\id ACT - Maka NT [mca] -Paraguay (web 2014) \h HECHOS \toc1 HECHOS \toc2 Hechos \toc3 Hch \mt1 HECHOS \c 1 \s1 Lucas qa wenq'ika'ai pa' Teófilo. \p \v 1 Ka' yojo yifaakanek, waika' Teófilo, hika' e'm ke' week ƚeqfenyejeyij pa'aj pa' Jesús in i'nk'a yaqsiijkii ke' ham ƚunyejeyi'iju'ƚ qa ke' i'nq'ijatshenij iye\x * \xo 1:1 \xt Lc 1:3; 24:19\x* \v 2 qa yamijii in tenilesi'yiju'ƚ na' wa'sji'. In mente' yamii na' wa's, qa pa' Espíritu Santo qa hikpa' ta'ƚets pa'aj pa' Jesús in nifeli'm pakha' qu' naqsiijkii hekhewe' apóstoles t'eku'miiji'kii pa'aj.\x * \xo 1:2 \xt Mt 28:19-20; Lc 24:47; Jn 20:21\x* \v 3 In naxijik'i pa' qi in yaats'e'ej qa in wa'm iye, qa ƚakha'ija in we'nethinetskii pa'aj hekhewe' apóstoles, qa yethinijkii kekhewe' olots jutsiqetsij in hats iƚa'x iye, qa yamijets cuarenta (40) neƚuts in we'nethinetskii qa nifeli'm pe' wekwek t'ejuyets pa' tenek'enheiji' pa' Dios.\x * \xo 1:3 \xt Mt 28:17; Mr 16:14; Lc 24:34,36; Jn 20:19; 1Co 15:5-7\x* \v 4 Pa' Jesús in mexe i'nji'teje'm pa'aj he' apóstoles, qa yit'ijets: —Hasu'uj ma eku'ni'ƚik'ui na' Jerusalén, o'notki eku'ni'ƚets yijat'ij qu' nafits kakha' hats yiwjutsiqen na' Tata, hikka' yakha' hats k'efeli'ƚi'm,\x * \xo 1:4 \xt Lc 24:49; Jn 14:1; Hch 2:33\x* \v 5 qe ka' Juan Bautista wenqimpuujinji' na'aj iweli', qa ekhewelƚi'iƚ qa' mempuliji'ƚji' ek na' Espíritu Santo, hats nite' toxik'ui.—\x * \xo 1:5 \xt Jl 3:18; Mt 3:11; Hch 11:16\x* \v 6 Ma' qa pe' not'axi'ƚ wetju'ƚ pa'aj apóstoles qa nifaakan, qa yit'ijets: —Yatsat'axyij, ¿me hats yamets hane'ej ƚahats'ij qu' iwu'mfik'i pe' romano tenek'enhe'yij na' Israel ƚeqe sehe'?— \v 7 Pa' Jesús qa yeku'ƚ pa'aj: —Nite' ekheweli'ƚ qu' enikfe'li'ƚets pekhewe' neƚutsji' hatse' qa pekhewe' ƚahatsiyij iye, na' Tata hats yaji'letju' yit'iji' nakha' ƚet'unha'x in qi in tenek'enhei.\x * \xo 1:7 \xt Mt 24:36; Mr 13:32; 1Ts 5:1\x* \v 8 Qa ƚ'estiiƚi'iƚij hatse' pe'qu' et'unhaxitsi'iƚ qu' nanam na' Espíritu Santo qa' na'ni'ƚ epji', ma' qa' etsfeli'ƚi' ha'ne Jerusaleni' qa week na' sehe' Judea qa na' Samaria, qa amƚi'iƚijii pekhewe' totsii witsetits ha'ne sehe' ipji'.—\x * \xo 1:8 \xt Lc 24:48; Hch 2:1,4; 4:33; 8:1,14; 13:47\x* \s1 Jesús qa wapiletspha'm na' wa's. \p \v 9 In yili'ij in yit'ij pa'aj ekewe' wekwek, qa he' apóstoles in mexe yejeƚtaxju' pa'aj qa ts'eejpha'm pa'aj in ikpha'm, qa uiji'teje'm pe' ewi'ƚ wasi' ma' qa hats nite' na'l. \v 10 In mexe yejeƚtaxiikii pa'aj hekhewe'en na' wa'sji' ha' Jesús in ikpha'm, qa ƚunye'jkii pa'aj in hats i'nijup hekhewe'en pe' wetsjuk jukhew fo' pe' ƚeqhinatai.\x * \xo 1:10 \xt Mt 28:13; Mr 16:5; Lc 24:4; Jn 20:12\x* \v 11 Pekhewe'en qa yit'ijji'ju': —Jukhew, Galilea ƚeiƚets, ¿inhats'ek in ƚejeƚiƚik'ipha'm na' wa'sji'? Ha'ne Jesús i'ntaxi'ƚ etji'teje'm qa hats wetka'xetspha'm na' wa's, hik ha'ne tepilju' iye hatse' qa' hik ƚunye'je' iye in ƚi'weni'ƚ in ikpha'm.—\x * \xo 1:11 \xt Mt 16:27; Hch 2:7; 1Ts 1:10; 2Ts 1:10\x* \s1 Matías qa teƚiikatiiji' qu' naya'xi' pa' ƚetse'ttax pa' Judas'ik'i. \p \v 12 Ma' qa tepilik'uikii iye ke' utek ƚii Olivos, qa tepilets iye ha' Jerusalén, ipƚu'umets ewi'ƚ kilómetro qe hik ƚ'a'j na'aj ƚenexke'ej pa'aj qu' jintajalki'sji' na'aj witwapiihijiiji' (sábado). \v 13 In hats uiji'teje'mkii pa'aj ha' witset qa iketspha'mkii pa' toxpha'm pe' wititsi' hikpa' ƚewhi'wet'ijkii pa'aj ha' Pedro, ha' Juan, ha' Jacobo (Santiago) qa ha' Andrés, ha' Felipe qa ha' Tomás, ha' Bartolomé qa ha' Mateo, ha' Jacobo (Santiago), ƚa's pa' Alfeo, ha' Simón ƚenqii iye Zelote (cananista) qa ha' Judas, ƚa's pakha' ƚii iye Jacobo (Santiago).\x * \xo 1:13 \xt Hch 9:37,39; 20:8; Mt 10:2-4; Mr 3:16-19; Lc 6:14-16\x* \v 14 Week enewe'en ewi'ƚ we'neniji'ha pa'aj, qa iyiinjiija iye, weekji' pekhewe' efuts iye, qa kikhe' iye María ƚenene pa' Jesús, qa hekhewe' iye ƚek'injats.\x * \xo 1:14 \xt Hch 2:46; 4:24; 5:12; 7; 15:25; Ro 12:12; 15:6; Mt 12:46; Lc 23:49,55; Col 4:2\x* \v 15 Hik pakha'aj pe' neƚutsji', ha' Pedro qa ts'ap'aji'ju' pa'aj ƚeqewuk'u pekhewe' tek'enets pa' Jesús, uja'x yamets pa'aj in week pekhewe' not'ax wetju'ƚ ciento veinte (120), qa yit'ijji'ju' pa'aj: \v 16 —Yejefets, hatsƚe ƚ'anye'j pa'aj qa lesƚe ƚe'wis qu' nafits kekhewe' hats we'nika'ajji' pa'aj ƚe'lijei pa' David'ik'i yitijinenij pa'aj pa' Espíritu Santo. Qa nifel pa'aj in t'ejuyets ka' Judas'ik'i, hikka' nojo'ok'oyii hekhewe' t'eku'mi' qa yophe'ƚ ha' Jesús.\x * \xo 1:16 \xt Lc 22:37,47; 24:44; Jn 13:18; 18:3\x* \v 17 Qe ka' Judas'ik'i kakha'an week heinekumhiitaxiƚiiji' qa na'ltax pa' testiitaxij aka' wit'ithayijkit.\x * \xo 1:17 \xt Jn 6:71; Hch 20:24; 21:19\x* \v 18 Kakha'an, pekhewe' ƚajal pa' ƚewuƚ'ax qa yamitiju'ƚ pa' ewi'ƚ sehe', qa namiiju' pa'aj qa tike'ƚ je'm pa'aj ke' ƚekutjiyik'i qa lasasfik'ikii pe' ƚajatayik'i.\x * \xo 1:18 \xt Mt 26:14-15; 27:5,7-8\x* \v 19 In nikfe'lets pa'aj aka'an pe' week Jerusalén ƚeiƚets qa ƚeqiyij ha' sehe' kekhewe' ƚe'lijei yit'ij Acéldama, ikji' wit'athits ƚetset. \v 20 Qe nakha' witfaakanek Intata ƚe'lijei Salmos, we'nika'ajji' pa'aj in yit'ij: \qt “Ham pa'qu' na'ni' hatse' pakha' ƚetset. Hasu'uj pa'qu' na'ni' pakha'an.”\qt*\rq (Sal 69:25)\rq* Qa yit'ij iye: \qt “Naya'xi' pakhape' pakha' ƚ'ithayijki'ttax.”\qt*\rq (Sal 109:8)\rq* \v 21 Qa hik ta'ƚijupi', in les ƚe'wis hekhewe' jukhew, hekhewe' tsijayaniƚik'ikii eke' week ƚahatsiyij in mexe i'n'init ji'teje'm ha' Yatsat'ax'inij Jesús, \v 22 hekhewe' ta'ƚijii in i'nk'a yimpuujin ka' Juan'ik'i hakha'an, qa yamƚi'ijii in in hats ikii na' wa's, pakha' qu' ewi'ƚe' qu' na'n initji'teje'm iye qa' nenfel iye in iƚa'x iye ha' Jesús.—\x * \xo 1:22 \xt Mr 1:4; Hch 2:31; 4:2; 17:18; 23:6; 24:15; 26:23\x* \v 23 Ma' qa taya'yiiji' pe' wetsjuk jukhew, hakha' José ƚii Barsabás qa hik hakha' iye ƚii Justo qa ha' Matías.\x * \xo 1:23 \xt Hch 15:22; 18:7\x* \v 24 Ma' qa iyin, qa yit'ijju': —Yatsat'axyij, akha' in ƚenikfe'lets yijat'ij pe' ƚatawjets ene' weekji', ets'ethini'ƚij wat'ij pa'n ƚii pakha' qu' hayiits ku'miiji' pa'aj enewe' wetsjuk jukhew,\x * \xo 1:24 \xt Hch 6:6; 13:3; 15:8; 1S 16:7; Jer 17:10; Ap 2:23\x* \v 25 hats'inha qu' naya'xi' qa' nithayiki aka' wit'ithayijkit qu' apostoli'ij iye, hik aka' ka' Judas'ik'i yiwu'mi' qe qa' namii pakha' weju'ƚij qu' namii.—\x * \xo 1:25 \xt Ro 1:5; 1Co 9:2; Ga 1:7-8\x* \v 26 Ma' qa ikij wetju'ƚ, qa t'an pa'aj ha' Matías. Ma' qa i'nji'teje'm he' once (11) apóstoles. Ma' qa hats doce (12) iye.\x * \xo 1:26 \xt Mt 27:35; Mr 15:24; Lc 23:34; Jn 19:24; Hch 8:21; 26:18; Col 1:12; 1P 5:3\x* \c 2 \s1 Pa' Espíritu Santo qa te'nilitju' pa'aj. \p \v 1 In yamets pa'aj pakha' ƚe'wis neƚu ƚii Pentecostés,\f + \fr 2:1 \ft Pentecostés ikji' judiol ƚeqe ƚe'wis neƚu qa t'ejuyets in ink'a nit'ijji' pa' ininqa'pji' pe' ƚeqei trigo foji'ij.\f* qa week pekhewe' tek'enik'i ke' Jesús ƚe'lijei qa ewi'ƚ pa' i'ni' pa'aj.\x * \xo 2:1 \xt Lv 23:15; Hch 1:14; 20:16\x* \v 2 Ma' qa aje'eƚ pa'aj yepi'ye' pa' nokes hik ƚunye'j na'aj qi t'unik'i ta'ƚiipha'm na' wa's, qa weekij pa'aj pe' wititsi'ifi pakha' i'niju'kii.\x * \xo 2:2 \xt 1R 19:11; Job 38:1; Ez 1:4; Hch 4:31; 16:26\x* \v 3 Ma' qa laxaji' pa'aj pe' hik ƚunyejeitax fetei. Ma' qa yak'eskii qa week i'nipji' ƚesinjel pekhewe' jukhew qa pe' efuts iye. \v 4 Qa week topolij pa' Espíritu Santo, ma' qa yapeƚek pa'aj in yit'ij pekhewep witlijeikal, pekhewe' tisij pa' Espíritu Santo qu' nit'ij qa yit'ij.\x * \xo 2:4 \xt Hch 4:31; 13:52; Mr 16:17; 1Co 12:10\x* \v 5 Qa na'l pekhewe' i'ni'kii ha' Jerusalén judiol, yijayan pa' Intata, ta'ƚiikii pe' week witsetits ha'ne week sehe' ipji'.\x * \xo 2:5 \xt Mt 28:19; Ro 1:5; Ga 1:16\x* \v 6 In nokes pa'aj pa' kimiim, ma' qa pe' olots jukhew qa efuts iye qa not'axii pa'aj, pekhewe'en qa qhel qhelƚi'ij wetju'ƚ pa'qu' numti, qe week ewiƚei pekhewe'en in yepi'ye' ej in yit'ij pe' ƚe'lijeiƚe wetju'ƚ in jukhewiikal. \v 7 Qa qi in yitjuƚaxijpha'mkii, qa yit'ijju': —Jeƚ qeku'ni'ƚju' ek, ¿me nite' week Galilea ƚeiƚets enewe' iyetju'?\x * \xo 2:7 \xt Hch 1:11; 2:12\x* \v 8 ¿Pa'n ƚunye'j in week ewiƚei inekhewel in jitepi'ye'ej in yit'ij ekewe' i'nlijeyija ekewe' jinekijfik'i? \v 9 Inekhewel na'l ne' ta'ƚii pa' Partia, ne' ta'ƚii pa' Media, ne' ta'ƚii pa' Elam, ne' ta'ƚii pa' Mesopotamia qa ene' Judea ƚeiƚets, qa ne' ta'ƚii pa' Capadocia, ne' ta'ƚii pa' Ponto, ne' ta'ƚii pa' Asia,\x * \xo 2:9 \xt Gn 14:9; 2R 17:6\x* \v 10 ne' ta'ƚii pa' Frigia, ne' ta'ƚii pa' Panfilia, ne' ta'ƚii pa' Egipto, ne' ta'ƚii pa' Libia ipƚuli'ƚ wetju'ƚ pa' Cirene, ne' ta'ƚii pa' Roma nekhewe' judiolija qa nekhewe' t'eku'mƚi'i' ka' ƚunyejei ne' judiol,\x * \xo 2:10 \xt Mt 23:15; Hch 13:13; 15:38; 16:6,21; 18:23\x* \v 11 ne' ta'ƚii pa' Creta qa ne' ta'ƚii pa' Arabia. Week inekhewel jitepi'ye'ej in iyetij pe' wekwek ham ƚunyejeyi'iju'ƚ ƚaqsijiyijkii pa' Dios yit'ij ekewe' i'nlijeyija.— \v 12 Week yitjuƚaxijpha'mkii qa qhel qhelƚi'ij wetju'ƚ pa'qu' numti, ma' qa watfaakanijju': —¿Pa'n qu' naakji'ha aka'an?— \v 13 Qa pekhewepƚe qa yawitjitaxiji' ek ƚe'lijei qa yit'ijju': —Yek'uwetƚeju' nekhewe'en.—\x * \xo 2:13 \xt Hch 17:32; 1Co 14:23\x* \s1 Pa' Pedro qa iyet. \p \v 14 Ma' qa ha' Pedro qa ts'ap'a qa week iye hekhewe' once (11), qa yit'unhetik'i, qa yit'ijji'ju': —Jukhew, Judea ƚeiƚets qa week iye ene' Jerusalén ƚeiƚets, menikfeliti'ƚetsha aka'an qa' ek'eni'ƚik'iha iye aka' qu' hit'ij, \v 15 qe enewe'en nite' yek'uwetju' in ƚumtitaxi'ƚ qu' nek'uwetju', qe mexe hanee'ij juufik'ipha'm ne' junu', \v 16 qe hik aka' yijat'ij pakha' nifel pa'aj pa' ewi'ƚ profeta'ik'i ƚii Joel, in yit'ij pa'aj: \v 17 “Pa' Dios yit'ij: \qt ‘Qa' ƚunye'je'kii hatse' pekhewe' teke'lenju' neƚutsji' na' yeqe Espíritu qa' hatsi'yipji' ene' week i'nipji' ha'ne sehe', ma' qa pe'qu' elitsi'iƚ jukhew qa efuts qa' nenfel pa'qu' hit'ijets, pe' jutjanhets qa na'nƚeji'kii ƚotoi pa'qu' hetisij qa ne' ƚawa'mhits qa' nits'owoƚ'ax ƚi'ij pa'qu' hetisij.\qt*\x * \xo 2:17 \xt Jl 2:28-32; Ro 10:13; Is 44:3; Jn 7:38; Hch 10:45; 16:31; 21:9\x* \v 18 \qt Qa' hatsi'yipji' iye na' yeqe Espíritu nekhewe' yeqejkunenhei qa nekhewe' yeqejkunenkii iye.’\qt*\rq (Jl 2:28,29)\rq* Ma' qa' niyetij pekhewe' qu' nit'ijets pa' Intata.\x * \xo 2:18 \xt Hch 21:10; 1Co 12:10\x* \v 19 \qt ‘Qa' hethinij hatse' ha'ne wa'sji' pe'qu' ham ƚunyejeyi'iju'ƚ, qa pe'qu' jutsiqetsi'ij ha'ne sehe' ipji': wit'athits, fe't qa pa'qu' qi tutsaxe'.\qt* \v 20 \qt Ne' junu' qa' noo'yi' ipji' hatse', ne' juwel qa s'e' ye'ji' hik ƚunye'j wit'athits, ma' qa' ƚ'anu'upji' qa' namets na' qiji' qa ƚe'wis iye ƚeqe neƚu ha'ne Yatsat'ax'inij.\qt*\x * \xo 2:20 \xt Mt 24:29; 1Ts 5:2; Is 58:13; Ez 13:5; Am 5:18; Abd 15; Sof 1:14; Zac 14:1; Mal 4:5\x* \v 21 \qt Ma' qa' ƚunye'je'kii hatse' week pakha' qu' niyinijets ƚiƚa'xe' ha'ne Yatsat'ax'inij qa' iƚa'xe'.’”—\qt*\rq (Jl 2:30-32)\rq* \v 22 Ha' Pedro qa yit'ij iye pa'aj: —Jukhew Israel ƚeiƚets, ek'en qeku'ni'ƚik'i ek ekewe' qu' hit'ij: ha' Jesús, Nazaret ƚeiƚe', pa' Dios hik hakha' yiwjutsiqentaxi'ƚ e'mha in nukinju', qa hikha' i'ntaxijji' in nethintaxi'ƚijkii kekhewe' ham ƚunyejeyi'iju'ƚ, kekhewe' jiyitjuƚaxijpha'mkii qa kekhewe' jutsiqetsij in ta'ƚiiha pa' Dios, in ƚunyejeyek kekhewe' hats ƚi'weni'ƚ.\x * \xo 2:22 \xt Jn 3:2; 4:48; Hch 10:38; He 2:4\x* \v 23 Hane'en, in testi'yij qu' nawa'm qe ta'ƚets pakha' hayiits watji'letju' pakha'aj qu' ƚunye'je'kii qa pakha' iye qi ƚikfeliya'xkii pa' Dios. Ma' qa ƚilani'ƚiji' ke' cruz ƚa'niƚijji' hekhewe' uƚ'ets jukhew, ma' qa ƚilani'ƚ.\x * \xo 2:23 \xt Mt 26:24; Lc 22:22; 24:20; Hch 3:18; 4:28; 5:30\x* \v 24 Qa yiƚinƚe iye pa' Dios, yaq'ayinij iye aje'eƚ pakha' qi ƚaqa'ti'ij kakha' ƚawamhijii, qe pa' witwamhi' nite' ƚeke' qu' nenyejinju'.\x * \xo 2:24 \xt Ro 8:11; 1Co 6:14; 2Co 4:14; Ef 1:20; Col 2:12; 1Ts 1:10; He 13:20\x* \v 25 Qe pa' David'ik'i iyetij iye pa'aj hakha'an in yit'ij: \qt “Nite' yili'ij in hi'wen na' Yatsat'ax'inij met ye'mkiiha, qe i'ni' ha'ne ts'iyayik'i hats'inha qu' hame' pakha' qu' netsyejinijik'ui aka'an.\qt* \v 26 \qt Qa hik ta'ƚijupi' in ƚe'wisi'mkii ha'ne yitawe'j qa ha'ne yilepep qa iyetij pa' ƚesaxi'mkii. Qa ha'ne yese'n iye qu' nawapiitax qa na'lƚi'im pa' wetjumti'ik'ui,\qt* \v 27 \qt qe akha' tees qu' iwejinƚi'i' pa' yiƚa'x pakha' ƚetset pe' naxju', nite' exke'ej iye qu' ƚipipe'ji' ha'ne ƚ'aj ha'ne ham pa'qu' naqsiijkii uƚ'axe' eqejkunenek.\qt*\x * \xo 2:27 \xt Mt 11:23; Lc 2:26; Hch 13:35; He 7:26\x* \v 28 \qt Akha' ƚetsikfelitets nakha' wit'ikheyi'jii qu' yi'ƚa'xe' iye. Qi qu' otsponhetij hatse' pa'qu' yisa'xi'imkii qu' natsamtax ei.”\qt*\rq (Sal 16:8-11)\rq* \v 29 Yejefets, nite' hetjeyepuni'ƚij ewets qu' hit'iƚij ewets pakha' inaqwa'ma'xik'i David in wa'm pa'aj qa we'nenifi pa'aj kekhe' ƚesehek, kekhe' hane'ej mexe na'l hane'e'in.\x * \xo 2:29 \xt 1R 2:10; Neh 3:16; Hch 7:8-9; 13:36\x* \v 30 Qa pa' David'ik'i in profetaƚe qa nikfe'letsha \qt pa' Dios in yiwjutsiqeni'mha pa'aj qu' nayaxipji' hatse' pakha' ƚots'oji'la'x in qi in wittata pakha' ewi'ƚ pekhewe' ta'ƚets hatse'.\qt*\rq (Sal 132:11)\rq*\x * \xo 2:30 \xt 2S 23:2; Mt 22:43; Lc 1:32; Hch 1:8; He 11:32\x* \v 31 Pa' David'ik'i yejeƚii pakha' mexe hamik'ui qa iyetij pakha' ƚiƚijii hatse' pa' Cristo, in nite' tewejinhetiiƚi'iiju' pakha' ƚetset pe' naxju', qa nite' ƚeke' iye qu' ƚipipe'ji' pa' ƚ'aj.\x * \xo 2:31 \xt Sal 16:10; Hch 2:27\x* \v 32 Ha'ne Jesús yiƚin pa' Dios, hik ha'ne yekheweli'ƚ ye'weeki'ƚ in tsikfe'li'ƚijets aka'an qe hi'weni'ƚ.\x * \xo 2:32 \xt Lc 18:33; Hch 2:24\x* \v 33 Ma' qa hats weniwqinhetji' i'niju' pa' yiya'yik'i pa' Dios, qa pa' Intata qa tisijets pa' Espíritu Santo yiwjutsiqeni'm pa'aj qu' netisij, ma' qa hakha'an qa natsiyi'ƚ yiwetsju' aka'an aka' hane'ej ƚi'weni'ƚ qa ƚepi'ye'eƚ iye.\x * \xo 2:33 \xt Fil 2:9; He 10:12; Jn 7:39; 14:26; 16:7,13; Hch 2:17; 10:45\x* \v 34 Qe pa' David'ik'i nite' hik pakha' qu' naketspha'm pa'aj na' wa's, qa yi'tƚi'ij pa'aj: \qt “Pa' Yatsat'ax'inij yit'ijets pa' Yatsat'axyij: ‘Ni'iju' ha'ne ts'iyayik'i\qt*\x * \xo 2:34 \xt Sal 110:1; Mt 5:35; 22:44; Mr 12:36; Lc 20:42-43; Jn 3:13; 1Co 15:25; He 1:13\x* \v 35 \qt ipƚu'ui qu' hentaxiiju' ne' ef'iyei qa otsi'pji'kii nekhewe' ejuihifets.’”\qt*\rq (Sal 110:1)\rq* \v 36 Week ene' Israel ƚeiƚets nenikfelitetsha ha'ne Jesús ha'ne ƚ'eni'ƚji'pha'm ke' ƚeqe cruz, hik ha'ne pa' Dios yaqsiijkii qa yeni' ma' qa Yatsat'ax'inij qa Cristo iye.—\x * \xo 2:36 \xt Mt 28:18; Lc 2:11; Ro 14:9; 2Co 4:5\x* \v 37 Ma' qa in yepi'ye' ek'i pa'aj ekewe'en pekhewe'en, qa qi in yasin ji'teje'm pe' ƚatawjets. Pekhewe'en qa nifaakanij pa'aj ha' Pedro qa hekhewep apóstoles: —Yejefets, ¿pa'n ƚii pa'qu' haqsi'ji'ƚijkii?—\x * \xo 2:37 \xt Lc 3:10; Hch 16:30\x* \v 38 Ha' Pedro qa yit'ijji'ju' pa'aj: —Ili'iƚij pe' uƚ'ets in ƚaqsiiƚijkii qa' mempuji'ƚij week ewiƚei ekheweli'ƚ aka' ƚiiji' ha' Jesucristo hats'inha qu' netwumhiti'yi'ƚ ek'ui pe' ewuƚ'etsi'ƚ, ma' qa' esti'yi'ƚij pakha' witqisit pakha'an hikpa' pa' Espíritu Santo.\x * \xo 2:38 \xt Lc 24:47; Hch 3:16,19; 5:14; 8:12; 22:16; 26:20\x* \v 39 Qe ha'ne yiwjutsiqen pa'aj pa' Dios, t'ejuyi'ƚ ewets qa t'ejuyets iye pe' elitsi'ƚ qa week t'ejuyets iye pekhewe' totsii pa' i'ni', ehe, t'ejuyets pekhewe' qu' natya'yiiji' pa' Yatsat'ax'inij inqe Dios.—\x * \xo 2:39 \xt Is 44:3; Hch 3:25; Ef 2:13\x* \v 40 Ekewe'en yit'ij pa'aj ha' Pedro qa olots iye pekhewep iye in nifeeli'mha pa'aj qa yakakƚinijha iye pa'aj, qa yit'ijets: —Eneki'ƚik'uifik'i yijat'ij pakha' ƚantanithenkeye'j hatse' enewe' hane'ej ƚahats'ij uƚ'ets jukhew, ma' qa' i'ƚiyi'iƚ.—\x * \xo 2:40 \xt Dt 32:5; Mt 17:17; Fil 2:15\x* \v 41 Ma' qa pe' tek'enik'i qa t'eku'mi' kekhewe' yit'ij pa'aj, qa wempuli'jju' pa'aj. Ma' qa hats ikets iye pa' neƚuji' pekhewe' ink'aihits i'nƚi'i qu' namets wetshetk'ewi'ƚ mil (3.000) pe' jukhew qa efuts iye. \v 42 Qa we'neniha pa'aj nite' yili'ij in tek'enik'i pekhewe' i'nq'ijatshenij he' apóstoles, we'neniha pa'aj in nite' yili'ij qa not'axji'ij wetju'ƚ, we'neniha pa'aj in nite' yili'ij qa wetƚisjiijju' pe' pa'n qa we'neniha iye pa'aj in nite' yili'ij qa iyinji'ij.\x * \xo 2:42 \xt Hch 1:14; 5:28; 13:12; 17:19; 1Co 14:6; He 10:25\x* \v 43 Pe' weekji' qiji'ij qa yitjuƚaxjiijpha'mkii pekhewe' ham ƚunyejeyi'iju'ƚ yaqsi'j jiijkii hekhewe' apóstoles.\x * \xo 2:43 \xt Mr 16:17,20; Hch 5:12\x* \v 44 Week nite' yeqeku' tek'enets qa ewi'ƚ i'njiiji' qa nite' ekuyitsij wetju'ƚ iye pe' ƚewekwekits.\x * \xo 2:44 \xt Mt 19:21; Hch 4:32\x* \v 45 T'ihinji'jij pe' ƚeqe sehel qa pe' ƚewekwekits iye, ma' qa pe' ƚ'astai netisjiiju' pe' week pakha' qu' hami'im pe'ye'. \v 46 Week neƚuts nite' yili'ij pa'aj in ewi'ƚ i'nji'ji' nekhe' qi witlijtsitjiyii qa pe' ƚetsilii iye qa wetƚisjiijju' pe' pan, ewi'ƚ i'njiiji' iye pa'aj qa tekji'ijju' qa pa' ƚunyejei pe' ƚatawjets qa yijaa'ija iye ham yat'ine'kii.\x * \xo 2:46 \xt Lc 24:53; Hch 5:42; 20:7\x* \v 47 Yiwqinhetji'ha pa'aj pa' Intata qa week pakha' witset in yisu'unij. Qa pa' Yatsat'ax'inij qa week neƚuts yenji'teje'mkii pekhewe' ƚelits pe' ink'aihits qu' iƚiye' iye.\x * \xo 2:47 \xt Hch 5:14; 11:24; 16:5; Ro 14:18\x* \c 3 \s1 Pa' onqok. \p \v 1 Ewi'ƚ pa' neƚu pa'aj ha' Pedro qa ha' Juan ikik'ipha'm pa'aj ke' qi witlijtsitjii jelji' junu' las tres pa'aj yamets iye in ƚ'iyinhejii.\x * \xo 3:1 \xt Sal 55:17; Mt 27:46; Hch 10:3,30\x* \v 2 Na'l pa'aj pa' ewi'ƚ jukhew onqok, ta'ƚij ji'teje'm pa'aj wittawe'j in onqok. Week neƚuts wetka'xji'jii ha' ƚeji' ƚenqii Ƚe'wis qa iyinjiijets ƚaq'astaye' pe' uijiifi ke' qi witlijtsitjii.\x * \xo 3:2 \xt Lc 16:20; Jn 9:8; Hch 14:8\x* \v 3 Hane'en in yi'wen pa'aj ha' Pedro qa ha' Juan in hats k'esitsiyu'ets pa' ƚeji' qa' nuyetsji' ke' qi witlijtsitjii, qa iyintaxijets pa'aj ƚaq'astaye'. \v 4 Ma' qa ha' Pedro qa ha' Juan qa ts'in pa'aj in yejeƚju' pakha'an, qa yit'ijets pa'aj: —¡Etsjeƚi'ƚju'ha!— \v 5 Ha' onqok qa yejeeƚjuha qe yumtitax qu' netisij pe'ye'. \v 6 Qa ha'ƚe Pedro qa yit'ijets pa'aj: —Ham yaq'astaye' qa ham iye yoqo oroye', qa aka'ƚe na'l ye'm qa' hik aka' qu' k'eƚisij: Aka' ƚiiji' ha' Jesucristo, Nazaret ƚeiƚe', ¡eniipha'm qa' ma!—\x * \xo 3:6 \xt Hch 4:10; 2Co 6:10\x* \v 7 Ma' qa ha' Pedro qa t'eku'mi' pa'aj pa' yiya'yik'i ƚokoi, qa niihinpha'm pa'aj. Ma' qa aje'eƚ pa'aj t'unitsik'i pe' ƚef'iyei qa pe' ƚofonjei iye qa hats ƚe'sitju', \v 8 qa t'ilit'ijpha'm pa'aj qu' ts'ap'aye' qa ik. Qa uyifi pa'aj ke' qi witlijtsitjii ƚijts'eye'kteje'm pa'aj hekhewe'en hats t'otsjo', qa t'ilitpha'mkii pa'aj qi in yiwqinhetji' pa' Dios.\x * \xo 3:8 \xt Is 35:4-6; Hch 14:10\x* \v 9 Week pe' jukhew qa efuts iye in yi'wen pa'aj in t'otsjo' qa in yiwqinhet iye pa' Dios, \v 10 qa nikfe'lij pa'aj in hik pakhaa'ija pakha' i'nƚe'kji' pa' ƚeji' ƚenqii Ƚe'wis kekhe' qi witlijtsitjii qa iyinjiikii ƚaq'astaye', ma' qa qi in yitjuƚaxijpha'mkii pa'aj in yi'wen aka' ƚunye'jkii pa'aj.\x * \xo 3:10 \xt Jn 9:8; Hch 3:2\x* \s1 Pedro qa i'nq'ijatshenifi pa'aj pe' qi witlijtsitjii. \p \v 11 Pa' onqoktax in mexe nite' yaqamij pa'aj in tik'eyijup ha' Pedro qa ha' Juan, ma' qa pe' week jukhew qa efuts iye qa tekumaxiikii pa'aj pekhewe'en in i'niji' pakha' ts'eewe'efi ƚii Salomón ke' qi witlijtsitjiyetsji', qa qi in yitjuƚaxijpha'mkii pa'aj pekhewe'en.\x * \xo 3:11 \xt Lc 22:8; Jn 10:23; Hch 5:12\x* \v 12 Aka'an in yi'wen pa'aj ha' Pedro, qa yit'ijji'ju' pe' weekji': —Jukhew, Israel ƚeiƚets, ¿inhats'ek in ƚenitjuƚaxiƚijpha'm aka'an? ¿Inhats'ek in ƚetsjeƚi'ƚju', qa hik ƚunye'j qu' nata'ƚets pa'qu' yit'unha'xe'ƚi'iƚ i'nƚi'i pa'qu' yijunyejeyi'iƚij pa' Intata in hotshini'ƚju' ha'ne onqoktax? \v 13 Pakha' ƚeqe Dios pa' Abraham'ik'i, pa' Isaac'ik'i qa pa' Jacob'ik'i, pakha' ƚeqe Dios pe' inaqwa'mhitsik'i, hats yiwqinhetji' hakha' ƚa's Jesús, hik hakha' ekheweli'ƚ ƚ'ihiniƚij qa qi in ƚuteni'ƚ a'ts'ap'a'aƚijets hakha' Pilato, hakha'an in yisu'untax qu' niwejin.\x * \xo 3:13 \xt Hch 5:30; 7:32; 13:28; 22:14; Mt 27:2; Lc 23:4; Jn 19:15\x* \v 14 Qa ekhewelƚi'iƚ qa qi in ƚuteni'ƚ hakha' Hamji' pa'qu' uƚ'axe' qa Yatsathenija iye, ma' qa ƚ'iyiniƚets qu' netwejinhetii hakha' ewi'ƚ eqek'una'x,\x * \xo 3:14 \xt Mr 1:24; 15:11; Hch 4:27; 7:52; Lc 23:18,25\x* \v 15 qa ƚetisi'ƚij qu' natlanhetii qa' nawa'm hakha' ta'ƚets pa' witiƚa'x. Qa pa' Dios qa yiƚinƚe iye niihinik'uipha'm pe' naxju', hik aka' yekheweli'ƚ hi'weni'ƚha.\x * \xo 3:15 \xt Hch 2:24; 5:31\x* \v 16 Qa in ta'ƚets pakha' nite' yeqekuyejeyi'ƚij aka' ƚiiji', ma' qa aka' ƚiiji' ha' Jesús qa hik aka' yit'unhet ha'ne jukhew, ha'ne hane'ej ƚi'weni'ƚ qa ƚenikfe'li'ƚij iye, pakha' nite' witqekuye'j ta'ƚets ha' Jesús hik pakha' yaqsi'jju'ha ha'ne jukhew, qa ekheweli'ƚ qa e'weeki'ƚ in ƚi'weni'ƚijha. \v 17 Qa hane'ej, yejefets, yakha' tsikfe'lets in ƚaqsi'jƚi'iƚijkii aka'an in ƚilani'ƚ ha' Jesús qe nite' ƚenikfe'li'ƚetsha pa' ƚunyee'jkiiha, in ƚunyejeyek iye nekhewe' ek'enhejkititsi'ƚ.\x * \xo 3:17 \xt Lc 23:34; Hch 13:27\x* \v 18 Qa hatsƚe yafitsheninƚi'ij pa' Dios pakha' hayiits yit'ij pa'aj i'njiijji' pekhewe' week profetalik'i: pakha' ƚeqe Cristo qu' qi qu' nataatshenhetii qa' nawa'm iye.\x * \xo 3:18 \xt Lc 24:27; Hch 2:23; 17:3; 26:23\x* \v 19 Qa hik ta'ƚijupi', menikfeliti'ƚij etetsha aka'an in ƚijaniƚik'i qa' etetwek'elaxi'ƚijets yijat'ij qu' hasu'uj eqeku'uƚ, hats'inha pe' ewuƚ'etsi'ƚ qa' nawatwamhitik'i, ma' qa' e'lefitsi'iƚijets qu' uƚaije'yi'ƚ qu' hats ni'iƚijup pakha' Yatsat'ax'inij.\x * \xo 3:19 \xt Hch 2:38; 8:22; 17:30; 26:20; Sal 51:1,9; Is 43:25; 44:22; Col 2:14\x* \v 20 Qa pakha'an qa' ne'nukiniƚ'ei hatse' ha' Jesús hikha' Cristo, hik hakha' hayiits pa'aj te'nekumhi'yiiji' qu' esti'yi'ƚij qa' ne'feni'ƚ hatse',\x * \xo 3:20 \xt Hch 22:14; 26:16\x* \v 21 qa lesƚe ƚe'wis qu' mexe amani'iipha'm na' wa's ipƚu'ui qu' namtaxets pa' neƚuji' qu' newetpilettaxi' iye pa' hayiits ƚunyejei ene' wekwek, in ƚ'anye'jek pakha' hats yit'ij pa'aj pa' Dios i'nijji' pekhewe' ƚe'sits ƚeqe profetas'ik'i pakhaa'ij pa'aj.\x * \xo 3:21 \xt Mt 17:10; Lc 1:70; Hch 1:11\x* \v 22 Pa' Moises'ik'i yit'ij pa'aj: \qt “Pakha' Yatsat'ax'inij Dios yaqsiijkii hatse' qu' nata'ƚi'ƚ etji'ju' pakha' ewi'ƚ profeta hik yijunye'j. Ek'eni'ƚets hatse' pakha'an\qt*\rq (Dt 18:15,19)\rq* week pakha' qu' nit'iƚij ewets.\x * \xo 3:22 \xt Hch 7:37\x* \v 23 Qe pakha' qu' nite' netk'ene'ets pakha' profeta, qa' netwumhiti'yik'uifik'i pakha' witset hatse'.” \v 24 Ma' qa hik aka' iyetji'jij iye pa'aj pe' week profetas'ik'i in ta'ƚi' ek pakha' Samuel'ik'i qa teneiƚi'ijpha'm pe' week in nifel pa'aj ekewe' hane'ej ƚunyejeikii enewe' neƚutsji'. \v 25 Ekheweli'ƚ ƚelits pekhewe' profetas'ik'i qa ƚelits iye pakha' yiwjutsiqeni'm pa'aj pa' Dios pekhewe' alheyi'ƚik'i, qe in yit'ijets pa'aj pa' Dios pa' Abraham'ik'i: \qt “Qa pe' ƚo' ta'ƚ ewets hatse' qa' nata'ƚets qu' hi'fen enewe' week witsetits ha'ne sehe' ipji'.”\qt*\rq (Gn 22:18)\rq*\x * \xo 3:25 \xt Gn 12:3; 18:18; 26:4; Hch 2:39; Ro 9:4\x* \v 26 Pa' Dios in yiƚin iye ha' Ƚa's, qa nojohoni'ƚij in nukiniƚ'ei, qe qa' ne'feni'ƚ ekheweli'ƚ qu' menink'aihiti'ƚ qa' ili'iƚij pe' uƚ'ets ƚaqsi'ji'ƚijkii.—\x * \xo 3:26 \xt Hch 2:24; 13:46; Ro 1:16\x* \c 4 \s1 Pekhewe' tenek'enhei qa yophe'ƚ pa'aj pa' Pedro qa pa' Juan. \p \v 1 Ma' qa ha' Pedro qa ha' Juan in mexe iyettaxik'ui pa'aj pekhewe' jukhew qa efuts iye qa nekii pa'aj pekhewe' pa'il, qa pa' tenek'enhe'yipji' pekhewe' yejeƚ ke' qi witlijtsitjii qa pe' saduceos.\x * \xo 4:1 \xt Mt 3:7; Lc 22:4; Hch 5:24\x* \v 2 Qi pa'aj in nayu'kii pekhewe'en qe hekhewe'en i'nq'ijatshenij pa'aj in iƚii iye hatse' pe' naxju' qe pa' Jesús hik pakha' inq'ethinij pa'aj aka'an in iƚa'x iye pa'aj.\x * \xo 4:2 \xt Hch 3:15; 17:18\x* \v 3 Ma' qa t'eku'mi' pa'aj qa yuihinifi pe' ƚoq'opheƚitjii qa yamijii pa'aj in neƚukii, qe hats metju' pa'aj pe' junu'. \v 4 Qa hatsƚe olots iye pa'aj pekhewe' yepi'ye' pe' nifel pa'aj, qa nite' yeqeku'uk'i, ma' qa hats i'nƚi'i qu' namets lee'fij mil (5.000) in weekji' pekhewe' jukhew qa efuts iye tek'enets pa'aj. \v 5 Qa ƚunye'jkii pa'aj pakhap neƚukii in not'axi' wetju'ƚ pa'aj na' Jerusalén pekhewe' tenek'enhe'yij pe' qi witlijtsitjii, pe' tenek'enheiji' pa' witset qa pe' i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei. \v 6 I'nji'teje'm iye pa' qiji' pa'il ƚatata Anás, qa pa' Caifás, qa pa' Juan qa pa' Alejandro iye, qa pe' week pe' ƚejefets pa' qiji' ƚatata pe' pa'il.\x * \xo 4:6 \xt Mt 26:3; Lc 3:2; Jn 18:13\x* \v 7 Ma' qa tetka'x pa'aj ha' Pedro qa ha' Juan, qa we'nenji'ju' pa'aj pa' ƚeqewuk'uji' pekhewe'en, ma' qa nifaakan pa'aj: —¿Pa'n ƚii ƚet'unha'x, axe'm pa'qu' witiye' qu' ƚit'iƚiji' in ƚaqsiiƚijkii ekewe'en?— \v 8 Ma' qa ha' Pedro, topo'oj pa'aj pa' Espíritu Santo, qa yit'ijji'ju' pa'aj: —Wit'alhei qa week iye nekhewe' tenek'enheiji' ha'ne witset,\x * \xo 4:8 \xt Lc 23:13; Hch 4:5\x* \v 9 pakha' ƚatsfaakani'ƚij, qu' hik kakha'ye' kakha' ƚe'wis wanaqsiimijkii nakha' jukhew wanqats'etax qa pa'n ƚunye'j iye in hats ƚe'wisju' nakha'an. \v 10 Ye'ehe, enikfe'li'ƚetsha week ekheweli'ƚ qa week iye ha'ne witset Israel, ha'ne jukhew in hats ƚe'wisju' qa hats ƚi'weni'ƚ hane'ej hane'e'in, ta'ƚets aka' ƚiiji' hakha' Jesucristo, Nazaret ƚeiƚe', hikha' ekheweli'ƚ ƚ'eni'ƚji'pha'm ke' cruz, qa hikha' iye pa' Dios niihinik'uipha'm pe' naxju'.\x * \xo 4:10 \xt Hch 2:24; 3:6\x* \v 11 Ha'ne Jesús hik ha'ne \qt pekhe' ute yuten qa yiwu'mfik'i pekhewe' niihinpha'm pe' wititsi'\qt* hik pekhewe' ekheweli'ƚ, qa hatsƚe \qt ewi'ƚ ute les weju'ƚij in teniihinijpha'm pe' wititsi'.\qt*\rq (Sal 118:22)\rq*\x * \xo 4:11 \xt Is 28:16; Mt 21:42; Mr 12:10; Lc 20:17; 1P 2:7\x* \v 12 Qa ham iye pakhape' qu' jiniƚin, qe ham pakhape' iye witiye' ha'ne week sehe' ipji' qu' netesti'yij ene' jukhew qu' hik pakha'ye' qu' jiniƚin.—\x * \xo 4:12 \xt Mt 1:21; Hch 10:43; 1Ti 2:5\x* \v 13 Pekhewe' tenek'enhei in yi'wen in nite' nijiwei pa'aj ha' Pedro qa ha' Juan iye, qa nikfe'lets iye hekhewe'en in nite' ikii pe'qu' witq'ikatjiye' qa nite' iye hayiits qu' nenikfe'lets pe'ye', ma' qa qi in yitjuƚaxijpha'mkii, qa nikfe'lets in hik hekhewe' ƚijts'eyekkii ha' Jesús.\x * \xo 4:13 \xt Mt 11:25; Lc 22:8; Jn 7:15\x* \v 14 Qa yi'wen iye pa'aj in ewi'ƚ ts'ap'a'aƚi' pakha' jukhew yiƚin pa'aj pekhewe'en, ma' qa ham pakha' qu' nit'ijiju'ƚ qu' net'ejuyiju'ƚ aka'an. \v 15 Qa inaqyajiƚi'ij pa'aj qu' mexe nak eku'nik'uifik'ikii pakha' ƚ'ithi'wet, ma' qa uja'xe'ƚe wetju'ƚ pa'aj qu' natfaakate'yijju', \v 16 qa yit'ijju' pa'aj: —¿Pa'n ineqfenyejeyij enewe' jukhew? Qe kakha' ewi'ƚ na'lij in ham ƚunye'ji'iju'ƚ yaqsiijkii nekhewe'en, week nikfe'letsha enewe' i'ni' ha'ne Jerusalén in yijaa'ija kakha'an, qa ham ƚeke'ye' qu' jintittaajets qu' nite' yija'ye'.\x * \xo 4:16 \xt Jn 11:47; Hch 3:9-10\x* \v 17 Qa qu' nite' weeki'ij ha'ne week witset pekhewe' nifel, yape jit'ijeweikitijkii pe'qu' i'nlijeye', hats'inha qu' yape hasu'uj nenfeli'm pakhape' iye jukhewe' aka' witii.— \v 18 Ma' qa in taya'yiifik'i iye pa'aj qa yiyajitaxijets qu' yape hasu'uj nenfel qa qu' ninq'ijatshenij iye kakha' ƚii pa' Jesús. \v 19 Qa hakha'ƚe Pedro qa ha' Juan iye, qa yeku'ƚ pa'aj: —Ekheweli'ƚ qu' enfeli'ƚ ye'm ¿me les ƚe'wisi'm pa' Dios qu' ekheweli'iƚ qu' heik'eni'ƚ ewets qa pakha'ƚe Dios qa' nite'ye',\x * \xo 4:19 \xt Hch 4:13; 5:28\x* \v 20 qe yekheweli'ƚ nite' ƚeke' qu' hili'iƚij in henfeli'ƚ eke' hi'weni'ƚ qa hepi'ye'eƚ iye?—\x * \xo 4:20 \xt Hch 22:15; 1Co 9:16; 1Jn 1:1,3\x* \v 21 Pekhewe' wit'alhei, in hats yili'ijju' in ewi'ƚij iye in yijiweikittaxkii, ma' qa yiwejinfik'ikii pa'aj, nite' yi'wen pa'qu' ƚeqfenyejeyi'ij ƚewek qu' ƚeke'ye' qu' nitanithen, qe ta'ƚets pekhewe' week jukhew qa efuts, qe week qi in yiwqinhet pa' Dios qe ta'ƚets pakha' ƚunye'jkii pa'aj.\x * \xo 4:21 \xt Mt 9:8; 21:26; Lc 20:6,19; 22:2; Hch 5:26\x* \v 22 Qe pakha' jukhew pakha' wanaqsiimijkii pa'aj aka' ewi'ƚ ham ƚunye'ji'iju'ƚ, t'ani' qu' cuarenta (40) ƚeqe'ninqapitse'. \s1 Iyinijetspha'm pakha' qu' nite' ƚ'ijiweyaxitse'kii in nifel. \p \v 23 Ha' Pedro qa ha' Juan in hats t'atsji'ƚfik'ikii pa'aj, ma' qa ikii pakha' i'ni' pekhewe' hats ƚejefetsipji', ma' qa nifelimik'i pa'aj week pekhewe' yit'ijets pe' tenek'enhe'yij pe' pa'il qa pe' tenek'enheiji' pa' witset. \v 24 In yepi'ye' ek'i pa'aj aka'an pekhewe'en, qa yit'unhet ƚi'ijpha'mek pa' ewi'ƚik'i ƚ'a'x in iyinii pa' Intata, qa yit'ijiipha'm: —Yatsat'axyij, akha' pakha' \qt yaqsiijkii pa'aj na' wa's qa ha'ne sehe', qa pakha' qi iweli' iye qa week iye pekhewe' i'nji' enewe'en.\qt*\rq (Ex 20:11)\rq*\x * \xo 4:24 \xt 2Cr 2:12; Neh 9:6; Sal 102:25; 124:8; 134:3; 146:6; Is 37:16\x* \v 25 Akha' ƚenukinijetsju' pa'aj pa' Espíritu Santo pe' e'lijei pa' eqejkunenek'ik'i yaqwa'maxi'ƚik'i David, ma' qa nifel pa'aj in ƚit'ij: \qt “¿Inhats'ek in nayu'kii nekhewe' nite' judiol, qa nekhewe' Israel ƚeiƚets qa yijamti'ets qu' naqsiijkii pekhewe' wekwek ham weju'ƚi'ij?\qt*\x * \xo 4:25 \xt Sal 2:1-2; Dn 9:24-25; Lc 4:18; Hch 1:16; 10:38; He 1:9\x* \v 26 \qt Pekhewe' wittatal ha'ne sehe' yit'ijju' pakha' t'eku'mi' qu' naqsiijkii, qa pe' tenek'enhei qa ewi'ƚ i'niji' in t'eku'mij wetju'ƚ qu' net'ejuyiju'ƚ pa' Yatsat'ax'inij Dios qa pa' ƚeqe Cristo.”\qt*\rq (Sal 2:1,2)\rq* \v 27 Qe yijaa'ija ha'ne witset in not'axi' wetju'ƚ hakha' Herodes qa ha' Poncio Pilato qa week nekhewe' jukhewiikal nite' judiol qa nekhewe' witsetits ha'ne Israel, qa ewi'ƚ i'niji' in t'ejuyiju'ƚ hakha' ƚe'wis oqwomehe' Jesús, hikha' ƚ'ekumiiji' pa'aj,\x * \xo 4:27 \xt Mt 14:1; 27:2; Lc 23:1,12\x* \v 28 qe qa' naqsiijkii enewe'en pakha' hayiits yaji'letju' pa'aj pa' et'unha'x qa pa' ikfeliya'xkii iye qu' ƚunye'je'kii. \v 29 Qa hane'ej Yatsat'axyij, jeƚii wat'ij kakha' ts'ijiweikittaxi'ƚijkii enewe'en, qa ƚisij wat'ij ene' eqejkunenhei pakha' qu' nite' ƚ'ijiweyaxitsi'ipji' qu' nenfel eke' e'lijei,\x * \xo 4:29 \xt Hch 9:27; 13:46; 14:3; 19:8; Fil 1:14\x* \v 30 qa pa' ƚet'unha'x pa' okoi qa' naqsiijkiyek qu' nenqiƚinkii, qa qu' naqsiijkii iye pe'qu' ham ƚunyejeyi'iju'ƚ qa pe'qu' qi qu' nitjuƚaxijpha'mkii iye qu' nata'ƚets aka' ƚiiji' hakha' qi ƚe'wis oqwomehe' Jesús.