niju's pa'aj in olots wiikfik'i pe' ƚejits ƚeq'ehemkinel. \v 10 Qa hik ƚunyejei iye pa'aj pakha' ƚunyejei pekhewe'en ha' Jacobo (Santiago) qa ha' Juan, ƚelits pa' Zebedeo, hik enewe' ƚeq'ehemkifetskii pa'aj ha' Simón. Qa pa' Jesús qa yit'ijets pa'aj ha' Simón: —Hasu'uj e'nijiwei. Hane'ej qa' eq'ehemki'yii ene' jukhew qa efuts iye.—\x * \xo 5:10 \xt Mt 14:27; 2Ti 2:26\x* \v 11 Ma' qa in hats yamijetspha'mkii pa' ƚ'isƚa'wet pe' witinhitjiyits, qa hikpa' yiwu'mi' pe' week, ma' qa yijayan pa'aj pa' Jesús.\x * \xo 5:11 \xt Mt 4:20,22; 19:29; Mr 1:18,20; Lc 5:28\x* \s1 Jesús qa yiƚin pa' ewi'ƚ i'nij pa' witja'me't lepra. \r (Mateo 8:1-4; Marcos 1:40-45) \p \v 12 Ewi'ƚ pa' neƚu pa'aj pa' Jesús in i'ni' pa'aj pa' ewi'ƚ witset, qa namii pa'aj pa' ewi'ƚ jukhew wanqaats'e' weekij pa' ƚ'aj in i'nij pa' witja'me't lepra. Pa' jukhew in yi'wen pa'aj pa' Jesús, qa wonokok'enju' yamitetsju'ha pa'aj ƚotkoyek pa' sehe', qa iyinets: —Yatsat'axyij qu' isu'un, qa' ƚeke'ye' qu' enli'j ye'mju' ha'ne yawtshek.— \v 13 Pa' Jesús qa yijin pa' ƚokoi qa t'eku'mets, qa yit'ijets: —Ehe, hisu'un. ¡Hane'ejija qu' etetli'jju'!— Qa hik pakhaa'ijha qa naxpa'lij pa' ƚaatshektax pa' jukhew. \v 14 Pa' Jesús qa yiyajitaxetskii pa'aj, qa yittaxijets: —Hasu'uj enfeli'm pe'ye'. Maƚi'ii qa' menethinets pa'qu' pa'iye'. Qa' eyijii pa'qu' eqisit'e (ofrenda) qu' net'ejuyets in hats ƚetetlijju' qe hikka' inaqyaji'ij pa'aj ka' Moises'ik'i, hats'inha qa week nenikfe'lets in hats ƚanaxpa'lijha ka' aja'me'ttax.— \v 15 Qa week neƚuts les qi in te'niihei pa'aj pa' Jesús. Ma' qa olootsija pa'aj pekhewe' namiikii qe qa' nepi'ye'ija qa qu' nihaminheti'miikii iye pe' ƚaatsheitax. \v 16 Qa pa' Jesús qa ikji'jii pa' ham i'ni'i' qu' niyinji'ij.\x * \xo 5:16 \xt Mt 14:23; Lc 6:12\x* \s1 Jesús qa yotshinju' pa' ewi'ƚ onqoktax. \r (Mateo 9:1-8; Marcos 2:1-12) \p \v 17 Ewi'ƚ pa'aj pa' neƚu pa' Jesús in yijatshen pe' jukhew qa efuts iye, i'nji'teje'm iye pe' uja'x fariseol qa pe' i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei ta'ƚiikii pe' week witsetits Galilea qa pa' Judea, qa ha' Jerusalén iye. Qa pa' ƚet'unha'x pa' Yatsat'ax'inij Dios qa i'nji'teje'm pa' Jesús qe qa' ninqiƚinijkii.\x * \xo 5:17 \xt Hch 5:34; 1Ti 1:7; Mr 5:30; Lc 6:19; 8:46\x* \v 18 Ma' qa namii pa'aj pe' uja'x jukhew nekaxij pa' witiwhi'la'x pa' ewi'ƚ jukhew onqok nite' p'e's. Qa yisu'untax qu' neka'xetsji' pa' i'ni' pa' Jesús pe' wititsi'ifi. \v 19 Qa hamƚe ƚ'ikheyi'ji'ij pa'aj qe olots pe' jukhew qa efuts iye. Ma' qa weƚijipji' pe' wititsi' qa yitju'etsju' pa' wankaajuƚiju'. Qa hikpa' yuihinijii pa' ƚewhi'la'x pa' wanqaats'e'. Qa yetshenetsju' pa' ƚeqewuk'uji'ju' pe' jukhew pa' ƚ'ejuyi'jii pa' Jesús. \v 20 Pa' Jesús in yi'wen pa'aj pekhewe'en in nite' yeqeku', qa yit'ijets pa'aj pa' wanqaats'e': —Jukhew, pe' ewuƚ'ets hats tewu'mhitii'ek'ui.— \v 21 Ma' qa pe' i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei qa pe' fariseol iye qa yapeƚek pa'aj in yijamti'ets, qa yit'ijju': —¿Pa'n ƚunye'j ha'ne t'ejuyiju'ƚ pa' Dios kekhewe' yit'ij? ¿Pa'n ƚii pa'qu' ƚeke'ye' qu' niwu'm pe' witwuƚ'ets? Ewi'ƚƚe inek pa' Dios qu' niwu'm.—\x * \xo 5:21 \xt Mt 23:2; Lc 11:53; Jn 8:3; Is 43:25\x* \v 22 Qa pa' Jesús hatsƚe nikfe'lets pe' ƚaqjamtikineyejeikii pekhewe'en, qa yeku'ƚ pa'aj: —¿Inhats'ek pe' atawjetsi'ƚ in yijamti'ets qu' hik aka' ƚunye'je'? \v 23 ¿Pa'n ƚunye'j pa'qu' les nite' jutsitaxe' qu' jintit'ij: “Me pe' ewuƚ'ets hats tewu'mhitii ek'ui,” me i'nƚi'i qu' jintit'ijets “eniipha'm qa' ma”? \v 24 Qa qu' enikfe'li'ƚets hane'ej ha'ne Ƚa's na' Jukhew in na'li'm na' ƚet'unha'xijup ha'ne sehe' ipji' qe qa' niwu'm pe' witwuƚ'ets.— Ma' qa yiyaji'etsju' pa' onqok: —Akha' hit'ij ewets, eniipha'm, ku'mi' na' ewhi'la'x qa mapilii pe' etsi'.— \v 25 Qa hik pakhaa'ijha pa' wanqaats'e' qa niipha'm pa'aj qa week yi'wenij pekhewe'en, qa t'eku'mi' pa' ƚewhi'la'x, qa wapilii pe' ƚetsi' qi in yiwqinhetji' pa' Dios. \v 26 Qa qi in yitjuƚaxijpha'mkii pa'aj pe' week qa yiwqinhetji' iye pa' Dios, ma' qa qi in nijiwei pa'aj, qa yit'ijju': —Ha'ne neƚuji' ham ƚunyejeyi'iju'ƚ ekewe' jite'wen.—\x * \xo 5:26 \xt Lc 1:65; 7:16\x* \s1 Jesús qa taya'yets pa' Mateo. \r (Mateo 9:9-13; Marcos 2:13-17) \p \v 27 In yili'ij pa'aj ekewe'en pa' Jesús qa ikik'uifik'i pe' wititsi', qa yi'wen pa'aj pa' ewi'ƚ pe' yijaninkii pe' wekwek t'ejuyets pa' witset Roma, ƚii Leví (Mateo). I'nju' i'nifi pe' wititsi' pa' i'niji'kii in yijaninkii pe' wekwek. Pa' Jesús qa yit'ijets pa'aj: —Atsjayan.— \v 28 Pakha'an qa niipha'm pa'aj, qa yiwu'mƚi'i pe' week ƚ'ithayijkititstax qa yijayan pa' Jesús. \v 29 Ma' qa i'nk'aƚe pa'aj pa' Leví qa yaqsiimijkii pa' Jesús pa' ewi'ƚ qi ƚekujii pe' ƚetsi'ii, qa olots iye pekhewep yijaninkii pe' wekwek qa pekhewep iye jukhew in ƚekufetsij pa'aj.\x * \xo 5:29 \xt Lc 15:1\x* \v 30 Qa pe' fariseol qa pekhewep iye fariseol pekhewe' ƚeq'ikanenheyijji' ke' Moisés ƚe'lijei, qa iyettaxijets pa'aj he' Jesús ƚ'ijatshenhei: —¿Inhats'ek in ekufetsi'ƚij qa iyafetsi'ƚij iye ne' yijaninkii wekwek qa ne' qi iye pa' ƚewuƚ'ax?—\x * \xo 5:30 \xt Mr 2:16; Hch 23:9\x* \v 31 Pa' Jesús qa yeku'ƚik'i pa'aj aka'an, qa yit'ij: —Ne'ej ham yaats'eyi'iju' nite' wo'oikii pa'qu' weihetaxe' witeqjunhetits ƚeiƚe'ye', qe uja'xƚe yijat'ij ne'ej wanqaats'eju' qa wo'oikii na'aj weihetax witeqjunhetits ƚeiƚe'. \v 32 Nite' tsamijju' ma' qa' haiya'yii ne' yatsathen, qe tsamijju' yijat'ij ma' qa' haiya'yii ne' uƚ'ets hats'inha qu' nili'ij pe' uƚ'ets in yaqsiijkii qa ni'nk'aihit pe' ƚatawjets.— \s1 Jesús qa tafaakanheti'yij in t'ejuyets na'aj yaqsiijkii in nite' tek (ayuno). \r (Mateo 9:14-17; Marcos 2:18-22) \p \v 33 Ma' qa titijiti'yijets pa'aj pa' Jesús: —He' ƚ'ijatshenhei ka' Juan Bautista yaqsi'j jiijkii qa'nte' tekji'ijju' qa iyiinjiija iye, qa ne' fariseol ƚ'ijatshenhei iye qa hik kakha' ƚunyejei iye, qa nekhewe'ƚe ijatshenhei qa nite' les qu' nili'ij in tek qa iya' iye.— \v 34 Qa pa' Jesús qa yeku'ƚ pa'aj, qa yit'ij: —¿Me ƚeke' ekheweli'ƚ qu' nite' ekunheni'iƚ pe'qu' nanamii pa'qu' witiwhe'yejiye' in mexe i'nji'teje'm pa' niwhe'yeyu' pekhewe'en? \v 35 Yamets hatse' pa' neƚuji' qu' newetkax pa' niwhe'yeyu', ma' qa hayitse' yijat'ij qu'nte' neteke'ju' pekhewe' neƚutsji' hatse'.—\x * \xo 5:35 \xt 1S 2:31; Sal 37:13; Ec 2:16; 12:1; Lc 17:22\x* \v 36 Qa nifeli'm iye pa' ewi'ƚ yejeyumtshenijupi' qu' ƚunye'je': —Ham pa'qu' niwjaf'itets ƚepk'eye'en pa'qu' ink'ayik'e witqhinawat'e ma' qa' nok'oyinij pa'qu' hats ƚawa'ma'xe' witqhinawat, qe qu' hik aka' ƚeqfenye'ji'ij ma' qa yiwuƚ'enhetƚe pa' ink'ayiktax, qa pa' ƚok'opƚe' pa' ink'ayik qa les yiwuƚ'enhet pa' ƚawa'ma'x. \v 37 Nite' ƚeke' iye qu' ne'nenji' pa'qu' ink'ayik'e winoye' pe'qu' ƚawa'mhitse' eƚi'nil inqa'met ƚ'ajits, qe pa'qu' ink'ayik'e winoye' ja'fijje'm ma' qa' week hamitse' pa'qu' winoyi'ik'i qa pe'qu' eƚi'nili'ik'i inqa'met ƚ'ajits. \v 38 Ma' qa hik ta'ƚijupi' qu' eni'ƚji' yijat'ij pa'qu' ink'ayik'e winoye' qa pe'qu' ink'aiki'ye' iye ƚ'aje' eƚi'niye', hats'inha qa' week ƚunyejeyi'iƚ yijat'ij. \v 39 Qa ham iye pa'qu' niya'ji' pa'qu' ƚawa'maxe'ji' winoye' qa' i'nk'aƚe qa' ne'niyayuji' iye pa'qu' ink'ayik'e winoye', qe yit'ij: “Ka' ƚawa'maxji' hik kakha' in les yimax.”— \c 6 \s1 Pe' ƚ'ijatshenhei qa teiƚi'ijkii in nit'ijji' pe' ƚei trigo. \r (Mateo 12:1-8; Marcos 2:23-28) \p \v 1 Yamets pa'aj pa' neƚuji' witwapiihijii (sábado), pa' Jesús in ikji'teje'm pe' wit'enheiju' qa pe' ƚ'ijatshenhei qa teyijkii in nit'ijji' pe' ƚei trigo (fooji'ij), qa yit'iji' ƚokoyei in yosja' qa namju'kii pe' ƚ'ajits qa tuj pe' ƚoi. \v 2 Ma' qa pe' uja'x fariseol qa yit'ijets pa'aj: —¿Inhats'ek in ƚaqsiiƚijkii kakha' nite' ƚenexke'ej qu' nanaqsiijkii na'aj witwapiihijiiji' (sábado)?—\x * \xo 6:2 \xt Ex 25:30; Lv 24:5-9\x* \v 3 Qa yeku'ƚiju'ƚ pa'aj pa' Jesús: —¿Ye' me nite' ƚejeƚi'ƚ iye qu' iyineni'ƚik'i kakha' yaqsiijkii ka' David'ik'i in qi in iyipkun? Kakha'an qa week iye ke' ƚijts'eyekkii,\x * \xo 6:3 \xt 1S 21:6\x* \v 4 in uyetsji' pa'aj pe' t'ejutshenheti'yets na' Dios qa t'eku'mi' qa tuj pe' pan testiitaxij na' Dios, ma' qa tisijets iye pe' ƚijts'eyek ma' qa week tuji'ƚ pa'aj pekhewe' nite' ƚenexketaxij pa'qu' netuj, qe uja'xƚe yijat'ij pe' pa'il in ƚenexkeliji'm qu' netuj.— \v 5 Qa yit'ij iye pa'aj: —Ha'ne Ƚa's na' Jukhew tenek'enhe'yipji' na' neƚu witwapiihijii (sábado).— \s1 Pa' jukhew yisƚax pa' ƚokoyik'i. \r (Mateo 12:9-14; Marcos 3:1-6) \p \v 6 Ewi'ƚ iye pa'aj pa' neƚuji' witwapiihijii (sábado), pa' Jesús qa uyifi iye pa'aj pe' witlijtsitjii qa i'nq'ijatshen pa'aj, qa hik pekhe' qa i'nifi iye pa'aj pa' ewi'ƚ jukhew yisƚax pa' yiya'yik'i ƚokoyik'i. \v 7 Qa pe' i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei qa pe' fariseol iye qa ts'in pa'aj in yejeƚijju' pa' Jesús me yiƚin tu'u in mexe witwapiihijiitax (sábado), qe wo'taxiikii pa'qu' nit'ijets qu' uƚ'axe' in yaqsiijkii.\x * \xo 6:7 \xt Lc 14:1; 20:20; Jn 8:6\x* \v 8 Pa' Jesús qa hatsƚe nikfe'lets pa'aj aka' yijamti'ets pekhewe'en qa yit'ijets pa'aj pa' jukhew yisƚax pa' ƚokoyik'i: —Eniipha'm qa' te'ƚun hane'e'in.— Pa' jukhew qa niipha'm pa'aj qa ikii.\x * \xo 6:8 \xt Mt 9:4\x* \v 9 Pa' Jesús qa yit'ijji'ju' pa'aj pekhewe'en: —Hisu'un qu' k'afaakani'ƚ: ¿Ƚekpa' ƚenexke'ej qu' jintaqsiijkii pa'qu' neƚuyeji' in witwapiihijii? ¿Me pa' ƚe'wis me i'nƚi'i pa' uƚ'ax? ¿Me jitiƚin pakhape'? ¿Me i'nƚi'i qu' jintewuƚ'enhetju'?—\x * \xo 6:9 \xt Lc 14:3\x* \v 10 Ma' qa yejeƚ ji'teje'm pa'aj pe' week, qa i'nk'aƚe qa yit'ijets pa'aj pa' jukhew: —¡Ijin na' okoi!— Qa pa' jukhew qa yijin pa'aj pa' ƚokoi. Ma' qa hik pakhaa'ijha pa'aj in hats ƚe'wisju' pa' ƚokoi.\x * \xo 6:10 \xt Mr 3:5; 1R 13:4\x* \v 11 Qa pekhewe'ƚe'en qa qi in nayu'kii pa'aj, ma' qa tafaakateitaxijju' pa'qu' ƚeqfenyejeyi'ij pa' Jesús. \s1 Jesús qa t'eku'miiji'kii pe' doce (12) ƚ'ijatshenhei. \r (Mateo 10:1-4; Marcos 3:13-19) \p \v 12 Hik pekhewe' pe' neƚutsji' pa'aj pa' Jesús in ikii pe' utek qa niyini'. Qa najamet pa'aj in i'ni' iyinii pa' Dios.\x * \xo 6:12 \xt Mt 14:23; Lc 5:16; 9:18,28\x* \v 13 Ma' qa neƚukii pa'aj qa taya'yets pe' week ƚ'ijatshenhei qa t'eku'miiji'kii pe' doce (12) jukhew, qa hik pekhewe' qa ƚenqiyits apóstoles.\x * \xo 6:13 \xt Hch 1:13; Mr 6:30\x* \v 14 Enewe'en ƚiyits: Simón hikha' ƚeqiyij Pedro qa ha' ƚek'inijƚe Andrés, Jacob (Santiago) qa ha' Juan, Felipe qa ha' Bartolomé, \v 15 Mateo qa ha' Tomás, Jacobo (Santiago) hikha' ƚa'sek pa' Alfeo qa ha' Simón ƚenqii iye Zelote,\x * \xo 6:15 \xt Mt 9:9\x* \v 16 Judas hikha' ƚa'sek pakha' ƚii Jacobo (Santiago) qa pa' Judas Iscariote, hik pakha' wotk'onijkii pa'aj pa' Jesús. \s1 Jesús qa yijatshen pe' olots jukhew qa efuts. \r (Mateo 4:23-25) \p \v 17 Pa' Jesús qa tepilik'uiju' pa'aj pe' utek ƚijts'eyekju' pa'aj pekhewe'en qa nametsju' pa' ƚe'wisju' sehe' qa hikpa' tekeleni'ju', qa hik pakha' i'ni' pa'aj pe' olootsija ƚ'ijatshenhei qa pekhewep iye qa les olootsija iye pe' pekhel ta'ƚji'kii na' sehe' Judea, na' Jerusalén qa week pekhewe' ta'ƚiikii pe' ƚekuwelii pa' qi iweli' hik pakha' i'ni' iye pe' witsetits Tiro qa Sidón.\x * \xo 6:17 \xt Mt 11:21\x* \v 18 Pekhewe'en namii qe nexpiikeyu'uj qa namijii iye qu' nanpaliti'mju' pe' ƚawtshei wetju'ƚkii. Qa pekhewe' yawtshetenkii pekhewe' uƚ'ets espíritus qa iƚii iye pa'aj. \v 19 Qa week iye pa'aj in yisu'untax qu' net'eku'mets pa' Jesús, qe pakha'an ta'ƚji'teje'm pa' ewi'ƚ qi witt'unha'x qa yiƚin pe' week.\x * \xo 6:19 \xt Mt 9:21; 14:36; Mr 3:10; Lc 5:17\x* \s1 Pakha' yi'wejuƚenij yijat'ij pa' Dios. \r (Mateo 5:1-12) \p \v 20 Pa' Jesús qa yejeƚipji' iye pa'aj pe' ƚ'ijatshenhei, qa yit'ij: —E'ƚe'sitsi'iƚi'mkii ekheweli'ƚ in if'iljetsitsi'ƚ, qe ekheweli'ƚ hats ƚa'ni'ƚ ji'teje'm na' tenek'enheiji' na' Dios. \v 21 E'ƚe'sitsi'iƚi'mkii pekhewe' qu' hane'ej niyipkuntaxju', qe ekheweli'ƚ hats ƚ'iƚini'ƚju' hatse'. E'ƚe'sitsi'iƚi'mkii ekheweli'ƚ pe'qu' hane'ej napju', qe ƚ'ijuye'eƚju' hatse'. \v 22 E'ƚe'sitsi'iƚi'mkii ekheweli'ƚ qu' qi qu' i'napjaxtaxi'ƚ, qa qu' ewutshenheti'yi'ƚfik'i iye. Qa qu' uƚ'etsi'ik'i pe'qu' ene'lijeyi'iƚ qa qu' netutenhetii iye pa'qu' iyi'iƚ hik ƚunye'j qu' wekwek ƚiye' qe ta'ƚijupi' in ƚijayani'ƚ ha'ne Ƚa's na' Jukhew.\x * \xo 6:22 \xt Jn 9:22; 15:21; 16:2; He 11:26; 1P 4:14\x* \v 23 Qa hik pakha' pa' neƚuji' e'ƚe'sitsi'iƚi'mkii ilit'iƚijpha'mkii qu' e'ƚe'sitsi'iƚi'mkii, qe nakha' enisit'iƚ qi'ija i'ni' na' wa'sji'. Qe hik ƚunyejei iye ke' ƚaqa'jteyik'i in hik ƚeqfenyejeyij iye kekhewe' profetas'ik'i.\x * \xo 6:23 \xt Neh 9:26; Ez 2:1-7; Hch 7:52\x* \v 24 Qa hiyee' e'newusitsi'ƚ ekheweli'ƚ yiwq'axin wekwek, qe hane'ej hats ƚ'estiyiƚij in e'ƚe'sitsi'ƚi'mkii. \v 25 Hiyee' e'newusitsi'ƚ ekheweli'ƚ pekhewe' hane'ej iƚinju', qe ekheweli'ƚ qi qu' iyipkuni'ƚju' hatse'. Hiyee' e'newusitsi'ƚ ekheweli'ƚ pekhewe' hane'ej qi in ijuyeju', qe qi qu' ika'metetsi'ƚkii hatse' qa qi iye qu' mapi'ƚju'. \v 26 Hiyee' e'newusitsi'ƚ ekheweli'ƚ, in nesu'uni'ƚ qa ƚe'sitsik'i iye ƚe'lijeyi'ƚ ej ene' week, qe hik aka' ƚunyejeyij iye ke' aqa'jteyi'ƚik'i kekhewe' yit'ij ƚetets qu' profetaye'.—\x * \xo 6:26 \xt Jer 5:12-13; 6:13-15; Mi 2:11\x* \s1 Isu'uni'ƚ pe'qu' na'napjaxtaxi'ƚ e'm. \r (Mateo 5:38-48; 7:12) \p \v 27 —Qa ekheweli'ƚ pekhewe' qu' nespi'ye', qa hit'iƚij ewets: Isu'uni'ƚ pe'qu' ejuihifetsetaxi'ƚ, aqsi'ji'ƚi'mijkii pa'qu' ƚe'wise' pekhewe' qu' na'napjaxtaxi'ƚ e'm. \v 28 Ƚe'sits e'lijeyi'iƚets pekhewe' qu' uƚ'ets ƚe'lijeyetaxi'ƚ ewetskii qa' iyini'ƚipji'kii iye pekhewe' qu' nawitjitaxi'ƚ. \v 29 Qu' nana'l pa'qu' nilanje'm ewi'ƚe' ne' ekukii qa' ƚisijets iye ni'khep qu' nilanje'm iye. Qa qu' nana'l pa'qu' netka'mij pa'qu' e'ntilafit'e qa' iwejinƚi'ij, qa qu' nisu'un iye qu' neka'x pa'qu' uihitjiye' qa' ƚisij iye qu' neka'x. \v 30 Week pa'qu' niyinij ewets pe'ye', qa' ƚisij, qa pa'qu' netka'mij pa'qu' antsat'axij, qa' hasu'uj iyinijets qu' nenpilet ewets iye. \v 31 Qa pa'qu' isu'uni'ƚ qu' naqsi'ji'ƚ e'mijkii pekhewepe', qa' hik pakha' qu' aqsi'ji'ƚi'mijkii. \v 32 Qu' uja'xe'ƚetax qu' isu'uni'ƚ pekhewe' qu' nesu'uni'ƚ, ¿me qa hats pakha' ejunyejeyi'ƚ? Qe nekhewe' mexe na'l pe' ƚewuƚ'ets hik ƚunyejei iye aka'an uja'xƚe in yisu'un pekhewe' qu' nisu'un nekhewe'en.\x * \xo 6:32 \xt Mt 5:46\x* \v 33 Qu' uja'xe'ƚetax qu' aqsi'ji'ƚi'mijkii pa'qu' ƚe'wise' pekhewe' qu' ƚe'wise' pa'qu' naqsi'ji'ƚ e'mijkii, ¿me qa pakha' ejunyejeyi'ƚ iye? Qe hik aka' iye yaqsiijkii nekhewe' mexe na'l pe' ƚewuƚ'ets. \v 34 Qa qu' uja'xe'ƚetax qu' anatkinheni'ƚets pe'ye' pekhewe' qu' umti'iƚ qu' nenpileti'ƚ ewets iye, ¿me qa pakha' ejunyejeyi'ƚ iye? Qe hik aka' ƚeqfenyejei ƚewek iye ene' mexe na'l pe' ƚewuƚ'ets in yatkinhenetskii pekhewep iye na'l pe' ƚewuƚ'ets, qe qa' nijanin pakha' hats uja'x pe' tanatkinhe'yij.\x * \xo 6:34 \xt Pr 19:17; Mt 5:42; Lc 14:12-14\x* \v 35 Aka' yijat'ij ejunyejeyi'iƚ, isu'uni'ƚ pekhewe' qu' ejuihifetsetaxi'ƚ, ƚe'wis pa'qu' aqsiiƚi'mijkii, ƚisi'ƚij qu' nanatkinheyu'uƚ ewets qa hasu'uj onotki'iƚiikii qu' nenpileti'ƚ ewets iye. Ma' qa pa'qu' enisit'i'iƚ qa' qiye', qa' ninikfe'l iye in ƚelitsiƚ'ejha na' Dios toxpha'm, qe nakha'an qi in neq'eletij iye nekhewe' nite' t'esiji'yij na'aj tistaxij qa uƚ'ets iye.\x * \xo 6:35 \xt Mt 5:45; Lc 1:32\x* \v 36 Les ƚe'wis qu' eq'iltinhetsi'iƚ in ƚunye'jek na' Atata'aƚ in qi in eq'iltinhetsax.—\x * \xo 6:36 \xt Mt 5:7,48; Stg 5:11\x* \s1 Hasu'uj ejefitki pekhewepe'. \r (Mateo 7:1-5) \p \v 37 —Hasu'uj it'iƚijets qu' uƚ'etse' pekhewepe' hats'inha qa'nte' jeek nenit'i'iƚij ewets qu' uƚ'etsi'iƚ. Hasu'uj it'iƚijets qu' les ƚe'wise' qu' nattanithenhetii pakhape', hats'inha qa'nte' jeek nenit'i'iƚij ewets qu' les ƚe'wise' qu' atanithenheti'yi'ƚ. Iwejinƚi'iƚ pekhewe' qu' naqsi'jtaxi'ƚ e'mijkii pa'qu' uƚ'axe', hats'inha qu' niwu'mjii'ƚ ek'uyek pa' Intata pe' ewuƚ'etsi'ƚ.\x * \xo 6:37 \xt Mt 6:14; 18:23-35; Lc 23:16; Hch 3:13\x* \v 38 Ƚisƚi'iƚij pa'qu' hami'im pekhewepe' qa na' Dios qa' hikna' qu' nata'ƚets qu' les olotse' pe'qu' esti'yi'ƚij. Yoponhetij pa'qu' eqe ti'naje' qa' naqat'etijik'iju' iye qa' naqfiijik'iju' iye qa qi qu' tsektsek'i'ijha, qe pakha' ƚuk'e' pa' eqe ti'najij pekhewe' ƚ'ihinij qa' hik ƚuk'eyeji'jek pa'qu' ti'naje' pe'qu' esti'yij.—\x * \xo 6:38 \xt Sal 79:12; Is 65:6-7; Jer 32:18; Mr 4:24\x* \v 39 Pa' Jesús qa yeni' pa' ewi'ƚ yejeyumtshenijupi', qa yit'ij: —¿Me ƚeke' pa'qu' puk'ale' qu' nojo'ok'oi pakhape' iye puk'ale'? ¿Me nite' week qu' nanamik'iju' pe'qu' witijkiye'?\x * \xo 6:39 \xt Mt 15:14\x* \v 40 Ham pa'qu' ewi'ƚe' wit'ijatshenek'e qu' nat'anipji' pa'qu' ƚaqa maestroye', qa qu' nanq'axiji'pji' pekhewe' qu' net'ijatshenhetiyij ma' qa hik ƚunye'je' pa'qu' ƚaqa maestroye'.\x * \xo 6:40 \xt Mt 10:24; Jn 13:16; 15:20\x* \v 41 ¿Qa inhats'ek in ƚenjusij na' ejefe in i'nji' ƚoto' na' jup'el qa akha' qa nite' ƚetetju'sij in i'nji' ne' oto' na' qi'ik'i najak? \v 42 ¿Qa pa'n ƚunye'j qu' it'ijets na' ejefe: “Yejefe, etswejinij qu' hiwu'm ek'ui na' jup'el i'nji' ne' oto'” in akha' nite' ƚi'wenetsju' na' qi'ik'i najak i'nji' ne' oto'? ¡E'jtitsaxƚe hik ejunye'j qu' wetsjuk'e ejusitse'! Ojo'oj yijat'ij qu' iwu'm na' qi'ik'i najak i'nji' ne' oto' ma' qa' i'wenetsju' yijat'ij qu' iwu'mik'ui na' jup'el i'nji' ne' ƚoto' na' ejefe.— \s1 Ne'ej najkak jutsiqetsij ne'ej ƚei. \r (Mateo 7:17-20; 12:34-35) \p \v 43 —Qe ham pe'qu' najkak'e qu' ƚe'wise' qa' uƚ'etse' pe'qu' ƚeye'. Qa pe'qu' uƚ'ax najkak'e qa nite' ƚeke' qu' ƚe'sitse' pe'qu' ƚeye'. \v 44 Week ene' najkakui jutsiqetsij ne'ej ƚei. Nite' ƚeke' qu' nata'ƚets ne'ej higo pe'qu' ti'ye'. Nite' ƚeke' iye qu' nata'ƚets iye ne'ej uwa pe'qu' newekitetse'. \v 45 Na'aj ƚe'wis ene' jukhew qa efuts iye, qa yit'ij pe' wekwek ƚe'sits qa pa'qu' ƚunye'je' iye ƚe'wis, qe ta'ƚiiju' pa' ƚatawe'j in ƚe'wis. Qa na'aj uƚ'ax ene' jukhew qa efuts iye, qa yit'ij pe' wekwek uƚ'ets qa pa'qu' ƚunye'je' iye uƚ'ax, qe ta'ƚiiju' pa' ƚatawe'j in uƚ'ax, qe pa' topo'oj pa' ƚatawe'j qa hikpa' nekii ƚeji'.— \s1 Pe' wititsi' na'l pe' ƚetuk qa pe' wititsi' ham ƚetuk'e. \r (Mateo 7:24-27) \p \v 46 —¿Qa inhats'ek in ƚit'iƚij yiwets, “Yatsat'axyij, Yatsat'axyij,” qa nite' ƚaqsiiƚijkii na'aj hi'ttaxi'ƚij ewets?\x * \xo 6:46 \xt Mal 1:6\x* \v 47 Hane'ej qa' henfeli'ƚ e'm aka' ewi'ƚ hik ƚunye'j pakha' qu' nenek yiwets qa tsepi'ye' iye qa yaqsiijkii pa'qu' hit'ij. \v 48 Hik ƚunye'j pa'qu' ewi'ƚ jukhewe' in yaqsiijkii pe'qu' ƚetsi'ye'. Yojo in ti'jik'ui qa yakaptinik'ui. Qa yamiiju' pa' t'un sehe'. Qa hikpa' qa yaqsi'jipji' pe' ƚextuk'ij. Qa qitax pa'qu' haqqi'ye' qa ikifi qa qi in t'unik'i pa' iweli' qa pe' ƚeqe t'uyuyuyits qa yeqsilanje'mkii pe' wititsi', qa nite'ƚe nopƚetju' qe yijanit'ax in we'nithayiki. \v 49 Qa pa'qu' nespi'ye'tax qa nite'ƚe yaqsiijkii pa'qu' hit'ij, qa hik ƚunye'j pa'qu' ewi'ƚe' jukhew in yaqsiijkii pe'qu' ƚetsi'ye'. Qa yenƚi'ipji' pa' sehe' nite' t'un qa ham ƚextuk'i'ij. Qa qi pa'qu' haqqi'ye' qa ikifi qa qi iye in t'unik'i pa' iweli', ma' qa pe' ƚeqe t'uyuyits qa yeqsilanje'mkii pe' wititsi', ma' qa aje'eƚ nopƚetju' qa week yiwuƚ'enhet.—\x * \xo 6:49 \xt Ez 13:10-16\x* \c 7 \s1 Pa' Jesús qa yiƚin pa' ƚeqejkunenek pa' ewi'ƚ Roma ƚeiƚe'. \r (Mateo 8:5-13) \p \v 1 Pa' Jesús in yili'ij pa'aj in iyetik'ui pe' jukhew qa efuts iye, ma' qa ik pa'aj qu' namii ha' Capernaum. \v 2 Hikha' qa i'ni' pa'aj pa' ewi'ƚ qi wanqaats'e' hats niwamhiyu' ƚeqejkunenek pa' ewi'ƚ centurión,\f + \fr 7:2 \ft Centurión ikji', tenek'enhe'yipji' ek pe' cien (100) oq'opheƚinetsilets, Roma ƚeiƚe'.\f* hik pakha' qi in yisu'un pa'aj in ƚeqejkunenek. \v 3 Pa' centurión in yepi'ye' pa'aj in tenifaakateji' pa' Jesús, ma' qa yukinii pa'aj pe' uja'x pekhewe' tenek'enhei judiol qu' niyinijets qu' nanamii qa' niƚini'm pa' ƚeqejkunenek pakha'an. \v 4 Pekhewe'en in yamii pa'aj pa' Jesús, qa qi in iyinijets pa'aj, qa yit'ijets: —Ha' centurión les ƚe'wistax qek iftits'ets wat'ij \v 5 qe hakha'an hik hakha' qi in yisu'un ha'ne initset. Qa hikha' iye inqaqsijkinenijkii ke' yilijtsitjiyi'ƚ.—\x * \xo 7:5 \xt Hch 10:22\x* \v 6 Pa' Jesús qa yijayan pa'aj pekhewe'en. Qa in hats metitsi'm pe' ƚetsi' pa' centurión qa aje'eƚ nukiniju'ƚ pe' uja'x pe' ƚejuwaikal qu' nit'ijets: —Yatsat'axyij, yape hasu'uj me'nithayi'metenƚekii, qe nite' ye'weju'ƚiju'ƚ qu' uyifi ene' yitsi'. \v 7 Qa hik ta'ƚijupi' in nite' yakha'ija iye qu' henek eju'ƚ, itƚi'ij pa'qu' e'lijeye', qa na' yeqejkunene'k qa' iƚa'xe'.\x * \xo 7:7 \xt Sal 107:20; Mt 8:16\x* \v 8 Qe yakha' iye na'l ne' tenek'enhe'yipji', qa yakha' iye qa na'l ye'm ne' heinek'enhe'yipji' ek oq'opheƚinetsilets, qe hit'ijets na'aj ewi'ƚ, “Ma”, ma' qa ik. Qa qe hit'ijets iye nikhapij, “Te'ƚun”, ma' qa nek iye. Qa na'aj hiyaji'ijets ha'ne yeqejkunene'k qu' naqsiijkii, qa yaqsiijkii.— \v 9 Pa' Jesús in yepi'ye' ek'i pa'aj aka'an, ma' qa qi in yitjuƚaxijpha'm pa'aj. Qa tetwek'elaxiju'ƚ pa'aj pe' olots nijayanik'i, qa yit'ijji'ju' pa'aj: —Yijaa'ija aka' hit'iƚij ewets, in hami' iye ha'ne week Israel pa'qu' hi'weni' qu' hik ƚunye'je' ha'ne jukhew in qi in nite' inqeku'.— \v 10 In wapiltaxii iye pe' wititsi' pekhewe' wit'ukinhei, qa yi'wen pa'aj pa' witqejkunenek in hats t'un. \s1 Pa' Jesús qa yiƚin pa' ƚa's pe' wikiihale' in hats wa'mtax. \p \v 11 Qa in hats ƚ'anu'upji' iye pa'aj ekewe'en, pa' Jesús qa ik iye qa yamii pa' ewi'ƚ witset ƚii Naín. Qa ƚijts'eyek pa'aj he' ƚ'ijatshenhei qa olootsija iye pekhewep iye. \v 12 Ma' qa in hats k'esitsiyu'etsha pa'aj pa' ƚeji' pa' witset, qa weikutijiju'ƚ pe' yeka'x qu' netijik'ui pa' ewi'ƚ wa'm pa'aj, ewi'ƚƚi'i' in ƚa's pe' efu qa wikiihale' iye. Olots iye pa'aj pe' nijayanik'i tetseti'yi' pa' witset.\x * \xo 7:12 \xt Jue 11:34; Lc 8:42; 9:38; He 11:17\x* \v 13 Pa' Yatsat'ax'inij in yi'wen pa'aj pe' efu qa qi in neq'eletij pa'aj, ma' qa yit'ijets pa'aj: —Mapkitek.—\x * \xo 7:13 \xt Mt 20:34\x* \v 14 Ma' qa ikets pa'aj pe' ƚejiiki' pa' wa'm ham ƚit'oye' qa t'eku'mets, qa pe' yeka'x qa tekelenijju'kii pa'aj. Pa' Jesús qa yit'ijetsju' pa' wa'mtax: —Jutjana'x, akha' hit'ij ewets. ¡Eniipha'm!—\x * \xo 7:14 \xt Mt 11:5; Mr 5:41; Lc 7:22; 8:54; Jn 11:43; Hch 9:40\x* \v 15 Ma' qa pa' wa'mtax qa niipha'm pa'aj qa i'nju', qa iyet pa'aj. Qa pa' Jesús qa tisij pa'aj pe' ƚefti'.\x * \xo 7:15 \xt 1R 17:23; 2R 4:36\x* \v 16 In yi'wen pa'aj aka' ƚunye'jkii ma' qa week in qi in nijiwei pa'aj. Qa yiwqinhetji'ha pa'aj pa' Dios. Qa yit'ijju' pekhewe'en: —Hats nam inwets ha'ne qi profeta.— Qa yit'ijju' iye pekhewe'en: —Pa' Dios hats nametsju' ha'ne ƚetset qu' ni'fen.—\x * \xo 7:16 \xt Mt 5:16; 21:11; Lc 1:68; 2:20; 5:26; 7:39; 13:13; 23:47; Hch 4:21; 11:18; Dt 18:15; Jn 7:40\x* \v 17 Weekij pa' sehe' Judea qa pe' ƚekuweliikii iye witsetits in i'ye'ej wetju'ƚ pa' yaqsiijkii pa'aj pa' Jesús. \s1 Pe' ƚ'ijatshenhei pa' Juan Bautista qa namii pa'aj pa' Jesús. \r (Mateo 11:2-19) \p \v 18 Pe' ƚ'ijatshenhei pa' Juan Bautista qa nifelimik'i pa'aj week ekewe' wekwek. \v 19 Qa pa' Juan qa taya'yets pa'aj pe' wetsjuk pekhewe' ƚ'ijatshenhei, qa yukinii pa'aj pa' Yatsat'ax'inij, qu' nanfaakanijha pa'aj, qa' nit'ijets: —¿Me hik akha' pakha' hats jutsiqaxik'ui qu' nanam, me i'nƚi'i qu' honotki'iƚik'ui pakhape' iye?—\x * \xo 7:19 \xt Jn 4:25; 6:14; 11:27; Ro 5:14; He 10:37\x* \v 20 Pe' jukhew in hats yamii pa'aj pa' Jesús, qa yit'ijets pa'aj: —Ha' Juan Bautista ts'ukini'ƚ ei, qa yit'ij ei: “¿Me hik akha' pa' hats jutsiqaxik'ui qu' nanam? ¿Me i'nƚi'i qu' honotki'iƚik'ui pakhape' iye?”— \v 21 In i'nk'a namets pa'aj pekhewe'en qa hik pakhaa'ijha pa'aj pa' Jesús in niƚinju' pe' olots pekhewe' taja'meteiju' qa pe' pekhel yaats'e'eju'kii, qa pe' i'ntaxji' pe' espíritu uƚ'ets qa yi'wenkitkii iye pe' puk'aletstax.\x * \xo 7:21 \xt Mt 4:23; 9:30; 12:22; Mr 1:34; 8:25; Lc 18:42; Jn 9:7\x* \v 22 Pa' Jesús qa yeku'ƚ pa'aj, qa yit'ijets: —Yape mapiliƚii ha' Juan Bautista qa' enfeli'ƚi'm aka' ƚi'weni'ƚ qa aka' ƚepi'ye'eƚik'i iye. Enfeli'ƚi'm \qt ene' puk'aletstax qa hats yi'wenkii,\qt*\rq (Is 35:5)\rq* ene' onqokitstax qa hats t'otsjo' qa ene' otshimetetstaxju' qa hats otshimetsitsju' iye, enewe' i'nij ka' witja'met lepra qa hats naxpa'lij iye, ene' nite' yepi'ye'taxkii qa hats yepi'ye'kii, hekhewe' hats naxtaxju' qa iƚii iye, qa \qt enewe' if'iljetsits qa tefelhiti'yi'm eke' wi'tlijei t'ejuyets na' witiƚa'x nite' yili'ij.\qt*\rq (Is 61:1)\rq*\x * \xo 7:22 \xt Is 29:18; Lc 4:18\x* \v 23 Qa ƚe'wisi'mkii pakha' qu' nite' na'nayu'ye' yi'ij ye'm pe'ye'.— \v 24 In hats ikkii pa'aj pekhewe' ƚ'ukinhei pa' Juan Bautista, qa pa' Jesús qa iyetik'ui pa'aj pe' jukhew qa efuts in t'ejuyets pa' Juan Bautista, qa yit'ij pa'aj: —¿Ƚekpa' ƚami'ƚijii pa'aj qu' i'weni'ƚi' ha' ham i'ni'i'? ¿Me fapuk pe'qu' nime'lejit pa'qu' t'uni'ik'i? \v 25 Qa qu' nite'ye', ¿ƚekpa' ƚami'ƚijii qu' i'weni'ƚ? ¿Me ewi'ƚ pa'qu' jukhewe' qu' neqhinataji' pe'qu' inyetetse' witqhinatai? Ekheweli'ƚ ƚenikfe'li'ƚets nekhewe' yeqhinataji' ke' ƚe'sits qa inyetets iye, qa qi iye in ƚe'sitsju' in ham hamitsi'im qa i'nifi nekhewe' ƚetsil ne' wittatal. \v 26 Qa qu' nite'ye', ¿ƚekpa' ƚami'ƚii qu' i'weni'ƚ? ¿Me ewi'ƚ pa'qu' profetaye'? Ehe, yijaa'ija in ewi'ƚ profeta, qa lesƚe in qiji' nite' hik ƚunyejei kekhewep profeta'ik'i.\x * \xo 7:26 \xt Mt 14:5; Lc 1:76; 20:6\x* \v 27 Ha'ne Juan Bautista hik ha'ne t'ejuyets kakha' we'nika'ajji' in yit'ij: \qt “Jeƚ qeku'nek, yakha' hiwathayinket ek'ui hatse' nakha' yukine'k qa' hikna' najilet'ek'ui pa'qu' ikheyi'je'.”\qt*\rq (Mal 3:1)\rq*\x * \xo 7:27 \xt Mt 11:10; Mr 1:2; Lc 1:17\x* \v 28 Yakha' hit'iƚij ewets in week pekhewe' nekfik'i ta'ƚets ne'ej efu in ham pa'qu' nat'anipji' ha' Juan Bautista in qiji'ha. Qa pakha'ƚe qu' nite' qiyetaxji' pe' i'nji'teje'm na' tenek'enheiji' na' Dios qa t'anipji' ek hakha'an.— \v 29 Week pe' jukhew qa efuts qa pekhewe' iye yijaninkii pe' wekwek t'ejuyets pa' Roma in yepi'ye' pa'aj, ma' qa nikfe'lets pa' Dios in hats yaqsiijkii in hats yatsathen pekhewe'en, qe nimpuujinju' pa'aj pa' Juan.\x * \xo 7:29 \xt Mt 21:32; Lc 3:12; Hch 18:25; 19:3\x* \v 30 Qa pekhewe'ƚe fariseol qa pe' i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei qa nite' nimpuujinju' pa'aj pa' Juan Bautista, qe pekhewe'en nite' t'eku'miju'ƚ yuten pakha' yisu'untax pa' Dios qu' ƚeqfenyejeyi'ij pekhewe'en.\x * \xo 7:30 \xt Mt 21:25,32; 22:35; 23:13; Lc 10:25; 11:45-46,52; 14:3; Mr 7:9\x* \v 31 Ma' qa yit'ij pa'aj pa' Jesús: —¿Pa'n ƚii pa'qu' hejeyumtshenijupi' enewe' hane'ej ƚahats'ij? ¿Ƚekpa' qu' hik ƚunyejeye'? \v 32 Hik ƚunyejei ne'ej omehets qe i'niju'kii na'aj joofji'ju' qe t'otoijo' qa taya'yi'ƚ wetju'ƚkii ne'ej ƚ'otoihifetsju', qa yit'ijiikii: “In hifuyutaxi'ƚ e'mik'i ne' foj qa nite'ƚe ƚ'otoyi'ƚ. Hijitaxi'ƚ e'mik'i ke' if'iljetsitsik'i witlijtsinel qa nite'ƚe ƚapi'ƚju'.” \v 33 Qe in nam ha' Juan Bautista qa nite' tuj pa'qu' pane', nite' iya'ji' iye pa'qu' winoye', qa ekheweli'ƚ qa ƚit'iƚij: “I'nji' pa' ewi'ƚ inwo'met.”\x * \xo 7:33 \xt Lc 1:15\x* \v 34 Qa in nam ha'ne Ƚa's na' Jukhew qa tek qa iya' iye. Qa ekheweli'ƚ qa ƚit'iƚij: “Jeƚ qeku'ni'ƚek na' jukhew hayits qa ekuna'x qa iyana'x iye, qi iye in ƚejuwaika' ne' yijaninkii eke' wekwek qa ne' qi iye in uƚ'ets.”\x * \xo 7:34 \xt Mt 9:10-11; Lc 15:2; 19:7\x* \v 35 Qa pakha'ƚe qi ƚikfeliya'xkii pa' Dios qa jutsiqaxƚi'ij pa' ƚunyejei pekhewe' week hats ƚelitsij.