—\x * \xo 4:30 \xt Jn 4:48; Hch 3:6\x* \v 31 Qa in hats uja'xƚi'ik'i pa'aj in iyin, ma' qa pakha' i'niji' in not'ax wetju'ƚ qa me'le'le'l pa'aj. Qa week topolij pa'aj pa' Espíritu Santo, ma' qa nite' nijiweyipji' in nifel ke' ƚe'lijei pa' Dios.\x * \xo 4:31 \xt Hch 2:2,4; 16:26; Fil 1:14\x* \s1 Nite' ekuyitsij wetju'ƚ pe' ƚewekwekits. \p \v 32 Pekhewe' tek'enik'i pa'aj week ewi'ƚ pa' ƚaqjamtikineyejeikii. Ham pa'qu' nit'ijets qu' natsat'etsijha pekhewe' yatsat'etstaxijha in ƚewekwekits, qe weekij yijat'ij in yatsat'etsij week pekhewe' wekwek.\x * \xo 4:32 \xt Hch 2:44; Fil 1:27\x* \v 33 Qi pa'aj pa' ƚet'unha'x hekhewe' apóstoles qa nite' yili'ij pa'aj in nifel in iƚa'x iye pa' Yatsat'ax'inij Jesús, qa qi pa'aj in yi'fen pa' Dios.\x * \xo 4:33 \xt Lc 24:48; Hch 1:8,22\x* \v 34 Ham pakha' qu' hami'im pa'aj pe'ye' pekhewe'en, qe week pekhewe' na'li'm ƚeqe sehel qa pe' ƚetsil iye qa t'ihinji'jij pa'aj, qa neka'xiikii pe' ƚ'astai\x * \xo 4:34 \xt Mt 19:21; Hch 2:45\x* \v 35 qa tisji'jij pa'aj he' apóstoles. Ma' qa netisjiiju' pe' weekji' pakha' qu' hame'jiji'm pe'ye'.\x * \xo 4:35 \xt Hch 2:45; 4:37; 5:2; 6:1\x* \v 36 Qa pakha' José, Chipre ƚeiƚe', ewi'ƚ jukhew ta'ƚets pekhewe' ta'ƚets pa'aj pa' Levi'ik'i, qa he' apóstoles qa ƚeqiyij pa'aj Bernabé, ikji' eq'iltinhetsax.\x * \xo 4:36 \xt Hch 9:27; 1Co 9:6\x* \v 37 Pakha'an na'li'm pa'aj pa' ƚeqe sehe', ma' qa t'ihinij pa'aj. Qa pe' ƚ'astai qa neka'xii pa'aj qa tisij he' apóstoles.\x * \xo 4:37 \xt Hch 4:35; 5:2\x* \c 5 \s1 Pa' Ananías qa pe' Safira. \p \v 1 Qa pakha'ƚe ewi'ƚ jukhew ƚii Ananías qa pe' ƚewhe'ye' Safira, t'ihintaxij iye pa'aj pa' ƚeqe sehe'. \v 2 Qa amaneiƚi'ij pa'aj pe' uja'x pe' ƚ'astai, qa hatsƚe weeki'ƚij pe' ƚewhe'ye' in nikfe'li'ƚets, ma' qa pe' uja'x iye qa tisij pa'aj he' apóstoles.\x * \xo 5:2 \xt Hch 4:37; 5:3\x* \v 3 Ma' qa ha' Pedro qa yit'ijets pa'aj: —Ananías, ¿inhats'ek pa' inwo'met (Satanás) in yoponhetij pa' atawe'j qa ƚaqantaxkii pa' Espíritu Santo, ma' qa amaneitaxij pa' ƚapk'as pe' ƚaja' pa' sehe'?\x * \xo 5:3 \xt Mt 4:10; Lc 22:3; Jn 13:2,27\x* \v 4 In mexe nite' ƚ'ihinij, ¿me nite' ƚantsat'axij? Qa in hats ƚ'ihinij, ¿me qa nite' akha' qu' ejeƚijkii pa'qu' eqfenye'ji'ij pe' ƚ'astai? ¿Inhats'ek in ƚ'enji' pa' atawe'j qu' aqsiijkii aka'an? Nite' ene' jukhew qu' aqankii, qe pa' Dios hikpa' ƚaqantaxkii.— \v 5 In yepi'ye' ek'i pa'aj pa' Ananías ekewe' wi'tlijei, qa namju', qa ƚeyi'jju' pa'aj in wa'm. Qa week pekhewe' i'ye'ej pa'aj qa qi in nijiwei.\x * \xo 5:5 \xt Ez 11:13; Hch 5:10-11\x* \v 6 Ma' qa niipha'mkii pe' jutjanhets qa yijuphe'ƚ qa yahi'nfik'i pa'aj qa ti'jik'ui.\x * \xo 5:6 \xt Ez 29:5; Jn 19:40; Hch 8:2\x* \v 7 Ma' qa in hats suujik'i pa'aj i'nƚi'i qu' wetshetk'ewi'ƚ horayi'ik'i pa'aj in namtax pe' ƚewhe'ye', nite' nikfe'lets pa'aj pakha' ƚunye'jkii. \v 8 Ha' Pedro qa nifaakan pa'aj: —Enfel ye'mha, ¿me ƚ'ihiniƚij pa' eqe sehe' e'ƚ aka' uja'x?— Pekhe'en qa yeku'ƚ pa'aj: —Ehe, hik kakha' ƚajanye'j.— \v 9 Ma' qa ha' Pedro qa yit'ijets: —¿Inhats'ek in ƚ'eku'mi'ƚij wetju'ƚ in ƚatyaji'i'ƚij qu' ijaajini'ƚ pa' ƚeqe Espíritu pa' Yatsat'ax'inij? Hats na'liju'ƚ ne' ti'jik'ui iku'uj ka' ewhe'ye'ek'i qa hane'ej qa' akha'ye' qu' neti'j ek'ui.—\x * \xo 5:9 \xt Hch 5:3-4; 15:10; 1Co 10:9\x* \v 10 Qa hik pakha'aj pe' efu qa namijupju' ƚef'iyeyiiju' pa'aj ha' Pedro, qa s'uuf pa'aj. Qa in hats te'nuitaxetsji' iye pa'aj pe' jutjanhets, qa yeeƚtax iye pa'aj in hats wa'm iye. Ma' qa yeka'xfik'i iye pa'aj qa yimetinheti'm pa' tiji'k'uyi' iye pe' ƚesehek pa' ƚewhe'ye'ek'i. \v 11 Ma' qa week pekhewe' yijayan pa' Jesús qa week iye pekhewe' i'ye'ej aka' ƚunye'jkii pa'aj, qa qi in nijiwe'yets pa'aj qu' ƚunyejeye' aka'an. \s1 Olots pe' niƚinju' pe' apóstoles. \p \v 12 Pe' ƚokoyei hekhewe' apóstoles i'nijji' pa' Dios in yaqsiimijkii pekhewe' olots ham ƚunyejeyi'iju'ƚ qa pekhewe' iye qi in yitjuƚaxijpha'mkii pekhewe' jukhew qa efuts iye. Week not'axji'ij qu' ewi'ƚ na'nji'ji' pa' ts'eewe'efi estji' ƚii Salomón pe' qi witlijtsitjiyetsji'.\x * \xo 5:12 \xt Hch 2:43; 4:21,32; 14:3; 19:11; Ro 15:19; 2Co 12:12; He 2:4; Jn 10:23\x* \v 13 Qa hamƚe pekhewep pakha' qu' nisu'un qu' nakets iye pekhewe'en, ƚa'mek, pakha' week witset qa yiwqinhetji' pekhewe'en.\x * \xo 5:13 \xt Hch 2:47; 3:11\x* \v 14 Qa pe' tek'enets nite' yeqeku' pa' Yatsat'ax'inij, qa hats les in t'ijaifik'iha pa'aj, olotsija pekhewe' jukhew qa efuts iye. \v 15 Qi'ija in nite' yeqeku', ma' qa neka'xijetsfik'ikii iye pe' wanqaats'eju' pe' ƚewhilaxits qa ƚalatits iye pa' wit'ikheyi'j, hats'inha qu' nenekik'i pa' wit'ikheyi'j ha' Pedro. Ma' qa nasinipji' pe'ye' pa' ƚesi'nq'al, ƚeq'eneƚeya'x.\x * \xo 5:15 \xt Mt 14:36; Hch 19:12\x* \v 16 Qa pekhewe' iye i'ni' pe' witsetits ƚelits ƚekuwelii na' Jerusalén, qa namii iye pa'aj neka'xiikii pe' wanqaats'eju' qa pekhewe' i'nji' pekhewe' uƚ'ets espíritus, ma' qa week iƚii pa'aj enewe'en. \s1 T'opheƚitiiju' pe' apóstoles. \p \v 17 Ma' qa pa' qiji' ƚatata pe' pa'il qa pekhewe' iye saduceos\f + \fr 5:17 \ft Pe' saduceos yit'ijets na'aj wa'm in nite'te' iƚa'x iye hatse', qa yit'ijets iye in hamte' angelitse' qa hamte' iye ƚesinq'ale' na'aj wa'm.\f* ewi'ƚ i'ni'ƚi' pa'aj, qa qi in teqemtshenetskii pa'aj hekhewe' apóstoles.\x * \xo 5:17 \xt Hch 4:1; 15:5\x* \v 18 Qa te'nekumhi'yi' pa'aj he' apóstoles qa wenuihinifi pe' witq'opheƚitjii.\x * \xo 5:18 \xt Lc 21:12; Hch 4:3\x* \v 19 Qa pakha'ƚe ewi'ƚ ƚaqa ángel pa' Yatsat'ax'inij, in najaleikii, qa yit'ijik'i qhof pe' ƚejil qa yeka'xik'uifik'ikii pa'aj, qa yit'ijets:\x * \xo 5:19 \xt Mt 1:20; Lc 1:11; Hch 8:26; 12:7; 16:26; 27:23\x* \v 20 —Ma'aƚii iye ne' qi witlijtsitjii qa' ats'ap'ayi'iƚijifi iye qu' enfeli'ƚi'm ha'ne witset week ekewe' wi'tlijei t'ejuyets na' witiƚa'x nite' yili'ij.—\x * \xo 5:20 \xt Jn 6:63,68; Fil 2:16\x* \v 21 In yepi'ye' ek'i aka'an, ma' qa uyifi iye pa'aj in leefiju' kekhe' qi witlijtsitjii ma' qa i'nq'ijatshen iye pa'aj. Pa' qiji' ƚatata pe' pa'il qa week pekhewe' ewi'ƚ i'ni'ƚi' pakha'an, ma' qa iyinii pa'aj qu' nonothet wetju'ƚ pa'aj pe' week pekhewe' Junta Suprema, ikji' pekhewe' wit'alheiji' pa' Israel. Ma' qa inq'ukintaxii pa'aj pe' witq'opheƚitjii qu' netetka'xii he' apóstoles.\x * \xo 5:21 \xt Mt 5:22; Hch 4:6; 5:27,34,41\x* \v 22 Qa pekhewe'ƚe oq'opheƚinetsilets in yamtaxii qa ham pa'qu' ni'wenifi pekhewe'en pe' witq'opheƚitjii. Qa tepilii iye pa'aj pekhewe' ƚ'alhei, qa nifeli'm qa yit'ijets: \v 23 —In tsami'ƚets ke' witq'opheƚitjii week yijanit'etsji' he' ƚejil qa he' yejeƚ qa ts'ap'a'ajup iye he' ƚejil. Qa in hi'ttaxi'ƚij qhof qa k'uitaxi'ƚifi qa ham pa'qu' hi'weni'ƚ.— \v 24 In yepi'ye' ek'i pa'aj ekewe'en pakha' tenek'enhe'yipji' (capitán) pekhewe' yejeƚ ke' qi witlijtsitjii qa pekhewe' iye tenek'enhe'yij pe' pa'il, ma' qa qi in qhel qhelij wetju'ƚ pa'qu' nit'ijju', ma' qa aje'eƚ yumti'ijets iye qu' les juffe' pa'qu' ƚunyejeye' iye pekhewe'en. \v 25 Qa suujƚe in nametsji' pa'aj pa' ewi'ƚ jukhew, qa yit'ijets pa'aj in nifeli'm: —Hekhewe' jukhew ƚo'nophe'ƚtaxi'ƚju' hats i'ni' iye ne' qi witlijtsitjiyii yijatshen iye hekhewe' jukhew qa efuts iye.— \v 26 Ma' qa pa' tenek'enhe'yipji' (capitán) pe' oq'opheƚinetsilets yejeƚ pe' witlijtsitjii qa ikii pa'aj he' apóstoles ƚijts'eyek pe' ƚelits oq'opheƚinetsilets, qa neka'x pa'aj ham ƚeqfenyejeyi'ij, qe nijiweyiju'ƚ pekhewe' jukhew qa efuts iye, qe q'ax qu' nenjele'ejkii pe'qu' utele'.\x * \xo 5:26 \xt Hch 4:21; 5:13\x* \v 27 In neka'x pa'aj qa yenji'ju' pakha' ƚeqewuk'uji' pekhewe' wit'alhei Junta Suprema. Ma' qa pakha' qiji' pa'il ƚatata \v 28 qa yit'ijets pa'aj: —Yekheweli'ƚ hayiits k'ayajitaxi'ƚijetsha' qu' yape hasu'uj i'nq'ijatsheni'ƚij kakha' witii. Jeƚ qeku'ni'ƚek, hats week topo'oj ha'ne Jerusalén pekhewe' ƚ'inq'ijatsheniƚij. Qa ƚisu'uni'ƚ iye qu' it'iƚij yiwets qu' yekheweli'iƚ qu' hilani'ƚ kakha' jukhew'ik'i.—\x * \xo 5:28 \xt Jn 14:13; 1Jn 3:23; Mt 27:25; Hch 2:23,36; 3:15,16; 4:10; 7:52\x* \v 29 Qa hakha'ƚe Pedro qa week iye hekhewe' apóstoles qa yeku'ƚ pa'aj, qa yit'ijiju'ƚ: —Les ƚe'wis qu' nojo qu' heik'eni'ƚets pa' Dios qa' ink'aye'ƚe ene' jukhew. \v 30 Pakha' ƚeqe Dios pe' i'nalheyik'i hats yiƚin iye ha' Jesús, hik hakhaa'ija ekheweli'ƚ ƚilani'ƚ qa ƚ'eni'ƚji'pha'm ke' ewi'ƚ k'ayaji' (cruz).\x * \xo 5:30 \xt Hch 2:24; 3:13; 10:39; 13:29; Ga 3:13; 1P 2:24\x* \v 31 Hakha'an pa' Dios hats yiwqinhetji' qa yinhiniju' pa' yiya'yik'i, ma' qa ƚakha' qa Tenek'enhei qa Eqiƚina'x iye, hats'inha ha'ne Israel qa ƚeke'ye' qu' nenikfelitijƚetets pa' uƚ'ax in yaqsiijkii ma' qa' nawatwamhitik'i pe' ƚewuƚ'ets.\x * \xo 5:31 \xt Hch 2:33; 3:15\x* \v 32 Yekheweli'ƚ tsikfe'li'ƚets qa hi'weni'ƚ iye ekewe' wekwek, qa pa' Espíritu Santo iye qa yi'wenij iye, hik pakha' pa' Dios tisij pekhewe' qu' netk'enets.—\x * \xo 5:32 \xt Lc 24:48; Jn 15:26; Hch 15:28; He 2:4\x* \v 33 In yepi'ye' ek'i pa'aj aka'an, ma' qa qi in nayu'kii pa'aj pekhewe'en qa neqek'uyutaxijju' pa'aj.\x * \xo 5:33 \xt Hch 2:37; 7:54\x* \s1 Iyet pa'aj pa' Gamaliel. \p \v 34 Qa pakha'ƚe ewi'ƚ fariseo ƚii Gamaliel, i'nq'ijatshenij iye kekhewe' Moisés ƚe'lijei, pe' jukhew yisu'un yiwqinhetji' iye pa'aj pakha'an. Qa ts'ap'a pa'aj qa mexe yuki'nfik'ikii ƚ'ajƚi'ij he' apóstoles.\x * \xo 5:34 \xt Lc 2:46; 5:17; Hch 22:3\x* \v 35 Ma' qa yit'ijji'ju' pa'aj: —Jukhew Israel ƚeiƚets, jeƚi'ƚiju'ƚ pakha' ƚeneqfenyejeyu'uƚij enewe' jukhew. \v 36 Ijamti'iƚik'i mente' toxik'i pakha' Teudas'ik'i in we'nt'unhettax qa wo'taxii pa'qu' ƚunye'je'. Qa olots pa'aj pe' yijayan i'nƚi'i qu' cuatrocientoye' (400) pe' jukhew. Qa talanhetiiƚe pa'aj qa week pe' yijayantax pa'aj qa yak'eskii, ma' qa yili'ij pa'aj.\x * \xo 5:36 \xt Hch 8:9; Ga 2:6; 6:3\x* \v 37 Qa ƚ'anu'upji' iye aka'an qa niipha'm iye in we'nt'unhettax iye pakha' Judas'ik'i Galilea ƚeiƚe', pekhewe' neƚutsji' pa'aj in wetjeyumtshen ene' week (censo). Qa olots iye pe' yijayan pa'aj jukhew. Qa wa'mƚe iye pa'aj, qa week pekhewe' yijayantax qa yak'eskii iye, ma' qa yili'ij iye pa'aj. \v 38 Qa hik ta'ƚijupi' qu' hit'iƚij ewets: hasu'uj pa'qu' eneqfenyejeyu'uƚij enewe' jukhew. Iwejinƚi'ij, qe kakha' naqaqsijkineyu'ujkii axe'm qu' hats naqsiijkii qu' nata'ƚƚe'ets ene' jukhewƚe, ma' qa' nili'ij hatse'.\x * \xo 5:38 \xt Mt 15:17; Mr 11:30\x* \v 39 Qa qu' nata'ƚƚe'ets pa' Dios, qa' nite' amiti'iƚ qu' iwuƚ'enhettaxi'ƚijkii. Jeƚi'ƚiju'ƚ, hasu'uj ejuihifeyi'iƚij pa' Dios.—\x * \xo 5:39 \xt Pr 21:30; Hch 7:51; 11:17\x* \v 40 Qa week yumti qu' nasiinik'iha. Ma' qa in hats taya'yiifik'i iye pa'aj he' apóstoles qa neqsilanju' pa'aj, qa yittaxijets iye qu' yape hasu'uj nenfel kakha' Jesús ƚii, ma' qa yiwejinfik'ikii pa'aj.\x * \xo 5:40 \xt Mt 10:17; Mr 13:9; Hch 4:18\x* \v 41 He' apóstoles qa ikik'uifik'i pa'aj pe' wit'alhei. Qa qi in ƚe'sitsi'mkii pa'aj, qe pekhewe'en nikfe'lets pa' Dios in hats nikfe'lets in hats qitsi'm pa' nite' ƚeqekuyejei pekhewe'en, ma' qa yiwejinets qe hats weju'ƚiju'ƚ qu' nataatshenhetii qu' nata'ƚets kakha' Jesús ƚii.\x * \xo 5:41 \xt Mt 5:12; Jn 15:21; 1P 4:13\x* \v 42 Week neƚuts, kekhe' qi witlijtsitjiyifi qa ƚunye'j ji'ij pe' wititsiliikii in nite' yili'ij in i'nq'ijatshenij qa nifel iye pa' Jesús in hik pakha' pa' Cristo.\x * \xo 5:42 \xt Hch 2:46; 8:35; 11:20; 17:18\x* \c 6 \s1 T'eku'miiji'kii pe' wetsjuk tatsai (7) jukhew. \p \v 1 Pekhewe' neƚutsji' pa'aj, in hats t'ijaifik'iha pa'aj pe' nite' yeqeku', ma' qa pekhewe' judiol Grecia ƚeiƚets qa na'l pa'aj pa' yutenij ƚunyejei pe' judiol itsetina'x, qa yit'ijets pekhewe' ƚeqe wikiihalei pekhewe'en in nite'te' testiiji'ij qa te'nineiji'ijkii pe' witqats week neƚuts.\x * \xo 6:1 \xt Mt 9:10; Mr 10:10; Lc 6:1; Jn 6:3; Hch 2:41; 4:4,35; 5:14; 9:1,10,19,25-26,29,39; 11:20; 21:4,16\x* \v 2 Ma' qa he' doce (12) apóstoles qa no'thet wetju'ƚ pa'aj pekhewe' week hats yijayan pa' Jesús, qa yit'ijji'ju' pa'aj: —Nite' ƚe'wisijupi' qu' nite' hejeƚi'iƚets ekewe' ƚe'lijei pa' Dios ma' qa' k'ejeƚiƚijets pekhewe' aqatsi'ƚ. \v 3 Qa hik ta'ƚijupi', yejefets, jeƚi'ƚji' qa ku'mi'ƚiiji' nekhewe' i'ni'ƚ etji'teje'm pe'qu' wetsjuk tatsai (7) jukhewe' qu' enikfe'li'ƚijets pa'qu' ƚunyejeye' in ƚe'wis, qa qitsi'm iye pa' Espíritu Santo qa pa'qu' ƚikfeliyaxitse'kii iye. Qa hik pekhewe'ye' qu' hetisi'ƚij aka'an qu' nithayiki.\x * \xo 6:3 \xt Dt 1:13; 1Ti 3:7; Lc 4:1; Hch 7:55; 11:19,24\x* \v 4 Qa yekhewelƚi'iƚ qa' hetjimaaƚijek qu' nek'iyini'ƚ qa qu' nek'inq'ijatsheniƚij iye ke' ƚe'lijei pa' Dios.— \v 5 Week yi'sinhetijupi' pa'aj aka' wenit'ij. Ma' qa t'eku'miiji' pa'aj pa' Esteban, hik pakha' qi'imha pa'aj pa' nite' ƚeqekuye'j qa pa' Espíritu Santo iye. Qa t'eku'miiji' iye pa' Felipe, pa' Prócoro, pa' Nicanor, pa' Timón, pa' Parmenas qa pa' Nicolás, hik pakha' ta'ƚiyek ha' Antioquía hatsƚe judio'oj pa'aj.\x * \xo 6:5 \xt Hch 6:8-9; 8:5,26; 11:19; 21:8; 22:20; Mt 23:15\x* \v 6 Ma' qa pekhewe'en qa neka'xets pa'aj he' apóstoles, qa in naxijik'i in iyinipji' pa'aj, ma' qa week he' apóstoles qa t'eku'mipji'kii pa'aj ƚeiƚal pekhewe'en.\x * \xo 6:6 \xt Hch 1:24; 8:17; 9:17; 13:3; 2Ti 1:6; Nm 8:10; 1Ti 4:14\x* \v 7 Ma' qa kekhewe' ƚe'lijei pa' Dios qa hats qi'ija in t'ijaifik'i pa'aj, qa pakha' uja'x pekhewe' tek'enets pa'aj i'ni' na' Jerusalén qa qi'ija in t'ijaifik'i pa'aj, qa olots iye pa'aj pe' pa'il tek'enik'i eke' witlijei t'ejuyets pa' nite' witqekuye'jij pa' Jesús.\x * \xo 6:7 \xt Hch 12:24; 19:20; Col 1:6\x* \s1 Te'nekumhi'yi' pa'aj pa' Esteban. \p \v 8 Pa' Esteban, qi'im pa'aj pa' nite' ƚeqekuye'j qa pa' ƚet'unha'x iye, qa yaqsi'ji'mijkii pe' qits ham ƚunyejeyi'iju'ƚ qa pe' yitjuƚaxijpha'mkii iye pekhewe' jukhew qa efuts iye. \v 9 Ma' qa pe' uja'x pekhewe' judiol pe' ƚe'lijtsitjii ƚiyek “Libertos”, wenetsji'ƚiƚ pe' judiol ta'ƚii pa' sehe' Cirene qa pe' ta'ƚii pa' witset Alejandría qa pe' ta'ƚiyek pa' sehe' Cilicia, qa pe' ta'ƚiyek pa' sehe' Asia qa iyeti'ƚju' pa'aj pa' Esteban qi in t'unitsik'i pe' ƚe'lijei pekhewe'en. \v 10 Qa nite'ƚe weju'ƚiju'ƚ pekhewe'en qe pa' Esteban in iyet qi pa' ƚikfeliya'xets pe' wekwek ta'ƚets pa' Espíritu Santo. \v 11 Ma' qa pekhewe'en qa wanat'inij pa'aj in yiyaji'etskii qa yijanin pekhewe' uja'x jukhew qu' nowotk'onijkii pa' Esteban qa' nit'ijju': —Hepi'ye'eƚij in uƚ'etsik'i kekhewe' ƚe'lijeyij pa' Moises'ik'i qa pa' Dios iye.—\x * \xo 6:11 \xt 1R 21:10,13; Mt 26:59-60\x* \v 12 Ma' qa pekhewe'en qa ta'ƚets in yiwakaninkii pa'aj pa' witset, qa week iye pe' tenek'enhei qa pekhewe' iye i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei. Qa t'eku'mi' pa'aj qa yeka'xii pekhewe' Junta Suprema. \v 13 Ma' qa yits'apanhetji'ju' ƚeqewuk'u pekhewe' jukhew qu' nowotk'oni'mkii pe' wit'alhei, qa yit'ijju' pa'aj: —Ha'ne jukhew nite' yili'ij in uƚ'ax qa iyetji'jij in t'ejuyiju'ƚ ne' qi witlijtsitjii qa t'ejuyiju'ƚ iye kekhewe' yit'ij pa'aj pa' Moises'ik'i,\x * \xo 6:13 \xt Mt 24:15; Hch 7:58; 21:28; 25:8\x* \v 14 qe hepi'ye'eƚij in yit'ijets kakha' Jesus'ik'i, Nazaret ƚeiƚe'ek'i, qu' niwu'm hatse' ne' qi witlijtsitjii qa' nink'aihitik'ui iye kekhewe' injunyejei jiyejetij pa'aj pa' Moises'ik'i.—\x * \xo 6:14 \xt Dn 9:26; Hch 15:1; 21:21; 26:3; 28:17\x* \v 15 Ma' qa in yejeƚtaxje'mha pa'aj pa' ƚeju's pakha'an, week pekhewe' i'nju'kii wit'alhei (Junta Suprema), qa yi'wen pa' ƚeju's in hik ƚunye'j qu' angele'. \c 7 \s1 Pa' Esteban qa iyet pa'aj. \p \v 1 Ma' qa pa' qiji' pa'il ƚatata qa yit'ijets pa'aj pa' Esteban: —¿Me yijaa'ija aka'an?— \v 2 Pakha'an qa yit'ij pa'aj: —Ek'en qeku'ni'ƚ yiwetsek, yejefets qa wit'alhei iye. Pakha' ƚe'wis Dios we'nethinets pa'aj pakha' i'nalek'ik'i Abraham in mexe i'ni' pa'aj pa' sehe' Mesopotamia, in mexente' i'ni'kii pa'aj pa' witset Harán.\x * \xo 7:2 \xt Gn 11:31; 15:7; Sal 29:3; Hch 22:1; 1Co 2:8\x* \v 3 Qa yit'ijets pa'aj: \qt “Ma'ak'ui ha'ne eqe sehe' qa enewe' iye ejefets, qa' amii na' sehe' yakha' qu' k'ethinij.”\qt*\rq (Gn 12:1)\rq* \v 4 Ma' qa pa' Abraham qa ikik'uifik'i pa'aj pekhewe' ƚiyits caldeos, qa yamii qa i'ni'kii pa' Harán. Qa hikpa' qa ta'ƚi' pa'aj in hats wa'm pa'aj pa' ƚatata'ak'i, qa pa' Dios qa neka'xii pa'aj ha'ne hane'e'in sehe', ha'ne hane'ej ekheweli'ƚ ƚa'ni'ƚi'.\x * \xo 7:4 \xt Gn 11:31; 12:4-5\x* \v 5 Qa pa' Dios qa nite'ƚe tisij qu' natsat'axij nite' iye pa'qu' ƚuk'eye'en ha'ne sehe'. Ƚa'mek qa yit'ijets pa'aj in yiwjutsiqeni'm pa' Abraham in mexe hamtax pa'qu' ƚa'se' \qt qu' netisij ha'ne sehe' qa week pekhewe' qu' nata'ƚets hatse' pakha'an.\qt*\rq (Gn 12:7)\rq*\x * \xo 7:5 \xt Gn 13:15; 15:18; 17:8; Ga 3:16; He 8:8-9\x* \v 6 Qa yi'tƚi'ijets iye pa'aj pa' Dios aka'an: \qt “Pekhewe' ta'ƚ ewets hatse' i'nji'kii hatse' pa'qu' nite' natsat'etsi'ij witset ma' qa jukhewiikali'ij, ma' qa' hikpa' qu' na'ni' qu' witƚinheyi'ij qa' qi qu' natawitjaxtii qa' namijets cuatrocientos (400) ininqapits.\qt*\x * \xo 7:6 \xt Ex 3:12; 12:40\x* \v 7 \qt Qa' hitani'thenƚe yakhaa'ija qu' hitatinithen pakha' qu' ƚunye'je'ƚe pe' witsetits qu' ƚeƚinheye'taxi'ƚ ej,”\qt* yit'ij pa'aj pa' Dios, \qt “qa' ƚ'anu'upji' aka'an ma' qa ma'aƚik'uifik'i pakha' witset qa' iyini'ƚyii qu' ni'iƚiji' ha'ne hane'e'in sehe'.”\qt*\rq (Gn 15:13,14)\rq* \v 8 Ma' qa pa' Dios qa tisij kakha' ewi'ƚ qu' ƚeqfenyeje' ƚewek ƚii circuncisión.\f + \fr 7:8 \ft Circuncisión ikji' yisa'xii qa yiwu'm ƚammi's pa' ƚ'aj pa' ƚoso' ƚaxpa's.\f* Qa hik aka' ƚunye'j pa'aj pa' Abraham qa nekfik'i pa' ƚa's Isaac, qa in hats wetshetk'ewi'ƚ tatsai (8) ƚeqe neƚutsfik'i pa'aj qa yaqsiijkii kakha' circuncisión. Pa' Isaac qa hikpa' ƚatata pa' Jacob, qa Jacob qa ƚatata'ek pekhewe' pe' doce (12) jukhew jita'ƚets pa'aj.\x * \xo 7:8 \xt Gn 17:9-11; 21:2-4; 25:26; 29:31; 30:5; 35:23\x* \v 9 Ma' qa enewe' jita'ƚets pa'aj qa teqemtshenetskii pa'aj pa' José, ma' qa t'ihinij qu' newetka'xii pa' Egipto. Qa pakha'ƚe Dios qa yejeƚets pa'aj pakha'an,\x * \xo 7:9 \xt Gn 37:11,28; 39:2,21; 45:4; Sal 105:17\x* \v 10 qa yilithinik'ui pe' wekwek yaats'etaxij, qa tisij iye pa' ƚikfeliya'xets pe' wekwek qa yisu'unkeninij iye pa' Faraón, wittata pa' Egipto, hik pakha' yeni' pa'aj qu' netnek'enhei (gobernador) pa' week Egipto qa week iye pekhe' ƚetsi'.\x * \xo 7:10 \xt Gn 41:37-43; 42:6; Sal 105:21\x* \v 11 Ma' qa nam pa'aj pa' yipku' pakha' week sehe' Egipto qa pa' sehe' Canaán iye, qa qi pa'aj pakha' yaats'e'ej, qa pe' inalheiyik'i qa ham pa'aj yeeƚi'ijji' pa'qu' ƚaqe'.\x * \xo 7:11 \xt Gn 41:54; 42:5\x* \v 12 Ma' qa pa' Jacob in i'ye'ej pa'aj in na'li' pa' Egipto pe' witqats trigo qa yukinii pa'aj pekhewe' ƚelits i'nalheyik'i, hik pakha'aj i'nk'aƚe pa'aj yamii. \v 13 Qa in wapilii iye pa'aj, ma' qa hik pakha'aj qa tetfeli'm pa' José pekhewe' ƚejefets. Qa hik aka' ƚunye'j pa' Faraón in nikfe'lets pa'aj pekhewe' ta'ƚets pa' José.\x * \xo 7:13 \xt Gn 45:1-4,9-10,16,27; 46:26-27; Ex 1:5; Dt 10:22\x* \v 14 Ma' qa pa' José qa inqekenij pa'aj pe' ƚe'lijei, qa iyinii pa' ƚatata Jacob qa week pekhewe' yatsat'etsij pakha'an uja'x yamets pa'aj in week setenta y cinco (75) pe' jukhew. \v 15 Ma' qa hik ta'ƚijupi' pa' Jacob qa yamii pa' Egipto, pakha'an qa hikpa' wa'mi' pa'aj qa week iye pekhewe' i'nalheyik'i.\x * \xo 7:15 \xt Gn 46:5; 49:33; Ex 1:6\x* \v 16 Qa pe' ƚenuts wa'nahinii pa'aj pa' sehe' meti'm pa' witset Siquem, qa we'neni' pa'aj pakha' nimeƚkuket, pakha' sehe' taqhayijets pa'aj pa' Abraham'ik'i pekhewe' ƚelits pa' Hamor'ik'i i'ni' pa' witset Siquem.\x * \xo 7:16 \xt Gn 23:16; 33:19; 50:13; Ex 13:19; Jos 24:32\x* \v 17 Qa in hatsƚe k'esiyu'ets pa'aj pa' ƚahats'ij qu' nafits pakha' hayiits yiwjutsiqeni'm pa'aj pa' Dios pa' Abraham'ik'i, qa pe' Israel qa hats qi in t'ijaifik'i pa'aj in i'ni' pa' Egipto,\x * \xo 7:17 \xt Gn 15:13; Ex 1:7; Sal 105:24\x* \v 18 yamƚi'ijii \qt in ink'ayik iye pakha' wittata pa' Egipto, pakha'an qa hats nite' nikfe'lets pa'aj pa' Jose'ek'i.\qt*\rq (Ex 1:8)\rq*\x * \xo 7:18 \xt Ex 1:8-10,22; Sal 105:25\x* \v 19 Ha'ne ink'ayik wittata pa'aj, qi in yawitji pa'aj pe' inejefetsik'i. Qa inaqyaji'ij pe' i'nk'a nekji'ijtaxfik'i qu' netwumhitiiƚeji'ij, ma' qa' nawa'mƚeji'ij. \v 20 Qa hik pakha'aj pakha' ƚahats'ij pa'aj pa' Moises'ik'i qa nekfik'i pa'aj, pakha'an pa' Dios yisu'un pa'aj. Qa pe' ƚ'alheyik'i qa yejeeƚetsha pe' ƚetsi'ii pa'aj yamijets wetshetk'ewi'ƚ juwelits.\x * \xo 7:20 \xt Ex 2:2-10; He 11:23\x* \v 21 Ma' qa in hats nite' ƚeke' pa'aj qu' naqsi'j, qa yeka'xtaxfik'i ma' qekha nawa'mƚetax, qa pe' Faraón ƚasi' qa t'eku'mi' pa'aj qa yaqsi'j qa hik ƚunye'j qu' ƚa'se'. \v 22 Ma' qa pa' Moisés qa t'ijatshenheti'yij week pa' ƚikfeliya'xets wekwek pe' Egipto ƚeiƚets, qa nikfe'lets pa'qu' nit'ij qa pa'qu' naqsiijkii iye.\x * \xo 7:22 \xt 1R 4:30; Is 19:11; Lc 24:19\x* \v 23 Qa in hats k'esiyu'ets qu' cuarenta (40) ƚeqe'ninqapitse' pa'aj pa' Moisés, ma' qa yoksi'wen pa'aj pa' ƚatawe'j in yisu'un qu' nat'alit'ii pe' ƚejefets, hik pekhewe' israel'ik'i ƚelits.\x * \xo 7:23 \xt Ex 2:11-14; He 11:24-26\x* \v 24 Qa hik pakha'aj qa yi'wenij pa'aj pa' Egipto ƚeiƚe' in qi in yawitji pa'aj pa' Israel ƚeiƚe'. Qa te'weyik'i pa'aj pa' Moisés qa yilan pa'aj pa' Egipto ƚeiƚe'ek'i. \v 25 Pa' Moisés yumtitax pekhewe' ƚejefets qu' hats nenikfe'lik'uyi' pekhewe'en, pa' Dios qu' nukinfik'ikii hatse' qu' na'nijji' pakha'an, qa nite'ƚe nikfe'lik'uyi' pekhewe'en. \v 26 Qa pakhap neƚukii qa yamii pa'aj pekhewe'en, qa yi'wenij pa'aj pekhewe' wetsjuk in ijenju' wapilƚe wetju'ƚ pa'aj, qa yaq'ayintax wetju'ƚ, qa yittaxijets: “Jukhew, e'witjefeye'k ini'ƚek, ¿inhats'ek in uƚ'etsi'ƚ wetju'ƚ?” \v 27 Qa pakha' teqek'uikii pa'aj qa weqwu'm pa'aj, yiwu'm pa' Moisés, qa yit'ijets: \qt “¿Ƚek pakha' neni' qu' enek'enhe'yi'ƚyipji' qa qu' e'juezi'iƚ yipji' iye?\qt*\x * \xo 7:27 \xt Lc 12:14; Hch 7:35\x* \v 28 \qt ¿Ye' me ƚenqek'uyu'yij iye qu' hik ƚunye'je' ka' ƚilan neƚu egipto'ok'i?”\qt*\rq (Ex 2:14)\rq* \v 29 Ma' qa in yepi'ye' ek'i pa'aj aka'an, \qt pa' Moisés qa ilatii pa'aj qa i'ni'kii pa' sehe' ƚii Madián.\qt*\rq (Ex 2:15,22)\rq* Qa hik pakha'a' qa na'l pe' ƚelits wetsjuk.\x * \xo 7:29 \xt Ex 18:3-4\x* \v 30 Ma' qa in hats yamijets cuarenta (40) ƚeqe'ninqapits in i'ni'kii pakha'an, qa we'nethinets pa'aj \qt pa' ewi'ƚ ángel i'nji'teje'm pa' ƚ'elepep pe' ewi'ƚ najkak ƚasi' in tujje'm pa'aj pakha' ham i'ni'i' qa meti'm pe' utek ƚii Sinaí.\qt*\rq (Ex 3:1)\rq* \v 31 Pa' Moisés yitjuƚaxijpha'm pa'aj in yi'wen aka'an. Ma' qa in iktaxets pa'aj qu' netmetinheti'm lees qe qa' itometsaaxji'ijha, ma' qa yepi'ye' pa'aj pa' ƚ'a'x pa' Yatsat'ax'inij, qa yit'ij pa'aj: \v 32 \qt “Yakha' ƚeqe Dios ke' alheyik'i Abraham, Isaac qa Jacob.”\qt*\rq (Ex 3:6)\rq* Pa' Moisés qa tsalalkii pa'aj, qa nite' yejeƚju' pa'aj.\x * \xo 7:32 \xt Ex 3:15; Mt 22:32; Mr 12:26; Lc 20:37\x* \v 33 \qt Qa pakha'ƚe Yatsat'ax'inij qa yit'ijets pa'aj: “Enit'ijji' ne' otshilaxtii\qt*\rq (Ex 3:5)\rq*\qt qe ha'ne sehe' mexe ha'ni'.\qt*\rq (Jos 5:15)\rq*\x * \xo 7:33 \xt Ex 2:14; 3:7-8,10\x* \v 34 \qt Hi'wenijha na' yitset in qi in tawitjaxtii in i'ni' na' Egipto, qa hepi'ye' iye in qi in yeqejtsile'ejkii. Qa he'yili'tju' qe qa' hiwejinkii. Te'ƚun, hane'ej qu' k'ukinii na' Egipto.”\qt*\rq (Ex 3:7-10)\rq* \v 35 Ha'ne Moisés, hik ha'ne pakha' t'oqowe'yiju'ƚ pa'aj pekhewe'en in yit'ijets pa'aj: \qt “¿Ƚek pakha' neni' qu' enek'enhe'yi'ƚyipji' qa qu' e'juezi'iƚ yipji' iye?”\qt*\rq (Ex 2:14)\rq* qa hik hane'ija pakha' yukin pa'aj pa' Dios qe qa' netnek'enhei qa qu' nineqweji'nfik'i iye qu' nata'ƚets qu' ni'fen pa' ángel we'nethinets pa'aj pekhe' najkak ƚasi' ji'teje'm.\x * \xo 7:35 \xt Ex 14:19; Nm 20:16\x* \v 36 Ha'ne jukhew in yukinik'uifik'i pa'aj pa' Egipto, yaqsiijkii pe' ham ƚunye'ji'iju'ƚ qa qi in yitjuƚaxijpha'mkii pakha' witset'ii Egipto, qa pa' qi iweli'ii iye ƚii Mar Rojo qa in neki'kii iye pakha' ham i'ni'i' qa yamijets cuarenta (40) ininqapits pa'aj.\x * \xo 7:36 \xt Ex 12:41; 14:21; 16:35; 33:1; He 8:9; Nm 14:33; Sal 95:10; Hch 13:18\x* \v 37 Qa hik hane'ija iye ha'ne Moisés yit'ijets pe' ƚelits pa' Israel'ik'i: \qt “Pa' Dios yaqsiijkii hatse' qu' nata'ƚi'ƚ etji'ju' pakha' ewi'ƚ profeta hik yijunye'j.”\qt*\rq (Dt 18:15,18)\rq*\x * \xo 7:37 \xt Hch 3:22\x* \v 38 Ha'ne Moisés hik ha'ne i'nji'teje'm pa'aj pekhewe' neki'kii pa'aj pa' ham i'ni'i', qa weekji' iye pa' ángel pakha' tafaakate'yi'ƚkii pa'aj pe' utekji'pha'm ƚii Sinaí, qa hik pakha' iye pa' tafaakate'yi'ƚ pa'aj pe' inqa'jteyik'i. Qa hik ha'ne iye ha'ne Moisés testi'yij pa'aj eke' wi'tlijei ta'ƚets pa' witiƚa'x qe qa' nayaxkit inwets qu' jineƚisij.\x * \xo 7:38 \xt Ex 19:17; Is 63:9; Hch 7:53; Dt 5:27; 32:47; Jn 1:17; Ro 3:2; He 4:12; 5:12; 1P 4:11\x* \v 39 Qa hane'en pekhewe' inqa'jteyik'i nite' yisu'un pa'aj qu' netk'enets, qe yutenija yijat'ij, qa pe' ƚatawjets qa yaqamaxji' in nipilheyu'taxii iye pa' Egipto.\x * \xo 7:39 \xt Ex 16:3; Nm 11:4; 14:3-4; Ez 20:8,24\x* \v 40 Pekhewe'en qa yit'ijets pa'aj pa' Aarón: \qt “Anaqsi'ji'ƚ ye'mju' pekhewe' qu' inqo diositsi'ij qa' hik pekhewe'ye' qu' nojo i'nk'ui, qe hakha' jiyekaxik'uifik'i ha' sehe' Egipto, Moisés, nite' tsikfe'li'ƚets pa'n qu' ƚunye'je'kii.”\qt*\rq (Ex 32:1,23)\rq* \v 41 Hik pakha'aj pekhewe' neƚutsji' qa yaqsiijkii pa'aj pa' ewi'ƚ wakka ƚa's qa yilanifi iye pe' inqa'metetsik'i pakha' witeqsi'nq'al, qa qi in yi'sinhet wetju'ƚ pa'aj pakha' ƚaqsijikƚi'ijkii pe' ƚokoyeiƚe pekhewe'en.\x * \xo 7:41 \xt Dt 9:16; Sal 106:19-20; Ap 9:20\x* \v 42 Qa pakha'ƚe Dios qa we'nitonimets pa'aj pekhewe'en ma' qa tisij aka'an, hats'inha pekhewe'en qa' niyinii week pekhewe' i'nji' ha'ne wa's, in ƚ'anyejeyek pa'aj pekhewe' ƚafaakanhei pe' profetas'ik'i: \qt “Israel'ik'i ƚelits, ¿me yakha' qu' anlani'ƚ yifikii qa ƚesƚisi'ƚij kekhewe' inqa'metetsik'i ƚami'ƚijets cuarenta (40) ininqapits in mexe ƚa'ni'ƚi'kii hakha' ham i'ni'i'?\qt*\x * \xo 7:42 \xt 1R 11:7; Hch 7:36; Jos 24:20; Is 63:10; Dt 4:19; 2R 21:3; Jer 19:13; Sof 1:5\x* \v 43 \qt Ekheweli'ƚ ƚekaxiƚkii ne' eqjiiki'iƚij na' witeqsi'nq'al Moloc, qa ne' ƚoqo footeki' na' dios Renfán, hik enewe' witeqsi'nq'alits ƚanaqsi'ji'ƚju' qe qa' iyini'ƚii. Qa yakhap ji'jek qu' k'ewu'mi'ƚii na' ƚ'anu'ui les toxi'mii na' Babilonia.”\qt*\rq (Am 5:25-27)\rq* \v 44 Pekhewe' inqa'jteyik'i in i'ni'kii pa'aj ham i'ni' na'li'm pekhe' witlijtsitjii (tabernáculo) jutsiqaxij in i'nijupkiiha pa' Dios. Qa hik ƚunye'jija pekhe'en pakha' hats yit'ij qu' ƚunye'je' pakha' tafaakate'yi'ƚ pa'aj pa' Moisés, ma' qa hik ƚunye'jija pekhe' yi'wen pa'aj.\x * \xo 7:44 \xt Ex 25:8-9,40; 38:21; He 8:5\x* \v 45 Qa pe' i'nalheyik'i iye pa'aj qa yaya'xij iye qu' neka'xkii iye pe' witlijtsitjii in hats yojo'ok'oi pa'aj pa' Josué qu' ninqitka'mij pekhewe'en pe' witsetits, tetsetiitax pekhewe' yiwu'mfik'ikii pa'aj pa' Dios qa' nayaxkiti' pekhewe'en. Ma' qa hik pakha' qa i'ni' iye pa'aj pe' witlijtsitjii yamijii pekhewe' ƚeqe neƚutsji' pa'aj pa' David'ik'i.\x * \xo 7:45 \xt Jos 3:14; 18:1; 23:9; 24:18; Sal 44:2\x* \v 46 Pa' David'ik'i yisu'unija pa'aj pa' Dios, qa pa' Dios qa yi'fenji'jek pa'aj, ma' qa inƚe in iyintaxijets pa'aj qu' naqsiimijkii pe'qu' ƚextsi'yi'ij pakha' ƚeqe Dios ene' ƚelits pa' Jacob'ik'i.\x * \xo 7:46 \xt 2S 7:1,8; 1Cr 22:7; Sal 89:19; 132:5\x* \v 47 Qa Salomonƚe pakha' niihinpha'm pa'aj pekhe' ƚextsi'ij pa' Dios.\x * \xo 7:47 \xt 1R 6:1-2; 8:17-20; 2Cr 3:1\x* \v 48 Ƚa'mek, pakha' qiji'ha in Dios qa nite'ƚe i'nifi pe' ƚaqsijiiƚeju' ene' jukhew, in ƚ'anye'jek kakha' yit'ij pa'aj pa' profeta'ik'i:\x * \xo 7:48 \xt 1R 8:27; 2Cr 2:6\x* \v 49 \qt “Pa' Yatsat'ax'inij yit'ij: ‘Ha'ne wa's yits'oji'la'x qa ha'ne sehe' qa yotshilaxƚe. ¿Pa'n ƚunye'j pe' wititsi' ƚaqsi'jtaxi'ƚ ye'mijkii? ¿Pa'n i'ni' pakha' qu' ƚeke'ye' qu' hawapi'yi'?\qt*\x * \xo 7:49 \xt Mt 5:34-35\x* \v 50 \qt ¿Me nite' hik ha'ne ha'ne yikoi yaqsiijkii ene' week wekwek?’”\qt*\rq (Is 66:1,2)\rq* \v 51 Ekheweli'ƚ qi in ham ƚami'iƚik'ui, nite' ƚenk'enheyu'uƚets qa nite' ƚenexpiikeyu'uƚij iye. Hayiitsƚe nite' ƚ'eku'mi'ƚijiju'ƚ pe'ye' pa' Espíritu Santo, in ƚunyejeyek pa'aj pe' alheyi'ƚik'i, qa hik aka' ejunyejeyi'ƚ.\x * \xo 7:51 \xt Ex 32:9; Dt 10:16; He 3:13; Lv 26:41; Jer 4:4; 6:10; 9:26\x* \v 52 ¿Pa'n ƚii pekhewe' profetas'ik'i pakha' qu'nte' nijayane'kii pa'aj pe' alheyi'ƚik'i? Pekhewe'en week nilanju' pa'aj pekhewe' hayiits nifeltax pakha' ƚamijiiju' hakha' yijaa'ija in yatsathen, hik hakha' ekheweli'ƚ hane'ej qa ƚowotk'oni'ƚijkiyek qa ƚilani'ƚ iye.\x * \xo 7:52 \xt 2Cr 36:16; Mt 5:12; 21:35; 23:31,37; 1Ts 2:15; Hch 3:14; 5:28\x* \v 53 Ekheweli'ƚ in neƚistaxi'ƚij pa' Dios kekhewe' yit'ij pa'aj qu' nanaqsiijkii (leyes) qa i'nijji' pa'aj pe' angelits, ƚa'mek qa nite' ƚ'ek'eni'ƚets kekhewe'en (leyes).—\x * \xo 7:53 \xt Hch 7:38; Ga 3:19; He 2:2\x* \s1 Wa'm pa'aj pa' Esteban'ik'i. \p \v 54 Pekhewe'en in yepi'ye' ek'i pa'aj aka'an, qa yamik'ui wiikfik'i in nayu'kii, qa t'aiji' pe' ƚek'unhetii in qi in nayu'um pa' Esteban. \v 55 Qa pakha'ƚe Esteban qa qi in topo'oj pa'aj pa' Espíritu Santo, qa yejeƚiipha'm pa'aj na' wa's, ma' qa yi'weniipha'm pa'aj pa' ƚesa'x pa' Dios qa pa' Jesús ts'ap'a'a' pa' yiya'yik'i pa' Dios.\x * \xo 7:55 \xt Jn 12:41; Hch 6:5\x* \v 56 Qa yit'ij pa'aj: —¡Jeƚ qeku'uƚetspha'm! Hi'wen ne' wasits wejje'm qa na' Ƚa's na' Jukhew qa ts'ap'a'a' na' yiya'yik'i na' Dios.—\x * \xo 7:56 \xt Mt 3:16; Jn 1:51\x* \v 57 Ma' qa pekhewe'en qa taya'yij wetju'ƚ pa'aj, yit'onji' pe' ƚekfii qa t'ilit'ij wetju'ƚ pa'aj pa' Esteban. \v 58 Qa yeka'xik'uifik'i pa'aj nakha' witset, qa yapeƚek pa'aj qa nijele'ejkii pe' utel. Pekhewe' yit'ijets in uƚ'ax pa' yaqsiijkii pa' Esteban qa yenijupju'kii pa'aj pe' ƚe'ntaafitits ƚef'iyeyiiju' pa' ewi'ƚ jutjana'x ƚii Saulo, qe qa' nejeƚi'mets.