— \s1 Jesús qa i'ni' pe' ƚetsi' pa' ewi'ƚ fariseo ƚii Simón. \p \v 36 Ewi'ƚ pa' fariseo t'eqe'mets pa'aj pa' Jesús qu' netekiƚi'ju' pe' ƚetsi'ii. Ma' qa yijayanii pa'aj pe' ƚetsi'ii, qa i'nijupju'kii pa' ƚekula'x.\x * \xo 7:36 \xt Lc 11:37; 14:1\x*\fig Pe' efu ta'ƚii ƚ'anu pa' Jesús qa yatsiyipji pe' ƚ'efiyei pa' ewjisii.|src="LB00320B.TIF" size="col" ref="LUK 7.36" \fig* \v 37 Pakha' witset na'l pa'aj pe' ewi'ƚ efu qi in uƚ'ax. Pekhe'en in nikfe'lets pa'aj pa' Jesús in mexe i'nijupju' pa'aj pa' mesa in teki'ju' pe' ƚetsi'ii pa' fariseo. Ma' qa namets pa'aj teneyij pa' ewjisii topo'oj pe' ƚejiiki' ta'ƚets na'aj alabastro.\x * \xo 7:37 \xt Mt 26:6-13; Mr 14:3-9; Jn 12:1-8\x* \v 38 Pekhe'en ip pa'aj ƚ'anu'ui i'nii pa' Jesús qa pe' ƚet'ilii qa tsapetsju'kii pe' ƚef'iyei pa' Jesús, ma' qa nili'jijju' pa'aj pe' ƚ'ewkujits qa tu'je'm iye pa'aj pe' ƚef'iyei qa i'nk'aƚe qa yatsi'yipji' pa'aj pa' ewjisii pe' ƚef'iyei pa' Jesús.\x * \xo 7:38 \xt Jn 11:2\x* \v 39 Qa pa' fariseo pakha' t'eqe'mets pa'aj pa' Jesús in yi'wenij pa'aj aka'an, qa yit'ij in iyet pa' ƚatawe'j: —Qek yijaayi'ija qek profetaye' ha'ne jukhew ma' qekha nenikfe'ltaxets pa'n ƚunye'j nekhe' efu t'ekumetskii, nekhe'en uƚ'ax.—\x * \xo 7:39 \xt Lc 7:16; Jn 4:19\x* \v 40 Ma' qa pa' Jesús qa yit'ijets pa'aj pa' fariseo: —Simón, na'l ka' tseqitijineyu'uj ewets.— Qa yeku'ƚ pa'aj pa' fariseo: —Enfel ye'm, Maestro pakha'an.— \v 41 Qa pa' Jesús qa yit'ij: —Wetsjuk pe' jukhew t'eku'mi' pe' ƚaq'astai pa' ewi'ƚ jukhew inq'eku'mhini'kii pe' ƚaq'astai. Ewi'ƚ pa' t'eku'mi' pe' quinientos (500) denarios\f + \fr 7:41 \ft Ewi'ƚ denario, ƚajanye'j pa'aj pa'qu' jukhewe' in ewi'ƚ neƚu qu' net'ithayii.\f* qa pakhap iye qa cincuentaƚe (50) pe' t'eku'mi'.\x * \xo 7:41 \xt Mt 18:28; Mr 6:37\x* \v 42 Pekhewe'en qa nite'ƚe weju'ƚij qu' nijanin, qa pa' inq'eku'mhini'kii pe' ƚaq'astai qa yiwejinƚe qu'nte' nijanine' pe' ƚ'ekumhifkinel pe' wetsjuk. Qa hane'ej qa' enfel ye'm, ¿ƚek pakha' enewe' wetsjuk pakha' les qi in yisu'un pa' inq'eku'mhini'kii pe' ƚaq'astai?—\x * \xo 7:42 \xt Mt 18:25\x* \v 43 Qa yeku'ƚ pa' Simón: —Humtitax pakha' les olots ƚ'ekumhifkinel qu' hik pakha'ye' pakha' les in yisu'un.— Qa yit'ij pa'aj pa' Jesús: —Hats i'woyaxijik'iha.— \v 44 Ma' qa pa' Jesús qa tetwek'ela'xets pa'aj pe' efu qa yit'ijets pa'aj pa' Simón: —¿Me hats ƚi'wenij ene' efu? In k'uyifi ene' etsi' qa nite' ƚesƚisij pa'qu' iweli'ye' qu' himpulijinji' ene' yif'iyei. Qa ene'ƚe efu qa nili'jijju' ene' yif'iyei ke' ƚet'il qa yit'iji' in yisƚatij ne' ƚ'ewkujits.\x * \xo 7:44 \xt Gn 18:4; 19:2; 43:24; Jue 19:21; 1Ti 5:10\x* \v 45 Nite' ƚesƚu'je'm iye, qa ene'ƚe efu, in i'nk'a hente'nuiteje'm, qa nite' yili'ij tu'je'mkii ene' yif'iyei.\x * \xo 7:45 \xt 2S 15:5; 19:39; 20:9\x* \v 46 Nite' ƚ'atsiyipji' aceitiye' ha'ne yijiƚa', qa ene'ƚe efu qa yatsi'yipji' ka' ewjisii ene' yif'iyei.\x * \xo 7:46 \xt 2S 12:20; Sal 23:5; Ec 9:8; Dn 10:3\x* \v 47 Qa hik ta'ƚijupi' qu' hit'ij ewets, in hats tewumhiti'yik'ui pe' olots ƚewuƚ'ets ma' qa qi in ineqsu'un. Qa pakha'ƚe qu' nite' qiye' qu' tewumhiti'yik'ui pe' ƚewuƚ'ets, qa nite' qi qu' nineqsu'un.— \v 48 Ma' qa yit'ijets pa'aj pe' efu: —Pe' ewuƚ'ets hats tewu'mhitii ek'ui.—\x * \xo 7:48 \xt Mt 9:2; Mr 2:5; Lc 5:20; Stg 5:15; 1Jn 2:12\x* \v 49 Ma' qa pekhewep pekhewe' ƚekufets qa tajawehenij wetju'ƚkii in yit'ijju': —¿Ƚekpa' yumtitax qu' ƚakha'ye' ha'ne jukhew in yit'ijets qu' niwu'm pe' witwuƚ'ets?—\x * \xo 7:49 \xt Lc 5:21\x* \v 50 Qa pakha'ƚe Jesús qa yit'ijets iye pa'aj pe' efu: —Pa' nite' eqekuye'j hikpa' ta'ƚets qa hats iƚa'x. Yape ma, hasu'uj itawje'met'e'.—\x * \xo 7:50 \xt Mt 9:22; Mr 5:34; 10:52; Lc 8:48; 17:19; 18:42; 1S 1:17\x* \c 8 \s1 Pekhewe' efuts t'ifti'ts'ets pa'aj pa' Jesús. \p \v 1 Ma' qa in hats suujik'i pa'aj aka'an, pa' Jesús qa ikijik'i pe' olots witsetits qa pe' witsetits ƚelits iye in nifel eke' ƚe'sits ƚe'lijei t'ejuyets pa' tenek'enheiji' pa' Dios. Ƚijts'eyek he' doce (12) ƚ'ijatshenhei.\x * \xo 8:1 \xt Mr 6:6; Mt 4:23; Lc 4:43\x* \v 2 Qa uja'x iye pe' efuts ƚijts'eyek iye pa'aj, hik pekhewe' niƚinju' iye pa'aj yukinik'uifik'ikii pe' i'ntaxji' inwo'metets qa pe' ƚaatsheitax iye. Pekhewe'en ƚiyits María, ƚenqii iye Magdalena. Hik pekhe' ikik'uifik'ikii pa'aj pe' wetsjuk tatsai (7) inwo'metets.\x * \xo 8:2 \xt Mt 27:55,56,61; 28:1; Mr 15:40-41; Lc 16:9; 23:49,55; 24:10; Hch 1:14; Jn 19:25; 20:1,18\x* \v 3 Qa pekhe' Juana ƚewhe'ye' pa' Cuza, ƚeqjeƚinenek pa'aj pa' Herodes. Qa pe' Susana, qa olots iye pekhewep, qa ƚekhewelƚe in yatsat'etsƚi'ij pekhewe' natkiniji' in t'iftits'ijetskii pa'aj pa' Jesús qa pe' ƚ'ijatshenhei. \s1 Pa' iwenq'enhena'x. \r (Mateo 13:1-9; Marcos 4:1-9) \p \v 4 Qa olootsija pa'aj pe' jukhew qa efuts iye, ta'ƚiikii pe' olots pekhelji'kii witsetits, namii pa'aj qu' ni'wen pa' Jesús. Ma' qa yit'iji' pa'aj pa' ewi'ƚ yejeyumtshenijupi' in iyetik'ui: \v 5 —Pa' iwenq'enhena'x ikijfik'i pe' ƚoqoƚoi qu' nenju'. Ma' qa in hats we'nq'en qa uja'x pe' ƚoi namji'ju'kii pa' wit'ikheyi'j qa tonotshiyipji'kii qa pe' junatai qa tuj. \v 6 Qa pekhewep ƚoi qa namji'ju'kiyek pa' uteket leseesƚi'ik'i pa' sehe' ija, qa in ta'ƚtax pekhewe'en qa aje'eƚ yisƚax qa wa'mji' iye qe nite' eqhimiyifi. \v 7 Qa pekhewep iye qa namji'ju'kiyek pa' tiiket. Qa ta'ƚi'ƚ pe' tii qa tik'eyijju'. \v 8 Qa pekhewepƚe qa namji'ju'kiyek pa' ƚe'wisji' sehe' qa ta'ƚ ma' qa qipha'm qa na'l pe' ƚei ƚe'sits qa olots iye qa yamets cien (100) pe' ƚei in ewi'ƚ ƚenu.— Ekewe'en in yit'ij pa'aj pa' Jesús qa yit'unhetik'i in yit'ij iye pa'aj: —¡Pekhewe' qu' nana'l ƚekfiiye', nepiye'ek'iha aka'an!—\x * \xo 8:8 \xt Gn 26:12; Mt 11:15\x* \s1 Inhats'ek in yit'ij eke' yejeyumtshenƚi'ijupi'. \r (Mateo 13:10-17; Marcos 4:10-12) \p \v 9 He' ƚ'ijatshenhei qa nifaakanij pa'aj pa' ikji'ha kakha' yejeyumtshenijupi'. \v 10 Pa' Jesús qa yit'ijets pa'aj: —Ekheweli'ƚ ƚenexke'ej qu' enikfe'li'ƚetsha kekhewe' nite' hayiits qu' nana'l pa'qu' nenikfe'lets t'ejuyets na' tenek'enheiji' na' Dios. Qa nekhewepƚe qa hit'iji' in k'iyetik'ui kekhewe' hejeyumtshenƚi'ijupi'kii, hats'inha \qt qu' ni'wentax hikƚe ƚunye'j qu'nte' ni'wene', qa qu' nepi'ye'taxik'i qa nite'ƚe nikfe'lik'i pa' iikji'ha.—\qt*\rq (Is 6:9)\rq*\x * \xo 8:10 \xt Mt 19:11\x* \s1 Pa' ikji'ha in yejeyumtshenijupi' pa' iwenq'enhena'x. \r (Mateo 13:18-23; Marcos 4:10-12) \p \v 11 —Aka'an kakha' ikji'ha ka' wetjeyumtshenijupi'. Pe' ƚoi hik ƚunyejei ekewe' ƚe'lijei na' Dios.\x * \xo 8:11 \xt Mr 4:13-20; Lc 8:21; 11:28; Hch 18:11; Stg 1:21; 1P 1:23\x* \v 12 Qa pa' wit'ikheyi'j qa hik ƚunyejei pekhewe' qu' nepi'ye'taxik'i eke' Dios ƚe'lijei, qa i'nk'aƚe qa namets na' inwo'met qa nitkamijik'i in we'nentaxji'ju' pe' ƚatawjets. Hats'inha qa yeqeku'uk'i ma' qa'nte' iƚiye'. \v 13 Qa pa' uteket in leseesƚi'ik'i pa' sehe'taxija, qa hik ƚunyejeyek pekhewe' yepi'ye' ek'i eke' ƚe'lijei na' Dios, ma' qa qi in yisu'unik'i qa t'eku'mi', qa hamƚe ƚefitetsiye'. Ƚ'ajƚi'ij in tek'entaxik'i, qa in namets pa'qu' witaqjaajinkeyeje', ma' qa yili'ijju'.\x * \xo 8:13 \xt Ez 33:31-32; Ga 1:6\x* \v 14 Qa pa' tiiket qa hik ƚunyejeyek pekhewe' yepi'ye'taxik'i eke' ƚe'lijei na' Dios, qa in iktaxij pa' ƚ'ikheyi'j, qa yuƚametenƚe in yitawje'meten wekwek, ƚaq'astaye' qu' olotse' qa pa'qu' ƚakha' ye'ƚe qu' nisu'un qu' ni'sinheti'mkii. Ma' qa nite' yuji' pe' ƚeitax.\x * \xo 8:14 \xt Mt 6:25\x* \v 15 Qa pa' ƚe'wisji' sehe', qa hik ƚunyejeyek pekhewe' yepi'ye' ek'i ke' ƚe'lijei na' Dios, ma' qa weekijha pe' ƚatawjets in yatsathen qa ƚe'sits iye in t'eku'mi' qa went'unhetij watjanithenijha. Ma' qa nite' yili'ij in na'l pe'qu' ƚeye'.—\x * \xo 8:15 \xt He 10:36; Stg 5:7\x* \s1 Yejeyumtshenijupi' ne'ej fetitjii. \r (Marcos 4:21-25) \p \v 16 —Ham pa'qu' ƚeqfenye'ji'ij qu' nene'ƚji' pe'qu' fetitjiye' qa' nit'onijju' pe'ye', i'nƚi'i qu' nenifi ƚatawe'j pa'qu' witiwhi'la'xe'. We'nitonpha'm yijat'ij qe we'nenpha'm hats'inha qa yi'wenkii ne'ej te'nuiteje'm.\x * \xo 8:16 \xt Mt 5:15-16; Lc 11:33\x* \v 17 Qe ham pa'qu' natat'inhetiikii qu'nte' ne'twenheti'ye' hatse', qa ham iye pa'qu' nite' netfelhiti'ye' qu'nte' ninikfe'le' hatse', qa' ninikfe'l hatse'.\x * \xo 8:17 \xt Mt 10:26; Lc 12:2; 1Ti 5:25\x* \v 18 Qa hik ta'ƚijupi', jeƚi'ƚiju'ƚ pa'n ƚunye'j in ƚepi'ye'eƚik'i, qe pa'qu' hats nana'li'm qa' les netesti'yij iye. Qa pa'qu' hami'im, qa' netitkamhiti'yij iye pakha' yumtitax qu' nana'li'm.—\x * \xo 8:18 \xt Mt 13:12\x* \s1 Pe' ƚenene qa pe' ƚek'injats pa' Jesús. \r (Mateo 12:46-50; Marcos 3:31-35) \p \v 19 Ke' ƚenene qa he' ƚek'injats pa' Jesús namtaxii pa'aj pa' i'ni', qa nite'ƚe ƚeke' qu' nametsji' pe' wititsi'ifi qe olots pe' jukhew, efutsji'kii.\x * \xo 8:19 \xt Mt 13:55; Mr 6:3; Jn 2:12; 7:3,5,10; Hch 1:14; 1Co 9:5; Ga 1:19\x* \v 20 Qa tefelhitiitaxi'm pa'aj pa' Jesús: —Ke' enene qa he' ek'injats iye ha'nii qe amaneyi'fik'i. Yisu'untax qu' ne'wen.— \v 21 Qa yeku'ƚ pa'aj pa' Jesús: —Pekhewe' yepi'ye' ek'i qa yaqsi'jijkiiha iye ekewe' yit'ij eke' ƚe'lijei na' Dios, qa' hik pekhewe' nenel qa' k'injats iye.—\x * \xo 8:21 \xt Lc 11:28; Stg 1:22\x* \s1 Jesús qa yaq'ayinij pa' t'unik'i qa pa' iweli'. \r (Mateo 8:23-27; Marcos 4:35-41) \p \v 22 Ewi'ƚ pa' neƚuji' pa'aj pa' Jesús qa pe' ƚ'ijatshenhei qa t'ilitji'ju'kii pe' ewi'ƚ witinhitjii, qa yit'ijets: —Ju'ukiiteje'm na' ƚajaika' ene' kaƚi'.— Ma' qa ikkii pa'aj.\x * \xo 8:22 \xt Jn 6:16-21; Lc 5:1\x* \v 23 In ikteje'mkii pa'aj qa pa' Jesús qa ima'. Qa nam pa'aj pa' qi t'unik'i. Qa pe' witinhitjii qa tsxiƚtsxiƚji'ju'kii pa' iweli'. Qa qi in iftsaxets pa'aj qu' nuihin. \v 24 Ma' qa ikii pa'aj qa nijt'otshenii pa' Jesús, qa yit'ijets pa'aj: —¡Maestro! ¡Maestro! ¡Hats k'esik'i qu' jinanaxju'!— Pa' Jesús qa niipha'm pa'aj qa yaq'ayinij pa' t'unik'i qa pe' qitsik'i ƚeqe t'uyuyits iye, qa aje'eƚ qesik'ui pa'aj pa' t'unik'i qa ikesimen iye pa' iweli'.\x * \xo 8:24 \xt Sal 65:7; 104:7; Mt 14:32; Mr 6:51; Lc 4:39\x* \v 25 Pa' Jesús qa yit'ijets pa'aj he' ƚ'ijatshenhei: —¿Khaye'ek pa'nte' eqekuye'ji'ƚ? ¿Pa'n ikji'?— Qa hekhewe'ƚe'en qa qi in nijiwei pa'aj qa yitjuƚaxijpha'mkii iye. Qa yifaakateji' pa'aj, qa yit'ijju': —¿Pa'n ƚunye'j ha'ne jukhew in tek'enets iye in yaq'ayinij ka' t'unik'i qa ha'ne iweli' iye?—\x * \xo 8:25 \xt Mt 21:10; Lc 1:66; 5:21; 7:49; 9:9\x* \s1 Pa' sehe' Gadara i'ni' pa' ewi'ƚ i'nji' pe' inwo'metets. \r (Mateo 8:28-34; Marcos 5:1-20) \p \v 26 Ma' qa yametsteje'm pa' sehe' ƚii Gadara\f + \fr 8:26 \ft Pa' Gadara ƚii iye Gerasa.\f* ƚajaika' ai wankaajuƚetsteje'm ha' sehe' Galilea. \v 27 Qa in hats t'ilitpha'm pa'aj pa' Jesús, qa te'nilitfik'i pa'aj qa nekets pa' ewi'ƚ jukhew i'nji' pe' inwo'metets hayiits ta'ƚtaxets pa'aj pa' witset'ija qa hatsƚe nite' i'nji'. Qa hats toxik'i pa'aj in nite' yeqhinataji' pe'qu' witqhinataye', qa nite' iye i'nifi pe'qu' wititsi'ye', qe pa' nimeƚkuket hikpa' i'nji'kii. \v 28 Pakha'an in yi'wen pa'aj pa' Jesús, ma' qa yejtsi'le' pa'aj qa wonokok'enifi qa yit'unhetik'i in yit'ij pa'aj: —¿Inhats'ek in ƚanamyii, Jesús, Ƚaa'sija pa' Qiji'ha in Dios? K'iyinij ewets qu' hasu'uj atsawtsheten wat'ij.—\x * \xo 8:28 \xt Lc 1:32; 4:33-34; Hch 8:7; 16:17; Jn 2:4; Gn 14:18; Sal 57:2; Dn 3:26\x* \v 29 Yit'ij pa'aj aka'an qe pa' Jesús yiyaji'ets pa'aj pa' espíritu uƚ'ax qu' nakik'uifik'i pa' jukhew in i'ntaxji', qe hats olotsij in uijiik'i. Qa pe' jukhew in yophe'ƚ ji'ijtaxij ƚokoyei qa ƚef'iyei iye pe' foƚoƚik'il qa yejeƚji'ijtaxetsha iye, qa niwk'itsinƚeji'ijju' qa pa' inwo'met qa yilithinji'jii pa' ham i'ni'i'. \v 30 Pa' Jesús qa nifaakan pa'aj: —¿Pa'n ii?— Qa pakha'an qa yeku'ƚ: —Yakha' yii Legión.—\f + \fr 8:30 \ft Ewi'ƚ legión, ikji' ewi'ƚ tatsai mil (6.000) yamets pe'qu' oq'opheƚinetsiletse'.\f* Qe olots pe' inwo'metets i'nji' pa'aj pa' jukhew.\x * \xo 8:30 \xt Mt 26:53\x* \v 31 Pekhewe'en qa qi in iyinijets pa' Jesús qu' hasu'uj nit'ij pa'qu' ƚeji'ye', pekhewe'en qa' nakiiju' pa' koomojo' ham ƚ'aka'the'ye' (abismo).\x * \xo 8:31 \xt Sal 140:10; Ro 10:7; Ap 9:1-2,11; 11:7; 17:8; 20:1,3\x* \v 32 Qa na'l pa'aj pe' olots tafitets taqakiyi'ju' pe' utek ipji'. Qa pe' inwo'metets qa iyinijetskii pa'aj pa' Jesús qu' nuyik'i pekhewe'en pe' tafitets. Qa pa' Jesús qa ƚexke'ej pa'aj. \v 33 Ma' qa pe' inwo'metets qa ikik'uifik'ikii pa'aj pa' jukhew qa uijiteje'mkii pe' tafitets. Ma' qa pe' tafitets qa wekuma'xik'iju'kii pa' kiimiju' qa yamjeetsju' pa' iweli' qa hikpa' qa uyi'kii qa naxiju'. \v 34 Pe' yejeƚtax pe' tafitetsik'i, in yi'wen pa'aj aka' ƚunye'jkii qa wekuma'xii pa'aj pa' witset qu' nenfelkii. Qa' nenfeli'm iye pe' i'ni' pa' ƚ'ejinqa'wet. \v 35 Pe' jukhew qa efuts iye qa neeƚii pa'aj pa' ƚunye'jkii. In namii pa' i'ni' pa' Jesús qa yi'wen pa' jukhew i'ntaxji' pa'aj pe' inwo'metets. I'nijupju' pe' ƚef'iyeyiiju' pa' Jesús. Hats teqhinatai pa'aj qe hats teik'uneikii. Qa qi pa'aj in nijiwei pa'aj pekhewe'en.\x * \xo 8:35 \xt Lc 8:41; 10:39\x* \v 36 Qa pekhewe' yi'wenijha pa'aj pa' ƚunye'jkii, qa nifelimik'i pa'aj pa' ƚunyee'jkiiha pakha' i'ntaxji' pe' inwo'metets in hats ƚe'wisju'.\x * \xo 8:36 \xt Mt 4:24\x* \v 37 Week pekhewe' tetseti'yi' pa' sehe' Gadara, iyinijets pa'aj pa' Jesús qu' nakik'ui iye pa' sehe', qe qi in nijiwei pa'aj pekhewe'en. Ma' qa pa' Jesús qa t'ilitji'ju' iye pa'aj pe' witinhitjii qa ik iye pa'aj.\x * \xo 8:37 \xt 1R 17:18; Lc 5:8; Hch 16:39\x* \v 38 Pa' jukhew pakha' i'ntaxji' pa'aj pe' inwo'metets qa iyintaxijets qu' nijayan pa' Jesús. Qa pakha'ƚe Jesús qa nite' ƚexke'ej, qa yit'ijets pa'aj: \v 39 —Mapilii yijat'ij pe' etsi' qa' week enfel ka' ƚeqfenye'j ej na' Dios.— Pa' jukhew qa ik pa'aj. Ma' qa week nifelimik'i pa' witset pa' ƚeqfenye'jij pa'aj pa' Jesús. \s1 Pe' Jairo ƚasi' qa pekhe' t'eku'mets pa' ƚ'uihitjii pa' Jesús. \r (Mateo 9:18-26; Marcos 5:21-43) \p \v 40 Ma' qa in hats yamiiteje'm iye pa'aj pa' ƚajaika' pe' kaƚi', qa pe' olots jukhew, efutsji'kii qa qi in ƚe'sitsi'mkii pa'aj in hats namets iye pa'aj, qe week hayiits notki'iikii pa'aj.\x * \xo 8:40 \xt Lc 9:11\x* \v 41 Qa hik pa'aj qa namets pa' ewi'ƚ jukhew ƚii Jairo. Pakha'an tenek'enhe'yij iye pe' witlijtsitjii. Ha'ne jukhew we'niyipinifi pa'aj ƚef'iyei pa' Jesús, qa qi in iyinijets pa'aj qu' namiƚii pe' ƚetsi'.\x * \xo 8:41 \xt Lc 13:14; Hch 13:15; 18:8,17\x* \v 42 Qe pakha'an na'l pa'aj pe' ewi'ƚƚi'i' in ƚasi', doce (12) ƚeqe'ninqapits, qa pekhe'en qa hats k'esik'iha pa'aj qu' nawa'm. Qa in hats iktax pa'aj pa' Jesús, qa olotsƚe pe' jukhew qa efuts watkatitij wetepji' in nijayanik'i.\x * \xo 8:42 \xt Lc 7:12; Mr 3:9\x* \v 43 Pekhewe'en i'nji'teje'm pe' ewi'ƚ efu hats doce (12) ƚeqe'ninqapits in nite' hamitsik'ui pe' ƚ'athits. Qa hats olots pe' naq'axiji' ƚaq'astayik'i pe' weihetets witeqjunhetits ƚeiƚets qa ham pa'qu' napaliti'm pekhewe'en pa' ƚawtshek.\x * \xo 8:43 \xt Mt 9:20-22; Mr 5:25-34; Lv 15:25\x* \v 44 Pe' efu qa wetjuk'etetsji' pa'aj pa' Jesús ƚ'anu ta'ƚii qa t'eku'mets pa'aj pa' ƚ'aka'the' eiju' pa' ƚ'uihitjii. Ma' qa hik pakhaa'ijha qa aje'eƚ qesitsik'ui pa'aj pe' ƚ'athits.\x * \xo 8:44 \xt Nm 15:38-39; Dt 22:12; Mt 14:36; 23:5\x* \v 45 Qa pa' Jesús qa inaqfaakanij pa'aj: —¿Ƚekpa' t'eku'm yiwets?— Qa week welkut'ijkii pa'aj pekhewe'en pa'qu' net'eku'mi'. Qa pa' Pedro qa yit'ij: —Maestro, ene' olots najayanpha'm qi in puk'upha'm wetwumij wetepji'.—\x * \xo 8:45 \xt Lc 5:5\x* \v 46 Qa pa' Jesús qa yit'ij: —Na'l pa' t'eku'm yiwets qe hoksi'wen in ikfik'i pa' yit'unha'x.—\x * \xo 8:46 \xt Lc 5:17; 6:19; Hch 10:38\x* \v 47 Pe' efu, in nikfe'lets in nite' ƚeke' qu' nanat'inij, qa tsalalkii pa'aj in nekets qa wonokok'eniiju' pa'aj ƚef'iyei pa' Jesús. Qa tetfeliji'm pa'aj week yepi'ye' ej pe' week in nifel pa' ta'ƚijupi' in t'eku'mets pa' ƚ'uihitjii pa' Jesús, qa in aje'eƚ naxpa'lij iye pa' ƚaatshektax. \v 48 Pa' Jesús qa yit'ijets pa'aj: —Yasi', pa' nite' eqekuye'j ta'ƚets in ƚanaxpa'lij pa' ejunye'jtax. Hasu'uj natawje'meten. Yape ma.—\x * \xo 8:48 \xt Lc 7:50\x* \v 49 In mexe iyettax pa'aj pa' Jesús qa namets pa' ewi'ƚ ta'ƚii pe' ƚetsi' pa' tenek'enhe'yij witlijtsitjii, qa yit'ijets pa'aj: —Ke' oqwomeki'ik'i hats wa'm. Yape iwejinƚe na' Maestro.—\x * \xo 8:49 \xt Mt 9:23-26; Mr 5:35-43; Lc 7:6; Jn 11:28\x* \v 50 Qa pa' Jesús qa yepi'ye' ej pa'aj, qa yit'ijets: —Hasu'uj e'nijiwei. E'meheyi'ij yijat'ij qu' hasu'uj inqeku' qa pe' oqwomeki' qa' ƚe'wise'ju'.— \v 51 In yamets pa'aj pe' wititsi', qa nite' ƚexke'ej pa'qu' nijayanteje'm in uyetsji'. Uja'xƚe in t'eqe'mets ha' Pedro qa ha' Juan qa ha' Jacobo (Santiago) qa pa' ƚatata qa pe' ƚenene pe' ome'ƚaski'ik'i.\x * \xo 8:51 \xt Mr 3:17; 14:33; Lc 9:28\x* \v 52 Week pekhewe' nekii ipju' qa yilanje'mkii iye pe' ƚ'ejuijets in yayinju' pa'aj pe' ome'ƚaski'ik'i. Qa pa' Jesús qa yit'ijji'ju' pa'aj: —Hasu'uj mapi'ƚju', qe ne' ome'ƚaski' nite' wa'm, ima'ƚe.—\x * \xo 8:52 \xt Mt 11:17; Lc 7:13; 23:27; Jn 11:4,11; Hch 20:10\x* \v 53 Qa yilaki'ijju' pa'aj aka' yit'ij, qe nikfe'lets in hats waa'mija. \v 54 Ma' qa pa' Jesús qa t'eku'mi' pa'aj pa' ƚokoi, qa yit'unhetik'i in yit'ij pa'aj: —¡Ome'ƚaski', eniipha'm!—\x * \xo 8:54 \xt Mr 1:31; Mt 11:5; Lc 7:14,22; Jn 11:43\x* \v 55 Ma' qa tepilets iye pa' ƚiƚa'x pe' ome'ƚaski'. Qa aje'eƚ niipha'm pa'aj. Qa pa' Jesús qa inaqyaji'ij qu' netesti'yij pa'qu' ƚaqe'.\x * \xo 8:55 \xt Jue 15:19; 1S 30:12\x* \v 56 Pe' ƚ'alhei qi in yitjuƚaxijpha'mkii pa'aj. Qa pa' Jesús qa yiyaji'ijets qu' hasu'uj nenfeli'm pe'ye' aka' ƚunye'jkii.\x * \xo 8:56 \xt Mt 8:4\x* \c 9 \s1 Jesús qa yukinijkii pe' ƚ'ijatshenhei qu' nenfel ke' ƚe'lijei. \r (Mateo 10:5-15; Marcos 6:7-13) \p \v 1 Pa' Jesús qa no'thet wetju'ƚ pe' doce (12) ƚ'ijatshenhei qa tisij pa' ƚet'unhaxitsijup qa qu' netk'enets iye pe' inwo'metets qu' nukinji'ijfik'i, qa qu' nanpalit iye pe' week witja'metets.\x * \xo 9:1 \xt Lc 6:12-16; Mt 10:1; Mr 3:13-15\x* \v 2 Ma' qa yukinijkii pa'aj qu' nenfel pa' tenek'enheiji' pa' Dios, qa' nenƚinju'kii iye pekhewe' qu' nanqaats'etaxju'.\x * \xo 9:2 \xt Lc 4:43; 9:11,60; 10:1,9\x* \v 3 Qa yit'ijets pa'aj: —Hasu'uj eka'xi'ƚ pe'ye' in ƚaki'ƚkii, hasu'uj iye awaikajiti'yi'ƚ, hasu'uj iye eqe ti'naji'yi'ƚ, hasu'uj iye aqatsi'iƚ pan, hasu'uj iye aq'astayi'iƚ, hasu'uj iye eqhinatayi'iƚ, uja'xƚe pe'qu' hats eqhinataji'iƚ.\x * \xo 9:3 \xt Lc 10:4-12; 22:35\x* \v 4 Qu' ami'ƚets pa'qu' witset'e qa pe'qu' mewi'iƚifi wititsi'ye' qa hasu'uj i'nk'aihiti'ƚ iye ami'ƚijii qu' mataxiƚik'ui iye pa'qu' witset'e. \v 5 Qa pa'qu' witset'e in nite' neqjunu'uƚij ewetskii, qa qu' ma'aƚik'uifik'i iye qa' enfuluti'ƚju' pa'qu' sehe'ye' qu' namtaxij ne' ef'iyeyi'ƚ qa jutsiqetsi'im in uƚ'ets.\x * \xo 9:5 \xt Neh 5:13; Hch 13:51; 18:6\x* \v 6 Ma' qa ikkii pa'aj pekhewe'en, qa ikijik'i pe' witsetits ƚelits in nifeli'm eke' ƚe'sits wi'tlijei qa niƚinju'kii iye pe' wanqaats'etaxju'.— \s1 In wa'm pa'aj pa' Juan Bautista'ik'i. \r (Mateo 14:1-12; Marcos 6:14-29) \p \v 7 Pa' wittata Herodes qa i'ye'ej pa'aj week pe' yaqsi'jijkii pa' Jesús, ma' qa in nite' nikfe'lijkii pa'n qu' numti, qe uja'x pe' yit'ijets in hik pakhate' pa' Juan Bautista'ik'i qu' iƚa'xe' iye.\x * \xo 9:7 \xt Lc 3:1,19; 13:31; 23:7; Hch 13:1\x* \v 8 Qa na'l pe' yit'ijetsek qu' hik pakha'ye' pa' Elias'ik'i. Qa pekhewep iye qa yumti ek qu' ewi'ƚe' pekhewe' hayiits profeta'ik'i qu' iƚa'xe' iye.\x * \xo 9:8 \xt Mt 11:14; 16:14; 17:3-4,10-12; Lc 1:17; 4:26\x* \v 9 Ma' qa pa' Herodes qa yit'ij pa'aj: —Ka' Juan'ik'i yakha' k'inaqyaji'ij qu' ne'nisa'xii ka' ƚeiƚa'. ¿Qa pa'n ƚunye'j pakha'an, pakha' k'impi'ye'ejkii pa' ƚeqfenye'j ƚewek?— Qa yisu'untax qu' ni'wen pa'aj.\x * \xo 9:9 \xt Lc 23:8\x* \s1 Jesús qa tisij pe' ƚaqats pe' yamets cinco mil (5.000). \r (Mateo 14:13-21; Marcos 6:30-44; Juan 6:1-14) \p \v 10 Pe' apóstoles in hats tepilkii iye pa'aj, qa nifelimik'i pa' Jesús week pekhewe' yaqsiijkii. Pa' Jesús qa iki'ƚiiteje'm pa' witset Betsaida qe qa' uja'xe'ƚe eku'ni'ƚkii.\x * \xo 9:10 \xt Mt 11:21; Mr 8:22; Jn 1:44; 12:21\x* \v 11 Qa in nikfe'lets pe' jukhew qa efuts qa yijayanpha'm iye pa'aj. Qa nite'ƚe t'oqowe'yiju'ƚ pa' Jesús. Ma' qa nifeli'm pa' ƚunye'j pa' tenek'enheiji' pa' Dios, qa niƚinju' iye pa'aj pe' wanqaats'etaxju'.\x * \xo 9:11 \xt Lc 8:40\x* \v 12 Qa in hats metiyu'ju' pa'aj junu', qa pe' doce (12) ƚ'ijatshenhei qa nekets pa'aj pa' Jesús, qa yit'ijets pa'aj: —Yape mewetfeli'm week nekhewe' jukhew qa efuts, hats'inha qu' nakiikii ne' metits witsetits ƚelits qa nekhewe' iye wititsil i'ni' na' ƚ'ejinqa'wet, qa' ni'wen pa'qu' ƚewhi'wet'e' qa pa'qu' ƚaqe' iye, qe ha'ne ju'uni' ham wekweki'i'.—\x * \xo 9:12 \xt Lc 24:29; Mt 15:23\x* \v 13 Qa pakha'ƚe Jesús qa yit'ij pa'aj: —Ƚisi'ƚij pa'qu' netuj.— Pekhewe'en qa yeku'ƚ pa'aj: —Nite' inek olots he' inqats, i'nƚi'i qu' leefijƚe (5) he' pan qa wetsjuk tu'u he' sehets, qa qu' isu'un qa' mexe hayaqhai eku'ni'ƚii pa'qu' netuj week enewe'en.—\x * \xo 9:13 \xt Mt 16:9; Mr 8:19\x* \v 14 (Qe i'nƚi'i tit namets pa'aj lee'fij mil (5.000) pe' jukhew.) Qa pa' Jesús qa yit'ijets pa'aj he' ƚ'ijatshenhei: —Iyaji'iƚets qu' na'nju'kii qa' pumume'pha'mkii cincuentaye'kii (50) qu' namets ewiƚei pe'qu' pumume'pha'mkii.— \v 15 Ma' qa hik aka' ƚeqfenyejeyij pa'aj, qa week i'nju'kii. \v 16 Pa' Jesús qa t'eku'mi' pe' lee'fij (5) pan qa pe' wetsjuk sehets, qa yejeƚpha'm pa'aj qa yit'ijetspha'm ƚe'wisij pa' Dios. Ma' qa napk'asitju' qa tisij pa'aj he' ƚ'ijatshenhei qa hikhe' qa netisijju' pekhewe' week jukhew qa efuts iye.\x * \xo 9:16 \xt Mr 7:34; 8:7; 14:22; Jn 11:41; 17:1; Mt 26:26; Lc 24:30\x* \v 17 Week tekju' pa'aj qa iƚiinƚi'ijju'ha iye. He' ƚ'ijatshenhei qa ewi'ƚ yeni' pe' ƚaqaxpalii qa yenji' pe' doce (12) canastul qa week topolij iye pe' ƚaqaxpalii. \s1 Pedro qa yit'ijets pa' Jesús in ƚakha' pa' Cristo. \r (Mateo 16:13-19; Marcos 8:27-29) \p \v 18 Ewi'ƚ pa' neƚuji' pa'aj in iyin pa' Jesús. Uja'xƚi'iƚkii pa'aj he' ƚ'ijatshenhei, qa nifaakanji'ju' pa'aj: —¿Pa'n yit'ij ene' jukhew qu' yakha'ye'?— \v 19 Hekhewe'en qa yeku'ƚ pa'aj: —Na'l he' yit'ijets qu' akha'ye' ka' Juan Bautista'ik'i, hekhewep qa yit'ijetsek in akha'te' pa' Elias'ik'i qa hekhewep iye qa yit'ijetsek qu' ewi'ƚe' pe' profeta'ik'i qu' iƚa'xe'.—\x * \xo 9:19 \xt Lc 9:7-8\x* \v 20 Pa' Jesús qa yit'ijets: —Qa ekheweli'ƚ, ¿Qa ƚekpa' ƚit'iƚijets qu' yakha'ye'?— Qa ha' Pedro qa yeku'ƚ pa'aj: —Hik akha'ija pa' Cristo ta'ƚiiha pa' Dios.—\x * \xo 9:20 \xt Mt 1:17; Lc 23:35; Hch 3:18; Ap 12:10\x* \v 21 Pa' Jesús qa qi in yiyaji'ijetskiiha pa'aj qu' hasu'uj nenfeli'm pe'ye' in ƚakha'ija pa' Cristo. \s1 Jesús qa nifel qu' natlanhetii hatse'. \r (Mateo 16:20-28; Marcos 8:30–9:1) \p \v 22 Ma' qa yit'ijets pa'aj: —Ha'ne Ƚa's na' Jukhew les ƚe'wis hatse' qu' nataatshenhetii, qa qu' qi iye qu' nuten nekhewe' tenek'enheiji' na' witset qa ne' tenek'enhe'yij ne' pa'il qa nekhewe' iye i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei, qa' nawa'm iye, qa' iƚa'xe' iye qu' namets wetshetk'ewi'ƚ pe'qu' neƚutse'.—\x * \xo 9:22 \xt Lc 13:33; 17:25; 18:31; 20:1,17; 22:66; 24:7; Mt 17:12,22-23; 27:63; 1P 2:4; Jn 2:19\x* \v 23 Ma' qa i'nk'aƚe qa yit'ijets iye pa'aj pe' week: —Qu' nana'l pa'qu' nisu'un qu' natsjayanija qa' nili'ij pa'qu' ƚakha' ye'ƚetax qu' nisu'un, net'eku'mi' yijat'ij pe'qu' ƚeqe cruze'\f + \fr 9:23 \ft T'eku'mi' pe'qu' ƚeqe cruze' ikji' qu' nijayanija pa' Jesús yemjeetax qu' qiye'tax pa'qu' uƚ'axe'.\f* qa' natsjayan.\x * \xo 9:23 \xt 2Ti 2:12-13; Mt 10:38-39; Lc 14:27; 1Co 15:31\x* \v 24 Qe pakha' qu' nisu'un qu' niƚin pa'qu' ƚiƚa'xe', qa' hami'im hatse' pa'qu' ƚiƚa'xe' nite' yili'ij. Qa pakha'ƚe qu' naqamij pa'qu' ƚiƚa'xe' qe ta'ƚ yiwets, qa' iƚa'xe'.\x * \xo 9:24 \xt Lc 17:33; Jn 12:25\x* \v 25 Qe, ¿ƚek pakha' qu' ne'weju'ƚij pa'qu' jukhewe' qu' nanaxtaxij ha'ne week sehe' ipji', qu' ƚakha'ye'ƚi'ij ƚete'm qu' netwuƚ'enhetijju' pa' witiƚa'x nite' yili'ij?\x * \xo 9:25 \xt Lc 12:20\x* \v 26 Qe pakha' qu' newepinyij qa wepinij iye ke' yi'lijei, pakha'an qa' newepinjiijek hatse' ha'ne Ƚa's na' Jukhew qu' nanamtaxijju' na' qi ƚesa'x qa na' ƚesa'x iye na' Ƚatata qa ne' ƚesaxits ne' ƚe'sits angelits.\x * \xo 9:26 \xt Mt 10:33; 24:30; Ro 1:16; 2Ti 1:8; He 11:16; 1Jn 2:28; Dn 7:10; Zac 14:5; Jn 1:51; Hch 1:11; 1Ts 1:10; Lc 12:9; Ap 14:10\x* \v 27 Yijaa'ija aka' hit'iƚij ewets in na'l ene' uja'x ha'ne i'ni'in mente' naxju' qa' ni'wen hatse' pa'n ƚunye'jija na' ƚesa'x na' tenek'enheiji' na' Dios.—\x * \xo 9:27 \xt Jn 8:52; He 2:9; Mt 10:23; 23:36; 24:34; Mr 13:30; Lc 21:31-32\x* \s1 Jesús qa tujtseika' pa'aj pa' ƚunye'j. \r (Mateo 17:1-8; Marcos 9:2-8) \p \v 28 I'nƚi'i qu' hats wetshetk'ewi'ƚ tatsai (8) neƚutsik'i pa'aj ekewe' yit'ijets, qa pa' Jesús qa ikik'ipha'm pa'aj pe' utek qu' niyin, qa t'eku'miiji' pa'aj in t'eqe'mets ha' Pedro qa ha' Juan qa ha' Jacobo (Santiago) iye.\x * \xo 9:28 \xt Lc 3:21; 5:16; 6:12; 8:51; 9:18; Mr 14:33; Mt 14:23\x* \v 29 Qa in mexe iyin pa'aj, qa pa' ƚeju's qa hats tujtseika' pa' ƚunye'j pa'aj, qa pe' ƚeqhinatai qa hats fo'ija pa'aj qa leppepep iye.\x * \xo 9:29 \xt Mr 16:12; Sal 104:2; Dn 7:9; Mt 28:3\x* \v 30 Ma' qa na'lji' iye pa'aj pe' wetsjuk jukhew tafaakate'yi'ƚju' pa'aj pa' Jesús. Pekhewe'en hik pekhewe' pa' Moises'ik'i qa pa' Elias'ik'i. \v 31 Pekhewe'en tujji'ha iye pa'aj pa' ƚunyejei, qa iyeti'ƚijju' pa' ƚawamhijii hatse' pa' Jesús, in hats k'esik'iha qu' ƚunye'je'kii na' Jerusalenii. \v 32 Ha' Pedro qa hekhewep iye ƚijts'eyek pa'aj, qi in nite' ƚekheweliju'ƚ pa'aj in nijatiyu'ju' qa imaa'ju'ha pa'aj, qa in nompha'mkii pa'aj qa yi'wen in koojo pa'aj pa' Jesús qa pekhewe' iye wetsjuk jukhew i'nijup pa'aj pakha'an.\x * \xo 9:32 \xt Gn 2:21; 15:12; 1S 26:12; Dn 8:18; 10:9; Mt 26:43\x* \v 33 Qa ƚunye'jkii pakha'aj in hats nikheyu'uk'ui iye pekhewe'en pa' Jesús, pa' Pedro qa yit'ijets pa'aj: —Maestro, hayits qa ƚe'wisi' hane'e'in qu' jina'nji'ji', qek haqsiiƚijkii wetshetk'ewi'ƚ wititsil ƚelitse', ewi'ƚ pe'qu' akha'yi'ij qa pekhep qa' ƚakha'yi'ijek na' Moisés qa pekhep iye qa' ƚakha'yi'ijek na' Elías.— Ha' Pedro nite' nikfe'lik'i aka' yit'ij pa'aj.\x * \xo 9:33 \xt Lc 5:5; 9:49; Mr 14:40\x* \v 34 In mexe yit'ij pa'aj aka'an ha' Pedro, ma' qa nametsju' pe' ewi'ƚ wasi' qa ts'iƚijipji' pa'aj. Pekhewe'en qa qi in nijiwei pa'aj in hats week ts'iƚijipji' pe' wasi'.\x * \xo 9:34 \xt Lc 1:35; Hch 5:15\x* \v 35 Ma' qa pe' wasi' qa nokes ji'teje'm pa'aj pa' wit'ax, qa yit'ij pa'aj: —Hane'en hik ha'ne Yaa'sija, hik ha'ne he'yeku'miiji'. Ek'eni'ƚetsha.—\x * \xo 9:35 \xt Ex 4:23; 24:15-16; 2P 1:16-18; Sal 2:7; 89:3; Os 11:1; Hch 3:22; 13:33; He 1:5; Is 42:1; Lc 23:35\x* \v 36 In hats yili'ij pa' wit'ax in nokes, qa yeeƚtax iye pa'aj ma' qa hats ewi'ƚƚekii pa'aj pa' Jesús pa' i'ni'. Hekhewe'en qa ham pa'qu' nenfeli'm pa'aj aka' yi'wen pekhewe' neƚutsji' pa'aj. \s1 Jesús qa yiƚin pa' ewi'ƚ omeƚa's i'nji' pa' inwo'met. \r (Mateo 17:14-21; Marcos 9:14-29) \p \v 37 Qa ƚunye'jkii iye pa'aj pakhap neƚukii, in hats nekik'iju' in tepilik'uiju'kii pe' utek, qa olootsija iye pa'aj pe' jukhew qa efuts nejelu'uk'ui pa'aj pa' Jesús. \v 38 Qa ewi'ƚ pa' jukhew i'nji'teje'm pa'aj pekhewe'en, qa yit'unhetik'i in tayai pa'aj, qa yit'ij: —Maestro, e'nq'elet qeku'nyij wat'ij, k'iyintaxij ewets qu' jeƚ qeku'n wat'ij ha' ya's, qeku'n ewi'ƚƚeyi' in ya's.\x * \xo 9:38 \xt Lc 7:12\x* \v 39 Qa aka' ƚunye'j ji'ijkii qa i'nk'a t'ilitji'jets pa' ewi'ƚ inwo'met, qa mexe yiyaiyayinhetji'ijkii, qa i'nk'aƚe qa yik'elelinhetji'ijkii ma' qa hufji'ijje'm na' ƚeji'. Qi qa uƚ'axji'ij qa yawtshetenji'ij ma' qa mexe yiwejinji'ijtax. \v 40 Hats k'iyintaxijets ne' ijatshenhei qu' nukinik'uifik'i, qa nite'ƚe ƚeke' qu' nukinik'uifik'i.—\x * \xo 9:40 \xt Lc 9:1; 10:17\x* \v 41 Pa' Jesús qa yeku'ƚ pa'aj: —Peijaat'ij, enewe' hane'ej namji'ju' ha'ne ƚahats'ij hayits qa qi in inqeku' qa uƚ'ets iye. ¿Pa'n ipƚu'uk'ui qu' mexe ha'ni'ƚ etji'teje'mkii? ¿Pa'n ƚahats'ij qu' mexe ye'weju'ƚi'iƚ eju'ƚ? Enka'x met hane'e'in pa' oqwomehe'.—\x * \xo 9:41 \xt Fil 2:15; Jn 14:9\x* \v 42 In hats k'esiyu'ets pa'aj pa' omeƚa's, qa pa' inwo'met qa nijele'ijetsju' pa'aj pa' sehe' qa yik'elelinhetkii iye. Qa pa' Jesús qa yaq'ayinƚi'ij pa'aj pa' espíritu uƚ'ax. Ma' qa hik pakha'aj in ƚe'wisju' pa' omeƚa's ma' qa testi'yij iye pa'aj pa' ƚatata.\x * \xo 9:42 \xt Zac 3:2; Mt 8:26; Mr 1:25; Lc 4:35,39; 7:15; Jud 9\x* \v 43 Qa week qi in yitjuƚaxijpha'mkii pa' ƚuk'eji' in qiji'ha in tenek'enhei pa' Dios.\x * \xo 9:43 \xt Mt 17:22-23; Mr 9:30-32; 2P 1:16\x* \s1 Jesús qa nifel qu' natlanhetii hatse'. \r (Mateo 17:22-23; Marcos 9:30-32) \p Qa in mexe qi in yitjuƚaxijpha'mkii pa'aj pe' week aka' yaqsiijkii pa'aj pa' Jesús, pa' Jesús qa yit'ijji'ju' pa'aj he' ƚ'ijatshenhei: \v 44 —Ek'eni'ƚik'i qa hasu'uj qu' antapi'iƚik'i aka' qu' hit'iƚij ewets, qe ha'ne Ƚa's na' Jukhew testi'yij hatse' ene' jukhew ma' qa' net'eku'mi'.—\x * \xo 9:44 \xt Lc 9:22\x* \v 45 Qa pekhewe'en qa nite' nikfe'lik'i aka' yit'ij pa'aj, qe mexe nite' ƚexke'ej pa' Dios qu' nenikfe'lik'i. Qa pekhewe'en qa wetjeyepunijets iye pa'aj pa' Jesús qu' niyinijets qu' nenfeeli'mha pa' ikji'ha.\x * \xo 9:45 \xt Mr 6:52; Lc 2:50; 8:34; 18:34; 24:16,25; Jn 10:6; 12:16; 16:17-19\x* \s1 ¿Pa'n ƚii pa'qu' les qiye'ji'? \r (Mateo 18:1-5; Marcos 9:33-37) \p \v 46 Ma' qa he' ƚ'ijatshenhei qa watfaakateji'ijju' pa'aj pa'n ƚii pakha' qu' les qiye'ji' hatse' pekhewe'en.\x * \xo 9:46 \xt Lc 22:24\x* \v 47 Pa' Jesús qa hatsƚe nikfe'lets pakha' yumtitax pekhewe'en qu' ƚunye'je'. Qa t'eku'mi' pa'aj pa' omeƚa's qa yenƚetijup pa'aj,\x * \xo 9:47 \xt Mt 9:4\x* \v 48 ma' qa yit'ij pa'aj: —Pakha' qu' neneqjunu'uji' aka' yii ha'ne omeƚa's, yakha'ƚe in neqjunu'yij. Qa pakha' qu' neneqjunu'yij, nakha'ƚe ts'ukinju' hikna' neqjunu'uj. Qe pakha' qu' nite' neniwqinhete'ji' qa hik pakha' pa' les in qiji'.—\x * \xo 9:48 \xt Mt 10:40,42; Lc 10:16; 22:26; Jn 13:20\x* \s1 Pe' nite' inejuihifets hikpe' inifetsij. \r (Marcos 9:38-40) \p \v 49 Qa ha' Juan qa yit'ijets pa'aj: —Maestro, hi'weniƚij ha' ewi'ƚ jukhew yit'iji' ka' ii in yuki'nfik'ikii pe' inwo'metets, qa haq'ayini'ƚij qe nite' i'ni'ƚ yitji'teje'm.—\x * \xo 9:49 \xt Mt 7:22; 12:27; Mr 16:17; Lc 10:17; Hch 19:13; Nm 11:28\x* \v 50 Qa pa' Jesús qa yeku'ƚ pa'aj: —Hasu'uj aq'ayini'ƚij, qe pakha' qu' nite' i'nejuihifeyi'ij, pakha'an inife'ej.—\x * \xo 9:50 \xt Mt 12:30; Lc 11:23; Mr 16:19\x* \s1 Jesús yaq'ayinij pa' yijamtitaxets pa' Jacobo (Santiago) qa pa' Juan. \p \v 51 Qa ƚunye'jkii iye pa'aj pa' Jesús in hats k'esiyu'ets pa' ƚahats'ij qu' napiletspha'm iye na' wa's, ma' qa we'neni'ha pa'qu' ƚet'unha'xi'ii qu' namii ha' Jerusalén.\x * \xo 9:51 \xt 2R 12:17; Is 50:7; Jer 42:15; Lc 13:22; 17:11; 18:31; 19:11,28\x* \v 52 Pa' Jesús qa yiwathayinket aje'eƚ pe' ƚ'ukinhei, pekhewe'en qa ikkii pa'aj, qa uyetsji' pa' ewi'ƚ ƚetset ƚa's pe' Samaria ƚeiƚets qe qa' najilet pa'qu' ƚewhi'wet'e'.\x * \xo 9:52 \xt Lc 10:1; Mt 10:5\x* \v 53 Qa pekhewe'ƚe Samaria ƚeiƚets qa nite' ƚexkelij pa'aj, qe nikfe'lets in t'ejuyii ha' Jerusalén.\x * \xo 9:53 \xt Jn 4:9,20\x* \v 54 Hekhewe' ƚ'ijatshenhei Jacobo (Santiago) qa ha' Juan, yi'wen pa'aj pakha' ƚunyejeyij pekhewe'en, ma' qa yit'ijets pa'aj pa' Jesús: —Yatsat'axyij, ¿me ƚisu'un qu' nek'iyiniƚetspha'm pa'qu' fet'e' qu' nata'ƚji'pha'm na' wa'sji' qa' nanq'axijju' ha'ne witset ƚa's?—\x * \xo 9:54 \xt 2R 1:9-16; Ap 13:13\x* \v 55 Qa pa' Jesús qa tetwek'ela'xets qa yaq'ayinij pa'aj, qa yit'ijets: —Ekheweli'ƚ nite' ƚenikfe'li'ƚets pa'n ƚunyejei ne' eqe'spirituli'ƚ, \v 56 qe ha'ne Ƚa's na' Jukhew nite' namijetsju' qu' niwuƚ'enhetju' pekhewe' ƚiƚaxits ene' jukhew, qe namijetsju' yijat'ij qu' nenƚinju'.— Ma' qa ikkii iye pa'aj qa yamii iye pakhap iye witset ƚa's iye. \s1 Pa' ƚ'enyetenye'j qu' jintajayan pa' Jesús. \r (Mateo 8:19-22) \p \v 57 In mexe ikik'i pa'aj pa' wit'ikheyi'j, qa ewi'ƚ pa' jukhew yit'ijets pa'aj pa' Jesús: —Yatsat'axyij, hisu'untax qu' k'ajayanik'i pa'qu' maji'ijji'.— \v 58 Pa' Jesús qa yeku'ƚ pa'aj: —Ne' ejenelits na'l ne' ƚewjets qa ne' junatai qa na'l ne' ƚupits, qa ha'neƚe Ƚa's na' Jukhew qa ham pa'qu' ƚewhiwet'i'ija.— \v 59 Pa' Jesús qa yit'ijets iye pakhap jukhew: —Atsjayan.— Pakha'an qa yeku'ƚ pa'aj: —Yatsat'axyij, etswejinƚe eku'n hojohontax hatse' qu' hetijik'ui ha' tata.— \v 60 Pa' Jesús qa yeku'ƚ iye pa'aj: —Iwejinƚi'ij pekhewe' hik ƚunyejei qu' nanaxju' qu' netijik'ui pekhewe' wa'm. Qa akha'ƚe qa' yape ma, qu' enfeli'm ene' week pekheli'kii na' tenek'enheiji' na' Dios.—\x * \xo 9:60 \xt Lc 8:1; 9:2; 16:16\x* \v 61 Qa pakhap iye qa yit'ijetsek: —Yatsat'axyij, hisu'untax qu' k'ajayanija hatse', qa hisu'unƚe qu' etswejinƚe eku'n qu' mexe hewetfel eku'ni'm he' yalhei qa he' yejefets iye.—\x * \xo 9:61 \xt 1R 19:20\x* \v 62 Qa pa' Jesús qa yeku'ƚ iye pa'aj: —Ham pakha' qu' hats nenipji' ƚokoyei ne'ej witexp'ilasineti' yetsin ne'ej wakka qu' nejeƚik'i pakha' qu' nata'ƚji', qu' ne'weju'ƚij qu' na'n ji'teje'm na' tenek'enheiji' na' Dios.—\x * \xo 9:62 \xt Fil 3:13\x* \c 10 \s1 Jesús qa yiwathayinket pe' setenta (70) jukhew. \p \v 1 Ma' qa i'nk'aƚe pa'aj pa' Yatsat'ax'inij qa t'eku'miiji'kii pekhewep iye setenta (70),\f + \fr 10:1 \ft Na'l ne' witfaakanhei yenji' ek in setenta y dos (72), qe yumti qu' nakets iye pekhewe' wetsjuk.\f* qa wetsjukkii in yiwathayinketiikii pe' witsetits qu' namets hatse'. \v 2 Ma' qa yit'ijets: —Olotsija nekhewe' ƚei na' wit'enekju' hats yuji', qa nekhewe'ƚe yithayikitax qa nite' olots. Qa hik ta'ƚijupi', qu' iyini'ƚijets na' Yatsat'axij na' wit'enekju' qu' nenukin pe'qu' nithayiki qu' nenit'ijji' ne' ƚei.\x * \xo 10:2 \xt Mt 9:37-38; 20:1; Jn 4:35; Ap 14:15; 2Ts 3:1\x* \v 3 Yape ma'aƚkii. Menikfelitiƚetsha in k'ukini'ƚkii hik ejunyejeyi'ƚ ne'ej kots'etets ƚelits qu' na'n ji'teje'm pe'qu' wowole'.\x * \xo 10:3 \xt Mt 7:15; 10:16; Jn 10:12; Hch 20:29\x* \v 4 Hasu'uj eka'xi'ƚ pa'qu' aq'astajiwoyi'iƚ ti'naj, hasu'uj iye eka'xi'ƚ pa'qu' eqe'lhuyitaxi'iƚ, hasu'uj iye wetsjuk'e otshilaxtiyi'iƚ. Qa hasu'uj etke'leni'ƚijupju' pe'ye' qu' mewetfeli'm pa'qu' wit'ikheyije'ji'.\x * \xo 10:4 \xt Lc 9:3; 12:33; 22:35-36; Mr 6:8; Mt 10:9-10\x* \v 5 Qu' ami'ƚets pe'qu' wititsi'ye' qu' mewi'iƚifi, qa' nojo qu' mewetfeliƚi'm qa' it'iƚijets: “Pa' wit'ikesimeya'xƚekii qu' na'nipji' ene' wititsi'.”\x * \xo 10:5 \xt Mt 11:26; Lc 10:21; 12:51\x* \v 6 Ma' qa qu' nana'l pakha' qu' hats ƚa'si'ij pa'aj pa' wit'ikesimeya'xƚekii, ma' qa pa' wit'ikesimeya'xƚekii ta'ƚi'ƚ ewets qa amani'ijup pakha'an. Qa qu' hame'ƚe qa pa' wit'ikesimeya'xƚekii ƚetistaxi'ƚij qa' netpilƚi'iƚ ewets iye.\x * \xo 10:6 \xt Lc 7:50; 8:48; 24:36; Jn 20:19; Hch 15:33; 1Co 16:11; Stg 2:16\x* \v 7 Hasu'uj e'wisitsi'iƚi' pekhe' qu' hats ni'iƚifi wititsi'ye', ƚuji'ƚ i'nƚi'i qu' iya'aƚji' pakha' qu' neƚisi'ƚij, qe na'aj t'ithayii weju'ƚij qu' natjai. Hasu'uj tujtseika'ye'ji'ij qu' mewijiiƚifi pe'qu' wititsile'.\x * \xo 10:7 \xt Mt 10:10; 1Ti 5:18; 2P 2:13\x* \v 8 Week pa'qu' witset'e in ƚami'ƚets qa t'eku'mi'ƚ eju'ƚ, qa' ƚuji'ƚ week pa'qu' neƚisi'ƚij.\x * \xo 10:8 \xt 1Co 10:27\x* \v 9 Iƚini'ƚ pe'qu' nanqaats'etaxju' tetseti'yi' pakha'an, qa' it'iƚijets iye: “Na' tenek'enheiji' na' Dios hats metitsi'ƚ e'm.”\x * \xo 10:9 \xt Mt 10:7,8; 12:28; 1Ts 5:14; Lc 11:20; 17:20; Mr 1:15; 1P 4:7\x* \v 10 Qa pakha'ƚe qu' witset'e qu' uitaxi'ƚ ji'teje'm qa nite' neqjunu'uƚ'eju'ƚ, qa' ma'aƚijetsfik'i pe'qu' ƚ'ikheijeye', qu' it'iƚijets: \v 11 “Ha'nep iye ƚ'eqhip ha'ne sehe' ha'ne etset'iƚ yamtaxij ene' yif'iyeyi'ƚ, qu' henfuluti'ƚju' iye, qe qa' jutsiqetsi'iƚ e'm in uƚ'ax aka' ƚaqsiiƚijkii. Qa lesƚe ƚe'wis qu' menikfelitiƚetsha aka'an, pa' tenek'enheiji' pa' Dios hats met.”\x * \xo 10:11 \xt Mt 10:14; Mr 6:11; Lc 9:5; Hch 13:51; 18:6\x* \v 12 Yakha' hit'iƚij ewets qu' namtaxets hatse' pa' neƚuji' les qi qu' nattanithenhetii hatse' pekhewe'en, tees qu' ƚunye'ji'iju'ƚ na' ƚantanithenkeye'j hatse' kekhewe' tetsetii ka' witsetik'i Sodoma.—\x * \xo 10:12 \xt Mt 7:22; 13:1; 10:15; 11:22,24; Lc 10:14; 17:31; 2P 3:10; Ap 11:8\x* \s1 Pekhewe' uja'x witsetits yeqeku' pa' Jesús. \r (Mateo 11:20-24) \p \v 13 —¡Hiyee' ha'nus witset Corazín! ¡Hiye' ha'nus iye witset Betsaida! Qe qek hakha'ye' Tiro qa ha' Sidón qu' nanaqsiiji'kii kekhewe' ham ƚunyejeyi'iju'ƚ wanaqsi'jtaxi'ƚ e'mijkii, ma' qekha hayiits nilitaxij in yaqsiijkii pe' uƚ'ets. Qa hik ta'ƚijupi' qekha ninq'ethintaxij in yijaa'ija qu' netf'iljetsin ƚeqhinatai qekha uƚ'etse'tax qa ƚeiƚa' qekha nilintaxij na'aj lo.\x * \xo 10:13 \xt Ez 16:23; Mt 23:13-16; Lc 6:17,24; 19:37; Ap 9:12; Jn 12:21; Ex 3:20; Hch 2:22; Esd 3:7; Jer 25:22; 47:4; Jl 3:4; Est 4:1,3; Dn 9:3; Jon 3:6\x* \v 14 Qa hik ta'ƚijupi', qu' ejeyumtshenhetiitaxi'ƚ hatse' les qu' iftsaxe' qu' atanithenheti'yi'ƚ hatse' qa nite' ƚunyejeyiju'ƚ hatse' ne' tetseti'yi' na' Tiro qa na' Sidón.\x * \xo 10:14 \xt Sal 1:5; Mt 12:41\x* \v 15 Qa akha' witset Capernaum, ¿me ƚumti qu' ekekiti'yetspha'm na' wa's? Akha' ƚ'ewumhiti'yiiju' hatse' na' fe't ƚe'nq'itset'ij ne' naxju' (Hades).\x * \xo 10:15 \xt Mt 4:13; Lc 4:23,31; 7:1; Hch 2:27,33; Is 14:12-15\x* \v 16 Pakha' qu' netk'eni'ƚ ewets, yakha'ƚe in tek'enyitwets. Qa pakha' qu' not'oqowe'yi'ƚ eju'ƚ, qa yakha'ƚe in t'oqoweiyiju'ƚ. Qa pakha' qu' not'oqoweiyiju'ƚ, qa nakha'ƚe ts'ukinju' hik nakha' pa' t'oqowe'yiju'ƚ.—\x * \xo 10:16 \xt Mt 10:40; 25:45; Jn 5:23; 12:48; 13:20; Lc 9:48; 1Ts 4:8\x* \s1 Tepilkii pekhewe' setenta (70) jukhew. \p \v 17 Pekhewe' setenta (70) jukhew in hats tepilkii iye pa'aj qi in ƚe'sitsi'mkii, qa yit'ijets pa'aj: —Yatsat'axyij, yamijii pe' inwo'metets in tek'eni'ƚ yiju'ƚ in hit'iƚij aka' ii.—\x * \xo 10:17 \xt Mr 16:17-18; Jn 10:25; 12:31; 14:13; Ez 8:11; Ap 9:20\x* \v 18 Pa' Jesús qa yit'ij pa'aj: —Ehe, hats hi'wen na' inwo'met (Satanás) in namiiju' ha'ne sehe' hik ƚunye'j na'aj tejen.\x * \xo 10:18 \xt Mt 4:1,10; 28:3; Hch 13:10; Ap 12:9; Col 2:15\x* \v 19 Jeƚ qeku'ni'ƚek, yakha' in k'eƚisiƚij pa'qu' et'unhaxitsi'iƚ qe qa otsi'ƚipji'kii ne' hik ƚunyejei q'oiq'oyits qa neyeyits iye, qa week iye na' ƚet'unha'x na' wit'ejuihife, qa' ham pa'qu' ƚeke'ye' qu' nawtsheteni'ƚ.\x * \xo 10:19 \xt Mr 1:22; 16:18; Lc 11:12; 21:24; Ap 9:3,19; 11:2; Gn 3:16; Mt 13:39; 23:33; 1Co 15:25; Sal 91:13; Hch 28:5\x* \v 20 Qa hasu'ujƚe qu' ne'sinheti'ƚi'mkii in tek'eni'ƚ eju'ƚkii in ƚukini'ƚfik'ikii pe' inwo'metets. Les ƚe'wis yijat'ij qu' ne'sinheti'ƚi'mkii ke' iyitsi'ƚ in hats we'nika'ajji' na' wa'sji'.—\x * \xo 10:20 \xt 1Ti 4:1; 1Jn 4:1; Mt 7:22-23; Ex 32:32; Neh 9:38; Mal 3:16\x* \s1 Jesús qa ƚe'wisi'mkii. \r (Mateo 11:25-27; 13:16-17) \p \v 21 Qa hik pakha'aj pa' Espíritu Santo qa qi in yi'sinheti'mkii pa'aj pa' Jesús, ma' qa yit'ij pa'aj: —Qi in ƚe'wisij, Tata, Yatsat'axij na' wa's qa na' sehe' iye, qe ƚat'ini'm nite' ƚ'ethinij ekewe' wekwek pekhewe' wekwek nikfe'lets qa pekhewe' iye wekwek yiya'yij, qa ƚ'ethinij enewe' hik ƚunyejei omehets nite' weniwqinhetji'. Ehe, Tata, qe hik aka' ƚisu'un qu' ƚunye'je'.\x * \xo 10:21 \xt Lc 2:14,27; 4:1; 19:21; 23:34,46; Hch 2:4; 13:7; 17:24; Mt 7:21; 21:16; Jn 8:42; 11:41; 12:27-28; 17:1-25; Gn 14:19; Is 44:25; Jer 8:9; 1Co 1:19-27; 3:19-20; Sal 8:2\x* \v 22 Week ene' wekwek hats tseƚisij na' Tata qu' heinek'enhe'yij. Qa ham nikfe'le'ets pa'n ƚunye'jija na' Ƚa's, ewi'ƚƚe na' Ƚatata in nikfe'lets. Qa ham iye pa'qu' nenikfe'lets na' Ƚatata, qe ewi'ƚƚe na' Ƚa's in nikfe'lets, qa nekhewe' iye yisu'un ha'ne Ƚa's qu' nikfelitets qa yikfelitets.—\x * \xo 10:22 \xt Jn 1:18; 6:46; 7:29; 8:19; 10:15; 17:25-26\x* \v 23 Qa tetwek'ela'xets pa'aj he' ƚ'ijatshenhei qa yejeƚ ji'teje'm. Qa uja'xƚi'ijkii in yit'ijets pa'aj: —Ƚe'sitsi'imkii pekhewe' qu' ni'wen aka' ƚi'weni'ƚ. \v 24 Qe yakha' hit'iƚij ewets in olots ke' profeta'ik'i qa ke' qitsji' wittatalik'i iye qi in neqwenkeyu'taxij aka' hane'ej ƚi'weni'ƚ, qa nite'ƚe yi'wen. Qa qi in yisu'untax iye qu' nepiye'ek'i ekewe' hane'ej ƚepi'ye'eƚik'i, qa nite'ƚe yepi'ye'.—\x * \xo 10:24 \xt Jn 8:56; He 11:13; 1P 1:10-12\x* \s1 Pakha' teik'unei Samaria ƚeiƚe'. \p \v 25 Ma' qa niipha'm pa'aj pa' ewi'ƚ pa' i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei qe qa' nijaajin pa' Jesús, qa nifaakan pa'aj: —Maestro, ¿pa'n yeqfenye'j yiwek qu' nana'l ye'm pa' witiƚa'x nite' yili'ij?—\x * \xo 10:25 \xt Mt 8:19; 22:34-40; 16:1; 19:3,29; Mr 12:28-34; Lc 3:12; 7:30; 18:18; Jn 1:38; 12:25; Ap 21:7\x* \v 26 Qa yeku'ƚ pa'aj pa' Jesús: —¿Pa'n ƚunye'j pa' we'nika'ajji' ke' Moisés ƚe'lijei? ¿Pa'n yit'ij kekhewe'en pa' ƚenikfe'lets?— \v 27 Qa inku'ƚ pa'aj pakha'an, qa yit'ij: \qt —Isu'unija pa' Yatsat'ax'inij eqe Dios weekij pa' atawe'j, weekij pa' iƚa'x, weekij pa' et'unha'x qa weekij iye pa' aqjamtikineye'jkii. Qa' isu'un week pa'qu' mete' e'm jukhew, efuts in ejunye'jek in ƚewetsu'unƚe.—\qt*\rq (Dt 6:5)\rq*\x * \xo 10:27 \xt Lc 4:8; Lv 19:18\x* \v 28 Ma' qa pa' Jesús qa yit'ijets pa'aj: \qt —Ƚ'asiinik'iha in ƚ'inku'ƚ. Aqsiijkii aka'an qa' iƚa'xe'.—\qt*\rq (Lv 18:5)\rq*\x * \xo 10:28 \xt Lv 18:5; Neh 9:29; Ez 20:11; Ro 10:5; Ga 3:12\x* \v 29 Qa in ƚunye'jek pa' i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei in wo'ƚetaxii qu' netitijitiyijets qu' natsathen, qa yit'ijets pa'aj pa' Jesús: —¿Qa pa'n ƚii pakha' qu' mete' ye'm qu' hisu'un ene' jukhew qa efuts?—\x * \xo 10:29 \xt Lc 16:15; Ex 20:16-17; Lv 6:2; 19:13-18; Pr 3:28-29; Mt 5:43; 19:19; Ro 13:9-10\x* \v 30 Pa' Jesús qa yeku'ƚ pa'aj, qa yit'ij: —Ewi'ƚ pa'aj pa' jukhew ta'ƚii na' Jerusalén nekik'iju' pa'aj na' wit'ikheyi'j yamii ha' Jericó. Qa weikutiju'ƚ pe' ejtenhetsilets qa t'ilit'ets pa'aj qa nitka'mij pe' ƚewekwekits qa ƚeqhinatai iye. Qa yilanje'mkii iye pa'aj. Ma' qa yiwu'mƚi'iju' qa ikik'uikii, yaqwamitaxijkii pa'aj. \v 31 Ma' qa ewi'ƚ pa' pa'i nekik'iju' iye ha' wit'ikheyi'j. Qa in yi'wen qa ikijup pa'aj qa yape'enha ikik'ui pa'aj. \v 32 Qa in namtaxets iye pa'aj pa' ewi'ƚ pekhewe' ta'ƚets pa' Levi'ik'i (levitas). In yi'wentax iye pa'aj qa ikijup iye qa yape'enha ikik'ui iye pa'aj. \v 33 Qa namets iye pa' ewi'ƚ jukhew, Samaria ƚeiƚe'. In yi'wen pa'aj qa qi in neq'eletij.\x * \xo 10:33 \xt Mt 10:5; Lc 7:13; 9:52; 15:20; Hch 1:8\x* \v 34 Ma' qa ikets pa'aj, qa yatsi'yipji' pe' ƚenqek'uwjei pa' aceite qa pa' wino iye, qa yilophe'ƚijipji' pe' penyilots. Ma' qa yinhini'pji' pa'aj pa' ƚe'wut qa yeka'xii pe' ewi'ƚ witiwhiti' qa i'wi'ƚi' qa yejeƚets pa'aj.\x * \xo 10:34 \xt Is 1:6; Stg 5:14\x* \v 35 Qa neƚukii pa'aj, qa pa' Samaritano qa t'eku'metsju' pe' wetsjuk denarios,\f + \fr 10:35 \ft Ewi'ƚ denario, ƚajanye'j pa'aj pa'qu' jukhewe' in ewi'ƚ neƚu qu' net'ithayii.\f* qa tisij pakha' yatsat'axij pe' witiwhiti', qa yit'ijets pa'aj: “Jeƚets ha'ne jukhew. Qu' nat'anipji' ene' k'eƚisij pe'qu' anq'axiji' qa' qu' hetpiltax iye ma' qa' k'ajanin.” \v 36 Kha'ye', ¿pa'n ƚii enewe' wetshetk'ewi'ƚ pakha' ƚumti qu' ni'nq'ethinij in meti'm qa yisu'un pa' jukhew t'ilit'ets pe' ejtenhetsilets?— \v 37 Qa pa' i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei, qa yeku'ƚ pa'aj: —Pakha' neq'eletij pakha'an.— Qa pa' Jesús qa yit'ijets: —¡Yape ma, qa' aqsi'jijkii aka' ƚunye'j!—\x * \xo 10:37 \xt Mt 23:23; Lc 1:72; Stg 2:13\x* \s1 Jesús qa i'ni' pa'aj pe' ƚetsi' pe' Marta qa pe' María. \p \v 38 Ma' qa ikkii iye pa'aj pa' Jesús qa he' ƚ'ijatshenhei, ma' qa yamets pa'aj ha' witset ƚa's, hik hakha' qa i'ni' pa'aj pe' ewi'ƚ efu ƚii Marta qa yiwhini' pa'aj pe' ƚetsi'.\x * \xo 10:38 \xt Jn 11:1,19-20; 12:2-3\x* \v 39 Pe' Marta na'l pa'aj pe' ƚejefeki' ƚii María, pekhe'en i'nijupju' pa'aj pe' ƚef'iyeyifi pa' Yatsat'ax'inij tek'enets pa'aj in iyet.\x * \xo 10:39 \xt Lc 8:35; Hch 22:3\x* \v 40 Qa pekhe'ƚe Marta qa qi in mehe'ej in yithayiki'im pe' wekwek qa pa'qu' netuj iye, ma' qa nekets pa'aj pa' Jesús, qa yit'ijets: —Yatsat'axyij, ¿me nite' ƚijamti'ij yiwets ne' yejefeki' in nite' tsi'fenij ene' hithayikitaxi'ƚ e'm? Iyaji'ets qu' netsi'fenij.—\x * \xo 10:40 \xt Mr 4:38; 1P 5:7; Ro 8:26\x* \v 41 Pa' Yatsat'ax'inij qa yeku'ƚ pa'aj: —Marta, Marta, hayits qa natawje'meten qa e'mehe'ej iye wiikfik'i enewe' olotsiiji' wekwek qu' aqsiijkii.\x * \xo 10:41 \xt Lc 12:22; 1Co 7:32; Fil 4:6\x* \v 42 Qa na'lƚe ka' ewii'ƚija les ƚe'wistax qu' nana'l e'm. Ene' María na' yaftsin in t'eku'miiji' hik ha'ne les qi in ƚe'wis, qa ham pa'qu' nenitka'mij.—\x * \xo 10:42 \xt Sal 16:5; 27:4; Jn 6:27\x* \c 11 \s1 Jesús qa i'nq'ijatshenij pa' wit'iyinheye'j. \r (Mateo 6:9-15; 7:7-11) \p \v 1 Qa ƚunye'jkii iye pa'aj pa' Jesús in iyin qa pa'n qu' na'ni'iji' iye pa'aj in iyin, qa in yili'ij pa'aj, qa pa' ewi'ƚ pekhewe' ƚ'ijatshenhei, qa yit'ijets pa'aj: —Yatsat'axyij, ets'ijatsheni'ƚij qu' nek'iyini'ƚ, in ƚunye'jek ka' Juan Bautista'ik'i in yijatshenij he' ƚ'ijatshenhei.—\x * \xo 11:1 \xt Lc 3:21; 5:33\x* \v 2 Pa' Jesús qa yit'ij pa'aj: —Qu' iyini'ƚ qa it'iƚij: “Intata, neniwqinhetji'ha aka' qiji' ii. Yape namets pa' ƚahats'ij qu' qi'ija qu' enek'enhei.\x * \xo 11:2 \xt Jn 10:25; 17:6; 20:17; 1P 1:17; 3:15; Sal 9:10; Is 29:23; Lc 1:49; Mr 9:1\x* \v 3 Esƚisi'ƚij ha'ne neƚuji' pa'qu' hetuji'ƚ in ƚunye'jek week neƚuts.\x * \xo 11:3 \xt Pr 30:8\x* \v 4 Iwu'mi'ƚyik'ui pe' uƚ'ets haqsi'ji'ƚijkii in yijunyejeyi'ƚek in hiwejinƚi'iƚ week nekhewe' uƚ'ax yaqsi'jtaxi'ƚ ye'mijkii. Hasu'uj etswejinƚi'iƚij qu' netswumi'ƚju' pa' witaqjaajinkeye'j.”—\x * \xo 11:4 \xt Lc 4:13; 6:12; 7:48; 24:47; 22:40,46; Mt 18:23-35; 26:41; 1Co 10:1\x* \v 5 Qa yit'ij iye pa'aj pa' Jesús: —Jit'enqeku'ni' ek pa'qu' ewi'ƚe' ekheweli'ƚ qu' nana'l pa'qu' ƚejuwaika'ye', qa' nakii in hats ƚeqewuk'uji' naja'x, qa' nit'ijets: “Waika', atsatkinhenin qeku'nets wetshetk'ewi'ƚe' pane', \v 6 qe hanee'ij namyii ha' ewi'ƚ waika' iye toxii pa' ta'ƚji'. Ham yaqi'ijup qu' hetisij.” \v 7 Pakha'an qa nekuƚetsfik'i qa' nit'ij: “Hasu'uj atsjati'meten. Hats yijanit'axji' na' ƚeji' qa yiwhifetsju' iye ene' yilits. Qa nite' ƚeke' qu' netsiipha'm qu' k'eƚisij pe'ye'.” \v 8 Hit'ij ewets, in yemjeetax in ƚejuwaika'tax qa nite' ni'yijupha'm qu' netisij pe'ye', qa hastaax qa' niipha'm qe ta'ƚets in nite' yili'ij in iyinijetsji'kii. Ma' qa week tisij pe'qu' hami'im.\x * \xo 11:8 \xt Lc 18:1-6\x* \v 9 Qa hik ta'ƚijupi' qu' hit'iƚij ewets: “Iyini'ƚetskii qa' esti'yi'ƚij. Mowo'oƚiikii qa' i'weni'ƚ. Ilani'ƚetskii na' ƚeji' qa nenit'iƚij e'mii qhof.”\x * \xo 11:9 \xt Mt 7:7-11; 18:19; 21:22; Jn 14:13-14; 15:7; 16:24; Mr 11:24; Stg 1:5-6,17; 1Jn 3:22; 5:14-15; Dt 4:29; 1Cr 28:9; 15:2; Pr 8:17; Is 55:6; Jer 29:13; Lc 11:10; 12:36; 13:25; Hch 12:13,16; Ap 3:20\x* \v 10 Qe week na'aj iyinkii qa testii. Qa na'aj wo'oikii qa yi'wen iye. Qa na'aj yilanetskii na'aj ƚeji' qa' wenit'iji'mii qhof. \v 11 Jit'enqeku'ni' ek iye pa'qu' ewi'ƚe' ekheweli'ƚ qu' hats nana'li'm pe'qu' ƚelitse', qa pa'qu' ƚa'se' qu' niyintaxijets sehetse', ¿me qa' netisij pa'qu' q'oiq'oye' in iyintaxijets sehetse'? \v 12 I'nƚi'i qu' niyintaxijets pe'qu' ƚihi'ye', ¿me qa' netisij pe'qu' neyeye'? \v 13 Qe ekheweli'ƚ in uƚ'etstaxi'ƚ qa ƚe'niyayi'ƚij pa'qu' ƚisi'ƚij wekwek ƚe'wis ene' elitsi'ƚ, qa na' Atata'aƚ i'ni' na' wa's in ƚe'wiisija, qa les in ƚe'wis wiikfik'i qu' netisij na' Espíritu Santo pekhewe' qu' niyinijets.—\x * \xo 11:13 \xt Ro 8:9; 12:17; 1Ts 5:22; 2Ti 3:13; Mt 5:48; Sal 51:11; Jn 1:33; Hch 2:4,38\x* \s1 Jesús qa titijiti'yijets pa' ƚet'unha'x qu' nata'ƚijets pa' Beelzebú. \r (Mateo 12:22-30; Marcos 3:20-27) \p \v 14 Qa pa' Jesús qa yukinik'uifik'i pa'aj pa' jukhew pa' i'ntaxji', ewi'ƚ inwo'met ham ƚe'lijeye'. Qa ƚunye'jkii pakha'aj pa' inwo'met in hats ikfik'i, qa pa' jukhew qa hats iyet pa'aj. Qa pe' olots jukhew qa efuts qa qi in yitjuƚaxijpha'm pa'aj aka' ƚunye'jkii.\x * \xo 11:14 \xt Mt 9:32-34; Jn 7:20; 8:48,52; 10:20; Mr 7:26,37; 9:15-25; Lc 7:22\x* \v 15 Qa uja'x pe' yit'ijju': —Pakha'ƚe Beelzebú, ƚatata pe' inwo'metets, tisij hane'en pa' ƚet'unha'xijup qa ƚeke' in yuki'nfik'ikii pekhewe' inwo'metets.—\x * \xo 11:15 \xt 2R 1:2; Mt 10:25; Lc 12:58; Jn 12:31; 14:30; 16:11; Ef 2:2\x* \v 16 Qa pekhewepƚe qa naqjaajinkeyu'ujek, ma' qa yiyajitaxijets qu' nethinij pa'qu' ham ƚunye'ji'iju'ƚ qu' nata'ƚetspha'm na' wa's.\x * \xo 11:16 \xt Lc 10:25; Jn 2:11; 8:6\x* \v 17 Pa' Jesús qa hats nikfe'lets pa' ƚaqjamtikineyejeitaxkii pekhewe'en, qa yit'ijji'ju': —Na'aj qi witset qu' nawatlanju'kii ma' qa ƚakha'ƚe ƚete'm qu' netwuƚ'enhetju', qa hik ƚunye'j iye na'aj ewi'ƚ jukhew qa ƚelits qa ƚewhe'ye' iye in watlanju'kii, qa ƚekhewelƚe ƚete'm iye in wetwuƚ'enhetju'.\x * \xo 11:17 \xt Lc 5:22; 12:52-53; Fil 2:6; Dn 5:28; 11:4\x* \v 18 Qa hik ƚunye'j iye nakha' Satanás qu' neqet'ets wetju'ƚkii qa wapilƚe wetju'ƚkii, ¿qa pa'n ƚunye'j qu'nte' niliyi'ij pa' ƚet'unha'x? Aka'an hit'iƚij ewets qe ƚit'iƚijets in hata'ƚijets pa' ƚet'unha'x pa' Beelzebú qa ƚeke' in hukinfik'ikii ne' inwo'metets.\x * \xo 11:18 \xt Mt 4:1,10; Hch 13:10; Lc 4:5\x* \v 19 Ekheweli'ƚ in ƚit'iƚijets qu' hukinfik'ikii pe' inwo'metets qu' nata'ƚets pa' ƚet'unha'x pa' Beelzebú, ¿qa ƚek ƚet'unha'xek pa' yit'iji' nekhewe' elitsi'ƚ in yiwu'mfik'i pe' inwo'metets? Qa hik ta'ƚijupi', nekhewe'en qu' hik nekhewe'ye' qu' nejeƚiƚijik'ui aka' ƚit'iƚijju'.\x * \xo 11:19 \xt Ga 3:7; 1P 5:13\x* \v 20 Qa yakha' in hukinfik'ikii ne' inwo'metets qa hit'iji' pe' ƚayaqsi'ƚe na' Dios, qa aka'an qa hats jutsiqaxij na' tenek'enheiji' na' Dios hats namtaxi'ƚ ewetsju'.\x * \xo 11:20 \xt Ex 8:19; 31:18; Dt 9:10; Sal 8:3; Mt 19:24; 21:31,43; Lc 17:21\x* \v 21 Pa'qu' jukhewe' in t'un, watjanithen week na'l ƚatjanetits, qa yejeeƚija pe'qu' ƚetsi'ye', qa pekhewe' i'nifi wekwek pekhe'en qa ham peeyi'ijkii qe tejeƚitii. \v 22 Qa na'lƚe iye pakha' les t'un iye wiikfik'i t'anipji' pakha'an, ma' qa t'ilit'ets qa naxij, qa nitka'mij week pe' ƚatjanetistax hik pekhewe' qi in wetjumtitaxets. Qa yeka'xik'ui pe' week ƚewekwekitstax qa week t'ihinijkii.\x * \xo 11:22 \xt Jn 16:33; 1Jn 2:13; Ef 6:11,13; Hch 26:28; Is 49:24-26\x* \v 23 Pakha' qu' nite' yi'feyi'ij pakha'an yejuihife'ej. Qa pakha' nite' tsi'fenij in haqsi'jje'mkii qa yak'esa'xƚekii.—\x * \xo 11:23 \xt Mr 9:40; Lc 9:50\x* \s1 Pa'qu' inwo'met'e qu' netpilii iye pa'qu' jukhewe'. \r (Mateo 12:43-45) \p \v 24 —Pa'qu' ewi'ƚe' espíritu uƚ'ax in ikik'uifik'i na'aj jukhew, ma' qa nekƚi'ikii pa' ham i'ni'i' yisƚaxkii, wo'taxiikii ƚawapiihiwet'e. Qa in nite' yi'wen pa'qu' nawapi'yi', qa yijamtikii: “Maa, ma hapiliyek ke' yitsi' ke' hata'ƚifi.”\x * \xo 11:24 \xt Mr 1:23-27; Lc 8:29; 9:42; Mt 11:29; Ap 4:8; 14:11; 18:2\x* \v 25 Qa in tepilii qa yi'wen in hats wetp'ilastaxifi qa hats wanaqsi'jtaxifi iye. \v 26 Ma' qa ik iye qa yi'wen qa t'eqe'mets pekhewep iye wetsjuk tatsai (7) espíritu les uƚ'ets wiikfi' nite' hik ƚunyejei pakha'an. Ma' qa week enewe'en qa uiji'teje'm iye qa i'nji' iye pakha' jukhew. Pakha'an ma' qa les qi'ija in uƚ'ax, nite' hik ƚunye'j in yojo.—\x * \xo 11:26 \xt Lv 26:18-28; Dt 7:1; Pr 6:31; 26:25; Lc 8:2; Jn 5:14; 2P 2:20-22\x* \s1 Pakha' les qu' jini'sinheti'mkii yijat'ij. \p \v 27 In mexe iyetij pa'aj pa' Jesús ekewe' wekwek, qa ewi'ƚ pe' efu i'nji'teje'm pekhewe' olots, qa taya'yij pa'aj in yit'ij: —Qi qu' ƚe'wisi'imkii pe' efu ƚata'ƚets in ƚenekfik'i qa nefunenkii iye.—\x * \xo 11:27 \xt Lc 1:48; 5:1; 8:21; 12:3; 23:29; Hch 13:7\x* \v 28 Qa yeku'ƚ pa'aj pa' Jesús: —Ehe, qa lesƚe qu' qi qu' ƚe'sitsi'imkiiha pekhewe' qu' nepiye'ek'i eke' ƚe'lijei na' Dios qa yaqsi'jijkiiha iye.—\x * \xo 11:28 \xt Lv 22:31; Jn 13:17; Stg 1:22; Ap 1:3; 22:7\x* \s1 Jesús qa wetjeyumtshenijupi' pa' profeta'ik'i Jonás. \r (Mateo 12:38-42; Marcos 8:12) \p \v 29 Pekhewe' olots jukhew qa efuts, in hats les t'ijaifik'i qa olots wiikfik'i, ma' qa pa' Jesús qa yit'ij pa'aj: —Ene' hane'ej na'l ha'ne ƚahats'ij qi in uƚ'ets, iyintaxets qu' net'ethinheti'yij pa'qu' ewi'ƚ ham ƚunye'ji'iju'ƚ, qa teesƚe qu' net'ethinheti'yij, qa ewi'ƚƚe hatse' qu' net'ethinheti'yij ka' ƚunye'jkii ka' Jonas'ik'i.\x * \xo 11:29 \xt Lc 7:31; 11:16; 17:25; 21:32; Jon 1:1–4:9; Mt 16:4\x* \v 30 Qe hik qu' ƚunye'ji'ija ka' ƚunye'jkii ka' Jonas'ik'i in yamii ma' qa jutsiqetsi'm kakha' qek ƚunyejeye'taxkii kekhewe' Nínive ƚeiƚetsik'i, qa hik aka' qu' ƚunyeji'ijek ha'ne Ƚa's na' Jukhew enewe' hane'ej ƚahats'ij.\x * \xo 11:30 \xt Mr 2:10; Lc 5:24\x* \v 31 Kekhe' qi witnene efu'uk'i ta'ƚiiju' na' i'wk'uyi'liiju' niipha'm hatse' qu' newetjeyumtshentax ene' jukhew ha'ne hane'ej ƚahats'ij, ma' qa' nit'iƚij ewets qu' qiye' qu' uƚ'etsi'iƚ, qe kekhe'en toxii pa' ta'ƚji' qa namii qe qa' nepi'ye'ej ka' qi ƚikfeliya'xkii ka' Salomon'ik'i. Qa hane'ej, jeƚ qeku'ni'ƚek nakha' les t'anipji'ha ka' Salomon'ik'i hats ha'ne i'ntaxi'in.\x * \xo 11:31 \xt 1R 4:34; 10:1; 2Cr 9:1; Lc 10:14; He 11:7; Pr 1:1\x* \v 32 Kekhewe' Nínive ƚeiƚetsik'i niipha'mkii hatse' qu' newetjeyumtshentax ene' jukhew ha'ne hane'ej ƚahats'ij, ma' qa' nit'iƚij ewets qu' qiye' qu' uƚ'etsi'iƚ, qe kekhewe'en yili'ij pe' uƚ'ets in yaqsiijkii in yepi'ye' ek'i ke' ƚe'lijei pa' Dios nifeli'm kakha' Jonas'ik'i. Qa hane'ej, jeƚ qeku'ni'ƚek nakha' les t'anipji'ha ka' Jonas'ik'i hats ha'ne i'ntaxi'in.— \s1 Ne' otoi hik ƚunyejei qu' ƚefetitjiye' na' ese'n. \r (Mateo 5:15; 6:22-23) \p \v 33 —Ham pa'qu' nene'ƚji' fetitjiye' qa nat'inkii, qa nite' ƚeke' iye qu' nit'onijju' pe'qu' ti'najki'ye' ƚasi'ye'. We'nitonpha'm yijat'ij qe we'nenpha'm hats'inha qa week yi'wenkii pe'qu' nuiteje'mkii.\x * \xo 11:33 \xt Mr 4:21; Lc 8:16\x* \v 34 Ne' otoi hik ƚunyejei qu' ƚefetitjiye' na' ese'n, qa hik ta'ƚijupi', ne' otoi qu' ƚe'sitse' qa' nana'ljiim kiyek na' ese'n. Qa qu' uƚ'etse'ƚe ne' otoi qa' nooye'jiimkiyek na' ese'n.\x * \xo 11:34 \xt Jer 24:8; Mt 7:17\x* \v 35 Jeƚ etij pa' na'lkii in'etji' qa hasu'uj qu' noo'ye'kii. \v 36 Qe qu' weeke' na' ese'n qu' hik ƚunye'je' qu' nana'lkii qa ham pa'qu' ƚuk'eye' qu' noo'ye'kii, ma' qa' qi'ija qu' nana'l e'mkii hik qu' ƚunye'je' ne'ej fetitjii qu' nanalit epji' pa'qu' ƚ'uƚaxe'.— \s1 Jesús qa iyetij pa' ƚunyejei pekhewe' fariseo. \r (Mateo 23:1-36; Marcos 12:38-40; Lucas 20:45-47) \p \v 37 In yili'ij pa'aj pa' Jesús in iyet, qa pa' ewi'ƚ fariseo qa t'eqe'mets qu' netekiƚi'ju' pe' ƚetsi'ii. Qa pa' Jesús qa yijayan pa'aj qa uiteje'm qa i'nijupju' pa' ƚekula'x.\x * \xo 11:37 \xt Lc 7:36\x* \v 38 Pa' fariseo qa qi in yitjuƚaxijpha'm pa'aj in yi'wen pa' Jesús in nite' yijayanij pakha' yit'ij pe' ƚawa'mhitsik'i qu' nojo qu' nawa'nqa' qa' i'nk'aƚe netek. \v 39 Qa pakha'ƚe Yatsat'ax'inij qa yit'ijets pa'aj: —Ek'en qeku'ni'ƚek ekheweli'ƚ fariseol, ekheweli'ƚ ƚenliji'ƚju' na' i'nfik'i na' wasu qa tok'o iye, qa nakha'ƚe ƚatawe'jji' qa topo'oj nakha' wit'ejtenheye'j qa na' uƚ'ax iye.