\x * \xo 7:58 \xt Lv 24:14-16; Dt 13:9; He 13:12; Hch 8:1; 22:20\x* \v 59 Pa' Esteban in tejelaxti'yijkii pa'aj pe' utel, qa yit'ij pa'aj in iyin: —Yatsat'axyij Jesús, ku'miju'ƚ pa' yiƚa'x.—\x * \xo 7:59 \xt Sal 31:5; Lc 23:46; Hch 9:14\x* \v 60 Qa yenju' pa'aj ƚaqhutsii qa tayai yit'unhetik'i in yit'ij: —Yatsat'axyij, hasu'uj ijanin aka' qi ƚewuƚ'ax enewe'en.— Naq'axƚi'ijik'i ek pa'aj aka' yit'ij qa wa'm pa'aj.\x * \xo 7:60 \xt Mt 5:44; Lc 22:41; 23:34; Hch 9:40\x* \c 8 \s1 Saulo qa yijayankii pe' tek'enets pa' Jesús. \p \v 1 Pa' Saulo yi'sinhetijupi'ha pa'aj in talanhetii pa' Esteban'ik'i. Hik pakha'aj pa' ƚahats'ij qa yape pa'aj qa i'nju' pa' qi a'tax ƚenifenyejei pekhewe' nite' yeqeku' pa' Jesús nakha' Jerusalenji'. Ma' qa week ilatkii yak'esji'kii pa' week sehe' Judea qa pa' Samaria iye, qa pekhewe'ƚe apóstoles qa nite' ilatkii pa'aj.\x * \xo 8:1 \xt Hch 9:31; 11:19\x* \v 2 Qa pe' uja'x jukhew yijayan pa' Intata qa ti'jik'ui pa'aj pa' Esteban'ik'i, qi in yayinju' pa'aj.\x * \xo 8:2 \xt Hch 7:58; 22:20\x* \v 3 Qa pakha'ƚe Saulo qa hats wo'oyek qu' niwuƚ'enhetju' qa' hamitse' pekhewe' tek'enets pa' Jesús, qa uyijik'i pe' wititsil, ma' qa yetsinji'ij pe' jukhew qa efuts iye yuihinjiifikii pe' witq'opheƚitjii.\x * \xo 8:3 \xt Hch 22:4,19; 26:10; 1Co 15:9; Ga 1:13; Fil 3:6; 1Ti 1:13\x* \s1 Felipe qa i'nq'ijatsheni' pa' sehe' Samaria. \p \v 4 Qa pekhewe'ƚe ilatkii yak'eskii pa'aj qa nifelƚe iye pa'aj eke' ƚe'sits wi'tlijei pakha' qu' namji'ijji'.\x * \xo 8:4 \xt Hch 6:5; 15:35\x* \v 5 Pa' Felipe qa yamii pa'aj pakha' witset'ija pa' Samaria, qa i'nq'ijatshenij pa'aj in t'ejuyets pa' Cristo. \v 6 Qa not'axii pa'aj pe' olootsija, qa qi in tek'enets pa'aj in yepi'ye' pe' nifel pa' Felipe, qe yi'wenij iye pa'aj pekhewe' ham ƚunyejeyi'iju'ƚ in yaqsiijkii. \v 7 Qe olots pa'aj pekhewe' i'ntaxji' pe' espíritus uƚ'ets (inwo'metets), pekhewe'en in ikjiik'uifik'i pa'aj qa tayaiji'ij wetju'ƚ. Qa olots iye pekhewe' onqokitstax qa pekhewe' iye f'oyoq f'oyoqtax in ƚe'sitsju' iye pa'aj.\x * \xo 8:7 \xt Mt 4:24; Mr 16:17\x* \v 8 Qa pa' witset qa qi in ƚe'sitsi'mkii pa'aj. \s1 Pa' weihetax (brujo) Simón. \p \v 9 Qa na'l pa'aj pa' ewi'ƚ jukhew ƚii Simón, hayiits weihetaxji' pa'aj pa' witset. Qa nawitjiju'kii pe' Samaria ƚeiƚets, yit'ij ƚetets in ƚakha' ewi'ƚ jukhew qiji'.\x * \xo 8:9 \xt Hch 5:36; 13:6\x* \v 10 Qa week tek'enets pekhewe' if'iljetsits qa pe' patunits, qa yit'ijju': —Hane'en hik ha'ne pakha' ƚii Qi Ƚet'unha'x pa' Dios.—\x * \xo 8:10 \xt Hch 14:11; 28:6\x* \v 11 Tek'entaxetsha pa'aj pekhewe'en qe hats olots pe' ininqapits in ikijje'm in yethinijkii pekhewe' yitjuƚaxjiijpha'mkii pekhewe'en. \v 12 Qa pekhewe'en in hats nite' yeqeku' pa' Felipe in nifel eke' ƚe'sits wi'tlijei t'ejuyets pa' tenek'enheiji' pa' Dios qa aka' ƚii iye pa' Jesucristo, ma' qa wempuli'jijju' pa'aj pe' jukhew qa efuts iye.\x * \xo 8:12 \xt Hch 1:3; 2:38\x* \v 13 Qa pakha' iye Simón qa nite' yeqeku' iye pa'aj. Qa in hats wempuli'jij pa'aj, qa nite' yiton pa'aj pa' Felipe, qa qi qa yitjuƚaxjiijpha'm qa yi'wenji'ij pekhewe' qits ham ƚunyejeyi'iju'ƚ yaqsiijkii pa' Felipe.\x * \xo 8:13 \xt Hch 8:6; 19:11\x* \v 14 Ma' qa hekhewe' apóstoles mexe amaneiji' pa'aj ha' Jerusalén, in i'ye'ej pa'aj pe' Samaria ƚeiƚets in hats testi'yij iye kekhewe' ƚe'lijei pa' Dios, qa t'ukinheti'yii pa'aj ha' Pedro qa ha' Juan.\x * \xo 8:14 \xt Lc 22:8; Hch 8:1\x* \v 15 Ma' qa in yamii pa'aj qa iyinipji' pa'aj pekhewe'en hats'inha qu' netesti'yij iye pa' Espíritu Santo, \v 16 qe mexe nite' nametsju' pa'qu' ewii'ƚe' pekhewe'en pa' Espíritu Santo, ewi'ƚƚe in hats wempuli'jijju' ka' ƚiiji' pa' Yatsat'ax'inij Jesús.\x * \xo 8:16 \xt Mt 28:19; Hch 2:38; 10:48; 19:2\x* \v 17 Ma' qa t'eku'mipji'kii pekhewe'en, ma' qa testi'yij pa' Espíritu Santo. \v 18 Pa' Simón in yi'wenij pa' Espíritu Santo qu' jintesti'yij qu' nata'ƚets pe' ƚokoyei pe' apóstoles, ma' qa neqistineyutaxij pa'aj pe'qu' ƚ'astaye', \v 19 qa yittaxijets pa'aj: —Yakhap iye esƚisi'ƚij aka' witt'unha'x hats'inha pa'qu' he'yeku'mjiipji' ƚesinje' qa' netestiiji'jij pa' Espíritu Santo.— \v 20 Ma' qa ha' Pedro qa yit'ijets pa'aj: —Les ƚe'wis pe' aq'astai qa akha' iye qu' ami'ƚii pa' fe't, qe ƚumtitax qu' ƚeke'ye' qu' aqha'yijets pe'qu' ƚ'astaye' pakha' ƚeqisitƚe pa' Dios.\x * \xo 8:20 \xt 2R 5:16; Is 55:1; Dn 5:17; Mt 10:8; Hch 2:38\x* \v 21 Akha' a'ham ji'teje'm qa nite' iye qu' eneqfeetsiyu'uj aka' witqisit, qe pa' atawe'j nite' wattsathenketik'ui pa' ƚeqjeƚinet pa' Dios.\x * \xo 8:21 \xt 2R 10:15; Sal 78:37\x* \v 22 Qa hik ta'ƚijupi' mewetlinenij aka' ewuƚ'ax, qa' iyinijetsha pa' Dios, q'axqe qu' niwamhit e'mik'i kakha' naqaqsijkineyu'taxijkii pa' atawe'j.\x * \xo 8:22 \xt Is 55:6-7; Dn 4:27; 2Ti 2:25; He 12:15\x* \v 23 Qe hi'wen in topo' ej pa' ek'imii qa pa' witwuƚ'ax qa ƚeƚinek'ej iye.— \v 24 Ma' qa pa' Simón qa yeku'ƚ pa'aj, qa yit'ij: —Iyini'ƚ ye'mii pa' Yatsat'ax'inij, hats'inha qu' ham pa'qu' yijunye'je'kii kekhewe' ƚit'iƚij yiwets iku'uj.—\x * \xo 8:24 \xt Gn 20:7; Ex 8:8; Nm 21:7; Stg 5:16\x* \v 25 Qa hekhewe'en, in hats naq'ajik'i pa'aj in nifeli'm pa' ƚunye'jkii in t'ejuyets pa' Jesús qa in nifeli'mha iye kekhewe' ƚe'lijei pa' Yatsat'ax'inij, ma' qa wapilii iye pa'aj ha' Jerusalén qa teneiƚi'ij pa'aj in nifeli'm eke' ƚe'sits wi'tlijei pe' olots witsetits ƚelits pa' sehe' Samaria. \s1 Pa' Eunuco Etiopía ƚeiƚe'. \p \v 26 Ewi'ƚ pa' ƚaqa ángel pa' Yatsat'ax'inij qa yiyaje'ets pa'aj pa' Felipe, qa yit'ijets: —Eniipha'm qa' ma, ejuyii na' i'wk'uyi'lii ma'ai hakha' wit'ikheyi'j ta'ƚii ha' Jerusalén qa yamiiju' ha' Gaza.— (Pakha' wit'ikheyi'j yijawe'j ji'teje'm pakha' ham i'ni'i'.)\x * \xo 8:26 \xt Hch 5:19; 8:29\x* \v 27 Pa' Felipe qa niipha'm pa'aj qa ik, qa pa' wit'ikheyi'jii qa hikpa' qa yi'weni' pa'aj pa' ewi'ƚ eunuco\f + \fr 8:27 \ft Kakha' eunuco, in i'nk'aa'ija pa'aj mexe ikji' wetwu'm ƚeqeƚei, qa tooxik'ui pa'aj hats ikji' aka'an político.\f* Etiopía ƚeiƚe', qiji' ƚeqjeƚinenek pe' Candace qi ƚenene pekhewe' week Etiopía ƚeiƚets, pakha'an tenek'enhe'yipji' pa'aj pe' week ƚaq'astai pekhe' witnene, qa namii pa'aj na' Jerusalén qe qa' niyinii pa' Intata.\x * \xo 8:27 \xt Sal 68:31; 87:4; Is 56:3; Sof 3:10; 1R 8:41; Jn 12:20\x* \v 28 Pakha'an hats wapilii iye pa'aj pa' ƚetsetits, i'nji'ju' pekhe' ƚenhitjii koyoyoi, qa yiyinenik'i pekhewe' ƚe'lijei pa' profeta'ik'i Isaías. \v 29 Qa Espíritu qa yit'ijets pa'aj pa' Felipe: —Iƚun qa' metmetinheti'm ne' ƚenhitjii.—\x * \xo 8:29 \xt Hch 10:19; 11:12; 13:2; 20:23; 21:11\x* \v 30 Ma' qa pa' Felipe qa wekuma'xipji' pa'aj qu' netmetinheti'm, qa yepi'ye' ej pa'aj in yiyinenik'i pe' ƚe'lijei pa' profeta'ik'i Isaías, qa yit'ijets pa'aj: —¿Me ƚenikfe'lik'i na' ƚiyinenik'i?— \v 31 Pakha'an qa yit'ijiju'ƚ pa'aj: —¿Inhats'ek qu' netsikfelik'i in ham pakha' qu' neqethen ye'mik'iha pakha' iikji'ha?— Pakha'an qa yiyaji'ets qu' na'ni'ƚji' pe' ƚenhitjii. \v 32 Pakha' i'ni' pa' yiyinenik'i pa'aj kekhewe' Intata ƚe'lijei yit'ij: \qt —Hik ƚunye'j na'aj kots'etax in wetka'xii pa' ƚenqek'uwet, qa hik ƚunye'j iye na'aj kots'etax ƚa's qe we'ntusij nite' iyet ikesimenij, pakha'an ham yit'i'ij.\qt*\x * \xo 8:32 \xt Is 53:7-8; Fil 2:8\x* \v 33 \qt Qi in tawitjaxtii qa nite' tewejinheti'yi'm qu' netniwohoyiikii pa'qu' ƚunye'ji'ija. ¿Pa'n ƚii pakha' qu' nenfelkii hatse' qu' nana'l pe'qu' ƚelitse' pakha'an,? qe hats qu' nilanipji' ha'ne sehe'.—\qt*\rq (Is 53:7,8)\rq* \v 34 Pa' eunuco qa yit'ijets pa'aj pa' Felipe: —Enfel ye'm wat'ij, ¿pa'n ƚii pakha' yit'ijets aka'an pa' profeta'ik'i? ¿Me ƚakha'ƚe qu' net'ejuyets, me i'nƚi'i pakhape' iye?— \v 35 Ma' qa pa' Felipe qa yapeƚek pa'aj qa iyet, qa ta'ƚijii pa' hats yiyinenik'i pa'aj kekhewe' we'nika'ajji', qa nifeli'm kekhewe' ƚe'sits wi'tlijei t'ejuyets pa' Jesús.\x * \xo 8:35 \xt Lc 24:27; Hch 17:2; 18:28\x* \v 36 Qa in mexe nekik'i pa'aj pa' wit'ikheyi'j, qa yamii pa'aj pakha' na'li' pa' iweli'. Qa pa' eunuco qa yit'ij pa'aj: —Jeƚ qeku'nek, hane'en iweli'. ¿Pa'n ƚii pakha' qu' mexe nenyejinik'ui qu' etsimpulijin?— \v 37 Pa' Felipe qa yit'ij: —Qu' hats weeki'ijha pa' atawe'j qu' nite' eqeku'ye', qa' ƚeke'ye'.— Qa yeku'ƚ pa'aj pakha'an qa yit'ij: —Ehe, nite' heqeku'uk'i pa' Jesucristo in hik pakha' pa' Ƚa's pa' Dios.— \v 38 Ma' qa yiyaji'ets pa' ƚeqejkunenek qa yitkelenhetju' pe' ƚenhitjii. Qa t'ilitijupju'kii pa'aj pa' iweli' qa yimpuujin pa'aj pa' Felipe pa' eunuco. \v 39 In hats tepilik'uipha'mkii pa'aj pekhewe'en pa' iweli', qa pa' ƚeqe Espíritu pa' Yatsat'ax'inij qa aje'eƚ yeka'x iye pa'aj pa' Felipe. Qa pa' eunuco qa hats nite' yi'wen iye pa'aj. Ma' qa ik iye pa'aj, qi in ƚe'wisi'mkii.\x * \xo 8:39 \xt 1R 18:12; 2R 2:16; Ez 3:12,14; 8:3; 11:1,24; 43:5\x* \v 40 Pa' Felipe qa te'wenheti'yi' pa'aj pa' witset Azoto. Qa week na'aj yamjeets pe' witsetits qa nifelji'ji' eke' ƚe'sits wi'tlijei, week pekhewe' witsetits, yamƚi'iiha pa' witset Cesarea.\x * \xo 8:40 \xt Hch 10:1,24; 12:19; 21:8,16; 23:23,33; 25:1,4,6,13\x* \c 9 \s1 Saulo qa hats wenink'aihit pa'aj. \p \v 1 Ha' Saulo, mexe nite' yili'ij pa'aj in yijiweikit wetju'ƚ qa neqek'uyu'ujju' iye pekhewe' tek'enets pa' Yatsat'ax'inij, qa ikii pa'aj pakha' qiji' ƚatata pe' pa'il,\x * \xo 9:1 \xt Mt 9:10; Mr 10:10; Lc 6:1; Jn 6:3; Hch 6:1; 8:3; 9:13,21\x* \v 2 qa iyinijets pe'qu' witfaakanheye' (cartas) qu' net'ejuyii pekhewe' judiol ƚe'lijtsitjiyits pa' Damasco, hats'inha pe'qu' ni'wenjiifi pekhewe'en pe' yatsat'etsij pakha' Wit'ikheyi'j (Jesús) pekhewe' jukhew qa efuts, qa' no'nophe'ƚju' qa' nenka'xii na' Jerusalén.\x * \xo 9:2 \xt Hch 15:30; 19:9,23; 22:4,5; 23:25,33; 24:14,22\x* \v 3 Qa ƚunye'jkii pa'aj in hats ik, qa in hats k'esiyu'uiha pa'aj pa' Damasco, qa aje'eƚ namju' pa' koojo yamijup pa'aj ta'ƚiipha'm na' wa's.\x * \xo 9:3 \xt Hch 22:6-11; 26:12-18; 1Co 15:8\x* \v 4 Ma' qa pa' Saulo in hats nami'ju' pa'aj sehe' qa yepi'ye' pa' wit'ax in yit'ijets: —Saulo, Saulo, ¿inhats'ek in ƚatsawitjitax?— \v 5 Qa yit'ijets pa'aj: —¿Ƚek akha' Yatsat'axyij?— Qa yeku'ƚ pa'aj: —Yakha' Jesús, hik yakhaa'ija in ƚatsawitjitax. \v 6 Eniipha'm qa amets na' witset, qa' hik nakha'yi'i' qu' efelhiti'yi'm kakha' qu' aqsiijkii.— \v 7 Pe' jukhew ƚijts'eyek pa'aj ha' Saulo qa teke'lenju'kii pa'aj ham yit'i'ijju', yepi'ye'tax pa' wit'ax qa hamƚe pa'qu' ni'wen.\x * \xo 9:7 \xt Dn 10:7; Jn 12:29; Hch 22:9\x* \v 8 Ma' qa niitaxpha'm pa'aj ha' Saulo, qa in yemjeetax in nite' ima'taxpha'm qa hatsƚe nite' yi'wenkii. Ma' qa teneku'mhiiƚi'i' pa'aj pa' ƚokoi qa wetka'xii pa' witset Damasco. \v 9 Qa wetshetk'ewi'ƚ neƚuts in nite' yi'wenkii, qa nite' tek iye qa nite' iya'ji' iye pa'qu' iweli'ye'. \v 10 Ha' Damasco i'ni' pa'aj pa' ewi'ƚ yijayan pa' Jesús ƚii Ananías. Qa i'nji'kii pa'aj ƚotoi pa' Yatsat'ax'inij qa yit'ijets: —Ananías.— Qa yeku'ƚ pa'aj: —Ha'ne qe ha'ni'in Yatsat'axyij.—\x * \xo 9:10 \xt Hch 10:3,17,19; 22:12\x* \v 11 Pa' Yatsat'ax'inij qa yit'ijets pa'aj: —Eniipha'm, qa' ma'ai qu' ma'ak'i na' wit'ikheyi'j ƚii Yatsathen, qa ke' ƚetsi'ii ha' Judas, qa' inaqfaakanij ha' ewi'ƚ jukhew Tarso ƚeiƚe' ƚii Saulo, qe hane'ej hakha'an mexe iyin,\x * \xo 9:11 \xt Hch 9:30; 11:25; 21:39; 22:3\x* \v 12 qa hats i'nji'kii ƚotoi na' ewi'ƚ jukhew ƚii Ananías in uyetsji' qa t'eku'mipji' qe qa' ni'wenkii iye.—\x * \xo 9:12 \xt Mr 5:23; Hch 9:17\x* \v 13 Qa pakha'ƚe Ananías qa yeku'ƚ pa'aj: —Yatsat'axyij, olots he' hepi'ye'ej qa nifelji'ijkii pakha' ƚunye'j ha'ne jukhew, qi pa' uƚ'ax yaqsiimijkii pekhewe' ƚantsat'etsij na' Jerusalenii,\x * \xo 9:13 \xt Hch 8:3; 9:32; Ro 1:7; 15:25-26,31; 16:2,15\x* \v 14 hane'ej hats na'li'm pa' ƚet'unha'x qe pe' ƚafaakanhei ta'ƚijets pe' tenek'enhe'yij pe' pa'il hats'inha qu' week no'nophe'ƚju' pekhewe' hats najayantax.—\x * \xo 9:14 \xt Hch 7:59; 1Co 1:2; 2Ti 2:22\x* \v 15 Qa pakha'ƚe Yatsat'ax'inij qa yit'ij: —Ma'ai, qe hakha'an he'yeku'mijiiji' qe qa' nenfeli'm aka' yii nekhewe' nite' judiol, nekhewe' wittatal qa nekhewe' iye ƚelits ka' Israel'ik'i.\x * \xo 9:15 \xt Ro 1:1,5; Ga 1:15,16; Mt 28:19; Hch 13:2; 25:22; 26:1\x* \v 16 Qe yakha' qu' hethinij hakha'an qu' qi qu' naats'e'ej pe'qu' wekweke' qu' nata'ƚ yiwets.—\x * \xo 9:16 \xt Hch 20:23; 21:4,11; 2Co 6:4-5; 11:23-27; 1Ts 3:3\x* \v 17 Ma' qa pa' Ananías qa ikii pa'aj, qa uyifi pe' wititsi', ma' qa in hats t'eku'mipji' pa'aj qa yit'ijets: —Yejefe Saulo, hakha' Yatsat'ax'inij Jesús, hakha' we'nethin ewets pa'aj pakha' ƚenekik'i wit'ikheyi'jik'i, ts'ukin ei qe qa' i'wenkii iye qa qu' notpo' ej iye pa' Espíritu Santo.—\x * \xo 9:17 \xt Hch 6:6; 22:13\x* \v 18 Qa hik pakha'aj qa namju'kii pekhewe' i'ntaxji' pe' ƚotoi hik ƚunyejeitax sehets ƚ'ajits, ma' qa hats yi'wenkii iye. Ma' qa niipha'm qa wempuli'jij pa'aj aka' ƚii pa' Jesucristo. \v 19 Qa hats tek pa'aj qa' t'un iye. Ma' qa uja'x pe' neƚuts in mexe amaneyijup pekhewe' tek'enets pa' Jesús tetseti'yi' pa' Damasco.\x * \xo 9:19 \xt Hch 11:26; 26:20\x* \s1 Saulo qa i'nq'ijatshen pa'aj pa' witsetji' Damasco. \p \v 20 Qa aje'eƚ pa'aj yisu'un qu' nenfel pa' Jesús pekhewe' judiol ƚe'lijtsitjiyitsifi, qa yit'ij: —Hakha'an hik hakha' pa' Ƚa's pa' Dios.—\x * \xo 9:20 \xt Mt 4:3; Hch 13:5,14\x* \v 21 Qa week pe' yepi'ye' pa'aj qa yitjuƚaxijpha'mkii, qa yit'ijju' pa'aj: —¿Me nite' hik ha'ne pakha' Jerusalenii nawitjiju'kii pekhewe' yijayantax aka' witii? ¿Me nite' hik ha'ne iye pakha' namijii hane'e'in qu' no'nophe'ƚju' iye qa' neka'xii iye pekhewe' tenek'enhe'yij pe' pa'il?—\x * \xo 9:21 \xt Hch 8:3; 9:13-14; Ga 1:13,23\x* \v 22 Qa pakha'ƚe Saulo qa yape'enha les in t'ijayijfik'i pa'aj in t'unij qa pe' judiol Damasco ƚeiƚets qa hats ham pa'qu' nit'ijiju'ƚ, yethinijha pa' Jesús in hik pakha' pa' Cristo. \s1 Saulo qa ilat pa'aj. \p \v 23 In hats olots pa'aj neƚuts pe' judiol qa tafaakateitaxijju' pa'aj qu' nilan pa' Saulo. \v 24 Qa nikfe'lƚe'ets pa'aj pa' Saulo pakha' neqfenyejeyutaxij pa'aj pekhewe'en. Neƚuts qa najai iye in yejeƚtaxik'uikii pe' ƚejilji' pa' witset qe neqek'eyutaxij pa'aj.\x * \xo 9:24 \xt Hch 20:3,19; 23:12,30; 25:3; 2Co 11:26\x* \v 25 Qa pekhewe'ƚe ƚ'ijatshenhei qa t'eku'mi' pa'aj pa' naja'xji' qa yilithinii pa' ewi'ƚ kumu'ui pa' qipha'm ƚejilafi' pa' witset, qa yilithinijiiju' pa'aj pe' ewi'ƚ kanastu.\x * \xo 9:25 \xt Jos 2:15; 1S 19:12; 2Co 11:33\x* \s1 Saulo qa i'ni' pa' Jerusalén. \p \v 26 Qa in hats yamii pa'aj ha' Jerusalén, qa yisu'untax qu' nakets qa' ewi'ƚ na'ni'ƚi' pekhewe' tek'enets pa' Jesús. Qa weekƚe nijiwe'yi'm pa'aj qe yumti qu' naqanƚekii in hats tek'enets pa' Jesús.\x * \xo 9:26 \xt Hch 22:17; 26:20; Ga 1:17\x* \v 27 Qa ha' Bernabé qa yeka'x pa'aj qa yethinii he' apóstoles, qa nifelimik'i pa'aj pa' ƚunye'jkii pa' Saulo in yi'wenji' pa' wit'ikheyi'jji' pa' Yatsat'ax'inij, qa tafaakate'yi'ƚ pa'aj, qa nifeli'm iye in we'nt'unhet in iyetij ka' ƚii pa' Jesús pa' Damasco'oi.\x * \xo 9:27 \xt Hch 4:36; 9:3-6,20,22; 13:46; 14:3; 18:26; 19:8; 26:26; Ef 6:20; 1Ts 2:2\x* \v 28 Ma' qa pa' Saulo qa amanji' pa'aj ha' Jerusalén qa ewi'ƚ i'ni'ƚi' pekhewe'en, qa we'nt'unhet pa'aj in iyetij aka' ƚii pa' Yatsat'ax'inij. \v 29 Ma' qa tafaakate'yi'ƚju' iye qa tek'eƚeyi'ƚju' iye pa'aj pekhewe' judiol Grecia ƚeiƚets. Ma' qa hik pekhewe' qa neqek'uyu'taxij iye pa'aj.\x * \xo 9:29 \xt Hch 6:1; 2Co 11:26\x* \v 30 Ma' qa pekhewe' yijayan pa' Jesús in nikfe'lets pa'aj aka'an, qa yeka'xii pa'aj pa' Cesarea, ma' qa hikpa' ta'ƚi' in yukinii pa' ƚetset'ija Tarso.\x * \xo 9:30 \xt Hch 8:40; Ga 1:21\x* \v 31 Ma' qa hik pakha'aj iye, pekhewe' yijayan pa' Jesús qa hats qi in ƚe'sitsƚi'imkii iye pa'aj week pekhewe' i'ni' pa' sehe' Judea pa' Galilea qa pa' Samaria, qa les in ni'yijpha'm pa'aj. Qa qi iye na'li'm pa' ƚ'ijiweyaxitsiju'ƚ pa' Yatsat'ax'inij qa na'li'm iye pa' ƚet'unha'x pa' Espíritu Santo, qa yape'enha les in t'ijaifik'i pa'aj.\x * \xo 9:31 \xt Mt 16:18; 1Co 14:4; Ap 1:4\x* \s1 Pedro qa yiƚin pa' Eneas. \p \v 32 Qa pa' Pedro in mexe yamik'i pa'aj pekhewe' witsetits pakha' sehe', qa yamii iye pa'aj pekhewe' hats yijayan pa' Jesús tetsetiyi' ek pa' Lida.\x * \xo 9:32 \xt Ro 1:7; Ef 5:3; 6:18; 1Cr 8:12; Esd 2:23; Neh 7:37; 11:35\x* \v 33 Qa hik pakha'a' qa yi'weni' pa'aj pa' ewi'ƚ jukhew ƚii Eneas, wetshetk'ewi'ƚ tatsai (8) ƚeqe'ninqapitsij pa'aj in nite' niyik'uipha'm pa' ƚewhi'la'x, qe nite' p'esits pe' ƚewekwekits. \v 34 Ha' Pedro qa yit'ijets pa'aj: —Eneas, ha' Jesucristo qu' neƚin hane'ej. Eniipha'm qa' aqsi'jju' na' ewhi'la'x.— Qa hik pakhaa'ijha qa niipha'm pa'aj.\x * \xo 9:34 \xt Hch 3:6,16; 4:10\x* \v 35 Week pekhewe' Lida ƚeiƚets qa pe' Sarón ƚeiƚets iye qa yi'wen pa'aj pakha'an, ma' qa hats yijayan iye pa'aj pekhewe'en pa' Yatsat'ax'inij.\x * \xo 9:35 \xt 1Cr 5:16; 27:29; Cnt 2:1; Is 33:9; 35:2; 65:10\x* \s1 Pedro qa yiƚin in hats wa'mtax pe' Dorcas. \p \v 36 Na'l pa'aj pe' ewi'ƚ efu yijayan pa' Jesús i'ni' pa' witset Jope, ƚii Tabita, griego qa ikji' ek Dorcas. Pekhe'en week neƚuts ƚe'wis pa' yaqsiijkii qa t'ifti'ts'etskii iye pe' ham yiwq'axine'.\x * \xo 9:36 \xt Jos 19:46; 2Cr 2:16; Esd 3:7; Jon 1:3; Hch 10:5; 1Ti 2:10; Tit 3:8\x* \v 37 Qa ƚunye'jkii pa'aj pekhewe' neƚutsji' qa wanqaats'e' pa'aj qa wa'm. Qa in hats yaqhat'etsij pa'aj in yimpuujin pa' ƚ'ajik'i, qa yeniipha'm pa'aj pakha' te'weipha'm ƚatawe'j pe' wititsi'. \v 38 Qa pa' witset Lida in metitsi'ƚ wetju'ƚ pa' witset Jope, pekhewe' yijayan pa' Jesús i'ye'ej pa'aj ha' Pedro in i'ni' pa'aj pa' Lida, ma' qa yukinii pa'aj pe' wetsjuk jukhew, qu' nit'ijets: —If'elitik'i qu' enek ha'ne witset'ii Jope.— \v 39 Ma' qa ha' Pedro qa niipha'm pa'aj qa yijayan pekhewe'en. Qa in hats yamijii pa'aj qa aje'eƚ yeka'xiipha'm pa'aj pakha' toxpha'm pe' wititsi', qa week pekhewe' wikiihalei k'ooyijji' pa'aj in yayinju' pekhe'en, qa yethinji'jij pa'aj pa' Pedro pe' wit'uihitjiyits ne'ej juffufuf qa pekhewe' iye witqhinatai ƚaqsijiiju' pa'aj pe' Dorcas'ik'i in mexe i'nji'teje'mkii pekhewe'en. \v 40 Ma' qa ha' Pedro qa week yuki'nfik'ikii pa'aj, qa wonokok'enju' qa iyin pa'aj. Qa tetwek'ela'xets pa'aj pe' efu'uk'i, qa yit'ijets pa'aj: —Tabita, eniipha'm.— Pekhe'en qa neeƚfik'i pa'aj, qa in yi'wen pa'aj ha' Pedro qa niipha'm pa'aj pekhe'en.\x * \xo 9:40 \xt Mt 9:25; Mr 5:41; Lc 22:41; Jn 11:43; Hch 7:60\x* \v 41 Qa ha' Pedro qa t'eku'mi' pa'aj pa' ƚokoi qa niihiinpha'mha pa'aj. Qa taya'yiiju' pa'aj pekhewe' tek'enets pa' Jesús qa pekhewe' iye wikiihalei, qa yethinij pa'aj in hats iƚa'x iye. \v 42 Qa aka'an qa nikfe'lets pa'aj pa' week witset Jope, qa olots pe' tek'enets nite' yeqeku' pa' Yatsat'ax'inij. \v 43 Qa ha' Pedro qa mexe olots neƚuts in amanji' pa'aj pa' witset Jope, pekhe' ƚetsi'ii pa' ewi'ƚ jukhew ƚii Simón inqa'met ƚ'ajits naqsi'jju'.\x * \xo 9:43 \xt Hch 10:6,17,32\x* \c 10 \s1 Pa' ewi'ƚ jukhew ƚii Cornelio. \p \v 1 Na'l pa'aj pa' ewi'ƚ jukhew i'ni' pa' Cesarea, ƚii Cornelio, centurionipji' ek\f + \fr 10:1 \ft Centurión ikji' tenek'enhe'yipji' ek pa'aj pe'qu' cien (100) oq'opheƚinetsiletse'.\f* pekhewe' oq'opheƚinetsilets ƚiyinyejei “el Italiano.”\x * \xo 10:1 \xt Mt 27:27; Mr 15:16; Jn 18:3,12; Hch 8:40\x* \v 2 Pakha'an qa week iye pekhewe' yatsat'etsij qi in yijayanija qa nijiweyiju'ƚha iye pa' Intata, t'ifti'ts'ets pekhewe' if'iljetsits pe' judiol qa tisji'jij pa'qu' hami'im. Iyinji'jii pa' Dios week neƚuts.\x * \xo 10:2 \xt Hch 10:22,35; 13:16,26\x* \v 3 Ewi'ƚ pa'aj pa' neƚuji' jelji' junu' las tres qa i'nji'kii pa'aj ƚotoi itometsaaxijha pa' ewi'ƚ ƚaqa ángel pa' Dios in uyetsji' pakha' i'ni', qa yit'ijets pa'aj: —Cornelio.—\x * \xo 10:3 \xt Hch 3:1; 5:19; 9:10; 10:17,19\x* \v 4 Pa' Cornelio qa ts'in in yeeƚju' pa'aj qa qi iye in neq'ijiwe'yij, qa yit'ij pa'aj: —¿Ƚekpa' ƚisu'un, Yatsat'axyij?— Pa' ángel qa yit'ijets pa'aj: —Na' Dios t'eku'miju'ƚ kekhewe' iyinheyejei qa yi'sinhetij iye in ƚetis nekhewe' if'iljetsits.\x * \xo 10:4 \xt Hch 9:43; 11:14\x* \v 5 Ukinii pe'qu' jukhewe' na' witset Jope, qa' nenka'x ha' ewi'ƚ jukhew ƚii Simón qa ƚii iye Pedro. \v 6 Hane'ej i'nijup hakhap iye Simón iye inqa'met ƚ'ajits naqsi'jju', ke' ƚetsi' metetsju' ha' qi iweli'.—\x * \xo 10:6 \xt Lc 16:13; Ro 14:4; 1P 2:18\x* \v 7 Ma' qa in hats ikik'ui iye pakha' tafaakate'yi'ƚ ángel, pa' Cornelio qa taya'yii pe' wetsjuk pekhewe' ƚeqejkunenhei qa pa' ewi'ƚ oq'opheƚinetsi'l yijayaanija iye pa' Dios i'nji'teje'm pekhewe' les in t'ithayi'yi' pe' ƚetsi'ii. \v 8 Qa in hats week nifelimik'i pa'aj, ma' qa yukinii pa' witset Jope. \v 9 Qa pakhap neƚukii, pekhewe'en in mexe nekik'i pa'aj pa' wit'ikheyi'j qa hats k'esitsiyu'uiha pa'aj pa' witset Jope, ha' Pedro qa iketspha'm pa'aj pakha' ts'eewe'epji' pe' wititsi' qu' niyin hats natsa'theniyu'ju'ha pa'aj junu'.\x * \xo 10:9 \xt Hch 11:5-14; Sal 55:17; Jer 19:13; 32:29; Sof 1:5; Mt 24:17\x* \v 10 Hats iyipkun pa'aj, qa in mexe wanaqsiijkii mente' yijat'ax pa'aj pa' ƚaq, qa namets pa'aj pakha' i'nji'kii ƚotoi hik ƚunye'j qu' nitsowoƚ'axƚe.\x * \xo 10:10 \xt Jn 1:51; Hch 22:17\x* \v 11 Qa yi'wen pa'aj na' wa's in qhofij qa pa' ewi'ƚ hik ƚunye'j na'aj qi manta qa te'nilitju' pa'aj, neketsju' ha'ne sehe' wo'nophe'ƚ pe' ikwetju'ƚ (4) ƚekfii, \v 12 qa i'nji'ju' pa' ƚatawe'j pe' ƚunyejeiƚe wetju'ƚ inqa'metets ne'ej ikwetju'ƚ (4) ƚef'iyei, qa q'oiq'oyits qa q'oiq'oq'oyits iye qa junatai iye. \v 13 Ma' qa yepi'ye' pa' wit'ax in yit'ij pa'aj: —Eniipha'm Pedro qa' anlanju' enewe'en qu' ƚuj.— \v 14 Qa yeku'ƚ pa'aj ha' Pedro: —Hasu'uj Yatsat'axyij. Nite' hayiits qetuj ekewe'ej'in qe uƚ'ets qa nite' ƚenexkelij iye.—\x * \xo 10:14 \xt Lv 11:4; 20:25; Dt 4:4-20; Ez 4:14; Dn 1:8; Hch 9:5\x* \v 15 Qa ewi'ƚij iye, ma' qa hats wetsjuk'ij pa' wit'ax in yit'ij iye: —Pakha' qu' hats nenli'jju' na' Dios, hasu'uj it'ijets qu' uƚ'axe'.—\x * \xo 10:15 \xt Mt 15:11; Mr 7:19; Ro 14:14; 1Co 10:25; 1Ti 4:4; Tit 1:15\x* \v 16 Qa ewi'ƚij iye pa'aj wetshetk'ewi'ƚij pa'aj in yi'wen, ma' qa pa' qi manta qa aje'eƚ wetpiletetspha'm iye na' wa's. \v 17 Ha' Pedro qi in yijamtitaxijupkii pa'n qu' naakjiha pe' yi'wen pa'aj, ma' qa hik pakha'aj qa namets pe' jukhew nukin pa' Cornelio, in hats inaqfaakaniikii pa'aj pe' ƚetsi' pa' Simón ma' qa hats namets pa'aj pa' ƚeqeji'. \v 18 Qa taya'yiiji'kii pa'aj, inaqfaakanij qu' hik pekhe'ye' pe' i'wifi pa' Simón qa ƚii iye Pedro. \v 19 Ma' qa ha' Pedro in mexente' yilitaxij in yijamtitaxijupkii pekhewe' yi'wen, qa pa' Espíritu Santo qa yit'ijets pa'aj: —Jeƚ qeku'niiju', wetshetk'ewi'ƚ ne' jukhew wo'eikii.\x * \xo 10:19 \xt Hch 8:29; 10:3\x* \v 20 Eniipha'm, qa' ma'aiju', hasu'uj ef'ululi'ijkii qu' ijayan, qe yakha' he'nukinƚe ei.—\x * \xo 10:20 \xt Hch 15:7-9\x* \v 21 Ha' Pedro qa iketsju' pa'aj pakha' i'ni' pe' jukhew, qa yit'ij pa'aj: —Yakha' pakha' ƚowo'oƚiikii, ¿ƚek pakha' ta'ƚijupi' qa ƚanami'ƚ metkii?— \v 22 Pekhewe'en qa yeku'ƚ pa'aj: —Ha' Cornelio hikha' ewi'ƚ centurión, hakha'an yatsathen qa yijayaanija iye pa' Dios. Week ene' judiol yisu'un hakha'an. Pa' ewi'ƚ ƚaqa ángel pa' Dios yiyaji'ijets pa'aj qu' ne'niihet ei pe'ye', hats'inha qu' amii ke' ƚetsi' ma' qa' nepiye' hakha'an pa'qu' it'ijets.—\x * \xo 10:22 \xt Mr 8:38; Hch 10:2; 11:14\x* \v 23 Ma' qa ha' Pedro qa yuihinteje'mkii pa'aj pekhewe'en qa mexe yiwhini'. Ma' qa neƚukii pa'aj qa niipha'm qa yijayan pa'aj pekhewe'en. Qa uja'x pe' ƚijts'eyek pekhewe' yijayan pa' Jesús tetseti'yi' pa' Jope.\x * \xo 10:23 \xt Hch 10:45; 11:12\x* \v 24 Pakhap iye neƚukii qa hats uiji'teje'm pa'aj pa' Cesarea. Pa' Cornelio hats notki'ik'ui pa'aj, no'thet wetju'ƚ pe' ƚejefets qa pe' ƚejuwaikalija iye. \v 25 Qa ƚunye'jkii pa'aj ha' Pedro in hats yamets pa'aj pa' ƚetset pa' Cornelio, qa pa' Cornelio qa nekiifik'i pa'aj qu' newetfeli'm qa wonokok'entaxifi ƚef'iyeyiiju' pa' Pedro ma' qa iyintaxets. \v 26 Qa hakha'ƚe Pedro qa niihinpha'm pa'aj, qa yit'ijets: —Ats'ap'aye', yakha' iye ye'jukhewƚe.—\x * \xo 10:26 \xt Hch 14:15; Ap 19:10; 22:8\x* \v 27 Qa mexe tafaakate'yi'ƚ pa'aj pakha'an, qa i'nk'aƚe qa uiteje'm qa yeeƚtax pa'aj in olots pe' jukhew qa efuts iye ewi'ƚ i'nik'uyi' pa'aj. \v 28 Ma' qa yit'ijji'ju' pa'aj: —Ekheweli'ƚ ƚenikfe'li'ƚetsha ene' judiol in nite' ƚenexkeliji'm qu' qapi'ikii pa'qu' jukhewiika'ye' qa qu' nuyifi iye pe'qu' ƚetsi'ye', qa pakha'ƚe Dios qa ts'ethinij qu' hasu'uj hit'ijets pa'qu' ewii'ƚe' jukhewe' qu' uƚ'axe'.\x * \xo 10:28 \xt Jn 4:9; 18:28; Hch 10:14-15,35; 11:3; 15:8-9\x* \v 29 Qa hik ta'ƚijupi' in heiniyinhei, qa aje'eƚ henek, ham hit'i'ij. Qa hane'ej qa tsikfeliyu'ets, ¿pa'n ƚii pa' ta'ƚijupi' in ƚ'iyini'ƚyii?— \v 30 Ma' qa pa' Cornelio qa yeku'ƚ pa'aj, qa yit'ij: —Hats ikwetju'ƚ (4) neƚutsik'i hik i'ni' hane'ej jelji' junu' las tres in k'iyin ene' yitsi'ifi, ma' qa hi'wen ha' ewi'ƚ jukhew ts'ap'ayipji' leppepep he' ƚeqhinatai.\x * \xo 10:30 \xt Hch 1:10; 3:1\x* \v 31 Qa yit'ij yiwets: “Cornelio, aka' iyinheye'j yepi'ye' na' Dios, qa nite' nitapi'ik'i iye in ƚi'fen nekhewe' ham yiwq'axine'. \v 32 Qa hik ta'ƚijupi', ukinii pe'ye' ha' witset Jope, qa nenka'x ha' Simón ƚii iye Pedro. Hakha'an i'wi' ke' ƚetsi'ii hakhap iye Simón inqa'metets ƚ'ajits naqsi'jju' metetsju' ha' qi iweli'.” \v 33 Qa hik ta'ƚijupi' in aje'eƚ he'nukin ei ne' jukhew, qa qi'ija in ƚe'wisij in ƚenek. Qa hane'ej qa hats ye'weeki'ƚ in ewi'ƚ ha'ni'ƚik'uyi' pa' Dios, hats'inha qu' hepi'ye'eƚ week pakha' nukin ejmet pa' Yatsat'ax'inij.— \s1 Pa' Pedro ma' qa iyetifi pe' Cornelio ƚetsi'. \p \v 34 Ma' qa ha' Pedro qa iyet pa'aj, qa yit'ijji'ju': —Yijaa'ija hane'ej in hats tsikfee'letsha pa' Dios in week ƚeqjunyejeyij ene' jukhew,\x * \xo 10:34 \xt Dt 10:17; 2Cr 19:7; Ro 2:11; Ga 2:6; Ef 6:9; Col 3:25; 1P 1:17\x* \v 35 qe week yijat'ij pa'qu' witset'e, pakha' qu' ne'nijiweyiju'ƚ qa yaqsiijkii iye pa' yatsathen, pa' Dios qa t'eku'mi'. \v 36 Aka' wi'tlijei nukinetsju' pa' Dios enewe' ƚelits pa' Israel'ik'i, qa nifel pa' Dios qu' ƚe'sitsi'iƚ wetju'ƚ ene' jukhew qu' nata'ƚets ha' Jesucristo, hikha' Yatsat'axipji' ene' week.\x * \xo 10:36 \xt Mt 28:18; Hch 2:36; 13:32; Ro 10:12; Ef 2:17; Ap 17:14\x* \v 37 Ekheweli'ƚ ƚenikfe'li'ƚetsha kakha' ƚunye'jkii ha'ne week sehe' Judea, qa ta'ƚi' in i'nk'a i'nju' hakha' sehe' ei Galilea, in hats ƚ'anu'upji' ka' Juan in wenqimpuujinkii qa nifel iye pa'n ƚunye'j. \v 38 Ekheweli'ƚ ƚenikfe'li'ƚets pa'n ƚunye'j pa' Dios in yatsi'yipji' ha' Jesús Nazaret ƚeiƚe' pa' Espíritu Santo qa pa' ƚet'unha'x, hik ha'ne yijalkisijkii in yaqsiijkii pa' ƚe'wis qa niƚinju'kii iye hekhewe' ƚeƚinheitaxij pa' inwo'met, qe pa' Dios i'nijupha hakha'an.\x * \xo 10:38 \xt Mt 4:23; Lc 4:18; Jn 3:2; Hch 4:26\x* \v 39 Yekheweli'ƚ hi'weni'ƚij week ekewe' wekwek yaqsiiji'kii ha'ne ƚeqe sehe' ene' judiol qa na' Jerusalenii iye. Qa hi'weni'ƚij iye in yilan qa yenji'pha'm ke' ewi'ƚ k'aayaji' (cruz).\x * \xo 10:39 \xt Lc 24:48; Hch 2:32; 5:30\x* \v 40 Qa hane'en pa' Dios qa yiƚin iye in yamets wetshetk'ewi'ƚ neƚuts qa yaqsiijkii iye in we'nethinkii, \v 41 qa nite' week qu' ne'nethinetskii, qe uja'xƚe yijat'ij hekhewe' hayiits t'eku'miiji'kii pa'aj pa' Dios qu' ni'wen hakha'an, ikji', yekheweli'ƚ in yekufe'eƚijkii hakha'an in hats niyik'uipha'm iye pe' naxju'.\x * \xo 10:41 \xt Lc 24:43; Jn 14:17,22\x* \v 42 Qa ts'ukini'ƚij qu' henfeli'ƚi'm ene' jukhew qa efuts iye, qa' hit'iƚijets in hik hakha'ija pakha' yeni' pa' Dios qu' juezsi'ipji' pe' iƚii qa pe' naxju' iye.\x * \xo 10:42 \xt Jn 5:22; Hch 17:31; Ro 14:9; 2Co 5:10; 2Ti 4:1; 1P 4:5\x* \v 43 Hane'en hik ha'ne yit'ijets pa'aj pe' week profetas'ik'i, qu' kakha'ye' ƚii qu' hik kakha'ye' qu' nata'ƚets qa' weeke' pakha' qu' nite' neqeku'ye' hakha'an qa' netwumhiti'yik'ui pe' ƚewuƚ'ets.—\x * \xo 10:43 \xt Is 53:11; Jer 31:34; 1Jn 2:12; 3:23; Lc 24:47; Hch 15:9; Ro 10:11; Ga 3:22\x* \v 44 Mexe nite' yili'ij pa'aj ha' Pedro in nifel ekewe'en, pa' Espíritu Santo qa namju' pa'aj qa i'nipji' pekhewe' weekji' tek'enets pa'aj ekewe' tefelhitii.\x * \xo 10:44 \xt Hch 11:15; 15:8\x* \v 45 Week pa'aj pekhewe' judiol nite' yeqeku' pa' Jesús, hik pekhewe' ƚijts'eyek pa'aj ha' Pedro, qa yitjuƚaxijpha'mkii pa'aj, qe pakha' witqisit Espíritu Santo testi'yij iye pekhewe' nite' judioltax,\x * \xo 10:45 \xt Hch 2:33,38; 10:23; 11:18\x* \v 46 qe yepi'ye' in iyetju' qa tujtseikal pe' ƚe'lijei qa qi iye in yiwqinhetji' pa' Dios. Ma' qa ha' Pedro qa yit'ij pa'aj: \v 47 —¿Me ƚeke' qu' nana'l pakha' qu' nite' niwejini'im enewe'en qu' nempulijijju' in hats testi'yij pa' Espíritu Santo in injunyejeyek?—\x * \xo 10:47 \xt Hch 2:4; 8:36; 11:17; 15:8\x* \v 48 Ma' qa inaqyaji'ij qu' netenimpulijinijju' aka' ƚiiji' pa' Jesucristo. Pekhewe'en qa mexe iyinijets iye pa'aj ha' Pedro qu' mexe amane' eku'nijup iye pe'qu' uja'xe' neƚutse'.\x * \xo 10:48 \xt Hch 2:38; 8:16; 1Co 1:14-17\x* \c 11 \s1 Pedro qa nifel inhats'ek in yamii pe' nite' judiol. \p \v 1 He' apóstoles qa pe' hats yijayan pa' Jesús i'ni' ha' week sehe' Judea, qa i'ye'ej pa'aj in hats testi'yij iye pekhewe' nite' judioltax kekhewe' ƚe'lijei pa' Dios. \v 2 Ma' qa ha' Pedro in wapilii iye ha' Jerusalén, qa pekhewe' yaqsiijkii kakha' circuncisión (judíos) qa tejitheitaxetskii pa'aj,\x * \xo 11:2 \xt Hch 10:45; Col 4:11; 1Ti 1:10\x* \v 3 qa yit'ijets: —Akha' ƚ'uyifi pe' ƚetsi' nekhewe' nite' yaqsiijkii kakha' circuncisión qa ekufets iye nekhewe'en.—\x * \xo 11:3 \xt Hch 10:28; Ga 2:12\x* \v 4 Ma' qa ha' Pedro qa yeqetheenimik'iha in nifelimik'i pa'aj, ta'ƚijii in ink'aa'ija pa' ƚunye'jkii qa teiƚi'ijpha'm, qa yit'ij pa'aj: \v 5 —Yakha' in mexe ha'ni' ha' witset Jope qa k'iyintax, ma' qa i'nji'kii yitoi qa hi'wen ha' ewi'ƚ hik ƚunye'j na'aj qi manta in te'nilitju', ta'ƚiipha'm na' wa's wo'nophe'ƚ he' ikwetju'ƚ ƚekfii, qa te'nilit'iju' ha' ha'ni'.