\x * \xo 11:39 \xt Mt 23:25; Lc 12:20; 16:14; He 10:34; Mr 7:22\x* \v 40 Ham ƚenikfe'li'iƚets. Nakha' yaqsiijkii na' i'nfik'i, ¿me nite' yaqsiijkii iye na' i'nteje'm?\x * \xo 11:40 \xt Mt 23:17; Lc 12:20\x* \v 41 Ihini'ƚij yijat'ij nekhewe' wekwek topo'oj nakha' i'nteje'm qa' ƚisi'ƚ ne' ham yiwq'axine', ma' qa' hayitse' yijat'ij qu' ham ƚejili'ye' na' i'nteje'm qa na' i'nfik'i.\x * \xo 11:41 \xt Lc 12:33; Hch 24:17; Sal 24:4; Tit 1:15\x* \v 42 ¡Qa hiyee'ƚe e'newusitsi'ƚ fariseol! Qe in ƚeqethentaxi'ƚfik'i ne'ej menta qa ne'ej ruda qa week iye ni'khewepij ƚesejets, in yamets qu' diezse' qa ewi'ƚ na'aj ƚetisi'ƚij na' Dios. Qa ƚ'anƚi'iƚipji'kii nite' ƚaqsiiƚijkii pa' yatsathen qa pa' witeqsu'unka'xij iye pa' Dios. Hik ekewe'tax qek aqsiiƚijkii yijat'ij, qa hasu'ujƚetax qek ili'iƚij kekhewep iye hats ƚaqsi'ji'ƚijkii.\x * \xo 11:42 \xt Lc 10:13,27; 18:12; Dt 14:22; Mi 6:8; Zac 7:9; Mt 12:18,20; Jn 5:42; 7:24; Hch 8:33; Dt 6:5; 2Ts 3:5\x* \v 43 ¡Hiyee' e'newusitsi'ƚ fariseol! Qe ƚisu'uni'ƚ wiikfik'i qu' ni'iƚipji' ne'ej ƚots'oji'laxits ne'ej tenek'enhei ne' witlijtsitjiyitsifi, qa ƚisu'uni'ƚ iye qu' eniwetfelhe'yiƚi'mkii ne' witaqhawetitsji'.\x * \xo 11:43 \xt Mt 23:6; Mr 12:39; Lc 20:46; Stg 2:2\x* \v 44 ¡Hiyee' e'newusitsi'ƚ! Qe hik ejunyejeyi'ƚ ne'ej nimeƚkui qe hats nite' yeqet'etsiikii na'aj i'ni' qa t'otsipji'kii ene' jukhew qa efuts qe nite' nikfe'lets.—\x * \xo 11:44 \xt Mt 23:27\x* \v 45 Qa yeku'ƚ pa'aj pa' ewi'ƚ i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei: —Maestro, in ƚit'ij aka'an yekheweli'ƚ iye in ƚatswakanini'ƚkii iye.—\x * \xo 11:45 \xt Lc 7:30\x* \v 46 Pa' Jesús qa yit'ij: —¡Hiyee' e'newusitsi'ƚ iye ekheweli'ƚ, i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei! Qe ƚiƚkonini'ƚij ene' jukhew pe' niihetits witqatai jutsitets qu' jinteka'xtax, qa ekheweli'ƚ qa nite' ƚisu'uni'ƚ qu' eka'xi'ƚ nite' ewii'ƚe' iye pe'qu' ayaqsiyi'iƚ qu' ekumhini'ƚi'.\x * \xo 11:46 \xt Mt 11:28-30; 23:4; Hch 15:10; 27:10; Ga 6:5\x* \v 47 ¡Hiyee' e'newusitsi'ƚ! Qe ƚeniihini'ƚpha'm qa ƚaqsi'ji'ƚ ne' ƚenimeƚkui ke' profetalik'i in hik ekewe' ƚalanhei iye ke' aqa'jteyi'ƚik'i.\x * \xo 11:47 \xt Mt 2:23; Hch 7:52; Lc 20:15\x* \v 48 Qa aka'an in ƚaqsiiƚijkii, ma' qa hats ƚi'sinhetiƚijupi' aka' yaqsiijkii ke' aqa'jteyi'ƚik'i, qe kekhewe'en nilanju' qa ekheweli'ƚ qa ƚeniihini'ƚpha'm ƚaqsi'ji'ƚ ne' ƚenimeƚkui.\x * \xo 11:48 \xt Mt 23:31; Hch 22:20; Ro 1:32\x* \v 49 Qa hik ta'ƚijupi' na' qi ƚikfeliya'xkii na' Dios in yit'ij iye: “He'nukini'ƚ ei hatse' pe'qu' profetale' qa apóstoles iye, pekhewe'en qa' natlanhetiiju' pe'qu' uja'xe' qa pekhewep iye qa' natawitjaxtii.”\x * \xo 11:49 \xt Pr 1:20-33; 8:1-36; Mt 23:34; Lc 11:27; 13:1; 15:32; 21:9-10; Jn 13:16; Hch 1:2; 1Ts 2:15; 2Ti 3:12\x* \v 50 Qa hik ta'ƚijupi' ene' hane'ej ha'ne ƚahats'ij qu' netitijitiyijets hatse' qu' ƚekhewele' qu' nanlanju' pe' week profetalik'i in uja'xek pe' talanhetii'ju'kii ta'ƚijii in i'nk'a wanaqsiijkii ha'ne sehe'.\x * \xo 11:50 \xt Lc 11:29; He 9:26; Ap 18:24\x* \v 51 Qa' nata'ƚijii in talanhetii ka' Abel'ik'i qa' namijii in talanhetii ka' Zacarias'ik'i. Hikka' talanheti'yi' nakha' ƚeqewuk'uji'ju' na' ts'eewe'epji' (altar) qa ne' t'ejutshenheti'yets na' Dios. Ehe, yakha' hit'iƚij ewets, aka'an in t'enhetiyipji' iye enewe' hane'ej ƚahats'ij.\x * \xo 11:51 \xt Gn 4:9-10; He 12:24; 1Jn 3:12; 2Cr 24:20-22\x* \v 52 ¡Hiyee' e'newusitsi'ƚ, i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei! Qe ekheweli'ƚ ƚaqsi'jtaxi'ƚ ne' ƚejinje' na' witikfeliya'xkii. Qa ekheweli'ƚ nite' ƚe'nuihiyu'uƚii qa nite' ƚiwejiniƚi'm iye nekhewe' hats nuihiyu'taxii.—\x * \xo 11:52 \xt 1Co 14:6,39\x* \v 53 In ikik'uifik'i pa'aj pa' Jesús pe' wititsi', qa pe' i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei qa pekhewe' iye fariseol, qa yijayanfik'i pa'aj, ma' qa yapeƚek qa iyetƚe etsek pa'aj qe qi in nayu'um, qa pekhel ƚ'anyejeyetskii in nifaakankii,\x * \xo 11:53 \xt Mr 6:19; Ga 5:1\x* \v 54 qe tewqeleiƚetaxijik'ui qu' nophe'ƚji' pa'qu' nit'ij.\x * \xo 11:54 \xt Hch 23:21; Is 29:21; Mt 22:15; Mr 3:2; 12:13; Lc 20:20; Jn 8:6\x* \c 12 \s1 Jeƚi'ƚiju'ƚ ne' ƚeqe levadura ne' fariseol. \p \v 1 Ma' qa i'nk'aƚe pa'aj, qa not'axets iye pa'aj pe' olootsija milits yamets pe' jukhew qa efuts iye, watkatitij wetepji' pa'aj. Pa' Jesús qa iyet, me yojo in iyetik'ui pe' ƚ'ijatshenhei: —Jeƚi'ƚiju'ƚ ne' ƚeqe levadura ne' fariseol, ikji' in hik ƚunyejei qu' wetsjuk ƚejusitse'.\x * \xo 12:1 \xt Lc 8:5; 13:21; 17:3; Mt 16:5-6; 23:28; Mr 8:14-15; 12:15; Jer 9:4; Hch 20:28; Ga 5:9; 2:13; 1P 2:1\x* \v 2 Qe ham pa'qu' natat'inhetiikii qu'nte' ne'twenheti'ye', qa ham iye pa' qu'nte' netfelhiti'ye' qu'nte' ninikfe'le'.\x * \xo 12:2 \xt Mt 10:26-33; Mr 4:22; Lc 8:17; 6:44\x* \v 3 Qa hik ta'ƚijupi', week pe'qu' it'iƚij na' nookii qa' netpiikaxti'yi' na' na'lkii, qa pe'qu' it'iƚij qu' ajawehentaxi'ƚij wetju'ƚ pe'qu' wititsiyi'ifi, qa' netniya'yijkii qu' netfelhitii pa'qu' ƚ'anuyi'ipji' pe'qu' wititsi'ye'.—\x * \xo 12:3 \xt Mt 6:6; 24:26; Lc 12:24; Hch 10:9\x* \s1 ¿Pa'n ƚii pa'qu' les jine'nijiwe'yiju'ƚ? \r (Mateo 10:26-31) \p \v 4 —Qa yakha' qa hit'iƚij ewets, ekheweli'ƚ yijuwaikal, e'nijiweikitek'iƚiju'ƚ ene' yilanƚe ne' esenitsi'ƚ, qe qu' hats nalan qa hats ham iye pa'qu' ƚeqfenyeje'ej.\x * \xo 12:4 \xt Hch 27:3; Is 8:13; 51:12; Jer 1:8; Jn 6:20\x* \v 5 Qa yakha'ƚe qa' k'efeli'ƚi'm pa'n ƚii pa'qu' les e'nijiwe'yi'ƚiju'ƚ. E'nijiwe'yi'ƚiju'ƚ nakha' qu' hats nalan qa na'li'm iye na' ƚet'unha'x qu' newu'miiju' nakha' fe't qi iftsax. Ehe, yakha' hit'iƚij ewets, ¡Hane'en hik ha'ne e'nijiwe'yi'ƚiju'ƚha yijat'ij!\x * \xo 12:5 \xt Sal 147:11; Pr 1:7; Hch 10:2; Ap 14:7; Mr 9:43; Stg 3:6\x* \v 6 ¿Me nite' te'ninei ne'ej lee'fij (5) papaye'mtsil in ƚaja'aju'ƚ ne'ej wetsjuk ƚ'astakii nijketits ƚelits? Qa nakha'ƚe Dios qa nite' ewii'ƚe' pe'qu' nantapi'ii enewe'en.\x * \xo 12:6 \xt Sal 50:11\x* \v 7 Qa hik ƚunyejei iye, ne' ewkujitsi'ƚ hats week wetjeyumtshen. Qa hik ta'ƚijupi' qu' hasu'uj e'nijiwe'yi'ƚ, ekheweli'ƚ e'weju'ƚi'ƚij ƚ'ani'ƚi'pji' pe'qu' olotsetax papaye'mtsile'.— \s1 Pekhewe' welkut'ijkii qa pekhewe' nite' welkut'ijkii pa' Jesús. \r (Mateo 10:19-20,32-33; 12:32) \p \v 8 —Yakha' hit'iƚij ewets, week pakha' qu' nite' newelkut'e' yijkii qa tetfeliji'm ene' jukhew in tsijayan, qa ha'ne Ƚa's na' Jukhew qa' netetfeljiiji'mek ne' ƚaqa angelits na' Dios.\x * \xo 12:8 \xt Mt 7:23; Jn 1:51; 9:22; Lc 5:24; 11:30; 15:10; Hch 10:3; Ro 10:9; Ap 3:5\x* \v 9 Qa pakha'ƚe qu' newelkutyijkii nite' tetfeliji'm ene' jukhew, qa ha'ne Ƚa's na' Jukhew qa' newelkutjiijets kiyek ne' ƚaqa angelits na' Dios.\x * \xo 12:9 \xt Lc 9:26\x* \v 10 Qa week pakha' qu' nit'ij pa'qu' ewi'ƚ wi'tlijeye' t'ejuyiju'ƚ ha'ne Ƚa's na' Jukhew, qa ƚeke'ƚe qu' netwumhiti'yik'ui aka'an. Qa pakha'ƚe qu' nit'ij pekhewe' qu' net'ejuyiju'ƚ nakha' Espíritu Santo qa nite' ƚeke' qu' netwumhiti'yik'ui pekhewe'en.\x * \xo 12:10 \xt Mr 3:28-30; Lc 1:15,35; 2:25-26; 3:22\x* \v 11 Qu' ekekiti'yi'ƚii nekhewe' witlijtsitjiyits qa qu' ekekiti'yi'ƚetsji' iye nekhewe' wittatal qa nekhewep iye wit'alhei, qa hasu'uj natawje'meteni'ƚ pa'qu' eqfenyejeyi'iƚ ewek qa pa'qu' it'iƚijiju'ƚ iye.\x * \xo 12:11 \xt Mt 10:19-20; Mr 13:11; Lc 20:20; 21:14-15; Ef 3:10; Fil 4:6; Col 2:15; Hch 26:24\x* \v 12 Qe nakha' Espíritu Santo hik nakha'ija qu' nijatshenij pa'qu' it'ij qu' hats namets qu' iyet.—\x * \xo 12:12 \xt Pr 1:23; Jn 14:26\x* \s1 Jesús qa iyetij pakha' qu' namittaxfik'i wiikfik'i qu' nanaitaxij eke' wekwek. \p \v 13 Ma' qa ewi'ƚ pa'aj pa' jukhew i'nji'teje'm pekhewe' olots pakha'aj, qa yit'ijets pa' Jesús: —Maestro, it'ijets ha' mats qu' nesƚisij pe'ye' qu' natsak'esijek pe' ta'ƚets ka' tata'aƚik'i.—\x * \xo 12:13 \xt Lc 11:45\x* \v 14 Qa pa' Jesús qa yeku'ƚ pa'aj: —Jukhew, ¿pa'n ƚii pa' ts'entaxi' qu' yakha'ye' qu' k'ejeyumtsheni'ƚij pe' ewekwekitsi'ƚ?— \v 15 Qa pa' Jesús qa yit'ijets pe' weekji': —Jeƚi'ƚiju'ƚ week eke' ƚunyejeiƚe wetju'ƚ ejunyejeyi'ƚij in ƚisu'uni'ƚ eke' wekwek, qe ha'ne witiƚa'x nite' yeqethenii qu' olotsi' i'm pe' wekwek.—\x * \xo 12:15 \xt 1Ti 6:20; 2Ti 1:14; 4:15; 2P 3:17; 1Jn 5:21; Ef 5:3; Gn 12:5; Job 20:20; 31:24; Sal 62:10\x* \v 16 Qa nifeli'm pa' ewi'ƚ yejeyumtshenijupi': —Ewi'ƚ pa' jukhew qi in yiwq'axin wekwek qa olots iye pe' ƚaq'astai, qa pa' ƚeq'ejinqa'wet in hats yamets in yuji' pe' ƚ'enheiju' qa olots iye pe' ƚei.\x * \xo 12:16 \xt Lc 6:24; 5:36; 8:11; 16:19; 18:23; 19:2; 21:1\x* \v 17 Qa pa' patun qa yijamtikii: “¿Paa's qu' yeqfenye'ji'ij ha'ne yenekju'? Hats ham yeqitset'i'ij ene' ƚei.” \v 18 Ma' qa yit'ij pa'aj: “Ye'ehe aka' qu' yeqfenye'ji'ij. Heni'ttaxijju' enewe' yeqjiikiyij qa' heniihinpha'm iye qa' les hiwqinhet ma' qa' week henifi yijat'ij ene' yenheiju' qa ene' na'l ye'm.” \v 19 Ma' qa' hitƚi'ij yitets: “Jukhew, hayits qa olots ene' ƚaqsi'j. Weju'ƚij pe'qu' olots ininqapitse', mawapii, qa' ek, qa' iya' qa' e'ƚe'wisi'imkii iye.”\x * \xo 12:19 \xt Mt 11:28; Mr 6:31; Ap 6:11; 14:13; Ec 2:24\x* \v 20 Qa nakha'ƚe Dios qa yit'ijets: “Nite' ƚ'eqeneƚuikii, hane'ejija ha'ne naja'xji' qu' awa'm qa ne' na'l e'm ƚaqsi'jtax, ¿pa'n ƚii pa'qu' naya'x e'j?”\x * \xo 12:20 \xt Jer 17:11; Lc 11:40; Sal 39:6; 49:10; Mt 16:26\x* \v 21 Aka'an hik aka' ƚunye'j pakha' qu' naqsi'jtax pe'qu' olootse' qu' ƚakha' ye'ƚe qu' net'ejuiƚe'ets, qa hamƚe yiwq'axine' ekewe' t'ejuyets na' Dios.—\x * \xo 12:21 \xt 2P 3:7; Mt 6:19-20\x* \s1 Dios yejeƚ pe' ƚelits. \r (Mateo 6:25-34) \p \v 22 Ma' qa yit'ijji'ju' he' ƚ'ijatshenhei: —Qa hik ta'ƚijupi' qu' hit'iƚij ewets aka'an. Hasu'uj natawje'meteni'ƚ pa'qu' etuji'ƚ qa pe'qu' eqhinatayi'iƚ iye in mexe i'ƚiyi'ƚ,\x * \xo 12:22 \xt Pr 31:25\x* \v 23 qe na' witiƚa'x les t'anipji' na'aj inaq, qa ha'ne i'naj i'nese'n qa les t'anipji' ek ekewe' witqhinatai. \v 24 Jeƚ qeku'ni'ƚju' ek ne'ej o'powil, in nite' wenq'entax qa nite' nit'ijji' iye pe'qu' ƚ'enheyeju', qa hamtax iye pe'qu' ƚextsili'ij qu' naqsi'j pe'qu' ƚeqeye', ƚa'mek na' Dios qa tisijkii pa'qu' netuj. Qa ekheweli'ƚ ¡hayits qa qi qu' e'weju'ƚi'iƚij yijat'ij ƚ'ani'ƚi'pji' ne' junatai!\x * \xo 12:24 \xt 1R 17:4,6; Job 38:41; Sal 147:9; Pr 30:17; Ap 12:6\x* \v 25 ¿Pa'n ƚii ekheweli'ƚ pa'qu' itawje'met'e' qa' naqsiijkii qu' les nijetin eku'nij iye pa' ƚiƚa'x?\x * \xo 12:25 \xt Fil 4:6\x* \v 26 In nite' ƚeke' qu' aqsiiƚijkii aka' nite' qi ƚammi's, ¿qa inhats'ek in natawje'meteni'ƚ kekhewep iye wekwek? \v 27 Jeƚi'ƚju' ne' ƚop'omits (lirios) in t'ijaifik'i. Nite' t'ithayiitax qa nite' taftiƚintax iye. Qa yakha'ƚe qa hit'iƚij ewets ka' Salomon'ik'i in wanaqsii'jtaxija, qa nite' ƚunyejeyiju'ƚ ene' ƚop'om in ƚe'sitswikfi.\x * \xo 12:27 \xt 1R 10:4-7\x* \v 28 Qa na' Dios in ƚeqjunyejeyij aka'an enewe' uje' qu' nonoxp'onhetji qa' lomomeji' hane'ej na'l jup'elket ta'ƚi' na' ƚ'ejinqa'wet, ye'ehe, qa ekheweli'ƚ qa' les qu' qiye' pa'qu' ƚeqjunyejeyi'iƚ ej, ¡jukhew hayits qa ƚ'inqekuteetsi'ƚkii!\x * \xo 12:28 \xt Mt 8:26; 14:31; 16:8\x* \v 29 Ekheweli'ƚ, hasu'uj natawje'meteni'iƚ qu' mowo'oƚiikii pa'qu' etuji'ƚ qa pa'qu' iya'aƚji' iye. \v 30 Qe week ene' nite' yijayan na' Dios witsetits ha'ne sehe' epji' enewe'en qi in wo'oi week ekewe' wekwek. Qa nakha'ƚe Atata'aƚ qa hats nikfe'lets in nite' ƚisu'untaxi'ƚ qu' hamitsi'iƚ ejup ekewe' wekwek.\x * \xo 12:30 \xt He 11:14; 13:14; Mt 5:16; 6:1; 11:27; Jn 8:42\x* \v 31 Qa hik ta'ƚijupi', ekheweli'ƚ qa' aftsini'ƚek na' tenek'enheiji' na' Dios, ma' qa' esti'yi'ƚij week ekewe' wekwek.—\x * \xo 12:31 \xt Mt 5:6,20; 19:29; Lc 11:2; 1R 3:11-14; Mr 10:29-30\x* \s1 Pe' ƚe'sits wekwek na' wa'sji'pha'm. \r (Mateo 6:19-21) \p \v 32 —E'nijiweikitek'iƚ kots'etets nite' olots, qe na' Atata'aƚ hats yiwjutsiqenija qu' neƚisi'ƚij na' tenek'enhe'yi'.\x * \xo 12:32 \xt Lc 10:21; 12:4,7; 22:29; Is 40:11; Hch 20:28; 1P 5:2-3; Mt 11:26; Ef 1:5,9; Fil 2:13\x* \v 33 Ihini'ƚij pekhewe' qu' nana'liƚ'em qa pekhewe' qu' ƚ'astaye' qa' ƚisi'ƚijkii pekhewe' ham yiwq'axine'. Aqsi'ji'ƚijkii aq'astajiwotsi'iƚ ti'naj nekhewe' nite' ƚipipji' yijat'ij, hik nekhewe' wekwek ƚe'sits na' wa'sji' nite' yili'ij yijat'ij in na'l. Hik nakha'a' yijat'ij ham pa'qu' ejtenhetsaxe' qu' namii, ham iye nosositetsi'i' qu' netuj.\x * \xo 12:33 \xt Hch 2:44-45; 24:17; Lc 10:4; Mr 10:21; 2Co 4:7\x* \v 34 Qe pakha' qu' eni'ƚi' pekhewe' qu' ewekwekitsi'iƚ, qa' hikpa' jeek qu' na'ni' ne' atawjetsi'ƚ.—\x * \xo 12:34 \xt 1P 1:4\x* \s1 Matjanitheni'ƚkii. \p \v 35 —Matjanitheni'ƚkii, qa' itujinheti'ƚji' iye pe' efetitjiyitsi'ƚ.\x * \xo 12:35 \xt Mt 24:42-51; 25:1-13; Mr 13:33-37; Jn 13:4-5\x* \v 36 Hik ejunyejeyi'iƚ pa'qu' jukhewe' qu' natjanithenik'uikii pa'qu' ƚaqa patune' in yamii pa'qu' ewi'ƚ ƚe'wis neƚu witiwhe'yejii, qa in nam qa yilanetskii pa' ƚeji' qa aje'eƚ yit'ijimiiqhof.\x * \xo 12:36 \xt 2P 3:12; Jn 2:1; Ap 3:20\x* \v 37 Ƚe'sitsi'mkii pe' jukhew in nam pa' ƚaqa patun qa yi'wen in nite' ima'ju'. Yijaa'ija aka' hit'iƚij ewets pa' patun qa' naya'x eku'nijek pe' ƚeqejkunenhei qa ninhinijupjukii pa' mesa qa' nenkunhenju' pekhewe'en.\x * \xo 12:37 \xt Ro 13:11; Lc 17:8; 22:27\x* \v 38 Ƚe'sitsi'mkii pekhewe'en in nite' yif'eli' iju'ƚ inye'jƚu' qu' ƚeqewuk'uyetaxji' naja'x, i'nƚi'i qu' ipƚu'yi'iju'ƚ neƚu. \v 39 Menikfeliti'ƚets aka'an, pa'qu' ewi'ƚ natsat'axij pe'qu' wititsi'ye' qu' nenikfe'lets pa'n uja'x hora qu' na'naja'xij qu' nanamets pa'qu' ejtenhetsi'le', qa' qi qu' natjanithenik'uikii qa'nte' name'etsji' pe'qu' ƚetsi'ye' qu' net'ejtenij pe'qu' ƚewekwekitse'.\x * \xo 12:39 \xt 1Ts 5:2\x* \v 40 Ekheweli'ƚ iye matjanitheni'ƚkii, qe ha'ne Ƚa's na' Jukhew namji' hatse' pe'qu' horaye' qu'nte' umtiyetaxi'ƚ qu' nanamji'.—\x * \xo 12:40 \xt Lc 21:36; Mr 2:10; 1Ts 5:2; 2P 3:10; Ap 3:3; 16:15\x* \s1 Pakha' tek'en witqejkunenek qa pa' nite' tek'en. \r (Mateo 24:45-51) \p \v 41 Ma' qa ha' Pedro qa nifaakan pa'aj: —Yatsat'axyij, ¿me yu'ja'xƚi'iƚ qu' it'iƚij yiwets aka' ƚejeyumtshenijupi', me week iye qu' it'ijets?— \v 42 Pa' Yatsat'ax'inij qa yit'ij pa'aj: —¿Pa'n ƚii pakha' witqejkunenek tek'en qa nikfe'lkiiha iye, hik pakha' pa' ƚaqa patun qa' neni' qu' nejeƚipji' pe' week ƚeqejkunenhei hats'inha qu' netisji'jij ƚaqe' in hats yamji'jets ƚekujii?\x * \xo 12:42 \xt Lc 16:1; 1Ti 6:8\x* \v 43 Ƚe'wis pakha' witqejkunenek in ƚunye'j aka'an, qe pa' ƚaqa patun in nam qa yi'wenij in yaqsi'jijkiiha pakha' ƚ'ithayijkit. \v 44 Yijaa'ija aka' hit'iƚij ewets pa' patun qa' neni' qu' week netnek'enhe'yij pe' ƚewekwekits. \v 45 Qa qu' nitƚi'ij pa' witqejkunenek pa' ƚatawe'j: “Ha' yaqa patun tees qu' nanam aje'eƚ.” Ma' qa' yapeye'ƚek qa' nilanje'mkii pekhewep ƚ'ithayifets jukhew qa pe' efuts iye, qa tek, qa iya', qa yek'uwet iye.\x * \xo 12:45 \xt 1Jn 2:28\x* \v 46 Pa' ƚaqa patun pa' witqejkunenek qa' nanam pakha' neƚuji' nite' notkitaxji'kii, qa pe' hora iye nite' nikfe'lets qu' nanamji', ma' qa' qi qu' nitanithen qa neni' pakha' ƚeq'itset'ij pekhewe' inqeku'. \v 47 Qa pakha'ƚe qu' witqejkunenek'e in hats nikfe'ltaxets pakha' qu' nisu'untax pa' ƚaqa patun, qa nite'ƚe watji'let, nite' yaqsi'jijkii iye pakha' hats yisu'untax pa' ƚaqa patun, ma' qa' qi iye qu' nitanithen.\x * \xo 12:47 \xt Dt 25:2; Stg 4:17\x* \v 48 Qa pakha'ƚe qu' nite' nenikfe'le'ets pakha' qu' nisu'untax pa' ƚaqa patun, qa yaqsi'jƚi'ijkii pe' yutentax, qa nite' qi'ija qu' nitanithen. Week pakha' qu' hats netesti'yij pe'qu' olotse', qa' olotse'ji'jek pe'qu' natyajaxti'yijets pakha'an, qa pakha' qu' les olotse' pe'qu' netesti'yij, qa' les olotse'ji'jek pe'qu' netniyinheyijets qu' naqsiijkii.—\x * \xo 12:48 \xt Lv 5:17; Nm 15:29; Mt 13:12; Ro 1:20; 2:14; 1Ti 1:13\x* \s1 Jesús, ta'ƚets in yeqet'ets wetju'ƚkii. \r (Mateo 10:34-36) \p \v 49 —Yakha' in tsam qe qa' hitujinhetje'm pa'qu' fet'e' ha'ne sehe' ipji'. ¡Hayits qa qi in hisu'untaxija qu' hats netujje'm!\x * \xo 12:49 \xt Mr 10:38\x* \v 50 Qa mexeƚe qu' nojo qu' hempuli'jji' pa' qi a'tax. ¡Hayits qa qi in tsitawje'meten qa' naamƚi'ijii qu' week nijat'etstax!\x * \xo 12:50 \xt Hch 22:16; Ro 6:3; Ef 4:5; 2Co 5:14; Jn 19:28; 19:30\x* \v 51 ¿Me ƚumti'iƚ in tsam qa' hetisij pa'qu' ƚ'ikesimeyaxitse'ƚekii ha'ne week sehe' ipji'? Nite', yakha' hit'iƚij ewets, in tsam qe qa' neqet'etsju'kii ene' jukhew.\x * \xo 12:51 \xt Lc 2:14\x* \v 52 Qe hane'ejija qu' nata'ƚi', lee'fij (5) pe'qu' na'nifi pe'qu' ewi'ƚ wititsi'ye' qa' neqet'etsju'kii ƚunyejei, pe' wetshetk'ewi'ƚ qa' ƚ'ejuihifetsi'ij pekhewe' wetsjuk, qa pekhewe' wetsjuk qa' ƚ'ejuihifetsi'ij pekhewe' wetshetk'ewi'ƚ. \v 53 Qa' neqet'ets wetju'ƚkii iye, pa' ƚatata qa' ƚ'ejuihifeyi'ij pa' ƚa's, pa' wita's qa' ƚ'ejuihifeyi'ij pa' ƚatata, pe' ƚenene qa' ƚ'ejuihifekiyi'ij pe' ƚasi', pe' ƚasi' qa' ƚ'ejuihifekiyi'ij pe' ƚenene, qa pe' ƚeqewketi' qa' ƚ'ejuihifekiyi'ij pe' ƚefelits, qa pe' ƚefelits qa' ƚ'ejuihifekiyi'ij pe' ƚeqewketi'.—\x * \xo 12:53 \xt Mi 7:6\x* \s1 Yejeyumtshenijupi' ne'ej jutsiqetsij in yamets na'aj ƚahats'ij. \r (Mateo 16:1-4; Marcos 8:11-13) \p \v 54 Ma' qa yit'ijji'ju' iye pe' oloots jukhew qa efuts: —In ƚi'weni'ƚii pe'qu' wasi'ye' in nekpha'm ta'ƚiiju' na' tefeji', ma' qa aje'eƚ ƚit'iƚijju': “Nekju'kii hatse'” qa hik aka' ƚunye'j.\x * \xo 12:54 \xt 1R 18:43-44\x* \v 55 Qa na'aj t'unik'i in ta'ƚji' na' i'wk'uyi'lii, qa ƚit'iƚijju': “Elejei hatse'” qa hik aka' ƚunye'jkii iye. \v 56 ¡Wetsjuk ƚejusits! In ƚenikfe'li'ƚets in ƚejeƚiƚijupkii ekewe' ƚunyejeikii ha'ne sehe' epji' qa na' wa'sji'pha'm iye, ¿qa inhats'ek qu' nite' enikfe'li'iƚets qu' jeƚi'ƚijupkii ha'ne hane'ej ƚahats'ij?—\x * \xo 12:56 \xt Lc 6:42; 20:10; 21:8,30\x* \s1 E'ƚe'sitsi'iƚ wetju'ƚ pakha' qu' uƚ'etse'taxi'ƚ wetju'ƚ. \r (Mateo 5:25-26) \p \v 57 —¿Qa inhats'ek in nite' ekhewelƚi'iƚ ete'm qu' ejeƚi'ƚji' qu' ku'mi'ƚi' pa' yatsathen? \v 58 Qe in mexe ƚijayan pakha' qu' net'ejui eju'ƚ qu' neka'xii pekhewe' qu' netnek'enhei, e'meheyi'ij qu' mowo'oi qu' aje'eƚ e'ƚe'sitsi'iƚ wetju'ƚ pakha' wit'ikheyi'jik'i, qa hasu'uj qu' nejufta'xƚi'ij qu' neka'xii pa'qu' jueze', ma' qa pa' juez qa netis e'j pa'qu' oq'opheƚinetsi'le', qa pa' oq'opheƚinetsi'l qa' nuihinifi'ek pe'qu' witq'opheƚitjiye'.\x * \xo 12:58 \xt 1P 5:8; 2Ti 4:8; Pr 25:8\x* \v 59 Yakha' hit'ij ewets, in nite' ƚ'atsji'ƚfik'i aje'eƚ ipƚu'ui qu' week ijanin.—\x * \xo 12:59 \xt Lc 21:2\x* \c 13 \s1 Ili'iƚij pa' uƚ'ax in ƚaqsiiƚijkii qa ijayani'ƚ pa' Dios. \p \v 1 Hik pakha'aj pa' neƚuji' na'l pa'aj pe' uja'x jukhew pakha' i'ni' pa' Jesús, qa nifelimik'i pa' ƚunyejeikii pa'aj pe' jukhew'ik'i Galilea ƚeiƚetsik'i, pa' Pilato in nilanju' pa'aj qa pe' ƚ'athits pekhewe'en qa yetsjiƚkinij pe' ƚ'athits pe' inqa'metetsik'i ƚeqististax pa'aj pekhewe'en.\x * \xo 13:1 \xt Mt 21:18-19; 27:2; Mr 11:12-14; Jn 4:45\x* \v 2 Pa' Jesús qa yit'ijiju'ƚ pa'aj: —¿Me ƚumti'iƚ ekheweli'ƚ aka' ƚunyejeikii pe' jukhew'ik'i Galilea ƚeiƚetsik'i qu' nata'ƚets qu' lees uƚ'etse' wiikfik'i qa' nite' ƚunyejeye' pekhewep Galilea ƚeiƚets iye?\x * \xo 13:2 \xt Jn 9:2\x* \v 3 Qa yakha'ƚe qa hit'iƚij ewets in nite'. Hik qu' ejunyejeyi'iƚ iye qu' nite' menink'aihiti'iƚ pa'qu' ejunyejeyi'iƚ qa' anaxi'ƚju' iye hatse'. \v 4 ¿Ye' me ƚumti'iƚ iye kekhewe' dieciocho (18) jukhew'ik'i in jaƚaq'ipji' ke' qaaxapha'm wititsi'ik'i (torre) na' Siloé ei qu' nata'ƚets iye qu' les uƚ'etse' qa' nite' ƚunyejeye' nekhewe' week i'ni' na' Jerusalén?\x * \xo 13:4 \xt Jn 9:7\x* \v 5 Qa yakha'ƚe qa hit'iƚij ewets iye in nite'. Hik qu' ejunyejeyi'iƚ iye qu' nite' menink'aihiti'iƚ pa'qu' ejunyejeyi'iƚ qa' anaxi'ƚju' iye hatse'.— \s1 Yejeyumtshenijupi' pe' higokuk nite' tei. \p \v 6 Ma' qa nifeli'm iye aka' yejeyumtshenijupi': —Ewi'ƚ pa' jukhew na'li'm pe' ewi'ƚ ƚ'enkiju' higokuk yeni'ju' pa' ƚeq'ejinqa'wet. Qa yejeƚtaxii qu' hats netei qa hamƚe pe'qu' ewii'ƚe' ƚe'ye' qu' ni'wen.\x * \xo 13:6 \xt Lc 5:35; 12:16; Mt 21:18-19; Mr 11:13\x* \v 7 Qa yit'ijets pa' ƚeqjeƚinenek'ij pa' ƚeq'ejinqa'wet: “Jeƚ, hats wetshetk'ewi'ƚ ke' ininqapits in henjeƚji'ijtaxii ene' higokuk qa ham ji'ij hi'wene' ƚeye'. Enfekinju' hatse'. ¿Inhats'ek in natkinƚetax qa yothetƚetaxi'kii ha'ne ƚe'wisji' sehe'?”\x * \xo 13:7 \xt Mt 7:19; Lc 3:9; Jn 15:2; Ro 11:22; Is 5:2\x* \v 8 Pakha'an qa yit'ijiju'ƚ pa'aj: “Yaqa patun, taaqu' ewi'ƚi'ij qu' iwejinƚe eku'n ha'ne ininqa'pji'. Qa' hef'uƚ'utifikii qa' hiwu'mifi iye ne' wakka ƚi'mhui,\x * \xo 13:8 \xt Lc 16:3\x* \v 9 ma' qa i'nƚi'i qu' hats nana'l hatse' ƚeiye'. Qa qu' ham ƚeiye' iye ma' qa' henfekinju' yijat'ij.”— \s1 Ewi'ƚ pa' sabadoji' pa' Jesús qa yiƚin pe' ewi'ƚ efu. \p \v 10 Pa' Jesús i'nq'ijatshenifi pa'aj pe' ewi'ƚ pekhewe' ƚe'lijtsitjiyits pe' judío pa' ewi'ƚ neƚuji' witwapiihijii (sábado).\x * \xo 13:10 \xt Lc 4:31; 6:6\x* \v 11 Qa hik pakha' i'ni' pa'aj pe' ewi'ƚ efu hats dieciocho (18) ƚeqe'ninqapitsij pa' ewi'ƚ ƚaatshek ta'ƚets pa' ewi'ƚ inwo'met in i'nji', qa hikpa' nite' yatsathenket qa yit'ij tuufufuf, qa nite' ƚeke' qu' natsathen pa' ƚ'anu.\x * \xo 13:11 \xt Mt 8:17; Lc 4:33; 6:18; 7:21; 8:2,29; 9:39\x* \v 12 Pa' Jesús in yi'wen pa'aj qa taya'yii, qa yit'ijets pa'aj: —Efu, hats ik'ek'uifik'i pa' awtshektax.— \v 13 Pa' Jesús qa t'eku'mipji' pa'aj pekhe'en, qa hik pakha'aj pe' efu qa ƚeke' in yatsathen pa' ƚ'anu, ma' qa yiwqinhet pa' Dios.\x * \xo 13:13 \xt Mt 19:15; Mr 5:23; 6:2,5; 8:23; Lc 4:40; Hch 15:16; He 12:12; Jn 11:4\x* \v 14 Qa pa' tenek'enhe'yij pe' judío ƚe'lijtsitjii qa qi in nayu'kii, qe pa' Jesús inqiƚinji' pa'aj pa' neƚu witwapiihijiitax. Qa pa' tenek'enhe'yij pe' judío ƚe'lijtsitjii, qa yit'ijji'ju' pe' jukhew qa efuts: —Olots kekhewe' ewi'ƚ tatsai (6) neƚuts qu' ji'nt'ithayiiji', qa hik kekhewe'tax ke' neƚutsji' qu' eneki'ƚijii qa' menqiƚini'ƚji', qa' hasu'uje' pe' neƚutsji' witwapiihijiyits (sábados).—\x * \xo 13:14 \xt Mt 20:24; 21:15; 26:8; Mr 10:14,41; 14:4; Ex 20:9; Ez 46:1\x* \v 15 Ma' qa pa' Yatsat'ax'inij qa yeku'ƚ pa'aj: —Ejtitsits hik ƚunyejei qu' wetsjuk'e ƚejusitse', ¿me nite' ƚenit'iƚijii week ewiƚei ekheweli'ƚ pa'qu' wakkaye' oqokoyoyiwo'oƚ i'nƚi'i qu' matikataxe' in yamets na'aj neƚuji' witwapiihijii qu' eka'xi'ƚiiju' pa'qu' iweli'ye' qu' niya'?\x * \xo 13:15 \xt Lc 2:7,12,16; 6:42; 14:5,19; 1Co 9:9; Mt 12:11\x* \v 16 Qa ene' efu, ene'en ta'ƚets ka' Abraham'ik'i qa na' Satanás qa yophe'ƚtaxji' aka' ƚeqfe'met hats dieciocho (18) ƚeqe'ninqapitsij, ¿me nite' ƚe'wisij qu' netenit'ijii na' ƚaatshek ha'ne neƚuji' in witwapiihijiitax?—\x * \xo 13:16 \xt Gn 16:15; Jn 8:37; He 2:16; Mt 4:1,10; Hch 13:10; Mr 5:3; 15:1; 2Ti 2:9\x* \v 17 In yit'ij pa'aj aka'an pa' Jesús, qa pe' ƚ'ejuihifets qa qi in wepin wetju'ƚ pa'aj. Qa pekhewe'ƚe week jukhew qa efuts iye qa qi in ƚe'sitsi'mkii pa'aj in yi'wen eke' qits wekwek yaqsiijkii pa'aj pa' Jesús.\x * \xo 13:17 \xt Lc 21:5; 1Co 16:9; Fil 1:28; 1Ti 5:14; Sal 132:18; Is 12:5; 45:16; 1P 3:16\x* \s1 Ne'ej mostaza ƚo'. \r (Mateo 13:31-32; Marcos 4:30-32) \p \v 18 Ma' qa pa' Jesús qa yit'ij iye pa'aj: —¿Pa'n ƚii pa'qu' hik ƚunye'je' na' tenek'enheiji' na' Dios? ¿Qa pa'n ƚunye'j pa'qu' hejeyumtshenijupi'? \v 19 Hik ƚunye'j ne'ej ewi'ƚ mostaza ƚo' in yeni'ju' na'aj jukhew pa'qu' ƚewenq'enhe'wet'e, qa ƚeyijƚem in ta'ƚ ma' qa najkak'ij, qa \qt ne' junatai qa tupiiji' pe' ƚakjil.—\qt*\rq (Ez 17:23)\rq* \s1 Ne'ej levadura. \r (Mateo 13:33) \p \v 20 Qa yit'ij iye pa'aj pa' Jesús: —¿Pa'n ƚii pa'qu' hejeyumtshenijupi' na' tenek'enheiji' na' Dios? \v 21 Hik ƚunye'j ne'ej levadura pe'qu' ewi'ƚ efuye' in yetsjiƚkinij pa'qu' fo'ji'ye' qa wetshetk'ewi'ƚ yamitets pa' ƚeqjeyumtshela'xij in yenpha'm, ma' qa notki'ets ipƚu'ui in hats week yiju'fjufinhetik'i.—\x * \xo 13:21 \xt Mt 16:6,11-12; Mr 8:15; Lc 12:1; 1Co 5:6-8; Ga 5:9\x* \s1 Pa' epk'iyit'ii ƚeji'. \r (Mateo 7:13-14,21-23) \p \v 22 Pa' Jesús in ik pa'aj qu' namii ha' Jerusalén, qa teiƚi'ij iye pa'aj in yijatshenji'ij pe' witsetits qa pe' witsetits ƚelits iye. \v 23 Qa ewi'ƚ pa' nifaakan pa'aj: —Yatsat'axyij, ¿me nite' olots pe'qu' iƚiye'?— Qa yeku'ƚ pa'aj pa' Jesús:\x * \xo 13:23 \xt Mt 22:14; Lc 18:26; Hch 2:21; Ro 9:27; Ef 2:8; 1P 3:20; Ap 3:4\x* \v 24 —Ment'unhetiƚets qu' uyi'ƚii na' epk'iyit ƚeji', qe yakha' hit'iƚij ewets in olots pe'qu' nenuihiyu'taxii qa nite'ƚe ƚeke'. \v 25 Qa' ink'aye'ƚe na' yatsat'axij ne' wititsi' qa' neniipha'm qa' nit'onji' na' ƚeji', qa ekheweli'ƚ qu' a'maneyi'iƚfik'i qa' ilantaxi'ƚetskii, qa' i'ttaxi'ƚij: “Yatsat'axyij, i'tqeku'ni'ƚij ye'mii qhof.” Qa' neku'ƚi'ƚ nakha'an, qa' nit'ij: “Nite' tsikfe'li'ƚ ej pa'n ƚataƚi'ƚji'.”\x * \xo 13:25 \xt Mt 7:22-23; 10:33; 25:12\x* \v 26 Ma' qa' yapeye'ƚek qu' ittaxi'ƚijju': “K'eyekufe'ini'ƚkiyek qa k'eyiyafe'eƚkii iye qa akha' iye ƚinq'ijatshenikii ne' yikheijeyi'ƚik'i.” \v 27 Ma' qa' neku'ƚiƚ nakha'an: “Hats inek hit'iƚij ewets in nite' tsikfe'li'ƚ ewets pa'n ƚataƚi'ƚji'. \qt Me'nitoni'ƚ ye'mii, week nekhewe' yaqsiijkii na' uƚ'ax.”\qt*\rq (Sal 6:8)\rq*\x * \xo 13:27 \xt 2Ti 2:19; He 3:12\x* \v 28 Qa' hik nakha'yi'i' qu' qi qu' mapiƚi'ju' qa' nat'aiji' iye ek'unhetiyi'ƚ qu' i'weni'ƚii ka' Abraham qa ka' Isaac qa ka' Jacob qa week iye ke' profetas'ik'i qu' na'ni' na' tenek'enhe'yi' na' Dios. Qa ekhewelƚi'iƚ qa' ewumhiti'yi'ƚfik'i.\x * \xo 13:28 \xt Mt 8:11-12; 13:42,50; 22:13; 24:51; 25:30; Mr 1:15; Lc 4:43\x* \v 29 Qa' nanam hatse' pekhewe' qu' nata'ƚii na' neƚu'uju'ƚ, na' tefeji', na' ima'xii, qa na' i'wk'uyi'lii, ma' qa' na'nijupju'kii na' mesa qu' netekiju' na' tenek'enhe'yi' na' Dios.\x * \xo 13:29 \xt Lc 12:37\x* \v 30 Ma' hayits, hane'ej na'l ne' teke'lenju' qa' nojo hatse', qa na'l ne' hane'ej yojo qa' netke'lenju' hatse'.—\x * \xo 13:30 \xt Mt 19:30; 20:16; Mr 10:31\x* \s1 Jesús qa neq'elettaxij pa' witset Jerusalén. \r (Mateo 23:37-39) \p \v 31 Ma' qa hik pakha'aj qa namets pe' uja'x fariseol qa yit'ijets pa'aj pa' Jesús: —Yape ma'ak'uifik'i iye hane'e'in qa' ma, qe ha' Herodes yisu'un qu' nalan.—\x * \xo 13:31 \xt Mt 14:1,5; Mr 6:19; Jn 7:19-25; Hch 5:33\x* \v 32 Qa yeku'ƚ pa'aj: —Ma'aƚii qa' it'iƚijets hakha' ejene'l: “Yakha' hukinfik'ikii ne' inwo'metets, qa henƚinju' iye ne' wanqaats'etaxju', hane'ej qa uje' iye, qa qu' namets wetshetk'ewi'ƚ neƚuts qa' nasqhat'axij aka' yithayijkit.”\x * \xo 13:32 \xt He 2:10; 5:9; 7:28\x* \v 33 Qa yakha'ƚe qa mexe hakij na' yikheyij, hane'ej, uje' qa neƚukii iye, qe nite' ƚe'wisijupi' pa'qu' ewi'ƚ profetaye' qu' na'nik'uifik'i na' Jerusalén qu' nawa'm.\x * \xo 13:33 \xt Hch 3:21; 17:3; Mt 2:23; 21:11; Mr 8:31\x* \v 34 Jerusalén, Jerusalén, ƚanlanju'kii ke' profetas'ik'i, ƚenjele'ejkii utel kekhewe' t'ukinhetiiji'ijtax ei, ¡Pa'n uja'xij in hisu'untax qu' ewi'ƚ heni' ne' elits, qu' hik ƚunye'je' ne'ej ta'a'a' qe ewi'ƚ yeni' ne'ej ƚelits qa uyifi ƚefets, qa nite'ƚe ƚisu'un!\x * \xo 13:34 \xt Lc 19:41-44; 20:15; He 11:37; 2Cr 24:20-22; Mt 21:35; Sal 17:8; 36:7; 147:2; Is 62:1,4; Dt 32:11; Jn 5:40\x* \v 35 Jeƚ qeku'ni'ƚju' ek na' etset'iƚ qu' hats ham na'ni'i hatse'. Qa hit'iƚij ewets in hats nite' ƚetsweni'ƚ iye hatse', ipƚu'ui qu' hats namets pa' ƚahats'ij qu' ittaxi'ƚij: \qt “¡Qi in ƚe'wis ha'ne namij aka' ƚii pa' Yatsat'ax'inij!”—\qt*\rq (Sal 118:26)\rq*\x * \xo 13:35 \xt Is 64:11; Jer 12:7; 22:1-8; Mt 21:9; Lc 19:38; Jn 12:13\x* \c 14 \s1 Jesús qa ewi'ƚij iye in inqiƚinji' pa' witswapiihijii (sábado). \p \v 1 Qa ƚunye'jkii iye pa'aj pa' Jesús in uyifi pe' ƚetsi' pa' ewi'ƚ pekhewe' tenek'enhe'yij pe' fariseol, qe qa' neteki'ƚju' pa' neƚuji' witwapiihijii pa'aj (sábado). Qa pekhewe'en qa aje'eƚ nite' nitalket'ij pa'aj in yejeƚijkii pa'qu' ƚeqfenyeje' ƚewek pa' Jesús.\x * \xo 14:1 \xt Lc 6:7; 7:36; 11:37; 20:20; Mr 3:2\x* \v 2 Hik pakha' i'ni' pa'aj, ƚ'ejuyi'jii pa' Jesús, pa' ewi'ƚ jukhew wanqaats'e' qhofqhofi'k'i pa' ƚ'ajik'i. \v 3 Pa' Jesús qa nifaakan pa'aj pekhewe' i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei qa pe' fariseol iye: —¿Me ƚenexke'ej qu' netiƚinhetii pa'qu' nanqaats'etax pa'qu' neƚuyeji' in witwapiihijii (sábado)? ¿Me i'nƚi'i qu' nite' ƚene'xkeyi'ij?—\x * \xo 14:3 \xt Lc 6:2,9; 7:30; 13:14; 14:30; Mt 12:2; Mr 3:4; Jn 5:10\x* \v 4 Qa pekhewe'en qa hamƚe iyete' pa'aj. Qa t'eku'mets pa'aj pa' wanqaats'e', ma' qa yiƚin pa'aj qa yit'ijets qu' nak. \v 5 Pa' Jesús qa yit'ijets iye pa'aj pe' fariseol: —¿Pa'n ƚii ekheweli'ƚ pa'qu' nanamik'iju' pe'qu' witijkiye' pa'qu' ƚa'se', i'nƚi'i qu' ƚoqokoyoyiwoye' wakka pa'qu' neƚuyeji' in mexe witwapiihijii, qa' nite' nentsine'pha'm aje'eƚ?—\x * \xo 14:5 \xt Ex 21:33; Dt 22:4; Mt 12:11; Lc 13:15\x* \v 6 Qa nite'ƚe weju'ƚiju'ƚ pekhewe'en qu' nekuƚik'i aka'an. \s1 Pakha' t'ejuyets pa' nite' witiwqiye'jji'. \p \v 7 Pa' Jesús in yi'wenij pa'aj pekhewe' wit'iyinhei in yejeƚji' qa i'niju'kii pe' ƚetsetitits ne' qitsji' pa' mesa'ajup, ma' qa yit'ijets pa'aj aka' ewi'ƚ yejeyumtshenijupi':\x * \xo 14:7 \xt Lc 5:36; 13:6; 11:43\x* \v 8 —Qu' nana'l pa'qu' niyinij'ejupi' pa'qu' ƚe'wis neƚuye' witiwhe'yejiye', hasu'uj ni'iju' pa'qu' ƚetset'e pa'qu' qiye'ji', qe q'ax iye pakha'an qu' net'eqe'mets iye pakhape' iye qu' les nat'an epji' qu' qiye'ji'.\x * \xo 14:8 \xt Lc 7:2; Fil 2:29; 1P 2:4\x* \v 9 Qa pa' iyini'ƚ ei qa' nenek ei qa' nit'ij ewets: “Ƚisij qu' na'ni'ju' nakha' ƚa'niju' hane'en.” Ma' qa' ijayik'ui qi qu' mewepinkii qu' ni'iju' pa'qu' netweifik'i. \v 10 Les ƚe'wis yijat'ij qu' e'niyinhei, qa' ni'iju' pa'qu' netweifik'i. Hats'inha qu' nanam pakha' qu' niyin'ei qa' nit'ij ewets: “Waika', eniipha'm les ente'nijai teje'm yijat'ij.” Ma' qa' hayitse' yijat'ij qu' newqinhetji' week pekhewe' i'nijupju'kii pa' mesa.\x * \xo 14:10 \xt Jn 5:44; 7:18; Ro 2:7; Pr 25:6-7; 29:23\x* \v 11 Qe pakha' qu' ƚakha' ye'ƚetax ƚete'm qu' neniwqinhetƚetaxji', qa' hik pakha'ye' qu' newepinkii qu' nite' netiwqinheti'ye'ji'. Qa pakha'ƚe qu' nite' neniwqinhete'ji' qa' hik pakha'ye' yijat'ij qu' netiwqinhetii.—\x * \xo 14:11 \xt Ez 21:26; Mt 18:4; 23:12; Lc 1:51; 3:5; 18:14; Stg 4:10; 1P 5:5-6\x* \v 12 Pa' Jesús qa yit'ijets iye pa'aj pakha' iyinii: —Qu' aqsiijkii pa'qu' etuj in neƚu'uj, i'nƚi'i qu' naja'xi'ij, qa' hasu'uj iyinii pe'qu' ejuwaikale', hasu'uj iye iyinii pe'qu' ejefetsi'ija qa hasu'uj iye iyinii pe'qu' e'metitsi'im yiwq'axin wekwek qe enewe'en q'ax qu' natqa'tjai ej qu' niyin eyek, ma' qa hats aja'ƚi'ij in neƚis. \v 13 Qu' aqsiijkii ƚe'wis neƚuye' qa' les ƚe'wis yijat'ij qu' iyinii pekhewe' qu' if'iljetsitse', pekhewe' qu' uƚ'etse' ƚewek, pe'qu' onqokitse' qa pe'qu' puk'aletse' iye.\x * \xo 14:13 \xt Lc 5:29; 14:21; Lv 22:22; Ro 11:35; 12:19; 1Ts 3:9; 2Ts 1:6; He 10:30\x* \v 14 Ma' qa' qiye' yijat'ij qu' e'ƚe'wisi'imkii, qe pekhewe'en ham pa'qu' najaninij. Qa akha' qa' nana'l hatse' pa'qu' aja'ye' qu' iƚiye'tax iye kekhewe' yatsathen.—\x * \xo 14:14 \xt Hch 24:15\x* \s1 Yejeyumtshenijupi' pa' qi witkujii. \r (Mateo 22:1-10) \p \v 15 In yepi'ye' ek'i aka'an pa' ewi'ƚ pekhewe' i'nijup pa' mesa, pakha'an qa yit'ijets pa' Jesús: —Ƚe'wisi'mkii week pa'qu' na'nij ji'teje'm pakha' qi witkujii hatse' pa' tenek'enhe'yi' pa' Dios.—\x * \xo 14:15 \xt Lc 13:29; 22:16,30; Ap 19:9\x* \v 16 Qa pakha'ƚe Jesús qa yit'ijets pa'aj pakha'an: —Ewi'ƚ pa' jukhew yaqsiijkii qu' qi qu' netekju', qa olots pe' iyinii. \v 17 Qa in yamets pe' hora qu' netekju', qa yukin pa' ƚeqejkunenek qu' niyaji'ik'i pe' hats jutsiqets qu' ƚekufetse': “Yapete' eneki'ƚ. Hats yijat'ets he' aqatsi'ƚ.” \v 18 Qa weekƚe ƚunyejei pekhewe'en in welku't iju'ƚkii. Pa' yojohontax pa'aj qa yit'ij: “Peyijaat'ij, hanee'ij hayaqha'yets pa' ewi'ƚ sehe' qa' hejeƚ eku'nii qe nite' ƚeke' qu'nte' hi'wene'. Qa k'iyinij ewets qu' hasu'uj utenij wat'ij.” \v 19 Qa pakhap qa yit'ijek: “Peyijaat'ij, i'nk'aa'ija hayaqha'yets he' week inyaqsii (10) wakka koyoyoyiwots, Qa' mexe eku'n qu' hijaajin. Qa k'iyinij ewets qu' hasu'uj utenij wat'ij.” \v 20 Qa pakhap iye qa yit'ijek: “Peyijaat'ij, i'nk'aa'ija naxijik'i in heyewhe'yei qa nite' ƚeke' qu' henek.”\x * \xo 14:20 \xt Dt 24:5\x* \v 21 Qa pa' witqejkunenek qa wapilii pa' ƚaqa patun qa week nifeli'm ekewe'en. Ma' qa pa' patun qa qi in nayu'kii, qa yit'ijets pa' ƚeqejkunenek: “If'elitik'i qu' ma'atsfik'i ne' wit'ikheijei ha'ne witsetji' qa' eqe'mets pe' if'iljetsits, pe' uƚ'ets ƚewek, pe' puk'alets qa pekhewe' iye onqokits.”\x * \xo 14:21 \xt Lc 14:13\x* \v 22 Ma' qa nam iye pa' witqejkunenek qa yit'ijets pa' ƚaqa patun: “Yatsat'axyij, hats week haqsi'jijkii ka' hats ƚit'ij yiwets qa menjiit qi ha'ne ham i'ni'i'.” \v 23 Ma' qa pa' patun qa yit'ijets pa' ƚeqejkunenek: “Yape, ma iye qa ma'ak'i ne' i'nfik'i ne' qits wit'ikheijei qa ne' wit'ikheijei ƚelits iye qa' eqe'mets pa'qu' i'wen qa' enka'x met iye, hats'inha qa' notpo'oj ene' yitsi'. \v 24 Qe yijaa'ija aka' hit'iƚij ewets in nite' ewii'ƚe' hekhewe' jukhew k'iyintaxii qu' ƚeke'ye' qu' nijaajin ha'ne qu' netnekui.”— \s1 Pakha' les jutsitax ƚunye'j qu' jintajayan pa' Cristo. \r (Mateo 10:37-38) \p \v 25 Olootsija pa'aj pe' nijayanik'i pa' Jesús, ma' qa tetwek'elaxiju'ƚ pa'aj qa yit'ij: \v 26 —Qu' nana'l pa'qu' ewi'ƚe' qu' nisu'un qu' natsjayan, qa qu' nite' les qiyi'ija qu' netsu'un qa' namitfik'i qu' nisu'unija pa'qu' ƚatataye' qa ƚenene iye, qa pe'qu' ƚewhe'ye'ye' qa ƚelitse' iye, qa pe'qu' ƚamatsitse' qa ƚek'injats iye, qa ƚekutii qa ƚek'injai iye qa ƚakha' iye pa' ƚiƚa'x qu' namitfik'i wiikfik'i qu' nisu'un, qa' nite' ƚeke'ye' qu' yijatshenek'i'ij.\x * \xo 14:26 \xt Mt 11:28; Mr 10:14; Lc 6:47; 16:13; Jn 5:40; Dt 21:15; 22:13; 24:3\x* \v 27 Qa pa'qu' nite' net'ekumi'i pe'qu' ƚeqe cruze'\f + \fr 14:27 \ft “T'eku'mi' pe'qu' ƚeqe cruze'” ikji' qu' nijayanija pa' Jesús yemjeetax qu' qiye'tax pa'qu' uƚ'axe'.\f* qa' natsjayantax, nite' ƚeke'ye' qu' yijatshenek'i'ij.\x * \xo 14:27 \xt Jn 19:17\x* \v 28 Qe, ¿pa'n ƚii ekheweli'ƚ pa'qu' qu' nisu'un qu' naqsiijkii pe'qu' ewi'ƚ qaaxaye'pha'm wititsi' (torre), qu' nite' nojoye' qu' na'n eku'nijju' qu' nejeyumtshenji' pa'qu' uja'xe' pe'qu' nanaxi', hats'inha qu' nenikfe'lets me weju'ƚij pe' ƚaq'astai qu' nijat'ax?\x * \xo 14:28 \xt Pr 24:27\x* \v 29 Qu' naf'aliƚi'ij qu' nitsupintaxju' pe'qu' ƚetku'ye' qa nite' nijat'axe' qe nite' weju'ƚij pe'qu' ƚ'astaye', ma' qa week pe'qu' niwenji'ij qa' nawitjijiijikii ƚe'lijei. \v 30 Qa' nit'ijju': “Ha'ne jukhew in yitsupintaxju' ne' wititsi' qa nite'ƚe yaqhat'axij.” \v 31 I'nƚi'i pa'qu' ewi'ƚ wittataye' qu' nanwatlanheyu'uƚ pakhape' iye wittataye' ¿me nite' yojo iye qu' mexe na'n eku'nijju' qu' nijamti eku'nijupkii pe' diez mil (10.000) oq'opheƚinetsilets me les qu' t'unitse' qu' nat'anipji' pe' veinte mil (20.000) oq'opheƚinetsilets ƚelits pakha' t'ejuyiju'ƚ? \v 32 Qa qu' nite'ƚe ƚeke'ye' qu' net'ejuyiju'ƚ, qa pa' wittata in mexe toxiju'ƚ ma' qa' nukiniju'ƚ aje'eƚ pe'qu' ƚeqejkunenheye' qu' niyinijets pa'qu' nisu'un qa' week netisij hats'inha qu' ƚe'sitsi'iƚ wetju'ƚ. \v 33 Hik aka' ƚunye'j, pa'qu' ƚunye'je'ƚe ekheweli'ƚ qu' nite' weeke' qu' niwu'm pe'qu' nana'li'm, qa nite' ƚeke' qu' yijatshenek'i'ij.\x * \xo 14:33 \xt Mt 19:21; Fil 3:7; He 11:26\x* \v 34 Qe na'aj witlepinek ƚe'wistax. Qa qu'nte' ek'eme'ye'ji', ¿pa'n qu' ƚunye'je' qu' ƚeke'ye' qu' newetk'emetji' iye?\x * \xo 14:34 \xt Jue 9:45\x* \v 35 Ham weju'ƚi'ij, nite' weju'ƚij iye ha'ne sehe' epji', qa nite' weju'ƚij iye na'aj yi'sinhetji' sehe' (abono), qa' netwu'mhitiiƚefik'i. Pakha' qu' nana'l ƚekfiye' qa' nepiye'ek'iha aka'an.—\x * \xo 14:35 \xt Mt 11:15; 13:9; Mr 4:9\x* \c 15 \s1 Pe' kots'etax hamiikii. \r (Mateo 18:10-14) \p \v 1 Week pekhewe' yijaninkii wekwek t'ejuyets pa' witset Roma, qa pekhewe' iye titijiti'yijets in qi in uƚ'ets jukhew qa efuts iye, qa nekets pa'aj pa' Jesús qu' nepiye'.\x * \xo 15:1 \xt Mt 11:19; Lc 5:29\x* \v 2 Pe' fariseol qa pe' i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei qa yejefitki'ijipji' pa'aj qa yit'ijju': —Ha'ne jukhew t'eku'miju'ƚ ene' qi uƚ'ets jukhew qa efuts iye, qa ƚekufetskii iye.—\x * \xo 15:2 \xt Lc 5:30; 7:39; Hch 11:3; Ga 2:12\x* \v 3 Ma' qa pa' Jesús qa nifeli'm aka' ewi'ƚ yejeyumtshenijupi':\x * \xo 15:3 \xt Mr 12:1\x* \v 4 —¿Pa'n ƚii ekheweli'ƚ pa'qu' nana'li'm cien (100) kots'etetse' qa ewi'ƚ pe'qu' hami'iikii, me nite' yiwejinƚe eku'ni' pe' noventa y nueve (99) pa' ƚ'ejinqa'wet, qa qi qu' nowo'oikii pe' hamiikii ipƚu'ui in yi'wen?\x * \xo 15:4 \xt Sal 119:176; Jer 50:6; Zac 11:16; Mt 10:6; 15:24\x* \v 5 Ma' qa in yi'wen qa tik'eyifi qa yeni' ƚowonje' qa qi in ƚe'wisi'mkii qe hats yi'wen pe' hamtaxiikii. \v 6 Qa in yamii pe' ƚetsi' qa no'thet wetju'ƚ week pe' ƚejuwaikal qa pe' metitsi'm iye qa yit'ijets: “Week je'ƚe'sitsi'imkiiha qe hats hi'wen ha'ne hamtaxiikii kots'etax.” \v 7 Yakha' hit'iƚij ewets in hik ƚunye'j aka'an, pa'qu' ewi'ƚe' in yili'ij in yaqsiijkii pa' uƚ'ax qa yi'nk'aihit pa'qu' ƚunye'je', ma' qa qi in ƚe'sitsi'mkiiha na' wa'sji', qe ta'ƚets pakha'an, qa nite' hik ƚeqjunyejeyij pe' noventa y nueve (99) yatsathen in hats nite' hamik'ui qu' ni'nk'aihit pa'qu' ƚunyejeye'.—\x * \xo 15:7 \xt Jer 51:48; Ap 18:20\x* \s1 Pe' ƚ'astaki' hamiikii. \p \v 8 —I'nƚi'i pe'qu' efuye' qu' nana'li'm week inyaqsii (10) ƚ'astai nijketitse' (plata) inyetets, qa ewi'ƚ pe'qu' nanamju'. ¿Me nite' aje'eƚ yitujinhetji' pe' fetitjii qa yit'iji' pe' ƚexp'ilasineti' in wo'oikii ipƚu'ui in yi'wen qa yili'ij? \v 9 Qa in yi'wen qa no'thet wetju'ƚ pe' ƚejuwaikakii qa pe' metitsi'm iye, qa yit'ijji'ju': “Week je'ƚe'sitsi'imkiiha qe hats hi'wen ene' hamtaxiikii yaq'astaki'.” \v 10 Hit'iƚij ewets, in hik ƚunyejei aka'an ne' ƚaqa angelits na' Dios, in qi in i'nji'teje'm pa' witisa'xi'mkii nekhewe'en, qe ta'ƚets pa'qu' ewi'ƚe' in wenink'aihit qa yili'ij pa' uƚ'ax in yaqsiijkii.—\x * \xo 15:10 \xt Lc 2:10\x* \s1 Pa' wita's qa pa' omehe'. \p \v 11 Pa' Jesús qa yit'ij iye: —Ewi'ƚ pa' jukhew wetsjuk pe' ƚelits. \v 12 Pa' omehe' qa yit'ijets pa'aj pa' ƚatata: “Tata, esƚisij hane'ej week pa' uja'x pekhewe' tsatsat'etsijek.” Ma' qa pa' ƚatata qa yejeyumtshenij pekhewe'en pe'qu' natsat'etsijek. \v 13 Ma' qa uja'x pe' neƚutsik'i pa'aj, pa' omehe' qa ewi'ƚ yeni' pe' week ƚewekwekits, ma' qa ik qa yamii pa' toxii witset. Qa hikpa' naq'axiji' nite' yoksi'wenik'i pe' ƚaq'astayik'i wekwekƚe pe' taqhayijets.\x * \xo 15:13 \xt Lc 16:1; Ro 6:2; 8:12; Ga 2:14; Col 3:7\x* \v 14 Ma' qa in hats week naq'axij pe' ƚaq'astayik'i, qa nam pa'aj pa' qi yipku' pakha' witset. Ma' qa yapeƚek pa'aj pakha'an qa qi in iyipkun pa'aj. \v 15 Ma' qa wo'oikii ƚ'ithayiwet'e. Qa yi'wen pa' ewi'ƚ jukhew tetseti'yi' pakha'an, ma' qa yukinii pa' ƚeq'ejinqa'wet qa yithayinenij pe' ƚeƚinhei tafitets.\x * \xo 15:15 \xt Lv 11:7; Dt 14:8\x* \v 16 Qa yaqaamij qu' netuj pe' tafitets ƚaqats ƚei ne'ej najkak algarroba,\f + \fr 15:16 \ft Pe' najkak algarroba, pe' ƚei hikte' ƚunyejeitax ne'ej anheyiweyits.\f* qe ham testiyi'ij ƚaqe'. \v 17 Ma' qa yijamtikii pa'aj, qa yit'ij: “Olots he' t'ithayi'yi' ke' ƚetsi' ha' tata qa na'l na'aj amanfik'i wityejket, qa hane'ej yakha' qa naq'aliyuyij yiyipku' ha'ne ha'ni'.” \v 18 Qa' hapilii hane'ej ha' tata, qa hit'ijets: “Tata, yakha' yuƚ'ax. Nite' heik'enets pa' Dios qa akhap iye qa nite' heik'en ewets iye.\x * \xo 15:18 \xt Ex 10:16; Mt 21:25; Jn 3:27\x* \v 19 Nite' ye'weju'ƚij qu' it'ij yiwets, ya's. Umti yijat'ij qu' eqejkunenek'eyij.”\x * \xo 15:19 \xt Lc 7:6-7\x* \v 20 Ma' qa niipha'm, qa ik pa'aj qu' napilii pa' ƚatata. Qa k'esiyu'ui pa'aj pe' ƚetsi', ma' pa' ƚatata qa yi'weniju'ƚ qa qi in neq'eletij pa'aj. Qa wekuma'xiju'ƚ pa'aj, qa tik'eyi'ƚ wetju'ƚ, qa wetƚu'uƚ iye pa'aj.\x * \xo 15:20 \xt Mt 9:36; Mr 1:41; Lc 7:13; 10:33; Gn 29:13; 33:4; 45:15; 2S 14:33\x* \v 21 Ma' qa iyet pa'aj pa' jutjana'x, qa yit'ij: “Tata, yakha' yuƚ'ax. Nite' heik'enets pa' Dios qa akhap iye qa nite' heik'en ewets iye. Nite' ye'weju'ƚij qu' it'ij yiwets, ya's.” \v 22 Qa pakha'ƚe ƚatata qa yit'ijets pa'aj pe' ƚeqejkunenhei: “If'elitiƚik'i qu' enka'xi'ƚ ne' les ƚe'sits witqhinatai qa' uihiniƚik'ipha'm. Enka'xi'ƚ iye ƚayaqsi'ye' qa' iyaqsineni'ƚji' iye, qa' ƚ'otshilaxtiye' iye qa' otshini'ƚji' iye.\x * \xo 15:22 \xt Zac 3:3-5; Gn 41:42; Est 3:10; 8:2; Ez 16:10\x* \v 23 Enka'xi'ƚ hakha' we'nujeninƚe wakka ƚa's, qa' ilani'ƚ, qa' hikha' jinteƚuj qu' jintaqsiijkii pa'qu' ƚe'wis neƚuye'.\x * \xo 15:23 \xt 1S 28:24\x* \v 24 Qe ha'ne ya's humtitax qu' hats nawa'm qete'e' mexe iƚa'x iye. Hamtaxiikii qa hane'ej qa jite'wen iye.” Ma' qa hik pakha'aj qa yenju' qu' naqsiijkii pa' ƚe'wis neƚu.\x * \xo 15:24 \xt Lc 15:32; Ro 11:15; 2Co 4:10; Col 2:13\x* \v 25 Qa pakha'ƚe ajit wita's qa mexe i'ni' pa'aj pa' ƚ'ithayi'wet pa' ƚ'ejinqa'wetji'. Ma' qa in tepil pa'aj, qa k'esiyuu'etsha pe' ƚetsi' qa yepi'ye' pe' fiƚii qa pe' t'otoi iye. \v 26 Ma' qa taya'yii pa' ewi'ƚ pekhewe' ƚeqejkunenhei qa nifaakanij pa'aj: “¿Pa'n ƚunye'jkii pe' t'otoi?” \v 27 Qa pa' witqejkunenek qa yeku'ƚ pa'aj qa yit'ij: “Qe hats nam ha' ek'ini'j. Qa ha' atata qa inaqyaji'ij kakha' we'nujenin wakka ƚasik'i qa talanhetii, qe ha' ek'ini'j ham ƚunye'je'kii in nam.” \v 28 Ma' qa nayu'kii pa'aj pakha'an, qa nite' nuihiyu'ufi pe' wititsi'. Ma' qa pa' ƚatata qa uyetsfik'i pa'aj, qa qi in iyintaxijets qu' nuiteje'm. \v 29 Ma' qa yeku'ƚ pa'aj qa yit'ijets pa'aj pa' ƚatata: “Akha' ƚenikfe'lets in olots ininqapits in he'yithayii e'mkii, qa ham pa'qu' nite' heik'eni'ik'i qu' it'ij yiwets, ƚa'mek qa nite' les qu' esƚisi'ij pe'qu' ewi'ƚe' kots'eteika'ye' qu' hilan qa' hekunhenij ne' waikal. \v 30 Qa hane'ej in nam na' oqwomehe', hik nakha' naq'axƚi'iji' ke' aq'astayik'i pe' witqesul, qa hane'ej qa ƚilanik'ui ka' t'ujei wakka ƚasik'i.”\x * \xo 15:30 \xt Pr 29:3\x* \v 31 Ma' qa pa' ƚatata qa yit'ijets pa'aj: “Ya's, akha' ƚa'nyijupkii. Qa week ene' yiwekwekits akha' eƚ'ewi'ƚƚe in ƚantsat'etsij.\x * \xo 15:31 \xt Jn 8:35\x* \v 32 Qa lesƚe ƚe'wisij qu' jitaqsiijkii pa'qu' ƚe'wis neƚuye' qa' ƚe'sitse' ine'mkii, qe hane'en, ha'ne ek'ini'j humtitax qu' hats nawa'm qete'e' mexe iƚa'x. Hamtaxiikii qa hane'ej qa jite'wen iye.”— \c 16 \s1 Yejeyumtshenijupi' pa' ewi'ƚ witeqjeƚinenek iyowk'elax. \p \v 1 Pa' Jesús nifeli'm pe' ƚ'ijatshenhei aka' ewi'ƚ ƚunye'jkii: —Na'l pa'aj pa' ewi'ƚ jukhew qi in yiwq'axin wekwek. Qa na'l pa'aj pa' ewi'ƚ ƚeqjeƚinenek'ijik'ui pe' yatsat'etsij. Pa' patun qa tefelhiti'yi'm pa'aj in hats naq'axƚi'ijik'iju' pekhewe' yejeƚinentaxij ƚ'astai.\x * \xo 16:1 \xt Lc 12:42; 15:13; 16:19\x* \v 2 Pa' patun qa iyinii pa'aj, qa yit'ijets: “¿Inhats'ek aka' heifelhiti'yi'm eq'inye'j? Ika'ajji' pa'qu' witfaakanek'e week pekhewe' hane'ej ithayijkitits, qe hats nite' ƚeke' qu' k'eyeqjeƚinenek'i'ij.”\x * \xo 16:2 \xt 1Ti 1:4\x* \v 3 Pa' witeqjeƚinenek qa qi in yijamtikii pa'aj, qa yit'ij: “¿Pa'n ƚii pa'qu' ƚeke'ye' qu' haqsiijkii hane'ej in hats tsilinenij ha' yaqa patun ha'ne yithayijkittax? Hats nite' yet'un qu' hithayiki ha'ne sehe'. Qa hewepinij iye qu' nek'iyinƚekii.” \v 4 Ye', hats tsikfe'lets aka' qu' yeqfenye'je' yiwek hatse', qa' nana'l pe'qu' qi qu' neneqjunu'yij qu' natsamji'jii pe'qu' ƚetsile qu' hamtax hatse' yithayijkit'e. \v 5 Ma' qa iyinji'jii ewii'ƚji'ij pekhewe' t'eku'mi' pa'aj pa' patun. Pa' nojo'oi qa nifaakan pa'aj: “¿Pa'n uja'x pe' ƚ'eku'mi' ha' yaqa patun?” \v 6 Qa yeku'ƚ pa'aj: “Cien (100) yamijets ke' ƚeqjeyumtshenki' eƚi'ni ka' aceite.” Qa pa' witeqjeƚinenek qa yit'ijets: “Ehe, hane'en afaakane'k, if'elitik'i qu' niju' qa' ika'ajji' qu' cincuentaye'ƚi'ij (50).” \v 7 Qa pakhap iye qa nifaakan iye: “Qa akha', ¿pa'n uja'xek pe' ekumhifkinel?” Qa yeku'ƚ qa yit'ij: “Ciennij (100) ke' ƚeqjeyumtshenki'ij coro\f + \fr 16:7 \ft Ewi'ƚ coro yamets diez (10) ƚejiyits pe'qu' trigoye' pakha'aj.\f* ke' trigo fooji'ij.” Qa yit'ijets iye: “Ehe, hane'en afaakane'k, ika'ajji' qu' ochentaye'ƚe (80).” \v 8 Pa' patun qa yaqan in teqenij pakha' nite' yatsathen ƚeqjeƚinenektax, qe pakha'an yiya'yij ƚewek pa'qu' ƚeq'inye'je' in iyowk'elax. Qe pekhewe' yatsat'etsij ha'ne sehe', pekhewe'en les in nikfe'lets pa'n ƚunye'j in i'nji'teje'm ha'ne sehe' ipji', qa nite' hik ƚunyejei nekhewe' i'ni' na' na'lkii in nite' nikfe'letsha pa'n qu' ƚunyejeyi'ija in i'nji'teje'm na' na'lkii.\x * \xo 16:8 \xt Lc 18:6; 20:34; Mt 12:32; Jn 12:46; Ef 5:8; 1Ts 5:5\x* \v 9 Qa yakha'ƚe qa hit'iƚij ewets, anaxi'ƚij pe'qu' ejuwaikali'iƚ qu' nata'ƚets qu' ƚe'wis qu' anatkini'ƚ ekewe' nite' ƚe'sits wekwek qa ƚ'astai iye ha'ne sehe' epji' qu' i'feni'ƚ pekhewepe', hats'inha qu' hamitse'tax ejup ekewe'en, hats ƚek na'l pe'qu' neneqjunu'uƚ eju'ƚ qu' amtaxi'ƚii ne' etsili'ƚ na' wa'sji'.\x * \xo 16:9 \xt Lc 11:41; Mt 6:24; 1Ti 6:10\x* \v 10 Pakha' qu' net'ekumi'ha pa'qu' ƚammi'se'ƚetax, qa' net'ekumjiiha'ek pa'qu' qiye'. Qa pakha' qu' nite' net'ekumi'iha pa'qu' ƚammise', qa' nite' jeek net'ekumi'iha pa'qu' qiye'tax.\x * \xo 16:10 \xt Mt 25:21-23; Lc 19:17\x* \v 11 Qa hik ta'ƚijupi', qu' nite' ku'mi'iƚi'ha qu' ƚe'wis qu' anatkini'ƚ ekewe' nite' ƚe'sits wekwek qa ƚ'astai iye ha'ne sehe' ipji', ¿qa pa'n ƚii pa'qu' nite' na'nuteni'iƚij hatse' qu' neƚisi'ƚij nekhewe' yijaalija yijat'ij in ƚe'sits wekwek? \v 12 Qa qu' nite' ku'mi'iƚi'ha qu' anatkini'ƚ ekewe' nite' ƚantsat'etsi'ƚij, ¿qa pa'n ƚii pa'qu' neƚisi'ƚij hatse' pekhewe' ƚantsat'etstaxiƚijha? \v 13 Ham pa'qu' witqejkunenek'e qu' ƚeke'ye' qu' net'ithayi'yi'm pe'qu' wetsjuk'e patunits, qe i'nƚi'i qu' nuten pa'qu' ewi'ƚe' qa pakhape' qa' nisu'un, qa i'nƚi'i qu' nite' nanqatsit'i'ij pakhap qa pa' ewi'ƚ qa' nuten. Nite' ƚeke' qu' week aqa patunitsi'iƚij na' Dios qa eke' ƚ'astai.—\x * \xo 16:13 \xt Mt 6:24; Lc 14:26\x* \v 14 Pekhewe' fariseol, in uja'xƚi'i in qi in yisu'un eke' ƚ'astai, pekhewe'en qa yilaki'ijju' yawitji'iji' ƚe'lijei pa'aj pa' Jesús in yepi'ye' ej in yit'ij pa'aj ekewe' wekwek.\x * \xo 16:14 \xt 2Ti 3:2; Lc 23:35\x* \v 15 Pa' Jesús yit'ijets pa'aj: —Ekheweli'ƚ, hik ekheweli'ƚ nekhewe' wattsathenketƚetaxik'ui qe yi'wen ene' jukhew, qa nakha'ƚe Dios qa hats nikfe'lets ne' atawjetsi'ƚ, qe ene' jukhew na'aj qi qe yiwqinhettax qa nakha'ƚe Dios qa qi in yutenija.—\x * \xo 16:15 \xt Lc 10:29; 18:9; 1S 16:7; Sal 17:3; Pr 21:2; Ro 8:27; Dt 24:4\x* \s1 In hats i'nju' pa'aj pa' tenek'enheiji' pa' Dios. \p \v 16 —Kekhewe' hayiits qa kekhewe' iye ƚe'lijei ke' profetas'ik'i yamijii in hats nam ka' Juan Bautista'ik'i. Ma' qa hik aka'aj tefelhitii na' tenek'enheiji' na' Dios, qa week in qitax in went'unhetetsji' qu' nuiji'teje'm nakha'an.\x * \xo 16:16 \xt Mt 4:23; 5:18; 11:12-13; 7:12; 22:40; 24:35; Mr 13:31; Hch 13:15; Ro 3:21\x* \v 17 Nite' jutsitax qu' nili'ij pa' ƚunye'j na' wa's qa ha'ne sehe', qa nite' hik ƚunyejei ekewe' yika'ajji' pa'aj ka' Moises'ik'i wenit'ij qu' nanaqsiijkii, in jutsitax qu' nawa'mik'i nite' iye pe'qu' ewii'ƚe' witq'ikati'ye'.—\x * \xo 16:17 \xt Mt 5:18\x* \s1 Jesús qa nifel pa'qu' neweqle. \r (Mateo 19:1-12; Marcos 10:1-12) \p \v 18 —Pa'qu' jukhewe' qu' nili'ij pe'qu' ƚewhe'ye'ye' qa' tujtseika'ye' pe'qu' ƚewhe'ye'yi'ij, ma' qa hats yaqsiijkii aka' witwuƚ'ax (adulterio), qa pakha' qu' ƚewhe'ye'yi'ij pekhe' qu' neweqle, ma' qa hats yaqsiijkii iye aka' witwuƚ'ax (adulterio).—\x * \xo 16:18 \xt Mt 5:32; 1:19; Ex 20:14; Lv 20:10; Pr 6:32; 2P 2:14\x* \s1 Pa' yiwq'axin wekwek qa pa' Lázaro. \p \v 19 —Na'l pa'aj pa' ewi'ƚ jukhew qi in yiwq'axin pe' wekwek, yeqhinataji'kii pa' witpalinek pe' ƚe'sits qa inyetets iye witqhinatai. Qa week neƚuts qa qiji'ij qa tekji'ijju'.\x * \xo 16:19 \xt Ex 28:6; 35:35; Est 8:15; Pr 31:22; Ez 27:16; Ap 18:16\x* \v 20 Qa na'l iye pa'aj pa' ewi'ƚ jukhew ham yiwq'axine' ƚii Lázaro. Qi in ƚoq'oqkii pa' ƚ'ajik'i qe tajametei qa i'njiikii pa' ƚeqeji'ji' pa' yiwq'axin wekwek.\x * \xo 16:20 \xt Hch 3:2\x* \v 21 Pakha' if'iljetsax yisu'untax qu' niƚinij pekhewe' ƚaqamhiltiiju'kii ƚapk'asil pe' ƚaqats pa' yiwq'axin wekwek. Qa pe' nunajits qa nilepinkii pa' ƚoq'oqkii ƚ'ajik'i pa' jukhew if'iljetsax.\x * \xo 16:21 \xt Lv 15:16; Mt 15:27; 1R 21:19\x* \v 22 Qa yamets pa'aj pa' ewi'ƚ neƚu ma' qa wa'm pa'aj pa' if'iljetsax jukhew'ik'i. Qa pe' angelits qa yeka'xii na' i'ni' ka' Abraham'ik'i. Qa wa'm iye pa'aj pa' wekwek yiwq'axin qa tajkati'yik'ui pa'aj.\x * \xo 16:22 \xt Jn 13:23\x* \v 23 Qa yamii pa' fe't ƚe'nq'itset'ij pe' naxju' (Hades), qa qi in yejtsi'le'kii qe yaats'etax. Ma' qa nejeƚtaxpha'm pa'aj, qa yi'weniiteje'm pa'aj ka' Abraham'ik'i, ewi'ƚ i'ni'ƚi' pa' Lazaro'ik'i.\x * \xo 16:23 \xt Is 50:11; Mt 11:23\x* \v 24 Ma' qa tayaitax pa'aj qa yit'ij: “Tata Abraham, e'nq'elet qeku'nyij wat'ij. E'nukin qeku'nyii na' Lázaro qu' neqhimit ne' ƚayaqsi' qa' e'nukinij met qu' neqhimit ha'ne yilepep. Hats qitax in elejeitax ye'mji' ha'ne fe't.”\x * \xo 16:24 \xt Lc 3:8; 16:30; 19:9; Jn 8:33,39,53; Is 66:24; Mt 25:41\x* \v 25 Qa kakha'ƚe Abraham yeku'ƚ pa'aj, qa yit'ij: “Ya's, menikfelitik'i akha' qi in e'ƚe'wisju' in mexe iƚa'x. Ham hame'em. Qa ha'neƚe Lázaro qa qi in if'iljetsax in mexe iƚa'x. Qa hane'ej qa yineq'elet qa tetka'xii hane'e'in qa akha'ƚe qa qi'ek qu' enejtsi'le'kii.\x * \xo 16:25 \xt Lc 6:24; Mt 11:28\x* \v 26 Qa na'l iye ha'ne qi in akaptax jite'wetshen wetju'ƚ. Qa hik ta'ƚijupi' ene' hane'e'in in nite' ƚeke' qu' namii nakha' ƚa'ni'. Qa nekhewe' nakha' i'ni' ek qa nite' ƚeke' iye qu' nanamii ha'ne ha'ni'ƚi'.” \v 27 Ma' qa pa' yiwq'axin wekwek qa yittaxij iye pa'aj: “Enq'elet qeku'nyij wat'ij tata Abraham, qu' ukinii na' Lázaro ke' ƚetsi' ha' tata. \v 28 Hikha' i'ni' he' lee'fij (5) yejefets qu' niyetik'ui, hats'inha qa'nte' nanami'ii iye hatse' ha'ne ƚetset pa' qi a'tax.”\x * \xo 16:28 \xt Hch 2:40; 8:25\x* \v 29 Qa ka' Abraham'ik'i qa yit'ijiju'ƚ iye pa'aj: “Hekhewe'en hats inek na'li'm ke' ƚe'lijei ka' Moises'ik'i qa ke' profetas'ik'i. Hik kekhewe'tax qek netk'enets.”\x * \xo 16:29 \xt Lc 24:27,44; Jn 1:45; Hch 26:22; 28:23\x* \v 30 Qa yeku'ƚ iye pa'aj pa' wekwek yiwq'axintax pa'aj: “Ehe, tata Abraham, na'ltaxi'm. Qa lesƚe ƚe'wis qu' nenethinets pa'qu' iƚa'xe' iye qu' hats nawa'mtax, ma' qa' hayitse' yijat'ij qu' netk'enetsha hekhewe'en ma' qa' nili'ij pe' uƚ'ets in yaqsiijkii qa ni'nk'aihit pa'qu' ƚunyejeye' pe' ƚatawjets.” \v 31 Ka' Abraham'ik'i qa yit'ijiju'ƚ iye pa'aj: “Qu'nte' ne'nk'enhe'yuyiik'i ke' ƚe'lijei ka' Moises'ik'i qa ke' profetas'ik'i iye, qa'nte' jeek ne'nk'enhe'yuye'ets pa'qu' nittaxijets qu' nenethintaxets pa'qu' iƚa'xe' iye qu' hats nawa'mtax.”—\x * \xo 16:31 \xt Mt 28:11-15; Jn 12:10-11\x* \c 17 \s1 Pakha' qu' niwuƚ'enhetju' ene' mente' qits. \r (Mateo 18:6-7,21-22; Marcos 9:42) \p \v 1 Pa' Jesús qa yit'ijets iye he' ƚ'ijatshenhei: —Nite' ƚeke' qu' hami'ik'ui pakha' qu' nilanheninijifi pe'ye' pakhape' iye, qa ¡hiyee' ha'nus pakha' qu' ninaqlanhenijifi pe'ye'!\x * \xo 17:1 \xt 1Co 11:19; Lc 22:22; Mt 13:41\x* \v 2 Les in nite' iftsax qu' nonopheƚijifi ƚaqawe'j ne'ej qi ute t'ejuyets na'aj we'neqhipitju' qa' netwumhitiiji'ju' pa' qi iweli', qa nite' hik ƚunye'j in uƚ'ax wiikfik'i in yaqsijkinenijkii pa'qu' uƚ'axe' enewe' hik ƚunyejei mente' qits.\x * \xo 17:2 \xt 1Co 8:9\x* \v 3 ¡Jeƚi'ƚwet otok'oiha! Pa'qu' ejefeye' qu' naqsi'j e'mijkii pa'qu' uƚ'axe', aq'ayinij. Qa qu' niliƚi'ij qa yi'nk'aihit pa'qu' ƚatawe'je', qa ku'miju'ƚ qu' e'ƚe'sitsi'iƚ wetju'ƚ iye.\x * \xo 17:3 \xt Mt 6:14; 18:15,21-22; Lv 19:17\x* \v 4 Qu' sieteyi'ij (7) qu' naqsi'j e'mijkii pa'qu' uƚ'axe' in ewi'ƚ neƚu, qa siete'ej (7) iye qu' netpilij ewetskii, qu' ni'tjiij ewets: “Tsaf'ali'ƚi'ij,” qa' ku'mjiiju'ƚ qu' e'ƚe'sitse'jiiƚ wetju'ƚ.— \s1 Pa' ƚet'unha'x pa' nite' witqekuye'jij pa' Yatsat'ax'inij. \p \v 5 Ma' qa he' apóstoles qa yit'ijets pa'aj pa' Yatsat'ax'inij: —Ijatshenfik'iha wat'ij qu' iwqinheti'ƚ ye'mha pakha' nite' yeqekuyejeitaxi'ƚ.—\x * \xo 17:5 \xt Mt 17:19-21; Mr 9:24,28-29; Lc 6:13\x* \v 6 Pa' Yatsat'ax'inij qa yeku'ƚ pa'aj: —Qek hik ƚuk'eye' pa'qu' nana'liƚ'em nite' eqekuyejeyi'ƚ ne'ej mostaza ƚo', ma' qekha ƚeke'ye'tax qek it'iƚijets ene' najkak: “Ijayik'ui ha'ne ƚa'ni' qa' niji'ju' na' qi iweli'.” Ene' najkak qekha netk'entaxik'i.—\x * \xo 17:6 \xt Mt 13:31; Mr 4:31; Lc 13:19\x* \s1 Yekheweli'ƚ ye'witqejkunenheiƚi'ij. \p \v 7 —¿Pa'n ƚii ekheweli'ƚ pa'qu' nana'li'm pa'qu' ƚeqejkunenek'e in yefuƚ'ut pa'qu' sehe'ye' i'nƚi'i qu' naqakinenkii pe'qu' ƚeƚinheye' kots'etets, qa in tepilik'ui pa'qu' ƚ'ejinqa'wet'e, me qa' nit'ijets: “Te'ƚun qa niju' qa ek”?\fig Pa'qu' jukhewe' in yefuƚut pa'qu' sehe'ye'.|src="LB00018B.TIF" size="col" ref="LUK 17.7" \fig* \v 8 ¿Me nite' yit'ijets yijat'ij: “Aqsi'j eku'n ye'mijkii pa'qu' yaqe'. Manaqsi'j qa' ets'ithayiki eku'niji' ipƚu'ui qu' hats hili'ij qu' heyek, ma' qa' ink'aye'ƚe qu' ekek eku'nek”?\x * \xo 17:8 \xt Lc 12:35-37\x* \v 9 ¿Me qa wetfeliji'm iye qu' nit'ijets ƚe'wisij qe yaqsi'ji'mijkii pakha' hats yiyaji'ijets? \v 10 Qa hik ejunyejeyi'ƚ ekheweli'ƚ, qu' hats week aqsiiƚijkii pe'qu' hats ayajaxti'yi'ƚijets qa' les ƚe'wis qu' it'iƚij: “Yekheweli'ƚ yewitqejkunenheyiƚ, ham yewejuƚi'iƚij, qe uja'xƚe in haqsi'ji'ƚijkii kekhewe' hats haiyajaxti'yi'ƚijets qu' haqsiiƚijkii.”—\x * \xo 17:10 \xt Job 22:2-3; 35:7; Mt 25:30; Ro 11:35\x* \s1 Jesús qa yiƚin pekhewe' week inyaqsii (10) i'nij pa' witja'me't lepra. \p \v 11 Qa ƚunye'jkii iye pa'aj, pa' Jesús in ik qu' namii ha' Jerusalén qa nek ji'teje'm pa'aj pa' ƚ'axka'thel wetju'ƚ pe' sehel Samaria qa Galilea. \v 12 In hats k'esiyu'uiha pa'aj qa' nakji'teje'm pa' ewi'ƚ witset ƚa's, qa nekfik'ikii pa'aj pe' week inyaqsii (10) yamets jukhew i'nij pa' witja'me't lepra. Pekhewe'en qa mexeƚe totsi'mii pa'aj pa' ts'ap'a'aju', \v 13 qa yit'unhetik'i pa'aj in yithiniju'ƚ, qa yit'ijju' pa'aj: —Jesús, Maestro, enq'eleti'ƚyij wat'ij.—\x * \xo 17:13 \xt Lc 5:5\x* \v 14 Qa pa' Jesús in yi'wenii pa'aj qa yit'ijets: —Ma'aƚii qa' me'nethiniƚets pekhewe' pa'il.— Qa in ikkii pa'aj qa hamitsiikii pe' ƚaja'metets pa'aj.\x * \xo 17:14 \xt Lv 13:2–14:32; Mt 8:4; Lc 5:14\x* \v 15 Ma' qa pa' ewi'ƚ pa'aj pekhewe'en, in wetjeƚ in hats naxpa'l, qa mexe tepilƚetepji' pa'aj qi in yit'unhetik'i pa'aj in qi in yiwqinhetji' pa' Dios.\x * \xo 17:15 \xt Mt 9:8; Mr 2:12; Lc 2:14; 5:26; Jn 9:24; Hch 4:21; 12:23; Ro 4:20\x* \v 16 Qa wonokok'enifi pa'aj pa' Jesús yamitetsju' ƚotkoyek sehe', qe yiwjutsiqeni'm in qi in ƚe'wisij in yiƚin. Ha'ne jukhew Samariaƚe ƚeiƚe'.\x * \xo 17:16 \xt 1S 20:41; 2S 14:22; Mt 10:5; 17:6; 1Co 14:25; Jn 4:9\x* \v 17 Pa' Jesús qa yit'ij pa'aj: —¿Me nite' week inyaqsii (10) hekhewe' hats naxpa'lij? ¿Qa kheweye'ek hekhewep ikwetju'ƚ tatsai (9)? \v 18 ¿Me hamija pa'qu' ewi'ƚe' qu' netpil eku'nƚetepji' qu' niwqinhetji' na' Dios, qa ewi'ƚƚe ha'ne jukhewiika'?