\x * \xo 11:5 \xt Hch 10:9-32\x* \v 6 Qa hejeƚtaxji'ju' ha' ƚatawe'j qa hi'wen in i'nji' he' week inqa'metets ne'ej ikwetju'ƚ (4) ƚef'iyei, qa ne'ej nowe'ƚ, qa q'oiq'oyits qa q'oiq'oq'oyits iye qa junatai iye. \v 7 Ma' qa hepi'ye' pa' wit'ax in yit'ij yiwets: “Eniipha'm Pedro qa' anlanju' nekhewe'en qu' ƚuj.” \v 8 Qa hit'ijiju'ƚ: “Hasu'uj Yatsat'axyij, qe nite' hayiits qu' na'nji' ha'ne yeji' qu' hetuj pa'qu' uƚ'axe' nite' ƚenexke'ej qu' netnekui.” \v 9 Qa pakha'ƚe wit'ax ta'ƚiipha'm na' wa's qa tseku'ƚ iye, ma' qa hats wetsjuk'ij, qa yit'ij: “Pakha' qu' hats nenli'jju' na' Dios, hasu'uj it'ijets qu' uƚ'axe'.” \v 10 Aka'an in ƚunye'j wetshetk'ewi'ƚij, ma' qa week wetpiletetspha'm iye na' wa's. \v 11 Qa hik akaa'ijha in namets he' wetshetk'ewi'ƚ jukhew ke' wititsi' kekhe' ha'nifi, ta'ƚii hakha' witset Cesarea in t'ukinhetiiyii. \v 12 Qa pa' Espíritu Santo qa yit'ij yiwets qu' hasu'uj yef'ululi'ijkii qu' hijayan hekhewe'en. Qa enewe'en enewe' ewi'ƚ tatsai (6) inejefetsipji' yijts'eyek iye, qa ye'weeki'ƚ in k'uyiƚifi kekhe' ƚetsi' hakha' jukhew,\x * \xo 11:12 \xt Hch 8:29; 10:23; 15:9\x* \v 13 hakha'an qa nifeli'ƚ ye'mik'i in yi'wen pa' ewi'ƚ ángel ts'ap'a'afi pa'aj ke' ƚetsi', pakha'an qa te' yit'ijets pa'aj: “Ukinii pe'ye' ha' witset Jope, qa' nenka'x ei ha' Simón ƚii iye Pedro. \v 14 Qa' hikha' qu' nit'ij ewets pe'qu' wi'tlijeye' qu' hik pekhewe'ye' qu' nata'ƚets qu' iƚa'xe', akha' qa week nekhewe' ƚantsat'etsij.”\x * \xo 11:14 \xt Jn 4:53; Hch 10:2; 16:15,31-34; 18:8; 1Co 1:16\x* \v 15 Qa in mexe i'nk'a k'iyettax, qa pa' Espíritu Santo qa namju' qa i'nipji' hekhewe'en, in injunyejeyek inekhewel in i'nk'aa'ija.\x * \xo 11:15 \xt Hch 2:4; 10:44\x* \v 16 Ma' qa hijamti'ik'i kekhewe' ƚe'lijei ha' Yatsat'ax'inij, in yit'ij: “Ka' Juan wenqimpulijinji' na'aj iweli', qa ekhewelƚi'iƚ qa' mempulijiƚijju' hatse' na' Espíritu Santo.”\x * \xo 11:16 \xt Mt 3:11; Mr 1:8; Lc 3:16; Jn 1:33; Hch 1:5\x* \v 17 Qa hik ta'ƚijupi', pa' Dios in tisij iye hekhewe'en pakha' hik ƚunye'j pa' jiyeƚisij hik aka'aj in hats nite' jiteqeku' jitek'enets ha' Yatsat'ax'inij Jesucristo, qa yakha', ¿qa pa'n yijunye'j qu' haq'ayinij pa' Dios?—\x * \xo 11:17 \xt Hch 5:39; 10:45,47\x* \v 18 Qa in yepi'ye' ek'i pa'aj aka'an, ma' qa selelju'kii pa'aj, qa qi in yiwqinhetji' pa' Dios, qa' yit'ijju': —Ye'ehe, pa' Dios qete'e' hats ƚexkeliji'm iye pekhewe' nite' judioltax qu' netetwek'elaxets pakha' jiyeka'xii yijat'ij pa' witiƚa'x qa nite' yili'ij iye.—\x * \xo 11:18 \xt Ro 10:12-13; 2Co 7:10\x* \s1 Pekhewe' yojo in yijayan pa' Jesucristo pa' witset Antioquía. \p \v 19 Ma' hayits, pakhap iye. Pekhewe' yak'eskii pa'aj in ta'ƚets pakha' a'tax ƚenifenyejei pa'aj in hats talanhetii pa' Esteban'ik'i, qa ilatiikii pa'aj pe' sehel Fenicia, Chipre qa pa' witset Antioquía, qa nite' nifeli'm pakhape' iye ekewe' wi'tlijei, qe uja'xƚe pekhewe' judiol in nifeli'm.\x * \xo 11:19 \xt Hch 6:5; 13:1; 14:26; 15:22-23,30,35; 18:22; Ga 2:11\x* \v 20 Qa na'lƚe pekhewe' uja'x pekhewe'en, pekhewe' Chipre ƚeiƚets qa Cirene ƚeiƚets iye, pekhewe'en in yamii pa'aj pa' Antioquía, qa nifeli'm iye pa'aj pekhewe' nite' judiol in nifel pa'aj ha' Yatsat'ax'inij Jesús.\x * \xo 11:20 \xt Mt 27:32; Hch 4:36\x* \v 21 Qa pa' ƚokoi pa' Yatsat'ax'inij qa i'nipji' pekhewe'en. Pekhewe'en qa olootsija pe' nite' yeqeku'uk'i ma' qa yijayan pa' Yatsat'ax'inij.\x * \xo 11:21 \xt Lc 1:66; Hch 2:47; 9:35\x* \v 22 Qa pa' ƚeniihe't aka'an qa namii pa'aj pekhewe' yijayan pa' Jesús na' Jerusalenii, ma' qa yukinii pa'aj pa' Bernabé pa' Antioquía. \v 23 Qa hane'en, in yamii pa'aj qa yi'wen pakha' ƚeqi'fenkeye'j pa' Dios, ma' qa qi in ƚe'wisi'mkii pa'aj qa yakakƚinijha pe' weekji' hats'inha qu' weeki'ijha pe' ƚatawjets qu' nisu'unija qu' hasu'uj naqamij in yijayan pa' Yatsat'ax'inij.\x * \xo 11:23 \xt Hch 13:43; 14:26; 15:40; 20:24,32\x* \v 24 Qe pa' Bernabé pakha'an ewi'ƚ jukhew teik'unei, qa qi iye topo'oj pa' Espíritu Santo qa topo'oj iye pa' nite' ƚeqekuye'j. Qa les olotsija iye pa'aj pe' yijayan pa' Yatsat'ax'inij.\x * \xo 11:24 \xt Lc 4:1; Hch 2:41,47; 5:14; 6:5; 7:55\x* \v 25 Pa' Bernabé qa ik pa'aj qu' namii pa' witset Tarso qe qa' nowo'oikii pa' Saulo. \v 26 Ma' qa in yi'wen pa'aj qa neka'xii pa' witset Antioquía. Qa ewi'ƚ ininqap in ikijje'm pekhewe'en in ewi'ƚ i'ni'ƚi' pekhewe' yijayan pa' Jesús, qa yijatshen pe' olots jukhewe' qa efuts iye. Ma' qa i'nk'aƚe pa'aj pa' Antioquia'ai pekhewe' yijayan pa' Jesús qa witqiyitsij cristianos.\x * \xo 11:26 \xt Hch 6:1; 9:1; 13:52; 14:20; 15:10; 16:1; 19:1; 26:28; 1P 4:16\x* \v 27 Hik pakha'aj pekhewe' neƚutsji', pe' uja'x profetas ta'ƚii pa'aj na' Jerusalén qa namii pa'aj pa' Antioquía.\x * \xo 11:27 \xt Hch 13:1; 15:32; 1Co 12:28; Ef 4:11\x* \v 28 Qa niipha'm pa'aj pa' ewi'ƚ pekhewe'en, pakha' ƚii Agabo, pa' Espíritu Santo hik pakha' tisij pa'aj pakha'an in yit'ijets pa'aj qu' yijaa'ija qu' nanam hatse' pa' qi yipku' ha'ne week sehe'. Qa hik aka' ƚunye'j pa'aj pa' ƚahats'ij in mexe qi tenek'enhe'yi' pa' Claudio.\x * \xo 11:28 \xt Mt 24:14; Hch 18:2; 21:10; Ga 2:2\x* \v 29 Ma' qa pekhewe' yijayan pa' Jesús tetseti'yi' pa' Antioquía, qa week ƚexkelij pa'aj pe'qu' ewi'ƚ nenikii, ma' qa week t'ihinij pakha' qu' ƚuk'eye' qu' ne'weju'ƚij qe qa' ninqekenijii pekhewe' te'lijtsii i'ni' ek pa' Judea.\x * \xo 11:29 \xt Ro 15:26; 2Co 9:1-2; Ga 2:10\x* \v 30 Ma' qa hik aka' yaqsiijkii pa'aj, qa inqekenijii pekhewe' tenek'enhe'yipji' pe' te'lijtsii. Pa' Bernabé qa pa' Saulo hik pekhewe' yeka'xii pa'aj.\x * \xo 11:30 \xt Hch 14:23; 15:2; 16:4; 20:17; 21:18; 1Ti 5:17,19; Stg 5:14; 2Jn 1\x* \c 12 \s1 Pakha' ƚawamhijii pa' Jacobo qa pa' Pedro in t'opheƚitii pa'aj. \p \v 1 Hik pakha'aj pa' ƚahats'ij pa' wittata Herodes qa t'eku'mets pa'aj pekhewe' uja'x pe' yijayan pa' Jesús qe qa' nanawitjiju'. \v 2 Ma' qa inaqyaji'ij pa'aj qa yilan ti'jijje'm pa' ewi'ƚ witqatsjikinet pa' Jacobo'ik'i, Juan ƚamats'ik'i.\x * \xo 12:2 \xt Mt 4:21; 20:23\x* \v 3 Pa' Herodes in yi'wen pa'aj aka'an in yi'sinhetij pe' judiol, ma' qa t'eku'mi' iye pa'aj qu' nophe'ƚ iye ha' Pedro. Aka'an in ƚunye'jkii pa'aj, hik pakha'aj yamets pe' ƚe'sits neƚuts ƚiyits Pascua qa tenekui pe' pan nite' yetsji'ƚ pe'qu' levaduraye'.\x * \xo 12:3 \xt Ex 12:15; 23:15; Hch 12:5; 20:6; 24:27; 25:9; 2Co 1:11; Ef 6:18\x* \v 4 Qa in hats yophe'ƚ pa'aj qa yuihinifi pe' witq'opheƚitjii qa yejeƚinenij pe' ikwetju'ƚ (4) grupo pe' oq'opheƚinetsilets qa in weekji' qa yamets dieciséis (16), qa watanayaxets pa'aj in yejeƚ. Yumti qu' nanaxijik'i pe' ƚe'sits neƚuts Pascua qa' nethinij pa' witset pakha' qu' ƚeqfenye'ji'ij iye. \v 5 Qa hik ta'ƚijupi' ha' Pedro in qi in tejeƚitii pa'aj pe' witq'opheƚitjiyifi, qa pekhewe'ƚe te'lijtsii qa iyinipji' pa'aj, qi in iyinijiiha pa'aj pa' Dios. \s1 Pa' ewi'ƚ ángel qa yukinik'uifik'i pe' witq'opheƚitjii pa' Pedro. \p \v 6 In hats uje' qu' neka'xfik'i pa' Herodes qu' nethinij iye pa' witset pa'qu' ƚeqfenye'ji'ij qu' nilan iye ha' Pedro. Pa' naja'xji' pa'aj ha' Pedro hats ima'aƚju' pa'aj pe' wetsjuk oq'opheƚinetsilets wo'nophe'ƚi'ƚij wetju'ƚ pe' wetsjuk foƚoƚik'il, qa pekhewepƚe qa i'nji' pa' ƚeji' in yejeƚ pe' witq'opheƚitjii. \v 7 Qa aje'eƚ laxa pa'aj pa' ewi'ƚ ƚaqa ángel pa' Yatsat'ax'inij, qa pe' witq'opheƚitjii qa koojo'ofikii pa'aj. Pa' ángel qa nijt'otshen pa'aj yilanets pa' ƚe'weƚi' ha' Pedro qa yit'ijets pa'aj: —If'elitik'i qu' eniipha'm.— Ma' qa pe' foƚoƚik'il wo'nophe'ƚtaxij pe' ƚokoyei qa namju'kii pa'aj.\x * \xo 12:7 \xt Lc 1:11; 2:9; 5:19; 16:26; 24:4; Col 4:1; Jud 5\x* \v 8 Qa pa' ángel qa yit'ijets iye: —Manaqsi'j, otsji' ne' otshilaxtii.— Qa yaqhat'ax pa'aj, qa yit'ij iye pa' ángel: —Me'ntilafij na' e'ntilafit qa atsjayanpha'm.— \v 9 Qa ikfik'i pa'aj ha' Pedro, yijayanik'i pa' ángel, qa nite' nikfe'lets me yijaatu'uja pakha' yaqsiijkii pa' ángel, qe yumti yijat'ij qu' na'nƚeji'kii ƚotoi.\x * \xo 12:9 \xt Sal 126:1; Hch 9:10\x* \v 10 Qa in hats t'anji' pa'aj pa' te'weiteje'm pekhewe' yejeƚ oq'opheƚinetsilets qa pakhap iye, ma' qa hats yametsfik'i pa' ƚeji'ija nijket te'weyetsfik'i pa' witset, pakha'an qa qhofƚi'ij pa'aj. Qa ikfik'ikii pa'aj, qa ikik'i pa'aj wete'm pa' ewi'ƚ wit'ikheyi'j, ma' qa pa' ángel qa qessiikii iye pa'aj.\x * \xo 12:10 \xt Hch 5:19; 16:26\x* \v 11 Ma' qa ha' Pedro qa nikfe'lkii pa'aj, qa yit'ij: —Hane'ej hats tsikfee'letsha, pa' Yatsat'ax'inij in nukinju' ha' ƚaqa ángel, ma' qa tsilithinik'ui pakha' ƚokoi ha' Herodes qa week iye pakha' notkitaxets enewe' judiol qu' ƚunye'je'kii.—\x * \xo 12:11 \xt Sal 33:18-19; 34:7; Dn 3:28; 6:22; Lc 15:17; 2Co 1:10\x* \v 12 Ma' qa in hats nikfe'lik'uyi' pa'aj aka'an, qa ikii pa'aj pe' ƚetsi' pe' María, ƚenene pa' Juan ƚii iye Marcos, qa hik pakha' qa i'ni' pekhewe' olots not'axij wetju'ƚ in iyin pa'aj.\x * \xo 12:12 \xt Hch 12:25; 15:37,39; Col 4:10; 2Ti 4:11; Flm 24; 1P 5:13\x* \v 13 Qa yamets pa'aj pa' ƚeji' qa yilanetskii. Qa pe' ewi'ƚ witqejkunenki' ƚii Rode, qa ikii qu' nenikfe'lets pa'n ƚii pakha' yilanetskii pa' ƚeji'.\x * \xo 12:13 \xt Mt 18:10; Lc 24:21; Jn 18:16\x* \v 14 Ma' qa in nikfe'lik'i pa'aj ƚ'anye'j in hik hakha' Pedro, qa qi in ƚe'wisi'mkii pa'aj qa nitapi'ii qu' nit'ij qhof pa' ƚeji', qe wekuma'xiiji' iye qu' nenfelji'ju' ha' Pedro in hats i'nji' pa'aj pa' ƚeji'. \v 15 Pekhewe'en qa yit'ijets pa'aj: —¡Hayits qa'nte' ƚ'eik'uneikii!— Pekhe'en qa yape'enhaƚe yit'ijets pa'aj in yijaa'ija. Qa pekhewe'en qa yit'ijju' iye pa'aj: —Nite' hik hakha', pakha'ƚe ƚaqa ángel lemets hakha'an.— \v 16 Qa hakha'ƚe Pedro qa yape'enha yilanetskii pa'aj pa' ƚeji', qa pekhewe'en in hats yit'ij qhof pa'aj pa' ƚeji' ma' qa in yi'wen qa yitjuƚaxijpha'mkii pa'aj. \v 17 Qa ha' Pedro qa yit'ijji'ju' pa' ƚokoi pakha' jutsiqaxij qu' weiyi'ipji'. Ma' qa nifelimik'i pa'n ƚunye'j pa' Yatsat'ax'inij in yukinik'uifik'i pe' witq'opheƚitjii. Qa yit'ijji'ju' iye pa'aj: —Enfeli'ƚi'm hatse' ekewe' wekwek hakha' Jacobo qa hekhewep iye inejefetsipji'.— Ma' qa i'nk'aƚe qa ikfik'i iye pa'aj qa tujtseika' pa' ikji'.\x * \xo 12:17 \xt Hch 13:16; 15:13; 19:33; 21:18,40; Ga 1:19; 2:9,12\x* \v 18 Ma' qa in hats neƚukii pa'aj, qa qi in yeƚ'ilax wetju'ƚ pa'aj pekhewe' oq'opheƚinetsilets, nite' nikfe'lets pa'n ƚunyeje'kiiha in ham pa'aj ha' Pedro. \v 19 Qa pa' Herodes in hats wo'taxiikii pa'aj qa nite' yi'wen. Qa nifaakankii pekhewe' yejeƚtaxets pa'aj oq'opheƚinetsilets, ma' qa inaqyaji'ij qu' newetka'xfik'ikii qa natlanhetiiju'. Ma' qa i'nk'aƚe pa'aj pa' Herodes qa yamii pa' Cesarea in ta'ƚi' pa' Judea qa mexe amani' pa'n uja'x pe' neƚuts.\x * \xo 12:19 \xt Hch 8:40; 16:27; 27:42\x* \s1 Pa' Herodes'ik'i qa wa'm pa'aj. \p \v 20 Pa' Herodes qi in nayu'um pa'aj pekhewe' Tiro qa Sidón ƚeiƚets. Qa pekhewe'ƚe'en qa ewi'ƚ i'niji' ek qu' nowo'oi ƚeqfenyejeyi'ij qu' nuyetsji' pakha'an, qa ƚe'sitsijju' pa'aj pa' Blasto, qi ƚeqjeƚinenek pa' Herodes, pekhewe'en iyinets qu' ƚe'sitsi'iƚ wetju'ƚ iye, qe pa' ƚeqe sehe' pekhewe'en pe' ƚaqats ewi'ƚƚe in ta'ƚijetskii pakha' sehe' tenek'enheiji' pa' Herodes.\x * \xo 12:20 \xt 1R 5:11; Esd 3:7; Ez 27:17; Mt 11:21\x* \v 21 Ma' qa in hats yamets pa' neƚuji' ƚeqjeyumtshenek'ik'ui, qa pa' Herodes qa uyik'ipha'm pa'aj pe' ƚeqhinatai t'ejuyets in qi in tenek'enhei. Ma' qa i'nipji' pa' ƚots'oji'la'x qa iyet pa'aj. \v 22 Ma' qa pekhewe'en qa taya'yijipji' pa'aj, qa yit'ijju': —¡Ƚ'a'x pa' ewi'ƚ dios qa nite' ƚ'a'x pa'qu' ewi'ƚ jukhewe'ƚe aka'an!— \v 23 Qa aje'eƚ pa'aj pakha' ewi'ƚ ƚaqa ángel pa' Yatsat'ax'inij qa yeqfe'meten pa'aj pa' Herodes, qe nite' yiwqinhetji' pa' Dios. Ma' qa i'nk'aƚe pa'aj qa wa'm, qe tuj pa' ƚatawe'jik'i pe' q'oiq'oq'oyits.\x * \xo 12:23 \xt Lc 1:11; Col 4:1; Jud 5; 1S 25:38; 2S 24:16-17; Sal 115:1\x* \v 24 Qa ekewe'ƚe ƚe'lijei pa' Yatsat'ax'inij qa les t'ijaifik'i qa week neƚuts les olots pe' tek'enik'i.\x * \xo 12:24 \xt Hch 6:7; 19:20\x* \v 25 Qa pa' Bernabé qa pa' Saulo qa hats tepilik'uikii iye pa'aj ha' Jerusalén in hats yaqhat'etsij pa'aj pakha' yaqsiijkii, qa ƚijts'ekii pa'aj wete'm ha' Juan qa ƚii iye Marcos.\x * \xo 12:25 \xt Hch 4:36; 11:30; 12:12\x* \c 13 \s1 Pa' Bernabé qa pa' Saulo qa ikkii pa'aj qu' nenfel eke' wi'tlijei. \p \v 1 Pekhewe' yijayan pa' Jesús pa' Antioquia'ai na'l pa'aj pe' profetas qa na'l iye pe' maestrol, pekhewe'en ƚiyits Bernabé, Simón ƚii iye Niger, Lucio Cirene ƚeiƚe', Saulo qa pa' Manaén, hik ha'ne witjuwaikayek'iƚha pa'aj pakha' tenek'enhei Herodes in mente' qits pa'aj.\x * \xo 13:1 \xt Mt 14:1; Hch 4:36; 11:19,22,27; 1Co 12:28\x* \v 2 Qa enewe'en in mexe iyiniiha pa'aj pa' Yatsat'ax'inij qa nite' tekju' iye, qa pa' Espíritu Santo qa yit'ijets pa'aj: —Eqetheni'ƚfik'i na' Bernabé qa na' Saulo qe qa nithayiki kakha' wit'ithayijkit he'yeku'mijiiji'.—\x * \xo 13:2 \xt Hch 8:29; 9:15; Ro 1:1; Ga 1:15\x* \v 3 Ma' qa i'nk'aƚe pa'aj, in hats yili'ijju' in nite' tekju', qa in iyiinija iye qa in hats t'eku'mipji'kii iye pa'aj ƚesinjel pekhewe'en, ma' qa yukinkii.\x * \xo 13:3 \xt Hch 6:6; 14:26\x* \s1 Pa' Bernabé qa pa' Saulo qa yamii pa' Chipre. \p \v 4 Enewe'en yukinkii pa'aj pa' Espíritu Santo, qa yamii pa' witset Seleucia, ma' qa hik pakha'a' qa i'nji' pe' tokoyei qa yamiiji' pakha' sehe' Chipre ƚeqewuk'uji' pa' qi iweli'. \v 5 Qa in hats yamets pa'aj pa' witset Salamina, ma' qa nifel pa'aj kekhewe' Intata ƚe'lijei pe' ƚe'lijtsitjiyitsifi pe' judiol. Ha' Juan Marcos ƚijts'ekii iye pa'aj hekhewe'en qa t'ifti'ts'etskii iye pa'aj.\x * \xo 13:5 \xt Hch 9:20; 12:12\x* \v 6 Ma' qa i'nk'aƚe pa'aj in hats week naq'axij in yijalki'sik'i pa' sehe', ƚ'isƚa'wet, yamƚi'iiju'ha pa' witset ƚii Pafos, qa yi'weni' pa'aj pa' ewi'ƚ weihetax (brujo) yit'ij ƚetets qu' profetaye', judío ƚii Barjesús,\x * \xo 13:6 \xt Mt 7:15; Hch 8:9\x* \v 7 ewi'ƚ i'ni'ƚi'kii pakha' gobernador ƚii Sergio Pablo, ewi'ƚ jukhew nikfe'lkii. Pakha'an qa iyinii pa'aj ha' Bernabé qa ha' Saulo, qe nexpiikeyu'uk'iha kekhewe' ƚe'lijei pa' Intata.\x * \xo 13:7 \xt Hch 18:12; 19:38\x* \v 8 Qa pakha'ƚe Elimas, weihetax, qe hik aka' ikji' aka' ƚii, qa t'ejuyiju'ƚ pa'aj pekhewe'en, nijaqhittaxijju'kii pa'aj wo'taxii qu' nite' netk'eni'ik'i ekewe' wi'tlijei pakha' gobernador.\x * \xo 13:8 \xt Ex 7:11; 2Ti 3:8; Hch 6:7; 8:9\x* \v 9 Ma' qa ha' Saulo ƚii iye Pablo, topo'oj pa'aj pa' Espíritu Santo, qa ts'in pa'aj in yejeƚju' pakha'an, \v 10 qa yit'ijets pa'aj: —Akha', ƚa's pa' inwo'met, akha' topo' ej pakha' owotk'onheye'j qa pa' aqawitjineya'x, ejuihife'ej iye week pa' yatsathen, ¿me nite' ƚili'ij qu' iq'if'inhet pe' yatsathen ƚ'ikheijei pa' Yatsat'ax'inij?\x * \xo 13:10 \xt Mt 13:38; Jn 8:44; Os 14:9; 2P 2:15\x* \v 11 Hane'ejija ha' Yatsat'ax'inij qu' natanithen. Qa e'puk'ali'ij qa pa'qu' uja'xe' neƚuts qu' nite' i'wene' ne' junu'.— Qa aje'eƚ pa'aj pakha'an qa p'ew wi'mkii ma' qa ink'aƚe qa hats noo'imkiiha pa'aj, ma' qa wo'oikii pa'aj pa'qu' net'eku'mi' pa' ƚokoi qu' netsinkii.\x * \xo 13:11 \xt Ex 9:3; 1S 5:6-7; Sal 32:4; He 10:31\x* \v 12 Ma' qa pakha' gobernador, in yi'wen pa'aj pakha' ƚunye'jkii, qa nite' yeqeku', yitjuƚaxijpha'm pa'aj kekhewe' wi'tlijei t'ejuyets pa' Yatsat'ax'inij.\x * \xo 13:12 \xt Hch 13:49; 15:35-36\x* \s1 Pablo qa Bernabé qa yamii pa' Antioquía de Pisidia. \p \v 13 Pa' Pablo qa pekhewe' ƚ'ithayifets qa hikpa' qa ta'ƚi' iye pa' witset Pafos in i'nji' iye pe' tokoyei qa yamii iye pa' witset Perge pa' sehe' ƚii Panfilia. Qa pakha'ƚe Juan Marcos qa hik pakha'a' qa yili'ik'i pa'aj qa hats nite' yijayan qa tepilii pa'aj ha' Jerusalén.\x * \xo 13:13 \xt Hch 12:12; 13:6; 15:38\x* \v 14 Qa pekhewe'ƚe'en qa ikik'ui iye pa'aj pa' Perge, ma' qa yamii iye ha' witset Antioquía pa' sehe' ƚii Pisidia. Qa pa' neƚuji' pa'aj witwapiihijii (sábado) qa uyifi pe' judiol ƚe'lijtsitjii qa i'nju'kii pa'aj.\x * \xo 13:14 \xt Hch 9:20; 14:19,21; 16:3; 17:2; 18:4\x* \v 15 Qa i'nk'aƚe pa'aj in hats naxijipji' pa'aj in tiyiyik'i kekhewe' wenit'ij yika'ajji' pa'aj pa' Moises'ik'i qa kekhewe' iye ƚe'lijei pe' profetas'ik'i, ma' qa pekhewe' tenek'enhe'yij pe' witlijtsitjii qa yukinii pa'aj pa' ewi'ƚ qu' nit'ijets: —Yejefets, qu' nana'li'ƚ e'm pa'qu' e'lijeyi'iƚ qu' nakakƚin ene' inejefets, yape iyeti'ƚ.—\x * \xo 13:15 \xt Mr 5:22; Hch 15:21\x* \v 16 Ma' qa ha' Pablo qa niipha'm pa'aj qa yit'ijpha'm pa'aj pa' ƚokoi, qa yit'ij: —Jukhew Israel ƚeiƚets qa nekhewe' iye nite' judiol na'li'm pa' ƚ'ijiweyaxitsiju'ƚ pa' Dios, ek'en qeku'ni'ƚ yiwetsek.\x * \xo 13:16 \xt Hch 10:2; 12:17\x* \v 17 Pakha' ƚeqe Dios ene' Israel ƚeiƚets, t'eku'miiji' pa'aj pekhewe' yalheyi'ƚik'i qa yijatshenfik'i pa'aj in yolotsinija pa'aj in mexe i'ni' pa' sehe' Egipto, qa qi'ija iye pa'aj pa' ƚet'unha'x in yukinik'uifik'ikii pakha' sehe'.\x * \xo 13:17 \xt Ex 1:6; 6:6; Dt 7:6-8; Hch 7:17\x* \v 18 Qa nite' yo'qmositij iye pakha' ƚunyejeitax pekhewe'en in neki'kii pa' ham i'ni'i' yamijets cuarenta (40) ininqapits.\x * \xo 13:18 \xt Dt 1:31; Hch 7:36\x* \v 19 Ma' qa i'nk'aƚe pa'aj, pa' Dios in hats yiwuƚ'enhetju' pe' wetsjuk tatsai (7) witsetits i'ntaxi' pa' sehe' Canaán, qa nak'esa'xijju' pa'aj pa' sehe' pe' inaqwa'mhitsik'i qu' natsat'etsij. Qa in weekji' ekewe'en qa yamijets cuatrocientos cincuenta (450) ininqapits.\x * \xo 13:19 \xt Dt 7:1; Jos 14:1; 19:51; Sal 78:55; Hch 7:45\x* \v 20 Ma' qa i'nk'aƚe pa'aj in hats ƚ'anu'upji' ekewe'en, qa tisij qu' netnek'enhei pe' juezits yamijii pa' profeta'ik'i Samuel.\x * \xo 13:20 \xt Jue 2:16; 1S 3:20; Hch 3:24\x* \v 21 Ma' qa pekhewe'en qa iyinets pa'aj pa'qu' ewi'ƚe' qu' qi qu' wittatayi'ij, qa pa' Dios qa tisij pa'aj pa' Saúl, ƚa's pa' Cis, ta'ƚets pekhewe' ta'ƚets pa' Benjamin'ik'i, qa yamijets cuarenta (40) ininqapits in tenek'enhei.\x * \xo 13:21 \xt 1S 8:5; 9:1; 10:1\x* \v 22 Qa in hats yukinik'uifik'i iye pa'aj, ma' qa yenpha'm qu' wittatayi'ij pa' David, hik pakha' pa' Dios iyetij iye pa'aj in yit'ij: “Hats hi'wen na' David, Isaí ƚa's, ewi'ƚ jukhew hisu'un, qe week yaqsiijkii yijat'ij pa'qu' hisu'un.”\x * \xo 13:22 \xt 1S 13:14; 15:23,26; 16:13; Sal 89:20\x* \v 23 Qa pekhewe' ta'ƚets hane'en, qa ta'ƚji'ju' hakha' hayiits yiwjutsiqen pa'aj pa' Dios. Pa' Dios tisij ene' Israel ha' ewi'ƚ Eqiƚina'x, Jesús,\x * \xo 13:23 \xt Sal 132:1; Mt 1:1; Lc 2:11; Hch 13:32\x* \v 24 qa in mente' yamets pa'aj qu' ni'nq'ijatshen, qa pa' Juan'ik'i qa yojo'oj pa'aj in nifeli'm pe' week Israel ƚeiƚets in wenqimpuujin t'ejuyets pakha' qu' nili'ij pa' uƚ'ax qe qa' netwumhiti'yik'ui pe' ƚewuƚ'ets.\x * \xo 13:24 \xt Mt 3:1; Mr 1:4; Lc 3:3; Hch 1:22; 19:4\x* \v 25 Pa' Juan'ik'i in hats k'esets pa'aj qu' nili'ij pa' ƚ'ithayijkit, qa yit'ij pa'aj: “¿Ƚek pakha' ƚetsumtitaxi'ƚiikii? Yakha' nite' pakha' Cristo, qa na'lƚe ha' ewi'ƚ teke'lenju' qu' nanam hikha' yakha' nite' ye'weju'ƚij qu' henit'ijji' pe' ƚeqniihayij pe' ƚ'otshilaxtii.”\x * \xo 13:25 \xt Mt 3:11; Mr 1:7; Lc 3:16; Jn 1:20,27; Hch 20:24\x* \v 26 Yejefets, ƚelits pekhewe' ta'ƚets pa' Abraham'ik'i, qa weekji' iye nekhewe' nite' judiol na'li'm pa' ƚ'ijiweyaxitsiju'ƚ pa' Dios, inekhewel t'ukinhetii inwetsju' eke' wi'tlijei t'ejuyets qu' jinamii na' wa's.\x * \xo 13:26 \xt Hch 4:12; 5:20\x* \v 27 Pekhewe' i'ni' na' Jerusalén qa week pekhewe' tenek'enhe'yipji' enewe'en, nite' nikfe'lets hakha' Jesús (in hikha' Cristo), qa nite' nikfe'lik'uyii iye kekhewe' ƚe'lijei pe' profetas'ik'i in yejeƚji'ijtax week qa yamji'jets na'aj witwapiihijii, in ƚekhewel hats yafitsheninij kekhewe'en, in yilan hakha'an.\x * \xo 13:27 \xt Lc 24:27; Hch 3:17\x* \v 28 Qa in yemjeetax in hamtax pa'qu' ni'wenij qu' nata'ƚijupi' qu' natlanhetii, qa yinijitƚi'ij pa'aj pa' Pilato qu' ninaqyaji'ij qu' natlanhetii.\x * \xo 13:28 \xt Mt 27:22-23; Hch 3:14\x* \v 29 Qa in hats week yafitsheninij pekhewe'en kekhewe' we'nika'ajji' pa'aj t'ejuyets hakha'an, qa nit'ijju' pa'aj in we'nenji'pha'm pe' cruz qa yenifi pe' ewi'ƚ nimeƚuk.\x * \xo 13:29 \xt Mt 27:59; Lc 23:53; Hch 5:30\x* \v 30 Qa pakha'ƚe Dios qa niihinik'uipha'm iye pe' naxju'.\x * \xo 13:30 \xt Mt 28:6; Hch 2:24\x* \v 31 Qa olots neƚuts in we'nethinetskii pa'aj hekhewe' weeki'ƚ in ta'ƚi'ƚii ha' Galilea in yamii ha' Jerusalén, hik hekhewe' hane'ej nifeli'm iye ene' jukhew qa efuts iye hakha'an in iƚa'x iye.\x * \xo 13:31 \xt Mt 28:16; Lc 24:48; Hch 1:3\x* \v 32 Qa hane'ej yekheweli'ƚ qa henfeli'ƚ e'mek eke' ƚe'sits wi'tlijei, eke' yiwjutsiqeni'm pa'aj pa' Dios pekhewe' inaqwa'mhitsik'i,\x * \xo 13:32 \xt Hch 5:42; 26:6; Ro 4:13; 9:4\x* \v 33 hik aka' pa' Dios hats yafitshen ine'mij, inekhewel in jita'ƚets pa'aj pekhewe'en, qa yafitsheninij aka'an in hats yiƚin iye ha' Jesús. Qa in ƚ'anye'jek kakha' Salmo wetsjuk in yit'ij: \qt “Akha' K'aya's, hane'ej hats haqsiijkii qu' enekfik'i.”\qt*\rq (Sal 2:7)\rq*\x * \xo 13:33 \xt He 1:5; 5:5\x* \v 34 Ma' qa pakha' niihinik'uipha'm hakha'an pekhewe' naxju' qe qa' nite' ƚ'anuuyi'i qu' nawa'm iye, yit'ij pa'aj eke' ƚe'lijei: \qt “Ekheweli'ƚ k'eƚisiƚij ekewe' ƚe'sits ta'ƚ yiwets qa yijaalija iye qu' ƚunyejeye'kii yi'lijei qa yeq'iltax iye hiwjutsiqeni'm ka' David'ik'i.”\qt*\rq (Is 55:3)\rq*\x * \xo 13:34 \xt Hch 13:30,37\x* \v 35 Qa hik ta'ƚijupi' in yit'ij iye pakhap iye Salmo: \qt “Nite' exke'ej qu' ƚipipe'ji' ha'ne ƚ'aj ha'ne oqwomehe'.”\qt*\rq (Sal 16:10)\rq*\x * \xo 13:35 \xt Hch 2:27\x* \v 36 Qe pa' David'ik'i in hats yaqhat'axij pa'aj pakha' yisu'un pa' Dios qu' naqsiimijkii pekhewe' namji'ju' ek pa'aj pe' ƚeqe neƚutsji' pakha'an, qa wa'm pa'aj qa tajkati'yik'ui qa ewi'ƚ i'ni'ƚi' pe' ƚ'alheyik'i, ma' qa pa' ƚ'ajik'i qa ƚipipji'.\x * \xo 13:36 \xt Hch 7:60; 1Co 11:30; 15:6,18,20,51; 1Ts 4:13-15; 1R 2:10; Hch 2:29; 13:22; 20:27\x* \v 37 Qa hakha'ƚe'en hakha' yiƚin iye pa' Dios, qa nite' yamets pa' ƚ'aj qu' ƚipipe'ji'. \v 38 Qa hik ta'ƚijupi', yejefets, ƚe'wis qu' enikfe'li'ƚets hakha'an in hik hakha' ta'ƚets qu' netwu'mhitii i'nk'ui pe' inwuƚ'ets, aka'an hik aka' henfeli'ƚ e'm hane'ej.\x * \xo 13:38 \xt Lc 24:47; Hch 2:38\x* \v 39 Qa week iye pekhewe' wekwek, hik pekhewe' nite' ƚeke' qu' niwu'mi'ƚ ek'ui kakha' ley yika'ajji' pa'aj pa' Moises'ik'i. Qa hakha'an qu' nata'ƚets, ma' qa week pakha' qu' nite' neqeku'ye' hakha'an qa' netwumhiti'yik'ui pe' ƚewuƚ'ets.\x * \xo 13:39 \xt Ro 3:28; 10:4\x* \v 40 Qa hik ta'ƚijupi', jeƚi'ƚiju'ƚ, hasu'uj qu' na'ni'ƚ epji' kakha' nifel pa'aj pekhewe' profetas'ik'i, in yit'ij: \v 41 \qt “Jeƚ qeku'ni'ƚek, ekheweli'ƚ pekhewe' tejefiteyipji'kii qa ƚalakinek'ijju' iye, e'nitjuƚaxiƚijpha'm qa' a'hamitsi'iƚ, qe yakha' haqsiijkii na' ewi'ƚ wit'ithayijkit nekhewe' eqe neƚutsi'ƚji', hik nakha' nite' ƚ'anuuyi'i qu' nite' eqeku'yi'iƚik'i yemjeetax qu' nana'ltax pa'qu' neqethentaxi'ƚ e'mik'iha.”—\qt*\rq (Hab 1:5)\rq*\x * \xo 13:41 \xt Is 29:14\x* \v 42 In hats ikik'uifik'ikii pa'aj pekhewe'en pe' witlijtsitjii, ma' qa pe' jukhew qa iyinijets pa'aj qu' niyetik'ui iye qa' nenfeli'm iye ekewe' wekwek qu' namtaxets iye pa'qu' witwapiihijiye' (sábado). \v 43 Qa naxijik'i pa'aj in not'ax wetju'ƚ pekhe' ƚe'lijtsitjiyifi pe' judiol, qa olots pekhewe' judiol qa pekhewe' iye nite' judioltax t'eku'mƚi'i' qu' ƚunyejeye' kakha' ƚunyejei ne' judiol, qa yijayanik'i pa'aj pa' Pablo qa' pa' Bernabé, ma' qa pa' Pablo qa pa' Bernabé qa yakakƚintaxij pa'aj pekhewe'en qu' hasu'uj nili'ij in nite' yeqeku' pakha' ƚeqisitƚe i'nij pa' Dios.\x * \xo 13:43 \xt Hch 11:23; 14:22\x* \v 44 In hats yamets iye pa'aj pakhap witwapiihijii (sábado), ma' qa yaqaamij qu' weeke' pa' witset in not'axii pa'aj qe qa' nepiye'ek'i kekhewe' ƚe'lijei pa' Yatsat'ax'inij. \v 45 Qa pekhewe'ƚe judiol in yi'wen pa'aj pe' olotsija not'axii pa'aj, ma' qa qi teqemtshenkii pa'aj, qa nijaqhitji'ijju' yitjiijets in yijanik'i pe' yitji'ijtaxij pa' Pablo qa uƚ'etsik'ikii pe' ƚe'lijeyets.\x * \xo 13:45 \xt Hch 18:6; 1Ts 2:16; 1P 4:4; Jud 10\x* \v 46 Ma' qa pa' Pablo qa pa' Bernabé iye qa yape'enhaƚe nite' nijiwei, qa yit'ijiju'ƚ pa'aj: —Yijaa'ija in les ƚe'wistax qu' ekheweli'iƚ qu' ojo'oƚij qu' efelhiti'yi'ƚi'm eke' ƚe'lijei pa' Dios. Qa ha'neƚi'ij in hats ƚ'oqowe'yi'ƚiju'ƚ qa ƚe'neniƚi' iye in nite' ƚisu'uni'ƚ qu' esti'yi'ƚij pa' witiƚa'x nite' yili'ij, hane'ej qa hetetwek'ela'xi'ƚijets nekhewe' nite' judiol.\x * \xo 13:46 \xt Mt 21:43; Hch 3:26; 18:6; 22:21; 28:28\x* \v 47 Qe aka'aj'in yit'ij ha' Yatsat'ax'inij in tsiyaji'iƚijets: \qt “Yakha' k'eni' qu' ƚefetitjiye'ej nekhewe' witsetiikal nite' judiol, hats'inha qu' eka'xik'i ha'ne witqiƚinkeya'xtaxij qa amƚi'iƚijii pekhewe' totsii witsetits ha'ne week sehe' ipji'.”—\qt*\rq (Is 42:6; 49:6)\rq*\x * \xo 13:47 \xt Lc 2:32\x* \v 48 In yepi'ye' ek'i pa'aj aka'an pekhewe' nite' judiol, qa ƚe'sitsi'mkii pa'aj qa yiwqinhet ekewe' ƚe'lijei pa' Yatsat'ax'inij. Ma' qa tek'enets nite' yeqeku'uk'i eke' witlijei pekhewe' hayiits te'nekumhi'yiiji' pa'aj qu' netesti'yij pa' witiƚa'x nite' yili'ij. \v 49 Ma' qa ekewe' ƚe'lijei pa' Yatsat'ax'inij qa week yamipji' pakha' sehe'. \v 50 Ma' qa pekhewe' judiol qa wo'oiji' pa'aj qu' niwakaninkii pekhewe' efuts wo'taxii pa' Dios qa patunkii iye qa pekhewe' iye jukhew wit'alheiji' pa' witset, ma' qa hikpe' qa ta'ƚets in yutenkeninij pe' olots jukhew qa efuts iye pa' Pablo qa pa' Bernabé, ma' qa yiwutshenik'uifik'i pa'aj pa' ƚeqe sehe'.\x * \xo 13:50 \xt Hch 14:2,19; 2Ti 3:11\x* \v 51 Ma' qa pa' Pablo qa pa' Bernabé qa nefulutju' pa'aj pa' sehe' yamtaxij pe' ƚef'iyei qe qa' jutsiqetsi'im pekhewe'en in uƚ'ets. Ma' qa ikik'ui pa'aj qa yamii iye pa' witset ƚii Iconio.\x * \xo 13:51 \xt Mt 10:14; Mr 6:11; Lc 9:5; Hch 14:1,19,21; 16:2; 18:6; 2Ti 3:11\x* \v 52 Qa pekhewe'ƚe yijayan pa' Jesús pakha' witset Antioquía de Pisidia qa qi'ek in topolij pakha' ƚesaxitsi'mkii qa pa' Espíritu Santo iye.\x * \xo 13:52 \xt Mt 5:12; Jn 16:22; Hch 2:4\x* \c 14 \s1 Pablo qa Bernabé qa i'ni' pa' witset'ii Iconio. \p \v 1 Qa ƚunye'jkii pa'aj pa' witset'ii Iconio, pa' Pablo qa pa' Bernabé qa uyifi iye pa'aj wete'm pe' judiol ƚe'lijtsitjii, qa iyetifi ƚe'wis pa'aj in iyetju', ma' qa olots pe' nite' yeqeku' judiol qa pe' nite' judiol iye.\x * \xo 14:1 \xt Hch 13:5,51; 14:19\x* \v 2 Qa pekhewe'ƚe judiol, pekhewe' nite' yisu'un qu'nte' neqeku'ye', qa yepiikinijkii pa'aj pe' ƚe'lijei pekhewe' nite' judiol, ma' qa qi in yapjanheti'm pa'aj pekhewe' yijayan pa' Intata.\x * \xo 14:2 \xt Jn 3:36; Hch 13:50\x* \v 3 Ƚa'mek pekhewe' Pablo'oƚ qa yape'ekii pa'aj in i'ni'kii pakha' witset, qa iyetij nite' nijiwei in nifel t'ejuyets pa' Yatsat'ax'inij, hik pakha' yiwjutsiqeni'mha in yijaalija ekewe' ƚe'lijei ma' qa i'nijji' pekhewe'en in yaqsiijkii pekhewe' ham ƚunyejeyi'iju'ƚ qa qi in yitjuƚaxjiijpha'mkii iye pe' weekji'.\x * \xo 14:3 \xt Mr 16:20; Jn 4:48; Hch 4:29; 20:32; He 2:4\x* \v 4 Qa yeqet'etsƚeju'kii pa'aj pakha' witset, na'l pekhewe' yisu'un qu' nijayanij pakha' yisu'un pe' judiol, qa pekhewep qa yisu'unek pekhewe' yit'ij pe' apóstoles.\x * \xo 14:4 \xt Hch 17:4-5; 19:9; 28:24\x* \v 5 Ma' qa pekhewe' judiol qa pe' nite' judiol iye, qa weeki'ƚ iye pekhewe' ƚ'alheiji' wete'm pakha' ƚetset, in yisu'untax pa'aj qu' net'ilit'ets pe' Pablo'oƚ hats'inha qu' ƚeqfenyejeyi'ij pa'qu' uƚ'axe' pekhewe'en qa qu' nenjele'ejkii iye pe'qu' utele'. \v 6 Qa in nikfe'lets pa'aj pe' Pablo'oƚ qa ilatii pa'aj pekhewep iye witsetits i'ni' iye pakha' sehe' Licaonia, pa' Listra qa pa' Derbe, qa week pekhewe' ƚekuwelii enewe'en.\x * \xo 14:6 \xt Mt 10:23; 2Ti 3:11\x* \v 7 Qa hik pakha'a' qa nifeli' iye eke' ƚe'sits wi'tlijei.\x * \xo 14:7 \xt Hch 14:15,21; 16:10\x* \s1 Pablo qa Bernabé qa i'ni' pa' witset'ii Listra. \p \v 8 Pa' witset'ii Listra, ewi'ƚ pa'aj pa' jukhew i'nju', nite' ƚeke' qu' nijalkiskii qe onqok, ta'ƚij ji'teje'm pa'aj wittawe'j.\x * \xo 14:8 \xt Mr 6:56; Fil 2:12\x* \v 9 Pakha'an tek'enets pa'aj pa' Pablo in iyet. Qa pa' Pablo qa ts'in in yejeƚju', qa yi'wen in na'li'm pa' nite' ƚeqekuye'j ma' qa ƚeke' qu' niƚin. \v 10 Qa yit'unhetik'iha pa'aj in yit'ijets: —¡Eniipha'm, it'ij teene!— Pakha'an qa aje'eƚ ts'enpha'm pa'aj, ma' qa hats ƚeke' in ik. \v 11 Ma' qa pekhewe' olots jukhew qa efuts in yi'wenij pa'aj pakha' yaqsiijkii pa' Pablo, qa taya'yij wetju'ƚ pa'aj yit'ij pe' ƚe'lijei pakha' sehe' Licaonia, qa yit'ijju' pa'aj: —Pekhewe' diosits Júpiter qa Mercurio hats wotjonketik'i ene' jukhew qa hats te'nilit inwetsju' ha'ne ju'uni'.—\x * \xo 14:11 \xt Hch 8:10; 28:6\x* \v 12 Qa ƚeqiyij pa'aj pa' Bernabé, Júpiter, qa pa' Pablo qa ƚeqiyijek pa'aj, Mercurio, qe les in iyet pa'aj. \v 13 Ma' qa pakha' pa'i ipji' pakha' ƚoqo dios Júpiter, ta'ƚii pekhe' ƚe'lijtsitjii i'nik'uifik'i pa' witset, qa neka'xets pa'aj pakha' ƚeji'iifik'i pekhewe' toros qa pe' ƚop'om wit'etilayij, qa yisu'untax pa'aj qu' niyinii pe' Pablo'oƚ ma' qe'kha nilantaxifi pekhewe' inqa'metets, qa weekji' iye in yisu'untax pekhewe' olots jukhew qa efuts iye. \v 14 Qa in nikfe'lƚe'ets pa'aj pekhewe' apóstoles Bernabé qa Pablo, ma' qa yiwjaf'itik'i pa'aj pe' ƚ'uihitjiyits, qa wekuma'xii pa'aj pakha' i'ntaxiji' qa t'ilit ji'teje'm pa'aj pekhewe' olots jukhew qa efuts iye, qa tayai pa'aj,\x * \xo 14:14 \xt Mt 26:65; Mr 14:63\x* \v 15 qa yit'ijji'ju': —Jukhew, ¿inhats'ek in ƚaqsiiƚijkii aka'an? Yekheweli'ƚ ye'jukhewƚi'iƚ iye hik k'eyijunyejeyi'ƚ. Yekheweli'ƚ henfelƚi'iƚ e'm eke' ƚe'sits wi'tlijei hats'inha qu' etetwek'elaxi'ƚik'ui ekewe' wekwek qa' eneki'ƚets pakha' ewi'ƚ Dios nite' wa'm yijat'ij, \qt hik pakha' yaqsiijkii pa'aj ha'ne wa's, ha'ne sehe', na' qi iweli' qa week pekhewe' i'nji' enewe'en.\qt*\rq (Ex 20:11)\rq*\x * \xo 14:15 \xt 1S 12:21; 1Co 8:4; 1Ts 1:9; Gn 1:1; Sal 146:6; Jer 14:22; Ap 14:7\x* \v 16 Pakha'an toxik'i pa'aj mexe yiwejinƚi'ij pe' week witsetits in yaqsiijkii pa'qu' nisu'unƚe.