— \v 19 Pa' Jesús qa yit'ijets pa'aj pa' jukhew: —Eniipha'm qa ma, pa' nite' eqekuye'j ta'ƚets in ƚanaxpa'lij ka' awtshektax.—\x * \xo 17:19 \xt Mt 9:22; Mr 10:52; Lc 5:20; 18:42\x* \s1 Pa'n ƚunye'j qu' nanam pa' tenek'enheiji' pa' Dios. \r (Mateo 24:23-28,36-41) \p \v 20 Pekhewe' fariseol qa nifaakan pa'aj pa' Jesús: —¿Pa'n ipƚu'uk'ui qu' nanam pa' tenek'enheiji' pa' Dios?— Pa' Jesús qa yeku'ƚ pa'aj: —Na' tenek'enheiji' na' Dios in nam nite' hik ƚunye'j na'aj na'l na'aj jutsiqaxij in jite'wen.\x * \xo 17:20 \xt Mr 13:21; Lc 19:11; Hch 1:6\x* \v 21 Nite' ƚeke' iye qu' netitijitiyijets: “Ha'ne i'ni'in,” i'nƚi'i qu' nenit'ij “ha'niite'ji' pa' i'ni',” qe na' tenek'enheiji' na' Dios hats i'ntaxi'ƚ etji'teje'm.— \v 22 Qa yit'ijets pa'aj he' ƚ'ijatshenhei: —Yamets hatse' pa' ƚahats'ij ekheweli'ƚ qu' qi qu' eneqwenkeyu'taxi'ƚij pa'qu' ewi'ƚe' neƚuyeji' ha'ne Ƚa's na' Jukhew. Qa teesƚe qu' ƚeke'ye' qu' i'weni'ƚ.\x * \xo 17:22 \xt Dt 32:35; Is 2:12; Jer 7:32; Am 4:2; 5:18; Lc 5:35; 19:43; 21:6; 23:29\x* \v 23 Ma' qa' nenit'iƚij ewets: “¡Ha'ne qe i'ni'in! ¡Ha'niite'ji' pa' i'ni'!” Makitek'iƚii, hasu'uj iye ijayani'ƚii pekhewe'en.\x * \xo 17:23 \xt Mr 13:21; Lc 21:8\x* \v 24 Qe hik qu' ƚunye'je' na'aj etheluna'x qe lepep lepep qa pekhel na'likii na' wa'sji'pha'm qa toxii in jite'wenii, qa hik qu' ƚunye'je' hatse' qu' nanamtax iye ha'ne Ƚa's na' Jukhew. \v 25 Qa lesƚe ƚe'wis qu' nojo qu' qi qu' nataatshenhetii ha'ne Ƚa's na' Jukhew qa qu' nuten enewe' hane'ej ha'ne ƚahats'ij.—\x * \xo 17:25 \xt 1Co 1:8; Mt 16:21; Lc 9:22\x* \s1 Hik qu' ƚunye'je' pekhewe' ƚeqe neƚutsji' pa' Noe'ik'i qa pa' Lot'ik'i. \p \v 26 —In ƚunye'jek kakha' ƚunye'jkii kekhewe' ƚeqe neƚutsji' ka' Noe'ik'i, qa hik ƚunye'je' iye hatse' pekhewe' neƚutsji' qu' netpiltaxju' iye ha'ne Ƚa's na' Jukhew.\x * \xo 17:26 \xt Mt 24:37-38\x* \v 27 Ke' jukhew'ik'i qa efuts iye tekƚe, iya'ƚe, tewhe'yeiju'kii qa testiiji'jij iye qu' netewhe'yeiju'kii qa yamƚi'ijii ka' neƚuji' ka' Noé in hats i'nji'ju' ke' qi tokoyei, ma' qa nam ka' qi piƚei qa ka' iwelitax qa week naq'axijju' ha'ne sehe' ipji'.\x * \xo 17:27 \xt Lc 20:34-35; Gn 6:14\x* \v 28 Qa hik ƚunye'j iye kakha' ƚunye'jkii kekhewe' ƚeqe neƚutsji' ka' Lot, ke' jukhew'ik'i tekƚe, iya'ƚe taqhayetskii wekwek, t'ihinij wekwek, we'nq'en qa naqsi'jju' iye ƚetsil.\x * \xo 17:28 \xt Gn 19:1-26\x* \v 29 Qa kakha'ƚe neƚuji' ka' Lot in hats ikik'uifik'i ka' witset Sodoma, qa te'nilit ka' piƚei qa fe'tƚe azufre ta'ƚetspha'm na' wa's, ma' qa week naq'axijju'.\x * \xo 17:29 \xt Gn 19:24-25\x* \v 30 Qa hik aka' iye qu' ƚunye'je' iye hatse' pa' neƚuji' ha'ne Ƚa's na' Jukhew qu' ne'twenhetiitaxija.\x * \xo 17:30 \xt Mt 16:27; 24:17,39-41,44; Mr 13:15; 1Co 1:7; 2Ts 1:7; 1P 1:7; 4:13\x* \v 31 Pakha' neƚuji' hatse' pakha' qu' na'nipji' ts'eeweyi'ipji' pe'qu' ƚetsi'ye' qa pe'qu' ƚewekwekitse' qa i'nifi ƚatawe'j pe'qu' ƚetsi'ye'. Hasu'uj net'ilitetsju' qu' nenkaxfik'ikii pe'qu' ƚewekwekitse'. Qa pakha' qu' na'ni' pa'qu' ƚ'ejinqa'wet'e qa hasu'uj netpilii pe'qu' ƚetsi'ye', aje'eƚ nilat yijat'ij. \v 32 Qa' menikfelitiƚik'i pekhe' ƚewhe'ye'ek'i pa'aj pa' Lot.\x * \xo 17:32 \xt Gn 19:26\x* \v 33 Week pakha' qu' nanaitaxij pa'qu' ƚunye'je' pa'qu' ƚiƚa'xe', qa' naqamij, qa pakha' qu' naqamij pa'qu' ƚunye'jetax pa'qu' ƚiƚa'xe', qa' iƚa'xe'.\x * \xo 17:33 \xt Mt 10:39; Jn 12:25\x* \v 34 Qa hit'iƚij ewets pakha' naja'xji' hatse' pakha'an wetsjuk pe'qu' witiwhifeyek'eju', qa' ewi'ƚ pa'qu' newetkax qa pakhape' qa' amane'.\x * \xo 17:34 \xt Lc 1:78-79\x* \v 35 Wetsjuk pe'qu' efutse' taqfijinju' qa ewi'ƚ pe'qu' newetkax iye qa pekhepe' qa' amane' iye. \v 36 Wetsjuk pe'qu' jukhewe' qu' na'ni' pa'qu' ƚ'ejinqa'wet'e, qa ewi'ƚ pa'qu' newetkax qa pakhape' qa' amane'.— \v 37 Pekhewe'en qa nifaakanij pa'aj: —Yatsat'axyij ¿Pa'n i'niji' hatse' aka'an qu' namets?— Qa yeku'ƚ pa'aj: —Pakha' qu' na'ni' pa'qu' iwamhi'le' qa' hik pakha' jeek qu' nonot'axii pe'qu' o'powile'.—\x * \xo 17:37 \xt Lc 17:20; Ez 29:5; 32:4; 39:17-20\x* \c 18 \s1 Yejeyumtshenijupi' pe' wikiihale' qa pa' juez. \p \v 1 Pa' Jesús qa nifeli'm pa' ewi'ƚ yejeyumtshenijupi' qe qa' nijatshenij pekhewe'en pa'qu' ƚunyejeyi'ij qu' niyin week ƚahatsiyij, qa hasu'uj qu' thalali'ijju'.\x * \xo 18:1 \xt Lc 11:5-13; 21:36; 1Ts 5:17; 2Co 4:1\x* \v 2 Qa yit'ij pa'aj: —Na'l pa'aj pa' ewi'ƚ juez i'ni' pa' ewi'ƚ witset, pakha'an nite' nijiweyiju'ƚ na' Dios qa nite' nijiweyiju'ƚ iye pa'qu' ƚunye'je'ƚe ene' jukhew, ham nijiwe'yi'iikii.\x * \xo 18:2 \xt Sal 147:11; Pr 1:7; Hch 10:2; Ap 14:7\x* \v 3 Pakha' witset i'ni' iye pa'aj pe' ewi'ƚ wikiihale', hik pekhe' week ƚahatsiyij namji'jiii pakha'an, qa yitjiijets: “E'wei qeku'n ye'miju'ƚ wat'ij hekhewe' yejuihifets.”\x * \xo 18:3 \xt Lc 2:37; 4:26; 7:12; 21:2\x* \v 4 Olotsij pa'aj in yamji'ijtaxii, qa nite'ƚe yejeƚjiiju'ƚ pa'aj. Ma' qa i'nk'aƚe pa'aj qa yijamtikii pa'aj, qa yit'ij: “In yemjeetax in nite' ts'ijiwe'yiju'ƚ pa' Dios qa ene' jukhew iye. \v 5 Qa lesƚe ƚe'wis qu' hi'fen ene' wikiihale', qe nite' yili'ij wiikfik'i in namyiikii, hats'inha qa' nite' nasnalkete'kii in week neƚuts namyii.”—\x * \xo 18:5 \xt Lc 11:8\x* \v 6 Qa pa' Yatsat'ax'inij qa yit'ij iye pa'aj: —Jeƚ qeku'ni'ƚek aka' yit'ij pakha' juez nite' yatsathen. \v 7 ¿Me qa' nite' netweyi'ik'i na' Dios pekhewe' hats t'eku'miiji'kii in iyiniikii ene' week neƚuts qa najai iye? ¿Me qa' qiye' iye qu' nonotki'ets qu' nenjeƚiju'ƚ?\x * \xo 18:7 \xt Is 63:4; Ap 6:10; Mt 24:22; Ro 8:33; 2Ti 2:10; Tit 1:1; Sal 88:1; 2P 3:9\x* \v 8 Yakha' hit'iƚij ewets in nite' optoxij qu' netweyik'i. Qa ha'neƚe Ƚa's na' Jukhew qu' netpiltaxju' iye hatse', ¿me mexe na'l pa'qu' nite' witqekuye'je' qu' ni'wen hatse' ha'ne sehe' ipji'?—\x * \xo 18:8 \xt Dn 7:13; Lc 9:26; 12:40\x* \s1 Wetsjuk pe' jukhew yamii pe' qi witlijtsitjii qu' niyin. \p \v 9 Qa pa' Jesús qa iyetij iye pa'aj aka' ewi'ƚ yejeyumtshenijupi' qu' net'ejuyets pekhewe' uja'x in yumtiitaxija qa wanamitƚetaxij ƚewek qu' natsathen, ma' qa yuten pekhewepe',\x * \xo 18:9 \xt Mt 5:20; 18:4; 23:12; Lc 14:11; 16:15; 23:11; 2Co 1:9; Hch 4:11; Ro 14:3,10\x* \v 10 qa yit'ij pa'aj: —Wetsjuk pa'aj pe' jukhew uyetsji' ne' qi witlijtsitjii qu' niyin. Ewi'ƚ pa' fariseo qa pakhap qa nekhewe' yijaninkii wekwek t'ejuyets pa' Roma.\x * \xo 18:10 \xt 1R 10:5; 2R 20:5,8; Hch 3:1\x* \v 11 Pa' fariseo ts'apa'aj pa'aj, ma' qa iyintax pa'aj ƚakha'ƚe in iyinƚetets pa'aj, qa yit'ij: “Dios, hit'ij eipha'm in qi in ƚe'wisij qe nite' yijunyejeyiju'ƚ nekhewep jukhew. Nekhewe'en ejtenhetsits, qa nite' yatsathen iye, efunajats iye. Nite' hik yijunye'j iye ha'ne yijaninkii ke' wekwek.\x * \xo 18:11 \xt Mt 6:5; 7:15; Mr 11:25; 1Co 5:10-11; 6:9,10; Lc 16:10; Ex 20:14; He 13:4\x* \v 12 Yakha' wetsjuk'ij neƚuts qe nite' heyek na'aj ewi'ƚ semana, qa week ne'ej ha'yanij ƚ'astai qe yamets week inyaqsii (10) qa ewi'ƚ ne'ej k'eƚisij.”\x * \xo 18:12 \xt Lc 5:33-35; 11:42; 17:12; Hch 13:2-3\x* \v 13 Qa pakha' yijaninkii wekwek, qa ts'ap'a'aji' ek pa' ipƚu'ui pa'aj in iyin nite' yisu'un iye qu' nejeƚijetspha'm na' wa's mehe'ej in yilanje'mkii ƚ'ejuyi'j, qa yit'ij pa'aj: “Dios, e'nq'elet qeku'nyij wat'ij qe tsikfe'lets in qi in yuƚ'ax.”\x * \xo 18:13 \xt Esd 9:6; Lc 23:48; He 2:17; 1Ti 1:15\x* \v 14 Hit'iƚij ewets pa' yijaninkii pe' wekwek in wapilii pe' ƚetsi' qa hats yiwu'mik'ui na' Dios pe' ƚewuƚ'ets. Qa pakha'ƚe fariseo qa nite' tewumhiti'yik'ui pe' ƚewuƚ'ets. Qe pakha' qu' ƚakha'ye' ƚetaxƚete'm qu' neniwqinhettaxji' qa' hik pakha'ye' qa' nite' qiye'ji'. Qa pakha'ƚe qu' nite' neniwqinhete'ji' ma' qa hikpa' qa' neniwqinhetji'.—\x * \xo 18:14 \xt Lc 1:52; 3:5; 14:11; 16:15; Fil 3:8; Is 2:11\x* \s1 Jesús qa iyinipji' pe' omehets. \r (Mateo 19:13-15; Marcos 10:13-16) \p \v 15 Qa tetka'xii pa'aj pa' Jesús pe' omehets weekji' pekhewe' mexeelija qu' net'eku'mipji'. Qa in yi'wenij pa'aj he' ƚ'ijatshenhei qa nite' ƚexkeltaxij qa t'oqowe'itaxijiju'ƚ pa'aj pekhewe' nekaxtaxetskii pe' ƚelits.\x * \xo 18:15 \xt Mt 18:3\x* \v 16 Ma' qa pa' Jesús qa taya'yets pe' ƚ'ijatshenhei, qa yit'ijji'ju': —Enwejinƚi'iƚ yiwets ne' omehets qu' nenek yiwets. Hasu'uj oqowe'yi'ƚiju'ƚ, qe nekhewe' hik ƚunyejei enewe'en hik nekhewe' ne' yatsat'etsipji' na' tenek'enheiji' na' Dios.\x * \xo 18:16 \xt Lc 14:26\x* \v 17 Yijaa'ija aka' hit'iƚij ewets, pakha' qu' nite' net'eku'miju'ƚ na' tenek'enheiji' na' Dios qu' nite' hik ƚunye'je' na'aj omeƚa's in nite' inqeku', nite' ƚeke' qu' nuiji'teje'm nakha'an.—\x * \xo 18:17 \xt Sal 72:19; Ap 22:21; Lc 8:13; 1Co 14:20; 1P 2:2\x* \s1 Pa' jutjana'x yiwq'axin wekwek. \r (Mateo 19:16-30; Marcos 10:17-31) \p \v 18 Ewi'ƚ pa' jukhew pekhewe' tenek'enhei qa nifaakan pa'aj pa' Jesús: —Teik'unei Maestro, ¿pa'n yeqfenye'j yiwek qu' nana'l ye'm pa' witiƚa'x nite' yili'ij?—\x * \xo 18:18 \xt Lc 8:41; 10:25; 12:58; 22:28-30; Jn 3:15\x* \v 19 Qa pa' Jesús qa yeku'ƚ pa'aj: —¿Inhats'ek in ƚit'ij yiwets teik'unei? Ham pa'qu' neteik'unei, ewi'ƚƚe na' Dios. \v 20 Akha' hats inek ƚenikfe'lets ke' yit'ij na' Dios qu' nanaqsiijkii: \qt “Hasu'uj mowo'oi efu qu' hats ewhe'yei qa hik ƚunye'j iye ne'ej efu, hasu'uj eqek'ui, hasu'uj ejtenkii, hasu'uj mowotk'onimkii pakha' qu' netnek'enhei. Ek'eenetsha qa iwqinhetji'ha iye pa'qu' atataye' qa pe'qu' eneneye' iye.”—\qt*\rq (Ex 20:12-16)\rq*\x * \xo 18:20 \xt Dt 5:16-20\x* \v 21 Qa yeku'ƚ pa'aj pakha'an qa yit'ij: —Week ekewe'en hayiits heik'enik'iha qa hijayanija iye in i'nk'a ye'jutjanax ƚa's.— \v 22 Pa' Jesús in yepi'ye' ek'i aka'an qa yit'ijets pa'aj: —Mexe na'l pa' ewi'ƚ hamik'ui qu' aqsiijkii. Ihinijkii week pe' ewekwekits qa pekhewe' qu' ƚajale' qa' ƚisij ne' if'iljetsits, ma' qa' nana'l e'm yijat'ij pe'qu' ewekwekitse' na' wa'sji', qa' etpil iye qa' atsjayan.—\x * \xo 18:22 \xt Lc 5:11,27; 12:33; 19:8; Hch 2:45; 4:34; Mt 6:19-20\x* \v 23 Qa pakha'ƚe'en in yepi'ye' ek'i pa'aj aka'an, qa qi in uƚ'axi'mkii pa'aj, qe pakha'an qi in yiwq'axin pe' wekwek.\x * \xo 18:23 \xt Mt 26:38; Mr 6:26; 14:34\x* \v 24 Pa' Jesús in yejeƚju' pa'aj, ma' qa yit'ij: —¡Hayits qa jutsitax qu' nuiji'teje'm na' tenek'enheiji' na' Dios enewe' yiwq'axin wekwek! \v 25 Qe les qu' nite' jutsitaxe' pa'qu' ewi'ƚe' ats'etaxe' qu' nuyii ne'ej tawjena'x ƚoto', qa' nite' hik ƚunye'je' pa'qu' ewi'ƚe' yiwq'axin wekwek in jutsitax wiikfik'i qu' nuiji'teje'm na' tenek'enheiji' na' Dios.— \v 26 Qa pekhewe' yepi'ye' ej pa'aj aka'an, qa yit'ijju' pa'aj: —Maa, ¿qa pa'n ƚiyek pa'qu' ƚeke'ye' qu' iƚa'xe'?—\x * \xo 18:26 \xt Lc 18:42; Ef 2:8\x* \v 27 Pa' Jesús qa yeku'ƚ pa'aj: —Pakha' qu' nite' ƚeke'ye' qu' naqsiijkii ene' jukhew qa efuts iye, qa nakha'ƚe Dios qa ƚeke' qu' naqsiijkii.—\x * \xo 18:27 \xt Gn 18:14; Job 42:2; Jer 32:17; Zac 8:6; Lc 1:37; Ro 4:21; 11:22\x* \v 28 Ha' Pedro qa yit'ijets pa'aj: —Yatsat'axyij, yekheweli'ƚ week henejeti'ƚ he' yiwekwekitsi'ƚ qa k'aftsini'ƚ in k'ajayani'ƚ.—\x * \xo 18:28 \xt Lc 5:11; Jn 8:12\x* \v 29 Qa yeku'ƚ pa'aj: —Yijaa'ija aka' hit'iƚij ewets, in ham pakha' qu' hats niwejinƚi'i pe'qu' ƚetsi'ye', i'nƚi'i ƚewhe'ye'ye', i'nƚi'i qu' ƚamatsitse' qa ƚek'injats iye, i'nƚi'i qu' ƚ'alheye' qa i'nƚi'i qu' ƚelitse' qe ta'ƚijupi' na' tenek'enheiji' na' Dios \v 30 qu' nite' les olotsi'ij qu' netesti'yij ekewe'en ha'ne hane'ej ƚahats'ij, qa pakha' mexe hamik'ui, qa pa' witiƚa'x nite' yili'ij.—\x * \xo 18:30 \xt Job 42:10; Mt 6:33; Lc 21:8\x* \s1 Jesús qa nifel iye qu' natlanhetii hatse'. \r (Mateo 20:17-19; Marcos 10:32-34) \p \v 31 Pa' Jesús t'eku'mi' pa'aj he' doce (12) ƚ'ijatshenhei qa wetqhetheni'ƚfik'i pa'aj, qa yit'ijji'ju': —Jeƚ qeku'ni'ƚek, hane'ej in jiteyii qu' jinamii ha' Jerusalén, qa' hik nakha'yi'i' ma' qa' hats nafits week kekhewe' wekwek yika'ajji' pa'aj ke' profetas'ik'i in t'ejuyets ha'ne Ƚa's na' Jukhew.\x * \xo 18:31 \xt Lc 9:51; 22:37; Sal 22; Is 52:13–53:12; Mt 1:22; 26:24; Jn 19:28\x* \v 32 Qe hik nakha'a' hatse' qu' netesti'yij ne' jukhewiikal, qa' qi qu' nawitji'iji' pe'qu' ƚe'lijeye', qa' uƚ'etsi'ik'i iye pe'qu' ƚe'lijeye'ets qa' netk'iyikii iye. \v 33 Qa' ink'aye'ƚe qu' hats neqsilanje'mkii, ma' qa' nilan, qa qu' namets wetshetk'ewi'ƚ neƚuts qa' iƚa'xe' iye.—\x * \xo 18:33 \xt Mt 16:21; Lc 9:22\x* \v 34 Qa he' ƚ'ijatshenhei qa nite' nikfe'lik'uyii aka' yit'ijets pa'aj, qe mexe nite' ƚenexke'ej qu' nenikfelik'uiyii, qa hik ta'ƚijupi' in nite' ƚeke' qu' nenikfe'lik'i.\x * \xo 18:34 \xt Mr 9:32; Lc 1:29; 2:50; 9:45; 24:16\x* \s1 Jesús qa yi'wenkitkii pa' puk'al. \r (Mateo 20:29-34; Marcos 10:46-52) \p \v 35 In hats k'esets pa'aj pa' Jesús pa' witset Jericó, ewi'ƚ pa' puk'al i'niju' pa'aj ƚekuwe' pa' wit'ikheyi'j, iyiniikii ƚaq'astaye'. \v 36 Pa' puk'al in yepi'ye' pa'aj in olots pe' jukhew nekijup, qa inaqfaakanij pa'aj pa'n ƚunye'jkii. \v 37 Qa tefelhiti'yi'm pa'aj in neki' pa' Jesús Nazaret ƚeiƚe'.\x * \xo 18:37 \xt Mt 2:23; Jn 18:5; 19:19; Hch 2:22\x* \v 38 Ma' qa pa' puk'al qa tayaiƚek pa'aj, qa yit'ij: —Jesús, Ƚa's pa' David'ik'i, ¡enq'eletyij wat'ij!—\x * \xo 18:38 \xt Lc 18:7; Mt 1:1; 9:27; Lc 1:32; 16:24; Ro 1:3\x* \v 39 Pekhewe' nojo'ok'oi qa yaq'ayintaxij qe qa'nte' net'ewu'ye'. Qa pakha'an qa yape'enhaƚe les in yit'unhetik'i in tayai: —Ƚa's pa' David'ik'i, ¡enq'eletyij wat'ij!— \v 40 Qa pa' Jesús qa teke'lenju' pa'aj qa inq'ukinii qu' netetka'xii, qa in hats meti'm, qa nifaakan pa'aj: \v 41 —¿Ƚekpa' ƚisu'un qu' haqsi'j e'mijkii?— Qa pa' puk'al qa yeku'ƚ pa'aj: —Yatsat'axyij, hisu'untax qu' hi'wenkii iye.— \v 42 Pa' Jesús qa yit'ijets pa'aj: —Hane'ej qu' i'wenkii iye. Na' nite' eqekuye'j hik nakha' neƚin.—\x * \xo 18:42 \xt Jn 9:11; Hch 9:12; Mt 9:22; Lc 5:20; 7:22,50; 8:48; 17:19; 18:26\x* \v 43 Qa hik pakha'aj qa yi'wenkii, qa yijayan pa' Jesús qi in yiwqinhetji' pa' Dios. Qa week iye pekhewe' yi'wenij pa'aj aka'an qa qi in yiwqinhetji' iye pa' Dios.\x * \xo 18:43 \xt Lc 2:10; 7:16; 13:13\x* \c 19 \s1 Jesús qa pa' Zaqueo. \p \v 1 Pa' Jesús qa yamji'teje'm pa'aj pa' witset Jericó, ma' qa nek ji'teje'm pa'aj pa' witset. \v 2 Qa ewi'ƚ pa'aj pa' jukhew ƚii Zaqueo, tenek'enhe'yipji' pekhewe' yijaninkii wekwek t'ejuyets pa' Roma, pakha'an qi yiwq'axin iye pa'aj wekwek. \v 3 Pakha'an neqwenkeyu'taxij pa'aj pa'n ƚunye'jija pa' Jesús, qa nite'ƚe ƚeke' qu' ni'wen qe olots pe' jukhew qa efuts iye, qe ik'ajiyit pa'aj pa' Zaqueo. \v 4 Hik ta'ƚijupi' in wekuma'x pa'aj qu' yojo'ok'oyii pa' teiji', qa weƚik'ipha'm pa'aj pe' najkak hats'inha qu' ni'wen, qe pa' Jesús hats k'esiyu'ui qa' neneki' pakha'an. \v 5 Qa pa' Jesús in yamets pa'aj, qa yeeƚik'ipha'm pe' najkak, qa yit'ijetspha'm pa'aj: —Zaqueo, if'elitik'i, ilitju', qe hane'ej qu' ya'mane' eku'ni' pe' etsi'ii.— \v 6 Ma' qa pa' Zaqueo qa yif'elitik'i pa'aj in t'ilitju', qi in ƚe'wisi'mkii pa'aj qu' namiƚii pe' ƚetsi'. \v 7 In te'wenheti'yij pa'aj aka'an, ma' qa week in t'ayijji' pa'aj, qa yit'ijju': —Hats ikii qu' amani'i' pe' ƚetsi'ii aka' ewi'ƚ jukhew uƚ'ax.—\x * \xo 19:7 \xt Lc 15:2\x* \v 8 Pa' Zaqueo qa niipha'm pa'aj, ma' qa yit'ijets pa'aj pa' Yatsat'ax'inij: —Ma' hayits, Yatsat'axyij, pa' ƚapk'as enewe' na'l ye'm qa' hetisij nekhewe' if'iljetsits. Qa qu' nana'l pa'qu' he'yejteni'm pa'qu' ƚuk'eye'en qa' les ƚe'wis qu' ikwetju'ƚi'ij (4) qu' hanhinipji' qu' hepiletets.—\x * \xo 19:8 \xt Lc 3:14; 18:22; Ex 22:1; 2S 12:6\x* \v 9 Pa' Jesús qa yit'ijets pa'aj: —Hane'ej na' witiƚa'x nite' yili'ij hats namets ene' wititsi', qe ha'ne jukhew ƚa's iye ka' Abraham'ik'i qe hik ƚunye'j in nite' inqeku'.\x * \xo 19:9 \xt Lc 1:77; 3:8; 13:16; Ga 3:7,29\x* \v 10 Qe ha'ne Ƚa's na' Jukhew nam qa' nowo'oikii qa' nenƚinju' iye pekhewe' hamitstaxiikii.—\x * \xo 19:10 \xt Ez 34:16; Mt 9:13; 10:6; 15:24; 18:12; Lc 15:4\x* \s1 Yejeyumtshenijupi' pa' netisijju' pe' ƚaq'astai qu' net'ithayi'yij. \r (Mateo 25:14-30) \p \v 11 Pe' jukhew in yepi'ye' ek'i pa'aj ekewe' wekwek, pa' Jesús qa ewi'ƚij iye in nifel pa' ewi'ƚ yejeyumtshenijupi' iye, qe hats meti'mii ha' pa'aj ha' Jerusalén, qa pekhewe'en qa yumtitax pa'aj qu' hats k'esiyuye'etsha qa' na'nju' pa' tenek'enheiji' pa' Dios.\x * \xo 19:11 \xt Mr 13:34; Lc 9:51; 17:20; Hch 1:6\x* \v 12 Qa hik ta'ƚijupi' in yit'ij pa'aj: —Na'l pa'aj pa' ewi'ƚ qiji' patun pa' ewi'ƚ witset, yamii pa' toxii witset qa' netestiyiji' qu' wittatayi'i pakha' ta'ƚi', ma' qa' ink'aye'ƚe qa' netpil iye. \v 13 Qa mexe taya'yii pa'aj pekhewe' week inyaqsii (10) ƚeqejkunenhei, qa week ewiƚeyi'mkii tinajits ƚelits pe' ƚ'astai in netisijju', qa yit'ijets iye pa'aj: “Ithayi'yi'ƚij enewe'en ipƚu'ui qu' hetpiltax iye.” \v 14 Qa pekhewe'ƚe ƚetsetifets qa qi in napjaxi'm, ma' qa yijayankeninijpha'm pe' uja'x jukhew, qu' nit'ijets: “Nite' hisu'uni'ƚ qu' wittatayi'i ha' yitset'iƚ.” \v 15 Qa hasƚe testi'yij qu' wittatayi'ij, qa tepilii iye pa' ƚetset. Ma' qa in namii pa'aj qa iyinii iye pekhewe' ƚeqejkunenhei netisijju' pa'aj pe' ƚaq'astai, qe qa' nenikfe'lets pa'n uja'x pe'qu' ƚaxifkinele' in t'ithayi'yij. \v 16 Pa' yojo qa nekets pa'aj, qa yit'ijets: “Yaqa patun, ene' aq'astai qi in ha'yanijfik'i, qa week inyaqsii (10) ene' tinajits ƚelits ene' ha'yanij.” \v 17 Qa yit'ij pa' wittata: “¡Hayits yijat'ij! Akha' ƚeniyayij in e'witqejkunene'k, qe in nite' ƚawitjiƚe ke' nite' olotstax, qa hane'ej qa' k'eƚisij qu' enek'enhe'yipji' nekhewe' week inyaqsii (10) witsetits.”\x * \xo 19:17 \xt Lc 16:10; 1Co 4:2\x* \v 18 Ma' qa nekets iye pakhap iye, qa yit'ijets: “Yaqa patun, ene' aq'astai qi in ha'yanijfik'i lee'fij (5) ene' ti'najits ƚelits ene' ha'yanij.” \v 19 Qa yeku'ƚ iye pa'aj pakha'an, qa yit'ijets: “Akha' qa' leefi'ijek (5) pe'qu' enek'enhe'yipji' ek witsetits.” \v 20 Qa pakhap iye qa nekets iye, qa yit'ijets iye pa'aj: “Yaqa patun, enewe'en he' aq'astai. Hijuphe'ƚji' ka' penyilo in hat'inkii. \v 21 Qe ts'ijiwei eju'ƚ qe akha' ewi'ƚ jukhew its'iyoptox, ƚ'eku'mi' qa ƚeka'x na'aj nite' akha' qu' eni' pakha' we'nentaxi' qa ƚenit'ijji' iye ne'ej ƚei ne'ej nite' akha' qu' enju'.”\x * \xo 19:21 \xt 2Co 8:12\x* \v 22 Ma' qa pa' wittata qa yit'ij: “Akha' ham e'wejuƚi'ij in e'witqejkunene'ktax, kekhewe' akha'ƚe in e'lijei hik kekhewe' qu' nata'ƚets qu' atanithenhetii. In ƚenikfe'l yiwets in yits'iyoptox qa he'yeku'mi' qa heka'x iye na'aj nite' yakha' qu' heni' pakha' we'nentaxi' qa henit'ijji' iye ƚei ne'ej nite' yakha' qu' henju'. \v 23 ¿Qa inhats'ek in nite' ƚekaxii ne' yaq'astai pe'qu' bancoye', hats'inha qekha nana'ltax pe' qek nat'antaxfik'i in hetpil iye?” \v 24 Qa yit'ijets pekhewe' i'nijup: “Enitka'mi'ƚij ne' ƚ'astai qa' ƚisi'ƚij nakha' t'anij ne' week inyaqsii (10) ti'naj ƚelits.” \v 25 Pekhewe'en qa yit'ijju': “Yaqa patun, qa in hats week inyaqsii (10) iye ne' t'anij nakha'an.” \v 26 Qa yeku'ƚ pa' wittata: “Yakha' hit'iƚij ewets pakha' qu' ƚunye'je'ƚe qu' hats nana'li'm qa' les netesti'yij iye, qa pa'qu' hami'im qa' netitkamhiti'yij iye pa'qu' nana'ltaxi'm.\x * \xo 19:26 \xt Mt 13:12; Mr 4:25; Lc 8:18\x* \v 27 Qa nekhewe' yejuihifets, hik nekhewe' ne' nite' yisu'untax qu' ƚatataye'yij in ye'wittata, enka'xi'ƚ met hane'e'in qa' k'eweni'ƚij qu' anlani'ƚju'.”—\x * \xo 19:27 \xt Lc 19:14\x* \s1 Jesús qa yamji'teje'm pa' Jerusalén. \r (Mateo 21:1-11; Marcos 11:1-11; Juan 12:12-19) \p \v 28 In yili'ij in yit'ij ekewe'en pa' Jesús, ma' qa yojofik'i iye qu' namii ha' Jerusalén.\x * \xo 19:28 \xt Lc 9:51\x* \v 29 In hats meti'm pa'aj ha' witset ƚa's Betfagé qa ha' Betania meti'm ha' puumupha'm uteket ƚii Olivos, qa yukin pa'aj he' wetsjuk ƚ'ijatshenhei.\x * \xo 19:29 \xt 2S 15:30; Zac 14:4; Lc 21:37; 22:39\x* \v 30 Qa yit'ijets: —Ma'aƚii na' witset ƚa's, nakha' jiwankaajuƚesteje'm, na' les in met. Qa qu' ami'ƚetsteje'm qa' i'weni'ƚi' pa'qu' ewi'ƚ matikataxe' wo'nophe'ƚ, mexe ham i'ni' ipji'. Qa' enit'iƚijii qa' enka'xi'ƚ met. \v 31 Qa qu' nana'l pa'qu' nafaakantaxiƚij: “¿Inhats'ek in ƚenit'iƚijii?” qa' it'iƚijiju'ƚ: “Yisu'un ha' Yatsat'ax'inij.”— \v 32 Ma' qa ikkii pa'aj pekhewe' t'ukinhetii. Qa week yi'wen ekewe' hats yit'ijets pa'aj pa' Jesús.\x * \xo 19:32 \xt Lc 22:13\x* \v 33 In mexe nit'ijii pa'aj pa' matikatax, qa pe' yatsat'etsij qa nifaakan pa'aj: —¿Inhats'ek in ƚenit'iƚijii?— \v 34 Qa yeku'ƚ pa'aj pekhewe'en: —Qe ha' Yatsat'ax'inij yisu'un.— \v 35 Ma' qa neka'xii pa'aj pa' Jesús, qa yipk'enipji'kii pe' ƚe'ntaafitits, ma' qa yinhini'pji' pa'aj pa' Jesús.\x * \xo 19:35 \xt Jn 12:12-15; Zac 9:9\x* \v 36 Qa in ikij pa'aj pa' Jesús, ma' qa pe' jukhew qa efuts iye qa yipk'enik'uiyi'jukii pa' witikheyijji' pe' ƚe'ntaafitits.\x * \xo 19:36 \xt 2R 9:13\x* \v 37 In hats meti'm pa'aj ha' kiimiju' ma' qa' hats nakik'iju' ke' uteket Olivos, qa week pekhewe' olots ƚ'ijatshenhei qa taya'yijipji'kii qe ƚe'sitsi'mkii qa qi in yiwqinhetji' iye pa' Dios, qe hikpa' ta'ƚets pekhewe' week ham ƚunyejeyi'iju'ƚ in yi'wenij pa'aj. \v 38 Qa yit'ijju': —\qt ¡Qi in ƚe'wis ha'ne wittata namij aka' ƚii pa' Yatsat'ax'inij!\qt*\rq (Sal 118:26)\rq* ¡Wit'ikesimeya'xƚekii hatse' pa' wa'sji'pha'm qa' neniwqinhetji'ha iye pakha' i'ni' pa' les toxpha'mha!—\x * \xo 19:38 \xt Mt 2:2; 25:34; Sal 118:26; 148:1; Lc 2:14; 13:35; Job 16:19; Mt 21:9; Mr 11:10\x* \v 39 Qa uja'x pekhewe' fariseol i'nji'teje'm pa'aj pekhewe' jukhew, qa yit'ijets pa'aj: —Maestro, aq'ayinij aka' yit'ijju' enewe' ijatshenhei.— \v 40 Qa yeku'ƚ pa'aj pa' Jesús, qa yit'ij: —Yakha' hit'iƚij ewets, qu'nte' net'ewuyetax enewe'en qa' nekhewe'ye' utel qu' natyai wetju'ƚ.—\x * \xo 19:40 \xt Hab 2:11\x* \v 41 Qa in hats meti'm pa'aj ha' Jerusalén, qa pa' Jesús in hats yi'wenii pa'aj ha' witset, ma' qa yayinju' pa'aj\x * \xo 19:41 \xt Lc 13:34-35; Jn 11:35; He 5:7\x* \v 42 qa yit'ij pa'aj: —Qek akha'ye'ƚe iye qek enikfe'lets ha'ne neƚuji' nakha' qek k'eƚistaxij wit'ikesimeya'xƚekii. Qa ha'neƚi'ij qa hats wanat'in ek'uikii qa' nite' i'wene'.\x * \xo 19:42 \xt Lc 8:9-10; 10:21; 23:34\x* \v 43 Qe nam ewets hatse' nekhewe' uƚ'ets neƚuts. Ma' qa nekhewe' ejuihifets qa' nam ejupkii, qa' neqetsitenij ejup pa'qu' qiye'pha'm qa'nte' maye'fik'i.\x * \xo 19:43 \xt Lc 17:22; 21:20; Is 29:3; Jer 6:6; Ez 4:2\x* \v 44 Week qu' nonopƚaxju' na' witset qa week qu' nalani'ƚju' iye akha' qa ene' elits. Ham nejete'pha'm pe'qu' uteye' qu' amani'ipji' pekhepe' iye uteye', qe nite' ƚenikfeliyu'ets ha'ne ƚahats'ij in hats namtax ei ha'ne Dios.—\x * \xo 19:44 \xt Mt 24:2; Mr 13:2; Lc 1:68; 7:16; 21:6; Ex 3:16; 1P 2:12\x* \s1 Jesús qa yiwutshenfik'ikii pekhewe' taqhaitaxifi pe' qi witlijtsitjii. \r (Mateo 21:12-17; Marcos 11:15-19; Juan 2:13-22) \p \v 45 Pa' Jesús qa uyifi pa'aj ke' qi witlijtsitjii. Ma' qa yiwutshenijfik'ikii pa'aj pekhewe' i'ntaxijifi pe' t'ihinij,\x * \xo 19:45 \xt Jn 8:1-2; 11:45-53\x* \v 46 qa yit'ijji'ju' pa'aj: —Ke' we'nika'ajji' ƚe'lijei na' Dios yit'ij: \qt “Ene' yitsi' qu' ƚetsiyi'ij pa' wit'iyinheye'j”\qt*\rq (Jer 7:11)\rq* qa ekheweli'ƚ qa eqiwe'jtaxiƚij nekhewe' ejtenhetsilets.—\x * \xo 19:46 \xt Is 56:7; Jer 7:11\x* \v 47 Qa week neƚuts i'nq'ijatshenifi pa'aj pa' Jesús ke' qi witlijtsitjii. Qa pekhewe'ƚe tenek'enhe'yipji' pe' pa'il qa pe' i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei qa pekhewe' iye tenek'enheiji' ha' witset qa wotaxiikiyek pa'qu' ƚeqfenyejeyi'ij qu' nilan.\x * \xo 19:47 \xt Mt 26:55; Lc 6:11; 11:53-54; 20:1,19\x* \v 48 Qa nite'ƚe yi'wen pa'qu' ƚeqfenyejeyi'ij, qe week pakha' witset yisu'unjiija qu' nepiye' qa i'nq'ijatshenji'ij pa'aj pa' Jesús.\x * \xo 19:48 \xt Lc 18:43; 20:6\x* \c 20 \s1 Pa' ƚet'unha'x in tenek'enhei pa' Jesús. \r (Mateo 21:23-27; Marcos 11:27-33) \p \v 1 Qa ƚunye'jkii iye pakha'aj pa' ewi'ƚ neƚuji' pa' Jesús in mexe yijatshen pa'aj pe' jukhew ke' qi witlijtsitjiyifi qa nifeli'm eke' ƚe'sits wi'tlijei, qa namets pa'aj pekhewe' tenek'enhe'yij pe' pa'il qa pe' i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei qa pekhewe' iye tenek'enheiji' ha' witset.\x * \xo 20:1 \xt Lc 4:18; 8:1; 9:22; 22:66; 19:47\x* \v 2 Pekhewe'en qa nifaakan pa'aj pa' Jesús, qa yit'ijets pa'aj: —¿Pa'n ƚunye'j pa' witt'unha'x ta'ƚets in ƚaqsiijkii aka'an? ¿Pa'n ƚii pa' tenek'enhei neƚisij aka'an qu' aqsiijkii?— \v 3 Qa yeku'ƚ pa'aj pa' Jesús: —Yakhap ji'jek qu' k'afaakani'ƚij pa'qu' ewi'ƚe', qa' enfeli'ƚ ye'm: \v 4 In wenqimpuujinkii ka' Juan, ¿me ta'ƚets na' Dios, me i'nƚi'i ene' jukhewƚe?— \v 5 Ma' qa wapilij wetju'ƚ pa'aj in iyetijju', qa yit'ijju': —Qu' jintittaxijets nukin pa' Dios, ma' qa nit'ij inwets: “¿Inhats'ekek in nite' ƚ'ek'eni'ƚets?” \v 6 Qa nite' ƚeke' iye qu' jintit'ijets qu' enewe'ye' jukhewƚe qu' nata'ƚets, qe qu' jintit'ijets ma' qa jinijele'ejkii ne' utel qu' jinilanju'ha, qe enewe'en week yumti in yijaa'ija ka' Juan in profeta.—\x * \xo 20:6 \xt Lc 7:29-30; 19:48; Mt 11:9\x* \v 7 Ma' qa in yeku'ƚ pa'aj pekhewe'en, qa yit'ijets in nite' nikfe'lets pa' ta'ƚets in inqimpuujinkii ka' Juan. \v 8 Qa pa' Jesús qa yeku'ƚ pa'aj: —Yakhap ji'jek qa'nte' k'efeli'iƚi'm nakha' hata'ƚijets aka' yit'unha'x in haqsiijkii aka'an.— \s1 Pe' uƚ'ets witq'ithayinenheyij pa' uwaket. \r (Mateo 21:33-44; Marcos 12:1-11) \p \v 9 Ma' qa hik pakha'aj qa yit'ijets iye pa'aj pekhewe' jukhew qa efuts aka' yejeyumtshenijupi': —Ewi'ƚ pa' jukhew yeni'ju' pa' ƚeq'ejinqa'wet pa' uwaket. Ma' qa yatkinheninets pekhewe' jukhew qa' hikpe' nejeƚets qa qu' netei qa' niwjafiti'ƚje'm. Ma' qa ik pa'aj qa yamii pa' toxii witset qa yape'eikii pa'aj.\x * \xo 20:9 \xt Is 5:1-7\x* \v 10 Qa in yamets in tei qa yukinii pa' ewi'ƚ ƚeqejkunenek pekhewe' jukhew qu' niyinijets pa' uja'xek pekhewe' qu' ƚekheweli'ijek pa' t'enheiju'. Pe' jukhew qa yilanje'mkii pa' wit'ukinektax qa yipilhenin iye, ham tisi'ij. \v 11 Qa yukintax iye pakhap iye ƚeqejkunenek, qa hik ƚeqfenyejeyij iye in qi in yilanje'mkii iye, tejitheyetskii qa yipilhenin iye, ham tisi'ij iye. \v 12 Qa yukintax iye pakhap iye ma' qa hats wetshetk'ewi'ƚ, qa pakha'an qa yeqfe'meten iye pa'aj, qa yiwutshenfik'i pa'aj. \v 13 Qa yit'ij pa' yatsat'axij pa' uwaket: “¿Paa's qu' yeqfenye'ji'ij? Ye'ehe, nakha' yaa'sija qi in hisu'un qu' hukinii iye, axe'm qu' hik nakha'ye' qu' niwqinhetji' qa' netk'enets.”\x * \xo 20:13 \xt Mt 17:5; Lc 3:22\x* \v 14 Pekhewe' jukhew in yi'wen iye pa'aj, qa yit'ijju' pa'aj: “Hik nakha' qu' naya'xtaxij hatse' ha'ne ƚeq'ejinqa'wet. Jitalan hats'inha qa' inekhewele' qu' jinatsat'etsijha hatse' ha'ne ƚ'ejinqa'wet.”\x * \xo 20:14 \xt Lc 16:16\x* \v 15 Ma' qa t'eku'mi' pa'aj qa yeka'xik'uifik'i pa' ƚ'ejinqa'wet, ma' qa yilan pa'aj.— Qa yit'ijets pa'aj pa' Jesús pekhewe' jukhew qa efuts: —Ye'ehe, ¿qa pa'n qu' ƚeqfenye'ji'ij hatse' pa' yatsat'axij pa' uwaket pekhewe'en? \v 16 Namii hatse' qa' nanlanju' pekhewe' jukhew, qa pa' uwaket qa' netisij pekhewepe' iye.— In yepi'ye' ek'i pa'aj aka'an pe' jukhew qa efuts iye, qa yit'ijju': —Hasu'uj qek nana'l pa'qu' ƚunye'je' kakha'an.—\x * \xo 20:16 \xt Lc 19:27; Ro 3:4; 1Co 6:15; Ga 2:17\x* \v 17 Pa' Jesús qa yejeƚ ji'teje'mkii pa'aj, qa yit'ij: —¿Qa pa'n ikji' ek kakha' yit'ij ke' hats we'nika'ajji' Dios ƚe'lijei, in yit'ij: \qt “Ne' ute yuten qa yiwu'mfik'i nekhewe' niihinpha'm ne' wititsi', hane'ej qa hats ewi'ƚ ute les in weju'ƚij in teniihinijpha'm ne' wititsi'”?