\x * \xo 14:16 \xt Sal 81:2; Mi 4:5; Hch 17:30; 1P 4:3\x* \v 17 Ƚa'mek pakha'an, qa yape'enha wo'taxii qu' ninikfe'l, qa yaqsi'jtaxijkii pakha' ƚe'wis, ma' qa nukinju' na'aj piƚei, yaqsi'jtaxijkii iye na'aj ƚahats'ij qe yuji' ene' ƚei, ma' qa ne'sinheti'ƚi'mkii qe na'l pa'qu' aqi'iƚ.—\x * \xo 14:17 \xt Hch 17:26-27; Ro 1:19-20; Lv 26:4; Dt 11:14; 28:12; Job 5:10; Sal 65:10; 147:8; Ez 34:26; Jl 2:23\x* \v 18 Qa in yemjeetax in yittaxijets pa'aj ekewe'en, qa yaqaamij qu' nite' netk'ene' pa'aj pekhewe'en in neqek'uyu'taxijifi pa'aj pe' inqa'metets. \v 19 Ma' qa teƚuuyik'i pa'aj qa namkii pekhewe' judiol ta'ƚii pa' Antioquía qa pe' ta'ƚii pa' Iconio. Qa wo'tk'oni'mkii pa'aj pe' olots jukhew qa efuts iye, ma' qa nijele'ejkii pa'aj pe' utel pa' Pablo qa yetsinik'uifik'i pa' witset yumtitax qu' hats nawaa'mija.\x * \xo 14:19 \xt Hch 13:45,51; 2Co 11:25; 2Ti 3:11\x* \v 20 Qa in mexe k'ooitaxijji' pa'aj pekhewe' yijayan pa' Intata, pakha'an qa niipha'm pa'aj qa wapil ji'teje'm iye pa' witset. Qa pakhap neƚukii pa'aj qa hats ik, ƚijts'ekii iye pa'aj pa' Bernabé qa yamii pa' witset ƚii Derbe.\x * \xo 14:20 \xt Hch 11:26; 14:22,28\x* \v 21 Ma' qa in hats nifeli' iye pa'aj eke' ƚe'sits wi'tlijei pakha' witset qa in hats olots iye pe' yijayankeninij pa' Intata, qa tepilijik'i iye pe' witsetits Listra, Iconio qa' pa' Antioquía de Pisidia.\x * \xo 14:21 \xt Mt 28:19; Hch 13:51\x* \v 22 Yakakƚinij qu' nent'unhet pekhewe' hats yijayan pa' Intata, qa yakakƚinij iye qu' natjanithenij pakha' nite' ƚeqekuyejeyij, qa yit'ijets pa'aj: —Les ƚe'wis qu' nata'ƚets pe' wekwek in jitaats'e'ej qu' ji'nuiji'teje'm pa' tenek'enheiji' pa' Dios.—\x * \xo 14:22 \xt Hch 9:16; 11:23; 13:43; Lc 22:48; Jn 15:20; 16:33; Ro 8:17; 1Ts 3:3; 2Ti 3:12\x* \v 23 Qa t'eku'mjiiji'kii pekhewe' qu' netnek'enhe'yipji' pe' yijayan pa' Intata pekhewe' witsetitsji', in hats qiji'ij qa iyinji'ij qa in nite' tekji'ijju' iye. Pa' Pablo qa pa' Bernabé qa hats yiwejinij pa'aj pa' Yatsat'ax'inij qu' hik pakha'ye' qu' nejeƚets, hikpa' tek'enets nite' yeqeku' pekhewe'en.\x * \xo 14:23 \xt Hch 11:30; 13:3; 20:32; Tit 1:5\x* \v 24 Qa hats ikkii iye pa'aj qa t'anipji' pa' sehe' Pisidia qa yamets pa' sehe' Panfilia. \v 25 Ma' qa in hats nifeli' iye eke' wi'tlijei pa' witset Perge, qa yamiiju' iye pa'aj pa' witset Atalia. \v 26 Qa hik pakha'a' pa'aj qa hats i'nji' pe' tokoyei qe qa' hats napilii pakha' witset Antioquía de Siria, hik pakha'a' pa'aj testi'yiji' pa' ƚeqi'fenkeye'j pa' Dios hats'inha pekhewe'en qu' naqsiijkii aka' wit'ithayijkit, hik aka' hats yaqhat'etsij pa'aj.\x * \xo 14:26 \xt Hch 11:19; 13:3\x* \v 27 Ma' qa in hats yamii qa no'thet wetju'ƚ pe' yijayan pa' Intata, qa nifelimik'i week pe' wekwek yaqsiimijkii pa' Dios, qa pa'n ƚunye'j iye pa' Intata in yit'ijimiiqhof pa' ƚeji' pekhewe' nite' judiol ma' qa' nite' neqeku'ye'.\x * \xo 14:27 \xt Hch 15:12; 21:19; 1Co 16:9; 2Co 2:12; Col 4:3; Ap 3:8\x* \v 28 Pa' Pablo qa pa' Bernabé qa olots juwelits in amaneyijupkii pekhewe' yijayan pa' Intata. \c 15 \s1 Pakha' iyetijju' pa'aj pa' Jerusalenii. \p \v 1 Qa uja'x pa'aj pekhewe' ta'ƚii pa' sehe' Judea namii pa'aj pa' witset Antioquía, qa yijatshen pa'aj pekhewe' yijayan pa' Intata: —Qu' nite' iwu'mi'iƚ axpasitsi'iƚ in ƚ'anye'jek pa'aj pa' Moises'ik'i, ma' qa' nite' ƚeke'ye' qu' i'ƚiyi'iƚ.—\x * \xo 15:1 \xt Hch 6:14; 15:5,24; 16:3; 21:21; Ga 2:12; 5:2; 1Co 7:18; Lv 12:3\x* \v 2 Qa in ƚunye'jek pa'aj pa' Pablo qa pa' Bernabé in qi in nite' yisu'un qu' net'eku'mi' pa'aj pakha' yittaxijju' pa'aj pekhewe'en qu' ƚunye'je' qa hats qi in tek'eƚeyijju' pa'aj, ma' qa pekhewe' yijayan pa' Intata qa yijamti'ets pa'aj qu' nukin pa' Pablo qa pa' Bernabé qa pekhewep iye qu' ƚijts'eyek'e qa' namii pa' Jerusalenii pe' apóstoles qa pe' week tenek'enhe'yipji' pe' yijayan pa' Intata hats'inha qu' niyeti'ƚijju' aka' ƚunye'jkii in ta'ƚets pekhewe' ta'ƚii pa' Judea in yisu'untax qu' niwu'm ƚaxpa's pekhewe' hats yijayan pa' Intata.\x * \xo 15:2 \xt Hch 11:30; 16:4; Ga 2:1-2\x* \v 3 Qa hik ta'ƚijupi' in ikkii pa'aj, qe ta'ƚets in yukinkii pekhewe' yijayan pa' Intata, ma' qa nek ji'teje'm pe' sehel Fenicia qa pa' Samaria, qa nifeeljiimik'iha pa' ƚunyee'jkiiha pekhewe' nite' judiol in hats wenink'aihit qa yijayan pa' Jesús, qa aka'an in ta'ƚets qa qiji'ij qa ƚe'sitsjii'mkii week pekhewe' yijayan pa' Intata.\x * \xo 15:3 \xt Hch 11:18; 21:5; Ro 15:24; 1Co 16:6,11; 2Co 1:16; Tit 3:13; 3Jn 6\x* \v 4 Ma' qa in hats yamii pa'aj pa' Jerusalén, qa week wetfeli'm pekhewe' yijayan pa' Intata, qa pekhewe' iye apóstoles qa pe' tenek'enhe'yipji' pe' yijayayan pa' Intata, qa nifelimik'i week pe' yaqsiimijkii pa' Dios pekhewe'en.\x * \xo 15:4 \xt Hch 14:27; 15:12\x* \v 5 Qa pekhewe'ƚe uja'x fariseoltax pa'aj hats tek'enets pa' Jesucristo, qa ts'ap'a pa'aj qa yit'ijji'ju': —Les ƚe'wistax qek netwu'mhitii ƚaxpa's pekhewe' nite' judiol qa' natyajaxti'yijets iye qu' naqsi'jkii kakha' ƚeqe ley pa' Moises'ik'i.— \v 6 Ma' qa pe' apóstoles qa pekhewe' tenek'enhe'yipji' pe' yijayan pa' Intata, qa not'axij wetju'ƚ qu' niyetijju' aka' ƚunye'jkii. \v 7 Ma' qa in hats qi in iyetijju' pa'aj, pa' Pedro qa niipha'm pa'aj qa yit'ijji'ju': —Yejefets, ekheweli'ƚ ƚenikfe'li'ƚets toxik'i in i'nk'aa'ija pa' Dios in t'eku'myiiji' qu' yakha'ye' qu' hepiikitij nekhewe' nite' judioltax ekewe' ƚe'sits wi'tlijei hats'inha qu' nite' jeek neqekuyi'ik'i qa' netk'enets. \v 8 Qa pa' Dios, hikpa' in nikfe'lets week pe' intawjets, inq'ethinij in t'eku'mi' iye enewe'en, ma' qa nukinetsju' in tisij ka' Espíritu Santo, in injunyejeyek in i'nk'aa'ija jiyeƚisij,\x * \xo 15:8 \xt Hch 1:24; 10:44,47\x* \v 9 qa ham pakha' qu' pakha' ƚunye'je' inekhewel qa enewe'en. Qa hats nili'jijju' pe' ƚewuƚ'ets qe ta'ƚets pa' nite' ƚeqekuyejeyij.\x * \xo 15:9 \xt Hch 10:28,34,43; 11:12; 1P 1:22\x* \v 10 Qa hane'ej qa ¿inhats'ek in ƚanaqjaajinkeyu'uƚij qu' ejuyi'ƚijiju'ƚ aka' hats yaqsiijkii pa' Dios qa ƚ'entaxiƚipji' enewe' yijayan pa' Intata pakha' niihet qu' neka'xkii, hik pakha' nite' weju'ƚiju'ƚ iye pa'aj qu' neka'xkii pe' inqa'jteyik'i qa inekhewel iye nite' je'weju'ƚiju'ƚ iye qu' jinteka'x?\x * \xo 15:10 \xt Mt 23:4; Ga 5:1\x* \v 11 Qa hatsƚe jinikfe'lets in hats ji'ƚii yijat'ij qa ham ƚaja'ye' qe ta'ƚets pa' qi ƚeq'ilta'x ha' Yatsat'ax'inij Jesús, qa hik ƚunyejei iye nekhewe'en in hats iƚii iye.—\x * \xo 15:11 \xt Ro 3:24; Ef 2:5-8; Tit 2:11\x* \v 12 Week pekhewe' not'ax wetju'ƚ weiyipji' pa'aj, qa tek'enets pa'aj in iyet pa' Bernabé qa pa' Pablo, qa nifelimik'i pe' ham ƚunyejeyi'iju'ƚ yaqsiimijkii pa'aj pa' Dios pekhewe' nite' judiol qa i'njiiji' pe' Pablo'oƚ.\x * \xo 15:12 \xt Jn 4:48; Hch 14:27; 15:4\x* \v 13 In hats yili'ijju' pa'aj in iyetju' enewe'en, qa pa' Jacobo qa yit'ijji'ju' pa'aj: —Ek'en qeku'ni'ƚek, yejefets,\x * \xo 15:13 \xt Hch 12:17; 15:7\x* \v 14 na' Simón hats nifel iku'uj pa'n ƚunye'j pa' Intata in i'nk'a yisu'un qu' net'eku'mi' pekhewe' nite' judiol, hats'inha qu' nana'l pe'qu' natsat'etsijek pakha'an. \v 15 Qa aka'an qa hats hik ƚunye'j kakha' yit'ij pa'aj pe' profetas'ik'i, in yit'ijek pa'aj ka' we'nika'ajji': \v 16 \qt “Ƚ'anu'upji' hatse' aka'an qa' hetpil iye, qa' heniihinpha'm iye ne' ƚetsi' ka' David'ik'i in namtaxju'. Qa' hepileti' iye qu' heni' ne' namtaxju'kii ƚapk'asil, ma' qa' heniihinpha'm iye,\qt*\x * \xo 15:16 \xt Is 45:21; Jer 14:9; Dn 9:19\x* \v 17 \qt hats'inha qu' weeke' qu' nowo'oi ha'ne Yatsat'ax'inij, week pekhewe' nite' judiol pekhewe' teniya'yiiji' qu' natsat'etsij.\qt* \v 18 \qt Hik aka' yit'ij pa' Yatsat'ax'inij, hik pakha' yaqsiijkii qa pakhaa'ijƚe in yinikfe'l aka'an.”\qt*\rq (Am 9:11-12)\rq* \v 19 Qa hik ta'ƚijupi', yakha' in humti qu' les ƚe'wise' qu' hasu'uj jintepekhelinhetijji'kii pekhewe' nite' judiol in yijayan pa' Dios, \v 20 jiwenq'ika'ajii yijat'ij pekhewe'en qu' hasu'uj netuj i'nƚi'i qu' niya'ji' pe'qu' hats netesti'yij pekhewe' witeqsi'nq'alits, qu' hasu'uj iye nanawitjiƚi'ijju'kii ƚ'esenits, hasu'uj iye netuj na'aj ƚ'ese'n ne'ej inqa'metets nite' wenukinfik'i pe'qu' ƚ'atitse' in talanhetii qa hasu'uj iye netuj ne'ej yaqamaxju' ƚ'athits ne'ej inqa'metets.\x * \xo 15:20 \xt 1Co 8:7,13; 10:7-8,14-28; Ap 2:14,20\x* \v 21 Qe kakha' ƚeqe ley pa'aj pa' Moises'ik'i pakhaa'ijƚe pa'aj in tefelhitii qa week pe' witsetits in na'li'm ma' qa tefelhitiiji'ij, qe week na'aj neƚuji' witwapiihijii tiyiijiik'i ekewe'en pekhewe' judiol ƚe'lijtsitjiyitsifi.—\x * \xo 15:21 \xt Hch 13:15; 2Co 3:14\x* \v 22 Ma' qa yumti pekhewe' apóstoles qa pe' tenek'enhe'yipji' pekhewe' yijayan pa' Intata qa week pekhewe' yijayan pa' Intata qu' les ƚe'wise' qu' net'eku'miiji'kii pe'qu' uja'xe' jukhew qu' nukinii pa' Antioquía qu' ƚijts'eyek'e pa' Pablo qa pa' Bernabé. Qa t'eku'miiji' pa'aj pa' Judas, ƚii iye Barsabás qa pa' Silas, enewe'en jukhew yiwqinhetji' pekhewe' yijayan pa' Intata.\x * \xo 15:22 \xt Hch 1:23; 15:2; 1P 5:12\x* \v 23 Qa yekekinenij pa' witfaakanek, yit'ij: —Enewe' apóstoles qa ene' inejefetsipji' pa' Intata hik enewe' tenek'enhe'yipji' ne' yijayan pa' Intata, pekhewe' yejefetsi'ƚipji' pa' Intata nite' judiol Antioquía ƚeiƚets, pe' sehe' Siria ƚeiƚets qa pe' sehe' Cilicia ƚeiƚets, hewetfeli'ƚ ei.\x * \xo 15:23 \xt Hch 15:1; 23:26; Stg 1:1\x* \v 24 K'impiye'eƚij in na'l pekhewe' uja'x ta'ƚtaxi'ƚ yitji'teje'm nami'ƚ ei pa'aj, hik pekhewe' nite' yekheweli'ƚ qu' hetisi'ƚij pa'qu' ƚunyejeye', qa yaqsi'jtaxijkii in neƚ'ilehettaxi'ƚij pe' ƚe'lijei, qa qi natawje'metentaxi'ƚ.\x * \xo 15:24 \xt Ga 1:7; 2:4; 5:10,12; Tit 1:10\x* \v 25 Qa hik ta'ƚijupi' in week humti'iƚ qa week ƚexkelij iye qu' les ƚe'wise' qu' he'yekumi'ƚiiji' pe'qu' uja'xe' jukhew hats'inha qu' he'nukini'ƚ ei qa' ƚijts'eyek'e nekhewe' jite'su'un inejefets Bernabé qa na' Pablo.\x * \xo 15:25 \xt Hch 1:14; 2:46; 4:24; 5:12; 7:57; 8:6; 12:20; 18:12; 19:29\x* \v 26 Hik enewe' jukhew yaqamijkii qu' nanaxju' pa'aj qe ta'ƚets ka' ƚii ha' Yatsat'ax'inij Jesucristo.\x * \xo 15:26 \xt Hch 9:23-25; 14:19\x* \v 27 Qa hik ta'ƚijupi' in he'nukini'ƚ na' Judas qa na' Silas qe qa' hik nekhewe'ye' qu' niyetijha ekewe' we'nikaƚetaxijji'. \v 28 Qe hats week hisu'uni'ƚ pa' Espíritu Santo qa yekheweli'ƚ, qu' hasu'uj eni'ƚipji'kii ma' qa' les ne'niihet ekewe' hane'ej hika'aƚijji', ekewe'en:\x * \xo 15:28 \xt Hch 5:32; 15:8\x* \v 29 hasu'uj ƚuji'ƚ i'nƚi'i qu' iya'aƚji' pe'qu' hats testi'yij pekhewe' witeqsi'nq'alits, hasu'uj iye ƚuji'ƚ ne'ej yaqamaxju' ƚ'athits ne'ej inqa'metets, hasu'uj iye ƚuji'ƚ na'aj ƚ'ese'n ne'ej inqa'metets nite' wenukinfik'i pe'qu' ƚ'atitse' in talanhetii, qa hasu'uj iye manawitjiƚi'iƚijju'kii esenitsi'ƚ. Ekheweli'ƚ qu' ek'eni'ƚik'i ekewe' wekwek, qa' hats aqsiiƚijkii pa' ƚe'wis. Hats uja'xƚi'ik'i.—\x * \xo 15:29 \xt Hch 15:20; 21:25; Ap 2:14,20\x* \v 30 Ma' qa pekhewe'en in hats teniwetfelhi'yi'm pa'aj qa ikkii qu' namii pa' Antioquía. Qa in yamii qa no'thet wetju'ƚ pe' week hats yijayan pa' Intata, qa tisij pa' witfaakanek. \v 31 Qa in hats yiyinenik'i pa'aj, qa qi in ƚe'sitsi'mkii qe ta'ƚets pekhewe' wi'tlijei in yisimetsin pe' ƚatawjets. \v 32 Qa pa' Judas qa pa' Silas iye, enewe'en in profetas iye, qa qi in yakakƚin pa'aj qa yit'unhet iye pekhewe' yijayan pa' Intata, qa yape'ejets pa'aj in iyetik'ui olots pe' nifeli'm.\x * \xo 15:32 \xt Hch 14:22; 15:1\x* \v 33 Qa i'nk'aƚe pa'aj in hats olots neƚuts pa'aj in amaneyi' pakha'a', ma' qa pe' yijayan pa' Intata qa hats wetfeli'm pa'aj qa mexe iyinipji', hats'inha qu' napilii iye pekhewe' nukin pa'aj.\x * \xo 15:33 \xt Mr 5:34; Hch 16:36; 1Co 16:11; He 11:31\x* \v 34 Qa pakha'ƚe Silas qa yisu'un qu' mexe amane' eku'ni'kii pakha'an. \v 35 Qa pa' Pablo qa pa' Bernabé iye amaneiji' iye pa'aj pa' Antioquía. Enewe'en qa pekhewep iye olots i'nq'ijatshenij qa nifel iye pa'aj eke' ƚe'sits ƚe'lijei pa' Yatsat'ax'inij.\x * \xo 15:35 \xt Hch 8:4; 13:1\x* \s1 Pa' Pablo qa pa' Bernabé qa yak'esju' pa'aj. \p \v 36 Ma' qa in hats teƚuuyik'i pa'aj pa' Pablo qa yit'ijets pa'aj pa' Bernabé: —Yape jinjiwitshen eku'uk'i iye he' inejefetsipji' pa' Intata hekhewe' week witsetitsji' in uja'xek hekhewe' jitefeli'm eke' ƚe'lijei ha' Yatsat'ax'inij, hats'inha qu' jinte'wen eku'n iye qetuk pa' ƚunyejeikiyek.—\x * \xo 15:36 \xt Hch 13:4,13-14,51; 14:6,24\x* \v 37 Qa pa' Bernabé qa neqekeneyutaxij pa'aj qu' ƚijts'eye'kii iye wete'm pa' Juan, ƚii iye Marcos.\x * \xo 15:37 \xt Hch 12:12; 13:13; Col 4:10\x* \v 38 Qa pakha'ƚe Pablo qa yumti qu' nite' ƚe'wise' qu' neka'x qa' ƚijts'eye'kii iye pakha' hayiits yiliƚi'ik'i pa'aj qa yiwu'mi' pekhewe'en pa' sehe' ei Panfilia, ma' qa hats nite' yijayan pa'aj in mexe t'ithayiitax wete'm. \v 39 Ma' qa qi in nite' t'eku'mij wetju'ƚ pa'aj pa'qu' ewi'ƚe' pekhewe'en, qa pa' Bernabé qa yeka'x pa'aj pa' Marcos, qa i'ni'ƚji' pe' tokoyei qa yami'ƚii pa' sehe' Chipre. \v 40 Qa pakha'ƚe Pablo qa t'eku'mi' ek qu' neka'x pa' Silas. Qa pe' yijayan pa' Intata qa iyinipji' pa'aj qu' ni'fen pa' Yatsat'ax'inij enewe'en.\x * \xo 15:40 \xt Hch 11:23; 14:26; 15:22\x* \v 41 Qa ikkii pa'aj nek ji'teje'm pa' sehe' Siria qa pa' Cilicia, yiyaji'ik'i qu' nent'unhet pekhewe' hats yijayan pa' Intata.\x * \xo 15:41 \xt Hch 6:9; 15:23; 16:5\x* \c 16 \s1 Pablo qa yisu'un qu' ƚijts'eye'kii iye pa' Timoteo. \p \v 1 Qa namets iye pa'aj pa' witset Derbe qa pa' Listra iye. Qa hikpa' qa i'ni' ha' ewi'ƚ yijayan pa' Intata, ƚii Timoteo, ƚa's pe' ewi'ƚ efu judioki' yijayan iye pa' Intata. Pakha'ƚe ƚatata qa griego.\x * \xo 16:1 \xt Hch 17:14-15; 18:5; 19:22; 20:4; Ro 16:21; 1Co 4:17; Fil 2:19; 1Ts 3:2,6; 2Ti 1:5; 3:15\x* \v 2 Pekhewe' yijayan pa' Intata pa' witset Listra qa pa' Iconio iye, week yit'ijets in yatsathen ha' Timoteo.\x * \xo 16:2 \xt Hch 13:51; 16:40\x* \v 3 Pa' Pablo qa yisu'un pa'aj qu' ƚijts'eye'kii iye pakha'an, qa t'eku'mi' qa yiwu'm pa'aj ƚaxpa's, qe ta'ƚijupi' pekhewe' judiol na'li' pekhewe' witsetits, qe week nikfe'lets pakha' ƚatata in griego.\x * \xo 16:3 \xt Ga 2:3\x* \v 4 Qa in hats ikik'i pa'aj week pe' witsetits, qa tisji'jij pe' tenek'enhe'yipji' pe' hats yijayan pa' Intata, pekhewe' hats t'eku'mij wetju'ƚ pe' apóstoles qa pe' tenek'enhe'yipji' pe' yijayan pa' Intata i'ni' pa' Jerusalén qu' hik pekhewe'ye' qu' nanaqsiijkii.\x * \xo 16:4 \xt Hch 11:30; 15:2,28\x* \v 5 Qa hik ta'ƚijupi' pekhewe' yijayan pa' Intata in les t'unitsij pa'aj pakha' nite' ƚeqekuyejeyij. Qa week neƚuts t'ijaifik'i pa'aj in les olots pe' yijayan pa' Jesús.\x * \xo 16:5 \xt Hch 2:47; 9:31; 15:41\x* \s1 Pablo qa i'nji'kii ƚotoi pa' ewi'ƚ jukhew i'ni' pa' Macedonia. \p \v 6 Qa nek ji'teje'm iye pa'aj pe' sehel Frigia qa Galacia, qa pa' Espíritu Santo qa nite' ƚexke'ej qu' nenfeli' eke' wi'tlijei pa' sehe' Asia.\x * \xo 16:6 \xt Hch 2:9; 18:23; Ga 1:2; 3:1\x* \v 7 Qa in hats namets iye pa'aj pa' sehe' Misia, qa yisu'untax pa'aj qu' namii iye pa' sehe' Bitinia, qa pakha'ƚe ƚeqe Espíritu pa' Jesús qa nite' ƚexke'ej pa'aj.\x * \xo 16:7 \xt Hch 8:29; Ro 8:9; Ga 4:6; Fil 1:19; 1P 1:11\x* \v 8 Qa nek ji'teje'm na' sehe' Misia, qa nametsju' pa'aj ha' witset Troas.\x * \xo 16:8 \xt Hch 16:11; 20:5-6; 2Co 2:12; 2Ti 4:13\x* \v 9 Qa ka' naja'xji' pa'aj ha' Pablo qa t'ethinheti'yij pa'aj qa i'nji'kii ƚotoi in ima': ewi'ƚ pa' jukhew Macedonia ƚeiƚe', ts'ap'a qa qi in iyinkii pa'aj, qa yit'ij: —Anamii wat'ij ha'ne sehe' ei Macedonia qa' etsi'feni'ƚii.—\x * \xo 16:9 \xt Hch 9:10; 20:1,3\x* \v 10 In hats yi'wen pa'aj ha' Pablo aka'an, ma' qa neƚukii qa aje'eƚ hanaqsi'ji'ƚ qu' natsami'ƚii ha' sehe' Macedonia, qe tsikfe'li'ƚetsha pa' Dios in taya'yi'ƚyijii qu' henfeli'ƚi' eke' ƚe'sits wi'tlijei.\x * \xo 16:10 \xt Hch 20:5-15; 21:1-18; 27:1–28:16\x* \s1 Pablo qa yamii pa' witset Filipos. \p \v 11 Ma' qa ha' Troas qa hikha' hata'ƚi'ƚi' in ha'ni'ƚji' ke' tokoyei, qa hatsa'theni'ƚii in tsami'ƚii ha' sehe' ƚii Samotracia yeqewuk'un ha' qi iweli'. Qa kakhap neƚuji' qa haki'ƚkii iye qe qa' natsami'ƚii ha' witset ƚii Neápolis. \v 12 Qa hikha' qa hata'ƚi'ƚi' in ho'yotsi'ƚju' qa tsami'ƚii ha' witset Filipos, hik hakha' romanos ƚetset, hikha' les qiji' hakha' week sehe' Macedonia. Qa hikha' qa uja'x ke' neƚuts in ya'maneyi'ƚi'.\x * \xo 16:12 \xt Hch 20:6; Fil 1:1; 1Ts 2:2\x* \v 13 Qa ka' neƚuji' witwapiihijii qa haki'ƚik'uifik'i ha' ƚeji', qa haki'ƚiiju' ha' ƚotkoyek ha' haqqi' ƚa's, hikha' humti'iƚ qu' na'ni' pa'qu' ƚ'iyinhe'wet'e. Qa ha'ni'ƚju'kii qa yapeƚek qa k'iyetiƚik'ui hekhewe' efuts not'axi' wetju'ƚ hakha'a'. \v 14 Qa ke' ewi'ƚ hekhewe'en ƚii Lidia, witset Tiatira ƚeiƚeki', t'ihinij pe' ƚe'sits penyilots witpalinek qa yijayan iye pa' Dios. Tek'eenetsha in iyet ha' Pablo, ma' qa pa' Yatsat'ax'inij qa yit'ij qhof pa' ƚatawe'j qe qa' nenikfe'lik'iha kekhewe' yit'ij ha' Pablo.\x * \xo 16:14 \xt Lc 24:45; Hch 18:7; Ap 1:11\x* \v 15 Ma' qa kikhe'en qa week iye hekhewe' yatsat'etsij in hats wempuli'jijju', qa iyini'ƚ yiwets, qa yit'ij: —Qu' umti'iƚ qu' hats yijaayi'ija qu' nite' heqeku'ye' pa' Yatsat'ax'inij, qa atsjayani'ƚii ke' yitsi' qu' k'ewhini'ƚi'.— Tsinijit'iƚ ma' qa hijayani'ƚii ke' ƚetsi'ii qa hikha' qa ya'maneyi'ƚi'.\x * \xo 16:15 \xt Gn 19:3; Lc 24:29; Hch 11:14\x* \s1 Pe' ewi'ƚ inanyi' i'nji' pa' inwo'met. \p \v 16 Qa ƚunye'jkii iye hik aka'aj in haktaxi'ƚiiju' iye hakha' wit'iyinhe'wet, qa te'nilit'iƚ yiju'ƚ ke' ewi'ƚ inanyi' witƚinki', i'nji' pa' ewi'ƚ espíritu uƚ'ax qa tisij pa' ƚet'unha'xijup in nifelji'ji'm pa'qu' ƚunye'je'kii hatse' na'aj nifaakan. Qa aka'an in ƚunye'j qa qi in yaxinenij pe' ƚ'astai pe' ƚaqa patunits, nifelji'ij pa'qu' ƚunye'je'kii.\x * \xo 16:16 \xt Lv 19:31; Dt 18:11; 1S 28:3,7\x* \v 17 Ke' inanyi' qa nijayanpha'mkii ha' Pablo qa yekheweli'ƚ iye, ma' qa yit'unhetik'i in tayai, qa yit'ij: —Enewe'en jukhew ƚeqejkunenhei pa' qiji'ha in Dios, hik enewe' nifeli'ƚ e'm pa' wit'ikheyi'jii pakha' witiƚa'x.—\x * \xo 16:17 \xt Mr 5:7; 16:17\x* \v 18 Qa olots neƚuts in ƚ'anye'j aka'an. Qa ha' Pablo qa hatstax qa yitaxij, qa tetwek'elaxiju'ƚ, qa yit'ijets pakha' espíritu uƚ'ax i'ntaxji' kikhe' inanyi': —¡K'ayaji'ijets aka' ƚiiji' ha' Jesucristo, qu' ma'ak'uifik'i nekhe' inanyi'!— Qa hik akaa'ijha qa ikik'uifik'i. \v 19 Qa hekhewe'ƚe yatsat'etsij in yi'wentax pa'aj ke' inanyi' ma' qa nikfe'lets in hats nite' ƚeke' qu' nowo'omii ƚaq'astaye'. Ma' qa t'eku'mi' ha' Pablo qa ha' Silas, qa yetsinii hakha' joofji'ju' ha' witsetji', pakha' i'ni' pekhewe' tenek'enheiji' pa' witset.\x * \xo 16:19 \xt Mt 10:18; Hch 8:3; 15:22; 17:6-8; 19:25-26; 21:30; Stg 2:6\x* \v 20 Ma' qa in hats yamijii in yeka'xii hekhewe' wit'alhei, qa yit'ijets: —Enewe'en jukhew judiol yaqsiijkii in yiwakaninkii ha'ne initset, \v 21 qa i'nq'ijatshenij ke' wekwek witjunyejei (costumbres) inekhewel nite' ƚenexkelij ine'm qu' jint'eku'mi' qa qu' jintaqsiijkii iye, qe inekhewel je'tujtseikaliju'ƚ jo' Roma ƚeiƚets.—\x * \xo 16:21 \xt Est 3:8; Hch 16:12\x* \v 22 Ma' qa hekhewe' olots jukhew qa nayu'um hekhewe'en. Qa hekhewe' wit'alhei qa niwjaf'iti'mju' ke' ƚeqhinatayik'i qa inaqyaji'ij qu' neteqsilanhetiiju'.\x * \xo 16:22 \xt 2Co 6:5; 11:25; 1Ts 2:2\x* \v 23 In hats yili'ijju' in qi in neqsilanju', ma' qa yeka'xii qu' nuihinifi ke' witq'opheƚitjii, qa ha' yejeƚ ke' witq'opheƚitjii qa tayajaxti'yijets pa'aj qu' nejeeƚetsha. \v 24 Hakha'an in yepi'ye' ek'i pa'aj aka' tayajaxti'yijets, ma' qa yuihinifi pe' te'weiteje'm pe' witq'opheƚitjii qa yuihinik'iteje'm pe' ƚef'iyei qa yewij pa' najak ƚenqii cepo.\x * \xo 16:24 \xt Job 13:27; 33:11; Jer 20:2-3; 29:26\x* \v 25 Qa in hats ƚeqewuk'uji' pa'aj naja'x, ha' Pablo qa ha' Silas qa iyin qa telijtsiyii iye pa'aj pa' Dios. Qa pekhewep wit'opheƚii qa tek'eniijikii pa'aj.\fig Pa' najak cepo.|src="LB00337B.TIF" size="col" ref="ACT 16.25" \fig* \v 26 Ma' qa pa' sehe' qa t'unik'i pa'aj in me'lle'le'l, qa pekhewe' ƚetkui pekhe' witq'opheƚitjii qa yiwapjahan pa'aj. Qa hik pakha'aj qa qhofik'i pe' week ƚejil qa' namik'i iye pe' week foƚoƚik'il wo'nophe'ƚtaxijju' pe' wit'opheƚii.\x * \xo 16:26 \xt Hch 4:31; 5:19; 12:7,10\x* \v 27 Qa pa' yejeƚ pe' witq'opheƚitjii in nomiikii pa'aj qa yeeƚtax pa'aj pe' ƚejil pe' witq'opheƚitjii in week qhofik'i. Qa nit'ijpha'm pa'aj pa' ƚaqa'tsjikinet qekha newetƚijƚetaxje'm pa'aj, qe yumtitax qu' hats week nilatkii pe' wit'opheƚii. \v 28 Qa ha' Pablo qa tayai in yit'ijets pa'aj: —Hasu'uj eqfenyeje' ewek. Week ya'maneyi'ƚi' hane'e'in. Ham ilate' enewe'en.— \v 29 Qa pa' yejeƚ pe' witq'opheƚitjii qa iyinii pa'aj fet'e' qa aje'eƚ wekuma'xifi pa'aj pe' witq'opheƚitjii. Tsalalkii pa'aj qe nijiwei qa wetjele'etsju' pe' ƚef'iyeyiiju' ha' Pablo qa ha' Silas. \v 30 Ma' qa in hats yeka'xfik'i pa'aj, pakha'an qa yit'ij pa'aj: —Jukhew, ¿pa'n ƚii pa'qu' haqsiijkii qa' ƚeke'ye' qu' yi'ƚa'xe'?—\x * \xo 16:30 \xt Hch 2:37; 22:10\x* \v 31 Hekhewe'en qa yeku'ƚ pa'aj: —Hasu'uj eqeku' ha' Yatsat'ax'inij Jesús, ma' qa' i'ƚa'xe', akha' qa week pekhewe' ƚantsat'etsij.—\x * \xo 16:31 \xt Mr 16:16; Hch 11:14\x* \v 32 Hekhewe'en qa nifeeli'mha pa'aj eke' ƚe'lijei pa' Yatsat'ax'inij hakha'an qa weekij pekhewe' i'ni' pe' ƚetsi'. \v 33 Qa hik pakhaa'ijha iye pa'aj pe' horaji' pa' naja'xji', hakha'an qa t'eku'mi' pa'aj he' Pablo'oƚ qa nili'jju' ke' ƚeneqsilanhewjei pa'aj hekhewe'en. Qa aje'eƚ pa'aj wempuli'jju', hakha'an qa week pekhewe' yatsat'etsij. \v 34 Qa yeka'xii iye pa'aj pe' ƚetsi', qa nekunhenju' pa'aj. Hakha'an qa qi in yoksi'wen pa'aj in ƚe'wisi'mkii qe nite' yeqeku' pa' Dios weeki'ƚij pekhewe' yatsat'etsij.\x * \xo 16:34 \xt Hch 11:14; 16:15\x* \v 35 Ma' qa in hats leefiju' pa'aj, pe' tenek'enheiji' pa' witset qa yukinij pa'aj pe' ƚe'lijei pekhewe' ƚeqjeƚinenhei, in yit'ij pa'aj: —Yape iwejin hekhewe' jukhew.— \v 36 Ha' witq'opheƚitjii ƚeiƚe' qa nifeliiji' pa'aj ha' Pablo ekewe'en: —Ne' tenek'enheiji' ha'ne witset hats inaqyaji'ij qu' ewejinheti'yi'ƚfik'i, qa hik ta'ƚijupi' hane'ej yape ma'aƚfik'i, qa ƚe'wisƚe qu' ma'aƚkii.—\x * \xo 16:36 \xt Hch 15:33; 16:27\x* \v 37 Qa ha' Pablo qa' yit'ijets pa'aj pe' oq'opheƚinetsilets: —Yekheweli'ƚ in yo'romanotaxi'ƚ iye, qa tseqsilani'ƚje'mkii qa week tsejeƚi'ƚijju' ene' weekji' qa nite' yaqsiijkii iye pa'qu' netsjeyumtsheni'ƚij qa ts'uihini'ƚifi iye ene' witq'opheƚitjii. ¿Me qa hane'ej qa' hame' iye pa'qu' ne'tsweni'ƚij qu' netswejini'ƚfik'ikii? ¡Nite', nite' ƚeke'! Neneki'ƚyii yijat'ij hekhewe'en qu' nets'ukini'ƚfik'ikii.—\x * \xo 16:37 \xt Hch 22:25-29\x* \v 38 Qa pe' oq'opheƚinetsilets qa nifelii pa'aj aka'an hekhewe' tenek'enheiji' ha' witset. Qa in nikfe'lets in romanos iye hekhewe'en, qa nijiwei pa'aj. \v 39 Ma' qa namii pa'aj qa qi in iyinijets in yaf'ali'ƚi'ij, ma' qa in hats yuki'nfik'ikii pa'aj qa iyinijetsha iye qu' nakik'ui hakha' witset.\x * \xo 16:39 \xt Mt 8:34; Hch 16:14\x* \v 40 In hats ikik'uifik'ikii pe' witq'opheƚitjii, qa ikii ke' ƚetsi' ke' Lidia. In yi'wen hekhewe' yijayan pa' Intata, qa yakakƚin qu' nent'unhetija hekhewe'en. Ma' qa i'nk'aƚe qa hats ikkii. \c 17 \s1 Pablo qa yamii pa' witset Tesalónica. \p \v 1 Ma' qa in hats t'anji' in nek ji'teje'm he' witsetits Anfípolis qa ha' Apolonia, qa hats namets ha' witset Tesalónica, hikha' i'ni' ke' ewi'ƚ judiol ƚe'lijtsitjii.\x * \xo 17:1 \xt Hch 20:4; Fil 4:16; 1Ts 1:1; 2Ti 4:10\x* \v 2 Qa ha' Pablo, kakha' hats ƚunye'jƚe'ek, qa ikii ke' ƚe'lijtsitjii, qa wetshetk'ewi'ƚ ke' witwapiihijiyitsji' (sábados) in iyeti'ƚijju' hekhewe'en in t'ejuyets kekhewe' we'nika'ajji' pa'aj, Intata ƚe'lijei.\x * \xo 17:2 \xt Hch 8:35; 9:20; 13:13-14\x* \v 3 Yeqetheenimik'iha qa yethinji'jij iye pakha' i'ni' kekhewe' we'nika'ajji' pa'aj pakha' nifel in les ƚe'wis qu' nawa'm pa' Cristo qa i'nk'aƚe qa' iƚa'xe' iye, qa yit'ijji'ju' pa'aj: —Ha'ne Jesús, ha'ne henfeli'ƚ e'm hik ha'ne pa' Cristo.—\x * \xo 17:3 \xt Lc 24:26; Jn 20:9; Hch 3:18; 9:22; 18:28\x* \v 4 Qa uja'x he' nite' yeqeku'uk'i hekhewe'en qa ikets ha' Pablo qa ha' Silas, weeki'ƚ hekhewe' olots griego yijayan pa' Dios, qa olots iye hekhewe' efuts qitsji' patunkii.\x * \xo 17:4 \xt Jn 7:35; Hch 14:4; 15:22\x* \v 5 Qa hekhewe'ƚe nite' tek'enik'i judiol qa qi in teqemtshenetskii. Qa no'thet pa'aj pe' uƚ'ets jukhew i'nƚekii i'ni'kii hakha' witaqhawet, ma' qa yaqsiijkii in yiwakaninkii week ha' witset, qa t'ilit'ets pa'aj ke' ƚetsi' ha' Jasón qe wo'taxiikii ha' Pablo qa ha' Silas qu' neka'xetsfik'i hekhewe' olots qu' nilanje'mkii.\x * \xo 17:5 \xt Hch 17:13; Ro 16:21; 1Ts 2:14-16\x* \v 6 Qa in nite' yi'wen pa'aj ke' wititsi'ifi, qa yetsinfik'i pa'aj ha' Jasón qa hekhewe' uja'x iye yijayan pa' Intata, ma' qa yeka'xii pa'aj hekhewe' wit'alheiji' ha' witset, qa yit'unhetik'i in yit'ijju' pa'aj: —Hekhewe' yiwuƚ'enhet ha'ne week sehe' ipji' hats namii hane'e'in, \v 7 qa ha'ne Jasón yiwhini' ke' ƚetsi'ii, qa week hekhewe'en kakha' ƚunyejei t'ejuyiju'ƚ kekhewe' yittaxij qu' injunyejeye' (leyes) pakha' qi Roma ƚatata César, yit'ijets in na'lte' pakhap iye qi Wittata, Jesús.—\x * \xo 17:7 \xt Lc 2:1; Ro 1:32; Ef 2:15; Lc 23:2; Jn 19:12\x* \v 8 Qa qi in yiwakaninkii pekhewe' olots jukhew qa hekhewe' iye tenek'enheiji' hakha' witset in yepi'ye' ek'i pa'aj ekewe'en. \v 9 Qa pa' Jasón qa pekhewep iye qa mexe nejetij pa'aj pe' ƚaq'astai hekhe' wit'alhei, qa yiwejinfik'ikii pa'aj. Qa' i'nk'aƚe nepiletets iye qu' hats nakkii he' Pablo'oƚ. \s1 Yamii pa' Berea. \p \v 10 Qa aje'eƚ in najaleikii hekhewe' yijayan pa' Intata qa yukinii ha' Pablo qa ha' Silas ha' witset Berea. Qa in hats yamii qa ikii ke' judiol ƚe'lijtsitjii.\x * \xo 17:10 \xt Hch 17:13-14; 20:4\x* \v 11 Hekhewe' judiol Berea ƚeiƚets nite' ƚunyejei hekhewe' Tesalónica ƚeiƚets, qe enewe' Berea ƚeiƚets yisu'unija qu' nepiye' ekewe' wi'tlijei, qa week neƚuts yejeƚijupi'kii ekewe' hayiits we'nika'ajji' pa'aj Intata ƚe'lijei, hats'inha qu' nenikfe'lets qu' hik aka' ƚunyejeye' ekewe' wekwek we'nika'ajji' pa'aj.\x * \xo 17:11 \xt Is 34:16; Lc 16:29; Jn 5:39\x* \v 12 Qa hik ta'ƚijupi' in olots hekhewe' nite' yeqeku'uk'i hekhewe'en, qa olots iye he' griegos, qa he' jukhew qa efuts iye patunits. \v 13 Qa hekhewe'ƚe judiol Tesalónica ƚeiƚets in nikfe'lets pa'aj ha' Pablo in nifeli' iye kekhewe' ƚe'lijei pa' Dios ha' witset Berea, hekhewe'en qa namii ha' witset Berea, ma' qa yaqsiijkii iye in yiwakaninkii hakha' witset. \v 14 Ma' qa hekhewe' yijayan pa' Intata qa aje'eƚ yilithin ha' Pablo qe qa' namiiju' ha' qi iweli'. Qa hakha'ƚe Silas qa ha' Timoteo iye qa amaneyi' hakha'a'.\x * \xo 17:14 \xt Mt 10:23; Hch 15:22; 16:1\x* \v 15 Hekhewe' yijts'en ha' Pablo qa yeka'xii ha' witset Atenas. Qa hekhewe'en qa hats tepilkii, qa ha' Pablo qa yekenij ke' ƚe'lijeyii ha' Silas qa ha' Timoteo in yit'ijets qu' aje'eƚ nenekkii qu' hats ƚeke'ye' hats'inha qu' ewi'ƚ na'ni'ƚi' iye.\x * \xo 17:15 \xt Hch 18:1,5; 1Ts 3:1\x* \s1 Pa' witset'ii Atenas. \p \v 16 Ha' Pablo in mexe notki'iikii hekhewe'en ha' witset'ii Atenas, qa nite' ikesimen pa' ƚatawe'j in yi'wen ha' witset in topo'oj hekhewe' iyinii ƚeqsi'nq'alits.\x * \xo 17:16 \xt Hch 9:20; 2P 2:8\x* \v 17 Qa hik ta'ƚijupi' in iyeti'ƚju' watfaakani'ƚju'kii hekhewe' judiol kekhe' ƚe'lijtsitjiyifi hekhewe'en, weekji' hekhewe' iye nite' judioltax yijayan pa' Dios. Qa week neƚuts qa i'njiiji' ek ha' witaqhawet in iyetjiiƚijju' hekhewe' namji'jii. \v 18 Qa he' uja'x jukhew we'nq'ijatshenijek pa'qu' numtiƚe (filósofos) ƚiyinyejei epicúreos qa he' ƚiyinyejei estoicos, t'ejuyiju'ƚ iye ha' Pablo kekhewe' yit'ij. Qa he' uja'x qa yit'ijju': —¿Pa'n ƚ'anye'j nakha' iyeetƚe jukhew?— Qa hekhewep qa yit'ijju'ek: —I'nƚi'i qu' nenfel pekhewep iye diosits.— Qe ha' Pablo nifeli'm eke' t'ejuyets pa' Jesús qa qu' iƚiye'tax iye pe' naxju'.\x * \xo 17:18 \xt Hch 4:2; 17:31-32\x* \v 19 Ma' qa t'eku'mi' qa yeka'xii hakha' ƚ'ithi'wet he' tenek'enhei ƚii Areópago, qa yit'ijets: —¿Me ƚeke' qu' netsikfe'liƚets eke' ink'aihits wi'tlijei ƚenka'x?\x * \xo 17:19 \xt Mr 1:27; Hch 17:22\x* \v 20 Qe k'epiye'eƚij in ƚit'ij ke' wekwek nite' hayiits qu' netsikfe'liƚets. Qa hik ta'ƚijupi' in hisu'uni'ƚ qu' netsikfeeliƚetsha pa'n ikji'ha.— \v 21 (Qe he' week Atenas ƚeiƚets qa hekhewe' iye tujtseika' ta'ƚji' jukhewiikal i'ni' hakha'an, ewi'ƚƚe in yisu'untax qu' uja'xe'ƚi'i qu' niyetij axe'm qu' nepi'ye'ji'ik'i pe'qu' i'nk'aihitse'.) \v 22 Ma' qa ha' Pablo qa ts'ap'aji'ju' ƚeqewuk'u hekhewe'en ha' ƚithiwet'ii Areópago, qa yit'ijji'ju': —Jukhew Atenas ƚeiƚets, yakha' k'eweni'ƚij kakha' ejunyejeyi'ƚ in qi in ƚatjamti'iƚijets nekhewe' oqo diositsi'ƚ (religiosos). \v 23 In hijalki'skii qa hejeƚji'ijju' ne' wekwek ƚ'iyiniƚets, qa hi'wen iye ha' ewi'ƚ ts'eewe'epji' qa we'neni' ha' ƚe'nikahat, qa yit'ij: “Hane'en t'ejuyets pakha' qu' diose' ham nikfe'le'ets.” Qa ha'ne Dios nite' ƚenikfe'li'ƚets ƚ'iyiniƚiikii, hik ha'ne hane'ej henfeltaxi'ƚ e'm. \v 24 Hik ha'ne Dios yaqsiijkii pa'aj ha'ne week sehe' ipji' qa week iye pekhewe' i'nipji' hane'en. Pakha'an in Yatsat'axij na' wa's qa ha'ne sehe', qa nite' i'nifi pe'qu' witlijtsitjiyitse' ƚaqsijiiju' ene' jukhew.\x * \xo 17:24 \xt Is 42:5; Hch 7:48; 14:15; Dt 10:14; Sal 115:16; Mt 11:25\x* \v 25 Nite' ƚeke' iye qu' nanaqsiimijkii pe'ye' ma' qa' netesti'yij qu' hik ƚunye'je' qu' hami'im pe'ye', qe aka'aj'in yijat'ij in ƚunye'j, ƚakha' tisij ene' week pe' ƚiƚaxits qa pe' ƚuƚaxits qa eke' wekwek iye.\x * \xo 17:25 \xt Job 22:2; 27:3; 33:4; Sal 50:10-12; Gn 2:7; Zac 12:1\x* \v 26 Qa pa' ewi'ƚ jukhew in yaqsiijkii, qa hikpa' qa ta'ƚijets in naqsi'jju' ene' week jukhew, hats'inha qu' na'nipji' ha'ne week sehe' ipji'. Qa hats yeni' iye pa'n ƚahats'ij qu' hats nite' na'ni'i pa'qu' witset'e pakha' qu' na'ntaxi' qa hats yeni' iye pa'n qu' ƚepk'eyeji' pa'qu' witset'e,\x * \xo 17:26 \xt Dt 32:8; Job 12:23; Mal 2:10\x* \v 27 hats'inha qu' nowo'oikii pa' Dios, exe'm qu' hik ƚunyejeye' qu' net'ike'siikii, qa' ni'wen, yemjeetax pakha'an in nite' toxtax ine'mets week ewiƚei inekhewel.