\qt*\rq (Sal 118:22)\rq*\x * \xo 20:17 \xt Lc 4:17; 18:31; 21:22,37; 24:44; Hch 4:11; Ef 2:20; 1P 2:4-7\x* \v 18 Week pakha' qu' nilantaxifi qa' nanamipji' ene' ute qa' nenepƚetju' ƚenutsik'i, qa ene'ƚe ute pa'qu' nanamipji' qa' niƚipipinhetji'ha.—\x * \xo 20:18 \xt Is 8:14-15; Dn 2:34-35,44-45; Ro 9:32-33; 1P 2:8\x* \v 19 Qa hik pakha'aj pekhewe' tenek'enhe'yij pe' pa'il qa pe' i'nq'ijatshenij iye ke' Moisés ƚe'lijei qa nilithiyu'taxets pa'aj qu' net'eku'mi' pa' Jesús, qe nikfe'lik'i aka' iyetij pa'aj pa' Jesús in t'ejuiƚe'ets pekhewe'en. Qa nijiweiƚi'iju'ƚ pa'aj pe' jukhew.\x * \xo 20:19 \xt Mt 2:4; 20:18; 21:15; Lc 19:47; 21:12; 22:2; 23:10\x* \s1 T'ejuyets pe' wekwek in tajaikii. \r (Mateo 22:15-22; Marcos 12:13-17) \p \v 20 Qa pe' tenek'enhe'yij pe' pa'il qa pe' i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei, ma' qa yejeƚijupkii pa'aj. Ma' qa yukinii pa'aj pe' uja'x qa' notjonketi'k'i qu' natsathen, qe qa' nitjuƚatij pe'qu' ƚe'lijeye' qe wo'taxii qu' uƚ'axi'ik'uyi' pa'qu' nit'ij qa' iwemetsaxe' qu' net'eku'mi' qa' netisij pakha' gobernador pa' witset.\x * \xo 20:20 \xt Lc 6:7; 11:54; 14:1; 21:12; 24:20; Hch 3:13; Ro 8:32; Mt 27:2\x* \v 21 Pekhewe'en qa nifaakan pa'aj, qa yit'ijets: —Maestro, tsikfe'li'ƚets kekhewe' ƚit'ij qa ke' ƚi'nq'ijatshenij iye in yatsathenik'iha. Akha' week eqjunyejeyij iye ene' week. Akha' ƚinq'ijatshenijha pakha' yijaa'ija in ƚunye'j pa' ƚ'ikheyi'j pa' Dios.\x * \xo 20:21 \xt Jn 3:2; Dt 1:17; 10:17; Mal 2:9; Hch 13:10; 18:25-26\x* \v 22 ¿Me ƚe'wisijupi' in jitajaninkii eke' wekwek qu' net'ejuyets pa' Roma ƚatata (César), me i'nƚi'i qu' nite' ƚe'wisi'ijupi'?—\x * \xo 20:22 \xt Lc 2:1; 3:1; 6:9; 14:3; 20:24-25; 23:2; Mt 17:25; Ro 13:6-7\x* \v 23 Pa' Jesús qa hatsƚe nikfe'lets in tewqeleiƚetaxik'ui pekhewe'en, qa yit'ijets pa'aj: \v 24 —Ets'ethini'ƚij ewi'ƚe' ƚ'astaki'ye' ne'ej denario. \f + \fr 20:24 \ft Ewi'ƚ denario, ƚajanye'j pa'aj pa'qu' jukhewe' in ewi'ƚ neƚu qu' net'ithayii.\f* ¿Ƚek ƚesi'nq'al ha'ne i'nji' qa ha'ne witii, ƚek ƚii iye?— Pekhewe'en qa yeku'ƚ pa'aj: —Pa' Roma ƚatata (César) ƚesi'nq'al.— \v 25 Qa pa' Jesús qa yit'ij: —Ye'ehe, qa' ƚisi'ƚij pa' Roma ƚatata (César) pekhewe' yatsat'etsƚi'ijek in Roma ƚatata, qa na' Dios qa pekhewe' yatsat'etsƚi'ijek in Dios.—\x * \xo 20:25 \xt Mt 22:21\x* \v 26 Qa pakha'an qa ham pa'qu' nit'ij in iyet qu' net'ejuyiju'ƚ pekhewe' week in yepi'ye' pa'aj, ma' qekha niwq'axintaxij qu' net'eku'mi'. Qa qi in yitjuƚaxijpha'mkii, qa ham pa'qu' nit'ijju' pa'aj pekhewe' tewqeleiƚetaxik'ui.\x * \xo 20:26 \xt Lc 9:36; 14:4\x* \s1 Pe' saduceol yumti pe' naxju' qu' nite' iƚiye' iye hatse'. \r (Mateo 22:23-33; Marcos 12:18-27) \p \v 27 Ma' qa uja'x pe' saduceol namii qu' ni'wen pa'aj pa' Jesús. Pe' saduceol yit'ijetsek in nite' iƚii iye pe'qu' hats nanaxju'. Qa hik ta'ƚijupi' in nifaakanij pa'aj aka' ewi'ƚ ƚunye'jkii qa yit'ijets:\x * \xo 20:27 \xt Mt 22:46; Mr 12:34; Hch 23:6\x* \v 28 —Maestro, pa' Moises'ik'i yika' ine'm pa'aj in yit'ij: \qt “Pa'qu' jukhewe' qu' nawa'm qa mexe hamtax ƚelitsi'iƚ pe'qu' ƚewhe'ye'ye', qa pa' ƚek'inij i'nƚi'i qu' ƚamats'e qa' ƚewhe'ye'yi'ij pe' ƚewju'lelaxtax, ma' qa qu' nataltsa'yi'ƚ qa' ƚa'si'ij pa' ƚejefe'ik'i.”\qt*\rq (Dt 25:5)\rq* \v 29 Na'l pa'aj pe' wetsjuk tatsai (7) witjefeye'k. Pa' yojo'oj in tewhe'yei qa wa'm pa'aj qa mexe hamtax ƚa'si'iƚ pe' ƚewhe'ye'tax. \v 30 Ma' qa ƚewhe'ye'ej iye pa'aj pa' te'weyiju'ƚ, qa wa'm iye pa'aj qa mexe hamtax iye ƚa'si'iƚ pekhe'en. \v 31 Qa pa' te'weiji' iye ƚeqewuk'u qa ƚewhe'ye'ej iye pa'aj qa hik ƚunye'j iye pa'aj, qa week in ƚunyejei pa'aj aka'an in naxju' pekhewe' wetsjuk tatsai (7) witjefeye'k, ham taltsayi'iƚ pe' efu. \v 32 Qa teke'lenju' qa wa'm iye pa'aj pe' efu'uk'i. \v 33 Qa hane'ej, qu' iƚiye' iye pe' hats naxtaxju', ¿pa'n ƚii pa'qu' namijfik'i qu' ƚewhe'yeyi'ijha pe' efu in hats week ƚewhe'ye'tsij pe' wetsjuk tatsai (7) witjefeye'k?— \v 34 Qa pa' Jesús qa yeku'ƚ pa'aj, qa yit'ij: —Enewe' hane'ej ƚahats'ij tewhe'yeiju'kii, qa testiiji'jij iye qu' netewhe'yeiju',\x * \xo 20:34 \xt Lc 16:8; 17:27\x* \v 35 qa pekhewe'ƚe hats jutsiqets qu' namets hatse' nakha' ink'ayik hatse' ƚahats'ij qa na' ƚiƚijii iye kekhewe' hats naxtaxju', qa hats nite' tewhe'yei hatse' nite' testi'yij iye qu' netewhe'yeiji'ijju',\x * \xo 20:35 \xt Hch 5:41; 2Ts 1:5; Mr 10:30\x* \v 36 qe hats nite' ƚeke' qu' nawa'm hatse', hik qu' ƚunyejeye' ne' angelits. Pekhewe'en ƚelitsijha hatse' na' Dios qe ƚelitsij na' witiƚijii.\x * \xo 20:36 \xt 1Co 15:54-55; Ap 21:4; Sal 82:6; Mt 5:45; Ro 8:14,19; Ga 3:26\x* \v 37 Pe' hats naxtaxju' iƚii iye hatse', ka' Moises'ik'i i'nq'ijatshenij qa yenji' pa' ƚafaakanek qa yika'ajji pa' ƚunye'jkii pekhe' tujje'm pa'aj najkak ƚasi', in hik pakha'a' pa'aj in taya'yets nakha' Yatsat'ax'inij, \qt ƚeqe Dios ka' Abraham, ka' Isaac qa ka' Jacob.\qt*\rq (Ex 3:6)\rq*\x * \xo 20:37 \xt Ex 3:15-16; 4:5; Mt 1:2; Hch 3:13; 7:30-32\x* \v 38 Nakha'an nite' ƚeqe Dios pe' naxju', qe ƚeqe Dios yijat'ij pe' iƚii, qe nakha'an week iƚiyi'm.—\x * \xo 20:38 \xt Ro 6:10-11; 14:7-8; 2Co 5:14-15; Ga 2:19-20; 1Ts 4:14; 5:10\x* \v 39 Qa uja'x pe' i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei, qa yit'ijets pa'aj: —Maestro ¡hayits qa ƚ'asinik'iha kakha' ƚit'ij in ƚ'inku'ƚ!— \v 40 Ma' qa hik pakha'aj pa'aj qa hats wetjeyepunets qu' nanfaakanij iye pe'ye' iye. \s1 ¿Ƚek pakha' ta'ƚets pa' Cristo pe' ƚawa'mhitsik'i? \r (Mateo 22:41-46; Marcos 12:35-37) \p \v 41 Ma' qa pa' Jesús qa nifaakanek pa'aj, qa yit'ijets: —¿Pa'n ƚunye'j in titijiti'yijets pa' Cristo qu' ƚa'se' ka' David'ik'i?\x * \xo 20:41 \xt Mt 1:1,17; Lc 1:27; Ro 1:3; Ef 5:2\x* \v 42 Ka' David'ik'i hik kakha'ija in yit'ij qa yika'ajji' na' ƚafaakanek Salmos, in yit'ij: \qt “Pa' Yatsat'ax'inij yit'ijets pa' Yatsat'axyij: ‘Niju' ni'iju' ha'ne ts'iyayik'i,\qt*\x * \xo 20:42 \xt Hch 1:20; 2:34-35; 1Co 15:25; He 1:13; 10:13; Lc 24:44\x* \v 43 \qt ipƚu'ui qu' hentaxiiju' ne' week ejuihifets ne' ef'iyei.’”\qt*\rq (Sal 110:1)\rq* \v 44 Ma' hayits, ka' David'ik'i in yit'ijets: “Yatsat'axyij,” ¿qa pa'n ƚunye'j in wenit'ijets qu' ƚa'se'?—\x * \xo 20:44 \xt Ro 1:3-4\x* \s1 Jesús qa iyetij pe' i'nq'ijatshenij pe' Moisés ƚe'lijei. \r (Mateo 23:1-36; Marcos 12:38-40; Lucas 11:37-54) \p \v 45 Week pekhewe' jukhew qa efuts iye in mexe tek'enets pa'aj, qa yit'ijets pa'aj he' ƚ'ijatshenhei: \v 46 —Jeƚi'ƚiju'ƚ nekhewe' i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei, nekhewe'en yisu'unƚe qu' nijalkisijkii ne' ƚ'uihitjiyits juffufuf, qa qi'ija iye in yisu'un qu' neniwqinhetji'ha qu' netniwetfelhiyi'm in neki'kii na'aj joofji'ju', wo'oiji' iye qu' na'nipji' ne'ej ƚots'oji'laxits ne'ej tenek'enhei nekhewe' witlijtsitjiyitsifi, wo'oiji' iye qu' na'nipji' ne'ej qitsji' ƚots'oji'laxits na'aj qi ƚekujiiji'.\x * \xo 20:46 \xt Mt 16:6; Lc 11:43\x* \v 47 Nitka'mij iye ne' wikiihalei ne' ƚetsil. Qa yape'ejets iye qe iyin qe yisu'unƚe qu' ne'twenhetii ma' qa' netjumtaxtii qu' yijaayi'ija qu' nijayan na' Intata. Nekhewe'en les qu' qiye' qu' nattanithenhetii hatse'.— \c 21 \s1 Pe' ƚeqe ofrenda pe' wikiihale'. \r (Marcos 12:41-44) \p \v 1 Pa' Jesús qa nejeƚpha'm pa'aj, qa yi'wenij pekhewe' wekwek yiwq'axin in yenik'iju'kii pe' ƚaq'astai ƚeqe ofrenda pe' ti'najki' pe' qi witlijtsitjii.\x * \xo 21:1 \xt 2R 12:9; Mt 27:6; Jn 8:20\x* \v 2 Qa yi'wenij iye pa'aj pe' ewi'ƚ wikiihale' if'iljetsax in yenjiik'iju' ek iye pa'aj pe' wetsjuk uja'xƚi'i in ƚaq'astai nijketits nite' inyetets.\x * \xo 21:2 \xt Lc 12:59\x* \v 3 Qa yit'ij pa'aj: —Yijaa'ija aka' hit'iƚij ewets ene' wikiihale' in qi in if'iljetsaxtaxija, qa ƚakha' qa les olots ke' yenik'iju' week t'anipji'.\x * \xo 21:3 \xt 2Co 8:2,12\x* \v 4 Qe week hekhewe' yenik'iju'kii mexe na'l yijat'ij pekhewe' qu' amaneyi'ij, qa nekhe'ƚe efu if'iljetsax, qa week yakapilenets kekhewe' qek netektaxij.— \s1 Pe' qi witlijtsitjii week qu' nonopƚaxju' hatse'. \r (Mateo 24:1-2; Marcos 13:1-2) \p \v 5 Qa pekhewe' uja'x in mexe yifaakatetaxji' pa'aj pe' qi witlijtsitjii, in qi in ƚe'sits pe' utel, qa pe' yik'eihini'kii iye wekwek ƚenistitskii pekhe'en qa qi in ƚe'sits iye, qa pa' Jesús qa yit'ij pa'aj: \v 6 —Nam hatse' pe' neƚutsji' qa enewe' hane'ej ƚi'weni'ƚ qa' ham pe'qu' ewii'ƚe' uteye' qu' amani'ipji' pekhepe' iye uteye'. Week qu' jaƚaq'eju'kii hatse'.—\x * \xo 21:6 \xt Lc 17:22; 19:44\x* \s1 Pekhewe' wekwek ƚunyejeikii yamƚi'ijii qu' hats namets pa' ƚahats'ij. \r (Mateo 24:3-28; Marcos 13:3-23) \p \v 7 Ma' qa nifaakanijha pa'aj pekhewe'en, qa yit'ijets pa'aj: —Maestro, ¿pa'n ipƚu'uk'ui qu' namets kakha' ƚit'ij? ¿Pa'n ƚunye'j iye pa'qu' jutsiqaxi'ij hatse' ekewe' wekwek qu' hats k'esiyuye'ets qu' namets qu' ƚunye'je'kii?—\x * \xo 21:7 \xt Hch 1:6-7\x* \v 8 Qa pa' Jesús qa yit'ij pa'aj in yeku'ƚ: —¡Jeƚi'ƚiju'ƚha, hats'inha qa'nte' awitjaxti'yi'iƚ! Qe olots hatse' pe'qu' nanam qa' netyinenyij, qa' nit'ijju': “Yakha' Cristo.” Qa' nit'ij iye: “Hats yamets hane'ej pa' ƚahats'ij.” Qa' hasu'uj ijayani'ƚ.\x * \xo 21:8 \xt Jer 14:14; 29:8; Ef 5:6; 2Ts 2:3; 1Jn 2:18; Jn 8:24; Lc 17:23\x* \v 9 Qa qu' impi'ye'eƚij pe'qu' nawatlan qa pekhewe' qu' natya'yij wetju'ƚkii pa'qu' nuten, qa' hasu'uj e'nijiwe'yi'ƚ, qe les ƚe'wis qu' nojo qu' ƚunye'je'kii ekewe' wekwek. Qa nite'ƚe aje'eƚ qu' namets pakha' ƚ'aka'the'ju' ha'ne hane'ej ƚahats'ij.— \v 10 Ma' qa yit'ijets iye pa'aj: —Pa'qu' witset'e qa' nawatlani'ƚ pakhape' iye witset'e. Ewi'ƚ pa'qu' wittataye' qa' nawatlani'ƚ pakhape' iye wittataye'.\x * \xo 21:10 \xt 2Cr 15:6; Is 19:2\x* \v 11 Na'l hatse' pe'qu' qi qu' nawapja' sehel. Witja'metets qa yipku' iye qu' nana'li' pe'qu' uja'xe' witsetitse'. Qa na' wa'sji' qa' ne'twenhetiiji'pha'm pe'qu' wekweke' qi qu' ni'nijiwei qa pakha' ƚunyejei iye.\x * \xo 21:11 \xt Is 29:6; Zac 14:5; Ap 6:8,12; Lc 11:16; 12:33\x* \v 12 In mexe nite' ƚunyejeikii hatse' week ekewe'en, ekheweli'ƚ qa' e'nekumhi'yi'ƚi'kii qa' awitjaxti'yi'ƚ. Nite' yili'iƚ ej qu' nowo'oƚ eikii. Qa ekekiti'yi'ƚiikii iye ne' ƚe'lijtsitjiyits ne' judiol qa' opheƚitiyi'ƚ ju'kii iye. Qa ekekiti'yi'ƚetsji'kii iye pe'qu' wittatale' qa pe'qu' netnek'enhei iye (gobernadores), qe ta'ƚ yiwets in ƚatsjayani'ƚ.\x * \xo 21:12 \xt Mt 10:19-22; Mr 13:11-13; Sal 119:84; Hch 4:3; 5:18; 8:3; 12:4; 16:23; 17:6; 18:12; 22:19; 24:1,27; 25:6; 26:11; 27:24; 2Co 11:23\x* \v 13 Ma' qa' iwq'axini'ƚij qu' enfeli'ƚi'm pa'n ƚunye'j in ƚatsjayani'ƚ.\x * \xo 21:13 \xt Fil 1:12-19\x* \v 14 Eni'ƚji'ha pe' atawjetsi'ƚ qu' hasu'uj matji'leti'ƚij pa'qu' it'iƚij qu' me'tweiƚeti'ƚik'i,\x * \xo 21:14 \xt Lc 12:11\x* \v 15 qe yakha' qu' k'eƚisiƚij pe'qu' e'lijeyi'iƚ qa pa'qu' ikfeliyaxitsi'ƚkiiha iye, qa pekhewe' qu' ejuyi'ƚiju'ƚ qa' ham pa'qu' ƚeke'ye' qu' neweju'ƚiju'ƚ qa qu' nittaxijets iye qu' nite' natsathenik'i pa'qu' it'iƚijiju'ƚ.\x * \xo 21:15 \xt Ex 4:12; Hch 4:14; 6:10\x* \v 16 Qa' eniwotk'onhe'yi'ƚijkii iye hatse' yemjeetax qu' alheye'taxi'ƚha, qu' ejefetstaxija, qa e'witk'injayektaxi'ƚha iye, qa ejuwaikaltaxija iye. Qa pe'qu' uja'xe' ekheweli'ƚ qa' natlanhetiiju'ha.\x * \xo 21:16 \xt Mt 10:35; Lc 12:53\x* \v 17 Qa' week qu' na'napjaxi'ƚ e'm ha'ne sehe' epji' qe ta'ƚets in ƚatsjayani'ƚ.\x * \xo 21:17 \xt Lc 6:22; Jn 15:18-19\x* \v 18 Qa hamƚe hami'iikii pa'qu' ewii'ƚe' ne' ewkujitsi'ƚ.\x * \xo 21:18 \xt 1S 14:45; Mt 10:30; Lc 12:7; Jn 10:28\x* \v 19 Me'nt'unheti'ƚ hasu'uj neqenijani'ƚ ej qa' anaxi'ƚij pe'qu' iƚaxitsi'iƚ.\x * \xo 21:19 \xt Mt 10:22; 24:13; Ro 2:7; 5:3; He 10:36; Stg 1:3\x* \v 20 Qu' i'wentaxi'ƚ ha'ne Jerusalén qu' namijupkii pe'qu' oq'opheƚinetsiletse', ma' qa' hats enikfe'li'ƚets pa' ƚewuƚ'eye'jju' in hats k'esetsha.\x * \xo 21:20 \xt Lc 19:43; Dn 9:27\x* \v 21 Ma' qa pe'qu' na'ni' na' sehe' Judea qa' nilatii ne' utekui, qa pe'qu' na'ni' ha'ne Jerusalén qa' nilatik'uifik'i ha'ne witset, qa pe'qu' na'ni'kii na' ƚ'ejinqa'wet qa' hasu'uj nenek ji'teje'm ha'ne Jerusalén.\x * \xo 21:21 \xt Lc 17:31; Mt 4:8\x* \v 22 Qe pekhewe'en pe' neƚutsji' hatse', hik pakha' pa' witqatja' hatse', hats'inha qa' nafits week kekhewe' wekwek hats we'nika'ajji'.\x * \xo 21:22 \xt Is 34:8; 63:4; Dn 9:24-27; Os 9:7; Lc 18:7-8\x* \v 23 ¡Hiyee' enewusits pekhewe' qu' efutse' qu' iwoyitsi'ij ji'teje'm qu' mexe niwkajitshenju' qa pekhewe' qu' mexe nifunen iye pe'qu' ƚelitse' pe' neƚutsji' hatse'! Qe qi hatse' pa'qu' a'taxe' ha'ne sehe' Israel, qa qi iye pa'qu' ƚantanithenkeye'je' pekhewe'en.\x * \xo 21:23 \xt Lc 23:29\x* \v 24 Uja'x pe'qu' naq'alij witqatsjikinet, qa pekhewepe' qa' not'opheƚitiiju' qa newetkaxik'i week pekhewe' witsetiikal. Qa pekhewe' nite' judiol qa' na'ni' na' Jerusalén, qa namƚi'ijii qu' hats nafits pa' ƚahats'ij qu' newetlinenij iye.—\x * \xo 21:24 \xt He 11:34; Sal 79:1; Is 63:18; Dn 8:13; 12:7; Ap 11:2; Ro 11:25\x* \s1 Qu' netpiltaxju' iye pa' Ƚa's pa' Jukhew. \r (Mateo 24:29-35,42-44; Marcos 13:24-37) \p \v 25 —Na'l pe'qu' jutsiqetsi'ij, axe'm pa'qu' ƚunye'je' ne' junu', ne' juwel qa ne' footekii iye, qa ha'ne sehe' epji' iye, qi qu' neƚ'ilaxtax ene' witsetits, qa' nenq'ijiweyij pa' qi iftsax ƚ'anye'j na' qi iweli' qa pe'qu' ƚeqe t'uyuyitse' iye.\x * \xo 21:25 \xt Is 13:10; 17:12; 24:23; Ez 32:7; Jl 2:10,30-31; 3:15; Hch 2:20; Ap 6:12-13; Sal 46:2-3; 65:7\x* \v 26 Ene' jukhew qa efuts iye ha'ne sehe' epji' qa nanaxkat'axijju' pa'qu' ƚ'ijiweyaxitse' qu' nijamti'ets pa'qu' ƚunye'je'kii hatse' ha'ne sehe' epji'. Qa pe' qits ƚet'unhaxits ene' wasits qa' nawapja'.\x * \xo 21:26 \xt Is 34:4; Hag 2:6\x* \v 27 Ma' qa' ne'twenhetii \qt ha'ne Ƚa's na' Jukhew qu' nenekijju' pe'qu' wasi'ye'.\qt*\rq (Dn 7:13)\rq* Qi pa' ƚet'unha'x qa qi iye qu' netujjiha.\x * \xo 21:27 \xt Dn 7:13; Ap 1:7; Mt 16:27; 26:64; Mr 9:1\x* \v 28 Qu' namtaxets qu' ƚunyejeye'kii ekewe' wekwek, eniipha'm qa' jeƚpha'm qe hats k'esets qu' hats ewejinhetiiƚi'iƚ.—\x * \xo 21:28 \xt Lc 2:38; 24:21; Ro 8:23; 13:11\x* \s1 Yejeyumtshenijupi' pe' najkak higokuk. \p \v 29 Ma' qa nifel pa'aj aka' ewi'ƚ yejeyumtshenijupi': —Jeƚ qeku'ni'ƚek ne'ej ewi'ƚ higokuk, i'nƚi'i pekhepe' iye najkak'e. \v 30 Qu' i'weni'ƚ qu' hats nata'ƚji' pe'qu' ƚesejetse' qa hats ƚenikfe'li'ƚets in hats ininqapiyu'. \v 31 Qa hik ƚunye'j qu' i'weni'ƚ qu' namets ekewe' wekwek qa' menikfeliti'ƚets na' tenek'enheiji' na' Dios in hats met. \v 32 Yijaa'ija aka' hit'iƚij ewets in nite' hamits hatse' pekhewe' qu' nanamji'ju'kii pakha' ƚahats'ij hatse', qa namƚi'ijii qu' week ƚunye'je'kii ekewe' hats hit'ij.\x * \xo 21:32 \xt Lc 9:27\x* \v 33 Na' wa's qa ha'ne sehe' hamits hatse', qa ekewe'ƚe hats hit'ij qa nite' ƚeke' qu' hamitse'.\x * \xo 21:33 \xt Sal 102:26; 119:89; Is 40:8; 51:6; 2P 3:10; Mt 5:18; Lc 16:17; 1P 1:23,25\x* \v 34 Matjanitheni'ƚkiiha, iwejinkitek'iƚij pe' atawjetsi'ƚ qu' naqamaxji' na'aj ƚisu'uni'ƚji' qe ƚaqsiiƚijkii, qa pa' witk'uwetax iye, qa pa' wittawje'mete'ej eke' wekwek ha'ne witiƚa'x. Hats'inha qu' namtaxets pa' neƚuji' hatse' qa'nte' enf'eliyi'iƚiju'ƚ qu' hik ƚunye'je' na'aj witiwqe'l,\x * \xo 21:34 \xt Lc 12:40; 17:3; Ro 13:13; Mt 13:22; Mr 4:19; 1Ts 5:3,6-7; 1P 4:7\x* \v 35 qe week qu' na'nipji' ene' witsetits ha'ne sehe' epji' hatse'. \v 36 Qa hik ta'ƚijupi', matjanitheni'ƚkii qa' hasu'uj ili'iƚij qu' iyini'ƚ hats'inha qu' nana'li'ƚ e'm pa'qu' et'unhaxitsi'iƚijup qu'nte' neqenijani'iƚ ej week ekewe' wekwek qu' namtaxets qu' nana'l, ma' qa' ƚeke'ye' qu' ats'ap'ayi'iƚifi hatse' na' Ƚa's na' Jukhew, ham ijiweyaxitsi'iƚi'm.—\x * \xo 21:36 \xt Mt 25:13; 26:41; Mr 14:34-38; Lc 12:37; Hch 20:31; 1Co 16:13; Ef 6:18; 1Ts 5:3,6; 1P 5:8; Ro 2:3; He 2:3\x* \v 37 Pa' Jesús neƚuji'jij qa i'nq'ijatshenjiifi ke' qi witlijtsitjii, qa najaiƚe qa ikji'jii qa amaneiji'ji' ke' utek ƚii Olivos.\x * \xo 21:37 \xt Jn 8:1-2; 18:2; Mt 21:1; 26:55; Lc 22:39\x* \v 38 Qa week pekhewe' jukhew qa efuts iye mexe ham ji'ij junuye' qa wekiya'fji'jii ke' qi witlijtsitjii qu' nepiye'ji'ij.\x * \xo 21:38 \xt Jn 8:2\x* \c 22 \s1 Judas qa t'ihinij pa' Jesús. \r (Mateo 26:1-5,14-16; Marcos 14:1-2,10-11; Juan 11:45-53) \p \v 1 Hats k'esetsha pa'aj qu' namets pa' ƚe'wis neƚu witkujiiji' pe' pan nite' yetsji'ƚ pe'qu' levaduraye', qa ƚenqii iye Pascua.\x * \xo 22:1 \xt Ex 12:11; 23:15; Jn 6:4; 11:55; 13:1\x* \v 2 Pe' tenek'enhe'yij pe' pa'il qa pe' i'nq'ijatshenij iye ke' Moisés ƚe'lijei qa wo'oikii pa'aj pa'n qu' ƚeqfenyejeyi'ij qu' nanat'inij qu' nilan pa' Jesús, qe nijiweyiju'ƚ pe' week jukhew.\x * \xo 22:2 \xt Mt 12:14; 21:46; Lc 19:47-48; 20:19\x* \v 3 Ma' qa pa' Satanás qa uiji'teje'm pa'aj pa' Judas, ƚenqii iye Iscariote, hik pakha' i'ntaxji'teje'm pe' doce (12) ƚ'ijatshenhei.\x * \xo 22:3 \xt Jn 13:2,27; Hch 5:3; Lc 6:16\x* \v 4 Pakha'an qa ikii pa'aj qu' natfaakateyi'ƚju' pekhewe' tenek'enhe'yij pe' pa'il qa pekhewe' iye yejeƚ ke' qi witlijtsitjii, qa nifeli'm pa'qu' ƚeqfenye'ji'ij qu' netisij pa' Jesús pekhewe'en.\x * \xo 22:4 \xt Lc 22:52; Hch 4:1; 5:24,26; 16:20,22,35-36,38; Mr 9:31\x* \v 5 Pekhewe'en qa qi in ƚe'sitsi'mkii pa'aj qa yiwjutsiqeni'mha pa'aj qu' netisij hatse' pe'qu' ƚ'astaye'. \v 6 Pakha'an qa t'eku'miju'ƚ pe' tefelhiti'yi'm. Ma' qa wo'oikii pa'aj pa'qu' iwemetsaxe' qu' ƚeke'ye' qu' net'ihinij pa' Jesús qu' nite' na'ni'ijup pe' jukhew qa efuts iye. \s1 Pa' Santa Cena. \r (Mateo 26:17-29; Marcos 14:12-25; Juan 13:21-30; 1 Corintios 11:23-26) \p \v 7 Qa hats yamets pa'aj pa' ƚe'wis neƚu witkujiiji' pe' pan nite' yetsji'ƚ pe' levadura qa ƚenqek'ujiiji' iye na'aj kots'etax ƚa's qu' net'ejuyets pa' ƚe'wis neƚu Pascua.\x * \xo 22:7 \xt Ex 12:21; 1Co 5:7\x* \v 8 Ma' qa pa' Jesús qa yukin pa'aj ha' Pedro qa ha' Juan, qa yit'ijets: —Mathayini'ƚ qa' ajileti'ƚ pa'qu' jinteƚuj qu' net'ejuyets pa' ƚe'wis neƚu Pascua.—\x * \xo 22:8 \xt Hch 3:1; 8:14\x* \v 9 Hekhewe'en qa yit'ijets pa'aj: —¿Pa'n i'ni' pa' ƚisu'un qu' hajileti'ƚi' pa'qu' inaqe'?— \v 10 Pa' Jesús qa yeku'ƚ: —Qu' ami'ƚets na' witset qa hikna' i'weni'ƚi' pa'qu' ewi'ƚ jukhewe' qu' neka'x pe'qu' camusiye' i'nji' pa'qu' iweli'ye' qa' ijayani'ƚpha'm, amƚi'iƚijii pe'qu' nuyifi wititsi'ye'. \v 11 Qa' it'iƚijets pakha' tetsii: “Ha' Maestro yit'ij ei: ‘¿Pa'n i'ni' pakha' ƚatawe'j ene' wititsi' qu' ha'ni'ƚiji' ene' yijatshenhei qu' heyeki'ƚju' qu' net'ejuyets pa' ƚe'wis neƚu Pascua?’” \v 12 Pakha'an qa' nethiniƚij na' te'weipha'm ne' wititsi' epk'etsaxifi qa week hats q'axitsju' ne' wekwek. Qa' hikna' aqsiiƚiji'kii qu' ajileti'ƚ pa'qu' jinteƚuj hatse'.—\x * \xo 22:12 \xt Hch 1:13\x* \v 13 Ma' qa pekhewe'en qa ikkii pa'aj, qa week yi'wen aka' hats yit'ijets pa'aj pa' Jesús. Ma' qa yaqsiijkii pa'aj qu' najilet pa' ƚaq t'ejuyets pa' ƚe'wis neƚu Pascua.\x * \xo 22:13 \xt Lc 19:32\x* \v 14 In hats yamets pa'aj pa' uja'x pe' hora, qa pa' Jesús qa he' apóstoles iye qa i'nijupju'kii pa' mesa.\x * \xo 22:14 \xt Mt 26:20; Mr 14:17\x* \v 15 Pa' Jesús qa yit'ij pa'aj: —Hayits qa qi'ija in hisu'un qu' k'eyekufetsi'ƚji' ha'ne ƚe'wis neƚu in mente' yamets pakha' qi qu' haats'e'ej. \v 16 Qe yakha' hit'iƚij ewets in hats nite' k'eyekufetsi'ƚ iye, ipƚu'ƚi'ii iye hatse' nakha' tenek'enhe'yi' na' Dios.—\x * \xo 22:16 \xt Lc 14:15; Ap 19:9\x* \v 17 Ma' qa t'eku'mi' pa'aj pa' tok'o qa in hats yit'ijetspha'm pa'aj ƚe'wisij pa' Dios, qa yit'ij pa'aj: —Iya'aƚji' hane'en, e'weeki'iƚij.\x * \xo 22:17 \xt Mt 14:19; 15:36; 26:26-29; Mr 14:22-25; 1Co 11:23-25\x* \v 18 Qe yakha' hit'iƚij ewets in hane'ej qu' nata'ƚi' qa hats nite' nek'iya'ye'ji' iye pa'qu' uwa ƚ'iye', ipƚu'ui qu' nanamtax na' tenek'enheiji' na' Dios.— \v 19 Qa t'eku'mi' iye pa'aj pa' pan, qa in hats yit'ijetspha'm iye pa'aj ƚe'wisij pa' Dios, qa napk'asitju' pa'aj, qa netisijju' pa'aj he' ƚ'ijatshenhei. Ma' qa yit'ijji'ju' iye pa'aj: —Aka'an yese'n, wetƚisƚetij qu' nawa'm qe ta'ƚi'ƚ ewets. Aqsi'ji'ƚijkii aka'an hats'inha qu' anjamtijiiƚyik'i.—\x * \xo 22:19 \xt Jn 6:51-53; He 10:3\x* \v 20 Qa hik ƚunye'j iye pa'aj in t'eku'mi' pa' tok'o in hats yili'ij pa'aj in tek, qa yit'ij pa'aj: —Ha'ne i'nji' ha'ne tok'o hik ha'ne pakha' ink'ayik qu' nenit'ij qa hik enewe' yathits, t'ilitfik'i hatse' qe ta'ƚi'ƚ ewets.\x * \xo 22:20 \xt Ex 24:8; Jer 31:31; Zac 9:11; 1Co 10:16; 11:25; 2Co 3:6; He 7:22; 8:8,13; 9:15; 12:24; 13:20\x* \v 21 Qa ha'neƚi'ij nakha' ƚokoi na' t'ihinyij hatse' hats i'nyijup ha'ne mesa ijup.\x * \xo 22:21 \xt Mt 26:21-24; Mr 14:18-21; Jn 13:18-26; Sal 41:9\x* \v 22 Qe yijaa'ija, ha'ne Ƚa's na' Jukhew hats ikƚi'ij qa' hik ƚunye'je', in ƚ'anyejeyek kekhewe' hats we'nika'ajji' t'ejuyets nakha'an, qa ¡hiyee'ƚe ha'nus nakha' t'ihinyij hatse'!—\x * \xo 22:22 \xt Hch 2:23; 10:42; 17:26,31\x* \v 23 Ma' qa pekhewe'en qa watfaakateji'ijju' pa'aj ƚek pakha' pa' yaqsiijkii hatse' aka'an.\x * \xo 22:23 \xt Mt 21:25; Mr 9:10; Lc 24:15\x* \s1 ¿Ƚek pakha' les qu' qiye'ji' pekhewe'en? \p \v 24 Hekhewe' ƚ'ijatshenhei qa tek'eƚeyiteetsijju' pa'aj ƚekpa' qu' les qiye'ji'ha pa'qu' ƚunye'je' hatse' pekhewe'en.\x * \xo 22:24 \xt Mr 9:34; Lc 1:32\x* \v 25 Pa' Jesús qa yit'ij pa'aj: —Nekhewe' wittatal ne' witsetits nite' judiol, ewi'ƚƚe in yisu'un qu' nethinkii pa' ƚet'unhaxits in tenek'enhei qa na'aj inaqyaji'ij qa wanaqsiijkii. Qa nekhewe' te'weyik'uiju' nekhewe'en qa titijiti'yijetsek in ƚe'wis pa'qu' naqsiijkii.\x * \xo 22:25 \xt Mt 20:25-28; Mr 10:42-45\x* \v 26 Qa ekhewelƚi'iƚ qa hasu'uj qu' hik ejunyejeyi'iƚ aka'an. Pakha' qu' les qiye'ji' ekheweli'ƚ, naqsiijkii qu' hik ƚunye'je' qu' nite' qiye'ji'. Qa pa'qu' netnek'enhei qa naqsiijkii qu' hik ƚunye'je' qu' witqejkunenek'e.\x * \xo 22:26 \xt Lc 9:48; 1P 5:3\x* \v 27 ¿Qa ƚek pakha' les qu' qiye'ji'? ¿Me pakha' qu' na'nijup pa'qu' mesaye' qu' netek? ¿Me i'nƚi'i pa'qu' witqejkunenek'e? Ehe, pakha' i'nijup pa' mesa hik pakha' les in qiji'. Qa yakha'ƚe in ha'ni'ƚ etji'teje'm qa hik yijunye'j qu' yewitqejkunenek'e.\x * \xo 22:27 \xt Mt 20:28; Jn 13:1-17\x* \v 28 Ekheweli'ƚ week ƚahatsiyij ƚa'ni'ƚ yijijup kekhewe' yinjaajinkeyejeikii.\x * \xo 22:28 \xt He 2:18; 4:15\x* \v 29 Qa in ƚunye'jek na' Tata in tseƚisij nakha' qu' heinek'enhe'yi', qa yakha' qa' k'eƚisjiiƚijek\x * \xo 22:29 \xt Mt 25:34; 2Ti 2:12\x* \v 30 qu' eki'ƚipji' na' yeqe mesa nakha' qu' heinek'enhe'yi'. Qa' ni'iƚipji' ne' qitsji' wits'ojilaxits qu' ejeyumtsheni'ƚ nekhewe' doceju' (12) witsetits ta'ƚetskii ke' ƚelits ka' Israel'ik'i.—\x * \xo 22:30 \xt Lc 22:16; Mt 19:28\x* \s1 Jesús qa nifeli'm pa' Pedro qu' newelkut'ijkii hatse'. \r (Mateo 26:31-35; Marcos 14:27-31; Juan 13:36-38) \p \v 31 —Simón, Simón, ek'en qeku'nek, na' Satanás hats iyini'ƚ ewets qu' najaajini'ƚ, qa' hik ƚeqfenyejeyi'iƚ ej ne'ej trigo qe wanaqsi'jji' qa wenit'ijkii ful ful.\x * \xo 22:31 \xt Mt 4:10; Am 9:9\x* \v 32 Qa yakha'ƚe qa k'iyin'epji' hats'inha qu' nite' hame'em pa'qu' nite' eqekuye'je', qa akha' qu' hats etpiltax yiwets iye qa iftits'ijets ne' ejefets qu'nte' niliyi'ij qu' net'units.—\x * \xo 22:32 \xt Jn 17:9-15; 21:15-17; Ro 8:34; 1Co 1:9; Fil 1:6; 1Ts 5:24; 2Ti 2:13\x* \v 33 Ha' Simón qa yit'ij pa'aj: —Yatsat'axyij, inye'jƚu' qu' k'oyopheƚifeye' i'nƚi'i qu' k'eyiwamhifeye'. Nite' ts'ijiwei.— \v 34 Pa' Jesús qa yit'ij: —Pedro, hit'ij ewets hane'ej ha'ne naja'xji' in nite' ip pa'qu' ta'a'aye', ipƚu'ui qu' hats wetshetk'ewi'ƚij qu' mewelku'tyijkii, qa it'ijets qu' nite' enikfe'le'yij.— \v 35 Pa' Jesús qa nifaakanji'ju' pa'aj, qa yit'ij: —In k'ukini'ƚijkii hik aka'aj qu' enfeli'ƚ eke' wi'tlijei qa k'ayaji'iƚijets qu' hasu'uj eka'xi'ƚ pe'qu' aq'astayi'iƚ qu' ijutsjayiƚik'iju' eqelutsitsi'ƚ, qa pa'qu' eqe ti'naji'iƚij pe'qu' aqatsi'iƚ qa pe'qu' eqjefetsi'iƚ iye otshilaxtiyi'iƚ, ¿me qa hamitsi'ƚ e'm pe'ye' hik aka'aj?— Hekhewe'en qa yeku'ƚ pa'aj: —Ham hami'iƚ ye'm hik aka'aj.—\x * \xo 22:35 \xt Mt 10:9-10; Mr 6:8; Lc 9:3; 10:4\x* \v 36 Ma' qa yit'ijets iye: —Qa ha'neƚi'ij qa hats tujtseika' ƚunye'je', pa'qu' natq'astajiyii qa' neka'x. Qa pa'qu' nana'li'm ƚeqeti'naje' ne'ej ƚaqats qa' neka'x. Qa pa'qu' ham ƚaqatsjikinet'e qa' net'ihinij pa'qu' ƚ'uihitjiye' qa' nataqha'yets pa'qu' ƚaqatsjikinet'e. \v 37 Qe yakha' hit'iƚij ewets in les ƚe'wis qu' na'nyi'pji' qa' nafits aka' hats we'nika'ajji' in yit'ij: \qt “Tojonkaxti'yik'i pekhewe' uƚ'ets jukhew.”\qt*\rq (Is 53:12)\rq* Qe yijaa'ija kekhewe' week hats we'nika'ajji' qu' yijunye'je'kii, nite' ƚeke' qu' nijanik'i.—\x * \xo 22:37 \xt Jn 17:4; 19:30\x* \v 38 Hekhewe'en qa yit'ijets: —Yatsat'axyij, jeƚ qeku'nek, enewe'en wetsjuk witqatsjikinetits.— Qa yeku'ƚ pa'aj pakha'an qa yit'ij: —Hayits hats ujaxƚu'.— \s1 Jesús qa' iyini' pa' Getsemaní. \r (Mateo 26:36-46; Marcos 14:32-42) \p \v 39 Pa' Jesús qa ikik'uifik'i pa'aj pa' witset, qa pa' hats ƚunye'j ji'ij, ma' qa ikji'jii ke' utek Olivos, qa he' ƚ'ijatshenhei qa yijayanjiik'i pa'aj.\x * \xo 22:39 \xt Mt 26:30; Mr 14:26; Lc 4:30; 21:37; Jn 18:1; Mt 21:1\x* \v 40 Ma' qa yamets pa'aj pakha' i'nji'ji', qa yit'ijets hekhewe'en: —Iyiini'ƚha, hats'inha qu' nite' neqenijani'iƚ ej na' witaqjaajinkeye'j.— \v 41 Pa' Jesús qa ikik'ui pa'aj pa' ha'niiji'in in ipƚu'uk'i ek ne'ej ute qe jitewu'm, qa wonokok'eni'ju' pa'aj qa iyin.\x * \xo 22:41 \xt Lc 18:11\x* \v 42 Qa yit'ij pa'aj: —Tata, qu' isu'un qa' iwu'myik'ui nakha' qu' nek'iya'aj tok'o i'nji' na' qi in ek'imiiji'. Qa hasu'ujƚe qu' nanaqsiijkii pakha' qu' yakha' ye'ƚe qu' hisu'un. Akha' yijat'ij pa'qu' isu'un.—\x * \xo 22:42 \xt Jn 18:11\x* \v 43 Ma' qa nametsju' pa'aj pa' ewi'ƚ ángel ta'ƚiipha'm na' wa's qu' netisij pa'qu' ƚet'unha'xe'.\x * \xo 22:43 \xt Mt 4:11; He 1:14\x* \v 44 Pa' Jesús qi in yoksi'wen pa'aj pakha' qi a'tax hatse', ma' qa qi'ija in we'nt'unhet pa'aj in iyin qa pa' ƚenejut'ax qa hik ƚunye'j ne'ej wit'athits in qitsju' qe tsaptsapijukii sehe'.\x * \xo 22:44 \xt He 5:7\x* \v 45 In yili'ij in iyin pa'aj qa niipha'm qa ikii pe' ƚ'ijatshenhei pa' i'ni'. Qa hats ima'ju' pa'aj hekhewe'en qe yeqiwefijju' in qi in itawje'metets. \v 46 Qa yit'ijets pa'aj: —¿Inhats'ek in ƚama'aƚju'? Eniyi'ƚpha'mkii qa' iyini'ƚ, hats'inha qu' nite' neqenijani'iƚ ej na' witaqjaajinkeye'j.— \s1 Te'nekumhi'yi' pa' Jesús. \r (Mateo 26:47-56; Marcos 14:43-50; Juan 18:2-11) \p \v 47 In mente' yili'ij pa'aj in iyet pa' Jesús qa namets pa'aj pe' olots jukhew, qa pakha' ƚii pa'aj Judas hik pakha' i'ntaxji'teje'm iye pa'aj he' doce (12) ƚ'ijatshenhei, nojo'ok'oi pa'aj pekhewe'en. Qa nekets pa'aj pa' Jesús qe qa netuje'm. \v 48 Qa pa' Jesús qa yit'ij pa'aj: —Judas, ¿me in ƚetuje'm qa ƚ'ihinij ha'ne Ƚa's na' Jukhew?— \v 49 Pekhewe' metitsifi pa'aj pa' Jesús in yi'wen pa' ƚunye'jkii, qa yit'ijets pa'aj: —Yatsat'axyij, ¿me ƚisu'un qu' heqfekini'ƚij je'm ene' yaqa'tsjikinetitsi'ƚ?— \v 50 Ma' qa pa' ewi'ƚ pa'aj hekhewe'en qa yifekin je'm pa' ƚeqejkunenek pa' qiji' ƚatata pe' pa'il qa yasinii pa'aj qa k'itsii pe' ƚekfi'ik'i yiya'yik'i te'weiji'. \v 51 Pa' Jesús qa yit'ij pa'aj: —Hasu'uj meqfekini'ƚ je'm. ¡Ili'iƚij!— Pa' Jesús qa t'eku'mets pa'aj pe' ƚekfi' pa' witqejkunenek qa yiƚin pa'aj. \v 52 Ma' qa pa' Jesús qa yit'ijets pa'aj pekhewe' tenek'enhe'yij pe' pa'il qa pe' tenek'enhe'yipji' pe' yejeƚ pe' qi witlijtsitjii qa pekhewe' iye tenek'enheiji' pa' witset: —¿Inhats'ek in ƚenteneyi'ƚij ne' aqa'tsjikinetitsi'ƚ qa ne' ek'uli'ƚ najak? ¿Me hik yijunye'j pa'qu' ewi'ƚe' ejtenhetsax?