\x * \xo 17:27 \xt Dt 4:7; Jer 23:23-24; Hch 14:17\x* \v 28 Qe pakha'an in ta'ƚets qa ji'ƚii, qa jiwapja' qa jina'l iye, in ƚ'anyejeyek pa'aj pekhewe' uja'x pe' nika'aƚ e'mju' pe'qu' ƚe'lijeye' (poetas) in yit'ij: “Qe yekheweli'ƚ iye hata'ƚi'ƚ ewets iye Dios.”\x * \xo 17:28 \xt Job 12:10; Dn 5:23; Tit 1:12\x* \v 29 Ye'ehe, inekhewel in jita'ƚets pa' Dios, qa hasu'uj jitumti pakha' ƚunye'j pakha'an qu' hik ƚunye'je' na'aj witeqsi'nq'al oro, na'aj plata qa na'aj ute iye, qa week pe' witaqsijiiju' ta'ƚets pa' ƚ'iyayejeyij qa ta'ƚets iye pakha' yumti pe' ƚaqjamtikineyejeikii ene' jukhew.\x * \xo 17:29 \xt Is 40:18-19; Ro 1:23\x* \v 30 Pakha'aj toxik'i pa' Dios mexe yiwejinƚi'ij pe' jukhew'ik'i aka'an in yaqsiijkii qe nite' nikfe'lets pakha'an, qa ha'neƚi'ij pa' Dios qa yittaxijets in yiyajitaxets ene' week jukhew ha'ne week sehe' ipji' qu' nili'ij pakha' uƚ'ax ƚunyejei.\x * \xo 17:30 \xt Lc 24:47; Hch 14:16; Ro 3:25; Tit 2:11-12; 1P 1:14; 4:3\x* \v 31 Qe pa' Dios hats yeni' pa' ewi'ƚ neƚu qu' hik pakha'ye' qu' week newetjeyumtshenji' ene' week, qa hakha' qu' nejeyumtshen qa hik hakha' ha' ewi'ƚ jukhew hayiits t'eku'miiji' pa'aj, qa in yiwjutsiqeni'mha ene' jukhew, ma' qa yethinij in niihinik'uipha'm iye pe' naxju'.—\x * \xo 17:31 \xt Sal 9:8; 98:9; Mt 10:15; Hch 2:24; Ro 2:16\x* \v 32 In yepi'ye' ek'i hekhewe'en in iƚa'x iye pa'qu' hats nawa'mtax, ma' qa he' uja'x qa yilaki'ik'ikii yawitji'ik'ikii, qa hekhewepƚe qa ƚ'anyejeiƚe in yittaxijju' ek: —Hatse'ƚu' k'epiye'eƚij iye ekewe'en pakhap ƚahats'ij.— \v 33 Ma' qa ha' Pablo qa nekik'uifik'i in i'ntaxji'ju' ƚeqewuk'u hekhewe'en. \v 34 Qa na'lƚe iye he' uja'x ikets ha' Pablo, nite' yeqeku'uk'i ke' nifel. Hekhewe'en i'nji'teje'm ha' ewi'ƚ jukhew ƚii Dionisio, i'ntaxji'teje'm hekhewe' wit'ithiwet Areópago ƚeiƚets. Qa ewi'ƚ iye ke' efu ƚii Dámaris qa hekhewep iye. \c 18 \s1 Pablo qa yamii pa' witset Corinto. \p \v 1 In naxijik'i ekewe'en qa i'nk'aƚe, ha' Pablo qa hats ikik'ui iye ha' witset Atenas ma' qa yamii ha' witset Corinto.\x * \xo 18:1 \xt Hch 17:15; 19:1; 1Co 1:2; 2Co 1:1,23; 2Ti 4:20\x* \v 2 Ma' qa hikha' qa wetweni'ƚi' ha' ewi'ƚ judío ƚii Aquila, tetsetiyi' ek pa' sehe' Ponto. Hakha'an qa ke' ƚewhe'ye' Priscila i'nk'a namets ha' witset Corinto ta'ƚii pa' sehe' Italia, qe pa' wittata Claudio inaqyaji'ij qu' weeke' pe' judiol qu' nakik'uifik'i pa' witset Roma. Qa i'nk'aƚe ha' Pablo qa yamii ke' ƚetsi' hekhewe'en.\x * \xo 18:2 \xt Hch 18:18,26; Ro 16:3-5; 1Co 16:19; 2Ti 4:19\x* \v 3 Qa ha' Pablo ke' naqsi'jju' in hik ƚunyejei ke' naqsijju'kii hekhewe'en, ma' qa amanijup qa ƚ'ithayifetsij, qe hekhewe'en ƚ'ithayijkit in naqsi'jju' kekhewe' wititsilij (carpa).\x * \xo 18:3 \xt Hch 20:34; 1Co 4:12; 9:15; 2Co 11:7; 12:13; 1Ts 2:9; 2Ts 3:8\x* \v 4 Qa iyetjiifi qa tafaakanhetiiji'ijkii iye pe' judiol ƚe'lijtsitjiyifi week qa yamjeets na'aj neƚu witwapiihijii (sábado), qa woji'ijtaxii qu' nenikfelitetsha pe' judiol qa pe' griegos iye eke' wi'tlijei in yijaalija.\x * \xo 18:4 \xt Hch 9:20; 13:14; 14:1; 18:19\x* \v 5 Qa in hats namii ha' Silas qa' ha' Timoteo ta'ƚii ha' sehe' Macedonia, ma' qa ha' Pablo qa yili'ij in naqsi'jju' ke' wititsil (carpas) qa hats uja'xƚi'i iye in nifel ekewe' wi'tlijei. Qa yakaptintaxik'uiju'ha in nifeltaxi'mha hekhewe' judiol pa' Jesús in hik pakhaa'ija pa' Cristo.\x * \xo 18:5 \xt Job 32:18; Hch 15:22; 16:1,9; 17:3,14-15; 18:28; 1Ts 3:6\x* \v 6 Qa hekhewe'ƚe'en in t'ejuyiju'ƚ qa uƚ'etsik'ikii iye ƚe'lijeyets, ma' qa ha' Pablo qa' yit'ij luj luj he' ƚeqhinatai, qa yit'ijji'ju': —Ekhewelƚi'iƚ ta'ƚi'ƚ ewets qu' ami'ƚii hatse' pa' qi fe't, qa yakha'ƚe qa nite' ta'ƚ yiwets. Qa hane'ej qa' nata'ƚi' iye qu' hakijets ekewe'en ne' nite' judiol.—\x * \xo 18:6 \xt Hch 13:45,46,51; Ro 3:8; 1Co 4:13; Tit 3:2; Neh 5:13; Mt 10:14; 27:25; 2S 1:16; Ez 18:13; 33:4; Ez 3:18\x* \v 7 Ma' qa ikik'uifik'i kekhe' witlijtsitjii qa ikii ke' ƚetsi' ha' ewi'ƚ jukhew ƚii Ticio Justo, yijayan pa' Dios, qa ke' ƚetsi' qa metƚi'im kekhe' ƚe'lijtsitjii he' judiol. \v 8 Qa ha' Crispo tenek'enhe'yij ke' ƚe'lijtsitjii he' judiol, hakha'an qa nite' yeqeku' pa' Yatsat'ax'inij qa week hekhewe' yatsat'etsij hakha'an. Qa olots iye he' Corinto ƚeiƚets in yepi'ye' ek'i eke' wi'tlijei, qa tek'eenik'iha iye nite' yeqeku'uk'i, ma' qa wempuli'jijju'.\x * \xo 18:8 \xt Mr 5:22; Hch 11:14; 1Co 1:14\x* \v 9 Ma' qa ewi'ƚ ka' naja'xji', ha' Pablo qa i'nji'kii pa'aj ƚotoi pa' Yatsat'ax'inij qa yit'ijets pa'aj: —Hasu'uj e'nijiwei, maƚi'ij qu' enfeli'm qa hasu'uj ili'ij,\x * \xo 18:9 \xt Mt 28:20; Hch 23:11\x* \v 10 qe yakha' hasƚek ye'met'emkii, qa ham pa'qu' net'eku'm ewets qu' nawtsheten, ham iye nawitjiye', qe olots nekhewe' qu' natsjayan hatse' ha'ne witsetji'.— \v 11 Ma' qa ikijje'm pa' ewi'ƚ ininqap qa ewi'ƚ k'itsje'm in amanji' ha' witset, yijatshenij eke' ƚe'lijei pa' Dios hekhewe'en. \v 12 Qa ha' Galión in mexe gobernadori' ha' sehe' Acaya, he' judiol qa ewi'ƚ we'neni' qu' net'ejuyiju'ƚ ha' Pablo qa t'eku'mi' qa yeka'xetsji' hakha' ƚ'ithi'wet ha' wittata.\x * \xo 18:12 \xt Hch 13:7; 18:27\x* \v 13 Hekhewe'en qa yit'ijets ha' wittata: —Ha'ne jukhew yijatshenij ene' weekji' qu' nite' hik ƚunyejeye' kakha' yittaxij ka' ley qu' injunyejeyi'ii qu' jintajayan pa' Dios.— \v 14 Qa ha' Pablo qa i'nk'a nithiyu'tax, qa ha' Galión qa yit'ijji'ju' he' judiol: —Ekheweli'ƚ judiol, qek nata'ƚijupi' pa'qu' uƚ'axi'ija qu' naqsiijkii hane'en i'nƚi'i iye qu' netqek'ui, ma' qekha hane'ej k'epiyetaxi'ƚ. \v 15 Qa in t'ejuiƚe'ets pekhewe' wi'tlijei qa pe' witiyits iye, qa pa' eqe leyi'ƚ iye, qa' ekhewele'ƚi'iƚij qu' aqsi'jƚi'iƚijkii, qa yakha'ƚe qa nite' hisu'un qu' he'yeku'mets ekewe' wekwek qu' hejeƚijipji'.—\x * \xo 18:15 \xt Hch 23:29; 25:11,19\x* \v 16 Ma' qa yukinik'uifik'ikii hakha' ƚ'ithi'wet hakha'an. \v 17 Ma' qa he' week griegos qa t'eku'mi' ha' Sóstenes, hikha' tenek'enhe'yij ke' judiol ƚe'lijtsitjii, qa yilanje'mkii i'niji' hakha' i'nik'uifik'i ha' ƚ'ithi'wet. Qa ha' Galión qa hats yi'wentaxijetsfik'i qa nite'ƚe neqjunu'ujetskii.\x * \xo 18:17 \xt 1Co 1:1\x* \s1 Pablo qa wapilii iye pa' Antioquía de Siria. \p \v 18 Qa ha' Pablo, in hats olots neƚuts iye in mexe amanji' iye hakha' witset Corinto, ma' qa hats wetfeli'm hekhewe' yijayan pa' Intata, qa i'nji' ke' tokoyei yamii ha' sehe' Siria, ƚijts'eyek hekhewe' Priscila qa Aquila. Qa hayiits ha' Cencrea ai in we'ntusij yit'ij laaxa ha' ƚeiƚa', qe na'l pa' weniwjutsiqeniji'm pa' Intata.\x * \xo 18:18 \xt Nm 6:2,5,9,18; Hch 21:24; Ro 16:1\x* \v 19 In yamets ha' witset Efeso qa hikha' qa amaneyi' ke' Priscila qa ha' ƚewhe'ye' Aquila. Ha' Pablo qa ikii ke' judiol ƚe'lijtsitjii qa iyeti'ƚju' hekhewe' judiol.\x * \xo 18:19 \xt Hch 19:1; 20:16; 1Co 15:32; 1Ti 1:3; 2Ti 1:18\x* \v 20 Qa hekhewe'en in yinijittax qu' mexe amane' eku'ni' iye, qa nite'ƚe yisu'un. \v 21 Qe wetfelji'ju' yijat'ij, qa yit'ijji'ju': —Hetpili'ƚ ei iye hatse', ehe, pa' Intata qu' ƚexke'yi'ij.— Ma' qa i'nji' ke' tokoyei. Qa ikik'ui iye ha' Efeso.\x * \xo 18:21 \xt Ro 1:10; 1Co 4:19; 16:7; He 6:3; Stg 4:15; 1P 3:17\x* \v 22 In hats t'ilit'ipha'm ha' witset Cesarea qa yamii ha' Jerusalén qe qa' newetfelii week he' hats yijayan pa' Intata, qa i'nk'aƚe ik iye qa yamii ha' witset Antioquía.\x * \xo 18:22 \xt Hch 8:40; 11:19\x* \v 23 Qa in hats yape'e' iye in i'ni'kii hakha' witset, ma' qa ikfik'i iye, qa teiƚi'ij in ikik'i hakha' week sehe' Galacia qa ha' sehe' Frigia iye, ikijik'i in yakakƚinij qu' nent'unhet hekhewe' week yijayan pa' Intata.\x * \xo 18:23 \xt Hch 14:22; 16:6\x* \s1 Pa' Apolos qa namets pa' witset Efeso. \p \v 24 Ma' qa namets pa'aj ha' witset Efeso ha' ewi'ƚ judío ƚii Apolos, witset Alejandría ƚeiƚe', ewi'ƚ jukhew ƚe'wis in iyet pa'aj, qa nikfe'lets iye ke' Intata ƚe'lijei.\x * \xo 18:24 \xt Hch 19:1; 1Co 1:12; 3:5; 4:6; 16:12; Tit 3:13\x* \v 25 Hane'en t'ijatshenheti'yij iye pa'aj pa' ƚ'ikheyi'j pa' Yatsat'ax'inij, qa qi in yisu'unija in nifel pa'aj. Ma' qa in iyetij qa in i'nq'ijatshen iye qa yasiinik'iha pekhewe' wekwek t'ejuyets pa' Jesús, qa mexeƚe nite' nikfe'lets pa' Jesús qe ewi'ƚƚe in nikfe'lets in wenqimpuujin pa' Juan'ik'i.\x * \xo 18:25 \xt Lc 7:29; Hch 9:2; 19:3; Ro 12:11\x* \v 26 Qa yapeƚek pa'aj in iyet nite' nijiwei in iyetifi pe' judiol ƚe'lijtsitjii. Qa in yepi'ye' pa'aj ke' Priscila qa ha' Aquila, qa yeka'x pa'aj yeqethenfik'i, ma' qa les in nifeli'mha pa'aj qa yeqetheenimik'iha pa'n ƚunye'j pakha' ƚ'ikheyi'j pa' Dios.\x * \xo 18:26 \xt Mt 2:8; Lc 1:3; Hch 18:25; 23:15,20; 24:22; Ef 5:15; 1Ts 5:2\x* \v 27 Ma' qa hakha'an in yisu'un pa'aj qu' namii ha' sehe' Acaya, qa pekhewe' yijayan pa' Intata qa yiwu'mijik'i pa'aj aka'an, qa wenq'ika'ajii pa'aj pekhewep iye yijayan pa' Intata qu' neneqjunu'uju'ƚ. Ma' qa in hats yamii pa'aj, ha' Apolos qa qi in yi'fen pe' ƚatawjets pekhewe' ta'ƚets pa' ƚeqi'fenkeye'j pa' Intata qa nite' yeqeku',\x * \xo 18:27 \xt Hch 18:12,18; 1Co 3:6\x* \v 28 qe ha' Apolos week yepi'ye' ej pa'aj in t'ejuyiju'ƚ qa yethinji'jij iye pa'aj pe' judiol in yijanik'i pekhewe' ƚe'lijei. Qa inq'ethinij iye pa'aj ekewe' hayiits we'nika'ajji' pa'aj in nifel pa' Jesús in hik pakha' pa' Cristo.\x * \xo 18:28 \xt Hch 9:22; 17:2-3; 18:5\x* \c 19 \s1 Pablo qa yamii pa' witset Efeso. \p \v 1 Ha' Apolos i'ni' pa'aj hakha' witset Corinto, qa hakha'ƚe Pablo qa nekikiyek hekhewe' sehel les totsetspha'm, ma' qa namets ha' Efeso. Qa yi'wen he' uja'x yijayan iye pa' Intata.\x * \xo 19:1 \xt Hch 18:1,24; 1Co 1:12; 3:5-6\x* \v 2 Ha' Pablo qa yit'ijets: —¿Me hats ƚ'estiyiƚij pa' Espíritu Santo in i'nk'a ƚ'ek'eni'ƚets pa'aj?— Hekhewe'en qa yeku'ƚ: —Nite', qa nite' k'impiye'eƚij iye in na'l pakha' ewi'ƚ Espíritu Santo.—\x * \xo 19:2 \xt Jn 7:39; Hch 8:16; 11:16\x* \v 3 Ma' qa ha' Pablo qa yit'ijets: —¿Pa'n ƚii pakha' ƚempuliji'ƚijju'?— Hekhewe'en qa yeku'ƚ: —Ka' Juan Bautista'ik'i tsimpulijini'ƚju'.— \v 4 Ha' Pablo qa yit'ijets: —Pa' Juan Bautista'ik'i wenqimpulijinij pa'aj in t'ejuyets qu' jinteli'ij pe' uƚ'ets in jitaqsiijkii, qa yit'ijji'ju' pa'aj pekhewe' jukhew, qu' netk'enets hasu'uj neqeku' pakha' teke'lenju' qu' nanam, ikji', hakha' Jesús.—\x * \xo 19:4 \xt Mt 3:11; Jn 1:7,27; Hch 13:24-25\x* \v 5 Hekhewe'en in yepi'ye' ek'i aka'an, ma' qa wempuli'jijju' aka' ƚiiji' pa' Yatsat'ax'inij Jesús. \v 6 Qa ha' Pablo in t'eku'mipji'kii hekhewe'en, qa nametsju' qa i'nipji' pa' Espíritu Santo hekhewe'en, ma' qa ƚ'ajƚi'ij in tujtseikal ke' ƚe'lijei qa iyetij iye kekhewe' tisij pa' Espíritu Santo qu' nit'ij hekhewe'en.\x * \xo 19:6 \xt Hch 2:4; 6:6; 8:17; Mr 16:17; 10:46\x* \v 7 Uja'x yamets hekhewe'en doce (12) he' jukhew. \v 8 Ha' Pablo qa uyifi ke' judiol ƚe'lijtsitjii, qa hikha' qa we'nq'ijatsheni'kii we'nt'unhet yamijets wetshetk'ewi'ƚ juwelits, qa wetku'ƚiƚijju'kii qe qa' nenfeljiimha in t'ejuyets pa' tenek'enheiji' pa' Dios.\x * \xo 19:8 \xt Hch 1:3; 9:20; 28:23\x* \v 9 Qa na'lƚe hekhewe' uja'x yit'unhet pe' ƚatawjets qa nite' yisu'un qu' netk'enik'i, ma' qa uƚ'etsik'i ƚe'lijeyij pakha' Wit'ikheyi'j qa week yepi'ye'ji'jij hekhewe' olots kekhe' witlijtsitjiyifi. Ma' qa ha' Pablo qa yak'esik'ui qa yeka'x hekhewe' tek'enik'i kekhewe' nifel, qa week neƚuts nifelji'ji'm i'nijifi kekhe' witq'ikatjii yatsat'axij hakha' Tirano.\x * \xo 19:9 \xt Hch 9:2; 11:26; 14:4; 19:23,30\x* \v 10 Qa aka'an qa ikij yamijets wetsjuk ininqapits, qa week hakha' sehe' Asia in impi'yelij eke' ƚe'lijei pa' Yatsat'ax'inij, week pe' judiol qa pe' nite' judioltax iye.\x * \xo 19:10 \xt Hch 19:8,22,26-27; 20:31\x* \v 11 Qa pa' Dios qa yaqsiijkii kekhewe' i'nk'aƚe te'wenhetii ham ƚunyejeyi'iju'ƚ i'nijji' hekhewe' ƚokoyei ha' Pablo,\x * \xo 19:11 \xt Hch 5:15; 8:13\x* \v 12 qe ƚunye'j ji'ij iye in wetka'xƚeji'jii hakha' ƚeqe penyilo yejutshenets ƚenejut'ax qa ha' wetjupheƚji'jij iye ƚ'ithayiwo hekhewe' wanqaats'eju', ma' qa pe' ƚawtsheitax qa ikjiik'uifik'i qa pe' espíritus uƚ'ets qa ikik'uifik'i iye pe' i'ntaxji'. \v 13 Na'lƚe iye pe' uja'x judiol, yijalki'sjiij qu' nukinji'ijfik'i pa'qu' espirituye' uƚ'ax, qa yisu'untax pa'aj qu' nit'iji' aka' ƚii pa' Yatsat'ax'inij Jesús pekhewe' i'nji' pe' espíritu uƚ'ets, qa yittaxijets pa'aj: —K'ayaji'iƚijets aka' ƚiiji' pa' Jesús qu' ma'aƚfik'i, hik pakha' nifelji'ij ha' Pablo.—\x * \xo 19:13 \xt Mt 12:27; Mr 9:38; Lc 11:19\x* \v 14 Aka'an yijaajintax pa'aj pe' wetsjuk tatsai (7) ƚelits pa' ewi'ƚ jukhew judío ƚii Esceva, ewi'ƚ pekhewe' tenek'enhe'yipji' pe' pa'il. \v 15 Qa pakha'ƚe espíritu uƚ'ax qa yeku'ƚ pa'aj, qa yit'ijets: —Ha' Jesús tsikfe'lets qa tsikfe'lets iye ha' Pablo, qa ekhewelƚi'iƚ, ¿pa'n ejunyejeyi'ƚ?— \v 16 Ma' qa pa' jukhew pakha' i'nji' pa' inwo'met qa t'ilit ji'teje'mkii pekhewe'en, qi in t'un pa'aj, pakha'an qa nilanju' pa'aj pekhewe'en. Qa niwjaf'itju' iye pe' ƚeqhinatayik'i, pekhewe'en qa ilatik'uifik'ikii pe' wititsi' ƚuk'elƚekii ham ƚeqhinataye', qa s'eiju' pa'aj pe' ƚ'ajitsik'i. \v 17 Qa hekhewe' week Efeso ƚeiƚets judiol qa hekhewe' iye nite' judiol in nikfe'lets qa qi in nijiwei. Ma' qa aka' ƚii pa' Yatsat'ax'inij Jesús qa qi in yiwqinhetji'ha.\x * \xo 19:17 \xt Hch 5:5,11; 18:19\x* \v 18 Qa olots iye hekhewe' hats nite' yeqeku'tax pa'aj qa in ƚunye'jek in nite' yisu'untax qu' nili'ij pa' ƚunyejei, ma' qa hats neketskii qa tetfelijha qu' nili'ij week pekhewe' uƚ'ets yaqsiijkii. \v 19 Ma' qa olots hekhewe' weihetetstax (brujos), neka'xkii ke' ƚafaakanhei qa ewi'ƚ yeni', qa ne'ƚju' qa' week yi'wenij in ne'ƚju'. Qa in yejeyumtshenji' ke' week witfaakanheyik'i, qa yamets ƚajanye'j cincuenta mil (50.000) nijketits ne'ej plata. \v 20 Qa aka'an in ƚunye'jkii qa les in t'un in t'ijaifik'i qa week neƚuts les in olotsija pekhewe' tek'enets ekewe' ƚe'lijei pa' Yatsat'ax'inij.\x * \xo 19:20 \xt Hch 12:24\x* \v 21 Qa in hats ƚ'anu'upji' ekewe' wekwek, ha' Pablo qa hats yisu'un qu' namii ha' Jerusalén qu' hats nanq'aajipji' qu' nijalki'sik'i he' sehel Macedonia qa ha' Acaya, qa yit'ij: —Qu' natsamii ha' Jerusalén, qa' natsamii iye pa' Roma.—\x * \xo 19:21 \xt Hch 16:9; 18:12; 20:16,22; Ro 15:24-25,28\x* \v 22 Ma' qa yiwathayinketii ha' sehe' Macedonia hekhewe' wetsjuk he' ƚ'ithayifetskii, Timoteo qa ha' Erasto. Qa hakha'ƚe Pablo qa mexe amani' ha' sehe' Asia pa'n uja'x ke' semanal.\x * \xo 19:22 \xt Hch 13:5; 16:1,23; 19:10; 2Ti 4:20\x* \s1 Pa' uƚ'ax ƚunye'jkii pa' witsetji' Efeso. \p \v 23 Hik aka'aj kakha' ƚahats'ij qa na'l he' t'ayijji' in nayu'kii qa taya'yij wetju'ƚ, nite' ƚammi'sƚe qe olots, qe ta'ƚijupi' pakha' Wit'ikheyi'j jiyamitii na' wa's.\x * \xo 19:23 \xt Hch 9:2; 2Co 1:8\x* \v 24 Qe ta'ƚets pa' ewi'ƚ naqsi'jju' pe' fo' nijketits (plata), ƚii Demetrio, qa naqsi'jju' pe' witlijtsitjii ƚelits plata, yojonketik'i pe' qi ƚe'lijtsitjii pe' witeqsi'nq'alki' Diana, ma' qa qi in yaxinenij pe' ƚ'astai qa pekhewep iye ƚ'ithayinyejeyiju'ƚ. \v 25 Pakha'an qa no'thet wetju'ƚ week enewe'en qa pekhewep iye hik ƚunyejei iye pe' ƚ'ithayijkitits, qa yit'ijji'ju' pa'aj: —Yithayifets, ekheweli'ƚ ƚenikfe'li'ƚets in ham hame' ine'm qa ewi'ƚƚe in ta'ƚets ekewe' jitanaqsi'jju'. \v 26 Ƚi'weni'ƚ qa ƚepi'ye'eƚ iye in nite' ewi'ƚƚe ha'ne Efeso, qe yaqaamij qu' weeke' ha'ne sehe' Asia, ha'ne Pablo in hats yitujtseikaninik'ui pe' ƚaqjamtikineyejeikii pe' olots jukhew, ma' qa hats yitetwek'elhit, qa yitjiijets ekewe' diosits ƚaqsijiiju' ene' jukhew in nite'te' yijaalija.\x * \xo 19:26 \xt Dt 4:28; Sal 115:4; Is 44:10-20; Jer 10:3; Hch 17:29; 1Co 8:4; Ap 9:20\x* \v 27 Qa nite' ewi'ƚƚe qu' iftsaxe'ets ekewe' i'nithayijkitits qu' ham ne'weju'ƚi'ij, qe nekhe' iye qi ƚe'lijtsitjii ne' qi dioski' Diana qu' ham ne'weju'ƚi'ij iye, qa nekhe'en iye qu' netutenhetii iye, nekhe' iyinets ha'ne week Asia qa week iye ha'ne sehe' ipji' in iyinets nekhe'en.— \v 28 In yepi'ye' ek'i aka'an, qa qi in nayu'kii, qa taya'yij wetju'ƚ, qa yit'ijju': —¡Qiji'ha ne' Diana efesios ƚakha'!— \v 29 Qa week ha' witset nite' nikfe'lij wetju'ƚ pa'n ƚunyee'jkiiha. Ma' qa te'nekumhi'yi' ha' Gayo qa ha' Aristarco, ƚijts'eyekkii ha' Pablo, Macedonia ƚeiƚets. Qa yeka'xii hakha' qi ƚ'ithi'wet joofji'ju' (teatro).\x * \xo 19:29 \xt Ro 16:23; 1Co 1:14; Hch 20:4; 27:2; Col 4:10; Flm 24\x* \v 30 Qa ha' Pablo in yisu'untax qu' nuyetsji' hekhewe' not'axi' wetju'ƚ hakha' qi ƚ'ithi'wet, qa hekhewe' yijayan pa' Intata qa niyejinju' nite' ƚexkelij. \v 31 Qa hekhewe' iye uja'x, hekhewe' tenek'enhei ha' sehe' Asia, ƚejuwaikal ha' Pablo, qa inqekenijiikii iye ke' ƚe'lijei qa nite' yili'ij in iyinijetskii qu' hasu'uj iye qu' nijamti'ets qu' nakii qa' nuyetsji' hakha' qi joofji'ju' ƚ'ithi'wet. \v 32 Hekhewe' tayai wetju'ƚ uja'x he' taya'yij wetju'ƚ pa' ewi'ƚ qa hekhewep qa taya'yij wetju'ƚek pakhap iye, qe na'l pakha' nite' nikfe'lij wetju'ƚ, qa yaqaamij qu' weeke' in nite' nikfe'lets pa'n ƚii pa' ta'ƚijupi' in not'ax wetju'ƚ.\x * \xo 19:32 \xt Hch 12:17; 21:34\x* \v 33 Qa pe' uja'x pekhewe' olots qa yumtitax qu' pakha'ye' Alejandro qu' hik pakha'ye' qu' nata'ƚijupi', qe pekhewe' judiol yiwu'mik'ikii pa'aj qe qa' ts'ap'aye'ji'ju' pe' week. Ma' qa pa' Alejandro qa yittaxijkii pa'aj k'ewk'ew pe' ƚokoyei hats'inha qu' weiyi'ipji', qe yisu'untax qu' nenfel pe'qu' ƚe'lijeye' qu' netweyik'i pe' judiol. \v 34 Qa in nikfe'lƚi'ij hakha'an pa'aj in judío, ma' qa hats week taya'yij wetju'ƚ, qa yamijets wetsjuk hora in taya'yij wetju'ƚ: —¡Qiji'ha ne' Diana efesios ƚakha'!— \v 35 Ma' qa pakha' secretario ipji' hakha' witset, in hats yiselelitju' pa'aj hekhewe' olots, qa yit'ijji'ju': —Efeso ƚeiƚets, ¿me na'l pa'qu' ewi'ƚe' jukhewe' qu' nite' nenikfe'le'ets ha'ne ƚetset ene' efesios in yejeƚetsha ne' qi ƚe'lijtsitjii ne' qi Diana qa nakha' iye ƚesi'nq'al ta'ƚiipha'm na' wa's in namiiju'? \v 36 Qa in ham pakha' qu' nit'ijets qu' nite' yija'ye' aka'an, qa' ikesimeni'ƚ, hasu'uj aqsi'jƚi'iƚijkii pe'ye' qu' nite' nojoye' qu' ijamti'iƚkii. \v 37 Qe nekhewe' jukhew ƚenka'xi'ƚ nite' t'ejtenim ne' qi ƚe'lijtsitjii ne' qiji' Diana, qa nite' iye uƚ'etsik'ikii pe'qu' ƚe'lijeyi'ij ne' inqe dioski'.\x * \xo 19:37 \xt Hch 13:7; Ro 2:22\x* \v 38 Qa hik ta'ƚijupi', na' Demetrio qa nekhewep iye ƚ'ithayinyejeyi'ƚ wetju'ƚ, qu' nana'l pa'qu' nutenij qu' nata'ƚets pe'ye', nekhewe' juezits hats notkikii qa nekhewe' iye tenek'enhei. Enfeli'ƚi'm pakha' qu' uteni'ƚ qu' nata'ƚets pe'ye'. \v 39 Qa qu' nana'lƚe pa'qu' les qiye'ji' in ƚunye'jkii, qa' eneki'ƚijii qu' enfeli'ƚi'm qa yamji'jets qa week not'axji'ij wetju'ƚ nekhewe' tenek'enhei. \v 40 Qe yijaa'ija inekhewel in hats iftsaxets qu' juƚ'etse'ju' qu' nata'ƚets aka' hane'ej ƚunye'jkii, qe ham pa'qu' ƚe'wise'ju' qu' nata'ƚijupi' aka'an, qa aka'an in ƚunye'j qa nite' ƚeke' qu' jintefel pa'qu' nata'ƚijupi' in ƚ'aya'yi'ƚ wetju'ƚ qu' jintafaakanhetiitax.— \v 41 In yili'ij pa'aj aka'an in yit'ijji'ju', ma' qa yiyaji'ets qu' week nak'eskii. \c 20 \s1 Pablo qa yamik'i pe' sehel Macedonia qa pa' Grecia. \p \v 1 In hats yak'eskii hekhewe' tayai wetju'ƚ, qa i'nk'aƚe ha' Pablo qa' taya'yii qa no'thet hekhewe' hats yijayan pa' Intata, qa yiyaji'etskii yakakƚinij qu' nent'unhet. Ma' qa hats wetfeli'm, qa hats ik qu' namii ha' sehe' Macedonia.\x * \xo 20:1 \xt Hch 11:26; 16:9; 19:21; 2Co 2:12-13\x* \v 2 Ma' qa i'nk'aƚe in hats week yamik'i he' witsetits hekhewe' i'ni' he' hats yijayan pa' Intata, yiyaji'ik'i qu' nent'unhet, ma' qa ik iye qu' namii ha' sehe' Grecia. \v 3 Qa hikha' qa amani' yamijets wetshetk'ewi'ƚ juwelits. Qa in hats yaqaamij qu' na'nji' ke' tokoyei qekha namtaxii iye ha' sehe' Siria, qa i'ye'ƚi'ij hekhewe' judiol in hats watyajitaxij qu' nilan pa'aj, ma' qa' nite' ninhiyuji' ke' tokoyei, qa yisu'un qu' netpilƚetepji' iye qa' nenek ji'teje'm iye ha' sehe' Macedonia.\x * \xo 20:3 \xt Hch 9:23; 20:19; 23:12; 25:3; 2Co 11:26\x* \v 4 Enewe' ƚijts'eyekkii enewe'en: Sópater, Berea ƚeiƚe', pa' ƚatata ƚii Pirro, ha' Aristarco qa' ha' Segundo, Tesalónica ƚeiƚets, ha' Gayo, Derbe ƚeiƚe' qa ha' Timoteo, qa hekhewe' iye Tíquico qa ha' Trófimo ta'ƚiyek ha' sehe' Asia.\x * \xo 20:4 \xt Hch 14:6; 16:1; 17:1; 19:29; 21:29; Ef 6:21; Col 4:7; 2Ti 4:12,20; Tit 3:12\x* \v 5 Enewe'en qa niwathayinkeyu'ƚi'ii ha' witset Troas qa notki'iƚyiikii.\x * \xo 20:5 \xt Hch 16:8,10; 20:6-8,13-15\x* \v 6 Qa yekhewelƚi'iƚ qa ink'aƚe ha'ni'ƚji' ke' tokoyei hakha' witset'ii Filipos in hats naxijik'i kekhewe' ƚe'sits neƚuts tenekuiji' ne'ej pan nite' yetsji'ƚ ne'ej levadura. Qa lee'fij (5) ke' neƚuts in tsami'ƚets ha' witset Troas i'ni' hekhewe'en, ma' qa wetsjuk tatsai (7) ke' neƚuts in mexe ya'maneyiƚi'ju' iye hakha'an.\x * \xo 20:6 \xt Ex 12:14-15; 23:15\x* \s1 Pa' Eutico qa ima'. \p \v 7 Kakha' yojo neƚuji' ka' semana (domingo), in mexe ewi'ƚ ha'ni'ƚiji' in tanapk'asitju' ke' pan, ha' Pablo qa yapeƚek in iyet, qe yijamti'ets qu' ne'neƚukii qa' hats nak, qa menjiit iyet yamijii in hats ƚeqewuk'uji' naja'x.\x * \xo 20:7 \xt 1Co 16:2; Ap 1:10; Hch 2:42; 1Co 10:16\x* \v 8 Olots he' fetitjiyits hakha' toxpha'm ke' wititsi'ifi hikha' ha'ni'ƚiji' in tsot'axi'ƚ wetju'ƚ. \v 9 Qa i'nipji' ha' wintana hakha' ewi'ƚ jutjana'x ƚii Eutico, tek'entaxets in iyet ha' Pablo. Qa in ƚunye'jek in mexe nite' yili'ij in iyet ha' Pablo, ha' Eutico qa nijatiyu' pa'aj, ma' qa sujƚe qa hats imaa'ija pa'aj, qa namiiju' in ipƚupha'mek hakha' te'weipha'm wetshetk'ewi'ƚipji' ke' wititsi'. Qa tenekumhiitaxifi qa teƚitiitax in hats wa'metsju' ha' sehe'. \v 10 Qa ha' Pablo qa neketsju' qa wonokok'enijupju' kakha'an, qa in hats tik'eyij, qa yit'ij: —Hasu'uj enƚ'ilaxi'ƚ, qe hane'en iƚa'x.—\x * \xo 20:10 \xt 1R 17:21; 2R 4:34; Mt 9:23-24; Mr 5:39\x* \v 11 Qa wapiliipha'm iye ha' toxpha'm, ma' qa in hats napk'asitju' ke' pan qa netisijju' he' week, qa yijatshen iye hekhewe'en yamijii in hats neƚukii, ma' qa hats ik ha' Pablo. \v 12 Qa ha' jutjana'x in iƚa'x in wetpilet, aka'an qa qi in yisinheti'mkii hekhewe'en. \v 13 Yekheweli'ƚ ma' qa hathayini'ƚij ke' tokoyei, qa haki'ƚijiiju' ha' witset Asón, hisu'uni'ƚ qu' hik hakha'ye' qu' hilithini'ƚi'pha'm ha' Pablo, qe hik aka' yisu'un qu' ƚunye'je' hikha', qa yisu'un qu' not'otsƚeju' qu' namiiju' ha' witset Asón. \s1 Pablo qa i'nji' pe' tokoyei qa yamii pa' witset Mileto. \p \v 14 Qa in hats hewetweni'ƚi' ha' witset'ii Asón, qa hikha' qa t'ilit'ipha'm, ma' qa tsami'ƚii ha' witset Mitilene. \v 15 Ma' qa in haki'ƚik'ui iye hakha'an, qa kakhap neƚukii qa heneki'ƚijup ha' sehe' Quío, qa neƚukii iye qa tsami'ƚets ha' sehe' ƚii Samos. Qa kakhap neƚukii ma' qa hats tsami'ƚets ha' witset Mileto,\x * \xo 20:15 \xt Hch 20:17; 2Ti 4:20\x* \v 16 qe ha' Pablo nite' namiyu'ui ha' Efeso, qe qa'nte' eyesqaxi'ijik'i iye qu' na'ni' iye ha' sehe' Asia, qe hats itaqsuntaxii qu' ƚeke'ye' qu' na'ni' ha' Jerusalén kakha' neƚuji' Pentecostés.\x * \xo 20:16 \xt Hch 2:1; 18:19; 19:21; 1Co 16:8\x* \s1 Pablo qa iyinii qu' nanamii pe' Efeso ƚeiƚets. \p \v 17 Qa hakha' witset'ii Mileto qa hik hakha'ƚi'i' qa inqekenijii ke' ƚe'lijeyii hekhewe' i'ni' ha' Efeso, qa iyinii qu' nanamii hekhewe' tenek'enhe'yipji' he' hats yijayan pa' Intata. \v 18 Pekhewe'en qa namii pa'aj ha' Pablo qa yit'ijji'ju': —Ekheweli'ƚ ƚenikfe'li'ƚetsha pa'n yijunye'j in ha'ni'ƚ etji'teje'm eke' week ƚahatsiyij in ipƚu'uk'i ek ka' neƚuji' in i'nk'a tsamets ha'ne sehe' Asia.\x * \xo 20:18 \xt Hch 18:19; 19:1,10\x* \v 19 Qa he'yithayi'yi'm ha' Yatsat'ax'inij, nite' heniwqinhet qa nekju' iye ke' yit'ilii. Qa na'l iye kekhewe' witaqjaajinkeyejei, qe ta'ƚets nekhewe' judiol in tsawitjitax.\x * \xo 20:19 \xt Hch 20:3,27\x* \v 20 Qa in nite' hat'ini'ƚ e'm pa'qu' ewii'ƚe' aka' weju'ƚij yijat'ij qu' nana'liƚ'em, ma' qa k'ijatshenjiiƚij na'aj witothe'we'tji' qa hekhewe' iye etsili'ƚifi. \v 21 Nite' hik yijunye'j qu' nek'ijuyeƚi'ijkii in henfeeli'mha ne' judiol qa ne' nite' judiol iye qu' nili'ij pe' uƚ'ets in yaqsiijkii qa' niyinijets iye pa' Dios qu' niwu'mik'ui pe' ƚewuƚ'ets, qa' qu' hasu'uj neqeku' ha' Yatsat'ax'inij Jesucristo.\x * \xo 20:21 \xt Mr 1:15; Hch 2:38; 18:5; 24:24; 26:18; Ef 1:15; Col 2:5; Flm 5\x* \v 22 Hane'ej, yakha', qu' natsamii ha' Jerusalén, qe pa' Espíritu Santo hats yit'ij. Qa nite' tsikfe'lets pa'n qu' yijunye'je'kii qu' natsamii.\x * \xo 20:22 \xt Hch 17:16; 20:16\x* \v 23 Ewi'ƚƚe in tsikfe'lets qe ha'ni na'aj witset qa pa' Espíritu Santo qa qi qa yitjiij yiwetskii in hats ts'otki'ik'ui pe' foƚoƚik'il qa qu' qi qu' hayawitjaxtii iye ha' Jerusalenii.\x * \xo 20:23 \xt Hch 9:16; 21:4,11; 1Ts 3:3\x* \v 24 Nite'ƚe ts'ijiwei, inye'jƚu' qu' naslan. Ewi'ƚƚe in hisu'un qu' week nasqhat'etsij eke' yit'ij yiwets ha' Yatsat'ax'inij Jesús qu' henfel ekewe' ƚe'sits wi'tlijei ta'ƚets pa' qi ƚeq'ilta'x pa' Dios.\x * \xo 20:24 \xt Hch 1:17; 21:13; 2Co 4:1; 2Ti 4:7; Ga 1:1; Tit 1:3\x* \v 25 Qa hane'ej, yakha' tsikfe'lets in hats ham hatse' pa'qu' ewii'ƚe' ekheweli'ƚ, hekhewe' hijaaki'sijik'i in henfeli'm pa' tenek'enheiji' pa' Dios, qu' netswen iye hatse'.\x * \xo 20:25 \xt Hch 18:6; 20:38; 28:31\x* \v 26 Qa hik ta'ƚijupi', qu' hit'iƚij ewets hane'ej ha'ne neƚuji' in yakha' nite' ta'ƚ yiwets week pakha' qu' namii pa' fe't, \v 27 qe ham pa'qu' ewii'ƚe' qu' hat'ini'ƚ e'm in k'efeltaxiƚi'mha week pakha' yisu'untax pa' Dios qu' ƚunye'je'.\x * \xo 20:27 \xt Lc 7:30; Hch 20:20; Ef 1:11\x* \v 28 Ekheweli'ƚ jeƚi'ƚ etetsha qa week iye hekhewe' hats yijayan pa' Intata qu' jeƚi'ƚetsha iye, hik enewe' in ta'ƚets qa pa' Espíritu Santo qa neni'ƚi' qu' enek'enhe'yi'ƚ hats'inha qu' jeƚi'ƚets enewe' ƚelits hakha' Dios, hik enewe' hats taqha'yets yijaninij pekhewe' ƚakhaa'ija in ƚ'athits.\x * \xo 20:28 \xt Lc 12:32; Jn 10:16; 1Co 9:7; 1P 5:2-3; 2:25; 1:19; Fil 1:1; 1Ti 3:2; Tit 1:7; Ef 1:7,14; He 9:12; Ap 5:9\x* \v 29 Tsikfe'lets qu' haktax, ma' qa' nanam pekhewe' qu' jukhewe' qa' na'ni'ƚ etji'teje'm, qa' hik ƚunyejeye' wowol nowe'ƚ qe t'ilit'ets ne'ej kots'etets. \v 30 Qa ekheweli'ƚ iye na'l hatse' pe'qu' neniipha'mkii qa ninq'ijatshenij pe'qu' wekweke' wenitƚi'ijkii, qe qa' netsinik'uifik'ikii enewe' yijayantax pa' Intata ma' qa' nijayanij pekhewe' i'nq'ijatshenij.\x * \xo 20:30 \xt Hch 11:26; 1Ti 1:20; 1Jn 2:19\x* \v 31 Qa hik ta'ƚijupi', jeƚi'ƚkiiha, qa' ijamti'iƚik'i kekhewe' wetshetk'ewi'ƚ ininqapits in hakijje'm najai qa neƚuts iye nite' hili'ij in henfeli'ƚ e'mkii pekhewe' nite' ƚeke' qu' aqsiiƚijkii, qa nekji'ijju' iye yit'ilii qa hitjiiƚij ewets.\x * \xo 20:31 \xt Hch 19:10; 20:19\x* \v 32 Qa hane'ej qa' k'ejeti'ƚij pa' Dios qa ekewe' iye ƚe'lijei ta'ƚets pa' qi ƚeq'iltax, ekewe'en ta'ƚets pa'qu' et'unhaxitsi'iƚ qa' eniyiƚijpha'm, qa' esti'yi'ƚij iye pa'qu' enisit'i'iƚ qa' e'weeki'iƚ qu' neƚisi'ƚij pekhewe' hats t'eku'miiji' qu' natsat'etsij.\x * \xo 20:32 \xt Hch 14:23; Hch 26:18; 13:9; Ef 1:14; Col 1:12; 3:24; He 9:15; 1P 1:4\x* \v 33 Qa' ijamti'iƚik'i iye in nite' tsi'naftsinheyu'uj pe'qu' ƚaqa plataye', axe'm pe'qu' ƚoqo oroye' qa ƚeqhinataye' iye pakhape'.\x * \xo 20:33 \xt 1S 12:3; 1Co 9:12; 2Co 7:2; 11:9; 12:17\x* \v 34 Ekheweli'ƚ ƚenikfe'li'ƚets enewe' yikoyei in weju'ƚij qu' nesƚisij pakha' qu' hame' ye'm qa week iye enewe' yijts'eyekkii.\x * \xo 20:34 \xt Hch 18:3; 19:22\x* \v 35 K'ethini'ƚij week aka'an, qu' hik aka' ejunyejeyi'iƚ qu' ithayi'yi'ƚ, qa' iftits'iƚets pekhewe' nite' t'unitskii, qa' ijamti'iƚik'i kekhewe' ƚe'lijei ha' Yatsat'ax'inij Jesús, in yit'ij: “Les ƚe'wisi'mkii pakha' qu' net'ihin qa nite' hik ƚunye'j pakha' qu' netestii.”— \v 36 Ha' Pablo in yili'ij in iyet, qa wonokok'enju' qa weekji' iye hekhewe'en, ma' qa iyini'ƚ.\x * \xo 20:36 \xt Lc 22:41; Hch 7:60; 21:5\x* \v 37 Qa yapeƚek qa ipju', qi in ipju'. Qa tik'eyijupkii qa wetƚu'u'ƚkii iye in wetfeli'mkii ha' Pablo.\x * \xo 20:37 \xt Hch 15:3; 20:25\x* \v 38 Qi in ika'metetskii, qa les in yoksi'wen in yit'ijets qu' hats nite' ni'wene' iye hatse'. Ma' qa ƚijts'eyek'iiju' ke' tokoyei. \c 21 \s1 Pablo qa hats ik qu' namii pa' Jerusalén. \p \v 1 In hats haki'ƚik'ui hekhewe'en qa hatsa'theni'ƚii ha' sehe' ƚii Cos. Qa kakhap neƚukii qa tsami'ƚets ha' sehe' ƚii Rodas, qa in hats haki'ƚik'ui iye hakha'an qa tsami'ƚets ha' sehe' ƚii Pátara.\x * \xo 21:1 \xt Hch 16:10-11\x* \v 2 Qa in hats hi'weni'ƚ ke' tokoyei yamiyek ha' sehe' Fenicia, qa ha'ni'ƚji'ju', ma' qa haki'ƚkii iye. \v 3 In hats hi'weni'ƚ ha' ƚ'isƚawet sehe' Chipre qu' heneki'ƚijup, qa hapili'ƚji' yifeyi'ji'ƚ, qa ha'yani'ƚipji' qa tsami'ƚii ha' sehe' Siria. Qa hatsa'theni'ƚii ha' witset Tiro, qa hik hakha'a' qa he'yilit'iƚi'pha'mkii qe ke' tokoyei mexe qu' nilithin eku'nju' week he' ƚaqatai. \v 4 Qa in hats hi'weni'ƚ hekhewe' yijayan pa' Intata, ma' qa mexe ya'maneyi'ƚijup tsamiƚijets wetsjuk tatsai (7) neƚuts, qa hekhewe'en qa yittaxijets ha' Pablo qu' hasu'uj namii ha' Jerusalén, qe ta'ƚijupi' pekhewe' nifeli'm pa' Espíritu Santo hekhewe'en.\x * \xo 21:4 \xt Hch 11:26; 20:23; 21:11\x* \v 5 Qa in naajik'i kekhewe' wetsjuk tatsai (7) neƚuts, qa hats haki'ƚkii iye, hekhewe'en qa ƚijts'eyek he' ƚewhe'yets qa he' ƚelitsƚe wetju'ƚ iye, qa tsijayani'ƚiifik'i hakha' i'nik'uifik'i ha' witseet'ija. In hats hili'iƚij in honokok'eni'ƚju'kii qa k'iyini'ƚ iye hakha' ƚotkoyek'i ha' iweli', ma' qa hats hewetfeli'ƚ wetju'ƚkii. \v 6 Ma' qa in hats he'yilit'iƚji'ju'kii ke' tokoyei, qa hekhewe'en qa hats wapiliikiyek pe' ƚetsil. \v 7 In hats ƚ'ajƚeje'm iye in heneki'ƚ in hata'ƚi'ƚii ha' Tiro, ma' qa tsami'ƚets ha' witset Tolemaida. Qa in hats hi'weni'ƚ qa hewetfeli'ƚi'm iye hekhewe' yijayan pa' Intata, qa ewi'ƚ ka' neƚu in ya'maneyi'ƚijup.\x * \xo 21:7 \xt Jn 21:23; Hch 12:20\x* \v 8 Qa kakhap neƚukii qa hats haki'ƚkii iye ma' qa hats tsami'ƚets ha' witset Cesarea. Qa ha'wi'ƚi' ke' ƚetsi' ha' Felipe, hikha' ƚ'ithayijkit ek in ikijkii qa nifeli'm week pa'qu' ƚunye'je'ƚe qu' nijayan iye pa' Jesús (evangelista), qa hikha' iye ewi'ƚ pekhewe' wetsjuk tatsai (7) jukhew te'nekumhiitaxiiji'kii pa'aj qu' nejeƚijets pe' ƚaqats pe' wikiihalei.\x * \xo 21:8 \xt Hch 6:5; 8:5; Ef 4:11; 2Ti 4:5\x* \v 9 Ha' Felipe na'li'm he' ikwetju'ƚ (4) ƚasii mexe ham ƚewhe'yetse', hekhewe'en nifelji'ij pe'qu' nitjiijets pa' Dios (profetisas).\x * \xo 21:9 \xt Lc 2:36; Hch 2:7; 13:1; 1Co 11:5\x* \v 10 Uja'x ke' neƚuts in ya'maneyi'ƚijup, qa nam ha' ewi'ƚ profeta ƚii Agabo, ta'ƚii ha' sehe' Judea, \v 11 nami'ƚyii qu' ne'tsweni'ƚ, qa t'eku'mi' ha' Pablo ƚeqelutsax qa yophe'ƚij ƚokoyei qa ƚef'iyei iye, qa yit'ij: —Aka' qe yit'ij pa' Espíritu Santo: “Aka' qu' ƚeqfenyejeyi'ij ne' judiol qu' nophe'ƚ na' Jerusalenii pakha' yatsat'axij ha'ne witqelutsax, ma' qa' netisij nekhewe' jukhewiikal nite' judiol.”—\x * \xo 21:11 \xt 1R 22:11; Jer 13:1-11; Mt 20:19; Hch 20:23; 21:33\x* \v 12 In hepi'ye'eƚik'i aka'an, qa weekji' hekhewe' tetseti'yi' hakha'a' qa k'iyintaxiƚijets ha' Pablo qu' hasu'uj namii ha' Jerusalén. \v 13 Ha' Pablo qa inku'ƚ: —¿Inhats'ek in ƚapi'ƚju' qa ƚatsawtsheteni'ƚ iye? Yakha' hats yaq'ax, qa nite' ewi'ƚƚe in hats yaq'axijup qu' hoyopheƚitii, qe qu' hawa'mi' iye na' Jerusalén qu' nata'ƚets aka' ƚii ha' Yatsat'ax'inij Jesús.—\x * \xo 21:13 \xt Hch 5:41; 9:16; 20:24\x* \v 14 Ma' qa in ƚunye'jek in hats nite' ƚeke' qu' haq'ayini'ƚij in namiyu'ui ha' Jerusalén, qa hats nite' k'iyeti'ƚju' in hats hit'iƚijju': —Les ƚe'wis qu' nanaqsiijkii pakha' qu' nisu'un pa' Yatsat'ax'inij qu' ƚunye'je'.—\x * \xo 21:14 \xt Mt 6:10; Lc 22:42\x* \v 15 In hats naxijik'i eke' uja'x neƚuts in ya'maneyi'ƚi' ke' ƚetsi' ha' Felipe, qa hanaqsi'ji'ƚ ma' qa haki'ƚkii qu' natsami'ƚii ha' Jerusalén. \v 16 Qa yijts'eyek'iƚ iye he' uja'x yijayan pa' Intata Cesarea ƚeiƚets, qa hikhe' qa yojo'oƚ yik'uyii ha' Mnasón, Chipre ƚeiƚe', hayiits pa'aj yijayan pa' Jesús, qa hikha' ha'wi'ƚijup ke' ƚetsi'ii i'ni' ha' Jerusalén.\x * \xo 21:16 \xt Hch 8:40; 21:3-4\x* \s1 Pablo qa hats yamii pa' Jerusalén. \p \v 17 In hats tsami'ƚii ha' Jerusalén, qa hekhewe' yijayan pa' Jesús qa wetfeli'ƚ ye'mkii qi in ƚe'sitsi'mkii.\x * \xo 21:17 \xt Hch 15:4; 21:7\x* \v 18 Qa kakhap neƚukii ha' Pablo qa yijts'e'eƚkii qu' ni'wen ha' Jacobo (Santiago), qa week na'l iye hekhewe' tenek'enhe'yipji' he' yijayan pa' Jesús.\x * \xo 21:18 \xt Hch 11:30; 12:17; 15:13\x* \v 19 Qa ha' Pablo in hats wetfelji'ju' hekhewe'en, qa yapeƚek qa nifelimik'i week kekhewe' wekwek pa' Intata yaqsiijkii hekhewe' nite' judiol ji'teje'm i'nijji' ha' Pablo in t'ithayii.\x * \xo 21:19 \xt Hch 1:17; 14:27; Ro 15:18-19\x* \v 20 Qa hekhewe'en in yepi'ye' ek'i qa qi in yiwqinhetji' pa' Intata, qa yit'ijets ha' Pablo: —Yejefe, hats ƚi'wen milits ene' judiol nite' yeqeku', qa weekƚe yisu'un qu' les ƚe'wise' qu' nanaqsiijkii kekhewe' Moisés ƚe'lijei.\x * \xo 21:20 \xt Hch 22:3; Ro 10:12; Ga 1:14\x* \v 21 Enewe'en qa tefelhiti'yi'm pakha' ejunye'j, in ƚ'ijatshenti'ij pe' week judiol i'nji'kii pe' witsetiikal qu' ne'nitoni'mets kekhewe' Moisés ƚe'lijei, ma' qa te' ƚit'ijets qu' hasu'uj niwu'm ƚaxpa'sits pe' ƚelits qa hasu'uj iye naqsiijkii kakha' ƚunyejei pe' inaqwa'mhitsik'i.\x * \xo 21:21 \xt Hch 6:14; 15:19-20; 21:28; 1Co 7:18\x* \v 22 Qa hik ta'ƚijupi', ¿pa'n ƚii pa' qintaqsijkii aje'eƚ? Qe hats jutsiqetsi'ƚ ye'm qu' nimpi'yelij hekhewe' olots judiol in hats ƚanam, ma' qa' nonot'axij wetju'ƚ. \v 23 Qa hik ta'ƚijupi' aqsiijkii aka' qu' hit'iƚij ewets. Na'l hekhewe' ikwetju'ƚ (4) jukhew weniwjutsiqeniji'm qu' naqsiimijkii pe'ye' pa' Intata. \v 24 Enewe'en qu' eka'x qa week aqsiiƚijkii kekhewe' t'ejuyets in ju'uyetsji' ke' qi witlijtsitjii. Qa akha' qu' ijanin pakha' uja'x yametsji' pe' wekwek qu' ƚeqistitsi'ij, hats'inha qu' ƚeke'ye' qu' nentusijju' qa' laxamme' ne' ƚeiƚal. Ma' qa ni'wen qa nenikfe'lets iye week ene' jukhew in nite' yija' pa' ƚ'eniihe'yij qu' anye'je', qe akhap ji'jek iye in ƚijayan kekhewe' wenit'ij qu' jintaqsiijkii (ley).\x * \xo 21:24 \xt Jn 11:55; Hch 18:18; 21:26; 24:18\x* \v 25 Qa in t'ejuyetsek pe' nite' judiol nite' yeqeku' ha' Jesús, inekhewel hats jiwe'nq'ika'ajii in hats week jitit'ijju' qu' “hasu'uj netuj i'nƚi'i pa'qu' niya'ji' pe'qu' hats netesti'yij pekhewe' witeqsi'nq'alits, qa qu' hasu'uj netuj iye ne'ej yaqamaxju' ƚ'athits ne'ej inqa'metets, qa qu' hasu'uj iye netuj na'aj ƚ'ese'n ne'ej inqa'metets nite' wenukinfik'i pe'qu' ƚ'atitse' in talanhetii qa qu' hasu'uj iye nanawitjiƚi'ijju'kii ƚ'esenits nite' ƚewhe'yetstax.”— \v 26 Ha' Pablo qa yeka'x he' ikwetju'ƚ (4) jukhew, qa kakhap neƚukii qa week yaqsiijkii kekhewe' t'ejuyets in uyetsji' ke' qi witlijtsitjii. Ma' qa uyifi ke' qi witlijtsitjii, qa nifeliiji' pe' pa'il pakha' ƚeq'uja'xij pe' neƚuts qu' hats week naqsiijkii in t'ejuyets qu' netetli'jju', qa' namijii qu' hats natlanhetiiju' pe'qu' inqa'metetse' qu' net'ejuyets week ewiƚei hekhewe' jukhew.\x * \xo 21:26 \xt Nm 6:13; Hch 24:18\x* \v 27 Qa hats k'estaxik'i qu' nafits kekhewe' wetsjuk tatsai (7) neƚuts ƚeqjeyumtshenek qu' naqhat'etsij, qa hekhewe' judiol Asia ƚeiƚets, in yi'wenifi ha' Pablo ke' qi witlijtsitjii, yapeƚek qa taya'yijipji' qu' niwakaninkii pe' weekji'. Pekhewe'en t'eku'mi' aje'eƚ pa'aj.\x * \xo 21:27 \xt Hch 24:18; 26:21\x* \v 28 Qa pekhewe'en qa yit'ijju' in taya'yijipji': —¡Israel ƚeiƚets, iftits'iƚij yiwets! Ha'ne jukhew hik ha'ne ha' yijatshen ene' weekji', naq'axij ene' witsetits, yijatshenij qu' ƚ'ejuihifetsi'ij ha'ne initset, qa aka' inqe ley qa ene' qi witlijtsitjii iye. Hane'ej qa neka'xii iye kekhewe' nite' judiol ene' witlijtsitjii, ma' qa yiwuƚ'enhet ha'ne les ƚe'wis wititset.—\x * \xo 21:28 \xt Mt 24:15; Hch 24:6\x* \v 29 Qe yi'wenij pa'aj in ƚijts'ekii ha' Pablo ha' Trófimo, Efeso ƚeiƚe' in yijalki'sji'kii ha' witset Jerusalén. Hekhewe'en qa yumtitax ha' Pablo qu' hats nenka'xii pa'aj ke' qi witlijtsitjii.\x * \xo 21:29 \xt Hch 18:19; 20:4\x* \v 30 Ma' qa week ha' witset qa qi in yeƚ'ilax wetju'ƚ. Qa nekii he' olots tekumaxiikii pekhel ta'ƚijupji'kii ha' witset, qa t'eku'mi' ha' Pablo qa yetsinik'uifik'i ke' qi witlijtsitjii, qa aje'eƚ he' ƚejil qa week yit'onik'i.\x * \xo 21:30 \xt 2R 11:15; Hch 16:19; 26:21\x* \v 31 Ma' qa in mexe naq'aliyu'taxij pa'aj in yilankii, qa yaamƚi'iyek pa'aj pa' ƚiihet hakha' oq'opheƚinetsilets ƚatata (comandante), in week hakha' Jerusalén in qi in t'aiji' in tayai wetju'ƚ. \v 32 Qa aje'eƚ t'eku'mi' pa'aj he' oq'opheƚinetsilets qa he' centurionits qa tekuma'xii hakha' i'niji'. In yi'wen hakha' comandante qa he' oq'opheƚinetsilets, ma' qa yili'ijju' in yilanje'mkii ha' Pablo. \v 33 Ma' qa ha' comandante in yamii qa t'eku'mi' ha' Pablo qa yophe'ƚ. Qa inaqyaji'ij qu' nonophe'ƚij he' wetsjuk foƚoƚik'il. Ma' qa nifaakantaxijji'ju' pa'n ƚunye'j hakha'an qa ƚekpa' yaqsiijkii.\x * \xo 21:33 \xt Hch 12:6; 20:23; 21:11; Ef 6:20; 2Ti 1:16; 2:9\x* \v 34 Qa hekhewe'ƚe olots qa uja'x he' taya'yij wetju'ƚ pa' ewi'ƚ qa hekhewep qa taya'yij wetju'ƚek pakhap iye, nite' ƚ'anyejei wetju'ƚ. Qa hakha'an in nite' ƚeke' qu' nenikfe'lets pa' ƚunye'jkiiha qe ta'ƚets in t'ewuhui he' taya'yijipji'kii, ma' qa inaqyaji'ij qu' newetka'xii ke' oq'opheƚinetsilets ƚetsi'.\x * \xo 21:34 \xt Hch 19:32; 23:10\x* \v 35 Qa namets ha' ƚeweƚila'xik'ipha'm ke' oq'opheƚinetsilets ƚetsi', qa ƚunye'jkii kekhewe' oq'opheƚinetsilets in tik'eyifi qa yetshenpha'm ha' Pablo qe ta'ƚets hekhewe' olots in yilantaxik'ikii, \v 36 qe hekhewe' olots nijayanijpha'mkii in taya'yijipji'kii, qa yit'ijju': —¡Nawa'm!—\x * \xo 21:36 \xt Lc 23:18; Jn 19:15; Hch 22:22\x* \s1 Pablo qa iyinets qu' niyetji'ju' pe' olots. \p \v 37 In hats k'esitsiyu'ujets qu' nuihinifi ke' oq'opheƚinetsilets ƚetsi', ha' Pablo qa yit'ijets pa'aj ha' comandante: —¿Me exke'ej pa'qu' hit'ij ewets?— Qa hakha'an qa yit'ijets pa'aj: —¿Me ƚeniyayik'i ke' griego ƚe'lijei? \v 38 Ye'ehe, ¿me qa nite' akha' pa' Egipto ƚeiƚe' yisu'untax pa'aj qu' niwu'm pekhewe' tenek'enheiji' pa' witset, qa yojo'ok'oyii pa'aj pe' yamets ikwetju'ƚ mil (4.000) iwatlanhenhets pa' ham i'ni'i'?—\x * \xo 21:38 \xt Mt 24:26; Hch 5:36\x* \v 39 Ha' Pablo qa yeku'ƚ pa'aj: —Yakha' ye' judío, hata'ƚiyek ha' Tarso, ha' sehe' ƚii Cilicia. Hakha' witset hata'ƚets qiji'. K'iyinij ewets qu' etswejin eku'nij qu' nek'iyetik'ui ene' jukhew.—\x * \xo 21:39 \xt Hch 9:11; 22:3\x* \v 40 Ha' comandante in hats ƚexke'ej, ha' Pablo qa ts'ap'a'ajipji' ha' witweƚila'xpha'm ke' oq'opheƚinetsilets ƚetsi', qa yit'ijpha'm ƚokoyei. Ma' qa in hats weiji'ju' he' jukhew qa iyet qa yit'ij in iyet ke' hebreo, judiol ƚe'lijei.\x * \xo 21:40 \xt Jn 5:2; Hch 12:17\x* \c 22 \p \v 1 —Yejefets qa nekhewe' iye inaqwa'mhits, ek'en eku'ni'ƚik'i ek aka' qu' ne'tweiyik'i.—\x * \xo 22:1 \xt Hch 7:2; 21:40\x* \v 2 In yepi'ye' ek'i hekhewe'en in yojo'ok'i ke' hebreo, ma' qa les in weiji'ju'ha, qa yit'ijji'ju': \v 3 —Yakha' ye' judío, tsekifik'i pa'aj ha' witset Tarso, ha' sehe' Cilicia, qa ha'neƚe ye'qi'i ha'ne Jerusalén. Yaqa maestro toxik'i ha' Gamaliel, hikha' yasiinik'iha in i'nq'ijatshenij kakha' ƚeqe ley pe' inqa'jteyik'i. Yakha' qi in heiqemtshentaxijkii pa' Dios in ejunyejeyi'ƚek hane'ej.\x * \xo 22:3 \xt Hch 5:34; 9:11; 21:39; 26:5,9-18; Dt 33:3; 2Co 11:22; Fil 3:5; Ro 10:2; Fil 3:6\x* \v 4 Ma' qa hijayanjiijkii ƚawamhi'ye' ha'ne Wit'ikheyi'j, honophe'ƚju' qa huihinjiifi ke' witq'opheƚitjii jukhew qa efuts iye.\x * \xo 22:4 \xt Hch 8:3; 9:2; 22:19-20; 24:14,22; 26:10\x* \v 5 Qa aka'an qa week nikfe'lets hakha' qiji' pa'il ƚatata qa nekhewe' iye wit'alhei Junta Suprema. Qa enewe'en qa hik enewe' iye tseƚisij kekhewe' witfaakanhei qu' net'ejuyii he' inejefets judiol i'ni' ek ha' Damasco, hats'inha qu' honophe'ƚju' qa henka'xiikii iye ha'ne Jerusalén pekhewe' i'ntaxi' hakha' witset, ma' qekha nattanithenhetiitaxju' iye.\x * \xo 22:5 \xt Lc 22:66; Hch 13:26; 1Ti 4:14\x* \v 6 Qa ƚunye'jkii in mexe henekik'i ha' wit'ikheyi'j, hats yek'esiyu'uiha ha' Damasco, hats natsathenju' junu', qa aje'eƚ namju' ha' ewi'ƚ koojo qa yamyijup in napjuyit yipji' ta'ƚiipha'm na' wa's.\x * \xo 22:6 \xt Hch 9:3-8; 26:12-18\x* \v 7 Qa tsami'ju' sehe', qa hepi'ye' pa' ewi'ƚ wit'ax in yit'ij yiwets: “Saulo, Saulo, ¿inhats'ek in ƚatsawitjitax?” \v 8 Qa heku'ƚ: “¿Ƚek akha' Yatsat'axyij?” Qa yit'ij yiwets: “Yakha' Jesús Nazaret ƚeiƚe', hik hakhaa'ija ƚatsjayantaxkii.” \v 9 Hekhewe' yijts'eyek yi'wenija hakha' koojo, itometsitsijha, qa nite'ƚe nikfe'lik'i kakha' yit'ij yiwets pakha' wit'ax.\x * \xo 22:9 \xt Dn 10:7; Hch 9:7; 26:13\x* \v 10 Qa hit'ijets: “¿Pa'n ƚii pa'qu' haqsiijkii, Yatsat'axyij?” Qa ha' Yatsat'axyij qa yit'ij yiwets: “Eniipha'm qa' amji'teje'm na' Damasco, qa hik nakha'yi'i' qu' efelhiti'yi'm week ekewe' hane'ej qu' ƚ'ayajaxti'yijets qu' aqsiijkii.”\x * \xo 22:10 \xt Hch 9:8; 16:30\x* \v 11 Qa hatsƚe nite' hi'wenkii qe ta'ƚets ka' ƚ'uƚa'x hakha' koojo, he' yijts'eyek qa ts'etsin t'eku'mi' ha'ne yikoi, ma' qa k'uiji'teje'm ha' Damasco. \v 12 Qa ha' ewi'ƚ jukhew ƚii Ananías yijayaanija iye ke' Moisés ƚe'lijei, qa weekij he' judiol tetseti'yi' ha' Damasco yit'ijets in teik'unei.\x * \xo 22:12 \xt Hch 9:10,17; 10:22\x* \v 13 Qa namyii, qa ts'ap'ayipji', qa yit'ij yiwets: “Yejefe Saulo, hane'ej qu' i'wenkii iye.” Qa hik akaa'ijha in henjeƚpha'm qa hejeƚju'. \v 14 Hakha'an qa yit'ij yiwets: “Pakha' ƚeqe Dios pe' i'nalheyik'i hayiits pa'aj t'eku'm eiji' qu' enikfe'lets pakha' qu' nisu'un, qa qu' i'wen iye hakha' Yatsathen yijat'ij qa qu' epi'yee'ijha iye pe'qu' ƚe'lijeye'.\x * \xo 22:14 \xt Hch 3:13,14; 7:52; 9:15; 26:16; 1Co 9:1; 15:8\x* \v 15 Qe akha' qu' enfeli'm ene' week jukhew pakha' ƚi'wen qa ƚepiye' iye.\x * \xo 22:15 \xt Hch 23:11; 26:16\x* \v 16 Qa hane'ej ¿ƚekpa' ƚo'notki'iikii? Yape eniipha'm qa' mempulijij, qa' metetli'jijju' iye pe' ewuƚ'ets qu' it'ij ka' ƚii.”\x * \xo 22:16 \xt Hch 2:38; 9:14; 1Co 6:11; He 10:22; Ro 10:13\x* \v 17 Qa in hats hetpiltaxii iye ha'ne Jerusalén qa k'uyifi ne' qi witlijtsitjii qu' nek'iyin. Qa in mexe k'iyintax qa i'nji'kii iye yitoi,\x * \xo 22:17 \xt Hch 9:26; 10:10\x* \v 18 qa' hi'wen ha' Yatsat'ax'inij in yit'ij yiwets: “If'elitik'i qu' ma'ak'ui ha'ne Jerusalén qe tees qu' net'eku'miju'ƚ pekhewe' qu' enfeltax qu' net'ejui yiwets.” \v 19 Ma' qa hit'ijiju'ƚ: “Yatsat'axyij, enewe'en nikfe'letsha in hakijik'i he' judiol ƚe'lijtsitjiyits qu' honophe'ƚju' qa qu' heneqsilanju' iye hekhewe' najayantax nite' neqeku'.\x * \xo 22:19 \xt Mt 10:17; Hch 8:3; 22:4\x* \v 20 Qa in talanhetii kakha' nefeltax Esteban'ik'i, yakha' hejeƚijju' in talanhetii, hi'sinhetijupi' in talanhetii. Qa hejeƚi'mets he' ƚe'ntaafitits hekhewe' yilan.”\x * \xo 22:20 \xt Hch 7:58; 8:1; Ro 1:32\x* \v 21 Hakha'an qa yit'ij yiwets: “Yape iƚun, qe toxii nakha' qu' k'ukinji' nekhewe' nite' judiol.”—\x * \xo 22:21 \xt Hch 9:15; 13:46\x* \v 22 Hekhewe'en mexe tek'entaxets ha' Pablo, qa in hats yit'ij aka'an, ma' qa tayaiƚe wetju'ƚek iye qa yit'ijju': —¡Iwu'mi'ƚik'uifik'i ha'ne sehe' ipji' nakha'an, nite' ƚe'wis qu' iƚa'xe'!—\x * \xo 22:22 \xt Hch 21:36; 25:24\x* \v 23 Qa hekhewe'en in nite' yili'ijju' in tayai wetju'ƚkii, qa niwu'mju'kii he' ƚe'ntaafitits qa yiwu'mpha'mkii ka' sehe'.\x * \xo 22:23 \xt 2S 16:13; Hch 7:58\x* \v 24 Qa ha' comandante qa inaqyaji'ij qu' ne'nuihinifi ke' oq'opheƚinetsilets ƚetsi' qe yit'ij qu' les ƚe'wise' qu' neteqsilanhetiije'mkii hats'inha qu' nenikfe'lets inhats'ek kakha' ƚunyejeyij hekhewe'en in qi in taya'yij wetju'ƚ in yuten hakha'an.\x * \xo 22:24 \xt Hch 16:37; 21:34; 22:29\x* \v 25 In mexe netsinijju' pa'aj pa' niyak pe' ƚokoyei qe qa' neqsilanje'mkii, ha' Pablo qa yit'ijets pa'aj pakha' meti'm centurión: —¿Me ƚenexke'ej ekheweli'ƚ qu' eqsilani'ƚkii pa'qu' romanoye' in nite' wetka'x eku'netsji' pa'qu' jueze'?— \v 26 In yepi'ye' ek'i pa'aj aka'an pa' centurión, ma' qa nifeliiji' pa'aj hakha' comandante, qa yit'ijets: —¿Pa'n eqfenye'jij hakha' jukhew, qe romanote'?— \v 27 Ha' comandante qa neketsfik'i pa'aj ha' Pablo, qa yit'ijets: —Enfel ye'm, ¿me yijaa'ija qu' o'romanoye'?— Qa yeku'ƚ pa'aj: —Ehe, yo'romano.— \v 28 Qa ha' comandante qa yit'ijets: —Yakha' olots ke' tsaq'axiji' yaq'astayik'i qu' yo'romanoyi'ij.— Ha' Pablo qa yit'ijets: —Qa yakha'ƚe qa henekijfik'i in yo'romano.— \v 29 Qa pekhewe' neqeqsilanheyutaxijkii pa'aj in yepi'ye' ek'i aka' yit'ij pa'aj ha' Pablo qa aje'eƚ we'nitonets, qa hakha' iye comandante qa nijiwei iye pa'aj in nikfe'lets ha' Pablo in romano, qa in hayiits yophe'ƚij iye ke' foƚoƚik'il.\x * \xo 22:29 \xt Hch 16:38; 21:33\x* \s1 Pablo qa wetka'xetsji' pe' Junta Suprema. \p \v 30 Qa kakhap neƚukii ha' comandante qa yisu'un qu' nenikfee'letsha pa' ƚunyee'jkiiha in nayu'um ne' judiol ha' Pablo. Qa nit'ijii pa'aj ke' foƚoƚik'il wo'nophe'ƚtaxij. Ma' qa inaqyaji'ij qu' nanamii pe' tenek'enhe'yij pe' pa'il qa week in uja'xek pekhewe' Junta Suprema qu' nonot'axij wetju'ƚ. Ma' qa wats'ap'anhetji'ju' ha' Pablo pekhewe'en pakha' not'axi' wetju'ƚ.\x * \xo 22:30 \xt Mt 5:22\x* \c 23 \p \v 1 Ma' qa ha' Pablo qa ts'in in yejeƚipji' pa'aj pe' jukhew Junta Suprema, qa yit'ijji'ju': —Yejefets, yamijii hane'ej ha'ne neƚuji' in ikesimenƚe pa' yitawe'j. Yakha' hoksi'wen in ham pa'qu' haqsiijkii qu' uƚ'axe'ets pa' Dios.—\x * \xo 23:1 \xt Hch 24:16; 1Co 4:4; 1Ti 3:9; 2Ti 1:5; He 13:18; 1P 3:16\x* \v 2 Ma' qa ha' Ananías, qiji' pa'il ƚatata qa yiyaji'ijii pa'aj pe' metitsi'm qu' nilanje'm ƚeji' ha' Pablo.\x * \xo 23:2 \xt 1R 22:24; Jn 18:22; Hch 24:1\x* \v 3 Qa ha' Pablo qa yit'ijets: —¡Dios qu' nilanje'mek hatse' na' eju's, akha' e'jtitsaxƚe hik ejunye'j na'aj wenit'ij fo' jilafi'! Akha' in hats ƚa'nju' qu' atsfaakankii qe hik kakha' yit'ij pa'aj kakha' ƚeqe ley pa' Moises'ik'i, ¿qa inhats'ek in ƚ'ejuyiju'ƚ kakha' ley in ƚ'inaqyaji'ij qu' natlanhetiije'm ha'ne yeji'?—\x * \xo 23:3 \xt Lv 19:15; Dt 25:1,2; Mt 23:27; Jn 7:51\x* \v 4 Qa hekhewe' ipƚuli'mets ha' Pablo qa yit'ijets: —¿Inhats'ek in ƚit'ijets uƚ'ax ha'ne yeni' pa' Dios in qiji' in pa'il ƚatata?— \v 5 Qa ha' Pablo qa yit'ij: —Yejefets, nite' tsikfe'lets in hik nakha' pa' qiji' pa'il ƚatata qekha nite' hit'etaajets, qe ke' we'nika'ajji' pa'aj Intata ƚe'lijei yit'ij: \qt “Hasu'uj it'ijets uƚ'ax pa'qu' ewi'ƚe' pekhewe' qu' netnek'enheiji' pa'qu' etset'e.”—\qt*\rq (Ex 22:28)\rq*\x * \xo 23:5 \xt Hch 24:17\x* \v 6 Ma' qa' ha' Pablo qa nikfe'lets hekhewe' wit'alhei in ƚapk'as he' saduceol qa ƚapk'as iye he' fariseol, qa yit'unhetik'i in yit'ij: —Yejefets, yakha' fariseo iye ke' yalheyik'i fariseo iye. Qa hane'ej qa hats ha'ni' hane'e'in qu' atsfaakani'ƚkii qe nite' heqeku'uk'i qu' iƚiye' iye pe' naxju'.—\x * \xo 23:6 \xt Fil 3:5; Hch 24:15,21; 26:5-8; 28:20\x* \v 7 In yit'ij aka'an ha' Pablo, qa he' fariseol qa he' saduceol iye qa wapilƚi'ij wetju'ƚ. Ma' qa hats yak'esje'm hekhewe'en. \v 8 Qe he' saduceol yit'ijets pe' naxju' in nite'te' iƚii iye hatse', qa yit'ijets iye hamte' angelitse' qa hamte' iye pa'qu' espirituye'. Qa hekhewe'ƚe fariseol qa week yumti ekewe'en in na'l.\x * \xo 23:8 \xt Mt 22:23; Mr 12:18; Lc 20:27\x* \v 9 Ma' qa qi in tek'eƚeyijju'. Qa niipha'mkii he' uja'x hekhewe' i'nq'ijatshenij ke' Moisés ƚe'lijei he' fariseol, qa yit'ijju': —Ha'ne jukhew ham yaqsi'ji'ijkii pa'qu' uƚ'axe'. Axe'm qu' hats natfaakate'yi'ƚ pa'qu' espirituye' i'nƚi'i pa'qu' angele'.—\x * \xo 23:9 \xt Mr 2:16; Lc 5:30; Hch 22:7,17,18; 23:29; 25:25; 26:31; Jn 12:29\x* \v 10 Ma' qa in hats qi in t'unitsik'i in tek'eƚeyijju', ha' comandante nijiwe'yijets qu' neniwk'itsinju' ha' Pablo in tettsinijju', qa yiyaji'ets he' oq'opheƚinetsilets qu' net'ilit'ijetsju' qa' nenitka'mij hekhewe'en qa' neka'xetsji' ke' oq'opheƚinetsilets ƚewhiti'.\x * \xo 23:10 \xt Hch 21:34; 23:16,32\x* \v 11 Qa in hats najaleikii qa we'nethinets pa'aj pa' Yatsat'ax'inij qa yit'ijets: —Ment'unhet, qe in ƚunye'jek in nite' ƚili'ij in ƚetsfeli' ha'ne Jerusalén qa hik eqfenye'ji'ij iye qu' etsfeli' hatse' na' Roma.—\x * \xo 23:11 \xt Hch 18:9; 19:21; 27:23\x* \s1 Pe' judiol qa watyajitaxijju' qu' nilan pa' Pablo. \p \v 12 Qa in hats neƚukii iye, pe' judiol qa watyajitaxij pa'aj qa weniwjutsiqentaxijha qu' nilan ha' Pablo, qa yittaxijju' pa'aj qu'nte' neteke'ju' qa nite' niya'ye'ji' iye iweli'ye' ipƚu'ui qu' nilan ha' Pablo.\x * \xo 23:12 \xt Hch 23:14,21,30; 25:3\x* \v 13 Qa pekhewe' jukhew neqek'uyu'taxij pa'aj ha' Pablo qa t'ani' cuarenta (40). \v 14 Pekhewe'en iketsji' pa'aj pekhewe' tenek'enhe'yij pe' pa'il qa pe' tenek'enheiji' ha' witset, qa yit'ijets pa'aj: —Yekheweli'ƚ, pa' Dios tsepi'ye'eƚij in hats heniwjutsiqeni'ƚijha qu' ham hetuji'iƚ ipƚu'ui qu' hilani'ƚ ha' Pablo. \v 15 Qa hane'ej, ekheweli'ƚ qa week nekhewe' Junta Suprema, qu' iyini'ƚijii ha' comandante qu' nenka'xi'ƚ ei uje', qa' aqanƚi'iƚkii qu' it'iƚijets qu' les jeƚi'ƚijupkiiha pa' ƚunye'jkiiha. Qa yekheweli'ƚ qa' hasƚe honotki'iƚik'uiji' na' wit'ikheyi'j qa' hilani'ƚ qu' mente' naname'taxi'ƚ ei.—\x * \xo 23:15 \xt Hch 22:30; 23:1\x* \v 16 Qa hakha'ƚe ƚa's ke' ƚek'inja' ha' Pablo in impi'ye'ej pa'aj pekhewe'en in watyajitaxij. Qa yamii pa'aj aje'eƚ ke' oq'opheƚinetsilets ƚetsi' ma' qa nifeli'm ha' Pablo. \v 17 Ha' Pablo qa taya'yii pa'aj pa' ewi'ƚ pekhewe' centurionits, qa yit'ijets pa'aj: —Eka'xiiji' ha'ne omeƚa's ha' comandante qe na'l pa' yisu'un qu' nenfeli'm.— \v 18 Ma' qa t'eqe'mets qa yijts'eniiji' pa'aj ha' comandante, qa yit'ijets pa'aj: —Ha' wit'opheƚik Pablo tayaiyii qa iyinij yiwets qu' henka'x eiji' ha'ne omeƚa's, qe na'lte' pa' neqfelenheyu'uj e'm.— \v 19 Qa ha' comandante qa t'eku'mi' pa'aj ƚokoi qa ha'nii pa' ikijji', qa nifaakan: —¿Ƚek pakha' ƚeneqfelenheyu'uj ye'm?— \v 20 Ha' omeƚa's qa yeku'ƚ pa'aj: —Ne' judiol hats week yit'ijju' qu' niyinij ei uje' ha' Pablo titha eka'xtaxii iye hekhewe' Junta Suprema, qa naqanƚeti'ijkii tit nit'ij ewets qu' les nejeƚijupkiiha pa' ƚunye'jkiiha hakha'an. \v 21 Qa hasu'ujƚe ek'eniju'ƚ, qe t'ani' cuarenta (40) pekhewe' jukhew ta'ƚets iye nekhewe'en, weniwjutsiqenijha qu' nite' neteke'ju' qa' nite' niyayeji' iye pa'qu' iweli'ye' ipƚu'ui tit nilan ha' Pablo. Hats q'axits qa hats tek'enik'uikii pakha' qu' it'ij.—\x * \xo 23:21 \xt Lc 11:54; Hch 23:12,14\x* \v 22 Ma' qa ha' comandante qa hats yuki'nfik'i pa'aj ha' omeƚa's, qa yiyaji'etskii: —Hasu'uj it'ijets pe'ye' in akha' ƚenfel ye'm ekewe' wekwek.— \s1 Pablo qa wetka'xii pa' Cesarea. \p \v 23 Ma' qa taya'yii pa'aj pe' wetsjuk pekhewe' Centurionits, qa yit'ijets: —Aqsi'ji'ƚju' doscientos (200) oq'opheƚinetsiletse' qu' net'ejuyets qu' las nueveye' ha'ne naja'xji', qa' ƚijts'eyek'e pe'qu' setentaye' (70) qu' netwutii qa doscientoye' (200) iye pe'qu' net'eku'mi' ek ne' ijetits ƚaqajkanetii qa' namii ha' witset Cesarea.\x * \xo 23:23 \xt Hch 8:40; 23:33\x* \v 24 Qa' aqsi'ji'ƚju' iye pe'qu' ƚe'wutitse' ha' Pablo, qa' matjanitheni'ƚij qu' eka'xi'ƚii ha' gobernador Félix.— \v 25 Ha' comandante qa yika' pa'aj pa' witfaakanek, qa yit'ij: \v 26 —Yakha' Claudio Lisias, he'nq'ika' ei ke'wqinheti'ƚji' gobernador Félix. Ƚanam.\x * \xo 23:26 \xt Lc 1:3; Hch 15:23; 24:3; 26:25\x* \v 27 Nekhewe' judiol t'eku'mi' ha'ne jukhew qa hats k'estaxik'i qu' nilan, qa in tsikfe'lets in romanote' qa tsamii yijts'eyek ne' oq'opheƚinetsilets qa henitka'mij qa haqsi'j.\x * \xo 23:27 \xt Hch 21:32,33; 22:25-29\x* \v 28 Qa in tsikfeliyu'taxetsha pakha' ta'ƚijupi' qa hikpa' qa ta'ƚets in yutenij nekhewe' judiol ha'ne jukhew, qa heka'xtaxii nekhewe' ƚeqe Junta Suprema. \v 29 Ma' qa' tsikfe'lets qete'e' ta'ƚijupi' pakha' ƚeqe ley, qa hamƚe pa'qu' nata'ƚijupi' qu' ne'weju'ƚij qu' natlanhetii i'nƚi'i qu' not'opheƚitii.\x * \xo 23:29 \xt Hch 18:15; 25:19,25; 26:31\x* \v 30 Qa in heifelhiti'yi'm in hats watyajitaxij qu' nilan nakha' jukhew, qa aje'eƚ k'inqekenij ei, qa hit'ijets iye nekhewe' wenuteni'm qu' akha'ye' yijat'ij qu' nit'ij ewets pekhewe' wenuteniji'm nakha'an.—\x * \xo 23:30 \xt Hch 9:24; 23:12,20; 24:19; 25:16\x* \v 31 Ma' qa pe' oq'opheƚinetsilets qa yaqsiijkii pakha' hats tayajaxti'yijets, qa t'eku'mi' pa'aj ha' Pablo qa yeka'xii pa'aj in hats najaleikii ha' witset Antípatris. \v 32 Qa in hats neƚukii pa'aj, pekhewe' t'otsjo' oq'opheƚinetsilets qa hats tepilik'uikii pa'aj qa yiwejinij pekhewe' te'wutii qu' ƚijts'eyek'e hakha' Pablo. \v 33 Pekhewe'en in hats yamets ha' Cesarea qa tisij pa' witfaakanek pa' gobernador qa tisij iye pa'aj ha' Pablo.\x * \xo 23:33 \xt Hch 8:40; 23:23,24,26\x* \v 34 In hats yejeƚ pa'aj pa' witfaakanek, qa nifaakanij pa' ta'ƚji'. Ma' qa nikfe'lets in ta'ƚiyek ha' sehe' Cilicia,\x * \xo 23:34 \xt Hch 6:9; 21:39; 25:1\x* \v 35 qa yit'ijets pa'aj: —Hatse'ƚu' k'epiye' qu' nanamtaxkiyek pekhewe' wenuten e'm.— Ma' qa inaqyaji'ij pa'aj qu' nejeƚets qa' nenifi pekhe' wititsi' ƚ'ithi'wet pa'aj pa' Herodes'ik'i.\x * \xo 23:35 \xt Mt 27:27; Hch 24:27; 25:16\x* \c 24 \s1 Pe' judiol qa nifeli'm pa' Félix pakha' wenuteniji'm pa' Pablo. \p \v 1 Qa in hats lee'fij (5) neƚuts ha' Ananías qiji' pa'il ƚatata qa namii ha' Cesarea ƚijts'eyek he' uja'x tenek'enhei iye qa ha' ewi'ƚ ha' ƚeq'ithinenek (abogado) ƚii Tértulo. Ma' qa nifeli'm pa' gobernador pekhewe' wenuteniji'm ha' Pablo.\x * \xo 24:1 \xt Hch 21:27; 23:2,24,30\x* \v 2 In hats teniya'yii ha' Pablo, ha' Tértulo qa yapeƚek qa nifel pe' wekwek wenuteniji'm, qa yit'ijets pa' gobernador: —Akha' in ta'ƚ ewets yekheweli'ƚ qa ham peyi'ijkii wit'ikesimeya'xƚekii, qa ƚaqsijju' eke' wekwek qu' ni'fen ha'ne initset. \v 3 Ekewe'en week ƚahatsiyij qa pakha'ƚe qu' ha'ni'iƚiji' iye in tsi'sinheti'ƚi'mkii, qi ƚe'wis Félix.\x * \xo 24:3 \xt Lc 1:3; Hch 23:26; 26:25\x* \v 4 Qa qu' nite' antatsit'i'ij yiwets yi'lijei qa k'iyinij ewets pa'qu' eq'iltiye'je' qu' ƚ'ajƚi'ij qu' ek'en eku'n yiwets. \v 5 Qe ha'ne jukhew hi'weni'ƚijha in yijaa'ija in ta'ƚetskii pa' uƚ'ax, qa yaqsi'j jiijkii iye in yeqet'etsji'ij wetju'ƚkii pe' week judiol ha'ne week sehe' ipji', qa hik ha'ne iye tenek'enhe'yipji' hekhewe' ewi'ƚ i'niji' ek pa' ƚunyejei ƚiyits nazarenos.\x * \xo 24:5 \xt Hch 16:20; 17:6; 21:28; 26:5; 28:22\x* \v 6 Qa hane'en yaqsi'jtaxijkii iye kakha' uƚ'ax nite' ƚenexke'ej in t'ejuyets ke' qi witlijtsitjii, ma' qa he'yeku'mi'ƚi' qa hisu'untaxi'ƚ qu' hejeyumtsheni'ƚij kakha' yaqsiijkii pakha' hats yit'ij pa' yeqe leyi'ƚ. \v 7 Qa yothetƚi'iƚij yik'ui hakha' comandante Lisias, qi in we'nt'unhet nite' wanaqsiijkii qa tsitka'miƚij, \v 8 ma' qa nukinij ei qu' akha'ye' qu' nenfel e'm enewe' na'l pakha' wenuteniji'm nakha'an. Qa qu' akha'yi'ija qu' anfaakanijkii enewe'en week kekhewe' hit'ij, ma' qa' enikfe'letsha in yijaalija kekhewe' wekwek henuteni'ƚiji'm nakha'an.— \v 9 He' judiol qa yeku'ƚijetskii iye in yiwu'mijik'i kekhewe' yit'ij. Qa yit'ijju' in yijaati'ija in hik kakha'te' pakha' week ƚunye'jkii.\x * \xo 24:9 \xt Hch 23:24; 1Ts 2:16\x* \v 10 Ma' qa ha' gobernador qa yit'ijii qhet ha' Pablo qe qa' niyet eku'nek, ha' Pablo qa yit'ij: —Yakha' tsikfe'lets in hats olots ininqapits in e'juez ipji' ha'ne hane'e'in sehe', ƚe'wisij qu' hit'ij ewets aka' qu' netweiyik'i. \v 11 Qe akha' ƚeke' qu' enikfe'lets qu' enikfeliyu'ets, in hats doce (12) ke' neƚutsik'i in i'nk'a tsamii ha' Jerusalén qu' nek'iyinii pa' Dios.\x * \xo 24:11 \xt Hch 21:27; 24:1\x* \v 12 Enewe'en nite' tsi'wenij qu' henfel pe'ye', qa qu' hiwakaninkii iye pe'qu' olotse' kekhe' qi witlijtsitjiyifi, qa nekhewe' iye judiol ƚe'lijtsitjiyitsifi qa week hakha' witsetji' iye.\x * \xo 24:12 \xt Hch 25:8; 28:17\x* \v 13 Qa nite' ƚeke' iye enewe'en qu' hats yijaale' e'mha kekhewe' hane'ej yit'ijets in wenutenij ye'm. \v 14 Ƚa'mek qu' hetetfelij e'm aka' yijaa'ija yijat'ij in ƚunye'jkii, qe ƚ'anye'j hakha' Wit'ikheyi'j hikha' enewe'en yit'ijets in uƚ'ax, in yakha' hijayan pakha' ƚeqe Dios pe' yalheyi'ƚik'i, qa nite' heqeku'uk'i iye heik'enets week kekhewe' hats yit'ij ke' Moisés ƚe'lijei qa kekhewe' iye yika' pa'aj pe' profetas'ik'i.\x * \xo 24:14 \xt Hch 3:13; 9:2; 22:4; 24:22; 26:22; 28:23\x* \v 15 Qa na'l ye'm iye pakha' yiwetjumtikineye'ji'k'ui pa' Dios qa hik ƚunyejei iye enewe'en, in yijaa'ija qu' nenƚinju' iye hatse' pe' hats naxtaxju' pe' yatsathen qa pe' uƚ'ets.\x * \xo 24:15 \xt Hch 23:6; 28:20; Dn 12:2; Jn 5:28-29\x* \v 16 Qa aka'an in ta'ƚets, qa yakhap ji'jek in qi in hent'unhettax qu' hatjani'thenij qu' haqsi'j week neƚuts in ham pa'qu' haqsiijkii qu' uƚ'axe'ets pa' Dios qa ene' jukhew iye.\x * \xo 24:16 \xt Hch 23:1; 1Co 4:4; 1Ti 3:9; 2Ti 1:5; He 13:18; 1P 3:16\x* \v 17 Qa in hats olots ininqapitsik'i in hakfik'i, qa i'nk'aƚe hetpiltaxii iye hakha' yitseet'ija qu' henka'xii kekhewe' ƚ'astai qa qu' hilanifi iye pe'qu' inqa'metetse' pa' Dios.\x * \xo 24:17 \xt Hch 11:29; Ro 15:25-28; 1Co 16:1-3; 2Co 8:1-4; Ga 2:10\x* \v 18 In mexe haqsi'jtaxijkii ekewe'en, qa tsi'wenifi kekhe' qi witlijtsitjii hekhewe' judiol ta'ƚii ha' sehe' Asia in hats tsaqhat'etsij in haqsiijkii kekhewe' t'ejuyets in ju'uyetsji' ke' qi witlijtsitjii, qa nite' tsi'wenij qu' na'nyijup pe'qu' olotse' qa ham iye pe'qu' nat'aiji' qu' natyai wetju'ƚ.\x * \xo 24:18 \xt Hch 21:26-27; 26:21\x* \v 19 Qa hik hekhewe'tax yijat'ij hekhewe' judiol ta'ƚii ha' sehe' Asia qek nanamij ei qekha ni'ttaxij ewetsha qu' nenfel e'm qu' nana'l pakha' qu' nenutenij ye'm hekhewe'en. \v 20 Qa in nite'ƚe namkii hekhewe'en, axe'm enewe'en qu' nenfelek kakha' wenutenij ye'mek in hit'ijji'ju' in yats'ap'aji'ju' he' week Junta Suprema. \v 21 Qe i'nƚi'i qu' kakha'ye' ewi'ƚik'i in hit'ij qu' hik kakha'ye' qu' nata'ƚijupi', qa hit'unhetik'i in hit'ij in yats'ap'aji'ju' nekhewe'en: “In t'ejuyets qu' iƚiye'tax pe' naxju' hik aka' ƚetsjeyumtsheni'ƚij hane'ej ekheweli'ƚ.”— \v 22 Ma' qa ha' Félix, ƚakha' in hats nikfe'letsha pakha' t'ejuyets pa' Wit'ikheyi'j, qa mexe yilinenijju', qa yit'ij: —Hatse'ƚu' qu' nanamtax ha' comandante Lisias ma' qa' hayitse' qu' hit'ij pa'qu' ƚenifenye'je' pakha' ejunyejeyi'ƚ.—\x * \xo 24:22 \xt Hch 9:2; 22:4; 24:14\x* \v 23 Ma' qa yiyaji'ijets ha' centurión qu' nejeƚinenijetsha pe'ye' ha' Pablo, qa nite' hik ƚunye'j qu' not'opheƚitii. Qa' hasu'uj iye naq'ayinij pa'qu' ƚunye'je' pe' ƚejuwaikal qu' nenka'xiiji'kii pa'qu' hami'ik'ui.\x * \xo 24:23 \xt Hch 23:35; 27:3; 28:16\x* \v 24 Qa uja'xik'i ke' neƚuts, qa nam ha' Félix ƚijts'ekikii ke' ƚewhe'ye' Drusila, kikhe'en judioki', qa' inq'ukinii qu' netetka'xii ha' Pablo qa yepi'ye' in iyetij in t'ejuyets pakha' nite' witqekuye'jij pa' Cristo Jesús. \v 25 Qa ha' Pablo in iyetij pakha' wittsathenkeye'j, qa qu' jinewetjeƚ intok'oiha iye, qa pakha' iye mexe hamik'ui ƚenjeyumtshenhejiiji' ene' weekji', ha' Félix qa hats nijiwei, qa yit'ij: —Hats uja'xƚe eku'uk'i qa' ma. Hatse'ƚu' iye qu' hamtax hithayikiye' iye qa nek'iyin ei iye.—\x * \xo 24:25 \xt Ga 5:23; Tit 2:12; 2P 1:6\x* \v 26 Ha' Félix in yit'ij aka'an qe wo'ƚetaxii qu' netisjiijek ha' Pablo pe'qu' ƚ'astaye' hakha'an, ma' qa olotsij in iyinji'jii qa tafaakateiji'ji'ƚ. \v 27 Qa yamijets wetsjuk ininqapits in nite' yiwejin. Ha' Porcio Festo qa nam qu' naya'xi' iye ha' Félix, qa ha' Félix qa yisu'un qu' nisu'uunija he' judiol, ma' qa hik ta'ƚijupi', qa nite' yiwejin ha' Pablo.\x * \xo 24:27 \xt Hch 12:3; 23:35; 25:1,4,9,14; 26:24\x* \c 25 \s1 Pablo qa wetka'xetsji' pa' Festo. \p \v 1 Ma' qa ha' Festo in hats wetshetk'ewi'ƚ ke' neƚutsik'i in i'nk'a namets hakha' sehe' qu' netnek'enheiji', qa yamii ha' Jerusalén in ta'ƚi' ha' Cesarea ai.\x * \xo 25:1 \xt Hch 8:40; 23:34\x* \v 2 Qa pekhewe' tenek'enhe'yij pe' pa'il qa pekhewe' iye judiol wit'alheiji' hakha' witset qa iketsji' pa'aj ha' Festo qu' nit'ijets in wenuteni'm ha' Pablo, qa yaqsiijtaxijetskii pa'aj pekhewe'en ha' Festo,\x * \xo 25:2 \xt Hch 24:1; 25:15\x* \v 3 in iyintaxijets qu' ni'fenij qu' ninq'ukinii qa netetka'xii ha' Pablo ha' Jerusalén. Qekha hatsƚe nantaxik'uiji' ha' wit'ikheyi'j pe'qu' nilan.