\x * \xo 22:52 \xt Lc 2:46; Jn 18:20\x* \v 53 Yakha' in ha'ni'ƚ etji'teje'mkii week neƚuts ne' qi witlijtsitjiyii, qa ham pa'qu' ewi'ƚe' ekheweli'ƚ qu' net'eku'myi'. Qa ƚantsat'etsƚi'iƚij ene' hane'ej hora qa nakha' iye ƚet'unha'x na' nookii ƚantsat'etsi'ƚij iye.—\x * \xo 22:53 \xt Jn 12:27; 16:4; Hch 26:18; Ef 6:12; Col 1:13\x* \s1 Pa' Pedro qa welkut'ijkii pa'aj pa' Jesús. \r (Mateo 26:57-58,69-75; Marcos 14:53-54,66-72; Juan 18:12-18,25-27) \p \v 54 Ma' qa pekhewe'en qa t'eku'mi' qu' nophe'ƚ pa' Jesús, qa yeka'xii pa'aj pe' ƚetsi' pa' qiji' ƚatata pe' pa'il. Qa ha' Pedro qa yijayantaxij pha'mkii pa'aj qa toxƚi'iju'ƚkii. \v 55 Pekhewe'en in hats niƚani' pa'aj pa' fe't pa' joofji'ju' pe' wititsi'ii, qa i'nijup pa'aj, qa ha' Pedro qa i'nji'teje'm pa'aj pekhewe'en.\x * \xo 22:55 \xt Mt 26:3\x* \v 56 Qa pe' ewi'ƚ witqejkunenki', in yi'wen pa'aj in i'nijupju' pa' fe't qa nalitetsju', ma' qa ts'in pa'aj in yejeƚju', qa yit'ij: —Hane'en, qete'e' hik ha'ne iye hakha' ƚijts'eji'ijjkii.— \v 57 Qa welkutƚi'ijkii pa'aj ha' Pedro, qa yit'ijets pe' efu: —Efu, nite' tsikfe'lets pakha'an.— \v 58 Qa sujƚe iye pa'aj qa na'l iye pe' yejeƚju' iye qa yit'ijets: —¡Qete'e' hik akha' iye ƚa'nji'teje'mkii hekhewe'en!— Ha' Pedro qa yit'ij iye pa'aj: —¡Efu, nite'! ¡Nite' yakha' pekhewe'en!— \v 59 Qa hats ewi'ƚ pa'aj hora t'ani' qa na'l iye pa' yumti'ija qa yit'ij: —Yijaa'ija in hik ha'ne hekhewe' ƚijts'eyekkii, qe hane'en Galilea ƚeiƚe' iye.— \v 60 Ha' Pedro qa yit'ij iye pa'aj: —Jukhew, ¡nite' tsikfe'lets kakha' ƚit'ij!— In mexe nite' naq'axtaxijik'i pakha' yit'ij in welkut'ijkii, ma' qa iipƚek pa'aj pa' ta'a'a'. \v 61 Ma' qa pa' Yatsat'ax'inij qa hik pakha'aj t'atsji'ƚfik'i qa lee'sii pa'aj in nejeƚii ha' Pedro, ma' qa ha' Pedro qa yijamti'ik'i pa'aj ke' ƚe'lijei pa' Yatsat'ax'inij in yit'ijets pa'aj: —Ha'ne naja'xji' tees qu' nap pa'qu' ta'a'aye' ipƚu'ui qu' hats wetshetk'ewi'ƚij qu' mewelku'tyijkii.—\x * \xo 22:61 \xt Mr 10:21; Lc 22:31-34; Hch 3:13-14\x* \v 62 Ma' qa ikfik'i pa'aj ha' Pedro qa qi in ip pa'aj. \s1 Jesús qa tawitjaxtii pa'aj. \r (Mateo 26:67-68; Marcos 14:65) \p \v 63 Pekhewe' jukhew testi'yij pa'aj pa' Jesús qu' nejeƚets, qa qi in yawitji pa'aj qa yilanje'mkii iye.\x * \xo 22:63 \xt Jn 18:22-23\x* \v 64 Yit'onjo' iye pa'aj ƚotoi, qa nifaakanji'ij: —¿Ƚek pakha' te'ek nalan?— \v 65 Qa olots iye pekhewep iye wekwek yit'ijetskii t'ejuyiju'ƚ pakha'an, in uƚ'etsik'i ƚe'lijeyetskii.\x * \xo 22:65 \xt Mr 3:29\x* \s1 Pa' Jesús qa wetka'xetsji' pekhewe' tenek'enhei (Junta Suprema). \r (Mateo 26:59-66; Marcos 14:55-64; Juan 18:19-24) \p \v 66 In hats neƚukii pa'aj qa not'ax wetju'ƚ pekhewe' tenek'enheiji' pa' witset qa pe' tenek'enhe'yij pe' pa'il qa pe' i'nq'ijatshenij iye ke' Moisés ƚe'lijei, ma' qa wetka'xii pa'aj pa' Jesús pa' not'axi' wetju'ƚ pekhewe'en. Qa hikpa' qa tafaakanheti'yi'kii pa'aj:\x * \xo 22:66 \xt Mt 27:1; Mr 13:9; 15:1; Jn 18:28; Lc 9:22; 20:1\x* \v 67 —Qu' hik akha'ye' pa' Cristo, yape enfeli'ƚ ye'm.— Pa' Jesús qa yeku'ƚ: —Qu' hi'ttaxi'ƚij ewets: “Ehe, yakha',” qa' esqeku'ƚi'iƚij iye. \v 68 Qa qu' k'afaakantaxi'ƚij pe'ye', tees qu' esku'ƚi'ƚ. \v 69 Qa ha'neƚi'ij qu' nata'ƚi', qa \qt ha'ne Ƚa's na' Jukhew qa na'ni'ju' na' yiya'yik'i nakha Ham Ƚet'unhenye'ji'iju'ƚ in Dios.—\qt*\rq (Sal 110:1)\rq*\x * \xo 22:69 \xt Mr 16:19; Hch 7:56; He 1:3\x* \v 70 Ma' qa yit'ijju' pa'aj pe' week: —Ye'ehe, ¿me qa hik akha' pa' Ƚaa'sija pa' Dios?— Qa pa' Jesús qa yeku'ƚ pa'aj: —Ehe, yakha', ƚ'asiini'ƚik'iha in ƚit'iƚij yiwets.—\x * \xo 22:70 \xt Mt 4:3; 26:64; 27:11; Lc 1:32,35; 23:3\x* \v 71 Ma' qa yit'ijju' pa'aj pekhewe'en: —¿Inhats'ek qu' menjiit hami'ik'ui iye pakhape' iye qu' nenfelijkii pa'qu' ƚunye'je' hane'en? Inekhewel hats jitepi'ye'ejha kakha' yit'ij.— \c 23 \s1 Jesús qa wetka'xii pa' Pilato. \r (Mateo 27:1-2,11-14; Marcos 15:1-5; Juan 18:28-38) \p \v 1 Ma' qa week niipha'mkii pa'aj pekhewe'en, qa yeka'xii pa' Jesús pa' Pilato. \v 2 Qa in yamijii pa'aj, ma' qa hik pakha'aj qa yit'ijetskii pekhewe'en pe' wekwek yit'ijets in yaqsiijkii pakha'an, qa yit'ijju' pa'aj: —Hats hi'weni'ƚ ha'ne jukhew in yink'aihittaxik'ui qa yiwuƚ'enhettaxijkii aka' ƚunye'jtax ha'ne initset, ma' qa inqaq'ayintaxij in tajaikii eke' wekwek qu' net'ejuyets pa' Roma ƚatata (César), qa yit'ij ƚetets iye in ƚakhaati'ija pa' Cristo, qi wittata.—\x * \xo 23:2 \xt Lc 20:22-25\x* \v 3 Ma' qa pa' Pilato qa nifaakan pa'aj: —¿Me akha' pa' qi ƚatata ene' judiol?— Qa yeku'ƚ pa'aj pa' Jesús: —Ehe, yakha'.—\x * \xo 23:3 \xt Mt 2:2; Lc 23:37-38; Jn 18:39; 19:3\x* \v 4 Qa pa' Pilato qa yit'ijji'ju' pekhewe' tenek'enhe'yij pe' pa'il qa pekhewe' iye olots jukhew: —Ham hi'weni'ij pa'qu' uƚ'axe' ha'ne jukhew.—\x * \xo 23:4 \xt Mt 27:24; Lc 23:14,22; Jn 19:4,6; 1P 2:22\x* \v 5 Qa pekhewe'en qa yape'enhaƚe yit'ijju': —Kekhewe' i'nq'ijatshenij nakha'an t'ayijji' in yeƚ'ilehet ha'ne week witset. Hats naq'axij in yijatshenij ha'ne week Judea, ta'ƚijii ha' Galilea qa namƚi'ij met hane'e'in.—\x * \xo 23:5 \xt Hch 17:5-8,13; Mt 4:12,23; Lc 4:14; Jn 1:43; 2:11\x* \s1 Jesús qa wetka'xii pa' Herodes. \p \v 6 Pa' Pilato in yepi'ye' ek'i pa'aj ekewe'en, qa inaqfaakanij: —¿Me Galilea ƚeiƚe' ha'ne jukhew?—\x * \xo 23:6 \xt 1Ti 6:13\x* \v 7 Pa' Pilato in nikfe'lets pa'aj pa' Jesús in ta'ƚii pakha' sehe' tenek'enheiji' ek pa' Herodes, ma' qa yukinii pa'aj pa' Herodes, hik pakha' namii iye pa'aj na' Jerusalén pekhewe' neƚutsji'.\x * \xo 23:7 \xt Lc 3:1; 9:7-9; 13:31\x* \v 8 Pa' Herodes in yi'wen pa'aj pa' Jesús, qa qi'ija in ƚe'wisi'mkii, qe hats tooxik'i pa'aj in neqwenkeyu'taxij qe ta'ƚets pekhewe' impiye'ji'jij yaqsiijkii pakha'an. Qa neqwenkeyu'uj qu' naqsiijkii pa'qu' ewi'ƚe' ham ƚunye'ji'iju'ƚ. \v 9 Ma' qa qi in nifaakantaxkii pa'aj, qa pakha'ƚe Jesús qa nite' yeku'ƚ pa'aj.\x * \xo 23:9 \xt Is 53:7; Mt 27:12,14; Mr 15:4-5; Jn 19:9\x* \v 10 Pekhewe' tenek'enhe'yij pe' pa'il qa pe' i'nq'ijatshenij iye ke' Moisés ƚe'lijei, hik pakha' ts'ap'a'aju' iye pa'aj, qa qi in yit'ijetskii pekhewe' wekwek yit'ijets in yaqsiijkii pa' Jesús. \v 11 Ma' qa pa' Herodes qa pe' ƚeqejkunenhei oq'opheƚinetsilets in hats yili'ij pa'aj in qi in yawitji pekhel ƚeqfenyejeyijkii, ma' qa pa' Herodes qa yuihinik'ipha'm pa'aj pa' ƚe'wis ƚe'ntilafittax qa yepiletii iye pa'aj pa' Pilato.\x * \xo 23:11 \xt Is 53:3; Mr 9:12; 15:17; Lc 18:32; Hch 4:11; Mt 27:28\x* \v 12 Ma' qa hik pakha'aj pa' neƚuji' qa witjuwaikayek'iƚ pa'aj pa' Pilato pa' Herodes qe mexe wanapjajitax pa'aj.\x * \xo 23:12 \xt Sal 2:2; Hch 4:27\x* \s1 Pilato qa inaqyaji'ij pa'aj qu' ne'nenji'pha'm pe' cruz pa' Jesús. \r (Mateo 27:15-26; Marcos 15:6-15; Juan 18:39–19:16) \p \v 13 Pa' Pilato qa taya'yii pekhewe' tenek'enhe'yipji' pe' pa'il qa pe' tenek'enheiji' pa' witset qa week pakha' witset.\x * \xo 23:13 \xt Lc 23:35; 24:20; Jn 7:26,48; 12:42\x* \v 14 Qa yit'ijji'ju': —Ekheweli'ƚ ƚenkaxi'ƚyii ha'ne jukhew, ƚit'iƚijets in qi in t'ayijji' qa yeƚ'ilehet ha'ne witset. Qa yakha' qa hats ƚe'tsweni'ƚij in hanfaakantaxkii, qa ham pa'qu' ewi'ƚe' qu' hi'wenij qu' uƚ'axi'ijupi' ha'ne jukhew, qu' hik ƚunye'je' kekhewe' ƚit'iƚijets in uƚ'ets in yaqsiijkii.\x * \xo 23:14 \xt Lc 23:2,4\x* \v 15 Qa hik ƚunye'j iye ha' Herodes, qe nepiletmet iye. Hane'en hats ƚi'weni'ƚ, ham ta'ƚi'ijupi' qu' ƚeke'ye' qu' natlanhetii. \v 16 Qa hik ta'ƚijupi', mexe qu' hitani'then qa i'nk'aƚe qa' hiwejin hatse'.—\x * \xo 23:16 \xt Jn 19:1; Hch 5:40\x* \v 17 Pa' Pilato in hayiits ƚeqfenye'jji'jij qa yamji'jets aka' ƚe'wis neƚu qa yiwejinji'ij pa'qu' ewi'ƚe' wit'opheƚik'e. \v 18 Qa week taya'yijipji' pa'aj pekhewe' jukhew, ewi'ƚik'i ka' yit'ijju': —¡Natlanhetii nakha'an qa' netwejinhetii ha' Barrabás!—\x * \xo 23:18 \xt Hch 21:36; 22:22\x* \v 19 Qe pa' Barrabás in t'opheƚitii pa'aj qe ta'ƚijupi' in taya'yijipji'kii in yutentax pe' tenek'enhei qa teqek'ui iye pa'aj. \v 20 Pa' Pilato yisu'untax qu' niwejinƚe pa' Jesús, ma' qa ewi'ƚij iye in iyettaxji'ju' iye pe' jukhew.\x * \xo 23:20 \xt Hch 3:13-14\x* \v 21 Qa pekhewe'ƚe'en qa yape'enha taya'yij wetju'ƚ in yit'ijju': —¡Ne'nenji'pha'm cruze'! ¡Ne'nenji'pha'm cruze'!— \v 22 Qa pa' Pilato qa yittaxijji'ju' iye ma' qa hats wetshetk'ewi'ƚij: —¿Inhats'ek qu' natlanhetii? ¿Pa'n ƚunye'j pa' uƚ'ax in yaqsiijkii hane'en? Ham hi'weni'ij hane'en pa'qu' uƚ'axe' qu' hikpa' nata'ƚets qu' natlanhetii, qa hik ta'ƚijupi', mexe qu' hitani'then eku'n qa' i'nk'aƚe qa' hiwejin hatse'.—\x * \xo 23:22 \xt Jn 8:46; Lc 23:4\x* \v 23 Pekhewe'en qa yape'enha qi in taya'yijipji'kii in iyinijets qu' ne'nenji'pha'm cruze'. Ma' qa pa' Pilato qa ƚexke'ej. \v 24 Pa' Pilato ma' qa inaqyaji'ij pa'aj qu' nanaqsi'ji'mijkii pakha' iyinets pekhewe'en.\x * \xo 23:24 \xt Mt 27:24-26; Mr 15:15; Jn 19:16; Fil 4:6\x* \v 25 Qa yiwejin pa'aj pakha' iyinets pekhewe'en qu' netwejinhetii, pakha' t'opheƚiti'yipji' pa'aj in taya'yijipji'kii in yutentax pe' tenek'enhei qa teqek'ui iye pa'aj. Qa pakha'ƚe Jesús qa tisij pakha' yisu'un pekhewe'en qu' ƚeqfenyejeyi'ij.\x * \xo 23:25 \xt Lc 24:20; Hch 4:24-28\x* \s1 Jesús qa we'nenji'pha'm pe' cruz. \r (Mateo 27:32-44; Marcos 15:21-32; Juan 19:17-27) \p \v 26 In wetka'x pa'aj pa' Jesús qu' ne'nenji'pha'm pe' cruz, qa te'nekumhi'yi' pa'aj pa' ewi'ƚ jukhew Cirene ƚeiƚe' ƚii Simón ta'ƚiifik'i pa' ƚ'ejinqa'wet, qa tayajaxti'yijets qu' neka'x pe' cruz, qa yeka'xi'm pa'aj. Pa' Jesús yojo'ok'oi qa pakha'an qa teke'lenijju' pa'aj pe' cruz.\x * \xo 23:26 \xt Ro 16:3; Lc 9:23; 14:27\x* \v 27 Olootsija pa'aj pe' jukhew yijayanpha'mkii pa'aj, qa pe' efuts iye pa'aj qi in yayinju' neq'elettaxij.\x * \xo 23:27 \xt Lc 8:52; Hch 8:2; Ap 1:7; 18:9\x* \v 28 Pa' Jesús qa tetwek'elaxiju'ƚ pekhewe'en, qa yit'ijets pa'aj: —Efuts, Jerusalén ƚeiƚekii, hasu'uj ats'ayini'ƚju'. Ekheweli'ƚ yijat'ij qu' manayinƚi'iƚju' qa pe'qu' elitsi'iƚ iye.\x * \xo 23:28 \xt Cnt 1:5; 2:7\x* \v 29 Qe nam hatse' nekhewe' neƚutsji' qu' it'iƚijju': “Ƚe'sitsi'mkii pekhewe' qu' ints'atekiiye', pekhewe' qu' mexe ham pe'qu' ƚelitse' qa pekhewe' iye qu' mente' neqfunene'.”\x * \xo 23:29 \xt Lc 11:27; 17:22; 21:23; Mt 24:19; Mr 13:17\x* \v 30 Ma' qa' yapeye'ƚek \qt qa ittaxi'ƚijets ne' utekui: “¡Anami'ƚyipji'!” qa nekhewe' pumumpha'mkii utekui ƚelits qa ittaxi'ƚijetsek: “¡Atsat'ini'ƚkii!”\qt*\rq (Os 10:8)\rq* \v 31 Qe in ƚenifenye'j aka'an nekhe' najkak asaƚ'ai, ¿qa pa'n qu' ƚenifenye'je' hatse' nekhe' ƚawa'mhine'?—\x * \xo 23:31 \xt Ez 20:47; Lc 19:41\x* \s1 Wetsjuk pe' jukhew qi uƚ'ets ƚenenhefetsji'pha'm pa' Jesús. \p \v 32 Wetka'x iye pa'aj pekhewe' wetsjuk uƚ'ets jukhew, qe qa' ƚawamhifetse' iye.\x * \xo 23:32 \xt Is 53:12; Mt 27:38; Mr 15:27; Lc 22:37; Jn 19:18\x* \v 33 In yamijii pa'aj pa' ƚenqii “Witjiƚa'ik'i” (La Calavera), qa hik pakha' qa we'nenji'pha'm pe' cruz pa' Jesús qa pekhewe' iye wetsjuk jukhew qi uƚ'ets. Ewi'ƚ pa' te'weyij yiya'yik'i qa pakhap qa ƚefeyi'j te'weyijek.\x * \xo 23:33 \xt Mt 27:33-38; Mr 15:22-27; Jn 19:17-24\x* \v 34 Pa' Jesús qa yit'ij pa'aj: —Tata, iwejinƚe enewe'en qe nite' nikfe'lets aka' yaqsiijkii.— Qa pe' oq'opheƚinetsilets qa ikij wetju'ƚ in watk'esaxijju' pa'aj pe' ƚeqhinatai pa' Jesús.\x * \xo 23:34 \xt Mt 5:16; 6:1; 11:25,27; Jn 8:42; Lc 6:29,35; 22:42; Hch 3:17; 1Co 2:6-8; Sal 22:18\x* \v 35 Olots pe' nekii pa'aj qa yejeƚju', qa pekhewe' tenek'enhei iye qa qi in yawitji'iji'kii ƚe'lijei qa yilakijukii iye pa'aj, qa yitjiijetspha'm: —Yiƚin pekhewep, yape neteƚinƚe, qu' hik nakha'ye' pa' ƚeqe Cristo pa' Dios, pakha' T'eku'miiji'.—\x * \xo 23:35 \xt Mt 1:17; 12:18; 27:43,48; Mr 15:26,29-32; Jn 19:19,29; Sal 22:7,17; Lc 9:20,35; 16:14; 23:13; Is 42:1; 1P 2:4\x* \v 36 Qa pe' oq'opheƚinetsilets iye qi iye in yawitji'iji' iye pa'aj pe' ƚe'lijei, qa iktaxijets pa'aj qu' niyahanji' na'aj wino ewtsik'iiji' (vinagre).\f + \fr 23:36 \ft Pa' wino ewtsik'iiji', pakha'an wino nite' inyetax qa ƚeqiyij vinagre.\f*\x * \xo 23:36 \xt Sal 69:21\x* \v 37 Qa yit'ijetspha'm pa'aj: —Qu' hik akha'ye' pakha' qi Ƚatata ene' judío, ¡meteƚinƚe!—\x * \xo 23:37 \xt Lc 23:3\x* \v 38 Qa na'l iye pa'aj pa' ƚe'nikahat te'weyik'uipha'm pa' ƚejiƚa', qa yit'ij pe' ƚe'nikatii: —Hane'en hik ha'ne pakha' qi Ƚatata ene' judío.— \v 39 Qa pakha' ewi'ƚ pekhewe' uƚ'ax pa' yaqsiijkii ƚenenhefetsji'pha'm pa'aj pe' cruzits, qa uƚ'etsik'i iye pa'aj pe' ƚe'lijeyets, qa yit'ijets pa'aj: —¿Me nite' hik akha' pa' Cristo? ¡Meteƚinƚe qa yekhewepi'ƚ iye qu' etsiƚini'ƚ!—\x * \xo 23:39 \xt Mt 27:44; Mr 15:32\x* \v 40 Qa yeku'ƚƚe pa'aj pakhap iye, qa yaq'ayinij, qa yit'ijets pa'aj: —¿Me qa nite' qu' e'nijiweitaxiju'ƚ iye pa' Dios, in akhap iye hane'ej hats qi in ƚ'atanithenhetii?\x * \xo 23:40 \xt Sal 147:11; Pr 1:7; Hch 10:2; Ap 14:7\x* \v 41 Inekhewel hats weju'ƚij aka' jitatanithenheti'yij, qe in jitesti'yij aka'an ta'ƚets kekhewe' uƚ'ets in jitaqsiijkii. Qa haneƚe'en qa ham pa'qu' ƚuk'eye'en qu' uƚ'axe' qu' naqsiijkii.— \x * \xo 23:41 \xt Lc 23:4\x* \v 42 Qa yit'ij iye pa'aj: —Jesús, menikfelityiikii hatse' wat'ij qu' anamtax iye qa' enek'enhei.—\x * \xo 23:42 \xt Jue 16:28; 1S 25:31; Neh 5:19; Job 14:13; Sal 106:4; Mr 8:38; Hch 20:25\x* \v 43 Qa pa' Jesús qa yeku'ƚ pa'aj: —Yijaa'ija aka' hit'ij ewets, hane'ejija qu' niyijup nakha' qu' ha'ni' ƚe'wis wititset (paraíso).—\x * \xo 23:43 \xt 2Co 12:4; Ap 2:7\x* \s1 Jesús qa wa'm pa'aj. \r (Mateo 27:45-56; Marcos 15:33-41; Juan 19:28-30) \p \v 44 Ma' qa in hats natsathenju' pa'aj junu', qa weekij ha' sehe' in nookii pa'aj, qa yamijii in las tres \v 45 ne' junu' in noo'ii pa'aj. Qa pakha' te'weiteje'm pa' ƚejilafi' t'apƚii penyilo ke' qi witlijtsitjiyifi, qa ja'fik'iju' ƚeqewuk'u pa'aj.\x * \xo 23:45 \xt Ex 26:31-33; He 6:19\x* \v 46 Qa pa' Jesús qa t'unik'i pa'aj in tayai, qa yit'ij: —Tata, \qt ne' okoyei hats hetisij na' yeqe'spiritu.—\qt*\rq (Sal 31:5)\rq* In yili'ij aka'an in yit'ij, ma' qa s'uff pa'aj qa wa'm.\x * \xo 23:46 \xt Is 53:12; 1Co 15:55; 1P 4:19\x* \v 47 Qa pakha' centurión\f + \fr 23:47 \ft Centurión ikji', tenek'enhe'yipji' ek pe' cien (100) oq'opheƚinetsilets, Roma ƚeiƚe'.\f* in yi'wen pa'aj aka' ƚunye'jkii, qa qi in yiwqinhetji' pa'aj pa' Dios, qa yit'ij pa'aj: —Yijaa'ija aka' jukhew in qi in yatsathen.—\x * \xo 23:47 \xt Lc 13:13\x* \v 48 Week pekhewe' olots namii qu' nejeƚju' pakha' ƚunye'jkii pa'aj, in yi'wen pa'aj aka'an qa wapilik'uikii pa'aj yilanje'mkii ƚ'ejuijets qe qi in ika'metets wetju'ƚ.\x * \xo 23:48 \xt Lc 18:13\x* \v 49 Qa pekhewe'ƚe week pe' nikfe'li'ƚ wetju'ƚ pa'aj pa' Jesus'ik'i qa pekhewe' iye efuts pe' yijayanik'ikii pa'aj ta'ƚijii in nijayan ha' Galilea'ai, qa totsi'mii pa'aj pa' i'nijupi' ek qa week yi'wenij iye ekewe' wekwek ƚunyejeikii pa'aj.\x * \xo 23:49 \xt Mt 27:55-56; Mr 15:40-41; Jn 19:25; Sal 38:11; 88:8\x* \s1 Jesús qa we'nenifi pe' ƚenimeƚuk. \r (Mateo 27:57-61; Marcos 15:42-47; Juan 19:38-42) \p \v 50 Qa na'l iye pa'aj pa' ewi'ƚ jukhew ƚii José, i'nji'teje'm pekhewe' Junta Suprema,\f + \fr 23:50 \ft Junta Suprema ikji' tenek'enhe'yij qa yejeƚ iye pa' sehe' Israel, pe' jukhew yamets 71.\f* teik'unei qa yatsathen iye pa'aj, \v 51 hik pakha' nite' yijayanij pakha' t'eku'mi' pa'aj pekhewe'en in yaqsiijkii, pakha'an Arimatea ƚeiƚe', judiol ƚetset, qa qi in notkitaxets qu' netnek'enhei pa' Dios.\x * \xo 23:51 \xt Hch 2:23; Lc 2:25,38\x* \v 52 Pakha'an qa yamiiji' pa'aj pa' Pilato qa iyinijets pa'aj pa' Jesus'ik'i. \v 53 In hats nit'ijju' qa yijuphe'ƚji' pa'aj pa' ƚe'wis penyilo fo' qa inyetax iye, ma' qa yenifi pe' ewi'ƚ nimeƚuk wa'najkaninji'teje'm pe' utek, mexe ham we'neni'ifi pa'qu' nawa'm.\x * \xo 23:53 \xt Is 53:9; Mr 11:2\x* \v 54 Hik pakha'aj pa' neƚuji' watji'letji' pe'qu' wekweke', ma' qa hats k'esik'iha pa'aj qu' hats witwapiihijiye'. \v 55 Qa pekhewe' efuts pekhewe' ta'ƚijii pa'aj ha' Galilea in nijayan pa'aj pa' Jesús qa yijayanijpha'm pa' José, qa yi'wen pa'aj pe' nimeƚuk qa pa' ƚeqfenye'jij iye in yiwhinju'.\x * \xo 23:55 \xt Lc 1:42\x* \v 56 Qa in wapilii pa'aj pe' ƚetsil qa yaji'let ne'ej ƚesejets yewjisitji' na'aj tenekui qa pe' ewjisiyits iye. Ma' qa pa' witwapiihijiiji' qa wapiiju' pa'aj in ƚ'anyejeyek kekhewe' wenit'ij qu' nanaqsiijkii yika'ajji' pa'aj pa' Moises'ik'i.\x * \xo 23:56 \xt Mr 16:1; Lc 24:1; Ex 20:10; Dt 5:14\x* \c 24 \s1 Iƚa'x iye pa'aj pa' Jesús. \r (Mateo 28:1-10; Marcos 16:1-8; Juan 20:1-10) \p \v 1 Qa pa' yojo neƚu (domingo) in hats fo'iju' pa'aj sehe', qa pekhewe' efuts qa ikii pa'aj pe' nimeƚuk yeka'xtaxii pekhewe' hats yaji'let ƚesejets ewjisii.\x * \xo 24:1 \xt Hch 20:7; 1Co 16:2\x* \v 2 In yamtaxets pa'aj qa yi'wen pe' ƚit'otaxij ute pe' nimeƚuk in nite' i'nji' pa' ƚeji'. \v 3 Qa uitaxifi pa'aj pe' nimeƚuk qa ham qu' ni'wen pe' ƚ'ajiiki pa' Yatsat'ax'inij Jesús.\x * \xo 24:3 \xt Lc 7:13; 12:4; Hch 1:21\x* \v 4 Pekhewe'en qa ts'iƚitsi'mkii pa'aj in yi'wen aka'an, ma' qa thxuuƚets iye pa'aj pe' wetsjuk jukhew ts'ap'a'ajupju' leppepep pe' ƚeqhinatai,\x * \xo 24:4 \xt Lc 2:9; 17:24; Hch 12:7\x* \v 5 ma' qa qi in nijiwei pa'aj qa wonokok'enju'kii yametsju' sehe' in t'upiijukii pa'aj. Qa pe' wetsjuk jukhew qa yit'ijets pa'aj: —¿Inhats'ek in ƚenjeƚtaxiƚijii ke' naxju' hakha' hats nite' wa'm? \v 6 Nite' i'ni' hane'e'in, hats iƚa'x iye. Menikfelitiƚik'i kakha' hats yit'iƚij ewets in mexe i'ni'kii ha' Galilea, in yit'ij:\x * \xo 24:6 \xt Mt 17:22-23; 26:32; Mr 5:41; 9:27,30-31; Jn 2:19; 1Co 15:4; Lc 9:22,44\x* \v 7 “Ha'ne Ƚa's na' Jukhew testi'yij hatse' nekhewe' uƚ'ets jukhew qa' nenji'pha'm pe'qu' cruze' qa' nawa'm. Qa qu' namets wetshetk'ewi'ƚ neƚuts qa' iƚa'xe' iye.”—\x * \xo 24:7 \xt Lc 9:22,31,44; 18:32-33; 23:21; 24:46; Mt 17:9,23; Mr 8:31; 9:31; 10:34\x* \v 8 Ma' qa pe' efuts qa nikfe'lik'i pa'aj ekewe' wi'tlijei. \v 9 Qa tepilik'uikii pa'aj pe' nimeƚuk, ma' qa nifelimik'i week ekewe' wekwek pe' once (11) apóstoles qa week iye pekhewep.\x * \xo 24:9 \xt Hch 1:15-26; 2:14\x* \v 10 Enewe' efuts nifelii pa'aj hekhewe' apóstoles, enewe'en: María Magdalena, Juana, ke' María ƚenene ha' Santiago qa hekhewep iye efuts.\x * \xo 24:10 \xt Mr 15:40; 16:1; Lc 6:13; 8:2-3\x* \v 11 Qa hekhewe'ƚe apóstoles qa hik ƚeqjunyejeyij pa'aj eke' wi'tlijei na'aj wenitƚi'ij qe tefelhitiyik'i nite' yija' qu' ƚunye'je'kii, ma' qa nite' tek'enets pa'aj, yeqeku'.\x * \xo 24:11 \xt Mt 28:17; Lc 24:41; Jn 20:25,27\x* \v 12 Qa hakha'ƚe Pedro qa niipha'm qa wekuma'xii pa' i'ni' pe' nimeƚuk, qa teleqhetinifi pa'aj qa uja'xƚe in yi'wen pe' penyilots. Ma' qa ik iye pa'aj qi in yitjuƚaxijpha'm qa yijamti'ijupkii pa'n ƚunyee'jkiiha.\x * \xo 24:12 \xt Lc 1:21,63; 2:18,33; 4:22; 6:14; 23:53; Hch 2:7; 3:12; 10:32\x* \s1 Pa' ƚunye'jkii pakha' wit'ikheyi'jii pa' Emaús. \r (Marcos 16:12-13) \p \v 13 Hik pakha'aj pa' neƚuji' pe' wetsjuk pekhewe' tek'enets in nekik'iju' pa' wit'ikheyi'j yamii pa' witset ƚa's ƚii Emaús, ipƚu'umii once (11) kilómetro na' Jerusalén.\x * \xo 24:13 \xt Ap 21:16; Mt 23:37; Hch 8:1\x* \v 14 Pekhewe'en qi in yifaakateji' pa'aj week aka' ƚunye'jkii. \v 15 Qa ƚunye'jkii pa'aj pekhewe'en in mexe yifaakateji' pa'aj, qa pa' Jesús qa nijayanpha'm ma' qa ƚijts'eyek pa'aj. \v 16 Qa pekhewe'ƚe ƚotoi pekhewe'en qa mexeƚe hik ƚunyejei qu' netit'oijo' qe qa' nite' nenikfe'li'ij.\x * \xo 24:16 \xt Lc 9:45; 18:34; Jn 20:14-15; 21:4\x* \v 17 Pa' Jesús qa nifaakanij: —¿Ƚekpa' ƚifaakateji'iƚji' ha'ne wit'ikheyi'jik'i?— Qa teke'lenju'kii pa'aj qi in ika'metetskii pa'aj. \v 18 Qa pakha' ewi'ƚ pekhewe'en ƚii Cleofas, qa yeku'ƚ pa'aj qa yit'ijets: —¿Me akha' eƚ'ewi'ƚƚe in pakha' ƚataƚik'uiji' na' Jerusalén qu' nite' enikfe'le'ets ekewe' wekwek ƚunyejeyi'kii nakha'an eke' neƚutsik'i?—\x * \xo 24:18 \xt Hch 26:26\x* \v 19 Ma' qa pa' Jesús qa yit'ijets pa'aj: —¿Ƚek pekhewe' wekwek?— Pekhewe'en qa yit'ijju' pa'aj: —Kekhewe' ƚunyejeikii kakha' Jesús Nazaret ƚeiƚe', hik kakha' ewi'ƚ profetatax qi pa' ƚet'unha'xijup na'aj yaqsiijkii qa ne'ej yit'ij iye, qa yi'wenijha pa' Dios qa week iye ene' jukhew.\x * \xo 24:19 \xt Lc 4:14,24,34; 18:37,43; Hch 1:1; 2:22; Dt 18:15\x* \v 20 Qa hekhewe' tenek'enhe'yij he' pa'il qa he' tenek'enheiji' ha' witset in inaqyaji'ij qu' natlanhetiiyija, ma' qa yenji'pha'm ke' cruz.\x * \xo 24:20 \xt Lc 9:44; 18:32; 23:13,21,25; Hch 3:13; 5:30; 13:27-28\x* \v 21 Yekheweli'ƚ qi in humtitaxi'ƚ qu' hik kakha'ye' pakha' qu' naqsijju'ha qa' netwejinhetiiƚe ene' Israel. Qa hatsƚe wetshetk'ewiƚik'i neƚuts kakha' ƚunye'jkii.\x * \xo 24:21 \xt Lc 9:22; 13:32; 18:33; 22:20; Hch 1:6\x* \v 22 Qa na'l iye he' uja'x efuts i'ni'ƚ yitji'teje'm qi in ts'itjuƚati'ƚij iye, qe ikii pa'aj mexe leefiju' ke' ƚenimeƚuk. \v 23 Qa nite'ƚe yi'wen pe' ƚ'ajiiki kakha'an. Qa nami'ƚyii qa nifelkii in yi'wen pe' angelits qa nifeli'm pa'aj in hatste' iƚa'x iye ka' Jesús. \v 24 Qa hekhewe' uja'x hekhewe' i'ni'ƚ yitji'teje'm qa ikkii qa yejeƚii iye ke' ƚenimeƚuk pa'aj, qa yi'wen ka' hats yit'ijju' he' efuts, kakha'ƚe Jesús qa nite' te'wenhetii.—\x * \xo 24:24 \xt Lc 24:12; Jn 20:2-10\x* \v 25 Ma' qa pa' Jesús qa yit'ijets pa'aj: —¡Hayits qa nite' ƚenikfe'li'ƚik'i qa nite' iye aje'eƚ qu' ek'eeni'ƚik'iha week ke' hats nifel ke' profetas'ik'i!\x * \xo 24:25 \xt Lc 16:31; 18:31; Hch 26:27; 2P 1:21\x* \v 26 ¿Me nite' yit'ij qu' les ƚe'wise' pa' Cristo qu' naats'e'ej week ekewe' wekwek ma' qa' nuiji'teje'm pa' tenek'enhe'yi' na' wa'sji'?—\x * \xo 24:26 \xt Lc 9:26,32; 21:27; 22:69; 24:44-48; 1Co 15:3-5; Hch 2:33; 7:55; 22:11\x* \v 27 Ma' qa nifeeli'mha pa'aj week pekhewe' t'ejuyets pakha'an kekhewe' hats we'nika'ajji' pa'aj, qa ta'ƚijii pe' ƚ'ikahai pa' Moises'ik'i qa teiƚi'ij pe' week ƚ'ikahai pe' profetas'ik'i.\x * \xo 24:27 \xt Gn 3:15; 12:3; 22:18; Nm 21:9; 24:17; 2S 7:12-16; Is 7:14; 9:6; 52:13–53:12; Jer 23:5-6; Dn 7:13-14; Mi 5:2; Zac 9:9; 12:10; Lc 16:16\x* \v 28 In yamets pa' witset ƚa's Emaús hikpa' yamii pa'aj pekhewe'en, qa pa' Jesús qa we'nitonhiftsin ƚi'ik'i pa'qu' nakji'.\x * \xo 24:28 \xt Mr 6:48\x* \v 29 Qa pekhewe'en qa yinijit qu' mexe amane' eku'nijup, qa yit'ijets pa'aj: —A'mane' eku'ni'ƚ yijup. Hats metju' ne' junu'. Hats najaleyiyukii.— Ma' qa yijayanteje'm pa'aj qa amanijup hekhewe'en. \v 30 Qa ƚunye'jkii pa'aj in hats i'nijupju'kii pa' mesa qu' netekju' qa t'eku'mi' pa' pan qa yit'ijetspha'm ƚe'wisij pa' Dios qa napk'asitju' qa netisijju' pa'aj pekhewe'en.\x * \xo 24:30 \xt Lc 9:16; 22:19\x* \v 31 Qa hik pakha'aj qa hats ƚeke' qu' nenikfe'lij in hik pakha' Jesús, qa aje'eƚƚe qessiikii pa'aj.\x * \xo 24:31 \xt 2R 6:17; Lc 24:16; Jn 20:19,26\x* \v 32 Qa yifaakateji' pa'aj hekhewe'en: —¿Me nite' f'uƚfik'ikii pe' intawjets in i'nk'a nifel ine'm na' wit'ikheyi'jik'i, qa yeqethen inemik'iha iye kekhewe' hayiits we'nika'ajji' pa'aj?—\x * \xo 24:32 \xt Hch 17:3; 1Co 15:3-8\x* \v 33 Pekhewe'en qa nite' optotskii iye pa'aj, qa aje'eƚ wapilii iye ha' Jerusalén, qa iwoyitsii in ewi'ƚ i'niji' hekhewe' once (11) apóstoles qa pekhewep iye,\x * \xo 24:33 \xt Lc 24:9\x* \v 34 in yit'ijju': —Yijaa'ija in hats iƚa'x iye ha' Yatsat'ax'inij, qa we'nethinets pa'aj na' Simón.—\x * \xo 24:34 \xt Lc 22:32; 1Co 15:4-5\x* \v 35 Ma' qa he' wetsjuk qa nifelimik'i' ek pakha'aj in ƚijts'ekii pa'aj wete'm qa nite'ƚe nikfe'lij pa'aj, qa i'nk'aƚe nikfe'ltaxij in napk'asiti'mju' pa'aj pa' pan.\x * \xo 24:35 \xt Hch 2:42\x* \s1 Jesús qa we'nethinets pe' ƚ'ijatshenhei. \r (Mateo 28:16-20; Marcos 16:14-18; Juan 20:19-23) \p \v 36 In mexente' yilitaxijju' pa'aj in yifaakateji' hekhewe'en, ma' qa we'nethinets pa' Jesús ts'ap'aji'ju' ƚeqewuk'u, qa yit'ijji'ju' in wetfelji'ju' pa'aj: —Na' wit'ikesimeya'xƚekii qu' na'ni'ƚ ejup.—\x * \xo 24:36 \xt Lc 2:14; 7:50; 8:48; 10:5; 19:38; Hch 10:36\x* \v 37 Qa pekhewe'ƚe'en qa qi in nijiwei pa'aj, yumtitax qu' ni'wen pa'qu' wit-si'nq'ale'.\x * \xo 24:37 \xt Lc 24:5; Hch 10:4; 24:25; Mt 14:26\x* \v 38 Qa pa' Jesús qa yit'ijji'ju' pa'aj: —¿Inhats'ek in qi in ƚe'nijiwe'yi'ƚ? ¿Qa inhats'ek iye in ƚ'eni'ƚji' eke' witaqjamtikineyejeikii ne' atawjetsi'ƚ?\x * \xo 24:38 \xt Jn 14:1,27\x* \v 39 Jeƚi'ƚ ene' yikoyei qa ene' yif'iyei iye. Yakhaa'ija, nite' ye'tujtseika'. Ku'mi'ƚ yiwetsha qa' enikfe'li'ƚ yiwetsha, qe na'aj witsinq'al ham ƚ'ese'ne' qa ham iye ƚenutse' qa yakha'ƚe qa ƚetsweni'ƚ in week na'l ye'm.—\x * \xo 24:39 \xt Jn 20:25,27; Mt 28:9; Hch 2:31; 17:18,31-32; 23:6-10; 24:15,21\x* \v 40 In yit'ijets pa'aj ekewe'en qa yethiinijha pe' ƚokoyei qa pe' ƚef'iyei iye. \v 41 Qa in ƚunyejeyek pa'aj pekhewe'en in mexe nite' yumtii'ija qu' hik pakha'ye' qe ta'ƚijupi' pa' ƚesaxitstaxi'mkii qa in yitjuƚaxijpha'mkii iye pa'aj. Pa' Jesús qa yit'ijets pa'aj: —¿Me na'li'ƚ e'm aqi'iƚ qu' hetuj?—\x * \xo 24:41 \xt Lc 22:45; Hch 12:14\x* \v 42 Qa testi'yij pa' ewi'ƚ ƚapk'as pa' wit'osjeyik sehets. \v 43 Qa t'eku'miju'ƚ qa tuj pa'aj qa week yi'wenij pekhewe'en. \v 44 Qa yit'ij iye pa'aj: —Aka'an aka' yinifenye'j hik aka' ka' henfeli'ƚ e'mkii in mexe ha'ni'ƚ etji'teje'mkii, in hit'iƚij ewets qu' les ƚe'wise' qu' nafits qa' nasini'ik'iha kekhewe' week yika'ajji' pa'aj ka' Moises'ik'i qa kekhewe' iye ƚafaakanhei ke' profetas'ik'i qa kekhewe' iye Salmos.—\x * \xo 24:44 \xt Lc 9:22,44; 17:25; 18:31-33; 22:37; Hch 13:15; 28:23; Sal 2:6-9; 16:10; 22:1-18; 34:20; 41:9; 69:1-9,20-21,26; 110:1-7; 118:22-26\x* \v 45 Ma' qa hik pakha'aj pa' Jesús qa yit'ij qhof pe' ƚaqjamtikineyejeikii ma' qa nikfe'lik'i kekhewe' ƚe'lijei pa'aj pa' Intata.\x * \xo 24:45 \xt Lc 9:45; 18:34; 24:27,31\x* \v 46 Qa yit'ijets pa'aj: —We'nika'ajji' pa'aj, pa' Cristo qu' nawa'm qa qu' namets wetshetk'ewi'ƚ neƚuts qa' iƚa'xe' iye,\x * \xo 24:46 \xt Sal 16:10; Lc 9:22,44; 17:25; 18:32; Hch 8:26-40; 1Co 15:3-4\x* \v 47 qa aka' ƚii qa' netfelhitii qa hik aka' nata'ƚets qu' nenikfe'lƚetets qa' nili'ij pe' uƚ'ets in yaqsiijkii hats'inha qu' netwumhiti'yik'ui pe' ƚewuƚ'ets ene' week witsetits, qa' nojo'oj na' Jerusalén.\x * \xo 24:47 \xt Hch 1:4-8; 2:38; 5:31; 8:22; Os 2:23; 14:2; Lc 3:3; Gn 12:3; Sal 22:27; Is 2:2; 49:6; Mal 1:11; Mt 28:19-20; Mr 16:15\x* \v 48 Qa ekheweli'ƚ ƚi'weni'ƚha week ekewe' wekwek qa' enfeli'ƚ.\x * \xo 24:48 \xt Hch 4:20,33\x* \v 49 Qa yakha' qa' he'nukini'ƚ ewetsju' nakha' hats yiwjutsiqen na' Tata. Qa ekheweli'ƚ, amaneye' ekuni'ƚji' ha'ne witset Jerusalén hatse'ƚu' qu' hats estiitaxi'ƚij na' witt'unha'x ta'ƚetspha'm na' wa's.—\x * \xo 24:49 \xt Is 32:15; Jl 2:28-32; Jn 14:26; Hch 2:16-21; 4:33; Ef 1:13; Ro 15:13\x* \s1 Jesús qa wapiletspha'm na' wa's. \r (Marcos 16:19-20) \p \v 50 Ma' qa i'nk'aƚe pa'aj pa' Jesús qa yeka'xik'uifik'i pekhewe'en pa' witset, qa yamii pa'aj hakha' meti'm ha' Betania, ma' qa yit'ijipji' pa'aj k'eewe ƚokoyei in iyinipji' pa'aj.\x * \xo 24:50 \xt Lc 19:29; Hch 1:12; Lv 9:22; 1Ti 2:8\x* \v 51 In mexe iyinipji' pa'aj qa ƚeyijƚem in toxi'mets pa'aj hekhewe'en qa tenilesi'yiju'ƚ na' wa'sji'.\x * \xo 24:51 \xt Jn 20:17; Hch 1:9-11\x* \v 52 Hekhewe'en, in hats yili'ijju' pa'aj in totjoyik'uiju'kii in qi in iyinets, ma' qa wapilii iye pa'aj ha' Jerusalén qi in ƚe'sitsi'mkiiha,\x * \xo 24:52 \xt Mt 28:17; Lc 2:10\x* \v 53 qa week neƚuts yamji'jii pa'aj ke' qi witlijtsitjii qu' niwqinhetji' pa' Dios.\x * \xo 24:53 \xt Hch 2:46; 3:1; 5:42\x*