\x * \xo 25:3 \xt Hch 9:24; 24:23\x* \v 4 Qa hakha'ƚe Festo qa yeku'ƚijiju'ƚ pa'aj pekhewe'en ha' Pablo t'opheƚiti'yi' ha' Cesarea qa ƚakha' iye in hats k'esets qu' napilii hakha' witset. \v 5 Ma' qa yit'ijji'ju' iye: —Ekheweli'ƚ in e'wit'alheyi'ƚ, pekhewe' qu' ƚeke'ye' qu' nak qa' yijts'eyek'i ii hakha' witset. Qa qu' nana'l pa'qu' uƚ'axe' hakha' jukhew qa' it'iƚij.— \v 6 Ma' qa in hats wetshetk'ewi'ƚ tatsai (8) i'nƚi'i qu' week inyaqsiiye' (10) neƚuts in amani'ju' ha' Jerusalén, qa hats tepilii iye ha' Cesarea. Qa neƚukii qa' hats i'nipji' ha' ƚots'oji'la'x t'ejuyets in hik ƚunye'j juez. Ma' qa inq'ukinii ha' Pablo qu' netetka'xii.\x * \xo 25:6 \xt Mt 27:19; Hch 25:10,17\x* \v 7 Qa in hats tetka'x, qa k'ooyijji' he' judiol hik hekhewe' ta'ƚii ha' Jerusalén, qa yit'ijetskii ha' Festo kekhewe' olots qa uƚ'etsik'i yit'ijets in wenuteniji'm ha' Pablo, qa nite'ƚe ƚeke' qu' niwjutsiqenija me yijaa'ija.\x * \xo 25:7 \xt Mr 15:3; Lc 23:2,10; Hch 24:5,13\x* \v 8 Qa hakha'ƚe Pablo qa iyet qu' netweiƚetik'i, qa yit'ij: —Yakha' ham pa'qu' haqsiijkii qu' uƚ'axe', nite' he'yejuyiju'ƚ kakha' ƚeqe ley nekhewe' judiol, nite' he'yejuyiju'ƚ ke' qi witlijtsitjii qa nite' iye he'yejuyiju'ƚ pa' qi Roma ƚatata, César.—\x * \xo 25:8 \xt Hch 6:13; 24:12; 28:17\x* \v 9 Qa ha' Festo in yisu'un qu' nisu'uunija he' judiol qa yeku'ƚiju'ƚ ha' Pablo, qa yit'ijets: —¿Me ƚanamiyu'ui ha' Jerusalén qu' hik nakha'yi'i' qu' k'ejeyumtshenij ekewe' wekwek?—\x * \xo 25:9 \xt Hch 24:27; 25:20\x* \v 10 Ma' qa ha' Pablo qa yeku'ƚ: —Yakha' ha'ni' ha'ne yatsat'axij pa' César t'ejuyets pakha' qu' netjeyumtshenheti'yij pe'ye', qa hik ha'netaxi' qu' heijeyumtshenheti'yiji' pa' yijunye'j. Yakha' ham pa'qu' uƚ'axe' qu' haqsiimijkii ne' judiol, akha' ƚenikfe'letsha. \v 11 Yakha' qu' yuƚ'axe' qa haqsiijkii iye pakha' qu' ne'weju'ƚij qu' hawa'm, nite' ƚeke' qu' hoyoqoweyiju'ƚ qu' hailanhetii. Qa in hamƚe pa'qu' yijaayi'ija kekhewe' wekwek yit'ijets nekhewe'en in wenutenij ye'm, qa ham pakha' qu' ƚeke'ye' qu' nesƚistaxij nekhewe'en. Hisu'un pa' César qu' hik pakha'ye' yijat'ij qu' netsjeyumtshenij pa' yijunye'j.—\x * \xo 25:11 \xt Hch 25:21,25; 26:32; 28:19\x* \v 12 Ma' qa ha' Festo in hats yili'ij in iyeti'ƚju' hekhewe' ƚe'fetsijup in yithayiki pa'qu' ƚunye'je'kii (asesores), qa yit'ijets ha' Pablo: —Akha' in hats ƚ'iyinets qu' hakha'ye' yijat'ij César qu' nejeyumtshenij pa'qu' ejunye'je', hakha' César qu' amii hatse'.— \s1 Pa' wittata Agripa qa ta'nalit'ii pa' wittata Festo. \p \v 13 Qa uja'x ke' neƚuts qa namii ha' witset Cesarea ha' wittata Agripa qa ke' ƚewhe'ye' Berenice. Wetfelii ha' Festo. \v 14 Qa hekhewe'en in olots ke' neƚuts in amaneyi' hakha' witset, qa ha' Festo qa nifeli'm kakha' ƚunye'jkii ha' Pablo hakha' wittata, qa yit'ijets: —Na'l ha' ewi'ƚ jukhew yophe'ƚ pa'aj ha' Félix.\x * \xo 25:14 \xt Hch 24:27; 25:2\x* \v 15 In ha'ni' ha' Jerusalén, hekhewe' tenek'enhe'yij he' pa'il qa hekhewe' iye tenek'enheiji' ha' witset, qa yit'ij yiwets kekhewe' yit'ijets in wenuteniji'm hakha'an, qa iyintaxets qu' natlanheti'yipji' kekhewe'en. \v 16 Qa heku'ƚ qa hit'ijets in nite' hikka' ƚunyejei enewe' romano qu' net'ihinƚi'ij pa'qu' jukhewe' qu' nite' nojoye' qu' nenithineni'ƚju' pekhewe' qu' nenutentaxi'm, hats'inha qu' nana'l jeek ƚetset'i'ik'uyi' qu' netweiƚetik'i.\x * \xo 25:16 \xt Hch 23:30; 24:4,5\x* \v 17 Ma' qa in hats ha'ne not'axi' wetju'ƚ, qa aje'eƚ in neƚukii qa ha'nipji' hakha' yits'oji'la'x t'ejuyets qu' ye'juezi'ij qa k'inaqyaji'ij qu' netetka'x hakha' jukhew. \v 18 Ma' qa niiƚepha'm kiyek hekhewe' wenuteni'm, qa yit'ij yiwetskii kekhewe' wenuteniji'm hakha'an, qa hamƚe hepi'ye'yi'ij kekhewe' uƚ'ets humtitax qu' nit'ijju'. \v 19 Qe uja'xƚe in hepi'ye'ej in uƚ'etsij wetju'ƚ pa' ƚunyejeyij pakha' yijayan, qa uƚ'etsij wetju'ƚ iye pakha' wa'mte' Jesús, hik pakha' ha' Pablo yit'ijets in iƚa'xte' iye.\x * \xo 25:19 \xt Hch 18:15; 23:29\x* \v 20 Qa nite'ƚe tsikfe'lets pa'n qu' yeqfenye'ji'ij qu' hejeƚijupkii eke' wekwek, qa hanfaakantaxij qu' nanamiyu'ui ha' Jerusalén qa' hik nakha'yi'i' qu' netjeyumtshenheti'yiji' eke' wekwek.\x * \xo 25:20 \xt Hch 9:15; 25:9,11\x* \v 21 Qa ha' Pablo qa iyinets qu' mexe not'opheƚitii eku'n iye hats'inha qu' nakha'ye' yijat'ij qi Roma ƚatata César qu' hik nakha'ye' yijat'ij qu' nejeyumtshenij pa'qu' ƚunye'je', ma' qa k'inaqyaji'ij qu' mexe not'opheƚitii eku'n iye ipƚu'ui qu' hats hukintaxij na' César.— \v 22 Ma' qa ha' Agripa qa yit'ijets pa'aj ha' Festo: —Yakhap iye hisu'untax qu' hepi'ye' pakha' jukhew.— Ha' Festo qa yit'ijets pa'aj: —Uje' qu' epi'ye'.— \v 23 Qa hik ta'ƚijupi' in neƚukii ha' Agripa qa ke' Berenice qa uyetsji' hakha' ƚ'ithi'wet qi in topolij pakha' ƚewqiyejeiji' qa ƚijts'eye'kteje'm he' oq'opheƚinetsilets ƚatatal qa hekhewe' iye qitsji' tenek'enheiji' ha' witset. Ma' qa ha' Festo qa inaqyaji'ij qu' netetka'x ha' Pablo.\x * \xo 25:23 \xt Hch 25:13; 26:30\x* \v 24 Qa ha' Festo qa yit'ij: —Wittata Agripa qa week nekhewe' namii ha'ne ju'uniji', ƚi'weni'ƚ ha'ne jukhew, hane'en in ta'ƚets qa hekhewe' olots judiol hakha' Jerusalenii qa hane'e'in iye iyintaxij yiwets ka' ewi'ƚ qa taya'yijipji'kii in iyintaxij yiwets qu' yape hasu'uj iƚa'xe' hane'en.\x * \xo 25:24 \xt Hch 22:22; 25:2,7\x* \v 25 Qa yakha'ƚe qa hi'wen in ham pakha' qu' naqsiijkii qu' ne'weju'ƚij qu' natlanhetii. Qa nakha'an in iyinets qu' nakha'ye' yijat'ij César qu' hik nakha'ye' qu' nejeyumtshenij pa'qu' ƚunye'je', ma' qa hats hiwjutsiqeni'm qu' hukinii hatse'.\x * \xo 25:25 \xt Hch 23:29; 25:11-12\x* \v 26 Qa hamƚe pa'qu' uƚ'axe' qu' ƚunye'je' hane'en qu' hika'ajji' pa'qu' witfaakanek'e qu' net'ejuyii ha' wittata César. Qa hik ta'ƚijupi' hane'ej in henka'xi'ƚ ewetsji' les in hit'ij ewets akha' wittata Agripa, hats'inha qu' hats anfaakankii hatse', ma' qa' hats nana'l pa'qu' hika'ajji' hatse'. \v 27 Qe humti qu' nite' witjeik'uneyaxe'kii, qu' jininqekentaxij pa'qu' wit'opheƚik'e qa' nite'ƚe ji'nt'ikayi'ijji' pa'qu' ƚunye'je'kii.— \c 26 \s1 Pa' Agripa qa yepi'ye' pa' Pablo. \p \v 1 Ha' Agripa qa yit'ijets ha' Pablo: —Hats ƚeke', yape iyet.— Ma' qa ha' Pablo qa yit'ijii k'ew ha' ƚokoi, qa yapeƚek qa yit'ij kekhewe' qu' ne'tweyik'i: \v 2 —In t'ejuyets ke' wekwek yit'ijets in wenutenij ye'm nekhewe' judiol, ƚe'wis ye'mkii wittata Agripa in ƚeke' qu' hit'ij ewets hane'ej aka' qu' netweiyik'i, \v 3 inhats'ek qe akha' ƚenikfe'letsha yijat'ij kekhewe' ƚunyejei qa kekhewe' iye nite' yisu'un nekhewe' judiol. Qa hik ta'ƚijupi' qu' nek'iyinij ewets qu' ek'en eku'n yiwets qa hasu'uj itaqsunijup.\x * \xo 26:3 \xt Hch 6:14; 25:19; Ga 1:13\x* \v 4 Week nekhewe' judiol nikfe'l yiwetsha pa'n yijunye'j in mexe ha'ni' ha' yitseet'ija qa hakha' iye Jerusalenii in mexe ye'jutjanax ƚa's. \v 5 In hats pakhaa'ijƚe in nikfe'l yiwets, qa ƚeke' qu' nisu'un qu' netsfelija in yakha' yafariseo, qa ene' fariseol qa hik enewe' les yinikfe'l in les yijayanij kekhewe' yit'ij qu' yijunyejeyi'iƚ.\x * \xo 26:5 \xt Hch 22:3; 23:6; Fil 3:5\x* \v 6 Qa hane'ej qa hats heijeyumtshenheti'yij in ta'ƚets pakha' hetjumti'ik'ui yiwjutsiqeni'm pa'aj pa' Dios pe' yalheyi'ƚik'i.\x * \xo 26:6 \xt Hch 13:32; 24:15; 28:20; Ro 15:8\x* \v 7 Qa week in uja'xek pekhewe' ta'ƚetskii pe' doce (12) ƚelits pa' Israel'ik'i in notkitaxets qu' yape nafits qa yijayantax pa' Dios neƚuts qa najai iye. Qa ha'ne ƚoq'otkineye'j taxijik'ui, wittata Agripa, qa hik ha'ne qa wenutenij ye'm hane'ej ene' judiol.\x * \xo 26:7 \xt Fil 3:11; 1Ts 3:10; 1Ti 5:5; Stg 1:1\x* \v 8 ¿Inhats'ek in ƚumti'iƚ qu' nite' ƚeke'ye' pa' Dios qu' niƚin pa'qu' hats nawa'mtax? \v 9 Yakha' yijaa'ija toxik'i in humtitax qu' les ƚe'wise' qu' haqsiijkii pe'qu' olotse' wekweke' qu' net'ejuyiju'ƚ ka' ƚii ha' Jesús Nazaret ƚeiƚe'.\x * \xo 26:9 \xt Jn 16:2; 1Ti 1:13\x* \v 10 Qa hik kakha'ija ka' haqsiijkii na' Jerusalenii. Qa nite' ewi'ƚƚe qu' haqsiijkii kakha' tseƚisij hekhewe' tenek'enhe'yij he' pa'il in huihinifikii he' witq'opheƚitjiyits he' olots yijayan ha' Jesús, qe in hats yineqek'uyunji'ijju' iye, qa yakha' qa hetiya'xji'ijji' qu' natlanhetiiju'.\x * \xo 26:10 \xt Hch 8:3; 9:13-14,21; 22:5,20\x* \v 11 Qa olotsij iye in hantanithenju' nekhewe' week ƚe'lijtsitjiyitsifi ne' judiol, qa howo'ji'ijtaxii iye qu' niwuƚ'enhetets ƚe'lijei hakha' Jesús. Qi in nite' tsijeik'unenkii in hutentax enewe'en, ma' qa nite' hilitaxij in hijayankii qa hijayaniikii iye nekhewep witsetiikal.\x * \xo 26:11 \xt Hch 25:21,25; 26:32; 28:19\x* \v 12 Qa hik aka' ka' haqsiijkii qa tsamtaxii ha' Damasco. Hekhewe' tenek'enhe'yij he' pa'il hik hekhewe' tseƚisij pa' yit'unha'x qa ts'ukinij.\x * \xo 26:12 \xt Hch 9:3-8; 22:6-11\x* \v 13 In hats natsathenju' junu', wittata Agripa, mexe henektaxik'i hakha' Wit'ikheyi'j, qa hi'wen ha' ewi'ƚ koojo ta'ƚiipha'm na' wa's t'anipji' kakha' ƚ'uƚa'x ne' junu', qa napjuyit yipji' qa week iye hekhewe' yijts'eyek. \v 14 Ma' qa in hats ye'weeki'ƚ in tsami'ƚi'ju'kii sehe', qa hepi'ye' pa' ewi'ƚ wit'ax in yit'ij yiwets ke' hebreo, qa yit'ij: “Saulo, Saulo, ¿inhats'ek in ƚatsawitjitax? Les qe wanawtshetenƚe ƚete'm na'aj ik'omettax qa tatjaitaxiju'ƚ na'aj leeseji' najak.”\x * \xo 26:14 \xt Hch 9:7; 21:40\x*\fig Na'aj najak leeseji'.|src="HK00127B.TIF" size="col" ref="ACT 26.14" \fig* \v 15 Ma' qa yakha' qa hi'ttaxijiju'ƚ: “¿Ƚek akha' Yatsat'axyij?” Qa ha' Yatsat'ax'inij qa yit'ij: “Yakha' Jesús, yakhaa'ija ƚatsawitjitax. \v 16 Yape eniipha'm qa' ats'ap'aye', qe he'nethin ewets qe qa' he'yeku'm eiji' qu' ithayii ye'm qa' qu' etsfel iye, nite' uja'xƚe ekewe' wekwek ƚi'wen, qe pekhewe' iye qu' k'ethinij iye hatse'.\x * \xo 26:16 \xt Ez 2:1; Dn 10:11; Hch 22:14-15\x* \v 17 Yakha' qu' k'elithinjiik'ui ne' judiol qa nekhewe' iye nite' judiol, hik nekhewe' hane'ej qu' k'ukinii,\x * \xo 26:17 \xt 1Cr 16:35; Jer 1:8,19; Hch 9:15\x* \v 18 hats'inha qu' i'wenkit wetju'ƚ ma' qa' netetwek'ela'xik'uikii na' nookii qa netetwek'ela'xetskii na' na'lkii, hats'inha qu' hats nite' natsat'etsi'ij na' Satanás qa' natsat'etsij yijat'ij na' Dios, ma' qa qu' nata'ƚets qu' nite' nesqeku'ye' qa netwumhiti'yik'ui pe' ƚewuƚ'ets qa' netesti'yijju' iye pe'qu' natsat'etsijek hatse' qa' weeki'ƚ nekhewe' hats tsijayan.”\x * \xo 26:18 \xt Is 35:5; 42:7; Hch 20:32; Ef 5:8; Col 1:13; 1P 2:9\x* \v 19 Qa hik ta'ƚijupi', wittata Agripa, in nite' ƚeke' qu'nte' heik'ene'ets hakha' hi'wen ta'ƚiipha'm na' wa's, \v 20 ma' qa henfel. Yojo in henfeli'm hekhewe' i'ni' ha' Damasco qa nakha' iye Jerusalenii, qa i'nk'aƚe qa weekji' na' sehe' Judea, qa nekhewe' iye nite' judiol, qu' nili'ij pe' uƚ'ets in yaqsiijkii qa' netetwek'elaxets pa' Dios, qa naqsiijkii iye pekhewe' qu' ni'nq'ethinij in hats wenink'aihit.\x * \xo 26:20 \xt Mt 3:8; Lc 3:8; Hch 9:19-20,22,26-29; 13:46; 22:17-20\x* \v 21 Qa aka'an qa hik aka' ta'ƚijupi' hekhewe' judiol in t'eku'myi' ke' qi witlijtsitjiyifi qa yisu'untax qu' natslan aje'eƚ. \v 22 Qa tsi'fenƚe pa' Dios, yamijii hane'ej ha'ne neƚuji' in tsi'fen qe henfeli'm eke' ƚe'lijei ne' weekji' nite' qits qa ne' qits iye. Nite' hitujtseikanin ka' hats nifel pa'aj pe' profetas'ik'i qa pa' Moises'ik'i iye qu' hik kakha'ye' qu' ƚunye'je'kii,\x * \xo 26:22 \xt Lc 24:27; Hch 10:43; 24:14\x* \v 23 pa' Cristo in qi qu' natawtshenhetii qa' nawa'm, qe qa' ƚakha'ye' qu' nojo'oj qu' iƚa'xe' iye qa' nikfelitets ene' judiol qa ne' nite' judiol qu' netjumti'ik'uiha pe'qu' ƚiƚaxitse' hatse'.—\x * \xo 26:23 \xt Lc 24:26; 1Co 15:20,23; Col 1:18; Ap 1:5\x* \v 24 Ha' Pablo in mexe yit'ij ekewe'en, te'weiƚetik'i, qa ha' Festo qa yit'unhetik'i in yit'ij: —¡Pablo hats nite' nejeik'unenkii in qi in ƚejeƚtaxijupkii ekewe'en!—\x * \xo 26:24 \xt 2R 9:11; Jn 10:20; 1Co 1:23; 2:14; 4:10\x* \v 25 Ha' Pablo qa yeku'ƚ: —Yakha' heyeik'uneikii, wittata Festo, qe kekhewe' hit'ij yijaalija qa teik'uneikiiha iye.\x * \xo 26:25 \xt Hch 23:26; 24:3\x* \v 26 Qe nakha' wittata Agripa nikfe'letsha ekewe' wekwek, qa hik ta'ƚijupi' in nite' ts'ijiwei in henfeli'm qe humti nakha'an qu' hats week nikfe'lets aka'an, qe aka'an in ƚunyejeikii ham pa' qu'nte' nenikfe'le'ets. \v 27 Wittata Agripa ¿me nite' ƚeqeku'uk'i kekhewe' yit'ij pa'aj pe' profetas'ik'i? Tsikfe'lets in nite' ƚeqeku'uk'i.— \v 28 Ha' Agripa qa yeku'ƚ ha' Pablo: —¿Me ƚumti qu' aje'eƚe' qu' aqsiijkii qu' hijayan pa' Cristo?—\x * \xo 26:28 \xt Hch 11:26; 21:33; 1Co 7:7\x* \v 29 Ha' Pablo qa yit'ij: —K'iyinijets pa' Dios qu' aje'eƚe' i'nƚi'i qu' nite' aje'eƚe', nite' eƚ'ewi'ƚƚe qe week iye enewe' tsepi'ye' qu' nafits aka' yijunye'j qa hasu'uje'ƚe ene' foƚoƚik'il.— \v 30 Ma' qa ha' wittata, qa ha' gobernador, qa ke' Berenice qa week hekhewe' ewi'ƚ i'ni'ƚi' qa niipha'mkii.\x * \xo 26:30 \xt Hch 23:9,29; 25:23\x* \v 31 Ma' qa in hats ikfik'ikii qa hats tujtseika' pa' i'ni' qa yifaakateji' pa'aj, qa yit'ijju': —Ha'ne jukhew ham pa'qu' naqsi'jijkii qu' ne'weju'ƚij qu' nawa'm i'nƚi'i qu' not'opheƚitii.— \v 32 Ha' Agripa qa yit'ijets pa'aj ha' Festo: —Ƚeke'tax qu' iwejin hakha' jukhew, qa hatsƚe iyinets qu' hakha'ye' yijat'ij César qu' nejeyumtshenij pa' ƚunye'j.—\x * \xo 26:32 \xt Hch 25:11; 28:18\x* \c 27 \s1 Pablo qa wetka'xii pa' Roma. \p \v 1 Ma' qa in hats week yit'ijju' qu' yape ha'ni'ƚji' ke' tokoyei qu' natsami'ƚii pa' Italia, ha' Pablo qa hekhewep wit'opheƚii qa testi'yij ha' ewi'ƚ centurión ƚii Julio, ta'ƚets hekhewe' ewi'ƚ tup'uje'm oq'opheƚinetsilets ƚiyinyejei Augusta.\x * \xo 27:1 \xt Hch 10:1; 16:10; 25:12,25\x* \v 2 Ma' qa ha'ni'ƚji' ke' tokoyei ta'ƚii hakha' witset ƚii Adramitio hats nikheyu' qu' namik'i iye pe' witsetits ƚekuwelii ha' sehe' Asia. Qa haki'ƚkii yijts'e'eƚkii iye ha' Aristarco Tesalónica ƚeiƚe', Macedonia ƚeqe sehe'.\x * \xo 27:2 \xt Hch 17:1; 19:29\x* \v 3 Qa kakhap neƚukii qa tsami'ƚets ha' witset Sidón. Ha' Julio qa teik'uneyi'm ha' Pablo qa yiwejinƚe qu' nakii he' ƚejuwaikal qa' nejeƚ eku'nets.\x * \xo 27:3 \xt Hch 24:23; 27:43; 28:16\x* \v 4 Ma' qa haki'ƚik'ui iye hakha' witset qa ha'yani'ƚipji' ha' sehe' Chipre haki'ƚiipha'm hakhap ƚ'anu'ui hakha' sehe', qe nite' ƚeke' qu' haki'ƚiju'ƚ ka' t'unik'i. \v 5 In hats haki'ƚji'ha ha' ƚeqewuk'uji' ha' qi iweli' qa hatsa'theni'ƚji' he' sehel Cilicia qa Panfilia, qa tsami'ƚets ha' witset Mira, ha' sehe' ƚii Licia.\x * \xo 27:5 \xt Hch 6:9; 13:13\x* \v 6 Qa hik hakha'a' qa yi'weni' iye ha' centurión ke' ewi'ƚ tokoyei ta'ƚiyek pa' witset Alejandría qu' namii pa' Italia, qa hikke' qa tsinhini'ƚji'ju' iye. \v 7 In hats olots ke' neƚuts in ye'juu'fƚi'iƚ in haki'ƚkii, qa hats qi in jutsitax in tsami'ƚets hakha' yatsathenji' ha' witset Gnido, qe ka' t'unik'i hats nite' ƚeke' in he'yejuitaxi'ƚiju'ƚ, ma' qa hapiliƚiiju' ha' ƚ'anu'ui ha' ƚ'isƚa'wet Creta, qa hatsa'theni'ƚji' in heneki'ƚijup ha' witset ƚii Salmón. \v 8 Qa heneki'ƚij ƚekuwe' qi in iwe'me't ka' t'unik'i, qa tsami'ƚets ha' ewi'ƚ witq'otkinhewetik'uyi' ke' tokoyei ƚii Buenos Puertos qa ipƚutaxiipha'm pa' witset'ija ƚii Lasea. \v 9 Ma' qa in hats olots ke' neƚuts in hijalki'si'ƚ, qa hats yamets ka' ƚahats'ij in nite' ƚeke' qu' nijalkis pe'qu' toko'yeye, qe jutsiqaxij in hats naxijik'i kekhewe' neƚutsji' nite' tekji' ne' judiol. Qa hik ta'ƚijupi' ha' Pablo in nifeltaxi'm,\x * \xo 27:9 \xt Lv 16:29-31; 23:27-29; Nm 29:7\x* \v 10 qa yit'ijets: —Jukhew, yakha' tsikfe'lets in hats iftsax qu' jitajalki's qa iftsaxets qu' week jinaqamij, nite' uja'xƚe ene' inqatai qa ene' tokoyei iye, qe pe' iniƚii iye.—\x * \xo 27:10 \xt Hch 27:21; Ap 18:17\x* \v 11 Qa hakha'ƚe centurión qa les tek'enik'i ka' yit'ij hakha' yithayiki ke' tokoyei qa' hakha' iye yatsat'axij ke' tokoyei, qa kakha'ƚe yit'ij ha' Pablo qa' nite' tek'enik'i. \v 12 Qa in ƚunye'jek in iwe'me't iye qu' ya'maneye'taxi'ƚi' hakha'an kakha' lo'pji', ma' qa yaqaamij qu' weeke' in yit'ijju' qu' les ƚe'wise' qu' haki'ƚik'ui hakha'an, qa' hijaajini'ƚ yijat'ij qu' natsami'ƚii ha' witset Fenice, hikha' wit'atsji'ƚi'wetpha'm iye ha' sehe' Creta qa ewi'ƚƚe in jite'wenii ha' qi iweli' hakha' ima'xii qa ha' tefeji', ma' qekha hikha' ya'maneye'taxi'ƚi' yijat'ij kakha' lo'pji'.\x * \xo 27:12 \xt Hch 2:11; Tit 1:5\x* \s1 Pa' qi t'unik'i. \p \v 13 Ma' qa namƚek ka' leseesik'i t'unik'i, qa hats yumti'ija qu' ƚunye'je' kakha' hats yumtitax qu' ƚunye'je'kii, qa nit'ijpha'mkii he' ƚeqe tseyemits ke' tokoyei qa heneki'ƚij ipƚu'uiteje'm ha' ƚekuwe' ha' Creta. \v 14 Qa suujƚe tu'u qa yapeƚek qa nam ka' qi t'unijik'i (huracán) ta'ƚets ha' sehe', qa ƚii kakha' qi t'unijik'i Euroclidón. \v 15 Ka' t'unik'i in hats yeqsilanje'mkii ke' tokoyei qa hats ham pa'qu' haqsi'jtaxi'ƚijkii qu' ƚeke'ye' qu' net'ejuyiju'ƚ ka' t'unijik'i. Ma' qa hats hetwejinƚi'iƚij qu' netswu'mƚi'iƚji' pa'qu' netswu'mi'ƚji'. \v 16 Qa in tsiwumiƚiiju' ha' ƚ'anu'ui ha' ƚ'isƚa'wet ƚa's ƚii Clauda, qa qi in heyithayi'yi'ƚ in hentsini'ƚets ke' witinhitjii ƚasi' ke' tokoyei qa heni'ƚji'ju'. \v 17 Qa in hats yaqhat'etsij in yenji'ju', qa yisifinijipji' iye ke' niihai ke' tokoyei qa'nte' niwjaf'iteje'm. Ma' qa in hats nijiwe'yets iye qu' namii qa' net'unijji' ha' qi isa'x ƚii Sirte, qa yiwu'miiju' ha' ƚoqoqhoolo ke' tokoyei (ancla flotante) ma' qa juufƚe ke' tokoyei qa yiwejinƚi'ij iye pa'qu' neka'xe'ƚeji' ka' t'unik'i. \v 18 Qa kakhap neƚukii, in hats qi in tseqsilani'ƚje'mkii ha' qi iweli' qe ta'ƚets ka' qi t'unik'i, ma' qa hik aka'aj yiwu'miiju'kii ke' uja'x ƚaqatai ke' tokoyei.\x * \xo 27:18 \xt Jon 1:5; Hch 27:38\x* \v 19 Qa in hats wetshetk'ewi'ƚ ke' neƚuts, qa nat'a'ak'i kekhewe' ƚewekwekitstax qa nite'ƚe natkin ke' tokoyei, qa yiwu'mji'ju'kii ha' iweli'. \v 20 Qa in ƚunye'jek in hats olots ke' neƚuts in nite' laxa'ai ke' junu' qa he' footekii iye, qa qi iye in tseqsilani'ƚje'mkii ka' qi t'unik'i, ma' qa hats humti'iƚ qu' nite' yi'ƚiyi'iƚ. \v 21 In hats olots ke' neƚuts in ham hetuji'iƚ, ha' Pablo qa ts'ap'aji'ju' ƚeqewuk'u hekhewe'en, qa yit'ij: —Jukhew, les ƚe'wistax qu' ek'eni'ƚ yiwets in hi'ttaxijets qu' hasu'uj jinak eku'uk'ui ha' Creta. Qa aka'an qek ƚunye'je' ma' qekha hamtax ƚunye'je'kii ene' tokoyei qekha hamtax iye jinaqami'ij ke' wekwek. \v 22 Qa ha'neƚi'ij qa k'akakƚiniƚij qu' hasu'uj e'muju'mmi'iƚets, qe ham ƚek wa'me' ekheweli'ƚ, qe ewi'ƚƚe yijat'ij ene' tokoyei qu' uƚ'axe'ju'. \v 23 Qe ha'ne naja'xji' tsap'ayijup ha' ewi'ƚ ƚaqa ángel pa' Dios, hikpa' yatsat'axyipji' qa hikpa' iye he'yithayi'yi'm,\x * \xo 27:23 \xt Dn 6:16; Hch 18:9; 23:11; Ro 1:9; 2Ti 4:17\x* \v 24 qa yit'ij yiwets: “Hasu'uj e'nijiwei Pablo, qe les ƚe'wis qu' amii hatse' ha' wittata César. Na' Dios hats t'eku'mij eju'ƚ qu' ham nawa'me' week ene' enhifetsji' ene' tokoyei.” \v 25 Qa hik ta'ƚijupi' qu' hasu'uj itawje'metetsi'iƚ jukhew, qe yakha' nite' heqeku'uj pa' Dios, qu' hik kakhaayi'ij qu' ƚunye'je'kii kakha' hats wenit'ij yiwets.\x * \xo 27:25 \xt Hch 27:22,36; Ro 4:20-21\x* \v 26 Qa lesƚe ƚe'wis qu' jinamets pa'qu' ƚ'isƚawet'e.—\x * \xo 27:26 \xt Hch 27:17,29; 28:1\x* \v 27 Qa in hats yamets kakha' naja'xji' uja'x catorce (14) in mexe pekhel tsiwu'miƚji'kii ka' qi t'unijik'i hakha' qi iweli'ji' ƚii Adriático, qa hik kakha' ka' naja'xji' in hats ƚeqewuk'uji' naja'x, he' marinero qa hats yumti qu' hats ye'metitsi'iƚi'm pa'qu' sehe'ye'. \v 28 Qa yiwu'miiju' ha' ƚeqjeyumtshela'x qa yi'wen ka' ƚ'akapƚuju' in treinta y seis (36) metroju'. Qa mexe notki'ets in mexe ik iye, ma' qa ewi'ƚij iye in yiwu'miiju' qa yi'wen iye ka' ƚ'akapƚuju' in hats veintisiete (27) metroju'. \v 29 Qa hik ta'ƚijupi' in nijiwe'yets qu' he'yefeyi'ƚ ji'teje'm pe'qu' utele', ma' qa yiwu'miiju' ke' ikwetju'ƚ (4) ƚeqe tseyemits ƚetsi'jii ke' tokoyei qa hats itaqsuntaxets qu' ne'neƚukii. \v 30 Qa he' marinero nilithiyu'taxik'ui ke' tokoyei qa yilithintaxiiju' ke' witinhitjii, qa yaqanƚekii in yittaxijju' qu' nenii ƚapa's pe'qu' ƚeqetseyemitse ke' tokoyei. \v 31 Ha' Pablo qa yit'ijets ha' centurión qa hekhewe' iye oq'opheƚinetsilets: —Enewe'en qu' nite' amaneye'ji' ene' tokoyei, ekheweli'ƚ nite' ƚeke' qu' i'ƚiyi'iƚ.— \v 32 Ma' qa he' oq'opheƚinetsilets qa yisa'xik'i ke' ƚeniihai ke' witinhitjii ƚasi' ma' qa yiwejinƚe qu' niwu'mƚe. \v 33 Qa in hats k'esik'i qu' ne'neƚukii, ha' Pablo qa yit'ijets qu' les ƚe'wise' qu' netekju' hekhewe'en, qa yit'ij: —Hats catorce (14) ke' neƚutsik'i, in ƚonotki'iƚkii, in nite' ƚ'eki'ƚju', ham pa'qu' etuji'ƚ. \v 34 Qa hik ta'ƚijupi' qu' hit'iƚij ewets qu' eki'ƚju', qe les ƚe'wis qu' eki'ƚju' hats'inha qu' i'ƚiyi'iƚ qu' nana'li'ƚ e'm pe'qu' et'unhaxitsi'iƚ, qe nite' ewii'ƚe' ne' ewkujitsi'ƚ pa'qu' hami'iikii.—\x * \xo 27:34 \xt 1R 1:52; Mt 10:30; Lc 21:18\x* \v 35 In hats yit'ij aka'an, ha' Pablo qa t'eku'mi' ka' pan qa yit'ijetspha'm ƚe'wisij pa' Dios qa week yi'wenij. Ma' qa yapk'asitje'm qa tuj.\x * \xo 27:35 \xt Mt 14:19; 15:36\x* \v 36 Ma' qa week, hats yi'sinhetik'i ƚ'ajits, qa tekju' ek iye. \v 37 Qa in yu'jaxi'ƚji' ke' tokoyei in ye'weeki'ƚ 276 he' jukhew.\x * \xo 27:37 \xt Hch 2:41; 7:14; Ro 13:1; 1P 3:20\x* \v 38 In hats yili'ijju' in tekju', qa yiwu'mji'ju'kii ha' iweli' ke' elhuyitetsji' trigo qe qa' les af'ayaye'ji' iye ke' tokoyei.\x * \xo 27:38 \xt Hch 27:18; 28:1\x* \s1 Pe' tokoyeyi'k'i qa qhaf'afju'. \p \v 39 In hats nekpha'm ne' junu', qa nite' nikfe'lij ha' sehe'. Qa yi'wenƚi'ii ha' loofik'iteje'm ham uteli'i' qa yisu'un qu' nukinii ke' tokoyei hakha'an, qu' ƚeke'ye'. \v 40 Ma' qa yisa'xik'i ke' ƚeqe tseyemits ke' tokoyei, qa yiwejinƚeji' ha' iweli', qa yiwapjahan he' ƚetsi'jii ƚanajkanetits ke' tokoyei, qa yenpha'm iye ha' ƚapa'sii ƚeqe k'eewe, ma' qa iktax qu' namiiteje'm ha' ƚotkoyek. \v 41 Qa t'efeiƚe ji'teje'm pa' qipha'm isa'x in hats yamets hakha' iwoyitsi' wetju'ƚ he' iwelii ke' tokoyei qa t'unijji', yitjuu ji'teje'mha ka' ƚapa's qa hats nite' ƚeke' qu' nak. Qa ke'ƚe ƚetsi'jii qa niwqhaf'itju' in yeqsilanje'mkii ke' qitsik'i ƚeqe t'uyuyits ha' iweli'.\x * \xo 27:41 \xt Hch 12:19; 27:3,22; 2Co 11:25\x* \v 42 He' oq'opheƚinetsilets qa yisu'untax qu' nanlanju' he' wit'opheƚii qe nite' yisu'un pa'qu' nilat qu' nat'am. \v 43 Qa yisu'unƚe hakha' centurión qu' niƚin ha' Pablo, ma' qa yaq'ayinij kakha' yisu'untax hekhewe'en. Qa yiyaji'ijji'ju' pekhewe' qu' niya'yij qu' nat'am qa nojo'oj qu' net'ilit'iiju'kii qa' nametsteje'm ha' sehe'. \v 44 Qa yiyaji'ets iye hekhewep qu' nijayanik'iju' iye, qa uja'x he' i'nipji' ke' tabla ƚapk'asil qa hekhewep iye qa i'nipji'ek ke' ƚunyejeiƚe wetju'ƚ ƚewekwekits ke' tokoyeyi'k'i. Ma' qa hik aka' ƚunye'j in week iƚii in yametsteje'm ha' sehe'. \c 28 \s1 Pablo qa i'ni' pa' sehe' Malta. \p \v 1 In hats week tsamiƚetsteje'm ha' sehe', ma' qa tsikfe'li'ƚets in hikha' pakha' ƚ'isƚa'wet sehe' ƚii Malta.\x * \xo 28:1 \xt Hch 16:10; 27:1,26,39\x* \v 2 He' tetseti'yi' tsejeeƚiƚetsha qa niƚani' ka' ewi'ƚ fe't qe piƚei qa k'ui iye. Qa week taya'yi'ƚyii qu' ha'ni'ƚijup ka' fe't.\x * \xo 28:2 \xt Ro 1:14; 1Co 14:11; Col 3:11\x* \v 3 Qa ha' Pablo qa yittaxij suufifi ke' najak ƚelits qa in hats yiwu'mtaxji'ju' ka' fe't, qa t'ilitƚefik'i ek ka' q'oiq'oi qe eleje'yi'mets ka' fe't, qa yiyewin ha' ƚokoi t'unijji'. \v 4 Qa he' tetseti'yi' yi'wenij ka' q'oiq'oi in t'unijji' ha' ƚokoi, qa yit'ijju': —Qete'e' tu'u qu' eqek'unaxi'ija nakha' jukhew, qe in nite' yaq'altaxij na' iweli', qa ne' dioski'ijup pa' witqa'tja' qa hats nite' yisu'un qu' mexe iƚa'xe' nakha'an.—\x * \xo 28:4 \xt Lc 13:2,4; Jn 9:2\x* \v 5 Ha' Pablo qa yeqsilanijjiju'kii ka' fe't ka' q'oiq'oyik'i qa namji'ju', qa hamƚe ƚunyeji'ijkii.\x * \xo 28:5 \xt Mr 16:18; Lc 10:19\x* \v 6 Qa week yejeƚtaxijju' notkitaxets qu' nenikulat, i'nƚi'i qu' nanamijju' qa' nawa'm. Qa hats yapetaxij, qa hamƚe ƚunyeji'ijkii. Ma' qa tujtseika' ƚ'anyejei iye qa yit'ijets in dioste'.\x * \xo 28:6 \xt Hch 8:10; 14:11\x* \v 7 Hakha' ha'ni'ƚi' meti'm ha' ƚeq'ejinqa'wet ha' tenek'enhe'yi' hakha' ƚ'isƚa'wet, ha' jukhew ƚii Publio. Qa tsekaxi'ƚii ke' ƚetsi' qa lesitsi'ƚ yiwetsha ke' wetshetk'ewi'ƚ neƚuts. \v 8 Qa ƚunye'jkii hik aka'aj, hakha' ƚatata ha' Publio i'wju' qe qi in wanqaats'e', iwilhan qa iƚa'mkii iye. Ha' Pablo qa uyetsji' qu' ni'wen, qa i'nk'aƚe in hats iyinipji' qa t'eku'mipji', ma' qa yiƚin.\x * \xo 28:8 \xt Hch 9:40; Stg 5:14-15\x* \v 9 Qa aka'an in ƚunye'jkii, ma' qa he' week wanqaats'eju' tetseti'yi' hakha' ƚ'isƚa'wet qa namiikii iye, ma' qa week niƚinju' iye. \v 10 Qa qi iye in tsiwqinheti'ƚji' qa neqjunu'uƚyij iye, qa in hats yamets iye qu' haki'ƚkii qa week tseƚisi'ƚij kekhewe' qu' net'ejuyets qu' haki'ƚkii iye. \s1 Pablo qa hats nekik'i pa' wit'ikheyi'jii pa' Roma. \p \v 11 Ma' qa in hats wetshetk'ewi'ƚ ke' juwelits in ya'maneyi'ƚi'kii hakha'an qa ha'ni'ƚji' iye ke' tokoyei ta'ƚii iye pakha' Alejandría, amani' hakha' ƚ'isƚa'wet in hats yamets qu' lop'e. Ke' tokoyei qa yiwetshenii ha' ƚapa'sii he' ƚoqo diosits ƚiyits witk'injayek wetsjukji' (Cástor qa Pólux). \v 12 Qa in hats tsami'ƚets ha' witset Siracusa, qa wetshetk'ewi'ƚ ke' neƚuts in mexe ya'maneyiƚi'ju' iye hakha'an. \v 13 Qa hikha' hata'ƚi'ƚi' iye in haki'ƚkii iye ipƚu'ui in hats tsami'ƚets iye hakha' witset ƚii Regio. Qa kakhap neƚukii qa na'l ka' i'wk'uyi'l qa neƚukii iye qa hats tsami'ƚets ha' witset Puteoli. \v 14 Qa hikha' qa hi'weni'ƚi' he' uja'x hats yijayan pa' Jesús, qa mexe tsiyejini'ƚju' qa yisu'un qu' wetsjuk tatsai (7) neƚutse' qu' ya'maneyi'iƚijup. Qa hikha' qa hata'ƚi'ƚi' in hats tsami'ƚii ha' Roma.\x * \xo 28:14 \xt Jn 21:23; Hch 1:16\x* \v 15 He' hats yijayan pa' Jesús tetseti'yi' ha' Roma qa hats i'ye'e'ƚ yiju'ƚ. Ma' qa aje'eƚ yamii qu' netsjelu'uƚik'uiyii he' witsetits Foro de Apio qa ha' Tres Tabernas te'weyiju'ƚ ha' Roma. Qa ha' Pablo in yi'wen qa yit'ijetspha'm ƚe'wisij pa' Dios, qa qi in yi'sinhetik'i ƚ'ajits ma' qa t'unkii iye. \v 16 In k'uyi'ƚ ji'teje'm ha' witset Roma, qa ƚexkelij qu' neqethenfik'i ha' Pablo qa ewi'ƚ ha' yejeƚets oq'opheƚinetsi'l.\x * \xo 28:16 \xt Hch 24:23; 27:3\x* \s1 Pablo qa i'nq'ijatsheni' pa' Roma. \p \v 17 Qa ƚunye'jkii in hats wetshetk'ewi'ƚ neƚuts in ha'ni'ƚi' ha' Roma, ha' Pablo qa iyinii hekhewe' tenek'enhe'yipji' he' week judiol i'ni'kii ha' Roma. Qa in hats not'ax wetju'ƚ, qa yit'ijji'ju': —Yejefets, yakha' hamtax pa'qu' haqsiijkii qu' net'ejuyiju'ƚ hekhewe' inejefets in judiol, qa pa'qu' net'ejuyiju'ƚ iye kakha' ƚunyejei pa'aj pe' inqa'jteyik'i. Na' Jerusalenii hikna' hata'ƚi' in heinekumhi'yi' qa heyesti'yij ene' Roma ƚeiƚets,\x * \xo 28:17 \xt Hch 6:14; 25:8\x* \v 18 hik enewe' in tsifaakankii qa yisu'untax qu' netswe'jinƚe, qe ham pa'qu' ne'tswenij qu' nata'ƚijupi' qu' hailanhetii.\x * \xo 28:18 \xt Hch 22:24; 23:29; 26:31\x* \v 19 Qa hekhewe'ƚe judiol qa nite' yisu'un aka'an, ma' qa k'iyinets qu' hakha'ye' yijat'ij César qu' netsjeyumtshenij pa'qu' yijunye'je'. Qa nite'ƚe ikji' qu' natsamijii ma' qa' hit'ij pe'qu' net'ejuyiju'ƚ hakha' yitset Israel.\x * \xo 28:19 \xt Hch 25:11; 26:32\x* \v 20 Qa hik ta'ƚijupi' qa k'iyinets qu' k'eweni'ƚ qa jintafaakateiju' iye, qe ta'ƚijupi' pakha' ƚoq'otkinheyejei taxkii hekhewe' Israel yakha' qa heka'xkii ene' foƚoƚik'il.—\x * \xo 28:20 \xt Hch 21:33; 26:6-7,29; Ef 6:20; 2Ti 1:16\x* \v 21 Hekhewe'en ma' qa yit'ijju': —Yekheweli'ƚ ham nami'iƚyii witfaakanek'e qu' nata'ƚii na' Judea qu' net'ejui ewets. Ham iye name' ne' judiol qu' nefelijlkii qu' uƚ'axe'. \v 22 Qa hisu'unƚi'iƚ qu' k'epiye'eƚij qu' enfel pakha' ƚumti'ek qu' ƚunye'je', qe aka' tsikfe'li'ƚets in t'ejuyets pakha' ink'ayik ƚunye'jkii aka'an, in week t'ejuyiju'ƚ pekhewe' pekhelji'kii aka'an.—\x * \xo 28:22 \xt Lc 2:34; Hch 24:5; 1P 2:12; 4:14\x* \v 23 Ma' qa in hats yiwjutsiqenik'ui kakha' neƚuji' qu' niyetik'uiha, qa in hats yamets qa olots he' namii hakha' i'ni' ha' Pablo. Ta'ƚiji' in leefiju' qa yamijii in hats metju' junu' in nifeeli'mha pa' tenek'enheiji' pa' Dios. Qa wo'taxii qu' nenikfe'lik'uyi' in t'ejuyets pa' Jesús qa natkintaxiji' kekhewe' ƚe'lijei pa' Moises'ik'i qa pe' profetas'ik'i iye.\x * \xo 28:23 \xt Hch 8:35; 17:3; 19:8; 26:22; Flm 22\x* \v 24 Qa uja'x he' t'eku'mi' kekhewe' yit'ij ha' Pablo, qa hekhewepƚe qa yeqeku'uk'i.\x * \xo 28:24 \xt Hch 14:4; 19:9\x* \v 25 Qa in ƚunye'jek in nite' weekij qu' net'eku'mi', qa yak'esƚe kiyek ha' Pablo in hats yit'ijji'ju' aka'an: —Yasiinik'iha pakha' yit'ijets pa'aj pa' Espíritu Santo pe' alheyi'ƚik'i qa i'nijji' pa'aj pa' Isaias'ik'i profeta, \v 26 in yit'ij pa'aj: \qt “Amii nakha' witset qa' it'ijets: ‘Qu' epi'ye'taxi'ƚ hatse' qa' nite'ƚe enikfe'li'iƚik'i. Qu' jeƚtaxi'ƚju' qa' nite'ƚe i'weni'iƚ.\qt*\x * \xo 28:26 \xt Sal 119:70; Mt 13:14-15; Mr 4:12; Lc 8:10; Jn 12:40; Ro 11:8\x* \v 27 \qt Qe pe' ƚaqjamtikineyejeikii ha'ne witset tit'oyik'i. Yit'onik'i ƚekfii qa yit'onik'i iye ƚotoi. Qa qu' nite' hik aka' ƚunyejeye', in yejeƚju' qekha ni'wentax, in yepi'ye' ek'i qekha netk'entaxik'iha, qa pe' ƚaqjamtikineyejeikii qekha nenikfe'ltaxik'i iye ma' qekha nenink'aihittax qa yakha' qekha henƚintaxju'.’”\qt*\rq (Is 6:9,10)\rq* \v 28 Qa hik ta'ƚijupi' in hisu'un qu' enikfe'li'ƚets pa' Dios in tisij pa' ƚeqiƚinkeye'j nekhewe' nite' judiol, enewe'en qa t'eku'miju'ƚ yijat'ij.—\x * \xo 28:28 \xt Lc 2:30; Hch 13:26,46; Ro 11:11\x* \v 29 Ha' Pablo in hats yili'ij in yit'ij aka'an, he' judiol qa ikkii, qi in wapilij wetju'ƚ aka'an. \v 30 Ha' Pablo wetsjuk ininqapits in amanifi ke' ƚatkinki' wititsi'. Qa week yeje'ƚjiiju'ƚ ne'ej namji'jii, \v 31 qa nifelji'ji'm pa' tenek'enheiji' pa' Dios. Qa i'nq'ijatshenij iye pa' Yatsat'ax'inij Jesucristo i'nƚi'ijkii, ham pa'qu' naq'ayinij in nifel.\x * \xo 28:31 \xt Mt 4:23; Hch 4:29,31; 20:25; 28:23; 2Ti 2:9\x*